﻿Delja.
22.
“Phraljalen hem dadalen, šunen akana so isi man te phenav tumenđe ki mli odbrana.” 
Kad šunde sar vaćeri lenđe ki čhib e jevrejengiri, uli po bari tišina. I o Pavle phenđa lenđe: 
“Me injum Jevrejco, bijando ano Tars oti Kilikija, ali bariljum akate ano Jerusalim. Injumle e Gamalilesoro učeniko hem ov šukar sikavđa man o Zakoni amare pradadengoro. Zorale služinđum e Devlese sar hem sare tumen avdive. 
Akale Dromesere sledbenikonen đi ko meriba progoninđum. E muršen hem e đuvljen ko lancija phandava ine hem čhivava len ano phandlipe. 
Adava šaj te potvrdini o prvosvešteniko hem sa o starešine. Olendar resle maje lila save dinde man vlast te džav ko Damask palo phralja, i dželjum te dolav okolen kola inele adari hem phandlen te anav len ko Jerusalim te oven kaznime.” 
“Ali, sar džava ine dromeja hem avava paše uzalo Damask, ko ekvaš o dive, otojekhvar zoralo svetlost taro nebo sijajinđa uzala mande. 
Peljum ki phuv hem šunđum o glaso savo vaćeri maje: ‘Savle, Savle, sose progonineja man?’ 
Me pučljum: ‘Ko injan tu, Gospode?’ A ov phenđa maje: ‘Me injum o Isus taro Nazaret kole tu progonineja.’ 
O manuša kola inele mancar dikhle o svetlost, ali na halile o glaso okolesoro kova vaćerđa maje. 
Tegani pučljum: ‘So te ćerav, Gospode?’ A o Gospod phenđa maje: ‘Ušti hem dža ko Damask. Adari ka vaćeri pe će sa soi tuće odredime te ćere.’ 
Oto zoralo svetlost koroliljum, i okola so inele mancar legarde man oto vas, i ađahar đerdinđum ko Damask. 
A nesavo Ananija, manuš kovai pobožno palo Zakoni hem poštujime sa adale thanesere Jevrejendar, 
alo kora mande, terdino uzala mande hem phenđa maje: ‘Phrala Savle, dikh akana!’ I otojekhvar irinđa pe mlo dikhiba hem dikhljum ole. 
Ov phenđa maje: ‘O Devel amare pradadengoro birinđa tut te pendžare lesiri volja, te dikhe e Pravedniko hem te šune o glaso taro lesoro muj. 
Adalese so, tu ka ove olese anglo sa o manuša svedoko zako okova so dikhljan hem so šunđan. 
A akana, so adžićereja? Ušti hem krstin tut, hem thov tut taro te grehija, vičindoj e Gospodesoro anav.’ 
Kad irinđum man ko Jerusalim hem molinđum man ano Hram, ine man vizija 
hem dikhljum e Gospode sar vaćeri maje: ‘Siđar, hem odmah dža taro Jerusalim, adalese so naka prihvatinen to svedočanstvo mandar.’ 
A me phenđum lese: ‘Gospode, on džanen da džava ine tari sinagoga ki sinagoga te frdav ano phandlipe hem te marav okolen kola verujinena ana tute. 
Hem kad čhordilo o rat te svedokosoro e Stefanesoro, hem me adari injumle, odobrinđum hem pazinđum o ogrtačija okolengere kola mudarena le ine.’ 
A ov phenđa maje: ‘Dža! Ka bičhalav tut dur – ko avera nacije.’ ” 
O manuša šunde le sa đi akava lafi, a onda vičinde: “Mudar le! Esavko manuš na zaslužini te živini!” 
Sar on vičinena ine, frdinde pumendar pumare ogrtačija hem vazdinde prašina ano vazduho, 
o naredniko naredinđa te legaren e Pavle ki kasarna, te šibinen le hem te ispitujinen le, sar te dodžanel sose ađahar vičinde upro leste. 
Ali, kad phandle le kaišencar sar te šibinen le, o Pavle pučlja e kapetane kova terdino adari: “Troman li te šibinen e rimesere dizutne kolese pana nane sudime?” 
Kad šunđa o kapetani adava, dželo uzalo naredniko hem phenđa lese: “So adava mangeja te ćere? Akavai manuš e rimesoro dizutno.” 
Tegani o naredniko dželo uzalo Pavle hem pučlja le: “Phen maje, čače li tu injan e rimesoro dizutno?” A o Pavle phenđa: “Oja.” 
O naredniko phenđa lese: “Me but pare dinđum sar te ovav e rimesoro dizutno.” A o Pavle phenđa lese: “Me bijandiljum sar dizutno e rimesoro.” 
Hem odmah lestar cidinde pe okola kola valjande te šibinen le. A o naredniko darandilo kad dodžanđa soi o Pavle, kole ov phandlja, e rimesoro dizutno. 
Tejsato dive o naredniko oslobodinđa e Pavle, a adalese so manglja šukar te dodžanel zako so o Jevreja optužinena le, naredinđa e šerutne sveštenikonenđe hem zako sa o sabor te čeden pe, i anđa e Pavle hem čhivđa le anglo lende. 
