﻿Matej.
17.
Šov đes majposle o Isus lijas pesa e Petre, e Jakove thaj lešće phrales e Jovano opre pe vuči gora, te aven korkoro. 
Thaj okote angle lende promenisajlo lesko izgled, o muj lesko phabolas sar o kham, a e haljine pe leste postanisardine parne sago o svetlost. 
Ande godova pojavisajle o Mojsije thaj o Ilija thaj teljardine te ćeren svato e Isuseja. 
A o Petar phendas: “Gospode, lačhe si kaj sam akate! Ako kames, ćerava akate trin senice: jek pale tute, jek palo Mojsije thaj jek palo Ilija.” 
Dok vo još ćerelas svato, učharda len o svetlo oblako thaj o glaso ašundilo andar o oblako: “Akava si mungro volime Čhavo. Vo si mungri bah! Leste čhon kan!” 
Kana godova ašundine e učenikurja, zurale darajle thaj peline pe koča e mujesa dži ke phuv. 
O Isus avilo dži lende, čhuta pire vas pe lende thaj phendas: “Ušten thaj na daran!” 
Von vazdine pešće jakha, ali či dikhline khonikas osim e Isuse. 
Dok fuljenas tele katar e gora, o Isus zapovedisarda lenđe: “Khonikašće na phenen so dikhline sa dok me, o Čhavo e Manušesko, či vaskrsniv andar e mule.” 
A e učenikurja phučline les: “Sostar askal e učitelja e Mojsiješće zakonestar phenen kaj o Ilija trubul te avel majsigo nego o Mesija?” 
A o Isus phendas lenđe: “O Ilija vi čače avel thaj sa palem čhola pe pesko than. 
Ali phenav tumenđe kaj o Ilija već avilo, ali či pindžardine les, pa ćerdine lesa so kamline. Gajda vi o Čhavo e Manušesko trpila andar lenđe vas.” 
E učenikurja askal haćardine kaj phenel lenđe palo Jovano savo bolelas. 
Kana aviline dži ko but o them, e Isuseste avilo varesavo manuš, pelo tele angle leste pe koča 
thaj phenelas lešće: “Gospode! Smiluisar tut mungre čhavešće kaj si mesečari thaj but trpil. Često perel te ande jag te ando paj. 
Andem les ke ćire učenikurja, ali von našti sastardine les.” 
A o Isus phendas: “Tumen bi paćako thaj rumome naraštajona, kozom još moraš te avava tumenca? Kozom još moraš te trpiva tumen? Anen les mande!” 
Askal o Isus zapretisardas e bilačhe duhošće thaj vo inkljisto andar o čhavro savo isto časo sastilo. 
Askal e učenikurja aviline ko Isus thaj pe rig phučline les: “Sostar amen našti tradam godole bilačhe duhos andar o čhavro?” 
A o Isus phendas lenđe: “Zbog tumaro cikno paćipe. Vi čače phenav tumenđe, te avel tumen paćipe gajda cikno sago kaj si e gorušicako zrno thaj te askal phenen akale goraće: ‘Nak akatar inća’, voj nakhlasas. Khanči či avilosas tumenđe nemoguće. 
Samo e molitvava thaj e postosa šaj tradel pe akaja vrsta demonurja.” 
Kana e Isusešće učenikurja ćidine pe ande Galileja, O Isus phendas lenđe: “Me, o Čhavo e Manušesko, avava predaime e manušenđe ande vas. 
Von mudarena man, ali po trito đes me uštava andar e mule.” Godova zurale rastužisarda e učenikonen. 
Kana aresline ando Kafarnaum, avile dži ko Petar okola kaj ćidenas o hramsko porezo thaj phučline les: “Tumaro učitelj poćinel o hramsko porez, si gajda?” 
O Petar phendas: “Poćinel!” Askal dijas ando ćher, a o Isus odma lijasle anglal thaj phučlas: “So gndis, Simone, dali e themešće carurja ćiden e carina ili o porez katar pire ili katar averenđe čhavra?” 
O Petar phendas lešće: “Katar averenđe čhavra,” a o Isus pe godova phendas lešće: “Askal si lenđe čhavra oslobodime thaj či trubun te poćinen o porezo. 
Ali te na uvredisaras len, dža dži ko more thaj čhude e udica. Prvo mačhešće saves astares putar lesko muj, thaj araćheja andre lovoro. Le les thaj lesa poćin lenđe o porezo pale mande thaj pale tute.” 
