﻿Matej.
14.
Ande godoja vrjama o Irod, savo sas vladari ande Galileja, ašundas o glaso palo Isus. 
Askal phendas pire slugenđe: “Godova si o Jovano savo bolelas. Vo uštilo andar e mule, thaj zato ćerel čudurja.” 
A o Irod godova phendas zato kaj majsigo astardas e Jovane, phangla les, thaj čhuda les ande tamnica zato kaj lijas e Irodijada savi sas romnji lešće phralešći e Filipešći. 
A o Jovano stalno motholas e Irodešće: “Tut naj pravo te les lat romnjaće!” 
Zbog godova o Irod kamlas te mudarel les, ali darajlo katar o them, kaj o them smatrilas e Jovane kaj si proroko. 
Ali kana sas e Irodesko bijando đes, e Irodijaći čhej teljarda te ćhelel angle savorende. E Irodešće godova zurale sviđosajlo, 
zato halas laće solah kaj dela lat sa so rodela lestar. 
A voj sikadi katar pešći dej phendas: “Deman akate po tijari o šoro e Jovanesko savo bolelas!” 
O caro Irod ražalostisajlo, ali zbog godova kaj či kamlas te prekršil e solah angle manuša save sas okote, zapovedisardas te den lat. 
Thaj bičhaldas e manušen ande tamnica te čhinen tele e Jovanesko šoro. 
E manuša askal andine e Jovanesko šoro po tijari thaj dine les e Irodijaće čhejaće, a voj inđarda les pire dejaće. 
Askal e Jovanešće učenikurja aviline, line e Jovanesko telo thaj prahosardine les. Askal đele thaj mothodine e Isusešće so sas. 
Kana o Isus ašundas godova, dijas ando čamco thaj đelotar okotar po pusto than te avel korkoro. Ali kana godova ašundas o them teljardine phujatar pale leste andar pire gava. 
Kana o Isus inkljisto andar o čamco, dikhla e bute theme, sažalisajlo pe lende thaj sastardas lenđe nasvalen. 
Kana peli e rjat avile leste lešće učenikurja thaj phendine lešće: “Akava si pusto krajo, a već si kasno. Muk e theme te džal pe okolne gava te ćinen pešće vareso te han!” 
A o Isus phendas lenđe: “Či trubun te džan. Tumen den len te han.” 
Von phendine lešće: “Amen naj akate khanči aver osim pandž mangre thaj duj mačhe!” 
A o Isus phendas: “Anen godova mande.” 
Askal zapovedisardas e themešće te bešel pe čar. Lijas e pandž mangre thaj e duj mačhe, dikhla prema o nebo thaj zahvalisarda e Devlešće palo habe. Phaglas o mangro thaj dija pire učenikonenđe, a e učenikurja e manušenđe. 
Thaj savora haline thaj čaljile. A e učenikurja ćidine još dešuduj pherde korpe katar e kotora save ačhiline. 
A okola save haline sas pandž milja muškarcurja, a nas đinade e manušnja thaj e čhavra save sas lenca. 
Odma posle godova o Isus zapovedisardas pire učenikonenđe te den ando čamco thaj te džan angle leste pe okoja rig, dok vo či mućel e theme te džantar. 
Nakon so mukla e themes te džantar, lija pe opre pe gora, korkoro te molil pe. Kana peli e rjat, vo sas još okote korkoro. 
A o čamco ande savo sas e učenikurja sas već dur katar e obala, mardo katar e talasurja kaj plovilas suprotno katar e balval. 
A varekaj katar e trin dži ke šov saturja detharinako, o Isus avilo dži ke učenikurja gajda kaj phirelas po paj ando jezero. 
Kana e učenikurja dikhline e Isuse sar phirel po paj karingal lende, e darasa čhutine muj: “Godova si o duho!” 
O Isus odma phendas lenđe: “Na daran! Me sem!” 
A o Petar phendas lešće: “Gospode, ako san tu, zapovedisar te avav tute po paj!” 
A o Isus phendas lešće: “Av!” O Petar inkljisto andar o čamco thaj počnisarda te phirel po paj karingal o Isus. 
Ali kana dikhla kozom si zurali e balval, darajlo thaj teljarda te tonil thaj čhol muj: “Gospode, spasisar man kaj tasadova!” 
O Isus odma inzarda piro vas, astarda les thaj phendas: “O manušeja cikne paćimava, sostar posumnjisardan?” 
Kana line pe opre ando čamco, e balval ačhili. 
A e učenikurja save sas ando čamco peline pe koča angle leste thaj phendine: “Tu san čače o Čhavo e Devlesko!” 
A o Isus thaj lešće učenikurja preplovisardine o jezero, thaj aresline po kopno ando Genisaret. 
Thaj e manuša andar godova than pindžardine e Isuse, razglasisardine godova pe sasto krajo kaj avilo thaj andine leste sa e nasvalen. 
Molisardine e Isuse te mućel len te astaren pe samo palo ćoško katar lešći haljina. Thaj savora save dotaknisardine les potpuno sastile. 
