﻿Jovan.
5.
Palo adava o Isus dželo ko Jerusalim zako e jevrejengoro prazniko. 
A ano Jerusalim, uzali e Bakrengiri kapija, inele bazeni savo ko jevrejski vičini pe Vitezda. Adari inele pandž phravde terase učharde krovonencar. 
Adari pašljona ine but namborme manuša: korore, bange hem paralizujime. On adžićerena ine te ćeren pe talasija ano pani, 
adalese so ponekad avela ine o anđeo e Gospodesoro ko bazeni te ćerel talasija. I kova manuš prvo đerdini ano bazeni kad ovena o talasija, sasljola ine taro bilo savo nambormipe savo inole. 
A adari inele hem jekh manuš kova trijandu ofto berš inele namborme. 
Kad o Isus dikhlja le sar pašljola hem adalese so džanđa kobori berš namborme, pučlja le: “Mangeja li te ove sasljardo?” 
Tegani o namborme manuš phenđa e Isusese: “Gospodarona, nane man niko te pomožini maje te đerdinav ano bazeni kad ovena o talasija. A dok me resava, nekoi već adari angleder mande.” 
O Isus phenđa lese: “Ušti, le ti nosiljka hem phir!” 
I otojekhvar o manuš saslilo, vazdinđa pli nosiljka hem lelja te phirel. A adava dive inele savato, 
i adalese e jevrejengere vođe phende e sasljarde manušese: “Avdivei savato! Na tromaš te akhare ti nosiljka!” 
A ov phenđa lenđe: “Okova kova sasljarđa man phenđa maje: ‘Le ti nosiljka hem phir!’” 
On pučle le: “Kovai adava manuš so phenđa će: ‘Le ti nosiljka hem phir!’?” 
Ali o sasljardo manuš na džanđa kova inele adava, adalese so o Isus cidinđa pe maškaro but manuša kola inele adari. 
Palo adava o Isus arakhlja le ko boro e Hramesoro, i phenđa lese: “Eče, sasto injan. Ma grešin više, te na arakhi tut nešto po bišukar.” 
Tegani o sasljardo manuš dželo hem phenđa e jevrejengere vođenđe dai o Isus adava kova sasljarđa le. 
Adalese so o Isus sasljarđa e manuše ko savato, e jevrejengere vođe lelje te progoninen le. 
A o Isus phenđa lenđe: “Mlo Dad stalno ćerela buti, a ađahar hem me.” 
Adalese so phenđa adava, e jevrejengere vođe po više mangle te mudaren le, adalese so na samo so phaglja o zakoni zako savato nego hem so phenđa dai o Devel lesoro Dad – adaleja phenđa dai ov hem o Devel jednaka. 
A o Isus phenđa lenđe: “Čače, čače vaćerava tumenđe: O Čhavo korkoro pestar našti ništa te ćerel. Ćerela samo okova so dikhela so o Dad ćerela. Sa so ćerela o Dad, isto adava ćerela hem o Čhavo. 
Adalese so, o Dad volini e Čhave hem mothoj lese sa so ćerela. A ka mothoj lese hem po bare buća nego soi o sasljariba akale manušesoro, i tumen ka čudinen tumen. 
Adalese so, sar so o Dad vazdela e mulen hem dela len dživdipe, ađahar hem o Čhavo dela dživdipe kase ov mangela. 
Adalese so, o Dad na sudini nikase, nego dinđa vlast e Čhavese te sudini sarijenđe, 
te šaj sare poštujinen e Čhave sar so poštujinena e Dade. Ko na poštujini e Čhave, na poštujini ni e Dade, kova bičhalđa le. 
Čače, čače vaćerava tumenđe: Svako kova šunela mle lafija hem verujini Okolese kova bičhalđa man, isi le večno dživdipe hem naka ovel osudime, nego nakhino taro meriba ko dživdipe. 
Čače, čače vaćerava tumenđe: Avela o vreme, hem već alo, kad o mule ka šunen o glaso e Devlesere Čhavesoro hem, kola ka šunen le, ka oven palem dživde. 
Sar so e Dade isi dživdipe ana peste, ađahar hem ple Čhavese dinđa te ovel le dživdipe ana peste, 
hem dinđa le vlast te sudini, adalese soi ov o Čhavo e manušesoro. 
Ma čudinen tumen adalese. Adalese so avela o vreme kad sare kolai ano grobija ka šunen lesoro glaso 
hem ka ikljon, okola kola ćerde šukaripe, ka ušten te živinen večno, a okola kola ćerde bišukaripe, ka ušten te oven osudime. 
Me korkoro mandar našti ništa te ćerav, nego sudinava ađahar sar so šunava e Dadestar. A mloi sudo pravedno, adalese so na rodava te ovel mli volja, nego i volja Okolesiri kova bičhalđa man.” 
“Te me korkoro mandar svedočinava, mlo svedočiba nane dovoljno. 
Ali aver neko svedočini mandar, hem džanav dai dovoljno o svedočiba savo dinđa mandar. 
Tumen bičhalđen tumare manušen koro Jovan o Krstitelj, a lesoroi svedočiba mandar čačikano. 
Nane da maje valjani manušikano svedočiba, nego akava phenđum tumenđe e Jovanestar sar te šaj oven spasime. 
O Jovan inele svetiljka savi thabljola hem svetlini, a tumen mangljen samo nesavo vreme te uživinen ano lesoro svetlost. 
A isi man svedočanstvo po baro taro e Jovanesoro – o buća save ćerava. O Dad dinđa man te ćerav len hem on svedočinena adalestar da o Dad bičhalđa man. 
A hem korkoro o Dad, kova bičhalđa man, svedočinđa mandar. Tumen nikad na šunđen lesoro glaso ni na dikhljen lesoro muj, 
a ni lesoro Lafi na živini ana tumende, adalese so na verujinena maje, okolese kole ov bičhalđa. 
Pažljivo sikljovena o Sveta lila, adalese so mislinena da ano lende isi tumen večno dživdipe, a on svedočinena mandar. 
A tumen palem na mangena te aven kora mande te ovel tumen večno dživdipe. 
Na prihvatinava pohvala e manušendar. 
Ali me pendžarava tumen hem džanav da ana tumende nane mangipe premalo Devel. 
Me aljum ano anav mle Dadesoro, a tumen na prihvatinena man. Ali, te alo neko aver ano plo anav, ole ka prihvatinen! 
A sar hem ka verujinen maje kad prihvatinena pohvala jekh averestar, a na rodena pohvala e jekhe Devlestar? 
Ma mislinen da me ka tužinav tumen anglo Dad. Tumen ka tužini o Mojsije, upra kaste nadinena tumen. 
Adalese so, te verujinen ine e Mojsijase, ka verujinen ine hem maje, adalese so ov mandar pisinđa. 
A kad na verujinena ano adava so ov pisinđa, sar ka verujinen mle lafenđe?” 
