﻿Delja.
12.
Ko adava vreme o caro o Irod lelja te mučini nesave manušen oti Khanđiri. 
Ađahar e mačeja mudarđa e Jovanesere phrale, e Jakove. 
Kad o caro dikhlja dai adava šukar e jevrejengere šerutnenđe, naredinđa te dolen hem e Petre. Adava ulo zako Prazniko e bikvascone marengoro. 
A kad dolinđa le, frdinđa le ko phandlipe. Naredinđa te pazinen le štar straže po štar vojnici. O Irod manglja pali Pasha te ikali le anglo narodo te ovel lese sudime. 
Sar e Petre pazinena ine ano phandlipe, i khanđiri zorale molinđa e Devle olese. 
Angleder jekh rat nego so o Irod manglja te ikali e Petre anglo narodo, o Petar, phandlo duje lanconencar, suća maškaro duj vojnici, a o stražarija anglo udar pazinena ine o phandlipe. 
Otojekhvar o anđeo e Gospodesoro mothovđa pe hem ulo baro svetlost ki ćelija kaj inele o Petar. O anđeo gurinđa e Petre ko rebrija hem džangavđa le vaćerindoj: “Hajde, sig ušti!” I o lancija e Petresere vastendar pele. 
Palo adava o anđeo palem phenđa lese: “Phand tut o pojas hem čhiv će o sandale!” I o Petar ćerđa ađahar. Tegani o anđeo phenđa lese: “Uri tut o ogrtači hem phir pala mande!” 
I o Petar iklilo hem dželo palo leste, ali na džanđa dai čačimase adava so ćerela ine o anđeo, nego mislinđa da dikhela vizija. 
Nakhle maškari prvo hem i dujto straža, i resle đi ki sastrenali kapija savi legari ki diz. Oj korkori phravdili anglo lende hem on iklile. Kad nakhle jekh ulica, o anđeo otojekhvar dželo olestar. 
Tegani o Petar halilo so ulo hem phenđa: “Akana čače džanav da o Gospod bičhalđa ple anđeo hem spasinđa man e Irodesere vastendar hem oto sa so e jevrejengoro narodo adžićerđa te ovel mancar.” 
Kad adava halilo, dželo đi o čher e Marijakoro, i daj e Jovanesiri kovai vičime Marko, kote but džene čedinde pe te molinen pe. 
Kad o Petar khuvđa ko udar e kapijakoro, i sluškinja palo anav Roda dželi te dikhel koi adava. 
Kad pendžarđa e Petresoro glaso, oti zorali radost na phravđa lese o udar, nego prastandili andre hem vaćerđa da o Petar terđola angli kapija. 
A on phende laće: “Tu na injan sasti!” A sar oj na ačhavđa te vaćeri dai adava čače, on phende: “Adavai lesoro anđeo!” 
A o Petar na ačhavđa te khuvel. I kad phravde o udar hem kad dikhle le, inele but zadivime. 
A o Petar e vasteja mothovđa lenđe te trainen, i palo adava vaćerđa lenđe sar o Gospod ikalđa le taro phandlipe, hem phenđa: “Javinen e Jakovese hem avere phraljenđe zako akava.” Palo adava iklilo hem dželo ko aver than. 
Kad dislilo, uli bari pobuna maškaro vojnici zbog adava so ulo e Petreja. 
O Irod naredinđa te roden le, ali našti ine te arakhen le. Kad ispitujinđa e stražaren, naredinđa te mudaren len. Palo adava o Irod dželo tari Judeja ki Cezareja, i adari ačhilo nesavo vreme. 
A caro o Irod inele but holjame upro Tirćanja hem upro Sidoncija. I on čedinde pe zajedno hem ale koro leste te dikhen le. Adalese so pridobinde e carosere pomoćniko e Vlasta, zamolinde e Irode zako mir, adalese so lengiri phuv anela ine hajbnase tari e carosiri phuv. 
Ko dogovorime dive, o Irod urđa pe ple carikane šeja, beštino pese ko presto hem vaćerđa anglo narodo. 
A o narodo vičinđa: “Akavai o glaso e devlesoro, a na e manušesoro!” 
I otojekhvar o anđeo e Gospodesoro khuvđa e Irode, adalese so na dinđa slava e Devlese. Halje le o čirme hem mulo. 
A o lafi e Devlesoro širini pe ine hem o broj e vernikonengoro barjola. 
A o Varnava hem o Savle, kad završinde pumari buti, irinde pe taro Jerusalim ki Antiohija, a pumencar ande e Jovane vičime Marko. 
