﻿Jovan.
11.
Nesavo manuš palo anav Lazar inele namborme. Ov inele tari Vitanija, taro gav kaj živinde i Marija hem lakiri phen i Marta. 
I Marija inele okoja đuvli koja čhorđa o miris upro e Gospodesere pre hem koslja len ple balencar. O Lazar, kova inele namborme, inele lakoro phral. 
Adalese o phenja bičhalde lafi e Isusese: “Gospode, ače, nambormei to volime amal.” 
Kad o Isus šunđa adava, phenđa: “Akava nambormipe naka završini pe meribnaja, nego ka ovel e Devlese ki slava, te šaj prekalo adava proslavini pe o Čhavo e Devlesoro.” 
A o Isus volinđa e Marta, lakere phenja hem e Lazare. 
I kad šunđa dai o Lazar namborme, ačhilo pana duj dive adari kaj inele, 
i tegani phenđa ple učenikonenđe: “Hajde palem ki Judeja.” 
A o učenici phende lese: “Učitelju, na li e jevrejengere vođe angleder nekobor dive mangle te mudaren tut barencar, a tu palem mangeja te dža adari?” 
O Isus phenđa lenđe: “Nane li e dive dešu duj saća? Ko phirela diveja, na perela, adalese so dikhela o svetlost akale svetosoro. 
Ali, ko phirela raćaja, ka perel, adalese so nane svetlost ano leste.” 
Palo adala lafija, phenđa hem akava: “Amaro amal o Lazar zasuća, ali me džava te vazdav le.” 
A o učenici phende lese: “Gospode, te zasuća, ka sasljol.” 
Ali o Isus vaćerđa lenđe e Lazaresere meribnastar, a on mislinde da vaćeri da o Lazar sovela. 
Tegani o Isus phravdeste phenđa lenđe: “O Lazar mulo. 
Zbog tumende radujinav man so na injumle adari, te šaj verujinen. Ali, hajde akana koro leste.” 
Tegani o Toma vičime Blizanco phenđa avere učenikonenđe: “Hajde hem amen te mera e Isuseja.” 
Kad o Isus reslja adari, dodžanđa dai o Lazar štar dive već ano grobo. 
A i Vitanijai taro Jerusalim dur đi sar trin kilometarija, 
i but Jevreja adathar ale ki Marta hem ki Marija te tešinen len zbog lengoro phral. 
Kad i Marta šunđa da o Isus avela, lelja te džal nakoro leste, a i Marija ačhili čhere. 
Tegani i Marta phenđa e Isusese: “Gospode, te ove ine akate, mlo phral naka merel ine. 
Ali me hem akana džanav da o Devel ka del tut sa so rodeja lestar.” 
O Isus phenđa laće: “To phral ka uštel taro mule!” 
A i Marta phenđa lese: “Džanav da ka uštel taro mule tegani kad sare ka ušten taro mule ko Poslednjo dive.” 
O Isus phenđa laće: “Me injum o uštiba taro mule hem o dživdipe. Ko verujini ana mande, čak hem te merel, ka živini. 
Hem svako kova živini hem verujini ana mande, nikad naka merel. Verujineja li ano adava?” 
A oj phenđa lese: “Oja, Gospode! Verujinava da tu injan o Hrist, o Čhavo e Devlesoro, kova valjanđa te avel ko sveto.” 
Kad phenđa adava, dželi hem vičinđa pla phenja e Marija hem pohari phenđa laće: “Akatei o učitelj hem rodela tut.” 
Kad i Marija šunđa adava, sig uštini hem dželi nakoro leste. 
A o Isus pana na đerdinđa ano gav, nego pana inele adari kaj i Marta reslja le. 
A kad o Jevreja kola inele e Marijaja ano čher hem tešinde la, dikhle da ki sig uštini hem iklili, lelje te džan palo late, mislindoj da džala ko grobo te rovel adari. 
Kad i Marija resli adari kaj inele o Isus hem kad dikhlja le, peli anglo lesere pre hem phenđa lese: “Gospode, te ove ine akate, mlo phral naka merel ine.” 
Kad o Isus dikhlja ola hem e Jevrejen kola ale olaja sar rovena, pelo lese žal hem ine lese but pharo, 
i pučlja len: “Kaj čhivđen le?” On phende lese: “Gospode, ava hem dikh.” 
A o Isus lelja te rovel. 
Tegani o Jevreja phende: “Dikh kobor volinđa le!” 
Ali nesave olendar phende: “Našti ine li ov, kova e kororesere jaćha phravđa, te ćerel akava manuš te na merel?” 
I e Isusese palem ine but pharo, i dželo ko grobo. Adava inele i pećina ko savakoro udar inele pašljardo o bar. 
O Isus phenđa: “Ciden o bar.” A i Marta, i phen e mulesiri, phenđa lese: “Gospode, već khandela, adalese soi štarto dive sari ano grobo.” 
O Isus pučlja la: “Na li phenđum će da ka dikhe e Devlesiri slava te verujinđan?” 
Tegani cidinde o bar, a o Isus dikhlja nakoro nebo hem phenđa: “Dade, hvala će so šunđan man. 
Džanav da tu uvek šuneja man, ali akava vaćerđum zbog o manuša kola akate terđovena, te poverujinen da tu bičhalđan man.” 
Kad phenđa adava, vičinđa oto sa o glaso: “Lazare, ikljov!” 
I o mulo iklilo. Lesere vasta hem o pre inele paćarde zavojencar, a lesoro muj inele paćardo maramicaja. A o Isus phenđa lenđe: “Huljaven lestar adava hem muken le te džal!” 
Tegani but Jevreja, kola ale kori Marija hem dikhle so o Isus ćerđa, poverujinde ano leste. 
Ali nesave olendar džele koro fariseja hem vaćerde lenđe okova so o Isus ćerđa. 
Tegani o šerutne sveštenici hem o fariseja čedinde pe ko sabor, i phende: “So te ćera? Adava manuš ćerela but čudesna znakija. 
Te mukljam lese te ćerel ađahar sa o manuša ka poverujinen ano leste. Tegani ka aven o Rimljanja hem ka uništinen amaro Hram hem amare narodo.” 
A jekh olendar, o Kajafa, kova adava berš inele prvosvešteniko, phenđa lenđe: “Tumen ništa na džanen! 
Na haljovena dai tumenđe po šukar jekh manuš te merel zako narodo, nego sa o narodo te properel.” 
O Kajafa na phenđa adava korkoro pestar, nego, adalese so adava berš inele prvosvešteniko, prorokujinđa da o Isus ka merel zako sa o narodo e Jevrejengoro. 
Hem na samo zako adava narodo, nego hem te bi čedela sa e Devlesere rasejime čhaven. 
Ađahar adava dive e jevrejengere vođe dogovorinde pe te mudaren e Isuse. 
Adalese o Isus na tromandilo te phirel javno maškaro e jevrejengere vođe, nego adathar dželo paše uzali pustinja, ano gav Efrem, hem adari inele ple učenikonencar. 
A inele paše e jevrejengoro prazniko Pasha hem but Jevreja taro avera dizja hem gava ale ko Jerusalim te očistinen pe angleder i Pasha. 
Rodinde e Isuse hem, terdindoj ano Hram pučle jekh avere: “So mislinena, ka avel li ki Pasha?” 
A o šerutne sveštenici hem o fariseja već dinde naredba, ko ka dodžanel kaj o Isus te vaćeren lenđe, te šaj dolen le. 
