﻿O evanđelje e Markosoro.
1.
Akavai o anglunipe oto Šukar lafi e Isuse Hristestar, e Devlesere Čhavestar. 
Sar soi pisime ano Sveto lil e prorokosoro e Isaijasoro: “Ače, bičhalava mle glasniko angla tute, kova ka pripremini će o drom. 
Ovi o glaso so vičini ani pustinja: ‘Pripreminen o drom e Gospodese! Ravnonen lese o droma!’ ” 
I ađahar alo o Jovan o Krstitelj. Ov živini ine ani pustinja hem propovedini ine e manušenđe da valjani te pokajinen pe zako pumare grehija hem te oven krstime sar te mothoven dai lenđe oprostime o grehija. 
But manuša avena ine koro leste tari sa i regija Judeja hem taro Jerusalim. Priznajinena ine pumare grehija, a ov krstini len ine ani len Jordan. 
A e Jovanesere šeja inele ćerde oto bala e kamilakere, a ko maškar inele phandlo kožno pojas. Hala ine skakavconen hem divljo avđin. 
Propovedinđa vaćerindoj: “Pala mande avela o po baro mandar, kase na injum dostojno ni te teljovav o dorikha oti lesiri obuća te phravav. 
Me krstinava tumen panjeja, a ov ka krstini tumen e Svetone Duhoja.” 
Ko adava vreme o Isus alo tari diz Nazaret oti regija Galileja hem o Jovan krstinđa le ani len Jordan. 
I odmah palo adava so o Isus iklilo taro pani, dikhlja sar o nebo phravđola hem sar o Duho huljela upro leste sar golubi. 
A taro nebo šundilo o glaso e Devlesoro: “Tu injan mlo Čhavo o volime! Tuja injum bahtalo!” 
I odmah o Duho bičhalđa e Isuse ki pustinja, 
hem adari inele saranda dive, a o Sotoni kušini le ine. Adari inele maškaro divlja životinje, a o anđelja kandena le ine. 
Palo adava so o Jovan inele čhivdo ano phandlipe, o Isus dželo ki Galileja hem propovedinđa o Šukar lafi e Devlesoro. 
Vaćerđa: “Alo o vreme! Alo paše o carstvo e Devlesoro! Pokajinen tumen zako tumare grehija hem verujinen ano Šukar lafi!” 
Sar o Isus nakhela ine uzalo e Galilejakoro jezero, dikhlja e Simone hem lesere phrale e Andreja sar frdena o mreže ano pani, adalese so inele manuša so dolena maćhen. 
I o Isus phenđa lenđe: “Phiren pala mande hem me ka ćerav tumen te dolen manušen sar maćhen!” 
On odmah ačhavde pumare mreže hem džele palo leste. 
Kad džele adathar hari po dur, o Isus dikhlja e Zevedejesere čhaven, e Jakove hem e Jovane, sar bešena ano čamco hem popravinena pumare mreže. 
O Isus odmah vičinđa len, hem on ačhavde ano čamco pumare dade e Zevedeje e manušencar kola ćerena buti koro lende hem džele palo leste. 
Kad ale ano Kafarnaum, o Isus odmah ko savato đerdinđa ki sinagoga hem lelja te sikaj e manušen. 
On inele zadivime lesere sikavibnaja, adalese so sikavđa sar okova kole isi autoritet, a na sar o učitelja e Zakonestar. 
I otojekhvar ani lengiri sinagoga jekh manuš kova inele opsednutime bišukare duhoja lelja te vičini: 
“So mangeja amendar, Isuse Nazarećanine? Aljan li te uništine amen? Džanav ko tu injan: o Sveco e Devlesoro.” 
A o Isus ukorinđa le vaćerindoj: “Phand to muj hem ikljov olestar!” 
Tegani o bišukar duho zorale tresinđa e manuše hem, vičindoj oto sa o glaso, iklilo olestar. 
I sare but začudinde pe, i lelje maškar pumende te vaćeren: “Savo li akava nevo sikaviba, hem adava ano autoritet? Đi e bišukare duhenđe naredini hem on šunena le!” 
I o glaso e Isusestar sig šundilo ko sa o thana ani regija Galileja. 
I so iklile tari sinagoga, o Isus e Jakoveja hem e Jovaneja dželo ko čher e Simonesoro hem e Andrejasoro. 
Adari e Simonesiri sasuj pašlili, adalese so ine la bari jag, i odmah phende adava e Isusese. 
I o Isus alo uzalo late, dolinđa lakoro vas hem vazdinđa la. I jag muklja la, i oj lelja te poslužini len. 
Kad peli i rat, kad o kham huljilo, ande koro leste sa e nambormen hem e manušen ano kolende inele o demonja. 
Sa o dizutne čedinde pe anglo udar, 
hem o Isus sasljarđa buten kola inele namborme oto razna nambormipa. Ispudinđa hem bute demonen, ali na muklja lenđe te vaćeren, adalese so džande koi ov. 
Rano sabale, sar pana inele tomina, o Isus uštino, iklilo taro čher hem dželo ko jekh čučo than, hem adari molini pe ine. 
O Simon hem avera kola inele oleja lelje te roden le, 
i kad arakhle le, phende lese: “Sare rodena tut!” 
Ov phenđa lenđe: “Hajde te dža hem avrethe, ko avera pašutne gava, hem adari te propovedinav, adalese so zako adava aljum.” 
I ađahar džala ine maškar sa i Galileja hem propovedini ano lengere sinagoge hem ispudini e demonen. 
A jekh gubavco alo koro Isus, pelo ko kočija anglo leste hem phenđa: “Te mangeja, šaj te sasljare man!” 
E Isusese pelo žal, pružinđa plo vas, dolinđa le hem phenđa: “Mangava, ov sasljardo!” 
Odmah i guba cidinđa pe olestar hem ov ulo sasto. 
O Isus odmah phenđa lese te džal, ali zorale upozorinđa le: 
“Dikh nikase te na vaćere akalestar, nego dža mothov tut e sveštenikose hem de žrtva zako to očistiba, sar so naredinđa o Mojsije, zako svedočanstvo olenđe.” 
Ali o manuš, samo so dželo adathar, lelja sarijenđe te vaćeri so ulo lese, i o Isus našti ine više te đerdini javno ki bilo savi diz, nego ačhola ine avri ko čuče thana. A palem o manuša avena ine koro leste taro sa o strane. 
