﻿Marko.
2.
Nekobor dive palo adava, kad o Isus irinđa pe ko Kafarnaum, ano čher kaj bešela ine, o manuša šunde dai ov adari. 
I edobor džene čedinde pe adari da na inele više than čak ni anglo udar. A ov propovedini lenđe ine o Lafi e Devlesoro. 
Tegani ale koro Isus štar manuša akharindoj jekhe manuše kova našti ine te phirel ni te mrdini. 
I sar taro narodo našti ine te aven anglo Isus, ćerde rupa ko tavani upreder o than kote inele o Isus prekali savi mukle e namborme sa e nosiljkaja ki savi pašlilo. 
Kad o Isus dikhlja lengiri vera, phenđa e nambormese: “Mlo čhavo, oprostimei će te grehija!” 
A adari inele nesave učitelja e Zakonestar kola ana pumende pučle pe: 
“Sar šaj akava te vaćeri ađahar? Ov hulini! Ko šaj te oprostini o grehija sem o jekh Devel?” 
O Isus odmah džanđa ano plo duho so on ađahar mislinena, i pučlja len: “Sose ađahar mislinena? 
Soi po lokhe te phenel pe e manušese kova našti te phirel: ‘Oprostimei će te grehija’ ili te phenel pe: ‘Ušti, le ti nosiljka hem phir’? 
Ka dokažinav tumenđe da man, e Čhave e manušesere, isi pravo ki phuv te oprostinav o grehija.” Tegani phenđa e manušese kova našti ine te phirel: 
“Tuće vaćerava: ušti, le ti nosiljka hem dža čhere!” 
I o manuš odmah uštino, lelja i nosiljka hem anglo sarijende iklilo avri. Sare divinde pe hem lelje te slavinen e Devle, vaćerindoj: “Nikad esavko nešto na dikhljam!” 
I o Isus palem dželo uzalo jezero, a but manuša avena ine koro leste hem ov sikaj len ine. 
Sar nakhela ine adathar, o Isus dikhlja e Levije, e Alfejesere čhave, sar bešela ko than kotar čedela pe o porez, i phenđa lese: “Phir pala mande!” I ov uštino hem dželo palo leste. 
I sar o Isus inele uzalo astali ano čher e Levijesoro, but carinici hem avera grešnici hale maro oleja hem lesere učenikonencar, adalese so inele but esavke manuša kola džana ine palo Isus. 
Kad nesave učitelja e Zakonestar kola inele fariseja dikhle so o Isus hala e grešnikonencar hem e carinikonencar, pučle lesere učenikonen: “Sose tumaro učitelj hala e carinikonencar hem avere grešnikonencar?” 
A o Isus šunđa adava, i phenđa lenđe: “E sastenđe na valjani doktori, nego e nambormenđe. Me na aljum te vičinav e pravednikonen, nego e grešnikonen.” 
E Jovanesere e Krstiteljesere učenici hem o fariseja postinena ine. Nesave manuša ale koro Isus hem pučle le: “Sar adava e Jovanesere učenici hem e farisejengere učenici postinena, a te učenici na postinena?” 
O Isus phenđa lenđe: “Šaj li e mladoženjasere amala te postinen kadi olencar o mladoženja? Na. Đikotei o mladoženja olencar, našti te postinen. 
Ali ka aven o dive kad o manuša ka len lendar e mladoženja. Tegani, ko adala dive, ka postinen. 
Niko na sivela o nevo kotor zako šeja upro purano fostani sar te pherel i rupa, adalese so, ko thojba, adava kotor ka čedel pe, ka pharaj pe oto purano fostani hem ka ćerel po bari rupa. 
I niko na čhorela i nevi mol ano purane morćha. Te ćerđa pe ađahar, kad i mol ka zreloni, o morćha ka pharavđon hem ka oven uništime, a i mol ka čhorđol. Nego, i nevi mol čhorela pe ano neve morćha.” 
Ko jekh savato o Isus nakhino maškaro njive, a lesere učenici odrumal lelje te čeden e đivesoro klaso. 
Tegani o fariseja pučle le: “Dikh! Sose te učenici ćerena so palo zakoni na tromal pe ko savato?” 
A o Isus phenđa lenđe: “Nikad li na čitinđen ano Sveto lil so ćerđa o David kad na inole so te hal, kad bokhalile ov hem okola so inele oleja? 
Đerdinđa ano čher e Devlesoro, ano vreme e Avijataresoro e prvosveštenikosoro, halja o posvetime maro, savo nikase na inele muklo te han sem e sveštenikonenđe, hem čak dinđa okolenđe so inele oleja te han.” 
I tegani phenđa lenđe: “O savatoi ćerdo zako manuš, a na o manuš zako savato. 
Ađahar, me, o Čhavo e manušesoro, injum gospodari hem e savatesoro.” 
