﻿Marko.
14.
Inele pana duj dive đi i Pasha hem o Prazniko e bikvascone marengoro. O šerutne sveštenici hem o učitelja e Zakonestar rodena ine ko hovavne te dolen e Isuse sar te ćeren te ovel mudardo. 
Ali phende: “Naka ćera adava zako vreme e praznikosoro, te na pobunini pe o narodo.” 
A o Isus inele ano gav Vitanija, ano čher e Simonesoro e Gubavcosoro. I sar inele uzalo astali, ali koro leste jekh đuvli e čareja, savo inele ćerdo oto šužo bar, ano savo inele skupo mirisno ulje oto čisto nard, i phaglja o bokali hem čhorđa o ulje upro lesoro šero. 
I nesave manuša kola inele adari lelje te holjanen, vaćerindoj jekh averese: “Sose ađahar bespotrebno čhorela pe o skupo miris? 
Adava ulje šaj ine te biknel pe zaki jekhe beršesiri plata, i o pare te den pe e čororenđe.” I holjame vičinde upro late. 
Ali o Isus phenđa: “Muken la! Sose uznemirinena la? Oj ćerđa maje šukaripe. 
Adalese so, o čorore manuša uvek ka oven uzala tumende hem šaj te pomožinen lenđe kad god mangena, a me naka ovav uvek tumencar. 
Oj ćerđa so šaj ine. Angleder makhlja mlo telo, te pripremini man zako paruniba. 
Čače vaćerava tumenđe, kaj god, ki sa i phuv, ka vaćeri pe o Šukar lafi, ka vaćeri pe hem akalestar so oj ćerđa, sar setiba olatar.” 
Tegani o Juda Iskariot, jekh oto dešu duj apostolja, dželo koro šerutne sveštenici te dogovorini pe olencar te izdajini lenđe e Isuse. 
A on, kad šunde adava, ule radosna hem dinde lese pumaro lafi da ka den le pare, i ov lelja te rodel šukar prilika te izdajini e Isuse. 
Ko prvo dive oto Prazniko e bikvascone marengoro, kad čhinela pe bakrore zaki Pasha, o učenici pučle e Isuse: “Kaj mangeja te dža te ćera će te ha e pashakoro hajba?” 
I o Isus bičhalđa dujen ple učenikonendar vaćerindoj lenđe: “Džan ki diz hem adari ka resel tumen jekh manuš kova akhari pani ano khoro. Džan palo leste. 
Ko čher ko savo ka đerdini roden e domaćine hem vaćeren lese: ‘O učitelj pučela ki savi soba šaj te hal e pashakoro hajba ple učenikonencar?’ 
I ov ka mothoj tumenđe i bari upruni soba savi već pripremime. Adari ćeren amenđe zako hajba.” 
I o učenici džele ki diz hem arakhle sa ađahar sar so phenđa lenđe o Isus, i adari ćerde zako hajba e pashakoro. 
Kad peli i rat, o Isus dželo adari ple dešu duje apostolencar. 
I sar hana ine uzalo astali, o Isus phenđa lenđe: “Čače vaćerava tumenđe, jekh tumendar, kova akana hala mancar, ka izdajini man!” 
On but rastužisale, i lelje jekh palo avereste te pučen le: “Te na injum me adava?” 
A ov phenđa lenđe: “Adavai jekh tumendar, e dešu duje apostolendar, kova mancar macini o maro ano čaro. 
Adalese so, me, o Čhavo e manušesoro, valjani te merav sar so pisini ano Sveto lil, ali jao okole manušese kova ka izdajini man! Po šukar ka ovel lese ine te na ovel ine bijando!” 
Sar hana ine, o Isus lelja o maro, zahvalinđa e Devlese hem phaglja le, i dinđa le e apostolenđe, vaćerindoj: “Len! Akavai mlo telo.” 
Tegani lelja i čaša e moljaja, zahvalinđa e Devlese hem dinđa la olenđe, i sare pile olatar. 
I phenđa lenđe: “Akavai mlo rat, o rat oto savez, savo čhorela pe butenđe. 
Čače vaćerava tumenđe: naka pijav više mol sa đi o dive kad ka pijav i nevi mol ano carstvo e Devlesoro.” 
Tegani đilabde psalmija, i džele ki e Maslinakiri gora. 
I o Isus phenđa lenđe: “Sare ka ačhaven man, adalese soi pisime ano Sveto lil: ‘Ka mudarav e pastire, hem o bakre ka našen.’ 
Ali kad ka uštav taro mule, ka džav angla tumende ki Galileja.” 
A o Petar phenđa lese: “I sare te ačhavde tut, me naka ačhavav tut!” 
O Isus phenđa lese: “Čače vaćerava će, pana ki akaja rat, angleder so o bašno duj puti ka đilabi, trin puti ka hovave da na pendžareja man.” 
Ali o Petar po zorale vaćeri ine: “Naka ćerav adava, čak hem te valjani te merav tuja!” I ađahar vaćerde sa o učenici. 
Tegani džele ko than vičime Getsimanija. I o Isus phenđa ple učenikonenđe: “Bešen akate đikote me molinav man!” 
Peja lelja e Petre, e Jakove hem e Jovane. Uklinđa le baro nemir hem pharipe, 
i phenđa lenđe: “Edobor injum žalosno da mlo vilo ka pharjol! Ačhoven akate hem džangale pazinen.” 
I dželo hari po dur, pelo mujeja đi phuv hem molinđa pe e Devlese, te šaj, te cidel lestar o pharo vreme savo adžićeri le. 
Phenđa: “Abba! Dade! Tu sa šaj. Cide akaja čaša e patnjaja mandar. Ali, nek ovel pali ti volja, a na pali mli.” 
Tegani irinđa pe koro učenici hem arakhlja len sar sovena, i phenđa e Petrese: “Simone, tu li soveja? Našti li ine nijekh sati džangale te pazine? 
Džangale pazinen hem molinen tumen te na peren ko iskušenje. O duho mangela te ćerel okova soi šukar, ali o teloi bizoralo.” 
I palem dželo hem molinđa pe, vaćerindoj ista lafija. 
I palem, kad irinđa pe, arakhlja len sar sovena adalese so phandljona ine lengere jaćha, i na džande so te phenen lese. 
Kad o trito puti irinđa pe, phenđa lenđe: “Pana li sovena hem odmorinena? Šukari više! Alo o sati! Ače, me, o Čhavo e manušesoro, ka ovav dindo ko vasta e grešnikonengere. 
Ušten! Hajde! Ače mlo izdajniko avela.” 
I sar pana o Isus vaćeri ine adava, reslo o Juda, jekh e dešu duje apostolendar, hem oleja, e mačencar hem e kaštencar, but manuša kolen bičhalde o šerutne sveštenici, o učitelja e Zakonestar hem o starešine. 
A o Juda, lesoro izdajniko, pana angleder dinđa len znako vaćerindoj: “Kas ka čumudinav – ovi adava. Ole dolen hem legaren le tali straža.” 
I so alo đi o Isus, phenđa: “Učitelju”, hem čumudinđa le ki čham. 
Tegani o manuša dolinde le hem phandle le. 
A jekh okolendar, kola inele adari uzalo Isus, ikalđa o mači, hem khuvđa oleja e prvosveštenikosere sluga hem čhinđa lesoro kan. 
O Isus phenđa lenđe: “Mačencar hem kaštencar aljen pala mande te dolen man, sar palo pobunjeniko. 
Divencar injumle tumencar ano Hram hem sikavđum e narodo, ali na dolinđen man. Ali ađahar ulo sar te pherđol okova soi mandar pisime ano Sveto lil.” 
Tegani sa o učenici ačhavde le hem našle. 
A palo leste džala ine jekh terno čhavo, učhardo skupone čaršaveja upro nango telo. Hem ole dolinde, 
ali ov tegani muklja o čaršavi hem nango našlo olendar. 
I legarde e Isuse koro prvosvešteniko, i čedinde pe sa o šerutne sveštenici, o starešine hem o učitelja e Zakonestar. 
A o Petar odural džala ine palo Isus sa đi ko boro e prvosveštenikosoro, i adari bešlo e slugencar hem tačola ine uzali jag. 
A o šerutne sveštenici hem sa o sabor rodena ine nesavo svedočiba protiv o Isus sar te šaj ćeren te ovel mudardo, ali našti ine te arakhen le. 
A but džene svedočinena ine hovavne protiv oleste, ali lengoro vaćeriba na inele sar jekh. 
Tegani nesave svedoci uštine, i hovavne svedočinde protiv oleste vaćerindoj: 
“Šunđam le sar vaćeri: ‘Ka peravav akava Hram savoi ćerdo e manušengere vastencar, hem zako trin dive ka vazdav aver, savo naka ovel ćerdo e manušengere vastencar.’ ” 
Ali ni adava lengoro vaćeriba na inele sar jekh. 
Tegani o prvosvešteniko uštino, terdino ko maškar, hem pučlja e Isuse: “Tut li nane so te phene ko akava so vaćerde protiv tute?” 
A o Isus trainđa hem ništa na vaćerđa. Tegani o prvosvešteniko pučlja le: “Tu li injan o Hrist, o Čhavo e Blagoslovime Devlesoro?” 
O Isus phenđa: “Oja, me injum. Hem ka dikhen man, e Čhave e manušesere, sar bešava ko počasno than, oti desno strana e Najzorale Devlesiri hem sar avava upro oblaci e nebosere.” 
Ko adava o prvosvešteniko pharavđa ple šeja oti holi hem phenđa: “Na valjani amenđe više svedoci! 
Šunđen sar hulinđa upro Devel! So mislinena?” I sarijengiri osuda inele da zaslužini te merel. 
Tegani nesave lelje te čhungaren le, te učharen lesere jaćha hem te khuven le dumukhencar, vaćerindoj lese: “Prorokujin ko khuvđa tut!” Palo adava o sluge lelje e Isuse hem khuvena le ine šamarke. 
I sar o Petar inele tele ano boro, adari ali jekh sluškinja e prvosveštenikosiri. 
Oj dikhlja e Petre sar tačola uzali jag, i po šukar dikhlja ano leste hem phenđa: “Hem tu injanle adale Nazarećanineja, e Isuseja!” 
A o Petar hovavđa vaćerindoj: “Ni džanava, ni haljovava sostar vaćereja!” I dželo nakori kapija e borosiri. A o bašno đilabđa. 
Okoja sluškinja palem dikhlja le, i lelja te vaćeri okolenđe kola terđona ine adari: “Akavai manuš jekh olendar!” 
A o Petar palem hovavđa da nane. Na nakhlo but palo adava, okola kola terđona ine adari phende e Petrese: “Tu čače injan jekh olendar, adalese so hem tu injan Galilejco!” 
A ov lelja te vičini prokletstvija upra peste hem te hal pe sovli: “Na pendžarava adale manuše kastar vaćerena!” 
I odmah, palo dujto puti, o bašno đilabđa. Tegani o Petar setinđa pe e lafendar save o Isus phenđa lese: “Angleder so o bašno duj puti ka đilabi, trin puti ka hovave da na pendžareja man.” I lelja zorale te rovel. 
