﻿Marko.
12.
Tegani o Isus lelja te vaćeri lenđe ano priče, sar soi akaja: “Nesavo manuš sadinđa vinograd, ogradinđa le, handlja ano leste than zako pritiskiba i drakh hem vazdinđa e stražakiri kula. Tegani iznajminđa le nesave vinogradarenđe hem dželo ki aver phuv. 
I kad alo o vreme te čeden pe o drakha, bičhalđa e sluga koro vinogradarija te šaj lel plo deo oto bijandipe e drakhakoro. 
Ali o vinogradarija dolinde le, marde le hem bičhalde le palal čuče vastencar. 
Ov palem bičhalđa lenđe avere sluga, a on pharavde lesoro šero hem lađarde le. 
Bičhalđa lenđe hem e tritone sluga, ali ole mudarde. Hem pana buten bičhalđa lenđe, a o vinogradarija jekhen marde, a averen mudarde. 
Ačhilo lese samo pana jekh: lesoro volime čhavo. Ko kraj bičhalđa hem ole, vaćerindoj: ‘Mle čhave ka poštujinen.’ 
Ali o vinogradarija vaćerde maškar pumende: ‘Akavai o nasledniko. Hajde te mudara le hem amenđe te ačhol o nasledstvo.’ 
I dolinde le, mudarde le hem frdinde le avri taro vinograd. 
So mislinena, so ka ćerel o gospodari e vinogradesoro? Ka avel hem ka mudari adale vinogradaren, a o vinograd ka iznajmini averenđe. 
Na čitinđen li akava ano Sveto lil: ‘O bar savo odbacinde o zidarija ulo najbitno bar e čheresoro. 
Adava o Gospod ćerđa hem adava ćerela amen te ova zadivime’?” 
A e jevrejengere vođe dikhena ine sar te dolen e Isuse, adalese so džande da vaćerđa adaja priča protiv olende, ali darandile e narodostar. Adalese ačhavde le hem džele. 
I e jevrejengere vođe bičhalde koro Isus nesave farisejen hem e manušen kola podržinena e Irode te dolen e Isuse ko bišukar lafi. 
On ale koro leste hem phende: “Učitelju, džanaja da vaćereja o čačipe hem na ićereja nikasiri strana, adalese so na dikheja koi kova, nego čačimase sikaveja o drom e Devlesoro. Vaćer amenđe so mislineja? Valjani li amen o Jevreja te da o porez e rimesere carose ili na? Te platina ili na?” 
A o Isus džanđa soi on dujemujengere manuša, i phenđa lenđe: “Sose iskušinena man? Anen maje te dikhav i kovanica savaja platinena o porez.” 
On dinde le denari, a ov pučlja len: “Kasiri slika hem kasoroi anav ki kovanica?” A on phende: “E carosoro.” 
Tegani o Isus phenđa lenđe: “Onda den soi e carosoro e carose, a soi e Devlesoro e Devlese.” I on inele but zadivime lesere vaćeribnaja. 
Tegani ale koro Isus hem nesave sadukeja, kola vaćerena da nane uštiba taro mule, i pučle e Isuse: 
“Učitelju, o Mojsije pisinđa amenđe so te ćerel o manuš te mulo lesoro phral kova pala peste ačhavđa romnja bizo čhave. Adava manuš valjani te lel ple phralesere romnja te šaj oj te bijani čhave kova ka ovel nasledniko e mulesoro. 
Inele efta phralja. O prvo lelja romnja i mulo, a na ačhavđa pala peste čhaven. 
O dujto phral lelja ple phralesere romnja, ali hem ov mulo, a na ačhavđa pala peste čhaven. Ađahar ulo hem e tritoneja. 
I nijekh oto efta phralja na ačhavđa pala peste čhaven. Ko kraj muli hem i romni. 
Kasiri onda romni oj ka ovel kad ka uštel pe taro mule, a inele dindi ko sa o efta phralja?” 
O Isus phenđa lenđe: “Injen hovavde, adalese so na haljovena ni o Sveto lil ni e Devlesoro zoralipe. 
Adalese so, kad ka ušten taro mule, o manuša ni ka len pe ni ka den pe, nego ka oven sar o anđelja ano nebo. 
A zako uštiba taro mule, na čitinđen li ano Lil e Mojsijasoro kote pisini oto grmo savo ine thabljola, kad o Devel phenđa e Mojsijase: ‘Me injum o Devel e Avraamesoro, e Isaakesoro hem e Jakovesoro’ kola mule odavno? 
A o Devel nane Devel e mulengoro, nego Devel e dživdengoro. But hovavdiljen.” 
Tegani alo jekh učitelj e Zakonestar, kova šunđa lengiri rasprava. Dikhlja so o Isus šukar phenđa lenđe, i pučlja le: “Oto sa o naredbe, savi najbari?” 
O Isus phenđa: “Akajai najbari: ‘Šun, Izraele! O Gospod, amaro Devel, samoi ov Gospod! 
Volin e Gospode te Devle, sa te vileja, sa te dušaja, sa te gođaja hem sa te zoralipnaja.’ 
A i dujtoi: ‘Volin te pašutne sar korkore tut.’ Nane po bare naredbe akalendar.” 
O učitelj e Zakonestar phenđa: “Šukar phenđan, učitelju. U pravu injan kad pheneja dai samo ov Gospod hem da nane avera sem leste. 
Te volini pe ole taro sa o vilo, tari sa i godi hem taro sa o zoralipe, hem te volini pe e pašutne sar korkore pes po bitnoi taro sa o žrtve paljenice hem taro avera žrtve.” 
I dikhindoj so šukar vaćeri, o Isus phenđa lese: “Na injan dur taro carstvo e Devlesoro.” I nijekh više na tromandilo te pučel le nešto. 
Sar sikaj ine e manušen ano Hram, o Isus pučlja: “Sar šaj o učitelja e Zakonestar te vaćeren dai o Hrist samo e Davidesoro čhavo? 
Korkoro o David, ano Sveto Duho, phenđa: ‘O Gospod phenđa mle Gospodese: Beš ko počasno than, oti mli desno strana, đikote na pašljarava te neprijateljen talo te pre!’ 
Korkoro o David vičini le ‘Gospode’. Sar šaj onda o Hrist te ovel samo lesoro čhavo?” A but džene oduševime šunena le ine. 
I sar sikaj len ine, o Isus phenđa: “Arakhen tumen e učiteljendar e Zakonestar! On volinena te phiren urjavde ano skupa fostanja, hem te pozdravinen len o manuša ko trgija. 
Volinena te bešen ko anglune thana ano sinagoge hem ko najšukar thana ko gozbe. 
Hana o imanje e udovicengoro hem ćerena pe dai pobožna ađahar so molinena bare molitve. On ka oven po zorale kaznime nego avera manuša.” 
I o Isus beštino uzali e hramesiri kutija zako čediba hem lelja te dikhel sar o manuša čhivena ano late pare. I but barvale manuša čhivde but pare. 
Ali hem jekh čorori udovica hem čhivđa samo duj najtikore kovanice, save but hari vredinde. 
Tegani o Isus vičinđa kora peste ple učenikonen hem phenđa lenđe: “Čače vaćerava tumenđe, akaja čorori udovica čhivđa više sarijendar kola čhivde pare ani kutija zako čediba. 
Adalese so sare on dinde oto buderi so isi len, a oj, kojai čorori, dinđa sa so inola zako živiba.” 
