﻿Matej.
27.
Rano sabale, sa o šerutne sveštenici hem o starešine e jevrejengere dogovorinde pe te mudaren e Isuse. 
Phandle le, i legarde le hem dinde le ko Pilat, ko upravniko e rimesoro. 
Kad o Juda, olesoro izdajniko, dikhlja soi o Isus osudime ko meriba, pelo lese žal hem irinđa o trijanda srebrna kovanice e šerutne sveštenikonenđe hem e starešinenđe, 
vaćerindoj: “Grešinđum! Izdajinđum e manuše kova nane krivo.” On phende lese: “Nane adava amari briga. Adavai to stvaro.” 
I o Juda frdinđa o srebrna kovanice ano Hram, i dželo hem obesinđa pe. 
O šerutne sveštenici lelje o srebrna kovanice, vaćerindoj: “Nane muklo te čhiva len ani blagajna e hramesiri, adalese so inele plata zako rat.” 
Adalese dogovorinde pe olencar te činen e Čarutnesiri njiva, te ovel than kote ka parunen pe o abanđije. 
Adalese adaja njiva hem avdive vičini pe “Ratvali njiva.” 
Ađahar pherdilo okova so phenđa o proroko o Jeremija: “Lelje o trijanda srebrna kovanice, edobor proceninde le o Izraelci, 
hem činde e Čarutnesiri njiva, sar so o Gospod naredinđa maje.” 
A o Isus terdino anglo e rimesoro upravniko, kova pučlja le: “Tu li injan o caro e Jevrejengoro?” A o Isus phenđa: “Ađahari sar so pheneja.” 
O šerutne sveštenici hem o starešine tužinena ine e Isuse, a ov ništa na vaćeri ine. 
Tegani o Pilat pučlja le: “Tu li na šuneja so vaćerena sa adava protiv tute?” 
Ali o Isus nijekh lafi na vaćerđa lese, i o upravniko but začudinđa pe. 
A e upravniko e Pilate inele adeti ko prazniko Pasha te mukel e narodose jekhe manuše taro phandlipe kole on mangle. 
Ko adava vreme jekh e prešunde phandlendar inele o Varava. 
Kad o narodo čedinđa pe, o Pilat pučlja len: “Kas mangena te mukav tumenđe: e Varava ili e Isuse vičime Hrist?” 
Adalese so džanđa so e Isuse predinde tari zavist. 
Sar o Pilat bešela ine ki stolica e sudosiri, reslo lese lafi lesere romnjatar: “Muk tut adale manušestar kovai nevino, adalese so erat ano suno but mučinđum man zbog leste.” 
Ali o šerutne sveštenici hem o starešine pherde e narodo te roden o Varava te ovel muklo, a o Isus te ovel mudardo. 
O upravniko pučlja len: “Kas akale dujendar mangena te mukav tumenđe?” On phende: “E Varava!” 
O Pilat pučlja len: “A so te ćerav e Isuseja vičime Hrist?” On sare vičinde: “Čhiv le ko krsto!” 
A ov phenđa: “A savo bišukaripe ćerđa?” Ali on pana po zorale vičinde: “Čhiv le ko krsto!” 
Kad o Pilat dikhlja da ništa na pomožini, nego da sa po bari pobuna ovela, lelja o pani hem anglo narodo thovđa ple vasta, vaćerindoj: “Me na injum krivo zako rat akale manušesoro – adavai tumaro stvaro!” 
A sa o narodo phenđa: “Nek lesoro rat perel upro amende hem upro amare čhavende!” 
O Pilat tegani muklja lenđe e Varava, a e Isuse dinđa ko vojnici te šibinen le hem palo adava te čhiven le ko krsto. 
Tegani e upravnikosere vojnici legarde ki lesiri palata e Isuse, i uzalo leste čedinde sa i četa e vojnikonendar. 
Huljavde le hem čhivde upro leste lolo ogrtači. 
I ćerde kruna oto kare hem čhivde lese ko šero, a ko desno vas trska. Tegani pele ko kočija anglo leste, i lelje te maren muj oleja, vaćerindoj: “Te ove sasto, e jevrejengere carona!” 
I čhungarena le ine, hem lelje i trska hem khuvena le ine olaja ko šero. 
I palo adava so marde muj oleja, huljavde lestar o ogrtači, hem urjavde le lesere šeja, i legarde le te čhiven le ko krsto. 
Iklindoj, resle jekhe manuše tari Kirinija palo anav Simon hem terinde le te akhari e Isusesoro krsto. 
Kad resle đi ko than vičime Golgota – so značini “Kokalo e šeresoro”, 
dinde e Isuse te pijel mol mešimi nesaveja so inele but ćerko, ali kad čhivđa ano muj, na manglja te pijel la. 
I kad čhivde le ko krsto, frdinde barbuti hem ađahar delinde maškara pumende lesere šeja. 
I bešena ine adari te arakhen le. 
Upreder lesoro šero čhivde znako kote inele pisime lesiri krivica: Akavai o Isus, o caro e jevrejengoro . 
Tegani oleja čhivde ko avera krstija hem duje pobunjenikonen, jekhe oti lesiri desno, a e dujtone oti lesiri levo strana. 
A okola kola nakhena ine adale dromeja vređinena le ine. Mrdinena ine šerencar, 
vaćerindoj: “Tu kova peraveja o Hram hem vazdeja le zako trin dive, spasin tut! Hulji taro krsto te injan o Čhavo e Devlesoro!” 
Ađahar da marde muj oleja o šerutne sveštenici, o učitelja e Zakonestar hem o starešine, vaćerindoj: 
“Averen spasinđa, a pes našti te spasini? Ovi o caro e Izraelesoro! Nek huljel akana taro krsto, i ka verujina ano leste. 
Nadini pe upro Devel! Nek o Devel akana spasini le te čače mangela le. Adalese so vaćerđa: ‘Me injum o Čhavo e Devlesoro.’ ” 
Ađahar da vređinena le ine hem o pobunjenici kola inele čhivde ko krsto oleja. 
A ko ekvaš o dive, i tomina učharđa sa i phuv hem ađahar inele trin saća. 
Kad inele đi ko trin o sati, o Isus vičinđa oto sa o glaso: “Eli, Eli, lema sabahtani?” (so značini: “Devla mleja, Devla mleja, sose ačhavđan man?”) 
A kad adava šunde okola kola terđona ine adari, phende: “Vičini e proroko e Ilija.” 
I otojekhvar jekh olendar prastandilo, lelja o sunđeri, čhivđa le ani ušli mol, i čhivđa le upri trska hem kaninđa e Isuse te pijel. 
A avera phende: “Adžićer, te dikha ka avel li o Ilija te spasini le.” 
A o Isus palem vičinđa oto sa o glaso, i muklja pli duša. 
I otojekhvar e hramesiri zavesa pharavdili ko ekvaš, odupral natele. I phuv tresinđa pe hem o stene phađile. 
O grobija phravdile hem uštine taro mule but manuša e Devlesere. 
Palo e Isusesoro uštiba taro mule on iklile taro grobija hem džele ki sveto diz hem mothovde pe butenđe. 
A kad e rimesoro kapetani hem okola kola oleja arakhena ine e Isuse dikhle o zemljotres hem sa so ulo, but darandile hem phende: “Čače akava manuš inele e Devlesoro Čhavo!” 
A adari inele hem but đuvlja kola sa adava dikhena ine odural. On pana tari Galileja džana ine palo Isus hem kandena le. 
Maškar olende inele i Marija Magdalena, i Marija e Jakovesiri hem e Josifesiri daj, hem i daj e Zevedejesere čhavengiri. 
Kad peli i rat, alo jekh barvalo manuš tari diz Arimateja palo anav Josif, kova hem korkoro inele učeniko e Isusesoro. 
Ov dželo koro Pilat hem rodinđa te den le o telo e Isusesoro, i o Pilat naredinđa te den le. 
O Josif lelja o telo, paćarđa le neve čaršaveja 
hem čhivđa le ano plo nevo grobo savo inele ćerdo ani stena. Hem o udar e grobosoro phandlja e bare bareja, i dželo. 
A adari inele i Marija Magdalena hem i aver Marija kola bešena ine dikhindoj nakoro grobo. 
Tejsato dive, ko savato, o šerutne sveštenici hem o fariseja čedinde pe koro Pilat 
hem phende lese: “Gospodarona, setinđam amen so okova hovavno kad inele dživdo phenđa: ‘Palo trin dive ka uštav taro mule’. 
Adalese naredin o grobo te ovel osigurime sa đi ko trito dive, te na aven lesere učenici hem te čoren o telo, i te phenen e narodose: ‘Uštino taro mule!’ Te ulo ađahar, adava hovajba ka ovel po baro e prvonestar.” 
O Pilat phenđa lenđe: “Isi tumen stražarija. Džan hem osigurinen o grobo sar džanen.” 
Tegani džele hem osigurinde o grobo ađahar so zapečatinde o bar hem čhivde stražaren. 
