﻿Luka.
24.
Rano sabale, ko prvo dive oto kurko, o đuvlja ale ko grobo hem ande o mirisija save spreminde. 
I dikhle dai cidime o bar savo inele anglo udar e grobosoro. 
Đerdinde andre, ali na arakhle o telo Gospodesoro e Isusesoro. 
I sar terđona ine adari zbunime, otojekhvar iklile anglo lende duj manuša ano sjajna šeja. 
O đuvlja but darandile hem peravde pumare šere nakori phuv, a on phende lenđe: “Sose rodena e dživde maškaro mule? 
Ov nane akate. Uštino taro mule! Setinen tumen so vaćerđa tumenđe dok pana inele ani Galileja: 
‘Me, o Čhavo e manušesoro, valjani te ovav dindo ano vasta e grešnone manušengere, te ovav čhivdo ko krsto, ali o trito dive ka uštav.’” 
Tegani on setinde pe da o Isus phenđa lenđe adava. 
I irinde pe taro grobo palal ki diz te vaćeren adava e dešujekhe apostolenđe hem sarijenđe averenđe. 
Adala đuvlja inele i Marija Magdalena, i Jovana, i Marija e Jakovesiri daj, hem avera. I on sa adava vaćerde e apostolenđe, 
ali o apostolja na verujinde lenđe, adalese so mislinde da sa adava izmislinde. 
A o Petar uštino hem prastandilo đi o grobo. Telilo hem dikhlja samo o čaršavi saveja e Isusesoro telo inele paćardo. I irinđa pe palal pučindoj pes so ulo adava. 
Adava dive duj oto e Isusesere sledbenici džana ine ko gav Emaus, dur taro Jerusalim dešujekh kilometarija. 
Odrumal vaćerena ine maškara pumende adalestar so ulo adala dive. 
I sar vaćerena ine ađahar, korkoro o Isus alo uzalo lende hem lelja te phirel olencar. 
Ali olenđe na inele muklo te pendžaren le. 
O Isus pučlja len: “Sostar vaćerena maškara tumende phirindoj?” Tegani on terdine, a ko lengere muja dičhili žalost. 
Jekh olendar, palo anav Kleopa, phenđa lese: “Sar so dičhola, tu injan jedino abanđija ano Jerusalim kova na džanel so ulo adari akala dive.” 
O Isus pučlja len: “So ulo?” I on phende lese: “Adava so ulo e Isuseja e Nazarećanineja. Ov inele proroko zoralo ano lafija hem ano delja anglo Devel hem anglo sa o narodo. 
Ali amare šerutne sveštenici hem amare avera vođe dinde le te ovel osudime ko meriba hem čhivde le ko krsto. 
Amen nadinđam amen dai ov adava kova ka otkupini e Izraelesere narodo. A ače, tritoi dive sar ulo sa adava. 
Hem pana zbuninde amen nesave amare đuvlja. Rano sabale džele ko grobo, 
ali na arakhle e Isusesoro telo adari. Ale hem phende amenđe da dikhle anđelen kola vaćerde lenđe dai o Isus dživdo. 
Tegani nesave amendar džele ko grobo hem arakhle ađahar sar so phende o đuvlja. Ali na dikhle e Isuse.” 
Tegani o Isus phenđa lenđe: “O, sar na haljovena? Sosei tumenđe pharo te verujinen sa adava so o proroci vaćerde? 
On prorokujinde da o Hrist valjani te nakhel sa adala patnje angleder so đerdini pese ani slava.” 
I tegani lelja te objasnini lenđe soi e Hristestar pisime ano Sveta lila, počindoj e Mojsijasere lilendar hem ano sa e prorokonengere lila. 
Sar avena ine paše uzalo gav Emaus, o Isus ćerđa pe da mangela te džal po dur. 
Ali on terinde le te ačhol vaćerindoj: “Ačhov amencar, adalese so lela te perel i rat!” I o Isus đerdinđa ano čher hem ačhilo olencar. 
Kad inele olencar uzalo astali, o Isus lelja o maro, zahvalinđa e Devlese, phaglja le hem dinđa len. 
Tegani phravdile lengere jaćha hem pendžarde le dai ov o Isus, ali ov otojekhvar na inele više anglo lende. 
Tegani phende jekh averese: “Na ine amen li sar jag ano vile dok vaćerđa amencar odrumal hem objasninđa amenđe o Sveta lila?” 
I odmah uštine hem irinde pe ko Jerusalim. Adari arakhle sar bešena zajedno o dešujekh apostolja hem avera sledbenici e Isusesere 
kola phende lenđe: “O Gospod čače uštino taro mule hem mothovđa pe e Simonese!” 
Tegani o duj manuša vaćerde lenđe sa so ulo ko drom nakoro Emaus hem sar pendžarde e Isuse kad phaglja o maro. 
Sar pana vaćerena ine adalestar, o Isus otojekhvar terdino maškar olende hem phenđa lenđe: “Mir tumencar!” 
A on but darandile, adalese so mislinde da dikhena duho. 
Tegani o Isus phenđa lenđe: “Sose darana? Hem sose isi tumen sumnje ano vile? 
Dikhen mle vasta hem mle pre! Me injum! Pipinen man hem ka dikhen! E duho nane telo hem kokala sar so dikhena da man isi!” 
Vaćerindoj adava, mothovđa lenđe ple vasta hem o pre. 
On edobor inele radosna hem začudime da našti ine te verujinen. Tegani o Isus pučlja len: “Isi tumen li nešto hajbnase?” 
I on dinde le kotor oto peko maćho. 
Ov lelja hem halja le anglo lende. 
Tegani o Isus phenđa lenđe: “Akavai o lafija save vaćerđum tumenđe dok injumle tumencar: da valjani te pherđol sa soi pisime mandar ano Zakoni e Mojsijasoro, ano Lila e prorokonengere hem ano Psalmija.” 
Tegani phravđa lengere jaćha te haljoven o Sveta lila, 
i phenđa lenđe: “Ađahari zapisime: O Hrist ka patini hem o trito dive ka uštel taro mule, 
hem ano lesoro anav ka propovedini pe o pokajanje hem oprostiba e grehengoro sa e nacijenđe, počindoj taro Jerusalim. 
Tumen injen svedoci adalestar. 
A me ka bičhalav tumenđe e Svetone Duho, sar so mlo Dad obećinđa. Ali ačhoven ani diz đikote o zoralipe e Devlestar naka huljel upra tumende.” 
Tegani o Isus legarđa ple učenikonen paše uzali Vitanija, i vazdinđa ple vasta hem blagoslovinđa len. 
I sar blagoslovini len ine, cidinđa pe olendar hem legardilo ko nebo. 
A on pele ko kočija anglo leste, i ani bari radost irinde pe ano Jerusalim. 
I stalno džana ine ko Hram te hvalinen e Devle.
