﻿Matej.
22.
O Isus palem lelja te vaćeri lenđe ano priče: 
“O carstvo e nebosoroi slično sar kad o caro ćerela bijav ple čhavese. 
I bičhalđa ple slugen palo okola kolai vičime ko bijav, ali on na mangle te aven. 
Palem bičhalđa avere slugen hem phenđa: ‘Vaćeren e vičimenđe: Ače, o hajbai ćerdo. Pekljam najšužo guruvano mas. Sai ćerdo. Aven ko bijav.’ 
Ali on na dinde pažnja adalese, nego džele – jekh ki pli njiva, a aver pla bućaja, 
a avera dolinde e carosere slugen, marde len hem mudarde len. 
A o caro holjanđa, i bičhalđa pla vojska hem mudarđa okolen kola mudarde lesere slugen hem tharđa lengiri diz. 
Tegani phenđa ple slugenđe: ‘O bijavi spremime, ali o vičime na inele dostojna te aven. 
Adalese ikljoven ko droma avri tari diz hem vičinen ko bijav đijekhe kas arakhena.’ 
I adala sluge iklile ko droma hem čedinde sarijen kolen arakhle, hem e bišukaren hem e šukaren, i o than kote ćerđa pe o bijav pherdilo gostonencar. 
Kad o caro đerdinđa te dikhel e gostonen, dikhlja adari jekhe manuše kova na inele urjavdo ano e bijavesere šeja, 
i pučlja le: ‘Amala, sar đerdinđan akari, a na injan urjavdo ano e bijavesere šeja?’ A ov samo trainđa. 
Tegani o caro phenđa e slugenđe: ‘Phanden lesere vasta hem lesere pre hem frden le avri ani naj dur tomina, kote ka ovel baro rojba hem krciba e dandengoro tari dukh.’ 
Adalese soi but vičime, a hari birime.” 
Tegani o fariseja džele hem dogovorinde pe sar hovavneste te dolen e Isuse ko lafi. 
I bičhalde koro Isus pumare učenikonen e manušencar kola podržinena e Irode te pučen le: “Učitelju, džanaja da vaćereja o čačipe hem na ićereja nikasiri strana, adalese so na dikheja koi kova, nego čačimase sikaveja oto drom e Devlesoro. 
Vaćer amenđe so mislineja? Valjani li amen o Jevreja te platina o porez e rimesere carose ili na?” 
A o Isus džanđa lengere bišukar mislija, i phenđa lenđe: “Sose mangena te dolen man ki zamka, dujemujengere manušalen? 
Mothoven maje i kovanica savaja platinena o porez.” On dinde le denari, 
a ov pučlja len: “Kasiri slika hem kasoroi anav ki kovanica?” 
A on phende: “E carosoro.” Tegani o Isus phenđa lenđe: “Onda den soi e carosoro e carose, a soi e Devlesoro e Devlese.” 
Kad šunde adava, ule zadivime, i ačhavde le hem džele. 
Adava dive ale koro Isus nesave sadukeja, kola vaćerena da nane uštiba taro mule, i pučle e Isuse: 
“Učitelju, o Mojsije phenđa: ‘Te nesavo ženime manuš merela, a na ačhavđa pala peste čhaven, lesoro phral valjani te lel lesere romnja te šaj oj te bijani čhave kova ka ovel nasledniko e mulesoro.’ 
Ađahar, koro amende inele efta phralja. O prvo lelja romnja i mulo, a na ačhavđa pala peste čhaven, i lesiri romni uli romni e dujtone phralesiri. 
Ađahar hem mule o dujto hem o trito phral, hem ađahar sa o efta phralja. 
A palo lende sarijende muli hem i romni. 
Kasiri onda romni oj ka ovel kad ka uštel pe taro mule, a inele dindi ko sa o efta phralja?” 
A o Isus phenđa lenđe: “Tumen hovavdiljen ko adava, adalese so na haljovena ni o Sveto lil ni e Devlesoro zoralipe. 
Adalese so, kad ka ušten taro mule, o manuša ni ka len pe ni ka den pe, nego ka oven sar o anđelja ano nebo. 
A zako uštiba taro mule, na čitinđen li ano Sveto lil so o Devel phenđa tumenđe: 
‘Me injum o Devel e Avraamesoro, e Isaakesoro hem e Jakovesoro’ kola mule odavno? A o Devel nane Devel e mulengoro, nego Devel e dživdengoro.” 
Kad o narodo šunđa adava, ule zadivime lesere sikavibnaja. 
I kad o fariseja šunde so o Isus trainćerđa e sadukejen, čedinde pe, 
i jekh olendar kova inele učitelj e zakonestar, sar te dolel e Isuse ki zamka, pučlja le: 
“Učitelju, savi najbari naredba ano zakoni e Mojsijasoro?” 
A o Isus phenđa lese: “ ‘Volin e Gospode te Devle sa te vileja, sa te dušaja hem sa te gođaja.’ 
Adajai prvo hem najbari naredba. 
A i dujtoi slično akalaće: ‘Volin te pašutne sar korkore tut.’ 
Sa o naredbe oto Zakoni hem o lila e prorokonengere terđovena ko akala duj naredbe.” 
A sar o fariseja pana inele čedime, o Isus pučlja len: 
“So mislinena e Hristestar? Kasoroi ov čhavo?” On phende lese: “E Davidesoro.” 
A ov pučlja len: “A sose onda o David, ano Duho vičini e Hriste Gospod vaćerindoj: 
‘O Gospod phenđa mle Gospodese: Beš ko počasno than, oti mli desno strana, đikote na pašljarava te neprijateljen talo te pre’? 
Te o David vičini le ‘Gospode’, sar onda o Hrist šaj te ovel samo lesoro čhavo?” 
I niko na džanđa so te phenel lese ko adala lafija. Taro adava dive nijekh više na tromandilo te pučel le nešto. 
