﻿Delja.
14.
Sar so hem ko avera thana, hem ano Ikonijum o Pavle hem o Varnava đerdinde ki sinagoga e jevrejengiri. Ađahar vaćerde e Isusestar da poverujinde but Jevreja hem Grci. 
A o Jevreja kola na poverujinde, pobuninde e manušen taro avera nacije hem pherde len te džan protiv o phralja. 
Adalese o Pavle hem o Varnava ačhile adari pana but dive hem bizi dar vaćerde e Gospodestar, kova potvrdini ine o Lafi oti pli milost ađahar so dinđa len te ćeren znakija hem čudesija. 
A maškaro manuša tari adaja diz uli podela: nesave inele ki strana e jevrejengiri, a avera ki strana e apostolengiri. 
A nesave manuša taro avera nacije hem taro Jevreja, zajedno pumare šerutnencar, odlučinde te ćeren lenđe bišukaripe hem te frden bara upro lende sar te mudaren len. 
Kad o Pavle hem o Varnava šunde zako adava, našle ki regija Likaonija, ko dizja Listra hem ki Derva hem ko lengoro krajo, 
hem adari propovedinena ine o Šukar lafi. 
Ki Listra bešela ine nesavo manuš kova našti ine te phirel; ov nikad na phirđa, adalese so pana taro bijandiba inele nepokretno. 
Sar šunela ine e Pavle sar propovedini, o Pavle šukar dikhlja ano leste, hem adalese so dikhlja da isi le vera te ovel sasljardo, 
bare glasoja phenđa lese: “Ušti tuće ko pre!” I o manuš ripinđa ko pre hem lelja te phirel. 
Kad o narodo dikhlja so o Pavle ćerđa, vičinde ki čhib e likaonijakiri: “O develja ule sar manuša hem huljile maškar amende!” 
E Varnava lelje te vičinen Zevs, a e Pavle Hermes, adalese so o Pavle inele glavno govorniko. 
A o svešteniko e Zevsesere hramesoro, savo inele odmah uzali diz, anđa e guruven hem o vencija anglo udar e dizjakoro, i manglja zajedno e narodoja te del žrtva e apostolenđe. 
Kad šunde adava o apostolja o Varnava hem o Pavle, pharavde pumare šeja upra pumende adalese so na složinde pe adaleja, i džele maškaro narodo vičindoj: 
“Manušalen, so ćerena adava? Hem amen samo injam manuša sar tumen. Amen propovedinaja tumenđe o Šukar lafi, te ciden tumen taro akala beskorisna stvarija hem te irinen tumen e dživde Devlese, kova ćerđa o nebo hem i phuv, o more hem sa soi ano lende. 
O Devel ani prošlost muklja sa e naroden te džan pumare dromeja, 
ali nikad na ačhavđa tumen bizo svedočanstvo pestar: ov ćerela tumenđe šukaripe, dela tumen o bršim taro nebo hem e i žetva kadi lakoro vreme, čaljari tumen hajbnaja hem pherela tumare vile bahtalipnaja.” 
Vaćerindoj adava, jedva čhinavde e narodo te na den lenđe žrtva. 
Tegani ale nesave Jevreja tari Antiohija hem taro Ikonijum hem pherde e narodo, i gađinde barencar e Pavle hem ikalde le avri tari diz, adalese so mislinde dai mulo. 
Ali kad o učenici čedinde pe uzalo leste, ov uštino hem irinđa pe ani diz, a tejsato dive dželo e Varnavaja ki Derva. 
Kad vaćerde o Šukar lafi ki adaja diz hem kad ćerde bute učenikonen, irinde pe ki Listra, ko Ikonijum hem ki Antiohija. 
Adari zorjarde e učenikonen hem hrabrinde len te ačhoven ani vera. Vaćerde lenđe: “Ano carstvo e Devlesoro valjani te đerdina prekalo but nevolje.” 
Ki svako khanđiri čhivde lenđe starešinen, i molibnaja hem postibnaja, poverinde len e Gospodese, ana kaste verujinde. 
Palo adava nakhine maškari Pisidija hem resle ki Pamfilija. 
Kad vaćerde e Devlesoro lafi ki Perga, džele ki Atalija. 
Adathar otplovinde ki Antiohija, kaj angleder inele poverime zaki milost e Devlesiri zaki služba savi ćerde. 
Kad resle, čedinde i khanđiri hem vaćerde lenđe oto sa so o Devel ćerđa prekalo lende, hem sar hem e manušenđe taro avera nacije phravđa o udar e verakere. 
I adari ačhile but vreme e učenikonencar. 
