﻿Matej.
12.
Ko adava vreme o Isus ko jekh savato nakhino maškaro njive, a lesere učenici bokhalile hem lelje te čeden e đivesoro klaso hem te han le. 
Kad dikhle adava o fariseja, phende lese: “Dikh, te učenici ćerena so palo Zakoni na tromal pe ko savato.” 
A o Isus phenđa lenđe: “Na čitinđen li ano Sveto lil so ćerđa o David kad bokhalile ov hem okola so inele oleja? 
Đerdinđa ano čher e Devlesoro, hem ov hem okola so inele oleja hale o posvetime maro savo na inele muklo te han on, nego samo o sveštenici. 
Ili, na čitinđen li ano Zakoni so ko savato o sveštenici kandena ano Hram hem ađahar phagena o Zakoni, a palem, nane kriva? 
A me phenava tumenđe: Akatei neko po baro oto Hram! 
Te džanen ine so značini: ‘Po šukari maje te dikhav da injen milosrdna, nego te anen maje žrtven’, naka osudinen ine akalen kola nane kriva. 
Adalese so me, o Čhavo e manušesoro, injum gospodari e savatesoro.” 
I adathar o Isus dželo ki lengiri sinagoga. 
A adari inele jekh manuš kasoro vas inele šuko. O fariseja rodinde zako so te tužinen e Isuse, i pučle le: “Tromal pe li ko savato te sasljari pe?” 
Ov phenđa lenđe: “Ko tumendar naka dolel hem te ikali ple jekhe bakre te pelo ani rupa ko savato? 
A kobor o manuš po but vredini e bakrestar! Adalese, ko savato tromal pe te ćerel pe šukaripe.” 
Tegani phenđa okole manušese: “Pružin to vas!” Ov ispružinđa plo vas hem lesoro vas ulo sasto sar soi o dujto. 
A o fariseja iklile hem lelje te dogovorinen pe sar te mudaren e Isuse. 
A kad o Isus dodžanđa adava, cidinđa pe adathar. Palo leste džele but džene hem ov sasljarđa sa e nambormen maškar olende 
hem upozorinđa len te na vaćeren averenđe koi ov. 
Adaleja pherdilo adava so inele vaćerdo prekalo proroko Isaija: 
“Ače o sluga mlo, kole birinđum. Mlo volime, ano kolestei mli duša bahtali. Ka čhivav upro leste mle Duho hem ov ka proglasini i pravda e nacijenđe. 
Naka ćerel kavga ni ka vičini, naka šunđol lesoro glaso ko droma. 
Ni i gazime trska naka phagel, ni ka mudari i jag e memeljakiri savi samo so nane te mudarđol sa đikote na ćerela i pravda te pobedini. 
Olese ano anav ka ovel i nada e nacijengiri!” 
Tegani ande anglo Isus jekhe manuše opsednutime demoneja, kova našti ine te dikhel hem te vaćeri. O Isus sasljarđa le hem o manuš lelja te vaćeri hem te dikhel. 
I sare kola dikhle adava inele but zadivime hem pučle pe: “Te nane akava o Čhavo e Davidesoro?” 
Kad šunde adava o fariseja, phende: “Akava ispudini e demonen e Veelzevulesere zoralipnaja, kovai e demonengoro šerutno.” 
Ali o Isus džanđa lengere mislija, i phenđa lenđe: “Svako carstvo savoi ana peste podelime, ka ačhol pusto. I diz ili o čher savoi ana peste podelime ka perel. 
Te o Sotoni e Sotone ispudini, ovi ana peste podelime. Sar onda lesoro carstvo ka ačhol? 
A te me e Veelzevulesere zoralipnaja ispudinava e demonen, kasere zoralipnaja tumare učenici ispudinena len? Adalese on ka dokažinen tumenđe da na injen u pravu. 
Ali te me e Devlesere Duhoja ispudinava e demonen, onda o carstvo e Devlesoro alo maškara tumende. 
Ili, šaj li neko te đerdini ko čher e zorale manušesoro hem te čorel le, a angleder adalestar te na phandel le? Tegani ka šaj te čorel sa oto čher. 
Ko nane mancar, ovi protiv mande. I ko na čedela mancar, ov čhorela. 
Adalese vaćerava tumenđe: e manušenđe ka šaj te ovel oprostime svako greh hem hula, ali naka ovel lenđe oprostime i hula upro Sveto Duho. 
I te vaćerđa neko lafi protiv o Čhavo e manušesoro, ka šaj te ovel lese oprostime. Ali te vaćerđa protiv o Sveto Duho, naka ovel lese oprostime ni ko akava sveto ni ko okova savo avela. 
Barjaren šukar kaš, i lesoro plod ka ovel šukar, ili barjaren bišukar kaš, i lesoro plod ka ovel bišukar, adalese so o kaš pendžari pe palo lesoro plod. 
E sapengere čhavalen! Sar šaj tumen kola injen bišukar te vaćeren nešto šukar? Adalese so o muj vaćeri okova sojai o vilo pherdo. 
E šukare manušestar ikljola šukaripe e šukaripnastar savoi ano leste, a e bišukare manušestar ikljola bišukaripe e bišukaripnastar savoi ano leste. 
Ali phenava tumenđe: o manuša ka odgovorinen ko dive oto baro sudo zako svako čučo lafi savo vaćerena. 
Adalese so, palo te lafija ka ove opravdime ili osudime.” 
Tegani nesave učitelja e Zakonestar hem nesave fariseja phende e Isusese: “Učitelju, mangaja te dikha nesavo znako tutar sar dokaz da injan e Devlestar.” 
A o Isus phenđa lenđe: “I bišukar hem i neverno generacija rodela znako, ali nisavo znako naka del pe laće sem adava so inele e prorokose e Jonase. 
Adalese so, sar so ‘o Jona trin dive hem trin raća inele ano vođi e bare maćhesoro’, ađahar hem me, o Čhavo e manušesoro, trin dive hem trin raća ka ovav ani phuv. 
Ko dive oto baro sudo, o manuša kola živinde ani purani diz Niniva ka ušten protiv akaja generacija hem ka osudinen la, adalese so on pokajinde pe kad o Jona propovedinđa, a akatei tumencar neko po baro e Jonastar, a tumen pana na pokajinđen tumen! 
Ko dive oto baro sudo, i carica koja angleder vladinđa ki južno phuv ka uštel protiv akaja generacija hem ka osudini la, adalese so tari durutni phuv ali te šunel e Solomonesiri mudrost, a akatei tumencar neko po baro e Solomonestar, a tumen na mangena te šunen!” 
“Kad o bišukar duho ikljola taro manuš, džala ko šuke thana rodindoj kote šaj te odmorini. Kad na arakhi le, 
vaćeri: ‘Ka irinav man ko čher kotar ikliljum.’ I irinđa pe hem arakhlja o čher čučo, šulavdo hem namestime. 
Tegani džala hem lela peja efta avere duhen, po bišukaren pestar, i đerdinena ano adava manuš hem ačhovena adari. I ko kraj adale manušese ovela po bišukar nego angleder. Ađahar ka ovel hem akala bišukara generacijaja.” 
Sar o Isus pana vaćeri ine e manušenđe, ale lesiri daj hem lesere phralja hem terdine avri mangindoj te vaćeren oleja. 
I neko phenđa lese: “Eče, ti daj hem te phralja terđovena avri. Mangena te vaćeren tuja.” 
A o Isus phenđa lese: “Koi mli daj hem koi mle phralja?” 
Tegani vasteja mothovđa nakoro ple učenici hem phenđa: “Ače mli daj hem mle phralja. 
Adalese so, svako kova ćerela i volja mle Dadesiri kovai ano nebo, ovi mlo phral, hem mli phen, hem mli daj.” 
