﻿Delja.
21.
Kad oprostinđam amen olencar, otplovinđam. I plovindoj pravo resljam ko ostrvo Kos, a tejsato dive resljam ko ostrvo Rodos, i adathar ki diz Patara. 
Adari arakhljam brodo savo džala đi i Fenikija, i đerdinđam ano leste hem dželjam. 
Kad dikhljam o Kipar, nakhavđam le tari levo strana e brodosiri hem dželjam nakori Sirija. Terdinjam ki diz Tir, adalese so adari valjanđa te huljaj pe o pharipe taro brodo. 
Adari arakhljam e učenikonen, i olencar ačhiljam efta dive. A olenđe o Duho mothovđa so adžićeri e Pavle, i vaćerde lese te na džal ko Jerusalim. 
Kad nakhle adala efta dive, dželjam adathar hem putujinđam, a on sare, pe romnjencar hem pe čhavencar, ispratinde amen đi avri oti diz. Ki obala peljam ko kočija hem molinđam amen. 
Kad oprostinđam amen jekh averendar, amen đerdinđam ko brodo, a on irinde pe čhere. 
Ađahar otplovinđam taro Tir ki diz Ptolemaida. Adari pozdravinđam e phraljen hem ačhiljam jekh dive olencar. 
Tejsato dive putujindoj resljam ki diz Cezareja. Adari aljam ko čher e Filipesoro – o evanđelista, kova inele jekh oto efta izabirime ano Jerusalim te oven pomoćnici, hem ačhiljam koro leste. 
A ole inele štar bidinde čhaja, kola prorokujinde. 
Ačhiljam adari duže vreme, a onda tari Judeja reslo nesavo proroko palo anav Agav. 
Ov alo uzalo amende, lelja e Pavlesoro kaiši, i phandlja ple pre hem ple vasta hem phenđa: “Akava vaćeri o Sveto Duho: ‘Ađahar o Jevreja ko Jerusalim ka phanden e manuše kasoroi akava kaiši hem ka preden le ko vasta e manušenđe kola nane Jevreja.’ ” 
Kad adava šunđam, leljam hem amen hem o manuša kola živinde adari te molina e Pavle te na džal ko Jerusalim. 
Tegani o Pavle phenđa: “So ćerena adava? Rovena hem phagena mlo vilo. Me injum spremno na samo te ovav phandlo, nego hem te merav ano Jerusalim zako anav e Gospodesoro e Isusesoro.” 
I adalese so našti ine te ubedina le, mukljam le vaćerindoj: “Nek ovel e Gospodesiri volja.” 
Palo adala dive spreminđam amen hem dželjam ko Jerusalim. 
A amencar džele hem nesave učenici tari Cezareja, i legarde amen koro Mnason, kova inele taro Kipar, jekh oto anglune učenici, te ova lesere gostija. 
Kad resljam ano Jerusalim, o phralja šukar priminde amen. 
Tejsato dive o Pavle dželo amencar koro Jakov, kaj čedinde pe hem sa o starešine. 
O Pavle pozdravinđa len hem jekh po jekh stvaro vaćerđa lenđe so o Devel ćerđa prekali lesiri služba maškaro manuša taro avera nacije. 
Kad on šunde adava, lelje te slavinen e Devle, i phende e Pavlese: “Dikh phrala, kobor hiljade Jevreja isi kola poverujinde hem sare on zorale ićerena o Zakoni. 
A on šunde zako tuće so sa e Jevrejen kolai maškaro manuša taro avera nacije sikaveja te ačhaven e Mojsijasoro Zakoni, vaćerindoj lenđe te na obrezinen pumare čhaven hem te na živinen palo adetija. 
So te ćera akana? Sigurno ka šunen so aljan. 
Adalese ćer ađahar sar vaćeraja će: Isi amen štar manuša kola zavetujinde pe e Devlese. 
Le olen, ćer o adeti e čistibnasoro zajedno olencar hem platin zako olenđe, te šaj muraven pumare šere. Tegani sare ka džanen da nane čače okova so šunde tutar, nego da hem tu ićereja o Zakoni hem živineja palo leste. 
A zako manuša taro avera nacije kola poverujinde, amen bičhalđam lenđe lil kote pisini adalestar so odlučinđam: te na han o hajba savoi žrtvujime e idolenđe, te na han o mas e tasavde životinjengoro hem ano savo isi rat hem te ciden pe taro blud.” 
Tejsato dive o Pavle lelja peja okole manušen, i zajedno olencar ćerđa o adeti e čistibnasoro. Tegani đerdinđa ko Hram hem mothovđa da o dive lengere čistibnastar ka nakhen kad svakonese olendar ka del pe žrtva. 
A sar adala efta dive završinena pe ine, dikhle le ko Hram nesave Jevreja tari Tikori Azija, i pherde e narodo protiv oleste hem dolinde le, 
vičindoj: “Izraelconalen, pomožinen! Akavai adava kova ko sa o thana sikaj sa e manušen protiv amaro narodo, protiv amaro zakoni hem protiv akava than! Đi hem okolen kola nane Jevreja anđa ano Hram hem meljarđa akava sveto than!” 
(Adalese so, angleder adaleste, dikhle e Trofime taro Efes e Pavleja ani diz, i mislinde da o Pavle anđa le ano Hram.) 
Sa i diz uštini hem o manuša prastandile taro sa o strane, dolinde e Pavle, i holjame ikalde le taro Hram. I odmah phandle o udar e Hramesoro. 
Sar on dikhena ine te mudaren le, alo o glaso đi ko šerutno naredniko e rimesere četakoro dai sa o Jerusalim uzbunime. 
Ov odmah lelja e vojnikonen hem e kapetanen, i prastandilo đi olende. I kad o Jevreja dikhle e naredniko hem e vojnikonen, na khuvde više e Pavle. 
O naredniko alo uzalo Pavle, dolinđa le hem naredinđa e vojnikonenđe te phanden le duje lanconencar, i pučlja: “Kovai akava manuš hem so ćerđa?” 
A taro narodo nesave vičinde jekh, a avera aver. I o naredniko na halilo ništa oti galama, hem adalese naredinđa te legaren e Pavle ki kasarna. 
Kad o Pavle reslja đi o stepenice, o narodo edobor inele nasilno, da o vojnici morandile te akharen le. 
But narodo džala ine palo lende, vičindoj: “Mudar le!” 
Kad valjande te legaren e Pavle ani kasarna, ov pučlja e naredniko: “Tromam li nešto te phenav će?” A o naredniko pučlja le: “Tu li džaneja grčki? 
Onda tu na injan okova Egipćanin kova angleder nekobor dive vazdinđa buna hem ki pustinja peja legarđa štar hiljade pobunjenikonen?” 
A o Pavle phenđa lese: “Me injum Jevrejco taro Tars oti Kilikija, dizutno e pendžarutna dizjakoro. Molinava tut, muk maje te vaćerav nešto e narodose.” 
Kad o naredniko muklja lese, o Pavle terdino ko stepenice hem e narodose dinđa znako vasteja da mangela te vaćeri, i sare trainde. Tegani ov lelja te vaćeri ko jevrejski: 
