MAT 1:1 Iwa yemo ŋei wakone sari mageu Yesu Kristo wakonge, eŋe Dawit wane qerakine, eŋe Abraham wane qerakine.
MAT 1:2 Abraham eŋe Isak magaine, Isak eŋe Yakop magaine, Yakop eŋe Yuda eŋineso ŋolekoune eŋane magaene,
MAT 1:3 Yuda eŋe Pereze so Zera erane magaetne, (nagaetne Tama), Pereze eŋe Hezoron magaine, Hezoron eŋe Ram magaine,
MAT 1:4 Ram eŋe Aminadap magaine, Aminadap eŋe Nason magaine, Nason eŋe Salmon magaine,
MAT 1:5 Salmon eŋe Boaz magaine, (nagaine Rahab,) Boaz eŋe Obet magaine, (nagaine Ruti), Obet eŋe Yese magaine,
MAT 1:6 Yese eŋe ŋei waom Dawit magaine, Dawit eŋe Solomon magaine (nagaine Uria wane ŋanomine).
MAT 1:7 Solomon eŋe Rehoboam magaine, Rehoboam eŋe Abaeza magaine, Abaeza eŋe Asa magaine,
MAT 1:8 Asa eŋe Yehosapat magaine, Yehosapat eŋe Yoram magaine, Yoram eŋe Uzia magaine,
MAT 1:9 Uzia eŋe Yotam magaine, Yotam eŋe Ahaz magaine, Ahaz eŋe Hezekia magaine,
MAT 1:10 Hezekia eŋe Manase magaine, Manase eŋe Amon magaine, Amon eŋe Yosia magaine,
MAT 1:11 Yosia eŋe Yekonia eŋine so ŋolekoune eŋane magaene, naso yewao Israel ŋei ŋerep ebu peik one more Babilon kepeo ari warekoi.
MAT 1:12 Ŋei ŋerep Babilon kepeo ebu arikoi, ea wane ŋadino, Yekonia eŋe Sealtiel magaine, Sealtiel eŋe Zerubabel magaine,
MAT 1:13 Zerubabel eŋe Abiudu magaine, Abiudu eŋe Eliakim magaine, Eliakim eŋe Azor magaine,
MAT 1:14 Azor eŋe Zadok magaine, Zadok eŋe Akim magaine, Akim eŋe Eliud magaine,
MAT 1:15 Eliud eŋe Eleazar magaine, Eleazar eŋe Matan magaine, Matan eŋe Yakop magaine,
MAT 1:16 Yakop eŋe Yosep magaine, Maria wane ŋaone, Maria eŋe Yesu nagaine, Yesu eŋe Kristo orake.
MAT 1:17 Abraham wano ŋine wakon sari mageu, Dawit wakonge eŋane tegoene 14. Dawit wano ŋine wakone sari mageu, ebu peikone Babilon kepeo arikoi, eŋane tegoene 14ka okanmaike. Eso ea ŋine sari mage Mesia wakonge, tegoene 14ka.
MAT 1:18 Yesu Kristo eŋe numa iwa yale oken wakonge. Nagaine Maria eŋe Yosep wane biŋek rau geke, ŋo ere meteetne mi au au, yaupka ge more, Maria eŋe kake, medep mane mayakane Asu Koboboineŋo urata maki, ŋatkeke ea mayake.
MAT 1:19 Eŋe Yosep wane biŋek rakoi, ŋei yewa eŋe mitirop geki paki, kine kine maineka okane geke. Ŋo eŋe siluŋ Maria ŋei eŋane kaitko donine didiwo rawakongi, gamu kutno wayakane mi detke, eso eŋe sanka eŋane biŋek rakoi, ea kitasiakane wetkeke.
MAT 1:20 Eŋe yale wetke gegeki, Waom wane aŋelo maneŋo kulu kuluo wakonka more olale rake, “Yosep, Dawit wane qerakine, Maria ŋanomŋone makenane misuk kaetganiake, eamo Asu Koboboineŋo urata maki medep ŋatkemaike.
MAT 1:21 Eŋe medep baŋ ŋei mayake, paki ge baŋ eŋetine Yesu orakene, onoka wane oŋo baŋ ŋei ŋerewekoune borikineeno ŋine makokoniake.”
MAT 1:22 Masi iwa korop wakonge, yemo Waomŋo propet eŋane wetino motki don ra sari geke, ea wane wele wakoniakane yale wakonge.
MAT 1:23 “Ŋerep natewen mane, ŋei mi makeŋo baŋ medep ŋatkeake, paki medep mane ŋei mayake, eso eŋe baŋ eŋetine Imanuel orakei,” kine iwa yale, “Anutu eŋe ŋenerop gemaike.”
MAT 1:24 Eso Yosep eŋe kuluo ŋine wieki paki, Waom wane aŋeloŋo daleo okaniakane olatke, ea wane rokop okane more, ŋanomine Maria make.
MAT 1:25 Ŋo eŋe ŋao ŋanom gege ea mi geuk paki, Maria eŋe medepine make, pakiso, Yosepŋo eŋetine Yesu orake.
MAT 2:1 Yesu eŋe Betlehem matko, Yudia kepeo wakonge, nasoine Herot eŋe ŋei waom geke, yewao ŋei natne serekin dapot one more, kineene detone gegekoi, edo kepe sasaino ŋine Yerusalem matko sarikoi.
MAT 2:2 Paki qesone rakoi, “Medep musele wakonmaike, Yuda ŋei eŋane ŋei waom ea diawa? Ŋene eŋane serekinine kepe sasainoken sa waki kene, eso ŋene ea wane bakomine kitokenane sarimaine.”
MAT 2:3 Ŋei waom Herot eŋe don ea dere more qiseke, so Yerusalem matko ŋine ŋei ŋerep natne eŋe yaleka dere qisekoi.
MAT 2:4 Paki Herot eŋe Pris suaine so ra rokop don numa kito ebo ebon ŋei edoraki, sari wekuoka qeturageu qeson one rake, “Mesia eŋe mat diao wakoniake?”
MAT 2:5 Eŋe olale rakoi, “Betlehem matko, Yuda kepeo, Propet eŋe iwa yale qeke,
MAT 2:6 ‘Betlehem matko, Yuda wane kepe, ge Yuda ware ware eŋane keuo ŋine ketkele midaka, ŋinano ŋine ŋetne mane baŋ sariake, oŋo naŋane ŋei ŋerewekopne Israel baŋ alakane sikan oniake.’”
MAT 2:7 Eso Herot eŋe kepe sasaino ŋine ŋei sarikoi, eŋe edoraki ariu sanka lewage, naso diawao serekinba wakonge desiakane qesononge.
MAT 2:8 Pakiso iwa yale edaneso biraongi Betlehem matko arikoi, “Ariu paki, bororom kauluke medep ea zuaŋkakei, eso kau pakiso na nolatpi dere, so na yaleka maine ari more bakomine kitokale.”
MAT 2:9 Don iwa edangi, so yeropka arikoi, numao ariu paki serekin kakoi, serekinba kepe sasaino wakongi kakoi, serekin weku yewaka kakoi. Serekin eaŋo alakangi, so eŋe kama kama sari mage medep pake, ea wane kutno doŋ mane metke.
MAT 2:10 Eŋe Serekin kau paki, wetene peseki, oi bakom suaine okangoi!
MAT 2:11 Eŋe mat koto wau paki, so Yesu medep so nagaine Maria otkoi. Eŋe wawetene qeu paki, umi qe more bakomine kitokoi, pakiso, kiteene makoke bakom okankakei wane kine kine ma sarikoi, ea mangoi, gol, eki kelokine qoune simile, so kelok qoune simile ea mangoi.
MAT 2:12 Pakiso Anutuŋo kulu kuluo Herot wano koso mi zinge arikei wane girem edange. Eso eŋe zinge more, numa maneoka mateno arikoi.
MAT 2:13 Eŋe ariu, so Waom wane aŋelo maneŋo kulu kuluo Yosep wakonka more olale rake, “Wienom paki, medep so nagaine epunom Ezipt kepeo ariu paki, ea ge mageu, noŋo rawe dere so baŋ sarikei, Herot eŋe baŋ zuage medep qeki seukeakane ramaike.”
MAT 2:14 Yale olatki, so Yosep eŋe wie more, medep so nagaine epuki, so mat qelige goigo Ezipt kepeo arikoi.
MAT 2:15 Ari ea ge mageu, Herot seukke. Yale okangi, so don mane Waomŋo propet mane wane wetno motki don rake, ea wane wele wakonge. Don iwa yale rake, “Na medepne orawe, Ezipt kepeo ŋine wie sarike.”
MAT 2:16 Herot eŋe iwa yale detke, kepe sasaino ŋine ŋei lobo sarikoi, eŋe na isinangoi yale detki paki, sotine zok osike, paki eŋe don motki kawali ŋei eŋe Betlehem matko so mat osop osop pa arike, eao medep ŋei komaene etke (2) so eŋane bane medep abubu korop engu warekoi, eŋe ŋei lobo kepe sasaino ŋine sari serekinba wakonge, ea wane nasoine olatkoi, ea detki paki, ea wane kop okange.
MAT 2:17 Numa iwa okanbi Propet Yeremaiaŋo don mane rake, ea wane wele yewa wakonge,
MAT 2:18 “Rama matko ukat wakongi detmami, nem kuasuruk so aro uŋalan wakonmaike. Rakelŋo qerakkoune Yuda wane tego eŋane ra more arokmaike, eŋe arokmaike, so baŋ mi mau kopkeake, onoka wane eŋe korop seuseuneka.”
MAT 2:19 Herot seukki, ŋadino Waom wane aŋelo maneŋo kulu kuluo Yosep Ezipt eao wakonkake,
MAT 2:20 Paki olale rake, “Ge wienom paki, medep eŋine so nagaine epunom, koso zinge more, Israel kepeo ariu, onoka wane medep qekei wane rakoi, ŋei ea mo seukkoi.”
MAT 2:21 Yale olatkiso, Yosep eŋe wieki paki, medep eŋine so nagaine epuki, so koso zinge Israel kepeo arikoi.
MAT 2:22 Ari detki, Arkelaus eŋe magaine Herot wane tungo Yuda kepeo ŋei waom geke, pakiso Yosep eŋe Betlehem matko geakane kaetkake. Aŋeloŋo koso manerop kulu kuluo wakone more olatki, so eŋe ea ŋine wie koso Galili kepeo arikoi.
MAT 2:23 Pakiso, matine maki paki, mat mane eŋetne Nazaret eao gekoi, eŋe yale okangi, propet edo don mane rakoi, ea wane wele wakonge, “Ŋei ŋererop korop eŋe baŋ raikei, ‘Eŋe Nazaret welaine.’”
MAT 3:1 Naso Yewao Yohane doku tau tau eŋe sari more, Yuda kepe yaup papaino kieke miti edane geke.
MAT 3:2 Paki rake, “Borikine ŋine ŋadek kau paki, wetŋine maingeu, onoka wane qeli gege togon wane Ŋei Waom mo osop sarimaike!”
MAT 3:3 Yohane weku eŋane propet Isaiaŋo don iwa yale rake, “Ŋei mane kepe yaup papaino bokamaike, ‘Waom wane numa ma wesakeu, eŋe sariakane numa makoboe birakau!’”
MAT 3:4 Yohane takotine kamel zouneŋo mamaine ma geke, eŋe waroine osom solaineŋo mamaine, eaŋo kebaŋino ramu geke, so ŋaraine yemo sila so begok zubaine, ea ne geke.
MAT 3:5 Ŋei ŋerep eŋano sari warekoi, yemo Yerusalem matkoŋine, Yuda kepeo ŋine korop, so Yordan Doku loli lolik mat pa arike, ea ŋine.
MAT 3:6 Eŋe borikineene ra wakone qeligeu, Yordan Dokuo tauonge.
MAT 3:7 Yohane eŋe Parisi ŋei so Sadusi ŋei tego loutneŋo doku tau oniakane sariu, ongi paki edane rake, “Ŋine koma qotkoinane dokoine, maŋo ŋidangi Anutu wane busu ŋado sariakane okanmaike, ea kakakka more ŋadekka ariu rap?
MAT 3:8 Wetŋine maingeu paki, tanik manik maine okane mau, eaŋo baŋ borikine ŋine ŋadek kamami, ea wane welewa eamo sikan ŋoniake.
MAT 3:9 So wetŋineŋo iwa yale maine mi wetke rakei, ‘Abraham eŋe ŋenane ŋaboze.’ Na ŋidanmaile, yemo Anutu eŋe maine wesi iwaŋo maki paki, eaŋo Abraham wane ŋabokoune tego mane koso maine ebuki wakongei!
MAT 3:10 Naka mo eki ŋodino kitatki ketkei wane eweke pamaike, eki korop wele maine mi qekei, yemo baŋ kitatki ketpi biraongi, gerepko wau ezoyake.
MAT 3:11 Na dokurop tau ŋunmaile, eaŋo kine iwa yale sikan ŋonmaike, yemo ŋine wetŋine maingekoi, ŋo ŋei mane naŋane ŋadeno baŋ sarike, eŋe yemo zonomine togogole, eŋe naŋane zonom yuan kamaike, na ŋei maine mida, noŋo eŋane kie tabine maine tewekkalane rokop midakaka, oŋo yemo baŋ Asu Koboboine so gerep weneŋ tauŋuniake.
MAT 3:12 Eŋe wano wanok urata ma gemaike, kito wanok maki wele eŋineka, eŋe witine wele baŋ peikki urumino wayake, ŋo solaine eamo gerep koma komaine midaine banine ze papaine, eao qakki ezowareake.”
MAT 3:13 Naso yewao Yesu eŋe Galili kepeo ŋine Yordan dokuo arike, paki Yohane wano sarike, oŋo doku taukayakane.
MAT 3:14 Ŋo Yohaneŋo yemo wetinane kine ra qelaŋaniakane wetne maingeakane liwekka rake, “Goŋo na yemo maine taunanikene, ŋo siluŋ noŋo ge tau ganikalane naŋano sarimaine me?”
MAT 3:15 Pakiso Yesuŋo mainge olale rake, “Yeine qeligenom paki, noŋo ramaile yale iwa okannom, numa iwa yale, ea yemo ŋere maine Anutuŋo detmaike, ea wane kop okanikete.”
MAT 3:16 Eso Yohane eŋe Yesu wane don dere, so eaka doku taukake. Taukaki, Yesu eŋe dokuo ŋine saki saki, eaka qeli aŋaŋge manmaike, pakiso eŋe kaki, Anutu wane Asuŋo naŋi baluse yale okan ketki paki, Yesu eŋine kutno kitoke.
MAT 3:17 Eso qeliwo ŋine don mane iwa yale raki ketke, “Iwa eŋe nae Gipon maepne, na eŋane zok manerop similenan okanmaike.”
MAT 4:1 Pakiso Asuŋo Yesu iwenka kepe yaup papaino arike, Satanŋo liwek kayakane.
MAT 4:2 Yesu eŋe yewa kaiwe 40 so ruo 40 ŋaraine midaine ge mage, ŋarainane seukke.
MAT 4:3 Eso Satanŋo eŋano lotke more rake, “Ge Anutu wane Gipole gemaineo, yemo ranom, wesi iwaŋo qeinge more bret okangep.”
MAT 4:4 Yesuŋo mainge olatke, “Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, ‘Ŋeiŋo ŋara waneka maine mi geulukeake, Anutu wane piwo ŋine don kine kine sari okanmaike, ea detluke more, yemo geulukeake.’”
MAT 4:5 Pakiso, Satanŋo Yesu iwenka mat suaine kobekine, Yerusalem, ea ari more, Bakom Urum wane bakine wetika weti, ea birakaki okorake.
MAT 4:6 Pakiso olale rake, “Ge Anutu wane Gipole gemaineo, yemo goŋomka iwa ŋine sontake kepo ketnom, onoka wane Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, ‘Anutu eŋe baŋ aŋelokoune geŋane ra more edaniake, eŋe baŋ meteeneŋo geu wiekei, paki kieŋone wesiŋo mane mi kitasiake.’”
MAT 4:7 Yesuŋo mainge olatke, “Ŋo Anutu wane papiaŋo yaleka iwa yale ramaike, ‘Ge Waomŋone Anutu liwe liweko misuk birakakene.’”
MAT 4:8 Pakiso Satanŋo Yesu bonaga kiro qatqale yewao iwenka wa more ŋei ŋerep magune magune so kepe baŋem ea wane simile kine kine suaine zok manerop pamaike, ea sikanka wareke.
MAT 4:9 Paki olale rake, “Ge wawetŋone qem paki, bakomne kitokene, yemo na yeye kine kine iwa korop baŋ ginwarekale.”
MAT 4:10 Rakiso Yesu mainge olatke, “Satan, ge masikane arinom! Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, ‘Waomŋone Anutu eŋe weku meŋenka more qelitine qekene.’”
MAT 4:11 Yale rakiso Satanŋo qeliŋka arike, pakiso aŋelo edo sari, so Yesu kito qesiŋ okankakoi.
MAT 4:12 Yohane mulap urumgo birakau, Yesu eŋe kisiine detki paki, wie more Galili kepeo arike.
MAT 4:13 Eŋe Nazaret matko mi geke, eŋe qelige ari Kaperneam matko geke. Mat yewa eŋe Galili doku namuŋ wazaino, Zebulun so Naptali erane kepe saiwo metke.
MAT 4:14 Yale okangimo propet Isaiaŋo don mane rake, ea wane wele wakonge, don iwa yale,
MAT 4:15 “Zebulun wane kepe, so Naptali wane kepe, doku namuŋgo oken pamamik, Yordan nat parom, Galili qelaŋ ŋei ŋerep eŋane kepe!
MAT 4:16 Ŋei ŋerep panaman koto gemami, eŋe baŋ qelaŋan kakapa suaine mane kakei, ŋei ŋerep seu seu kepe wane panaman qekatno gemami, kuteno kiwa baŋ qelaŋaniake.”
MAT 4:17 Naso yewao Yesuŋo kieke, donine iwa yale edange, “Borikine ŋine korop qelige ŋadekka wareu, onoka wane qeli gege togon nasoine mo bomilemaike!”
MAT 4:18 Yesu eŋe Galili doku namuŋ meuno ariki paki, tatiŋon etke otke, ere zawon mama ŋei, Simon, eŋetine mane Petoro, so ŋole Andrea, ere doku namugo kamagaŋo zawon ebu okorakoik.
MAT 4:19 Yesuŋo etane rake, “Sariuk, narop ari more noŋo ŋei ebu ebu daleo ebukeik, ea wane kine kito ŋipongale.”
MAT 4:20 Raki, so eaka kamaga etne qelige, so eŋerop arikoik.
MAT 4:21 Eŋe ari ari more, koso tatiŋon etke maratotke, Yakop so Yohane, Zebedi wane gipoletkine. Ere seki etne koto magaetne Zebedirop mere kamagaene maulukkoi, pakiso Yesuŋo etorake.
MAT 4:22 Etoraki, so eaka seki so magaetne qelige, so Yesurop weneŋ arikoi.
MAT 4:23 Yesu eŋe Galili kepe loli lolik ari more, Yuda lewa lewaŋ urumeno waki paki, qeli gege togon wane don kito edange, miti don maine ra edange, so ŋei ŋerep kubet kine kine enerop, so zoma kine kine enerop ebuki menaŋgoi.
MAT 4:24 Yale okangi, eŋane don kisiineŋo Siria kepeo korop sua ariki, dere more ŋei ŋerep eŋe detpi paki, zoma kubet korop so asu qotkoinerop so seuke wisikae gemaŋkoi, so mat popoine kie meteene seu seune, korop ebu Yesu wano ma sariu ma menaŋ onwareke.
MAT 4:25 Ŋei ŋerep magu suaineŋo ŋadino mogare arikoi, Galili kepeo ŋine, so Mat Suaine Ten eaŋine, so Yerusalem matko ŋine, so Yuda kepeo ŋine, so Yordan erinat kepe ea ŋine.
MAT 5:1 Yesu eŋe ŋei ŋerep magu suaine onge, paki meŋo mane wane kutno waki paki, ea pese ket metke, eŋine dokoine eŋe sari osino lolikka metkoi.
MAT 5:2 Pakiso eŋe kieke don iwa yale edange,
MAT 5:3 “Ŋei eŋe kotoenane detpi, wanap okanmaike, onoka wane eŋe wet pesek desikei, qeli gege togon yemo eŋane biŋek!
MAT 5:4 Nem kuasuruk gemami, eŋe wet pese desikei, onoka wane Anutuŋo baŋ maganut oniake!
MAT 5:5 Wetene ma pese gemami, eŋe wet pese desikei, onoka wane eŋe baŋ Anutuŋo onoka biŋek qe ebonge, ea makei!
MAT 5:6 Anutuŋo dere ebon maike ea wane rokopko wetene suaineŋo wikile mage okanmami, eŋe wet pese desikei, onoka wane Anutuŋo baŋ qe watke ebongi, ŋatene qeake!
MAT 5:7 Ŋei kimakopene eŋane wetene boriki, seseone okanmami, eŋe wet pese desikei, onoka wane Anutuŋo baŋ wetine boriki seseoniake!
MAT 5:8 Kotoene libeka gemami, eŋe wet pese desikei, onoka wane eŋe baŋ Anutu kakei!
MAT 5:9 Ŋei eŋane keueno peam wane urata mamami, eŋe wet pese desikei, onoka wane Anutu eŋe baŋ eŋine gipolekoune edorayake!
MAT 5:10 Ŋei mane Anutuŋo dere ebon maike, ea wane rokopko ma waremaike, miti wane ŋabaine ra more wikile kuteno wamaike, eŋe wet pese desikei, qeli gege togon eamo eŋane biŋek!
MAT 5:11 “Ŋei eŋe det worik okan ŋungei, so ŋingu matali qetali okan ŋunikei, so ŋinane aŋao more isi don kine kine borikine korop ra sola ŋine matalikei, ŋine wet pese desikei, onoka wane ŋine naŋane ŋadeno mogatnane sarimami, ea wane.
MAT 5:12 Ŋine wet ŋine peseki, batne okanikei, onoka wane turuŋŋine lewine suaine qeliwo, ŋinane biŋek warekaki pamaike, ea wane. Propet ŋinane bango qei ge sakoi, miti wane ŋaba eŋe yale waka matali qetali ebukoi.
MAT 5:13 “Ŋine kepe baŋem ŋei eŋane soli okanikei. Ŋo soli eŋe simileine ea mida okaniakeo, mau koso simile wako wakon wane numa eamo mi pamaike. Soli ea mo simile midaine, ea wane yeine qakeu ariki, ŋei ŋerep eŋe kutno gesoke ari okanmami.
MAT 5:14 “Ŋine kepe baŋem ŋei eŋane kiwa, yale okane gekei. Mat mane suaine meŋo maneo makoi, eŋane qelaŋane kine kine maneŋo maine mi qekatkeake.
MAT 5:15 Ŋei maneŋo kiwa mane kiweke, laseŋo mi kito korauki mesiake, ea wane turuŋine yemo eŋe bosiŋino modeki okora more, ŋei ŋerep mat koto metmami, ea qelaŋane eboniake.
MAT 5:16 Rokop yalewaka, ŋinane kiwaŋo ŋei ŋerep qelaŋane eboniake, paki eŋe ŋinane masi tanik maine okanmami, ea kau paki, Magaŋine qeliwo gemaike, eŋe bakomine kitokei.
MAT 5:17 “Ŋine naŋane iwa yale misuk wetke rakei, eŋe Mose wane ra rokop don so propet eŋane don ea esopkaki ariakane ketke. Na ea esopkawe ariakane, mi ketkole, midakaka, na don ea tewekewe paki, mawe eŋane don wele okaniakane ketkole.
MAT 5:18 Na welekatne ŋidanbe detpi! Qeli so kepe ere pakeik, kop ra rokop don, me ea wane don sisine mane ra rokop don wane kotino qeqine, eaŋo mi siukeake, midakaka. Eŋe yale pamageki, qeli so kepe so yeye kine kine korop eŋane naso qoeake.
MAT 5:19 Eso ea wane, ŋei mane eŋe ra rokop don mide nigagatne mane dere qewoloŋgi paki, ŋei natne masi weku eaka okanikei wane kito edaniake, eŋe qeli gege togon kotino, eŋetine ketkele nigagatne payake. Ŋo nat paromine yemo mane eŋe ra rokop don ea dere tewekeake, so ŋei natne eŋe kop weku eaka okanikei wane kito edaniake, eŋe qeli gege togon kotine, eŋetine suaine, ŋei wawaine geake.
MAT 5:20 Ea wane na ŋidanbe detpi, ŋine Anutuŋo numa koboine mogare arikei wane wetkemaike, ea bororom teweke mogare arikeiwo, yemo ŋine ewekeu paki, qeli gege togon wane numa kotino maine wakesikei. Ŋo ŋine ra rokop don kito ebo ebon, so Parisi eŋane masi tanik ea mi yuan onbi paki, qeli gege togon kotino mi wakesikei.”
MAT 5:21 “Ŋine mokaka ŋabokop ŋine don iwa yale edange, ea mo detmami, ‘Ge ŋei mi qem seukeake, ŋei mane eŋe ŋei qeki seukeake, eŋe baŋ ma ari wano wanok ŋei wane kaitko birakau okorayake.’
MAT 5:22 Ŋo noŋo yemo iwa yale ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe kimainerop sot osi osi okaniake, eŋe baŋ ma more wano wanok ŋei wane kaitko birakau okorayake, ŋei mane eŋe kimaine iwa yale orayake, ‘Ge maine yemo yaup wane!’ Yale orayake, eŋe baŋ ma more Kaunsol wane kaitko birakau okorayake, so ŋei mane eŋe kimaine ‘Borikine qelaŋ togole,’ orayake, eŋe baŋ sora gerep wikile teinerop ea ari kesiake.
MAT 5:23 Eso ea wane ge mo Anutu bakom okan kakenane, arata osino ari okorakeneo, ŋine eaka kimaŋineŋo ŋaba ŋaba ŋine payake, yewa desikene,
MAT 5:24 paki qeligenom, bakom kine kineŋone ea arata osino metki, esatkamde kimaŋinano arinom, ŋaba ea makoboeuk qoeki, peamgo zinge sari more, Anutu bakom okankakene.
MAT 5:25 “Ŋei maneŋo geŋane kine ra more dongo geu ariakeo, yemo ge ŋaba ŋonerop ari numao maratka more, naso pamaike, eaoka eŋerop kima okan naguwik qoeki, ŋado dongo arikene. Yale mi okangeneo, yemo ge ari lotkenom, eŋe geu more, wano wanok ŋei wano biraganiake, paki oŋo geu tebe ŋei wano biragangi, tebe ŋeiŋo baŋ mulap urumgo bira gangi wakesikene.
MAT 5:26 Na welekatne golatpe, ge yewa naso kiroine wikilerop met mage, baŋ kimaŋonane sot ikop mi qoeake, ea korop qolekanom qoewareki, ge maine kesikene.
MAT 5:27 “Ŋine don iwa yale raraine pamaike, ea mo detkoi, ‘Ŋao ŋanom ŋire misuk qeliŋ nagukeik, paki ŋei ge ŋerep mane misuk maikene!’
MAT 5:28 Ŋo noŋo yemo iwa yale ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe ŋerep mane kayake paki, mayakane wetkeake, eŋe eŋine ŋanomine mo qeliŋkaki paki, wetineŋo eŋerop bailalaŋ okane more, sotkorop okanmaike.
MAT 5:29 Ea wane ge deŋone wongoken eaŋo borikine makenane tebaganiakeo, qe pitikenom saketki biranom ariake! Solaŋone sisine wekuŋo midayake, yemo zok wekumane, ŋo solaŋone koropŋo sora gerepko birau kesiake, eaŋo maine mi okanmaike.
MAT 5:30 Ge meteŋone wonŋo tebagangi borikine makeneo, yemo ge kitare so biranom ariake! Ge bikumŋone sisine weku qeliŋkakene, eaŋo yemo zok wekumane. Ŋo solaŋone koropŋo ari sora gerepko kesiake, eaŋo maine mi okanmaike.
MAT 5:31 “Ŋine don iwa yale raraine pamaike, ea mo detkoi, ‘Ŋei mane eŋe ŋanomine qeliŋ kayakane okane, eŋe zokit kita kitat wane kibi mane kine desikei wane mire, ŋanomine maniake, masi ea maine okanmaike.’
MAT 5:32 Ŋo noŋo yemo iwa ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe ŋanomine maineka ge mageuk paki, qeliŋkaki ari, ŋei mane koso mayakeo, yemo ŋei yewa eŋe okangi, ŋanomine eŋe bailalaŋ okanike, ea wane ŋei yewa eŋe sot korop okanmaike, so ŋei yewa eŋe ŋerep ŋaonerop, ea meke, eŋe yaleka bailalaŋ okanmaike.
MAT 5:33 “Ŋine mokaka ŋei don iwa yale edange, ea mo yaleka detkoi, ‘Ge donŋone rakone, ea misuk kitasikene, ge makenane ranom paki, Waom wane biŋek ra togolekone, ea siluŋ makene.’
MAT 5:34 Ŋo na iwa ŋidanbe, ŋine kine kine mane makei wane rau paki, don yau yaup eao more misuk ra togolekei, qeliwo mode more, misuk ra togolekei, onoka wane qeli yemo Anutu wane met met.
MAT 5:35 Me kepeo misuk mode more ra togolekei, onoka wane kepe yemo Anutu wane gesoke met metine, me Yerusalem matko mode more misuk ra togogolekei, onoka wane ea yemo ŋei Waom suainane mat.
MAT 5:36 Me leweŋino misuk mode more ra togolekei, onoka wane ŋine leweŋine zoune mane mau mi wakoeake me mi sigileake.
MAT 5:37 Ŋine rawe raso yemo ‘Okkei’ me ‘Mida’ maine rakei. Don natne yaup rakei, ea yemo ŋei borikine welainano ŋine sarimaike.
MAT 5:38 “Ŋine don iwa yale raraine pamaike, ea mo detkoi, ‘Ŋei maneŋo geŋane deŋone qe pilikki, ge turuŋine eŋane deine qe pilikkene, so mane eŋe geŋane ŋetŋone kito muzuŋgi, ge turuŋine eŋane ŋetne kito muzuŋgene’ .
MAT 5:39 Ŋo noŋo yemo iwa ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe masi qotkoine okan ŋungi, ŋine turuŋine qotkoineka mi okankakei. Ŋo ŋei mane eŋe tagenŋine wongoken ŋinguyakeo, ŋine tagenŋine kanaoken ea weneŋ sunkau ŋinguyake.
MAT 5:40 Ŋo ŋei mane eŋe mulapko biraganiakane geu ari takotŋone mayakeo, ge momo takotŋone ea weneŋ sunkanom mayake.
MAT 5:41 So kawali ŋei magu eŋane keuoŋine mane eŋe aboŋine numa bamgo ea wane rokop ma arikenane soringangi, ge maine ewekine numa kiroine ea wane rokop ma arikene.
MAT 5:42 Ŋei mane kine kine mane manikenane ra gangi, eŋe maine manikene. Ŋei mane eŋe geŋano ŋine kine kine mane kulit geu mayakane raki, ge kine kine ea maine eŋe manikene.
MAT 5:43 “Ŋine don mane iwa yale raraine pamaike, ea mo detkoi, “Kimakopŋine wet maep okan onikei, ŋo ŋabakopŋine yemo qaisik onikei.’
MAT 5:44 Ŋo noŋo yemo ŋidanbe detpi, ŋabakopŋine wet maep okan ongei, paki ŋingu matali okanŋungei, eŋane Anutu meŋenkau, turuŋene bira yake.
MAT 5:45 Yale okanbi paki, ŋine baŋ Magaŋine qeliwo gemaike, eŋane gipolekoune okangei. Eŋe maki kaiweineŋo sirike, ŋei ŋerep maine so borikine eŋano rokop wekuka qe okanmaike, so koya ebon okanmaike, ŋei ŋerep masi maine okanmami, so tanik borikine okanmami weneŋ.
MAT 5:46 Ŋine ŋei ŋereppa wet maep okan ŋunmami, eŋeka weku wet maep okan ongeiwo, yemo Anutu eŋe onoka wane lewine qole ŋuniake? Takis so borikine mama ŋei eŋe yaleka ea ma okanmami! Kepe ŋei wane rokop yuankaikei!
MAT 5:47 So ŋine kimakop ŋine eŋeropka weku don awo nagukeiwo, yemo ŋine ŋei ŋerep natne onokaŋo tebaongei? Qelaŋ ŋei ŋerep eŋe yaleka ea ma okanmami! Kepe ŋei wane rokop yuankaikei!
MAT 5:48 Ea wane ŋine koboboine gekei, Magaŋine qeliwo eŋe koboboine gemaike, ŋine eŋane rokop magekei!
MAT 6:1 “Ŋine miti urata kine kine maine ea ŋei ŋerep eŋane deeno mau, edo ŋune more, solaŋine mawakei wane, ŋine misuk maikei. Ŋine urata kine kine korop iwa ŋei ŋerep eŋane deeno mau, solaŋine mawakeiwo, yemo ŋine baŋ ea wane lewine Magaŋine qeliwo gemaike, eŋano ŋine mane mi makei.
MAT 6:2 “Ea wane ŋine kine kine mane ŋei mane wanap aboŋine midaine manbe ra, yemo ŋine ukat sua didiwo, yale misuk okangei. Miti ŋei isisine edo lewa lewaŋ urumgo so numa suaino okanmami, eŋe ŋei ŋerep edo one more mawa ongei wane, yale okan okanmami. Iwa yale desikei! Eŋe ea wane lewine mo korop qoleon wareke.
MAT 6:3 Ŋo ŋine ŋei mane wanap aboŋine midaine qesiŋkawe ra, yemo ŋine sanka siu siuko qesiŋkau, kimaŋine osoŋino gemaike, eŋe ea wane kine misuk desiake.
MAT 6:4 Ea yemo baŋ geŋone bonepŋone okaniake, paki Magaŋone, eŋe kine kine onokaka bonepŋone okanmaine, ea kaki paki lewine baŋ qoleganiake.
MAT 6:5 “Ŋine meŋenkawe ra, miti ŋei isisine eŋe yale misuk okangei! Eŋe lewa lewaŋ urumgo ŋei ŋerep eŋane kaitko wie okorau paki meŋenkakei wane, so numa qesik qesikino ŋei ŋerep edo one more mawa onikeiwane on okanmaike. Iwa yale desikei! Ŋei ŋerep eŋe one mawaon okanbi, eaŋo lewineene okangi, mo korop qoemaike, Anutuŋo baŋ lewineene mi qoleake.
MAT 6:6 Ŋo ge meŋenkakenane okannom paki, urumŋone koto waket more, madetŋone kitokene, paki Magaŋone deŋo mi kakaine, eŋe meŋenkakene. Eso Magaŋone eŋe onokaka bonep okanmaine, ea kaki paki, lewine baŋ qoleganiake.
MAT 6:7 “Meŋe meŋenŋino don loutne wele midaine misuk dapore meŋenkakei, yale ŋei miti midaine, qelaŋ edo meŋenka okanmami. Eŋe iwa yale wetke okan okanmami, Anutuŋo meŋe meŋenene baŋ desiake, onokawane eŋe meŋe meŋen kiroroine meŋen kamami, ea wane.
MAT 6:8 Ŋine eŋe yale meŋe meŋen kiroine misuk okangei, Magaŋine eŋe onokaka mikepka zuageu paki olatmami, ea mo detmaike.
MAT 6:9 Ea wane ŋine iwa yale ra meŋenkakei, ‘Ŋenane Magaze ge qeliwo metmaine, geŋane eŋetŋone koboboine payake,
MAT 6:10 Sari koto baŋem kepe baŋem Waom okanŋonnom, qeliwo geŋane aŋa tewe tewek pamaike, yale waka kepeo ŋenano wakoniake.
MAT 6:11 Ge ukude ŋaraze ŋebonikene,
MAT 6:12 Ge borikineze korop qeliŋ warekene, ŋene yaleka matali ŋonmami, ŋei yewa eŋane borikineene qeliŋ waremaine.
MAT 6:13 Ge liwe liwek togolo misuk biraŋonikene, siluŋ borikino ŋine makok ŋonikene.’
MAT 6:14 “Ŋine ŋei ŋerep borikine okanŋunbi, eŋane sot turuŋ qeliŋgeiwo, yemo Magaŋine qeliwo gemaike, eŋe yaleka ŋinane sot turuŋine baŋ qelige ŋiboniake.
MAT 6:15 Ŋo ŋine natne eŋane sot turuŋ mi qeliŋgeiwo, yemo Magaŋine qeliwo gemaike, eŋe yaleka ŋinane sot turuŋ okanmami, ea mi qeligeake.
MAT 6:16 “So ŋine miti wane sawe gekei, naso yewao kaitŋine zoileki miti ŋei isisine eŋane masi misuk okangei. Eŋe lolike ariu, ŋara wane seukmami yale kaitene onbi paki, ŋei ŋerep eŋe sawe gemami, yale dere ebongei wane yale okanmami. Ŋine iwa yale desikei! Ea wane lewine eŋe mo korop mau qoeke.
MAT 6:17 Ge miti wane sawe gege wane ŋara midaine ge arikene, naso yewao kaitŋone sauke, so leweŋone yasokene.
MAT 6:18 Yale okannom, ŋei ŋerep natne eŋe ge sawe gemaine, ea wane kine maine mi detkei. Geŋane Magaŋone deŋo mi kakaine, eŋe wekuŋo baŋ desiake. So Magaŋone eŋe ge bonepŋone kine kine daleo mamaine, ea kaki paki, lewine baŋ qoleganiake.
MAT 6:19 “Ŋine aboŋ kine kine loutne iwa kepeo misuk more maguke wakei, ea sip kine kineŋo ki barakeake, so weŋemine zeki paki barakeake, so kobu mama eŋe ra barake waket kobu ma arikei.
MAT 6:20 Ea wane turuŋ, ŋine wet maep wane aboŋ kine kine, ŋine maine weti qeli kotino pamaike, ea more maguke wakei, ea yemo sip kine kineŋo mi ki barake mataliake, so weŋemine mi zeake, so kobu mama edo ra barake waket, kobu mi ma arikei.
MAT 6:21 Aboŋ kine kineŋone pamaike, yewaoka wetŋone motnom, naso baŋem pa ariake.
MAT 6:22 “Deŋo sola wane kiwa yale okanmaike. Deŋone maine payakeo, geŋane solaŋone korop qelaŋan ŋoka watke payake,
MAT 6:23 Ŋo deŋone boriakeo, yemo solaŋone korop eamo baŋ panaman koto qeka maka okaniake. Eso ea wane rokop kotoŋono qelaŋan pamaike, ea komayakeo, yemo panaman i zok manerop wakongangi, qeka maka okangene!
MAT 6:24 “Ŋei wekuŋo ŋei waom etke erane qelit maine mi mayake, eŋe baŋ mane qikkaki paki, mane wet maep okan kayake, eŋe baŋ mane wano makatake more, mane ŋadekkayake. Ŋine Anutu wane qelit so wesi urata orodoŋka maine mi makei.
MAT 6:25 “Ea wane na ŋidanbe detpi, ŋine ŋara so doku kine kine me takot lap lap solaŋine qekat kekeiwane ŋaŋaeu paki, onokaŋo qesiŋ ŋongi gekene ra, gege ŋinane dere mezet mi okangei. Gegeŋo manerop wele, ŋara mi yuankamaike me? So solaŋo manerop wele, takot laplap mi yuankamaike me?
MAT 6:26 Naŋi onbi riwe ari sari gemami, eŋe ŋara mi ebot okanmami, eŋe ŋara mau waki maune ŋara urumgo mi mot okanmami, Magaŋine qeliwo gemaike, oŋo wareongi ge okanmami. Ŋine leweŋine zok manerop suaine, naŋi eŋane rokop mi yuankamaike me? Magakŋo qeliwo gemaike, wareŋuneake.
MAT 6:27 Ŋinano ŋine mane maŋo koma natne koso manerop takotke geki paki, ea wane maine dere mezet okane geake?
MAT 6:28 “So onoka wane takot laplap wane zok dere mezet okanmami? Ŋine onbi, eki zubaine zuraune daleo sua okanmami? Eŋe takot laplapenane urataine mi ma okanmami, me edomka mi ma okanmami.
MAT 6:29 Ŋo na siluŋ ŋidanbe detpi, Solomon eŋe aboŋine suaine gekeŋo takotine kibi maep korop, eki zuraune iwa wane rokop mi ma geke.
MAT 6:30 Iwamo Anutu oŋom touk zubaine takotene biraon okanmaike. Touk eamo ukude iwa okoramami, wane qaekiwo yemo mida lele arikei, gerep koto qakeu waketpi ezoki siuk warekei. Wane eŋe ŋine takot manerop mi qorotŋuniake me? O, mali malip ŋigagatneka ma gemami! Dere mezet mi okane gekei!
MAT 6:31 Eso yalinane ŋine kieke dere mezet mi okane rakei, ‘Ŋarane dia ŋine sariki nekale? Me dokune dia ŋine maratka nekale? Me takot laplapne dia ŋine ma au gekale?’
MAT 6:32 Kine kine iwa yemo korop qelaŋ edo ea wane naso baŋem ra okanmami. Magaŋine qeliwo gemaike, eŋe ŋine kine kine iwa korop ŋaŋaemami, ea mo det waremaike.
MAT 6:33 Ea wane turuŋine yemo, ŋine kine kine kepe wane kutno pamaike, ea wane dere mezet mi okane gekei, ŋine qeli gege togon wane aboŋ so kine kine onokaka Magakŋo wetkemaike, ea makei, pakimo eŋe kine kine natne kepe iwa korop, ea baŋ ŋiboniake.
MAT 6:34 Eso yalinane qaeki wane dere mezet mi okangei. Qaeki wane dere mazet eŋe baŋ qaeki oŋomka rokouno dere mezet okaniake. Kaiweine kaiweine eaŋo umatpae ma sarimaike, eao misuk takotkekei.”
MAT 7:1 “Ŋine ŋei natne misuk wanok ongei, eso yale okangei, yemo Anutuŋo ŋine yaleka baŋ mi wanok ŋuniake.
MAT 7:2 Onoka wane, ŋine ŋei natne wanok ongei, ea wane rokopka Anutu eŋe ŋine wanokŋuniake, so ŋine ŋei natne numa rokop more ebongei, numa weku eaka Anutuŋo baŋ ŋine more ŋiboniake.
MAT 7:3 Pakimo ge onoka wane kimaŋonane deino gok pamaike, eamo kamaine, ŋo geŋone deŋono eki sisine metmaike, eamo mi kamaine?
MAT 7:4 Eki sisine geŋone deŋono metki, ge daleo kima ŋone iwa yale olasikene, ‘Kima, ge detnannom, na deŋono gok metmaike, ea kitowe saketkep?’
MAT 7:5 Ge isi ŋei! Eki sisine geŋone deŋono pamaike, ea alakane manom sakesiake, paki ge deŋone maine pore kakene, eso ŋado kimaŋonane deino ŋine gok ea manom sakesiake.
MAT 7:6 “Kine kine kobekine ea kasi misuk ebongei, eŋe yemo weku zinge mo baŋ ŋidosikei, ŋine zenam ŋine berek eŋane soteno misuk birakei, eŋe yemo weku zolipeneŋo baŋ qe pelekeu kesiake, pakimo koso zinge ŋinŋine ŋaba ŋunikei.
MAT 7:7 “Meŋenkanom paki, ge baŋ makene, zuaŋ mage ge wele baŋ maratkakene, madetko yatonom, baŋ lalage giniake.
MAT 7:8 Mane eŋe meŋen kamaikeŋo baŋ mayake, so mane eŋe zuaŋ maikeŋo wele baŋ marat kayake, ŋo mane eŋe madetko yatomaike, eŋe baŋ lalage maniake.
MAT 7:9 Ŋinano ŋine ma magakŋo gipole bret wane olatki mo, eŋe wesi wanaune maniake?
MAT 7:10 Me ma ŋeiŋo gipole zawon wane olatki mo, eŋe koma qotkoine mane maniake? Midakaka.
MAT 7:11 Ŋine kepe ŋei borikine yalineŋo gipon borasokopŋine ŋara aboŋ maine ebon okanmami. Magaŋine qeliwo gemaike, oŋo kine kine maine manerop baŋ meŋenka okanmami, eŋe maine eboniake!
MAT 7:12 “Iwaŋo yemo Mose wane ra rokop don ea wane kine so propet eŋane don qeturaŋmaike, ŋine ŋei ŋerep natne edo yeye kine kine okanŋungei wane wetke okanmami, kop yaleka ŋei ŋerep natne eŋe ŋine okanongei.
MAT 7:13 “Ŋine madet qeka qekaine eaka waketkei, onoka wane sora gerep wane madet yemo suaine, so ea wane numa yemo kakapa, yewao ŋei loutneŋo ari okanmami.
MAT 7:14 Gege wane madet yemo qeka qekaine, so ea wane numa yemo nigagatne, so numa eaoken arikene yemo umatne so wikile teine, eso ŋei ewekine edoka ea maratka okanmami.
MAT 7:15 “Propet isisine eŋane diam seleleine makei, eŋe ŋinano sariu onbi, solaeneŋo lama sola okaniake, ŋo kotoeneŋo yemo kasi zubaine, eŋane koto yale payake.
MAT 7:16 Ŋine kineene yemo baŋ numa kine kine okangei, eao detonikei. Mulap wakelerop, eao wele nenine mi wakon okanmaike.
MAT 7:17 Eki maine eŋe wele maine qekimo, eki qotkoine eŋe wele qotkoine qeake.
MAT 7:18 Eki maine mane eŋe wele qotkoine mi qeake, so eki qotkoine mane eŋe wele maine mi qeake.
MAT 7:19 Eki natne wele maine mi qekei, yemo kitatpi ketki gerepko qakeu ezoyake.
MAT 7:20 Eso yalinao ŋine baŋ propet isisine eŋane tanik manik okangei, eao kineene detongei.
MAT 7:21 “Ŋei ŋerep loutneŋo ‘Waom, Waom,’ nora okanmami, eŋe koropŋo qeli gege togon kotino mi waket warekei. Magane qeliwo gemaike, eŋane aŋaine teweke more, urata ma okanmami, edoka weku waketkei.
MAT 7:22 Kaiwe naso yewa bomile sariki, ŋei ŋerep loutneŋo baŋ iwa yale nolale rakei, ‘Waom, Waom! Geŋane eŋetko gora more, ŋene Anutu wane don edangone, geŋane eŋet gora more, ŋene asu qotkoine loutne esop onŋem saket ariwarekoi, so masi togogole loutne ma okangone!’
MAT 7:23 Yale raumo, na baŋ iwa yale edangale, ‘Na ŋine mi detŋungole, wie biranane ari wareu, ŋine borikine mama!’
MAT 7:24 “Eso ŋei mane eŋe naŋane don iwa dere tewekeake, eŋe baŋ ŋei mane dereretinerop yale okaniake. Ŋei dereretinerop mane oŋo matine wesi kutno maki metke.
MAT 7:25 Paki koya suaine qeki doku qakum suaine wieke, so momo suaine togogole puane more, mat ea qe make, ŋo siluŋ mat ea mi mak maŋge, onoka wane mat ea wesi kutno make, ea wane togole metke.
MAT 7:26 “Ŋo ŋei mane eŋe naŋane don iwa dere mi tewekeake, eŋe ŋei mane qelaŋ yale okaniake. Ŋei qelaŋ mane eŋe matine gumo gumo kutno make.
MAT 7:27 Paki koya suaine qeki, doku qakum suaine wieki, momo suaine puane, mat ea togoleka qe mak maŋge. Makmaŋgi okmage ket zaŋ zuŋ make!”
MAT 7:28 Yesu eŋe don iwa korop rawareki qoeki, ŋei ŋerep magu suaine eŋe miti rarainane detpi paki, oŋaene qaeki welelepkekoi.
MAT 7:29 Eŋe ra rokop don kito ebo ebonkopene, eŋane dereret wane rokopko mi edange, eŋe miti don zonominerop edange.
MAT 8:1 Yesu eŋe bonagao ŋine ketki, ŋei ŋerep magu suaineŋo ŋadino arikoi.
MAT 8:2 Ŋei mane kube rubet eŋe Yesu wano sari more, wawetine qe umi ketki paki rake, “Suaine, ge naŋane simile ganmaikeo, yemo maine neunom menaŋgale.”
MAT 8:3 Yesuŋo metine bira, so solaino make, pakiso olatke, “Na simile nanmaike. Ge kubetŋone osikep!” Rakiso eaka kubetine piridiŋgi libe qe osike.
MAT 8:4 Pakiso Yesuŋo olale rake, “Detnom! Ge ŋei mane misuk edangene, ge siluŋ pris wano koboine ari sikankanom, solaŋone ganiake, pakiso Moseŋo rake, yale soe soep mitnom, ŋei ŋerep eŋe gane more, ge solaŋone osike, ea desikei.”
MAT 8:5 Yesu eŋe Kaperneam matko ari waketki, Roman kawali ŋei eŋane ware ware maneŋo maratkaki paki, mapik kayakane olale rake,
MAT 8:6 “Suaine, naŋane qelit medepne, eŋe matko zomakaki pamaike, eŋe kie metine seu seune okanmaike, wikile zok manerop detmaike.”
MAT 8:7 Rakiso, Yesuŋo olatke, “Na baŋ ariwe paki, mawe menageake.”
MAT 8:8 Raki, kawali ŋei eŋane ware wareŋo mainge olale rake, “O, mida suaine, na ŋei maine mida, ea wane ge naŋane matko misuk sarikene, ge yaup iwa mere donŋoka ranom menageake.
MAT 8:9 Na yaleka, ŋei suaine wawaine kiqa guruŋ guruŋ enerop eŋet biŋek suaine, eŋane bango ketkele gemaile, so na kawali ŋeikopne ebuwe, eŋe naŋane bango gemami. Wane na eŋano ŋine mane wane rakale, ‘Ari!’ Rawe eŋe ariake, so mane eriwa wane rakale, ‘Sari!’ Rawe eŋe sariake. So na qelit medep wane rakale, ‘Iwa manom!’ Rawe eŋe ea mayake.”
MAT 8:10 Yesu eŋe don ea dere welepke more, ŋei ŋerep ŋadino arikoi eŋe edane rake, “Na rawe delukkeu, na mali malip iwa yaline Israel ŋinane keuo ŋine mane wano mi ka okanmaile.
MAT 8:11 Ea wane iwa detpi! Ŋei ŋerep loutneŋo kepe deine samaikeo ŋine, so ketmaikeo ŋine, baŋ sari more, ŋara nene zakeo qeli gege togon kotino pese ket, Abraham, Isak, so Yakop, eŋerop weneŋ mesikei.
MAT 8:12 Ŋo ŋinano ŋine Yuda welaine natne qeli gege togon kotino gegine, eŋe mi waketkei, yemo baŋ ebu biraongi, panaman koto qeinat ket more, yewao baŋ aroke ŋet warik warik ki gekei.”
MAT 8:13 Pakiso, Yesuŋo ware ware olale rake, “Matko arinom, pakimo ge detluke malipkamaine, ea wane welewa eamo wakonganiake.” Pakiso nasomde eaka ware ware wane qelit medep menaŋkake.
MAT 8:14 Yesu eŋe Petoro wane matko arike, eso ea kaki Petoro sewenine eŋe zoma kaki papaino pake, zoma gereunerop qeke.
MAT 8:15 Eŋe ka more metino maki, so zomaŋo qeliŋka arike, paki so ŋerep eŋe wieki paki, kieke ŋaraine mire mauluke Yesu mange.
MAT 8:16 Kepe qoeki, ŋei ŋerep eŋe ŋei ŋerep loutne asu qotkoineŋo kotoeno ket gekoi, ea ebu Yesu wano sarikoi. Yesu eŋe asu qotkoine ea donŋo ra esopongi saket warekoi paki, zoma onge ea korop ma menaŋon wareke.
MAT 8:17 Eŋe yewa okange, yemo propet Isaiaŋo don mane sogino iwa yale rake, ea wane weleine wakoniakane ea make, “Eŋe oŋomka ŋenane zomaze ŋebu mawareke, so zoma kine kineze korop teweke ariwareke.”
MAT 8:18 Yesu eŋe ŋei ŋerep loutneŋo sari lolikkau ongi paki, eri doku namuŋ nat arikei wane dokoine edange.
MAT 8:19 Pakiso, ra rokop don wane kito ebo ebon maneŋo Yesu wano sariki paki rake, “Kito ŋebo ŋebon, na mo ewekmaile, ge yewao me yewao arikene, na weneŋ gerop arikale.”
MAT 8:20 Yesuŋo mainge olatke, “Kasi zubaine eŋe aŋapenerop kulu pamami, so naŋi eŋe matenerop, ŋo Ŋei Wawainane Gipole eŋe yemo matine midaine, diawao ket paki paki zonom mayake?”
MAT 8:21 Ŋei mane, eŋine dokoine eŋane keueno ŋineŋo Yesu olale rake, “Suaine, mikepka qeliŋnanom, zinge ari magane seukkeakane okangi paki, seukke dukkawe paki, baŋ zinge ŋadeŋono koso sarikale.”
MAT 8:22 Yesuŋo mainge olatke, “Yeine ŋadeno sarinom, paki seuseune gege togon qeliŋonnom, edomka seuseune kopene dukongei.”
MAT 8:23 Yesu eŋe seki koto waki, so dokoine eŋe eŋerop weneŋ arikoi.
MAT 8:24 Ariu yewaka momo suaineŋo sari doku namuŋ eao qe talekaki, dibom suaine tepke wie more qakki, seki somekake. Ŋo Yesu eŋe kulu pake.
MAT 8:25 Dokoine eŋe eŋano ari ma wirikkau wieki olale rakoi, “Waom qesiŋ ŋonnom, ŋene mo midakenane okanmaine!”
MAT 8:26 Yesuŋo edane rake, “Ŋine mali malipŋine nigagatne onoka wane zok kaet ŋunmaike?” Yale edangi paki wie more, momo so dibom don etane rawet otke, pakiso momo ea giriŋ doŋ mane pakiso kaloŋ suaine dumene pake.
MAT 8:27 Ŋei eŋe ea kau paki welelepke more rakoi, “Yai, ŋei iwa eŋe ma? Yaline ea wane momo so dibom ere aŋaine tewekmamik!”
MAT 8:28 Yesu eŋe sari Gadara ŋei eŋane kepeo doku namuŋ nat paromine ea lotkeke, pakiso ŋei etke eto marat kakoik, ere ŋei dukon dukon kem ea ŋine saket sarikoik. Ŋei etke ea ere asu qotkoineŋo koto etno ket gekoi, ea wane ere zok zubaine okanbik, ŋei ŋerep maneŋo numa eaka mane mi ari okangoi, kaet okangoi.
MAT 8:29 Ere esatka aroke rakoik, “Anutu wane Gipole, ge ŋere daleo okan ŋotkene? Ge naso koboine mi bomileki, ŋere wikile alakane ŋepongenane sarimaine me?”
MAT 8:30 Berek magu mane eŋe abaran mida, osop ŋara ne gekoi.
MAT 8:31 Asu qotkoine eŋe Yesu togoleka olale rakoi, “Ge esopŋonnom saket keneo, yemo taleŋonnom ari berek magu yewa eŋane kotoeno kesikene.”
MAT 8:32 Yesuŋo edange, “Ariu,” rakiso, eŋe saket more ari berek eŋane kotoeno ketwarekoi. Pakiso berek magu yewa eŋe sora wazaino biririke ari, so doku namuŋ koto ketpi ma qorok onwareke.
MAT 8:33 Ŋeiwa berek wareone gekoi, eŋe biririke mat suaino ari ŋei ŋerep donkisi korop edangoi, so ŋeiwa asu qotkoinerop ere daleo okangoik, ea wane don kisi weneŋ edangoi.
MAT 8:34 Pakiso, ŋei ŋerep koropŋo mat suaino ŋine Yesu kakeiwane arikoi, Ari kau pakiso kepeene ea qelige ariakane olatkoi.
MAT 9:1 Yesu eŋe seki koto waki paki, zinge koso doku namuŋ yuane more eŋine matino sarike.
MAT 9:2 Pakiso ŋei natne eŋe ŋei mane kie metine bori worine eŋano ma sarikoi, eŋe supi kutno pake. Yesu eŋe mali malipene zok pake, ea detki paki, ŋei kie metine seu seune eŋe olale rake, “Togolenom, medepne! Geŋane sotŋone mo oma ganmaile.”
MAT 9:3 Paki ra rokop don kito ebo ebon ŋei natne eŋe edomka auye rakoi, “Ŋei iwa ono ka wane eŋe Anutu ewe mabaik okan kamaike?”
MAT 9:4 Yesu eŋe ea wetkekoi, ea wane wetenane kine detongi paki rake, “Ŋine wetŋineŋo onoka wane borikine wetkemami?
MAT 9:5 Diawaŋo ewekine raikene, ‘Geŋane sotŋone mo matalimaile’ , me raikene, ‘Wienom paki, arinom’ ?
MAT 9:6 Ea wane na baŋ ra qelaŋanŋunbe ŋine detpi, ŋei Wawainane Gipole eŋe kepeo ŋei sotene mataliki siukeakane zonom pa manmaike.” Eso yale edane, so ŋei mete seu seune eŋe olale rake, “Ge kaŋzaŋ wienom, lameke papaŋone manom paki, matko arinom!”
MAT 9:7 Ŋei eŋe kaŋzaŋ wie, so matko arike.
MAT 9:8 Ŋei eŋe ea kau paki kaetonge, paki Anutu eŋe zonom iwa yaline ŋei ebongane mawa kakoi.
MAT 9:9 Yesu eŋe mat yewa qelige arike, eso eŋe ari ariki paki, ŋei mane takis mama eŋe kake, eŋetine Mataio, eŋe takis mama urumine koto metke. Yesuŋo olale rake, “Ŋadeno sarinom.” Rakiso Mataioŋo kaŋzaŋ wie ŋadino arike.
MAT 9:10 Yesu eŋe eŋane matko ŋara ne metki, eaka takis mama ŋei so borikine mama ŋei loutneŋo sari, eŋe so dokoine eŋano takotke more, eŋerop ŋara zakeo weneŋ metkoi.
MAT 9:11 Parisi natneŋo ea kau paki, dokoine edane rakoi, “Ŋinane kito ŋibo ŋibon eŋe onoka wane takis mama so borikine mama eŋerop mere ŋara nemaike?”
MAT 9:12 Yale rau, Yesuŋo detongi paki edange, “Ŋei ŋerep solaene maine weteno dere, edo dokta wano mi ari okanmami, ŋo zoma kubet korop edoka weku ari okanmami.
MAT 9:13 Ŋine ariu paki, Anutu wane papiaŋo don iwa daleo wane ramaike, ea wane dapotpi paki, kine maine detlukkei, ‘Anutuŋo ramaike, na osomŋo soe soep yauwine rokouneka mire nin okanmami, ea wane na zok mi simin nan okanmaike, wet borik so mauluk mauluk wane simin nan okanmaike.’ Raki paki koso rake, na ramaile, na ŋei maine eweenerop wetene detokanmami, na eŋe edora newan ongalane mida, borikine mama, borikinene ŋadekakei wane, na edora newan ongalane ketkole.”
MAT 9:14 Naso yewao Yohane doku tau tau wane dokoine eŋe Yesu wano sari qesonka rakoi, “Onoka wane ŋene so Parisi ŋedoka sawe gamaine, ŋo geŋane dokoŋone eŋe mane kaki sawe mi ge okanmami?”
MAT 9:15 Yesuŋo edange, “Ŋine ŋei lobo zokit mama wane batko sarimi, eŋe ŋerep ŋaone eŋe eŋeropka geki, eŋe wet borik okan okanmami me? Yale midakaka! Ŋo baŋ naso bomileake, yewao ŋerep ŋaone eŋe kimakoune eŋano ŋine ma arikei, eao yemo eŋe baŋ ŋara midaine, sawe ge arikei.”
MAT 9:16 Yale raki paki so koso don rokop mane rake, “Ŋei maneŋo lap lap tutu museleŋo takot suaine sogine bara warakine eao maine mi maturage qetusiake, onoka wane tutu musele eaŋo abongi, takot suaine sogine ea barakki, aŋaine koso manerop suayake.
MAT 9:17 Me don mane wele wekuku, ŋei maneŋo wain doku musele ea qeki, wain solaine soginane eao maine mi weteake. Ŋo eŋe qeki wetemaikeo, yemo wain solaine barake, pakimo wain musele ea qake saketki solaine ea borimaike. Ea wane tungo, yemo wain musele ea wain solaine musele eao qeki weteake, pakimo eretnarek maineka pakeik.”
MAT 9:18 Yesu eŋe don iwa edane okoraki, Yuda ŋei eŋane ware ware maneŋo eŋano sariki paki, wawetine qeki paki olale rake, “Naŋane borasone mo seukmaike, ŋo siluŋ sarinom paki, meteŋone kutno motnom eŋe baŋ wisikae geake.”
MAT 9:19 Eso Yesu eŋe wie more ŋadino mogare ariki, dokoine eŋe weneŋ arikoi.
MAT 9:20 Ŋo ŋerep mane eŋe ŋerep zoma qotkoine naso kiroroine zok geki, koma 12 okange, oŋo Yesu wane ŋadino sariki paki, takotinane mezeno ea make.
MAT 9:21 Paki eŋe oŋomka wetke rake, “Na weku takotine uakakaleo, yemo na baŋ menaŋgale.”
MAT 9:22 Yesuŋo zinge more, eŋe kake paki rake, “Borasone, mi kaet gangep! Geŋone mali malipŋoneŋo geuki menaŋmaine.” Rakiso yewaoka ŋerep ea solaine menaŋkake.
MAT 9:23 Eso Yesu eŋe ware ware wane mat koto ari wake, paki onge seu seu wane mulup pua puan ŋei eŋe puangoi, ŋo ŋei ŋerep natne korop eŋe aro suaine arokkoi.
MAT 9:24 Yesuŋo edane rake, “Ŋine korop ket wareu! Ŋerep ŋerep eŋe mi seukmaike, eŋe yemo kulu pamaike!” Eŋe korop kieke tenik kakoi, ea wane mo seukmaike detkakoi.
MAT 9:25 Ŋei ŋerep korop ebuwi ket wareu, Yesu eŋe eaka ŋerep wane urum koto wake, pakiso metino malipka okoraki, so eŋe kaŋzage wieke.
MAT 9:26 Pakiso ea wane don kisiŋo kepe yewao korop sua arike.
MAT 9:27 Yesu eŋe mat ea qelige ariki, yewaka ŋei de pilik etke ere ŋadino kieke mogare arikoik. Paki suaineka boka rakoik, “Ge Dawit wane qerakine, Anutuŋo biragangi ŋenano ketkone, ŋerane wetŋone borikep!”
MAT 9:28 Yesu mat koto waki, eaka ŋei de pilik etke ere eŋano sarikoik. Pakiso eŋe qeson ore rake, “Na iwa maine makale, ea ŋire malip nanmamik?” Ere mainge rakoik, “O, Suaine malip ganmaite!”
MAT 9:29 Pakiso Yesu eŋe de etno ma so rake, “Ŋire detluke malipnanimik, ea wane rokopko maine wakon ŋusiake!”
MAT 9:30 Rakiso, de etne koso manerop pot lotkekoik, pakiso Yesuŋo don togoleka etane rake, “Iwa wane don kisi ŋei mane misuk edangeik!”
MAT 9:31 Ŋo ere don ea detpik paki, soringe ari Yesu wane donkisi ra sua ariuk, eŋane don kisiŋo kepe ea korop rokopke arike.
MAT 9:32 Ŋei yewa ere ariuk, so ŋei natne eŋe ŋei mane qelaŋ don mi raraine, ea Yesu wano ma sarikoi, onoka wane eŋe asu qotkoineŋo kotino ket geke, ea wane ma sarikoi.
MAT 9:33 Wane asu qotkoine ea esopkaki saketki, so eaka ŋei yewa eŋe don kieke rake. Pakiso ŋei ŋerep magu suaine eŋe kau paki, oŋaene qaeki welelepke rakoi, “Masi iwa yaline Israel ŋenano mane mi wakongi ka okangone me?”
MAT 9:34 Ŋo Parisi eŋe yemo rakoi, “Iwa yemo asu qotkoine eŋane suaineene oŋo zonom mangi esopongi saket arimami.”
MAT 9:35 Eso Yesu eŋe mat suaine so nigatne korop lolike qeare one arike. Eŋe Yuda lewa lewaŋ urum baŋem wa more don kito edange, yemo Waom wane qeli gege togon don kisi maine yewa ra qelaŋane edange, so ŋei ŋerep eŋane keueno zoma kine kineenerop ebuki menaŋwarekoi.
MAT 9:36 Eŋe ŋei ŋerep magu suaine ongi paki, eŋane wet borikŋo qomine watkeke, onoka wane eŋe wetene yau yaup motpi paki, kito qesiŋene midaine, lama ware wareene midaine yale gekoi, ea wane
MAT 9:37 Eso ea wane eŋe dokoine edane rake, “Ea kau, eu suaine mane yewao, ŋara mo menage pamaike, ŋo ŋara ma more urum koto mot mot wane urata ŋeine yemo ewekine mi okanmaike.
MAT 9:38 Ea wane ŋine ŋara eu ea wane welaine meŋenkau, eŋe urata ŋei natne biraongi, euino ŋine ŋara ma urumgo mosikei wane arikei.”
MAT 10:1 Yesu eŋe dokoine 12 edoraki sari qeturaŋgoi, paki eŋe zonom ebonge, asu qotkoine esoponbi saket arikei wane, so zoma kine kine enerop so kubet kine kine enerop ebuwi menaŋ ongei wane.
MAT 10:2 Iwa yemo aposolo 12 eŋane eŋetene, lewet yemo Saimon, Petoro orake, so eŋane ŋole Andrea, Yakop, so eŋane ŋole Yohane, Zebedi gipoletkine,
MAT 10:3 Pilip so Bartolomu, Tomas so Mataio, takis mama, Yakop, Alpius gipole, so Tadius,
MAT 10:4 Saimon Patriot, so Yudas Iskariot, oŋo Yesu ŋaba eŋane meto birakake.
MAT 10:5 Yesu eŋe dokoine 12, don iwa yale edangi paki tale ongi arikoi, “Ŋine qelaŋ ŋei eŋane kepeo, me Samaria ŋei eŋane mat maneo misuk arikei.
MAT 10:6 Ea wane tungo yemo ŋine Yuda wane lama yau yaup ket kere wete ari gemami, Israel ŋei ŋerep magu eŋano ariu.
MAT 10:7 Ariu paki don iwa yale edanbi, ‘Qeli gege togon nasoine mo bomile osop sarimaike!’
MAT 10:8 Zomarop ma menaŋongei, seuseune ma wisikae ongei, kubetenerop ebuwi solaene libe qe osiake, asu qotkoine ea esop onbi saket ariwarekei. Ŋine zonom yewa lewine midaine makoi, ea wane ŋine lewine midaine yaup ebongei.
MAT 10:9 Ŋine gol natne, me silwa, me wesi mane misuk malo kite ŋino more ma gekei,
MAT 10:10 ŋine kieke arikei, naso yewao kite, gerep, ea misuk ma numa arikei, me takot etkeka, me kie tabe so maun, me qesi etkeka mane misuk magekei, urata ŋei, eŋe onoka wane ŋaŋae more ziaŋmaike, eamo yaup lewine midaine manikei.
MAT 10:11 “Ŋine mat suaine maneo me mat nigatne maneo ariu paki, mat koto wau paki onikei, ŋei mane maŋo eweke more don awo ŋuniake, yemo ŋine eŋeropka mere kito okane ge mage, mat ea qelige arikei.
MAT 10:12 Ŋine mat maneo waketpi paki rakei, ‘Peamŋo gerop pakep.’
MAT 10:13 Mat ea wane ŋei ŋereune eŋe don awo ŋunikeiwo, yemo ŋinane peam donŋo motpi eŋano payake, ŋo eŋe don mane mi awoŋunikeiwo, yemo ŋine peam don ŋine ea koso ma zinge arikei.
MAT 10:14 So mat natne edo me mat suaine natne edo don mi awo ŋunikei, me ŋinane don mane mi desikeiwo, yemo ŋine mat ea qeliŋgei paki, kie ŋino lube lube ea sitogeu ket ea mesiake, ŋei ŋerep ea sotene weneŋ gekei.
MAT 10:15 Na welekatne ŋidanbe detpi! Wano wanok kaiwe naso yewao Anutu eŋe Sodom so Gomora ŋei ŋerep borikine welaine, eŋe seseone more, umat ewekine eboniake, ŋo mat suaine donŋine mi detkoi, ea wane ŋei ŋerep eŋe yemo wikile so umat kakapa eboniake!
MAT 10:16 “Detpi! Na ŋine lama yale, kasi zubaine eŋane keueno biraŋunmaile. Ŋine diamŋine seleleine, koma eŋane masi yale makei, so naŋi baluse yale ŋine pelelekatne ŋei ŋerep okanonikei.
MAT 10:17 Diamŋine togogole makei, onoka wane ŋei eŋe baŋ ŋibu ari dongo biraŋungei, so kumunamŋo Yuda lewa lewaŋeno baŋ ŋingukei.
MAT 10:18 Ŋine baŋ ŋibu ari ŋei wawaine so ŋei waom eŋane kaitko biraŋunbi, naŋane rau paki don urata makei, yemo eŋe don maine edanmami, so qelaŋ ŋei, Yuda ŋadino gemami edanmami, ea wane wikile desikei.
MAT 10:19 Ea wane, eŋe ŋibu dongo biraŋunbi, ŋine onoka don rakene, me don daleo baŋ rakene rau paki, dere mezet misuk okangei, don raikei wane naso bomile sariki, don daleo rakei, ea wane numaine yemo baŋ Anutuŋo wetŋino mosiake.
MAT 10:20 Ŋine don rakei, yemo baŋ ŋinane mi okaniake, yemo eŋe baŋ Magaŋinane Asu wano ŋine sari wetŋino more ŋidaniake.
MAT 10:21 “Ŋei eŋe baŋ enŋene weŋem sotak kopene eŋane kine ra dongo biraonbi ebu ari kawali ŋei edo enguwi seukei, so magakopene eŋe rokop weku yewaka doko kopene okanongei, dokokopene eŋe baŋ zinge naga magakopene ŋabaongei paki, ebu ari engukei.
MAT 10:22 Ŋei korop eŋe baŋ onoka wane naŋane rau paki qik ŋungei, ŋo mane eŋe togogole malipka okora mageki naso qoeake mo, Anutuŋo ŋei ea baŋ mayake.
MAT 10:23 So eŋe mat maneo masi qotkoine okan ŋunbi, so ŋine kakakone more wie mat maneo arikei, na welekatne ŋidanbe detpi, ŋine urataŋine Israel eŋane mat pamaike, yewao korop mi mawareu qoeake, eŋe yeka paki ŋei Wawainane Gipole eŋe sari lotkeake.
MAT 10:24 “Kibi medepŋo kito man maninane suaine ea mi yuankamaike, me qelit medepŋo ware wareinane suaine ea mi yuankamaike.
MAT 10:25 Eso ea wane kibi medep mane eŋe konapkeki paki, yemo maine kito man manine yale okaniake, so qelit medep mane eŋe yaleka konapkeki paki, eŋe maine ware wareine yale okaniake. Na mat wane magaine, borikine welaine, Belzebul norakoiwo, yemo naŋane dokone eŋane eŋetene yemo zok manerop qotkoine edorakei!
MAT 10:26 “Ea wane ŋine ŋei eŋane kaet misuk okangei, onoka wane kine kine kaweunerop pamaike, ea baŋ kawet lalaŋgi didiwo wakoniake, so yeye kine kine sane pamaike, ea mo korop baŋ didiwo wakongi detwarekei.
MAT 10:27 Na panaman koto don iwa ŋidanmaile, ŋine yewaka koso kaiweo didiwo rawakongei, so ŋine don bonepŋine detokangoi, yewa ŋine mat bakine kutnoka okora ra wakongei.
MAT 10:28 Solaŋineka qeu seukeake, ŋei yewa eŋane misuk kaetŋuniake, yewa edo asuŋine maine mi qeu seukeake. Ŋo Anutu wane yemo maine kaetŋuniake, oŋo sola so oŋa oŋaŋine weneŋ orodoŋ maine sora gerepko matali osiake.
MAT 10:29 Ŋine naŋi zowoliliŋ etke ea wan toyaŋo maine qolekei, ŋo siluŋ eŋano ŋine mane Magaŋineŋo mi okki, kepo mi ket kitoyake.
MAT 10:30 Eso ŋinane, yemo leweŋine zoune ea wane zaleine yemo korop mo dapotwareke.
MAT 10:31 Eso ea wane ŋine kaet misuk okangei, ŋinane ra more Anutu detmaike, leweŋine yemo zok manerop lewine suaine, zowoliliŋ loutne eŋane rokop yuanmaike!
MAT 10:32 “Mane eŋe na ŋei eŋane kaitko ra qelaŋan naniake, na rokop yaleka Magak qeliwo gemaike, eŋane kaitko eŋe ra qelaŋankakale.
MAT 10:33 Ŋo mane eŋe na ŋei eŋane kaitko bisopnaniake, na yaleka Magak qeliwo gemaike, eŋane kaitko eŋe baŋ bisopkakale.
MAT 10:34 “Ŋine naŋane misuk wetke rakei, eŋe kepeo peam ma wakoniakane ketke, midakaka na kepeo peam ma wakongalane mi ketkole, na kawali pilaŋ mane ma wakongalane ketkole.
MAT 10:35 Na ŋei mapokonbe poripkekei wane ketkole, ea wane naŋane ra more maga gipon ere ŋaba nagukeik, so naŋane ra more naga boraso ere ŋaba nagukeik, so naŋane ra more ŋerep eŋe atolekopene ŋabaonikei.
MAT 10:36 Ŋei mane wane ŋabakoune qotkokoine, yemo baŋ eŋine weŋem sotawekoune edo okankakei.
MAT 10:37 “Ŋei mane eŋe eŋine magaine me nagaine wet maep manerop okankaki paki, na nigatnemde okan naniake, eŋe naŋane biŋek mi qeake. Mane eŋe eŋine gipole me borasine wet maep manerop okankaki paki, na nigatnemde okannaniake, eŋe naŋane biŋek mi geake.
MAT 10:38 Ŋei mane eŋe kibeŋ qabeŋine ma tewekki paki, naŋane ŋadeno mi sariake, eŋe naŋane biŋek mi geake.
MAT 10:39 Ŋei mane eŋe eŋine gegeine wakoniakane urataine mayake, eŋe baŋ qeliŋgi siuke maniake. Mane eŋe gegeine naŋane raki paki qaisik kayake, eŋe baŋ wakone maniake.
MAT 10:40 “Ŋei mane eŋe ŋine ŋibu mauluk ŋuniake, eŋe na mauluk naniake, so mane eŋe na mauluk naniake, eŋe talenangi sarikole, eŋe mauluk kayake.
MAT 10:41 Ŋei mane eŋe Anutu wane propet kima okanka mauluk kayake, onoka wane eŋe Anutu wane propet, ea wane eŋe baŋ propet wane lewine nat parom, eŋe mayake. So ŋei mane eŋe ŋei maine koboboine mane kima okanka maulukayake, onoka wane eŋe ŋei maine koboboine, ea wane eŋe baŋ ŋei maine koboboine lewine nat parom, eŋe mayake.
MAT 10:42 So iwa welekatne rawe detpi! Ŋei mane eŋe dokone ketkele iwa eŋane keuo ŋine mane doku momoine mangi neake, onoka wane eŋe naŋane dokone, ea wane eŋe baŋ welekatne lewineine mayake.”
MAT 11:1 Yesu eŋe don iwa korop dokoine 12 ebon wareki qoeki, ŋadino mat ea qelige, so miti don kito eboniakane so edaniakane, mat osop osop mere arike, yewa arike.
MAT 11:2 Yohane Doku Tautau eŋe mulap urumgo mere, Kristoŋo urata kine kine make, ea wane don kisiine ea detke Paki eŋe dokoine natne raongi Yesu wano arikoi.
MAT 11:3 Ari qesonka rakoi, “Ŋedannom, ge sarikenane Yohaneŋo rake, ge weku mo sarikenane Anutuŋo biragangi ketkone, iwa me ŋene mane wane ra tomaka gekene?”
MAT 11:4 Yesuŋo edange, “Zinge ariu paki, kine kine onokaka detmami so kamami, ea Yohane olatpi,
MAT 11:5 De pilikŋo deene maine potmami, kie wawetene qoi qoineŋo maine numa arimami, kubet togole eŋe solaene piridiŋgi libe qeki gemami, ketene wonwoleŋo don maine detmami, seu seuneŋo wisikae wie more gemami, so sigi maep don mayakakatne ea, ŋei ŋerep ket qeqineŋo detmami.
MAT 11:6 Mane eŋe naŋane wet etkeka mi okaniake, eŋe wet pese desiake!”
MAT 11:7 Yohane dokoine eŋe koso zinge ariu, eaka Yesu eŋe Yohane wane don kisi ŋei ŋerep magu edane rake, “Ŋine kepe yaup papaino Yohane wano onokaka kakei wane arikoi? Ŋine gim mane metine momoŋo ma ari ma sari okangi kakei wane arikoi me?
MAT 11:8 Ŋine ari onokaka kakoi? Ŋei mane takotine kibi maep korop augeki, eŋe kaikei wane arikoi? Mida! Ŋei takot kibi maep korop yaline auge okanmami, eŋe ŋei waom urum eaoka ge okanmami!
MAT 11:9 Nolatpi, ŋine onokaka kakei wane arikoi? Propet mane me? O welekatne, na ŋidanbe detpi, ŋine kakoi, yemo propet mane wane rokop yuanmaike, oŋo yemo rokop mane eŋe kakoi.
MAT 11:10 Yohane eŋe weku eŋane Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, ‘Iwa eŋe naŋane siron rara ŋei, Anutuŋo ramaike, na baŋ eŋe talekawe, oŋo lewine alakangi paki, geŋane numa lalageake.’
MAT 11:11 Iwa ŋidanbe detpi, Yohane Doku Tau tau eŋe zok kakapa suaine, eŋe kepe ŋei korop mo sogino wakonbi ge mage naso iwao gemami, eŋe yuan one more gemaike. Ŋo mane eŋe baŋ ŋado qeli gege togon wakongi, ea wane kotino ketkele geakeŋo siluŋ eŋe Yohane yuan kayake.
MAT 11:12 Yohane Doku Tautauŋo miti don kieke edange, naso yewao ŋineka sarimage, ukude kaiwe iwa qeli gege togonŋo zonom gorop wakonge wakone pamaike, pakimo ŋei sorin borin gorop, eŋe togole more ea makei wane soringemami.
MAT 11:13 Propet korop eŋe so Mose wane ra rokop don eŋe qeli gege togon wane don rau paki qe sari mageu, Yohane wane nasoo don ea raki qoeke.
MAT 11:14 So ŋine eweke more propet eŋane don desikei wane ŋunmaikeo, detlutkei, Yohane eŋe Elaiya, oŋo sariakane raraine.
MAT 11:15 Eawane ŋine ketŋineropŋo don iwa misuk ŋaŋaekei!
MAT 11:16 “Naso iwao ŋei ŋerep gemami, na eŋe onokakao kineene rokop onbe? Eŋe ŋerep medep nigatne edo nalu qole qole sobego metmami, ea yale. Magu mane edo magu mane eŋane boka iwa yale ra okanmami,
MAT 11:17 ‘Ŋene geŋane zokit mama mulup puanmaine, ŋo ge eŋet mi oremaine! Ŋene seu seu eŋet kitomaine, ŋo ge mi arokmaine!’
MAT 11:18 Ea wane ra more na ramaile, Yohane sarike, so eŋe sawe geke, paki eŋe wain mi neke, bat midaine geke, eso ŋei eŋe kau paki rakoi, ‘Eŋe asu qotkoineŋo kotino ket gemaike!’
MAT 11:19 Ŋei Wawainane Gipole sarike, eŋe ŋara neke so doku neke, so ŋei ŋerep keuo ewekine geke, eso ŋei eŋe kau paki rakoi, ‘Kau ŋei iwa! Eŋe mep qot so wain nene, takis mama so borikine mama natne eŋane kimaene mane!’ Na ramaile, ŋinane dereretŋine yemo wele midaine pamaike, ŋo Anutu wane dereretŋo yemo welekatne welerop okangi, kine sikanŋon okanmaike.”
MAT 11:20 Mat natno Yesuŋo masi togogole loutne manerop maki, ŋei ŋerep eŋe kau paki wetene mainge more, sotene mi ŋadekkakoi, ea wane Yesuŋo girem don edange,
MAT 11:21 “Yai, Korazin welaine! Ŋinano umat kakapa suaine baŋ wakonŋuniake. Yai, Betsaida welaine! Ŋinano umat kakapa suaine yaleka baŋ wakon ŋuniake. Ŋinano masi togogole zok manerop makole, masi togogole eaŋo Tire So Sidon qelaŋ ŋei ŋerep eŋano mane mama ra, mokaka ŋei ŋerep yewa eŋe kau paki betŋo takot yale birau ketki, kaitko zepeŋo edomka qak naguwi paki, sotenane wet borik detpi paki, borikineene ŋadek kamami, ea wane kine yale qe wakonbirap!
MAT 11:22 Ea wane iwa yale desikei, kine ma wakon ma wakon kaiwe naso yewao, Anutuŋo Tire so Sidon qelaŋ ŋei ŋerep baŋ manerop seseoniake, paki eŋe wikile sisinimde desikei, ŋo ŋine yemo kakarauk suaine sikanŋuniake!
MAT 11:23 So Kaperneam welaine ŋine! Ŋine ŋinŋineka qeliwo ma wa wetika weti bira nagukei me? Yemo midakaka, na ramaile, ŋine baŋ qeu biraŋungi, qeika qei ŋei seu seune eŋane biraŋunbiso ra gerepko kesikei! Ŋei mane eŋe Sodom matko ariki paki, noŋo masi togogole ŋinane keuo makole, yalewaka masi togoleŋo ŋei ŋerep qelaŋ eŋano maki, eŋe masi ea kau paki, borikine ŋadekau ra, mat ea mi suikki paki, naso iwao eŋe mere waki rap!
MAT 11:24 Ea wane iwa yale rawe desikei, kine ma wakon ma wakon kaiwe naso suaine yewao, Anutuŋo Sodom qelaŋ ŋei ŋerep manerop baŋ seseongi paki, wikile sisinimde ebongi desikei, ŋo ŋine yemo kakarauk suaine manerop sikanŋungi, wikile suaine baŋ desikei!”
MAT 11:25 Naso yewao Yesuŋo rake, “Magak, qeli so kepe ea wane Waom! Na bakomŋone kitomaile, onoka wane ge dereretenane detpi wawaine okanmaike, eŋe miti donŋone mi sikanone more, motone okanmaine, ŋo medep nigatne yale dereretenane detpi ketkele okanmaike, eŋe yemo ra wakone ebon okanmaine.
MAT 11:26 O Magak, iwa yemo geŋone simile so wet dereretŋonane wele yale mogatnom wakone pa ariakane, detnom mo menaŋge.
MAT 11:27 “Maganeŋo yeye kine kine korop more ninwareke, ŋei maneŋo Gipolane wet dereretinane kine mi detmaike, eamo Magakŋoka weku detkamaike. So ŋei maneŋo Magak wane wet dereretinane kine mi detmaike, Gipoleŋoka weku detkamaike. So ŋei mane Gipoleŋo Magak wane kine rawakone olatki, ŋei ea eŋe maine desiake.
MAT 11:28 “Ŋei ŋerep ŋine wikile dere umatŋine kakapa suaine teweke geu, umatne ŋidotki zonomŋine mida lelemaike, ea korop naŋano sariwareu, noŋo baŋ dan gunut so riwe morian ŋibon warekale, paki so ŋine wet pesek desikei.
MAT 11:29 Ŋine naŋane umat kabut ea mau paki, ŋinŋino birau ketkep, paki naŋane kinene detlukkei, onoka wane na asuneŋo wet pesesekatne so ketkele gemailane, ŋine baŋ oŋa oŋaŋinane metmet maratkau metki, menaŋkayake.
MAT 11:30 Na umat yewa kabut pa baŋ kutŋino more ŋibongale, eamo ewekine gemaine tewekene, so na umatpa kine kine ŋido tewekkei wane, na baŋ kutŋino motkale, yemo ewekine so ponoŋ kiridiŋ, ŋine maine baŋ tewek warekei.”
MAT 12:1 Mi azonŋgi, Yesu eŋe wit eu keuoka kitare Qezarek Nasoo arike. Eŋine dokoine eŋe ŋaraenane seukkoi, pakiso eŋe kieke more wit woune ea peikeu paki, nekoi.
MAT 12:2 Parisi eŋe ea kau paki Yesu olale rakoi. “Kanom, iwa yemo ŋenane ra rokop don ea qebarakeu paki, geŋane dokoŋone eŋe Qezarek Nasoo masi iwa okanmami!”
MAT 12:3 Rau Yesuŋo doneene turuŋine mainge iwa yale ra edange, “Ŋine don iwa Dawitŋo mo sogino daleo okange, ea ŋine mi dapore det okanmami me? Eŋe naso yewao eŋe eŋine so ŋeikoune eŋe ŋaraenane seukkoi, na yewa wane ramaile. Kine ea ŋine mi dere qelaŋanmami!
MAT 12:4 Eŋe Anutu wane urum kotino waki paki, eŋine so ŋeikoune eŋe Anutu wane biŋek bret motpi metke, ea yemo pris edoka weku yewa ŋine nekei wane raraine, ŋo eŋe siluŋ yaleka eŋe ra rokop don qebarakeu paki, bret ea nekoi.
MAT 12:5 Me ŋine Mose wane ra rokop don ea mi dapore det okanmami. Qezarek naso baŋem Pris eŋe urata wane Bakom Urum koto wa okanmami, eaŋo ra rokop don ea eŋe qebarak okanmami, yale okanmaike, ŋo eaŋo sot mi okanmaike me?
MAT 12:6 So na iwa yale ŋidanbe detpi, yeye mane iwa eaŋo yemo kakapa suaine Bakom Urum wane wawaine, kine kine yewaŋo Bakom Urum yuankamaike.
MAT 12:7 Anutu wane papiaŋo iwa yale qe wakone ramaike, ‘Na osomŋo soe soep mire ningeiwane, mi simile nanmaike, ŋo wet maepŋo ŋinane keu ŋino korop paki gekei, na ea wane simile nanmaike.’ Ŋine welekatne iwa wane kine mane detlukeurap, yemo ŋine ŋei sotene midaine, eŋe don umat mane kuteno more mi edanbi rap,
MAT 12:8 Onoka wane Ŋei Wawainane Gipole eŋe Qezarek Naso ea wane Waom so oŋo warekaki pamaike.”
MAT 12:9 Yesu eŋe ea qelige more koso eaŋine ari Yuda eŋane mat maneo lewa lewaŋ urum maneo waketke.
MAT 12:10 Ŋei mane ea metke metine seu seune, so ŋei natne eŋe yewa weneŋ metkoi, eŋe Yesuŋo sot mane okangi kau paki dongo birakakei wane, eso eŋe ea wane Yesu qesonka more rakoi, “Iwa ŋenane ra rokop don qebarake more, Qezarek Nasoo ŋei ma menaŋkakene me dale?”
MAT 12:11 Yesuŋo mainge qeson one rake, “Ŋinano ŋine mane eŋe lama mane mageake, pakimo lama ea eŋe qezarek nasoo lom kiroine maneo kesiake, pakimo Qezarek Nasoo, daleo okangei? Ŋine ea baŋ qesiŋka more ma birau sayake, me ka ŋadeka more qeliŋkau yeine okorayake?
MAT 12:12 Ŋei mane eŋe lewine suaine so zok manerop wawaine okanmaike, so eŋe lama mane wane rokop yuanmaike! Eso yalinane mo, ŋenze ra rokop donzeŋo yemo ŋei natne Qezarek Naso eao mapik ongenane maine detŋonmaike.”
MAT 12:13 Yale raki paki ŋei olale rake, “Meteŋone biranom.” Rakiso eŋe metine birakiso menaŋkaki metine mane ea wane rokop okange.
MAT 12:14 Pakiso Parisi eŋe wie ari lewage, Yesu qeu seukeakane don aukoi.
MAT 12:15 Yesu eŋe don so ŋaba ŋaba kine kine ea Parisi edo eŋe okankaikei wane rakoi, ea detki pakiso, mat ea qelige arike, paki ŋei ŋerep loutneŋo ŋadino mogare arikoi, eŋe ŋei zomarop ea korop ebuki menaŋwarekoi.
MAT 12:16 Pakiso, eŋe ŋei ŋerep natne eŋine don kisiine ea mi edangei wane ra togoleone more rawetonge.
MAT 12:17 Masi tanik kine kine yale rawetongi paki okangi, Anutuŋo don mane propet Isaia iwa yale olatki qeke, ea wane wele wakonge,
MAT 12:18 “Iwa eŋe naŋane qelit ŋei, eŋe noŋo ma wakonkakole, na eŋane zok manerop simin nanmaike, na eŋane ra more wet maep okanŋungale, weku na eŋane simile nanmaike, na eŋane zok detpe menaŋmaike. Na baŋ Asune eŋane kutno mosikale, paki eŋe baŋ naŋane kine ma wakon ma wakon don koboboine ea ra qelaŋane more, kepe wane kutno ŋei ŋerep korop edaniake.
MAT 12:19 Ŋo eŋe baŋ kim sorin so busu me don suaine mi okaniake, me don ukatine mane suaine numa suaino mi raki ŋei ŋerep eŋe desikei.
MAT 12:20 Ŋei ŋerep eŋe gim mane togole mida, so kuŋ kuŋine me eŋe mo dumeniakane okanmaike yale, ŋo eŋe baŋ mi dumeniake. So lam mane lawe pilik oka okane yale, eŋe mi pilik lukeake, eŋe urataine koboboine ma met mage baŋ don urata koboboineŋo yuankayake.
MAT 12:21 So ŋei ŋerep magu mane qelaŋ mitiene midaine, yewa korop eŋe baŋ wetene so mali malipene eŋano mot warekei.”
MAT 12:22 Naso yewao ŋei natne eŋe ŋei mane deine pilik pilikine don mi raraine, ea Yesu wano ma sarikoi, onoka wane eŋe asu qotkoineŋo kotino geke. Yesu eŋe ŋei yewa ma menaŋkake, eso ŋei yewa eŋe eweke more, don maine rake, so deine maine potke.
MAT 12:23 Ŋei ŋerep magu suaine okorakoi, eŋe koropŋo eŋe kau paki, welelepke more qeson nagu rakoi, “Eŋe ea Dawit wane ŋaboine, Anutuŋo birakayakane rake, eŋe me?”
MAT 12:24 Parisi eŋe don ea detpi paki mainge rakoi, “Eŋe asu qotkoine esopongi saketmami, yemo onoka wane Belzebul asu qotkoinane lewetŋo zonom mangimo, eŋe asu qotkoine yewa esopongi saketmami.”
MAT 12:25 Rau, Yesu eŋe wetenane kine detki paki edane rake, “Ŋine iwa detpi, gavaman kepe mane eao ŋei eŋe edomka mapoke magu etke okane more, kawali yakuwi rap, baŋ kepe yewa naso kiroine mi okaniake, siukki rap. So mat mane me ŋei magu mane eŋe oŋomka mapoke magu etke okane, kawali yaku aito okanbi rap, baŋ poripke warekei, paki mat yewa eŋe siukkeu rap.
MAT 12:26 Eso yalinane magu maneŋo daleo kimaine Satan magu mane esopkayakeo, mi kopkemaike, eŋe yale okaniakeo, yemo urataine maine mi pa wayake, eamo eŋe yeine suikeake!
MAT 12:27 Ŋine ramami, yale na asu qotkoine esop onikalane Belzebulŋo zonom ningi, na asu qotkoine ea esoponmaile, ea maine welekatneo, yemo na qeson ŋunmaile, ŋo ŋinŋine dokoŋine ea eŋe yemo maŋo zonom ebongimo, eŋe asu qotkoine yewa esoponbi qelige saket arimami? Ŋinŋine dokoŋine ea edo kine ŋine ma wakonmami, yemo ŋine don ŋine yewo koboine mida so ŋine sot korop okanmami!
MAT 12:28 Belzebulŋo mi qesiŋnange, midakaka, iwa yemo Anutu wane Asu, oŋo zonom ningimo, na asu qotkoine esoponbe saket arimami, eaŋo kine ma wakonmaike, yemo Anutu wane qeli gege togon wane nasoine ŋinano mo sari saket wareke.
MAT 12:29 “Ŋei maneŋo ŋei togogole mane wane mat koto kito barake waket more, aboŋ kine kineine maine yaup mi ma ariake me? Eŋe yale okaniakane ra, eŋe ŋei togogole ea mikepka ma wokomkaki paki, ŋado yemo maine matine ea kito barake, waket kine kineine ea mat koto pamaike, maine kobu mayake.
MAT 12:30 “Ŋei mane eŋe na kima mi okannaniake, eŋe na ŋabananiake. Ŋei mane eŋe na qesiŋ nane more lamakopne wekuoka ebu mi biraoniake, eŋe welekatne esopongi, yau yaup ari warekei.
MAT 12:31 Ea wane na ŋidanbe detpi, ŋei eŋe borikine kine kine natne makei, so don borikine natne rakei, ea wane turuŋene yemo Anutuŋo maine bira eboniake, ŋo ŋei mane eŋe Asu Koboboine eŋane ra more don borikine rayake, yemo sotinane turuŋine mane Anutuŋo maine mi biraka maniake.
MAT 12:32 Ŋei mane eŋe Ŋei Wawainane Gipole eŋane ra more don borikine rayake, yemo turuŋine Anutuŋo maine bira maniake, ŋo mane eŋe Asu Koboboine eŋane ra more dere worik okan kayake, eŋe turuŋine ea Anutuŋo mi biraka maniake, naso iwa gemaineo, me naso ŋado sariake, yewao mi bira maniake, midakaka.
MAT 12:33 “Eki wele maine makenane dere, yemo eki maine ea mauluke magekene, ŋo ge eki zegulakine motmole ea magekeneo, yemo ge baŋ wele qotkoine qeki minakkene. Eki mane wane kine yemo wele qemaike, eao ka desikene.
MAT 12:34 Ŋine koma borikinane dokoine, ŋine borikine geu paki mo daleo don maine rakei? Wetŋine borikineŋo watke pamaike, eaka aŋaŋo ra okanmaike.
MAT 12:35 Ŋei maine eŋe dereretine maine kotino pamaike, ea wane eŋe masi tanik maine okan okanmaike. Ŋei borikine mane eŋe dereret qotkoine loutne kotino pamaike, ea wane eŋe masi tanik qotkoine ma okanmaike.
MAT 12:36 “Na iwa ŋidanbe, ma wakon ma wakon kaiwe naso, eao ŋei ŋerep korop eŋe don kine kine yau yaup raraine, korop ra gekoi, ea wane don urata makei.
MAT 12:37 Ŋinŋine donŋine eaŋoka baŋ kine ma wakoniake. Ma wakongi, sotŋine midaine okanikei, me ma wakongi sot korop okanikene.”
MAT 12:38 Yale edangiso, ra rokop don wane kito ebo ebon natne, so Parisi natne eŋe Yesu olale rakoi, “Kito ŋebo ŋebon, ŋene masi togogole mane manom kakenane ŋonmaike, ge manom kaŋem paki, ŋene raikene ge Anutu wane urata mamaine.”
MAT 12:39 Rau, Yesuŋo edange, “Ukude naso iwa wane ŋei ŋereune yemo borikine, so eŋe weteneŋo Anutu mi malip kamami, so Anutu midaine gemami! Ŋine masi naso baŋem togogole mane mawe kakeiwane ra nan okanmami? Midaka! Masi togogole weku baŋ ŋibongale, yemo propet Yona wano masi togogole wakonge, ea wakongi kaikei.
MAT 12:40 Numa weku yewaka Yona eŋe kaiwe karewe so goiŋ karewe zawon suainane wouine koto wete metke, wane Ŋei Wawainane Gipole eŋe yaleka baŋ kaiwe karewe so goiŋ karewe kepe koto ket mesiake.
MAT 12:41 Kine ma wakon ma wakon kaiwe naso yewao Niniwe mat welaine ŋei ŋerep eŋe baŋ wie okorau paki, kineŋine tilekkei, onoka wane Anutuŋo Yona eŋano birakake, eŋe Yonaŋo miti edangi dere borikineene ea ŋadekka warekoi, na ŋidanbe, kine kine mane iwa, ea yemo Yona wane suaineine!
MAT 12:42 Kine ma wakon ma wakon kaiwe naso, eao yemo raiwoken ŋine qelaŋ ŋerep waomŋo wie okoraki paki, kineŋine tilekeake, onoka wane eŋe kepe keuo ŋine kitare lolike numa kiroroine ari mage, Solomon wane dereret koboboine ea detke, so wetine main gemaike, na welekatne ŋidanbe detpi, yewao kine kine mane iwa pamaike, ea yemo Solomon wane suaineine!”
MAT 12:43 Yesuŋo donkisi mane edane rake, “Asu qotkoine eŋe ŋei mane wane kotino ŋine sakesiake, paki eŋe kepe wetataine yewao mat mane maratka ma metpe ra, zuage ariake. Ari mat mane mi marat kayake.
MAT 12:44 Paki eŋe oŋomka iwa yale rayake, ‘Na baŋ koso zinge ari, matna qelige sarile, eao waketkale.’ Eso eŋe koso zinge ari kaki matpa qamen, kotine sino kito mauluk mageumo, mayakatne payake.
MAT 12:45 Pakimo, eŋe saket ariki paki, asu qotkoine natne sewen, eŋine rokop mida, qotkokoine ebuki sarikei, eŋe sariu pakimo, mat yewa wane kotino waket gekei. Eso ŋei yewa eŋe alakan borikine geke, wane iwa yemo zok manerop boriluluke geake. Numa tanik iwamo ŋei ŋerep borikine ukude naso iwao gemami, ŋinano yale wakoniake.”
MAT 12:46 Yesu eŋe ŋei ŋerep don yeka edane okoraki, nagaine so ŋolekoune lotkekoi, eŋe mat ŋadino qeinat okora Yesu don olatkei wane qesongoi.
MAT 12:47 Pakiso ŋei maneŋo olale rake, “Detmaine, geŋane nagaŋone so ŋolekopŋone eŋe qeinat okoramami, so eŋe gerop don aukei wane simin onmaike.”
MAT 12:48 Rakiso, Yesuŋo mainge olatke, “Maŋo naŋane nagane? Deo edo naŋane ŋolekopne?”
MAT 12:49 Yale raki paki dokoine eŋano metine qesikane more rake, “Onnom! Iwa edo naŋane nagane so ŋolekopne okanmami!
MAT 12:50 Ŋei mane eŋe Magane qeliwo gemaike, eŋane simile mogare gema okanmaike, eŋe naŋane ŋonne, so naŋane kiarone, so naŋane nagane.”
MAT 13:1 Kaiwe weku yewaoka Yesu eŋe mat qelige, so doku namuŋ wazaino arike, ea pese ket mere, so don kito edange.
MAT 13:2 Metki, ŋei ŋerep loutneŋo sari qeatka lolikkakoi, eŋe zok magu suaine, ea wane Yesu eŋe seki mane wane kotino ketki paki, ea wane kutno pese metke, ŋei ŋerep magu eŋe qalakko okorakoi.
MAT 13:3 Eŋe don naŋengo rokop motki paki, kine kine loutne yale kito edan maŋke, mane iwa yale edange, “Ŋei mane geke, oŋo nene woune euo rasuyakane arike.
MAT 13:4 Eŋe woune mapororoke euo rasuke, woune natne numao ketke, pakiso naŋi edo sari neu midake.
MAT 13:5 Woune natne kepe tabilainerop eao ket kitoke, yewao kepe gukine etkemde pake, wane komine mo ikopka qeke, onoka wane kepe gukine qeirop mi pake, ea wane,
MAT 13:6 kepe deine sake, naso yewao kaiweŋo sirike qeki, komine musele sake, ea kuku suluŋge, onoka wane ŋodineŋo kepe qeirop mi make, ea wane komine ea ikopka seukwarekoi.
MAT 13:7 Woune natne touk wakelerop ea wane koto ket kitoke, wane sua wieu toukŋo kitoki siukkoi.
MAT 13:8 Ŋo woune natneŋo yemo kepe gukinerop eao kitoke, wane sua wa more wele qekoi, setne natne eao woune 100 qekoi, setne natne eao woune 60 qekoi, so setne natne eao woune 30 qekoi.”
MAT 13:9 Pakiso Yesuŋo iwa yale edange, “Mane eŋe ketneropŋo don iwa desiake, ŋine misuk ŋaŋaekei, don naŋengo yewa wetŋineŋo wetkekei!”
MAT 13:10 Dokoine eŋe Yesu wano sariu paki qesonka rakoi, “Ge ŋedannom desikene. Ge onoka wane don naŋengoka ŋei ŋerep edan okanmaine? Ea wane kine ra qelaŋan ŋonikene.”
MAT 13:11 Yesuŋo mainge edane rake, “Qeli gege togon kotino wake waket ea wane dereret sane, yemo ŋidoka detkei wane ŋibonge, ŋo ŋei natne iwa edo detkei wane yemo mi ra ebonge.
MAT 13:12 Ea wane natne eŋe dereret loutne magemamiwo, yemo koso manerop qewatpi ebongi, morian loutne baŋ ma wakonka ebongi ma gekei. Ŋo natne eŋe dereret loutne ea mi magemaimiwo, yemo dereret nigagatne magemaike, ea baŋ siluŋ dereret ea omakkaki, eŋe yaup geake.
MAT 13:13 Na don naŋengoka ra edanmaile, ea wane kine yemo iwa yale, eŋe deeneŋo kine kine kaikei, ŋo siluŋ mi kaulukmami, so eŋe keteneŋo don detkei, ŋo siluŋ kine mi detlukkei, ea wane ŋaŋaemami.
MAT 13:14 Eso ŋei ŋerep yale okanmami, eŋano propet Isaiaŋo don iwa yale rake, ea wane wele eŋe ukude wakonmaike, ‘Ŋine baŋ ketŋo don naso baŋem detkei, ŋo kine yemo siluŋ mi wet detlukkei, Ŋine baŋ deŋo ka so ka okanikei, ŋo siluŋ kine kine mane mi kaulukkei.
MAT 13:15 Onoka wane ŋei ŋerep iwa eŋane dereretene mo siukke, so eŋe ketene mo qe wongekoi, so eŋe deene mo pilikke. Eŋe deeneŋo kine kine maine kaulukeu rap, eŋe keteneŋo kine kine wane kine maine detpi rap, eŋe wet derereteneŋo kine maine gege dere qelaŋanbi rap, yemo eŋe naŋano maine zingeu rap, Anutuŋo ramaike, pakimo na maine ma menaŋ onbe rap.’
MAT 13:16 “Ŋine yemo wet pese so bakom suaine desikei! Ŋine deŋineŋo kine kine maine kamami, so ketŋineŋo don maine detmami, ea wane.
MAT 13:17 Na don iwa ŋidanbe detpi! Propet loutne so Anutu wane ŋei ŋerep dereret korop magu loutneŋo sogino gekoi, ŋine yeye kine kine iwa kamami, ea zok kakei wane onge, ŋo siluŋ mi kakoi, so ŋine don kine kine iwa detmami, ea zok detkei wane onge, ŋo siluŋ mi detkoi.”
MAT 13:18 Yesuŋo koso takotke more rake, “Ketŋine motpi paki, nene woune rasu rasu wane don naŋengo rele, ea wane kine detpi.
MAT 13:19 Ŋei ŋerep qeli gege togon wane don dere more, kine mi detluk okanmami, eŋe yemo wit woune numao ket kitoke, yewa wane rokop. Miti don wele kotoene ket kitoki, Satanŋo sariki paki pukso, ariki eŋe yaup gemami.
MAT 13:20 Wit woune natne kepe wesi tabilainerop yewao ket kitoke, yemo ŋei ŋerep natne eŋe miti don simileka detpi paki, eaka ma nogankamami.
MAT 13:21 Ŋo siluŋ qei kotoeno ketluke more, ŋodine mi ma qotkemaike, eŋe nasomde bamgoka ma gemami, eso miti don wane ŋabaine sarimami, me don wele wane umat mane wakongi, yewao eŋe ikopka qeligeu siukmaike.
MAT 13:22 Woune natne touk wakelerop ea wane koto ket kitoke, yemo ŋei ŋerep natne eŋe miti don detmami, ŋo iwa kepeo gege ea wane dere mezet so wesi aboŋ suaine ma gege, ea wane simileŋo kitoki, miti don mo siuk waremaike, paki eŋano wele mi wakonmaike.
MAT 13:23 Eso woune natne kepe gukinerop ea kitoke, yemo ŋei ŋerep natne eŋe miti don ea detpi paki, kine weteeneŋo detlukmami, paki malipkau weleine maine wakonmaike, natne eŋe wele woune loutne 100 qemaike, natne wele 60 qemaike, so natne wele 30 qemaike.”
MAT 13:24 Yesuŋo don mane naŋengo koso iwa yale edange, “Qeli gege togon wane numa, yemo ŋei maneŋo wit woune maine euino rasuke, yale.
MAT 13:25 Rasukimo, goiŋ maneo ŋei ŋerep eŋe kulu pawarekoi, pakimo ŋei ŋaba maneŋo sariki paki, touk qotkoine ea wane woune wit koto rasuki paki arike.
MAT 13:26 Wit woune ea komine qe suaki paki, kieke wele mo qeakane okange, pakiso touk qotkoine mo eaka wiri wiekoi.
MAT 13:27 Pakimo ŋei yewa wane qelit medep eŋe kau paki, sari olale rakoi, ‘Suaine, ŋene detmaine, ge wit woune maine euŋono rasukone, pakimo daleo wane tomok borikine yewa diao ŋine sari wakonmaike?’
MAT 13:28 Eu welaine eŋe mainge edane rake, ‘Ea yemo ŋaba natne edo tanik iwa okanimi.’ Eŋe qesonka rakoi, ‘Ge detŋon so ŋedanom, ŋene ari touk qotkoine maine yewa lokake qakŋem ariake?’
MAT 13:29 Eŋe mainge edane rake, ‘Mida, ŋine touk qotkoine ea lokakeu paki, wit natne weneŋ lokak ongei wane.
MAT 13:30 Qeligeu, wit so touk eŋe weneŋ orodoŋka sua ware menaŋgeik, paki na baŋ loka lokak ŋei ea edanikale, ŋine mikepka touk korop ea lokak wareu paki, gerepko peikeu ket ezoyakane, mulapŋo wokomon warekei, Pakiso ŋado wit peike more ŋara urumno magukkei.’”
MAT 13:31 Yesu eŋe koso don mane naŋengo more, iwa yale edange, “Qeli gege togon wane magu yemo mastet woune yale, ŋei maneŋo ma ari euino rasumaike.
MAT 13:32 Mastet ea wane woune yemo eki natne eŋane woune yale mida, eŋe nigagatnemde, ŋo siluŋ suamaike, eao yemo eki natne korop yuanonmaike. Eŋe sua eki kakapa okanmaike, eso naŋi eŋe sari matene qogine kutno ma okanmami.”
MAT 13:33 Yesu eŋe koso don naŋengo mane iwa yale edange, “Qeli gege togon wane donkisi dalino sua ariake, yemo yist yale. Ŋerep maneŋo yis ea maki paki, plaua kawet mane earop liwa geake, liwaŋ mage, plaua korop eŋe baŋ piwiwige wieake.”
MAT 13:34 Yesu eŋe ŋei ŋerep magu don kine kine iwa korop edaniakane, yemo don naŋengoka more edanmageke, eŋe don naŋengo me rokop kito kito midaine didiwo mane mi rawakone edanmageke.
MAT 13:35 Eŋe yale okange, yemo propetŋo don mane iwa yale rake, ea wane wele wakoniakane yale okange, “Na don edanikalane, yemo na baŋ don naŋengoka more edangale, na baŋ edanikale, yemo yeye kine kine mi dereretne kepe ea wakonge, eao ŋineka pa sari mage iwa pamaike, ea edangale.”
MAT 13:36 Yesu eŋe ŋei ŋerep magu ea biraoneso, mat koto ari wake. Eŋine dokoine eŋe eŋano sariu paki olale rakoi, “Toukpa euo wieke ea wane kine ŋedannom.”
MAT 13:37 Yesuŋo mainge edane rake, “Ŋeiwa waet maine euo rasuke, yemo Ŋei Wawainane Gipole,
MAT 13:38 eu yemo kepe baŋem pamami, woune maine yemo miti dereret magu ŋei ŋerep qeli gege togon wane biŋek gemami, eŋe, ŋo touk qotkoine, yemo ŋei ŋerep qotkoine, eŋe Satan wane biŋek, eŋane qelit qe gemagekei.
MAT 13:39 Ŋo ŋei ŋabawa waet qotkoine euo rasuke, yemo Satan, borikine welaine. Ŋo menaŋmaike, yemo qeli kepe naso qoeake, ea, so menaŋgi ma urumgo mot mot urata ŋei, yemo aŋelo edo okanmami.
MAT 13:40 Touk qotkoine peikeu waki, gerepko pekekeu ezoyake, ea yemo baŋ naso qoeake, yewao yale wakon wareake.
MAT 13:41 Ŋei Wawainane Gipole, eŋe baŋ aŋelo magukoune taleongi, ari qeli gege togon magu eŋano ŋine, ŋei ŋerep borikine makei wane wetene qepokeu, borikine ma okanmami, ŋei yewa so ŋei ŋerep borikine mama natne weneŋ korop peikeu sari warekei.
MAT 13:42 Paki biraonbi, gerep togogole ze pamaike, eao ketpi ezoyake. Ezoki yewao eŋe baŋ aroke ŋet warik warik ki gekei.
MAT 13:43 Ŋo Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋe yemo baŋ kepe deine yale sirike qelaŋane more Magaenane qeli gege togon mat kotino waket gekei. Ea wane ketŋineropŋo don iwa desikei, misuk ŋaŋaekei!
MAT 13:44 “Qeli gege togon wane don numaine ea, yemo qoli zali mane euo motkekoi, pakiso ŋei maneŋo maratkaki paki, koso manerop motkeke. Eŋe zok wet pese dere more, ariki paki yeye kine kine mageke, ea korop ebon wareke pakiso, eaŋo wesi kiare mangi ma more, koso zinge ari eu ea qoleke. Pakiso eŋine biŋek okange.
MAT 13:45 “Qeli gege togon don yemo yaleka, bisnis ŋei maneŋo kikum weku mane ea wane zuaŋge, ea wane rokop.
MAT 13:46 Zuaŋ mage mane kake yemo weku mane, yale kaki paki ari, yeye kine kine qotkoine ma geke, ea korop ŋei natne ebon wareke. Pakiso wesi manbiso, eaŋo mainge kikum ea qoleki, eŋine biŋek okange.
MAT 13:47 “Qeli gege togon daleo ŋei ŋerep ebuyakane ea yemo yaleka, ŋei maneŋo kamaga biraki doku namugo ketki, zawon kine kine loutne ebuke, ea wane rokop.
MAT 13:48 Zawon korop kamaga watke wareu, zawon mama ŋei eŋe tebau saweko sake, pakiso ket pese mere zawon damo qekoi, zawon maine ea kelaeno qakeu ketke, ŋo qotkoine eamo qakeu arike.
MAT 13:49 Iwamo baŋ naso qoeake eao yale wakoniake, aŋelo eŋe baŋ ariu paki, ŋei ŋerep borikine mama korop ŋei ŋerep maine eŋane keuo ŋine wanoke qeturaŋon warekei.
MAT 13:50 Paki ebu bira onbi, gerep togole ze pamaike, eao ketpi ezoyake. Yewao eŋe baŋ aroke ŋet warik warik ki gekei.”
MAT 13:51 Yesuŋo dokoine edane rake, “Ŋine kine kine korop iwa edanile, ea wane kine detlukmami? Ea nolatpi desikale.” Eŋe rakoi, “O, ŋene detmaine.”
MAT 13:52 Rauso, eŋe mainge edane rake, “Iwa wane kine yemo yale, ra rokop don kito ebon ebon ŋei, eŋe korop qeli gege togon wane dokoine okane gekei wane, yemo eŋe mat welaine ea wane rokop, oŋo yeye kine kine miti musele so miti sogine welerop, aboŋ ŋara urumino ŋine maki ketmaike.”
MAT 13:53 Yesu eŋe don naŋengo iwa korop edangi qoekiso, mat yewa qelige arike.
MAT 13:54 Ariso, zinge eŋine kepe matino arike, eŋe Yuda lewa lewaŋ urumeno waki paki, Anutu wane don kito edange, pakiso eŋe detpi paki oŋaene qaeki welelepke more qeson nagu more rakoi, “Eŋe dereret iwa yaline ea diao ŋine make? So masiine togogole iwa diao ŋine make?
MAT 13:55 Eŋe mat mama wane gipole me? Maria eŋe eŋane nagaine me? So Yakop, Yosep, Simon so Yudas eŋe eŋine ŋolekoune me?
MAT 13:56 Eŋe eŋine kiarokoune korop iwa mi mane gemami? Eŋe masi kine kine iwa korop diao ŋine make?”
MAT 13:57 Yale rau pakiso, qaisik kakoi Yale okanbi Yesuŋo edange, “Propet mane eŋe mat natne eŋano ariki, eŋe koropŋo ewine kitomami, ŋo weku eŋine kepe matino so eŋine magukoune edo qaisik kamami.”
MAT 13:58 Eŋe masi togogole mane yewa mi make, onoka wane eŋe weteneŋo detlukka mi malipkakoi eawane.
MAT 14:1 Naso yewao Herot, Galili wane ŋei waom eŋe Yesu wane don kisi detke.
MAT 14:2 Paki ketkele koune edane rake, “Eŋe yemo welekatne Yohane Doku Tau Tau, oŋo koso wisikae wie more, zinge sarimaike. Yalinane zonom togogole iwaŋo eŋane kutno waki masi togole urata mamaike.”
MAT 14:3 Herot eŋe raki Yohane malipka more, meteret kine wokomgeu paki, mulap urumgo birakakoi, eŋe ea okankake yemo iwa yale, Herotŋo eŋine ŋole Pilip wane ŋanominane ŋerep ea kobu make, ŋerep ea wane eŋetine Herodias. Yohaneŋo Herot ŋanominane ra more don okankake.
MAT 14:4 Yohane Doku Tautau eŋe tako rakot Herot olale rake, “Ge ŋerep iwa mamaine eamo mi menaŋmaike!”
MAT 14:5 Herot eŋe Yohane qeakane okange, ŋo siluŋ eŋe Yuda ŋei eŋane kaetkake, onoka wane Yuda ŋei eŋe Yohane wane propet mane rakoi, ea wane.
MAT 14:6 Herot wane wako wakon nasoino ŋei natne eŋe ŋara nekei wane weneŋ sari motkoi, ŋanomine Herodias wane borasine eŋe Herot wane lewet ŋei eŋane kaitko lawam tanik qorikinoken eŋet oreke. Oreki Herotŋo kaki similekake.
MAT 14:7 Paki eŋe ra togole olale rake, “Na qeliwo more ra togolemaile, ge kine kine mane wane gangi, ranom na baŋ ginikale!”
MAT 14:8 Eso nagaine wetno ketki ŋerep eŋe rake, “Ge Yohane Doku Tautau wane lewine iwaka peletko more ninnom kawe.”
MAT 14:9 Yale raki Herot eŋe detki zok umareke, ŋo onoka wane eŋe ŋei tatiŋon koune korop eŋane kaiteno okora weti qeliwo raki paki don ratogoleke, ea wane detki qekaki, siluŋ ŋerep wane aŋaine teweke, paki qelit ŋei koune raongi arikoi.
MAT 14:10 Ari Yohane mulap urumgo ebine kitatkoi.
MAT 14:11 Kitareso, lewine peletko more ma sariu, ŋerep yewa mangoi, pakiso oŋo ma more nagainano ma arike.
MAT 14:12 Yohane dokoine eŋe sari pareŋine ma more dukkakoi, paki eŋe ari Yesu donkisi olatkoi.
MAT 14:13 Yesu eŋe don kisi ea detki paki, mat ea qelige seki maneo waso sai maneo eŋineka geakane arike. Ŋei ŋerep eŋe don kisiine yale detpi paki, ket matene qelige more, kepoka ŋadino esopka arikoi.
MAT 14:14 Yesu eŋe seki kutno ŋine ketki paki, ŋei ŋerep magu suaine yewa one more, eŋane wetine boriki zomaene maki menaŋgoi.
MAT 14:15 Kepe ketki rarapko, dokoine eŋe eŋano sari olale rakoi, “Kepe ketki naso mo qeyaumaike, so iwa yemo sai togole. Ge ra onnom, ŋei ŋerep eŋe ariu, me bira onnom, matko matko ari edomka ŋara kakiene qoleu.”
MAT 14:16 Yesuŋo edane rake, “Eŋe maine mi arikei, ŋine ŋidom kine kine mane ka more ebonbi neu.”
MAT 14:17 Edangi eŋe rakoi, “Ŋene ŋara korop mi ma gemaine, yemo bret mete mane so zawon etke.”
MAT 14:18 Yesuŋo rake, “Ea iwa naŋano ma sariu.”
MAT 14:19 Eŋe ra ongi, ŋei ŋerep eŋe qiziŋ kutno ket dara wuruk pese met warekoi, pakiso eŋe bret mete mane so zawon etke maki paki, qeliwo deine potki waki, Anutu bakomine kitoke. Eŋe bret mapokki waki, dokoine ebongiso, edo damo qe ŋei ŋerep ebon warekoi.
MAT 14:20 Ŋei ŋerep eŋe korop neu ŋatene qewareke, pakiso dokoine eŋe bret so zawon natne wouene suaki qeligeu metke, yewa mau ket kela 12 watkeke.
MAT 14:21 Ŋeiwa ŋara nekoi eŋane zaleene 5,000. Ŋerep so medep natne yemo mi dapot ongoi.
MAT 14:22 Pakiso Yesu eŋe dokoine ebuki, seki koto wau paki, edo lewine alakane matko namuŋ kitare arikoi, ariuso Yesu eŋine yemo ŋei ŋerep ea qebinongi mateno ariwarekoi.
MAT 14:23 Qebinongi, ŋei ŋerep ariwareu, ea wane ŋadino eŋe meŋo maneo eŋineka wa more meŋenkake. Ruo kereakane okangiso, Yesu eŋe eŋineka ea meŋo geke.
MAT 14:24 Naso yewao seki mo doku namuŋ wisino ariki, dibomŋo mawa maket maine qein make, onoka waneŋo momo suaine qeke, ea wane.
MAT 14:25 Naso 3 kilok so 4 kilok erane keuetno sakoka, Yesu eŋe dokoine eŋano doku kutnoka gesoka ariki.
MAT 14:26 Dokoine eŋe kau doku kutno gesoke ariki kakak kakoi, paki eŋe kaetongi aroke rakoi, “Iwa mo osoŋa mane!”
MAT 14:27 Yale okanbi, Yesuŋo esatka edane more rake, “Togoleu! Iwamo noŋo, misuk kaetŋungep!”
MAT 14:28 Rakiso Petoroŋo rake, “Waom, iwa welekatne goŋo, yemo ranom na saket uwe paki, doku kutno gesoka geŋano sariwe.”
MAT 14:29 Raki Yesuŋo olatke, “Sarinom!” Eso Petoro eŋe sekiwo ŋine saket more, kieke doku kutno gesoke Yesu wano arike.
MAT 14:30 Eŋe ariki momo suaine qeki detki paki, eaka kaetkake, pakiso kieke doku koto qorodoge ketke, paki boka rake, “Waom, neunom!”
MAT 14:31 Rakiso, eaka Yesuŋo biraki ketki metino maki paki rake, “Ge mali malipŋone nigagatne magemaine! Ge onoka wane wet etkeka okanmaine?”
MAT 14:32 Pakiso ere eretnarek seki koto waketpikso, momo mo ea doŋ mange.
MAT 14:33 Dokoine eŋe seki koto mere umi qe Yesu bakomine kito mawaka rakoi, “Welekatne, ge Anutu wane Gipole!”
MAT 14:34 Eŋe doku namuŋ yuane more, sari Genesaret ea kepo ketkoi.
MAT 14:35 Yewao ŋei ŋerep eŋe Yesu mo detkakoi, eso eŋe mo ea don motpi zoma ŋei eŋane mat loli lolik korop ariwareki ebu peik one, Yesu wano sarikoi.
MAT 14:36 Eŋe Yesuŋo detongi, zoma ŋei eŋe takotine mezene eaka uakau paki, zomaene menaŋ oniakane ra olatkoi, pakiso eŋe detongi, takotine mezeno uakakoi, eŋe korop detonge, ea wane rokop okane more menaŋ warekoi.
MAT 15:1 Naso yewao Parisi so ra rokop don Kito ebo ebon natne, eŋe Yerusalem ŋine sariu paki, Yesu qesonka rakoi,
MAT 15:2 “Kine onoka wane geŋane dokoŋone eŋe ŋenane aso ŋabo kopze eŋane don numa ŋebongoi, ea mi tewekmami? Onoka wane eŋe numa maine mogare meteene saukeu paki, ŋara mi ma ne okanmami?”
MAT 15:3 Yesuŋo mainge edane rake, “Pakimo ŋine onoka wane Anutu wane ra rokop don ea ŋadekkau paki, ŋinŋine don numa ea mogare ma gemami?
MAT 15:4 Anutuŋo iwa yale rake, ‘Ge magaŋone so nagaŋone eweetne kitokene,’ So rake, ‘Ŋei mane eŋe naga magaine erane don borikine rayake, eŋe siluŋ qeu seukeake.’
MAT 15:5 Ŋo ŋido kito edanmami, yemo ŋei mane eŋe yeye mane mageakeo, yemo eŋe magaine me nagaine maine eaŋo qesiŋotki rap, ŋo siluŋ ramaike, ‘Iwa mo Anutu wane biŋek qekole,’ yemo yaup isioniake, ŋo yemo eŋine biŋek,
MAT 15:6 numa yaline eŋe magaine ewino mi kitomaike, ŋine yale okanbi paki, Anutu wane don mapapkau paki, ŋinŋine don numa ea teweke mogare ari okanmami.
MAT 15:7 Ŋine isi ŋei nau! Propet Isaia eŋe don koboboine ŋinane iwa yale maine rake!
MAT 15:8 ‘Anutuŋo ramaike, ŋei ŋerep iwa eŋe pieneŋoka mawa nanmami, ŋo weteneŋo yemo kakaknane more eri abaran gemami.
MAT 15:9 Onoka wane eŋe kepe ŋeiŋo don numa motmole, ea tewekeu paki ra okanmami, Iwa Anutu wane ra rokop don. Eŋe yalineŋo na mawa nanbi rap, yemo mi menaŋgi rap’”
MAT 15:10 Yesu eŋe ŋei ŋerep magu edoraki, eŋano ariu edane rake, “Ketŋine motpi paki detlukeu, ŋine misuk ŋaŋaekei!
MAT 15:11 Ŋei mane eŋe nene kine kine aŋainoka neki kotino wete okanmaike, eaŋo maki kotino mi sigile okanmaike, midakaka! Kotino don kine kine qotkoine wetke mage more, koso aŋaineŋo raki saketmaike, eaŋoka maki ŋei ea kotine sigile okanmaike.”
MAT 15:12 Pakiso dokoine eŋe eaka sari qesonka rakoi, “Ge don iwa ranom, Parisi eŋe dere worik detpi, ea detmaine?”
MAT 15:13 Yesuŋo edane rake, “Waet kine kine korop Magane qeliwo gemaike, oŋo mi ebotke, eamo baŋ kinerop lokak wareake,
MAT 15:14 eŋane ra more dere mezet mi okanbi, ŋetne magu ea eŋe deene pili pilikine, eŋe yalinane de pilik maneŋo de pilik mane iwenkaki, ari eret narek lom maneo ketmamik.”
MAT 15:15 Raki Petoroŋo rake, “Don naŋengo ramaine, ea wane kine ŋedannom detŋem.”
MAT 15:16 Yesuŋo edane rake, “Ŋine yaleka wet dereret ŋine manerop natne eŋane wet dereret mane mi yuankamaike.
MAT 15:17 Ŋine mi detmami me? Kine kine mane ŋei maneŋo aŋainoka neki, wete kobaŋino ketmaike, paki koso kainoka tetki saket arimaike.
MAT 15:18 Ŋo kine kine aŋaoka saketmaike, eamo korop wetko ŋine sari saketmaike, kine kine yalineŋo maki ŋei mane wetine sigilemaike.
MAT 15:19 Onoka wane eŋine kotino ŋine borikinane dereret ea wetkeki, eaŋo tebaka ari biraki kawali engu seuk marat kamaike, ŋerep mane qelige mane mama, bailalaŋ okane, ŋerep yau yaup ebu ebu, aboŋ kobu mama, isi don rara, so gube qesat don natne edanikei.
MAT 15:20 Kine kine ea, edo mau ŋei mane wane wetine di kito okanmaike. Ŋo eŋe yale ramami, mete mi sau sauk yaup ŋara ma nene, eaŋo maki ŋei mane wetine sigileake, midaka, eaŋo maki mi sigile okanmaike.”
MAT 15:21 Yesu eŋe mat ea qelige more, kepe sai mane Tire so Sidon mat osino pake, ea arike.
MAT 15:22 Kanan qelaŋ ŋerep mane eŋe kepe ea geke, oŋo Yesu wano sariki paki, ra arok okanka rake, “Suaine, Dawit wane qerakine, Anutuŋo biragangi ketkone! Ge naŋane wetŋone borikep! Naŋane borasone eŋe asu qotkoineŋo kotino pa matalikaki, wikile zok detmaike.”
MAT 15:23 Yale raki, Yesuŋo don mane mi olatke, eŋine dokoine eŋe eŋano sari raka rakoi, “Talekanom eŋe arikep! Eŋe ŋenane ŋadezo ra aroke sarimaike!”
MAT 15:24 Yesuŋo mainge rake, “Na lama yeo me yeo ket ari gemami, Israel ŋei ŋerep magu eŋaneka weku talenangi ketkole.”
MAT 15:25 Raki eaka ŋerep eŋe osino sari wawetineŋo kino qe more umi qe rake, “Suaine, mapik nannom!”
MAT 15:26 Yesuŋo olatke, “Ŋerep ŋene maine Israel medep eŋane ŋara ea ma more, koso qelaŋ kasi eaŋo qakŋem ariki nene, eamo mi menaŋmaike.”
MAT 15:27 Ŋerepŋo mainge rake, “Suaine, ea welekatne, ŋo siluŋ kasimze eŋe welakopene eŋane zakeo ŋine ne yuankau, sisinemde ketki eŋe weneŋ ne okanmami.”
MAT 15:28 Eso Yesuŋo mainge ŋerep olale rake, “O ŋerep, ge mali malipŋone kakapa! Ge onokaka wane ganmaike paki ramaine, yale baŋ okanganiake.” Eso naso eaka borasine menaŋkake.
MAT 15:29 Yesu eŋe mat ea qelige more, Galili doku namuŋ ea mogare arike, eŋe ari meŋo waki paki, pese ket metke.
MAT 15:30 Metki, ŋei ŋerep magu suaine eŋe eŋano sarikoi. Eŋe kie pekinene qoiqoine, depilik, kie mete seu seune, don mi raraine, so zoma kine kine natne loutne weneŋ ebu sari, Yesu wane kino biraongoi, pakiso Yesuŋo ebuki menaŋ warekoi.
MAT 15:31 Ŋei ŋerep eŋe welelepkekoi, onoka wane eŋe onbi donene mi raraine edo don ramaŋkoi, kie mete seu seune eŋe menaŋmaŋkoi, kie wawetene me pekinene qoqoine eŋe numa gegeene wakonmaŋke, de pilik eŋe deene potmaŋkoi, eso ea wane eŋe Israel eŋane Anutu mawakakoi.
MAT 15:32 Yesu eŋe dokoine edoraki ariu edane rake, “Na ŋei ŋerep iwa eŋane wetne borimaike, onoka wane eŋe narop kaiwe karewe gemami paki, ukude ŋara mane mi nemami. Na ŋara mi gumeon gumeon yaup taleonŋem arikei wane mi nanmaike, onoka wane eŋe mateno arikei wane, ari numao zonomene midayakane.”
MAT 15:33 Dokoine eŋe olale rakoi, “Ŋene ŋara sai togolo iwa maratka more, ŋei ŋerep magu iwa gumeonŋem, maine rokop oniake!”
MAT 15:34 Yesuŋo edane rake, “Ŋine ŋara darap magemami sikan nanbi!” Eŋe olale rakoi, “Bret sewen so zawon mida nigatne etkemde ma gemaine.”
MAT 15:35 Eso Yesu eŋe mo ea ŋei ŋerep magu ea raongi, kepo dara wuruk pese ket met warekoi.
MAT 15:36 Pakiso, eŋe bret sewen so zawon ea maki paki, Anutu bakomine kito more, mapokki waki dokoine ebonge, eso dokoine eŋe ma more damo qe, ŋei ŋerep ebon warekoi.
MAT 15:37 Eŋe korop neu ŋatene qewareke, dokoine eŋe neu wokitne metke, ea mau ket rosa sewen watkeke.
MAT 15:38 Ŋei ŋara nekoi, eŋane zaleene 4, 000, ŋerep so medep nigatne yemo mi dapotongoi.
MAT 15:39 Eso Yesu eŋe mo ea ŋei ŋerep taleongi, mateno ari wareu, eŋine seki koto waketki, pakiso Magadan kepe sai ea arike.
MAT 16:1 Parisi natne so Sadusi natne eŋe Yesu wano sarikoi, eŋe liwekkakei wane detkoi, eso eŋe masi togogole mane maki, eaŋo Anutu wane kine sikanongi kakei wane olatkoi.
MAT 16:2 Ŋo ŋei Yesuŋo yemo edane rake, “Ŋine kepe kesiakane okangi, ŋine ra okanmami, ‘Ŋenane kepe menage payakane okanmaike, onoka wane qeliwo aso aso kito walakmaikane.’
MAT 16:3 Eso sakoka yemo ŋine ra okanmami, ‘Eamo koya qeakane okanmaike, onoka wane qeliwo kup kezoŋ okane kepe takelemaike, so di okanmaikane.’ Ŋine kup so aso aso ea wane kine yemo maine tanikine qeliwo kau paki detka okanmami, ŋo ŋine naso iwa ea wane masi tanikine yemo maine mi detkakei!
MAT 16:4 Ŋine kaiwe naso ukude iwa wane ŋei ŋerep tego yemo borikine so eŋe weteeneŋo Anutu wano mi paulukmaike. Eŋe naso baŋem masi togogole mane kaikei wane ra okanmami, ŋo eŋe masi mane baŋ mi kaikei, midakaka! Ŋine masi togogole weku baŋ ŋibonbe kakei, yemo Yona wano masi wikile wakonge, eaka wakongi kakei.” Eso eŋe yale ra more qeliŋ one so wie arike.
MAT 16:5 Dokoine eŋe doku namuŋ yuane erinat arikoi, eŋe niget ongi bret mane weneŋ mi ma arikoi.
MAT 16:6 Yesuŋo edane rake, “Ŋine kaulukkei, so diam ŋine seleleine makei, Parisi so Anutu wane ra rokop don welaine ŋei Sadusi, eŋane yisiŋo masi plawa maki sua okanmaike, yale ŋinane keuo eŋerop masi qotkoine suayakane, so ŋinano wakesiakane ware nagukei.”
MAT 16:7 Dokoine eŋe don ea dere edomka auye rakoi, “Eŋe iwa ramaike, yemo onoka wane ŋene bret mane mi ma sarine, ea wane mane ramaike.”
MAT 16:8 Yesu eŋe don daleo aukoi, ea mo detonge, paki eŋe qeson one rake, “Ŋine onoka wane ŋidomka auye ramami, bret mi ma sarine, ea wane mane ramaike, yale ramami? Ŋine mali malipŋine nigagatne ma gemami me?
MAT 16:9 Ŋine kine mi detlukmami me? Ŋine na bret mete mane(5) ea ŋei ŋerep 5 tausen eŋane mapokkole, ea mi detmami me? Ŋine rosa darap wokitne metke, ea mau ket watkeke?
MAT 16:10 So bret sewen eaŋo ŋei 4 tausen eŋane mapokkole eamo daleo? Ŋine rosa darap wokitne metke, ea mau ket watkeke?
MAT 16:11 Ŋine daleo wane na bret wane mi ŋidanile, ea wane kine mi detlukmami? Ŋine diamŋine seleleine makei, Parisi so Anutu wane ra rokop don welaine ŋei Sadusi, eŋane masi tanik qotkoine eaŋo yis yaleka rokop ŋuniakane!”
MAT 16:12 Eso dokoine eŋe kine mo detkoi, eŋe yis waneka bretko motpi maki sua okanmaike, ea wane mi edange. Ŋo yemo Parisi so Anutu wane ra rokop don welaine ŋei, Sadusi, eŋane kito ebo ebon enane masi tanik kaulukkei wane eao more edange.
MAT 16:13 Yesu eŋe ari kepe sai mane mat suaine Sisaria Pilipai osino pake, ea lotkeke. Yewao dokoine qesonone rake, “Nolatpi desikale, ŋei ŋerep eŋe Ŋei Wawainane Gipole eŋane ra more ma oramami?”
MAT 16:14 Eŋe olale rakoi, “Natne eŋe ramami, Yohane Doku Tautau, natne eŋe ramami, Elaiya, ŋo natne eŋe ramami, Yeremaia me propet mane.”
MAT 16:15 Yesu eŋe dokoine edane rake, “Nolatpi detpe, ŋine yemo daleo? Ŋine naŋane ma noramami?”
MAT 16:16 Saimon Petoroŋo rake, “Ge Mesia, Anutu gege togon wane gipole, oŋo ge biragangi ketkone.”
MAT 16:17 Raki Yesuŋo mainge rake, “Simon Yohane gipole, ge wekumane ramaine, wet pesek desikene! Onoka wane ge don wele iwa ramaine, yemo ŋei natne eŋano ŋine geŋano sariki mi ramaine, yemo Magane qeliwo gemaike, oŋo koboboine wetŋono motki ramaine.
MAT 16:18 Eso ea wane na iwa yale golatpe, Petoro, ge wesi mane, na doku tau tau ŋei ŋerep magune wesi yewa wane kutno mawe mesiake, paki seu seu wane zonomŋo naŋane urum me doku tau tau magu yewa mane baŋ mi maket birakayake.
MAT 16:19 Na qeli gege togon urum wane ki baŋ gingale, ge kepeo ra togolenom, qeliwo yale waka Anutu eŋe baŋ ra togoleake, ŋo ge kepeo rakokenom, qeliwo Anutu eŋe yale waka baŋ rakokeake.”
MAT 16:20 Yale raki paki, dokoine togogoleka rawetonge, eŋe Mesia ea ŋei mane mi edangei wane.
MAT 16:21 Naso yewao ŋine kieke Yesu eŋe dokoine don didiwo kieke ra wakone edane rake, “Na mo Yerusalem matko wakale paki, ŋei suaine, pris ŋetne, so ra rokop don kito ebo ebon ŋei edo wikile zok suaine ningei. Nine more, na baŋ nekuwi seukkale, paki kaiwe karewe okangi, na baŋ koso ma wiriknangi, wisikae wiekale.”
MAT 16:22 Edangi, Petoroŋo eŋineka bonep newanka more, busuka more rawetkaki paki rake, “Waom! Eamo midakaka, kine kine yewa mane iwa geŋano mi wakoniake!”
MAT 16:23 Yesuŋo zinge Petoro olale rake, “Satan! Na biranane arinom, ge naŋane numa leŋleŋ okannanmaine, onoka wane geŋane dereret iwa yemo ge Anutu wane dereret mogare mi ramaine, midakaka, ge yemo ŋei eŋane dereretka mogare ramaine!”
MAT 16:24 Pakiso, Yesu eŋe dokoine edane rake, “Ŋei mane eŋe naŋano sariakane okaneso, koto so solainane don ŋadekka more, kibeŋ qabeŋine teweke more, naŋane ŋadeno sariake.
MAT 16:25 Onoka waneŋo mane eŋe eŋine gegeinane simile dere mo mawaluk kayakeo, eŋe baŋ siuke maniake, ŋo mane eŋe naŋane raki paki gegeinane simile ea qaisik kayake, eŋe baŋ gege togon marat kayake.
MAT 16:26 Mane eŋe kepe baŋem ea wane kine kine korop pamaike, ea kutno kutno more mawamaŋki, gegeine mida leleki paki, ki pelelekkaki, ea wane wele yemo onokakaŋo wakonkayake? Me gegeinane turuŋine onokaka koso makimo, zinge baŋ koso qesiŋkaki maniake? Kine mane midakaka, so mane mi pamaike!
MAT 16:27 Ŋei Wawainane Gipole eŋe mo Magainane kibi qelaŋangorop aŋelo koune ebuki sarikei, pakimo eŋe baŋ ŋei koboboine so ŋei borikitne gege mageenane rokopko turuŋine mainge eboniake.
MAT 16:28 Welekatne iwa detlukkei! Iwa okoramami, ŋinano ŋine ŋei natne eŋe baŋ mi seukwarekei, eŋe yeka geu paki kau Ŋei Wawainane gipole eŋe Ŋei waom yale okane sariake.”
MAT 17:1 Kaiwe sikis qoeki, ŋadino Yesuŋo Petoro so tatiŋon Yakop so Yohane eŋerop weneŋ arikei wane ebuke, eso eŋe iwen ongi, bonaga kiroine maneo enŋeneka wakoi.
MAT 17:2 Wau paki, kau kau eaka solaine qeingeke, paki eŋine kaitine qilaunerop kepe deine yale okange, eso takotineŋo wakokoine, kiwa yale okange.
MAT 17:3 Pakiso, dokoine karewe eŋe pore otpi, Mose so Elaiya ere Yesurop don aukoi.
MAT 17:4 Eso Petoro eŋe Yesu olale rake, “Waom, ŋene iwa geŋem maine okanmaike, ea wane ge detnom na kise karewe iwa baŋ makale, mane geŋane, mane Mose wane, so mane Elaiya wane.”
MAT 17:5 Eŋe yale rakiso, eaka kezoŋ qilaunerop eaŋo sari kawetonge, pakiso kezoŋ koto ŋine don boka woka mane iwa yale raki ketke, “Iwamo nae Gipon maepne, na eŋane simile nanmaike, ŋine donine desikei!”
MAT 17:6 Dokoine eŋe boka woka ea detpi paki, eŋe zok manerop zonomene oreki, kaitene kepo maingeu ketki umi qe pakoi.
MAT 17:7 Yale okanbi, Yesuŋo osoeno sari ebu more rake, “Kaŋzaŋ wieu, ŋine misuk kaetŋungep!”
MAT 17:8 Eso eŋe wieu paki, pore ŋei mane mi kakoi, Yesu eŋineka weku okoraki kakoi.
MAT 17:9 Eŋe bonagao ŋine ketpi paki, Yesuŋo rawetone rake, “Ŋine masi iwa wakongi kamami, ea wane donkisi ŋei mane misuk edanikei, yeine qeligeu pamageki, Ŋei Wawainane Gipole seuseuo ŋine ma wirikkaki wisikae wieake, naso yewao don disiine maine edanikei.”
MAT 17:10 Pakiso, dokoine eŋe Yesu olale rakoi, “Kine ŋedannom desikene, ra rokop don kito ebo ebon ŋei, eŋe ramami, ‘Elaiyaŋo Mesia wane alakane sariake.’”
MAT 17:11 Rau Yesuŋo edange, “Elaiya eŋe welekatne alakane sariake, paki eŋe kine kine korop matok qetok mawareake.
MAT 17:12 Ŋo na welekatne iwa ŋidanbe, Elaiya eŋe mo sarike, pakimo ŋei ŋerep eŋe kau paki mi detkakoi, ŋo siluŋ enŋene simile ea mogare more, masi kine kine korop okankakoi. Numa yewaka, Ŋei Wawainane Gipole eŋe baŋ yaleka edo qe matali qetali okankakei.”
MAT 17:13 Yale rakiso, dokoine eŋe mo detkoi, eŋe Yohane Doku Tau Tau wane ramaike.
MAT 17:14 Eŋe koso ŋei ŋerep magu suaine eŋano zinge lotkeu, ŋei maneŋo sari Yesu wane kino wawetine qeke.
MAT 17:15 Paki rake, “Suaine, ge naŋane giponnane wetŋone borikep! Eŋe naso baŋem seuke wisikae okane, wikile zok det okanmaike, paki waraŋkaki gerepko me dokuo ket okanmaike.
MAT 17:16 Na geŋane dokoŋone eŋano ma sarikole, ŋo siluŋ edo eŋe maine mi ma menaŋkakoi, eŋe ŋaŋaekoi.”
MAT 17:17 Yesuŋo mainge rake, “O mali malip midaine, so sotkorop ŋine ŋei iwa! Na naso kiroine ŋineropka ge arikale me? Na naso baŋem ŋinerop ge more umat kine kine ŋinane kau, bisi okanŋune more ŋibu gekale me? Medep ea naŋano ma sariu!”
MAT 17:18 Raki, ma sariu, Yesuŋo asu qotkoine ea don olatki eŋe saket arike, eso medep ea eŋe naso yewaoka menaŋkake.
MAT 17:19 Pakiso dokoine eŋe bonepko Yesu wano sari olale rakoi, “Kine ŋedannom desikene, eŋe daleo wane asu qotkoine ea mogatŋem mi aŋaze teweke saket arike?”
MAT 17:20 Rau Yesuŋo mainge rake, “Eamo onoka wane mida, ŋine mali malip zok mi ma gemami, ea wane. Wane iwa yale detpi! Ŋine mali malipŋine nigagatne mastet wounane rokop ma gekeiwo, yemo ŋine bonaga iwa maine olale rau rap, ‘Iwa ŋine eriwa arinom!’ Rau, eso eŋe baŋ ariki rap. Ŋine mali malip korop kine kine maine okangei, misuk ŋaŋaekei!
MAT 17:21 Asu qotkoine yaline yemo numa weku meŋe meŋen so miti wane ra more sawe gegeŋo maine mogatkaki, saket ariake, kine kine maneŋo mi mogasiake.”
MAT 17:22 Dokoine eŋe korop Galili kepeo sari wareu, Yesuŋo edane rake, “Ŋei Wawainane Gipole yemo mo ŋei ŋaba eŋane meteeno birakau wayakane nasoine bomilemaike,
MAT 17:23 waki, ŋei edo baŋ qeu seukeake, ŋo siluŋ kaiwe karewe eao eŋe baŋ ma wirikkaki wisikae wieake.” Dokoine eŋe don ea detpi umare so wetene manerop borike.
MAT 17:24 Yesu eŋine so dokoine eŋe Kaperneam matko sarikoi, pakiso Bakom Urum wane takis mama ŋei eŋe Petoro wano sari olale rakoi, “Ŋinane kito ŋibo ŋibon eŋe Bakom Urum wane takis mot okanmaike me? Ŋedannom desikene.”
MAT 17:25 Petoroŋo edane rake, “O, mot okanmaike.” Petoro eŋe mat koto ari wake, naso eao Yesuŋo mikepka Petoro qesonka rake, “Saimon, ge nolatnom daleo detmaine? Maŋo opesi me takis kepe iwa wane ŋei waom qoleon okanmaike? Kepe mat welaine ŋei ŋerep ea edo me ŋei lobo edo?”
MAT 17:26 Petoroŋo mainge rake, “Ŋei lobo edo.” Yesuŋo mainge rake, “Ea mo mayakatne, ea wane kine yemo iwa yale, kepe mat welaine edo mi qolekei,
MAT 17:27 ŋo siluŋ ŋei ŋerep iwa eŋe ŋenane misuk detpi boriake, eso ea wane ge doku namugo arinom paki, abi mane biranom ketkep paki, zawon mikepka qadekene, ea tebanom sayake, saki aŋaino ge baŋ wesi mane maratkakene, yemo lewine naŋane Bakom Urum wane takis wane rokop so geŋane, ea manom pakiso ŋerane takis ea qolekene.”
MAT 18:1 Naso yewao dokoine eŋe Yesu wano sariu paki, olale rakoi, “Ŋedannom desikene, maŋo natne yuan one more qeli gege togon mat kotino suaine okanmaike?”
MAT 18:2 Rau, Yesu eŋe medep nigatne mane oraki sariki birakaki kaiteno okorake.
MAT 18:3 Paki edange, “Iwa rawe detpi! Ŋine qeinge more, medep nigatne iwa eŋane kop mi okangeiwo, yemo ŋine qeli gege togon mat kotino mi wakesikei.
MAT 18:4 Qeli gege togon mat kotino suaine gege wane, yemo mane eŋe oŋomka ket more, ketkele medep nigatne iwa wane rokop geakeŋo suaine okaniake.
MAT 18:5 So mane eŋe naŋane eŋet biŋeknane raki paki, medep nigatne iwa yale ora tebakayake, eŋe na yaleka nora tebananiake.
MAT 18:6 “Mane eŋe medep nigatne iwa eŋe mali malipene naŋano motpi pamaike, ea ŋinane keuo ŋine medep mane borikine mayakane sorinkaki, mali mali pine naŋano ea kitare more, borikine mayakeo, yemo ŋei yewa eŋe maine yaben mane suaine ebino qeu kiki lukkau paki, rupapkau kiwetko ketki siuki rap, yemo menaŋgi rap.
MAT 18:7 Yai, kepe ŋei eŋe ŋei ŋerep borikine makei wane sorinon okanmami, eŋe daleo okangei? Kine kine yaline ea baŋ naso baŋem wakoniake, ŋo mane eŋe borikine yaline ea sorinongi makei, eŋe daleo okaniake? Eŋe maine siukkei.
MAT 18:8 “Ge meteŋoneŋo me kieŋoneŋo waraŋgangi ari borikine maneo rasukeneo, yemo ea kitare more biranom ariake! Ge gege togon matko yemo kieŋone so meteŋone midaine maine waketkene, ŋo meteretke ŋone so kieretke ŋone weneŋ sot korop magekeneo, yemo sora gerep papa togon yewao birau ketnom gaeake.
MAT 18:9 So geŋone deŋoneŋo borikine makenane simile wetŋono mosiakeo, qepitike biranom ariake! Eamo maine ge gege togon matko deŋone weku eaŋoka wakesikene, ŋo deŋone etkeka sot weneŋ epu gekeneo, yemo biraganbi gerep togole sorao ze pamaike, eao ketnom gaeake.
MAT 18:10 “Na don welekatne ŋidanbe detpi, ŋine kauluke more, medep nigatne kopne iwa eŋane mane mi detpi ketkele okaniake, onoka wane eŋane aŋelokopene weti qeliwo gemami, eŋe naso baŋem Magane qeliwo gemaike, eŋane kaitko gemami, ŋine mi maulukonbi, yemo aŋelo eŋe ŋine wikile ŋibonikei.
MAT 18:11 Ŋei Wawainane Gipole eŋe lama siukkoi, ea zuaŋone ebuyakane ketke.
MAT 18:12 “Ŋine iwa wane detmami? Ŋei mane eŋe lamakoune 100 okorakei ea eŋano ŋine mane siukki, eŋe daleo okaniake? Eŋe dere mezet okane more qeliŋongi, lamakoune 99 ea meŋo rereŋino ŋaraene ne geu, eŋe ari lamaine mane siukike, ea wane zuaŋkayake.
MAT 18:13 Na welekatne ŋidanbe detpi, eŋe zuaŋlukmage maratkayake, paki eŋe lamakoune 99 eŋane mi detmaike, wekuwa siukike, eŋane wet pese suaine desiake.
MAT 18:14 Numa weku yewaka, Magaŋine qeliwo gemaike, eŋe nigatnekopne iwa eŋano ŋine maneŋo siukeakane mi simin kamaike.
MAT 18:15 “Ge kimaŋone maneŋo geŋano sot okangi, ge eŋano arinom paki, sotine ea sikan kakene. Ŋo siluŋ ŋire ŋiritneka bonepŋitne okangeik, eŋe olatnom donŋone detmaikeo, yemo ge kimaŋone ea mo mainka numa maine birakamaine.
MAT 18:16 Ŋo eŋe donŋone mi desiakeo, yemo ge ŋei weku me etke epunom ererop weneŋ ari kineine detkau paki, ŋei etke me kareweŋo don ra makoboe okangei.
MAT 18:17 Ŋo eŋe eŋane don mane mi desiakeo, yemo doku tau tau magu kineine edanikene, p aki eŋe doku tautau magu eŋane don mi desiakeo, yemo detkau, eŋe ŋei lobo mane so takis borikine mama mane sot korop okaniake.
MAT 18:18 “Eso na rawe korop detpi, ŋine yeye kine kine korop kepeo rawetkeu, Anutuŋo qeliwo yaleka rawetkeake, yeye kine kine kepeo rakokeu, Anutuŋo qeliwo yaleka rakokeake.
MAT 18:19 “So na mane takotke rawe detpi, ŋire ŋei etkeŋo yeye mane wane ra more, wetŋitne weku more meŋenkauk, Magane qeliwo gemaike, eŋe baŋ ŋiponiake.
MAT 18:20 Ŋei etke me karewe eŋe naŋane eŋet biŋeknane rau paki, wekuoka qeturaŋ ge metpi, na weneŋ yewa eŋerop metkale.”
MAT 18:21 Yesu eŋe don yale raki Petoroŋo Yesu wano sariki paki, qesonka rake, “Waom, nolatnom desikale, naŋane kimane eŋe atak loutne borikine okannangi, na maine turuŋine atak darap qeliŋgale? Na maine atak sewen sot turuŋine qeliŋgale?”
MAT 18:22 Yesuŋo olale rake, “Mida, atak sewen midaka, ŋo siluŋ sewenti magu sewen yale qelige man gekene,
MAT 18:23 onoka wane qeli gege togon wane numa ea yemo, ŋei Waom mane oŋo qelit ŋeikoune eŋine sotaene makokkei wane lolike kake, ea wane rokop.
MAT 18:24 Eŋe lolike kayakane kiekki, eaka qelit ŋei mane ma sarikoi, oŋo milion kina eŋane waom wane biŋek yale omakake.
MAT 18:25 Wane qelit ŋei ea eŋe wesi mane mi magekane, sotaine ea mi qoleke, eso ŋei waomine eŋe raki, eŋe qelit qeqe mane yale, eŋine so ŋanomine, so medewekoune, so yeye kine kineine korop mageke, ea ŋei ebongi, eŋe wesi manbi sotaine ea qeakane olatke.
MAT 18:26 Olatki, qelit ŋei waominane kino wawetine qeki paki rake, ‘Ge naŋane wetŋone boriki, qeliŋ nannom, na baŋ korop sotane makok warekale!’
MAT 18:27 Raki, ŋei waom eŋe wetine boriki, sotaine ea yeine qeliŋgi paki, ŋei birakaki arike.
MAT 18:28 “Eso qelit qeqe ŋei yewa, eŋe ariki paki qelit ŋei kimaine mane wesimde ewekine 100 kine yale omakake, eŋe maratkake. Maratkaki paki, malipka more, ebine maguloke rake, ‘Ge naŋane wesi neu makone, ea wane sota ea koso turuŋine qolenanikene!’
MAT 18:29 Raki qelit ŋei kimaine eŋe umi ket more olale rake, ‘Ge naŋane wetŋone boriki qeligenom, na baŋ sotaŋone ea mainge qolegangale!’
MAT 18:30 Ŋo eŋe siluŋ don raki dere mi loloŋkake, ea wane turuŋine yemo eŋe mulap urumgo birakake, ea mere sotaine ea mainge qolekawareki qoeki sakesiakane.
MAT 18:31 Qelit ŋei kimakoune eŋe tanik yewa okangi kau borike, paki ari ŋei waomene ea donkisi korop olatwarekoi.
MAT 18:32 Eso ŋei waom eŋe qelit ŋei oraki sari saketki olale rake, ‘Ge qelit ŋei borikine sot korop! Ge naŋano ŋine wesi suaine oma nangone, wane na turuŋone qeligewe paki sese ganile, kine onoka wane goŋom nolatnom mo na loloŋganile.
MAT 18:33 Ge qelit ŋei kimaŋonane wetŋone boriki loloŋ ganile yale, mi okanikene’
MAT 18:34 Yale ra more sotine osiki qelit ŋei ea birakaki mulap urumgo wikile mane makoboe kakei wane waketke, ea mere sotaine ea korop makok wareki qoeki, sakesiakane.”
MAT 18:35 Pakiso Yesuŋo don iwa yale raki qoeke, “Ŋine wetŋineŋo kimakopŋine eŋane sot turuŋene mi qeliŋgeiwo, yemo Magane qeliwo gemaike, eŋe masi tanik yewa, ea ŋine weku weku baŋ okanŋuniake.”
MAT 19:1 Yesu eŋe don ea korop rawareki qoeki, eŋe Galili kepe qelige more, ari Yuda kepeo Yordan doku wane eri nat paromino arike.
MAT 19:2 Ariki, ŋei ŋerep magu suaine eŋe ŋadino ariu, zomarop yewa ma menaŋonge.
MAT 19:3 Parisi natne eŋe eŋano liwekakei wane eŋano sari rakoi, “Ŋenze ra rokop donzeŋo ŋei mane rakokkaki, ŋanomne qeliŋkawe ra, kine ea me ea wane ra, maine qeliŋ kayake me?”
MAT 19:4 Yesuŋo mainge rake, “Ŋine Anutu wane papiao don iwa yale pamaike, ea mi dapore det okanmami me? Ramaike, ‘Mokaka qei kino ma wakon ma wakonŋo ŋei so ŋerep orodoŋka ma wakonotke.’
MAT 19:5 Paki Anutuŋo rake, ‘Ea wane ŋei maneŋo naga magaine qeliŋotki paki, ŋanominano takotkeake, pakimo ere koto so sola mo weku okangeik.’
MAT 19:6 Eso na ramaile, ere koso etke mi okane more, weku okangeik, Anutuŋo maturaŋ otkane, ŋeiŋo maine misuk mapok osikei.”
MAT 19:7 Raki Parisi eŋe qesonka rakoi, “Pakimo, Mose eŋe onoka wane ra rokop don ebonge, ŋei mane eŋe ŋanomine qeliŋkayakane okane, kibi mane qe maneso esopkaki ariake?”
MAT 19:8 Rau Yesuŋo edange, “Moseŋo ŋanowekopŋine qeliŋ ongei wane dere ŋibonge, yemo yaup ŋinŋine wetŋine zok togogole, daleo kito ŋibongi desikei, ea wano raki paki dere rakoke ŋibonge. Ŋo qei Anutuŋo kieke more ma wakonge, naso yewao yemo numa iwa yaline mane mi pake.
MAT 19:9 Ea wane na ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe ŋanomine sot midaine maine geki, qeliŋkaki paki, ŋerep natne ebuyakeo, eŋe zokit ea kitatmaike, ŋei ea eŋe sotkorop okaniake.”
MAT 19:10 Eŋine dokoine edo dere olale rakoi, “Numa yale ŋei mane so ŋanomine erane keruetno pamaikeo, yemo ŋerep mi mama yaup maine gekene.”
MAT 19:11 Rau Yesuŋo edange, “Don iwa ŋerep mi mama yemo ŋei ŋerep korop eŋane mi ramaile, ŋo yemo don iwa dere wetke magekei wane zonom pa ebon maike, edoka weku magekei wane Anutuŋo ebonge.
MAT 19:12 Ŋei eŋe ŋerep onoka wane mi ebukei, ea wane kine loutne pamaike, Ŋei natne eŋe yemo onoka wane yalewa oken gekei wane wakonmami, natne yemo onoka wane ŋei edom ŋerep midaine gekeiwane kitat onmami, so natne ŋerep mi ebumami, yemo onoka wane eŋe qeli gege togon don wane ra more, yemo ŋei yaline eŋane biŋek ea wane eŋe yaup gemami. Mane eŋe iwa maine okaniakeŋo don iwa dere ma nogankayake.”
MAT 19:13 Ŋei ŋerep natne eŋe medewekopene Yesuŋo metine leweeno more, meŋen kayakane eŋano ebu arikoi, ŋo dokoine edo yemo ŋei ŋerep ea rawetongoi.
MAT 19:14 Yale okanbi, Yesuŋo rake, “Ŋine qeliŋonbi medep nigatne eŋe naŋano sariu, so mi kitatonbi, onoka wane ŋei ŋerep ea medep nigatne yaline, eŋe qeli gege togon ea mo biŋek qe ebonge.”
MAT 19:15 Yale raki paki metine leweeno moreso, kepe ea qelige maneo arike.
MAT 19:16 Naso maneo ŋei maneŋo Yesu wano sari olale rake, “Kito ŋebo ŋebon, nolatnom detpe, na onokaka maine mane okanbe paki, gege togon maratkakale?”
MAT 19:17 Raki Yesuŋo olale rake, “Ge kine kine mainane qeson nanmaine? Maine welaine eŋe weku gemaike, ge gege togon kotino waketkenane okaneso, yemo Anutu wane ra rokop don ea tewekkene.”
MAT 19:18 Eŋe qesone rake, “Ra rokop don diawa?” Yesuŋo olale rake, “Ge ŋei mi qem seukeake, ŋao ŋanom ŋire mi qeliŋnagukeik, ge kobu mi makene, ge isi mi rakene,
MAT 19:19 ge naga magaŋone eweetne kitokene, so ge geŋonane ganmaike, yalewaka ŋei kimakopŋone eŋane ganiake.”
MAT 19:20 Ŋei qaluwit eŋe mainge rake, “Iwa mo korop okan warekole, onokaka mane koso okanikale?”
MAT 19:21 Yesuŋo olale rake, “Ge sot midaine gekenane dereso, yemo ari yeye kine kineŋone ma gemaine, ea korop ŋei natne ebon warekene, paki wesiwa eamo, ŋei aboŋene midaine gemami, eŋe ebon warenom, pakiso ge qeliwo riwe morian pamaike, ea maratkakene, pakiso sari ŋadeno sarikene.”
MAT 19:22 Ŋei qaluwit eŋe don ea dere wetine boriki arike, onoka wane eŋe aboŋ suaine pamange, ea wane.
MAT 19:23 Pakiso Yesuŋo dokoine edane rake, “Na rawe detpi, ŋei mane aboŋine suaineŋo qeli gege togon wane numa marat kayakane, qeka makaine zok okanmaike.
MAT 19:24 Na koso don mane ŋidanbe, ŋei mane aboŋine suaineŋo qeli gege togon wane numa marat kayakane, eamo zok umatne qeka qekaine okan maike, ŋo rokopne yale waka, kamel maneŋo samap aŋaino wake waket ea yemo ewekine.”
MAT 19:25 Dokoine eŋe don iwa detpi paki, oŋaene zok qaeki, qesonka rakoi, “Pakimo maŋo maine qeli gege togon marat kayake?”
MAT 19:26 Rau Yesuŋo deine pore onluke more, edane rake, “Iwamo ŋei edo oka okan yemo ŋaŋaemami, ŋo siluŋ Anutuŋo yeye kine kine mane mawe ra, yemo rokoune mawareake.”
MAT 19:27 Rakiso Petoroŋo olale rake, “Ŋene yeye kine kineze korop qeliŋ wareŋem paki, geŋane ŋadeŋono sarikone, ea wane ŋene onokaka lewine mane maine makene?”
MAT 19:28 Raki Yesuŋo edane rake, “Na iwa rawe detpi, ŋado yeye kine kine korop musele wakon wareake, naso yewao Ŋei Wawainane Gipole eŋe ŋei waom met metine qeli ewe zonominerop ea wane kutno pese mesiake, paki naŋane dokone 12 ŋadeno sarikoi, ŋine baŋ yaleka ŋei waom met metko pese metwareu paki, Israel magu 12 ea wane kine ma wanokonikei.
MAT 19:29 Paki, ŋei ŋerep deo edo naŋane rau paki, matene me ŋolekopene, me kiarokopene, me magaene, me nagaene, me medewekopene, me eu menamene me kepe mateene qeliŋwarekoi eŋe baŋ lewine morian manerop maratkakei, so gege togon baŋ eboniake.
MAT 19:30 Ŋo siluŋ ŋei loutne kepe naso iwa lewine alakanmami, eŋe baŋ ŋado kitokei, ŋo ŋei loutne kepeo naso iwa ŋado kitomami, eŋe baŋ naŋane qeli kepe museleo, lewine alakangei.”
MAT 20:1 “Qeli gege togon wane numa, yemo wain eu welaine maneŋo sakoka urata ŋei natne qoleongi, sari wain urataine makeiwane arike, eawane rokop.
MAT 20:2 Eŋe dereret okannagu more, wetene weku okangi, wesi silwa wan kina kaiwe weku, ea qoleoniakane ma togole more, biraongi wain euo urata makei wane arikoi.
MAT 20:3 Eŋe koso manerop 9 kilok nalu sobeŋino arike, paki ongi ŋei natne yaup ea taboŋ okorakoi.
MAT 20:4 Eso eŋe edane rake, ‘Ŋine yaleka wain euo ari urata mau paki, na baŋ lewine mayakatne qoleŋunikale.’
MAT 20:5 Eso eŋe mo ea arikoi. Pakiso 12 kilok, so 3 kilok yaleka eŋe masi wekuka okange.
MAT 20:6 Pakiso, 5 kilok okaniakane okangi, eŋe nalu sobeŋino koso ari ŋei natne ongi, eŋe yeka okorau qesonone rake, ‘Ŋine onoka wane kaiwe korop matali iwa yaup taboŋ okoramami?’
MAT 20:7 Eŋe rakoi, ‘Kine yemo onoka wane, ŋei maneŋo mi qoleŋonike, ea wane iwa okoramaine.’ Yale rauso, eŋe edane rake, ‘Weku mane, ŋine yaleka ari wain euo urata mau.’
MAT 20:8 “Ruo kereki naso okangi, wain eu welaineŋo ware wareine olatke, ‘Ge urata ŋei edoranom sariu, lewine qoleonnom, ŋeiwa ŋado qoleonile, eŋano ŋine kieke arinom, alakan qoleonile, eŋano qoeake.’
MAT 20:9 Ŋeiwa 5 kilok urata kieke makoi, eŋe wesi silwa wan kina, wan kina qoleonge.
MAT 20:10 Eso ŋeiwa alakan qoleonge, eŋe mo ea urata wane lewine qoleoniakane sarikoi, eŋe wetke rakoi, wesi suaine mane makene, ŋo eŋe yale waka siluŋ wesi silwa wan kina, wan kinaka ebonge.
MAT 20:11 Eŋe wesiene ma wareu paki, kieke urata welaine bokaka rakoi,
MAT 20:12 ‘Ŋeiwa iwa ŋado ebuki sarimi, eŋe urata wan auaka weku memi, ŋo ŋedo yemo kaiwe mane korop kaiwe teleŋ telego urata mene, ŋo siluŋ ge eŋe qoleoŋine rokop weku yewaka ŋene qoleŋonmaine!’
MAT 20:13 Yale rau, eu welaineŋo eŋano ŋine mane olale rake, ‘Detnom, kima, na mi matali ganmaile, ge kaiwe weku urata ma more, wesi wan kina makenane ra, dereret okannagune.
MAT 20:14 Ea wane ge wesiŋone manom paki, matko arinom. Na wesi ge ginile, rokop weku yewaka ŋei iwa ŋado rawe sarike, eŋe manile.
MAT 20:15 Yewa yemo naŋane aboŋ, na nae simile mogare mo na wesi biŋekneŋo rokop weku damo qile, eaŋo mi rokopkemaike me? Onoka wane noŋo masi maine ŋei ŋado sarimi ea okanonbe ge dale wane dere okanmaine me?’”
MAT 20:16 Raki pakiso, don iwa yale raki qoeke, “Eso ŋeiwa ŋado kitomami, edo baŋ naŋane qeli kepe museleo lewine alakangei. Pakiso ŋeiwa lewine alakanmami, edo baŋ ŋado kitokei.”
MAT 20:17 Yesu eŋe Yerusalem matko wayakane okane, dokoine 12 ebuki enŋeneka arikoi. Numao ari more sanka don edangi edangi arikoi.
MAT 20:18 Eŋe edan rake, “Detmami, ŋene Yerusalem matko wamaine, yewao Ŋei Wawainane Gipole baŋ ma more, Pris ŋetne so ra rokop don kito ebo ebon ŋei, eŋane meteeno birakakei. Edo baŋ dongo birakau paki seukeakane ra togolekei.
MAT 20:19 Paki, qelaŋ ŋei eŋane meteeno birakau, edo baŋ masi worik okanka more, kumunamŋo qeu paki, biriŋŋo kibeŋ qabego qeu seukeake, paki kaiwe karewe okangi, eŋe baŋ koso ma wirik kaki, wisikae wieake.”
MAT 20:20 Zebedi gipoletkine erane nagaetneŋo Yesu wano gipoletkine weneŋ epuki sari, umi qe ket more yeye mane wane olatke.
MAT 20:21 Paki Yesuŋo qesonka rake, “Ge onokaka wane ganmaike?” Eŋe rake, “Ge ranom gipoletkene etke iwa, ere ge gege togon ŋei waom gekeneo, naso yewao ere geŋane won ŋono so kana ŋono mesikeik.”
MAT 20:22 Raki Yesuŋo mainge edange, “Ŋine kine mi detlukeu paki qesonmami. Nae laseo ŋine wikile doku ŋetzoitne nekale, ea ŋire maine mi nekeik” Ere rakoik, “O, ŋere maine okangete.”
MAT 20:23 Yale raukso, Yesuŋo etane rake, “Ŋire welekakatne naŋane laseo ŋine doku ŋetzoitne baŋ nekeik, ŋo siluŋ noŋo maine mi rawe, maŋo naŋane wonno so kanano metkeik, met met ea yemo korop naŋane Maganeŋo ŋei natne eŋane biŋek maulukke.”
MAT 20:24 Dokoine natne 10 eŋe don iwa detpi paki, tati ŋon etke erane sotene osike.
MAT 20:25 Eso Yesu eŋe edoraki, korop eŋino sariu rake, “Ŋine detmami, kepe ware ware eŋe ŋei ŋerep waom okanonbi, eŋe eŋane bango gemami, so eŋane ŋetne kopene edo wareonbi, eŋe baneno gemami.
MAT 20:26 Numa iwa yaline eaŋo ŋinane keu ŋino mane misuk payake. Ŋinano ŋine maneŋo suaine okaniakane detmaikeo, yemo eŋe natne ŋinane qelit mama maine okane geake,
MAT 20:27 so ŋinano ŋine mane eŋe lewine okaniakane detmaikeo, yemo eŋe ŋinane urata mama ŋei maine okane geake.
MAT 20:28 Ŋei Wawainane Gipoleŋo okange yale, eŋe qelitine qekeiwane mi sarike, midakaka. Ŋo eŋe oŋom qesiŋ one more, qelitene qeakane, paki gegeine qaisikka more, ŋei ŋerep korop qoleongi, koso Anutu wano zingekei wane ketke.”
MAT 20:29 Eŋe Yeriko mat qelige ariu, ŋei ŋerep magu suaineŋo Yesu ŋadino mogare arikoi.
MAT 20:30 Ŋei de pilik etke ere numa wazaino mere, detpik Yesu eŋe mo osoetno arike, eso eŋe kieke boka rakoik, “Dawit wane qerakine suaine, ge ŋerane wetŋone borikep!”
MAT 20:31 Ŋei ŋerep magu suaine eŋe kuroŋore more, don etne midaine tik mesikeik wane rawet otkoi. Ŋo ere siluŋ suaineka manerop boka more rakoik, “Dawit wane qerakine suaine, ge ŋerane wetŋone borikep!”
MAT 20:32 Yesu eŋe okoraso, etora rake, “Ŋire noŋo daleo okanŋusikalane ŋutmaike?”
MAT 20:33 Ere rakoik, “Suaine, ŋere goŋo dese malotkekenane ŋotmaike!”
MAT 20:34 Raukso, Yesuŋo erane wetine boriki, deetno make, pakiso eaka deetne lotkeki, maine potkoik, paki Yesu ŋadino mogare arikoik.
MAT 21:1 Eŋe ari mage, Yerusalem mat osino lotke more, sari Betpage mat Oliwa Bonaga kino metke, ea lotkekoi, ea lotke more, Yesuŋo dokoine eŋane keuno ŋine etke lewine alakane arikeik wane taleotke.
MAT 21:2 Don iwa yale etane more taleotki arikoik, “Ŋire ari more mat mane arikeik woken, ea metmaike, eso ŋire yewa dogi mane medeunerop mulapŋo lukkau okoramaike, ea esatka marat osikeik, paki siwot ore moreso, naŋano epu sarikeik.
MAT 21:3 Ŋo ŋei maneŋo ea wane don mane rayakeo, yemo ŋire iwa yale olasikeik, ‘Suaineŋo ea wane raki sarimaite’ , rauk eŋe baŋ detŋotki, esatka epu sarikeik.”
MAT 21:4 Masi iwa yemo propetŋo don mane iwa yale rake, ea wane wele wakonge,
MAT 21:5 “Zion mat welainane suaine olatpi, ukude ŋei waomŋone geŋano umaike, eŋe wetne pesekakatneŋo dogi mane wane kutnoka umaike, eŋe dogi mane wane kutno metmaike, eŋe dogi medeune mane wane kutnoka umaike.”
MAT 21:6 Eso medewetkine ere lewine alakane ari Yesuŋo okangeik wane etange, ea wane kop okangoik.
MAT 21:7 Ere dogi so medeune epu sariuk so, eŋe takotene kutetno lamekeuso, Yesu eŋe kutno wa metke.
MAT 21:8 Pakiso, ŋei ŋerep magu suaine eŋe takotene kito qoke numao lameke arikoi, ŋo natne eŋe komu metine kitare numao tegoke arikoi,
MAT 21:9 paki ŋei ŋerep magu Yesu wane qomino arikoi, so ŋadino arikoi, eŋe iwa yale rau paki, oi bakom okankakoi, “Yaiyo, Dawit qerakine mawakaŋem! Eŋe Waom wane eŋetko sarimaikane, Anutuŋo mosopkakep! Bakom mawa mawa yemo weti qeliwo Anutu wane!”
MAT 21:10 Yesu eŋe Yerusalem mat kotino waketki ŋei ŋerep korop mat suaine ea wane kotino ukat suaine wakonge, eŋe qeson nagu more rakoi, “Ŋei iwa ma?”
MAT 21:11 Rau ŋei ŋerep magu iwenkakoi eŋe edane rakoi, “Iwamo propet Yesu, Nazaret matko Galili kepeoŋine.”
MAT 21:12 Yesu eŋe Bakom Urum koto wake, paki ŋeiwa aboŋ so osom qole qole, so amanagu qenagu okangoi, ea esop ongi qeinat ketkoi, paki eŋe wesi zakeo more mainge ebon okangoi, eŋane zake, so naŋi zonom eŋane met metene eao metpi qole nagukoi, ea kito surubaŋgi giŋ qiririŋ arike.
MAT 21:13 Paki edane rake, “Anutu wane papiao Anutuŋo iwa yale raki qekoi, ‘Naŋane urum yemo meŋe meŋen urum orakei. (orau okangep)’ Ŋo ŋine yemo okanbi kobu mama eŋane siu siuk kise okanmaike! (mau wakongep)”
MAT 21:14 Pakiso, Yesu eŋe yewa metki ŋei depilik so kie wawetene qoi qoine eŋano sariu, ma menaŋonge.
MAT 21:15 Pris ŋetne so ra rokop don kito ebon ebon ŋei eŋe Yesuŋo urata mayakakatne ea maki kakoi, so medep nigatne edo Bakom Urum koto boka bakom kito rakoi, “Yaiyo Dawit wane qerakine!” Ea wane eŋe dere worik okankakoi.
MAT 21:16 Pakiso eŋe Yesu olale rakoi, “Ge eŋe don ramami, ea detmaine?” Rauso, Yesuŋo rake, “O, na detmaile, ŋine Anutu wane papiao don iwa yale pamaike, ea mi dapore det okanmami me? ‘Ge medep nigatne so medep abubu eŋe ma ewek onmaine, bakom koboboine kitokei wane.’”
MAT 21:17 Yesuŋo Eŋe Qeliŋoneso, Mat Suainoŋine Ari Betani Lotkeki, Ruo Kereki, Ea Pake.
MAT 21:18 Qaeki sakoka eŋe koso zinge numaine ari mat suaine lotke more, Yesu ŋarainane seukke.
MAT 21:19 Paki, eŋe kaki pik eki mane wele midadaine metineŋoka weku metke, eso eŋe eki ea olale rake, “Ge baŋ koso weleŋone manerop mi qekene!” Rakiso, eaka pik eki ea seuke toroge more marapkeke.
MAT 21:20 Dokoine eŋe ea kau paki, qisekoi, so welelepke more qesone rakoi, “Eki ea daleo okane ikopka seuke marapkemaike?”
MAT 21:21 Rau Yesuŋo kito edange, “Na welekatne ŋidanbe detpi! Ŋine wet etkeka mi okane more, mali malip korop gekeiwo, yemo ŋine wet etke mi okanikei, paki na pik eki iwa wane okanmaile yale, ŋine maine eweke more, baŋ masi togole okanikei, so ea fik waneka weku mida, ŋine maine baŋ eweke more, bonaga iwa wane yaleka olale rakei, ‘Ge wienom paki, goŋomka ari kiwetko ketnom,’ rau eŋe kine kine ea eŋe baŋ maine okaniake.
MAT 21:22 Ŋine malipka gekeiwo yemo, yeye kine kine mane wane rau paki meŋe meŋengo more qesonkau paki, ŋine wele baŋ maratkakei.”
MAT 21:23 Yesu eŋe koso Bakom Urumgo zinge sari miti don kito edane metki, pris ŋetne so Yuda ŋei suaine eŋe Yesu wano sari qesonka rakoi, “Ge kine kine iwa okan okanmaine, eamo zonom so dereret kine kine suaine yewa maŋano ŋine makone, so ge makenane, maŋane don wane okan okanmaine? Maŋo iwa ra ginge?”
MAT 21:24 Rau Yesuŋo mainge edange, “Na baŋ qeso qeson mide weku qesonŋunbe, eso ŋine wele mainge nolasikeiwo yemo, na baŋ maŋane don wane masi kine kine iwa mamaile, ea ŋidanikale.
MAT 21:25 Yohane doku tau tau urataine ea diao ŋine sarike, ea eŋe qeliwo Anutu wanoŋine sarike, me kepeo ŋei eŋano ŋine sarike?” Eŋe kieke edomka auye kitoqok okane rakoi, “Ŋene don diawa raikene? Ŋene olale rakene, ‘Anutu wano ŋine sarike’ , yale raikeneo, eŋe baŋ ŋedane rayake, ‘Pakimo ŋine onoka wane Yohane wane don mi malipkakoi?’
MAT 21:26 Ŋo ŋene raikene, ‘Ŋei eŋanoŋine sarike,’ yale raikeneo yemo, ŋene kaetŋonmaike, ŋei ŋerep eŋe daleo okanikei, onoka wane eŋe koropŋo Yohane wane ramami, eŋe propet.”
MAT 21:27 Eso eŋe yale rau pakiso, eŋe Yesu wane don mainge olale rakoi, “Ŋene mi detmaine.” Pakiso Yesu eŋe edane rake, “Na yale waka, maŋane don wane urata kine kine iwa mamaile, ea mi ŋidangale.”
MAT 21:28 Yesu pris wawaine ŋetne suaine so ŋei eŋane ware warekopene edange, “Ŋine donkisi iwa wane daleo wetkemami? Baŋ kine nolatpi desikale. Ŋei mane geke, eŋe medewetkine etke gekoik, magaetne eŋe ari gipole suaine olale rake, ‘Gipon, ge ukude ari wain euo urata makene.’
MAT 21:29 Eŋe olale rake, ‘Na baune wamaike,’ ŋo siluŋ eŋe koso wetne maingeki paki, wain euo arike.
MAT 21:30 Pakiso, magaine eŋe koso gipole mane wano ariki paki don wekuka olatke, pakiso eŋe rake, ‘O maine, suainene,’ ŋo siluŋ eŋe mi arike.
MAT 21:31 Medep etke iwa erane keuo ŋine diawaŋo magaineŋo urata mayakane wetkeke, ea maine okange?” Eŋe rakoi, “Medep suaine oŋo!” Rauso, Yesuŋo edane rake, “Na iwa ŋidanbe detpi! Ŋei takis mama so borikine mama so bailalaŋ ŋerep eŋe Anutu wane qeli gege togon so qeli ewe zonom kotino alakane waketpi, ŋine ŋadine okangei.
MAT 21:32 Onoka wane Yohane Doku Tau Tau eŋe ŋinano sariki paki, numa koboboine makei wane sikanŋunge, eso ŋine done dere mi malipkakoi, ŋo siluŋ ŋei takis mama so bailalaŋ ŋerep edo yemo done dere malip kakoi, ŋine iwa mo kakoi, ŋo wetŋine mane mi maingeu paki, ŋado eŋe mi malipkakoi.”
MAT 21:33 Yesuŋo koso ŋei suaine kito edane rake, “Na don naŋengo mane koso iwa rawe detpi, ŋei mane eŋe kepeine suaine eao wain waetne ebot wareki paki, ŋadino sen qeare lolike make. Paki lom mane wain kizakaniakane ma more, diam metmet mat mane bakine kiroine make. Pakiso, wain eu yewa ŋei natne edo warekei wane eŋane meteeno more so, mat qelige numa arike.
MAT 21:34 Ŋado wain wele menaŋgi makeiwane naso bomile sariki, eu welaine eŋe qelit ŋeikoune raongi wain eu ware ware eŋano arikoi, wele natne eŋe eŋine ma mangei wane.
MAT 21:35 Ŋo wain urata ware ware ŋei eŋe qelit ŋeikoune ebu more, mane punpun dimekoi, mane qeu seukke, eso mane wesiŋo qekoi.
MAT 21:36 Ŋei eŋe koso qelit ŋeikoune natne alakan biraongi arikoi, eŋane rokop mida, yemo zok manerop biraongi arikoi, paki ŋei wain eu ware ware eŋe alakan okan ongoi, rokop yewaka koso okangoi.
MAT 21:37 Ŋado bisop, ea yemo eŋine gipole ea eŋano birakaki ketke, paki rake, ‘Welekatne eŋe baŋ nae medepne ea wane ewine kitokei.’
MAT 21:38 Ŋo siluŋ wain eu ware ware eŋe eŋine gipole kau paki, edomka auye rakoi, ‘Iwa eŋe wain ea welainane gipole, sariu, ŋene eŋe qeŋem seukkep, paki, ŋene baŋ wain euine ea ŋenze maŋem!’
MAT 21:39 Eso eŋe yale rau pakiso, kito pok masatka more wain euo ŋine ma birakau qeinat waketki, qe kito ma ari mage, qebirau seuke pake.”
MAT 21:40 Yesuŋo qesone rake, “Ŋine daleo ramami, yekuat namo wain eu wane welaine, eŋe sariki paki, eu ware ware ea eŋe baŋ daleo okan oniake?”
MAT 21:41 Eŋe mainge rakoi, “Eŋe ŋei borikine ea, baŋ engu matali ongi seukei, paki wain eu ea baŋ omakone more, ware ware natne ebongi, edo wareka geu wele menageake, naso eao eŋe baŋ wele ma more welaine eŋine mangei.”
MAT 21:42 Yesuŋo takotke koso edane rake, “Ŋine Anutu wane papiao don iwa yale kito edane ramaike, ea mi mane det okanmami? ‘Wesi ea mat mama ŋei eŋe waluke qeliŋgoi, eaŋo zinge more wesi wele okange, paki eaŋo mat wane solaine ma togoleki okoramaike, Waomŋo maki kine kine iwa wakonmaike, paki ŋene kaŋem masi weku mane okanmaike!’
MAT 21:43 Yesu eŋe takotke rake, “Eso ea wane na rawe detpi, Anutu wane qeli gege togon eamo, ŋinano ŋine ŋibuma more, ŋei natne baŋ ebongi edo maine urataine mau wele maine wakoniake.
MAT 21:44 Ŋei mane eŋe wesi ea wane kutno ra soroke ket kito more, baŋ din bun wiri izi muzuŋ kitoyake, so wesi eaŋo ŋei mane wane kutno ket kitomaikeo, yemo ŋei yewa kito pelekki baŋ qentake more lube lube okaniake.”
MAT 21:45 Pris ŋetne so Parisi eŋe Yesuŋo don naŋen beŋen rake, yewa detpi paki wetkeu, eŋane ramaike, yale okange.
MAT 21:46 Eso eŋe ma lukkakeiwane okangoi, ŋo siluŋ eŋe ŋei ŋerep magu eŋane kaetonge, edo Yesu wane propet ramaŋkoi, ea wane qeliŋkakoi.
MAT 22:1 Yesu eŋe koso manerop ŋei ŋerep don naŋengo more edane rake,
MAT 22:2 “Qeli gege togon wakesikei wane, yemo ŋei waom maneŋo gipole zokit mayakane ŋara soep maulukke newanonge, ea wane rokop.
MAT 22:3 Eŋe qelit medewekoune taleongi ari, ŋei ŋerep newan onge, ea edangoi sari ŋara soep nekeiwane, ŋo eŋe siluŋ sarikei wane mi onge.
MAT 22:4 Eso eŋe qelit medewekoune natne don iwa yale edane more taleonge, ‘Ŋei ŋerep newanonile eŋe edanbi, “Naŋane ŋara soep mo mauluke mot waremaile, naŋane bulamakau stia so bulamakau medeune kelokine suaine loutne, mo weneŋ engu kitare motmaile, so yeye kine kine korop mo mauluke motware maile, zokit mama wane ŋara soepko sariu!” ’
MAT 22:5 Ŋo ŋei ŋerep newanonge, eŋe siluŋ don ea desikei wane bauene waki, urataeno urataeno ariwarekoi, mane eŋe bulamakau urataino arike, mane eŋe mere euino arike,
MAT 22:6 ŋo natne eŋe qelit medep ea malipone more morapŋo dimeongoi, paki enguwi seukwarekoi.
MAT 22:7 Yale okanbi, ŋei waom eŋe zok sotine osike, paki eŋe kawali ŋeikoune taleongi, eŋe ari ŋeiwa enguwi seukkoi, ea engu wareu paki, matene suaine ea gerepŋo kiwakeu zewareke.
MAT 22:8 Pakiso, eŋe koso qelit medewekoune edoraki sariu edane rake, ‘Naŋane zokit mama wane ŋara soepne mo mauluke mot waremaile, ŋo siluŋ ŋei ŋereppa newan onile, eŋe ea nekei wane mi onmaike.
MAT 22:9 Ea wane, iwa yemo numa suaino ariu paki, ŋei ŋerep loutne maratongei, rokop newan onbi zokit mama wane ŋara soep pamaike, iwao sari newarekei.’
MAT 22:10 Eso qelit medep eŋe mo ea numa suaine pa arike, rokop arikoi paki, ŋei ŋerep korop marat ongoi, rokop ebuwi sarikoi, ŋei ŋerep maine so borikine rokop wekuka, pakiso zokit mama urum suaine ea ŋei ŋerep edo qe watke metkoi.
MAT 22:11 “Ŋei waom eŋe ari ŋei ŋerep newanongi sarikoi ea onge, paki eŋe ŋei mane kaki zokit mama wane takot laplapŋo mi auki paki sari metke,
MAT 22:12 paki, ŋei waomŋo kaki paki, qesonka rake, ‘Kima, ge daleo wane zokit mama wane takot laplapŋo mi aunom paki saket iwa metmaine?’ Ŋo ŋei ea eŋe don mane mi rake.
MAT 22:13 Pakiso, ŋei waomŋo qelit medewekoune edane rake, ‘Ŋine wokomkau, kine so metine weneŋ paki ma birakau, qeinat solaino panaman kotino ketkep, yewao eŋe baŋ aroke, ŋet warik warik ki geake.’”
MAT 22:14 Pakiso, Yesu eŋe girem don iwa yale raki qoeke, “Ŋine mo detmami, Waom eŋe ŋei ŋerep loutne newanonge, ŋo siluŋ ewekinemdeŋoka sari ma wakon onge.”
MAT 22:15 Parisi eŋe arikoi paki, Yesu qeso qesonŋo liwek kaikei wane don ra pisekoi.
MAT 22:16 Pakiso, eŋe dokoene natne so ŋei waom Herot wane magu ea ŋine ŋei natne taleonbi, Yesu wano ari qesonka more olale rakoi, “Kito ŋebo ŋebon, ŋene detmaine, ge don welekatneka ra okanmaine, ge don wele Anutuŋo ŋei ŋerep eŋane wetineŋo okankake, ea wane ŋei ŋerep kito edan okanmaine, ge ŋei ŋerep eŋane wane zok mi kaetgan okanmaike, me ea wane dere mezet mi okan okanmaine, onoka wane ge ŋei mane ŋetne suaine eŋet biŋek korop me ketkele eŋet biŋek midaine, eŋe rokop wekuka okan onmaine.
MAT 22:17 Ea wane ge ŋedannom, ge daleo wetkemaine? Ea ŋenze ra rokop don yuanka more, Roma Ŋei Waom Suaine, eŋetine Sisa, takis man okanmaine, me mida?”
MAT 22:18 Yesu eŋe isi donenane kine dere more rake, “Ŋine isiŋei nau! Ŋine onoka wane donŋo suba more isinanmami?
MAT 22:19 Ŋine takis mosikei wane wesi ea sikannanbi kawe!” Rakiso, eŋe wesi mane masariu kake.
MAT 22:20 Paki qesonone rake, “Oŋa oŋa iwa maŋane kaitine so eŋetineŋo okoramaike?”
MAT 22:21 Eŋe rakoi, “Ŋei Waom Suaine, Sisa wane.” Rau Yesuŋo edange, “Ea maine, ŋine kine kine Sisa wane biŋek, ea eŋe maine Sisa manikei, ŋo Anutu wane biŋek, ea eŋe maine Anutu manikei.”
MAT 22:22 Eŋe don iwa detpi paki, oŋaene qaeke, pakiso eŋe qeliŋka arikoi.
MAT 22:23 Kaiwe weku yewaoka, Sadusi natne Yesu wane sarikoi. Ŋei magu yewa eŋe yale ra okangoi, ŋei seuseune eŋe koso mi wisikae wiekei. Ea wane kine eŋe Yesu liwekau paki, qesonka more iwa yale rakoi,
MAT 22:24 “Kito ŋebo ŋebon, sogino Moseŋo don mane iwa yale kito edange, ‘Ŋei mane eŋe medewekoune midaine ge more seukeakeo, ŋanomine eŋe yeka geki, ŋoleŋo tatinane malaine ea maki paki, ŋei seukke eŋane ra more medewekopetne qepokki wakonikei.’
MAT 22:25 Tatiŋon sewen (7) yale iwa gekoi, tatene suaine eŋe ŋerep make paki, medewekoune mane mi qepokki wakonbi, yaup ge more, seukke, eso eŋe malaine ea qeliŋkaki gekimo, ŋone kebaŋineŋo make.
MAT 22:26 Ŋole kebaŋine eŋe yaleka medewekoune mane mi qepoke more, yaupka geki paki, seukke, ŋole ŋorikine eŋe yalewaka tanik wekuka okange. Tatiŋon sewen (7) eŋe korop ŋerep wekuka maso, seukokan warekoi, ŋo medewekopene mane mi qepokeu wakongoi.
MAT 22:27 Pakiso ŋado bisoppa eamo ŋereppa ea seukke,
MAT 22:28 wane baŋ naso suaino, ŋei seu seune wisikae wiekei yewao, ŋerep yewa eŋe maŋane ŋanomine okaniake? Eŋe koropŋo ŋerep weku yewaka makoi.”
MAT 22:29 Yesuŋo mainge edane rake, “Ŋine don matalimami! Yemo onoka wane ŋine Anutu wane papiao don pamaike, ea mi detlukmami, me Anutu wane zonom ea ŋaŋaekamami, ea wane ŋine don matali ramami.
MAT 22:30 Ŋei seu seune eŋe wisikae wiekei, naso yewao, eŋe baŋ aŋelo qeliwo gemami yale gekei, paki ŋei so ŋerep eŋe ŋao ŋanom mi okane gekei, i midakaka!
MAT 22:31 Ŋo ŋei seu seuneŋo wisikae wie gege, don ea wane na qeson ŋunmaile, ŋine Anutuŋo don ŋidange, ea mane mi detlukkakoi me? Eŋe iwa yale rake,
MAT 22:32 ‘Na Abraham wane Anutu, Isak wane Anutu, so Yakop wane Anutu.’ Ea wane kine yemo yale, eŋe ŋei seu seune eŋane Anutu midakaka, eŋe ŋei wisikap gemami, eŋane Anutu. Abraham, Isak so Yakop mo seukoi, eŋane Anutu, ŋo eŋane ra more wisikae wiekei wane okanmami, wetkemaike.”
MAT 22:33 Ŋei ŋerep magu eŋe don iwa detpi, ewe bibiinerop okangi, oŋaene qaeke.
MAT 22:34 Parisi eŋe detpi, Yesu wane donŋo Sadusi ŋei eŋane don rara wane aŋaene ma wongeki, eŋe wekuoka sari qeturaŋgoi,
MAT 22:35 Paki eŋano ŋine mane eŋe ra rokop don kito ebon ebon, oŋo Yesu liwekka more iwa yale qesonka rake,
MAT 22:36 “Kito ŋebo ŋebon, ra rokop don suaine diawaŋo ra rokop don wane numa natne, eao korop yuanone more, oŋo zok manerop rokop wawaine okane pamaike?”
MAT 22:37 Yesuŋo iwa yale olale rake, “Yemo iwa yaleŋo ra rokop don suaine okanmaike, ‘Ŋine Anutu wane siminŋuniake, oŋo yemo suaineze, ŋine wet dereret sola so asu oŋa oŋaŋine so mali malipŋine, ea koropka Waomŋine Anutu wet maep okankaikei.’
MAT 22:38 Yewaŋo ra rokop don suaine so wele okanmaike.
MAT 22:39 So naba tu ra rokop don mane wele okanmaike, eŋe yalineka, yemo iwa yale, ‘Ge geŋonane ganmaike, kop yalewaka ŋei kimakopŋone eŋane okanganiake’
MAT 22:40 Mose wane Numa korop, so propet eŋane don yemo, ra rokop don etke iwa eto kine qepotkemamik.”
MAT 22:41 Parisi eŋe wanok nagu sari wekuoka qeturage metpi, Yesuŋo qeson one rake,
MAT 22:42 “Ŋine Mesia Anutuŋo birakayake, ea wane daleo wetkemami? Eŋe maŋane qerakine?” Raki eŋe olale rakoi, “Eŋe Dawit wane qerakine.”
MAT 22:43 Rauso, Yesuŋo qesonone rake, “Pakimo, onoka wane Asuŋo Dawit wetino motki, ‘Waom’ orake? Onoka wane Dawitŋo raki qekoi,
MAT 22:44 ‘Magak Waomŋo naŋane Waom Mesia olale rake, “Ge iwa naŋane wonno zonom gorop met magenom, na geŋane ŋabakopŋone kieŋonane bango bira onikale.”
MAT 22:45 Dawit eŋe Mesia wane ra more, ‘naŋane Waom’ orakeo, yemo ŋine daleo Mesai eŋe Dawit wane ŋaboine, ŋeika rau rap? Ea mi kopkeke!”
MAT 22:46 Raki detpi, ŋei maneŋo eweke more, Yesu wane don turuŋine weku mane mi mainge olatkoi, pakiso kaiwe ea ŋine kieke, ŋei maneŋo Yesu qesonka qesonka eamo ŋado mi okangoi.
MAT 23:1 Pakiso, Yesuŋo ŋei ŋerep magu so dokoine edane rake,
MAT 23:2 “Ra rokop don kito ebo ebon so Parisi eŋe Mose wane met metko mere, ra rokop don so numa wane kine mainge okanmami.
MAT 23:3 Eso, ea wane eŋe yeye kine kine mane makei wane ŋidanbi ŋine aŋaene teweke makei, ŋo enŋene gege mageene, eamo misuk mogaton okangei, onoka wane eŋe don ra okanmami, ea edom mi magare okanmami.
MAT 23:4 Eŋe Anutu wane ra rokop don ea eŋane don takotke ratogoleu paki, so aboŋ umatne ea, nagonge mawa ŋei ŋerep eŋane romonene kutno more makatakeu met okanmaike, ŋo edom yemo mane mi ewekeu paki meteene bira more umat ea qesiŋone more tewekokanmami.
MAT 23:5 Yeye kine kine korop ma okanmami yemo, ŋei ŋerep edo deŋoka onikei wane okan okanmami, kau, eŋe Anutu Wane papiao don kebaŋine kebaŋine pamaike, ea laseine suaine eao qewatke ware mawa, meeno so kabirimeno ŋamot yale mau, wa met okanmaike, paki, kaulukkei, takotene kiroine ea wane mezeno kibi kine kine kiroine mau paki mage okanmami, ŋei ŋerep edo kau paki, eweene kitokei waneka.
MAT 23:6 So eŋe met met maine eaoka, epa kebu ma nene naso eao, so Yuda lewa lewaŋ urumgo mesikei wane, zok simileon okanmaike.
MAT 23:7 Eŋe nalu qole nagu okanmami, ea wane sobeŋino eweene kitou paki kaiwe maine edanikeiwane, so ŋei ŋerep edo ‘Kito ŋebo ŋebon’ , yale edorakei wane, simileene zok pa ebonmaike.
MAT 23:8 Naŋane dokone ŋine yemo, ‘Kito ŋebo ŋebon,’ ŋidorakei wane misuk wetkeki so rakei, onoka wane, ŋine kima kimaŋoka korop kima okannagu gemami, so kito ŋibo ŋibon ŋine wekuku gemaike, yemo nae, ea wane yale okangei.
MAT 23:9 So ŋine, nae dokone, iwa kepeo ŋei mane ‘Magak’ misuk orakei, onoka wane ŋine Magaŋine weku mo qeliwo gemaike.
MAT 23:10 Me ‘Ŋetne mama’ ŋidorakei wane misuk rakei, onoka wane ŋinane wekuku ŋetne mamaŋine gemaike, yemo Mesia, Anutuŋo birakaki ketke.
MAT 23:11 Ŋinane keuo ŋine suaine mane geake, eŋe ŋinane qelit mama geake.
MAT 23:12 Mane eŋe oŋomka suaine ma wanaguki, eŋe baŋ Anutuŋo maket birakayake, so mane eŋe oŋomka maket bira naguki, eŋe baŋ Anutuŋo mawa suaine birakayake.
MAT 23:13 “Yai, ra rokop don kito ebo ebon, so Parisi, ŋine kaulukkei! Ŋine isi ŋei nau! Ŋine qeli gege togon wake waket wane madetine ŋei ŋerep eŋane kaiteno kito wonge okanmami, ŋo siluŋ ŋine ŋidom baŋ mi wakesikei, so ŋine ŋei ŋerep natne eŋe wakesikeiwane okanbi, ŋine rawet onbi mi waket okanmami!
MAT 23:14 Yai, ra rokop don kito ebo ebon so Parisi ŋine kaulukkei! Ŋine isi ŋei nau! Ŋine kosi mala eŋane kat matene isi one more kobu omakon okanmami, paki meŋe meŋen kiroroine meŋenkau paki, sotŋine ea kawetke okanmami, onoka wane ŋine yale okan okanmami, ea wane turuŋine yemo baŋ wikile qotkokoine maratkaikei!
MAT 23:15 “Yai, ra rokop don kito ebo ebon so Parisi ŋine kaulukkei! Ŋine isi ŋei nau! Ŋine sekiwoka kiwet kitare ariu paki, lobo kepe lolike ari more ŋeimde weku mau wetne maingemaike. Wetne maingekiwo ŋine mau ŋinŋino takotkeki paki, eŋe manerop ŋinŋinerop sora gerep wane biŋek okangei!
MAT 23:16 “Yai, numa alakan deŋine pilik pilikine, ŋine kaulukkei! Ŋine iwa yale edan okanmami, ‘Ŋei mane eŋe Bakom Urumgo mode more ra togoleakeo, yemo wele midaine, ŋo eŋe Bakom Urum koto wesi aboŋŋo mamaine metmaike, ea modeki paki, ra togoleakeo, eaŋo yemo maine wele.’
MAT 23:17 Ŋine de pilik, so qelaŋ qeliŋine nau! Diawaŋo manerop Anutu wane deo wele okanmaike? Wesi aboŋ Bakom Urumgo metmaike ea wele me? Anutu wane Bakom Urum suaine, eaŋo wele? Ŋine mo detmami, Anutu wane Bakom Urum kotino wesi aboŋ metmaike, yewa yemo Anutu wane yaup kine kine yauwine okanmaike!
MAT 23:18 So ŋine yaleka iwa yale weneŋ ra edan okanmami, ‘Ŋei mane eŋe aratao modeki paki ra togoleakeo, yemo wele midaine okaniake, ŋo mane eŋe arata kutno soe soep pamaike, eao modeki paki ratogoleakeo, yemo eŋe ramaike, yale okaniake.’
MAT 23:19 Ŋine deŋine pilik pilikine! Diawaŋo Anutu wane kaitko me deino wele okanmaike? Soe soep eaŋo wele me? Me arataŋo wele? Ŋine mo detmami, nene kine kine me soe soep aratao metmaike, yewaŋoka maki soe soep ea Anutu wane biŋek okanmaike.
MAT 23:20 Eso, ea wane ŋei mane eŋe aratao mode more ra togoleake, eŋe donine ma togole more arata weneŋ ra togolekaki paki, kutno soe soep bakom pamaike ea, weneŋ korop ra togolewaremaike.
MAT 23:21 So ŋei mane eŋe Anutu wane Bakom Urumgo modeki paki ra togoleake, eŋe donine ea Anutu wane Bakom Urumgo ra togoleki paki, so eŋe Bakom Urumgo welaine gemaike, Anutu weneŋ ra togoleake.
MAT 23:22 So ŋei mane eŋe qeliwo modeki paki ratogoleake, yemo eŋe Anutu wane metmet, so metmet ea wane kutno metmaike, eŋane weneŋ ra togoleake.
MAT 23:23 “Yai, ra rokop don kito ebo ebon so Parisi ŋine kaulukkei! Ŋine isi ŋei nau, aŋaŋine etke! Ŋine euo ŋine si zaguk yauwine, arerewa, so izaŋ saiyok kine kine eu wane aboŋ eamo ŋine mapokeu paki, 10 magu mane Anutu wane biŋek met okanmami, ŋo ŋine Anutu wane ra rokop don nat paromine kakapa suaine mane, ea mo yeine qeliŋ waremami, yewa mo numa wele, ra makoboe one, mauluk qeuluk, so mali malip eamo qeligeu, yeine ket okanmaike. Ŋine iwa koropka siluŋ togole zonom gorop ra rokop don suaine pamaike, ea maine mogat warekei, so ra rokop don natne pamaike, ea eŋe yale waka misuk qeliŋgei.
MAT 23:24 Numa alakan deŋine pilik pilikine! Ŋine zeŋet so sip kine kine nigatnemde, eamo surok ŋino ŋine ma birau yeine ari okanmaike, ŋo ŋine kamel osom suaine, surokŋine koto, eamo mi ka more, ŋine yewarop siluŋ weneŋ qotkeu, kotoŋino ket okanmaike!
MAT 23:25 “Yai, ra rokop don kito ebo ebon so Parisi ŋine kaulukkei! Ŋine isi ŋei nau! Ŋine laseŋine so pletŋine solaineka sauk okanmami, ŋo kotine yemo kobu mama wane tanik manik so sola ŋinane simile mogare gege, eaŋo qewatkeu watke pa waremaike.
MAT 23:26 Parisi, ŋine deŋine pilik pilikine! Lase kotino onokakaŋo metmaike, ea alakane saukeu qoeki, ŋado solaine ea baŋ yaleka libe qeake!
MAT 23:27 “Yai, ra rokop don kito ebo ebon so Parisi ŋine kaulukkei! Ŋine aŋa ŋine etke isi ŋei nau! Ŋine deŋesere solaino yemo touk so si zikotne kito mauluk okan mageu dun dun paki kamami yale, ŋo kotino yemo ŋei seu seunane setne so kine kine gotototneŋo watke pamaike.
MAT 23:28 Rokop weku yewaka ŋine solaŋineŋo yemo ŋei ŋerep eŋane kaitko wakonbi maine ŋunmami, ŋo kotoŋino yemo isi so ra rokop don qepapka qepapka borikineŋo ea ŋo watke pamaike.
MAT 23:29 “Yai, ra rokop don Kito ebo ebon so Parisi ŋine kaulukkei! Ŋine aŋaŋine etke, isi ŋei nau! Ŋine propet eŋane deŋesere matene maulukei paki, maine mamami, so ŋine ŋei dereret korop eŋane deŋesere ea maine mau kibi maepinerop okanmaike.
MAT 23:30 Paki iwa yale ra okanmami, ‘Ŋene aso ŋabokopze gekoi, naso yewao mokaka gekone ra, yemo ŋene eŋe okangoi, yale mi okanŋem rap, paki propet mane me enguŋem rap.’
MAT 23:31 Eso ŋine welekatne ra wakone ramami, ŋeiwa mo sogino propet enguwi seukkoi, eŋane ŋosa wili wiliene, eamo ŋine iwa!
MAT 23:32 Ea wane ŋine aso ŋabokopŋine sot takotki takot kutno kutno kieke okane sari gekoi, yale waka okane arimageu qoeake!
MAT 23:33 Ŋine koma suabit nau, so koma ea wane gipolekoune! Ŋine sotŋinane turuŋine sora gerepko kesikei wane, naso bomileki diawao ari siukwarekei? Ea mo numa mane mida!
MAT 23:34 Eso ea wane na rawe detpi, na baŋ ŋinano propet so ŋei dereret korop, so kito ŋibo ŋibon taleonbe sarikei, ŋine eŋanoŋine natne baŋ enguwi seukkei, natne kibeŋ qabego engukei, so natne lewa lewaŋ urum ŋino kumanamŋo enguwi paki esop onbi, mat suaine maneo ŋine mat maneo yale ari okanikei.
MAT 23:35 Ŋei sotene midaine engukoi, eŋane turuŋene yemo baŋ ŋinane kutino wa payake. Abel sotine midaine eŋano ŋine kieke kawali qe sari mage Zekaraia, eŋe Barakia wane gipole, Bakom Urum so arata keuetno qekoi.
MAT 23:36 Na ŋidanbe detpi, so ea wane turuŋine kakarauk, yemo baŋ ŋei ea gekoi, ŋinano wakon wareake!
MAT 23:37 “Yerusalem welaine, Yerusalem welaine! Ge propet enguwi seukeu, Anutu wane qelit ŋei wesiŋo kito pelek onmaine, Anutuŋo geŋano taleongi sariu! Naso baŋem naso baŋem tiakŋo medewekoune woworap one more qingimineŋo maputulake korauton okanmaike, yale noŋo geŋane ŋei ŋerep magukopŋone meteneŋo koraut ongalane okangole, ŋo ŋine siluŋ mi qeliŋgeu, koraut ongole!
MAT 23:38 So detlukkei, ea wane mat urum ŋine yemo baŋ komu komune qeliŋkawe bori more, waru qetusiake.
MAT 23:39 Na welekatne iwa yale rawe detpi, ŋine koso na manerop baŋ mi nane more, ge ari mage baŋ naŋane kine kauluke more raikei, ‘Ŋei yewa eŋe Waom wane eŋetko sariake, Anutuŋo eŋe maulukka more mosopkakep,’ yale rau paki, naso yewao nanikei, so kine kine menageake.”
MAT 24:1 Yesu eŋe Bakom Urumgo ŋine qelige ket ariki, dokoine eŋe eŋano ari more Bakom Urum wane mat ea sikankakoi.
MAT 24:2 Paki eŋe done iwa mainge edane rake, “Maine, ŋine mat so yeye kine kine iwa korop maine metki kawaremami, me? Ea wane na iwa welekatne ŋidanbe, wesi iwa mane qelingeu met metino mi mesiake, eŋe baŋ din bun kito pororoke man gili gala qakeu korop kesiake.”
MAT 24:3 Yesu eŋe Oliwa Bonagao metki, dokoine eŋe enŋeneka sariu paki, bonepko mere olale rakoi, “Ge ŋedannom detŋem, kine kine iwa korop ea baŋ dango wakoniake, so masi tanik daleo wakone paki ge sari lotkekene so, kepe nasoine qoeake?”
MAT 24:4 Yale rau, Yesuŋo edange, “Diam seleleine makei, paki ŋei natne misuk detonbi wet masiuk okan ŋunikei.
MAT 24:5 Onoka wane ŋei loutne eŋe baŋ sariu paki, naŋane eŋetne nora rakei, ‘Na Kristo!’ yale rau paki, ŋei ŋerep loutne baŋ wetene masiuk warekei.
MAT 24:6 Ŋine kawali wane ukatne ososop sariki desikei, so kawali wane don kisiineŋo yemo eri abaran sariake, ŋo siluŋ iwa yale detpi, ŋine misuk qisekei, masi kine kine yaline yemo yaup qeqe ruruineka wakoniake, ŋo eŋe kepe nasoine qoeakane, ea mi wakoniake.
MAT 24:7 Kepe baŋem kepe baŋem ŋei eŋe edomka ŋaba nagu yaku aito okanikei, ŋei waom mane wane dokoine eŋe, ŋei waom mane wane dokoine eŋerop yaku ŋaba nagu okanikei. Yewao baŋ bodi suaine natne wakone paki, memeaŋo kepe baŋem korop rokopke ari ma sari ma okaniake.
MAT 24:8 Masi Kine kine ea korop, yemo ŋerep maneŋo medep mikepka mayakane gae maki wikile detmaike, ea wane rokop ikopka wakoniake.
MAT 24:9 “Pakimo ŋine baŋ ŋibu lukŋune more, waraŋŋune ari biraŋunbi wikile ŋibongei, so ŋinguwi seukkei, kepe baŋem ŋei ŋerep korop eŋe baŋ naŋane rau paki ŋabaŋune qaisik ŋungei.
MAT 24:10 Naso yewao, ŋei ŋerep loutne eŋe mali malipene korop qeliŋ warekei, eŋe baŋ edomka qom kipok okan nagu more ŋaba nagukei.
MAT 24:11 Yale okane geu, propet isisine loutne wakone more, ŋei ŋerep loutne wet masiuk okanongei.
MAT 24:12 Masi yaline okanbi borikineŋo baŋ korop sua ariki, ŋei ŋerep korop eŋe wet maepene baŋ qelige kima kima mi okan nagukei.
MAT 24:13 Ŋo ŋine togogole more malipka okoramageu naso qoeake, ŋine baŋ koso Anutuŋo qesiŋongi gege togon maikei.
MAT 24:14 So qeli gege togon don iwaŋo baŋ kepe baŋem korop ra qelaŋanbi, ŋei ŋerep korop eŋe detwareu mo, kepe wane naso baŋ qoeake.”
MAT 24:15 “Ŋine baŋ kine mane mado madoŋine borikine matali qetaliinerop, ea kakei, mokaka sogino propet Danielŋo rake, ea Urum Kobekine kuneŋine eao okorayake.” (Daporapot ŋeine, ge bororom dapore kine daleo pamaike, ea detlukaikene!)
MAT 24:16 “Pakiso, ŋei ŋerep Yudia kepeo gekei, eŋe wie more kaet bonagao arikei.
MAT 24:17 Ŋei mane matinane bakine kutno okorayake, eŋe zinge ket mat koto wa aboŋ kine kineine misuk mayake, wane kawali yuankayake.
MAT 24:18 Ŋei mane euo geakeo ŋine zinge matko ari takotine mi mayake eŋe yeine qelige kakaka ariake!
MAT 24:19 Yai, naso yewao ŋerep medep ŋatkorop, so medep abubu ŋamu nenerop eŋe baŋ daleo okangei? Kawali yewao yuanoniake.
MAT 24:20 Anutu meŋenkau detki ra, ŋine baŋ kaet wie more koya nasoo me Qezarek Nasoo maine mi ariu rap! Kawaliŋo koya naso wakoniake, ŋine wikile suaine wakon ŋuniake.
MAT 24:21 Naso yewao, kakarauk wakoniake, yemo zok manerop mi wakone pa sari mageki, kaiwe naso imdaka baŋ wakoniake. Me koso ŋado kine kine yaline mi wakoniake.
MAT 24:22 Ŋo siluŋ Anutu eŋe wikile kaiwe naso ea wane zaleine mo ma bomile wareke, eŋe yale mi okange ra, yemo ŋei ŋerep maneŋo gege eamo mi wakongi rap, ŋei ŋerep magukoune ma wesakonge, eŋane raki paki, Anutu eŋe baŋ kaiwe naso ea ma bomileake.
MAT 24:23 “Naso yewao ŋei maneŋo ŋidane rayake, ‘Kau, Mesia iwa metmaike!’ Me, ‘Eriwa metmaike!’ Yale raki detpi, wele misuk okaniake.
MAT 24:24 Onoka wane, Mesia isisine so propet isisine baŋ wakonikei paki, eŋe baŋ masi togogole so masi kuneŋine maikei, yemo Anutuŋo ŋei ŋerep ma wesakonge, eŋe maine isione more, wet ma siuk okanonbi eŋe yale waka ra okanonikei.
MAT 24:25 Detmami! Na don ea naso eŋe yeka paki, alakane ŋidanmaile.
MAT 24:26 “Me ŋei natne edo ŋidane raikei, ‘Kau, Mesia eŋe kepe yaup papaino, ŋei mi gegine, ea gemaike!’ Rau, ŋine ea misuk arikei, me eŋe raikei, ‘Kau, Mesia eŋe iwa siuke metmaike!’ Rau, ea detpi wele misuk okaniake.
MAT 24:27 Ŋei Wawainane Gipole eŋe baŋ sariake, yemo qilap yale qeliwo walatakki kepe sasainoŋine kilitike ari kepe ketmaikeo, qe okanmaike yale didiwo wakoniake.
MAT 24:28 “Ea wane rokoune, yemo iwa yale, yewao me yewao kine kine seuseune mane wane pareŋine pamaike, eao gaubaga eŋe sari lewaŋ okanmami, Mesiaŋo sariakane nasoine eŋe maine mi ma suikeake.
MAT 24:29 “Naso yewa, baŋ kakarauk kine kineine ea woroŋ woroŋ qe more teba ketki, ea wane ŋadino mi azoŋgika, kepe deine mupke panamaniake, meso eŋe baŋ koso menerop mi qelaŋaniake, serekin eŋe korop qeliwo ŋine baŋ buratke kepo ket warekei. Paki kine kine zonom korop qeliwo pamaike, ea baŋ ukat ma esopongi numaene qeliŋka warekei.
MAT 24:30 Pakimo, Ŋei Wawainane Gipolane kibi so qeli ewe zonom qelaŋaninane tanikine baŋ qeliwo wakoniake, pakimo, kepe baŋem ŋei ŋerep magune magune ge arimami eŋe baŋ arokkei, paki baŋ kau, Ŋei Wawainane Gipole eŋe qeliwo kezoŋ kutno togogole so qeli ewe zonomine kakapa suaine, earop sariake.
MAT 24:31 Romon kakapa suaine baŋ arokeake, paki eŋe baŋ eŋine aŋelokoune taleongi, kepe baŋem kepe baŋem lolike ariwarekei, paki eŋe baŋ eŋine ŋei ŋerep magukoine ma wesakonge, ea korop kepe sotakine maneo ŋine, kepe sotakine maneo, yale ebu qeturaŋ onwareake.
MAT 24:32 “Qeligeu, fik eki eaŋo kine kito ŋidangi desikei, eŋe qogine korop wisika wisika okange, gunule more kieke metine motkimo, ŋine dere ramami, ‘kaiwe okorayakane’ , naso ea mo bomilemaike,
MAT 24:33 numa weku yewaka, ŋine kine kine korop iwa kau paki, ea ŋine baŋ desikei, naso mo bomilemaike, mo kiekeakane ewekmaike.
MAT 24:34 Iwa yale desikei! Ŋei ŋerep iwa gemami, eŋe korop mi seukwarekei, eŋe ika geu, kine kine korop iwa wakon wareake.
MAT 24:35 Qeli so kepe ere baŋ mida lele arikeik, ŋo, naŋane don yemo baŋ mi mida lele ariake.”
MAT 24:36 Yesu eŋe koso manerop iwa yale rake, “Ŋei maneŋo mi detmaike, dango kaiwe naso suaine ea baŋ bomileake, me aŋelo qeliwo gemami, eŋe mi detmami, me Gipole eŋe yaleka mi detmaike, Magak eŋe wekuŋo bonep naso ea detkamaike.
MAT 24:37 Ŋei Wawainane Gipole sariki baŋ, Noa wane nasoo masi okangoi, kop yale waka okangei.
MAT 24:38 Eŋe Doku Qakum lotkeakane nasoine mo bomileki, yemdaka ŋei ŋerep ŋara so doku nekoi, ŋei so ŋerep mete au au okangoi, yale okane arimageu, nasomde eaka bomileki, Noa seki kotino wa ketke,
MAT 24:39 ŋo eŋe daleo wakonmaike, eamo mi dereret gegeu, Doku Qakum eaka lotke more weŋseŋgi, korop mida sololoke ari warekoi. Ŋei Wawainane Gipole sariake, naso yewao masi yalewa eŋe baŋ wakoniake.
MAT 24:40 Naso suaine yewao, ŋei etke ere baŋ euo urata ma okorauk, mane baŋ Anutu maine mayake, ŋo mane baŋ qeliŋkaki ŋadine okane yeine mesiake.
MAT 24:41 Ŋerep etke ere baŋ ŋara kipelek kipeleko ŋara mauluke okorauk, mane baŋ Anutuŋo ma ariake, ŋo mane baŋ yeine qeliŋkayake, paki eŋe baŋ ŋadino biŋek okaniake.
MAT 24:42 “Ea wane ŋine diam togogole makei, onoka wane, ŋine mi detmami ma nasoo ŋinane Waomŋine eŋe baŋ sariake.
MAT 24:43 Iwa ŋidanbe desikei, mat welaine eŋe kobu mama maneŋo sariakane detki paki, wisika geakeo, yemo kobu mamaŋo matine koto maine mi rabarake wakesiake.
MAT 24:44 Kine yalewa pamaike, ea wane ŋine yale waka wet wisika geu paki, diamŋine seleleine naso baŋem ma more eweke gekei, onoka wane, Ŋei Wawainane Gipole eŋe baŋ naso mane qoeki, ŋine mi detpi, eaoka eŋe sariake.
MAT 24:45 “Pakimo maŋo urata ŋei maine so dereret korop gemaike? Ea edanbe desikei! Eŋe ŋei weku yemo ware wareineŋo urata ŋei natne eŋane ŋetneene birakaki wareone geki paki, ŋaraene nasooka ebon okanmaike.
MAT 24:46 Urata ŋei ŋetne eŋe urataine ea mayakatne ware gemaikeo, yemo ware wareineŋo zinge matko sariki paki kakimo, eŋe zok wetpesek det okanmaike!
MAT 24:47 Na welekakatne ŋidane detpi, ware wareineŋo urata ŋei yewa baŋ ŋetne birakaki, eŋine aboŋ kine kineine korop ea wane ware ware okane geake.
MAT 24:48 Ŋo mane eŋe urata ŋei qotkoine geakeo, yemo eŋe oŋomka iwa yale rayake, ‘Naŋane ware warene eŋe ikopka mi zinge sariake, eŋe baŋ naso kiroine gemage zinge sariake.’
MAT 24:49 Eso eŋe yale raki paki, urata ŋei kima koune baŋ kieke engu kito okaniake, so ŋara neake, so doku togole nene ŋei eŋerop doku neake,
MAT 24:50 eŋe yale okane more, eŋane nem niget okane nasoine mi dere gegeki, urata ŋei ea wane ware wareine eŋe naso natno baŋ mi detki zinge sariake,
MAT 24:51 sariki paki, ware wareŋo urata ŋei ea baŋ matalika more tiŋ tuŋ kitatkaki, sisi sisi okangi ma biraki ket isi ŋei qotkoine eŋerop sora gerepko geake. Ŋei yewa eŋe aŋaene etkeka yewao eŋe baŋ wikile suaine manerop dere, ŋet warik warik ki gekei.”
MAT 25:1 Yesu eŋe koso iwa yale rake, “Baŋ naso yewao, qeli ewe zonom so gege togon wane numa eamo iwa yale, ŋerep ten edo lamene dokune weneŋ mau paki, ari ŋerep mane wane ŋaone zokit muse musen mayakane, eŋe sariki, maratkaikei wane ari tomakakoi, ea wane rokop wakoniake.
MAT 25:2 Ŋerep 5 eŋe qelaŋ, ŋo 5 eŋe dereretenerop.
MAT 25:3 Ŋerep ea qelaŋ, eŋe lamene setneka makoi, ŋo dokuene mane maune weneŋ mi makoi.
MAT 25:4 Ŋo ŋerep ea dereretenerop, eŋe lamene setno dokune wat watko qeu ketki so doku beloŋ mane maune weneŋ ma arikoi.
MAT 25:5 Ŋerep ŋaone muse musen zokit mayake, eŋe esatka mi sari lotkeki, eŋe tomaka metpi, setene pelekki, umun turuk qe wete sa met mage, ket kulu seu seune yale pakoi.
MAT 25:6 “Pamageu, goiŋ banine okangimo boka woka mane iwa yale sarike, ‘Ŋerep ŋaone muse musen zokit mayakane eŋe mo iwa! Sariu paki maratkau!’
MAT 25:7 Ŋerep ten eŋe mo kiŋziŋ kaŋzaŋ wieu paki lamene maulukkoi.
MAT 25:8 Pakiso, ŋerep qelaŋine eŋe dereretenerop ea edane rakoi, ‘Ŋinanoŋine dokune natne ŋene ŋebonbi, onoka wane ŋenane lam mo koma waremaike.’
MAT 25:9 Rau, ŋerep dereretenerop eŋe mainge rakoi, ‘Midaka iwaŋo ŋine so ŋene weneŋ mi rokopŋoniake, ŋine merewao ariu paki, ŋine ŋidom dokune ŋine qoleu.’
MAT 25:10 Eso ŋerep qelaŋine eŋe mo ea mere wao dokune natne qolekeiwane arikoi. Ariu ariuso, eaka ŋerep ŋaone zokit musele mayakane eŋe sari lotkemaike, pakiso ŋerep dereretenerop 5, eŋe eweke metkoi wane, eŋerop weneŋ maratkau, ŋara soep ze paki ŋerep zokit maki nekeiwane ea arikoi. Ari mat kotino waketpi ŋei eŋe madet mo ea kitokoi.
MAT 25:11 “Ŋado ŋerep qelaŋine 5 eŋe lotke more boka rakoi, ‘Suaine suaine! Madet lalage ŋebonnom uŋem!’
MAT 25:12 Ŋo ŋerep ŋaone eŋe doneene mainge edane rake, ‘Na welekakatne ŋidanmaile, na ŋine mi detŋunbe paki, zok ŋaŋae ŋunmaile.’”
MAT 25:13 Pakiso Yesuŋo edane rake, “Ea wane ŋine wetŋineŋo diam seleleine mau paki gekei, onoka wane, ŋine eŋe ma kaiweo me ma auao suaineŋine eŋe sari lotkeake, ea ŋine zok mi detmami.”
MAT 25:14 “Ŋei Wawaine Gipole sariakane nasoo, rokop iwa yale wakoniake. Ŋei maneŋo mat maneo ariakane okangi paki, urata ŋeikoune edoraki sariu, kine kineine warekei wane matoke kuteno motke.
MAT 25:15 Eŋe urata ŋei karewe dereretene so zonom enane rokopko detone more wesi ebonge, Ŋei mane eŋe wesi 5 tausen kina (K5, 000) mange, ŋo mane eŋe tu tausen kina (K2, 000) mange, ŋo mane eŋe wan tausen kina (K1, 000) mange. Pakiso, eŋe mo ea biraone more numa arike.
MAT 25:16 Urata ŋeiwa K5, 000 make eŋe ariki paki, ikopka wesiine ea urata mangi, eaŋo kiatki koso K5, 000 magu mane wakonge.
MAT 25:17 Numa weku yewaka urata ŋeiwa K2, 000 make, eŋe wesiine urata mangi, eaŋo kiatki koso K2, 000 magu mane wakonge.
MAT 25:18 Ŋo urata ŋeiwa K1, 000 make, oŋo yemo ariki paki, kepeo lom maki pakiso, suainane wesi ea lomgo dukke.
MAT 25:19 “Naso kiroroine gemageki qoeki, ea wane ŋadino urata ŋei yewa eŋane suaine ene eŋe koso zinge sarike paki, eŋerop wesi ea wane don mauluke aukei wane qeturaŋ onge.
MAT 25:20 Urata ŋeiwa K5, 000 make, eŋe koso K5, 000 magu mane earop masariki paki more rake, ‘Suaine, ge K5, 000 ningone. Kanom! Na koso urataine mawe K5, 000 magu mane iwa wakonge.’
MAT 25:21 Olatki, suaineineŋo rake, ‘Ge urata mauluke makone, ge urata ŋei mayakakatne, so aŋa tewe tewek korop! Ge kine kine nigatne ea wane urataine mayakakatne mauluke makone, eso ea wane noŋo baŋ kine kine suaine ea wane ware wareine biraganikale. Ge sari saketnom paki, narop wet pese detnom!’
MAT 25:22 “Pakiso, urata ŋeiwa K2, 000 mange oŋo sari saketki paki olale rake, ‘Suaine, goŋo K2, 000 ningone. Kanom! Noŋo urataine mawe K2, 000 magu mane koso iwa wakonge.’
MAT 25:23 Raki ware wareineŋo olale rake, ‘Ge urata mauluke makone, ge urata ŋei mayakakatne, so aŋa tewetewek korop! Ge kine kine nigatne ea wane urataine mayakakatne mauluke makone, eso ea wane noŋo baŋ kine kine suaine, ea wane ware wareine biraganikale. Sari saketnom paki, narop wet pese detnom!’
MAT 25:24 “Pakiso urata ŋeiwa K1, 000 make, oŋo sari saketki paki olale rake, ‘Suaine, na geŋane kine detmaile, ge ŋei togogole, ge goŋom ŋara metnom paki eaŋine mi lokak okanmaine, so goŋom wit woune yasonom paki, eaŋine mi ma sari maguk okanmaine.
MAT 25:25 Na kaetnange, eso ea wane na ariwe paki, geŋane wesi ea kepo dukewa pake. Kanom! Geŋane wesiŋone mo iwa manom.’
MAT 25:26 “Yale olatki, suaineineŋo iwa yale olatke, ‘Ge urata ŋei borikine so taboŋ gege! Ge iwa yale detkone, na noŋom ŋara metpe paki, ea ŋine mi lokak okanmaile, me na noŋom wit woune yasowe paki, ea ŋine mi ma maguk okanmaile, yale me?
MAT 25:27 Ea maine, ge naŋane yale detnom paki, naŋane wesi ea wesi urumgo motnom rap, pakimo edo mau sua leule okangi, na zinge sariwe paki, ea koropka sisine weneŋ mawe rap.
MAT 25:28 Wesi iwa omakkau paki, ŋeiwa ten tausen kina (K10, 000) magemaike, eŋe manbi.
MAT 25:29 Ŋei mane eŋe kine kine mangoi, ea mageki ma leule manbi, eŋe baŋ morian manerop wakonka mangi mageake, ŋo mane eŋe kine kine mangoi, ea mi ma leule more, siluŋ nigagatnmde mageake, ea baŋ omaka ariu, eŋe yaup geake.
MAT 25:30 Urata ŋei bau wawaine yaline yemo ma birakau, ŋadino panaman koto kesiake, yewao eŋe baŋ aroke more, ŋetneŋo warik warik ki geake.’
MAT 25:31 “Ŋei Wawainane Gipole, eŋe Ŋei Waom yale okane sariake, naso yewao, eŋe so aŋelo magukoune korop eŋerop weneŋ sarikei, paki eŋe baŋ Ŋei Waom met metine qeli ewe zonom gorop ea wane kutno pese mesiake.
MAT 25:32 Metkimo, kepe baŋem ŋei ŋerep korop eŋe baŋ eŋane kaitko sari lewaŋgei, paki mo eŋe baŋ mapokongi, magu etke okangei, lama ware wareŋo lama noniŋ eŋane koruo ŋine mapokonmaike, ea wane rokop mapokoniake,
MAT 25:33 mapokone more, lama eŋine wonino biraoniake, ŋo noniŋ yemo kanaino biraoniake.
MAT 25:34 Pakimo ŋei waomŋo baŋ ŋei ŋereppa woninoken okorakei, ea iwa yale edaniake, ‘Ŋine naŋane Maganeŋo mosop ŋunge, sariu paki, qeli gege togon welaine okanbi, eamo mokaka qeli so kepe ma wakon ore more, ŋinane biŋek mauluke motke.
MAT 25:35 Na ŋara wane seukewe, ŋine ŋara gume nangoi, doku wane qomne sererekki, ŋine doku ninbi nekole, na ŋei kuneŋine yale sariwe, ŋine neu matŋine kotino biranangoi.
MAT 25:36 Na lawam gewe, ŋine takot laplap ramunangoi, na zoma nangi, ŋine warenangoi, na mulap urumgo metpe, ŋine qelipkenan okangoi.’
MAT 25:37 “Ŋei koboboine eŋe baŋ iwa yale mainge rakei ‘Waom, ŋene dango ganŋem, ge ŋara wane seukenom, ŋene ŋara gumegangone, me doku wane qomŋone sererekki, doku ginŋem nekone!
MAT 25:38 Naso dango ŋene ganŋem, ge ŋei kuneŋine yale sarinom, geu matze kotino biragangone, me lawam sarinom, takot laplap ramu gangone!
MAT 25:39 Naso dango ŋene gaŋem, ge zomagangi ware gangone, me mulap urumgo metnom, ŋene qelipke gan okangone!’
MAT 25:40 Ŋei waomŋo baŋ mainge edane rayake, ‘Na welekatne ŋidanbe, kimakopne ketkele eŋane keuoŋine, ŋei wekumane kima mauluk okankakoiwo, yemo ŋine na okannangoi yale okanmaike!’
MAT 25:41 “Pakimo, eŋe baŋ ŋei ŋereppa kanaino okorakei, eŋe iwa yale edaniake, ‘Anutuŋo soakŋunge, ŋine naŋane kaitko ŋine ariwareu! Ari more, Magakŋo Satan so aŋelokoune eŋane gerep togogole dubukki zeki mauluke biraonge, yewao ket more gekei!
MAT 25:42 Na ŋara wane seukkole, ŋo ŋine siluŋ ŋara mane mi ningoi, doku wane qomne sererekki, ŋine doku mi ningoi,
MAT 25:43 Na ŋei kuneŋine yale sariwe, ŋine neu more mat ŋine kotino mi biranangoi, lawam gewe, ŋine takot laplap mane mi ramu nangoi, na zoma nange so mulap urumgo metpe, ŋine warenane more qelipke nan mi okangoi.’
MAT 25:44 “Yale raki, eŋe baŋ iwa yale olasikei, ‘Waom, ŋene naso dango ganŋem ŋara wane seukkone, me doku wane qomŋone sererekke, me ŋei kuneŋine yale sarikone, me lawam gekone, me zoma gange, me mulap urumgo metnom, gane qewoloŋ okan gane more mi qesiŋgangone!’
MAT 25:45 Rau, ŋei waomŋo baŋ iwa yale mainge edaniake, ‘Na welekatne ŋidanbe, kimakopne ketkele gemami, eŋane keuo ŋine ŋeimde wekumane kima mauluk okankakei wane bauŋine waki walukkakoi, yemo naŋane bauŋine waki, na waluk nangoi okanmaike.’
MAT 25:46 Pakimo ŋei iwa yaline, eŋe ea wane turuŋine baŋ wikile papa togon ea marat kaikei, ŋo ŋei koboboine eŋe baŋ qeli gege togon matko arikei.”
MAT 26:1 Yesu eŋe don iwa korop rawareki qoeki, dokoine edan rake,
MAT 26:2 “Kaiwe etke, ea ŋine mo detmami, yewa qoekimo Aŋeloŋo Loloŋongi ŋara soep nemaŋkoi, ea wane taboŋ met met naso baŋ bomileake, paki naso yewao Ŋei Wawainane Gipole eŋe baŋ ŋei eŋane meteeno birakau, kibeŋ qabego biriŋŋo rasukaikei.”
MAT 26:3 Pakiso naso yewao, pris ŋetne so Yuda ŋei sele eŋe sari qeturage, Kaiapas pris suainane urumgo lewaŋgoi.
MAT 26:4 Pakimo don pise more Yesu sanka ma lukkau paki, qeu seukeakane don aukoi.
MAT 26:5 Pakiso rakoi, “Ŋene Loloŋon Loloŋon peada naso iwao misuk okanikene, me ŋene okanŋem, ŋei ŋerep eŋe kawali yau yaup baŋ qekei.”
MAT 26:6 Yesu eŋe, Saimon kuku sele ŋei sogine mo menaŋge, eŋane matko Betani yewao wa metke.
MAT 26:7 Metkimo, ŋerep mane eŋe beloŋ mane kelok qoune simileteine, lewine suaine eaŋo qewat qewale, ea ma more Yesu wano sarike. Yesu eŋe ŋara ne metki, eaka kelok ea qakki, lewino ket taukake.
MAT 26:8 Dokoine eŋe ea kau paki, sotene osike qesone rakoi, “Onoka wane eŋe kelok iwa korop matali maike?
MAT 26:9 Kelok iwa yemo motŋem ari, wesi suaine kiatki sariki mo, ma more ŋei aboŋene midaine maine ebonŋem rap!”
MAT 26:10 Yesu eŋe don rakoi, ea wane kine mo detke paki edane rake, “Ŋine ŋerep iwa onoka wane ra kitat okan kamami? Iwamo maine so kine kine weku mane, ŋerep eŋe na okannanmaike.
MAT 26:11 Ŋei aboŋene midaine, eŋe yemo baŋ naso baŋem ŋinerop ge arikei, ŋo na yemo naso baŋem ŋinerop mi gekale.
MAT 26:12 Ŋerep eŋe yale okane more, kelok qoune simileteine yewa solane qakike, yemo seukewe duknangei wane, ma eweknanike.
MAT 26:13 Na welekatne iwa rawe detpi! Kepe baŋem don kisi iwa ra qelaŋane arikei rokop, ŋerep iwa okan nanmaike, eŋane weneŋ detsoroke more, don kisiine baŋ rau sua ariake.”
MAT 26:14 Naso yewao dokoine 12 enŋenane keueno ŋine mane eŋetine Yudas Iskariot, oŋo pris ŋetne eŋano arike.
MAT 26:15 Paki edane rake, “Na Yesu ŋinane meto birakawe, ŋine lewine onokaka ninikei?” Eŋe wesi setne, silwa 30, yale dapore mangoi.
MAT 26:16 Naso yewaoka Yudasŋo kieke Yesu ma wakon kayakane numaine dere mauluk okange.
MAT 26:17 Bret sap saune ea wane soda weku kaiwe mane yewao dokoine eŋe Yesu wano sari qesonka rakoi, “Ŋene detmaine, ŋo diawao ari mere, Aŋeloŋo Loloŋonge ea wane Nasoo ŋara mauluke gingene?”
MAT 26:18 Rau eŋe edane rake, “Ŋine mat suaino ariu paki, ŋei mane maratkakei, paki iwa yale olasikei, ‘Kito ŋebo ŋebonŋo ramaike, naŋane nasone mo bomilemaike, wane naŋane dokoine so na ŋene baŋ Aŋeloŋo Loloŋonge Naso eao geŋane matko mere ŋara nekene.’”
MAT 26:19 Dokoine eŋe Yesuŋo don edange, ea wane rokop okane more, Aŋeloŋo Loloŋonge Naso ea wane ŋara maulukkoi.
MAT 26:20 Kepe rarap okangi Yesu eŋine so dokoine 12, eŋe zakeo ŋara nekeiwane pese metkoi.
MAT 26:21 Ŋara ne mere, eaka Yesuŋo rake, “Na welekatne ŋidanbe, ŋinane keuŋino ŋine ŋei maneŋo na baŋ ma wakon naniake.”
MAT 26:22 Dokoine eŋe wetene boriki, kieke weku weku qesonka rakoi, “Welekatne, Waom, ge naŋane ramainane?”
MAT 26:23 Rau Yesuŋo mainge edange, “Ŋeiwa metine biraki narop lase wekuo ketki bretine ma neake, oŋo na baŋ ma wakon naniake.
MAT 26:24 Ŋei Wawainane Gipole eŋe yemo Anutu wane papaiaŋo ramaike, yale baŋ seukeake, ŋo Ŋei Wawainane Gipole ma wakonka yake, ŋei yewa eŋe yemo turuŋine, yai, zok manerop zinge maniake! Ŋei yewa eŋe nabok kotino ŋine mi wakongirap, yemo mayakatne okangirap!”
MAT 26:25 Raki ma wakon kayake ŋei, Yudas, oŋo qesone rake, “Kito ŋebo ŋebon, ge naŋane ramainane?” Yesuŋo mainge olale rake, “Mo ea, goŋom ramaile.”
MAT 26:26 Eŋe ŋara ne metpi, eaka Yesu eŋe bret ma more bakom kitoki paki, dokoine ebone rake, “Mau paki neu, iwa nae bikumne.”
MAT 26:27 Pakiso, eŋe wain lase ma more, Anutu bakomine kitoki paki, dokoine ebone rake, “Ŋine korop iwa neu,
MAT 26:28 iwamo nae weŋemne, ea wane ra more, Anutuŋo ŋinerop tako rakot geake. Naŋane weŋemne yemo, ŋei ŋerep korop ŋinane borikineŋine saukeakane qake kesiake.
MAT 26:29 Na ŋidanbe detpi, na baŋ koso ŋinerop wain iwa manerop mi nene, yaupka ge arimage, kaiwe naso yewao na wain musele, ea ŋinerop weneŋ Maganane gege togon kotino nekene.”
MAT 26:30 Yale rakiso eŋe aŋelo loloŋon loloŋon wane eŋet so miti okanbi paki, matko ŋine ket more, Oliwa Bonagao arikoi.
MAT 26:31 Pakiso, Yesu eŋe dokoine edane rake, “Ruomde iwao, mali malip ŋine korop baŋ pelekki, na qeliŋnane kaet ari warekei, onoka wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, ‘Anutu eŋe baŋ lama ware ware qeki paki, qe kuruŋonbe, lama magu koropŋo baŋ kakak nagu ket yeo yeo qiŋ qiririŋ ari warekei.’
MAT 26:32 Ŋo na seu seuo ŋine wisikae wiewe paki, na baŋ Galili kepeo alakane ŋibonikale.”
MAT 26:33 Petoroŋo aŋage olale rake, “Natne eŋe korop geŋane detpi boriki biragane ari warekei, ŋo na yemo baŋ mi biragane arikale!”
MAT 26:34 Raki, Yesuŋo Petoro girem don olale rake, “Na welekatne iwa golatpe detnom! Tiakŋo mi bokaki, ge ruo yewao atak karewe bisopnane more raikene, ‘Na eŋe mi detkamaile’”
MAT 26:35 Petoroŋo togole mainge rake, “Na gerop weneŋ seukkaleo, na siluŋ geŋane bisopke mi raikale, na eŋe mi detkamaile!” Pakiso dokoine korop eŋe qesiŋka don don weku eaka rawarekoi
MAT 26:36 Pakiso, Yesu eŋe dokoine eŋerop rome saromat mane, eŋetine Getsemane, yewa ari more edane rake, “Ŋine iwa metpi, na eriwa ari meŋenkawe.”
MAT 26:37 Eŋe Petoro, so Zebedi wane gipoletkine etke weneŋ ebuki arikoi. Ariu paki qomine umareki wikile suaine detke.
MAT 26:38 Paki edane rake, “Kotono umat zok kakapa suaine, eaŋo ki pelek naniakane okanmaike, ea wane ŋine iwa narop weneŋ wet wisika mere, diam maikei.”
MAT 26:39 Yale edane more, eŋe eri ekeket biraone ariki paki, eŋe eŋineka meine ket kepo kito more iwa yale ra meŋenkake, “Magane, ge detnom iwa maine okanmaikeo, yemo wikilane lase iwa oma nannom! Ŋo siluŋ naŋane don mida, geŋane don togoleake.”
MAT 26:40 Yale ra meŋenkaki paki, zinge ari dokoine karewe metkoi, eŋe ongi kuluka pakoi, pakimo eŋe Petoro olale rake, “Ŋine ŋei karewe iwa daleo wane mi ewekeu paki, narop wan aua diam wet wisika mi gemami!
MAT 26:41 Diam tako rakot mau paki meŋenkau, ŋine yale okan mage, baŋ peleke more, liwe liwek borikino ket qekei. Asuŋineŋo yemo eweke more kine kine okaniakane okanmaike, ŋo solaŋineŋo yemo umareki paki, zonomine midaine okanmaike.”
MAT 26:42 Atak etke eŋe koso manerop zinge ari meŋenka rake, “Magane, wikilane lase iwa mi oma nanikeneo, yemo na maine newe mo, geŋane don ea togoleake.”
MAT 26:43 Eŋe koso manerop zinge ari dokoine ongi kuluka pakoi, eŋe deene wareka wet wisika mi metkoi.
MAT 26:44 Yesu eŋe koso manerop qeliŋone ariki paki meŋenkaki atak karewe okange, don wekuka ra meŋenkake.
MAT 26:45 Pakiso, koso dokoine eŋano zinge ariki paki rake, “Ŋine yeka kulu pau paki, zonom mamami me? Kau! Naso mo bomilemaike, wane Ŋei Wawainane Gipole mo ma more, ŋei borikine mama eŋane meteeno bira kakei.
MAT 26:46 Wieu, ŋene ariŋem, kau, ŋeiwa ma wakon naniake, mo iwa sarimaike!”
MAT 26:47 Yesu eŋe don yale edane okoraki, dokoine 12 eŋane keuo ŋine mane Yudas, eaka lotkeke. Eŋerop weneŋ sarikoi, yemo ŋei magu suaine, Pris ŋetne so Yuda ŋei sele edo taleonbi, kawali wane pilaŋ so soba weneŋ peike sarikoi.
MAT 26:48 Isi bela ŋei, ea eŋe ŋei magu yewa kait masi iwa yale maki kau paki, Yesu makei wane edange, “Na ari ŋei yewa ka more, lulu zam zam maweso, ŋine kau paki, Yesu iwa raso malipka lukka arikei!”
MAT 26:49 Yudas eŋe eaka lotke more, Yesu wano koboine ari rake, “Peamŋo gerop payake, kito ŋebo ŋebonze.” Yale raso, lulu zam zam make.
MAT 26:50 Yesuŋo olale rake, “Kima, urata makenane wetke sarine, ea ikop manom!” Rakiso, eŋe osino sari more malipkau paki, metine wokom gekoi.
MAT 26:51 Yesurop gekoi, eŋano ŋine maneŋo pilaŋ warage more, Pris Suainane qelit medep qeki paki, ketne nat kito qotki ketke.
MAT 26:52 Yale okange Yesuŋo olatke, “Ge pilaŋŋone koso biranom, matno ketkep, onoka wane ŋei korop pilaŋ ma okanmami, eŋe pilaŋ yewaŋo enguki seuk okanmami.
MAT 26:53 Ge mi detmaine, na Magane maine qesiŋ naniakane olatpe eŋe kawali ŋei aŋelo magu suaine 12 ea yuanmaike, eŋe esatka taleongi sari qesiŋ nanbirap?
MAT 26:54 Ŋo eŋe yale okanbimo, Anutu wane papiao numa yalewa oken wakoniakane raraine, ea wane wele eamo daleo wakongirap?”
MAT 26:55 Naso yewaoka Yesu eŋe ŋei magu yewa edane rake, “Na kawali ŋei ea wane ŋine kawali wane buza so soba weneŋ mau paki, neukei wane sarimi me? Na kaiwe baŋem Bakom Urum koto pese mere, miti don kito ŋidan okane gekole, pakimo, ŋine yewao mi neu luknangoi.
MAT 26:56 Ŋo siluŋ masi iwa korop wakonmaike, yemo propet edo Anutu wane papiao don qekoi, ea wane wele wakoniakane masi iwa wakonmaike.” Yale ra edangiso, dokoine korop eŋe qeliŋkau paki, biraka ariwarekoi.
MAT 26:57 Ŋeiwa Yesu ma lukkakoi, eŋe mau paki, Pris Suaine Kaiapas wane matko iwenka arikoi, yewao ra rokop don kito ebo ebon ŋei, so ŋei sele eŋe sari lewage metkoi.
MAT 26:58 Petoro eŋe Yesu ŋadino mogare eri amaŋ Pris Suainane mat wane sen ŋadino arike. Eŋe ari sen koto waket more, tebe ŋei diam gege eŋerop pese ket mere, tanik daleo okankaikei, ea wane one modatke.
MAT 26:59 Pris Suaine eŋe so ŋei wawaine korop, eŋe Yesu wane isi don maratkau paki, gube qesat don solaino kito more, qeu seukeakane don aukoi.
MAT 26:60 Ŋei loutneŋo sariu paki, isi don zok loutne solaine qe rawarekoi, ŋo siluŋ donene eaŋo wele mi okange. Pakiso ŋei etke ere wakone saketkoik.
MAT 26:61 Paki rakoi, “Ŋei iwaŋo iwa yale rake, ‘Na Anutu wane Bakom Urum iwa kito ra barakewe, ariki kaiwe karewe yewaka koso maulukkale.’”
MAT 26:62 Pris Suaine eŋe wie okoraki paki, Yesu olale rake, “Eŋe geŋane don ramami, ea wane turuŋine edanikenane mane ma okoramaine, me mida?”
MAT 26:63 Yesu eŋe siluŋ meune qoeki okorake. Pris Suaine eŋe koso manerop olale rake. “Anutu gege togon welaine, eŋane kaitko qesonganbe, ge welekatne Mesia, Anutu wane gipole gemaineo, yemo ŋedannom.”
MAT 26:64 Yesuŋo mainge rake, “Ge mo ea ramaine, ŋo na korop ŋidanbe detpi, naso iwao ŋine ge ari more, ŋine korop baŋ kau, Ŋei Wawainane Gipole, Anutu zomine kakapa suainane metine wonino metki paki, qeliwo kezoŋ kutno sariake!”
MAT 26:65 Yale raki, Pris Suaine eŋe takotine ma barake more rake, “Eŋe Anutu mabaik kamaike! Ŋene koso raŋem qesat ŋei eŋe sari, eŋane don mi rakei, yeine! Ŋine eŋane don qotkoine mo iwa raki detkamami!
MAT 26:66 Ŋine daleo detmami?” Eŋe mainge rakoi, “Eŋe sot korop, ea wane eŋe maine seukeake.”
MAT 26:67 Yale rau paki, kaitine sopotka more qekoi, paki ŋei natne qekoi, edo rakoi,
MAT 26:68 “Mesia ŋenane don saeŋine ranom! Detnom, maŋo gekumaike!”
MAT 26:69 Petoro eŋe qeinat mat wane sen kotino metki, Pris Suainane qelit ŋerep maneŋo eŋano sari more rake, “Ge yaleka Yesu Galili kepeo ŋine, eŋerop weneŋ gekone.”
MAT 26:70 Ŋo eŋe korop eŋane kaiteno bisopke more rake, “Ge don ramaine, na ea mi detmaile.”
MAT 26:71 Yale raki paki, eŋe mat wane sen ea wane madetko ari wakesiakane okange, paki qelit ŋerep maneŋo kaki paki, ŋei yewa metkoi eŋe edane rake, “Ŋei iwa eŋe Yesu Nazaret matko ŋine, eŋerop geke.”
MAT 26:72 Petoro eŋe koso ea bisopke more rake, “Welekatne ramaile, na ŋei yewa mi detkamaile!”
MAT 26:73 Naso nigatne azoŋgi, ea wane ŋadino ŋei yewa okorakoi, eŋe Petoro wano sariu paki rakoi, “O welekatne, ge eŋane tegoo ŋine mane iwa. Ge don tanik ŋone ramaine, eaŋo kine qe wakongi detmaine!”
MAT 26:74 Rauso, Petoroŋo don togoleka bisopke more rake, “Welekatne, Anutu wane kaitko ramaile, na don welekatne mi ŋidanmaileo, yemo Anutuŋo wikile niniake, na ŋei yewa mi detkamaile!” Rakiso, eaka tiak bokake.
MAT 26:75 Pakiso Petoro eŋe Yesuŋo don iwa yale olatke, “Ge atak karewe, mi det kamaile, ra bisop nannom, tiakŋo atak karewe bokayake.” Ea detsoroke more, saket ariki paki, wetine tabaeki zok arokke.
MAT 27:1 Kepe qaeki ruoropka, pris ŋetne korop so Yuda ŋei suaine, eŋe Yesu qeu seukeakane don aukoi.
MAT 27:2 Eŋe mulap togoleŋo Yesu metine wokomge more mau paki, Roma ware ware suaine Pilat wano ma ari birakakoi.
MAT 27:3 Yudas, siron qeqe ŋei, eŋe ongi Yesu mo seukeakane ra togolekoi, yale kaki paki, wetne mainge more, wesi silwa 30 ea koso mazinge ari Pris ŋetne so Yuda ŋei suaine ebonge.
MAT 27:4 Paki rake, “Na sotkorop okanbe paki, ŋei sotine midaine iwa ma wakonka seuseuo birakamaile!” Eŋe mainge rakoi, “Ea ŋenano onoka wane sari ramaine? Eamo geŋone aboŋ!”
MAT 27:5 Yudas eŋe wesi yewa biraki, Bakom Urumgo wakiso biraone ketke. Ket ari moreso, oŋomka ebine rapokke.
MAT 27:6 Pris ŋetne eŋe wesi yewa mau paki rakoi, “Wesi iwa yemo weŋem kiti kitine, ea wane ŋene ŋenze ra rokop donze yewa qe barake more, Bakom Urum wane wesi kiteo mi biraŋem kesiake.”
MAT 27:7 Eŋe don auye, dereret okan naguwi paki, ea wane ŋadino wesi yewa mau paki, kap gola mama wane kepe mane ea qolekoi, eamo lobo ŋei abaran ŋine sari sarine, eŋane deŋesere mane okaniakane.
MAT 27:8 Ea wane eŋe kepe yewa eŋetne “Weŋem wane kepe” orakoi, wane naso iwao pamaike.
MAT 27:9 Yale okanbi, propet Yeremaiaŋo don mane iwa yale rake, ea wane wele wakonge, “Eŋe wesi silwa 30 ea makoi, Israel ŋei eŋe dereret okannagu more, wesi yewa ŋei ea qolekakei wane biŋek qekoi.
MAT 27:10 Paki wesi yewaŋo ma more, kap mama wane kepe mane qolekoi, eamo Waomŋo nolatke, ea wane rokopko.”
MAT 27:11 Yesu eŋe Pilat wane kaitko okoraki, oŋo qesonka rake, “Ge Yuda ŋei eŋane ŋei waom me?” Yesuŋo mainge rake, “Goŋom mo ea ramaine.”
MAT 27:12 Eŋe pris ŋetne so ŋei suaine edo gube qesat don solaine more rakoi, ea wane turuŋine mane mi mainge edange.
MAT 27:13 Eso ea wane Pilatŋo olale rake, “Ge don iwa korop solaŋone qeu paki ramami, ea mi detmaine me?”
MAT 27:14 Ŋo Yesuŋo don mide mane nigatne mi mainge olatke, eso ea wane Pilat eŋe zok manerop oŋaine qaeke.
MAT 27:15 Aŋeloŋo Loloŋonge Naso, yewao Pilat eŋe ŋei ŋerep magu edo rauso, mulap ŋei mane siwotkaki, mulap urumgo ŋine saket okanmaŋke.
MAT 27:16 Wane, naso yewao ŋei mane eŋetine Yesu Barabas, eŋe mulap urumgo metke.
MAT 27:17 Eso ea wane ŋei ŋerep magu eŋe sari lewageu, Pilatŋo qeson one rake, “Ŋine ma ŋei siwotka ŋibonikalane wetkemami? Yesu Barabas me Yesu, Mesia oramami?”
MAT 27:18 Pilat eŋe kine mo detlukke, onoka wane eŋe Yesu wane det worik okanbi paki, ma ari eŋane meto birakakoi.
MAT 27:19 Pilat eŋe wano wanok urumgoka metki, eŋine ŋanomineŋo don mane iwa yale motki arike, “Ge ŋei sotine midaine, ea kine kine mane misuk okankaikene, onoka wane na yatne ruoo kulu kulu kawe paki, eŋane ra more wikile zok suaine maratkele.”
MAT 27:20 Pris ŋetne so ŋei suaine eŋe ŋei ŋerep magu taleongoi, eŋe Pilat olatpi Barabas siwotka ebongi paki, Yesu birakaki qeu seukeakane.
MAT 27:21 Ŋo Pilatŋo yemo qeson one rake, “Ŋei etke iwa erano ŋine ŋei diawa siwotka ŋibonikalane wetkemami?” Eŋe rakoi, “Barabas!”
MAT 27:22 Rau Pilatŋo qesonone rake, “Pakimo na Yesu, Mesia oramami, eŋe daleo okankaikale!” Eŋe rakoi, “Eŋe kibego rasu kanom!”
MAT 27:23 Pilatŋo yemo qesonone rake, “Onoka sot okangane?” Pakiso eŋe togoleka boka rakoi, “Eŋe kibego rasu kanom!”
MAT 27:24 Pilat eŋe mo kake, eŋane don eaŋo mi rokoponge, kawali suaineka wakoniakane okange, ea wane eŋe doku natne ma more, ŋei ŋerep magu eŋane kaiteno metine saukki paki rake, “Ŋei iwa seukeake, yemo noŋo rawe mi seukeake! Iwa yemo ŋinane aboŋ!”
MAT 27:25 Ŋei ŋerep magu eŋe mainge rakoi, “Eŋane seuseuinane turuŋ yemo qeligenom, ŋene so doko ŋosakopze ŋenane kutzo pa wayake!”
MAT 27:26 Pakiso, Pilat eŋe Barabas siwotka ebonge, ŋo Yesu yemo kumunamŋo qeki paki, kawali ŋei eŋane meteeno birakake, kibego rasukaikei wane.
MAT 27:27 Pilat wane kawali ŋei eŋe Yesu mau paki, ware ware wane urum koto ma waketkoi, pakiso kawali ŋei korop eŋe sari qeatkakoi.
MAT 27:28 Paki, eŋe eŋine takotine ea kito qoke more, takot weŋemka kiroine ea birakakoi.
MAT 27:29 Pakiso, eŋe sitman wakelerop, eaŋo ŋei waom marok mane mau paki, lewino birau ketkiso, kumunam mane metine wonino motkoi. Paki eŋe eŋane osino wawetene geu paki, isi bela qebela okankau paki rakoi. “Yuda ŋei eŋane Ŋei Waom, naso kiroroine ge ari arikene!”
MAT 27:30 Eŋe sopotkau paki, kumunam oma ka more, lewino rasipokkoi.
MAT 27:31 So eŋe isi bela qebela okankawareu qoeki, takot weŋemka kiroine ea kito qokkau paki, eŋine takotine ea koso mainge birakakoi. Pakiso eŋe kiruŋaŋo kibego rasu kakeiwane iwenka saket arikoi.
MAT 27:32 Eŋe numao ariu paki, ŋei mane Sairini matko ŋine, eŋetine Saimon maratkau paki, qebin kau Yesu wane kibeŋ qabeŋ tewetki arikoi.
MAT 27:33 Eŋe ari mage, kepe mane eŋetine Golgota, ea lotkekoi. Kepe eŋetine ea wane kine iwa yale, “Lewe Setne Kepe.”
MAT 27:34 Yewa rau pakiso, eŋe wain wisi tabaine teine earop mauluk maulukine ea manbi, ne detki paki, waulukke.
MAT 27:35 Pakiso, eŋe kiruŋaŋo kibeŋ qabego rasu kau paki, takot kine kineine ea wezu qe yuanbi paki, mapoke amanagukoi.
MAT 27:36 Ea wane ŋadino eŋe yewa eŋane diam metkoi.
MAT 27:37 Lewine kutno dere worik donene dapore det okanikeiwane, don iwa yale qekoi, “Iwa Yesu, Yuda ŋei eŋane Ŋei Waom.”
MAT 27:38 Pakiso eŋe borikine mama etke Yesurop weneŋ kibeŋ qabego kiruŋaŋo rasuotkoi, mane wonino, ŋo mane kanaino.
MAT 27:39 Ŋei ŋerep osino kere pore okan lewetene kaliŋ kito ruzake, Yesu mawa maket kitou paki rakoi,
MAT 27:40 “Ge Bakom Urum ra barakenom ketki, kaiwe karewe yewaoka koso maulukkenane rakone! Ge weleka Anutu Gipole gemaineo, yemo ge goŋomka qesiŋ nagunom! Kibeŋ qabego ŋine qoe ketnom!”
MAT 27:41 Numa weku yewaka pris ŋetne so ra rokop don kito ebo ebon so Yuda ŋei suaine, eŋe isibela qebela okanka rakoi,
MAT 27:42 “Eŋe ŋei ŋerep natne qesiŋonge, ŋo eŋine yemo mi qesiŋ nagumaike! Eŋe Israel eŋane Ŋei Waom me? Ea wane eŋe kibeŋ qabego ŋine baŋ qoe iwa kesiakeo, yemo ŋene baŋ eŋe detlukka malip kaikene!
MAT 27:43 Eŋe Anutu detlukka malipkaki paki, na Anutu wane Gipole ra okanmaike, ea yemo maine, ŋo Anutuŋo wetne eŋane pamaikeo, yemo ukude eŋe qesiŋkaki, ŋene kaŋem!”
MAT 27:44 Borikine mama Yesurop weneŋ kibeŋ qabego etkukoi, ere yalewaka mabaik qebaik okankakoi.
MAT 27:45 Kepe oŋa bango 12 kilok, yewao kepe yewa korop goiŋ suaine kere panaman kito paki, sa 3 aua okange.
MAT 27:46 Naso 3 kilok okangi, Yesuŋo togoleka boka more rake, “Eli Eli lema sabaktani?” Don ea wane kine iwa yale, “Anutune, Anutune, ge onoka wane qeliŋ nanmaine?”
MAT 27:47 Ŋei natne yewa okorakoi, eŋe dere more, iwa yale rakoi, “Eŋe Elaiya wane bokamaike!”
MAT 27:48 Eŋano ŋine ŋei mane eŋe ikopka biririke ari more, wain dokune tabainerop eao lap lapŋo qe muruge more, kudupko piseki paki, Yesuŋo neakane mange.
MAT 27:49 Ŋo ŋei natne eŋe rakoi, “Ŋene tomaka more Elaiya eŋe qesiŋ kayakane sarimakeo, yemo kaŋem!”
MAT 27:50 Yesu eŋe koso manerop togogoleka bokakiso, yewaka asuine saket arike.
MAT 27:51 Pakiso, laplap suaine Bakom Urum koto mode ket okorake, ea keuoka puntuk wiri, weti kutno ŋine sariki, qela kino qoe, etke leleke. Kepe qiseki wesi suaine korop din bun wiri, yeo yeo arikoi.
MAT 27:52 Deŋesere poripke aŋaŋgi, so Anutu wane ŋei magu loutne koboboine ge more seukkoi, eŋane pareŋene ea ma wirikongi, wisikae wie warekoi.
MAT 27:53 Eŋe wie wareu, Yesu wisikae wieke ea wane ŋadino eŋe Mat Koboine Suaino Yerusalem ariu, yewa ŋei ŋerep loutneŋo marat onwarekoi.
MAT 27:54 Kawali ŋei eŋane ware wareene, so kawali ŋei eŋerop weneŋ geu paki Yesu warekakoi, eŋe memea make, ea so masi kine kine wakonge, ea kakoi, paki oŋaene qaeki rakoi, “Ŋei iwa eŋe welekatne Anutu wane Gipole!”
MAT 27:55 Ŋerep loutne eŋe yewa abaran okorau paki potpi ariki kakoi, eŋe Yesu ŋadino mogatka Galili ŋine sarikoi paki, eŋe qesiŋkakoi.
MAT 27:56 Eŋane keuo yemo Maria Magdalena, Maria mane Yakop so Yesep erane nagaetne, eŋe Zebedi gipoletkine erane nagaetne.
MAT 27:57 Kepe ketki rarapko, ŋei mane aboŋine suaine, Arimatea mat welaine mane, eŋane eŋetine Yosep, eŋe yaleka Yesu wane medep geke.
MAT 27:58 Eŋe Pilat wane kaitko ari waketki paki, Yesu pareŋine ma ariakane qesonkake. Pakiso, Pilat eŋe Yesu wane pareŋine Yosep manikei wane ra ebonge.
MAT 27:59 Eso Yosep eŋe Yesu pareŋine ea maki paki, laplap musele maneŋo kawetkake.
MAT 27:60 Pakiso eŋine deŋesere biŋek mane kem koto muse musen wesi aŋaine koto yaso maulukke, eao motke. Motki paki wesi suaine rodiŋgi ari eaŋo deŋesereo wake waket aŋaine ea kito wonge metkiso, eŋe arike.
MAT 27:61 Maria Magdalena so Maria mane ere yewa deŋesere ka mogare metkoik.
MAT 27:62 Kepe qaeki kaiwe maneo eamo qezareko met met ea wane naso qoeke, pris ŋetne so Parisi eŋe korop Pilatrop lewaŋgoi.
MAT 27:63 Paki olale rakoi, “Suaine, ŋene detmaine, isi ŋei ea eŋe wisika geki paki, iwa yale rake, ‘Kaiwe karewe qoeki, ea wane ŋadino na baŋ wisikae wiekale.’
MAT 27:64 Yale rake, ea wane ge ra edannom, eŋe deŋesere ea diam seleleine ma warekau, kaiwe karewe ea qoeke, eso eŋine dokoine eŋe maine mi eweke more, ari pareŋine ea baŋ kobu makei, paki ŋei ŋerep maine mi edane raikei, ‘Eŋe mo seu seuo ŋine wisikae wiike.’ Iwa ŋadino isi eaŋo yemo zok qotkoine, alakan isi ea yuankayake.”
MAT 27:65 Rauso Pilatŋo edange, “Ŋine diam ŋei mane mau paki, ari deŋesere ea mauluke maine warekakei.”
MAT 27:66 Eso eŋe bira nagu ari, so wesi suaine ea ekiŋo sikatine qe makatakeu metki, so kawali ŋei natne biraonbi diam metkoi.
MAT 28:1 Qezareko taboŋ met met ea wane naso qoeki, kepe weleleke ketki, Sodao sakoka Mari Magdalena so Maria mane ere deŋesere kaikeik wane arikoik.
MAT 28:2 Eaka memea suaine togoleka maki, Waom wane aŋelo maneŋo qeliwo ŋine ket more wesi, suaine ea rodiŋgi masikane kereki, ea wane kutno pese metke.
MAT 28:3 Eŋane kait togaine qilap yale, ŋo takotine yemo libe libe ais yale.
MAT 28:4 Kawali ŋei eŋe kaetongi zonomene oreki, seuke seuseune yale okane pakoi.
MAT 28:5 Pakiso, aŋeloŋo ŋerep etane rake, “Ŋire mi kaetŋutkep, na detmaile, ŋire Yesu kibeŋ qabego rasukau seukike, eŋe kaikeik wane sarimamik,
MAT 28:6 eŋe yemo iwa midakaka, eŋe yemo mo ŋidange, yale mo wisikae wiike, iwa sariuk paki, numaine peke ea kauk.
MAT 28:7 Ŋire ikopka ariuk paki, dokoine iwa yale edanbik, ‘Eŋe mo seu seu oŋine wisikae wiike, wane eŋe mo lewine alakane Galili arimaike, ŋine eŋe baŋ ea kaikei!’ Na mo ŋidanile, ea desikei.”
MAT 28:8 Eso ere deŋesere esatka qelige arikoik, kaetotke so wetetne oi bakomŋo watkeki, dokoine edangeik wane biririke arikoik.
MAT 28:9 Ariuk, eaka Yesuŋo numao marat ore more rake. “Peamŋo ŋirano payake.” Ere eŋane osino ariuk paki, kine masatka more bakomine kitokoik.
MAT 28:10 Pakiso Yesuŋo etane rake. “Ŋire misuk kaet ŋusiake, ŋire ariuk paki, naŋane kimakopne edanbik, eŋe Galili ariu paki, na baŋ yewa marat nanikei.”
MAT 28:11 Ŋerep etke ere numaka ariuk, kawali ŋei natne deŋesereo diam metkoi, eŋe mat suaino zinge ariu paki, pris ŋetne tanik kine kine wakonge, yewa edan warekoi.
MAT 28:12 Pakiso, pris ŋetne eŋe korop Yuda ŋei suaine eŋerop don au ma togolekoi, eŋe wesi kakapa suaine kawali ŋei ebongoi.
MAT 28:13 Paki edane rakoi, “Ŋine rakei, ‘Ŋene kulu paŋem eŋine dokoine eŋe goigo sariu paki, pareŋine ea kobu ma arimi.’
MAT 28:14 So ware ware suaine eŋe don kisi iwa mane desiakeo, yemo ŋene don natne baŋ olatkene, ŋine ea wane dere mezet baŋ mi okanikei.”
MAT 28:15 Kawali ŋei diam metkoi, eŋe wesi yewa mau paki, so don mane mi ra qelaŋangoi. Don kisi eaŋo Yuda ŋei edo rau sua arike, so naso iwao eŋe eaka ra gemami.
MAT 28:16 Dokoine 11 eŋe Galili meŋo mane, Yesuŋo arikei wane edange ea arikoi.
MAT 28:17 Paki, eŋe Yesu kau paki, eŋane kaitko umi qeu paki, bakomine kitokoi, ŋo natne eŋe wet etkeka okangoi.
MAT 28:18 Yale okanbi Yesuŋo osoeno sari edane rake, “Zonom kine kine qeli kotino so kepe kutno yemo korop na ninwareke.
MAT 28:19 Ea wane ŋine kepe baŋem ariu paki, ŋei magune magune dokone ebukei, paki Magak so Gipole so Asu Koboboinane eŋetko doku tau onikei.
MAT 28:20 So kito edanbi, eŋe don ra ŋidane okan gekole, ea tewek warekei. So ŋidanbe detpi, na naso baŋem ŋinerop ge magewe, kepe nasoine qoeake.”
MAR 1:1 Papia iwa oŋo, eŋe Anutu wane gipole Yesu Kristo, eŋane sigi maep kieke ra wakonmaike.
MAR 1:2 Mikepka, Anutu wane qelit ŋei, Isaiaŋo, Yesu Kristo wane sigi maep kieke iwa yale qeke, “Anutuŋo rake, ‘Ge detnom! Na ŋei mane biraka more qebinkawe, oŋo naŋane don kisi ra qelaŋaniake, so geŋane numa maki wakoniake, so alakane gine more urataŋone ma ewekeake.’
MAR 1:3 Kepe yaup papaino didi sawaŋ ŋeiine midaine, yewao ŋei yewa eŋe mere, ŋei mane wane aŋa, ŋei ŋerep boka edora more edane rake, ‘Ŋine Waom wane numaine mauluke more kito ma koboeu wesake digin qekep!’”
MAR 1:4 Rakiso, naso kutno Yohane eŋe kepe yaup papaine didi sawaŋ ŋeiine midaine yewao wakone doku tauone more biŋek don iwa yale boka edange, “Ŋine gege mage me masi tanik kine kine ŋine qotkoine korop qeligeu paki wet mainge more ŋadekkauso na doku tauŋunikale. Pakiso, Anutu eŋe ŋinane borikine ŋine yewa yaleka qeliŋgi nigetkayake.”
MAR 1:5 Yale raki dere more, ŋei ŋerep louloutne, Yuda kepeo ŋine so Yerusalem mat suaino ŋine, warage Yohane wane don desikei wane arikoi. Eŋe dere more borikineene ra qelaŋane wet maingeuso, Yohane eŋe Yordan dokuŋo tauonge.
MAR 1:6 Yohane eŋe iwa yale geokange. Takotine kamel ea wane zouneŋo mamaine, ea bira more so radeune kebaŋino makatake more, ŋaraine kubon so begok zikotno ŋine eaŋoka nemaŋke.
MAR 1:7 Yohane eŋe biŋek don ŋei ŋerep iwa yale edange, “Ŋei mane ŋadeno sariake. Eŋane zonomineŋo yemo naŋane zonom yuannanmaike. Na ŋei bile mida namde eŋane qelit qeqemeine, noŋo aboŋ kite umatne kutno motpe mi rokopkeake.
MAR 1:8 Ŋo noŋo yemo doku tauŋunmaile, oŋo yemo yalewaka Anutu wane Asu Koboboineŋo tauŋuniake.”
MAR 1:9 Naso maneo Yesu eŋe Nazaret mat qelige more, Galili kepeo ŋine Yordan dokuo sari lotkeki, Yohaneŋo Yordan dokuŋo eŋe taukake.
MAR 1:10 Taukaki Yesu eŋe dokuo ŋine sa more, yewaka pore kaki, qeli aŋaŋgi Asu eŋe baluse naŋi yale ket Yesu eŋine kutno kitoke.
MAR 1:11 Pakiso, Waom wane boka woka mane qeliwo ŋine iwa yale bokaki ketke, “Ge naŋane gipon maepne, na wetneŋo lukgane malip ganlukmaile.”
MAR 1:12 Eso naso yewaka Asuŋo Yesu ma birakaki, ŋei midaino kepe yaup papaino arike.
MAR 1:13 Ari more, ea goiŋ kaiwe 40 geke, naso yewa ŋei midaine kepe yaup papaineo, Ŋei Borikine, Borikine Welaine, Satanŋo sari Yesu liwekkake. Yesu eŋe osom zubaine eŋerop geke. Pakiso aŋelo edo sari qesiŋka more qelit qekakoi.
MAR 1:14 Yohane eŋe mulap urumgo waketke, naso yewao, Yesu eŋe koso zinge Galili kepeo sari more Anutu wane biŋek don ra edange.
MAR 1:15 Eŋe iwa yale rake, “Anutuŋo naso motke, ea mo iwa sari lotkemaike. Anutuŋo qeli ewe zonominane motke, iwa mo sarimaike. Ŋine borikine ŋine ŋadekka more, wet maingeu paki, biŋek don iwa dere malipkau!”
MAR 1:16 Yesu eŋe Galili doku namuŋ wazaino ari more, Saimon so ŋole Andrea potki ariki otke. Ere zawon wane kamaga etne doku namuŋ wazaino bira okorakoik Ere sola wane qesiŋ maratkakeik wane urataine yale naso baŋem togogoleka mamaŋkoik.
MAR 1:17 Naso yewao Yesuŋo erano lotke mo etora etane more rake, “Ŋire sari naŋane ŋadeno mogat nanbik! Ŋire zawon ebuebu wane kine detlukkoik, pakimo, noŋo ŋei ŋerep ebu ebu wane kine kito ŋiponikale.”
MAR 1:18 Rakiso, ere esatka kamaga qelige more, ŋadino mogare arikoik.
MAR 1:19 Yesu eŋe eri eri ari more, eŋe Zebedi wane medewetkine, Yakop so ŋole Yohane otke, ere seki kutno mere kamaga maulukkoik.
MAR 1:20 Yesu eŋe ore more boka etoraki, so ere magaetne, Zebedi so urata medewekoune qeliŋ onbik, seki kutno metpi, so ere sari more Yesu wane ŋadino mogare arikoik.
MAR 1:21 Pakiso, Yesu eŋine so dokoine ebuke, eŋe Kapaneam matko ari metkoi. Sarere kutno, zonom mama nasoo, Yesuŋo Yuda eŋane lewa lewaŋ urumgo ari more, ŋei ŋerep biŋek don kito edange.
MAR 1:22 Ŋei ŋerep edo eŋane miti kito ebo eboninane dere more, qisekoi so oŋaene qaeke. Eŋane kito ebon eboninane zonomineŋo kau, Anutu papa togon welaine ŋei, eŋetene Skribe, eŋane kito ebo ebon ea manerop yuanonge.
MAR 1:23 Naso yewao, ŋei mane asu qotkoineŋo kotino weneŋ pake, eaŋo Yuda wane lewa lewaŋ urum koto saket more, oŋo togoleka boka rake,
MAR 1:24 “Yesu, Nazaret matko ŋine, ge dalino okan ŋonikenane? Ge ŋene ŋengu matali ŋonikenane iwa sarimaine? Na detluk ganmaile! Ge ŋei koboboine Anutuŋo uratainane ra matoke biragangi Anutu eŋino ŋine sarimaine.”
MAR 1:25 Yale rakiso, Yesuŋo asu qotkoine yewa don okanka more olale rake, “Ge aŋaŋone ma waluke more ŋei yewa qeliŋ kanom!”
MAR 1:26 Rakiso, asu qotkoineŋo ŋei togoleka rapap qepapkaki paki, suaine boka aro uŋanlan suaineka okane saket qeliŋka arike.
MAR 1:27 Pakiso, ŋei ŋerep eŋe oŋaene qaeki, done done au more rakoi, “Iwa onokaka? Kito ebo ebon musele me? Eŋe zonominerop ra togole asu qotkoine edangi, eŋe aŋaine tewekmami.”
MAR 1:28 Ea wane, Yesu wane don kisiŋo ari more esatka Galili kepeo korop rokopkeke.
MAR 1:29 Yesu eŋine so Yakop so Yohane eŋe Yuda wane lewa lewaŋ urum qelige ket more Petoro so Andrea eretne matko koboine ari waketkoi.
MAR 1:30 Simon wane sewenine eŋe zoma suaine okane, papaino paki solaineŋo zok manerop gereune okangi, ŋei ŋerep edo ikopka Yesu olale rakoi, “Simon sewenine, eŋe zoma manerop okane, solaine wikile zok manerop wakonkamaike.”
MAR 1:31 Yale rau, Yesu eŋe eaka ari ŋerep metino ma qesiŋka more bukkaki wieke. Paki ŋerep ea eŋe solaine momo qe more menaŋkaki, eŋe eaka wie eŋane ŋara doku mauluke ebongi nekoi.
MAR 1:32 Rarapko kepe deine qoe, ruo kereakane okangi, ŋei ŋerep eŋe zoma ŋei, so ŋei asu qotkoinerop, ea Yesu wano ebu sarikoi.
MAR 1:33 Mat suaine yewa wane ŋei ŋerep magu suaineŋo sari Simon wane mat tirino lewage qedugu metkoi.
MAR 1:34 Metpi Yesu eŋe ŋei ŋerep zoma kine kineenerop ma menaŋone more, kotoeno asu qotkoinerop, ea esoponge, esopongi asu qotkoine eŋe Yesu wane kineine detluk kakoi. Pakiso Yesu eŋe eŋane kine rau mi sua ariakane, ra wetonge.
MAR 1:35 Pakimo Yesu eŋe kepe qae qae wane goigoka panaman weneŋ wie ket, mat qeliŋka more, kepe ŋei midaine yewao ari mere meŋenkake.
MAR 1:36 Meŋenka metki, Simon eŋine so kimakoune, eŋe baŋ ŋado zuaŋka ari maratkakoi.
MAR 1:37 Eŋe ari maratka more, iwa yale olale rakoi, “Ŋei ŋerep korop magu suaine eŋe ge zuaŋ ganmami!”
MAR 1:38 Rauso, eŋe iwa yale mainge edange, “Iwamo ŋene mat suaine natne osop osop pamaike, ŋene ea lolike arikene, na eŋano weneŋ miti edanikalane nanmaike, na urata ea maikalane sarikole.”
MAR 1:39 Yale ra edane so, eŋe Galili kepeo lolike ge mat baŋem Yuda wane lewa lewaŋ urum metke, rokop miti edange, so asu qotkoine ea korop esoponge.
MAR 1:40 Ŋei mane kubet togonineropŋo Yesu wano wawetine qe qesonka more rake, “Ge naŋane simile ganmaikeo, yem ge maine naŋane kubetne iwa manom osiake!”
MAR 1:41 Yale rakiso, Yesu eŋe eŋane wet borik ma more metine bira solaino uaka mo olatke, “Na geŋane simile nanmaike, ea wane kubetŋone iwa osikep!”
MAR 1:42 Olatkiso, esat naso yewaka kubet togonine ea osiki, solaine ea menage libe qeke.
MAR 1:43 Pakimo Yesuŋo ŋei ea don kukka ra qebinka more, iwa yale olatke, “Ge detlukkenom! Ge ari solaŋone menaŋmaike, ea wane donkisi ŋei mane misuk edanikene, asoze Moseŋo sogino iwa yale ra togoleke. Ŋei mane kubet togonine mo osi menaŋkakeso, eŋe mosop ŋei wano ari solaine sikankayake. Ge yalewaka mosop ŋei wano koboine ari more, solaŋone sikanka more bakom mannom paki arikene. Pakimo, ŋei ŋerep eŋe detgane raikei, eŋe solaine mo menaŋ kamaike.”
MAR 1:44 Yale rakiso, Yesu eŋe don gereunerop olale qebinka birakaki arike.
MAR 1:45 Ŋo ŋei yewa eŋe ari more, don kisi yau yaup ra edane ariki eŋane don kisi eaŋo sua korop kepe baŋem rokopkeke. Pakiso, Yesu eŋe mat suaino ŋei ŋerep eŋane deeno koso mi ari lolikke, eŋe kepe ŋei midaino ari metke. Metkiso, ŋei ŋerep kepe baŋem ŋine edoka Yesu wano sarimaŋkoi.
MAR 2:1 Yesu eŋe kaiwe mama karewe yewa geki qoekiso, Kapaneam mat suaino zinge ari lotkeke. Pakiso, naso yewao ŋei ŋerep edo don rau yauyaup ariki rakoi, “Yesu eŋe mo koso i sari matino metmaike.”
MAR 2:2 Paki ŋei ŋerep eŋe esatka mat yewa wane kotino watke madetko so mat wazaino korop rokop ketwarekoi. Kepe ameŋine mane yaup mi pake. Naso yewao Yesu eŋe biŋek don edane okoraki,
MAR 2:3 ŋei etke so etke eŋe zoma ŋei kie metine seuseune mane teweka sarikoi.
MAR 2:4 Mat mo ŋei ŋerep edo watke warekoi wane eŋe dalino Yesu wane osino ma waurap. Ŋaŋae more, tiriwoka teweke wa mat bakino Yesu metke kutnoken yewa kito barake more ŋei etke so etke eŋe mulapkoka mau qoroŋ qoroŋ ket zoma ŋei ea eŋe teweinerop Yesu wane osino rasu pake.
MAR 2:5 Yesu eŋe kaŋ qae wie pore ŋei etke so etke, eŋe one more eŋane mali malipene detone more Yesuŋo zoma ŋei olale rake, “Medepna, na geŋane masi qotkoine makone eamo ma qeliŋkawe arimaike.”
MAR 2:6 Yale ra olatkiso, Anutu papa togon welaine ŋei natne, Skribe, eŋe Yesu wane osino mere detpi, dereretene mi kopkeke,
MAR 2:7 “Dalino wane ŋei yewa eŋe don yaline ramaike? Eŋe Anutu yuanka more eŋane met met mayakane okanmaike me? Eŋe detki eŋine Anutu yale okanmaike? Ŋei maneŋo mane wane sot maine mi qeliŋkayake, Anutu wekuŋo ŋei mane wane sot turuŋ qotkoine ea makoke ma menaŋ ŋoniake!”
MAR 2:8 Yesu eŋe yewaka dereretene detone more, iwa yale edange, “Onoka wane ŋine dereret yaline detmami?
MAR 2:9 Na zoma ŋei yewa don ewekine dalino yale olasikale? Na olale raikale, na sotŋone mo qeliŋkawe siukamaike, me ge wie menage more uamŋone ma more arinom?
MAR 2:10 Ea wane ŋine na detluk nanbi, na Ŋei Wawainane Gipole. Na nae tunno kepeo ŋei ŋerep eŋane sotene eamo qeliŋkawe suikwaremaike.” Yesu eŋe yale ra more, zoma ŋei olale rake,
MAR 2:11 “Wie, uamŋone ma more matŋono arinom!”
MAR 2:12 Pakiso, zoma ŋei yewa eŋe ŋei ŋerep eŋane kaiteno ikopka wie more, uamine rutupke more, kolopke ket arike. Ŋei ŋerep eŋe korop oŋaene qaekiso Anutu wane eŋetine ora bukeu waki rakoi, “Sogino kine kine mane iwa yaline mi kakone, i midakaka!”
MAR 2:13 Yale rauso, Yesu eŋe koso Galili doku namuŋ mezeno zinge arike. Ariki ŋei ŋerep magu suaine eŋe sari Yesu wano qeduguwi eŋe miti don kito edange.
MAR 2:14 Yesuŋo eŋe ea ŋine ari more, Lewi eŋe takis wesi mama mat koto metki olale ka more rake, “Lewi ge ket ŋadeno mogatnane sarinom!” Raki, Lewi eŋe yewaka wie more, wesi mama urataine ea qelige more, eaka Yesu wane ŋadino mogatka arike.
MAR 2:15 Pakiso, boaŋ Yesu eŋe Lewi wane matko ŋara mere neke. Naso yewao takis mama ŋei loutne so ŋei sotenerop natne eŋe Yesu eŋine so dokoine eŋerop weneŋ mere ŋara nekoi.
MAR 2:16 Ne metpi, naso yewao Anutu wane papa togon welaine ŋei natne, Parisi, eŋe Yesu kau takis mama ŋei so ŋei sotenerop eŋe weneŋ metki one more, Yesu eŋine dokoine qeson one more rakoi, “Eŋe eamo onoka wane ŋei qotkoine eŋerop mere ŋara nemaike?”
MAR 2:17 Rauso, Yesu eŋe detone more rake, “Maŋo mauluk mauluk ŋei eŋane ari okanmaike? Zomaenerop, me, zomaene midaineŋo? Na ŋei yaline eŋane ra more sarikole. Ŋei sotenerop zuaŋone more ebu qesiŋ onikalane sarikole. Na ŋei dereretenane detpi koboine okanmaike, eŋe qesiŋ onikalane mi sarikole.”
MAR 2:18 Naso maneo, Yohane doku tau tau wane dokoine so Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi, eŋane dokoene eŋe ŋara sawe gekoi. Naso yewao ŋei ŋerep natne eŋe sari Yesu qesonka rakoi, “Yohane wane dokoine so Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi, eŋane dokoene eŋe ŋara sawe gemami. Ŋo, daleo wane geŋane dokoŋone eŋe yale mi okanmami?”
MAR 2:19 Yale rauso, Yesuŋo mainge more edane rake, “Ŋei mane eŋe zokit mayakane rayakeo, ŋei kima koune, eŋe maine ŋara sawe mesikei me? Yale mida, eŋe zokit mayakane okaniakeo, ŋei kimakoune eŋe maine eŋerop ŋara oi bakom weneŋ mesikei, so kimakoune eŋe ŋara wane sawe mane mi okanikei.
MAR 2:20 Na ŋei qaluwit yewa eŋane rokop. Baŋ, naso maneo ŋei edo na neuwi ariwe dokone eŋe koso na mi nanikei, naso yewao eŋe maine ŋara wane sawe gekei.”
MAR 2:21 Yesu eŋe koso takotke rokop don mane rake, “Takot mane toeki aŋaine okoraki laplap musele mane wane sisineŋo more maine mi qetusikene. Yewa siluŋ qetusikeneo, yemo lap lap sisine museleŋo tebakaki, takot sogine ea toe aŋap suaine wakoniake.
MAR 2:22 Ŋo mane maŋo wain musele ea qeki koso nomare sogine yewao kesiake.Eŋe yalewa okangi, yemo wainŋo ket qebinkaki, nomare ea muzugeake. Pakimo, nomare so wain ere weneŋ mida lelekeik, ea wane wain musele eŋe eŋine nomare muselo ketki, eamo menageake.”
MAR 2:23 Qezarek naso maneo, Yesu eŋine so dokoine eŋe wit eu kotinoka ari more dokoine edo wit wele natne siwekoi.
MAR 2:24 Pakiso, Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi, edo one more Yesu qeson kakoi, “Ge onnom! Geŋane dokoŋone eŋe wit siwe nemami. Dokoŋone eŋe masi yewa ŋenane ra rokop dongo yemo okane more sot kaukmami. Qezarek naso yewao mi maikei, yewa ŋenane ŋabozane rara togon don.”
MAR 2:25 Yale rauso, Yesuŋo donene mainge edange, “Mo sogino asoze Dawit, Israel Ware Ware, eŋine so dokoine eŋe ŋaraenane seuke more
MAR 2:26 ari Anutu wane Bakom Urum koto waket more, bret yewao ŋine mi mamaine, eamo ra togoleke, ea ma nekoi. Bret yewa Anutu wane bakom kitokenane. Naso yewao, Abiata Anutu wane mosop ŋei eŋe lewet geke. Ŋenane ra rokop don ra togoleki mosop ŋei edoka bret yewa ne okangoi, ŋo Dawit eŋe yewa ne more dokoine ebongi nekoi.”
MAR 2:27 Yesu eŋe koso edange, “Anutu eŋe mikepka ŋei so ŋerep ma wakonotki paki, erane ra more ŋadino qezarek naso yewa baŋ motke. Qezarekŋo mawakongi paki, ŋei so ŋerep mi ma wakonge, naso yewaŋo ŋei ŋerep qesiŋ osiakane motke. Me naso yewaŋo ŋei ŋerep matali osiakane mi motke.
MAR 2:28 Ea wane, na Ŋei Wawainane Gipoleŋo yalewaka qezarek naso ea wane Waom, so noŋo ea wane welaine.”
MAR 3:1 Naso maneo, Yesu eŋe koso zinge ari Anutu wane lewalewaŋ urum koto waketke. Ŋei mane yewa metke, eŋe metine nat paromineŋo setneka marap maraune.
MAR 3:2 Ŋei natne eŋe Yesu kau sariki diamine mau paki, iwa yale rakoi, “Yesu eŋe qezarek nasoo zoma ŋei metine marap maraune iwa maine ma menaŋ kayake me mida. Eŋe ma menaŋ kayakeo, yemo ŋene Yesu dongo birakaikene.”
MAR 3:3 Yesu eŋe zoma ŋei yewa metine borikine, eŋe olale more rake, “Ge meteŋone borikine, yalinane iwa wie sari okoranom!”
MAR 3:4 Pakiso, eŋe ŋei ŋerep qeson one rake, “Ŋenze ra rokop don eŋe qezarek naso wane don dalino mawalukke? Masi maine maikene me qotkoine? Ŋene ŋei ŋerep gegeene ma menaŋ onikene me ŋei ŋerep enguŋem seukkei?” Qesonongi, edo dere more don mane mi mainge olatkoi.
MAR 3:5 Pakimo Yesu eŋe deine pore lolike more ongi eŋe dereretene won geki doneene midaine metkoi, ea wane Yesu eŋe ikopka sotine osiki koso dere umare onge. Pakiso, Yesu eŋe zoma ŋei olale rake, “Ge meteŋone birakanom!” Eŋe metine biraki, eaka ikopka menanŋkake.
MAR 3:6 Yale okangiso, Parisi eŋe ikopka Anutu wane lewa lewaŋ urum qeliŋka more wie saket ari Herot wane tego eŋerop lewage more, Yesu eŋe numa ea me ea maratka more qeu seukeakane done aukoi.
MAR 3:7 Yesu eŋe dokoine eŋerop wie mat yewa qeligeu paki, Galili wane doku namuŋ pamaike, yewa arikoi. Pakimo ŋei ŋerep magu tego kakapa suaineŋo wie eŋe mogatka arikoi. Ŋei ŋerep magu suaine yewa eŋe kepe baŋem ŋine sarikoi.
MAR 3:8 Galili kepeo ŋine, Yuda kepeo ŋine, Yerusalem mat suaino ŋine, Idumia kepeo ŋine, Yordan kepe sasaino ŋine, Tire so Sidon kepeo ŋine. Ŋei ŋerep magu suaine yewa eŋe Yesuŋo urata kine kine maki detka more eŋano sarikoi.
MAR 3:9 Magu suaine zok manerop Yesu watke more, gitit kaikei wane okanbi eŋe dokoine eŋane rake, “Ŋine ari seki mane ikopka mauluke ma sariu, yaup warenan metkep! Ŋei ŋerepŋo magu suaine okanbi, so na ea wane kutno wa more toe, ŋei ŋerep biraone eri kere, amaŋ naeka toe mesikale.”
MAR 3:10 Sogino mo Yesu eŋe ŋei ŋerep loutne ma menaŋ onge, ea wane ŋei ŋerep zomaenerop eŋe edom meteeneŋo solaine makei wane onge, pakimo ea wane eŋe kimakopeene qepodon onbi sari, Yesu sola takotino uakaikei wane okangoi.
MAR 3:11 Naso natneo ŋei ŋerep asu qotkoinerop eŋe Yesu ka more ari kepeo ket rasu pa more boka aroke ora rakoi, “Ge, Anutu wane Gipole!”
MAR 3:12 Yale rau, Yesu eŋe asu qotkoine togogoleka ra togole ongi paki eŋe ma, ea tingo me didiwo eŋane eŋetine zok mi rau suayakane rawetonge.
MAR 3:13 Pakiso, Yesu eŋe weti bonagao wake, naso eao wie more, ŋei natne eŋerop gekei wane ma wakononge, ŋei ea eŋe edoraki eŋano sarikoi.
MAR 3:14 Pakimo eŋe ŋei magu 12 ma wakononge, ŋei yewaŋo eŋinerop gekei wane, ma wakon one more, eŋeteene aposolo edorake, so eŋe bira ongi ari ŋei ŋerep eŋano biŋek don ra qelaŋanikei wane rake.
MAR 3:15 Yesu eŋe ŋei 12 yewa eŋine tungo asu qotkoine esop onikei wane zonom takot onge.
MAR 3:16 Yesu dokoine eŋane eŋet tegoene iwa yale ebonge. Simon, eŋetine mane Petoro orake.
MAR 3:17 Zebedi wane gipole Yakop, eŋine so ŋole Yohane, erane eŋeteetne mane Boanerges etorake. Eŋet yewa wane kine, quruŋ qilap.
MAR 3:18 Andrea, so Pilip, Bartolomu, Mataio, Tomas, Yakop, Alpius wane gipole, so Tadius so Saimon Zelot.
MAR 3:19 Ŋo Yudas Iskariot, ŋei yewaŋo Yesu ŋaba eŋane meteeno masi qotkoine okan kaikei wane ma wakonka birakake.
MAR 3:20 Pakiso, Yesu eŋe matko ariki ŋei ŋerep magu suaineŋo eŋano koso sari lewaŋgoi. Ea wane Yesu, eŋine so dokoine eŋe qeka more, dalino ŋara mane neurap.
MAR 3:21 Yesuŋo kine kine okange so make, ea wane tego tanik manik ea ŋei eŋe ra suau dere more weneŋ tutulekoune, eŋe Yesu ma walukka more, iwenkaikei wane sarikoi. Tutulekoune eŋe iwa yale rakoi, “Eŋe mo qelaŋ qemaike!”
MAR 3:22 Anutu papa togon welaine ŋei natne, Skribe, eŋe Yerusalem ŋine ket more rakoi, “Eŋe kotino Belzebul, eŋetine mane Satanŋo okoramaike. Eŋe Belzebul wane zonomgo so oŋo qesiŋkaki, asu qotkoine ea esoponmaike, eaŋo asu qotkoine eŋane ware ware.”
MAR 3:23 Eŋe yale rauso, Yesu eŋe edoraki osino sari metpiso don rokop mane more edane rake, “Satan oŋomka dalino Satan osop kayake?
MAR 3:24 Ŋei ŋerep kaunsol mane wane magu eŋe wiri magu etke okane more yakukei, kaunsol ea wane zonomine eamo midayake.
MAR 3:25 Ŋo ŋei urumene weku eŋe wiri more magu etke okane more kawali yakukei, ŋei yewa eŋe koso togole qeturage maine weku mi lele gekei.
MAR 3:26 Ŋo Satan eŋe eŋine magu ŋaba okan oniake, eŋe wiri more zonomene midayake.”
MAR 3:27 Yesu eŋe koso don iwa yale takotke rake, “Satan ŋei zonomine suaine, eŋane urata wane aboŋ kine kineine yaup maine mi ari maikene, yemo midakaka. Mikep eŋine kie metine wokomka more ŋado maine eŋane mat koto wa more, urata wane aboŋ kine kineine pamaike, yewa matali onikene.
MAR 3:28 Na ŋine don wele iwa yale ŋidanbe, Anutu eŋe ŋei ŋerep eŋane masi tanik qotkoine kine kine so don dereret borikine ramami, yewa eŋe korop qeliŋgi siukeake.
MAR 3:29 Ŋo ŋei mane eŋe Anutu wane Asu Koboboine ra matali okan kayakeo, yemo ukude Anutuŋo eŋane sot ea mi qeliŋgi siukeake. Eŋane borikinane sot turuŋ ea qoi qoine midaine motki pamageake.”
MAR 3:30 Yesu eŋe don yale ra edangane Anutu wane papa togon don welaine ŋei eŋe rakoi, “Yesu eŋe mo kotino asu qotkoineŋo ketke okoramaike.”
MAR 3:31 Naso yewao Yesu wane nagaine, so ŋonqaine eŋe sari lotke more mat wazaino okora more don motpi wake, Yesuŋo saket oniakane.
MAR 3:32 Pakimo, ŋei ŋerep magu suaine eŋe Yesu lolikka metkoi, edo olale rakoi, “Ge detnom! Geŋane nagaŋone, so ŋonqakopŋone eŋe qeinat, mat wazaino okora more goŋo kesikenane ramami.”
MAR 3:33 Yalewa rau, Yesu eŋe mainge edane rake, “Maŋo naŋane nagane, so ŋonqane?”
MAR 3:34 Eŋe deine ŋei ŋerep lolikka metkoi, eŋe one more, enanoka pore ongi paki rake, “Onbi! Iwa edo naŋane nagane so ŋonqane okanmami.
MAR 3:35 Ŋei me ŋerep mane eŋe Anutu wane don dere eŋane simile mogasikei, ea ŋo naŋane nagane so ŋonqane okanmami.”
MAR 4:1 Pakimo, Yesu eŋe koso kito ebo ebon urataine takotke more, Galili doku namuŋ wane qalakino ŋei ŋerep kito ebonge. Pakiso ŋei ŋerep zok tego suaineŋo sari eŋano manerop lewage more watke Yesu lolikkau eŋe kepo qelige ari seki mane kutno wa more ŋei ŋerep biraone weti toe namuŋgo wa eŋineka metke. Metkiso, ŋei ŋerep magu eŋe qalakino lewage okorakoi.
MAR 4:2 Eŋe yalewa okorau, Yesu eŋe don rokop mane kito more edane rake,
MAR 4:3 “Ŋine detpi! Ŋei mane eŋe euo wit ebosiakane arike.
MAR 4:4 Eŋe wit woune natne euo ebotke, pakimo, natne ari numao kito metki naŋi edo sari nekoi.
MAR 4:5 Woune natne ari kepe wesi tabilainerop kepe ewekine yewa wane kutno ket kito ikopka poripke wiekoi.
MAR 4:6 Wane kaiwe suaine sa more wit komine yewa ezoke. Ŋodoene yewa qei mi ketlukke kepe wesi tabilainerop ea wane komine ururuke seukkoi.
MAR 4:7 Wit woune natne touk okolerop ea wane koto ket kitokoi. Wane touk okolerop yewaŋo ikop wie more pise walip onge. Walip ongiso, wit wele maine mi qekoi.
MAR 4:8 Ŋo, wit woune natne kepe gukinerop yewao ket kitokoi. Ket kito more, komine poripke sua more wele maine qekoi. Wele natne 30, natne edo 60, natne edo zok 100 yaline qekoi.”
MAR 4:9 Ea wane Yesu eŋe edange, “Ŋei me ŋerep mane eŋe ketineropŋo yemo don iwa dere malipka more, kine detlukkayake.”
MAR 4:10 Ŋei ŋerep magu suaine eŋe biraone ari warekoi, naso yewao Yesu eŋineka metki, eŋine dokoine 12 eŋe so ŋei natne mo Yesurop weneŋ ge okangoi, eŋe Yesu wane don raki detkakoi, ea wane eŋano sari qesonka rakoi, “Ge don rokop more rene ea ra qelaŋane ŋedannom detŋem.”
MAR 4:11 Yesu eŋe mainge rake, “Anutuŋo don sanine so qeli ewe zonominane kine so ŋine dalino ware ŋunmaike, na ŋine ea desikei wane ŋidanmaile. Ŋei ŋerep natne ŋadino gemami eŋe naŋane don, ea don rokopkoka kito more edan edan wane raraine, ea wane rokop na korop kito edanbe, eŋe detwaremami.
MAR 4:12 Yalewa wane, ‘Eŋe deeneŋo kaikei, ŋo, eŋe kine kine maine mi kau qelaŋaniake. Eŋe keteneŋo maine desikei, ŋo, eŋe kine maine mi detlukkei, so weteeno mi maingeu, soteene pa eboniake. Ea wane eŋe wet maingeu, Anutuŋo eŋane sot qelingi siukeake.’”
MAR 4:13 Pakiso, Yesu eŋe qesonone rake, “Ŋine don rokop kito more rele, yewa koso maine weneŋ detlukkamami me? Pakimo, ŋine don rokop korop yewa wane kine dalino det lukkaikei?
MAR 4:14 Ŋei wit woune ebotmaike, ea eŋe Anutu wane don oŋom ebotmaike.
MAR 4:15 Woune natne dumao ket kitoke, ea yemo ŋei ŋerep natne eŋe Anutu wane don detpi, kotoeno ketki, nasomde bamgoka, Satan eŋe sari Anutu wane don ea ŋei ŋerep natne eŋane kotoeno yasoke, ea ma biraki saket ariake.
MAR 4:16 Woune natne kepe kutka, wesi tabila weneŋ, ea wane kutno ket kitoke, eamo ŋei ŋerep natne eŋe Anutu wane don ikop dere ma more bakom kitokei.
MAR 4:17 Ŋo, eŋe ŋodine qeirop mi ket ma qotke mesiake. Eŋe kutka metki, ŋaba edo biŋek don wane umat natne wikilerop ebonbi, eŋe koso Anutu ŋadekkaikei.
MAR 4:18 Woune natne eŋe touk okolerop ea wane keune ket kitokoi, eamo ŋei ŋerep natne eŋe Anutu wane don detkoi.
MAR 4:19 Ŋo, kepe kutno gege wane umat so wesi aboŋ suaine maratka maratka, so kine kine natne, ea wane bailalaŋ, eaŋo ŋei ŋerep eŋane kotoeno waket more, Anutu wane don kotoeno piseka more ma qorokka more, ma pelek kaki siukke, ea wane wele maine mi qekoi.
MAR 4:20 Ŋo woune natne kepe kelokinerpko eao ket kitokoi, eamo ŋei ŋerep natne eŋe Anutu wane don dere more malipka lukeu paki, ma qotkakoi. Ea wane eŋe wele maine qekoi, wele natne 30, natne 60, natne 100 yale qekoi.”
MAR 4:21 Pakiso, Yesu eŋe koso rake, “Ŋei mane kiwa kuake more diao qeki okorayake? Lase bano me rosaŋo more supaki mesiake? Mida! Eŋe kiwake more qeki zake kutno didiwo okora korop qelaŋanoniake.
MAR 4:22 Yalewaka, kine kine korop sane pamaike, ea na ŋado didiwo mawe wakon wareake. So kine kine natne supawe metmaike, ea ŋado na ma lalagewe didiwo wakon wareake.
MAR 4:23 Ŋei me ŋerep mane eŋe ketineropŋo don iwa wane kine dere more malipka lukki paki, korop detka wareake.”
MAR 4:24 Yale ra more eŋe koso edane rake, “Ŋine dere more kaulukkei! Ŋine ŋei ŋerep eŋano urata kine kine mauluke ebonikeiwo, Anutu eŋe yalewaka ŋine mauluke ŋibone more koso manerop takotke yuanka maulukŋune ŋiboniake.Ŋo, ŋine ŋei ŋerep matali ebonikeiwo, Anutu eŋe ŋine yalewaka mataliŋune more koso manerop yuanka mataliŋune ŋiboniake.
MAR 4:25 Anutu eŋe ŋei me ŋerep mane kine kine mo mangi make, ea togoleka malipka geakeo, eŋe koso takotke mane more ma sua maniake. Ŋo, ŋei mane eŋe Anutu kine kine nigatne mange, ea mi mauluke wareka mageakeo, yemo Anutu eŋe ŋei yewa wane kine kine mange, ea koropka omaka wareake.”
MAR 4:26 Yesu eŋe koso rake, “Anutuŋo ware ŋunmaike, ea wane tanikine iwa yale. Ŋei mane eŋe kine kine woune euo ebore more,
MAR 4:27 eŋine matko ari toma geake. Ŋo eŋe mi detkamaike, wele dalino eu koto wakonmaike. Pakimo, woune ea eŋe poripke sayake.
MAR 4:28 Saki, kepe oŋomka komine mapitkaki sua wele qeake. Mikepka kau saraine so pizulumine. Ŋadino wit wele wakone more menage laŋeniake.
MAR 4:29 Wit wele laŋengi, ŋei eŋe kieke pilaŋŋo kitatmaike.”
MAR 4:30 Yesu eŋe koso takotke more ŋei ŋerep qesonone more rake, “Na Anutuŋo wane miti me qeli ewe zonom wane numa ea mo kine kine mane onokakao rokop kitowe, takotke more ra qelaŋanikale?
MAR 4:31 Eŋe eamo mastet woune yale, nigatnemde okanmaike. Mastet woune nigatnemde kine kine natnane woune me waetne yuane more zok manerop, nigatne okanmaike. Yalinane mastet woune ea ŋei manŋo euine ebotke.
MAR 4:32 Pakimo, eŋe poripke more, sua eu kotino ŋara nenine natne korop yuanone more, eŋe wie weti wa qogine qe mesiake. Pakimo, naŋi eŋe sari wa more naune koto matene kito more mesikei.”
MAR 4:33 Yesu eŋe don rokop kine kine loutne iwa more ŋei ŋerep ra edange. Ŋei ŋerep edo dere qelaŋanikei wane Yesu eŋe dereretene rokouno edange.
MAR 4:34 Yesu eŋe ŋei ŋerep don rokop eaka edane okange. Ŋo, eŋe dokoine eŋerop mere more, don rokop wane kine ra qelaŋane edane okange.
MAR 4:35 Naso mane kepe qoiqoiwo, Yesu eŋe dokoine edane rake, “Ŋene sekiwo wa more, doku namuŋ kitare erinat ariŋem.”
MAR 4:36 Raki, eŋe ŋei ŋerep magu suaine yewa qeliŋone more, Yesu alakane wa metkiso, dokoine eŋe ŋado seki yewa wane kutno wa more, eŋe weneŋ ma ariuso, seki natne eŋe weneŋ eŋerop arikoi.
MAR 4:37 Ariu, ikopka dibom suaine wie more seki koto kiwet qakki ket watke ma murugeakane okange.
MAR 4:38 Yesu eŋe seki sotno qaliŋan more kulu pake. Dokoine eŋe ari ma wirikka rakoi, “Kito ŋebo ŋebon ŋene zok bori more seukkenane okanmaine! Ge onoka wane mi det ŋonmaine?”
MAR 4:39 Yesu eŋe wie more togoleka kuroge momo olatke, “Doŋ mannom!” Ra more eŋe dibom olatke, “Ge, tikŋane doŋ mane panom!” Rakiso momo eŋe doŋ mangi, so dibom eŋe yaleka tik doŋ mane kaloŋ suaine pake.
MAR 4:40 Pakiso, Yesu eŋe dokoine edane rake, “Ŋine onoka wane kaet okanmami? Ŋine malip malipŋine mida me?”
MAR 4:41 Eŋe kaet suaine okane more, enŋene auye rakoi, “Ŋei iwa eŋe zok ŋei kine mane! Naso bano ŋei ŋerep zoma kubetenerop so asuene qotkoine ma menaŋonge, wane koso iwa momo so dibom suaine iwa don etangi, ere done detka more qeliŋmamik!”
MAR 5:1 Kaloŋ okangi, Yesu so dokoine eŋe Galili Namuŋ erinat ari lotkekoi, kepe yewa eŋetine Gerasa.
MAR 5:2 Yesu eŋe seki qeliŋka ketki, yewaka ŋei mane eŋe deŋesere wane kezem aŋaino ŋine sari qalakko okoraki maratkake. Ŋei yewa eŋe asu qotkoineŋo kotino pake.
MAR 5:3 Eŋe deŋesere koto geokange, pakiso ŋei maneŋo ŋei yewa maine mi ma walukkake me mulap togogoleŋo kine metine lukkakoi, eŋe mi detke.
MAR 5:4 Naso loutne ŋei ŋerep eŋe ma more, kie metine mulap togoleŋo wokom kamaŋkoi, ŋo, naso baŋem eŋe mulap togole metino ea romatkeki qoe okange, so eŋe mulap togole kieino ea ratokmaŋke. Ŋei ea wane zonomineŋo manerop kakapa suaine okane, ŋei korop yuanonge, ea wane ŋei maneŋo maine mi ma walukkake.
MAR 5:5 Naso baŋem goiŋ kaiwe ŋei yewa eŋe deŋesere koto so tobo zikotne bonagao yau yaup lolike ari ari, sari sari, okorake, so bokaki paki, kuroge oŋom ari kitoki, solaine eki so wesiŋo kitat qetat mamaŋke.
MAR 5:6 Naso eao ŋei yewa eŋe abaranka okora pore kaki, Yesu eŋe sekiwo kiroine eri sariki, eŋe ikopka biririke sari qalakko Yesu ketki, eŋano wawetine qeke.
MAR 5:7 Asu qotkoine yewa, eŋe Yesu wano aroine suaine aroke rake, “Yesu, ge Anutu Suaine Wetika Weti, eŋane gipole! Ge na dalino okan nanikene? Na Anutu wane kaitko meŋen ganmaile. Goŋo na matalinane more wikile zok misuk ninikene!”
MAR 5:8 Eŋe yale waka rake, ea yemo Yesuŋo asu qotkoine yewa olale rake, “Asu qotkoine, ge ŋei yewa qeliŋka arinom!”
MAR 5:9 Pakiso, Yesuŋo qesonkake, “Ge, eŋetŋone ma?” Asu qotkoine eŋe rake, “Ŋene eŋetze, kawali ŋei, ŋene magu suaine, ea wane asu qotkoine ŋene louloutneŋo ŋei iwa wane kotino metmaine.”
MAR 5:10 Pakiso, eŋe koso Yesu sorinka rake, “Kepe iwa ŋine misuk osopŋonnom arikene.”
MAR 5:11 Berek magu suaine eŋe meŋo erinat ea ŋara ne gekoi.
MAR 5:12 Ea wane asu qotkoine eŋe Yesu togogoleka sorinka rakoi, “Ŋene ŋebu biraŋonnom ari berek eŋane kotoeno maine wakesikene!”
MAR 5:13 Yesu eŋe dere more, asu qotkoine edane rake, “Maine ŋine yewa arikei.” Rakiso, Asu qotkoine eŋe ŋei yewa qeliŋka more, saket ari berek eŋane kotoeno waketkoi, waketpi, berek magu suaine yewa eŋe biririke ari korop sorao sontake ket dokuo qok ne more seukwarekoi. Berek magu suaine kibiene2,000.
MAR 5:14 Berek ware ware eŋe masi ea kau paki, kaetongi, korop ket ari more matko matko so kepe saiwo ŋei ŋerep donkisi edangoi. Pakiso ŋei ŋerep louloutne eŋe ari berek seukkoi ea ongoi.
MAR 5:15 Eŋe koso Yesu wano ari more, ŋei yewa kau eŋe sogino asu qotkoineŋo matalikaki geke, ea eŋe maine lap lap ramu more wetine lotkeki tik ŋaneŋ metke. Naso yewao ŋei ŋerep eŋe ka more kaet onge.
MAR 5:16 Ea wane berek ware ware edo qelaŋ ŋei asu qotkoinerop eŋane so berek seu seuenane kine ra qelaŋane ŋei ŋerep magu yewa edangoi.
MAR 5:17 Ea wane ŋei ŋerep eŋe dere more, koropŋo Yesu wane don togole iwa rakoi, Yesu eŋe ikopka ŋenane kepe mat iwa qeligeso kepe mat maneo ariake.
MAR 5:18 Yesu eŋe seki koto waketkiso, ŋei yewa sogino asu qotkoinerop geke, eŋe Yesuerop arikeik wane sorinkake.
MAR 5:19 Ŋo, Yesu eŋe ŋei yewa ma kitatka rake, “Ge zinge matŋono ari more nabok magak so weŋem sotawekopŋone, kine kine solaŋono Waomŋo mamaike so Anutu wane wet borik suaine geŋane solaŋono wakonmaike, ea wane donkisi edannom.”
MAR 5:20 Yale olatkiso, ŋei yewa eŋe zinge ari more mat suaine mete etke, 10, yaline yewao korop lolike ge more solaine Yesuŋo maulukkake, ea wane ra qelaŋane edane arike. Ŋei ŋerep eŋe dere more oŋaene qaeke. Kepe iwa eŋetine, Mat Suaine Mete Etke.
MAR 5:21 Pakiso, Yesu eŋine so dokoine, eŋe koso doku namuŋ ratoke erinat ariuso ŋei ŋerep magu suaine eŋe mo sari qalakko lewage metkoi.
MAR 5:22 Yairus eŋe mat yewa wane Yuda wane lewa lewaŋ urum wane ŋetne, oŋo sari more Yesu wane osino kino pese ket wawetine qe more
MAR 5:23 Yesu qesonka more zok arokke. “Borasone nigatne mo bomitne seukeakane okanmaike. Ge sari more meteŋone kutno motnom, zoma yewa qeliŋkaki eŋe maine koso menageake.”
MAR 5:24 Pakiso, Yesu eŋe ŋei yewa eŋerop ariukso ŋei ŋerep louloutne eŋe watke lolikka arikoi.
MAR 5:25 Pakiso, ŋerep mane eŋe ŋerep zoma weneŋ.
MAR 5:26 Zoma yewa naso baŋem metokangi, komaine 12 okangiso eŋe wesiine zoma yewa wane ra more mauluk mauluk eŋano biraki midakakae, ŋo, eŋe maine mi ma menaŋ kakoi. Eŋe wikile zok takotke manbi, zoma eaŋo sari suakake.
MAR 5:27 Pakiso, ŋerep yewa eŋe Yesu wane siron dere more sari ŋei ŋerep magu suaine yewa eŋane keueno Yesu maratka osino sari more iwa yale detke.
MAR 5:28 “Na meteneŋo eŋano uakaikale me takotino maineka mosikale, pakiso nae koso menaŋgale.”
MAR 5:29 Eso ŋerep yewa eŋe metine Yesu wane laplapko uaka more yewaka detki mo maine menaŋkake. Pakiso, ŋerep zoma yewa mo midakakae.
MAR 5:30 Yesu eŋe naso bomitne yemdaka detki zonomine natne ketki, ikop zinge eŋe qesononge. “Maŋo metine naŋane takotko uakeke?”
MAR 5:31 Raki dokoine edo done mainge rakoi. “Ŋei louloutne edo wonge maguk ganbi, ge onoka wane don yaline qesonŋonmaine? Ŋene mi detmaine maŋo ŋei loutneŋo meteene laplap ŋono ua ganmami.”
MAR 5:32 Yale rau, Yesu eŋe pore lolike onge, ea maŋo laplapino make ea maratkayakane okange.
MAR 5:33 Pakiso, ŋerep yewa eŋe Yesu takotino uakaki zomaine midakakae, yewa wane dere zok zonomine oreki kaetkake. Paki, eŋe Yesu wane osino sari pese wawetine qe ket more okange, yewa wane kine olatke.
MAR 5:34 Pakiso, Yesuŋo eŋe olatke, “Borasone, malip malipŋoneŋo zomaŋone yewa ma ewek ganmaike. Ea wane ge maine ari more wet maepko gekene. Zomaŋone mo korop midawaremaike.”
MAR 5:35 Yesu eŋe ŋerep don olale okoraki, naso yewaka ŋei natne eŋe Yairus wane matko ŋine mat qelige sari olale rakoi, “Ge! Borasoŋone nigatne mo seukmaike. Yesu mi iwenka sarikene yeine. Eŋe maine mi ma wirik kayake.”
MAR 5:36 Ŋo, Yesu eŋe eŋane don wane ket mi more so, eŋe Yairus olatke, “Ge misuk kaet gangep! Ge mali malipŋone togolekep!”
MAR 5:37 Yesu eŋe yale ra more ŋei ŋerep mawaluk one more Petoro so Yakop, so eŋane ŋole Yohane, karewe edoka eŋerop Yairus wane matko weneŋ arikoi.
MAR 5:38 Eŋe mat yewao sari more Yesuŋo ongi, ukat suaine ma more zok manerop arokkoi.
MAR 5:39 Eŋe ari waket more magu edange. “Ŋine mi arokeu so ukat suaine zok mi mau. Ŋerep ŋerep iwa eŋe mi seukike. Eŋe yaup kulu pamaike.”
MAR 5:40 Yale ra edangi, eŋe wawaine don olale more bokaka Yesu kuroŋ kakoi. Pakiso, Yesu eŋe mat yewao ŋino osopone moreso eŋe medep nagamagaine, eŋine so dokoine karewe enŋeneka ari more medep mat aŋaine pake, yewao ari waket kakoi.
MAR 5:41 Pakiso, Yesu eŋe ŋerep ŋerep seuseune ea wane metino ma more Yuda dongoka olatke, “Talita koumi”. Don yewa iwa yale, “Ŋerep nigatne na golatmaile. Ge wienom!”
MAR 5:42 Ŋerep ŋerep yewa eŋe ikopka wisikae wie arike. Ŋerep ŋerep komaine 12. Ea wane ŋei ŋerep eŋe masi ea ka more zok oŋaene qaeke.
MAR 5:43 Pakiso, Yesuŋo nagamagaine yewa togole etange, “Ŋire medep ŋara manbit nekep. Ŋo, ŋire kine kine iwa wane don kisi yauyaup misuk raut suayake.”
MAR 6:1 Yesu eŋine so dokoine eŋe mat yewa qelige more eŋine matine Nasaret arikoi.
MAR 6:2 Pakiso qezarek naso okangiso eŋe ari ŋei ŋerep Yuda eŋane miti lewa lewaŋ urum kotino metkoi, yewa kito ebonge. Paki, magu suaine metkoi, eŋe detka more dereretinane oŋaene qaeki rakoi. “Ei! Ŋei yewa eŋe don yewa diao ŋine meke? Dereret yewa maŋo manike? Eŋe eŋine masi togole iwa dalino mamaike?
MAR 6:3 Ŋei yewa eŋe matmama. Eŋe Maria wane gipole. Eŋane ŋolekoune Yakop, Yosep, Yuda so Simon so qakoune iwa ŋenerop weneŋ gemami.” Eŋe yale ra more ŋadek kakoi.
MAR 6:4 Ea wane Yesuŋo iwa yale edange. “Anutu wane qelit ŋei propet eŋe mat baŋem miti urata ma ge arimami, edo eŋane eŋetene zok mawaon okanmami. Ŋo, matkopene so weŋem sotak so matene kotino edo eŋane eŋetine maket biraon okanmami.”
MAR 6:5 Eso yalinane Yesu matkoune ŋei ŋerep eŋane mali malipene mi pake. Ea wane Yesu eŋe pore ka more masi togogole eŋano zok mi make. Eŋe zoma ŋei ŋerep weku weku metine more ma menaŋonge.
MAR 6:6 Pakiso, Yesu eŋe Nasaret mat qelige ari, mat natne yewao lolike ge more, Anutu wane biŋek don ŋei ŋerep edange. Ŋo ŋei ŋerep ea eŋe wetŋo mi malipkakoi, eŋane yemo dere mezet okange.
MAR 6:7 Naso yewao Yesu eŋe dokoine 12 ea naso yewao qeduguone more etkeka etkeka, matko matko biraonge. So eŋe biŋek don ra qelaŋanikei wane so ŋei ŋerep eŋano asu qotkoine esopongei wane zonom takotonge.
MAR 6:8 Pakimo edange, “Ŋine qesiŋine maine qesiŋ nagu kei wane makei, eso kine kine natne weneŋ mi ma arikei, ŋara so kite gerep me wesi kite mane misuk ma arikei, ea yeine,
MAR 6:9 ŋine kie kulit so takot suaine weku bira arikei, takot etke eamo yeine.”
MAR 6:10 Eŋe koso edange, “Ŋo, ŋine mat maneo ari lotke more ŋei ŋerep qeson onbi edo raikei, maine iwa saket mere pa wie okanbi, mat yewa wane kotinoka mere pa wie okanikei.
MAR 6:11 Ŋo mat mane edo ŋinane don mi dere more, ŋinerop mi mesikei wane rauso, ŋine mat yewa qelige more, kie ŋino kepe nalek yewa sauke lakokeu ket metki, so eŋe masi ea ka more desikei, Anutuŋo ŋenerop ŋaba okanmaike.”
MAR 6:12 Pakiso, dokoine eŋe matko matko ari more, mat louloutne eao biŋek don iwa yale edangoi, “Ŋine masi tanik kine kine qotkoine ea korop qelige ŋadekka more wet mainge wareu!”
MAR 6:13 Pakiso, eŋe asu qotkoine louloutne zok ŋei ŋerep eŋano ŋine osop one moreso ŋei ŋerep zomaenerop ea kelok tau more, korop ebu ma menaŋ ongoi.
MAR 6:14 Naso yewao kepe wareware Herot eŋe Yesu wane donkisiŋo detki mo zok mat korop rokopkeke. Ŋei ŋerep natne eŋe rakoi, “Yohane doku tautauŋo mo deŋesereo ŋine wisikae wieke. Ea wane eŋe masi tanik zonominerop togogole iwa mamaike.”
MAR 6:15 Ŋo ŋei natne eŋe rakoi, “Eŋe Elaiya!” Natne eŋe rakoi, “Eŋe Anutu wane qelit ŋei propet mane, eŋe mo propet sogine gekoi, eŋe yaleka.”
MAR 6:16 Kepe ware ware Herot eŋe ea dere more rake, “Yohane doku tautau ea mo noŋo sogino ebine kitatkole. Eŋe koso yewa mo wisikae wie gemaike.”
MAR 6:17 Mo sogino Yohane doku tau tau eŋe wisika ge more don togole Herot wano rake, “Ge ŋonŋone Pilip wane ŋanomine ea kobu makone. Masi yewa mi kopkemaike.” Sogine Herot eŋe zok Herodias ŋolane ŋanomine kobu make. Ea wane, Herot eŋe ŋei biraongi ari malipka mulap togoleŋo lukka masari more, mulap urumgo warage ari birakakoi.
MAR 6:19 Ŋo Herodias eŋe Yohane wane dere worik okanka more qeki seukeakane okange, ŋo Herot eŋe Yohane maine warekake.
MAR 6:20 Herot eŋe Yohane ŋei koboine, Anutuŋo birakake, dere qeka okane more kaetkaki mauluke warekake. Herot eŋe naso natneo Yohane wane aŋaino ŋine don natne dere more naso baŋem qisemaŋke.
MAR 6:21 Paki, Herodias eŋe Yohane qeki seukeakane numaine iwa yale maratkake. Herot eŋe ŋara suaine maki zeki eŋine wakon wakon nasoino more edoraki ŋei loutne sarikoi. Pakiso, eŋe gavaman kepe ware ware suaine so kawali ŋei eŋane ware ware suaine so Galili kotino mat suaine mere arimaike, ea wane ŋei suaine suaine qeson onge.
MAR 6:22 Herodias borasine eŋe sari eŋet kito oreke. Ea wane Herot so ŋei ŋara nekoi, eŋe korop eŋane simin onge. Ea wane Herot eŋe ŋerep natawen yewa qesonka rake: “Ge kine kine yewa me yewa wane ra more qeson nannom, na maine ginikale.”
MAR 6:23 Eŋe atak loutne ra togoleke, “Na ra togolemaile. Kine kine yewa me yewa maine ginikale. So naŋane kepe aboŋ suaine ea ginikalane! Ranom na maine keuoka mapoke more ginikale.”
MAR 6:24 Pakiso, ŋerep natewen yewa eŋe ari nagaine iwa yale qesonkake, “Na Herot onoka wane qesonka rawe niniake?” Rakiso, Herodiasŋo olatke, “Ge ari Yohane doku tau tau ebine kitasiakane qesonkaikene!”
MAR 6:25 Yale olatkiso, ŋerep yewa eŋe ikopka biririke Herot wano ari qesonka rake, “Naŋane similene iwa yale. Ge ukudeka Yohane doku tautau wane ebine kitare more peletko more naŋano ma sari ninnom!”
MAR 6:26 Herot eŋe yewa dere more zok detki qomine umare lukke, ŋo mo ŋei suaine eŋane deeno atak loutne takorakot ra togole okange, ea wane eŋe dalino koso dereretine maingeki rap.
MAR 6:27 Ea wane ikopka kawali ŋei mane birakaki ari mulap urum koto Yohane wane ebine kitare more, lewetine ea make.
MAR 6:28 Pakiso, eŋe Yohane wane lewine ea pelet maneo more, so masari ŋerep natewen yewa mangi, so eŋe ma ari nagaine mange.
MAR 6:29 Pakiso, Yohane wane ŋadino dokoine gekoi, eŋe dere more sari Yohane pareŋine ea ma ari deŋesereo dukkakoi.
MAR 6:30 Ea wane Yesu eŋe dokoine mo etkeka etkeka, matko matko ari warekoi. Eŋe zinge sari koso Yesu wano lewage more, don kisi urata kine kine makoi, so biŋek don magu edangoi, ea olatwarekoi.
MAR 6:31 Pakiso, ŋei ŋerep louloutne Yesu wano ari sari okanbi, ea wane eŋe ŋara mire nene wane numaine mi wakonge. Ea wane Yesuŋo dokoine edane rake, “Wieu, kepe ŋeiine midaino, ari more ŋenzeka nigatne mere zonom maŋem.”
MAR 6:32 Rakiso, eŋe kieke seki mane nigatne ma more wie kepe mane ŋei midaino enŋeneka arikoi.
MAR 6:33 Ŋo ŋei ŋerep korop eŋe mo onbi ariuso, eŋe ikopka detone more ŋadeeno mogatone taganka biririke qalakko yewa Yesu eŋine so dokoine arikoi, yewao alakane ari lotkekoi. Matne matne ŋei ŋerep korop yewa sarikoi.
MAR 6:34 Yesu eŋe seki qeliŋka ket more ŋei ŋerep magu suaine yewa one more qom borik suaine eŋane okange. Eŋe ongi maine mi metlukkoi. Eŋe medep nigatne nagamagaene seuseune, wanap yale metpi, Yesu eŋe biŋek don loutne kito ebonge.
MAR 6:35 Kepe zinge kere qoeakane okangiso dokoine eŋe Yesu wano sari rakoi, “Ge magu iwa edane bira onnom eŋe mat osop mere arimaike. Yewao ari more ŋara maratkau, kepe iwa ŋei midaine so ruo mo kereakane okanmaike.”
MAR 6:37 Pakiso, Yesuŋo iwa yale edange, “Ŋido ŋara ebonikei.” Eŋe rakoi, “Ŋei nau! Ŋene 500 wesi setne eaŋo eŋane ŋara maine mi qolekene.”
MAR 6:38 Yesu eŋe koso qeson onge. “Ŋara darap ŋenzo metmaike? Ari ka more sari nolatpi!” Raki eŋe ari ka more sari olale rakoi, “Bret nigatne mete mane so zawon etke.”
MAR 6:39 Yale rauso Yesuŋo dokoine edane rake, “Ŋine ŋei ŋerep maguine maguine mapoke bira onbi pese ket touk kutno metpi.”
MAR 6:40 Rakiso, eŋe yale ŋei ŋerep mapok onbi magu mane 100, magu mane 50 yale mere arikoi.
MAR 6:41 Metpiso, Yesuŋo bret mete mane so zawon etke ea ma more malipka okora qeliwo potki waki mosopka more bret so zawon ea mapoke more, dokoine ebongi, damo qe ŋei ŋerep magu yewa ebonwarekoi.
MAR 6:42 Paki, ŋei ŋerep magu yewa eŋe korop neu ŋatene qeki rokop onwareke.
MAR 6:43 Paki dokoine eŋe ŋara nekoi, ea wane tutule ea qedugu more rosa 12 yale rosakkoi.
MAR 6:44 Ŋei ŋara yewa nekoi, eŋe 5, 000 yaline.
MAR 6:45 Ikopka, Yesuŋo dokoine qebin ongi eŋe sekiwo wa more doku namuŋ nat parom Betsaida oken alakane arikoi. Ŋo eŋine yemo yewa mere ŋei ŋerep magu yewa biraongi mateno ariwarekoi.
MAR 6:46 Yesu eŋe ŋei ŋerep bira ongi korop ariwareuso, eŋe bonaga mane nigatne eao wa more meŋenka metke.
MAR 6:47 Ŋo, ruoo dokoine eŋe seki kutno doku namuŋ kebago metpi so, Yesu eŋineka tagalo metke.
MAR 6:48 Yesu eŋe ruo panaman koto dokoine ongi momoŋo qebinongi, eŋe urata suaine zok pelekoi. Paki, kepe qae qae nasoo. Yesuŋo doku namuŋ kutnoka qesokma gesokma sari osoeno lotke more, yuanoniakane okange.
MAR 6:49 Dokoine eŋe Yesu doku namuŋ kutno gesokma gesokma sariki ka more, kuroge aroke rakoi, “Ŋei seuseune eŋane oŋaeneŋo sarimaike.”
MAR 6:50 Eŋe enŋenarek ka more kaet suaine okangoi, pakimo, Yesu eŋe yewaka done raki paki, edane rake, “Ŋine togoleu iwa yemo noŋom sarimaile! Ŋine misuk kaet ŋuniake!”
MAR 6:51 Yale ra edane more seki kutno wa metkiso momo doŋ mangi dokoine eŋe ea ka more, oŋaene qaeki metkoi.
MAR 6:52 Eŋe Yesu wane zonomine mi detlukkakoi. So Yesu eŋe ŋei ŋerep magu suaine ŋara ebonge, ea wane eŋe deretene mi qelaŋange, eŋe dereretene zok manerop siukki qelaŋ okangoi.
MAR 6:53 Yesu eŋine so dokoine, eŋe Galili doku namuŋ yuane more, ari Genesaret lotkekoi. Galili doku namuŋ nat paromino kere kito more seki qalakko lukkakoi.
MAR 6:54 Sekiwo ŋine qelige ketpi, so mat yewa wane ŋei ŋerep eŋe ikop mo Yesu ka more detkakoi.
MAR 6:55 Eŋe Yesu wane donkisi dere more ikopka ket biririke matko matko ari zoma ŋei ŋerep zuaŋone ebu sarikoi. Ŋo natne edom numa ari ari wane konap mi okangoiwo, ea teweo pise tewekone korop Yesu wano ebu sariwarekoi.
MAR 6:56 Yesu eŋe korop mat nigatne kotino me mat suaino ari lotkemaŋke, rokop eŋe zoma ŋei ŋerep ebu sari sobeŋ keuno biraone more Yesu meŋenka ramaŋkoi, “Zoma ŋei ŋerep iwa eŋe maine geŋane takotŋone ea uakakei.” Rau eŋe detongi, meteene takotino ua ka more menaŋonmaŋke.
MAR 7:1 Anutu wane papa togon welaine ŋei natne, Parisi, so Anutu papa togon welaine ŋei natne, Skribe, eŋe Yerusalem ŋine sari Yesu wano lewaŋgoi.
MAR 7:2 Eŋe Yesu dokoine onbi meteene mi saukeu libe qeke, eŋe yaup ŋara ma nekoi.
MAR 7:3 Parisi so Yuda ŋei ŋerep korop eŋe aso ŋabo eŋane masi ea mogare ge okanmaŋkoi. Eŋe ŋara nekeiwane okane more aso ŋabo ra rokop don yale rake, yalewaka eŋane rokoune ma more meteene sauke more maine ne okangoi.
MAR 7:4 So nalu qole qoleo ari more zinge sari ŋara nekeiwane okane more eŋe doku tau more ne okangoi. Eŋe kine kine natne aso ŋabo eŋane masi ea korop mogare okan waremaŋkoi. Eŋe lase, kap ŋara mire ne, so kulu papa wane kine kine korop sauke mauluke gemaŋkoi.
MAR 7:5 Eŋe Yesu qesonka rakoi, “Onoka wane dokoŋone eŋe asoŋabo eŋane numa tego ea mi mogatmami. Eŋe meteene mi sauke more ŋara yaup ma nemami.”
MAR 7:6 Rauso, eŋe iwa yale edange, “Isaiaŋo ŋine isi ŋei zok ŋidorake, ŋinane kineŋine papiao iwa yale Anutu wane dongo qeke pamaike. ‘Anutuŋo rake, Ŋei tego yewa eŋe pieneŋoka naŋane eŋetne nora bukeu waokanmaike. Ŋo, wet derereteneŋo yemo na qeliŋnane more, amaŋ okoramami.
MAR 7:7 Eŋe nae yaup eŋetneka nora bukeu waokanmaike. Eŋe aso ŋabo eŋane numa tego yewa kito ebone more raokanmami, iwa Anutu wane don.’”
MAR 7:8 Yesu eŋe koso edane rake, “Ŋine Anutu wane don masi koboboine mo qeligeu siuk ŋunmaike? Pakimo, ŋine ŋei ŋinŋine aso ŋabo eŋane don eaka malipka gemami.”
MAR 7:9 Yesu eŋe koso edange, “Ŋine zok detluke more Anutu wane don koboboine ea matali qetali okane more ŋinŋine asoŋabo eŋane numa tego malipka gemami.
MAR 7:10 Moseŋo sogino qei bano mo rake, ‘Ŋine nabok magak ere qesiŋore more geokanikei, Ŋo, ŋei mane eŋe nabok magak don borikine etaniakeo, eŋe qeu seukeake.’
MAR 7:11 Ŋo, ŋine, Anutu wane papa togon welaine ŋei, ŋei ŋerep masi kine mane iwa yale edanmami. Ŋei mane eŋe wesiinerop nagamagaine qesiŋ osiakane okane, ŋo, siluŋ etane raokanmaike, na mo Anutu wane biŋek qile.
MAR 7:12 Ŋine yale edanbi, eŋe naga magaene mi qesiŋone more, qeliŋ onmaŋkei.
MAR 7:13 Ŋine ŋinŋine asoŋabo kito ebo ebon ŋei ŋerep ea edanmami, ŋine Anutu wane don zonomine mau kito okanmaike. Ŋine kine kine loutne yalewa ma okanmami.”
MAR 7:14 Yesu eŋe koso ŋei ŋerep magu suaine edoraki sariu edange, “Ŋine koropŋo naŋane don iwa dere more wetŋineŋo motpi so detlukkeu.
MAR 7:15 Ŋine detmami, kine kine iwa diinerop ŋadino pamaike, eaŋo ŋinane kotoŋine mi maki sigileake. Ŋo kine kine natne ŋinane wet dereretŋine kotino pamaike, eaŋo saket more maki wet dereretŋine korop sigile okanmaike.
MAR 7:16 Ŋei mane eŋe wetineropŋo don iwa detlukkeake.
MAR 7:17 Yale ra more eŋe ŋei ŋerep yewa qeliŋone more eŋine so dokoine eŋe ari mat maneo wa more don rokop rake yewa wane kine desikeiwane qesonkakoi.”
MAR 7:18 Yesu eŋe iwa yale edange, “Ŋinane dereretŋineŋo ŋei ŋerep natne eŋane dereret mi yuan onmaike. Ŋara kine kine korop pamaike, eaŋo ne more ŋei ŋerep mi sigilekene.
MAR 7:19 Ŋara yewa wet dereretŋine mi qeduguyake. Ŋara qomŋino ket more koso kaŋinoka saket ariake.” Iwa yale Yesu eŋe ŋara kine kine yewa eŋe korop Anutu wane kaitko libekaka pamaike.
MAR 7:20 Pakiso, eŋe rake, “Kine kine ŋei wet dereret kotino pamaike, eaŋo saket more maki ŋei ŋerep wet dereretŋine korop sigile okanmaike.
MAR 7:21 Ŋei ŋerep wet dereretko pa more saket maki ŋei ŋerep dirop okan okanmaine yemo iwa, edo dereret qotkoine detokanmami, so ŋei ŋerep natewen qaluwit wenip yauyaup ma okanmami, so ŋei naka pilaŋŋo engu mamami me kine kineŋo matalionbi seuke okanmami, kobu ma okanmami,
MAR 7:22 ŋei mane eŋe ŋei mane wane ŋanomine kobu ma okanmaike, bailalaŋ okan okanmami. Ŋine masi tanik kine kine natne korop okan okanmami, isi kine kine ma okanmami, wawaine masi kine kine okan okanmami, bau wawa masi kine kine ma okanmami, qe baik ma baik don ra okanmami, wawaine don kine kine ra okanmami, doku togole ne more qelaŋ qelaŋine okan numa kine kine mau bori okanmaike.
MAR 7:23 Masi tanik kine kine qotkoine korop iwaŋo ŋei ŋerep wet dereretko pa more eaŋo saket maki ŋei ŋerep dienerop okan okanmami.”
MAR 7:24 Yesu eŋe yewa qelige ea ŋine wie Tire matko ari lotke more, mat mane wane kotino ari waket siuke metke, onoka wane ŋei ŋerep edo esatka eŋano mi sari lewaŋgei wane. Ŋo siluŋ dalino siuke metkirap.
MAR 7:25 Mida! Ŋerep mane mat yewa ŋine eŋe Yesu mo detkaki metke. Ŋerep yewa eŋe borasine asu qotkoineŋo matalikaki metke, ea wane ŋerep yewa eŋe ikopka sari Yesu wane osino kino ket pese wawetine qeke.
MAR 7:26 Ŋerep yewa eŋe tego maneo ŋine, qelaŋ ŋerep, eŋe Yuda wane tegooŋine mida. Eŋe Ponisia tegoo ŋine, kepe mat ea wane welaine, eamo Siria kepeo. Eŋe Yesu wano ari seleleine qe meŋenka more rake, “Borasone asu qotkoineŋo matalikaki metmaike. Ge esopkanom!”
MAR 7:27 Yesu eŋe olale rake, “Ŋene mikepka medep ŋara gumeonŋem. Ŋene medep eŋane ŋara maine mi biraŋem kasimde eŋano ariake.”
MAR 7:28 Yale rakiso, ŋerep eŋe mainge rake, “Waom, ge don wele ramaine, ŋo medep eŋe ŋara ne okanmami, naso yewao sisine kepo ketki kasi eŋe medep eŋane ŋara sisine ea ma ne okanmaŋkei.”
MAR 7:29 Pakiso, Yesu eŋe ŋerep olatke, “Ge yale ramaine, ea wane maine zinge arinom borasoŋone asu qotkoine ea mo qeliŋ kamaike.”
MAR 7:30 Yale ra olatki, ŋerep eŋe zinge matko ari kaki borasine ea asu qotkoineŋo mo welekatne qeliŋka saket ariki eŋe maine papaino kulu pake.
MAR 7:31 Yesu eŋe wie Tire qelige more Sidon kepe so Mat Suaine Meteetke(10) kepe keuoka ratoke ari Galili doku namugo lotkeke.
MAR 7:32 Ŋei natne eŋe ŋei mane done mi raraine so ketine won wole ea Yesu wano iwenka sari oŋo metine more ma menaŋ kayakane olatkoi.
MAR 7:33 Pakiso, Yesu eŋe ŋei yewa maki eretneka ŋei ŋerep magu yewa qeliŋone amaŋ ari mere so Yesuŋo ŋei yewa wane ketino metine boineŋo qesikane more, mekatine boino sopotke belakamino motke.
MAR 7:34 More so qeliwo potki waki wetine aroke saki, rake, “Epata!” Don ea wane kine iwa yale. “Ketŋone so aŋaŋone lotkeuk!”
MAR 7:35 Yale raki ŋei yewa dereretine lotkeki korop detkake. So belakamine umareke, ea ewekki don maine rake.
MAR 7:36 Yesu eŋe sari ŋei ŋerep magu yewa rawetone more rake, “Masi iwa mamaile, ea wane don sigi misuk rau sua ariake.” Yale ra naso baŋem rawetone okanmaŋke, ŋo, eŋe soringe takotke eŋane don sigi rau sua arimaŋke.
MAR 7:37 Ŋei ŋerep korop eŋe oŋaene qaeki rakoi, “Urata kine kine natne welekatne wakonmaike. Ŋo, Yesu eŋe ŋei ketine won wole ea maki lotkeki don detlukmaike. So eŋe ŋei aŋaine umatne so mawon mawole, ea maki don ramaike.”
MAR 8:1 Naso yewao ŋei ŋerep magu suaine natne eŋe Yesu wano koso lewaŋgoi, ŋo, ŋaraene mo korop midaonge, Yesu eŋe dokoine edoraki sariu edange,
MAR 8:2 “Na ŋei ŋerep magu suaine iwa eŋane qom borik suaine detmaile, eŋe zok kaiwe mama karewe naerop metpi ŋaraene mo midamaike.
MAR 8:3 Ŋo, eŋe ŋara mi nene yaup metpi, na biraonbe arikeiwo, natne eŋe ari more numao deene lolikki ket rasukei. Natne eŋe matene ameŋine sarikoi.”
MAR 8:4 Dokoine eŋe eŋane don mainge rakoi, “Kepe iwa ŋeiine midaine, ge detmaine ŋene ŋara diaoŋine ŋei ŋerep iwa ma ebonŋem neu rokoponiake?”
MAR 8:5 Yale rauso, Yesu eŋe qeson one rake, “Ŋinano bret darap metmaike?” Raki, eŋe maratka more rakoi, “Bret mete mane so mete natko zitne etke(7) metmaike.”
MAR 8:6 Olatpiso, Yesu eŋe ŋei ŋerep edane rake, “Ŋine korop pese ket kepo metpi.” Raki eŋe korop pese metpiso, eŋine bret mete mane so mete natko zitne etke(7), yewa ma more, Anutu wano bakom kito mosopka more mapoke dokoine ebongi edo damo qe ŋei ŋerep magu suaine yewa korop ebonwarekoi.
MAR 8:7 Ŋo, eŋe zawon nigatne karewe metke, ea weneŋ manbiso eŋe yalewaka Anutu bakom kito more mosopka dokoine ebongi, eŋe yale waka damo qe korop magu yewa ebonwarekoi.
MAR 8:8 Eŋe neu rokop ongiso, Yesu dokoine eŋe ŋara tutule yewa rosa 7 yale rosakkoi.
MAR 8:9 Ŋei ŋerep magu yewa eŋe 4, 000ŋo metkoi.
MAR 8:10 Yesu eŋe ŋei ŋerep magu yewa biraongi, ariu, eŋine so dokoine ikopka sekiwo wa more Dalimanutia kepeo arikoi.
MAR 8:11 Ea ari lotkeuso Anutu wane papa togon welaine ŋei natne, Parisi, eŋe sari Yesu wano aŋa soraŋ don okane more Yesu qesonka rakoi, “Ge masi togole mane ma sikanŋonnom kaŋem, ge Anutu wano ŋine sarimaine.” Eŋe yale ra more dongo liwekkaikei wane okangoi.
MAR 8:12 Yesu eŋe rake, “Oo yai! Onoka wane ŋei ŋerep eŋe naso iwao noŋo masi togogole mane mawe kaikeiwane sari ramami? Midakaka! Naso iwa noŋo masi togogole mane koso ŋei ŋerep ŋinano mi ma sikan ŋunikale.”
MAR 8:13 Yesu eŋe yale edane more eŋine so dokoine eŋe mat yewa qelige sekiwo wa more doku namuŋ kitare eri nat parom arikoi.
MAR 8:14 Yesu dokoine eŋe bret natne weneŋ mi makoi. Eŋe nigetongi yaup sekiwo wa arikoi. Bret weku seki kotino pake.
MAR 8:15 Yesu eŋe ea wane girem don togole edane rake, “Ŋine Anutu wane papa togon welaine ŋei, Parisi eŋane tego so Herot eŋane masi kauluk onikei. Eŋe bret maki sua okanmaike. Eŋane masi eaŋo yalewa ŋei korop rokoponmaike.”
MAR 8:16 Dokoine eŋe don yale dere more, eŋe enŋene auye rakoi, “Bret eri nigetŋongi qelige sarine, eŋe ea wane mane ramaike.”
MAR 8:17 Rau, Yesu eŋe don yewa dere more edange, “Ŋine onoka wane ŋinŋine aumami, ŋene bret mida? Oo, ŋine wet dereretŋine midaine? Oo ŋine dereretŋine mo wongike.
MAR 8:18 Ŋine deŋine weneŋ, ŋine onoka wane kine kine mi kamami me? Ŋine ketŋinerop onoka wane don yewa wane kine mi detkamami me? Ŋine mo nigetŋunikei me?
MAR 8:19 Naso na bret mete mane mapoke, 5 tausen(5, 000) ŋei ŋerep eŋano ŋibonbe damo qekoi, naso yewao ŋado neu, wokitne metki ŋine rosa darap rosakkoi?” Eŋe rakoi, “Rosa 12!”
MAR 8:20 Eŋe yale raumo, Yesu eŋe koso qesononge, “Ŋo ŋine na bret 7 mapoke, ŋei ŋerep 4, 000 eŋano ŋibonbe, damo qe ebongoi, naso yewao eŋe neu, wokitne metki ŋine rosa darap rosakkoi?” Eŋe rakoi, “Rosa sewen.”
MAR 8:21 Rau, Yesu eŋe yewaka edange, “Ŋine zok ea mi detlukkamami me?”
MAR 8:22 Pakiso, eŋe ari Betsaida lotkeu, ŋei mane deine pilik pilikine, eŋe Yesu wano ma sarikoi, ŋei ea eŋe Yesuŋo metine lewetino mosiakane.
MAR 8:23 Pakiso, Yesu eŋe ŋei de pilik yewa metino maki, ere mat ŋadino qeinat ket more, Yesuŋo ŋei yewa deino mekatine sopotke more, so metineŋo deino qesikane rake, “Ge maine pore kine kine kamaine me?”
MAR 8:24 Rakiso, ŋei yewa eŋe pore lolike more rake, “Na ŋei natne pore onmaile. Na onbe eki yale arimami.”
MAR 8:25 Yesu eŋe metineŋo koso ŋei yewa wano motki, ŋei yewa eŋe deine togoleka pore kaki, deine mo maine wakongi, pore kine kine korop ka qelaŋange.
MAR 8:26 Pakiso, Yesu eŋe ŋei yewa olale biraka rake, “Ge kere more eri mat suaino misuk wakesikene. Ge koboboine ari matŋono lotkekene.”
MAR 8:27 Yesu eŋine so dokoine eŋe yewa ŋine wie arimage mat natne Sisaria Pilipai osino lotkekoi, numa keuno dokoine qesononge, “Ŋei ŋerep eŋe na wamo ma noramami?”
MAR 8:28 Edo iwa yale olatkoi, “Natne edo ge Yohane doku tau tau goramami. Ŋo, natne edo ge Elaiya goramami. Ŋo, natne edo ramami, ge Anutu wane qelit ŋei propet mane sogine gekoi, eŋano ŋine.”
MAR 8:29 Yale rauso, koso enŋene qesonone rake, “Ŋo, ŋidom yemo naŋane dalino ramami?” Rakiso Petoroŋo donine turuŋine mainge olale rake, “Ge Mesia, Anutuŋo biragange.”
MAR 8:30 Yale rakiso, eŋe togoleka ra wetone rake, “Ŋine naŋane kine yewa ŋei mane misuk olasikei.”
MAR 8:31 Yesu eŋe kieke more, eŋine solaino wikile wakoniake ea wane dokoine kito edane more rake, “Ŋei Wawainane Gipole na wikile zok manerop peikkale. Ŋei ŋetne korop so Anutu wane mosop ŋei suaine so Anutu wane papa togon welaine ŋei, Skribe, eŋe korop ŋadeknane more, nekuwi seukkale, kaiwe mama karewe yale pa more, koso wisikae wiekale.”
MAR 8:32 Yesu eŋe yale ra qelaŋane edangi, Petoro eŋe Yesu maki ere qeinat ket mere more Yesu rawetka rake, “Ŋei eŋe ge mi gekukei.”
MAR 8:33 Ŋo, Yesu eŋe zinge pore dokoine one more Petoro rawetka rake, “Ŋei borikine, ge na ŋadeno arinom! Goŋo weti Anutu wane wet dereret mi detmaine! Midaka! Ge kepe ŋei wet so dereret eaka dere gemaine!”
MAR 8:34 Yesu eŋe eŋine dokoine so ŋei ŋerep magu korop edoraki eŋane osino sariu, iwa yale edange, “Ŋinano ŋine ŋei maneŋo na mogat naniakane raso, eŋine simileine ea korop maki ketwarekiso wikile desiakane eweke ariki eŋe na nekukei, yalewaka eŋe qekei.
MAR 8:35 Ŋei mane eŋe wikilane kaetkaki solaine mawalukayakeo, eŋe gege wane numaine korop siuklukkayake. Ŋo, ŋei mane eŋe biŋek don wane so nae wane wetkeake, paki gegeine korop qikka more, ea waneka ra more seukeake, ŋei yewa eŋe gege marat kayake.
MAR 8:36 Ŋo, ŋei mane eŋe kepe wane aboŋ kine kine korop magekeo, eŋe seuke more onoka maratkayake? Midakaka!
MAR 8:37 Seuke more koso onokakaŋo gege wane lewine qeliŋgi sari maniake?
MAR 8:38 Ukude naso iwao kepe iwa wane ŋei ŋerep korop masi qotkoine kine kineŋo mau watke rokopkemaike. So eŋe wawaine masi kine kine ea korop Anutu wane deo okanwaremami. Ŋei mane eŋe naso iwao ŋei ŋerep magu yewa eŋane keueno ŋine eŋe nae so naŋane biŋek don rayakane gamu gamu okane geakeo, na Ŋei Wawainane Gipoleŋo ramaile, na ŋado Anutuŋo eŋine tungo biranangi, aŋelo magu eŋerop qeli qeliŋka sarikene, naso yewao na ŋei yewa don koboine maine mi olasikale.”
MAR 9:1 Yesu eŋe koso don takotke iwa yale edange, “Na welekatne ŋidanmaile, ŋei natne ŋine iwa okoramami, mi seuke more wisika gekei, naso eao Anutuŋo ŋine korop wareŋunmaike, eao Anutuŋo qeli ewe zonominerop wakongi kaikei.”
MAR 9:2 Kaiwe mama 6 qoikiso, Yesu eŋe Petoro, Yakop so Yohane ebuki enŋeneka bonaga mane kiroroine wetika weti yewao wakoi. Wa enŋeneka okorauso, eŋane deeno eaka Yesu wane kait sola tanikine qeinge more kine mane okange.
MAR 9:3 Laplap kine kine korop libe libe qe qelaŋane teine okange. Kepe ŋei maneŋo okangi, eŋane laplap yale libe libe qelaŋane teine mi okaniake, so sauki yalewa maine mi wakoniake.
MAR 9:4 Dokoine eŋe pore otpi ŋabotkine Elia so Mose ere wakone more Yesurop don auye okorakoi.
MAR 9:5 Petoro eŋe ea ka more ikopka Yesu olale rake, “Kito ŋebon ŋebon! Ŋene iwa metŋem wekumane zok okanmaike. Ŋene maine seli kise karewe(3) maikene! Mane geŋane, mane Mose wane, mane Elia wane!”
MAR 9:6 Petoro eŋine so kimatkine eŋe kaet zok okangoi. Ea wane Petoro eŋe masi tanik yewa wane kine mi detluke more don qazaŋ rake.
MAR 9:7 Paki, eaka wakongi paki, kezoŋŋo ŋei karewe korop kawetongi so Anutu aŋaineŋo kezoŋ koto ŋine iwa yale rake, “Yewa naŋane wemedep wekuku! Na wetneŋo malipkamaile. Ŋine korop eŋane don desikei!”
MAR 9:8 Don yale wakongi dere more so dokoine eŋe ikopka deene pore lolike ŋei mane mi kakoi. Yesu eŋineka eŋerop okoraki, kakoi.
MAR 9:9 Eŋe bonaga qeliŋka ket more, Yesu eŋe dokoine togogole rawetone rake, “Kine kine iwa wakongi kamami, ea wane ŋei ŋerep siron misuk ra qelaŋan onikei. Baŋ, na Ŋei Wawainane Gipoleŋo, deŋesereo ŋine wiekale, naso yewao maine ra qelaŋan onikei.”
MAR 9:10 Eŋe don ea dere teweke more enŋene auye rakoi, “Don yewa deŋesereo ŋine wie wie ea kine dalino wane ramaike.”
MAR 9:11 Ra more eŋe koso Yesu qesonka rakoi, “Dalino wane Anutu papa togon welaine ŋei, Skribe, eŋe ra okanmami, qelit ŋei, Elaiya eŋe alakane sari more, numa kine kine makoboeake?”
MAR 9:12 Yesu eŋe dokoine karewe eŋane don mainge rake, “Na ŋidanmaile. Elia eŋe mo sariki, ŋei eŋe enŋene simileene mogare more masi tanik kine kine zok okankakoi. Yale Anutu wane papa togon donŋo mo rake.
MAR 9:13 Skribe eŋane don ea i welekatne. Elaiyaŋo mikep sari more, eŋine kine kine mo mauluk wareke. Ŋo, donba iwa yale onoka wane mo sogino Anutu wane papa togon dongo qekoi pamaike? Eŋe ramaike Ŋei Wawainane Gipole eŋe wikile zok mayake, so ŋei edo manerop ma baikkaikei.”
MAR 9:14 Eŋe ea ŋine ket sari dokoine natne metkoi, eŋe onbi ŋei ŋerep magu suaine edo eŋano lewage lolikone mere more Anutu papa togon welaine ŋei, Skribe, eŋe dokoine eŋerop don auye kitat okangoi.
MAR 9:15 Paki, ŋei ŋerep magu yewa eŋe kau, Yesu sariki eŋe korop qomene qise poradaŋgi biririke Yesu osino ari more kaiwe maine mangoi.
MAR 9:16 Yale rau, Yesu eŋe dokoine qesonone rake, “Ŋine onoka wane don auye kitat okanmami?”
MAR 9:17 Yale qesonongi, ŋei ŋerep magu yewa eŋane keueno ŋine maneŋo wie rake, “Kito ebon ebon na medepne mane asu qotkoineŋo kotino mere aŋaine ma won geki, ea wane na geŋano ma sarimaile.
MAR 9:18 Naso baŋem asu qotkoine yewaŋo medep iwa togoleka ma main qein ma birakaki kepo ket rasu paki, mekalekatine libeka aŋainoka saket qakki ŋetine paŋ kilipke more solaine korop togo togon qe okanmaike. Na, ea wane dokoŋone edanbe edo asu qotkoine yewa osop kaikei wane ŋaŋaemami.”
MAR 9:19 Yesu eŋe don yewa dere more, ŋei ŋerep edane rake, “Ŋei ŋerep magu iwa ŋine korop mali malip ŋine mida! Na naso darap ŋinerop gekale? Na naso baŋem yalewa ŋinerop ge more, umat kine kine ŋine qesiŋŋune okangale me? Ayop ŋine medep yewa naŋano ma sariu!”
MAR 9:20 Eŋe medep yewa eŋano ma ariu asu qotkoine eŋe Yesu ka more medep yewa main qein ma birakaki kepo ket kito todi todiŋ ariki mekalekatine libeka aŋainoka saket qakke.
MAR 9:21 Yesu eŋe medep magaine qesonka rake, “Naso darap eŋe iwa yale okankaki geke?” Magaine eŋe rake, “Mo medepinoka yale okankaki naso kiroine gesake.
MAR 9:22 Naso louloutne asu qotkoine eaŋo qeakane ma birakaki ari gerep kutno wa okanmaŋke. Naso natno ma birakaki ari doku koto ket okanmaŋke. Ge ŋaŋaekamaine? Ge ŋenane wet borik okane more ŋene qesiŋ ŋonikene.”
MAR 9:23 Yesu eŋe olatke, “Ge onoka wane qesonnane ramaine, ge ŋaŋaemaine? Ŋei mane eŋe mali malip togole malipkayakeo, eŋano kine kine korop maine mawe wakonwarekei.”
MAR 9:24 Medep magaine ikopka boka rake, “Na ge malip ganmaile. Ŋo na mali malipne togole mida. Ge siluŋ maine mapitnanikene!”
MAR 9:25 Yesu eŋe ongi, ŋei ŋerep magu suaine eŋe sari lewaŋgoi. Ea wane eŋe asu qotkoine ea togoleka boka olatke, “Asu qotkoine ket rasu aŋaŋone ma won genom, na ge golatmaile, ge medep yewa qeliŋkanom! Ge ari more koso mi zinge sari eŋano wakesikene.”
MAR 9:26 Yale ra olatki asu qotkoine ea eŋe togoleka boka aroke medep yewa togoleka rapapkaki, kepeo ket pakiso saket arike. Medep eŋe seuseune yale pake, ŋei ŋerep korop eŋe rakoi, “Mo seukmaike.”
MAR 9:27 Eŋe yale rau, Yesu eŋe medep yewa metino ma more buke qesiŋkaki eŋe wie maine okorake.
MAR 9:28 Yesu eŋe yale okane more matko waki, dokoine eŋe enŋeneka san qesonka rakoi, “Ŋene dalino wane asu qotkoine ea esop kaikenane ŋaŋaine?”
MAR 9:29 Pakiso, Yesu eŋe edange, “Kine kine natneŋo asu qotkoine ea maine mi esopkayake. Meŋe meŋen wekuŋo maine esopkayake.”
MAR 9:30 Yesu eŋine so dokoine mat yewa qelige more Galili kepe keuoka rapoke arikoi. Ŋei ŋerep edo mi det kaikei wane eŋe sanka ket arikoi.
MAR 9:31 Eŋe enŋeneka ari mere more dokoine kito eboniake, ea wane. Pakiso, dokoine enŋeneka don iwa yale edange, “Ŋei edo Ŋei Wawainane Gipole, ŋei ŋaba eŋane meteeno birakakei. Edo qeu seukeake. Eŋe seuke more kaiwe mama karewe yale pa more baŋ koso wisikae wieyake.”
MAR 9:32 Yesu eŋe don yale ra edangi, eŋe don yewa wane kine detpi mi qelaŋanongi eŋe koso qesonka detlukkeiwane, kaetonge.
MAR 9:33 Eŋe ari Kaperneam mat suaino lotke more mat maneo wa mere Yesuŋo dokoine qesonone rake, “Ŋine numao sari more onokaka don auye kitat nagu okanimi?”
MAR 9:34 Yale ra qesonongi, eŋe donene midaki metkoi. Onoka wane eŋe numao iwa yale ra auye sarikoi. Tego iwa ŋenano ŋine maŋo ŋetneze okanmaike.
MAR 9:35 Yesu eŋe ket pese mere more dokoine 12 ea edoraki sari osino metpi edane rake, “Ŋei mane eŋe ŋetne okaniakane okane more, eŋe qei ŋado kito more ŋei korop eŋane qelit qeqe okaniake.”
MAR 9:36 Yale ra more, medep mane nigatne ea ma sari qeki keueno okoraki, masatka okora edane rake,
MAR 9:37 “Ŋei mane eŋe naŋane tungo medep nigatne iwa yale mapitkayakeo, eŋe na mapitnanmaike okanmaike. Ŋei mane eŋe na mapitnaniakeo, eŋe magak biranangi ketkole, eŋe weneŋ mapitkamaike okanmaike.”
MAR 9:38 Pakiso, Yohaneŋo olale rake, “Kito ŋebo ŋebon! Ŋene kaŋem ŋei maneŋo geŋane eŋetko ra asu qotkoine esopkamaike. Pakimo, eŋe ŋenane ŋadezo mi mogatŋone sarikimo ŋene ra wetkamaine.”
MAR 9:39 Yesuŋo Yohane olatke, “Ŋine mi rawetkau! Ŋei mane eŋe naŋane eŋetko masi mane togogole mayakeo, eŋe don borikine naŋane ikopka maine ŋei ŋerep mi edaniake.
MAR 9:40 Ŋei mane eŋe ŋene mi ŋabaŋonmaike, ea eŋe ŋenane kimaze okanmaike.
MAR 9:41 Naso ŋine doku wane seukeu, ŋei mane eŋe ŋine ŋune more detŋuniake, Yesu wane dokoine, yale dere more doku ore ŋibongi nekeiwo, na welegatne ŋidanmaile. Ŋei yewa eŋe lewine manikale.
MAR 9:42 “Medep nigatne iwa eŋe mali malipine naŋano pamaike. Ea ŋei maneŋo mataliakeo, Anutuŋo ŋei yewa wikile suaine maniake.
MAR 9:43 Ŋo, meteŋoneŋo qe isigangi, mali malipŋone matalikeneo, ge meteŋone nat kitare biranom ariki, meteŋone natka qeliwo wa gege maratkaikene. Ŋo, ge meteŋone nat mi kitare more etkeka gekeneo, ge sola so oŋaoŋa weneŋ gerep sora qoiqoine midaine yewao kesikene.
MAR 9:44 Gerep ea wane koma komaineŋo ŋei ŋerep edore more mi seukkei. So gerep yewa ŋei ŋerep ezo more mi komayake. So ŋei ŋerep mi seukkei, eŋane wikile pa wayake.
MAR 9:45 Ŋo ge kieŋoneŋo isigangi, mali malipŋone matalikeneo, ge kieŋone nat kitare biranom ariake, ge kieŋone natka qeliwo wa gege maratkaikene. Ŋo, ge kieŋone nat mi kitare more etkeka gekeneo, ge sola so oŋaoŋa weneŋ gerep sora qoiqoine midaine yewao kesikene.
MAR 9:46 Gerep ea wane koma komaineŋo ŋei ŋerep edore more mi seukkei. So gerep yewa ŋei ŋerep ezo more mi komayake. So ŋei ŋerep mi seukkei eŋane wikile pa wayake.
MAR 9:47 Ŋo, deŋoneŋo isigangi, mali malipŋone matalikeneo, ge maine deŋone nat qe koko porike biranom ariake, ge deŋone natka maine Anutuŋo wareŋoniake kepe yewa maratkaikene. Ŋo, ge deŋone nat mi qe koko porike more etkeka gekeneo, ge sola so oŋaoŋa weneŋ gerep sora qoiqoine midaine yewao kesikene.
MAR 9:48 Gerep ea wane koma komaineŋo ŋei ŋerep edore more mi seukkei. So gerep yewa ŋei ŋerep ezo more mi komayake. So ŋei ŋerep mi seukkei, eŋane wikile pa wayake.
MAR 9:49 “Sogino Yuda ŋei ŋerep eŋe Anutu wane bakom soep korop kiwetŋo kutno mot okangoi. Yalewaka, Anutu eŋe gerepŋo ŋei ŋerep korop kuteno motki ezoyake.
MAR 9:50 “Kiwet wekumane. Ŋo, eŋane zonomine midayakeo, ge maine koso mi manom zonominerop okaniake. “Kotoŋine peamine pakep. Peamŋo gegeze maki togole pakep. Ge ŋei ŋerep korop eŋerop kima geokanikene.”
MAR 10:1 Yesu eŋe wie ea qelige more, Yuda kepe wane nat paromino ari more Yordan doku kitare arike. Ŋei ŋerep magu suaine eŋe koso sari eŋano lewageuso eŋe okane okanmageake yale mogare Anutu wane biŋek don edange.
MAR 10:2 Edangiso, Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi, eŋe sari Yesu liwekkaikei wane rakoi, “Ge ranom! Ŋenze ra rokop donze eaŋo ramaike, ŋei mane eŋe maine ŋanomine esopkayake, me mida?”
MAR 10:3 Yesu eŋe donene mainge qesonone rake, “Sogino, Moseŋo ra rokop don daleo ŋibonge.”
MAR 10:4 Eŋe mainge rakoi, “Mose eŋe rake, ŋei mane eŋe ŋanomine esopkayakane okane more, maine kibi mane qe more kibi yewa kot ŋei eŋano more, maine ŋanomine esopkayake.”
MAR 10:5 Yesuŋo edane rake, “Ŋine so ŋinane aso ŋabokopŋine ŋinŋine wawaine ŋinane Mose eŋe ŋinane ra rokop don yewa qeke.
MAR 10:6 Moka sogino Anutu eŋe kine kine ma wakonwareke, naso yewao yale mi rake. Anutu papa togon don iwa yale qeke paki, ‘Anutuŋo ŋei so ŋerep ma wakonore more biraotke.’
MAR 10:7 So, ‘Ŋei eŋe ŋerep mayakane okane more eŋe nagamagaine qeliŋore more ŋanominerop qeturage more, weku okangeik.
MAR 10:8 Ere ŋao ŋanom okane more, solaetne qeduguwik, weku okangi gekeik.’
MAR 10:9 Anutuŋo don yale ra more ŋaoŋanom maturaŋ otke. Ŋeiŋo maine mi mapokosikei.”
MAR 10:10 Matko zinge ari more, dokoine eŋe koso ea wane qesonkakoi.
MAR 10:11 Eŋe iwa yale edange, “Ŋei mane eŋe ŋanomine qeliŋka more ŋerep mane mayakeo, eŋe ŋanomine qeliŋka more, sot maratkayake, so ŋei ea bailalaŋ urata mayake.
MAR 10:12 Ŋo ŋerep eŋe yaleka ŋaone qeliŋka more, ari ŋei mane mayakeo, eŋe ŋaonano qeliŋka more, sot maratkayake, so ŋerep ea eŋe yaleka bailalaŋ urata mayake.”
MAR 10:13 Ŋei ŋerep eŋe dokoene Yesuŋo metineŋo kuteno more mosop oniakane ra more eŋano ebu sariu, dokoine edo don okanongoi.
MAR 10:14 Yesu eŋe dokoine edo masi yale okanbi one more wet gerep okane more edane rake, “Ŋine misuk ma walukonbi! Qeliŋonbi! Medep nigatne ea naŋane osono maine sariu! Anutu eŋe ŋei ŋerep medep nigatne iwa yaline eŋane rokopko wareoniakane siminkamaike.
MAR 10:15 Na welekatne ŋidane ramaile. Medep nigatne eŋe Anutuŋo wareoniakane siminonmaike. Ŋo ŋei natne eŋe Anutuŋo wareoniakane mi siminonmaikeo, eŋe Anutu wane ware ware kepeo mi wakesikei.”
MAR 10:16 Yale ra more medep nigatne yewa edoka ebu okora metine kuteno more mosoponge.
MAR 10:17 Yesu eŋe wie yewa qelige ariki numao ŋei mane eŋe biririke sari Yesu wane osino pese ket kino wawetine qe more qesonka rake, “Kito ŋebo ŋebon, maepne. Na dalino okane more naso baŋem gege togon maratka geokanikale?”
MAR 10:18 Yale raki, Yesuŋo olatke, “Ge na mayakatne onoka wane noramaine? Anutu wekuŋo mayakatne so eŋe wekuŋo koboboine.
MAR 10:19 Ge Anutu wane papa togon don detmaine. Ge ŋei mane mi qenom seukeake. Ŋire ŋaoŋanom mi biranagukeik so ŋei me ŋerep mane misuk maikeik. Ge kobu mi maikene. Ge ŋei mane mi ma baikkaikene. Ge ŋei mane mi isikaikene. Ge nabok magak erane bango ge more erane don dereretkoka ge okanikene.”
MAR 10:20 Ŋei yewa eŋe rake, “Kito ŋebo ŋebon, na mo medepnoka tego yewa mane mi yuankakole. Mo korop okane gesakole gemaile iwa.”
MAR 10:21 Yesu eŋe ka more eŋane simile dere more olatke, “Ge kine kine weku mi okanine. Ea makoboenom, ge ari more wesi aboŋŋone korop ea ma more ŋei aboŋene midaine eŋe sunonikene. Sunone more yalinane baŋ gege togon mat marat kaikene. Pakiso geŋone sari ŋadeno mogatnane sarikene.”
MAR 10:22 don yale dere more, ŋei yewa eŋe kaitine bori more zok manerop zoileke, so qomine umareki, qelige arike, onoka wane, ŋo eŋe aboŋine zok manerop umatne pamangane, eŋe yale okane so eŋe yeine qelige arike.
MAR 10:23 Ŋei yewa eŋe ariki, Yesuŋo zinge pore lolike dokoine one edane rake, “Ŋei yaline wesi aboŋene suaine, eŋe Anutu wane qeli ewe zonom koto wakesikei wane rau, eŋe zok umareake, so eŋe zok urata suaine ma more aboŋene qeliŋkamami.”
MAR 10:24 Dokoine eŋe don yale raki dere poradageu, Yesu eŋe koso edane rake, “Oo dokone, ŋei ŋerep eŋe Anutu wane qeli ewe zonom kotino wakesikei wane rau paki, eŋe urata suaine maikei!
MAR 10:25 Kamel eŋe samap wane aŋaone wakesikei wane ea urata suaine zok mi okaniake. Ŋo, baliŋa ŋei eŋe Anutu wane qeli ewe zonom koto wake waket, eŋe urata suaine zok manerop ma more aboŋine qeliŋkamaike.”
MAR 10:26 Dokoine eŋe eŋane don dere more oŋaene qaeki enŋeneka auye qesonnagu rakoi, “Ge ramaine, Anutuŋo baliŋa ŋei mi wareoniake, yale okangi, ŋei ŋerep ketkele gemami, eŋe Anutuŋo mi wareoniake.”
MAR 10:27 Eŋe yale rauso, Yesu eŋe deenoka pore one okora rake, “Kepeo ŋei ŋerep ŋine ŋaŋaemami. Ŋo Anutu wekuŋo eŋe mi ŋaŋaemaike. Anutu eŋe kine kine korop mawareakane, eŋe maine mi qekayake.”
MAR 10:28 Petoro eŋe don mane Yesu olale rake, “Detmaine! Ŋene kine kine kakize mo korop qeliŋkaware more ge mogatgangone, ge ŋene detŋonmaine.”
MAR 10:29 Yesuŋo rake, “Na don wele ŋidanmaile. Ŋei mane eŋe naŋane dere more biŋek don qesiŋnane rasuakeiwane ra more matene, me tarekop, ŋon, qa, kiaro, me nabok, magak, kepe, medep, qeliŋkawareone sari na mogatnaniakeo,
MAR 10:30 Ea wane turuŋine Anutuŋo zok manerop makoke maniake. Naso iwa yaleo yemo eŋe kepe, mat, ŋon, qa, tarekop, kiaro, me nabok, magak, medep, korop maratkayake. Ŋei edo ŋei yewa wikile wakile takotke maratkaikei. Baŋ naso kutno eŋe gege togon maratka geake.
MAR 10:31 Ŋei loutne ukude tego lewine okoramami. Eŋe naso kutno mawe tego ŋadino kesikei. Ŋo ŋei loutne ukude tego ŋadino okoramami, eŋe naso kutno mawe tego lewine waikei.”
MAR 10:32 Yesu eŋine so dokoine Yerusalem arikei wane arikoi. Yesu eŋe alakane ariki dokoine eŋe dere mezet okangoi. So ŋei ŋerep magu ŋadeeno arikoi. Eŋe kaetonge, Yesu eŋe dokoine 12 yewa koso ebu qeduguone more, eŋine ariki masi tanik kine kine solaino wakonkayake ea wane kieke edange.
MAR 10:33 Eŋe rake, “Detmami! Ukude ŋene wa Yerusalem lotkeŋem. Ŋei maneŋo Ŋei Wawainane Gipole ea Anutu wane mosop ŋei so Anutu papa togon welaine ŋei, Skribe, eŋane meteeno birakaki edo seukeakane ra togole more lobo ŋei eŋano birakaikei.
MAR 10:34 Edo wawaine don olale more, sopotka kiŋ quŋ qe more, qeu seuke more deŋesereo payake, paki kaiwe mama karewe qoeki koso wisikae wieyake.”
MAR 10:35 Zebedi wane gipoletkine Yakop so Yohane ere Yesu wane osino sari more rakoik, “Kito ŋebon ŋebon, ŋere kine kine mane wane qeson ganiketane sarimaite. Ge kine kine yewa ŋerano weneŋ maikenane ŋotmaike.”
MAR 10:36 Raukso, eŋe qesonore rake, “Na onokaka ŋirano weneŋ maikalane? ramamik!”
MAR 10:37 Ere rakoik, “Ge dere, ŋere ma wakone bira ŋotnom. Naso ge ŋei waom met metko mesikene, yewao ŋere weneŋ wazaŋone nat nat mesikete.”
MAR 10:38 Yesu eŋe etane rake, “Ŋire ea wane kine mi detlukkeuk paki, na qeson nanmamik. Na dere umat wikile kine kine zok manerop maikale. Ŋire ea maine okanikeik me?”
MAR 10:39 Ere rakoik, “Oo, ea ŋere maine okanwarekete!” Raukso, Yesuŋo etane rake, “Ŋire naŋane wikile nat parom welekatne desikeik.
MAR 10:40 Ea wane maine ŋitanikale. Ŋo wazane nat nat met met ea wane noŋo maine mi ŋitanikale. Anutu oŋomka met met yewa ŋei maŋane maulukke, ea eŋe ŋine maniake.”
MAR 10:41 Dokoine mete etke eŋe yale dere more Yakop so Yohane erane zok sotene osike.
MAR 10:42 Yesu eŋe edoraki, dokoine korop sariu edange, “Ŋine detmami lobo ŋei ŋerep eŋane ware ware biraka okanmami, ŋei yewa eŋe ŋei ŋerep zonomene togogoleŋo magu ma pese one more eŋane ware ware togogole wareonmami.
MAR 10:43 Masi yewa koso ŋinane keuo mane misuk wakoniake! Midakaka togogole! Ŋei ŋinane keuo ŋine ware wareŋine okorayakane, ra more eŋe ŋei magu eŋane qelit qeqe okaniake.
MAR 10:44 Ŋei ŋinane keuo ŋine ŋetneŋine okorayakane, ramore eŋe ŋei magu eŋane qelit qeqe okaniake.
MAR 10:45 Na, Ŋei Wawainane Gipoleŋo sarikole, na ŋei ŋerep korop eŋane qelit qeqe okane more qesiŋ ŋunmaile. Ŋei ŋerep edo na mi qesiŋ nanmami. Na, ŋei ŋerep qesiŋone more solane qikkawe ŋei ŋerep ma menaŋ oniakane sarikole.”
MAR 10:46 Eŋe ari Yeriko matko lotke more ea yuane arikoi, eŋine dokoine so ŋei ŋerep magu suaine weneŋ arikoi. Ŋei mane deine pilik pilikine eŋe numa wazaino metke. Eŋetine Bartimeus. Eŋe Timeus wane gipole. Eŋe mere ŋei ŋerep edo kine kine natne qesiŋ kaikeiwane boka woka metmaŋke.
MAR 10:47 Eŋe mere detki rakoi, Yesu Nazaret ŋei, eŋe done mo sarimaike, pakimo, ŋei yewa eŋe kieke togogoleka boka rake, “Oo, Yesu, ge Dawit wane ŋaboine, ge ŋetne bira ganiakane Anutuŋo mo rake. Ge naŋane wetŋone borikep!”
MAR 10:48 Ŋei ŋerep magu yewa edo kuroŋka rakoi, “Ge aŋaŋone ma wonge metnom!” Rau eŋe soringe togoleka koso boka rake, “Dawit ŋaboine ge siluŋ naŋane wetŋone borikep!”
MAR 10:49 Yale ra bokaki, Yesu eŋe dere more paŋ lalipke okora edane rake, “Orau! Wie iwa sarikep!” Eŋe de pilik yewa ora more olale rakoi, “Wet pesek suaine dere more wie sa arinom. Yesuŋo eŋano arikenane goramaike.”
MAR 10:50 Eŋe dere esatka kaŋzaŋ wie more, momo takotine kiroine yewa makoke more, Yesu wane osino arike.
MAR 10:51 Yesuŋo olatke, “Na dalino okanganikalane ramaine?” Ŋei deine pilik pilikine eŋe rake, “Kito ŋebon ŋebon na dene koso posikalane ramaile.”
MAR 10:52 Yesuŋo olatke, “Ge maine koso arinom. Mali malipŋoneŋo maki deŋone potmaine.” Yale raki, ikopka deine lotkeki pore ka more, Yesu ŋadino mogare arike.
MAR 11:1 Eŋe ari Yerusalem mat osino lotkekoi paki, ari mat etke metkoik, Betpage so Betani ere Oliwa bonaga wane wazaino metkoik. Yewa okorau so Yesu eŋe medewetkine etke matokotke.
MAR 11:2 Matok ore more iwa yale etane rake, “Ŋire ari Betani mat eriwa meuno tingo pamaike. Ea wa more pore kauk horsi nigatne mane medeune mulapko lukkau okorayake. Horsi ea ŋei maneŋo kutno wa mi metmele, ea ka more mulap siloke so ma sarikeik.
MAR 11:3 Ŋo, ŋei maneŋo qesonŋure rayake, ‘ŋire ea onoka wane okanmamik?’ Rakiso, ŋire iwa yale olale raikeik. Suaineŋo raki sari mamaite. Urata qoekimo koso ikop birakaki sariake.”
MAR 11:4 Yale ra etane biraotki ere ari yewaka pore kauk mat mane numa meuno pake yewao horsi nigatne medeune mane mulapko luo okoraki, ere ka more silokkakoik.
MAR 11:5 Ŋei natne eŋe yewa osoetno okorakoi, eŋe ore more rakoi, “Ei, ŋire dalino okangeik wane, horsi medeune ea silokkamamik?”
MAR 11:6 Rauso ere Yesuŋo don etange yale edanbik eŋe detpi qoeki oŋ rau, so ere ma sarikoik.
MAR 11:7 Ere horsi medeune ea Yesu wano ma sari more, eretne momo takot suaine eaŋo kutno motpik, so Yesu ea wane kutno wa metke.
MAR 11:8 Pakiso, ŋei ŋerep korop eŋe momo takotene kito qoke numao horsi kine gesoke ariakane lameke arikoi. Ŋei ŋerep natne eŋe zariŋ awak so eki metine eaŋo rutupke lamekkoi.
MAR 11:9 Yesu eŋine keuo kitoki ŋei magu natne ŋado kitou magu natne eŋe alakane more, iwa yale boka ra pezoŋka bakom kito arikoi, “Ŋene Anutu wane oraŋem! Ŋei iwa Waomŋo eŋine tungo birakaki sarimaike! Anutuŋo mosopkakep!
MAR 11:10 Ŋaboze Dawit ŋaboine sari ware ŋoniake! Aŋelo eŋe qeliwo Anutu wano orau!”
MAR 11:11 Eŋe yale okankau, Yesu eŋe Yerusalem lotke more Anutu Wane Bakom Urum koto waket more kine kine kotino pake ea korop kawareke. Kepe mo qoeakane okangi, Yesu eŋe dokoine 12 yewa ebuki, Betani ari pakoi.
MAR 11:12 Kepe qaeki sakoka eŋe wie more Betani mat qeliŋka sari numa keuo Yesu eŋe ŋara wane seukke.
MAR 11:13 Seuke more deine potki ariki kaki fik mane metine loutneŋo supakaki qei amaŋ okorake Yesu eŋe wele natne mayakane okane ari fik eki kino okora pore kaki wele mane mi metke. Midaka togole. Onoka wane, wele qeqe nasoino mida wane, eŋe pore metineka kake.
MAR 11:14 Paki, Yesu eŋe fik yewa olatke, “Ge koso ŋado wele mane mi qekene! Midakaka togogole!” Dokoine eŋe ea detkakoi.
MAR 11:15 Eŋe ari Yerusalem lotke more, Yesu eŋe ari Anutu Wane Bakom Urum kotino waket more ŋei ŋerep nalu qole qole urata ea wane kotino ma metkoi, ea kieke more osoponge. Ŋei eŋe zake yewa kutno mere wesi setne maingekoi, so met met kutno mere naŋi qole qole urata ma metkoi, ea korop kito surubage qakki ketke.
MAR 11:16 Paki, eŋe kine kine koso Anutu Wane Bakom Urum wane sen koto mi ma waket saket okangei wane ra togoleke.
MAR 11:17 Ra togole more iwa yale edange, “Anutu wane papaiŋo iwa yale ramaike, ‘Urumne ea eŋe ŋei ŋerep kepe baŋem ŋine maguine maguine sarikei, eŋane meŋe meŋen urum okaniake.’ Ŋine yale okanbimo, kobu ŋei eŋane mat okanmaike.”
MAR 11:18 Yesu eŋe yale raki, Anutu wane papa togon welaine ŋei, Parisi, so Anutu wane mosop ŋei, Pris, eŋe dere more auye rakoi, “Ŋene dalino okane more qeŋem seukeake.” Ŋo, ŋei ŋerep eŋe korop Yesu wane kito ebo eboninane zonomineŋo detkau, zok manerop ewinerop okange, ea wane Parisi so Pris eŋe kaetongi, qeliŋkakoi.
MAR 11:19 Ruo kereki naso yewao Yesu eŋine so dokoine eŋe Yerusalem qelige so ket arikoi.
MAR 11:20 Qaeki sakoka, eŋe ari kau, fik eki wele midaine yewa mo toroge okorake. Metine so ŋodine kaki korop marapke okorake.
MAR 11:21 Petoro eŋe Yesuŋo okange, ea detsoroke more Yesu olatke, “Kito ŋebo ŋebon, ge fik iwa kanom! Ge yatne soakkene, eŋe mo marapke okoramaike.”
MAR 11:22 Yesu eŋe mainge rake, “Ŋine Anutu malipkau.
MAR 11:23 Ŋine maine bonaga iwa olale raikei, Ge wie more sontake ari kiwetko ketnom! Ŋine wet etkeka mi okane more, wet weku okane raikeiwo, welekatne donŋine welerop okaniake. Ea wane na ŋidanmaile. Kine kine ŋine yewaŋo raikei, rokop mawe wakoniake.
MAR 11:24 Ŋo, ŋine kine kine natne Anutuŋo ŋiboniakane meŋenkaikei, naso yewao ŋine Anutuŋo kine kine mo ŋibonge ea togoleka dere malipka more meŋenkaikei. Na welekatne ŋidanmaile. Ŋine yale malipka more meŋenkaikeiwo, Anutuŋo kine kine ea ŋiboniake.
MAR 11:25 Naso ŋine meŋen meŋen more okora more, ŋei maneŋo umat mane mo ŋinano make ea detsoroke more eŋane turuŋ yewa qeliŋkawarekei. Yalewaka magaŋine weti qeliwo metmaike, eŋe ŋinane turuŋŋine yewa qeliŋgi nigetkayake.
MAR 11:26 Ŋo, ŋine ŋei ŋerep eŋane sot turuŋene mi qeliŋkau niget ŋuniakeo, magaŋine weti qeliwo metmaike eŋe yalewaka ŋinane sot turuŋŋine ea mi qeliŋgi nigetkayake.”
MAR 11:27 Yesu eŋine so dokoine eŋe zinge ari Yerusalem lotke more Yesuŋo Anutu Wane Bakom Urum kotino ari waket lolike geki Anutu papa togon welaine ŋei so Anutu wane mosop ŋei ŋetne so Yuda ŋei ŋetne eŋe Yesu wano sarikoi.
MAR 11:28 Sari olale rakoi, “Ge eŋet biŋek so zonom ea diao ŋine manom paki, kine kine ea korop okan waremaine? Maŋo eŋet biŋek suaine ea gingane, ge urata ea ma okanmaine? Ge yatne Anutu wane Bakom Urum koto ŋine kine kine ea ma qakenom, korop saket warike, zonom eamo maŋo gingi, ge okanine?”
MAR 11:29 Yesu eŋe mainge edange, “Na yaleka ŋine qeso qeson weku qeson ŋunbe, naŋane qeso qeson yewa mainge nolatpiso na masi kine kine ea maŋane dereretko mamaile ea wane kine rawe desikei.
MAR 11:30 Yohane wane doku tau tau urata ea qeliwo ŋine wakonge, me ŋeiwo ŋine wakonge? Ea ŋido mainge nolatpi detpe.”
MAR 11:31 Eŋe yale ra qeson ongi eŋe dere more enŋene auye rakoi, “Ŋene raikene ea qeliwo ŋine wakonge, yale ra olatŋem eŋe rayake, pakimo ŋine onoka wane ea mi dere malipkamami?
MAR 11:32 Me ŋene raikene, ŋeiwo ŋine wakonge, ea raŋem maine mi konapkeake.” Ŋei ŋerep eŋe Yohane wane detkakoi, eŋe Anutu wane qelit ŋei wele, ea wane Pris eŋe dere more kaetongi,
MAR 11:33 don iwa yale mainge Yesu olale rakoi, “Ŋene mi detmaine.” Eŋe yale rauso, Yesuŋo edange, “Na yaleka, na maine mi maŋo qeli ewe zonom ningi, urata ea mamaile, eamo mi ŋidanikale.”
MAR 12:1 Yesu eŋe don rokop natne iwa yale more edane rake, “Ŋei maneŋo wain eu ebore more sen pise qeare more, lom yaso taŋ eaŋo wain woune lapelekeake, ea wane mauluke more mat bosiŋine kiroine wetika weti maki yewa waki eu yewa warelukkake. Eŋe ŋei natne eŋane meteeno motki edo urata yewa ware ma geu eŋine qelige lobo kepe yewao ari geke.
MAR 12:2 Eŋe yewa geki wain wele mena menaŋ nasoine okangi mo qelit medepine mane birakaki eu ware ware eŋano wele natne manbi ma sariakane arike.
MAR 12:3 Pakimo, eu ware ware eŋe wie qelit medep yewa malipka more kiŋ quŋ kito osopkau, eŋe metineka zinge arike.
MAR 12:4 Ariki, eu welaine eŋe koso qelit medep mane birakaki ariki eŋe yalewaka qe lewine rasipoke manerop matalikakoi.
MAR 12:5 Eŋe soringe koso qelit medep mane birakaki ariki, ea yemo komu komune qeu seukke. Eu welaine eŋe ŋei loutne biraongi ariu eu ware ware edo kawali ma wakone more ŋei natne ziwem engukoi ŋo, natne komu komune seuseune engukoi.
MAR 12:6 Pakimo, eŋe eŋine gipole wemedep wekuku wetineŋo malipka geke. Ea wane eu welaine eŋe iwa yale detke. ‘Ŋine nae medep iwa wane aŋaine teweke more ewine kitokei.’ Yale dere more eu ware ware eŋano birakake.
MAR 12:7 Pakimo eu wane ware ware ŋei eŋe medep yewa ka more auye rakoi, ‘Medep yewa eŋe gemage magainane eu so kine kine eu koto pamaike, iwa ŋebu ma more ea wane welaine okane wareoniake. Ea wane ŋene qeŋem seukkiso ŋedo eu iwa welaine okane warekene.’
MAR 12:8 Yale rau paki ma more qeu seukki pareŋine ea eu ŋadino birakau ketke.
MAR 12:9 “Pakimo, eu welaine eŋe dalino okaniake? Eŋe sari eu ware ware yewa engu, rasu pelekki eŋe korop seuke midakei. Midau mo eŋe koso eu ware ware musele ma wakone biraoniake.
MAR 12:10 Na iwa don rokop ra qelaŋanmaile. Ŋine don nat paromine mane Anutu wane papiao mi dapore det okanmami mane? ‘Mat mama urata ŋei eŋe mat wane bosiŋ mane ea eki pelekine ra more qikka yeine birakei. Wane ŋado eŋe koso kau mat wane banega bosiŋ togogole okange.
MAR 12:11 Waom eŋe ŋado yale okangi, ŋene kaŋem wekumane okaniake.’”
MAR 12:12 Yale ra edangi, Yuda ŋetne eŋe detpi Yesuŋo don rokop ea qeki, korop eŋanoka ariki rawaeke. Pakimo, eŋe Yesu malipka wokomkaikei wane wetkekoi ŋo eŋe ŋei eŋane kaetonge, yalinane eŋe yeine qeliŋka arikoi. Ŋei ŋerep ene Yesu wane don dere siminonge yewa wane Yuda ŋetne eŋe kaetongi, Yesu qeliŋka arikoi.
MAR 12:13 Yuda ŋetne eŋe Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi, so Herot wane tego natne biraonbi Yesu wano arikoi. Ŋei yewa eŋe Yesu dongo qe isikau, don mataliki, don uratao birakakei wane arikoi.
MAR 12:14 Eŋe ari more Yesu olale rakoi, “Kito ebo ebon, ŋene ge detluk ganmaine. Ge isi don mane mi raraŋone, ge don wele rara wane ŋei. Ge ŋei mane wane mi kaetgan okanmaike. Ge ŋei ŋerep natne don mane edane more koso ŋei ŋerep magu natne don mane mi edane okanmaine. Midakaka! Ge don wele so Anutu wane masi koboboine kito, ŋei ŋerep iwa korop sikan ŋone okanmaine. Ŋenze ra rokop donze ea wane ge dalino detmaine? Maine ŋene takis Roma kepe ware ware suaine manikene me mida?”
MAR 12:15 Ŋo, Yesu eŋe isisienane kine ea mo detone more edane rake, “Onoka wane ŋine na liwek nanmami? Eso, yale wane ŋine wesi yewa mane ma sariu kawe.”
MAR 12:16 Yale raki, eŋe wesi mane ma more, Yesu wane osino ma sariu, eŋe qeson one rake, “Oŋaoŋa iwa so eŋet iwa maŋane?” Eŋe rakoi, “Roma kepe ware ware suaine eŋane eŋet so oŋa oŋa.”
MAR 12:17 Pakimo, Yesu eŋe donene mainge rake, “Roma kepe ware ware suainane biŋek kine kine ea maine eŋine manikei, ŋo Anutu wane biŋek kine kine ea eŋe eŋine Anutu manikei.” Yale raki, ŋei magu yewa eŋe Yesu wane don dere oŋaene qaeke, qiselukkoi, so dereret siuke.
MAR 12:18 Yuda ŋei ŋetne, Sadusi natne, eŋe Yesu wano sarikoi. Magu yewa eŋe yale raokangoi ŋei seuseune eŋe koso mi wiekei. Ea wane eŋe Yesu qesonka rakoi,
MAR 12:19 “Kito ebo ebon, sogino, Moseŋo ŋenze don mane iwa yale qeke. ‘Ŋei mane eŋe seukeake, eŋe medeune midaine, ŋo, ŋanomine eŋe yeka geake, pakimo ŋei seukke eŋane ŋole eŋe tatine qesiŋka more ŋerep yewa oŋo koso ma more medep mane ma wakoniake.’
MAR 12:20 Ŋenane donkisi detnom. Donkisi iwa eŋe tati ŋon sewen(7) yale gekoi. Wane tatene suaine eŋe ŋerep ma ge more medep mane mi ma wakone eŋe yaup seukke.
MAR 12:21 Pakimo, ŋole kebaŋine oŋo tatinane mala ea make. Eŋe yaleka medep mane mi ma wakone more eŋe seukki, ŋole ŋorikine eŋe yalewaka okange.
MAR 12:22 Yalewaka tati ŋon sewen(7) yewa eŋe ŋerep wekuka makoi, ŋo, medep mane mi ma wakone more, eŋe yaup seukwarekoi. Pakimo ŋerep yewa eŋe yaleka ŋado baŋ seukke.
MAR 12:23 Boaŋ naso ŋei seuseune eŋe wisikae wiekei, yewao ŋerep yewa eŋe maŋane ŋerep biŋek okaniake? Ge detmaine. Ŋei tati ŋon sewen eŋe ŋanomene weku yewa makoi.”
MAR 12:24 Yesu eŋe mainge rake, “Ŋine Anutu wane papiao don pamaike, ea ŋine mi detlukmami. So ŋine Anutu wane zonomine ea ŋaŋaeka more ea wane don yewa qeyau ramami.
MAR 12:25 Ŋei seuseune eŋe deŋesereo ŋine wisikae wiekei, naso yewao eŋe koso ŋao ŋanom mi okanikei. Midakaka! Eŋe qeliwo aŋelo yale gekei.
MAR 12:26 Ŋei seuseune eŋe wisikae wiekei, eŋane don yewa Moseŋo kibi qeke. Ŋine yewa mi dapotkoi me? Naso yewao eki nigatnane kutno gerep zeke, eao yewa wane donkisi Anutuŋo Mose olatke, ‘Na Abraham wane Anutu, so Isak wane Anutu so Yakop wane Anutu okanmaile.’
MAR 12:27 Anutu eŋe ŋei wisika gemami eŋane Anutu. Don ea wane kine iwa yale, Abraham, Isak, Yakop kepe solaŋo seukoi, ŋo oŋaoŋaeneŋo naso yewao wisika gemami! Anutu eŋe ŋei seuseune eŋane Anutu midakaka! Ŋine don yewa qeyau rawaremami!”
MAR 12:28 Yesu eŋe yale raki, eŋe don auye kitat metpi, Anutu papa togon welaine ŋei mane eŋe sari detkaki, Yesu eŋe don koboboine mainge edangi, eŋe Yesu qesonka rake, “Ge ranom! Anutu wane ra rokop don eŋano ŋine diawaŋo ŋetne okanmaike?”
MAR 12:29 Yesu eŋe donine mainge rake, “Iwa yaleŋo Anutu wane ra rokop don ŋetne okanmaike. ‘Israel ŋei ŋerep detpi! Waom eŋe ŋenane Anutu okanmaike! Eŋe waom wekuku!
MAR 12:30 Ŋine wet dereretŋine, so oŋa oŋa ŋine so zonomŋine korop Waom ŋine Anutu eŋane siminŋungi ma qotkau!’
MAR 12:31 Anutu wane ra rokop don ŋetne yewa wane bano, koso mane etke okanmamik yemo, ‘Ŋine wetŋineŋo ŋidomka ma qot nagugekei! Yalewaka ŋei ŋerepkopŋine korop wetŋineŋo ma qotonikei.’ Anutu wane ra rokop etke yewa koso maneŋo etke iwa mi yuan otmaike.”
MAR 12:32 Anutu papa togon welaine ŋei yewa eŋe Yesu olale rake, “Kito ŋebon ŋebon ge don maine ramaine! Oo welekatne! Waom eŋe wekuŋo Anutu okanmaike. Koso mane mi gemaike.
MAR 12:33 Ŋene wet dereretze so oŋaoŋaze so zonomze korop Anutu wane siminŋongi, ma qotkaŋem! So ŋenze wetzeŋo ma qotnagukene. Yalewaka ŋei ŋerep korop ma qotonikene. Ŋene ra rokop don etke iwa mogasikeneo, masi etke eaŋo Anutu wane bakom natne lama bulamakaŋo mire okanmami, ea korop yuan onikeik.”
MAR 12:34 Yesu eŋe ŋei yewa don raraine detkaki weku mane koboboine ŋei dereret koropŋo ramami, yale mainge raki, detka more ŋei yewa olale rake, “Ge Anutuŋo ŋei ŋerep wareŋuniakane kine daleo ea detkenane qou qou okanmaine.” Yesu eŋe don yale raki, ŋei ŋerep natne eŋe don natne Yesu qeson kaikeiwane kaetongi, koso don mane mi qesonkakoi.
MAR 12:35 Yesu eŋe Anutu Wane Bakom Urum koto mere ŋei ŋerep kito ebone more iwa yale rake, “Ŋo onoka wane Anutu wane papa togon welaine ŋei, Skribe, eŋe Mesia wane ramami, eŋe eŋineka Dawit wane ŋaboine, kepe ŋei eŋineka.
MAR 12:36 Mesiaŋo ŋei ŋerep ma menaŋ oniakane, Anutuŋo ma wakonkake. Anutu wane Asu Koboboineŋo Dawit dereret mange, pakimo, Dawit oŋom rake, ‘Magak Suaineŋo naŋane suaine Mesia iwa yale olatke, “Ge naŋane wonnoken mesikene, pakimo, noŋo ŋabakopŋone, eŋe biraonbe, geŋane banŋono mesikei.” ’
MAR 12:37 Dawit oŋom Mesia wane eŋe suainene rake, wane mo eŋe daleo wane Dawit wane ŋaboine?” Ŋei ŋerep magu suaine eŋe Yesu wane don dere more, siminongi bakom kitokoi.
MAR 12:38 Yesu eŋe iwa yale kito ebonge, “Ŋine Anutu wane papa togon welaine ŋei eŋane kaulukonikei! Eŋe takot kiroine kibinerop bira more arikei wane siminone okanmaike. So eŋe lewalewaŋ sobego taŋ tuŋ zarak zurak geu ŋei ŋerep edo one ma wa one more eweene kitou geokanmami.
MAR 12:39 Eŋe Yuda lewa lewaŋ urum koto so epa kebu eao met met ŋetno mesikeiwane okan okanmami.
MAR 12:40 Eŋe yale okane more ŋerep mala eŋane mat oma one okanmaŋkei. Omakone more eŋe sari Yuda lewa lewaŋ urum koto ŋei ŋerep eŋane deo okora Anutu wano meŋe meŋen kiroroine meŋenka okanmaŋkei. Ŋei yaline yewa eŋe gemage ŋado Anutuŋo wikile suaine eboniake.”
MAR 12:41 Yesu eŋe Anutu Wane Bakom Urum wane wesi katapa osino metke. Mere ŋei ŋerep one metki ari wesi katapa koto birau ketke. Ŋei wesi aboŋene suaine loutne eŋe wesi suaine motkoi.
MAR 12:42 Paki mo, ŋerep mala wesi aboŋine nigatnemde eŋe sari toea etke biraki ketke.
MAR 12:43 Ea wane Yesu eŋe dokoine edoraki sariu edange, “Na welekatne ŋidanmaile, ŋerep mala ŋaone mo seu seune, aboŋine nigatnemde eaŋo wesi manerop motmaike, eŋe ŋei ŋerep wesi aboŋene suaine eŋane bakom wane wesi motmami, ea yuanonmaike.
MAR 12:44 Ŋei ŋerep wesi aboŋene suaine pake, ea ŋine nigatnemde so natka Bakom Urum wane laseo motkoi, ŋo ŋerep mala iwa eŋe zok wesi wane ziaŋ lulukke, ŋo eŋe koropka birawareke, eŋe wesiine mane doku ŋara qoleakane maune mi motki metke.”
MAR 13:1 Yesu eŋe Anutu Wane Bakom Urum Suaine qeliŋka more ket ariki, dokoine eŋano ŋine maneŋo olale rake, “Kito ŋebo ŋebon, ge so Anutu Wane Bakom Urum, so eŋane urum ketkele weku mane, weku mane iwa onnom!”
MAR 13:2 Yale raki, Yesuŋo mainge rake, “Ŋine kau mat iwa zok suaine okanmaike me? Naso kutno ŋei ŋinane ŋei ŋaba eŋe mat iwa matalikeiwo, eŋe wesi mane mi qeligeu weti kutno mesiake, midakaka! Eŋe koropŋo saket din bun kitopoke qakeu ket ari wareake.”
MAR 13:3 Yesu eŋe Oliwa bonagao mere pore kaki Anutu Wane Bakom Urum nat metke. Yesu so Petoro so Yakop so Yohane so Andrea enŋeneka metkoi.
MAR 13:4 Mere more eŋe Yesu qesonka rakoi, “Ge ranom detŋem, naso dango Anutu Bakom Urum ea poripkeake? Onokaka kine kine maneŋo mikep wakone sikanŋongi, ŋene ea ka more raikene, Anutu Wane Bakom Urum mo wiriakane nasoine bomilemaike?”
MAR 13:5 Yesu eŋe edane rake, “Ŋei loutne eŋe sari isi ŋunikeiwane ŋine kaulukkei!
MAR 13:6 Ŋei loutne eŋe sari more naŋane eŋetne nora more raikei, ‘Na Kristo.’ Yale ra more ŋei ŋerep loutne isi onikei.
MAR 13:7 Ŋine baŋ kawali suain suaine ea ukatneka desikei, so momo don, kawali natne kepe nat parom ramaike, ea dere mo qomŋine misuk umareake! Kine kine yaline korop wakoniake. Ŋo, qeli so kepe nasoine yemo ikop mi qoeake.
MAR 13:8 Mat mane eŋe wie ari mat mane eŋerop kawali yaku matali okanikei. Ŋei kepe maneo ŋine eŋane ŋei waom eŋe ari kepe mane wane ŋei waom eŋerop yaku matali qetali okanikei. Kepe loutne memea suaine ma paki, ŋara wane bodi wakoniake. Ŋerep edo medep ebukeiwane gae kieke ebumaike. Naso yewao wikile yaline kieke wakoniake.
MAR 13:9 Ŋei edo sari ŋibu ari kaunsol eŋano dongo bira ŋunikeiwane kauluk nagukei. Eŋe ŋine Anutu wane lewa lewaŋ urum koto zinge more, ŋibu ari biraŋunbi kepe ware ware eŋane deo okorakei. Yewa ŋine biŋek don ra edanikei.
MAR 13:10 Alakan, ŋine kepe baŋem ŋei ŋerep korop eŋane biŋek don ra qelaŋane edanikei. Pakiso, kepe qeli naso etne qoeake.
MAR 13:11 Ŋei edo ŋibu ari kaunsol eŋano dongo bira ŋunikei, naso yewao ŋine dere mezet mi okane raikei, ‘Ŋene kaunsol dalino edanikene?’ Ea mida! Ŋine eŋane deo okorau, naso yewaka Anutuŋo dereret ŋino don mosiake, yewa ŋine ra qelaŋanikei, eamo ŋidom mi raikei, yemo Asu Koboboineŋo rayake. Anutu wane Asu eŋe weneŋ ŋinerop okora ŋidangi edanikei.
MAR 13:12 Naso yewao ŋei mane eŋe tatine me ŋole ma ari kaunsol eŋano dongo birakaki qeu seukeake. Yalewaka magak eŋe dokoene ebu ari kaunsol eŋane dongo biraonbi enguwi seukkei. Yalewaka dokoetne eŋe naga magaene epu ari kaunsol eŋano dongo biraotpi etkuwi seukkeik.
MAR 13:13 Naŋane eŋetneŋo ŋinano pamaike ea wane ŋei ŋerep korop eŋe ŋinane dere worik okanŋunikei. Ŋo, ŋei eŋe togole biŋek don malipka okorayakeo, Anutu eŋe qeli kepe qoiqoi nasoo ŋei yewa mayake.”
MAR 13:14 Yesuŋo iwa yale rake, “Ŋine Ŋei Madoŋ Madoŋine so Matali Matali Kaetinerop kau Mat Kobekine, yewao wakone okorayake. Eŋe Anutu wane tun ma more isisine okorayake.” (Ŋei mane eŋe kibi iwa dapore kine detlukeake.) “Naso yewao ŋei ŋerep Yuda kepeo ŋine kaet okane biririke bonagao arikei.
MAR 13:15 Ŋei mane eŋe mat sekaino mesiake, eŋe mat koto mi wa more kine kine natne mayake, eŋe yeine qelige kaet ariake.
MAR 13:16 Ŋei mane eŋe euo geakeo ŋine, eŋe koso mi zinge ari matko momo takotine mayake, eŋe yeine qelige kaet ariake.
MAR 13:17 Ŋerep medep ŋat korop so medep abuburop, eŋe wikile suaine zok manerop desikei.
MAR 13:18 Ŋine Anutu meŋenka olatpi, ‘Kine kine yewa koya momo naso misuk wakoniake.’
MAR 13:19 Naso yewao umat kakapa suaine wakoniake. Anutuŋo qeli so kepe mat ma wakonge naso yewa so naso iwa gemaine, ea wane keuno umat kine kine wakonge ea korop umat iwaŋo yuanka more wakoniake.Umat iwa qoeki ŋadino umat mane yaline mi wakoniake.
MAR 13:20 Ŋo Waom eŋe naso yewa wane umatine korop mi ma bomilemaikeo, yemo ŋei ŋerep korop mida lele warekene, Waom eŋe eŋine ŋei ŋerewekoune biraonge, ea wane naso iwa ma bomilemaike.
MAR 13:21 “Naso yewao ŋei maneŋo ŋidaniake, ‘Ŋeiwa Waomŋo ŋei ŋerewekoune ŋebuyakane, ea iwa kau, Kristo iwa metmaike!’ me ‘Kau! Eriwa metmaike!’ Ŋine misuk dere malipkakei.
MAR 13:22 Ŋei natne eŋe sari isiŋune more, iwa yale raikei, ‘Na iwa Waomŋo ŋei ŋerewekoune ŋibukalane biranange’ , me raikei, ‘Na propet mane,’ yale ra, masi tanik kine kine, tanikine kine mane kine mane maikei, so isiŋunikei. Ea welekakatne, eŋe maine ŋei ŋerep Anutuŋo mo eŋine biŋek biraonge, ea isionikei.
MAR 13:23 Ea wane ŋine kaulukkei! Na don kine kine mo korop ŋidanwarile.”
MAR 13:24 Yesu eŋe koso iwa yale rake, “Umat kine kine suaine yewa midaki, naso yewao kepe deine mupkeki meso eŋe yaleka mi qelaŋaniake.
MAR 13:25 Serekin eŋe qeliwo ŋine buratke ketpi, kine kine togole qeliwo eŋe korop qise warekei.
MAR 13:26 Naso yewao kau. Na Ŋei Wawainane Gipoleŋo kezoŋ kutno qelaŋanne suaine so zonominerop wakone sarikale.
MAR 13:27 Naso yewao na Ŋei Wawainane Gipoleŋo aŋelokopne biraonbe, qeli so kepe wazaino ŋine nat nat qei so weti ŋei ŋerep Anutuŋo mo ma wakone biraonge, ea aŋelokopne edo korop ebu sari qeturaŋ ŋonikei.
MAR 13:28 “Na eki fik wane kine kito ŋidanbe desikei. Eŋane metine posi qake more musele yabiki ŋine ka more raikei kaiwe naso okanmaike.
MAR 13:29 Yalewaka ŋine fik kine kine qotkoine ea wakongi ŋine yale desikei, Ŋei Wawainane Gipole nasoine mo bomile osop osop madetko sarimaike.
MAR 13:30 Na welekatne ŋidanmaile, naso sariake, naso eao ŋei ŋerep naso iwao wane biŋek eŋe mi seukeu, kine kine ea korop wakon wareake.
MAR 13:31 Kepe so qeli ere midakeik, ŋo, naŋane don yemo mi midayake.”
MAR 13:32 Yesu eŋe koso manerop rake, “Ŋei maneŋo ea wane nasoine mi detkamaike. So qeliwo aŋelo magu so Anutu wane Gipole eŋe yaleka mi detkamami. Magak Anutu oŋomka detmaike.
MAR 13:33 Ea wane, ŋine kauluke more ware gekei! Ŋine naso mi detkamami. Ma nasoo yewa wakoniake.
MAR 13:34 Masi tanik iwa yemo nasoo baŋ yalewa wakoniake. Ŋei mane eŋe matine qeliŋka more mat maneo ariakane okane more eŋe mat ware ware matokone biraongi edo eŋane kine kine warekei. Paki eŋe urata bonep bonep matoke biraone more ŋei mane aŋap wake waketko metke, yewa olale rake, ‘Ŋine diam togogole ma warekaikei!’
MAR 13:35 Yalewa wane ŋine siluŋ warelukkei! Ŋine mi detmami, ma naso mat wane welaine sariake. Ŋine mi detlukkamami. Eŋe ruo kereake nasoo me ruo keuno me kaiwe wetemaike naso eao me kepe qaeqaewo sariake. Ea ŋine mi detlukkamami.
MAR 13:36 Mat welaine eŋe gege ikop sariki, qisekeiwane ŋine wisika mesikei.
MAR 13:37 Na don iwa ŋidanmaile eamo ŋine ŋei ŋerep korop ŋinane biŋek. Ŋine koropŋo warekalukkei!”
MAR 14:1 Kaiwe etke qoeki, aŋelo loloŋon loloŋon peada naso so bret patpale peada naso okange. Anutu mosop ŋei natne so Anutu wane papa togon welaine, ŋei eŋe auye rakoi, “Ŋene dalino okane more Yesu sanka ma more qeŋem seukeake?
MAR 14:2 Eŋe rakoi, ea peada naso suaino mi maikene. Ŋei ŋerep eŋe dere worik okane more kawali ma wakonikei.”
MAR 14:3 Yesu eŋe Betani matko Saimon wane matko metke. Saimon eŋe sogino ŋei kubetine weneŋ mere mo menaŋge. Yesu eŋe Saimon wane zakeo ŋara ne metki, ŋerep mane eŋe kelok qoune simlerop lewine suaine ea beloŋ gorop ma sa more beloŋ rasipoke more kelok qounerop Yesu wane lewetino qakke.
MAR 14:4 Ŋei ŋerep natne metkoi, eŋe sotene osiki auye rakoi, “Onoka wane kelok qounerop sanda iwa matalimaike?
MAR 14:5 Ŋei maneŋo kelok yewa qoleakeo wesi setne 300 yaline ma more, ŋei aboŋene midaine eboniake.” Ra more ŋerep yewa dere worik okankakoi so don manerop rakoi.
MAR 14:6 Yale rau, Yesu eŋe rake, “Qeliŋkau! Onoka wane ŋine umat suaine mane ŋerep yewa don okankamami? Eŋe masi iwa weku mane naŋano mamaike.
MAR 14:7 Ŋei aboŋene midaine eŋe naso baŋem ŋinerop gekei, ŋine naso natneo eŋe mapikonbe ra ma okanikei, ŋo na yemo ŋinerop zok naso kiroine mi gekale.
MAR 14:8 Ŋerep eŋe kine kine mawe ra more maine mayake. Eŋe kelok qounerop solano motmaike eŋe deŋesereo wane ma ewek nanmaike.
MAR 14:9 Na welekatne ŋidanmaile. Kepe baŋem korop eŋe Anutu wane biŋek don ra qelaŋane more ŋerep iwa wane don kisi edane eŋetine detsorokka more bukeu wayake.”
MAR 14:10 Naso yewao dokoine 12 eŋane keueno ŋine Yudas Iskariot eŋe mosop ŋei ŋetne eŋane meteeno Yesu bira kayakane arike.
MAR 14:11 Eŋe dere more bakom kito more eŋerop tako rakot don au more wesi manikeiwane olatkoi. Yudas eŋe dere more yewaka kieke Yesu ma wakon kayakane so meteeno mosiakane numaine mane dere maulukke.
MAR 14:12 Bret patpalane soda weku kaiwe mane eao Yesu wane dokoine eŋe qesonka rakoi, “Ge detnom! Ŋene diawao ari mere Aŋelo Loloŋon Loloŋon Naso wane ŋara maulukkene?” Kaiwe yewa ŋei ŋerep eŋe Aŋelo Loloŋon Loloŋon Naso lama medeune koma baŋem qe nemaŋkoi.
MAR 14:13 Yesuŋo dere more dokoine etke biraore etange, “Ŋire ari Yerusalem matko waket more ŋei mane kauk doku kap teweke sari numao marat ŋusiake. Yewa mogatka ariuk,
MAR 14:14 eŋe ari mat wakesiake, yewa ŋire ari waket more mat welaine iwa yale olasikeik, ‘Kito ŋebo ŋebonze ramaike, naŋane mat aŋaone diawao Aŋelo Loloŋon Loloŋon Naso na mere dokone eŋerop ŋara nekene.’
MAR 14:15 Yale ra qesonkauk, eŋe urum ea aŋaone mane suaine kutno weti met met so zake kine kine mo mauluk maulukine, ea sikanŋutkiso, yewao ŋire ŋaraze maulukkeik.”
MAR 14:16 Medewetkine etke ere qelige mat suaino ari lotke more Yesuŋo etange yale maratka more ere Aŋelo Loloŋon Loloŋon Naso wane ŋara kine kine maulukkoik.
MAR 14:17 Rarapko, Yesu eŋe dokoine 12 ea weneŋ sarikoi.
MAR 14:18 Eŋe zakeo ŋara ne metpi, Yesu eŋe edange, “Na welekatne ŋidanmaile. Ŋei mane ŋinane keuoŋineŋo na ma wakonnane more, ŋabakopne eŋane meteeno bira naniake. Ŋei ea eŋe weneŋ iwa narop mere ŋara nemaine.”
MAR 14:19 Dokoine eŋe dere umare more weku weku Yesu qesonka rakoi, “Maŋo? Noŋo me?”
MAR 14:20 Yesuŋo mainge rake, “Medep 12 ŋinane keuoŋine eŋe iwa narop weneŋ mere metine biraki pletko ketki ŋara ma nemaike.
MAR 14:21 Na Ŋei Wawainane Gipole seukkalane mo Anutu wane papiaŋo mo eŋe seukeake ramaike, Welekatne, ŋo ŋei yewa eŋe Ŋei Wawainane Gipole na ma wakonnane ŋaba eŋane meteeno birananiake, eŋe yemo wet borik zok umat manerop marat kayake. Ŋei yewa eŋe nabokŋo siluŋ mi makirap, paki eŋe umatine mi wakon mangirap.”
MAR 14:22 Eŋe ŋara ne metpi paki, Yesu eŋe bret nat parom ma more Anutu wane bakom kito more mapoke dokoine ebone more rake, “Ŋine mau! Iwa nae bikumne.”
MAR 14:23 Paki, eŋe wain lase ma more Anutu wane bakom kito more ebongi eŋe korop newarekoi.
MAR 14:24 Eŋe neu Yesuŋo edane rake, “Iwa mo nae weŋemne, eaŋo tako rakot muselane biŋek na korop qesiŋ ŋuniakane qakkale. Anutuŋo weŋemne ea wane ra more ŋinerop tako rakot geake.
MAR 14:25 Na welekakatne ŋidanbe, na koso wain mane ŋinerop mi nene gemage, naso kutno Anutu wane qeli ewe zonom sariake, naso yewao wain musele kine mane nekale.”
MAR 14:26 Yale edangi qoekiso, eŋe Anutu wane bakom eŋet mane kito more Oliwa bonagao arikoi.
MAR 14:27 Yesu eŋe edange, “Ŋine korop mali malip ŋine qororoŋgi, na qeliŋnane ariwarekei. Eamo Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, ‘Anutuŋo lama ware ware qeki seukki naso yewao eŋane lama korop ket giŋ qiririŋ yauyaup ariwarekei.’
MAR 14:28 Ŋo, na koso wisikae wie more Galili ari alakane ŋibonikale.”
MAR 14:29 Petoroŋo olatke, “Natne eŋe korop ge qeliŋ ganwareke, ŋo na yemo ge mi qeliŋ ganikale!”
MAR 14:30 Yesuŋo Petoro olatke, “Na welekatne golatmaile. Ukude ruo iwao tiak eŋe atak etke bokaki mi qoeki goŋo atak karewe bisop nanikene.”
MAR 14:31 Petoro eŋe koso togogole mainge rake, “Geŋone gekuwi seukkenom, na nekukeiwane okanbi, na ge mi bisopganikale.” Dokoine natne korop eŋe yalewaka rakoi.
MAR 14:32 Eŋe Getsemane sauromoo ari lotke more, Yesuŋo dokoine edange, “Ŋine iwa metpi, na ari meŋenkaikale.”
MAR 14:33 Eŋe Petoro so Yakop so Yohane eŋerop edangi arikoi. Ari numao Yesuŋo wet borik so umat kakapa suaine dere more
MAR 14:34 dokoine edange, “Wetne zok boriki, seukkalane okanmaile. Ŋine iwa diam metpi!”
MAR 14:35 Eŋe eri eri kere more kepeo ket quruŋ rasu pa more, meŋenkake. Eŋe wikile suaine ea maine yuankayake, ea wane dere more meŋenkake.
MAR 14:36 Eŋe meŋenka rake, “Oo magak! Ge wikile lase iwa korop maine omak nanikene? Kine kine korop, ge maine mi ŋaŋaekene. Ge siluŋ naŋane simile mi mogasikene. Midaka. Ge geŋone simileŋone mogare mawarekene.”
MAR 14:37 Yale meŋenkaki qoeki, eŋe koso zinge ari dokoine karewe ongi kulu pau Petoro olale rake, “Saimon! Ge kulu pamaine me? Ge naso nigatne wet wisika maine mi gekene me?”
MAR 14:38 Eŋe edane rake, “Ŋine sot mi marat kakeiwane kauluk nagu more meŋenkaikei. Oŋaoŋaŋo meŋen meŋen wane togole ewekmaike. Ŋo, solaŋo pelekmaike.”
MAR 14:39 Eŋe yale ra edane more zinge koso ari mikep ra more meŋenkake yalewaka meŋenkake.
MAR 14:40 Paki koso zinge sari ongi dokoine eŋe kulu ka pakoi ea wane wie more deene umareki, gamuongi, Yesu wane don daleo olasikei ra dere umareu paki, mi mainge olatkoi.
MAR 14:41 Yesu eŋe koso atak karewe zinge sari more edange, “Ŋine yeka kulu pa zonom mamami me? Moya maine! Naŋane naso mo lotkemaike. Kau! Eŋe Ŋei Wawainane Gipole iwa mo ŋei sotenerop eŋane meteeno biranangei.
MAR 14:42 Ŋine wieu! Ariŋem! Kau, ŋei ma wakon naniake, mo iwa sari lotkemaike!”
MAR 14:43 Yesu eŋe yeka ra okoraki, dokoine 12 eŋane keuo ŋine Yudas eŋe magu suaine eŋerop lotkeke. Mosop ŋei ŋetne so Anutu papa togon welaine ŋei so Yuda ware ware suaineŋo ŋei yauwine biraongi koak, soba ma more sarikoi.
MAR 14:44 Ŋei Yesu ma wakonkayake, eŋe magu yewa don masi mane edane rake, “Na ari ŋei yewa ka more lulukiwe ka more raikei, Yesu mo yewa raso malipka more ma arikei.”
MAR 14:45 Yudas eŋe sari more ikopka Yesu wano ari more rake, “Kito ŋebo ŋebon.” Ra more lulukike.
MAR 14:46 Lulukiki so ŋaba eŋe ka more metino malipkakoi.
MAR 14:47 Eŋane keueno ŋine ŋei maneŋo Mosop Ŋei Ŋetne Suaine eŋane qelit ŋei mane osoeno okoraki, ea sobaŋo qe more ketine rasu qakki ketke.
MAR 14:48 Yesuŋo edane rake, “Na kobu ŋei midakaka! Onoka wane ŋine koak, so sobarop luknanikei wane sarimami?
MAR 14:49 Na kaiwe baŋem Anutu Wane Bakom Urum kotino kito ŋibone okanmaŋkole. Naso yewao ŋine mi malipnane luknangoi. Ŋo, kine kine iwa wakongi Anutu wane papiao don ea wane wele wakongep!”
MAR 14:50 Pakiso, Yesu dokoine eŋe qeliŋka more, ket giŋ qiririŋ ariwarekoi.
MAR 14:51 Ŋei qaluwit mane eŋe laplapineka Yesu mogare arike. Eŋe ma more lukkaikei wane okanbiso,
MAR 14:52 laplap libeka ea qelige solaineka biririke arike.
MAR 14:53 Eŋe Yesu Mosop Ŋei Ŋetne Suaine eŋane matko iwenka ariu ŋei ŋetne suaine korop sari lewaŋgoi. Mosop ŋei ŋetne, Yuda ware ware so Anutu papa togon welaine ŋei.
MAR 14:54 Petoro eŋe Yesu ŋadino mogare, amaŋ ari Mosop Ŋei Ŋetne Suaine eŋane mat wane sen koto waket more, tebe ŋei eŋerop gerep qenagare metkoi.
MAR 14:55 Mosop ŋei ŋetne natne so ŋei ŋetne korop eŋe gube qesat ŋei natne maratka more Yesu dongo biraka more qeu seukeakane auye detokangoi. Ŋo, don mane wele koboine mi maratkakoi.
MAR 14:56 Qesat ŋei loutne Yesu wano zok don isi qesat okankakoi. Ŋo, doneene eŋe rau numaineŋo wele so weku mi okange.
MAR 14:57 Paki, ŋei natneŋo okora, don isi Yesu wane iwa yale solaino qe rakoi,
MAR 14:58 “Ŋene detkaŋem, iwa yale rake, ‘Eŋe Anutu Wane Bakom Urum iwa meteŋo makoi, yewa rasupoke qakewe ariki, na kaiwe mama karewe yewaoka mane musele maikale. Ŋo, meteŋo mi maikale.’”
MAR 14:59 Ŋei eŋe don yewa rakoi, eamo numainoka mi rakoi, eŋe rau qebetneŋo mi kopkeke.
MAR 14:60 Mosop Ŋei Ŋetne Suaine eŋe keuo wie okora more Yesu qesonka rakoi, “Ge eŋane don turuŋine mi mainge edanikene me?”
MAR 14:61 Yesu eŋe donine midaki okora eŋane don turuŋine mi maingeke. Mosop Ŋei Ŋetne Suaine eŋe koso qesonka rake, “Ŋei ŋerep eŋe Anutu ewine kitomami. Ge welekatne Kristo, Anutu yewa wane Medep me mida?”
MAR 14:62 Yesuŋo mainge rake, “Oo, na yewa! Ŋine korop Ŋei Wawainane Gipole, Anutu Zonomine Kakapa Suaine, eŋane metine nat wonino mere more qeliwo kezoŋ kutno sariwe kaikei!”
MAR 14:63 Mosop Ŋei Ŋetne Suaine eŋe qise qomine wieki takot kitopoke ma barake rake, “Ŋene koso qesat ŋei natne edoraŋem sari eŋane kine mi raikei, yeine!
MAR 14:64 Ŋine detkau, eŋe Anutu ma baikkamaike, ea wane ŋine dalino detmami, ŋene ŋei iwa daleo okankaikene?” Paki, eŋe koropŋo Yesu wane iwa yale ra togolekoi, “Eŋe sotinerop, eŋe maine seukeake.”
MAR 14:65 Ŋei natne eŋe Yesu kieke sopotka more deine laplapŋo piseka qe more rakoi, “Ge ra qelaŋanikene! Maŋo gekumaike?” Yale olale more tebe ŋei edo mete tabeŋo qekoi.
MAR 14:66 Petoro eŋe qei mat wane sen koto metki, Mosop Ŋei Ŋetne Suaine eŋane qelit ŋerep eŋe sari more
MAR 14:67 Petoro kaki gerep qenagare metki deinoka olale rake, “Ge weneŋ sogino Yesu Nazaret ŋine eŋerop gekone!”
MAR 14:68 Ŋo, Petoro eŋe bisopka rake, “Na mi detmaile! Na geŋane don mi dere qelaŋanmaile.” Yale mainge ra more eŋe mat wane sen ea wane madetino ari wakesiakane okangi tiak mane bokake.
MAR 14:69 Qelit ŋerep yewa eŋe ka more ŋei osino okorakoi edane rake, “Ŋei iwa eŋe Yesu wane tego eŋerop geke!”
MAR 14:70 Ŋo, Petoroŋo koso bisopkake. Naso nigatne azongi, ŋei osino okorakoi, eŋe koso Petoro wane rakoi, “Welekakatne, ge Yesu wane tego gekone. Ge weneŋ Galili ŋei ge yewa ŋine.”
MAR 14:71 Rauso, Petoro eŋe togogole bisopka rake, “Welekatne weti qeliwo na ŋidanmaile. Na ŋei ea mi detkamaile. Na don welekatne mi ŋidanikaleo, Anutu eŋe na wikile niniake! Ŋei yewa mi detkamaile.”
MAR 14:72 Eŋe yalewa rakiso, yewaka tiak eŋe atak etke bokake, pakimo, Petoro eŋe Yesuŋo don rake, yewa detsorokke. Yesuŋo iwa yale rake, “Tiak atak etke bokaki mi qoeki goŋo na atak karewe bisop nanikene.” Don yewa detsoroke more, Petoro eŋe zok manerop aro suaine aroke.
MAR 15:1 Kepe qae qaewo mosop ŋei ŋetne so Anutu papa togon welaine ŋei, Skribe, so Yuda ware ware ŋei so kaunsol korop eŋe ikopka lewage more don ma togolekoi. Eŋe Yesu metine mulap togoleŋo lukka more iwenka ari Pilat wane meteo birakakoi.
MAR 15:2 Pilat eŋe Yesu qesonkake, “Ge Yuda wane kepe wareware suaine me mida?” Yesu eŋe mainge rake, “Oo, mo yewa goŋom ramaine yale.”
MAR 15:3 Mosop ŋei ŋetne eŋe don qesat manerop qesatkakoi.
MAR 15:4 Ea wane Pilat eŋe koso qesonkake, “Ge don mane mi mainge raikene me? Ge detnom! Eŋe don qesat loutne rau geŋano sarimaike!”
MAR 15:5 Yesu eŋe eŋane don dere more koso mi mainge rake, Pilat eŋe oŋaine qaeke.
MAR 15:6 Aŋelo Loloŋon Loloŋon wane Naso, Pilat eŋe mulap ŋei mane qeliŋkamaŋke. Eŋe ŋei ŋerep edom Pilat eŋe mulap ŋei mane eŋetine oramaŋkoi, rokop qesonka eŋe simileene mogare so qeliŋkamaŋke.
MAR 15:7 Naso yewao, ŋei mane mulap urumgo metke, eŋetine Barabas. Eŋe ŋei kawali qe more kepe ware ware yuanka more, ŋei natne enguwi seukkoi, eŋerop mulap urumgo waketkoi. Ŋei magu yewa eŋano ŋine mane eŋetine Barabas.
MAR 15:8 Naso yewao ŋei ŋerep magu eŋe sari Pilat qesonka more, naso baŋem okanmaŋke, yale mulap ŋei mane qeliŋkayakane olatkoi.
MAR 15:9 Pilat eŋe qesonone rake, “Maine na Yuda wane kepe ware ware suaine iwa qeliŋkawe ŋinano sariake me mida?”
MAR 15:10 Eŋe detke, mosop ŋei ŋetne eŋe Yesu wane umat mane suaine mida, eŋe yaup dere worik okane more eŋane kaitko kine midaine ma wakone dongo birakakoi.
MAR 15:11 Mosop ŋei ŋetne, pris, eŋe ŋei ŋerep magu wetko ketket okane taleone more, Pilat wano rau, Barabas qeliŋkaki, eŋano sariakane rakoi.
MAR 15:12 Pilat eŋe ŋei ŋerep magu koso qesonone rake, “Ŋine ŋei iwa Yuda kepe ware ware oramami, ea wane na dalino okanikale?”
MAR 15:13 Eŋe mainge boka rakoi, “Eŋe kibego qeu!”
MAR 15:14 Pilatŋo qesononge, “Onoka sotwane? Eŋe umat dalino okange?” Eŋe zok manerop togoleka rakoi, “Eŋe kibeŋ qabego qeu!”
MAR 15:15 Pilatŋo ŋei ŋerep wetene ma peseakane Barabas qeliŋkaki eŋano ariki Yesu kawali ŋei magu eŋane meteo bira kaki edo qe rasu qolok qe qolok mau paki, kumunam seleineŋo dime more, masi kine kine korop okanka more ŋado kibego ma ari qekoi.
MAR 15:16 Kawali ŋei edo Yesu kepe ware ware wane mat wane sen koto iwenka ari more eŋane magu kawali ŋei korop edorau arikoi.
MAR 15:17 Eŋe Yesu kepe ware ware takot birakakoi. Eŋe takot weŋemka so marok okolerop ea lewino motkoi.
MAR 15:18 Eŋe Yesu wano isi bela qebela okanka ewine kito rakoi, “Oo! Ge Yuda kepe ware ware suaine naso kiroroine ge waikene!”
MAR 15:19 Eŋe zoroŋŋo lewine qe more, sotkau pakiso wawetene qe more bakom isisine kitokoi.
MAR 15:20 Eŋe eŋane isi bela qebela don olatpi qoeki, takot weŋemka yewa kitoqokka more eŋine takot eaŋo biraka more kibego qekei wane iwenka arikoi.
MAR 15:21 Eŋe dumao ari ŋei mane eŋetne Saimon, eŋe mat suaino wayakane sariki, eŋe maratka more sorinkau Yesu wane kibeŋ qesiŋka tewekki arikoi. Saimon eŋe Sairini matko ŋine sarike, eŋane gipoletkine Alekzander so Rupus. Saimon eŋe, kawali ŋei edo ma more, qebinkau Yesu wane kibeŋ tewekke.
MAR 15:22 Eŋe Yesu ma more kepe mane eŋetne Golgota yewa ma arikoi. Kepe eŋetne ea wane kine iwa yale, ‘Lewet Setnenane Kepe.’
MAR 15:23 Eŋe yewao Yesu qelaŋ qeakane ra more wain so qelaŋ qeqe wane kinin yewarop maingekoi. Ea manbi, Yesu eŋe mi neke.
MAR 15:24 Pakimo, eŋe kibego qe more takotine, laplapine so maloine yewa wezu qe more yuane damo qe amanagukoi.
MAR 15:25 Sakoka, 9 kilok, eŋe Yesu kibego qekoi.
MAR 15:26 Eŋe kibeŋ kutno kibi isi qesat don qe motkoi, “Yuda Wane Ware Ware Suaine.”
MAR 15:27 Eŋe kobu ŋei etke Yesu wane wazaino nat nat weneŋ kibego etkukoi.
MAR 15:28 Anutu wane papiao don mane iwa yale pamaike, ea wele wakonge, ‘Eŋe kobu ŋei eŋerop qekei.’
MAR 15:29 Ŋei ŋerep ari sari okane ka more, ebeene bonepke isi bela qebela okanka rakoi, “Ge Anutu Wane Bakom Urum kitopoke more, kaiwe karewe koso mane musele maikenane rakone.
MAR 15:30 Ea wane ge geŋone qesiŋnagu more kibego ŋine qelige qoe ket arinom!”
MAR 15:31 Mosop ŋei ŋetne so Anutu papa togon welaine ŋei eŋe yalewaka Yesu wano isi bela qebela don okanka more auye rakoi, “Eŋe ŋei ŋerep natne maine qesiŋonge, ŋo, eŋine maine mi qesiŋnagumaike!
MAR 15:32 Eŋe, Kristo, Israel wane kepe ware ware suaine. Eŋe kibego ŋine maine qoe ketki ŋene ka more malipkaikene.” Kobu ŋei etke ere weneŋ Yesurop etkukoi, ere yalewaka Yesu don qotkoine olatkoik.
MAR 15:33 Oŋabango kepe korop panamane paki, ari kepe deine zingeki rarapwano 3 kilok okange.
MAR 15:34 Okangi, Yesu eŋe togoleka boka rake, “Eloi, Eloi, lema sabaktani?” Don kine iwa yale, “Anutune, Anutune ge onoka wane qeliŋnanmaine?”
MAR 15:35 Ŋei ŋerep natne osino okorakoi, eŋe yewa dere more rakoi, “Detkau! Eŋe Elaiya oramaike.”
MAR 15:36 Ŋei mane eŋe biririke ari more wain dokune tabainerop ea laplapŋo qe muruge more kudupko pise more piino neakane qe dege more rake, “Tomaka kaŋem! Elaiya eŋe sari more makokka birakaki kesiake me mida!”
MAR 15:37 Yesu eŋe koso manerop togoleka boka more asuine saki, seukke.
MAR 15:38 Seukki laplap suaine Anutu Wane Bakom Urum kotino okorake, ea keuoka buntuk wiri sari ketki qela qoeke.
MAR 15:39 Kawali ŋei eŋane ware ware eŋe Yesu wane osino okorake, eŋe kaki seukki mo rake, “Welekakatne, iwa eŋe Anutu wane Gipole okanmaike.”
MAR 15:40 Ŋerep natne eŋe amaŋ okora kakoi. Eŋane keuo Maria Magdalena, so Salome so Maria mane, Yakobo ketkele orakoi, so Yosep erane nagaetne.
MAR 15:41 Sogino Yesu eŋe Galili metke, naso yewao ŋerep yewa ere Yesu qesiŋkakoik. So ŋerep natne eŋe Yesu weneŋ Yerusalem matko wakoi.
MAR 15:42 Rarapwano Yosep, Arimatea ŋine, eŋe sari more mi kaet okange, eŋe Pilat wano ari more Yesu wane pareŋine mayakane qesonkake. Yosep eŋe Yuda wane ware ware mane ewinerop. Eŋe Anutu wane qeli ewe zonom wakongi kayakane, ware ware gege tomaka geokange. Kaiwe yewao eŋe Qezareko met met wane bano nagapko kaiwe yewao ŋei ŋerep eŋe Qezareko met met ea wane kine kine maulukkoi. Eŋe qezareko urata mi makoi ea wane Yosep eŋe Pilat wano ari qesonkake.
MAR 15:44 Pilat eŋe ikke wie waki kito qokkaki, kawali ŋei ŋetne oraki sariki qesonka rake, “Welekatne Yesu mo seukike me mida?”
MAR 15:45 Eŋe kawali ŋei ŋetne eŋano ŋine dere more Yosep olale rake, “Ge maine pareŋine maikene.”
MAR 15:46 Yosep eŋe laplap mane libeka qoleke, yewao Yesu wane pareŋine makoke ket more kawetka more deŋesereo kezem koto motke. Lom yewa mo wesi weku suaine ea wano mau okorake. Paki, wesi suaine mane rodiŋkaki, ari aŋaone yewa kito won geke.
MAR 15:47 Maria Magdalena so Maria, Yosep wane nagaine ere ka more wareka metpik, Yosep eŋe Yesu deŋesereo dukkake.
MAR 16:1 Sodao Yuda ŋei qezarek naso qoeki, Maria Magdalena so Salome so Maria, Yakop nagaine, eŋe kelok kine kine qounerop qolekoi, ea ma more Yesu wane pareŋine tau kaikeiwane arikoi.
MAR 16:2 Kepe qae qaewo Sodao ruoropka eŋe deŋesereo arikoi.
MAR 16:3 Eŋe dumao ari more enŋene auye rakoi, “Maŋo qesiŋŋone more wesi suaine yewa deŋesere aŋaine kito wonge metmaike ea ma biraki saket ariki ŋene wakesikene?” Wesi yewa kakapa suaine, eŋe yale ra more ari pore kau, wesi suaine yewa mo rodigeu saket arike.
MAR 16:5 Eŋe deŋesereo ari waket more kau ŋei qaluwit mane wongoken laplapine libekaka bira more metke. Eŋe ŋei yewa kaikei wane zok kaetonge.
MAR 16:6 Pakimo, ŋei yewaŋo edange, “Ŋine mi kaet ŋungep! Na detmaile. Ŋine Yesu Nazaret ŋine, eŋe mo kibego qimi, eŋe marat kaikei wane sarimami. Eŋe iwa mi pamaike. Mo wisikae wiike! Kau! Iwa motkoi, eŋane papaine iwa.
MAR 16:7 Ŋine ari Petoro so dokoine natne edanbi, ‘Yesu mo alakan ŋiboniakane Galili arimaike. Ŋine ari more eŋe kaikei. Yesu eŋe mo rake.’”
MAR 16:8 Ŋerep eŋe dere saket more, deŋesere qeliŋka more, qomene tiŋ taŋ qe zonomene okoraki, kaet okane more, ŋei mane mi olatkoi.
MAR 16:9 Yesu eŋe Sodao sakoka wie more alakane Maria Magdalena wakonkake. Sogino Yesuŋo eŋano ŋine asu qotkoine 7 esoponge.
MAR 16:10 Maria eŋe ari Yesu dokoine yewa edange, eŋe mo wisikae wieke. Eŋe wet borik ma more aroke metkoi.
MAR 16:11 Eŋe edane rake, “Yesu eŋe mo wisikae wieke, na mo maratkele.” Ŋo, eŋe Maria wane don dere more mi malipkakoi.
MAR 16:12 Boaŋ Yesu eŋe ŋei kuneŋine so kait kine mane okane more ari Yesu eŋine medep etke erano wakonotke. Ere mat suaine qelige more arikoik.
MAR 16:13 Naso yewao ere zinge ari more dokoine natne ea edane rakoik, “Ŋere Yesu maratkamaite.” Ŋo, eŋe erane don yewa dere more mi malipkakoi.
MAR 16:14 Qoiqoiwo Yesu eŋe dokoine 11, eŋe ŋara ne metpi ari wakononge. Eŋe ari wakonone more don gereune okanone edane rake, “Maria so medep etke na maratnanbi, na mo wisikae wiile. Yale ra ŋidanbi ŋine onoka wane eŋane don mi dere malipkemi? Ŋine dereret ŋine mo mau siukke.”
MAR 16:15 Eŋe koso edane rake, “Ŋine korop kepe baŋem ari more biŋek don ŋei ŋerep maguine maguine eŋano ra qelaŋanikei.
MAR 16:16 Ŋei mane eŋe dere malipka more biŋek don wane doku tauyakeo, ea Anutuŋo maki geake. Ŋo, ŋei mane eŋe mi malipkayakeo, eŋe Anutuŋo eŋane sot dere matalikayake.
MAR 16:17 Ŋei ŋerep malipka gekei, Anutu eŋe eŋane meteeno masi togogole eboniake. Eŋe asu qotkoine eŋane eŋetko osopka more eŋe don kine mane raikei.
MAR 16:18 Eŋe koma suabit so qaru ea meteeneŋo malipkaikei me doku suŋainerop nekeiwo, eŋe mi seukkei. Eŋe maine gekei. Eŋe meteene zoma ŋei ŋerep eŋano more ebuwi menaŋoniake.”
MAR 16:19 Boaŋ Yesu eŋe don edangi qoeke, Anutuŋo eŋe qeliwo ma wa more birakake, birakaki, Anutu eŋine wonino metke.
MAR 16:20 Pakimo, dokoine eŋe korop kepe baŋem ari more eŋane biŋek donine ra qelaŋane arikoi. Waom eŋe weneŋ mapitone more masi togogoleŋo ŋei ŋerep sikanone more, donene ea ma togoleke. Ŋerep eŋe kine kine korop ka detokangoi, ea Petoro eŋine so kimakoune edangoi. Pakiso, Yesu eŋe dokoine biŋek don ebone more biraongi, kepe baŋem ra qelaŋane arikoi, Anutu eŋe biŋek don qoiqoine midaine iwa motke. Ŋei mane dere malipkayakeo, eŋe gege togon marat kayake.
LUK 1:1 O, Teopilus suainene. Mokaka ŋei loutne eŋe Anutuŋo kine kine wele maki keuno wakonge, ea wane don kisi tegoke more qekoi.
LUK 1:2 Don kisi yewa mo ŋei weneŋ osop ge more, deene qomineŋo alakan wakongi, kinerop ka detka okangoi, eŋe ŋedangoi. Ŋei eao kine kine one more, Anutu wane biŋek don ra qelaŋangoi.
LUK 1:3 Pakimo noŋo yalewaka mo kino ŋineka kine kine wakone sarike, ea wane bororom ra qeson okane, kine dere detluk kawarewe, pakimo koso ge iwa sorok sorok qetitike qe ginmaile.
LUK 1:4 Pakimo, ge iwa dapore more, iwa yale detnom qoeake. Eŋe kito gingoi, yewa mo kine kine wele!
LUK 1:5 Naso Herot eŋe Yuda kepeo ŋei waom geke, yewao mosop ŋei mane geke, eŋetine Zekaraia, eŋe mosop ŋei Abiya wane tegoo ŋine. Ŋanominane eŋetne Elizabet, eŋe yalewaka mosop ŋei tego eŋano ŋine.
LUK 1:6 Ere Anutu wane kaitko gegeetne koboboine geuk paki, Waom wane ra rokop donine koropka tewekkoik.
LUK 1:7 Elizabet eŋe qaton gekane ere medewekopetne midaine ge mage, ŋei ŋerep sele okangoik.
LUK 1:8 Naso maneo, Zekaraia wane nasoo, eŋe Anutu wane Bakom Urumgo urataine mayakane sarike.
LUK 1:9 Sarikiso, mosop ŋei korop urataine welaine welaine maikei wane okane weneŋ sarikoi, pakiso, Zekaraia eŋe kopu qounerop kiwakeakane rakauso Anutu Wane Bakom Urum kotino waketke.
LUK 1:10 Waket more, kopu qounerop kiwakki, so ŋei ŋerep magu eŋe ŋadino Anutu meŋenka gekoi.
LUK 1:11 Pakiso, Waom wane aŋelo maneŋo wakone more, kopu qounerop kiwa kiwak, ea wane zake nat paromino wongoken yewa okorake.
LUK 1:12 Okorakiso, Zekaraiaŋo kaki paki qise more, ikki kito qokkake.
LUK 1:13 Yale okangimo, aŋeloŋo iwa yale olatke, “Zekaraia, ge mi kaetgangep! Anutuŋo meŋe meŋenŋone mo detke, ea wane mo ŋanomŋone Elizabetŋo medep ŋatke more mayake, eŋane eŋetine Yohane orakene.
LUK 1:14 Ge eŋane wet pesek dere more bakom kitokene, so ŋei ŋerep korop eŋe yalewaka wakongi dere more simile oniake!
LUK 1:15 Eŋe Waom wane kaitko ŋei suaine okane geake, eŋe wain so doku togole mi neake. Eŋe medep abubuka paki Asu Koboboineŋo eŋane kotino ket more geake.
LUK 1:16 Pakimo, eŋe Israel ŋei ŋerep korop mainongi, koso zinge more Waomene Anutu, kaitno kitokei.
LUK 1:17 Anutu wane don saeŋine rara ŋei, Elaiya wano Asu so zonom pake, rokop yalewaka pa mangi, eŋe Waom alakane geake, pakimo, ŋei ŋerep suaine so medep nigatne eŋane wetene maton tolaki weku okaniake, so wet togon ŋei eŋe mainongi, koboboine eŋane numao waketkei. Yale okangimo, eŋe Waom wane ŋei ŋerep korop maki eweke more gekei.”
LUK 1:18 Rakimo, Zekaraiaŋo aŋelo olale rake, “Na daleo don iwa ramaine, ea detpe wele okaniake? Na mo ŋei sele okanmaile, so ŋanomne eŋe yalewaka sele okanmaike.”
LUK 1:19 Rakimo, aŋeloŋo iwa yale olatke, “Na Gabriel, na Anutu wane kaitko ge okanmaile, oŋo talenangi sari, qom menaŋ don iwa golatmaile.
LUK 1:20 Pakimo, ge naŋane don detnom wele mi okangi, detlukmaine, ea wane turuŋine ge qelaŋ okane more, don raraŋone midaine genom, don golatmaile, iwa wele wakoniake.”
LUK 1:21 Zekaraia eŋe Anutu wane Bakom Urumgo yale okane geki, ŋei ŋerep eŋe naso kiroine tomaka more kinane ŋaŋaekoi.
LUK 1:22 Zakaria eŋe Anutu wane Bakom Urumgo ŋine saket more don edaniakane ŋaŋaeke, ea wane eŋe mo wetke rakoi, eŋe tanik mane Anutu wane Bakom Urumgo wakongi kake. Pakiso, eŋe don edaniakane ŋaŋaeso metineŋoka kait masi ma okanonge.
LUK 1:23 Yale okane geki urumgo urata mama nasoine qoekiso, Zakariaŋo matino zinge arike.
LUK 1:24 Pakiso ŋado ŋanomine Elizabet eŋe medep ŋatkeke. Ŋatke more, siu siuko geki, meso mete mane qoekiso rake,
LUK 1:25 “Waomŋo naso motke, yewa bomileki qesiŋnane more, gamune yewa ŋei ŋerep eŋane kaiteno ŋine ma biraki ariake!”
LUK 1:26 Meso 6 qoekiso, Anutuŋo aŋelo Gabriel talekaki, Galili kepeo Nazaret matko arike.
LUK 1:27 Eŋe ari more ŋerep natewen mane eŋetne Maria, ŋei mane eŋetne Yosep, eŋane biŋek qeu geke, eŋano lotkeke, Yosep eŋe ŋei waom Dawit wane tutule.
LUK 1:28 Pakimo, aŋeloŋo Maria wano wakone more rake, “Peamŋo gerop payake! Waomŋo gerop gemaike so suaineka mosop ganmaike!”
LUK 1:29 Aŋeloŋo don yale rakimo, Mariaŋo detki qekaki wetneŋo iwa yale wetkeke, “Don iwa onoka wane nolatmaike?”
LUK 1:30 Pakimo, aŋeloŋo olale rake, “Maria ge misuk kaet gangep, Anutuŋo gangi menaŋmaike.
LUK 1:31 Detmaine, ge medep ŋatke more manom paki, eŋetne Yesu orakene.
LUK 1:32 Eŋe baŋ ŋei kakapa suaine okaniake, pakimo, eŋe baŋ eŋetine qeliwo Anutu Wawaine eŋane Medep orakei. Pakimo, baŋ Waom Anutuŋo ŋaboine Dawit yale, ŋei waom birakaki geake.
LUK 1:33 Ge more, Yakop wane ŋosa wili wiliine eŋane ŋei waom okane, qoi qoine midaine wareone tako rakot ge ari more geake!”
LUK 1:34 Rakimo, Mariaŋo aŋelo iwa yale olatke, “Na natewen, ŋeirop mane mi gemaile, yalinanemo ge don ramaine, yewa daleo wele mosiake?”
LUK 1:35 Aŋeloŋo done turuŋine mainge rake, “Asu Koboboineŋo geŋane kutko kesiake, so Anutu wane zonomŋo geŋano ket more qesiŋ ganiake, kine yalewa wane medep koboboine maikene, eŋane eŋetne baŋ Anutu wane Medep orakei.
LUK 1:36 Detmaine, kimaŋone Elizabet eŋe ŋerep seleŋo medep ŋatke geki, meso 6 okanmaike. Eŋe ŋerep qaton, yale ora ra okanmami, ŋo eŋe siluŋ medep ŋatkemaike.
LUK 1:37 Anutuŋo kine kine mane okaniakane mi qekayake.”
LUK 1:38 Rakiso, Mariaŋo rake, “Na waom wane qelit ŋerep, ea wane ge don ramaine, yale okannaniake.” Yale rakiso, aŋeloŋo arike.
LUK 1:39 Maria eŋe geki, mi azongi ikopka eweke more, Yuda kepe bonagaino mat mane metke, yewa arike.
LUK 1:40 Ari lotke more, Zekaraia wane matko wa more, so Elizabet kaki pakiso, oi bakom okankake.
LUK 1:41 Elizabetŋo Maria wane oi bakom yewa dere metkiso, medepŋo yewaka moea ŋatino uŋap make, pakiso Asu Koboboineŋo Elizabet wane kotino watkeke.
LUK 1:42 Pakiso, Elizabetŋo mawaka so don iwa yale rake, “Ŋerep kimaze, geŋane mosop korop yewaŋo ŋerep natne eŋe yuan onwaremaike, so medep ŋatŋono metmaike, eŋe yalewaka mosop korop.
LUK 1:43 Onoka maepnane, Waomnane nagaineŋo nanikenane sarimaine?
LUK 1:44 Oi bakom okan nannom, ketno ketki ŋatno medepŋo uŋap mamaike, so bakom kitomaike.
LUK 1:45 Ge wet pesek suaine okanmaine, ge Waom wane biŋek don golatke, yewa detnom wele okange, ea wane wele geŋano wakoniake.”
LUK 1:46 Mariaŋo rake, “Qomneŋo Waom mawa kamaike,
LUK 1:47 Anutuŋo mauluk nanmaike, eŋe qelit ŋerep meine ket qeqine naŋane wetkemaike, ea wane oŋa oŋaneŋo wet pesek okanmaike. Togole welaine Anutuŋo masi kakapa naŋano mamaike, ea wane ukude so baŋ ŋado ŋei ŋerep kepe korop maguine maguine noramaŋkei, ‘Anutuŋo mosop gange.’ Anutu ea eŋane eŋetine koboboine.
LUK 1:50 Ŋei ŋerep eŋe Anutu ewino kito okanmami, eŋe eŋano so eŋane doko ŋosa wili wiliene wet maep ebon mageake.
LUK 1:51 Eŋe kabirimine togogoleka bira more, ŋei wawaine ge okanmami, esopongi yau yaup ari okanmami.
LUK 1:52 Eŋe ŋei waom togogole met meteno ŋine maket biraone more, ŋei ketlele gemami, eŋe ebu wa meŋo biraon okanmaike.
LUK 1:53 Bodi so aboŋene midaine ge okanmami, eŋe kine kine mayakatne qe watke ebon okanmaike. Ŋo riwe morian so aboŋenerop ge okanmami, eŋe yemo esopongi, eŋe meteenoka qeliŋka ari okanmami.
LUK 1:54 Eŋe ra rokop donine ŋabokopze eŋano ra togoleke, yewa ware kamaike, eŋe qelit ŋeiine Israel qesiŋ kamaike.
LUK 1:55 Eŋe ŋaboze Abraham so eŋane doko ŋosa wili wilikoune, eŋano wet maep ebone ariake.”
LUK 1:56 Maria eŋe meso karewe Elizabet korop geki, pakiso koso zinge matino arike.
LUK 1:57 Elizabet eŋe nasoine bomilekiso, medep ŋei make.
LUK 1:58 Pakiso, Elizabet matkoune so weŋem sotawekoune eŋe kisiine ea dere so Waomŋo wet maepinane kine eŋano ma wakonge, ea wane dere so eŋerop weneŋ bakom kitokoi.
LUK 1:59 Kaiwe urata mama 8 qoekiso, eŋe lewageu, medepinane yaine solaine kitatkoi, pakiso, medep wane eŋetne magaine Zekaraia wasekakei wane rakoi.
LUK 1:60 Rauso, nagaineŋo kitatone more rake, “Mida! Eŋetine Yohane orakene.”
LUK 1:61 Yale rakiso, eŋe olale rakoi, “Mame asokopŋone eŋane wase wase eŋet mane yale mi pamaike!”
LUK 1:62 Ra kito qok yale okanmage, so magaine meteŋoka kait masi okanka more, medep eŋetne orayakane qesonkakoi.
LUK 1:63 Pakiso, Zekaraia eŋe tape wane raki manbiso, iwa yale qeke, “Eŋetine Yohane.” Pakiso, eŋe korop qise nagukoi!
LUK 1:64 Mi azongiso, Zekaraia maine mo menaŋge, paki don raraine wakongiso, Anutu eŋetine ma wakake.
LUK 1:65 Pakiso, mat loli lolik ŋei ŋerep gekoi, eŋe don kisi yewa detpi kaetonge. So Yuda kepe meŋoino mat mere arike, yewao don kisi yewa weneŋ aŋaŋo aŋa auye okan warekoi.
LUK 1:66 Don kisi detkoi, ŋei ŋerep yewa eŋe don kisi yewa wetke ge more qesone rakoi, “Medep yaline sua more daleo okaniake?” Eŋe mo detkoi, Waom wane zonomŋo mo kutno wa pake.
LUK 1:67 Asu Koboboineŋo Yohane magaine Zekaraia wane kotino ket watkeke, paki eŋe Anutu ma waka more, iwa yale rake,
LUK 1:68 “Ŋene Waom ma wakaŋem, Israel wane Anutu! Eŋe sariki paki, ŋei ŋerewekoune qesiŋ onmaike, eŋe koso siwot onmaike.
LUK 1:69 Qelit medeune Dawit wane ŋabokoune ŋenane keuo ŋine, ŋei togogole mane ma wakonkaki, oŋo baŋ maulukoniake.
LUK 1:70 Eŋe mokaka qelit ŋeikoune koboboine edangi, don ŋenzo ra gekoi,
LUK 1:71 baŋ ŋabokopze eŋane meteeno ŋine koso mainŋongi zingekene, so qaisikŋon okanmami, eŋane meteeno ŋine makok ŋoniake.
LUK 1:72 Ŋabokopze eŋerop tako rakot togon koboboine okaniakane detongi, paki masi wet maep mayakatne eŋano okanoniake.
LUK 1:73 Eŋe ŋaboze Abraham ra togole mangane, ŋabakopze eŋano ŋine makok ŋoniake.
LUK 1:74 So detŋongi, kaetze midaine qelitine qekene.
LUK 1:75 Paki, eŋane kaitko kepeo gekene, rokop naso baŋem sot turuŋze midaine koboboine gekene.
LUK 1:76 Medepne, ge eŋe baŋ Anutu Wawainane qelit ŋei gorakei, goŋo baŋ Waom wane ŋetne kisage alakangene, eŋane numaine lapongenane.
LUK 1:77 Goŋo baŋ ŋei ŋerewekoune kito ebon okannom. ‘Anutuŋo eŋane sotene nigetkaki qeliŋoniake, yale okane more mauluk ŋuniake.’
LUK 1:78 Anutuze eŋe wet maepine suaine pa maikane baŋ raki, wet maepine ea kepe qae qae yale qelaŋan ŋoniake, so wet maepine eaŋo eŋe mauluk ŋongi menaŋgene.
LUK 1:79 Anutuŋo qeliwo ŋine qelaŋanine maki sirike, seu seu wane panaman ruwitko gemami, yewa qelaŋanoniake, pakimo, sikanŋongi, peam wane numa wakongi, maine gesoke arikene.”
LUK 1:80 Pakiso, medep eŋe suakiso, Waom wano dereretineŋo yale waka suake, eŋe kepe yaup papaino gemageki, urata mamainane naso bomilekiso, Israel magu eŋano wakonge.
LUK 2:1 Naso yewao kepe ware ware Sisa Augustusŋo raki, Roman kepeo gavaman ŋei ŋerep korop eŋetene qe dapot okanwarekoi.
LUK 2:2 Urata yaline alakan mi mamaine. Naso yewao Kirinius eŋe Siria kepeo ware ware suaine gekimo, kuneŋine kiekkoi.
LUK 2:3 Pakimo, ea wane eŋetene qe dapot okanongei wane, ŋei ŋerep korop wakon wakon mateno ariwarekoi.
LUK 2:4 Ariwareuso, Yosep eŋe Dawit wane ŋosa wili wiliineŋo Galili kepeo, Nazaret matko ŋine, yale waka wie more, Yuda kepeo ŋei waom Dawit wane wako wakon matine Betlehem, yewa arike.
LUK 2:5 Eŋe ŋerep biŋekine Mariarop eŋetetne qekei wane medep ŋat korop iwenkaki arikoik.
LUK 2:6 Ari Betlehem matko lotkeuk, so Maria medep mayakane nasoine bomileke,
LUK 2:7 pakiso, alakan medepine ma more, laplapŋo kawetka more, bulamakau kudeo birakaki pake, ŋei edo lobo mat mo watkewarekoi, wane ere qeka more, so bulamakau eŋane matko waket metkoik.
LUK 2:8 Kepe mat yewaoka ŋei natne eŋe goigo lamakopene wareone metkoi,
LUK 2:9 pakiso, Waom wane aŋelo maneŋo eŋano wakongi, Waom wane qilauneŋo qelaŋanonge, pakiso, eŋe ka more zok kaetonge.
LUK 2:10 Pakiso, aŋeloŋo edane rake, “Mi kaet ŋungep! Na iwa ŋinane wet maep don magemaile, ea wane weleine ŋei ŋerep korop ŋinano wet pesek wakoniake,
LUK 2:11 ukude kaiwe iwao Dawit wane matko medep ŋei wakonmaike, eŋe ŋine ma menaŋŋuniake, eŋetine Kristo Waom!
LUK 2:12 Pakimo, ŋidanbe detpi! Ŋine medep nigatne abubu laplapŋo kawetka kawetkaine, bulamakau kudeo paki, ari maratkaikei.”
LUK 2:13 Yale rakiso, yewaoka qeliwo ŋine aŋelo magu edo ikopka aŋelo kimaenano lewage, eŋet kito more Anutu ma wakakoi,
LUK 2:14 “Bakom mawa mawa Anutu weti qeliwo so kepeo ŋei kima mauluk okanonmaike, eŋano peam wakonmaike!”
LUK 2:15 Aŋelo eŋe qeliwo zinge wawareuso, lama ware ware eŋe iwa yale ra more aukoi, “Ŋene Betlehem matko wa more, Waomŋo tanik wakongi ŋedanmaike, yewa kaŋem.”
LUK 2:16 Yale ra more, ikopka arikoi, ari Maria so Yosep maratore so, kau medep abubu laplapŋo kawetka kawetkaine, bulamakau kudeo pake.
LUK 2:17 Ka more, medep wane don kisi aŋeloŋo edange, yewa ra wakongoi.
LUK 2:18 Pakiso, lama ware ware eŋane piwo ŋine don kisiwa detkoi, eŋe korop welelepkekoi.
LUK 2:19 Mariaŋo yemo don yewa wetke more, dere detsorok qesorok okane geke.
LUK 2:20 Pakiso, lama ware ware eŋe aŋelo edange, rokop kakoi, so detkoi, ea wane zinge more, eŋet kito more Anutu bakomine kitokoi.
LUK 2:21 Soda qoeki, kaiwe 8 okangiso, medep yaine solaine kitareso, eŋetine Yesu orakoi, eŋet yewa mo medep eŋe mi wakongi, aŋeloŋo ra wakonge.
LUK 2:22 Pakiso, Mose wane ra rokop don pake, yewa Mariaŋo teweke more titi ge more, sola ma more Yosep korop medep Yerusalem matko ma wa more, so Waom wane biŋek qekoi.
LUK 2:23 Waom wane ra rokop dongo iwa yale qeko, “Medep ŋei mikepka wakonbi, Waom wane biŋek qekei.”
LUK 2:24 Ere yale waka Waom wane soe soep mitkeik wane, ra rokop dongo naŋi baluse etke me baluse nigatne etke, ma more arikoik.
LUK 2:25 Naso yewaoka, ŋei mane, eŋetne Simeon eŋe Yerusalem matko geke, eŋe koboboine Anutu ewino kito ge more, Israel ŋei magu menaŋgei wane toma geke, pakiso, Asu Koboboineŋo weneŋ kotino geke.
LUK 2:26 Ge more, don iwa yale ra wakone olatke, “Ge ikop mi seukkene, ge ge more, deŋoneŋo Waom wane Mesia wakongi kaikene.”
LUK 2:27 Pakiso, Asuŋo Simeon talekaki, Anutu Wane Bakom Urumgo wake, wakiso, Mariaŋo Yosep ere ra rokop don teweke more, Yesu medep yewaka ma more Anutu Wane Bakom Urumgo ma wakoik.
LUK 2:28 Pakiso, Simeonŋo Yesu medep ma more koaŋka okoraso, Anutu bakomine kito more rake,
LUK 2:29 “O, Waom, ge ukude donŋone rakone yewa warekamaine, ea wane qelit ŋeiŋone maine birakanom peamgo ariake.
LUK 2:30 Na dene qomineŋo geŋane medep kaulukmaile, eŋe baŋ ŋado ŋei ŋerep ma menaŋ oniake.
LUK 2:31 Ge mauluk mauluk medep ea kepe baŋem ŋei ŋerep korop eŋane deeneŋo kaikei wane matuzupke more ma wakonkamaine,
LUK 2:32 medep yewaŋo qelaŋ eŋano geŋane qelaŋanŋo wetene ma qelaŋanmaike, ŋo ŋei ŋerewekopŋone Israel eŋane eŋet biŋekene ma wiemaike.”
LUK 2:33 Simeonŋo medep wane don yale rakimo, naga magaine ere detpik manerop wawaine okangi, oŋaetne qaeke.
LUK 2:34 Simeonŋo mosopone, so medep nagaine Maria olale rake, “Detmaine! Anutuŋo medep iwa birakake, eŋano Israel ŋei poripkekei wane raraine, natne eŋe eŋano kito sorodoge kito yau more ket rasu warekei, ŋo natne eŋe eŋano kito togole more menaŋgei. So ŋei loutne numaene leŋleŋinane ma ket biraka zok manerop okankaikei,
LUK 2:35 ea wane ŋei loutne eŋane kineene wakoniake, so geŋone wet borik tabaineŋo qomŋone rasu tabaeake, tanik yaline wakoniake.”
LUK 2:36 Pakimo, sele ŋerep mane geke, eŋetne Ana, Panuel wane borasine, Aser wane tegoo ŋine, eŋe natewenino ŋei ma more geki, koma 7 okangi mo, ŋaone seukke.
LUK 2:37 Seukkimo, eŋe mala okane ge ari mage komaine 84 rutupke, so sele okange, eŋe Anutu wane Bakom Urumgo tako rakot ruo kaiwe, wawa ket ket okane, so Anutu wane ra wage, so meŋen meŋen urata mageke.
LUK 2:38 Naso, yewaoka eŋe Anutu wane Bakom Urumgo wa more so Anutu bakomine kitoke, so Yesu medep wane don kisiine ra wakone, ŋei ŋerep korop Anutuŋo Yerusalem koso siwot oniakane toma pakoi, eŋe edange.
LUK 2:39 Yosep ŋo Maria ere Waom wane ra rokop dongo raraine yalewa okanbik qoekiso koso zinge more Nazaret mateno, Galili kepeo arikoik.
LUK 2:40 Yewa geukso, Anutuŋo Yesu medep kito qesiŋ okankaki, sua togole okangi, dereretine suake. Pakiso, Anutu wane mosopŋo kutino wa pake.
LUK 2:41 Maria so Yosep ere peada baŋem aŋelo loloŋon loloŋon peada wane Yerusalem ari okanmaŋkoik.
LUK 2:42 Pakiso, Yesu medep mo komaine 12 okangiso, weneŋ iwenkauk so aŋelo loloŋon loloŋon peada wane Yerusalem matko wakoi.
LUK 2:43 Wa geu peada qoekiso, Maria ŋo Yosep ere Yesu medep kito qokkauk, Yerusalem matko metkiso, eretneka zinge arikoik.
LUK 2:44 Ari more ŋei ŋerep magu natne eŋerop alakane arimi ra, kimakopetne eŋane keueno zuaŋka arimageuk, ruo kereke.
LUK 2:45 Kepe qaekiso zuaŋka mageuk borikiso, koso zinge Yerusalem matko zuaŋka arikoik.
LUK 2:46 Ari zuaŋka geuk, kaiwe karewe okangiso, ari Anutu wane Bakom Urumgo metki, wa more maratkakoik. Eŋe yewa Yuda kito ebo ebon eŋane keueno mere, don rau dere so kinane ra qeson okanonge.
LUK 2:47 Pakiso, ŋei yewa weneŋ metkoi, eŋe kau paki qeso qesonene ewekineka mainge okange, yewa wane oŋaene zok qaeki, don dereretinane manerop welelepkekoi.
LUK 2:48 Eŋane keueno metki, naga magaine ere ka more oŋaetne qaeke, pakiso nagaineŋo olale rake, “Giponne, ge onoka wane yale okanŋotmaine, pakimo magaŋonerop ŋere qom sua zok okane zuaŋgane gemaite?”
LUK 2:49 rakiso etane rake, “Ŋire onoka wane zok zuaŋnane gemamik? Na Maganane matko gekalane raraine yewa ŋire mi detmamik me?”
LUK 2:50 Yale rakimo, ere don yewa wane kine mi detlukkoik.
LUK 2:51 Pakiso, eŋe naga magaine ererop weneŋ Nazaret matko zinge arikoi, yewa naga magaine erane aŋaetne teweke geke, ŋo nagaineŋo yemo donine detke, rokop wetino motki paki wetke geke.
LUK 2:52 Pakiso, Yesu eŋe dereretine so solaine, weneŋ sua togole okangiso, Anutu so ŋei weneŋ eŋe kau menaŋge.
LUK 3:1 Taiberius Sisa eŋe koma 15 Roman kepe ware ware suaine geke. Pakiso, eŋane ketkele, Pontius Pilat eŋe Yuda kepeo ŋei waom geke, ŋo Herot, eŋe Pilat wane ketkele, eŋe Galili kepeo ŋei waom gekiso, ŋole Pilip, eŋe Iturea so Trakonitis kepeo ŋei waom geke. Ŋo Lisanias eŋe Abilene kepeo ŋei waom geke.
LUK 3:2 Ŋo mosop ŋei ŋetne etke gekoik, Anas so Kaiapasi, naso yewao Zekaraia wane gipole Yohane eŋe kepe yaup papaino gekiso, Anutu wane donŋo ketno ketke.
LUK 3:3 Pakiso, Yohane eŋe Yordan doku erinat so inat geware more, ŋei ŋerep iwa yale edane rake, “Ŋine borikineŋine ŋadek kawareu paki, doku taukei, Anutuŋo sot turuŋŋine qeliŋwareake.”
LUK 3:4 Anutu wane qelit ŋei, propet Isaiaŋo ea wane done iwa yale dere more qeke, “Kepe yaup papaino ŋei maneŋo boka woka mane iwa yale ramaike, ‘Waom wane numa makoboeu, numaine kitou digin qekep!
LUK 3:5 Wagemine korop somewareu, meŋoine so bonagaine korop kito kito pelekeu digin qekep. Duma kuŋ qegoŋine kito koboeu koboekep, so kito wa kito ketine ma sorokeu, qe leleke ket sorodoŋgep.
LUK 3:6 Paki daleo Anutuŋo ŋei ŋerep ma menaŋoniake, ea wane kine eŋe kaulukkei.’”
LUK 3:7 Ŋei ŋerep magu suaineŋo doku tau tau wane Yohane wano lotke warekoi, pakimo Yohaneŋo edange, “Ŋine koma wane doko ŋosakoune, ŋine Anutu wano ŋine borikinane turuŋine zingeakane okanmaike, yewa kakak kaikei wane maŋo ŋidange me?
LUK 3:8 Ŋine wetŋine mainge ware more, ea wane weleine maratkau, so ŋine ŋidomka misuk kieke more, ŋene Abraham wane ŋabokoune raikei, na ŋidanmaile, Anutu eŋe maine wesi iwaŋo maki Abraham wane ŋabokoune koso musele maine wakongei!
LUK 3:9 Naka mo eki kino mot mole, ea wane eki mane eŋe wele maine mi qeki, kitare more gerepko pekekeu zeake.”
LUK 3:10 Pakiso, ŋei ŋerep eŋe qesonka rakoi, “Ŋene daleo okanikene?”
LUK 3:11 Rauso, eŋe mainge edange, “Ŋei mane eŋe takot etke mage more, takot mane kimaine takot midaine ka more, eŋe maniake. Ŋei mane eŋe ŋaraine weneŋŋo rokop, yalewaka okaniake.”
LUK 3:12 Pakiso, takis mama eŋe yaleka doku taukei wane lotke more, qesonka rakoi, “Kito ŋebo ŋebon ŋene daleo okanikene?”
LUK 3:13 Rauso edange, “Ŋine ŋei eŋano ŋine takis maikei wane raraine, rokop yewa yale waka ma okanikei, ŋinŋine wetŋino misuk qeyau kere koso takotke maikei.”
LUK 3:14 Kawali ŋei natneŋo yale waka qesonka rakoi, “Ŋo ŋenewa? Ŋene daleo okanikene?” Rauso, eŋe edane rake, “Ŋine ŋei engu kito, me isi more wesiene zok yaup misuk omakongei, ŋine wesiŋine ma okanmami, yewa wane rokopka maikei.”
LUK 3:15 Pakiso ŋei ŋerep eŋe weteno saqe saqe okangi, dere siuke more rakoi, “Eŋe Mesia me mida?”
LUK 3:16 Yohaneŋo korop edane rake, “Noŋo dokuka tauŋunmaile, mane ŋadeno sarimaike, eŋe zonomine zok manerop pa manmaike. Eŋe naŋane rokop mida, namde eŋane qelit qeqe meine. Oŋo ŋine natne boaŋ Asu Koboboine ŋiboniake, ŋo ŋine natne gerepŋo ŋizoyake.
LUK 3:17 Eŋe sawoliinerop sari more, ŋaraine eune ma more wele peikki urumgo wayake, ŋo ŋei sinoine yewamo peikki gerep togongo wa more ezowareake.”
LUK 3:18 Yohaneŋo numa tanik kine kineo more, biŋek don ŋei ŋerep edange, so gege mageene qotkoine qeliŋkaikei wane qebinonge, so miti edange.
LUK 3:19 Pakimo ŋei waomene Herot, eŋe ŋolane ŋanomine Herodias kobu make, so borikine natne weneŋ make, ea wane Yohaneŋo girem don olatke.
LUK 3:20 Herot eŋe sot yewa okange, so koso takotke more sot mane kakapa suaine manerop okange, eamo Yohane mulap urumgo birakake.
LUK 3:21 Ŋei ŋerep loutne eŋe Yohane wano lotke more doku taukoi, pakiso Yesu eŋe yalewaka ari more tauke. Tau more meŋenka metkiso, qeli aŋaŋge.
LUK 3:22 Pakiso, Asu Koboboineŋo sola bikum gorop okane, baluse yale lele more, so Yesu wane kutno ketke. Pakiso, qeliwo ŋine don mane iwa yale raki sarike, “Ge nae gipon maepne, na geŋane zok similenan okanmaike.”
LUK 3:23 Yesu eŋe komaine 30 okangi, so urataine kieke make, ŋei ŋerep eŋe Yesu wane detpi, Yosep wane gipole okange. Yosep eŋe Heli wane gipole.
LUK 3:24 Heli eŋe Matat wane gipole. Matat eŋe Lewi wane gipaole. Lewi eŋe Meliki wane gipole, Meliki eŋe Yanai wane gipole, Yanai eŋe Yosep wane gipole,
LUK 3:25 Yosep eŋe Matatias wan gipole, Matatias eŋe Amos wane gipole, Amos eŋe Nahum wane gipole, Nahum eŋe Esil wane Gipole, Elis eŋe Nagai wane gipole,
LUK 3:26 Nagai eŋe Mat wane gipole, Mat eŋe Matatias wane gipole, Matatias eŋe Semen wane gipole, Semen eŋe Yesek wane gipole, Yesek eŋe Yoda wane gipole,
LUK 3:27 Yoda eŋe Yoanan wane gipole, Yoanan eŋe Resa wane gipole, Resa eŋe Zerubabel wane gipole, Zerubabel eŋe Sealtiel wane gipole, Sealtiel eŋe Neri wane gipole,
LUK 3:28 Neri eŋe Meliki wane gipole, Meliki eŋe Adi wane gipole, Adi eŋe Kosam wane gipole, Kosam eŋe Elmadam wane gipole, Elmadam eŋe Eri wane gipole,
LUK 3:29 Eri eŋe Yosua wane gipole, Yosua eŋe Eliezer wane gipole, Eliezer eŋe Yorim wane gipole, Yorim eŋe Matat wane gipole, Matat eŋe Lewi wane gipole,
LUK 3:30 Lewi eŋe Simeon wane gipole, Simeon eŋe Yuda wane gipole, Yuda eŋe Yosep wane gipole, Yosep eŋe Yonam wane gipole, Yonam eŋe Eliakim wane gipole,
LUK 3:31 Eliakim eŋe Melea wane gipole, Melea eŋe Menna wane gipole, Menna eŋe Matata wane gipole, Matata eŋe Natan wane gipole, Natan eŋe Dawit wane gipole,
LUK 3:32 Dawit eŋe Yese wane gipole, Yese eŋe Obet wane gipole, Obet eŋe Boaz wane gipole, Boaz eŋe Salmon wane gipole, Salmon eŋe Nason wane gipole,
LUK 3:33 Nason eŋe Aminadap wane gipole, Aminadap eŋe Atmin wane gipole, Atmin eŋe Arni wane gipole, Arni eŋe Hezoron wane gipole, Hezoron eŋe Perez wane gipole, Perez eŋe Yuda wane gipole,
LUK 3:34 Yuda eŋe Yakop wane gipole, Yakop eŋe Isak wane gipole, Isak eŋe Abraham wane gipole, Abraham eŋe Tera wane gipole, Tera eŋe Nahor wane gipole,
LUK 3:35 Nahor eŋe Seruk wane gipole, Seruk eŋe Reu wane gipole, Reu eŋe Pelek wane gipole, Pelek eŋe Eber wane gipole, Eber eŋe Sela wane gipole,
LUK 3:36 Sela eŋe Kainan wane gipole, Kainan eŋe Arpakasat wane gipole, Arpakasat eŋe Sem wane gipole, Sem eŋe Noa wane gipole, Noa eŋe Lamek wane gipole,
LUK 3:37 Lamek eŋe Metusela wane gipole, Metusela eŋe Enok wane gipole, Enok eŋe Yaret wane gipole, Yaret eŋe Mahalalel wane gipole, Mahalalel eŋe Kenan wane gipole,
LUK 3:38 Kenan eŋe Enos wane gipole, Enos eŋe Set wane gipole, Set eŋe Adam wane gipole, Adam eŋe Anutu wane gipole.
LUK 4:1 Yesu eŋe Asu Koboboineŋo kotino watkeki, Yordan dokuo ŋine zinge sariki, Asuŋoka qebinkaki, kepe yaup papaino arike.
LUK 4:2 Ari goiŋ kaiwe 40, yale gekiso, Satanŋo liwekkake, naso yewao ŋara midaine so ŋara mi nene yaup gemage, ŋarainane seukke.
LUK 4:3 Pakiso, Satanŋo olale rake, “Ge Anutu wane medep gemaineo, yemo ranom wesi iwaŋo ŋara okangep!”
LUK 4:4 Rakiso, Yesuŋo mainge olatke, “Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, ‘Ŋaraŋoka ŋei gegeine mi ma wakoniake.’”
LUK 4:5 Pakiso, Satanŋo bonaga kiroine maneo iwenka wa okora more, kepe wane kutno ŋei ŋerep magune magune ŋei waomkopene eŋerop ge arikoi, yewa ikopka sikan kawareke.
LUK 4:6 Pakiso, Satanŋo iwa yale olatke, “Zonom so eŋet biŋek pa ebone arimaike, iwa na ge ginwarekale, yewamo korop naŋane kutno motwarekoi, wane mo na ŋei mane manbe ramaine mangale,
LUK 4:7 ge wawetŋone qe meŋen nangene, ea mo na ginbe kine kine iwa korop geŋaneka okaniake.”
LUK 4:8 Rakiso, Yesuŋo olatke, “Anutu wane papiaŋo yale ramaike, ‘Waomŋone Anutu eŋe weku meŋen kaikene, so qelitine qe mangene!’”
LUK 4:9 Pakiso, Satanŋo Yesu Yerusalem matko Anutu wane Bakom Urum wane bakine kutno mawa birakaki, pakiso olale rake, “Ge Anutu wane Gipole gemaineo, yemo iwa ŋine sontake qei kepeo ketnom.
LUK 4:10 Anutu wane papiao yale ramaike, ‘Anutu eŋe aŋelokoune raongi mauluke wareganikei.’
LUK 4:11 So mane iwa yale ramaike, ‘Eŋe meteene kutno geu ketpi, wesiŋo kieŋone mane mi kitasiake.’”
LUK 4:12 Rakiso, Yesuŋo olatke, “Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, ‘Waomŋone Anutu Wawaine okanka more, misuk liwekkaikene.’”
LUK 4:13 Satan eŋe yaleŋo yale okane, Yesu liwekka wareki qoekiso, qeliŋka more, naso mane wane toma geke.
LUK 4:14 Yesu eŋe Asu Koboboinane zonomŋo kito qesiŋ makiso, koso Galili kepeo zinge arike, arikiso, don kisiineŋo mat ea korop sua arike.
LUK 4:15 Eŋe Yuda wane lewa lewaŋ urumene mere arike, yewao waket kito edange, pakiso, ŋei ŋerep korop eŋe mawakakoi.
LUK 4:16 Yesu eŋe ge ari mage, koso sua sua matine Nazaret yewao yalewaka ari lotke more, qezarek peadao Yuda lewa lewaŋ urumgo wake, eŋe peada baŋem yale okane gegike, eŋe iwa koso Anutu wane papia dapore edaniakane wiekiso,
LUK 4:17 Anutu wane qelit ŋei, Isaia oŋo don qeke, yewa manbi rapoke more, don iwa yale qeke yewa kake.
LUK 4:18 “Waom wane Asuŋo naŋane kutno ketmaike, na ŋei ket gegine eŋano biŋek don ma arikalane ma wakon nanmaike. Eŋe mulap ŋei yewa siwot ongalane tale nanmaike, so deene pili pilikine yewa deene matok kalane, mulap urata ma more, bori worine yewa qekok ongalane.
LUK 4:19 So na Waom wane naso bomileki, ŋei ŋerewekoune ma menaŋ oniake, ea wane biŋek don ra wakonmaile.”
LUK 4:20 Yesu eŋe kibi yewa dapotki qoekiso, qeuage more, qelit medep mangi paki, so ket pese metke. Paki, ŋei ŋereppa Yuda lewa lewaŋ urumgo metkoi, eŋe koropŋo deene Yesuka kalilip kakoi.
LUK 4:21 Pakiso, Yesuŋo edane rake, “Waom wane don iwa dapotpe ŋine mo derimi, ea wane weleine ukude eamo wakonmaike.”
LUK 4:22 Rakiso, eŋe ebeene bonepke more, doninane weku mane detpi oŋaene qaeki rakoi, “Eŋe iwa mo Yosep wane gipole mida me?”
LUK 4:23 Yesuŋo iwa yale edange, “Ŋine naŋane don naŋengo more more iwa yale mane ra okanmami, ‘Dokta, ge goŋomka ma menaŋ nagumaine.’ Ŋine dere nolasikei, ‘Kaperneam matko manom, kisiŋone detokanmaine, yalewaka iwa geŋone matŋono manom, kaŋem.’
LUK 4:24 Yale rau, na welekatne don naŋengo ŋidanbe detpi, Anutu wane qelit ŋei eŋine kepe matino ge more done raki, ŋei ŋerep eŋe maine mi tewekkei.
LUK 4:25 “So Welekatne ŋidanbe, Elaiya geke, naso yewao kaiwe suaine okoraki, koma karewe so nat paromine meso 6 yale paki, ŋara siukki bodi suaine wakone, kepe rokopke pake. Naso yewaoka Israel eŋane kepeo mala loutne gekoi,
LUK 4:26 ŋo siluŋ Anutu eŋe Elaiya rakaki, Israel eŋano mi arike, eŋe rakaki qelaŋ ŋerep mala mane Zarepat matko, Sidon kepeo geke, eŋano arike.
LUK 4:27 So propet Elisa geke, naso yewao Israel eŋane keuo ŋine ŋei loutne kubet togon gorop gekoi, ŋo siluŋ Israel eŋane keuo ŋine ŋei mane wane kubetineŋo mi osike, yemo Naman, Siria kepeo ŋine, eŋane kubetine weku osike.”
LUK 4:28 Yesu eŋe yale ra edangiso, ŋei ŋerep Yuda lewa lewaŋ urumgo metkoi, eŋe detpi sigileki, sotene osike.
LUK 4:29 Pakiso, wie more mat ŋadino Yesu ma birakau qeinat ketki ma ari more, matene metke bonaga yewa wane pupulukino iwenka wa more, sora mezeno ma ari more, sorao rupapkau kesiakane okangoi.
LUK 4:30 Ŋo siluŋ mi kauso, eŋe ŋei ŋerep keueno ŋine piŋdige more, ket siu siuko sanka arike.
LUK 4:31 Yesu eŋe ari mage, Galili kepeo mat mane Kaperneam, yewa lotke more, qezarek peadao ŋei ŋerep edane kito ebon okange.
LUK 4:32 Yesu wane donine ewinerop raki, ŋei ŋerep eŋe dere more welelepkekoi.
LUK 4:33 Yuda lewa lewaŋ urumgo ŋei mane asu borikinerop metke,
LUK 4:34 eŋe Yesu ka more, suaineka boka more rake, “Yai! Yesu Nazaret welaine, ge daleo okan ŋonikenane sarimaine? Ge matali ŋonikenane sarimaine me? Na det ganmaile, ge Anutu wane Ŋei Koboboine.”
LUK 4:35 Yale rakimo, Yesuŋo asu borikine don olale more rake, “Ge doŋ mane more, ŋei yewa qeliŋka saket arinom!” Rakiso, asu borikine eŋe ŋeiwa ma papkaki, ŋei ŋerep keueno ket rasu pakiso, eŋe saket arike, ŋei wae mi matalikake.
LUK 4:36 Pakiso, ŋei ŋerep eŋe ka more oŋaene qaeki, auye qeuye okane more rakoi, “Don iwa daleo? Eŋe ewe bibirop so zonomineropŋo asu borikine raongi, saket arimami!”
LUK 4:37 Pakiso, Yesu wane don kisi yewaŋo kepe mat yewa sua rokopke arike.
LUK 4:38 Yesu eŋe Yuda lewa lewaŋ urumgo ŋine ket more, Saimon wane matko wake. Saimon wane sewenine eŋe zoma gereunerop qeki pake, pakimo eŋe Yesuŋo mapik kayakane ra more olatkoi.
LUK 4:39 Pakiso, Yesu eŋe Saimon sewenine pake, mat kotine yewa waket more papainane osino okora, so zomawaeŋo qeliŋkayakane togoleka olatke, pakiso zomawae eŋe ŋerep yewa qeliŋkakiso, ŋereppae eŋe esat yemdaka wie more koso, ŋaraene mire mauluk okange.
LUK 4:40 Kepe qoekiso, ŋei ŋerep natne eŋe kimakopene zoma kine kine natneŋo ebuki pa okangoi, yewa Yesu wano ebu sarikoi, pakiso, Yesuŋo metine leweteno weku weku more, korop ma menaŋonge.
LUK 4:41 Asu borikine eŋe yale waka, ŋei ŋerep loutne eŋane kotoeno ŋine esopongi saket more, aro suaine aroke more rakoi, “Ge Anutu wane Gipole!” Pakiso, Yesu eŋe asu borikine yewa eŋe don mi raikei wane rawetonge, onoka wane eŋe kineine iwa yale detkoi, eŋe Mesia.
LUK 4:42 Kepe qaekiso, sakoropka, Yesuŋo wie more mat yewa qelige, kepe nat paromine ŋeiine midaine pake, yewa ari geke. Pakiso, ŋei ŋerep eŋe zuaŋka ge mage, so maratkakoi, maratka more eŋerop geakane ma walukkakoi.
LUK 4:43 Pakiso, Yesu eŋe siluŋ edane rake, “Na Anutuŋo daleo ŋei ŋerep wareonmaike, ea wane biŋek donine mat baŋem ŋei ŋerep korop ra edanikalane Anutuŋo biranange ketkole.”
LUK 4:44 Yale ra edane so Yuda kepeo Yuda lewa lewaŋ urum mere arike, yewao wa more, ŋei ŋerep don edane kito ebon okane geke.
LUK 5:1 Kaiwe maneo Yesu eŋe Genesaret namuŋ sawekino geki, so ŋei ŋerep loutneŋo Anutu wane don desikei wane Yesu wano lotke more, osino lewage more lolikkakoi.
LUK 5:2 Yesu eŋe otki, seki etke waraŋotpi sa qalakko metkoik, zawon teba teba ŋei eŋe sekiene qeliŋore ket so kamagaene sauke okorakoi,
LUK 5:3 pakiso, Yesuŋo sekiwa mane Saimon wane rara, ea wane kutno waki, pakiso Saimon rakaki, seki qebinkaki, qalakko ŋine qei qei weteke, pakiso, Yesu eŋe seki kutno mere, ŋei ŋerep magu suaine don kito edange.
LUK 5:4 Edangi qoekiso, Saimon olale rake, “Geŋone so kimatkeŋone ŋine sekiŋine esorogeu, qei namugo weteuk ma kamagaŋine zawon ebukei wane birau ketkep.”
LUK 5:5 Rakiso, Saimonŋo olatke, “Kito ebo ebon, ŋene goiŋ kirop pae urata suaine mene, ŋo zawon mane mi ebune, ŋo siluŋ goŋo ramainane, koso kamaga birawe ketkep.”
LUK 5:6 Yale ra more, eŋe kamaga birau ketki, zawon magu suaine kamagao watkeu, kamaga toeakane okange.
LUK 5:7 Pakiso, eŋe kimakopene seki maneo gekoi, yewa meteeneŋo pakonbi sarikoi, sariu so zawon peikeu, sekiwo wamage, seki etke eretnarek watkekoik. Pakiso, zawon umatneŋo etotki, seki etke yewa oroge kiwetko ketkeik wane okangoik.
LUK 5:8 Saimon Petoroŋo masi yewa kaki paki, Yesu wane kaitko wawetine qe more rake, “Waom! Qeliŋnane arinom, na ŋei borikine!”
LUK 5:9 Pakiso, Saimon eŋine so kimakoune weneŋ gekoi, eŋe zawon magu suaine ebukoi, yewa ka more welelepkekoi.
LUK 5:10 Saimon kimatkine, Yakop so Yohane, Zebedi wane gipoletkine, ere yale waka oŋaetne qaeke, pakiso, Yesuŋo Saimon olatke, “Mi kaet gangep, ge ukude zawon urata mamaine, boaŋ ŋei ŋerep yale waka eŋano urata ma more ebunom, naŋano sarikei.”
LUK 5:11 Pakiso, eŋe seki waraŋotpi qalakko wauk so, kine kineene korop qeliŋware so, Yesu ŋadino arikoi.
LUK 5:12 Atak maneo Yesu eŋe ari ŋei mane kubetŋo solaine korop rokopkaki geke, mat yewao lotkeke, pakiso ŋei yewa eŋe Yesu kaki paki, oŋomka tamge more rake, “Suaine, ge detnom paki, maine sauk nangene!”
LUK 5:13 Yesuŋo metine solaino ma more rake, “Na det ganmaile, wakoenom!” Rakiso, yewaoka kubetŋo osiki paki, ŋei qeliŋkaki menaŋge.
LUK 5:14 Pakiso, Yesuŋo ŋei wa rawetka more rake, “Ge kubetŋone osimaike, ea wane don kisiŋone ŋei mane mi edanikene, ge mosop ŋei, pris wano ari solaŋone sikankanom, kayake. Pakiso, solaŋone menaŋmaike, ea wane Mose wane don teweke more, soe soep mitnom, ŋei ŋerep eŋe ka more, solaŋone mo wakoemaike, yale desikei.”
LUK 5:15 Ŋo siluŋ Yesuŋo ŋeiwa kubetine maki osike, ea wane don kisiŋo sua arike, pakiso, ŋei ŋerep loutneŋo Yesu wane donine desikei wane, so zoma kubet korop yewa sauk oniakane sarikoi.
LUK 5:16 Yesu eŋe Anutuŋo zonom maniakane, kepe ŋei me mat kine kine midaine, yaup sai pamaike, yewao eŋineka ari more, meŋe meŋen urata mamageke.
LUK 5:17 Kaiwe maneo, Yesuŋo ŋei ŋerep don kito edange, Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi so Skribe, eŋe weneŋ yewa metkoi, eŋe Galili kepeo mat mere arike, yewa ŋine so Yuda ŋine so Yerusalem ŋine. Waom wane zonomŋo weneŋ Yesurop geki, zomaenerop ma menaŋ onge.
LUK 5:18 Pakiso, ŋei natne eŋe ŋei mane kine so metine seu seune, yewa supiwo ma birau ketkiso teweke, Yesuŋo ma menaŋ kayakane eŋano ma arikoi.
LUK 5:19 Ari more, mat koto ma wakesikei wane, ŋei ŋerep magu suaine eŋano qekakoi, pakiso, teweke weti mat bakine kutno ma wa more, mat bakine lalageso, sopiinerop birakau mat koto, ŋei ŋerep magu eŋane keuno Yesu wane kaitko ket pake.
LUK 5:20 Pakiso, Yesuŋo mali malipene korop pa ebonge, yewa kaki pakiso, ŋei wa kie metine seu seune olale rake, “Kimane, geŋane sotŋone mo matali ginmaile.”
LUK 5:21 Anutu papa togon welaine ŋei, Skribe so Parisi, eŋe don yewa dere more, edomka auye rakoi, “Ŋei iwa eŋe ma ŋeiŋo Anutu ma baik kamaike me? Ŋei maneŋo maine borikine mi mataliake, Anutu wekuŋo maine borikine mataliake!”
LUK 5:22 Yale auwi, Yesuŋo wetenane kine dere more, edane rake, “Ŋine wetŋineŋo onoka wane yaline wetkemami?
LUK 5:23 Diawaŋo ewekine raikene, ‘Geŋane borikineŋone mo matali ginmaile,’ me raikene, ‘Wienom paki, arinom?’
LUK 5:24 Na ra qelaŋan ŋunbe, Ŋei Wawainane Gipole, eŋe kepeo borikine matali matali wane zonom pa manmaike.” Yesuŋo yale edangi pakiso, ŋeiwa kie metine seu seune olatke, “Na golatpe, ge wienom! Papaŋone manom paki, matko arinom!”
LUK 5:25 Rakiso, ŋeiwa eŋe ikopka ŋei ŋerep eŋane deene kutno wie more papaine more pake, yewa ma more, so matino ari Anutu bakomine kitoke.
LUK 5:26 Ŋei ŋerep eŋe yewa ka more, zok welelepkekoi! So kaetongi, Anutu bakomine kito more rakoi, “Masi kine mane, mi kakaze, iwa ukude wakongi kamaine!”
LUK 5:27 Ea wane ŋadino, Yesuŋo ari more kaki, ŋei mane takis mama, eŋetine Lewi, eŋe takis mama urumino metke, pakiso Yesuŋo olale rake, “Ŋadeno modatnane sarinom.”
LUK 5:28 Rakiso, Lewi eŋe wie more, kine kineine korop ŋadekkawareso, Yesu ŋadino arike.
LUK 5:29 Pakiso, Lewiŋo Yesu wane ŋara soep suaine matino mitwarekiso, takis mama ŋei, so ŋei yauwine natne loutneŋo weneŋ ererop zakeo mere nekoi.
LUK 5:30 Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi so Skribe eŋane tego natne eŋe Yesu wane dokoine eŋane detpi boriki rakoi, “Ŋine onoka wane takis mama so borikine mama eŋerop ŋara doku nemami?”
LUK 5:31 Rauso, Yesuŋo mange edange, “Ŋei ŋerep solaene maine eŋe dokta wano mi ari okanmami, zoma kubetenerop edoka weku ari okanmami.
LUK 5:32 Na ŋei ŋerep maine eŋet biŋek korop eŋe edorawe wetene maingekei wane mi ketkole, na borikine mama edorawe, wetene maingekei wane ketkole.”
LUK 5:33 Ŋei ŋerep natne eŋe Yesu olale rakoi, “Yohane wane dokoine eŋe ŋara doku wane sawe ge more, naso baŋem meŋenka okanmami. So Anutu papa togon welaine ŋei Parisi, eŋane dokoene eŋe yale waka okan okanmami, ŋo geŋane dokone yemo ŋara doku nemami.”
LUK 5:34 Yesuŋo edane rake, “Ŋei mane ŋanomine mayake, eŋane lobokoune eŋane ŋara mawaulukeu, ŋerep ŋaone eŋe weneŋ eŋerop metkika ŋido maine ŋara mawalukeu, eŋe ŋara midaine arikei me? O weneŋ midaka!
LUK 5:35 Eŋe boaŋ ŋadino ŋerep ŋaone ea ma ariu, kimakoune eŋerop weneŋ mi metki, ra togole onbi, kimakoune ea eŋe maine ŋara midaine arikei.”
LUK 5:36 Yesuŋo don saeŋine iwa yale waka edange, “Man maŋo tutu mane takot muselo ŋine matoke more, takot sogine bara warakine yewao more qetusiake. Eŋe yalewa okangi, takot musele yewa barakeake, pakimo takot muselane tutuine yewaŋo takot sogine yewao mo rokopkeake.
LUK 5:37 Me mane maŋo wain musele qeki nomare sogine yewao weteake, eŋe yalewa okangi, wain musele yewaŋo nomare sogine yewa abongi poripkeki, wain ea qakeake, pakimo, nomare ea muzugeake.
LUK 5:38 Mida! Wain musele ea qeu nomare muselo weteake!
LUK 5:39 Mane eŋe wain sogine neki similekake, eŋe wain muselane bauine wamaike, paki ramaike, ‘Wain sogine yemo weku mane.’”
LUK 6:1 Qezarek naso maneo, Yesu eŋe wit eu keuoka kitare arike, pakiso, dokoine eŋe wit natne matoke more meteeneŋo usuke nekoi.
LUK 6:2 Yale okanbiso, Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi natne eŋe one more rakoi, “Anutu wane ra rokop donŋo qezarek naso yewa mo okangenane ra togolemaike, yewa ŋine onoka wane okanmami?”
LUK 6:3 Yesuŋo edange, “Dawit eŋine so ŋeikoune ŋaraenane seuke more daleo okangoi? Ŋine papiao ea mane dapore det okanmami me?
LUK 6:4 Dawit eŋe Anutu wane urum koto wa more, bret Anutu wane biŋek motmole, yewa ma neke. Ne more, ŋeikoune yale waka ebongi nekoi. Bret yewa ŋei natneŋo mi nekei wane, Anutu wane ra rokop donŋo ra togoleke, mosop ŋei edoka weku maine nekei.”
LUK 6:5 Yesu eŋe yale edane rake, “Ŋei Wawainane Gipole, eŋe qezarek naso wane Waom.”
LUK 6:6 Qezarek naso maneo, Yesuŋo Yuda eŋane lewa lewaŋ urumgo wa more, don kito edange. Ŋei mane metine wonine seu seune, eŋe weneŋ yewa metke.
LUK 6:7 Anutu papa togon welaine ŋei natne, Parisi so Skribe, edo qezarek nasoo Yesuŋo ŋei ma menaŋongi ka more, dongo birakaikei wane diamine makoi.
LUK 6:8 Yale okanbi, Yesuŋo eŋane wetenane kine detki paki, ŋei metine seu seune olale rake, “Wienom paki, sari iwa kaitzo okoranom.” Rakiso, ŋei wae eŋe wie more ari yewa okorake.
LUK 6:9 Pakiso, Yesuŋo edane rake, “Na qeson ŋunmaile, ra rokop donzeŋo qezarek naso onoka makenane ramaike? Ŋei qesiŋ kaikene, me wikile mangene? Ŋei ma menaŋkaŋem gegeine wakoniake, me gegeine matalikene?”
LUK 6:10 Yale raki, pakiso deineŋo pore lolike ŋei korop onge, pakiso ŋei wa olale rake, “Meteŋone biranom.” Rakiso, eŋe metine biraki, metine menaŋge.
LUK 6:11 Ŋei eŋe yale kau paki, kotoene gerep okangi, Yesu daleo okankaikei wane, edomka don auye qeuye okangoi.
LUK 6:12 Naso yewao, Yesuŋo meŋen kayakane raki paki bonagao wake, wa more ruo mane korop Anutu meŋenkake.
LUK 6:13 Kepe qaekiso, Yesuŋo dokoine edoraki, ariuso dokoine12 ma wakonone, so eŋetene aposolo edorake.
LUK 6:14 Saimon, eŋetine musele Petoro orake, so ŋole Andrea, Yakop so Yohane, so Pilip so Bartolomu
LUK 6:15 Mataio so Tomas, Yakop, Alpius wane gipole so Saimon, eŋetine mane Patriot,
LUK 6:16 Yudas, Yakop wane gipole, so Yudas Iskariot, eŋe Yesu ŋaba eŋane meteene ma wakonka birakake.
LUK 6:17 Yesuŋo bonagao ŋine aposolokoune eŋerop ket more, kepe digile maneo dokoine loutne eŋerop okorakoi, pakiso, ŋei ŋerep magu suaine Yuda ŋine Yerusalem ŋine so Tire so Sidon saweketno ŋine korop yewa sarikoi.
LUK 6:18 Eŋe Yesuŋo don kito edangi desikei wane, so zomarop ma menaŋ oniakane sarikoi, so natne asu qotkoineŋo matali qetali ebuke, eŋe weneŋ sariu ma menaŋonge.
LUK 6:19 Ŋei ŋerep loutne eŋe Yesu wane zonomŋo saket more kotoeno ketki menaŋ warekoi, ea wane solaino maikei wane soringekoi.
LUK 6:20 Yesuŋo dokoine ongi paki rake, “Aboŋŋine midaine ŋine wet pesek desikei, Anutuŋo kine kine korop ma wakonge, paki warekaki pamaike, ea mo ŋinane!
LUK 6:21 Ŋara wane seu seu gemami, ŋine wet pesek desikei, ŋine boaŋ neu ŋatŋine qeake! Kua suruk arok okanmami, ŋine wet pesek desikei, ŋine boaŋ tenikkei!
LUK 6:22 “Ŋei Wawainane Gipole rau paki ŋaba ŋunikei, qaisik ŋunikei, dere worik ŋunikei, borikine mama ŋidorakei, ŋine ea wane wet pesek desikei!
LUK 6:23 Tanik yewa wakongi, wet pesek dere more, qeliwo lewine suaine warekaki pamaike, ea wane bakom kitokei. Eŋane aso ŋabokopene eŋe masi yewaka Anutu wane qelit ŋei okanongoi, so ea wane propet edo qekoi,
LUK 6:24 “Wesi aboŋ suainerop gemami, naso iwao, ŋine gege ewekine mo iwa gemami!
LUK 6:25 Ŋo ŋine naso iwao neu ŋatŋine qeokanmaik, ŋine boaŋ ŋaraŋinane seukkei! Naso iwao teni teniko gemami, ŋine boaŋ arokkeu, deŋine dokune kesiake!
LUK 6:26 “Ŋei ŋerep korop eŋe qem mawa okanŋunikei, paki ŋine siluŋ kaulukkei, ŋabokopeene eŋe don me tanik wekuka propet isisine eŋane okangoi.”
LUK 6:27 Donne dere ge okanmami ŋine ŋidanbe, ŋaba kopŋine eŋane siminŋunge wetŋine eŋane payake, qaisikŋune okanmami, eŋe mauluk onikei.
LUK 6:28 Soaŋune okanmami, eŋe mosop onikei. Ŋine isibela okanŋune okanmami, eŋane meŋen kaikei.
LUK 6:29 Ŋo, ŋei maneŋo mugumŋone nat gekuki, ge mugumŋone nat yewa weneŋ sunkanom qeake. Ŋo ŋei maneŋo takotŋone suaine yewa maki, ge takotŋone nigatne yewa weneŋ sunkanom mayake.
LUK 6:30 Ŋei mane eŋe kine kine mane wane meŋengangi, ge manikene. Ŋo mane eŋe geŋano ŋine kine kine mane maki, ge mainge giniakane misuk rakakene.
LUK 6:31 Ŋine ŋei edo kine kine okanŋunikei wane ra okanmami, kop yale waka eŋe okanonikei.
LUK 6:32 “Ŋo ŋine kima okanŋune okanmami, ŋei ŋereppa weku eŋeka kima okanongei, yemo ŋine turuŋine mosop mi maikei! Borikine mama eŋe yale waka kima okanonmami, yewaka kima okanonmami!
LUK 6:33 So ŋine masulukŋone okanmami, ŋei ŋereppa eŋeka weku masulukongei, yemo daleo turuŋine mosop mane maikei? Borikine mama eŋe yale waka okan okanmami!
LUK 6:34 So ŋine turuŋine mainge ŋibongei, ŋei yewa eŋeka kine kine ebongei, yemo ŋine daleo mosop mane maikei? Borikine mama eŋe yale waka kine kine turuŋine rokop wekuka mainge ebongei wane, borikine mama kimakopene ebon okanmami!
LUK 6:35 Yale mida! Ŋine ŋabakopŋine kima okanongei, so masulukongei. Kine kine ebone more koso turuŋine ŋibongei wane misuk raongei. Ŋine boaŋ lewine suaine maikei, so ŋine boaŋ Anutu Wawainane gipon borasokoune okangei. Anutu eŋe siluŋ ŋei ŋerep eŋe wet maep mi okanka qewoloŋ gemami, so borikine mama maulukone more kine kine mayakakatneka okanon okanmaike.
LUK 6:36 Anutuŋo wetine ŋinane pamaike, yale waka ŋine wetŋine ŋei ŋerep korop eŋane payake.
LUK 6:37 “Ŋine ŋei ŋerep natne eŋane kineene misuk qeu wakongei. So Anutuŋo ŋinane kine ŋine mi qeu wakoniake. Ŋine ŋei ŋerep natne sot turugo misuk biraongei, paki, Anutuŋo ŋine yale waka sot turugo mi biraŋuniake. Ŋine ŋei ŋerep eŋane sot turuŋene qeligeu, Anutuŋo ŋinane sot turuŋŋine yale waka qeligeake.
LUK 6:38 Ŋine ŋei ŋerep kine kine yaup ebonikei, paki Anutuŋo ŋine kine kine yale waka ŋiboniake, so ea wane rokop yuane qewa more, manerop magu suaine qakki meteŋino wayake, paki ŋine yewa korop rokopŋino maine malipkakei. Ŋine kine kine korop mage more, ŋei ŋerep rokopeno okanongei, rokop yewaka Anutuŋo mage more, ŋine okanŋuniake.”
LUK 6:39 Pakiso Yesu don saeŋine mane iwa yale edange, “Ŋei mane deine pili pilikineŋo de pilik kimaine iwenkaki, numao maine arikeik me? I midakaka, eŋe iwenkaki eretnarek waraŋnagu ari qeyau sorao ketkeik.
LUK 6:40 Kibi medepŋo kito man manine mi yuankayake, ŋo siluŋ kibi medep ea eŋe dereret maulukwareki qoeake, ea mo eŋe kito ebo eboninane kop okaniake.
LUK 6:41 “Ge onoka wane kimaŋonane deino gok metmaike, yewa kamaine, ŋo geŋone deŋono eki sisine metmaike, yewa mo mi kamaine?
LUK 6:42 Ge geŋone deŋono eki sisine metmaike, yewa mi kaka daleo kimaŋone olale raikene, ‘Kima ge detnom na deŋono gok metmaike, yewa kitowe saketkep?’ Ge isi ŋei! Ge mikepka geŋone deŋono eki sisine metmaike, yewa kitonom saketki, deŋone pore kaulukem paki, yemo kimaŋonane deiŋo ŋine gok yewa maine kitonom sakesiake.”
LUK 6:43 “Eki maine maneŋo wele qotkoine mi qeake, me eki qotkoine maneŋo wele maine mi qeake.
LUK 6:44 Eki eŋane kineene yemo weleŋo ma wakongi ka okanmaine, segetko wele qauk mi qeki kitokene. Me zagongo wele danam mi qeki siwekine.
LUK 6:45 Ŋei maine eŋe wet dereret maine zok kotino pamaikane, don maine aŋaino ŋine saket okanmaike. Ŋo ŋei mane borikinane dereret qotkoineŋo kotino zok pamaikane, don qotkoine aŋaino ŋine saket okanmaike. Kine kineŋo ŋei koto watke pa okanmaike, yewaŋoka koso aŋaoka sa okanmaike.”
LUK 6:46 “Ŋine onoka wane piŋineŋoka nora okanmami, ‘Waomze, Waomze.’ Ŋo don ŋidan okanmaile, yewa mo mi tewek okanmami?
LUK 6:47 Ŋei mane eŋe naŋano sari more donne detki paki, aŋane tewekeake, ŋei yewa eŋane rokop don mane rokop motpe, ŋine kau.
LUK 6:48 Eŋe ŋei maneŋo mat mane make yale, eŋe lom kiroine mawareki pakiso, simen liwage qakki ket wesi suaine lom koto metkoi, yewao makatak warekiso, kutno mat make. Pakiso, koya qe more doku qakumŋo sari mat bosiŋ qeki mi okmaŋge, mat mauluke mamainane togole more metke.
LUK 6:49 Ŋo ŋei mane eŋe naŋane don dere more aŋane mi tewekeake, eŋe yemo ŋei mane oŋo mat mane make yale. Eŋe kepe kutno lom ma more simen liwage more mat mat togoleakane mi more more yaup make. Eŋe matine yau yaup maki metki, doku qakumŋo sari mat qeki ikopka okmage ket zaŋ zuŋ make!”
LUK 7:1 Yesu eŋe don iwa ŋei ŋerep korop ra edanwareki qoekiso, Kaperneam matko arike.
LUK 7:2 Yewa Roman kawali ŋei ŋetne mane wane qelit medep mane geke. Kawali ŋei ŋetne yewa eŋe qelit medeunane zok wetine suaine pake, wane qelit medeune eŋe zoma suaine qeki seukeakane okane pake.
LUK 7:3 Pakiso, kawali ŋei ŋetne eŋe Yesu wane donkisi dere more, Yuda ŋei ŋetne raongi arikoi, Yesu olatpi sari qelit medeune ma menaŋ kayakane.
LUK 7:4 Eŋe Yesu wano ari lotke more soriringe meŋenka rakoi, “Eŋe ŋei maine, ge ea wane donine dere so mapik kaikene.
LUK 7:5 Eŋe wetine Yuda ŋei ŋerep ŋenaneka pamaike, eŋe oŋomka Yuda wane lewa lewaŋ urum ma ŋebonge.”
LUK 7:6 Pakiso, Yesuŋo eŋerop weneŋ arikoi, ari mat osino rakiso, kawali ŋei ŋetne eŋe kimakoune natne raongi, Yesu wano don iwa yale ma arikoi, “Suaine, ge urata suaine mi manom, na ŋei mainane sari matne koto sakene.
LUK 7:7 Na nae wane detpe mi menaŋge, ŋei borikineŋo daleo geŋano sarikale ra more qekele, wane mo ge yewa ge more, donŋoneŋoka ranom qelit medepne maine menaŋ kayake.
LUK 7:8 Na yale waka, na ŋei wawaine eŋane qelit ŋei, pakimo, naŋane ketkele kawali ŋeikopne naŋane bango gemami, yale wane mo iwa wane raikale, ‘Arinom!’ Rawe eŋe ariake. Ŋo eriwa wane raikale, ‘Sarinom!’ Rawe eŋe sariake. Ŋo qelit medepnane raikale, ‘Iwa manom!’ Rawe, eŋe yewa mayake.”
LUK 7:9 Yesu eŋe don yewa dere more mawaka more, zinge ŋei ŋerep magu suaine ŋadino arikoi, eŋe edane rake, “Na mali malip suaine iwa yaline mane mi maratka okanmaile, na ŋidanmaile, Israel eŋano yale waka mane mi maratka okanmaile!”
LUK 7:10 Yale rakiso, ŋeiwa kawali ŋei ŋetneŋo qelit raongi, Yesu wano sarikoi, eŋe zinge ari kawali ŋei ŋetnane matko wa more kau, qelit medepine mo menaŋkake.
LUK 7:11 Nigatne gege more, ŋado Yesuŋo mat mane eŋetne Nain yewa arike, eŋine dokoine so ŋei ŋerep magu suaine weneŋ eŋerop arikoi.
LUK 7:12 Ari more, mat suainane madet osino lotkekiso, ŋei ŋerep eŋe medep seu seune mane wane pareŋ teweke sarikoi. Ŋei seu seune ea mo ŋerep mala mane wane gipole wemedep weku, eŋe seukki mo dukkei wane ŋei ŋerep magu suaineŋo weneŋ mat suaino ŋine eŋerop sarikoi.
LUK 7:13 Pakiso, Waomŋo ŋerep mala ka more, eŋane wet borikŋo kotino watkekiso, ŋerep olale rake, “Ge misuk arokenom.”
LUK 7:14 Pakiso, Yesu eŋe ari katapa yewa metineŋo makiso, ŋeiwa pareŋ katapa tewekkoi, eŋe doŋmane okorakoi. Okorauso, Yesuŋo rake, “Ŋei qaluwit! Na golatmaile! Wienom!”
LUK 7:15 Rakiso, ŋei seu seune eŋe wie metke so kieke don rake, pakiso Yesuŋo mainge nagaine mange.
LUK 7:16 Ŋei ŋerep eŋe yewa ka more kaetongi, Anutu mawaka rakoi, “Anutu wane qelit ŋei suaine mane keuzo wakonge!” So rakoi, “Anutuŋo sari more eŋine ŋei ŋerewekoune ma menaŋ ŋonmaike!”
LUK 7:17 Yesu wane don kisiine iwaŋo Yuda kepeo korop rokopke more, kepe nat nat ariwareke.
LUK 7:18 Yohane wane dokoine eŋe don kisi yewa olatwareu dereso, medewetkine etke etoraki sarikoik.
LUK 7:19 Pakiso, Waom don iwa yale ra more qesonkaikeik wane eŋano taleotki arikoik, “Sarikenane raraine, ge weku mo iwa sarimaine, me ŋene mane wane tomakaikene?”
LUK 7:20 Pakiso, ere Yesu wano ari lotke more olale rakoik, “Yohane doku tau tauŋo taleŋotki, qeson gangetane sarimaite, ‘Sarikenane raraine, ge weku mo iwa sarimaine me? Me ŋene mane wane tomakaikene?’”
LUK 7:21 Nasomde yewaoka Yesuŋo ŋei ŋerep loutne zomaenerop ma menaŋonge, kubet togon gorop saukonge, asu qotkoinerop esopongi saket arikoi, deene pili pilikine ma menaŋonge.
LUK 7:22 Pakiso, Yesuŋo Yohane wane qelit ŋeitkine etane rake, “Ŋire zinge ari more, tanik kine kine daleo wakongi kamamik, so detmamik, yewa Yohane olatpik, de pilikŋo deene maine potmami, so kie wawetne seu seuneŋo numa maine gesoke arimami, so kubet togon gorop ebuki, kubetene osimaike, so ket wonŋo ketene lotkeki, don maine detmami, so seu seuneŋo koso wisikae wiemami, so ŋei ŋerep ketkeleŋo Anutu wane biŋek don detmami.
LUK 7:23 Ŋei mane eŋe naŋane wet etke mi okaniake, eŋe wet pesek desiake!”
LUK 7:24 Yohane wane qelit ŋeitkine ere biraore ariuk, so ea wane ŋadino Yesuŋo kieke more Yohane wane don kisi ŋei ŋerep edane more rake, “Ŋine kepe yaup papaino Yohane wano onokaka kaikei wane arikoi? Ŋine gim metine momoŋo mapateki, kaikei wane arikoi me?
LUK 7:25 Ŋine ari more onokaka kakoi? Me ŋine ŋei mane takotine kibinerop kaikeiwane arikoi? Midakaka! Ŋei takot kibinerop wekumane au ge okanmami, eŋe ŋei waom urumgo met okanmami.
LUK 7:26 Pakimo, nolatpi, ari more onokaka kakoi? Ŋine ari Anutu wane qelit ŋei mane kakoi. Welekatne, na ŋidanbe, ŋine ŋeiwa kakoi, eŋe Anutu wane qelit ŋei natne eŋane rokop mida! Eŋe eŋineka rokop mane.
LUK 7:27 Yohane weku eŋane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, ‘Anutuŋo gipolano ramaike, iwa eŋe naŋane qelit ŋei, detmami, na boaŋ ŋei mane talekawe, geŋane numa ma alakane more, numaŋone lalageake.’
LUK 7:28 Na ŋidanbe, ŋerepko ŋine wakon okanmami, ŋei yewa korop eŋano ŋine maneŋo Yohane mi yuankayake. Ŋo, ŋei mane eŋe Anutuŋo eŋetne kine kine kakaine so mi kakaine ma wakonge pamaike, ea wane naso iwa kotino ketkele geakeŋo, Yohane yuankayake.”
LUK 7:29 Ŋei ŋerep korop so takis mama eŋe Yohane wane don dere more doku taukoi, yewa eŋe Anutu wane don wele dere tewekeu wele wakonge.
LUK 7:30 Ŋo, Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi so Skribe, eŋe yemo Yohane wane doku tau tau yewa qaisikka more Anutu wane don ŋadekkau eŋano wele midaine okange.
LUK 7:31 Pakiso, Yesuŋo takotke rake, “Ŋei ŋerep iwa diawa eŋane rokop motpe? Eŋe ma yale?
LUK 7:32 Eŋe ŋerep medep nigatne yale. Ŋerep medep nigatne eŋe sobego mere, ŋerep medep magu mane edo magu mane iwa yale ra boka edanmami, ‘Ŋene mete au au wane wagom ŋinane ra kitoŋem, ŋine eŋet mi oremami! Ŋene seu seu eŋet kitoŋem, ŋine mi arokmami!’
LUK 7:33 Yohane doku tau tau sari more, doku togole wain mi nene tau geki, ŋine rakoi, ‘Eŋe asu qotkoineŋo kotino ket metmaike!’
LUK 7:34 Ŋei Wawainane Gipole sari more ŋara so doku neke, pakiso ŋine rakoi, ‘Ŋei iwa kau! Eŋe ŋara so wain doku togole nene, so takis mama so borikine mama eŋane kimaene!’
LUK 7:35 Ŋo, Anutu wane dereret suaine yemo ŋei ŋerep pa dere more ma nogankakoi, eŋano wele welekatne sikanonge.”
LUK 7:36 Anutu wane papa togon welaine, Parisi ŋei maneŋo Yesu ŋara eŋerop nekeik wane newankake. Pakiso, Yesuŋo Parisi wane matko wa more ŋara neakane pese metke.
LUK 7:37 Pakiso, mat yewao ŋerep mane gege mageine qotkoine geke, oŋo Yesu wane kisi detki, Parisi wane matko mere ŋara neke, pakiso, ŋereppae eŋe kelok beloŋ mane qounerop yewa ma more arike.
LUK 7:38 Ari more, Yesu wane ŋadino kine osino okora more arokke. Arokki deine dokuneŋo ket more Yesu wane kine taukake. Pakiso, lewine zouneŋo Yesu wane kine ratoke so lulu kike. Ki more so kelok qounerop yewa qakki, Yesu wane kine taukake.
LUK 7:39 Pakiso, Parisi Yesu newankake, oŋo yewa ka more, oŋomka Yesu wane iwa yale rake, “Ŋei wae eŋe welekatne propet wele ra, yemo eŋe ŋereppae maŋo kine mamaike yewa detki rap, so ŋereppae gege mageine qotkoine gemaike, yewa weneŋ detkaki rap!”
LUK 7:40 Yesuŋo rau wakone more olale rake, “Saimon, na don mane magemaile golatpe.” Rakiso, Saimonŋo rake, “Kito ŋebo ŋebon nolatnom.”
LUK 7:41 Rakiso, Yesuŋo kieke rake, “Ŋei etke ere ŋei mane wano ŋine wesi sota okangoik. Ŋei maneŋo wesi setne 500 sota okange, ŋo maneŋo wesi setne 50 sota okange.
LUK 7:42 Pakiso, ŋei etke yewa ere sota ea makokkeik wane wesi wane qekakoik, pakiso, wesi welaine eŋe sota yewa yeine qeliŋge, ŋei diawaŋo wesi welainane zok simile desiake?”
LUK 7:43 Pakiso, Saimonŋo mainge rake, “Na ramaile, sota suaine okange, turuŋ qelige mange, oŋo.” Pakiso, Yesuŋo rake, “Geŋane don turuŋine maingemaine, yewa mo wele.”
LUK 7:44 Yale raki pakiso, ŋerep wano zinge more Saimon olale rake, “Ge ŋerep iwa kamaine? Na geŋane mat koto sawe ge kiene saukkalane doku mane mi ninine, ŋo siluŋ ŋerep iwaŋo yemo deine dokuneŋo kiene sauke more, lewine zouneŋo ratokike.
LUK 7:45 Na sariwe, ge oi bakomne lulu mi kirorine, ŋo ŋerep iwaŋo yemo na sariwe, lulu tako rakot kiene kike.
LUK 7:46 Ge naŋane lewene kelok mi taukene, ŋo siluŋ ŋerep iwaŋo yemo kiene kelok qouneropŋo qakkeke.
LUK 7:47 Pakimo, na golatpe, simile kakapa suaine ŋerep iwaŋo sikan ŋonmaike, yewaŋo mo ŋerep iwa wane borikineine mo korop midawarike. Ŋei mane eŋe Anutuŋo borikineine nigatne mataliakeo, ŋei yewa eŋe simileine nigatnemde Anutu wane payake.”
LUK 7:48 Pakiso, Yesuŋo ŋerep olatke, “Geŋane borikineŋone mo mataliwe suikmaike.”
LUK 7:49 Ŋei natne zakeo metkoi, eŋe kieke more edomka auye rakoi, “Ŋei iwa maŋo borikine matalimaike?”
LUK 7:50 Ŋo, siluŋ Yesuŋo ŋerep olale rake, “Geŋone mali malipŋoneŋo ma menaŋ ganmaikane, wet peseko arinom.”
LUK 8:1 Naso bamgo qoeki, Yesu mat suaine so nigatne lolike more biŋek don ra qelaŋange, Anutuŋo daleo waremaike ea wane kine, eŋe ŋei ŋerep edange, eŋane dokoine 12 eŋe weneŋ arikoi.
LUK 8:2 Mo sogino Yesuŋo ŋerep natne eŋano ŋine asu qotkoine esoponge, so natne zomaenerop ma menaŋonge, ŋerep ea eŋerop lolike arike. Ŋerep eŋet tegoene iwa, Maria, eŋetine mane Magdalena, eŋe mo sogine Yesuŋo asu qotkoine sewen (7) eŋano ŋine esoponge.
LUK 8:3 Ŋerep mane Yoana, ŋaone eŋetine Kuza, eŋe kepe ware ware Herot wane ŋei ŋetne mane okange. Ŋerep mane, Suzana, so ŋerep natne loutne eŋe Yesu so dokoine eŋe enŋene wesi aboŋeneŋo qesiŋongoi.
LUK 8:4 Ŋei ŋerep matko matko ŋine, eŋe Yesu wano tako rakot sari more, ŋei ŋerep magu suaine lewage metkoi, eŋe Yesuŋo don rokop iwa edane rake,
LUK 8:5 “Naso maneo, ŋei mane eŋe eu wit woune rasuiakane arike. Eŋe woune natne eŋe maine euo biraka rasuki ket qake. Ŋo natne eŋe ari numao kito metki, ea ŋei sari gesokpi, so naŋi edo sari neu qoeke.
LUK 8:6 Woune natne eŋe ari kepe wesi tabilainerop yewa wane kutno ket kito, ikopka poripke wie more, ururuke seukkoi, ea yemo kepe yewaŋo eŋe dokune midaine.
LUK 8:7 Woune natne touk okolerop, ea wane koto ket kitokoi, wane touk okolerop yewaŋo wie more, pise waliponge.
LUK 8:8 Ŋo, wit woune natne kepe gukinerop yewao ket kitokoi, ket kito more komine poripke sua more, wele maine qekoi, wele zok manerop qekoi.” Don ea qoeki, Yesu eŋe boka edange, “Ŋei ŋerep mane eŋe don iwa dere lukeakane okane, so eŋe don iwa wane kine maine mauluke more ma desiake.”
LUK 8:9 Yesu wane dokoine eŋe Yesu wano sari eŋe maine don rokop wane kine ra qelaŋaniakane qesonka rau,
LUK 8:10 Yesuŋo don mainge rake, “Anutuŋo dalino ware ŋunmaike, na ŋine ea wane don sane desikei wane ŋidanmaile. Ŋo ŋei ŋerep natne eŋe yemo ŋadino gemami, yewa eŋe yemo naŋane yaup don rokop ea korop detwaremami, ea wane eŋe kaikei, ŋo, eŋe kine maine mi derelukkei. So eŋe maine naso baŋem desikei, ŋo mi dere qelaŋangei.”
LUK 8:11 Yesuŋo koso iwa yale rake, “Don rokop ea wane kine yemo iwa yale okanmaike, wit woune eamo Anutu wane donŋo okanmaike.
LUK 8:12 Ŋo woune natne dumao ket kitokoi, ea yemo ŋei ŋerep natne eŋe Anutu wane don naso bomitne so bamgoka detkoi, ŋo, Satanŋo sari more Anutu wane don ea ŋei ŋerep natne eŋane kotoeno yasoke, yewamo ma biraki saket eŋine biŋek ariake, ea wane eŋe Anutu wane don ea mi malipkau ma menaŋoniake.
LUK 8:13 Woune natne kepe wesi tabilainerop ea wane kutno ket kitokoi, ea yemo ŋei ŋerep natne eŋe Anutu wane don ikop dere ma more bakom kitokoi, ŋo don eaŋo eŋane wet derereteno togole mi waket meki, eŋe naso bomitneka malipkau, umat natne wakongi, Anutu wane don ea ikopkamde qeliŋkaikei.
LUK 8:14 Woune natne eŋe touk okolerop ea wane koto ket kitokoi, ea ŋei ŋerep natne eŋe Anutu wane don detkoi, ŋo kepe kutno gege wane umat so wesi aboŋ suaine maratka maratka so kine kine natne ea wane bailalaŋ, eaŋo ŋei ŋerep eŋane kotoeno waket more, Anutu wane don kotoeno piseka more walipkaki, wele maine mi qekei.
LUK 8:15 Ŋo woune natne kepe kelokinerop eao ket kitokoi, ea yemo ŋei ŋerep natne eŋe Anutu wane don dere more, ma wet wekumaneŋo nogankau paki ma more qotkakoi, ea wane eŋe togole togoleenane wele maine qekei.”
LUK 8:16 Pakiso, Yesuŋo koso rake, “Ŋei mane kiwa kuake more diao qeki okoreake? Lase bano me kulu papainane bano supakaki mesiake? Mida! Eŋe kiwake more qeki, zake kutno didiwo okoraki, ŋei ŋerep eŋe sari qelaŋanine ea maine kaikei so mat koto saikei.
LUK 8:17 “Ea wane kine kine korop sane pamaike, ea na ŋado didiwo mawe wakon wareake. So kine kine natne supawe metmaike, ea ŋado na ma lalagewe didiwo wakon wareake.
LUK 8:18 “Ŋine don kine kine korop detlukka more, don maine ea malip kaikei. Anutuŋo ŋei me ŋerep mane eŋe kine kine mane mangi, maine malipka geakeo, eŋe koso takotke maniake. Ŋo Anutu eŋe ŋei me ŋerep mane eŋe kine kine mane mi mangeo, yemo ŋei ŋerep yewa eŋe baŋ matalioniake.”
LUK 8:19 Naso yewao, Yesu wane nagaine, eŋine so ŋolekoune maratkaikei wane sari lotkekoi, ŋo, ŋei ŋerep magu suaineŋo lewage qeatka watke more okorakoi, ea wane Yesu nagaine ŋole eŋe daleo osopka ari kau rap,
LUK 8:20 ea wane ŋei mane magukoune eŋano ŋineŋo Yesu olale rake, “Ge onnom! Geŋane nagaŋone so ŋolekopŋone marat ganikei wane sari ziaŋmami.”
LUK 8:21 Yesuŋo eŋane don mainge more magu edane rake, “Ŋei ŋerep diawa eŋe Anutu wane don dere more malipkau paki, tewek kaikeiwo, ŋei ŋerep ea eŋe naŋane nagane, so ŋolekopne okanmami.”
LUK 8:22 Naso maneo, Yesu eŋe sekiwo wa more dokoine edane rake, “Ŋene sekiwo wa more doku namuŋ erinat yuane wa kitare ariŋem.” Yale raki, eŋe kieke arikoi.
LUK 8:23 Yesu eŋe kulu wane kaki, seki kutno kulu pake. Naso yewaka ikop mide, momo kakapa suaine wie puangi dibom suaine qeke, paki namuŋŋo wa more seki koto qakki ket watke ma muruŋ oniakane okange.
LUK 8:24 Dokoine eŋe Yesu wano ari ma wirikka rakoi, “Waomze, Waomze, ŋene mo seukenane okanmaine!” Yesuŋo wie more, togoleka kuroge, momo so dibom doŋ mane more kaloŋ qekeik wane etange. Paki momo so dibom ere doŋmangoik, so kaloŋ suaine qe pake.
LUK 8:25 Pakiso, Yesu eŋe dokoine edange, “Ŋine mali malip mida!” Ŋo eŋe oŋaene qaeki, so kaet suaine okane more, enŋene auye rakoi, “Ŋei iwa eŋe zok ŋei kine mane! Eŋe momo so dibom don etangi, ere yewaka done dere teweke more, doŋ manmamik.”
LUK 8:26 Kaloŋ okangi, Yesu so dokoine eŋe Galili namuŋ erinat ari lotkekoi, kepe yewa eŋetine, Gerasa.
LUK 8:27 Yesu eŋe seki qeliŋka more saweko ketki, yewaka ŋei mane asu qotkoineŋo kotino pake, eŋe sari maratkake. Mo naso kiroine ŋei yewa eŋe lawam ge more, mat koto mi doŋ mane metke me kulu pake, midakaka, eŋe deŋesere wane kezem aŋaino ge okange.
LUK 8:28 Eŋe Yesu ka more, aroine suaine aroke ket Yesu wane kino rasu pa more bokake, “Yesu, ge Wawaine Anutu wane gipole! Ge dalino okan nanikene? Na ge meŋen ganmaile, ge na wikile zok misuk ninikene!”
LUK 8:29 Eŋe yale rake, ea wane Yesuŋo asu qotkoine yewa olale rake, “Asu qotkoine, ge ŋei yewa qeliŋka arinom!” Mo sogino ŋei ŋerep eŋe ma more, kie metine mulap togoleŋo pisemaŋkoi, ŋo eŋe naso baŋem asu qotkoineŋo qeki, eŋe mulap togole kie metino ea romatkeki toeki, so kepe yaup papaino ari mageke.
LUK 8:30 Wanemo, Yesuŋo qesonka rake, “Ge eŋetŋone ma?” Eŋe mainge rake, “Naŋane eŋetne, ‘Magu Suaine’ .” Asu qotkoine eŋe loutneŋo eŋane kotino gekoi, ea wane eŋe yalewa rake.
LUK 8:31 Ŋo asu qotkoine eŋe Yesuŋo esopongi sorao me gerepko mi kesikei wane meŋenkakoi.
LUK 8:32 Kepe yewao berek magu suaine eŋe meŋoine ea ŋara ne gekoi, ea wane asu qotkoine eŋe Yesuŋo esopongi, eŋe berek kotoeno wakesikei wane meŋenkakoi.
LUK 8:33 Paki Yesu eŋe esopongi, so ŋei ea qeliŋka more berek kotoeno waketkoi, waketpi so, berek magu korop ea eŋe biririke ari sorao sontake ket doku namuŋgo qok qok ne more seukwarekoi.
LUK 8:34 Berek ware ware eŋe kine kine wakonge, ea korop ka more, ket ari matko matko so kepe saiwo ŋei ŋerep don kisi edangoi.
LUK 8:35 Ŋei ŋerep eŋe don kisi ea dere more kine kine wakonge, ea ari kakoi, eŋe Yesu wano ari more, ŋei yewa kau, eŋe sogino asu qotkoineŋo matalikaki geke, ea eŋe mo maine laplap ramu more, wetine lotkeki tikŋane Yesu osino metke, ka more kaetonge.
LUK 8:36 Yesuŋo dalino ŋei ma menaŋkake, ea ŋei ŋerep eŋe ka more kimakopene edanwarekoi.
LUK 8:37 Ŋei ŋerep eŋe koropŋo kaet suaine onge, ea wane Yesu qesonka rakoi, eŋe eŋane kepeo ŋine qelige ariake. Yesu eŋe sekiwo wa more ea qelige arike.
LUK 8:38 Ŋei ea asu qotkoineŋo mo qeliŋkake, eŋe Yesu sorinka more rake, “Na maine weneŋ, detnannom gerop arikale?” Ŋo, Yesuŋo biraka more rake,
LUK 8:39 “Ge matŋono ari, Anutu eŋe kine kine geŋano maki wakonmaike, ea wane ŋei ŋerep edanikene.” Yale olatkiso, ŋei eŋe Yesu qeliŋka more, Yesuŋo kine kine eŋano maki wakonge, ea wane ari mat suaino korop ŋei ŋerep edange.
LUK 8:40 Pakiso, Yesu eŋe koso doku namuŋ ratoke, erinat ariuso, ŋei ŋerep magu suaine eŋe mo sari qalakko tomaka okora more bakom kito more rakoi, “Mo sarimaine!”
LUK 8:41 Pakiso, ŋei mane, Yairus eŋe sari lotkeke, eŋe Yuda wane lewa lewaŋ urum yewao ŋei ŋetne okange, eŋe sari Yesu wane kino ket rasu more, Yesu eŋe matino ariakane meŋenkake,
LUK 8:42 onoka wane eŋane borasine wekuku, komaine 12 okange, eŋe seukeakane nasoine mo bomile sarike. Yesu eŋe ŋei yewa eŋerop ariuk, so ŋei ŋerep loutne eŋe watke lolika mogare arikoi.
LUK 8:43 Ŋei ŋerep magu keuno ŋine, ŋerep mane eŋe ŋerep zoma weneŋ. Zoma ea koma 12 zok manerop okankaki, so eŋe wesiine zoma yewa wane ra more mauluk mauluk eŋano biraki midakakae, ŋo eŋe maine mi ma menaŋkakoi.
LUK 8:44 Ŋerep ea eŋe magu keueno ŋine sari Yesu ŋadino lotke more, takotine suaine uwakaki, eŋane ŋerep zoma yewa mo ikopka mida leleke.
LUK 8:45 Pakiso, Yesu qesonone rake, “Maŋo na ua nanike?” Ŋei ŋerep koropŋo bisopkau, so Petoro eŋe olatke, “Waomze, ŋei ŋerep loutne edo wonge maguk ganbi, ge onoka wane don yaline qeson ŋonmaine?”
LUK 8:46 Ŋo, Yesu eŋe edane rake, “Ŋei ŋerep maneŋo na uanangi detmaile, ea wane naŋane zonomne natne wa ketmaike.”
LUK 8:47 Yesu eŋe ŋerep wane masi detlukki paki, ea wane ŋerep eŋe zok zonomine oreki, Yesu wane kino ket rasu more, ŋei ŋerep kaiteno eŋe Yesu mo uakeke, ea wane ikopka menaŋkaki edange.
LUK 8:48 Rakiso, Yesu eŋe olale rake, “Borasone, malip malipŋoneŋo ma menaŋ ganmaike, ea wane ge maine ari more wet maepko gekene.”
LUK 8:49 Yesu eŋe ŋerep don olale okorake, naso yewaka ŋei mane Yairus wane matko ŋine lotke more, Yairus olale rake, “Ge borasoŋone mo seukmaike, kito ŋebo ŋeboze mi iwenka sarikene, yeine.”
LUK 8:50 Ŋo, Yesu eŋe detka more Yairus olale rake, “Ge misuk kaet gangep! Ge naŋane don dere more malipkaikeneo, maine mawe menaŋ kayake.”
LUK 8:51 Pakiso, Yesu eŋe matko lotke more, ŋei ŋerep ma waulukone more, Petoro so Yakop so Yohane so ŋerep ŋerep naga magaine eŋerop urumgo wa ketkoi.
LUK 8:52 Ŋei ŋerep korop zok manerop arokkoi, Yesu eŋe edane rake, “Ŋine misuk arokkei, ŋerep ŋerep mi seukmaike, eŋe kulu pamaike.”
LUK 8:53 Ŋerep ŋerep eŋe seukki, eŋe mo detlukkakoi, ea wane ŋei ŋerep korop eŋe Yesu tenikkakoi.
LUK 8:54 Ŋo Yesu eŋe ŋerep ŋerep seu seune ea wane metino ma more orake, “Medepne ge wienom!”
LUK 8:55 Ŋerep ŋerep yewa eŋe asuine koso ikopka sari takotkakiso, wisikae wieke, pakiso Yesu eŋe etane raki, naga magaine eŋe maine ŋara mangoik.
LUK 8:56 Ŋerep ŋerep wane naga magaine ea eŋe oŋaetne qaeke, ŋo Yesu eŋe togoleka etane rawetore more rake, “Kine kine iwa wakonmaike, ea ŋire ŋei ŋerep mane misuk edanikeik.”
LUK 9:1 Naso yewao, Yesu eŋe dokoine 12 edora more qeduguongi, eŋe eŋine tungo maine asu qotkoine esopone more, zoma ŋei ma menaŋonikei wane zonom ebone more biraonge.
LUK 9:2 Anutu eŋe dalino waremaike, ea Yesu eŋe dokoine ra qelaŋane, so zoma ŋei ma menaŋonikei wane done edange.
LUK 9:3 Eŋe iwa yale edane rake, “Ŋine kine kine iwa yale misuk ma arikei, toka, numa kite, ŋara, wesi, takot mane.
LUK 9:4 Ŋine mat maneo ari lotke more, ŋei ŋerep qesononbi, edo raikei, maine iwa saket mere pa wie okanbi, mat yewa wane kotinoka mere pa wie okanikei.
LUK 9:5 Ŋo mat maneo edo ŋinane don mi dere more, ŋinerop mi mesikei wane rauso, ŋine mat yewa qelige more, kie ŋino nalek yewa saukkeu ket metkiso, eŋe masi ea ka more eŋe desikei, Anutuŋo mo eŋerop ŋaba okanmaike.”
LUK 9:6 Pakiso, dokoine eŋe matko matko ari more, mat louloutne eao biŋek don ra qelaŋane more, zoma ŋei ma menaŋongoi.
LUK 9:7 Naso yewao, Yesu eŋe kine kine maki wakone arike, ea kepe ware ware Herot eŋe detware more, dere qeka okange, ea wane ŋei ŋerep natne eŋe Yesu wane rakoi, Yohane doku tau tauŋo mo wisikae wieke.
LUK 9:8 Ŋei ŋerep natne eŋe rakoi, Elaiya eŋe wakonge, ŋo ŋei ŋerep natne eŋe rakoi, Anutu wane qelit ŋei propet sogine gekoi, eŋano ŋine maneŋo wisikae wieke.
LUK 9:9 Ŋo, Herot eŋe rake, “Yohane doku tau tau ea mo sogine noŋo ebine kitatkole, ŋei iwa eŋe kine kine ma wakongi detmaile, eŋe ma?” Herot eŋe numa mane Yesu marat kayakane ziaŋkake.
LUK 9:10 Pakiso, Yesu wane dokoine eŋe mo matko matko ariwarekoi, eŋe zinge sariso, koso Yesu wano lewage more, don kisi urata kine kine makoi, so biŋek don magu edangoi, ea wane olatwarekoi. Olatpi qoekiso, Yesu so dokoine enŋeneka Betsaida matko arikoi.
LUK 9:11 Ariuso, ŋei ŋerep magu eŋe don dere more mogatone arikoi, eŋe Yesu wano ariuso, eŋe maratongiso, Anutuŋo dalino waremaike, ea Yesu eŋe edane more, zoma ŋei ŋerep ma menaŋonge.
LUK 9:12 Kepe zinge kere qoeakane okangiso, dokoine 12 eŋe Yesu wano sari olale rakoi, “Kepe iwa ŋei midaino, ge magu iwa edane biraonnom, eŋe mat osop mere arimami, yewao ari more, ŋara so kulu papa marat kaikei.”
LUK 9:13 Ŋo Yesu eŋe iwa yale edange, “Ŋido ŋara ebonikei!” Eŋe mainge rakoi, “Ŋei nau! Bret nigatne 5 so zawon etke pamami, ŋene maine ari magu suaine eŋane ŋara qolekene me? Ŋedannom desikene.”
LUK 9:14 Ŋei 5 tausen yewa metkoi. Yesu eŋe dokoine edane rake, “Ŋine ŋei ŋerep maguine maguine mapoke biraonbi, pese ket touk kutno metpi, magu weku ŋei ŋerep 50 okaniake.”
LUK 9:15 Dokoine eŋe ŋei ŋerep mapoke biraonbi qoekiso,
LUK 9:16 Yesu eŋe bret mete mane so zawon etke ma more qeliwo potki waki Anutu wane bakom kito more, bret so zawon ea mapoke more, dokoine ebongi, damo qe ŋei ŋerep magu yewa ebonwarekoi.
LUK 9:17 Paki, ŋei ŋerep magu yewa eŋe korop neu ŋatene qe rokoponwareke. Pakiso, dokoine eŋe ŋara nekoi wane tutule ea qedugu more rosa 12 yale mau ket watke more metke.
LUK 9:18 Naso maneo, Yesu eŋe Anutu meŋenkake, dokoine eŋe eŋano sari maratkau, so Yesu eŋe qesonone rake, “Ŋei ŋerep magu eŋe naŋane ma noramami?”
LUK 9:19 Eŋe iwa yale mainge olale rakoi, “Natne edo ge Yohane doku tau tau goramami, ŋo natne edo ramami, ge Elaiya, ŋo, natne edo ramami, Anutu wane qelit ŋei propet mo sogino gekoi, eŋano ŋine mane eŋe mo koso wisikae wieke.”
LUK 9:20 Yale rauso, eŋe koso enŋene qesonone rake, “Ŋo, ŋidom, yemo naŋane kine dalino ramami?” Petoroŋo mainge olale rake, “Ge Mesia! Anutuŋo biragange!”
LUK 9:21 Yale raki so Yesu eŋe edangi, eŋe Petoro wane don ea ŋei ŋerep mane maine mi edanikei wane rawetonge.
LUK 9:22 Rawetone more, Yesu eŋe koso edane rake, “Ŋei Wawainane Gipole wikile suaine desiake. Yuda ŋei suaine, so mosop ŋei ŋetne so Anutu wane papa togon welaine ŋei, eŋe korop ŋadekka more nekuwi seukeake, ŋo kaiwe mama karewe yale pa more, koso Anutuŋo ma wirikkaki, koso wisikae wieake.”
LUK 9:23 Yesuŋo dokoine korop edane rake, “Ŋine natne na mogat nanikei wane raso, ŋine ŋinŋine simileŋine ea korop mau ketwarekiso, ŋine wikile desikei wane teweke ariuso, eŋe na nekukei, yale waka ŋine ŋingukei.
LUK 9:24 Ŋei mane eŋe wikilane kaetkaki, solaine ma walukeakeo, eŋe gege wane numaine siuklukkeake. Ŋo ŋei mane eŋe naŋane ra more seukeakeo, ŋei yewa eŋe gege togon marat kayake.
LUK 9:25 Ŋei mane eŋe kepe aboŋ kine kine korop ma geake, ea eŋe seuke more, mane maine mi maratkayake, i midakaka!
LUK 9:26 Ŋei mane eŋe naso iwao ŋei ŋerep magu yewa eŋane keueno ŋine, eŋe nae so naŋane biŋek don rayakane gamu gamu okane geakeo, Ŋei Wawainane Gipole eŋe ŋado Magakŋo eŋine tungo birakaki, aŋelo magu eŋerop qeli qeliŋka more sarikei, naso yewao eŋe ŋei ea don koboine maine mi olasiake.
LUK 9:27 Na welekatne ŋidanmaile. Ŋine natne mi seuke more wisikaka gekau, Anutuŋo dalino waremaike, naso yewa ea wakongi kaikei.”
LUK 9:28 Soda weku qoekiso, Yesu eŋe Petoro, Yohane, Yakop ebukiso, enŋeneka bonaga maneo meŋenkaikei wane wa arikoi.
LUK 9:29 Yewa meŋenkaki, Yesu wane kait tanikine qeinge more, kine mane okange, so lap lapine korop libe libe qe qelaŋane teine okange.
LUK 9:30 Pakiso eaka ŋei etke ere wakonbik, so Yesurop don aukoi, yemo Mose so Elaiya wakonbik, so
LUK 9:31 erane qelaŋanetne suaine zok wakonge, mo sogine Anutuŋo Yesu wane ra more eŋe Yerusalem mat suaino seukeakane birakake, ea Mose so Elaiya so Yesu aukoi.
LUK 9:32 Petoro so kimatkine eŋe mo kulu pakoi, ŋo qelaŋan eaŋo ma wirikongi wie more, Yesu qelaŋanine so ŋei etke eŋerop okorakoi, ea ongoik.
LUK 9:33 Ŋei etke ere okora Yesu birakauk, Petoroŋo Yesu olale rake, “Waomze! Ŋene iwa metŋem wekumane zok okanmaike, yale wane, ŋene siluŋ maine seli kise karewe maikene! Mane geŋane, mane Mose wane, mane Elaiya wane.” Petoroŋo yaup rake.
LUK 9:34 Pakiso, eaka kezoŋ mane sari qekatongi, so kaetonge.
LUK 9:35 Kezoŋ koto don mane iwa yale rake, “Yewa naŋane medep! Eŋe don kine kine ŋidaniake, ŋine derelukkei! Ea wane na eŋe birakakole!”
LUK 9:36 Don ea qoekiso, Yesu eŋineka okorake, dokoine eŋe ŋei ŋerep mane kine kine ea wakonge, mi ra qelaŋan ongei wane rake.
LUK 9:37 Qaeki Yesu eŋine so dokoine karewe bonagao ŋine ket ari, magu suaine maratongoi.
LUK 9:38 Ŋei ŋerep magu keueno ŋine ŋei mane eŋe Yesu boka olatke, “Kito ŋebo ŋebonze! Na meŋen ganmaile, naŋane giponne qesiŋkanom! Eŋe naŋane giponne wekuku!
LUK 9:39 Asu qotkoineŋo medep iwa wane kotino naso baŋem waket okanmaike, paki naso baŋem eŋe boka kito qotkoine zok okan ma geake, paki qise more, mekalekatine libeka aŋainoka saket qakki. Asu qotkoine eaŋo zok manerop matalika okanmaike, so eŋe birakayakane rokop mi okanmaike!
LUK 9:40 Na geŋane dokoŋone edo asu qotkoine ea esop kaikei wane togogoleka meŋenonbe, ŋo eŋe ŋaŋaemami.”
LUK 9:41 Yesu eŋe don yewa dere more, ŋei ŋerep edane rake, “Ŋine korop malip malipŋine mida! Ŋine masi koboine mau, kuŋ qegoŋine okanmaike. Na naso darap ŋinerop gekale? Ma naso na umatŋine tewekale?” Yesu eŋe ŋei ea olale rake, “Ge medepŋone yewa naŋano ma sarinom.”
LUK 9:42 Medepine eŋe sariki, asu qotkoineŋo qeki kepeo ket rasuke, Yesu eŋe kaki paki, asu qotkoine esopka more, medep ma menaŋka more, medep ea magainano birakake.
LUK 9:43 Ŋei ŋerep korop eŋe Anutu wane ewe zonomine suaine ea kau, oŋaene qaeke. Pakiso, Yesu eŋe kine kine maki wakongi, ŋei ŋerep eŋe oŋaene qaekiso aukoi.
LUK 9:44 Naso yewao, Yesu eŋe dokoine edane rake, “Na kine kine iwa ŋidanmaile, misuk nigetŋuniake, ŋei edo Ŋei Wawainane Gipole ŋei ŋaba eŋane meteeno birakakei!”
LUK 9:45 Ŋo, dokoine eŋe don ea wane kine mi detlukkoi, Anutuŋo don ea wane kine motkeke, ea wane eŋe mi detluke more, koso qesonka detlukkei wane kaetongi dere qeka okane more yeine qeliŋgoi.
LUK 9:46 Naso maneo Yesu wane dokoine eŋe iwa yale kieke don auye kitat nagu okangoi, “Tego iwa ŋenano ŋine maŋo ŋetneze okaniake.”
LUK 9:47 Yesu eŋe eŋane wet dereretene dere ka more medep, nigatne mane keueno ma more birakaki okorake.
LUK 9:48 Pakiso eŋe dokoine edane rake, “Ŋei mane eŋe naŋane naŋane dereso, naŋane tungo medep nigatne iwa yale mapik kayakeo, eŋe na yalewaka mapik nane okanmaike. Ŋei mane eŋe na mapiknan okannmaikeo, eŋe Anutuŋo biranangi ketkole, ea eŋe yalewaka mapikka okanmaike. Ŋinane keuo ŋine ŋei mane eŋe ŋinane ketkele geakeo, eŋe ŋetne okanmaike.”
LUK 9:49 Pakiso, Yohaneŋo olale rake, “Waomze, ŋene kaŋem, ŋei maneŋo geŋane eŋetko ra, asu qotkoine esopkake, pakimo, ŋenane ŋadezo mi mogatŋone sarikimo, ŋene rawet kamaine.”
LUK 9:50 Yesuŋo Yohane so dokoine natne edane rake, “Ŋine misuk rawet kaikei! Ŋei mane mi ŋaba ŋunmaike, ea eŋe ŋinane kimaŋine okanmaike.”
LUK 9:51 Anutuŋo Yesu maki qeliwo wayake nasoine mo bomile sariki so, Yesu eŋe dereretine maki togoleki, Yerusalem mat suaino ariakane okange,
LUK 9:52 pakimo dokoine natne eŋe biraongi alakane arikoi, eŋe Samaria mat wane nat paromine mat mane yewao kine kine maulukkaikei wane biraonge.
LUK 9:53 Ŋo mat ea wane ŋeiine eŋe Yesu mateno mi wakesiakane onge, yemo iwa yale, Yesu eŋe Yerusalem mat suaino ariakane okange, ea wane ŋei ŋerep eŋe Yesu mi qesiŋkaikei wane, ra wetkakoi.
LUK 9:54 Pakiso, Yesu wane dokoine Yakop so Yohane ere masi ea wane detpik mi menaŋgi olale rakoik, “Waomze, ŋere Anutu maine meŋenkate, eŋe ŋei ŋerep ea gerepŋo matalioniake me?”
LUK 9:55 Yesu eŋe erano zinge ra wetotkiso,
LUK 9:56 Yesu eŋine so dokoine eŋe mat ea qelige koso mat mane maneo arikoi.
LUK 9:57 Yesu eŋine so dokoine Yerusalem arikei wane numao arikoi, ariu ŋei mane eŋe sari Yesu olale iwa yale rake, “Ge mat yewao me yewao arikeneo, na weneŋ mogat ganikale.”
LUK 9:58 Yesu eŋe mainge rake, “Tengo eŋe giweo pamaike, so naŋi eŋe matino pamaike. Ŋo, Ŋei Wawainane Gipole, eŋe yemo mat urum papaine midaine.”
LUK 9:59 Yesu eŋe ŋei mane olatke, “Ge na mogat nannom!” Ŋo ŋei eaŋo rake, “Waomne, alakane na matno zinge magane dukka more, sari mogat ganikale.”
LUK 9:60 Yesuŋo mainge rake, “Ŋei eŋe gege togon mida, eŋe maine ŋei seu seuneŋo seu seune dukkaikei. Ge Anutuŋo dalino waremaike, ea goŋo ari ŋei ŋerep ra qelaŋan onikene.”
LUK 9:61 Ŋei mane eŋe Yesu iwa yale olatke, “Na ge mogat ganikale, ŋo ge maine na bira nannom alakan ari weŋem sotakne maulukone more, sari mogat ganikale.”
LUK 9:62 Ŋo, Yesu eŋe mainge olale rake, “Ŋei maneŋo seki wane wiliŋa mayake, ŋo, eŋe zinge ŋadino pot okanmaikeo, ŋei yalineŋo Anutu wane urata maine mi wareake so mayake.”
LUK 10:1 Pakiso, Yesu eŋe eŋine baŋ mat suaine me nigatne ariwareke, ea ŋei natne 72 ma wakonone more, eŋe etkeka etkeka alakane matko matko arikei wane biraonge.
LUK 10:2 So eŋe eŋine dokoine ea edane rake, “Euo ŋara loutne mo wele more posimaike, ŋo ŋara wele mama wane so pei peik wane urata ŋei yemo loutne midakaka, ea wane ŋei eŋe dalino ŋara wele peikwarekei? So ea wane ŋine ŋara wele mama wane meŋenkau, ŋara eu welaine oŋom urata ŋei ŋara wele peikkei wane ma wakone biraoniake.
LUK 10:3 Ŋine ariu! Na ŋine kasi qotkoine eŋane keueno boriŋunmaile,
LUK 10:4 ŋine kine kine iwa yale misuk maikei, wesi me numa kite me kie kawet. Ŋine dumao ari ŋei ŋerep korop maratone mo kaiwe maine me sakoka rarapko yau yaup misuk edanikei.
LUK 10:5 Naso maneo ŋine urum mane waikei wane, ari more alakane mat welaine edanikei, ‘Mat iwa wane kotino ŋei ŋerep ŋinano peamŋo payake!’
LUK 10:6 Ŋei peamine maneŋo urum yewa geki, ŋinane peam don ea maine eŋano payake. Ŋo, ŋei peamine maneŋo urum yewa mi geki, ŋinane peam don ea yeine koso ŋinŋino zingeake.
LUK 10:7 Ŋine urum me mat peamine ea wekuoka mesikei, mat welaine eŋe ŋine kine kine ŋibonbi maine nekei. Onoka wane? Ŋo urata ma more lewine ŋei eŋe maine mayake. Urum weku yewa wane kotinoka mesikei. Ŋine urumgo urumgo misuk lolike gekei.
LUK 10:8 Naso maneo ŋine mat suaine maneo ari lotke more, ŋei ŋerep qesononbi edo raikei, maine iwa saket mere pa wie okanbi, mat yewa metpi, so eŋe ŋara kine kine ŋibonbi nekei.
LUK 10:9 Mat yewao ŋine zoma ŋei ma menaŋone more, iwa yale edane raikei, ‘Anutuŋo dalino waremaike, ea mo ŋinane osoŋino lotkemaike.’
LUK 10:10 Ŋo, ŋine mat mane edo ŋinane don mi dere more ŋinerop mi mesikei wane rauso, ea ŋine duma keuno okora iwa yale edanikei,
LUK 10:11 ‘Ŋere mat wane nalek kieso ŋine saukete ketkiso, ŋine masi iwa ka more iwa yale desikei, ŋene masi iwa okanŋem mo Anutuŋo ŋinerop ŋaba okanmaike, ŋo, ŋine dere detsoroke detluke detpi, Anutu wane qeli ewe zonom so qeli qelaŋan, ea mo ŋinane osoŋino lotkemaike.’
LUK 10:12 Na wet qelot ŋidanmaile, naso kutno, Anutuŋo ŋei ŋerep korop wanok oniake, naso ea Anutuŋo Sodom ŋei ŋerep borikine wikile nigatne eboniake, ŋo, ŋei ŋerep eaŋo ŋinane don mi detkoi, yemo Anutuŋo eŋe wikile zok manerop eboniake!”
LUK 10:13 Yesu eŋe koso rake, “Korazin mat wane ŋei ŋerep ŋine qom borikine zok, so Betsaida mat wane ŋei ŋerep ŋine yaleka qom borikine, Yuda ŋei ŋerep eaŋo naŋane masi togole ka more, wet dereretene mi maingekoi. Tire mat so Sidon matko, ŋei ŋerep eŋano naŋane masi togole yale ŋei maneŋo mane maki rap, yemo eŋe yalewaka qom borik okane, ea ka more, kaura betŋo takot biraone more so zepe solaeno tau metpi rap. Masi yewa yale eŋe ŋei ŋerep korop sikanonikei, mo eŋe soteenane qom borik maratka more sotene ea ŋadekkamami.
LUK 10:14 Naso kutno, Anutuŋo ŋei ŋerep korop wanok oniake, Tire mat so Sidon mat ŋei ŋerep ea wikile nigatne eboniake, ŋo, ŋine Korazin so Betsaida Yuda welaine, Anutuŋo baŋ wikile zok manerop eboneake.
LUK 10:15 Ŋo Kaperneam welaine, ŋine wamo Anutuŋo ŋibuki qeliwo wa arikei me? Midakaka, Anutuŋo ŋine gerep sorao biraongi kesikei.”
LUK 10:16 Yesu eŋe dokoine koso edange. “Ŋei maneŋo ŋinane don desiakeo, eŋe naŋane don desiake. Ŋei maneŋo ŋinane don waulukeakeo, eŋe naŋane don waulukkeake. Eŋe na wauluk naniakeo, eŋe Anutuŋo biranange ketkole, eŋe waulukkeake.”
LUK 10:17 Ŋei 72 eaŋo Yesu wano zinge arikoi so bakom kitokoi, so Yesu olale rakoi, “Waomze! Ŋene masi togole kine mane kine mane makone, so asu qotkoine yale waka eŋetŋone edane more, esoponŋem arikoi!”
LUK 10:18 Yesu eŋe eŋane don mainge rake, “Mo sogino na Satan eŋe qeliwo ŋine ketki kakole!
LUK 10:19 Detpi! Na ŋine naŋane tungo biraŋune, so naŋane zonom ŋibonbe mo mawarekoi, ea wane ŋine koma so wame golaŋ maine kutene gesokei, eŋe maine ŋidotpi mi seukkei, ŋine ŋabaze Satan eŋane zonomine maine korop yuankaikei. Ŋei ŋerep me osom me kine kine wakoniake, eaŋo ŋine maine mi matali ŋuniake.
LUK 10:20 So ŋine asu borikineŋo donze mo dere tewekmaike, yale rau paki, mawa mawaine me batneka misuk okanikei. So yale mida. Ŋine eŋetŋine mo qeliwo, Anutuŋo gege togon wane papiao qeke, ea wane yemo maine ŋine batne okanikei.”
LUK 10:21 Naso yewao, Asu Koboboineŋo Yesu wane kotino watke rokopkaki so bakom suaine kito more rake, “Magak! Ge qeli so kepe wane Waom okanmaine! Na dage golatmaile, ge ŋei kibi urum mi gekoi, eŋane dereretene medep nigatne yale, ea geŋone masi so kineŋo sikanon okanmaine. Ŋo, ŋei dereretene wawaine so suaine ea geŋone kine so masi tanikŋone, ea mi sikanone more moton okanmaine. O, Magak, masi ea yemo ge geŋone simile so dereretŋonane okan okanmaine.
LUK 10:22 “Magak, eŋe na kine kine korop ninwareke. Ŋei maneŋo Anutu wane Gipole mi detlukkamaike. Magak Anutu eŋe oŋom eŋineka Gipole detlukkamaike. Ŋei maneŋo Magak Anutu mi detluk kamaike. Anutu wane Gipole eŋe oŋom eŋineka Magak detluk kamaike. Ea wane Anutu wane Gipoleŋo ŋei mane eŋe eŋane simile kaki, eŋe maine Magak sikan kayake.”
LUK 10:23 Pakiso, Yesu eŋe dokoine eŋano zinge more, eŋe enŋeneka edange, “Kine kine iwa wakongi kamami, ea ŋei eŋe kaikei, yemo ŋei eŋe bakom suaine kitokei,
LUK 10:24 ŋo Anutu wane qelit ŋei propet so King loutne sogino gekoi, eŋe kine kine iwa ŋine kamami, ea kaikei wane onge, ŋo eŋe mi kakoi, eŋe ŋaŋaekoi. Kine kine iwa wakongi, ŋine detmami, ea eŋe desikei wane okangoi, ŋo eŋe ŋaŋaekoi so mi detkakoi.”
LUK 10:25 Naso maneo, Anutu papa togon welaine ŋei mane, Skribe, eŋe Yesu wano ari liwek kayakane okange, so iwa yale qesonkake, “Kito ebo ebon, na daleo okane more gege togon maikale?”
LUK 10:26 Yesu eŋe mainge qesonka rake, “Anutu wane papiao ra rokop donŋo daleo ramami? Ge papia ea mane dapore detlukka ra qelaŋanmaine?”
LUK 10:27 Ŋei ea eŋe don mainge olale rake, “‘Ŋine wet dereretŋine korop so oŋa oŋa ŋine korop so zonomŋine korop Waom Anutuŋine eŋane simin ŋungi ma qotkau!’ so ‘Ŋine ŋidomka wetŋineŋo ma qotnagu gekei, yale waka ŋei ŋerep korop wetŋineŋo ma qotonikei.’”
LUK 10:28 Yesu eŋe mainge rake, “Ge koboboine ramaine, ge kine kine ea makoboe more, gege togon marat kaikene.”
LUK 10:29 Ŋo, Anutu papa togon welaine ŋei eaŋo eŋine eŋetine ma wa nagu Yesu qesonkake, “Ŋene ŋei ŋerep wetzeŋo ma qotonikene, ea eŋe ma?”
LUK 10:30 Yesu eŋe iwa yale don kisi mane mainge rake, “Naso maneo, ŋei mane eŋe Yerusalem mat suaine qelige more, Yeriko matko ariakane ariki, so kobu ŋei natneŋo qe more, laplapine ra barake qeliŋkau, seukeakane okange.
LUK 10:31 Paki naso yewao, Anutu wane mosop ŋei, pris mane eŋe ari kaki ŋei ea numao pake, ŋo eŋe yuanka more wazaino duma natka ket arike,
LUK 10:32 yale waka, ŋei mane Lewi tegoo ŋine dumao ket more, ŋei ea ka more, duma natka ket arike.
LUK 10:33 Ŋo ŋei qelaŋ Yuda ŋadino ŋine mane eŋe Samaria matko ŋine sari, ŋei ea kaki paki, qomine borike,
LUK 10:34 eŋe eŋano ari more, kubetine kelok so wainŋo sauke more, laplapŋo piseke, pakiso eŋe ŋei ea horsi kutno more more, lobo urum maneo iwenka ari warekake.
LUK 10:35 Qaeki, eŋe wesi silwa etke ma more, lobo urum ware ware mane more olatke, ‘Ge ŋei ea warekaikene, na mat maneo ari urata ma more, iwa zingekale, ge eŋane ra more, aboŋ so ŋara koso takotke qolekene, ea na iwa zinge sari maine qole ganikale.’”
LUK 10:36 Yesuŋo don kisi iwa raki qoekiso, eŋe koso Anutu papa togon welaine ŋei ea qesonka rake, “Ge ranom detpe, kobu ŋei eŋe ŋei qekoi, ŋei ea eŋane kimaine ma? Pris me Lewi me ŋei qelaŋ Samaria matko ŋine?”
LUK 10:37 Anutu papa togon welaine ŋei eŋe mainge rake, “Samaria qelaŋ ŋei, eaŋo eŋe qesiŋkake.” Yesuŋo eŋe olale rake, “Ge ari eŋane masi mogat kaikene.”
LUK 10:38 Pakiso, Yesu eŋine so dokoine eŋe numaene arikoi, arimage mat maneo lotkeu, so yewao ŋerep mane, eŋetine Marta, oŋo marat one more yai ososok okanone more iwenongi matko waketkoi.
LUK 10:39 Eŋe qaine mane, eŋetine Maria eŋe Yesu wane kino pese ket mere don miti rake, eŋe ea mere eŋane don raki detke.
LUK 10:40 Marta eŋe urata suaine maki paki, dere mezet okange, pakiso Yesu wano ari olale rake, “Waomne, qaneŋo mi qesiŋnangi, naeka zok urata suaine mamaile, ea mi kamaine me? Ge olatnom sari qesiŋ nangep!”
LUK 10:41 Waomŋo mainge olale rake, “Marta, Marta! Ge umat kine kine loutne ea wane zok dere mezet okanmaine.
LUK 10:42 Ŋo, ge kine kine weku ea wane, yemo niget ganmaike. Mariaŋo yemo yeye weku mane ea wane wetkemaike, wane mo ŋei maneŋo eŋano ŋine maine mi omakayake.”
LUK 11:1 Kaiwe maneo, Yesu eŋe maneo ari more meŋenkake. Meŋenkaki qoekiso, dokoine eŋano ŋine maneŋo Yesu olale rake, “Waom, Yohaneŋo dokoine kito ebonge, ge yale kito ŋebonnom ŋene meŋenkaŋem.”
LUK 11:2 Yesuŋo edane rake, “Ŋine iwa yale meŋenkaikei, ‘Magaze, geŋane eŋetŋone koboboine mawakaikene, koto baŋem kepe baŋem Waom okan ŋonnom,
LUK 11:3 Kaiwe baŋem ŋara zuaŋ geŋem, ge ŋebonikene.
LUK 11:4 Borikinezane turuŋ qeliŋ genom. Ŋene yalewaka ŋei borikine okan ŋonmami, eŋane turuŋ qeliŋmaine. Satanŋo ŋene liwek ŋonmaike, ge mapik ŋonikene.’”
LUK 11:5 Pakiso, Yesuŋo dokoine edane rake, “Ŋinano ŋine maneŋo ruo banino kimainane matko ari more, ma wirikka more olale rayake, ‘Kima, bret karewe ninnom,
LUK 11:6 naŋane kimane mane numa gemage sari naŋano lotkemaike, pakimo, na eŋane ŋara mane mi motpe metmaike!’
LUK 11:7 Pakimo kimaŋone eŋe mat kotoka mere rayake, ‘Ge de ma wirik mi okan ŋonnom! Madet mo kito more, mo nae so ŋanom medewekopne ŋene mo papazo pawaremaine, na maine mi wie more kine kine ginikale.’
LUK 11:8 Pakimo daleo? Na ŋidanbe detpi, mat welaine eŋe kima kima wane wie more bret mi giniake, yemo eŋe siluŋ aŋa sorinŋonane wie more, kine kine zuaŋmaine, yewa giniake.
LUK 11:9 “Ea wane na ŋidanbe detpi, Anutu meŋenkau, kine kine ŋiboniake, ma zuaŋ okane more, wele maratkaikei, madetko yatou lalage ŋiboniake.
LUK 11:10 Meŋenka okanmaikeŋo kine kine mayake, ma zuaŋ okanmaikeŋo wele kayake, madetko yatomaike, eŋe lalage maniake.
LUK 11:11 Me ŋinano ŋine mane eŋe gipoleŋo zawon wane raki, koma qotkoine maine mi maniake.
LUK 11:12 Me tiak wounane raki, wame golaŋ maine mi maniake.
LUK 11:13 Pakimo, ŋine ŋei bori worine yalineŋo gipon borasokop ŋine ŋara aboŋ mai maine ebone, gumeon okan okanmami, ŋo Magak qeliwo rokop mane gemaikeŋo meŋenka okanmami, eŋe Asu Koboboine ŋiboniake, ako bakom yemo zok manerop okan okanmaike!”
LUK 11:14 Yesuŋo ŋei mane asu qotkoineŋo kotino ketki, done midaine geke, eŋane kotino ŋine asu qotkoine yewa esopkaki saket arike. Arikiso, ŋei yewa eŋe kieke more don rake, pakiso ŋei ŋerep magu suaine eŋe ka more oŋaene qaeke.
LUK 11:15 Pakiso, ŋei natne eŋe Yesu wane rakoi, “Eŋe Belzebul, asu qotkoine eŋane ŋetneene, oŋo zonom mangi, asu qotkoine yewa esopongi saketmami.”
LUK 11:16 Ŋo ŋei natne eŋe liwekka more, eŋe weleka Anutu wane urata mamaike me daleo kine ea ma wakongi, kaikei wane so raki, qeliwo masi tanik mane wakoniakane olatkoi.
LUK 11:17 Eŋe yale okanbiso, Yesuŋo wetenane kine dere more edane rake, “Kepe mane eŋe mapok nagu maguine maguine ari edomka kawali yakuwi, mi kirowoniake. Weŋem sotak eŋe edomka mapok nagu more, wiriu etke okaniake.
LUK 11:18 Ŋo, Satan wane magu eŋe mapoke magu etke okane more, edomka kawali yakuwik, urataine daleo togole more payake? Pakimo, ŋine naŋane ramami, eŋe Belzebulŋo zonom mangi, asu qotkoine yewa esop onmaike.
LUK 11:19 Na Belzebulŋo welekatne zonom ningi, asu qotkoine yewa esopongaleo, yemo ŋinŋine dokoŋine eŋe maŋo qesiŋongi, asu qotkoine yewa esop onmami? Ŋinŋine dokokop ŋine edo kine ŋine ma wakon onmami, yemo ŋine sot okanmami!
LUK 11:20 Mida! Na yemo Anutu wane zomongo asu qotkoine yewa esopon okanmaileo, Anutu wane Waom qeli ewe zonomine so gege togon numa mo ŋinano sarimaike.
LUK 11:21 “Pakimo, ŋei togole mane eŋe tebe koakine ma more, eŋine matinane diamine ma warekaki, aboŋ kine kineine maineka payake.
LUK 11:22 Ŋo, siluŋ ŋei togogole maneŋo sari ge more yuankaki paki, tebe koakine kawali wane aboŋ yewa korop omakaware more, ŋei natne matoke eboniake.
LUK 11:23 “Ŋei mane eŋe kima mi okan naniakeŋo, eŋe ŋaba okan naniake. Ŋo ŋei mane eŋe qesiŋnane more, lama mi qeturaŋ ŋoniakeŋo, lama esopongi, yau yaup ariwarekei.
LUK 11:24 “Asu qotkoine maneŋo ŋei mane wane kotino ŋine sakesiake, saket more ari kepe yaup papaino mat mane maratka ma mere kito okanbe ra, mat wane zuage arike, ari mageki boriki, oŋomka iwa yale rayake, ‘Na koso matne qelige sarile, yewao zinge ariwe.’
LUK 11:25 Yale raki pakimo, koso zinge ariake, ari kakimo, mat yewa mo sino kito maulukwareu, dun dun payake.
LUK 11:26 Pakimo, eŋe koso zinge ari more, asu zok qotkokoine sewen(7), eŋine yale mida, eŋe zok bori worine, eŋe ebuki sari mat wekuoka mere kito okangei. Pakimo, ŋei yewa eŋe alakan nigatnemde borike, wane naso yewao yemo zok manerop borilukmaike.”
LUK 11:27 Yesu eŋe don yale ra okorakiso, ŋei ŋerep magu suaine eŋane keueno ŋine ŋerep maneŋo boka woka olale rake, “Ŋerep pa geu more, ŋamu gumegange, eŋe oi bakomŋone okaniake!”
LUK 11:28 Rakiso, Yesuŋo olale rake, “Mida! Ŋei ŋereppa Anutu wane don dere more, tewek okanmami, edo maine oi bakomine okanikei!”
LUK 11:29 Ŋei ŋerep magu suaine eŋe Yesu wano sari watke metpi, Yesuŋo iwa yale edange, “Naso iwa wane ŋei ŋerewekoune eŋe ŋei ŋerep qotkoine! Eŋe masi togole kaikei wane qeson okanmami. Ŋo, na masi togole mane mi sikanonbe kaikei, weku Yona wane masi togole eamo sikanongale.
LUK 11:30 Numa yewaka, Anutu wane qelit ŋei, Yonaŋo Niniwe matko ŋei ŋerep magu eŋane qakaene okange, ŋo naso iwao ŋei ŋerep magu gemami, ŋinane qakaŋine yemo, Ŋei Wawainane Gipole okanmaike.
LUK 11:31 Wano wanok nasoo, yemo qelaŋ ŋerep waom Seba kepe nat paromine raiwo okenŋine, oŋo ŋei ŋerep magu naso iwao gemami, eŋerop wie okora more kine ŋine tilekeake. Onoka wane, ŋerep yewa eŋe kepe nat paromine lolike sari more, ket more Solomon wane dereret wele yewa detke. Ŋo kine kine maneŋo Solomon manerop yuankamaike, yemo iwa na ŋidanmaile.
LUK 11:32 Wano wanok nasoo, Niniwe matko ŋine qelaŋ ŋei ŋerep eŋe boaŋ wie okora more, naso iwao ŋei ŋerep gemami, eŋerop kineene tilekkei. Niniwe ŋei ŋerep eŋe Yonaŋo don edangi, dere more borikineene qelige more wetene maingekoi, ea wane. Ŋo, na ŋine ŋidanmaile, kine kine mane iwa, yewaŋo yemo Yona manerop yuankamaike!”
LUK 11:33 “Mane eŋe lam kiwake more, kine kine qekatno mi motki okora okanmaike, me laseŋo mi kito kurauki met okanmaike. Mida! Eŋe zake kutno kitoki, mere mat kotino qelaŋangi, ŋei eŋe qelaŋan yewa ka more mat koto maine wa okanmami.
LUK 11:34 Deŋone yewamo wet so solaŋonane kiwaine, deŋone maine mesiakeo, wet so solaŋone yewa korop qelaŋanŋo wakesiake, ŋo, deŋone borimaike, yemo wet so solaŋone eamo korop panaman kitomaike,
LUK 11:35 ea wane ge kotoŋono qelaŋan pamaike, yewa panaman kitoyakane diamine maikene.
LUK 11:36 Ge wet so solaŋone korop yewa qelaŋanŋoka rokopke paki, wet so solaŋone sisine mane mi panaman kitomaikeo, yemo wet so solaŋone yewamo korop lam wane qelaŋane yale qelaŋan wareake.”
LUK 11:37 Yesu eŋe don raki qoekiso, Parisi maneŋo ŋara eŋerop neakane newankake. Pakiso, Yesu eŋe ari eŋerop zakeo metkoik.
LUK 11:38 Yesu eŋe metine mi sau sauk, ŋara zakeo wa mere ŋara nekoik wane Parisiŋo kaki mi menaŋge.
LUK 11:39 Pakiso, Waomŋo olale rake, “Parisi ŋine laseŋine so kapŋine solaineka sauk okanmami, ŋo, kotoŋino yemo kobu, bailalaŋ, so borikineŋo watke pamaike.
LUK 11:40 Ŋine qelaŋ ŋei! Anutu eŋe kine kine solaineka make, ŋo, kotino wa mo weneŋ mi make me?
LUK 11:41 Ŋine siluŋ lase ŋine so kap kine ŋine kotino metmaike, yewa aboŋene midaine, eŋe ebonwarekeiwo, yemo ŋinano kine kine korop Anutu wane kaitko libe qewareake.
LUK 11:42 “Yai, Parisi, ŋine kaet ŋungep me? Ŋine kine kine yauwine siweŋ arerewa, garem kumusi so zaguk natne 10, yewa ŋine mane Anutu man okanmami, ŋo kine kine wele ra makoboe, so wetŋo Anutu malipka malipka, yewamo mi okan okanmami. Ŋine iwa okanbi paki, mane wa weneŋ okangeiwo, yemo manageake.
LUK 11:43 “Yai, Parisi, ŋine kaet ŋungep me? Ŋine Yuda lewa lewaŋ urumgo kito metmet lewine ŋei ŋerep kaitkoka mesikei wane ra okanmami, so sobeŋ suaino ŋei ŋerep edo ŋune more mawa ŋunikei wane wetŋine suaine pamaike.
LUK 11:44 Yai, Parisi, ŋine kaet ŋungep me? Ŋine deŋesere mane zariŋine midaine, ŋei ŋerep eŋe mi dereret keuoka gesoke arimami, yale.”
LUK 11:45 Yesuŋo yale rakiso, Anutu wane ra rokop don welaine ŋei, Skribe, maneŋo olale rake, “Kito ŋebo ŋebon, ge don yewa ranom ŋene weneŋ ŋengumaike!”
LUK 11:46 Pakiso, Yesuŋo mange olatke, “Yai, Skribe ŋine weneŋ kaet ŋungep me? Ŋine aboŋ umatne suaine ŋei ŋerep eŋane kuteno motpi, edoka urata suaine tewek okanmami, ŋo ŋidom meteŋine mane bira more, aboŋ umatne yewa mi qesiŋone tewe okanmami.
LUK 11:47 Yai, Skribe, ŋine kaet ŋungep me? Ŋabokopŋine eŋe Anutu wane qelit ŋei engu matali okan onwarekoi, ŋo ŋine propet eŋane deŋesereene kibi ma okanmami.
LUK 11:48 Ŋine yale okane more, ŋabokopŋine masi qotkoine okangoi, ea wane detpi menaŋ okanmaike, yewa ŋidomka ŋei ŋerep sikan onmami, ŋabokopŋine eŋe Anutu wane qelit ŋei enguwi seukkoi, ŋo ŋine deŋesereene kemgo maulukkoi.
LUK 11:49 Kine yalewa wane, Anutuŋo mokaka Anutu wane qelit ŋei eŋane weteno motki, don iwa yale qekoi, ‘Na boaŋ eŋano qelit ŋei so aposolo biraonbe arikei, pakimo eŋe boaŋ natne engukei, ŋo natne engu esoponbi arikei.’
LUK 11:50 Pakimo, mokaka qeli so kepe kito epotke, yewao ŋidoka Anutu wane qelit ŋei engu sakoi, ea wane turuŋine eamo ukude naso iwao ŋei ŋerep gemami, eŋano makok keake.
LUK 11:51 Mokaka, Abel seukke, yewa ŋine sari mage Zekaraia, eŋe Anutu wane zake so Anutu wane Urum Kobekine, yewa wane keuetno qeu seukke. Na welekatne ŋidanbe detpi, kawali yewa qe sarikoi, ea wane turuŋine eamo ukude naso iwao ŋei ŋereppa gemami, ŋinano korop makok wareake!
LUK 11:52 “Yai, Skribe, ŋine kaet ŋungep me? Ŋine dereret urum madetine qeko qekok wane kiine ma waluke magemami, ŋine ŋinŋine eamo madet lalagimi waket okanmami, pakiso, ŋei ŋerep natne edo wakesikei wane okanbiso, ŋine leŋon okanmami!”
LUK 11:53 Pakiso, Yesu eŋe mat qelige erinat waketke, waketkiso, Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi so Skribe eŋe Yesu solaino qe more don gereune rakoi, so qeso qeson loutne qesonka liwekkakoi.
LUK 11:54 Liwekka more aŋaineŋo don mane ra mataliki ka more dongo birakaikei wane lom kiririŋ makoi.
LUK 12:1 Ŋei ŋerep magu suaine tausen yalewaŋo sari lewage more, esosop nagu kieeneŋo rakukum nagukoi. Pakiso, Yesuŋo mikepka dokoine edane rake, “Ŋine Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi, eŋane don kelokenane diam maikei, isisienane ramaile.
LUK 12:2 Kine kine kaweunerop pamaike, yewa mo boaŋ kaweune lalage didiwo wakon wareake. Ŋo kine kine sane pamaike, yewa mo boaŋ didiwo wakongi detka warekei.
LUK 12:3 Yalewa wane mo, ŋine don kine kine sanka panaman koto ra okanmami, yewa mo boaŋ kaiwe suaino wakongi desikei, ŋo, ŋine urum koto mere more don kine kine saŋepka rau, ŋei ŋerep keteno ket okanmaike, yewa mo boaŋ mat sobego okora ra suakei.”
LUK 12:4 “Kimakopne, na iwa yale ŋidanbe, ŋine solaŋine qeu seukeake, ŋo siluŋ ea wane ŋadino kine kine natne umatne maine mi okanŋungei, ŋei yewa eŋane misuk kaet ŋuniake.
LUK 12:5 Na ŋei weku sikan ŋunikale, eŋane yemo kaet ŋuniake, Anutu wane kaet ŋuniake, eŋe kepe sola qeki seukki, ea wane ŋadino oŋa oŋa gerep sorao birakaki kesiakane zonom weneŋ ma gemaike. Na welekatne ŋidanmaile, eŋane kaet ŋuniake!
LUK 12:6 Naŋimde nigatne mete mane yewa wesi takitne etkeŋo mi qole okanmami me? Pakimo eŋano ŋine mane Anutuŋo eŋane mi nigetka okanmaike.
LUK 12:7 Ŋo, ŋinane leweŋine zounane zaleine yemo mo dapotwareke, ea wane ŋine misuk kaet okangei, ŋinane leweŋineŋo yemo wawaine, naŋi nigatne eŋane lewetene yuankamaike!”
LUK 12:8 “Koso mane ŋidanbe, mane eŋe ŋei ŋerep eŋane kaitko, naŋane eŋetne ra wakoniake, Ŋei Wawainane Gipoleŋo yalewaka Anutu aŋelokoune eŋane kaiteno eŋetine ra wakoniake.
LUK 12:9 Ŋo, ŋei mane eŋe ŋei ŋerep eŋane kaitko na bisop naniake, eŋe Ŋei Wawainane Gipoleŋo yalewaka Anutu aŋelokoune eŋane kaiteno bisop kayake.
LUK 12:10 Ŋei mane eŋe Ŋei Wawainane Gipole don borikine olasike, eŋe Anutuŋo sot turuŋine qeliŋka niget kayake, ŋo ŋei mane eŋe Asu Koboboine don borikine olasiake, eŋe Anutuŋo sot turuŋine yewa mi qeliŋka niget kayake.
LUK 12:11 Ŋo ŋaba eŋe ŋibu ari more, Yuda wane lewa lewaŋ urumgo, me ware ware eŋano, me ŋei waom eŋano, dongo biraŋunbi, don daleo raikei ra more dere mezet misuk okanikei.
LUK 12:12 Naso yewao don raikei, yewamo Asu Koboboineŋo kito ŋiboniake.”
LUK 12:13 Ŋei ŋerep magu eŋane keueno ŋine ŋei maneŋo Yesu olale rake, “Kito ŋebo ŋebon, tatneŋo magasane mete zamot yewa bonep magemaike, ea wane ge olatnom natne na matoke niniake.”
LUK 12:14 Yesuŋo olale rake, “Ŋeiwae, maŋo na ŋinane wano wanok ŋei bira nangane, ŋinano wano wanok urata maikale, me etke ŋirane aboŋ keuoka mapoke ŋiponikale?”
LUK 12:15 Pakiso eŋe koso takotke korop edane rake, “Deŋine nat nat potkei, so diamŋine ma more, kine kine natne ea wane bailalaŋ misuk okanikei, ŋei aboŋ ŋine suaine ŋine gege togon ŋine yemo aboŋ yewa ŋine mi marat kayake.”
LUK 12:16 Pakiso, Yesuŋo don saeŋine mane iwa yale edange, “Ŋei aboŋine suainane kepe mane pake, yewao ŋara kine kine loutne suake.
LUK 12:17 Pakimo, ŋei wae eŋe oŋomka kieke more iwa yale wetkeke, ‘Na ŋarane mosikalane matine mane mi metmaike, ea wane na daleo okanikale?’
LUK 12:18 Yale ra more rake, ‘Na iwa yale okanikale, na ŋara urum mane yewa lalagewe ketki, koso suaine maikale. Ma more yewao ŋara so aboŋne natne weneŋ mosikale.
LUK 12:19 Pakimo, na wetneŋo iwa yale raikale, ge aboŋ kine kine korop pa ginmaike, koma zok loutne yewa wane rokop, ea wane ge mere zonom manom, ŋara ne more doku nenom, paki ea wane batne okannom!’
LUK 12:20 Ŋo Anutuŋo yemo olale rake, ‘Ge ŋei qelaŋine! Ukude ruo iwao ge seukkene, pakimo, aboŋ kine kineŋone iwo gume sakone, eamo maŋo peikeake?’”
LUK 12:21 Pakiso, don qoi qoino Yesuŋo rake, “Ŋei natne kepeo ge more, solaenane aboŋ kine kine zok loutne yalewa gume wa okanmami, ŋo Anutu wane kaitko kotoenane morian yemo mida.”
LUK 12:22 Pakiso, Yesuŋo dokoine edane rake, “Na iwa yale wane ŋidanmaile, ŋine ŋaraŋo kaŋine qesiŋkaki, gege me takot laplapŋo solaŋine kawetka more gege, yewa wane dere mezet zok misuk okanikei.
LUK 12:23 Ŋaraŋo wele mi okanmaike, gegeŋo yemo wele okanmaike. Takot laplapŋo wele mi okanmaike, solaŋo yemo wele okanmaike.
LUK 12:24 Ŋine naŋimde gawe onbi, eŋe ŋara mi ebot okanmami, me ŋara mau urumgo mi wa okanmaike, eŋe ŋara urumene mida, so aboŋ kine kine mot mot wane urumene mida, ŋo siluŋ Anutuŋo ŋara gumeon okanmaike! Ŋei ŋerep ŋido naŋi yuan onmami.
LUK 12:25 Ŋinano ŋine mane maŋo dere mezet okangi paki, nasoine ma kiroroine more koma natne koso ge ariake?
LUK 12:26 Ŋine kine kine nigatne yalinane qeka more mo onoka wane kine kine natnane dere mezet okanmami?
LUK 12:27 Eki zubaine qapan salakkene zurak okanmami, yewa onbi, eŋe ŋaraenane urataine mi ma okanmami, me takot laplapene edomka mi qetut okanmami, ŋo na ŋidanbe detpi! Solomon, Yuda ŋei waom suaine, eŋe takot laplappine kibinerop bira geke, ŋo siluŋ eki qapan salakene kibi maep korop zurak okanmami, yaline mane mi bira geke.
LUK 12:28 Touk zubaine iwa eŋe ukude yalewa zurakmaike, ŋo qaekino wamo buratke okanmaike, pakimo kitaremo, gerepko birau wa ze okanmaike. Touk yauwine yaline eŋe siluŋ Anutuŋo takotene biraon okanmaike. Pakimo ŋinane takot laplap mi ma wakoniake ramami me? Yai, mali malipŋine nigagatne!
LUK 12:29 Ŋine ea wane zok wetŋine kopusutne motki, misuk raikei, onoka ŋara nekene, me onoka doku nekene.
LUK 12:30 Kepe iwa wane qelaŋ ŋei ŋerep ge arimami, edo kine kine yalinane ra okanmami. Ŋine kine kine yalinane ŋaŋaemami, ea mo ŋinane Magaŋineŋo mo detmaike,
LUK 12:31 ea wane turuŋine eamo ŋine Anutu wane bango kine kine maine pamaike, ea wane wetŋine suaine motpi payake, pakimo ŋado Anutuŋo kine kine iwa eamo boaŋ ŋiboniake.
LUK 12:32 Lamakopne magu nigatne, ŋine misuk kaet okangei, magaŋine eŋe eŋine bango kine kine qeli ewe zonomine pamaike, ea mo ŋiboniakane batne okanmaike.
LUK 12:33 Ŋine aboŋ kine kineŋine yewa ŋei natne ebonbi, eŋe wesi ŋibonikei, pakiso, wesi yewa mapoke, aboŋene midaine ea ebonikei. Pakiso, ŋinŋine eamo wesi kite mane bara warakine midaine, yewa maratkaikei, so qeliwo qoli zaliŋine gege togon, irima ŋosok mi kiti kitine, yewao ŋei edo kobu mi maikei so zau edo kim ki barak mi okanikei, yewa marat kaikei.
LUK 12:34 Qeliwo asu wane gege aboŋ pamaike, yewaoka naso baŋem wetŋine motpi payake.”
LUK 12:35 “Ŋine eweke more, laplapŋine ramukei, pakiso, waroŋine togoleka abonbi ari kitoki, so kiwaŋine kiwakkei.
LUK 12:36 Pakiso, qelit medep edo suaineene eŋe ŋei ŋerep etke meteetne aukeik wane ŋara soep suaine mau wa okoramaike. Yewao ŋine qelige zinge sariki kaikei wane tomaka okanmami, ŋine yalewa okangei, eŋe sariki paki, madetko yatoki mo, dokoine eŋe eŋane madet ikopka lalaŋgei.
LUK 12:37 Ŋei suaine yewa eŋe zinge sari more, qelit dokoine yewa ongi eweke more wisika mesikei, pakimo, qelit medep eŋe zok oi bakom okanikei! Na welekatne ŋidanbe, eŋe laplapine ramu more waroine abongi ari kitokimo, qelit dokoine edangi, ŋara zakeo sari mesikei, pakimo oŋom ŋara gumeoniake.
LUK 12:38 Eŋe ruo banino me kepe qaeqaewo sari more ongi, qelit dokoine eŋe eweke more wisika gekei, eŋe oi bakom zok okanikei!
LUK 12:39 So iwa weneŋ desikei, ŋei mane mat mane wane welaine, eŋe kobu mama ŋei maneŋo sariakane nasoine mo detmaike, pakimo matinane diamine maki kobu mama ŋei yewaŋo eŋane mat koto mi ra barake wayake.
LUK 12:40 Pakimo ea wane ŋine yalewaka ewekkei, onoka wane, Ŋei Wawainane Gipole naso maneo ŋine raikei, ‘Eŋe mi sariake,’ yale ra more mi detkau, eŋe baŋ sariake.”
LUK 12:41 Petoroŋo rake, “Waom, ge don saeŋine iwa ŋeneka ŋedanmaine, me ge ŋei ŋerep koropze ŋedanmaine?”
LUK 12:42 Rakiso, Waomŋo rake, “Qelit ŋei aŋa tewe tewekinerop so dereretine maine yewa ma? Qelit ŋei yewa eŋe suaineineŋo ware ware birakaki, dokoine natne yewa wareoniake, so naso kutnoka ŋaraene matoke eboniake.
LUK 12:43 Suaineine eŋe zinge sari more kaki, qelit ŋeiine eŋe urataine make, yalewaka maki kaki paki olatki, eŋe oi bakomine suaine okaniake!
LUK 12:44 Na welekatne ŋidanbe detpi. Ŋei suaine yewa eŋe qelit ŋeiine ea ware ware suaine birakaki aboŋ kine kineine wareake.
LUK 12:45 Ŋo, qelit ŋei wane wetineŋo yemo iwa yale wetkeake, ‘Suainene eŋe ikopka mi sariake, eŋe naso kiroine ge more, mo boaŋ sariake.’ Yale raki paki, kieke qelit ŋei natne engu more, ŋerep weneŋ enguyake, engu more ŋara neake, so doku togole ne more qelaŋ dere qeake.
LUK 12:46 Yale okane gekimo, naso maneo ŋei suaine yewa eŋe koso zinge sariake. Qelit mama eŋane ware ware yewa eŋe suaineine naso dango sariake, ea mo mi detmaike, so mi tomaka okanmaike, eŋe nigetkaki, qewoloŋ gegeki, suaine eŋe ikopka lotke more, tiŋ tuŋ kitare aŋa bira wira eŋane keueno birakaki eŋerop wikile suaine geake.
LUK 12:47 Qelit mama eŋane ware ware mane eŋe suaineineŋo kine kine mayakane olatmaike, yewa mo detmaike, ŋo mi eweke more, suaineineŋo okaniakane me mayakane ramaike, yewamo mi okan okanmaike, eŋe aŋaine biramaikane kumunam suaineŋo qe more makoboeyake.
LUK 12:48 Ŋo qelit mama eŋane ware ware mane eŋe suainane don dere ŋaŋae more qewoloŋgi, kumunam suaineŋo qeqe wane rokop, ŋo siluŋ nigatneŋo qe more makoboe kayake. Ŋei mane eŋe kine kine manerop yoboneka man maneo, yemo eŋe weleine yoboneka maingeake.”
LUK 12:49 “Na kepeo gerep puanbe zeakane ketkole, pakimo na gerep yewa esatka lawe zeakane qomne zok nanmaike!
LUK 12:50 Na doku mane tauketane raraine, ŋo mi tauwe paki, wetne umaremaike.
LUK 12:51 Ŋine naŋane wetke ramami, na kepeo peam ma wakoniake ketkole? Na ŋidanbe, peam mida, na ŋei ŋerep ma poripone wakongalane ketkole,
LUK 12:52 ea wane naso iwao kiekke more, iwa yale wakoniake, ŋei ŋerep mete mane, matene weku pamami, eŋe poripkekei. Poripke more karewe wa edo etke wa ŋaba osikei. Ŋo etke wa eto karewe wa ŋaba ongeik
LUK 12:53 Magakopene edo gipolekopene ŋabaonikei, ŋo gipolekopene edo magakopene ŋabaonikei. Nagakopene eŋe borasokopene ŋabaongei. Sele ŋerep eŋe atolekopene ŋaba onikei, ŋo atolekopene eŋe sele ŋerep ŋaba onikei.”
LUK 12:54 Yesu eŋe yale waka ŋei ŋerep takotke edane rake, “Ŋine kezoŋ kau, kepe deine ketmaike okenka saki esatka, ra okanmami, ‘Koya mo qeakane okanmaike,’ rauso, koya eŋe qe okanmaike.
LUK 12:55 Ŋo detpi, momo suaine raiwoken ŋine sariki, dere more ra okanmami, kepe mo gereweakane okanmaike, rauso kaiwe sirik okanmaike.
LUK 12:56 Isi welakoune! Ŋine kepeo so qeliwo masi daleo wakonmaike, ea wane kine ea mo maine detmami, ŋo, ukude naso iwa gemaine, ea wane kine mo onoka wane mi detluk okanmami?”
LUK 12:57 “Ŋine onoka wane ŋidomka mi detluke more, numa koboine ma wesakmamik?
LUK 12:58 Ŋei mane eŋe dongo biraganiakane geuki arikeik, numao ari more, ŋei yewa olatnom ŋitomka esat mida don sot yewa auye ra makoboekeik. Pakiso, eŋe wano wanok ŋei wane kaitko misuk geu arikiso, oŋo tebe ŋei wane metino biragangi, tebe ŋeiŋo mulap urumgo biraganiake.
LUK 12:59 Pakimo, na golatpe, ge mulap urumgo ŋine esatka mi sakesikene. Ge yewaka mere more, sotaŋone korop suaine so nigatne yewa weneŋ makok warenom, qoekika sakesikene.”
LUK 13:1 Naso yewao, ŋei ŋerep natne yewa gekoi, eŋe Pilatŋo, Galili ŋei natne Anutu wane soe soep mire geuso enguke, ea wane don kisi Yesu olatkoi.
LUK 13:2 Pakiso Yesuŋo dere more edane rake, “Galili ŋei eŋe numa yalewa oken seukkoi, ea wane ŋine iwa yale wetkemami, Galili ŋei iwa eŋane soteneŋo Galili ŋei natne korop eŋane sotene yuankamaike?
LUK 13:3 Yale midakaka! Na ŋidanmaile, ŋine wetŋine mainge more sot turuŋŋine yewa mi ŋadekkaikeiwo, yemo eŋe okangoi, yale ŋine korop seukwarekei.
LUK 13:4 Ŋo ŋei 18, mokaka Siloam matko mat mane kiroroine yewaŋo dumene ket enguke, ea wane ŋine wetke raikeiŋo, ŋei yewa eŋane sot turuŋeneŋo ŋei ŋerep natne Yerusalem gemami, eŋane sot turuŋ yuankamaike?
LUK 13:5 Yale mida! Na ŋidanlukmaile, ŋine wetŋine maingeu paki, borikine ŋine yewa ŋadek kaikeiwo, yemo eŋe okangoi, yale ŋine korop seukwarekei.”
LUK 13:6 Pakiso, Yesuŋo don rokop iwa yale edange, “Ŋei maneŋo wain euine kotino eki mane pik motki suake, pakimo eŋe ari wele wane kaki mane mi qeke.
LUK 13:7 Pakiso, eŋe eu wane urata mama ŋei eŋe olale rake, ‘Kanom, na koma karewe iwa sari more, kawe pik eki iwaŋo wele mane mi qeki wele wane zuaŋgewe borike, kitonom ketkep! Eŋe onoka wane okora more kepe kelokine yaup wane waraŋ waremaike?’
LUK 13:8 Rakiso, eu ware wareŋo olale rake, ‘Suaine, qeliŋkanom, eŋineka koma weku iwa okorakki, na kino lom ma lolikewe pakimo, wele qeakane bulamakau kaeneŋo lom yewa more more somekale.
LUK 13:9 Pakimo, pik eki yewa eŋe koma weku ea wane kotino wele manerop maine qeake, ŋo wele mi qeakeo, yemo ge maine kitonom kesiake.’”
LUK 13:10 Qezarek naso maneo, Yesuŋo Yuda wane lewa lewaŋ urumgo edange.
LUK 13:11 Ŋerep mane yewa metke, eŋe asu qotkoinŋo kotino ket more ma pelekkaki, zomainerop okane geki koma 18 okange, yalinane romone setne qoukki maine koboine wie mi okora okange.
LUK 13:12 Yesuŋo ŋerep ea kaki paki ora more rake, “Ŋerep, zomaŋone mo midamaike!”
LUK 13:13 Yale raki pakiso, metine ŋerep wane lewino motkiso, esatkamde ŋerep eŋe romone koboeki, wie more Anutu bakomine kitoke.
LUK 13:14 Yesuŋo qezarek nasoo ŋerep yewa ma menaŋkake, ea wane Yuda wane lewa lewaŋ urum wane ware ware, maneŋo sotine osiki aŋage boka more ŋei ŋerep edane rake, “Kaiwe urata mama 6 pamaike, yewao ŋene urata maine ma okanmaine, wane naso yewao yemo maine sariu, ma menaŋŋuniake, ŋo qezarek naso yemo misusuk!”
LUK 13:15 Rakiso, Waomŋo don iwa yale olatke, “Ŋine isi ŋei nau! Ŋinano ŋine maneŋo qezarek nasoo oŋo siluŋ bulamakau me donkiine sengo ŋine maine siwotka more, ma saket more ma ari doku gumekayake.
LUK 13:16 Ŋo ŋerep iwa yemo Abraham wane ŋaboine Satanŋo mulapŋo wokomkaki koma 18 metmaŋki, mulap yewa maine noŋo qezarek nasoo mi siwot kaikale me?”
LUK 13:17 Yesuŋo don turuŋine edange, yewaŋo ŋabakoune zok enguki gamu onwareke, ŋo ŋei ŋerep wele korop, eŋe yemo Yesuŋo masi kine kine weku mane maki kakoi, ea wane wetene menaŋge.
LUK 13:18 Yesuŋo qesone rake, “Anutu eŋe dalino waremaike, gege togon wane numa yewa tanikine dalino? Na onokakao rokop don mosikale?
LUK 13:19 Eŋe yemo nemuyap woune nigagatne yale, ŋei maneŋo woune yewa ma more, ma ari romoino motki, mere wiri sua wa more eki suaine okange, pakimo naŋi eŋe qoginane kutno matene ma okanmami.”
LUK 13:20 Yesuŋo koso manerop qesonone rake, “Anutuŋo dalino waremaike, yewa wane gege togon wane numa na onakakao rokop mosikale?
LUK 13:21 Ea yemo yis yale, ŋerep maneŋo yis nigatne yewa ma more, palauarop suaine liwage motki, mere more sua piwiwige waki, bret mit okanmaike.”
LUK 13:22 Yesu eŋe ari more, mat suaino so mat nigatno ŋei ŋerep don kito ebonma ebonma ari mage, Yerusalem matko ariakane arike.
LUK 13:23 Arikiso, ŋei maneŋo qesonkake, “Suaine, ŋei ŋerep weku wekuŋo mane qeliwo waikei me?”
LUK 13:24 Yesuŋo dere more edane rake, “Ŋine sorin borin okane togole more, gege togon madet qeka qekainoka wakesikei, onokawane na ŋidanmaile, ŋei ŋerep loutneŋo waketkei wane soringekei, ŋo siluŋ mi wakesikei, natne ŋaŋaekei.
LUK 13:25 Gege togon matpae wane welaine eŋe boaŋ wie more madet legeake. Pakimo, ŋine mat ŋadino okora kieke madetko quŋ quŋ kito more raikei, ‘Suaine, madet lalagenom uŋem!’ Raumo, eŋe boaŋ ŋidane rayake, ‘Na ŋine mi detŋunmaile, ŋine dia ŋine sarimami!’
LUK 13:26 Rakimo, ŋine koso olale raikei, ‘Ŋene ŋara so doku gerop weneŋ mere nekone, ge ŋenane matko don kito ŋebongone!’
LUK 13:27 Pakimo, eŋe koso manerop ŋidane rayake, ‘Na ŋaŋaeŋunmaile, wie ariwareu! Ŋine korop borikine mama nau!’
LUK 13:28 Eŋe ŋine qeinat mat ŋadino esopŋungi ket more, wetŋine koya saki kuasuruk suaine aroke more, ŋet warik warik ki okorau paki, potpi waki onbi, Abraham, Isak, Yakop so Anutu wane qelit ŋei propet korop weti qeliwo Anutuŋo qeli gege togon ma wakonwareke, ea wane kotine mesikei!
LUK 13:29 Pakimo, ŋei ŋerep korop boaŋ sariwarekei, natne kepe sasainoken ŋine natne kepe ketmaikeoken ŋine. Sariware more, Anutuŋo kine kine wekumane ma wakonwareke, ea wane kotino zakeo mere nene maep nekei.
LUK 13:30 Pakimo, naso iwao ŋei ŋerep kepeo ŋado kitomami, eŋe qeliwo lewine alakangei, ŋo lewine kepeo alakanmami, eŋe qeliwo ŋado kitokei.”
LUK 13:31 Naso weku yewaoka, Anutu wane papa togon welaine ŋei, Parisi natne Yesu wano sari more olale rakoi, “Ge mat iwa qelige, mat maneo ikop arinom, Herot eŋe gekuki seukkenane okanmaike.”
LUK 13:32 Yesuŋo edane rake, “Ŋine ari kasi borikine zubaine isisine, Herot yewa iwa yale olatpi, ‘Detmaine, na ukude so qaeki asu qotkoine esoponbe saket ariu, zoma enerop yewa ma menaŋonmaile, ŋo qene kaiwe mama kareweo yemo uratane mawe qoeake.’
LUK 13:33 Na siluŋ ukude, qaeki so qene yemo mo ea numane arikale, eŋe Anutu wane qelit ŋei mane mat natneo maine mi qekoi, mida! Eŋe siluŋ Yerusalem matko weku yemo qeu seukeake.
LUK 13:34 O, Yerusalem welaine! O, Yerusalem welaine! Ŋine Anutu wane qelit ŋei engu more, ŋinano biraongi yewa weneŋ wesiŋo engu waremami! Naso loutne na meteneŋo motpe ŋei ŋerewekopŋine koraut ŋunikalane okangole. Tiak ŋerepŋo medewekoune qimgimineŋo mapulake motki korautonge, yale na qimgiminane bango met okanmami, na ŋine koraut onikalane, ŋo ŋine ea wane bauŋine wake.
LUK 13:35 Detmami! Anutuŋo matŋine mo komu komune qeliŋkayake, na ŋidanbe, ŋine koso na mi nanikei, ge mage naso mane bomileki, yewao ŋine iwa yale raikei, ‘Waom wane tungo sarimaikane, eŋe Anutuŋo mosopkakep!’”
LUK 14:1 Qezarek naso maneo, Yesuŋo Parisi ŋetne mane wane matko ŋara neakane arike, pakiso ŋei ŋerep eŋe Yesu wane diamine seleleine makoi.
LUK 14:2 Pakiso ŋei mane kie mete sua sua okankake, yewa eŋe Yesu wane osino sarike.
LUK 14:3 Sarikiso, Yesuŋo ŋei wae kaki paki, Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi so Skribe qesonone rake, “Ŋenze ra rokop don yewaŋo maine detŋongi, qezarek nasoo ŋei ŋerep zomarop ma menaŋ onikene me mida?”
LUK 14:4 Ŋo eŋe dan mane mi rakoi, pakiso Yesu eŋe ŋei wa metino ma menaŋkaki, pakiso biraki arike.
LUK 14:5 Pakiso, eŋe edane rake, “Ŋinano ŋine mane eŋe gipole me bulamakauine mane doku lomgo qezarek nasoo kesiake, pakimo ŋine qezarek nasoo wane maine ikopka mi ma birau sayake me?”
LUK 14:6 Don ea wane yalewaka turuŋine eŋe eweke more, maine mi mainge olatkoi, eŋe ŋaŋaekoi.
LUK 14:7 Yesu eŋe ongi, ŋei natne eŋe ŋara zakeo ŋara nekei wane sari metmet maine lewine yewaka nogane mesikei wane okanbi, Yesuŋo one more don rokop mane iwa korop kito more edange,
LUK 14:8 “Ŋei maneŋo ŋei ŋerep etke meteetne aukeik wane okanbik newanŋungi eŋane zakeo ŋara nekei wane, ari more met met maine lewine metmaike, yewao misuk mesikene. Qeŋ welaineŋo geŋane wawaine ŋei wele mane mo weneŋ newankake.
LUK 14:9 Pakimo, baŋ welaine ŋara zake ŋirit narek newanŋurike, eŋe sariki pakimo geŋane iwa yale rayake, ‘Metmet maine lewine iwa mo ŋei wele wawaine iwa oŋo metkep.’ Pakimo, ge gamu maratkanom, pakimo metmet ketkele, yewao ket mesikene.
LUK 14:10 Ge epa kebu welaineŋo newangangi, ari more metmet wawaino mesikenane, turuŋine ea mo ge metmet ketkele yewao mesikene. Pakimo, kebu welaineŋo geŋano sariki paki rayake, ‘Iwa sanom kimane sa more metmet maine iwao metnom.’ yewaŋo yemo geŋano bakom suaine lobo natne eŋane kaiteno wakoniake.
LUK 14:11 Ŋei mane eŋe oŋomka eŋetine mawaki, yemo Anutuŋo maket birakayake, ŋo ŋei mane eŋe oŋomka eŋetine maketki, ketkele det nagumaike, ea wane Anutuŋo mawa birakayake.”
LUK 14:12 Pakiso, Yesuŋo waom ŋei kebu welaine ea olale rake, “Ge kepe oŋa bango me rarapko ŋara newan onikenane okane more, geŋone kimakopŋone, ŋon tatŋone, weŋem sotawekopŋone me ŋei aboŋene suaine, yewa korop misuk newanonikene. Onoka wane eŋe baŋ turuŋine yalewaka newanganikei, eŋe yalewa oken okane more, kine kine ebonnom nekoi, ea wane turuŋine makoke ginikei.
LUK 14:13 Ge epa waom manom paki, yemo ŋei ŋerep wanap, aboŋene midaine, mat popokine, kie wawetene qoi qoine so deene pilik pilikine yewa tebaongene.
LUK 14:14 Paki Anutuŋo ge baŋ mosopganiake, onoka wane ŋei yaleineŋo maine mi qoleganikei, ea wane turuŋine yemo baŋ ŋei koboine seu seuo ŋine wiekei, naso yewao Anutuŋo qoleganiake.”
LUK 14:15 Ŋei mane ŋara zakeo mere ŋara weneŋ nekoi, oŋo don iwa detki paki, Yesu olale rake, “Ŋei ŋerep eŋe Anutu wane gege togon mat ma wakonge pamaike, ea wane kotino mere ŋara zakeo nekei, eŋe wet pesek manerop desikei!”
LUK 14:16 Pakiso, Yesuŋo olatke, “Ŋei maneŋo epa waom suaine maki paki ŋei ŋerep loutne newanonge.
LUK 14:17 Epa waom nekei wane naso mo bomilekiso, waom welaineŋo qelit mamaine mane talekaki ari ŋei ŋerep edane rake, ‘Sariu, ŋara kine kine mo zakeo pamaike!’
LUK 14:18 Yale ra edangi, eŋe korop mode mode don weku weku rakoi. Ŋei maneŋo qelit mama olale rake, ‘Na kepe mane qolile, ea wane na maine mi arikale, na ari kepe qolile yewa kaikale, siluŋ detnom misuk boriake.’
LUK 14:19 Pakiso, maneŋo olale rake, ‘Na bulamakau 10 qolile, ea wane ari liwekone onikale, na maine mi arikale. Ge siluŋ misuk detnom boriake.’
LUK 14:20 Pakiso, maneŋo wamo olale rake, ‘Na ŋerep musele mele, ea wane na maine mi arikale. Ge siluŋ misuk detnom boriake.’
LUK 14:21 Pakiso qelit mama eŋe zinge ari more suaineine yewa korop olatwareke, pakiso matpae wane welaine eŋe sotine osiki, qelit mamaine olale rake, ‘Ge mat iwa wane kotino numa suaino so nigatno ikopka lolike ari, ŋei ŋerep wesi aboŋene midaine, mat popokine, kie meteene seu seune so deene pilik pilikine yewa ebunom sariwareu!’
LUK 14:22 Mi azongiso qelit mamaŋo zinge sari more rake, ‘Suaine, na geŋane don teweke mo okanwarile, ŋo siluŋ met met sotakine yaup pamaike.’
LUK 14:23 Pakiso, suaineŋo qelit mamaine olale rake, ‘Ge numa suaino ari more eu wane sen pamaike, yewa mogare ari ŋei ŋerep ebunom, sari naŋane mat watke warekei.
LUK 14:24 Na iwa yale ŋedanmaile, ŋei wa newanongole, eŋano ŋine koropŋo naŋane ŋara yewa mi nekei!’”
LUK 14:25 Ŋei ŋerep magu suaineŋo Yesu ŋadino mogare arikoi, pakimo Yesuŋo zinge edane rake,
LUK 14:26 “Ŋei maneŋo na mogat naniakane ramaike, eŋe naŋane simile alakane detka more, eŋine simileine ea mi ŋabakayake, eŋe yale okangi paki, naga magaine, ŋanom medewekoune, ŋon tarekoune so kiarokoune eŋane gegeinane simile maine dere more so eŋine simile detkayake, paki naŋano sariake, eŋe naŋane medep maine mi okaniake.
LUK 14:27 Ŋei mane eŋe kaiwe baŋem kibeŋ qabeŋine ea wane wikile mi dere teweke, naŋane ŋadeno mogatnane sariake, eŋe naŋane medep mi okaniake.
LUK 14:28 Ŋo ŋinano ŋine mane eŋe mat kiroroine mane ma mayakane wetkeake, eŋe mikepka pese mere lewine darapŋo kitasiake, ea wane wesi so zaleine ma wakoniake, paki eŋe kayake, wesi maine mat yewa maki qoeakane rokop okanmaike.
LUK 14:29 Ŋo eŋe mikepka yale mi okane more, ŋado bosiŋ motki qoeka, eamo mat yewa maine mi maki qoeke, pakimo ŋei loutneŋo kau paki tenikkaikei.
LUK 14:30 Pakimo, iwa yale raikei, ‘Ŋei iwa eŋe matpae kieke make, ŋo maine mi maki qoemaike!’
LUK 14:31 Ŋei waom mane eŋe kawali ŋeikoune 10, 000 yalewa, ŋo ŋei waom mane eŋe kawali ŋeikoune 20,000, edo engukeiwane sariu, ŋei waomba kawali ŋeikoune 10, 000 ka, eŋe mikepka pese mere dere makoboeake, eŋe maine togole more, ŋei waom mane kawali ŋeikoune 20, 000 yewa engu esoponiake, me mida.
LUK 14:32 Ŋo eŋe kaki mi kopkeakeo, yemo eŋe ŋei waom mane eŋine so kawali ŋeikoune eŋe qei abaran gemami wane, eŋe qelit mane raongi ari ŋei waom mane olatpi ere qedugu more, peam wane done qesonkaki aukeik.”
LUK 14:33 Yesuŋo takotke raki qoeke, “Rokop yalewaka ŋinano ŋine maneŋo aboŋ kine kineine mi ŋadekka wareakeŋo naŋane medep mi geake.”
LUK 14:34 “Soli eŋe kine kine maine, ŋo eŋe koso simile midaine okaniake, ea mo daleo okane more, maŋem eŋe koso similerop okaniake,
LUK 14:35 soli yalineŋo euo kepe kelokine mosiakane mi qakane, so bulamakau kaenerop maine mi qeturaŋgene, ea kepe wane kelokine mosiakane mi qakane, ŋene yeine qakŋem numao ari okanmaike, ŋei mane eŋe ketneropŋo don iwa wane kine desiake!”
LUK 15:1 Naso maneo takis mama so borikine mama loutneŋo Yesu wane don desikei wane sarikoi.
LUK 15:2 Pakiso, Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi so Skribe eŋe kieke more detpi boriki, Yesu wane rakoi, “Ŋei iwa eŋe borikine mama kima okanon okanmaike, so eŋerop weneŋ mere ŋara ne okanmaike!”
LUK 15:3 Pakimo, ea wane Yesuŋo don rokop mane iwa yale edange,
LUK 15:4 “Ŋinano ŋine mane eŋe lamakoune 100 okorakei, pakimo yewa ŋine weku siukeake, siukkimo, lama welaine eŋe daleo okaniake? Eŋe qeliŋongi, lama 99 yewa ŋaraene ne okorau mo, eŋine lamawa mane siukike, ea wane zuage ari mage maratkayake.
LUK 15:5 Maratkayake, naso yewao welaine eŋe zok wet pesek suaine dere more lamaine yewa ma biraki wokine kutno wayake.
LUK 15:6 Wakimo, teweke matko ma ariake, ariki paki, kimakoune so matkoune edoraki sari lewageu edane rayake, ‘Na wet pesek suaine detmaile, lamane siukkeo ŋine koso maratkamaile, ea wane ŋene bakom kitoŋem!’
LUK 15:7 Na ŋidanbe detpi, rokop yalewaka weti qeliwo eŋe bakom okanikei, yemo ŋei 99, eŋe menaŋgoi, ŋo wetene zok mi maingelukkei. Ŋo siluŋ borikine mama wekukurapŋo wetne maingemaike, yemo oi bakom suaine weti qeliwo wakoniake.
LUK 15:8 “Me ŋerep maneŋo wesi setne 10 ma geake, yewa ŋine weku siukki mo, ŋereppae eŋe daleo okaniake? Eŋe kiwa kiwakki lawekimo qelaŋango maine sino kitoki paki, yewao yewao kaululke zuage ari maratkayake.
LUK 15:9 Maratka more, kimakoune so matkoune edoraki sari lewageu edane rayake, ‘Na wetne zok pesemaike, wesine setne weku siukike, ea mo marat kamaile, ea wane ŋene bakom kitoŋem!’
LUK 15:10 Na ŋidanbe detpi, rokop yale waka Anutu wane aŋelokoune eŋe borikine mama wekukuŋo wetne maingeki, oi bakom suaine okanikei.”
LUK 15:11 Yesu eŋe koso takotke more rake, “Ŋei mane eŋe gipoletkine etke gekoik.
LUK 15:12 Gipole nigatneŋo magaine olale rake, ‘Magak, wesi aboŋba naŋane biŋek, yewa ukude mapoke ninnom.’ Rakiso ŋei wae eŋe wesi aboŋ yewa keuoka mapoke gipole nigatne ea mane mange.
LUK 15:13 Kaiwe urata mama ewekine mere, so gipole nigatne eŋe kine kine kakiine natne yewa matoke qolewareke, pakiso wesiine yewa ma so matine ea qelige, so kepe mane abaran yewao ari geke. Ge more wawaine okane more, wesi yewa korop qakki ariwareke.
LUK 15:14 Ari mage mida lelemaike, rakimo kepe wa geke, yewao bodi kakapa suaine wakone, kepe mat yewa rokopke pake, pakiso medeppae eŋe mo ea wesi aboŋine midaine metke.
LUK 15:15 Mere ari kepe mat yewa wane welaine ŋei mane eŋano urata mayakane wakonge. Pakiso, ŋeiwaeŋo birakaki ari berek sengo berewekoune wareonge.
LUK 15:16 Berek eŋe bese wane solaine neu, ŋei eŋe yalewaka bese wane solaine yewa neakane wekemaŋke, ŋo ŋei maneŋo ŋara mane mi mangi neke.
LUK 15:17 Ŋado wetine lotkeki, detwareki paki rake, ‘Maganane urata mama ŋeikoune korop, eŋe ŋara zok suaine neu ŋatene qemaike, ŋo na iwa mere zok ŋara wane seukmaile,
LUK 15:18 ea wane na baŋ wie more maganano ariwe paki olale raikale, Magak, na borikine mawe, Anutu ŋabakamaike, so ge weneŋ ŋaba ganmaike,
LUK 15:19 na ŋei maine mida, ea wane ge naŋane giponne misuk raikene, ge urata mama ŋeiŋone yale biranannom gekale.’
LUK 15:20 Yale raki pakiso, wie more magainano zinge arike. Ari mat osino osino raki, magaineŋo mo potki ariki kake, ka more wet borikŋo kotino watkeki, biririke ari meterekine biraki ariki, gipole masatka more lulukike.
LUK 15:21 Pakiso gipoleŋo olatke, ‘Magak, na borikine mawe, Anutu ŋabakamaike, so ge weneŋ ŋabaganmaike, ea wane na koso geŋane giponŋone misuk norakene.’
LUK 15:22 Ŋo magaineŋo yemo qelit ŋeikoune edoraki sariu edane rake, ‘Ikop ariu! Ari naewo ŋine takot musele kiroine mane ma sari, birakau ketkep. So metino siliwa zale mane birau wetekimo, kieretkino kie tabe weneŋ birau wakep.
LUK 15:23 Pakimo, ari bulamakau medeune mane kelokinerop yewa qe more mitpi, epa waom ma neŋem paki, bakom kitoŋem!
LUK 15:24 Medep iwa eŋe mo seukkeo ŋine, koso siluŋ marat kamaine.’ Yale ra edangiso, epa waom ma neso, oi bakom kieke okangoi.
LUK 15:25 Gipole suaine eŋe naso yewao euo geke, yewao ŋine koso zinge sari mat osino okora, eŋet so wagom yewa detke.
LUK 15:26 Dere more qelit ŋei mane oraki sariki qesonka rake, ‘Iwa daleo okanmami?’
LUK 15:27 Qelit ŋeiŋo olale rake, ‘Geŋane ŋonŋone mo matko zinge sarike, pakimo magaŋoneŋo bulamakau medeune kelokinerop mane qemaike, gipole kine kine maneŋo mi matalikake, maineka sarike, ea wane, magaŋitneŋo raki okanmami,’
LUK 15:28 Tatine suaine eŋe sotine osiki mat koto mi wake, pakiso magaineŋo saket more, mat koto wayakane wetkelik kake.
LUK 15:29 Ŋo gipoleŋo yemo done turuŋine olale rake, ‘Detnom, na koma loutne urata ŋei yauwine yale qelitŋone qe sarikole, donŋone mane mi qekole, ge onokaka mane ningone? Ge noniŋ mida mane mi ninnom qe more kimakopne eŋerop epa waom ma neŋem paki, oi bakom okangone, midakaka!
LUK 15:30 Ŋo giponŋone iwa eŋe yemo wesi aboŋŋone korop yewa wenip ŋerep eŋerop ge more, mataliwareki mida leleki, koso zinge matko sarikimo, ge bulamakau medeune kelokinerop yewa eŋane qemaine!’
LUK 15:31 Yale rakimo, magaineŋo mainge olale rake, ‘Giponne, ge yemo naso baŋem narop iwa ge okanmaine, yalinane mo kine kine naŋano pamaike, ea mo geŋane okanmaike,
LUK 15:32 ŋo ŋene yemo epa waom ma neŋem paki oi bakom okanikene, ŋonŋone mo seukeo ŋine, koso siluŋ wisikaemaike, eŋe mo siukkeo ŋine, koso siluŋ wakongi marat kamaine.’”
LUK 16:1 Yesuŋo don mane iwa yale dokoine edange, “Baliŋa ŋei mane geke, eŋe eŋane wesi aboŋ ware wareine mane geke, pakimo ŋei natne eŋe baliŋa ŋei wano sari ware ware wane solaino don qe more rakoi, ‘Ware wareŋoneŋo wesiŋone mo matali waremaike.’
LUK 16:2 Rau dereso, baliŋa ŋei waomŋo ware warewa oraki sariki qesonka rake, ‘Daleo wane geŋane don iwa detmaile? Ge ari naŋane aboŋ geŋane meto pamaike, yewa wane zaleine korop dapot warekene, ge koso naŋane ware ware mane mi gekene.’
LUK 16:3 Pakiso ware ware wa eŋe iwa yale wetkeke, ‘Suainene eŋe mo ware ware uratao ŋine esopnaniake, na daleo okanikale? Na sere maine mi kitomaile, na ŋei ŋerep natne ŋara wesi meŋen onikalane gamu nanmaike.
LUK 16:4 Na detmaile, na siluŋ naso iwao kimakopne qesiŋonikale, ea wane waomne eŋe na esop naniake, ŋo naŋane kimakopne eŋe na maine qesiŋnankei.
LUK 16:5 Eŋe yale dere more urata ŋei kimakoune edora more, suaineinane sotaene eŋano pake, yewa edorki, eŋano sarikoi, mane eŋe alakane sariki, eŋe ŋei alakane sarike, qesonka rake, ‘Ge naŋane waomnano sotaŋone darap qolekene?’
LUK 16:6 ‘Eŋe mainge rake, ‘Na sotne kelok mitmit 100 dram qolekale.’ Ware ware eŋe olatke, ‘Sotaŋone papia iwa mo qeu pake, ge ma mere 50 dram qekene.’
LUK 16:7 Pakiso eŋe ŋei mane qesonka rake, ‘So, ge sotaŋone darap?’ Eŋe mainge rake, ‘Na sotane wan(1) tausen kaura bet wit woune.’ Ware ware eŋe olatke, ‘Sotaŋone papia iwa pake, ge 8 handret kaura bet qekene.’
LUK 16:8 Kine kine ea wakonge, ea ŋei waom eŋe dere more ware ware wane masi isisine ka more, eweine kitoke. Kine yewa onoka wane, kepe ŋei ŋerep eŋe kepe wane wesi aboŋ urata detlukonmami, so edo ŋine ŋei ŋerep qelaŋane ŋine qelaŋan wane urata mogare mamami, edo yewa yuanŋunmami.”
LUK 16:9 Pakiso, Yesu eŋe takotke edange, “Na weneŋ ŋidanmaile, ŋine kepe wane wesi aboŋ ŋineŋo ŋei ŋerep ketkele qesiŋonikei, boaŋ wesi aboŋŋine ea siukeake, naso yewao Anutuŋo ŋine qeli gege togongo mauluk ŋuniake.
LUK 16:10 Ŋei maneŋo kine kine yauwine koboboine ma gemaikeo, eŋe kine kine suaine koboboine ma geake. Ŋei maneŋo kine kine nigatne isisine ma gemaikeo, eŋe kine kine suaine masi isisine ma geake.
LUK 16:11 Ŋine kepo wesi aboŋ mi wareluk kamamiwo, ŋine qeli wane aboŋ wele mi warelukkaikei.
LUK 16:12 Pakiso, ŋine ŋei mane wane aboŋ mi wareluk kaikeiwo, Anutuŋo ŋinane biŋek mi ŋiboniake.
LUK 16:13 Ŋei maneŋo ŋei suaine etke erane qelit qeqe urata maine mi mayake, eŋe ŋei mane qaisikkayake, ŋo mane wane maine siminkayake. Eŋe ŋei weku mogatkayake, ŋo mane ea detki, ŋei yauwine okaniake. Ŋine Anutu so wesi aboŋ ea maine mi mogat osikei.”
LUK 16:14 Pakimo, Anutu papa togon welaine ŋei, Parisi, eŋe don ea dere more Yesu wane tenikkakoi, ea wane eŋe kepe wane wesi ea wane zok manerop siminonge,
LUK 16:15 ŋo Yesuŋo edange, “Ŋine ŋei ŋerep kaiteno kine kine koboine mamami, ŋo Anutu eŋe ŋinane wet dereretŋine detlukmaike. Ŋei ŋerep eŋe kine kine one more, weku mane detmami, ŋo Anutuŋo kine kine ea yemo one more detki yauwine okan okanmaike.
LUK 16:16 “Ra rokop don kine kine Moseŋo qeke, so kine kine Anutu wane qelit ŋei edo qekoi, ea pa sari mageki Yohane wane naso bomileke, Yohane doku tau tau nasoine bomileki sari lotkeke, naso yewao Yohaneŋo Anutuŋo daline waremaike so eŋane gege togon numa, so qeli ewe zonom ea wane biŋek don ra qelaŋange, so ŋei ŋerep koropŋo Anutu wane gege togon numa togogole soringe wakesikei wane okanmami so natneŋo mo waket warekoi.
LUK 16:17 Ŋo qeli so kepe siukeikwo, Mose wane ra rokop don nigatnemde mane mi siukeake.
LUK 16:18 “Ŋei mane eŋe ŋanomine qeliŋka more, ŋerep mane mayake, eŋe sotine maratkayake, so ŋerep maneŋo eŋe ŋaone qeliŋka more, ari ŋei mane mayakeo, eŋe sot maratkayake.
LUK 16:19 “Naso maneo, ŋei waom wesi aboŋine suaineropŋo geke, eŋe takot laplapine weku mane kibinerop. Eŋe epa waom ma kaiwe baŋem met mageke.
LUK 16:20 Naso yewao, ŋei mane aboŋine midaine, kubetenerop geke. Ŋei ea eŋetine Lazarus, eŋe ŋei aboŋine suainane mat wane aŋaine pa mageke.
LUK 16:21 Eŋe ŋei aboŋine suainane ŋara sisine neyakane simile dere pa mageke metki, so kasi eŋe sari more Lazarus wane kubet soŋine bozeka maŋkoi.
LUK 16:22 “Pakiso ŋei aboŋine midaine eŋe seukki, so aŋelo edo ŋei ea tewekka wa more, qeli wane epa waom pamaikeo, Abraham wane wazaino birakau metke. Ŋo ŋei aboŋine suaine eŋe seukki, so kimakoune dukkau, eŋe ari
LUK 16:23 gerep sorao ket okorake. Yewao eŋe wikile suaine dere more, deine potki waki Abraham wane wazaino Lazarus metki kake.
LUK 16:24 Ea wane eŋe Abraham boka ora olale rake, ‘Magane, Abraham, ge naŋane wetŋone borikep! Ge Lazarus birakanom, eŋe zoliwineŋo doku qe more sari naŋane belakamne uakayakeo, na siluŋ zonom nigatne maikale, na wikile zok suaine gerepko iwa detmaile!’
LUK 16:25 Ŋo Abrahamŋo olatke, ‘Gifonne, ge det sorokkene, Anutuŋo ge kepe aboŋ wekumane ginge, ŋo Lazarus eŋe kine kine qotkoine mange, ŋo ukude Lazarus eŋe kine kine wekumane detmaike, so ge wikile detmaine.
LUK 16:26 Ge roo suaine kiroine keuzo iwa ka maine, na nat iwa metmaile, so ge nat yewa metmaine. Na geŋano yewa zawo yuane maine mi ukale, so ŋei natne eŋe nat yewa maine mi zawo suaine pamaike, more iwa yuane ea sarikei.’
LUK 16:27 Ŋei aboŋine suaine eŋe Abraham olale rake, ‘Na magane Abraham ge koso meŋengamaile, ge Lazarus maganane matko birakanom arikep!
LUK 16:28 Yewao, eŋe naŋane tatne so ŋolekopne metemane gemami, eŋe girem don edaniakeo, eŋe iwa mi sari more wikile desikei.’
LUK 16:29 Abraham eŋe mainge rake, ‘Don kine kine Mose so Anutu wane qelit ŋei propet, eŋe qekoi, ea tatŋone so ŋonŋone eŋe girem don ea edan okanmami, eŋe don ea maine detpi.’
LUK 16:30 Ŋei aboŋine suaineŋo olatke, ‘Yale mida! Eŋe ŋei mane seu seuo ŋine, wisikae wie more ari edaniakeo, eŋe maine sotene ea ŋadekkaikei.’
LUK 16:31 Ŋo Abraham eŋe rake, ‘Eŋe Mose so Anutu wane qelit ŋei propet eŋane don mi desikeiwo, eŋe ŋei seuseunane don edangi dere maine mi malipkaikei. Eŋe yewa baŋ dere ŋadekaikei.’”
LUK 17:1 Pakiso Yesu eŋe dokoine edane rake, “Borikine kine kineŋo ŋei ŋerep mau sotene maratoniake, ea naso baŋem wakonmaike, ŋo ŋei maneŋo kimaine qebin mabin borikine mane ma more, sot marat kayakeo, Anutuŋo ŋei ea wikile maniake.
LUK 17:2 Ŋo ŋei maneŋo medep nigatne yewa maki me iwenkaki sot marat kayakeo, Anutuŋo ŋei ea wikile suaine zok maniake.
LUK 17:3 Ea wane ŋine kine kine ma more kaulukkei. “Kimaŋone eŋe masi borikine mayakeo, ge maine eŋano ari girem olale more, rawetkanom, eŋe sot ea ŋadekayakeo, ge maine sotine qelige turuŋine birakene.
LUK 17:4 Eŋe masi borikine geŋano atak sewen, kaiwe weku ma more sari more rokop atak sewen rapoke golasiakeo, me qom borik don golasiakeo, ge sot turuŋine qelige manikene, so ge iwa yale olasikene, ‘Na sot turuŋŋone mo qeliŋmaile.”
LUK 17:5 Yesu wane qelit ŋei eŋe Yesu olale rakoi, “Ŋenane mali malipze togole mida, ge mali malipze manom togolekep!”
LUK 17:6 Waomzeŋo mainge iwa yale rake, “Mastet woune eŋe nigat nigatne okanmaike pakimo ŋinane mali malipŋine eŋe woune yale waka nigatne okaniakeo, ŋine eki suaine yewao maine olasikei, ‘Ge wie lolige ŋodoŋonerop ari kiwetko okoranom!’ Ŋine yale ra olatpi, eki ea eŋe maine ŋinane don tewekeake.
LUK 17:7 Ŋinane keuo ŋine ŋei maneŋo qelit ŋei mamaike, qelit ŋei eaŋo sere kito more lama ware okanmaike. Urata ea qoeki, so eŋe euo ŋine sariki eŋe iwa yale mi olatmaike, ‘Ge ikop sari nenom!’
LUK 17:8 Midakaka, eŋe iwa yale olasiake, ‘Ge wie naŋane ŋara soep mauluke more, laplap libeka bira more ŋara soep ninnom nekale, na newe qoeki baŋ ŋado yemo ge ŋara dokuŋone nekene.’
LUK 17:9 Qelit qeqeŋone eŋe urata ma qelitŋone qeki, ge maine ewine kito mawa kaikene me? Midakaka!
LUK 17:10 Ŋine yale waka, na kine kine ŋidangole, ea korop ŋine ma more raikei, ‘Ŋene qelit qeqe ŋei, ge kine kine ŋedangone, ea ŋene mo mene, ea mo rokouno.’”
LUK 17:11 Yesu eŋe Yerusalem ariakane Samaria kepe so Galili kepe keuetnoka ari more,
LUK 17:12 mat maneo wakesiakane okane, ŋei 10 kubet togoleenerop maratonge, eŋe amaŋ okora more,
LUK 17:13 boka rakoi, “Yesu, waom, ge ŋenano wetŋone borikep!”
LUK 17:14 Yesu eŋe ŋei ea one more edange, “Ŋine ari more, mosop ŋei solaŋine ea sikanonikei.” Eŋe ariu ariu eaka kubet togon solaeno pake, ea mo osi more, libeka okange.
LUK 17:15 Ŋei maneŋo solaine kaki menaŋgi, so eŋe Yesu wano zinge ari, Anutu wane eŋetine ora mawaka more suaineze oi bakom okankake.
LUK 17:16 Eŋe Yesu wane kino ket rasu more, ewine kitoke, ŋei yewao eŋe Samaria welaine mane, eŋe Yuda tego ŋadino ŋine.
LUK 17:17 Pakimo Yesu eŋe olale rake, “Na ŋei 10 ma menaŋonile, ŋei natne 9 eŋe diao arimami?
LUK 17:18 Onoka wane qelaŋ lobo ŋeiŋoka iwa koso zinge Anutu wane eŋetine buke wamaike?”
LUK 17:19 So Yesu eŋe takotke more olatke, “Ge wie arinom, ge naŋane don mo malipkamaine, so mali malipŋonane menaŋmaine.”
LUK 17:20 Anutu wane papa togon welaine ŋei, Parisi, eŋe sari Yesu qesonka rakoi, “Naso dango Anutu eŋe sari kepe warekayake?” Yesu eŋe mainge rake, “Anutu eŋe waremaike, ea ŋine maine mi kaikei, so
LUK 17:21 ŋei maneŋo mi rayake, ‘I, kau!’ me, ‘Yewa pamaike!’ Anutuŋo ŋinane wetŋine koto wareŋunmaike.”
LUK 17:22 Pakiso Yesu eŋe dokoine edange, “Boaŋ ŋine Ŋei Wawainane Gipole nasoine kaikei wane wetkekei, ŋo ŋine mi kaikei.
LUK 17:23 Ŋei natne ŋinano sari ŋidanikei, ‘Ŋine eriwa kau!’ me, ‘Ŋine iwa kau!’ Ŋo, ŋine mi kaikei.
LUK 17:24 Qilapŋo naso natne walatake wamaike, so naso natne qeli korop kilitikmaike, Ŋei Wawainane Gipolane nasoine eŋe qilap ea yale ikopka wakoniake.
LUK 17:25 Ŋo alakane eŋe wikile suaine detki, so ŋei ŋerep eŋe ŋadekaikei.
LUK 17:26 Kine kine Noa wane nasoino wakonge, ea korop Ŋei Wawainane Gipolane nasoino wakoniake.
LUK 17:27 Noa wane nasoo ea, ŋei ŋerep korop ŋara doku soep ne more, zokit makoi, nasoine yale ari mage ari mageki, so Noa eŋe sekiwo kaiwe mane waketki, doku qakumŋo ket more ŋei ŋerep korop enguki seukwarekoi.
LUK 17:28 Kine kine ea Lot wane nasoino wakonge, ea korop Ŋei Wawainane Gipolane nasoino wakoniake. Lot wane nasoo ŋei ŋerep eŋe ŋara soep ne more, aboŋ qole more eu ebore more, mat makoi.
LUK 17:29 Pakiso Lot eŋe kaiwe mane Sodom qeliŋgi, so naso yewao gerep so wesi bolamineropŋo kere more, ŋei ŋerep korop enguwi seukwarekoi.
LUK 17:30 Boaŋ Anutuŋo Ŋei Wawainane Gipole maki qelaŋankayake, naso eaŋo Lot wane nasoo yale okaniake.
LUK 17:31 “Naso yewao, ŋei mane eŋe mat sekaino mere more, mat koto mi wa more kine kineine natne mayake, eŋe yeine qelige kaet ariake. Yalewaka ŋei mane eŋe euo ge more, matko koso mi zinge ari kine kineine ea mayake, eŋe yeine qelige ket ariake.
LUK 17:32 Ŋine Lot wane ŋanominane don kisi ea dere detsorokpi, eŋe deineŋo potki ŋadino Sodom mat suaino ari kaki paki seukke!
LUK 17:33 Ŋei mane eŋe naŋane ra more wikilane kaet kaki, solaine mawaulukeakeo, eŋe gege togon wane numaine korop siuklukeake. Ŋo ŋei mane eŋe naŋane ra more seukkeake, ŋei yewa eŋe gege togon marat kayake.
LUK 17:34 Na ŋidanmaile, Ŋei Wawainane Gipole nasoine, ruo yewao ŋei etke ere mat wekuoka kulu paut, Anutuŋo ŋei weku ma more, ŋei mane qeliŋkayake.
LUK 17:35 Ŋerep etke ere ŋara soige metpik, Anutuŋo ŋerep weku ma more, ŋerep mane qeliŋkayake.
LUK 17:36 Ŋei etke ere euo uratao geuk, Anutuŋo ŋei weku ma more, ŋei mane qeliŋkayake.”
LUK 17:37 Yesu eŋe yale raki qoeki, so dokoine eŋe qesonka rakoi, “Kine kine ea ramaine, diao wakoniake?” Yesu eŋe mainge rake, “Kine kine seuseune pareŋ pamaike, naso yewao gawe naŋi eŋe ari lewaŋmaŋkei.”
LUK 18:1 Pakiso Yesu eŋe dokoine don rokop iwa edange. Eŋe eŋine dokoineŋo Anutu wano naso baŋem mi pelekeu paki, togole more meŋenkaikei wane edange Eŋe meŋe meŋen urata maine mi qeliŋkaikei, ea wane eŋe don rokop ea iwa yale kito more dokoine edange,
LUK 18:2 “Mat maneo wano wanok ŋei mane geke, eŋe Anutu wane mi kaetkake, so eŋe ŋei mane wane yale waka mi kaetkake,
LUK 18:3 pakiso ŋerep ŋaone seuseune maneŋo mat yewao geke. Eŋe wano wanok ŋei eŋano atak loutne sari meŋenka iwa yale rake, ‘Ŋabaneŋo naŋano masi borikine make, ge na mapik nanikene!’
LUK 18:4 Naso kiriroine okangi, so wano wanok ŋei eŋe mi mapik kayakane rake, ŋo, naso kiroroine okangiso, eŋe iwa yale wetino detke, ‘Na Anutu wane mi kaet nanmaike, so na ŋei mane wane ewine mi kitomaile,
LUK 18:5 ŋo ŋerep iwa, eŋe naso baŋem sari more qesonnane more, sorinnane umat suaine ninge, ea wane na eŋe mapik kaikale. Na mi mapik kaikaleo, eŋe sari meŋennan mageki, na eŋane don wane zok bauwawa okanikale!’”
LUK 18:6 Yesu eŋe don kisi ea ra more, takotke edange, “Ŋine wano wanok ŋei qeguŋ maguŋine, ea wane don detkakei.
LUK 18:7 Yalewaka, ŋine Anutu mapik ŋuniakane eŋano kaiwe so ruo naso baŋem sorin borin aroke meŋenkaikei. Eŋe eŋine ŋei ŋerewekoune wanokone more, ikopka mapitoniake. Ŋo Ŋei Wawainane Gipoleŋo kepeo koso zinge sari more, ŋei ŋerep eŋe Anutu malip kamami, ea maratoniake, me mida?”
LUK 18:9 Naso yewao, ŋei ŋerep natne eŋe Yesu wane don desikei wane sarikoi, eŋe weteno iwa yale detkoi, “Ŋedomka koboboine gemaine, ŋei ŋerep natne eŋe yau yaup gemami.”
LUK 18:10 Yesu eŋe wet dereret ea dere more, don rokop iwa edane rake, “Naso maneo, ŋei etke ere Anutu wane Bakom Urumgo meŋen kaikeik wane arikoik, ŋei mane eŋe Anutu wane papa togon welaine ŋei, Parisi mane, ŋei mane eŋe takis mama.
LUK 18:11 “Parisi eŋe eŋinane detki waki, koŋka okora iwa yale ra meŋenkake, ‘Na kaŋ bap sua mida, na masi isisine mi mamaile, na ŋei mane wane ŋanomine kobu mi mamaile, ŋei ŋerep natne eŋe masi qotkoine ea ma okanmami. Na eŋe yale mi okanmaŋkale, ea wane na Anutune eŋetŋone bukewe wamaike. Na takis mama ŋei borikine yewa, eŋe yale mida! Na eŋane masi qotkoine mi mogatmaŋkale.
LUK 18:12 Soda baŋem ea wane kotine kaiwe etkeka etkeka na ŋara sawe gemaile. Naŋane wesi aboŋne korop, ea na 10go ŋine weku geŋane biŋek qewaremaŋkale, ea wane na Anutune eŋetŋone bukewe wamaike.’
LUK 18:13 “Ŋo takis mama ŋei eŋe deine qeliwo mi potki ariki, okora more qomine boriki so rake, ‘Na ŋei qotkoine, Anutu, ge naŋane qomŋone borikep!’”
LUK 18:14 Yesu eŋe donkisi raki, qoekiso edange, “Na ŋidanmaile, Anutuŋo takis mama ŋei eŋane sotine qelika nigetkake. Eŋe Anutu wane kaitko koboboine okorake, ŋo Anutuŋo Parisi ea wane sotine mi qeliŋka nigetkake. Ŋei maneŋo eŋine eŋetine maki suayakane okaniake, yemo Anutuŋo ma ket birakayake. Ŋo ŋei maneŋo eŋe eŋane eŋet biŋekine ma kesiakeo, yemo Anutuŋo ŋei ea ma wa birakayake.”
LUK 18:15 Ŋei ŋerep natne eŋe dokoene Yesuŋo metineŋo kuteno more mosop oniakane ra more, eŋano ebu sarikoi, pakimo Yesu wane dokoine eŋe ŋei ŋerep one more rawetongoi.
LUK 18:16 Ŋo Yesu eŋe medep nigatne eŋano sarikei wane edorake, “Qeliŋonbi! Medep nigatne ea naŋane osono maine sariu, ŋine misuk rawetonikei, Anutu eŋe ŋei ŋerep medep nigatne iwa yaline eŋane rokopko wareoniakane siminkake.
LUK 18:17 Ŋine don iwa detsorok detlukkei, medep nigatne eŋe Anutuŋo wareoniakane siminonmaike, ŋo ŋei natne eŋe Anutuŋo wareoneakane mi siminonmaikeo, eŋe Anutu wane gege togon kepe ea wane kotino mi wakesikei.”
LUK 18:18 Yuda ŋei ŋetne mane Yesu wano sari qesonka rake, “Kito ŋebo ŋebon maepne, na dalino okane more, naso baŋem gege togon maratka gemaŋkale?”
LUK 18:19 Yale rakimo, Yesuŋo olatke, “Ge onoka wane na ‘Mayakatne’ , noramaine? Anutu wekuŋo mayakatne.
LUK 18:20 Ge Anutu wane papa togon don detmaine, ŋire ŋao ŋanom mi bira nagukeik, so ŋei me ŋerep mane misuk maikeik. Ge ŋei mane mi qenom seukeake. Ge kobu mi maikene. Ge ŋei mane mi ma baikkaikene. Ge nabok magak erane bango ge more, erane don dereret tewek okanikene.”
LUK 18:21 Ŋei yewa eŋe rake, “Kito ŋebo ŋebon, na mo medepnoka Anutu papa togon don ea mane mi qeliŋkakole, mo korop okane gesakole gemaile iwa.”
LUK 18:22 Yesu eŋe don ea dere more olatke, “Ge kine kine weku mi okanine, ea ge makoboenom. Ge ari more aboŋŋone korop ea ŋei natne ebonnom wesi ginbi ma more, wesi yewa ŋei aboŋene midaine eŋe qika ebonikene, eso yalinane ge baŋ qeli wane aboŋ togogole maratkaikene. Pakiso geŋone sari ŋadeno mogatnane sarimaŋkene.”
LUK 18:23 Ŋei yewa eŋe don yale dere more, wet dereretine umareki qelige arike. Eŋe wesi aboŋine maune loutne zok manerop pa mange, ea wane.
LUK 18:24 Yesu eŋe ŋei ea wane dereret umat dere more rake, “Ŋei yaline wesi aboŋene suaine, eŋe Anutuŋo ware oniakane raikei, ŋo eŋe zok urata suaine ma more aboŋene qeliŋka more Anutu wane qeli gege togon numa mogasikei.
LUK 18:25 Kamel eŋe samap wane aŋaono wakesikei wane ea mo urata suaine mida, ŋo baliŋa ŋei eŋe Anutu wane qeli ewe zonom so gege togongo wane rake, eamo eŋe zok urata suaine, zok manerop ma more aboŋine qeliŋkayake.”
LUK 18:26 Ŋei ŋerep natne eŋe don ea dere more, Yesu qesonkakoi, “Ge ramaine, Anutuŋo baliŋa ŋei maine mi wareoniake, yale okangi, ŋei ŋerep ketkele gemami, ea eŋe weneŋ Anutuŋo mi wareoniake me?”
LUK 18:27 Yesu eŋe mainge rake, “Kepeo ŋei ŋerep ŋine ŋaŋaemami, ŋo Anutu wekuŋo mi ŋaŋaemaike, Anutu eŋe kine kine korop ma wareakane, eŋe maine mi qekayake.”
LUK 18:28 Pakiso, Petoroŋo Yesu olatke, “Detmaine, ŋene kepe matze so kine kineze qeliŋone more, ge mogatgangone.”
LUK 18:29 Yesuŋo rake, “Na don wele ŋidanmaile, ŋei mane eŋe Anutu wane ra more, mat me ŋanom medep, me tatiŋon, me nabok, me magak qeliŋonware, eŋe sari na mogat naniakeo,
LUK 18:30 ea wane turuŋine Anutuŋo eŋe naso iwao kepeo mo geke, ea yuane more, zok manerop makoke maniake, so baŋ koso nasoo ŋado eŋe gege togon kiroine manerop maratka takotke mangi ge ari geake.”
LUK 18:31 Yesu eŋe dokoine 12 yewa koso ebu qeduguone more edange, “Detmami, ŋene wa Yerusalem ariŋem. Anutu wane qelit ŋeiŋo Ŋei Wawainane Gipole ra more kine kine korop kibi qekoi, ea korop wakoniake.
LUK 18:32 Ŋei natneŋo Yuda ŋadeeno eŋane meteeno birakaikei. Pakimo, ŋei ea eŋe don isi masirakinerop okane more, sopotka more
LUK 18:33 kumunamŋo qe more, kibego qeu seuke more, kaiwe mama karewe deŋesereo pa more, eŋe koso wisikae wieake.”
LUK 18:34 Yesu eŋe kine kine iwa rakiso, dokoine eŋe mi detlukwarekoi, Anutuŋo don ea wane kine motkeke, ea wane eŋe mi detlukwarekoi.
LUK 18:35 Yesu so dokoine eŋe Yeriko osino lotkekoi, ŋei mane deine pilik pilikine eŋe ŋei ŋerep edo wesi aboŋ natne qesiŋkaikei wane meŋenone more, boka woka metmaŋke.
LUK 18:36 Eŋe ŋei ŋerep magu eŋane don ukat dere more qesonone rake, “Ea onokaka?”
LUK 18:37 Ŋei ŋerep magu keuo ŋine natne eŋe olatkoi, “Yesu, Nazaret matko ŋine, eŋe mo iwa sarimaike.”
LUK 18:38 Eŋe yale dere more boka rake, “Oo, Yesu, ge Dawit wane ŋaboine ŋetne, ea Anutu eŋe mo rake, yewa bira gangi ketkone, ge naŋane wetŋone borikep!”
LUK 18:39 Ŋei ŋerep magu yewa eŋe ŋei de pilik ea kuroŋka more rakoi, “Ge aŋaŋone ma wonge metnom!” Yale rau, eŋe soringe togoleka koso boka rake, “Dawit ŋaboine ŋetne, ge siluŋ naŋane wetŋone borikep!”
LUK 18:40 Yale ra bokaki, Yesu eŋe dere more, doŋ mane okora edane rake, “Ŋine ari ŋei yewa ma sariu.” Pakimo ŋei eŋe Yesu wane osino lotkekiso, Yesu eŋe qesonka rake,
LUK 18:41 “Na ge dalino okan ganikalane ramaine?” Ŋei eŋe mainge rake, “Waomne, na dene koso posikalane ramaile.”
LUK 18:42 Yesu eŋe olatke, “Ge deŋone pore kanom, ge naŋano mena menaŋ wane zonomne detlukka more, malipnannom paki, ea wane menaŋmaine.”
LUK 18:43 Yale raki, yewaka ŋei ea deine lotkeki pore ka more, Yesu mogatka more, Anutu wane eŋetine buke wake, pakimo, ŋei ŋerep magu eŋe masi togole ea ka more, Anutu wane eŋetine weneŋ bukeu wake.
LUK 19:1 Yesu eŋe ari more, Yeriko mat suainane keunoka ari mat qeliŋkayakane okangiso,
LUK 19:2 takis mama so baliŋa ŋei mane, eŋetine Zakius, eŋe mat suaine yewa wane kotino geke.
LUK 19:3 Zakius eŋe ŋei ŋerep magu suaine one more Yesu eŋe ma me eŋe daleo ea desiakane zok manerop wetkeke, ŋo eŋe ŋei bamgo, ea wane Yesu maine mi kake.
LUK 19:4 Pakiso, eŋe magu lewine alakane biririke ari yuanone more, Yesu kayakane eki maneo wake,
LUK 19:5 pakimo Yesu eŋe eki bano lotke, deine potki waki eki kutno Zakius kaki paki olatke, “Zakius, ge ikop kesikene, na matŋono ukude gerop mesikale.”
LUK 19:6 Zakius eŋe aŋaine teweke ikop ket more, bakom kito Yesu iwenkaki matine koto waketkoik.
LUK 19:7 Kine kine ea wakongi, ŋei ŋerep natne eŋe kau paki, detpi boriki rakoi, “Eŋe ŋei sotinerop wane matko ea mo daleo wane waket metmaike?”
LUK 19:8 Zakius eŋe mat koto wie okora Waom olale rake, “Waom, ge detnom, na aboŋne keunoka mapokkawe magu etke lelemamik, na ŋei ŋerep aboŋene midaine magu weku ebonikale, so na ŋei ŋerep natne mo sogino isione more takis wesiene setne weku kobu omaongoleo, na eŋe ukude wesi setne etke so etke ebonikale.”
LUK 19:9 Yesu eŋe dere more olatke, “Ukude Anutuŋo mat iwa wane kotino ŋei ŋerep eŋane wetene mo maki zingemaike. Ŋo yewa eŋane keuo ŋine ŋei iwa eŋe na malip nanmaike, ea wane na ŋidanmaile, eŋe mo Abraham wane ŋaboine solaŋoka, ŋo ukude eŋe Abraham ŋaboine sola so kotorop weneŋ wakonmaike.
LUK 19:10 Ŋei Wawainane Gipole, eŋe ŋei ŋerep siuk siukine ea ziaŋone more, wetene ma menaŋ onikalane sarimaike.”
LUK 19:11 Ŋei ŋerep eŋe don ea detkau mere edange, so Yesu eŋe takotke don rokop mane edange. Onoka wane? Yesu eŋe mo Yerusalem mat osino lotkekimo, ŋei ŋerep eŋe wetke rakoi, ‘Mo iwaka Anutu wane qeli ewe zonomine wakonlukki kaikene mane.’
LUK 19:12 Ea wane Yesu eŋe don rokop mane edane rake, “Naso maneo ware ware mane eŋe, kepe kiroino Ŋei Waom suainano ariwe, oŋo ŋei wawaine biranangi, so koso zinge sarikale, eŋe yalewa raki paki, kepe kiroino arike.
LUK 19:13 Eŋe ea ariakane okane more, urata medewekoune 10 qedugu one more, goli wesi set mane, so goli wesi set mane korop ebone more rake, ‘Ŋine wesi iwa mau paki, bisnis urata ma, ma suaeu na koso zinge sarikale.’
LUK 19:14 Ŋei suaine eŋe arikimo, matkoune eŋe eŋane bauene waki, qelit biraonbi ari, Ŋei Waom suaine iwa yale olatkoi, ‘Eŋe kepe ware wareze mi geakane ŋene ramaine!’
LUK 19:15 Pakimo Ŋei Waom eŋe siluŋ kepe ware ware birakaki zinge sarike. Zinge more qelit medep wesi ebonge, eŋe iwa yale ra more edora waraŋonge, ‘Na wesi ŋibongole, ea ŋine urataine ma more ma leuleu darap wakonge?’
LUK 19:16 Ŋei maneŋo alakane sari rake, ‘Waomne, na geŋane goli wesi setne wekuŋo bisnis ma more goli wesi setne 10 marat ongole.’
LUK 19:17 Ŋei suaine eŋe olatke, ‘Ge wekumane okangone, ge qelit ŋei wele, ge wesi nigatne wareluk kamaine, ea wane na ge mat suaine 10 ware onikenane biraganikale.’
LUK 19:18 Qelit ŋeiine mane sari olatke, ‘Waomne, na geŋane goli wesi setne wekuŋo bisnis ma more, goli wesi setne 5 marat ongole.’
LUK 19:19 Eŋe qelit ŋei yewao olatke, ‘Na ge mat suaine 5 ware onikenane biraganikale.’
LUK 19:20 Ŋo, qelit ŋei maneŋo sari olatke, ‘Waomne, geŋane goli wesi setne iwamo, na laplap koto motkekole,
LUK 19:21 ge ŋei gereune aboŋ kine kine ŋei natneŋo mau wakongi, aboŋ ea ge ma okanmaine. Ŋei maneŋo eu ebotkiso, ge eu ea wane ŋara wele omaon okanmaine, ea wane na geŋane kaetnange.’
LUK 19:22 Ŋei suaine King eaŋo olatke, ‘Ge qelit ŋei qotkoine, na geŋone don eaŋoka mainge more, koso don uratao biraganikale. Na ŋei gereune. Na ŋei mane wane aboŋ ma okanmaile. Me ŋei mane wane euo ŋine ŋara ma okanmaile, ge ea korop detkone.
LUK 19:23 Ge wesi ea onoka wane wesi urumgo mi motkone? Wesi ea paki, ŋei maneŋo yewa ŋine ma more bisnis mayake. Maki wakone paki, na zinge sarikaleo, eŋe wesi natne kutno niniake.’
LUK 19:24 Ŋei waom eŋe ŋei natne yewao okorakoi, ea zinge edange, ‘Ŋine eŋano ŋine wesi setne ea omaka more, ŋei wesi setne 10 pa manmaike, eŋe manbi.’
LUK 19:25 Ŋo, ŋei eŋe olatkoi, ‘Waomze, eŋe wesi setne 10 mo pa manmaike!’
LUK 19:26 Ŋei waomŋo mainge edane rake, ‘Na ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe kine kine mo man mane, ŋo eŋe maine mage more urataine ma, ma leuleki, na ŋei yewa koso takotke manikale. Ŋo ŋei mane eŋe kine kine mo man mane ea nigatnemde magemaike, na ea omakaikale.
LUK 19:27 Ŋo naŋane ŋabakopne diao gemami, ŋei ŋerep eaŋo na wareonikalane mi siminonge, paki ŋei waom wano don mo motkoi, ŋine ŋei ŋerep ea korop ebu sari more, iwa naŋane kaitno enguwi korop seukwarekei!’”
LUK 19:28 Yesu eŋe yale ra more, ŋei ŋerep eŋano ŋine Yerusalem goken alakane arike.
LUK 19:29 Eŋe Betpage matko so Betani mat osino bonaga mane Oliwa ea lotke more, dokoine eŋano ŋine etke alakane biraore, iwa yale etange,
LUK 19:30 “Ŋire matko eriwa wa more dogi nigatne mane medeune mulapko lukkau okoraki kaikei, dogi ea ŋei maneŋo kutno mi metmele, ŋire ea ka more mulap siloke more, ma sarikeik.
LUK 19:31 Ŋo ŋei maneŋo qesonŋure rayake, ‘Ŋire ea onoka wane okanmamik?’ Rakiso, ŋire iwa yale olale raikeik, ‘Waomseŋo raki sari mamaite.’”
LUK 19:32 Yale ra etane more biraotki, ere ari Yesu eŋe don etane more kine kine rake, ea wane rokopko korop ongoik.
LUK 19:33 Ere dogi silokkauk so dogi welaine eŋe etane rakoi, “Ei, ŋire dalino okanikeik wane dogi ea silokkamamik?”
LUK 19:34 Ere don ea dere more edangoik, “Waomzeŋo raki sari mamaite.”
LUK 19:35 Yale ra more dogi ea Yesu wano ma sarikoik. Pakiso, eŋe momo takotetne dogi kutno lameke more, Yesu qesiŋkauk dogi kutno wa metke.
LUK 19:36 Yesu eŋe dogi kutno arikiso, ŋei ŋerep eŋe momo takotene ea kito qoke numao dogi kine gesoke ariake, eao lameke arikoi.
LUK 19:37 Pakimo, Yesu eŋe Yerusalem osino, Oliwa bonagaoken duma ket magekoi, eao lotkeki, yewao Yesu wane dokokoune magu suaine eŋe masi kine kine togole ongoi, ea wane eŋe Anutu wane eŋetine don aro uŋalan so oi bakom suaineŋo bukeu waki rakoi,
LUK 19:38 “Kepe ware ware iwa eŋe Waomŋo eŋine tungo birakaki sarimaike! Anutuŋo mosopkakep! Qeliwo peam pakep!”
LUK 19:39 Pakiso, Anutu wane papa togon welaine ŋei natne, Parisi, eŋe ŋei ŋerep magu keueno ŋine sari Yesu olatkoi, “Kito ebo ebon, ge dokoŋone ea edannom, doŋ manbi!”
LUK 19:40 Yesu eŋe donene turuŋine mainge edane rake, “Na ŋidanmaile, eŋe doŋ manikeiwo, yemo wesi edo iwa koso wie boka more Waom wane eŋet ora oi bakom okane rau, naŋane eŋetne wayake.”
LUK 19:41 Yesu eŋe Yerusalem mat osino ari more, Yerusalem so ŋei ŋerep eŋane ra more aroke more,
LUK 19:42 rake, “O Yerusalem, ŋine Anutu wane duma peamine ukude detluk kaikeiwo, ŋine maine numao ea mogare arikei. Ŋo ŋine maine mi desikei!
LUK 19:43 Yemo boaŋ ŋabakopŋine eŋe mat lolike sen qeŋunbi, ŋine matko ŋine maine mi sakesikei.
LUK 19:44 Eŋe mat so ŋei ŋerep medewekopŋine korop matali ŋunwarekei, eŋe wesi mane mi qeligeu weti wesi kimainane kutno mesiake. Anutuŋo ŋine qesiŋ ŋuniakane sarike, ŋo, ea ŋine mi detluk kakoi, ea wane ŋabakopŋine eŋe ŋine mataliŋunwareu qamen qe payake!”
LUK 19:45 Pakiso, Yesu eŋe Anutu wane Bakom Urumgo waket more, ŋei ŋerep nalu qole qole urata ma metkoi, ea kieke esopone more,
LUK 19:46 edane rake, “Anutu wane ra rokop donŋo iwa yale ramaike, ‘Anutu wane Bakom Urum ea mo eŋine eŋetine ora raikei, meŋen meŋen urum okaniake,’ ŋo ŋine yemo yale okanbi, mo kobu ŋei eŋane mat okanmaike!”
LUK 19:47 Boaŋ Yesu eŋe Anutu wane Bakom Urumgo kaiwe baŋem waket more, ŋei ŋerep kito ebonge. Mosop Ŋei Suaine Ŋetne so Anutu wane papa togon welaine ŋei, Skribe so ŋei ŋerep eŋane ŋetne, eŋe koropŋo numa mane maratka Yesu qeu seukeakane zia ziaŋ urata makoi,
LUK 19:48 ŋo numa mi maratkakoi. Ŋei ŋerep magu eŋe Yesu wane don detokangoi, eŋe don rake, yewa mi qeliŋ kawarekoi, ea wane Yesu wane ŋabakoune eŋe numa ziageu paki maine mi qekoi.
LUK 20:1 Kaiwe maneo, Yesu eŋe Anutu wane Bakom Urumgo okora more, ŋei ŋerep magu biŋek don edange, pakiso Anutu wane mosop ŋei suaine ŋetne so Anutu papa togon welaine ŋei, Skribe, so Yuda ŋei suaine eŋe sari,
LUK 20:2 Yesu qesonka rakoi, “Ge yatne Anutu wane Bakom Urum koto qole qole ŋei esoponine, ea maŋo ra golatki okanine? Ge maŋo biragange?”
LUK 20:3 Yesu eŋe yale waka mainge edange, “Na yaleka ŋine qeso qeson weku qesonŋunbe, nolatpi.
LUK 20:4 Yohane doku tau tau wane urata, ea qeliwo ŋine wakonge, me ŋeiwo ŋine wakonge?”
LUK 20:5 Eŋe yale ra qesonongi, eŋe dere more eŋe edomka sorin nagukoi, “Daleo raikene? Ŋene raikene, ‘Ea Anutu wano ŋine wakonge,’ yale ra olatŋem, eŋe rayake, ‘Ŋine onoka wane ea mi dere malipkakoi.’
LUK 20:6 Ŋo, ŋene raikene, ‘Ea ŋeiwo ŋine wakonge,’ eamo ŋei ŋerep magu eŋe mo detmami, Yohane eŋe Anutu wane qelit ŋei mane, ea wane ŋene wesiŋo ŋenguwi seukkene.”
LUK 20:7 Ea wane, eŋe don iwa yale mainge olatkoi, “Yohane wane urata ea diao ŋine wakonge, ŋene mi detmaine.”
LUK 20:8 Eŋe yale rauso, Yesuŋo edange, “Na yalewaka maŋo nolatki okanile, ea na maine mi ŋidanikale.”
LUK 20:9 Pakiso, Yesu eŋe don rokop iwa yale edane rake, “Naso maneo, ŋei maneŋo wain eu ebore, eu yewa ŋei natne eŋane meteeno motki, edo urata yewa ware mageu, eŋine ea qelige lobo kepe amaŋ yewao ari geke.
LUK 20:10 Yewa ari geki wain wele menagi, eu welaine eŋe qelit medepine mane birakaki, eu ware warekoune eŋano ariki, eŋe wele natne manbi, ma sariakane arike. Ŋo eu ware ware eŋe wie qelit medep yewa malipka kiŋ quŋ qe esopkau, eŋe zinge yaup metineka arike.
LUK 20:11 Arikiso, eu welaine eŋe qelit medep mane koso birakaki sariki, ea eŋe yalewaka manerop matalika esopkau, eŋe zinge metineka arike.
LUK 20:12 Pakiso, eŋe soringe, koso qelit medep mane birakaki ariki, eŋe koso ziwem qe esopkakoi.
LUK 20:13 Pakiso, eu welaine eŋe rake, ‘Na dalino okanikale? Na siluŋ koso giponane wekuku wemedep iwa birakaikale, eŋe naŋane medep nae kotoo ŋine, ea wane aŋaine maine teweke more ewine kitokei!’
LUK 20:14 Ŋo eu ware ware ŋei eŋe medep yewa ka more, auye rakoi, ‘Medep yewa eŋe ge mage, magainane eu iwa ŋebu ma more, ea wane welaine okane wareoniake, ea wane ŋene qeŋem seukkiso, ŋedo eu iwa wane welaine okane warekene.’
LUK 20:15 Ea wane eŋe ma more euo esopka ari mage qeu seukke.” Yesu eŋe raki qoeki, qesonone rake, “Pakimo eu welaine eŋe ware ware ea korop daleo okanoniake?
LUK 20:16 Eŋe sari eu ware ware yewa korop enguki seukwarekei. Pakimo eŋe koso eu ware ware musele ma wakone biraoniake.” Ŋei ŋerep eŋe don ea dere more rakoi, “Eŋe masi yale mi mayake, midakaka!”
LUK 20:17 Yesuŋo eŋano lolike pore more, qesonone rake, “Ŋine Anutu wane papia iwa wane kine mi detlukkamami, ‘Mat mama urata ŋei eŋe mat wane bosiŋ mane ea edo pelekine ra more, qikka more yeine birakoi, wane ŋado Anutuŋo bosiŋ ea maki mat wane banega bosiŋ togogole mane okange.’
LUK 20:18 Na ŋidanmaile, ŋei maneŋo banega bosiŋ ea wane kutno ket rasuyakeo, eŋane solaine korop sisi sisi kitatwareake, so bosiŋ eaŋo ŋei mane kutno kesiakeo, eŋe rasu pelelekki siukeake.”
LUK 20:19 Yesu eŋe yale ra edangi qoekiso, Anutu wane mosop ŋei suaine ŋetne so Anutu wane papa togon don wane welaine ŋei, eŋe Yesu malipka wokom kaikei wane okangoi, ea mo eŋe detpi, Yesu eŋe don rokop ea eŋano more rake, ea wane. Ŋo ŋei ŋerep eŋe Yesu wane don dere siminonge, yewa wane Yuda ŋei ŋetne eŋe kaetongi, Yesu qeliŋkakoi.
LUK 20:20 Yuda ŋei ŋetne eŋe sotene osike, paki eŋe numa mane maratka more, Yesu liewkkaikei wane zuangoi. Eŋe yale okane ŋei natne wesi ebone more edangoi, “Ŋine Yesu wano ari qeso qeson isisine liwek kaikei wane arikei.” Eŋe Yesu Roma kepe ware ware suainane, ŋei waom Yuda kepeo geke, eŋane meteo birakaikei wane okangoi.
LUK 20:21 Ŋei isisine eaŋo Yesu wano ari olatkoi, “Kito ebo ebon, ŋene ge detganmaine. Ge ŋei ŋerep koboboine kito edanmaine. Ge ŋei mane wane mi kaetgan okanmaike. Ge ŋei ŋerep natne don mane edane more, ŋei ŋerep magu natne mane mi edane okanmaine. Ge don wele so Anutu wane masi koboboine ŋei ŋerep korop sikanon okanmaine.
LUK 20:22 Ŋenze ra rokop donze ea wane ge dalino detmaine? Maine ŋene takis Roma kepe ware ware suaine manikene, me mida?”
LUK 20:23 Ŋo Yesu eŋe isisiene ea mo detone more, edane rake,
LUK 20:24 “Ŋine wesi yewa mane ma sari sikannanikei.” Yesuŋo wesi ea ka more qesononge, “Oŋa oŋa wesi solaino iwa so eŋet iwa maŋane?” Eŋe rakoi, “Kepe ware ware suaine, Sisa eŋane!”
LUK 20:25 Pakimo, Yesuŋo eŋane donene mainge rake, “Ŋine kepe ware ware suainane kine kine biŋek ea maine eŋe eŋine manikei. Ŋo, Anutu wane biŋek kine kine ea maine Anutu eŋe eŋine manikei.”
LUK 20:26 Yewao ŋei ŋerep eŋane kaitko, Yuda ŋei ŋetne eŋe koso maine mi liwek kakoi, eŋe yeine oŋaene qaekiso, mepene qoeki metkoi.
LUK 20:27 Sadusi natne eŋe Yesu wano sarikoi, tego yewa eŋe ra okangoi, ŋei seu seune eŋe koso mi wisikae wiekei, ea wane eŋe Yesu qesonka rakoi,
LUK 20:28 “Kito ebo ebon, Moseŋo don mane iwa yale qeke, ‘Ŋei mane eŋe seukkeake, eŋe medeune midaine, ŋo, ŋanomine eŋe yeka geake, pakimo, ŋei seukke eŋane ŋole eŋe tatine qesiŋka more, ŋerep yewa oŋo koso ma more, medep mane tatinane tungo geakane ma wakoniake.’
LUK 20:29 Ŋenane dogisi iwa detnom, naso maneo, tatiŋon 7 yale eŋe gekoi, wane tatene suaine eŋe ŋerep mage more, medep mane mi ma wakone more, eŋe yaupka seukke.
LUK 20:30 Pakimo, ŋole kebaŋine oŋo tatinane mala ea make, eŋe yaleka medep mane mi ma wakone more, eŋe yaupka seukke.
LUK 20:31 Pakimo, ŋole ŋorikine eŋe yalewaka okange, yalewaka tatiŋon 7 yewa eŋe ŋerep yewa makoi, ŋo medep mane mi ma wakone more, eŋe yaup seukwarekoi.
LUK 20:32 Pakimo, ŋerep yewa eŋe yalewaka boaŋ ŋado ge mage more seukke.
LUK 20:33 Ea wane boaŋ ŋei seu seune eŋe wisikae wiekei, naso yewao ŋerep yewa eŋe maŋane ŋerep biŋek okaniake? Ŋei tatiŋone 7 eŋe ŋanomene weku yewa makoi.”
LUK 20:34 Yesu eŋe don kisi dere more mainge edange, “Kepo naso iwao, ŋei so ŋerep eŋe ŋao ŋanom gemami,
LUK 20:35 ŋo ŋei so ŋerep koboine okanmami, Anutuŋo eŋe deŋesereo ŋine maki wisikae wiekei, naso yewao, eŋe koso ŋao ŋanom mi gekei.
LUK 20:36 Eŋe qeliwo aŋelo yale gekei, eŋe maine mi seukkei, Anutuŋo ŋei ŋerep ea deŋesereo ŋine maki wisikae wiekei, naso eao eŋe Anutu wane medewekoune okanikei.
LUK 20:37 Ŋei seu seune eŋe wisikae wiekei, eŋane don mo Moseŋo kibiwo qeke eaŋo sikanŋonmaike, eki nigatne zeke, naso yewao Waom Anutu wane iwa yale ra more qeke, ‘Eŋe Abraham wane Anutu, so Isak wane Anutu, so Yakop wane Anutu gemaike.
LUK 20:38 Anutu eŋe ŋei wisika gemami, eŋane Anutu, eŋane deo ŋei ŋerep eŋe korop ge waremami. Eŋe ŋei seuseune eŋane midakaka.”
LUK 20:39 Yale rakiso Anutu papa togon welaine ŋei natne, Skribe, eŋe olatkoi, “Kito ŋebo ŋebon, ge don ea wekumane ramaine!”
LUK 20:40 Ŋo Sadusi eŋe zonomene midaki kaet okane more eŋe koso qeso qeson mane mi qesonkakoi.
LUK 20:41 Pakiso, Yesu eŋe ŋei ŋerep qesonone rake, “Ŋei natne eŋe dalino Mesia wane ramami, eŋe Dawit wane ŋaboine kepeo ŋineka?
LUK 20:42 Dawit oŋomka Sam papiao qeke, ‘Anutu Magak Suaineŋo naŋane suaine Mesia iwa yale olatke, ge naŋane wonnoken mesikene,
LUK 20:43 ŋado noŋo geŋane ŋabakopŋone, eŋe ea biraonbe, geŋane kieŋonane bano mesikei.’
LUK 20:44 Dawit oŋom Mesia iwa yale orake, ‘Naŋane Waom suaine,’ ŋo, ŋei natne naso iwao gemami, eŋe ra okanmami, Mesia eŋe Dawit wane ŋaboine kepeo ŋineka. Mi kopkemaike! Kristo eŋe Dawit wane ŋaboine so Anutu wane gipole weneŋ.”
LUK 20:45 Ŋei ŋerep magu eŋe Yesu wane don dere metpiso, Yesu eŋe zinge dokoine edange,
LUK 20:46 “Ŋine Anutu papa togon welaine ŋei, Skribe, eŋane kaulukkei. Eŋe takot kiroine kibinerop bira more arikei wane siminon okanmaike. Eŋe lewa lewaŋ sobego geu ŋei ŋerep edo one mawa one more, eweene kitou ge okanmami, ea siminonmaike. So epa kebu eao, so Yuda lewa lewaŋ urum koto eŋe metmet ŋetno mesikei wane okanmami.
LUK 20:47 Yale okane more, ŋerep mala isione more, eŋane mat omaon okanmaŋkei. Omaone more, eŋe ari Anutu wane Bakom Urum koto ŋei ŋerep eŋane deo okora, Anutu wano meŋe meŋen kiroroine meŋenka okanmaŋkei. Ŋei yaline yewa eŋe ge mage ŋado Anutuŋo wikile suaine eboniake.”
LUK 21:1 Naso yewao, Yesu eŋe Anutu wane Bakom Urum wane wesi katapa osino metke. Mere ŋei wesi aboŋene suaine ongi, eŋe wesi motkoi.
LUK 21:2 Pakimo, ŋerep mala aboŋine nigatnemde, eŋe sari toea etke biraki ketki, Yesu eŋe ka more,
LUK 21:3 dokoine edange, “Ŋerep mala aboŋine nigatnemde ea eŋe ŋei wesi aboŋene suaine eŋane bakom ea yuanonmaike.
LUK 21:4 Ŋei wesi aboŋene suaine pake, eŋe ea ŋine nigatnemde natka ma more motkoi, ŋo ŋerep mala iwa eŋe wesi korop loutne mane mi pamange, ŋo eŋe mo ea biraki midakakae.”
LUK 21:5 Anutu wane Bakom Urum wane kino so solaino wesi suaine, wekumane so ŋei eŋe bakom Anutu wano mangoi, ea Yesu wane dokoine eŋe one more, weku mane rakoi, ŋo Yesu eŋe ea dere more edange,
LUK 21:6 “Naso kutno ŋei ŋaba natne eŋe sari, ŋine kine kine iwa onmami, ea eŋe korop baŋ mataliwarekei, eŋe wesi mane mi qeliŋgeu, weti kutno mesiake, midakaka! Eŋe baŋ din bun kitopok qepok mau, ket ari ware mida leleake.”
LUK 21:7 Yesu eŋe yale raki, dokoine eŋe qesonka rakoi, “Onokaka kine kine maneŋo mikepka wakone sikanŋongi, ŋene ea ka more raikene, Anutu wane Bakom Urum mo wiriakane nasoine bomilemaike?”
LUK 21:8 Yesu eŋe edane rake, “Ŋine kaulukkei! Ŋei loutne eŋe isiŋunikei wane sarikei, eŋe sari more, naŋane eŋetko more isiu paki raikei, ‘Na Mesia’ , me ‘Naso ea mo bomilemaike.’ Ŋo, ŋine eŋe misuk mogatonikei.
LUK 21:9 Ŋine kawali wane don siron desikei, ŋo ŋine misuk kaetŋuniake. Kawali so kine kine yale alakane wakoniake, ŋo qeli kepe nasoetne ikop mi qoeake.”
LUK 21:10 Eŋe koso edane rake, “Mat mane eŋe wie ari, mat mane eŋerop kawali yaku matali okan nagukei. Ŋei ŋerep kepe maneo ŋine, eŋe ari kepe maneo eŋerop yaku matali qetali okanikei.
LUK 21:11 Kepe loutne memea suaine ma paki, ŋara wane bodi wakoniake. zoma kine mane kine mane loutne wakoniake. Kine kine mi kakaine, ea qeliwo wakongi, ea wane ŋine misuk kaetŋuniake.
LUK 21:12 Alakane ŋabakopŋine eŋe ŋine ŋibu ari matali ŋunikei, eŋe ŋine Yuda lewa lewaŋ urum koto dongo biraŋunbi so mulap urumgo wakesikei, so naŋane ra more ŋine kepe ware ware ŋei so ŋei waom wane matko wakesikei.
LUK 21:13 Naso eao ŋine numaŋine wakongi ŋine naŋane biŋek don maine ra qelaŋanikei,
LUK 21:14 ŋine ŋei ea wane deo wakesikei wane, dere mezet misuk okane raikei, ‘Ŋene dalino edanikene?’
LUK 21:15 Na weneŋ ŋinerop sanka don ŋidanbe edanikei, don ea weku mane dereretinerop, ŋabakopŋine maine mi rawetonikei.
LUK 21:16 Naga magaŋine so tatŋine ŋonŋine so weŋem sotakŋine so kimakopŋine, eŋe ŋabakopŋine eŋane meteeno biraŋunbi paki, ŋine natne ŋinguwi seukkei.
LUK 21:17 Naŋane ra more ŋei ŋerep korop ŋinane ŋabakopŋine okanikei.
LUK 21:18 Ŋo ŋinane lewetŋine zoune mane ea mi siukeake,
LUK 21:19 ŋine togole malipka okorau paki, ŋine sora gerepko mane mi kesikei.
LUK 21:20 “Kawali ŋei magu loutne eŋe Yerusalem lolikkaikei, eao raikei, ‘Yerusalem boriakane nasoine bomilemaike.’
LUK 21:21 Pakimo, ŋei ŋerep Yuda kepeo ŋine kaet okane more, biririke ket bonagao ariu! Ŋei ŋerep natne eŋe mat suaino mere more, ket qeliŋka more wazaino ariu! Ŋei ŋerep natne eŋe mat wazaino mere more, koso matko misuk zinge koso mat koto wakesikei,
LUK 21:22 Anutu wane papiao ramaike, ‘Wikile Naso Wakoniake, ‘ naso eao kine kine Anutu wane papiaŋo ramaike, ea weneŋ korop wakonwareake.
LUK 21:23 Ŋerep natne eŋe ŋatkekei, so ŋerep eŋe kokorop mesikei, eaŋo wikile suaine desikei, wikile suaine zok manerop kepo iwa watke rokopkayake, Anutuŋo ŋei ŋerep yewao eŋe wikile suaine eboniake.
LUK 21:24 Kawali ŋei eŋe ŋei ŋerep natne enguwi seukkei, so ŋabakopze eŋe ŋei ŋerep natne mulap urum kepe maneo biraonikei. Qelaŋ ŋei ea eŋe Yerusalem mat suainane kutno gesokpi barakeake. Anutuŋo qelaŋ ŋei nasoene mo motke, ea wane rokopko ari mage qoeake.
LUK 21:25 “Anutuŋo kaiwe, meso, serekin eŋano, kine kine mi kakaine, ma wakoniake. Ŋei ŋerep korop kepe baŋem kepe baŋem dereretene siukeake. Eŋe dibom suaine kiwetko wiriki ukatne detpi kaetoniake.
LUK 21:26 Ŋei ŋerep eŋe kine kine mi kakaine kepeo wakoniakane tomakau, so qeliwo ukatke more qiseki kaet okane, deene lolike kepeo ket rasukei. Naso eao Anutuŋo kaiwe, so meso, so serekin qeliwo pamami, eŋe ra buratkeki kesikei.
LUK 21:27 Pakimo, Ŋei Wawainane Gipole kezoŋ kutno qelaŋane suaine so qeli ewe zonominerop sariake.
LUK 21:28 Kine kine ea kieke wakoniake, ŋine wie qeliwo pore kaikei, pakimo naŋane dereret gemami, ŋine ma menaŋ ongalane nasoine ea bomileake.”
LUK 21:29 Yesu eŋe don ea raki qoeki don rokop mane edange, “Ŋine fik eki so eki welerop natne detmami.
LUK 21:30 Eŋane metene posi qake more musele yabiki, ŋine ka more raikei, kaiwe naso bomilemaike.
LUK 21:31 Yalewaka ŋine kine kine mi kakaine wakongi, ka more raikei, ‘Anutuŋo wareŋonmaike, so eŋane qeli ewe zonom wakoniakane, ea wane naso bomilemaike.’
LUK 21:32 “Detsorokkei! Ŋei ŋerep natne eŋe naso iwao mi seukeu, kine kine korop yewa wakon wareake. Wakon wareki qoeki, naso yewao seukkei.
LUK 21:33 Kepe so qeli ere mo ea nasoetne qoeki midakeik, ŋo naŋane don yemo mi midayake.
LUK 21:34 “Ŋine kine kine kaulukkei, ŋine ŋara me doku loutne ne more wet niget misuk okane gekei. Ŋine gege wane misuk dere umarekei. Ŋine wet niget yale geu naŋane nosone ikopka sariki oŋaŋine qaeyakane.
LUK 21:35 Ŋei ŋerep korop kepe baŋem eŋe naŋane naso ea wakongi desikei.
LUK 21:36 Ŋine naso baŋem wisikae more diam mo okorau, so Anutuŋo zonom ŋibongi togole okorakei wane meŋenkaikei, ŋine zonomŋine weneŋ wikile naso yuanka more Ŋei Wawainane Gipole eŋane kaitko kine kine yewa korop wakon wareki togogole okorakei, ea wane meŋen kaikei.”
LUK 21:37 Naso yewa kaiwe okangi, Yesu eŋe ŋei ŋerep Anutu wane Bakom Urum koto kito ebonge paki, kepe qoeki, eŋe mat suaine qelige, ruoo ari bonaga Oliwa yewao metke.
LUK 21:38 Kaiwe baŋem, sakoka kepe qae qae naso ŋei ŋerep korop Anutu wane Bakom Urumgo ari lewage more, Yesu wane don detkakoi.
LUK 22:1 Bret Patpale peada naso ea bomileke, peada ea wane eŋetine mane, Aŋelo Loloŋon Loloŋon peada.
LUK 22:2 Naso yewao ŋei ŋerep korop Yesu wane siminonge, ea wane mosop ŋei ŋetne suaine so ra rokop don ware ware, so Anutu wane papa togon welaine ŋei, Skribe, eŋe numa mane maratka more Yesu sanka qeu seukeakane, nia ziaŋgoi.
LUK 22:3 Pakiso, Satanŋo Yudas wane kotino wa ketke. Yudas eŋe Yesu wane dokoine 12 eŋane keueno ŋine mane, eŋetine mane Iskariot.
LUK 22:4 Yudas eŋe Yesu dokoine qeliŋone more, mosop ŋei suaine ŋetne so Anutu wane Bakom Urum wane tebe ŋei ŋetne, eŋano ari more Yesu mawakonka more, eŋane meteeno birakayakane edange.
LUK 22:5 Eŋe detpi siminongi, wesi manikei wane olatkoi.
LUK 22:6 Yudas eŋe oŋ ra more, Yesu sanka ma wakonkayakane numaine mane kieke dere maulukke.
LUK 22:7 Bret patpalane soda weku, kaiwe mane Yuda edo aŋelo loloŋon loloŋon wane lama qe okanmaŋkoi,
LUK 22:8 ea wane Yesu eŋe Petoro so Yohane biraore etange, “Ŋire ari aŋelo loloŋon loloŋon peada wane ŋara soep nekenane maulukpik.”
LUK 22:9 Ere Yesu qesonka rakoik, “Diao ŋere ŋara soep ea ari maulukete?”
LUK 22:10 Yesu mainge etange, “Ŋire ari Yerusalem waket more, ŋei mane kauk doku tin teweke sari numao marat ŋusiake. Ŋire ŋei ea mogatka ariuk. Eŋe ari matko wakesiake, ŋire yewa ari waket more,
LUK 22:11 mat welaine iwa yale olasikeik, ‘Kito ŋebo ŋebonzeŋo ramaike, Naŋane mat aŋaone diawao Aŋelo Loloŋon Loloŋon Peadao na mere dokone eŋerop ŋara nekene?’
LUK 22:12 Yale ra qesonkauk, eŋe urum ea aŋaone mane suaine kutno weti metmet so zake kine kine mo mauluk maulukine sikanŋutki, yewao ŋire ŋaraze maulukkeik.”
LUK 22:13 Ere qelika more Yerusalem ari lotke more, Yesuŋo etange, yale ŋei maratka more, kine kine korop maratkauk paki, ere Aŋelo Loloŋon Loloŋon Peada wane ŋara soep maulukkoik.
LUK 22:14 Naso mo qoekiso, Yesu eŋineso eŋane qelit ŋeikoune aposolo magu korop mat koto waket, zakeo ŋara ne metpi,
LUK 22:15 Yesu eŋe edane rake, “Na ŋinerop Aŋelo Loloŋon Loloŋon ŋara soep nekalane zok manerop simin nanmaike, qoeki na wikile desikale.
LUK 22:16 Na ŋidanmaile, naso kutno na Aŋelo Loloŋon Loloŋon ŋara soep koso mane iwa ŋinerop mi nekale, ŋo Anutuŋo waremaike, naso eao Aŋelo Loloŋon Loloŋon Peada wane kine watke rokopkeake, paki na ŋara soep ea koso nekale.”
LUK 22:17 Pakimo Yesu eŋe wain lase ma more, Anutu bakom kito more edange, “Ŋine wain iwa ma ama naguwi,
LUK 22:18 na ŋidanmaile, na ŋado koso mi nene gewe, Anutu wane qeli ewe zonom wakonlukeake, naso eao koso nekale.”
LUK 22:19 Pakimo eŋe bret nat parom ma more, Anutu bakomine kito more, mapoke dokoine ebone more edange, “Iwa na bikumne, na solane ŋinane ra more qikkamaile, ŋine bret iwa ne more, naŋane seu seune detsorokkei.”
LUK 22:20 Neu qoekiso, Yesu eŋe wain lase ma more ebone rake, “Wain lase iwa naŋane weŋemne, na weŋemne ŋinane ra more qakmaile, na weŋemne ea Anutu wane tako rakot musele ma togoleake.
LUK 22:21 ”Ŋo ŋine detpi, ŋei na kima isisi okan nangi neu more nekukei eŋe iwa zakeo narop weneŋ metmaite!
LUK 22:22 Ŋei Wawainane Gipole, eŋe dalino seukeake, ea Anutuŋo mo ma togole rake, ŋo ŋei eaŋo Ŋei Wawainane Gipole doplukka more, wikile zok manerop baŋ desiake!”
LUK 22:23 Pakiso, dokoine eŋe don auye rakoi, “Maŋo ŋenane keuzo ŋine doplukayake?”
LUK 22:24 Yesu wane dokoine eŋe donene qeu kere pora okangi, auye kitat okan nagu more rakoi “Ŋenane keuzo ŋine maŋo ŋetne me wawaineze okanmaike.”
LUK 22:25 Yesu eŋe detone more edane rake, “Qelaŋ ŋei waom eŋe ŋei ŋerepkopene wikilerop wareon okanmami. Ŋo ŋei ŋerewekopene eŋe ŋei waomkopene eŋane bango tamge more qelitene qe okanmami, ea wane eŋe don kelok okanka more, eŋe ‘Ŋei maine kine kine weku maneka okan okanmaike, ‘ yale ra mawaka magemami.
LUK 22:26 Ŋo ŋido masi tanik ea misuk okanikei, midakaka! Ŋinane keuo ŋine maneŋo suaine me ŋetne okanbe raso, eŋe kimakoune eŋane bango ketkele so umi qe geake, so eŋe kimakoune natne ŋinane qelit qeqe urata ma geake.
LUK 22:27 Me ŋine rau, maŋo me diawaŋo ŋetne okanmaike? Ŋei yaup metmeleka taboŋ mere neake, oŋo ŋetne, me ŋara mire mot ma ari sari qelit qe ma okanmaike, oŋo ŋetne? Ŋei metmetkoka taboŋ mere yaup nenineka nemaike, oŋo ŋetne. Ŋo noŋo yemo ŋinane keuo qelit qeqe urata ma gemaile.
LUK 22:28 Na liwe liwek so umat kine kine wakon nange, ŋine umat ea wane ra mi kaetŋungi, biranangoi, ŋine narop naso baŋem ge sarikoi.
LUK 22:29 Ea wane Magak eŋe na eŋine tungo qeli ewe zonom warekalane ware ware biranange, so na yale waka, ŋine naŋane tungo qeli ewe zonom warekei wane ware ware biraŋunikale.
LUK 22:30 Ea wane ŋine baŋ ŋado naso maneo qeli ewe zonomnane kotino, ŋine metmet maine mere ŋara doku maine nekei, so metmet mayakakatne mere Israel magu 12 wareonikei.”
LUK 22:31 Pakiso Yesu eŋe Petoro iwa yale olatke. “Saimon, Saimon! Detnom! Ŋeiŋo rais me wit woune ma wanokŋem, sinoine eŋineka ŋo wele eŋine okan okanmaike, Satan eŋe mo rake, eŋe mali malipŋine liwekkayake, yemo yalewaka Anutu wano ŋine korop ŋibu more wikile kine kineŋo liwekoniakane mo ra togoleke.
LUK 22:32 Ŋo na geŋane ra more mo meŋenkakole, ge na malipnane more mi ket qe more siukene, pakiso ge umat yewa yuane more, koso zinge sari kimakopŋone eŋane zonomene manom togoleake!”
LUK 22:33 Petoroŋo mainge iwa yale olatke, “Waomne, na geŋane ra more mulap urumgo maine wakesikale, eŋe ge gekuwi seuknom, na yale waka nekukei wane okanbi, ea maine, na mo ewekmaile.”
LUK 22:34 Yesuŋo dere more olatke, “Petoro, na golatmaile, ukude ruo iwao tiak ŋeiŋo bokaki mi qoeki, goŋo atak karewe bisop nanikene.”
LUK 22:35 Pakiso, Yesu eŋe dokoine qesonone rake, “Sogino, na ŋine wesi, kite, kie kulit mida arikei wane biraŋungole, naso ea ŋine ŋara wane seukkoi?” Dokoine eŋe olatkoi, “Mida! Ŋara mo rokopzo ma gekone.”
LUK 22:36 Yesu eŋe doneene dere more mainge rake, “Ŋo naso iwao, na ŋidanbe, ŋinane wesi me kite pamami, ŋine mau. Ŋinano ŋine ŋei maneŋo sobaine mi pamaike, eamo momo takot maine qele more, wesi ea ma more soba qoleake.
LUK 22:37 Na ŋidanmaile, Anutu wane papiaŋo naŋane iwa yale ramaike, ‘Ŋei ŋerep eŋe Mesia detkakei, eŋe mulap ŋei.’ Anutu qelit ŋei don ea naŋane ra more qeke, ea wane don rokoune ea mo baŋ wakonwareake.”
LUK 22:38 Dokoine eŋe don ea dereluke olatkoi, “Waomze, kanom! Soba etke pamamik!” Pakiso Yesu eŋe rake, “Ŋine soba wane don ea yeine qeliŋgei!”
LUK 22:39 Yesu done raki qoeki, so eŋine so dokoine Yerusalem qelige Oliwa bonagao arikoi, eŋe mo arimaŋkoi, yalewaka eŋe bonaga ea arikoi.
LUK 22:40 Ari lotke more, Yesu eŋe dokoine edange, “Ŋine Satan wane isi donŋo mi matali ŋuniakane meŋenkaikei.”
LUK 22:41 Pakiso, eŋe amaŋ nigatne ari iwa yale meŋenkake,
LUK 22:42 “Magak, na wikile mane desikale, ge wikile ea maine oma nanikene me? Ŋo ge naŋane simile mi mogasikene, midaka! Ge geŋone simileŋone mogare ma warekene.”
LUK 22:43 Meŋenkaki, so aŋelo mane qeliwo ŋine sari more maki zonomine togoleke.
LUK 22:44 So Yesu eŋe manerop dere umare more, togogoleka meŋe meŋen urata make, pakimo seriŋanineŋo wiri weŋem leleke so kepo ket qake arike.
LUK 22:45 Eŋe meŋenkaki qoeki, okora more medewekoune eŋano zinge arike. Ari more ongi, eŋe qomene zok manerop umareki, kulu pakoi.
LUK 22:46 Pakimo Yesu eŋe ari dokoine ma wirikone more edane rake, “Ŋine daleo wane kulu pamami? Ŋine wieu paki, meŋenkau. Ŋinano Satan wane liwe liwek wakongi ket gekei wane meŋenkau!”
LUK 22:47 Yesu eŋe yaleka ra okoraki, dokoine 12 eŋane keuo ŋine mane Yudas eŋe magu suaine eŋerop lotke more, Yesu wane osino sari muzupkake.
LUK 22:48 Ŋo Yesuŋo olatke, “Yudas, ge na muzupnane more, Ŋei Wawainane Gipole eŋe ŋabakoune eŋano dopluk kamaine!”
LUK 22:49 Pakiso, dokoine eŋe kine kine wakoniake, ea dere more Yesu qesonka rakoi, “Waomze, ŋene eŋe sobaŋo maine engukene?”
LUK 22:50 Yale rauso, dokoine eŋano ŋine maneŋo mosop ŋei suainane qelit medep mane eŋane ketine wongo sobaŋo kitatki ketke.
LUK 22:51 Yesuŋo yale ka more olale rake, “Ŋine yale misuk okanikei.” Eŋe metine mawa ŋei ea wane ketine more ma menaŋkake.
LUK 22:52 Mosop ŋei suaine ŋetne, so Anutu wane Bakom Urum wane tebe ŋei ŋetne, so Yuda ŋei suaine, eŋe magu eŋerop sarikoi, Yesu eŋe eŋine so dokoine onbi edange, “Ŋine koak, sobarop luknan gekei wane sarimami, na kobu ŋei midaka,
LUK 22:53 na kaiwe baŋem Anutu ware Bakom Urum kotino ŋinŋinerop okorakole, naso yewao ŋine mi malipnane luknangoi. Anutuŋo kine kine ea wakoniakane rake, ea ŋine maine maikei. Naso iwao ŋine kine kine Satan wane panaman zonominerop mau wakongep!”
LUK 22:54 Yale rakiso, eŋe Yesu malipka metine wokomka more, Mosop Ŋei Suaine Ŋetne wane matko iwenka arikoi, ŋo Petoro eŋe Yesu ŋadino mogatkake.
LUK 22:55 Ŋei natne eŋe sen koto mat ea wane osine gerep mau zeki, qenagare metpi, Petoro eŋe weneŋ sari ea gerep qenagare metke.
LUK 22:56 Pakiso qelit ŋerep maneŋo Petoro gerepko metki pore ka more togogoleka boka rake, “Ŋei iwa Yesurop wetneŋ geke!”
LUK 22:57 Ŋo Petoroŋo bisopka rake, “Ŋerep, ŋei ea mi detkamaile.”
LUK 22:58 Naso bamgo qoeki so, ŋei maneŋo Petoro ka more olatke, “Ge Yesu wane tegoo gekone!” Ŋo Petoroŋo mainge olatke, “Ge detnom, na midakaka!”
LUK 22:59 Mi azongiso, ŋei maneŋo Petoro ka more, ŋei ŋerep magu togoleka edange, “Ŋei iwa eŋe Galili ŋine, eŋe welekatne Yesurop weneŋ ge okange.”
LUK 22:60 Ŋo Petoroŋo mainge olatke, “Ge detnom! Na geŋane don ramaine ea mi dere qelaŋanmaile.” Eso yewaka, Petoro eŋe don ea raki mi qoeki, tiak eŋe bokake.
LUK 22:61 Pakiso Yesu eŋe amaŋ okora more zinge Petoro porekake, porekaki, Petoroŋo Yesu wane don detsorokke. Yesuŋo qei bano mo iwa yale rake, “Tiakŋo bokaki mi qoeki, goŋo na atak karewe bisop nanikene.”
LUK 22:62 Petoro eŋe don ea detsoroke more, ari wetine tabaeki zok manerop aro kakapa suaine arokke.
LUK 22:63 Ŋei natneŋo Yesu mau paki, wareka more Yesu wane wawaine don isi bela okanka more qe kito okankakoi.
LUK 22:64 So eŋe Yesu wane deine laplapŋo piseka more qesonka rakoi, “Ge Waom wane ŋei dereret korop, wawaine gemaineo, ge ra qelaŋanikene! Maŋo gekumaike?”
LUK 22:65 Eŋe Yesu wane wawaine don so don qotkoine natne loutne manerop takotke ra okankakoi.
LUK 22:66 Kepe qaeki, Yuda ŋei suainekopene, so Mosop Ŋei Suaine Ŋetne, so Anutu papa togon welaine ŋei, Skribe, eŋe korop lewage more, tebe ŋei bira onbi, eŋe Yesu iwenkau eŋane Kaunsol kaiteno okoraki rakoi,
LUK 22:67 “Ge ŋedannom, desikene, ge Mesia me mida?” Yesu eŋe mainge rake, “Na ŋidanikaleo, ŋine don ea mi malip kaikei,
LUK 22:68 so na ŋine qeso qeson mane qesonŋunikaleo, ŋine don ea mi mainge raikei.
LUK 22:69 Ŋo, na ŋidanmaile, naso iwa ŋine, kutno pawayake, Ŋei Wawainane Gipole, eŋe Anutu zonom welaine wonino mesiake.”
LUK 22:70 Pakiso Eŋe korop qesonka rakoi, “Ge Anutu wane Gipole me?” Yesu mainge edange, “Ŋidom mo ea ramami yale.”
LUK 22:71 Yale rakiso, magu korop rakoi, “Ŋene koso ŋei natne mi edoraŋem sari, eŋane don ŋedanbi dere dongo mi birakakene, yeine! Eŋe mo aŋaineŋo ramaike, ŋedom don ea mo ketzeŋo detkamaine.”
LUK 23:1 Kaunsol ŋei korop eŋe wie more, Yesu, Pilat kepe ŋei waom wane matko iwenka ari more,
LUK 23:2 ea Yesu wane don iwa yale kieke rau paki birakakoi, “Ŋene ŋei ea kaŋem ŋei ŋerep magu isi don iwa yale edan okanmaike, ‘Ŋine Roma kepe ware ware suaine, Sisa, takis misuk manikei,’ so ‘Na Mesia! Na Yuda wane kepe ware ware,’ yale rake.”
LUK 23:3 Pilatŋo eŋane don dere Yesu qesonka rake, “Ge Yuda wane kepe ware ware me mida?” Yesu eŋe mainge rake, “Oo, mo yewa goŋom ramaine yale.”
LUK 23:4 Pakiso Pilatŋo Mosop Ŋei Suaine Ŋetne so ŋei ŋerep magu ea edange, “Ŋei iwa kine kine qotkoine mi make, ea wane na wikile mi manikale.”
LUK 23:5 Ŋo Mosop Ŋei Suaine Ŋetne so eŋane tego eŋe Pilat togole sorinka rakoi, “Eŋe welekatne ŋei ŋerep qebin mabin okane, sorin borin okanongi, donineŋo kepeze rokopke arimaike. So eŋe ŋei ŋerep kito ebongi, Galili kepeo ŋineka ra kieke sari mage iwa Yuda kepeo weneŋ yale waka rokopke wakon arimaike.”
LUK 23:6 Pakimo, Pitat eŋe don ea dere more qeson one rake, “Ŋei iwa eŋe Galili kepeo ŋine me?”
LUK 23:7 Pilat eŋe naso yewao iwa yale detke, Yesu eŋe Herotŋo kepe waremaike, nat paromine yewao ŋine, ea wane Pilatŋo Yesu eŋe koso Herot wano birakake, Herot eŋe naso yewao Yerusalem matko geke.
LUK 23:8 Herot eŋe naso kiroine Yesu marat kayakane dere geke, ea wane eŋe Yesu kaki paki siminkake. Yesu eŋe masi tanik kine kine kine mane make ea Herot eŋe mo loutne detke, ea wane Herot eŋe Yesu wane masi togole mane kayakane detke so wetkeke.
LUK 23:9 Yalinane Herot eŋe Yesu qeso qeson loutne manerop qesonkake, ŋo Yesu eŋe don mane mi mainge rake.
LUK 23:10 Yale okangi Mosop Ŋei Suaine ŋetne so Anutu papa togon welaine ŋei, Skribe, eŋe sari Yesu wane don togole rau paki, don uratao birakakoi.
LUK 23:11 Rau qoekiso, Herot so kawali ŋeikoune eŋe Yesu maket biraka more isi bela okankau paki, masi kine kine qotkoine loutne okankakoi. Pakiso eŋe Yesu wane laplap mayakakatne wekumane biraka more, Pilat wano koso mainge ari birakakoi.
LUK 23:12 Kaiwe yewao, Pilat so Herot ere kima kima okangoik, sogino yemo ere ŋaba ŋaba okan nagu gekoik.
LUK 23:13 Yesu eŋe zinge sarikiso, Pilatŋo Mosop Ŋei Suaine ŋetne so Yuda ŋei suaine so ŋei ŋerep korop edoraki lewage okorau,
LUK 23:14 edange, “Ŋine ŋei iwa naŋano iwenka sari remi ‘Eŋe don isisine loutne ŋei ŋerep edan okanmaike’ . Naso iwao, na ŋinane kaitko eŋe mo qesonkele, ŋo masi qotkoine mane ea ŋine mo remi, eamo na mi maratkele.
LUK 23:15 Herot eŋe weneŋ yale waka kine kine qotkoine mane mi maratkeke, ea wane ŋei iwa eŋe naŋano koso birakeke, sogino eŋe kine kine qotkoine mane mi make, ea wane na eŋe maine mi qewe seukeake.
LUK 23:16 Iwamo na kawali ŋeikopne edanbe kumunamŋoka dime more qeliŋkau ariake!”
LUK 23:17 Aŋelo loloŋon loloŋon koma korop Pilatŋo ŋei ŋerep eŋane simile mogare mulap ŋeiene mane qelige siwotkaki ari mageke.
LUK 23:18 Ŋei ŋerep magu don ea dere more, eŋe korop boka rakoi, “Ge ŋei iwa qenom seukkep! Ŋo ge Barabas siwotkanom ŋenano sarikep!”
LUK 23:19 Sogino, Barabas eŋe ŋei natne enguki seukkoi so Yerusalem matkoto kawali mane kepe ware ware eŋano maki wakonge, ea wane Pilat wane kawali ŋei edo mulap urumgo birakakoi.
LUK 23:20 Ŋo Pilatŋo Yesu siwotkayakane dere more, ŋei ŋerep koso sorinone rake, “Na Yesu maine qeliŋkaikale.”
LUK 23:21 Ea wane magu suaine eŋe kakapa donine boka mainge rakoi, “Ŋine kibego qeu seukkep! Ŋine kibego qeu seukkep!”
LUK 23:22 Ŋo Pilat eŋe atak karewe koso soringe edange, “Ŋine eŋane masi qotkoine make, ea nolatpi detpe! Na eŋane masi qotkoine mane mi marat kamaile, ea wane na eŋe maine mi qewe seukeyake! Na kawali ŋei kopne edanbe kumunamŋoka qe more, siwotkau ariake.”
LUK 23:23 Ŋo ŋei ŋerep magu eŋe Pilat wano togogole boka sorinka more olatkoi, “Ge Yesu kibego qem seukep!” Ŋei ŋerep eŋe yalewa boka olale more Pilat manerop yuankakoi.
LUK 23:24 Ea wane Pilatŋo ŋei ŋerep magu eŋane simile mogare kawali ŋeikoune eŋe Yesu kibego qekei wane detonge.
LUK 23:25 Barabas eŋe sogino ŋei natne enguki seukkoi so kawali make, Pilatŋo ŋei ea mulap urumgo ŋine ma sari siwotkaki arike. So Pilatŋo Yesu eŋe ŋei ŋerep eŋane simile mogare kawali ŋei eŋane meto birakake.
LUK 23:26 Kawali ŋei eŋe Yesu iwenka Yerusalem mat ŋadino arikei wane arikoi. Ŋei mane, eŋetine Saimon, Sairini matko ŋine, eŋe Yerusalem wane saiwo ŋine sariki, kawali ŋei eŋe malipka more, Yesu wane kibeŋ manbi teweke, Yesu ŋadino mogatkake.
LUK 23:27 Ŋei ŋerep magu suaine eŋe Yesu mogatkakoi, eŋane keueno ŋerep natne eŋe Yesu wane ra more arokkoi.
LUK 23:28 Yesu eŋe aroene dere more mainge don edan rake, “Ŋine Yerusalem ŋine ŋerep nau! Ŋine naŋane ra more misuk arokkei. Ŋine ŋinŋine so medewekop ŋine eŋane ra more yemo maine arokkei.
LUK 23:29 Ŋine detpi, baŋ naso maneo ŋei ŋerep korop iwa yale raikei, ‘Ŋerep eŋe medep mama wane rokop mida, so ŋerep eŋe medep mane mi makoi, ŋerep eŋe medep ŋamu mi gumeongoi, ea eŋe bakom maine kitokei.’
LUK 23:30 Naso yewao, ŋei ŋerep eŋe bonaga edora meŋenone more raikei. ‘Ŋine ŋene maine ket supa ŋonikei.’ Eŋe bonaga nigatne edora meŋenone raikei, ‘Ŋine ŋene motŋonikei’ .
LUK 23:31 Eŋe naŋano kine kine qotkoine manerop okannanmami, eŋe ŋinano yale waka masi qotkokoine natne baŋ okanŋunikei me daleo? Ŋaba edo kine kine qotkoine naŋano naso iwa okannanmami, yalewaka eŋe baŋ qotkokoine ŋine okanŋunikei.”
LUK 23:32 Kawali ŋei eŋe mulap ŋei etke Yesurop iwenore more, etkukei wane arikoi.
LUK 23:33 Pakiso kepe eŋetine, ‘Lewet Setne’ , ea lotke more, Yesu kine so metine kiruŋaŋo kibego qe more, so mulap ŋei etke Yesu wonino so kanaino etkukoi.
LUK 23:34 Pakimo, Yesu eŋe rake, “Magak, ge ŋei iwa eŋane masi so sot turuŋene iwa qeliŋka niget gangep! Eŋe kine kine iwa mamami, eŋe ea mi detlukkamami.” Yale rakiso, kawali ŋei Yesu wane laplap maloine yewa ma more, masisiŋo kine qe wakon masi wezu mane mau paki bare more, yuane damo qe more anagukoi.
LUK 23:35 Ŋei ŋerep eŋe okora kakoi, Yuda ŋei suaine don rau paki, isi bela okanka rakoi, “Eŋe ŋei ŋerep natne ma menaŋonge, eŋe Mesia okane, Anutuŋo eŋe birakakeo, eŋe oŋom maine ma menaŋ nagu yake!”
LUK 23:36 Kawali ŋei eŋe weneŋ don so isi bela okanka more, wain qotkoine manikei wane sari,
LUK 23:37 olatkoi, “Ge Yuda kepe ware ware suaine okanmaineo, ge maine kibego ŋine kesikene.”
LUK 23:38 Pilatŋo kibeŋ kutno kibi iwa yale qeke. “Iwa Yuda Kepe Ware Ware Suaine.”
LUK 23:39 Mulap ŋei mane, Yesurop weneŋ engukoi, eŋe don qotkoine Yesu olale more rake, “Ge Mesia okanmaineo! Ge geŋone qesiŋ nagu more, ŋere weneŋ qesiŋ ŋotnom me?”
LUK 23:40 Ŋo mulap ŋei maneŋo ŋei ea don okanka more rake, “Ge seu seu wane biŋek raraineŋo, Anutu wane mi kaet ganmaike me? Ge eŋe yale koboboineŋo seukene me?
LUK 23:41 Ŋere mo sogino kine kine qotkoine makote, ea wane ŋere maine seukkete, ŋo ŋei iwa eŋe kine kine qotkoine mane mi make.”
LUK 23:42 Ŋei eaŋo koso zinge Yesu olatke, “Yesu, ge zinge sari kepe ware ware suaine okanikene, naso yewao na weneŋ siluŋ mide detsorok nanikene.”
LUK 23:43 Yale raki, Yesuŋo olatke, “Na welekakatne golatmaile, ge ukudeka narop qeliwo gege togon matko weneŋ mesikete.”
LUK 23:44 Kepe deine oŋabango okangi, kaiwe mi sirike more, kepe ea korop panamane paki, ari 3 kilok kaiwe koso sirikke,
LUK 23:45 naso yewa laplap suaine Anutu wane Bakom Urum kotino okorake, ea keuoka buntuk wiri sari ketki qela qoeke.
LUK 23:46 Pakiso, Yesu eŋe boka rake, “Magak, ge naŋane oŋa oŋa asune ea na mo metŋono motmaile, ge maikene!” Yale ra more asuine saki seukke.
LUK 23:47 Yesu eŋe seukkiso, kawali ŋei ŋetne mane ea ka more, Anutu eŋetine mawakaki paki rake, “Welekatne, eŋe ŋei wele koboboine so wekumane!”
LUK 23:48 Pakiso, ŋei ŋerep magu eŋe kine kine wakonge, ea kaikei wane sarikoi, eŋe Yesu seukki dere more, qom borik ongi, so mateno zinge ariwarekoi.
LUK 23:49 Ŋei ŋerep eŋe Yesu detlukkakoi, eŋe so ŋerep natne Galili ŋine mogatkakoi, ea eŋe korop osop osop okora masi tanik ea wakonge, rokop kawarekoi.
LUK 23:50 Ŋei mane, eŋetine Yosep, Arimatea mat, Yuda kepeo ŋine, eŋe ŋei koboine, ewinerop. Eŋe Anutu wane qeli ewe zonom sari sari wane toma geokange. Eŋe Yuda Kaunsol okorake, ŋo Kaunsol eŋe don kine kine ra more, Yesu togoleka makoi, eŋe mi oŋge.
LUK 23:52 Ŋei eaŋo Pilat wane kaitko ari lotke more, Yesu pareŋine maine ma ari dukkayake me daleo, ea wane qesonkake.
LUK 23:53 Pilat eŋe oŋ rakiso, Yosep eŋe ari laplap mane libeka qoleke, laplap eaŋo Yesu wane pareŋine makokka more kawetkaki paki, deŋesereo ma ari kezem koto motke. Lom yewa ŋei maneŋo mo wesi weku suaine ea wane bano yasoki okorake, sogino ŋei mane yewao mi dukkakoi.
LUK 23:54 Naso yewa mo nagapko, sogino sarereo Yuda edo qezareko metkoi, ea wane nagapko eŋe Yesu wesi kezem birakake
LUK 23:55 Pakiso ŋerep eŋe Yesu Galili ŋine mogatkakoi, eŋe Yosep mogatka more, kezem so Yesu pareŋine daline paki, ea kakoi.
LUK 23:56 Pakiso mateno zinge ari more, kelok kine kine qounerop maulukoi. Anutu ra rokop don pake, ea wane eŋe qezarek naso sarere, eamo yaup metkoi.
LUK 24:1 Kepe qae qae, Sodao ŋerep eŋe kelok qounerop mo maulukoi, ea ma more deŋesereo arikoi.
LUK 24:2 Eŋe ari pore kau, wesi suaine kezem aŋaino metke, ea mo rodigeu saket arike.
LUK 24:3 Eŋe kezemgo waket pore, Waomene Yesu wane pareŋine mi kakoi.
LUK 24:4 Daleo wakonge, ea eŋe mi detluke okorau, so ikopka ŋei etke laplap libekaropŋo ŋerep eŋane ososeno okorakoik.
LUK 24:5 Ŋerep eŋe kaet suaine ongi, so kepeo ket rasu pau, so ŋei etke ere edangoik, “Ŋine onoka wane ŋei wisikaune deŋesereo seu seune eŋano ziaŋkamami?
LUK 24:6 Eŋe iwa mi metmaike, Anutuŋo eŋe maki wisikae wiike. Detsorokeu, eŋe iwa mi pamaike, sogino Yesu eŋe Galili ge more, iwa yale edange,
LUK 24:7 ‘Ŋei maneŋo ŋei sotenerop eŋane meteeno, Ŋei Wawainane Gipole birakaikei. Ŋei sotenerop eŋane ra, kibego qeu seukkeake, ŋo kaiwe karewe pa more, kutno eŋe koso wisikae wieake.’”
LUK 24:8 Pakiso, ŋerep eŋe Yesu wane don detsoroke more,
LUK 24:9 kezemgo ŋine zinge ari, dokoine elewen so ŋei ŋerep magukopene maratongoi, ŋei etke eŋe ŋerep edangoik, ea korop ŋerep eŋe medep enŋene so magukopene edangoi.
LUK 24:10 Ŋerep ea Maria, Magdalena matko ŋine, so Yoana, so Maria, Yakop wane nagaine. Ŋerep ea so ŋerep natne eŋe Yesu wane qelit ŋei, aposolo, don kisi edangoi.
LUK 24:11 Ŋo aposolo eŋe detkoi, ŋerep eŋe don weleka zok mi ra okanmami, eŋe don yau yaup ra okanmami, ea wane eŋane don mi malipkakoi.
LUK 24:12 Ŋo Petoro eŋe wie biririke ket deŋesereo ari potki waketki kaki, kezem koto ea mo laplapŋoka pake, eŋe yale ka more, oŋaine qaeki, koso matko zinge welepke more, kine kine wakonge, ea wane zok manerop dereret urata ma arike.
LUK 24:13 Soda yewao Yesu wane dokoine etke Emaus mat arikeik wane arikoik. Mat ea wane duma kilomita 11 Yerusalem ŋine.
LUK 24:14 Kine kine Yerusalem matko wakonge, ea eŋe don auwik so,
LUK 24:15 Yesu oŋom erano maratore more, ererop weneŋ geke.
LUK 24:16 Ere ka more so mi detlukkakoik.
LUK 24:17 Pakiso Yesu eŋe qesonore rake, “Dalino aumamik?” Ere doŋ mane okora more qom borik zok otke.
LUK 24:18 Ŋei mane, eŋetine Kleopas eŋe Yesu qesonka rake, “Ge Yerusalemgo kulit gemaine? Kine kine soda iwao wakonge, ea ge mi detmaine?”
LUK 24:19 Yesu eŋe qesonka rake, “Onokaka wakonge?” Ŋei etke ere mainge olatkoik, “Yesu, Nasaret ŋine eŋano kine kine ea wakonge, ŋei ea eŋe Anutu wane qelit ŋei mane, eŋe don zonomineropŋo ŋei ŋerep kito edange, so masi togole ŋei ŋerep so Anutu kaiteno make.
LUK 24:20 Ŋenane Mosop Ŋei Suaine ŋetne, so ŋei ŋetne natne eŋe Pilat wane meteo birakakoi. Pakimo Pilatŋo kawali ŋei eŋane meto rakoke ebongi, kibego qeu seukke.
LUK 24:21 Mo sogine qei bano Anutuŋo rake, eŋe ŋei mane baŋ Israel ŋei ŋerep qesiŋ ŋoniakane birakayake, so naso eao ŋene Yesu wane yale rakone, eŋe baŋ Yuda ŋei mapik ŋoniake ra more urata ea mayakane detkone, ŋo eŋe seukke, mo iwa kaiwe mama karewe qoemaike.
LUK 24:22 Kepe qae qaeo ŋerep natne, ŋenane magu keuo ŋine, eŋe kezemgo ari more,
LUK 24:23 Yesu wane pareŋine mi maratka more, ŋenano zinge sari iwa yale ŋedanmami, “Ŋene aŋelo otŋem mo rakoik, ‘Yesu eŋe mo wisikae wiemaike’ .”
LUK 24:24 Ea wane oŋaze qaeki, ŋei natne ŋenane magu keuo ŋine, eŋe ari kezemgo ka more, Yesu mi kamami. Ŋerep eŋe kine kine korop remi, ea korop welekatneka.”
LUK 24:25 Pakiso Yesu eŋe etange, ”Ŋine dereretŋine midaine, sogino Anutu wane qelit ŋei eŋe kine kine qekoi, ŋine don ea ikop mi malip kamami.
LUK 24:26 Anutuŋo rake, Mesia eŋe wikile suaine desiake, pakimo Mesia eŋe qeliwo qelaŋinerop wayake.”
LUK 24:27 Yesu eŋe dokoine etke erano Anutu wane papiao don korop pamaike ea ra qelaŋange, Yesu eŋe Mose wane kibi ea ŋine kieke more, ari mage Anutu qelit ŋeikoune eŋe kibi korop Mesia wane ra more qekoi, ea ra qelaŋan otwareke.
LUK 24:28 Pakiso eŋe Emaus osino lotkeu paki, Yesu eŋe mat maneo bira ore ariakane okange.
LUK 24:29 Ŋo ere Yesu ma wauluka more rakoik, “Ruo keremaike, kaiwe qoeyake, ge ŋererop mesikene.” Yale raukso, eŋe yewa metke.
LUK 24:30 Eŋe ererop ŋara neyakane metke, eŋe bret ma mosopka more, mapoke ere eponge.
LUK 24:31 Pakiso erane dereretetne qelaŋangi. so eŋane kine detlukkakoik, ŋo Yesu eŋe siukki, so ere mi kakoik.
LUK 24:32 Arikiso, ere don iwa yale aukoik, ”Dumao, ŋene sarine, eao eŋe Anutu wane papia ŋerano ra qelaŋanike, naso eao qomso zok kitike.”
LUK 24:33 Au more qoeki, ikopka eŋe wie more, Yerusalem zinge ari more, dokoine 11, so ŋei ŋerep natne maratonbik lewaŋgoi.
LUK 24:34 Ŋei ŋerep magu eŋe edanbik rakoi, “Waomze welekatne wisikae wiike, eŋe Saimon mo wakonkeke!”
LUK 24:35 Ŋei etke ere kine kine dumao wakonge, ea korop ra qelaŋangoik, Yesu eŋe dalino bret mapoke, ea wane ere eŋane kine detlukkakoik, ea korop ra edangoik.
LUK 24:36 Ŋei etke ere don kisi ea edanbik, mi qoeke, naso yewaoka Yesu eŋe eŋane keueno wakone okora more edange, “Peamŋo ŋinano pawayake!”
LUK 24:37 Eŋe Yesu ka more oŋaoŋa kamaine ra manerop zok kaetonge.
LUK 24:38 Ŋo Yesuŋo edange, “Ŋine misuk kaet ŋungep! Nine dere mezet mi okanikei!
LUK 24:39 Ŋine naŋane kie metene kau, noŋom sarimaile. Ŋine solane uanane kau. Oŋa oŋa eŋe bikumine setine mida. Na bikumne so setnerop.”
LUK 24:40 Yale ra more eŋe kie metine ea kawali ŋei edo kiruŋaŋo qekoi lopot ea korop sikanonge.
LUK 24:41 Eŋe bakom zok suaine manerop kitokoi, ŋo eŋe weteneŋo yemo mi malipkakoi. Eŋe dere qeka okane ŋaŋaekakoi. Pakiso Yesu eŋe qesonone rake, “Ŋara natne pamaike me?”
LUK 24:42 Eŋe zawon zezine nat manbi,
LUK 24:43 ma more, eŋane kaitko neke. Neki qoeki edange,
LUK 24:44 “Sogino na ŋinano gekole, naso ea na kine kine ŋidankole, ea korop mo wakonge. Mose wane ra rokop don so Anutu qelit ŋeikoune eŋane papia so Sam papia, kine kine korop papia ea wane kotino pamaike, eamo naŋane ra more wakonge.”
LUK 24:45 Pakiso qesiŋone more ra qelaŋane edangi, dokoine eŋe Anutu wane kine papiao pamaike, ea detlukkoi.
LUK 24:46 So Yesu eŋe dokoine edange, “Anutu wane papiao pamaike, ‘Mesia eŋe wikile dere more seuke kaiwe mama karewe pa more koso wisikae wieyake.
LUK 24:47 Ŋine ari ŋei ŋerep kepe baŋem kepe baŋem naŋane biŋek don ra qelaŋanbi, wetene maingekei. So ŋine urata eamo Yerusalem mat kotine kieke more ra qelaŋanikei. Pakimo ŋei ŋerep eŋe kimakopene eŋane sot turuŋene ea ŋadekaikei, ea wane rokop Anutuŋo yale waka eŋane sot turuŋene ea qeliŋge nigetkayake. Ŋine don ea ra qelaŋangei.
LUK 24:48 Ŋine kine kine wakongi, deŋineŋo kakoi so ketŋineŋo detkoi, ea ŋei ŋerep kito edane more ra qelaŋonikei.
LUK 24:49 So ŋine koso detpi sogino, Magakŋo kine kine ra togole ŋibonge, eamo koso noŋo ŋibonikale. So ŋine Yerusalem matko toma metpi, zonomne ea qeliwo ŋine ŋinano kesiake.”
LUK 24:50 Pakiso, Yesu eŋe dokoine Yerusalem ŋine iwenon ari more, Betani lotkekoi, yewao Yesuŋo meteene ma more mosoponge.
LUK 24:51 Mosop ea mi qoeki, Anutuŋo Yesu qeliwo maki wake.
LUK 24:52 Dokoine eŋe Yesu eŋetine bukeu waki koso Yerusalem matko zinge arikoi, Yesu eŋine magu koropŋo bakom suaine kito more,
LUK 24:53 so eŋe naso baŋem Anutu wane Bakom Urumgo ari yewao Anutu eŋetine takorakot ora bueku waki meŋenka gewamaŋkoi.
JOH 1:1 Pidon eŋe mokaka qei kino, kepe mi wakongi, yewao ŋineka ge sari geke. So Pidon eŋe gegeine Anuturop ge sa geke. So Pidon eŋe Anutuka geke.
JOH 1:2 Pidon eŋe mokaka qei kino Anuturop geke.
JOH 1:3 So Pidon eŋe Anutu wane meteo ge more, kine kine korop ma wakon wareke. Eŋe midaine kine kine mane Anutu eŋineka mi ma wakonge.
JOH 1:4 Pidon eŋe gege yewa wane welaine okane geke. Paki gege yewaŋo kiwa waraŋkaki, ŋei eŋano sari more qelaŋan onge.
JOH 1:5 Kiwa yewaŋo panaman kotino ma qelaŋangi, so panamanŋo kiwa yewa qe pilikkeakane qekake.
JOH 1:6 Anutuŋo urata ŋeiine mane birakake, ŋei yewa eŋetine Yohane.
JOH 1:7 Eŋe qelaŋan wane don kisiine ra wakongi, ŋei korop eŋe qelaŋan welaine detluk kau paki, weteneŋo malip kaikei wane raki paki Anutuŋo birakake.
JOH 1:8 Yohane eŋe oŋom qelaŋan wane welaine mi okane geke, eŋe yaup qelaŋan welainane don kisi ra wakoniakane sarike.
JOH 1:9 Qelaŋan welaineŋo kepe baŋem ŋei ŋerep korop qelaŋan ma wakonon ebon okanmaike, oŋo naso yewao eŋe weneŋ kepo ket wakone geke.
JOH 1:10 Pidon eŋe kepeo wakone geke, eŋe Anutu wane Pidon geki paki, kepeo kine kine iwa ma korop oŋom wakon wareke. Paki ŋado kepeo sari lotkeki kepe ŋeiŋo korop eŋe kau paki ŋaŋae kakoi.
JOH 1:11 Eŋe eŋine kepe matino sari lotkeke. Ŋo siluŋ eŋine ŋei ŋerep magukoune edo kima mi okankakoi.
JOH 1:12 Ŋei ŋerep natne eŋe welekatne kima okankau paki, donine dere weteneŋo malipkakoi, eŋe Anutu wane ŋerep medep okanikei wane numa ma wakone ebonge, eŋane eŋet ma noganka okanmami, eŋe yale okanon okanmaike.
JOH 1:13 Eŋe nabok magak eŋane weŋem bikumgo ŋine wakone more, Anutu wane ŋerep medep mi okangoi, me sola wane simile so ŋei wane simile yewa ŋine midakaka. Eŋe Anutu eŋino ŋine wakongoi, wane eŋe Anutu wane dokoine.
JOH 1:14 Pidon eŋe ŋei okane more, sola bikum gorop wakongi paki, keuzo mere wie okange, paki ŋene Waom qeli ewe zonom so kibi maepine mo kaulukkone, eaŋo Magak wane Medep me qom bapine wekuku, eŋane Waom kibi maep so zonom so don wele woune so masi tanik manik bile, eaŋo wat watko rosarop ea weneŋ ma sarike.
JOH 1:15 Yohaneŋo eŋane kineine ea ŋei ŋerep ra wakone more edane rake, “Na ŋei iwa wane mo ŋidane iwa yale rakole, ŋei mane naŋane ŋadeno sarimaike, eŋe mokaka geke, eŋe naŋane rokop mida, eŋe kakapa suaine so naŋane wawaine, oŋa na yuan nanmaike, onoka wane oŋo mokaka ge sari geki na eŋane ŋadino wakongole.”
JOH 1:16 Pakimo, wet maepine rosarop wat watko mo pa sarike, yewa ŋine ŋene korop ra wakone mauluk ŋone more ŋebongi weneŋ ma warekone.
JOH 1:17 Anutuŋo ra rokop don yemo Mose wano ra wakone more metino more ŋebonge, ŋo wet pesek so don wele, yemo Yesu Kristo wano ŋine sarike.
JOH 1:18 Ŋei maneŋo Anutu mane mo mi kake, midakaka, ŋei weku, eŋe oŋom ea Anutuka, ea wane eŋe Anutu Magak wane osino metmaike, oŋo Anutu ŋine kine kine korop ma sari more, ra wakone ŋedange.
JOH 1:19 Yuda ŋei wawaine eŋe Yerusalem matko ŋine Pris, mosop ŋei so Lewi, mosop ŋei tegoo ŋine mane tale onbi, Yohane wano ari qesonka rakoi, “Ge ma?”
JOH 1:20 Ra qesonkau Yohane eŋe kineine mi motkeke, eŋe didiwo ra wakonge. Paki iwa yale rake, “Na Mesia mida, ŋeiwa ŋei ŋerep korop turuŋene mayakane ra more, Anutuŋo ma wakonka birakake, na ea mida.”
JOH 1:21 Raki mo eŋe koso qesonka rakoi, “Paki mo daleo ge ma? Ge propet Elaiya kakip mane me?” Yohane eŋe edange, “Na eŋe mida.” Eŋe qesonka rakoi, “Ge propet mane ŋene tomakamaine, eŋe me?” Eŋe mainge edange, “Mida.”
JOH 1:22 Eŋe koso qesonka rakoi, “Paki mo ŋedannom, ge koboboine ma? Ŋene eriŋine raŋonbi sarine zinge ari turuŋine daleo edanikene? Ge geŋonane daleo ramaine?”
JOH 1:23 Pakimo Yohaneŋo iwa yale rake, propet Isaiaŋo don iwa yale ra edange, “Naŋane kine iwa yale, na ŋei mane wane aŋa, kepe yaup papaino boka more iwa yale ramaike, ‘Waom wane numa koboine laponbi.’”
JOH 1:24 Ŋei eŋe yemo Parisi edo taleonbi sarikoi.
JOH 1:25 Eŋe Yohane qesonkakoi, “Ge Mesia mida, me Elaiya mida, me propet mida, ŋo ge onoka wane ŋei doku tauon okanmaine me?”
JOH 1:26 Yohaneŋo edane rake, “Na dokuka tau onmaile, keu ŋino mane okoramaike, ŋo ŋine eŋe mi detluk kamami.
JOH 1:27 Eŋe ŋei yewa naŋane ŋadeno sarimaike, ŋo siluŋ na yalineŋo eŋane kie kaweune yewa maine mi qekokkale, me naŋane rokop mida, na eŋane qelit qeqe gemaile.”
JOH 1:28 Masi iwa yemo Betani matko, Yordan Doku wane wazaino, kepe deine sasainoken, yewa wakonge. Kepe mat yewao Yohaneŋo ŋei ŋerep doku tauonge.
JOH 1:29 Kepe qaeki kaiwe maneo Yesuŋo Yohane wano ariki Yohaneŋo kaki paki rake, “Anutu wane Lama iwa kau, oŋo kepe baŋem ŋei eŋane borikine oma on wareyakane sarike.
JOH 1:30 Na ŋei weku yewa eŋane don kisi mo ŋidane iwa yale rakole, ‘Ŋei mane naŋane ŋadeno sarimaike, eŋe siluŋ naŋane suaine, na yuan nanmaike, onoka wane, na mi wakonbe oŋo mokaka kino kieke geke.’
JOH 1:31 Na noŋom alakan, eŋe mane mi detlukka more kakole, ŋo siluŋ sari more, ŋei ŋerep doku tau ongole, yemo Israel ŋei ŋine don kisiine ra wakone sikan ŋunbe, ŋine eŋe ka more wetkaikei wane doku tau ŋungole.”
JOH 1:32 Yohane eŋe yale edangi paki rake, “Na kawe Asuŋo baluse yale qeliwo ŋine ket more kutino kito metke.
JOH 1:33 Ŋo na noŋom eŋe mi det kakole. Ŋo siluŋ Anutuŋo ŋei ŋerep doku tau onikalane talenange. Paki so nolale rake, ‘Ge baŋ kanom Asuŋo ket more ŋei mane wane kutino kito mesiake. Eso yewa oŋo Asurop ŋei ŋerep doku tau oniake.’
JOH 1:34 Yohane eŋe rake, “Na ŋei yewa kakole, wane ŋidane ramaile, eŋe Anutu wane Gipole.”
JOH 1:35 Kepe qaeki kaiwe mama maneo Yohane eŋine so dokoine eŋane keuo ŋine medewetkine etke eŋe koso yewaka okorakoi,
JOH 1:36 Okorau Yesu eŋe ari lotkeki Yohaneŋo kaki paki rake. “Kauk, oŋo Anutu wane Lama!”
JOH 1:37 Yohaneŋo yewa raki medewetkine ere detkoik. Pakiso ere Yesu ŋadino mogare arikoik.
JOH 1:38 Yesu eŋe zinge otki ŋadino ariuk qeson ore rake, “Ŋire onoka wane zuage sarimamik?” Ere rakoik, “Rabai, ge diawao gemaine?” Rabai wane kine Ono dongo, kito ŋebo ŋebon.
JOH 1:39 Paki so Yesuŋo etange, “Sariuk paki kauk.” Paki so ere Yesurop weneŋ ari more mat geke yewa kakoik. Kauk paki kaiwe korop yewa eŋerop gekoik. Iwa mo po(4) kilok rarapko naso yewao mapikkoi.
JOH 1:40 Yohane wane don dere more Yesu ŋadino mogare arikoik, erano ŋine mane eŋetine Andrea, Saimon so Petoro wane ŋole.
JOH 1:41 Paki so Andreaŋo qeliŋone more ari eaka tatine Saimon maratka more olale rake, “Ŋere Mesia Anutuŋo birakaki ketke, ea marat kamaite, Mesia yemo kine iwa yale, ŋeiwa Anutuŋo borikino ŋine ebu sayakane birakake.”
JOH 1:42 Yale raki paki so Saimonŋo Yesu wano iwenkaki arikoik. Yesuŋo kaki paki rake, “Ge Saimon, Yohane wane gipole, geŋane eŋetŋone Sipas.” Eamo eŋet kine weku Petoro yale, ŋo ea wane kine Ono dongo, “wesi”.
JOH 1:43 Kepe qaeki Yesuŋo Galili kepeo ariakane ewekke. Paki Pilip maratkaki paki olale rake, “Na sari mogat nannom!”
JOH 1:44 Pilip eŋe Betsaida matko ŋine, Andrea so Petoro mat gekoik, yewa ŋineka, eŋe matene weku.
JOH 1:45 Pilipŋo Nataniel maratka olale rake, “Ŋene ŋei mane wane Moseŋo ra rokop dongo qeke, so propet edo yale waka qekoi, ea mo maratka maine. Eŋe yemo Yesu, Yosep wane gipole, Nazaret matko ŋine.”
JOH 1:46 Natanielŋo qesone rake, “Nazaret mat ketkele eŋano ŋine kine kine mayakatne mane maine wakoniake me?” Pakimo Pilipŋo mainge olatke, “Sari kanom.”
JOH 1:47 Natanielŋo Yesu wano sariki, Yesuŋo kaki paki, iwa yale rake, “Eŋe kau, ŋeiwa iwa sarimaike, eŋe ŋei wele, eŋano isi don me tanik manik qotkoine mane mi pamaike, Israel kine pokaine, eŋano isi mane mi pamaike!”
JOH 1:48 Pakimo, Natanielŋo Yesu qesonka rake, “Ge daleo okane more, naŋane kine detmaine?” Yesuŋo olale rake, “Ge Pilipŋo mi iwen gangi sari more, nemuyap bano merine, na naso eao mo ganile.”
JOH 1:49 Natanielŋo don ea dere more, eŋe iwa yale rake, “Kito ŋebo ŋebon, ge Anutu wane gipole! Ge Israel wane ŋei waom!”
JOH 1:50 Pakimo Yesuŋo donine turuŋine mainge olale rake, “Na iwa yale golalile, ge nemuyap bano metnom na sanka ganile, na ea golatpe detnom paki, ge don kine ea waneka na detluk nanmaine me? Ge kine kine zok suaine iwa wane rokop yuanmaike ea baŋ kaikene!”
JOH 1:51 Paki so Yesuŋo koso edane rake, “Naŋane don iwa ŋidanbe detpi! Ŋine baŋ kau qeli aŋaŋgi Anutu wane aŋelo magu edo ŋei wane Gipolano wawa ketket okanikei.”
JOH 2:1 Kaiwe etke qoeki ŋei mane Kana matko Galili kepeo zokit kakoi. Naso yewao Yesuŋo Pilip so Nataniel weneŋ raki arikoik, so Yesu eŋine nagaine eŋe weneŋ ŋei ŋerep maturaŋ otkoi, erane zokit makoik, ea eŋe weneŋ mere kake.
JOH 2:2 Eŋe Yesu eŋine so dokoine weneŋ newan onbi sari ŋei ŋerep zokit makoik yewa weneŋ metkoi.
JOH 2:3 Wain newareu mida leleki, Yesu nagaineŋo Yesu olale rake, “Eŋe wainene mo mida lelemaike.”
JOH 2:4 Pakimo, Yesuŋo mainge olatke, “Nabok, iwa mo geŋane naso, naŋane naso mi okanmaike, na kine kine yewa makalane goŋo misuk nolasikene, naŋane nasone mi bomile sarimaike.”
JOH 2:5 Yale raki so Yesu nagaineŋo qelit medewekoune edane rake, “Yesuŋo kine kine yewa me yewa maikei wane ŋidangi, ŋine maine maikei.”
JOH 2:6 Yuda ŋei eŋane kie meteene sau sauk ea mo Mose wane ra rokop don kotino masi yewa pake. Yalinane doku beloŋ 6, wesi ŋo mamaine, yewa metkoi. Beloŋ weku weku yewao doku otnom ket more 100 lita yewa wane keuetno watke mesiake.
JOH 2:7 Yesuŋo urata medep edane rake, “Beloŋ iwa korop doku otpi ket watkekep.” Raki so eŋe doku otpi ket watke wareke.
JOH 2:8 Watkeki Yesu eŋe edane rake, “Yekuat namo doku beloŋ natne ŋara soep waremaike, ŋei eŋano ma ariu.” Edangi urata ŋei eŋe natne eŋano ma arikoi.
JOH 2:9 Doku yewa eŋe mo wain okange paki, ariu ŋara soep ware ware ŋei, eŋe doku ea ne kaki paki rake, “Wain iwa yaline ea dia ŋine?” Eŋe ea Yesuŋo raki dokuŋo qeinge wain okange, ea wane kine mane mi detki lotkeke so mi dere qelaŋange. Ŋo qelit medep doku otkoi edo yemo mo detkoi, ea wane ŋara ware ware ŋei eŋe ŋei zokit make eŋe oraki sarike.
JOH 2:10 Sariki olale rake, “Ŋei korop eŋe wain maine yewa mikepka ebon okanmami. Paki ŋei lobo eŋe korop loutneka neu qoeki, koso ŋado wain simile midaine yewa ebon okanmami. Ŋo goŋo yemo wain mai maine yewa motkenom metmaŋkimo, yekuat iwa ma wakonmaine!”
JOH 2:11 Iwa yemo masi togogole Yesuŋo Kana matko Galili kepeo mikepka make. Maki paki, kine kine korop eŋane kutko pamaike, ea wane qeli ewe zonomine maputulaki, dokoine eŋe ka more, wet mali malipeneŋo malip kakoi.
JOH 2:12 Paki so, ea wane ŋadino Yesu eŋe Kana mat qelige more, Kaperneam matko eŋine nagaine so ŋolekoune so dokoine arikoi, ari nasomde bamgoka yewa gekoi.
JOH 2:13 Yuda ŋei Waomŋo Loloŋonge, ea wane kaiwe suaine mane zonom ma peadaine mere eŋet miti okane mesikei wane naso, yewa mo bamgo bomileke, ea mo Naso Suaine Waomŋo kaiwe yewao loloŋongi, Yuda ŋei eŋe weku mane umat wane turuŋene mi wakone ea wane wetke metmaŋkoi. Naso yewao Yesu eŋe Yerusalem matko wa more,
JOH 2:14 Bakom Urumgo waket ongi, sen ŋadino ŋei eŋe bulamakau, so lama, so naŋi baluse qole amanagukoi, ari ari sari sari okorau, wesi mai main ŋei eŋe yale waka zakeeno mere wesi maingekoi.
JOH 2:15 Paki so Yesu eŋe abiŋo morap mane maulukki paki, ŋei so osom kopene korop lama bulamakau, ea esopongi Bakom Urumgo ŋine qeinat ket warekoi, paki so wesi mai main ŋei eŋane zake maingeki ketki, wesiene yewa giŋ qiririŋ ari wareke.
JOH 2:16 Ŋeiwa korop naŋi qole qoleo metkoi, yewa mo edane rake, “Bakom Urumgo ŋine ebu saket ariwareu! Ŋine maganane urum iwa mau nalu qole qole urum mi okangep!”
JOH 2:17 Yesu eŋe yale okangi, dokoine eŋe Anutu wane papiao Dawitŋo qeke iwa yale ramaike eŋe yewa detkoi, “Na geŋane Bakom Urum wane zok simin nanmaike, ea wane na urataine togogole mawe menaŋluke more mesiake.”
JOH 2:18 Paki so Yuda ŋei wawaine eŋe yewa kau paki Yesu qesonka rakoi, “Ge onokaka masi togole mane manom paki, kine ŋone sikan ŋonnom ŋene kaŋem paki iwa yale desikene, eŋe masi yewa okaniakane mo maine raraine, ea wane kine kine ea eŋe mo maine okanmaike.”
JOH 2:19 Yesuŋo mainge edane rake, “Ŋine Anutu wane Bakom Urum iwa ra barakeu ketki na kaiwe kareweka koso mawe wieki ma wonge warekale.”
JOH 2:20 Yale ra edangi, Yuda ŋei eŋe Yesu qesonka rakoi, “Ge kaiwe karewe yewaoka Bakom Urum iwa ma warekenane ramaine me?, ŋo ŋenane ŋabo kopze eŋe Bakom Urum iwa mo ma geu komaine 46 qoeke!”
JOH 2:21 Ŋo Yesuŋo Bakom Urum wane rake yemo eŋine solainane yaup yewao rokop kito more rake.
JOH 2:22 Ea wane ŋado baŋ Anutuŋo eŋine seu seu oŋine ma wisikae kaki wieke, naso yewao dokoine eŋe Yesu oŋom alakan don rake, yewa koso detkoi. Paki Anutu wane papiao eŋane don natne qeqine, so Yesu oŋom Bakom Urum wane don alakan rake, yewa wane weneŋ detpi wele okangi malip kakoi.
JOH 2:23 Yesu eŋe Yerusalem matko Anutuŋo Israel magu Loloŋonge yewa wane peadainane naso suaine mane naso baŋem metmaŋkoi, yewao Yerusalem matko geki paki, masi togogole maki ŋei ŋerep korop eŋe kau paki, masi so don dereretine so eŋetine ea dere malip kakoi.
JOH 2:24 Ŋo Yesu oŋom yemo ŋei mo detonluk onwarekane Yuda ŋei eŋano mi pelekke, me detki, eaŋo don me mali malip wele mi okange.
JOH 2:25 Eŋe daleo wane ŋei eŋane kine me tanik manik maine detwareke, eŋe ŋei natne eŋane kineene desiakane ŋei maneŋo mi olatke, onoka waneŋo eŋe koto kaka ea wane ŋei maneŋo kineene olatki mi detonge, eŋe oŋom kotoenane kine ea mo korop deton wareke.
JOH 3:1 Ŋei mane yewa geke eŋetine Nikodemus, eŋe Yuda ŋei eŋane ŋetne, eŋe Parisi magu eŋane keuo ŋine.
JOH 3:2 Ŋei wa yewaŋo ruo maneo, Yesu wano ari more qesonka rake, “Kito ŋebo ŋebon, ŋene kineŋone detmaine, ge kito ŋebo ŋebon mane, Anutuŋo biragangi ketkone. Ge masi togogole mamaine iwa ŋei maneŋo Anutu midaine ge more maine mi mayake.”
JOH 3:3 Yesuŋo donine mainge olale rake, “Naŋane don iwa welekakatne golatpe, detlukkanom! Ŋei mane eŋe soringe more wako wakon musele mi wakoniake, eŋe Anutu wane ŋadino gege togon me qeli ewe zonom, ea maine mi marat kayake.”
JOH 3:4 Raki mo, Nikodemusŋo qesonka rake, “Ŋei mo sua more, sele okane gegineŋo koso daleo wako wakon musele ea manerop koso wakoniake? Eŋe maine welekatne koso nagainane kotino ketki paki wakongi koso atak mane okaniake me?”
JOH 3:5 Yesuŋo koso iwa yale mainge olatke, “Naŋane don iwa welekakatne golatpe detluk kanom! Mane eŋe doku so Asu wane ŋatko ŋine wako wakon musele mi wakoniakeŋo Anutu wane ŋadino gege togon me qeli ewe zonom kotino maine mi wakesiake.
JOH 3:6 Ŋei mane nabok wane ŋatko ŋine wakonge, eŋe ŋei kaitka, ŋo mane eŋe Asu wane ŋatkoŋine wakonge, eŋe Asu wane kaitka.
JOH 3:7 Na golatmaile, ea wane ge misuk detnom qe kayake, ‘Ŋine korop koso wako wakon musele ea manerop wakonikei.’
JOH 3:8 Momo eŋe numaine ariakane wetke okanmaike, ea wane rokop puan okanmaike. Paki mo, ge ukatne mamaike, eamo ge det okanmaine, ŋo kine diawao ŋine sarimaike, me diawao arimaike, yemo ge mi detmaine. Ŋei Asu wane ŋatkoŋine wakon wakon musele wakon okanmami, eŋane numa weku yale waka pamaike.”
JOH 3:9 Raki mo, Nikodemusŋo qesonka rake, “Kine kine yewa ge ramaine, eamo daleo wakoniake?”
JOH 3:10 Yesuŋo doninane turuŋine koso mainge iwa yale olatke, ge Israel ŋei eŋane kito ebon ebon suaine, ŋo ge daleo wane don iwa wane kine ŋaŋae maine me?”
JOH 3:11 Naŋane don iwa welekakatne golatpe detluk kanom! Ŋene kine kine mo det okanmaine yewa wane ra okanmaine, so kine kine mo okangone yewa ŋidan okanmaine, ŋo siluŋ ŋinano ŋine maneŋo ŋenane donze yewa mi dere ewekki paki tewek okanmaike, ŋine yemo ŋenane don yewa dere more, siluŋ ŋadekka okanmami.
JOH 3:12 Na kepeo kine kine wako wakone, ea wane ŋidanbe ŋine detpi paki, siluŋ mi malipka okanmami. Paki mo na qeliwo ŋine sanka wako wakone, ea wane ŋidanbe, ŋine dere onoka ŋineŋo malip kaikei?
JOH 3:13 So ŋei maneŋo qeliwo mi wake, i midakaka, Ŋei Wawainane Gipole, eŋe wekuŋo qeliwo ŋine qelige kepo ketke.”
JOH 3:14 Mokaka kepe yaup papaino Moseŋo aen sisineŋo koma oŋaine maki paki, mawa ekiwo rasikki okorake, rokop weku yale waka eŋe Ŋei Wawainane Gipole mawa rasikkei,
JOH 3:15 Paki ŋei koropŋo eŋe malipkakei, eaŋo eŋe maine gege togon marat kakei, so naso baŋem ge arikei.
JOH 3:16 Anutu eŋe kepe baŋem ŋei ŋerep korop eŋane simileine zok manerop pakane, Gipole Wemedep wekuku, ea siluŋ qikka ebonge, ea wane ŋei ŋerep koropŋo eŋe malip kaikeiwo, eŋe maine mi seukke more suikkei, midaka, eŋe maine gege togon maratka naso baŋem ge wakei.
JOH 3:17 Anutuŋo gipole wano wanok urata mayakane raki paki kepeo mi birakaki ketke, eŋe ŋei borikino ŋine ebu more mainone eŋino takot oniakane raki paki birakaki ketke.
JOH 3:18 Ea wane mane eŋe Gipole malip kayakeo, mo eŋe sotinane turuŋine mi maniake. Ŋo ŋei mane eŋe Gipole mi malip kayakeo, eŋe sotkorop okanmaike, onoka wane eŋe Anutu Gipole Wemedep Weku mi malip kamaike ea wane.
JOH 3:19 Sot turuŋ wane don urata ma ma ea wane kine iwa yale pamaike, qelaŋanŋo kepeo wakonge, ŋo siluŋ ŋei eŋe qelaŋan wane simile oniake yalemo panaman wane siminonge, onoka wane eŋe borikine kine kine makoi, ea wane yale okangoi.
JOH 3:20 Ea wane mane eŋe masi tanik qotkoine okaniake, eŋe qelaŋan ŋadek kayake, paki eŋe qelaŋango mi wakoniake. Onoka wane, eŋe tanik manikine qotkoine, ea wane kine qelaŋango wakongi mi kaikei wane, yale okaniake.
JOH 3:21 Ŋo mane eŋe masi tanik maine so don welekatne teweke geake eŋe qelaŋango wakoniake, eamo Anutu wane don tewekki paki, eŋane zonomgo urataine wekumane make, ea wane kine qelaŋanŋo maine sikan okangi, ŋei ŋerep eŋe kaulukkei.
JOH 3:22 Ea wane ŋadino Yesu eŋine so dokoine eŋe Yuda kepe nat paromino arikoi. Ari naso natne yewa eŋerop gekoi, paki ŋei ŋerep doku tau onge.
JOH 3:23 Yohane eŋe yale waka Ainon matko, Salim mat osino ŋei ŋerep doku tauonge, onoka wane, yewao doku loutne pake ea wane. Ŋei ŋerep eŋe eŋano doku tauoniakane sarikoi.
JOH 3:24 Yohane eŋe naso yewao mulap urumgo mi birakakoi.
JOH 3:25 Yohane wane dokoine natne eŋe so Yuda ŋei manerop doku tau tau diawaŋo Anutu wane kaitko masi koboineso qelaŋanerop, ea wane aŋa soraŋ aukoi.
JOH 3:26 Paki eŋe Yohane wano ari more olale rakoi, “Kito ŋebo ŋebon, ge Yordan eri woken ŋei mane sogino gerop geki ge sikan ŋonnom paki kineine ra wakone ŋedangone ea detmaine? Ŋei yewa oŋo naso iwao doku tauongi ŋei ŋerep korop mo eŋano ari waremami!”
JOH 3:27 Yale olatpi mo, Yohaneŋo edane rake, “Anutuŋo qeliwo ŋine oŋo kine kine mane ŋei yewa mi mangi, oŋomka daleo mayake?
JOH 3:28 Ŋine ŋidom don iwa alakan ŋidangole mo detkoi, ‘Na Mesia mida, na ŋeiwa ŋei ŋerep turuŋeno ŋine ebuyakane Anutuŋo birakake, yewa mida, ŋo siluŋ Anutuŋo eŋane numa makalane biranangi lewine alakangole.’
JOH 3:29 Ŋei ŋerep biŋek qe man mane oŋo ŋerep welaine. Paki mo ŋei yewa wane kimaine eŋe osop osop okoraki paki ketine more donine desiake. Eŋe ŋerep ŋaonane done detki paki wetine zok peseake. Rokop yale waka wet pesekŋo nae kotono mo watkemaike.
JOH 3:30 Eŋane eŋetine ŋo manerop sua wayake, ŋo naŋaneŋo nigale kesiake.”
JOH 3:31 Weti qeliwo ŋine ketke oŋo kakapa suaine, kine kine korop yuanon waremaike. Ŋo ŋei kepeo ŋine wakonge, eŋe kepe wane biŋek, so eŋe kepeo kine kine pamaike, ea wane don ra okanmaike. Ŋei weti qeliwo ŋine ketke, eŋe kine kine korop ea wane suaine.
JOH 3:32 Eŋe kine kine deineŋo kake, so ketneŋo detke, yewa ra okanmaike, pakimo, kepe ŋei maneŋo don kisi ra okanmaike, yewa mi dere malipka okanmaike.
JOH 3:33 Ŋei mane eŋe eŋane donkisi wetineŋo ma nogan ka more malip kamaikeo, yemo Anutu wane kine iwa yale qe wakonmaike, “Anutu eŋe don wele ra okanmaike.”
JOH 3:34 Anutuŋo ŋei weku birakaki ketke, oŋo Anutu wane donka ra wakone okanmaike. Onoka wane Anutuŋo Asuine wat watko ra man okanmaike.
JOH 3:35 Magaineŋo Gipolane zok similekaki kine kine korop eŋane metino motwareke.
JOH 3:36 Mane eŋe Gipole wetneŋo malip kayakeo, eŋe gege togon marat kayake, so mane eŋe gipolane don dere ŋadek kayakeo, eŋe gege togon mane mi marat kayake, paki mo ŋei yalinane kutko Anutu wane busuŋo tako rakot pa ariake.
JOH 4:1 Parisi eŋe Yesu wane iwa yale detkoi, “Eŋe dokoine zok loutne ebuki paki doku tau ongi Yohane wane magu yuanonmami.”
JOH 4:2 Iwa, Yesu oŋom ŋei mane doku mi taukake. Dokoine edoka weku tauongoi.
JOH 4:3 Yesu eŋe Parisi don rakoi, yewa detki paki, Yuda qelige more koso Galili kepeo zinge arike.
JOH 4:4 Eŋe numaine ari more Samaria kepeo lotkeake.
JOH 4:5 Eŋe ariki paki Samaria wane matine suaine mane, eŋetne Sikar, yewa lotkeke. Mat yewa yemo mo sogino Yakopŋo gipole Yosep kepe mane mange, yewa wane osino pamaike.
JOH 4:6 Yakop wane doku lom mane eŋe yewa okoramaike. Yesu eŋe numa arikane zonomine midaki, doku lom meuno pese ket metke, kepe deine mo oŋa bango metki, naso yewao.
JOH 4:7 Samaria ŋerep maneŋo doku osiakane sarike, paki mo Yesuŋo olale rake, “Doku mane ninnom newe.”
JOH 4:8 Yesu dokoine eŋe ŋara qolekei wane matko ariu, Yesu eŋineka mere ŋerep yewa doku wane qesonkake.
JOH 4:9 Ŋerepŋo olale rake, “Ge Yuda ŋei, ŋo na Samaria ŋerep, daleo wane noŋo doku ginbe nekenane nolatmaine?” Yuda ŋei so Samaria ŋei eŋe lase pelet wane titiine okane lase weku oka mi ne okane gekoi, ea wane ŋerep eŋe yalewa ra Yesu olatke.
JOH 4:10 Raki mo Yesuŋo mainge olatke, “Ge siluŋ Anutuŋo onokaka kine kine manerop wawaine gin okanmaike, so ŋei iwa maŋo doku mannom neakane golatmaike, yewa detkene ra, yemo ge maine doku wane qeson kanom, mo eŋe doku gege togoninerop maine gingi nenom rap.”
JOH 4:11 Raki mo ŋerepŋo olatke, “Suaine, ge lase ŋone midaka, ŋo doku lom yemo kiroroine, ŋo gege togon doku wamo dia ŋine osikene?
JOH 4:12 Ŋenane qerakze Yakopŋo doku lom iwa ŋebonge, eŋine so gipolekoune, so lama bulamakau koune eŋe korop doku iwa ŋine ne gekoi. Goŋo Yakop wane rokop maine yuankaikene me?”
JOH 4:13 Yesuŋo mainge olatke, “Mane eŋe doku iwa neake, eŋe baŋ koso doku wane manerop seukeake.
JOH 4:14 Ŋo mane eŋe doku ea noŋo baŋ manbe neake, eŋe baŋ ŋado koso doku wane manerop mi seukeake, Midakaka. Doku ea noŋo baŋ ŋei mane manikale yewaŋo kotino gege wane doku deine malotke maniake, so gege togon maniake.”
JOH 4:15 Yale olatki mo ŋerepŋo rake, “Suaine, doku yewa ninnom! Paki na koso doku wane manerop mi seukkale, me doku osikalane iwa koso mi sari okanikale.”
JOH 4:16 Raki Yesuŋo olatke, “Ari ŋaoŋone olatnom paki mo koso iwa zinge sarinom.”
JOH 4:17 Ŋerepŋo rake, “Na ŋaone midaine.” Yesuŋo mainge olatke, “Ge ŋaoŋone midaine ramaine, eamo welekatne ramaine.
JOH 4:18 Ge ŋaokopŋone mete mane 5 ebukone, so ŋeiwa mane eŋerop ukude gemamik, eamo welekatne geŋane ŋaoŋone me mida. Ge don welekatne nolaline.”
JOH 4:19 Ŋerepŋo rake, “Suaine, na mo detmaile, ge propet.
JOH 4:20 Naŋane esep milop kopne Samaria ŋei eŋe bonaga iwao Anutu meŋenka okangoi, ŋo Yuda ŋei ŋido wa mo ramami, ŋene Yerusalem matko yewaoka Anutu meŋenka okanikene.”
JOH 4:21 Yesuŋo ŋerep olale rake, “Ŋerep, ge naŋane don iwa dere malip kanom. Naso mane pamaike yewa bomileki ŋei eŋe bonaga iwao me Yerusalem matko Anutu Magak mi meŋenkakei.
JOH 4:22 Samaria ŋei ŋine ma meŋenka okanmami, eamo mi detlukmami. Ŋo Yuda ŋei yemo detlukka more meŋenka okanmaine. Onoka wane Anutuŋo ŋei ŋerep ma menaŋ oniakane numa yemo Yuda ŋei ŋenano sarike.
JOH 4:23 Ŋo naso mane baŋ sariake, yemo mo iwa bomilemaike, yewao ŋei ŋerep meŋe meŋen gorop gemami, eŋe baŋ Magak wele meŋenka lukkei paki, eŋe weteneŋo Asu wane zonomgo so don welekatne, ea wane rokopko Magak baŋ meŋenkaikei. Meŋe meŋen korop yewa ŋei ŋerep yaline edo Magak meŋenkakei wane eŋe ra okanmaike.
JOH 4:24 Anutu eŋe Asu, ea wane meŋenkaikei wane raso, ŋei ŋerep yewa eŋe weteneŋo Asu wane zonom weneŋ don welekatne ea wane rokopko okan okan me masi mayakatne okane more meŋenkakei.”
JOH 4:25 Ŋerepŋo Yesu olale rake, “Na detmaile, Mesia, eŋetine mane Kristo baŋ sariake. Eŋe sariake naso yewao kine kine korop baŋ oŋo ŋedan wareake.”
JOH 4:26 Raki so, Yesuŋo olatke, “Na mo iwa! Noŋo don iwa golat maile.”
JOH 4:27 Yale olale okoraki so dokoine eaka zinge sarikoi paki, so maratkau ŋerep don olatke, ea wane zok oŋaene qaeke. Ŋo siluŋ eŋano ŋine maneŋo olale mi rake, “Ge onokaka makenane?” Me qesonka rakoi, “Ge onoka wane eŋerop don aumamik?”
JOH 4:28 Paki so ŋerep eŋe doku laseine yewa qeliŋgi metkiso zinge matko ari ŋei ŋerep edane rake,
JOH 4:29 “Ŋine sari ŋei mane kau, eŋe sogino kine kine okangole makole, yewa korop ra wakone nolat waremaike, Anutu eŋe sogino ra rokop donine ŋei mane sariakane rake, ea wane wele, eŋe Mesia mane?”
JOH 4:30 Yale ra edangi so eŋe mat qelige so, Yesu wano sarikoi.
JOH 4:31 Naso yewaoka dokoine eŋe Yesu taleka rakoi, “Kito ŋebo ŋebon, ge siluŋ ŋara mane nenom!”
JOH 4:32 Yesuŋo mainge edange, “Na ŋara natne nekalane ma gemaile, ŋine ea wane kine mi detmami.”
JOH 4:33 Raki so dokoine eŋe edomka auye qeson nagu rakoi, “Ŋei maneŋo ŋara kaki mane mo masari manimi mane?”
JOH 4:34 Yesuŋo dokoine edane rake “Naŋane ŋara yemo talenange, eŋane aŋaine tewekkale so urata makalane ninge yewa ma warewe qoeake.
JOH 4:35 Ŋidom iwa yale ra okanmami, ‘Meso etke so etke (4) qoeki, ŋara wele wakoniake.’ Noŋo ŋidanbe, ŋine kaŋ qae more deŋine pore eu kauluke kau, ŋara wele mo menaŋmaike paki, qesoŋgenane naso mo bomilemaike!
JOH 4:36 Ŋei ŋara wele lokakeake, eŋe ea wane lewine mayake, Paki mo ŋara wele peike magukeake, yewa mo gege togon wane biŋek okaniake. Yale okangi, ŋeiwa ŋara metke, eŋe so ŋara wele lokake magukke ere weneŋ orodoŋ oi bakom kitokeik.
JOH 4:37 Yale okangi mo, don iwa yale welekatne okaniake, ‘Ŋei maneŋo ŋara qe met okan okanmaike, ŋo maneŋo ŋara wele lokak okanmaike.’
JOH 4:38 Na euo ŋine ŋara wele lokakkei wane taleŋunbe arikoi, ŋara yewa ŋidom waetnane urataine mi makoi. Ŋei natne edo ŋara urataine yewa makoi ŋo ŋine yemo yaup eŋano ŋine ŋara wele lokak okanmami.”
JOH 4:39 Mat yewa ŋine Samaria ŋei ŋerep loutneŋo ŋerep wane donkisi dere more Yesu malip kakoi, onoka wane ŋerep eŋe edane rake, “Eŋe tanik kine kine mo sogino okane gekole, eamo korop nolat waremaike.”
JOH 4:40 Eso Samaria ŋei ŋerep eŋe mo ea Yesu wano sari more eŋerop geakane ma walukkakoi. Paki so Yesuŋo eŋerop mat yewao kaiwe etke geke.
JOH 4:41 Paki so Yesu eŋe wet menaŋ don edangane ŋei ŋerep loutneŋo dere malipkakoi.
JOH 4:42 Paki ŋerep olale rakoi, “Ŋene ukude malip kamaine, ea mo goŋoka don kisiine ra ŋedanine ea wane ka mida, yemo ŋene ŋedom ketzeŋo donine detkamaine, so ŋene iwa yale weneŋ detlukmaine, eŋe welekatne kepe baŋem ŋei ŋerep korop ma menaŋon wareake.”
JOH 4:43 Kaiwe etke yewa geki qoeki ea wane ŋadino Yesuŋo ea qelige Galili kepeo arike.
JOH 4:44 Yesu oŋom iwa yale rake, “Propet mane eŋe eŋine kepe matino geki ewine mi kitokei.”
JOH 4:45 Yesu Galili kepeo ari lotkeke naso yewao ŋei ŋerep eŋe kima okankakoi, onoka wane eŋe Waomŋo Loloŋonge, ea wane peadaino zonom mama nasoo peada mesikei wane Yerusalem matko, masi so urata kine kine zonom mama peada nasoo maki kakoi, ea wane yale okankakoi.
JOH 4:46 Eso Yesu eŋe mo koso zinge Kana matko Galili kepeo alakan dokuŋo raki qeinge wain okange yewa arike. Ware ware mane yewa geke, eŋane gipole zoma suaine okankaki, Kaperneam matko pake.
JOH 4:47 Ware ware eŋe detki Yesu mo Yuda kepeo ŋine Galili kepeo arike. Eso eŋe moya Yesu wano ariki paki, Kaperneam matko weneŋ ari, gipole ma menaŋ kayakane olatke. Gipole mo seukeakane okane pake.
JOH 4:48 Yesuŋo olale rake, “Ŋine masi suaine so urata kuneŋineka kau paki, malip nangei, ŋo mi kau paki, yemo mi malip nanbi rap, ŋo yaup yemo midakaka.”
JOH 4:49 Ware wareŋo mainge olatke, “Suaine, narop esat arite, medepne mo seukeakane okanmaike.”
JOH 4:50 Yesuŋo olale rake, “Arinom, medep ŋone baŋ wisikaeyake!” Paki so ŋei eŋe Yesu wane don dere malipka so arike.
JOH 4:51 Matko ariakane ariki qelit medewekoune mo numao don ma ari olale rakoi, “Medepŋone mo maine okane gemaike!”
JOH 4:52 Eŋe qesononge, “Ma nasoo gipone zoma qeliŋkeke?” Eso eŋe rakoi, “Yemo wan kilok yatne kepe zingeki, eao zoma qeliŋkeke.”
JOH 4:53 Yale rau magaine eŋe detke nasomde yewaoka Yesuŋo olale rake, “Geŋane giponŋone baŋ wie geake.” Paki so eŋine so magukoune eŋe korop Yesu malipka warekoi.
JOH 4:54 Iwa yemo urata togogole Yesu ŋo Yuda kepeo ŋine Galili kepeo sariki paki maki atak etke okange.
JOH 5:1 Ea wane ŋadino Yuda ŋei eŋane zonom ma taboŋ met met wane nasoine bomileki, Yesuŋo Yerusalem matko wake.
JOH 5:2 Ŋo Yerusalem mat wane kotino, Lama Madet wane osino doku namuŋ mane pake. Hebru eŋane dongoka Betsaida ora okanmami. Doku namuŋ ea wane meuno mat mete maneŋo(5) lolike metkoi.
JOH 5:3 Ŋei zomaenerop eŋe magu suaineŋo mat yewa wane kotino pa arikoi, ŋei natne deene pilik pilikine, natne kie wawetene qoi qoine so, seu seune, eŋe dokuŋo uŋalanine mayakane tomaka pamaŋkoi.
JOH 5:4 Onoka wane naso natno Waom wane aŋelo maneŋo doku namuŋ koto ket kitoki, doku uŋalan geki detkei wane. Uŋalane dere more, zoma ŋei mane eŋe alakane doku namuŋ yewao ket maŋke, eŋe zoma kine kine daleoŋo mamaŋke, yewa qeliŋkayakane.
JOH 5:5 Ŋei mane yewa metke, eŋe zoma kaki koma 38 yale zomarop metke.
JOH 5:6 Yesu eŋe kaki ŋei yewa eŋe papa set pake, eso Yesu eŋe detke ŋei yewa eŋe zoma kaki naso kiroroine geke, ea wane Yesu eŋe ŋei yewa qesonka rake, “Ge menaŋ ganiakane simin ganmaike me?”
JOH 5:7 Zoma ŋeiŋo mainge rake, “Suaine, doku uŋalane ma okanmaike, naso yewao ŋei maŋo neu biranangi doku namugo kesikale, rawe paki kesikalane ma kororoge metpe ŋei natne edo mo lewine yuannane dokuo ket okanmami.”
JOH 5:8 Raki so Yesuŋo olatke, “Wie okora, uam lameke me supanagu papaŋone manom, paki ma arinom.”
JOH 5:9 Ŋei yewa eŋe esatkamde menaŋkaki, uam lameke papaine puk maso arike. Masi iwa yemo zonom ma taboŋ met met wane kaiwe naso yewao wakonge.
JOH 5:10 Ea wane Yuda ŋei ŋetne eŋe Yesuŋo ŋei ma menaŋkake, ea olale rakoi, “Iwa yemo zonom ma taboŋ met met ea wane naso, ge ŋenane ra rokop don yewa qebarake more, uamŋone manom paki arimaine.”
JOH 5:11 Rau mo edange, “Ŋei mane neuki menaŋ nanike oŋo nolale ramaike, ‘uamŋone mam paki mo arinom.’”
JOH 5:12 Edangi eŋe qesonka rakoi, “Ŋei yewa maŋo uamŋone mam paki arikenane golalike?”
JOH 5:13 Paki mo ŋeiwa menaŋge, eŋe ŋei maŋo ma menaŋkake eamo eŋe mi detkake, onoka wane yewao ŋei ŋerep magu suaine okorakoi, yalinane Yesu eŋe eŋane keueno siuke arike.
JOH 5:14 Ŋado Yesuŋo ŋei yewa Bakom Urumgo maratkaki paki olale rake, “Kanom, ge mo ukude menaŋ maine. Borikineŋone qeliŋka warekene, midao yemo kine kine umatne koso maine wakonganiake.”
JOH 5:15 Paki so ŋei yewa eŋe Yesu qeliŋka ari Yuda ŋei ŋetne edane rake, “Ŋeiwa na ma menaŋnanike yemo Yesu.”
JOH 5:16 Kine iwa yale wane Yuda ŋei eŋe kieke Yesu ŋabakakoi. Yesu eŋe zonom ma taboŋ met met naso yewao zoma ŋei yewa ma menaŋkake ea wane eŋe ŋabakakoi.
JOH 5:17 Yesuŋo mainge edange, “Naŋane Magane eŋe urata naso baŋem ma okanmaike, eso na yale waka weneŋ mamaile.”
JOH 5:18 Don yale rake, ea wane Yuda ŋei ŋetne eŋe zok manerop det worikkau paki, qekei wane rakoi, eŋe zonom ma taboŋ met met wane ra rokop don qe barakke, so ea waneka mida, Yesu eŋe Anutu wane eŋine Magaine rake, eso eŋe yalewa raki paki, oŋomka Anuturop rokop weku takotkeke, ea wane eŋe detpi, sigileki, qekei wane rakoi.
JOH 5:19 Paki so Yesuŋo edane rake, “Na ŋidanbe detpi, Magak mane wane Gipole eŋe oŋomka kine kine mane eŋine wetno mi okaniake. Midaka. Eŋe kaki Magaineŋo kine kine okaniake, eŋe yewaka mogare okaniake.
JOH 5:20 Magak eŋe Gipolane zok similekaki, masi kine kine korop oŋom ma okanmaike yewa sikanka okanmaike. Eŋe baŋ masi kine kine kakapa suaine iwa kepo wane rokop mida ea yale, waka mayakane sikan kayake. Paki mo ŋine baŋ korop oŋaŋine qaeake.
JOH 5:21 Magak eŋe ŋei seuseune ma wisikae one more, gege togon ebon okanmaike, rokop yale waka medep eŋe eŋine simileinane ŋei mane gegeine maratka more, gege togon manbe ra maniake.
JOH 5:22 Me Magak oŋomka ŋei turuŋine eboniakane don mi rakoke ebon okanmaike, eŋe turuŋine rakoke ebo ebon wane urata yemo korop Gipole manwareke.
JOH 5:23 Ea wane ŋei ŋerep korop eŋe Magak ewine kito okanmami, rokop yale waka Gipole ewine kitokei. Ŋei mane eŋe Gipole ewine mi kitoyake, eŋe Magakŋo birakaki ketke, eŋe yale waka bakomine mi kitoyake.
JOH 5:24 “Na ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe naŋane don desiake, mo talenangi ketkole, eŋe weneŋ malip kayake, eŋe gege togon mo eaka marat kamaike, so eŋe sot turuŋ wane don urata mi mayake, midakaka. Eŋe seu seu mo ŋadekkake, wane ukude yemo gegeo waketke gemaike, so naso baŋem ge wayake.
JOH 5:25 Na ŋidanbe detpi, naso mo bomileake, naso mokaka bomilike wane ŋei seu seune eŋe baŋ Anutu Gipolane don desikei, paki mo eŋe done desikei, so eŋe wisikae wie, gege togon ge arikei.
JOH 5:26 Magak eŋe gege ma wakone ebo ebon wane zonom eŋino pake, rokop yale waka Gipole eŋe gege ma wakone ebo ebon wane zonom mange.
JOH 5:27 Eŋe Ŋei Wawainane Gipole, ea wane Magak eŋe turuŋ wane don ŋei rakoke eboniakane zonom mange.
JOH 5:28 Ŋine oŋaŋine misuk qaeki, naŋane don ea wane dereret urata maikei, naso mo bomilemaike, yewao ŋei seu seune deŋesereo pamami, eŋe korop eŋine boka wokaine desikei,
JOH 5:29 paki, eŋe baŋ deŋesereeno ŋine wie saket warekei, ŋei natne tanik manik mayakatne okangoi, eŋe baŋ wie more gege togon maratkaikei, ŋo ŋei natne tanik manik qotkoine okangoi, eŋe baŋ wie more, sotenane turuŋine don urata maikei.”
JOH 5:30 “Na nae wetno bonepnane urata mane maine mi makale, Anutuŋo nolatmaike, ea wane rokopkoka turuŋ wane don rakoke ebonmaile, eso noŋo, turuŋ wane don rakoke ebo ebon, yemo koboboine, onoka wane, na nae similene mogare urata yewa mi mamaile, na Magakŋo talenangi sarikole, eŋane donka teweke more mamaile.
JOH 5:31 “Ŋo na noŋomka nae kinene ra wakongale, yemo don yewa ra wakonmaile, ea mo wele midaine okaniake.
JOH 5:32 Ŋo siluŋ ŋei mane yewa oŋo naŋane kine ra wakonmaike, paki na detmaile, eŋe naŋane kinene ra wakonmaike eamo welekatne.
JOH 5:33 Ŋine alakan Yohane wano don motpi arike, paki so oŋo don wele yewa ra wakonge.
JOH 5:34 Ŋei ŋido naŋane kinene ra wakongei wane na mi ra okanmaile, midaka, na iwa yale ra okanmaile, yemo weku, naŋane kinene detpi paki, gege togon ma wakon ŋuniakane ŋinŋinane ra okanmaile.
JOH 5:35 Yohane eŋe welekatne kiwa yale geke. Gemore laweke so qelaŋan ŋunge, paki so ŋine nasomde bamgoka eŋane qelaŋaninane simile detkoi.
JOH 5:36 Ŋo siluŋ naŋane tungo, maneŋo naŋane kinene ra wakon okanmaike, eŋe Yohaneŋo kinene ra wakone ŋibonge, ea wane rokop midakaka, eŋe zok manerop kakapa suaine. Na urata korop ma okanmaile, yemo Maganeŋo makalane ra ningane yewa ma okanmaile, wane urata ma okanmaile, yewaŋo nae tungo kinene ra qelaŋangi wakon okanmaike, so Magakŋo biranangi ketkole, yewa urataneŋo ŋei ŋerep sikanon okanmaike.
JOH 5:37 So Magakŋo biranangi ketkole, oŋom naŋane kine yale waka ra wakonge, ŋine eŋine aŋaino ŋine don mane mi detkoi, me eŋine kaitine mane mi kakoi, midakaka,
JOH 5:38 so ŋine eŋine donine yewa koto ŋino motpi paki, warekau mi pa okanmaike, onoka wane, ŋine birakaki ketke, eŋe wetŋineŋo mi malipka okanmami, yewa wane ŋine yaleoken okan okanmami.
JOH 5:39 Ŋine Anutu wane papiao pamaike yewa dapot okanmami, onoka wane, ŋine iwa yale det okanmami, yewa wane kotino ŋinŋine baŋ gege togon maratkaikei, so papia yewaŋoka naŋane kinene ra wakone okanmaike!
JOH 5:40 Ŋo onoka wane ŋine eweke more gege togon maratkaikei wane naŋano mi sari okanmami?
JOH 5:41 “Na ŋei edo sola mawa mawa kine kine okannanikei wane ma zuaŋ mi okane ramaile.
JOH 5:42 Ŋo na ŋinane kine mo detlukmaile, ŋinane kotoŋino yemo Anutu wane simileŋo mi paulukmaike.
JOH 5:43 Na Magak wane eŋetko eŋine tungo biranangi sarikole, ŋo ŋine siluŋ kima mi okan nanmami, gemage ŋei yauwine mane eŋine eŋetko sariki ŋine baŋ kima okankaikei.
JOH 5:44 Ŋine ŋidomka sola mawa mawa, ea wane yemo simile ŋun okanmaike, ŋo ŋine Anutu weku eŋano ŋine mawa mawa yewa mi togole more yuane mamami paki, mo daleo ŋine wetŋineŋo maine malipkaikei?
JOH 5:45 Ŋine naŋane iwa yale misuk desikei, oŋo ŋenane kineze eŋe baŋ Magaine ra wakone olasiake, i midakaka. Mose eŋe wekuŋo baŋ ra wakon ŋuniake. Moseŋo qesiŋ ŋoniake rau paki, eŋe mogatmami, oŋo baŋ ra wakon ŋuniake.
JOH 5:46 Ŋo ŋine welekatne Mose wane don dere malip kakoi ra, yemo naŋane don yale waka dere malip kaurap, onoka wane, Mose eŋe naŋane ra more don ea qeke.
JOH 5:47 Ŋo Moseŋo don qeke, yewa ŋine mi dere malip kakoi, paki mo daleo noŋo don ramaile, iwa maine dere malipkaikei me?”
JOH 6:1 Yesu eŋe don yewa rawareki qoeki, zinge Galili Doku Namuŋ, eŋetine mane Tiberius Namuŋ, yuane eri woken arike.
JOH 6:2 Ariki ŋei ŋerep magu suaine edo ŋadino mogatka arikoi, onoka wane, eŋe zomarop eŋano urata togole maki paki ma menaŋ ongi kakoi, ea wane ŋadino arikoi.
JOH 6:3 Yesu eŋe meŋoine maneo wa more, pese ket dokoine eŋerop metke.
JOH 6:4 Anutuŋo Yuda ŋei Loloŋonge, ea wane zonom ma taboŋ met met naso mo bomileke.
JOH 6:5 Yesu eŋe deine pore lolikke, paki ongi, ŋei ŋerep magu suaineŋo eŋano sarikoi, eso eŋe Pilip olale rake, “Ŋene diawao ŋine ŋara mane maine ŋei ŋerep magu suaine iwa eŋane rokop qole gume onikene?”
JOH 6:6 Eŋe don iwa rake, yemo eŋe yaup Pilip liwekkake, ŋo Yesu eŋine kine kine dalino okaniake yemo mo detke.
JOH 6:7 Pilipŋo mainge olatke, “Ŋene beret 200 kina wane rokopŋo qole more, ŋei ŋerep magu suaine iwa gume onŋem neu, mi rokop oniake.”
JOH 6:8 Dokoine eŋane keuo ŋine mane Andrea, Saimon Petoro wane ŋoleŋo rake,
JOH 6:9 “Medep mane iwa oŋo beret mete mane (5) mamaike so zawon etke (2) magemaike, ŋo yalineŋo daleo ŋei ŋerep magu iwa maine rokop oniake?”
JOH 6:10 Yesuŋo dokoine edange, “Ŋine ŋei ŋerep edanbi pese ket met wareu.” Yewao qiziŋ loutne pake, eso ŋei ŋerep korop eŋe mo ea pese met warekoi, metkoi ŋei ŋerep yewa eŋane zaleene 5, 000.
JOH 6:11 Yesu eŋe beret maki paki, Anutu meŋenka more mosopkaki paki ma louleke, eso damo qe, ŋei ŋerep mere arikoi, yewa ebonge. Eŋe rokop weku yewaka zawon etke yewa wane okange, pakiso eŋe koropŋo nekeiwane onge, ea wane rokop nekoi.
JOH 6:12 Eŋe nemageu korop ŋatene qeke paki, Yesuŋo dokoine edane rake, “Ŋara natne qeligeu metmaike, yewa meikeu wakep, neneene tutule natne mane misuk mataliŋem payake.”
JOH 6:13 Eso eŋe neu ŋateene qeki tutule pake, yewa korop mau ketmage kela 12 watkeke.
JOH 6:14 Paki mo ŋei ŋerep yewa eŋe masi togogole ea Yesuŋo make, yewa kau paki rakoi, “Welekatne, iwa eŋe propet mane kepeo sari wakoniakane rakoi, ea mo iwa!”
JOH 6:15 Yesu eŋe mo detonge, eŋe sari mete togon mau paki, ŋei waomene birakaikei wane okangoi, yale okanbi, Yesu eŋe koso eŋineka zinge bonagao wake.
JOH 6:16 Kepe ketki rarapko Yesu dokoine eŋe doku namugo ketkoi.
JOH 6:17 Ket more seki kutno wakoi paki, koso zinge doku namuŋ yuane Kaperneam matkoken arikoi. Ruo kereki Yesu eŋe dokoine eŋano mi ari lotkeke.
JOH 6:18 Paki so, dokoine enŋeneka geu momo togogole puangi dibom suaine wieke.
JOH 6:19 Yesu dokoine eŋe puli kito ariu 6 kilomita ea wane rokop okangi eŋe kau, Yesu eŋe doku kutno gesokma gesokma sarike. Sari seki osino lotkeki dokoine eŋe oŋaene qaeke.
JOH 6:20 Yale okanbi Yesuŋo edange, “Ŋine mi kaet okanbi. Iwamo noŋom sarimaile!”
JOH 6:21 Pakiso eŋe mo ea eweke more Yesu ma birakau seki koto wake, Eso mo mat arikei wane rakoi, yewaka sekiŋo ari lotkeke.
JOH 6:22 Kepe qaeki ŋei ŋerep magu eri doku namuŋ nat metkoi, eŋe kau seki weku qeliŋkau yewa metke. Ŋei ŋerep eŋe mo detkoi, Yesu eŋe dokoine eŋerop sekiwo weneŋ mi wa arikoi, ŋo eŋe Yesu qeliŋka enŋeneka arikoi.
JOH 6:23 Seki natne Taiberias ŋine sarikoi edoka sari Waomŋo beret meŋenka more ŋei ŋerep magu suaine ebongi nekoi, qezarek ea wane osino sari kitokoi.
JOH 6:24 Ŋei ŋerep magu eŋe onbi, Yesu eŋine so dokoine yewa mi metkoi, pakiso, seki kutno wa so, koso zinge Kaperneam matko Yesu zuaŋka arikoi.
JOH 6:25 Ŋei ŋerep eŋe doku namuŋ nat paromino Yesu maratkau paki olale rakoi, “Ge naso dango iwa sarine?”
JOH 6:26 Yesuŋo mainge edange, “Na ŋidanbe detpi, ŋine na nanikei wane zuaŋ nanmami, yemo bret gumeŋunbe korop neu ŋatŋine qike, kine ea wane zuaŋ nanmami, ŋo ŋine noŋo urata mawe zonom togogole ka ma okanmaile, ea wane kine detlukeu paki, mi zuaŋ nanmami.
JOH 6:27 Ŋine ŋara esatka bori okanmaike, yalinane urataine misuk maikei, ea wane turuŋine yemo ŋara bori worine midaine banine paki gege togon marat kaikene, ea wane urataine maikei. Ŋara iwa yemo baŋ Ŋei Wawainane Gipoleŋo ŋiboniake, onoka wane Magak Anutuŋo eŋet biŋek mo gege togon wane ŋara ŋiboniakane naŋane kutno motke.”
JOH 6:28 Eŋe Yesu qesonka rakoi, “Ŋene daleo okane more Anutu wane urata maine maikene?”
JOH 6:29 Pakimo Yesuŋo doneene turuŋine mainge more edane rake, “Weku ŋeiwa birakaki ketke eŋane don dere malipkaikei.”
JOH 6:30 Eŋe mainge rakoi, “Ge onokaka masi togogole mane baŋ manom, ŋene yewa maine kaikene paki donŋone dere malipganikene? Ge onokaka urata mane maikene?
JOH 6:31 Ŋenane aso ŋaboze eŋe kepe yaup papaino Anutu wane ŋara ne gekoi. Anutu wane Papiao iwa yale ramaike ea wane kop, ‘Eŋe qeliwo ŋine ŋara nekeiwane ebonge.’”
JOH 6:32 Rau so Yesuŋo iwa yale edange, “Na ŋidanbe detpi! Moseŋo ŋibonge, yewa yemo qeli wane ŋara mi ŋibonge, ŋo naŋane Maganeŋo yemo welekatne qeli wane ŋara ŋibon okanmaike.
JOH 6:33 Anutuŋo sogino kepe yaup papaino yemo kepe wane ŋara ŋibonge, koso naso iwao yemo ŋei mane mo birakaki ketke, eŋe ŋei ŋerep kepe baŋem gege togon wane ŋara wele ma wakone ŋiboniakane.”
JOH 6:34 Raki mo eŋe olale rakoi, “Suaine, ge siluŋ ŋara yewa naso baŋem ŋebon okanikene.”
JOH 6:35 Yale raumo Yesuŋo iwa yale edange, “Na gege togon wane ŋara, mane eŋe naŋano sariake, eŋe baŋ ŋara wane mi seukeake. Ŋo mane eŋe na malipnaniake, eŋe baŋ doku wane mane mi seukeake.
JOH 6:36 Na ukude mo ŋidanbe ŋine mo nanimi, ŋo siluŋ baŋ mi malip nanikei.
JOH 6:37 Maganeŋo ŋei ŋerep nin okanmaike, korop yewa eŋe baŋ naŋano lotke warekei, mane eŋe naŋano lotkeake na baŋ mi mainkawe ariake.
JOH 6:38 Na qeliwo ŋine kepo ketkole, yemo onoka wane mida, Magakŋo talenange, paki na eŋane don dereret mogare ketkole, ŋo na nae don dereret mogare mi ketkole.
JOH 6:39 Na Magak wane simile mogare ketkole, yemo Maganeŋo ŋei ŋerep korop ninwareke, yewa eŋano ŋine natne qeliŋ onbe mi siukkei, ŋo siluŋ naso qoeki na korop ma wirik onbe wisikae wie warekei,
JOH 6:40 Maganane simile yemo iwa yale, ŋei ŋerep korop eŋe Gipole ka okanmami so malipka okanmami, eŋe gege togon marat kawarekei. Paki mo na baŋ naso qoeki ma wirik onbe wisikae wie warekei.”
JOH 6:41 Yesu eŋe don iwa yale Yuda eŋe detpi rake, “Na ŋara qeliwo ŋine ketkole.” Eŋe yale rakane Yuda ŋei eŋe kieke dere worik kau paki eŋane don rakoi.
JOH 6:42 Paki so eŋe iwa yale rakoi, “Ŋei iwa eŋe Yesu, Yosep wane gipole me? Ŋene eŋane magaine so nagaine mo det otmaine me? Paki mo eŋe onoka wane eŋe qeliwo ŋine ketke ramaike?”
JOH 6:43 Yesuŋo mainge edane rake, “Ŋine ŋidomka don zok ramami yewa qeligeu.
JOH 6:44 Ŋei mane eŋe oŋomka simileinane naŋano maine mi sari lotkeake. Midakaka! Magakŋo talenangi ketkole oŋo tebakaki yemo naŋano lotkeake, paki mo na baŋ naso qoeyake, naso yewao deŋesereo ŋine ma wirik kawe wisikae wieake.
JOH 6:45 Propet eŋane papiao don iwa yale qekoi, ‘Ŋei ŋerep korop eŋe baŋ Anutu oŋom miti don kito edaniake.’ Mane eŋe Magak wane don desiake so eŋano ŋine dereret mayakeŋo, naŋano sari lotkeake.
JOH 6:46 Ŋei maneŋo Magak mane mi kake, eŋe mo kake ea mane mi ramaike, midakaka, Anutu wanoŋine ketke, eŋe weku oŋoka Magak kakane ramaike.
JOH 6:47 Na ŋidanbe detpi! Ŋei mane eŋe na malipnaniake, eŋe gege togon marat kayake.
JOH 6:48 Na gege togon wane ŋara.
JOH 6:49 Ŋinane aso ŋabokop ŋine eŋe kepe yaup papaino Anutu wane ŋara ne gekoi, ŋo siluŋ seukwarekoi.
JOH 6:50 Ŋo ŋara mane qeliwo ŋine ketke, ŋei mane eŋe ŋara yewa neake eŋe mane mi seukeake.
JOH 6:51 Na ŋara gegeinerop qeliwo ŋine ketkole, ea wane ŋei mane eŋe ŋara yewa neake, eŋe naso baŋem ge ariake, ŋara yewa na baŋ eŋe manikale, yemo nae bikumne. Yewa kepe baŋem ŋei ŋerep eŋe gege togon ma wakone ebongi ge arikei.”
JOH 6:52 Don iwaŋo Yuda ŋei eŋano sot osi osi ma wakongi edomka auye kito qok okane qesone rakoi, “Ŋei iwa eŋe daleo okangi paki bikumine iwa ŋebongi nekenane ramaike?”
JOH 6:53 Rauso Yesuŋo edane rake, “Na ŋidanbe detpi! Ŋine Ŋei Wawainane Gipole wikile detke, bikumine ea mi detluka nekei, so eŋane weŋemine, ea mi malipka nekei, ŋinane wetŋino gege togon wane numa mane mi wakone payake.
JOH 6:54 Ŋei mane eŋe naŋane bikumne so weŋemne neake eŋe gege togon marat kayake. Paki mo na baŋ naso qoeki ma wirik kawe wisikae wieake.
JOH 6:55 Naŋane bikumne yewaŋo ŋara wele, naŋane weŋemne yewaŋo doku wele.
JOH 6:56 Ŋei mane eŋe naŋane bikumne neake so weŋemne neake eŋe naŋane kotono geake, ŋo noŋo eŋane kotino gekale.
JOH 6:57 Magak gegeinerop ŋo talenangi ketkolane, eŋane ra more na yale waka gege togon gorop gemaile. Rokop yale waka ŋei mane naŋane bikumne neake, eŋe baŋ naŋane raki paki gege togon gorop okaniake.
JOH 6:58 Iwa yemo ŋara weti qeliwo ŋine ketke, ŋara ea ŋinane aso ŋabokop ŋine kepe yaup papaino ne gekoi, ŋo siluŋ koso seukwarekoi, yaline midakaka! Ŋei mane eŋe ŋara weti qeliwo ŋine ketke, yewa neake, eŋe baŋ gege togon naso baŋem ge ariake.”
JOH 6:59 Yesu eŋe don iwa raki paki, Yuda eŋane miti lewa lewaŋ urumgo Kaperneam matko kito edange.
JOH 6:60 Dokoine eŋe Yesu wane don ea detkoi paki, loutneŋo don yewa detpi paki rakoi, “Don iwa yemo zok umatne okanmaike. Maŋo maine desiake?”
JOH 6:61 Yesu eŋe dokoine don edange, eŋe ea dere umareu paki, ea wane maneŋo Yesu mainge mi olatkoi, Yesu eŋe wetineŋo mo oŋomka detki paki, qeson one rake, “Don iwa detpi ŋibumaikane qeliŋgei me?
JOH 6:62 Pakimo, Ŋei Wawainane Gipole eŋe koso zinge kere alakan gekeo, waki ŋine kau paki detpi daleo okaniake?
JOH 6:63 Anutu wane Asuŋo ŋei gege ma wakone ebon okanmaike. Ŋei wane sola bikumŋo gege ma wakone ebo ebon yemo mi paulukmaike. Na don iwa ŋidanmaile, yemo Asurop so gegeinerop.
JOH 6:64 Ŋo siluŋ ŋinano ŋine natne eŋe dere mi malip kamami!” Yesu eŋe mo qei kino kieke more detke, ŋei diawa edo donne dere mi malipkaikei, ŋei yewaŋo ŋaba eŋano siron qeki neukei, ŋei yewa eŋe modatkake.
JOH 6:65 Paki koso takotke edange, “Na kine yalewa wane ŋidane rakole, ‘Ŋei mane eŋe Magakŋo mi ma ewekkaki naŋano sari lotke gege, ea mo mi pamaike.’”
JOH 6:66 Naso yewaoka dokoine eŋane keueno ŋine loutneŋo eŋe ŋadekka more arikoi, eŋane ŋadino koso mi arikoi.
JOH 6:67 Pakiso Yesuŋo dokoine 12 edane rake, “So ŋine yale waka qeliŋnane ariwarekei me?”
JOH 6:68 Saimon Petoroŋo olale rake, “Waom ŋene ge qeliŋgane koso maŋano arikene? Ge don kito ŋedan okanmaine, yewaŋoka weku gege togon ŋeboniake.
JOH 6:69 So ŋene mo malip ganmaine, so mo detlukmaine, ge Koboboine Weku Anutu wano ŋine ketkone.”
JOH 6:70 Yesuŋo mainge edange, “Na ŋine ŋei magu 12 mo ma wakon ŋungole, ŋo siluŋ ŋinane keu ŋino ŋine maneŋo asu qotkoinane biŋek okanmaike!”
JOH 6:71 Eŋe Yudas Iskariot wane rake, eŋe Saimon Iskariot wane gipole. Yudas Iskariot eŋe dokoine 12 ebuke, eŋane keueno ŋine, eŋe baŋ siron qeki, ŋaba edo Yesu ma more qeu seukke.
JOH 7:1 Ea wane ŋadino kaiwe mama natne Yesu eŋe Galili kepeo lolike arike. Eŋe Yuda kepeo ariakane mi kake, onoka wane, Yuda ŋei ŋetne eŋe qekei wane okangoi, ea wane.
JOH 7:2 Yuda ŋei eŋane Seli Kise ea wane taboŋ met met wane nasoine mo bomileke.
JOH 7:3 Pakiso, Yesu ŋolekoune eŋe olale rakoi, “Ge mat iwa qeligenom paki Yuda kepeo arinom paki, geŋone dokoŋone eŋe urata korop kuneŋine ge mamaine, ea kaikei.
JOH 7:4 Ŋei mane eŋe ŋei ŋerep koropŋo detkaikei wane raki paki, urata sanka mi ma okanmaike. Ge kine kine yaline makenane ramaine, yemo ge didiwo okoranom paki, kepe baŋem ŋei ŋerep eŋane deo manom, eŋe geŋane kine desikei!”
JOH 7:5 Eŋine ŋolekoune eŋe yale waka done dere mi malip kakoi, paki eŋe yale wane eŋe don ea rakoi.
JOH 7:6 Ea wane Yesuŋo doneene turuŋine mainge edane rake, “Naŋane naso yemo mi bomile sarimaike. Naso natne korop yemo ŋinane naso.
JOH 7:7 Kepe ŋei ŋerep eŋe ŋine maine mi qaisik ŋunikei, ŋo na yemo qaisik nanmami, onoka wane gege mageene borikine yewa tako rakot ra wakone edanbe, ea wane qaisik nanmami.
JOH 7:8 Ŋine ŋidom ari taboŋ met met wane naso yewa kau, ŋo na yemo taboŋ met met iwao mi arikale, onoka wane naŋane nasone mi bomile sarimaike, ea wane.”
JOH 7:9 Yesu eŋe don yalewa edange, Pakiso eŋe Galili kepeoka toma geke.
JOH 7:10 Yesu ŋolekoune eŋe Seli Kise wane taboŋine met met ea mesikei wane alakane arikoi. Pakiso Yesu eŋe yale waka ŋado eŋineka arike, eŋe didiwo mi arike, eŋe sanka arike.
JOH 7:11 Yuda ŋei ŋetne eŋe Seli Kise taboŋine metkoi, yewao Yesu zuaŋkakoi. Paki qesone rakoi, “Eŋe diao gemaike?”
JOH 7:12 Ŋei ŋerep magu suaine eŋe eŋane donka saŋepka zok ra wakoi. Pakiso, ŋei ŋerep natne edo rakoi, “Eŋe ŋei maine.” Rauso natne eŋe rakoi, “Mida, eŋe ŋei wet ma siuk okan okanonmaike.”
JOH 7:13 Ŋo siluŋ maneŋo eŋane don suaineka didiwo mi rake, onoka wane eŋe Yuda ŋei ŋetne eŋane kaetongi yale okangoi.
JOH 7:14 Seli Kise wane taboŋine metpi, keuno okangi Yesuŋo Bakom urumgo waki, paki kieke ŋei ŋerep miti kito edange.
JOH 7:15 Pakiso, Yuda ŋei ŋetne eŋe zok manerop oŋaene qaeki rakoi, “Ŋei iwa eŋe kibi urumgo mi wake, ŋo daleo okane more, miti wane kine zok detlukmaike?”
JOH 7:16 Rauso Yesuŋo edane rake, “Na miti wane kine kito ŋidan maile, yemo naewo ŋine mida. Iwamo talenangi ketkole, Anutu wano ŋine sarimaike.
JOH 7:17 Ŋei mane eŋe eweke more, Anutu wane don dere tewekeakane, naso eŋe baŋ na miti don kito ŋidanmaile, ea wane kine iwa desiake, na don kito ŋidanmaile, yewa mo Anutu wano ŋine sarimaike, me na nae dereretko ŋine sarimaike.
JOH 7:18 Ŋei mane eŋine dereretino ŋine don ŋidaniake, eŋe oŋomka eŋine eŋet biŋekine ora mawakaikei wane okaniake, ŋo ŋei mane eŋe talekaki ketke, eŋane eŋet biŋekine ora mawa kayake, ŋei yewa eŋe wawaineine midaine. So eŋano isi don mane mi pamaike.
JOH 7:19 Ŋine sogino Moseŋo ra rokop don ŋibonge, ŋo siluŋ ŋinane keuo ŋine maneŋo ra rokop don yewa mane mi tewek okanmaike, paki mo ŋine onoka wane na nekukei wane okanmami me?”
JOH 7:20 Ŋei ŋerep magu eŋe mainge olale rakoi, “Ge asu qotkoineŋo koto ŋono ket gemaike, maŋo gekuki seukkenane okanmaike me?”
JOH 7:21 Yesuŋo edane rake, “Na urata kakapa weku ŋei mane ma menaŋ kakole, paki mo ŋine korop oŋaŋine qaeke. Pakimo, ea wane ŋine na nekukei wane okanmami?
JOH 7:22 Onoka wane Moseŋo gipolekop ŋine solaene sisine kitatkei wane ra ŋunge mane, yemo Moseŋo mida, yemo ŋinŋine aso ŋabokopŋine edo masi ea mo kiekkoi, ea wane ŋine baŋ medewekopŋine baŋ zonom ma taboŋ met met naso yewao solaene sisine kitasikei.
JOH 7:23 Medep mane zonom ma taboŋ met met naso yewao solaine sisine kitasikeiwo, Mose wane ra rokop don yewa baŋ mi qe barakkei me? Paki mo ŋine onoka wane noŋo zonom mama nasoo ŋei mane mawe menaŋge, ea wane ŋine naŋane sotŋine osimaike?
JOH 7:24 Ŋine deŋineŋo kine kine one more, misuk one wanok onikei, ŋine kine kine one wanok onikei, yemo masi tanik bile me koboboine gege, eaŋo wele okaniake.”
JOH 7:25 Ŋei ŋerep natne Yerusalem ŋine eŋe kau Yesuŋo kine kine make so okange, ea wane eŋe rakoi, “Ŋei iwa ŋei ŋetne edo suaine qekei wane zok ra okanmami, iwa mo daleo?
JOH 7:26 Kau! Eŋe lewa lewago don ra okanmaike, paki mo eŋe don olale mi rawetka okanmami! Ea welekatne ŋei ŋetne eŋe detkamami, eŋe Mesia kaki wane?
JOH 7:27 Ŋo ŋei iwa wane wako wakon matinane kine ŋene koropŋo detka waremaine, ŋo Waomŋo ŋeiwa Mesia birakaki sariakane ra rokop donine rake, ea wakongi, ŋei maneŋo eŋane kine ea maine mi desiake.”
JOH 7:28 Yesu eŋe Bakom Urumgo miti don kito edane okora don suaineka iwa yale ra edange, “Ŋine welekatne na detnanmami, so na matne dia ŋine sarikole ea detmami me? Ŋo siluŋ na noŋomka mi sarikole, na maganeŋo talenangi sarikole, ea mo welekatne, ŋo ŋine ea mo maine mi detluk kamami.
JOH 7:29 Ŋo na yemo, na eŋe detluk kamaile, onoka wane, na eŋerop gema gewe mo, oŋo talenangi sarikole.”
JOH 7:30 Paki, eŋe don ea dere more ma lukkakei wane okangoi, ŋo siluŋ ŋei maneŋo metine bira solaino mi uakake, onoka wane makei wane nasoineŋo mi bomileke.
JOH 7:31 Ŋo siluŋ ŋei ŋerep magu suaine eŋano ŋine loutneŋo malipka rakoi, “Mesia sariakane, Anutuŋo nasoine mo sogino ra more ra rokop donine rake, wane yewaŋo sariakeo, eŋe ŋei iwaŋo masi kine kine togogole mamaike, ea korop baŋ oŋo yuanka more, masi kine kine natne wawaineka ma wareake me?”
JOH 7:32 Ŋei ŋerep magu eŋe Yesu wane don kine kine loutne saŋepka auye qeuye okane ramageu, Parisi eŋe detkoi, paki eŋe so Pris Ŋetne Suaine, eŋe au more tebe ŋei natne taleongoi, eŋe ari Yesu ma lukkakei wane.
JOH 7:33 Pakiso Yesuŋo rake, “Na nasomde nigatne bamgoka ŋinerop gekale, ŋo na baŋ zinge Magak talenangi ketkole, eŋano koso arikale.
JOH 7:34 Ŋine baŋ zuaŋnanikei, ŋo ŋine baŋ mi marat nanikei, onoka wane na mat gekale, yewao ŋine mi arikei.”
JOH 7:35 Yuda ŋei ŋetne eŋe edomka auye rakoi, “Eŋe diawao ariki ŋene zuaŋka mi marat kaikene? Eŋe Grik eŋane mat suaine pa arimaike, yewao Yuda ŋei gemami eŋano ariake, paki mo Grik ŋei miti don kito edaniake me?
JOH 7:36 Eŋe ramaike, ‘Ŋine baŋ zuaŋ nanikei, so ŋine baŋ mi marat nanikei,’ so, ‘Na mat gekale, yewao ŋine mi arikei,’ kine daleo wane don yewa ramaike?”
JOH 7:37 Taboŋ mere eŋet miti oko okan naso yewa kaiwe qoi qoine metkoi. Naso yewaŋo naso suaine okanmaike. Kaiwe yewao Yesuŋo wie okorake paki, suaineka boka rake, “Ŋei mane eŋe dokuinane seukki paki naŋano sari doku neake.
JOH 7:38 Anutu wane Papiaŋo iwa yale ramaike, ‘Ŋei mane eŋe na malip naniakeo, yemo eŋane kotino ŋine gege togon wane doku deine matkine qake ket sik salalak qe payake.’”
JOH 7:39 Yesu malip kakoi, ŋei yewa edo Asu maikei wane don iwa rake, naso yewao Asu mi ebonge, yemo onoka wane mida, Yesuŋo don ea rake, eŋe qeli ewe zonomine kotino mi wake, so Asu mi birakaki ketke, mida, baŋ seukki paki qeliwo wake, naso yewao, Asuŋo doku tau tau magu eŋano ket zonom ebonge.
JOH 7:40 Ŋei ŋerep magu suaine eŋano ŋine loutne edo don iwa raki detkoi, paki eŋe rakoi, “Ŋei iwa, eŋe welekatne propet Anutuŋo birakaki, kepo sariakane rake, tomaka gemaine, eŋe mo iwa!”
JOH 7:41 Natne eŋe rakoi, “Iwa mo Mesia welekatne!” Ŋo natne eŋe rakoi, “Mesia eŋe baŋ Galili kepeo mi wakoniake! Eŋe mat yauwine okanmaikane, ea maine mi wakoniake, midakaka.
JOH 7:42 Anutu wane papiaŋo ramaike, yemo baŋ Mesia eŋe Dawit wane ŋosa wili wiliine eŋane keuo ŋine, so eŋe baŋ Betlehem matko, Dawit mat geke, yewao wakoniake.”
JOH 7:43 Eso ŋei ŋerep eŋe wetene wiri poripke magu etke okangoi, yemo Yesu wane rau paki,
JOH 7:44 natne eŋe ma lukkakei wane okangoi, ŋo siluŋ ŋei maneŋo metine bira solaine mi uakake.
JOH 7:45 Tebe ŋei eŋe koso zinge Pris Ŋetne Suaine so Parisi eŋano arikoi. Pakiso, eŋe qeson one rakoi, “Ŋine onoka wane mi ma sarimami?”
JOH 7:46 Tebe ŋei eŋe mainge edane rakoi, “Ŋei maneŋo sogino ŋei iwa don ramaike, yalewa mi rake!”
JOH 7:47 Rauso, Parisi eŋe qeson one rakoi, “Eŋe ŋine yale waka wet masiuk okanŋunike me?
JOH 7:48 Ŋine detpi, ŋenano ŋine ŋetne mane, me Parisi maneŋo eŋane don dere malip kamaike me? I Midakaka.
JOH 7:49 Ŋei ŋerep magu eŋe malip kamami iwa, eŋe Mose wane ra rokop don yewa mi detmami, ea wane eŋe Anutu wane soa yewa wane bano waketmami!”
JOH 7:50 Eŋano ŋine mane Nikodemus, ŋei yewa oŋo alakan Yesu kayakane arike, oŋo edane more rake,
JOH 7:51 “Ŋenze ra rokop don wane rokopko, ŋene ŋei mane yaup dongo mi birakaikene, ŋene mikepka kineine detkaikene, so eŋe sot okange yewa kaulukkene.”
JOH 7:52 Eŋe mainge rakoi, “Ea maine, ŋo ge yale waka Galili ŋine me? Papia dapot lukenom paki, kine desikene, propet mane Galili kepeo ŋine sari arine, ea mo mane mi pamaike.”
JOH 8:1 Ŋei ŋerep korop eŋe mateno ariwarekoi, ŋo Yesu eŋe Oliwa Bonagao wake.
JOH 8:2 Kepe qaeki sakoka eŋe koso zinge ari Bakom Urumgo wake, ŋei ŋerep korop eŋe sari qeatkakoi, pakiso, Yesu eŋe pese ket mere so kieke miti kito edange.
JOH 8:3 ra rokop don kito ebo ebon so Parisi eŋe bailalaŋ ŋerep mane yau yaup geki marat kakoi, yewa Yesu wano ma ari birakau keueno ŋei ŋerep deeno okorake.
JOH 8:4 Pakiso, Yesu olale rakoi, “Kito ŋebo ŋebon, ŋerep iwa eŋe bailalaŋ maki kakoi,
JOH 8:5 so ŋenze ra rokop dongo Moseŋo mo ra togole ŋebonge, ŋerep mane yaline okangi, eŋe maine wesiŋo qeu seukeake. Paki mo goŋo daleo ramaine?”
JOH 8:6 Eŋe don iwa rakoi yemo liwekkakoi, don mataliki don urata bira kaikei wane. Ŋo siluŋ Yesu eŋe kuge ket more metineŋo kepo kibi qeke.
JOH 8:7 Eŋe yewaka okorau paki, qeso qeson zok qesonkau eŋe kaŋ qae wieki paki edane rake, “Ŋinane keu ŋino ŋine mane borikine mi ma okanmaike, oŋo maine mikep alakane more wesiŋo qeake.”
JOH 8:8 Eŋe koso kuge ket kepo metineŋo kibi manerop qeke.
JOH 8:9 Eŋe yale detpi paki, korop saket weku weku ariwarekoi, ŋetne edo alakane saketpi so, ŋei natne eŋe ŋado saket ari warekoi, biraka ari wareu Yesu eŋineka okorake, ŋo ŋerep eŋe yewa eŋineka Yesu wane kaitko okorake.
JOH 8:10 Yesu eŋe kaŋ qae wieki paki ŋerep qesonka rake, “Ŋerep, ŋei iwa eŋe diao ari waremami? Maneŋo mi qeliŋkau, iwa okora dongo mi bira ganmaike?”
JOH 8:11 Ŋerepŋo rake, “Suaine, maneŋo iwa mi okoramaike.” Raki so Yesuŋo olatke, “Ea maine, noŋo yale waka sot turuŋŋonane dongo mi bira ganikale. Arinom paki, borikine koso manerop misuk maikene.”
JOH 8:12 Yesu eŋe koso manerop ŋei ŋerep edane rake, “Na kepe baŋem eŋane kiwa qelaŋaninerop, mane eŋe naŋane ŋadeno mogatnane sariake, eŋe gegeinane kiwa togogole marat kayake, so eŋe panamango mane mi geake.”
JOH 8:13 Raki so Parisi eŋe Yesu olale rakoi, “Ge goŋomka geŋone kineŋone ea ra wakone, urata so tanik manikŋone, ea ra qelaŋanmaine, yalinane ŋei eŋe geŋane don ramaine, yewa maine mi malip kaikei.”
JOH 8:14 Yesuŋo mainge edane rake, “Mida, ŋo na noŋomka nae kinene welekatne ra wakone ramaile, yemo wele, ea wane ŋei ŋerep eŋe naŋane don dere maine malip kaikei, onoka wane, na diao ŋine wie sarikole, yewa detmaile, so diao arikale, yewa weneŋ detmaile. Ŋine yemo diao ŋine sarikole, me diao arikale, yewa mo mi detmami.
JOH 8:15 Ŋine yemo kepe ŋei eŋane kine tile tilek urata yewa ma okanmami, ŋo na yemo ŋei mane wane kine mi tilek okanmaile.
JOH 8:16 Ŋo na ŋei mane wane kine tile tilek urata makaleo, ŋei eŋe naŋane don ramaile maine, ea malipkaikei, ea yemo, naŋane kine tile tilek urata yewa wele okaniake, onoka wane, na noŋomka urata iwa mi mamaile, Magak talenangi ketkole, eŋe weneŋ narop ge more qesiŋ nanmaike.
JOH 8:17 Ŋinŋine ra rokop dongo iwa yale qekoi pamaike, ŋei etkeŋo don wekuka dere raikeik, yewaŋo don wele.
JOH 8:18 Na noŋomka nae kine ra wakonmaile, paki, Magak talenangi ketkole, eŋe yale waka naŋane kine ra wakon okanmaike, so ŋere etkeŋo don wele wekuka ra wakonmaite yewaŋo wele.”
JOH 8:19 Yale raki Parisi eŋe qesonka rakoi, “Magaŋone ramaine, eamo eŋe diao gemaike?” Yesuŋo mainge iwa yale edange, “Ŋine na mi detluk nanmami, wane ŋine yale waka Magak weneŋ mi detluk kamami, ŋo ŋine na detluk nanikei, yemo ŋine Magak yale waka detluk kaikei.”
JOH 8:20 Yesu eŋe Bakom Urumgo wesi katapa metkoi, urum yewao miti kito edangi paki, don iwa korop rake, pakiso eŋano ŋine maneŋo mi ma lukkake, onoka wane, eŋe ma lukkaikei wane nasoineŋo mi bomilekane yeine qeliŋ kakoi.
JOH 8:21 Yesu eŋe koso manerop ŋei ŋerep edane rake, “Na biraŋune arikale, ŋo ŋine baŋ zuaŋ nanikei paki, borikine ŋinerop ge mage baŋ seukeu paki, sora gerep wane biŋek okanikei. Na arikale, mat yewao ŋine maine mi arikei.”
JOH 8:22 Raki so Yuda ŋei ŋetne eŋe edomka enŋene au rakoi, “Eŋe ramaike, ‘Na arikale mat yewao ŋine maine mi arikei, ‘ eŋe oŋomka solaine yaku seukeakane ra ramaike me?”
JOH 8:23 Yesuŋo mainge edange, “Ŋine qei kepe wane kutno ŋine wakongoi, ŋo na yemo weti qeli welaine qeliwo ŋine ketkole. Ŋine kepe iwa ŋine sarikoi, ŋo na yemo kepe iwa ŋine mi sarikole.
JOH 8:24 Kine yale wane na ŋidane ramaile, ŋine baŋ borikine ŋinerop ge mage seuk warekei. So na mat yewa ŋine ra more mi dere malip kaikeiwo, yemo ŋine baŋ borikine ŋinerop ge mage seuk warekei.”
JOH 8:25 Pakiso eŋe qesonka rakoi, “Ge ma?” Rauso Yesuŋo edane rake, “Na ma? Yemo qei kino ŋidangole, ŋeiwa yewa yemo na iwa,
JOH 8:26 na ŋinane sot kine kine zok loutne, ea wane don ra okanmaile, so na sot kine kine ŋine yewa dere wanok okangale, so na maine mi ra wakon warekale, Magakŋo talenangi ketkole, eŋe wekuku, eŋane don yemo wele, na eŋane piino ŋine don kine kine korop detkole, na don weku yewa kepeo ŋei ŋerep korop ra edan okanmaile.”
JOH 8:27 Magainane don yalewa ra edangi, eŋe mi detlukkoi.
JOH 8:28 Ea wane, Yesuŋo takotke edane rake, “Baŋ ŋado ŋine Ŋei Wawainane Gipole kibego mawa qe kaikei, naso yewao, ŋine iwa yale desikei, na noŋomka Magakŋo biranangi ketkole, na noŋomka yalewa gemaile, ea baŋ detlukkei, so na nae dereretko ŋine kine kine mi ra ma okanmaile, ea midakaka! Ŋo siluŋ kine kine ra ma okanmaile, yemo Magakŋo kito ninge, yewa ra wakon okanmaile.
JOH 8:29 So magakŋo talenangi ketkole, eŋe narop ge okanmaike, eŋe qeliŋnangi naeka mi ge okanmaile, midakaka, eŋe naso baŋem urata kine kine ma okanmaile, yewaŋo Magak wet pesek ma okanmaike.”
JOH 8:30 Yesu eŋe don yale raki, ŋei ŋerep loutne eŋe dere malip kakoi.
JOH 8:31 Ea wane Yesu eŋe Yuda ŋei donine dere malip kakoi, yewa edane rake, “Ŋine naŋane don dere togogoleka tewekkei, yemo ŋine naŋane dokone aposolo wele okanikei.
JOH 8:32 Paki mo ŋine don welekatne ea wane kine desikei, detpi don welekatne yewaŋo siwot ŋungi, sot wane mulap midaine gekei.”
JOH 8:33 Raki mo, eŋe don iwa yale mainge olale rakoi, “Ŋene Abraham wane doko ŋosa ŋabokoune, ŋene ŋei mane wane qelit qeqe mane mi okane gekone, wane ge onoka wane don iwa yale ramaine, ‘Ŋine mulap midaine gekei?’”
JOH 8:34 Rauso, Yesuŋo edange, “Na ŋidanbe detpi, ŋei korop eŋe borikine ma okanmami paki, eŋe borikinane qelit qeqe yauwine okan okanmami.
JOH 8:35 Qelit qeqe ŋei yauwineŋo Magak wane mat koto naso baŋem mi geake, midakaka, Gipole eŋine kotino ŋineŋo yemo naso baŋem yewa ge okanmaike.
JOH 8:36 Ea wane Gipoleŋo siwot ŋungi, mulap midaine gekei, yemo ŋine mo welekatne sot wane mulap midaine gekei.
JOH 8:37 Ŋine Abraham wane ŋosa ŋabokoune na yewa detmaile, ŋo ŋine koso siluŋ nekukei wane okanmami, onoka wane, naŋane don ŋidan okanmaile, yewaŋo ŋinane koto ŋino mi ketmaike, ea wane.
JOH 8:38 Na maganeŋo kine kine sikannange, ea wane done ra wakon okanmaile, ŋo ŋine yemo maga ŋineŋo don so kine kine ŋidange, yewa okan okanmami.”
JOH 8:39 Raki so Yuda eŋe Yesu wane don mainge olale rakoi, “Ŋenane asoze yemo Abraham,” Yesuŋo mainge edane rake, “Ŋine welekatne Abraham wane ŋosakoune ra, yemo ŋine Abraham wane numa mogare urata make, ea wane rokop okanbi rap.
JOH 8:40 Na Anutu wano ŋine don welekatne detkole, don yewa ŋine ŋidan okanmaile, paki mo, ŋine nekukei wane okanmami, Abraham wane masi mane yaline mi okange, midakaka!
JOH 8:41 Ŋine yemo magaŋinano masi tanik manik pa okanmaike, yale waka okanmami.” Eŋe mainge rakoi, “Ŋene Magaze Anutu eŋe weku, ŋene eŋine gipole koune wele.”
JOH 8:42 Yesuŋo edane rake, “Anutu eŋe welekatne ŋinane magaŋine ra, yemo ŋine naŋane simileŋungi rap, onoka wane na Anutu wano ŋine ketkole, so ukude na iwa gemaile, na nae wetno mi ketkole, Anutuŋo talenangi ketkole.
JOH 8:43 Na don ŋidan okanmaile, yewa mo onoka wane detpi koto ŋino mi ketpa okanmaike? Kine yemo iwa yale wane, ŋine naŋane don dere tewekkei wane mi ewek okanmami.
JOH 8:44 Ŋine magaŋine Satan, eŋane dokoine ea wane ŋine magaŋinane simile yewa dere, eŋane tanik manik yewa mogare arikei wane ŋun okanmaike. Mokaka qei kino eŋe ŋei matali matali geke, eŋe don welekatne yewa ŋadekkake, ea wane eŋane kotino don welekatne yewa mane mi pamaike, eŋe isi don ra okanmaike, yewa yemo eŋane don, eŋe isi ŋei so isi don ea wane magaine.
JOH 8:45 Na don welekatne ŋidan okanmailane, ŋine naŋane don dere mi malipka okanmami.
JOH 8:46 Ŋinane keuo ŋine ŋei maneŋo naŋane sot maine marat kayake me? Ŋo na don welekatne ŋidan okanmaileo, yemo onoka wane donne yewa dere mi malipka okanmami?
JOH 8:47 Mane eŋe Anutu wano ŋine sarikeo, yemo ketine motki paki, Anutu wane don desiake, ŋo ŋine yemo Anutu wano ŋine mi sarikoi, ea wane ŋine ket ŋine motpi paki, Anutu wane donine ea mi detokanmami.”
JOH 8:48 Yuda ŋei eŋe don mainge Yesu olale rakoi, “Ge Samaria ŋei, Yuda ŋadino qelaŋ gemaine, asu qotkoine yewaŋo geŋane kotoŋono ket gemaike, ea welekatne me?”
JOH 8:49 Yesuŋo mainge edane rake, “Na asu qotkoine yewaŋo kotono mi gemaike. Na Magane ewine kitomaile, ŋo ŋine yemo naŋane ewene mi nitomami.
JOH 8:50 Na nae eŋet biŋekne ra mawa nagu kalane urataine mi mamaile, eŋet biŋekne ra mawa naniakane ŋei gemaike, Ŋei Weku, eŋe wano wanok ŋei.
JOH 8:51 Na ŋidanbe detpi, mane eŋe naŋane don dere teweke mageake, eŋe mane mi seukeake, midakaka!”
JOH 8:52 Yale raki mo, Yuda ŋei eŋe olale rakoi, “Ŋene ukude mo detlukmaine, ge asu qotkoineŋo kotoŋono gemaike! Abraham mo seukke, so propet eŋe yale waka mo seukkoi, ŋo ge iwa yale ramaine, ‘Mane eŋe naŋane don dere teweke mageake, eŋe mane mi seukeake.’
JOH 8:53 Ŋenane magaze Abraham seukke, goŋo Abraham wane rokop yuan kakenane ramaine me? So propet eŋe yale waka seukkoi, ge daleo okangenane ramaine me?”
JOH 8:54 Rauso, Yesuŋo mainge edane rake, “Na noŋomka eŋet biŋekne ra mawa naguwe, naŋane mawa mawaneŋo wele midaine okaniake, Weku mawa nan okanmaike, eŋe yemo naŋane Magane, eŋe wekuku, ŋine eŋane Anutu ra okanmami.
JOH 8:55 Ŋine eŋe mi detkakoi, ŋo na yemo eŋe mo detka okanmaile. Ŋo na eŋe mi detkamaile, yale rawe rap, yemo na isi ŋei yale ŋinane kimaŋine okanbe rap. Ŋo na welekatne eŋe detluk kamaile paki, eŋane don dere aŋaine tewek okanmaile.
JOH 8:56 Ŋinane ŋaboŋine Abraham eŋe naŋane nasone bomileki kayakane batne okange, wane nasone bomileki yewa kake, so wet pesek suaine detke.”
JOH 8:57 Yale raki Yuda ŋei eŋe rakoi. “Ge komaŋone 50 mi okange, ŋo ge Abraham mo kakone me?”
JOH 8:58 Yesuŋo mainge rake. “Na rawe detpi, mokaka Abraham eŋe mi wakone geke, naso yewao na ge sari gekole.”
JOH 8:59 Yale raki, so eŋe wesi ma more qekei wane okanbiso, siuke more Bakom Urumgo ŋine saket arike.
JOH 9:1 Yesu eŋe numa ariki paki ŋei mane nagainane kotino ŋine depilik wakonge, eŋe maratkake.
JOH 9:2 Eŋine dokoine edo qesonka rakoi, “Kito ŋebo ŋebon, maŋane sotŋo maki, ŋei iwa eŋe de pilik wakonge? Eŋine sotŋo me naga magaine erane sotŋo maki de pilik wakonge?”
JOH 9:3 Yesuŋo mainge edane rake. “Eŋe deine pilikke, yewa eŋine sot wane me naga magaine erane sot wane mida. Eŋe de pilik wakonge, yemo Anutu wane zonom togogole, ea wane kine de pilik yewa wane solao wakongi kaikei wane yale wakonge.
JOH 9:4 Ŋene na ukude mo kepe qaemaike, ea wane ŋene Waom wan urata maikene, na oŋom tale nangimo, na sarikole, ruo kereakane okanmaike, ŋeiŋo ruo urata maine mi maikei.
JOH 9:5 Na kepo gemaile, naso yewaoka noŋom kepe baŋem eŋane kiwa okane qelaŋan onikale.”
JOH 9:6 Yesu eŋe don iwa raki paki ea wane ŋadino mekatine kepo sopotkeke paki, mekatine yewa keperop manigingi, nalek okangiso, nalek yewa mawa de pilik ŋei mane wane deino qedeŋge.
JOH 9:7 Pakiso, olale rake, “Ari kaitŋone Siloam Namugo saukenom.” Doku namuŋ wane eŋet ea wane kine Ono dongo, “Talekake.” Raki so, ŋei yewa eŋe ari dokuwo kaitine saukke, paki zinge sariki, deine toeki potki lotkeki, kine kine korop kawareke.
JOH 9:8 Eŋine kimakoune so ŋei natne mo alakan kau mere, ŋei ŋerep wesi aboŋ kine kine mangei wane meŋen one geke, eŋe rakoi, “Ŋeiwa mere wesi wane ŋei ŋerep meŋen one geke, iwa me? Eŋe daleo?”
JOH 9:9 Natne eŋe rakoi, “Eŋe weku ea,” ŋo natne eŋe rakoi, “Mida eŋe midakaka, iwa mo eŋe qou qouka, ŋei mane kamaine, eŋe eŋine mida!” Yale rauso ŋei yewa eŋe oŋom edane rake, “Na welekakatne, nae iwa.”
JOH 9:10 Eŋe qesonka rakoi, “Deŋone daleo okane lotkike?”
JOH 9:11 Rau so eŋe edane rake, “Ŋei eŋetne Yesu oŋo nalek liwage more mawa deno qedengi paki, nolale reke, ‘Ari Siloam doku lomgo kaitŋone saukenom.’ Raki so na arile, ari kaitne saukewe, yewaka dene iwa toeki potlotke porile.”
JOH 9:12 Eŋe qesonka rakoi, “Ŋei yewa eŋe diao gemaike?” Eŋe edane rake, “Na mi detmaile.”
JOH 9:13 Pakiso, eŋe ŋeiwa de pilik pilikine geke, eŋe ma Parisi eŋano arikoi.
JOH 9:14 Yesu eŋe nalek liwage more, de pilik wane deine qedeŋgi lotkeke, kaiwe ea yemo zonom ma taboŋ met met naso yewao.
JOH 9:15 Parisi eŋe koso daleo okangi paki deine lotkeke, ea wane manerop qesonkakoi, qesonkau edane rake, “Eŋe nalekŋo deno qedeŋgi, na namugo ari kaitne saukile, ea wane na dene iwa maine pore kamaile.”
JOH 9:16 Parisi natne eŋe rakoi, “Ŋei yewa urata iwa meke, eŋe Anutu wano ŋine mi sarike, yalinane eŋe zonom ma taboŋ met met, ea wane ra rokop don yewa mi mogatmaike.” Ŋo natne eŋe rakoi, “Ŋei mane eŋe borikine mamaŋo kait masi togogole iwa yaline Anutu midaine daleo makirap? ea midaka!” Pakiso eŋe edomka poripke magu etke okangoi.
JOH 9:17 Eso Parisi eŋe ŋeiwae deine pilik pilipine geke, eŋe koso manerop qesonka rakoi, “Ŋeiwa yewa geŋane deŋone maki menagi, ge eamo eŋane daleo wetkemaine?” Pakimo eŋe doneene turuŋine mainge edane rake, “Eŋe propet mane.”
JOH 9:18 Ea welekatne Yuda ŋei ŋetne eŋe ŋei yewa eŋe welekatne de pilik wakone gekeŋo, koso deine maine potki lotkeke, ea eŋe kau paki, ea wane eŋe detpi wele mi okangi malipkakoi. Paki eŋe ŋei yewa de pilik wane naga magaine etorau sarikoik.
JOH 9:19 Pakiso qeson ore rakoi, “Iwa ŋirane medep me? Ŋire ramamik, eŋe de pilik wakonge, ea mayakatne. Ŋo eŋe daleo okangi paki mo, koso iwa deine maine potmaike?”
JOH 9:20 Eŋane naga magaine ere rakoik, “Ŋere detmaite, eŋe ŋerane giponse, so ŋere detmaite, eŋe de pilik wakonge,
JOH 9:21 ŋo daleo okangi paki, deine maine pore kamaike, ea yemo ŋere mi detmaite, me maŋo deine ma lotkike, yewa ŋere yale waka mi detmaite. Eŋine qesonkau, eŋe mo medep suaine, so eŋe oŋom kineine maine ŋidaniake!”
JOH 9:22 Naga magaine ere Yuda ŋei ŋetne eŋane kaet otki, don yewa rakoik, onoka wane, Yuda ŋei eŋe doneene iwa yale rau paki, mo ra togolekoi, “Ŋei mane eŋe Yesu wane eŋe Mesia Anutuŋo kepe ŋei turuŋze qekokeakane ra birakake rayakeo, eŋe Yuda miti lewa lewaŋ urumgo ŋine esopkaŋem sen ŋadino kesiake.”
JOH 9:23 Kine yalinane naga magaine ere rakoik, “Eŋe mo medep suaine okangane, eŋe eŋine qesonkau!”
JOH 9:24 Eŋe koso atak mane qesonkau atakine etke(2) okange, eŋe ŋei ea de pilik wakonge eŋe orau, sariki olale rakoi, “Ge ra togolenom, Anutu wane kaitko, so ge don welekatne raikene! Ŋene detmaine, ŋei iwa eŋe borikine mama.”
JOH 9:25 Ŋeiwa eaŋo mainge edange, “Na mi detmaile, eŋe borikine mama, me mida. Na weku detmaile, yemo na dene pilik pilikine gekole, ŋo ukude mo dene pore kamaile.”
JOH 9:26 Eŋe qesonka rakoi, “Eŋe daleo okanganike? Eŋe daleo okane more deŋone malotkike?”
JOH 9:27 Eŋe mainge edane rake, “Na mo ŋidanile, ŋo ŋine don ea desikei wane bauŋine wamaike. Pakimo ŋine koso onoka wane don manerop loutne desikei wane ramami? Ŋine yale waka eŋane dokoine okangei me?”
JOH 9:28 Parisi eŋe sorinka rakoi, “Ge geŋoneka ŋei yewa wane medepine mane, ŋo ŋene yemo Mose wane dokoine.
JOH 9:29 Anutuŋo Mose don olatke, ea mo ŋene detmaine, ŋo ŋei yewa ea mo ŋene mi detkamaine, eŋe diao ŋine sarike!”
JOH 9:30 Ŋeiwa de pilikŋo deine menaŋge, eaŋo doneene turuŋine mainge edane rake, “Iwa mo ŋine don kine mane ramami! Ŋei eaŋo naŋane dene malotkeke, ŋo ŋine ramami, ŋene mi det kamaine, eŋe diao ŋine wakonge.
JOH 9:31 Ŋene iwa yale detmaine, Anutu eŋe ŋei borikine mama eŋane doneene mi det okanmaike, ŋo ŋei maine eŋe eŋane ewine kitoki paki, eŋane aŋaine teweke more, eŋe modat kayakeo, eŋe Anutuŋo donine maine desiake.
JOH 9:32 Mokaka qei kino kepe wakonge naso yewao ŋineka pa sake gemage ukude naso iwao eŋe yale waka, ŋei mane nagaine kotino ŋine de pilik wakone geki, ŋei maneŋo deine malotkeke, ea wane don kisi mane mi paki, det okanmaine.
JOH 9:33 Ea wane, ŋei yewa eŋe Anutuŋo mi birakake me Anutu wano ŋine mi ketke ra, eŋe urata yaline mane mi makirap.”
JOH 9:34 Eŋe Parisi eŋe don ea dere more mainge olale rakoi, “Ea daleo? Ge nagaŋoneŋo borikinerop geukane, ge borikine mama gekone, ge sari ukude weneŋ yale waka gemaine, paki mo ge ŋene kito ŋedangenane okanmaine me? Midakaka!” Yale rau paki, Yuda wane miti lewa lewaŋ urumgo ŋine ma birakau qeinat ketke.
JOH 9:35 Ma birakau qeinat ketki, Yesu eŋe detke, paki ari maratka more olale rake, “Ge Ŋei Wawainane Gipole detka more, malip kamaine me mida?”
JOH 9:36 Raki ŋeiŋo mainge rake, “Suaine, Ŋei Wawainane Gipole yewa ma? Nolatnom detpe paki, na eŋe maine malip kaikale!”
JOH 9:37 Yesuŋo olale rake, “Ge eŋe mo kamaine, ge eŋerop don iwa aumamik.”
JOH 9:38 Ŋeiŋo yewaŋo rake, “Waom, na malip ganmaile!” Yale raki pakiso, Yesu wane kiino wawetine kepo qe umi ketke.
JOH 9:39 Pakiso Yesuŋo rake, “Na ŋei kineene ma wakonikalane kepo ketkole, ea wane, de pilikŋo deene potpi maine lotkeake, ŋo deene maine pore gemamiŋo, weteenane deine pili pilikine okangei.”
JOH 9:40 Parisi natne eŋe weneŋ Yesu osino okorau paki detpi, Yesu eŋe don yewa rake, paki eŋe qesonka rakoi, “Ge ŋenane weneŋ de pilik ramaine me?”
JOH 9:41 Yesuŋo edane rake, “Ŋine sot wane de pilik gege ra, yemo borikine midaine geu rap, ŋo ŋidom ramami, ‘Ŋene deze weneŋ maine potmaine,’ yewa wane kine yemo ŋine sot korop gemami.”
JOH 10:1 Yesuŋo koso takotke more rake, “Na welekakatne ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe lama eŋane sen koto madetkoka mi wakesiake, eŋe yaup tewinoka sen yuane wakesiake, eŋe kobu ŋei so ŋei mane wane aboŋ kine kine kobu teba waraŋ ŋei.
JOH 10:2 Ŋo ŋei mane eŋe madetkoka wakesiake, eŋe yemo lama eŋane ware ware.
JOH 10:3 Madet wane ware ware eŋe oŋom ŋei yewa wane madet ea lalageake paki, eŋine lamakoune eŋe eŋine donine ea maine desikei paki, eŋe eŋeteene ea maine weku weku edora iwenongi, inat sakesikei.
JOH 10:4 Eŋe lamakoune koropka inat ebu saket ware more, oŋom ŋetne kisage alakangi, lamakoune eŋe welaenane don mo det okanmami, wane ŋadino mogare arikei.
JOH 10:5 Eŋe ŋei mane wane ŋadino mi arikei, midakaka, eŋe ŋei mameŋo edorayakeo, yemo lama eŋe ŋei yewa kakakka ari warekei, onoka wane, eŋe ŋei natne eŋane doneene mi det okanmami, ea wane, eŋe donine kuneŋine dere more, kaetongi rakake arikei.”
JOH 10:6 Yesu eŋe don naŋengo kito edange, ŋo eŋe kine onoka wane don yalewa ra ŋedanmaike, ea wane kine mane dere kaŋem, eŋe yalewa ra mi dere qelaŋangoi.
JOH 10:7 Paki, Yesu eŋe koso manerop edane rake, “Na ŋidanbe detpi, welekakatne na noŋom lama eŋane madet,
JOH 10:8 ŋei korop naŋane numa alakane sarikoi, ŋei yewa eŋe korop kobu mama so kobu teba teba, paki ea wane lama eŋe doneene mi detkoi.
JOH 10:9 Na madet, ea wane ŋei mane eŋe naŋanoka sariki paki, sen koto wakesiake, eŋe baŋ Anutuŋo mayake, paki eŋe baŋ ululuŋ sari sakesiake, so waket ariake, yale okane, Asu wane ŋara morian maine marat kayake.
JOH 10:10 Kobu mama ŋei eŋe yemo kine kine mane bile mayakane mi sarimaike, eŋe yemo lama kobu ebu more enguyakane, so matali qetali ebuyakaneka sarimaike. Na yemo lama eŋe gegeene wakongi, gege togon so Asu Koboboine eŋano wat watko paki geulukkei, ea wane na sarikole.
JOH 10:11 “Na noŋom yemo lama eŋane ware ware maine, lama ware ware maine eŋe lama eŋane raki paki, gegeine maine qaisikka more seukeake.
JOH 10:12 Ŋo ŋei eŋe lewine qolekaikei wane raki paki, eŋe lama maine mi ware oniake, so oŋo lama eŋane magak maine zok mida, yewa wane eŋe kaki, kasi zubaine mane sariakeo, eŋe kakakka more, lama qeliŋongi paki, kaet ariake paki, kasi zubaine eŋe lotke more, lama ea korop edore more esopongi, yau yaup ket giŋ qiririŋ ari warekei.
JOH 10:13 Ŋeiwa yewa eŋe yale okaniake, eŋe yemo onoka wane mida, eŋe yemo lewine mayakaneka urata ma ge okanmaike, ea wane eŋe kaet arimaike paki, eŋe lama wareoniakane mi desiake.
JOH 10:14 Na lama eŋane ware ware maine, na lama magukopne na eŋe detluk onmaile, ŋo lama magukopne eŋe yalewaka na maine detluk nanmami.
JOH 10:15 Rokop yale waka Magak eŋe na detluk nanmaike, ŋo na Magak so lama eŋane ra more gegene qik kaikale, so lamakopne qesiŋonikale.
JOH 10:16 Na lamakopne natne gemami, eŋe Yuda wane sen iwa wane kotino mi gemami, na eŋe weneŋ yale waka ebu sarikale, paki eŋe naŋane donne desikei paki, eŋe lama magu weku okanbi, ware wareene eamo weku noŋomka baŋ wareonikale.
JOH 10:17 “Magak eŋe naŋane okankamaike, onoka wane yemo na gegene kepe ŋei eŋane ra more, qaisikkawe paki, seu seu makale paki, na koso wie gege manerop makale, ea wane.
JOH 10:18 Ŋei maneŋo naŋane gege maine mi maki mida leleake, midakaka, na nae similenane noŋomka gegene qaisikka ebonikale. Na gegene qaisik kakalane zonom pa ninmaike, so na gegene koso manerop makalane zonom weneŋ pa ninmaike. Magakŋo na yale wa okangalane raki paki nolatke.”
JOH 10:19 Yesu eŋe don iwa rakane, Yuda ŋei eŋe koso manerop wiri magu etke okangoi,
JOH 10:20 paki eŋe ŋei loutneŋo iwa yale rakoi, “Eŋe asu qotkoine magemaike! Eŋe qelaŋ! Ŋine onoka wane done raki ket more detmami!”
JOH 10:21 Ŋo natne eŋe rakoi, “Ŋei mane eŋe asu qotkoineropŋo don iwa yale maine mi rayake! Asu qotkoineropŋo ŋei deene pilik pilikine eŋane deene daleo ma lotkekei? Ea midakaka!”
JOH 10:22 Iwamo Yerusalem matko Bakom Urum mosop kakoi, ea wane zonom ma mesikei wane naso mo bomileke, eŋe sogino miti urum Anutu wane biŋek qe eŋane eŋetko rakokkoi, ea wane wetke metmaŋkoi, ea wane nasoine bomileke, naso yewa mo momo nasoo.
JOH 10:23 Yesu eŋe Bakom Urum koto waket Solomon wane Tougo arike.
JOH 10:24 Ariki Yuda ŋei eŋe sari lolikkau paki olale rakoi, “Ge naso dango ŋene ra qelaŋane ŋedangene, ge welekakatne ma? Ge Mesia me? Anutuŋo ŋei ŋerep ebukenane biragange, yemo ge ŋene ra qelaŋane ŋedannom.”
JOH 10:25 Yesuŋo mainge edane rake, “Na mo ŋidan okanmaile, ŋo ŋine siluŋ naŋane don yewa dere mi malipka okanmami, na urata kine kine ma okanmaile, yewa yemo Magak wane don teweke ma okanmaile, yewaŋo naŋane kine ra wakon okanmaike.
JOH 10:26 Ŋo ŋine yemo naŋane lama magu midakaka, ea wane ŋine na wetŋineŋo mi malip nanmami.
JOH 10:27 Naŋane lama eŋe naŋane donne detokanmami, na eŋe detonmaile, eŋe na mogatnane ŋadeno sari okanmami.
JOH 10:28 Na gege togon ebon okanmailane, eŋe mi seukei, eŋe gege togon ge arikei, geu ŋei maneŋo naŋane meteno ŋine mi neuma ebu ariake.
JOH 10:29 Maganeŋo ŋei magu more ninge, ea yemo manerop kakapa suaine kine kine natne korop yuanka waremaike, wane ŋei maneŋo Maganane metino ŋine maine mi oma nane ebu ariake.
JOH 10:30 Magane so na ŋere mo kinese weku, ŋere koso wiri etke mi okanmaite.”
JOH 10:31 Yale raki, so Yuda ŋei eŋe koso manerop wesi peikeu paki qeu seukeakane okangoi,
JOH 10:32 okanbi, Yesuŋo edane rake, “Na Maganane urata maine loutne sikan ŋunbi kemi, paki mo ŋine urata mane diawa wane rau paki, mo na wesiŋo nekukei wane okanmami?”
JOH 10:33 Yuda ŋei eŋe mainge olale rakoi, “Ge urata maine mamaine, ea wane ŋene ra more wesiŋo gekukenane mi okanmaine, midakaka, ŋo yemo ge goŋom Anutu wane numa ma okora ewe mabaik okan kamaine, kine ea wane raŋem paki, wesiŋo gekukenane okanmaine, ge ŋei yauwine, ŋo ge siluŋ geŋonane iwa yale ramaine, ‘Na Anutu!’”
JOH 10:34 Yesuŋo mainge edange, “Ŋinŋine ra rokop don bonepŋino don mane qekoi, yewao Anutuŋo iwa yale rake, ‘Na iwa yale ramaile ŋine Anutu’
JOH 10:35 Eŋet eamo sogine Anutuŋo ŋei eŋano ra wakonge, eŋe rake, ‘Ŋine Anutu,’ paki mo Anutu wane papiao don ea mo mane mi koso qein geke paki tanik mane okanmaike
JOH 10:36 Ŋo na yemo Maganeŋo ma wakon nange paki talenangi iwa kepo ketkole, ea wane na Anutu wane Gipole yale ramaile, paki mo, ŋine numa dalino kau, na Anutu ewe mabaik okankamaile?
JOH 10:37 Ŋo na Maganane urata mi makaleo, yemo ŋine naŋane donne dere misuk malip kaikei.
JOH 10:38 Ŋo na urataine mawe, ŋine naŋane donne dere mi malip kaikeiwo, yemo ŋine urata mamaile yewa kaso, malip kaikei, yale okanbi paki, naso baŋem iwa yale detlukkei, Magakŋo narop gemaike, so noŋo Magak korop gemaile.”
JOH 10:39 Yale raki, eŋe koso manerop ma lukkaikei wane okangoi, ŋo eŋe keueno ŋine siukke sau saungo saket arike.
JOH 10:40 Yesu eŋe koso zinge ari, Yordan doku yuane erinat wa ari mage, Yohaneŋo ŋei ŋerep doku tauone geke, yewa lotkeso ea geke.
JOH 10:41 Gekiso, ŋei ŋerep loutneŋo eŋano sarikoi, sari olale rakoi, “Yohane eŋe masi togogole mane mi make, ŋo eŋe ŋei iwa wane don kine kine korop rake, yemo wele mo welekatne wakon waremaike.”
JOH 10:42 Eso yewao ŋei ŋerep loutneŋo Yesu wane done dere malip kakoi.
JOH 11:1 Ŋei mane eŋetne Lazarus, Betani matko geke, eŋe zomakake, Betani ea mat suaine Maria so tatine Marta ere yewa gekoik.
JOH 11:2 Maria ŋerep yewa oŋo kelok qoune teine yewa Waom wane kieretkino qakki, taukaki so, lewine zouneŋo ratokke, ŋerep yewa wane ŋole Lazarus eŋe zoma kake, eŋe mateene Betani yewao gekoi.
JOH 11:3 Tati qa ere Yesu wano don iwa yale ra motpik arike, “Waom, geŋane kima maepŋone eŋane naso baŋem simingan mageake, mo zoma kamaike.”
JOH 11:4 Yesu eŋe don yewa dere more rake, “Lazarus wane zoma ea wane wele yemo seu seu midakaka, zoma yewa wakonmaike, yemo waraŋkaki, ŋei ŋerep eŋe Anutu wane zonom kau paki, bakomine kitokei, paki numa yewaoka Anutu wane Gipole eŋe qeli ewe zonomine mayake.
JOH 11:5 Yesu eŋe Marta so qaine so Lazarus eŋane zok simile kaki wetineŋo malipon lukke.
JOH 11:6 Yesu eŋe Lazarus zoma kake, ea wane donkisi ariki detki paki, mat geke yewaka koso takotke kaiwe etke metke.
JOH 11:7 Mere so, dokoine edane rake, “Ŋene koso Yuda kepeo zinge ariŋem.”
JOH 11:8 Raki dokoine eŋe olale rakoi, “Kito ŋebo ŋebon, nasomde bamgo yewaoka Yuda ŋei eŋe wesiŋo gekukei wane okanimi, pakimo, ge koso yewaka zinge arikenane wetkemaine me?”
JOH 11:9 Yesuŋo doneene mainge more edane rake, “Kaiwe mama wane aua 12 pamaike, pakimo yewao qelaŋan mi okaniake me? Eso ŋei mane eŋe kepe qelaŋane paki numa ariake, eŋe kineŋo daŋaŋ qeki paki, mi ket qeake, onoka wane, eŋe kepe kine kine korop deinane qelaŋano maineeka ka more arimaike.
JOH 11:10 Ŋo eŋe ruoo numa ariake, eŋe daŋaŋ qeki paki, ket qeake, onoka wane eŋano qelaŋan mane mi pamaike, ea wane qeake.”
JOH 11:11 Yesu eŋe don iwa raki paki, koso mane takotke rake, “Ŋenane kimaze Lazarus eŋe yaup kulu peke, wane na mo ea ari more ma wirikkawe wisikae wieyake.”
JOH 11:12 Dokoine eŋe don ea dere more iwa yale olale rakoi, “Waom, eŋe kulu pamaikeo, eŋe baŋ menaŋ kayake.”
JOH 11:13 Ŋo iwa yale mi detkoi, Yesu eŋe Lazarus mo seukke, ea wane don yewa ramaike, pakimo, eŋe mi dere qelaŋane more yaup wetke rakoi, Lazarus eŋe yaup kulu paki, mo welekatnane mane ramaike.
JOH 11:14 Eso Yesu eŋe didiwo ra qelaŋane more edane rake, “Lazarus eŋe mo seukike,
JOH 11:15 ŋo na ŋinane rawe paki, wetne pesemaike, yemo na eŋerop yewa weneŋ mi gile, ea wane ŋine baŋ mali malip korop okanikei, ŋene eŋano ariŋem.”
JOH 11:16 Tomas, eŋetine wase wase Atiksipo, oŋo kimakoune natne edane rake, “Ŋene korop weneŋ kito ŋebo ŋebon gorop ariŋem paki, eŋinerop maine weneŋ seukkene!”
JOH 11:17 Yesu eŋe ari lotkeki paki detke, Lazarus eŋe mo dukkau deŋesereo paki, kaiwe mama etke so etke (4) okange.
JOH 11:18 Betani ea mo Yerusalem mat osino metke, 3 kilomitaka ea wane rokop.
JOH 11:19 Yuda ŋei ŋerep loutneŋo Marta so Maria ŋon etne seukkane nasoine mere more, qom etne romatkekei wane arikoi.
JOH 11:20 Marta eŋe detki Yesu sariki, eŋe marat kayakane numao arike, ŋo Maria eŋe yemo matko metke.
JOH 11:21 Martaŋo Yesu olale rake, “Waom, ge iwa merine ra, yemo naŋane ŋonne eŋe maine mi seukkirap!
JOH 11:22 Ŋo siluŋ na detmaile, ge ukude iwa Anutu kine kine ea me ea wane meŋen kaikene, eŋe donŋone maine dere more giniake.”
JOH 11:23 Rakiso Yesuŋo olatke, “Geŋane ŋonŋone eŋe baŋ maine wisikae wieyake.”
JOH 11:24 Martaŋo olale rake, “Na detmaile, eŋe baŋ qeli so kepe naso etne qoeyake, yewao wisikae wieyake.”
JOH 11:25 Yale raki, Yesuŋo olale rake, “Na wisikae wie wie so gege ea wane welaine, ŋei mane eŋe na malipnane geake, eŋe seukeakeŋo siluŋ koso wisikae wie geake.
JOH 11:26 Ŋo mane eŋe wisika geki paki, na malip nane gemaike, eŋe baŋ mali malipine mi seukluke more, eŋe qeli gege togon maratkayake, ge don iwa maine detluke malip kamaine?”
JOH 11:27 Martaŋo mainge rake, “O, Waom, na mo wetneŋo malip ganmaile, ge Mesia, Anutu wane Gipole, Anutuŋo ketkenane rakane kepo ketkone.”
JOH 11:28 Marta eŋe don yalewa raki paki, koso zinge ari, qaine Maria eŋineka oraki sarike paki, eŋe iwenka kere eretneka olale rake, “Kito ŋebo ŋebon mo sarike iwa, so eŋe geŋane ramaike!”
JOH 11:29 Maria eŋe don ea dere kaŋzaŋ wieki paki, biririke Yesu wane marat kayakane arike.
JOH 11:30 Yesu eŋe matko mi sari lotkeke, eŋe mikep metki Marta ari maratkake, yewaoka yewa metke.
JOH 11:31 Yuda ŋei Mariarop weneŋ matko wetne kito pese metkoi, eŋe kau kaŋzaŋ wie biririke qeinat ket arikiso, eŋe ŋadino mogare arikoi, eŋe wetke rakoi, “Maria eŋe deŋesereo mane arokeakane arimaike.”
JOH 11:32 Maria eŋe ari mat wazaino Yesu metke, yewa lotke more Yesu maratkake, pakimo kino umi qe ketki paki olale rake, “Waom, ge iwa ginera, yemo naŋane ŋonne eŋe mi seukkirap!”
JOH 11:33 Yale raki paki arokki, Yesu eŋe kake, so Yuda ŋei eŋerop sarikoi, eŋe weneŋ yale waka arokkoi, paki eŋane qomino maki qom borik zok make, so manerop qiseke.
JOH 11:34 Paki qeson one rake, “Ŋine diawao dukkemi?” Eŋe olale rakoi, “Waom.sari kanom!”
JOH 11:35 Yesu eŋe kaki paki arokke.
JOH 11:36 Yale okangi, Yuda ŋei eŋe kau paki rakoi, “Kau, eŋe ŋeiwae wane simileine zok manerop pake!”
JOH 11:37 Ŋo natne edo rakoi, “Oŋo ŋei loutne de pilik deene malotkeke, eŋe onoka wane weneŋ maine mere Lazarus warekaki, mi seukkirap me?”
JOH 11:38 Yesu eŋe wetne koso manerop tabaeki, qom borik okangi paki, deŋesereo arike. Deŋesere yewa yemo weti bonagao wesi aŋaino, kemgo maulukkoi, aŋaine yewa mo wesiŋo kito wongeu metke.
JOH 11:39 Ea wane Yesuŋo rake, “Wesi yewa mau arikep!” Marta, seu seunane kiarine, oŋo olale rake, “Waom yewa baŋ qoune borikine ŋenguyake, eŋe seukki dukkaŋem, kaiwe etke so etke okanmaike!”
JOH 11:40 Yale rakiso Yesuŋo olatke, “Ge malip nannom paki, Anutu zonominane kibi maine suaine wakongi kaikenane, done na mi golalile me?”
JOH 11:41 Eŋe wesi mau masikange, pakiso Yesuŋo deine potki qeliwo waki rake, “Magak, ge meŋe meŋenne mo derine, ea wane na eweŋone kitomaile.
JOH 11:42 Na detmaile, ge naso baŋem ketŋone more, naŋane meŋe meŋenne det okan maine, ŋo na don iwa ramaile, yemo yaup mida, ŋei ŋerep iwa okoramami, edo goŋo talenannom ketkole, naŋane yale detluke malipkaikei wane, eŋane rawe paki ramaile.”
JOH 11:43 Don iwa raki qoeki, ea wane ŋadino Yesuŋo suaineka togogole bokaki paki rake, “Lazarus, ge wie sari saketnom!”
JOH 11:44 Yale rakiso, ŋei seu seuneŋo aŋaine teweke wie sari saketke, meteretkine so kieretkine ea mo deŋesere wane lap lapŋo kawe kawetne, so lap lap mane de kaitine kawe kawetne, pakiso Yesuŋo edane rake, “Lap lap yewa lalageu paki, birau kau, eŋe oŋom arikep.”
JOH 11:45 Yuda ŋei loutne eŋano ŋineŋo Maria kakei wane weneŋ sarikoi, eŋe Yesuŋo masi kine kine make, yewa kakoi paki eŋe malip kakoi.
JOH 11:46 Ŋo natne edo yemo zinge Parisi eŋano ariu paki, Yesuŋo masi kine kine make, yewa edangoi.
JOH 11:47 Eso Parisi so Yuda ŋei suaine eŋe kepe ware ware ŋetne natne eŋerop qeturage lewageu paki, eŋe edane rakoi, “Ŋene daleo okanikene? Ŋei iwa eŋe masi togogole korop mamaike!
JOH 11:48 Ŋene qeliŋ kaŋem, eŋe numa tanik iwaka okane ariakeo, ŋei ŋerep loutne manerop eŋe baŋ eŋe malipka warekei, paki eŋe naso eao Roma ŋei qelaŋ edo gavaman okane, ware ongoi, ea wane rakoi, Roma kawali ŋei eŋe sariu paki, Bakom Urumze kitopokeu paki, ŋei ŋerep magu kopze weneŋ korop matali qetali ŋebu ma ket biraŋongei.”
JOH 11:49 Eŋane keueno ŋine ŋei mane eŋetine Kaiapas, eŋe koma yewao Bakom Kito Kito wane Pris Ŋetne Suaine geke, oŋo rake, “Ŋine dereretŋine midaine, ŋine kine kine mane mi detluk kamami!
JOH 11:50 Ŋine kine kine mane iwa yale eamo mayakakatne, ŋine eamo mi detmami, ŋei ŋerep korop matali ŋonbi mida warekenane, turuŋine yemo ŋei weku mau, oŋo maine seukki paki, ŋei ŋerep mapik ŋongirap me?”
JOH 11:51 Kaiapas iwa eŋine wetino ŋine mi rake midakaka, eŋe koma naso yewao Bakom Kito Kito Pris Suaine geke, ea wane eŋe propet don saeŋine yewa Yesuŋo baŋ seukki paki, Yuda ŋei mapik oniakane rake.
JOH 11:52 So eŋe seukki paki, Yuda ŋei eŋeka bonep mi mapik oniake midakaka, eŋe seukeake, yemo Anutu wane dokoine korop kepe baŋem yeo yeo ket ari ge waremami, eŋe ebu more qe worongi, magu so wet dereret weku okane gekei wane rake.
JOH 11:53 Kaiwe mama yewaoka Yuda ŋei ŋetne eŋe numa mane maratka more, Yesu qeu seukeakane don kieke rakoi.
JOH 11:54 Ea wane, Yesu eŋe Yuda kepeo Yuda ŋei eŋane kaitko didiwo ari sari mi okange. Eŋe mat yewa qeliŋgi paki, ari kepe mat mane ŋei midaine kepe yaup papaine ea wane osino metke, mat suaine mane, eŋetine Epraim, yewao dokoine eŋerop weneŋ gekoi.
JOH 11:55 Yuda ŋei Anutuŋo Loloŋonge, so qeliŋongi weku mane solaene peseki metkoi, ea wane detsoroke metmet ea wane peadaine mesikei wane naso mo bomileke, eso ŋei ŋerep korop mat nigatno ŋine qelige, Yerusalem matko ariwarekoi. Eŋe Mose wane ra rokop don mogare, sot kine kineene sauke masuluk naguwi paki, Anutu wane kaitko koboe more, ŋadino peada mesikei.
JOH 11:56 Eŋe bakom urumgo lewage mere, Yesu zuaŋkau paki, auye rakoi, “Ŋine daleo wetkemami? Eŋe peadao sariake me mida?”
JOH 11:57 Bakom Kito Kito Pris Suaine so Parisi, eŋe donene mo ra togolekoi, ŋei maneŋo Yesu wane met met wie wieine desiakeo, yemo ikop ari ra wakone edangiso, eŋe maine ma lukkaikei.
JOH 12:1 Peada bano kaiwe 6 paki, Yesuŋo Betani matko Lazarus geke, yewa arike, ŋei yewa mo alakan Yesuŋo seu seuoŋine ma wirikkaki, wisikae wieke.
JOH 12:2 Eŋe yewa Yesu wane ŋara maulukkoi, Marta eŋe qesiŋone ŋara suluke zakeo motke, Lazarus eŋe Yesurop zakeo metke.
JOH 12:3 Pakiso, eŋe Yesu wet peseke oi bakom okankaikei wane ŋara surok mau zeke, naso yewao Maria eŋe doku beloŋ mane, lewine suaine, sanda libekaŋo mamaine, yewa ma qakki, Yesu wane kieretkine tau kaki paki, eŋine lewine zouneŋo ratokke, doku maine qoune simimile teine, ea wane qouneŋo mat yewa wane kotino korop pise watke rokopke pake. Paki Martaŋo ŋara motki, Yesu so Lazarus eao ŋei natne eŋe wekuoka weneŋ mere ŋara nekoi.
JOH 12:4 Yesu dokoine eŋane keueno ŋine ŋei mane Yudas Iskariot, oŋo weku baŋ siron qeki, ŋaba edo Yesu maikei, oŋo rake,
JOH 12:5 “Ŋene onoka wane mi doku qounerop iwa motŋem, ari wesi 300 kina kiatki sariki, wesi yewaŋo ŋei aboŋene midaine madu wanap, ea maine ebonŋem rap me?”
JOH 12:6 Eŋe don iwa rake, yemo eŋe madu wanap qesiŋ oniakane midakaka, eŋe kobu mama geki paki, wesi kite mageke, wane yewa ŋine maki paki, eŋine qesiŋnagu okaniakane wetke more rake.
JOH 12:7 Ŋo Yesuŋo yemo rake, “Ŋine ŋerep yewa qeliŋkau! Eŋe kelok yewa ma geke, yemo naŋane solane taukaki duk nangei wane ra more mageke.
JOH 12:8 Madu wanap aboŋene midaine eŋe ŋinerop naso baŋem ge arikei, ŋo na yemo ŋinerop naso baŋem mi gekale.”
JOH 12:9 Ŋei ŋerep magu suaine eŋe detpi, Yesu eŋe Betani matko metke, eso eŋe yewa arikoi. Eŋe arikoi, yemo weku Yesu kaikei waneka mi weke arikoi, eŋe Lazarus seu seuo ŋine ma wirikkaki wieke, eŋe weneŋ yalewaka kaikei wane arikoi.
JOH 12:10 Eso Bakom Kito Kito Pris Suaine Ŋei eŋe Lazarus weneŋ qeu seukeakane don urata makoi,
JOH 12:11 onoka wane, eŋane rau paki Yuda ŋei loutneŋo suainekopene qeliŋ one, Yesu detlukka malipkakoi, ea wane.
JOH 12:12 Kepe qaeki kaiwe maneo ŋei ŋerep magu suaine Anutuŋo Loloŋongane Peada mesikei wane sarikoi, eŋe detpi, Yesu mo Yerusalem matko sarimaike.
JOH 12:13 Eso, eŋe don yale detpi paki, marat kaikei wane geleqat metine so komu so geru metine korop rutupke, eaŋo eŋet kito rusu birakei wane numao peike arikoi, paki boka rakoi, “Anutu ma wakaŋem! Anutuŋo mosopkakep, eŋe Waom wane eŋetko sarimaike, Anutuŋo Israel eŋane Ŋei Waom mosopkakep!”
JOH 12:14 Yesu eŋe dogi mane maratka eŋane kutno metke, Anutu wane Papiaŋo iwa yale ramaike, ea wane rokopko okangoi,
JOH 12:15 “Mi kaet gangep, mat suaine Zion, iwa sarimaike, geŋane Ŋei Waom, dogi medeunane kutnoka umaike.”
JOH 12:16 Eŋine dokoine eŋe naso yewao masi yewa wane kine mi detlukkoi, ŋo ŋado Yesu eŋe Magaineŋo qeli ewe zonominane kotino mawa birakake, naso yewao eŋe kine detkoi, yemo Anutu wane papiaŋo don iwa yale rake, eso eŋe ea wane rokopka okankakoi.
JOH 12:17 Ŋei ŋerep magu ea Yesurop weneŋ ge more ka okorau, Lazarus deŋesereo ŋine ora ma wirikkaki, seu seuo ŋine wieke, eŋe ea wane don kisiine ŋei ŋerep natne kine kine wakonge, ea wane ra wakone edan warekoi.
JOH 12:18 Yesu eŋe masi togogole maki kisiine detkoi, kine ea wane ŋei ŋerep magu yewa eŋe ari numao maratkakoi.
JOH 12:19 Ea wane Parisi eŋe edomka auye rau kere pora okange, iwa yale rakoi, “Ŋine kamami, ŋene don urata ma more, korop mabotop onwaremaine! Kau, ŋei ŋerep korop mo eŋane ŋadino ariwaremami!”
JOH 12:20 Grik natne eŋe peada nasoo ŋei magu Yerusalem matko Anutu meŋen kaikei wane arikoi, eŋerop keueno weneŋ mere meŋenkakoi.
JOH 12:21 Eŋe Pilip wano sarikoi, eŋe Betsaida matko Galili kepeo ŋine, paki qesonka rakoi, “Suaine, ŋene Yesu kaikenane ŋonmaike.”
JOH 12:22 Rauso, Pilipŋo ari Andrea olatke, olatkiso eretnarek ari Yesu olatkoik.
JOH 12:23 Pakiso, Yesuŋo mainge etane rake, “Ŋei Wawainane Gipolane qeli ewe zonomine suaine mayakane nasoine mo bomilemaike.
JOH 12:24 Na ŋidanbe detpi, wit woune kepo mi ketki paki wekuoka witaino mere, eŋe weku yewaŋoka mesiake. Ŋo eŋe kepo kesiake, yemo solaineŋo gotosiake, ŋo kotino woune eamo yemo komine qelotke saki paki sua more, wele loutne qeake.
JOH 12:25 Mane eŋe eŋine gegeinane siminkaki kima maki siuke maniake, ŋo mane eŋe eŋine gegeine naŋane ra more kepe iwao geki paki ŋabaka more ŋadekayake eŋe baŋ Magakŋo warekaki, gege togon wane biŋek pamaniake.
JOH 12:26 Mane eŋe naŋane qelit mama geakane okaneso, naŋane ŋadeno sariake, eso naŋane qelit mama eŋe baŋ narop na gekale yewao weneŋ gekete. Mane eŋe naŋane urata mageake eŋe baŋ naŋane Maganeŋo eŋetine manerop mawa kayake.”
JOH 12:27 Yesu eŋe koso iwa yale rake, “Qomne qiseki zonomne oremaike, eso na daleo raikale? Na maine iwa yale rakale, ‘Magak, naso iwa misuk wikileŋo detkanom sari kutno wayake’ ? Yale mida. Naso iwao mo na wikile koto waket arikale, na yalinane sarikole.
JOH 12:28 Magak, manom eŋet biŋek ŋonane qeli ewe zonom gorop wakone arikep!” Yesuŋo yale rakiso qeliwo ŋine don mane iwa yale raki ketke, “Na mawe eŋet biŋeknane so qeli ewe zonomne mo wakone sua arimaike, wane koso manerop mawe sua ariake.”
JOH 12:29 Ŋei ŋerep magu yewa okorakoi, eŋe don yewa dere rakoi, “Ea quruŋŋo mane kitomaike!” Ŋo natne eŋe rakoi, “Aŋelo maneŋo don olatmaike!”
JOH 12:30 Rauso, Yesuŋo edane rake, “Don iwa noŋo desikalane raki paki mi wakonike, midakaka, yemo ŋido desikei wane, ŋinane raki paki ŋine qesiŋŋune more wakonmaike.
JOH 12:31 Ukude yemo kepeo ŋei ŋerep kineene Anutuŋo dere wanokeakane naso, ukude yemo kepe iwa wane Ŋei Waom mo mainka ra pelekkaki ketmaike.
JOH 12:32 Na kepeo ŋine neu wiekei, naso yewao na baŋ ŋei ŋerep korop waraŋonbe naŋano lotke warekei.”
JOH 12:33 Eŋe don ea rake, yemo seu seu daleo seukeake, ea wane don naŋengo motki paki rake.
JOH 12:34 Raki ŋei ŋerep magu eŋe mainge olale rakoi, “Ŋenane ra rokop donŋo ŋedanmaike, yemo ŋei yewa Anutuŋo birakayake, yemo ŋei ŋerep magukoune ebu naso baŋem naso baŋem wareoneake, so Mesia eŋe mi seuke more, banine ge ariake. Daleo wane ge ramaine, Ŋei Wawainane Gipole eŋe yemo baŋ ma wie birakau kibego seukeake? Ŋei Wawainane Gipole eamo ma?”
JOH 12:35 Rauso Yesuŋo edange, “Qelaŋan eŋe nasomde nigatne kiro kirop ŋinane keu ŋino geake, ea wane ŋine takotke numaŋine qelaŋangoka gekei, pakiso panamanŋo misuk sari koraut ŋuniake. Onoka wane, ŋei mane panaman togolane, kotino ari more diawao arikale, ea mo mi detmaike.
JOH 12:36 Naso iwao mo qelaŋanŋo ŋinerop gemaike, ea wane ŋine detlukka malipkaikei, qelaŋan pa ŋibonmaike, eaŋo mo ŋine baŋ qelaŋan wane ŋei ŋerep magu so dokoine okanikei.” Yesu eŋe don iwa raki qoeki, ea wane ŋadino yemo qeliŋone ari siuke geke.
JOH 12:37 Yesu eŋe masi kine kine togogole ea korop eŋane deene kutno maki deene qomineŋo kamaŋkoi, ŋo siluŋ mi malipkalukkoi.
JOH 12:38 Yale okanbiso, propet Asiaŋo don qeke ea wele okange, “Waom, biŋek donŋone ŋene edanŋem maŋo donze detluke malipkake? Ea mane midakaka! Waom eŋe oŋom zonomine sikanonge, ŋo maneŋo mi malipkake.”
JOH 12:39 Kine iwa yale wane eŋe maine mi detluke malipkakoi, onoka wane Asia eŋe yale waka iwa yale qeke,
JOH 12:40 “Anutu noŋo iwa yale ramaile, na ŋei ŋerep deene ma pilikale, so dereretene leŋongale, eso eŋe deeneŋo kine kine mane misuk kaulukkaikei, so wet derereteneŋo don wane kine maine mi detlukkaikei. Anutu noŋo yalewa ramaile.”
JOH 12:41 Asia eŋe don iwa rake, yemo onoka wane eŋe Yesu wane qeli ewine zonom gorop kaki paki, eŋane rake.
JOH 12:42 Yewaoka Yuda ŋei ŋetne loutneŋo Yesu malipkakoi, ŋo siluŋ Parisi eŋane kaet ongi mali malipene yewa didiwo mi rawakongoi, yemo onoka wane, eŋe detpi paki Yuda lewa lewago ŋine so eŋane tego yewa ŋine esoponbi qeinat sen ŋadino qelaŋ tegoo kesikei wane rau paki kaetongi motkekoi.
JOH 12:43 Eŋe Anutuŋo eŋetene edora mawa oniakane yemo zok mi simile ongi sorin gekoi. Ŋo ŋei edo edora mawa ongei wane yemo zok simile detkoi, so wetene suaine pake
JOH 12:44 Yesu eŋe suaineka bokaki paki rake, “Mane eŋe na malip naniakeo, eŋe naka weku mi malip naniake, eŋe siluŋ Magak talenangi ketkole, ea eŋe weneŋ yale waka malip kayake.
JOH 12:45 Mane eŋe na nan okanmaikeŋo Magak talenangi ketkole eŋe yale waka weneŋ ka okanmaike.
JOH 12:46 Na qelaŋanŋo kepeo ketkole, eamo ŋei ŋerep koropŋo na malip nanikei wane, ŋo mane eŋe na malip naniakeo, eŋe panaman koto mi geake.
JOH 12:47 Mane eŋe naŋane don detki paki mi tewekeake, mo na eŋe turuŋine mi manikale so eŋano noŋo wano wanok urata mi maikale. Na kepeo ŋei turuŋine ebonikalane mi ketkoleso eŋano wano wanok urata makalane mi ketkole, na ebuwe menaŋgei wane ketkole.
JOH 12:48 Mane eŋe na ŋadeknangi paki donne mi desiake, eŋe maneŋo turuŋine baŋ maniake. Na don ra okanmaile yewaŋo baŋ gemage naso qoeki turuŋine rakoke maniake so eŋane yewaŋoka baŋ wano wanok urata mayake!
JOH 12:49 Na don iwa nae wetno ŋine mi ra okanmaile. Midakaka. Yemo Magak talenangi ketkole, oŋom don rawe paki ra wakonikalane so ra qelaŋanikalane matoke ninge.
JOH 12:50 So na detmaile, eŋane pi donŋo gege togon ma wakon okanmaike, na don korop ra okanmaile, yemo Magakŋo ra matoke nolale ninge, rokop ra okanmaile.”
JOH 13:1 Kaiwe weku mere mo Waomŋo Yuda ŋei Loloŋonge, ea wane Peada mesikei wane naso mo bomileke. Yesu eŋe iwa yale detke. Eŋine nasoine mo bomile maikane eŋe kepe iwa qeliŋgi paki Magak wano koso ariake. Oŋo naso baŋem eŋine ŋei ŋerep magukoune iwa kepeo gekoi, eŋane zok okankake. So eŋe dokoine eŋane okankake, eamo baŋ arimage, eŋine seu seu yewao sikan ongi qoeke.
JOH 13:2 Yesu eŋine so dokoine eŋe rarapko ŋara mire ne metkoi. Satanŋo Yudas, Saimon Iskariot, eŋane gipole eŋe Yesu liweka don isisi okanka more ŋaba eŋane meto birakaki maikei wane kotino don mo motke.
JOH 13:3 So Yesu eŋe iwa yale detke, Magakŋo zonom korop mo nae meteno ninge, ea eŋe mo detke. So eŋe koso iwa yale weneŋ detke, eŋe Anutu wano ŋine ketke, so eŋe koso Anutu wano zinge wayake.
JOH 13:4 Eso Yesu eŋe zakeo ŋara qelige wieki paki momo takotine solaino suaine yewa kito qokke. Pakiso sola rato ratok kebaŋino piseke.
JOH 13:5 Pakiso doku qakki simen kude maneo ketkiso kieke dokoine eŋane kieene saukki paki sola rato ratokine kebaŋino pake yewaŋo makoke ratokonge.
JOH 13:6 Yale okan one Saimon Petoro wano sariki oŋo olale rake, “Waom, ge naŋane kiene yale waka saukkenane okanmaine me?”
JOH 13:7 Rakiso Yesuŋo mainge olale rake, “Ge ukude na okanmaile iwa mi detmaine, ŋo siluŋ baŋ ŋado detlukkene.”
JOH 13:8 Petoro rake, “Ge naŋane kiene mi saukkene, ea mida so midakaka togogole!” Rakiso Yesuŋo mainge olatke, “Na geŋane kieŋone mi saukkale, yemo ge naŋane medep so ge narop maine mi gekene.”
JOH 13:9 Olatkiso Saimon Petoro ŋo rake, “Waom, kieneka weku misuk saukkene! Meteretkene so lewene weneŋ saukenom!”
JOH 13:10 Yesuŋo olale rake, “Mane eŋe doku tauyakeŋo yemo koso misuk takotke, tauyake so eŋe kineŋoka tauyake, ŋo solaine ea korop mo qelaŋan wareake, pakimo diine mida leleake. Ŋine koropŋo diŋine midadaine. Korop ŋine maine. Ŋo ŋei wekuŋo yemo maine mida.”
JOH 13:11 Yesu eŋe ŋei maŋo isikaki maikei, ea mo detke, yalinane eŋe rake, “Korop ŋine diŋine midaine libeka. Wekuŋo dirop.”
JOH 13:12 Yesu eŋe dokoine eŋane kieene saukki qoeki ea wane ŋadino momo takotine solaine ea koso biraki waki zinge ari zakeo metmetino pese ket metke. Metki paki qeson one rake, “Ŋine na musele iwa kine kine okanŋunmaile ea wane kine maine detmami me?
JOH 13:13 Ŋine kito ŋibo ŋibon so Waom nora okanmami, ea yemo maine. Onoka wane, ŋo na yeŋina gemailane maine nora okanmami.
JOH 13:14 Na ŋinane Waom so Kito ŋibo ŋibon, eso ea wane na kieŋine saukmaile, ea wane ŋine ŋidomka yale waka kie sau sauk okannagu gekei.
JOH 13:15 Noŋo numaine okanbe paki sikan ŋunmaile, ŋine yale waka ea wane rokop okane gekei.
JOH 13:16 Na ŋidanbe detpi, qelit medep maneŋo Ŋei Waominane rokop yuanka gege ea mo mi pamaike, me qelit urata mayakane biraka birakaine, maneŋo talekake eŋane rokop mi yuan kayake.
JOH 13:17 Ukude ŋine kine kine na okanmaile, ea wane kine welekatne iwa mo detkamami, ŋine yewa okan nagu gekeiwo yemo ŋine baŋ wet pese maratkaikei!
JOH 13:18 “Na korop ŋinane mi ramaile, na ŋei diawa mo ma wakon ongole eŋe detonmaile. Ŋo Anutu wane papiao iwa yale ramaike ea wane weleine welekatne wakoniake, ‘Ŋeiwa narop mere ŋara nike, oŋo zinge koso kine ma wie ŋabanane more ebene lagulok naniake.’
JOH 13:19 Na don iwa kine kine ea mi wakongi, na ukude ŋidanmailane ŋado wakoniake. Eso ŋado baŋ welekatne wakoniake, naso yewao ‘Ŋine na ma, ea mo detluknanikei, yemo iwa yale, na noŋomka yalewa gewakale!’
JOH 13:20 Na welekatne ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe noŋo talekawe ariki, eŋe ma kima okan kayakeŋo, na yale waka kima okannaniake, so mane eŋe na kima okan naniakeŋo, talenangi ketkole eŋe weneŋ kima okaniake.”
JOH 13:21 Yesu eŋe don iwa raki qoeki, ea wane ŋadino asuineŋo zok manerop umareke. Paki suaineka didiwo ra wakone rake, “Na rawe detpi, ŋinane keuo ŋine maneŋo na neu ŋei ŋaba nanmami, eŋano bira naniake.”
JOH 13:22 Yale raki dokoine eŋe deeneŋo weku weku aekeu kere pora okangi, don iwa maŋane ramaike rau paki ŋaŋae metkoi.
JOH 13:23 Dokoine eŋane keuo ŋine medep mane Yesuŋo eŋane simile kamageke, ea mo Yohane eŋe Yesu wane osino metke.
JOH 13:24 Eŋe Saimon Petoroŋo eŋe lewetineŋo qesikane kait masi okanka rake, “Qesonkanom, eŋe don iwa ŋei maŋane ramaike.”
JOH 13:25 Rakiso Yohane eŋe sorodoge kere Yesu wane osino mere qesonka rake, “Waom ŋei yewa ma?”
JOH 13:26 Qesonkakiso Yesuŋo rake, “Na beret suroko qe muruge manbe neake, ŋei yewa wane ramaile.” Yale raso beret sisine mane maso suroko qe muruŋgi paki Yudas, Saimon Iskariot wane gipole mange.
JOH 13:27 Mangi nekiso, yewaoka Satanŋo Yudas wane wetino ketke. Pakiso Yesuŋo olale rake, “Kine kine okangenane wetkemaine, yewa esatkamde okannom!”
JOH 13:28 Ŋara zakeo metkoi, eŋano ŋine maneŋo Yesu eŋe daleo wane don iwa Yudas olatke ea wane kine eŋe mi detkoi.
JOH 13:29 Yudas eŋe wesi kite ware geke, yalinane dokoine natne eŋe wetke rakoi, eŋe ari peada wane ŋara mane qole sariakane Yesu eŋe olatmaike, me kine kine natne ŋei ŋerep aboŋene midaine eboniakane olatmaike.
JOH 13:30 Yudas eŋe beret neki paki, yewaoka wie arike. Pakiso goiŋ kereke.
JOH 13:31 Yudas eŋe biraone ariki, ea wane ŋadino Yesuŋo rake, “Ukude Ŋei Wawainane Gipolane kibi qelaŋanine wakonmaike, Paki eŋane ramo Anutu wane kibi qelaŋan ukude wakonmaike.
JOH 13:32 So eŋane ramore Anutu wane kibi qelaŋan wakonmaikeo yemo Anutu oŋom Ŋei Wawainane Gipolane kibi qelaŋanine wakoniake, mi azoŋgi ikopka ma wakoniake.
JOH 13:33 Medewekopne, na naso kiroine ŋinerop zok mi gekale. Ŋine na baŋ zuaŋnanikei, Yuda ŋei edangole yewaka koso siluŋ iwa ŋine ŋidanbe, “Na arikale yewaka ŋine maine mi sarikei.
JOH 13:34 Na ra rokop don mane musele ŋine ŋibonmaile, wet maep okannagu gekei, noŋo wet maep okan ŋungole yale waka ŋidomka wet maep okan nagukei.’
JOH 13:35 Ŋine wet maep oka okan nagu geu, ŋei ŋerep korop eŋe ŋune detpi naŋane dokone okanikei.”
JOH 13:36 Saimon Petoroŋo Yesu qesonka rake, “Waom, ge diao arikene me?” Rakiso Yesuŋo olatke, “Na arikale numa yewao ge maine mi mogatnane sarikene. Ŋo baŋ ŋado yemo mogatnane sarikene.”
JOH 13:37 Yale olatki Petoro qesonka rake, “Waom, na onoka wane iwaka geŋane ŋadeŋono mi sarikale? Na geŋane rawe paki seukkalane mo ewekmaile!”
JOH 13:38 Yesuŋo donine turuŋine mainge olatke, “Ge welekatne naŋane ranom paki seukkenane ewekmaine me? Na welekatne golatpe detnom, ge atak karewe na mi detkamaile, ra bisopkenom tiak bokayake.”
JOH 14:1 Yesuŋo edane rake, “Ŋine misuk qiseu paki oŋaŋine qaeake, ŋine Anutu malipkaikei, so na yale waka malipnanikei.
JOH 14:2 Naŋane Maganane matko urum kotine loutne pamaike, ea wane na mo ea ariwe paki ŋinane numa ma sulukkale. Yewaŋo mi pakirap yemo na don iwa yale mi ŋidanberap.
JOH 14:3 Na ari ŋinane numa ŋine ma sulukewe qoeki, ŋado zinge sariwe paki ŋibu iwenŋune ariwe, ŋine na gekale, yewaoka gekei.
JOH 14:4 Mat na arikale, yewao ari lotke lotke wane numaine yemo ŋine mo detmami.”
JOH 14:5 Tomasŋo olale rake, “Waom, ge diao arikene, ŋene yewa mi detmaine. Ŋene mat yewa ari lotke lotke wane numa daleo detkaikene?”
JOH 14:6 Rakiso Yesuŋo olatke “Numa, so don welekatne, ea wane kine na, so gege welaine, ŋei mane eŋe numa naeoka Magak wano sari sari, eamo numa mane mi pamaike, midakaka, naŋanoka wekuku.
JOH 14:7 Iwa yemo ŋine mo det nanmami, wane Magane baŋ yale waka detkaikei. Ukude mo ŋine kieke more, eŋe welekatne detkamami, so ŋine mo detkemi.”
JOH 14:8 Pilipŋo olale rake, “Waom, Magak sikan ŋonnom kaŋem. Pakimo yewaŋo dereret so simileze rokopke warekep, ŋene ea wane korop zok ŋaŋaemaine.”
JOH 14:9 Rakiso Yesuŋo mainge olatke, “Pilip, na naso kiroroine ŋinerop zok ge sarimaile, ŋo ge siluŋ na mi detluknanmami me? Mane eŋe na nan okanmaike, eŋe Magak kamaike. Paki mo ge onoka wane ramaine, ‘Sikanŋonnom Magak kaŋem’ ?
JOH 14:10 Ge na mi mane malip nanmaine, Pilip, noŋo Magak wano gemaile, eso Magakŋo naŋano gemaike. Na don ŋidan okanmaile, yewa nae wetnoŋine mi ŋidan okanmaile, Magak, eŋe naŋano gemaikeŋo eŋine urataine ma okanmaike.
JOH 14:11 Ŋine don iwa dere malipnanikei, na Magak wano gemaile, eso Magak eŋe naŋano gemaike. Ŋo midao yemo na urata kine kine korop ma okanmaile, yaline ea detsoroke so malip nanikei.
JOH 14:12 Na welekakatne ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe naŋane don dere malip kayake, eŋe baŋ na urata mamaile yewa mayake. Welekatne, eŋe baŋ urata kakapa suaine, na mamaile ea wane rokop yuane mayake. Onoka wane na Magak wano arikale ea wane.
JOH 14:13 Ŋine kine kine yewa me yewa wane rau paki naŋane eŋetne nora meŋenkau na baŋ maikale, paki Magak wane qeli ewe zonom so qelaŋan Gipolano baŋ ma wakoniake.
JOH 14:14 Ŋine kine kine mane wane rau paki naŋane eŋetne nora meŋenkau na detŋune more makale.
JOH 14:15 Ŋine naŋane simile dere wetŋine naŋane motmamiwo, yemo ŋine naŋane don mogare aŋa tewekkei.
JOH 14:16 Paki na Magak meŋenka more olatpe, eŋe Qesi Qesiŋ mane baŋ ŋiboniake, yemo don welekatne ea wane Asu, oŋo naso baŋem ŋinerop banine ge ariake.
JOH 14:17 Qesi Qesiŋ yewa yemo don wele so mainane Asu Koboboine, kepe ŋei ŋerep eŋe maine mi maikei, onoka wane eŋe maine mi kaikei, me mi detkaikei. Ŋo ŋine yemo eŋe det kamami, yalinane eŋe ŋinerop metmaike, so ŋinane kotoŋino baŋ geake.
JOH 14:18 “Na maine mi biraŋune more qeliŋunbe, ŋinŋineka bonep ŋerep medep naga magaene seu seune magak midaine yale ŋinŋineka gekei, midakaka, na baŋ koso zinge ŋinano sarikale.
JOH 14:19 Nasomde bamgo nigatne ŋei ŋerep kepeo ŋine eŋe koso na manerop takotke more, mi nanikei, ŋo ŋine yemo baŋ nanikei, so na gege togon gemaile, yale waka ŋine baŋ gege togon gekei.
JOH 14:20 Naso yewao ŋine na Magak wano gemaile, yewa ŋine baŋ desikei, so na Maganano gemaile, so ŋine naŋano gemami, ŋo noŋo yale waka ŋinano gemaile.
JOH 14:21 Mane eŋe naŋane pi so ra rokop donne dere malip kayake so teweke ma geake, ŋei yewa oŋo na wet maep okannaniake. Mane eŋe na wet maep okannan okanmaike, eŋe naŋane Maganeŋo baŋ wet maep okan kayake, Na yale waka eŋe baŋ wet maep okankaikale, so nae kinene sikanka more, ra wakone manikale.”
JOH 14:22 Yesu eŋe don yalewa raki, Yudas mane, Yudas Iskariot, ea mida, eŋane wasine oŋo Yesu qesonka rake, “Waom, ge daleo wane geŋone kineŋone ea ŋenanoka ma wakonikene, ŋo ge geŋone kineŋone yewa mo kepe ŋei ŋerep natne eŋano yemo maine mi ma wakonikene?”
JOH 14:23 Pakimo, Yesuŋo donine turuŋine ea mainge olatke, “Mane eŋe na wet maep okannan okanmaike, eŋe baŋ naŋane don dere teweke mageake, paki naŋane Maganeŋo eŋe baŋ ŋei yewa wane siminkaki, wet maep okan kayake. Eso naŋane Magane so na, ŋere baŋ eŋano sarite eŋerop naso baŋem weneŋ mere kito okane gekene.
JOH 14:24 Mane eŋe naŋane simile dere wet maep mi okan nanmaike, eŋe naŋane don dere tewek mi okanmaike. Don ŋidanbe det okanmami, yewa mo naewo ŋine midakaka, yemo Magakŋo talenangi ketkole, eŋano ŋine sari okanmaike.
JOH 14:25 “Na ŋinerop gewe paki don kine kine iwa yemo mo ŋidane warekole.
JOH 14:26 Qesi Qesiŋ ŋine, Asu Koboboine eŋe Magakŋo baŋ talekaki naŋane eŋetko zonom ŋiboniakane kesiake, oŋo baŋ kine kine korop ŋidane kito ŋibon okaniake, so wetŋine malotkeki noŋo don kine kine korop ŋidan okanmaile, yewa detwarekei.
JOH 14:27 “Na biraŋunbe wet pesek ŋinano payakane na qeliŋka ŋibonmaile, na nae wet pesek ŋine ŋibon maile. Na peam wet pesekŋine ŋibonmaile yemo kepeo ŋei ŋerep edo ŋibon okanmami yale okane mi ŋibonmaile. Ŋine qiseu paki oŋaŋine misuk qaeyake, Ŋine misuk kaet okanikei.
JOH 14:28 Na don iwa yale ŋidanbe ŋine mo derimi, ‘Na mo biraŋune arimaile, ŋo siluŋ ŋinano baŋ koso zinge sarikale.’ Ŋine wet maep okan nanbirap, yemo na Magak wano arikale, ea wane ŋine wetpese detpirap, onoka wane Magakŋo naŋane wawainene gemaike ea wane eŋe wet pese suaine ŋiboniake.
JOH 14:29 Kine kine iwa wele korop mi wakongi, na don iwa alakane ŋidanmaile, wane welekatne wakongi ŋine maine malipnanikei.
JOH 14:30 Na don kiroine zok ŋine mi ŋidanikale, onoka wane, kepe iwa wane ŋei waom mo sarimaike, eŋe zonomine midaka, naŋane kutno maine mi wayake.
JOH 14:31 Ŋo siluŋ kepe ŋei ŋerep eŋe na Magak wet maep okanka okanmaile, yewa detluk warekei. Kine yalinane na urata don ra ninge, ea wane korop ma waremaile. “Eso maine ŋine weiu, ŋene mat iwa qelige ariŋem.”
JOH 15:1 “Na welekatne wain ekiine, ŋo nae Magane eŋe wain eu welaine.
JOH 15:2 Qogine kopne me mulaune me metine bori worine natne naŋano seu seune wele midaine okane pau, eamo yeine magakŋo kitare qakki arikei, ŋo mulaune natne wele maine, eamo wareongi, wele manerop qekei.
JOH 15:3 Ŋine yemo mitidon mo ŋidanbe detkoi, paki yewaŋo ŋibuki qelaŋangoi gemami,
JOH 15:4 ŋine na wet mali malipŋineŋo na ma qotnane gekei, eso na ŋine baŋ yale waka wetneŋo ma qotŋune gekale. Ŋo wain bogine mane eŋe eŋineka pa more wele mi qeake, eŋe weku wain kinerop tako rakot pa more, yemo wele maine qeake. Rokop yale waka ŋine weleŋine maine mi qekei, na wetŋineŋo neu qotnane, narop tako rakot geu paki, yemo weleŋine maine qekei.
JOH 15:5 “Na wain ekiine, ŋo ŋine qogine kopne, mane eŋe narop takorakot geake, eso na eŋerop takorakot gekale, eŋe weleine zok manerop wakoniake. Ŋine na midaine geu, paki kine kine mane maine mi maikei.
JOH 15:6 Mane eŋe na mi ne qotnane geake, eŋe eki qogine kitare biraki ari seukeake. Eki qogine yaline yemo korop meik ware gerepko peikki wau gerepŋo zeki solokki paki, korop mida lelekei.
JOH 15:7 Ŋo ŋine na ne qotnane geu, naŋane donŋo ŋinane koto ŋino payakeo yemo ŋine kine kine mane wane ŋungi meŋenkau paki ŋine maine maratkaikei.
JOH 15:8 Yale waoken okane more naŋane Maganane eŋet biŋek mawa sikan onikei, so ŋine weleŋine zok manerop qekei. Numa yalewa okanikei yemo ŋine naŋane dokone okangei.
JOH 15:9 Magakŋo na wet maep okannan okanmaike yale waka noŋo ŋine wet maep okanŋun okanmaile, ea wane ŋine naŋane wet maepkoka gekei.
JOH 15:10 Na Maganane aŋa donne so ra rokopine tewekewe paki eŋane wet maepko gemaile, ŋine naŋane aŋa don eso ra rokop donne tewekeu paki, naŋane wet maepko gekei,
JOH 15:11 “Na don iwa ŋidan waremaile, yemo naŋane wetpeseŋo ŋinane kotoŋino maine kesiake, paki ŋinano wetpeseŋo maine watwatko rokopke payake.
JOH 15:12 Naŋane aŋa donne me ra rokop donne, yemo iwa yale, noŋo wet maep okanŋun okanmaile, yale waka ŋine ŋidomka wet maep okan nagu gekei.
JOH 15:13 Sogino daleo wet maep okan nagu gekoi? Iwa yale, ŋine ŋinŋine simile ea misuk mogatka gekei. Ŋine doku tau tau magu kima kopŋine ea eŋane simile zok manerop dere gekei. Ŋinano ŋine maneŋo kimkoune eŋane ra more gegeine ma qaisikkaki paki, yeine seukeakeo, eŋe kimakoune wetŋo qotone more malipone okarayake, ea mo menageake.
JOH 15:14 Na don ŋidanmaile yewa tewekkeiwo, yemo na ŋunbe naŋane kimakopne okangei,
JOH 15:15 qelit mama eŋe suaineineŋo kine kine onokaka mamaike, ea mo mi detlukmaike, ea wane turuŋine yemo na ŋine urata medep mi ŋidora more, na kimakopne ŋidoramaile, onoka wane na Maganano ŋine don kine kine detkole, yewa korop mo ŋidan waremaile, ea wane na kimakopne ŋidoramaile.
JOH 15:16 Ŋido na mi ma wakonnangoi, noŋo ŋine ma wakonŋungole, so ari geu paki wele loutne maratkau baninine payakane uratao biraŋungole. So ŋine kine kine yewa me yewa Magak wanoŋine maikei wane rau paki naŋane eŋetne nora meŋenkau eŋe baŋ ŋiboniake.
JOH 15:17 Iwa yemo na ra rokop me aŋa donne iwa yale ŋidanmaile, ŋine ŋidomka wet maep okan nagu gekei.”
JOH 15:18 “Kepe ŋei mitiene midaine eŋe qaisikŋunbi ŋine iwa yale desikei, eŋe alakan na yale waka qaisiknangoi.
JOH 15:19 Ŋine kepe iwa wane biŋek ra yemo kepeo ŋine ŋei eŋe enŋene biŋek wane kima maine okan ŋunbirap, yemo noŋo ma wakonŋunbe kepe iwa wane tanik manik qeliŋgoi wane ŋine ea wane biŋek mi gemami. Kine yalinane kepeo ŋine ŋei ŋerep eŋe qaisikŋunmami.
JOH 15:20 Na iwa yale ŋidangole yewa detmami, ‘Qelit mama maneŋo suaineine mi yuan kayake,’ eŋe na ŋaba okan nangoiwo, yemo ŋine baŋ yalewaka okan ŋungei.
JOH 15:21 Eŋe siluŋ tanik kine kine iwa baŋ okanŋun warekei, onoka wane, na Magakŋo ŋinane ra biranangi ketkole, ŋine naŋane biŋek gemami, ea wane kine eŋe mi detkamami.
JOH 15:22 Na eŋano sariwe paki, kine kine mane mi edangole ra, yemo eŋe borikine midaine geurap. Iwa yemo eŋe koso borikineene manerop motkekei wane numaine mane mi pamaike.
JOH 15:23 Mane eŋe na qaisiknan okanmaike, eŋe Magane yale waka qaisikka okanmaike.
JOH 15:24 Na eŋane keueno masi kine kine, ŋei maneŋo mi mamaine, yewa mawe mane mi kaurap yemo eŋe borikineene midaine geurap. Iwa yemo mawe eŋe mo kauluk warekoi, ŋo koso siluŋ na so Magak weneŋ qaisikŋot okanmami.
JOH 15:25 Yale okanbi, enŋene ra rokop Dongo don mane qekoi, ea wane wele wakonge, ‘Eŋe kine midaine naŋenka qaisiknangoi.’
JOH 15:26 “Qesi Qesiŋ baŋ sariake, don wele ea wane Asu, oŋo Magak wanoŋine sariake. Noŋo baŋ Magak wanoŋine talekawe ŋinano sariake. Sariki paki naŋane kine ra suayake.
JOH 15:27 So ŋine weneŋ yale waka naŋane don ra qelaŋanikei, onoka wane ŋine mo qei kino kieke narop gekoi, ge sarimage iwa gemami.
JOH 16:1 “Ŋine wet mali malipŋine mi qororogeakane na don iwa ma togole ŋune ŋidanmaile.
JOH 16:2 Eŋe baŋ Yuda lewa lewaŋ urumeno ŋine esopŋunbi qeinat kesikei, so baŋ ŋado naso bomileki, ŋei maneŋo ŋingu more iwa yale desiake, na tanik yale okanbe paki Anutu wane urata qesiŋka mamaile, yale desiake.
JOH 16:3 Eŋe masi tanik iwa ŋine korop baŋ okanŋun warekei. Onoka wane eŋe Magak me na mi det lukŋot okanmami ea wane.
JOH 16:4 Ŋo na don iwa ŋidanmaile, yemo baŋ ŋado eŋe masi tanik iwa korop okanŋungei wane nasoine bomileki, ŋine baŋ don ŋidanmaile iwa, wetkekei. “Na sogine mikep kieke ŋinerop gekole, yalinane kine kine iwa korop mi ŋidanwarekole.
JOH 16:5 Ŋo iwa yemo maŋo talenangi sarikole eŋano arimaile, paki mo, ŋinano ŋine maneŋo mi qesonnane ramaike, ‘Ge diawao arikene?’
JOH 16:6 Wane iwa yemo noŋom don iwa ŋidanmailane, ŋinano zok wet borikŋo qom ŋine watkemaike.
JOH 16:7 Na siluŋ ŋidanbe detpi, iwamo mayakatne na ŋinane arikale, onoka wane na mi arikale yemo Qesi Qesiŋŋo ŋinano mi sariake. Ŋo na welekatne arikaleo, yemo na eŋe baŋ talekawe ŋinano sariake.
JOH 16:8 So eŋe sariki paki, ŋei ŋerep kepe baŋem ge arimami, eŋe kine ma qelaŋane ebongi iwa yale desikei, eŋe borikine mau paki sotkorop okangei, so koboboine gege pamaike, so borikineene turuŋine Anutuŋo ma wesake wanokeake ea pamaike.
JOH 16:9 Eŋe borikine mau paki sotkorop okangei, ea wane kine iwa yale desikei, eŋe na mi malip nanluk okanmami.
JOH 16:10 Koboboinane kine iwa yale desikei, na Magak wano ariwe ŋine koso manerop mi nanikei.
JOH 16:11 Anutu wane turuŋ mako makok wane kine iwa yale desikei, kepe iwa wane ŋei waomine eŋe turuŋinane don zonomine mo rakoke ma ket birakaki zonomine mida leleke.
JOH 16:12 Na don loutne ŋidangalane ma gemaile, ŋo naso iwaoka ŋidanbe ŋine maine mi malipka more det warekei.
JOH 16:13 Ŋo naso iwao don wele ea wane Asu sarimaike, yewao eŋe baŋ iwenŋungi don wele korop ea wane kotino waket warekei. Eŋe eŋine wetkoŋine don mi ra wakoniake, midakaka. Eŋe oŋomoka detmaike yewa ra wakoniake, so kine kine ŋado wakoniake yewa wane ŋidaniake.
JOH 16:14 Oŋo na qeli ewe zonomine niniake, onoka wane eŋe don yewa yemo nae wet dereretnane torango ŋine maki paki ŋidaniake.Masi so tanik yewa okane more naŋane zonom so eŋet biŋekne maki suayake.
JOH 16:15 Kine kine korop Magakŋo ma gemaike, yemo naŋane, na ea wane rele, Asu eŋe naŋane torangoŋine maki paki ra qelaŋane ŋidaniake.”
JOH 16:16 Yesu eŋe koso rake, “Nasomde nigatneka ŋine na koso manerop mi nanikei, eso koso nasomde nigatne mane wane ŋadino ŋine koso nanikei.”
JOH 16:17 Eŋine dokoine natne edo natne edane rakoi, “Don iwa wane kine daleo? Eŋe ŋedane ramaike, ‘Nasomde nigatneka ŋine na mi nanikei, eso koso nasomde nigatne mane wane ŋadino ŋine koso na nanikei’ , eso eŋe koso yale waka ramaike, onoka wane na Magak wano arimaile.’
JOH 16:18 Eŋe qesone rakoi, ‘nasomde nigatneka mane, ea wane kine daleo? Ŋene mi detmaine eŋe ea onoka wane ramaike!”
JOH 16:19 Yesu eŋe qeson kakeiwane okangoi, ea mo detongi paki edane rake, “Na rele, ‘Nasomde nigatne ŋine koso na mi ninikei, eso koso nasomde nigatne mane wane ŋadino ŋine koso na ninikei.’ Ŋine don iwa na rawe ea wane ŋine ŋidomka qeson nagumami?
JOH 16:20 Na ŋidanbe detpi, ŋine suaine arokkei so posik aro arokkei, ŋo kepeo ŋei ŋerep eŋe yemo batneka gekei, ŋine yemo baŋ wet borik desikei, ŋo ŋinane wet borikŋo qein geki batneka so wet pesek kutno gekei.
JOH 16:21 Ŋinane wet borikŋine yemo iwa yale wane kop, ŋerep mane eŋe medep mayakane nasoine bomileki, wikile detmaike, onoka wane eŋane naso mo bomilemaike ea wane, eŋe wikile desiake, so eŋe nasoine medep mayake ea mi detmaike. Ŋo baŋ medep wakonmaike, yewao ŋerep eŋe wikileine yewa mo nigetkakimo, wetine pesemaike, onoka wane medepŋo inat sari wakonmaike, ea wane.
JOH 16:22 Ŋinanoken numa yale waka pamaike, ukude ŋine wikile detmami, ŋo na baŋ koso manerop ŋine ŋunikale, eso yewao yemo ŋinane qomŋine wet pese so batneka gege yewaŋo watke payake. Pakimo batneka gege yaline yewa yemo ŋei maneŋo ŋinano ŋine maine mo omakŋune ma ariake.
JOH 16:23 “Kaiwe naso yewa sariake, yewao ŋine kine kine mane wane maine mi qeson nanikei. Na ŋidanbe detpi, ŋine kine kine yewa me yewa ŋiboniakane naŋane eŋetko meŋenkau Magakŋo baŋ ŋiboniake.
JOH 16:24 Ŋine alakan kine kine mane naŋane eŋetko maikei wane mi meŋenkakoi, ŋine meŋenkau paki, baŋ kine kine makei, yale okanbi, ŋinane wet peseŋo sua more, wat watko payake.”
JOH 16:25 Yesu eŋe koso rake, “Na don kine kine iwa korop yemo yaup naŋengo more ŋidane sarikole. Ŋo baŋ ŋado naso bomile sariake, yewao na koso don naŋengo manerop mi rakale, midakaka, na baŋ siluŋ Magak wane kine didiwo ra wakone ŋine ŋidanwarekale.
JOH 16:26 Kaiwe naso yewao ŋine baŋ naŋane eŋetko eŋe meŋenkaikei, so noŋo ŋinane rawe paki Magak meŋenkakalane mi ramaile, midakaka,
JOH 16:27 onoka wane, Magak eŋe oŋom ŋine wet maep okanŋun okanmaike, ea wane. Ŋine wet maep okannan okanmami, so na Anutu wanoŋine sarikole ŋine don yewa detluke malipnane okanmami ea wane eŋe wet maep okanŋun okanmaike.
JOH 16:28 Sogino na Magak korop gekole, wane na Magak wanoŋine kepo ketkole, so na kepeo sarikole, wane iwa yemo na kepe mo qeliŋkamaile paki, koso Magak wano arimaile.”
JOH 16:29 Eŋine dokoine eŋe olale rakoi, “Kanom, ge iwa yemo ukude don naŋengo mane mi ramaine ge didiwoka ramaine.
JOH 16:30 Iwa yemo ŋene mo detmaine, ge ŋei maneŋo ra qeson okaniakane, mi ganmaike, midakaka, ge goŋomka kine kine korop mo det waremaine, masi yalewa wane mo ŋene malipgane more, ramaine, ge Anutu wano ge more, yewa ŋine sarikone, ŋene yewa detlukmaine.”
JOH 16:31 Rauso Yesuŋo doneene turuŋine mainge more edange, “Ŋine ukude wamo malip nanluke more detlukmami me?
JOH 16:32 Ŋine detmami, naso mo bomileakane okanmaike, mo iwa qe more sarimaike, ŋine korop baŋ bira nagu yeo yeo ket weku weku wela wela, matŋino matŋino ariwarekei. Biranane ari wareu naeka baŋ gekale, ŋo siluŋ na naeka zok mi gekale, onoka wane, Magakŋo baŋ narop weneŋ gemaike, ea wane naeka mi gekale.
JOH 16:33 Na don iwa ŋidanmailane ŋine naŋano qeturageu wet menaŋŋo ŋinano baŋ payake. Kepeo liwe liwek pamaikane baŋ ŋibuki umat so wikile manerop desikei. Ŋo ŋine siluŋ wet mali malip ŋine togogole okorakei! Na kepe iwa wane ŋetne kine kine yemo mo qe ari mage yuanka waremaile!”
JOH 17:1 Yesuŋo don iwa rawareki qoeki ea wane ŋadino deine potki qeliwo waki iwa yale rake, “Magak, naso mo bomilemaike, ge Giponŋonane qeli ewe zonomine mannom, ea wane Giponŋoneŋo ge yale waka qeli ewe zonomine maine giniake.
JOH 17:2 Onoka waneŋo goŋo kepe baŋem ŋei ŋerep korop eŋane welaene geakane eŋet biŋek mo ra mangone, ea wane eŋe ŋei ŋerep korop geŋone biŋek sunka mangone, yewa eŋe maine gege togon ma wakone ebongi, naso baŋem ge wakei.
JOH 17:3 Eso gege togon wane kine yemo iwa yale, geŋone biŋek sunka mangone, ŋei magu yewa maine geŋone kine koboboine detluk ganikei, ge Anutu wele weku, so ge talekanom ketke, Yesu Kristo, eŋe weneŋ detkaikei.
JOH 17:4 Na geŋane eŋet biŋek so qeli ewe zonomŋone mo kepeo ŋei ŋerep korop sikan onwaremaile, na urata makalane ra ningone, yemo mo mawe qoe waremaike.
JOH 17:5 O Magak! Kepe mi wakonge, naso yewao, na gerop gewe paki, na eŋet biŋek korop okangole, na geŋone qeli ewe zonomŋone yewa ukude kaitŋono koso iwa ninnom. Paki na qeli ewe zonom wekuka mokaka gerop ge more magekole, ea koso ninom mawe paki, na koso gerop gekale.
JOH 17:6 “Na geŋane eŋet biŋekŋone yewa kepeo ŋei magu suaine eŋane keuo ŋine ŋei sikan one more rawakone, kepeo ŋei magu suaine edanbe, ge ebu wanok okane ningone, eŋe mo sikan one more, ra wakone geŋone kine edan waremaile. Eŋe ebu wanok okannom, geŋane biŋek okane more, eŋe geŋane donŋone dere tewekkoi.
JOH 17:7 Eso ukude eŋe iwa detmami, yemo iwa yale, kine kine korop na ninwarekone, yemo geŋano ŋineka sari waremaike.
JOH 17:8 Biŋek donŋone na ningone, yewa korop eŋe ebonwarewe eŋe dere malipka okangoi. Paki biŋek don ea wele okange, yewa detlukkoi, so eŋe goŋo welekatne talenannom ketkole yewa weneŋ dere malip kakoi.
JOH 17:9 “Na eŋe qesiŋ ongenane rawe paki eŋane meŋen ganmaile, na kepeo ŋei ŋerep eŋe qesiŋ onikenane me eŋane rawe paki mi meŋen ganmaile, ge ŋei ebu wanok okane ningone, yewa eŋaneka meŋen ganmaile, yemo onoka wane, eŋe mo geŋane biŋek.
JOH 17:10 Naŋane ŋei ŋerep magu ebu gemaile yewa yemo korop geŋane, so geŋone ŋei ŋerep magu ge ma gemaine, yewa yemo korop naŋane, eso eŋe naŋane qeli ewe zonomne kepe ŋei ŋerep sikan onbi kamami. Paki kepe ŋei ŋerep eŋe ŋei ŋerep tego yewa one more, eŋe naŋane eŋet biŋekne mawakei.
JOH 17:11 Na koso kepeo manerop mi gekale, eso iwa yemo geŋano umaile, ŋo eŋe naŋane magu kepo gekei, eŋane ra more meŋen ganmaile. Magak ge koboboine eŋet biŋek ŋonane zonomineŋo wareonnom maineka gekei, eŋet yemo goŋo na ningone, ea wane eŋe wet so magu weku okanikei, ge so na ŋere wet weku ea wane rokop.
JOH 17:12 Na eŋerop gekole, naso yewao na geŋane eŋet biŋek ŋonane zonomineŋo wareonbe eŋe maineka gekoi, eŋet yewa yemo goŋo na ningone. na kawet ongole, eso eŋano ŋine maneŋo mi siukke, ŋei weku Yudas eŋe gerep sora wane biŋek raraine. Yemo Anutu geŋane Papiao don qeqine yewa wane wele wakoniakane yale okange.
JOH 17:13 Na iwa mo geŋano umaile, ea mo naŋane wet peseŋo eŋane kotoeno ket more maine naewo wat watko pamaike, rokop eaka eŋano payake.
JOH 17:14 Na geŋane don ebonbe mageu kepe wane biŋek ŋei edo qaisikon okanmami. Onoka wane, na kepe wane biŋek me wet dereret mane mi magemaile, ea wane, eŋe yale waka kepe wane biŋek, me wet dereret mane mi magemami wane eŋe yale okanonmami.
JOH 17:15 Na kepeo ŋine ebukenane rawe paki mi ramaile, me ea wane mi meŋen ganmaile, ge qesiŋone more wareonnom, maineka geu, ŋei borikineŋo mi matali oniake, na ea wane ra more meŋen ganmaile.
JOH 17:16 Eŋe kepe wane biŋek me wet dereret mi magemami, na yale waka kepe wane biŋek me wet dereret mane mi magemaile.
JOH 17:17 Geŋane don yemo welerop na ea wane ramaile, donŋone yewaŋo weteno motnom, eŋe koboine geŋone biŋek okangei, geŋane don yewaŋo yemo wele.
JOH 17:18 Goŋo na talenannom kepeo sarikole, so na ŋei ŋerep eŋane keueno urata makalane ketkole, yale waka noŋo eŋe kepeo ŋei ŋerep eŋane keueno ge urata mau, geŋane eŋet biŋekŋone wakoniakane taleonmaile.
JOH 17:19 Ŋo na qesiŋ ongalane na noŋomka eŋane rawe paki, gegene genano motmaile, ea yemo eŋe welekakatne yale waka don wele yewaŋo ebuki geŋane qiŋek ŋei wele, okane gekei.
JOH 17:20 “So na ŋei yewa eŋaneka rawe paki mi meŋen ganmaile, midakaka, na meŋen ganmaile yemo geŋone biŋek donŋone kepe ŋei ŋerep edanbi eŋe don ea dere more na malipnanikei wane ra more weneŋ meŋen ganmaile.
JOH 17:21 Na eŋe wetene koropka weku more, ge Magak weku yalewa ra gekei wane meŋen ganmaile. Magak! Goŋo na wetŋoneŋo qotnan okanmaine, ŋo noŋo ge yale waka wetneŋo qotgan okanmaile, yale waka eŋe ŋere ŋetsarek weteneŋo qotŋosikei wane meŋen ganmaile. Eŋe wet weku okane gekei, yale okane kepeo ŋei ŋerep kito edanbi eŋe goŋo na tale nannom ketkole, yewa baŋ detluke malip nanikei.
JOH 17:22 Ge qeli ewe zonomŋone so eŋet biŋek suaine na ningone, na qeli ewe zonom weku yewaka eŋe ebongole, ea wane eŋe wet dereret wekuka gekei, ge so na ŋere wet dereret wekuka gemaite yale waka eŋe gekei.
JOH 17:23 Na eŋano ge more, wetŋo qot onmaile, eso goŋo na yale waka qotnan mainane eŋe weteneŋo edomka yale waka siwap nagu weku okanbi paki, eŋe kepeo ŋei ŋerep kito edanbi, eŋe goŋo talenannom ketkole, ea maine desikei, so goŋo na wet maep okan nanmaine, yale waka eŋe wet maep okan onmaine.
JOH 17:24 Magak! Ŋei ŋerep yewa eŋe goŋo na ningone, edo na gekale mat yewaoka narop weneŋ gekei wane nanmaike, paki eŋe naŋane qeli ewe zonom qelaŋan maine kaikei, qeli ewe zonom qelaŋan so kibi maep ge na ningone yewa, onoka wane, ge kepe mi ma wakongone, naso yewao na wet maep okan nangone.
JOH 17:25 Magak ge koboboine! Kepe baŋem ŋei ŋerep eŋe ge mi det ganmami, ŋo noŋo yemo ge detganmaile, so dokone iwa eŋe detmami, goŋo na talenannom ketkole.
JOH 17:26 Na geŋane eŋet biŋek so don kisiŋone ra qelaŋane edanbe detkoi, so na baŋ koso eŋerop takotke ge more, ma wakon lukkale. Paki eŋe edomka kimakopene wet maep okan nagukei, onoka wane, geŋone wet maepŋone naŋano pamaike, eaka sikanonbe, eŋano pa wareake, so na weneŋŋo qotone more eŋerop gekale.”
JOH 18:1 Yesu eŋe meŋe meŋen iwa meŋenkaki qoeki mat yewa qelige dokoine eŋerop arikoi. Eŋe ari Kidron doku roino yuane ket kito erinat wakoi. Kepe yewao eu mane pake, eso Yesu eŋine so dokoine eŋe eu yewa wane kotino waketkoi.
JOH 18:2 Yudas Yesurop kima isi isi okangi makei, eŋe eu yewa mo detke, onoka wane naso baŋen Yesu eŋe eu yewa ari dokoine marat onmaŋke.
JOH 18:3 Yalinane Yudas eŋe eu koto arike. Eŋerop ebuki arikoi, yemo kawali ŋei magu mane so bakom urum wane diam gege tebe ŋei, eŋe pris suaine edo biraonbi arikoi, so Parisi natne, eŋe kawali aboŋ weneŋ peike arikoi, eso lam so kiwa weneŋ makoi.
JOH 18:4 Yesu eŋe masi kine kine korop daleo wakon kayake ea mo korop detwareke. Eso ea wane eŋe osoeno ari qesonone rake, “Ŋine ma zuaŋkamami?”
JOH 18:5 Eŋe donine mainge more rakoi, “Ŋene Yesu Nasaret welaine zuaŋ kamaine.” Yesu eŋe doneene turuŋine mainge edane rake, “Na iwa.” Ŋo Yudas, walik matiwan, kima isisi ŋei, eŋe yewa eŋerop weneŋ okorake,
JOH 18:6 Eŋe dere okorau, Yesu eŋe edane rake, “Na iwa.” Raki eŋe ŋade ŋade ari more kepo ket rasu pakoi.
JOH 18:7 Yale okanbi Yesu eŋe koso manerop qeson one rake, “Ŋine ma zuaŋkamami?” Eŋe rakoi, “Yesu Nazaret mat welaine.”
JOH 18:8 Yesuŋo edange, “Na mo ŋidanile, na iwa. Ŋine na zuaŋ nanmamiwo yemo natne iwa eŋe qeliŋonbi ariu.”
JOH 18:9 Yesu eŋe iwa rake yemo alakan meŋenka rake, ea wane wele wakoniakane iwa rake. “Magak, ge ningone eŋano ŋine weku mane mi qeliŋkawe siukke.”
JOH 18:10 Saimon Petoro eŋe pilaŋ mageke, Ea wane eŋe maki paki Pris Suainane qelit medep qe more ketne woninoken yewa kito qokke. Qelit medep ea eŋetine Malkus.
JOH 18:11 Yale okangi, Yesuŋo Petoro olatke, “Pilaŋ ŋone yewa koso biranom kaweuno wetekep! Ge Maganeŋo wikile naso more ninike, yewa mi makalane wetkemaine me?”
JOH 18:12 Kawali ŋei magu enŋene so ware wareene weneŋ so Yuda ŋei eŋane tebe ŋei edo Yesu ma muga mugaŋo lukkakoi.
JOH 18:13 Pakiso mikepka Anas wano ma arikoi. Eŋe Kaiapas wane atpine, eŋe koma yewao Pris Wawaine geke.
JOH 18:14 Kaiapas oŋo Yuda ŋei edane rake, “Ŋei weku oŋo maine ŋei ŋerep korop eŋane turuŋene seukeake.”
JOH 18:15 Saimon Petoro so medepine mane ere Yesu ŋadino mogare arikoik, medepine mane yemo Pris Wawaineŋo eŋe mo det lukkake, ea wane ere Yesurop Pris Wawainane sen koto waketkoik.
JOH 18:16 Ŋo Petoroŋo yemo mat ŋadino madet osino metke, medepine mane, Pris Wawaineŋo detlukkamaike, eŋe koso zinge sari sen ŋadino saket more madetko ŋerep mane okorake, eŋe olatki paki Petoro wetinat senkoto iwenka waketke.
JOH 18:17 Ŋerep madet ware ware oŋo Petoro olale rake, “Ge ŋeiwa eri wat na eŋane dokoine eŋaneo ŋine mane iwa ge me?” Petoroŋo rake, “Midaka, na mida.”
JOH 18:18 Kepe momoine okangane qelit medep so tebe ŋei eŋe koropŋo gerep puanbi zeki, lolikka more qenagare okorakoi, Petoro eŋe waketki pakiso, eŋerop okora gerep qenagatke.
JOH 18:19 Pris Wawaine eŋe Yesu dokoine eŋane so ŋei ŋerep don dereret natne kito ebo okanmaŋke, yewa wane qesonkake.
JOH 18:20 Qesonkaki, Yesuŋo iwa yale mainge olatke, “Na naso baŋen don didiwo ra ŋei ŋerep edan okanmaŋkole, naŋane kito ebo ebonne yemo korop lewa lewaŋ urumgo so bakom urumgo Yuda ŋei sari qeturaŋ maŋkoi, yewao didiwo edan maŋkole. Na don mane sanka qe wazae mane siu siuko mi ramaŋkole.
JOH 18:21 Paki mo ge onoka wane na qesonnan maine? Ŋei ŋerep pa edanbe det okangoi, eŋe qeson onnom. Na donba edan okangole, eŋe qeson onnom, na don ra okangole yemo korop edo mo detmami.”
JOH 18:22 Yesu eŋe don iwa raki, diam gege eŋano ŋine tebe ŋei mane yewa okorake, oŋo mete tabeŋo qeki paki rake, “Goŋo Pris Wawaine don yaline olatmaine me?”
JOH 18:23 Yesuŋo mainge olale rake, “Na don qotkoine ramaileo, yemo ŋei ŋerep iwa daleo ramaile ea edannom. Ŋo siluŋ na don rele yemo don maine, Paki mo ge onoka wane nekumaine?”
JOH 18:24 Eso Anasŋo taleongi, Yesu mulap wokom kakoi, siloke more so iwenka Kaiapas, Pris Wawaine eŋano ma arikoi.
JOH 18:25 Petoro eŋe yewaka gerep qenagale okorake, eso natne eŋe qesonka rakoi, “Ge ŋeiwa eriwat wane medep mane iwa ge me?” Ŋo Petoro eŋe bisopkeki paki rake, “Midaka, na eŋane medep mida.”
JOH 18:26 Pris Wawainane eŋane qelit mama medep mane, eŋane weŋem sotak ŋei mane, ea Petoroŋo ketne nat pilaŋŋo kito qokke, oŋo rake, “Ge eŋerop euo genom na mi ganile me?”
JOH 18:27 Koso manerop Petoroŋo rake, “Midaka, na mida.” Yale rakiso yewaka tiak mane bokake.
JOH 18:28 Eŋe Yesu Kaiapas wane matko ŋine mau paki Pilat wane matko ma arikoi, ea mo tutupko so sakoka yewao, Yuda ŋei eŋe ware ware wane matkoto mi wakoi, onoka wane eŋe edomka sauke mauluknaguwi paki Anutuŋo loloŋ onge ea wane Peadaino ŋara weneŋ maine mere nekeiwane yale okangoi.
JOH 18:29 Eso Pilat eŋe qeinat ketki paki qeson one rake, “Ŋine ŋei iwa onoka wane dongo birakamami?”
JOH 18:30 Eŋe iwa yale mainge rakoi, “Eŋe sot mane mi okangirap yemo ŋene eŋe geŋano mi ma sariŋemrap.”
JOH 18:31 Pilatŋo edane rake, “Ŋine ŋidomka mau paki ŋin ŋine ra rokop Don ŋinane rokopko dongo birakau.” Yuda ŋei eŋe mainge rakoi, “Ŋene ŋei mane mi qeŋem seukeakane mo rawet ŋonge.”
JOH 18:32 Masi iwa wakonge, yemo Yesu eŋe seu seu daleo seukeakane rake, don ea wane weleine wakoniakane yale wakonge.
JOH 18:33 Pilat eŋe mat koto zinge waketke, paki Yesu oraki waki qesonka rake, “Ge Yuda ŋei eŋane Ŋei Waom me?”
JOH 18:34 Yesuŋo mainge olatke, “Qeso qeson iwa geŋono ŋine sarimaike me ŋei natne edo naŋane ra golatmami?”
JOH 18:35 Raki Pilatŋo olatke, “Ge naŋane ramaine eŋe Yuda ŋei? Iwa yemo geŋone ŋei kopŋone so ŋetne kopene pris edo ge naŋano geu sari biraganimi. Ge onokaka makone?”
JOH 18:36 Yesuŋo rake, “Naŋane ŋei waom gegene yemo kepe iwa wane biŋek mida, naŋane ŋei waom gegene kepe iwa wane biŋek yemo urata ŋeikopne eŋe kawali maine qeu ŋei maneŋo neu more Yuda ŋei eŋane meteeno mi bira nangirap. Midakaka, naŋane ŋei waom gegene yemo kepe iwa wane biŋek mida!”
JOH 18:37 Eso Pilatŋo qesonka rake, “Paki mo ge ŋei waom me?” Yesuŋo mainge olatke, “Mo goŋom ramaine, na ŋei waom. Na wakonbe paki kepeo sari lotkekole, yemo kine weku iwa yale wane, don wele ra qelaŋan galane ketkole. Ŋei mane eŋe don wele kima okanka okanmaikeŋo yemo naŋane don det okanmaike.”
JOH 18:38 Pilatŋo qesonka rake, “Don wele ea mo onokaka? Kepe ŋeika ea wane don wele mane daleo det kayake? Don korop wele midaine!” Pakiso Pilat eŋe koso qeinat Yuda ŋei eŋano ketki paki edane rake, “Na eŋane sot mane dongo birakaikenane mi marat kamaile.
JOH 18:39 Ŋo ŋinane masiŋine mane ma ge okan okanmami, yemo na loloŋon loloŋon Peadao naso baŋem mulap ŋei mane ŋinane siwotka ŋibon okan okan maŋkale. Wane ŋine Yuda ŋei waom siwotka ŋibonikalane ŋunmaike me?”
JOH 18:40 Eŋe arok suaine okane more, qazom romatkeu dumengi mainge olale rakoi, “Mida, eŋe midaka! Ŋene Barabas siwotka ŋebonikene!” Barabas eŋe ŋei enguki paki aboŋene kobu mamaŋke.
JOH 19:1 Pakiso Pilatŋo raki, Yesu ma ari kumunamŋo qekoi.
JOH 19:2 Kawali ŋei eŋe sitman qogine wakelerop, yewaŋo ŋei waom marok oŋaine mane mau pakiso lewino birakau ketke, eso takot suaine kiroine weŋemka mane ma birakau ketke.
JOH 19:3 Paki eŋe Yesu wano sari rakoi, “Yuda ŋei eŋane Ŋei Waom naso kororoine ge arinom!” Eso eŋe wau paki metetabeŋo qekoi.
JOH 19:4 Pilat eŋe koso manerop zinge qeinat ŋei ŋerep magu eŋano waketki paki edane rake, “Kau, na eŋe baŋ iwa ŋinano ma saketpe ŋine kaikei, na dongo birakaikei wane kine mane mi maratkamaile.”
JOH 19:5 Eso Yesu eŋe mat koto ŋine inat ketke, marokine sitman wakelerop so takotine weŋemka yewaŋo biraso, Pilatŋo edane rake, “Kau! Ŋeimde iwa!”
JOH 19:6 Pris ŋetne so tebe ŋei diam gege eŋe kau paki qazom mane rakoi, “Kibeŋ qabego qenom seukkep! Kibeŋ qabego qenom seukkep!” Pilatŋo edane rake, “Ŋidom ma ariu paki, kibeŋ qabego qeu, na sotine mane mi marat kamaile.”
JOH 19:7 Yuda ŋei eŋe mainge olale rakoi, “Ŋenane ra rokop don mane pamaike. Yewaŋo ramaike yemo ŋei yewa eŋe seukeake, onoka wane eŋe eŋinane na Anutu wane Gipole ra okanmaike ea wane.”
JOH 19:8 Pilat eŋe don iwa rau detongi paki zok manerop kaetkake.
JOH 19:9 Paki eŋe koso matkoto zinge waket Yesu qesonka rake, “Ge deoŋine sarikone?” Ŋo Yesu eŋe don mane mi mainge olatke.
JOH 19:10 Pilatŋo olale rake, “Ge mi nolasikene me? Detmaine, na siwot ganbe arikenane, so rakok ganbe kibeŋ qabego gekuwi okorake nane zonom weneŋ kutno pamaike.”
JOH 19:11 Yesuŋo mainge olatke, “Ge zonom yewa weku, yemo onoka wane Anutuŋo gingane na maket bira nanmaine, ea wane ŋei waom maŋo na neuki paki, geŋane meto bira nanike, eŋane sotino yemo zok suaine.”
JOH 19:12 Pilat eŋe don iwa detki paki numa mane maratka Yesu siwotkayakane okange. Ŋo Yuda ŋei eŋe mo qazom okane mainge rakoi, “Ge ŋei yewa siwot kanom ariakeo, yemo ge Sise wane kimaine mi gekene! Ŋei mane eŋe na ŋei waom rayake, eŋe Sisa wane ŋabaine!”
JOH 19:13 Pilat eŋe don iwa korop detwareki paki, Yesu ma qeinat waketke. Paki ket don wano wanok wane kito met met mane eŋetne “Wesi Surawet” yewao metke, Hebru eŋane dongo eŋetne “Gabata.”
JOH 19:14 Kepe deine mo oŋabango okaniakane okange qaekimo Yuda ŋei eŋe Loloŋon Loloŋon Peada mesikei. Pilatŋo Yuda ŋei edane rake, “Iwa ŋinane Ŋei Waom!”
JOH 19:15 Eŋe qazom manbi paki mainge rakoi, “Eŋe qenom seukkep! Eŋe qenom seukkep! Eŋe kibeŋ qabego biriŋŋo rasukanom!” Pilatŋo qeson one rake, “Ŋine ŋei waomŋine noŋo kibeŋ qabego biriŋŋo rasu kakalane ŋunmaike?” Pris ŋetne eŋe mainge rakoi, “Ŋene ŋei waomze weku gemaike, yemo Sisa!”
JOH 19:16 Pakiso Pilat eŋe Yesu kibeŋ qabego qekei wane eŋane meteeno birakake.
JOH 19:17 Eso eŋe Yesu mau paki, warekau erinat waket more, eŋine kibeŋ qabe tewekke, paki ari kepe mane, eŋetne “Lewe Setne”, yewa lotkekoi, Hebru eŋane dongo “Golgota.”
JOH 19:18 Yewa eŋe kibeŋ qabego rasukakoi paki, eŋe yale waka ŋei etke kibeŋ qabeŋo weneŋ rasuotkoi, mane nat, mane nat, ŋo Yesu eŋe keuetno.
JOH 19:19 Pilatŋo don mane iwa yale dapore desikei wane qeki paki, kibeŋ qabego rasuki okorake, “Yesu Nazaret matko ŋine, Yuda eŋane ŋei waom.”
JOH 19:20 Yuda ŋei loutneŋo don yewa dapore det okangoi, onoka wane Yesu kibeŋ qabego qekoi, kepe yewa yemo mat suainane osino pakane, eŋe yale okangoi. Don qeke yewa yemo Hebru dongo, Latin so Grik dongo.
JOH 19:21 Yuda ŋei ŋetne eŋe Pilat olale rakoi, “‘Yuda eŋane Ŋei Waom’ yale mi qenom, ge iwa yale qenom, ‘Ŋei iwa eŋe rake, na Yuda eŋane ŋei waom.’”
JOH 19:22 Pilatŋo mainge rake, “Na don mo qile, wane siluŋ don yewaŋoka payake.”
JOH 19:23 Kawali ŋei eŋe Yesu kibeŋ qabego qeu paki, ŋadino eŋe takotine ma more, mapokeu sisine etke so etke okange, kawali ŋei eŋe weku weku makoi, eŋe takot suaine lap lap wekuŋo mamaine, samapine midaine ea yaleka makoi.
JOH 19:24 Pakiso kawali ŋei eŋe auye rakoi, “Ŋene takotine suaine iwa misuk kito barakkene, ŋene wezu qezem paki kaŋem, eŋe kaŋem maŋo mayake.” Masi iwa yemo Anutu wane papiao don mane iwa yale pamaike, ea wele okaniakane yale wakonge, “Eŋe naŋane sola qekatne damo qe ama nagukoi so naŋane takotne suaine yewa wane wezu qekoi.” Eso kawali ŋei eŋe iwa yale okangoi.
JOH 19:25 Yesu wane kibeŋ qabeŋ osino okorakoi yemo Yesu eŋine nagaine, qaine, Maria, Kelopas ŋanomine, so Maria Magdalena.
JOH 19:26 Yesu eŋe eŋine nagaine so medeune eŋaneka simile kamageke, yewa okorakoik paki, Yesuŋo nagaine olale rake, “Ŋerep, iwa geŋane giponŋone.”
JOH 19:27 Paki koso medepine olale rake, “Iwa geŋane nagaŋone.” Naso yewaoka medepine eŋe Maria ma ari eŋine matko biraka more warekake.
JOH 19:28 Yesu eŋe mo detke, ukude wamo urata kine kine mo korop qoe waremaike, eso Anutu wane papiao don mane pamaike, ea wele okaniakane Yesuŋo rake, “Na doku wane seukmaile.”
JOH 19:29 Lase mane ea metke, kotine wain lewine ketkeleŋo watke metke, eŋe wain doku yewa lap lapŋo qe muruge more, eki qogino piseu paki, ma wie piino kitokoi.
JOH 19:30 Yesu eŋe wain yewa neki paki rake, “Mo qoemaike!” Yale rakiso, ebine qasieki so seukke.
JOH 19:31 Pakiso Yuda ŋei eŋe Pilatŋo detongi, ŋeiwa kibeŋ qabego engukoi, eŋane kieene rutupkeu paki, kibeŋ qabego ŋine makok one kesikei wane olatkoi, eŋe yewa okangoi, yemo onoka wane ea nagapko, eso yalinane eŋe pareŋene yewa Peadao taboŋ met met nasoo, kibeŋ qabego okorakei wane mi onge. Peada naso yewa mo naso koboboine.
JOH 19:32 Eso kawali ŋei eŋe ari more, ŋeiwa mane wane alakane kine rutupkekoi, pakiso koso ŋeiwa mane Yesurop weneŋ etkukoi, eŋane kine rutupkekoi.
JOH 19:33 Paki eŋe Yesu wano sari kakoi, eŋe mo ikopka seukke, ea wane eŋe kine mi rutupkekoi.
JOH 19:34 Kawali ŋei maneŋo bozamineŋo Yesu wane ŋorok ŋorokino qebarakkiso yewaoka weŋem so doku qake saketke.
JOH 19:35 Ŋei mane masi iwa kaki wakonge, oŋo don iwa detluke ra wakonmaikane, ŋine yale waka detluke maine malip kaikei, eŋe don rake yemo welekatne, so eŋe detmaike, eŋe don wele ra okanmaike.
JOH 19:36 Masi iwa wakonge, yemo Anutu wane papiao don mane iwa yale pamaike, ea wele okaniakane wakonge, “Eŋane setne weku mane baŋ mi rutupkekei.”
JOH 19:37 Eso Anutu wane papiao don mane iwa yale weneŋ ramaike, “Ŋei ŋerep eŋe potpi waki, ŋeiwa ŋorok ŋorokine qe barakkoi, eŋe baŋ kaikei.”
JOH 19:38 Yewa wane ŋadino Yosep, Arimatea matko ŋine, oŋo Pilat wano ari Yesu wane pareŋine mayakane olatke. Yosep eŋe Yesu wane medep geke, ŋo eŋe didiwo mi geke, onoka wane eŋe Yuda ŋei ŋetne eŋane kaetkaki, siu siuko geke. Pilatŋo olale rake, Yesu wane pareŋine maine mayake, eso Yosep eŋe ari Yesu wane pareŋine makoke ma arike.
JOH 19:39 Nikodemus, eŋe mo alakanka goigo Yesu kayakane arike, oŋo Yosep korop weneŋ arikoik. Eŋe doku mane qoune teine, eki etke erane weŋem etneŋo maturagemamine, umatneine 30 kilogram, yewa weneŋ ma arike.
JOH 19:40 Ŋei etke ere Yesu pareŋine maut paki, lap lap libekaŋo doku qoune teine yewarop kawet kakoik. Yuda ŋei eŋe pareŋ duk onikei wane yalewa okane gekoi.
JOH 19:41 Yesu qeu seukke, kepe yewaoka eu mane pake, yewao kem mane musele mau kuneneŋ pake, yewao ŋei mane mi dukongoi.
JOH 19:42 Yuda eŋane peada taboŋ met naso mo bomileke, ea wane so kem eŋe ososop pake, yalinane ere Yesu wane pareŋine ea motkoik.
JOH 20:1 Sodao sakoropka, kepe mi qaelukke, eŋe panamanka paki, Maria Magdalena eŋe deŋesereo arike, paki kaki wesi kem aŋaine numa wake, waketko kito wongeu metke, yewa mo ma qe rodigeu arike.
JOH 20:2 Eŋe yale kaki paki biririke, Saimon Petoro so Yesu medeune mane eŋaneka simile kamaŋke, erano ari etane rake, “Eŋe Waom mo kemgo ŋine ma arimi, paki mo ŋene mi detmaine, eŋe diawao ma ari birakemi!”
JOH 20:3 Yale etangiso, Petoro so medep kimaine ere mat qelige deŋesereo arikoik.
JOH 20:4 Ŋei etke eretnarek biririkkoik, ŋo medeppa mane oŋo yemo togogoleka biririke, Petoro biraka ari deŋesereo esatka lewine lotkeke.
JOH 20:5 Paki eŋe kuge ket pore kaki, laplappa ea ka metke, ŋo eŋe kem koto mi waketke.
JOH 20:6 Eŋane ŋadino Saimon Petoro arike, eŋe oŋo wa yemo koboboineka ariso, kem koto waketke. Waket kaki lap lappa kawet kakoi, eaka yewa pake,
JOH 20:7 so lap lap mane Yesu wane lewino kawetkakoi, yewa pake. Lap lap yewa yemo lap lap natne kawet kakoi, yewarop mi pake, midaka, eŋe oŋomka walipkawareso pake.
JOH 20:8 Pakiso medeune mane mikepka deŋesereo lotkeke, eŋe yaleka kem koto waketke, waket kaki paki detluke malip kake.
JOH 20:9 Ere Anutu wane papiao don mane iwa yale rake, yewa mi detkoik, “Eŋe seu seuoŋine wisikae wieake.”
JOH 20:10 Pakiso medewetkine ere zinge matko arikoik.
JOH 20:11 Maria eŋe deŋesere wazaino aroke okorake. Arokma arokmaso kuge kem koto potki waketke.
JOH 20:12 Eso pore otki aŋelo etke yewa metkoik, takot etne libekaŋo auwik paki, Yesu wane pareŋine pake yewa metkoik, mane lewine pake yewa metkiso, mane kine pake yewa metke.
JOH 20:13 Ere qesonka rakoik, “Ŋerep, ge onoka wane arokmaine.” Eŋe etane rake, “Eŋe naŋane Waom mo ma arimi, paki mo na mi detmaile, eŋe diao ma ari birakemi!”
JOH 20:14 Maria eŋe don iwa raki paki, zinge pore kaki Yesu yewa okorake, ŋo eŋe Yesuŋo okorake, ea mo mi detke.
JOH 20:15 Yesuŋo qesonka rake, “Ŋerep, ge onoka wane aroke gemaine? Ge maŋane zuaŋka gemaine?” Ŋerep eŋe wetke rake, eŋe eu ware wareŋo mane, raki paki mo qesonka rake, “Suaine, goŋo ma arineo, yemo ma ari diao birakene, nolatnom detpe paki mo baŋ ari mawe.”
JOH 20:16 Yesuŋo olale rake, “Maria!” Eŋe zinge Yesu wanoken ari Hebru dongo rake, “Raboni!” Kine ea “Kito ŋebo ŋebon.”
JOH 20:17 Yesuŋo olale rake, “Solano misuk neukene, onoka wane na zinge Magak wano mane mi wele, ea wane. Ŋo naŋane kimakopne eŋano arinom paki, naŋane edannom, na mo zinge eŋano wamaile, eŋe naŋane Magane so ŋinane Magaŋine, naŋane Anutu.”
JOH 20:18 Eso Maria Magdalena eŋe ari Waom marat kaki don iwa olatke, ea wane dokoine edange.
JOH 20:19 Soda rarap yewao Yesu dokoine eŋe wekuenoka ari qeturage more, mat mane wane kotino wa madet togole mau kiki metkoi, onoka wane eŋe Yuda ŋei ŋetne eŋane kaet ongi, yale okangoi. Pakiso Yesu eŋe sariki paki keueno okora edane rake, “Peamŋo ŋinano payake.”
JOH 20:20 Don iwa raki paki, ea wane ŋadino meteretkine so ŋorok ŋorokine ea sikanonge. Paki dokoine eŋe Waom kau paki, oi bakomŋo kotoene watkeke.
JOH 20:21 Pakiso Yesu eŋe koso manerop edane rake, “Peamŋo ŋinano payake, Magakŋo na talenange, eso noŋo ŋine yaleka tale ŋunmaile.”
JOH 20:22 Eŋe don iwa raki paki, asuine puangi kotoeno ketki rake, “Ŋine Asu Koboboine mau.
JOH 20:23 Ŋine ŋei eŋane borikineene ra mataliu, eŋe mo siuke eboniake, ŋo mi ra matalikeiwo, eŋe pa eboniake.”
JOH 20:24 Dokoine 12 eŋano ŋine mane Tomas, eŋetine mane Aitiksipo, eŋe eŋerop mi metki, Yesu eŋe wakononge.
JOH 20:25 Eso dokoine natne eŋe Tomas olale rakoi, “Ŋene Waom mo kene!” Tomasŋo edane rake, “Na deneŋo biriŋ lopotne meteretkino mi kaikale, so zolipneŋo lopot yewa mi uakakale, so metene ŋorok ŋorokino mi ma desikaleo, na baŋ mi malip kaikale.”
JOH 20:26 Kaiwe mama sewen(7) qoeki ŋadino soda mane, Yesu dokoine eŋe koso sari mat koto lewage metkoi, eso yewao wamo Tomas weneŋ metkoi. Eŋe madet togole kitokoi, ŋo siluŋ Yesu eŋe sariki paki, keueno okora more rake, “Peamŋo ŋinano payake.”
JOH 20:27 Pakiso Tomas olale rake, “Zolipŋone iwa motnom paki, naŋane mete retkene kanom paki, meteŋone bira more ŋorok ŋorokno motnom, wetŋone etkeka yewa qeligenom paki, malip nannom!”
JOH 20:28 Tomas olale rake, “Naŋane Waomne so naŋane Anutune!”
JOH 20:29 Yesuŋo olale rake, “Ge malip nanmaine, yemo onoka wane mida, yemo ge mo nanmaine, ea wane me? Ŋei ŋerep eŋe mi nanbi paki, malipnan okanmami, eŋe wetpese desikei!”
JOH 20:30 Yesu eŋe urata togogole loutne natne dokoine ŋenane kaitzo ma okange, yewa buk iwa wane kotino mi qewarekole.
JOH 20:31 Qekole, iwa korop yemo ŋine Yesu eŋe Mesia, eŋe Anutuŋo ŋei ŋerewekoune borikino ŋine ebuyakane birakaki sarike, eŋe Anutu wane Gipole, ŋine don iwa maine detluk kaikei, paki malipkakei ŋine ea wane ra more, ŋine maine eŋine eŋetko gege togon marat kaikei.
JOH 21:1 Iwa wane ŋadino Yesu eŋe koso atak mane Galili Namuŋ osino dokoine wakon onge. Eŋe iwa yale okange.
JOH 21:2 Saimon Petoro, Tomas, eŋetine mane Aitiksipo, Nataniel, eŋe weku Kana matko, Galili kepeo ŋine, Zebedi wane gipoletkine, so Yesu medewetkine etke eŋe korop metkoi.
JOH 21:3 Saimon Petoroŋo natne edane rake, “Na zawon tebakalane arimaile.” Natne eŋe rakoi, “Ŋene baŋ gerop weneŋ arikene.” Eso eŋe mo ea ariu paki seki kutno wawarekoi, ŋo ruo yewa korop eŋe kine kinemde mane mi marat kakoi.
JOH 21:4 Kepe deine pintike waki waki yewaka kau, Yesu eŋe doku mezeno okorake. Ŋo dokoine eŋe Yesuŋo okoramaike, ea mo mi detkoi.
JOH 21:5 Pakiso eŋe edane rake, “Medep, dokone, ŋine zawon mane mo ebuwi me?” Eŋe mainge rakoi, “Midakaka, manemde mane mi mene.”
JOH 21:6 Eŋe edane rake, “Kamaga ŋine seki wazaine wongoken birau ketkep, ŋine yewaoken zawon natne baŋ maine marat kaikei.” Eso eŋe kamaga birau yewaka ketki warageu, seki osino maine mi sarike, so eŋe mau sekiwo kesiakane zok manerop qekake, onoka wane, eŋe zawon zok loutne manerop ebukoi, ea wane umareke.
JOH 21:7 Yesu eŋe medep mane wane siminka okan mageke, oŋo Petoro iwa yale olatke, “Iwa yemo Waom oŋom!” Saimon Petoro eŋe takotine kito qoke more, ge urata make paki, baŋ eŋe don yalewa detke, yewa mo Waom oŋom. Eŋe mo yale takotine biraki ketki sontake namugo rasu more, logone gemage sa weko tagan weti lotkeke.
JOH 21:8 Dokoine natne edo wamo seki woka kamaga zawon watke pake, yewa warage ari qalakko wakoi. Eŋe togolo ŋine kiwetko eamo kiroine mi gekoi, eŋe 100 mita, ea wane rokopka gekoi.
JOH 21:9 Wane eŋe qalakko ketpi paki kau gerep sigitne mane yewa zawon weneŋ kutno ze pake, so bret natne weneŋ.
JOH 21:10 Yesuŋo edane rake, “Ŋine zawon yewa ukude ebumi, yewa ŋine natne iwa ma sariu.”
JOH 21:11 Saimon Petoro eŋe seki kutno wake paki, kamaga waraŋgi saki, zawon suaine watke pake yewarop qalakko maki ketke. Zawon korop yewa 153. Yewa eŋe loutne ŋo siluŋ kamaga yewa mi toeke.
JOH 21:12 Paki Yesuŋo yale rake, “Ŋine sari neu.” Dokoine eŋe mane mi qesonka rakoi, “Ge ma?” Onoka wane eŋe kaetonge, ŋo maneŋo mane mi qesonka rake, ge ma? Eŋe mo detkoi, eŋe Waom.
JOH 21:13 Eso Yesu eŋe kere biraki ketki, bret mane maki paki ebonge, eŋe zawon yale waka maki paki ebonge.
JOH 21:14 Iwa yemo seu seuoŋine wisikae wieki paki, ea wane ŋadino dokoine oŋom atak karewe wakononge.
JOH 21:15 Yesu eŋine so dokoine ŋara neu qoeki, ŋadino Yesuŋo Saimon Petoro olale rake, “Saimon, Yohane gipole, ge iwa eŋane simileene ea yuane more, wetŋone so simileŋoneŋo naŋane zok okan ganmaike me?” Saimon Petoroŋo mainge rake, “O, Waom, ge detmaine, na geŋane okan nanmaike.” Yesuŋo olale rake, “Ge lamakopne medeune ware onikene.”
JOH 21:16 Atak etke Yesuŋo koso olale rake, “Saimon, Yohane gipole, ge wetŋoneŋo naŋane ganmaike?” Saimon Petoroŋo mainge rake, “O, Waom, ge detmaine, na wetneŋo geŋane nanmaike.” Yesuŋo olale rake, “Ge lamakopne wareonikene.”
JOH 21:17 Atak karewe Yesuŋo koso rake, “Saimon, Yohane wane gipole, ge wetŋoneŋo naŋane ganmaike?” Petoro eŋe wetne borike, so dere umareke, onoka wane eŋe Yesuŋo atak karewe qesonka rake, “Ge naŋane ganmaike?” Eso Petoro eŋe mainge rake, “Waom, ge kine kine korop det waremaine, so ge detmaine, na geŋane nanmaike!” Rakiso Yesuŋo olatke, “Ge lamakopne ware onikene.
JOH 21:18 “Na welekatne golatpe detnom, ge qaluwit gekone yewao letŋone ramu gekone paki, diawao arikenane gangi arimaŋkone, ŋo baŋ ŋei sele okanikene, naso yewao yemo ge baŋ meteretkeŋone yewa birakene paki, mo ŋei maneŋo letŋone ramu gane more, geu numa mi arikenane wetkekene, yewa ariake.”
JOH 21:19 Yesu eŋe don iwa rake, yemo Petoro eŋe seu seu numa dale oken seukeake paki, Anutu eŋet biŋekinane so qeli ewe zonom so qelaŋan ma wakoniake, ea wane don iwa naŋengo more rake. Pakiso olatke, “Ŋadeno sari modat nannom!”
JOH 21:20 Petoro eŋe zinge ŋadino pore kaki, Yesu medepine mane arike, Yesu eŋe medep eŋane manerop simin kamaŋke. Medep weku yewa oŋo ŋara nekoi, yewao Yesu wane osino weneŋ usumka mere qesonka rake, “Waom, ŋei maŋo siron qeki geukei?”
JOH 21:21 Petoro eŋe medep ea kaki paki, Yesu qesonka rake, “Waom, ŋei iwa wane mane daleka?”
JOH 21:22 Raki Yesuŋo mainge olatke, “Ŋo siluŋ eŋe paki, na koso zinge sarikalane naniakeo, ge daleo wane ramaine? Ŋadeno sari mogat nannom!”
JOH 21:23 Eso don yewaŋo Yesu magukoune eŋano iwa yale rokopke arike, medep iwa eŋe baŋ mi seukeake, ŋo siluŋ Yesuŋo eŋe mi seukeake yale mi rake, eŋe rake, “Ŋo siluŋ eŋe geki, na koso zinge sarikalane naniakeo, yemo ge daleo wane ramaine?”
JOH 21:24 Medep yewa oŋo don iwa korop ra wakonwareke, medep weku oŋoka don iwa yaleka ge wareke. Eso ŋene detlukmaine, eŋe don rake, yewa don wele.
JOH 21:25 Iwa, yemo kine kine natne korop yewa Yesuŋo okan wareke. Yewa eŋe korop papiao bonep bonep qekoi ra, yemo na yale wetkemaile, kepe baŋem eŋe buk yewa korop mi maurap.
ACT 1:1 O Thiopilus, na papia alakan qe gingole, ea mo Yesuŋo urataine kiekki paki, urata kine kine korop make, so miti don kito edange, ea wane don kisiine okan gangole.
ACT 1:2 Yesu eŋe urataine kieke ma ari mageki, nasoine bomileki Asu Koboboineŋo talekaki, aposolo koune ebuke, eŋe don zonomine qoi qoine urata ŋei koune edane ebon wareke, qoeki Anutuŋo qeliwo ma wake, don kisi yewa ma korop qe gin warekole.
ACT 1:3 Eŋe wikile dere ari mage seukki paki koso wisikae wie more urata ŋeikoune aposolo, edo kineine ka more Yesu eŋe welekatne wisikae wieke, yale detlukkaikei wane eŋe kaiwe 40 wakon ongi kakoi, qoekiso eŋe Anutu wane qeli ewe zonominane kine ra qelaŋane edange.
ACT 1:4 Pakiso eŋe wekuoka lewage metpi Yesuŋo edane rake, “Ŋine Yerusalem mat misuk qeliŋ kaikei, Magakŋo ŋinane kine kine mane biŋek qe rake, ea wane wele wakoniake wane ŋine yewa toma gekei. Na ea wane don kisi mo ŋidanbe detkoi.
ACT 1:5 Yohane eŋe dokuka tauŋunge, ŋo noŋo yemo geu mi azongi Asu Koboboine qe wat ŋunikale.”
ACT 1:6 Eso naso yewa aposolo eŋe wekuoka lewage mere Yesu qesonka rakoi, “Waom, ge naso dango zinge more, Israel ŋei ŋene qedugu ŋone more, ŋei waom okan ŋonnom, ŋene naso yewao koso kepe wane ŋei waomzerop okanikene me?”
ACT 1:7 Raumo Yesuŋo edane rake, “Magakŋo eŋine zonominane naso so kaiwe urata mama kiroine me bamgo motke, eamo ŋido desikei wane rokop midaka. eamo eŋe oŋomka ware kamaike.
ACT 1:8 Ŋo ŋine yemo baŋ Asu Koboboineŋo kutŋino ket more zonom qewatke ŋibongi ŋine naŋane don kisi ra wakonikei. Pakimo ŋine baŋ Yerusalem matko ŋine kieke don kisine korop ra wakone edane more Yuda kepeo so Samaria kepeo korop ra edane ari mageu kepe sotakino qoewareake.”
ACT 1:9 Eŋe don iwa raki qoeki, dokoine eŋe ka okorau, so eŋe yewaka qeliwo kere wake, pakiso kezoŋŋo kawet kaki eŋe koso mi kakoi.
ACT 1:10 Yesu eŋe wa ariki, dokoine eŋe deene qeliwoka pore kalilipka okorau, yewaka ŋei etke takotetne libekaŋo eŋane osoeno wakone okorakoik.
ACT 1:11 Paki eto edane rakoik, “Galili ŋei ŋine onoka wane deŋine qeliwoka pore okoramami? Ŋine ukude Yesu iwa kau, Anutuŋo qeliwo mawamaike, eŋe zinge sariake naso yewao, eŋe ukude kau qeliwo wamaike, eŋe ea wane rokopka koso zinge sariake.”
ACT 1:12 Pakiso aposolo eŋe Oliwa Bonagaoŋine zinge ket more, koso Yerusalem matko arikoi. Oliwa bonaga eamo Yerusalem mat wane osino, kilomita weku, sabat nasoo maine ari lotkekei ea wane rokop.
ACT 1:13 Eŋe ari Yerusalem matko lotkeu paki, mat koto waket more urum kutno weti wa mere ge okan maŋkoi, yewao wakoi. Eŋane eŋetene yem iwa yale, Petoro, Yohane, Yakop so Andrea, Pilip so Tomas, Bartolomu so Mataio, Yakop Alpaiu wane gipole, Simon Zelot so Yudas, Yakop wane gipole.
ACT 1:14 Ŋei magu yewa edo wet weku okane more, meŋe meŋen urata tako rakot ma gekoi. Yale okanbi ŋerep natne, so Yesu nagaine Maria, so Yesu ŋolekoune, eŋe weneŋ qesiŋ onbi meŋe meŋen urata ma gekoi.
ACT 1:15 Eso naso Yewao Petoroŋo kimakoune so ŋei ŋerep zaleene 120 eŋane keueno wie okora more don iwa yale edange,
ACT 1:16 “Kimakopne, Asu Koboineŋo Dawit wane wetne ma eweke more aŋaino don motki Yudas wane don mane mokaka rake, papiao pamaike, don ea wane wele wakoniakane Yudasŋo ŋaba iwenone more sikanongi, Yesu makoi.
ACT 1:17 Yudas eŋe alakan ŋenerop geke, eŋe ŋenane maguo ŋine, so miti urata iwa, eŋe weneŋ mayakane ra mange.”
ACT 1:18 Yudas eŋe siron qeki Yesu makoi, paki lewine wesi mangoi, sot wesi, yewaŋo kepe mane qoleke, eŋe yewao ari more, wouineŋo alakangi mapilage ket qeki, woune quluŋgi kaine korop qake saket wareke.
ACT 1:19 Pakiso, Yerusalem matko ŋei ŋerep gekoi eŋe korop don kisi yewa dere more kepe ea wane eŋetine enŋene dongoka “Akeldame” orakoi, don ea wane kine yem, “Weŋem kepe.”
ACT 1:20 “Ea wane kibi yemo Sam wane Papiao Dawitŋo iwa yale qeke. ‘Eŋane mat yewa maine yaup okorayake, ŋei maneŋo yewao misuk geake.’ Eso Sam maneo iwa yale ramaike, ‘Ŋei maneŋo eŋane tungo urata yewa mayake.’
ACT 1:21 “Eso ea wane mo ŋene ŋei mane Waom Yesu eŋe ŋenerop geki, ge okanŋem ŋabaŋonmaŋkoi, so ŋene naso baŋem eŋerop ari sari okane gekone, ŋei magu yewa ŋenze keuzo ŋine mane ma wakonka birakaŋem.
ACT 1:22 So alakan mo Yohaneŋo ŋei ŋerep doku tau one ge samaŋki, koso Yesuŋo doku yale waka tau more urata kiekke. Paki ma ge sari mageki ukude kaiwe iwa okanmaike, so Anutuŋo Yesu ŋenanoŋine koso ma more qeliwo mawake, ŋei yaline keuzo ŋine mane kaŋem paki, ma wakonka birakaŋem, eŋe ŋene qesiŋŋongi urata ma more, Yesu seuke more wisikae wieke, ea wane sigi maep yewa weneŋ ŋenzarek ra qelaŋanikene.”
ACT 1:23 Petoro eŋe yale rakiso eŋe ŋei etke ma wakonotkoi. Mane Yosep, eŋe Basabas ramami, so eŋetine mane Yustus. so ŋei mane yemo Matias.
ACT 1:24 Ma wakon ore more eŋe yewaka meŋenka rakoi, “O Waom, ge ŋei ŋerep eŋane kotoenane kine det luk waremaine. Ŋei etke iwa erano ŋine mane ma wesakka more ma wakonkamaine, ea sikanŋonnom kaŋem.
ACT 1:25 Oŋo Yudas wane tungo aposolo urata iwa takotke ŋenerop mageyake. Yudas eŋe urata iwa mo qelige eŋe eŋine numaine maneo arike.”
ACT 1:26 Eŋe yale ramore wezu qeu Matias wakonge. Pakiso eŋe ma wakonka birakau aposolo 11 eŋano takotkeke.
ACT 2:1 Penticost peada naso suaine mo bomileki, ŋei ŋerep Yesu malipka lukkoi, eŋine magukoune eŋe korop sari, mat maneo waket qeturage metkoi.
ACT 2:2 Meregeu so yewaka qeliwo ŋine momo togogole puangi, ukatne suaine wakon okanmaike, ea wane rokop weti ŋine aroke ketke. Ket more sari mat metkoi, kotine yewa korop watkeke.
ACT 2:3 Pakiso eŋe kau gerep bolamine yale lawe tiŋ tuŋ matokki toe ari ŋei ŋerep kuteno kuteno kito more lawe arike.
ACT 2:4 Eso eŋe korop Asu Koboboineŋo kotoeno ket ŋei ŋerep yewa qe watongi paki ma ewek ongi aŋaene ewekki kieke don kine kine pa arimaike, ea Asu Koboboineŋo welaine welaine weteeno motki, eŋe yewaoka don ra edangoi.
ACT 2:5 Naso yewao Anutu meŋenkakei wane Yuda ŋei miti dereret natne korop eŋe kepe baŋem ea ŋine sari qeqe lewa lewaŋ okangei wane qeturage Yerusalem matko gekoi.
ACT 2:6 Eso eŋe ukat suaine yewa wakongi dere more ŋei ŋerep zok maneropŋo sari lewage more oŋaene qaeke. Pakimo detpi, aposolo magu edo kepe baŋem don kine kine pa arimaike, yewaoka ŋei weku weku eŋe enŋene donenoka ra edan okanbi, eŋe detkoi.
ACT 2:7 Paki Yuda ŋei eŋe zok manerop welelepke more, dereret urata ma rakoi, “Ŋei ŋerep iwa don ramami, eŋe korop Galili ŋineka!
ACT 2:8 Daleo wane, ŋene koropŋo det onŋem, eŋe koropŋo ŋenze dongoka koboboine welaine welaine, ŋene ŋedom welaineŋo rarainane, rokop ra ŋedanbi, ŋene welaineŋo detmaine?
ACT 2:9 Ŋene iwamo Patiaŋine, Mediaŋine, so Elam ŋine, Mesopotamiaŋine, Yudaŋine, so Kapadosiaŋine, Pontusŋine, so Asiaŋine,
ACT 2:10 Prigian ŋine, so Pampilia ŋine, Ezipti ŋine, so Libia nat parom Sairini osino ŋine, natne ŋene Roman ŋeiŋo iwa kulit sari gemaine.
ACT 2:11 Ŋene Yuda ŋei, mat welaine so lobo sari sarine, Yuda ŋei eŋane tanik manik ma gemaine. So natne ŋene Kerataŋine, so Arabiaŋine. Ŋene yalewaŋo ge more, donzane rokopko Anutu masiine kakapa meke ea wane don kisiine ra qelaŋanbi detmaine!”
ACT 2:12 Ŋei eŋe yale ramore oŋaene qaeki, dere qeka okane au rakoi, “Iwa onokaka masi?”
ACT 2:13 Ŋo natne eŋe aposolo don masirakinerop okan one more edane rakoi, “Eŋe wain musele loutne neu paki qelaŋ qe more don yaup qazaŋ ramami.”
ACT 2:14 Pakiso Petoroŋo wie more, kimakoune aposolo elewen(11), eŋerop okora togoleka boka ŋei ŋerep magu yewa korop ra qelaŋane edane rake, “Yuda ŋei kimakopne, so Yerusalem gemami, so ŋei lobo, ŋine korop ketŋine motpi na masi iwa wakonmaike ea wane kine ra qelaŋane ŋidanbe detpi.
ACT 2:15 Ŋine dere ramami, ŋei iwa eŋe doku ne more qelaŋ qemami, Yale midaka. Kepe yekuat 9 kilok sako rokop okanmaike.
ACT 2:16 Ŋo masi iwa yemo propet Yoelŋo don mane mo qeke, ea wane wele wakonmaike.
ACT 2:17 ‘Anutuŋo iwa yale ramaike, gemage kepe wane naso dagoine qoe yakane okangi, na baŋ Asune ŋei ŋerep korop qe watŋun warekale. Ŋinane gipolekopŋine so borasokopŋine, eŋe baŋ naŋane don propet yale ra wakonikei, ŋo ŋei qaluwit kopŋine eŋe baŋ deene lotkeki kine kine kuneŋine kulu kulu yale kaikei, so ŋei sele eŋe baŋ kulu kaikei.
ACT 2:18 So, naso yewao Na Asunane zonom motpe ket more qelit ŋeikopne wikile urata ma okanmami, ŋei so ŋerep, ma ewek ongi, eŋe baŋ propet yale don ra qelaŋanikei.
ACT 2:19 Pakimo na masi kuneŋine so tanik mane qeli kebago mawe wakoniake, so qela kepeo masi natne oŋa qaqaine wakoniake. Yewao weŋem, so gerep, so kopu umatne sayake.
ACT 2:20 Eso kepe deine eŋe panamaniake, so meso eŋe weŋe weŋem qe more weŋemka okaniake. Pakimo ŋado Waom wane naso maep bomileake. Naso maepine eamo qelaŋane zok manerop kakapa suaine.
ACT 2:21 Eso naso yewao ŋei ŋerep eŋe Waom wane eŋetine ora malipka newanka gemami, eŋe borikinane ŋetne ŋetnane kotino ŋine mapik oniake, so baŋ Waom oŋom ebuki, koso eŋine ŋei okane weku mane gekei.’ Yewa yemo propet don Yoelŋo mo ra wakonge
ACT 2:22 “Israel ŋei, na don iwa ŋidanbe ŋine ket more detpi, Yesu Nazaret matko ŋine eŋe Anutuŋo nabok okanka more, qesiŋkaki keuŋino ge more, zonomine kakapa yewaŋo masi so tanik manik kine kine de kune ŋine maki paki, Anutu wanoŋine ketke, ea wane kineine ma qelaŋangi ŋine korop kawarekoi.
ACT 2:23 Eŋe Anutuŋo mokaka detki paki, don mo ra togoleka mange, ea wane rokopko ŋinane met birakaki paki, numa mangi, ŋine mau paki, masi kine kine korop okanka more, borikine mama eŋano birakau edo ma more kibeŋ qabego qeu seukke.
ACT 2:24 Ŋo Anutu ŋo yemo Yesu seu seuoŋine ma wirikkaki wisikae wieke paki, seu seu wane wikile qotkokoine eaŋine mainka more makokkake, onoka wane seu seuŋo eŋe maine mi ma qorokkake.
ACT 2:25 Ea wane Dawitŋo iwa yale Yesu wane ra qelaŋan don rake, ‘Na Waom kakole, eŋe naŋane kaitno naso baŋem ososop okora okanmaike Eŋe naŋane wonno okora okanmaike, ea wane kine kine maneŋo na maine mi mapap nangi qise more, kaet okangale.
ACT 2:26 Ea wane na qomne menaŋmaike, so na belakamneŋo bakom kitomaile. Na kepe ŋei, ŋo solaneŋo yale waka kine kine maine ea wane tomaka more pa wie okaniake.
ACT 2:27 Ge asu oŋa oŋane mi qikka qeliŋkanom ŋei seu seune eŋane kepeo payake, me ge Ŋeiŋone Koboboine Wekumane eŋe mi qeliŋ kanom gotosiake.
ACT 2:28 Ge wisika gege wane numa yewa na mo sikan nangone, wane ge baŋ narop genom na geŋane kaitŋono oi bakom zok manerop okanikale.’ Dawitŋo yale rake.
ACT 2:29 Kimakopne, na ŋaboze Dawit, ŋenze ware ware suaine, eŋane kine ra wakone ŋidanbe. Eŋe mo seukki dukkakoi, deŋesereine ŋenze keuzo mere sa gemageki ukude naso iwa ukude okanmaike.
ACT 2:30 Eŋe propet geke so eŋe Anutuŋo don mane iwa yale ratogole olatke yewa detke, ‘Dawit, na geŋane ŋabokopŋone eŋano ŋine mane baŋ ma birakawe oŋo geŋane tungo ŋei Waom metmet yewa ma more mesiake.’
ACT 2:31 Dawit eŋe Anutuŋo kine kine daleo mayake, yewa mo kake, pakiso eŋe Kristo wisikae wie wieinane don iwa yale rake, ‘Anutu eŋe pareŋine mi qeliŋkaki, ŋei seu seune natne yale kepo pa more gotosiake.’
ACT 2:32 Pakimo Yesu eŋe Anutuŋo ma wirik kaki, wisikae wieki, ŋene korop weneŋ deze weleŋo kauluk kakone. Eso ŋene yewa wane kisi ine ramaine.
ACT 2:33 Eŋe mo zinge wa more, Anutu wane wonino metmaike. Eŋe Magakŋo Asu Koboboine mo biŋek qeke, yewa sunka mangi, Magak wane meto ŋine Asu Koboboine ma more, qe wat ŋongi, ŋine mo iwa kineine kamami, so detmami.
ACT 2:34 Onoka wane, Dawit eŋe oŋom qeliwo mi wake, eŋe iwa yaleka yemo rake, ‘Waomŋo naŋane Waom olale rake, “Ge iwa naŋane wazano wonno metnom,
ACT 2:35 Met magenom na ŋabakopŋone baŋ ebu ket biraonbe, geŋane kietabe ŋonane bano gesoke togole togoleŋone okane waket mesikei.” ’
ACT 2:36 “Ea wane Israel ŋei, ŋene korop iwa yale detluk warekene, ŋine Yesu ma more kibeŋ qabego qeu seukke, pakimo Anutuŋo maki paki Waom so Kristo birakaki gemaike.” Petoroŋo yalewa ra edange.
ACT 2:37 Ŋei ŋerep eŋe don yewa detpi korop qomene kitopokke. Pakiso Petoro so aposolo natne ra qeson okane edane rakoi, “Kimakop, ŋene daleo okanŋem menageake?”
ACT 2:38 Rauso, Petoroŋo edane rake, “Ŋine ŋei ŋerep bonep bonep wetŋine maingeu paki, Yesu Kristo wane biŋek okane more, eŋane eŋetko miti doku tauwi mo, Anutuŋo sotŋine yewa qelige ŋibone more, mataliki siukwareake. Pakimo, Anutu wano ŋine bakom, Asu Koboboine ŋiboniakane biŋek qeke, ea ŋibongi maikei.
ACT 2:39 Anutu eŋe mokaka Asu Koboboine, yewa ŋiboniakane mo rake, ŋo ŋine ŋinŋine so ŋosa ŋabokopŋine, so ŋei ŋerep natne suaine korop ŋine abaran eri eri zok ge sarimami, ŋine korop Waomze Anutuŋo ŋidora newan ŋungi eŋino sariu Asu Koboboine ŋiboniakane biŋek yemo mo qe ŋibonge.”
ACT 2:40 Petoro eŋe yale ra more don natne loutne edane qebin mabin okanonge, paki girem don edane rake, “Ŋine ŋei ŋerep matali qetalienerop eŋane maguo ŋine kakakone zinge sariu ŋibuyake.”
ACT 2:41 Pakiso, ŋei ŋerep eŋe Petoro wane miti don dere detluke malipkau paki, kaiwe naso yewaoka ŋei ŋerep 3 tausen miti doku tauonbi, Yesu wane magu eŋano takotkekoi.
ACT 2:42 Eŋe sorin borin okane aposolo eŋane don detkoi, paki kito qesiŋ okane weteneŋo malip nagu more ruo ŋara nene weku okane gekoi. So wetene qeturage more meŋe meŋen urata ma gekoi.
ACT 2:43 Pakimo, Anutuŋo aposolo qesuŋongi, eŋe masi kine kine loutne mau ka more oŋaene qaeki, ewe kito kito okane gekoi.
ACT 2:44 Pakiso, ŋei ŋerep loutneŋo Yesu malipkakoi, paki doku tau tau magu mali malip korop gekoi, eŋe weteneŋo malip nagu more aboŋ kine kineene korop owoeno pa ebongi magekoi.
ACT 2:45 Eŋe kepeene so yeye kine kineene natne ŋei natne sunka ebonbi, eaŋo wesi kiare ebongi, kine kine wane zuage gemaŋkoi, rokop eŋe wesi yewa damo qe ebonmaŋkoi, paki yewaŋo ŋara doku qole ne okanmaŋkoi.
ACT 2:46 Eŋe wet weku okane more kaiwe baŋem Bakom Urumgo lewage gekoi, so ruo ŋara yemo enŋene mateno maneo maneo lewage mere ne gekoi, paki solaoken ŋara ea yemo wetene ketkele paki, batneka mapoke bororom rokopko ne gekoi.
ACT 2:47 Paki naso baŋem eŋe Anutu eŋetine ora mawakakoi, pakiso, ŋei ŋerep korop eŋe eŋane tanik manikene kau simileonge, eso Waom eŋe kaiwe baŋem ŋei ŋerep mali malipenerop ebu takoton mageki, zaleene kirowone manerop weti weti wake.
ACT 3:1 Kaiwe mane Petoro so Yohane ere kepe zinge(3 kilok) rarapko, meŋe meŋen naso okangi, Bakom Urumgo wakoik.
ACT 3:2 Pakimo ŋei mane kine bori worine nagaine kotino ŋine mo yaline wakonge, eŋe naso baŋem ma ari birakau, Bakom Urum wane madetine mane eŋetne “Madet Tasigaine,” yewa met mageke. Metki, ŋei ŋerep eŋe Bakom Urumgo wawa ketket okanbi, eŋe wesi aboŋ manikei wane ra meŋen okan one met maŋke.
ACT 3:3 Ŋei yewa eŋe otki, Petoro so Yohane ere Bakom Urumgo wakesikeik wane okanbik, eŋe kine kine natne manikeik wane qeson otke.
ACT 3:4 Eso Petoro ŋo Yohane ere deetneŋo qoŋ qoŋ rora papapka okorakoik, pakimo, Petoroŋo olale rake, “Ge deŋone ŋere ŋotnom!”
ACT 3:5 Rakiso, ŋei eŋe kine kine mane ninikeik ra more erano deine potke.
ACT 3:6 Pakimo, Petoroŋo olale rake, “Na wesi aboŋ mi pa ninmaike, ŋo na kine kine weku ma gemaile, iwa ginikale, yemo Jesu Kristo, Nazaret ŋine, na eŋane eŋetko golatmaile, Ge wie gesoke arinom.”
ACT 3:7 Yale ra olale more, metine wongoka ma qesiŋ kaki wieke, pakiso eaka ŋei yewa wane kie metine qeluetine ea koropka koliki menage more, togoleki maine wie okorake.
ACT 3:8 Eso eŋe sontake wa more, ket kineŋo gesoke okora more lolike arike, pakiso, eŋe ererop Bakom Urum koto weneŋ ari waket more, Anutu bakomine kito eŋetine ora mawakake, so batne basi wasine okane more gesoke det okangi menaŋgi wet pese detke.
ACT 3:9 Ŋei ŋerep korop eŋe kau Anutu wane eŋetine ora mawaka bakomine kito more, eaka numa arike.
ACT 3:10 Pakimo, eŋe mo detkakoi, “Ŋei iwa oŋoka Bakom Urum wane ‘Madet Tasigaino’ mere naso baŋem wesi aboŋ wane ra meŋen okane met mageke, oŋo mo iwa menaŋmaike.” Yale ra more oŋaene qaeki, welelepkekoi.
ACT 3:11 Eso ŋei yewa eŋe Petoro so Yohane erano makatake more malilip otki, ŋei ŋerep eŋe one oŋaene qaeki, korop eŋano ari Bakom Urum kotine mane eŋetne, “Solomon Wane Touŋ,” ora okanmami, yewa biririke lewaŋgoi.
ACT 3:12 Yale okanbi, Petoro eŋe one more ŋei ŋerep yewa edane rake, “Israel ŋei ŋine onoka wane iwa ka more oŋa ŋine qaemaike, pakimo, ŋine ramami, ŋere ŋetze zonomgo mate, ŋei iwa menaŋmaike, ŋine yale ramami me? Midakaka!
ACT 3:13 Abraham wane Anutu, Isak wane so Yakop wane Anutu, eŋe ŋenane sakon qerakopze eŋane Anutu, oŋo Qelit ŋeiine Yesu wane kibi so zonom qelaŋan ŋei iwa wane kutno ma wakongi, ŋine kamami. Ŋine yemo ŋei yewa qaesikkau paki, ma more ŋaba eŋane meteeno birakakoi. Pakimo, Pilat eŋe loloŋka more birakaki ariakane raki, ŋine eŋane kaitko qik kakoi.
ACT 3:14 Ŋine Anutu wane ŋei Koboboine so Maine Weku, mane yewa mogare iwenŋonge paki, ŋine eŋe qaisik kakoi so ŋadekkakoi paki, eŋane tungo ŋine Pilat boka olatpi, eŋe ŋei mane yewa, eŋe ŋei mane mo qeki seukki mulap urumgo birakaki metke, yewa seseka more siwotka ŋibonge.
ACT 3:15 Pakimo, ŋine Ŋei Maine, gege togon numao iwenŋonge, eŋe gege togon wane Ŋetne, yewa qeu seukke. Ŋo Anutuŋo yemo seu seuo ŋine ma wirik kaki wisikae wieke. Pakimo, ŋere ŋetom deseŋo kakote, ea wane eŋane don kisi iwa ra qelaŋanmaite.
ACT 3:16 Ŋere yemo Yesu Kristo malipka lukka more, detluk kamaite, ea wane ŋei iwa yemo Yesu wane zonom so eŋane eŋetŋo ŋei matko met met wawetine qoqoine, iwa zonom mangi togolemaike. Ŋere Yesu Kristo malipka more, eŋe detluk kamaite, ea wane ŋei iwa eŋe Yesu eŋetine detlukkaki, eŋane eŋetinane ra more, mali malipineŋo ŋei ŋerep korop ŋinane deŋino qesiŋka more maki menaŋmaike.
ACT 3:17 “Welekatne kimakop, na mo detmaile, ŋine so ŋetne kopŋine ŋine wet qelaŋŋinane mi detluke more, masi yewa Yesu wano okangoi.
ACT 3:18 Ŋo siluŋ ŋine yale okanbi mo, mokaka Anutu eŋe propet koune eŋane weteno don motki, dere ra qelaŋangoi, ea wane rokopko maki, wele wakonge. Paki Kristo eŋe baŋ wikile dere more seukke, wane ŋine don so numa yewa mo Anutu oŋom rake, rokop okanwarekoi.
ACT 3:19 Ea wane ŋine wetŋine maingeu paki dereret ŋine qotkoine, ea matalikei, so wetŋine maingeu, Anutuŋo baŋ koso borikine ŋine ea korop sauk wareake.
ACT 3:20 Pakimo, yale okanbi, koso Waom wano zonom musele ŋine yewa maine ma wakone ŋiboniake, so Yesu eŋe Kristo ŋine, Anutuŋo mokaka ma wakonka biraka ŋibonge, eŋe talekaki ŋinano sariki, maine gege wane naso bomile ŋiboniake.
ACT 3:21 Iwa yemo Yesu eŋe qeliwo toma gema geki, Anutuŋo yeye kine kine musele korop ma wakon wareakane nasoine bomileake, mokaka Anutuŋo qelit ŋeikoune koboine, propet eŋane aŋaeno don motki ra qe okangoi, ea wane kop.
ACT 3:22 Moseŋo mo iwa yale rake, ‘Waom, ŋinane Anutuŋo na biranange, ea wane rokop ŋinŋine keu ŋino ŋine propet mane na yale ma birakaki, Anutu wane qelit ŋei okane mere more, don kine kine ra ŋidan okaniake. Yewa ŋine korop dere teweke okan warekei.
ACT 3:23 Ŋei mane eŋe propet yewaŋo don rayake, ea dere aŋaine mi tewekeake, yemo Anutu wane ŋei ŋerep magu Israel eŋane keuo ŋine mapokka more, eŋineka bira kayake, paki qeki seukeake.’
ACT 3:24 So propet natne, Samuel so eŋane ŋadino propet natne wakone ge sarikoi, eŋe koropŋo Anutu wane don rakoi, so ukude naso iwao pamaike, ea wane done yaleka mo raso qe okan warekoi, ukude iwa mo wakone pamaike.
ACT 3:25 So ŋine propet gekoi, eŋane gipon boraso me ŋosa ŋabokopene, so Anutuŋo sakon qerakopŋine eŋerop tako rakot so ra rokop don ra mot okange, ea wane welakoune ŋine. Anutuŋo Abraham gorop tako rakot okane iwa yale olatke, ‘Na geŋane ŋosa ŋabokopŋone mosop onbe, mosop mayakatne yewaŋo kepe baŋem ŋei ŋerep korop rokop onwareake.’
ACT 3:26 Eso ea wane mo Anutu eŋe qelit ŋeiine ma wie birakaki, mikep ŋinano sari wakonge, ŋibuki ŋine korop weku weku gege mageŋine borikine yewa ŋadek kawareu mauluk ŋune more, mosop ŋuniakane birakaki sari wakonge.”
ACT 4:1 Petoro so Yohane ere ŋei ŋerep don yeka edane okorauk, pris so Bakom Urum wane tebe ŋei ware wareene so Sadusi ŋei eŋe erano sarikoi.
ACT 4:2 Eŋe sot osi osi okangoi, yemo onoka wane mida, Petoro so Yohane ere ŋei ŋerep miti edane more Yesu eŋe seu seuo ŋine wisikae wieke, ea wane kine, so ŋei seu seune eŋe baŋ ge mage korop wisikae wie warekei, ea wane kine korop ra qelaŋane edan warekoik, ea wane eŋe erane detpi borike.
ACT 4:3 Pakiso eŋe epu lukore more, dongo biraotkoi, ŋo kepe mo qoekane mulap urumgo bira otpi pauk, kepe qaeke.
ACT 4:4 Ŋo Petoroŋo miti don edangi detkoi, eŋano ŋine ŋei ŋerep loutneŋo don yewa detluke malipka warekoi, ŋei ŋerep yewa eŋane zaleene 5 tausen.
ACT 4:5 Kepe qaeki, Yuda ŋei wawaine, ŋei ŋetne, so don ra rokop wane kine dereret ŋei, eŋe Yerusalem lewaŋgoi.
ACT 4:6 Pris suaine eŋetene Anas so Kaiapas, Yohane so Alekzander, so natne Pris Suaine eŋane magu, eŋe weneŋ korop lewaŋgoi.
ACT 4:7 Paki rau, aposolo etke ere epu ari kaiteno biraotpi okorauk, so qeson ore rakoi, “Ŋire ma zonomgo kine kine yewa okanmamik? So ma eŋetko masi yewa mamamik?”
ACT 4:8 Pakiso, Petoro eŋe Asu Koboboineŋo kotino watkeki edane rake, “Yuda ŋei wawaine, so ŋei ŋetnekopze korop rawe detpi,
ACT 4:9 Ŋere ŋei mane kine boriworine iwa qesiŋka more mate menagike, ea wane ŋine iwa ŋere qeson ŋotmami, ŋei yewa eŋe daleo okane menage numa gegeine wakonike, ŋine ea wane kine desikei wane zok pidiŋ ŋotmami.
ACT 4:10 Ea wane yemo rawe ŋine so Israel magu korop detwareu, ŋei iwa ŋinane kait ŋino okoramaike, yemo Yesu Kristo Nazaret matko ŋine, eŋe ŋido kibeŋ qabego qeu seukke, pakimo, Anutuŋo ma wirik kaki, wisikae wieke, eŋane eŋetinane zonomŋo maki menagike.
ACT 4:11 Yesu eŋe weku, mokaka Dawitŋo Yesu wane ra more Anutu wane papiao iwa yale qeke, ‘Mat mama ŋei ŋine Yesu eŋe bosiŋ qotkoine ra qikkau, eaŋo qeinge more bosiŋ togogole okange okoramaike.’
ACT 4:12 Qesi qesiŋ yemo eŋano weku paki kamaine, kepe baŋem ea ŋine Anutuŋo eŋet kuneŋine mane mi ma wakone sikan ŋonmaike, oŋo koso ŋebuyakane. Miti don yemo ŋeiwo mi pamaike, me ŋei mane wane eŋetko lipaŋka more mena menaŋ eamo kepeo mi pamaike.”
ACT 4:13 Kaunsol eŋe otpi, Petoro so Yohane ere ŋei yauwine, ere kibi urumgo mi gekoik ŋo kaet etne midaine don togoleka ra qelaŋane edanbik, eŋe dere more ze qokonge, so ere Yesurop mo weneŋ gekoi, yewa eŋe mo detluk otkoi.
ACT 4:14 So ŋei solaine mauk menaŋge, numa gegeine wakonge, eŋe mo yewa ererop okoraki kakoi, ŋo siluŋ ea wane don turuŋine mainge etanikei wane numa zuaŋgoi.
ACT 4:15 Zuage more, Petoro so Yohane ra otpi, ere Kaunsol urum qelige qeinat ketpik so eŋe enŋeneka don urata suaine zok auye more rakoi,
ACT 4:16 “Ŋene ŋei etke iwa daleo okan osikene? Ere masi kine mane memik, ea wane don kisiineŋo mo Yerusalem ariki, ŋei ŋerep koropŋo detwaremami, ea ŋene maine mi motkekene.
ACT 4:17 Ŋo ge mage don yewaŋo sua ŋei ŋerep eŋano yau yaup ariakane, ŋene togoleka ra togole otŋem ere koso ŋei ŋerep natne Yesu wane eŋet mane mi ra qelaŋane edane arikeik.”
ACT 4:18 Eŋe yale rau paki, koso etorau, ere urum koto wauk, eŋe Yesu wane don kisi mane mi ra qelaŋane edanikeik wane, so eŋet yewa ŋei ŋerep natne koso mi kito edanikeik wane ra togole otkoi.
ACT 4:19 Ŋo Petoro so Yohane eto yemo mainge edane rakoik, “Ŋine ŋidom ra detpi, ŋere ŋinane don tewekete paki, Waom wane don qeligete Waomŋo detki menageake me?
ACT 4:20 Iwa yale wane, ŋere kine kine mayakatne mo wakongi, deseŋo kakote, so ketseŋo det warekote, yewa ma waluke ma gege eamo mi okanikete.”
ACT 4:21 Paki, Kaunsol eŋe don togoleka etane more bira otpi arikoik, iwa yale wane, ŋei ŋerep eŋe masi wakonge, Waom bakomine kitokoi, ea wane etkukei wane numaine zuage more qeliŋgoi
ACT 4:22 Ŋei kine borikine Petoro ŋo Yohane eto mauk menaŋge, eŋe komaine mo 40 yuange.
ACT 4:23 Petoro ŋo Yohane ere zinge kimakopetne eŋano ari more pris suaine so ŋei ŋetne edo donba etangoi, yewa wane don kisi korop edan warekoik.
ACT 4:24 Pakiso, eŋe detwareu qoeki, wetene qeturage more, iwa yale rau paki, Waom meŋenkakoi, “O Waom, ge qeli so kepe so kiwet so yeye kine kine ea wane kotino pamaike, korop ma wakon warekone!
ACT 4:25 Goŋo Asu Koboboine tale kanom oŋo ŋaboze Dawit, geŋane qelit ŋei, eŋane wetino don motki, iwa yale rake, ‘Qelaŋ ŋei eŋe onoka wane koto gerep zok okane gekoi, ŋei ŋerep eŋe onoka wane wet yau yaup motkoi?
ACT 4:26 Kepe baŋem ŋei waom eŋe mo aboŋene makoi, ware ware eŋe mo wekuoka qeturaŋgoi, Waom so Mesiaine ŋaba osikei wane.’
ACT 4:27 Welekatne, Herot so Potius Pilat ere mo mat suaine yewao qelaŋ ŋei so Israel ŋei ŋerep eŋerop qeturage more, Yesu geŋane qelit ŋei koboboine, ge Mesia bira kakone, eŋe ŋaba kakei wane lewaŋgoi.
ACT 4:28 Eŋe qeturage lewaŋgoi, yemo ge mokaka geŋone zonomŋonane so wetŋonane don togonŋone ra togole motkone, wele ŋado wakoniakane, yewa korop ma wakon wareke.
ACT 4:29 O Waom, iwa yemo ge eŋane qom sua don gereunerop ramami, yewa dere ma papap kaikene, paki, qelit medewekopŋone ŋene qesiŋ ŋonnom togole more, don kisiŋone kaet midaine ra qelaŋanikene.
ACT 4:30 Okanŋem, ge meteŋone ma wie more, zoma ŋei ŋerep ebunom menaŋgei, so masi kine kine togole korop qelit ŋeiŋone koboboine, Yesu wane eŋetko ma warekene.”
ACT 4:31 Yale ra meŋenkau qoeki, matpa lewage metkoi, yewa qiseke, pakiso, Asu Koboboineŋo ket more korop qe watone rokop ongi, Waom wane don kisi yewa kaet midaine togole more ra qelaŋane arikoi.
ACT 4:32 Doku tau tau magu mali malip korop eŋe wetene so dereretene wekuku motpi paki gekoi, maneŋo kine kineine mane ea wane iwa nae bonepne yale mi ramaŋke, midakaka, eŋe yeye kine kineene bonep bonep yewa korop qeturaŋene pa ebongi, ma poke amanagu okane gekoi.
ACT 4:33 Pakimo, aposolo eŋe Waom Yesu seu seuo ŋine wisikae wieke, ea wane don kisiine zonom gorop ra qelaŋane ariu, enŋene don so dereretene ea manerop sua ariki paki, Waomŋo doku tau tau magu yewa eŋane zok manerop siminkaki, qesiŋone more mauluk one mosoponge.
ACT 4:34 Eŋane keueno ŋine ŋei maneŋo aboŋ kine kineine midaine ma zuaŋ mane mi okane geke. Ŋei natne kepe saienerop me matenerop, eŋe ŋei natne sunonbi, edo ea wane lewine wesi ebon okangoi.
ACT 4:35 Pakimo, eŋe wesi yewa mainge ma sari aposolo ebon okangoi, eso aposolo edo wesi yewa mage more ŋei ŋerep yeye kine kine mane wane zuaŋgoi, yewa ma poke qesiŋone gekoi.
ACT 4:36 Eso ŋei mane geke, eŋetine Yosep, aposolo eŋe Barnabas oramaŋkoi, ŋenze dongo, “ŋei wetze ma togole,” eŋe Lewi, Yuda wane magu maneo ŋine, Saiprus Siao wakonge,
ACT 4:37 eŋe kepeine sisine nat ŋei mane mangi, oŋo lewine wesi mangiso, wesi yewa koropka mainge ma sari aposolo ebonge.
ACT 5:1 Ŋei mane geke, eŋetne Ananias, ŋanomine eŋetne Sapira. Ananias eŋe kepeine natne ŋei mane mangimo, oŋo lewine wesi mange.
ACT 5:2 Pakimo, eŋe wesi natne eŋine ma walukki metke, yewa ŋanomine eŋe mo weneŋ detke, Ananias eŋe wesi natneka ma ari isi one more rake, “Na wesi mo iwa korop ma sarimaile,” yale ra more aposolo ebonge.
ACT 5:3 Pakimo, Petoroŋo olale rake, “Ananias ge onoka wane Satanŋo detkanom, wetŋone waket more ma siukki, Asu Koboboine isika more kepeŋonane lewine natne geŋone motkenom metmaike?
ACT 5:4 Ge alakan kepe yewa ebonine, yemo geŋone simileŋonane, ŋo wesi mene, ea eŋe geŋane biŋek, paki onoka maikenane wetke simileŋone yewa mogare maine manom rap, ŋo onoka wane dereret qotkoine yewa mene? Ge misuk raikene, na ŋeika isionmaile, midakaka, ge yewa mo Waom eŋine isikene!”
ACT 5:5 Yale raki, Ananias eŋe don dere, eaka ket rasu more seukke, pakiso ŋei ŋerep korop eŋe Ananias wano masi wakonge, ea detwarekoi paki, oŋaene qaeki zok kaet onge.
ACT 5:6 Pakimo, ŋei medep edo wie sari more, pareŋine yewa lap lapŋo kawetka wokomge so tewekka ma ari dukkakoi.
ACT 5:7 Naso nigatne aua karewe(3) wane rokop qoeki, ŋadino Ananias ŋanomine eŋe sari saketke, eŋe tanik manik pa daleo ŋaone wakonge, yewa mi detke.
ACT 5:8 Pakimo, Petoroŋo iwa yale qesonka rake, “Ge nolatnom, kepe ea wane lewine ge so ŋaoŋone ŋire memik, mo korop rokouno iwa me, mida?” Ŋerepŋo rake, “O, mo korop rokouno yewa.”
ACT 5:9 Eso Petoroŋo olale iwa yale rake, “Ge so ŋaoŋone ŋire onoka wane Waom wane Asu liwek kaikeik wane wet qeturage don ma togolimik? Detmaine ŋei medep ea ŋaoŋone ma ari dukemi, eŋe mo madetko sari saket okoramami, wane mo ge koso yaleka geu ari koso eŋe weneŋ yewaka duk ganikei!”
ACT 5:10 Rakiso, eaka ŋerep eŋe Petoro wane kino ket rasu more seukke, pakiso ŋei medep eŋe mat koto wa kau, eŋe mo seuke pake, eso eŋe ma teweke ari more ŋaonane wazaino dukkakoi.
ACT 5:11 Eso doku tau tau magu so ŋei ŋerep natne korop eŋe don kisietne yewa korop dere, kaet suaine zok manerop okangoi.
ACT 5:12 Aposolo eŋe masi togole kine mane kine mane ŋei ŋerep eŋane keueno makoi, pakiso doku tau tau magu mali malip korop wet qeturage more, Solomon wane Touŋ, Bakom Urum wane kotino, yewao lewage gekoi.
ACT 5:13 Lewage geu, ŋei ŋerep natne eŋane tego mi takotke gekoi, eŋe ewe kito kitoinerop okane mawa one gekoi, ŋo ŋei ŋerep yewa eŋe kaet okangoi, yalinane eŋe eŋerop lewa lewaŋ wane mi sariu weneŋ lewaŋ maŋkoi.
ACT 5:14 Pakiso, ŋei ŋerep zok manerop eŋe Waom detlukka malip kakoi, eŋe sari eŋane maguo takotkekoi.
ACT 5:15 Aposolo eŋe masi kine kine ŋei ŋerep keueno makoi, ea wane ŋei ŋerep eŋe zoma ŋeikopeene tewekone sari numao yaup tewino uam kine kineene lameke mauluke biraonbi pa arikoi, so eŋe wetke rakoi, Petoroŋo eŋane osoenoka sa ariki, so oŋa lulupineŋo qoe ket eŋane kuteno wa rokop ongi, so menaŋgei eŋe yale rau paki okangoi.
ACT 5:16 So Yerusalem mat loli lolik yewao ŋei ŋerep gekoi, eŋe korop yaleka sari aposolo eŋano watkekoi, eŋe zoma ŋei so asu borikineŋo kotoeno ket matali ongi gekoi, yewa ebu sariu, korop solaene koso menaŋ onwareke.
ACT 5:17 Ŋo Pris Wawaine so eŋane magukoune Sadusi korop, eŋe onbi, aposolo edo kine kine ea korop mau, eŋe manerop dere worikongoi, paki mulapko bira onikei wane rakoi.
ACT 5:18 So eŋe wie more, aposolo malip one ebu ari mulap urum suaino, ŋei borikine eŋerop biraongoi.
ACT 5:19 Ŋo ruo yewao yemo Waom wane aŋelo maneŋo mulap urum wane madetine lalage more, inat ŋadino ebu saket biraone more, edane rake,
ACT 5:20 “Ŋine ari Bakom Urum koto wa okorau paki, ŋei ŋerep korop gege musele iwa wane don tanik manikine ebu kito edanbi.”
ACT 5:21 Aposolo eŋe don yewa dere more kepe qaeki ruoropka Bakom Urumgo wa more ŋei ŋerep sigi maep don ra qelaŋane edangoi. Pris Wawaine eŋine so kimakoune, eŋe sari Israel suaine so Kaunsol korop edorau sariu qeturage lewaŋgoi, paki don edane qebinonbi, mulap urumgo ari edanbi aposolo ebu eŋano sarikei wane arikoi.
ACT 5:22 Ŋo tebe ŋei eŋe mulap urumgo ari lotke more, onbi aposolo eŋe mi metkoi, eŋe zuaŋonbi boriki, eŋe koso zinge sari more Kaunsol edane rakoi,
ACT 5:23 “Ŋene ari mulap urumgo lotke more kaŋem, madet mo togoleka ki okora warike, so diam ŋei eŋe korop madetko diam okora warimi, ŋo ŋene madet lalagine naso yewao ŋei mane urum kotino mi metpi onine!”
ACT 5:24 Bakom Urum wane diam gege tebe ŋei suaine, so pris ŋetne suaine, eŋe don yewa dere more, dereret urata loutne mau paki rakoi, “Iwa daleo wakonmaike? Ŋei ea eŋe daleo siukmami?”
ACT 5:25 Pakimo, ŋei mane oŋo wa more edane rake, “Detmami! Ŋine ŋei ea mulap urumgo bira onimi, eŋe mo Bakom Urum kotino okora ŋei ŋerep sigi maep don ra qelaŋane edanmami!”
ACT 5:26 Yale edanbiso, Bakom Urum wane diam gege, tebe ŋei suaine so ŋeikoune eŋe ari koso aposolo ebu sarikoi, eŋe engu kito mi okangoi, onoka wane eŋe ŋei ŋerep edo wesiŋo engukei wane kaetonge.
ACT 5:27 Tebe ŋei eŋe aposolo ebu ari biraonbi Kaunsol eŋane kaiteno okorakoi, pakiso, Pris Wawaine maneŋo edane rake,
ACT 5:28 “Ŋine ŋei yewa wane eŋetine ŋei ŋerep eŋano mi ra qelaŋane kito edanikei wane, ŋene mo togogoleka rawetŋune more, mi ra togole ŋungone me? Ŋo ŋine yemo siluŋ don yewa Yerusalem matko ra suae motpi, sua arimaike, pakimo, ŋenane solazo qe more, ŋei yewa ŋedo qeŋem seukkane weŋeminane turuŋ so sot yewa baŋ ŋenane kutzo payake, yale ra ŋei ŋerep edanmami.”
ACT 5:29 Rakimo, Petoro so aposolo natne eŋe iwa yale mainge olatkoi, “Lewine, Anutu wane don tewekkene! Ŋei don yewaŋo ŋado kitomaike!
ACT 5:30 Ŋine Yesu kibeŋ qabego rasukoi so qeu seukki, ŋenze ŋabokopze eŋane Anutuŋo ma wirikkaki wisikae wieke.
ACT 5:31 Wieki, Anutuŋo mawa more, eŋine metine wonino Ŋetne so Mapi Mapik Ŋeize birakake, oŋo Israel ŋene qesiŋ ŋongi, wetze maingeŋem borikineze ŋebu mayake.
ACT 5:32 Ŋene kaŋem, Waomŋo urata ea mamaike, paki ŋene sigi maep don ea ra qelaŋanmaine, so Asu Koboboine eŋe yale waka kine kine korop ea wane ra qelaŋanmaike, so Anutu eŋe mo eŋane don tewek okanmami, eŋe Asu Koboboine sunka ebon okanmaike.”
ACT 5:33 Kaunsol magu eŋe Petoroŋo don yale edangi detpi, qomene kito poke ebu ket biraongi, dere worik suaine okane more, aposolo ebu engukei wane okangoi.
ACT 5:34 Ŋo Kaunsol eŋane keuo ŋine ŋei mane eŋetine Gameliel, eŋe Parisi, ra rokop don wane kito ebo ebon, eŋe ŋei ŋerep koropŋo ewino kitou geke, oŋo Kaunsol eŋane keuo wie okora more ra ongi, aposolo ebuwi nigatne qeinat waketkoi.
ACT 5:35 Eŋe qeinat ŋadino ketpiso, Gamelielŋo Kaunsol natne edane rake, “Israel ŋei, ŋine ŋei iwa kine kine daleo okan ongei, wane rau paki, ŋine siluŋ mikep detluke more kauluke okan onikei.
ACT 5:36 Ŋine mo detmami, naso natne mo arike, ea wane bano qei, Teudas mane eŋe wakone more rake, na ŋei waom eŋane suaineene, yale raki, ŋei 400 eŋe eŋano takotke ŋadino mogare arikoi, ŋo gavaman eŋe qeu seukki, ŋeikoune eŋane don detpi wele okangi aŋaine teweke gekoi, eŋe korop din bun wiri ket yeo yeo ari wareu, urataene wele midaine okange.
ACT 5:37 So ea wane ŋadino ŋei mane Yudas, Galili ŋine, oŋo kepe ware wareŋo ŋei ŋerep natne ebu waraŋ ongi, eŋane don teweke ŋadino mogare arikoi, paki kepe ware ware esopkaikei wane kawali ma wakone qekoi. Ŋo eŋe yaleka qeu seukki, so ŋeikoune aŋaine teweke ŋadino mogare gekoi, eŋe kakakone ket yeo yeo ari warekoi.
ACT 5:38 Eso na kine yalewa, wane na ukude don iwa ŋidanmaile, ŋine ŋei yewa sulu kine kine mane misuk okanongei, midakaka, ŋine qeliŋonbi enŋeneka geu, onoka wane dereret so urata yewa ŋei enŋene dereretko ŋine sarimaikeo, yemo baŋ bori more siukeake.
ACT 5:39 Ŋo Anutu oŋom ea wane kine okangi paki wareki, eŋano ŋine sarimaikeo, yemo ŋine maine mi kitat onikei, pakimo ŋine kawali qekeimo, ŋine Anutu ŋaba kamami, yale okaniake!”
ACT 5:40 Kaunsol eŋe Gamalielŋo yale ra edangi detpi menaŋgi, so eŋane don dere, aposolo edorau sariu, ŋei edo kumunamŋo dime ongoi. Pakiso, Yesu wane eŋetine ora don kisiine ŋei ŋerep koso manerop mi ra edanikei wane togoleka rawet one more biraonbi arikoi.
ACT 5:41 Aposolo eŋe Kaunsol qeliŋ one more qeinat mat ŋadino ketkoi, paki, eŋe Anutuŋo detongi, Yesu wane eŋet wane ra more wikile wane gamu marat kakoi, ea wane wetene peseki, bakom kitokoi.
ACT 5:42 So kaiwe baŋem Bakom Urumgo me enŋene mateno eŋe ŋei ŋerep sigi maep don kito eda edan urata ea mane mi qeliŋkoi, midakaka, eŋe Yesu Mesia wane sigi maep don, yewaŋo tako rakot iwa yale ra qelaŋane edane gekoi. Anutu eŋe ra rokop donine mo rake, yewa teweke more, Yesuŋo birakaki, ŋei okangi paki, ŋei ŋerewekoune koso borikino ŋine mainone sa biraonge.
ACT 6:1 Naso yewao Yesu wane dokoine doku tau tau magu zok loutne wakone sua leule okane arikoi, Yuda doku tau tau magu natne eŋe Grik don ra gekoi, eso Yuda natne eŋe Hebru doku tau tau magu enŋene don ra gekoi, ea wane Grik don ra gekoi, eŋe Hebru don ra gekoi, eŋane detpi boriki rakoi, “Ŋine naso baŋem Yuda ŋei ŋerep ŋara wane seuke ma zuaŋ okanmami, eŋe ŋara maine qesiŋon okanmami, ŋo Grik ŋenane ŋerep mala iwa ŋaokopene seu seune, eŋe yemo ŋara mi qesiŋon okanmami.”
ACT 6:2 Eso ea wane aposolo 12, eŋe doku tau taune magukopene korop edorau sari lewageu edane rakoi, “Ŋene Anutu wane don miti rara yewa qelige more solaoken ŋara mato matok urata maŋem mi menageake,
ACT 6:3 ea wane kimakop, ŋine ŋei sewen(7) ŋinŋine keuŋino ŋine, eŋe eŋet biŋekene maine, mitirop so Asuŋo kotoeno watke pamaike, so eŋe dereretene maine, onbi menaŋgi ma wakon onbi. Pakimo, ŋene ŋei yewa eŋe bira onŋem urata yewa naso baŋem warekei,
ACT 6:4 ŋo ŋedom yemo naso baŋem meŋe meŋen urata maikene so Waom wane miti don yewaka ŋei ŋerep ra edan okanikene.”
ACT 6:5 Don yewa rau, ŋei ŋerep korop eŋe aposolo eŋane don yewa detpi menaŋ wareke, pakiso, eŋe Stiwen ma wakonka bira kakoi, eŋe mali malipine togogole so Asu Koboboineŋo kotino waket pake, so Pilip, Prokorus, Nikanor, Timon, Parmenas so Nokolaus, eŋe Antiok matko ŋine, eŋe lobo, ŋo eŋe mo sogino sari Yuda doku tau taune eŋane maguo takotkeke.
ACT 6:6 Eŋe ŋei ea ma wakon one more, aposolo eŋane kaiteno bira onbi okorakoi, paki eŋe meteene leweteno ma wa motpi paki, meŋenka mosop ongoi.
ACT 6:7 Pakiso, Anutu wane miti donŋo ket sua nat nat rokopke arike, eso ŋei ŋerep maguine maguine, eŋe Yerusalem yewao aposolo eŋane ŋadeeno doku tau tau magu loutneŋo ari takotke warekoi, so Yuda wane pris magu suaine natne eŋe miti don dere teweke malip kakoi.
ACT 6:8 Stiwen eŋe Anutuŋo qesiŋka more, mosop zok manerop mosopkake, so zonomine manerop wat watko qe watke mange, ea wane eŋe ŋei ŋerep eŋane keueno masi kine kine suaine so togogole zok make.
ACT 6:9 Ŋo ŋei natne eŋe wieu paki, Stiwen gorop donŋo yakukoi, ŋei yewa eŋe Yuda eŋane lewa lewaŋ urum ea wane magu, eŋetene, “Yuda Ŋei Yaup gegine eŋane Lewa Lewaŋ Urum,” yale orakoi. Ŋei yewa eŋe Sairin matko ŋine, Alekzandria matko ŋine, Silisia kepeo ŋine so Asia kepeo ŋine.
ACT 6:10 Ŋo Asuŋo yemo Stiwen dereret maine so koboboine zok manerop mangane, eŋe don raki, ŋei eŋe donŋo qekei wane zok manerop makararapkakoi.
ACT 6:11 Paki, eŋe isiu paki, ŋei natne sanka wetko ket okanonbi rakoi, “Ŋei yewa eŋe Mose so Anutu don qotkoine ra etoraki, ŋene det kakone.”
ACT 6:12 Eŋe tanik yale okane ŋei ŋerep magu so ŋetne mama, so ra rokop don kito ebo ebon wane ŋei, wetene qe pokkoi, pakiso, eŋe Stiwen wano ari kitatka malipka tebaka Kaunsol eŋano ma arikoi.
ACT 6:13 Eso eŋe ŋei natne isi don Stiwen wane aŋao more raikei wane bira ongoi, eŋe iwa yale rakoi, “Ŋei iwa eŋe naso baŋem ŋene detkaŋem Anutu wane Mat Kobekine iwa so ra rokop don erane don borikine ea naso baŋem qik ore more ra okanmaike,
ACT 6:14 ŋene detkaŋem, eŋe iwa yale rake, ŋeiwa yewa Yesu Nazaret welaine, oŋo mat Kobekine iwa baŋ mataliki siukeake, so Moseŋo ra rokop donba ŋebonge, yewa baŋ weneŋ ma papkayake, yale rake!”
ACT 6:15 Pakiso, ŋei korop Kaunsol urum kotino metkoi, eŋe deene Stiwenka kalilip kakoi paki, eŋe kau de kaitine yewa korop aŋelo mane wane de kait yale qelaŋane arike.
ACT 7:1 Pakimo Pris Ŋetne Suaineŋo Stiwen qesonka rake, “Don iwa ŋei eŋe geŋano qe more ramami, ea welekatne me?”
ACT 7:2 Paki mo Stiwen eŋe donine mainge more iwa yale rake, “O, magakop tarekop, ŋine detpi, sogino ŋaboze Abraham eŋe Haran mi ari ari Mesopotamia kepeo metke, naso yewao Anutu qelaŋan gorop qeli welaine so Anutu zonomine kakapa suaine eŋe Abraham wano sarike,
ACT 7:3 Anutu eŋe sari more iwa yale olatke, ‘Ge kepe matŋone so ŋon tarekopŋone iwa qeliŋone more, noŋo kepe mane sikan ganikale, yewao wie arikene.’
ACT 7:4 Yale wane Abraham eŋe Kaladia kepeine yewa qelige more wie ari Haran metke. Paki mo magaine seuki so ŋado baŋ Anutuŋo birakaki sari kepe iwa ukude gemami, iwao metke.
ACT 7:5 Anutu eŋe Abraham eŋine kepe biŋek mane malipka geakane wan(1) mita, ea wane rokop nigatnemde mane mi mange. Me kepe sisikatnemde mane mi sunkake, midakaka, ŋo Anutu eŋe rake, Abraham eŋe ŋado eŋine kepe biŋekine malipka geake, ea manikale. Pakimo ŋado ŋosa ŋabokoune eŋe yaleka wie more kepe yewa malipka gekei. Abraham eŋe medeune midaine geke, ŋo naso yewao Anutu eŋe don yewa siluŋ rake.
ACT 7:6 Anutu eŋe don maine iwa yale rake, ‘Doko ŋosa ŋabo tegokopŋone eŋe ŋei tego natne eŋane kepeo gekei. Pakimo ŋei tego natne yewa edo geŋane doko ŋosa ŋabokopŋone, ea biraonbi eŋe eŋane qelit qeqe okane eŋane urata ma geke. Paki, eŋe koma 400, ea wane rokop, manerop matalione gekei.
ACT 7:7 Ŋo baŋ ŋado, na ŋei ŋerep tego masi yewa okanmami, ea wane na dongo biraonikale, doko ŋosa ŋabo tegokopŋone, eŋe eŋane qelit qeqe gekei, paki eŋe kepe yewa qelige more sa arikei, eŋe sari naŋano kepe iwa wane bakom kito qelitne qe gekei.’
ACT 7:8 Paki Anutu eŋe Abraham doko ŋosa ŋaboine eŋe Waom gorop tako rakot okane gekei wane, rara togon don ra more, eŋe yaene solaine kitasikei wane rakoke mange. Wane ŋado Abraham eŋe gipole Isak wakongiso, eŋe kaiwe mama 8 yewao, yaine solaine kitatke. Isak eŋe Yakop wane magaine, ŋo Yakop eŋe ŋei waomkopze 12 eŋane magaene.
ACT 7:9 “Yakop wane gipolekoune eŋe Yosep wane dere worik okan more, eŋe ŋei natne eŋano biraka more urata medep yauwine yale wesi makoi, pakimo, eŋe Ezipt kepeo ma arikoi. Ŋo, Anutu eŋe weneŋ eŋerop geke.
ACT 7:10 Wane oŋo mapitka more umat kine kine korop eao ŋine ma birakaki saki, wet maep so dereret wekumane mangi, eŋe Ezipt ŋei waom Parao wane kaitko kine kine okangi menaŋ menaŋine okan mageke. Parao, eŋe Ezipt wane ware ware suaine, wane Yosep mawakonka birakaki, Ezipt wane kepe ware ware ŋetne okange, pakimo, eŋe Parao wane matkotino kine kine korop ea wane ware ware okange.
ACT 7:11 Ŋado ŋara wane bodi suaine Ezipt kotino so Kanan kotino korop wakongi, ŋei ŋerep eŋe umat suaine zok maratkakoi, pakimo, aso ŋabokopze eŋe ŋara maine mi maratkakoi.
ACT 7:12 Ŋo Yakop eŋe yale detki ŋara eri Ezipt metke, paki Yakop eŋe aso ŋabokopze biraongi, mikep atak weku arikoi.
ACT 7:13 Ŋado koso ariu atak etke okange, pakimo, Yosep eŋe tarekoune eŋine kineine ra qelaŋane edane rake, ‘Na Yosep’ Naso eao Parao eŋe Yosep wane tego ea eŋe eŋine tarekoune, yale detonge.
ACT 7:14 Wane ŋado Yosep eŋe magaine Yakopŋo eŋano sariakane don raki ariki, magaine eŋe eŋine so, ŋei ŋerewekoune 75 ea wane rokopŋo sarikoi.
ACT 7:15 Paki Yakop eŋe Eziptwo ket ge more ea seukke, wane gipolekoune aso ŋabokopze eŋe weneŋ yalewaka eŋe weneŋ yewa ket ge more seukwarekoi.
ACT 7:16 Pakiso pareŋene ea ebu tewe one zinge koso Sekem ari dukongoi, deŋesere yewa mo sogino Abraham eŋe wesiŋo Hamor wane dokoine, Sekem matko, qole one more ebu make.
ACT 7:17 “Anutu eŋe ŋado eŋine nasoo kine kine baŋ mayakane sogino Abraham rara togon don olatke, ea togoleakane okangi, nasoine bomile sariki, Ezipt kepe Israel wane tego eŋe zok manerop wakone sua loule okangoi.
ACT 7:18 Pakimo, ŋado Ezipt wane ŋei Waom mane wakonge, ŋo eŋe Yosep ea mi detkake.
ACT 7:19 Ŋei yewa eŋe ŋenane tego ea isione masi borikine okan one geke, eŋe raki dokoene ŋei abubuo wakonbi, qela ŋadino touko me doku namugo biraonbi yeine seukmaŋkoi me engumaŋkoi.
ACT 7:20 Paki Mose eŋe naso yewao wakonge, eŋe medep wekumane paki Anutu eŋe eŋane siminkake, naga magaine eto meso karewe (3) ea wane rokop wareka gekoik.
ACT 7:21 Paki eŋe ŋadino tomoko birakau, Parao wane borasineŋo ma more eŋine medep yale bororom mauluke wareka geke.
ACT 7:22 Paki, Mose eŋe Ezipt eŋane papia urumgo wa more eŋane dereretene korop manerop detwareke, wane eŋe don togole zonom gorop raraino me urata mamaine, yewao ŋei ŋerep eŋe ka more eŋet biŋekine ora bukeu manerop wake.
ACT 7:23 Ŋado Mose eŋe komaine(40) qoeki, eŋe Israel ari tegokoune oniakane wetkeke,
ACT 7:24 eŋe kaki, Ezipt maneŋo Israel mane qe matali kake, paki eŋe Israel yewa qesiŋkake, paki eŋe Ezipt ŋeiŋo Israel ŋei yewa komu komune zok qe matalikake, ea wane Mose eŋe kimaine Israel ŋei yewa ka more, Ezipt ŋei yewa qeki seukke.
ACT 7:25 Paki, Mose iwa yale detke, ‘Naso iwa naŋane tego edo dere raikei, “Anutuŋo Mose qesiŋ kaki, ŋene qelit qeqe wikile uratao ŋine makok ŋonmaike.” ‘Ŋo Israel edo yale mi detkoi, eŋe yale mi dere qelaŋangoi.
ACT 7:26 Ea wane ŋadino kaiwe maneo Israel ŋei etke yakuwik, Mose eŋe erane osoetno sari otki paki, kito pese ma momoe osiakane okane more rake, ‘Ai, kimatke, ŋire tati ŋon, eamo onoka wane ŋiritne matali nagumamik me?’
ACT 7:27 Ŋo ŋei mane kimaine matali kake, eŋe Mose kito papkaki zinge arike paki, eŋe rake, ‘Yai, ge maŋo ŋenane ware ware ra biragangi okoramaine?
ACT 7:28 Ge yatne Ezipt ŋei mane qenom seukike, yalewa koso na nekukenane okanmaine me?’
ACT 7:29 Eŋe yale raki, Mose eŋe don ea dere kaet okane wie arike, eŋe ari mage Midian eŋane kepeo lotke more yewa lobo ŋei okane geke. Ŋado eŋe ŋerep mane make, paki medewetkine ŋei etke wakongoik.
ACT 7:30 “Pakimo koma 40 ari qoeki, kepe yaup papaine ŋei midaino aŋelo maneŋo wakonkake, eamo Sainai Bonaga osino, eki nigatne mane wakelerop, ea wane naune kotino gerep bolamine yale laweke, ea wane kotino agelo eao metke,
ACT 7:31 Mose eŋe ea ka more dereret urata ma mage rake, ‘Iwa onokakaŋo wakonmaike,’ yale ra osinoka kaulukeakane ra arike, pakimo Waom suaineŋo boka iwa yale olale rake,
ACT 7:32 ‘Na geŋane aso ŋabokopŋone eŋane Anutu, na Abraham so Isak so Yakop eŋane Anutu,’ raki, Mose eŋe qomine poradangi qise more kayakane kaetkake.
ACT 7:33 Pakimo, Waom suaineŋo olatke, ‘Kieŋonane kaweune kie kulitŋone, ea makokenom, kepe yewa okoramaine, ea kepe kobekine, eŋe naŋane kepe biŋek.
ACT 7:34 Na masi kine kine qotkoine Ezipt edo ŋei ŋerewekopne eŋano mamami, na nia ea mo korop ka waremaile, na Yuda ŋei ŋerep aroene mo derile, pakimo na ukude iwa Ezipt eŋane meteeno ŋine qesiŋ onikalane ketmaile, so umatene yewa ma birawe ariake, ea wane ge wienom, na biraganbe Ezipt arinom.’
ACT 7:35 “Eŋe sogino Mose kito papka more olale rakoi, ‘Ge maŋo ŋenane ware ware so wano wanok ŋeize ra more biraganike?’ Pakimo, ŋei wa yewa Mose, eŋeka Anutuŋo aŋelo birakaki, eŋano ket more olatke. ‘Na ge bira ganbe, Israel wane ŋetne okora more tegoŋone zonom gorop qesiŋone more qelit qeqe wikile uratao ŋine makok one more ebu sakene.’ Waom eŋe aŋelo wane metino more gerep bolamino eki nigatno wakonkake
ACT 7:36 Mose eŋe ebu ari more, masi tanik kine kine togogole Ezipt make, so Kiwet Takitne so kepe yaup papaine ŋei midaino eŋe masi korop mawareke, eŋe koma 40 yale, kepe ŋei midaino geke.
ACT 7:37 So Mose eŋe oŋoka Israel ŋei ŋerep ra edange, ‘Baŋ Waomŋo kimaŋine ŋei mane ma birakaki, na yale propet okane mesiake.’
ACT 7:38 Baŋ Mose eŋe aso ŋabokkopze Israel ŋei ŋerep eŋerop kepe yaup papaine, ŋei midaino gekoi, ŋado koso Mose weku oŋoka, eŋe ŋabokopze eŋerop gekoi, paki eŋe Sinai Bonagao yewa waki aŋeloŋo don olatke, naso yewao aŋeloŋo Mose Anutu wane ra rokop don togoninerop olatke, wane Moseŋo don yewa papiao qeke, wane ukude ŋene don yewa dapore detmaine.
ACT 7:39 “Ŋo ŋabokopze eŋe Mose wane don desikei wane bauene waki mi detkoi, midaka, eŋe ma papka more wet mali malipeneŋo koso Ezipt kepeo zinge arikei wane simile zok detkoi.
ACT 7:40 Eŋe Aron olatkoi, ‘Ŋene mi detmaine, Mose wano mo daleo wakonike, ŋei oŋo Ezipt kepeo ŋine iwen ŋone sarike, yale wane ge ŋenane waomkopze natne ebunom, pakimo edo ŋene alakane ŋebonbi, ŋene numa arikene.’
ACT 7:41 Aron eŋe aŋaene teweke naso yewao bulamaka ŋei oŋa oŋaine maki motpi okoraki, eŋe waom isisine edom meteeneŋo makoi, ea wane kino ŋara soep engu mire mau zeki, ea wane epa kebu suaine ma more bulamaka oŋainane ewine kitokoi.
ACT 7:42 Eŋe yale okanbi, Anutu eŋe ea wane ra more ŋadekongi, eŋe kepe deine so meso serekin ea bakom kito meŋenone gekoi, wane propet eŋane papiaŋo iwa yale ramaike, ‘Israel magu ŋine sogino koma 40 yale kepe yaup papaine ŋei midaino ge more, ŋine bulamakau so lama engu ŋara soep mire epa kebu suaine mama ea ŋine maŋano ŋine dere more makoi? Naŋano ŋine, yem midakaka,
ACT 7:43 ŋine Molek anutu isisinane seli kise ea ma tewekkoi, eamo naŋane seli kisi midakaka, ea yemo nemu Rapan wane serekin oŋaine ea bakom kito tewekau paki, meŋenkamami, ŋine oŋa oŋa ea makoi so ŋine wet dereret ŋine anutu isisine eŋano motpi paki, ŋine wetŋineŋo naŋane ewene mi kitokoi, ea wane na ŋibu biraŋunbe kepe mat ŋinŋine ea qelige more Babilon eŋane kepe mat nat paromino ari yewa gekei.’
ACT 7:44 “Sogino mokaka aso ŋabokopze eŋe kepe mat ŋei midaino gekoi, naso yewao eŋe Anutu Wane Seli Kise magekoi, Seli Kise yewa mo Anutu eŋe donine wele ma wakonge, Seli Kise yewa makoi, naso yewao yemo anutuŋo maikei wane rake, rokop eŋe makoi, ea yemo Moseŋo oŋa oŋa mo kake, ea wane rokop makoi, Anutu eŋe mo Mose yalewaka mayakane olatke.
ACT 7:45 Ŋado aso ŋabakopze eŋane dokoene eŋe Seli Kise ea ma more Yosuarop sari, ŋei tego natne eŋane kepe mat natne makoi, pakimo Waomŋo aso ŋabokopze eŋane kaitko ŋine esoponge. Naso yewao Anutu wane Seli Kise birau ket kepe yewao metke, mere sari mageki, ukude Dawit wane naso okanmaike.
ACT 7:46 Waomŋo Dawit wet maep okankake, paki Dawitŋo meŋenkaki, oŋo detkaki, Yakop wane dokoŋosaine eŋane urum mayakakatne mane maine mayakane, okange. Eŋe baŋ ea wane kotino waket Anutu meŋenka gekei wane,
ACT 7:47 pakiso Solomonŋo eŋane Bakom Urum ea baŋ make.
ACT 7:48 “Ŋo propet maneŋo iwa yale ramaike, Waom suaine wetika weti, eŋe ŋei meteŋo urum mamaine, eao mi waket met okanmaike,
ACT 7:49 Waom suaineŋo iwa yale ramaike, ‘Qeli eaŋo naŋane ŋei waom met metne okanmaike, ŋo kiene yemo kepe kutno more mere zonom makale, yale wane mo, ŋine naŋane mat dalino maikei wane okanmami? Na diawao mere zonom maikale?
ACT 7:50 Ea yemo na noŋom meteneŋo kine kine yewa korop ma warekole.’
ACT 7:51 Ŋo Stiwen eŋe Kaunsol korop koso edange, “Ŋine wawaine ŋei, ŋine ket wetŋine midaine, qelaŋ magu eŋane rokop, naso baŋem ŋine ketŋine wongeki, Waom wane don mi det okanmami, ŋine Asu Koboboinane don mi dere, ea ma papka okanmami, ŋine aso ŋabo kopŋine eŋe okane gekoi, gegeŋine weku eaka okanmaike.
ACT 7:52 Sogine propet mane maŋo geki, eŋe masi maine okankakoi? Ea midakaka, ŋinane aso ŋaboŋine, eŋe Anutu wane don naŋene rara ŋei, propet korop wikile ebone more, natne enguwi seukkoi, ge mage koso Anutu eŋine qelit ŋei koboboine sariakane ra wakongoi, ŋei yewa weneŋ enguwi seukoi, pakimo, ŋine koso eŋine Waom Koboboine wetko ket okan nagu more qeqe ea ŋido okangoi.
ACT 7:53 Ŋine Waom wane ra rokop don, ea agelo eŋane meteo ŋine makoi, ŋo ŋine ea mi mogat kamami.”
ACT 7:54 Kaunsol magu korop eŋe don ea detpi, qomeno qeki begiriŋgi, eŋe koto so sola weneŋ ŋet kitipke more, Stiwen wane koto gerep yemo manerop zok okangoi.
ACT 7:55 Ŋo Stiwen eŋe Asu koboboineŋo watka okorakane, eŋe qeliwo pore togoleka kalilipka okora potlotke, Anutu qelaŋane kake, so Yesu eŋe Anutu wane wazaino wonoken qeli ewe zonom so kibi maepine weneŋ metke, ea weneŋ kake.
ACT 7:56 Paki Stiwen eŋe rake, “Ŋine detmami, na qeli potlotke ŋei Welaze, Ŋei Wawainane Gipole, ea Waom wane wazaino wonoken metki kamaile.”
ACT 7:57 Ea wane eŋe togoleka boka kuroge more, ketene qewonge orodoŋ wie biririke ari Stiwen malip kakoi.
ACT 7:58 Pakimo eŋe esopkau, mat suainane ŋadino erinat ari waketki, eŋe kieke more wesi lewino seukeakane birakoi, mikep eŋe qesat don ra olale more, takotine ea kito qoke more, ŋei medep qaluwit mane eŋetine Saul eŋane kine magukkeu metke.
ACT 7:59 Paki, eŋe wesiŋo Stiwen kiŋ quŋ qekoi, Stiwen eŋe iwa yale meŋen kake, “O Waom Suaine Yesu, ge asu oŋa oŋane manom!”
ACT 7:60 Koso pese ket wawetine qe mere more, togoleka manerop boka rake, “O Waom suaine ge eŋane sot ea qelige ebonnom niget ganiake!” Stiwen eŋe yale ra more, so eaka seukke. Masi tanik ea mo Saul wane deino koboboineka eŋe Stiwen wano okangoi.
ACT 8:1 Stiwen qeu seukke, ea wane doku tau tau magu eŋe Yerusalem osino metkoi, wane naso yewaoka kieke ŋabakopene edo zok manerop matali qetali okan ongoi, ea wane doku tau tau magu eŋe korop kaet ket nat nat Yuda so Samaria ari warekoi, pakimo aposolo enŋeneka Yerusalem metkoi.
ACT 8:2 Ŋei natne eŋe Waom wane masi koboine mogare gekoi, Waomŋo eŋane detki menaŋge, ea edo Stiwen dukka more, eŋe aro suaine zok manerop eŋane arokkoi.
ACT 8:3 Ŋo Saul eŋe doku tau tau magu zok manerop yeka matali oniakane geke, eŋe mat koto ari waket more, ŋei so ŋerep ebu waraŋ one sari, mulap urumgo bira onmaŋke.
ACT 8:4 Doku tau tau magu eŋe ŋaba eŋane kaetongi, kakakone ket mat maneo maneo ari more sigi maep ra qelaŋangoi,
ACT 8:5 Pilip eŋe Samaria wane mat mane suaine yewao ket more, Kristo wane eŋetine ora more, ea wane sigi maep, ea ra qelaŋan onge.
ACT 8:6 Ŋei ŋerep loutne manerop eŋe Pilip wane don detkoi paki, eŋe masi tanik togogole maki kakoi, ea detka more, eŋe ketene eŋanoka more metpi edange.
ACT 8:7 Ŋei ŋerep loutne manerop eŋe asu qotkoine kotoeno pake, wane asu qotkoine yewa eŋe togoleka aroke more, qeliŋ one saket arikoi. Paki ŋei loutne setene seu seune me kie meteene qotkoine, ea eŋe korop mo maine menaŋ warekoi.
ACT 8:8 Ea wane ŋei ŋerep eŋano bakom suaine zok manerop mat suaine yewa eŋano wakonge.
ACT 8:9 Ŋei mane mat suaine yewao metke, eŋetine Simon, eŋe sogino suŋa qare kine kine ma okanmaŋke, eŋe yale okangi, Samaria ŋei ŋerep korop eŋe wet dereret loutne detkoi, yale okangi so Simon eŋe ramaŋke, “Na, nae ŋei suaine mane.”
ACT 8:10 Paki, ŋei ŋerep eŋetenerop, so ŋei ŋerep eŋetene midaine, eŋe korop Simon wane don desikei wane sorin gekoi, eŋe rakoi, “Ŋei yewa eŋe Anutu wane zonom gorop gemaike, eŋe, ‘zonomine suaine’,” eŋe yale ramaŋkoi.
ACT 8:11 Pakimo, eŋe eŋane don desikei wane sorin gekoi, onoka wane, naso loutne eŋe masi kine mane maki, eŋe kau masi togogole yale okangi, eŋe wet dereret loutne detkoi.
ACT 8:12 Ŋo baŋ Pilipŋo sigi maep, Anutu wane qeli ewe zonom wane don kisi maine ea so Yesu Kristo wane sigi maep, ea ra qelaŋane edangi, eŋe naso yewao malipka more ŋei so ŋerep doku tau warekoi.
ACT 8:13 Pakiso, Simon eŋe yaleka malipka more, doku tau more, Pilip korop gekoik, eŋe kaki masi tanik kine kine togogole Pilipŋo maki wakongi, ka more oŋaine qaeki, dereret urata zok manerop make.
ACT 8:14 Aposolo eŋe Yerusalemka mere detpi, Samaria eŋe Waom wane don mo mamami, ea dere more, eŋe Petoroŋo Yohane biraotpi, ere eŋano ketkoik.
ACT 8:15 Ere ket more, Waomŋo qesiŋongi, Asu Koboboine makei, ea wane meŋen kakoik.
ACT 8:16 Eŋe Yesu wane eŋetko doku taukoi, ŋo Asu Koboboineŋo eŋane kuteno mi ket kitoke,
ACT 8:17 ea wane ere meteetne kuteno motpik, so eŋe Asu Koboboine korop makoi.
ACT 8:18 Simon eŋe otki aposolo etke, ere meteetne kuteno motpik, eŋe Asu Koboboine makoi, ea wane eŋe wesi erano ma sari more rake.
ACT 8:19 “Ŋire zonom yewa naŋano weneŋ motpik, pakimo na yale waka metene ŋei mane wane kutino motpe so, eŋe yale waka Asu Koboboine ea, eŋe maine mayake”
ACT 8:20 Yale rakimo Petoroŋo olatke, “Waomŋo kine kine ea wet pesek wane ŋebonmaike, ea ge maine wesiŋo mi qolekene, ea midakaka, ea wane wesiŋone ea mo geŋonerop sola gerepko weneŋ ŋisoki rap.
ACT 8:21 Geŋane wet dereretŋone ea Waom wane deino koboboine zok mi okanmaike, ea wane ge zonom so urata i wane kotino maine mi wakesikene, ea midakaka,
ACT 8:22 ea wane ge siluŋ wetŋone mainge more, masi tanikŋone qotkoine ea qelige more ŋadekkanom, paki, ge Waom suaine meŋen kanom, oŋo maine wet dereret ŋonane bailalaŋ so sot turuŋŋone ea ma biraki ariake.
ACT 8:23 Na yalewa ramaile, onoka wane na ganbe, ge naso baŋem Waom wane zonom iwa maikenane bailalaŋ det maŋkene, ea wane umat suaine kaukmaine, so dereretŋonane zoma qotkoine eaŋo borikine ma wakone more walip ganmaike.”
ACT 8:24 Pakimo, Simonŋo don iwa yale ra more main geke, “Ŋire siluŋ Waom suainano naŋane meŋenkauk, eŋe wet maep okane more qesiŋnangi, ŋire kine kine ea ramamik, ea naŋano koso mi wakoniake.”
ACT 8:25 Pakiso aposolo etke ere Waom Suainane sigi maep don ŋei ŋerep ra edanbik paki, Waomŋo kine kine erano make, ea wane ra wakone edane more, so ere koso zinge Yerusalem arikoik, ere numao Samaria wane mat loutne ea sigi maep don ra edane arikoik.
ACT 8:26 Pakimo, Waom Suainane aŋeloŋo Pilip iwa yale olatke, “Ge wie more, kepe nat paromino rai woken arinom, numa yewa Yerusalem yuane qei Gaza ketmaike.” Numa ea ŋei midaine, yaup togole pamaike.
ACT 8:27 Eso Pilip eŋe wie more ari numao Etiopia ŋei mane kake, ŋei ea eŋe kepe ware ware suaine mane, eŋe Etiopia ware ware ŋerep waom Kwin eŋane wesi mat ware ware, eŋe labine mo kitokoi, oŋo Yerusalem sari Anutu ewine kito more, koso zinge Etiopia ariakane numao horsi kare kutno mere more propet Asia wane papia, ea dapore arike.
ACT 8:29 Pakimo Asuŋo Pilip olatke, “Ge horsi kare yewa wane osino ari ikop maratkanom.”
ACT 8:30 Paki, Pilip eŋe biririke osino ari more detkaki, eŋe propet Asia wane papia dapore metke, eŋe yale okangi, Pilipŋo rake, “Ge don yewa dapore kineine maine detkamaine me mida?”
ACT 8:31 Pakimo, ŋei yewa eŋe don iwa yale mainge rake, “Na ŋei maneŋo numa mi ra wakone sikan nangi, na noŋomka ea wane kineine dalino desikale? Ge sanom narop weneŋ horsi kare kutno mette.”
ACT 8:32 Waom Wane kibi nat parom dapotke, ea yemo iwa yale weneŋ ramaike, “Eŋe don mane mi rake, eŋe aŋaine kilipkeki, lama yale qeu seukeakane ma sarikoi, eŋe lama medeune zoune kitatpi mi arok maŋkei, yale waka ŋei yewa eŋe aŋaine mi aŋaŋge
ACT 8:33 Eŋe maket biraka more zok manerop mabaik kakoi, paki eŋe dongo biraka more eŋano don mane koboine mi rakoi, so eŋine tego me dokoine mane maŋo ŋei ŋerewekoune eŋano don kisi maine okangi rap? Midakaka, ea wane eŋe gegeine mau siukke, paki eŋe kepeo gegine ea koso mi geke.”
ACT 8:34 Ŋei yewa eŋe papia ea dapotki qoeki, eŋe Pilip olatke, “Na qeson ganbe, propet eŋe maŋane ra more don yewa rake? Eŋe eŋinane rake, me eŋe ŋei mane wane rake?”
ACT 8:35 Ea wane Pilip eŋe ŋei yewa don dapotke, ea wane kine ra wakone olatke, ea wane ŋadino yemo eŋe Anutu wane sigi maep ra qelaŋane more, Yesu wane kine natno kito olat wareke.
ACT 8:36 Eŋe numaka ari mage doku mane yewao ari lotkekoik, paki ŋei yewaŋo rake, “Doku kanom pamaike, ŋo na onokaŋo numane leŋnangi, na miti doku mi taumaile?”
ACT 8:37 Pakimo Pilipŋo rake, “Ŋo ge wetŋoneŋo korop malip kakeneo, ea yemo ge maine taugangale.” Eŋe don mainge rake, “Na Yesu Kristo malip kamaile, eŋe Waom wane medep.”
ACT 8:38 Pakimo, eŋe horsi kare ware ware olatki, ma walukkaki okorake, paki Pilip so ware ware ŋei yewa ere dokuo ket more so Pilipŋo eŋe taukake.
ACT 8:39 Pakimo, ere doku qeliŋka more sauk, eaka ikop Waom suainane Asuŋo Pilip ma arike, so ŋei ware ware eŋe koso mi kake, eŋe bakom kito more so numaine eaka mogare arike.
ACT 8:40 Ŋo Pilip eŋe Asdot matko lotke more, mat suaine loutne yewa ari korop Yesu wane sigi maep don ra qelaŋane ari mage ŋado baŋ Sisaria matko ari lotkeke.
ACT 9:1 Naso yewao Saul eŋe Waom suainane dokoine engu mataliongi, seukei wane don togogole rake, ea wane eŋe Mosop Ŋei Ŋetne Suaine eŋano ari,
ACT 9:2 olale rake, “Ge kibi mane Yuda magu Damaskus matko gemami, eŋane qe ninnom, ge iwa yale qekene, ‘Ŋene Saul iwa bira kaŋem ŋinano umaike, eŋe ŋei so ŋerep magu Yesu mogat kamami, ea ziaŋge ebu ma waraŋone, Yerusalem sari mulap urumgo biraoniake, ea wane birakamaine.’”
ACT 9:3 Eso Saul eŋe Yerusalem mat qelige more, moea Damaskus arike, eŋe ari Damaskus osino lotkeki, ikop eaka qelaŋan mane qeliwo ŋine yewaka eŋano ket more qelaŋan kake. Qelaŋan yewa mo zok manerop togogole.
ACT 9:4 Paki Saul eŋe mo eaka kepo ket rasu pa more, detki ŋei maneŋo don mane iwa yale olale rake, “Saul, Saul, ge onoka wane na neku matali qetali okan nanmaine me?”
ACT 9:5 Saul eŋe rake, “Waom, ge maŋo?” Pakimo eŋe rake, “Na Yesu, ge na zok manerop matali qetali okan nanmaine.
ACT 9:6 Ŋo ge siluŋ wie more, Damaskus mat suaino waketnom, pakimo baŋ ŋado ŋei maneŋo ge kine kine mane onokaka makene, ea eŋe golasiake.”
ACT 9:7 Ŋo ŋei natne eŋe Saulrop weneŋ arikoi, eŋe doneene midaki, zonomene ketki okorakoi, so eŋe don rake, ea detkoi, ŋo eŋe ŋei eŋine mane mi kakoi,
ACT 9:8 Saul eŋe wie deine pore kaki, deine zok mupke panamange, ea wane eŋe qesiŋka more, metino malipka ma ari Damaskus matko waketkoi.
ACT 9:9 Eŋe kaiwe karewe yale deine yeka mupke metki, eŋe ŋara doku mi neke yaupka pake.
ACT 9:10 Yesu wane qelit ŋei mane eŋe Damaskus matko geke, ŋei ea eŋetine Ananias, eŋe kulu kulu mane kaki, Waomŋo Ananias orake, paki eŋe olale rake, “Ananias!” Ananias eŋe dere more mainge rake, “Waom, na iwa metmaile.”
ACT 9:11 Waom eŋe Ananias olale rake, “Ge wie, numa eŋetine, ‘Numa Koboine,’ yewaka ari Yudas wane matko wa more, ŋei mane eŋetine, Saul, eŋe Tarsus matko ŋine, eŋe ka more, eŋine eŋetinane qesonnom, so eŋe yewa meŋenka metmaike, ea marat kam paki, eŋine kanom,
ACT 9:12 Saul eŋe solainane deine ea mo welekatne mupkeke, ŋo eŋe kulu kulu mane iwa yale kake, eŋe kaki ŋei mane eŋetine, Ananias, eŋe sari saket metine mawa eŋane kutno motke, paki eŋe deine ea koso mo maine menaŋkake.”
ACT 9:13 Ananias eŋe Waom wane don dere mainge rake, “Waom, ŋei ŋerep loutne eŋe ŋei ea wane donkisi nolatkoi, eŋe Yerusalem mat kotino geŋane ŋei ŋerep magu masi kine kine qotkoine okan one more zok manerop matalionge, so koso,
ACT 9:14 Mosop Ŋei Suaine eŋano ŋine rako rakok kibi maki, ŋei ea iwa Damaskus birakake, eŋe ŋei ŋerep iwa geŋane eŋet gora magemami, ŋei yewa oŋo geŋone magu ea ebu ari mulap urum togole bira oniakane sarimaike.”
ACT 9:15 Pakiso Suaineŋo iwa yale olatke, “Ge arinom, na ŋei ea naŋane qelit qeqe uratane mayakane mo birakakole, oŋo Israel kotino ŋei ŋerep, so ŋei ŋerep Israel ŋadino qelaŋ gemami, so kepe ware ware suaine, eŋane kaiteno naŋane eŋetne ra qelaŋoniake, ea wane ge arinom,
ACT 9:16 eŋe naŋane ra more wikile desiake, na noŋom wikile kine kine mo ea sikan kaikale.”
ACT 9:17 Waomŋo yale raki, Ananias eŋe ari more mat ea wane kotino waket more, metine mawa Saul wane kutno more rake, “Saul kimane, ge iwa sari dumao Yesu kene, Waomze Yesu oŋomka na geŋano bira nanmaike, ea wane Yesu eŋe deŋone ma menaŋgane more, Asu Koboboine qe watke more rokop ganiake.”
ACT 9:18 Ananias eŋe don olatki qoekiso, ikop yewaka kine kine natne, zawon lesoine yaleŋo Saul wane deino ŋine qoe qake ketpi, deine menaŋge, so eŋe wie okoraki mo Ananiasŋo doku taukake.
ACT 9:19 Saul eŋe ŋara neki ŋado zonomine koso motke. Saul eŋe malip malip ŋei ŋerep eŋerop Damaskus matko kaiwe kareweka geke,
ACT 9:20 so eŋe Yuda lewa lewaŋ urumgo koboine ari more, Yesu eŋe Anutu wane gipole ea ra qelaŋange.
ACT 9:21 Ŋei ŋerep korop eŋe Saul wane don ea dere more, oŋaene qaeki, auye rakoi, “Ŋei yewaŋo ŋei ŋerep loutne eŋe Yesu wane eŋet ora bukeu wake, yemo korop mo Yerusalem mat kotino ŋine enguki seuke siukwarekoi, wane eŋe koso ŋei ŋerep ea yaline eŋe ebu more Mosop Ŋei Suaine, eŋano bira oniakane matzo iwa sarike.”
ACT 9:22 Ŋo Saul wane don raraineŋo yemo zok manerop zonominerop, ea Yuda eŋane Damaskus matko ra qelaŋange, so Yesu eŋe Kristo eŋe kepe ŋei magu borikino ŋine makok ŋoniakane, Magakŋo birakaki ketke, eŋe Saul wane don ea dere more Yuda ŋei Damaskus gekoi, oŋaene qaeki qiseu paki, don natne ra maket birakakei wane mi okangoi.
ACT 9:23 Kaiwe loutne qoekiso, Yuda edo lewage more Saul qeu seukeakane don numaine ra ma togolekoi,
ACT 9:24 ŋo ŋei maneŋo Saul don dereret ea mo olatke, paki Yuda ŋei eŋe mat suainane madet baŋem ea mo korop warekoi, ea mo ruoo so kaiweo Saul qeu seukeakane ra more yale okangoi.
ACT 9:25 Ŋo ruo mane Saul wane dokoine, eŋe Saul ma more mat wane wesi sen aŋaine mau lotkeki iwenka ari rosa suaine kotino birakau waket metki, so dokoine eŋe rosa mulapŋo bororom bororom mau qoroŋ qoroŋ ket kepo kitoki, Saul eŋe saket arike.
ACT 9:26 Saul eŋe Damaskus qelige more, Yesu wane dokoine marat oniakane Yerusalem arike, eŋe Yesu dokoine eŋerop weneŋ lewaŋgoi wane ra arike, ŋo Yesu wane dokoine eŋe Saul mo Yesu wano takotkike, ea wane donkisi yewa dere mi malip kakoi, yemo eŋe koropŋo manerop zok kaetonge.
ACT 9:27 Pakiso, Barnabasŋo Saul qesiŋka more, aposolo eŋano iwenka ari edange, “Waomzeŋo Saul Damaskus matko numao maratka more olatke, Saul eŋe Yesu wane eŋetko Damaskus kaet midaine ra qelaŋange.”
ACT 9:28 Yale raki, so Saul eŋe aposolo eŋerop weneŋ geke, eŋe Yerusalem mat korop ari sari ge more, Waomzane eŋet kaet midaine ra qelaŋange,
ACT 9:29 ea wane Yuda ŋei natne eŋe Grik don rakoi ea Yerusalem gekoi, Saul eŋe ŋei ea don ra kitat okane aukoi, ŋo ŋei eaŋo Saul qekei wane ra numa dale maratka more qeŋem seukeake ra okangoi.
ACT 9:30 Pakimo, doku tau tau magu eŋe don kisi ea dere more, Saul Sisaria matko iwenka ari more birakau, Tarsus matko arike.
ACT 9:31 Saul eŋe ariki, so doku tau tau magu korop Yuda kepeo, Galili kepeo so Samaria kepeo eŋe ŋei maneŋo mi borikine kine kine mane okanongi, eŋe korop peamine gekoi, Asu Koboineŋo doku tau tau magu qesiŋongi togolekoi, maguo ŋei ŋerep zaleene suakiso ŋei ŋerep korop eŋe Waomze ewino kito gekoi.
ACT 9:32 Petoroŋo mat baŋem mat baŋem ari sari okange, so Anutu wane ŋei ŋerep natne Lida matko gekoi, atak mane Petoroŋo ŋei ŋerep ea eŋano ari geke.
ACT 9:33 Naso yewao ea ge more, ŋei mane eŋetine, Ainias maratkake, Ainias wane kie metine yemo zok seu seune pake, ea wane Ainias eŋe koma eit(8) yaline kulu papainoka naso baŋem pageke.
ACT 9:34 Petoroŋo Ainias olatke, “Ainias, Yesu Kristoŋo ma menaŋ ganmaike, ge wie kulu papaŋone maulukenom!” Raki, ikopka Ainias eŋe aŋaine teweke, yewa kamde eweke more wieke.
ACT 9:35 Lida matko ŋine ŋei ŋerep korop so Saron kepe mat digin togogole ŋei ŋerep yewa gekoi, eŋe Ainias kau, mo menage wekumane okange, yale ka more, eŋe wet maingeu paki, zinge Waomze mogat kakoi.
ACT 9:36 Naso yewao, mali malip ŋerep mane, eŋetine Tabita Hebru dongo, Yopa matko geke, eŋane eŋetine mane Grik dongo ea mo Dorkas, eŋet ea wane kineine, yemo noniŋ zuba, ŋerep ea Yesu mogat ka more naso baŋem naso baŋem masi weku mane ma more, ŋei ŋerep aboŋene midaine qesiŋonge,
ACT 9:37 naso yewao Petoro eŋe Lida wane matko geke, naso maneo yemo Tabita zoma suaine zok manerop kaki pa eaka seukke. Seuki so kimakoune eŋe pareŋine ea saukka more, mat aŋaone mane kutno weti yewao birakau pake.
ACT 9:38 Yopa ea mat amaŋ mida, bamgo Lida osino metke, ea wane doku tau tau ŋei ŋerep Yopa gekoi, eŋe Petoro wane don kisi dere more don more more ŋei etke Yopa biraotpi, Petoro wano ari olatkoik, so eŋe rakoi, “Ge siluŋ mi mesikene, ge ikop ŋenano sarinom, ŋerep mane eŋe mo seukeakane okanmaike, ge siluŋ ikop mide biririke sarinom!”
ACT 9:39 Petoro eŋe aboŋine mauluke more, ererop weneŋ ari Yopa matko lotkeke, pakiso eŋe Petoro iwenka ari mat kutno weti aŋaine mane yewao wakoi. Ŋerep mala loutne eŋe urum eao watke rokopkekoi, Dorkas eŋe wisika geke, naso ea eŋe takot suaine so nigatne loutne ma more, ŋei ŋerep aboŋene midaine ebonge, ŋerep mala yewa eŋe takot ea Petoro sikanka more arokkoi.
ACT 9:40 Petoroŋo ŋerep korop urumgo ŋine raongi ket wareu eŋe wa wetine qe meŋenka more zinge pareŋ olatke, “Tabita wienom!” Yale raki so deine pore Petoro kaki paki mo eaka wie more metke.
ACT 9:41 Petoroŋo metino ma qesiŋkaki wie okorake, pakiso, eŋe doku tau tau ŋei ŋerep so ŋerep mala edora more, Tabita mo wisikae wie more, koso gege maratkamaike, ea edane sikanongi pakiso, birakaki metke.
ACT 9:42 Don kisi yewa Yopa mat Petoroŋo make, ea wane korop lolike watke rokopkeke, ea wane ŋei ŋerep loutne eŋe Waom detlukka malipka more mogat kakoi.
ACT 9:43 Pakiso, kaiwe loutne Petoro eŋe Yopa matko geke, so ŋei mane, eŋe bulamakau so osom solaine natne ma urata natne eaŋo mamaŋke, ŋei yewa wane eŋetine Saimon, eŋe ŋei ea eŋerop eŋane matko geke.
ACT 10:1 Ŋei mane Sisaria matko geke, eŋetine Kornilius, eŋe Roma kawali ŋei magu(100) eŋane ŋetne. Kawali ŋei magu ea eŋane eŋetene “Italian wane kawali ŋei magu.”
ACT 10:2 Kornilius eŋe Anutuŋo onokaka wane simin kamaike, ea malipka more ewine kitoke, eŋine so dokoine korop eŋe Anutu wane bango tamge more, eŋetine ma bukeu wake, so eŋe Yuda ŋei aboŋene midaine qesiŋ onmaŋke, ŋo meŋe meŋen yemo Anutu wano meŋenka mageke.
ACT 10:3 Rarap maneo 3 kilok, kepe qoe qoe naso, eao eŋe kulu kuluo yale kine kine mane kake, eŋe Anutu wane aŋeloŋo tingo kaki, aŋeloŋo eŋe sari mat koto saket olale iwa yale rake, “Kornilius!”
ACT 10:4 Pakimo, Kornilius eŋe eŋano pore kalilipka more, kaetkaki siluŋ rake, “Waomne daleo?” Aŋelo eŋe donine mainge rake, “Anutuŋo geŋane masi weku mane ŋei ŋerep wesi aboŋene midaine geu, ge qesiŋ onmaine so kine kine wane qekau, ge mapik onmaine, ea mo Waomŋo ka more meŋen meŋenŋone dere more, siminkaki qesiŋ ganiake.
ACT 10:5 Ge nasomde iwaka ŋei mane bira onnom ari, ŋei mane eŋetine Saimon, ŋo maneine Petoro, eŋe Yopa gemaike, iwa iwenka sarikei wane bira onikene.
ACT 10:6 Petoro eŋe Saimon osom solaineŋo kine kine mama eŋane matko kulit gemaike, Saimon eŋe matine yemo kiwet mezeno gemaike.”
ACT 10:7 Aŋelo, eŋe yale ra more Kornilius don olatki qoeki arike, pakimo Kornilius eŋe ŋei etke etoraki sarikoik, ŋei mane eŋe Anutu ewine kito more Kornilius wane matino geke, eŋe Kornilius maulukka mageke. Kornilius eŋe ŋei ea so kawali ŋei mane so qelit qeqe ŋei etke edoraki sarikoi.
ACT 10:8 Sariu so Kornilius eŋe kine kine wakonge ea wane done edane more mauluke, so Yopa biraongi arikoi.
ACT 10:9 Korniliusŋo ŋei biraonge, eŋe ari mage numao pakoi, kepe qaeki, ŋei etke so etke ea eŋe Yopa osino ariuso, kepe deine mo oŋa bango okangi, mo Yopa matko lotkekoi, pakiso naso yewao Petoro eŋe tiri woka mat bakino kutno meŋen kayakane wake.
ACT 10:10 Yewa meŋenka more ŋara wane seuke more, qelit qeqe ŋei mane ŋara maulukeakane olatke. Qelit ŋei eŋe ari ŋara maulukki, so Petoro eŋe kulu kulu yale kine kine mane de kuneŋine kake.
ACT 10:11 Petoro eŋe kaki qeli aŋaŋgi, kine kine mane ketke, ea yemo lap lap kakapa suaine mane yale wakonge, eamo wazaine etke so etke pise pisiine ea yale waka metki, laplap ea bira qesuŋkaki, kepeo qeredege ket sarike.
ACT 10:12 Osom kine mane kine mane, koma, logum, parewa, naŋi zubaine, ea eŋe korop laplap ea wane kotino watke pakoi.
ACT 10:13 Ŋei maneŋo Petoro olatke, “Petoro, ge wie qe nenom!”
ACT 10:14 Pakimo, Petoroŋo mainge rake, “Waomne, na maine mi okanikale, Mose eŋe osom kine kine iwa pamami, ea korop qotkoine, Yuda tegoŋo mi nenine rake, sogino na osom yaline mane mi nekole.”
ACT 10:15 Ŋei eaŋo Petoro koso olatke, “Anutuŋo kine kine ra sauk okangi libeka okange, ge maine misuk raikene, ‘mi nenine’ .
ACT 10:16 Laplap ea atak karewe ket wakongiso, koso ikopka qeliwo mainge more waraŋgi kerewake.”
ACT 10:17 Waki, so Petoro eŋe dereret urata so dere qeka okane more rake, kulu kulu iwa kele, ea wane kine yemo daleo? Eŋe dereret urata yale ma metkiso, ŋei magu natne Korniliusŋo biraonge, eŋe lotkekoi, eŋe sari lotke more, ra qeson okane rakoi, Simon wane mat, eamo diawao metmaike? Eŋe yale ra qesone ari mageso, madetko lotke more yewa okorakoi.
ACT 10:18 So eŋe qesone more iwa yale rakoi, “Ŋei mane eŋetine Simon Petoro eŋe iwa kulit gemaike, ŋei ea eŋe iwa metmaike me mida?”
ACT 10:19 Ŋo Petoroŋo yemo eŋe kulu kulu kake ea wane kine desiakane ziaŋka mat kutno weti metke, naso yewao Asu Koboboine eŋe Petoro olatke, “Detnom, ŋei karewe eŋe qelawa sari ge ziaŋ ganmami.
ACT 10:20 Yale wane ge wie ketnom, na ŋei ea biraonbe sarimami, ea wane ge aboŋone mauluke more ikop ket eŋerop arinom, ge dereret urata koso misuk maikene, ŋei yewa noŋom biraonbe sarimami.”
ACT 10:21 Rakiso, Petoro eŋe ŋei ea eŋano ket ŋei ea edange, “Ŋei iwa ŋine na ziaŋ nanmami, yemo na iwa, ŋo ŋine onoka wane sarimami?”
ACT 10:22 Yale rakiso, ŋei ea eŋe mainge olatkoi, “Kawali ŋei magu(100) eŋane ŋetne, eŋetine Kornilius, oŋo bira ŋongi sarimaine, oŋo ŋei wele, eŋe Anutu eŋetine ora mawa kamaike, so Yuda ŋei ŋerep Kornilius ewine kito okanmami. Anutu wane aŋelo mane oŋo Kornilius olatke, eŋe goŋo don mane daleo ra qelaŋane olatnom desiakane newan ganmaike.”
ACT 10:23 Petoro eŋe don ea dere more, ŋei ea eŋe mat yewao ruoo kulu paikei wane newanonge. Kepe qaeki, Petoro eŋe aboŋ mauluke more, eŋerop arike, doku tau tau ŋei ŋerep natne, Yopa ŋine eŋe eŋerop weneŋ arikoi.
ACT 10:24 Petoro so ŋei magu ea eŋe ari mage numao pakoi, qaekiso kaiwe maneo Petoro eŋe Sisaria matko lotkeke, Kornilius eŋe weŋem sotakkoune so kimakoune natne newan ongi, sari matino Petoro toma kakoi.
ACT 10:25 Petoro eŋe matko wayakane okoraki, Korniliusŋo maratka more Petoro wane kino kepeo ket rasu more, umi ket kaitne kepeo uakake.
ACT 10:26 Ŋo, Petoro eŋe maki wieki olatke, “Wienom! Na kepe ŋeika.”
ACT 10:27 Petoro eŋe Kornilius don olatki, ari mat koto wakoik, ŋei ŋerep loutne lewage more erane toma metkoi.
ACT 10:28 Petoro eŋe yale edange, “Ŋidom detlukmami, Yuda ra rokop don togonŋo iwa yale ramaike, Yuda ŋei mane eŋe Yuda tego ŋadino, qelaŋ ŋei, eŋerop maine kulit mi geake, so Yuda mane eŋe tego ea eŋane osoeno mi ariake, ŋo na yemo Anutu oŋom mo sikan nanike, Anutu wane deino me kaitko, na mi raikale, Anutu wane zonom me deinane qelaŋanŋo ŋei mane wane sot turuŋ me panaman mane mi mataliki siukeake, ea midakaka.
ACT 10:29 Ea wane na ŋinane don dere mi qile, na ŋinane don boka woka ea dere iwa sarile, ea wane na qeson ŋunmaile, ŋine onokaka wane rau na sarile? Eaka rau na detpe.”
ACT 10:30 Pakimo, Kornilius eŋe mainge iwa yale rake, “Kaiwe karewe bano, naso yewao, 3 kilok na matne koto mere meŋen kakole, ikopka ŋei mane laplap qelaŋinerop eŋe naŋane kaitno okora more,
ACT 10:31 nolatke, ‘Kornilius! Anutuŋo geŋane meŋe meŋen dere more geŋane masi weku mane kake,
ACT 10:32 ea wane ge ŋei mane Yopa bira kanom, eŋe ari Saimon Petoro maratka more, iwa sariakane olatkep, Petoro eŋe Saimon, osom solaine mama eŋerop metmaike, eŋe matine kiwet osino kulit gemaike’ .
ACT 10:33 Yale raki, so na ikopka ŋei natne biraonbe sariu mo, ge masi weku mane okane more sarimaine. Naso iwao, ŋene korop Anutu wane kaitko mere geŋane don desikenane tomamaine. Anutuŋo ge kine kine ginge, ge ea korop ra qelaŋannom desikene.”
ACT 10:34 Kornilius eŋe yale rakiso, Petoro eŋe kieke rake, “Na iwa mo detlukmaile, Anutuŋo ŋei ŋerep korop eŋano masi tego wekuka raki paki detongi, magu weku okanmami.
ACT 10:35 Ŋei ŋerep kepe baŋem maguine maguine, eŋe Anutu ewine kitokeiwo, so koboine ge okanikeiwo, Anutuŋo ŋei ŋerep ea eŋane simin kaki qesiŋ oniake.
ACT 10:36 Ŋine don iwa yale eamo detmami, Anutuŋo Israel tego ŋebonge, eŋe sigi maep don iwa yale ra qelaŋange, Yesu Kristo eŋe kepe baŋem ŋinane Suaine, oŋo ŋebuki, ŋene Anuturop wet weku okangone, ŋine ea korop detlukmami.
ACT 10:37 Ŋine ŋidom kine kine korop wakonge, eamo detka waremami, eamo Israel kepeo Yohaneŋo ŋei ŋerep doku tauonge, sigi maep ra qelaŋange, ea wane ŋadino mo korop wakon wareke, Yesuŋo urata eamo Galili kepeo kieke more, maki takotke kepe baŋem rokopke ari wareke, ŋine eamo korop detlukmami.
ACT 10:38 Anutuŋo Yesu, Nasaret ŋine Asu Koboboine zonominerop qe watke rokopkake, Yesu eŋe kepe baŋem lolike korop masi weku mane ma more, ŋei ŋerep Satan wane asu qotkoinerop ma menaŋ onge. Anutuŋo Yesurop geke, ea wane, eŋe kine kine maki, ea wakonge, ŋine ea korop detlukmami.
ACT 10:39 Yesu eŋe kine kine Israel eŋane kepeo so Yerusalem kotine make, ŋene ea korop kakone, pakiso eŋe Yesu kibego qeu seukke.
ACT 10:40 Ŋo, kaiwe mama karewe kutno Anutuŋo eŋe ma wisikaekaki, wie more ŋei ŋerep eŋano wakonge.
ACT 10:41 Ŋei ŋerep korop eŋe mi kakoi, Yesu eŋe seuseuo ŋine koso wisikae wieke, Anutuŋo ŋene bira ŋongi, ŋene koso Yesurop weneŋ doku so ŋara nekone.
ACT 10:42 So Yesu eŋe ŋene urata don ŋebone more ŋedange, ŋene ŋei ŋerep eŋano miti don iwa yale ra qelaŋanikenane ra ŋedange, Anutuŋo Yesu eŋe ŋei ŋerep wisikaune so seuseune kineene ma wanokoniakane birakake, ŋene don ea ŋei ŋerep edangene.
ACT 10:43 Anutu wane qelit ŋei propet eŋe korop Yesu wane don ra qelaŋangoi, paki, eŋe iwa yale rakoi, ŋei mane eŋe Yesu wane don dere mogat kayakeo, eŋe Anutuŋo ŋei ea wane sot turuŋine ea korop Yesu wane eŋet malipka maikane, qeliŋka maniake.”
ACT 10:44 Petoro eŋe sigi maep don ra okoraki, eaka Asu Koboboineŋo ŋei ŋerep korop Anutu wane don dere metkoi, eŋane kuteeno ketke.
ACT 10:45 Yuda tegoo ŋine doku tau taune Petororop weneŋ sarikoi, yewa eŋe detpi don kuneŋine kine mane kine maneoka, Anutu bakom kito eŋetine ore ma wiekoi, paki eŋe dereretene qeyauki qise more, iwa yale rakoi, “Kau, Anutu eŋe qelaŋ ŋei ŋerep Asuine Koboboine ebone more, mainongi eŋane biŋek mo okanmami.” Pakimo, Petoroŋo iwa yale rake,
ACT 10:47 “Ŋei ŋerep tego iwa Asu Koboboine mo mamami, eŋe mo ŋenze rokop okanmami, ea wane mo koso maŋo mane doku taukei wane rawetoniake?”
ACT 10:48 So Petoro eŋe koso ŋei ŋerep yewa eŋe edange, “Ŋine ukude mo iwa Yesu Kristo wane eŋetko doku taukei!” Eŋe doku tauwi qoekiso, eŋe koso eŋerop kaiwe mama natne weneŋ gekei wane ra olatkoi.
ACT 11:1 Petoro eŋe qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino Anutu wane don edange, aposolo natne so mali malip magu Yuda kepe korop Anutu wane don kisi ea detkakoi.
ACT 11:2 Naso yewao mali malip magu keueno ŋine ŋei natne edo iwa yale rakoi, “Ŋei qelaŋ natne Yuda ŋadino eŋe Yesu mogat kakei wane, yaene solaine kitasikei.” Pakimo, Petoro eŋe Yopa ŋine zinge Yerusalem ari lotkeki paki, Yuda ŋei edo Petoro ra wetkakoi,
ACT 11:3 Eŋe iwa yale rakoi, “Ŋei ea eŋe yaene solaine mi kitatkoi, ge eŋane matko arikone, ari ŋei yewa eŋe yaene solaene mi kitatkoi, ge eŋerop mere ŋara nekone!”.
ACT 11:4 Yale rau so Petoro eŋe kine kine wakonge, ea korop ra qelaŋane edange.
ACT 11:5 “Kaiwe mane na Yapa matko meŋenka more kulu kulu mane kakole, laplap suaine wakonge, kine kine natne eŋe laplap ea nat parom etke so etke piseke so yale waka laplap qeliwo ŋine qeredege ket more, naŋane osono lotkeke,
ACT 11:6 na mat osomine, osom zubaine, koma, logum, parewa so naŋi zubaine laplap kotino ongole.
ACT 11:7 Pakiso, ŋei maneŋo nolatke, ‘Petoro, ge wie more engu nenom!’
ACT 11:8 Ŋo, na mainge rakole, ‘Waom, na mi okanikale midakaka! Mose eŋe osom kine kine mi nenine rake, sogino na osom ea mi nekole’ .
ACT 11:9 Ŋei ea qeliwo ŋineŋo koso nolatke, ‘Anutuŋo kine kine ea mo raki libeka okange, ge maine misuk raikene, ‘mi nenine.’
ACT 11:10 Atak karewe laplap ket wakongi kawe, so koso qeliwo wake.
ACT 11:11 Naso yewao Kornilius wane ŋei karewe Sisaria ŋine Simon wane matko lotkekoi.
ACT 11:12 Asu Koboboineŋo naŋano wakonnane rake, ‘Ge eŋerop ikop arinom.’ Ŋei 6 ŋenze mali malip magu, Yopa ŋine eŋe narop weneŋ Siraria arikoi, paki ŋene koropŋo Kornilius matko wa ketkone.
ACT 11:13 Eŋe eŋine donkisi ŋedange, eŋe aŋelo maneŋo matine koto wakonkaki paki olatke, ‘Ge ŋei mane Yopa birakanom, eŋe ari Saimon Petoro maratka more, iwa iwenka sariake.
ACT 11:14 Petoroŋo don welerop ŋidaniake, ea wane Anutuŋo ge so dokoŋone baŋ korop ma menaŋ ŋuniake’
ACT 11:15 Pakiso, na eŋe don kieke edanbe, so Asu Koboboineŋo eŋane kuteno ketke, Asuŋo sogino ŋenane kutzo ketke, masi yaleka okane ketke.
ACT 11:16 Ketki, so na don mane detsorokkole, Waomzeŋo rake, ‘Yohane eŋe ŋei ŋerep doku tauonge, ŋo, noŋo ŋine Asu Koboboine ŋibonikale.’
ACT 11:17 Sogino ŋene Waomze Yesu Kristo mogatkaŋem so Anutuŋo ŋene Asu Koboboine ŋebonge, naso iwa na kaulukmaile, yalewaka, Anutuŋo qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino, Asu Koboboine ebonge, na Anutu maine mi rawetkakole!”
ACT 11:18 Petoro eŋe raki qoeki, mali malip magu eŋe dere more, Petoro mi rawetka more, Anutu wane eŋetine mau waki rakoi, “Anutuŋo rake, ‘Ŋei ŋerep qelaŋ, Yuda ŋadino, eŋe sotene ŋadek kaikeiwo, na eŋe ebuwe gege togongo wakesikei.’”
ACT 11:19 Naso sogino Kaunsol eŋe Stiwen qeu seukki, so mali malip ŋei ŋerep wikile suaine detkoi, ea wane kakak nagu arikoi, eŋe Yerusalem ŋine Ponisia kepe, Saiprus sia so Antiok matko arikoi. Eŋe Yuda ŋei ŋerep eŋanoka don kisi maine ra qelaŋane edangoi.
ACT 11:20 Ŋo mali malip ŋei natne, Saiprus sia so Sairin matko ŋine eŋe qelaŋ ŋei ŋerep, Yuda ŋadino gekoi, eŋano yaleka ra qelaŋane edangoi, eŋe Waomze Yesu wane don kisi maine Antiok matko ra qelaŋane edangoi.
ACT 11:21 Waomzeŋo ŋei ea zonom ebonge, ea wane ŋei ŋerep loutne eŋe Waom malipka more, Waom wano wetene maingekoi.
ACT 11:22 Mali malip magu Yerusalem kotino gekoi, eŋe donkisi ea dere more Barnabas, Antiok matko birakau arike.
ACT 11:23 Barnabas eŋe Antiok ari lotke more, so Anutuŋo dalino ŋei ŋerep mosop onge, eŋe ea ka more bakomine kitoke. Eŋe ŋei ŋerep qebinone rake, “Ŋine Waomze wetŋineŋo naso baŋem malip kaikei.”
ACT 11:24 Barnabas eŋe ŋei wele, mali malip so Asu Koboboineŋo eŋano watke rokop kake, ea wane ŋei ŋerep loutne eŋe Waom mogat kakoi.
ACT 11:25 Urata ea qoeki so Barnabas eŋe Tarsus matko ari Saul ziaŋkake.
ACT 11:26 Barnabas eŋe maratka more, Saul iwenkaki ere Antiok arikoik. Koma weku Saul so Barnabas mali malip magu eŋerop lewaŋgoi, ere ŋei ŋerep magu suaine kito ebongoik. Antiok mat welaine eŋe malip malip magu eŋane masi ka more, eŋetene “Kristen” edorakoi. Eŋet iwa sogino mi wakonge.
ACT 11:27 Naso yewao propet ŋei natne eŋe Yerusalem ŋine Antiok arikoi.
ACT 11:28 Ŋei mane, eŋetine Agabus, eŋe mali malip magu keueno wie okora more, Asu Koboboine eŋane zonomineŋo olatki rake, “Ŋara wane bodi suaine kepe baŋem kepe baŋem wakoniake”. Naso Klaudius, Roma kepe ware ware geke, naso ea ŋara wane bodi wakonge.
ACT 11:29 Mali malip magu, eŋe lewage rau togoleke, “Ŋene bonep bonep wesi aboŋze wane kop qeturage more, mali malip kimaze Yuda kepeo birakakene.”
ACT 11:30 Yale ra more wesi aboŋ qeturage more, Barnabas so Saul eponbi, so Barnabas so Saul ere Yerusalem ma ari more, mali malip magu ŋei suaine ebongoik.
ACT 12:1 Naso yewao kepe ware ware Herot eŋe mali malip magu wikile kieke ebonge.
ACT 12:2 Eŋe kawali ŋei koune edangi eŋe Yakop, Yohane wane tatine pilaŋŋo qeu seukke.
ACT 12:3 Herot eŋe masi ea maki, so Yuda ŋei ŋerep eŋe kau siminonge, ea wane eŋe kawali ŋei koune biraongi, so eŋe Petoro mulap urumgo birakakoi, Yuda eŋane zonom ma met met nasoo so mere bret sap saune ne okangoi, naso yewao.
ACT 12:4 Eŋe Petoro malipkaki paki, mulap urumgo birakaki waketke, paki kawali magu etke so etke, eŋe Petoro ea eŋane meteo birakake, paki eŋe eŋane diam okorakoi, paki tego etke so etke ea ŋine mapok ongi, kawali ŋei eŋe koso etke so etke so etke so etke okangoi. Paki Herot eŋe detke, ŋado Aŋelo Loloŋon Loloŋon Naso qoeki, eao Petoro ma ari more ŋei ŋerep eŋane kaitko qewe seukeake.
ACT 12:5 Herot eŋe Petoro mulap urum koto birakaki metke, ŋo mali malip ŋei ŋerep eŋe Petoro wane ra more Anutu wano togole meŋenkakoi.
ACT 12:6 Qaeki Herot eŋe Petoro iwenka ari dongo birakayakane wetkeke, ŋo qei kino mi okangi, ruoo Petoro eŋe kawali ŋei etke erane keuetno kulu pake, eŋe mulap senŋo lukkakoi, ŋo kawali ŋei eŋe mulap ŋei eŋane mat madetko diam okorakoi.
ACT 12:7 Ikopka, Anutu wane aŋelo maneŋo mulap urum koto okoraki, so qelaŋaneŋo mulap urum koto qelaŋange. Aŋelo eŋe Petoro wokino ma wirikaki wieki olatke, “Ikop! Wienom!” Raki eaka ikopka mulap metino ŋine qoe ketke.
ACT 12:8 Pakiso aŋeloŋo olatke, “Ge radepŋone ramu more kie kulitŋone bira makatakenom.” Petoro eŋe yale okangi, aŋeloŋo koso olatke “Ge momo takotŋone bira more na mogat nanikene”.
ACT 12:9 Petoro eŋe aŋelo mulap urumgo ŋine mogatka saketke. Kine kine iwa wakonge, Petoro eŋe mi detlukkake. Eŋe wetke rake, “Kulu kulu mane kamaile,” yale ra wetkeke.
ACT 12:10 Ere kawali ŋei magu mane ea yuan ongoik. Paki ere koso ari kawali ŋei magu mane ea yuanone more, mulap urum wane madet suaino lotke more, mat suaino wakesikeik wane ariuk, so madet ea oŋomka qoe lalaŋgi, mat ŋadino waketkoik. Ere numa maneo ketpik paki, ikopka aŋelo eŋe Petoro qeliŋkake.
ACT 12:11 Pakiso, kine kine wakonge, ea Petoro eŋe detlukka more rake, “Welekatne, Herot so Yuda ŋei ŋerep eŋe na wikile ninikei wane detkoi, ŋo Waomnane aŋeloineŋo birakaki, ket na mulap urumgo ŋine iwennane ketmaike, Herot so Yuda ŋei ŋerep eŋe mi matali nanikei.”
ACT 12:12 Petoro eŋe yale dere more Maria wane matko arike, Maria eŋe Yohane Mareko wane nagaine. Ŋei ŋerep loutne mat eao lewage meŋenkakoi.
ACT 12:13 Petoro eŋe mat madetko lotke more madet ŋadino yatoke. Paki so qelit ŋerep mane eŋetne Roda, oŋo don turuŋine maingeakane sarike.
ACT 12:14 Ŋerep eŋe Petoro wane done mo detkake, ŋo eŋe qom sua so kaet ŋerep, ea wane eŋe Petoro wane nigetkaki, eŋe madet mi lalage, eŋe zinge ari don kisi ea ŋei ŋerep edange.
ACT 12:15 Ŋei ŋerep eŋe dere more olale rakoi, “Ge qelaŋ okanmaine!” Ŋo eŋe koso sorinone edangi, ŋei ŋerep eŋe rakoi, “Aŋelo maneŋo sarimaike.”
ACT 12:16 Don yale auye rauso, Petoroŋo takotke edoraki, eŋe sari madet lalage more, kau paki, oŋaene qaeke.
ACT 12:17 Petoro eŋe metineŋo ma zop onge, ea wane ŋei ŋerep eŋe donene midaine metkoi, yale metpiso Anutuŋo dalino okane more, eŋe mulap urumgo ŋine iwenka ketke, Petoro eŋe ea wane korop raqelaŋane more edange paki rake, “Don kisi iwa Yakop so mali malip magu natne korop edan warekei.” Yale ra more eŋe Yerusalem qelige more mat maneo arike.
ACT 12:18 Kepe qaeki so mulap urum wane diam gege ŋei eŋe kaet suaine ongi, dere mezet okane qesonnagukoi. “Petoro eŋe diao arike?”
ACT 12:19 Herot eŋe ware ware ŋei loutne edangi, eŋe ari Petoro ziaŋka more mi maratkakoi. Herot eŋe ware ware ea wanokone more kawali ŋei natne edoraki, so eŋe ware ware enguwi seukkoi. Herot eŋe kine kine ea ma more Yuda kepeo qelige more Sisaria matko arike.
ACT 12:20 Herot eŋe Tire so Sidon mat welaine eŋane sotine osike, paki mat welaine eŋe Herot korop lewaŋgei wane arikoi. Mikepka eŋe Blastus mau eŋane ŋadeeno arike, eŋe Herot wane mat ware ware oŋo qesiŋoniakane eŋe qesonkakoi. Pakiso, eŋe Herot wano ari peam dume niakane, ea wane eŋe Herot olatkoi. Onoka wane Sidon Tire mat welaine eŋe Herot wane kepeo ŋine ŋara aboŋ korop qole okangoi, ea wane eŋe Herot sot osi osiine ea qoeakane sorinka meŋenkakoi.
ACT 12:21 Herotŋo kaiwe naso mane motke, paki kaiwe naso yewao eŋe ware ware wane kibi auke, paki eŋe ari ware ware met met wane kutno pese metke, eŋe mere don suaine edange.
ACT 12:22 Ŋei ŋerep eŋe don dere more boka rakoi, “Iwa mo Anutu mane wane aŋa don me ŋei mane wane aŋa don mida!”
ACT 12:23 Ikopka Anutu wane aŋelo maneŋo Herot qeke. Qeki koma koma eŋe Herot qomine ki lotke neu, so seuke. Onoka wane Herot eŋe Anutu ewino mi kitoke, ea wane aŋeloŋo qeki seukke.
ACT 12:24 Naso yewa Anutu wane don takotke more sua matko matko arike.
ACT 12:25 Barnabas so Saul ere urataetne Yerusalem matko mauk qoeke paki, ere koso zinge arikoik, ari Yohane Mareko ebuwik ererop arikoi.
ACT 13:1 Antiok mali malip magu eŋane keueno ŋine propet ŋei natne so kito ebo ebon ŋei natne eŋe gekoi. Eŋane eŋet tego iwa yale Barnabas, Simeon, eŋetine mane, “sigitne” orakoi, Lusius, eŋe Sairini matko ŋine, Manain, eŋe Herot Antipasrop matetne weku, so Saul
ACT 13:2 Mali malip magu eŋe Waom qelitine qeu paki, so ŋara wane sawe gekoi. Naso yewao, Asu Koboboineŋo magu ea edane rake, “Na Barnabas so Saul naŋane urata wane mo biraotkole, ea wane ŋine ere bira osikei.”
ACT 13:3 Don ea qoeki so eŋe ŋara sawe mere more meŋenkakoi paki, meteene kutetno more so Barnabas so Saul biraotkoi.
ACT 13:4 Asu Koboboineŋo Barnabas so Saul biraotki so ere seki zakeo Selusia matko ari seki mane ma more Saiprus siao arikoik.
ACT 13:5 Ere Salamis matko lotke more, Anutu wane don Yuda eŋane lewa lewaŋ urumgo wa more ra qelaŋangoik. Yohane Mareko eŋe urata qesiŋ osiakane ererop metke.
ACT 13:6 Eŋe sia korop kitare ari more, Papos matko lotke more, ŋei mane eŋetine Baryesu marat kakoi, ŋei ea eŋe propet ŋei isisine, eŋe suŋa qare ŋei Yuda tego ŋine.
ACT 13:7 Baryesu so sia ware ware ere kima okangoik. Ware ware ea, eŋetine Sergius Paulus eŋe dereretine suaine ea wane eŋe Barnabas so Saul ere eŋane kaitko sarikeik wane etorake, eŋe Anutu wane don desiakane detke.
ACT 13:8 Ŋo suŋa qare ŋei mane, eŋetine Elimas oŋo kitat otke. Baryesu eŋetine mane Grik dongo rakoi, Elimas. Eŋe Sergius Paulus kitatka rake, “Ge erane don mi dere malip kanom.”
ACT 13:9 Pakiso, Saul, eŋetine mane Paulo, wie okorake, Asu Koboboineŋo Paulo wane kotoo watke rokopkake, ea wane Paulo eŋe suŋa qare ŋei ea pore kalilipka
ACT 13:10 olatke, “Ge Satan wane gipole! Ge yeye kine kine mayakatne koboboine, ea wane ŋabaine ge matalion okanmaine, masi kine kine qotkoine, eaŋo geŋano watke rokop ganmami. Ge Waom wane don welekatne koboboine, ea naso baŋem maingenom isisine wakon mageake!
ACT 13:11 Ge detmaine, ukude mo Waom wane meteŋo gekuyake paki, deŋone mo pilikeake paki, ge kepe deine mane mi kaikene. Ge nasomde kirop kirop yale deŋone pilik pilikine gekene.” Raki qoeki, so eaka kine kine mane kezoŋ panaman yale, eaŋo Elimas deine kawetkeke paki, eŋe yau yaup lolike more, ŋei mane maratkaki oŋo metino ma iwen kayakane ziaŋkake.
ACT 13:12 Pakimo, kepe ware ware eŋe Elimas, ka more Waom wane don detke, ea wane oŋaine qaeke paki, don ea dere malipkake.
ACT 13:13 Paulo so kimatkine eŋe Papos qelige more, seki kutno wa more Perga matko Pampilia kepeo ari lotkekoi. Lotke so Yohane Mareko eŋe ere qeliŋore more, Yerusalem matko zinge arike.
ACT 13:14 Ere Perga mat qelige more Antiok matko, Pisidia kepeo ari lotke more, Yuda eŋane zonom mama naso yewao kaiweo Yuda eŋane lewa lewaŋ urumgo waket metkoik.
ACT 13:15 Urum welaineŋo Mose wane ra rokop don so propet edo don qekoi, ea dapotpi qoeki, so eŋe Paul so Barnabas erano don more more rakoi, “Kimatkeze, ŋire don natne ŋene togolekenane ŋedanikeik wane magemamikwo, yemo ŋire ŋei ŋerep maine edanikeik.”
ACT 13:16 Paulo eŋe wie more metine ma wake, pakimo, ŋei ŋerep eŋe don midaine metkoi. Yale metpi, Paulo eŋe kieke edange. “Israel ŋei so Israel ŋadino qelaŋ gemami, ŋine korop Anutu ewine kitomami. Ŋine korop naŋane don detpi!
ACT 13:17 Israel wane Anutu eŋe ŋenane ŋabokopze ma wakon ongi, Ezipt kepeo gekoi, Anutu eŋe Israel mosop ongi, so ŋei ŋerep magu suaine wakongoi, Anutuŋo eŋe eŋine zonominerop Ezipt kulit kepeo ŋine ebu iwenone sarike,
ACT 13:18 paki, eŋe koma 40 eŋane masi qotkoine ea wane kepe yaup papaino tewekone geke.
ACT 13:19 Anutuŋo ŋei ŋerep magu 7 Kanan kepeo mataliongi siukkoi, pakiso eŋe eŋine ŋei ŋerep Israel magu koune ebu biraongi, Kanan kepe ea wane welaine okangoi.
ACT 13:20 Paki, kepe ea eŋe koma 450 yale malipkka gekoi. “Naso ea qoeki, so Anutu eŋe Israel eŋane wano wanok ŋei waom natne biraonge, paki eŋe ge sari mageu, propet Samuel wakonge.
ACT 13:21 Naso yewao Israel ŋei eŋe Anutuŋo kepe ware ware suaine mane mawakone birakaki ware oniakane qesonkakoi. Anutuŋo dere more Saul, Kis wane gipole, Benyamin wane tegoo ŋine ma wakone birakake, paki eŋe kepe ŋei waom eŋane ware ware geki koma 40 okange.
ACT 13:22 Anutu eŋe Saul maki ketki so eŋe Dawit kepe ŋei eŋane ware ware ma wakonkake. Anutu eŋe Dawit wane iwa yale rake, ‘Na Dawit, Yese gipole, detlukkamaile. Na ŋei yaline eŋane simin nanmaike, eŋe naŋane simile eŋe baŋ kine kine korop maki qoe wareake, me na kine kine mayakane olatpe, eŋe korop tewek wareake.’
ACT 13:23 Anutuŋo Yesu, Dawit wane ŋaboine, Israel ŋei ŋerep ma menaŋoniakane birakake. Anutuŋo mo sogino ea ra togoleke.
ACT 13:24 Yesu eŋe urataine mi kiekke, naso yewao Yohane eŋe Israel ŋei ŋerep sotene ŋadekka more doku taukei wane ra edange.
ACT 13:25 Eso Yohane urataine mo qoeyakane naso bomileki, Yohane eŋe ŋei ŋerep edange, ‘Ŋine naŋane ma ramami? Ŋine kine detmami me mida? Ŋine ŋeiwa toma kamami, na eŋe midaka, ŋine ŋei mane toma kamami. Ŋo, na yem ŋei bile mida, na daleo eŋane kie kulit ea qekok kaikale, noŋo qekkokalane rokop mi okanmaike.’
ACT 13:26 “Kimakopne, Abraham wane ŋabokoune, so ŋei Israel ŋadino qelaŋ gemami, ŋine korop iwa Anutu ewino kitomami, Anutuŋo dalino ma menaŋŋoniake, eŋe don ea ŋenano motke!
ACT 13:27 Anutuŋo Yesu ŋene ma menaŋ ŋoniakane birakake, Yerusalem ŋei ŋerep so eŋane ŋetne ea eŋe mi detluk kakoi, eŋe propet eŋane zonom mama naso dapore more mi detlukkakoi. Ŋo eŋe Yesu qeu seukke, ea wane eŋe propet eŋane don, ea mau wele wakonge.
ACT 13:28 Eŋe Yesu wane masi qotkoine mane mi maratkakoi, eŋe Yesu maine mi qeu seukke, ŋo eŋe Yesu Pilat wano biraka more, Pilatŋo Yesu qeki seukeakane qesonkakoi.
ACT 13:29 Anutu wane papiao eŋe yeye kine kine korop Yesu wane ra more qekoi pamaike, Yerusalem ŋei eŋe ea korop mau qoeki, Yesu wane pareŋine kibego ŋine makokka ket more deŋesere mane wesi aŋaone koto, eao motkoi.
ACT 13:30 Ŋo Anutu eŋe Yesu ma wirirkkaki, wisikae wieke.
ACT 13:31 Pakiso, kaiwe loutne Yesu eŋe eŋine dokoine eŋano wakononge, sogino eŋe Yesu eŋinerop Galili kepeo ŋine sari Yerusalem matko arikoi, Yesu eŋe masi kine kine make so seu seuo ŋine wisikae wieke, dokoine eŋe ea korop ka more, Israel ŋei ŋerep edan okanmami.
ACT 13:32 Na kine kine korop iwa ŋidanmaile, ŋere don kisi maine, ea ŋidaniketane sarimaite. Anutuŋo ŋenane ŋabokopze kine kine ra togole edange, ea korop ŋene ŋebon waremaike, ea wane eŋe Yesu ma wirikkaki, wisikae wieke, Sam 2 eao yale ramaike, ‘Ge naŋane Giponne, na ukude geŋane Magaŋone lelemaile’
ACT 13:34 So Anutu eŋe ra togoleke, eŋe Yesu seu seuo ŋine maki wisikae wie more koso manerop mi gotosiake, eŋe takotke more rake, ‘Na Dawit mosopka more rawe togoleke. Mosop ea eŋe welerop, na yalewaka ŋine mosop ŋunikale.’
ACT 13:35 So Dawit eŋe papia maneo ramaike, ‘Ge geŋone qelit ŋeiŋone koboboine maine mi qeliŋ kanom pa gotosiake.’
ACT 13:36 Ŋene detmaine Dawit eŋe Anutu wane simile korop mogare ŋei ŋerep keueno geke, ge more seukki, pareŋine mari ŋosa ŋabokoune eŋerop dukkau pa more gototke.
ACT 13:37 Ŋo, Anutuŋo Yesu seu seuo ŋine maki wisikae wieke, eŋe mi gototke.
ACT 13:38 Kimakopne, ŋine don kisi iwa desikei wane ŋere sarimaite, Anutuŋo Yesu seu seuno ŋine maki wisikae wieke, ea wane ŋere sari don kisi ea ŋine ŋidanmaite. Don kisi ea wane kine iwa yale pamaike, Anutuŋo sotŋine qeliŋge ŋiboniake. Ŋine Yesu mogat kaikeiwo, Anutuŋo sotŋine ea mataliki siukki, ŋine koboboine sot midaine okanikei, ŋo Mose wane ra rokop donŋo sotŋine maine mi maki siukkeake.
ACT 13:40 Sogino propet eŋe don saeŋine eaŋo ŋinano maine mi wakoniake, eŋe iwa yale qekoi,
ACT 13:41 ‘Ŋine wawaine ŋei, ŋine kaikei so manerop detkei, paki borikei, na ŋinane nasoo urata mamaile, ŋo ŋei maneŋo na urata mamaile, ea ŋidaniake, ŋine ea mi dere malipkaikei.’”
ACT 13:42 Paulo eŋe yale raki qoeki, so eŋine so Barnabas ere Yuda eŋane lewa lewaŋ urumgo kesikeik wane arikoik, ŋei ŋerep erano ari newanore rakoi, “Ŋire zonom ma met met naso kutno, eao zinge sari kine kine iwa koso ŋedanikeik.”
ACT 13:43 Ŋei ŋerep eŋe lewa lewaŋ mat mo qeliŋka arikoi, Yuda ŋei ŋerep natne eŋe metkoi, so Yuda ŋadino qelaŋ ŋei ŋerep natne eŋe Yuda eŋane gege mage mogatkakoi, eŋe metkoi. Magu etke ea Paulo so Barnabas mogatotkoi, aposolo ere ŋei ŋerep ea mauk wet mali malipene togoleu rakoik, “Anutuŋo ŋine don maineŋo mosop ŋunge, ea wane mosop ea malipka gekei.”
ACT 13:44 Zonom ma met met naso kaiwe kutno mat welaine koropŋo Waom wane don desikei wane sarikoi.
ACT 13:45 Pakimo, Yuda edo ŋei ŋerep magu suaine one more, detpi boriki, ŋade don ra more Paulo ŋabaka don qotkoine olatkoi.
ACT 13:46 Ŋo Paulo so Barnabas ere kaet mi okane more, don togole edangoik, “Anutuŋo rake, ŋere eŋane don ŋine alakane ŋidanmaite, ŋo ŋine don ea ŋadek kamami, eamo ŋine gege togon wane mi siminongi ea detmami. Ea wane ŋere ŋine qeliŋŋune more ŋei ŋerep Yuda ŋadino qelaŋ gemami, eŋano ari edanikete.
ACT 13:47 Anutuŋo ŋene don iwa yale ra togole ŋebonge, ‘Na ge qelaŋ eŋane kiwa qelaŋan onikenane biraganmaile, ge ŋei ŋerep Yuda ŋadino qelaŋane sikanonikene, ŋei ŋerep korop kepe baŋem eŋe maine menaŋgei. Waomŋo eŋe maine ebuyake.’”
ACT 13:48 Paki, ŋei ŋerep Yuda ŋadino qelaŋ, eŋe don ea dere wetene peseki, Waom wane don wane bakom kitokoi, bakom kito, so Waom wane don weku mane detkoi. Anutuŋo ŋei ŋerep gege togon wane ma wesake mo biraonge, eŋe korop mali malip korop okane don kisi maine malip kakoi.
ACT 13:49 Pakiso, Waom wane donŋo kepe korop yewao sua watke rokokake,
ACT 13:50 so ŋerep ŋetne suaine, Yuda ŋadino, eŋe Anutu ewine kitokoi eŋe kepe ea gekoi, Yuda edo, ŋerep ea so mat ŋei ŋetne suaine sori sorin edanbi, so magu etke eŋe Paulo so Barnabas ŋaba ore, wikile kieke epone more kepeeno ŋine esopotpi saket arikoik.
ACT 13:51 Aposolo ere kepe qelige more, kieetno lube lube yewa sitogeut qoe ket metkiso, ere kepe ea qelige more, Ikonium matko arikoik. Ŋei ŋerep eŋe masi ea ka more iwa yale desikei, borikineŋo ŋenano pamaike, Anutuŋo ŋenerop ŋaba okanonmaike.
ACT 13:52 Doku tau tau magu Antiok matko gekoi, don kisi ea dere more, bakom suaine kitokoi, so Asu Koboboineŋo watke rokop onge.
ACT 14:1 Masi kine kine korop Antiok wakonge, yale waka Ikonium matko wakonge. Paulo so Barnabas ere Yuda eŋane lewa lewaŋ urumgo ari ŋei ŋerep edangeik, ea wane Yuda ŋei ŋerep so qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino eŋe loutneŋo mali malip korop okane, Yesu mogatkakoi.
ACT 14:2 Ŋo Yuda ŋei ŋerep Yesu mi mogat kakoi, eŋe qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino malip malip magu gekoi, eŋe kimakopene ŋaba okan onikei wane wetene qepoke qebinongoi.
ACT 14:3 Aposolo ere soda loutne Ikonium ge more Woam wane ra more kaet midaine togoleka don maine edangoik. Waomŋo ere qesiŋotki so ere masi kine kine togole mauk, ea wane Waom eŋe ŋei ŋerep wetineŋo malipone more sikanonge, aposolo ere biŋek don kisi ea ra qelaŋan ongoik.
ACT 14:4 Mat welaine eŋe wet etke okangoi, ŋei ŋerep natne eŋe wiri Yuda tego mogat ongoi, ŋo ŋei ŋerep natne eŋe aposolo ere mogat otkoi.
ACT 14:5 Pakiso, ŋei qelaŋ Yuda ŋadino, so Yuda ŋei tego natne eŋe suaine kopene eŋerop aposolo matali ore more wesiŋo etkuwi seukkeik wane rau togoleke.
ACT 14:6 Rauso aposolo ere don ea dere more Listra so Derbe matko, Likaonia kepeo kaet arikoik.
ACT 14:7 Ere kepe yewao Anutu wane don kisi maine, ea ra qelaŋan ongoik.
ACT 14:8 Listra matko, ŋei mane kine qotkoine eŋe nabok kotino ŋine mo yaline sarike, paki eŋe numa mane mi ari geke.
ACT 14:9 Eŋe met met ka mere Paulo wane don detke, Paulo eŋe ŋei ea detlukkake, ŋei eaŋo Paulo wane don dere malip kake, ea wane Anutuŋo eŋe maine ma menaŋkayake, ea wane Paulo eŋe yale dere more ŋei kine qotkoine ea pore kalilipka,
ACT 14:10 so boka olatke, “Ge wie koboine kieŋone kutno okoranom!” Ŋei ea eŋe kaŋzage wie more kieke gesoke lolike arike.
ACT 14:11 Pakimo, Paulo eŋe masi ea maki wakongi, ŋei ŋerep eŋe ka more, enŋene Likaonian donenoka kieke boka rakoi, “Anutu eŋe ŋei yale lele more ŋenano ket sarimami!”
ACT 14:12 Ŋei ŋerep eŋe Barnabas wane anutu mane Zeus orakoi, ŋo eŋe Paulo wane anutu mane Hermes orakoi, onoka wane Heremes eŋe Zeus wane don ra qelaŋangi detkoi, ea wane.
ACT 14:13 Anutu mane, eŋetine Zeus, eŋane matine mat suaine ŋadino pake. Zeus wane mosop ŋei eŋine so ŋei ŋerep eŋe aposolo erano bulamakau ŋei so zariŋ peike, mat wane madetko ma sarikoi, eŋe so ŋei ŋerep magu eŋe aposolo bakom okan otkei wane.
ACT 14:14 Pakimo Barnabas so Paulo ere ŋei ŋerep eŋe daleo okangei wane okangoi, ea wane similene detluke more, ma waulukonikeik wane, takot lap lap etne ma barake more, biririke ari ŋei ŋerep magu keueno boka ari rakoik.
ACT 14:15 “Onoka wane kine kine iwa mamami? Ŋere kepe ŋeika, ŋere ŋine yaleka! Ŋere ŋine don kisi maine, ea ŋidaniketane sarimaite, ŋine anutu isisine ea ŋadekka more, zinge Anutu gege welaine eŋane kaitko gekei. Anutu gege welaine eŋe qeli so kepe so kine kine korop ma wakonge.
ACT 14:16 Mo sogino Anutuŋo ŋei ŋerep qeliŋongi yau yaup gekoi,
ACT 14:17 ŋo naso baŋem eŋe eŋine kine ŋei ŋerep sikanonge, ea wane eŋe masi weku mane ma mageake, eŋe koya qeliwo ŋine maki ket okanmaike, eŋe eki zaguk maki wele qe okanmami, eŋe ŋara ŋibon okanmaike, so koto ŋino wet peseŋo qe watkemaike, eŋe ŋinane bakomŋine kito okanmaike.”
ACT 14:18 Paki ere don ea edankoik, ŋo ere ŋei ŋerep eŋe rawetonbik erane bakom kito soe soep mi maikei wane urata suaine makoik.
ACT 14:19 Pakiso, Yuda ŋei natne, Antiok matko Pisidia kepeo ŋine, so natne Ikonium ŋine, eŋe ŋei ŋerep magu ea ebuwi, eŋe Paulo wesiŋo qeu paki, waraŋka ma ket mat ŋadino birakau paki, rakoi Paulo mo seukmaike.
ACT 14:20 Ŋo, malip malip magu eŋe Paulo wano lewageu paki lolikka okorakoi, Paulo eŋe koso wie more mat koto waketke, kepe qaeki eŋe so Barnabas ere Derbe matko arikoik.
ACT 14:21 Paulo so Barnabas ere don kisi maine ea Derbe matko ra qelaŋanbik ea wane ŋei ŋerep loutne eŋe Waom mogat kakoi, pakiso ere zinge Listra matko ari more, ea ŋine, Ikonium so Antiok matko, Pisidia kepeo lolike arikoik.
ACT 14:22 Ere mali malip magu zonom ebongoik, so mali malip wele eao kito gekei wane, dokoetne mat ea korop ma togole edangoik. Ma togole one rakoik, “Ŋine Waomze koboboine mogat kaikei, ŋene Anutu wane gege kepeo wakesikene ea wane ŋene kepe iwao umat wikile loutne desikene.”
ACT 14:23 Ere malip malip maguine maguine eŋano ari more, sawe ge meŋenka more ware ware maguine maguine doku tau tau magu eŋane biraongoik, yale waka Aposolo ere ŋei ŋerep ea mali malip korop doku tau tau Waomzane meteo biraongoik.
ACT 14:24 Ere Pisidia kepe korop lolike ari more sari Pampilia kepeo lotkekoik.
ACT 14:25 Ere Perga matko miti don ra qelaŋane more Atalia matko ari ketkoik.
ACT 14:26 Eso yewa ŋine eŋe seki kutno wa more, kito zinge Antiok matko, Siria kepeo arikoik, kepe yewao ere alakan doku tau tau magu edo ere Anutu wane metino bira ore more, mosop ore wareotpi urata ea maikeik wane meŋen kakoi. Wane yekuat namo urata ea mo mauk qoeki, ere zinge arikoik.
ACT 14:27 Ere Antiok matko lotke more mali malip magu qeturaŋ one more, Anutuŋo yeye kine kine erano maki wakonge, ea wane don kisi korop edangoik, so Anutuŋo qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino gekoi, eŋe Anutu malipkakoi, wane eŋane numa lalaŋge, ea wane ere korop edangoik.
ACT 14:28 Ere naso kiroine mali malip ŋei ŋerep eŋerop ea metkoik.
ACT 15:1 Naso maneo ŋei natne Yuda kepeo ŋine eŋe Antiok matko sari mali malip ŋei ŋerep kieke kito edane rakoi, “Ŋine Mose wane ra rokop don ramaike, yale solaŋine kitasikei, ŋine mi kitasikeiwo, Anutuŋo ŋine mi ma menaŋ ŋuniake.”
ACT 15:2 Paulo so Barnabas eŋe Yuda ŋei eŋerop don ea wane zok sorin nagu togoleka aukoi. Antiok magu eŋe korop lewage more rau togoleke, Paulo so Barnabas so Antiok magu eŋane ŋei suaine natne eŋe Yerusalem ari more, aposolo so mali malip magu ŋei suaine eŋerop don auye makoboekei wane ari lewaŋgoi.
ACT 15:3 Antiok mali malip magu eŋe ŋei ea biraongoi, eŋe Ponisia kepe so Samaria kepe kitare ari more, mali malip ŋei ŋerep edangoi, qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino gekoi, eŋe Anutu mogat kakoi, ea wane eŋe mali malip ŋei ŋerep edangoi. Mali malip ŋei ŋerep eŋe don ea dere more bakomene suaine kitokoi.
ACT 15:4 Antiok magu eŋe Yerusalem lotkeu, so Yerusalem doku tau tau magu suaine so aposolo, so ŋei sele suaine eŋe Antiok magu ea mateno newan ongoi. Antiok magu eŋe mateno waket mere more, Anutuŋo yeye kine kine okan onge, ea korop Yerusalem magu edangoi.
ACT 15:5 Ŋo mali malip ŋei natne eŋe Parisi magu eŋane tego gekoi, eŋe wie okora rakoi, “Qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino gemami, eŋe solaene kitatpi, so Mose wane ra rokop don ea dere tewekei!”
ACT 15:6 Ea wane aposolo so ŋei suaine eŋe lewage more, Mose wane ra rokop don ea dere metkoi.
ACT 15:7 Naso kiroine ŋei korop eŋe don auye kitat okan mageu, so Petoroŋo wie okora lewa lewago edange, ”Kimakopne, mo sogino Anutuŋo na qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino gemami, eŋe don maine edanikalane biranange. Qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino gemami, eŋe maine don kisi maine dere malipka more mogatkakei, ea wane Anutuŋo na biranange.
ACT 15:8 Anutuŋo ŋei ŋerep wet dereretene korop detluk waremaike, eŋe ŋei ŋerep qelaŋine Yuda ŋadino gemami, eŋe Asu Koboboine ebonge, ea wane eŋe ŋei ŋerep ea eŋe siminongi, ŋene sikan ongone. Eŋe sogino ŋene Asu Koboboine ŋebonge, yale waka eŋe ŋei ŋerep ea, Asu Koboboine ebonge.
ACT 15:9 Anutuŋo ŋene so ŋei ŋerep ea numa etke mi sikan onge, numa weku, ŋei ŋerep ea, eŋe Waom don malip kakoi, ea wane Anutuŋo eŋe sauk ongi libeka lelekoi.
ACT 15:10 Pakimo, ŋine Anutu onoka wane liwe liweko birakamami, paki ŋine misuk umat suaine ea doku tau tau magu eŋane wokeo motkei, sogino ŋabokopze gekoi, so ŋene iwa ukude gemaine, ŋedo ŋosa ŋabo wane ra rokop don wane umat ea maine mi tewekene.
ACT 15:11 Welekatne, Yesu wane wet maep, ea waneka Anutuŋo ŋene ma menaŋ ŋoniake, yale waka Anutuŋo ŋei ŋerep ea ma menaŋoniake.”
ACT 15:12 Yale raki qoeki, so magu korop eŋe don midaine mere more, Paulo so Barnabas erane don detkoi, ere Anutuŋo masi kine kine togole qesiŋotki, qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino gekoi, eŋano makoik, ea wane korop ere magu edangoik.
ACT 15:13 Ere rauk qoeki, so Yakopŋo wie rake, “Kimakopne, naŋane don detpi!
ACT 15:14 Anutuŋo qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino gemami, wareoniakane sikan ŋonmaike. Eŋe ŋei ŋerep ea Anutu eŋine biŋek ebuke, ea Simon eŋe mo ra qelaŋan ŋonmaike.
ACT 15:15 Propet eŋane don yemo earop orodoŋ okanmaike, eŋe iwa yale ra more papiao qekoi,
ACT 15:16 ‘Waomŋo rake, naso yewa qoeki, na baŋ zingekale, paki baŋ Dawit wane mat ket rasu pake, ea ma wiekale, weŋem sotakine mawe togoleake. Eŋane kine kine matalione pamaike, ea na baŋ mawe wie musele okora togoleake.
ACT 15:17 Eso ŋei ŋerep natne korop eŋe baŋ Waom kaikei, ŋei ŋerep kepe baŋem kepe baŋem eŋe naŋano sarikei. Na ŋei ŋerep qelaŋine Yuda ŋadino mo edorakole, ea korop naŋane biŋek okanikei.
ACT 15:18 Eso Waomŋo ramaike, oŋo kine kine iwa mokaka ra qelaŋan ŋonge, eŋe iwa koso ramaike’ .
ACT 15:19 Propet eŋe yale rake, na iwa yale wetkemaile, ŋei ŋerep qelaŋine ea, eŋe wetene mainge more, zinge Anutu mogat kamami, ŋene eŋe umat misuk ebonŋem tewekkei.
ACT 15:20 Ea wane tungo yemo, ŋene kibi mane qe more edanikene, eŋe anutu isisine eŋane aboŋ korop qeliŋ warekei. Eŋe wenip yau yaup mamami, ea maine qeliŋgei. Eŋe osom ebine mapokeu seukki, ea eŋe misuk nekei. So eŋe weŋem misuk nekei.
ACT 15:21 Ŋene detmaine, zonom ma met met nasoo kaiwe baŋem ŋei edo Mose wane ra rokop don, ea Yuda eŋane lewa lewaŋ urumgo naso kiroroine dapore more, mat baŋem mat baŋem don ea ra qelaŋane edan warekoi.”
ACT 15:22 Yakop eŋe don raki qoeki, so aposolo so ŋei suaine so mali malip magu korop eŋe rau togoleke, eŋe ŋei natne wanokone more, ŋei ea Paulo so Barnabas ererop Antiok biraonikei wane rakoi. Ra more eŋe ŋei etke ma wakon otkoi. Mali malip ŋei ŋerep eŋe ŋei etke yewa eweetne kitokoi, ŋei mane eŋetine Yudas, eŋet mane Barsabas. Ŋei mane eŋetine Silas.
ACT 15:23 Aposolo eŋe kibi qe more, Paulo, Barnabas, so Barsabas so Silas ebone Antiok biraongoi, kibi eaŋo iwa yale ramaike. “Ŋene aposolo, ŋei suaine so doku tau tau mali malip magu koropŋo kibi iwa qe more ŋine, qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino gemami, Antiok matko, Siria so Silisia kepeo gemami, ŋinano motmaine.
ACT 15:24 so ŋene mo detlukmaine, ŋei natne ŋenane keuzo ŋine sari more, umat ra ŋibongoi, so wet dereret ŋine mau qelaŋ qeke. Ŋene ŋei ea mi biraongone.
ACT 15:25 Ŋene ŋei ea eŋane donkisi dere more, lewage ra togole more, ŋei etke ma wakone more, ŋinano bira osikenane, wet weku okangone. Ere kimatkeze Paulo so Barnabas eretnarek sarikeik wane.
ACT 15:26 Paulo so Barnabas, ere Waomze Yesu Kristo wane ŋabakoune eŋane kaitko don ra qelaŋangoik.
ACT 15:27 Ŋene Yudas so Silas eretnarek weneŋ bira otmaine, ŋene kine kine qemaine, ere don ea korop ŋidanikeik.
ACT 15:28 Asu Koboboine so ŋene dereret okanmaine, ŋene umat suaine ea maine mi ŋibonikene, rara togon don iwaka ŋine tewekkei.
ACT 15:29 Ŋine anutu isisine eŋane aboŋ korop qeliŋwarekei. Ŋine weŋem misuk nekei. Ŋei eŋe osom ebine mapokeu seuki, ea ŋine misuk nekei. Ŋine ra rokop don mogat kaikeiwo, ŋine koboboine gekei, ŋine wenip yau yaup misuk maikei, ŋine maine gekei.”
ACT 15:30 Kibi yale qe more ŋei etke Antiok matko biraotkoi, eŋe korop ari Antiok lotke more, mali malip magu qeturaŋ one kibi ebongoi.
ACT 15:31 Ŋei ŋerep eŋe kibi ea dapore dere more, bakom kito togolekoi.
ACT 15:32 Yudas so Silas eretne ere propet, ere naso kiroroine doku tau tau kimakopetne edane urata ra qelaŋanone more, ŋei ŋerep ma togole one so zonom ebongoik.
ACT 15:33 Soda natne ere yewa geuk so mali malip magu eŋe ere biraore rakoi. “Ŋirano kutko peam pakep.” Yale rau paki, so ere aposolo eŋano koso Yerusalem zinge arikeik wane rakoi.
ACT 15:34 Ŋo Silas eŋe ea mesiakane raso, ea Antiok metke.
ACT 15:35 Paulo so Barnabas ere naso natne ea Antiok gekoik, ere so ŋei natne korop eŋe ŋei ŋerep Waom wane don ea kito ebongoi.
ACT 15:36 Kaiwe mama natne qoe ariki, Paulo eŋe Barnabas olale rake, “Ŋere Waom wane don mo mat korop sogino ra qelaŋane edangote, ŋere koso maine zinge ari, kimakopse mat baŋem qeare onte, eŋe maine gemami, me mida.”
ACT 15:37 Barnabas eŋe okki paki, eŋe Yohane Mareko weneŋ mauk arikei wane rake,
ACT 15:38 ŋo Paulo eŋe rake, “Sogino eŋe urata mi maŋem qoeki, Yohane Mareko eŋe ŋere Pampilia kepeo ŋine biraŋore Yerusalem zinge arike, ea wane eŋe ŋererop mi ariake.” Yale ra more, Paulo eŋe bauine wake.
ACT 15:39 Paulo so Barnabas ere ea wane don togole gereunerop au sorin nagu more, mapok nagukoik, Barnabas eŋe Mareko iwenkaki, sekiwo wa more, Saiprus siao arikoik.
ACT 15:40 Ŋo Paulo eŋe Silas maratkaki, ere arikoik, mali malip magu eŋe Waom wane uratao biraotkoi, eŋe Waomŋo ere wareore more mosoposiakane meŋen kakoi.
ACT 15:41 Eŋe Siria kepe so Silisia kepeo ari more mali malip magu ma togole one biraongoi.
ACT 16:1 Paulo eŋe Derbe matko lotke more ea qelige, Listra matko ari lotkeke. Ŋei mane, eŋetine Timoti eŋe Waom mogatka more Listra geke. Timoti nagaine, Yuda ŋerep eŋe weneŋ Waom mogat kake. Ŋo magaine eŋe Grik ŋei.
ACT 16:2 Listra so Ikonium mali malip magu korop, eŋe Timoti wane detpi menaŋgi, ewine kitokoi,
ACT 16:3 Paulo eŋe Timoti iwen kayakane detke, ea wane eŋe Timoti solaine kitatke, kepe yewao Yuda ŋei eŋe Timoti magaine Grik ŋei geke, ea detkoi, ea wane solaine kitatke.
ACT 16:4 Eŋe mat suaino arikoi, paki donba aposolo so ŋei ŋetne suaine Yerusalem matko ra togolekoi, don yewa eŋe doku tau tau magu edane more rakoi, ŋine korop don iwa dere more mogatkei.
ACT 16:5 Ea wane doku tau tau magu eŋe mali malipko togole more, kaiwe baŋem ŋei ŋerep takotke Waom mogat kakoi.
ACT 16:6 Onoka wane Asu Koboboineŋo eŋe Asia kepeo miti don mi ra qelaŋanikei wane rawetonge, ea wane eŋe Prigia so Galatia kepe kitare arikoi.
ACT 16:7 Eŋe Maisia kepe mezeno lotke more, Bitinia kepeo arikei wane arikoi, ŋo Yesu wane Asuŋo rawetonge.
ACT 16:8 Pakiso eŋe Maisia kepe kitare more Troas matko ket ari lotkekoi.
ACT 16:9 Ruo yewao Paulo eŋe kulu kulu mane kake, ŋei mane Masedonia kepeo ŋine, eŋe okora Paulo meŋenka rake, “Ge kiwet kitare Masedonia kepeo sari more ŋene qesiŋ ŋonikene!”
ACT 16:10 Paulo eŋe kulu kulu ea kaki qoeki, ŋene yemdaka aboŋze mauluke Masedonia kepeo arikenane okangone, ŋene Anutuŋo yewa ari eŋane miti donine ra qelaŋanikenane ŋedorake.
ACT 16:11 Ea wane ŋene Troas ŋine seki mane maratka wa more, koboboine ari Samotres matko lotkekone, paki ruo mane mere more, qaeki ari Neapolis matko lotkekone.
ACT 16:12 Ŋene seki qelige more, kieŋo ari Pilipi matko lotkekone, Pilipi mat ea yemo Masedonia kepe wane provins mane wane mat. Sogino Roma ŋei edo sari mat so gavaman wane kepe yewa makoi, ŋene mat yewao kaiwe natne gekone.
ACT 16:13 Naso yewao Yuda ŋei ŋerep eŋe meŋen meŋen kepe mat ŋadino lewaŋ okangoi, zonom ma met met naso kaiweo, ŋene mat ŋadino ari doku wazaino lotke more, Yuda ŋei edane meŋen meŋen kepe mane marat kakenane ziaŋkakone. Ŋerep natne eŋe kepe yewao lewage metpi, so ŋene eŋerop mere more don aukone.
ACT 16:14 Ŋerep mane eŋetine Lidia, Taiataira ŋine, eŋe laplap weŋemka lewine suaine qoleokange, eŋe Anutu wane eŋet ora mawaka okange, so Waomŋo Lidia wane wet dereretine qesiŋkake, eŋe Paulo wane don malip kake.
ACT 16:15 Eŋine so matine kotine ŋei ŋerep magukoune gekoi, eŋe korop don ea malipka miti doku taukoi, so Lidia eŋe newanŋone rake, “Ŋine na Waomze koboine mogat kamaile, yemo detpi paki, ŋine sari naŋane matko mesikei.” Yale ra more, eŋe sorin ŋongi, ŋene matino ari gekone.
ACT 16:16 Kaiwe maneo ŋene meŋe meŋen sobeŋino arikenane ari more, qelit ŋerep mane marat kakone. Eŋe Asu qotkoineŋo eŋane kotino ket okora more, maki ŋerep eŋe masi tanik ŋado daleo wakoniake, ea wane don saeŋine edange. Ŋerep eŋe asu qotkoine ea kine kine qesonkaki, asu ea don mainge olatmaŋke, ea wane ŋerep ea wane suainekoune, eŋe wesi suaine eaŋo kiatki mamaŋkoi.
ACT 16:17 Ŋerep ea eŋe Paulo so ŋene ŋenane ŋadezo mogat ŋone boka rake, “Ŋei yewa eŋe Anutu Wawaine qeliwo eŋane qelit ŋei okanmami. Eŋe Anutuŋo daleo ma menaŋoniake ea wane numaine ŋine rawakone ŋidanmami.”
ACT 16:18 Ŋerep eŋe kaiwe loutne yaleka ra okanmaŋki, so Paulo eŋe bauine waki, zinge asu qotkoine olale rake, “Na Yesu Kristo wane eŋetko ramaile, ge ŋerep qeliŋka saketnom!” Yale raki asu qotkoine eŋe naso yewaoka ŋerep qeliŋkake.
ACT 16:19 Pakiso ŋerep welakoune eŋe kau, ŋerep eŋe don saeŋine raraine, ea mo mida leleke, paki koso mi ramaike, wesi mamaene mo siukike, pakiso eŋe Paulo so Silas epu waraŋore more, dongo bira osikei wane lewa lewaŋ mat sobego arikoi.
ACT 16:20 Eŋe Paulo so Silas epu, Roma gavaman wano wanok suaine eŋano iwen ore ari more rakoi, “Ŋei etke iwa ere Yuda ŋei, eŋe ŋenane matko wet masiuk okanmamik, ere ŋei ŋerep sorin onbik, eŋe sotene osike,
ACT 16:21 ere masi qotkoine ea ŋenane rara togon don ŋabaka more ŋei ŋerep edanmamik. Roma rara togon donŋo ramaike, ŋene masi ea maine mi maikene.”
ACT 16:22 Yale rau, so ŋei ŋerep eŋe sari takot nagu more, Paulo so Silas don ŋaba okanotkoi. Pakiso, Roma gavaman wane wano wanok ŋei suaine eŋe Paulo so Silas erane laplap ma barakeu ketke, pakiso eŋe qelit ŋei Paulo so Silas morapŋo etkukei wane edange.
ACT 16:23 Morapŋo zok togogole etkuwi qoeki, eŋe mulap urumgo biraore more, mulap urum ware ware olatkoi, “Ge ŋei etke iwa togoleka malip osikene!”
ACT 16:24 Mulap urum ware ware eŋe don ea dere more, ere urum aŋaone keuo yewao biraore more, kieetno eki etke kutno bano more makatake pise otkoi.
ACT 16:25 Ruo banino, Paulo so Silas ere Anutu wano meŋenka more Anutu bakom eŋet kito kakoik. Mulap ŋei natne eŋe Paulo so Silas detotkoi.
ACT 16:26 Ikopka memea togogole ma ruzakki, mulap urum wane bosiŋ qise more pelekke, so mulap urum wane madet edomka qoe aŋaŋ wareu, mulap ŋei eŋane mulap sein togole, ea qoe ket warekoi.
ACT 16:27 Mulap urum ware ware eŋe poradage wie more, madet korop qoe aŋago okorau kake, paki rake ŋei korop mo saket kaet ari waremami, yale detke. Yale dere more eŋe pilaŋ suaine warage more, oŋomka yaku nagu more seukeakane okange.
ACT 16:28 Ŋo, Pauloŋo boka suaineka rake, “Ge misuk matali nagukene! Ŋene korop iwa metmaine!”
ACT 16:29 Yale raki, so mulap urum ware ware eŋe qelit ŋei mane oraki, kiwa mane ma sarike, mulap urum ware ware eŋe Paulo so Silas erane urumgo biririke ari, zonomine oreki kaet kaki, Paulo so Silas kieetno ket umi qeke.
ACT 16:30 Pakiso, eŋe ere urumgo ŋine iwenore more qesonotke “Waometkene, na daleo okane menaŋgale?”
ACT 16:31 Ere yale mainge rakoik, “Ge Waomze Yesu Kristo malip kaikeneo, Anutuŋo ge so ŋanom dokoŋone ma menaŋ ŋuniake.”
ACT 16:32 Pakiso ere Waom wane don eŋine so matine kotino ŋei ŋerewekoune gekoi, eŋe korop ra qelaŋane edangoik.
ACT 16:33 Naso yewaka ruoo, mulap urum ware ware eŋe iwenore ari more, kubetetne saukke. Saukkiso, eŋine so ŋanom dokoine so ŋei ŋerewekoune miti doku taukoi.
ACT 16:34 Paki so eŋe Paulo so Silas eŋine matine koto iwenore ari more, ŋara natne eponbi nekoik. Mulap urum ware ware eŋine so maguine korop eŋe wet peseŋo kotoeno korop watke rokop onge, ea wane eŋe Anutu malip kakoi.
ACT 16:35 Kepe qaeki, Roman gavaman wanok wanok ŋei eŋe tebe ŋei biraone edangoi, “Ŋine ŋei etke yewa biraotpi ariuk.”
ACT 16:36 Mulap urum ware ware eŋe don ea dere more, Paulo olatke, “Gavaman ŋei suaine eŋe don motpi sarimaike, ge so Silas ŋire maine qeliŋ ŋusikenane. Ŋire maine arikeik. Ŋire donŋitne midaine arikeik.”
ACT 16:37 Ŋo, Paulo eŋe tebe ŋei suaine olale rake, “Ŋere Roma kepe welaineka ŋerane biŋek okange, ŋere masi qotkoine mane mi okante, paki ŋerane sot mane mi maratkakoi, ŋo siluŋ eŋe lewa lewago ŋere ŋei ŋerep kaiteno morapŋo ŋetkumi, paki mulap urumgo biraotpi waketite, pakimo iwamo sanka bira ŋotpi ariketane okanmami? Eamo korop midakaka! Roman gavaman wano wanok ŋei suaine eŋe edom iwa sari more, biraŋotpi sakesikete.”
ACT 16:38 Tebe ŋei suaine don iwa dere more, Roma gavaman wano wanok ŋei suaine eŋano ari edangoi, paki eŋe Paulo so Silas eŋe Roma kepe welatkine, yale dere more, ea wane kaetonge.
ACT 16:39 Ea wane eŋe mulap urumgo ari more etane rakoi, “Ŋene masi borikine okan ŋurine, ea maine qeliŋkauk nigetŋusiake.” Yale rau paki mulap urumgo ŋine iwenore saket more mat ea qelige arikeik wane etangoi, “Ŋire mat suaine iwa maine qeliŋ kaikeik?”
ACT 16:40 Paulo so Silas ere don ea dere more, mulap urum qeliŋka more Lidia wane matko arikoik, mat yewao ere mali malip magu kimakopetne maratone more, don togole edane ma togole one, mat suaine ea qeliŋka arikoik.
ACT 17:1 Paulo so Silas ere Ampipolis matko so Apolonia matko ari kitare more Tesalonaika matko lotkekoik, Yuda eŋane lewa lewaŋ urum mane ea Tesalonaika metke.
ACT 17:2 Paulo eŋe Yuda eŋane lewa lewaŋ urumgo naso baŋem wa ket okan okan maŋke, ea wane eŋe Tesalonaika geke, naso eao eŋe lewa lewaŋ urum yewao zonom ma met met nasoo atak karewe waket more, eŋe ŋei ŋerep eŋano Anutu wane papiao ŋine dapore sorin one more kito edange, eŋe so ŋei ŋerep papia ea ra more don aukoi, Mesia eŋe wikile dere more, koso wisikae wieke, ea Paulo eŋe ŋei ŋerep ra qelaŋan one more rake, “Na Mesia iwa ra more mo ŋidanmaile, eŋe Kristo Yesu.
ACT 17:4 Ŋei ŋerep natne eŋe Paulo wane don malipka more, Paulo so Silas erano lewaŋgoi. Grik ŋei ŋerep so mat wane ŋerep ŋetne, eŋe mo Anutu ewine kitokoi, eŋe weneŋ Paulo so Silas erano lewaŋgoi.
ACT 17:5 Ŋei ŋerep loutne eŋe erano ari takotkekoi, ea wane Yuda ŋei natne busu lele more, ŋei qotkoine natne qeturaŋ ongoi, magu yewa eŋe mat lolike more, ukat suaine ma more, ŋei mane eŋetine Yason eŋane matko ari Paulo so Silas ziaŋ ore more, epu ŋei ŋerep eŋane kaiteno waraŋ ore arikei wane, mat ea matalikoi,
ACT 17:6 ŋo eŋe ere mi maratore more, Yason so kimakopene mali malip magu natne eŋe waraŋone, mat wane ŋei ŋetne kaiteno biraone boka rakoi, “Ŋei etke ea ere masi qotkoine kepe baŋem kepe baŋem makoik, naso iwa ere matzo sari matali ŋonikeik wane sarikoik.
ACT 17:7 Pakimo, Yasonŋo biraotki, eŋane matko metmamik eŋe ere matino newanotke. Ere korop Roman ware ware wane rara togon don ea qe barake more, ŋei ŋerep edane ramamik, ‘Ware ware mane gemaike, eŋetine Yesu’ yale rau edanmamit.”
ACT 17:8 Yale rau so ŋei ŋerep magu so mat wane ŋei ŋetne eŋe dere more oŋaene qaeke, pake ukat suaine makoi.
ACT 17:9 Pakiso mat wane ŋei ŋetne eŋe Yason so kimakoune natne eŋe wesi qoleu so biraonbi mateno arikoi.
ACT 17:10 Ruo kereki so eaka mali malip magu eŋe Paulo so Silas Berea matko biraotpi arikoik, ere ari Berea lotke more Yuda eŋane lewa lewaŋ urumgo waketkoik.
ACT 17:11 Yuda ŋei ŋerep Berea matko gekoi, eŋe mayakakatne, edo Tesalonaika wane Yuda ŋei ŋerep magu dereret mayakatnane yuan ongoi, eŋe Paulo wane don desikei wane simin onge, so Anutu wane papia dapotkoi, papia ea so Paulo wane don ea naso baŋem dapore wele me isi ea wane kinetne detluk kakoi.
ACT 17:12 Yale okane more, Yuda ŋei ŋerep loutneŋo don ea malip kakoi, eŋe yalewa okanbi, Grik wane ŋei ŋerep suaine natne eŋe yalewa korop mali malip korop okanwarekoi, so don ea malip kakoi.
ACT 17:13 Ŋo Yuda edo Tesalonaika ŋine, eŋe Pauloŋo Anutu wane don Berea ŋei eŋano ra qelaŋange, ea wane eŋe dere more, Berea sari ŋei ŋerep kieke qebinone ukat suaine mau wakonge.
ACT 17:14 Ikopka, mali malip magu eŋe Paulo iwenka ari kiwet mezenoka birakau arike, ŋo Silas so Timoti ere Berea metkoik.
ACT 17:15 Ŋei natne eŋe Paulo iwenka ari, Atens matko biraka more, Berea zinge arikoi. Pakiso, Paulo eŋe ŋei ea edange, “Ŋine Silas so Timoti iwa ikop sarikeik wane etanikei.” Rakiso, eŋe zinge ari etangoi.
ACT 17:16 Paulo eŋe Atens matko Silas so Timoti toma ore mat lolike ge more, lopio so kepe nemu nemu loutne ongi paki, bauine wake.
ACT 17:17 Ea wane eŋe ari Yuda lewa lewaŋ urumgo waketki paki, Yuda ŋei so Grik ŋei ŋerep eŋe Anutu malipka ewine kito gekoi, kaiwe baŋem eŋe eŋerop don au sorin nagukoi, so mat sobeŋ suaino ŋei ŋerep weneŋ lolikmaŋkoi, ea wane Paulo eŋe ŋei ŋerep eŋerop kaiwe baŋem don aukoi.
ACT 17:18 Epikurian kito ebo ebon, so Stoik kito ebo ebon ŋei natne, eŋe Paulorop don sori sorin aukoi, ŋei natne qeson one rakoi, “Ŋei dereretine midaine ea eŋe onoka don ramaike?” Ŋei natne eŋe weneŋ rakoi, “Iwa mo kamaine, eŋe mat natne eŋane lopio wane don ramaike.” Don iwa rakoi, yemo onoka wane Paulo eŋe Yesu seuseuno ŋine wisikae wieke so eŋine don kisiine ra qelaŋange, ea wane ŋei eŋe don ea rakoi.
ACT 17:19 Pakiso eŋe Paulo ma more mat mane kaunsol, eŋetne Areopagus, eŋano iwenka lewa lewaŋeno ari more olatkoi, “Ge ŋei ŋerep don kine kine musele mo kito ebonmaine, ea korop ranom ŋene detlukkaikene.
ACT 17:20 Ge kine kine natne ŋene detŋem ge ramaine, eamo don kuneŋine okanmaike, so don ea wane kine daleo ea rau lukenom, ŋene desikene.”
ACT 17:21 Atens mat welaine so lobo ŋei ea gekoi, eŋe naso kiroine korop kine kine musele wakonge, eaka korop deskei wane don aumaŋkoi.
ACT 17:22 Yale rauso, Paulo eŋe mat ware kaunsol Areopagus wane lewa lewago ŋei kaiteno wie more rake, “Atens mat welaine, na kawe ŋine lopio so kepe nemu nemu loutne togole eweene kitomami.
ACT 17:23 Na matŋine lolike meŋenka okanmami, eao ari lopio so kepe nemu nemu loutne ongole. Na yale lolike more, lopio so kepe nemu nemu wane arata mane kakole, kibiine iwa yale qekoi, ‘Anutu kuneŋine mi dereretze’ . Ŋine Anutu kuneŋine ea mi dereretze, ewine kitomami, ŋo siluŋ ŋine mi detmami, na eŋane don iwa ra wakone ŋidanikale.
ACT 17:24 Eŋe Anutu koboboine, oŋo kepe so yeye kine kine iwa pamaike, ea make. Eŋe qeli so kepe wane Waom, so eŋe ŋeiŋo bakom urum mamaine eao mi gemaike.
ACT 17:25 Me eŋe kine kine natne ŋaŋaeki, ŋeiŋo urataine ma mi qesiŋkakene, eŋe oŋomka gege so asu, so eŋe ŋara aboŋ so kine kine korop ŋei ŋerep ebonmaike, ea wane ŋene maine mi mapik kaikene,
ACT 17:26 eŋe ŋaboze ŋei weku ma wakonkake, eso ŋaboze wekuo ŋine magu korop kepe baŋem gekei wane ebuki wakongoi. Eŋe oŋomka mokaka nasoene so zawoenne koboine kepe diawao gekei wane mauluke motke, Anutuŋo ŋei ŋerep kepe biŋek ra togoleke.
ACT 17:27 Eŋe ea okange, yemo ŋei ŋerep eŋe Anutu ziaŋka ari more, marat kaikei, ea wane Anutu eŋe yale okange, ŋo siluŋ Anutu eŋe ŋene qeliŋone amaŋ mi gemaike, eŋe osozo met okanmaike.
ACT 17:28 Ŋei maneŋo rake, ‘Ŋene eŋane kutno gemaine, so ari sari okanmaine so togolemaine, eŋe maki ŋene wakongone, iwa gemaine.’ Ŋinane ŋei natne kisi raraŋo ra okanmami, yale eŋe iwa yale rakoi, ‘Ŋene korop Anutu wane medewekoune.’
ACT 17:29 Ŋene Anutu wane medewekoune okane gemaine, ea wane ŋene misuk metke raikene, Anutu eŋe gol me silwa me wesiŋo ŋei mete kibi mama edo ŋei oŋa mamami, kait toqaine yalewa misuk desikene.
ACT 17:30 Mo sogino, ŋei ŋerep eŋe Anutu wane kine mi det lukkakoi, eao Anutuŋo loloŋonge, ŋo ukude yemo eŋe ŋei ŋerep korop yeo yeo numaene qotkoine ŋadek kaikei wane, don togole edanmaike.
ACT 17:31 Eŋe kaiwe mane mo mauluke more ra togoleke, naso yewao eŋe ŋei mane mo birakake, ŋei eaŋo ŋei ŋerep kepe baŋem kepe baŋem kineene baŋ ma wakoniake. Iwa yale Anutuŋo ŋene sikan ŋonge, kine kine ea wakonge, eŋe ŋei ea seuseuno ŋine maki wisikae wieke!”
ACT 17:32 Ŋei maneŋo seuseuo ŋine wisikae wieke, ea ŋei ŋerep eŋe dere more, natne Paulo ma sirak okankakoi, ŋo ŋei natne rakoi, “Ŋene ŋinane don koso desikene.”
ACT 17:33 Yale rau so Paulo lewa lewaŋ qeliŋkaki,
ACT 17:34 ŋei natne eŋe Paulo mogatka more, eŋane don malip kakoi. Ŋei mane, eŋetine Dionisius, eŋe Kaunsol ŋetne mane, eŋe malipkake. Ŋerep mane, eŋetine Damaris, eŋine so ŋei ŋerep natne weneŋ eŋe malipkakoi.
ACT 18:1 Pakiso, ea wane ŋadino Paulo eŋe Atens mat qelige more, Korinti matko ari lotkeke.
ACT 18:2 Yewao Paulo eŋe Yuda ŋei mane, eŋetine Akwila maratkake, eŋe Pontus kepeo wakonge, eamo wakon wakon matine. Ŋei ea eŋine so ŋanomine Prisila, ere musele Itali kepeo ŋine sarikoik, onoka wane Roma kepe ware ware, Sisa Klodius, eŋe Yuda ŋei ŋerep korop Roma mat qelige arikei, ea wane edane more esoponge.
ACT 18:3 Paulo eŋe ari ere otki, pakiso erane matko ari mere more, eŋerop urata make, onoka wane eŋe enŋene okanmaŋkoi, yale Paulo eŋe seli kise ma more, eaŋo motki kiatki gegeene qesiŋkake, eŋe so ŋei so ŋanomine, eŋe korop seli kise ma more, qolemaŋkoi, iwa yale eŋe ŋara aboŋ wane mamaŋkoi.
ACT 18:4 Paulo eŋe zonom ma met met naso, nasoo baŋem Yuda lewa lewaŋ urumgo ari more, Yuda ŋei ŋerep so Grik ŋei ŋerep eŋe Yesu Kristo dere malip kaikei, ea wane dereretene kito wirike edange.
ACT 18:5 Pakiso, Silas so Timoti ere Masedonia kepeo ŋine lotkeuk, yewao Paulo eŋe kaiwe korop don kisi maine ea ra qelaŋange, eŋe Yuda ŋei ŋerep lewageu, Yesu eŋe Mesia ea wane don edange.
ACT 18:6 Yuda edo Paulo rawetkau, Paulo eŋe wazaone okora edange, “Ŋine kine kine qotkoine maikeiwo, Anutuŋo ŋine esop ŋuniake, ea ŋinane simile, na maine mi mapik ŋunikale, naŋane sot mida! Naso iwa ŋine kieke wetela kutno arimaike, eao na qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino gemami, eŋano ari ra qelaŋane edanikale.”
ACT 18:7 Ŋei mane Yuda ŋadino eŋetine Titius Yastus, eŋe Anutu ewine kito more Korinti geke, mat yewao Yuda lewa lewaŋ urum osino Paulo eŋe ari geke.
ACT 18:8 Ŋo Yuda ŋei mane, eŋetine Krispus, eŋine so ŋanom dokoine eŋe korop Waom mogat kakoi, ŋei ea eŋe Yuda lewa lewaŋ wane ŋetne okange, eŋe so Korinti mat welaine loutne eŋe Waom wane don dere malipka more, miti doku taukoi.
ACT 18:9 Naso yewao, ruo maneo Paulo eŋe kulu kulu mane kaki, Anutuŋo olale rake, “Ge misuk kaet ganiake, ge maine takotke ra qelaŋane edanikene, ge urata ea misuk qeliŋgene.
ACT 18:10 Onoka wane na gerop gemaile, ŋei maneŋo ge mi geku matali ganiake, onoka wane ŋei ŋerep loutne mat iwa wane koto gemami, eŋe naŋane biŋek okanmami.”
ACT 18:11 Waomŋo yale olatki, so Paulo eŋe Korinti mat yewao koma weku so meso 6 takotke ge more, ŋei ŋerep Anutu wane don edange.
ACT 18:12 Pakimo, ŋei mane, eŋetine Galio, eŋe Roma gavaman ea ŋine, eŋe Akaia kepe ware ware birakakoi, naso yewao Yuda edo Paulo ma ari more dongo biraka rakoi,
ACT 18:13 “Ŋei iwa eŋe ŋei ŋerep don mane Anutu ewine kitokei wane edanmaike, eŋane don eaŋo so ŋenze ra rokop don, ea ŋabakamaike!”
ACT 18:14 Paulo eŋe don rayakane wetke okorake, ŋo Galio eŋe Yuda ŋei edane rake, “Ŋei iwa eŋe masi qotkoine make, me sot mane okanikeo, na ŋinane don maine detŋunikale.
ACT 18:15 Ŋo ŋine, Yuda ŋinŋine don wane so eŋet wane so ra rokop don ea wane ra more don auye kitat aumami, ea wane ŋine ŋidomka maulukeu, noŋo kine kine yaline ea maine mi ma wesake kaikale!”
ACT 18:16 Eŋe yale ra more kot urumgo ŋine esopongi, qeinat ketkoi.
ACT 18:17 Ŋei ŋerep magu eŋe korop busu lele more Sostenes, Yuda eŋane lewa lewaŋ wane ŋetne malipka, kot wane kaitko qekoi. Ŋo Galio eŋe ea wane dere mezet mane mi okange.
ACT 18:18 Pakiso, Paulo eŋe Korinti ŋei ŋerep mali malip magu eŋerop kaiwe loutne ge more qeliŋongi paki, eŋine so Prisila so Akwila, eŋe Senkria matko kere more, seki mane wa more, Siria kepeo arikei wane arikoi. Paulo eŋe mi wake, Anutu wane kaitko don natne ra togoleke, ea wane eŋe lewetine zoune korop kitat wareke, lewine setneka metke.
ACT 18:19 Eŋe seki kutno Epeso matko lotke more, Prisila so Akwila qeliŋore more, Yuda lewa lewaŋ urumgo waketki, so eŋe so Yuda edo don auki siwot aukoi.
ACT 18:20 Ŋei ŋerep eŋe Paulo newalika more rakoi, “Ge maine takotke ŋenerop gekene.” Ŋo Paulo eŋe mi okke more,
ACT 18:21 edange, “Anutuŋo siminkayakeo, na ŋinano zinge sarikale.” Eŋe yale ra more ari, seki mane wa more Epeso qeliŋkake.
ACT 18:22 Seki ea ari mage ari mage, Sisaria mat Yuda kepeo lotkeke, yewao, Paulo seki qelige more, Yerusalem ari mali malip magu maratone, wet pese don edane more Antiok zinge arike.
ACT 18:23 Eŋe soda natne, naso kiro kirop Antiok matko ge more, qelige Galatia kepeo so Prigia kepeo lolike, mali malip magu yewa ma togole one arike.
ACT 18:24 Naso yewao, Yuda ŋei mane, eŋetine Apolos, eŋe Alekzandria matko wakonge, eŋe Epeso sarike, eŋe don ewekine ramageke, eŋe Anutu wane papia wane kine korop detluk.wareke.
ACT 18:25 Apolos eŋe Waom wane numa ea kito manbi detke, ea wane Apolos eŋe ŋei ŋerep Yesu wane don kisi koboine ea wane kito edange, ŋo siluŋ eŋe Yohane wane doku tau tau masi eaka detkake.
ACT 18:26 Eŋe Yuda lewa lewaŋ urumgo ari more, kaet midaine don ra qelaŋane edange, naso yewao, Prisila so Akwila ere eŋe detka more, eŋe matetno iwenka ari more, ere Anutu wane numa manerop koboboine ea mauluke ra qelaŋanka olatkoi.
ACT 18:27 Apolos eŋe dere more, Akaia kepeo ariakane rake, ea wane Epeso wane mali malip magu eŋe mapitka more, ekap mane qe more Akaia mali malip magu eŋano motpi paki, qebinone rakoi, “Ŋine Apolos maine newankaikei.” Yale rauso, Apolos eŋe ari Akaia kepeo lotke more, mali malip magu zok manerop mapikonge, Anutuŋo ŋei ŋerep mosoponge, ea wane eŋe Waom wane don malipkakoi.
ACT 18:28 Eŋe Anutu wane papiao dapore more, eaŋo ŋei ŋerep Yesu eŋe Mesia ea wane ra wakone sikan one lukke, eŋe Yuda ŋei eŋerop lewa lewago don togole au sorin nagu more, eŋane don qelaŋine ea wane zonomineŋo Yuda ŋei qeki yuanonge.
ACT 19:1 Apolos eŋe Korinti geke, naso yewao Paulo eŋe Asia kepe bonagaine yuane more, Epeso matko lotkeke, eŋe yewa dokoine natne doku tau taune magu maratonge,
ACT 19:2 paki eŋe qesonone more rake, “Ŋine sogino, Yesu malipkakoi, naso yewao Asu Koboboine mo makoi me mida?” Eŋe mainge rakoi, “Midaka, ŋene Asu Koboboine mane ye gemaike, don ea mane mo mi detkone.”
ACT 19:3 Paulo eŋe dere more koso manerop takotke qesononge, “Pakimo ŋine, ŋine doku tau tau wa mo tanikine daleo taukoi?” Eŋe rakoi, “Ŋene Yohane wane doku tau tau ea taukone.”
ACT 19:4 Paulo eŋe ŋei ŋerep edane rake, “Yohane eŋe ŋei ŋerep sotene ŋadek kaikei wane doku tauone more edange, ‘Ŋine ŋei mane naŋane ŋadeno sarimaike, eŋe malipkaikei,’ Yohane eŋe ŋei ŋerep ŋei ea mogatkaikei wane edange. Ŋei ea eŋe Yesu.”
ACT 19:5 Eŋe don ea raki detpi qoeki, so Epeso mat wane mali malip korop ŋei ŋerep magu yewa Pauloŋo Waom Yesu wane eŋetko doku tauonge.
ACT 19:6 So Paulo eŋe metine mawa ŋei ŋerep kuteno motki, so Asu Koboboineŋo eŋane kuteno ketke, paki ŋei ŋerep eŋe don kait qetot kuneŋine ra more, Anutu wane don kisi maine ea weneŋ ra qelaŋanbi sua arike,
ACT 19:7 ŋei korop yale okangoi, ea eŋane zaleene wa 12 okangoi.
ACT 19:8 Naso yewao, Paulo eŋe Yuda lewa lewaŋ urumgo atak loutne meso karewe ea wane rokop waket more, kaet midaine miti don ŋei ŋerep edange. Paulo eŋe eŋerop don au more, wetene qe wirike more Anutu wane qeli ewe zonom, ea wane don kito edange, so qomeene ma ewekke.
ACT 19:9 Ŋo ŋei natne eŋe Paulo wane don mi detkoi, wet dereretene ma waluke more maine mi malipkakoi, paki, eŋe Waom wane numa ea borikine rau paki, magu eŋane kaiteno qeliŋgoi, ea wane Paulo eŋe ŋei ea Yuda lewa lewaŋ urumgo qeliŋ one more, mali malip ŋei ŋerep eŋe enŋeneka iwenongi, Tiranus wane kibi lewa lewaŋ urumgo kaiwe baŋem eŋerop lewage, Waom wane don auye qeuye okane gekoi.
ACT 19:10 Eŋe koma etke yale lewage don au gekoi, ea wane ŋei ŋerep korop Asia kepeo gekoi, eŋe Yuda ŋei ŋerep so qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino gekoi, eŋe korop Waom wane don detwarekoi.
ACT 19:11 Anutuŋo qesiŋkaki, Paulo eŋe masi mi mamaine, togogole ea korop mawareke.
ACT 19:12 Paulo eŋe lap lap me takot solaino mageke, ea ŋei ŋerep eŋe zoma ŋei ŋerep eŋano ma ariu, eaŋo zomaene waetne mida leleke, so zomaene qeliŋonge, paki asu qotkoine eŋe eŋano ŋine saket qeliŋone arikoi.
ACT 19:13 Yuda ŋei natne eŋe mo sogino urata ŋei edo lolike ari more, asu qotkoine esopongoi, eŋe Yesu wane eŋetne dere more, ari asu qotkoine Yesu wane eŋetko esoponikei wane liwekkakoi, eŋe asu qotkoine iwa yale edangoi, “Na Yesu wane eŋetko, Pauloŋo eŋane kine ra qelaŋanmaike, yale waka na don togoleka ra more esopŋunmaile.”
ACT 19:14 Tatiŋon sewen, eŋe ŋei mane eŋetine Skewa eŋane gipolekoune. Skewa eŋe Yuda wane Mosop Ŋei Pris Wawaine Suaine mane. Eŋane gipolekoune eŋe asu qotkoine ea Paulo wane masi okane esopongoi.
ACT 19:15 Ŋo asu qotkoine mane eŋe Skewa gipolokoune eŋane don mange edane rake, “Na Yesu detkamaile, so na Paulo wane kine detmaile, ŋo ŋine ma?”
ACT 19:16 Ŋei ea asu qotkoinerop, eŋe Skewa gipolekoune ea korop zok manerop engu more yuanonge, so eŋe ziwem engu so takot laplapene ma barakki, eŋe ŋei ea wane matko ŋine kakakka biririke ket solaeneka arikoi.
ACT 19:17 Yuda ŋei ŋerep so qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino eŋe Epeso matko gekoi, eŋe don kisi ea detpi paki, manerop kaet suaine onge, ea wane ŋei ŋerep koropŋo Waom Yesu wane eŋetine ora ewine manerop kitokoi.
ACT 19:18 Mali malip ŋei ŋerep loutne eŋe sari more, masi qotkoine makoi, me okangoi, ea korop tingoka didiwo ra qelaŋan warekoi.
ACT 19:19 Ŋei ŋerep natne eŋe sogino suŋa qare makoi, eŋe ea wane suŋa qare papia, ea ma sari ŋei ŋerep kaiteno, papia ea kiwakeu zewareke. Eŋe papia ea wane lewine takotke dapotpi, so 50 tausen silwa wesi okange.
ACT 19:20 Waom wane zonom so numa tanik manik yewaŋo yalewa wakone wieke, paki Waom wane donŋo togole more manerop sua ze manerop yuane arike.
ACT 19:21 Kine kine korop ea wakongi, Asu Koboboineŋo Paulo wiliŋaine ma mangi, ŋadino Paulo eŋe Masedonia kepeo so Akaia kepeo lolike ari more, Yerusalem zinge ariakane ra more rake, “Na Yerusalem ari more, ŋadino Roma matko ea weneŋ ari kaikale.”
ACT 19:22 Yale ra more eŋe qelit ŋeitkine etke, Timoti so Erastus, ere Masedonia kepeo biraore more, oŋomka nigatnemde Asia kepeo takotke geke.
ACT 19:23 Naso yewao, Waom wane numa wane ŋaba qotkoine Epeso matko wakongi, eŋe ukat suaine makoi.
ACT 19:24 Mat suaine yewa wane anutu isisine lopio mane, eŋetine Artemis wane bakom urum pake, so ŋei mane, eŋetine Demitrius, eŋe silwa maulukmaŋke, mat yewao Demitrius eŋe bakom urumgo lopio nigatne silwaŋo mamage motki metki, ŋei natne eŋe qolekoi. Eŋe yale wa okane more, Demitrius so eŋane silwa mama urata ŋeikoune eŋe wesi suaine maratka maŋkoi.
ACT 19:25 Demitrius eŋe silwa mama ŋeikoune, ea edoraki lewageu edane rake. “Ŋine detmami, ŋene silwa urata mamaine, ea wane ŋene wesi aboŋze suaine wakone ŋebonmaike,
ACT 19:26 ŋo ŋei iwa Pauloŋo masi kine kine mamaike, ea mo ŋine ŋidom maine kamami so detmami, eŋe ramaike, ‘Lopio ŋei meteŋo mamaine, eamo anutu midakaka,’ eŋe yale ra, ŋei ŋerep korop edangi, eŋe don ea dere malip kamami, iwa Epeso matko ŋei ŋerep so Asia kepeo korop loutne don ea malip kamami, eŋe lolike don ea ra qelaŋanmaike.
ACT 19:27 Paulo eŋe koso takotke, yale ŋei ŋerep edaniakeo, ŋei ŋerep eŋe ŋenane urata iwa ra wetonikei. Naso kutno ŋei ŋerep eŋe anutu lopio ŋerepze Artemis, so eŋane bakom urum ea eweetne mi kitokei, eweetne siukeake. Ŋei ŋerep Asia kepe so kepe baŋem Artemis ewino kito okanmami, ŋo Paulo wane donŋo yemo ŋerep waom wane eŋet biŋek matali mo maket bira kayakane okanmaike.”
ACT 19:28 Ŋei ŋerep eŋe don ea dere more, busu suaine lele more kieke boka more, tako rakot yewaka rakoi, “Artemis, Epeso ŋine eŋe eŋet biŋekine suaine so wawaine!”
ACT 19:29 Ukat ea sua mat korop rokopke arike, ŋei etke, eŋetetne Gaius so Aristarkus, ere Masedonia ŋine, Paulorop weneŋ arikoi, ŋei ŋerep magu eŋe ŋei etke yewa epu warage more, lewa lewaŋ sobego ket arikoi.
ACT 19:30 Paulo eŋe oŋom ŋei ŋerep magu eŋane kaiteno ari edaniakane rake, ŋo ŋei ŋerep mali malip korop magu yewa edo ma walukkakoi.
ACT 19:31 Paulo wane kimakoune natne eŋe gavaman urata ma gekoi, eŋe weneŋ Paulo wano don more lewa lewaŋ sobego mi ari wakoniakane rawetka more rakoi, “Ge lewa lewaŋ sobego misuk arikene!”
ACT 19:32 Pakiso, lewa lewaŋ sobego don ukat suaine wakonge, ŋei ŋerep magu suaine, ea eŋe koropŋo wet dereretene siuki, qelaŋ qelaŋ qekoi, ŋei ŋerep natne eŋe don mane rau paki, bokakoi, ŋei ŋerep magu mane eŋe don mane rau paki, boka rakoi, ŋo ŋei ŋerep wele korop eŋe kine onoka wane sari lewaŋmami, eamo mi detluk kakoi.
ACT 19:33 Yuda ŋei natne eŋe ŋei mane eŋetine Alekzander, magu lewine alakane don edaniakane birakau okorake, ŋo ŋei ŋerep natne eŋe Alekzander qebinka rau, so eŋe ŋei ŋerep don edaniakane wetke more metine biraki wake.
ACT 19:34 Ŋo magu natne eŋe Alekzanda detkau, eŋe Yuda maguo ŋine okange ea wane magu, ea eŋe koropŋo orodoŋ don wekuka boka, weku yewaka boka okorau awa etke ari qoeki rakoi, “Artemis, Epeso ŋine, eŋe wekukuŋo wawaine!”
ACT 19:35 Yale rau, so mat ware ware mane eŋe wie more, magu ea ŋei ŋerep korop ma peseone more rake, “Epeso welaine, ŋine detpi! Ŋei ŋerep kepe baŋem yewa me yewa eŋano ŋine maŋo mi detmaike, Epeso mat suaine eamo Artemis suaine eŋane bakom urum metmaike, so wesi kobekine qeliwo ŋine ketke?
ACT 19:36 Ŋei maneŋo eŋe kine kine iwa maine mi bisop kamaike, eso ea wane ŋine ma pese nagu ketpi paki, kine kine yaline kukka mi okanbi,
ACT 19:37 ŋine ŋei iwa ere yaup wane epu iwa sarimi, ere bakom urum wane aboŋ mane kobu mi makoik, me ŋerep waom oŋaine lopioze, eŋane don qotkoine mane mi rakoik.
ACT 19:38 Demitrius eŋine so ŋeikoune, eŋe ŋei mane dongo bira kaikeiwo, eŋe maine don urata kot wane nasoine sari dongo birakaikei. Naso yewao don ware ware wane suaine kepe ware ware mane eŋe maine donene mazakane desiake.
ACT 19:39 Ŋo ŋine don natne koso payakeo, ea maine lewa lewaŋ wane nasoo lewa lewaŋŋo makoboeyake.
ACT 19:40 Ŋene umat maine marat kaŋem rap, ŋo onoka wane yem ŋedo ukude kawali kieke kaiwe iwao qine, so kine kine ea wane kineine mane koboboine yemo midakaka. Me Roma wane gavaman eŋe ea wane kineine desikei wane ra qeson ŋonikeiwo, ŋene maine mi ra qelaŋan onikene.”
ACT 19:41 Mat ware ware eŋe don yale raki qoeki, biraongi ŋei ŋerep eŋe arikoi.
ACT 20:1 Ukat suaine ea qoeki so Paulo eŋe mali malip korop ŋei ŋerep magu ea eŋe eŋano sariu lewaŋgei wane edorake, eŋe lewaŋbi, so Paulo eŋe doku tau tau magu wet dereret so mali malipenane don edane more, ŋei ŋerep ma togole onge, so Paulo eŋe takotke rake, “Ŋine mayakakatne bororom gekei.” Yale ra more, kaiwe maine ebone so mat ea qelige more, Masedonia kepeo arike.
ACT 20:2 Eŋe Masedonia lolike kitare ari more, mali malip ŋei ŋerep don edane naŋ qe more ma togoleonge. Urata ea qoeki, so baŋ Akaia kepeo ari lotkeke.
ACT 20:3 Eŋe Akaia kepeo meso karewe metke. Paki koso eŋe seki ma more Siria kepeo ariakane wetkeke, ŋo Yuda ŋei eŋe Paulo qeu seukeakane rakoi, ea wane Paulo eŋe don ea dere more, Siria numa koboine qelige more, seki mi make, Masedonia kepe kitare Siria zinge ariakane wetkeke.
ACT 20:4 Ŋei mane, eŋetine Sopater, Pirus wane gipole, Berea matko ŋine, eŋe Paulorop arike, so Aristarkus so Sekundus, ere Tesalonaika matko ŋine, Gaius eŋe Derbe matko ŋine, Tikikus so Tropimus, ere Asia kepeo ŋine, so Timoti, eŋe weneŋ korop Paulorop arikoi.
ACT 20:5 Ŋei tego ea eŋe korop alakane Troas matko ari, na so Paulo tomaŋotkoi.
ACT 20:6 Ŋere Pilipi ari more, Bret Patpale ea wane soda mere more, seki mane wa more, kaiwe mama mete mane(5), eao Troas matko lotke kimakopse maratonte, ŋene soda weku kaiwe mama 7 Troas metkone.
ACT 20:7 Soda ruoo, ŋene so mali malip magu ŋei ŋerep ŋene ruo ŋara nekenane lewaŋgone, Paulo eŋe ŋei ŋerep don edange, eŋe kepe qaeki ariakane dere more takotke, ŋei ŋerep don edane gemaŋki, ruo kulu kesatno okange.
ACT 20:8 Mat yewa, lewa lewaŋ urum mat wane kutno, ea kiwa loutne lawe okorakoi.
ACT 20:9 Ŋei qaluwit mane, eŋetine Yutikus, eŋe mat aŋaone maneo metke, Paulo eŋe takotke don edane okoraki, so ŋei ea eŋe umun turuk mere ari, kulu suaine ŋik ŋototok pa ari more, mat kutno ŋine makake kepo ket qeke. Pakimo, ŋei ŋerep eŋe ket ari more, solaine ma wie ka more rakoi, “Eŋe mo seukike.”
ACT 20:10 Ŋo Paulo eŋe ket ari more, oŋomka pareŋine kutno ket rasu masatka rake, “Ŋine dere mezet misuk desikei, eŋe mo wisikae gemaike!”
ACT 20:11 Yalewa ra more, mat kutno zinge wa more, ruo ŋara mapoke neke, Paulo so ŋei ŋerep eŋe takotke don au metpi, so kepe qaeki Paulo eŋe ŋei ŋerep qeliŋone more arike.
ACT 20:12 Ŋei ŋerep eŋe ŋei qaluwit ea matino iwenka arikoi. Ari more, wet pesek suaine detkoi.
ACT 20:13 Ŋene seki ma alakane Troas wa more Asos matko Paulo marat kaikenane arikone, eŋe kieŋo Asos ariakane ŋedange, ea wane ŋene sekiwo wakone.
ACT 20:14 Paulo eŋe ŋene Asos maratŋone more, seki kutno waki so ŋenzarek Mitilini matko arikone.
ACT 20:15 Ŋene Mitilini qelige more, qaeki Kios sia osino lotke more, Samosi sia osino qe yuanka more, kaiwe maneo Miletus matko lotkekone.
ACT 20:16 Yewao Paulo eŋe rake, “Naso midamaike, ŋene Epeso matko so Asia kepe maine qe yuan ore, yewa mi mesikene.” Eŋe Yerusalem ikopka ari more, Asu Koboboine alakan ketke, peada kaiwe eao lotkeakane rake.
ACT 20:17 Ŋene Miletus matko lotkekone, pakimo Paulo eŋe don motki, Epeso matko arike, eŋe doku tau taune magu eŋane ŋeneŋo eŋano sarikei wane don motke.
ACT 20:18 Pakimo, ŋei suaine ea eŋe sariu so Paulo eŋe edange, “Na ŋinerop naso korop Asia kepeo gekole, na kine kine makole, ea ŋine kakoi, ŋine naŋane gege masi detlukmami.
ACT 20:19 Na Waom wane qelit qeqe urata makole, naso natne urata ea wane na arokkole, na masi wawaine mi makole, Yuda ŋei eŋe wikile ninikei wane detkoi, ea wane na dere mezet detkole, paki nae eŋet biŋek maket more, so Waom wane urata koboine makole.
ACT 20:20 Na matŋine kotino, so mat suaine lewa lewaŋ sobego kito ŋibongole, na kaet midaine didi kebago Waom wane don korop ŋidangole, ea ŋine mo detmami.
ACT 20:21 Na Yuda ŋei ŋerep so qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino girem don togole ra edangole, eŋe sotene ŋadekka more Anutu wano zinge ari more, Waomze Yesu malipkaikei wane.
ACT 20:22 So iwa detpi, naso iwa na Asu Koboboinane luknangi eŋane don teweke Yerusalem arimaile, na kine kine Yerusalem yewao dalino wakon naniake, ea mi detmaile.
ACT 20:23 Asu Koboboine eŋe girem don iwa yaleka mat lotkekole rokop nolatke, ŋei ŋerep mat baŋem eŋe wikile nine more mulap urumgo birananikei wane toma nanmami, ea na detmaile.
ACT 20:24 Ŋo, na gekaleo, me seukkaleo, ea wane dere mezet mi okanikale, midakaka na numa kine kine mo mogare arimaile, yemo Waom Yesu eŋe na miti urata makalane ra ninge, ‘Anutu eŋe ŋei ŋerep mosop oniakane rake, don kisi maine, ge ŋei ŋerep don ea edanikene.’ Na urata ea ma warekalane ramaile.
ACT 20:25 “So mane rewe detpi, na ŋinane keu ŋino Anutuŋo daleo wareŋonmaike, ea wane don ra qelaŋane more, keu ŋino gewe nangoi, ŋine baŋ koso mi nanikei, ea na detmaile.
ACT 20:26 Eso na ŋine ukude togoleka ra ŋidanmaile, ŋei mane ŋinane keuo ŋine eŋe gege togon mi maratkayakeo, ea naŋane sot mida,
ACT 20:27 ea wane Anutuŋo kine kine mayakane detke, ea korop na kaet midaine ŋidan warekole.
ACT 20:28 Ŋine ŋidomka mauluke ware nagu more, magukop ŋine yalewaka mauluke wareonikei, ŋine Asu Koboboineŋo eŋane ware ware biraŋingane, ŋine Waom wane magu weŋemineŋo kiatonge, ea kauluke more wekumaneka gekei.
ACT 20:29 Na mo detmaile, na baŋ biraŋunbe, zikotne kasi zubaine ŋetnerop sari more lama magu mali malip korop maine mi loloŋone more mi seseonikei, magu matali onikei wane sarikei, ea na detmaile.
ACT 20:30 Boaŋ naso bomileki, ŋei natne ŋinŋine maguo ŋine eŋe isi don rau paki, miti don matali more, mali malip magu edane isionbi, so eŋe eŋane numa isisine ea mogatkakei.
ACT 20:31 Ea wane ŋine kauluke more diamŋinerop gekei, na korop, koma karewe, ruo kaiwe welaine welaine aroke more girem ŋida ŋidan, eamo mi qeligewe ketke, ŋine ea wane weneŋ dere gekei.
ACT 20:32 “Eso iwa mo anutu wano biraŋunbe paki, wet maep so qom menaŋgo Anutu eŋine donino maguk ŋunmaile. Eŋe zonom welaineŋo nau tomok maine ma ŋiboniake, so baŋ ge mage, wet dereret koboineka mo ebu ebune, yewa eŋerop qeli wane awa aboŋ maine ea qe watke ŋiboniake.
ACT 20:33 Na ŋei mane wane silwa so gol, wesi aboŋine mane mi maikalane detkole so okanŋungole.
ACT 20:34 Na meteretkene iwaŋo urata ma more yeye maratkakole, na seli kise urata ma gekole, yale waka na so kimakopne, ŋene ŋara aboŋ makone, ea ŋine detmami.
ACT 20:35 Na ŋine sikan ŋungole, ŋene urata togole ma more, ŋei ŋerep zonomene midaine mapit onikene, ea wane Waomze Yesu eŋe rake, ‘Ŋei mane eŋe kimaine bakom mane maniakeo, ŋei yewa eŋane bakomineŋo kimainane bakom yuankayake.’ Don ea ŋine detsorokkei.”
ACT 20:36 Paulo eŋe raki qoeki, so wawetine qe more, ŋetne magu yewa eŋerop meŋen kake.
ACT 20:37 Meŋenkau qoeki, so Epeso mali malip magu wane ŋei suaine eŋe aroke garika lulu kiki more, oso waek okanka more birakakoi.
ACT 20:38 Eŋe koso manerop Paulo mi kaikei wane rake, ea wane eŋe qom borik zok suaine detkoi, ea wane eŋe Paulo iwenka sekiwo arikoi.
ACT 21:1 Ŋene oso waek okanone more, biraŋonbi arikone, ŋene kiwet namuŋ mane koboine kitare more, Kosi sia qe yuanka more, kaiwe mane Rodes sia qe yuanka more, Patara matko lotkekone.
ACT 21:2 Ŋene seki mane Ponisia kepeo ariakane okangi, maratka more wa arikone.
ACT 21:3 Ŋene ari mage Saiprus sia ka more, zinge raiwoken ari Siria kepeo lotke more, Tire matko qalakko ket ari more so seki wane welaine eŋe aboŋene yewao qakakoi.
ACT 21:4 Ŋene mali malip ŋei ŋerep natne maratone more, eŋerop soda weku gekone, Asu Koboboine eŋe zonomineŋo ŋei ea qebinongi, so eŋe Paulo olatkoi, “Ge Yerusalem maine mi arikene.”
ACT 21:5 Ŋene eŋerop gekone, naso ea qoeki, so ŋene numaze Yerusalem arikenane biraongone, eŋe korop ŋei so ŋanowekopene so medewekopene ŋenerop mat suaine qeliŋka arikone, ŋene korop qalakko ari wawetze qe more meŋen kakone.
ACT 21:6 Ŋene oso waek okan nagu biraone more, seki kutno waŋem so eŋe mateno zinge arikoi.
ACT 21:7 Ŋene Tire qelige more ari mage, Tolemes matko lotke more, mali malip ŋei ŋerep maratone, more kaiwe weku eŋerop metkone.
ACT 21:8 Kepe qaeki, ŋene Tolemes qelige ari mage, Sisaria matko lotkekone. Yewa ŋene ari qelit ŋei Pilip wane matko gekone, sogino Yerusalem mali malip magu eŋe ŋei sewen magu miti qelit urata maikei wane ma wakon ongoi, Pilip eŋe ŋei sewen yewa eŋane keuo ŋine, eŋe Waom wane don kisi maine ra qelaŋan mageke.
ACT 21:9 Pilip wane borasokoune natewen etke so etke eŋe Anutu wane miti don ra qelaŋan maŋkoi.
ACT 21:10 Ŋene yewa kaiwe natne gekone, naso yewao propet mane, eŋetine Agabus eŋe Yuda kepeo ŋine sari lotkeke.
ACT 21:11 Eŋe ŋenano lotke more, Paulo wane waro ma more, wa oŋomka kie metine pise wokom nagu more rake, “Asu Koboboine eŋe iwa yale ramaike, ‘Yerusalem matko Yuda ŋei edo waro iwa wane welaine baŋ iwa yale wokomka more qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino eŋane meteeno bira kaikei.’”
ACT 21:12 Ŋene so natne yewa, ŋene don ea dere more, Paulo eŋe Yerusalem mane mi ariakane rawet kakone.
ACT 21:13 Ŋo, eŋe mainge rake, “Ŋine daleo okanmami, ŋine yale okanbi paki, qomne qepokmami? Na mo ewekmaile, Yerusalem matko wokom nangei waneka mida, yewa Waom Yesu wane ra more seukkalane weneŋ ewekmaile.”
ACT 21:14 Ŋene eŋane dereretine maine mi maingekone, eso yeine qelige more rakone, “Waom eŋine simile eaka maine wakoniake.”
ACT 21:15 Ŋene yewao naso natne ge more, aboŋze mauluke more qelige Yerusalem arikone,
ACT 21:16 dokoine natne Sisaria ŋine eŋe ŋenerop arikoi, ŋei yewa eŋe ŋene Nason wane matko gekenane iwenŋongoi, Nason eŋe mo qei mikepka yewao naso kiroroine Waom malipkake, ŋei ea eŋe Saiprus siao ŋine.
ACT 21:17 Pakiso, ŋene Yerusalem matko lotkekone, yewao kimakopze mali malip magu eŋe bakom kito ra iwenŋine ari more mauluk ŋongoi.
ACT 21:18 Kepe qaeki, Paulo eŋe ŋenerop Yakop kayakane arike, mali malip magu ŋei suaine koropŋo yewa metkoi.
ACT 21:19 Paulo eŋe ŋei korop kaiweo ebonwareke, paki Pauloŋo geki Anutuŋo yeye kine kine qelaŋ ŋei ŋerep Yuda ŋadino eŋano make, ea wane don korop edan wareke.
ACT 21:20 Eŋe Paulo wane don dere more, ŋado eŋe korop Anutu mawaka more bakom kitokakoi. Pakiso, eŋe Paulo olale rakoi, “Paulo kimaze, Yuda ŋei ŋerep tausen loutne eŋe Yesu detluk kamami, so eŋe korop Mose wane ra rokop don weneŋ togogole magemami.
ACT 21:21 Ŋei natne eŋe sari geŋane ra more, don borikine Yuda ŋei ŋerep iwa yale edane rakoi, ‘Paulo eŋe Yuda ŋei ŋerep, so qelaŋ Yuda ŋadino eŋe iwa yale kito ebonmaike, “Ŋine maine Yuda gege masi qeliŋ warekei, ŋine gipolekopŋine solaene mi kitasikei.” ’ Geŋane yale ra more edangoi.
ACT 21:22 Ge iwa lotkemaine, wane eŋe desikei, paki eŋe onoka mau wakoniake, ea ŋene mi detmaine.
ACT 21:23 Ge iwa yale maikene, ŋei etke so etke iwa eŋe Anutu wane kaitko ra togolekoi,
ACT 21:24 ge eŋerop Anutu wane Bakom Urumgo ari more, Anutu wane kaitko sauke more, eŋe kine kine Anutu wane Bakom Urumgo mamami, ea qolekene. Pakiso, ŋei yewa eŋe eaŋo lewetene zoune kitat nagu ware pudi setneka mesikei, pakiso ŋei ŋerep eŋe ge Yuda wane masi mamaine, ea ka more detlukkei, eŋe geŋane ra more kine kine sogino detkoi, ea detpi isi don okaniake. Pakiso eŋe desikei, ge Mose wane ra rokop don mogat kamaine, ge mi yuanmaine, ea desikei.
ACT 21:25 Ŋo qelaŋ ŋei ŋerep mali malip Yuda ŋadino ŋine eŋane ra more, ŋene kibi mane mo eŋano qe more, iwa yale edangone, eŋe anutu isisinane soe soep mire neu, ŋine misuk nekei. So eŋe weŋem neu, ŋine misuk nekei. Me osom ebine mapokeu seukki, ŋine ea misuk nekei, ŋine ŋao ŋanom numa ea misuk matali more, wenip yau yaup maikei, ea qeliŋgei.”
ACT 21:26 Yale rau qoeki, so Paulo eŋe ŋei etke so etke ea Anutu wane Bakom Urum wane sengo iwenongi, so eŋe ŋei ŋerep korop so Anutu wane kaitko saukkoi. Pakiso, Paulo eŋe Anutu wane Bakom Urumgo waket more, sau sauk naso dango qoeake, so naso dango bakomene kitokei, ea wane edaniakane arike.
ACT 21:27 Ŋo Paulo wane sau sauk kaiwe sewen ea bomile sari qoeakane okangi, so Yuda ŋei natne, Asia kepeo ŋine, eŋe Paulo Anutu wane Bakom Urum koto ka more, ŋei ŋerep magu qebinonbi so eŋe Paulo meto puk makoi.
ACT 21:28 Paki boka rakoi, “Israel ŋei, ŋine mapik ŋonikei! Ŋei iwa eŋe kepe baŋem lolike ge, Yuda ŋei ŋerep so qelaŋ ŋei ŋerep weneŋ iwa yale edane okanmaike, ‘Ŋine Yuda ŋei ŋerep so Mose wane ra rokop don ea misuk desikei, so Anutu wane Bakom Urum ea weneŋ ma baikka okanikei’ Yale raki paki, so eŋe qelaŋ mane Grik ŋei Anutu Bakom Urumgo iwenka wamaike, ea wane Bakom Urum maki sigilemaike.”
ACT 21:29 Yuda ŋei eŋe Paulo so Tropimus, Grik ŋei, Epeso ŋine, ere mat suaino otkoi, ea wane eŋe Paulo wane wetke rakoi, eŋe Grik ŋei Anutu wane Bakom Urumgo iwenka wamaike, eŋe yale dere more, don ea rakoi.
ACT 21:30 Ŋei ŋerep mat suaino ŋine eŋe korop ukat suaine ma more, boka rama rama so nat nat ŋine biririke sari, Paulo ma more, Anutu wane Bakom Urumgo ŋine waraŋka qeinat ketkoi. Paki yewaka ŋei maneŋo Anutu wane Bakom Urum wane madet kitoke.
ACT 21:31 Ŋei ŋerep magu eŋe Paulo qeu seukkeakane detkoi, ŋo Roma kawali ŋei eŋane ŋetne eŋe don kisi mo esatka iwa yale detke, Yerusalem korop eŋe busu okane more, kawali yau yaup maikei wane okanmami.
ACT 21:32 eŋe yewaka ikop dere more, eŋine kawali ŋei ŋetne so kawali ŋeikoune edorake, paki eŋe sariu korop qebinongi, magu keuo ket arikoi, ari onbi, ŋei ŋerep eŋe yale waka kawali ŋei ŋetne so ŋeikoune one more, ŋei eŋe Paulo qekei wane zok okangoi, ea mi qekoi, yeine qeliŋkakoi.
ACT 21:33 Kawali ŋei ŋetne eŋine so kawali ŋeikoune eŋe Paulo ma more, ŋeikoune eŋe Paulo mulap etkeŋo wokom kaikei wane edange. Pakiso, eŋe ŋei ŋerep qeson one rake, “Ŋei iwa ma? Onoka mamaike?”
ACT 21:34 Ŋei ŋerep natne eŋe don mane olatkoi. Ŋei ŋerep magu mane eŋe don kine mane olatkoi. Ukat suaine yale wakone paki, ea wane kawali ŋei ŋetne, eŋe kine kine wakonge, ea wane kine mi maratkake. Paki eŋe ŋeikoune kawali ŋei wane matko Paulo ma arikei wane edange.
ACT 21:35 Paulo eŋe ari mat tiriino lotkeki, kawali ŋei eŋe onbi, ŋei eŋe zonomene wieke, Paulo qekei wane sariuso, kawali ŋei eŋe Paulo ma mat ea wane tiriwo tewekka wakoi.
ACT 21:36 Ŋei ŋerep magu suaine eŋe mogatone ari more, togoleka boka rakoi, “Qeu, yeine seukep!”
ACT 21:37 Kawali ŋei eŋe Paulo eŋine matko birakaikei wane ma ariu, so Paulo eŋe kawali ŋei ŋetne Grik dongoka olatke, “Na maine don natne golasikale?” Kawali ŋei ŋetne eŋe qesonka rake, “Ge Grik don maine ra okanmaine?
ACT 21:38 Na detmaile, mo sogino Ezipt ŋei maneŋo kawali qeakane okane more, kawali ŋeikoune foa(4) tausen ebuki, kepe yaup papaino arikoi, paki mo ge ŋei yewa me ge ŋei mane?”
ACT 21:39 Paulo eŋe mainge olale rake, “Na Yuda ŋei eŋane tego, Tarsus matko Silisia kepeo wakongole, na mat ewinerop mane wane welaine. Detnannom na ŋei ŋerep maine edanikale me?”
ACT 21:40 Yale raki, so kawali ŋei ŋetne eŋe rake maine. Rakiso, Paulo eŋe tiri kutno okora more, ŋei ŋerep tik okorakei wane metineŋo ma wie mazoponge. Mazopongi, tik okorauso, Paulo eŋe Hebru dongo edange.
ACT 22:1 “O, ŋei kimakopne so magakopne, ŋine detpi, na ukude iwa ŋinane kaitŋino don turuŋine main gemaile, na sot mane mi okanile.”
ACT 22:2 Pakiso eŋe detkau Paulo eŋe Hebru dongoka don raki eŋe mepeene qoeki, aŋaene kiwonege tik ŋaneŋka doŋ mane more, kokpak mi makoi, paki Paulo eŋe koso iwa yale rake.
ACT 22:3 “Na Yuda naganeŋo Tarsus matko, Silisia kepeo yewao neuke, paki na iwa Yerusalem mat suaine iwao kibi medep neu sariu sua more, Gameliel wane kibi urumgo wakole, pakimo eŋe aso ŋabokopze eŋane ra rokop don tego yewa korop kito ninwareke. Pakimo ŋine ukude iwa Waom wane don mogare gemami, yalewaka na iwa manerop zok togole more mogat kakole.
ACT 22:4 Na sogino mokaka, Waom wane numa musele iwa malipka more mogatmami, eŋe matali onikalane urata suaine zok manerop makole. Paki na ŋei ŋerep korop engu more, lukone ebu ari mulap urumgo bira onikalane urata togoleka ma gemaŋkole.
ACT 22:5 Pris wawaine ŋetne eŋe so ŋei ŋetne eŋane kaunsol korop, eŋe det waremami, edo maine ea wane don ra qelaŋanbi ŋine desikei, na don welekatne ŋidanmaile, eŋe kibi mane Damaskus doku tau tau kima natne gemami, eŋane qe ninbi Damaskus ma arikole, ŋei ŋerep mat yewa wane kotino numa iwa so mali malip korop, yewa eŋane tego eŋe mat yewa gekoi, na ŋei ŋerep yewa ebu lukone more, peik one more, iwa Yerusalem matko ebu sariwe, ŋei suaine edo kine kine umatne so wikile, eŋe umatene ea wane rokop ebonikei wane arikole.
ACT 22:6 “Na arimage, 12 kilok kaiweo Damaskus osino lotkekole, pakimo ikop yewaka kiwa qelaŋane suaine mane qeliwo ŋine ket naŋano qelaŋane more loliknange,
ACT 22:7 paki na yewaka ket kepo rasu more, pa detpe, aŋa don maneŋo iwa yale nora nolatke, ‘Saul, Saul, ge onoka wane na matali qetali okan nanmaine me?’
ACT 22:8 Pakimo na don turuŋine iwa yale main gekole, ‘Ge maŋo Waom?’ Paki eŋe na nolale rake, ‘Na Yesu, Nasaret welaine, ge na matali nane more, urata ea magemaine.’
ACT 22:9 Ŋei narop gekoi, eŋe qelaŋan ea kakoi, ŋo eŋe ŋei yewaŋo nolatke ea eŋe mi detkoi.
ACT 22:10 Pakimo na rakole, ‘Waom Suaine na ukude iwa dalino okanikale?’ Raweso Waomŋo nolale rake, ‘Ge wie more Damaskus matko arinom paki, mat yewao ŋei mane metmaike, oŋo geŋane urata don biŋek kine kine korop motkale ea golasiake.’
ACT 22:11 Qelaŋan yewa yemo zok manerop qelaŋane teine, yale wane na dene mupkeki, kine mane deneŋo maine mi kaulukkole. Na yale okanbe, naŋane kimakopne eŋe meteno mau Damaskus matko arikone.
ACT 22:12 Pakimo ŋei mane yewa Damaskus matko geke, eŋane eŋetine Ananias, eŋe miti ŋei mane, oŋo ra rokop numaze ea teweke mageke, pakiso Yuda ŋei Damaskus gekoi, eŋe korop eŋane detpi waki, ewine kito ramaŋkoi, eŋe ŋei maine.
ACT 22:13 Eŋe naŋane osono sari okoraki paki nolale rake, ‘Kimane Paulo, deŋone koso manerop potnom.’ Raki nasomde yewaka weneŋ dene koso ikopka menaŋgi potkole, pakiso eŋine kakole.
ACT 22:14 Pakiso eŋe rake, ‘Aso ŋabokopze eŋane Anutuŋo ge eŋane simile detnom paki, Qelit Ŋeiine Koboboine ge more, eŋe kaikenane, so oŋo makoboe gangi detkanom, eŋane aŋa donineŋo rayakane oŋom ma wakonganike.
ACT 22:15 Wane ge baŋ eŋane tanik manik onokaka ge iwa kawaremaine so det waremaine, ea wane don kisiine ŋei ŋerep korop ra qelaŋane edan warekene.
ACT 22:16 Ea wane, ge onokawane koso naso kiroine iwa tomakene? Ge wie more miti doku taunom paki, eŋetine oranom, mo eŋe borikineŋone ea saukgane more, sotŋone ea sauk ganiake so ma biraki ariake.’
ACT 22:17 “Ŋado na Yerusalem zinge sari more, Bakom Urum suainane kotino wa meŋen kakole, so na kine kine me tanik yewa mo kulu kuluo yale kakole.
ACT 22:18 Na kawe so Waomŋo nolale rake, eŋe yale nolatmaike, ‘Esat! Ge wienom paki, Yerusalem mat iwa qelige arinom, onoka wane, ŋo ŋei ŋererop iwa eŋe baŋ ge naŋane don kisine ra edanikene, yemo eŋe maine mi desikei.’
ACT 22:19 Pakiso na rakole, ‘Waom, eŋe mo detluk waremami, na Yuda lewa lewaŋ urumgo korop arimaŋkole, so detmami na sogino miti urum korop yewao ari lolike more, ŋei ŋerep ge malip gane gekoi, ea korop ebu lukone morapŋo dime one more, mulap urumgo biraongole.
ACT 22:20 So mokaka eŋe geŋane sigi maep rara ŋeiŋone Stiwen qeu seukke, naso yewao na noŋom yewa osino weneŋ okora more, wet pese dere simin nangi, na momo takot kakiene suaine, ea wareka okora more onbe, eŋe qeu seukke.’
ACT 22:21 Raweso, Waomŋo nolale rake, ‘Arinom, onoka wane na baŋ biraganbe, ge abaran numa kiroine qelaŋ tego mane eŋano arikene.’”
ACT 22:22 Yuda ŋei eŋe Paulo wane don detkoi, naso yewao Pauloŋo don edane ari mage ŋei ŋerep abaran ŋine kepe kiroino gemami, eŋane raki, Yuda ŋei eŋe eŋane don wane bauene waki, don togoleka kuroge rakoi, “Qeu seukkep! Ŋei yaline eŋe koso mi takotke geake. Eŋe geakane rokop mi okanmaike!”
ACT 22:23 Eŋe yau yaup boka kuroge ra ari sari okane more, momo takotene suaine ea ma qaliŋ qaliŋ kitou paki, kito qokke qakeu, yau yaup ariki, so lube lube, ea ma abarage qakeu wetela qeliwo wake. Masi tanik yewa okangoi, ea iwa yale, qe wakonge, eŋe Paulo wane zok mi onge.
ACT 22:24 Ea wane kawali ware ware ŋetne suaineŋo raki, eŋe Paulo kawali ŋei eŋane mat koto ma waketkoi, pakimo eŋe morapŋo dime ka more kineinane qesonkakoi, so kawali ŋei ŋetne eŋe det lukeakane kawali ŋei edane rake, ŋei ŋerep eŋe kine onoka wane Paulo wane ŋabaka more wet gerep so don aro suaine boka more, Paulo yale okankamami.
ACT 22:25 Pakimo eŋe morapŋo dime kaikei wane, Paulo kie metine wokomkakoi, paki kawali ŋei ware ware ŋetne eŋe Paulo, wane osino okoraki, Pauloŋo iwa yale ra qesonkake, “Me ra rokop donŋo yale ramaike, ŋine Roma ŋei mane yalewa maine okankaikei me? Ŋine na dongo mi biranane more, mo ŋine na yaupka dime nanimi, masi tanik yewaŋo mo maine okanmaike me?”
ACT 22:26 Kawali ŋei ware ware ŋetne eŋe don yale dere more, eŋe ari kibi qeqe ŋetne olale rake, “Ge daline okan kaikene? Ŋei yewa eŋe Roma ŋei.”
ACT 22:27 Rakimo kawali ware ware ŋetne suaine eŋe Paulo wano sari more olatke, “Ge nolatnom, ge Roma ŋei wele me?” Paulo eŋe rake. “Eamo don welekatne.”
ACT 22:28 Kawali ware ware ŋetne suaine eŋe rake, “Na wesi lewine suaine zok mo bira sa mage more, Roma ŋei okanmaile.” Paki Pauloŋo rake, “Na yemo midakaka, na mo nabokŋo ea ŋei ge more neuke, ea wane na Roma ŋei okanmaile.”
ACT 22:29 Ea wane ŋei eŋe dimeka more qesonkakei wane okangoi, eamo kawali ŋei eŋe yeine yewaka kaet okane more qeliŋgoi, pakimo kibi qeqe ŋetne suainŋo Paulo eŋe Roma ŋei, yale dere more, seinŋo mo wokomkakei, wane rake, ea mo eŋe yaleka zok kaetkake.
ACT 22:30 Kawali ware ware wane ŋetne suaine eŋe Pauloŋo umat ea ma umatne mane okangi, ea wane Yuda ŋetne eŋe dere worik kakoi, yewa wane kine desiakane, ŋado baŋ kaiwe maneo Paulo wane sein kitoqok kaki paki, eŋe don motki miti mosop, pris ŋetne suaine so Kaunsol korop eŋe sari lewaŋgoi, pakiso eŋe Paulo ma ket eŋane kaitko birakaki okorake.
ACT 23:1 Paulo eŋe deine togoleka Kaunsol eŋano koboineka potki ariki okora more iwa yale rake, “O kimakop Israel ŋei, naŋane gegene korop Anutu wane kaitko pa sari mage, ukude kaiwe mama iwa okanmaike, yemo naŋane wetne zok manerop mayakatneka okanmaike.”
ACT 23:2 Eŋe yale raki, mosop ŋei ŋetne suaine Ananaias eŋe Paulo wane osino ŋei okorakoi, eŋe piine ma wakonka more rasu pelekkei wane edange.
ACT 23:3 Pakiso Pauloŋo olale rake, “Anutuŋo ge welekatne baŋ gekuyake. Ge borikine mama! Ge iwa mere ra rokop donŋo ramaike, ea mogare na dongo birananmaine, ŋo siluŋ ge ra rokop don ea qe barake more, nekukei wane edanmaine!”
ACT 23:4 Paki ŋei Paulo osino okorakoi, eŋe rakoi, “Ge Anutu wane mosop ŋei Pris Wawaine so ŋetne suaine ea, ge don borikine yalewa onoka wane zok olatmaine me?”
ACT 23:5 Pakimo Pauloŋo rake, “O kimakopne ŋei iwaŋo, Israel ŋei, Pris wawaine me eŋe mosop ŋei, ea na mi detkele, welekatne na mo don qotkoine olalile, mitiŋo yale ramaike, ‘Ge ŋei ŋerewekopŋone eŋane ware ware, ea don borikine misuk olasikene,’ ea yemo na detmaile.”
ACT 23:6 Yewao Paulo eŋe mo detonge, magu natne eŋe Sadusiŋo Kaunsol, ŋo natne eŋe Parisi, yalewa wane eŋe Kaunsol eŋano iwa yale boka rake, “O kimakop Israel ŋei, na Parisi, na Parisi eŋane medep. Na iwa dongo bira nanmami, yemo onoka wane, na mo detlukmaile, yemo ŋei seu seune eŋe baŋ wisikae wiekei, na ea rawe, eŋe kine yewa waneka na iwa dongo birananmami!”
ACT 23:7 Paulo eŋe don yale raki, eaka Parisi so Sadusi keueno ŋaba wakongi, so lewa lewaŋene ea wirike.
ACT 23:8 Sadusi edo ra okanmami, ŋei seuseune eŋe koso maine mi wisikae wiekei, so aŋelo me Asu mane mi gemami, ŋo Parisi edo yemo don karewe yewa eŋe koropka weneŋ malipka more qesiŋka ra okanmami.
ACT 23:9 Ea wane eŋe boka kuroŋ manerop zok okangoi, pakimo ra rokop tego wane dereret ŋei natne, eŋe Parisi eŋane tego, eŋe don togole iwa yale ra togole rakoi, “Ŋene ŋei iwa kaŋem, eŋano umat mane mi pamaike, eŋe asu mane me aŋelo maneŋo welekatne don mane mo olalike!”
ACT 23:10 Pakimo sori sorin suaine ea wakongi, kawali ware ware ŋetne suaine, eŋe tego etke yewa eŋe Paulo ma nat nat so waraŋ nagu rakakkau seukeake, ea wane eŋe kaetkake, paki ea wane eŋe kawali ŋei magu edangi, eŋe ket Paulo ma more, magu etke yewa eŋane meteeno ŋine kawali ŋei eŋe enŋene mat koto ma wakesikei wane edange.
ACT 23:11 Pakimo, ruoo Waom Suaine eŋe sari Paulo wane osine okora more olatke, “Ge togole okoranom! Ge kaet mi okannom, ge naŋane don kisine yewa togoleka Yerusalem matko ra qelaŋanine rokop, yale waka don kisine iwa Roma yewao ra qelaŋanikene, Waom suaineŋo yale ramaike.”
ACT 23:12 Kepe qaeki, Yuda eŋe koso lewage more, don rau weku okangi, ma togolekoi, so eŋe rakoi, “Welekatne suainane kaitko, ŋene Paulo qeŋem seukeake, ŋo ŋene eŋe mi qeŋem seukeakeo, ŋene ŋara doku mi nekene.” Eŋe yalewa ra togolekoi.
ACT 23:13 Ŋei eŋe suainane kaitko more don yale ra tagolekoi, ŋei magu yewa eŋane zale 40 yuankake.
ACT 23:14 Eŋe ari mosop ŋei Pris ŋetne suaine so ŋei sele eŋano rakoi, “Ŋene don togogole weti suainane kaitko ra matogolemaine. Ŋene ŋara doku mi nekene. Ŋene yaupka geŋem ari mage, naso Paulo qeŋem seukeake, yewao qoeake.
ACT 23:15 Ea wane Kaunsol ŋine don rau, ukudeka kawali ŋei ŋetnano ariki, eŋe Paulo ŋinano maket birakayake. Ŋine olale isika raikei, ŋene Paulo wane kineine manerop koso det kaikene. Ŋene mo eweke metmaine, eŋe sari ŋinano mi lotkeki, eaka ŋene qeŋem seukeake.”
ACT 23:16 Ŋo Paulo wane barine eŋine kiarinane gipole eŋe detongi, eŋe don yalewa rau paki, numao mode metpi, Paulo sariki qeu seukeakane tomakakoi, ea wane barine eŋe ari kawali ŋei eŋane mat koto waket ari, Paulo olatke.
ACT 23:17 Pakiso, Paulo eŋe kawali ŋei ŋetne mane ora more rake, “Medep iwa kawali ware ware ŋetnano ma arinom, eŋe don mane ma gemaike, ea olatkep.”
ACT 23:18 Pakiso, kawali ŋei ŋetne eŋe kawali ware ware ŋetne suainano iwenka ari more rake, “Mulap ŋei, Paulo eŋe nora more raki, medep iwa geŋano iwenka sarimaile, eŋe don mane magemaike, ge golasiakane.”
ACT 23:19 Rakiso, kawali ware ware ŋetne eŋe medep yewa metino ma waraŋkaki, ere wazaino arikoik, eretneka yewa mere more, so eŋe qesonkake, “Ge onoka don na nolasikenane?”
ACT 23:20 Pakimo medep yewa eŋe rake, “Yuda eŋe don mo ra ma togolimi, eŋe doninane kine manerop okora qesonka det lukkei wane raikei, yewa yemo isi more ge qeson ganbi, qaeki Paulo Kaunsol eŋano iwenka kesikene, paki mo eŋe Paulo qekei,
ACT 23:21 ŋo ge eŋane don ea mi dere mogasikene, eŋane ŋei natne zalene 40 yale okanmaike, eŋe mo suaine weti qeliwo eŋane kaitko, ŋara doku mi nene gekei wane ra togolimi, eŋe yaupka gewa mageu, naso Paulo qeu seukki yewao qoeake, paki eŋe mo eweke more numao modemami, so eŋe goŋo eŋane don yewa maine okkene me, eŋe ea wane toma metmami.”
ACT 23:22 Ea wane kawali ware ware ŋetne eŋe medep yewa birakaki arike, paki eŋe iwa yale rawetkake, “Ge don iwa naŋano rawakonine, ea koso ŋei mane misuk olasikene.”
ACT 23:23 Kawali ware ware ŋetne suaineŋo ware ware ŋetne etke etora more rake, “Ŋire kawali ŋei 200 ebukeik, so ŋei 70 yale horsi kutno mesikei, ŋo ŋei 200 eŋe tebe bozam makei, paki ŋine eweke more 9 kilok ruoo Sisaria arikei.
ACT 23:24 Ŋine horsi natne Paulo eŋe ea wane kutno mesiake, ea wane mane ma wakongei paki, so ŋine wekumane mauluke wareka, maineka iwenka kepe ware ware ŋetne suaine Piliks wano ma arikei.”
ACT 23:25 Rakimo kawali ware ware ŋetne suaine eŋe kibi mane iwa yale qeke,
ACT 23:26 “Na Klodius Lisias noŋo kibi iwa qewe, ŋei suainano arimaike, kepe ware ware ŋetne suaine Piliks, kaiweo.
ACT 23:27 Yuda eŋe ŋei yewa malipka more qeu seukeakane okanbimo, na detkawe eŋe Roma ŋei okangi, ea wane na so kawali ŋei ŋene weneŋ eŋano sari more eŋane meteo ŋine ebu mamaine.
ACT 23:28 Na don yewa ŋei yewa wane solaino qe rakoi, ea wane kine desikalane ra eŋane Kaunsol wane kaitko ma ketkole.
ACT 23:29 Na ea wane qeson onbe, eŋe ra rokop don tego wane don natne ea nolatkoi, ŋei edo ŋaba don natne eŋano qeu arike. Ŋo eŋe don mane koboine nolale more, kine ea wane ra more qeŋem seukeake, me mulap urumgo birakaikene, yale ra more don kinerop mane mi nolatpi detkole.
ACT 23:30 Pakimo, eŋe ŋei yewa qeu seukeakane don mane mo sanka ra matogolimi, don ea ukude sari naŋane ketko ketki, ea wane na esat birakawe geŋano sarimaike. Pakimo, na rawe ŋei yewa eŋane solaine don qe rakoi, eŋe geŋane kaitko don koboine ra qelaŋanbi, ge desikene, eŋe kine onoka wane dongo birakamami.”
ACT 23:31 Papiaŋo yale rake, ea wane kawali ŋei magu eŋe don ea teweke more, Paulo ruoo Antipatris wano iwenka arikoi.
ACT 23:32 Kepe qaeki so, kawali ŋei magu eŋe zinge koso mateno arikoi, paki horsi ŋei kutno metkoi, edoka Paulo iwenka more Sisaria arikoi.
ACT 23:33 Ŋei horsi kutno metkoi, eŋe ari Sisaria lotke more, kibi yewa kepe ware ware ŋetne suaine eŋe mane more, Paulo weneŋ ma sari qeu kaitino wa okorake.
ACT 23:34 Kepe ware ware ŋetne suaine eŋe kibi yewa dapore ka more, Paulo eŋe kepe diawao ŋine ea wane qesononge, qesone more rake, “Ge ma provins ŋine?” Paki Paulo eŋe rake, “Na Silisia ŋine.”
ACT 23:35 “Na baŋ ŋeiwa solaŋono don qe remi, eŋe sari lotkeu mo, geŋano ŋine don desikale.” Yale ra more rake, “Ŋine Paulo lukkau paki, gavaman Herot wane matko biraka more warekau metkep.”
ACT 24:1 Kaiwe mama mete mane ari qoeki, ŋado mosop ŋei Pris Wawaine, Ananias eŋe so Yuda ŋei sele natne so numa mot mot ŋei mane, eŋetine Tertulus, eŋe weneŋ Sisaria arikoi, paki eŋe ware ware Piliks wane kaitko wakone more, Paulo dongo birakakoi.
ACT 24:2 Roma gavaman wane kepe ware ware, Yuda kepe wane ŋetne suaine, Piliks eŋe Paulo oraki sariki, Tertulus eŋe kieke more, don urata Paulo solaino qe more, qesat don olale rake, “Ŋei suaine ware ware Piliks, goŋo mo mapik ŋonom, ŋene met met weku mane maratka peam maine gemaine, kawali kine kine midakaka, ge dereretŋone weku mane, ge ŋenane tego ea qesiŋone more, kine kine korop makoboe warekone, sogino mat korop ea bori worine pake,
ACT 24:3 ea wane ŋene qom menaŋ suaine zok marat kamaine, paki mo ŋene bakomŋone kitomaine.
ACT 24:4 Ŋo na naso kiroine zok mi mawaluk ganikale, na ge qeson ganmaile, ge ŋene wet maep okanŋone more, donze bomitne iwa det nannom.
ACT 24:5 Ŋene ŋei iwa kaŋem, eŋe umat loutne zok ma wakonmaike, eŋe Yuda keueno ŋaba ŋaba okane more, kawali ma wakongi, Yuda mat korop so kepe korop, ŋei iwa eŋe ŋetne ma kisaŋgi, ŋenane magu yewa ma mapok onbi, tego mane okane gemami, magu yewa eŋe eŋetene Nasaret edoramami, eŋane ŋetne.
ACT 24:6 Eŋe yaleka Bakom Urum maki di kitoyakane okangi, so ŋene malip kakone, pakiso ŋene ŋenze ra rokop don numa yewao okora more dongo bira kaikenane rakone.
ACT 24:7 Ŋo kawali ware ware ŋetne suaine Lisias oŋo sari more, ŋene togogole qe mage more, metezo ŋine oma ŋonge.
ACT 24:8 Pakiso Lisias eŋe don solaino qe rakoi, eŋe geŋano maine sari wakonikei wane qebinonge, ea wane ge ŋei iwa qesonkaikeneo, ge goŋom baŋ kine kine korop ŋene don solaino qe okanka warine, ea maine detkaikene.” Tertulusŋo yale rake.
ACT 24:9 Yuda eŋe takotke more, Paulo don solaino qekoi, paki mapitka ra qelaŋane rakoi, “Don iwa korop, ea welekakatne.”
ACT 24:10 Pakiso, kepe ware ware ŋetne suaineŋo Paulo wano metineŋo qe sikane more qebinkaki, Paulo eŋe don iwa yale maingeke, “Na det ganmaile, ge koma loutne ŋei ŋerep magu iwa eŋane dere wano wanok ŋei gekone, ea wane na detpe qomne menaŋgi, don iwa geŋano wekumane main gekale.
ACT 24:11 Ŋo ge qeson nanikene, yemo ge goŋom don iwa yale maine desikene, kaiwe mama 12, ea wane bano na Yerusalem bakom kitokalane miti wane arikole,
ACT 24:12 pakiso, Yuda eŋe na nanbi, ŋei manerop dongo kawali Bakom Urum kotino mi yakukote, me eŋe nanbi ŋei ŋerep qomene qepokkole, Yuda ŋei ŋerep eŋane lewa lewaŋ urum kotino me yewao me yewao mat suaine kotino, yemo midakaka.
ACT 24:13 Me eŋe dongo bira nanmami, iwa ea wane kine maine ra wakone ginbi, ge detnom, don eaŋo wele, eamo midakaka.
ACT 24:14 Ŋo na don wele wekuku yemo ge ra qelaŋan ganbe, na numa yewa mogatmaile, yemo, ‘numa mane wane tego,’ na numa yewa mogatmaile so na aso ŋabokopze eŋane Anutu meŋenka okanmaile, ŋo na yaleka yeye kine kine korop Mose wane ra rokop don numa kotino qeqine so propet eŋane buk yewao pamaike, ea detluk waremaile.
ACT 24:15 Na ea malipka more, Anutuŋo ŋei seu seune ma wirik oniakane toma gemaile, wane eŋe baŋ ŋei maine koboine miti mali malip korop so ŋei borikine miti mali malip midaine koropka weneŋ ma wirirkoniake wane eŋe yalewaka malipka more, Anutu toma kamami, eŋe baŋ yalewa okanoniake.
ACT 24:16 Eso ea wane na naso baŋem togogole more, wetne koboboine Anutu wane deo payakane, so ŋei eŋanoken paki, borikine mane Anutu wane me ŋei eŋano mi wakoniakane, wetke ge okanmaile.
ACT 24:17 “Na mo koma natne yewao Yerusalem qelige ari mat natne yewao gekole, na wesi natne ma sari kimakopze ŋei ŋerep magukopne ket qeqine, wesi aboŋ midaine qesiŋ ongalane arimaŋkole, so Bakom Urum bakom weneŋ ma sarimaŋkole.
ACT 24:18 Na yale okane more Bakom Urum kotino wa mawe kine kine wakone Anutu wane kaitko qelaŋangi, eŋe marat nangoi, yemo na koboboine, eamo ŋei ŋerep loutneŋo narop mi metkoi midaka, me ŋei natne eŋe ukat yau yaup mane mi mamaŋkoi.
ACT 24:19 Ŋo Yuda natne Asia ŋine, eŋe weneŋ yewa metkoi, edo na neu luknangoi, eŋe naŋane detpi borimaikeo, yemo eŋe edom geŋane kaitko sari more iwa dongo maine birananikei.
ACT 24:20 Me midakiso, ŋei iwa eŋe mo Kaunsol eŋano metkoi, yewa edo detpi, na don rakole, ea detonnom, edo golasikei eŋe naŋano onoka umat mane marat kakoi, naso na Kaunsol eŋane kaitko okorakole, yewao
ACT 24:21 so yewao na don weku sogino eŋane kaitko okora more, iwa yale boka rakole, don yewa mo eŋe mi siminonge, ‘Anutu eŋe ŋei seuseune ea baŋ ma wirik oniake, na ea detluk kamaile, pakimo eŋe kine yemda waneka na iwa ŋinane kaitko dongo bira nanmami.’” Paulo eŋe yale rake.
ACT 24:22 Piliks eŋe doku tau tau loutne eŋane mali malip so masiene ea eŋe suaine mogare gemami, ea eŋe mo derelukke, ea wane Paulo eŋe don ra warekimo, Yuda eŋe toma mesikei wane, Piliks eŋe edane rake, “Baŋ kawali ware ware ŋetne suaine Lisias ketkiso, na ŋinane don yewa makoboekale.”
ACT 24:23 Paki eŋe ware ware ŋetne suaine olatke, eŋe Paulo mulapko birakayake, ŋo eŋe mulap urumgo togole zok mi birakayake. So Paulo eŋe kimakoune edo kine kine qesiŋkakei, ea wane mi rawet onge.
ACT 24:24 Kaiwe mama natne ari qoeki, Piliks eŋe ŋanomine Drusila weneŋ ketkoik, ŋerep yewa Drusila eŋe Yuda maguo ŋine, pakimo Piliks eŋe donine natne desiakane Paulo ora newankake, Pauloŋo olale rake, “Doku tau tau magu eŋe Kristo Yesu malipka lukmami, ea wane ge yale waka malip kaikene.”
ACT 24:25 Paulo eŋe olatke nasoo baŋ Waom eŋe ŋene korop don uratao bira ŋoniake, ea wane masi tanik makoboekei wane eŋe rake, so ŋei ŋene iwa yaleoka okan okan mamaze ea makoboekene. Yale rakimo, Piliks eŋe kaetkake, pakimo olale rake, “Ge iwa yaleoka arinom, baŋ naso natneo koso naso paniniakeo, gora newan ganikale.”
ACT 24:26 So Piliks eŋe kine kine mane wane weneŋ tomake, eŋe wetke rake, Paulo eŋe wesi natne baŋ niniake, ea wane eŋe naso baŋem ora newankaki sari naso baŋem eŋerop weneŋ metmaŋkoik.
ACT 24:27 Yale gemage, koma etke qoe ariki, mo ŋado Porsius Pestusŋo Piliks wane urata ea make, so Piliks eŋe okangi Yuda wet pese desikei wane, eŋe Paulo ea koso mulap urumgo togole metke.
ACT 25:1 Pestus eŋe sari more, so eŋine kepe suaino, distrik make, wane eŋe kaiwe karewe mere more Sisaria qelige more, wie Yerusalem arike.
ACT 25:2 Yewao Pris ŋetne so ŋei suaine natne eŋe eŋano ari more, Paulo wane solaino don qesatka more rakoi, so eŋe don togogoleka iwa yale ra togole more rakoi.
ACT 25:3 “Ge ŋene qesiŋ ŋone more, ŋei yewa bira kanom Yerusalem sarikep.” Eŋe numao siuke mere more, Paulo qeu seukeakane okane mo rakoi.
ACT 25:4 Pakimo Pestus eŋe don mainge rake, “Paulo eŋe Sisaria mulap urumgo metmaike, nasomde nigatne noŋom Sisaria arikale,
ACT 25:5 yale wane ŋetnekopŋine, eŋe weneŋ narop kesikei, paki ŋei yewa eŋe sotinerop okangi, so eŋe dongo maine birakakei.”
ACT 25:6 Pestus eŋe eŋerop kaiwe 8 me 10, ea wane rokop metke, paki eŋe koso Sisaria ketke, kaiwe mama maneo eŋe don rara mama matko metke, pakiso eŋe Paulo ma sarikei wane edange.
ACT 25:7 Eŋe mo sariki so Yuda eŋe mo Yerusalem qeliŋka more ketkoi, eŋe eŋerop weneŋ okora more, don qesat umat loutne solaino qekoi, ŋo don urata yewa kinerop midaka, eŋe don urata sawaŋ yaup makoi,
ACT 25:8 paki Paulo eŋe don iwa yale maingeke, “Na sot mane mi makole, Yuda eŋane ra rokop numao, me Bakom Urum koto, me Sisa wano, i midakaka.”
ACT 25:9 Ŋo Pestus eŋe Yuda kelok okanonge, ea wane eŋe Paulo olatke, “Ŋo ge Yerusalem arikene me? Yale oken yemo don urata ŋone iwa na Yerusalem yewao koso desikale.”
ACT 25:10 Ŋo Paulo eŋe rake, “Na Sisa eŋine mazakan mazakan don urum kaitino okoramaile, iwao naŋane kine ma wakonikene, na sot mane Yuda ŋei mi okan ongole, ge goŋom mo det lukmaine, yalewa.
ACT 25:11 Ŋo na Mose ra rokop don mane qe barakkole, so sot mane okangoleo, yemo ea wane ra more maine seukkale. Na ea wane golale more kaet mi arikale, ŋo don yewa wele midaine, eŋe yaup wane dongo bira nanmamiwo, yemo ŋei maneŋo maine eŋane meteeno mi bira naniake, na Sisa wane ramaile, oŋo naŋane kinene mazakane desiake.”
ACT 25:12 Rakiso, Pestus eŋe Kaunsol koune eŋerop don au dere more, mainge olale rake, “Ge Sisa wano ramaine, donŋone mazakane desiakane, eso ea wane ge baŋ Sisa wano arinom.”
ACT 25:13 Kaiwe mama natne ari qoeki, ŋei waom, king Agripa so ŋanomine Bernais ere Sisaria Pestus kaiweo manikeik wane sarikoik.
ACT 25:14 Ere kaiwe mama loutne ea Sisaria eŋerop metkoik, ŋado Pestus eŋe Paulo wane don ea ŋei waom, king rawakone olale rake, “Ŋei mane mo alakan Piliksŋo qeliŋka arikimo iwa mulap urumgo metmaike,
ACT 25:15 na mo Yerusalem arikole, naso yewao Yuda Pris ŋetne so ŋei sele eŋe don solaino qe more, ŋabakakoi paki, noŋo turuŋine wikile qotkoine manikalane nolatkoi.
ACT 25:16 Ŋo noŋo yemo edane rakole, Roma gavaman eŋane masi yemo ŋei mane yaup turuŋine midaine wikile qotkoine man man, eamo mi pamaike, ŋei mane sot mane wane ra more, ŋei diawa edo dongo bira kamami, ŋei yewa eŋe ŋabakoune eŋane kaitko wakongi, marat nagu deŋo de aeke okorakei paki, eŋe naso manbi kine onoka wane dongo birakemi, ea wane eŋe ŋabakoune eŋane don turuŋine maingeake.
ACT 25:17 Pakimo, eŋe iwa sarikoi, ikopka kepe qaeki, mazakan mazakan dongo metkole, so ŋei yewa ma sarikei wane ra ongole,
ACT 25:18 eŋane ŋabakoune dongo birakakoi, eŋe wie okorakoi, ŋo eŋe masi qotkoine mane okange, ea wane solaino qe dongo mi birakakoi, na wetke rakole, yalewaoken mane dongo bira kaikei rawe mo mida okange.
ACT 25:19 Eŋe don ŋaba korop Paulo okankakoi, yemo natne enŋene mitienane so ŋei mane eŋetine Yesu, eŋe mo seukke, ŋo Paulo ramaike, eŋe wisikae gemaike.
ACT 25:20 Na don yewa wane kine marat kaikalane nanmaike, ŋo wet dereretneŋo maine mi lotke qelaŋanmaike, ea wane na qeson kakole, ‘Ge maine Yerusalem arikene paki, na geŋane donba yewa eamo eri Yerusalem detperap?’
ACT 25:21 Ŋo Paulo eŋe mulap urumgoka warekau mesiakane rake, so qeligeu, Sisaŋo eŋane don yewa makoboeake, eso ea wane na eŋane don ra ebongole, warekau mulap urumgoka met mageki, na Sisa wano maine birakawe ariake.”
ACT 25:22 Rakimo, Agripaŋo Pestus olale rake, “Na noŋom ŋei yewa wane don desikalane nanmaike.” Rakiso, Pestusŋo rake, “Ge baŋ qaeki detkaikene.”
ACT 25:23 Kaiwe maneo Agripa so Bernais ere kibi maimaineŋo au mage lewa lewaŋ urumgo sari kawali ware ware ŋetne so mat suaine ea wane ŋetne eŋerop urum koto waketkoik, pakiso Pestus eŋe qebinongi Paulo iwenka sarikoi.
ACT 25:24 Sariu Pestus eŋe rake, “Ŋei waom King Agripa, so ŋei korop iwa ŋenerop weneŋ metmami, ŋine ŋei iwa kau, Yuda ŋei ŋerep magu korop iwa so Yerusalem matko weneŋ, eŋe korop ŋei iwa naŋane kaitko dongo biraka more, ra togole rakoi, ‘Ge qenom seukeake, eŋe wisika naso kiroine mi geake,’
ACT 25:25 ŋo noŋo kawe eŋe kine kine mane eŋe seukeakane rokop mi make, paki oŋom yaleka Sisaŋo donine, ea desiakane reke, ea wane na birakawe ariakane don ma togolile.
ACT 25:26 Ŋo na eŋane donine kine mane mi maratkawe wakone qelaŋanmaike, na maine kibi mire motpe, suaine zano ariake, eso na ŋine so ŋei waom King Agripa, ŋinano iwa ma sarimaile, ea wane kineine ma wesake detlukŋem paki, ŋado na maine don natne kinerop kibiwo qe mosikale.
ACT 25:27 Iwa yemo kine midaine mulap ŋei mane birakawe ariake, na yale kamaile, ŋabaka dongo bira kamami, ea wane kine didiwo mi ra qelaŋane sikan kaikene, detpe mi rokop kemaike.”
ACT 26:1 Pakiso, Agripa eŋe Paulo olatke, “Ge maine geŋone donŋone rakene.” Paki Paulo eŋe metine ma wie more donine iwa yale rake,
ACT 26:2 “Ŋei Waom King Agripa, na detpe, wekumane okanmaike, na maine kinene geŋane kaitko ra wakonikale, Yuda edo qesat don solano qe ramami, ea wane turuŋine main gekale.
ACT 26:3 Iwa weku yemo welekatne, onoka wane ge Yuda ŋenane tanik manik so qeso qeson kine kineze mo korop detlukmaine. Ea wane ge tikŋane mere naŋane don desikenane na golatmaile.
ACT 26:4 “Na qaluwitno daleo ge sarikole, ea wane kine Yuda eŋe mo korop det waremami, na gegene korop daleo gekole, nae kepe matko so Yerusalem matko, eŋe mo qei kino ŋine detpi sari qoe waremami.
ACT 26:5 Eŋe mo naso baŋem detmaŋkoi, eŋe raikei wane onmaikeo, maine ra wakonikei, yemo na ŋenze maguzane numa togon, ea wane kopko mikepka mogale, Parisi numa tanik manik gekole, numa ea zok urata suaine, eaŋo ŋenane miti wane masi tanik natne ea yuan kamaike.
ACT 26:6 So na ukude iwa okoramaile, kinene mawakonikei wane, dongo bira nanmami, so kine yemo iwa yale, na Anutuŋo aso ŋabokopze yeye kine kine baŋ ma wakon wareakane mo edange, ea malipka more tomaka gemaile, ea wane.
ACT 26:7 Donine iwa mo ra edange, ea wane ŋenane Israel esep milop magu 12, eŋe ea maikei wane malipka tomaka ge more, Anutu meŋen kamami, kaiwe so ruo, yemo onoka wane na yaleka iwa malipka more toma kamaile. O ŋei waom, kine iwa wane Yuda eŋe naŋane solao don qekoi!
ACT 26:8 Onoko wane ŋei natne ŋine wetkemami, Anutu eŋe koso baŋ ŋei seu seune ma wirik oniake, ea ŋene misuk malip kaikene yale wetkemami?
ACT 26:9 “Na noŋom alakan masi kine kine korop loutne ma more, Yesu Nazaret ŋine, eŋane eŋetine maine mawe kesiakane wetke more ŋabakakole,
ACT 26:10 na Yerusalem matko yalewa okangole, na mosop ŋei Pris ŋetne eŋano ŋine ŋei ŋerep ebu lukonikalane zonom togole makole, paki Anutu wane ŋei ŋerep loutne zok mulap urumgo bira ongole. So eŋe enguwi seukmaŋkoi, yewao na yaleka ebene bonepke more maine ramaŋkole.
ACT 26:11 So na naso baŋem Yuda lewa lewaŋ urumgo korop engu matali ongole, so ŋei ŋerep eŋe Anutu ma baikka more, mali malip, ea isi raikei wane, na masi yale makole. So na eŋane wet gerep zok manerop okangole, ea wane na lobo kepeo matne matne yaleka engu matali onikalane arikole.
ACT 26:12 “Kine iwa yale wane na mosop ŋei, Pris Suaine magu eŋano ŋine kibi mawe, eŋe qebin nanbi, na Damaskus arikale.
ACT 26:13 Kepe oŋa bango, 12 kilok okangi, O ŋei waom, numa kebago na kawe kiwa mane qeliwo ŋine ketke, qelaŋane zok manerop so togogole, eamo kepe deinane qelaŋan yale midakaka, eŋe kepe deine yuankamaike, eaŋo ket qelaŋaneŋo motki qezazakke, na so ŋeiwa narop arikone eamo qelaŋaneŋo lolikŋonge,
ACT 26:14 ŋene korop kepo ket rasu pa warekone. Na papaset pa detpe, mo don mane Hebru dongoka nolale rake, ‘Saul, Saul, ge onoka wane neku matali nanmaine? Ge kine kine ŋetne teine, ea kitonom, eaŋo zinge geŋone wikile ginmaike.’
ACT 26:15 Pakiso noŋo qesonka rakole, ‘Ge maŋo, Waom?’ Rawe so Waomŋo rake, ‘Na Yesu, ge na neku matali nanmaine,
ACT 26:16 ŋo ge wienom paki, kieŋone kutno gesoke okoranom, naŋane qelit ŋei okanikenane, na ge wakongane more ma wakon ganmaile, ge kine kine onoka ukude naŋano ŋine ka waremaine, so onokaka na baŋ ŋado sikan ganikale, ea ŋei ŋerep natne rawakone edangene.
ACT 26:17 Na baŋ Israel ŋei ŋerep magu so qelaŋ magu, eŋane meto ŋine geukale, na eŋano baŋ bira ganbe arikene,
ACT 26:18 ge deene matokkenane, so panamango ŋine ebu main onnom, qelaŋango sari wet maingekei, paki eŋe maine Satan wane zonom ea ŋadekkau, goŋo Anutu wano bira onikene, eso eŋe mali malipene naŋano payake, ea wane ra more, eŋane borikineene baŋ ebu makale paki, eŋe Anutuŋo ŋei ŋerep magukoune ma wesakonge, wane ŋei ŋerep eŋe na malip nane more, eŋe maine ŋei ŋerep eŋane keueno naŋane biŋek okane numaene ma more gekei.’”
ACT 26:19 Paulo eŋe koso rake, “Eso ŋei waom King Agripa, na qeliwo ŋine kine kine ea kawe paki, eŋane don ea mi birakole,
ACT 26:20 mikepka yemo Damaskus matko ra qelaŋane edangole, so Yerusalem matko so Yuda eŋane kepe matko korop so qelaŋ eŋane keueno rawakone edangole, so iwa yale ra edangole, ‘Ŋine zingeu paki, wetŋine Anutu wano motpi arikep, so ŋine yeye kine kine maikei, ŋo wet maingemami, so Waom qomka more, qelaŋanmami, ea wane wetŋine motpi, ea wane numa oken ariake.’
ACT 26:21 Na don yaline ra qelaŋanbe, kine yewa wane na Bakom Urum koto gewe, Yuda ŋei eŋe neu malip nangoi paki, nekukei wane okangoi,
ACT 26:22 ŋo siluŋ kaiwe nasomde yewao Anutuŋo qesiŋ nange, paki yewa ŋine gesari mage ukude okanmaike, eso ea wane na iwa okora mo, nae don kisi ŋine korop ra wakone ŋibonmaile, ŋei ŋerep ketkele so wawaine weneŋ. Na don ramaile, eamo don mane mida, don wekuka, propet so Mose eŋe mo wakoniakane rakoi.
ACT 26:23 Eŋe iwa yale rakoi, ŋeiwa yewa Mesia, eŋe wikile kaukeake, so borikino ŋine ebu main oniake, paki oŋo lewine seu seuo ŋine wisikae wie more, mena menaŋ wane kiwa qelaŋane, ea wane don rawakone, Yuda ŋei ŋerep so qelaŋ ŋei edaniake.”
ACT 26:24 Paulo eŋe eŋine donine qesiŋ nagu don numaine yale raki, Pestusŋo kuroŋka rake, “Ge qelaŋ qemaine, Paulo! Ge kibi urumgo ge more dereret suaine makone, eaŋo qebingangi qelaŋ qemaine.”
ACT 26:25 Pauloŋo mainge rake, “Na qelaŋ mi qemaile, geŋone maine, na don korop ra waremaile, ea wele so welekatne,
ACT 26:26 Ŋei Waom King Agripa, na maine korop kaet midaine ge golat warekale, onoka wane ge kine kine iwa wane kine mo det waremaine. Na detmaile, yemo ge don iwa korop mo det waremaine, mane mi yuan kakone, kine kine iwa siuke ari qekatno mi wakonge.
ACT 26:27 Ŋei Waom King Agripa, ge propet eŋane don det lukmaine? Na detmaile, yemo ge det lukmaine!”
ACT 26:28 Raki Agripaŋo Paulo olale rake, “Ge nasomde bamgo iwa wane kotinoka baŋ neunom, na doku tau tau mane okanikale, yale wetkemaine?”
ACT 26:29 Raki Pauloŋo olatke, “Nasa bamgo me naso kiroine, ea maineka, naŋane meŋe meŋenne Anutu wano motmaile, yemo ge so ŋei natne korop ŋine naŋane don iwa detmami, ukude maine na yale okanbi rap, wekumde, yemo sein iwaŋo ŋinano misuk mesiake!”
ACT 26:30 Paulo eŋe don raki qoeki, ŋei waom eŋe wieki, ware ware, Bernais so ŋei natne korop wie warekoi.
ACT 26:31 Eŋe urum qelige ketpi paki, ŋado maneŋo mane au rakoi, “Ŋei iwa eŋe sot kine kine mane maki seukeakane kop me mulap urumgo birakakei wane kop maine mi okange.”
ACT 26:32 Pakiso Agripaŋo Pestus olatke, “Ŋei iwa eŋe Sisaŋo done mi desiakane ra more eŋano mi wakonge ra, yemo maine birakanom arikirap.”
ACT 27:1 Ŋene seki ma more, Itali arikenane don mo ma togolekoi paki, eŋe Paulo so mulap ŋei natne, ea kawali ŋei(100) zaleene yalewaŋo eŋane ware ware ŋetne, eŋetine Yulius, eŋane meteo biraongoi, kawali ŋei yewa eŋe Sisa wane magu.
ACT 27:2 Ŋene Adramitium eŋane seki mane eŋe Asia mat suaine ea wane sawekino ariakane okangi, so ŋene yewa wane kutno sontake wakone, pakiso qoe arikone. Aristarkus eŋe Tesalonaika matko, Masedonia kepeo ŋine, eŋe ŋenerop weneŋ arikone.
ACT 27:3 Kaiwe maneo ŋene ari, Saidon ea lukkone, yewao Yulius eŋe Paulo masi maine okankake, paki Paulo eŋe ari kimakoune one more, eŋano ŋine ŋara kine kine maratkake.
ACT 27:4 Ŋene Saidon qelige ariŋem, momoŋo qebin ŋonge, ea wane seki eŋe wa Saiprus ŋadino arike.
ACT 27:5 Ea wane, ŋene Silisia so Pampilia osoetno yewaka kiwet kitare sari, Lisia kepe wane mat mane, eŋetine Maira, ea lotkeakane.
ACT 27:6 Mat yewa wane kawali ŋei eŋane ware ware ŋetne kapten mane, oŋo Alekzandria eŋane seki mane, Itali ariakane okange, eŋe maratka more, so ŋebu ari seki yewao biraŋongi wakone.
ACT 27:7 Paki ŋene ea ŋine qoe more, seki yewa eŋe bororom bororom ariki, ea qeka geŋem naso natne midake, paki ŋene urata suaine ma sari mage, Nidas mat osino lotkekone, paki momo suaineŋo numa leŋŋongi, koso arikenane numaze mi lotkeki, ŋene Salmone osino Krit sia ŋadino lolike arikone.
ACT 27:8 Eŋe urata suaine mau, Krit sawek qe kororoŋ mogare gemage, baŋ mat mane eŋetine, Seki Wake Waket Maine, ea ari waketkone, eŋe Lasea mat suaine osino.
ACT 27:9 Ŋene naso kiroroine yewa metkone, met mageŋem takotke numa ari ari, eamo zok kiwet borike, onoka wane naso yewao Yuda eŋane Tau Met Met naso ea mo yuange. Ea wane Pauloŋo edane rake,
ACT 27:10 “Ŋei nau, na kamaile, yemo ŋenane numaze iwa ŋine koso arikene, eamo baŋ kakarauk kaikene, eamo baŋ aboŋ korop so seki weneŋ mataliake, so ŋei gegeze weneŋ midayake.”
ACT 27:11 Ŋo kawali ŋei eŋane ŋetne, eŋe seki ware ware so seki welaine erane don dere malipkake, ŋo Paulo wane don ea yemo mi malipkake.
ACT 27:12 Ŋo momo nasoo sawek yewao seki okora okora wane zake mat maine mida, ea wane ŋei loutne seki kutno metkoi, eŋe ea qelige more maine ari Piniks lotke more, mat yewao mesikei wane ra togolekoi, onoka wane momo suaine puange, ea wane, Piniks ea yemo Krit wane sawek mane seki okora okora wane basis maine. Qekatno wane momo maine mi puaniake.
ACT 27:13 Rai momo lupluwine kieke puangi, so eŋe rakoi, ŋene don tegoze au more pisekone, ea maine teweke okangene, eso eŋe aŋka warageu waki, so seki mau qalak mogare Krit sia osino arike.
ACT 27:14 Ŋo mi azongi momo togogole mane “Yawara,” oramami, siao ŋine puangi ketke.
ACT 27:15 Ket eaŋo seki qe main qein maki, so sekiŋo momo oken ariakane kop mi okange, ŋene ea maŋem ariakane, eamo yeine qeliŋgone pakiso, momoŋo tewekŋone arike.
ACT 27:16 Ŋene sia nigatne Kauda yuane raiwoken arikone, yewao ŋene qekatne natne marat kakone, yewa ŋene qeka maka natne weneŋ maratka more, seki wane digi mulapŋo lukkone.
ACT 27:17 Eŋe digi ea waraŋkau, seki kutno waki so mulap natneŋo makatake sekiwo walipka more pisekoi. Eŋe sekiŋo Libia wane qalak meuno wa soŋageakane kaetonge, eso eŋe seli mau ketki so seki qeliŋkau, momoŋo qebinkaki arike.
ACT 27:18 Momo suaine takotke qeki, dibom suaine, eso kaiweine maneo yemo eŋe kieke, seki wane aboŋ qakeu kiwetko ketke.
ACT 27:19 Pakiso kaiwe karewe yewao eŋe seki wane mulap so aboŋ natne enŋene metenenŋo ma qakeu kiwetko ketke.
ACT 27:20 Kaiwe loutne ŋene kepe deine me serekin mane mi kakone, so momoŋo takotke togogole puange, naso yewao ŋene waetne arikenane wetkekone, ŋo koso seukkenane weneŋ detkone.
ACT 27:21 Urata ŋei eŋe ŋara mi nene naso kiroine yaup tau gekoi, ŋado Pauloŋo ŋei kaiteno wie okora more rake, “Ŋei nau, ŋine naŋane don maine detpi rap, paki ŋene Krit sia mi qelige sariŋem rap, yemo ŋene kakarauk korop iwa so aboŋ, ea mi mataliŋem rap,
ACT 27:22 ŋo, na iwa qebin ŋunmaile, ŋine togoleu, ŋinano ŋine manŋo gegeine baŋ mi qeliŋgi siukeake, sekiŋoka weku yemo baŋ siukeake.
ACT 27:23 Na Anutu wane urata ŋei, na eŋane ewine kito okanmaile, yatne ruoo Anutu wane aŋeloŋo naŋano sari more, nolale reke,
ACT 27:24 ‘Paulo, ge misuk kaet ganiake, ge Roman gavaman ware ware suainane kaitko siluŋ okorakene, so Anutu eŋe eŋine wet menaŋinane okanmaike, ea wane eŋe geŋane ra more, ŋei korop seki koto gerop gemami mapik oniake.’
ACT 27:25 Ea wane, ŋei nau, ŋine togoleu! Na Anutu malip kamaile, eŋe don kine kine nolalike, ea wane rokop baŋ korop mayake.
ACT 27:26 Ŋo momoŋo ŋene baŋ puan ŋongi, qalakko sia natne mane waikene.”
ACT 27:27 Ruo 14 okangiso, momoŋo ŋenane seki qebinkaki, Mediterenian kiwetko wawa ket ket lolike pake. Ruo banino, seki wane urata ŋei eŋe detpi, ŋene kepe osino lotkekone, yale okange.
ACT 27:28 Ea wane eŋe wesi mane mulapko luke kiwetko birau ketki, koso warageu saki mulap darapŋo kiwetko ketke, ea dapotkoi. Mulap wane kiroineine ea 40 mita. Nigatne ari ari more, eŋe mulap ea koso kiwetko birau ketki, koso warageu saki dapotpi, 30 mita yale okange.
ACT 27:29 Ŋenane sekizeŋo karabaŋ kutno wayakane eŋe kaetonge, eso eŋe aŋka etke so etke(4) ŋadino ŋine biraonbi ketkoi, pakiso kepe qayakane meŋenkakoi.
ACT 27:30 Seki wane urata ŋei eŋe sekiwo ŋine kaet arikei wane okane, eŋe digi mane qei qoroŋ qoroŋ kiwet kutno ketki, isione more rakoi, eŋe aŋka natne seki sotno ŋine birau kiwetko kesikei,
ACT 27:31 ŋo Paulo eŋe one more kawali ŋei ŋetne so kawali ŋeikoune edange, “Seki wane urata ŋei eŋe seki kutno mi mere more seki qeliŋ kaikeiwo, ŋine korop seukkei.”
ACT 27:32 Yale raki, so kawali ŋei yewa eŋe digi wane mulap kitatpi paki, qeliŋkau arike.
ACT 27:33 Kepe mo qayakane okangi, Paulo eŋe ŋei yewa edo ŋara nekei wane raone rake, “Ŋine toma sari mageu, mo kaiwe 14 ukude lelemaike, ea wane na ra ŋunmaile.
ACT 27:34 Na ŋine meŋen ŋunmaile, ŋine ŋara natne neu, ŋinane leweŋine zoune mane baŋ mi siukeake, wikile mane mi desikei.”
ACT 27:35 Paulo eŋe yewa raki qoeki, ŋado bret natne ma more eŋane kaiteno korop Anutu bakomine kito more, ea mapokike paki, kieke neke.
ACT 27:36 Pakiso eŋe korop zonomene motki, yaleka ŋara natne nekoi.
ACT 27:37 Ŋene ŋei korop 276ŋo seki kutno gekone,
ACT 27:38 ŋei korop ŋara neu rokop ongi, so ŋado sekiwo ŋine wit peike qakeu kiwetko ketki so seki ewekke.
ACT 27:39 Pakiso kepe qaeki, seki wane urata ŋei eŋe kepe yewa mi detkakoi, ŋo eŋe sotne mane qalakine weneŋ pake, eso eŋe dere rakoi, maine yale okaniakeo, yemo ŋene seki maŋem qalak yewao kere kitoyake.
ACT 27:40 So naso yewaoka eŋe aŋka etke so etke ea wane mulap kitatkoi, so mulappa dama dama malipkaki mainge okanmaike, ea siwot warekoi. Pakiso eŋe seli abonbi, sotno waki, so momoŋo puane seki qebinkaki arike, paki qalalage qalakko arike.
ACT 27:41 Ŋo seki eŋe lawao wa qe more, qalakko soŋage metke, seki sotne eŋe makatake metki, mau mi qoe weteke, eaka dibom suaineŋo seki kainoken eamo rasipokki, din bun wiri ket arike.
ACT 27:42 Kawali ŋei eŋe mulap ŋei korop engu wareu, eŋano ŋine maneŋo kaet logone qalakko mi ariakane wetkekoi.
ACT 27:43 Ŋo, kawali ŋei ŋetne eŋe Paulo loloŋ kayakane wekeke, eso ea wane eŋe ŋeikoune yewa mi okanikei wane rawetonge, ea wane turuŋine yemo eŋe ŋei korop logo logon wane kine detkoi, eŋe alakane sontake kiwetko ket more, logone ari qalakko wakei wane edange.
ACT 27:44 Wele korop eŋe palaŋ kutno so seki wirike, ea wane eki sisine eaoka more qesuŋka more, logone arikei wane edange, ŋene yalewa okane more koropŋo maineka qalakko ket warekone, ŋo ŋenano ŋine maneŋo mane mi siukke.
ACT 28:1 Ŋene maineka qalakko ket warekone, yewao ŋene detŋem sia yewa eŋetine Malta orakoi.
ACT 28:2 Sia welakoune eŋe kima okan ŋongoi paki, kieke koya qeke so momoine okange, eso eŋe gerep dubukeu zeki so ŋene korop ŋebu yai ososok okan ŋongoi.
ACT 28:3 Paulo eŋe gerep koage sari qakki paki, peikki gerepko wake, yewao koma mane gerep aŋetneŋo qeki saketke, pakiso Paulo wane metino ki oŋomka walipke okorake.
ACT 28:4 Sia welakoune eŋe kau, komaŋo Paulo metino kisage ket okoraki, eŋe alat nagu au rakoi, “Ŋei iwa eŋe ŋei mane mo qeke, wane eŋe kiwetko mi mideke, ŋo siluŋ koboboine welaineŋo sesekaki mi geake, baŋ seukeake.”
ACT 28:5 Paulo eŋe qatariŋgi qoe gerepko ketki, eŋe detki mane mi matalikake
ACT 28:6 Paulo wane solaine sua kayakane me eŋe ikopka ket rasu more, seukeakane tomakakoi, ŋo eŋe naso kiroine tomakau so Paulo eŋe wikile mane mi detke, ea wane eŋe dereretene mainge rakoi, “Eŋe anutu mane!”
ACT 28:7 Ea ŋine duma bamgo kepe mane pake, kepe ea Publius wane kepe biŋek, ŋei ea eŋe sia ware ware ŋetne, eŋe ŋene marat ŋongi, so ŋene matino kaiwe karewe kulit gekone.
ACT 28:8 Publius wane magaine eŋe kulu urumino zoma kaki pake, so eŋe ka bira wira weneŋ okankake, so solaineŋo gereune okangi, papaino pake. Paulo eŋe kulu papa urumino waket meŋenkake, so metine etkeka eŋane kutno more more, ma menaŋkake,
ACT 28:9 eŋe yale okankaki, naso eaka sia ea wane zoma ŋei ŋerep loutne eŋano lotkeu, eŋe yale waka ma menaŋ onge.
ACT 28:10 Ea wane sia ea welaine eŋe ŋene bakom loutne ŋebongoi, so ŋene sekiwo waikenane okanŋem, eŋe ŋenane ŋara maun kaki loutne qesiŋ ŋone more, sekiwo motkoi.
ACT 28:11 Meso karewe qoeki so seki mane, eŋetine ‘Anutu Atiksipo’ , Alekzandria matko ŋine sari pake, seki ea eŋe momo suaine qeke naso eao eŋe ea pake, ŋene seki ea waket more arikone.
ACT 28:12 Ŋene Sirakus matko lotke more, kaiwe karewe metkone.
ACT 28:13 Ŋene mat ea qelige more, ari mage Regium matko lotkekone, kepe qaeki rai momo kieke puangi, so ŋene kaiwe etke Puteoli matko lotkekone.
ACT 28:14 Ŋene mali malip ŋei natne yewao marat onŋem, so eŋe ŋene newan ŋonbi, so ŋene eŋerop soda weku gekone, ea wane ŋadino yemo ŋene baŋ Roma matko lotkekone.
ACT 28:15 Roma mat wane malip malip ŋei ŋerep eŋe ŋenane don kisi, eŋe sarimami, ea detkoi, dere more Apius Wane Naluo so mat mane Lobo Mat Karewe, ramami, ea numao sari marat ŋongoi. Pakimo, Paulo eŋe one more, Waom dage olale bakom kitoka more wet mali malipine so wet dereretine matogoleke.
ACT 28:16 Pakimo, ŋene Roman matko lotkekone. Lotkeŋem so Roman gavaman ŋetne eŋe Paulo mat maneo eŋineka so kawali ŋei mane warekaki mesiakane bonep birakake.
ACT 28:17 Kaiwe karewe qoeki, so Paulo eŋe Yuda ŋetne Roma matko gekoi, don ebone more rake, “Ŋine maine naŋano sarikei.” Yuda ŋetne eŋe don ea dere more, Paulo wano lewageu, so Paulo eŋe iwa yale edange, “Kimakop Israel ŋei, ŋei natne Yerusalem gemami, eŋe na dongo bira nangoi, na ŋenze Yuda ŋei ŋerep magu so aso ŋabokopze eŋane numa ea mane mi ma qasikkole, ŋo eŋe siluŋ mulapko Yerusalem biranangoi, so eŋe Roma gavaman wane meto birananbi, so eŋe na mulap urumgo birananbi waketkole.
ACT 28:18 Eŋe naŋane don kot ea detkoi, detmageu, naŋane umat eaŋo seukkalane rokop mi okange, ea wane eŋe na qeliŋ nangei wane onge.
ACT 28:19 Ŋo, Yuda ŋei edo don ea wane soringekoi, ea wane naŋane dumane mane mi wakonge, pakimo na Sisaŋo don kot, ea desiakane bokakole, na Yuda magu ea dongo mane mi biraongole.
ACT 28:20 Kine kine ea wane na ŋine iwa don ŋidanikalane newan ŋunmaile, onoka wane Israel ŋei ŋerep ebuki menaŋgei wane tomaka gemami, na ŋei ea wane rawe paki, sein iwa meteno kisage metmaike.”
ACT 28:21 Yuda ŋei eŋe don kisi ea dere more olale rakoi, “Ŋene kibi mane geŋane don kisi Yuda kepeo ŋine motpi sariki, mi ma dapotkone, me kimakopze natne yewa ŋine mi sari more, geŋane don kisi ŋedangoi, me geŋane don qotkoine mane mi rakoi,
ACT 28:22 ŋo ŋene geŋane wetŋonane kine desikenane ŋonmaike, yemo onoka wane ŋene detŋem yewao me yewao ŋei ŋerep eŋe geŋane magu ea wane dere worik okanmami.”
ACT 28:23 Eso eŋe yale rau paki, Paulorop naso mane motkoi, pakiso kaiwe naso yewao Yuda ŋei ŋerep magu suaine eŋe Paulo mat metke, yewa sari lewaŋgoi, Paulo eŋe Anutu Ware Wareinane don kisi ra qelaŋane, ŋei ŋerep edane metki ari ruo kereke. Eŋe Mose wane ra rokop don ea so propet edo don qekoi, ea wane kine ra wakone Yesu eŋe Mesia, ea detluk kaikei wane wetene ma eweke edange.
ACT 28:24 Ŋei ŋerep natne eŋe Paulo wane don detkoi, ŋo ŋei ŋerep natne eŋe don ea mi malip kakoi.
ACT 28:25 Eso eŋe edomka don auye kitat okan nagu more arikoi, pakiso Paulo eŋe ŋado don weku iwa edange, “Asu Koboboine eŋe propet Asia wane piino don motki, eŋe aso ŋabokop ŋine don rauluke edange!
ACT 28:26 Eŋe rake, ‘Arinom paki, ŋei ŋerep iwa edannom, ŋine baŋ dereret i maine desikei, ŋo kine mi detlukkei, ŋine baŋ kaka i maine kaikei, ŋo wele mi kaikei,
ACT 28:27 onoka wane, ŋei ŋerep iwa eŋane dereretene mo siukke, eŋe ketene mo qe wongekoi, so deene mo kulakoi, ŋo midao eŋe deeneŋo maine kaurap, eŋe keteneŋo maine detlukeu rap, eŋe derereteneŋo maine detlukeu rap, so eŋe naŋano maine zingeu rap, Anutuŋo ramaike, so na maine ebuwe menaŋgeu rap.’”
ACT 28:28 Don ea qoekiso, Paulo koso takotke rake, “Na don iwa ŋidanbe ŋine desikei, yemo Anutuŋo ŋei ŋerep ebuki, mena menaŋ ea wane don kisi, ea yemo mo qelaŋ ŋei ŋerep eŋane more ebonge, edo baŋ desikei!”
ACT 28:29 Paulo eŋe iwa raki qoeki, ŋado Yuda eŋe don zok manerop auye kitat okan nagu more so arikoi.
ACT 28:30 Koma etke Paulo eŋe mat mane oŋom qoleke, yewao geke, pakiso ŋei ŋerep korop eŋano sarimaŋkoi, eŋe yai ososok okanon maŋke.
ACT 28:31 Eŋe Anutuŋo Ware Wareinane so qeli ewe zonominane don ra qelaŋane ŋei ŋerep edange, so Waom Yesu Kristo wane kine kaet so qeka maka midaine kito edange, so ŋei maneŋo madet leŋ leŋ me ra togoleka ra togoleka, ea mo mane mi okankake.
ROM 1:1 Paulo, na Kristo Yesu wane urata ŋei, so aposolo, Anutuŋo eŋine don maepkine ea ra qelaŋanikalane ra wakon nange.
ROM 1:2 Don Maine ea mokaka Anutuŋo ŋenane biŋek qeke, ea eŋine propetkoune edangi, eŋe Papia Kobekine yewao qekoi,
ROM 1:3 Ea yemo eŋine Gipole, ŋenane Waomze Yesu Kristo, eŋe eŋine solarop wako wakon yemo Dawit wane qerakineŋo wakonge.
ROM 1:4 So eŋine koto qelaŋan maratka more Asurop gege yewaŋo Anutu wane Gipole gemaike, ea wane kine seu seuo ŋine ma wirikkaki wieke, yewao wakonge.
ROM 1:5 Eŋane raki paki, Anutuŋo wet menaŋ okannane more, aposolo urata ninge. Kristo wane eŋet biŋekine ra suawe paki, kepe baŋem ŋei ŋerep korop iwen onbe, done dere malipkau paki, aŋa tewekkei wane.
ROM 1:6 Yewa Roma kepeo gemami, ŋine yaleka tego yewao takotkemami, ŋine Anutuŋo Yesu Kristo wane biŋek okanikei wane ŋidora waraŋ ŋunge.
ROM 1:7 Eso ea wane Roma matko ŋei ŋerep korop gemami, ŋine Anutuŋo wet maep okan ŋunmaike, so eŋine ŋei ŋerep magu okangei wane ŋidora waraŋ ŋunge, ŋinane kibi iwa qemaile. Anutu ŋenane Magaze so Waom Yesu Kristoŋo wet pese so peam maine ŋibongep.
ROM 1:8 Mikepka, na ŋinane korop rawe paki, Yesu Kristo wane eŋetko Anutune bakomine kitomaile, yemo onoka wane mida, kepe baŋem ŋei ŋerep korop eŋe ŋinane mali malip ŋinane don kisiine detmami, ea wane.
ROM 1:9 Anutuŋo kine maine ma wakoniake, na don iwa ramaile, yemo welekatne. Na asuneŋo korop Anutu wane urata mamaile, yemo Gipolane Don kisi Maine ea ra edanmaile. Anutuŋo detmaike, na naso baŋem ŋinane eŋetŋine ŋidora meŋenka okanmaile.
ROM 1:10 Naso baŋem na meŋenka okanmaile, yemo na olatpe, Anutuŋo detki menaŋgi ŋado numa lotkeki, na maine iwa ŋinano sari ŋunikale.
ROM 1:11 Na zok ŋine ŋunikalane nanmaike, yemo more koto ŋinane don mosop mane ŋibonbe ma togoleŋungi togolekei.
ROM 1:12 Na ramaile, yemo ŋine so na weneŋ naso wekuoka qesiŋ nagukene, naŋane mali malipeŋo ŋine qesiŋ ŋuniake, ŋo ŋinane mali malipŋo na qesiŋ naniake.
ROM 1:13 Kima kopne, ŋine yewa detlukkei, atakine atakine ŋinano sari ŋunikalane wetke maŋkole, ŋo siluŋ kine kine natneŋo luknangi, mi sari ŋun maŋkole. Na uratanane welene ŋinane keuŋino wakoniakane nanmaike, ŋei natne eŋano mawe wakon okanmaike, yale.
ROM 1:14 Na sotane ŋei ŋerep korop eŋano pamaike, Grik ŋei so ŋei natne, ŋei dereret korop so ŋei qelaŋ.
ROM 1:15 Eso ea wane na Don Kisi Maine ea Roma kepeo gemami, ŋinano yalewaka ra ŋidanikalane qomne ewekmaike.
ROM 1:16 Na Miti Don Maine ea wane detpe, gamu gamuinerop mi okanmaike, onoka wane, eamo Anutu wane zonom, ŋei korop eŋe detluke malipkau, rokop ebuki menaŋgei, lewine yemo Yuda ŋei so Grik ŋei yaleka.
ROM 1:17 Miti Don Maine yewaŋo Anutuŋo ŋei eŋino koboine biraon okanmaike, ea wane kine ma wakon okanmaike, eamo mali malipko ŋine kieke wakone ariki, kutno qoeake. Anutu wane Papiao iwa yale ramaike, ea wane rokop, “Ŋei mane eŋe Anuturop koboboine mali malipinerop geake, eŋe gege togon marat kayake.”
ROM 1:18 Anutu wane sot osi osiine yemo didiwo qeliwo ŋine ket more, ŋei eŋe borikine korop mau paki, sot korop okanbi, gegeene bori worine yewaŋo don wele yewa desikei wane mogatki ari okanmaike.
ROM 1:19 Anutuŋo makoboe on okanmaike, yemo onoka wane, ŋei eŋe Anutu wane kineine ea maine detmami, ea yemo Anutu eŋe oŋomka wetene malotkeki detkoi.
ROM 1:20 Mokaka Anutuŋo kepe ma wakonge, eŋine kineine mi kakaine, gege togon zonomine so eŋine wetine weneŋ ma wakongi eŋe didiwo kakoi. Ea wane ŋei eŋe Anutuŋo yeye kine kine ma wakonge, ea wane kine maine mi ŋaŋaekei!
ROM 1:21 Eŋe Anutu detkamami, ŋo siluŋ eŋe Anutu ewine mi kitomami, ea yemo eŋane biŋek, me bakomine mi kitomami. Yale okangei wane, turuŋine yemo eŋane derereteneŋo zok qelaŋine okange, so wet dereretene yemo korop panamanŋo watkewareke.
ROM 1:22 Eŋe ramami, eŋe dereretenerop, ŋo siluŋ eŋe qelaŋ qemami.
ROM 1:23 Anutu gege wane welaine mi meŋen kakei wane, turuŋine yemo eŋe lopio ŋei oŋa mamaine, me naŋi oŋaine me osom berek, me koma eŋane oŋa oŋaene ea meŋenon okangoi.
ROM 1:24 Onoka wane ŋei eŋe yale okangoi wane, Anutu eŋe one ŋadekongi, weteneŋo borikine mado madoŋine yau yaup mau paki, koto solaene korop matali kawarekoi. So ŋei eŋe borikine kine kine gamuinerop makoi, ŋeiŋo ŋei yewa turuŋine turuŋine okan nagukoi make.
ROM 1:25 Eŋe Anutu welekatne welaine ŋadekkau paki, isi ea qom kakoi. Eŋe Anutu aŋaineŋo raki wakongoi, ea eŋe meŋenongoi so qelitene qekoi. Eŋe Ma wakon Mawokonze eŋine ewino mi kitokoi. Anutu eŋe weku yemo bakom mawa mawa okankakei, naso baŋem, weleka.
ROM 1:26 Onoka wane ŋei eŋe masi tanik iwa okangoi, ea wane Anutuŋo qikongi, eŋe masi tanik gamuinerop eaŋo kuteno wake. Ŋerep eŋe yaleka ŋao ŋanom gege ea wane numa Anutuŋo ra motke, yewa qeyau more solaene mi oka okane yewa okangoi, ŋerepŋo ŋerep kimaine maki masi borikine ma okanmami.
ROM 1:27 Numa yewaka ŋei eŋe ŋao ŋanom gege yewa waluke qeligeu paki, kotoeneŋo borikinane gerep suaine zeki, eŋe edomka borikine kine mane mi oka okan, ea ma wakongoi. Ŋei eŋe masi tanik gamuinerop yewa eŋe edomka okan nagukoi. Eso eŋe masi tanik borikine yaline okangoi, ea wane turuŋine eŋe edomka koto so sola matali matali ea marat kakoi.
ROM 1:28 Onoka wane ŋei eŋe Anutuŋo eŋine dereret wele yewa leweteno more ma gekei wane ebonge, ea walukkoi, ea wane eŋe qeliŋongi enŋene dereretene borikine yewa mogare gekoi, paki eŋe masi tanik borikine mi oka okane, yewa okangoi.
ROM 1:29 Eŋane kotoeno yemo borikine kine kine qotkoine yewaŋo korop watke wareke. Masitanik qotkoine, wetŋo bailalaŋ, kaŋ baksua so ŋaba ŋaba, sori sorinŋo kotoeno watwale, ŋei engu matali onbi seu seuk, kawali qeqe, isi bela so ŋei matali.
ROM 1:30 Eŋe sigi qeu paki, don borikine edomka au au, eŋe Anutu ŋabaka ŋabaka, don suaine rara, wawaine so sola mawa mawa, eŋe borikine koso manerop makeiwane numa ma wakon ma wakon, nabok magak eŋane aŋa bira wira.
ROM 1:31 Eŋe wet dereretene midaine, eŋe don ra okanmami, ea mi tewek okanmami, so eŋe ŋei natne wet pese me wet borikene ea mi sikanon okanmami.
ROM 1:32 Eŋe Anutu wane ra rokop donŋo ramaike, ŋei ŋerep numa yaline gekei, eŋe seu seu marat kaikei, ea mo detmami, ŋo siluŋ eŋe masi tanik yewaka takotke okanmami, eŋe ŋei natneŋo tanik yewa okanbi, eŋe siluŋ koti qesiŋ okanon okanmami.
ROM 2:1 Kimane, ge ŋei natne eŋane solaeno qenom paki, wanok wanok urata mamaine me? Ge mane maŋo sotŋone maine mi motkekene. Ge ŋei natne eŋane kineene ra wakonnom paki, eŋe okanmami, ge masi yewaka siluŋ okane more, ge goŋomka kineŋone ma wakonmaine.
ROM 2:2 Ŋene detmaine, Anutuŋo ŋei masi tanik yaline ma okanmami, eŋano wanok wanok urata koboine ma okanmaike.
ROM 2:3 Ŋo ge naŋane kimane, ge masi tanik mide, iwa goŋomka okan warenom paki, ŋei natne eŋeka kineene ma wakoniake, yale mane misuk raikene! Ge wetke ramaine, ge baŋ Anutu wane kine ma wakon ma wakon ea baŋ kaka kaikene me?
ROM 2:4 Me ge eŋane wet pese, peam maine, zok kakapa suaine okangangi paki, loloŋgane geki, ge dere qewoloŋ okane gemaine. Welekatne ge mo detmaine Anutu eŋe wet pese okanganmaike, yemo onoka wane mida eŋe goŋo wetŋone maingekenane raki, pa iwengane gemaike.
ROM 2:5 Ŋo siluŋ ge wetŋone togogole mi zinge zingine ma gemaine, eso yalinane ge goŋomka turuŋine marat kaikenane dupuke wa magenom, kakapa suaine okangi, naso suaine yewao Anutu wane sot osi osi, so kine ma wakon ma wakon koboine baŋ wakongi gaeake.
ROM 2:6 Anutu eŋe baŋ ŋei korop gege mageene okane ma gekoi, ea wane rokopko turuŋine eboniake.
ROM 2:7 Ŋei natne eŋe urata maine tako rakot mauluke mamami paki, qeli ewe zonom so bakom mawa mawa, so gege maep marat kaikei zuaŋmami, eŋe yemo baŋ Anutuŋo gege togon eboniake.
ROM 2:8 Ŋei natne enŋenaneka wetke ge okanmami, so don wele ea ŋadekkau paki, masi tanik borikine ea mogare gemami, eŋane kuteno yemo baŋ Anutu wane sot osi osi so busuŋo qatki wayake.
ROM 2:9 Pakimo borikine ma okanmami, ŋei yewa korop eŋano yemo baŋ umat so wikile wakon oniake. Lewine Yuda ŋei so Grik ŋei yalewaka.
ROM 2:10 Ŋo siluŋ Anutu eŋe baŋ qeli ewe zonom, bakom mawa mawa, so peam, yemo ŋei korop urata maine mauluke makoi, yewa eboniake, lewine Yuda ŋei ebone mo, Grik ŋei yaleka eboniake.
ROM 2:11 Anutu eŋe ŋei gege magekenane rokopko turuŋine eboniake.
ROM 2:12 qelaŋ ŋei Mose wane ra rokop don mi ma gemami, eŋe borikine mau paki, ra rokop don midaine siukwarekei. Yuda ŋei eŋe ra rokop don ma gemami, eŋe borikine mau, ra rokop donŋo kineene ma wakongi, turuŋine eboniake.
ROM 2:13 Ra rokop don ketŋoka dere qewoloŋ okanmami, ŋei yaline eŋe Anuturop ŋei koboine mi gekei, ra rokop donŋo ramaike, yewa keteneŋo dere teweke ma okanmami, ŋei yaline edoka Anuturop ŋei koboine gekei.
ROM 2:14 Qelaŋ ŋei eŋe ra rokop don mi ma gemami, ŋo siluŋ eŋe enŋene wetenane ra rokop donŋo raki, dere teweke okanmami wane rokop okangei, yemo eŋe edomka ra rokop don okangei. Eŋe rara togon mi ma gemami, ŋo siluŋ yale okanmami.
ROM 2:15 Eŋane okane mama eneŋo sikan ŋonmaike, yemo ra rokop donŋo edangi teweke oka okan, yemo mo Anutuŋo kotoeno geke, wane enŋene weteneŋo yaleka kine sikan ŋonmaike, iwa yemo welekatne, enŋene weteneŋo naso natno wet qelot okanon okanmaike, so naso natno ra kitaton okan okanmaike.
ROM 2:16 Eso yalinane, na Miti Don Maine ra okanmaile, ea wane rokopko baŋ aso qoeki, yewao wakoniake, yemo Anutu eŋe baŋ Yesu Kristo talekaki, ŋei wetŋo kine kine sanka wetke ma gemami, eŋane kineene ma wakon wareake.
ROM 2:17 Ge daleo? Ge goŋomka eŋetŋone Yuda ŋei aranagu maine, ge ra rokop dongo makatake okoranom paki, na Anutu wane kine detlukmaile ra, sola mawa mawa okan okanmaine.
ROM 2:18 Ge kine kine onokaka makenane, Anutuŋo wetke ginmaike, ea ge mo detmaine, so ge ra rokop don mo detkonane, masi koboboine ea wane ganmaike.
ROM 2:19 Paki ge iwa yale detmaine, ge de pilik maine numa alakane ebonikene, so panaman koto gemami, eŋane kiwa okan qelaŋan onikene.
ROM 2:20 So ŋei wet qelaŋine, eŋe maine edan ma koboe okan onikene, so medep nigatne wet gemami, eŋane kito ebon ebon okanikene, ge mo detlukmaine, ge ra rokop don gorop ea wane dereret so don wele ea wat watko pa ginmaike.
ROM 2:21 Ge ŋei natne kito edan okanmaine, ŋo geŋone mo onoka wane mi kito alat nagu okanmaine? Ge ŋei edan ra okanmaine, “Kobu misuk makei,” ŋo ge goŋom siluŋ kobu ma okanmaine.
ROM 2:22 Ge ra okanmaine, “Ŋao ŋanom ŋire zokit misuk kitasikeik,” ŋo goŋom siluŋ zokit kitat okanmaine? Ge lopio ŋadek kamaine, ŋo ge siluŋ lopio urumgo ŋine kine kine kobu ma okan maine?
ROM 2:23 Ge na Anutu wane ra rokop don magemaile ranom paki, mawa nagu okan maine, ŋo ge siluŋ eŋane ra rokop don qe barakenom paki, Anutu wane kutno gamu mot okanmaine me?
ROM 2:24 Ea wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, “Onoka wane Yuda ŋei ŋinane ra more qelaŋ ŋei eŋe Anutu wane eŋetine qotkoine ora okanmami.”
ROM 2:25 Ge ra rokop don tewekkeneo, yemo solaŋone kita kitatne yewaŋo welerop okaniake, ŋo ge ra rokop don yewa dere ŋadekkeneo, yemo sola ŋono kibi kitatkone, yewa wele midaine okaniake.
ROM 2:26 Ŋo ŋei qelaŋ mane eŋe solaine kibi mi kitatke, ŋo siluŋ ra rokop donŋo ramaike, yewa tewekeakeo, eŋe Anutuŋo baŋ solaino kibi kitatke yale orayake?
ROM 2:27 Eso yalinane Yuda ŋei ŋine baŋ qelaŋ ŋei edo kineŋine tilekkei, onoka wane ŋine ra rokop don yewa qe barakkoi, ŋine ra rokop don qekoi yewarop gemami, so solaŋino kibi mo kitatkoi, ŋo eŋe yemo solaene kibi mi kitatkoi, ea wane.
ROM 2:28 Maŋo Yuda ŋei welekatne okanmaike, welekatne solaino kibi kitatkeŋo me? Solaŋoka Yuda ŋei gemaike, eŋane solaino kibi kitatke oŋo Yuda ŋei wele mi okanmaike.
ROM 2:29 Wetŋo Yuda ŋei gege, eaŋo Yuda ŋei wele okanmaike, eamo eŋane kotino kibi mo kitatke, ea yemo Anutu wane Asu wane urata, ea ra rokop don kibiwo qeqine, ea wane urata Midakaka. Ŋei iwa eŋe Anutuŋo mawakayake. Ŋei edo mi mawakaikei.
ROM 3:1 Pakimo Yuda ŋei eŋe qelaŋ ŋei daleo yuanongei? Me solao kibi kita kitat yewao ŋine onokaka maine mane wakon okanmaike?
ROM 3:2 O, Yuda ŋei eŋe qelaŋ ŋei yuan onmami. Kine kine numaine numaine zok manerop wakon okanmaike! Lewine alakane Anutu eŋe eŋine donine Yuda ŋei ware kakeiwane sunonge.
ROM 3:3 Yuda ŋei natne eŋe don yewa mi detluke magekoiwo yemo daleo? Eŋe yale okangoiwo yemo yewaŋo Anutu wane ra togole ra togole donine yewa ma kesiake me?
ROM 3:4 I Midakaka! Anutu eŋe don welekatne ra okanmaike, ŋo ŋei korop eŋe isi okanmami, ea wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, “Me don raraŋone eaŋo koboine okangi, ge don yuangene eŋe dongo biraganbi.”
ROM 3:5 Ŋo ŋenane masi tanik borikine oka okanze yewaŋo siluŋ Anutu wane tanik manik koboine oka okanine ea didiwo qe wakon maikeo yemo daleo okaniake? Ŋene daleo maine raikene? Anutu eŋe ma koboeŋon okanmaike yewa eŋe sot okanmaike me? (Na don iwa ŋei edo okan okanmami ea wane rokop ramaile.)
ROM 3:6 I Midakaka! Anutu eŋe koboine mida ra yemo eŋe daleo kepe baŋem ŋei ŋerep kineze maine ma wakongirap?
ROM 3:7 Ŋo siluŋ nat paromine yemo naŋane isi donne ŋo Anutu wane kibiqelaŋan qesiŋka more maki eŋane don wele ea wie manerop didiwo sua ariakeo, yemo daleo okaniake? Pakimo na siluŋ onoka wane borikine mane nora more turuŋine nin okanmaike?
ROM 3:8 Pakimo ŋene onoka wane iwa yale mi ramaine. “Ŋene borikine maŋem ma tanik manik maine sarikep?” Na don mide iwa ramaile ea wane ŋei natne eŋe welekatne naŋane ramami, oŋo yale ramaike rau paki naŋane detpi boriki sigine qemami! Ŋei iwa eŋe baŋ turuŋine wikile eboniake yemo menageake.
ROM 3:9 Eso maine, ŋene Yuda ŋeiŋo qelaŋ ŋei yuan one more rokop mane gemaine me dale? Weneŋ Midakakamde! Na mo mikepka sikan ŋunile yemo Yuda ŋei so qelaŋ ŋei eŋe kineene wekuka, eŋe korop borikinane bano waket more qelitine qeokamami.
ROM 3:10 Ea wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, “Ŋei maneŋo koboboine mi gemaike,
ROM 3:11 ŋei maneŋo dereret korop mi gemaike, me maneŋo Anutu kayakane mi zuaŋka okanmaike.
ROM 3:12 Ŋei korop eŋe Anutu qeliŋka qeyau ariwarekoi, eŋe korop ŋei borikine okan warekoi, weku maneŋo maine mi okanmaike.
ROM 3:13 Eŋane aŋaene yemo deŋesere mumuine borikine okoramaike, ea yale, isi borikineŋo belakamene wali walik pisemaike, so don seu seuinerop, koma wane ŋet sopetne borikine yale, pienŋoine saket okanmaike,
ROM 3:14 Aŋaeno soa tabaineŋo watkemaike.
ROM 3:15 Eŋe ikopka engu matalionbi seukkei,
ROM 3:16 eŋe yewao yewao arikei, rokop qeliŋonbi waru so kowon qetusiake.
ROM 3:17 Eŋe peam wane numa mane mi pa ebongei,
ROM 3:18 me eŋe Anutu wane kaetoniakane kine mi detkoi, so ewine mi kitokoi.”
ROM 3:19 Ŋene mo detmaine, don korop ra rokop dongo ra waremaike, yemo ŋeiwa ra rokop don wane bano gemami, eŋane ramaike, ea yemo ŋei wet ea ma wongeakane, so kepe baŋem ŋei ŋerep korop waraŋongi sari, Anutu wane kine tile tilek ea wane bango waket warekei.
ROM 3:20 Ŋei maneŋo ra rokop don teweke ge mage more, Anutu wane kaitko koboine mi okorayake, ra rokop don yemo eŋe ŋei sot okange yewa sikankaki, ka detkayake, ea wane.
ROM 3:21 Ŋo iwa yemo Anutuŋo ŋei eŋino koboine biraongi gekei wane, numa mo tingo Yesu wane kutka ma wakonge, ŋo yewa eŋe ra rokop donka mogare, gege numa yewao, Midakaka, ra rokop don so propet eŋe numa koboboine ea wane don kisiine ra qelaŋangoi.
ROM 3:22 Anutuŋo ŋei eŋe Yesu Kristo detlukkau paki malipkakei, ea wane ŋei koboboine edorayake. Anutu eŋe masi iwa yemo ŋeiwa korop diawa edo Kristo malipka gemami, eŋe okanoniake, onoka wane kineine etkeka mi pamaike, Midakaka.
ROM 3:23 Ŋei korop borikine ma warekoi paki, Anutu wane ebu ebu kibi qelaŋanine yewa kakale kau paki, abaran ari warekoi.
ROM 3:24 Ŋo siluŋ Anutu qomine rarainane seseone more, wet menaŋine yewa lewine midaine, yaup eŋe korop ebu more, Kristo Yesuŋo borikino ŋine siwot ongane, eŋane raki paki, eŋino koboine biraonge.
ROM 3:25 Anutuŋo seukeakane ra mangane, eŋe gegeine qaisik kaki, weŋemineŋo ŋei korop eŋe detlukakei, eŋane borikineenane turuŋ saukki siukke. Anutu eŋe masi yewa okangi paki, tanik manik koboboine ea wane kine ma wakonge. Mo alakan yemo eŋe loloŋone more, ŋei eŋane borikineene yewa qeliŋgi pake.
ROM 3:26 Wane naso iwao yemo, eŋe ŋei eŋane borikineene ea ka modare eŋine masi tanik koboboine ea wane kine ma wakonge. Eŋe numa yaleoken okangi paki, Anutu oŋom koboboine gemaike, ea wane kine sikanonge paki, eŋe ŋei natne Yesu malip kamami ea ebuki koboboine okanmami.
ROM 3:27 Pakimo maine ŋene ea wane mawa nagukene? Midakaka, eso iwa wane kine yemo dalino? Ŋene ra rokop don tewekmaine, kine ea me? Mida, ŋo yemo ŋene detluke malip kamaine yewaŋo.
ROM 3:28 Ŋene ramaine, yemo ŋei eŋe mali malipinane weku ra more, koboboine Anutu wano biraka okanmaike, eso ra rokop donŋo raki teweke okanmaike, ea wane mida.
ROM 3:29 Me eŋe Anutu weku Yuda ŋei eŋane Anutuka mane? Eŋe qelaŋ ŋei eŋane Anutu yaleka mida mane gemaike? O, eŋe eŋane Anutu weneŋ gemaike.
ROM 3:30 Anutu eŋe wekuku, wane eŋe baŋ Yuda ŋei mali malipenane raki paki, eŋinerop koboine biraoniake, so qelaŋ ŋei eŋe yaleka mali malipenane raki paki, eŋino koboine biraoniake.
ROM 3:31 Ŋene iwa okanmaine, eamo mali malipŋo ra rokop don rasi qokki ketmaike, yale okanmaike me? Midakaka, yale mida, ea wane turuŋine ŋene ra rokop don maŋem wie okorakep!
ROM 4:1 Abraham, ŋenane solaoken qerakze, ŋene eŋane daleo raikene? Eŋe daleo okange?
ROM 4:2 Eŋe tanik manik maine okangi Anuturop koboboine birakakeo, yemo eŋe ea wane maine eŋine mawa nagukirap. Ŋo siluŋ eŋe Anutu wane kaitko mi mawa naguke.
ROM 4:3 Ea wane Anutu wane papiao yale ramaike, “Abraham eŋe Anutu detlukkake, so onoka wane mida, mali malipine ea wane raki paki, Anutu eŋe detkaki, ŋei koboboine okange.”
ROM 4:4 Ŋei mane urata mayake, eŋe lewine qolekaikei, lewine qolekamami, ea eŋe yaup wet pese wane bakom okan kamami, mi okanmaike. Ea yemo eŋe urata mamaike, ea wane lewine okanmaike.
ROM 4:5 Ŋo ŋei mane eŋe mali malip mageake, eŋe urata mi mayake, eŋe Anutuŋo ŋei borikine mama raki, sotene midaine okanmami, eŋe detluk kayake, yemo eŋe mali malipine ea wane raki paki detki, koboboine okangi, eŋinerop birakaki geake.
ROM 4:6 Dawit eŋe Anutuŋo ŋei mane urata natne mi mama geki, Anutuŋo wet pese okankaki paki, ŋei koboboine ra more mayake, ea wane eŋe wet pese desiake, don iwa yale rake,
ROM 4:7 “Wet pese desikei ŋei yewa eŋane borikineenane turuŋine Anutuŋo qelige ebonge, eŋane borikineene mataliki siukke!
ROM 4:8 Wet pese desiake ŋei ea wane borikineine Waomŋo baŋ mi motki payake!”
ROM 4:9 Ŋei wetpese desikei wane don, Dawit eŋe rake, yewa eŋe ŋeiwa solaene piwitne kitatkoi eŋane rake me? Mida, eamo eŋe ŋeiwa solaene piwitne mi kita kitatne eŋane weneŋ rake. Ŋene Anutu wane papiao don iwa yale detmaine, “Abraham eŋe Anutu detlukkake, so onoka wane mida, eŋine mali malipinane raki paki, Anutuŋo detkaki, ŋei koboboine yale okange.”
ROM 4:10 Naso diawao iwa wakonge? Iwa eŋe alakan me ŋado Abraham solaine piwitne kitatke naso yewao? Iwamo alakan wakonge, ŋado solaine piwitne kitatkoi, yewao mida.
ROM 4:11 Eŋe solaine piwitne ŋado kitatkoi, pakiso eŋane sola kita kitatine, yewaŋo yemo oŋa oŋa, eaŋo kine qe wakonge, onoka wane mida, Abraham wane mali malipinane ra more, Anutuŋo detkaki, eŋe alakan ŋei koboboine okangi, ŋado eŋe solaine piwitne kitatkoi, eso ea wane Abraham eŋe lewine alakane, ŋeiwa korop diawa edo Anutu detluk kamami, eŋane magaene okange paki, Anutuŋo detki menaŋgi, eŋe solaene piwitne mi kita kitatneŋo siluŋ detongi, eŋe ŋei koboboine okangei.
ROM 4:12 Eŋe yaleka ŋeiwa solaene piwitne kita kitatne, eŋane magaene weneŋ okanmaike, onoka wane eŋe solaene piwitne kita kitatne ea wane mida, ŋo yemo iwa yale wane, eŋe gege wekuka mali malip korop gekei, ŋenane magaze Abrahamŋo olakan gege geki, ŋado solaine piwitne kitatkoi, yale.
ROM 4:13 Anutuŋo Abraham eŋine so doko ŋosakoune mali malip weneŋ qeli so kepe suaine ea eŋane leleakane biŋek qe more edange warekaikei. Don iwa edange, yemo onoka wane Abrahamŋo ra rokop don tewekkane mida, ŋo yemo eŋe detlukaki, ea wane raki paki, Anutuŋo detkaki, ŋei koboboine okange.
ROM 4:14 Anutuŋo ra rokop don tewek okanmami, eŋe biŋek qe eboniakane don edangirap, yemo ŋei eŋane mali malipŋo wele midaine okangirap, pakimo Anutu wane don sap saune okangirap.
ROM 4:15 Ra rokop donŋo Anutu wane sot osi osi tebakaki sariake, ŋo ra rokop don mane yewa mi payakeo, yemo ra rokop don dere ŋade ŋadek, ea mi payake.
ROM 4:16 Biŋek qe more don eda edan, ea yemo mali malipŋo pekeine motke, ea wane biŋek qeqe don, ea yemo Anutu wane bakom lewine midaine Abraham wane doko ŋosakoune korop eŋane biŋek okan waremaike. Ra rokop donka dere tewekmami, ŋei yewa eŋaneka mida, ŋo yemo ŋeiwa diawa edo Abrahamŋo okange, yale detluk kamami, eŋane weneŋ okanmaike. Abraham yemo eŋe mali malip korop ŋenane magaze okanmaike.
ROM 4:17 Ea wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, “Na kepe baŋem ŋei loutne eŋane magaene geukole.” Eso ea wane biŋek qeqe don, ea yemo Anutu wane kaitko maine okanmaike, Abrahamŋo eŋe detlukkake, Anutu oŋo ŋei seu seune eŋe gege ma wakone ebon okanmaike, so eŋane donŋo raki, kine kine mi wakongoi, yewa wakon wareake.
ROM 4:18 Abraham eŋe dere qekaki paki, siluŋ ea detlukkake, so ea wane dereret geke, eso eŋe yale okangi paki, “Kepe baŋem ŋei korop eŋane magaene okange.” Anutu wane papiaŋo don iwa yale ramaike, ea wane rokopko, “Geŋane doko ŋosokopŋone eŋe baŋ iwa serekin magu yale loutne manerop okangei.”
ROM 4:19 Eŋe komaine mo wan handret (100) maratka yakane okange, ŋo siluŋ eŋine mali malipineŋo mi pelekke, naso eŋe solaine zokongi, solainane wetkekeo, me Saraŋo medep mi ebuke, yewao.
ROM 4:20 Eŋine mali malipineŋo mi qeliŋkake, so eŋe Anutu wane biŋek qeqe don olatke, ea wane wet etkeka mi okange, eŋine mali malipineŋo zonom qewatkake, pakiso eŋe Anutu mawakake.
ROM 4:21 Eŋe Anutuŋo biŋek qe more don olatke, ea maine baŋ okaniake, ea mo detlukkake.
ROM 4:22 Abraham eŋe yale okangane, mali malipinane raki paki, “Anutuŋo detkaki, eŋe ŋei koboboine okange.”
ROM 4:23 Donba “Eŋe detkaki, ŋei koboboine okange,” ea yemo eŋaneka bonep mi qekoi.
ROM 4:24 Eŋe ŋenane yaleka weneŋ qekoi, ŋene eŋe Yesu Waomze seu seuo ŋine ma wirikkaki wieke, eŋe detluk kakeneo, eŋe detŋongi, ŋene ŋei koboboine okangene.
ROM 4:25 Eŋe seukeakane sunka ebonge, onoka wane ŋenane borikinane ra more, so eŋe ma wirikkaki wie more biraŋongi, Anuturop ŋei koboboine gekenane, yale okange.
ROM 5:1 Anutuŋo ŋene mali malip wane ra more, sot midaine koboboine eŋerop gekenane bira ŋongane, ŋene peamgo Anuturop Waom Yesu Kristo wano makatake gemaine.
ROM 5:2 Eŋe mali malipzane raki paki ŋebu more, gege mage wawaine iwa Anutu wane qom pesek kotino biraŋongane, ŋene ukude Kristorop makatake gemaine, ea wane ŋene oi bakom okanŋem paki, Anutu wane qeli ewe zonom ea makenane, dereret okane gemaine.
ROM 5:3 So ŋene yaleka oi bakom okan maine, wikile kine kinezane kotino gemaine, onoka wane ŋene iwa yale detmaine, wikile kine kine yewaŋo togole togole ma leule okanmaike.
ROM 5:4 Togole togoleŋo waraŋkaki, Anutuŋo liwe liweko ma togole qe togole ŋebu ŋebu ea sariake paki, eŋane ma togole qe togole ŋebu ŋebu, yewaŋo yemo qeli wane dereret gege yewa maki wakoniake.
ROM 5:5 Qeli wane dereret gege eaŋo ŋebuki mi gamu ŋoniake, onoka wane Anutu eŋe eŋine wet maepine Asu Koboboine ŋebonge, oŋo qakki kotozo ketwareke, ea yemo Anutu wane bakom, lewine midaine ŋebonge.
ROM 5:6 Ŋene zonomze midaine, ge sari mageŋem, Anutuŋo naso motke, yewa bomileki, Kristoŋo borikine zane turuŋine seukke.
ROM 5:7 Ŋo ŋene kepe ŋei kine iwa yale ŋei maneŋo ŋei koboboine mane wane raki paki, maine seukŋem rap. Ŋo ŋei qotkoine wane ra more, ŋene maine mi seukkene.
ROM 5:8 Ŋo Anutuŋo yemo siluŋ wet maep zok manerop okanŋon okanmaike, ea wane kine sikan ŋonge, ea yemo ŋene borikine mamaka geŋem, Kristoŋo ŋenane turuŋze maki paki seukke!
ROM 5:9 Eŋane seu seuineŋo ŋene ŋebu more, koboboine iwa Anuturop biraŋonge paki, ŋene baŋ oŋo manerop Anutu wane sot osi osiwo ŋine makok ŋoniake.
ROM 5:10 Ŋene Anutu wane ŋabakoune okane gekone, ŋo eŋe siluŋ eŋine Gipolane seu seuinane raki paki eŋine dokokoune ŋebuke, wane iwa yemo ŋene Anutu wane dokoine okanmaine paki, ŋene baŋ koso manerop Kristo wane gegeineŋo ŋebuki menaŋgene!
ROM 5:11 Ŋo siluŋ yewaka mida, ŋene Waomze Yesu Kristo wane raŋem paki, Anutu oi bakom okan kaikene, oŋo ŋene ŋebuki, Anutu wane dokoine okanmaine, ea wane.
ROM 5:12 Borikineŋo kepeo ŋei weku eŋane ra more wakonge paki, eŋane borikineŋo seu seu weneŋ waraŋka sarike, pakiso seu seuneŋo ŋei korop eŋano rokopkeke, onoka wane ŋei korop eŋe borikine ma warekoi.
ROM 5:13 Kepeo borikine mo alakan wakone paki, ra rokop don yewa ŋado ebonge, ŋo ra rokop donŋo yewao mi pakane borikinane turuŋine kibi mane mi more sakoi.
ROM 5:14 Ŋo Adam wane naso yewao ŋine sari mage, Mose wane nasoo gemaike, yemo seu seuŋo ŋei korop yuan one more ebu ket wareke, ŋei natne borikine mi makoi, eŋe Adamŋo okange yale, Anutu wane aŋaine birakoi, ŋei yewa eŋe siluŋ seu seuŋo yuan one more, ebu ket wareke. Adam eŋe ŋei mane ŋado sari lotkeake, eŋane oŋa oŋaine.
ROM 5:15 Ŋo siluŋ ŋei etke yewa ere rokopetne wekuka mida, onoka wane Anutu wane bakom lewine midaine, yewaŋo Adam wane borikine ea wane rokop mi okanmaike. Ŋei loutne seuk warekoi, yewa yemo welekatne, onoka wane ŋei weku eŋane borikinane seuk warekoi. Ŋo siluŋ Anutu qom borikine i zok manerop kakapa suaine pamaike, so bakomine lewine midaine yaleka, yewa ŋei weku Yesu Kristo wane qom borikinane makone.
ROM 5:16 Eso ea yemo kineetne kine mane kine mane okanmamik, Anutu wane bakom, so ŋei weku borikine make, ea wane masi. Ŋei wekuŋo borikine maki, ea wane ŋadino, “Sot korop,” ea wane kine ma wakon ma wakon ea sarike. Ŋo borikine loutne makoi, ea wane ŋadino yemo Anutu wane bakom siu suikine midaine, “Sot Midaine,” ea wane kine sarike!
ROM 5:17 Iwa yemo welekatne ŋei weku wane borikine ea wane ra more, seu seuŋo kieke more, ŋei waom okange, onoka wane ŋei weku yewa eŋane sot wane. Ŋo siluŋ ŋei weku Yesu Kristoŋo urata make, yemo zok kakapa! Ŋei korop Anutu wane qom borik wat watko pamaike, so bakomine lewine midaine, eŋinerop koboboine gege, yewa mau eaŋo baŋ Kristo wane raki paki ware ŋungi, gege togon ge arikei.
ROM 5:18 Eso ea wane borikine weku, eaŋo ŋei korop bori wori wane numao biraonge, numa weku eaka ŋei wekuŋo masi tanik koboboine okange, eaŋo ŋei korop siwoton wareki paki, gege ebonge.
ROM 5:19 Ŋei wekuŋo aŋa biraki, sot eaŋo ŋei korop ebuki, borikine mama okanwarekoi. Numa weku yewaka ŋei wekuŋo aŋa tewe tewek okangane, ea wane ra more, ŋei loutne eŋe baŋ koboboine Anuturop biraongi gekei.
ROM 5:20 Ra rokop don wakonge, eamo borikine mama eaŋo suayakane, ŋo siluŋ borikineŋo sua ariki, yewaoka Anutu wane qom borikeŋo zok manerop sua kakapa lele arike.
ROM 5:21 Eso yalinane borikineŋo seu seu ŋei waom okankake, ea wane rokopka Anutu wane qom borik, eaŋo koboboine gege ea wane ra more ŋei waom okangi paki, iwen ŋongi, gege togon matko Yesu Kristo ŋenze Waom zane ra more arikene.
ROM 6:1 Pakimo ŋene daleo raikene? Ŋene borikine kotinoka takotke geŋem, Anutu wane qom borikŋo maine baŋ sua ariake?
ROM 6:2 Yale Midakaka! Ŋene borikinane seukkone, ŋo daleo ŋene koso ea wane kotino takotke ge arikene?
ROM 6:3 Ŋine welekatne iwa detpi, ŋene miti doku taukone naso yewao Kristo Yesu wano takotkekone, ŋene miti doku tauŋem paki, eŋane seu seuino weneŋ takotke seukkone.
ROM 6:4 Ŋene doku tau more, Kristorop weneŋ seukkone, paki Anutuŋo eŋerop dukeŋonge, ea yemo Magak wane qeli ewe zonomine qelaŋan gorop, yewaŋo Kristo seu seuo ŋine ma wirikkaki wisikae wieke, rokop yaleka ŋene maine gege musele mane gekene.
ROM 6:5 Ŋene eŋerop makatake weku okane, eŋe seukke yale seukkoneo, yemo numa weku yewaka ŋene baŋ eŋerop makatak nagu weku okanŋem, eŋe okange yale, ma wirikŋongi wisikae more wiekene.
ROM 6:6 Ŋene iwa yale detmaine, ŋenane tanik manikze sogine ea mo Kristorop qeki eŋane kibego seukke, ea yemo borikinane zonomŋo rokop ŋonge, ea qe mataliki maine siukeakane paki, ŋene koso borikinane qelit qeqe manerop mi qekenane yale okanŋonge.
ROM 6:7 Ŋei mane seukeake, eŋe borikinane zonomgo ŋine siwotkaki ariake.
ROM 6:8 Ŋene Kristorop weneŋ seukkoneo, yemo ŋene yale detlukkene, ŋene baŋ eŋerop weneŋ yaleka gekene.
ROM 6:9 Ŋene mo detmaine, Kristo eŋe seu seuo ŋine ma wirikkaki wisikae wieke wane, eŋe baŋ mane mi seukeake. Seu seu eŋe zonomine manerop mi pamaikane, mi maket birakayake.
ROM 6:10 Seu seu ea eŋe seukke, yemo borikine atakine atakine makone, ea wane eŋe atak weku seukki qoeke, eso eŋe gegewa iwa gemaike, yemo eŋe Anutu wane ra more gemaike.
ROM 6:11 Numa weku yewaka ŋinŋinane yaleka wetkekei, yemo borikinane seukkone, yale okanmaike, Ŋo wisika gege yemo Anutu wane, Kristo Yesurop qeturaŋ nagu gemaine, yale okanmaike.
ROM 6:12 Borikineŋo solaŋine siu siukinerop, iwao ŋei waom okan ŋuniakane raki, misuk detkakei me solaŋineŋo borikine makei wane rikuk ŋungi, ea misuk detkakei.
ROM 6:13 Me kie mete solaŋine natne kine kine qotkoinane mi qebinkau borikinane qelit qeake, ea wane turuŋine yemo ŋine Anutu wane uratao waket warekei, paki seu seuo ŋine ma wirik ŋungane, kie mete solaŋine Anutu sunkau, kine kine maine koboboine ea wane qelit qeake.
ROM 6:14 Borikineŋo ŋine ŋei waom misuk okan ŋuniake, ŋine ra rokop don wane bango mi gemami, midaka, ŋine Anutu wane qom borik ea wane bango gemami.
ROM 6:15 Ea wane ŋene daleo okangene? Ŋene maine borikine makene, onoka wane ŋene ra rokop don wane bango mi gemaine, ŋene Anutu wane qom borik wane bango gemaine me? Ea Midakaka!
ROM 6:16 Ŋine iwa yale mo detmami, ŋine koto solaŋine qeliŋkau, ŋei mane wane qelit qeqe okane aŋaine tewekeake, yemo ŋine mo ŋeiwa aŋaine tewek okanmami, eŋane qelit qeqe okanikei, borikinane qelit qekeiwo, weleine seu seu maratkakei, me aŋa tewe tewek okangeiwo, ea wane weleine yemo ŋei koboboine biraŋungi, Anuturop gekei.
ROM 6:17 Ŋo bakom kito kito yemo Anutu wane okangep! Onoka wane naso maneo ŋine borikinane qelit qeqe okangoi, ŋo siluŋ ŋine koso koto ŋine so korop Anutu wane don wele maratka makoi, ea dere tewekmami.
ROM 6:18 Ŋine borikino ŋine siwotŋungi, koboboine gege ea wane qelit qeqe okangoi.
ROM 6:19 Na ŋei ŋenze wet dereretze pamaike, eaka mogare don iwa ramaile, yemo onoka wane wet dereretŋine pelekakatne pamaike, ea wane. Naso maneo ŋine wetŋine so solaŋine qeliŋkau, kine kine diinerop so qotkoine ea wane qelit qeqe okangoi, ea yemo qotkoinane. Rokop yalewaka ŋine ukude kotoŋine so solaŋine korop qeliŋkau, koboboine gege ea wane qelit qeqe okaniake, ea yemo koboboinane.
ROM 6:20 Ŋine borikinane qelit qe qekoi, naso yewao koboboine gege ea wane mulap mane mi pa ŋibonge.
ROM 6:21 Ŋine naso yewao kine kine okane gekoi, ea wane wele onokaka maratkakoi, ukude masi yewa wane ŋine gamu gamune okanmaike? Masi kine kine ea wane wele yemo seu seu!
ROM 6:22 Siluŋ ukude yemo ŋine mo borikinane mulapko ŋine siwotŋunge, ea wane ŋine Anutu wane qelit qeqe okanmami, ŋinane weleŋine maratkamami, yemo wet kuneneŋine gege, ea motpi eŋanoka wat watko payake, paki ea wane weleine yemo gege togon maratkakei.
ROM 6:23 Borikinane lewine yemo seu seu makene, ŋo Anutu wane bakom lewine midaine ea wane wele yemo gege togon maratka more, Kristo Yesu ŋenane Waom eŋerop tako rakot ge arikene.
ROM 7:1 Kimakopne, na rakalane okanmaile, ea ŋine mo detlukmami, onoka wane ŋine koropŋo Mose wane ra rokop don wane kine mo detmami. Ra rokop donŋo ŋei mane eŋe wisika geake rokop warekaki, ea wane bango geake.
ROM 7:2 Ŋerep mane ŋaonerop, eŋe ra rokop don eaŋo ŋaone wisika geakeo, yemo ŋaonano makatakkaki geake. Ŋo ŋei seukeakeo, yemo ŋerep eŋe ra rokop donŋo ŋei wano makatakkake ea mo siwotkaki, mulap midaine okanmaike.
ROM 7:3 Ŋo ŋerep eŋe ŋaone wisika geki, ŋei mane mayakeo, yemo ŋerep ea zokit kita kitat orakei, ŋo ŋerep ea eŋe ŋaone seukmaikeo, yemo eŋe ra rokop don eaŋo mi makatak kayake, eŋe siwot kaki, mulap midaine geake, paki eŋe ŋei mane mayakeo, yemo eŋe zokit mi kitasiake.
ROM 7:4 Eso kimakopne, ŋine yaleka Kristo wane solainerop ra rokop don wane seukkoi, wane ukude yemo ŋine mo eŋane biŋek okanmami, eŋe seu seuo ŋine ma wirikkaki wisikae wieke, ea wane ŋene weleze maine Anutu wano wakoniake.
ROM 7:5 Ŋene gege sogine gekone, naso yewao ra rokop donŋo ŋenano borikine makenane simile qotkoine motki, eaŋo ŋenane solaze korop rokopke urata mawareke, paki ŋene seuke mida sololokke, ea wane wele marat kawarekone.
ROM 7:6 Ea wane ukude yemo ŋene ra rokop donŋo koso manerop mi makatak ŋonmaike, mo siwot ŋonmaike, onoka wane ŋene seukkone, yemo atak maneo ra rokop donŋo makatak ŋongi, mulap ŋei okangone, ea wane. Ŋene ukude yemo, ra rokop don sogino qeqine numa ea koso manerop mi mamaine, ŋene Asu wane numa musele ea mamaine.
ROM 7:7 Ea wane ŋene daleo rakene? Ra rokop don ea oŋomka borikine? Ea Midakaka! Ŋo siluŋ ra rokop don eaŋo nolatkimo borikine pamaike, eamo na detmaile. Ra rokop donŋo qom riwe riwe wane don mane mi raki rap, “Ge ŋei kimakopŋone eŋane toran aboŋenane qomŋone mi riwe magekep.” Yale mi raki rap, yemo na ea wane mane mi detpe rap.
ROM 7:8 Borikine ea yemo, ra rokop donŋo nagaine mere qesiŋkaki, wet dereretne rikukkaki, qom riwe riwe kine kine loutne wetno wakon okanmaike. Ra rokop donŋo mi paki rap, yemo borikine eŋe siu siukine paki rap.
ROM 7:9 Na noŋom sogino ra rokop don midaine gekole, naso yewao wisika gekole, ŋo ra rokop don sarike, naso yewao yemo borikineŋo wisikae wieke.
ROM 7:10 Pakiso na seukkole, so ra rokop donŋo gege ma wakoniakane raraine, eamo na iwa yale kamaile, seu seu ma wakonge.
ROM 7:11 Borikineŋo nago nagongo rabidan geki paki, ra rokop don wane ra more isinange paki, borikineŋo nekuki seukkole.
ROM 7:12 Eso ea wane yemo iwa yale, ra rokop don eŋineka yemo sigeine, so ramatok don eŋe sigeine, koboboine, so maine.
ROM 7:13 Pakimo daleo, kine kine maine iwaŋo nekuki seukkole me? I Midakaka! Ea yemo borikineŋo yewa okange, borikine kineine wakon lukeakane, don maine eaŋo tingo wakongi, borikine eaŋo waraŋkaki seu seu naŋano sari wakonge. Ea yemo borikine qotkokoine ea wane kineine didiwo wakoniakane, yale okange. Pakiso ra rokop donŋo borikinane kine sikan ŋonmaike, yemo zok qotkokoine manerop.
ROM 7:14 Ŋene iwa yale detmaine, ra rokop don yemo Asu wane piwitne, ŋo na yemo kepe wane piwitne, ea wane borikinane qelit mama yale biranangoi.
ROM 7:15 Na kine kine okanmaile, ea wane kine mi detmaile, na yeye mane makalane nangi, mi ma okanmaike, ŋo siluŋ ea wane tungo yemo qikka okanmaile, yewa ma okanmaile.
ROM 7:16 Na yeye mane makalane, walukmaile, walukewe yewaŋo sikan ŋonmaike, yemo ra rokop donŋo maine, ea wane na detpe weleka okanmaike.
ROM 7:17 Eso yalinane na weku noŋom kine kine iwa welekatne mi okanmaile yemo borikine kotono pamaike, eaŋo rikuknangi ma okanmaile.
ROM 7:18 Na detmaile, masi koboboineŋo naŋane kie meteno so koto solano mat urum ma mi gemaike. Ŋei dereret eaŋoka pamaike. Yeye kine kine maine ea okangalane wetke okanmaile, ŋo na maine ŋaŋaemaike ea okanmaile.
ROM 7:19 Na tanik manik maine okangalane det okanmaile, ea mi okan okan maile. Ea wane tungo yemo masi tanik qotkoine, mi okangalane detokanmaile, yewa okan okanmaile.
ROM 7:20 Ŋo na masi tanik mane mi oka okane, ea okanmaileo, yemo kine iwa yale wakonmaike. Na noŋom masi tanik yewa mi okanmaile. Midakaka. Yemo borikine kie meteno so wet solano rokopke pa waremaike, yewaŋo okan okanmaike.
ROM 7:21 Eso yalinane na kawemo, ra rokop don iwa eŋe urata mamaike, na tanik manik maine okangalane rawe, eaka qotkoineŋo wakonnan okanmaike.
ROM 7:22 Naŋane qomneŋo yemo Anutu wane ra rokop don yewa dere simile okan okanmaile.
ROM 7:23 Ŋo siluŋ na kawemo, ra rokop don kine mane eaŋo naŋane kie meteno so wet solano urata mawaremaike, ra rokop don mane yewa eaŋo Anutu wane ra rokop don simile naŋane wet dereretno pamaike, earop kawali yaku more, ŋaba nagumamik. Paki eaŋo neu luknane more, borikinane ra rokop don, eaŋo solane korop rokopke ware urata ma okanmaike, yewaŋo mulapko biranan okanmaike.
ROM 7:24 O, na ŋei wet pesene midaine! Ŋei maŋo solane iwaŋo neu seu seuo bira naniakane makok naniake?
ROM 7:25 Anutu bakomine kitomaile, Waomze Yesu Kristo wane ra more mo siwot nange! Iwa yemo naŋane tanik manik, na noŋomka yemo, na maine Anutu wane ra rokop donka weku wet dereretneŋo qelitine qeki qekika, nae solaneŋo eaka borikinane ra rokop don ea wane qelitine qe okanmaike.
ROM 8:1 Kristo Yesurop weku qeturage gemami, borikinane turuŋine, ŋei yewa eŋano iwa mi wakoniake.
ROM 8:2 Ea wane asu wane ra rokop don, eaŋo yemo Kristo Yesurop qeturage weku gege, ea waraŋkaki sari ŋebonge, yewaŋo na borikine so seu seu wane ra rokop dongo ŋine siwotnange.
ROM 8:3 Ra rokop donŋo ea maine mi okangi rap, yemo onoka wane ŋei ŋenze kepe tanik manikze sogine, eaŋo ra rokop don qeki ketke, Anutuŋo okange, eŋe borikinane turuŋine ŋei ŋenane raki paki, eŋine Gipole wemedep weku biraki ketke, oŋo sari borikine mama ŋenane sola tanik mage more borikinane turuŋine seukke.
ROM 8:4 Anutu eŋe iwa okange, yemo ra rokop don koboboine eaŋo ŋenane kotozo watkeki, ŋene Asu wane tanik manik wane rokopko gekenane yale okanŋonge, ŋei ŋenze kepe masi tanik qotkoine yewarop gekenane mida.
ROM 8:5 Ŋei gege sogine ea waneka motpi pamaike, ŋo ŋei diawa edo Asuŋo edangi ea wane rokopko gege gemami, eŋane wet dereretene yemo Asuŋo okangei wane ramaike, ea waneka motpi pamaike.
ROM 8:6 Ŋine wet dereretŋine sogi gege ea wane more gekei, ea wane weleine seu seu maratkaikei, ŋo wet derereret ŋine Asu waneka more gekei, ŋine ea wane weleine gege togon so wet pesek maratkakei.
ROM 8:7 Eso yalinane ŋei mane eŋe wet deŋeretine sogi gege ea waneka wetke geake, eŋe Anutu ŋabakayake, onoka wane eŋe Anutu wane ra rokop don ea dere mi tewekmaike, ea wane so eŋe maine ŋaŋaemaike.
ROM 8:8 Ŋei gegeene sogine ea teweke magemami, eŋane Anutuŋo detki mi menageake.
ROM 8:9 Ŋo ŋine siluŋ gege mageŋine sogine eaŋo raki ea wane rokop mi gemami, Anutu wane Asuŋo ŋinane kotoŋino gemaikeo, yemo ŋine Asuŋo ramaike, ea wane rokop gemami. Ŋei mane Kristo wane Asu mi ma gemaike, eŋe eŋane ŋei biŋek mi geake.
ROM 8:10 Ŋo Kristoŋo ŋinane kotoŋino gemaikeo, yemo ŋinane solaŋine ea baŋ seukeake yemo onoka wane borikinane turuŋine, ŋo siluŋ Asu eaŋo yemo ŋinane gege ŋine ŋibonmaike, onoka wane ŋine Anutu wano koboboine bira ŋunge, ea wane.
ROM 8:11 Anutu wane Asu oŋo Yesu seu seuoŋine ma wirikkaki wisikae weike, oŋo ŋinane kotoŋino mere kito okanmaikeo, yemo eŋe Kristo seu seuoŋine ma wirikkaki wisikae wiekeŋo baŋ kotoŋino Asuine gemaike, eŋane raki paki sola ŋine seu seune ea yaleka gege ma wakone ŋebongi wisikae geake.
ROM 8:12 Ea wane, kimakopne, ŋene sotaze weneŋ pamaike, eamo ŋei gege mageze sogine eaŋo raki, ea wane rokop gekenane mida.
ROM 8:13 Ŋo ŋine gege mageŋine sogine eaŋo raki ea wane rokop gekei, yemo ŋine baŋ seukkei. Ŋo ŋine Asu wane zonomgo tanik manik ŋine borikine ea qeu seuk wareake, yemo ŋine baŋ wisika ka ge arikei.
ROM 8:14 Anutu wane Asuŋo kito qesiŋ okanongi gemami, ŋei yewa eŋe Anutu wane gipolekoune.
ROM 8:15 Asu Anutuŋo ŋibone ge, eaŋo qelit qeqe mi ŋibu okanmaike, so eaŋo kaet mi ma wakone ŋibon okanmaike. Yale okan ŋuniakane tungo yemo Asuŋo ŋibuki, Anutu wane gipolekoune okanmami, so Asu wane zonomgoka ŋene Anutu arokka ramaine, “Magaze, magaze!
ROM 8:16 Anutu wane Asuŋo ŋenane asuzo takotkeki paki wetzo motki, ŋene Anutu wane dokoine gemaine, ea detkamaine.
ROM 8:17 Ŋene eŋane dokoine gemainane, ŋene baŋ Anutu wane mosop wane weleine ŋei ŋerep magukoune eŋane warekaki pamaike, ea wane welaine okangene. So ŋene baŋ Kristorop weneŋ eŋane biŋek Anutuŋo warekaki pamaike, ea wane welaine yaleka okangene, ŋene Kristo wane wikile yewao weneŋ takotke desikeneo, ŋene baŋ eŋane qeli ewe zonomine qelaŋango eŋerop yaleka weneŋ gekene.
ROM 8:18 Na detmaile, ŋene naso iwa gemaine yewao wikile detmaine, ea korop qeli ewe zonomine qelaŋan ŋado tingo ma wakone ŋeboniake, earop maine mi rokop osikene.
ROM 8:19 Yeye kine kine kepe so qeli koto ma wakon onge, eŋe korop qomene diŋ taŋaŋaŋ qeki, Anutuŋo dokokoune tingo ma wakon oniakane tomaka pamami.
ROM 8:20 Yeye kine kine qeli so kepe ma wakon onge, eŋe korop seuke mida sololok okangei wane rake, enŋene simileenane mida, onoka wane ŋo yemo Anutuŋo yale okangei wane detke, kop yewa wakon onge ŋo siluŋ iwa weneŋ detke.
ROM 8:21 Yeye kine kine qeli so kepe ma wakon onge, eŋe edomka naso maneo maine seuke gotot wane qelit qeqe ea wane mulapko ŋine siwot naguwi rap, paki Anutu wane dokoine eŋerop qeturage qeli ewe zonom qelaŋan mulap midaine yewao takotkekei.
ROM 8:22 Ŋene detmaine, Anutuŋo yeye kine kine ma wakon wareke, eŋe mo qei ŋineka wikile dere sari mageu, ukude naso iwa gemaine yewao qemaike, wikile yemo ŋerep maneŋo medep ma mayakane wikile detmaike, ea wane rokop.
ROM 8:23 Siluŋ yeye kine kine ma wakon onge, ea edoka yale mi okanmami, ŋene Anutu wane Asuine lewine bakom yale makone, ŋene yaleka dokoine gemaine, ea wane kine Anutuŋo solaze ma siwotŋongi paki ma wesakeakane toma ge more, wetzeŋo wikile detmaine.
ROM 8:24 Ŋene ea tomaka gekone, ea wane eŋe koso ŋebuke, ŋo ŋene yeye mane wane tomaka ge more wele kakeneo, yemo koso ŋado wele kaikenane mi tomakakene. Ŋei maŋo yeye wele deineŋo kaki pakimo, koso kayakane tomaka geake?
ROM 8:25 Ŋo ŋene siluŋ yeye mane wele mi kakeneo, yemo ŋene bororom ea wane toma kaikene.
ROM 8:26 Numa weku yewaka, Asuŋo ŋei set pelek zane yaleka sari qesiŋŋon okanmaike. Ŋene mi detmaine, onoka wane meŋenkaikene, ea wane Asu oŋomka ŋenane Anutu meŋenka more, don saŋep ŋeiŋo mi qeqine, ea qe okanmaike.
ROM 8:27 Pakimo Anutu eŋe ŋei koto baŋem potki ketki ka okanmaike, oŋo Asu wane wet wane kine ea detmaike, onoka wane Asuŋo Anutu eŋine ŋeikoune eŋane Anutu meŋen kamaike, so Anutu eŋine simile ea mogare okanmaike.
ROM 8:28 Ŋene detmaine, Anutuŋo yeye kine kine korop ma okanmaike, yemo mainane, ŋei wet maep okanka okanmami, eŋe ma menaŋ oniakane. Ŋei yewa edora newan oniakane detki pakane edora newan onge.
ROM 8:29 Anutuŋo ŋeiwa mo alakan ma wesakonge, yewa eŋe yaleka eŋine Gipolane rokop okangei wane matokonge, wane Gipoleŋo ŋolekoune loutne eŋane keueno lewine kisageake.
ROM 8:30 Eso Anutu eŋe ŋei alakan ma wesakonge, eŋe edora newanonge, so ŋeiwa edora newanonge, eŋe yaleka eŋinerop koboboine gekeiwane biraonge. Eŋinerop koboboine gekei wane biraonge, ŋei yewa eŋe yaleka eŋine qeli ewe zonomine qelaŋan, ea ebonge.
ROM 8:31 Anutuŋo masi korop iwa make, ea ka more ŋene daleo maine raikene? Anutuŋo kima okanŋon maikeo, yemo maŋo ŋaba ŋoniake?
ROM 8:32 Eŋe yaleka eŋine Gipole mi mawalukkake, siluŋ ŋeneka korop sunka ŋebonge! Eŋe eŋine Gipole sunka ŋebonge, wane eŋe yeye kine kine natne korop lewine midaine baŋ mi ŋeboniake me?
ROM 8:33 Anutuŋo ŋei ŋerewekoune ma wesak ŋonge, eŋe maŋo dongo bira ŋoniake? Anutu oŋomka ‘sotene midaine,’ ŋedoramaike!
ROM 8:34 Wane ŋei maneŋo maine turuŋine ŋeboniakane done ŋedaniake? Midakaka! Kristo Yesu eŋe wekuŋo seukke, me koso ma wirikkaki wisikae wieke, paki Anutu wane wonino metmaike, eŋe Anutuŋo qesiŋ ŋoniakane olat okanmaike!
ROM 8:35 Pakimo maŋo me onokakaŋo Kristo wane wet maepkoŋine maine mapok ŋoniake? Umatŋo maine ea okaniake, me wikile wikileŋo, me ŋengu kitoŋo, bodiŋo, me aboŋ midaine gegeŋo, me ŋetne ŋetneŋo, me seu seuŋo? Ea Midakaka!
ROM 8:36 Ea wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, “Geŋane ra more ŋene kaiwe kiroine seu seu wane ŋetno biraŋonmami, ŋene lama ebu ari more engumami, yale okan ŋonmami.”
ROM 8:37 Midaka, yeye kine kine umatne iwa ea wane kotine Kristo eŋe wet maep okan ŋongane, ŋene umat korop qe more yuanka okanmaine!
ROM 8:38 Na detlukmaile, kine kine maneŋo Kristo eŋane wet maepkoŋine maine mi mapok ŋoniake. Seu seuŋo, me kepe gegeŋo, me aŋeloŋo, me qeli ŋei waom natne edo, me zonomŋo, iwa gemaineŋo, me ŋado gekene eaŋo,
ROM 8:39 me kine kine weti qeliwo ŋine, me qela Satan wane kepe bano ŋine, yeye kine kine korop ma wakon onwareke, ea ŋine maneŋo baŋ mane mi eweke more, Anutu wane wet maep yewa ŋenane biŋek, Kristo Yesu ŋenane Waomze eŋane ra more okan ŋonge, ea ŋine mapokŋon lukeake.
ROM 9:1 Na Kristo wane ŋei, so na isi mi ramaile, na don iwa ramaile, yemo welekatne. Naŋane wetne Asu Koboboineŋo warekaki paki, yaleka ma qelaŋane nolatmaikane, na isi mi ŋidanmaile, don welekatne ea iwa yale,
ROM 9:2 na qom borik detmaile, yemo zok kakapa, Yuda ŋei ŋerep magukopne eŋane qomne wikin nanmaike, tako rakot nae sola bikumne so weŋem sotakne!
ROM 9:3 Eŋane rawe paki, na maine Anutu wane soa bano waketpe paki, Kristo qeliŋkakalane eweke rap.
ROM 9:4 Eŋe Anutuŋo Yuda ŋei ŋerep ma wesake bira onge, eŋane ŋei ŋerep magu. Eŋe eŋine dokoine ebuke, so eŋine qeli ewe zonomine eŋe weneŋ ebonge, eŋe eŋerop tako rakot okangoi, paki ra rokop don ebonge, eŋe bakom mawa mawa wele makoi, eŋe Anutu wane biŋek don ea mawarekoi.
ROM 9:5 Eŋe Yuda ŋosa wili wilikopene ŋetne eŋano ŋine wakongoi, eso eŋane tego ea ŋine Kristo eŋe ŋei sola ma more wakonge. Oŋo yeye kine kine korop qeli so kepe pamaike, ea wane Waom okane wareon waremaike, ea wane Anutu maine bakomine kitokene, naso baŋem naso baŋem! Weleka.
ROM 9:6 Na Anutu wane biŋek don yewa wele mi wakonge, yale mi ramaile, onoka wane Israel magu eŋe koropka Anutu wane maguka mi ma wesakonge.
ROM 9:7 Me Abraham wane ŋosa wili wilikoune eŋe koropka Anutu wane dokoine mi okangoi. Anutuŋo Abraham alakan don iwa yale olatke, “Isak wane doko ŋosakoune edoka, baŋ wakon onbe, geŋane biŋek okanikei.”
ROM 9:8 Don ea wane kine yemo iwa yale, ŋerep medep solaŋoka Abraham wano wakongoi, eŋe Anutu wane ŋerep medep mi okangei, ea wane turuŋine yemo, Anutu wane don ra togoleke, ea wane weleine ŋerep medep wakongoi, ea edoka Abraham wane ŋosa wili wilikoune wele okangoi.
ROM 9:9 Anutu donine iwa yale ra motki pake, “Naso motmaile, yewa bomileki, na baŋ koso zinge sariwe, Sara eŋe medep mane baŋ mayake.”
ROM 9:10 So weku iwaka mida, Rebeka wane gipoletkine ere magaetne wekuka, ŋenane qerakze Isak.
ROM 9:11 Ere nagaetne kotino ŋine wakone, kine kine maine me qotkoine mane mi okanbik paki, nagaetne kotinoka metpik, Anutuŋo Rebeka olale rake,
ROM 9:12 “Medep suaine oŋo ŋole nigatne eŋane qelit qeake.” Anutu eŋe don yale raki, ere baŋ ŋado atiksipo wakongoik, ea wane Anutu wane don wele okaniakane okange.
ROM 9:13 Ea wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, “Na Yakop wane similenange, ŋo Esau wane baune wake.”
ROM 9:14 Ea wane ŋene daleo raikene? Anutu eŋe masi maine mi okanmaike me? Yale Midakaka.
ROM 9:15 Eŋe Mose olale rake, “Na ŋei mane loloŋkawe ra, baŋ loloŋ kakale, so ŋei mane wet pese okan kawe ra, na baŋ wet pese okan kakale.”
ROM 9:16 Ea yemo ŋei wane similane, me urata mamainane mida, yemo Anutu wane wet pese, ea wane.
ROM 9:17 Ea wane Anutu wane papiaŋo Parao iwa yale olatmaike, “Na kine iwa yale wane ge ŋei waom bira gangole, na geŋano zonomne ma qelaŋanbe, ge naŋane zonom yewa sikan onikene, paki eŋet biŋekne ranom sua ariki kepe baŋem ŋei korop eŋe desikei.”
ROM 9:18 Eso ea wane Anutu eŋe ŋei mane loloŋkawe ra, loloŋkayake, paki ŋei mane wetne ma siukewe ra, ma siukeake.
ROM 9:19 Ŋinano ŋine maneŋo baŋ iwa yale nolale rayake, “Kine yale pamaikeo, yemo Anutu eŋe onoka wane ŋei wane sot ea wane detki bori okanmaike? Ŋei maŋo Anutu wane simile ea qe esopkayake?”
ROM 9:20 Kimane, ge maŋo siluŋ Anutu don maine mainge olasikene? Gola qakatakŋo mamaine, eaŋo ŋei gola make, ea mi olale rayake, “Ge onaka wane na iwa yaline neukone?”
ROM 9:21 Ŋei gola ma okanmaine, eŋe qakatak mayakane simileineŋo ramaike, ea wane kop mamaike, paki gola etke qakatak wekuo ŋine ka epuyake, gola mane yemo yeye neninane, ŋo mane yemo yeye yauwinane motkei wane.
ROM 9:22 Kop weku eaka welekatne Anutu eŋe okange. Eŋe eŋine sot osi osiine ea wane kine sikan ongi paki, zonominane kine didiwo maki wakongi, detkaikei wane. Ea wane eŋe siluŋ ŋeiwa sot osi osi okankakoi, eŋe mo mataliongi midakei wano ŋine, ebu seseonge.
ROM 9:23 So eŋe qele ewe zonomine maune papaine, ea yaleka ma wakone ŋenano qakki wake, ŋene wet pese kapkoune, ŋenano ŋine natne eŋe eŋane qeli ewe zonomine maikei wane mo ewekkoi.
ROM 9:24 Eŋe ŋene ŋedan newanŋon okanmaike, Yuda ŋei eŋane keuo ŋineka mida, qelaŋ, Yuda ŋadino gemami, eŋane keueno ŋine weneŋ edora newan ŋonge.
ROM 9:25 Ea wane Hoseaŋo buko iwa yale qeke, “Ŋei ŋerep naŋane biŋek mi gemami, na baŋ edora rakale, ‘Naŋane ŋei ŋerep.’ Ŋei ŋereppa na eŋane mi simin nange, na baŋ edora rakale, ‘Naŋane wasekopne.’
ROM 9:26 So matpa diawao edane rakole, ‘Ŋine naŋane ŋei ŋerep magu midaka,’ yewa eŋe baŋ mat yewaoka edora rakale, ‘Ŋine Anutu gegeinerop eŋane gipon boraso koune.’”
ROM 9:27 So Isaiaŋo Israel eŋane don iwa yale rake, “Israel ŋei ŋerep eŋe sua leuleu paki kiwet mezeno qalak pamaike, yale okangei, ŋo siluŋ etkemdeŋoka baŋ menaŋgei.
ROM 9:28 Waom eŋe baŋ don raki qoeki ikopka kepe baŋem ŋei turuŋine ebon wareake.”
ROM 9:29 Ea yemo Isaiaŋo don mane mikepka iwa yale rake, ea wane kop, “Anutu Togole welaine oŋo doko ŋosa natne qeliŋŋonge ra, yemo ŋene Sodom welaine, qelaŋ ŋei borikine eŋane kop marat kaŋem rap, so ŋene Gomora welaine, qelaŋ ŋei borikine eŋane kop okanŋem rap, so ŋene korop siukŋem rap.”
ROM 9:30 Ea wane ŋene daleo raikene? Iwa yale, qelaŋ ŋei eŋe menage koboe okangei wane mi soringekoi, ŋo mali malipenane ra more, Anutu wano menage koboe okangoi.
ROM 9:31 Pakiso Israel ŋei Anutuŋo ma wesake biraonge, eŋe ra rokop don teweke more, menage koboe Anutu wano okangei wane soringekoi, eŋe ea mi marat kakoi.
ROM 9:32 Eamo onoka wane? Iwa yale wane, eŋe mali malipenane rau paki, ea mi okangoi. Eŋe yaup urata mamaenane ra more okangoi, pakiso eŋe numao wesi pake, yewao kieene lagulok warekoi.
ROM 9:33 Ea wane Isaiaŋo Kristo wane ra more don saeŋine Anutu wane papiao iwa yale ramaike, “Kau, Na Zion kepe yewao wesi mane motmaile, yewao ŋei ŋerep kieene baŋ lagulok warekei, ŋo ŋei mane eŋe detluk kayake, eŋe mi gamu kayake.”
ROM 10:1 Kimakopne, na qomne kotineŋo yemo nae ŋei ŋerep Yuda magukopne eŋe koso Anutuŋo ebuki maine menaŋgei! Ea wane na eŋane Anutu meŋenka okanmaile!
ROM 10:2 Eŋe zok manerop Anutu qelitine qekeiwane sorin ge okanmami wane, na ea kaulukmaile, ŋo Anutu wane kine wele ra wakonmaile, eŋe siluŋ ea wane kine mi detluke okanmami.
ROM 10:3 Eŋe Anutuŋo ŋei koboboine qe eŋino biraon okanmaike, ea wane numaine mi detka lukokanmami, paki eŋe enŋene numa bonepene mane ma wakon okanmami. Eso ea wane eŋe edomka Anutuŋo ŋei koboboine geu eŋino biraon okanmaike, ea wane bano mi ge okanmami.
ROM 10:4 Kristoŋo ra rokop don ea ma sariki maki kutno qoeke, ea wane ŋei mane eŋe Kristo detluk kayake, eŋe sot midaine koboboine Anutu wano birakayake.
ROM 10:5 Iwa yemo ra rokop don teweke more, Anutu wano menage koboboine gege, ea wane Moseŋo iwa yale qeke, “Ŋei mane eŋe ra rokop donŋo daleo okaniakane ramaike, ea koropka okan wareake, eŋe baŋ gege marat kayake.”
ROM 10:6 Ŋo mali malip wane ra more menage, Anuturop koboboine gege ea wane don yemo iwa yale, “Ge goŋomka wetŋoneŋo iwa yale misuk raikene. Maŋo qeliwo wayake?” Ea yemo Kristo ma kesiakane.
ROM 10:7 “Me ge iwa yale misuk raikene, maŋo qei kepe bano kesiake?” Ea yemo Kristo seu seune eŋano ŋine iwenka sayakane.
ROM 10:8 Ea yemo Anutu wane papiao iwa yale wane ramaike, “Anutu wane don yemo osoŋono pamaike, piŋono so koto ŋono pamaike.” Ea yemo mali malip wane don ŋene ra okanmaine, yewa.
ROM 10:9 Ge piŋoneŋo “Yesu eŋe Waom” raikene, so Anutuŋo eŋe seu seuo ŋine ma wirikkaki wisikae wieke, ea wetŋoneŋo detluk kaikeneo, Anutuŋo ge baŋ geuyake,
ROM 10:10 ŋene wetzeŋo eŋe detlukkaŋem paki, menaŋgene, Anutu wano koboine biraŋoniake, ŋene pizeŋo mali malipzane kine ra qelaŋanŋem paki, menaŋgene.
ROM 10:11 Ea wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, “Ŋei mane eŋe Kristo detluk kayake, eŋe gamu mi marat kayake.”
ROM 10:12 Iwa yemo ŋei ŋerep koropzane ramaike, onoka wane iwamo Yuda ŋei so qelaŋ ŋei, Yuda ŋadino gemami, ŋene mapo mapokine mi gemaine, Anutu eŋe ŋei ŋerep korop eŋane Waom weku okanmaike, paki ŋei ŋerep diwawa edo eŋane eŋetine ora zazak okanmami, eŋe manerop mosopon okanmaike.
ROM 10:13 Ea wane Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, ea wane kop, “Ŋei ŋerep maŋo Waom wane eŋetine ora okanmaike, eŋe baŋ menage geake.”
ROM 10:14 Ŋo ŋei ŋerep eŋe mi detluk kaikeiwo, yemo eŋe daleo eŋetine maine orakei? Soe eŋe don kisiine ea mi detpi paki, daleo maine detluk kaikei? So don kisiine ea maneŋo mi ra qelaŋangi, eŋe daleo maine desikei?
ROM 10:15 So don kisi rara ŋei mane mi biraonbi arikeiwo, yemo daleo don kisi maine sua ariake? Anutu wane papiao ea wane iwa yale ramaike, “Donkisi maine kepe baŋem ra qelaŋangei ma sarikei, eŋane kieene yemo wekumane!”
ROM 10:16 Ŋo eŋe siluŋ don maine yewa ŋei ŋerep korop mi dere ma nogankakoi, ea wane don Isaiaŋo iwa yale rake, “Waom, ŋenane don ea maŋo detlukke?”
ROM 10:17 Eso yalinane don maine dereretŋo mali malip waraŋkaki sariake, eso don detmaine, eaŋo yemo Kristo wano ŋine sarimaike.
ROM 10:18 Ŋo siluŋ na qeson maile, ea eŋe welekatne don maine yewa mi detkoi? O, eŋe mo detkoi, ea wane Anutu wane papiaŋo don iwa yale ramaike, “Eŋane aŋa donenane ukatneŋo kepe baŋem korop ari wareke, eŋane donŋo kepe kino ari lotkewareke.”
ROM 10:19 Na koso manerop qeson maile, Israel ŋei ŋerep eŋe don iwa mi detkoi me? Yale mida! Eŋe mo detlukkoi, ea wane Moseŋo alakan iwa yale rake, “Na baŋ ŋei ŋerep yauwine magu wele mida, eŋe ebuwe ŋine eŋe det worik onikei, na baŋ ŋei ŋerep qela qelaŋine ebuwe, ŋei ŋerep korop ŋine busu lelekei.”
ROM 10:20 So Isaiaŋo yemo didiwo ra wakone ramaike, “Na mi zuaŋnane gekoi, edo maratnangoi, naŋane dere qeson mi okangoi, eŋe wakonongole.”
ROM 10:21 Ŋo Israel eŋane yemo iwa yale rake, “Naso kiroroine na meteretkene, aŋa bira wira so don qotkoine mai main ŋei ŋerep, eŋano birakole.”
ROM 11:1 Ea wane Na qesonmaile, Anutuŋo eŋine Yuda ŋei ŋerep magukoune qeliŋ onge me? Ea Midakaka! Na iwa na Israel ŋeika, Abraham wane ŋaboine, Benyamin magu eŋane tego ŋine.
ROM 11:2 Anutuŋo eŋine ŋei ŋerep magukoune mo qei kino ma wesak onge, eŋe mi qeliŋonge, ŋine Anutu wane papiao don sisine mane ramaike, ea mo detmami, Elaiyaŋo Israel eŋane don ra more Anutu iwa yale olatke,
ROM 11:3 “Waom, eŋe geŋane propet kopŋone engu waremami, paki arata ŋone kitopokeu ketke. Na wekumde iwa gemaile, pakimo eŋe nane more nekukei wane ma zezeŋ nanmami.”
ROM 11:4 Raki Anutuŋo don turuŋine daleo mange? “Na ŋei sewen tausen (7, 000) mawaluk one wareonbe, eŋe Anutu isisine Baal wawetene qe more mi meŋenkakoi.”
ROM 11:5 Ukude naso iwa yemo numa weku eaka okanmaike, Anutu eŋe ŋei ŋerep magu ewekine ma wesakonge, onoka wane eŋine wet peseinane okange.
ROM 11:6 Eŋine wet peseinane yale okanonge, urata mamaenane mi okanonge. Anutuŋo ŋei gege mageenane okanonge ra, yemo wet peseine eaŋo wet pese wele mi okangi rap.
ROM 11:7 Pakimo daleo? Israel ŋei eŋe kine kine wele maratkaikei wane zuaŋkakoi, ea mi maratkakoi. Ŋei magu nigatne Anutuŋo ma wesakonge, edoka wele maratkakoi. Ŋo ŋei magu korop, yemo Anutu wane bokawoka desikei wane, ket wetene wonge wareke.
ROM 11:8 Eamo Anutu wane papiao don iwa yale ramaike, ea wane kop, “Anutuŋo wetene ma siukke, dereretene ma wongeke, ea wane eŋe naso iwao deeneŋo pore mi kaikei, me keteneŋo maine mi desikei.”
ROM 11:9 So Dawit ŋo rake, “Eŋe maine ŋara ne metpi, leŋone ebukei, eŋe maine kepo ket rasukei, eŋe maine turuŋine eboniake!
ROM 11:10 Eŋane deene maine pilikeake, paki eŋe maine mi pore kaikei, so romonene ma gulokenom, eŋe ŋibak ŋibak naso baŋem ge arikei.”
ROM 11:11 Na koso qesonmaile, Yuda ŋei popkukoi, yewa eŋe yaup ket enguki midakoi me? Ea Midakaka! Onoka wane eŋe borikine makoi, ea wane mena menaŋŋo qelaŋ ŋei, Yuda ŋadino gemami, eŋano sarike, eaŋo Yuda ŋei ebuki eŋane dere worik okangei wane.
ROM 11:12 Yuda ŋei eŋane borikineŋo kepe baŋem ŋei eŋano miti don wane riwe morian ma wakonge, paki set pelekeneŋo yemo qelaŋ ŋei eŋano miti don wane morian manerop ma wakonge. Yai, ŋo gemage, Yuda ŋei koropka wetene main gekei, yemo riwe morian wele ma yaline baŋ wakoniake!
ROM 11:13 Iwa yemo na qelaŋ ŋei ŋine don ŋidan maile, na qelaŋ ŋei eŋane aposolo gemaile, ea wane na baŋ uratanane batne okangale.
ROM 11:14 Na maine nae weŋem sotakkopne ma ewek onbe, eŋe ŋine urata mayakatne makoi, ea wane bailalaŋine okangei, paki eŋano ŋine natne maine eweke more, menaŋgei.
ROM 11:15 Anutuŋo Yuda ŋei qeliŋ ongi, yewaŋo kepe baŋem ŋei korop ebuki sari Anuturop wet weku okane kima okannagukoi. Anutuŋo gemage, koso Yuda ŋei ebuyakeo, yemo baŋ daleo wakoniake? Ea yemo baŋ seu seuoŋine wisikae gege ea wakoniake?
ROM 11:16 Bret sisine mane lewine Anutu manikeneo, yemo wele korop yewa eamo eŋaneka okanmaike. So eki mane wane ŋodine ea korop Anutu manikeneo, yemo qogine eamo korop eŋaneka okanmaike.
ROM 11:17 Oliwa eki sereo motmole ea wane qogine natne dumene ketke, pakimo oliwa eki mane zikotno ŋine ea wane qogineŋo yewao takotkeki, qelaŋ ŋei eŋe oliwa ekiwa zikotno ŋine yale, wane iwa yemo ŋine zonom so gege kelokine manerop iwa Yuda ŋei eŋerop mamami.
ROM 11:18 Ea wane ŋine eki qogine yale dumene ketkoi, eŋane detpi ketki wawaine misuk okangei. Ŋine daleo maine wawaine okangei? Ŋine yemo eki qogine mane yale, ŋido eki ŋodine mi qesiŋ kamami, eki ŋodineŋo ŋine qesiŋ ŋunmaike.
ROM 11:19 Ŋo ŋine siluŋ baŋ rakei, “Welekatne, ŋo siluŋ eki qogine dumene ketkoi, yemo ŋenane numa maikei wane.”
ROM 11:20 Iwa yemo welekatne, eŋe rutupke biraongi ketkoi, yemo onoka wane mida, eŋe Anutu mi detlukkakoi, ea wane. Ŋo ŋine yemo Anutu detlukkakoi, ea wane eŋane gegeo gemami, ea wane wetŋineŋo wawaine misuk okangei, ea wane turuŋine yemo ŋine kaet ŋuniake.
ROM 11:21 Anutuŋo Yuda ŋei mi seseonge, eŋe eki qogine wele yale, eŋe baŋ seseŋuniake, ŋine yale wetkemami me?
ROM 11:22 Iwao ŋene Anutu wane wet maepine so wet gerepine ea kamaine. Wet gerepinane wele yemo ket qekoi eŋano wakonge, ŋo ŋine yemo sese ŋunge. Ŋine takotke more eŋane wet maepoka gekeiwo, yale okan ŋuniake, ŋo ŋine ea mi okangei, yemo ŋine yaleka baŋ rutupke, biraŋungi ket warekei.
ROM 11:23 So Yuda ŋei eŋane yemo, eŋe mali malip midaine gege, yewa qeliŋka warekeiwo, yemo eŋe baŋ koso ebu more alakan metmeteno yewao takot oniake, onoka wane Anutu eŋe mo eweke more, koso met meteno maine biraoniake.
ROM 11:24 Qelaŋ ŋei ŋine yemo oliwa eki zubaine zikotno ŋine qogine dumene ketke, yale. Pakimo ŋibu more, oliwa eki sereo motmole, yewao takot ŋunge. Yuda ŋei eŋe yemo oliwa ekiwa sereo motmole, yale. Wane ea yemo maine ewekine, Anutu eŋe eki qogine dumene ketke, yewa ma more koso eŋine eki biŋekino takotkewe ra, maine takot keake.
ROM 11:25 Kimakopne, yewa eamo don sane wele, ŋine ŋaŋae more ŋinŋine dereretko kito more, dere siukkei wane rawe detpi. Ea yemo iwa yale, Yuda ŋei eŋane wet togonene yemo maine mida, ŋo ea eŋe yale pawamaŋki, baŋ qelaŋ ŋei zaleene weneŋ Anutu wano sari warekei, Yuda wane wet togonene qoeake.
ROM 11:26 Yale waoken okane more, Israel ŋei korop eŋe baŋ zinge warekei, ea wane Anutu papiao iwa yale ramaike, “Ŋebu ŋebu ŋei baŋ Zion matko ŋine sariake, paki borikine korop Yakop wane ŋabokoune eŋano ŋine ma biraki ari wareake.
ROM 11:27 Na eŋerop siwa siwap baŋ okanikale, paki borikineene ma birawe ari wareake.”
ROM 11:28 Yuda ŋei eŋe qelaŋ ŋei ŋinane rau paki, Anutu wane ŋabakoune okangoi, onoka wane eŋe don maine ea qeliŋgoi, ea wane. Ŋo siluŋ onoka wane Anutu eŋine wet bonepinane eŋe eŋine kimakoune okangoi, yemo aso ŋabo kopene eŋane raki paki, yale okanonge.
ROM 11:29 Anutu eŋe ŋei mane ma wakonka more, mosop kayakane raki paki, wetine main qein mi okan okanmaike.
ROM 11:30 Ŋo qelaŋ ŋei ŋine yemo alakanka Anutu aŋaine birakoi, wane ukude yemo ŋine Anutu wano ŋine riwe morian makoi, yemo onoka wane Yuda ŋei eŋe Anutu aŋaine birau paki, wet togon okangoi, ea wane.
ROM 11:31 Numa weku eaka, onoka wane ŋine qom pese maratkakoi, ŋo Yuda ŋei eŋe yemo iwa Anutu aŋaine biramami, yemo eŋe yaleka Anutu wane qom pese maine maikei wane, yale okangoi.
ROM 11:32 Anutu eŋe ŋei korop aŋa bira wira okangei wane, ma togole onge, yemo qom pese korop eŋe sikan oniakane, yale okange.
ROM 11:33 Yai, Anutu wane morian i zok manerop kakapa! Dereretine so wet dereretine namuŋine i zok qeirop! Maŋo eŋane wetinane kine maine ra qelaŋaniake? Maŋo eŋane numa kine kineinane kine maine desiake?
ROM 11:34 Ea wane Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike. “Maŋo Waom wet dereretinane kine detmaike? Maŋo ewekki paki don numa maniake?
ROM 11:35 Maŋo yeye mane mo eŋe mange, wane eŋe koso turuŋine mainge qolekayake?”
ROM 11:36 Yeye kine kine korop oŋo ma wakon wareke, so yeye kine kine korop eŋano ŋine sari waremaike, so eŋaneka okan waremaike. Anutu wano yemo kibi qelaŋanŋo naso baŋem payake banine! Weleka.
ROM 12:1 Ea wane kimakopne, onoka wane Anutu wane qom pesek kakapa ŋenano pamaike, ea wane na wet qelot don iwa ŋine ŋidanbe, ŋine wet solaŋine gege wane ra more seukeakane detpi paki solaŋine gege ea Anutu sunka manbi, eŋane qelit qeki kaki menageake. Iwa yemo bakom kito kito weleŋine maine okankaikei.
ROM 12:2 Gege mageŋineŋo kepe iwao ŋei miti midaine gemami, eŋane tanik misuk gekei. Siluŋ Anutu detkau, oŋo kotoŋino don saŋep okanŋungi, wet dereretŋine mainge lukkei. Pakimo ŋine maine ewekeu paki, Anutu wane masi ea detkakei, masi maine, so masi ea Anutu eŋe siminka okanmaike, so masi ea koboboine.
ROM 12:3 So onoka wane mida, Anutu wane bakom lewine midaine na ninge, ea wane na ŋine korop ŋidanbe, ŋine ŋinŋinane detpi, misuk wawaine okaniake. Ea wane turuŋine yemo wetŋine makesikei, paki wet bonep bonep Anutuŋo mali malip darap ŋibonge, ea wane kopko kineŋine ma wesake det nagukei.
ROM 12:4 Ŋene kebaŋze weku yewao piwitne piwitne koune yemo loutne. Piwitne loutne iwa eŋe urata kine mane kine mane ma okanmami.
ROM 12:5 Yalewaka, ŋene ŋei ŋerep loutne, kebaŋze yemo Kristo wano qeturaŋŋem weku lelemaike. So ŋene korop mane ŋo mane qeturaŋ wareŋem piwitne piwitne eaŋo kebaŋ weku yale okanmaike.
ROM 12:6 Anutu eŋe ŋenane wetine suaine pake, ea wane eŋe dereret kine kine ŋebonge, eaŋo eŋine bakom okanmaike. Ea wane ŋene Anutu wane don kisi raikenane, bakomine okanŋongeo, yemo ŋene mali malipze magemaine, ea wane rokopko raikene.
ROM 12:7 Qelit qeqe wane zonom pa ŋebonmaikeo, ŋene qelit qekene. Kito eda edan wane zonom pa ŋebon maikeo, ŋene kito edanikene.
ROM 12:8 Ŋei ŋerep natne edan ma togole onikenane zonom pa ŋebonmaikeo, ŋene yale okan onikene. Mane eŋe ŋei natne kito qesiŋ okan oniakane wetke mage maikeo, yemo yabonka paki qesiŋ oniake. Mane eŋe ŋetne geakane ra mangiwo, yemo eŋe urata togogole mayake. Mane eŋe mauluk mauluk urata mayakeŋo, yemo eŋe wet peseko mayake.
ROM 12:9 Kima mauluk onbe rau paki, solaŋoka misuk wet maep korop maulukongei. Masi tanik borikine ea ŋadekkaikei, tanik manik maine ea yemo malilipka gekei.
ROM 12:10 Ŋine wet maep gere werep okan nagu more, Kristo wano kima kima okanikei, paki ewe kito kito okan nagukei wane sori soringo okanikei.
ROM 12:11 Urata togogole maikei, paki bau wawa misuk okanikei. Wet solaŋine koropŋo Waom qelitine qekei.
ROM 12:12 Tomaka gege eaŋo wareŋungi, wet peseko gekei, paki wikile qom boriko geu paki, meŋe meŋen urata naso baŋem ma arikei.
ROM 12:13 Kimakop ŋine aboŋ midaine gemami eŋe ŋinano ŋine aboŋ natne ebonikei, so ŋei lobo sariu, ŋine matŋine lalage ebonikei.
ROM 12:14 Anutu olatpi ŋingu kito okanikei, ŋei yewa mosop oniake, o, olatpi mosop oniake, misuk soa oniake.
ROM 12:15 Wet pese okanbi, ŋine qesiŋ one eŋerop wet pese okanikei, arokeu, ŋine ŋei yewa qesiŋone eŋerop arokkei.
ROM 12:16 Ŋinŋinane ŋunmaike, kop yalewaka ŋei kimakop ŋine eŋane ŋuniake. Ŋinŋinane detpi misuk wawaine okaniake, ketkele eŋerop kima okane more, urata maikei.
ROM 12:17 Ŋei mane eŋe masi borikine okanŋungi, ŋine turuŋine masi borikineka misuk okan kaikei. Ŋei edo detpi masi maine okaniake, eaka eŋane kaitko okangei.
ROM 12:18 Yeye kine kine korop oka okan wane kop okanmaike, eaka okane more, ŋei korop eŋerop kima okane peamgo gekei.
ROM 12:19 Kimakopne, ŋine masi borikine okan ŋunbi, ŋidomka turuŋine misuk mapokkei. Ea okangei wane turuŋine yemo qeligeu, Anutu busuineŋo ea makokeake, ea wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike, “Sot mako makok yemo noŋo makokkale, noŋo baŋ turuŋine mainge ebonikale, Waomŋo ramaike.”
ROM 12:20 Ea wane turuŋine yemo Anutu wane papiao iwa yale ramaike, “Geŋane ŋabaŋone eŋe ŋara wane seukki, ŋara gumekaikene, doku wane qomine sererekki, doku mannom neake, yale okane more, baŋ ŋaba ea gamu suaine mayake.”
ROM 12:21 Borikineŋo detkanom ge misuk yuan ganiake, ea wane turuŋine yemo masi maine so koboboine eaŋo borikine yuankaikene.
ROM 13:1 Ŋei korop eŋe kepe ware ware eŋane bango geu paki, aŋaene tewekkei. Onokawane kepe ware ware ea Anutu midaine mi wakonge. Kepe ware ware urata mama, eamo Anutuŋo ma wakone, ea motke.
ROM 13:2 Ea wane ŋei mane eŋe kepe ware ware eŋane don qeki paki, Anutu wane don weneŋ qeake, ŋei mane yale okaniake, eŋe ea wane turuŋine mama ea maki kutino wayake.
ROM 13:3 Ŋei tanik manik maine ma okanmami, eŋe ware ware eŋane mi kaeton okanmaike, ŋei borikine ma okanmami, edoka kaeton okanmaike. Ge ware ware wawaine gemami, eŋane kaetŋone midaine gekenane ganmaike me? Ea wane ge tanik maineka okannom, eŋe baŋ mawalak ganiake.
ROM 13:4 Eŋe Anutu wane qelit ŋei, geŋone menage gekenane urataŋone mamaike. Ŋo ge borikene makeneo, yemo ge eŋane kaetganiake, onoka wane eŋane borikinane turuŋine giniakane zonom yemo welekatne. Eŋe Anutu wane qelit ŋei, ea wane eŋe Anutu wane busu yewa teweke ma geki paki, ŋei borikine ma okanmami, eŋe turuŋine ebon okanmaike.
ROM 13:5 Ea wane, ŋine ŋei wawaine eŋane aŋaene tewekkei, Anutuŋo busuinane turuŋine ŋiboniake, ea waneka mida, ŋinŋine wetŋineŋo ŋidaniake, ea teweke okanikei.
ROM 13:6 Kine weku ea waneka ŋine yaleka takis mot okanmami, onokawane kepe ware ware eŋe Anutuŋo ware ware urata makei wane ra ebongone, eŋe urataene ma okanmami.
ROM 13:7 Ea wane ŋine qoleonbi, eŋane biŋek onokaka magemami, ea takis qoleongei wane raraine, eŋe takis qoleonbi, ewe kito kito wane, eŋe eweene kitokei, bakom kito kito eŋe korop bakomene kitokei.
ROM 13:8 Ŋei mane wano ŋine sota misuk okanikei, sota weku okanikei, yemo ŋine ŋidomka wet waep okan nagukei. Mane eŋe ŋei kimaine wet waep okan kayake, eŋe Mose wane ra rokop don korop ea tewekeake.
ROM 13:9 Ra rokop donŋo iwa yale ramaike, “Zokit misuk kitasikene, ŋei misuk qenom seukeake, kobu misuk makene, ŋei mane wane toran aboŋinane qomŋone misuk riweake,” don iwa korop, so don natne yewaŋo qepotkeki, ra rokop don weku okanmaike, yemo iwa yale, “Geŋonane simile ganmaike, yale waka ŋei kimaŋonane simile ganiake.”
ROM 13:10 Mane eŋe ŋei kimaine wet waep okan kayake, eŋe tanik worik mane mi okankayake. Wet maep okankayake, oŋo yemo ra rokop don korop tewekwareake.
ROM 13:11 Iwa ŋine okangei wane ramaile, yemo onoka wane mida, ma naso okanmaike, ea ŋine mo detmami. Ŋine kuluo ŋine wisikae wiekei wane naso naso mo kapele sarimaike. Ŋene musenka don maine detlukkone, yewao Anutuŋo baŋ ŋebuki menaŋgenane naso weti kiroine pake, wane iwa yemo mo osop osop bomile sarimaike.
ROM 13:12 Goiŋ mo mida leleakane okangimo, kaiwe mo sirikeakane okanmaike. Ea wane ŋine panaman wane aboŋ ea qeligeŋem paki, tebe ŋoroŋ qelaŋango yaku yaku ea ma wie magekei.
ROM 13:13 Ŋene ŋedomka numaze mauluke more, ŋei kaiwe qelaŋano gemami, eŋe yale gekene. Ŋene wawaine, me doku togole ne qelaŋ qeqe ea mi okanikene, wenip yau yaup, me bailalaŋ mado madoŋine mi okanikene, kawali qeqe, me lia liak mi okanikene.
ROM 13:14 Ŋo Waom Yesu Kristo wano ŋine kawali wane aboŋ eaŋo takotŋine okangi ma okorakei, paki solaŋinane dereret borikine ea wane simile misuk desikei.
ROM 14:1 Ŋei mane mali malipine pelekakatne keu ŋino geake, eŋeka kima okan kaikei, ŋo dereretine yeye natne ea wanemo misuk aŋa sorin okankaikei.
ROM 14:2 Ŋei weku wane mali malipŋo raki, eŋe ŋara kine mane kine mane nemaike, ŋo ŋeiwa mali malipine pelekakatne, eŋe yemo zagukka weku ne okanmaike.
ROM 14:3 Ŋei mane yeye kine kine yaup qazaŋ neake, ŋo ŋeiwa titiinerop okane more zagukka neake, eŋane mi detki kesiake. Paki ŋeiwa zagukka weku ne okanmaike, oŋo ŋeiwa yeye kine kine yaup qazaŋ ne okanmaike, eŋane mi detki boriki kineine rapokeake. Onoka wane Anutuŋoka ŋei ea mo weneŋ make so koboboine birakake, ea wane.
ROM 14:4 Ge maŋo, ŋei mane wane qelit medep wane miti ma gegeinane kine raikene? Ea yemo eŋine Suaineineŋo desiake, eŋe maine ma togole ma okorayake, me peleke qeligeake. So eŋe baŋ ma togole ma okorayake, onoka wane Waomŋo eŋe qesiŋkaki togole okorayake.
ROM 14:5 Ŋei maneŋo wetke rayake, kaiwe mane eaŋo wele, ŋo natne yemo kaiwe yauwine. Raki ŋei maneŋo wetke rayake, kaiwe ea, korop kopene weku, soda peada mida. Ŋei wet bonep bonep detlukeu paki, maine rau rap.
ROM 14:6 Ŋei mane eŋe kaiwe mane wane detki wawaine okaniake, eŋe Waom ewino kitoki paki okaniake. Ŋo mane eŋe yeye kine kine yaup qazaŋ neake, eŋe Waom ewino kitoki paki okaniake, onoka wane eŋe ŋara wane Anutu bakomine kitomaike. Mane eŋe yeye kine kine yaup qazaŋ neakane walukmaike, eŋe Waom ewino kitoki paki okanmaike, paki eŋe Anutu bakomine kitomaike.
ROM 14:7 Ŋenano ŋine maneŋo eŋineneka weku mi gemaike, ŋenano ŋine maneŋo eŋineneka weku mi seukmaike.
ROM 14:8 Ŋene gege gemaine, yemo Waom wane gemaine, so ŋene seu seu seukmaine, ea Waom wane seukmaine, Ŋene gemaine me seukmaine, ea, yemo Waom wane ka okanmaine.
ROM 14:9 Kristo eŋe seukke paki koso wisikae wieke, yemo eŋe wisikaune so seu seune ŋenane Waom okaniakane.
ROM 14:10 Ge, pakimo ge onoka wane kimaŋonane kine wakoniakane dongo birakamaine? So ge, onoka wane ge kimaŋonane detnom ketkele okanmaike? Ŋene korop baŋ Anutu wane kaitko okoraŋem, eŋe kineze mawakoniake.
ROM 14:11 Ea wane Anutu wane Papiao iwa yale ramaike, “Waomŋo ramaike, na gege kine welaine, ŋei korop naŋane kaitko wawetene qekei, so ŋei korop eŋe baŋ naŋane Anutu raikei.”
ROM 14:12 Ea wane korop ŋenano ŋineŋo baŋ weku weku gege magezane kine rapoke Anutu olasikene.
ROM 14:13 Ea wane ŋene ŋedomka kine rapo rapok eamo mi okanikene. Ea wane turuŋine yemo ge iwa yale maine okannom rap. Yeye mane okannom eaŋo kimaŋone mapapkaki mi rasuyake, me waraŋkaki borikine mi mayake.
ROM 14:14 Na Waom Yesurop gemaile, eaŋo kine nolatki detlukmaile, yemo ŋara kine kine mane oŋomka diinerop mi okanmaike. Ŋo ŋei mane eŋe kine kine iwa qazaŋ ne more dirop okanikene, yale detlukki paki siluŋ neake, eŋe welekatne ŋei ea eŋano dirop okaniake.
ROM 14:15 Ŋo ge kimaŋonane wetne matali kamaine, yemo onoka wane ge kine kine nemaine eaŋo, ea wane ge koso wet waep numao mi gesoke okoramaine. Ge ŋara nekene eaŋo, ŋeiwa Kristoŋo eŋane ra seukke, eŋane wetine mi matali kayake!
ROM 14:16 Ŋine yeye wele ma gemami, ea ŋei natneŋo don wele ea, qotkoine orakeiwane warekau paki ma gekei.
ROM 14:17 Ŋara nemaine so doku nemaine, eaŋo Anutu wane gege togon numa so gege ea wane wele mi okanmaike, Midakaka. Wele yemo koboboine, peam, so oi bakom, ea Asu Koboboineŋo ŋebonmaike.
ROM 14:18 So ŋei mane eŋe Kristo wane urata numa yewaokengo okora mamaike, yemo eŋe Anutuŋo ŋei ea wane kine detki siminkayake, so ŋeiŋo weneŋ eŋane masi kau paki, siminonikei.
ROM 14:19 Ea wane ŋene tanik manik maine waraŋ kaki, peam sari okanmaike, so kito qesiŋ okan nagukenane, ma togoleŋon okanmaike, ea wane korop naso baŋem wetze eaka more gekene.
ROM 14:20 Onoka wane ge ŋara wane ranom paki, Anutu wane urata misuk matalikene. Ŋara korop ea maine nenineka, ŋo na siluŋ ŋara mane newe pakiso, ŋei kimane ka detki, wetine boriake, na wet masuik urata mamaile, so naŋane masi ea mi kopkemaike
ROM 14:21 Masi maine okanikenane yemo ge soep mi nekene, walukkene, wain mi nekene, me kine kine natne okannom, yewaŋo maki kimaŋone baŋ rasuyake, ea misuk maikene.
ROM 14:22 Ea wane ge mali malipŋone ea magekenane detmaine, yemo Anutu wane kaitko magenom, geŋonoka payake. Ŋei mane eŋe yeye mane wane detki maine okangi, wetineŋo qeguŋ maguŋ mi okangi maineka mamaike, eŋe wet pese detmaike!
ROM 14:23 Ŋo eŋe kine kine ne okanmaike, ea wane wet etkeka okaniakeo, eŋe koso kine kine ea neki, Anutuŋo detkaki sot korop okanmaike, onoka wane eŋe mali malip kutno ea mo okanmaike ea wane. So yeye kine kine natne mali malip kutno mo okan maine ea yemo borikine okanmaike.
ROM 15:1 Ŋene mali malipze togole pamaike, ŋedo ŋei zonomene midaine set pelek gemami, eŋe qesiŋ one, umatene teweke kau bisi ebukene. Ŋene ŋenzaneka simileze misuk desikene.
ROM 15:2 Ea wane turuŋine yemo ŋene bonep bonep kimakopze eŋane dereret ge more, gegeene menageakane, so mitiwo togoleu, mali malipene suayakane mapik onikene.
ROM 15:3 Kristo eŋe eninaneka simileine mi detke. Eŋinaneka desiakane turuŋine yemo Anutu wane papiao don mane iwa yale ramaike, ea wane kop okange, “Anutu, ŋetko liko liko okangangoi, ŋeiwa yewa eŋane ŋetko liko liko, eaŋo naŋane kutŋo wamaike.”
ROM 15:4 Don kine kine korop Anutu wane papia mo qewarekoi, eŋe ea qekoi yemo ŋene miti wane kine kito ŋedangi detlukkenane. Paki eaŋo ma togoleŋone more, ma ewek ŋongi, kine kine biŋek qe ŋebonge, ea wane dereret gekenane, qekoi.
ROM 15:5 So Anutu eŋe ma togole ma togole, so ma ewek ma ewek welaine, oŋo maine qesiŋŋungi, ŋine Yesu Kristo wane rokopko, wet dereret weku motpi paki gekei,
ROM 15:6 paki ŋine korop maine aŋa weku qeturageu paki, Anutu so Waomze Yesu Kristo wane Magaine bakomine kitokei.
ROM 15:7 Ea wane ŋine wetŋineŋo mali malip okan nagu gekei, Kristo eŋe yaleka Anutu wane qeli ewe zonom qelaŋan wakoniakane ŋine ŋibuke.
ROM 15:8 Na ŋidanmaile, yemo onoka wane Kristoŋo Yuda ŋei eŋane qelit ŋei okangi, eaŋo kine qeki wakonmaike, yemo Anutu eŋe qom pese welaine, paki, eŋe Anutuŋo aso ŋabo biŋek don edange, ea ma togoleki, wele wakoniakane, yale okange.
ROM 15:9 So eŋe yaleka qelaŋ ŋei mapikongi, Anutu qom borikinane bakomine kitokei wane, yale okange. Ea wane Anutu wane papiao don qekoi, eaŋo iwa yale ramaike, “Eso ea wane na baŋ qelaŋ eŋane keueno geŋane bakom kitokale, na baŋ eŋet kito geŋane eŋetŋone mawa ganikale.”
ROM 15:10 Koso mane iwa yale ramaike, “Batne okanbi, qelaŋ ŋei ŋine, Anutu wane ŋei ŋerep Yuda magu eŋerop!”
ROM 15:11 So mane iwa yale, “Waom mawakau, qelaŋ ŋei korop, eŋe mawakau, ŋei ŋerep korop!”
ROM 15:12 So Isaiaŋo koso ramaike, “Yese wane komine mane baŋ sariake, eŋe baŋ ŋei waom birakaki, qelaŋ ŋei wareoniake, paki eŋe baŋ wetene eŋano more gekei.”
ROM 15:13 Anutu dereret wane namuŋ, oŋo eŋe detlukka gekeiwane kotoŋino oi bakom so so wet pese, maine qewatŋuniake. Paki Asu Koboboinane zonomŋo baŋ dereretŋine ma togoleki takotke sua ariake.
ROM 15:14 Kimakopne, na noŋom wetneŋo mo more, kineŋine detwaremaile, ŋinano mauluk maulukŋo watke pamaike, ŋine dereretŋo korop qewat ŋunge, ea wane ŋine ŋidomka maine ewekeu paki, kito alat nagukei.
ROM 15:15 Ŋo siluŋ kibi iwa meŋino kito rakake qemaile, yemo miti wane wetke ŋibone more, wet qelot okan ŋunmaile. Na wet qelot okan ŋunmaile, yemo onoka wane Anutuŋo miti urata ea makalane more ninge.
ROM 15:16 Ea wane na Kristo Yesu wane qelit ŋei gewe paki, qelaŋ ŋei eŋane urata mamaile. Na pris yale Anutu wano ŋine miti don maine ea ra qelaŋane edanmaile, yemo qelaŋ ŋei eŋe maine bakom yale okanbi, Asu Koboboineŋo ebuki koboeu, Anutu wano bakom yale biraongi, ongi menageake.
ROM 15:17 Ea wane na Kristo Yesurop weneŋ urata mamaile, ea wane na maine Anutu wane urata mamaile, ea wane detpe, wawaine okaniake.
ROM 15:18 Na yeye kine kine natne ea wane don mi raikale, midaka. Na kine kine weku ea wane donka raikale, yemo Kristoŋo na qesiŋnangi, noŋo qelaŋ ŋei iwenonbe, eŋe Anutu wane miti don dere tewekkei wane, na aŋaneŋo so meteneŋo urata makole.
ROM 15:19 Asu zonom ningi paki, na masi togole kine mane kine mane ma more yale zonom gorop gekole. Pakiso na kieke Yerusalem kepeo ŋine Kristo wane don maine ea kepe lolike ra sua ari magewe Ilirikum rokopkeke.
ROM 15:20 Naŋane urata yemo naso baŋem miti don maine ea ra suawe mat natne Kristo wane don kisi mi det okangoi, edo desikei. Eso yale okane mo, ŋei natne edo urata wele nago nagon matokoi, yewao mi makalane nan okanmaike.
ROM 15:21 Yale okanbe Anutu wane Papiaŋo don mane iwa yale ramaike, ea wane kop okanmaike, “Ŋei yewa eŋe eŋane don kisi mane mi rau detkoi, eŋe baŋ kaikei, so yewa eŋe mi detkoi, ŋo baŋ kine detlukkei.”
ROM 15:22 Kine ea wane, na atak loutne ŋinano sarikalane okanbe luknangi met okanmaile.
ROM 15:23 Na koma loutne ŋinano sari ŋunikalane zok nange, wane ukude iwa yemo kepe iwao uratane mo korop qoe waremaike.
ROM 15:24 Na mo ŋinano ari ea okanikalane iwa wetkemaile. Na eaka sari ŋune mo koso numane leleki Spain kepeo arikole, na ŋinano lotke marat ŋunbe, mere wetne peseki, ea wane ŋadino ŋido qesiŋ nanbi, yewa arikale.
ROM 15:25 Naso iwa yemo Anutu wane ŋei ŋerep yewa gemami, eŋane qelit qe more qesiŋ onikalane, Yerusalem matko arikalane okanmaile.
ROM 15:26 Makedonia so Akaia doku tau tau magu eŋe Yerusalem matko ŋine Anutu wane ŋei magu eŋane keuo ŋine aboŋene midaine gemami, eŋe kito qesiŋ okanone more, bakom more ebonikeiwane, done mo au ma togolekoi.
ROM 15:27 Eŋe edomka ea okangei wane ongi okanbi menaŋge. Ŋo siluŋ eŋe sotaene pake, ea wane eŋe aboŋene midaine yewa qesiŋongoi, Yuda ŋei eŋe kotoenane morian yewa qelaŋ ŋei eŋerop mapoke ama nagukoi, eso ea wane qelaŋ ŋei eŋe yaleka solaenane morian yewa Yuda ŋei eŋerop maine mapoke ama naguwi menageake.
ROM 15:28 Na urata iwa ma warewe qoe wareake. Paki na kaikale, eŋe wesi suaine eŋane ra qeturaŋgoi, ea wele mo maine wakonmaike, yemo na urata ea mo koboine meteeno mosikale, na Spain arikalane yemo na numane eaka sari ŋunemo, baŋ arikale.
ROM 15:29 Na ŋinano sarikale, ea yemo na mo detmaile, na Kristo wano ŋine mosop kelarop wat watko yewarop ma sarikale.
ROM 15:30 Kimakopne, na Waomze Yesu Kristo wane so Asuŋo wet waep ŋibon okanmaike, ea wane wet qelot ŋidanbe. Ŋine naŋano takotkeu paki, Anutu meŋenka more, naŋane gege uratanane mapik nanikei.
ROM 15:31 Mapiknane meŋenkau, Anutuŋo Yuda kepeo ŋei ŋei mali malipene midaine eŋane meto maineka warenaniake, paki na Yerusalem matko ŋine Anutu wane ŋei ŋerep magu yewa gemami, eŋane wet pese wane bakom ebonbe, eŋe maine maikei, ea meŋenkaikei.
ROM 15:32 Ea wane Anutuŋo detki maine okaniakeo yemo Na baŋ wet peserop ŋinano sarikale, paki ŋinerop metpe wet solane peseake.
ROM 15:33 Anutu, ŋenane peam wane welaine, oŋo ŋinerop korop ge wareake. Weleka.
ROM 16:1 Na kiaroze Pebe, eŋe Senkria doku tau tau magu mapikone gemaike, eŋane ŋidanmaile.
ROM 16:2 Eŋe u lotkeki, ŋine Waom wane ra more Anutu wane ŋei ŋerep gemami, ea wane eŋe ma more ma suatkaikei, so eŋe ŋido qesiŋ kaikei wane ŋaŋaeki, ŋine zonom natne maine qesiŋkaikei. Onoka wane ŋerep ea eŋe ŋei ŋerep loutne kima maine okanonge, so na yaleka okannange.
ROM 16:3 Na oi bakom okanbe paki don motpe Prisila so Akwila, urata ŋei kimatkene, Kristo Yesu wane urata mapiknan okanmamik, erano arimaike ea etanbi.
ROM 16:4 Ere naŋane ra more gege etne qaisik kakoik, ea wane na erane wet menaŋ detore gemaile, so noŋoka weku Midakaka, qelago ŋine doku tau tau magu korop eŋe weneŋ erane wet menaŋ detotmami.
ROM 16:5 Oi bakomne ea yaleka doku tau tau magu, erane matko lewaŋ okanmami, eŋano weneŋ motpe arimaike, ea weneŋ edangei. Oi bakomne motpe kima maepne Epainetus eŋano arimaike, ŋei weku eŋe Asia provins ea ŋine, oŋo lewine Kristo detlukkake.
ROM 16:6 Oi bakomne motpe Maria wano arimaike, eŋe ŋinane urata togole zok make.
ROM 16:7 Andronikus so Yunias erano oi bakomne motpe arimaike, Yuda ŋei agotkene, ere mulap urumgo narop weneŋ metkoi, ere aposolo eŋane keueno eŋetetne pamaike, so eto alakane Kristo wane miti don detkoik, na erane ŋadeetno detkole.
ROM 16:8 Naŋane oi bakomne motpe Ampliatus wano arimaike, naŋane kimamaepne, Waom wano tako rakotse pamaike.
ROM 16:9 Oi bakomne motpe Urbanus wane arimaike, ŋenane urata ŋei kimaze, Kristo wane uratao mapiknagukone, so Stakis, kima maepne, eŋano weneŋ motmaile
ROM 16:10 Apeles wano oi bakomne weneŋ motmaile, eŋe Kristo wane ŋei wele ea wane welaine mo wakonge. Oi bakom ne motpe Aristobulus wane rem qiekoune eŋano arimaike.
ROM 16:11 Herodion wano oi bakomne motpe arimaike, eŋe Yuda ŋei kimane, so miti dereret kimakopne Narsisos wane rem qiekoune eŋane weneŋ motmaile.
ROM 16:12 Naŋane oi bakomne motpe Tripina so Triposa erano arimaike, ere Waom wane urata togole mamamik, so kima maepne Persis, eŋe Waom wane urata zok manerop make, eŋano weneŋ motmaile.
ROM 16:13 Na oi bakomne motpe Rupus wano arimaike, eŋe ŋei maine, Waom wane urata mauluke maki paki, ea mogare ge okanmaike. So eŋane nagaine, eŋe na eŋine gipole yale bororom okannange.
ROM 16:14 Na oi bakomne motpe Asinkritus, Plegon, Hermes Patrobas, Hermas, so doku tau tau magu natne korop kimakopene eŋerop gemami eŋano arimaike.
ROM 16:15 Pilologus, so Yulia, Nereus so kiarine, Olimpas so Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋerop weneŋ korop gemami, ŋinane oi bakomne motpe sarimaike.
ROM 16:16 Kima gege wane oi bakom eaŋo lulu zam zam okan nagukei. Kristo wane doku tau tau magu korop gemami edo oi bakomene korop ŋinano motpi sari waremaike.
ROM 16:17 Kimakopne, na qebin ŋunmaile, ŋine ŋei natne ŋinano qepok mapok don okanbi, ŋinano pori porip wakoniake, so ŋei natne mali malipene ma qororoŋgei, ŋei yewa eŋane diam seleleine maikei, eŋe miti don kito ŋibongoi, yewa ŋabakau paki, wetŋine mau siukeakane, eŋe kakakone kaet arikei.
ROM 16:18 Ŋei natne masi tanik yaline ma okanmami, eŋe Kristo ŋenane Waomze eŋane qelitine mi qe okanmami, eŋe enŋene solaenane simile ea mogat okanmami. Eŋe donene kelo kelok simile teine raulukeu paki, kelok more, ŋei maine isione eŋane dereretene ma siuk okanmami.
ROM 16:19 Miti don dere tewek maine okanmami, ea wane kisiine ea matko matko ariki, ŋei ŋerep koropŋo detwarekoi, ea wane na ŋinane wet pese zok detmaile. Na ŋido dereret korop okane more, kine kine maine ea wane qomŋine ewekeake, ŋo kine kine borikine ea wanemo qomŋine umareake, ea misuk desikei.
ROM 16:20 Paki Anutu ŋenane peamzane welaine, oŋo mi azoŋgi Satan baŋ ŋinane kieŋinane bango ra pelekki kesiake. Waomze Yesu Kristo wane mosopŋo ŋinano payake.
ROM 16:21 Timoti, naŋane urata ŋei kimane, eŋe oi bakomine ŋinano motki sarimaike, so Lusius, Yason, so Sosipater, Yuda ŋei agokopne, eŋe yaleka oi bakomene ŋinano motpi sarimaike.
ROM 16:22 Na Tertius, kibi iwa Paulo wane aŋao ŋine detpe paki, qemaileŋo doku tau tau oi bakom okanŋune more ŋibonmaile.
ROM 16:23 Naŋane ware ware Gaius, eŋane matko doku tau tau magu eŋe lewaŋ okanmami, eŋe oi bakom okan ŋune more motki sarimaike. Erastus, mat suaine wane wesi mato matok, so ŋenane kimaze Kuartus, ere oi bakometne more ŋebonmamik.
ROM 16:24 Waomze Yesu Kristo wane mosopŋo korop ŋinano pawareake. Weleka.
ROM 16:25 Ŋene Anutu eŋetine ora mawakaŋem! Eŋe qesiŋŋune more ma togoleŋungi mali malipŋino qesoke togole okoramami, miti don maine ŋidangole, ea wane kopko, don kisi yemo Yesu Kristo wane, so ea yemo don sane wele, ea mokaka kine motkeki, naso kiroroine pa sarike,
ROM 16:26 wane ukude yemo don sane wele, yewa mo propet edo qe more didiwo ma qelaŋane motkoi pamaike, paki gege togon Anutu donine rake, ea wane rokopko raŋem sua ariki, kepe baŋem ŋei ŋerep magune magune ge arimami, eŋe korop detwarekoi, ea wane eŋe korop maine detluk kaikei, so tewekkei.
ROM 16:27 Anutu eŋe weku, eŋe eŋineka dereret korop. Eŋano Yesu Kristo wane ra more bakom kito mawakaikene, naso baŋem naso baŋem! Weleka.
1CO 1:1 Paulo, na Kristo Yesu wane aposolo, Anutuŋo noraki paki biranange, na so kimaze Sostenes,
1CO 1:2 ŋeto kibi iwa Anutu wane doku tau tau magu Korinti gemami, ŋinane qemaite, ŋine korop Anutu wane ŋei ŋerep koboboine ŋidorake, ŋine eŋane biŋek okane Kristo Yesurop weneŋ gemami, ŋine so ŋei ŋerep korop yeo yeo ge arimami, eŋe bakomine kito okanmami, Waomze Yesu Kristo, eŋane waom so ŋenane weneŋ.
1CO 1:3 Anutu ŋenane Magaze, so Waomze Yesu Kristo eŋano ŋine wet pesek so peamŋo ŋinano pa wareake.
1CO 1:4 Na, naso baŋem ŋinane rawe paki Anutu ewine kito okanmaile, onoka wane Anutu eŋe Yesu Kristo wane raki paki wet pesek ŋibonge eawane.
1CO 1:5 Ŋine Kristo Yesurop weneŋ qeturaŋ nagukoi, yewao ŋine yeye kine kine korop ea wane morianine maratka warekoi. Eamo don kine kine raikei wane numaine so dereret kine kine marat kaikei wane numaine korop.
1CO 1:6 Eso Kristo wane don ŋidangone, ea yaleka ŋinane koto ŋino ketki togogole malip kakoi.
1CO 1:7 Ea wane ŋine Waomze Yesu Kristo sari didiwo lotkeake ea wane tomaka geu paki koto ŋinane morian wane mane mi ŋaŋaekei, midakaka.
1CO 1:8 Yesu Kristo oŋom baŋ ma togole ŋungi ŋine togogole ge mageu naso ŋine qoeki, sot midaine okorakei, Waomze Yesu Kristo wane naso yewao, so
1CO 1:9 Anutu wet peseinane detluk kaikene, oŋo ŋidora newan ŋunge, yemo eŋine Gipole Yesu Kristo, ŋenane Waom, eŋerop wet weku qeturage gekei wane.
1CO 1:10 Kimakopne, na Waomze Yesu Kristo wane eŋetko wet qelot don ŋidanmaile, eawane ŋine korop wet weku okane don raikei, yale okanbi keu ŋino wiri wiri mi wakoniake. Ŋine korop qeturageu dereret ŋine wekuka payake, so wet weku okanikei.
1CO 1:11 Kimakopne, Koloe wane tego eŋano ŋine ŋei natne edo didiwo nolale rakoi, ŋinane keu ŋino ŋaba ŋaba pamaike.
1CO 1:12 Na ramaile yemo iwa yale wane: Ŋinano ŋine ŋei weku weku eŋe don mane mane ramami. Mane eŋe ramaike, “Na Paulo wane.” me mane eŋe ramaike, “Na Apolos wane.” me mane eŋe ramaike, “Na Sipas wane.” me mane eŋe ramaike, “Na Kristo wane.”
1CO 1:13 Kristo kito pokeu magu loutne okange me? Pauloŋo ŋinane ra more kibego qeu seukke me? Me ŋine Paulo wane eŋetko doku taukoi me?
1CO 1:14 Na detpe menaŋmaike, yemo iwa yale wane, na ŋinano ŋine ŋei natne doku mi tau ongole, na weku Krispas so Gaius ka doku tau otkole.
1CO 1:15 Maneŋo iwa yale maine mi rayake, eŋe naŋane eŋetko doku tauke.
1CO 1:16 Na Stefanos wane tego eŋe welekatne doku tau ongole, ŋo ea wane ŋadino natne doku tau ongole eamo mi detmaile.
1CO 1:17 Doku tau onikalane Kristoŋo mi bira nange, midakaka! Kisi Mayakatne ea ra wakone edanikalane, so kepe ŋei dereretko ŋine don yewa mi edanikalane, yale okangole ra, Kristo kibego seukke eaŋo zonomine midaine okangirap.
1CO 1:18 Kristo kibego seukke, ea wane don kisi yemo ŋeiwa Kristo mi malipka suike gemami, edo detpi qelaŋine okan okanmaike. Ŋo Anutuŋo ŋebu menaŋ ŋonge ŋene yemo detmaine, ea mo Anutu wane zonom.
1CO 1:19 Eawane Mitiŋo iwa yale ramaike, “Na ŋei dereret enerop, eŋane dereretene mapap kaikale, so ŋei kepe wane dereret eawane wetene lolotne eŋane wetene ma siukkale.”
1CO 1:20 Ŋo ŋei dereretene suaine eŋe diao arikei? Ŋei kepe wane dereretene suaine gemami, wetene lolotne, so Anutu wane kine detlukmami, eŋe diao arikei? Me kepe iwa wane ŋei sorin borin gorop gemami, eŋe diao arikei? Anutuŋo sikan ŋonmaike yemo kepe iwa wane ŋei eŋane dereret qelaŋine, ea mo wele midaine.
1CO 1:21 Anutu eŋe eŋine dereret inane masi yale maki kepe ŋei eŋe qelaŋ qe more enŋene wet bonep enane Anutu mi detkakoi, ea wane, Anutu eŋe mo rake, ŋene kisi mayakatne ŋidanmaine ea “qelaŋ don ramami,” det lukkamami ŋei yewa korop Anutuŋo ebu okan maike.
1CO 1:22 Yuda ŋei eŋe masi togole maki kau qelaŋaniakane sorin gemami, eso Grik ŋei eŋe dereret marat kaikei wane zuaŋmami.
1CO 1:23 Eso ŋedo yemo ramaine, Kristo eŋe kibego seukke ea welerop, ŋo don yewaŋo qeki Yuda ŋei eŋane dereret borike, ŋo Grik ŋei edo detpi qelaŋ don, wele midaine.okange.
1CO 1:24 Ŋo ŋei Anutuŋo ŋedora newan ŋonge, Yuda ŋei so Grik ŋei, ŋene yemo detmaine, Kristo wekuku eŋe Anutu wane zonom so dereret.wele.
1CO 1:25 Welekatne, Anutu wane qelaŋ rau, qelaŋine eaŋo qeinge more ŋei dereretene yuan kamaike. So Anutu wane set pelek rau, set pelekine eaŋo qeinge zonomine togogole okane ŋei eŋane zonom yuan kamaike.
1CO 1:26 Kimakopne, ŋine iwa desikei, ŋine daleo geu Anutuŋo ŋidora newan ŋunge? Ŋinane keu ŋino ŋine ŋei loutneŋo kepe iwa wane kine mane mi detkakoi, me ŋei loutneŋo zonomene kakapa mi gekoi, me ŋei loutneŋo eŋet enerop mi gekoi, midakaka!
1CO 1:27 Anutuŋo ma wakonge iwa yemo kepe ŋei eŋe “qelaŋine” rau mo don yewaŋo ŋei dereret korop, eŋe gamu oniake ea wane, so Anutuŋo ŋei ŋerep set pelek so gamuenerop ma wakon onge, iwa yemo kepe ŋei eŋe “set pelek” rau mo don yewaŋo ŋei zonomene kakapa eŋe zonomene ma ketki gamu oniake.
1CO 1:28 Ŋei ŋerep diawa Anutuŋo eŋane biŋek ma wakon onge? Yemo iwa yale, kepe ŋei rau yauine so ketkele, ŋei ŋerep eaka, Anutuŋo biraongi eŋane biŋek wele okanmami, masi yewaoka kepe ŋei wane dereret qe ket mida lele siukeake.
1CO 1:29 Okange, yemo iwa yale wane, ŋei maneŋo Anutu wane kaitko mi mawa naguyake.
1CO 1:30 Ŋo Anutuŋo yemo ŋebu teba ŋongi Kristo Yesurop qeturaŋgone, pakiso Anutuŋo Kristo ŋenane dereret zane kine birakake, eŋane ra more ŋene Anutu wano bira ŋongi ŋene Anutu wane ŋei ŋerep magu koboboine okangone, sogine ŋene sot korop gekone, ŋo naso iwao siwot ŋone more biraŋongi, sot midaine gekene.
1CO 1:31 Eso, ea wane Kisi Mayakatneŋo iwa yale ramaike, “Mane eŋe mawa naguwe ra Anutuŋo daleo okankake ea wane ma wakayake.”
1CO 2:1 Kimakopne, na Anutu wane san qabuine wele ea ŋidanikalane ŋinano sarikole, naso yewao na don kiroroine so dereret suaine ea ra mi ŋidangole.
1CO 2:2 Na ŋinane keuo ge more na wetne maingewe paki yeye kine kine qeligewe niget nangi Yesu Kristo kibego seukke, eŋeka weku detka kalane wetkekole.
1CO 2:3 Eso na ŋinano sarikole, naso yewao na zonomne midaki, kaet okanbe zonomne korop oreke.
1CO 2:4 Pakiso na don rakole so Kisi Mayakatne ra qelaŋane ŋidangole, ea na ŋei dereretko ŋine mi ma more ŋidangole, so wet ŋine maingeu paki naŋane don desikei wane, midaka, na Anutu Asuinane zonom ea ra wakone sikan ŋungole.
1CO 2:5 Ea wane ŋinane wetŋo ŋei dereretko misuk motpi payake, midakaka! Anutu wane zonomgo motpi payake.
1CO 2:6 Welekatne, na don dereret inerop ea wane kine ra wakone, ŋei mo Anutu wane zonomgo togole gemami, eŋe edan okanmaile. Ŋo eamo kepe iwa wane dereretine midakaka, me kepe iwa waremami eŋane zonom, eamo midaka. Zonom me dereret yewa mo kieke mida lele more siuk wareake.
1CO 2:7 Na dereret pa ra wakone ŋidanmaile, yemo Anutu wane dereret sane, motkeki sanka pa sake, Anutu eŋe mo ŋenane qeli ewe zonom okaniakane mokaka kepe iwa mi ma wakonge yewao biŋek qeke.
1CO 2:8 Kepe iwa wane ŋei waomine eŋe dereret iwa mane mi detkakoi. Eŋe ea mane detkakoi ra yemo eŋe qeli ewe zonom wane Waom kibego mi qeurap.
1CO 2:9 Ea wane Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, “Yeye kine kine deŋo mi kakaine, me ketŋo mi dereretne, me ŋei wetene lotkeki mi detkoi, kine kine yewa yemo ŋei korop Anutu wetŋo qotka lukka more eŋane detpi wele lele okanmaike, ŋei yewa eŋane biŋek ebonge.”
1CO 2:10 Ŋo ŋene yemo Anutu eŋine san qabuinane kine eŋine Asuineŋo ra wakone ŋedange, Asuŋo yeye kine kine korop ka waremaike, so Anutu wane san qabuinane kine qeirop ea yaleka kamaike.
1CO 2:11 Ma ŋeiŋo ŋei mane wane wetinane kine desiake? I midakaka! Ŋei wane eŋe eŋine wetino metmaike, oŋomka eŋane kineine det kamaike, rokop yale waka ŋei maneŋo Anutu wetinane kine mi desiake, Anutu Asuineŋo ka weku Anutu eŋine wetinane kine korop det wareake.
1CO 2:12 Ŋene Asu pa ŋebonmaike, iwa mo kepeo ŋei eŋano ŋine mi makone, ŋene Anutuŋo Asuine ŋebongi makone, ea yemo Anutuŋo ŋene kine kine korop ŋebonge, ea wane maine detluk kaikenane okan ŋonge.
1CO 2:13 Eso ea wane ŋene kepe ŋei dereretko ŋine don mi ra ŋidanmaine, midaka! Ŋene Asuŋo dereret ŋebonmaike, paki, ŋene don wele ea wane kine ra qelaŋane more ŋei Asurop gemami, eŋe edanmaine.
1CO 2:14 Ŋei mane Asu midaine geake eŋe Anutu wane Asu eŋano ŋine bakom sarimaike, ea mane mi mayake. Onoka wane ŋei yaline eŋe don ea wane kine welekatne mi dere qelaŋan kamaike, ea wane, pakimo don yewa detki qelaŋ don wele midaine okaniake, eamo, Asurop ŋoku dereretne okanmaike.
1CO 2:15 Ŋei Asurop eŋe yeye kine kine korop dere wesakkei, ŋo ŋei Asu midaineŋo ŋei Asurop eŋane kine maine mi desiake, ŋaŋaeyake.
1CO 2:16 Ea wane Anutu wane Papiaŋo iwa yale ramaike, “Maŋo Waom wet bonepinane don detmaike? Maŋo eweke more Anutu numa sikankaki desiake?” Ŋene Asurop, yemo Kristo wet bonepinane don ma gemaine.
1CO 3:1 Kimakopne, na ŋei Asurop eŋe don edangole, yale ŋine don mi ŋidangole, midakaka! Na don ŋidangole yemo ŋine kepe iwa wane ŋei Asu midaine eda edane yale ŋine Kristo wane ŋei ŋerep medep okanbi ŋidangole.
1CO 3:2 Na ŋamuka gume ŋungole, ŋara togole mi ŋibongole, onoka wane, ŋine ŋara togole nekei wane rokop mi okangoi, so naso iwao yaleka ŋine ŋara togole nekei wane kop mi okanmami.
1CO 3:3 Onoka wane ŋine kepe iwa wane ŋei yale, Asu midaine, wet dereret ŋine soginerop gemami, ea wane dere worik keu ŋino paki ŋine ŋidomka sori sorin okan nagumami, Ŋine tanik yale okanbi, eaŋo kine qe wakonmaike, yemo ŋine kepe iwa wane ŋei yauwine okane more ea wane zonom so dereret korop gemami.
1CO 3:4 Ea wane, ŋei mane eŋe ramaike, “Na Paulo wane ŋei,” eso mane eŋe ramaike, “Na Apolos wane ŋei,” ŋine yale okanmami, wane kepeo ŋine ŋei yauwine yale gekei me?
1CO 3:5 Apolos eŋe ma? Ŋo Paulo na ma? Ŋere Anutu wane qelit ŋeika, ŋeto miti ŋidante ŋine detkoi, ŋere Anutuŋo urata ŋeponge ea wane rokop bonep bonep makote.
1CO 3:6 Na waet ebotkole, ŋo Apolosŋo ŋara wele ware more doku qakonge, ŋo Anutuŋo mosop kaki wele wakonge.
1CO 3:7 Ea wane waet ebotke eŋane, me ŋara wele ware more doku qakkake, eŋane mi raikene. Mosop kaki wele wakonmaike Anutu weku eŋaneka raikene.
1CO 3:8 Waet ebotmaike, ŋei yewa so ŋara wele ware more doku qak kamaike, ŋei yewa ere kine etne wekuka. Anutuŋo baŋ urata mama etnane rokopko lewine bonep bonep mapoke eponiake.
1CO 3:9 Ŋere urata mama ŋeiŋo Anutu wane urata qeturage mamaite. Eso ŋine yemo Anutu wane eu, so ŋine Anutu wane mat, mo oŋom ma wakonŋunge.
1CO 3:10 Anutuŋo wet pese inane urata more ninge, rokop na mat mama weleŋo simen bosiŋ birawe ketke. Pakimo ŋei maneŋo simen bosiŋ ea wane kutno takotke more mat mamaike. Ŋei ea wane kutno mat daleo maikei, eŋe kauluke detluk nagu more maikei.
1CO 3:11 Anutuŋo simen bosiŋ weku Yesu Kristo, mo bira kaki ketke okoramaike, ea lokake bira more ŋei maneŋo koso bosiŋ pelekine mane musele biraki ket ket eamo mi pamaike.
1CO 3:12 Ŋei natneŋo baŋ gol, me silwa, me wesi lewine suaineŋo bosiŋ ea wane kutno mat maikei, ea welerop, me natneŋo eki, me seqa, me rais setneŋo mat maikeiwo, ea wele midaine.
1CO 3:13 Yemo ŋei mat mama eŋane kine baŋ ŋado Kristo wane Kaiwe Naso bomileki, kineze yewao didiwo wakongi kaikene. Kaiwe Naso yewa wane gerepŋo lawe more ŋei urata mama eŋane kine qe wakoniake. Gerep yewaŋo baŋ urata ea liwekkaki paki ea wane weleine maine me mida yewa sikan ŋongi kaikene.
1CO 3:14 Ŋei simen bosiŋ yewa wane kutno mat make ea gerepŋo ze ari yuankaki mesiakeo urata ŋei yewa eŋe baŋ gege togon so lewine mayake.
1CO 3:15 Ŋo mane eŋe mat urataine make ea gerepŋo ze wareki midayakeo, eŋe urataine mo yewa mida leleyake. Ŋo ŋei eŋine yemo siluŋ baŋ sese kayake. Seseka more gerepko ŋine makokka, gege togon maratkayake, ŋo lewine mi mayake!
1CO 3:16 Welekatne, ŋine Anutu wane Bakom Urum, ea wane Anutu wane Asuŋo koto ŋino gemaike, ea ŋine mo detmami!
1CO 3:17 Yalinane ŋei mane eŋe Anutu wane Bakom Urum yewa matali kayakeo, Anutuŋo ŋei yewa eŋe yaleka matali kayake, Anutu wane Bakom Urum yemo koboboine, eso Bakom Urumine yemo ŋine.
1CO 3:18 Ŋei mane oŋomka misuk isi naguyake, ŋei mane ŋinane keuo ŋine eŋe kepe iwa wane tanik manik ea mogare geake paki wetineŋo, “Na ŋei dereretne weneŋ,” yale wetkeakeo, eŋe mikepka dereret ea qelige more ŋei qelaŋ okaniake, yale okane more dereret wele marat kayake.
1CO 3:19 Onoka wane, kepe iwa wane dereret eamo Anutu wane deino yemo qelaŋ masi okan okanmaike. Ea wane Anutu wane Papiaŋo iwa yale ramaike, “Waom eŋe ŋei masi borikinane dereret suaine ma gemami, ea eŋe koso Waomŋo maingeki enŋene edot okanmaike.”
1CO 3:20 So Anutu wane Papiaŋo mane iwa yale ramaike! “Waom eŋe kepe ŋei dereret enerop eŋane wet dereretene detki wele midaine okan okanmaike.”
1CO 3:21 Ea wane, mane eŋe ŋei mane misuk ora ma wakayake, midakaka! Ŋine ŋindanbe detpi menageake, yeye kine kine kepo pamaike, ea korop mapit ŋune more Waomŋo motke.
1CO 3:22 Iwa yale weneŋ, Paulo, me Apolos, me Petoro, me kepe iwa, me gege, me seuseu, me yeye kine kine iwa pamaike, me kine kine baŋ ŋado wakoniake, yeye kine kine iwa korop ŋinane mali malip mapit kayakane biŋek Waomŋo motke.
1CO 3:23 Eso ŋine yemo Kristo wane biŋek, ŋo Kristo eŋe Anutu wane biŋek.
1CO 4:1 Ŋine ŋerane, na so Apolos detpi Kristo wane urata ŋei, so Anutu wane Don Sane Wele ea wane ware wareine okanikete.
1CO 4:2 Ware ware eŋe koboboine geki paki suaine inane urata wele ka more kauluk qeuluk mayakane ra mange.
1CO 4:3 Na, nae wane yemo iwa yale, ŋido me ŋei magu natneŋo naŋane gegenane kine rau na ea detpe wele mi okaniake. So na noŋom kinene yaleka maine mi rakale.
1CO 4:4 Na wetne ululuŋ pamaike, sotne mane mi paki detmaile, ŋo siluŋ na yale rawe eaŋo na welekatne sotne midaine, ea wane kine mi qe wakonmaike, na noŋom “sotne midaine,” yale rawe mi kopkeake. Waom oŋom naŋane kinene ma wakoniake.
1CO 4:5 Ea wane ŋine nasoine mi bomileki kine ma wakon ma wakon wane kukka mi okanikei. Ŋine siluŋ kine ma wakon ma wakon weleine Waom tomaka mageu sariake. Sari more Waom oŋom yeye kine kine sane korop panaman koto siuke pa waremaike, yewa baŋ qe wirikki didiwo wakon wareake. So ŋei eŋane kotoeno kine kine siuke san pamaike, yewa korop ma wakon wareake. Pakimo, Anutuŋo ŋei korop rokopene detongi paki ea wane kop baŋ ŋei bonep bonep mawa one more bakomene kitoyake.
1CO 4:6 Kimakopne, na ŋinane dereret qesiŋka more nae so Apolos ŋetsane koso takotke more don iwa yale ramaile, ŋine ŋerane kine kau paki detluke more Kisi Mayakatnane “gege wane numa mayakatne miti don sogine raraine,” kop ea misuk yuane more wawaine okane ŋei mane wane detpi waki mawa kaikei, eso mane wane detpi ketki ma ket birakaikei.
1CO 4:7 Ge maŋo, ŋei yuanone more suaine gekenane ra biragange? Ge yeye kine kine korop ma gemaine, yewa Anutuŋo mi ginge me? Ŋo ge Anutu wano ŋine kine kine mane wele ea welekatne makoneo, mo ge onoka wane detnom mi ginge yale okangi mo mawa nagumaine me?
1CO 4:8 Ŋine wetŋineŋo mawa nagu more ramami, “Ŋene yeye kine kine mayakatnane mi ŋaŋaemaine, ea mo korop ma ge waremaine! Ŋene mo aboŋ morian gorop okan waremaine! Ŋene mo ŋei waomka okan waremaine, ŋo aposolo, ŋine yemo mida! Maine, ŋene welekatne ŋei waom ka okan waremaine” Na yaleka ramaile ea welekatne ŋene ŋinerop weneŋ ŋei waom okanŋem rap me?
1CO 4:9 Yale mida! Na kamaile, Anutuŋo Aposolo ŋene ŋei sinoine yaline qelaŋ ŋei eŋane keuo biraŋone yale okanmaike, ŋene ŋei yauine seuseu wane biŋek ra bira onmami, yaline, biraŋonge, pakimo, kepe baŋem ŋei korop, so aŋelo eŋane deeno ŋenguwi seukkenane okanmaine.
1CO 4:10 Ŋine wetŋineŋo mawa nagu more ramami, Kristo wane ra more ŋine, aposolo magu, ŋei qelaŋine okanmami, ŋo ŋine Kristo wano takotkeŋem paki, dereretze korop okanmaine. Ŋine setŋine pelelekatne, ŋo ŋenze yemo zonomze togogole! Ŋene eŋet biŋekzerop, ŋo ŋine, aposolo, yemo ket qeqine.
1CO 4:11 Ŋene ŋara zane seukkone ŋo seuke gemaine, so doku zane qomze sererekkeŋo sererekmaike, ŋene takot laplap midaine gemaine, ŋengu matali qetali okan ŋonmami, mat urumze midaine lobo lobo gekone so gemaine.
1CO 4:12 Ŋene ŋenze qesiŋ nagukenane metezeŋo urata togole ma okanmaine. Eŋe mabaik ŋonbi ŋene qesiŋone more mosopon okanmaine. Eŋe matali qetali okanŋonbi ŋene turuŋene qeliŋ okanmaine.
1CO 4:13 Eŋe don borikine ŋedanbi, ŋene kimao don pelekine edan okanmaine. Ŋene kepe baŋem eŋane sino yale okangone gemaine. Ŋene ŋei korop eŋane kaitko yale okane, ge sakone ge sari mageŋem, ukude naso iwa okanmaike.
1CO 4:14 Na don iwa ŋinane qemaile, ea mo detpi gamu ŋuniakane midakaka! Ŋine naŋane medep maepkopne okanikei wane wetŋine kito wirike ŋidanmaile.
1CO 4:15 Ea wane welekatne ŋine diam gege kop ŋine aŋelo 10, 000 mane ge more gege ŋine warekau Kristo wano payakeo, yemo siluŋ ŋine maga ŋine yale waka weku geake. Ŋo siluŋ ŋine magakopŋine loutne midaka. Ea wane mo ŋinane gege ŋineŋo Yesu wano pamaike. Na Kisi Mayakatne ŋinano ma sari ŋidangole, yewao na ŋinane magaŋine okangole gemaile.
1CO 4:16 Pakimo noŋo numa gesoke okangole, yewaka mogare okanikei wane qebin ŋunmaile.
1CO 4:17 Ea wane rawe paki na Timoti birakawe ŋinano uke. Naŋane medep maepne, na eŋane zok nan okanmaike so eŋe Waom wane urata maine mauluke ma okanmaike. Oŋo baŋ wetŋine qe wirike more noŋo Kristo Yesu wane numa ea mogare ari doku tau tau magu korop mat baŋem ra edan okan okanmaile, ea wane numaine ŋidangi desikei.
1CO 4:18 Ŋinano ŋine natne wawainenerop eŋe Paulo mi sari ŋoniake naŋane yale rau paki raki ra okangoi.
1CO 4:19 Na yemo welekatne Waomŋo detki mi azoŋgi ŋinano ukale, numaze raki ra okan okanmami, eŋe don ra okanmami ea mida, zonomene ea wane deneŋoka kine ma wakonikale.
1CO 4:20 Anutu wano ŋine numa ea wane kine yemo donŋoka raki ra wane biŋek, ea midakaka. Eŋe zonom so togole togoleo kine wakon okanmaike.
1CO 4:21 Pakimo ŋine naŋane daleo ramami? Na ŋinano kumunam gorop ukale me momoine wet menago pesekine ukalane ramami?
1CO 5:1 Ŋinane keu ŋino borikine mado madoŋine ŋerep kobu wakonge pamaike, yale rau det okanmaile. Borikine manerop, qelaŋ eŋano mi wako wakone. Ŋei maneŋo magainane ŋanom inerop maki gemamik.
1CO 5:2 Pakimo, ŋine onoka wane kine kine yaline wakone paki wawaine zok okan okanmami. Ŋine qom borik dere more ŋei masi ea okange eŋe qeliŋkau rap me?
1CO 5:3 Na solaneŋo abaran gewe paki asuneŋo mo ŋinano lotke, ŋei mado madoŋine okange, eŋane don keu ŋino noŋom solarop ge more qou mo rakok kakole.
1CO 5:4 Ŋine Waomze Yesu wane eŋetko wekuoka qeturage lewageu na Waomze Yesu wane zonomgo asuneŋo ŋinerop weneŋ mesikene.
1CO 5:5 Pakimo ŋine ŋei yewa solaine Satan sunka manbi qe mataliki wetine zingeki, borikineine ea kaki paki koso solaine zinge, magu koto takotkeki rap. Eso oŋa oŋaine yemo baŋ gemage, Waom Yesu wane Naso yewao seseka more ma qeliwo birakaki rap.
1CO 5:6 Ŋine wawaine okanmami, yewaŋo maine mi okanmaike! Yis nigagatne yewaŋo maki palawa korop yewa sua piwiwige wie bret okanmaike. Don yewa raraine, ŋine mi detmami me?
1CO 5:7 Ŋine yemo palawa yisine midaine yale, ea wane ŋine yis sogine borikine sot korop yewa ma birau ariki ŋine bret musele libeka okanluke yisine midaine maine gekei. Onoka wane, Ŋenane Lama seseŋone yuan ŋoniakane soe soep mo qekoi, yemo Kristo.
1CO 5:8 Ea wane ŋene peadaine mesikenane yis sogine, borikinane sot korop, yis so tanik manik qotkoine, yewa qeliŋ ware more, bret yis ine midaine, bret kilu kilutne sot midaine so wele yewarop gekene.
1CO 5:9 Na kibi mane qekole, yewao iwa yale rawe paki qe ŋibongole, ŋine ŋei wa bailalaŋ okane more ŋerep ebu okanmami, eŋerop kine kine ne amanagu so weneŋ misuk gekei.
1CO 5:10 Na rakole yemo kepe iwa wane qelaŋ ŋei korop bailalaŋ okane more ŋerep ebu okanmami, me kine kine nugunge okanmami, me bailalaŋ okane ŋei natne eŋane yeye kine kine kobu ma okanmami, me waom isisine mageu paki qelitine qe okanmami ea qeliŋ warekei wane mi rakole. Ŋine qelaŋ ŋei ŋerep iwa qeliŋ warekei wane mi okaneso, ŋo eŋane masi tanik qotkoine qeliŋ kaulukei.
1CO 5:11 Na kibi qe ŋibongole, yemo kine iwa yale wane, ŋine ŋei mane eŋe “na doku tau tau magu gemaile,” rayake, ŋo eŋe bailalaŋ okane more borikine mayake, me qomine riweki ŋei mane wane yeye mane mayake, me waom isisinane qelitine qeake, me ewe mabaik okaniake, me wet siuk doku neake, me eŋe ŋei mane wane yeye kobu mayakeo yemo ŋine ŋei yaline qeliŋkau paki enerop ŋara ne amanagu misuk okanikei.
1CO 5:12 Ea naŋane urata wane ŋei qelaŋ ŋadine gemami, eŋane sot don noŋo raikale me? Ŋine ŋinŋine keu ŋino sigi maep dere kotino gemami eŋane sot don mi raikei me?
1CO 5:13 Ŋei qelaŋ ŋadino gemami, eŋane sot don yemo baŋ Anutuŋo rayake. Ea wane Waom wane don mane iwa yale ramaike, “Ŋine ŋei borikine mama ea keu ŋino ŋine esop kau saket ariake.”
1CO 6:1 Ŋinane keuo ŋine ŋei mane kimainerop don sotetne payakeo, eŋe miti ŋei ŋetne eŋano ari don mi rara, eŋe ware ware qelaŋine eŋano don ma ari raki menageake me? Mi kopkemaike.
1CO 6:2 Anutu wane sigi rara ŋei ŋedo gemage kepe baŋem ŋei korop eŋane don rakokkene, ea mi detokanmami me? Eso gemage kepe baŋem ŋei korop eŋane don ŋido rakokkeiwane pamaikeo, ŋinŋino don kaki nigatne yaline wakongi ŋidomka rakokkei wane, rokop mi okanmami me?
1CO 6:3 Ŋedo Naso Suaino aŋelo eŋane don baŋ rakokkene, ŋine yewa mi detmami me? Ŋene eŋane don baŋ rakokkene. Ea wane mo ŋene kepe iwa wane gege mage wane done maine rakokkene! Ŋenze kine qelaŋ edo maine mi rakokkei.
1CO 6:4 Ea wanemo ŋinano kepe iwa wane don yauwine mane wakonmaikeo ŋine onoka wane don sot yewa ma ari ŋei qelaŋine eŋetene doku tautau maguo mi pamaike eŋano motpi edo don sot yewa rakoke ŋibon okanmami me?
1CO 6:5 Na don iwa rawe detpi gamuŋuniake. Welekatne ŋinano don sot dereret ŋei mane mi gemaike me? Pakimo don sot ŋine wakongi eŋano ma ariu oŋo ra koboe ŋibongirap.
1CO 6:6 Yale okanikei, yemo maine, ŋo ŋine ŋei kima mane eŋe kimaine mane ŋabaka more dongo birakayake, pakimo eŋe ŋei mali malipene midaine eŋane kaiteno okora don raki don sotine rakoke manikei, masi ea mi menaŋmaike.
1CO 6:7 Ŋine don sotŋinane kima ŋidomka qelaŋ masi dongo bira nagu okanmami, yale okane ŋine mo peleke ket gemami, onoka wane qeligeu eŋe masi borikine maine okanŋunbirap? Onoka wane qeligeu eŋe kine kine ŋine kobu maine maurap?
1CO 6:8 Ŋine yalewa okanikei, yalemo koso ŋine ŋidomka masi borikine okannagu okanmami, so kine kine ŋine kobu ma auye modatnagu okanmami, ŋei yauwine ŋoku midakaka, siluŋ miti dereret kimakopŋine weneŋ yale okanon okanmami.
1CO 6:9 Borikine mamaŋo Anutu wane gege togon mat kotino wake waket yemo mi pamaike. Ŋine don iwa mi det okanmami me? Ŋine wetŋineŋo misuk isinagukei. Ŋei wenip ma okanmami, me waom isisine eŋane don teweke ma ge okanmami, me ŋei ŋanowekopene qeliŋone ŋerep natne ebu okanmami, me ŋei natne ŋeiŋoka ŋerep yale borikine au okanmami,
1CO 6:10 me ŋei kobu mama, me wetŋo ŋei eŋane aboŋ kine kine enane bailalaŋine wetke ma ge okanmami, me wet siuk doku ne more qelaŋ qeqe, me ewe mabaik don ra okanmami, me ŋei engu matali one mat kito barake aboŋ kine kine kobu ma okanmami, ŋei yaline korop eŋe Anutu wane gege togon qeli mat kotino mi wakesikei.
1CO 6:11 Ŋinanoŋine ŋei natne alakan yaline okane gekoi, ŋo iwa yemo sot borikine ŋino ŋine mo saukŋunge, so wetŋine ma qelaŋane Anutu eŋine biŋek ŋibuke. Ŋine mo ŋei koboboine eŋet ea makoi, yemo Anutu zane Asuŋo Waomze Yesu Kristo wane ramore yale okanŋunge.
1CO 6:12 Ŋei natne eŋe iwa yale ra okanmami, “Yeye kine kine ea nae simile korop na maine okanikale.” Don ea maine ramami, ŋo siluŋ yeye kine kine korop yewaŋo ge maine mi qesiŋgangi geulukene. Ge kine kine ea korop maine okan warekene, ŋo yeye natneŋo ge ŋei waom okan gangi eŋane qelit qeqe yemo mayakatne midakaka!
1CO 6:13 Welekatne, ŋei natne ramami, “Ŋara osomŋo qom wane biŋek, ŋo qomŋo ŋara osom wane biŋek.” Ŋo baŋ gemage, Anutuŋo eretnarek matali otki siuke mida lelekeik. Sola yemo bailalaŋ mama wane biŋek midakaka. Yemo Waom wane qelit qeakane biŋek. Ŋo Waomŋo yemo sola wane welaine.
1CO 6:14 Ŋine maine misuk niget ŋuniake, Anutu ŋo Waom Jesu seu seuoŋine ma wisikae kaki wieke, yalewaka ŋene baŋ eŋine zonomineŋo ma wisikae ŋoniake.
1CO 6:15 Ŋine solaŋine yemo Kristo wane sola piwitne, yewa mi detokanmami me? Pakimo na solane Kristo wane sola piwitne yewa maine birakawe bailalaŋ mama wane qelit qeake me? Yale midakaka!
1CO 6:16 Ŋo ŋine qelaŋ geu paki iwa yale raokanbi, “na maine wenip ŋerep mane yaup maine maikale,” yewa korop zok midakaka. Na ramaile, ea eŋe sot korop okanmaike. Waom wane deino ŋire wenip ŋerep mane eŋerop qeturaŋbit paki ere solaŋitne weku okangeit. Numaine mi pamaike, ea mo sot korop okanmaike. Ea wane Anutu wane miti dongo iwayale qeqine: “Ŋao ŋanom ere etkeŋo weku okane gekeik.” Ŋine wawaine makei, ŋao ŋanom matalimami.
1CO 6:17 Ŋo mane eŋe oŋomka Waom wano makatakki ere asuŋo weku okangeik.
1CO 6:18 Ŋine wenip yauyaup mama yewa kakakon warekei. Ŋei mane eŋe borikine natne korop mayake eŋe solaine tewino okanmaike. Ŋo wenip yaup qazaŋ mayake yemo kotine so solaine weneŋ matali kayake.
1CO 6:19 Ŋine solaŋine yemo Asu koboboinane urum. Eŋe sola ŋinane kotino mere kito okane geakane, Anutuŋo more ŋibonge, yewa mi detmami me? Ŋine sola so koto welaine midaka. Anutu weku oŋo welaine
1CO 6:20 Ŋine mo Anutu eŋe lewine kakapa suaine yewaŋo qoleŋonge, ea wane urata kine kine korop ma okanmami ŋine sola so kotoŋineŋo Anutu eŋetine ora mawaka more ewine kitokei.
1CO 7:1 Ŋine kibi more nine don wane qeson nangoi, ea wane mo iwa rawakone ŋidanbe detpi. Ŋei mane ŋerep midaine gewe ra, maine geake,
1CO 7:2 ŋo siluŋ borikinane liwe liwekine zok manerop pamaike, ea wane ŋei bonep bonep eŋe ŋanomine mayake, eso ŋerep bonep bonep eŋe yalewaka ŋaone mayake.
1CO 7:3 So ŋei eŋe solaine ŋanomine mi ma wuluke maniake, eso ŋerep eŋe yaleka, solaine ŋaone mi mawaluke maniake.
1CO 7:4 Ŋerep oŋomka solainane ware ware mi gemaike, midaka, ŋeiŋo weneŋ gemaike, rokop yalewaka ŋei oŋomka solainane ware ware mi gemaike, ŋerepŋo weneŋ gemaike.
1CO 7:5 Ea wane ŋao ŋanom ŋine sola ma waluk ma waluk qazaŋ misuk okane more mane solaine mawaluke maniake. Welekatne meŋemeŋen wane ewekeu paki yemo lewine done auye dere more naso bamgo motpi paki tau qe more meŋenkaikei. Qoeki koso solaŋine qeturaŋgei yemo maine. Naso midaine qazazaŋka okane solaŋine mi mauluke warekau Satanŋo yewao takotke more liwekŋuniake.
1CO 7:6 Na don iwa ramaile, yemo ŋidom remi ea wane mo wetpeseko ŋidanmaile. Na ratogole ŋibone more mi ramaile.
1CO 7:7 Naŋane simile yemo ŋei ŋerep korop ŋine na gemaile yale geurap. Ŋo siluŋ ŋei bonep bonep eŋe Anutuŋo wet maep okane ebonge, ŋei mane eŋe ŋerep midaine qaluwit geakane raki ea menageake, ŋo mane eŋe ŋao ŋanom geakane Anutu ra mangi, eŋe earop geki menageake.
1CO 7:8 Ŋei qaluwit so ŋerep natawen so ŋerep mala eŋane yemo na iwa yale ramaile, eŋe na gemaile yale okane ŋao ŋanom midaine geu menageake.
1CO 7:9 Ŋo eŋe kotoene so solaene mi mauluke ware kaikeiwo yemo eŋe siluŋ ŋao ŋanom gorop okane gekei. Ŋaorop ŋanom gorop okane more gege yewaŋo mayakatne, yewa midaine yemo bailalaŋ wane qom ŋine zok riweake.
1CO 7:10 Ŋo ŋao ŋanom ŋinane don rawe detpi. Ea naŋane don mida, iwamo Waom wane don. Iwa yale, ŋerep mane eŋe ŋaone misuk qeliŋka ariake.
1CO 7:11 Me ŋaone mo qeliŋka arikeo, yaup ŋei midaine geake. Me midao yemo eŋe koso ŋaonano ariki kima okane gekeik. Eso ŋei eŋe yaleka ŋanomine misuk qeliŋkayake.
1CO 7:12 Ŋao ŋanom natne ŋinane don iwa rawe detpi, Waom wane don misuk okaniake, yemo nae don okaniake. Ŋao ŋanom sogine qelaŋ geu paki so ŋei ea miti doku tau tau taukake, ŋei ea eŋe ŋanomine qelaŋ geake, eso ŋerep yewaŋo ŋei waerop geakane kaki eŋe misuk qeliŋkayake.
1CO 7:13 Me doku tautau ŋerep mane yalewaka eŋe ŋaune qelaŋ geake, eso ŋei yewaŋo ŋereppaerop geakane kayakeo, eŋe misuk qeliŋkayake.
1CO 7:14 Onokawane ŋaone ŋei qelaŋ eŋe ŋanomine doku tautau wane mosop ŋo eŋano mo wake, so ŋanomine ŋerep qelaŋ eŋano ŋaone doku tautau wane mosopŋo mo eŋano wake. Pakimo ea wane ra more gipon borasokopene eŋe mosop korop okangoi gemami. Yewa midaine ra eŋane dokoene eŋe qelaŋ geurap.
1CO 7:15 Ŋo ŋei qelaŋ maneŋo ŋanomine doku tautau ŋerep yewa qelaŋŋo qeliŋkawe ra maine qeliŋ kayake. Masi yaline wakoniakeo, yemo doku tautau kimaŋine yewa ŋaone me ŋanomine ere mulaune midaine okanikeik, ea wane Anutuŋo peamgo kima kima okane gekenane ŋedora newan ŋonge.
1CO 7:16 Ŋerep; ge ŋaoŋone miti numao waraŋ kanom ariake me mida, me ge daleo detmaine? Ŋei, ge ŋanomŋone miti numao waraŋkanom ariake me mida, me ge daleo detmaine?
1CO 7:17 Ŋo midao yemo mane eŋe Waomŋo urata ra mange so mane eŋe gege ma wakone mangi geki Anutuŋo ora newankake, rokop weku yewaka mitiwo geake. Na don yale rawe paki mat baŋem doku tautau magu ra edan okanmaile.
1CO 7:18 Ŋei mane solaine peitne kita kitatne geki, Anutuŋo ora newankake, eŋe yale okangeo, yemo solaine peitne kita kitatne ea wane lopot yewa misuk qe susuakki siukeake. Ŋo ŋei mane eŋe yaup geki Anutuŋo ora newankake, eŋe yaup gekeo, yemo eŋe solaine peitne misuk kitasiake.
1CO 7:19 Onokawane, sola peitne kita kitat me mi kita kitatne yewaŋo wele mi okanmaike, Anutu wane don dere teweke mage mage yewaŋo wele.
1CO 7:20 Mane eŋe urata mane ma geki Anutuŋo ora newankakeo, eŋe urata yewaoka ma geake.
1CO 7:21 Ge qelit qeqe genom, Anutuŋo gora newangange, ge ea wane dere mezet misuk okanikene. Ŋo ge qelit qeqe urata yewa yeine qeliŋgenane numaine wakon maikeo, siluŋ qeligenom.
1CO 7:22 Mane eŋe qelit qeqe ŋei mane eŋane urata ma geki Anutuŋo ora newankake, eŋe Waom wane ŋei yaup geake. Rokop yalewaka mane eŋe yaup geki Waomŋo ora newan kake eŋe Kristo wane qelit ŋei okanmaike.
1CO 7:23 Ŋine Anutu eŋe lewine kakapa suaineŋo sotŋine qekok ŋungane ŋei eŋane borikinane mulapko qelit qeqe misuk okane gekei.
1CO 7:24 Eso kimakop, mane eŋe alakan miti dere ma geki Anutuŋo ora newankake, tego yewaoka naso iwao okora more Anutu wano makatakeake.
1CO 7:25 Natewen qaluwit eŋane yemo na Waom wano ŋine eŋane don mane mi ma gemaile. Ŋo siluŋ nae wetnoŋine don ŋidanbe. Waomŋo wetpesek okan nangi aŋa tewe tewek korop okangolane donne rawe ŋine maine dere malipkaikei.
1CO 7:26 Naso iwao umat zok wakom okanmaike, ea wane na wetkemaile, yemo ŋei eŋe ŋerep midaine mayakatne gemaike, yalewaka geake.
1CO 7:27 Ge ŋerep biŋekŋone mo qekoi me? Eso ge qeliŋkaikenane misuk desikene. Ge mete kobek gemaine me? Eso ge ŋerep maikenane misuk desikene.
1CO 7:28 Ŋo ge ŋerep mo mamaineo, yemo manom borikine mi okaniake. Eso ŋerep natewen mane eŋe ŋei maki eaŋo borikine mi okaniake. Ŋo ŋei ŋerep eŋe ŋao ŋanom okanikeiwo yemo siluŋ kepe iwa wane umat suaine baŋ kuteno wayake. Na tanik yewaŋo ŋinano wakoniakane mi nanmaike.
1CO 7:29 Na iwa yale wane ramaile, kimakopne, Naso mo bomilemaike. Eso naso bamgo pamaike, ea wane ŋei ŋanom gorop ge okanmami, ŋine geu gegeŋineŋo ŋanom midaine gemami, yale okaniake.
1CO 7:30 Eso arok okanmami, ŋei yewa ŋine geu aro midaine gemami yale okaniake. So batneka ge okanmami, ŋei yewa ŋine geu batneka mi gemami, yale okaniake. Eso aboŋ kine kine qole ma ge okanmami, ŋei yewa ŋine geu aboŋ morian midaine gemami, yale okaniake.
1CO 7:31 So kepe wane aboŋ kine kine ea wane urataine ma ge okanmami, ŋei yewa ŋine geu kepe wane aboŋ kine kine mi malipka gemami, yale okaniake. Onokawane, kepe iwa pamaike, eŋe yalineka mi pa ariake eŋe siuke mida leleake.
1CO 7:32 Na ŋine yeye kine kine yauwine ea wane dere mezet mi okanikei wane nanmaike. Ŋerep midaine ŋei yewaŋo Waom wane urata miti woken ea wane dere mezet okaniake. Paki Waom ŋo detki menageakane rayake.
1CO 7:33 Ŋo ŋei ŋanom gorop eŋe yemo sola okengo kepe iwa wane tanik manik ea wane dereret geake, eamo ŋanomineŋo detki eŋane menageake ea wane yale okaniake.
1CO 7:34 Yale okangi wetine wiriake. Eso ŋerep ŋaone midaine me natewen mane eŋe yemo miti woken kine kine ea wane wetkeake paki, koto so sola koboboine Waom wano motki payakane desiake. Ŋo ŋerep mane ŋaoneropŋo yemo sola okengo kine kine, kepeoŋine ea wane dereret okaniake. Ŋauneŋo detki eŋane menageake ea wane yale okaniake.
1CO 7:35 Na don iwa yemo ŋinŋine qesiŋunbe maine geu lukkeiwane ramaile, qikŋunbe paki midaka. Wet dereret ŋine qeturageu Waom wano koropka okoraki gekei, paki mo yeye maneŋo wet dereret ŋine tebaki yau yaup mi ariake.
1CO 7:36 So ŋei mane so ŋerep biŋekine raumo, ŋerep so ŋei ere maine zokit mi makeit, waom wane qelit qe ge more urataine mogasikeik, ea menaŋmaike. Baŋ ŋei yewa ŋerep wane siminkaki so eŋe maine ŋanomine mayake, ea sot midaine.
1CO 7:37 Ŋo ŋei mane eŋe wetineŋo iwayale ra togoleake, ŋerep mi mayake yaup geake, yale wetkeki paki detki mi qekayakeo, eŋe eweke more qaluwitka geakane ra togoleki menageake.
1CO 7:38 Ea wane ŋei mane eŋe ŋanominerop zokit maki menageake. Eso ŋei mane eŋe ŋanomine midaine zokit mi maki yemo menaŋ lukeake.
1CO 7:39 Ŋerep mane eŋe ŋaone qeliŋka more koso ŋei mane misuk mayake, eso eŋe ŋaone seukmaikeo, yemo eŋe koso ŋei mane mayakane similekaki eŋe maine mayake. So eŋe yau yaup okane more midakaka, mitiwo Waom wano doku tautau numa yewa mogare zokit mayake.
1CO 7:40 Ŋo naŋane wet yemo ŋerep eŋe yaup gemaike yale wetpesek dere maine geake. So na detmaile yemo na yaleka Anutu wanoŋine Asu ma gemaile.
1CO 8:1 Na iwa lopio wane soe soep mit okanmami ea wane rawe, ŋine natne wawaine ra okanmami, iwa yemo “welekatne, ea wane ŋene mi ŋaŋaemaine, ŋene koropŋo kineine det waremaine ŋene kine kine korop nekene” Eso kine dereret wane ka yemo sola mawa mawa wakoniake. Ŋo miti wane wet maep korop ge more eŋe rau soe soep ea mi nekene, yemo wetŋo malip nagu more togoleŋem paki, ŋei wele okane gekene.
1CO 8:2 Mane eŋe dereretinane detki waki kine kine detwaremaile ra wetkeakeo, ŋei yewa eŋe dereret wele mi pa man maike.
1CO 8:3 Ŋo mane eŋe Anutu wet maep okan kayakeo Anutuŋo eŋe detkayake.
1CO 8:4 Eso lopio wane ŋara soep mire mane more ne okanmami, ea wane ŋene iwa yale det okanmaine. Lopio eŋe yeye wele mida, eŋe oŋa oŋa tewine, iwao Anutu loutne midaka, weku gemaike, iwa ŋene detkamaine.
1CO 8:5 Onokawane, yewao kine kine loutne eŋe “anutu isisine” “lopio” oramami so “waom isisine” lopio oramamiwo, yemo Anutu isisine so Waom isisine zok loutne kepe baŋem so qeliwo pa arimamiwo, yemo welekatne.
1CO 8:6 Ŋo ŋenane yemo Anutu wekuŋo ge ŋebonmaike, eŋe Magaze. Eŋanoŋine yeye kine kine korop wakon ware pamaike, so ŋene eŋaneka gekene. So Waomze wekuku ge ŋebonmaike, Yesu Kristo, eŋane aŋaineŋo raki ŋene so yeye kine kine korop wakon warekone, so ŋene eŋane ramore gekene.
1CO 8:7 Ŋo siluŋ ŋei natneŋo miti don wele iwa wane kine mi detluk okanmami. Eso ŋei natne yalineŋo “anutu isisine” “lopio” yewa eŋe yeye mane wele yale ra sa gemageu, wetene makane naso iwao eŋe ŋara soep yaline neu paki wetkeu ŋara soep yewa lopio wane okangi ewine kito more ne okanmami. Eso wetene mi qelaŋangi ne okanmami, wane neu kotoene kitoki sigile okanmaike.
1CO 8:8 Ŋara soepŋo tebaŋone ari Anutu wane osino mi biraŋoniake. Ŋo ŋene ŋara soep mi nekeneo, yemo eŋetze Anutu wane kaitko mi kesiake. Ŋo ŋene ŋara soep nekeneo, ea wane ramore eŋetze mi ma wayake.
1CO 8:9 Ŋine kaulukkei, ŋei wele natne ŋine mali malip ŋine seleleineŋo dere ewekeu paki ne okanmami, ŋine maine gekei, ŋo kimakopŋine miti mali malip ewekine pa ebon okanmaike, eŋe wet masiuk okanonbi borikino ket qekeiwane dere mezet okanikei.
1CO 8:10 Ge ŋei bile sorin borinŋone weneŋŋo ari lopio wane urumgo ŋara soep sotno more mere nekene, pakimo kimaŋone mane eŋe miti mali malipine ewekine, eŋe gangi qomine saki nemaikane newe ra, mi yewaka mere lopio wane ŋara soep neake me?
1CO 8:11 Eso geŋane sorin borin ŋoneŋo ŋei kimaŋone miti mali malipine ewekine pa manmaike, Kristoŋo eŋane ramore seukke, eŋe matali kamaike.
1CO 8:12 Ŋine masi borikine kimakopŋine yale okanone more wet mali malipene pelelekatne, qe masiuk okanonikei, yemo Kristo masi borikine okankaikei.
1CO 8:13 Ea wane mo ŋara soepŋo maki kimane borikino ket qemaikane, na koso lopio wane ŋara soep mi nekale, eso na yale okane more kimane koso mi matalikawe, borikino ket qeake.
1CO 9:1 Na mulap korop gemaile me? Na aposolo mida me? Na Yesu, ŋenze Waom mi kakole me? Na Waom wane urata makolane weleine ŋine mi wakone gemami me?
1CO 9:2 Na natne eŋane aposolo mi mane ge okanmaile, eso ŋinane aposolo yemo welekatne ge okanmaile. Aposolo uratanane weleine Waom wane mosopko wako wakone yemo ŋine.
1CO 9:3 Ŋei natne naŋane ŋade don ra okanmami, eŋe don nat paromine iwa yale mainge edan okanmaile.
1CO 9:4 Natne ŋene ŋinano ŋine miti urata wane ŋara me doku mi nekenane rawet ŋongoi
1CO 9:5 Aposolo natne so Waom wane ŋolekoune so Petoro eŋe ŋanowekopene eŋerop weneŋ miti qelit ari okanmami. Pakimo natne ŋene yemo ŋerep midaine ge more miti urata makenane ra ŋebongoi me?
1CO 9:6 Me na so Barnabas, ŋetoka meteseŋo urata mate paki kine kine marat kaiketane ra ŋepongoi me?
1CO 9:7 Ma ŋei ŋo kawali wane urata maki paki koso oŋomka ŋaraine maratkayake? Mida! Maŋo wain ebotki wele wakongi mi neake? Me maŋo lama wareone geki paki, koso ŋamuene mi neake?
1CO 9:8 Na don iwa ŋei dereret mogare nae wetkoŋine ra wakonmaile me? Rara Togon numa yewaŋo don weku yewaka mi ramaike me?
1CO 9:9 Mose wane Rara Togon Numa yewao iwa yale qeke, “Bulamakauŋo wit woune ra muzuge neki ge aŋaine misuk mawon gekene, eŋe urata wane ŋara maine nemaike.” Pakimo Anutuŋo don iwa ea bulamakau eŋaneka wetke rake me?
1CO 9:10 Me eŋe ŋenane weneŋ dere more rake? O, don iwa yemo korop ŋenaneka ra more qeke. Ea wane euo sere qemaike, ŋei yewa eŋe wele wakongi neakane wetke more gemaike, eso ŋara wele menangi mamaike ŋei yewa eŋe neakane wetke more mamaike.
1CO 9:11 Ŋene miti urata ŋinano ma more waet keuŋino dukkone, ea wane turuŋine ŋine solawane qesi qesiŋ kine kine ŋebonbi rap onokawane, ŋinano waet dukkone ea wane weleine. Eaŋo maine mi okangirap me?
1CO 9:12 Natne eŋe ŋinano ŋine ŋara aboŋ mau, urata ŋei sogine ŋene aposolo weneŋ mamaine mi pamaike me? Ŋo ŋene yemo Kristo wane Miti Don Maine yewa numa leŋkaikenane raŋem paki ŋinano ŋine ŋara aboŋ maikenane raraine yewa waluke more siluŋ yaup wikile kutno ge okan maine.
1CO 9:13 Bakom Urumgo urata ma okanmami, eŋe Bakom Urumgo ŋine ŋara ne okanmami, eso aratao soe soep mit mit urata ma okanmami eŋe aratao ŋine kine kine ne ma okanmami. Yewa ŋine mi det okanmami me?
1CO 9:14 Rokop yalewaka miti urata mama ŋei eŋe miti urataineŋo sola wane qesiŋ yeye kine kine ma wakone eboniakane Waomŋo rake.
1CO 9:15 Ŋo siluŋ na kine kine yaline mane mi ma okanmaile. Me ŋido ea wane rokopko iwa yaleka ninikei wane wetke more kibi iwa mi qe ŋibonmaile, midakaka. Na sola wane qesiŋ zuage more seukewe ra, ea maine seukkale, ea wane rokopko maneŋo sola wane kine kine okannan okannan yemo midakaka! Na ea wane wetpesek gemaile, ea maneŋo wet pesek ea mi maki kesiake.
1CO 9:16 Na miti ra okanmaile yewa wane daleo batne okanbe menageake, na yewa makalane ra ninnin ninane ma okanmaile. Ŋo na miti rara urata yewa yeine qeligewerap, yai, yewamo Waomŋo daleo okan nangirap?
1CO 9:17 Na urata, nae wetno wakone more mawerap, yemo gemage lewine mawerap. Na yemo urata iwa wane mi rawe Waom oŋom miti wane ŋetne gekalane ra ningane miti urata lewine midaine ma okan okanmaile.
1CO 9:18 Ea wane mo na lewine onoka maikale? Yemo iwa yale: Na miti urata ma ariwe paki ŋei miti lewine midaine edan okanmaile, pakiso miti wane ra more sola oken wane kine kine makalane raraine yewa waluk okanmaile. Ea wane mo miti lewine midaine edan okanmaile, yewaŋo mo uratanane lewine okanmaike.
1CO 9:19 Na maine ramaile, na ŋei keuo ŋine, ŋei mane wane qelit mama midaka. Ŋo siluŋ na noŋomka rawe paki ŋei korop eŋane qelit ma gemaile, yemo onoka wane, ŋei loutneŋo miti dere more menaŋgei wane wetkewe paki yale okan okanmaile.
1CO 9:20 Yuda ŋei eŋano gewe paki Yuda ŋei mane wane tanik okan okanmaile, onoka wane Yuda ŋeiŋo menaŋgei wane yale okan okanmaile. Miti sogine Mose wane Numa ma qe okanmami, eŋerop gewe paki miti sogine Mose wane Numa ma ge okanmami, eŋane tanik ge okanmaile, eamo miti sogine Mose wane Numa yewa wane qelit qewe paki midaka, miti sogine mage okanmami, ŋo menaŋgei wane yale okan okanmaile.
1CO 9:21 Qelaŋ miti midaine Mose wane Numa ŋadino ge okanmami, eŋano gewe paki qelaŋ Numa ŋadino ge okanmami, eŋane tanik ge okanmaile, ea mo qelaŋ miti midaine edo menaŋgei wane, yale okan okanmaile. Na miti midaine eŋane keuo Anutu wane Numa ea maine mi qelige gekale midaka, eŋane numa solaino arikale, ea na welekatne mitiwo Kristo wane Numa kotino ge okanmaile.
1CO 9:22 Miti ŋei zonomene pelekakatne eŋane keueno ge more pelekakatne tanik okan okanmaile, eamo pelekakatneŋo menaŋgei wane yale okan okanmaile. Ŋei kine kine edo menaŋgei wane eŋane keueno ge more tanik kine kine okan okanmaile.
1CO 9:23 Eso na yeye kine kine korop okan okanmaile yemo Yesu wane mitiŋo wakone ariakane, pakimo na noŋom miti mali malip wane morian wane damoze ŋei natne eŋerop weneŋ maikale.
1CO 9:24 Bat sobeŋino ŋei loutneŋo biririkkei. Ŋo siluŋ eŋano ŋine ŋei wekuŋo alakane sobeŋ qoi qoino lotke more lewine mayake. Ŋine yewa mi detmami? Ea wane mo ŋine yaleka biririkeu paki yuane more lewine maikei.
1CO 9:25 Biririk biririk wane ŋeine eŋe oŋaine biririkei wane rau paki sawe kine kine ge more tau ge okanmami. Eŋe kine kine sinoine gegeine, midaine gegeine bamgo, ea wane yale okan okanmami. Ŋo ŋedo yemo kine kine wele, ma gege togon, ea wane yalewa okanikene.
1CO 9:26 Na noŋom biririk okanmaile, eso dene yau yaup pore midakaka, kudupka modare biririk okanmaile. Na kawali qekalane metene birawe yaup tewino mi ari okanmaike.
1CO 9:27 Midaka! Na solane zok qewe paki qebinkawe nae similene ea mogare ari okan maike. Na ŋei miti ra edane gemage nae uratanane weleine mi wakoniakane, ra more solane wareka okanmaile.
1CO 10:1 Kimakopne na ŋabokopze Mose wane naso kine kine okangoi ea wane kine ŋaŋaekei wane wetke ŋibonbe detpi. Eŋe korop kezoŋŋo kawetongi ariu paki koropka Kiwet Takitne zip ziuno gesoke maineka ari wawarekoi.
1CO 10:2 Eso Mose wane ŋeikoune okanikei wane rau paki eŋe korop kezoŋ so kiwet ŋo miti dokuene leleki taukoi.
1CO 10:3 So eŋe korop Waom wane Asuŋo ŋara mawakone ebonge weku yewaka ne arikoi.
1CO 10:4 So korop eŋe Asuŋo doku mawakone ebongi, eŋe yewaka weku ne arikoi. Eŋe Asu wane wesi eŋerop weneŋ arikoi, wesi yewa ŋine doku ketki nekoi. Eso wesi yewa yemo Kristo okanmaike.
1CO 10:5 Eŋe kine kine yewa korop okanon wareke, ŋo siluŋ Anutu eŋe tanik manikene borikine ea wane mi similekaki eŋane keuo ŋine ŋei ŋerep wele korop dere worik one qeliŋongi kepe sai togolo seuke qe qolok okan warekoi.
1CO 10:6 Ukude, tanik manik korop eŋano wakonge, yewaŋo ŋenane giremze okangi ŋedanmaikane ŋene kaŋem paki eŋe okangoi yale wetzeŋo borikine kine kine misuk ma qot okanikene.
1CO 10:7 Me eŋano ŋine natne okangoi, yale okane lopio misuk meŋen kaikene. Ea mo Anutu wane Papiao iwa yale qeqine pamaike: “Ŋei ŋerep pese ket mere ŋara nekoi so doku nekoi, so koso wie more eŋet ore more so wenip yau yaup mau paki doku neu eaŋo wet siuk okanonge.”
1CO 10:8 Ŋene wenip yau yaup eŋano ŋine natneŋo makoi, yale misuk maikene. Eŋano ŋine natne eŋe yale okane more kaiwe weku yewaoka ŋei ŋerep 23 tausen (23, 000) seuke pawarekoi.
1CO 10:9 Ŋine eŋano ŋine natneŋo Waom liwekkakoi yale misuk okanikei. Eŋano ŋine natne eŋe yale okangoi, ea wane koma edo edotki seukkoi.
1CO 10:10 Me ŋine eŋano ŋine natneŋo Anutu sorinkakoi, ŋo ŋine yalewaka Waom misuk sorinkaikei. Eŋano ŋine natne eŋe yale okankakoi, ea wane Seu Seu wane Aŋeloŋo Ezipt kepeo enguki seukoi.
1CO 10:11 Yeye kine kine korop iwa ŋabokopze eŋano wakonge, ea yemo natne eŋane qaka okanmaike, ea weneŋ desikei, wane naso qoeyakane Nasoine bomileki, gemaine ŋenane girem don ra more don kisi iwa Papiao qeqine.
1CO 10:12 Ea wane, ŋei mane eŋe eŋinane detki togogole okan okanmaike, eŋe peleke ket qeakane kauluke geake.
1CO 10:13 Ŋinano liwe liwek natne wakonge, ea mo ŋinŋine zonom so dereret ŋinane kouno wakonge, ŋei natne eŋano liwe liwek wakon okanmaike, yewaka ŋinano wakone sake. Ea wane ŋene Anutu maine detluk kaikene, pakimo eŋe liwe liwek yewa ma ewekki zonom ŋinane rokop yewa yuane more mi liwek ŋuniake. Midakaka! Liwe liwek ŋinano wakoniakeo, baŋ Anutuŋo numaine ma ŋibone more qesiŋ ŋungi ŋine maine togolekei.
1CO 10:14 Ea wane kima maepkopne, ŋine lopio isisine eŋane tanik manik yewa ŋadekkau paki yeine qelige gekei.
1CO 10:15 Ŋine wetŋinerop, miti dereret gemami wane don iwa ŋidanbe detlukeu.
1CO 10:16 Laseo wain mosopkake, ea wane ŋene Anutu meŋenkaŋem mosopkaki neŋem paki, Kristo wane weŋem gorop tako rakot okan okanmaine. So ŋene bret mapok okanmaine, naso yewao ne more, Kristo wane sola bikum gorop tako rakot okan okanmaine
1CO 10:17 Bret wekuku ŋei ŋerep magu suaineŋo bret weku ne more qeturaŋ ŋongi kima magu weku okane ge okanmaine.
1CO 10:18 Ŋine Israel ŋei eŋane kineene detlukkeu, eŋe ŋara soep ne okangoi, ea mo Waom wane zakeo mire more ne okangoi, eaŋo qeturaŋongi eŋe zake ea wane Waom gorop magu weku okangoi.
1CO 10:19 Ŋine naŋane don iwa yale ramaike, ea misuk desikei, “Qelaŋ edo waom isisine lopio wane soe soep mitmami, eamo maine welekakatne.” So na iwa yale weneŋ mi ramaile, “Waom isisine lopio eamo kine kine eamo wele.”
1CO 10:20 Midaka! Na iwa yale ramaile, qelaŋ ŋei eŋe ŋara soep mit okanmami, eamo asu qotkoinane eŋe Anutu wane mi mit okanmami, ŋine yemo osoŋa, asu borikine eŋerop tako rakot mi okangei wane nanmaike.
1CO 10:21 Ŋine Waom wane laseo ŋine doku ne more koso asu botkoinane laseoŋine maine mi nekei, ŋine Waom wane zakeoŋine ŋara neu paki koso osoŋa borikinane zakeoŋine ŋara maine mi nekei.
1CO 10:22 Me ŋene Waom koto matali okan kaŋem maine mi det worik okan ŋoniake me? Ŋenane zonomŋo Waom wane zonom yuankamaike me?
1CO 10:23 Ŋei natne iwa yale ra okanmami, “Yeye kine kine korop oka okane pamaike, ea welekatne.” Ŋo na ramaile, siluŋ yeye kine kine korop okane, miti wane qesi qesiŋ okane doku tau tau magu wele gege yemo mi pamaike.
1CO 10:24 Mane eŋe eŋine menageakane ka mi desiake, ŋei natne eŋe menaŋgei wane weneŋ desiake.
1CO 10:25 Ŋine soep qole qole wane naluo ŋine soep kine kine yaup qazaŋ qelaŋ eŋano ŋine qolemami, yewa ŋine maine nekei, dere qeka okane misuk qesongei.
1CO 10:26 Onoka wane, Anutu wane Papiao iwa yale qeqeine, “Kepe, so kepe wane kutno yeye kine kine pa waremaike, ea mo korop Waom waneka.”
1CO 10:27 Qelaŋ ŋei maneŋo eŋane matko ari mere ŋara nekei wane newan ŋuniakeo, ŋine ari more ŋara kine kine sotŋino mosiake, yewa maine nekei. Dere qeka okane ra qesonka mi okankaikei.
1CO 10:28 Ŋo ŋei maneŋo ŋidane rayake, “Ŋara soeppae mo mire lopio wane sotno morimi yewa ŋine.” Rakiso, yemo ŋeiwa ŋidanike, oŋo dere worik ŋuniakane, eŋane ra more dere mezet okane so yeine walukkei.
1CO 10:29 Neu ŋinane koto ŋine boriakane mida ŋidanike, ŋei yewa wane kotine boriakane dere mezet okane yeine walukkei. Na nae kotoneŋo dere mezetine midaine pakimo, onoka wane ŋei maneŋo eŋine kotinane rokop yewaŋo naŋano makatakeake? Ea maine mida!
1CO 10:30 Na Anutu dage kito olatpe paki ŋara soep meŋe meŋenŋo mosopka newe maŋo onoka wane dere worik naniake? Ea mida!
1CO 10:31 Ea wane ŋine ŋara soep me doku surok nekei, me yeye kine kine mane okanikei wane rau paki Anutu ewine kito mawakaikei.
1CO 10:32 Ŋine Yuda ŋei, so Grik ŋei, so Anutu wane doku tau tau magu eŋane kaiteno sot midaine geu, eŋe mane mi detpi bori ŋiboniake.
1CO 10:33 Na yaleka ŋei kine kine eŋe nanbi menageakane gemaile, paki na nae kine kineŋo menageakane mida, ŋei loutneŋo miti dere more menaŋgei wane urataine ma okanmaile.
1CO 11:1 Noŋo Kristo wane numao gesoke mogare ari okan maile, eso ŋine yaleka naŋane numa yewaka gesoke mogat nanikei.
1CO 11:2 Ŋine naso baŋem naŋane wetke more don kine kine korop maine paki, ra ŋidangole, yewa wane rokopko mogare malilipke ma ge okanmami, ea wane ŋine mawa ŋunmaile.
1CO 11:3 Eso koso mane rawe desikei, yemo iwa yale, Kristo eŋe ŋei korop eŋane lewet suaine, ŋeiŋo ŋanominane suaine, eso Anutuŋo yemo Kristo wane suaine.
1CO 11:4 Eso ŋei mane lewine kawetkeki paki meŋenkayake, me miti rayake eŋe suaineine Yesu Kristo ewe mabaik okankayake.
1CO 11:5 So ŋerep mane lewine kaweune midaine ge more meŋenkayake, me Anutu wane miti rayake, eŋe yaleka suaineine Yesu Kristo ewe mabaik okankayake. Eamo ŋerep yaup gegeene lewetene zoune unbi nobetka okaniake, eŋerop rokop weku okaniake.
1CO 11:6 Eso ŋerep eŋe lewine kaweune midaine geakane raso yemo lewine zoune ungi nobetka okaniake. Ŋo ŋerep eŋe lewine zoune ungi nobetka mesiakane gamu gamu okaneso, yemo lewetine maine kawetkeake.
1CO 11:7 Ŋei eŋe yemo lewine kaweune midaine geake, onoka wane, eŋe Anutu wane bango eŋine kait tanik so zonom so kibi sotaine mamaine, ŋo ŋerep yemo ŋei wane bango so eŋane kibi so zonom sotaineŋo mamaine.
1CO 11:8 Iwa yale wane Anutu eŋe ŋerep wane sola bikumineŋo ŋei mi make. Midaka. Eŋe ŋei wane sola bikumineŋo ŋerep make.
1CO 11:9 Me Anutu eŋe yaleka ŋerep wane detki paki ŋei mi ma wakonkake. Midaka. Eŋe ŋei wane detki paki ŋerep ma wakonkake.
1CO 11:10 Ŋerep eŋe ŋei wane bango gemaike, ea wane kibiine yemo eŋe lewine kaweune weneŋ geake, pakimo aŋelo eŋe kau menageake.
1CO 11:11 Eso ŋene gegeze Waom wano pamaikane, ŋei eŋineka bonep gege me ŋerep eŋineka bonep gege ea mo, mitiwo yale mi pamaike.
1CO 11:12 Ŋerep eŋe ŋeiwanoŋine, set bikumineŋo make, rokop yalewaka ŋei ŋene ŋerep wane kotino ŋine wakone sua leule okan okanmaine. Eso yeye kine kine korop yemo Anutu wano ŋine wakone sari okanmaike, oŋo welaine.
1CO 11:13 Ŋine ŋidom dere kau, ŋerep mane eŋe lewine kaweune midaine Anutu meŋenkayake ea masi maine me? Mida!
1CO 11:14 Ŋei ŋerep ŋenze tanik manikzeŋo sikan ŋunmaike, yemo iwa yale, ŋei mane eŋe lewine zoune kiroroine ma geake, yemo mi menageake.
1CO 11:15 Ŋo ŋerepŋo lewine zoune kiroroine ma geake, yemo menageake, onoka wane Anutuŋo lewine zoune kiroroine mange, eaŋo lewine setne kawetkeakane, eaŋo lewe kawetinane kibi okanmaike.
1CO 11:16 Ŋo mane eŋe naŋane don iwa wane don urata mayake, me rayakane okaniakeo, yemo iwa yale desiake. Masi iwa ŋene masi mane mogatŋem, Anutu wane doku tautau magu mat natne eŋe mane mi mage okanmaine.
1CO 11:17 Na iwa girem don natne ŋidanmaile, na mi mawa ŋunmaile, yemo iwa yale wane, ŋine lewa lewaŋ ŋino lewage masi maine mi okan okanmami, midaka! Masi qotkoine okan okanmami.
1CO 11:18 Na lewine ea wane rawe, ŋine doku tau tau maguŋo lewaŋmami, naso yewao keu ŋino mapo mapokine wakon okanmaike, yale nolatpi na don ea wane detpe, welekatne qou okanmaike.
1CO 11:19 Welekatne, doku tautau magu keu ŋino mapok, yemo yaup mida miti mage mage ŋinane kine didiwo wakoniakane, so ŋei ŋerep maŋo Waom wane uratao modat lukmaike, ea maine wakongi kaulukkei.
1CO 11:20 Ŋine ruo ŋara wane qeturage okanmami, naso yewao Waom wane ŋara wele nekeiwane maine mi lewaŋ okanmami.
1CO 11:21 Mida ŋine bonep bonep ŋinŋine ŋara ikopka ne okanmami, eso mane eŋe ŋara wane seukeake, so mane eŋe doku zok neki wetine siukeake.
1CO 11:22 Me daleo? Ŋine ŋinŋine mat bonepŋine mi pamaike me? Yewao ŋara so doku newe ra neurap me? Me ŋine Anutu wane doku tau tau magu eŋane detpi kine kine yauwine okanmaike, pakimo ŋine ŋei ŋerep natne ŋara midaine gamu kuteno motkei wane sari okanmami me? Ŋinane na daleo raikale? Na maine ŋinane masi ea wane bakom kito mawa ŋunikalane me? Ea, midakaka! Na kine kine ea wane maine mi mawa ŋunikale.
1CO 11:23 Na Waom wano ŋine don makole, ea yaleka ŋine kito ŋidangole, ea wane done iwa yale pamaike, Yudaŋo Waom Yesu siron qeki makoi, ruo yewao Waom Yesuŋo bret make.
1CO 11:24 Paki Anutu bakomine kito ea mapoke more rake, “Iwa naŋane bikumne, ŋine qesiŋ ŋuniakane ŋibonikale. Naŋane dereret ge more yale nekei.”
1CO 11:25 Bret neu, eŋe wain lase okange, yaleka ma more rake, “Lase iwao weŋemne metmaike, eaŋo Anutu wane siwa siwap me tako rakot muselane qesiŋ, na noŋom weŋemneŋo ma wakone motmaile, ea nekei rokop naŋane dereret ge more ne arikei.”
1CO 11:26 Yesu wane don eaŋo iwa yale sikanŋonmaike, ŋine naso baŋem bret iwa nekei, so lase iwa ŋine wain nekei, rokop Waom Yesuŋo wikile make so detke, so seu seuinane don kisi weneŋ ra qelaŋane ge mageu Waom eŋine sari lotkeake.
1CO 11:27 Ea wane mane eŋe Waom wane ŋara me laseo ŋine wain mi detluke mabaike more qazaŋ neake, eŋe Waom wane bikum so Waom wane weŋemine ea ne siuke sotkorop okaniake.
1CO 11:28 Eso yalinane mo, mane eŋe eŋine wetinane kine detkaki paki, ŋado bret ne more laseo ŋine wain neake,
1CO 11:29 onoka wane, ŋei eŋe Waom wane bikuminane kine mi detluke malipka more bikumine ne more laseo ŋine wain yaup neki paki eŋine sotine ne wakonmaike. Pakimo Waom mo manerop okankayake.
1CO 11:30 Ŋine yalewa okan okanmami, ea wane ŋinano ŋine ŋei ŋerep loutneŋo zomarop so zonomene midadaine zok ge okanmami, paki loutneŋo mo esat seukwarekoi.
1CO 11:31 Ŋo ŋene ŋedomka kotozane kine mo ma wesake ma qelaŋanikeneo, yemo Anutuŋo ŋongi sotze midaine okaniake.
1CO 11:32 Ŋo ŋene qewoloŋ okanŋem, yemo Waomŋo kineze ma wakone more ma koboe ŋoniake, pakimo ŋene eŋine dokoine okangene. Eŋe yale okanŋoniake, yemo ŋene kepeo miti midaine borikine mama ŋei ŋerep natne gemami eŋerop qeliŋŋongi, mi midakene.
1CO 11:33 Eso kimakopne, ea wane ŋine Waom wane ruo ŋara qeturage weku nekeiwane lewage toma metpi, natne sari wareu kieke nekei.
1CO 11:34 Eso mane eŋe ŋara wane seukmaikeo, eŋe matino ŋara neake, pakimo wekuoka lewa lewaŋŋine, yewao Anutuŋo kineŋine mi ma wakoniake. So don kine kine natne pamaike, eamo baŋ noŋom umore ra ŋidanikale.
1CO 12:1 Kimakop, iwa yemo Asuŋo ŋinane kine kine damo qemaike, ea wane kine ŋaŋaekei wane ŋidanbe detpi.
1CO 12:2 Ŋine mo detmami, mokaka ŋine qelaŋ gekoi, naso yewao lopio donene mi raraine me gegeene midaine, edo tebaŋunbi eŋano ari gekoi.
1CO 12:3 Ea wane, ŋine iwa yale desikei. Mane eŋe Anutu wane Asuŋo eŋerop geki paki don olatki, eŋe Yesu wane eŋetine maine mi ra matali more soak kutino mosiake. So mane eŋe Asu Koboboine midaine geakeŋo maine mi rayake, “Yesu eŋe Waom.”
1CO 12:4 Miti urata wane kine, mane mane pamaike, ŋo Asu yemo weku gemaike, oŋo damo qe ŋebon okanmaike.
1CO 12:5 Miti wane urata kine kine maikenane numaine loutne pamaike, ŋo urata welaine yemo Waom weku gemaike.
1CO 12:6 Miti wane urata maikenane, masi kine kineine loutne pamaike, ŋo masi welaine yemo Anutu weku gemaike. Oŋo zonom ma wakone ŋebon okanmaike.
1CO 12:7 Asu eŋe mitiwo geuluke more korop qesiŋ onikenane, ŋei welaine welaine zonomine mapoke ŋebon okanmaike.
1CO 12:8 Asuŋo ŋei mane dereret mangi miti kine qeirop detluke more rayake, so mane eŋe Asu yewaŋoka zonom mangi miti kine maket more rayake.
1CO 12:9 Mane eŋe Asuŋoka qesiŋkaki mali malip korop geake, mane eŋe Asu yewaŋoka zonom mangi zomarop ebuki menaŋgei.
1CO 12:10 Asuŋo ŋei mane masi kine kine togole mayakane zonom ma wakone maniake, so mane eŋe Anutu wane don ra qelaŋaniakane wetine malotkeake, so mane eŋe Asu maine so asu borikine ea wane kine detkayakane zonom maniake. Mane eŋe don kine kine kuneŋine kait qotot mi dereretne rayakane wetine ma qelaŋaniake, mane eŋe don kine kine kuneŋine kait qotot mi dereretne dere main geakane zonom qesiŋ kayake.
1CO 12:11 Kine kine iwa korop yemo Asu weku, oŋomka ma okan waremaike. Eŋe eŋine wetinane detluke more ŋei welaine welaine damoene qe more kine kine mapoke ebon okanmaike.
1CO 12:12 Ŋei ŋene solazeŋo weku, ŋo solazane qelit qeqe yemo welaine welaine qelit qekamami, pakimo sola wane urata mamakoune loutneŋo qeturage weku okanmaike, Kristo wane magu eŋe sola weku yale, sisine koune loutne, eŋe siluŋ loutne, ŋo qeturageu sola weku okanmaike.
1CO 12:13 Numa weku yewaka, ŋene korop Asu weku yewaŋoka miti doku tau tauŋo qeturaŋ ŋongi, sola weku okangone, Yuda me Grik, qelit ŋei me yaup similane gegine, ŋene korop Asu weku ŋebongi ma more, eaŋo qeduguŋongi weku okangone.
1CO 12:14 Pakimo sola eŋe weku mida, eŋe sisinekoune loutne.
1CO 12:15 Kieŋo iwa yale rayake, “Na mete midakaka, ea wane na sola wane sisine mida,” yale ra more daleo sola qeliŋka eŋineka geake, rayakeo, eaŋo kitatka maki eŋe sola mi qeliŋ kayake.
1CO 12:16 So ket eŋe iwa yale rayake, “Na de midakaka, ea wane na sola wane sisine midaka.” Yale rayakeo, eŋe daleo sola qeliŋka more eŋineka bonep geake, eaŋo kitatka maki eŋe sola mi qeliŋ kayake.
1CO 12:17 Eso sola eŋe korop deka okaniakeo, eŋe daleo don detkirap? So eŋe ketka korop okaniakeo, eŋe daleo qoune detki rap?
1CO 12:18 Sola eŋe yale midakaka. Anutuŋo sola wane sisine natne eŋe korop urataene bonep bonep detluke more qelit mama urata maikeiwane ra biraon wareke.
1CO 12:19 Sola wane sisine nat korop eŋe kineene wekuka okangera, yemo sola mane mi pakirap. Midakaka!
1CO 12:20 Iwa mo yale mida, sola eŋe sisine nat koune qelit qeqe loutne pamaike, ŋo solaŋo yemo weku.
1CO 12:21 Eso ea wane deŋo mete maine mi olale rayake, “Ge midaine na maine gekale.” Me lewetŋo kie maine mi etane rayake, “Ŋire midaine na maine naeka gekale!”
1CO 12:22 Ea midakaka, ŋene solazane sisine natne koune eŋane kaŋem zonomene midaine okanmaike, eŋe midaine solaŋoka zonominerop maine mi geake.
1CO 12:23 So solazane sisinekoune eŋane detŋem ketkele okan okanmaike, ea takot laplapŋo kibi manerop mauluke ebu okanmaine, so solaze sisine natne maine mida gamuinerop, yewa ŋene mauluke kaweton okanmaine.
1CO 12:24 Ŋo solaze sisine natne korop mayakatne, eamo yaup tingo qeliŋonŋem urataene ma okanmami. Anutu oŋom solaze sisine ea korop weku yale mawareke. Solaze sisine natne ketkele, eŋe urata manerop wawaine ra ebonge.
1CO 12:25 Solazeŋo mi wiri more sisine nat nat okane, eŋe korop wekuoka qeturage qelit qeqe maine okangei wane eŋe yale okange.
1CO 12:26 Ea wane sola wane sisine mane eŋe wikile desiakeo, sola sisine natne eŋe koropŋo wikile desikei, me sisine nat mane eŋe eŋetine mawakayakeo, sisine nat nat korop eŋe bakom kito warekei.
1CO 12:27 Iwa yemo ŋine korop Kristo wane sola okanmami, eso weku weku yemo solainane sisine nat nat korop okanmami.
1CO 12:28 Doku tau tau magu eŋano Anutuŋo ŋei iwa yale biraonge. Lewine aposolo, ŋado propet, yewaŋo kito ebo ebon, ea wane ŋadino masi mama wane ŋei zonomgorop, so zomarop ebuwi menaŋgei wane ŋei zonom gorop, so ŋei setene pelekakatne, zoma kubet korop qesiŋongei wane ŋei, so ware ware urata kine kine warekei wane ŋei, so don kuneŋine rara ea wane ŋei, yale biraonge.
1CO 12:29 Eŋe korop aposoloka gemami me? Eŋe korop propetka gemami me? Eŋe korop kito ebo ebon ka gemami me? Eŋe korop masi togole mama wane zonomgorop gemami me?
1CO 12:30 Eŋe koropŋo zomarop ebuwi menaŋgei wane zonom gorop gemami me? Eŋe koropŋo don kine kine kuneŋine maine raikei? Eŋe koropŋo don kuneŋine raraine maine maingekei me? Eaŋo midakaka!
1CO 12:31 Ŋo ŋine siluŋ miti wane damo maniŋa wele suaine maikei wane yemo togole more sorin borin okanikei. Pakimo, noŋo ea wane numa mayakakatne iwa baŋ sikanŋunbe gesokkei.
1CO 13:1 Na kepe ŋei ŋerep eŋane don so aŋelo eŋane don maine rawerap, paki na wet maep midaine gekaleo, yemo naŋane donneŋo wagom mane kitou arokmaike, ukatne, me romon mane wane aroine yale don sawaŋ okangirap.
1CO 13:2 Na propet ge more don sane korop detluke more kine kine ŋado wakoniakane done rawerap, paki na Anutu wane don sane ea wane kine maine det warewerap, so miti wane kine pokaine, me tutuine, ea maine dere detluke detperap, so na rawe bonagaŋo okora okoraine qelige masikaniakane mali malip maine pa ningirap, paki wet maep midaine gekaleo yemo na ŋei sinoine lelewerap.
1CO 13:3 Na maine kine kinene korop ŋei aboŋene midaine matoke ebon warewerap, so nae solane Kristo wane ra more sunkawe gerepko zekirap, ŋo na wet maepne midaineŋo yale okangaleo, na wele mi marat kaikale.
1CO 13:4 Wet maep koropŋo eŋe ŋei peamine, so pesekine geake, ŋei wet maep koropŋo ŋei mane wane okora okora me met met me urata mama me don rara me aboŋ kine kineinane bailalaŋ mi okaniake. Ŋei mane wet maep koropŋo eŋine solaine mi mawalak kayake, eŋinane detki wawaine mi okaniake, ea midakaka, eŋe ŋei korop kima okanoniake.
1CO 13:5 Ŋei wet maep koropŋo kine kine qazazaŋka mi okaniake, so bonep mi okaniake. Eŋe sot osi osi ikopka mi okaniake. Wet maep koropŋo masi qotkoine okankau turuŋine mi dapore mageake.
1CO 13:6 Ŋei wet maep korop eŋe borikineŋo sua ariki qom borik desiake, okan mama bileŋo sua ariki wetpese desiake.
1CO 13:7 Wet maep koropŋo umat kine kine korop tewekwareake, yeye kine kine korop detluke dere worik mane mi desiake, wetineŋo korop lukka tebaka geake, umat kine kine wakongi togogoleka ma okorayake.
1CO 13:8 Wet maep yemo qoiqoine midaine, papa togon. Anutu wane don rara wane urata yemo baŋ mida lele ariake, don kuneŋine kait qotot rara wane bakom pamaike, ea baŋ midayake, dereret mama wane urata yewa baŋ mida lele ariake.
1CO 13:9 Iwa yale, ŋenane kine dereretze eamo weti kutka, so ŋene Anutu wane don ra okanmaine, ea yaleka weti kutka.
1CO 13:10 Ŋo gemage kine kine wele papa togon ea wakongi kine kine kutka oka okane eaŋo baŋ siuke mida leleake.
1CO 13:11 Na ea wane kine ra qelaŋanmaile, na medep nigatne gekole yewao medep don ra gekole. Na medep wet wetke gekole, so na medep dereret dere gekole. Eaŋo ge mage ŋei suaine okanbe paki medep tanik manik ea korop qeliŋ warekole.
1CO 13:12 Ŋene naso iwao Waomzane kine maine mi kaulukkene, ge mage Naso Suaino meŋo me qaŋ aito kaitzeŋo aekkene, na ukude iwa kine kine weti kutka detka okanmaile, ge mage ŋado kinerop ka detka okanbe qoeyake. Anutuŋo na yaleka kinerop nanluk okanmaike.
1CO 13:13 Kine kine karewe iwa edo papa togon paikei: Mali malip, ora tebaka tebaka, so wet maep. Ŋo iwa eŋano ŋine wet maepŋo yemo suaine okanmaike.
1CO 14:1 Ŋine wet maep marat kaikei wane sorin borin okane togolekei. So qom ŋine ewekki Asuŋo kine kine korop damo qe ŋibonmaike, ea wane sorin gekei, eamo miti kine rara wane damo maniŋa biŋek ŋine ma more, ewekeu paki Anutu wane don togoleka ra qelaŋangei.
1CO 14:2 Mane eŋe miti don wet ŋorobuŋ kuneŋine maneo rayake, eŋe ra more ŋei mi edanmaike, midaka. Eŋe Anutu olatmaike, onoka wane ŋei maneŋo don iwa mi detmaike. Eŋe Asu wane zonomŋo qebinkaki don sane wele ra wakonmaike.
1CO 14:3 Ŋo mane eŋe Anutu wane miti don rayake eŋe ra more ŋei naŋ qeoniake, so ma togole one more wet pese okanoniake.
1CO 14:4 Ŋei miti don kuneŋine maneo rayake eŋe eŋine wetineka weku ma togolekayake, ŋo mane eŋe Anutu wane miti don kine rayake eŋe doku tau tau magu qesiŋone ma togole oniake.
1CO 14:5 Na ŋine koropŋo don kuneŋino kait qotot raikei wane simin nanmaike, ŋo ŋine koropŋo Anutu wane miti don kine raikei yemo zok manerop simin nan lukmaike. Ŋei mane miti Anutu wane don rayake eaŋo manerop suaine okanmaike, paki don mane eŋe don ŋorobuŋ kuneŋine kait qotot maneo don rayake eŋe yuan kamaike. So don kuneŋine kait qotot maneo don rayake, eŋe ra more ŋado kine maine mainge ŋei ŋerep magu edangi eŋe dere more ea wane wele mageu menageake.
1CO 14:6 Eso kimakopne, ea wane iwa ŋinano umore don kuneŋine kait qotot natne yewao miti ŋidanikaleo, daleo ŋine qesiŋ ŋunbe koto ŋino kesiake? Mida. Na Anutuŋo don sane natne sikan nange yewa ŋidanikaleo me, miti wane dereret qeirop, me miti wane kine natne ŋidane more ŋibon okanbe, yemo maine koto ŋinane wele okaniake. Na don kuneŋine kait qotot mi raikale, na don tingoine, didiwo eao maine rawe desikei!
1CO 14:7 Eso gegeene midaine kine kine tewine, mulup so gitakaki puane qeu aroine tingo arokki eŋet wetne didiwo desikene. Aroine kine kine arokki daleo detnom lotkeake?
1CO 14:8 So ŋei mane oŋo biugal puangi aroine suaineka didiwo mi arokeakeo, maŋo baŋ dere more kawali qeakane aboŋ maulukeake?
1CO 14:9 Ŋine yaleka. Ŋine don kuneŋine kait qetot mane ŋei ŋerep mi detmami yewaoka miti kaweunerop raikeiwo, ŋei ŋerep eŋe ŋine onoka wane ramami, ea kine daleo desikei? Ŋinane don ŋineŋo yaup ari mida leleake.
1CO 14:10 Don kine kine loutne kepe baŋem yewao pa arimaike. Maneŋo kine midaine mi pamaike, korop kineropka pa waremaike.
1CO 14:11 Ŋo na ŋei maneŋo don mane raki, don wane kine mi dere qelaŋane ŋaŋaemaileo, yemo na ŋei yewa wane detpe eŋe naŋane kimane mida, eŋe baŋ ŋei tego mane okaniake, so eŋe yaleka naŋane detki na eŋane kimaine mida, na ŋei tego mane okanikale.
1CO 14:12 Ŋinano kine yewaka pamaike, ŋine Asu wane zonom maikei wane zok ra okanmami, ea maine, so kine kine natnane mida, mitiŋo doku tau tau magu keu ŋino wakonluke payakane, ŋine urataine togogole soringe mau ea wane bakom damo morianine ŋinano wele wakone, doku tau tau magu qesiŋkaki, sua wayake.
1CO 14:13 Ŋei don kuneŋine kait qotot maneo miti kine rayake, eŋe Anutu meŋenkaki oŋo qesiŋkaki miti kine detluke more ŋei ŋerep mainge edaniake.
1CO 14:14 Na don kuneŋine kait qotot maneo meŋen kaikaleo, yemo wet ŋorobuŋ ŋoku meŋen kaikale, ŋo wetneŋo kine dere mi okanikale.
1CO 14:15 Ea wane na daleo okanbe rap? Na baŋ ŋorobuŋŋo meŋenkaki wetneŋo weneŋ yaleka detluke, aŋaneŋo baŋ ra qelaŋanikale. So na baŋ Asuneŋo eŋet kitoki, wetneŋo yaleka detluke aŋaneŋo kitokale.
1CO 14:16 Ge Anutu meŋenkanom paki, Asuŋone ŋoku ora ma wakanom, ŋei mane eŋe geŋane don ŋaŋaeyake, paki ŋei yewa eŋe daleo mainge Anutu meŋenka, asuŋoneŋo ora meŋen kamaine, ea wane qesiŋgane rayake, “I, weleka!” Onoka wane ge don ramaine so Anutu ora mawa kamaine ea wane numaine eŋe mi detmaike.
1CO 14:17 Welekatne, geŋane meŋe meŋen ŋoneŋo Anutu mawakam paki, olatkene ea maine. Ŋo siluŋ ŋei mane yewa eŋe mi qesiŋ kaluke ma togolekaki wele marat kamaike.
1CO 14:18 Na miti don kine kine kuneŋino kait qotot rawe paki, natne ŋine korop yuan ŋunwaremaile, ea wane na Anutu meŋenka more mawa kamaile.
1CO 14:19 Ŋo na doku tau tau magu lewa lewago don mete mane (5 ka) edanikalane wetneŋo nanmaike, yemo na yale okanbe paki, ŋei ŋerep natne miti don kito edanbe, eŋe maine detpirap, so don kuneŋine kait qetot maneo miti kiroine don ten tausen rara, eamo yeine!
1CO 14:20 Kimakop, miti wane wet dereret ŋineŋo medep nigatne eŋane wet misuk wetkekei, borikinane yemo wet dereret ŋineŋo medep nigatne eŋane wet dereret yale wetkekei. Ŋo miti wane yemo wet ŋineŋo ŋei suaine eŋane wet yale wetkekei.
1CO 14:21 Anutu wane papiao don iwa yale qeqine, “Na ŋei lobo so ŋei don kine mane naŋane Yuda magu keuo biraonbe naŋane kine ra qelaŋan onikei, Waomŋo ramaike. Na baŋ ŋei lobo eŋane pieno motpe don edanikei. Ŋo siluŋ, eŋe baŋ naŋane don detpi wele mi okaniake.”
1CO 14:22 Eso masi don kuneŋine kait qotot maneo rara eaŋo yemo qelaŋ eŋane biŋek okanmaike, doku tau tau eŋane biŋek mi okanmaike, ŋo Anutu wane Miti don rara masi, eaŋo yemo doku tau tau eŋane biŋek, qelaŋ eŋane biŋek mi okanmaike.
1CO 14:23 Eso doku tau tau magu koropŋo lewage more, don kuneŋine kait qotot kine mane kine mane raikeiwo, ŋei natne mi detmami, me qelaŋ ŋei natne sari metkeiwo, yemo eŋe raikei, ŋine qelaŋ okanmami me?”
1CO 14:24 Ŋo ŋine korop Anutu wane don miti ra qelaŋane metpi, ŋei qelaŋ mane me ŋei yauwine mane eŋe ŋinano umore miti yewa korop desiake, detki, yewaŋo qomino kito more, wetinane kine korop qe wakonmaike.
1CO 14:25 Eso kotino don korop motkeki pamaike, yewa ra wakon wareake, paki eŋe umiket more Anutu meŋenkaki paki ora mawaka more rayake, “I welekatne, Anutu eŋe iwa ŋinerop gemaike!”
1CO 14:26 Kimakopne, ea wane daleo okanikei? Ŋine sari lewaŋgei naso yewao urata ŋineropka korop sari lewageu menageake, mane eŋe eŋet meŋe meŋen ma sariake, mane eŋe miti kito ŋida ŋidan ma sariake, mane eŋe miti kine rara ma sariake, mane eŋe miti don kuneŋine kait qotot maneo rara ma sariake, so mane eŋe miti don kune ŋine kait qotot maneo dere mai main ma sariake. Yeye kine kine iwa korop okanbi doku tau tau magu ma togole ŋuniake.
1CO 14:27 Ŋo ŋei natneŋo miti don kuneŋine kait qotot maneo raikei wane okane, yemo loutneŋo mi raikei, ŋei etke me kareweŋo raikei. Mane raki qoeki mane rayake, qoeki mane. Eso maneŋo don remi, yewa mainge ŋidaniake.
1CO 14:28 Ŋo don mai main ŋei mane yewa mi metki zuage more ŋei don kuneŋine kait qotot maneo lewa lewaŋ yewao rara, eamo yeine qeligeake, pakiso, eŋineka bonepine Anutu olasiake.
1CO 14:29 Ŋei etke me kareweŋo Anutu wane don kisi raikei, eso natne eŋe don ramami, yewa mazakanikei.
1CO 14:30 Ŋo mane eŋe lewa lewago metki, Anutuŋo wetino don mane mosiakeo, yemo ŋei alakane okora don ramaike, eŋe maine qeligeake, mesiake so,
1CO 14:31 ŋine koropŋo Anutu wane don kisi maine weku weku mane ra qeliŋgi koso mane, eŋe qeliŋgi koso mane. Yale okanbi ŋei ŋerep eŋe mitirop okane eweke togolekei.
1CO 14:32 So Anutu wane don ra qelaŋangei, miti ŋei yewa eŋe don raraene ware kalukeu paki, enŋene naso miti don maine raikei.
1CO 14:33 Onoka wane, Anutu eŋe matali qetali welaine midaka, eŋe peam welaine. So urataine ea koboboine ma okanmaike, ŋene yaleka kima weku urataze qeturage maikenane, Anutu simin kamaike.
1CO 14:34 Doku tau tau magu korop eŋe eŋet miti me don okanikei Naso yewao, ŋerep eŋe doku tau tau magu lewa lewago donene midaine mesikei. Eŋe don maine mi raikei, eŋe ketkele, Mose wane Ramatok Don Numaŋo ramaike, ea wane kop gekei.
1CO 14:35 Ŋo eŋe don mane wane kine desikei wane raikeiwo, yemo eŋe mateno ŋaokopene maine qeson ongei. Ŋerep mane eŋe magu lewa lewago don raki, gamu gamuinerop okangi mi menageake, ea masi maine mida.
1CO 14:36 Me Anutu wane miti don ea ŋinano mikepka wakonge me? Me ŋine wekuŋo Anutu wane don detkamami, ŋo natne mo mida me?
1CO 14:37 Ŋinano ŋine maneŋo eŋinane detki, eŋe ŋei mitirop okangi so, Anutu wane don ra qelaŋaniake, me eŋinane detki eŋe Asurop okaniakeo, eŋe don qe ŋibonmaile iwa Waom wane don yale detlukeake.
1CO 14:38 Ŋo mane eŋe don iwa kima mi mayakeo, ŋei yewa eŋe yaleka Waomŋo kima mi okankayake.
1CO 14:39 Ea wane, kimakopne, ŋine miti kine detluke raulukkei wane sorin borin okanikei, ŋo miti don kuneŋine kait qotot maneo rara, ea wane numa leŋ leŋ mi okanikei.
1CO 14:40 Ŋo ŋine urata korop tegok luke modare more mau menaŋgi paki wakone, koboine miti qelaŋaninerop okane paulukeake.
1CO 15:1 Eso kima kopne, iwa yemo Sigi Maep Don Maine ŋidanbe detkoi, ea waneka koso ra ŋidanbe detpi! Ŋine sigi maep mo ma gemami pakimo yewao gesoke malipka togole okoramami.
1CO 15:2 Sigi Maep Don yewa ŋine ŋidangole, ea wane ŋine Anutuŋo ŋibuyake, ŋine Sigi Maep Don Maine ŋidangole, yewa malipka ma gekeiwo, me malipke mageu siuke ŋibongeo, yemo mali malip wele midaine.
1CO 15:3 Na sigi maep Don lewine weku ningi makole, yewaka ŋine ŋibongole, don wele iwa yale, Kristo eŋe miti don sogino mo qekoi, ea wane rokopko borikine zane turuŋine seukke.
1CO 15:4 Paki eŋe deŋesereo birakau kaiwe karewe pa more wisikae wieke. miti don sogine mo qekoi, ea wane rokopko.
1CO 15:5 Wie more mikepka Petoro wakonkake, yewa ŋo Aposolo magukoune 12 wakononge.
1CO 15:6 Pakimo ŋado magukoune 500 eŋano wakongi naso wekuoka kakoi. Eŋano ŋine koropŋo wisika gemami, so natneŋo mo seukkoi.
1CO 15:7 Pakimo ŋado koso Yakop wakonkake, ea ŋine koso aposolo magukoune korop wakononge.
1CO 15:8 Paulo na dokoine eŋane magu kotino mi gekole, ŋado na qoi qoine wakon nange, naso yewao aposolo magukoune eŋano takotnange.
1CO 15:9 O, na aposolo korop eŋane ketkele meene, ea wane na ŋeiŋo aposolo maine mi norakei wane, na Anutu wane doku tau tau magu engu matali qetali okanongole.
1CO 15:10 Ŋo na aposolo okangole, yemo Anutu wet maepinane ra more okangole. So wet maepine ninge, yewaŋo naŋano wele midaine mi okange. Midaka. Na urata gerereune makole, eaŋo aposolo natne korop eŋane rokop yuanmaike. So na noŋomka onokaneŋo mawerap, Anutu wet maepine naŋano pakane makole.
1CO 15:11 Eso ea wane mo noŋo makole, me edo makoi, ea wane don mida. Ŋene koropŋo miti iwaka ŋidan okanmaine, pakimo ŋine kisi maep yewa dere malip kakoi.
1CO 15:12 Iwa Kristo eŋe Anutuŋo seu seuoŋine ma wirikkaki wisikae wiekeo, ŋene miti don sigi maep yalewa ra ŋidan okanmaine. Pakimo ŋinane keuo ŋine natneŋo onoka wane seu seuoŋine wisikae wie wie mi pamaike ra okanmami me?
1CO 15:13 Seu seuoŋine wisikae wie wie welekatne mi pamaike, yale ra bisop kekeneo, yemo ŋene Anutuŋo Kristo seu seuoŋine mi ma wirikkaki wieke yewa ra bisop kaikene.
1CO 15:14 So Kristo eŋe Anutuŋo seu seuoŋine mi ma wirikkaki wisikae wiekeo, yemo sigi maep raraze wele midaine okaniake, so mali malipŋine yaleka wele midaine okaniake.
1CO 15:15 So yewaka mida, ŋene Anutu eŋe Kristo seu seuoŋine mi ma wirikkaki wisikae wiekeo, ŋene aŋazeŋo ra takot okanka more iwa yale raikene, eŋe Kristo seu seuoŋine ma wirikkaki wisikae wieke. Yale ra more Anutu wane isi ŋeikoune okanikene. Onoka wane ŋene Anutu eŋe Kristo seu seuoŋine ma wirikkaki wisikae wieke, yale ra wakongone. Ŋo Anutuŋo ŋei seu seune welekatne mi ma wirikongi wisikae wiekoiwo, yemo eŋe Kristo yaleka mi ma wirikkaki wisikae wiekirap.
1CO 15:16 Onoka wane ŋei seu seune Anutuŋo mi ma wirikongi wisikae wiekei yale raikeneo, yemo Anutuŋo Kristo yaleka seu seuoŋine mi ma wirikkaki wisikae wieke raikene.
1CO 15:17 So Anutuŋo Kristo seu seuoŋine welekatne mi ma wirikkaki wisikae wiekeo, yemo mali malipŋine wele midaine okane mi qesiŋ ŋuniake. Pakimo ŋine borikine ŋinerop ge more midakei.
1CO 15:18 So Kristo detlukkau paki seukkoi, eŋe yaleka mo siuke mida lelekoi.
1CO 15:19 Ŋene Kristo wane dereret ge more, kepe iwa wane gege mage ea waneka weku toma gekeneo, yemo ŋei natne qom borik okan okanmami, eŋe korop yuan one more ŋedo qom borik zok manerop okangene. Baŋ Kristoŋo ŋene mi ŋebuyake.
1CO 15:20 Ŋo yale mida, Kristo eŋe welekatne Anutuŋo seu seuoŋine ma wirikkaki, wisikae wieke, ea mo euo kine kine mo lewine kieke wele wakon okanmaike, yalewa ŋei seu seune pamami, eŋe alakane ebongi paki wieke, ea wane ŋei seu seune eŋe baŋ wisikae wiekei.
1CO 15:21 Ŋei maneŋo seu seu kieke ŋebonge, yaleka ŋei maneŋo seu seuoŋine wisikae wie wie kieke ŋebonge.
1CO 15:22 Adam wane ra more seuk okanmaine, yale waka Kristo wane ra more seu seuoŋine baŋ korop wisikae wie warekene.
1CO 15:23 So weku weku wiekenane rake, rokop wisikae wie warekene, lewine Kristoŋo alakane wieke, ea wane, ŋadino Kristo sariake, naso yewao magukoune korop wie warekene.
1CO 15:24 Wie wareŋem mo naso qoe wareake, pakimo Kristo eŋe wawaine, ŋei waom urata, ware ware zonom gorop, so sorin borin gorop, korop ebu ket biraon wareake. Pakimo ŋei waom urataine ea mo mainge Anutu Magak maniake.
1CO 15:25 Onoka wane, iwa yemo Kristo eŋe Ŋei waom urataine ma arimage qoeki, Anutuŋo ŋaba koune korop ebu ket kinane bano biraone more lapelek onwareake.
1CO 15:26 Eŋe ŋabakoune natne ma ket biraon ware mo ŋaba suaine eŋe ŋado qe matali kayake yemo seu seu.
1CO 15:27 Onoka wane Miti sogine Anutu wane Papiaŋo iwa yale ramaike, “Yeye kine kine korop Anutuŋo eŋane kinane bango biraon wareke.” Don iwa yemo Anutuŋo eŋine Kristo wane bango weneŋ mi ramaike, eŋe yeye kine kine korop ebu ket more Kristo wane bango biraongane ramaike. Ea wane ŋene don iwa mo didiwo detmainane ŋene koso maine detŋem “Yeye kine kine korop,” yewaŋo Anutu wane weneŋ mi okaniake, midakaka!
1CO 15:28 Kristo eŋe Magakŋo qesiŋkaki yeye kine kine korop ebu ket more eŋine bango biraon warekane, Medepine eŋine yalewaka ket more Anutu wane bango geake, pakimo Anutuŋo baŋ yeye kine kine korop qopotke ware mo ea wane lewet okan wareake.
1CO 15:29 Don iwaŋo welekatne mi okanmaikeo, yemo ŋinane keuo ŋine onoka wane ŋei natneŋo seu seune eŋane tungo, miti doku tauon okanmami? Ŋo welekatne, ŋei seu seune maneŋo mi wisikae wieakeo, yemo eŋe onoka wane seu seune eŋane tungo miti doku tauon okanmami?
1CO 15:30 Eso ŋenzane yaleka, ŋene don isisine ea wane ra more ŋetne ŋetne kutno wikile gekoneŋo gemaine? Midakaka.
1CO 15:31 Kimakopne, na Kristo Yesu ŋenane Waomze, eŋane ra more uratanane wele ŋine okangoi ea wane wetne menaŋmaike. Don iwa welekatne. Na kaiwe baŋem ŋinane ra more seu seu maratka okanmaile.
1CO 15:32 Na Epeso matko gekole, eao naŋane ŋaba ŋei korop osom zubaine yale eŋerop kawali qekole. Ea sola mawa mawa wane okangoleo, yemo onoka maine mane maikale? Mane mida! Seu seuoŋine wisikae wie wie mi pamaikeo, yemo yeine. So ŋei qelaŋ natne ra okanmami, iwa yale, “Ŋene ŋara so doku ne bat okanŋem. Ŋene qaeki maine seukkene. Seukŋem oŋa oŋaze siukeake. Waomze mane mi gemaike, yemo sot turuŋze mi maratkaikene!” Na don ea ramaile, wele midadaine!
1CO 15:33 Ŋo ŋei natneŋo misuk isiŋunikei, “Ŋei borikine yau yaup gegine eŋerop geu, matali ŋunbi miti qeliŋgei.”
1CO 15:34 Ŋine qelaŋ masi yeine qeliŋgei, pakimo wetŋine wisikaeki, koboboine ge more, borikine koso mi maikei. Ŋinano ŋine natneŋo Anutu ŋaŋae kamami. Na don iwa rawe dere gamu ŋuniake.
1CO 15:35 Ŋei natneŋo iwa yale mane qesonikei. Ŋei seu seune eŋe daleo okane wisikae wiekei? Eŋe sola tanikene dalino ma more wiekei?
1CO 15:36 Ŋine qelaŋ ŋei! Ŋine kine kine ebot okanmami yewa yaup mi sa okanmaike, eseune gototki komine sa okanmaike.
1CO 15:37 So ŋine kine kine kepeo ebot okanmami, yemo kaweunerop mi ebot okanmami. Ŋine segoŋ me wit me kine kine natne ea woune ka ebot okanmami, pakimo komine so metine ŋado sa okanmaike.
1CO 15:38 Pakimo, Anutu eŋe detluke more tanikine ra mange, ea wane kopka sa more wakon okanmaike, wounane kop tanikine kine mane kine mane wakon okanmaike.
1CO 15:39 Sola korop, ea wane kine yale waka wekuka mi pamaike, ŋei solaze eŋe wekuka, osom eŋane solaene eŋe mane, naŋi eŋane solaene eŋe mane, zawon eŋane sola eŋe mane.
1CO 15:40 So qeliwane kine kine pamaike, so kepe wane kine kine. Ŋo qeli wane kine kine eŋane kibiene weku, kepe wane kine kine eŋane kibiene mane.
1CO 15:41 Kepe deinane kibiine weku, meso wane kibiine kine mane, so serekin eŋe kineene kine mane kine mane.
1CO 15:42 Seu seuoŋine wisikae wie wie, ea wane kine yewaka pamaike. Sola kepeo dukonmaine, eaŋo mida midaine. Sola wisikae wiemaikeŋo yemo mi midayake.
1CO 15:43 Kepeo ebotmaineŋo ewine midaine, wisikae wie wieŋo qelaŋanerop. Kepeo ebotmaineŋo zonomine midaine, wisikae wie wieŋo zonomine gege togon gorop.
1CO 15:44 Sola kepeo motmaineŋo kepeo solarop, sola wisikae wie wieŋo qeli solarop. Kepe sola pamaike yalewaka qeli sola qelaŋan zonominerop pamaike.
1CO 15:45 Ea wane Anutu wane Papiaŋo iwa yale ramaike, “Adam alakan wakonge, eŋe oŋa oŋarop okane wisikae wieke.” Ŋado Adam mane eŋe Asurop okane gege ma wakone ebo ebon ea wane welaine okange.
1CO 15:46 Asu wane kine kine yewaŋo alakan mi wakonge, kepe wane kine kine yewaŋo alakan wakonge, ŋo Asu wane kine kine yewaŋo ŋado wakonge.
1CO 15:47 Alakan Adam eŋe kepeo ŋine, Anutuŋo kepeŋo make. Ŋado Adam mane eŋe qeliwo ŋine.
1CO 15:48 Kepeo ŋine ŋei geke, rokop yewaka kepeo ŋine ŋeikoune gemaine. Qeliwo ŋine ŋei geke, rokop yalewaka qeliwo ŋine ŋeikoune gekene.
1CO 15:49 Eso ŋene kepeŋo ŋei Adam make, eŋane oŋa oŋaine gemaine rokop, yale waka qeliwo ŋine ŋei Yesu ketke eŋane oŋa oŋaine gekene.
1CO 15:50 Kimakopne don mane iwa rawe detpi. Solaze kepeŋo mamaine yewaŋo Anutu wane qeli mat gege togon mi maratkayake. So kine kine mida midaineŋo geuluke, gege togon maine mi maratkayake.
1CO 15:51 Na don sane mane ŋidanbe detpi. Ŋene korop mi seuk warekene, ŋene baŋ koropŋo kepe solaze kito qokkene.
1CO 15:52 Naso qoi qoino romon ŋado arokki ikopka deze ilikitneŋo kilitikmaike, yale tureŋongi yale okangene. Romon arokki, ŋei seu seune eŋe gege togon wane wisikae wiekei, pakimo ŋene wisikaune gemaineŋo solaze korop kito qokkene.
1CO 15:53 Yemo iwa yale, solaze mida midaine iwa kito qoke more ma gege togon wane yewa biraŋem kesiake, solaze seu seu wane biŋek, iwa kito qoke more gege togon wane biŋek yewa qorot nagukene.
1CO 15:54 Eso solaze mida midainane biŋek iwa kito qoke more, ma gege togon wane, yewa qorot nagukene, so seu seu wane biŋek iwa kito qoke more solaze ma gege togon wane biŋek yewa qorot nagukene. Naso yewao Miti dongo iwa yale qeqine, yewa wele okaniake, “Gege togonŋo seu seu zonom korop qe ma ket biraka more qotkake.”
1CO 15:55 “O seu seu, geŋane zonom diawa? O seu seu, geŋane wikile wakileŋone diawa?”
1CO 15:56 Borikineŋo seu seu wane wakele so ŋetne ŋetne okan okanmaike, so Rara Togon Donŋo borikinane nabok pa more zonom man okanmaike.
1CO 15:57 Ŋo ŋene Anutu ewine kito magekene! Oŋo Waomze Yesu Kristo talekaki gege wane zonom ma wakone ŋebongi, kawali qe more, ŋei borikine so eŋane urata korop yuanka okanmaine.
1CO 15:58 Eso ea wane kima maepkopne, ŋine gesoke togole luke okorakei. Pakiso Waom wane urata naso baŋem togole more makei. Waom wane ra more urata mau wele midaine mi okaniake, ea dere so makei.
1CO 16:1 Iwa yemo, wesi natne ma qeturage more, Anutu wane doku tau tau magu eŋane Yuda kepeo motpi ariakane done. Ŋine Yerusalem matkoŋine doku tau tau magu eŋane wesi mosikei wane rau paki, yemo Galatia kepeo ŋine doku tau tau edane mauluk okangole, ŋine yalewaka okanikei.
1CO 16:2 Ŋine soda baŋem koropŋo wesi soda mane kotino maratkaikei, kop bonep bonep natne mapokeu, paki mat ŋino more ware gekei. Eso na ŋado sari lotkewe, ŋine wesi mosikei wane urataine mi maikei.
1CO 16:3 Ŋado na sari lotkewe, yemo ŋidom ŋei natne ma wakononbi, na kibi qe ebonbe paki, taleonbe eŋe kibi warop ŋinane wesi, wetpese wane bakom ma Yerusalem arikei.
1CO 16:4 Eso na arikalane naniakeo, yemo maine baŋ narop weneŋ arikene.
1CO 16:5 Na Masedonia kepeoka ari nitoki, ŋado ŋinano baŋ ukale. Na Masedonia kepeo mikepka ari more yaup yuane ukale.
1CO 16:6 Na ŋinano umore naso nigatne ŋinerop gekale, ge wawe koya naso qoeyake mane. Pakimo baŋ mat maneo arikalane okanbe, ŋido maine qesiŋnanbi numa arikale.
1CO 16:7 Na yaup numaka sari ŋune more ikop mi yuanŋune arikale, Waomŋo det naniakeo, yemo na naso natne ŋinerop gekalane wetkemaile.
1CO 16:8 Ŋo iwamo Epeso matko gewe Asu ketkane peada bomileake.
1CO 16:9 Onoka wane, naŋane miti urata mawe wele doku tau tau magu maine loutne maine wakonikei wane, madet suaine mo Waomŋo makoke ninmaike aŋaŋmaike. So mane yemo miti wane ŋabaine loutneŋo ŋene ŋabaŋone gemami.
1CO 16:10 Ŋo Timoti ŋinano uyakeo, ŋine kima okankau, ŋinane keu ŋino kaet sola misuk geake. So ŋine weneŋ desikei, eŋe Waom wane urataka na mamaile, yale eŋe mamaike.
1CO 16:11 Ea wane eŋane detpi ketkele mi okangi, ŋadekkaikei. Ŋine wetpese okanka more qesiŋkau, numaine maineka takotke ariake, paki koso zinge naŋano sariake. Na so doku tau tau natne ŋene eŋane tomaka gemaine.
1CO 16:12 Eso kimaze Apolos wane don yemo iwa yale, na atakine atakine ŋinano doku tau tau natne eŋerop ŋuniakane qebinka okanmaile, ŋo eŋe mi ewekmaike, eŋe iwaoka mida, naso maneo detki kopkeki, ŋinano baŋ uyake.
1CO 16:13 Ŋine diam ŋine maikei, pakiso mali malipko gesoke togole okorakei, so sorin borin okane togolekei.
1CO 16:14 Yeye kine kine korop yewa wet maepko okanikei.
1CO 16:15 Kimakopne, ŋine iwa Stepanas so magukoune eŋane mo det okanmami, eŋe Akaia ŋine, edo lewine alakane wetene mainge miti dere more, doku tau tau okangoi. Pakimo, enŋene simile enane Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋano urata suaine ma okanmami.
1CO 16:16 Na qebin ŋunmaile yemo ŋine ŋei yaline eŋane baneeno gekei paki, eŋe so ŋei natne miti urata ma more wikile det okanmami, eŋe onbi ŋetne kop ŋine okangei.
1CO 16:17 Stepanas, Potunatos, so Akaikos, eŋe naŋano sariu, na wet pesek okanmaile, onoka wane, eŋe ŋido mi sariu, edo ŋinane tungo sari donkisi okannanimi.
1CO 16:18 Paki ŋine wetpese okan ŋunmami, yaleka na wetpese okannanimi. ŋine ŋei yaline eŋane detpi menageake.
1CO 16:19 Doku tau tau magu Asia kepe sotno gemami, eŋe ŋinane kaiwe maine ra more don motpi sarimaike, Akwila so Prisila so doku tau tau magu weneŋ, erane matko lewaŋ okanmami, magu koropŋo kaiwe maine ra more don motpi sarimaike.
1CO 16:20 Kimakopze iwa korop eŋe kaiwe maine ŋinano motpi umaike. Ŋine ŋidom yale waka kimao kaiwe maine ra more lulu zam zam koboine okannagu gekei.
1CO 16:21 Nae meteneŋo kibi iwa, qem mawa okanŋune more kaiwe maine ra qemaile, na Paulo.
1CO 16:22 Mane eŋe Waom wane mi siminkaki, Waom wane soa eŋano payake, eŋe sora gerepko kesiake! Grik don ra okanmami, “Maranata!” Kine iwa yale, “Waomze sarinom!”
1CO 16:23 Waom Yesu wane wet menaŋŋo ŋinano pawareake.
1CO 16:24 Naŋane wet maepneŋo Yesu Kristo wane ra more, ŋinano korop pawaremaike.
2CO 1:1 Anutu eŋine wetinane Paulo na Yesu Kristo wane aposolo okane more urata mamaile, iwa makalane neu biranange, so kimaze Timoti mali malipze weku. Na kibi iwa Anutu wane doku tau tau magu Korinti matko gemami, so Anutu wane ŋei ŋerep korop Akaia kepeo ge arimami, ŋinane qemaile.
2CO 1:2 Anutu Magaze so Waomze Yesu Kristoŋo riwe morian so wet pesek maine ŋiboniake.
2CO 1:3 Ŋene Anutu bakomine kitoŋem, eŋe Waomze Yesu Kristo wane Magaine, wet maep Magak eŋe Anutu, eŋano ŋine qesi qesiŋ korop ŋenano sari okanmaike!
2CO 1:4 Eŋe umat kine kineze wakonŋon okanmaike, yewao ŋene korop qesiŋŋon okanmaike. Eso ea wane ŋene eweke more ŋei natne eŋe umat kine kine maratkau, ŋene qesiŋ onikenane zonomba weku, ŋene ŋedom Anutu wano ŋine makone, yewaŋoka qesiŋ onikene.
2CO 1:5 Ea yemo, Kristoŋo ŋenane ra more, wikile zok suaine manerop dere more seukki, eŋane wikile yewaŋo ŋenane gege mageze motki rokop ŋonge, wikile ea wane yale waka eŋerop wikile weneŋ detmaine, so Kristorop gemaine, ea wane Anutu wane zonom kakapa manerop qesiŋŋongi, ŋene yaleka wetze peseake.
2CO 1:6 Ŋene wikile desikeneo, yemo ŋine qesiŋ ŋuniake, so gege ŋine wakoniake, ŋene wikile kutzo waki qesiŋ ŋoniakeo, yemo ŋine yaleka wikile kutŋino waki qesiŋ ŋuniake, so zonom ŋibongi sorin gekei, so togogole mage, ŋene wikile detmaine, ŋine yewaka desikei.
2CO 1:7 Eso ŋene wetzeŋo ŋine togogole okorakei wane detmaine, ea mi pelekeake. Ŋene detmaine, yemo ŋene wikile detmaine, ŋine wikile weku yewaka detmami, so ŋene zonom ŋebongi mamaine, ŋine zonom yewaka mamami.
2CO 1:8 Kimakopze, ŋene Asia kepeo umat wakon ŋonge, ea wane wetŋine qe lotkekenane okanmaine. Umat kutzo motkoi, eamo zok kakapa so umatne teine, ea wane ŋene wetze korop qorodoge ketki rakone, ŋene mo seukkene, ŋo wisika gekene, eamo mi detkone.
2CO 1:9 Ŋene seukkenane rakoke kutzo motkoi, yale wetkekone. Tanik ea wakongi, ŋene welekatne zonomze mida leleke. Ŋo siluŋ masi eaŋo wakone more ŋebuki, ŋenze zonomgo kito gekenane mida. Ŋene Anutu weku detlukka more eŋano kito togole gekenane, Asuŋo ŋei seu seune ebuki wisikae wie okanmami.
2CO 1:10 Anutu eŋe wikile kakapa seu seuinerop ea wane meto ŋine makok ŋonge, so baŋ makok ŋoniake. So ŋene wetze eŋano more detluk kamaine, yemo eŋe baŋ koso manerop makok ŋoniake.
2CO 1:11 Ŋine meŋe meŋen ŋineŋo ŋene qesiŋ ŋonikei, ŋine yale okangei, yemo ŋenane ra more meŋen kaikei, meŋe meŋen ea wane turuŋine Anutuŋo mosop ŋoniake, yemo riwe morian, pakimo ŋei loutne eŋe baŋ aŋage more ŋenane Anutu oi bakom okankaikei.
2CO 1:12 Ŋene batneka okanmaine, yemo wet dereretzeŋo iwa yale detmaine, ŋene kepe iwa wane kotino gege mageze mo maineka pamaike, so tako rakotze ŋinanoken siluŋ koso manerop koboboine, so mayakakatne pamaike. Ea mo kepe sola wane dereretko ŋine Midakaka. Ea yemo Anutu wet maep Asu wano ŋine.
2CO 1:13 Ŋene kibi iwa ŋine yaup mi qe ŋibonmaine, ŋine ea maine dapore more kine detlukkei wane. Na detmaile, ŋine baŋ korop detluk warekei.
2CO 1:14 Iwa yemo ŋine sisineka detmami, ea wane ŋine ŋenane batze maine okanikei, ŋo baŋ Waom Yesu sariake, naso yewao ŋene yale waka ŋinane batŋine baŋ okanikene.
2CO 1:15 Na ea wane korop mo detwarekole, onokawane, na mikepka sari ŋine ŋunikalane mo wetkekole, ea yemo ŋine riwe morian atak etke maine maratkau paki wet pese desikei wane.
2CO 1:16 Na sari ŋunbe paki Makedonia arikalane, so koso Makedonia ŋine zinge sari ŋunbe, ŋido zonom qesiŋ nanbi paki, koso birananbi Yuda kepeo arikalane nange.
2CO 1:17 Na dere qekakole me, naso urata iwa makalane nange yewao? Na nae wet dereretno ŋine kepe ŋei maneŋo okanmaike yale, naso motpe paki, naso weku yewaoka eweke ikop, “O maine!”, me “Mida,” rakale me?
2CO 1:18 Welekatne Anutu eŋe eŋine don me dereret ea korop modat waremaike, ea wane na yale waka welekatne ŋidanbe, na don me dereret yaleka ramaile, ea mo wet etke, “O, maine,” me “mida,” na yale mi raikale.
2CO 1:19 Yesu Kristo, Anutu wane Gipole eŋane Don ŋene ŋinane keu ŋino ŋidangone, Silwanus, Timoti so na, eamo “O maine,” me “Mida” ea Midakaka, yemo Eŋino weku ea mo naso baŋem “O maine,” pa arimaike.
2CO 1:20 Mokaka qei kino Anutuŋo Kristo eŋe ma sariki paki, urata daleo mayake, ea wane done zok loutne edane sake, don ea wane weleine Yesu Kristo wano marat kamaine yemo “O maine.” Ea wane ŋene eŋane ra more “welekatne” ramaine, qeli ewe zonom yemo Anutu wane.
2CO 1:21 Iwa yemo Anutu eŋe oŋom ŋene Kristo wano ŋinerop weneŋ ma togole biraŋongi gegeze pamaike, ea detmaine, ea yemo Anutu oŋom ŋene mapoke bira ŋonmaike.
2CO 1:22 Paki, eŋe eŋine biŋek okanikenane, eŋine kibiine ŋenane kutzo motke, so eŋine Asuine ŋenane kotozo more ŋebonge, ea yemo ŋado wele sariake, ea wane.
2CO 1:23 Ŋo na siluŋ koso Anutu oramaile, naŋane kotonane kine detki paki, turuŋine niniakane. Ea yemo ŋine sese ŋunikalane rawe paki, ŋinano Korinti mi sari more yeine metkole.
2CO 1:24 Ŋedo ŋine ŋei waom okanŋune more raŋem, ŋine detlukkaikei wane mida. Onoka wane ŋine mali malipko gesoke togole okoramami, ea wane ŋene urata ŋinerop mamaine, ŋine wet pese desikei wane.
2CO 2:1 Eso na ea wane wetne maingekole, na sarige ŋunbe ŋine wikile desikei rawe paki mi sarikole.
2CO 2:2 Ŋo na sari wikile ŋibongole, ra yemo maŋo na oi bakomne okan nangi wet pesek detpe rap? Weku wa oi bakomne okaniake ea mo noŋom wikile mangole.
2CO 2:3 Ea wane na kibi yewa ŋinane qekole, na ŋinano mi sarikalane nange, sarige ŋeiwa oi bakom okannangi wetne peseake, eŋe wikile mangalane ra more yeine metkole. Onoka wane, na ŋinane korop detkole, yemo naŋane oi bakomne eaŋo korop ŋinane oi bakom okanmaike.
2CO 2:4 Na kibiwa ŋinane yemo wikilerop so qom umat korop so dene doku roku mere qekole, kibi ea kau, eaŋo wetŋine maki boriakane mida. Kibi eaŋo wetŋine qelotkeki, noŋo ŋinane korop wetne zok manerop pamaike, ea desikei wane.
2CO 2:5 Mane eŋe ŋei natne mataliongi wetene borimaikeo, eŋe naka mi okannanike, eŋe siluŋ ŋine korop okanŋunike, me ŋinano ŋine natneka mane okanonike. Yewao na eŋe don togoleka okan kakalane mi nange.
2CO 2:6 Ŋine ŋei loutneŋo ŋei iwa numa iwa yale okengo rokouno makoboe kakoi,
2CO 2:7 ea wane ŋine turuŋine biraka manbi paki, olale wetne ma pesekau, so eŋe wikileŋo zok misuk maŋosokkayake.
2CO 2:8 Ea wane na qebin ŋunmaile, ŋine wetŋine eŋane zok motpi payake.
2CO 2:9 Na kine iwa yale wane, kibi yewa qe ŋibongole, ŋine naso baŋem eweke more naŋane don ŋidangole, ea dere teweke ma gemami, me dale? Ea wane kine desikalane nange.
2CO 2:10 Ŋine ŋei mane sot mane daleo okanike, eŋane turuŋine qeliŋka manikeiwo, na yalewaka eŋane turuŋine qeliŋka manikale. So na turuŋine mo qeliŋka manile, yemo ŋene koropŋo turuŋine qeliŋka manikene. So mane yemo na ŋinane ra more Kristo wane kaitko turuŋine qeliŋka manile, ea yemo na ŋine korop qesiŋ ŋunikale.
2CO 2:11 Onoka wane Satan esopkaki eŋane isi yewaŋo ŋene mi yuanŋone matali ŋoniake, ea wane. Ŋene Satan wane tanik manik kine kineine borikine, ea wane kine mi ŋaŋae kamaine.
2CO 2:12 Kristo wane Donkisi Maine raikalane, na Troas matko ari lotkekole, ea mo Waomŋo naŋane urata mama wane numa lalaŋge.
2CO 2:13 Ŋo naŋane dereretneŋo maine mi okange, yemo iwa yale na kimane Titus yewa mi marat kakole, ea wane na eŋe qeliŋone koso Makedonia arikole.
2CO 2:14 Ŋo bakom kakapa yemo Anutu okankaikene! Iwa yale wane, Anutuŋo Kristo qeinkaki Satan so eŋane magu yuanongi paki ŋebuki qelaŋ gege qelige eŋane magu okangone, ea wane ŋene Kristo wane miti don ra suaekene, so eŋane qelaŋan so zonom ŋene takotŋongi, ŋene ŋei natne edanŋem don yewaŋo sua yewao me yewao arimaike, yemo kawat qoune simile teine ea wane qouneŋo sua arimaike, yale.
2CO 2:15 Iwa yale wane, ŋene yemo kawat qoune simile teine yale, Kristoŋo Anutu wano biraŋonge, ea wane qouneŋo sua more ŋeiwa gege wane biŋek so seu seu wane biŋek weneŋ engumaike.
2CO 2:16 Seuseu wane biŋek eŋe tebakau ket more seu seu qoune lele more enguki seukmami, ŋo gege wane biŋek eŋe tebakau ket more gege qoune lele more, qe wirikongi gemami. Urata yaline maŋo maki kopkeake? Mane midaka!
2CO 2:17 Ŋene ŋei zok loutneŋo okan okanmami, yale mi okan okanmaine. Ŋei zok loutneŋo Anutu wane don wane detpi sola wane aboŋ warage ne urataene okan okanmaike. Ŋo ŋene yemo wet qelaŋan gorop ge more Anutu wane don wane so Anutu wane kaitko Kristo wano makatake more miti ra okanmaine.
2CO 3:1 Ŋene ŋine ma pese ŋunikenane, don yaline koso kiekmaine me? Me ŋei natneŋo okanmami, yale okane ŋinano lotke more ma pese qe pese kibi mane sikan ŋunmaine me? Me ŋido ŋene mane qe ŋebonmami me?
2CO 3:2 Yale midaka, papiaze yemo ŋine. So kibi ea yemo kotoŋino mo qeqine, ŋei koropŋo ka more dapo rapotne.
2CO 3:3 Ŋene ŋinano urata maŋem, ŋine Kristo wane papia okangoi, ea wane kine didiwo pamaike, so papia ea tideŋo mi qeqine, eamo Anutu wisika gege, eŋane Asuŋo qeke, tape yauwine wesiŋo mamaine yewao mida, ŋei kotoo qeke.
2CO 3:4 Wet wisika don yaline yemo Kristo wane ra more Anutu detluk kaŋem pa ŋebonmaike.
2CO 3:5 Urata wele mane ŋene ŋenzo ŋine wakonmaike, yale ra wetke okangenane zonom mane mi pa ŋebonmaike, kine kine okanŋem mena menaŋ yemo Anutu wano ŋineka korop.
2CO 3:6 Anutuŋo ma ewekŋongi, tako rakot muselane urataine mamaine, eamo rara togon donba kibiwo qeqine ea wane urata midaka, eamo Asu wane urata. Rara togon donba kibiwo qeqine, eaŋo seu seu tebakaki sari okanmaike, ŋo Asuŋo yemo gege ŋebon okanmaike.
2CO 3:7 Rara Togon Don sogine eamo wesiwo kibi qepoke qeqine, ea seu seu wane don kisi rara, ŋo siluŋ urata eaŋo qelaŋane midaine mi pake. Ea wane Mose wane de kaitino Anutu wane qelaŋanŋo zok rokopke paki, Israeli ŋei eŋe deene maine mi pore kakoi. So zonom qelaŋan yalineŋo matkine papaine mida.
2CO 3:8 Rara togon don soginane zonom qelaŋan yaline pake. Pakimo daleo Miti musele, Asu wane don kisi rara, eŋe zonom qelaŋane midaine payake? Midakaka!
2CO 3:9 Mida midaine ea wane don kisiine sogine rara, ea wane urataineŋo zonom qelaŋan ketkele, ŋo sot midaine oka okan wane don kisi rara, ea wane urataŋo zonom qelaŋan zok wawaine.
2CO 3:10 Urata soginane zonom qelaŋan eamo urata musele ea wane qelaŋan suaineŋo qekatkaki, ŋaŋae okanmaike.
2CO 3:11 Urata sogineŋo mi pa togole payake. I Midakaka, eŋe baŋ mida leleake, ŋo qelaŋan suaine sarike, eaŋo yemo Anutu wane qelaŋaninerop, ea ŋene mo detmaine, urata museleŋo yemo zok manerop Anutu wane qelaŋan weneŋ pa ariake.
2CO 3:12 Ŋenane wetzeŋo yale pamaike, ea wane urata qom ewekka ma okanmaine.
2CO 3:13 Ŋene Mose yale mida, eŋe Israel ŋei edo qelaŋan siu siukine ea paki, ka kaikeiwane raki paki, de kaitine motkeke. Paki, Israeli ŋei eŋe qelaŋan, ea mi kau mida lele more siuke arike.
2CO 3:14 Pakiso, wetene welekatne siuke togolekane miti tako rakot sogineŋo kaweunerop okange pamaike. Ea wane naso iwao eŋe miti sogine dapore more kine mi detluk okanmami. Kawet yewa yaup mi masikaniake, weku Kristo wano takotkeu oŋo maki masikaniake.
2CO 3:15 Eŋe naso iwao yaleka Mose wane Don kibi yewa dapotmami kop wetene kawet yewaŋo qekatke okanmaike.
2CO 3:16 Ŋo eŋe wetene mainge more Waom wano kitomami, naso yewao kawet yewa siwore biraon okanmaike.
2CO 3:17 Iwa yemo Waom eŋe Asu Welaine, ea wane Waom wane Asu gemaike, yewao wetze ewekine ge magekene.
2CO 3:18 Pakimo, ŋene koropŋo de kaitze kawet midaine pamaikane, Waom wane zonom qelaŋanŋo qe qelaŋanŋongi maingeŋem sa okanmaike, pakimo Waom wane rokop okane zonom qelaŋan so qelaŋangorop okan okanmaine.
2CO 4:1 Ea wane, Anutu eŋine wet peseinane urata yewa ŋene ra ŋebongane, ŋene urata ea maikenane mi pelek okanmaine.
2CO 4:2 Paki, sot kine kine ea gamu gamu wakoniakane sanka ra more oka okane, ea rapoke ŋadekka warekone. Me isi kutno ge more Anutu wane don matali qetali mama, ea mi okan okanmaine. Midaka. Ŋene Anutu wane kaitko miti ra qelaŋane more ŋei eŋane wetene ma peseŋem kineze det okanmami.
2CO 4:3 Paki miti don ra okanmaine, eaŋo detpi kaweunerop mane okanmaikeo, yemo sora gerepko mida lelekeiwane biŋek gemami, eŋanoka kaweunerop lele okanmaike.
2CO 4:4 Miti ŋade ŋedek eŋe kepe iwa wane ŋei waom, Satanŋo wetene ma siukki daleo Don Maine ea wane qelaŋaneŋo kotoene ketki, Kristo eŋe Anutu wane rokop gemaike ra more Waom qeli ewe zonomine, ea ka more detkaikei.
2CO 4:5 Ŋene miti raŋem paki, ŋene ŋenze don mi ŋidan okanmaine, Yesu Kristo eŋe Waom, ŋo ŋene yemo Yesu wane ra more ŋinane qelit qeqe ŋineka gemaine, yalewa ŋidan okanmaine.
2CO 4:6 Anutu eŋe mokaka kino panamanka paki rake, “Kepe qae qelaŋannom,” raki kepe qaeke, oŋoka raki kotozo miti wane qelaŋanŋo quluduŋ laweki Kristo wane de kaitino Anutu wane qeli ewe zonom wakonlukki ka detkakone.
2CO 4:7 Ŋo siluŋ Asu wane zonom namuŋine yewa, ŋenane kepe sola dereret mida, Anutu zonom welainano pamaike, ea wane kine wakoniakane.
2CO 4:8 Ŋene wikile kine kine kutno ge more siluŋ wetze mi qorodoge ket okanmaike, qeka makarop ge more, siluŋ mi qeirop dere ket okanmaine.
2CO 4:9 Tiko pako ŋebuwi, ea wane kutno ge more siluŋ magak zua zuaŋ mi okan okanmaine, ŋengu mataliŋon okanŋonbi, siluŋ seuke mida lele mi okan okanmaine.
2CO 4:10 Ŋene yale okane more naso baŋem solazo Yesu seu seuinane kibi teweke mage okanmaine, eamo Yesu gegeinane kibi yaleka solazo wakoniakane okanmaine.
2CO 4:11 Ŋei eŋe Yesu wane ra more naso keuo naso baŋem mataliŋone seu seuo biraŋon okanmami, eamo Yesu gegeinane zonomŋo solaze seu seune yewao wakon lukeakane yale wakonŋon okanmaike.
2CO 4:12 Eso ea wane mo seu seuŋo ŋenano urata mamaike, ea waneŋo gegeŋo ŋinano urata mamaike.
2CO 4:13 Miti sogine yewao, don iwa yale Dawitŋo qeke pamaike, “Na Waom detlukka okanmailane, miti raokanmaile.” Pakimo ŋene don ea wane rokopko Asuŋo taleŋongi, Waom detlukka okanmainane miti ra okanmaine.
2CO 4:14 Paki iwa yale detokanmaine, Anutu eŋe Waom Yesu ma wirikkaki wisikae wieke, oŋo ŋene yalewaka Yesurop ma wirikŋone more ŋinerop weneŋ eŋano biraŋoniake.
2CO 4:15 Ŋene yeye kine kine iwa korop yemo ŋinane raŋem paki, okan okanmaine, eamo iwa yale, Anutu wane mitiŋo sua ariki ŋei manerop eŋe dere more Anutu oi bakom suaine okankau, yewaŋo takot rakot pa ariake.
2CO 4:16 Eso kine ea wane ŋene wetze qororoŋgi mi pelek okanmaine. Siluŋ solaze maŋo sokki kotozeŋo yemo kaiwe baŋem sua wie menaŋ okan okanmaike.
2CO 4:17 Kepeo wikile so wet borikze ea mup muwine so qoiqoine yewaŋo qeli ewe zonom simile maine umatnerop so papa togon ma wakone ŋebongi, magu suaine pa ŋeboniake.
2CO 4:18 So kine kine tingo pamaike, yewao mida, kine kine san pamaike, yewao pore kalilip kaŋem, ea wakone ŋeboniake. Kine kine deŋo kakaine eaŋo mida midaine, ŋo kine kine deŋo mi kakaine eamo papa togon pa ariake.
2CO 5:1 Ŋene iwa yale detmaine, kepeo gemaine, ea wane sola kiseze ea barake qake ketki, Waomŋo solaze mat urum togogole mane qeliwo gekenane ma wakone ŋeboniake, sola ea ŋei meteŋo mi mamaine, qeliwo gege togon mat.
2CO 5:2 Pakimo, ŋene ea wane qeliwo ŋine gege mat yewa biraki ket qorot ŋoniakane simileŋongi tomaka gemaine.
2CO 5:3 Yewa qorot ŋoniake, yemo oŋa oŋaze lawam mi geki kaikei.
2CO 5:4 Ŋene sola kisezo gekene rokop yaiŋ maiŋ okane wikile dere ge okanmaine, yemo ŋene sola kiseze sogine kito qokkenane mi ŋon okanmaike, ea paki, koso kutno sola kiseze musele biraŋem kesiakane ŋon okanmaike. Paki seu seu wane biŋek oka okane, ea gegeŋo qotkayakane ra okanmaine.
2CO 5:5 Anutu eŋe kine kine yewa wakon ŋoniakane mauluke ŋebonge, paki eŋe Asuine yaup lewine midaine korop eŋane biŋek ŋebonge.
2CO 5:6 Ea wane ŋene dere eweke more gemaine paki, iwa yale detmaine, kepe solaŋo matze nagaine okangi gemaine, eamo Waom zuaŋka more kulit kepeo gemaine.
2CO 5:7 Naso iwao yemo wetŋo kine kine detlukka malipka gege eaka pamaike, ŋo wele deŋo kaka eamo midaka.
2CO 5:8 Ŋo siluŋ dere ewekmaine paki solarop kulit kepeo gege i qelige more magak matzo Waom gorop gege ea wane simileŋon okanmaike.
2CO 5:9 Paki gege ea, magak mat qeliwo me kulit kepeo iwa gekene, eamo bororom geŋem Waomŋo ŋongi menageake.
2CO 5:10 Ŋene ea wane detmaine, gemage ŋene koropka Kristo wane don rako rakok wane metmet osino lewageŋem, solarop ge more kine kine ma qot okangone, maine me borikine, ea wane turuŋine bonep bonep mainge ŋeboniake.
2CO 5:11 Ŋene Waom ewine kito more gekenane raraine, ea dere more ŋei edane kito ma peseon okanon okanmaine. Yale okanŋem, Anutuŋo kotozane kine detluk okanmaike, so na detmaile, wetŋineŋo naŋane kine yaleka ŋidangi det okanmami.
2CO 5:12 Ŋene yale raŋem detpi, ŋene soringe more ma pese qe pese don ramaine, yale mi okaniake, ŋene yaup ŋidane mauluk okanmaine, ŋenane masi kau paki, Anutu wane bakom kitokei, pakimo ŋine ŋei natne kotoene sap saune wele midaine geu paki, solaokengo kine kine kepe wane aboŋ, ea waneka sola mawa mawa okan okanmami, eŋe don yewa edane more qekat ŋonikei.
2CO 5:13 Ŋene wetze siukmaikeo yemo, Anutu uratainane ra more wet siuk okanmaike, me wetze ululuŋ pamaikeo yemo, ŋine mitirop okangei wane ra more yale pa okanmaike.
2CO 5:14 Kristo wane wet maepŋo kotoze warekamaike, ea wane qe more iwa yale det okanmaine. Ŋei wekuŋo ŋei korop ŋenane turuŋzane ra more seukke, eaŋo yemo ŋei koropŋo eŋerop weneŋ seukkone okanmaike.
2CO 5:15 Eŋe ŋei korop ŋenane turuŋzane seukke, ea wane gege eamo ŋene ŋenzane mida, turuŋzane ra more seukki, koso Anutuŋo ma wirikkaki wisikae wieke eŋane ra more gekene.
2CO 5:16 Iwa yemo miti nasoo sola tanikka gege soginoken aeke more detnagu detnagu ea maine mi okanikei. So Kristo eŋe yaleka alakan sola tanik manikine kaŋem paki, detka more mapit kakone, ea wane rokop naso iwao koso mi okanikene.
2CO 5:17 Ea wane ŋei mane Kristo wano takot kemaikeo, eŋe ŋei kine mane okanmaike. Masi tanik kine kine sogine eamo siukkimo, kine kine museleŋo sari wakon mange.
2CO 5:18 Kine kine korop iwa yemo Anutu wane masi, oŋo Kristo wane ra more ŋabao ŋene main ŋongi paki, eŋine kimakoune ŋebuke. Pakiso, ŋene kima natne ebukenane, kima ebu ebu ea wane don kisi raŋem sua ariakane urata ra ŋebonge.
2CO 5:19 Ŋenane don yemo yale, Anutu eŋe Kristo wano kito more ŋei korop kima ebuwareke, Anutu eŋe ŋei borikineene qelingi mi pa ebonge, eŋe turuŋene qeliŋge. Pakiso, eŋe daleo ebu more kima okanonge, ea wane kima oka okan wane don ra wakone ŋebonge, iwa pamaike.
2CO 5:20 Ea wane ŋene Kristo wane siron qeqeŋo Anutu wane ra ma ewek don ŋidan okanmaine. Kristo wane tungo ŋene meŋenŋune ramaine, ŋine Anuturop kima kima okanikei.
2CO 5:21 Kristo eŋe borikine mane mi detke, ŋo siluŋ Anutuŋo ŋenane ra more borikino birakake, eamo ŋedo Kristorop qeturage more Anutu ware gege koboboine maine gekenane yale okange.
2CO 6:1 Anuturop urata qeturage weku mamaine, ŋedo naŋ ŋingu more ramaine, yemo ŋine Anutu wano ŋine dan gunut makoi, ea qeligeu wele midaine mi okaniake.
2CO 6:2 Ea wane Anutu wane Papiaŋo ramaike, “Na naso maine ŋibongole, eao detŋungole, pakiso ŋibu ŋibu kaiwe naso yewao qesiŋ ŋungole.” Kau, iwa mo Anutuŋo maine rake, ea wane naso, eŋane dangunut maikei, so iwa mo mena menaŋ ea wane kaiwe naso maine.
2CO 6:3 Ŋene ŋei eŋe urata mamaze mi qaisik kaikei, ea wane numa mi leŋon okanmaine.
2CO 6:4 Ŋene Anutu wane urata ŋei gemaine, ea wane kine ma qelaŋane more kine kine iwa yale okane ari okanmaine. Wikile koto wet pesek ge okanmaine, ŋetne ŋetne kutno ge okanmaine, matali qetali ŋebuwi ea wane kutno ge okanmaine, kaet kotino ge okanmaine.
2CO 6:5 Kumunamŋo ŋengu okanmami, mulapko biraŋon okanmami, ŋaba keuo ge okanmaine, urata togole ma more wikile det okanmaine, kulu mi papa ruo wisika ge okanmaine, paki ŋarawane seuk okanmaine.
2CO 6:6 Sot midaine ge okanmaine, wet dereret korop ge okanmaine, wet peseko ge okanmaine, kima maulukon okanmaine, Asu Koboboinerop ge okanmaine, paki ŋene Anutu wane urata ŋei gemaine ea wane kine ŋenane wet maep wele ea sikanon okanmaine.
2CO 6:7 Don wele ra okanmaine, so Anutu wane zonomgo ge okanmaine. Ŋene koboboine eaŋo miti wane tebe zaun leleki wongo so kanao weneŋ ma ge okanmaine.
2CO 6:8 Ewe kito kito so ewe mabaik koto ge okanmaine, don maine so don borikinane kotino ge okanmaine. Ŋene isi ŋei ŋedorau, ŋene don welekatne ra okanmaine.
2CO 6:9 Kineze mi detkamami, ŋo siluŋ kisize koropŋo det okanami, seu seune, ŋo siluŋ wisikae ge okanmaine, ŋengu matali ŋonmami, ŋo siluŋ mi seuk okanmaine.
2CO 6:10 Wet borik okanŋongoi, ŋo siluŋ naso baŋem wet peseko ge okanmaine, aboŋze midaine gemaine, ŋo siluŋ ŋei loutne qesiŋon okanmaine, ŋene yeye kine kineze midaine, ŋo siluŋ morian gorop ge okanmaine.
2CO 6:11 O Korinti ŋei, wetze ŋinaneka zok okoraki aŋaze ewekmaike.
2CO 6:12 Ŋenane wetzeŋo togogole ŋine luk ŋunmaine, ŋo ŋinane wet maepŋineŋo yemo nigatneka pamaike.
2CO 6:13 Ea wane dokone na ŋidanbe, ŋine turuŋine mainge more ŋine korop wetŋine suaine motpi ŋenano payake.
2CO 6:14 Qelaŋ ŋei eŋe wauŋemene tewekeu, ŋine eŋe misuk qesiŋone more tewekkei. Maine so borikine ere daleo kima okanikeik? Me qelaŋan so panaman ere daleo weku takot nagukeik?
2CO 6:15 Me Kristo so ŋei borikine ere daleo wet weku okangeik? Me doku tau tau so qelaŋ eŋe daleo qeturaŋgei?
2CO 6:16 Me Anutu wane Bakom Urum so lopio ere daleo tako rakot okangeik? Detmami, Anutu gegeinerop eŋane urum yemo ŋene. Anutu oŋom iwa yale rake, “Na baŋ eŋane keuo gekale, so ari sari okangale, so na baŋ eŋane Anutu okangale, eso eŋe baŋ naŋane ŋei ŋerep okane gekei.”
2CO 6:17 Ea wane Waomŋo ramaike, “Ŋine eŋe qeliŋonikei, pakiso eŋe biraone toitoine gekei. So kine kine diinerop, ea mane mi uakaikei, eso na baŋ ŋine ŋibukale.
2CO 6:18 Paki na baŋ ŋinane Magaŋine okanikale, eso ŋine baŋ naŋane gipolekopne so boraso kopne okanikei, Waom Togogoleŋo don yale ramaike.”
2CO 7:1 Ea wane kima maep kopne, kine kine yalinane Anutuŋo biŋek qe ŋebo ŋebonane ŋene maine kine kine qotkoineŋo koto so solazo maki sigile okanmaike, ea sauk walalakkene, so Anutu ewine kito more kotoze qelaŋangorop gekene.
2CO 7:2 Ŋine kotoŋine misuk mawaluke ŋebongei. Ŋene masi kine kine borikine ŋinano mane mi okangone, ŋene ŋine matali qetali mi okan ŋungone, me kine kine mane yaup mi makone.
2CO 7:3 Na don iwa ŋinane detpe boriki mi ramaile, na mo alakan ŋidanile, ŋene wetzeŋo lukŋunmaine, eamo ŋinerop weneŋ gekenane me seukkenane.
2CO 7:4 Na wetneŋo ŋinaneka zok motpe paki, manerop ra ewek ma ŋunmaile, Na wetne zok ma pese pesenane, wikile kine kine kotino wetpese zok suaine detmaile.
2CO 7:5 Ŋene Makedonia kepeo sari lotke more yaleka daleo kito peseluke geŋem rap. Iwa solaoken kawali so kotooken kaet, kine kine yewaŋo wakone qepok mapok okan ŋongi gekone.
2CO 7:6 Wanap magunut onmaike, Anutu, oŋo yemo siluŋ ŋenane kito pese qe pesezane Titus birakaki zingeke.
2CO 7:7 So eŋe zingeke ea waneka mida, ŋine wet menaŋ don olatkoi, ea masariki dere more wetze peseke. So na detnane gemami, so qom borik korop ge okanmami, so naŋane ra more urataŋine qesiŋkau paki sorin borin okan okanmami, ea nolatki wet pese suaine detkole.
2CO 7:8 Na alakan kibi mane qe ŋibone more, qom wikile ma wakone ŋibongole, ea wane wetne mi borimaike. Qe ŋibongole, naso nigatne yewao eamo welekatne wetne borike.
2CO 7:9 Pakimo iwa yemo wet pesek detmaile, eamo ŋine zok wikile detkoi, ea wane midaka, qom wikileŋo ŋinano wet mai main ma wakonge, ea wane qomne menaŋmaike. Anutu dereretinane rokopko qom wikile mayakatne detkoi, wane ŋenane donzeŋo mi matali ŋunge.
2CO 7:10 Qom wikile mayakatne yewaŋo wet mai main ma wakongi ŋei menaŋgene, paki qom wikile yaline maratkayakeŋo ŋado ea wane mi detki boriake. Ŋo qom wikile sigitne me diinerop, ŋei dereret wane rokopko wakon okanmaike, eaŋo yemo wet qelaŋ mawakongi seu seu maratkaikene.
2CO 7:11 Kau! Anutuŋo ŋinane qom wikile ŋine mayakakatne ea wane ŋinano wele zok manerop ma wakonge, yemo ewe ewek, kine ma wakon ma wakon, borikine mapapka mapapka, kaet qeli qeliŋ, dere worik, sorin borin, makoboe makoboe! Kine kine yale ma wakonge, pakimo ŋinano borikine motke motke, so qesi qesiŋ mi pamaike, ea wane kine tingo wakonge.
2CO 7:12 Eso Na kibi yewa qe ŋibongole, yemo ŋei borikine make, ea wane midaka, me borikine okan onge eŋane midaka, don ŋidanŋem Anutu wane kaitko ŋenano aŋa tewe tewek ŋinane kine wakoniake, ea wane qe ŋibongole.
2CO 7:13 Eso ŋine yale okanbi paki wetze ma pesekoi. So wetze ma pesekoi eaka midaka, ŋine koropŋo Titusi qesiŋka more wet pese okankau zingeki ŋene zok manerop detŋem menaŋge.
2CO 7:14 Na alakan solaŋine mawa more Titus olatkole, don yewa isi mi okange. Ŋine don ŋidanbe welerop okanwareke, yalewaka ŋine mawaŋune more Titus don olatkole ea yaleka weleropka okange.
2CO 7:15 Titusi eŋe ŋinano uki ŋine ewine kitou paki aŋaine tewekkoi, eŋe ea wane wetkeki paki wetineŋo ŋinane zok okan kamaike.
2CO 7:16 Na wetne menaŋmaike, yemo ŋinane rawe paki dere qeka midaine maine gekale.
2CO 8:1 Kimakop, Makedonia kepeo doku tau tau magu eŋano Anutu wane morian wakonge, ea wane ŋidanŋem detpi.
2CO 8:2 Eŋe ŋetne ŋetne kotino ge more ma zuaŋ okane ket qeqine gemami, ŋo siluŋ miti wane oi bakom zok kakapa pa ebonmaikane wet pese wane wesi natne matuzupkekoi.
2CO 8:3 Na eŋane detlukmaile, eŋe enŋene wetenane eweke more zonomenane rokop motkoi, so rokop ea yuanka more qewa motkoi.
2CO 8:4 Ŋedo mi ra onŋem, eŋe edom tale ŋone more miti ŋei eŋane wet pese wane kine kine maratka more qesiŋ ŋongei wane rakoi.
2CO 8:5 Pakiso, kine kine ewekine okanikei raŋem mo eŋe iwa yale okangoi, Eŋe lewine kotoene Waom sunka mangoi, pakiso ŋene weneŋ Anutu wane ra more yaleka sunka ŋebongoi.
2CO 8:6 Eŋe yale okangoi, wane Titusiŋo ŋinano wetpese urata maki paki sotakine qeliŋgi pake, yewa maki qoeyakane ra manmaine.
2CO 8:7 Pakimo ŋine mali malip so miti rara, so miti wane kine detpi qoe qoe, so urata wane sorin borin oka okan, so wet maep okanŋon okanŋon, kine kine yalinane wele zok marat kakoi, wane wet menaŋ wesi raraine ea wane yaleka ewekkei.
2CO 8:8 Na qebinŋune more mi ramaile, dereret natne eŋano ewe ewek wakonge, pakimo ŋinano wet maep rokop dalino pamaike, ea wane kine wakoniakane ramaile.
2CO 8:9 Ŋine Waomze Yesu Kristo mauluk maulukinane det okanmami, eŋe riwe morianine kakapaŋo ŋinane ra more awa aboŋine midaine okange, yewa yemo eŋe madu so aboŋine midaine yale, eaŋo raki ŋine riwe morian gorop okangei wane ra more yale okange.
2CO 8:10 Pakimo iwa mo don mane ŋidanmaile, ea tewekeu welerop okaniake. Ŋine koma qei bano wesi esatka qeturaŋgei wane eweke more kieke motkoi.
2CO 8:11 Yewa mo iwaka takotke more motwareu ewe ewekŋinane wele kine kine pa ŋibonmaike, ea wane rokop wakoniake.
2CO 8:12 Kine kine qom ewek okane mot mot, ea wane dere menaŋ wakoniake, kine kine mot mot ea mo mane eŋe mere manmaike ea wane rokop mosiake, mi mere manmaike, ea wane rokop misuk mosiake.
2CO 8:13 Na qom ewek wane kine kine mot mot wane ramaile, iwa yemo ŋei natne eŋe sola pesek geu ŋidoka gereune qenagare wikile desikeiwane midaka.
2CO 8:14 Ŋinane aboŋ moriaŋŋo naso iwao eŋane bodi mogatki ariki kine kine rokop wekuka wakoniakane raraine, pakimo gemage, naso maneo eŋane morianŋo ŋinane bodi mogatki ariki ŋinano rokop weku yaleka wakone ŋiboniake.
2CO 8:15 Ea wane Anutu wane Papiao iwa yale qeqine, “Ŋeiwa zok loutne peikke eŋe morian zok mi pa mange, ŋo ŋeiwa maŋo etkemde peikke eŋe bodi mi maratkake, magu etke rokoune maratkakei.”
2CO 8:16 Anutu bakomine kitoŋem, eŋe Titus ma ewekkaki, ŋene qomzeŋo ŋinane ewekmaike rokop yewaka eŋane qomino wakon kamaike.
2CO 8:17 Ea yemo ŋedo uyakane olatŋem detke ea waneka midaka, eŋine wetinane eweklukki paki uyakane okanmaike.
2CO 8:18 So eŋerop ŋene kimaze mane eŋe doku tau tau magu eŋane keuo ge more Miti Don Maine ra edangi detpi menaŋ okanmaike, eŋe weneŋ talekaŋem umamik.
2CO 8:19 So weku eaka midaka, doku tau tau magu edo ŋei yewa eŋe wet menaŋ wesi mama wane ŋene qesiŋ ŋoniakane ma wakon kakoi. Urata iwa Waom ewine kito more qom ewek zane mamaine.
2CO 8:20 Ra siuk okanbi paki yaup wane dere worik ŋonikei wane ra more wesi yewa deŋo de ka more ware naguŋem paki, ma qeturaŋ okanmaine.
2CO 8:21 Ŋene kine kine okanŋem, Waomŋoka detki ŋenane menageakane midaka, ŋeiŋo yaleka ŋenane weneŋ detpi menageakane ra okanmaine.
2CO 8:22 Eso ŋene ererop kimaze mane weneŋ birakaŋem umami, ŋei ea ŋene naso natno liwekka kaŋem sorin borininane kine wakonge, iwa yemo ŋine wet pese detpi paki sorin gemaike.
2CO 8:23 Eso ŋine Titus wane mo detmami, eŋe naŋane kima qesi qesiŋne, ŋere weneŋ urata mama ŋei etke ŋine gemaite, so kimatkeze erane yaleka detmami, ere doku tau tau magu edo biraotmami, eŋane qelit ŋei eŋe Kristo wane qeli ewe zonom sikanonmami.
2CO 8:24 Ea wane ŋene ŋine ma walakŋun okanmaine, ea wane don iwa welerop okaniakane, ŋei yalineŋo uwi kima ebu maulukonbi, doku tau tau natne eŋe desikei.
2CO 9:1 Yuda miti ŋei maulukone more wesi ebonikei wane, ea mo maine detmami, ea wane daleo zok qe ŋibonikale.
2CO 9:2 Iwamo na detmaile Akaia doku tau tau magu ŋine koma qei bano wesi maratka more qeturaŋ ea kiekkoi, na don kisi ea Makedonia ŋei edanbe, ŋei natne korop eŋe ŋinane sorin borin so togole togole ŋinane kisi detpi qomene kitoke.
2CO 9:3 Ŋene mawalak ŋungone yewaŋo wele midaine okaniakane na kimakopne biraonbe uwi ŋine siluŋ na rakole yale waka kine kine okan onikei wane ewekkei.
2CO 9:4 Na Makedonia ŋei eŋerop weneŋ uŋem ŋine wesi mot mot wane ŋaŋaekeiwo, eŋe kau don yewa wele midaine okangi ŋine so na weneŋ gamu kutzo wayake, paki ŋine koso mane mi mauluk ŋunikene.
2CO 9:5 Ea wane kimakopne raonbe alakane umami. U lotkeu qom menaŋ wesi mosikeiwane nolatkoi, ea lewine ma qeturage motpi mesiake. Eamo aŋa togon wesi midaka, mitiwane qom menaŋ wesi, sikanonikei.
2CO 9:6 So iwa yale desikei, Mane eŋe waet ewekine ebosiake eŋe wele ewekineka mane qene okaniake, ŋo mane eŋe waet loutne ebosiake eŋe wele loutne mane qene okaniake.
2CO 9:7 Ea wane iwa yale okanwarekei. Mane eŋe qomne bapene mi raki paki kine kineine qom ewekinane rokopko mosiake, qebi qebingo me aŋa togon wane midaka. Kine kine yaup qomne bapne mi raki paki mosiake, ŋei yaline eŋane Anutuŋo detki simileka okanmaike.
2CO 9:8 So Anutu eŋe zonom welaineŋo qom ewekinane mosop ŋungi morian wakone ŋibongi ŋinŋine mane qene okane ge more urata kine kine maine maikei wane kine kine mane mi zuaŋgei.
2CO 9:9 Ea wane Anutu wane Papiao iwa yale qeqine, “Eŋe ma pororoke damo qe aboŋene midaine ebon okanmaike, eŋane mayakatneineŋo papa togon pa ariake.”
2CO 9:10 Eŋe ŋei waet ma wakone ebongi qe met okan okanmami so wele ma wakone ebongi ma ne okan okanmami, Anutu eŋe ŋine yaleka qe met okanikei wane, waet ma wakone ŋibone more mosopkaki qom ewekŋinane wele wakone sua leule okaniake.
2CO 9:11 Pakimo riwe morian gorop okane, ŋei aboŋene midaine kito qesiŋ okan okanikei, eŋe ŋenane ra more Anutu bakom mawa mawa okankaikei.
2CO 9:12 Ŋine miti ŋei wet pese kine kine okanonbi, eaŋo bodi ŋine esop kayake, eaka midaka, eaŋo bakom mawa mawa ea wane morian ma wakongi, Anutu wane okaniake.
2CO 9:13 Ŋine Kristo wane miti don dere tewek okan okanmami, ea wane kine wet pesek kine kineŋineŋo ma wakongi miti ŋei so doku tau tau magu natne korop eŋerop kima kima tako rakotŋine wakongi, eŋe baŋ Anutu mawakaikei.
2CO 9:14 So ŋinano Anutu mitiinane wele wakone sua leule okanmaikane, weteneŋo lukŋune more Anutu meŋenkaikei.
2CO 9:15 Ŋene Anutu wane bakom maine mi ra wakonikene, yaup welelepke more mawakaŋem!
2CO 10:1 Iwa na Paulo noŋo Kristo qom menaŋinane so wet peseinane ŋidanbe detpi. Natneŋo naŋane iwa yale ra okanmami. Eŋe iwa sari ge more kima don okanŋon okanmaike, ŋo eriwa ari ge more kawali don okanŋon okanmaike.
2CO 10:2 Na ŋinano u ge more, kawali don ŋidanikalane mi qebin nanikei, natneŋo naŋane solaoken ea wane biŋek gemaike, yale ra okanmami, ŋei yewa eŋe yemo kawali don maine edanikalane wetne ewek okanmaike.
2CO 10:3 Ŋene solarop kepeo gege i welekatne ge okanmaine, ŋo kawalirop qeli wane gege yemo sola waneŋo mi ge okanmaine.
2CO 10:4 Ŋene tebe bim ba kawali qekenane ma qe okanmaine, yemo kepeo ŋine midaka. Yemo Anutu wanoŋine tebe bim zonomine togogole, eaŋo ŋaba wane sen turoŋ togogole kito ra barakeŋem ari okanmaike, so isi kine kineinane ŋetne kitipke rape seŋem ket okanmaike.
2CO 10:5 Ŋene aŋa soraŋ, wawaine me isisi don kine kine, yewaŋo Anutu wane don yuanka okanmaike, yewa qe ra zoratkeŋem ket okanmaike, paki ŋene dereret kine kine korop, yewaŋo Kristo wane aŋa tewe tewek ka wakoniakane, wokomka okanmaine
2CO 10:6 Ea wane ŋene Kristo so ŋenane aŋa don tewekeu kamaine, yewao ŋei natneŋo aŋa mi tewekeu, ea sot turuŋene ebonŋem kaikei.
2CO 10:7 Ŋine solaokengo yeye kine kine yauwine ea wane detpi wele okan okanmaike, ŋinano ŋine ŋei mane eŋe eŋinane detki Kristo wane ŋei wele okan okanmaikeo, iwa yale desiake. Eŋe wekuŋo Kristo wane ŋei mi ge okanmaike, ŋene koropŋo Kristo wane ŋeikouneka ge okanmaine.
2CO 10:8 So eaka mida, Waomŋo Aposolo urata makenane zonom ŋebonge, ea wane mawa mawa don manerop raikaleo, na ea wane gamu kutno mi wayake, zonom yemo ŋinano urata maŋem ŋibu kesiakane mida, ŋibu wieki menaŋgei wane ŋebonge.
2CO 10:9 Na papiao kibi qe ŋibon okanmaile, ea wane detpi kaet donka mi okaniake.
2CO 10:10 Ŋei natneŋo naŋane iwa yale ra okanmami, “Paulo donine gereunerop so togogole qe ŋebon okanmaike, ŋo solaineŋo ŋenerop weneŋ gemaikeo, yemo zonomine midaine, so don raraineŋo yemo ketkele.”
2CO 10:11 Ŋei yaline eŋane iwa yale rawe desikei, ŋene abaran geŋem paki kibi qe ŋibon okanmaine, rokop yalewaka keuŋine geŋem paki don ŋidan okanmaine.
2CO 10:12 Ŋei sola mawa ge okanmami, ŋene yalineŋo eŋano takotke more rokop weku maine mi okangene. Ŋei yewa eŋe natne ŋenane okane mamaze ea wane mi wetkeu paki enŋenaneka ra more sola mawa mawa don zauŋ zauŋ ra okanmami.
2CO 10:13 Ŋo ŋene yemo Anutuŋo urata wane rokop more ŋebonge, yale ma umage ŋinano lotkekone, ea wane dere more mawa mawa don ra okanmaine, ŋo rokop midaine, yaup rara eamo mi okan okanmaine.
2CO 10:14 Uratazane zawoine yemo welekatne ŋinano pamaike, ŋene uratazane rokop yewa mi ra sua okanmaine, ŋedo lewine ŋinano lotke more Kristo wane Miti Don Maine mikepka ŋidangone.
2CO 10:15 Ŋene ŋei natne eŋane uratao kobu waket okora more sola mawa mawa don qazaŋ rara ea mi okan okanmaine. Ŋo ŋenane wetzeŋo wetkemaine yemo iwa yale, ŋinane mali malipŋine sua kakapa lele ariki, ŋenane urataze ŋinane keuo mamaine eaŋo takotke sua ariake.
2CO 10:16 Paki ŋene Miti Don Maine yewa kepe natne natne ŋinane ŋadeŋino yewao maine edane arikene, so ŋei mane wane urataine kepe mane make, wele ea wane welaine okangi, so sola mawa mawa yemo mi okanikene.
2CO 10:17 “Ŋo mane eŋe sola me kine kine mane mawa mawa don rawe, raso yemo Waom wane ra more raki menageake.”
2CO 10:18 Mane eŋe eŋine solaine mawa kaki, eŋe mi menaŋmaike, raikene. Waomŋo eŋe mawa kaki, eŋe welekatne mo menaŋmaike raikene.
2CO 11:1 Ŋine detnanbi, na qelaŋ don nigatne ŋidanbe, siluŋ maine detnanikei me?
2CO 11:2 Na ŋinane ra more sorin borin okan okanmaile, so sorin borin donne ea yemo Anutu wano ŋine. Ŋine yemo ŋerep natewen mane koboboine ŋei wekurop aukei yale, noŋo Kristo wane biŋekkoune okane eŋeropka weku koboboine gekei wane maturaŋ ŋungole.
2CO 11:3 Ŋo siluŋ dere mezet okanmaile, yemo komaŋo Ewe borikinane isikaki pelekke, masi yalewaka ŋinano wakongi wet dereretŋine wiriake, pakimo tanik manik libekaka okane more Kristo waneka dere gege eamo baŋ qeliŋgei, na ea wane kaet nanmaike.
2CO 11:4 Onoka wane, ŋinano ŋei maneŋo lotkeakeo, Yesu wane kine ŋene ŋidan okanmaine, yewa eŋe ŋidaniake midaka, oŋo tanikine mane ŋidaniake, so Asu ŋenano ŋine makoi, yewa midaka, eŋe kuneŋine mane ŋiboniake, so Miti Don ŋedo ŋidanŋem detkoi, yewa midaka, eŋe wetne mane ŋidaniakeo, yewa ŋine mi rawetkau paki detpi zok menageake!
2CO 11:5 Na detmaile, yemo noŋo nigatne ŋinane “aposolo” natne eŋane ketkele mi okanmaile.
2CO 11:6 Welekatne na miti gereunerop mi mane ra okanmaile, ŋo siluŋ miti wane kine dereret yemo det okanmaile. Ŋene numa kine kine ma okangone yewa korop ŋine sikanŋun warekone.
2CO 11:7 Na Anutu wane Miti don Maine ŋidangole, naso yewao na ea wane lewine qole nanikei wane mi rakole. Na yale okanbe paki nae ma ket bira nagu more ŋine ŋibu wiekole, na yale okanbe borike me?
2CO 11:8 Na ŋinano miti urata makalane, yemo welekatne doku tau tau magu mat natne edo wesi aboŋ ninbi ebu makole, yale okangole, eaŋo yemo yaup oma ongole yale okanmaike, ŋo yemo ŋine qesiŋ ŋunikalane okangole.
2CO 11:9 So na ŋinerop gekole, naso yewao na wesi aboŋ wane zuagewe paki, ŋido qesiŋ nanikeiwane ra meŋen mi okan ŋungole. Na ma zuaŋ okane gewe kimakopne Makedonia kepeo ŋine sarikoi, edo yeye kine kine zuaŋgole, yewa korop ma sari qesiŋ nangoi. Na ŋinano yaup gewe, ŋine naŋane wikile mi detkoi, yale waka ŋado naŋane wikile mi desikei.
2CO 11:10 Kristo wane don wele eaŋo naŋano pamaike, yalewa wanemo welekatne Akaia loli lolik korop ŋinano ŋine aboŋ wane, ŋei maneŋo naŋane mawa mawa donne ea mane mi maket birananiake.
2CO 11:11 Eso na onoka wane don iwa ramaile? Na ŋinane mi nanmaike ea wane me? Midaka! Anutuŋo detmaike, na ŋinane nanmaike!
2CO 11:12 So na masi iwa okanmaile, ea baŋ takotke yale okane arikale. Yale okane more ŋei natne leŋonbe, eŋe numa natne maratkau paki, eŋe ŋene urata mamaine, ea wane rokopka mamaine rau paki, ŋei natne eŋane kaitko mawa nagukei wane qesi qesiŋenane numa qekakei.
2CO 11:13 Eamo iwa yale, ŋei yaline eŋe aposolo wele Midakaka! Eŋe aposolo isisine, eŋe urata kakienane isiu paki tanik manikene ea maingeu, solaeneŋo onbi Kristo wane aposolo wele okan okanmaike.
2CO 11:14 So ŋine ea wane oŋaŋine misuk qaeake! Satan eŋe yaleka oŋomka solaine qeingeki kau, aŋelo qelaŋan gorop eŋane rokop okaniake!
2CO 11:15 Eso yalinane eŋane qelit ŋeikoune eŋe ŋei eŋane kaiteno edomka solaene qein gekeiwo, eŋe onbi miti ŋei koboboine eŋane rokop okaniake. Ea wane detpi, masi kuneŋine mi okaniake. Ŋado eŋe baŋ masi kine kineene okane ma okane gekoi, ea wane rokopko turuŋine marat kaikei.
2CO 11:16 Na rele eaka koso rawe, ŋei maneŋo naŋane detki qelaŋ misuk okaniake, ŋo ŋine naŋane ŋei qelaŋine norawe raso norakei, pakiso, na yaleka solane nigatne mawakaikale.
2CO 11:17 Na don iwa raikale yemo, Waom wane don wane rokopko mi raikale, yaup sola mawa mawa don kieke relane siluŋ qelaŋ yale okane raikale.
2CO 11:18 Ŋei loutneŋo sola okengo kine kine yauwine kepeo ŋine, ea wane sola mawa mawa don ra okanmami, wane na yaleka sola mawa mawa don rakale.
2CO 11:19 Yai, kine dereret ŋine, qelaŋ ŋei natneŋo masirak don ŋidanbi detpi menaŋ okanmaike!
2CO 11:20 So ŋine ŋei maneŋo qelit mamakoune ŋibuyake, me kine kine ŋine ŋibuma ne okaniake, me isiŋune more ŋibuyake, me ŋei waom okan ŋuniake, me kaitŋino ŋinguyake, yewa ŋine detpi menaŋ lukeake.
2CO 11:21 Na dere worikewe paki ramaile, ŋene ketkele, ŋo yalewa daleo okan ŋunŋemrap? Ŋo ŋei mane eŋe eŋinane detki wawaine okangi, mawa naguayakeo, na yaleka naewane detpe waki mawanagukale. Don ramaile eamo qelaŋ don, dere more ramaile.
2CO 11:22 Eŋe Hebru me? Na yaleka. Eŋe Israel me? Na yaleka. Eŋe Abraham wane ŋosa ŋabokoune me? Na yaleka.
2CO 11:23 Eŋe Kristo wane urata ŋei me? Na yaleka ŋo na siluŋ qelaŋ don rawe, na Kristo wane urata ŋei rokop mane, eŋane rokop yuan waremaile. Na urata togogole mamaile, ea rokop mane, so mulap urumgo waket okanmaile, ea rokop mane, kumunam nirot okanmaike, ea rokop mane, seukkalane okan okanmaile, ea rokop mane.
2CO 11:24 Atak 5 Yuda ŋei edo izutŋo nekuwi zaleine 39 okange.
2CO 11:25 Atak karewe (3) kumunamŋo nekukoi, atak mane wesiŋo nekukoi. Atak (3) karewe seki wiriki kiwetko ket more kaiwe weku so ruo weku kiwet kutno poge pakole.
2CO 11:26 Atak loutne na numa kiroine arimaŋkole, yewao ŋaba zok marat kamaŋkole. Doku qakumgo midakalane okangole, ŋei ŋaba eŋane keuo wikile kutno gekole, Yuda ŋei kimakopne eŋane keuo wikile marat kakole, qelaŋ ŋei eŋane keuo wikile marat kakole, ŋei gege matko wikile kutno wa gekole. Kepe yaup papaine, ŋei mi gegeeno wikile kutno wa gekole. Kiwetko wikile marat kakole, miti ŋei isisine eŋane keuo wikile kutno wa gekole.
2CO 11:27 Na urata kine kine suaine zok manerop makole, naso baŋem kulu mi papa mangole, goiŋ wisika urata mamaŋkole, ŋara doku wane seu seu, koya momoo ruru qise wise, ge more takot bilaŋket mida wane zua zuaŋ, yale okane gekole.
2CO 11:28 So yewaka mida, kaiwe baŋem umat loutne wakongi naŋane qelit sari zeine gereune okannanbi, mat baŋem doku tau tau magu eŋane dere mezet okane ge okanmaile.
2CO 11:29 Daleo ŋei maneŋo tik pelelek kito geki, na dere wa kitip midaine maine gekale? Daleo ŋei maneŋo qeyauki, na maine kito luke mesikale?
2CO 11:30 Eso na mawa nagukaleo yemo, na ketkele gemaile, yewa weku mawakawe menageake.
2CO 11:31 Anutu, Waom Yesu wane Magaine, eŋano bakom mawa mawa naso baŋem pa ariakeŋo don welekatne ramaile iwa detmaike, na isi mi ramaile.
2CO 11:32 Damasiko yewao ŋei waom Aretas wane bano ware ware oŋo diam gege ŋei na neu luknanikei wane biraongi mat suainane madetko toe rapoke pakoi.
2CO 11:33 Ŋo siluŋ kimakopne edo kelao nakore nane more mat buroro ŋine kitolotkeu okorake yewaoka mulapko luke birananbi ket sen ŋadino kito more ware ware wane metino ŋine rakake arikole.
2CO 12:1 Na mawa mawa don rawe mi menaŋ okanmaike, ŋo siluŋ raikale, yemo Waomŋo wetne malotkeke so wetne maingeke, ea wane donkisi rawe.
2CO 12:2 Na Kristo wane ŋei mane detkamaile, eŋe kine kine mane ka more gemageki, koma mo 14 okanmaike, ŋei yewa eŋe Anutuŋo qeli wawaine yewao ma wake, na mi detmaile, eŋe solarop okange me sola midaine deineŋo mane zingeki kake, Anutuŋoka weku detmaike.
2CO 12:3 So na detmaile, ŋei yewa eŋe qeli yewao ma wake, eŋe solarop okange me sola midaine okange, eamo mi detmaile, Anutuŋo detmaike.
2CO 12:4 So eŋe yewao don ŋei aŋaŋo mi raraine so kepeo mi ra wakon rawakone yewa detke.
2CO 12:5 Eso na ŋei yewa mawa kaikale, ŋo nae yemo mi mawa nagukale, weku ketkele gemaile, ea wane maine raikale.
2CO 12:6 Na mawa mawa don rawerap, eamo mi borikirap, ea rawe wele okangirap, ŋo siluŋ ŋei natneŋo naŋane detpi zok wawaine okaniakane ea mi okanikale. Na kine kine ma okanmaile, so don rawe det okanmami, yewaŋoka payake, ea menaŋkayake.
2CO 12:7 So kine kine de kuneŋine Waomŋo sikan nangi kakole, ea wane na nae wane detpe wawaine mi okaniakane, Anutuŋo sola bikumne kotino sitman wakele yale mane motke, ea wane detpe, Satan wane qelit medep maneŋo mete tabeŋo weku gemaike, yale okan okanmaike. Eaŋo neku more neu ket biranangi kotonane detpe wawaine mi okaniakane kine kine yewa more ninge.
2CO 12:8 Na atak karewe ea wane ra more Waom meŋen kakole, olatpe kine kine yewa ma biraki ariakane.
2CO 12:9 Ŋo oŋo iwa yale nolatke, “Mauluk maulukneŋo rokop gan okanmaike, so naŋane zonomŋo ŋei set pelek okan okanmami, yewao sua more ebuki qesiŋ okanmami.” Ea wane, na zonomne midaine rawe paki, qomne mi umareake. Midaka! Na okole weneŋ gemaile, wet pesek manerop ea wane dere more set pelekne mawa kaikalane, pakimo Kristo wane zonomŋo naŋano maine payake.
2CO 12:10 Na Kristo wane ra more zonomne midaine gekale, wikile so wet borik desikale, me neku kito okanikei, me umat kine kineŋo neuyake, me matali qetali okannanikei, me qeka maka wakon naniake, yewao na wet menaŋ det okanmaile. Na zonomne midaine naso yewaoka, wikile so wet boriko na togole okanmaile.
2CO 12:11 Na don yewa rele yemo, masirak don rele, ŋido qebinnanbi siluŋ rele, ŋine ŋidom solane mawakau rap yemo menangirap. Na ŋei yauwine gemaile, eamo det okanmaile, so na aposolokop ŋine wawaine eŋane baneno ketkele gege yemo mi ge okanmaile.
2CO 12:12 Na ŋinano sorin borin okane urata mawe, masi so kine kine de kuneŋine so kine kine zonominerop wakone more yewaŋo na aposolo gemaile, ea wane kine ma wakonge.
2CO 12:13 Pakimo, ŋine ea wane doku tau tau magu kepe mat natno ŋine eŋane ketkele mi gemami? Yaup kine kine omakŋune ne yewa weku yemo mi okan ŋungole. Sot yemo wekumde mane okan ŋungole, pakimo ea wane siluŋ turuŋne qeliŋgei.
2CO 12:14 Iwa yemo, na u ŋunbe, atak karewe okaniakane eweke gemaile. Umore alakan okangole yale okane more kine kine ŋibu ma ne i mi okanikale. Na wesi aboŋ ŋinane midaka. Ŋinŋinane zok nanmaike. Ŋerep medep eŋe naga maga kopene eŋane urata ma more yeye kine kine mi teba okanmami. Midaka. Naga maga edo yemo ŋerep medewekopene qesiŋonikei wane urataine ma more yeye kine kine teba okanmami.
2CO 12:15 Na baŋ wet peseko ŋinane oŋa oŋaŋine menageakane rawe paki, wesi aboŋneka mida, nae gegene weneŋ qikka more qesiŋ ŋunikale. Naŋane wetneŋo ŋinane zok manerop pamaike, pakimo ŋinane wetŋineŋo daleo naŋaneka nigatne pakep me?
2CO 12:16 Pakimo, ŋei natneŋo naŋane iwa yale ra okanmami. “Welekatne eŋe ŋenane yeye kine kineze didiwo ŋebu ma ŋebu ma, yemo mi okange. Ŋo sanka ŋei isione more yeye kine kineene ebu ma ebu ma, ea yemo okange mane.”
2CO 12:17 Pakimo daleo? Na ŋeikopne natne ŋinano biraonbe ukoi, eŋe taleonbe edo ŋinano ŋine kine kine mane ŋibuma ne okangoi me?
2CO 12:18 So na Titusi ŋinano uyakane qebin kakole, so doku tau tau kimane mane weneŋ birakawe eŋerop weneŋ ukoik. Pakimo, Titusiŋo u more ŋinano ŋine kine kine mane ŋibuma ne mane okanŋunge me? Eŋe so na ŋere Asu weku mi pa ŋeponmaike me? So ŋere numase weku ka mi gesoke gemaite me?
2CO 12:19 Ŋine korop wetke ramami, ŋene ŋedomka ŋinane deŋino yaup qesiŋ nagumaine, yale okanmaike me? Yale midaka. Ŋene Kristorop ge more Anutu wane kaitko don ra okanmaine, so kima maepkopne, ea wane me ea wane mida, ŋine menaŋgei wane done ra okanmaine.
2CO 12:20 Na kaet so dere mezet nigatne okanmaile, yemo na ŋinano u more naŋane wetko pamaike, ea mi ka more ŋunbe kine mane okanbi, detpe mi menageake, me ŋine nanbi na kine mane okanbe, detpi mi menageake. Na kaet nanmaike, yemo na baŋ ŋunbe tanik kine kine iwa yale ŋinano payake, sori sorin, dere worik, busu, wawaine, ewe mabaik, sigi qeqe, don qeqe, matali qetali. Na kine kine yaline ŋinano paki ukalane dere mezet okanmaile.
2CO 12:21 Na ŋinano koso ukale naso yewao naŋane Anutuŋo baŋ ŋinane kait ŋino gamu ningi paki, neu ket birananiake. Pakimo na baŋ ŋei ŋerep loutneŋo alakan borikine makoi, paki borikine diinerop makoi, yewa mi rapoke ŋadekkakoi, wenip, so bailalaŋ, ea wane eŋane aroke qom borik makalane dere mezet okanmaile.
2CO 13:1 Iwa yemo atak karewe ŋinano u ŋunikale. Na u lotkewe, ŋene Waom wane don me papiaŋo ramaike, ea wane rokop ŋei etke me karewe ŋo ŋei mane wane sotinane kine kine rau donine donine raikene.
2CO 13:2 Ŋei alakane borikine makoi, so ŋei natne ŋine korop, na atak etke ŋinano uwe geŋem paki, masi daleo ŋado ŋinano makale, ea wane girem don ŋidangole. Girem don yewaka koso siluŋ iwa abaran gewe paki iwa yale ramaile, na koso ŋinano manerop ukaleo, yemo borikine mama ŋei yewa na mi sese onikale.
2CO 13:3 Naŋane kotono don motki ra okanmaile, Kristo, eŋane zonom wakongi kaikei wane ra okanmami, wane kaikei. Kristo eŋe urataine ŋinano pelelekatne Midakaka, zonominerop sot turuŋinerop mi seseŋuniake.
2CO 13:4 Onoka wane, alakan yewa mo welekatne eŋe pelekki kibeŋ qabego qeu seukke, wane iwa yemo Anutu wane zonomgo wisikae wieke zonominerop gemaike, ŋene yaleka eŋerop makatake ge more pelek okanmaine, ŋo siluŋ koso ŋene ŋinerop weku gemaine, ea wane Anutu wane zonomgo ŋene baŋ eŋerop weneŋ zonom gorop gekene.
2CO 13:5 Ŋine mali malip korop ge okanmami me mida, ea wane koto ŋine liwekka kau paki, kine ma wakone more ŋine ŋidomka kineŋine liwekka more detlukkei, Yesu Kristoŋo koto ŋino gemaike, yewa ŋine mi detmami me? Mi gemaikeo yemo, solaŋoka doku tau taune raikene ea mo mi kopkemaike.
2CO 13:6 Ŋene liwe liwek eaŋo mi yuanŋonge, ea wane kineŋine baŋ ka detkaikei, na det maile.
2CO 13:7 Ŋene Anutu meŋen kamaine, oŋo qesiŋŋungi, ŋine masi qotkoine mane mi okanikei. Ŋene ŋonbi miti ŋei wele okangene me mida, ŋene ea wane mi ra okanmaine, ŋine miti don tewekeu wele okaniakane, weku ra okanmaine.
2CO 13:8 Ea wane, ŋene yalineŋo miti don wele yewa ŋaba maine mi okankaikene, ŋo siluŋ kima okankaikene, eaka weku pamaike.
2CO 13:9 Ŋene zonom zuage geŋem, ŋine zonom gorop gekei yemo, ŋene qomze menageake. So ra makoboe qekoboe okanŋunbe, ŋine koto ŋine sauke mauluk, bile sot midaine okane gekei wane, Waom meŋenka okanmaine.
2CO 13:10 Ea wane, na iwa abaranka gewe paki, mo don iwa lewine qe ŋibonmaile, yemo na ŋinano ukale yewao Waomŋo urata wane zonom ninge, ea wane gereune okan ŋunikalane mali malipŋine ma togole more girem don qe ŋibonmaile, Waomŋo zonom ninge, yewaŋo matali ŋunikalane mida, kito qesiŋ okan ŋunikalane ninge, ea wane na mi ukale mali malipŋine mau togoleki geu, na baŋ sariwe paki, don gereune mi ŋidangale.
2CO 13:11 Kimakopne don rawe qoeki, iwa yale rawe, “Kaiwe maine” Ŋine numa ŋine maulukeu paki wet menago doku tau tau magu wele so togogole okane gekei, ŋine naŋane don dere more koto ŋine sauke mauluk okane wet wekuka more gekei, ŋine wet weku okanware more peamgo geu, wet maep Anutu eŋe peam welaineŋo ŋinerop geake.
2CO 13:12 Ŋine mitiwo lulu zam zam au warekei, yewaŋo Anutu wane ŋei ŋerep wele.
2CO 13:13 Anutu wane miti ŋei eŋe korop ŋine “kaiwe maine,” ŋibonmami.
2CO 13:14 Waom Yesu Kristo wano ŋine wet menaŋ, Anutu wane wet maep, so Asu Koboboinane kima wet maep eaŋo ŋinano pawareake, O weleka!
GAL 1:1 Na aposolo Paulo. Ŋei edo mi biranangoi, me ŋei maneŋo aposolo urata maikalane mi biranange. Midakaka! Yemo Yesu Kristo so Anutu Magak, eŋe Kristo seu seuo ŋine ma wisikae kaki wieki, eto urata iwao bira nangoik.
GAL 1:2 Nae so kimakopne narop gemaine ŋene korop Galatia doku tau tau magu ŋinane kibi iwa motmaine.
GAL 1:3 Magak Anutu so Waom Yesu Kristo eto mosop so peam ŋibonbik, wet menaŋ kotino bororom gekei.
GAL 1:4 Kristo eŋe Magak Anutu wane aŋaine teweke more, kepe wane masi tanik borikino ŋine makok ŋoniakane gegeine qaisik kaki paki, borikinezane turuŋine seukke.
GAL 1:5 Ea wane ŋene naso baŋem Anutu eŋetine ora oi bakom kito tako rakot mawaka gekene! Weleka.
GAL 1:6 Ŋine masi tanik yewa okanbi na ŋunbe paki, oŋane qaemaike, Anutuŋo Kristo maineinane ra more ŋine ŋidorake, pakimo ŋine ikopkamde eŋe qeliŋka more, ŋine koso ari sigi maep kuneŋine maneo makatakmami.
GAL 1:7 Sigi maep kuneŋine mane mi pamaike, midakaka, ŋei natne edo wet dereretŋine ma siuke more matali qetali mau paki, Kristo wano ra more eŋe edomka sigi maep mayakakatne, yewa mapap kamami.
GAL 1:8 So ŋene ŋedomka sigi maep don ea ŋinano ra qelaŋangone, me qeliwo ŋine aŋelo maneŋo sigi maep ea ŋinano ra qelaŋange, ŋo ŋene sigi maep ea alakan kito ŋibongone, ea mo yewa yale mida, ea wane mo ŋei mane eŋe yale okaniakeo, eŋe sora gerepko kesiake.
GAL 1:9 Ŋene mo alakan rene, yalewaka koso manerop rawe, ŋei mane eŋe sigi maep don ŋedo rakone ŋine wetkekei, yewa mi kito ŋibone more kuneŋine kito ŋiboniake, eŋe sora gerepko kesiake.
GAL 1:10 Pakimo ŋine daleo wetkemami? Na don iwa ramaile, yewa mo ŋei edo naŋane detpi menageakane me? Anutuŋo naŋane detki menageakane ramaile? Midakaka! Anutuŋo naŋane detki menageakane. So na ŋei kelok don edanikalane urataine mamaile me? Midakaka! Na ŋei kelok don edanikaleo, yemo na Kristo wane urata ŋei mi okanikale.
GAL 1:11 Kimakopne, na koboboine ŋidanbe detpi. Na sigi maep don kito ŋibonmaile, yewa ŋei maneŋo mi ra wakonge.
GAL 1:12 Na ŋei mane wano ŋine sigi maep don ea mi makole, me ŋei maneŋo yewa mi kito ninge. I midakaka! Iwa yemo Yesu Kristo oŋom na sigi maep don yewa ra wakone sikan nange.
GAL 1:13 Kimakopne, ŋine na kine kine mo sogino okangole, ea wane don ea ŋine mo detkoi, na alakanka Yuda ŋei eŋane numa mogare gewe paki, masi tanik okangole, yewa ŋine mo detka warekoi, na Anutu wane doku tau tau magu engu more matali qetali ebuwe doku tau tau maguŋo Anutu wane urum okanmaike, ea siukkei wane okangole.
GAL 1:14 Na aso ŋabokopne eŋane numa kine kine, ea togogole mogatkole, so Yuda kimakopne naŋane tego eŋe korop yuanone more, Yuda eŋane numa ea welekatne warewe paki, koboboineka mogat lukkole.
GAL 1:15 Ŋo, siluŋ Anutu eŋe nabokŋo mi neuki kotino metpe, naso yewaoka mo rakoke urata yewa maikalane biranange, wane ŋado baŋ oŋom naso motke, yewao na ma wakonnane more, eŋine wet maepinane qelitine qekalane norake.
GAL 1:16 Anutu eŋe gipole na sikan nange, so noŋo gipolane sigi maep don ra suawe paki, qelaŋ mali malip midaine panamango gekoi, ŋei ŋerep natne eŋe edangale, ea sikan nange, pakimo, ŋei natneŋo kito qesiŋ neukei wane dere qeka okane eŋano mi arikole.
GAL 1:17 So na Yerusalem matko naŋane numa alakan aposolo natne mo alakane Waom eŋine dokoine gekoi, eŋe onikalane mi arikole. Ea midakaka, yemo na ea wane turuŋine na ikopka Arabia kepeo ari ea gekole. Baŋ ŋado ea ŋine zinge more koso Damaskus matko arikole.
GAL 1:18 Boaŋ ŋado koma karewe qoekiso, na Yerusalem matko Petoro wano don auketane arikole, ari eŋerop soda etke so urata mama weku metkole.
GAL 1:19 Naso yewao aposolo natne mane mi ongole, wekuku kakole yemo Yakop, Waom wane ŋole, eŋeka maratka more kaitine kakole.
GAL 1:20 Kibi iwa qemaile, yemo welekatne Waom wane kaitko don wele, na isi mi ramaile, ea wane Anutu ge qesiŋ nannom!
GAL 1:21 Ea wane ŋadino na mat natne Silisia kepeo so Siria wane kepe kotino pamaike, yewa yaup lolike arikole.
GAL 1:22 Ŋo naso yewao Kristo wane doku tau tau magu natne Yuda kepeo gekoi, eŋe kaitne mi nangoi, so wet etke, ea nigatne pake.
GAL 1:23 Eŋe weku natneŋo yemo naŋane don kisi iwa yale rau det okangoi, “Ŋei yewa alakanka ŋengu kito okanŋone wikile ŋebon geke, ea eŋe ukude mo naso iwao yemo mali malip wane sigi maep don yewa qe ŋabaka more matali qetali makeo, ŋine koso zinge wet maingeki paki, maine sigi maep kima okanka more koso ra wakonmaike.”
GAL 1:24 Eŋe don yalewa dere more, Anutuŋo naŋano masi tanik kine mane make, yewa wane eŋe zok manerop Anutu eŋetine ora ma waka oi bakom okankakoi.
GAL 2:1 Boaŋ ŋado na gewe, koma 14 qoeki, ea wane ŋadino Barnabas weneŋ koso Yerusalem matko arikote. So na Titus weneŋ mawe ŋererop arikone.
GAL 2:2 Anutuŋo arikalane ra sikan nange, ea wane arikole. Ari more, Yerusalem matko doku tau tau magu wane ŋetne suaine enŋene matko ŋenzeka bonep wa mere more, sigi maep don qelaŋ ŋei ŋerep natne eŋano ra suawe paki edangole, yewa wane kine ra qelaŋane sikan ongole, so na iwa yale detkole, na uratane alakan makole, so na uratane ukude iwa mamaile, yewa yemo yaup wele midaine mi okaniake, ea na mo detmaile.
GAL 2:3 Titus narop gemaike, eŋe Grik ŋei, ŋo, eŋe korop don lewa lewaŋŋo solaine kitasikenane mi ramaike.
GAL 2:4 Welekatne, ŋei natne kima isisine gemami, eŋe ŋenze keuzo sanka sari saket lewa lewaŋzo ge more, kineze ka detka okanmami, ŋei ea eŋe sigi qeqe so walik matiwan. Eŋe kineze kau, ŋene Yesu Kristoŋo borikino ŋine so ra rokop dongo ŋine, siwot ŋone more, eŋino takotŋongi ŋene ululuŋ yauwine gemaine. Ŋei yewa edo koso borikino so ra rokop dongo bira ŋone more luk ŋonikei wane okanmami.
GAL 2:5 Ŋo ŋene eŋane donene dere more, Titus wane solaine kitasikei wane mi rakokmaine. Ŋene eŋane donenane bango mane mi siloŋmaine. Ŋene sigi maep don wane don wele yewaŋo ŋinano naso baŋem payake so koso tanik mane mi okaniake. Pakimo, ŋine naso baŋem koboboine mogare gekei.
GAL 2:6 Ŋei natne eŋe ŋei suaine, eŋetene doku tau tau magu wane ŋetne, naŋane wetko yemo eŋet korop me eŋet midaine, ea maine, yewaŋo wele mida. Anutu eŋe ŋei eŋet ea wane zok mi det okanmaike, ŋei ea eŋetenerop, eŋe naŋane miti dongo koso manerop takotke more, don mane mi ra okanmami.
GAL 2:7 Midakaka togole! Eŋe mo detmami, na Anutuŋo sigi maep don ŋei magu natne qelaŋ eŋano ra wakone edanikalane urata ninge. Anutu eŋe Petoro yale waka Yuda eŋano urata don mange, eŋe sigi maep don ra wakone edaniakane.
GAL 2:8 Welekatne, Anutu eŋe Petoro zonom sunka mange, yemo Yuda ŋei ŋerep eŋane keueno aposolo urata mayakane, rokop yalewaka Anutu eŋe oŋomka qelaŋ ŋei ŋerep eŋane keueno aposolo urata maikalane, ra zonom sunka ninge.
GAL 2:9 Yakop, Petoro so Yohane eŋe eŋetene ŋetne pakane, ŋei ŋerep doku tau tau magu eŋane ŋetne gekoi, Anutuŋo na urata kine mane ninge, yewa eŋe mo detkakoi, ea wane eŋe Barnabas so na ŋere metese ŋepuwi tatiŋon wele yale okangone. Paki don auye wetze weku qeturage more, ŋere Barnabasrop qelaŋ ŋei ŋerep eŋane keueno urata maikete, ŋo eŋe Yuda ŋei ŋerep eŋane keuo urata maikei wane rakone.
GAL 2:10 Eŋe korop don weku iwa yaleka ra more ŋetangoi, ŋere ŋei ket qeqine, madu wanap, wesi aboŋene midaine doku tau tau magu keueno gemami, ea qesiŋ oniketane, urata don yewa ra ŋepongoi. Kine kinemde yewa mo soginoka bakom kito makole, wane mo koso iwa togoleka maikalane urataine ma gemaile.
GAL 2:11 Ŋo koso ŋado yemo, Petoroŋo numa didiwo qeyau more tinkake, eŋe masi tanik mi oka okane okange, ea wane ra, eŋe Antiok matko sariki, na ŋei ŋerep eŋane kaiteno meinoka koboboine kito tileke olale more busu kakole.
GAL 2:12 Yakop wane ŋeikoune natne eŋe yewa mi lotkekoi, naso yewao Petoro eŋe qelaŋ ŋei eŋerop mere ŋara nekoi. Ŋo baŋ ŋado koso Yakop ŋei koune, eŋine tego sari lotkeu, naso yewao Petoro eŋe one more qelaŋ ŋei eŋerop koso mere ŋara weneŋ mi neke, onoka wane, eŋe ŋei natne edo qelaŋ ŋei yewa solaene kitasikei wane sorin gekei, ea wane kaet okange, eŋe yale okane more qelaŋ ŋei qeliŋone, eŋe eŋine kimakoune eŋano takotke more yaup deine wazaineŋoka okan onge.
GAL 2:13 Pakiso, Yuda ŋei kimakoune natne eŋe weneŋ eŋerop masi isisine yewaka okangoi, so masi tanik isisine yewaŋoka okane more Barnabas wane wet dereretine warageu, eŋano ari makatakke.
GAL 2:14 Pakimo, na kawe eŋe sigi maep don wele ea wane rokopko numa koboboine, tegoo mi gesoke arikoi, ea wane na ŋei eŋane kaiteno Petoro olale rakole, “Ge Yuda, ŋo ge siluŋ qelaŋ ŋei eŋane gege yale gine, Yuda eŋane gege tanik yale mida. Pakimo ge daleo qelaŋ ŋei sorin onnom, eŋe Yuda eŋane gege yale gekei?”
GAL 2:15 Welekatne, ŋene Yuda ŋei wele ŋene Yuda tegoo ŋine wakongone, ŋene nabok eŋane ŋateno ŋine wakongone, ŋene qelaŋ ŋei borikine mama mida.
GAL 2:16 Ŋo ŋene siluŋ iwa yale detmaine, Waom eŋe iwa yale mi detmaike, ŋei eŋe Mose wane numa mogasikei, kine ea wane maine ŋei eŋe koboboine okanikei, ea midakaka! Ŋo ŋei mane eŋe Yesu Kristo malip kayakeo, Anutuŋo ŋei yewa koboboine orayake, ŋene yalewaka, ŋene mo sogino Yesu Kristo malip kakone, ea wane Anutuŋo ŋene ŋei koboboine ŋedoramaike, onoka wane, ŋene numa ea mo detmaine, numa yewa waneka Anutu eŋe ge koboboine gorayake. Ŋo ra rokop don wane ra, yemo midakaka!
GAL 2:17 Pakimo, ŋene Kristo wano makatake more Anuturop sot turuŋ midaine gekenane ramaine, ŋo koso siluŋ borikine ma Yuda okanmaine, ŋene qelaŋ ŋei yale borikine mama tego, wane mo ŋene iwa yale maine raikene? Yewa mo Kristo oŋom maki sua togole arimaike? Yale mida, ŋene yale mi raikene, so numaine yale mi pamaike!
GAL 2:18 Ŋo, na ra rokop don wane gege me tanik manik kine kine mane ra barakewe ketki ŋadekkale, paki koso mawe wieki kieke, tego yewa okangaleo, na noŋom ma wakone more, koso borikine mama okangale.
GAL 2:19 Yuda wane ra rokop don togonŋo yemo mo seu seu wane numa so gegeo biranange paki, na ra rokop wane numao yemo na mo seu seune, na koso manerop don ea maine mi tewekale, ea mo na Anuturop gege maine gekale, Wawainene mo Kristorop qeu eŋane kibego seukke.
GAL 2:20 Pakimo, gege musele iwa gemaile, so gege yewa, ea yemo noŋomka mida. Yemo Kristoŋo kotono ket gemaike, gege yewa na ukude gemaile, na malip malipneŋo Anutu Suainane Gipole malipka gemaile, oŋo naŋane ra more wet maepinane gegeine qikkake.
GAL 2:21 Na Anutu wane wet maepine mosop bile ea mapap kawe, kine kine yauwine yale mi okaniake, ŋene Mose wane ra rokop don togon teweke more, Anutu wane deino ŋei koboboine sot midaine oka okane mane pakirap, yemo Kristo eŋe yaup kine midaine naŋenka seukke okangirap.
GAL 3:1 O Galatia ŋei ŋerep qelaŋine! Ŋene Yesu Kristo mo sikan ŋunŋem ŋinŋine deŋineŋo kau mo kibego seuke rasike ket okorake, pakimo maŋo dereret ŋine maki koso qelaŋanine wakonmaike?
GAL 3:2 Na kine kinemde weku iwa waneka qeson ŋunbe ŋine nolatpi detpe, ŋine Anutu wane Asu Koboboine makoi, yewa mo ma numao okora makoi? yewa Yuda wane ra rokop don togon teweke more makoi, me sigi maep don dere more wet mali malipŋineŋo malipka more makoi?
GAL 3:3 Ŋine onoka wane wet qelaŋ okanmami! Ŋine numaŋine mikep kieke ma arikoi, yemo Anutu wane Asurop kieke urata ma arikoi, ŋo koso iwamo ŋine ŋinŋine zonomŋo urata makei wane okanmami me?
GAL 3:4 Alakan umat suaine ŋinano wakonge, ea mo yaup naŋenka tewekkoi me? Welekatne na wetkemaile, ŋine kinerop tewekkoi!
GAL 3:5 Anutu eŋe onoka wane, Asu ŋibone more masi togogole ea keu ŋino ma okanmaike? Ŋine ra rokop don togon tewek okanmami, ea wane me sigi maep dere more wet mali malipŋineŋo malipka okan okanmami, ea wane ŋibon okanmaike?
GAL 3:6 Iwa mo Anutu wane papiaŋo Abraham wane ramaike, “Abraham eŋe wet malip malipineŋo Anutu malipkake, ea wane Anutuŋo mali malipinane ra more, eŋe ŋei koboboine orake.”
GAL 3:7 Ea wane ŋine yalewa desikei, ŋei ŋerep korop eŋe sigi maep yewa malipka lulukkeiwo, eŋe Abraham wane ŋosa ŋabokoune wele okanikei.
GAL 3:8 Mokaka Anutu oŋomka qelaŋ ŋei ŋerep eŋane detke, eŋe boaŋ ŋado sigi maep detpi, wet mali malipenane ebu eŋinerop biraongi gekei, ea wane dere more, mokaka Anutu wane papiao Abraham wane sigi maep don raki iwa yale qekoi, Anutuzeŋo rake, “Abraham geŋane ra more kepeo ŋei ŋerep korop mosop onwarekale.”
GAL 3:9 Ea wane, Abraham eŋe wetneŋo Anutu malip kaki, eŋe mosop kake, ea wane ŋei ŋerep korop eŋe weteneŋo Anutu malipkaikei, eŋe yale waka weneŋ Abraham wane rokopka mosop oniake.
GAL 3:10 Ŋo ŋei korop eŋe baŋ Anutuŋo soa kuteno mosiake, yemo eŋe edom iwa yale wetke ramami, ŋene ra rokop don togon yewa mogare ariŋem mo yewaŋo raki, ŋene baŋ Anutu wane kaitko maine oŋom koboboine ŋedorayake. Onoka wane, ŋo Anutu wane papiaŋo eŋe yale ra wakonmaike, “Ŋo ŋei mane eŋe ra rokop dongo korop pa waremaike, ea maine mi mogasiake, sisinimde qeyauyake, eŋe Anutuŋo soakka more matali kayake.”
GAL 3:11 Pakimo yewa wane kine ea mo ra qelaŋangi, ukude didiwo wakonmaike, ra rokop don togon wane ra more Anuturop sot midaine koboboine gege ea mo mi pamaike, onoka wane, Anutu wane papiaŋo yale ramaike, “Ŋei mane eŋe wetino Anutu malip kayakeo, ŋei ea Anutuŋo koboboine orayake paki, eŋe maine gege marat kayake.”
GAL 3:12 Ŋo ra rokop dongo numa, eaŋo yemo malip malip wane mane mi ramaike, ea mo midakaka, ea eŋe eŋineka mane mo Anutu wane papiaŋo turuŋine iwa yale ramaike, “Ŋei mane eŋe ra rokop don gege nigatne nigatne yewa korop tewek wareake paki, eŋe yale waka gege togon ge ariake”
GAL 3:13 Ŋo ra rokop donŋo yemo iwa yale ramaile, ŋene korop ra rokop don maine mi mogat warekeneo, ŋene mo soa wane biŋek, pakimo, qesiŋ ŋoniakane yemo Kristo, pakimo, Kristo oŋom qesiŋone more, eŋet yewa “Ŋine mo soa wane biŋek,” ea make. Ea mo qoleŋone more ŋenane soa yewa maki, eŋine kutno wake, onoka wane, Anutu wane papiaŋo yale ramaike, “Ŋei korop ŋine mo kibego ŋingu ŋigune, yemo Anutuŋo ongi, ŋei korop mo soak oniakane rokop okan warekoi,” wane don yewa rake.
GAL 3:14 Kristo eŋe masi yewa okange, yemo iwa yale wane, Anutuŋo mokaka mosop ea Abraham ra togole mange, yewa mo koso Yesu Kristoŋo qelaŋ ŋei maine eboniake, ŋo ŋenewa ea mo mali malipzane ra more, maine Anutuŋo mokaka ra togoleke, ea wane Asu maikene.
GAL 3:15 Kimakopne, na naso baŋem ŋei ŋedom okan okanmaine, yewa rokop kito more rawe, ŋei etke ere kine kine mane wane ra togole more, wetetne weku waki kibiwo mosikeik. Paki mo ŋei maneŋo erane don yewa mi mapap kaki paki, koso oŋo don mane takotkeake.
GAL 3:16 Iwa yemo Anutuŋo kine kine bile baŋ wakoniakane rake, rara togon donine Abraham eŋine so ŋaboine eponge, Anutu wane papiao iwa yale mi ramaike, “Geŋone so ŋabokopŋone ŋei ŋerep loutne.” Eŋe ramaike, “Geŋane ŋaboŋone”, eŋe ŋei weku Yesu Kristo waneka ramaike.
GAL 3:17 Na ramaile, yemo kine iwa yale, Anutu eŋe mokaka Abraham tako rakot kibi make, so ware kayakane ra togoleke, paki koma 430 qoeki, ŋado ra rokop don qekoi, yewaŋo tako rakot kibi yewa maine mi qekat kayake, so Anutu wane rara togon don mi saukeake so esopkayake.
GAL 3:18 Ŋo, ŋene Yuda wane ra rokop don tewekŋem paki, mete zamot yewa makone ra, yemo Anutu wane rara togon don yewa wele midaine okangirap, onoka wane, Anutu eŋine rara togoninane raki paki, mete zamotine lewine midaine yewa Abraham wane biŋek qeke.
GAL 3:19 Pakimo, ra rokop don togon wane kine ea mo daleo pamaike? Yemo iwa yale, Anutuŋo borikinane kine didiwo wakoniakane raki paki, ra rokop don yewa koso rara togon wane ŋado takotkeke, wane, ra rokop don yewa eŋe pa mageki, Abraham wane ŋaboine Kristo sariakane Anutuŋo rara togon don rake, naso yewao midayake. Ra rokop don iwa mo aŋelo eŋane piwo ŋine birakau ket more ŋei qeturaŋ, Mose eŋane metino wake.
GAL 3:20 Ŋo Anutuŋo yemo aŋaineŋoka Abraham rara togon donine koboboine mikepka mo olatke, ea wane ukude weneŋ aŋelo me pris mane, ŋei qeturaŋ mi gemami, mida, Anutuŋoka gemaike, eŋe qeturaŋ ŋonmaike.
GAL 3:21 Ra rokop donŋo Anutu wane rara togon don yewa esop kayake me dale? Yale midakaka! Eŋe ra rokop donba ŋebonge, yewaŋo teba kaki ŋeiŋo wisikae more, gege ea maine wakongirap, yemo gege kobobine maine yewa ra rokop donŋo Anutu wano bira ŋongirap.
GAL 3:22 Ŋo siluŋ Anutu wane papiao ra rokop don ea wane ra more rake, “Kepe baŋem ŋei ŋerep korop eŋe borikinane mulap urumgo waket gemami,” paki, ea wane lewine yemo ŋene mali malipŋo Yesu Kristo malipka more kine kine yewa Anutuŋo ŋei miti mali malipene koropŋo maikei wane ra togole ebonge, yewa maine eboniake.
GAL 3:23 Alakan mali malip wane numa mi wakonge, naso yewao ra rokop wane donŋo mulap ŋei yale madet leŋ ŋongi, mulap urumgo ge mageŋem, mali malip wane naso yewa didiwo wakonge.
GAL 3:24 Paki, ra rokop donŋo ware wareze okane ware ŋongi ge mageŋem, Kristo lotkeke. Yewa mo ŋene mali malipzane ra more, Anutu wane Kaitko sot midaine mitirop koboboine gekenane yalewa okan ŋonge.
GAL 3:25 Pakimo, ukude yemo mali malip wane naso ea wane ra rokop donŋo koso manerop mi ware ŋoniake.
GAL 3:26 Ŋine korop mo mali malipŋineŋo Yesu Kristo malipka more eŋerop tako rakot ŋine wakonmaike, yalinane ŋine mo Anutu wane dokoine okanmami.
GAL 3:27 Ŋine doku tauŋune more, Kristo wano takot ŋunge, paki ŋine korop Kristo wane tanik manik koboboine, eaŋo takotŋine kiroine yale kitou ketke.
GAL 3:28 Pakimo, ŋine Yesu Kristo wane tego, ea wane Yuda ŋei so Grik ŋei, wawaine so ketkele, ŋei me ŋerep, keu ŋino mapo mapokŋine mane mi pamaike, ŋine mo koropŋo Yesu Kristo wano takotke more kop weku okangoi.
GAL 3:29 So ŋine Kristo wane biŋek okangoiwo, yemo mo Abraham wane doko ŋosa ŋabokoune wele okane gekei, wane boaŋ Anutu rara togoninane rokopko mete zamotine Abraham dokoine eboniakane rake, yewa mo ŋido magekei.
GAL 4:1 Na koso donne takotke ramaile, yemo iwa yale, medep nigatne mane eŋe eŋineka wekuku, eŋe boaŋ magainane aboŋ kine kine mete zamot yewa mayake, eŋe medep nigatne gemaikane, eŋe magainane qelit medep yale okaniake, ŋo kine kine korop ea wane welaine yemo welekatne oŋom okanmaike.
GAL 4:2 Eŋe medep nigatneka metkimo, wawerekoune me ŋesokoune edo medep eŋine so metezamot kine kineine, yewa weneŋ wareka ge mageu medep suaki magaineŋo naso motke, yewao wamo, mo ea medep metino kine kine ea korop mosikei.
GAL 4:3 Ŋenze rokop eŋe yalewaka pamaike, ŋene moka aso ŋabokopze eŋane masi tanik mayakatne pamaike, yewaŋo teba ŋongi, ŋene medep nigatne gege so dereret ge more, ea wane qelit qe gekone.
GAL 4:4 Ge mageŋem Anutuŋo naso koboboine motke, yewa bomileki eŋine gipole birakaki ketke, ketki paki, ŋei ŋenze wako wakon wane rokopko Maria wano wakone, Yuda ŋei eŋane ra rokop don wane bango waket tamge geke.
GAL 4:5 Ea mo ra rokop don wane mulapko ŋine siwot ŋongi, Anutu wane ŋerep medep okangenane yale okange.
GAL 4:6 Pakimo, ŋine ukude Anutu wane ŋerep medep okanmami, wane mo Anutuŋo Gipolane Asu kotozo birakaki ket more, Asuŋo iwa yale qebinŋone eŋano boka okanmaike, “Magak, naŋane magane.”
GAL 4:7 Yalinane mo, ŋine koso qelit ŋeikoune yauwine mida, ŋine mo dokoine okanmami, ŋine Anutu wane ŋerep medep geu paki, iwa yale desikei, ŋene Anutuŋo mete zamotine korop dokoine eŋane magemaike, yewa boaŋ ŋeboniake.
GAL 4:8 Welekatne, ŋine sogine Anutu mi detka more lopio, anutu isisine, yewa eŋane qelitene qe qelit medep yauwine yale gekoi.
GAL 4:9 Ŋo, ukude iwa yemo ŋine Anutu mo detkamami me na iwa yale maine raikale, Anutuŋo ŋine mo det ŋunmaike, ea wane mo ŋine onoka wane Anutu ŋadekka more, asu isisine wet borikinerop zonomine midaine eŋano arimami? Eŋe maine mi mapik ŋunikei, ŋine onoka wane koso eŋane qelit medep yauwine okane more manerop eŋane qelit qekei wane okanmami?
GAL 4:10 Pakimo, ŋine ea wane ra rokop donine pamaike, ea mogare more peadaine kaiwe maneo, me meso maneo, me koma muselo met okanmami.
GAL 4:11 Na ŋinane tanik manik ŋine, yewa ea wane dere kaet nanmaike, na uratane ŋinane keu ŋino makole, yewa mo, gege wele midaine okaniake.
GAL 4:12 O kimakopne, na ŋinane togogoleka ramaile, na ŋinane rokop okangolane, ŋine na yale okanikei. Na Yuda wane ra rokop don qeliŋka more ŋine yale okangole. Pakimo, ŋine naso yewao masi tanik mane mi oka okane, ea naŋano mi okangoi, ŋine nae yale okane so aso ŋabokopŋine eŋane masi tanik manik, ea qeliŋ kaikei.
GAL 4:13 Ŋine mo manerop detmami me? Na onoka wane mikepka sigi maep don ra wakone kieke ŋidangole, ea mo zoma kine mane zok okan nange, naso eao, ŋo ŋido na masi qotkoine mane mi okan nangoi.
GAL 4:14 Na set pele pelek zok manerop okan nangi, ŋine siluŋ naŋane bauŋine mi wake, ŋine dere umat okane more mi ŋadek nangoi, so naŋane bauŋine mi wake, midakaka, ŋine nanbi, na Anutu wane aŋelo mane yale okanbe, mawaluk nangoi, ŋine nanbi na Kristo Yesu yale okangi, ma waluk nangoi.
GAL 4:15 Ŋine oi bakom okane qom menaŋ zok okan nangoi, pakimo oi bakom yewa mo diao qeligeu arike? Na noŋom masi tanikŋine mayakatne ea wane welekatne ŋidanbe. Ŋine naso yewao deŋine woune yewa maine qe potau saketkirap. Qe potau saketki mo na ninbirap.
GAL 4:16 Me daleo? Na don iwa welekatne ŋidanbe paki, na ŋinane ŋabaŋine okanmaile me?
GAL 4:17 Welekatne detpi, ŋei natne eŋe ŋinane simileon okanmaike. Ŋo, don kelok so isieneŋo yemo zok qotkoine. Eŋe korop yewa okanmami, yemo ŋine mapok ŋunbi, na qeliŋnane more eŋane eŋetene mawakone more qesiŋ onikei wane yale okanmami.
GAL 4:18 Kine kine mainane ra more kima natne eŋano masi tanik bile oka okan, ea wane simile manerop desikeiwo, ea mo maine. Yewa yemo welekatne, naso baŋem maine okane gekei. Ŋo, weku na ŋineropka gewe yewaka mida. Na ŋinerop mi gewe ŋine masi maine yewa misuk qeliŋgei.
GAL 4:19 O gipon borasokopne! Ŋerep maneŋo medep mayakane gae maki wikile detokanmaike, rokop yalewaka na ŋinane wikile koso manerop dere ari magewe, ŋine Anutu wane ŋerep medep Kristo wane kait toqaine so ewe zonomineŋo ŋinane koto ŋino wakoniake.
GAL 4:20 Na naso iwao ŋinerop gekalane nanmaike, paki, na don iwa qeliŋge more kima don ŋidanikale, na ŋinane zok dere mezet okanmaile, so na mi detmaile, na daleo qesiŋ ŋunikale.
GAL 4:21 Yuda wane ra rokop don wane qelitine qe okanmami, na qesonŋunbe nolatpi, ŋine ra rokop donŋo ramaike, yewa dapore mi det okanmami me?
GAL 4:22 Eaŋo don yalewa ramaike, Abraham eŋe gipoletkine etke, mane qelit ŋerep yauwine Hagar wano ŋine wakonge, ŋo mane yemo eŋine ŋanomine Sara wano ŋine wakonge.
GAL 4:23 Gipole qelit ŋerep wano ŋine, ea mo ŋei ŋerep wako wakonzane rokopko yauwine wakonge, ŋo, gipole Isak eŋine ŋanominano ŋine, eŋe yemo Anutu rara togon doninane rokopko wakonge.
GAL 4:24 Don yewa wane nat paromine iwa yale pamaike, ŋerep etke yewa ere Anutu doninane tako rakot etke, ea wane rokopko okangoik. Anutuŋo Yuda ŋei ŋerep eŋane ra rokop don, Sinai bonagao motki sarike. Hagar qelit ŋerep so eŋane doko ŋosa ŋabokoune eŋe qelit qeqe okangoi, tego yewa eŋe ra rokop don ea wane rokop okangoi.
GAL 4:25 Hagar yewa eŋe Sinai bonaga, Arabia kepeo metmaike, ŋo Yerusalem mat yemo Sinai bonagarop rokopetne weku okanmamik. Ŋo ea wane, ŋei ŋerewekoune Yuda eŋe korop qelit qeqeka okanmami.
GAL 4:26 Ŋo Yerusalem mat mane weti qeliwo metmaike, mat ea wane ŋei ŋerep eŋe qeka makaine midaine, ululuŋ ari sari gemami, ea yemo eŋe Sara wane rokop. Oŋo Abraham wane ŋanomine koboine, eŋe nagaze okanmaike.
GAL 4:27 Anutu wane papiaŋo Sara wane ra more ramaike, “Ŋerep qaton medep mi ebu ebune, ge wet pesek desikene! Medepŋo gae mi geuki, wikile mi det okanmaine, ge medepŋone wakongi, boka more aroke, oi bakom kitokene! Ŋerep ŋaonerop eŋe doko ŋosa ŋaboetne etkemde wakonikei, ŋo ŋerep qaton doko ŋosa ŋaboine eŋe manerop wakonikei.”
GAL 4:28 Kimakopne, ŋine yemo Isak yale Anutu wane dokoine, ŋine eŋine rara togon doninane rokopko eŋine dokoine okanmami.
GAL 4:29 Naso yewao medeppa zonom yauwine ŋei wako wakonzane rokopko wakonge, oŋo Asu wane zonomgo ŋine medep wakonge, eŋe ŋabakake, rokop yalewaka naso iwao weneŋ pamaike.
GAL 4:30 Ŋo Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, “Qelit ŋerep eŋine so gipole esop otnom ariuk, qelit ŋerep wane gipoleŋo ŋanominane gipolerop magak wane mete zamot yewa misuk mayake.”
GAL 4:31 Ea wane kimakopne ŋene detŋem, ŋene qelit ŋerep wane dokoine midakaka! Ŋene eŋine ŋanominane dokoine.
GAL 5:1 Ea wane mulap midaine gekenane, Kristoŋo Yuda wane ra rokop don wane mulapko ŋine siwot ŋonge! Ea wane ŋine ululuŋ gesoke togole okorakei, so ŋidomka misuk eweke more, Yuda wane ra rokop don wane qelit qeqe okanikei.
GAL 5:2 Na Pauloŋo don iwa ŋidanbe, ŋine ket more detpi! Ŋine solaŋine kitasikei wane ŋidom rakokkeiwo, yemo Kristo wane urataŋo ŋine mi qesiŋ ŋuniake.
GAL 5:3 Na koso manerop girem ŋidanbe detpi. Ŋei mane eŋe solaine kitasikei wane wae naguyakeo, eŋe Yuda wane ra rokop don yewa weneŋ koropka tewek wareake.
GAL 5:4 Ra rokop don teweke more sot midaine koboboine gekei wane ramami ŋine Kristorop tako rakotŋine yewa mo ŋidom kitat nagumami. Pakimo, ŋine Anutu wane mosop ea bira ŋungi, ŋine ŋadino gekei.
GAL 5:5 Ŋo Anutu wane Asuŋo yemo mali malipze ma wakongi, mali malipzane ra more, ŋene sot midaine koboboine geŋem, Anutuŋo ŋebu more eŋino bira ŋoniakane dereret gemaine.
GAL 5:6 Ŋene Kristo Yesu wano geŋem paki solaze kitasikene, ea wele midaine okaniake, me ŋene solaze mi kitasikene, ea eŋe yalewaka wele midaine okaniake, ŋo mali malipŋo yemo ŋei ŋedomka wet maep okan nagu okan nagu wane desikenane qomze ma ewek okanmaike, yewaŋo yemo wele, ea wane, ŋene Anutu wane wet maep ŋei ŋerep natne sikan onikene, yewaŋo yemo wele raikene.
GAL 5:7 Ŋine alakanka numa maine gesoke arikoi. Pakimo maŋo koso numa leŋŋungi mo ŋine don wele yewa koso manerop mi mogare arimami?
GAL 5:8 Ŋine numa me dereret yewa mogatmami, yewa mo Waom wano ŋine mida, me oŋo mi qebin ŋunge, ea midakaka!
GAL 5:9 “Yismde nigagatne yewaŋo maine maki bret ea piwiwige wie okanmaike, ea mo ŋine mo detmami,” ŋine yale ra okanmami, ea wane don borikitneŋo gine mo matali ŋunge.
GAL 5:10 Ŋo na siluŋ ŋinane dere wetkemaile, yemo tako rakotze Waom wane pamaike, ea wane qesiŋ ŋungi, ŋine naŋane don yewa mi ŋadek kaikei. Ŋo, ŋei yewaŋo me yewaŋo wet masiuk okan ŋuniake, eŋe sot yewa wane turuŋine Anutuŋo boaŋ mainge maniake.
GAL 5:11 O, Kimakopne, na welekatne ŋei solaene kitasikei wane donene maine qesiŋka edangole ra, yemo daleo Yuda edo mane nekuwirap? Na don yaline sola kitasikei wane welekatne edanbe rap, yemo na Kristo wane kibeŋ wane don edangole, yewaŋo dere worik mi ma wakongirap.
GAL 5:12 Na wetkemaile, yemo ŋeiŋo wet qeqe okanŋune more, edomka esop nagu more, doku tau tau maguo ŋine qei ŋadino kesikei.
GAL 5:13 Ŋo, kimakopne, ŋine yemo Anutuŋo ululuŋ gekei wane ŋidora newan ŋunmaike, so Yuda wane ra rokop don wane mulap midaine ululuŋ geu pakimo, sola wane masi tanik qotkoine gege sogine, ea maikei wane misuk desikei. Anutuŋo ŋine wet maepŋo ŋei kimakop ŋine eŋerop ŋidomka qelit qeqe okan nagukei wane newan ŋunge.
GAL 5:14 Yuda wane ra rokop don korop, ea mo don weku iwaŋo qepot kemaike, “Ŋinŋine wet maep okan nagumami, yalewaka ŋei ŋerep korop eŋe wet maep okanonikei.”
GAL 5:15 Ŋo, ŋine osom zuba eŋane masi okane more, ŋidomka ŋaba nagu more yaku kito misuk okanikei, yemo kaulukkei, diam gekei, ŋidomka boaŋ yaku matali qetali okan naguwareu paki, ŋinŋinarek siuke mida lelekei.
GAL 5:16 Na iwa yale takotke ramaile, ŋine Asuŋo numa manbi sikanŋungi, eŋano kito more gekei. Ŋine yale okangei, eamo sola wane tanik manik qotkoine yewa mi mogasikei.
GAL 5:17 Wet dereretze gege soginane simileŋo Asu maket biraka okanmaike, ŋo Asuŋo wet sogine yewa ma ket biraka okanmaike. Asu wane masi so sola wane masi ere etkeŋo ŋaba ŋaba okanbik, ea wane ŋine kine kine okangei wane ra more eweke oka okan, ea ŋine maine mi okanmami.
GAL 5:18 Ŋo ŋine Asuŋo numa alakane ŋiboniakeo, yemo ŋine Yuda eŋane ra rokop donŋo ŋei waom okan ŋungi, eŋane qelit qeqe ea maine mi okanikei.
GAL 5:19 Wet soginane urata yemo siu suiko mi pamaike, yemo iwa yale wakon okanmaike. Bailalaŋ ŋei ŋerep wenip yau yaup, matali qetali ebu ebu, masi borikine mado madoŋine, borikine kine kine natne oka okan wane qom riwe wie wie,
GAL 5:20 eŋe anutu isisine eŋetene edoramami, suŋa qare ma okanmami, bailalaŋ wetŋo qole qole, ŋaba qepok okanmami, kawali don ra okanmami, liak nagumami, busu lele okanmami, ŋei ŋerep eŋe enŋenaneka simile det okanmami, ŋei ŋerep qepok mapok okane more ŋaba de aeke ge okanmami.
GAL 5:21 Eŋe ra waizit okanmami, doku togole ne more qelaŋ urata ma okanmami, kiki eŋet borikine kito more masi tanik yaline natne okanmami, kine kine yalinane mo alakanka girem don ŋidangole, ŋo koso manerop iwa ŋidanbe, ŋei korop masi tanik yaline okan okanmami, ŋei yalineŋo Anutu wane qeli ewe zonom kotino mi wakesikei.
GAL 5:22 Ŋo, Asuŋo yemo kine kine maine, wele iwa yale ma wakon okanmaike, wet maep, wet menaŋ, peam, wet pesek, qom ewek, qom pesek, kima gege,
GAL 5:23 weteneŋo ketkele, wetŋo sawe gege. Masi tanik iwaŋo korop Asu wane wele, yewaŋo ra rokop doninerop korop mane mi pamaike.
GAL 5:24 Ŋei ŋerep korop Kristo Yesu wane biŋek gemami, eŋe gege mageene sogine, bailalaŋ so borikinane simileinerop mo kibego qeu seukki, mida leleke.
GAL 5:25 Asuŋo gege togon ŋebongi ge okanmaine, eŋe yalewa okanŋon okanmaike, ea wane ŋene gegeze manŋem warekaki, ŋene Asu eŋine numaoka gesoke arikene.
GAL 5:26 Ŋene eŋetze yaup wane misuk mawa nagukene. Ŋene kimakopze eŋerop kawali wane sot litok misuk okan nagukene. Ŋene kima natne eŋane kine kine wane wetŋo qole qole bailalaŋ misuk okanikene, so misuk liak nagukene.
GAL 6:1 kimakopne, ŋei maneŋo borikine kine kine mane maki, ŋine Asurop gemamiŋo wet peseko bororom borikineine, ea ma koboe kaikei. So Satanŋo ŋine weneŋ sot marat kaikei wane liwek ŋuniakane, ŋine yale waka gegeŋinane diam ma ware kaulukkei.
GAL 6:2 Qesi qesiŋ okannagu more maneŋo mane wane umatŋine yewa maine weneŋ qesiŋ nagu tewekkei. Yalewaoken okangeiwo, yemo ŋine Kristo wane ra rokop don yewa maine tewekkei.
GAL 6:3 Ŋei mane eŋetine midaine eŋe rayake, “Na eŋetne weneŋ,” yale rayake, eŋe oŋomka isi naguyake.
GAL 6:4 Ŋei korop eŋe urataene maine me mida, yewa eŋe edomka dere wanok me dere detsorok okanikei, ŋei eŋe yale wa okane more, eŋe oŋom maine okanmaike, me mamaike, yewa wane oi bakom okaniake. Ŋo eŋe ŋei natne eŋane tanik manikenerop eŋine, ea dere wanok me dere detsorok misuk okaniake.
GAL 6:5 Ea yemo iwa yale wane ŋei korop eŋe umatene so tanik manikene yewa eŋe bonep bonep edom tewekkei.
GAL 6:6 Ŋei mane ŋinane keuo ŋineŋo Anutu wane miti don kito ebon okanmaike, ŋine ŋei yewa eŋe aboŋ kine kineŋine bile natne damo qe mapoke, kito ebo ebon ŋine yewa kito qesiŋ okane manikei.
GAL 6:7 Ŋine ŋidomka misuk isi nagukei. Ŋei maneŋo Anutu maine mi isi kayake. Ŋei mane eŋe ŋara mane mesiake, metki ŋara tanik weku yewaŋoka euino wakongi, eŋe ŋado koso ŋara eŋet mane mi maratka more, eŋe eŋet weku yewaka lokakeake.
GAL 6:8 Ŋo ŋei mane eŋe gege soginane numa mogare mo borikine kine kine ma nogan kayake paki, eŋe gege soginane numa me tanik manik mamaike, yewa wane weleine, eŋe seu seu marat kayake, ŋo mane eŋe Asu wane numa so tanik manik mogasiakeo, eŋe Asu wane weleine gege togon maratka more naso baŋem geuluke ge ariake.
GAL 6:9 Ea wane ŋene kine kine maine okanikenane, me makenane bau wawa misuk okanikene. Ŋene qewoloŋ mi okanikeneo, yemo boaŋ gemage, Anutuŋo naso motke, bomileki asu oŋa oŋazane morian mayakatne marat kaikene.
GAL 6:10 Yalinane ŋene keune natne numa maratka more wakongi, yemo naso baŋem ŋei korop kine kine bile so maineka ma masuluk onikene, so kimakopze mali malipeneŋo Waom malipka gemami, eŋane weneŋ dere more, togogoleka kine kine mayakatne kito qesiŋ okan onikene.
GAL 6:11 Ŋine kibine suaine iwa kau, na nae meteneŋo ŋinane qemaile.
GAL 6:12 Ŋei natne eŋe mawa naguwi paki, solaŋine kitasikei wane qebin ŋunmami, eŋe yewa okanmami, yemo weku iwa yale wane, eŋe Kristo kibeŋinane ra more wikile kuteno mi wayakane kaet okane more, yale okanmami.
GAL 6:13 So ŋei solaene kita kitatne, eŋe yalewaka Yuda wane ra rokop don yewa mi tewek okanmami, eŋe yemo yaup ŋido solaŋine kitare more, eŋano takotkeu enŋene mawa nagukei wane detpi paki, yale okan okanmami.
GAL 6:14 Ŋo na, na yemo kine kine mane ea me ea wane eŋetine ra more mi mawa kaikale, na yemo weku, Waomze Yesu Kristo wane kibeŋinenane sigi maep yewa waneka mawa kaikale, Kristo wane kibeŋinane ra more kepe wane masi tanik naŋano, ea mo korop seukwareke, ŋo na yale waka kibego kepe wane masi tanik wane ra more, mo noŋom weneŋ seukkole.
GAL 6:15 Ŋei solaine kita kitatne, me ŋei solaine mi kita kitatne yewa eŋe yalewaka wele mi okanmaike. Gege sogine qelige, gege musele koboboine maikei, gege yewaŋo yemo wele okanmaike.
GAL 6:16 Qaŋa so boŋ yewao okoramami, rokop ŋeiwa wet derereteneŋo don iwa ekap kotino malipka more, gegeeneŋo yewa mogare gemami, eŋano peam, so qom pesek, so wet maep, eaŋo eŋerop pa rokopke pawareake! So Anutu wane ŋei ŋerep magu wele Israel eŋano weneŋ korop pa wareake!
GAL 6:17 Na ekap iwa yale qewe qoeyake, ŋei maneŋo umat koso manerop misuk niniake, onoka wane, na Waom Yesu wane lopotŋo solano paki magemaile, eaŋo ŋei ŋerep eŋe iwa yale sikan onmaike, “Eŋe welekatne Kristo wane ŋei koboboine.”
GAL 6:18 Kimakopne, Waomze Yesu Kristo wane mosopŋo maine ŋinane asu ŋino pawarekep! O, weleka!
EPH 1:1 Na Paulo, Anutu eŋine simileinane na Kristo Yesu wane aposolo biranange. Noŋo Epeso matko ŋine, Anutu wane ŋei ŋerep doku tau tau magu, wetŋineŋo Anutu malipka more, gegeŋineŋo Kristo Yesurop takorakot gemami, ŋine kibi iwa qe ŋibonmaile.
EPH 1:2 Magaze Anutu so Waomze Yesu Kristo eto mosop so peam maine ŋibongei.
EPH 1:3 Ŋene Waomze Yesu Kristo wane Anutu so Magaine bakomine kitoŋem, oŋo Kristo wane ra more oŋa oŋaze qesiŋ kayakane, qeli wane miti mosop mayakakatne korop mosopŋone ŋebongane, ŋene qem mawa okane more, bakomine kitokene.
EPH 1:4 Mokaka Anutu eŋe qeli so kepe mi ma wakon otke, naso yewaoka eŋe ŋene eŋine biŋek biraŋonge, pakimo, Kristo wane ra more ŋene koboboine sot midaine eŋine kaitko gekenane, oŋom mo dere wanok okan ŋonge. Onoka wane, Anutu eŋe wet maepinane ŋene sot midaine so wet dereret koboboine gekenane ra more,
EPH 1:5 mokaka wetkeki pake, pakimo, baŋ Yesu Kristo uratainane raki paki, qom menaŋ okanŋone more, eŋine ŋerep medewekoune okangenane ŋebu more ra togoleke. Eŋine simileinane yale okanŋonge,
EPH 1:6 Anutu wet maepine kakapa suaine ŋenane pamaike, eamo lewine midaine, so ea yemo eŋe Gipon maepinane manerop kamaŋke, yewa sunka ŋebonge, ea wane ŋene Anutu wane mosop so zonom qelaŋan manerop qe watke ŋebonge, ea ka more, Anutu oi bakom so qem mawa manerop okankaikene.
EPH 1:7 Anutu wane wet maep yemo zok manerop kakapa suaine, ea wane Anutu eŋe Kristo wane seu seu so weŋemineŋo borikinane mulap urumgo ŋine siwotŋone more, borikineze ea mataliki korop siukwareke.
EPH 1:8 Anutu eŋe wet maep so dereret wane namuŋ suaine yewa korop matuzupke more, qakki ŋenano ketwareke. Paki eŋe dereret kine kine so wet dereret mayakatne yewa ŋebonge,
EPH 1:9 mokaka Anutu eŋe kine kine yewa Kristo wane uratao mayakane rake so wetkeke, pakimo, eŋe dereretine yewa ea mo sanka pake, pakimo yekuat musele baŋ ŋado mo wetkeke so rake, so simileine sanka pake, yewa ŋene iwa yale sikan ŋonmaike.
EPH 1:10 Na wiliŋaine ma ari magewe, kine kine qeliwo so kepeo motkole, ea wane nasoine bomileake, pakimo baŋ Kristo oŋom qewotke more, ea wane lewet so bosiŋine okaniake.
EPH 1:11 Waom eŋe eŋine wet so dereretine yewa mogare more kine kine korop ea okan okanmaikeŋo, Kristo wane raki paki, mokaka miti mete zamot yewa weneŋ Kristorop maikenane dere wanokŋone more rakoke ŋebonge.
EPH 1:12 Yuda ŋene Kristo wetzeŋo malipka more, eŋano kito okora ŋadino mogare, eŋerop arikenane mikep oŋom ma wakonŋonge, so ŋene Waom eŋine ora ma wiekene.
EPH 1:13 Ŋo qelaŋŋo doku tau tau magu ŋine yalewaka, ŋine biŋek don welekatne eamo dere malipkau, Anutu wane sigi maepŋo ŋibu mainŋune sa biraŋunge, paki ŋine Yesu Kristo malip kakoi, yalewa okane more, Kristo detlukkau Anutu eŋe rara togonine mo sogino okange, ea wane wele ŋine Asu Koboboine ea ŋibonge, eŋe yale okange, ea mo ŋine Anutu wane ŋei ŋerep so magu koboboine okangei wane eŋe yale okanŋunge.
EPH 1:14 Ŋene Asu Koboboine mo makone, so mo detmaine, ŋene baŋ kine kine mayakatne natne weneŋ makene, ea mo Anutuŋo ŋei ŋerewekoune eboniake, mo ra togoleke, wane Asu Koboboine ea mo Anutuŋo qakaze ea ka more, boaŋ ŋado ŋebuyakane qoleŋone more, Asu Koboboineŋo kibi ŋebuke, wane ŋene ŋebuyake, ea dere more, yewa wane ŋene kine kine zonomine togogole, ea wane tomaka geŋem ŋebuki, eŋerop gekene, so ŋene eŋet biŋekine mawaka geŋem! Asuŋo ŋenano urata kiekke, ea baŋ ŋado makokeake.
EPH 1:15 Kine iwa yale wane, ŋine Waom Yesu detluk kamami, so Anutu wane ŋei ŋerep magu wet maep okanon okanmami, na ea wane don kisi detkole.
EPH 1:16 Ea wane na ŋinane ra more meŋenkamaile, rokop na Anutu bakomine kitoka okanmaile. Na naso baŋem ŋine detŋune more, wet pese dere Anutu meŋenka okanmaile.
EPH 1:17 So na iwa yale meŋenka okanmaile, ŋine Suaineze Yesu Kristo wane Magak, eŋe weku mane so maykakatne, eŋe qelaŋanine suaine so qeli ewe zonominerop, oŋo Asuine ŋibongi, Asuineŋo mapikŋune more, wetŋine ma lotkeki, Anutu eŋine doninane kine ea detluk kakei, so Anutu wane kine, ea ra wakone ŋidangi, ŋine baŋ detwarekei, na ŋinane yalewa ra meŋenka okanmaile.
EPH 1:18 Na ramaile, yemo ŋinane wet dereret ŋine maine ma lotkeki eŋine qelaŋanine kaikei, paki eŋe onakaka ŋiboniakane ŋidorake, yewa ŋine boaŋ dere more, wet pesek okane tomakaikei, so ŋine Anutuŋo ŋei ŋerep magukoune ŋinane kibi maep mosopine biŋek qeke, ea wane detpi wele okaniake.
EPH 1:19 So ŋine yale desikei, ŋene Anutu wane zonomine kakapa yewaŋo detluke malipka okanmaine, ŋene naso baŋem qesiŋŋon okanmaike, yemo zonom mane togogole, zonom yewa yemo ŋenano pamaike.
EPH 1:20 Zonom togogole yewaŋo Anutu eŋe Kristo seu seuo ŋine ma wirikkaki wieke, paki mawa more qeliwo eŋine wonino birakake metmaike.
EPH 1:21 Kristo eŋe yewa metki paki, qeliwo ŋei waom kine kine korop gemami, yewa yuanone wareonmaike, Ware Ware Suaine, Ŋei Waom Suaine, ŋei wawaine zonomenerop, ŋei togogole, ewe bibienerop, so eŋet biŋekenerop, qeliwo so kepeo korop oŋo ŋei waom okanone more, wareon wareake, kepe iwao me boaŋ ŋado, eŋe oŋoka wareki pa wayake.
EPH 1:22 Anutuŋo kine kine korop matuzupke more, Kristo wane kinane bango gumeki paki, ŋei ŋerep magukoune eŋane lewet okane, kine kine korop Waom okanoniakane ma wakonkake.
EPH 1:23 Ŋei ŋerep magukoune, eŋe Kristo wane kie metine so solaine, ŋo Kristo oŋom yemo kine kine korop ea wane kotino mere qe watkeake more, leweteene okaniake, so eŋe ŋei ŋerep magukoune eŋane kotoeno mere eŋine so Asuine weneŋ eretnarek zok manerop qewatonikeik.
EPH 2:1 Ŋine mokaka aŋa bira wira ŋinane borikine kine kine ma more, sot korop okangoi paki, yewaŋo ŋinguki oŋa oŋaŋine korop seu seu wane biŋek okange.
EPH 2:2 Naso yewao ŋine kepe iwa wane tanik manik qotkoine yewarop gekoi, ge more asu borikinane ŋei waomine eŋane aŋaine tewekkoi, asu borikinane ŋei waom eŋe qeli keuno gemaike, yewaŋo ŋei Anutu wane aŋaine bira okanmami, eŋane kotoeno ket more urata ma okanmaike.
EPH 2:3 Ŋene korop mokaka ŋei borikine yewa eŋane rokopka ge more, wetze gege soginane simile yewa mogare arikone, paki solazane so ŋenze gege soginane wet dereret yewa wane aŋaine teweke more, ŋei natne eŋe yale okanŋem paki, ea wane turuŋine Anutu wane busu marat kaikenane biŋek mo okangone.
EPH 2:4 Welekatne, sot turuŋzeŋo ŋenguki ŋene seu seune gekone, yale gekone, ŋo siluŋ Anutu wet pesekine i manerop watke pamaike, ea wane Anutu eŋe zok ŋenane wetine boriki, wet maep suaine okanŋonge,
EPH 2:5 aŋa bira wirazane ra more seu seune gekone, ŋene mi qeliŋone, eŋe Kristorop weneŋ ma wisikae ŋonge, welekatne, Anutu wet pesekinane ra more, ŋene koso mainŋone biraŋonge.
EPH 2:6 Eŋe ŋene Kristo Yesurop tako rakot ge more, Anutu eŋe ma wisikae ŋongi paki, ukude eŋerop qeli gege togon koto biraŋongi, eŋinerop ware ware urata magemaine.
EPH 2:7 Yewa okange, yemo ŋei ŋerep boaŋ ŋado wakone raikei, “Anutu eŋine wet pesekine zok kakapa suaine pamaike, yewa wane wet maepine ŋenano ma qelaŋaniakane sikanŋone more, Kristo Yesu kepeo birakaki ketke, ea naso baŋem ukude so ŋado dere qelaŋanŋem qe watŋoniake.”
EPH 2:8 Yemo iwa yale, ŋine Anutu wetne pesekakatnane mali malipŋinane raki paki, seu seuo ŋine ŋibu seseŋunge, ŋine ŋidom kine kine mane maine makoi, ea wane ra more Midakaka, yemo Anutu eŋe eŋine wet maep so qom menaŋinane, yaup ŋibu seseŋunge.
EPH 2:9 Yewamo urata mane bile makoi, ea wane lewine Midakaka, yalinane mo ŋine solaŋine misuk ma wakaikei.
EPH 2:10 Anutu eŋe oŋomka ŋebuke, so ŋene Kristo Yesurop tako rakotze weneŋ payakane, oŋom ŋebuki, ŋene koso ŋei ŋerep musele okanŋem oŋom ma wakonŋonge, so numa maine Anutuŋo mo ma wakone ŋebongane, ŋene yewaoka gesoke arikenane rakoke ŋebonge.
EPH 2:11 Ŋine wakongoi, naso yewao ŋine Anutu mi detkakoi, qelaŋ wakongoi, ŋine Yuda ŋei edo ŋinane solaene mi kita kitatne yale ŋidora okangoi, so ŋidora okanmami. Ŋo, enŋenane yemo, ‘solaze mo kita kitatne’ yale ra okanmami, iwa yemo ŋei edomka solaene piwitne kitare gekoi, ea wane ramaike. Ŋo ŋine yemo alakan gekoi, yewa ŋine mo detmami, ŋine qelaŋ ŋei ŋerep gekoi.
EPH 2:12 Naso yewao ŋine Kristo biraka abaran gekoi, paki Yuda ŋei eŋe mat welaine okane geu, ŋine lobo yale gekoi, so Anutu eŋe rara togon donine ra more magukoune ebuki paki, biŋek donine ma togole Yuda tego ebongi mageu, ŋine zepe natkoune yale okane, yaup tego yauwine gekoi, so ŋine kepe iwao ge more, wetŋineŋo kine kine mane wele baŋ ŋado sariake, ea mane mi dere malipka more, Anutu midadaine yaup togole gekoi.
EPH 2:13 Ŋine mokaka sogino yemo zok abaran togogole gekoi, ŋo ukude yemo Kristo wane weŋemineŋo ŋine waraŋ ŋungi sarikoi, paki Kristo Yesu wane ra more ŋine Anutu wano mo ososop so osino gemami.
EPH 2:14 Kristo oŋomka qom menaŋso wet maep ma wakon ŋebongi paki, Yuda ŋei so qelaŋ ŋei qeturaŋ ŋongi, magu weku okangone. Mo sogino yemo Yuda ŋei so qelaŋ ŋei miti midaine keuo zawo so senŋo okoraki paki, mapok ŋongi, ŋaba ŋaba okane gekone, sen yewa mo Kristo eŋine seu seuneŋo kito ra barakki arike, paki tego etke ea mo qedugu otki, weku okangoik.
EPH 2:15 Eŋe Yuda wane ra rokop dongo sawe so titiinerop gege, so rawe rawet don loutne raraine, so don natne ea yale, yewa eŋine solaine qaisik kaki paki mataliki siukwareke, eŋe yale okane more, ŋei magu etke qeturaŋ otki, eŋinerop ŋei magu musele so weku okange, eŋe numa yalewaoken okane more wet weku so peam ma wakonge.
EPH 2:16 Kristoŋo kibego seukki paki, ŋei magu etke yewa qeturaŋ otki, sola weku okangi, koso mainka more, Anutu wano birakake. Eŋine kibego seu seuine yewaŋo ŋaba wane masi tanik manik sogine pake, yewa korop qeki ket siuke mida lelewareke.
EPH 2:17 Paki, Kristoŋo sari more, peam wane sigi maep don yewa korop iwa yale ra qelaŋane ŋedange, “Ŋine ukude mo iwa wet weku gekei,” don yewa mo ŋine qelaŋ ŋei, Anutu kakakka abaran gekoi, ŋine ŋidange, so Yuda ŋei ŋerep Anutu eŋine osino gekoi, eŋe weneŋ edange.
EPH 2:18 Biŋek don iwa yale, Kristo wane ra more ŋene korop Yuda ŋei so qelaŋ ŋei, ŋene magu etke, ŋenane Asu wekuŋo numaze lalaŋge, ŋene ukude Magazane kaitko maine ari lotke warekene.
EPH 2:19 Ea wane ukude yemo qelaŋ ŋei ŋine koso ŋei loboine kepe matene midaine me ŋei mikeune yale mi okanmami. Ŋine mo Anutu wane ŋei ŋerep magu, eŋane tego so kimakopene, so Anutu wane dokoine eŋane sotawekopene doku tau tau magu wele okanmami.
EPH 2:20 Ŋine yemo mat yale, mo Anutu oŋom make, Anutu wane aposolo so qelit ŋei, ŋene yemo mat yewa wane bosiŋ ŋereune bira ŋongane, kauk ŋunŋem okora arimami, ŋo Kristo Yesu oŋom yemo bosiŋ ŋeine okanmaike.
EPH 2:21 Eŋe wekuŋo mat yewa wane set tolomine, so seqa kine kineine yewa korop ma togole more, wokom ŋongi eŋano takot nagu okoramaine, so maki mat yewaŋo sua arimage Waom eŋine urum koboboine okan okanmaike.
EPH 2:22 Ŋine yalewaka Kristo wano takotkeu paki, Anutuŋo ŋei ŋerep magu natne eŋerop takot ŋungi, ŋine Anutu wane mat wele tako rakot okanikei, pakimo, Anutu eŋine so Asuineŋo mat urum yewa wane kotino mere wie okane gekeik.
EPH 3:1 Kine yewa wane Paulo, na qelaŋ ŋei ŋinane so Kristo Yesu wane mulap ŋei okangole gemaile, na Anutu meŋenka okanmaile.
EPH 3:2 Welekatne, ŋine mo detnanmami, Anutu wetne pesekakatnane urata iwa ŋinano mawe menaŋgei wane ra more biranange.
EPH 3:3 Ŋo san wetinoka pake, yewa Anutu eŋe ra qelaŋane nolatki detkole, na ea wane don bamgo mo alakan qe ŋibonile.
EPH 3:4 Ŋo, ŋine boaŋ kibi qekole, yewa daposikeiwo, yemo ŋine maine iwa yale desikei, naŋane wet dereretneŋo Kristo wane urata mamaike, ea wane don sane yewa na mo detka warekole.
EPH 3:5 Mokaka ŋei bano ge sarikoi, naso yewao Anutu eŋe don sanine yewa ŋei natne mi ra wakone edange, ŋo ukude yemo Anutu Asuineŋo don sanine yewa ra qelaŋane aposolokoune, ŋene so qelit ŋeikoune propet biraŋone more ra qelaŋane ŋedange.
EPH 3:6 Don sanine iwa yale, sigi maep don wane weleine, qelaŋ ŋei ŋine so Yuda ŋei ŋenerop rokop weku, so magu weku okangone, paki, ŋene korop Kristo Yesu wano Anutuŋo ra togole more, ŋenane kine kine biŋek qeke, yewa korop ŋedom welaine okane magekene.
EPH 3:7 Ea wane Anutuŋo sigi maep don ea ra qelaŋangalane qelit ŋeiine ma wakone biranange, eŋe wet pesek okannangi paki, zonomine kakapa suaine, na urata yewa qesiŋ nangi maikalane, so zonom yewaŋo ma togole naniakane so eŋine kine ma wakongalane weneŋ ninge.
EPH 3:8 Na Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋane bango umi qe tamgewe, Anutu eŋe wet pese so eŋine qom menaŋinane, ŋei ŋerep natne eŋano sigi maep don ea ra qelaŋanikalane ra ninge. Anutu eŋe Kristo wano morian suaine yaup papaine, wat watko motke pamaike, sigi maep eaŋo ramaike, kine kine korop Kristo wano pamaike, eamo maine mi dapo rapotne, so mi detŋem qoewareake.
EPH 3:9 Anutuŋo kine kine korop ma wakonwareke, mikepka kine kine korop mayakane dereret, yewa motkeki sanka pake, dereret yewa mo qei bano motkeki, sanka naso baŋem kiroine pa sake, ŋo ukude yemo noŋo dereretine sane yewa ra barake, ma qelaŋane edanikalane na biranange.
EPH 3:10 Mokaka qei sogino yemo motkeki sanka pake, ŋo ukude yemo Anutu eŋe doku tau tau ŋei ŋerep magukouneŋo urum suaine yale okane more, dereret kine kineine mayakatne yewa ra qelaŋanbi, kibine kine kine wakongi, qeliwo ŋei wawaine, zonom gorop aŋelo magu so asu, eŋe maine Anutu wane kine desikei wane urata ebonge.
EPH 3:11 Anutu eŋe mokaka yale okaniakane wetneŋo don ea ra togoleke, ea wane wele Waomze Kristo Yesu birakaki ketki, eŋane raki paki mo mawakone more ma qelaŋange.
EPH 3:12 Ŋene Kristorop tako rakotze payake, so mali malipzeŋo eŋano paki, ŋene kaet mi okanikene, paki iwa yale desikene, Kristo eŋe Anutu wano lotke lotke wane numa so madet, don eaŋo mali malipze ma togoleki, ŋene kaet midaine Anutu mo detka ewezerop okane arimaine.
EPH 3:13 Na koso ŋidanbe detpi, na ŋinane ra more wikile wakile kutno gewe, wetŋine misuk qorodoge kesiake, Midakaka, ea mo ŋine korop eŋet biŋekŋinerop okangei wane, na wikile detmaile, kine kine yewaŋo qesiŋ ŋungi, ŋine mayakatne Waom gorop wekumane baŋ gekei.
EPH 3:14 Anutuŋo ŋinane ra more kine kine ea make, ŋene yewa wane ra more qeliwo so kepeo ŋei maguine maguine rokopko gewa ramaine, na Magak wane kaitko, kine ea wane ra more, wawetne qe umi ket more, Anutu meŋenka okanmaile.
EPH 3:15 Anutu wano ŋine qeliwo so kepeo ŋei ŋerep magu gemaine, pakimo, eŋe oŋom ŋei tego yewa ŋene eŋetze wele mawakon ŋebon okanmaike.
EPH 3:16 So ea wane na ŋinane ra more Waomze so Magaze Anutu wele wawet qe meŋenka okanmaile, “Ge eŋet biŋekŋone suainne qelaŋan gorop, ea wane ge Asuŋone taleka more zonom ebonnom, geŋane zonomgo weteneŋo sua togole okaniake,
EPH 3:17 so mali malip ŋinane wele Kristo eŋe koto ŋino geake, so mat urumine mayake.” Na meŋenka maile, yemo wet maepŋo wetŋinane kine so ŋodine okangi, ŋine yewao ma qotke more eki yale togole okorakei.
EPH 3:18 Paki, ŋine so Anutu wane ŋei ŋerep magu korop, ŋine weneŋ maine zonom mau paki, Kristo wane wet maepine so sigi maep donine zok kakapa suaine, kine so kutne, so eri kiroino arimaike, so weti wamaike, so qeirop ketmaike, yewa wane kine detlukkei.
EPH 3:19 O maine ŋine sari more Kristo wane wet maep, ŋei kima mane wane simile dereret, eaŋo dereret korop yuanka waremaike, ea wane kine detlukkaikei, pakimo, Anutu wano koto wane morian wat watko pamaike, yewa ka koso ŋine qewatke ŋiboniake.
EPH 3:20 Anutu eŋe zonominane kine ŋei kotozo ma wakon okanmaike, so Anutu eŋe urata mamaine so zonomineŋo ŋenane meŋe meŋenze so wet dereretze zok manerop yuanka waremaike. So ŋene kine kine korop Anutuŋo mayakane meŋenka okanmaineŋo, yewaŋo eŋane zonom mi yuankamaike.
EPH 3:21 Yewa wane doku tau tau maguŋo naso baŋem naso baŋem Anutu bakomine kito eŋetine ma wie more, Kristo Yesu wane eŋetko qem mawa mawa, me oi bakom tako rakot ŋenze me doko ŋosaze eŋano okanŋem, eaŋo papa togon pa ariake! O, Weleka!
EPH 4:1 Paulo na Waom wane ra more mulap ŋei gemaile, na eŋane urata ŋeiŋo matogole ŋune more ŋidanbe, ŋine kine kine wawaine pamaike, ea wane raki paki Waomŋo ŋidora newan ŋungi sarikoi, ea wane ŋine numa koboineka rokopko gesoke gekei.
EPH 4:2 Pakiso, doku tau tau magu natne eŋane deo ketkele bororom gekei, so naso baŋem wetŋine pesekakatne ge more, wet maep okan nagu more ea wane weleine kimakopŋine eŋerop kito qesiŋ aukei.
EPH 4:3 So Asu eŋe peam wane mulapŋo qeturaŋ ŋune more wokom ŋungi, ŋine magu weku okangoi, mulap yewa kitasikei wane, diamine manerop togoleka mauluke magekei.
EPH 4:4 Ŋene Kristo wane sola bikum weku, so eŋane Asu weku, yale waka ŋene wetze weku waki, qeturage more, qeli wane kine kine weku wawaine Waomŋo okan ŋoniakane, ŋene eŋe tomaka gekene, wane. Anutuŋo ŋene ŋedorake,
EPH 4:5 Waom weku gemaike, mali malip tanikine weku, doku tau tau weku.
EPH 4:6 Anutu weku gemaike, eŋe wekuŋo ŋei ŋerep korop Magaze, eŋe wekuŋo weti, ŋene korop yuanŋon waremaike, eŋe wekuŋo ŋei ŋerep keuzo urata ma more, koto baŋem zonom more ŋebon okanmaike, so ŋei ŋerep keuzo me koto baŋem mere kito okan okanmaike.
EPH 4:7 Kristo eŋe mokaka sogino dereret maki paki, oŋa oŋazane bakom suaine manerop ŋebongane, ŋene ukude mage waremaine, so Anutu eŋe weneŋ yale waka, eŋe wet maepine kakapa ŋei ŋerep bonep bonep oŋa oŋazane bakom ŋebonwareke.
EPH 4:8 Ea wane Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, “Waomze eŋe wetika weti wa arike, Naso yewao eŋe mulap ŋei loutne weneŋ ebuki arikoi, eŋe kine kine korop ŋei ŋerep bakom wet pese ebon wareke.”
EPH 4:9 “Eŋe weti wake”, ea wane kine daleo? Kine yemo iwa yale, eŋe alakan ketke, yewa mo ket mage qei kepe kaino lotkeke.
EPH 4:10 Ketke ŋei weku yewaŋoka koso weti wake. Eŋe qeli kotino so kepeo kutno korop oŋom rokopke ge wareakane wake.
EPH 4:11 So Kristo oŋomka ŋei korop “biŋek don wane bakom ebonge.” Ŋei natne aposolo urata maikei wane biraonge. Eŋe biŋek don wane urata kieke ma togoleu okorake. Ŋei natne propet bira onge, eŋe Anutu wane don ra qelaŋangei wane, ŋo ŋei natne eŋe qelaŋ ŋei ŋerep sigi maep don edanikei wane. Ŋei natne pasto biraonge, eŋe lama magu wareonikei wane. Ŋo ŋei natne eŋe sigi maep don wane kito ebo ebon urata maikei wane biraonge.
EPH 4:12 Kristo eŋe urata yale ŋebonge yemo urata ŋei ŋerep ma wakon onŋem, Anutu wane ŋei ŋerep magu ŋene kito qesiŋ ŋonbi urataine maine ma ariŋem, Kristo wane kie metine, so sola bikumine sua togole okaniakane ŋei yale biraŋonge.
EPH 4:13 Ea wane ŋene urataze yale mamage, mali malipze maine korop qeturaŋŋem Anutu medepine detlukka more weku okora, gege ea weku okaniake. Paki ŋene korop Anutu suainane Gipole, ea kine dere more, takotki takot okane, Kristo wano ŋine zonom warage wet weku ge wakene. Yale okane gemage ŋene boaŋ Kristo eŋine yale ŋei wele lelekene so okanikene.
EPH 4:14 Ŋei wele okanŋem paki, ŋene medep nigatne eŋane rokop misuk okangene. Ŋene togole more geŋem isi ŋei eŋane isi don, me liwe liwek donŋo dibom yale kaukŋone more ea wane momoineŋo main qein misuk ŋebuki, ŋene mat me kepe diao arikenane ra ŋebo ŋebone, ea qeliŋgene.
EPH 4:15 I Midakaka, ea wane turuŋine yemo ŋene don wele magekene, paki, ŋei ŋerep kopze wet maep okanone more, don welekatneka kito edankene, yale okanŋem paki lewetze Kristo wano kito qedugu nagu takotke more, ŋei wele lele gekene.
EPH 4:16 Weleze Kristo wane bango kie metine, kai sotne, eŋe deine, ŋene korop weleoka qeturaŋ waremaine paki, ginogomineŋo tutuino tutuino korop makatakŋongi, welazerop weku okan okanmaine. Wane sisine weku weku ŋene urata ma naguŋem paki, kima natne eŋerop ŋedomka simile detnagu more, masi tanik manik yewaŋo wet maepko sua togole okanikene. Ŋene mo solaze suamaike so togole lukeake.
EPH 4:17 Na Woam wane eŋetko don mane iwa yale rawe detpi, pakimo na girem togogole ŋidanbe, ŋine qelaŋ miti midaine, eŋane gege yale koso manerop misuk gekei. Eŋe wet dereretene mo qelaŋ okangimo, kine kine sinoine wele midainaneka yewa waneka motpi pa okanmaike.
EPH 4:18 Eŋe weteene panaman okan okane, ea wane eŋe qelaŋ so wet togon okane more, Anutu wane gege me gege togon ea mo ŋadek kakoi. Pakimo, Anutu wane gege togon yewa wane ŋadino ge okanmami.
EPH 4:19 Eŋe kine kine borikine okan okanmami, ea wane gamu gamu mane mi pa ebonmaike, mo qeligeu siukke, ea wane eŋe weteene suikki, ŋara berek ne gidiŋ gidiŋ okorau, qomene manerop wieki, bailalaŋ okane, borikine kine kine diine teine zok loutne ma okanmami.
EPH 4:20 Ŋine yemo gege yaline okane gekei wane ra more, Kristo wane kine mi kito ŋibongoi.
EPH 4:21 Ea welekatne, ŋine kineine kito ŋibonbi, Yesu wane don wele detkoiwo, yemo iwa yale detkoi:
EPH 4:22 Ŋine qelaŋ gege sogine, yewa ŋadekka more wet dereretŋine musele, ea sogineŋo isi okangi paki, bailalago matalika okanmaike, yewa kito qokwarekei.
EPH 4:23 Paki koto ŋine asu detkau kito wirikki, koso wet dereretŋine, ea mo korop mau musele okaniake.
EPH 4:24 Ŋine wet musele kitou kesiake, yewaŋo mo Anutuŋo eŋine kait toqaine yale. Gege wele ea mo oŋom koboboine so kuneŋine ma wakonkake.
EPH 4:25 Ea wane ŋine koso isi tanik manik kine kine, ea manerop misuk okanikei, ŋine don welekatneka doku tau tau magu ŋei kimakopŋine natne eŋererop aukei so edanikei. Onoka wane ŋene kima kima koropŋo okanmaine so ŋene qeturageŋem, Kristo wano sola weku okanmaike, yalewa wane.
EPH 4:26 So ŋine kotoŋine gereweki, sot osi osi okanbi paki mageu, yewaŋo tebaŋungi, borikine misuk maikei, ea wane ŋine ŋidom ware nagukei. Ŋine so sot osi osi okane geu, naso me kaiwe misuk qoeake, me kepe kesiake.
EPH 4:27 Ŋine sot osi osi naso kiroine okane gekeiwo, Satanŋo ŋine liwek ŋuniake, ea wane ŋine Satan misuk newanka more waraŋ kakei.
EPH 4:28 Kobu mamaŋo kobu qeliŋgi paki, metineŋo urata togole maki, eaŋo ŋara aboŋ suaine maratka mangi, gege mageine maineka geake, paki so eŋe maine ŋei natne aboŋene midaine kine kine wane zia ziaŋ gemami, eŋe kito qesiŋ okan oniake.
EPH 4:29 Don borikine kine kine mane aŋaŋino ŋine misuk detkau sakesiake, Midakaka, don maineka yemo kito qesiŋ okan okane wane numaine wakongi rau, ŋei natne pelekine gemami, kima ebuyake. So Waom wano ŋine wet maep warage, newankau saketki desikei.
EPH 4:30 Ŋine Anutu wane Asu Koboboine misuk qaisikkau wet borik okaniake, eŋe Anutu wane Asu Koboboine yewa, yemo eŋe ŋebu ŋebu nasoo kibi maepine oŋo okangi kaki paki, Anutu eŋe boaŋ siwot ŋune bira ŋungi, qeka maka midaine gekei wane ra more ŋibonge.
EPH 4:31 Ŋine turuŋ kiroroine mage mage, sot osi osi, koto gerep, don suaine au au, mabaik mabaik, so don mai main, yewa so sigit borikine natne yewa keu ŋine misuk wakoniake, ea korop ŋadek kawarekei.
EPH 4:32 Paki ŋine ea wane turuŋine, ea mo masi tanik manik kine kine maneŋo doku tau tau magu natne eŋerop kima kima okan nagulukkei, so turuŋ bira wira okanikei, kine wekuka Anutu eŋe yalewaka Kristo wane seu seuinane raki paki, turuŋŋine mo qeliŋge.
EPH 5:1 Ŋine Anutu eŋe simin kaulukmaike, wane ŋine ŋerep medewekoune gemamiŋo, yemo Anutu eŋine gemaike, yale waka masi tanik kine ŋine, ea wane rokopko ma gekei.
EPH 5:2 Ŋinane gegeŋine yemo kimakop ŋine eŋerop wet maepŋo watke paki, ŋine wet maep korop gekei wane zok manerop okanikei, Kristo eŋe yalewaka ŋenane ra wet maep okanŋone more, gegeine so solaine qaisik kaki, Anutu wane bakom qoune simile teine okange.
EPH 5:3 Ŋine ŋerep yau yaup matali qetali ebu ebu me ŋei natne eŋane aboŋ kine kine wane bailalaŋ oka okan, me kine kine natne mado madoŋine oka okane, so kaŋ bap sua ea wane don saŋe pienŋo Anutu wane dokoine miti ŋei ŋerep ŋinane keuo ŋino misuk wakoniake, so ŋido yalewa eŋe mi okanikei so maikei.
EPH 5:4 Don gamu gamune, qelaŋ don, so don sinoine so kaine yewa misuk raikei. Masi yewa okanbi, Anutu wane kaitko mi menageake. Midakaka! Ea wane ŋine yewa raikei, wane turuŋine ŋine yemo ŋine maineka Anutu eŋine bakomine kitou menaŋgeake.
EPH 5:5 Ŋine ŋidom mo detmami. Ŋei ŋerep wenip yau yaup magemami, so ŋei kotoene panaman gorop, so ŋei bailalaŋ gorop, so ŋei bonepnene yewa eŋe korop lopio meŋenka okanmami. Ŋei iwa yaline eŋe Kristo so Anutu eto kine kine mayakatne korop ma wakongoik, ea wane kotino qeli qelaŋan so qeli ewe zonom met met yewa zuage mi marat kaikei.
EPH 5:6 Ea wane ŋine qelaŋ don don sinoine ŋibu isi ŋune more ŋidanbi, ŋine detpi yewaŋo don wele misuk okaniake, ea wane ŋine diam togole maikei. Borikine yalinane iwenŋune ari bira ŋunbi maikei wane, turuŋine yemo Anutu wano ŋine baŋ maikei, ŋine Anutu eŋe eŋane don qeqe, ŋei yaline eŋane det worik magemaike.
EPH 5:7 Ea wane ŋine ŋei yaline eŋerop weku okane more misuk qesiŋonikei.
EPH 5:8 Ŋine mokaka panamango gekoi, ŋo ukude yemo mo Waomŋo ŋibu more biraŋungi, qelaŋango lotke more, qelaŋan gorop okangoi gemami. Ea wane ŋine qelaŋan wane ŋei ŋerep okane ea wane biŋek ge arikei.
EPH 5:9 Qelaŋan wane wele wakon okanmaike, yemo wet dereret so gege maine, so koboine gege, so don welekatne rara.
EPH 5:10 Ea wane ŋine kine kine maine okangei wane rau paki, yemo Waomŋo detki menageake me mida, yewa dere wanokeso okangei.
EPH 5:11 Ŋei natneŋo panaman wane urata mau, ŋine eŋano takotke more, misuk eŋe qesiŋonikei. Ea wane turuŋine yemo ŋine ebu more qelaŋango biraonikei, so kitat one borikine yewa sikanonbi paki ra qelaŋan onikei.
EPH 5:12 Eŋe kine kine sanka okan okanmami, ea wane na done mane mado madoŋine, so gamu gamune misuk raikale, yemo welekatne eŋe gamuinerop okaniake.
EPH 5:13 So kine kine korop san pamaike, yewa wane sikittine makokeŋem, qelaŋanŋo qeki, ea wane kine didiwo wakoniake.
EPH 5:14 Ea wane paki, didiwo wakonmaike, yewaŋo yemo maine qelaŋanka okaniake, ea wane done iwa yale raraine, “Kulu pamaine ge wienom, so seu seuneŋo wisikaenom! Paki, Kristoŋo boaŋ ma qelaŋan gangep!”
EPH 5:15 Ŋine gege mageŋinane diamine mau paki gekei, so ŋine ŋei kapa qelaŋ yale misuk gekei, ŋine ŋei wet dereretinerop yale ŋinerop gekei.
EPH 5:16 Naso iwa mo Waom wane urata maikei wane naso, ea wane ukude naso iwamo borikineŋo sua rokopkeke pamaike, ea wane naso natne urata maune mi qelige more, urata mauluke sorin borin okane maikei.
EPH 5:17 Ŋine qelaŋ qe more, wet dereret midaine, yale misuk okane gekei, ŋine Waomŋo urata ra ŋibon okanmaike, yewaka detka kauluk qeuluk okane maikei.
EPH 5:18 Ŋine wain doku zok misuk neu paki, qelaŋ qekei, doku yewaŋo ŋine mataliŋun okanmaike, yewa nekei wane turuŋine yemo qeligeu Waom wane Asuŋo kotoŋino ket qewatkayake.
EPH 5:19 Paki, Asuŋo qebin ŋuniake, rokop ŋine kimakopŋine eŋerop don miti aukei, yemo eŋet miti sogine samgoka kito more, wet ama nagu qema nagu okangei, ŋo Anutu wane eŋet museloka so Asu ma togole kayakane eŋet, yewoka naso baŋem ŋine eŋet sogine so museloka kito more, wetŋineŋo Waom bakomine kito more, wetŋineŋo Waom bakomine kito mawa kaikei.
EPH 5:20 Eŋe kine kine korop ma wakone ŋebon okanmaike, ea wane naso baŋem Waomze Yesu Kristo wane eŋetko, Anutu Magak kine kine natne bakomine kito mawa kaikene.
EPH 5:21 Ŋine Yesu Kristo wane desikei, oŋo yemo ŋinane Suaine, ŋine eŋe ewine kito more, ŋidomka aŋa tewe tewek okanwarekei, so bonep bonep kimakop ŋine eŋane bango tam ge more, rokop weku yale waka ŋidomka okan nagukei.
EPH 5:22 Ŋerep ŋine Waom wane bango tam ge umi qe aŋaine tewek okanmami, yalewaka ŋaokopŋine eŋane bango tamge ge more, aŋaene tewek okanikei.
EPH 5:23 Onoka wane, yemo ŋei eŋe ŋanominane lewet okanmaike, yalewaka Kristo eŋe doku tau tau magu wane lewet, so ŋene eŋane kie mete sola bikumkoune, Kristo eŋe doku tau tau magu wane ra more, gegeine qikka more, sot turuŋze matalikaki siuke.
EPH 5:24 Doku tau tau magu, eŋe Kristo wane bango gemami, yalewaka ŋerep ŋine ŋaokopŋine eŋane bango gekei.
EPH 5:25 Ŋei ŋine ŋanowekopŋine wet maep okanonikei, Kristo eŋe yalewaka doku tau tau magu wet maep okanka more, solaine qaisik kaki paki, turuŋ make.
EPH 5:26 Eŋe yale okangi paki, doku tau tau magu, ŋine eŋine donineŋo dokurop tauŋune saukŋungi, eŋine deine libeka musele okanbi, Anutu wano biraŋunge, so doku tau tau magu ea mo eŋine biŋek okange.
EPH 5:27 Paki, eŋine biŋek deino wekumane gekei wane raki paki, kibi maep korop, so sot midaine, so seket sola worik midaine, koboine biraŋunge.
EPH 5:28 Wane ŋei ŋine ŋinŋine solaŋinane mauluk mauluk okane, simile ŋune okanmaike, yalewaka ŋanowekopŋine mauluke one more, eŋane simile ŋuniake. Ŋei mane eŋe ŋanomine maulukka more, wet maep eaka eŋane simile kayakeo, eŋinane yalewaka mauluk nagu more similekayake.
EPH 5:29 Ŋei maneŋo solaine qikkaki paki, ŋara doku mawalukka more, mi ŋabakayake. I Midakaka! Eŋe solaine ŋara surok mauluke gumekaki paki, wareka okanmaike, rokop yalewaka Kristoŋo doku tau tau magu naso baŋem okanon okanmaike.
EPH 5:30 Ŋene kie mete so sola bikuminane tutulekoune gemaine, ŋo Kristo oŋom yemo lewetze.
EPH 5:31 Anutu wane papiao yale ramaike, “Kine iwa yale wane, ŋei mane eŋe boaŋ eŋine magaine so nagaine qeliŋ osiake, paki ŋanominerop takot nagu more, ere etkeŋo koso koto so sola weku okanikeik.”
EPH 5:32 Anutu wane papiao don sane iwa yemo kine zok umatne, ŋo na noŋom detmaile, yemo Kristo so doku tau tau magukoune eŋane ramaike.
EPH 5:33 Ŋo yewa eŋe ŋinane yalewaka ramaike, “Ŋei weku weku ŋine ŋinŋinane siminŋun okanmaike, yalewaka ŋanowekop ŋine eŋane simin ŋuniake, so ŋerep eŋe ŋaokopene eŋane eweene kitokei.
EPH 6:1 Ŋerep medep, ŋine Waom wane ra more naga magakopŋine eŋane donene mogare, aŋaene tewek okanikei, ea mo Suaine ŋine ŋinerop takot nagu okora, doku tau tau magu urata ŋine, ea maine maikei.
EPH 6:2 Waom wane papiaŋo don iwa yale ramaike, “Ge magaŋone so nagaŋone erane donetne dere teweke mogasikene,” eamo Anutu wane ra rokop don eamo zok manerop wawaine, ra rokop don eao rara togon don iwa yale takot kemaike,
EPH 6:3 “Paki ge yale okanikeneo, yemo urata kine kine, geŋano korop maineka payake, so ge kepeo gegeŋone kiroine iwao ge arikene.”
EPH 6:4 Ŋo naga magak, ŋine ŋerep medewekopŋine, dereretene misuk matali one more, wet gerep okan onikei, mida, ŋine Suaineŋinane kaitko masi tanik manik mayakane okan onikei paki, weku maneka makoboe one more Suainane don kito ebonikei so edanikei.
EPH 6:5 Qelit qeqe medep yauwine, ŋine wetŋine maine paki, ware warekopŋine eŋane ewe kito kito okan one more, kaetŋinerop ware warekopŋine eŋane aŋaene tewek okanikei. Ŋine Kristo wane aŋaine tewekkei, yale. wake okan onikei, ŋine masi tanik mi oka okane mane eŋane kaitko misuk okanikei.
EPH 6:6 Ŋine ware warekopŋine eŋane kaitko qelit mau, edo ŋinane detpi menageakane, me don kelok okan one more urata solaŋoka mama, ea Midakaka! Ŋene Kristo wane qelit qeqe, yale ra more Anutuŋo numa rake, yewa wet dereretŋine ewekineka okangi, gesoke Anutu wane simile, ea mogare, oi bakom gorop okora arikei.
EPH 6:7 Paki so ŋine qelit qeqeŋo urataŋine wet maep so wet peseko maikei, so ŋine ŋei eŋane urata mamaine, yale wetke more Midakaka! Ŋine Waom wane qelitine gemaine, yale wetkeu paki qelit qekei.
EPH 6:8 Ŋine mo detmami, qelit qeqe me ŋei wawaine, mane eŋe urata weku mane mauluke mayakeo, eŋe Waomŋo lewine boaŋ wekumaneka qolekayake.
EPH 6:9 Ware ware, ŋine rokop yalewaka qelit qeqekopŋine tanik manik wekumane okanonikei, so kaet don eamo misuk edanikei, detmami, ŋine so qelit qeqekopŋine ŋinane Waomŋine weku qeliwo gemaike, eŋane magu, ea wane Waom eŋe tanik wekuka baŋ okan ŋuniake.
EPH 6:10 Na don qoi qoine iwa yale ŋidanmaile, ŋine Waom wano kito togole okorau, zonomine kakapa yewaŋo ma togoleŋungi, zonom so ewe bibi ŋinerop gekei.
EPH 6:11 So ŋine Anutu wano ŋine kawali wane aboŋ, epam maloku matokeu, ket solaŋine kawetkeake, paki, sukukuŋine quge more, tebe koakŋine teweke okorau, Satanŋo borikinane isi ŋune more liwekŋungi, ŋine boaŋ ewe bibiŋinerop okane more wie more mogasikei.
EPH 6:12 Ŋene ŋei sola bikumene weneŋ eŋerop kawali mi qe okanmaine, Midakaka, ŋene asu so osoŋa borikine weti qeliwo gemami, so eŋane ŋei waomene togogole, so eŋane ware wareene kepeo ge more, panaman iwa wareka okanmami, eŋerop kawali qe okanmaine.
EPH 6:13 Ea wane ŋine Anutu wano ŋine epam maloku ŋine matokeu ketki, sukukuŋine qekei, so tebe koakŋine so eŋane kawali aboŋ korop ma okorakei! Paki, borikinane naso bomileki, ŋine boaŋ togole more, ŋaba wane kawali yewa esopkaikei, so kawali qe ariu qoeki, ea wane ŋadino ŋine togogole okorakei.
EPH 6:14 Ea wane ŋine mauluk nagu okorakei wane raso, yemo Anutu wane don wele ra okanmami, yewaŋo radepŋine okangi kebaŋŋino ramukei, so sot midaine gege yewaŋo malokuŋine okangi, solaŋine kawetkekei.
EPH 6:15 So peam wane sigi maep don Anutu eŋine ŋei ŋerep eŋerop wet weku okanikei wane, ma eweke more ma okora raikei, yewaŋo kie tabe ŋine okangi birau waki, gesoke togole okorakei.
EPH 6:16 So nagaine suaine, yemo mali malipŋineŋo sukukuŋine okangi, naso baŋem quge okorakei, paki borikine mama Satan wane tebe ŋoroŋ me zaunine bolamineropŋo yato ŋuniakane okane tekingi, ŋine boaŋ eweke more mali malipko kito togole okora more, ea qe papkakei.
EPH 6:17 So ŋine gege togon wane marok togogole, eaŋo birau leweŋine ket kawet kayake, eŋetine mauluk mauluk, so Anutu wane don Asuŋo ŋiboniake, yewaŋo kawali wane pilaŋŋine okaniake.
EPH 6:18 Ŋine naso baŋem Asu wane zonomgo meŋenka okanikei, so yalewa kine kine wane meŋenkau paki, Anutuŋo qesiŋ ŋuniakane olasikei. Kine yalewa wane ŋine bau wawa mi okanikei, ŋine diamŋine togogole ma geu paki, naso baŋem meŋe meŋen urata ma, Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋane meŋenka okanikei.
EPH 6:19 So naŋane weneŋ meŋenkau, Anutuŋo pine ma ewekki na kaet yewa qeligewe ketki, Anutu wane don sanka pake, yewa didiwo ra qelaŋanikale.
EPH 6:20 Anutuŋo eŋane miti don rara ŋei bira nange, na don ea wane ra more, na mulap urumgo gemaile, ea wane ŋine Anutu meŋenkau, oŋo na qesiŋ nangi, kaet yewa qeligewe ketki, togole more ŋei ŋerep eŋano sigi maep don ra qelaŋane edanikale.
EPH 6:21 Tikikusŋo boaŋ u more, urata korop mamaile, ea wane kine ŋidanwareake, eŋe ŋenane kima maepze so eŋe Waom wane qelit ŋei, aŋa tewe tewekinerop.
EPH 6:22 Ea wane, na ŋinano talekawe umaike. U more ŋene korop iwa daleo gemaine, ea wane don kisi ŋidangi ŋine wet pesek desikei, so wet dereret ŋine ma togoleake.
EPH 6:23 Anutu Magak so Waomze Yesu Kristo eto kimakopne, ŋine peam ma wakone, ŋibone more mali malipŋine ma togoleki, wet maep korop gekei.
EPH 6:24 Anutu wane mosopŋo ŋei ŋereppa Waomze Yesu Kristo wet maep takorakot okanka okanmami, so eŋane simileene paulumaike, eŋano papa togon pa ariake.
PHI 1:1 Paulo so Timoti, Yesu Kristo wane qelit ŋeitkine. Ŋeto Anutu wane ŋei ŋerep Pilipi matko Kristo Yesurop weneŋ qeturage magu weku gemami, so doku tau tau magu ŋetnekopene so qesi qesiŋkopene ŋinane kibi iwa qe ŋibonmaite.
PHI 1:2 Anutu Magaze so Waom Yesu Kristoŋo wet menaŋ so peam ŋine ŋiboniake.
PHI 1:3 Na naso baŋem ŋinane wetkewe paki, Anutune bakomine kito okanmaile.
PHI 1:4 So naso baŋem na ŋinane qesiŋuniakane korop meŋenka okanmaile, yemo na wet peserop bakom kito meŋenka okanmaile.
PHI 1:5 Na ŋinane wet pese zok detmaile, onoka wane, ŋine mikepka kaiwe weku eao narop qesiŋnane more, don maine miti urata, ea ma sari mageu mo ukude okanmaike.
PHI 1:6 Eso na ea wane iwa yale detlukmaile, Anutu eŋe urata maine iwa ŋinano kieke makeŋo takotke ma ari mageki, Kristo Yesu lotkeake kaiwe naso eao urata qoeake.
PHI 1:7 Ŋine naso baŋem qomŋunbe naŋane kotono gemami! Eso ea waneka na ŋinane detpe menaŋgi, yaleoken wetke okanmaile. Ŋine koropŋo narop weneŋ urata wane mapik nanmami, eamo Anutuŋo wet maepinane mosop ra ninge, ea makoi, mulap urumgo metmaile, naso iwao so yaup gekole, naso yewao na biŋek don qesiŋ kakole so togoleka ra qelaŋanmaile.
PHI 1:8 Anutuŋo detki, na don welekatne ramaile. Na ramaile naŋane wetneŋo ŋinane zok manerop pamaike, yemo korop Kristo Yesu eŋine kotino ŋine sarimaike, paki na ŋunikalane zok nanmaike.
PHI 1:9 Na ŋinane meŋenka okanmaile, yemo iwa yale, ŋinane wet maepŋo takotke more manerop sua leule okaniake, so wet dereret wele so dere wesakmaine, ea weneŋ koto ŋino sua payake.
PHI 1:10 Paki ŋine baŋ eweke more tanik manik kine kine mayakakatne ea kaulukke more makei. Mau paki, ŋine baŋ Kristo lotkeake, Kaiwe Naso yewao korop koto ŋine libe libe qelaŋan gorop so sot midaine koboine okane gekei.
PHI 1:11 Ŋinane gege ŋine yemo baŋ mainane wele mayatkatne, ea Yesu Kristo eŋineka maine ma leuleki morian wakongi, ea wane ŋei ŋerep kau, Anutu wano qeli ewe zonom kau paki bakom kito okanikei.
PHI 1:12 Kimakopne, iwa yale desikei, masi tanik naŋane solano wakonge, eaŋo welekatne peam don leŋ kayakane mida, eaŋo qesiŋka more don maine ea maki sua ariake, so togole pawayakane.
PHI 1:13 Kine iwa yale, Sisa, Roma kepe ea wane ware ware suainane urum kotino kawali ŋei eŋane ware ware, so ŋei natne korop iwa eŋe mo detmami, na iwa mulap urumgo metmaile, eamo onoka wane mida, na Kristo Yesu wane qelit ŋei okangole, ea wane.
PHI 1:14 Eso na mulap urumgo metmaile, eaŋo yemo kimakopze natne korop zonom manerop ebongi Waom malip kamami, paki eŋe naso baŋem togole more kaet midaine Anutu wane don ea ra qelaŋanmami.
PHI 1:15 Welekatne, ŋei natneŋo onbi, ŋei edo na eŋet suaine ninmami, paki eŋe ea wane det worik okane more neu maket biranangei, kine ea wane eŋe Kristo wane miti don ea ramami, ŋo ŋei natne edo yemo wet dereretene maine paki miti don ramami.
PHI 1:16 Ŋei ea eŋe mo detmami, na iwa mulap urumgo metmaile, yemo don maine iwa ma togolekalane Anutuŋo urata ra ninge, ea wane eŋe wet maep okannanbi paki, peam me wet maep don ra wakonmami.
PHI 1:17 Ŋei natne eŋe yemo Kristo mi detlukka more, eŋe enŋene eŋet biŋek mawa maŋkei, so eŋe takotke more, Yesu wane don weneŋ ra okanmami, eŋe dereretene koboboine maine paki mi ra okanmami, mida, eŋe masi eamo naŋane ra more koso umatne takotke mulap urumgo metpe ninmami.
PHI 1:18 Eaŋo mi borimaike! Na wet pese detmaile, yemo masi kine kine loutne, masi qotkoino ŋine me masi maine ŋine eŋe Kristo wane don yaleka weneŋ ra wakon okanmami, eso na ea wane takotke baŋ wet pese manerop desikale.
PHI 1:19 Na koso wet pese detkale, onoka wane mida, na mo detmaile ŋinane meŋe meŋen so Waomŋo qesiŋ naniakane qesi qesiŋ Asu Koboboine Yesu Kristo wano ŋine meŋenkau birakaki sarimaike, eaŋo qesiŋnangi na baŋ qeka maka midaine ululuŋ gekale.
PHI 1:20 Na detluk kamaile, so wetneŋo teba kamaile, yemo na uratane makalane mane mi pelekkale, me gamu mane mi makale. Siluŋ naso baŋem so naso iwao naŋano baŋ togole togoleŋo watke payake. Paki na solane so kotone weneŋ korop tebakawe, Kristo wane bakom mawa mawa baŋ, na wisika gekaleo me seukkaleo, naso yewao.wakoniake.
PHI 1:21 Gege eamo onokaka? Kristoŋo gegene okanmaike, ŋo seukkale eaŋo yemo kine kine lewine suaine manerop gege togon waraŋkaki sari niniake.
PHI 1:22 Ŋo na wisika kepeo gekaleo, yemo ŋei eŋano qesiŋone urata mawe wele loutne wakonmaike, ŋo siluŋ na numa daleo okanikale, yemo mi detmaile.
PHI 1:23 Na nat so nat eretnaret malip nanmamik, na gege iwa qeligewe paki, Kristorop gekalane zok manerop nanmaike, eaŋo yemo manerop kine kine weku mane okanmaike.
PHI 1:24 Ŋo siluŋ na ŋinane ra more wisika gemaile, yewaŋo yemo zok manerop wele, okanmaike.
PHI 1:25 Na uratane ŋine qesiŋ ŋunikalane ŋinano pamaike, ea yemo mo dere malipka lukmaile, yale. wane na mo detmaile, na baŋ ŋinerop ge more qesiŋ ŋunbe mali malipŋine togoleki, oi bakom kitokei.
PHI 1:26 Eso na ŋinano koso manerop u gewe, ŋine naŋane batne manerop okanbi paki, gegeŋine Kristo Yesu wano motpi paki, bakomine kito mawaka okankakei.
PHI 1:27 Iwa yemo kine kine wele, ea wane ŋine gege ŋine koboine, Kristo wane miti don maine ea mogare, eaŋo ramaike, ea wane rokopko geulukkei, paki na ŋinano eweke more sari ŋunikale, me mi sari ŋunikaleo, yemo na don kisiŋineka baŋ detpe, ŋine togogole more wet weku motpi paki okorakei, so kawali orodoŋ dereret weku motpi paki qekei, yale okanbi, ŋei ŋerep mali malipŋine miti don mainane motpi payake
PHI 1:28 Pakimo, na baŋ ŋinane iwa yale det ŋunikale, eŋe kimakopeene edo okanonbi, baŋ kaet maine mi okanikei, ŋo ŋabakopŋine eŋe ŋunbi, ŋido kaet midaine okanbi, kau paki eŋe iwa yale desikei, “Ŋene baŋ pelekkene!” Ŋo ŋine yemo Waom Anutu oŋom qesiŋ ŋungi, eŋine zonomgo baŋ kito togole okarakei.
PHI 1:29 So ŋine iwa yale detpi, Anutuŋo ŋine masi maine okanŋunge, yemo Kristo wane qelitine qe more, detlukka malipkakei waneka midakaka, ŋine eŋane eŋet biŋek wane ra more wikile weneŋ desikeiwane rakokŋunge.
PHI 1:30 Sogine ŋine nanbi, na kawali ea qekole, na kawali yewao gekole, so kawali weku eaka na iwa qewe, ŋine mo detmami, so ŋine wikile ea detmami, yemo iwa yale, ŋine mo naŋano takotkeu, ŋene narop qeturage weku okane more, kawali weneŋ qekene.
PHI 2:1 Ŋine Kristoŋo gegeŋine so wet dereretŋine mo maki togolemami mane? Me eŋe ŋinane simile dere more maki, wet pese so wet menaŋ gorop gemami me? Ŋine Asu weneŋ kima okanka more eŋane gege wane kotino waketluke gemami me? Ŋine wetŋineŋo kimakopŋine qotone more ŋidomka qom borik det nagu okanmami me?
PHI 2:2 Eso yalewa yemo ŋine masi tanik mayakatne okanikei, ŋine yemo wet dereretŋine wekuka magekei, so numa tanikŋine weku mogareluke, kima natne eŋane weneŋ simin ŋuniake, paki wet wekuka gekei, ea yemo naŋane wet pese so oi bakom manerop wakoniake
PHI 2:3 Ŋine ŋinŋinaneka misuk wetkekei, me wetŋine suaine wawaine okangei wane misuk desikei, ŋine siluŋ kimakopŋine eŋerop wetŋine ma ket more ketkele gekei, ŋinŋine mo mayakatne, ŋo ŋei kimakopŋine natne yemo qotkoine, wet dereret yaline mane misuk desikei.
PHI 2:4 Ŋine ŋinŋine yeye kine kine bonep eaka misuk warekakei, ŋei kimakopŋine natne eŋane yeye kine kineene ea weneŋ warekakei, so qesiŋonbi geulukkei.
PHI 2:5 Ŋine wet dereretŋine wekuka magekei, yemo Kristo Yesuŋo wet dereret mageke, eaka magekei,
PHI 2:6 Eŋe naso baŋem qeli kotino Anutu wane kine so tanik manik ea mageke, ŋo eŋe siluŋ gegeine ea mi ma walukke so Anutu maine yuan kayakane mi wetkeke.
PHI 2:7 Ea okaniakane, turuŋine yemo eŋe eŋine wet bonepinane ea korop qeliŋka wareke, pakiso eŋe ŋei yauwine yale okangi paki, qelit medep yauwine okange, eŋe ŋei yale okange, so eŋe ŋei kait toqa ma more kepeo wakonge.
PHI 2:8 Eŋe ketkele geki paki, ŋei yauwine yaline aŋa tewe tewek wane numa gesoke, Anutu wane don mogare ari mage ea wane seukke, eŋine seu seuine eamo kibeŋ qabeŋ kutno qeu seukke.
PHI 2:9 Kine ea wane Anutuŋo eŋe ma wie more zok manerop weti qeliwo birakake, paki eŋet kakapa suaine mange, eaŋo eŋet natne korop yuanka waremaike.
PHI 2:10 Eso ea wane ewine kito more eŋet Yesu orake, yeye kine kine gege enerop korop, qeli kotino aŋelo, so kepe kutno ŋei magu, so qei kepe bano seukoi edo gemami, eŋe baŋ korop wawetene qeu paki umi kesikei, so eŋane bango so eŋane deinoka pa wareake.
PHI 2:11 So eŋe baŋ korop aŋaene suaineka aŋage raikei, Yesu Kristo eŋe Waom, so eŋe Anutu Magak ora mawaka more maine eŋet biŋek suaine manikei.
PHI 2:12 Eso, kima maepkopne, na ŋinerop gekole, naso eao ŋine naso baŋem aŋane teweke gekoi, ea wane rokopka ukude naso iwao na biraŋune ari kiroine gewe, ŋine aŋane teweke gekoi, yale waka gekei, eaŋo manerop wele okanmaike. Waom eŋe mo ŋibuke, ea wane ŋine takotke more mapi mapik ŋinane wele marat kakeiwane, kaet so zonom ore ore weneŋ urata togoleka mau paki, wele marat kakei.
PHI 2:13 Onoka wane, Anutu eŋe naso baŋem ŋinane koto ŋino urata ma okanmaike, ŋine ma ewekŋungi, ewekeu paki aŋaine teweke eŋine simile mogare urata makei wane.
PHI 2:14 Ŋine yeye kine kine makei, eamo bororomgo geu paki, ŋaba qepok so busu don so aŋa soraŋine midaine geu paki makei.
PHI 2:15 Yale okanbi paki, ŋine maine sot midaine so wet qelaŋan gorop; libe qotqole, Anutu wane ŋerep medep koboboine yale okane more, borikine kepeo so ŋei borikineerop eŋane keuo gekei, so Waom wane don togogole gegeinerop ea magekei paki, ŋine eŋane keueno serekin edo qeliwo lawe qelaŋaneneŋo motpi qagagae pamaike, yale ŋinane qelaŋanŋo eŋane keueno lawe qelaŋane payake.
PHI 2:16 Ŋine gege wane don maine ea malipkau paki, eaka dere okanikei. Ŋine yale okangeiwo, yemo na kinerop ea wane rawe paki, Kristo lotkeake, naso yewao na ŋinane baŋ detpe wayake, onoka wane, eaŋo baŋ sikan ŋoniake, yemo naŋane zonom so urata makole, ea wele midaine mi okange.
PHI 2:17 Ŋinane mali malipŋine yemo Anutu wane wet pese so soe soep okanmaike Ŋo naŋane eŋe na yale waka detmaile, na weŋemne ŋinane mali malipŋine togoleakane ra more qakkale, eŋe Anutu wane wet pesek so soe soep okaniake, na ea wane yemo zok manerop wet pese so oi bakom suaine ŋinerop weneŋ okanikale.
PHI 2:18 Rokop yalewaka ŋine wet pese desikei, so narop weneŋ qeturage batne okanikene.
PHI 2:19 Na Waom Yesu detluk kamailane, oŋo detki, na baŋ eweke more Timoti talekawe imdaka ŋinano uyake, paki na maine ŋinane don kisi ea detpe, qomne menageake so eaŋo matogole naniake.
PHI 2:20 Eŋe wekuŋo narop wet amanagumaite, so ŋei maneŋo Timoti yale eamo mida, so eŋe welekatne numa daleo maratka more ŋine mapik ŋuniakane ŋinane wetine suaine wetke gemaike.
PHI 2:21 Ŋei natne yemo eŋe enŋene yeye kine kineeneka don urata so dereret urata ma okanmami, ŋo eŋe yemo Yesu Kristo wane urata ma more, eaŋo sua ariakane don me dereret urata ma simileine manerop detmaike.
PHI 2:22 So ŋine ŋidom Timoti gegeinane kine mo detmami, eŋe so na ŋere mame gipon yale okane don maine so biŋek don wane rate paki, urata qeturage ŋetsarek ma okanmaite.
PHI 2:23 Eso na naewo kine kine qeingeki, dale me dale wakoniake, ea baŋ detlukewe paki, eŋe talekawe esatka ŋinano uyakane wetkemaile.
PHI 2:24 So na Waom detluk kamaile, wane oŋom detnangi, eweke more mi azoŋgi, na noŋom ŋinano sarikale, yale detmaile.
PHI 2:25 So na mane wetkewe maine okanmaike, yemo kimaze Epaproditus, koso mainge birakawe ŋinano uyake, eŋe naŋane wazano urata weneŋ mayakatne mamaike, so kawali weneŋ qeyakane, so eŋe ŋinane qelit qe more urata mapik naniake, ra more ŋidom talekau naŋano sarike.
PHI 2:26 Eŋe ŋinane korop dere qeka okane more ŋuniakane zok kamaike, so ŋine eŋane dere qeka okanikei wane eŋe qomine zok umaremaike, yemo onoka wane, eŋe zoma kaki ŋine don kisiine mo detkoi, ea wane.
PHI 2:27 Welekatne eŋe momomde zomakake, paki eŋe seukeakane rokop okange, ŋo Anutuŋo yemo eŋane qom borik make, so eŋaneka mi make, midaka, eŋe naŋane qom borik weneŋ make, paki qom borik suaine, ŋo naŋane kutnoka wa more mi ki pelek naniakane wetkeke.
PHI 2:28 Ea wane na ŋinano talekawe uyakane zok nanmaike, u lotkeki ŋine eŋe kau paki, wetŋine manerop baŋ peseake, eso naŋane dere qeka eamo baŋ mida leleake.
PHI 2:29 Ea wane u lotkeki, ŋine korop wetŋine peseki, Waom wane rau paki, kima okankakei, ŋei suaine eŋe yale korop eŋane ewe kito kito okanikei.
PHI 2:30 Onoka wane, eŋe Kristo wane urata wane raki paki, gegeine qikka more seukeakane okange, ŋine ŋidomka maine mi qesiŋnane makoi, ŋine eŋe urata mangoi, ea wane eŋe qesiŋnaniake ra, yale okange, so eŋe eŋinane ra more yale mi okange, ea wane eŋe koso zoma qepapka more urataine naso iwao weneŋ mamaike.
PHI 3:1 Kimakopne, don qoiqoine iwa yale rawe qoekep, Waomŋo ŋine wet menaŋ manerop ŋibongi, wet pese desikei. Don alakan qekole, eaka eseŋake koso qe ŋibonikalane mi detpe qekamaike, eso eaŋo ŋine maine kito qesiŋ okan ŋuniake.
PHI 3:2 So ŋine diam seleleine maikei, ŋei borikine kasi zubaine yale, eŋe miti urata matali matali ŋei, eŋe ŋenane ramami, ŋene korop solaze kitare more, Israel eŋane rokop okanikenane.
PHI 3:3 Ea welekatne ŋene mo sola kita kitat mane makone, eamo Kristo Yesu mali malipko sola kita kitat wele, yewa makone, onoka wane ŋene Anutu eŋine Asuineŋo oi bakom kito meŋenka okanmaine, so gegezeŋo Kristo Yesu wano makatake okanmaine. Ŋene mali malipze solao mi motŋem pa okanmaike. Yewa ŋedo Kristo wane takotke more sola kita kitat wele eŋetne mali malip ea magemaine.
PHI 3:4 Na kine kine yaline ea malip kawe ra, yemo maine okanbe rap, ŋo ŋei natne eŋe solaoken maine malipkakei wane wetkekeiwo, yemo noŋo eamo kinerop ea wane solaoken numa yale oken manerop wetkekale.
PHI 3:5 Na solane kitatkoi, yemo wakone pawe, sodane weku so kaiwe karewe okangiso, kitatkoi, na Israel ŋei eŋano ŋine wakongole, paki, na rara togon wane numa ea mo modat lukkole, na Benyamin wane tego ŋine, na Hebru ŋei eŋane weŋem, tutule, so naga magane ere yaleka. Na Yuda rara togon numa, ea ware kakolane na Parisi eŋane tego gekole.
PHI 3:6 So na sorin borin okane, Waom wane urata makalane detkole, yalinane na doku tau tau magu ŋabaone more matali qetali ebukole. Ŋei maneŋo na rara togon don wane numa mogatkole, ea wanoke desiakeo, yemo na sot midaine rara togon don wane numa ea mogasiakeŋo, eŋe ŋei.wele.
PHI 3:7 Namo rele, na sola wane numa ea mogat kakole, yemo na ŋei natne maine yuan onikale, ŋo siluŋ yeye kine kine ea korop na maine dapotpe wele okange, wane iwa yemo Kristo wane rawe paki detpe, wele midaine okanmaike.
PHI 3:8 Yeye kine kine ea waneka mida, na Kristo Yesu wane detpe Waomne okanmaike, eŋane rawe paki, yeye kine kine korop kepe wane aboŋ ea qeliŋ warekole, na ea yemo korop detpe sino qotkoine okanwareke, wane Kristoŋoka weku maine malilipka gekale.
PHI 3:9 So eŋerop weneŋ qeturage gemaile, na noŋomka rara togon don numa teweke more, koboboine gege ea wane mi nanmaike. Na iwa yemo Kristo detlukka more mali malip wane ra more ŋei koboboine gege ea wane nanmaike, koboboine sot midaine gege, ea yemo Anutu wano ŋine sari okanmaike, so ea yemo mali malip wane kutno kito pa okanmaike.
PHI 3:10 Na Kristo weku detluk kakalane nanmaike, so eŋine seu seuo ŋine wie wieinane zonomine naŋano wakongi, eŋe wikile detke, ea na weneŋ desikale, so eŋe yale okane seu seuino seukkale. Na eŋane wikileo takotkemaile, na Yesu Kristo detlukka more malip kamaile.
PHI 3:11 Na yale okane tebaka ari magewe, seu seuoŋine baŋ ma wirik nangi, wisikaekale.
PHI 3:12 Na mo biririk mage dagop qoi qoino lotke mo yuangole, me mo menaŋgole, na yale mi ramaile, na tako rakotka biririke ari maile, yuane more gege togon lewine maikalane, ŋo ea wane ra more, Kristo Yesuŋo yemo mo neu malip nange.
PHI 3:13 Kimakopne, welekatne, na dago qoi qoine ea mo yuangole yale mi wetkemaile, kine kine weku na okanmaile, ea yemo kine kine ŋadeno pamaike, gege soginane aboŋ ea yemo ŋadek kamaile, eso qomnoken gege musele pamaike, ea marat kakalane, yemo kauluke biririkmaile.
PHI 3:14 Eso na dago qoi qoino pokup okoramaike, yewaokenka koboine togogoleka biririke arimaile, yemo yuane more lewine makalane, ea yemo Anutuŋo Kristo Yesu wane raki paki gege weti qeliwo pamaike, ea wa marat kakalane raki paki nora tebanange.
PHI 3:15 Ŋene korop sua warekoneŋo dereretze ea motŋem, ŋei dereret yale bile so wekumaneka payake, kine kine weku ea waneka ka mogare gekene, ŋo natne ŋine wet mane ŋei isisine eŋane isisiwo ari more wetkekeiwo, yemo Anutuŋo baŋ wetŋine ma qelaŋangi detlukkei.
PHI 3:16 Ŋo numa so tanik manik weku gesoke sarikone, so makone, iwa gemaine, numa weku eaka mogare gesoke arikene.
PHI 3:17 Kimakopne, ŋine korop naŋane numa so tanik manik ea takotke mogare arikei, ŋene numa so tanik manik wele ea sikan ŋungone, wane ŋei natne eŋe numa ea mogare gemami, ea one more eŋe mogatone arikei.
PHI 3:18 Na don iwa yemo atak loutne mo alakanka ŋidangole, so iwa yewaka eseŋake koso ŋidanbe, dene dokune weneŋ ketmaike, ŋei loutneŋo Kristo eŋe kibego seukke so wisikae wieke, ea wane ŋabaine okanmami.
PHI 3:19 Ŋei yewa eŋe arimage, gegeene sora gerepko ezoki qoeake, onoka wane, eŋe solaenane simileŋo anutuene okanmaike, eŋe kine kine gamuinerop ea wane batne zok okanmami, so eŋe wet dereretene yemo motpi, iwa kepe wane aboŋ, ea waneka zok manerop pamaike.
PHI 3:20 Ŋene, yemo qeli mat wane biŋek so weleine, so ŋei ŋerep magukoune, eso ea wane ŋene Mapi Mapikze Waom Yesu Kristo qeliwo ŋine sariakane batneka toma kamaine.
PHI 3:21 Eso eŋe baŋ eŋine zonomŋo maingeki, solaze pelekakatne iwa umat kine kine ariake paki, ebuki eŋine solaine qelaŋan wagi waginerop yale okangei, pakimo zonom yewaŋoka qesiŋkaki, yeye kine kine korop kepe so qeli kotino maki eŋine bango sari wareu ware oniakane.
PHI 4:1 Ea wane nae kimakopne, ŋine Suaine ŋinano kitoluke okorakei, na ŋinane detpe wetne zok pesemaike, so na ŋunikalane nanmaike. So na ŋinane dere wa kitip zok okanmaile, ŋine yemo kine kine natne leweene wawaine yale gemami, mo noŋom makalane urataine togogoleka makole, na ŋinane wet pese so bakom manerop okanmaile.
PHI 4:2 Euodia so Sintike, ŋire detpik, ŋire magu natne eŋerop ŋerep wele, ea wane, ŋire wetŋitne weku Waom wano motpik paki okorakeik wane na ŋitanmaile.
PHI 4:3 So urata ŋei kimane, ge yaleka, ŋerep etke ea erane golatmaile, ge qesiŋ osikenane nanmaike, ere narop biŋek don maine ra qelaŋanikenane urata togogole makoik. Ere so Klemen so naŋane urataŋei kima kopne natne, eŋane eŋetene Anutu wane gege togon buk suaino pamaike.
PHI 4:4 Ŋine naso baŋem gegeŋineŋo Waom wane batne okanikei, na koso manerop rawe, ŋine batne okanikei.
PHI 4:5 Ŋine ŋei korop bororom okanonbi, eŋe ŋinane kine me urata maine so tanik manik ea kaulukke, detlukeu, Waom eŋe mo sarimaike.
PHI 4:6 Ŋine kine kine natnane ea wane dere mezet misuk okanikei, ŋo meŋe meŋenŋineŋo yemo korop Anutu kine kine mane wane ŋaŋaeu paki, ra umatŋine ea maine mawakone olasikei, naso baŋem wet ŋino bakom kito kitoŋo watke paki, eŋe meŋenkau qesiŋ ŋuniake.
PHI 4:7 Peam so qom menaŋ wane zok manerop Anutuŋo kine kine bile ŋebon okanmaike, ea wane kepe ŋei ŋene ea wane kine maine mi dere qelaŋangene, ea wane mo Anutu oŋom ŋibuki eŋine qom menaŋ koto waket luke geulukkei, so Yesu Kristorop weku okorau paki, wet dereretŋine mayakatne pa togoleake.
PHI 4:8 Kimakopne, na don mane koso takotke ŋidanbe, ŋine don wet dereretŋino kine kine maine so ewe kito kitoinerop eaŋo qewatkekei, kine kine wele pamaike, kine kine maine, kine kine koboboine, kine kine libe libe qelaŋanerop, kine kine similerop, so kine kine eweinerop.
PHI 4:9 Naŋano ŋine don detkoi so makoi, don mo rawe detkoi, so okanbe kakoi, yewa okane ma okane gekei, eso Anutu peam ŋebon okanmaike, oŋo baŋ ŋinerop geake.
PHI 4:10 Na gegeneŋo Waom wano paki wet pesek kakapa suaine, yemo ŋido qomne ma wie more qesiŋnanbi, ea wane detmaile! Ŋine naso kiroine ge sari mage ŋadino naŋane koso manerop wetkemami. Ŋine naŋane niget ŋungi qeliŋ nangoi, yale mi ramaile, ŋine naŋane mo wetkekoi, i welekatne, ŋo numa wane qekakoi.
PHI 4:11 So na ramaile, iwa yemo sola wane qesiŋ ea wane ŋaŋaewe paki mi ramaile, onoka wane na kine kine iwa pa ninmaike, ea mo rokopno so eamo maine done midaine magekene, ea wane kine mo detkole.
PHI 4:12 Na aboŋ midaine gege, so aboŋ gorop gege ea mo mayakatne na tikŋane gekale, ea mo detmaile. Na iwa wane kine sane mo detkole, wane naso natno yewao mo detmaile, newe ŋatne qemaikeo me ŋarawane seukmaileo, riwe morian gorop gege me bodirop gege, ea wane zok mi raikene.
PHI 4:13 Na yeye kine kine korop maine okan warekalane zonom paninmaike yemo Kristoŋo zonom mo korop nin waremaike, na maine ma warekale.
PHI 4:14 Ŋo na siluŋ iwa yale rawe, ŋado na kine kine okane bakom kitomaile, na wet boriko wikile dere gewe ŋine naŋane wikile ea weneŋ qesiŋ nane detkoi wane, detpe menaŋmaike.
PHI 4:15 So Pilipi matko ŋine ŋei ŋerep ŋine ŋidom kine mo detlukmami. Na alakan kieke Anutu wane miti don maine ea ra qelaŋanikalane Masedonia kepe qelige arikole, naso yewao doku tau tau magu natneŋo na wesi kine kine wane qesi qesiŋ mi okan nangoi, weku ŋidoka qesiŋ nangoi, so narop wet ama nagu qema nagu okan nagukone.
PHI 4:16 Na Tesalonaika matko gekole, naso eao na zonom zuagewe, ŋine naso natneo qesiŋ nangoi, eso koso ŋado qesiŋnanbi paki motpi naŋano sarike.
PHI 4:17 Na ŋinano ŋine sola qesiŋ kine kine ŋido ninikei wane rawe paki, mi ramaile, mida, na miti ŋinane wele takotke wakone sua ariakane, so yale waka pa wayakane nanmaike, ŋine yalewa geu, baŋ Waom oŋom mauluk ŋuniake.
PHI 4:18 Iwa yemo naŋane kine kine korop more ningoi, ea wane kibiine iwa motmaile, eso eamo mo rokop kemaike! Epaproditusŋo ŋinano ŋine sola qesiŋ kine kine korop ma sari ninwareke. Na ŋaŋaekole, eamo iwa korop ma sari ninwareke. Ŋine kine kine iwa korop na okan nangoi, yemo bakom me soe soep qoune simile teine Anutu okan kakoi, yale okanmaike, Anutuŋo bakom me soe soep yaline kaki, maine okangi mayake.
PHI 4:19 So naŋane Anutu eŋe morianine kakapa suaine Kristo Yesu wano pamaikeŋo baŋ kine kine zuaŋgei, ea korop more ŋiboniake.
PHI 4:20 Ŋenane Anutu so Magaze, eŋano ea qeli ewe zonom papa togon tako rakot pa ariake, weleka.
PHI 4:21 Na Anutu wane ŋei ŋerep magu korop Kristo Yesu wane biŋek gemami, na ŋinane kaiwe maine ramaile, kimakopne narop weneŋ iwa gemaine, eŋe ŋinane kaiwe maine ra ŋidanmami.
PHI 4:22 Anutu wane ŋei ŋerep korop iwa eŋe yaleka ŋine kaiwe maine ra ŋidanmami. Natne Emperor Siza wane matko urata mamami, edo weneŋ kaiwe maine ra ŋidanmami.
PHI 4:23 Eso maine Waom Yesu Kristo wane dan gunutŋo ŋinane asuŋinerop korop bonep bonep pawareake.
COL 1:1 Paulo, na Anutu wane pidon Kristo Yesu wane aposolo okangalane Anutu oŋom biranange, so kimaze Timoti eŋe weneŋ.
COL 1:2 Ŋeto Anutu wane ŋei ŋerep magu, Kolosai matko kimakopse Kristo wano ŋine tope kiaro mali malip korop gemami, ŋinane kibi iwa qe ŋibonmaite, Anutu Magazeŋo maine wet menaŋ so peam ŋiboniake.
COL 1:3 Ŋene naso baŋem meŋenka okanmaine, naso eao ŋere ŋinane detsorokeŋem paki, Anutu Waomze Yesu Kristo wane Magaine bakomine kito meŋenka okanmaine.
COL 1:4 Ŋere ŋinane don mo iwa yale detmaite, sigi maep wane don wele mo ŋinano wakonge detmami, ŋine kine kine bile, ea mo malip kakoi, ea mo Waom oŋom ŋinane ma wakone more qeliwo motke, ŋine maikei wane tomaka gemami. Pakimo, ŋine yalewa wane Yesu Kristo malipka luke gemami, so Waom wane magu ŋei ŋerep korop wet maep okan onmami. Pakimo, kepe baŋem ŋei ŋerep loutneŋo malipka more sigi maep ra qelaŋane mogare arimami, eŋane gegeene ea mo maine menaŋmaike. Tego yewaka ŋinane keuo wakonge, ea wane ŋine kieke more mikepka sigi maep ea Waom wet maepinane kine mo maine dere lulukmami.
COL 1:7 Ŋine Epaprasŋo sigi maep wane done maine mo yewa kieke kito ŋidangi detkoi, Epapras eŋe Kristo wane urata ŋei wekumane, eŋe ŋenerop urataze weku, so ŋene eŋane manerop simin ŋonmaike, eŋe ŋine qesiŋ ŋune more Kristo wane urata maine mauluke wamaike.
COL 1:8 Ŋene mo oŋom Waom wane ŋei ŋerep magu eŋane don tanik manik so simile daleo detlukkene, don kisi yewa mo Asu Koboboineŋo ŋibonge, ea mo korop ŋedan wareke.
COL 1:9 Ŋinane don kisiŋine maine mikep detkone, naso yewaoka kieke ŋene naso baŋem Waomŋo qesiŋ ŋuniakane, ŋinane meŋenka gemaine, ŋene Waom eŋine simileine detkaikei wane, so Anutuŋo eŋine simileinane dereret, ea Asu koboboine wet dereret kine kine, ea qe watke ŋiboniakane olat okanmaine.
COL 1:10 Paki mo ŋine baŋ eweke more Waomŋo eŋine ŋei ŋerewekoune gekei wane detmaike, ea wane rokop gekei, so naso baŋem ŋine urata kine kine ma okanbi, tanik manikŋine kaki menageake, pakimo ŋine baŋ urata kine kine loutne maine maikei, so naso yewao Waom eŋine detluk kaikei, so ŋine wet dereret ŋine naso baŋem Anutu wano more eŋerop gege eaŋo baŋ sua ariake.
COL 1:11 So ŋene iwa yale meŋenka okanmaine, ŋine Anutu eŋine zonom togogole wekumane, zonom yaline eaŋo ma togole ŋungi, ŋine maine togole okora more, umat kine kine kutŋino waki ewekeu paki, wet maepko batneka kauke okorau, umat ea baŋ mida leleake, paki ŋine wet pese dere bakom kitokei.
COL 1:12 So ŋine batneka Magak bakomine kitokei, ea yemo, mo oŋo ŋibuki ŋine mo tanik manik me numa maine gesokmami, ea wane ŋine baŋ kine kine mayakakatne mo ŋinane biŋek qeke, ea maikei, ŋine ea baŋ Waom eŋine ŋei ŋerewekoune eŋerop maikei, tego me magu yewa ŋene mo Waom wane qelaŋan koto gemaine.
COL 1:13 Ŋene mo panaman koto gekone, eŋe panaman wane zonomgo ŋine makok ŋonge paki, ŋebu seseŋone ari eŋine gipon maepinane mat urum koto bira ŋonge.
COL 1:14 Yemo ŋene eŋane weŋemineŋo mo qoleŋone more siwot ŋonge, so sot turuŋze eamo mo mataliki siukke.
COL 1:15 Ŋene Anutu maine mi kaikene, ŋo gipole Kristo eŋe Anutu sane, deŋo mi kakaine, eŋine kait toqa Anutu yale, eŋe Anutu eŋine alakan Medep, eŋe Anutuŋo yeye kine kine korop ma wakonge, ea wane lewet so eŋane suaineene.
COL 1:16 Medep eaŋo, eŋane kutko so metino Anutu eŋe yeye kine kine korop qeli kotino so kepe kutno ma wakon wareke, kine kine deŋo kakaine, so mi kakaine, ea so aŋelo kine kine zonom ewe bibienerop, so asu zonom gorop, so kine kine natne asu qotkoinane zonom gorop, ŋei waom, ware ware, so ŋei ŋetne korop, Anutuŋo yeye kine kine korop eŋano so eŋane biŋek ma wakon wareke.
COL 1:17 Kristo eŋe yeye kine kine korop ma wakongi, eŋane bango mokaka qei kinoka kieke, ge sari geke, so yeye kine kine ea korop eŋane zonomŋo malipongi mayakakatneka, numaeno numaeno pawaremami.
COL 1:18 Doku tau tau magu, eŋe eŋane kie metine korop, eŋane lewetene, yemo oŋom okanmaike, doku tau tau maguŋo eŋane solaine, eŋe solawane gege ma wakone more warekaki, doku tau tau eŋe gegeinerop okane pamaike, eŋe gege ea wane kine, eŋe Anutu wane medep alakan wako wakone, eŋe seu seuo ŋine wieke, ea wane kie kiek, oŋo kieke wisikae wieke, yemo eŋe wekukuŋo alakane yeye kine kine korop qeli so kepe kotino, eŋane numaene maine oŋo ma mo leweteene okanmaike.
COL 1:19 Anutu eŋe detki menaŋgi, gipole eŋe oŋomka Anutu eŋine gege so zonom wane namuŋine, eŋano wat watko payakane eŋe qe watke luke mange.
COL 1:20 Anutu eŋe yeye kine kine korop, qeli so kepe kotino, koso ebu more, eŋino bira oniakane, so wet weku okanikei wane wetkeki paki, gipole birakaki, gipoleŋo kibego seukki, weŋemineŋo peam so gege maep ma wakonge, pakiso yeye kine kine korop, kepe kutno so qeli kotino pamaike, ea koso ebu mainone more, eŋino takotone more bira onwareke.
COL 1:21 Ŋine mokaka Anutu ŋadekkau paki, eri ekeket gekoi, so Kristo wane ŋabakoune amaŋ okane gekoi, onoka wane ŋine borikine kine kine makoi, so wetke magekoi, ea wane.
COL 1:22 Wane ukude yemo Gipoleŋo sola bikumine korop wakone more kibeŋ qabego wisika qolu seukke, masi yewa wane Anutuŋo eŋine ŋabakoune ŋebu miliŋ ŋonge, wetine weku okangi, yale okangi paki ŋebuki, koboboine, libe libe qelaŋan gorop, so sot midaine okane eŋine kaitino gekei wane biraŋonge.
COL 1:23 Ea wane ŋine takotke more, mali malipŋo nago nagon ŋine okangi, eao ra bidange togogole okorakei, paki ŋine ŋidomka misuk detonbi, sigi maepŋo teba teba ma wakone ŋibonge, ea kine kine maneŋo misuk ruzakki buratke kesiake, don kisi maine iwa yemo ŋei ŋerep korop kepe baŋem ra edan warekone, na Paulo sigi maep iwa, ea wane qelit ŋei okangole, paki, kepe baŋem ŋei eŋano ŋene zonom eaŋo qebin ŋongi, urataze sorin borin mamaine.
COL 1:24 Na ŋinane rawe paki, wikile kutno ge more, ukude na oi bakom so wetne pesemaike, detpe nae solaneŋo wikile desikale, yemo na Kristo wane solainane wikile sotakine pamaike, eamo doku tau tau magu, ea takotke qesiŋka wikile desikale.
COL 1:25 So na doku tau tau magu eŋane qelit ŋei, Anutuŋo neuki paki, urata ea mawe ŋine menaŋgei wane ra ninge, ea yemo Anutu eŋine donine korop ra qelaŋanbe, rokopkeakane ninge.
COL 1:26 Don ea yemo sane, eŋe motkeki sanka qei kino ŋine nasoine nasoine korop pa saki, ŋei kine kine eŋe korop mi detkakoi, wane ukude yemo ŋei ŋerep doku tau tau magukoune eŋane kaitko didiwo maputulake sikan ongi, ka waremami.
COL 1:27 Anutu wetinane kine yemo iwa yale, don sanine ea tingo ra wakongi, ŋei ŋerep magu koune eŋe detkei, don san riwe morianine kakapa suaine, so qei ewe zonom gorop, iwa yemo eŋe ŋei ŋerep magukoune korop, ŋine Yuda ŋadino gemami, eŋane biŋek mage waremaike, so don sane yemo iwa yale, Kristo eŋe ŋinane kotoŋino gemaike, ea wane kine yemo ŋine baŋ Anutu wane kibi qelaŋane ea weneŋ eŋerop qeliwo makei.
COL 1:28 Ea wane ŋene Kristo wane don kisi ŋei ŋerep korop ra ŋidan okanmaine, ŋene ŋei ŋerep korop girem ŋidan okanmaine, so kito ŋibon okanmaine, yemo korop wet so dereret korop, eamo ŋei ŋerep bonep bonep ŋibuŋem, ŋine doku tau tau magu wele okane, Anutu wane kaitko maine lotke more, kotoŋine menaŋgi, Kristorop gekei.
COL 1:29 Ea mawe qoeakane, na urataine togogole wikilerop, so qeka makainerop mamaile, Kristo ŋo zonom suaine more ninmaike, eaŋo naŋane kotono urata ma qelaŋangi, na urata ea gereunerop mamaile.
COL 2:1 Ŋine iwa yale ŋidanbe desikei wane nanmaike, na Laodikea matko ŋei ŋerep doku tau tau magu gemami, ŋine korop so ŋei ŋerep doku tau tau magu natne eŋe kaitne mi nangoi, ŋinano urata suaine zok, ea qesiŋ ŋunikalane ma okanmaile.
COL 2:2 Na urata togogole yale mawe, eŋane kotoeno sorin borinŋo maine watke payake, so eaŋo ma wisikae ŋungi, Anutu wane ŋei ŋerep eŋerop wet maepŋo weneŋ orodoŋka qeturage maine weku paki, eŋe dereret weleŋo riwe morian wat watko tebakaki sarimaike, ea mage gekei, paki eŋe baŋ Anutu wane san qabuine detluk kakei, ea yemo Kristo oŋom ea wane kine okanmaike.
COL 2:3 Eŋe yemo ki, eaŋo qekokki korop Anutu wane wet dereret so dereret aboŋine kine mane kine mane, natne Kristo wane san motkeki pamaike, ea didiwo wakon wareake.
COL 2:4 Ea wane na ŋidanbe ŋine detonbi, ŋei natne edo misuk isi don so aŋa kelok okane, eaŋo isiŋunikei, ea wane na don iwa ramaile.
COL 2:5 Na solaneŋo yemo abaran gemaile, ŋo wetneŋo yemo ŋinerop gemaike, paki ŋine mali malipŋine Kristo wano motpi paki, gesoke togogole koboine okorau ŋunbe, wetne menaŋgi bakom kitomaile.
COL 2:6 Ŋine Kristo Yesu eŋe Waom ŋine okaniakane makoi, wane eŋane gegeo takotke more eŋerop weneŋ gekei wane rake.
COL 2:7 So ŋine eŋano togogole more okorakei, yemo ekiŋo kepe qeirop ŋodine ma qotke okoramaike, yale ma qotke luke okorakei. So mat bosiŋ togoleŋo maŋem metmaike, ea wane rokop ŋine mali malipŋine togoleka bosiŋ ŋine Yesu Kristo eŋane so sigi maepine kito ŋidangone, yewa wa kutno motpi payake. So mali malip wane numa kito ŋibone more sikan ŋungone, ea wane rokopko mali malipŋineŋo manerop sua togoleake, so Anutu bakom man manŋo ŋinano manerop pa ariake.
COL 2:8 So ŋine weneŋ kaulukkei, ŋei maneŋo eŋine wetko ŋine isi don ŋei dereret isisine, wele midaine, ea kito amanagu sa gekoi, ŋei yaline eŋe esep milop kopŋine mo sogine mage sakoi, eŋane dereret so kepeo ŋine, asu qotkoine ŋetne eŋano ŋine, so ea eŋe Kristo wano ŋine wet dereret koboboine, ea mi magemami wane, ŋine ea wane diam seleleine makei.
COL 2:9 Ŋine mo det waremami, Anutu wane wisika gege tanik manik, eaŋo Kristo wane kotino so solaino korop watke kepeo geke rokopke ware pamaike, paki, eŋe siluŋ ŋei yauwine yale ŋenane rokop wakonge.
COL 2:10 Kine kine zonom gorop eŋane lewet so ŋine gege, ea eŋerop tako rakot weneŋ gekei wane ŋibonge, Kristo eŋe gege so numa kine kine mot okanmami, ea wane ŋetne, so zonom kine kine pa ebonmaike, ea wane asu koboine so qotkoine eŋane ŋei waom suaine magu eŋane Lewet so Wawaineene.
COL 2:11 Eŋano takotke eŋerop gekoi, yewao ŋine kibi ŋibuke, ŋeiŋo sola kita kitat kibi, eamo sola waneka midakaka, ŋo yemo Kristo eŋine kibi, gegeŋine sogine borikineŋo watke watkine, ea wane zonom qe more siwot ŋungi paki, koto ŋino kibi ŋibuke, yewaŋo masi koboboine okanmaike.
COL 2:12 Ŋine miti doku taukoi, naso yewao ŋine Anutuŋo Kristorop weneŋ deŋesereo dukŋunge, wane ŋine koso Anutu wane zonomŋo Kristo deŋesereo ŋine koso ma wieke, ŋine yewa malipka more miti doku tauwi, Anutuŋo ŋine koso Kristorop weneŋ ma wirikŋungi wiekoi.
COL 2:13 Ŋine mokaka qelaŋ, solaŋine Yuda wane kibi midaine geu paki, borikine kine kine qotkoine mau, eaŋo oŋa oŋaŋine mataliki seu seune gekoi, naso yewao yemo ŋine sogi numa gesokkoi, pakimo Anutuŋo yemo siluŋ seu seuoŋine Kristorop weneŋ ma wirikŋungi, wisikae wie more gege ŋine wakonge, so Anutuŋo turuŋze ea korop qeliŋwareke.
COL 2:14 Eŋe sot kine kine okane gekone, ea wane rara togon donŋo sotze makoke ŋeboniakane, zaleine so nasoine more numaine kibiwo qe more sake, so ŋebu ma ket biraŋongi, eŋane zonominane bango gekoi, so dongo bira ŋoniakane rokop, eamo Anutu Magak oŋom korop sauke rakoke qeke matali more, ra rokop wane numa ea kiruŋaŋo Kristo wane kibego rasu pelekki siukwareke.
COL 2:15 So kibeŋ qabeŋ kutno okora more, asu togogole eŋane zonom matali wareke, so Kristo eŋe oŋomka ŋei waom so ŋei wawaine eŋane zonomgo ŋine makok naguke, eŋe asu qotkoine wawaine so zonom gorop eŋane zonom ma qororoŋgi paki, ŋei ŋerep eŋane kaitko yuanone more, berum maki paki kineene ma wakonge, so eŋe iwa yale sikanonge, eŋe mo yuanone more maki, zonomene mida lele waremaike.
COL 2:16 Ea wane ŋei mane detkau, oŋo ŋara nene me doku nene, me zonom mama naso nigatne met met wane me meso musele ea wane taboŋ met met wane, me qezareko taboŋ met met wane numa mane misuk mosiake, so qom qeqe don okan ŋuniake.
COL 2:17 Kine kine korop yaline, ea yemo baŋ ŋado kine kine wakoniake, ea wane oŋa oŋaine, ŋo wele yemo Kristo.
COL 2:18 Ŋei natne eŋe enŋenane ra okanmami, eŋe mayakakatne, onoka wane eŋe wetene zingeki kulu kuluo kine kine ka okanmami, so solaŋoka ketkele sola geu paki, aŋelo meŋenon okanmami, ŋei yaline detonbi misuk maket bira ŋunikei, ŋei yaline eŋe dereret sogine mogare okoramami, eŋane dereretenane tanikene yemo korop kine midaine eŋe enŋenane detpi, mayakakatne okanmaike.
COL 2:19 So eŋe Kristo maine mi malipka luke okoramami, oŋo lewetze, ŋo ŋene kie metine so sola bikumine, Kristoŋo kie mete so sola bikum ea korop warekaki, eŋane bango geki ŋara gume kamaike, so tutuine ea maturage more ginogom gorop malipkeki, Anutuŋo suayakane det okanmaike, ea wane rokopko zonom mangi, sua togole okanmaike.
COL 2:20 Ŋine Kristorop weneŋ seukkoi, paki kepe so qeli wane asu qotkoine zonomŋo wareŋungi gekoi, ea mo korop qeliŋ warekoi, pakimo ŋine onoka wane kepe iwa wane ŋei okane gemami? Ŋine onoka wane don numa iwa yaline dere tewekmami?
COL 2:21 “Yewa misuk makene,” “Yewa misuk nekene,” “Ge yewa detkanom, eŋe geŋane solaŋono misuk pora uagangep me?”
COL 2:22 Rara togon don kine kine ea korop ŋene maikenane rau, urataine atak weku maŋem eaka bori okanmaike, so ea yemo ŋei edomka rara togon don kito ebon ebon wane don so numa ea motkoi.
COL 2:23 Welekatne, rara togon don yaline, yemo iwa yale kaikene, eŋe miti donŋo ŋebu wie wet dereretze, ea qeu kesiake, pakimo solaŋoka qebinŋone gereune okan ŋonikei, ea wane ŋei natne eŋe ramami, rara togon don eamo numa so dereret maine, solaŋoka ketkele sola geu paki, so aŋelo meŋenon okanmami, ea wele midaine, ŋo rara togon don yewaŋo maine mi qesiŋ ŋoniake, ea wele midaine, so gege me wet dereret sogine ea mi qeki kesiake.
COL 3:1 Ŋine mo Anutuŋo Yesurop ma wirik ŋungi wisikae wiekoi, ea wane ŋine wetŋine motpi, weti qeli kotino yeye kine kine pamaike eao payake, ea wane urataine maikei, yewao Kristo eŋe Ŋei Waom wane metino, Anutu wane wonino metmaike.
COL 3:2 Ea wane ŋine wet dereret ŋine motpi, kine kine weti wane koboine ariake, iwa kepeo yeye kine kine pamaike, yewao misuk motpi payake.
COL 3:3 Ŋine, mo kepe wane ra more seukkoi, ŋo ŋinane gegeŋine yemo Yesurop weneŋ Anutu wano san siu siuko pamaike.
COL 3:4 Ŋinane gegeŋinane wele so kine yemo Kristo, wane eŋe didiwo wakoniake naso yewao, ŋine baŋ yaleka eŋerop weneŋ didiwo wakonikei paki, eŋane qeli ewe zonom so qelaŋan ea wane kotino bira ŋuniake!
COL 3:5 Ŋine koto ŋino kepe wane simile kine kineŋo urata ma okanmaike ea qeu siukeake, kine kine iwa yale, ŋerep yau yaup ebu ebu, masi tanik diinerop oka okan, borikine mama wane qom wieki, simile zok mage mage, sigit borikine, so wetŋo ŋei natne eŋane kine kine wane bailalaŋ qole qole, ea yemo lopio so waom isisine meŋenka okanmami.
COL 3:6 Ea wane ŋei yaline borikine kine kine me masi tanik manik ea okan more, Anutu sot osiosi okankau, turuŋene borikine ma more toma onmaike, eŋane aŋaine mi dere tewek okanmami, ŋei yaline eŋane kuteno baŋ payake.
COL 3:7 Sogine ŋine yalewaka ŋei yewa eŋerop geu, gegeŋino tanik eaŋo watke paki, masi kine kine yaline ma gekoi.
COL 3:8 Wane ukude yemo ŋine kine kine ea korop qeliŋ warekei wane ramaile, sot osi osi, wet togon, so kotoŋoka ŋaba wetke mage mage, don sigigitne me don sinoine sogino ŋine ra kima natne eda edane, ea mane misuk piŋino ŋine sakesiake.
COL 3:9 Ŋine doku tau tau isisi natne eŋerop misuk okan nagukei, onokawane ŋine kotoŋinane wet dereret sogine tanik manikŋine qotkoinerop kine mane eamo qeliŋka warekoi.
COL 3:10 Pakimo ŋine ŋei musele okangoi, ea yemo Waom oŋom ŋibukimo, ŋine ŋei musele okangoi, ea wane eŋe dereret musele natne zok manerop koso ŋibonge, paki eŋe ŋibuki ŋine ŋei musele, so eŋine tanik manik so kait toqaine ea wakon lulukkoi.
COL 3:11 Ŋene mo ŋei musele okangone, ea wane weleine, yemo ŋene Grik ŋei eŋane tego me Yuda ŋei eŋane tego mida, me ŋene solaene mo kita kitatne me mi kita kitatne, kubai ŋei me sawek ŋei, ŋene taongo ŋine me mat ŋeine, qelit qeqe me ŋei wawaine, midakaka, Kristoŋo yemo korop, kotozo qeturaŋ ŋone ge waremaike, so gege me wet dereret sogine ea esopka ŋebongi paki, korop gege muselo ŋebu biraŋon okangi paki, oŋom keuzo ge waremaike.
COL 3:12 Ŋine Anutuŋo mo mawesak ŋunge, ea wane ŋine eŋane ŋei ŋerep okane gemami, eŋe ŋinane zok manerop siminkamaike. Ea wane ŋine masi tanik kine kine iwa yale okanikei, kima natne eŋane zok manerop qom borik okanikei, so mauluk onikei. Ŋine ŋinŋine ma ket bira nagu more, ŋei bororom okan onikei, so ŋei edo matali ŋunbi, ea wane ra qom gerep misuk marat kaikei, wet momoine, eaŋo takotŋine okangi, birau kesiake.
COL 3:13 Ŋo ŋei mane keuŋino, eŋe don mane kimaineŋo kine kineine mane mo matali mangeo, eŋe umat yewa mawaluke more, kimainane sot ea qelige maniake, ŋinane sot turuŋŋine eamo suaineŋo qelige ŋibonge, ea wane ŋine yale waka kima eŋane sot turuŋene qelige ebonikei.
COL 3:14 Ŋine wet dereret ŋineŋo kimakop ŋine ŋei ŋerep natne ea ebu malip onlukkei, masi yewaŋo tanik manik natne, ea korop yuanka waremaike. Pakimo, eaŋo sua wakone togoleakeo, yemo maine wet qedugu okora okora, ea wakoniake.
COL 3:15 So eŋe ŋine yale waka sikan ŋungi, bororomgo okan nagukei, pakimo bororomgo wet maep korop gege, eaŋo wetŋine warekaki, maine geulukkei, Waom eŋe ŋidora newan ŋungane, ŋine sola bikum weku okane more, wet maep okan luluke gekei, so naso baŋem Waom wane bakom kito mawaka gekei.
COL 3:16 Kristo wane don korop riwe morianine suaine, eaŋo yemo ŋinane kotoŋino ket more payake, kito ama nagu qema nagu so matogole qetogole eamo wet dereret korop okangei, miti sogine eŋet kitokei, miti musele eŋet kitokei, so bakom eŋet kitokei, Anutu koto ŋineŋo oi bakom okankau paki eŋet kitokei.
COL 3:17 Yeye kine kine okangei me rakei, yemo korop Waom Yesu wane eŋetko ora okangei, eamo ŋine eŋe bakomine kito more Anutu Magak oi bakomine kitokei.
COL 3:18 Ŋerep, ŋine ŋaokopŋine eŋane bango ge more aŋaene tewekkei, ŋine doku tau tau magu gemamiŋo yemo yale okane gekei, masi me tanik manik yewaŋo suaineze Yesu wane kaitko mayakatne okaniake.
COL 3:19 Ŋei, ŋine ŋanowekopŋine wet maep okanongei, so don togole misuk okan onge, paki weteene mau misuk sigileake, ŋine ŋanowekopŋine eŋane simin ŋuniake.
COL 3:20 Ŋerep medep nigatne, ŋine yewamo doku tau tau magu ŋinane urata so numa ŋine togogole naso baŋem nabok magak kine kine wane ra ŋunbi, aŋaene tewekeu, Anutuŋo detki ŋinane similekayake.
COL 3:21 Nabok magak ŋine dokoŋine okanonbi, soteene osiki busu misuk lelekei, ŋine ŋerep medewekopŋine sot osi osiwo okan onbi, kotoene misuk matalikei, eŋe yale okanikeiwo, yemo eŋe urata wele mane maine mama wane mi wetkekei.
COL 3:22 Urata medep ŋine ware warekopŋine, eŋane don kine kine korop ea tewekei, ŋine don kelok okane more eŋe osop osop geu, eŋane ra more me edo ŋunikei wane ra urata maine maikei. Yale mida, ŋo ŋine weti suainane kaet ŋungi, ŋine naso baŋem dereretŋoka nasoo, numaino, mau menaŋ geakane wetkeu, paki makei.
COL 3:23 Ŋine urata kine kine natne makei korop maikei yewa ŋine kotoŋo simile dere more wet korop togogoleka mauluke maikei so Waomŋo detki menageakane wetke makei, so ŋei edo detpi menageakane midakaka.
COL 3:24 Ŋo detmami, ŋine Waomŋo baŋ turuŋine ŋiboniake, paki yemo mo oŋom ŋei ŋerep magukoune eŋane biŋek kine kine wareki pamaike ea baŋ ŋine ŋibongi makei, Kristo eŋe ŋei Waom welekatne, ŋine aŋaine teweke qelitine qe okanbi, oŋom ŋinane ware ware wele okan ŋuniake, yewao baŋ ŋibongi makei.
COL 3:25 So ŋei mane eŋe borikine mama, urata borikine mayake, ea wane turuŋine yemo eŋe baŋ lewine borikineka mainge maniake, Anutu eŋe ŋei gege mageenane rokopko wanok one okanmaike, eŋe baŋ ŋei borikine ea mi loloŋ oniake.
COL 4:1 Urata medep eŋane ware warekopeene, ŋine numa maine so bileka okanonikei, ŋine mo detmami, ŋinane ware ware Waomze suaine eŋe yale waka weti qeliwo gemaike.
COL 4:2 Ŋine meŋe meŋen wane numa togoleka matogole ma gekei, paki, ŋine meŋen kakei, naso yewao baŋ detluk kaikei, ea wane ŋine diamŋine mau paki, meŋe meŋen gorop Anutu oi bakomine kito okane gekei.
COL 4:3 Naso yewaoka Waomŋo ŋene qesiŋ ŋoniakane, weneŋ meŋen kakei, pakimo Anutuŋo ŋenane numa maine lalage ŋebongi, eŋine miti donine ra more Kristo wane don sane rawakone edanikene, don kisi eamo sogino san pake, naso iwao yemo mo wakonge, pakimo ŋei loutneŋoka, ea wane zok mi onmaike, kine ea wane ra more na mulap urumgo iwa biranangoi metmaile.
COL 4:4 Ea wane ŋine meŋenkau qesiŋ nangi eweke more, na miti ea didiwo maine ra qelaŋangale, Waom eŋe naŋane yalewa wetkemaike, na urata ea maine maikale.
COL 4:5 Ŋei qelaŋine mali malipene midaine doku tau tau magu ea wane ŋadino gemami, eŋerop gekei, naso yewao ŋine numa bile so dereret tanik manik koboboine okanikei, ŋine naso baŋem ewek luke more, eŋe Yesu Kristo wane numa me tanik manik bile ea sikan onikei.
COL 4:6 Naso baŋem ŋine don maineka raikei, ŋei don kine kine desikei wane onmaike, ea raikei, paki ŋine maine detlukeu paki, don koboboine ŋei korop mainge ebonikei.
COL 4:7 Ŋenane kima maepze Tikikus, eŋe urata ŋei mayakakatne, so eŋe Waom wane uratao qelit ŋei kimaze wekumane, oŋo urata kine kine mamaile ea wane donkisi baŋ ŋidaniake.
COL 4:8 Ea wane na eŋe talekawe ŋinano umaike, ŋene korop iwa daleo gemaine, ŋenane don tanik manikze so kineze ea wane ŋidaniake, so eŋe don ŋidane more, eŋe ŋinane wet mali malipŋine, ea korop ma togoleake.
COL 4:9 Eŋerop weneŋ birakawe uyake, yemo Onesimus, eŋe ŋenane kima maepze mayakakatne, eŋe ŋinane magu oŋine Kolosai kimaŋine, eto kine kine iwa wakonmaike, ea wane donkisi baŋ korop okanŋunikeik.
COL 4:10 Aristarkus, eŋe narop mulap urumgo weneŋ metmaite, oŋo ŋine kaiwe maine ŋibonmaike, so Mareko eŋe Barnabas wane ŋeweune, eŋe yale waka ŋine kaiwe maine ŋibonmaike, ŋine eŋane don kisiine mo ra ŋidanbe detkoi, wane ŋinano u lotkeakeo, yemo ŋine kima okane more oi bakom okankakei.
COL 4:11 Yosua, eŋetine mane Yustus, eŋe yale ŋine ka kaiwe maine ra ŋibonmaike. ŋei iwa eŋe Yuda ŋei, eŋe kareweŋoka narop Anutu qeli ewe zonominane urata mamaine, so eŋe koropŋo zok urata suaine manerop qesiŋ nangoi.
COL 4:12 Epapras ŋo kaiwe maine ra ŋibonmaike, eŋe ŋinane kimaŋine maguo ŋine, so eŋe Kristo Yesu wane qelit ŋei, eŋe naso baŋem ŋinane ra gereunerop meŋenka okanmaike, eŋe Anutu meŋenkaki, oŋo ŋibuki ŋine doku tau tau magu wele okane more gesoke togole ŋei okora okorao lalipke okorakei, paki eŋane don wane rokopko kine kine detluke Anutu wane simile yewaka mogare gekei.
COL 4:13 Na eŋane kineine maine ŋidanbe, eŋe urata togogole qesiŋŋune more ma okanmaike, ŋine so Laodikea matko ŋine doku tau tau ŋei ŋerep eŋane so Hierapolis matko ŋine eŋane weneŋ.
COL 4:14 Luka, ŋenane dokta maepze eŋane zok siminŋon mageake, eŋe so Demas ere kaiwe maine ra ŋibonmamik.
COL 4:15 Ŋene kaiwe maine ra ŋibonmaine, ea kima kopze Laodikea matko gemami so Nimpa so doku tau tau magu Nimpa ŋerep kimaze mane wane matko lewaŋ okanmami eŋe ebonikene.
COL 4:16 Ge kibi iwa dapotnom qoeki, ea wane ŋadino ge desikene, ea yaleka doku tau tau magu Laodikea matko ŋine eŋano weneŋ dapotpi, eŋe desikei. Naso weku yewaoka, na kibi mane Laodikea eŋano qe ebongole, ea weneŋ daposikei.
COL 4:17 So Akipus olasikei, ge Waom wano ŋine urata makone, ea manom qoe wareake.
COL 4:18 Nae meteneŋo kibi sisinimde iwa qemaile, Na Pauloŋo kaiwe maine ŋibonmaile! Na mulap urumgo pamaile, ea deskei! Anutu wane dan gunutŋo maine ŋinano tako rakot pa ari payake.
1TH 1:1 Paulo, Sailas, so Timoti, ŋedo ŋei ŋerep doku tau tau magu, Tesalonaika matko gemami, Anutu Magak so Waom Yesu Kristo wane ŋei ŋerep, ŋinane kibi iwa qemaine, wet menaŋ so peamŋo maine ŋinano payake.
1TH 1:2 Ŋene naso baŋem korop ŋinane Anutu bakomine kito okanmaine, so ŋinane meŋe meŋenzo eŋetŋine ŋidora meŋenka okanmaine.
1TH 1:3 Ŋene Anutuze so Magazane kaitko wetke ra wakone olat okanmaine, so yemo ŋine mali malipŋinane urataine mau paki wele maratka okanmami, wet maep ŋineŋo qebinŋungi mauluk mauluk urata togole ma okanmami, so wetŋine Waomze Yesu Kristo wano tako rakotka motpi paki tomaka gemami.
1TH 1:4 Ŋene detmaine, kimakop, Anutuŋo wet maep okanŋungi paki, eŋine biŋek okanikei wane ŋibu tebaŋunge.
1TH 1:5 Ŋedo Don Maine ŋinano ma ukone ea ŋidanŋem detpi weku wane donka mi okange, ŋo yemo zonominerop so Asu Koboboinerop weneŋ okange, so maki koto ŋino ea wane weleine wakonge, ŋene ŋinane keuo gege daleo gekone, ea ŋine mo detkamami, ŋine menanŋgei wane yale okangone.
1TH 1:6 Ŋine ŋenane masi yewa mogare okangoi, so Waom wane masi yewa weneŋ mogare okangoi, so ŋine wikile zok manerop yaleka detkoi, paki ŋine Anutu wane don dere ma nogankakoi, yemo Asu Koboboineŋo simile qe watŋungi makoi.
1TH 1:7 Ŋine yale okanbi paki Makedonia, so Akaia kepeo ŋine ŋei ŋerep mali malip korop gekoi, eŋe alakane ebone more, numaene sikan ongoi.
1TH 1:8 Waom wane miti donŋo ŋinanoŋine sua ariki paki, Makedonia so Akaia kepeoka mi lotkeke, ŋo siluŋ ŋinane mali malipŋine Anutu wano pamaike, don yewaŋo yemo, mat korop rokopkeki, ŋei ŋerep korop eŋe detwarekoi, ea wane ŋene don mane ŋedo edangenane, kop mane mi okange.
1TH 1:9 Ŋei ŋerep yewa, eŋe ŋene ŋinano sariŋem newanŋonbi paki, urata maŋem wele wakonge, ea wane donkisi ŋedan okanmami, sogine lopio ŋadekkau paki, Anutu wano takotke makatake more Anutu wele so gegeinerop eŋano ariu paki eŋane ŋei ŋerep magu wele okangoi.
1TH 1:10 Paki eŋine Gipole, qeliwo ŋine sariakane tomaka gemami, eŋine Gipole Yesu eŋe seu seuo ŋine ma wisikae kaki wieke, eŋe gemage qeliwo ŋine sariake, yewao ŋene mapok ŋoniake.
1TH 2:1 Ŋine ŋidom mo detmami, kimakop, nae ŋine qeare ŋungole yewa wele midaine mi okange.
1TH 2:2 Alakan Pilipi matko ŋengu kito okangoi, so dongo biraŋonbi, ŋene ŋado ŋinano Tesalonaika matko sarikone, ŋine ea mo detmami, ŋo ŋenane Anutuŋo yemo eŋinoŋine Don Maine sarike, yewa ŋine ŋidanikenane zonom ŋebongi, ŋene ŋaba eŋane kaet mi okangone, midakaka, ŋene sorin borin okane more ra wakone ŋidangone.
1TH 2:3 Ŋene don ŋidanmaine, yewa dere siuk kutno mida, me wet siuk, me ŋene ikopka more ŋei natne mi isi ŋunmaine, midakaka!
1TH 2:4 Ea wane turuŋine yemo ŋei naso baŋem Anutuŋo detŋongi ra okanmaine, onoka wane, eŋe ŋongi menaŋgi Don Maine iwa raikenane ra ŋebonge, ŋei edo ŋenane uratazane detpi, menageakane mida, Anutuŋo detki menageakane, oŋo ŋenane wetzane kine mo liwekka detka okanmaike.
1TH 2:5 Ŋine mo detluk waremami, ŋene ŋinano sari more donzeŋo kelok mi okan ŋungone, me donŋo wesi aboŋ wane qom riwe riwe yewa mi kawetka ŋidangone, Anutuŋo ŋenane kine detlukmaike!
1TH 2:6 Ŋene ŋei maneŋo eŋetze ŋedora mawa ŋoniake, me ŋido, me ŋei natne edo, ea wane mi rakone.
1TH 2:7 Welekatne, ŋene Kristo wane aposolo gemaine, ea wane ŋido mawa ŋonikei wane ŋene maine ra ŋunŋem rap, ŋo siluŋ ŋene ŋinerop ketkele gekone, ketkele geŋem paki, nabokŋo medewekoune kito qesiŋ ebu okanmaike, rokop yalewa okan ŋungone.
1TH 2:8 Onoka wane ŋene ŋinane simileze pakane, ŋene eweke more, ŋinerop Don Maine Anutu wanoŋine yewaka ŋidanikenane mida, ŋene gegeze ŋinane qikkaikenane weneŋ ewekkone, onoka wane ŋinane wetze zok pake ea wane!
1TH 2:9 Welekatne ŋine mo detmami, kimakop, ŋene urata togogole wikilerop makone! Ŋene wikile ŋibonŋem bauŋine wayakane raŋem paki kaiweo, so ruo me sola wane urata weneŋ gereunerop makone, yewa mama mama so Anutu wanoŋine don Maine yewa weneŋ ŋidangone.
1TH 2:10 Ŋine mo detmami, Anutu eŋe yaleka detmaike, ŋene ŋinanoken tanik manik maŋem ka more malip kakoi, yemo libeka, koboboine, so sot midaine.
1TH 2:11 Ŋine detmami, Magak maneŋo eŋine gipon borasokoune okanon okanmaike, rokop yalewaka ŋedo ŋine okanŋunŋem paki, weku weku ŋibu don girem ŋidan warekone.
1TH 2:12 Ŋene ŋidane ma togole ŋungone, ŋene wetŋine ma pesekone, so takotke gege ŋineŋo geu, Anutu kima okan kayakane qebin ŋungone, oŋo ŋidora newanŋune okanmaike, eŋinerop gekei wane, eŋine Gege Togon Mat Urumgo so qeli ewe zonom kotino.
1TH 2:13 Sogine ŋene Anutu bakomine kito okanikei wane ŋidangone, so kine mane iwa yale, ea wane ŋene yaleka naso baŋem Anutu bakomine kito okanmaine, ŋene Anutu wane don ŋinano ma sari ŋidanŋem, ŋine yewa detpi paki ma nogankakoi, yeo ŋei mane wane don yale midakaka, ŋo yemo Anutu wane don welekatne iwa pamaike, yewa ma nogan kakoi, Anutu eŋe malipka okanmami, ŋinane kotoŋino urata ma okanmaike.
1TH 2:14 Ŋine, naŋane kimakopne, ŋinano masi tanik wakonmaike, masi tanik weku yewaka Anutu wane doku tau tau magu, Yuda kepeo gemami, eŋano wakonge, ŋei ŋerep yewa eŋe Kristo Yesu wane magu, ŋine ŋinŋine matŋine wekuo ŋine, ŋei yewa edo wikile ŋibonmami, rokop weku yewaka eŋe Yuda ŋei kimakopene edom wikile ebongoi.
1TH 2:15 Eŋe Waom Yesu qeu paki propet engukoi, eso koso ŋene ŋengu esopŋon okanŋongoi, eŋe Anutu kima mi okanka okanmami, eŋe miti ŋei korop ŋabaon okanmami!
1TH 2:16 Eŋe soringeu paki kitatŋongoi, ŋene qelaŋ ŋei miti don edanŋem, eaŋo koso ebuki maine menaŋgeu rap, masi yaline ma okangoi, iwa yemo sotene naso baŋem borikine kutno ma wakoi, paki yekuat namo Anutu wane busuŋo ŋado qoe kuteno wake pamaike, eaŋo enguki mida lelekei.
1TH 2:17 Eso ŋene qeliŋ ŋungone, yemo kimakop, wet korop mi qeliŋ ŋungone, yemo solaŋoka qeliŋŋune, nasomde bamgoka biraŋune gemaine, paki wetzeŋo yemo ŋinano pamaikane, ŋene koso ŋine manerop ŋunikenane zok urata suaine makone!
1TH 2:18 Ŋene ŋinano koso zinge ukenane ŋonge, na Pauloŋo atakine atakine ukalane soringekole, ŋo Satanŋo qeliŋŋongi mi ukone, numa kitatŋonge.
1TH 2:19 Ŋado korop yemo ŋine, natne eŋane ketkele midakaka! Ŋene wetze ŋinaneka pamaike, ŋene baŋ nasoo ge ari gekene eamo ŋinaneka, yemo kine iwa yale wane, Waomze Yesu Kristo ŋado koso zinge sariki, ŋenzarek orodoŋ kaitino okorakene, yewao ŋido ŋenane oi bakom kakapa suaine tebakau sariake.
1TH 2:20 Welekakatne, ŋine ŋenane mawa mawaze so ŋenane oi bakomkopze!
1TH 3:1 Ŋene yewa koso kiroine mi ma okorakenane rokop okange, pakiso ŋene ŋenzeka Atens mesikenane rakone.
1TH 3:2 Ŋo kimaze Timoti eŋe yemo talekaŋem uke, eŋe ŋenerop Anutu wane urata maki paki Kristo wane, Don Maine yewa ra okanmaike, ŋene talekaŋem ŋinano uke, yemo matogole ŋuniakane so mali malipŋine qesiŋkaki ma togolekeiwane.
1TH 3:3 Paki, ŋinanoŋine natneŋo peleke more, mi zingekei, onoka wane wikile wakile so umat pamaike ea wane, ŋine ŋidom mo detmami, wikile wakile yaline yemo Anutu wane dereret sotakine, ŋene yalinerop okora urata maikenane detmaike.
1TH 3:4 Ŋene ŋinerop gekone, naso yewao mo alakan ŋidane rakone, ŋene wikile wakile baŋ okanŋonikei, wane ŋine mo detluk waremami, ŋidangone ea wane rokop wakon waremaike.
1TH 3:5 Na yalinane rawe paki, Timoti talekawe uke, na yewa maine mi ma okorawe rap, eso ea wane mali malipŋinane kine kayakane talekawe uke, welekatne, Liwe liwek ŋeiŋo mo liwek ŋungirap, paki kelok okan ŋunike, pakimo ŋenane urata ea, korop wele midaine okane, mida leleki rap, ea desikalane Timoti tale kawe uke.
1TH 3:6 Timotiŋo ŋinano ŋine mo zinge ŋenano sari lotkike, eso eŋe ŋinane don kisi maine yewa ma sariki paki, mali malipŋinane so wet maep ŋinane don ŋedange. Ŋine naso baŋem ŋenane detpi menaŋ okanmaike, so ŋene ŋine ŋunikenane ŋon okanmaike, rokop yalewaka ŋine ŋene ŋonikei wane ŋun okanmaike, ea wane donkisi ŋedangi detwarekone.
1TH 3:7 Eso umat kine kine so wikile wakileŋo kotozo wikile ŋebongi dere geŋem kimakop, ŋinane miti don ma gege ŋinane donŋo ma togoleŋonge, ŋinane mali malipŋineŋo ŋene ma togoleŋonge.
1TH 3:8 Onoka wane, ŋine gegeŋine Waom wano motpi paki, togole okorakeiwo, ukude ŋene gege wele gekene.
1TH 3:9 Ukude ŋene maine ŋinane raŋem paki, Anutu bakomine kitokene, ŋene eŋe bakomine kitokene, yemo onoka wane, ŋene ŋinane ra more wet menaŋ Anutuzane kaitko magemaine, ea wane.
1TH 3:10 Kaiwe so ruo, ŋene eŋe ŋenze wetze kotineŋo korop olat okanmaine, yemo detŋongi uŋunŋem paki, mali malipŋine midawe raki, koso takotke ŋibongenane.
1TH 3:11 Anutuze so Magaze oŋom, so Waomze Yesu Kristoŋo maine ŋenane numaze ma suatkeki ŋinano sarikene!
1TH 3:12 Waomŋo ŋinane wet maepŋine maine maki, ŋidomka kima kima okangei, so ŋei ŋerep korop eŋane maki manerop suakei, paki kakapa okane ŋene ŋine wet maep okanŋun okanmaine, yale okanikei.
1TH 3:13 Numa yalewa oken okangi paki, eŋe baŋ maki ŋinane mali malipŋine togoleake, so ŋine baŋ koboboine so libe qot qole okanikei, Anutuze so Magazane kaitko okorau Waomze Yesu sariake, eŋine so eŋane biŋek magukoune.
1TH 4:1 Kimakop, ŋine gege daleo geu, gegeŋine yewaŋo Anutu kima okan kayakane, ŋenano ŋine kau paki waetne makoi, numa yewa, yemo ŋine mo maine gemami, pakimo iwa yemo ŋene koso ra ŋunmaine, so qebin ŋunŋem, ŋine Waom Yesu wane eŋetko koso manerop okanikei.
1TH 4:2 Ŋene suaineze, Yesu wane eŋetko don kine kine korop ŋidangone, eamo detwaremami.
1TH 4:3 Anutu wane simileŋo yemo, ŋinane iwa yale dere ŋibon okanmaike, eŋe ŋine koto ŋine libe libe geu paki, borikine yau yaup mama bailalaŋ yewa qeliŋkalukkei wane ra okanmaike.
1TH 4:4 Ŋei bonep bonep ŋine iwa yale desikei, ŋanom weku eaŋo, koto ŋino libe libe so, ewe kito kito ea wane numao okorakene.
1TH 4:5 Bailalaŋ mane wetke more misuk, qelaŋ edo Anutu mi detkau paki okanmami, yale misuk okanikei.
1TH 4:6 Yalinao ŋei maneŋo kimaine ŋerep wane ra misuk matali kayake, me ea wane misuk isi kayake, ŋene don iwa yemo mo alakan ŋidangone, ŋene togoleka girem don ŋidane rakone, borikine yaline maikei, ŋei yewa eŋe Waomŋo baŋ turuŋine eboniake.
1TH 4:7 Anutuŋo kotoze dika gekenane mi ŋedora newanŋonge, midakaka, kotoze libe libe gekenane newanŋonge.
1TH 4:8 Ea wane ŋei mane eŋe don iwa ŋadek kayakeo, eŋe ŋei mi ŋadek kayake, eŋe Anutu, Asuine koboboine ŋibon okanmaike eŋe ea mo weneŋ ŋadek kayake.
1TH 4:9 Ŋine miti don dere mali malip korop okangoiŋo, kimakop ŋine wet maep okanonikei wane, don zok mi qe ŋibonikene, Anutu oŋom kimakop ŋine wet maep daleo okan onikei, ea wane kine mo kito ŋibonge.
1TH 4:10 So ŋine kimakopze korop Makedonia kepeo ge arimami, numa yaleoken okan wet maep okan onmami, ŋo siluŋ kimakop, ŋene koso manerop okanlukeu suayakane qebin ŋunmaine.
1TH 4:11 Ŋine wet dereret ŋine togogole motpi paki, ari sari so don ukat mi okane more mat ŋino doŋmane metlukeu paki, meteŋineŋo ŋinŋine urata mauluke maikei paki, gegeŋine maratkaikei, ŋene alakan don ŋidangone yale okangei.
1TH 4:12 Ŋine numa yaleoken okanbi, qelaŋ eŋe ŋune eweŋine kitokei paki, ŋine kine kine mane wane mi ŋaŋaekei.
1TH 4:13 Kimakop, ŋene ŋei seukkoi, eŋane don welekatne iwa ŋidanŋem detpi paki, mitiene midaineŋo wetborik okan okanmami, yale misuk okanikei.
1TH 4:14 Ŋene detlukmaine, yemo Yesu eŋe seukki paki koso wisikae wieke, wane ŋene detlukmaine, yemo ŋei Yesu malipkau paki eŋe Anutuŋo baŋ Yesurop weneŋ ebuki gege togongo arikei.
1TH 4:15 Iwa yemo Waom eŋine don ŋine ŋidanŋem detpi, wisikaune gemami ŋene Waom sariake, naso yewao ŋei alakane seukkoi, eŋe yuan one more ŋedo baŋ lewine mi alakanikene.
1TH 4:16 Yewao yemo bokawoka suaine bokaki, aŋelo suainane don wakongi, Anutu wane romon taron wakone paki, Waom eŋine baŋ qeliwo ŋine sari kesiake paki, ŋei mo sogino Kristo detlukkau paki seukoi, edo gege togon wane alakane wisikae wiekei.
1TH 4:17 Wieu, ŋene wisikaune gekeneŋo, naso yewao korop baŋ qeturage eŋerop weneŋ kezoŋ kutno wa keuo Waom marat kaikene, paki ŋene baŋ Waom gorop banine tako rakot ge arikene.
1TH 4:18 Ea wane ŋine don iwaŋo wetŋine ma peseŋungi wet maep okan nagu gekei.
1TH 5:1 O, kimakop, iwa yemo kaiwe ma nasoo, masi kine kine iwa wakoniake, ŋine mi ŋaŋaemami, wanemo mi qe ŋibonikene.
1TH 5:2 Ŋine ŋidom kine mo detlukmami, Waom sariakane Naso yemo kobu mama ŋei maneŋo goigo sanka sari okanmaike, yalewa sariake.
1TH 5:3 Ŋei ŋerep qelaŋ eŋe raikei, “Kine kine korop yemo qamen sororokmaike, so maine,” paki, eaka kine kine kaetneropŋo baŋ engu matali oniake! Eŋe baŋ mi kakakka arikei, eamo baŋ ŋerep mane medep mayakane gae poradaŋ so maki qisemaike, yale okanoniake.
1TH 5:4 Ŋo ŋine, kimakop, yemo panaman koto mi gemami, Wane Waom wane Naso yewaŋo poradaŋ so, ŋibuki kobu mama ŋei yale mi qisekei.
1TH 5:5 Ŋine ŋei ŋerep korop yemo qelaŋan wane biŋek, ŋine kaiwe wane biŋek, ŋene ruo goiŋ wane biŋek midakaka, me panaman wane biŋek midakaka.
1TH 5:6 Eso ea wane ŋene ŋei natne eŋe kulu pau qesiŋone more ŋene kulu seu seune misuk paikene, ŋene wet wisika diamze maŋem paki kotozane sawe gekene.
1TH 5:7 Goiŋ keremaike, naso yewao ŋei ŋerep eŋe kulu pa okanmami; goiŋ keremaike, naso yewaoka ŋei ŋerep eŋe doku togole neu paki wet siuk ma wakone okanmami.
1TH 5:8 Ŋo ŋene kaiwe wane biŋek okangoneŋo, yemo kotozane sawe gekene. Ge more mali malip so wet maepŋo sukukuze okangi, biraŋem ket kawet ŋoniake, paki wetzeŋo mena menaŋ wane dere tebaka gege yewaŋo marokze okangi biraŋem ket qorot ŋoniake.
1TH 5:9 Anutuŋo eŋine wet gerepinane wikile marat kaikenane mida, yemo Yesu Kristo wane raki paki, mena menaŋ wane welaine okangenane ŋebuke,
1TH 5:10 oŋo ŋenane ra seukkane ŋene eŋerop weneŋ wekuoka gekene, wisikaune gemaineo, me seu seu marat kaikeneo eŋe sariake naso yewao qeturaŋ ŋoniake.
1TH 5:11 Ea wane ŋine iwa okane gemami, yale okanbi paki auye matogole qetogole okanikei, so kito qe qesiŋ okan nagu gekei.
1TH 5:12 Ŋene ŋine qebin ŋunmaine kimakopze, yemo ŋinane keu ŋino wikile urata mamami, eŋe mauluke eweene kitou paki aŋaene tewekkei, ŋeiwa Waomŋo alakane ŋibonikei so sikan ŋunikei wane ma wakon onge ea qesiŋonkei.
1TH 5:13 Eŋane detpi zok manerop wayake, so wetmaep okan onikei, onoka wane eŋe urata ŋinano mamami, ea wane, ŋinŋine keuŋino yemo peamka paki gekei.
1TH 5:14 Ŋene togoleka qebinŋunmaine, kimakopze, Ŋine ŋei taboŋ bau wawa gemami, eŋe don girem edanikei, ŋei kaet gege kito qesiŋ okanonikei, ŋine ŋei korop eŋe bororom okanonikei.
1TH 5:15 Ŋine ŋinano ŋine kau ŋei maneŋo borikinane turuŋ mako makok misuk okaniake, ŋo ŋine naso baŋem yemo wetŋine weku motpi paki, ŋine ŋidomka mauluk nagu gekei, so ŋei natne korop okanonikei.
1TH 5:16 Wet menaŋ kutno naso baŋem ge arikei.
1TH 5:17 Meŋe meŋen gorop naso baŋem gekei.
1TH 5:18 Kine kine korop yewa wane bakom kito kito okane gekei, iwa yemo Anutuŋo ŋido gegeŋine Kristo Yesu wano paki, yale okane gekei wane ra ŋune okanmaike.
1TH 5:19 Naso Asu Koboboineŋo kine kine mane maikei wane ma wisikae ŋungi, ŋine leŋka more misuk qewoloŋgei.
1TH 5:20 Anutu wane Asu wane pidon ŋidanbi misuk dere ŋadek kaikei.
1TH 5:21 Kine kine korop dere qe wazae warekei, maine yewamo magekei.
1TH 5:22 Eso borikine kine kine yemo ŋadekkaikei.
1TH 5:23 Anutu peam ŋebo ŋebon wane kine welaine, oŋom ŋinane wisika gegeŋine maki eŋino ariki sauke mauluk okan ŋungi korop kuneneŋ maine okan warekei, paki warekaki wet dereret so sola korop sot midaine mayakatneka ge mageŋem, Waomze Yesu Kristo koso zinge sari lotkeake.
1TH 5:24 Eŋe oŋom ŋidora newan ŋunmaikeŋo baŋ yewa okanŋoniake.
1TH 5:25 Kimakop ŋenane yaleka meŋenkaikei.
1TH 5:26 Kimakopze korop eŋe mete au au okan warekei.
1TH 5:27 Na ŋine ra qebin okanŋunmaile, Waomzane eŋetko, wane ŋine kibi iwa kimakopze doku tau tau magu ŋei ŋerep korop dapore edanbi desikei.
1TH 5:28 Waomze Yesu Kristo wane mena menaŋŋo ŋinano pa ari payake.
2TH 1:1 Paulo, Sailas so Timoti ŋedo ŋei ŋerep doku tau tau magu, Tesalonaika matko gemami, Anutu Magak so Waom Yesu Kristo wane ŋei ŋerep, ŋinane kibi iwa qemaine.
2TH 1:2 Anutu Magak so Yesu Kristoŋo maine wet menaŋ so peam ŋiboniake.
2TH 1:3 Kimakop, naso baŋem ŋene ŋinane raŋem paki Anutu bakomine kito okanmaine. Ŋene iwa okanmaine, yemo mayakatne, onokawane ŋinane mali malipŋineŋo zok manerop suamaike, so wet maep ŋine bonep bonep yewaŋo doku tau tau magu okan nagukei, yewa mo zok kakapa suaine okanmaike.
2TH 1:4 Kine ea wane, ŋene ŋedom Anutu wane doku tau tau magu gemami, eŋane keueno ŋene ŋinane don kisi ra mawa ŋune okanmaine, ŋene ra edane mawaŋune okanmaine, yemo ŋaba edo masi worik okanŋunbi, ŋine wikile so wetborik korop geu paki, mali malipŋine mi qorodoŋgi soringeu paki, togogole malipke okoramami paki, umat so wikile kine kine korop teweke okoramami, ea wane.
2TH 1:5 Iwa yemo Anutu wane wano wanok koboine, onoka wane kine korop iwa yalinane, ŋine baŋ gege togon Mat Uruminane kotino wake waket wane rokop maratkaikei wane ŋine wikile kutno gemami.
2TH 1:6 Anutuŋo detki koboine pamaike, ea wane rokop baŋ okanŋoniake, ŋine wikile ŋibonmami, ŋei yewa eŋe wikile eboniake.
2TH 1:7 Ŋo wikile detmami, ŋine yemo magunut ŋungi paki, ŋene yaleka okan ŋoniake, eŋe iwa baŋ okaniake yemo Waom Yesu eŋine lotkeake, naso yewao aŋelo magukoune zonominerop loutne eŋerop qeliwo ŋine sari okanŋoniake.
2TH 1:8 Gerep bolamgorop sariki paki Anutu mi detka okanmami, ŋei yewa so Waomze Yesu Kristo wane Don Maine yewa dere ŋadek okanmami ŋei yaline korop engu matalioniake.
2TH 1:9 Ŋei yewa eŋe turuŋine bori wori wane wikile togogole maratkau Waom kaitino ŋine so zonomine togogolane saraino, ŋine ebu mapok one biraongi arikei.
2TH 1:10 Eŋe sariake, Kaiwe Naso yewao yemo, ŋei ŋerep magukoune korop eŋano ŋine qeli ewe zonom mayakane, so mali malipkorop eŋanoŋine bakom mawa mawa mayakane, ŋine yaleka weneŋ eŋane keuo okorakei, onokawane ŋene don ŋidangone, yewa ŋine dere malipkakoi, ea wane.
2TH 1:11 Kine iwa yale wane, ŋene naso baŋem ŋinane meŋenka okanmaine, ŋene Anutuze olatmaine, yemo ŋine gege gekeiwane raki paki, ŋidora newanŋunge, ea wane rokopko gekei wane, olat okanmaine, wane eŋe eŋine zonomŋo maine qesiŋŋungi, kine kine maine korop okangei wane wetkemami, yewa okanwarekei, paki mali malipŋinane urata wele maratka warekei.
2TH 1:12 Numa yaleoken okanbi, Waomze Yesu wane eŋetineŋo ŋine ŋibu wieake, ŋo ŋido eŋane eŋetine ma wiekei, iwa yemo Anutuze so Waomze Yesu Kristo qomine rarainane yale okan ŋuniake, ea ŋene ŋinane meŋenka okanmaine.
2TH 2:1 Kimakop, Waomze Yesu lotke lotkeinane so ŋenze eŋerop weneŋ maratnagu gege wane don iwa yale ŋidanmaile,
2TH 2:2 isi ŋei natne eŋe rakoi, Waom sariakane nasoine mo lotke more yuanŋunge, yale ra ŋidanbi ŋine ikopka wetŋineŋo misuk dere siukkei, me mi qisekei. Ŋinano ŋino ŋei natneŋo Asu wano more raikei, me ŋenane aŋao more ŋidanikei, me raikei edo kibiwo qe ŋebongoi, yale ŋidanikei.
2TH 2:3 Don kine kine yale, me yale ra isiŋunbi misuk desikei, Waom wane Naso ikopka mi bomileake, alakane miti Matali Qetali Mama Ŋei yewa wakone pakimo, Borikine Mama Ŋei eŋe gerep sorao wane biŋek, ketki zeakane didiwo wakoniake.
2TH 2:4 Eŋe baŋ ŋei eŋe yeye kine kine korop ea wane ra meŋenka okanmami, so ŋei eŋe yeye kine kine mayakatne ra okanmami, yewa ŋabaka wareake. Eŋe baŋ eŋine eŋetine mawa naguki paki, natne korop ebu ket biraoniake, paki Anutu wane Bakom Urumgo ari waketki paki pese mere eŋinane “na Anutu” rayake.
2TH 2:5 Na ŋinerop gekole, yewao iwa wane mo korop ŋidan warekole, ŋine ea mi detmami me?
2TH 2:6 Ŋo iwa yemo wakonbe rakimo, kine kine maneŋo leŋkamaike, ea ŋine mo detkamami, nasoine pamaike, yewao yemo Borikine Mama Ŋei, yewa eŋe baŋ didiwo wakoniake.
2TH 2:7 Borikine eŋe urata mo sanka ma okanmaike, ŋo tanik daleo wakoniake, eamo ikop mi wakoniake. Eŋe paki ŋei mane maŋo mainkaki zinge okanmaike, ea maki masikaniake.
2TH 2:8 Pakimo Borikine Mama eŋe baŋ didiwo wakongimo, Waom Yesu wane Asuineŋo aŋaino ŋine baŋ saketki paki qeake, paki didiwo sari lotkeakane qeli ewe zonomineŋo qe kito pelekki siukeake.
2TH 2:9 Borikine Mama Ŋei yewa, eŋe baŋ Satan wane zonom yewarop sariake, paki masi kine kine togole mayake, so tanik kine kine isisine so qotkoine kuneŋine mayake.
2TH 2:10 So ŋei midakei wane biŋek gemami, eŋe borikine maikei wane, wet masiuk okanoniake, eŋe midakei yemo onoka wane mida, eŋe don wele dere mena menaŋ yewa ŋadekka okanmami, ea wane midakei.
2TH 2:11 Kine iwa yalinane, Anutuŋo liwe liwek wane zonom suaine talekaki ket more, ŋei eŋane keueno urata maki, eŋe isi don wele midaine yewa dere malipkaikei.
2TH 2:12 Ea wane weleine yemo ŋei korop don wele dere mi malipka okanmami, ŋo eŋe siluŋ borikine simile det okanmami, ŋo eŋe siluŋ borikinane simile det okanmami, eŋe turuŋine wikile maratkaikei.
2TH 2:13 Kimakop, ŋine Waomŋo wet maep okanŋun okanmaike, ŋene ea wane ŋinane Anutu naso baŋem bakomine kito okanmaine, Anutuŋo mokaka koso ŋibuyakane ma wakon ŋunge, yemo Asu wane zonomŋo ŋibuki Anutu wane ŋei ŋerep magu libe libe okangoi, so mali malipŋineŋo don wele dere malip kakoi, yale okangoi wane, Anutuŋo koso ŋibuke.
2TH 2:14 Ŋene don maine ŋidangone yewao, Anutuŋo ŋidora newan ŋunge, eŋe newan ŋunge, yemo ŋine Waomze Yesu Kristo wane qeli ewe zonom yewa welaine okane ma gekeiwane.
2TH 2:15 Eso ea wane kimakop, ŋine togogole okorau paki, don wele kito ŋibongone, aŋaŋo ŋidangone, me kibiwo qe ŋibongone, yewa malilipka okorakei.
2TH 2:16 Waomze Yesu Kristo oŋom, so Anutu Magazeŋo wetmaep okan ŋonge, so eŋine wetne mayakakatnane wetpese papatogon yewa, ŋenane biŋek rake, ea toma kakenane ra ŋebonge.
2TH 2:17 Oŋo maine ŋinane kotoŋine maki qaeake, so ma togoleŋungi togole more urata maineka maikei, so don mayakatneka raikei.
2TH 3:1 Kimakop, ŋenane rau paki meŋenkau, Waom wane donŋo tako rakotka sua ariki qeli ewe zonomine ŋinane keu ŋino wakonge, yalewaka wakone ariake.
2TH 3:2 Eso koso yaleka meŋenkau, Anutuŋo ŋei borikine mama so tanik manikene qotkoine eŋane meteo ŋine makokŋoniake. Ŋei koropŋo Anutu wane don dere malipka mi okan okanmami.
2TH 3:3 Ŋo Waom yemo raki togole togole, ea wane eŋe baŋ ma togoleŋuniake so wareŋungi, Ŋei Borikine Welaineŋo mi ŋibu teba ŋuniake.
2TH 3:4 So Waomŋo ŋinane raki paki wet pesek ŋebonmaike, ŋene detlukmaine yemo ŋene don ŋidanmaine, yewa ŋine dere ma okanmami, wane ŋene koso don ŋidanŋem ŋine baŋ dere takotke ma okane gekei.
2TH 3:5 Waomŋo maine kotoŋine iwenkaki, Anutu wane wet maep yewa qeirop dere ketpi paki, Kristoŋo togogole okora umat teweke ŋebonge, yewa detluk kaikei.
2TH 3:6 Kimakop, Waomze Yesu Kristo wane eŋetko ŋene togoleka ŋidanŋem detpi, kimakopze doku tau tau magu natneŋo taboŋ qewoloŋ ge okanmami, eŋe ŋedo don kito edangone, yewa mi teweke mogare ge okanmami, ŋei yaline eŋe korop kakakŋone arikei.
2TH 3:7 Ŋine ŋidom kine mo detlukware mami, wane ŋene okangone ea wane rokopka ŋine okanikei, ŋene ŋinerop geŋem paki, taboŋ qewoloŋ mi gekone.
2TH 3:8 Ŋene ŋei mane wano ŋine sola qesiŋ mane lewine midaine mi omakakone, midakaka, oma kaikenane turuŋine yemo ŋene urata makone, so wikile detkone, kaiwe so ruo urata togogole makone paki, natne ŋine wikile urata mi ŋibonikenane, yale okangone.
2TH 3:9 Ŋene iwa okangone yemo, ŋene Aposolo ŋetne wesi aboŋ wane qesiŋ ŋonikenane raŋunŋem rap, ŋo ŋene ŋinano ŋine sola qesiŋ mane mi raŋunŋem ŋebongei yem midaka, ŋene iwa okangone, yemo ŋine ŋene okangone, yewa kau paki mogare, yalewaka okane gekeiwane numa sikan ŋungone.
2TH 3:10 Ŋene ŋinerop ge more, iwayale ŋidangone, “Ŋei mane urata mayakane bauine wakiso, ŋine ŋara misuk manbi neake!”
2TH 3:11 Ŋene don iwa ramaine yemo onokawane, ŋene detŋem, ŋei natne eŋe ŋinane keu ŋino taboŋ qewoloŋ geokanmami, eŋe urata mane mi mama yaup ŋei natne eŋane uratao dongoka welaineŋo qole qole don sawaŋ rau paki, qeweloŋ geokanmami.
2TH 3:12 Ŋene Waom Yesu Kristo wane Pidon wane ŋei yewa togoleka edane more, girem don iwa yale edanŋem detlukkei, eŋe pese ketluke mere urata mau wele wakongi, enŋeno ŋine ma nekei.
2TH 3:13 Ŋo kimakop, ŋine yemo siluŋ masi tanik maine okanikei wane, bauŋine misuk wayake.
2TH 3:14 Yewao ŋei maneŋo don korop kibiwo qe ŋibonmaine, iwa baŋ dere mi tewekeake, eŋe yale okangiso, ŋine kineine detkau paki, kine kine mane misuk okanka more qeliŋkau, eŋineka geake. Paki kineine dere baŋ gamukaki, wetine maingeake.
2TH 3:15 Ŋo ŋine ŋaba yale misuk okankaikei, ea wane turuŋine yemo kima ma more, girem don olasikei.
2TH 3:16 Waom eŋine, yemo ŋenane peam wane kine, oŋo naso baŋem peam maine ma wakone ŋiboniake paki, ŋinano rokopke ware payake, Waomŋo ŋinerop korop ge wareake.
2TH 3:17 Na Paulo, nae meteneŋo kibi piwitne iwa qe more, kaiwe maine ramaile. Kibi qe okanmaile, korop ea wane mete kibine iwa yale mot okanmaile.
2TH 3:18 Waomze Yesu Kristo wane mosopŋo ŋinano korop papa togon pawareake.
1TI 1:1 Na Paulo, kibi iwa qemaile, Anutu so Yesu Kristoŋo na aposolo wane uratao bira nangoik, Yesu wane pi don wane gemaile, Anutuŋo ŋene mapit ŋonge, so naso Yesu Kristo kine kine korop maulukeake, ea wane tomaka gemaine.
1TI 1:2 Na Timoti, naŋane kibi ge iwa qe ginmaile, ge naŋane giponne koboine, mali malipse weku, maine Anutu Magak so Yesu Kristo, Waomze eto mosopgane more sot turuŋone nigetosiake, paki peam gingeik.
1TI 1:3 Na Makedonia kepeo arikalane, okane more golatkole yale okangene, so Epeso matko takotke ge natneŋo isi don kito ebon okanmami, yewa rawetonnom qeliŋgei.
1TI 1:4 Eŋe nemu kisi rau paki, ŋei ataŋine ataŋine ge sakoi, eŋane kine rau ket sa okangi ra kito qokinerop wakon okanmaike, yale okanbi, Anutu wane wet dereretine mi qesiŋkamaike, ŋene mali malipzeŋoka Anutu wane wet dereretne detlukkamaine.
1TI 1:5 Don wele rara, yemo iwa yale wakongi menageake, wet qelaŋan, wet koboboine so wet mali malip korop ge more wet maep maratkakene.
1TI 1:6 Ŋei natne eŋe numa iwa qeyau more don sinoine wele midaine ma wakone magemami.
1TI 1:7 So eŋe enŋenane Anutu wane ra togon don wane kito ebo ebon okangei wane ra okanmami, eŋe sorin borin okan okanmami, ŋo eŋe siluŋ enŋene donene yewa mi detokanmami, yale okane more don yau yaup ra okanmami.
1TI 1:8 Ŋene ra togon don wane iwa yale det okanmaine, ea don maine, so kineine detluke more magekene.
1TI 1:9 Kine iwa yale desikene, rara togon don yewa eŋe ŋei maine sot midaine eŋane biŋek mi okanmaike, eamo ŋei iwa yaline eŋane biŋek okanmaike, eŋe rara togon don qe barakmami, eŋe aŋa biramami, eŋe Anutu ewine mi kito okanmami, eŋe sot korop, eŋane masi borikine, eaŋo Anutu wane masi so don koboboine ea qe barakmami, eŋe nabok magak enguwi seukmami, eŋe ŋei ŋerep enguwi seukmami.
1TI 1:10 Bailalaŋ ŋei ŋerep eŋe ŋei ŋerep yau yaup marat nagumami, ŋeiŋo ŋei edomka marat nagumami, eŋe wesi maikei wane ŋei ŋerep kobu ebumami, isi ŋei, eŋe Waom wane eŋetko ra more isisiwo ra togolemami, so eŋe borikine natne, ŋenane kito ebo ebon don koboine ŋabaka okanmami, rara togon don iwa yemo kine kine yalinane ra wakon ra wakone.
1TI 1:11 Don wele ea yemo, miti don yale, noŋo ra qelaŋanikalane ra more Anutuŋo ra ninge, biŋek don iwaŋo ŋedanmaike, yemo Anutu eŋe qeli ewe zonom so mosopinerop.
1TI 1:12 Waomze Yesu Kristo eŋe zonom nine more matogole nange, ea wane bakomine kito okanmaile, oŋo detnangi menaŋgi, eŋane urata makalane ra ninge.
1TI 1:13 Na qei bano eŋetine ra matali okan ka more ŋeikoune engu kito okane more wawaine okan kakole, onoka wane na mi malip kakole, kineine ŋaŋaewe paki, yale okan kakole, ŋo Anutuŋo yemo naŋane qomine boriki siluŋ turuŋne qeliŋge.
1TI 1:14 Paki, Waom eŋe manerop mosopnane more Yesu Kristo eŋane simile zok pa mangane ra more, eŋane mali malipine weneŋ qe watke ninge.
1TI 1:15 Yesu Kristo eŋe borikine mama korop ma menaŋ ŋoniakane, kepeo ketke, don iwa welekakatne, ŋei ŋerep koropŋo dere more malipka warekene, so qom borik desikene, noŋo sot okangole paki, borikinane biŋek suaine okane gekole.
1TI 1:16 Ŋo Yesu Kristo oŋo yemo ŋei ŋerep koropŋo iwa yale detluk kaikei wane, eŋe ŋei borikine me sot turuŋenerop bororom okanon mageake, yalewa wane, eŋe alakan naŋane qom borik detki paki, makoboe biranange, yemo ŋei ŋerep koropŋo maine naŋano masi make, ea ka more korop eŋe malip kaikei, so wisika gege mau paki, naso baŋem naso baŋem ge ari gekei.
1TI 1:17 Ŋei ŋerep eŋe maine naso baŋem Anutu wane ewine kito more oi bakom mawa mawa okanka ge arikei, eŋe naso baŋem naso baŋem gege togon ge ariake, dezeŋo mi kakaine, eŋe Anutu koboine weku, weleka!
1TI 1:18 Medepne Timoti, alakan geŋane rara togon, don doku tau tau ŋei ŋerep eŋane propet edo wakongoi, ea wane rokopko don togon ra gingoi, iwa yale ra more ginmaile, ge don yewaŋo tebe ŋoroŋŋone okangi, kawali togole qekene.
1TI 1:19 Paki ge mali malipŋone so wetŋone qelaŋanerop koboineka warekanom pakep, ŋei natne eŋe wet qelaŋanerop koboine gege ŋadekkakoi, wane mali malipene qororoŋgi qeyaukoi.
1TI 1:20 Eŋano ŋine mane Himenaeus mane Alekzander, ŋei iwa ere na Satan wane meteo biraotkole, Satanŋo wikile epongi, geuk paki ere wetetne zingeki, ere koso Anutu wane ewe ma baik mi okankaikeik.
1TI 2:1 Na alakan don mane doku tau tau magu edane qebin ongole, ŋine doku tau tau magu edanbi, eŋe Anutu meŋenka dage olatpi, oŋo ŋei ŋerep korop qesiŋ oniake. Ŋine Anutuŋo ŋei ŋerep qesiŋ oniakane meŋenkau, so Anutu wano ebeŋine bonepkekei.
1TI 2:2 Ŋine ŋei ŋerep korop eŋane ra more Anutu meŋen kaikei, kepe ŋei ware ware so ŋetneekopene eŋane weneŋ meŋenkau Anutuŋo qesiŋoniake, pakiso ware ŋonbi peamgo bolomine so pitikatne geuluke more Anutu wane tanik manik koboine yewa mogasikene.
1TI 2:3 Anutuŋo ŋene korop ma menaŋ onge, ea wane meŋe meŋen yalineŋo Anutu zane kaitko wekumane okanmaikane detki menageake.
1TI 2:4 Oŋo ŋei ŋerep korop menage more, don welekatnane weleine dere wetke okangei wane ra okanmaike.
1TI 2:5 Anutu weku ge ŋebonmaike, so Yesu Kristo oŋomka Anutu so ŋei keuzo qeturaŋŋone gemaike, eŋe ŋei okange, ŋo ge ŋebonmaike.
1TI 2:6 Eŋe gegeine qaisikka more, ŋei ŋerep korop ŋenane turuŋze make, ea wane don kisiineŋo didiwo sua ariakane, Anutuŋo nasoine motke, yewao eŋe ŋenane wetine suaine paki menaŋgenane rake, ea wane weleine sikan ŋonmaike.
1TI 2:7 Pakimo eawane donkisi edanikalane, Anutuŋo na eŋane tungo biranange, don kisi yewa don wele, na ŋei qelaŋ eŋe don wele ea wane kine malip kaikei wane ra qelaŋane kito ebonmaile, na mi isimaile, na welekatne ramaile.
1TI 2:8 Na matko matko ŋei meŋen kaikei wane ramaile, ŋei yewa sotene mi osiake, Anutuŋo meŋen meŋenene desiakane eŋe malipkau, yale okane more meteene libeka paki Anutu wano bira more meŋenkakei.
1TI 2:9 So ŋerep eŋane ramaile, eŋe takotene mayakatne bira more ketkele geu, yewaŋo kibi maepene okaniake, eŋe wawaine misuk okane more lewetene kibi makei, me solaeno kikum kibine kine kine me gol, me takot lewine wawaineŋo qoli qoline yewaŋo aukei.
1TI 2:10 Midakaka, ŋerep eŋe Anutu wane medep gekei wane dere more eŋe urata kine kine mayakatne yewa makei.
1TI 2:11 Ŋerep eŋe ketkele mepene qoiqoine gekei, paki ketene more so dereret urata makei.
1TI 2:12 Na ŋerep mane detonbe, kito ebo ebon urata mama me ŋei yuanone gege ea wane mi detonmaile, eŋe yaup ketkele gekei.
1TI 2:13 Adam eŋe alakan mawakonkake, ŋo Ewa yemo ŋado ma wakonkake.
1TI 2:14 Satanŋo sari Ewa liwek kaki, Anutu wane aŋaine birake, ŋo Satan eŋe Adam mi liwek kake, eŋe siluŋ aŋaine birake.
1TI 2:15 Ŋo siluŋ ŋerep eŋe medep ebu ebu wane menageake, mali malip so wet maep korop okane more wet koboboine gege ŋerep yaline eŋe Anutuŋo maine ebuyake.
1TI 3:1 Mane eŋe miti wane ŋetne mama geakane rayake, eŋe urata lewine suainane similekamaike yale raikene, don iwa welekatne.
1TI 3:2 Pakiso, miti wane ŋetne mama eŋe sot midaine koboboine ŋanomine weku eŋeropka geake, so kotinane sawe geake, okangi bori worine midaine mayakatne geake, ŋei kuneŋine mat maneo ŋine sariu kima ebuyake, so kito ebo ebon urata mauluke mayake,
1TI 3:3 eŋe doku togole ne qelaŋ qe gege mane misuk nekei, eŋe sot osi osirop mida, wet pesek so peamine geake, eŋe wesi aboŋ wane bailalaŋ misuk okaniake.
1TI 3:4 Eŋe eŋine sotawekoune me ŋerep medepine mauluke wareoniake, so eŋe raki gipon borasokoune ewine kito more aŋaine tewekkei.
1TI 3:5 Mane eŋe eŋine sotawekoune so ŋerep medepine mauluke mi ware oniakeŋo Anutu wane doku tau tau magu daleo magak okan oniake?
1TI 3:6 So doku musele tau taune ŋei mane eŋe miti wane ŋetne mama misuk geake, sogino Satanŋo Anutu wawaine okan kaki, osopkaki ketke, wane ŋei yaline eŋe wawaine okangi, Anutuŋo yalewaka osopkaki kesiake.
1TI 3:7 Ŋei mane eŋe eŋetine koboboine ŋei ŋerep doku tau tau maguo mi takotkeki, eŋano payakeŋo ŋetne mamaine geake paki, eŋe qaisikkau Satan wane subaŋo mi kitoyake.
1TI 3:8 Doku tautau eŋane qesi qesiŋ ŋei, eŋe yalewaka wetene koboboine, wet me belakam etkeka misuk gekei, me doku togole ne qelaŋ qe gege ea mane misuk nekei, me ŋei natne eŋane wesi aboŋ wane bailalaŋ misuk okanikei.
1TI 3:9 Eŋe wetene koboboine qelaŋanerop paki, Anutu wane mali malip don sogine sanka pake, so wele mo sikan ŋonge, yewa malip kakei.
1TI 3:10 Ŋine mikepka urataenane liwek ongei, liwekone onbi urata maineka makeiwo, yemo eŋe maine doku tau tau magu eŋane urata ŋei okane gekei.
1TI 3:11 So ŋanowekopene eŋe yalewaka wetene weku paki, yeye kine kine wet maepko okangei, don ŋade ŋade misuk rakei, sawe ge more koboboine gekei.
1TI 3:12 Doku tau tau magu eŋane qesi qesiŋ ŋei, eŋe ŋanomine weku eŋerop wet peseko ge more, ŋanom dokoine ma suluke wareongi, aŋa tewe tewek korop gekei.
1TI 3:13 Ŋeiwa doku tau tau magu eŋane qesi qesiŋ ŋei ge more, urata mauluke ma okanmami, eŋe eŋetene weku mane wakonge, eŋe maine eweke more mali malipene Yesu Kristo wano ra qelaŋangei.
1TI 3:14 Na mo welekatne geŋano ikopka umore ganikalane okane more, kibi iwa qe ginmaile.
1TI 3:15 Na esatka mi u lotkekaleo, yemo ge kibi yewaŋo Anutu wane mat urumgo koboboine gege wane golasiake, Anutu gege togon wane mat urum yemo ŋei ŋerep magukoune, eŋe bosiŋ togogole ŋo mat umatne teweke okoramaike, yalewa Anutu wane don wele teweke okorakei.
1TI 3:16 Anutu wane don sanka pake, ea ra qelaŋan okanmaine, yewamo oŋa qae qaeinerop, ŋei maneŋo don yewa maine mi bisopkeake, eŋe ŋei yale didiwo wakonge, Asuŋo kineine ma wakonge yewamo koboine, so Aŋelo edo kakoi, don kisiineŋo ŋei ŋerep korop eŋano arike, kepe baŋem ŋei ŋerep eŋe detluk kakoi, Anutuŋo eŋine qelaŋan koto qeliwo mawake.
1TI 4:1 Asuŋo alakan iwa yale ra wakone ra okan maike, baŋ ŋado ŋei natne eŋe mali malipene qeligeu paki, asu isisine eŋane dongo makatake more, aŋelo isisine eŋane aŋaine teweke qelitene qe gekei.
1TI 4:2 Isi ŋei eŋe kotoene di kiti kitine yalinane, masi tanik isisine mau paki, isi don yewa ma wakon okanmami, ŋo wetene yemo seu seune, gerepŋo zeki ososot kemaike yale paki, eŋe borikine yewa maine mi desikei, me duma koboine mi mogasikei.
1TI 4:3 Paki ŋei isione raikei, ŋerep mi ma more yaup qaluwit gekene, so ŋei natneŋo Yuda wane ra rokop don togon mogare ge more rau, ŋara yau yaup misuk nekei, ŋine yaup saweka gekei, ŋo ŋara korop yemo Anutuŋo nekenane, ma wakon warekane mali malip korop ŋene kineine yale dere more, Anutu bakomine kito more ma ne okangene.
1TI 4:4 Anutuŋo kine kine korop ma wakonge, yemo mayakatneka, ea wane meŋe meŋenŋo bakomine kito more ma ne okan okanmaine, yewa mi qaisik kaikene.
1TI 4:5 Onoka wane, Anutu wane don so meŋe meŋenŋo qesiŋkaki, kine kine yewa koboboine okangi, Anutu eŋe detki menaŋ okanmaike.
1TI 4:6 Ge don ea ŋei ŋerep natne doku tau tau magu eŋane wet dereret qe wisikae more edangeneo, ge Kristo Yesu wane qelit ŋei mayakatne aŋa tewe tewek korop gekene, paki Anutu wane don wane kine wele yewaŋo mali malip ŋonane lopeŋine qesiŋ okangi gekene,
1TI 4:7 paki sele ŋerep edo donkisi yauwine ra okanmami, don kisi sinoine yaline eamo ŋadek kaikene, ge Anutu wane tanik manik, ea wane kine detluk kaikene, kotoŋonane ewe ewek wakoniakane oŋaine teweke gesokkene.
1TI 4:8 Sola ewe ewek wane liwekke gege, eaŋo zok wele wawaine mi okanmaike, ŋo koto ma ewekka more, oŋaine geso gesok ea wane weleine yemo iwa kepeo so baŋ gemage, qeliwo weneŋ wakoniake.
1TI 4:9 Iwamo don welekatne ŋei ŋerep koropŋo dere more malip kaikene.
1TI 4:10 Anutuŋo ŋei ŋerep korop koso ebu okanmaike, so ŋei ŋerep wetŋo Anutu malipka okanmaine, ŋene mainŋone okanmaike, ŋene Anutu gegeinerop eŋe wetzeŋo malipka more, ŋebuyakane toma kamaine, kine yalinane ŋene urata suaine mamaine.
1TI 4:11 Don ramaile, korop iwa ŋei ŋerep korop kito edannom, dere more tewekkei.
1TI 4:12 Ge ŋei qaluwit gemainane, ŋei ŋerep eŋe geŋane detpi ketkele misuk okaniake, ge wet maep korop, so mali malip korop, so wet qelaŋan gorop, ge more, doku tau tau magu donŋone so gegeŋoneŋo alakane ebonikene.
1TI 4:13 Ge naŋane tomanane genom paki, Anutu wane don wele didiwo yewa ŋei ŋerep dapore kito ebongene, so edane mauluk okane genom, na sari lotkekale.
1TI 4:14 Miti wane ŋetne so doku tau tau magu edo propet eŋane don teweke more, meteene leweŋono more mosop gangoi, mosop yewa wane weleine siuke giniakane, mauluke ware kanom payake.
1TI 4:15 Ge ea wane dere mezet okannom paki, urataine togole ma more mauluke manom, ea wane weleine wakone sua ariki, ŋei ŋerep korop eŋe kau menageake.
1TI 4:16 Geŋonane diamŋone maikene, so ŋei ŋerep kito ebo ebon ŋonane diamine weneŋ maikene, ge diam tako rakot yale ma gekene, onoka wane, ge yale okangeneo, yemo urataŋone yewaŋo geŋone qesiŋ ganiake, so ŋei ŋerep kito edannom detmami, eŋe weneŋ qesiŋ oniake.
1TI 5:1 Ge ŋei mane suaine don gereunerop misuk olasikene, olatkenane okannom paki, yemo magane ranom paki, don bororomgo olasikene, ŋo ŋei medep yemo ŋon tarekopne yale ram pakiso, tikŋaneŋ makoboe onikene.
1TI 5:2 Ŋo sele ŋerep yemo nagakopne yale ranom paki, bororom makoboe onikene, ŋo ŋerep natewen eŋe yemo kiarokopne yale detnom paki, wetŋone koboboineka paki makoboe onikene.
1TI 5:3 Ŋerep mala ŋaokopene welekatne seu seune eŋane eweene kito more mapitongene.
1TI 5:4 Ŋerep mala, mane eŋe gipon borasokoune me ŋosakoune gekeiwo, yemo eŋe miti wane numa iwa yale okanikei, eŋe aŋa tewe tewek pamaikane, nabok magak so aso migakopene eŋane turuŋine ma suluke wareone more, qelitene qekei, onoka wane yale okanbi, Anutuŋo detki menageake.
1TI 5:5 Ŋerep mane eŋe welekatne mala, doko ŋosakoune midaine, maŋo warekayake, eŋe wetneŋo Anutu wane motki paki, qesiŋ kayakane tako rakot ruo so kaiwe meŋenka more olasiake, eŋe mala wele raki paki mapit ongene
1TI 5:6 Ŋo mala ŋerep mane eŋe solainane don teweke bailalaŋ urata mayakeo, eŋe siluŋ wisikauneŋo koso seu seune yale okaniake.
1TI 5:7 Don iwa edan lukenom dere more maneŋo sot mane misuk ma wakoniake.
1TI 5:8 Ŋo mane eŋe kimakoune so eŋine weŋem sotakkoune mi ma suluke ware oniake, eŋe mali malipine mo qeliŋgi paki, qelaŋ ŋei eŋane gege yewa yuane, qelaŋ togole okaniake.
1TI 5:9 Ŋerep mala mane eŋe komaine 60 mi maratkaki, ŋerep mala natne eŋane eŋet tegoo misuk takot kekene, ŋo mane eŋe ŋaune weku maki paki, eŋeropka geki paki, seuke eŋe koma 60 okangi, maine eŋetine mosikene.
1TI 5:10 So eŋe urata kine kine mayakatne mauluke make, kineine yale desikei, so eŋe gipon borasokoune ebuki paki mauluk one more mire gume onge, me eŋano ŋei lobo sariu ebu more matino koto biraonge, me Anutu wane ŋei ŋerep eŋane kieene saukke, ket qeqine bori worine maulukonge, so eŋe mauluk mauluk urata kine kine mayakatne make, kine yale dere more ŋerep yaline eŋane eŋetka qekene.
1TI 5:11 Ŋo ge ŋerep ŋaokopene seu seune eŋane eŋetene eamo misuk papiao qekene, onoka wane eŋe ŋei koso ebukei wane simileene paki Kristo ŋadekka okanmami.
1TI 5:12 Paki alakan rara togon donene yewa qebarake more, sot korop okan okanmami.
1TI 5:13 So urata kito qoke more qewoloŋ ge okanmami, so yewaka mida, eŋe mat maneo ŋine mat maneo wawa ketket ge okanmami, paki don sinoine borikine yewa natne eŋano ŋine kobu ma ari more, don kine kine mi raraine, yewa rau sua ari okan maike.
1TI 5:14 Ea wane, na iwa yale ramaile, ŋerep ŋaokopene seu seune eŋe koso ŋaokopene ebuwi paki, doko medewekopene qepokeu paki, kat matene mauluke warekaikei, yale okane geu, ŋabakopze eŋe don borikine ŋedangei wane numa zuage more qeliŋgei.
1TI 5:15 Ŋene ŋerep mala weŋem musele natne eŋe mo ikopka numa qeyau more, Satan mogatka ari okanmami.
1TI 5:16 Ŋerep mane eŋe mali malip korop, eŋane keuo ŋine mala ŋerep natne gekeiwo, yemo oŋo mala yewa kito qesiŋ ebuyake, eŋe umat yewa doku tau tau magu eŋane kuteno misuk mosiake, pakiso doku tau tau magu eŋe mala ŋerep sotawekopene midaine, yewaka weku kito qesiŋ ebukei.
1TI 5:17 Ŋei sele ŋetne urata weku mane maulukke ma okanmami, eŋe doku tau tau magu ŋine lewine mawa more qoleonikei, ŋetne urata togole ma more Anutu wane don edan okanmami, so kito ebon okanmami, yewa eŋane ramaile.
1TI 5:18 Anutu wane papiao yale ramaike, “Bulamakau eŋe kineŋo urata mau, wit lapelekki ariki, aŋaine misuk mawon gekene, eŋe maine neake, yale waka urata mama ŋei eŋe lewine maine mayake.”
1TI 5:19 Ŋei ŋetne mane wane qalosip don wakongi, ŋei wekuŋo raki eŋane don misuk desikene, ŋei etke me kareweŋo rau so, yemo maine desikene.
1TI 5:20 Ŋei ŋetne natne borikine maikeiwo, yemo ŋetne kimakopene eŋane kaitko don girem edannom, ŋetne kimakopene eŋe one more kaet oniake.
1TI 5:21 Na Anutu wane kaitko, so Kristo Yesu wane kaitko, so aŋelo koboboine eŋane kaiteno, don ra togole more rawe detnom, na don golat warekole, yewa qeligenom mane misuk kesiake, so geŋone wetŋono qeyau ŋei ŋerep tanik kine mane kine mane zok misuk qebin onikene, ge kine wekuka rokopko okan onikene.
1TI 5:22 Ge Waom wane urata ranom paki, ŋei mane esatka ma more misuk meteŋone lewino more mosop kaikene, eŋane sotŋo geŋane kutŋono wayakane, geŋone kotoŋone warekanom, libeka payake.
1TI 5:23 Ge qom kiki so zoma wikile zok okangan okanmaikane dokuka misuk nekene, wain doku ewekine me nigatnemde weneŋ nenom, kaŋone qesiŋ kayake.
1TI 5:24 Ŋei natne eŋane borikineene yemo kine ma wakon ma wakon naso mi bomileki, esatka didiwo wakongi, ka okanmaine, ŋo ŋei natne eŋane borikineene yemo sanka pamaike, ŋado wakoniake.
1TI 5:25 Rokop yalewaka tanik manik mayakatne eawane weleine natne yemo esatka didiwo wakonge ka okanmaine. Ŋo natne sanka pamaike yewamo gemage yalewaka mi payake baŋ didiwo wakonwareake.
1TI 6:1 Qelit gege, eŋe korop ŋei waom kopene eŋane detpi waki eweene kito more, aŋaene teweke qelitene bororom qekei, yale okanonbi, eŋano ŋine qelaŋ ŋei natneŋo Anutu wane eŋetine misuk detpi kesiake, so doku tau tau magu ŋenze kito ŋebo ŋebon eŋane misuk detpi kesiake.
1TI 6:2 So ŋei waom kopze natne eŋe doku tau tau, so mali malip korop, ŋene kima maine okan nagu okanmaine, qelit qeqe ŋei eŋe yale rau paki, ŋei waom kopene misuk ma ket biraonikei, eŋe iwa yale desikei, ŋei waomkopze eŋe doku tau tau magu, eŋe kimakopze, ŋo uratazane lewine qoleŋon okanmami, qelit ŋei eŋe yale rau paki, qelitene wet pesekko ge more qe ebonikei.
1TI 6:3 Ŋei mane eŋe don iwa qeyau more, don kuneŋine mane ŋei kito edaniake, eŋe Waomze Yesu kristo wane don welekatne so ŋenze numa koboboine, yewa qaisikka more ŋadekkamaike.
1TI 6:4 Ŋei yaline eŋe wet qelaŋ okangi paki, solaine mawayake, so kine kine wane kine mane mi dere more, don yau yaup ra ariki, yewaŋo bailalaŋine okaniake paki, ea wane sori sorin, so don ŋaba okangi, yewaŋo tebakaki, qaisik qaisik don, kobu edo edo, mabaik mabaik don so det worik yewa wakon okanmaike.
1TI 6:5 Paki, eŋe naso baŋem don busu au okanmami, ŋei yaline eŋe wet dereretene qelaŋine okangi, eŋe don wele yewa mane mi malipka ge okanmami paki, eŋe iwa yale wetke okanmami, Anutu wane don so tanik manik yewaŋo tebakaki, wesi aboŋ gorop okangene, yale det okanmami.
1TI 6:6 Welekatne, ŋei mane eŋe Anutu wane don tewekki paki, eŋane numa mogasiake, eŋe Waomŋo warekake, mi ŋaŋaeke kine kine maine wet pese desiake.
1TI 6:7 Ŋene nagakopze eŋane ŋateno ŋine wakon okanmaine, naso yewao wesi aboŋzerop kepeo wakon okanmaine me? Midakaka! Me baŋ gemage, kepe qeliŋgene naso yewao wesi aboŋ weneŋ ma arikene me? I midakaka!
1TI 6:8 Ea wane ŋene ŋara soep so takot laplap mane pa eboniakeo, yemo maine rokopzo ma gekene.
1TI 6:9 Wesi aboŋ suaine koaŋgei, ŋei ŋerep yewa eŋe borikinane liwe liweko waket warekei, paki, kine kine yauwinane bailalaŋ okane, ea wane wetene suaine motpi paki, qelaŋ so ŋet korop yewa wane simileŋo ŋei ŋerep yewa waraŋongi ket ware, seu seu wane suba bano waketpi enguwareake.
1TI 6:10 Wesi aboŋ wane simileŋo borikine kine kine ea wane ekiine okanmaike, ŋei ŋerep natne wesi aboŋ wane simile zok dere mageu, yewaŋo waraŋongi, mali malipene qeliŋka wareu paki, qom borik wikile suaine zok maratkakoi.
1TI 6:11 Ŋo Anutu wane ŋei, ge kine kine yaline ŋadekka warekene, paki dere qeka midaine, ŋei wele, mali malip korop, wet maep korop, togole togolerop, so wet pesek korop okanikenane sorin borin okanikene.
1TI 6:12 Paki, mali malip wane gege urata mauluke maikene, ma more gege togon marat kaikene, ge gege yewa marat kaikenane Anutuŋo gora newan gange, so ge goŋom yale okanikenane, ŋei lewa lewago ra togolenom detkoi.
1TI 6:13 Anutu, yeye kine kine korop eŋane gege ma wakon okan mageake, eŋane kaitko so Yesu Kristo, Pontius Pilat wane kaitko don welekatne ra togole golat lukewe,
1TI 6:14 ge Anutu wane don yewa mauluke warekanom, matali qetali midaine so ma sigileu diine midaine, libeka pamageki, naso Waomze Kristo Yesu lotkeake.
1TI 6:15 Kristo lotkeakane naso, yemo mo Anutu oŋom ka motke, naso yewa bomileki, Anutu mosop welaine so ware ware weku, ŋei waom eŋane, ŋei waom so waom eŋane Waom, oŋomka Kristo talekaki didiwo wakoniake.
1TI 6:16 Eŋe bonepine seu seuine midaine qelaŋan koto gemaike, qelaŋan yewa ŋei maneŋo mi marat kayake, so ŋei maneŋo mane mi kakoi, so ŋei maneŋo mi kayake, eŋano bakom mawa mawa so zonom papa togon pa ariake! O, Weleka.
1TI 6:17 Ŋei kepe iwa wane aboŋ suaine pa ebonmaike, eŋe edannom solaene mi mawa nagu more, kine kine yauwinane detpi, yewaŋo lopeŋene okangi, yewao mi gesoke togole okorakei, midakaka! Anutu eŋe morian ma wakone ŋebongi nema okan okanmaine, eŋano kito gesoke togole okorakei.
1TI 6:18 Edannom, ŋei aboŋene suaine eŋe urata mauluke maikei, ma more ea wane weleine mayakatne maratkaikei, paki qom ewek, okane more wet peseko kimakopeene natne mapoke ebonikei, yale okanbi paki, wet pesek desikei.
1TI 6:19 Numa yalewaoken okanbi paki, nago nagon mane papa togon yewa maratka more, ea wane weleine ŋado okanikei, paki eŋe baŋ ŋado maine gege wele yewa marat kaikei.
1TI 6:20 O Timoti, ge Anutuŋo urata ginge, yewa mauluke warekanom paki magekene, don sinoine wele midaine so isi don, ŋei natneŋo mage okan okanmami, yewa ŋadek kaikene, eŋe isi don yewa mage more, iwa yale ra okanmami iwa, “dereret don” yewa yemo Anutu wane tanik manik ea wane ŋabaine okanmaike.
1TI 6:21 Ŋei natne eŋe ra okanmami, “Ŋene dereretze weneŋ,” yale ra more Anutu wane don wele, mali malip wane numa yewa qeligeu siukke. Anutu wane mosopŋo ŋinano korop pa wareake, o, weleka.
2TI 1:1 Na Paulo, na Yesu Kristo wane aposolo, na Yesu Kristoŋo gegeze ma wakonge, ea wane biŋek donine ra wakongalane, Anutu eŋine simileinane na aposolo biranange.
2TI 1:2 Timoti, gipon maepne, kibi iwa qe ginmaile, Magaze Anutu so Waomze Kristo Yesu eto maine sot turuŋŋone qelige more mosopgane so peam ginkeik.
2TI 1:3 Aso ŋabokopne eŋe Anutu wane masi tanik yewa mogare, wet koboboine qelitine qe sari gekoi, pakimo na yalewaka wetne koboboineka paki, Anutu wane numa yewa mogatmaile. Na naso baŋem goigo so kaiweo geŋane detsorok more, meŋe meŋengo Anutu bakomine kito olat okanmaile.
2TI 1:4 Na geŋane deŋone dokune ea wane detsorok okanmaile, so ganbe paki, wet pesek desikalane zok nanmaike.
2TI 1:5 Na mali malipŋone wele pa ginmaike, ea wane detsorok okanmaile, mali malip yaline, ea yemo alakan migaŋone, Lois so nagaŋone Yunis erano weneŋ pake, pakimo na detlukmaile, mali malip yewa ge weneŋ pa ginmaike.
2TI 1:6 Ea wane na wetŋone qe wisikaewe, ge Anutu wane bakom geŋano pamaike yewa desikene, na metene leweŋono motkole, naso yewao ge bakom yewa makone, ukude ge bakom yewa koso qe wirikenom, ŋeiŋo gerep puanbi zemaike, yale ze suayake.
2TI 1:7 Pakiso iwa yale desikene, Anutuŋo Asu ŋebonge, yewa zonomze qeki kesiakane mi ŋebonge, Anutu wane Asuŋo togolekenane zonom, wet maep so ŋedomka wet dereretzane sawe masuluke ware nagukenane qe watŋonge.
2TI 1:8 Ea wane ge Waomzane biŋek donine ra qelaŋanikenane misuk gamu ganiake, me mulap ŋeiine naŋane don raikenane misuk wererepkekene. Ea wane turuŋine yemo ge Anutuŋo zonom ginmaike, rokop narop biŋek don ra qelaŋangenane wikile kutno wakene.
2TI 1:9 Anutuŋo eŋine ŋei ŋerep magukoune okanikenane raki paki ŋebuke so ŋedorake. Eamo ŋenze mainezane ra more midakaka, eŋe oŋomka detki pakane, wet maepinane yale okan ŋonge. Anutu eŋe mokaka qei kino qeli so kepe mi ma wakonotke, naso yewao Kristo Yesu wano wet maepine yewa ŋebonge.
2TI 1:10 Ŋo wele yemo turuŋze mayakane kepeo ketke, Kristo Yesu eŋano wakonge paki, eŋane urata mamao Anutu wet maepine didiwo wakonge. Kristo Yesuŋo seu seu wane zonom kito peleke paki, biŋek donze gege so kine kine gege togon, yewa ma qelaŋane ŋebonge.
2TI 1:11 Pakimo biŋek don yewa ra qelaŋanikalane, Anutuŋo na aposolo so kito ŋibo ŋibon bira nange.
2TI 1:12 Kine yalewa wane na wikile wakile kutno gemaile, ŋo siluŋ na yewa wane mi gamu nanmaike, midakaka, onoka wane, na ŋei wa detluk kamaile, eŋane wet etkeka mi detmaile. Midakaka, na iwa yale detlukmaile, eŋe zonomineropŋo urata meteno motke, yewa maine warekaki mayakatneka naso baŋem pa ari mageki, Naso suaine yewa bomileake.
2TI 1:13 Don welekatne yewa wane tegoine kito gingole, yewaka magekene. Eamo oŋa oŋa yale yewaŋo numa mayakatne sikan gangi, ŋei ŋerep natne kito ebongene, ea wane ge Kristo Yesu wano kito more mali malip korop so wet maep korop ge more, yale okanikene.
2TI 1:14 Asu koboboine kotozo gemaike, eŋane zonomŋo qesiŋ gangi, dereret wele mayakatne qe watke ginge, yewa ware kaikene.
2TI 1:15 Ge mo detmaine, Asia kepeo ŋine ŋei ŋerep natne, eŋe so Pigelus so Hemogenes, eŋe narop kine kine natne maikei wane waulukmami.
2TI 1:16 Waomŋo maine wet maepine Onesiporus wane weŋem sotawekoune sikan oniake, onoka wane eŋe na mulap urumgo metpe, eŋe naso baŋem qelipkenan okange. Na mulap urumgo metpe, eŋe ea wane mi gamukake,
2TI 1:17 Onesiporus eŋe siluŋ Roma kepeo sari lotkeki mi azoŋgi yewaoka kieke zuaŋnane sari mage marat nange.
2TI 1:18 Waomŋo maine qesiŋkaki, naso suaino, yewao Waom wano ŋine wet maep marat kayake! So na Epeso matko gewe, eŋe atak zok loutne qesiŋ nange, ea ge mo detlukmaine.
2TI 2:1 Ŋo medepne, ge yemo Kristo Yesu wano ŋine wet pesekze pamaike, yewa ŋine togole togole marat kaikene.
2TI 2:2 Don korop ge det nannom, na ŋei ŋerep eŋane kaitko ra qelaŋangole, don yewa ge malip kanom paki, ŋei natne don maine wareka okanmami, eŋe ebonnom edo maine eweke more, ŋei ŋerep natne yale waka kito edanikei.
2TI 2:3 Ge Kristo Yesu wane kawali ŋei mayakakatne okane more urata iwa wane umatine ŋenerop tewekkene.
2TI 2:4 Kawali ŋei mane eŋe ware wareineŋo kaki paki, wet pesek desiakane raki paki, ŋei ŋerep yauwine eŋane gege yaline mi ge okanmaike, midakaka.
2TI 2:5 Biririk biririk ŋei mane eŋe biririke more lewine yaup mi mayake. I midakaka, eŋe biririk biririk wane don numa pamaike, yewa dere tewekeake, ŋo yemo yuane more lewine mayake.
2TI 2:6 Ŋei mane eŋe ŋara urata togole mayake, oŋo ŋara lewine alakane more, eu yewa wane kotino ŋine neake.
2TI 2:7 Na don ea ramaile, ea wane iwa yale desikene, baŋ Waomŋo dereretŋone ma lotkeki, ge don iwa wane kine korop desikene.
2TI 2:8 Ge Yesu Kristo detlukkaikene, eŋe seu seuoŋine wisikae wieke, eŋe Davit wane ŋosa wili wiliine, Biŋek Donŋo yale rake, na don yewa ra qelaŋanmaile.
2TI 2:9 Na Biŋek Don iwa ra qelaŋanbe, ŋei eŋe ea wane naŋane ŋei borikine rau paki, wikile kine kine kutno motmami, so borikine mama yale mulap togogoleŋo weneŋ wokom nanbi metmaile, ŋo siluŋ Anutu wane don yemo mulap urumgo maine mi birakaikei.
2TI 2:10 So na yewa wane rawe paki, wet dereretne ma togole more umat kine kine yewa teweke okoramaile, yewa mo Anutu oŋomka ŋei ŋerep magukoune alakan ma wesake biraonge, eŋe weneŋ gege maepine Kristo Yesu wano pamaike, yewa so gege togon qeli ewe zonom gorop yewa maikei wane, na qesiŋ onmaile.
2TI 2:11 Don iwa yemo welekatne, “Ŋo ŋene eŋerop weneŋ seukkonane, ŋene baŋ koso eŋerop yalewaka gekene,
2TI 2:12 ŋo ŋene takotke more togogole okorakene, ŋene baŋ yale waka eŋerop ŋei waom okan warekene. Ŋo ŋene eŋe bisoune qekeneo, eŋe yalewaka baŋ ŋenane bisopze qeake.
2TI 2:13 So ŋene aŋaine tewekkenane raŋem paki, koso qewoloŋgene. Ŋo eŋe yemo aŋa tewe tewekka geake, eŋe oŋomka aŋaine mi birayake, midakaka, urata mama ŋei wele, eŋe eŋetine Anutu wane kaitko pamaike.”
2TI 2:14 Ge naso baŋem don iwa ŋei ŋerep magu kopŋone qe wirike edan okanikene, so ge Anutu wane kaitko girem don togole edannom, eŋe don yauwinane kawali zok misuk qekei. Masi tanik yalineŋo ŋei mane maine mi mapik kayake, midakaka, yemo ŋei wa ketene more, don yaline det okanmami, eŋane wetene matali okanmaike.
2TI 2:15 Ea wane, ge urata togogole ma more, so Anutu wane kaitko urata ŋei wele okane gekene, paki ge Anutu wane don welekatne koboine, yewa gamu midaine Anutu wane kaitko kito edanlukkene.
2TI 2:16 Don kine kine yauwine so qelaŋ don wele midaine, yewa kakak kaikene, don kine kine yalineŋo ŋei natne zok tebaongi, Anutu ŋadekka eri abaran ge okanmami.
2TI 2:17 Ŋei yaline eŋane don kito eda edaneene, yemo baŋ kubet suaineŋo sola so bikum zatkeki ari okan okanmaike, ŋei yewa eŋane kito ebo ebon kimatkeene etke, Himenaeus so Piletus.
2TI 2:18 Ŋei yaline eŋe don wele yewa qeliŋkau paki, iwa yale ra okanmami, “Ŋene mo wisikae wiekone, baŋ koso ŋado mi wisikae wiekene.” Don yale rau paki, ŋei natne eŋane wet mali malipene ma qororoŋ okanmami,
2TI 2:19 ŋo Anutuŋo bosiŋ togole, sele paŋpoŋine mo yaso biraki ketke okoramaike, yewamo ruzakeu maine mi okmageake, pakiso, don iwa yale kutno qeke, “Waom eŋe ŋei ŋerep magukoune eŋine biŋek, ea mo deton waremaike, so, ŋei ŋerep natne eŋe raikei, ‘Ŋene Waom wane biŋek’ , yale rau paki, eŋe borikine yewa ŋadek kaikei.”
2TI 2:20 Mat suaine mane wane kotino yewao pelet suaine loutne so lase loutne kine mane kine mane met waremaike. Natne silwaŋo mamaine, natne golŋo mamaine, natne ekiŋo mamaine, ŋo natne kepeŋo mamaine. Natne urata wele mot mot wane, ŋo natne ea urata yauine mot mot wane.
2TI 2:21 Ea wane ŋei mane eŋe masi tanik qotkoine yewa korop qeliŋka wareki paki, koboboine geake, ŋei yewa eŋe pelet suaine urata wele mot mot ea wane rokop, eŋe baŋ urata mane wele yewaoka talekaki mayake, onoka wane, eŋe suaineinane aŋaine teweke qesiŋka okanmaike, eŋe mo ewekmaike, ea wane urata kine kine wele yewa maine mayake.
2TI 2:22 Ŋei qaluwit eŋane weteno dereret borikine kine kine wakongi, wetke mage okanmami, ge masi tanik yewa ŋadek kaikene. Pakiso ge tanik manik maine, koboboine, mali malip wetŋo Waom malipka more, ŋei ŋerep sunka ebo ebon, so peam gege, yewa ŋei natne wet qelaŋan gorop gemami, eŋerop Waomŋo qesiŋ ŋuniakane eŋetine ora meŋen kaikei.
2TI 2:23 Ŋo ge yemo don kine kine sinoine ŋei qelaŋine, dereretene midaine, eŋane don yewa ŋadek kaikene, ge mo detmaine, don yalineŋo kawali ma wakon okanmaike.
2TI 2:24 Waom wane qelit ŋei, eŋe aŋa soraŋ misuk okan oniake. Eŋe ŋei korop wetineŋo kima ebuyake, so kito ebo ebon mayakakatne wetne pesekakatne geake.
2TI 2:25 Eŋe urata bororom maki paki, ŋei don qeqe eŋane wetene ma peseake. Eŋe yale okangi, Anutu oŋom qesiŋ one more, wetene maingeki eŋe don welekatne yewa maine detluk kaikei,
2TI 2:26 paki, eŋe baŋ koso dereretene lotkeki, alakan Satan wane upiko waketpi ebuki, eŋane aŋaine teweke more, qelitine qe gekoi, upik yewa ŋine baŋ maine kakakka saket arikei.
2TI 3:1 Ge iwa yale desikene! Naso qoeake, naso yewao umat kakapa suaine wakoniake.
2TI 3:2 Ŋei eŋe baŋ enŋenane simileka desikei, wesi wane simile zok desikei, ŋei eŋe enŋene eŋetene mawa nagukei, so wawaine kine kine okanikei, eŋe Anutu ewe mabaik okankaikei, nabok magak aŋaene birakei, eŋe ewe mi kitokei, so masi tanik koboboine yewa ŋadek kaikei.
2TI 3:3 Eŋe weŋem sotawekopene kima maine mi okan onikei, turuŋ mage more ŋei matali qetali ebukei, sigi qeqe okanikei, gilik gilik kito more ket souŋ souŋine gege. So ŋei engu kito okan onikei. Eŋe tanik manik maine yewa qaisikka more ŋaba kaikei.
2TI 3:4 Eŋe baŋ kimakopene eŋane kineene ra wakone more, ŋaba eŋane meto bira onikei. Eŋe wawaine kine kine zok okanikei. So enŋenane detpi, eŋe ŋei wawaine okangi, mawa nagukei. Eŋe baŋ kine kine sinoine sola wane aboŋ, ea wane simile zok dere more Anutu wane simile mi desikei.
2TI 3:5 Eŋe baŋ Anutu wane don so tanik manik, yewa yemo solaŋoka ma gekei, ŋo Anutu wane zonomine welekatne yemo ŋadekkaikei. Ge ŋei yaline eŋe kakak onikene.
2TI 3:6 Ŋei yaline eŋano ŋine natne eŋe tik peleleke mat baŋem wawa ket ket ari more, ŋerep yau yaup gegeene, so kine kine loutne marat kakoi so bailalaŋŋo waraŋ ongi, ari rasu sari rasu ge okanmami. Yalineŋo eŋane okangei wane, kelok more waraŋone okanmami.
2TI 3:7 Ŋerep natne naso baŋem don wele ea wane kine desikei wane, dereret urata ma okanmami, ŋo don wele ea wane kine mi detlukka okanmami.
2TI 3:8 Mokaka Yanes so Yamberes ere Mose wane don maketkoik, yalewaka ŋei, eŋe wetene siuk siukinane mali malip wane numaine ŋaŋaekau paki, qelaŋ okan okanmami.
2TI 3:9 Ŋo siluŋ eŋe kine kine oka okaneeneŋo eri manerop mi kirowone kereake, onoka wane wet qelaŋ gemami, ea wane kine baŋ didiwo wakongi, ŋei korop eŋe kawarekei, yemo alakan Yanes so Yamberes erano wakonge, ea wane rokop.
2TI 3:10 Ŋo ge yemo narop ge more, naŋane don raranane kine, gegenane tanikine, urata mamanane numaine, mali malipne, wet menaŋne, wet maepne, sorin borinne, ge mo korop kakone.
2TI 3:11 Sulu kine kine okan nangoi, so wikile kine kinene korop wakon nange, ge yewa mo detka waremaine, Antiok matko so Ikonium matko so Listra matko sulu pasi okan nanbi, wikile zok manerop detkole! Ŋo Waomŋo yemo siluŋ yalinane ŋetno ŋine korop makok nanwareke.
2TI 3:12 Ŋei korop eŋe gegeene koboboine Kristo Yesurop takotke gekei wane onmaike, eŋe baŋ sulu kine kine weneŋ wakon oniake.
2TI 3:13 Ŋo ŋei borikine so isi ŋei eŋe baŋ ŋei isi onikei, pakimo, Satanŋo enŋene yalewaka isioniake, isisi urata yale ma arimage, baŋ borilukkei.
2TI 3:14 Ŋo geŋane yemo iwa yale, ge yemo don welekatne kito ginbe dere more malip kakone, yewao takotke togole okorakene, ge ŋeiwa maŋo kito golatke, yewamo ge mi ŋaŋae kamaine.
2TI 3:15 So ge mo detmaine, ge medep nigatneka ge more, papia koboine yewa dapore det okane sa gemainane, yewaŋo wetŋone ma qelaŋangi, kristo Yesu detlukka more, mena menaŋ maine marat kaikene.
2TI 3:16 Papia korop yewa Anutu wane Asuŋo ŋei eŋane wet derereteno motki papiao qekoi, ma wakon wareke, don yewaŋo dereret mayakatne ŋeboniake, so borikineze sikan ŋoniake, so gegeze makoboeake, paki, masi tanik koboboine ea wane kito sikan ŋoniake.
2TI 3:17 Yale okan ŋongi paki, ma ewek ŋonmaŋki, ŋene Anutu wane ŋei wele okane eweke more, urata kine kine mayakatne maine ma wakon warekene.
2TI 4:1 Na Anutu so Kristo Yesu, eŋe Waom zonom gorop gemage lotke more, ŋei seu seune so wisikaune donze rakokeake, so Kristo Yesu eŋe baŋ ŋei korop eŋane kaitko lotkeki paki, Ŋei Waom naso baŋem ge ariake, eŋane kaitko ra togole more golatpe.
2TI 4:2 Ea wane, ge miti don yewa raulukkene, ŋei eŋe don yewa desikei wane naso mo bomileki, ewekmami me mida, ge siluŋ naso baŋem soringe more, ra edan okanikene. Eŋe wetene maingekei wane, ge main qein ebu makoboe onikene, so eŋe Anutu wane tanik manik maine yewa mogare gekei wane, ge girem don edane ma togole onikene. Paki, ge naso baŋem bau wawa midaine urataŋone bororom ma more, kito edanikene.
2TI 4:3 Baŋ ŋado naso bomileki, ŋei eŋe don wele yewa ketene more, bau wawa okanbi paki, mi desikei, midakaka, eŋe baŋ enŋene wet dereretene yewa mogasikei, paki eŋe edomka kito ebo ebonkopene zok manerop ebuwi, sari more enŋene weteneŋo onokaka desikei wane zilik ongi, simile onmaike, yewa baŋ edanikei.
2TI 4:4 Eŋe baŋ Anutu wane don wele yewa ŋadek kaikei, paki ket wetene more nemu kisi so don yauwine yewa desikei.
2TI 4:5 Ŋo ge yemo naso baŋem diamŋone togogole maikene, paki wikile kine kine kutŋono waki, togole more teweke okorakene. Ge biŋek don yewa ra wakone, ŋei edanikenane urataine mauluke maikene. Ge Anutu wane qelit ŋei gemainane, urata ŋone korop mauluke ma warekene.
2TI 4:6 Ŋo na miti wane ra more kepe ŋei edo nekuwi seukkalane, naso mo iwa sarimaike, na gege iwa qeligewe paki, arikalane naso mo iwa bomilemaike.
2TI 4:7 Na bat sobeŋine mayakatne biririke sarikole, wane ukude yemo na mo dagopnao lotkemaile. Na mali malipne togogole warekakole.
2TI 4:8 Wane ukude yemo togole more yuane lewine mama, yewa mo tomanane metmaike, yewa mo koboboine gege wane marok, ea Waom, Wano wanok kobobine, oŋo baŋ naso suaine yewao niniake. So na naeka mi niniake, ŋei natne eŋe sari lotkeki kaikei wane rau paki, wet maep korop tomaka gemami, eŋe weneŋ korop eboniake.
2TI 4:9 Ge esatkamde naŋano sarikene.
2TI 4:10 Demas eŋe kepe aboŋ wane simile zok detki paki, na qeliŋnane more Tesalonaika matko arike. Keresens eŋe Galatia matko arike, ŋo Titus eŋe Dalimatia matko arike.
2TI 4:11 Luka wekuŋo narop gemaike, ea wane ge Mareko weneŋ ma iwenkanom sarikeik, onoka wane oŋo na urata maine qesiŋ naniake.
2TI 4:12 Na Tikikus talekawe Epeso matko arike.
2TI 4:13 Ge sarikenane okane, so naŋane momo takotne Troas matko Karpus wane urumgo more sarikole, yewa weneŋ ma sarikene. Papiane suaine qeuwaŋ qeuwaŋine so osom solaineŋo mamaine, yewa weneŋ ma sarikene.
2TI 4:14 Alekzander, aenŋo kine kine ma okanmaike, ŋei oŋo masi qotkoine zok okannange, masi qotkoine okan nange, ea wane turuŋine baŋ Waomŋo maniake.
2TI 4:15 Ge yalewaka eŋane diam togogole weneŋ maikene, eŋe ŋenane don zok manerop ma biraki ketke.
2TI 4:16 Mikepka naŋane don urata na mulap urumgo wakesikalane okangole, naso yewa wakongi, ŋei maneŋo naŋane osono okora more mi qesiŋnange, midakaka, eŋe korop kakaknane ari warekoi. Anutuŋo ea wane turuŋine maine mi eboniake.
2TI 4:17 Ŋo Waomŋo yemo miti don ra suawe qelaŋ ŋei korop eŋe detluk warekei wane raki paki, na qesiŋnane more ma togolenange, paki mulap urum wane ware wareŋo rake, laionŋo ne nangi siukewerap, ŋo Waomŋo numa ea leŋge.
2TI 4:18 So Waom eŋe baŋ borikine kine kine korop ea wane ŋetno ŋine makok naniake, paki tikŋane neu sesenane more, eŋine qeliwo ware ware mat urum kotino birananiake, eŋano qeli ewe zonomŋo naso baŋem naso baŋem pa ariake! Weleka.
2TI 4:19 Na Prisila so Akila so Onesiporus wane kimakoune, eŋane weneŋ wetke more, “kaiwe maine” ramaile, yewa ge weneŋ edanikene.
2TI 4:20 Erastus eŋe Korinti matko metke, ŋo na Tropimus birakawe Miletus matko zoma kaki metke.
2TI 4:21 Ge kepe maine pamaike oka esatka sarikene. Eubulus, Pudens, Linus, so Klaudia so kimakopŋone natne, eŋe geŋane “kaiwe maine” rau sarimaike.
2TI 4:22 Waomŋo asuŋonerop geake, Anutu wane wet menaŋŋo korop ŋinano tako rakot payake.
TIT 1:1 Paulo, na Anutu wane qelit ŋei so Yesu Kristo wane Aposolo, na matok nange paki, biranangi sarikole, yemo Anutuŋo ŋei ŋerep magukoune matok onge, yewa eŋane mali malip qesiŋkawe ma togolekei wane, so iwen onbe don wele Anutu wane numa don eaŋo kito ebonge, yewa wane kine detlukkei.
TIT 1:2 Ea wane kutno simileŋo gege togon waraŋkaki sariake, Anutu eŋe isiine midaineŋo mokaka naso qei bano kiek kiekino, gege iwa ea biŋek qe ŋebonge.
TIT 1:3 Eso nasoine motke, yewao eŋine don kisi yewa ra qelaŋange, donine yewa ea naŋane kutno motke, eso noŋo Anutu ma mena menaŋze, eŋane aŋaine teweke more, don kisiine yewa ra qelaŋanbe sua arimaike.
TIT 1:4 Titus na kibi qe ginmaile, ge giponne welekatne, ŋere mali malipse weku pamaike. Anutu Magak so Kristo Yesu erane mena menaŋŋo wet menaŋ so peam maine giniake.
TIT 1:5 Na Krete siao bira gangole gemaine, yemo urata natne mi mamaine, pamaike yewa mauluke more, numaino mot warekenane, so matko matko doku tau tau magu eŋane ware ware biraone arikenane biragane sarikole. Naŋane don numa golale sikan gangole, ea mo detluk waremaine.
TIT 1:6 Ware ware bira kaikene, ŋei yewa eŋe sotine midaine, eŋe ŋanomine weku, so dokoine eŋe mali malip korop, so wetneŋo zuba wet mi mageake, me aŋa bira wiraine midaine, yaline biraonikene.
TIT 1:7 Eŋe Anutu wane urata wareka okanmaike, doku tau tau magu, yewa eŋane ware ware yewa eŋe sotine midaine. Eŋe wawaine misuk okaniake, me sot osi osi misuk okaniake, me doku togole zok misuk ne geke, me kawali misuk qeake, me wesi aboŋ wane bailalaŋ misuk okaniake.
TIT 1:8 Eŋe ŋei mat maneo ŋine sariu kima ebu more mauluk oniake, so eŋe tanik manik maine ea wane simile kayake. Eŋe dereret mayakatne yewaka mogasiake, eŋe gegeine koboboine geki paki, Anutu wane tanik manik yewa mogare ariake, so eŋe wetinane sawe geake.
TIT 1:9 Eŋe Anutu wane miti don kito manbi paki, numaine ma togole mangoi, yewa togogole malipka okorayake. Numa yaleoken okangi paki, eŋe maine eweke more ŋei natne don wele yewaŋo wetene ma togoleake. Paki ŋei natne don wele qe ŋabaka okanmami, eŋane sotene yalewaka sikan ongi kau ebu kesiake.
TIT 1:10 Yewao, ŋei loutne eŋe ŋabaine okanbi paki, ŋei natne don wele midaine rara so isienerop gemami, so Yuda ŋei natne wetneŋ eŋano ŋine doku taukoi, edo yale okanmami.
TIT 1:11 Ŋei yaline eŋane aŋaene ma wonge more donene ma walukkene, onoka wane, ŋei yaline eŋe wesi aboŋ maikei wane rau paki, masi tanik gamuinerop mi oka okane, yewa okane more, ŋei korop enŋene so rem qiekopene matali one more kito ebonmami.
TIT 1:12 Krete ŋei enŋeno ŋine propet, ŋei wet dereret suaine mane, oŋo iwa yale rake, “Krete ŋei eŋe isiene matkine, osom zubaine borikine, so eŋe ŋara ŋat qeqe neu paki, taboŋ gege.”
TIT 1:13 Eso eŋe don yewa rake yemo wele, kine yalinane ge don togoleka edane ra wetonikene, pakiso, eŋe mali malipene libeka maine ma gekei.
TIT 1:14 Paki eŋe Yuda ŋei eŋane don kine kine wele midaine, yewa kiroine misuk malipka gekei, so ŋei natne kepe iwa wane ramatok don mogare gemami, eŋe miti don wele ŋadek kakoi, eŋane Yuda wane ra matok don yewa misuk desikei.
TIT 1:15 Ŋei kotoene libeka gemami, eŋano kine kine korop libeka ŋoka pamaike, ŋo borikineŋo maki kotoene sigileke so mali malipene midaine okangoi, eŋano kine kine mane libekaka mi pamaike, onoka wane, eŋane dereretene so kotoene mo korop sigilewareke, ea wane.
TIT 1:16 Eŋe pieneŋo raikei, “Ŋene Anutu wane kine detmaine,” yale ra okane mamaeneŋo yemo bisop onmaike, eŋe mado madoŋine so don qeqe, eŋe urata kine kine maine, yewa mane mama wane rokop midakaka.
TIT 2:1 Ŋo goŋo yemo koboboine gege, yewaŋo doku tau tau magu wele, ea wane don edane kito ebonikene.
TIT 2:2 Edannom, ŋei suaine eŋe doku togole mi nene, ea wane sawe titiinerop gekei, so dereretene warekau, mayakatneka payake. Eŋe mali malipene payake, ea wane rokopko wet maep korop gekei paki, umat kine kine wakongi, eŋe mi pelekei, eŋe togogole okorakei.
TIT 2:3 Rokop yalewaka edannom, ŋerep suaine eŋe ŋerep wele gegeene koboboine gekei, paki eŋe kisi qeqeene midaine gekei, me doku togole waiŋ misuk ne gekei, so ea wane qelit qeqe okanikei, eŋe ŋei ŋerep natne natne kine kine maine yewaka kito edanikei.
TIT 2:4 Edane more ŋerep sikanonbi, eŋe ŋaoekopene so medewekopene wet maep okanonikei.
TIT 2:5 Eŋe wet dereretene warekau mayakatneka paki, gegeene libeka payake, so eŋe matene ma suatke warekau mayakatneka paki, ŋaokopene so medewekopene kito qesiŋ ebuwi paki, ŋaokopene aŋaene tewekkei, yale okanbi, ŋei eŋe Anutu wane don mi qikkaikei.
TIT 2:6 Rokop yalewaka ŋei qebin onnom, eŋe dereretene masuluke warekaikei.
TIT 2:7 Paki, ge goŋom tanik manik kine kine korop mayakatneka okan warekene, ŋei eŋe kau paki, yewaka mogare okanikei, Miti don mauluke more urataine mam paki kito edanikene.
TIT 2:8 Don maineka ra edanikene paki, ŋei eŋe don qotkoine mane misuk raikei, don yewaŋo ŋabakopŋone qomene kitopoke gamuo biraongi, eŋe ŋenane don mane qotkoine mi mageu paki raikei.
TIT 2:9 Qelit mama eŋe ware ware kopene eŋane aŋaene tewekeu paki, urata kine kine korop maineka mawareu, ware ware kopene eŋe detpi menageake, eŋe donine turuŋine misuk maingekei.
TIT 2:10 Me eŋano ŋine kobu kine kine mane misuk maikei, kobu maikei wane turuŋine yemo eŋe naso baŋem maineka okanikei so bororom gekei. Yale okanbi, eŋane tanik manik mayakatne okane maine yewaŋo tebakaki, Anutu ŋenane Mapi Mapitze, eŋane don kito ŋidan okanmaine, eŋane eŋet biŋek ma wieake.
TIT 2:11 Anutuŋo ŋei ŋerep korop menaŋgenane raki paki, ŋebu sese ŋoniakane numa mo ma wakonge.
TIT 2:12 Sese ŋonge, yewaŋo kito ŋedanmaike, yemo ŋene gege borikine so kepe wane masi tanik qotkoine, yewa qeliŋka warekene, paki, ŋene detluke more numa koboboine gesoke ari, Anutu wane masi tanik yewa mogare kepe iwa wane kutno naso iwao gekene.
TIT 2:13 Naso suaine mosopinerop kaikenane wetke tomaka gemaine, ŋenane Suaine Anutu so Mapi Mapikze Yesu Kristo wane qeli ewe zonom baŋ wakoniake.
TIT 2:14 Eŋe ŋenane raki paki, gegeine qikka ŋebonge, borikine kine kine korop yewao ŋine makok ŋongi paki, ŋebuki ŋei ŋerep libe qe more eŋine bonepine okane eweke more masi tanik maineka okangenane, yale okanŋonge.
TIT 2:15 Don ea korop kito edanikene, paki donŋone togogoleka edane ma togole onikene, so donŋone desikei, yewa ra wetonikene. Qeliŋ onnom eŋano ŋine maneŋo ge misuk yuangane geu ket biraganiake.
TIT 3:1 Ge ŋei ŋerep magukopŋone don qe wirike eŋane ware ware so ŋei waom eweene kitou paki, aŋaene teweke more kine kine maine yewaka eweke okanikei.
TIT 3:2 Edannom, eŋe ŋei mane don qotkoine misuk olasikei. Mida. Eŋe ŋei peamine so kima kima gekei. Paki naso baŋem ŋei korop eŋane kaitko wet peserop bororom gege yewa sikanonikei.
TIT 3:3 Ŋene ŋedom atak mane wet qelaŋ okane, aŋa bira wira okangone paki, sot korop okangone. Ŋene yale okanŋem paki, bailalaŋ kine kine ea wane qelit qeqe okane more, qomze qiseki solazane simileka detkone. Ŋene gegeze korop dere worik so wetŋo ŋei natne eŋane aboŋ kine kineenane bailalaŋ oka okan, ŋei eŋe ŋene ŋaba ŋonbi, ŋene eŋe ŋaba onŋem, yewa wano matali onwarekone.
TIT 3:4 Ŋo Anutu ŋenane Mapi Mapikze eŋane kima kima so wet maepŋo yemo ŋenano lotkeke.
TIT 3:5 Eŋe ŋene ŋebu seseŋone eŋino biraŋonge, yemo ŋene ŋedom koboboine ge more, urata mane maine makonane midakaka, ŋo yemo eŋine qomine rarainane ŋebu seseŋone saukŋongi, Asu Koboboineŋo wako wakon musele so gege musele ŋebonge.
TIT 3:6 Anutuŋo Yesu Kristo ŋenane Mapi Mapikze oŋo ŋebu more eŋino biraŋonge, eŋane raki paki, Asu Koboboine zok manerop qe watŋonge.
TIT 3:7 Eŋine qomine raraine ŋene biraŋongi, Anuturop koboine ge more sari gege togon wane biŋek okane, ea wane dereret gekenane, yale okanŋonge.
TIT 3:8 Don iwa yemo welekatne, ge sorin borin okane, don yewa korop togoleka ra edanikene, paki ŋei Anutu malipka okanmami, eŋe maine togole okora wetene iwaoka more, urata wele korop maine maikei, so ea okanbi, ŋei ŋerep korop mauluk on okanmaike.
TIT 3:9 Ŋo qelaŋ don wane aŋa soraŋ au au, ŋosa ŋabo eŋane eŋet tego kiroroine mit mit sorin nagu sorin nagu, so Israel wane Rara Togon don wane kawali qeqe, yewa yemo ge ŋadek kaikene, yewa yemo mi oka okane so wele midaine.
TIT 3:10 Ŋei maneŋo qepok mapok okangi, ge girem don atak weku me etke olatnom mi detkiso, yemo girem don koso manerop misuk olasikene, qeliŋ kanom eŋineka geake.
TIT 3:11 Ge detmaine, ŋei yaline eŋe numa mo qeyauke, eso eŋane borikineine mo qe wakonmaike, yemo eŋe sot korop.
TIT 3:12 Na talekawe Artemis me Tikikusŋo geŋano uyakeo, ge mayakatne Nikopolis yewao sari marat nanikene, onoka wane na koya naso mat yewao gekalane ramaile.
TIT 3:13 Ge masuluke more rara togon don wane kine dereret ŋei, Zenas so Apolos ere arikeik wane, qesiŋ otnom numaetne kiekeik, so osikene ere kine kine korop sola so wet maep wane ŋaŋaemamik, yewa mo korop mawarekeik.
TIT 3:14 Ŋei ŋerewekopze ebunom, eŋe kito qesiŋ oka okan wane kine detlukeu paki, urata maine maikei, paki sola wane qesi qesiŋ zua zuaŋ wakoniake, rokop kito qesiŋ okanbi, miti eŋe welerop okaniake, eŋe gege wele midaine misuk gekei.
TIT 3:15 Ŋei ŋerep narop gemami, eŋe koropŋo “kaiwe maine” rau geŋano umaike. Ŋenane “kaiwe maine” ramaine, yewa kimakopze mali malip korop gemami, eŋe ebonikene. Anutu wane Mosopŋo ŋinano korop pawareake.
PHM 1:1 Na Paulo, na Kristo Yesu wane ra more mulap urumgo gemaile, so kimaze Timoti, ŋeto kibi iwa qe kimase so miti ŋei kimase Pilemon qe ginmaite. So geŋaneka mida.
PHM 1:2 Doku tau tau magu geŋane matko lewaŋ, okanmami, so kiaroze Apia, so miti ŋei togogole so zonom gorop, kimaze Arkipus eŋane weneŋ motmaite.
PHM 1:3 Magaze Anutu Waomze Yesu Kristo erano ŋine wet pesek so peam ŋinano maine payake.
PHM 1:4 Naso baŋem kimane Pilemon, geŋane eŋetŋone gorawe paki Anutune bakomine kito meŋeka okanmaile.
PHM 1:5 Ge Waom Yesu wane wetŋone so mali malipŋone motnom paki, Anutu wane ŋei ŋerep magu wet maep okanon okanmaine, ea wane naso baŋem kisiŋone rau det okanmaile.
PHM 1:6 Ge ŋenerop mali malipze weku okanmaike, ea wane na Anutu meŋenkawe oŋo qesiŋgangi, mali malip yewaŋo dereretŋone malotkeki, ge baŋ Kristo wano ŋine mosop wane weleine ma okanmaine, ea wane kine detlukkene.
PHM 1:7 Kima maepne, ge Anutu wane ŋei ŋerep magu wetene ma ewekenom paki, wet maep okanon okanmaine, pakimo wet maepŋoneŋo naŋano wet pesek so togole togole zok suaine wakonmaike.
PHM 1:8 Ea wane naŋane wetko iwa yale. Welekatne, masi mane yemo ge maine okangene Kristo wane eŋetko na maine don togole golatpe, ge masi ea maikene.
PHM 1:9 Ŋo siluŋ wet maepŋo ge so na weneŋ qeturaŋ ŋotkimo, don pelekine golatmaile. Ea wane na iwa yale ramaile, na Paulo, na ŋei sele so na Kristo Yesu wane mulap ŋei.
PHM 1:10 Na Onesimus wane don iwa ra golatmaile, ge eŋe numa maine eŋe Kristo wane eŋetko okankaikene, nae giponne okanmaike, yemo na iwa mulap urumgo metpe paki, magak okankawe paki, Kristo mali malip wane kine kito mangole.
PHM 1:11 Eŋe alakanka eu urata geŋone weneŋ geki paki, maine mi mapitgane more make, ŋo ukude yemo ge so na miti urata maine mapitŋore mayake.
PHM 1:12 Na mo mainge birakawe geŋano umaike, so eŋerop na wet dereretne so asune weneŋ birakawe umaike.
PHM 1:13 Na don kisi maine ra qelaŋanbe ea wane rau paki, mulap urumgo birananbi metkole, paki Onesimus ma walukkawe geŋane tungo iwa mere urata qesiŋ naniakane detkole.
PHM 1:14 Noŋo aŋa togon ra ganbe qesiŋ nanikenane mida! Naŋane simileŋo, yemo ge geŋone simileŋoneŋo raki okanikene. Ea wane na mi ma walukkaikale, Goŋo okenom, yemo maine okanikale.
PHM 1:15 Onesimus eŋe sot okane, naso bamgoka biragane sari geke, ea mo yaup mida, geŋano koso zinge sari more, gerop naso baŋem geulukeakane, yale okange.
PHM 1:16 Ukude eŋe urata medep yauwine mi okanmaike, midakaka, eŋe tanik yewa mo yuanike. Eŋe mo kima wele, ea wane ŋene wet maep okankaikene. Welekatne, na noŋom eŋane kima wele, yale detkawe paki wet maep okanka okanmaile. Ea wane ge eŋane urata medep so Waom wane qelit ŋei wele yale dere more, wet pesek manerop desikene.
PHM 1:17 Ea wane ge naŋane detnom geŋane urata ŋei kimaŋone okanmaileo, yemo ge Onesimus koso na wetŋoneŋo neukene, yale eŋe wetŋo maikene.
PHM 1:18 Ŋo eŋe geŋane kine kine mane matalike, me sota mane okangeo, yemo eŋane eŋetine sauke more, naŋane eŋet qekene.
PHM 1:19 Na Paulo, don iwa nae meteneŋo koboine qemaile. Sot me turuŋ yewa yemo baŋ noŋo makoke gingale. Pilemon ge nae mali malip medepne, yewaŋo naŋane mali malip wane sot me turuŋ ea geŋano pamaike, na daleo zok raikale?
PHM 1:20 O kimane, na don golatmaile, iwa bakomse Waom wane ranom paki detnanikene. Ge so na ŋere Kristo wano kima wele gemaitane, ge wet pesek okannom wetne menageake.
PHM 1:21 Na detlukmaile, ge aŋa tewe tewekŋone pamaike, wane na kine kine mane wane rawe, ge aŋane tewekkene. Na yale detpe paki, kibi iwa qe ginmaile, so na detmaile, ge noŋo rakale, yewaka mi okanikene, ge koso manerop takotke okanikene.
PHM 1:22 Eso koso don mane yemo iwa yale, ge naŋane urum mane maulukenom okorayake, onoka wane na iwa yale wetkemaile, Anutu eŋe korop ŋinane meŋe meŋen wane turuŋine maingeake, paki na koso mulap urumgo ŋine qekoknane more, ŋinano biranangi ukale.
PHM 1:23 Epapras eŋe ge “kaiwe maine”, ginmaike. Eŋe weneŋ narop mulap urumgo metmaite, ŋere Kristo Yesu wane mulap ŋei.
PHM 1:24 So kima qesi qesiŋkopne Mareko, Aristarkus Demas so Luka, eŋe weneŋ “kaiwe maine”, ginmami.
PHM 1:25 Waom Yesu Kristo wane mosopŋo ŋinerop maine gewareake.
HEB 1:1 Mokaka Anutu eŋe propet taleongi, eŋe atakine loutne don tanikine kine mane kine mane, so don numaine kine mane kine mane ŋabokopze edane sarimaŋkoi,
HEB 1:2 ŋo ŋado naso iwa, yemo Gipole talekaki oŋo don ŋedange, Giplole eŋe weku Anutuŋo talekaki, oŋo yeye kine kine kepe so qeli kotino ma wakon wareke, eŋe wekuŋo naso qoeki yeye kine kine ea wane welaine okaniakane Anutuŋo kutno more birakake.
HEB 1:3 Eŋe qelaŋanineŋo Anutu wane ewe zonom earop motki qaga gaemaike, eŋe Anutu eŋine rokop eŋine kait toqaine so kait kewatokine yaleka tokso giridiŋ, so eŋine don zonomine togole eaŋo kepe so qeli korop ea kito qesiŋ maki pa okanmaike. Eŋe ŋei borikinane zonom sauke mataliki siukwareke, so kepe ŋei ŋerep sot midaine gekenane bira ŋonge, so ea wane ŋadino weti qeliwo wake, Anutu Zonom Ware Ware Welaine wonino metmaike.
HEB 1:4 Anutu wane Gipole eŋe aŋelo eŋane suaine birakake, ea yemo eŋetine suaine Anutuŋo mange, aŋelo eŋane eŋet eamo nigatne ketkele ea wane kop.
HEB 1:5 Anutuŋo aŋelokoune eŋano ŋine mane iwa yale mi olatke, so Anutu wane papiao iwa yale mo qeqine, “Ge naŋane Giponne, ukude na geŋane Magaŋone okanmaile.” Me Anutuŋo aŋelo mane iwa yale mi olatke, “Na baŋ eŋane Magaine okanikale, eso oŋo baŋ naŋane Giponne okaniake.”
HEB 1:6 So mane yemo Anutu eŋe alakan Gipole kepeo birakaki kesiakane okaneso, iwa yale rake, “Anutu wane aŋelo korop eŋe wa welene qe ewine kito meŋenka more mawakaikei.”
HEB 1:7 Anutu eŋe aŋelo eŋane wetke more iwa yale rake, “Anutuŋo aŋelokoune momo so gerep bolamine yale biraongi, eŋane urata maikei wane ket okanmami.”
HEB 1:8 Ŋo Gipolane yemo Anutu eŋe ora olale rake, “O Anutu, geŋane ŋei waom met metŋone, yemo baŋ naso baŋem naso baŋem mere ariake! Ŋei ŋerep eŋe korop geŋane banŋonoka pa waremami, ea koboboineka ware onikene.
HEB 1:9 Ge masi mainane simin ganiake, so borikinane bauŋone wayake, kine ea wane Anutu eŋe geŋane Anutu, oŋo ge mawakongane more, kelok leweŋono qakgange, eaŋo oi bakom kakapa zok manerop ewe kiti kitinerop, so aŋelo magu eŋe yaline kaki mane mi okanonge.”
HEB 1:10 Eŋe koso ora rake, “Ge Waom, mokaka qei kino lopeŋ seleleine more, kepe iwa ma wakongone, eŋe togogole pamaike, so ge geŋone meteŋoneŋo qeli ma wakongone, so kutno kine kine weneŋ.
HEB 1:11 Kepe so qeli eŋe korop baŋ siukwarekei, ŋo ge yemo baŋ ge ari gekene, kepe so qeli ere takot so laplap sogine toi toine yale leleki yeine kito qokkene.
HEB 1:12 Ge baŋ takot suaine mane rutupkemami yale, qeli so kepe ere rutupke more leduŋ osikene, pakimo ere baŋ qeinge takot musele yale okanikeik ŋo ge yemo naso baŋem gemaine yaleka gekene, so ge baŋ sua sele mi lelekene, so nasoŋone mane mi qoeyake.”
HEB 1:13 Anutu eŋe aŋelokoune eŋano ŋine mane iwa yale mane mi olatke, “Iwa naŋane zonom wazano wonnoken metnom, na geŋane ŋabakopŋone biraonbe, eŋe kie geso gesok yale kieŋonane bano metpi gesok onikene, so aŋelokoune eŋe don ea mane edange me? Midakaka!”
HEB 1:14 Pakimo aŋelo eŋe onokaka? Eŋe korop asu, eŋe Anutu qelitine qe ge okanmami, so edo ŋei mena menaŋ magekei so gege togon wane raraine, eŋe mapik ongei wane biraonge.
HEB 2:1 Anutuŋo propet so Gipole so aŋelokoune biraongi ketkoi, ea wane ŋene don wele detkone, eaka korop togole malilip kaŋem kotozo payake, paki ŋene peleke more misuk ŋadekka arikene.
HEB 2:2 Anutu wane pi don aŋelo edo ŋabokopze don kisi edangoi, ea yemo don wele mo ra togolekoi, paki ŋei mane eŋe togoleka, ea mi dere mogare geake, so mi dere teweke magekeyake, eŋe tanik manikine qotkoine ea wane turuŋine wikile qotkoine marat kayake.
HEB 2:3 Waomze Yesuŋo ŋebuki menaŋgone, ea yemo masi zok kakapa suaine, ea wane ŋene mena menaŋ don kakapa suaine, ea ŋadek kaikeneo, daleo borikinane turuŋine wikile qotkoine ea kakakka arikene me? Midakaka! Eamo Waom Yesu oŋom mo alakan rawakonge, pakimo ketene weleŋo detkakoi, eŋe rapoke tingo ŋedane sari mageu, mo togole wareke.
HEB 2:4 Pakimo naso yewaoka, Anutu eŋe oŋom yalewaka takotke more, don ea ma togoleki paki, zonom so de kineŋine medepineŋo ma wakone more, qesiŋka more, masi kine kine togogole natne make. Paki, Asu Koboboinane bakom, qaŋaine more, mapoke eŋine wetine so simileinane ŋei ŋerep ebonge, pakimo masi yewaŋo iwa yale qe wakonmaike, Gipolane don ea mo don welekakatneka.
HEB 2:5 Anutu eŋe kepe mat mane musele baŋ ŋado ma wakoniake, ŋene ea wane dereret urata ma don ramaine, yewao aŋelo edo ware ware okane warekei wane mi biraonge, midakaka.
HEB 2:6 Ea wane don, ŋei maneŋo Anutu wane papiao maneo iwa yale qeke, “Anutu, ŋei eŋe onokaka wane ge eŋane wetke okanmaine, ŋei wane gipole, eŋe onokakainane ge wareka okangene?
HEB 2:7 Goŋo aŋelo magu eŋane ketkele qei maket baneno nasomde bamgoka geakane rakokka more birakakone, goŋo qeli ewe zonom so bakom mawa mawa, ea wane eŋet biŋekŋo marokine okangi bira kakone,
HEB 2:8 paki qeli so kepe erane kotino so kutno kine kine korop kie tabeinane bano biraone mere ware oniakane, ware ware suaine bira kakone.” So Anutuŋo eŋe ŋei ware ware birakake so yeye kine kine korop wareakane, so eŋane bano biraon wareke, ŋo iwa ramaike yemo yeye kine kine korop motke, yewa mane mi mawaluke matoke motki paki, eŋe koropka eŋane meto sunka manwareke, ŋo siluŋ ukude iwa ŋeiŋo yeye kine kine korop Yesuŋo ware kamaike, me eŋane meto pamaike, ea yemo mi kamaine.
HEB 2:9 Ŋo siluŋ ŋene Yesu kamaine! Eŋe nasomde bamgoka aŋelo eŋane bango ketkele birakake, wane ketkele ge more seu seu so wikile detkane qelaŋan so eŋet biŋek mangi teweke gemaike, eŋe Anutu qomine rarainane, ŋei korop eŋane seuke more mapik oniakane rakaki, seu seu wikilerop tabaine, eamo ŋei korop ŋenane ra detke. Ea wane Anutuŋo eŋe ma wie more, eŋet biŋek suaine manerop, eŋe manwareke.
HEB 2:10 Anutu eŋe yeye kine kine korop, ea wane kine so welaine, oŋom kine kine korop ma wakon onwareke, ea wane Yesu eŋe dokoine ea korop ebuki paki qeli ewe zonom kotino biraongi waketkei wane, raki paki wikile desiakane, Anutu oŋom rakokkake, so urata don mange, pakimo Yesu eŋe ea wane rokop okange, so wikile dere borikino ŋine mainongi, qeli wane biŋek okangoi, paki mo Waom Anutu eŋe urata ea Yesu wano motki oŋo maki mo koboewareke, ea wane Yesu eŋe wekuŋo ŋei iwenongi ariu, Anutu eŋe koso ebuyake.
HEB 2:11 So Yesu eŋe ŋei ŋerep ebuki, Anutu wane magu wakonmami, so oŋom natne borikino ŋine maulukonge, me qelaŋ panamango gege ea maki masikangi, libe qekoi. Ŋei ŋerep yewa eŋe enŋenarek korop Magaene weku okanmaike, ea wane Yesu eŋe ŋolekoune edorayakane detki mi qeka okanmaike.
HEB 2:12 Ea wane eŋe Magainano ramaike, “Anutu, na baŋ geŋane don kisiŋone ea ŋon qane edanikale, na baŋ ŋei miti wane lewageu, eŋane kaiteno eŋetŋone gora bakom kito mawa ganikale, paki magu eŋano oi bakom wakoniake.”
HEB 2:13 So mane iwa yale, “Na baŋ wet mali malipne Anutu wano more eŋano kito togole gekale.” So mane iwa yale, “Na iwa Anutuŋo ŋerep medep ninge na eŋerop weneŋ gemaine.”
HEB 2:14 Ŋei Borikine eŋe ŋei ŋerep ma ket biraongi seuke, siukkei wane zonom kakapa suaine pa mange, ea wane ŋerep medep eŋe sola so weŋem bikum gorop gemami, wane Yesu oŋom eŋe yale okangi paki, eŋane tanik manik ea make. Eŋe yewa okange yemo seukki, eŋane seu seuineŋo Satan qe more ma ket birakaki, zonomine mida leleakane.
HEB 2:15 Paki ŋei ŋerep eŋane gege ene korop seu seu wane kaet gege yewaŋo qelit qeqe ebuke, eamo Yesuŋo seukki paki, qotkoino ŋine siwotonge.
HEB 2:16 Iwa yemo welekatne didiwo wakon maike, eŋe aŋelo mi kito qesiŋ ebu okan onmaike, eŋe kito qesiŋ okan oniakane turuŋine yemo Anutu wane papiaoŋo don mane iwa yale ramaike, “Eŋe Abraham wane ŋosa ŋabokoune kito qesiŋ okan onmaike.”
HEB 2:17 Ea yemo eŋe ŋon qaine eŋinerop rokop weku okane, numa kine kine okan wareake, yale okangi paki, eŋane Pris Wawaine, Wetne Pesesekatne so qom borik korop Anutu wane urata mauluke mayake, paki ŋei ŋerep eŋane borikineenane turuŋine qekoke more mataliki siukeake.
HEB 2:18 Eso naso iwao yemo eŋe ŋei natne liwe liwek wakonongi, eŋe maine mapik oniake, onoka wane eŋine eŋe liwe liwek wakonkake paki, eŋe wikile zok maratkake.
HEB 3:1 Doku tau tau kimakopne, ŋine Anutu eŋe qeli gege mat wane weneŋ yale waka ŋidora newan ŋunge, ea wane ŋine Yesu miti qelit ŋei so pris wawainano deŋine ka mogare kalilipka arikei, eŋe Anutŋo ŋene mali malipze didiwo ra wakongone magemaine, ea wane Pris Wawaine okaniakane taleka more birakaki ketke.
HEB 3:2 Eŋe Anutu aŋaine teweke urataine mauluke make, oŋo urata ea mayakane mawakonkake, Moseŋo urataine bororom mauluk qeuluk, Anutu wane ŋei ŋerepŋo mat okanmaike, yewa wane kotino Mose eŋe mamaŋke, ea wane rokop, Yesu eŋe make.
HEB 3:3 Ŋei mat mamaike eŋe mawaka okanmami, mat eŋine mi mawaka okanmami, rokop weku yewaka Yesu wane qeli ewe zonomineŋo Mose wane zonomine yuankamaike.
HEB 3:4 Mat korop ea yemo welekatne kepe ŋeiŋo ma okanmaike, eso Anutu eŋe wekuŋo yemo qeli so kepe korop mawareke.
HEB 3:5 Mose eŋe Anutu wane matko ge more raki, korop tewe tewek urata make ge wareki paki, qelit mama yale magukoune eŋano urataine mauluke make, paki Anutuŋo don baŋ ŋado ra wakoniake, ea wane don Moseŋo rake, so qelitne qeke.
HEB 3:6 Ŋo Kristo yemo eŋe aŋa tewe tewekinerop, wane Gipoleŋo Anutu wane mat welaine, oŋom wareka okanmaike. Ŋene eŋine mat so urum koune, ŋene sorin borin okane mali malipze warekaŋem oŋo kaki, mali malip wane biŋek qe ŋebonge, ea waneka seleleine payakeo, yemo naso qoeyake, naso yewao ŋene baŋ eŋane magu so mato urumine wele okanikene.
HEB 3:7 Ea wane don mane Anutu wane papiao qeqine Asu Koboboineŋo iwa yale ramaike, eaŋo ŋenane biŋek okanmaike, “Ŋine Anutu wane don ukude detmamiwo,
HEB 3:8 yemo ŋine wet togon alakan okane more ŋabokopŋine Anutu ŋabakakoi, yale misuk okanikei, ŋine kaiwe yewao kepe yaup papaino gekoi, paki eŋe liwe liweko birakau det worik wakonge.
HEB 3:9 Ea wane Anutuŋo ramaike, eŋe baŋ naŋane urata na korop togoleka koma 40 masi mawe kakoi, ŋo koso eŋe siluŋ wawaine okan nane more liwek nangoi.
HEB 3:10 Kine ea wane na ŋei ŋerep yewa eŋane sotne osiki rakole, ‘Eŋe naso baŋem weteneŋo na mi mogat nanmami paki, naso baŋem naŋane numa mo eŋane biŋek qekole, ea qeliŋmami.’
HEB 3:11 Yewa wane na sotne osiki don iwa yale ra togole edangole, ‘Welekakatne weneŋ weti qeliwo, eŋe naŋane matko saket more narop sola pesek mane mi mesikei!’ Anutu eŋe don yalewa rake.
HEB 3:12 Kimakopne, na ea wane rawe ŋine kaulukkei, ŋinane keuo ŋine maneŋo kotine qotkoine so mali malip midaine geki paki Anutu Gege Togon Welaine eŋano ŋine, mi kakakka ariake.
HEB 3:13 Kaiwe baŋem ŋene ra okanmaine, “Ukude” kamde, yale wane mo ŋine kaiwe baŋem bonep bonep Anutu wane ŋei ŋerep don bile so mayakakatneka kito edanikei, so qomene ma ewekkei. Ge ŋinano ŋine mane eŋe borikeneŋo isikaki paki maki wet dereretine siuke, togoleakane ŋin girem ŋine au more, naŋ qe nagu gekei.
HEB 3:14 Ŋene korop Kristorop weneŋ eŋane soukoune eŋine rokop tego weku okanmaineo, yemo ŋene alakan kieke more detlukka malipkakone, ea togogole malilipka ge more mageŋem naso qoeake, ŋene yale okangeneo, yemo ŋene Kristo wane soukoune eŋinerop tego weku okangene.
HEB 3:15 Ea wane Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, “Ŋine Anutu wane don ukude detmamiwo, ŋine ŋinane ŋabokopŋine sogino wet togon okane Anutu ŋabaka gekoi, yale koso mi gekei.”
HEB 3:16 Maŋo Anutu wane don dere more wet togon okane sotine osiki eŋe ŋabakake? Ŋei ŋerep korop Moseŋo ebu iwen ongi, Ezipt kepeo ŋine arikoi, ŋei ŋerep koropŋo okangoi,
HEB 3:17 ea wane Anutu eŋe manerop sot osi osi okane geki, koma 40 okange! Yemo ŋei ŋerep borikine mau paki, kepe keuno yaup papaine mat mane mi pamaikeo, seuk warekoi, pareŋene ea pa arike.
HEB 3:18 So Anutu eŋe done togogole ratogole more rake, “Eŋe mane naŋane mat koto mi saket more narop sola pesek mesikei.” Eŋe don ea maŋane rake? Ŋeiwa wet togon okane ŋabakakoi, eŋane rake.
HEB 3:19 Ea wane ŋene iwa yale detmaine, eŋe Anutu wane don detluke more mi malipkakoi, kine ea wane eŋe umareu paki sola pesek matino mi waketkoi.
HEB 4:1 Iwa yemo Anutuŋo sola pesek mat yewao waket more, eŋerop weneŋ sola pesek gekenane, rara togon ra biŋek qe ŋebonge, ea wane ŋenano ŋine maneŋo sola pesek gege mat yewao mi wake waket gege keuo peleke more, numao siukeakane ŋene dere mezet ŋoniake.
HEB 4:2 Ŋene Sigi Maep Don detmaine, ea wane rokop, Yuda ŋei eŋe mo detkoi, ŋo yewaŋo mi mapik onge, eŋe Anutu wane don ea dere kotoeno more, mi malipka lukkoi, kine ea wane Anutu eŋe sola pesek, me gege maep matko waketkei wane iwenonge, ŋo eŋe mane mi waketkoi.
HEB 4:3 Ŋene ŋei ŋerep mo Anutu detlukka malip kamaineŋo, yemo sola pesek mat yewa wane kotino koto waketŋem paki, Anuturop sola pesek mesikene, ea wane eŋe iwa yale rake, “Na sotne osike, paki don togoleka ratogole more rakole, ‘Eŋe welekakatne sola pesek matko mi waket narop weneŋ mi mesikei, i midakaka togole!’” Eŋe don ea mo Yuda ŋei edange, so mo sogino qei bano Anutu eŋe qeli so kepe mawa reki qoeki, don ea eŋe weneŋ yalewa rake,
HEB 4:4 Anutu wane papia keune maneo sola pesek kaiwe naso sewen ea wane iwa yale ramaike, “Anutu eŋe urataine mamageki, kaiwe mama mete mane so mete natko etke qoewareki, yewao sola pesek so mere zonom make.”
HEB 4:5 Don ea waneka koso manerop rake, “Eŋe naŋane sola pesek matko mi saketkei, so eŋe narop weneŋ mere zonom mi makei.”
HEB 4:6 Yalewa wane mo don eaŋo iwa yale sikan ŋonmaike, ŋei ŋerep alakane more don kisi maine detkoi, ŋo eŋe sola pesek matkotino mi ari waket more, Anuturop weneŋ mere zonom mi makoi, onoka wane, eŋe don kisi maine ea detluke mi malipkakoi ea wane. Ŋo ŋei natne eŋe sola pesek mat kotino waket more, Anuturop weneŋ mere zonom mama, ea wane eŋe mo detonge.
HEB 4:7 Ea wane Anutu eŋe koso kaiwe naso mane ŋei ŋerep ea eŋane nasoo motke paki eŋetine “Ukudeka” orake. Ŋado koma naso loutne qoewareki, Anutu eŋe Dawit wane wetno motki oŋo ra wakonge, ea Anutu wane papiaŋo mo reke, “Ukude ŋine Anutu naŋane pi so don desikeiwo, yem ŋine wet togon koso mi okane gekei.” Dawit wane nasoo Anutuŋo rake, “Ukudeka,” yewaŋo iwa yale sikan ŋonmaike, Anutu eŋe naso mane koso baŋ ŋei ŋerepkoune ari sola pese matko wake waket wane takotke motke.
HEB 4:8 Ŋo Yosua mo mane ŋei ŋerep iwenongi, Anutu wane sola pesek matko ari waketkoi ra, yemo Anutu eŋe kaiwe naso mane wane don mi rakirap.
HEB 4:9 Ea ŋene wane iwa yale desikene, Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋane sola pesek metmet ea wane peada me taboŋ naso mane pamaike. Yewao eŋe Anutuŋo kaiwe mama mete mane so natko etke(7) mere zonom make, yale waka eŋe taboŋ mere zonom makei.
HEB 4:10 Ŋei mane eŋe sola pesek mat kotino waketki paki Anuturop weneŋ mere zomom mayake, eŋe Anutuŋo urataine ma mageki qoeki, mere zonom make, yale waka eŋe kepo urataine maki qoeki, makoke more mo, eŋe sola pesek matko waket mere zonom mayake.
HEB 4:11 Ea wane ŋene urata togogole mauluke maŋem qoeki, sola pesek mat koto waket more, Anuturop weneŋ mere zonom maikene, ŋenano ŋine natneŋo eŋe okangoi, yale misuk okanikene, eŋe Anutu aŋaine so donine qe more birau paki, sola pesek matko wakesikei wane qeka numaene siukke.
HEB 4:12 Anutu wane don yemo gegerop so zonom goropŋo pamaike, ea yemo eŋe ŋetne teine, pilaŋ mane ŋadino so qomino ŋetne teine ea wane kop, ŋo zok manerop yuan kamaike, eaŋo korop qei kotinerop kitare ket mage, wet dereret so oŋa oŋa erane yaku yakuetne ea so set eŋane tutuene ea korop kitat waremaike paki, eaŋo ŋei kotoenane wet dereret so dereret ma wesak, so wet mali malip ea wane kine ma wakon okanmaike.
HEB 4:13 Yewa Anutu wane kaitko yeye kine kine mane mi siukeake, yeye kine kine ma wakon wareke, ea korop eŋane deine metine kutno didiwoka wakone pawaremaike, so eŋano, ŋene korop kineze rapoke olale more don urata makene.
HEB 4:14 Ea wane ŋene mali malipzane kine didiwo ra wakongone, ea togogole malipka gekene. Yesu, Anutu wane Gipole, ŋenane Prisze Suaine So Wawaine, eŋe mo qeliwo arike, Anutu wane kaitko gemaike.
HEB 4:15 Ŋenane don borikine mane ŋadeka more qepap kaikenane rokop me togole togoleze yemo midakaka, ŋenane pris suaine so wawaine, eŋe yemo ŋene set pelek okanŋem, eŋe mi ŋone ŋadekŋon okanmaike. Ŋene Prisze suaine so wawaine, eŋe gemaikane ŋenano liwe liwek wakonŋon okanmaike, ea eŋano kito togole okora qesiŋ ŋonkgi, maine mali malipze ra qelaŋangene, Yesu eŋe yale waka eŋano liwe liwek kine kine eamo korop wakonka wareke, ŋo liwe liweko peleke more, borikine mama mo oka okan, eamo mane mi make so okange.
HEB 4:16 Ea wane ŋene seleleine qe more Anutu wano arikene, eŋano ari more okanikene, paki Anutu eŋe wet menaŋ so qom peseine manerop pamaike, yalenane ŋene eŋano naso baŋem eŋerop tako rakot okora more, eŋano ŋine baŋ wet menaŋ so qom peseinane zonom kine kine natne weneŋ maŋem, eaŋo wakon ŋongi ŋaŋaeŋem, ŋo maine mapik ŋoniake.
HEB 5:1 Pris ma wakon ma wakon ea wane masi so tanik manikine, yewmo iwa yale, Pris Wawaine korop ma wakon ongoi, yemo ŋei kimakopene eŋe enŋene keuo ŋine ma wakonbi paki biraonbi, eŋe Anutu wane don mogare ŋei eŋane ra more Anutu wane qelit qeu paki, borikinane bakom so soe soep mire Anutu manbi, oŋo detongi paki, borikineene sauke mataliki siukeakane.
HEB 5:2 Pris eŋine eŋe kepe ŋei, setine pelelekatne, ea wane eŋe ŋei qelaŋ so qeyau mayau gegine, ŋo eŋe urataine, ea maine bororom Waom wane donŋo daleo ramaike, ea wane rokop mogare ŋei dereretnene midaine me Waom wane numa qeayake matalimaŋkoi, ea eŋane bororom ma okan onmaŋke.
HEB 5:3 So onoka wane eŋine eŋe kepe ŋei pelelekatne ea wane eŋe ŋei ŋerep eŋane sotwaneka soe soep mi mit maŋke, eŋe eŋine sotinane soe soep eŋe weneŋ mitmaŋke.
HEB 5:4 Pris lewet urata ma gege, ea mo eŋet zok suaine so wawaine, ea wane ŋei mane eŋe oŋomka ma wakakei wane raki paki, pris mi wakonmaike, midakaka, ea yemo Anutu oŋom weku, ŋei yewa oraki paki ma wakonka more, pris urata mangimo mamaike. Eŋe mokaka Aron yale waka oraki paki, urata don mangi make.
HEB 5:5 Kristo eŋe yale waka oŋomka mawanaguki paki, Pris Wawaine geakane mi wakonge. Oŋom wakoniakane turuŋine yemo Anutuŋo olale rake, “Ge naŋane Giponne okanmaine, ukude na mo geŋane Magaŋone noŋo ma wakon ganmaile.”
HEB 5:6 Eŋe yaleka ameŋine maneo rake, “Ge baŋ pris okane naso baŋem ge arikene, Melkizedekŋo pris geke, eŋane kop gekene.”
HEB 5:7 Mo sogino Yesu eŋe kepeo geke, naso yewao eŋe Anutu wano suaineka meŋenka arokkake, oŋo seu seuo ŋine qesiŋka makok kayakane, onoka wane eŋe ketkele geke, ea wane Anutuŋo meŋe meŋenine detki, menaŋge paki mapik kake.
HEB 5:8 Yesu eŋe Anutu wane Gipole geke, ŋo siluŋ koso aŋa tewe tewek wane kine desiakane Anutu wane ketkele ge more, aŋaine teweke umat so wikile korop kutino waki kaukke. Pakimo yewaŋo Anutu wane don me aŋa tewe tewek wane kine kito mane olatlukke.
HEB 5:9 So eŋe yalewa okangi paki, zok manerop Anutu aŋa tewe tewek wane mayakakatne okange paki, Anutuŋo olale rake, “Ge Pris wawaine Melkizedek wane rokop,” ea wane eŋe ŋeiwa aŋaine korop tewek okanmami, eŋe ebu more qesiŋone more, mapik ongi, naso baŋem geuluke gege togon gearikei.
HEB 5:10 Paki Anutuŋo eŋe ma wakonka more rake, “Ge pris suaine so manerop wawaine, Melkizedek wane kop gekene,” rake.
HEB 5:11 Ŋene Melkizedek wane don ŋidangenane zok manerop pamaike, ŋo siluŋ ŋine dereret ŋine ea ukude yemo zok mi qelaŋangi detlukmami, ea wane ŋene kine ra wakone ŋidangenane zok umatne okanmaike, onoka wane ŋine kine desikei wane bauwawa ŋungi bororom det okanmami, ea wane.
HEB 5:12 Ŋine naso kiroine doku taune magu, mali malip korop okane, Waom kito ŋebo ŋebon wane urata ma gekoi, ea mo maine kopkemaike, ŋo siluŋ Anutu wane don kine didiwo kieke more rara, ŋei natne edo kito ŋidanikei wane ŋine ŋaŋaemami, ŋine ŋara togole kipoke nekei, yalemo ŋine ŋamuka nemami.
HEB 5:13 Ŋei mane eŋe ŋamuka ne gemaike, eŋe medep nigatneka gemaike, pakimo eŋe maine so borikine ea wane kine mane koboine mi detmaike.
HEB 5:14 Nat paromine yemo ŋara togole eamo ŋei ŋerep suaine eŋane biŋek, eŋe ŋei yaline mo sikan ongoi, ea wane eŋe mo liwek one more, maine so qotkoine erane kine mo ma wanokekane more detmami.
HEB 6:1 Ea wane ŋene Kristo wane don so don kineine misuk ra modasikene, ŋene mat bosiŋine, ea naso baŋem atakine loutne mi yaso okanmaine. Yale waka ŋene don yewaka atak loutne misuk ra modasikene, ŋene Waom malipka more, wet maingekenane so kine kine natne, gegeine midaine yewa ŋadek kaikenane, yemo maine raikene. Ŋo ŋene urata mamami, ŋene mo ŋadekakone, ea ra more koso nago nagon misuk mosikene.
HEB 6:2 Paki mo ŋene don iwa yale qeligeŋem rap? Miti Doku tau tau wane don, so ŋei lewetko mete mot mot wane, so seu seuo ŋine wie wie, so nasoo Waom wane kaitko borikinane turuŋine ebongi, don urata mama wane don, yewa korop qeliŋ wareŋem paki, ŋene ŋei mo suaine eŋane don raikene, yemo zonom maine papa togon pa ariake, ea raŋem kopkeake.
HEB 6:3 Ŋo ŋene Waomŋo maine yale waka urata ea maikenane det ŋoniakeo, ŋene maine yewa baŋ maikene.
HEB 6:4 Ŋei mitiŋo ma qelaŋanongi, Anutu wane qelaŋango mo gekoi, eŋe qeliwo ŋine ŋara mo ma nekoi, ea so Asuŋo mo eŋano mere bakomene damo qe ebonge. Eŋe ea korop qelige qeyau ariu, daleo ebuwi koso wetene maine maingekei me?
HEB 6:5 Eŋe Anutu wane don ea yaup solaŋoka liwekka ka more mau paki, simile mo detkoi, so rakoi ea don maine paki, eŋe gege togon Anutu wane zonom ŋado sariake ea mo detkakoi.
HEB 6:6 Paki eŋe qeyau ket Anutu ŋadekka ari warekoi! Wane ŋei yaline koso ŋado ebuwi zinge sari wetene maingekei me? Midakaka, onoka wane eŋe masi yale okane, Anutu wane Gipole koso manerop kibeŋ qabego qekei paki, ŋade don okane, ŋei deeno gamu gamuo birakaikei.
HEB 6:7 Kepe mane koyaŋo naso baŋem qe more kito ma peseki gukine motki ŋei eŋe ŋara met okanmami, eŋane ŋara zaguk ma wakon okanmaike. Anutuŋo kepe yewa mosopkaki, mosopinane wele wakon okanmaike.
HEB 6:8 Ŋo kepe yewao kine kine wakelerop so touk qotkoineŋo sua wiemaikeo, kepe yewao eŋe borikine, ea wane kine kine ebosikene, yemo wele midaine okan maikane, Anutu wano ŋine soa waraŋ kamaike, wane ŋado baŋ gerepŋo zeki mida sololokeake.
HEB 6:9 Ŋo siluŋ ŋene don umatne iwa koso ŋinane ramaine, yemo kima maepkopne, ŋine borikei wane mida, mitiwo meŋenka luke more, gekei wane ŋene detluke more ramaine. Ŋene detmaine ŋine mosop mayakakatne gegeŋine maratkaikei wane magemami.
HEB 6:10 Anutu eŋe ŋei matali mida, eŋe ŋine urata makoi, me ŋine eŋe qesiŋka mangoi, so doku tau tau magu kimakopŋine yeka qesiŋ onmami, ea wane Anutu eŋe ŋinane urata mamami, yewa mo sogine me musele naso iwao, ea wane mi nigetkamaike
HEB 6:11 Ŋenane wetze suaineŋo ŋinane wetkemaine so simin ŋonmaike, yemo ŋine korop wet bonep bonep sorin borin ŋinerop okane okora mageu naso qoeki, yeye makei wane wetke tomaka more Anutu malipka gemami, ea baŋ wakongi wele kaikei.
HEB 6:12 Ŋine bau wawa okanikei wane ŋene mi ŋonmaike, ŋine miti ŋei mali malipkorop so togole togolerop gekoi, ŋine eŋe yale gekei, paki Anutuŋo yeye kine kine biŋek qe ŋibonge ea maikei.
HEB 6:13 Anutu eŋe Abraham rara togon don olatke, naso yewao ŋei suaine maneŋo Anutu eŋine kop yuanka mi geke, ea wane eŋe ra more donine eaka, Anutu eŋine eŋetko ra togoleke.
HEB 6:14 Eŋe iwa yale rake, “Welekakatne na baŋ mosop suaine mosop ganikale, so na ma leule ganbe ŋosa wili wilikopŋone loutne wakonikei wane na rara togon don iwa golatmaile.”
HEB 6:15 Abraham eŋe Anutuŋo rara togon don ratogole more olatke, ea wane tomaka ge more, bau wawaine midaine gemage wele maratkake.
HEB 6:16 Ŋei mane eŋe don mane ra togoleakane okane more, ŋei suaine mane eŋine kop yuane gemaike, eŋane eŋetko ora ra togoleki, eaŋo ŋei kimakoune eŋane aŋa mawonge okanmaike paki, eŋe don raikei wane qeka okanmaŋkei.
HEB 6:17 Ukude naso iwao eŋe yaleka Anutuŋo don wele mane raki paki motki, don ea mane mi pelekeake me qororogeake eŋe mo raki togole lukeake. Anutu eŋe ŋei biŋek qe ebone more don rake, ea yemo don togogole mane, me pelekeake. Eŋe rau paki, iwa yale desikei, Anutu eŋe don ramaike, ea turuŋine mane mi raraine so main maine, ea midakaka!
HEB 6:18 So Anutu eŋe isi don mane mi rayake, ea wane don etke ra more motke. Pakimo don eaŋo mo togoleke, mane yemo eŋine eŋetine Suaine rake. So mane yemo don togogoleka ra seleeluke more rake, ea wane tutule me eŋane ŋadino maneŋo dere eweke don mane koso takotke raraine, ea yemo midakaka. Eŋe mo raki togole more togoleke, ea mo wetine kine eŋe mo dere luluke more rake, eaŋo ra rokop donine okanmaike, ea wane ŋene Anutuŋo kine kine biŋek qe ŋebonge, ea wetzeŋo togole malipka more tomaka gekene.
HEB 6:19 Ŋene teba teba me newanka gegeze iwa ma gemaine, ea yemo ŋenane wet maki pese more momoe wareake. Ŋenane wet pesek ea Yesu. Eŋe qeli wane Bakom Urum ŋadino qepoke ari, Urum Kobekine eao waketke.
HEB 6:20 Yesu eŋe ŋenane raki paki alakane more, Urum Kobekine ea waketke, eŋe Pris Melkizedek wane kopko, Pris Wawaine okangane, eŋe naso baŋem ge ariake.
HEB 7:1 Melkizedek iwa eŋe Salem wane ŋei waom, so Anutu Wawaine weti qeliwo eŋane pris wawaine geke, Abraham eŋe ŋei waom etke so etke enŋene so magu kopene engu more, kawaliwo ŋine zinge numao sariki Melkizedekŋo maratkaki paki, mosopkake.
HEB 7:2 Abraham eŋe kawali qe more kine kine korop peikke, ea ŋine ten magu weku ea Melkizedek mange, Melkizedek wane eŋetine kine mikepka yemo iwa yale pamaike, “Ŋei Waom Koboboine.” So onoka wane eŋe Salem wane ŋei waom geke, wane eŋane eŋetinane kine yaleka iwa yale oramami. “Peam Wane Ŋei Waom.”
HEB 7:3 Melkizedek wane magaine me nagaine, me ŋabokoune eŋanoŋine natne eŋane eŋetene mane mi pamaike, me wako wakon naso me seu seu nasoine midadaine. Eŋe yemo Anutu wane Gipole yale, eŋe naso baŋem naso baŋem tako rakot priska ge ariake.
HEB 7:4 Iwa kau paki detkpi, Melkizedek eŋe ŋei kakapa suaine geke, ea wane qerakze Abrahamŋo aboŋ kine kine maine weku mane ea kawali qeki paki, ma more peikke korop mapoke nat paromine ten magu weku ea Melkizedek mange.
HEB 7:5 So Lewi wane ŋosa wili wilikoune eŋe Pris Suaine urata ma gekoi, Mose wane ra rokop donŋo rakoke rake, eŋe aboŋ maine ten magu weku, yale Israel ŋei ŋerep magu eŋano ŋine peik okangei, yale rarainane, ea yemo eŋe enŋene matkopene eŋano ŋine, eŋe Abraham wane ŋosa wili wilikouneka, ŋo siluŋ eŋanoŋine peik okangoi.
HEB 7:6 Ŋo, Melkizedek eŋe Lewi wane komineŋo mi wieke, ŋo siluŋ eŋe Abraham wanoŋine aboŋ ten, magu weku yale peikke, paki eŋe Anutuŋo miti don biŋek qe mangi makane, eŋe mosopkake.
HEB 7:7 Ŋei mosop kamaike, oŋo suaine, ŋo ŋei mosop mamaike, eŋe nigatne eŋane bango gemaike.
HEB 7:8 Yemo pris eŋe ten magu weku peik okanmami, Yuda wane pris ŋei wawaine yewa eŋe seukkei, ŋo mane yemo Melkizedek, eŋe Abraham wano ŋine ten magu, weku peikke eŋe wisika gemaike, Anutu wane papiaŋo eŋe seukeakane mi ramaike.
HEB 7:9 Eso ea wane iwa yale raŋem, Abraham eŋe aboŋ ten magu weku Melkizedek qolekake, Lewi wane ŋosawili wili koune eŋe aboŋ ten, magu weku peikkei wane raraine, ŋo eŋe weneŋ yaleka siluŋ qolekakoi.
HEB 7:10 Lewi eŋe mi wakonge, ea wane iwa yale raŋem, eŋe qerakine Abraham wane weŋem kotino metki, Melkizedek eŋe Abraham maratkake.
HEB 7:11 Lewi wane ŋosa ŋabokoune edo pris urata makeiwane ra rokop don, eaŋo Israel ŋei ŋerep ebonge. Wane Lewi wane ŋosa ŋabokoune eŋano pris urata mamaeneŋo maine menaŋge ra, yemo pris mane kuneŋine ŋado mi wakongirap. Pris mane eŋe Melkizedek wane rokop, ŋo Aron wane kop ea mida.
HEB 7:12 Pris urata sogine masikangi musele wakongi Mose wane ra rokop don sogine eŋe yale waka masikangi museleŋo wakoniake.
HEB 7:13 So ŋeiwa Anutuŋo rake, ea yemo eŋe ŋei mane eŋe esep miloppine magu maneo ŋine, wane eŋane esep milop magu yewao ŋine, ŋei maneŋo aratao pris urata mane mi make.
HEB 7:14 Ŋene det waremaine, ŋenane Waomze Yesu eŋe Yuda wane magu eŋane tego, ea ŋine wakonge, wane Mose eŋe esep milop magu yewa edo pris urata makei, ea mi ra wakonge.
HEB 7:15 Ŋene mo ka more detmaine, pris mane wakonge, eamo Melkisedek yale, ea wane don so kine mo didiwo wakonlukki kamaine, eŋe Pris kine mane wakonmaike, eŋe Melkizedek yale.
HEB 7:16 Eŋe rara togon donŋo weŋem weku me tego wekuŋo pris biraonge, me wakon ongei raraine, midakaka! Eŋe gege papa togon wane zonomgo pris okane gemaike.
HEB 7:17 Eŋane Anutu wane Papiao Anutu oŋom iwa yale ramaike, “Ge baŋ pris okane Melkizedek wane rokop eŋe yale naso baŋem togogoleka ge ari gekene.”
HEB 7:18 Ŋo Anutu eŋe Mose wane ra rokop don so numa sogine, ea mo mapapkaki masikanmaike, onoka wane, ŋo ra rokop don eamo zonomine midaine so mi mapikŋonge, ea wane.
HEB 7:19 Mose wane ra rokop don so numa eaŋo kine kine mane maki mi menaŋlukke, paki, ea wane ra more Anutuŋo ŋenane teba teba numa mayakatne mane ra rokop don wane tuno ma saket motke, wane yewaŋo ŋene tebaŋongi, Anutu wane osino maine sari lotke okanmaine.
HEB 7:20 Anutu magakŋo Yesu pris ŋei wawaine birakake, eamo yaup mi birakake, midakaka, eŋe weti Waom qeliwo ra togole more birakake. Ŋo pris sogine eŋano, eŋe yale mi okanongoi, eŋe ŋei maneŋo weti Waom qeliwo raki pris ea mi biraongoi.
HEB 7:21 Ŋo Yesuŋo pris okange, yemo Anutu oŋom rakokkaki, mo okange so Anutuŋo olale rake, “Suaineŋo welekakatne mo weti qeli raki qoeke, wane koso wet etke yale me yale maine mi rayake, ‘Ge pris uratao naso baŋem naso baŋem ge wakene’”
HEB 7:22 Kine iwa wane Yesu eŋe tako rakot musele wele maine, ea wane ekiine okane more, tako rakot sogine ea museleŋo yuankake.
HEB 7:23 Kine mane, yemo pris natne sogine gekoi eŋe loutne, ea wane eŋe seukmaŋkoi, so takotke gege kiroine geu paki, urataene mi mamaŋkoi.
HEB 7:24 Ŋo Yesu yemo gege togon naso kiroine ge ariake, paki eŋane pris urata ea qoe, ŋei mane wane kutno mi wayake.
HEB 7:25 Ea wane eŋe maine eweke more, iwa so naso baŋem ŋei ŋerep oŋom mapikongi, Anutu wane osino sari okanmami, so eŋe ebu more mena menaŋ numao biraone more, eŋine eŋetko ma togoleon okanmaike. Onoka wane eŋe gege togon gemaike, so Anutu ŋo eŋe qesiŋ oniakane meŋenka okanmaike.
HEB 7:26 Yesu eŋe Pris Wawaine, ŋene yeye mane wane ŋaŋaeŋem, eŋe qesiŋŋon okanmaike. Eŋe koboboine, sot ŋei me borikine mane kotino mi pamaike. Eŋe ŋei borikine mama eŋane rokop mida, eŋe libeka, eŋineka kine mane, so eŋe qeli kotino yuane gemaike.
HEB 7:27 Eŋe pris wawaine natne eŋane rokop midakaka, eŋe kaiwe baŋem eŋine borikinane bakom soe soep mitki paki, koso ŋado ŋei ŋerep eŋane borikinane bakom soe soep mit mit naso baŋem okan makoi. Ŋo Yesu urata mane yale mi make, midakaka, eŋe bakom wane soe soep weku mire mange, eŋe ea wane eŋine solaine atak weku qikka mange, eaŋo korop naso baŋem okane, yale okanmaike.
HEB 7:28 Mose wane ra rokop donŋo ŋei wetene pelelekatne sot weneŋ edo pris wawaine gekei wane biraon okange. Ŋo Anutu wane rako rakok don togole, weti qeliwo welekakatne, eaŋo yemo Mose wane ra rokop don wane ŋadino sarike, yewaŋo yemo Gipole Pris Suaine Togogole birakake, eŋe baŋ wet ululuŋka koboboine naso baŋem ge ariake.
HEB 8:1 Don iwa korop ea wane woune yemo ŋene iwa yale ramaine, Prisze Suaine eŋe iwa nigatne kepo gemami, eŋe yalineka eŋe weti qeliwo ŋei Waom Suaine eŋane Metmet Zonominane woninoken metmaike.
HEB 8:2 Eŋe pris urataine weti miti urum koboboino make magemaike, eŋe pris wawaine so suaine, eŋe Urum Kobekine so Sigeine Togogole, ea wane kotino waketke urata mamaike, mat yewa yaline ŋei maneŋo mane mo mi make, eamo Waomŋoka maki wieke, Yuda ŋeiŋo seli kise kepe yaup papaino ma gekoi, ea wane kop mida.
HEB 8:3 Pris wawaine korop biraongoi, eŋe Anutu yeyeŋo bakom so osomŋo mire bakom okan kaikei so soe soep mire okankaikei wane ŋo ŋenane Pris Wawaine Yesu, eŋe yaleka, eŋe eŋine weŋem bikumineŋo Anutu bakom atak weku okankake.
HEB 8:4 Yesu eŋe kepeo geke ra, yemo eŋe pris mane mi okangirap, onoka wane eŋe Pris Ŋei Wawaine mo loutneŋo gekoi wane, so Anutu bakom okanka oka okan wane pris ŋei eŋe urata mo ma gekoi, na so eŋe ra rokop don ea wane kopko Anutu ŋara soep me bakom kine kine okanka gekoi.
HEB 8:5 Pris Wawaine eŋe Bakom Urum yewao urata ma okanmami, ea yemo eŋe welekatne oŋa oŋaine so ketkele, ŋo wele yemo qeliwo manerop wawaine so kine mane metmaike. Ea yemo Anutuŋo Mose olatke yale. Mose eŋe Bakom Urum mane seliŋo mayakane okangiso, naso yewa Anutuŋo olale rake, “Detmaine, ge kaulukkene so detlukkene, na oŋa oŋaine mo korop bonagao sikanganbe kawarekone, ea wane kop so rokouno detluke maikene.”
HEB 8:6 Ŋo Yesu eŋe Magakŋo pris ŋei wawaine urata mange, eaŋo yemo zok manerop kakapa, pris natne eŋane urata yuanka waremaike, ea yemo oŋo keu ŋeize ge more, tako rakot so siwa siwap museleŋo Anutu so ŋei keuzo motke, ŋo tako rakot yewa wane rara togon don ea mo weku mane okanmaike, onoka wane, ŋo yewaŋo tako rakot don soginane rara togon don, ea zonomine qe more, maki korop detki paki, zonomine mo mida lelewareke.
HEB 8:7 Alakan siwa siwap so tako rakot sogino pake, yewao boriwori mane mi wakonge ra yemo Anutu eŋe ŋado siwa siwap me tako rakotze musele atak mane koso mi ma wakongi rap.
HEB 8:8 Siluŋ Anutu eŋe ŋei ŋerep magukoune eŋane sotene maratka more rake, “Waomŋo rake, na koso naso maneo siwa siwap me tako rakot musele mane baŋ Israel ŋei ŋerep eŋerop, so Yuda wane ŋosa ŋabokoune eŋerop ma wakonikale.
HEB 8:9 Ea yemo baŋ sakon qarekopene eŋerop na siwa siwap motkole, kaiwe yewao na meteeno ebu more iwen onbe Ezipt kepeo ŋine sarikoi, ea wane kop mida. Eŋe na siwa siwap ea eŋerop okangole, eŋe maine mi warekakoi, pakiso na ŋadekongole, Waomŋo rake.
HEB 8:10 Iwa yemo siwa siwap me tako rakot na baŋ Israel magu eŋerop okanikale, Waomŋo ramaike, ‘Na baŋ ra rokop donne yewa wet derereteno qewe payake.’ Na baŋ eŋane Anutu okangale, paki eŋe baŋ naŋane ŋei ŋerep magu okangei.
HEB 8:11 Eŋano ŋine ŋei weku weku maneŋo ŋei kimaine miti mi kito maniake, me matino ŋine ŋei mane mi olale rayake, ‘Waom detkanom,’ yale mida, eŋe baŋ koropŋo naso yewao na det nangei, paki ŋei ketkele, ea ŋine ariki weti ŋei ŋetne suaino eŋano qoeake.
HEB 8:12 Na wet maep okanonbe so sot turuŋene ea baŋ qelige ebongale, so borikineene ea dere qewologewe paki, koso ea wan mi desikale, Waomŋo ramaike.”
HEB 8:13 Pakimo, siwa siwap musele me tako rakot, ea wane raki paki, Anutu eŋe siwa siwap alakan wane ea maki sogine okange, paki yeye mane sogine me sele okaniake so toe barakeake, ea yemo baŋ yeine siuke midaleleake.
HEB 9:1 Siwa siwap me tako rakot sogino alakan Anutu bakom me eŋet meŋe meŋen wane ra rokop donine pake, so ŋeiŋo bakom so eŋet meŋe meŋen urum seliŋo mamaine, mat kobekine, ea weneŋ kepo iwa mo pake.
HEB 9:2 Bakom urum mane seliŋo makoi, solainoken kotine mane qei kaitko, ea wane eŋetne Urum Kobekine so Sigeine orakoi, ea wane kotino yewa yemo kiwa, wane ekiine so zake, so beret Anutu wane biŋek qe man okangoi, ea anutu wane kaitko me deino metke, ea wane eŋetine, ‘Urum Kobekine so Sigeine Togogole.’
HEB 9:3 Lap lap suaineŋo sen keune etkeo rasikeu okorake, ea wane ŋadino kotine mane yemo lap lap maneŋo kitatki, urumine weneŋ okange, ea wane eŋetne Urum Kobekine, Sigeine Togogole so Koboboine.
HEB 9:4 Ea wane kotino arata golŋo mamaine kiwakeu lawe kopuine qounerop okaniakane, so siwa siwapko katapa mane, korop gol ŋoka kawet kawarekoi, ea metke. Katapa, ea wane kotino gol lase mane so qeli wane ŋara weneŋ kotino motpi metke, so Aron wane qesi mane sotne qemore metine motke, ea so wesi katapa etke, Mose wane ra rokop don qeqine ea weneŋ metke.
HEB 9:5 Katapa ea wane kutno yemo aŋelo etke ere Anutu wane Kibi maepine ea ma more qin gim etne maputulakeuk sot turuŋ mataliu siu siuk so Anutu yewa eŋane met met ea sikanone some pake. Siluŋ iwa yemo ea wane kine maine korop mi rawarekale.
HEB 9:6 Eŋe yeye kine kine yalewa ma warekoi, paki pris eŋe kaiwe baŋem urum solaine yewao wawa ketket okane more, seli urum yewa urataene ma Waom meŋenka okane gekoi.
HEB 9:7 Ŋo Seli Urum kotine mane kobekine so sigegeine, ea wane kotino, ea yemo Pris Wawaine weku oŋomka koma mane wane kotino atak weku waket gegike, eŋe weŋem weneŋ ma waket more, eŋine borikine me ŋei ŋerep eŋane borikine detpi paki mamaŋkoi, me borikine mi dereret ma okan gekoi, ea wane Anutuŋo sotene saukeyakane qak okane geke.
HEB 9:8 Asu Koboboine oŋo yeye kine kine iwa ma warekoi, ea wane didiwo iwa yale sikan ŋonmaike, seli kise solaine eŋe urataine i ma met kika, Urum Kobekine, Sigeine Togogole so Koboine eao wake waket ea wane numa, ea mi qoe aŋaŋge,
HEB 9:9 Bakom Urum seliŋo mamaine, eamo ukude naso iwa gemaine, ea wane oŋa oŋaine, ea wane kine yemo iwa yale, yeye kine kine Anutu man man so osomŋo soe soep mire Anutu bakom okanka okanka eaŋo ŋei bakom okanmaike, eŋane kotine maki libe mi qe okanmaike. Midakaka!
HEB 9:10 Eŋe bakom iwa yaline okane gekoi, ea yemo eŋe ŋara doku waneka, so sola sau sauk ea wane batka okangoi. Iwa yemo korop sola wane ra rokop numa tanikka okanmaike, ea okane ge ari mageu, ŋado baŋ naso bomileki, Anutuŋo yeye kine kine ea korop ma koboe wareakane motke.
HEB 9:11 Ŋo ukude yemo mo Kristo oŋo Pris Suaine sogine gekoi, ea yuanonge, yemo mo yeye kine kine maine ma wakonge, ea wane Pris Wawaine okane sarike, seli kise ea eŋe kotino ge urata mamaike, ea yemo kakapa suaine so zok libe qotqole, ea yemo ŋei meteŋo mamaine yalewa midakaka! Kepe iwa ma wakonge, ea wane nat paromino mi pamaike.
HEB 9:12 So Kristo eŋe Pris suaine sogine gekoi, ea yuanonge, eŋe noniŋ me bulamakau weŋemineŋo atakine atakine Seli Kobek Urum Sigeine Togogole qeliwo mi ma waketke, midakaka, eŋe eŋine weŋem, eaŋo atak weku Bakom Urumgo ma waketki, eaŋo ŋene gege togon gekenane qoleŋonge.
HEB 9:13 Noniŋ so bulamakau ŋei labe labe eŋane weŋemene, so bulamakau medeune gerepko motpi ze osi osine, ea wane qoune ea weneŋ qeturageu paki, qakeu ŋei diene weneŋ gekoi, ea tauonge. Eŋe yaleoken okanbi paki, solaenaneka borikine ea oma ongoi.
HEB 9:14 Ŋo Kristo wane weŋemine eaŋo yemo zok manerop saukŋonge, ea yemo welekatne! Gege togon Asu oŋo nabok okankaki, koto so solaine koropka Anutu wane soe soep bakom ewe zonom, Kristo eŋe oŋomka sunka mange. Eŋane weŋemineŋo baŋ ŋenane kotozo urata kepe ŋeiŋo mi mamaine maki di borikine pa wareke, ea korop saukki ket wareake, ea wane ŋene maine Anutu gegeinerop eŋane urata ma more qelitine qekene.
HEB 9:15 Kine ea wane Kristo eŋe eŋine weŋemineŋo ŋebuki, ŋene qelaŋangone, pakimo oŋom keuo okoraki paki, siwa siwap so tako rakot musele, ea ma togolemaike, pakimo, eŋe siwa siwap me tako rakot sogino okora more, borikine makoi, ea mataliki siukwareke, yalinane ŋei ŋerep eŋe Anutu wane aŋaine teweke modat kaikei, pakimo, Anutu eŋe sogine gege maikei wane ra biŋek qeke, ea mau paki, eŋine ŋerep medep wele okangoi, so Anutuŋo gege togon, gege wane mosop biŋek qe ebonge, ea maine maikei, so eŋe gege togon ge arikei.
HEB 9:16 Mete zamot wane numa yemo iwa yale, ŋei mane eŋe wetkemaike, na seukewe, naŋane kine kine yewa maŋo welaine okaniake, eŋe yale ra more, eŋe ŋei manerop mo rara togon donne papiao mauk kiyake. Medepŋo don ea mogare more, magak wane aboŋ ea welaine okaniake, paki magak seukki, ŋei eŋe magak mo seukke, ea dere qelaŋanbi rokop, eŋe magak wane mete zamot ea maine mayake,
HEB 9:17 ŋeiwa aboŋ welaine ea seukki, rara togon don ea wele okaniake, ŋo ŋei yewa rara togon don rake, eŋe mi seukke more, wisika geki, rara togon donine wele midaine okaniake.
HEB 9:18 Kine ea wane siwa siwap so tako rakot sogine mikepka pake, yewao eŋe osom qe more weŋemine ea rara togon don yewa qakka okangoi, yemo eaŋo maki togoleakane pakimo, eaŋo wele okange.
HEB 9:19 Mikepka, yemo Mose eŋe ra rokop dongo don numa motmole pamaike, ea wane kopko korop ŋei ŋerep ra qelaŋane edanwareke. Paki ŋado eŋe bulamakau medeune so noniŋ weŋemine so lama zoune weŋe weŋem, eaŋo dokurop liwage more, qe muruŋgi paki, ra rokop don wane buk so ŋei ŋerep weneŋ korop zipanon wareke.
HEB 9:20 Paki eŋe edane rake, “Iwa yemo weŋem, eaŋo siwa siwap so tako rakot. Anutuŋo teweke magekei wane ra ŋidange ea matogole kamaike.”
HEB 9:21 Kop weku yewaka, Mose eŋe yaleka weŋem yewa Seli Bakom Urum kutno so bakom kito kito wane yeye kine kineine natne ea eŋane kuteno weneŋ korop zipanon wareke.
HEB 9:22 Welekatne, ra rokop donŋo rake, ea wane kopka yeye kinekine korop weŋemŋo maki libe qewareke, paki weŋem zipanbi tauone okange, yewaoka weku borikinane turuŋ qeliŋgi siuke ebon maŋke. Ŋo weŋem mi zipanbi tauonge, yewao yemo sotene mi qeliŋgeu siuke ebon maŋke.
HEB 9:23 Masi kine kine iwa yemo wele weti qeliwo pamaike, ea wane oŋa oŋaine iwa weŋem yauwineŋo yaleoken okane saukeu paki libe qekoi. Ŋo qeliwo ŋine kine kine ea oŋomka yemo bakom zok manerop lewine suaine mayakakatne, kepeo ŋine ea wane kop mida.
HEB 9:24 Kristo eŋe Urum Kobekine so Sigeine mane ŋeiŋo oŋa oŋaine makoi, yewao mi ari waketke, midakaka, eŋe qeli eŋine kotino koboboine waketke, eŋe ea ge more, ŋenane raki paki, Waom wane kaitko eŋe bakom urata ŋenane ra magemaike.
HEB 9:25 Koma baŋem Yuda ŋei Pris Wawaine eŋe Urum Kobekine me Sigeine, yewao osom weŋeminerop ma ari naso baŋem waketmaŋke, weŋem ea mo eŋine weŋemine midakaka, ŋo Kristoŋo yemo yale mi okange, eŋe qeli kotino Magainane kaitko, oŋom eŋine weŋemine so solaineŋo soe soep okange, so eŋe atak loutne mida, eŋe atak weku okange.
HEB 9:26 Kristo eŋe yale okange ra, yemo eŋe Anutuŋo kepe ma wakonge, yewao ŋineka kieke atakine atakine wikile zok manerop dere sari mageki, ukude naso iwa gemaine, ea weneŋ okangirap. Eŋe yale okaniake, yalemo eŋe atak loutne ea korop qepotke mage atak weku okangi qoeke. Naso mo korop qoeakane bomileki mo, Kristo eŋe sotzane turuŋine qepotke more mataliki siukeakane, solaine Anutu sunka mangi, sotze ea matalike suikke.
HEB 9:27 Ŋene ŋeiŋoka atak weku seukkene, pakimo ea wane ŋadino yemo Anutuŋo kineze ma wakoniake.
HEB 9:28 Kristo eŋe yaleka ŋei loutne eŋane sotene kauke more atak weku solaine Anutu sunka mange. Eŋe atak mane baŋ koso wakoniake, ea yemo borikine mataliki siukkeakane mida, ea yemo ŋeiwa eŋe tomaka ge sarimami, eŋe ebuyakaneka koso wakonlukeake.
HEB 10:1 Yuda ŋei eŋane ra rokop don numa eaŋo wat watko so eamo ruwitneka, eaŋo maine kine kine welekatne mida. Eaŋo kine kine wele ea wane oŋaine koboboine zok mi okanmaike, ra rokop donŋo yemo ramaike. Eŋe soe soepŋo bakom oka okan weku yewaka komaine komaine okane gekei. Yalinane mo ra rokop don numaŋo ŋei ŋerep makoboe ongi, bakom meŋe meŋengo maine mi sarikoi, so ra rokop donŋo maine ebu maulukongi, menage libe mi qekoi, ea midakaka!
HEB 10:2 Ŋei ŋerep Anutu bakomine kitokoi, eaŋo welekatne borikineeno ŋine ebuki maine mo menaŋgoi ra, yemo eŋe koso bakom soe soep mane mi okanbi rap, yemo eŋe mo atakine weku sarikoi me okangoi, yewŋo ebuki qelaŋanbi rap, so eŋe kotoeno borikine, ea koso mi wetkeu rap.
HEB 10:3 Ea yale wa mo midakaka, eŋe soe soepŋo bakom oka okan, ea wane qelitine qeu, eaŋo borikine enane wetene ea qelotkeki komaine komaine wetke okanmaŋkoi.
HEB 10:4 Bulamakau ŋei labe labe so noniŋ weŋemine, eaŋo borikine maine mi mataliki siukeake.
HEB 10:5 Kine ea wane Kristoŋo kepeo sari lotkeakane okane more Anutu olalerake, “Ge soepŋo bakom so kine kine gin gin, ea wane mi ganmaike, ŋo ge mo sola mane na ninikenane maulukkone.
HEB 10:6 Ge osom korop arata kutno zeze ea wane me soe soep bakomŋo borikine mataliki siu siuk ea wane mi simile ganmaike.
HEB 10:7 Pakiso na iwa yale olale rakole, ‘Na iwa, Anutu, ge onokaka wane ganmaike, ea ranom na okanikale.’ Yemo ra rokop don papiao, naŋane don qekoi, ea wane kop, geŋane simile mogasikale.”
HEB 10:8 Eŋe alakan weti kutno ramaike, “Ge soe soep bakom, so kine kine gin gin, me osom arata kutno motpi zeze, so borikine mataliki siukeakane soepŋo bakom oka okan, ea wane mi simile ganmaike.” Soepŋo mire bakom oka okan so man man iwa korop ea yemo ra rokop don Numa eaŋo ramaike, ea wane rokop okangoi, ŋo eŋe siluŋ koso don iwa rake.
HEB 10:9 Pakiso eŋe koso rake, “Anutu, na iwa mo sarimaile, maine geŋane simile mogasikale so kine kine mane okanikalane ranom, na okanikale.” Rakiso, Anutu eŋe soepŋo mire bakom oka okan sogine ea korop mapapkaki ariwareke. Paki eŋane tungo Kristoŋo soe soep bakom okaniakane birakake.
HEB 10:10 Pakiso Yesu Kristo eŋe Anutuŋo simileine daleo okaniakane wetke mange, ea wane rokop okange. Eŋe eŋine solaineŋo soe soep bakom atakine atakine oka okan ea korop qeturage more atak weku okange. Paki eaŋo ŋebuki, ŋene borikino ŋine korop qelaŋane more koboe warekone.
HEB 10:11 Yuda Pris eŋe okorau paki, soe soep mire eaŋo bakom oka okan ea wane qelitine qe kaiwe baŋem bakom wekuka atakine atakine okan okanmami. Ŋo siluŋ soepŋo bakom oka okan eaŋo borikine maine mi mataliki siukeake.
HEB 10:12 Kristoŋo yemo borikinane bakom atak weku okangi qoeke, eaŋo yemo weku mane naso baŋem papa togon pa ariake, paki eŋe Anutu wane zonom mama, ea wane woninoken pese ket metke.
HEB 10:13 Yewao eŋe ukude iwa yemo Anutuŋo eŋane ŋabakoune eŋe kinane bano biraongi, wakesikei wane toma gemaike.
HEB 10:14 Bakom atak weku okange, eaŋo yemo ŋei ŋerep borikino ŋine ebuki libe qe warekoi, wane eŋe naso baŋem sot midaine maineka ge arikei.
HEB 10:15 Asu Koboboine eŋe yale waka ea wane don ra qelaŋan ŋonmaike, so iwa yale ramaike, mikep don iwa yale pamaike, Waomŋo ramaike,
HEB 10:16 “Iwa yemo siwa siwap so tako rakot musele na baŋ eŋerop okangale, yemo iwa yale, na ra rokop don numane baŋ wet derereteno qewe payake.”
HEB 10:17 Paki eŋe koso iwa yale takotke ramaike, “Na eŋane borikineene so masi tanikene qotkoine, ea wane naso kiroine baŋ koso mi wetke gekale.”
HEB 10:18 Eso borikine iwa korop mataliki siukwareki, soe soep bakom eaŋo borikine maki mida mida eamo mida leleake, koso mi okangei.
HEB 10:19 Kimakop, ŋene Yesu seuki, weŋemineŋo qekok ŋongane, ŋene Qeli Wane Urum Kobekine so Sigeine Togogole eao ŋene kaet mi okane more maine wakesikene.
HEB 10:20 Ŋene mat ea wane kotino numa musele gegeinerop, ea maine ari waketkene, numa eamo Yesu oŋom lalaŋge, eŋe lap lap suaine, ea madet yale dewo rasikeu ket okorake, ea ari yuane waketke, lap lap yewa yemo eŋine solaine.
HEB 10:21 Ŋene Pris Lewetze Suaine, eŋe Anutu wan ŋei ŋerep magu so urumine ware gemaike.
HEB 10:22 Eŋe weŋemineŋo kotozo qakke paki, ŋene borikineze ea detkaŋem, mo eŋe wetze sauke more, qotkoineze ea maki masikange, pakimo doku libe libe momoine teineŋo qeliŋŋem ariki, ŋene Anutu weku malip kaikene, so eŋine osino okorakene.
HEB 10:23 Ŋene mali malipze ea ra qelaŋane more, maine toma kakenane, so eaka togogole malilip kaikene, ŋene misuk peleke qeliŋgene, onoka wane ŋene Anutu maine detlukka more, kine kine biŋek qe ŋebonge, ea togogoleka wareka gekene. Waom eŋe kine mo mayakane rake, ea baŋ mayake
HEB 10:24 Ŋene kimakopze eŋane weneŋ dere ŋedomka ware nagu more, qesi qesiŋ okan nagu more, qebin mabin okanonŋem paki, kima natne eŋane simile dere wet maep so masi tanik manik maine oka okan ea sikan onikene.
HEB 10:25 Ŋene kimakopze eŋerop wekuoka qeturage lewa lewaŋze ea misuk qeliŋgene, ŋei natne edo okanmami yale misuk okanikene, mida, ea okanikene, yalemo ŋene ŋedomka ma togole qe togole nagu more, korop kima natne eŋerop weneŋ manerop okan nagukene. Ŋine mo kamami, Waom sari lotkeakane, Kaiwe Naso mo bomile sari maike.
HEB 10:26 Ŋene Kristo wane don wele eaŋo kotozo mo ma qelaŋangi detlukmaine, paki ŋado dere ewekŋem paki, ŋenze similezane borikine koso takotke ma arikeneo, baŋ ŋado maŋo koso saukŋoniake, me maŋo sau sauk wane soe soep ma wakoniake paki, eaŋo saukŋongi qelaŋangene, yemo midakaka.
HEB 10:27 Ŋene suaine baŋ sariakane detŋem paki kaetŋongi, nasoo don urata mane wakoniakane toma gekene. Kine mawakon mawakon so gerep qotkoine eaŋo baŋ Anutu ŋabaka okanmami, ŋei yewa ezoki siukwarekei!
HEB 10:28 Ŋei mane Mose wane ra rokop don Numa ea qeki, ŋei etke me kareweŋo kau paki kineine rawakonbi sotkorop okanmaike, eŋe ŋei yewa wane wetene boriki mi sesekakei, midakaka, eŋe yeine qeu seukeake.
HEB 10:29 Ŋo ŋei mane eŋe Anutu Gipole maket biraka more ŋadekkayake, ŋine ŋei yewa eŋane daleo detkamami? Ŋei yewa eŋe baŋ umat kakapa suaine zok manerop wakon kayake, eŋe mo Yesu wane weŋemŋo ma togolekaki, siwa siwap me tako rakot museleo waketke, so eaŋo eŋe Anutu wane ŋei koboboine okange. Ŋo ukude naso iwao mo detki weŋem ea mo ketkele okangi, Wet Maep Asu, ea matali qetali okan kamaike!
HEB 10:30 Ŋene mo detmaine ŋei yewa eŋe rake, “Na baŋ sot ea wane turuŋ makokkale, na baŋ lewine qotkoine mangale.” So eŋe yaleka koso rake, “Waom eŋe baŋ ŋei ŋerewekoune eŋane kineene don urata ma more ma wakoniake.”
HEB 10:31 Anutu, Gege Togon Welaine, eŋane metino wa more umat maikene, ea yemo zok umatne so kaetinerop!
HEB 10:32 Alakan ŋine daleo gekoi ea wetkekei. Kaiwe naso yewa Anutu wane kiwaŋo ŋine ma qelaŋan ŋunge, ea wane ŋadino ŋei eŋe ŋine wikile kine kine loutne okanŋunbi wakonŋunge, ŋo siluŋ eaŋo mi ŋibu ket biraŋunge, ŋine togolekoi.
HEB 10:33 Ŋine naso natno lewa lewago ŋei ŋerep eŋane kaitko biraŋune more don borikine ŋidangoi, so matali qetali okanŋungoi, so naso natno yemo ŋine ŋei ŋerep natne numa tanik yaline okanongoi, eŋano takotke more ŋine eŋe qesiŋ ongoi.
HEB 10:34 Ŋine ŋei ŋerep mulap urumgo biraongoi, eŋane wet borik weneŋ det okangoi, so ŋei eŋe ŋinane wesi aboŋ kine kine ŋine omaŋunbi, ŋine wet peseko bakom kito qeliŋonbi makoi. Onoka wane ŋine iwa yale detkoi. Ŋine yeye kine kine ŋine mai maine ea pa ŋibonge, ea yemo mi mida midaine, eŋe baŋ papa togon pa ariake.
HEB 10:35 Ea wane ŋine wet mali malipŋine misuk qororogeake, midakaka, onoka wane eaŋo gemage baŋ tebakaki lewine suaine sariki, maikei.
HEB 10:36 Ea wane ŋine togole togole maratka more Anutu wane donka mogare gekei, paki kine kine biŋek qe ŋibonge, ea wane wele maikei.
HEB 10:37 Ea yemo welekatne, Anutu wane papiaŋo iwa yale ramaike, “Nasomde bamgoka qoeake, paki mo ŋei maŋo sariakane raraine, eŋe sariake so eŋe mi tomayake.
HEB 10:38 Naŋane ŋei ŋerewekopne mali malip weneŋ koboboine, eŋe baŋ detlukkau paki, gege togon maratkaikei, ŋo eŋano ŋine maneŋo kaet ariakeo, yemo na baŋ detpe eŋane mi menageake.”
HEB 10:39 Ŋene zinge kaet ari ari wane ŋei ŋereune midaka. Ŋene yale okanikenane turuŋine yemo, ŋene mali malip magekene paki, oŋa oŋaze menageake.
HEB 11:1 Mali malip wane kine yemo iwa yale, wetzeŋo yeye mane wele maratkakenane detlukka ma qotke, Waomŋo ŋeboniakane tomaka gemaine, kine kine natne dezeŋo mi kamaine wetzeŋoka malipka magemaine eaŋo mali malip okanmaike.
HEB 11:2 Anutu wane ŋei sogine eŋe mali malipene yaline earop geu, Anutuŋo ongi menaŋgi rake, “Eŋane tanik manikene, ea mo maine.”
HEB 11:3 So mali malip eaŋoka raki, ŋene detlukkamaine, yemo Anutu wane donŋo qeli so kepe ma wakon otke, eso yeye kine kine deŋo maine kakaine didiwo iwa pamaike, yemo mi kakaine, ea ŋine maki korop wakon warekoi.
HEB 11:4 Mali malipŋo rake, Abel eŋe soe soep bakom maine wekumane, Kain wane rokop ea yuanka more Anutu okankake. Abel eŋe mali malipinane ra more, Anutuŋo kaki menaŋgi, ŋei koboboine orake. Onoka wane, Anutu oŋom kaki sot midaine okangi, bakom okankake, ea maki paki kineine mawakonge. Abel eŋe mo seukke, ŋo siluŋ eŋe mali malip korop gekane eŋane don so mali malipineŋo ra wakon ŋedanmaike.
HEB 11:5 Enok eŋe mali malipine, eaŋo warekaki mi seukke, seukeakane turuŋine yemo eŋe qeliwo Anutu wano mali malipineŋo mawake, pakiso, ŋei natne edo pareŋine mi maratkakoi, onoka wane, Anutuŋo eŋe qeliwo mawake, Anutu wane papiao ramaike, yemo Enok eŋe kepeo gegeine maine geki, Anutuŋo kaki menaŋgi, eŋe ŋado qeliwo mawake.
HEB 11:6 Ŋei mane eŋe Waom mi malipkayake, ŋo Anutu wano simile ea maine mi mogasiake, onoka wane, ŋo ŋei mane eŋe Waom wane osino ariwe ra so, ŋei yewa eŋe siluŋ Waom malipka geake, so eŋe baŋ Waomŋo ŋei natne eŋerop eŋe zuaŋka gemami, ea wane kine kine lewine wawaine manerop okanoniake.
HEB 11:7 Noa eŋe mali malipinerop geke, ea wane Anutuŋo masi tanik ŋado wakoniake, Noa eŋe mi kake, ea wane girem don olatki eŋe donine detlukke. Eŋe Anutu aŋaine tewekki paki, seki mane make, yewao eŋine so ŋanom dokoine wau paki waetne gekoi, so eŋe mi mida lelekoi, eŋe yale okangi paki, kepe baŋem ŋei ŋerep borikinane turuŋine Anutuŋo ebo ebon, ea wane kine ma wakonge. Paki Noaŋo Anutu malipkaki, Anutu eŋe ŋei koboboine orake, so yale waka Anutu eŋe ŋei koropŋo mali malip korop okanbi, eŋe yale okan oniake paki, eŋe gege wane biŋek okange.
HEB 11:8 Abraham eŋe Anutu detlukka malipkake, ea wane Anutuŋo eŋe orake, paki eŋe Anutu aŋaine teweke more kepe mane maniakane biŋek qe mange ea arike, so Abraham eŋe na diao arikale, ea mi dere, yaup arike, so eŋe eŋine kepe mat qelige mi dereret naŋenka don eweke, kepe mat mane kuneŋino arike.
HEB 11:9 Eŋe mali malipinane Anutuŋo kepe mat biŋek qe mange, eao eŋe siluŋ kepe maneo ari lobo geke. Eŋe seli kiseo Isak so Yakop, so Yakop eŋine gipoletkine weneŋ kepe weku yewaka Anutuŋo biŋek qe ebonge, yewao gekoi.
HEB 11:10 Abraham eŋe mat suaine mane Yerusalem musele bosiŋ kine kineine togogole eaŋo motmole, Anutu oŋomka wetke wareki paki make, eŋe ea wane tomaka geke.
HEB 11:11 So Sara eŋe yaleka mali malipinerop ge more, Anutu malipkake, medep mama wane rokop mi okane qaton gemage, sele borikine okange, ŋo eŋe mali malip weneŋ okange, ea wane eŋe zonom gorop okane medep mama wane rokop okange, so Sara eŋe iwa yale detke, Waom eŋe rara togon don mo rake, na baŋ medep mane maikale.Waom eŋe don welek ra okanmaike.
HEB 11:12 Ea wane eŋe ŋei weku sele borikine okane mo seukeakane okange, ŋei weku iwa eŋano ŋine yemo ŋosa wili wili koune magu suaine qeliwo serekin metmami, eŋane rokop, so kiwet rasumaikeo qalak mi daporapotne zok loutne pamaike, ea wane rokop wakongoi.
HEB 11:13 Ŋei iwa edo mali malip korop gemage seuk warekoi, yeye kine kine biŋek qe ebonge, ea wane wele mi marat kakoi, eŋe eri amaŋ paki wele mi kau paki, yaup batneka okangoi, paki rakoi, “Ŋene kepeo yaup lobo so kulit gemaine, ŋene iwa nasomde nigatneka yaup sari gemaine.”
HEB 11:14 Ŋeiwa don iwa rakoi, eamo ŋene kine iwa yale detmaine, eŋe enŋene kepe matene mane enŋene bonepene maratkakei wane wetke more rakoi.
HEB 11:15 Eŋe kepe matene qelige arikoi, ea yemo wetŋo malipkakoi, eŋe maineka zinge arikei wa numaine mo maine pake, eŋe maine kepe nateeno qelige koso ariu rap,
HEB 11:16 eŋe yale mi okangoi, midakaka, yale okangei wane turuŋine yemo, eŋe wet mali malipeneŋo kepe mat mayakatne mane iwa wane rokop mida, ea marat kaikei wane onge, ea yemo qeli mat. Ea wane Anutu eŋe ŋei ea edo ŋenane Anutuze rau, eŋe mi gamukayake, onoka wane eŋe mat suaine mane ŋei yaline eŋane mo mauluke ebonge.
HEB 11:17 Abraham eŋe mali malip korop geke, ea wane eŋe Anutuŋo liwekkake, naso yewao eŋe soep bakom wane gipole Isak qeki paki mire Anutu bakom okan kayakane okange. Abraham weku eŋano Anutuŋo rara togon donine olatke, ŋo siluŋ eŋe gipole wekuku ea mi ma walukka more soep yale qe Anutu bakom okan kayakane okange.
HEB 11:18 Anutu eŋe Abraham biŋek don iwa yale olale rake, “Isaka wano ŋine geŋane ŋosa wili wilikopŋone wakone arikei.”
HEB 11:19 Abraham eŋe mo detlukke, yemo Anutuŋo Isak seu seuoŋine maine ma wirikkaki wieakane zonom pa manmaike. Eso ea wane ŋene don rokop mane iwa yale raikene, Abraham eŋe Isak mo seu seu oŋine koso Anutuŋo mainka mange.
HEB 11:20 Isak eŋe mali malipineŋo raki, Yakop so Esau mosop otke, paki kine kine ŋado wakoniake, ea wane don weneŋ etange.
HEB 11:21 Yakop eŋe mali malipineŋo raki eŋe mo seukeakane okaneso, Yosep gipoletkine Manase so Epraim mosop otke, paki eŋe qesiinane kutno qesiŋnagu kere pore more Anutu bakomine kito mawakake.
HEB 11:22 Yosep eŋe mali malipineŋo raki, eŋe mo seukeakane nasoine bomileki, Israel eŋe gemage, Ezipt kepe qelige arikei wane edange, so arikei wane okane, setine weneŋ ma arikei wane edane maulukke.
HEB 11:23 Mose wakongi naga magaine ere mali malipetneŋo raki, ere meso karewe motkauk siuke pake. Ere kauk eŋe medep wekumane okange, paki ere Ŋei Waom Paraowane ra rokop don ŋadeke yuangoik, ea wane mi kaetotke.
HEB 11:24 Mose eŋe mali malipineŋo raki, eŋe suake naso yewao eŋe Ŋei Waom, Parao borasinane gipole orakei wane rau, walukke.
HEB 11:25 Eŋe Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋerop wikile maratkayakane eweke wakonge. Ŋo eŋe borikinane simile nasomde bamgoka dere magege, ea wane yemo sakoekake.
HEB 11:26 Eŋe detke, yemo Mesia wane ra more wikile dereret, ea wane lewine eaŋo yemo zok manerop wawaine, eaŋo Ezipt wane wesi aboŋ kine kine korop ea yuanka waremaike. Onoka wane eŋe deine warekaki ŋado Anutuŋo turuŋine lewine wawaine qolekayake eaoka pake.
HEB 11:27 Mose eŋe mali malipineŋo raki, Ezipt kepe qelige, eŋe Ŋei Waom sot osi osiinane mane mi kaetkake, eŋe mi koso zinge Ezipt kepeo arike, eŋe Anutu deŋo mi kakaine, eŋe ka more togoleke.
HEB 11:28 Mose eŋe mali malipineŋo raki, Israel ŋei edangi lama qe more weŋemineŋo mat madet baŋem qedeŋ warekoi, ea wane Seu Seu Wane Aŋeloŋo Israel eŋane gipolekopene koma lewine alakan wako wakone mane mi enguke.
HEB 11:29 Israel eŋe mali malipeneŋo qesiŋongi, eŋe Kiwet Takitne yewa toe kepe togole yale paki, eŋe yuane wawarekoi. Pakiso Ezipt ŋei eŋe yaleka yuane wakene rauso, kiwetŋo tepke sari ma qorok ongi midawarekoi.
HEB 11:30 Israel eŋe mali malipeneŋo raki, eŋe Yeriko matko wesi sen togogole, ea lolike ari sari okane metpi, kaiwe sewen okangiso, quluge ket gili gala arike.
HEB 11:31 Wenip ŋerep Rahab eŋe sogino geke, eŋe mali malipineŋo raki, Anutu aŋaine birakoi, ŋei yewa engu more eŋe weneŋ mi qekoi, onoka wane eŋe ŋei kepe mat kakeik wane arikoik, ere kima okan ore more, biraotki sen ŋadino ket arikoik, ea wane sesekakoi.
HEB 11:32 Na koso mane onoka wane rakale? Naso mane mi pamaikane Gideon, Barak, Samson, Yepta, Dawit, Samuel so propet natne eŋane don mi rawarekale.
HEB 11:33 Ŋeiwa eŋe mali malipenerop gekoi wane, eaŋo raki eŋe mat korop eŋerop kawali qeu paki yuanon warekoi. Eŋe masi koboboine okangoi, paki Anutuŋo kine kine biŋek qe ebonge, ea makoi. Eŋe osom zubaine laion eŋane aŋaene ma wongekoi.
HEB 11:34 Eŋe gerep luŋ bolamine ma pilikkoi, eŋe pilaŋŋo engukeiwane okanbi yuanongoi. Eŋe pelekkoi, ŋo koso siluŋ togolekoi, eŋe kawaliwo togogolekoi, paki mat natno ŋine eŋane kawali ŋei engu esop onwarekoi.
HEB 11:35 Mali malipenane ra more, ŋerep gipolekopene seukeu, koso ebuki wisikae wie gemaŋkoi. Natne, eŋe Waom ŋadekka ari sola pesek gekei rau walukkoi, eŋe wikile ebone sulu kine kine okan onbi seukkoi, ea yemo ŋado ma wirikongi wieu paki gege togon marat kaikei wane yale okangoi.
HEB 11:36 Ŋei natne ewe mabaik okan ongoi, paki kumunamŋo dimeongoi, so natne kie mete ene mulapŋo wokom one more mulap urumgo biraongoi.
HEB 11:37 Eŋe wesiŋo kito pelek ongoi, eŋe solaene segeŋo keuoka qepokeu, etke lelekoi, pilaŋŋo ebeene kitatkoi. Eŋe lama me noniŋ solaineŋo kawetnagu more lolike gemageu aboŋene midaine okangoi, wikile ebongoi, so masi worik okanongoi.
HEB 11:38 Ŋei mali malipenerop eŋe kepe ŋei wane masi tanik yuan onbi paki, ea wane kepe ŋeiŋo kima maine mi okanongoi! Wane eŋe lobo yale kepe yaup papaino so meŋoino numaka numaka gekoi, kem koto so kepe aŋauno waket gekoi.
HEB 11:39 Ŋei ŋerep iwa korop eŋe mali malipeneŋo kibi maep maine yuangoi, so eŋet suaine Waom wane kaitko makoi! Ŋo eŋe siluŋ Anutuŋo kine kine biŋek qe ebonge, ea yemo mi marat kakoi.
HEB 11:40 Onoka wane, Anutu eŋe ŋenane kine kine maine mane mosiakane detki pake. Anutu wane kine yemo eŋe ŋei ŋerep mali malip korop gekoi, eŋe ŋenerop weneŋ orodoŋ ŋebuki menaŋgenane wetkeke.
HEB 12:1 Pakimo ŋene wamo daleo? Ŋene yemo ŋei ŋerep magu kakapa suaine mali malip korop sogino gekoi, iwa deo kezoŋ yale lolikŋonbi paki Waom malipka lukkamami, wane ŋene yeye kine kine ŋebu umare ŋonmaike, ea kito qok warekene, so borikineŋo togogole makatatak ŋonmaike, ea kitat warekene paki, ŋene numa mo Anutuŋo sikanŋonge pamaike, eaka togole biririkka arikene.
HEB 12:2 Ŋene deze pore Yesu mali malip wane ŋetne mama so mali malip wane wele ma wakon ma wakon, eŋe weku kalilip kaikane. Oŋo mo detŋonmaike, mane eŋe Anutu wane don wele mogasiake, ŋo baŋ met met maine mesiake so eŋe oi bakom wakon kayakane raraine, ea wane ŋene yalewa detŋem paki, wikile dere kibeŋ qabeŋ weneŋ seukkene. Ŋei ŋerep natneŋo ramami, kibeŋ qabego seu seuk, eamo ŋei borikineŋo so eŋe gamu gamune, ŋo Yesu eŋe kibeŋ qabego wikile dere seu seuk so gamu kutno wawa, ea wane dere ewekke paki, ea wane eŋe Anutu eŋine zonom mama wane met metko wane woninoken ea metmaike.
HEB 12:3 Ŋine detlukkei, borikine mama ŋei eŋe sogino Yesu sulu kine kine zok manerop qaisikka more, okankau, eŋe ea wane kotino waket togole okorake, eŋe mane mi pelekke, ŋine ea wane kotino waketkei paki, ŋine mi peleke more togogoleka okorakei, eso ea detpi paki takeleu, wetŋine misuk qorodogeake so qisekei!
HEB 12:4 Ŋine borikine ŋabakau paki, kawali qe ari mage, weti qoi qoino makoke seukeu weŋemŋine mi qakke.
HEB 12:5 Ŋine Anutuŋo eŋine gipolekoune yale naŋ ŋingu more don ŋidange, eao qeligeu nigetŋunge me? Don iwa yale, eŋe eŋine gipolekoune ŋidorake, so don iwa yale rake, “Nae Giponne, dere metnom Waom eŋe ge geku makoboe gangi detnom ketkele misuk okaniake, so detnom, eaŋo kine kine yauwine yale mi okaniake, so dere umat okan lukkene.
HEB 12:6 Onoka wane, Waom eŋe ŋei mane wane simile kaki, eŋe ma koboe kayake, so mane wane giponne raki paki, eŋe yale waka weneŋ ma koboe kamaike.”
HEB 12:7 Magaŋineŋo maine detkau ŋingu ma koboe ŋuniake paki, wetŋine misuk qororogeake. Onoka wane, ŋinane wikile eaŋo mo kine sikan ŋunmaike, yemo Anutu eŋe gipolekopne raki paki yale okan ŋunmaike. Ma medep mane magaineŋo mi ma koboekake?
HEB 12:8 Ŋine Anutuŋo mi ma koboeŋungi, eŋine gipolekoune korop gemami eŋane kop mi okangeiwo, yemo ŋine eŋane gipolekoune welekatne mida, ŋine korop kobu medep okanikei.
HEB 12:9 Ŋene magakopze kepeo ŋine edo ŋengu makoboe okanŋonbi, ŋene ea wane eŋe eweene kitomaŋkene. Wane iwa yemo ŋene Asu eŋane Magak ewine manerop kitoŋem menageake, so geulukkene, so ŋene eŋane ruwitko waket more gege maratkaikene!
HEB 12:10 Magakopze kepeoŋine eŋe nasomde bamgoka ŋengu makoboe okanŋon okanmami paki, ŋene eŋane bango geŋem, ea kau maine okan okanmaike. Ŋo Anutuŋo okanŋonmaike, yemo ŋenze menaŋgenane, paki ŋene eŋerop gege koboboine eŋane numao maine gekenane.
HEB 12:11 Ŋene ŋengu makoboe ŋonmami, naso yewa yemo ŋene detŋem mo wet borik korop okanmaike, wet peserop mi okanmaike, midakaka, ŋene mikepka yemo qom borik so det worik okanmaine. Wane ŋado baŋ tanik manikze so gegeze koboeyake, naso eao yemo turuŋine peamgo koboboine gege, ea maratkaikene.
HEB 12:12 Ea wane ŋine mete kabirimŋine qoiqoine, ea ma wieu paki, urata togole maikei, wawetŋine setne midaine, me mo seu seune ea bira togolekei, yale okane more siluŋ ŋine maine wie togole okorakei! Paki urata korop maine mawarekei.
HEB 12:13 Numa kobosiŋ siŋine, eaoka tako rakot kie ŋineŋo gesoke arikei, yale okanbi, kie wawet ŋine seu seune, ea mane mi takotke boriake, siluŋ maine menageake.
HEB 12:14 Ŋei korop eŋerop peamgo gekei wane urataine maikei, so gege mage koboine gekei wane togole more gekei, onoka wane yewa midaine gekeiwo yem ŋei maneŋo Waom baŋ maine mi kayake.
HEB 12:15 Ŋinano ŋine maneŋo Anutu wane dangunut ea kakakka more zinge ariakane ŋine diam seleleine maikei. Ŋinano ŋine maneŋo eki qotkoine zom abot yale sua wa more ŋei loutne mi ezo matali oniakane so ŋei loutne panaman ma wakon oniakane, diam seleleine maikei.
HEB 12:16 Ŋinano ŋine maneŋo bailalaŋ gorop, so ewe kito kitoine midaine, Anutu ŋadekka Esau yale mi okaniakane kaulukkei! Eŋe ŋaramde wekukurap ea wane raki paki, alakan medep suaine eŋine metezamot ea korop qikka more qeliŋge.
HEB 12:17 Ŋine mo detmami, ŋado eŋe magainano ŋine mosop mayakane kake, ŋo siluŋ eŋe main kaki zinge arike. Onoka wane eŋe tanik daleo okange, ea wane numa mane maratkaki paki wetne mi maingeke. Ŋo siluŋ eŋe deine doku roku, ea wane koso zuaŋge.
HEB 12:18 Israel ŋei ŋerep edo sarikoi yale, ŋine Sinai Bonaga maine uakakei, gerep bolaminerop, panaman so di qomine, so momo togogole yewao mi sari waketkoi.
HEB 12:19 Romon ukatne so don suasua. Ŋei ŋerep eŋe aŋa don mane detpi paki, eŋe aŋa don ea koso mane mi desikei wane Mose olatkoi.
HEB 12:20 Onoka wane eŋe don iwa yale rake ea wane eŋe kaetonge, “Ŋei me osom mane eŋe bonaga uakayakeo, eŋe wesiŋo kitopelekeu seukeake.”
HEB 12:21 Masi ea oŋa qai qaine wakonmaŋki, Moseŋo rake, “Na zonomne oremaike so kaet nanmaike!”
HEB 12:22 Ŋine kine kine yalineo mi sari lotkekoi, midakaka, ea wane tungo yemo ŋine Zion Bonaga so Anutu gegeinerop eŋane mat suaine, qeliwo Yerusalem aŋelo maguine maguine loutne, oi bakom gorop gemami, ea sari lotkekoi.
HEB 12:23 Ŋine Anutu gipolekoune sogine, eŋetene qeliwo qeki pamaike, eŋane oi bakom lewa lewaŋ namuŋino sari lotkekoi. Ŋine Anutu eŋe ŋei ŋerep korop kineze mawakon wareake, eŋano lotkekoi, so ŋei koboboine eŋane oŋa oŋaene maki menaŋwarekoi, eŋano takotkekoi.
HEB 12:24 Ŋine Yesu wano sarikoi, oŋo siwa siwap me tako rakot musele ea maulukke, so ŋine mo Yesu wano lotkekoi, eŋe ŋinane ra more weŋemine qakki, tauŋunge, eaŋo yemo zok kine kine mayakatne ea wane ramaike, weŋem eaŋo Abel weŋeminane kop, midaka, Yesu wane weŋem, eaŋo yuan kamaike, so don mayakakatne ra qelaŋanmaike.
HEB 12:25 Don ŋidanmaike, ŋei ea wane don ŋadekkakei wane kaulukkei. Mokaka kino kepeo Sinai bonagao ketki paki, ŋei don togogole edangi dere ŋadekkakoi, eŋe mi kakakka arikoi. Wane, iwa yemo, eŋe qeliwo geki paki don ŋedan okanmaike, ea wane, ŋene qeliwoka mere don ŋedanmaike, ŋei yewa ŋadekkaikeneo, ŋene daleo kakakka ari borikinezane turuŋine midaine gekene? Yemo mida togogole!
HEB 12:26 Naso yewao eŋane doneŋo kepe ruzakki qiseke. Ŋo iwa yemo done iwa yale rake, “Na baŋ naso maneo koso atak mane kepe ruzakewe qiseake, so kepeka mida, qeli so kepe weneŋ ruzakewe qisekeik!”
HEB 12:27 Donba “atak mane” eaŋo didiwo sikanŋonmaike, yemo yeye kine kine ma wakonwareke, ea korop baŋ ruzakki qiseki paki, qe maingeki siukwareake. Eso yeye kine kine mi siu siukine, eaŋo baŋ wakone papa togon payake.
HEB 12:28 Ŋene Anutu wano ŋine qeli ewe zonom mo makone, ea wane eŋe baŋ ruzakki mi qiseake, onoka wane ŋene Anutu wano ŋine yeye kine kine papa togon korop, eamo korop ma warekone. Yewa wane ŋene bakom kitokene paki, Anutu oŋom detki, baŋ menageake, ea wane kopko wetze ma ketŋem paki, ewine kito meŋen kaikene.
HEB 12:29 Onoka wane Anutuze eŋe welekatne gerep bolomineŋo kine kine korop zeki mida leleake.
HEB 13:1 Doku tau tau magu ŋine Kristo wano kitou paki, naso baŋem kima kima gemamiŋo, yemo ŋine maneŋo mane wet maep ŋine warekau ŋinano tako rakot paki, ŋine ŋidomka ama nagu gema nagu okan nagu gekei.
HEB 13:2 Ŋei kuneŋine mat maneo ŋine sariu ŋine dere more, ebu matŋino biraonikei, eamo misuk qelipŋongei. Ŋine mi detmami. Sogino ŋei natne edo mi dereret ŋei kimakopze okan onmaine ra, aŋelo okan ongoi.
HEB 13:3 Ŋine Waom wane ŋei ŋerep mulap urumgo biraonbi metmami, eŋane detpi ŋine weneŋ biraŋunbi metmami, yale okaniake. So ŋaba edo engu kito okanonmami, eŋane detpi ŋine weneŋ kepe yewao ŋingu kito okan ŋunmami, yale okaniake. Paki ŋaba eŋe ŋine maine yale waka okan ŋunikei
HEB 13:4 Ŋao ŋanom zokit ma more gege, ea yemo koropŋo detpi wele okaniake, so ŋaokopene so ŋanowekopene eŋe bororom okannagu gekei. Anutu eŋe baŋ ŋei ŋerep wenip qazazaŋka mamami so zokit kitat okanmami, ea wane kineene ma wakone turuŋine eboniake.
HEB 13:5 Gegeŋine warekau wesi aboŋ wane simileŋo ŋinane wet dereret me mali malipŋino seleleine me umatnerop misuk payake, ŋine kine kine pa ŋibonmaike, eaka rokop ŋino maine magekei, Anutu oŋom iwa yale rake, “Na baŋ mi qeliŋ ganikale, Na mane mi baŋ ŋadek ganikale.”
HEB 13:6 Ea wane ŋene wetze wareka more, ma togoleŋem paki, malipka togole more raikene, “Waom eŋe naŋane mapi mapikne, Na baŋ mi kaet naniake, Ŋei eŋe na onoka maine okannaniake?”
HEB 13:7 Miti ŋei ŋetne mamakop ŋine eŋane desikei, edo Anutu wane don ŋidane kito ŋibon okangoi. Eŋane gege tanik manik eŋe daleo geu paki seukkoi, ea zinge detkaikei, so eŋane mali malip ma gekoi, ea detpi paki eaka mogare malipka gekei.
HEB 13:8 Yesu Kristo eŋe kineine wekuka, yatne, me ukude, so naso baŋem, papa togon pa ariake.
HEB 13:9 Dereret kine kine kuneŋine, kine mane korop ea detkau eaŋo misuk numa koboine ea ŋine waraŋ ŋune ariake. Ŋenane asu oŋa oŋaze yemo mayakatne Anutu wane dan gunutŋo maki togoleake, Yuda wane ŋara wane rara togon numa tewekkene, ea wane mida, ŋeiwa Yuda rara togon numa wa yemo korop teweke magekoi, yewaŋo eŋe mane mi mapik onge.
HEB 13:10 Yuda Pris eŋane Bakom Urumgo urata ma gekoi, eŋe ŋenane soe soep Yesu Kristo bakominane aratao ŋine mi nekei wane raraine.
HEB 13:11 Yuda Pris Wawaine eŋe osom weŋemine, ea ma ari Urum Kobekine Togogole eao sotene saukkei wane ma waketkoi, ŋo osom wele ea, yemo korop mat wazaino qakeu, gerepko ezomaŋke.
HEB 13:12 Eso Yesu eŋe yaleka eŋine qeu, weŋenineŋo ŋei ŋerep borikineene Anutu wane kait saukeakane, mat suaine ea wane madet wazaino qeu seukke paki, eaŋo ebuki Anutu wane ŋei ŋerep wele so koboboine okangei.
HEB 13:13 Ea wane ŋene mat wazaino eŋano ariŋem paki, eŋe gamu maratkake, yewaka ŋene maratkaikene.
HEB 13:14 Iwa kepeo ŋenane mat suaine mane bile mi metmaike, ŋene mat mane suaine baŋ ŋado sari wakone mere wayake, ea kaikenane toma gemaine.
HEB 13:15 Ea wane ŋene Yesu wane ra more, naso baŋem Anutu eŋetine ora mawa kaŋem, eaŋo Anutu wane soe soep mawa mawaine so bakomine okaniake, welekatne ea yemo aŋa pizane wele eŋetine ora ma walak kaikene.
HEB 13:16 Sogino eŋe kine kine maine ŋei ŋerep okanone ge arikei wane, so ŋinŋine mapi mapik okan nagukei wane, misuk niget ŋuniake, onoka wane ŋei ŋerep natne eŋe kine kine yewaŋo natne zuageu, ŋine pa ŋibonmaike, ŋo eŋe mapik onikei, ŋine ea wane misuk niget ŋuniake, Anutu wane bakom mawa mawa wele okangi, Anutuŋo eŋe detki simile kayake.
HEB 13:17 Ŋetnekopŋine, eŋe qesiŋ ŋunikei wane okanbi, ŋine eŋane aŋaene tewekkei, eŋe ŋinane diam naso baŋem okanmami, so eŋe baŋ urata daleo ŋinano mamami, ea wane Anutu olasikei. Yale wane mo ŋine eŋane aŋaene teweke more, eŋane bango tamge gekei, ŋine yale okanonbi, eŋe oi bakom kutno urata ene maine maikei, so dere umat mane mi okangei. So edo dere umat so dere worik kutno urata maikei yewaŋo yemo ŋine maine mi mapik ŋuniake.
HEB 13:18 Ŋine siluŋ ŋenane tako rakot Waom meŋenka gekei paki, eŋe ŋene qesiŋ ŋoniake, ŋene mo detmaine, ŋene kotoze Anutu wane kaitko maineka pamaike, onoka wane ŋene kine kine maineka maikenane so naso baŋem koboboine gege ea wane ŋonmaike.
HEB 13:19 So na togoleka manerop ra korop ŋidanmaile, yemo ŋine meŋenkau, Anutuŋo qesiŋnane talenangi, na baŋ ŋinano ikopka ulotkekale.
HEB 13:20 Peam wane Anutu oŋo tako rakot so siwa siwap weŋem papa togon, ea wane raki paki, Waomze Yesu seu seuo ŋine ma wirikkaki wisikae wieke, eŋe lama eŋane Wareware Kakapa suaine.
HEB 13:21 Peam wane Anutu oŋo maine yeye kine kine weku mane ŋine zuaŋ okanmami, ea korop ŋibongi paki, ma ewekŋungi ŋine aŋaine tewekkei, so eŋe maine Yesu Kristo wane raki paki detki menaŋgi kine kine okan ŋoniakane wetkemaike, ea ma wakone ŋiboniake. So Kristo wano, yemo kibi maepŋo naso baŋem naso baŋem papa togon pa ariake! O weleka.
HEB 13:22 Kimakopne, na ŋidanmaile, yemo ŋine ketŋine more girem don iwa motmaile, ea desikei. Na don qe ŋibonmaile iwa, don kiroine mida.
HEB 13:23 Na ŋine desikei wane nanmaike, yemo kimaze Timoti eŋe mo mulap urumgo ŋine siwotkau, saketike. Eŋe ikopka sariakeo, yemo na iwenkawe baŋ weneŋ narop uŋunikete.
HEB 13:24 Ŋenane oi bakomze suaine okan ŋunmaine iwa, ŋetnekopŋine korop so Anutu wane ŋei ŋerep magu ea korop edanwareu. Itali kepeo ŋine kimakopze, eŋe oi bakomene ŋinano weneŋ motpi umaike.
HEB 13:25 Anutu wane dan gunutŋo maineŋo korop ŋinano pawareake.
JAM 1:1 Yakop, na Anutu so Waom Yesu Kristo wane qelit ŋei, noŋo Anutu wane ŋei ŋerep, Israel magu 12, din bun wiri yeo yeo kepe baŋem korop ge arimami, ŋinane kibi iwa qewe paki kaiwe maine ŋibonmaile.
JAM 1:2 Kimakopne! Ŋinano liwe liwek so umat kine mane kine mane korop wakonŋungi detpi wet peseinerop okaniake.
JAM 1:3 Onoka wane ŋine mo detmami, kine kine yalineŋo mali malipŋine ma liwekka okan kamageki ŋadino maki ŋinano weleine togole togole wakongi togole more wikile kaukkei.
JAM 1:4 Ŋinano togole togole wane weleine wakonluke more kaukŋune numa kirop yewa ariki, ŋine Anutu wane numa kine kine mane wane mi ŋaŋaekei, midakaka, ŋine maine sot midaine so wet kuneneŋ geu kopke ulukeake.
JAM 1:5 Ŋo ŋinano ŋine maneŋo dereret suaine zuaŋgi paki eŋe Anutu maine meŋenkaki oŋo baŋ mawakone ŋeboniake, onoka wane Anutu qomine raraine, don kutne mi ŋedan okan maikeŋo wet maepkoka korop ma wakone ŋebon okanmaike.
JAM 1:6 Ŋo ŋine meŋenkaikei wane okane, Waom detlukka malipka more meŋenkaikei, wet etkeka okane more mida, ŋo mane eŋe wet etkekao meŋenkayakeo yemo, kiwetko dibomŋo teweke sari kalaŋango rasi pokki momoŋo puangi mida lele arimaike, eŋane meŋe meŋenine rokop yale waka okaniake.
JAM 1:7 Ŋei yaline eŋe Waom wano ŋine kine kine mane mayakane baŋ maikale, ea mo misuk desiake.
JAM 1:8 Eŋe wetine loutne wiri yeo yeo pamaike, numa weku mogare kine kine korop mi okan mageake.
JAM 1:9 Doku tau tau ketkele mane eŋe Anutŋo mawa birakayakane wetpesek desiake.
JAM 1:10 Ŋo doku tau taune ŋei mane aboŋine suaine, eŋe baŋ Anutuŋo maket birakayake, ea wane detki wetine peseake, onoka wane, ŋei aboŋene suaine, simileine manerop detlukmami, eŋe baŋ eki zurauneŋo posi buratke ket okanmaike, yale seuke mida leleake.
JAM 1:11 Kepe deineŋo saki paki sarainane gereuneŋo eki yewa kukusuluŋgi zokone zuraune ea buratke qake ketki kibi maepine siuke, mida lele okanmaike, rokop yalewaka ŋei aboŋ suaine eŋe urataine mage more gegeine mi ge kirowone kebago zokone seuke buratke qake ket mida leleake.
JAM 1:12 Ŋo ŋei mane eŋe liwe liwek so umat kine kineo togogole okorayake, eŋe wet pesek desiake, onoka wane, eŋe togogole mage liwe liwek ea yuanka waremaike, ea wane lewine eŋe baŋ gege togon wane marok kibi maepkorop yewa mayake, eamo Anutuŋo ŋei wetene eŋano motpi paki wetmaep okanka okanmami, eŋane biŋek qeke.
JAM 1:13 Ŋei mane eŋe borikine yalineŋo liwekkaki, iwa yale misuk rayake, “Liwe liwek iwa Anutu wanoŋine sarimaike.” Borikineŋo Anutu maine mi liwekkayake, so Anutu oŋom ŋei mane borikine mayakane mi liwekkayake. Ea midakaka!
JAM 1:14 Ŋo ŋei mane eŋe liwe liwekŋo liwek kamaike, yemo eŋine wetneŋo borikine mayakane bailalaŋ wetke tebaka gemageki liwekka okanmaike,
JAM 1:15 eŋine wetineŋo bailalaŋ wetke mage mageki, yewaŋo ŋatke more medep mamaike, yemo eŋetine borikine, eso borikineŋo sua ariki paki medep mamaike, yemo eŋetine seu seu.
JAM 1:16 Kima maepkopne ŋine misuk dere siuke more isinagukei.
JAM 1:17 Asu wane aboŋ kine kine maine, so Asu bakom kine kine qelaŋanerop yemo qeliwo ŋine sari okanmaike, eamo Anutu, qeli qelaŋan, ma wakon ma wakon welaine, eŋano ŋine sari okanmaike, eŋano main qein me qe kupkeki panaman wako wakon eamo mi pamaike.
JAM 1:18 Anutu eŋe eŋine wetinane don weleŋo ŋei ŋerewekoune ma wakonŋonge, ŋei doku tau tau magu ŋene magak okane, alakane ŋei so kine kine natne korop ma wakonge, eŋane keueno numa maikenane yale okanŋonge.
JAM 1:19 Kima maepkopne, ŋine iwa detpi! Ŋei korop ŋine don dereret wane yemo ikopka ewek warekei, ŋo don rara so sot osi osi wane yemo dere umarekei.
JAM 1:20 Ŋei mane sot osi osiŋo Anutu wane masi tanik koboboine yewa mi maratka more ma sorokka okanmaike.
JAM 1:21 Ea wane ŋine ŋidom tanik kine kine diinerop so qeguŋ maguŋ oka okan, yewa korop mapapka warekei, paki Anutu wano ketluke bororom ge more miti don koto ŋino mot okanmaike, ea ma nogankaikei, eaŋo oŋa oŋaŋine maine ma menaŋkayake.
JAM 1:22 Anutu wane miti don ketŋineŋoka dere koto ŋine misuk isikaikei, ŋine dere more wele koto ŋine wetkeu, waketki dere teweke urataine mogare maikei.
JAM 1:23 Ŋei mane eŋe miti don desiake ŋo dere mi ma nogankayake, eŋe yemo ŋei maneŋo wikingo ma kaitine daleo ea aeke kamaike, eŋe yale.
JAM 1:24 Eŋe kaitine wikingo aek luluk wareki paki qelige arimaike, pakimo mi azongi eaka kaitine nigetkamaike.
JAM 1:25 Ŋo ŋei mane eŋe rara togon don wele, ŋei siwotongi mayakatne gege, don ea kaululukka detluke, takorakot malipka magemaike, paki yaup dere qewoloŋ mi okanmaike, eŋe dere tewek okanmaike, ŋei yewa eŋe yale okanmaikane, Anutŋo baŋ mosop kayake.
JAM 1:26 Ŋei mane eŋe eŋinane detki miti inerop okanmaike me? Ŋei yewa eŋe belakaminane diamine mi maki paki ma walukkayake, yemo ŋei ea wane miti magegeine eamo wele midaine okaniake, paki eŋe oŋomka kotine isikayake.
JAM 1:27 Anutu Magakŋo mitirop koto libeka, sot midaine gege wane detmaike yemo iwa yale, madu wanap so kosi mala, wikile wakile kutno wet borik geu, ware one kito qesiŋ ebukei, so kepeo borikine pamaike, eaŋo koto ŋine maki sigileakane diamŋine ma warenagu gekei.
JAM 2:1 Naŋane kimakopne! Ŋine Waomze Yesu Kristo detlukka malipka gemami, eŋe Waom ewe zonominerop, ea wane ŋine ŋei gume tanikene didiwo ea onbi paki ea wane rokopko tanik kine mane, ŋo mane tanik mane yale yau yaup misuk okan onikei.
JAM 2:2 Ŋei mane aboŋine suaine eŋe ŋamot goliŋo mamaine, maki waki takot kibi kibi biraki paki ŋinane lewa lewago sariake, eso ŋei mane aboŋine midaine, eŋe yaleka laplap bara warakine ramu more lewa lewaŋŋino sariake.
JAM 2:3 Pakimo ŋine ŋei aboŋ mayakatne au sarike, eŋe manerop ewine kitou paki olale raikei, “Met met bile diinne midaine, libeka iwao pese metnom,” ŋo ŋei aboŋine midaine eŋe yemo olale raikei, “Ge yemda okoranom, me iwa ket sura wetko yaup pese metnom.”
JAM 2:4 Ŋine masi yale okangeiwo yemo, ŋine sot korop okane more ŋidomka keuŋino mapo mapok ma wakonikei, so wetŋino wano wanok qotkoine ma wakonikei.
JAM 2:5 Kima maepkopne, ŋine detpi! Anutuŋo kepe iwao ŋei wanap, aboŋene, midadaine gemami, eŋe mali malipenane Asu wane morian marat kau paki Anutu wane gege togon yewa wane welaine okane gekeiwane ma wesak one more eŋane simile dere wetmaep okanka okanmami, eŋane biŋek qeke.
JAM 2:6 Ŋo ŋine yemo wanap, aboŋene midaine eŋe ma ket biraone ewe mabaik okan onmami! Deo edo umat kutŋino more ŋibu tebaŋune wano wanok ŋei eŋane kaitko dongo biraŋun okanmami? Ŋei aboŋene suaine edo dongo biraŋun okanmami.
JAM 2:7 Ŋei yewa edo Yesu Kristo eŋet maepine maine ŋibonge, ea ra mabaikka okanmami.
JAM 2:8 Ŋine qeli ŋei waom wane Rara Togon Don magaine Anutu wane Papiao pamaike, ea teweke magekei, yemo ŋine masi maine okanikei, iwa yale, “Geŋonane simin ganmaike, yalewaka kimaŋonane simin ganiake.”
JAM 2:9 Ŋo ŋine ŋei gume tanikene didiwo onbi paki ea wane rokopko kine kine yuan qewan okan onikeiwo, yemo ŋine borikine mau paki sot korop okanmami, wane rara togon donŋo ŋinane kine qeu wakonmaike, yemo ŋine rara togon don qe barakmami.
JAM 2:10 Ŋei mane eŋe Rara Togon Don korop tewek wareki paki weku yeine qeligeake, eŋe Rara Togon Don korop qe yuan waremaike so qe barakwareki paki, sot korop okanmaike.
JAM 2:11 Anutu oŋom rake, “Ŋao ŋanom ŋire misuk qeliŋnagukeik,” oŋomka koso rake, “Ge ŋei misuk qem seukeake.” Ge ŋanom ŋone mi qeliŋ kaikene ŋo siluŋ ge ŋei mane qem seukmaikeo yemo ge Rara Togon Don qe barake more yuangene.
JAM 2:12 Rara Togon Donŋo ŋei siwotongi, yaup sot midaine gege yewaŋo ŋei kineene baŋ ma wakoniake, ea wane ŋine don detluke don koboboine raikei so masi koboboine okangei.
JAM 2:13 Ŋei mane eŋe kimaine mi sesekakeo, yemo Anutuŋo kineine mawakoniake, yewao eŋe mi sesekayake, ŋo sesekakeŋo yemo kine ma wakon ma wakon nasoo togole don yuaniake.
JAM 2:14 Kimakop! Ŋei maneŋo rayake, “Na mali malipne pamaike.” Ŋo mauluk mauluk urataine yemo mi mayake, pakimo mali malip yewaŋo maine mapikkayake me? I midakaka!
JAM 2:15 Ŋine kimakopŋine me kiarokop ŋine, eŋe takot laplap wane ŋaŋaekei so ŋara wane seukkei,
JAM 2:16 ŋo ŋine mayakatne iwa yale edanikei, “Anutuŋo mosop ŋungep! Takotŋine birau ket gerewe ŋuniake, so ŋara mauluke nekei!” Ge takot laplap so ŋara mi ebonnom paki don ŋoneŋoka ra edannom maine mapik oniake me?
JAM 2:17 Eso yalinane mali malip eŋineka mageu mi menageake. Mali malip eŋineka payake, so urataine maki weleine masi tanik maineŋo mi wakoniakeo, yemo mali malip yewa, eamo seu seune so wele midaine.
JAM 2:18 Ŋo ŋei natneŋo iwa yale mane raikei, “Ŋei mane mali malipine pamaike, ŋo ŋei maneŋo yemo mauluk mauluk urata main maine mamaike,” don ea wane turuŋine naŋano ŋine yemo iwa yale, “Na sikan nannom, ŋei yewa eŋe mauluk mauluk urata maki wele maine mi wakon maikeŋo daleo mali malip korop geake? Na mali malipnane kine yemo baŋ urata mamane, so tanik manikneŋo sikan ganiake.”
JAM 2:19 Ŋine Anutu wekuku gemaike ea mo malipka more detlukmami me? Weku mane, asu qotkoine eŋe yaleka malipka okanmami, so kaetongi qise okanmami.
JAM 2:20 Ŋine qelaŋ! Ŋine mali malip wane urataine ma more wele maine mi maratka maratka eamo mi oka okane, ea wane kine desikei wane ŋunmaike me? Eso yemo iwa yale.
JAM 2:21 Ŋaboŋine Abraham, eŋe sogino daleo okane more Anuturop weneŋ weku okange? Eŋe tanik manik maine okange, so gipole Isak ma more aratao Anutu wane soe soep qe misiakane okange, eŋe yale okangi, Anutuŋo eŋe ŋei koboboine orake.
JAM 2:22 Ŋine ea mo detmami me? Eŋine wetineŋo malipka more metineŋo urataine rokop weku orodoŋka makoik, metineŋo urata tingo deŋo kaka ea ma okangi, eaŋo maki mali malipine weku mane okange.
JAM 2:23 Pakiso Anutu wane Papiao iwa yale ramaike ea wane wele wakonge, “Abramŋo Anutu detlukkake, so mali malipinane Anutuŋo detkaki koboboine okange.” Pakiso Anutuŋo Abram kimaine orake.
JAM 2:24 Ŋine mo detmami, ‘Ŋei mane mali malipinaneka, Anutuŋo koboboine mi oreyake, ŋei mali malipinerop so urata mamaine so masi tanikine koboboine ea wane Anutu eŋe ŋei koboboine orayake.
JAM 2:25 Rokop yewaka bailalaŋ ŋerep, Rahab eŋe Yuda ŋei etke Yosua aŋaine teweke ariuk, Yeriko edo ŋabaore etkukei wane okanbi eŋe kima epu more eŋine matko biraotki paki wareotke, eŋe masi maine okange, so koso numa maneoka sanka biraotki siuke arikoik, ea wane Anutuŋo eŋane detki menaŋge, paki eŋe ma more Anutu eŋine osino birakake.
JAM 2:26 Eso iwa yale, sola Asu midaine, yewa mo seu seune, so rokop yale waka mali malipka eŋe wele midakaka, so urataine midadaine, ŋei ea wane mali malip eŋe mo seuke.
JAM 3:1 Kimakopne! Ŋinanoŋine loutneŋo kito ebo ebon misuk okanikei, onoka wane ŋine mo detmami, kito ebo ebon ŋene korop baŋ wano wanok ŋeiŋo wanokŋongi paki kineze ma wakone turuŋine zok manerop umatne ŋeboniake, ŋo natne yauwine eŋe yemo ewekine okanoniake.
JAM 3:2 Ŋene koropŋo naso baŋem mo masi qotkoine okan okanmaine, ŋo ŋei mane eŋe don raraine eao qotkoine mane mi mamaike, ea weku mane, ŋei yalineŋo maine wet dereret so sola korop warekaki mayakatneka pamaike.
JAM 3:3 Ŋene horsiŋo donze dere aŋaze tewekeakane ŋetko kiki horsi mane wane aŋaino mot okanmaine, eso ŋene maine maŋem numa diawao ariakane wetkemaine, eaka arimaike.
JAM 3:4 Me seki mane wane detpi, seki eŋe zok suaine, wane momo togogole ŋo qe modatki kiwetko arimaike, wiliŋaine nigagatne, wane seki welaine eŋe numa diawao ariakane wetkemaike, eaka seki wiliŋaine maingeki arimaike.
JAM 3:5 Eso belakam wane rokop eŋe wekuka pamaike, eŋe sola korop ea wane sisineine nigagatne, ŋo eŋe solaze kakapa suaine ea wane aŋage zok bokaka okanmaike, so eŋine detki wawaine manerop okanokanmaike. Ŋine gerep ea detkau, eŋe nigagatne, ŋo siluŋ tobo suaine ea zeki paki qe solokki midamaike!
JAM 3:6 Eso belakam eŋe gerep yale, eamo borikine kine kine ea wane nagaine, eao borikine ŋo mat urum solazo mawareki paki waetne motki solaze so wetze so dereretze korop rokopkemaike, eaŋo gegezane qesiŋ ea korop kiwakki lawe zemaike, gerep eamo sora gerep eŋino ŋine sarimaike, yewaŋo puangi zemaike.
JAM 3:7 Ŋei eŋe osom natne zubaine maine ma peseoniake, osom zubaine so naŋi, koma so zawon, eŋe yale okane more eŋine bango biraone more oŋom wareoniake.
JAM 3:8 Ŋo siluŋ ŋei maneŋo belakanmine maine mi ma pesekake, eamo borikine so maine mi ma walukkaikene, seu seu wane soa so zonom borikineŋo watke pamaike.
JAM 3:9 Ŋene belakam yewaŋo Waom so Magaze ewine kito okanmaine, so belakam yewaŋoka ŋei kimakopze Anutu eŋine kaittoqaine yale ebuke eŋe soakon okanmaine.
JAM 3:10 Bakom kito kito don so soa don ere aŋa wekuo ŋineka saket okanmamik, kimakop masi iwa misuk wakonikei!
JAM 3:11 Doku deine wekuo ŋineka doku simile so tabaine ere maine mi sakesikeik.
JAM 3:12 Kimakop, ŋalok eki maneo wele nemuyap mi qeake; waiŋ mulap maneo wele ŋalok mi qeake, kiwetŋo qein ge doku simile momoine mi okaniake.
JAM 3:13 Ŋinane keuŋino ŋei mane wetine lolotne, so dereretinerop gemaike me? Ŋei mane wetine lolotne so dereret korop geakeo, eŋe gegeine mayakatne, wawaine midaine wetne pesekakatne so wetlot korop geake, ge more wet lot korop so dereret korop ea wane kine sikan ongi ŋei eŋe kaikei.
JAM 3:14 Ŋo wetŋone kotino sori sorin, sot osi osi so bonep nugunge more nema oka okan payakeo, ge solaŋone misuk mawa kaikene paki, isi don ra more don welekatne ea ŋabakaikene.
JAM 3:15 Dereret yaline eamo weti qeliwoŋine mi sarimaike, eamo kepe wane biŋek, ŋeiwoŋine so satan wanoŋine.
JAM 3:16 Sori sorin so nugu nugun payake, yewao dinbun wiri wiri so borikine kinekine korop yaleka wakone payake.
JAM 3:17 Ŋo wet dereret weti qeliwoŋine sarimaike, yemo korop libe libe, so peam gorop, pesekine, so kima kima, wet borikŋo watke pa more kito motki wele tanik manik maine ea wakongi, wet ea mau paki ŋei ŋerep korop tanik wekuka okanonikei, so isi me mawa mawaine misuk okanikei.
JAM 3:18 Ŋei pesekine gemami, eŋe peam wane waetne ebotpi weleine koboboine gege, ea wakone ebon okanmaike.
JAM 4:1 Ŋaba so tebe kawali keuŋino pamaike, ea kine diao ŋine sarimaike? Eamo ŋinŋine qom riweŋinane simileŋo waraŋkaki solaŋine korop rokopke more kawali ma okanmaike.
JAM 4:2 Ŋine kine kine ma gekeiwane simile ŋunmaike, ŋo siluŋ mi ebu ge okanmami, eso ŋine mo kawali maikei wane ewek okanmami, ŋine kine kine magekei wane qomŋine zok manerop riwe okanmaike, ŋo siluŋ ŋine ea mi ma okanmami, eso ŋine mo ea ŋaba okan nagu more kawali ma okanmami, ŋine kine kine ea wane rau paki, Anutu mi meŋenka okanmami ea wane.
JAM 4:3 So ŋine meŋenkau paki wele mi maratka okanmami, yemo onoka wane mida, ŋine wetŋineŋo don qotkoine wetke ge okanmami, ŋine ŋinŋine solaŋine qesiŋkaikei waneka dere meŋenka okanmami.
JAM 4:4 Yai, siwa siwap me tako rakot kita kitat ŋei! Ŋine kepe wane tanik manik korop kima makei, eaŋo Anutu wane ŋabaine, ŋine ea mi detmami me? Mane eŋe kepeo kine kine korop pamaike, ea kima okanka waremaike, eŋe Anutu wane ŋabaine okaniake.
JAM 4:5 Ŋine iwa yale misuk desikei, Anutu wane Papiao don pamaike iwamo don yauwine, don iwa yale ramaike, “Asu Anutuŋo kotozo motke, yemo eŋine biŋekka geakane zok wetke manmaike, ŋo ŋei natneŋo Asu zonom dereret ebonge, eao togole paki koso zinge more numa wawaine so borikine natne okan okanmami.”
JAM 4:6 Ŋo wet menaŋ ea mo Anutuŋo ŋebon okanmaike, yemo manerop togogole, eaŋo ŋenze wawaine yuanka okanmaike, ea wane Anutu wane Papiao iwa yale ramaike, “Anutu eŋe ŋei wawaine eŋane qesi qesiŋ makok okanmaike, ŋo ketkele yemo wet menaŋ more ebon okanmaike.”
JAM 4:7 Ea wane ŋine wetŋine maketpi paki Anutu wane bango gekei, paki Satan mapapkau, eŋe ŋine kakakŋune biraŋune ariake.
JAM 4:8 Ŋine Anutu wane osino sarikei, eso eŋe yaleka baŋ ŋinane osoŋino sariake, ŋo natne ŋine borikine mama meteŋine sauk wareu! Wetko ŋine ratokeu libe qekep, wet etkeka gemami ŋine kepe so qeli numa etke mogasikei me? Midakaka!
JAM 4:9 Qom borik okanbi paki arokeu deŋine dokune ketkep, tenik ŋineŋo maingeu aro okangep, batneka gegeŋo maingeu wet borik okangep!
JAM 4:10 Waom wane kaitko wetŋine ma pese ketkele geu, eŋe baŋ ŋibu wa biraŋuniake.
JAM 4:11 Kimakopne ŋine ŋidomka dere worik okan naguwi paki don borikine misuk aukei, ŋei mane eŋe kimainane detki boriki, turuŋine dongo birakayake, eŋe Rara Togon Don wane detki boriki mapapkayake, ŋo ŋine Rara Togon Don ma papkaikei, yemo ŋine Rara Togon don tewe tewek koso manerop mi geu paki turuŋine ebo ebon ŋei okanikei.
JAM 4:12 Anutu wekuŋo Rara Togon Numa ŋebo ŋebon so Wano Wanok Ŋei gemaike, eŋe wekukuŋo maine ŋebu sese ŋoniake, so ŋengu matali ŋoniake, ŋo ŋine ma ŋeiŋo kimaine turuŋinane bira kayake?
JAM 4:13 Ŋine ketŋine more naŋane don iwa detpi, ŋine iwa yale ra okanmami, “Ukude me qaeki ŋene baŋ mat suaine maneo ari koma weku yewa gekene, paki bisnis urata ma more wesi loutne marat kaikene.”
JAM 4:14 Ŋine qaeki gege daleo gekei, eamo mi detluk mami! Ŋine yemo kopu ewekine yale, wakongi paki mi azoŋgi koso yemdaka toe mida lele arimaike.
JAM 4:15 Ŋine iwa yale, yemo maine rau menageake, “Waomŋo det ŋoniakeo, yemo ŋene maine wisikaune geŋem paki ukude makene me baŋ ŋado makene.”
JAM 4:16 Ŋo siluŋ ukude yemo ŋine wawaine okanmami, so mawa nagumami, mawa nagumami korop eamo borimaike.
JAM 4:17 Eso yalinane ŋei mane eŋe masi tanik maine mane mi okangi paki eŋe mo detmaike eŋe sot korop okanmaike.
JAM 5:1 Eso iwa yemo ŋei aboŋŋine suaine gemami, ŋine ketŋine more donne detpi! Wikile wakile kutŋino wayake, yewao ŋine aroke deŋine dokune kesiake!
JAM 5:2 Aboŋŋine korop eamo gotore mida lele arike, so takot laplap magu suaine eamo kowalalak edo newareu mida leleake.
JAM 5:3 Ŋinane goli ŋine so silwa ŋine mo weŋenmineŋo zewareke, eso weŋemine zeke eaŋo, yeo baŋ ŋado kineŋine mawakoniake, paki bikumŋine gerepŋo zemaike, yale zewareake, ŋine naso qoi qoine ea bomileki aboŋ suaine ea maguke kutno kutno more wakoi.
JAM 5:4 Ŋine ŋeiwa euŋino urata makoi, eŋe lewine mi qoleongoi, dere worikene ea detonbirap! Urata ŋino wele peike qeturage ge arokeu eŋane aroeneŋo Anutu, Waom Zonom Welaine eŋane ketino ketki detke.
JAM 5:5 Ŋine gegeŋine kepeo gekoi, yemo simile so batneka gege eaŋo qewatŋune pake, ŋine ŋidom ŋara loutne ne gemage kakapa okangoi, osom berek yale ŋinguwi seukkei wane naso ŋine mo bomilemaike,
JAM 5:6 ŋine ŋei koboboine dongo biraonbi paki enguwi seukkoi, ŋine detpi, masi borikine makone, ea Anutu eŋe mi ŋonge lelemaike so turuŋze mi ŋeboniake, yale detmami me?
JAM 5:7 Kima kopne, bau wawa midaine Waom tomaka gemageu lotkeake, ŋara eu mama ŋei mane okanmaike, ŋine ŋei ea kau, eŋe ŋara kine kineine maine wakone maniakane bau wawaine midaine kepeine bororom tomaka gemaike, eŋe koya so kaiwe orodoŋka okanikeik wane bororom toma gemaike.
JAM 5:8 Ŋine yaleka bau wawa midaine gekei, paki wetŋine motpi weti wayake, Waom sariakane kaiwe nasoine mo osop okanmaike.
JAM 5:9 Kimakopne, ŋine ŋidomka dere worik okannaguwi paki ŋaba ŋaba misuk okangei, ea wane, Anutuŋo baŋ kineŋine misuk mawakoniake, kine mawakon mawakon ŋei mo iwa osop, mo sari sakesiakane ewekmaike.
JAM 5:10 Kimakopne, propet edo mokaka Waom wane pidon wane don rakoi ea desikei, eŋe wikile wet borik korop so bau wawa midaine dere gekoi eŋane kie tapot ea mogare ŋine yaleka wikile so wet borik korop bau wawa midaine dere gekei.
JAM 5:11 Eŋe togole more wikile ea bau wawa midaine detkoi, ea wane eŋe wet pese enerop ŋene yale edoramaine, ŋine Hiope togole togoleinane mo det okanmami, so ŋado Waomŋo kine kine qewatke mange, ea mo det okanmami, Waom eŋe qomine raraine so mauluk maulukine zok suaine pamaike.
JAM 5:12 Kimakopne, kine kine weku okane gekei, yemo iwa yale, ŋine kine kine mane wano more ratogole edane rara eamo misuk okanikei, qeliwo, me kepeo, me kinekine maneo mode more ratogole rara, eamo mi okanikei. Weku raikei, yemo welekatnane eŋe, “welekatneka” raikei, ŋo mida wane eŋe, “midaka” raikei, yale okangei, yemo baŋ ŋado Anutuŋo turuŋine mainge mi ŋiboniake.
JAM 5:13 Ŋinane keuo ŋino ŋei mane wet borik korop gemaike me? Eŋe Anutu meŋenkayake Ŋei mane eŋe wetpeseko gemaike me? Eŋe bakom eŋet kito more Anutu mawakayake.
JAM 5:14 Ŋinano ŋine ŋei mane zoma kamaike me? Eŋe doku tau tau magu eŋane ŋetne natne edoraki, sari eŋane meŋenkaikei, so Waom wane eŋetine ora more kelok solaino taukaikei.
JAM 5:15 Meŋe meŋen iwa mali malip korop mamami, eaŋo zoma ŋei ea ma menaŋkayake, ŋo Waomŋo yemo ma wisikae kaki menageake, so borikine makeo, yemo Waomŋo omakayake.
JAM 5:16 Ea wane ŋine ŋidomka borikine ŋine rapoke ŋei kimakop ŋine eŋane kaitko qeliŋkaikei, so meŋe meŋenŋo qesi qesiŋ okanikei, yale okanbi paki baŋ menaŋgei, ŋei mainane meŋe meŋen yemo zonomine togogole, eaŋo zoma ŋei maine ma menaŋkayake.
JAM 5:17 Elaiya eŋe ŋei ŋene yale, eŋe koya mi qeakane meŋe meŋen urata togole mamageki kepo koya mi ketke, yaupka paki koma karewe so koma natparomine okange.
JAM 5:18 Eŋe koso manerop meŋenkake. Pakiso koso koya qeki kepeo kine kine menaŋge.
JAM 5:19 Naŋane kimakopne! Ŋinanoŋine ŋei mane eŋe don wele wane numa qeyaumaikeo, yemo ŋei maneŋo koso mainka numao birakaki geake.
JAM 5:20 Iwa desikei, ŋei mane eŋe borikine mama mane numaine qotkoino ŋine mainka numa maine birakayake, eŋe borikine mama ea oŋa oŋaine baŋ seu seuo ŋine mainkayake, eŋe eaŋo borikine korop mataliki siuk wareake.
1PE 1:1 Petoro, na Yesu Kristo wane aposolo, noŋo Anutuŋo ŋei ŋerep magukoune ma wesakŋunge, ŋine din bun wiri more yau yaup ariu paki kepe baŋem ge arimami, Pontus, Galatia, Kapadosia, Asia so Bitinia, ŋinane kibi iwa qe ŋibonmaile.
1PE 1:2 Anutu Magak eŋe mokaka detki pake, ea wane rokopko ma wesakŋunge, paki eŋine Asuineŋo ŋibuki, ŋei ŋerep kuneneŋ so koboboine okangoi, eamo Yesu Kristo wane don dere tewek okangei, wane so eŋine weŋemineŋo saukŋungi, libe qekei wane, yale okanŋunge. Wane mosop so peamŋo ŋinano maine watwatko payake.
1PE 1:3 Ŋene Anutu, Waomze Yesu Kristo wane Magaine bakomine kitoŋem, onoka wane eŋe qom borik zok suaine pa manmaikane, Yesu Kristo seu seuo ŋine ma wisikae kaki wieke, eao eŋe gege musele ŋene ma wakone ŋebonge, eamo gege wane dereret gege yewarop qewatŋonge.
1PE 1:4 Eso ea wane ŋene deze pore alakane, Anutuŋo mosopine zok suaine ŋei ŋerep magukoune eŋane wareka gemaike, ea wane welaine okangene. Eŋe yewa warekaki, weti qeliwo ŋenane pamaike. Yewao, eŋe mi gotosiake, me kine kine maneŋo mi mataliake, me mi mida leleake.
1PE 1:5 Mosop yewa mo ŋinane biŋek, ŋine Anutu detlukka okanmami, wane mali malip ŋinane ra more eŋane zonomŋo ware kaulukki, mayakatneka pamageki, Yesuŋo koso zinge ŋibuyakane naso suaine didiwo wakonlukeake.
1PE 1:6 Ŋine mosop ea wane batne okane gemami, ŋo ukude iwa yemo naso bamgoka ŋine maine wet borik detmami, onoka wane liwe liwek kine kine wakone liwek ŋungi, ŋine wikile dere siluŋ soringe more togolekei.
1PE 1:7 Liwe liwek korop ea, yemo mali malipŋine togole so libe libe koboboine pamaike me mida, ea wane kine wakoniakane liwek kayake. Gol, tanik yewaka ŋei edo kine kine pelekine ea gerepko mitpi, sinoine kutno, ea mo yeine, so gol eaŋo welainane biŋek kine ma wakoniake. Ŋo ŋinane mali malipŋine yemo manerop lewine kakapa suaine, gol wane rokop midakaka, ea wane Waom eŋe mali malipŋine yalewaka liwek kayake, paki maine eŋe togoleake. Pakimo, Yesu Kristo sari lotkeake, Kaiwe Naso yewao ŋine baŋ wet pesek so qeli ewe zonom so bakom mawa mawa marat kaikei.
1PE 1:8 Ŋine Yesu mi kakoi, ŋo siluŋ wet maep okanka okanmami, so eŋane ŋunmaike, ŋine naso iwao deŋineŋo eŋe mi kamami, ŋo siluŋ wetŋineŋo detluke malipka okanmami, pakimo, ŋine wet menaŋ kakapa suaine, so simile manerop ŋei aŋaŋo maine mi ra wakon ra wakone, ea detka okanmami.
1PE 1:9 Onoka wane ŋine mali malip ŋinane wele so oŋa oŋa ŋinane mena menaŋ ea wane wele marat kamami, wane wet pesek okanmami.
1PE 1:10 Mena menaŋ, ea wane propet eŋe bororom zuaŋgoi, so kaululukkoi, pakiso, eŋe mosop yewa Anutuŋo ŋine ŋiboniake, ea wane don rawakongoi.
1PE 1:11 Kristo wane Asuine kotoeno geke, oŋo Kristo eŋe wikile kine kine dere arimage, koso qeli ewe zonomine ma more geake, ea wane weteno don motki, eŋe naso diawao ea wakoniake, so ea daleo sari wakoniake rau paki, ea wane kine deskei wane ma zuaŋ okangoi.
1PE 1:12 Anutuŋo propet rawakone sikan onge, yemo eŋe urata maikei, eamo enŋenane ra more midakaka, yemo ŋido menaŋgei wane rau paki, eŋe kine kine ea ra wakongoi. Wane ŋine ukude Don Maine rawakon ra wakon aposolo eŋano ŋine detmami, Anutuŋo Asu Koboboine qeliwo ŋine talekaki ket more, eŋane zonomineŋo qesiŋongi, eŋe Don Maine ea ra qelaŋangoi. Aŋelo eŋe yaleka don maine ea weneŋ desikei wane simile det okanmami, ŋo ŋaŋaemami.
1PE 1:13 Miti wane kine detluke gemami, ea wane ŋine wetŋine maulukeu paki, diam ŋine ma more koto ŋinane sawe gekei. Wet wisika gekei, paki wet dereretŋine weku motpi, Yesu Kristo sari lotkeake, naso yewao, mosopine ŋiboniake, eaoka payake.
1PE 1:14 Anutu wane aŋaine tewekkei, paki mokaka qelaŋ geu paki, gegeŋine qebinkau, qom riwe riwe ea wane qelit qeqe okange, yale misuk okanikei.
1PE 1:15 Ea wane tungo yemo, ŋine kine kine iwa yale miti dereret magu wele, so gegeŋine ea mo Waom wane qelit qeqe okane more, ŋine okanikei, koropŋo koboineka okanikei, onoka wane, Anutu eŋe koboboineka gemaikeŋo ŋine ŋidora newan ŋungane, ŋido yalewaka eŋerop koboboine gekei.
1PE 1:16 Anutu wane Papiaŋo iwa yale ramaike, “Na Koboboine gemailane, ŋine yalewaka koboboineka gekei.”
1PE 1:17 Ŋine Anutu meŋenkau paki, Magak ora okanmami, eŋe ŋei korop tanik manik kine kine okan okanmami, ea wane rokopko ŋei bonep bonep kineene ma wakone okan onmaike. Eso ea wane ŋine iwa kulit kepeo gemami woka, kaet ŋungi Anutu ewine kito gekei.
1PE 1:18 Ŋine gege mage borikine, wele midaine, aso ŋabokop ŋine eŋano ŋine makoi, eamo onokakaŋo qoleŋune more, siwotŋungi mulap midaine okangoi? Ea ŋine mo det waremami, eamo kine kine lewine ketkele, silwa me golŋo mi qoleŋunge, midakaka!
1PE 1:19 Ŋine borikino ŋine siwore qekok ŋunge yemo, kine kine lewine suaine, Kristoŋo, eŋe lama medeune yale sotine me diine midaine.
1PE 1:20 Anutu eŋe mokaka qeli so kepe mi ma wakon otke, naso yewaoka eŋe Kristoŋo urata ea mayakane ra mange, eso wako wakon eamo ŋado naso qoeakane okangi, ŋinane ra more wakonge.
1PE 1:21 Oŋo qesiŋŋungi, ŋine Anutu detlukka malipkakoi, Anutu seu seuo ŋine ma wirikkaki wisikae wieke, so qeli ewe zonomine mange. Eso yalinane ŋinane mali malipŋine so teba tebaŋine Anutu wano makatake pamaike.
1PE 1:22 Ŋine don wele ea dere tewekkoi, wane oŋa oŋaŋine saukkau, libe libe okange, paki kimakop ŋine mali malip korop eŋerop kima wele okangoi. Ea wane ukude ŋine ŋidomka korop wet maep manerop qei koto ŋino ŋineŋo saki okannagukei.
1PE 1:23 Ŋine wako wakon musele eamo waet mida midaine, eaŋine mi wakongoi, yemo Anutu wane don, gegeinerop so papa togon gorop, eaŋine wiriu paki wakongoi.
1PE 1:24 Ea wane don Anutu wane don sogino kibi iwa yale qeqineŋo ramaike, “Ŋei korop eŋe touk zubaine yale, eso eŋane kibi maepene korop touk zuraine yale. Touk eŋe seukeake, eso zuraine buratke kepeo qakeake,
1PE 1:25 ŋo Waom wane don yemo papa togon pa ariake.” Don ea, Don Maine miti ŋei edo ŋinano ma sari ra qelaŋangoi.
1PE 2:1 Don ea raqelaŋan ŋungoi, ea wane ŋine ŋidomka borikine kine kine korop qeliŋ warekei, isi don manerop mi raikei, me sola mawa mawa, me qom riwe riwe me gube qesat me det worik okane don ŋade ŋade rara, ea yeine qeliŋ warekei.
1PE 2:2 Paki, ŋerep medep musele abubu wakonmami, eŋe yale okane more naso baŋem oŋa oŋa ŋinane ŋamu maine libeka ea wane simin ŋuniake, eso ŋine yewa neu paki, maine suakei so menaŋgei.
1PE 2:3 Ea wane Anutu wane Don sogine mo kibiwo qeqine, eaŋo iwa yale ramaike, “Ŋine Waom wane wet maep, eamo kau paki detpi simile ŋunge.”
1PE 2:4 Waom wano sariu, eŋe wesi gegeinerop, mat mama ŋei eŋe kau, lewine midaine okangi ŋadekka birakakoi, ŋo Anutuŋo yemo detki lewine suaine, wawaine okangi, ma wakonka more, mat wesi bosiŋ togogole birakake.
1PE 2:5 Ŋine wesi gegeinerop yale okane sariu, paki, ŋine ŋidomka solaŋine sunkau, Anutuŋo ŋinane sola ebu more, Asu wane Bakom Urum biraŋune, mat mamaike, Urum yewa kotino ŋine baŋ pris koboboine urata maikei. Ŋine Kristo wane ra more Urum koto Anutu ewine kito kito, so miti urata mau menaŋgi, Anutuŋo ka more siminkayake.
1PE 2:6 Anutu wane don sogine kibiwo qeqine mane, yewaŋo iwa yale ramaike, “Na mat mama, wesi lewine suaine mane ma wakongole, eamo na ukude mat ma togoleakane Zion bonagao mat mamaile, ea wane ŋei mane eŋe ea malipka lukkayake, eŋe maine mi gamukayake.”
1PE 2:7 Wesi iwa malipka lukkaikei, ŋinano yemo Kristo eŋe wesi bosiŋ togogole lewine suaine okanmaike, ŋo mi malipka lukkaikei, eŋane yemo Kristo eŋe detpi bosiŋ pelelekatne yale, “Wesi yewa mat mama ŋei eŋe qaisikka qeliŋgoi, eaŋo qeinge more wesi bosiŋ togogole okange.”
1PE 2:8 Ea wane Anutu wane Donŋo mane iwa yale kito ŋedanmaike, “Wesi yewaŋo quŋqe, ŋei kieene qegulok warekei, wesi togogole yewaŋo quŋqe, baŋ rasukei.” Eŋe kieene qegulokke rasukei, onoka wane, Don Maine mi malipkakoi, mo sogine Anutuŋo yalewa wakon oniakane so dere togoleke, ea wane rokop wakoniake detke.
1PE 2:9 So Anutuŋo Kristo eŋe yalewa wakononiakane mo detke, ŋo ŋine yemo yalewaka Anutuŋo mo ma wakon ŋunge, ŋine Ŋei Waom Yesu wane pris, ŋine ŋei ŋerep magu kuneŋine, ŋine Anutu eŋine ŋei ŋerep magukoune, ŋine Anutu masi tanikine weku mane ea wane don kisiine ra qelaŋanbi sua ariakane ma wakonŋunge. Oŋo ŋine panaman kotino ŋine ŋidora tebaŋune more, eŋine qelaŋan maepino biraŋunge.
1PE 2:10 Ŋine sogino Anutu wane ŋei ŋerep magu mi okane gekoi, wane siluŋ ukude yemo eŋine ŋei ŋerep magukoune okanmami, sogino ŋine Anutu wane wet menaŋ ea mi detkakoi, ŋo siluŋ ukude iwa yemo ŋine eŋine wet menaŋ ea mo makoi.
1PE 2:11 Kimakopne, na ŋine ŋidanbe detpi! Ŋine ŋei lobo yale iwa kulit kepeo gemami! Ŋine solaŋine misuk qeliŋkau bailalaŋ wane qelit qeake, bailalaŋ eaŋo wetŋine matali kayakane naso baŋem okan okanmaike.
1PE 2:12 Ŋine qelaŋ eŋane keueno gegeŋine mayakatneka geu, qelaŋ eŋe gegeŋine mayakatne, ea kaulukeu paki, borikine mama ŋido rau ra, ea baŋ yeine qeliŋgeu, paki Anutu sariake, kaiwe naso yewao, eweŋine kitokei.
1PE 2:13 Ŋine Waom Yesu wane rau paki, ŋeiŋo numa kine kine motkoi, yewa tewek warekei. Roma Kepe Ŋei Waom Wawaine eŋane don dere aŋaene tewekkei.
1PE 2:14 So ware ware ketkele eŋane aŋaene tewekkei, eŋe kepe ŋei waomŋo ŋei borikine mama, eŋe makoboe oniakane biraonge, so ŋei ŋerep masi tanikene mayakatne ma okanmami, ŋei ŋerep yaline eŋe yemo mawa onikei.
1PE 2:15 Anutuŋo okanikei wane ra okanmaike, yemo iwa yale, Ŋei qelaŋine qelaŋ don, ra siuk okanmami, eŋe ŋinane tanik manik mayakatne yewa kau paki, don rara wane rokop mi okanikei.
1PE 2:16 Anutuŋo borikinane mulap mo siwot ŋungi, ululuŋ qeke gemami, ŋo ŋine yale geu paki, misuk raikei, “Na mo maine yau yaup gewe, eaŋo turuŋine mane mi okaniake me?” O, Midakaka! Eamo eŋe turuŋŋinerop weneŋ okanmaike ŋine maine Anutu wane qelit qeqe gekei.
1PE 2:17 Ea wane ŋine ŋei korop eŋane eweene kito okanikei, ŋei kimakop ŋine mali malip korop eŋe wet maep okanonikei, Anutu wane kaetŋungi, Roma kepe ŋei waom aŋaine tewekkei.
1PE 2:18 Qelit mama, ŋine ware ware kopŋine eweene kitou paki, aŋaene tewekkei. Ware ware pelekine so momoineka mida, eŋe donene togogole weneŋ, ea wane ŋine eŋane doneene so aŋaene weneŋ tewekkei.
1PE 2:19 Anutu eŋe ea wane raki paki, baŋ mosop ŋuniake, ŋine siluŋ wikile manerop detmami, yemo Anutu wane rau paki, yale det okanmami.
1PE 2:20 Ŋine sot korop okanbi, kumunamŋo ea wane ra ŋinguwi, bau wawa midaine geu, ea wane lewine onokaka zinge ŋiboniake? Ŋo ŋine masi maine okanbi, ea wane ra wikile ŋibonbi, bau wawa midaine wikile desikei, yemo Anutuŋo ea wane raki paki, mosop ŋuniake.
1PE 2:21 Anutu eŋe ea wane raki paki, ŋidora newanŋunge, onoka wane, Kristo oŋom ŋinane ra wikile peikki paki, numaine sikanŋungane, ŋine eŋane kie tapot yewa maine mogasikei.
1PE 2:22 Yesu eŋe sot mane mi okange, isi don mane aŋaino ŋine saketki, ŋei maneŋo mi detke, o midakaka.
1PE 2:23 Kristo eŋe masi worik okankau paki, don qotkoine olatpi, eŋe turuŋine don qotkoine mi mainge edange. Eŋe wikile manbi, turuŋine qom sua don mi edange, eŋe iwa yale detke, “Anutu eŋe wano wanokze koboboine, oŋom naŋane kine dere wanok okaniake.”
1PE 2:24 Kristo oŋom ŋenane borikineze peikki, kutno waki kauke ari kibeŋ qabego rasikke, wane ŋene maine borikinezane ra more seukenane, eso koboboine gegezane gege maine gekene, so eŋane kubetineŋo ŋinane sot kubetŋine maki osike.
1PE 2:25 Ŋine lama yale, numaŋine qeliŋge touko ket yau yaup ariwarekoi, wane ukude yemo mo Anutuŋo ŋibu sa biraŋungane Welaŋine, so oŋa oŋa ŋinane Ware Ware eŋane ŋadino mogare arikei.
1PE 3:1 Ŋine Waom eŋine mogare arimami, rokop yalewaka ŋerep ŋine ŋaokop ŋine eŋane bango ketkele gekei, ŋo ŋei eŋanoŋine natne eŋe Anutu wane don dere mi malip kakeiwo, yemo eŋe baŋ ŋerewekopeene ŋinane tanik manik mayakatne, donŋine midaine, gege mageŋine bailalaŋ gorop mida, yalewa geu paki, ŋaokopŋine eweene kitokei, so eŋe ŋinane masi tanik manik ea ka more eŋe yalewaka Anutu malip kaikei.
1PE 3:3 Ŋerep, ŋine solaŋine mauluke more kibi maep korop gege, ea waneka misuk detokangei, leweŋine manerop mauluke yaso yaso, me kikum ebe ebek, me takot laplap kibine lewinerop kine kine masi eaka mida.
1PE 3:4 Ea wane turuŋine yemo, ŋine kotoŋinane kibi wele ea maikei, kibi maep ea papa togon, eaŋo wet pesek so kotoŋino tik siuke payake, ea yemo lewine suaine, Anutuŋo kaki menageake.
1PE 3:5 Miti ŋerep sogine gekoi, eŋe wetene Anutu wano motpi paki, numa yaleoken okane kibi maep weteno aukoi, paki ŋaokopene eŋane bango ewene kito ge more maulukone gekoi.
1PE 3:6 Sara eŋe yalewa okange, eŋe Abraham aŋaine teweke geki paki, iwa yale orake, “Naŋane Waomne.” Ŋine ukude Sara wane borasokoune okanmamiwo, yemo ŋine kine kine maineka okangei, so ŋaokopŋine edo qelaŋ okanbi ea wane ŋine misuk kaet okangei.
1PE 3:7 Ŋei ŋine yaleka ŋanowekopŋine eŋerop bororom gekei paki desikei, eŋe ŋerep zonomene midaine, ea wane ŋine ewe kito kitoinerop okan ongei, onoka wane eŋe yaleka ŋinerop Anutu wanoŋine gege wane mosop baŋ weneŋ makei, ŋine yewa okangeiwo, yemo kine kine maneŋo meŋe meŋenŋine ea mi leŋkayake.
1PE 3:8 Ŋine doku tau tau magu ea wane daleo okannagu gekei? Yemo iwa yale, ŋine korop dereret weku so wet wekuka ma gekei, ŋine kimakopŋine wet maep okanonikei, so maulukone more ketkele bororom gekei,
1PE 3:9 Masi qotkoine okanŋunbi, ŋine turuŋine masi qotkoineka misuk okan onikei, me soakŋunbi, ŋine turuŋine misuk soakonikei, ea wane turuŋine yemo mosop onikei, onoka wane, mosop yemo Anutuŋo mo ŋiboniakane ra ŋidangi paki, ea wane ra ŋidora newan ŋunge.
1PE 3:10 Anutu wane Don sogine kibiwo mo qeqine eaŋo yale kito ŋebonmaike, “Mane eŋe gege wane simile kamaike so, naso maine marat kayakane okan kamaikeo, eŋe don qotkoine mane mi rayake, so isi don rara ea qeliŋ wareake.
1PE 3:11 Eŋe qotkoine ŋadekka more maine ea okaniake, eŋe peam ŋei magu zuage keueno maratkaki paki ea mogare ariake.
1PE 3:12 Waomŋo ŋei koboboine eŋano deine pore wareongi paki, naso baŋem meŋe meŋeneene det okanmaike, ŋo borikine mamami, yemo ŋadekon okanmaike.”
1PE 3:13 Ŋine kine kine mayakatne ea okanikei wane sorin borin okanbi, maŋo baŋ matali qetali okan ŋuniake?
1PE 3:14 Ŋo ŋine gege mage mainane, wikile kutŋino wayakeo, yemo ŋine wet pese desikei, Anutuŋo baŋ mosop ŋuniake! Ŋei eŋane misuk kaet ŋuniake, so dere mezet mi okangei.
1PE 3:15 Ŋo wetŋineŋo yemo Kristo ma walukkau koto ŋino geake, so wetŋine birakau Waom ŋinano paki, ewine kito gekei. Eweke more naso baŋem ŋei mane maŋo titi qeson ŋibuki, ŋine wetŋineŋo Anutu wane don kine kine tebaka gemami, ea wane kine ra qelaŋan olasikei.
1PE 3:16 Ŋo ea yemo wet pesek so ewe kito kitorop okane ra qelaŋangei, wet dereretŋine warekau qelaŋan gorop payake, yale okane ŋine Yesu Kristo wane dokoine okane more kine kine maine okanmami, ea wane ra more qelaŋ edo isi don ra mabaik okan okanmami, ŋo ŋado yemo ŋinane gegeŋine so masiŋine maineŋo eŋane isi don rara, ea tileke sikanongi, kau paki, baŋ gamuoniake.
1PE 3:17 Onoka wane, kine kine maine okanmami, ea wane yemo Anutuŋo detki, maine wikile kutŋino wayake, ŋo borikinane wikile kutŋino wayake, dereret eamo qotkoine.
1PE 3:18 Kristo oŋom ŋinane ra seukke, eŋe atak weku eaoka borikine korop ea wane seukki midake, eŋe ŋei maineŋo ŋei borikine eŋane seukke, yemo ŋine iwenŋune ari, Anutu wano biraŋuniakane, yale okange. Eŋe solarop gekane qeu seukke, ŋo Asurop gekane ma wisikae kake.
1PE 3:19 Yesu kibego seuke more deŋesereo pake, ea wane keuno, naso yewao ŋei sogine miti midaine, ge more seukoi, eŋano ari miti edange, eŋe weteene maingeu rap.
1PE 3:20 Iwa yemo ŋeiwa Anutu aŋaine teweke ewine mi kitou paki, borikine kine kine loutne so umatne mau, eŋe ongi mi menaŋgi, raki doku qakumŋo enguwareke. Ŋo naso yewa Noaŋo Anutu wane don malipka toma ge more seki make, ŋei ŋerep ewekineŋoka sekiwo wakoi, eŋe 8 ŋoku, sekiwo metpi dokuŋo sese onge.
1PE 3:21 Eamo doku tau tau ea wane girem don ea sikanonge, wane ukude ŋine miti dokuo tauonbi, Anutu wane don malipkau paki, eŋe ma menaŋŋune okanmaike. Eaŋo solaŋinane dika mi sauk okanmaike, eŋe Anutu tebakaki sari wetŋine mauluke saukki libe qe qelaŋgi gunulemaike. Eaŋo Yesu Kristoŋo ŋinane sot wane ra more seuke koso wieke, yewao ma menaŋŋun okanmaike.
1PE 3:22 Anutuŋo eŋe qeliwo birakaki wake paki, Anutu wane wonino qeli ewe zonomineropŋo mere more, aŋelo wawaine, so qeli ŋetne zonom gorop, korop ea wareongi, eŋane bango ge waremami.
1PE 4:1 Yesu eŋe solaine wikile detkane, ŋine yaleka okanikei, wane ma togole naguwi paki, dereret weku eaka wetkekei, onoka wane mane eŋe Yesu wane ra more solaineŋo wikile desiake, wikileŋo wet dereretne ma menaŋkaki, yemo borikineŋo koso mi ma pese kayake, eŋe boriknane zonom yuanka more koboboine geake.
1PE 4:2 Ea wane ukude yemo ŋine kepeo gege gemamiwoka, gegeŋine ea korop Anutu wane simileŋo warekaki gekei, ŋei qomene riweki borikine mamami, eaŋo midakaka.
1PE 4:3 Ŋine qei bano gesakoi, yewao naso loutne qeligeu paki, ŋei qelaŋ edo okane gekoi, tanik yewa okangoi, ŋine qelaŋ gegeŋine qeliŋ warekoi, yemo borikine yau yaup mama, wetŋo bailalaŋ qole qole, doku togole ŋat qeqe nene, osom berek ŋat qeqe nene, bat ma more newanonbi ari doku togole zok neu paki qelaŋ qe more, wenip qotkoine oka okan, so lopio eŋane qelitene qe more meŋenon meŋenon, ea mado madoŋine.
1PE 4:4 Eso iwa yemo ŋine qelaŋ ŋei eŋano takotke more gege mage wekuka zubaine so qazazaŋka mi okanmami, wane eŋe oŋaene qaemaike, paki eŋe ŋine don qotkoine ŋidanmami.
1PE 4:5 Ŋo eŋe baŋ kineene Anutu wano rau paki don urata makei, eŋe mo ŋei seu seune so wisikaune kineze ma wakoniakane ewekmaike.
1PE 4:6 Kine iwa yale wane, Yesuŋo Don Maine ea ŋei sogine miti midaine seukkoi, eŋano yaleka miti edange. Yemo eŋe solaeneŋo maine ŋei numa qotkoine pamaike, ea wane rokopko, korop turuŋine marat kakei, eso oŋa oŋaŋo yemo wet maingeu paki, eŋe gege maine Anutu gemaike, yale waka gekei wane, ea edange.
1PE 4:7 Yeye kine kine korop qoeakane, naso mo bomilemaike, ea wane ŋine koto ŋinane sawe so titiine geu paki eweke more meŋenkakei.
1PE 4:8 Kine kine korop ea wane kutno yemo ŋine kimakopŋine eŋerop wetŋine kotineŋo wet maep okan nagu gekei, onoka wane, wet maepŋo kimakopŋine okan onikei, yemo baŋ eŋane sot turuŋine maine mi mainge ebonikei, wet maepŋo sotze loutne ea kawetka waremaike.
1PE 4:9 Ŋei kimakopŋine eŋe ŋinane matko waikei, ŋine eŋane matko maine waikei, yale okane don kutne midaine, mapi mapik okan nagukei.
1PE 4:10 Ŋine koropŋo Anutu wane mete zamot bonep bonep kine mane kine mane mawarekoi, wane mete zamot yewa mageu, paki ŋei kimakop ŋine natne eŋe kito qesiŋ ebukei wane, Anutu wano ŋine mete zamot kine mane ea makoi.
1PE 4:11 Mane eŋe miti don rayake, yemo Anutu wane don okaniake, mane eŋe qesi qesiŋ urata mayake, yemo Anutuŋo zonom maniake, ea wane rokop mayake, pakiso yeye kine kine ea wane bakom mawa mawa, yemo korop Yesu Kristo wane ra more Anutu okankakene, eŋano qeli ewe zonom so qelaŋan tako rakot pa ariake. O, Weleka.
1PE 4:12 Kima maep kopne, liwe liwek wikile teine ŋinane kutŋino waki wikile detmami, ea wane oŋaŋine misuk qaeake, eamo kine kine mi wako wakone kuneŋine ŋinano wakonmaike.
1PE 4:13 Ea wane ŋine Kristorop wikile qeturage detmami, wane wet pese desikei, paki gemage qeli ewe zonom wakoniake, naso yewao ŋine maine wet pese dere more oi bakom suaine okangei.
1PE 4:14 Ŋine dere worik okan ŋune qaisik ŋunikeiwo, yemo ŋine wet menaŋ desikei, onoka wane, ŋine Kristo wane eŋet biŋekine mageu, paki eŋane dokoine okanmami, ea wane kine yemo Asu wane qeli ewe zonom, Anutu wane Asuŋo ŋinane kutko geake.
1PE 4:15 Ŋinano ŋine maneŋo ŋei mane qeki seukeake me, kobu wane, me masi tanik qotkoinane, me wawaine okane ŋei natne eŋane kine kineene kobu wara waraŋ, ea wane wikile dereret eamo misuk okaniake.
1PE 4:16 Ŋo ŋine miti wane ra more wikile kine kine okan ŋunikeiwo, yemo ŋine ea wane misuk gamu ŋuniake, onoka wane, ŋine doku tau tau magu, Kristo wane eŋet biŋek magemami, ea wane Anutu bakomine kitokei.
1PE 4:17 Kine ma wakon ma wakon urata kie kiek ea wane nasoine mo bomilemaike, wane Anutu eŋine ŋei ŋerep magukoune eŋano alakane kineene ma wakoniake. Kine ma wakon mawakon urata ea ŋenano kiekeakeo, yemo ŋeiwa Don Maine Anutu wanoŋine sariki, mi dere malipkau paki ŋadekka okanmami, eŋano daleo baŋ maki qoeake? Ea yemo mi qoe qoene!
1PE 4:18 Ea wane Anutu wane Papiao yale ramaike, “Ŋei maine eŋane mena menaŋ yemo umatne, ŋo Anutu midaine so borikine mama eŋe yemo daleo wakon oniake? Eŋe baŋ umat togogole marat kaikei.”
1PE 4:19 Eso ea wane ŋei natne eŋe Anutuŋo detki menaŋgi, wikile kuteno wayake, ŋei yewa eŋe gege mageene koboine gekei, paki oŋa oŋaene koropka Mawakon Mawakoneene sunka manikei, eŋe naso baŋem rara togon donine ea wareka okan onmaike.
1PE 5:1 Ŋine doku tau tau magu eŋane ŋetne gemami, ŋine naŋane don ŋidanbe detpi, na yaleka ŋetne gemaile, na dene qomineŋo kawe Kristo eŋe wikile detke, na eŋane kine rara, so qeli ewe zonom wakoniake, yewao na baŋ welaine okanikale. Na ŋidanbe detpi.
1PE 5:2 Ŋine lama magu Anutuŋo meteŋino bira onge, eŋane ware ware okangei, pakiso, Anutuŋo okangei wane wetke ŋibonmaike, ea wane rokopko bau wawa midaine mauluke wareone gekei. Ŋine urataŋine makei, yemo lewine qole ŋunikei wane wetkeu paki, maine misuk makei, ŋine urata ea wetŋineŋo simile detkau paki makei.
1PE 5:3 Ŋine ŋei ŋerep magu yewa wareonikei wane raki paki meteŋino biraonge, ea ŋei waom solaŋoka okan one more togoleka ware ongeiwane misuk okangei, ŋine lama numa sikan onbi paki bororomgo wet maepko alakane ebongei.
1PE 5:4 Paki gemage, lama eŋane Ware Ware Suaine, Yesu lotkeake eao ŋine baŋ marok qeli ewe zonomine weneŋ wagi wagine sutke paki bori worine midaine ea makei.
1PE 5:5 Ŋei qaluwit, ŋine yaleka ŋidanmaile, ŋine ŋei suaine eŋane bango ketkele gekei, so ŋine koropŋo ketkele geu paki, qelitŋine qenagu gekei, ea wane Anutu wane Papiao iwa yale ramaike, “Anutu eŋe ŋei wawaine eŋane nago nagon makokki qorodoge ket okanmami, ŋo ŋei ketkele gemami, eŋe yemo mosopine sunka ebon okanmaike.”
1PE 5:6 Ea wane Anutu zonominane bano gemamiŋo maket bira nagu more ketkele gekei, eso eŋe baŋ eŋine naso biŋekine maine detki pamaike, eao ukude iwaka so baŋ ŋibu wieake.
1PE 5:7 Dere qeka okan okanmami, kine kine korop ea eŋane kutko mosikei, onoka wane, oŋo ŋine naso baŋem wareŋun okanmaike, ea wane.
1PE 5:8 Wet wisika geu, diam seleleine mau! Ŋinane ŋabaŋine, Satan, eŋe laion yale aŋaine aŋage, eŋe me eŋe qotkawe raki paki ari lotke sari lotke okane gemaike.
1PE 5:9 Ŋine mali malipko kito togogole okorau, paki eŋe mapapkau kesiake, onoka wane mida, ŋine mo detmami, ŋinane kimakopŋine doku tau tau magu mali malip korop kepe baŋem ge arimami, eŋano wikile iwa yewaka wakonwareke pamaike.
1PE 5:10 Ŋo ŋine yemo nasomde bamgoka wikile detpi, ea wane ŋadino Anutu, mosop kine kine korop ea wane welaine, oŋo qeli ewe zonom papa togon Kristo wano pamaike, ea wane ŋidora newan ŋunge, oŋom baŋ ŋibuki menaŋgei, so togole togole, zonom, so nago nagon mane ŋiboniake.
1PE 5:11 Eŋano zonomŋo takorakot pa ariake! O, Weleka.
1PE 5:12 Na don bamgo iwa Silas olatpe, oŋo qesiŋ nane more qemaike, na eŋane detpe kimane wele okanmaike. Na ŋine ma togoleŋune more naŋ ŋingumaile. Yemo iwa yale. Iwa yemo Anutu wane don wet dereret. Ŋine ea wane kotino gesoke togole okorakei.
1PE 5:13 Ŋinane kimakopŋine, doku tau tau magu mane Babilon kepeo gemami, eŋe yaleka Anutuŋo mo ma wakonone biraonge, edo ŋinane kaiwe maine, ra motpi sarimaike, so miti medepne Mareko eŋe yaleka ŋine kaiwe maine ŋibonmaike.
1PE 5:14 Ŋine mete au au eamo wet maepŋo doku tau tau magu gemami, wane lulu zam zam aukei. Peamŋo maine Kristo wane biŋek gemami, ŋinano korop pawareake.
2PE 1:1 Simon Petoro, na Yesu Kristo wane qelit ŋei so aposolo. Noŋo koboboine Anutu so ma menaŋ ma menaŋze Yesu Kristo oŋo mali malip lewine suaine, ŋene ŋebonge, yewaka ŋine ŋibonge, noŋo kibi iwa qe ŋibonmaile.
2PE 1:2 Ŋine wetŋineŋo Anutu so Yesu ŋenze Waomze dere wetka okankamami, wane wet pese so peamŋo maine ŋinano watke payake.
2PE 1:3 Anutu wane zonomŋo yeye kine kine korop ŋebonge, ŋene gegeze maine gekenane wetzeŋo ŋedora newanŋonge, eŋe detkakonane qeli ewe zonom so eŋine mayakatne, ea ŋenane biŋek qe ŋeboniakane ŋedora tebaŋonge.
2PE 1:4 Eŋe numa yaleoken okangi paki, don biŋekine kakapa so lewine suaine mo ŋeboniakane rake, ea ŋebonge. Wane mete zamotine korop iwa ea wane ra more ŋine maine kepeo bailalaŋ matali matali pamaike, ea kakakka arikei, paki sari Anutu wane masi tanik ea makei.
2PE 1:5 Kinemde ea wane ŋine mauluke masi tanik maine ea mali malipŋino takotkekei, dereret eaŋo masi tanikŋine maine eao takotkekei,
2PE 1:6 dereretŋine eao koto wane sawe gege takotkekei, koto wane sawe gegeŋine eao togole togole takotkekei, togole togole ŋine eao meŋe meŋen wane ewe ewek takotkekei.
2PE 1:7 Meŋe meŋen wane ewe ewekŋine, eao kima gegeŋine eao yemo wet maep takotkekei.
2PE 1:8 Kine kine korop iwaŋo ŋinano zok manerop watke payakeo, yemo eaŋo baŋ ŋibuki ewekeu paki, wet dereretŋine suaki, Waomze Yesu Kristo detlukkakei.
2PE 1:9 Ŋo mane eŋe ea mi ma geakeo, yemo eŋe deine pilik pilikine, yalinane kine kine mi kamaike, so eŋe alakan borikineine sauke mauluk okankake, ea wane mo nigetkake.
2PE 1:10 Eso ea wane kimakopne, ŋine koso manerop sorin borin okane more togole togole maratkau, Anutuŋo eŋine biŋek ma wesak ŋunge, ea wane wele wakonlukeake, ŋine yale okangeiwo, yemo ŋine mi ket rasuwarekei.
2PE 1:11 Numa iwa yale okanbi, ŋine baŋ korop rakok ŋune more numa lalage ŋibongi, Waomze so Ma Menaŋ Ma Menaŋze Yesu Kristo wane gege togon Mat urum koto waketkei.
2PE 1:12 Kine ea wane, na naso baŋem tanik manik iwa wane wet qelot don ŋidan okanmaile, ŋine ea mo detkoi, so don wele makoi, ea mo malilipke ma gemami.
2PE 1:13 Na weku wetkemaile, yemo noŋo maine ŋinane wet dereretŋine kine kine iwa wane kito wirike ŋidan okanikale, kepe solanerop wisika gemaileoka ŋidanbe menageake.
2PE 1:14 Na mo detmaile, mi azoŋgi nasomde bamgoka na kepe solane iwa qeliŋkaikale, Waomze Yesuŋo ea wane mo didiwoka nolatke.
2PE 1:15 Na baŋ ea wane numaine mane mauluke ra qelaŋan ŋidangale, na seukewe, ŋadino ŋine don iwa korop naso baŋem wetke magekei.
2PE 1:16 Ŋene ŋei dereretko ŋine nemu kisi yewa ma more Waomze Yesu Kristo zonominerop sari lotkeakane mi ŋidangone. Ŋene ŋenze deze qomineŋo qeli ewe zonom qelaŋanine kakapa suaine ea kakone.
2PE 1:17 Ŋene yewa metŋem, naso eao Anutu Magak, eŋe bakom mawa mawa so qeli ewe zonom qelaŋan sunka mange, naso yewao weti Qeli Ewe Zonom Qelaŋan Suaine kotinoŋine bokawoka mane Yesu wano sarike, eaŋo iwa yale rake, “Iwa yemo nae gipon maepne, na eŋane simile nanlukmaike.”
2PE 1:18 Ŋene ŋenze ketzeŋo don iwa qeliwoŋine ketki detkone, ŋene eŋerop weneŋ bonagao wa Yesu metke, yewao gekone, naso eao don ea detŋem qeliwo ŋine Waomŋo raki sarike.
2PE 1:19 Eso ea wane, ŋene propet edo don rakoi, ea detŋem wele okan okanmaike. Ŋine baŋ eŋane don ea wane urataine mauluke mau paki, yewao wetŋine more gekei, onoka wane, ea yemo lam yale panamango lawe okoramaŋki, Yesu zinge sariake, naso yewao kepe qaeki Yesuŋo sako wane serekin qelaŋaneŋo kotoŋine lawe qelaŋaniake.
2PE 1:20 Kine kine korop, ea wane kutno yemo iwa yale desikei, ŋei mane eŋe oŋomka Propet eŋane don Anutu wane Papiao qekoi, ea wane kinemaine mi rayake, midakaka.
2PE 1:21 Don rokop ea ŋei enŋene wetkoŋine dere lilikeu paki, mi qe gekoi. Yemo propet ŋei eŋe Asu Koboboineŋo tewek one more ebu wieki eŋe don yewa Anutu wanoŋine sariki dere ra wakone gekoi.
2PE 2:1 Propet isisine eŋe mokaka Israel ŋei ŋerep eŋane keueno wakone gekoi. Rokop yewaka kito ŋebo ŋebon isisine baŋ ŋinane keu ŋino wakone gekei. Eŋe baŋ matali matali ma wakone more isi don ea ma wakonikei, so Waom Yesuŋo sot turuŋene qekokke, eŋe bisopkakei, eso eŋe yale edomka okane tebakau matali qetali wakonongi eaka mida warekei.
2PE 2:2 Eso eŋe yale okanbi, ŋei loutne eŋe eŋane tanik manik qotkoine ea kau paki, eŋane numa ea mogare arikei, so onoka wane, eŋe masi ea okanikei, ea wane kepe ŋei ŋerep eŋe numa wele ea wane ŋade don raikei.
2PE 2:3 Kito ŋebo ŋebon isisine, ŋei iwa eŋe wesi aboŋ wane bailalaŋ zok magemami, ea wane eŋe baŋ enŋene wetkoŋine isi don kine kine loutne ŋidangei, eamo isiŋunbi paki, ŋinano ŋine wesi aboŋ makei wane yale okangei. Ea wane Anutu eŋe eŋane kine ma wakone more turuŋine ebo ebon eŋe mo maulukke, so eŋe Mataliongi Mida Midaene, eŋe wisika tomaonge pa sariakane!
2PE 2:4 Anutuŋo aŋelo borikine makoi, eŋe mane mi loloŋonge, midakaka. Eŋe siluŋ ma peikki gerep sorao ketkoi, yewao mulap togogoleŋo wokom one more wareongi, panaman kotino, nasoo Anutuŋo kineene ma wakone more turuŋene eboniakane tomaka metmami.
2PE 2:5 Anutuŋo kepe sogine ea mane mi loloŋkake, midakaka. Eŋe siluŋ raki kepeo doku qakum wakone more, eaŋo ŋei Anutu midaine, borikine ma gekoi ea korop engu wareke. Noa weku eŋe koboboine gege ea wane don rara gekane, eŋine so ŋei ŋerep sewen seseongi, waetne gekoi.
2PE 2:6 Anutuŋo Sodom so Gomora, mat suaine etke, siukkeik wane raki, gerepŋo ezo mataliongi, siukwarekoi. Eamo ŋado Anutu midaine geu, masi daleo wakononiake, eŋane qaka ea maki ketke. Ea kaŋem paki desikene.
2PE 2:7 Lot eŋe ŋei maine, eŋe ŋei numa midaine, eŋe borikine mado madoŋine gamu gamune ea mageu, eawane qom wikile zok dere geki, Anutuŋo seseka more qesiŋkake.
2PE 2:8 Ŋei maine yewa, eŋe eŋane keueno geki paki, kaiweine kaiweine borikine kine kine zok manerop mau onge, so detongi paki, wet dereret so kotine maine ea tanik manik borikine okangoi, eaŋo ongi wikile zok mange.
2PE 2:9 Eso yalinane Waom eŋe mo detmaike, ŋei maine liwe liwekoŋine makok oniakane, ŋo ŋei borikine mama wareongi, wikile dere gemageu ari Naso Suaine eao kineene ma wakone turuŋine eboniakane.
2PE 2:10 Ŋei ea weteneŋo borikinane bolam yale laweki, nalekine tau okanmami, so Anutu so qeli ŋei wawaine ebu ket biraon okanmami, ŋei yewa eŋe mulap urum togolo biraoniake. Kito ŋebo ŋebon isisine iwa eŋe kaetene midaine so wawaineene teine so weti qeliwo zonomenerop gemami, eŋane eweene mi kito okanmami, eŋe ewe mabaik okanon okanmami.
2PE 2:11 Aŋelo eŋe manerop togogole so zonomene zok kakapa suaine, kito ŋebo ŋebon isisine iwa eŋane rokop yuan kamaike, aŋelo eŋe Waom wane kaitko mi dere worik onbi paki, kineene ra wakonon okanmami.
2PE 2:12 Ŋo ŋei iwa eŋe wetŋoka okan okanmami, osom zubaine wakonbi ebu more engu okan okanmami, eŋe yale. Eŋe kine kine wane kine mi detpi paki yaup qaisikka okanmami. Ŋei iwa eŋe baŋ osom zubaine mida sololok okan mami, yale mida sololokkei.
2PE 2:13 Eŋe wikile marat kakeiwane borikine kine kine makoi, ea wane turuŋene eŋe baŋ wikileka maratkakei. Eŋane simileeneŋo yemo eŋe kaiwe suaino epa Waom ma nene, so eŋet ore ore, solaeneŋo simile desiakane batne okan okanmami, eŋe gamu gamune so kotoene di panaman gorop kauke geu paki, earop ŋinano takotke ŋara nema nema, so simile isi numaene, ea mogare isiŋune okanmami.
2PE 2:14 Eŋe kine kine natne onikeiwane mi on okanmaike, eŋe ŋerep wenip yau yaup ma okanmami, eŋeka onikeiwane on okanmaike. Eŋe borikine ŋat qeqine makei waneka on okanmaike. Eŋe ŋei setene pelekakatne ea iwen onbi ari suba bano waketpi engu okanmaike. Kine kine yalinane qom riwe riwe eamo okan mageu, wetene ma qotkeke. Ŋei yaline eŋe mo Anutu wane soa bano waket warekoi! Eŋe baŋ suba yale wikileŋo makokki ket edoyake.
2PE 2:15 Eŋe numa koboboine ea qeliŋ kawareu paki, numaene ea qeyau arikoi. Paki eŋe Balam, Beor gipolane kie tapotine ea mogare arikoi. Israel wane ŋaba eŋe Balam wano ari rakoi, “Ge Israel ŋei ŋerep soak onnom, ŋene wesi ginikene.” Ea wane eŋe wesi wane simileine zok manerop pa mangane Israel eŋano borikinane lewine mayakane soringeke.
2PE 2:16 Pakiso borikineinane ra more rawetkake, eŋine dogiŋo ŋei don yale raki paki propet ea qelaŋ masi mayakane okangi kitatkake.
2PE 2:17 Ŋei ea eŋe doku deine zip ziune yale, eŋe kezoŋ momo suaineŋo puangi wele midaine yau yaup arimaike, yale, Anutuŋo ŋei yaline eŋane kepe mat gekei wane biŋek qe ebonge, yemo panaman yewao ŋik qisilik kito pamaike.
2PE 2:18 Eŋe wawaine don so qelaŋ don, wele midaine ea ra okanmami, so kelok more ŋei ŋerep isionbi sari wekuoka qeturageu paki, qomene riweki bailalaŋ mawakone more, solaeneŋo borikine kine kine qotkoine, ea ma okanmami. Yale okane more ŋei natne muselemde qelaŋ gege so tanik manikene qeliŋkakoi, ea waraŋ onbi koso ari eŋane masi tanik qotkoine ea mogare ari okanmami.
2PE 2:19 Eŋe edane ra okanmami, ŋine yale okanbi paki mulap midaine geu kine kine maneŋo mi ŋibu ket biraŋuniake. Ŋo enŋene yemo bori more mida sololok, oka okan tanik manik ea wane qelit qeqe eaŋo wakonongi geu paki, don ea edan okanmami. Ŋei mane eŋe kine kine maneŋo maket birakakeo, yemo eŋe eŋane qelit mama okane geake.
2PE 2:20 Ŋei eŋe Waomze so Mapi Mapitze Yesu Kristo wet derereteneŋo qotka geu paki, kepe wane kine kineine qotkoine eaŋo koso manerop ebu ket biraoniakeo, yemo ŋei yaline eŋane gege mageene, ea alakanka eamo nigatnemde borike, ŋo ŋado gege mageene yemo manerop borilukeake.
2PE 2:21 Eŋe tanik manik maine ea wane numa koboboine, ea mane detkakoi ra, yemo maine menaŋ lukki rap, yemo eŋe detwareu pakimo numa kuneŋine ebonge, ea kakakka ŋadekka arikoi.
2PE 2:22 Masi iwa okangoi, eaŋo sikan ŋonmaike, yemo Papia sogino don ea wele okanmaike, “Kasi mane eŋe madoŋgi ket, eaka koso zinge ari nemaike,” eso “Berek mane eŋe doku tauke, eaka koso zinge ari nalek taumaike.”
2PE 3:1 Kima maepkopne! Iwa yemo naŋane kibi atak etke iwa qe ŋibonmaile. Kibi etkeka ea wane kotino na liwekka more dereret ŋinane kotino wetŋine gununutne ea ma wisikaemaile, yemo miti don iwa korop desikeiwane qe wirike ŋibonmaile.
2PE 3:2 Ŋine propet koboboine edo mokaka don rakoi ea so don togon wane numa, Waom so Mapi Mapitzanoŋine sarike, ea aposolo kopŋine edo ŋibongoi, ea dere gekei wane na wetke ŋibonmaile.
2PE 3:3 Mikepka yemo ŋine korop don iwa detwarekei, onoka wane, naso qoeakane bomileki, yewao ŋei natne gege mageene borikine mama wane qom riweŋo watke watkine eŋe baŋ wakonikei. Wakone more eŋe baŋ mabaik qebaik ŋibukei.
2PE 3:4 Paki rakei, “Yesu eŋe sariakane rake me? Ŋo eŋe diawa sarimaike? Ŋenane magakopze eŋe mo seuk warekoi, ŋo yeye kine kine iwa yemo mokaka kepe mawakongi paki motke, rokop weku yewaka pa samaike!”
2PE 3:5 Eŋe edom kelok kine dere more koso ra okanmami, Anutu wane ra okanmami, “Ŋene qauze wamaike,” mokaka Anutuŋo rakiso, qeli so kepe ere wakongoik. Kepe eŋe Anutu wane donŋo dokuoŋine raki wakonge paki, dokuŋo qeatkaki keuo pake.
2PE 3:6 So doku yewa wane qakum eaŋo yaleka ŋei ŋerep so kepe sogine ea korop ma qorok ongi mida warekoi.
2PE 3:7 Ŋo qeli so kepe ukude iwa pamamik, yemo Anutu wane don wekuŋoka mawaluk otki, gerepŋo eso matali osiakane biŋek pamamik. Ere wareotki pamamik, baŋ naso bomileake, eao ŋei borikine Anutu midaine gemami, kineene ma wakone more matalioniake.
2PE 3:8 Kima maepkopne, don weku iwa yemo misuk nigetŋuniake! Waom wane deino yemo eŋe kaki kaiwe weku so koma tausen ere kine mane kine mane mi okanmamik. Eŋano yemo kaiwe weku ea koma 1, 000, so koma 1, 000, ea kaiwe weku, etke ere rokop wekuka okanmamik.
2PE 3:9 Waom eŋe don rake, ea wane ŋaŋaeki paki, naso mi ma kirowone okanmaike, ŋei natne ŋine yale mane desikeiwane. Ea wane turuŋine yemo eŋe ŋine bororom okanŋun okanmaike, onoka wane mida, eŋe ŋei natne midakeiwane mi det okanmaike, ea wane, ŋo siluŋ eŋe koso ŋei korop wetene maingeu paki, borikine ŋadekkakei wane ra okanmaike.
2PE 3:10 Ŋo Waom wane nasoŋo yemo baŋ kobu mama ŋei maneŋo kobu mayakane sanka ari okanmaike, yale sanka ture ŋoniake, kaiwe naso yewao qeli eŋe ukatne suaine ma more siuke mida leleake, qeli wane yeye kine kineine eamo gerepŋo ezo wareki mida sololokkei, so kepe eŋe yeye kine kineine kutno pamaike, earop weneŋ siuke mida leleake.
2PE 3:11 Yeye kine kine korop ea numa yalewaoken okangi siuke midawarekei. Ŋo ŋei ŋerep ŋine daleo okane gekei? Ŋine gegeŋine koboine geu paki, Anutu sunka manikei.
2PE 3:12 Ŋine Anutu wane Kaiwe naso yewa tomaka geu, paki sorin borin okane mau naso bomile sariake, Kaiwe naso yewao qeli eŋe gerepŋo zewareki mida leleake, so qeliwane kine kineine yemo gerep aŋetneŋo korop kaki yanyale more mida lele ariake.
2PE 3:13 Ŋo ŋene yemo Anutuŋo qeli musele so kepe musele mane ea wane biŋek qe ŋebonge, ea wane tomaka gemaine, yewao koboboine gege togon matzo gekene.
2PE 3:14 Ea wane kimakopne, ŋine Kaiwe naso ea tomaka geu paki, kotoŋine warekau gunule payake, so sot midaine Anutu wane kaitko eŋerop peamgo gekei.
2PE 3:15 Waomzeŋo sese ŋunmaike ea kau, eamo koso masuluk ŋuniakane numa ea more ŋibonmaike, eamo kima maepze Paulo Anutuŋo wet dereret mange ea ma more, ea wane rokopka ŋine qe ŋibonge.
2PE 3:16 Kibiine qeke, eao eŋe korop don iwa waneka ramaike. Kibiine qeke, eao don natne umatne pamaike, wane don yaline ea ŋei qelaŋine so borotne eŋe kine ra siuk okanmami, so eŋe Anutu wane Papia natne pamaike, eao don natne ea yaleka ra siuk okanmami. Yale okanbi paki, edomka matali qetali okane, ea tebakau sari turuŋŋo kuteno wa okanmaike.
2PE 3:17 Ŋo ŋine, kimakopne, iwa yemo mo derimi, ea wane ŋine diamŋine togogole makei, yale okanbi, ŋei yau yaup gegine eŋane isi donŋo ŋine misuk waraŋŋungi numaŋine mayakatne ea qeliŋka arikei.
2PE 3:18 Ŋine takotke more Waomze so Mapi Mapikze Yesu Kristo wane wet menaŋ so kineine detlukeu paki sua togole warekei, Kristo wano qeli ewe zonom, ea iwa pamanmaike so banine pa ariake! O, Weleka.
1JO 1:1 Mokaka qei kino ŋineka kieke pa sari mage pake, yewa ŋene ketzeŋo detkone, so deze weleŋo kakone, welekatne, ŋene dezeŋo ka more metezeŋo makone, gege togon Wane Don iwa qe ŋibonmaine.
1JO 1:2 Gege wele didiwo wakonlukki kakone, paki gege togon wane don kisiine iwa ra wakone ŋidanmaine, gege togon yewa Magak wano ŋine pa sari mage ŋenano didiwo wakongi kamaine.
1JO 1:3 Kine kine kakone so detkone, ea wane ŋene ra qelaŋane ŋine weneŋ yalewaka ŋidanmaine, ŋidanŋem detpi paki, ŋine ŋenano takotkeu wetze weku qeturage gekenane, pakimo wet weku gegeze yewaŋo Magak Anutu so Gipole Yesu Kristo erano kito more payake.
1JO 1:4 Yalewa paki, ŋenano wet pesekŋo maine watke more payakane kibi iwa qe ŋibonmaile.
1JO 1:5 Iwa yemo donkisi Gipole Yesu wano detkonane more, ŋine ra wakone ŋidanmaine, Anutu eŋe qelaŋan, eŋano panaman mane mi pamaike.
1JO 1:6 Ea wane ŋene wet weku Anuturop gemaine raŋem paki, yewaoka panamango gekene, pakimo donze yewa mo isi okangi, ŋene don wele yewa mi magekene.
1JO 1:7 Ŋo Anutu eŋine qelaŋango gemaike, yalewaka ŋene qelaŋango gekeneo, yemo ŋene doku tau tau ŋei natne eŋerop wet weku kima kima okane gekene, pakimo Gipole Yesu wane Weŋemineŋo sot turuŋ kine kineze ea saukki libeka qekene.
1JO 1:8 Ŋo ŋene sot turuŋze mane mi pamaike yale raikeneo, yemo ŋedomka wetze isikaikene, pakimo don welekatne yewaŋo ŋenane kotozo mi payake.
1JO 1:9 Ŋene borikineze rapok warekeneo, yemo Anutu eŋe mi qeliŋ ŋoniake, midakaka, eŋe masi koboine okangi paki borikineze qeligeake, so tanik manikze qotkoine yewa ma biraki ariki ŋene libeka qekene.
1JO 1:10 Ŋo ŋene iwa yale raikene ŋene sot mane mi ma okangone, ea rakeneo yemo, Anutu wane don raŋem, isi don yale okaniake, pakimo eŋane donŋo ŋenane kotozo mi payake.
1JO 2:1 Gipon borasokopne, borikine mi maikei wane girem don iwa qe ŋibonmaile, ŋo ŋei mane eŋe borikine mayake, yemo qesi qesiŋze koboboine, Magak korop gemaike, Yesu Kristo yewa desiake.
1JO 2:2 Kristo oŋomka sot turuŋze mataliki siukeakane urataine make, so eŋe ŋenane sot turuŋze mataliki siukeakaneka urataine mi make, midakaka! Eŋe kepe baŋem ŋei ŋerep korop eŋane borikinane turuŋ weneŋ qeliŋge.
1JO 2:3 Ŋo ŋene Anutu wane don tewekkeneo, yemo ŋene iwa yale desikene, ŋene eŋe detlukkamaine, yale okaniake.
1JO 2:4 Ŋo ŋei mane eŋe rayake, “Na Anutu detlukkamaile,” yale raki paki, aŋaine mi tewekeake, ŋei yaline eŋe isi ŋei, wane ŋei yaline eŋane kotino don welekatne mane mi pamaike.
1JO 2:5 Ŋo ŋei mane eŋe Anutu wane don tewekeake, eŋe Anutu wet maep wele okankayake, ŋene yalewa okon okane more Anuturop gemaineo, yemo ŋene Anutu wano makatake gemaine, yale okaniake.
1JO 2:6 Ŋo mane eŋe rayake, “Na Anuturop gemaile”, yale rayake, eŋe Yesu Kristoŋo okange, yale Anuturop geake yemo menageake.
1JO 2:7 Kima maepkopne, na don iwa qe ŋibonmaile, yewa don musele mida, iwa mo ramatok don sogine, ŋine mo qei bano kine dere mage sakoi, ramatok don sogine yewamo miti don, ŋine mo alakanka detkoi.
1JO 2:8 Ŋo don iwa qe ŋibonmaile, yemo don musele, so ea wane weleine yemo Kristoŋo kotozo urata make, yewao kakone, panaman mo mida lele arikimo, qelaŋan weleŋo qelaŋanmaike.
1JO 2:9 Ea wane ŋei mane eŋe iwa yale rayake, na qelaŋango gemaile, raki paki kimaine qaisik kayake, eŋe naso yewaoka panaman koto geake.
1JO 2:10 Ŋo ŋei mane eŋe kimaine wet maep okan kayake, eŋe qelaŋangoka ge ariake, eŋe numa mi qeyauyake, paki eŋano ŋine kine kine natneŋo ŋei natne mi ebuki borikine maikei, midakaka!
1JO 2:11 Ŋo ŋei mane eŋe kimaine qaisik kayake, eŋe panaman koto geki paki panaman wane numao arimaike, eamo mi desiake. Onoka wane Panamanŋo maki deine mupkemaike ea wane eŋe numa maine me qotkoine eamo maine mi kayake.
1JO 2:12 Gipon borasokopne, Kristo wane eŋet wane Anutuŋo borikineŋine qeliŋgi siukwareke eawane don iwa qe ŋibonmaile.
1JO 2:13 Magakop, ŋine mokaka qei kino ŋine Ŋeiwa ge sari geke, so gemaike, eŋane kine detlukkamami, ea wane don iwa qe ŋibonmaile. Ŋei medep, ŋine mo Satan ŋadeka more qeliŋ kamami, ea wane don iwa qe ŋibonmaile.
1JO 2:14 Medep nigatne ŋine Magak Anutu detluk kamami, ea wane don iwa qe ŋibonmaile. Magak ŋine mokaka qei kino ŋine ge sari geke, so gemaike, Eŋe detlukkamami, ea wane don iwa qe ŋibonmaile. Ŋei medep qaluwit, ŋine zonom ŋine pamaike, so Anutu wane donŋo koto ŋino pamaike, paki Satan ŋadekkamami, ea wane don iwa qe ŋibon maile.
1JO 2:15 Wetŋine kepeo me kepe wane abogo misuk motpi payake, ŋo ŋine wetŋine kepeo motpi payake, yemo ŋine wet maep ŋine Magak wane yewaŋo ŋinane koto ŋino mi payake.
1JO 2:16 Kepeo ŋine kine kine korop, solaŋo bailalaŋ, me deŋo ka so bailalaŋ, so wawaine kine kine, ŋei ŋerep eŋe ka more wawaine okan okanmami, yewa mo Magak wanoŋine mi sarimaike, mida! Wawaine korop kepeo ŋine.
1JO 2:17 Kepe so aboŋ kine kineine kepe kutno paki, ŋei ŋerep eŋe ka more bailalaŋ okan okanmami, yewa korop mida sololokeake, ŋo Anutu wane don dere tewek okanmaike eŋe yemo naso baŋem ge ariake.
1JO 2:18 Gipon borasokopne, naso mo bomilemaike! Kristo wane ŋabaine wakoniakane rakoi, wane ukude yemo Kristo wane ŋabakoune mo loutne wakone gewaremami, pakimo ŋene detmaine, naso mo bomilemaike.
1JO 2:19 Ŋei ŋerep magu iwa eŋe welekatne ŋenane magu midakaka, yalinane biraŋone arikoi, eŋe ŋenane magu wele gekoi ra, yemo ŋenerop geurap, ŋo eŋe siluŋ biraŋongoi, paki kine iwa yale wakonge, eŋe welekatne ŋenane magu wele midakaka.
1JO 2:20 Ŋo ŋine yemo Kristoŋo Asu Koboboine ŋibongane dereret ŋinerop okane don welekatne yewa detlukmami.
1JO 2:21 Ŋine don welekatne ea wane kine ŋaŋaemami, yale rawe paki kibi iwa mi qe ŋibonmaile, midakaka. Ŋine mi ŋaŋaemami, ŋine mo detlukmami, so don welekatne yewao ŋine isi don mane mi wakon okanmaike, yewa ŋine mo weneŋ detwaremami.
1JO 2:22 Pakimo ŋei isi don rara eamo ma? Ea mo ŋei mane, Yesu wane Mesia, Anutuŋo birakaki ketke, mida rayake oŋo, eŋe Magak so Medep weneŋ eretnarek qaisik osiake, yale okangi paki Kristo wane ŋabaine okaniake.
1JO 2:23 Ŋei mane eŋe magak qaisikkaki paki, medep yalewaka qaisikkayake, ŋo mane eŋe Medep kima okankaki paki, Magak yalewaka kima okankayake.
1JO 2:24 Ŋo qei kino miti don detkoi, yewaka togole malipka gekei, miti don yewa wetke togole malipka geu paki ŋine baŋ, naso baŋem Medep so Magak ererop tako rakot ge arikei.
1JO 2:25 So Kristo oŋom kine kine ŋeboniakane ŋedaŋge, yemo gege togon.
1JO 2:26 Wet ma siuk okan ŋungei wane ra okanmami, eŋane rawe paki kibi iwa qe ŋibonmaile.
1JO 2:27 Ŋo ŋinane, yemo Kristoŋo Asuine ŋibonge, yewaŋo ŋinano payake, Asuŋo ŋinane koto ŋino geki, ŋine ŋei maneŋo kito ŋiboniakane mi ŋaŋaekei, Kristo wane Asuineŋo kine kine korop ea wane kine kito ŋiboniake, eamo don welekatne kito ŋidaniake, ea mo isi midakaka, ea wane ŋine Asuŋo kito ŋidaniake, yewa tewekeu paki, Kristo wano kito togole gekei.
1JO 2:28 Welekatne, gipon borasokopne, Kristo wano kitou togoleu paki gekei, paki Nasoo eŋe didiwo sariake, yewao ŋene maine togole okorakene, ŋene eŋane kaitko kaet so gamu gamu okane mi siukkene.
1JO 2:29 Ŋine mo detmami, Kristo eŋe koboboine, ŋine yalewaka iwa yale desikei, ŋei mane eŋe masi tanik koboboineka okane geake, eŋe Anutu wane medep.
1JO 3:1 Detmami, Magakŋo wet maep zok manerop okanŋonge! Eŋe wet maepine zok kakapa suaine pamaikane, ŋene Anutu wane ŋerep medep ŋedorake, iwa yemo welekatne, kine yalinane kepeo ŋei ŋerep eŋe Anutu wane mi detkoi, so ŋene yalewaka mi detŋonmami.
1JO 3:2 Kima maepkopne, ŋene ukude Anutu wane ŋerep medewekoune okane gemaine, baŋ ŋado daleo okane gekene, eamo mi wakongi detlukkamaine, ŋo siluŋ iwa yale detmaine, ŋado Kristo lotkeake, naso yewao, eŋine kait toqaine tokso giridiŋ kaŋem paki eŋine rokop okanikene.
1JO 3:3 Ŋei korop eŋe weteneŋo Kristo wane dereret so tomaka gekei, eŋe edom yale okanbi paki, Anutu wane kaitko libe qe more gemami, so eŋe Kristoŋo libe qotqole gemaike, yale gekei.
1JO 3:4 Ŋei mane borikine mayake, eŋe Anutu wane Ramatok Don yewa yuanmaike so qemaike, onoka wane, borikine yewaŋo Ramatok Don qeqe okanmaike.
1JO 3:5 Ŋo ŋine mo detmami, Kristo eŋe ŋei ŋerep sot turuŋene ebu ma wareakane lotkeke, eŋe borikine sot mane mi pamanmaike.
1JO 3:6 Mane eŋe Kristorop geake, eŋe takotke borikine mi mayake, ŋo mane eŋe borikine takotke mayake ŋene raikene eŋe Kristo mi kake so mi detkake, yale okaniake.
1JO 3:7 Ŋerep medewekopne, ŋine kaulukei, ŋei natneŋo isiŋunikei. Ŋei mane tanik manik koboine mamaike, eŋe ŋei koboboine Kristoŋo geke, eawane rokop.
1JO 3:8 Mokaka qei kino kieke more, Satanŋo borikine kine kine mamaŋke, eawane ŋei mane eŋe borikine mamaikeo, yemo eŋe Satan wane ŋei me medep okanmaike. Paki Anutu wane Gipole eŋe didiwo sari lotke more, Satan esopkaki paki, urataine weneŋ mataliki siuke mida leleke.
1JO 3:9 Ŋei mane Anutu wane medep geake, eŋe borikinane tanik manik takorakot mi mayake, onoka wane, Anutu eŋine gege mage so tanik manikŋo eŋano pamaike, so Anutu eŋe eŋine magaine, ea wane eŋe borikine mi takotke mayake.
1JO 3:10 Anutu wane ŋei ŋerep so Satan wane ŋei ŋerep eŋane kine keueno pamaike, yemo iwa didiwo wakonmaike, ŋei mane eŋe tanik manik koboboine mi okaniake, me kimaine wet maep mi okankayake eŋe Anutu wane medep mi okaniake.
1JO 3:11 Mokaka biŋek don mane iwa yale detkoi, ŋene kima kopze wetzeŋo wet maep okan ongene.
1JO 3:12 Ŋene Kain yale misuk okanikene, Kain eŋe Satan wane biŋek ea wane eŋine ŋole qeke, Kain eŋe onoka wane ŋole qeke? Yemo kine iwa yale wane, Kain eŋe kine kine wa okange, eamo qotkoine, ŋo ŋoleŋo kine kine wa okange, eamo mayakatne, ea wane.
1JO 3:13 Kimakopne, kepe ŋei kimakop ŋine eŋe ŋaba okanŋunbi, ŋine misuk qisekei.
1JO 3:14 Ŋene iwa yale detmaine, ŋene seu seu qeliŋka more sari gegeo waketŋem paki wiekone, ŋene yewa detmaine, onoka wane ŋene kimakopze Anutu wane ŋei ŋerep wet maep okanon okanmaine, ea wane. Ŋei mane eŋe kimakoune wet maep mi okanoniake, eŋe seu seuneka geake.
1JO 3:15 Ŋei mane eŋe kimaine qaisik kayake, eŋe kawali qeqe, pakimo ŋine mo detmami, kawali qeqe ŋei yewa eŋe gege togon mane mi pa manmaike.
1JO 3:16 Kristo eŋe ŋenane raki paki gegeine qaisikkake, ea wane ŋene detŋem wet maep wele okan maike, so ŋene yalewaka kimakopze eŋane raŋem paki gegeze qaisikkaŋem menageake!
1JO 3:17 Ŋei mane eŋe kepe wane ŋara aboŋ morianine zok manerop pa manmaike paki, kimaine mane eŋe ŋara aboŋine midaine geki ka qewoloŋ okangi paki, qomine ma walukeake, paki ŋene daleo raikene, eŋe Anutu wane wet maepŋo kotino mi pamaike!
1JO 3:18 Gipon borasokopne! Ŋenane wet maepze yewamo donŋoka me aŋazeŋoka misuk raikene, ea mo wet maep wele, metezeŋo so wetzeŋo maŋem deeneŋo wele kaikei, Anutu wane don teweke more kaet midaine Anutu wane kaitko maine okorakene.
1JO 3:19 Yale okanŋem, don wele ea wane magu gemaine, ea wane kine wakoniake, pakimo ŋene wetzeŋo qebin mabin ŋebuki Anutu wane kaitko maine ŋene wetze ma pesekaikene.
1JO 3:20 Ŋo wetzeŋo ŋenguyake yemo, ŋene mo detmaine, Anutu eŋe ŋenane wetzane rokop yuankamaike, eŋe rokop mane geki paki kine kine korop ea wane kine detwaremaike.
1JO 3:21 Pakimo kima maepkopne, ŋene wetzeŋo mi ŋenguyakeo, yemo ŋene Anutu wane kaitko togole okorakene.
1JO 3:22 Ŋene kine kine yewa me yewa wane qeka more raŋem ŋeboniake, onoka wane ŋene pidonine tewekmaine so eŋane kaitko maine geŋem yale okanŋoniake.
1JO 3:23 Pidonine iwa yale, ŋene Gipole Yesu Kristo wane eŋetine detlukkaikene, so Kristo pidonine rake, ea wane rokopko ŋei kima kopze eŋerop wet maep okannagukene.
1JO 3:24 Ŋei mane eŋe Anutu wane pidonine tewekeake, eŋe Anutu qotkayake, paki Anutuŋo ŋei yewa yalewaka qotkayake, Anutuŋo qotŋone gemaike, yemo Asu ŋebonge eaŋo ra wakone ŋedangi detokanmaine, yemo Anutu eŋe ŋenerop gemaike.
1JO 4:1 O, kima maepkopne, ŋine ŋei korop eŋe Asu pa ŋebonmaike, rau detpi wele misuk okaniake, ŋine liwekone more kineene kaikei, eŋe Asu ma gemami, yewa Anutu wanoŋine sarimaike me mida, yewa detlukkei, propet isisine loutne wakongoi, kepe baŋem rokopke ge waremami.
1JO 4:2 Ŋine kineene yemo iwa yaleoken desikei, Asu mane eŋe Yesu Kristo welekatne ŋei okange, yewa raulukeake, Asu yewa eŋe Anutu wano ŋine ŋei yewa eŋano pamaike raikene.
1JO 4:3 Ŋo Asu mane eŋe, Anutuŋo Yesu mi birakake ketki paki ŋei mi leleke, eaŋo bisop kayake, asu yewa eŋe Anutu wanoŋine mi ketke, eŋe Kristo wane Ŋabaine eŋano ŋine sarike. Ŋine eŋane det okanmami, eŋe kepeo wakoniakane rakoi, wane iwa yemo eŋe mo wakonge gemaike.
1JO 4:4 Gipon borasokopne, ŋine yemo Anutu wane biŋek ea wane propet isisine mo ebu ket biraon warekoi, onoka wane Asu yewa ŋinane koto ŋino gemaike, eŋane zonomine yemo togogole, kepeo ŋine asu eŋane zonom korop yuanka waremaike.
1JO 4:5 Ŋei propet isisine iwa eŋe kepeo ŋine, ea wane donene yewa kepe donka okanmaike, paki kepe ŋei eŋe ketene more don yewa det okanmami.
1JO 4:6 Ŋo ŋene yemo Anutu wane biŋek, mane eŋe Anutu detkamaikeŋo ŋenane don desiake. Mane eŋe Anutu wano ŋine mi wakongeŋo, yemo donze mi desiake. Don welekatne ea wane Asu so isi don wane asu erane kineetne yalewao wakongi ka more maine raikene.
1JO 4:7 Kima maepkopne! Ŋene maneŋo mane wet maep okannagukene, onoka wane wet maep yewa yemo Anutu wanoŋine sarimaike, wane ŋei mane eŋe wet maep korop geake, eŋe Anutu wane medep okaniake, so Anutu detkayake.
1JO 4:8 Ŋei mane wet maepine midaine geake, eŋe Anutu mi detkayake. Onoka wane, Anutu eŋe wet maep wane kine so welaine.
1JO 4:9 Anutu eŋe iwa yale okangi paki, wet maepine ŋenane ra more sikanŋonge, eŋe gipole wemedep weku birakaki kepeo ketke, ŋene Yesu wane ra more gegeze marat kaikenane, yale okange.
1JO 4:10 Wet maep wane kine iwa yale pamaike, ŋedo Anutu wet maep mi okankakone, midakaka, Anutuŋo ŋene wet maep okanŋongi paki, Gipole talekaki ket more, borikinezane turuŋ qekokki paki ŋebu make. Ŋei wet maep mi okanone more Anutuka wet maep okanka okanka ea mo mi pamaike.
1JO 4:11 Kima maepkopne, Anutuŋo wet maep yale okanŋongane ŋene yalewaka, kimakopze eŋerop wetzeŋo wet maep okan nagukene.
1JO 4:12 Anutu ŋene dezeŋo mi kakane, ŋo siluŋ ŋene ŋedomka wetzeŋo wet maep okan nagukeneo, yemo Anutuŋo kotozo geake, paki eŋane wet maepŋo ŋenane kotozo sua leule okaniake.
1JO 4:13 Ŋene onoka wane maine Anutu detluk kamaine? So eŋe ŋenerop gemaike, me ŋene eŋerop gemaine? Eŋine detluk kamaine, yemo Asuine ŋebongane ŋene iwa yale detmaine, ŋene Anutu qotkamaine ŋo Anutu eŋe ŋene qotŋonmaike.
1JO 4:14 Magak, eŋe Gipole talekaki kepe baŋem ŋei korop ŋebu mainŋone eŋino biraŋoniakane ketke, paki ŋene dezeŋo kaulukkonane don yewa raulukon okanmaine.
1JO 4:15 Ea wane ŋei mane eŋe Yesu Anutu wane Gipole, yale raulukeake, eŋe Anutuŋo ŋei yewarop geake, ŋo ŋei yewaŋo Anuturop geake,
1JO 4:16 pakimo ŋene ŋedom Antuŋo wet maep okanŋonge, yewa detmaine so detlukkamaine. Anutu eŋe wet maep wane kiewowoine, ŋei mane wet maep korop geake eŋe Anuturop geake, ŋo Anutuŋo eŋerop geake.
1JO 4:17 Wet maep wane wele ŋenano wakon lukmaike, eamo iwa yale. Ŋene gegeze kepeo gemaine, eamo Kristo wane rokop. Ea wane ŋene baŋ Wano Wanok Naso suaine yewao, kaet mi okane more togole okorakene.
1JO 4:18 Kaet so wet maep ere kima kima mida, wet maep wele yewaŋo kaet korop esopongi saket ariwarekei, kaet eŋe kawali ma okanmaike, ea wane mane eŋe kaet mageake, eŋano wet maep maine mi pamaike, yale raikene.
1JO 4:19 Anutuŋo alakane more wet maep okanŋonge, ea wane ŋene wet maep korop gekene.
1JO 4:20 Ŋei mane eŋe rayake, “Na Anutu wet maep okankamaile,” raki paki kimaine qaisikkayake, eŋe isi ŋei, ŋei yewa eŋe ŋei kimaine deŋo kakaine, eŋe qaisikkaki paki, daleo Anutu deŋo mi kakaine, eŋe wet maep okankayake me? Midakaka!
1JO 4:21 Ea wane Kristo wane pidon iwa yale ŋebonge, mane eŋe Anutu wet maep okan kaki paki, ŋei kimaine weneŋ yale waka wet maep okankayake.
1JO 5:1 Ŋei maneŋo Yesu wane Kristo raki paki malip kayake, eŋe Anutu wane medep, ŋo mane eŋe magaine wet maep okankayake, eŋe medep yalewaka wet maep okankayake.
1JO 5:2 Ŋene Anutu wet maep okankaŋem paki, pi donine tewekkeneo, yemo Anutu wane ŋei ŋerewekoune wet maep okanonmaine, yewa wane kine qe wakoniake.
1JO 5:3 Ŋene Anutu yaup mi wet maep okankaikene, so eŋane pidonŋo ŋenano umatne mi okanmaike, midakaka,
1JO 5:4 onoka wane, Anutuŋo eŋane ŋerep medep gege togon ebonge, eŋe kepeo umat me wikile kine kine ŋine korop kito peseki ket okanmaike, yemo ŋenze mali malipŋo, yalewa oken okane more kepe wane tanik manik yuanka ma pesekakene.
1JO 5:5 Maŋo kawali qe yuangi paki kepe wane tanik manik ma pese okanmaike? Ŋei mane eŋe Yesu, Anutu wane Gipole, yale raki paki malipkayakeŋo weku yale okaniake.
1JO 5:6 Yesu Kristo eŋe wekuŋo lotkeke, eŋe dokuŋo tauon tauon ea wane tanik manik so kibego weŋemine ket ket, ea wane tanik manik yewarop sari lotkeke, eŋe dokuropka mi sari lotkeke, eŋe dokurop so weŋem gorop weneŋ sari lotkeke. Asuŋo oŋom kine ra wakone ramaike, iwa welekatne, onoka wane, Asu eŋe don wele ea wane welaine so kine.
1JO 5:7 Anutu wane don ŋei karewe edo ra wakon okanmami.
1JO 5:8 Asu, doku so weŋem, eŋe karewe, ŋo kineene yemo weku.
1JO 5:9 Ŋeiŋo don qesi qesiŋ okane rau detŋem, welekatne okan okanmaike. Ŋo Anutuŋo donine qesiŋkake, yemo wele zok manerop okan okanmaike, eŋe Gipolane don qesiŋka more ra wakonge.
1JO 5:10 Ea wane ŋei mane eŋe Anutu wane Gipole detlukkayake, eŋe Anutu wane don wele eaŋo kotino pamaniake. Ŋo mane eŋe Anutu wane don detki don yauwine okangi mi detlukkayake, paki Anutu eŋe isi ŋei yale okaniake, ŋei yaline eŋe Anutuŋo Gipolane kine ra wakonge, ea mi dere malipkayake.
1JO 5:11 Ŋene tanik manik yaline eaŋo sikan ŋonmaike, yemo Anutu wane don eamo welekatne, Anutu wisika gege, so gege togon ŋebonge, ea wane kine so welaine yemo Gipolano pamaike.
1JO 5:12 Ŋei mane eŋe Anutu wane Gipolerop gemaike, eŋe wisika gegeine pamaike, ŋo mane eŋe Anutu Gipolerop mi gemaike, eŋano wisika gege ea mo mane mi pamaike.
1JO 5:13 Na don iwa qemaile, yemo ŋine ŋei ŋerep korop Anutu Gipolane eŋetine dere malipka gemami, ŋine maine desikei, ŋene Gege Togon mo makone, yale desikei.
1JO 5:14 Ŋene Anutu wane kaitko togole gekene, onoka wane ŋene yale detmaine, ŋene kine kine mane wane Anutu wane simile pamaike, yewao mogare meŋenkaŋem eŋe meŋe meŋenze detki paki ŋeboniake.
1JO 5:15 Ŋene meŋenkaikene rokop, eŋe detŋoniake, iwa welekatne, ŋene yalewaka detŋem paki kine kine oŋo ŋeboniakane meŋenkaŋem eŋe ŋeboniake.
1JO 5:16 Ŋei mane eŋe kimaine kaki borikine mayake, borikine yalineŋo tebakaki seu seu wane rokop mi okaniake, eŋe yaline kaki paki, Anutu meŋenkaki oŋo gege togon maniake, iwa yemo ŋei borikine ewekine ma okanmami, eŋane ramaile. Ŋo borikine umatneŋo tebaongi seu seu wane biŋek oka okan eŋe pamaike, ŋo na yaline eŋane Anutu meŋen kaikenane mi ramaile.
1JO 5:17 Masi tanik qotkoine korop yewa eŋe sot turuŋ weneŋ okanmaike, ŋo borikine natne yemo tebaongi seu seuo mi arikei.
1JO 5:18 Ŋene iwa yale detmaine, ŋei ŋerep Anutu wane dokoine okane gege togon gemami, eŋe borikine takotki takot mi ma okanmami, onoka wane eŋe Anutu wane Gipoleŋo warekaki tikŋaneŋ gemaike, wane Satanŋo maine mi matalikayake.
1JO 5:19 Ŋene detmaine, ŋene Anutu wane ŋerep medewekoune, ŋo kepe baŋem korop Anutu wane don ŋadekka okanmami, eŋe Satan ŋo ŋei waom okan ongi eŋane bango gemami.
1JO 5:20 Ŋene iwa yale detmaine, Anutu wane Gipole eŋe ketki paki, wet dereretze ma wakone ŋebongane, ŋene Anutu welekatne eŋe detka okanmaine, ŋenane gegezeŋo yemo Anutu welekatne eŋano pamaike, so Gipole Yesu Kristo wano weneŋ pamaike, eŋe Anutu welekatne so iwa eŋe gege togon.
1JO 5:21 Gipon borasokopne, ŋine Anutu isisine yewa korop ŋadekon warekei!
2JO 1:1 Na doku tau tau magu eŋane ŋetneŋo ŋerep waom ge so gipon borasokopŋone doku tau tau magu ŋinane kibi iwa qemaile, na welekatneka wet maep okan ŋun okan maile. So weku noŋoka mida, don welekatne detmami, eŋe weneŋ koropŋo wet maep okanŋun okan mami.
2JO 1:2 Onokawane, Anutu wane don welekatne, yewaŋo ŋenane kotozo metmaike so, yale ŋenerop baŋ papatogon pa ariake.
2JO 1:3 Anutu Magak so Yesu Kristo, Magak wane Gipole, eto mosop, qom borik so peam maine ŋebonikeit, don welekatne so wet maep ŋo maine ŋenane okangeik.
2JO 1:4 Gipon borasokopŋone natne eŋe Magakŋo pidonine ŋedange yewa teweke more don welekatne maine malipka gemami, na kineŋine yale detpe paki wetne pesemaike.
2JO 1:5 Eso ea wane ŋerep waom, na yale golatmaile, ŋene kimakopze korop wet maep okan onikene. Iwamo pidon musele mi qe ŋibon maile, iwa pidon sogine, ŋene mo qei kieke ma ge sarikone yewaka qe ŋibonmaile.
2JO 1:6 Na wet maep iwa wane ramaile, yemo kine iwayale: Ŋene Anutu wane pidon teweke more ea wane rokopko gekene. Ŋine koropŋo pidon qei kino detkoi, yemo iwa ŋine korop wet maep korop gekei.
2JO 1:7 Isisi ŋei loutne wakongoi, kepe baŋem rokopke ge arimami, eŋe iwayale ra okanmami, Yesu Kristo eŋe ŋei okane mi wakonge, yale rau paki bisopke okanmami, ŋei yaline eŋe isisi ŋei so Kristo wane Ŋabakoune.
2JO 1:8 Ŋine kine kine wele maratkaikei wane urataine mamami, ea wane weleine siuke ŋiboniakane diam togogole maikei, paki baŋ ge mage ea wane turuŋine wele zok manerop wat watko maratkaikei.
2JO 1:9 Ŋei mane eŋe Kristo wane don togogole malipkaki paki yewarop mi geake, eŋe yuanka don mane wano ariake, eŋe Anutu ŋadekkayake. Ŋo mane eŋe Kristo wane don togole malipkaki paki yewarop geake, eŋe Magak so Gipole ere weneŋ eretnarek eŋerop gekei.
2JO 1:10 Ŋo ŋei mane sari ŋinano lotkeake, eŋe don yewa mi ma sariake, yemo ŋine misuk don awoka more mat ŋino rau wayake. Pakiso “Peamŋo gerop payake”, yale misuk raikei.
2JO 1:11 Mane eŋe ŋei yaline kima okankaki paki, peamŋo eŋerop payakane olasiake, eŋe gege mageine qotkoine yewa qesiŋkaki eŋane kimaine okan maike.
2JO 1:12 Na don loutne qe ŋibonikalane detmaile, Ŋo siluŋ don iwa papiao peada so tideŋo mi qe ŋibonikalane wetkemaile. Ea wane turuŋine yemo noŋom ŋunbe ŋinerop don aukene, paki na so ŋine wet pesek suaine desikene.
2JO 1:13 Qa maep ŋonane gipon borasokoune eŋe geŋane “kaiwe maine” ra more motpi geŋane umaike.
3JO 1:1 Na doku tau tau eŋane ŋetne mama, Noŋo kima maepne Gaius geŋane kibi iwa qe ginmaile, na welekakatne wet maep okanganmaile.
3JO 1:2 Kima maepne, na detmaile, ge Asurop mayakatne gemaine, yeye kine kine okanmaine yewa maine geŋano payake, so solaŋone zoma kubet, wikile wakikle midaine mayakatne, maine gekenane meŋenkamaile.
3JO 1:3 Ge don welekatne yewa mage more tewek okanmaine. Ea wane don kisiŋone kima natne edo sari nolatpi detpe paki wetne zok peseke. Na detmaile, ge naso baŋem don welekatne rara, ea wane kotino gemaine.
3JO 1:4 Gipon borasokopne eŋe don welekatne rara, ea wane kotino gemami, don kisi yale detpe paki wetne zok pese okanmaike, kine kine natne eawane wet pesek yewaŋo iwa wane wet pesek yewa mi yuankayake.
3JO 1:5 O, kima maepne, ge urata korop ma more ŋei kima maulukone qesiŋone okanmaine, so mat osop ŋineka mida, matene abaran ŋine ŋei lobo weneŋ qesiŋone okanmaine.
3JO 1:6 Ŋei eŋe iwa lewa lewago ge doku tau tau magu wet maep okanon okanmaine, eawane qem mawa okangangoi, ŋei sariu, ge Anutu wane ŋeiŋo qesiŋone biraonnom, eŋe numaene takotke ariu, Anutuŋo detki menageake.
3JO 1:7 Eŋe Kristo wane donkisi rau sua ariakane kepe matene qeligeu paki miti qelit arimami, eŋe qelaŋ doku tau tau magu mi okane gemami, ŋei eŋano ŋine lewine mane mi ma okanmami wane qesiŋonikene.
3JO 1:8 Ŋene doku tau tau maguŋo ŋei iwa qesiŋonikene, yale okanŋem paki, eŋerop urata mamaze weku okanŋem paki, ma togole nagu more, don welekatne eawane urataine maine mapitonikene.
3JO 1:9 Na doku tau tau magu eŋane kibi mane bamgo qe ebongole, ŋo Diotrepes eŋe eŋane suaineene geakane ra okan maike, ŋo eŋe ŋenane don mi det okan maike.
3JO 1:10 Ea wane na ŋinano sarikale naso yewao eŋe masi kine kine okange yewa korop peike sarikale. Kine kine mi oka okane yewa ŋenane ra okanmageake, so isi don edan okan maike! Ŋo yewaŋo eŋane rokop mi okanmaike, ŋei kima sariu ebu matino mi biraongi wau ŋara ebon okan maike, so ŋei natne edo ŋei kima sariu ebu mateno biraonbi waikei wane okanbi doku tau tau magu eŋanoŋine kitat one esop ongi saket ari okanmami!
3JO 1:11 Kima maepne, ge ŋei borikinane qelit qeu, ge eŋe misuk mogat onikene. Ŋo mainane qelit qeu eaka mogat onikene, mane eŋe masi tanik maine okane geake eŋe Anutu wane medep geake. Ŋo mane eŋe masi tanik qotkoine okane gemaike, eŋe Anutu mi kake.
3JO 1:12 Ŋei korop eŋe Demitrius wane detpi menangi mawa kamami, Anutu wane don welekatne yewaŋo yale waka eŋane bakom kitomaike, pakimo ŋene eŋano takotke bakom kitomaine, yewa ge detmaine, ŋene don iwa ramaine yemo welekatne.
3JO 1:13 Na don loutne qe ŋibonikalane wetkemaile, ŋo siluŋ peada so tideŋo qekalane mi detmaile.
3JO 1:14 Na geŋano mo ikopka ukalane ramaile, u lotkewe gerop don aukete.
3JO 1:15 Peamŋo gerop payake, kimakopŋone iwa korop eŋe geŋane kaiwe maine ra ŋibonmami, ŋine yalewaka ŋenane ra more kima kopze gerop gemami, korop eŋe kaiwe maine ra ebonikene.
JUD 1:1 Yuda, na, Yesu Kristo wane urata ŋei, so na Yakop wane ŋole, noŋo Anutuŋo ŋidora newan ŋungi sari Anutu Magak wane wet maepko Yesu Kristo ŋo korautŋungi aŋaine teweke gemami, ŋine kibi iwa qe ŋibonmaile.
JUD 1:2 Wet menaŋ, peam so wet maepŋo maine ŋinano watkeware payake.
JUD 1:3 Kima maep kopne, na Anutuŋo urata maki paki ŋei ŋerep korop ŋebu mainŋone eŋino biraŋonge, ea wane don kisiine qe ŋibonikalane zok nan okanmaike, pakimo ukude yemo don iwa yale qe ŋibonmaile, naso maneo me korop Anutuŋo ŋei ŋerep magukoune mali malip wane numa makoboe ŋebonge, yewa isisi ŋei, mali malip wane ŋabaine gemami, edo kito ŋibonikei wane, ŋine togole more mali malip yewa wane diamine maikei, paki isisi ŋei eŋane don yewa qe esopkau ariake.
JUD 1:4 Ŋei natne Anutu midaine, eŋe mo sanka sari doku tau tau magu keuzo ketkoi, eŋe keuzo maine gemaine, so eŋe doku tau tau magu tanik geu paki, mitiene midaine okane bailalaŋ urata ma okan okanmami, paki eŋe kine kineene Anutu wane don maineŋo kawetka more doku tau tau tanik so koboine yale ge ma okanmami, Yesu Kristo ŋenane Suaineze so Waomze weku qaisikka okanmami. Mokaka Anutu wane Papiao ŋei yaline eŋane don iwa yale qekoi, ŋei yaline eŋe Anutu wane kaitko seu seu wane biŋek okangoi gemami.
JUD 1:5 Ŋine don kisi mo detwaremami, ŋo na koso yewaka qe wirike ŋidanbe, Waom eŋe Israel ŋei ŋerep Ezipt kepeo ŋine ebu seseone sarike, ŋo siluŋ eŋane keueno ŋine ŋei ŋerep natne eŋe ŋado aŋaine birau paki donine qelige ŋadekkau, Waomŋo qeliŋongi seukwarekoi.
JUD 1:6 So aŋelo ware ware urataene kito qoke more enŋene kepe matene qeliŋkakoi, eŋe papa togon wane mulap togogoleŋo kie meteene wokomge more qei panaman kotino biraonge, yewao Anutuŋo ma peseongi Naso wane toma pamami, Naso yewa bomileki baŋ turuŋine eboniake, eŋe don urata suaine Anutu wano maikei ea wane toma pamami.
JUD 1:7 So Sodom, Gomora so mat loli lolik mere arike, eawane ŋei ŋerewekoune eŋe aŋelo edo okangoi, tanik yalewaka okangoi, eŋe bailalaŋ okane borikine kine kine yau yaup ŋei ŋerep auye ma ariu madoŋ madoŋine zok wakonge, yale okanbi, Anutu gerep togongo biraongi ket warekoi, wikile dere gemami, eamo korop ŋenane girem yewa didiwo detkaŋem paki kaetŋongi, tanik borikine yewa mi okangene.
JUD 1:8 Rokop yalewaka Ŋei Matali Matali iwa eŋe kulu kau yewaŋo wetene maingeki enŋene solaene tutule yewa borikine ma okanmami, paki Waom ebu ket biraone more, qeliwo aŋelo qeli ewe zonomenerop eŋe mabaikon okanmami.
JUD 1:9 Mokaka, Mikael eŋe aŋelo ŋetneene, ŋo Satan gorop Mose wane pareŋinane sorin nagu more Satan rake “noŋo makale”, raki aŋelo Mikael rake, “noŋo makale” raki sori sorin au more Satan don borikine olasiakane detki, qekake, paki iwa yaleka olatke, “Waomŋo turuŋine giniake.”
JUD 1:10 Ŋo ŋei iwa eŋe kine kine korop yewa wane mabaikon okanmami, ŋo eŋe ea wane kine mi detmami, ŋo tanik kine kine korop kineine detmami, yemo osom eŋane rokop dereretene midaine, eŋe yaup wetene ŋoka okangei.
JUD 1:11 Yai, eŋe ge mage daleo okangei? Kainŋo ŋole qe more sot ma wakonge, numa yewa mogare gesokmami. So mane yemo, Balam eŋe Israel wesi wane soakone more, Anutu wane kaitko sot ma wakonge, ŋine yale waka wesi aboŋ wane bailalaŋ okane more solaŋine qaisikau sot turuŋ Anutu wane kaitko okanmami. Koraŋo sogino Anutu wane urata ŋei Mose yuankayakane okane more, Anutu wane don qeki paki sot maratki paki seukke. Ŋine yale waka Anutu wane urata mama ŋetne yuanka more, numa eaka gesokeiwo, ŋei yaline, Anutuŋo mataliŋungi siukke mida lelekei..
JUD 1:12 Ŋei yaline eŋe sigit diinerop, ŋinane ruo ŋara nene lewa lewaŋ ŋino ŋara soep wane batneka sari sarine gamuene midaine, ne bat oka okane, yale. Eŋe weku enŋeneka warenagu okanmami, ŋei yaline eŋe kezoŋ momoŋo tewekone arimaike, paki koya mi waraŋka sarimaike wele midaine, yale. Eŋe eki wele qeqe nasoeno wele mi qe okan mami, paki ŋodoenerop lokake qakŋem pa seuk okanmami, ea wane rokop.
JUD 1:13 Eŋe kiwet dibomineŋo suamaike yale, Borikine kine kineene gamuinerop yewa wane sopolopotne didiwo wakon okanmaike yale. Eŋe serekin edo qeliwo yau yaup ari okanmami yale, ŋei yaline eŋane mat urum yemo di panaman papa togon, yewao naso baŋem gekeiwane Anutuŋo biŋek qe ebonge.
JUD 1:14 Adam wane doko ŋosa ŋabokoune wakone sarimage atak 6 okangi Enok wakonge, pakimo Enokŋo mokaka ŋei borikine yaline eŋane don iwa yale eŋane kineene ra qelaŋane edange, “Kau! Waom eŋe baŋ aŋelo magukoune koboboine, tausen magu suaine eŋerop lotkekei,
JUD 1:15 lotke more, ŋei ŋerep korop kineene ma wakon wareake. So ŋei Anutu midaine borikine mama, eŋe borikineenane turuŋine makoke ebon wareake, ŋei Anutu midaine, borikine mama eŋe sigit borikine korop okangoi, so masi tanik borikine mi oka okane yewa korop ra ma okane Anutu ŋabakakoi!”
JUD 1:16 Ŋei yewa eŋe naso baŋem qouŋ qouŋ kito more, ŋei natne bokaon okan okanmami, eŋe borikine kine kine wane simile dere more ea mogare ari okanmami, eŋe wawaine don rau paki enŋene solaene mawa nagu okanmami, eŋe ŋei natne kelok okanone more aboŋ kine kineene yaup ebuma okanmami.
JUD 1:17 Ŋo kimakop, ŋine yemo Waomze Yesu Kristo wane aposolokoune edo don rakoi, yewa dere malipkaikei.
JUD 1:18 Eŋe iwa yale ŋidangoi, “Baŋ Naso qoeakane okangi ŋei natne wakone more Anutu bat mau paki tenikŋunikei, paki Anutu midaine gege, enŋene numaene borikine yewa mogare geu paki Anutu ŋadekkaikei.”
JUD 1:19 Ŋei yaline eŋe doku tau tau magu mapok qepok okanon okanmami, eŋe kepe ŋei eŋane dereretka mogare ge okanmami, paki Asu Koboboine midaine wet seuseune gemami.
JUD 1:20 Ŋo kimakop, ŋine yemo naso baŋem mali malip koboine wele yewaŋo nabok okanŋungi takorakot togole ge arikei, paki Asu Koboboinane zonomgo naso baŋem meŋenka gekei.
JUD 1:21 Yale, okanbi paki Anutu wane wet maepko bororom gekei, so Waomze Yesu Kristoŋo wet peseinane gege togon ŋiboniakane tomaka gekei.
JUD 1:22 Ŋei natne wet etkeka gemami, eŋane wet borik desikei.
JUD 1:23 Paki mapitone more gerep bolam koto ŋine ebuwi sakesikei, so ŋei natne eŋane wetŋine weneŋ boriki enŋenane eweene kitomore mapik onikei, paki takot laplapene borikineeneŋo maki panaman oka okane, yewa qikka kakakkaikei, yewa yemo Anutu wane kaitko me deino mo kine kine yaline eŋe korop panaman so borikine okan waremaike.
JUD 1:24 Waomzeŋo kito qesiŋ okanŋune more wareŋune lukki, mi ket rasukei, ea wane mi ŋaŋaemaike, paki ŋibuki sot midaine so oi bakom gorop qeli ewe zonominane kotino lotkekei, Anutu weku, eŋano lotkekei.
JUD 1:25 Eŋe Anutu weku, eŋe Waomze Yesu Kristo wane ra more qesi qesiŋze gemaike, eŋe eŋetine mawakaikene, kibi qelaŋanso qeli ewe zonominerop, Ŋei Waomze weku gemaike, eŋe zonomine kakapa, so kine kine korop qeli kotino so kepe kutno pa waremaike ea wane lewet. Eŋe mokaka geke, so ukude gemaike, so baŋ naso baŋem takorakot ge ari geake! Weleka.
REV 1:1 Buk iwa yemo Yesu Kristo wane don sane, naso mi azoŋgi, ikopka tanikine daleo wakoniake, ea wane Anutuŋo eŋine qelit ŋeikoune sikan oniakane ra wakone mange. Kristoŋo aŋeloine mane talekaki qelit ŋeiine Yohane wano ari more, olale sikanka okange.
REV 1:2 Pakimo Yohaneŋo yeye kine kine wakongi kake so detke, ea korop detluke more ra wakonge. Iwa yemo Anutu wano ŋine don so Yesu Kristoŋo don wele didiwo ma wakonge, ea ra wakonge.
REV 1:3 Buk iwa daposiake, ŋei yewa eŋe wet pese desiake, so ŋei don iwa ketene more desikei, don kisi sane so buk iwa wane kotino daleo qekoi, eŋe wet pese desikei! Kine kine iwa korop baŋ wakoniake, ea wane naso mo bomilemaike.
REV 1:4 Yohane na doku tau tau magu sewen Asia provins kotino gemami, ŋinane kibi iwa qemaile. Dangunut so peam ea Anutu wano ŋine ŋinano pawareake, eŋe naso iwa gemaike, eŋe mokaka geke, so eŋe sariake, so asu sewen eŋine seainane kaitko gemami, eŋano ŋine weneŋ.
REV 1:5 So Yesu Kristo wano ŋine, eŋe raki togole togole rakokmagemaike, eŋe lewine wako wakon Gipole eŋe seu seuo ŋine ma wirikkaki wisikae wieke, eŋe yaleka kepeo ŋei waom ge arimami, eŋane ware ware suaine gemaike. Eŋe wet maep okan ŋonmaike, so eŋine gegeine qikkaki paki, qeu seukkiso seu seuineŋo ŋene borikinezo ŋine siwotŋonge,
REV 1:6 so ŋebuke, yemo ŋene eŋane ware wareinane kotino priskoune okane, eŋine Anutu so Magainane qelitine qe gekenane ŋedange. Yesu Kristo wano yemo qeli ewe zonom eaŋo papa togon pa ariake! Weleka.
REV 1:7 Kau, eŋe mo kezoŋ gorop sarimaike! Ŋei korop eŋe baŋ kaikei, so pilaŋŋo qelotkakoi, eŋe weneŋ kaikei. Kepe baŋem ŋei korop eŋe baŋ eŋane kutko aroke qom borik okangei, don iwa yemo welekatne! Weleka.
REV 1:8 Waom Anutu zonom welaine oŋo iwa yale ramaike, “Na gege togon numa alakan okorakole, so ŋado kito kito.” Eŋe iwa gemaike, mo geke, so baŋ sariake.
REV 1:9 Na Yohane, na ŋinane kimaŋine, so Yesurop weneŋ qeturage more, na ŋinerop wikile, so eŋane gege togon wane numa ŋenzarek weneŋ togole more, umat ea tewekmaine. Na neu more, sia mane, eŋetne Patmos, ea bira nangoi, onoka wane mida, na Anutu wane don rawe sua arike, so don wele Yesuŋo didiwo ra wakonge, ea ra edangole, eawane.
REV 1:10 Waom wane kaiwe naso yewao Asuŋo na warenange, paki na don suaine mane ukatne romon yale arokki detkole, eŋe naŋane ŋadeno don rake.
REV 1:11 Iwa yale rake, “Kine kine kamaine, ea buko qenom, paki buk yewa motnom, doku tau tau magu sewen iwa eŋano ariake, Epeso matko, Smerna matko, Pergamum matko, Taiataira matko, Sardis matko, Piladelpia matko, so Laodikea matko.”
REV 1:12 Na pirik zinge, ŋei maŋo don nolatmaike, eŋe kakalane potkole, yewa pore onbe, lam 7 sewen golŋo mamaine metkoi.
REV 1:13 Eŋane keueno ŋei yale mane kawe okorake, takot kiroine mane biraki ket qei kino qe okorake, so gol let mane moiyakino ramuki pake.
REV 1:14 Eŋine lewetine zoune wakoine lama zoune yale, me ais yale, so eŋine deine etke gerep bolamine yale lawekoik.
REV 1:15 Eŋane kieretkine yemo bras gerepko ze more yan yalemaike, paki sauke ratokeu, qilaune kilitikmaike yale, so eŋane doninane ukatne yemo doku sin suaine qeki arokmaike, yale ukat make.
REV 1:16 Eŋe serekin sewen metine woneŋo malipke okorake, so pilaŋ mane ŋadine qomine, ŋetne teine aŋainoka saket okorake. Eŋine kaitine yemo kepe oŋa bango okangi, kaiwe ŋeleleŋka okoramaike, ea wane qelaŋane yale.
REV 1:17 Na eŋe kawe paki, eŋane kino ket rasu more, ŋei seu seune yale pakole, eŋe metine wone ea naŋane kutno motki paki rake, “Kaet mi okannom! Na gege togone wane numa alakan okorakole so ŋado kito kito welaine
REV 1:18 Na wisika gege weku! Na mo seukkole, ŋo kanom, na wisikae wiekoleŋo naso baŋem gege togon ge arikale. Na seu seu so sora gerep ea wane ki, noŋo magemaile.
REV 1:19 Ea wane ge kine kine kamaine, ea iwa wakonmaike, so ŋado baŋ ea wane ŋadino wakoniake, ea weneŋ qenom.
REV 1:20 Iwa yemo serekin sewen naŋane metene wonno kene, so gol lam sewen kene, ea yemo don sane ea wane kine yemo iwa yale, serekin sewen ea yemo doku tau tau magu sewen eŋane aŋelo, so gol lam sewen, ea yemo doku tau tau magu sewen.
REV 2:1 “Epeso matko ŋine doku tau tau magu aŋelo enane don iwa yale qenom, “Don iwa yemo ŋeiwa serekin sewen metine woneŋo ma okoramaike, so gol lam sewen ea eŋane keueno ari okanmaike, eŋano ŋine sarimaike.
REV 2:2 Ŋine masi tanik kine kine okangoi, ea na mo detmaile. Ŋine urata togogole makoi, so tikŋane bororom gekoi, ea na mo detmaile. Ŋine togogole okorau paki, ŋei borikine eŋane bauŋine wake, so ŋei natne eŋe enŋenane ‘ŋene aposolo’ rakoi, eŋane kineene liwekone onbi, eŋe aposolo mi okangoi, paki ŋine kineene ma wakongoi, yemo eŋe isi ŋei okangoi, ea na mo detmaile.
REV 2:3 Ŋine togogolekoi, ge naŋane ra more wikile wakile kutno wakoi, paki bauŋine waki, mi qeliŋgoi.
REV 2:4 Ŋo siluŋ na iwa yale wane weku ŋinane detpe boriki, ŋabaŋunmaile. Ŋine alakanka okangoi, yale koso ukude iwa naŋane simileŋunge wet maep mi okan nanmami.
REV 2:5 Desikei, ŋine weti ekiwo gekoiwo, ŋine mo zok qei ketmaine! Borikineŋone ŋadek kau paki, alakanka okangoi, yale okanbi. Ŋo ŋine borikiŋone mi ŋadekkaikei, so ŋine wetiŋine mi zingekiwo, na iwa yale okanikale, yemo na baŋ ŋinano lotkewe paki, lamŋine ea ma birawe numaino ŋine ariake.
REV 2:6 Ŋo masi mane iwa ŋine ma gemami, ŋine Nikolas ŋeikoune eŋe masi tanik qotkoine okanbi, ŋine bauŋine wa okanmaike, na yaleka eŋane baune wa okanmaike.
REV 2:7 “Ŋine ketŋineropŋo yemo, Asuŋo doku tau tau magu don edanmaike, iwa desikei! “Mane eŋe togogole mage yuangi, na baŋ rakoke manbe, eŋe gege togon wane eki woune, Anutu wane euo suamaike, ea neake.”
REV 2:8 “Smerna matko ŋine doku tau tau magu aŋelo enane don iwa yale qenom, “Don iwa yemo ŋeiwa gege togon wane numa alakan so ŋado kito kito, eŋe seukke, ŋo koso wisikaeke gemaike, eŋano ŋine sarimaike.
REV 2:9 Ŋine wikile wakile kutno gemami, na umat ŋine, ea mo detmaile, ŋine aboŋŋine midaine, na eamo detmaile, ŋo siluŋ ŋine welekatne Anutu wane ra more aboŋŋine suaine! Na detmaile, ŋei natne eŋe enŋenane Yuda ŋei ara nagumami, eŋe don qotkoine ŋidan okanmami, ŋo siluŋ eŋe Yuda ŋei wele midakaka, eŋe Satan wane ŋei magu!
REV 2:10 Ŋine wikile kine kine koso wakonŋuniake, ea wane misuk kaet ganiake. Detmami! Satan eŋe baŋ liwekŋuniake, yemo ŋei natne taleongi ŋinano ŋine natne ebu more, mulap urumgo biraonbi, wakesikei. Pakimo ŋinano sulu pasi kine kine okanŋune geu, kaiwe naso ten 10 yale qoeake. Ŋine naŋano kito togogole okoramage seukkeiwo, na baŋ gege togon wane marok ŋibonikale.
REV 2:11 “Ŋine ketŋoneropŋo, yemo Asuŋo doku tau magu don edanmaike, iwa desikei! “Mane eŋe togogole ma qe yuangi, seu seu atak etke eaŋo baŋ mi qeake.”
REV 2:12 “Pergamum matko ŋine doku tau magu aŋeloenane don iwa yale qenom, “Don iwa yemo ŋeiwa pilaŋ mane ŋadine qomine ŋetne teine magemaike eŋano ŋine sarimaike.
REV 2:13 Ŋine mat gemami, ea wane kine na detmaile, yewao Satanŋo ŋei waom okane gemaike. Ŋo ŋine naŋane eŋet biŋekne seleleine malilipka magemami, so ŋine mali malipŋine naŋano pamaike, ea qeligeu mi ketke, Naso Antipas, eŋe naŋane don sigi rara maepne, eŋe matŋine Satanŋo gemaike, yewa qeu seukke, ŋo ŋine siluŋ detluknane more, mali malipŋine mi qeligeu ketke.
REV 2:14 Ŋo siluŋ ŋinane detpe, nigatne bori worine okanmaike, ŋei natne yewa ŋinerop gemami, eŋe Balam wane don ea mogare gemami, Balam eŋe Balak olatki Israel ŋei ŋerep isiongi, eŋe borikine makoi, yemo ŋara soeppa lopio eŋane mire ebongoi, ea nekoi, so wenip yau yaup makoi.
REV 2:15 Numa weku yewaka ŋei natne ŋinerop gemami eŋe Nikolas ŋeikoune eŋane don mogare gemami.
REV 2:16 Ea wane ŋine borikineŋine ŋadekka more, wetŋine maingei! Ŋine mi okangeiwo, yemo na ikopka ŋinano lotkekale, paki na ŋei yewa ŋabaone pilaŋ aŋano saket okoramaike, eaŋo engukale.
REV 2:17 “Ŋine ketŋineropŋo yemo Asuŋo doku tau tau magu don edanmaike, iwa desikei! “Mane eŋe togogole mage yuangi, na baŋ Anutu wane ŋara natne san pamaike, ea manbe neake. Na yaleka baŋ wesi libeka mane manikale, eao eŋetine musele mo qeqine pamaike, ea ŋei maneŋo mi detmaike mamaike, welaine oŋoka weku detmaike.’
REV 2:18 “Taiataira matko ŋine doku tautau magu aŋeloenane don iwa yale qenom, “Don iwa yemo Anutu Gipole, deine gerep bolamine yale lawe okoramaike, kieretkine bras saukeu qilaune kilitike okoramaike, yale eŋano ŋine sarimaike.
REV 2:19 Na tanik manik ŋinŋinane kine mo detmaile. Na wet maepŋinane, mali malipŋinane, urataŋinane, so togole togoleŋinane kine mo detmaile. Na detmaile, yemo ŋine urata iwa mamaine, eaŋo alakanka urata makoi, ea yuankamaike.
REV 2:20 Ŋo siluŋ na ŋinane nigatne detpe bori worine okanmaike, ŋine ŋerep Yezebel, ka qewoloŋ okankau, eŋe oŋomka Anutu wane qelit qeqe oranaguke, paki eŋe naŋane qelit ŋeikopne don kito edangi paki, isiongi, wenip yau yaup mamami, so ŋara soeppa mire lopio eŋane soteno motmami, ea nemami.
REV 2:21 Na eŋe naso more mangole, borikineine ŋadek kayakane, ŋo siluŋ eŋe wetine mainge more, bailalaŋine ea qeligeakane mi ra okanmaike.
REV 2:22 Ea wane na baŋ wikile manbe paki, zoma kutno birakawe, eŋe so ŋei natne eŋerop weneŋ wenip yau yaup ma okanmami, eŋe baŋ wikile suaine maratkaikei. Eŋe borikine kine kine ŋerep earop makoi, masi tanik ea mi qeliŋgei, yemo na masi iwa imdaka okanonikale.
REV 2:23 Na eŋane qelit dokoine yaleka baŋ enguwe seukwarekei, pakimo doku tau tau magu korop, eŋe baŋ naŋane kine iwa yale desikei, na ŋei eŋane wet dereretenane kine so kotoenane kine detluk waremaile, wane na baŋ ŋine masi tanik daleo okane gekoi, ea wane rokopko ŋei bonep bonep turuŋine ŋibonikale.
REV 2:24 “Ŋo Taiataira matko ŋine ŋei natne ŋine korop yemo isi don borikine yewa dere ŋadek okanmami, paki ŋei natneŋo iwa yale ra okanmami, ‘Satan wane san qabuine qeirop,’ ea ŋine mi dere ma gemami. Na ea wane ŋine ŋidane ramaile, na umat natne ŋinane kutŋino baŋ mi mosikale.
REV 2:25 Ŋine yemo kine kine onoka magemami, eaka togogole malilipke ge mageu, na lotkekale.
REV 2:26 Mane eŋe togole more, naŋane tanik manik ea okane ari mage okangi, dagoine eao qoeake, na baŋ eŋe zonom manbe, eŋe ŋei ŋerep korop eŋane ware ware okaniake.
REV 2:27 Paki, eŋe baŋ aen qesi mage more, earop wareoniake, so rasuki kap yale muzugeake, ea yemo na Maganano ŋine zonom ŋei ŋerep ware onikalane makole, yale okanikale.
REV 2:28 Na yaleka eŋe baŋ sakoka wane serekin takotke manikale.
REV 2:29 “Ŋine ketŋineropŋo, yemo Asuŋo doku tau tau magu don iwa edanmaike, ea desikei!”
REV 3:1 “Sardis matko ŋine doku tau tau magu aŋeloenane don iwa yale qenom, “Don iwa yemo ŋei mane Anutu wane Asu sewen so serekin sewen magemaike, eŋano ŋine sarimaike. Na tanik manikŋine okanmami, ea wane kine mo detmaile. Ŋei eŋe ŋinane ramami, ‘eŋe mali malip wane wisika gemami,’ yale okanmaike, ŋo kotoŋine yemo mo pareŋ seu seune pamaike!
REV 3:2 Ea wane wisikae wieu paki, onokaka tanik manikŋine maine ŋine magekoi, ea ma togole mageu, gemageu seukki midayakane. Onoka wane ŋine masi tanikŋine okanmami, ea na kawe mo naŋane Anutu wane deino maine mi okanmaike.
REV 3:3 Detmami, ŋine don maine kito ŋidanbi detkoi, ea qe wirike bororom teweke magekei, paki wetŋine mainge more borikineŋine ŋadekkau. Ŋo ŋine mi wisikae wiekei, yemo na kobu mama yale ŋinano baŋ ikopka lotkekale, so ŋine yaleka naŋane nasone mi detpi, na baŋ ŋinano lotkekale.
REV 3:4 Ŋo yewa Sardis matko ŋine ŋei ewekineŋo takotŋine warekau libeka pake, di mi kitoke. Ŋine baŋ narop geu, na takot libekaŋo qorot ŋunikale, onoka wane ŋine ea makei wane rokop okanmami, wane ea maikei.
REV 3:5 Ŋei mane eŋe togole togole urata ma arimage yuangi, eŋe baŋ takot libeka iwa yaleŋo qorot kakale, so na eŋane eŋetine gege togon buk pamaike, ea mi saukkale. Maganane kaitko aŋelo magukoune eŋane kaitko, na baŋ didiwo eŋetine ra wakone rakale, ‘eŋe naŋane.’
REV 3:6 “Ŋine ketŋineropŋo, yemo Asuŋo doku tau tau magu don edanmaike, iwa desikei!”
REV 3:7 “Piladelpia matko ŋine doku tau tau magu aŋeloenane don iwa yale qenom, “Don iwa yemo ŋei mane kobekine so wele, eŋe Dawit wane ki ma magemaike, eŋe madet qekokki, ŋei maneŋo maine mi kitoyake, eŋe madet kitoki, ŋei maneŋo maine mi qekokeake, eŋano ŋine sarimaike.
REV 3:8 Na tanik manikŋine okanmami, ea wane kine detmaile. Na detmaile, ŋine zonomŋine nigatne ma gemami, ŋo siluŋ naŋane don kisi kito ŋibongole, ea togogole warekau paki, eŋet biŋekne magekoi. Na geŋane kaitŋino madet mane lalaŋgole, ea ŋei maneŋo maine mi kito wongeake.
REV 3:9 Detmaine! Satan wane magu yewa ŋine, ŋei natne eŋe isiŋei, eŋe enŋenane ‘ŋene Yuda ŋei’ ra okanmami, ea eŋe isi okanmami. Na eŋe baŋ ebuwe sari ŋinane kaitko umi ket more, kieŋino wawetene qekei. Paki eŋe korop na kima okanŋungole, ea baŋ desikei.
REV 3:10 Onoka wane, ŋine naŋane don bau wawaŋine midaine warekakoi, ea wane na yaleka baŋ umat kine kine wakoniake, naso yewao wareŋunbe, ŋine maine gekei. Umat ea yemo kepe baŋem korop eŋane kuteno wa more, kepe ŋei ŋerep korop liwek oniakane sariake.
REV 3:11 Na mo ikopka ukale, ea wane ŋine kine kine pa ŋibonmaike, ea warekau maineka payake, paki ŋei maneŋo togogole mage yuangone, ea wane lewine kobu baŋ mi ŋibu mayake.
REV 3:12 Mane eŋe togole togole urata ma arimage yuangi, na baŋ Anutunane urumgo borot mane birakawe wa okorayake, paki eŋe ea baŋ koso manerop mi qeliŋkayake. Na baŋ eŋane kutino Anutu wane eŋetine qekale, so Anutu wane mat suaine siti, Yerusalem musele, ea baŋ qeli kotino ŋine naŋane Anutu wano ŋine kesiake, ea wane eŋetine qekale. Na yaleka eŋane kutino, nae eŋetne musele baŋ qekale.
REV 3:13 “Ŋine ketŋineropŋo, yemo Asuŋo doku tau tau magu don edanmaike, iwa desikei!”
REV 3:14 “Laodikea matko ŋine doku tau tau magu aŋeloene don iwa yale qenom, “Don iwa yemo Weleka Welaine, don rara wele so raki togole togole, eŋe Anutuŋo yeye kine kine korop ma wakonge, ea wane kie wowoine, eŋano ŋine sarimaike.
REV 3:15 ŋine tanik manik kine kine okangoi, ea wane kine na detmaile. Ŋine momoine me gereune gemaine, ea na detmaile. Momoine me gereune gewe ra geu rap, na ea wane simin nanmaike!
REV 3:16 Onoka wane, ŋine siluŋ gereune qou qou gemami, gereune me momoine erane keuetno, ea wane na madoŋ ŋunbe, ŋine aŋano ŋine saketkei!
REV 3:17 Ŋine ŋinŋinane iwa yale ra okanmaine, ‘Na aboŋne suaine so riwe morian zok manerop paninmaike, na onoka wane ŋaŋaekale, na yeye kine kine mo korop kopko magemaile.’ Ŋo ŋine bori worine so wet borikine zok gemami, eamo siluŋ mi detmami! Ŋine Asu wane aboŋ ea wane ra more ŋine, lawam, so de pilik gemami.
REV 3:18 Ea wane ŋine naŋanoŋine gege togon wane gol qolekei wane ŋidanmaile, gol qelaŋanerop, ea qoleu paki, aboŋŋine suaine okangei. Takot libe libe yaleka qoleu paki, auwi so lawam gamu gamune gemami, solaŋine ea kawet nagunwi, so marasin natne yaleka qoleu paki, deŋine qedeguwi paki, maine Asu wane kine potluke kaikene.
REV 3:19 Na ŋei natne eŋane similenangi, kima okanon okanmaile, eŋe korop engu makoboe okan okanmaile, ea wane ŋine tanik manik ŋine ea wane detpi paki, wetŋine mainge more borikineŋine, ea ŋadekkawarekei.
REV 3:20 Detmami! Na madetko okora more yatomaile, mane eŋe naŋane donne detki paki, madet lalageake, na baŋ eŋane mat koto wawe paki, eŋerop ŋara nekete, so eŋe baŋ narop ŋara neake.
REV 3:21 Mane eŋe togole togole urata ma ari mage yuangi, na baŋ eŋe detkawe, eŋe ŋei waom seawo narop mesiake. Na yaleka togole togole urata ma ari mage makoke yuangole, wane iwa yemo Maganane osino eŋane ŋei waom sea kutno metmaile.
REV 3:22 “Ŋine ketŋineropŋo yemo Asuŋo doku tau tau magu don edanmaike, iwa desikei!”
REV 4:1 Iwa ka detka okanbe qoeki, ea wane ŋadino na dene koso zingeke, paki, na dene pore kawe, qeliwo madet mane qoe aŋago okorake. Pakiso, don mane romon ukatne yale, na mo alakan nolatki detkakole, eaŋo nolale rake, “Iwa sanom, mo na baŋ tanik daleo iwa wane ŋadino wakoniake, ea sikanganbe.”
REV 4:2 Raki eaka Asuŋo wetne maingeke, yewa qeli kotino kawe, ŋei waom sea mane metke, ŋei maneŋo ea wane kutno pese metke.
REV 4:3 Eŋane kaitine qilaune kilitike okorake, yemo wesi mane zaspa so kornilian wane kibine yale, ŋei waom sea ea yemo korop wagin maneŋo lolikkake, kibine wisika wisika.
REV 4:4 Ŋei waom sea ea keuo metki ŋei waom sea natne 24 yaleŋo lolikka met warekoi. Sea ea wanekutno ŋei sele 24 edo takot libekaŋo birau paki ŋei waom marok golŋo mamaine ea kitou paki metwarekoi.
REV 4:5 Ŋei waom sea suaine ea ŋine kilitikki qilap, ukat so quruŋ wakone pake. Ŋei waom sea ea wane kaitko yemo kiwa 7, kiwa kiwa kine ea lawe okorakoi, ea yemo Anutu wane Asu 7.
REV 4:6 Ŋei waom sea ea wane kaitko kiwet mane, wikinŋo mamaine yale, qelaŋane weneŋ ais gununutne yale pake. Keuo, ŋei waom sea lolikka metkoi, yemo kine kine gegeenerop 4, kaitene so ŋadine deeneŋoka korop kawet kawareke.
REV 4:7 Kine kine gegeenerop mane, ea eŋe tanikine laion yale. Mane naba 2, ea tanikine bulamaka ŋei yale, naba 3, ea kaitine ŋei kait yale, so naba 4, ea yemo tunpokŋo riwe arimaike, yale.
REV 4:8 Kine kine 4 gegeenerop iwa eŋe qingimene 6, so qingimene kotino so solaine ea korop deeneŋoka kawet kawareke. Eŋe goigo me kaiweo eŋet mane kito mi qeli qeliŋene, iwa yale ra okanmami, “Koboboine, koboboine, koboboine, Waom Anutu eŋe togogole, eŋe mokaka geke, eŋe iwa gemaike, so eŋe sariake.”
REV 4:9 Kine kine gegeenerop 4 yewa, eŋe ŋei waom seako metmaike, eŋe naso baŋem gege togon ge ariake, eŋane qeli ewe zonominane mawakau paki, bakom eŋet kitokoi.
REV 4:10 Eŋe yale okanbiso, ŋei sele 24, eŋe ŋei waom seako met okanmaike, eŋe naso baŋem gege togon ge ariake, eŋane osino umi qe more meŋenkamami. Eŋe ŋei waom marokene, ea ŋei waom sea osino motpi paki, iwa yale ramami,
REV 4:11 “Ŋenane Waom so Anutu! Ge maine kopŋono ea wane qeli ewe, so bakom kito kito, so zonom makene. Goŋo yeye kine kine korop ma wakongone, so geŋone wetŋonane ranom wakonwareke, so iwa pamaike.”
REV 5:1 Na papia mane qeuaŋ qeuaŋine kawe, ŋei mane ŋei waom seaino met okanmaike, oŋo metine wonŋo malipke metke, metine nat nat ea yemo kibiŋoka qeqine paki, tep sewenŋo makatak makatakine.
REV 5:2 So na kawe, aŋelo togogole mane suaineka boka rake, “Ma ŋei koboboineŋo papia tepine ma tipke more, papia qeuaŋ qeuaŋine ea rapokeake?”
REV 5:3 Raki siluŋ ŋei mane qeli kotino, me kepe kutno, me seu seu wane kepe qei bano ea ŋineŋo wakone, papia qeuaŋ qeuaŋine ea rapoke kotino kayakane mi ewekke.
REV 5:4 Na zok manerop arokkole, yemo onoka wane mida, ŋei mane maratkau oŋo maine maputulake rapokeakane me kotino kayakane rokop mi okange, ea wane arokkole.
REV 5:5 Pakiso, ŋei sele eŋano ŋine maneŋo nolale rake, “Mi arokenom. Kanom! Laion mane Yuda wane kominekoune eŋane keuo ŋine wakonge, Dawit wane ŋaboine suaineŋo togogole mage kawali yuange, wane maine eŋe tep sewen ea makokeake paki, papia qeuaŋ qeuaŋine ea siwore rapokeake.”
REV 5:6 Pakiso, na lama medeune mane kawe, eŋe ŋei waom sea ea wane keueno okorake, kine kine 4 gegeenerop so ŋei sele edo lolikka okorakoi, lama medeune ea yemo mo qekoi, tanik okorake. Lama eŋe ŋiliwine sewen so deine sewen, ea yemo Anutu wane Asu sewen eŋe mo taleongi, kepe baŋem korop arikoi gemami.
REV 5:7 Lama medeune eŋe ariki paki, papia qeuaŋ qeuaŋine, ea ŋei waom seako metke, eŋane metine wongo ŋine make.
REV 5:8 Eŋe ea makiso, kine kine 4 gegeenerop so ŋei sele 24 eŋe lama medeunane osino umi qekoi. Eŋe eŋetene weneŋka korop, gita yale, so laseene golŋo mamaine, eao yemo kopu qounerop eaŋo watke metke, ea weneŋ ma metkoi, ea yemo Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋane meŋe meŋen.
REV 5:9 Eŋe eŋet mane musele iwa yale kitokoi, “Goŋo papia manom menageake, so tepine makoke maputulakkene. Ge gekuwi seukkone paki, geŋane seu seu eaŋo ŋei kepe baŋem qoleonnom, Anutu wane biŋek okangoi, ŋei aso baŋem, ea ŋine, donene kine mane, ea ŋine, sola kine kine, ea ŋine, so kepe baŋem, ea ŋine.
REV 5:10 Goŋo ware ware urum weku ma ebongone, ea wane pris koune Anutuze qelitine qekei wane, so eŋe kepe kutno maine wareu payake.”
REV 5:11 Na koso dene manerop potkole, paki aŋelo eŋane don ukatene zok detkole, yemo tausen so milion magune magune eŋane ukatene! Eŋe ŋei waom sea, ea so kine kine 4 gege enerop, ea so ŋei sele ea lolikone okorakoi.
REV 5:12 Paki eŋe don suaineka boka rakoi, “Lama medeune qeu seukke, eŋe rokouno zonom, riwe morian, dereret, so togole togole, ewe kito kito, kibi maep, so oi bakom maki menaŋ lukmaike!”
REV 5:13 So na sip qalikap kine kine korop, weti qeli kotino, kepe kutno, so qei kepe bano, so sip qalikap kine kine kiwet koto, so yeye kine kine korop ea wane kotino ge waremami, eŋe detongole, paki eŋe boka orakoi, “Ŋei waom seako metmaike, eŋe so lama medeune, eŋano oi bakom, so ewe kito kito, kibi maep, so zonom, eaŋo naso baŋem papa togon banine payake!”
REV 5:14 Rauso, kine kine 4 gege enerop eŋe rakoi, “Weleka!” Pakiso, ŋei sele eŋe umi ketpi paki meŋenka bakomine kito koi.
REV 6:1 Pakiso na kawe Lama medeuneŋo tep sewen papia makatake pake, ea ŋine mane rutupke makokke. Paki, na detpe, kine kine gege enerop 4, eŋano ŋine maneŋo done quruŋ wane ukatne yale rake, “Sari!”
REV 6:2 Raki na kakole, horsi wakoine mane ea okorake, kutno ŋei mane eŋe tebe mane malipke metke, so eŋe ŋei waom marok mane mangoi, eŋe kawali ŋei okane ari, kawali ŋetne ŋetne rutupke ma pese arike.
REV 6:3 Pakiso, lama medeune eŋe koso tep naba 2 ea rutupke makokke, paki na detpe, kine kine gegeinerop naba 2 oŋo rake, “Sari!”
REV 6:4 Raki horsi mane saketke, ea yemo solaine weŋemka, ea wane welaine kutno metke, yemo kepeo kawali ma wakongi, ŋei eŋe yaku matali nagukei wane zonom mangoi. Eŋe kawali wane pilaŋ suaine mane mangoi.
REV 6:5 Pakiso lama medeune eŋe tep naba 3, ea rutupke makokke, paki na detpe, kine kine gegeinerop naba 3 eŋe rake, “Sari!” Raki na pore kawe, horsi sigitne mane ea sari okorake, ea wane welaine kutno metke, eŋe sekeli mane malipke metke.
REV 6:6 Na kine kine gege enerop 4 eŋane keuo ŋine don ukat mane detkole, iwa yale rake, “Kaiwe mane wane lewine wit lase etke K1.00 wane kop otnom, kaiwe mane wane lewine barli lase 12. K1.00 wane kop otnom. Ŋo oliwa eki kelokine so wain ea yemo misuk matalikene!”
REV 6:7 Pakiso Lama medeune tep naba 4, ea rutupke makokke, paki na detpe, kine kine gegeinerop naba 4, eaŋo rake, “Sari!”
REV 6:8 Raki na pore kakole, horsi mane kibine kupka sa sari okorake, ea wane kutno welaine metke, yemo eŋetine seu seu so sora gerepŋo wa, yemo eŋe mogare osino sarike, ene kepe nat paromine, yewao ŋei ŋerep enguwik seukkei wane zonom epongoi, kawaliŋo, bodiŋo, so zoma kubetŋo, so osom zubaine kepeo pamami eaŋo.
REV 6:9 Pakiso lama medeune eŋe tep naba 5 rutupke makokke. Na arata wane bano pore onbe, ŋeiwa engukoi, eŋane oŋa oŋakopene metkoi, yemo onoka wane mida, eŋe Anutu wane miti don rau sua arike, so bororom mageu paki, don kisine ra qelaŋangoi, ea wane engukoi.
REV 6:10 Eŋe don suaineka boka more rakoi, “O, Waom togogole, koboboine so welekatne! Ge naso darap qoeki, kepeo ŋei ŋerep gemami, eŋano ŋene ŋengukoi, ŋenane weŋemzane kineene ma wakone more, turuŋine ebonikene?”
REV 6:11 Yale rau, eŋe takotene libeka kiroine bonep bonep ebongoi. Pakiso naso nigatne kiroine pau, baŋ qelit mamakopene natne so kimakopene, enŋene engukoi, yalewaka eŋe enguwi, zaleene konapkeki, Anutuŋo turuŋine eboniakane edangoi.
REV 6:12 Pakiso na dene pore kawe lama medeune eŋe Anutu wane kibi zawoine naba 6, ea rutupke makokki, yewao memea suaine mane maki, kepe deine sigile more, laplap sigitne yale okange. Pakiso meso eŋe qeinge weŋe weŋem qe ari, korop weŋem yale okange.
REV 6:13 So serekin eŋe momo togogoleŋo rasu more, fik eki woune wisikaune ma buratkeki, kepo ket okanemami, yale eŋe qeliwo ŋine korop buratke kepo ket warekoi.
REV 6:14 Qeli eŋe papia kiroine qeu wageu arimaike, yale okane ari siukke. Pakiso bonaga kine kine so sia korop eŋe metmetene ea qeliŋka, maneo ariwarekoi.
REV 6:15 Masi yale wakongi, kepe baŋem ea wane ŋei waom, kepe ware ware, so kawali wane ŋetne mama, aboŋene suaine, so zonomenerop, so ŋei natne korop, qelit qeqe so ŋei wawaine, eŋe edomka bonaga wazaino wesi bano me kemgo siukwarekoi.
REV 6:16 Paki, eŋe bonaga so wesi boka edane rakoi, “Dumene ket some ŋonnom, so kilip ŋonnom, ŋene mane ŋei waom seako metmaike, eŋane kaitino mi kitokene, so lama wane busu, ea mi maratkaikene!
REV 6:17 Busuenane kaiwe suaine nasoine mo iwa bomilemaike, wanemo maŋo maine wie okora, ea esopkayake?”
REV 7:1 Ea kawe qoeki, ea wane ŋadino na koso pore kawe, aŋelo 4 eŋe kepe ugurukine 4 yewao okora ari more, kepe wane momo 4, kepeo me kiwetko me ekiwo mi puanikei wane malip ongoi.
REV 7:2 Pakiso, na kawe aŋelo mane kepe deine sasaino ŋine gege, Anutu wane kibi weneŋ metino ma sari sake. Eŋe kakapaka boka more, aŋelo 4 Anutuŋo kepe so kiwet matali onikei wane zonom ebonge, eŋe edane rake,
REV 7:3 “Ŋine kepeo, kiwetko me ekiwo esat misuk matalionikei. Ŋene lewine Anutu zane qelit ŋeikoune eŋe matokone more, meeno kibi maikene.”
REV 7:4 Yale rakiso, na ŋeiwa Anutu wane kibiŋo meeno kibi ebukoi, eŋane zaleene rau detkole, yemo 144 tausen. Israel magu aso bonep bonep ea ŋine qeturaŋgoi.
REV 7:5 Yuda wane maguo ŋine 12, 000 meeno kibi ebukoi, Ruben wane maguo ŋine 12, 000, Gat wane maguo ŋine 12, 000,
REV 7:6 Aser wane maguo ŋine 12, 000, Naptali wane maguo ŋine 12, 000, Manase wane maguo ŋine 12, 000,
REV 7:7 Simeon wane maguo ŋine 12, 000, Levi wane maguo ŋine 12, 000, Isaka wane maguo ŋine 12, 000,
REV 7:8 Zebulun wane maguo ŋine 12, 000, Yosep wane maguoŋine 12, 000, Benyamin wane maguo ŋine 12, 000.
REV 7:9 Ea wane ŋadino na dene pore onbe rawe, ŋei ŋerep magu suaine lewaŋgoi. Ŋei maneŋo ŋei ŋerep magu korop yewa maine mi dapotoniake! Eŋe aso baŋem eaŋine ŋei ŋerep magu, tego suaine don tanikene kine mane kine mane. Pakiso eŋe ŋei waom sea so lama medeune, erane kaitetno takot kiroine libekaŋo bira more, so geru qewarusu meteeno malipke okora warekoi.
REV 7:10 Pakiso, eŋe aŋaene kakapaka boka rakoi, “Ŋenane mena menaŋze yemo Anutuze ŋei waom sea kutno metmaike, so lama medeune erano ŋine sarimaike!”
REV 7:11 Pakiso aŋelo korop ŋei waom sea, so ŋei sele, so kine kine gegeenerop 4, eŋe qeatone okorakoi, eŋe ŋei waom sea wane kaitko umi ket more Anutu meŋenkakoi.
REV 7:12 Paki rakoi, “Weleka! Mawa mawa, qeli ewe zonom, qelaŋan, dereret, oi bakom, ewe kito kito, zonom so togole togole yemo Anutu zano papa togon pa ariake! Weleka!”
REV 7:13 Ŋei sele eŋano ŋine maneŋo qeson nane rake, “Ŋei takot libeka kiroine bira okoramami, iwa eŋe deoŋo, so eŋe diao ŋine sarikoi?”
REV 7:14 Na mainge rakole, “Na mi detmaile, suaine, goŋo detmaine.” Raweso, eŋe nolale rake, “Ŋei iwa eŋe wikile wakile suaine ea wane kotino ŋine sari lotkekoi, eŋe takotene saukkoi, paki lama medeunane weŋemineŋo mau libeka okange.
REV 7:15 Ea wane eŋe Anutu wane ŋei waom seainane kaitko okorau paki, kaiweo so ruoo eŋine bakom urumine kotino qelitine qe okanmami. Pakimo ŋei waom seako met okanmaike, oŋo baŋ qeare one more koraut oniake.
REV 7:16 Eŋe baŋ koso ŋara wane me doku wane manerop mi seukkei. Me kaiwe me wikile wakilane gereuneŋo mi ezoyake.
REV 7:17 Onoka wane lama medeune, eŋe ŋei waom sea ea wane keuno okoramaike, oŋo baŋ eŋane ware ware okaniake, so oŋo baŋ iwenone gege doku deino ariake, so Anutuŋo baŋ deene dokune korop deeno ŋine ratokki ariake.”
REV 8:1 Lama medeune eŋe kibi zale woko wokomine 7 ea rutupke, siwotki qeliwo qamen sororoke paki, naso nat paromne hap aua okange.
REV 8:2 Ŋado na pore onbe, aŋelo 7 Anutu wane kaitko okorakoi, eŋe romon 7 ebonge.
REV 8:3 Pakiso, aŋelo mane kopu qoune simile ea wane lase golŋo mamaine mageke, eŋe sari arata osino ma okorake. Okoraki natneŋo yewao kopu qoune simile, ea zok loutne qakeu ketke. Ket more Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋane meŋe meŋen eao takotkeki, so gol arata mane ŋei waom sea osino metke, yewa wane kutno motke.
REV 8:4 Pakiso kopu qoune simile lawe pake, ea wane kopuineŋo Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋane meŋe meŋen yewarop aŋelo Anutu wane kaitko okoramaike, eŋane meto ŋine Anutu wano ari wake.
REV 8:5 Wakiso, aŋelo eŋe kopu motmot lase ea maki paki, aratao ŋine gerep qakki, ea wane kotino ket watkekiso qakki, kepeo ketke. Ket kitoki, yewao ŋine quruŋ kitoki ukatne suaki, qilaune waksak makiso, memea make.
REV 8:6 Pakiso, aŋelo 7 eŋe romon 7 mau paki, romon puangei wane eweke more maulukkoi.
REV 8:7 Aŋelo 1 wan eŋe romonine puangi, kauroko so gerep weneŋ weŋem gorop mainge more sari, kepeo qakki ketke. Ket more kepe sisine natne, gerepŋo zewareke, so eki natne so touk wisikaune ea wane metine korop zewareke.
REV 8:8 Pakiso, aŋelo naba 2 eŋe romonine puange. Puangi, kine kine mane, bonaga kakapa suaine gereune weneŋ ze pamaike, yale birau kiwetko ketke. Ketki kop motki, kiwet magu karewe ea ŋine karewe magu weku, ea qeinge weŋem okange.
REV 8:9 Kiwetko osom gege enerop ea mapokonbi, magu karewe okangoi, ea ŋine karewe magu weku ea seuk warekoi. So seki magu karewe mapok ongoi ea ŋine karewe magu weku, ea korop matalion wareke.
REV 8:10 Pakiso aŋelo naba 3 eŋe romon puange. Puangi serekin suaine mane, kiwa yale laweke. Lawe more qeliwo ŋine qoe ketki paki, doku magu karewe mapakongoi, ea ŋine karewe magu weku yewao so doku deino ket kitoke.
REV 8:11 Serekin ea wane eŋetine Tababaine. Doku magu karewe mapokongoi, ea ŋine karewe magu weku, doku ea korop qeinge tababaine okanwareke. Pakiso loutne eŋe doku yewa neu paki seukwarekoi, onoka wane doku ea qeinge tabaine okange, ea wane.
REV 8:12 Pakiso aŋelo naba 4, eŋe romon puange, eŋe kepe deine, meso so serekin, bonep bonep mapokeu, karewe magu weku weku okange, wane romon puangi, kepe deine karewe, magu weku qeke, meso karewe magu weku, so serekin karewe, magu weku. Pakiso eŋane kiwaene siukke, kiwa ea mapokeu magu karewe okange, ea ŋine qelaŋanene karewe magu weku, ea mida leleke. Pakiso mapokeu, kaiwe magu karewe, ea ŋine karewe magu weku, ea qelaŋan mida okange, so ruo karewe ea yaleka mapokeu, magu karewe okange, ea ŋine karewe magu, weku ea qelaŋan mi pake.
REV 8:13 Pakiso na dene pore kakole, so detpe, tunpok mane weti qeli ŋaoŋ ŋaogo riwe sari more, suaineka boka iwa yale rake, “Yai! Yai! Kakarauk qotkokoine, aŋelo karewe eŋane romon karewe pamaike, ea baŋ puanbi arokki, ukatne sariki, kepeo ŋei ŋerep korop eŋe daleo okanikei?”
REV 9:1 Pakiso aŋelo naba 5, eŋe romonine puangi, na kawe serekin mane qeliwo ŋine qoe kepo ket kitoke, eŋe giwe mane kaine mi kakaine ea wane ki mange.
REV 9:2 Serekinŋo giwe yewa lalaŋgiso, kopu ea ŋine qake saketke, gerep suaine mane ze more, kopune samaike, yale sake. Kopu giweo ŋine sake, eaŋo kepe deinane qelaŋane so qeli qekatkeki, kepe panamange.
REV 9:3 Paki kopu koto ŋine sila wakone ket more, kepeo kitou, so eŋe wame golaŋ wane zonom yale, yewa ebongoi.
REV 9:4 Pakiso eŋe touk, me eki, me waet kine kine natne mi ŋaba onikei wane edangoi. Eŋe weku ŋei, Anutu wane kibiŋo meeno mi okoramaike, eŋeka maine ŋaba onikei wane edange.
REV 9:5 Sila eŋe ŋei yewa edotpi seukkei wane mida, yaup wikile ebone geu, meso 5 okaniakane. Edotpi, wikile desikei, eamo ŋei mane wame golaŋŋo kiki, naso yewao wikile detmaike, ea wane kop wikile desikei.
REV 9:6 Meso 5 naso yewao, ŋei yewa eŋe baŋ seu seu zuaŋkaikei, ŋo siluŋ eŋe baŋ mi maratkaikei, eŋe baŋ seukkei wane oniake, ŋo siluŋ seu seu eŋe baŋ eŋano ŋine kakakone ariake.
REV 9:7 Sila eŋe horsi yale ongole, kawali ŋei edo horsi kawaliwo arikei wane rau paki, kine kine mauluke ebonbi ma arimami yale, eŋane leweteno yemo gol marok yale metwareke, eso kaiteneŋo yemo ŋei eŋane kait yale.
REV 9:8 Eŋane lewetene zoune, yemo ŋerep eŋane lewet zoune yale, eŋane ŋetene yemo laion wane ŋetne yale.
REV 9:9 Eŋane moiyakeno, yemo aen sukuku yalineŋo kawetkake, eso qingimene ukatne, yemo horsi loutneŋo horsi kare warage kawali ŋetno arimami, eŋane ukat yale.
REV 9:10 Eŋe daeeneŋo wikile ebo ebon marasenene ea yemo wame golaŋ wane yale daeeno metmaike. Eso eŋe zonomene daeeno metmaikane, eŋe ŋei meso 5 wikile ebone gekei.
REV 9:11 Eŋe ŋei waomene mane wareone gemaike, eŋe yemo aŋelo, oŋo giwe ea wareka gemaike. Eŋane eŋetine Hebru dongo, Abadon, ŋo Grik dongo yemo Apolion, kine “Matali matali”.
REV 9:12 Kakarauk alakan wane ea mo midamaike. Yai! Kakarauk etke ea pamaike, iwa wane ŋado baŋ sariake.
REV 9:13 Pakiso aŋelo naba 6, eŋe romonine puange. Puangi Na detpe, don mane gol arata ugurukine 4, Anutu wane kaitko okorake ea ŋine sarike.
REV 9:14 Don eaŋo aŋelo naba 6, romon ma okorake, eŋe olale rake, “Aŋelo 4 Yupretis Doku suaino lukongoi, eŋe siwotonnom!”
REV 9:15 Rakiso, eŋe aŋelo naba 4 yewa, eŋe mo koma yewao meso, kaiwe, aua, bomileki kepe baŋem ŋei magu natne engu warekei wane toma gekoi, eŋe siwotonge.
REV 9:16 Kawali ŋei horsi kutno met metne eŋane zaleene 200 milion, yale rau detkole.
REV 9:17 Horsi so ŋei kutno metkoi, eŋane kait toqaene dene zingeki, iwa yale kakole, eŋe malokuene ebekkoi, ea wane kibine yemo weŋe weŋem gerep yale, buyeka aso aso yale, so takuka solpa wesi yale. Horsi eŋane lewetene laion eŋane lewet yale. Aŋaeno ŋine gerep, kopu so wesi gereune saketke.
REV 9:18 Kine kine gereune karewe yewaŋo ŋei magu karewe enguke. Gerep, kopu so wesi solpa horsi aŋaeno ŋine saketke yewaŋo.
REV 9:19 Horsi eŋane zonomene, yemo aŋaeno so daeno metmaike. Eŋane daeene yemo koma yale, lewetene weneŋ eŋe yewaŋo ŋei engu okanmami.
REV 9:20 Ŋei natne korop masi qotkoine karewe iwaŋo mi enguke, eŋe gege mageene okane ma gekoi, ea mi ŋadek kau paki, wetene maingekoi. Eŋe osoŋa isisi, so alaŋ lopio gol, silwa, bras wesi so ekiŋo mamaine, deŋo mi kayake, mi desiake, mi ariake, eŋe meŋen one gekoi, ea mi qeliŋgoi, eŋe magekoi.
REV 9:21 Me eŋe tebe kawaliene suŋa qareene, terewenipene, me kobu mamaene, ea mi qeliŋ warekoi.
REV 10:1 Eso na kawe aŋelo kakapa mane qeliwo ŋine ket sarike, eŋe kezoŋŋo kawetkake, lewino yemo waginŋo poririkki toeke, kaitine kepe deine yale. kieretkine gerep bolamine yale.
REV 10:2 Eŋe papia nigatne qeuwaŋ qeuwaŋine mane metino rapoke ma okorake, eŋe kine wone kiwet kutno gesokke, ŋo kine kanaine kepe kutno gesokke.
REV 10:3 Eŋe aŋaine suaineka laionŋo arokmaike, yale bokake. Bokaki ŋadino quruŋ sewen, eŋe ukat suaineka kito maingekoi.
REV 10:4 Quruŋ sewen don rau, na dere eaka qekalane okangole, ŋo na detpe qeliwo ŋine boka woka mane iwa yale naŋano ketke. “San qabuŋone wetŋonoka pakep, quruŋ sewen edo don ramami, ea kibiwo misuk qenom!”
REV 10:5 Rakiso, na kawe aŋelowa kiwetko so kepeo gesoke okorakeŋo, metine wone ea qeliwo biraki wake.
REV 10:6 Paki gege togon naso baŋem ge ariake, oŋo qeli so yeye kine kineine kotino pa waremaike, ma wakonge, eŋano ra togole more rake, “Naso mane mi pamaike!
REV 10:7 Baŋ aŋelo naba 7, romonine puangi arokki, naso yewao Anutu wane don sane, qelit ŋeikoune propet edangi, don kisiine ragekoi, ea baŋ wele wakon wareake.”
REV 10:8 Pakiso qeliwo ŋine donba raki ketki detkole, oŋo koso manerop nolale rake, “Ge ari aŋelo papia qeuwaŋ qeuwaŋine rapoke metino ma more, kiwetko so kepo gesoke okoramaike, ea manom.”
REV 10:9 Raki na aŋelo wano ari more papia nigatne qeuwaŋ qeuwaŋine niniakane olatkole, pakiso eŋe nolale rake, “Iwa ma nemon, iwa nenom, koto ŋono baŋ tabak ganiake, ŋo aŋaŋono yemo baŋ begok wane simile yale simile ganiake.”
REV 10:10 Yale raki, na papia nigatne qeuwaŋ qeuwaŋine aŋelo wane metino ŋine omaka more nekole, na detpe aŋano yemo begok wane simile yale, simile nange, ŋo ne qotkewe kotono weteke, yemo maingeki tabak nange.
REV 10:11 Pakiso koso nolatke, “Ge koso manerop Anutu wane don kisi ŋado baŋ wakoniake, ea ŋei maguine maguine, sola tanikene kine mane kine mane, donene kine mane kine mane, so ŋei waom korop ra edanikene.”
REV 11:1 Eso na rokop motmot bokup mane qesi yale nine more rake, “Ge wie more, Anutu wane Bakom Urum so arata ea rokop motnom paki, Bakom Urum kotino meŋenka okanmami, eŋane zaleene dapotonnom.
REV 11:2 Ŋo Bakom Urum wane sili bano wa eamo rokop misuk motkene, qeligenom, yaup payake, onoka wane eamo qelaŋ sunka ebonge. Edo Bakom Urum suaine eao baŋ gesoke, matalika geu, meso 42 okaniake.
REV 11:3 Na miti ŋeitkene etke taleotpe, baŋ laplap kaura bet yale ramukeik, paki, ere Anutu wane miti don ea ŋei edane geuk, kaiwe 1, 260 okaniake.”
REV 11:4 Miti ŋei etke iwa, ere Oliwa eki etke so lam etke, ere kepe baŋem eŋane Anutu wane kaitko okoramamik.
REV 11:5 Ŋei maneŋo ere ŋaba osiakeo, yemo aŋaetno ŋine gerep saket more, erane ŋabaetne ea zeake, eso ŋei mane eŋe yalewaka, ere ŋaba osiakane okangi, eŋe baŋ qeu seukeake.
REV 11:6 Ere zonom pa eponmaikane, qeli wane madet kitouk, koya mi qeqe paki, ere Anutu wane miti don ra suakeik. Ere zonom yaleka doku deino pa epon maikane maingeuk, doku deine korop weŋemka okaniake. So ere zonom pa eponmaikane, kepeo ŋetne ŋetne wakoniakane ra qeuk, eŋe wakoniake.
REV 11:7 Ere miti don rauk qoeake, naso yewao osom suaine, eŋe giwe kaine mi kakaino ŋine sa more, ŋei etke ere ŋaba osiake. Ŋabaore more, etkuki seukeik.
REV 11:8 Pakimo, erane pareŋ etne, eamo baŋ mat suainane numaino rasu paikeik. Waom etne mat yewaoka biriŋŋo kibeŋ qabego qekoi, mat ea wane eŋetne qe wazae more, Sodom so Ezipt orakoi.
REV 11:9 Kepe baŋem ŋei maguine maguine, asa baŋem, donene kine mane kine mane, so solaene kine mane kine mane, eŋe baŋ erane pareŋ etne ea kaiwe karewe so mane nat paromine ore gekei, so ŋei natneŋo deŋesereo mi dukosikei wane, baŋ rawetonikei.
REV 11:10 Kepe baŋem ŋei eŋe miti ŋei etke iwa seukkeik, ea wane eŋe baŋ wetene peseake, paki eŋe oi bakom okane, yeye kine kine ama nagu qema nagu okangei, onoka wane propet etke iwa ere kepe baŋem ŋei korop wikile ebongoik, ea wane.
REV 11:11 Kaiwe karewe so mane nat paromine ea qoeki ea wane ŋadino gege ŋebo ŋebon wane, Asu mane Anutu wano ŋine sarike, paki pareŋ etno waket kiso, ere wie okorakoik. Pakiso ŋei korop ere otkoi, eŋe oŋa balapene qaeki kaetonge.
REV 11:12 Pakiso, propet etke ere detpik, boka woka suaine mane qeliwo ŋine boka etane rake, “Iwa sauk!” Raki, ŋabakopetne eŋe ore okorau, eŋane deene kutkut kezoŋ koto qeliwo wakoik.
REV 11:13 Wauk, eaka memea suaine make. Ma more mat suaine ea wane mat nat paromine ten magu weku, ea rutupkeki ketke. Ŋei ŋerep 7 tausen memeaŋo enguke. Ŋei ŋerep wele korop, eŋe oŋa qilapene qaeki, Anutu kakapa suaine qeliwo ŋine bakomine kitokoi.
REV 11:14 Kakarauk naba 2 eamo qoemaike. Detmami! Kakarauk naba 3 ea mi azoŋgi wakoniake.
REV 11:15 Pakiso aŋelo naba 7, eŋe romonine puange. Puangi qeliwo don ukat kakapa wakonge paki rakoi, “Kepe baŋem Waom okanka warekayakane zonom yemo ukude ŋenane Waomze, so eŋine Mesia inane biŋek okanmaike, so oŋo baŋ wareake, naso baŋem naso baŋem!”
REV 11:16 Rauso, ŋei sele 24 eŋe ŋei waom seaeno Anutu wane kaitko metkoiwo ŋine, umi ket more, Anutu bakomine kitokoi.
REV 11:17 Paki rakoi, “Waom Anutu Zonom Welaine, ge iwa gemaine, so mokaka gekone! Ŋene ge dage golatmaine, ge zonomŋone kakapa didiwo ma wakonmaine, so Waom ge more ware onmaine!
REV 11:18 Qelaŋ eŋe sot osiosiŋo kotoine watkemaike, ea wane geŋane busu wakonmaike, so iwamo ŋei seu seune eŋane kineene tilekkenane naso mo bomilemaike. Iwa yemo geŋone qelit ŋeikopŋone, propet, so miti ŋei lewine ebongenane naso mo bomile maike, so geŋone ŋei ŋerewekopŋone, wawaine so ketkele, koropŋo eweŋone kito okanmami. Iwa yemo ŋeiwa kepe matalika okanmami, eŋe matali onikenane naso mo bomilemaike!”
REV 11:19 Yale rau, Anutu wane Bakom Urum weti qeliwo aŋaŋge, pakiso qoratapa katapa Anutu wane ra rokop don kotino pake, ea didiwo Bakom Urum koto metki kakoi. So yewaoka qilap walatak maki, don ukat wakonge, quruŋ kitoki, memea makiso, koya suaine qeki, kauroko ketke.
REV 12:1 Pakiso qeliwo masi mane iwa yale wakonge, ŋerep mane kepe deineŋo solaine kawetkake, ŋo kieretkine tabinane bano mesoŋo metke, so serekin 12 eaŋo marokine lewino biraki metkoi.
REV 12:2 Eŋe medeune ŋatno, ea wane medep mayakane gae maki wikile dere aroke, yaiŋ maiŋ okange.
REV 12:3 Eŋe yale okane okoraki, qeliwo masi kuneŋine mane wakonge, eamo osom mane kiwetko pamaike, eŋetne dregon, pugaya yale, kakapa weŋemkaŋo wakone pake, lewine 7 sewen, so ŋiliwine 10, so ŋei waom marok 7, ŋo lewine 7 yewao kitoki, metwareke.
REV 12:4 Daineŋo qeliwo ŋine serekin, karewe magu weku rasu buratkeki paki, biraki kepo ketkoi. Dregon eŋe yale okane more, ŋerep medep mayakane okane metke, eŋane osino medep maki, eaka qotkayakane toma okorake.
REV 12:5 Pakiso ŋerep eŋe medep ŋei make, oŋo baŋ kepe baŋem ŋei ŋerep aen qesi weneŋ mage wareoniake. Ŋerep eŋe medep maki, eaka pukso ma ari Anutu so eŋine ŋei waom seaino birakakoi.
REV 12:6 Ŋo ŋerep pa, eŋe kaet wie kepe yaup papaino Anutuŋo eŋane matmane maulukke, ea geakane arike, ŋerep eŋe baŋ yewa geki ŋara gumeka geu, kaiwe 1, 260 okaniake.
REV 12:7 Yekuat pamo, qeliwo kawali wirimaike, Mikael so aŋelokoune eŋe dregon qe mogatkau, dregon eŋe eŋine so aŋelokoune kawali qekoi.
REV 12:8 Qe more mi togolekoi, pelekeu dregon eŋine so aŋelokoune qeliwo koso manerop mi gekei wane, qeli mawaluke ebongoi.
REV 12:9 Dregon suaine kakapa sitoŋkau ketke! Eŋe koma soginane, eŋetine Osoŋa so Satan, eŋe kepe baŋem ŋei ŋerep wet ma siuk okanon okanmaike. Eŋe esopkau, kepo ketke so aŋelo magukoune weneŋ korop eŋerop esoponbi ketkoi.
REV 12:10 Pakiso na detpe, qeliwo don suaine mane wakone rake, “Ukude Anutuzeŋo ŋebuyakane mo sarimaike! Anutu eŋe eŋine Ŋei Waom King zonomine sikan ŋonmaike! So eŋine Mesia inane eŋet biŋekine mo iwa wakonlukmaike! Onoka wane ŋenane kimakopze eŋane ŋabaene eŋe Anutu wane kaitko okora more, ruo so kaiwe qalosip edo okanmaike, mo qeliwo ŋine esopkau ketmaike.
REV 12:11 Ŋenane kimakopze edo Lama medeunane weŋeminane ŋine zonom ma more, miti don wele rau sua arike, ea wane eŋe kawali qe more togole eŋe yuankakoi. So eŋe gegeene mi mawalike more, seukkei wane sunkakoi.
REV 12:12 Ea wane qeli ge so qeliwo gemami, ŋine korop bakom kitou! Ŋo kepe ge so kiwet, yai! Ŋire yemo kakarauk kaikeik! Onoka wane Satan mo ŋinano ket umaike, sotine zok osiki. Eŋe detmaike nasoine mo bomilemaike.”
REV 12:13 Koma esopkau kepo ketke, yalewa ongi paki, eŋe ŋereppa medep ŋei make, eŋe mogare arike.
REV 12:14 Ŋo ŋerep eŋe naŋi suaine tunpok mane wane qingimine etke ea manbi, ea wane kutno riwe kepe yaup papaino koma wane kaet arike. Ŋerep eŋe yewao geki, eŋe wareka ŋara gumeka geu, koma karewe so mane nat paromine qoeake.
REV 12:15 Pakiso, koma eŋe madoŋgi aŋainoŋine doku qakum saket more ŋerep kisaŋka ariakane ŋadino mogare arike.
REV 12:16 Ŋo siluŋ kepeŋo ŋerep qesiŋkake, kepe aŋaine aŋaŋgi, koma wane aŋaino ŋine doku qakum saketke, eao ketwareke.
REV 12:17 Yale okangi, koma eŋe ŋerep wane detki, sotine zok osikiso magukoune enguyakane arike. Ŋei ŋerep korop Anutu wane pidon dere tewek okanmami, so Yesu wane miti mage more kisiine ra okanmami eŋe.
REV 12:18 Pakiso koma eŋe kiwet meuno saweko okorake.
REV 13:1 Eso na osom zubaine mane kawe, kiwet kotoŋine sake, eŋe ŋiliwine 10ŋo lewine 7, so ŋiliwine okorake, kop ŋei waom marok 10 metke, so lewinane kop don sibine qeu pawareke.
REV 13:2 Na osomba zubaine kakole, eamo osom mane eŋetine leopot yale, kie metine yemo osom mane, eŋetine bear, eŋane kie metine yale, eso aŋaine yemo laion wane aŋaine yale. Koma eŋe eŋine sorin borin oka okanine, eŋine ŋei waom sea urumine, so togole togole zonom kakapa, ea osom zubaine eŋe mange.
REV 13:3 Osom zubainane lewine mane eamo mo qeu seukke, yale kakole. Ŋo siluŋ kubetine ea mo osike, ea wane kepe baŋem ŋei eŋe ka more welelepkeu, pakiso osom zubainane ŋadino mogare arikoi.
REV 13:4 Ŋei korop eŋe koma mawakakoi, oŋo osom zubaine eŋine togole togole zonom mange, ea wane. Pakiso eŋe osom zubaine yaleka bakomine kito more rakoi, “Maŋo osom zubaine iwa wane kop gemaike? Maŋo eŋerop kawali maine qeake?”
REV 13:5 Osom zubaine eŋe don sibine qotkoine, so sola mawa mawa don rayakane detkakoi, so eŋe yewa okane geki, meso 42 qoeakane zonom mangoi.
REV 13:6 Eŋe Anutu ewe mabaik okanka more, eŋetine mabaikkake, so mat urumine ge okanmaike, ea mabaikkake. Ea yemo Anutu wane magu qeliwo gemami, eŋe mabaikone geke.
REV 13:7 So eŋe Anutu wane ŋei ŋaba one more, engu matali oniakane, so kawali qe yuan oniakane, Anutuŋo detkake. So eŋe kepeo ŋei aso baŋem, ŋei kine kine, donene kine mane kine mane, sola tanikene kine mane kine mane, ŋei waom okan oniakane, zonom mange.
REV 13:8 Ŋei ŋerep kepeo gemami, korop eŋe osom zubaine oi bakom okankakei. Ŋo ŋei natne eŋe maine osom zubaine oi bakom mi okankakei, ŋei ŋerep yewa eŋe mokaka kepe mi wakonge, yewao eŋetene lama medeunane gege togon wane buko mo qeqine, eŋe osom zubaine oi bakom mi okankakei. Ŋei ŋerep mali malipenerop ea eŋe mo lama medeune ŋei borikineŋo qeu seukke, ea malipkakoi.
REV 13:9 “Mane eŋe ketneropŋo don iwa desiake!
REV 13:10 Ŋei mane malipka mulap urumgo birakaikei wane raikeiwo, eŋe baŋ malipka mulap urumgo birakaikei. Ŋei mane pilaŋŋo qeu seukeakane raikeiwo, eŋe baŋ pilaŋŋo qeu seukeake. Naso yewao Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋe togole togole, so mali malip korop okorakei wane bokayake.”
REV 13:11 Eso na kawe, osom zubaine mane koso kepe koto ŋine sake, eŋe ŋiliwine etke, lama medeunane ŋiliwine yale, eŋe donine koma wane don yale rake.
REV 13:12 Eŋe osom zubaine mane mikepka kiwetko ŋine sa more zonomba korop mange, ea wane kopko eŋine kaitino kine kine okan wareake. Eŋe kepe so kepe kutno ŋei ŋerep gemami, eŋe qebinongi mikepka osom zubaine kiwetko ŋine sake, eŋane kubetine osike, eŋe oi bakom okankaikei.
REV 13:13 Osom zubaine naba 2 iwa, eŋe masi kakapa mayake, so maki gerep qeliwo ŋine kesiake, ŋei ŋerep eŋane deene kutno.
REV 13:14 So eŋe ŋei ŋerep kepeo gemami, korop isione more, masi kine kine mayakane, eŋe mo detkakane osom zubaine naba 1 wane kaitko mayake. Osom zubaine eŋe kepe baŋem ŋei ŋerep korop, eŋe osom zubaine mokaka pilaŋŋo qekoi, ŋo koso wisika gemaike, eŋe mawaka more, oŋa oŋaine maikei wane edange.
REV 13:15 Oŋa oŋa ea mau okoraki, osom zubaine naba 2 eŋe Anutuŋo detkaki oŋo gege wane asu puangi, osom zubaine naba 1 wan wane oŋa oŋaine kesiake. Paki oŋa oŋa eŋe done maine rayake, so ŋei ŋerep natne koropŋo eŋe oi bakom mi okankau, eŋe enguki seukkei.
REV 13:16 Osom zubaine eŋe ŋei ŋerep korop wawaine so ketkele, aboŋenerop so aboŋene midaine, ŋei yaup gegine so qelit mama, taleongi kibi mane meteene wongo, so meeno ma warekei.
REV 13:17 Paki ŋei mane eŋe kine kine natne eŋano ŋine mi qoleake, me ebongi qolekei, eŋe kibi yewa mageakeo, yemo maine, yewa yemo osom zubainane eŋet, me nabainane eŋet okoramaike.
REV 13:18 Iwa yemo miti dereret wane kine wakoniake, ŋei mane eŋe dereretine suaine pa manmaikeo, yemo osom zubainane zaleinane kine ma desiake, onoka wane zale okoramaike, eamo ŋei mane wane eŋet, eŋane zale yemo 666.
REV 14:1 Na koso dene pore kawe, lama medeune Zion Bonaga kutno okorake, eŋerop ŋei ŋerep 144 tausen, eŋe eŋine eŋet magemami, so eŋine Magainane eŋet meeno qeqine, weneŋ okorakoi.
REV 14:2 Pakiso na don mane qeliwo ŋine sariki detkole, ukatne make, yemo doku sin sorao matokki ket togoleka qeki arokmaike, so quruŋ wane ukatne suaine yale, so ukat ea na detpe, eŋet gita yale qeqe, ŋei edo gita qeu arokmaike, yale okange.
REV 14:3 Ŋei ŋerep 144 tausen eŋe ŋei waom sea, so osom gegeenerop 4, so ŋei sele eŋane kaitko okorakoi, eŋe eŋet musele mane kitokoi, eŋet ea yemo ŋei ŋereppa 144 tausen, kepeo ŋine qoleonge, edoka weku lilike detkoi.
REV 14:4 Ŋei yewa eŋe ŋerep borikine mane mi ebukoi, eŋe wetene warekau qelaŋanerop pake, eŋe natewen, eŋe lama medeune yewao me yewao ariwe raki, eŋe weneŋ ŋadino mogare ari okanmami. Eŋe kepeo ŋei ŋerep magu suaine eŋane keuo ŋine qoleonge, so eŋe wekuŋo alakane more, Anutu so lama medeunane biŋek ebuke.
REV 14:5 Eŋe aŋaeneŋo isi don mane mi rakoi, eŋe sotene midaine.
REV 14:6 Pakiso na aŋelo mane kakole, eŋe weti qeli kebago riwe arike, eŋe gege togon don wane don kisi maine ea weneŋ ma more kepeo ŋei ŋerep solaine kine mane kine mane, aso baŋem, donene kine mane kine mane, so ŋei ŋerep maguine maguine edaniakane arike.
REV 14:7 Eŋe suaineka boka more iwa yale rake, “Ŋine Anutu ewino kitou, so oi bakom okankau! Eŋe ŋei ŋerep turuŋine eboniakane, eŋane naso mo bomile sarimaike. Eŋe bakomine kitou, oŋo qeli so kepe, kiwet so doku deine mawakonge!”
REV 14:8 Yale ra more ariki, aŋelo naba 2 mane eŋe aŋelo naba 1 eŋane ŋadino sari more rake, “Eŋe mo porip kemaike! Babilon mat borikine suaine mo porip kemaike! Mat yewa oŋo kepe baŋem ŋei ŋerep korop wain doku togole ebonge, so taleonbi nekoi. Ea yemo iwa yale, mat yewa wane ŋei ŋereune edo kepe baŋem ŋei ŋerep korop wenip wane masi tanik ea sikanongoi, paki taleonbi makoi!”
REV 14:9 Eŋe don yale raki qoeki, aŋelo naba 3 oŋo aŋelowa etke erane ŋadeetno sarike, paki kakapaka boka rake, “Mane eŋe osom zubaine eŋine me oŋa oŋaine oi bakom okankayake, so kibiine meino me metino ma geake,
REV 14:10 eŋe baŋ oŋom Anutu wane wain doku neake, Anutu busuinane soa dokune, zonomine togogole dokurop mi liwa liwaŋine qakki, sot osi osiinane laseo ketke, ea neake! Ŋei ŋerep korop tanik iwa okangei, eŋe baŋ gerep bolamine so wesiŋo ze akolak akolak qe pamaike, ea wane kotino ket more, aŋelo koboboine eŋane kaitko, so lama medeunane kaitko wikile dere gekei.
REV 14:11 So gereppa ezoki wikile desikei, ea wane kopuine yemo waso wa papa togon payake, eŋe sola pese mane mi maratkaikei, kaiweo me ruoo. Osom zubaine eŋine so oŋa oŋaine oi bakom okanotkoi, ŋei ŋereppa ea so eŋine eŋet kibiine magekoi, eŋe wikile yale desikei.
REV 14:12 Masi iwa wakoniake, yewao Anutu wane ŋei ŋerewekoune, Anutu aŋa donine dere teweke magemami, so Yesu wane miti bororom kaet midaine magemami, miti ŋei ŋerep yewa eŋane togole togoleenane kine wakoniake.
REV 14:13 Pakiso, na don mane qeliwo ŋine ketki iwa yale detkole, “Ge don iwa qenom, ŋei ŋerep Waom detlukka, qelitine qeqe more seukkoi, naso iwao so baŋ ŋado, eŋe wet pese desikei!” Asuŋo ramaike, “Welekatne, eŋe urataene togogole makoi, ea qelige metpi menaŋ oniake, eso gege mamaenane wele, eaŋo yemo ariu eŋerop weneŋ ariake!”
REV 14:14 Eso na koso dene potkole. Pore kawe, kezoŋ mane libeka wakone pake, kezoŋ kutno mane metke, eŋe Ŋei Wawainane Gipole, ŋei waom marok mane golŋo mamaine, ea lewino metke, ŋo pilaŋ mane ŋetne teine metino malipkake.
REV 14:15 Pakiso aŋelo mane Bakom Urum kotino ŋine saket ari more, kezoŋ kutno metke, eŋe suaineka boka olale rake, “Pilaŋŋoneŋo ŋara wele kitatnom, ŋara wele kita kitat wane naso mo bomilemaike! Kepeo urata wane wele mo qe menaŋluk waremaike, yale wane ukude yemo mo wele mama so kita kitat wane nasoine!”
REV 14:16 Yale rakiso, kezoŋ kutno metke, oŋo pilaŋine biraki ariki kepe baŋem ŋara wele menaŋluke pake, ea kitatwareke.
REV 14:17 Eso na kawe, aŋelo mane qeliwo Bakom Urum kotino ŋine ketke, eŋe yaleka pilaŋ ŋetne teine mane malipkake.
REV 14:18 Pakiso aŋelo mane arata koto ŋine saketke, eŋe gerep wareakane zonom mageke. Oŋo kakapaka boka more aŋelo mane pilaŋine ŋetne teine malipkake, eŋe olale rake, “Ge pilaŋŋone ŋetne teine eaŋo kepeo ŋine wain qariinerop korop wain setno ŋine kitat warenom, onoka wane wain wele mo posiwaremaike!”
REV 14:19 Rakiso, aŋelo eŋe pilaŋine biraki, kepe kutno ariki wain wele korop wain setno ŋine kitatki sariki, so qakki wain kizakaniakane kudeine Anutu wane sot osi osi kude kakapa, yewao ketke.
REV 14:20 Pakiso wain wele yewa mat suainane wazaino razakanbi, wain kizakan kizakan kudeo ŋine weŋem saket wawa lulu wete arike. Kiroine 300 kilomita, ea wane kop, ŋo namuŋine watke wake, yemo wa horsi wane aŋago, yewa wane kop qeke.
REV 15:1 Eso na koso qeliwo masi tanik kuneŋine mane kakole, eamo kakapa so mayakakatne. Aŋelo 7, eŋe kakarauk borikine ŋei ŋerep matalionikei wane 7 ma okorakoi, eamo kakarauk borikinane qoiqoine. Ea wakon wareki qoeke, paki koso Anutu wane sot osi osi ea wane turuŋine kakarauk borikine mane mi wakone mida leleke.
REV 15:2 Pakiso na kiwet mane kakole yemo wikinŋo ma more, gerep korop liwage mamaine, yale kakole. So ŋeiwa togogole mage, osom zubaine eŋine so oŋa oŋaine, so eŋine eŋetinane zaleine walukkakoi, eŋe yaleka onbe, kiwetŋo wikin yale ea wane meuno gitaene Anutuŋo ebonge, ea meteeno weneŋ ma okorakoi.
REV 15:3 Eŋe Mose wane eŋet kitokoi, Anutu wane qelit ŋei, so lama medeunane eŋet kito rakoi, “Waom, Anutu Zonom Welaine, urata mamaŋone kakapa so mayakakatne! Kepe baŋem korop eŋane ŋei waom, geŋone numaŋone koboboine so welekatne!
REV 15:4 O Waom, maŋo geŋane kaet mi okaniake? Maŋo geŋane eŋet kakapa mawa kayakane walukeake? Ge geŋoneka koboboine. Ŋei maguine maguine eŋe geŋane masi’ one koboboine, ea wane korop baŋ sarikei, paki geŋane kaitko bakomŋone kito meŋenka mawaganikei, onoka wane makoboe makoboe urataŋone koboine manom, didiwo wakongi koropŋo kakoi.”
REV 15:5 Ea wane ŋadino na kawe qeliwo Bakom Urum madetine aŋaŋgi Anutu don wele ra qelaŋan seainane kise weneŋ kotino metke.
REV 15:6 Pakiso aŋelo 7 kakarauk borikine 7 magekoi, eŋe Bakom Urum kotono ŋine saketkoi. Eŋe takot libeka qelaŋanerop birakoi, so waroene golŋo mamaine, moiyakeno makatakeu pake.
REV 15:7 Pakiso kine kine gegeenerop 4 eŋano ŋine maneŋo aŋelo 7, lase 7 golŋo mamaine, kotino Anutu wane busu gegeineropŋo watke papaine ebonwareke, oŋo naso baŋem naso baŋem papa togon pa ariake.
REV 15:8 Pakiso Bakom Urum kotino Anutu qelaŋanine so qeli ewe zonominane kopuineŋo watkeke, eso maneŋo Bakom Urum kotino wake waket wane kop mi okange, eŋe aŋelo 7, edo kakarauk borikine 7 mau qoewareakane toma pake.
REV 16:1 Eso na detpe, don mane Anutu wane Bakom Urum koto ŋine suaineka bokaki, aŋelo 7 eŋano ariki edane rake, “Ŋine ariu paki Anutu wane busu lase 7 ea ŋine ma qakeu kepeo kesiake!”
REV 16:2 Rakiso aŋelo naba 1, eŋe ariki paki, laseine mainge qakki kepeo ketke. Ketki kubet qotkoine so wikile teine yewaŋo osom zubainane kibi ma gekoi, so oŋa oŋaine meŋenka gekoi, eŋane solaeno wakononge.
REV 16:3 Eso aŋelo naba 2, eŋe laseine kiwet kutno mainge qakki ketke. Ket kitoki kiwetŋo ŋei mane seu seunane weŋem yale okan wareke, pakiso kiwetko osom gegeenerop ea korop seukwarekoi.
REV 16:4 Aŋelo naba 3, eŋe laseine mainge qakki, doku suaino so nigatne deino ŋine saketmaike, yewao ketke. Ketkiso doku ea qeinge weŋem okan wareke.
REV 16:5 Pakiso na detpe, aŋelo doku wane ware ware oŋo iwa yale rake, “Waom ge koboboineŋo turuŋine koboineka mainge ebonmaine, O Koboboine Weku, ge mokaka gekone so gemaine!
REV 16:6 Ŋei borikineŋo geŋane miti ŋeikopŋone so propet kopŋone eŋane weŋemene engu matalionbi saketke, eso ea wane turuŋine ge ŋei borikine ea weŋemka ebonnom nemami, eŋe urataene borikine makoi, ea wane lewine borikine maine ebonnom, mau menaŋ lukmaike!”
REV 16:7 Eso na aratao ŋine don mane iwa yale raki detkole, “Waom, ge Anutu Zonom Welaine! Ge ŋei ŋerep eŋano sot turuŋ mako makok urataŋone, ea wano wanok uratainerop welekakatne! So don urataŋone ea wele so koboboine!”
REV 16:8 Rakiso aŋelo naba 4, oŋo laseine mainge qakki, kepe deino ketke. Ket qebinkaki kepe deineŋo gerep okane aŋatneŋo ŋei ezoki seukkei wane, Anutu eŋe detkaki yale okange.
REV 16:9 Kaiwe gereunane ŋiriŋ ŋiriŋineŋo ŋei ezokiso, eŋe Anutu kakarauk borikinane zonom pamanmaike, eŋe maine mainge wikile eboniake, eŋane eŋetine ma baikkakoi. Eŋe siluŋ wetene maingeu paki, borikineene mi ŋadekkakoi, paki bakomine kito mawakakoi.
REV 16:10 Pakiso aŋelo naba 5, eŋe laseine mainge qakki, osom zubainane ŋei waom seako ketke. Ketki osom zubainane kepe matine so ŋei ŋerep magukoune eŋano goiŋ kere panaman pake. Paki, ŋei ŋerep osom zubaine oŋa oŋainane bango, eŋe wikile qotkoine zok detkoi, ea wane eŋe belakamene kiare ne nagukoi.
REV 16:11 Paki eŋe wikileene so kubetenane ra more Anutu qeliwo ŋine don qotkoine so ŋade don ra more mabaikkakoi. Ŋo siluŋ eŋe wetene maingeu paki, numa tanikene borikine ea mi qeliŋka more ŋadek kakoi.
REV 16:12 Pakiso aŋelo naba 6, eŋe laseine mainge qakki, Yupretis doku suaino ketke. Ket kitoki doku ea zipke seredege ariki, kepe deine sasaino ŋine ŋei waom sarikei, eŋane numa wakonge.
REV 16:13 Eso na kawe asu qotkoine karewe 3, kalaŋ yale ongole, eŋe koma wane aŋaino ŋine, osom zubainane aŋaino ŋine so propet isisine, eŋane aŋaino ŋine saketkoi.
REV 16:14 Eŋe asu qotkoine eŋane osoŋaeneŋo qesiŋ ongi, masi kine kine maikeiwane zonom pa ebonmaike. Asu botkoine osoŋa karewe iwa, eŋe kepe baŋem ŋei waom qomene qepokeu, eŋe kawali ŋei ebuwi sari qeturage more, Anutu Zonom Welaine eŋane kaiwe naso kakapa yewao kawali yakukei.
REV 16:15 “Detmami! Na mo kobu mama yale ŋinano sarikale, ea wane mane eŋe wet wisika geake, paki takot laplapine masuluke warekayake, eŋe baŋ lawam ari sari mi okaniake, paki ŋei ŋerep eŋane deeno mi gamukayake, eŋe wet pese desiake!”
REV 16:16 Pakiso asu qotkoine osoŋa ea eŋe ŋei waom ebuwi ari, kepe mane, eŋetne Hebru dongo, Armagedon ramami, ea lewaŋgei.
REV 16:17 Eso aŋelo naba 7, eŋe laseine mainge qakki, qeli kebago ketke. Ketki don boka woka mane Bakom Urum kotino ŋei waom seako ŋine iwa yale sarike, “Mo qoe waremaike!”
REV 16:18 Rakiso qilap walatak maki, don ukat wakongi, so quruŋ kito qagagakke, pakiso memea kakapa suaine mane make. Ŋei ma wakongi ge sakoi, naso yewao memea yaline mane mi make, ŋo iwa yemo memea qotkokoine!
REV 16:19 Ma mere, mat suaine siti mapokki, Yerusalem magu karewe 3 okange. Pakiso kepe baŋem korop eŋane mat suaine siti korop diriŋ baraŋ din bun mapoke rutupke mamuzuŋ wareke. Anutuŋo mat suaine Babilon detkake, pakiso talekaki, eŋine laseo ŋine wain doku neke Wain doku eamo Anutu eŋine sot osi osiinane busu ea neke.
REV 16:20 Sia baŋem korop siuke mida lelewarekoi, so bonaga korop eŋe qorodoge ket suike ariwarekoi.
REV 16:21 Pakiso koya kakapa qe more, qeliwo ŋine koya ais woune kakapa kakapa umatne 50 kilo rais bet mane wane umatne yale, yewaŋo kepeo ket ŋei kito pelekonge. Koya woune kakapa, kakarauk ea zok kine mane ea wane ra more ŋei eŋe Anutu mabaikkakoi, so ŋade don rakoi. Kakarauk borikine ea yemo zok manerop oŋa qaiqaine.
REV 17:1 Pakiso aŋelo 7, lase 7 magekoi, eŋane keuo ŋine maneŋo naŋano sari more nolale rake, “Sarinom, noŋo bailalaŋ ŋerep kakapa, turuŋine daleo maniake, ea sikanganbe kanom, eŋe doku suaine korop eŋane kuteno metmaike.
REV 17:2 Kepe baŋem eŋane ŋei waom korop eŋe bailalaŋ ŋerep eŋerop borikine au okanmami, so kepe baŋem ŋei ŋerep eŋe eŋano ŋine borikineinane waetne mamami, paki wain dokuine nemami, yemo eŋane bailalaŋ dokune neu, wetene siuk okanmaike.”
REV 17:3 Yale nolatki, Asuŋo warenangi aŋeloŋo neu, kepe mane yaup papaino arike, yewao na ŋerep mane kakole, eŋe osom zubaine mane weŋemka eŋane kutno metke, eŋane solaine korop yemo don borikine qotkoine yewaŋoka qeu pawareke, osom zubaine eŋe lewine 7, ŋo ŋiliwine 10.
REV 17:4 Ŋerep eŋe takotine kibine seu seune so weŋemkaŋo auke, so kibiine golŋo mamaine, wesi lewine suaineŋo mamaine, so kikumŋo solaine kawetke wareke. Eŋine metino yemo gol lase mane kotino borikine mado madoŋine so kine kine diinerop watke pake, ea malipke okorake, eamo eŋine bailalaŋinane wele, ea.
REV 17:5 Eŋine meino yemo eŋet mane qekoi, kineine sanka iwa yale, “Babilon mat kakapa, eŋe bailalaŋ ŋerep korop, eŋane nagaene so kepe baŋem borikine kine kine, ea wane nagaene.”
REV 17:6 Eso na kawe ŋerep yewa eŋe Anutu wane miti ŋei ŋerewekoune eŋane weŋemene so Yesu wane don dere malipka geu, enguwi seukkoi, eŋane weŋemene ne mage wetine siukke. Eso na ea ka more, oŋane zok qaeke.
REV 17:7 Pakiso aŋeloŋo qeson nane rake, “Ge onaka wane oŋaŋone qaemaike? Na ŋerep wane san qabuine so osom zubaine eŋe kauk kamaike, ea wane kine so osom zubaine lewine 7, so ŋiliwine 10, ea wane kine baŋ golasikale.
REV 17:8 Ge osom zubaine kene, eŋe mokaka geke, ŋo naso iwao yemo mi gemaike, eŋe baŋ giwe kaine mi kakaine, ea ŋine saki paki ariki qe matalikau siukeake. Kepeo ŋei gemami, eŋane eŋetene mokaka kepe ma wakonge naso yewao, wane buko mi qeke, ŋei yewa eŋe baŋ osom zubaine ea kau paki, oŋaene qaeake, onoka wane eŋe mokaka geke, naso iwao eŋe mi gemaike, ŋo eŋe baŋ koso wakoniake.
REV 17:9 “Iwaŋo ramaike, yemo wet korop so dereret korop gekene. Lewina 7, eamo meŋo 7, meŋo wae 7, yewao ŋerep eŋe met okanmaike. Lewine 7, eŋe yaleka ŋei waom 7.
REV 17:10 Ŋei waom 5 eŋe mo midakoi, wekuŋo i gemaike, ŋo mane eŋe mi sarimaike, eŋe sariake, yemo eŋe naso bamgoka geake.
REV 17:11 So osom zubaine mokaka geke, ŋo naso iwao yemo mi gemaike, eŋine eamo ŋei waom naba 8, eŋe ŋei waom 7 eŋane tego, wane eŋe baŋ qe matalikau siukeake.
REV 17:12 “Ŋiliwine 10 kene, eamo ŋei waom 10, eŋe urataene mi kieke makoi, ŋo eŋe baŋ zonom ebongi, ŋei waom urata osom zubainerop weneŋ mageu wan aua okaniake.
REV 17:13 Ŋei waom 10 iwa, eŋe korop wet dereretene weku, eso eŋe zonom so togole togoleene, ea osom zubaine manikei.
REV 17:14 Eŋe baŋ lama medeune qe ŋabakakei, ŋo lama medeune oŋo baŋ togole more, eŋe engu yuanoniake, onoka wane eŋe ŋei wawaine eŋane Waom, so ŋei waom eŋane Ŋei waom. Eso ŋeikoune edora newanone more, ebuke so done dere aŋaine teweke, eŋane ŋadino mogare gemami, eŋe baŋ lama medeunerop kawali weneŋ qe more yuanikei.”
REV 17:15 Aŋelo eŋe yale nolale more, koso mane takotke iwa yale nolatke, “Ge doku wa suaine kanom, bailalaŋ ŋereppa kutno merike, ea yemo ŋei ŋerep maguine maguine, ŋei ŋerep korop sola tanikene kine mane kine mane, so donene kine mane kine mane.
REV 17:16 So ŋiliwine 10 kene, so osom zubaine eŋe baŋ ŋerep ŋabakaikei, paki eŋe aboŋ kine kineine magemaike, ea korop omakaware qeliŋkau, eŋe baŋ lawam okorayake, paki eŋe baŋ bikumine neu midaki, setne gerepko mire qesolokeu midayake.
REV 17:17 Anutuŋo weteno dereret ea motki, eŋe wet weku okane aŋaine teweke okanikei, paki wet qeturage, zonomene ea osom zubaine ŋei waom okane wareoniakane manikei. Manbi wareone geki, Anutu wane don ea wane weleine wakon wareake.
REV 17:18 “So ge ŋereppa kene, ea yemo mat kakapa suaine siti eaŋo kepe baŋem ŋei waom okanone wareonmaike.”
REV 18:1 Eso aŋeloŋo don iwa nolatki qoeki, ea wane ŋadino na kawe, aŋelo mane koso qeli koto ŋine saket ketke, eŋe zonom kakapa pamange, eso qelaŋanineŋo kepe korop ma qelaŋanwareke.
REV 18:2 Pakiso eŋe kakapaka boka rake, “Poripkemaike! Babilon mat kakapa mo poripkemaike! Eŋe mo asu qotkoine so osoŋa borikine eŋane mat urum okanmaike. Koma qeiset, so sip qalikap kine kine qotkoine, so naŋi borikine dienerop, edo eŋane kalemino gekei.
REV 18:3 Onoka wane eŋe wain doku togogole, ea ŋei ŋerep korop ebonge paki taleongi, ea nekoi. Wain doku wa togogole nekoi, ea yemo eŋine bailalaŋinane soa wa dokune, ea ne gekoi. Pakiso kepe baŋem ŋei waom korop eŋe ŋerep earop borikine au gekoi, so kepe baŋem ŋei eŋe eŋano lotke more, epa waom ma more, eŋet wagom okane yeye kine kine ama nagu qe managu okane gekoi. Paki ea ŋine wesi aboŋ teba more aboŋenerop okane gekoi.”
REV 18:4 Eso na koso don mane qeliwo ŋine iwa yale raki ketki detkole, “Saketpi, naŋane ŋeikopne! Mat qelige saket ariu, ŋine eŋane borikine ea misuk qesiŋka maikei, ŋine eŋane wikile ea misuk qesiŋka desikei!
REV 18:5 Eŋane borikineine yemo kutno kutno ma wamaŋki, qeli uakamaike, eso Anutu eŋe eŋane borikinane numaine mo detkamaike.
REV 18:6 Ea wane ŋine okanŋunge, ea wane rokopko eŋe okankaikei, turuŋine eamo eŋe okanka ea qe yuane wa more mainge manikei. Eŋe ŋinane doku togole mauluke ŋibonge, ŋine ea wane rokop ea qe yuane wa eŋane laseino doku togogole manerop qewatke manikei.
REV 18:7 Eŋine mawa nagu more, ne bat, so oi bakom kutno geke, ea wane eŋe wikile wakile, so wet borik manerop manikei. Eŋe eŋine wetineŋo iwa yale wetke okanmaike, ‘Na ŋei waom seako metmaile, na ŋerep waom! Na mala midaka, na wet borik mane mi desikale!’
REV 18:8 Yale ra okanmaike, ea wane eŋe kakarauk kine kineŋo kaiwe wekuoka wakonka more qeake, zoma seuseu zok wakoniake, paki wet borik zok okane arokeake, so bodi wakonkayake, so ŋerep ea baŋ gerepko zeake, wane Waom Anutu zonomine togogole, oŋo turuŋine makoke man waremaike.”
REV 18:9 Kepe baŋem ŋei waom eŋe ŋerep earop bailalaŋ urata magekoi, so simile nebat okane gekoi, eŋe baŋ mat suaine siti gerepŋo zeki kopuine ka more wetene boriki arokkei.
REV 18:10 Eŋe nau komemine ea ka more kaetongi, abaranka okorakei paki, baŋ ora wasoke raikei, “Yai! Yai kakarauk! Ge mat kakapa, so ge mat togogole, Babilon! Naso nigatnmde weku yewaoka ge borikine ŋonane turuŋine zinge ginmaike!”
REV 18:11 Kepe baŋem bisnis ŋei eŋe yaleka aboŋene maŋo qoleake, ea wane ra more eŋane arokkei so qom borik okanikei.
REV 18:12 Maŋo eŋane aboŋ qolekei? Eŋane gol, silwa, wesi kibine tasigaine, so kikum lewine suaine, laplap libeka, laplap takitne, so siliga laplap wewelaŋine so yobotne, eki kine kine lewinerop mamaine, so yeye kine kine natne elepan ŋiliwineŋo mamaine, so eki lewine suaineŋo qoli qoline eaŋo mamaine, so brasŋo mamaine, aenŋo mamaine, so wesi kibinerop mamaine.
REV 18:13 So mosoki, siweŋ, kopu qounerop, kelok qounerop, so sanda qounerop. Wain doku so kelok, plawa so wit, bulamakau so lama, horsi so horsi kare, qelit qeqe, eamo ŋei oŋa oŋaenerop, ea korop qolewarekoi.
REV 18:14 Bisnis urata mama ŋei eŋe iwa yale raikei, “Yeye kine kine simile maine korop tebanom sariki welaine okangone, mo siuke arimaike, so aboŋ kine kineŋone, so kibimaepŋone mo korop mida lele ari waremaikane, ge koso ea manerop zuage mi marat kaikene!”
REV 18:15 Bisnis ŋei mat suaine siti yewao bisnis urata mau paki, aboŋene suaine okangoi, eŋe baŋ nau komemine ka more, mat suaine eaŋo wikile qotkoine detmaike, ea wane kaetongi abaranka okorakei, so ra arok okane suaineka ora wasoke raikei,
REV 18:16 “Yai, kakarauk! Yai kakarauk qotkoine mat suaine! Eŋe takot laplap kibi maep korop eaŋo solaino kibi au ge geke, takot libeka so laplap weŋemka, so eŋe solaine gol so wesi lewine suaineŋo mamaine so kikumŋo kibi au geke!
REV 18:17 Wane iwamo naso nigatnmde, yewaoka aboŋ kine kineine mo korop siuk waremaike!” Seki kapten korop, so sekiwo ari sari okanmami, pasindia sekiwo urata mama ŋei, so ŋei natne korop bisnis urata kiwetko mau paki, gegeene qesiŋka okanmami, eŋe abaranka okorakoi.
REV 18:18 Okora gerepŋo mat zeki kopuine waki kau paki aroke boka rakoi, “Mat suaine mane mat iwa wane rokop mi metmaike!”
REV 18:19 Eŋe yale rau paki, lube lube awange qakeu kuteno waki, yai aro okane wetene boriki rakoi, “Yai, kakarauk! Kakarauk borikine mat suaine ea pamaike! Eŋe mat suaine, seki welakoune korop eŋe kiwetko ari sari okane, wesi aboŋenerop okanmami, yemo mat suaine iwa wane wesi eaŋo qesiŋongi wesi aboŋ gorop okanmami! Wane iwamo naso nigatnmde, yewaoka mat kalem zikotne qetut waremaike!”
REV 18:20 Eŋe kalem qetutmaike, ea wane ŋine wetŋine pesekep! O qeliwo! Wetŋine pesekep, Anutu wane miti ŋei, so aposolo so propet! Mat suaine eaŋo tanik manik qotkoine okanŋunge, ea wane turuŋine mo Anutuŋo mainge manmaike!
REV 18:21 Aŋelo togogole maneŋo wesi mane kakapa suaine ma wie more biraki kiwetko ketki rake, “Babilon mat suaine, eŋe masi iwa yale okankau paki, ma birau togoleka ketki, eŋe koso ŋado mi kaikei.
REV 18:22 Paki aŋa wagom ukatne so eŋet ukatne, so mulup pua puan eŋane ukatene, romon pua puan eŋane ukatene, ge koso mi desikene! Urata mama ŋei urata kine kine natne ma okanmami, eŋe koso geu ge mi onikene, so wit kimuzuŋ kimuzuŋ wesi ukatne, ge koso kimuzuŋgi mi desikene!
REV 18:23 Lam mane laweki, qelaŋane ge koso mi kaikene. Ŋei mane ŋanominerop me ŋerep mane ŋaonerop zokiokitenane don tenik etne, ge koso mi desikene. Geŋane bisnis ŋeikopŋone eŋe Zonomne kakapa, eŋe korop kepe baŋem ŋei waom ge arimami, pakimo ge mosop isisiŋonerop yewaŋo kepe baŋem ŋei ŋerep korop isiongone!”
REV 18:24 Babilon qe matali kayake, yemo onoka wane propet so Anutu wane miti ŋei ŋerep eŋane weŋemene suaine yewao paki, Anutuŋo kake, sot ea wane, so kepe baŋem ŋei korop ŋaba edo enguwi seuk warekoi, eŋane weŋem wane weneŋ.
REV 19:1 Ea wane ŋadino na ukat mane detkole, yemo ŋei ŋerep magu suaine eŋane don boka woka suaine qeliwo wakone rake, “Anutu mawakaŋem! Wet mena menaŋze, kibi qelaŋan, so zonom ewe bibi yemo Anutu zane biŋek!
REV 19:2 Welekatne so koboboine eaŋo eŋane turuŋ mako makok urataine okan maike! Ea wane eŋe bailalaŋ ŋerep suaine oŋo kepe baŋem ŋei bailalaŋ kito ebone more, matalionge eŋe turuŋine mange. Anutuŋo qelit mama ŋeikoune ŋerep eaŋo enguki seuk warekoi, ea wane turuŋine mange.”
REV 19:3 Yale ra more koso atak mane boka rakoi, “Anutu mawakaŋem! Mat suaine gerepŋo ze maike, ea wane kopuine naso baŋem naso baŋem wa payake!”
REV 19:4 Pakiso ŋei sele 24 so kine kine gegeenerop 4, eŋe umi ket more Anutu eŋe ŋei waom seako metki, bakomine kitokoi, paki rakoi, “Welekatne! Anutu mawakaŋem!”
REV 19:5 Yale rau, ŋei waom seako ŋine don mane iwa yale wakone rake, “Anutuze mawakau, ŋine Anutu eŋine qelit ŋeikoune, so ŋei korop, ŋei suaine eŋet korop so nigatne, eŋine ewine kito okanmami, ŋine korop!”
REV 19:6 Pakiso na ukat mane maki detkole, yemo ŋei ŋerep magu suaine eŋane don ukatene yale, doku maneŋo sorao togoleka ket qeki arok maike yale, so quruŋ suaine kito kik kagagak mamaike, yale. Na detpe iwa yale rakoi, “Anutu mawakaŋem! Anutu mawakaŋem! Eŋe Waom, ŋenane Anutu Zonom Welaine, eŋe Ŋei Waom King okan ŋonmaike!
REV 19:7 Ea wane ŋene wetze peseki, batne okanŋem paki, mawakaŋem! Lama medeune eŋe ŋerep mayakane nasoine mo bomilemaike, pakimo ŋanomine eŋe mo ea wane mauluk qeuluk aumaike.
REV 19:8 Eŋe Anutuŋo takot libe qotqole qelaŋanerop eaŋo birayakane mange.” Takot libe qotqole qelaŋanerop ea yemo masi tanik koboboine Anutu wane miti ŋei edo wele maratkakoi, ea okanmaike.
REV 19:9 Pakiso aŋeloŋo nolale rake, “Ge iwa yale qenom, ŋeiwa Anutuŋo newan ongi sarikoi, ŋara soep kakapa lama medeune ŋerep maki nekeiwane, eŋe wet pese desikei.” Yale ra more koso takotke rake, “Iwamo welekatne Anutu wane don.”
REV 19:10 Yale nolatki na kino umi ket more, eŋe meŋen kakalane okangole, eso eŋe kitatnane more rake, “Ge ea mi okannom! Na geŋane qelit mama kimaŋone, so geŋane kimakopŋone Yesuŋo miti ra qelaŋangi, don wele ea malipka gemami, eŋane kimaka. Ge Anutu meŋenkanom!” Miti don wele Yesuŋo ra qelaŋange yewaka Asu Koboboineŋo propet weteno mot okanmaike.
REV 19:11 Eso na dene pore, qeli aŋaŋgi horsi mane libe qotqole kakole. Horsi kutno metke, eŋane eŋetine Lakmusi so Wele. Eŋe matali qetaliine midaine, mai main urata so kawali qeqe urataine koboineka ma okanmaike.
REV 19:12 Eŋine deine gerep bolamine yale, so eŋe ŋei waom marok loutne lewino biraki metwarekoi. So eŋetine mane kutino qeu pake, ea wane kine daleo, eamo ŋei maneŋo mi detmaike, eŋe oŋomka weku detkamaike.
REV 19:13 Takotine kiroine birake, eamo weŋemŋo tauka taukaine. Eŋane eŋetine orakoi, yemo “Anutu wane Don.”
REV 19:14 Qeliwo ŋine kawali ŋei eŋe horsi kopene libeka eŋane kuteno wa more, ŋadino mogare arikoi. Takotene kilu kilutne libe eaŋoka birakoi.
REV 19:15 Pilaŋ mane kawali wane bainat ŋetne teine aŋaino saket pake, eaŋo baŋ ŋei ŋerep maguine maguine engu wareake. Eŋe baŋ aen qesi mane ma more, yewarop wareoniake, so eŋe baŋ wain qezokongi sakesiake, wain kizakan kizakan kudeo ŋine, ea yemo Anutu Zonom Welaine eŋane sot osi osi kudeo ŋine.
REV 19:16 Eŋine takotine kutno so kine kutno eŋet iwa yale qeu pake, “Ŋei waom eŋane ware ware so ŋei wawaine eŋane Waom.”
REV 19:17 Pakiso na kawe aŋelo mane kepe deine koto okorake. Oŋo kakapaka boka more, naŋi korop qeli kebago riwe ari sari okangoi, eŋe edane rake, “Sariu paki wekuoka lewageu, Anutuŋo ŋara soep kakapa mamaike!
REV 19:18 Sariu paki, ŋei waom eŋane bikum, kawali ŋei ware warekopene eŋane bikumene so kawali ŋei eŋane bikumene, horsi eŋane bikumene, so welakopene eŋane bikumene, ŋei korop eŋane bikumene, qelit mama so yauwine, eŋane bikumene, ŋei wawaine so ketkele, eŋane bikumene korop newarekoi!”
REV 19:19 Eso na onbe, osom zubaine so kepe wane ŋei waom so eŋane kawali ŋeikopene, eŋe sari ŋeiwa mane horsi kutno metke, so eŋane kawali ŋeikoune eŋerop yakukeiwane lewaŋgoi.
REV 19:20 Pakiso eŋe osom zubaine malipka lukkaso, propet isisiine eŋane kaitino masi kine kine ma okange, eŋe weneŋ ma lukkakoi. Eŋe masi kine kine isisine yewa maki paki, ŋei ŋerep osom zubainane kibi magekoi, so oŋa oŋaine wawetene qe meŋenka gekoi, eŋe isione wet masiuk okanone geke. Osom zubaine so propet isisiine ere wisika epu more, rupapotpi lom suaine wesi gerepŋo ze more luŋ wauluŋ kito akolak akolak qe pamaike, yewao ketkoik.
REV 19:21 Ŋo erane kawali ŋeikopetne eamo ŋeiwa horsi libeka wane kutno metke, eŋane aŋaino pilaŋba sa okorake, eaŋo enguwareke. Pakiso naŋi korop edo bikumene yewa korop newareu, ŋatene qeke.
REV 20:1 Pakiso na aŋelo mane kawe qeliwo ŋine ketke, eŋe ki mane sora gerep wane mulaune seinine kakapa metino mageke.
REV 20:2 Eŋe ari dregon, koma soginane, eamo Borikine mama welaine, Satan, ma lukkake, koma 1, 000 mulapko mesiakane raki pake.
REV 20:3 Pakiso aŋeloŋo Satan ruŋkaki, sora gerepko ketki madet togole kitoso lok maki kike. Paki eŋe ŋei ŋerep maguine maguine koso mane mi isione more, mulapkoka metmaŋki koma 1, 000 qoeake. Qoeki ŋadino eŋe siwotkau sa more, naso bamgoka geake.
REV 20:4 Eso na ŋei waom sea loutne ongole. Sea ea wane kutno ŋeiwa metkoi, eŋe kine ma wakon ma wakon urata maikei wane zonom ebonge. Na yaleka ŋeiwa ebeene kitatpi seukkoi, eŋane oŋa oŋakopene ongole engukoi, ea yemo Yesuŋo miti so Anutu wane don ra edangi malipka ge more, don wele ea ra qelaŋanbi suake, ea wane. So eŋe osom zubaine eŋine me oŋa oŋaine bakomine mi kitokoi, me osom zubainane kibiine meeno me meteeno mi ma gekoi. Eŋe wisikae ge more Yesurop weneŋ ware ware urata ma geu, koma 1,000 qoeake.
REV 20:5 Ŋei seu seune natne korop eŋe mi wisikae wiekoi, eŋe toma pau koma, 1, 000 qoeki ŋadino wiekei. Iwa yemo seu seune eŋane keuo ŋine lewine alakane wiekoi.
REV 20:6 Lewine alakane more wiekoi, eŋano takotkekoi, eŋe wet pese so mosop suaineka sunongi, eŋe gege koboboine gekei. Eŋe seu seu atak etke, ea wane zonomŋo mi ebu kesiake. Eŋe baŋ Anutu so Kristo erane pris kopetne okane gekei, paki eŋe baŋ Kristorop ware ware urata ma geu, koma 1, 000 mane qoeake.
REV 20:7 Koma 1, 000 qoeki, ŋadino Satan mulap urumgo ŋine baŋ lalage siwotkau sayake.
REV 20:8 Sa ariki paki, kepe baŋem ŋei maguine maguine yeo yeo ge arimami, korop wetene ma siukeake, ea yemo ŋei waom Gok so Magok. Satan eŋe baŋ ŋei korop ebuki kawali qekei wane sari wekuoka lewaŋgei, ŋei magu kakapa kiwet mezeno qalak pamaike, ea wane rokop.
REV 20:9 Eŋe kepe baŋem korop rokopke ariu paki, Anutu wane ŋei ŋerep magu eŋane mat so mat suaine siti, Anutuŋo ea wane simileka okanmaike, ea toe rapoke lolikaikei, yale okane pageu, qeliwo ŋine gerep ket more, ezo wareake.
REV 20:10 Pakimo Satanŋo isionge, ea wane ma birakau namuŋ gerepko wesiŋo gerep suaine ze more akolak akolak qe pamaike, yewao kesiake. Yewao osom zubaine so propet isisiine mo biraotpi ketkoik gemamik. Ket more ere maratotki, karewe leleu paki enŋenarek wikile kaiweo so ruo naso baŋem naso baŋem maratka gekei.
REV 20:11 Pakiso na ŋei waom sea mane libeka kakapa kakole, ŋei maneŋo sea ea wane kutno metke, qeli so kepe ere eŋane kaitino ŋine siuke mida lele arikoik, pakiso ere koso mi otkoi.
REV 20:12 Eso na ŋei seu seune, wawaine so ketkele ongole, eŋe ŋei waom sea ea lolikka okorakoi. Okorau ŋei waom seako metke, oŋo buk loutne rapokke. So buk mane rapokke, ea mo, wane buk. Ŋei seu seune eŋe tanik manik okane ma gekoi, ea mo buko ki pake, ea ŋine ka more kineene tilekkoi.
REV 20:13 Pakiso kiwet eŋe seu seune koune koso mainone biraonge. Seu seu so sora gerep, ere seu seu malipka gekoik, ea yaleka koso mainge biraongoik. Pakiso eŋe korop okangoi makoi, ea wane rokop kineene rapoken turuŋine ebonge.
REV 20:14 Eso seu seu so sora gerep eamo biraotpi, gerep namuŋino ketkoik. Gerep namuŋine iwa yemo seu seu atak etke.
REV 20:15 Pakimo ŋei mane eŋe eŋetine, buko mi qeki pake, ea zuage more, eŋe gerep namuŋino birakau kesiake.
REV 21:1 Na qeli musele mane so kepe musele mane otkole. Qeli sogine so kepe sogine ere mo siukkoik, pakiso kiwet eŋe orotoke ket mida lele arike.
REV 21:2 Eso na mat suaine Kuneŋine, Mat Kobekine, Yerusalem musele, qeliwo ŋine Anutu wano ŋine ketki kakole. Eŋe kibimaepŋo kibi mamaine, ŋerep mane ŋaonerop maturaŋ osikei wane solaine kibi aumaike, kibi yale mamaine.
REV 21:3 Na ŋei waom seako ŋine don mane suaineka bokaki sariki, iwa yale detkole, “Anutu wane mat mo ukude ŋei eŋano wakonmaike! Eŋe baŋ ŋei eŋerop weneŋ geake, eso ŋei eŋe baŋ eŋine ŋei okanikei. Anutu oŋom eŋerop weneŋ geake, so eŋe baŋ eŋane Anutu okaniake.
REV 21:4 Eŋe eŋane deene dokune korop baŋ ratokki ari wareake, pakimo yewao qeqe seu seu mane mi payake, wet borik so aro me wikile mane mi payake. Kine kine sogine mo siuke, mida lele ari waremaike.”
REV 21:5 Pakiso ŋei waom seako metke, ŋei oŋo rake, “Na ukude yeye kine kine mo korop maulukewe, musele okan waremaike!” Eŋe yale ra more koso nolale rake, “Ge qenom, don iwa mo welekatne, ŋei koropŋo maine detlukkaikei.”
REV 21:6 Yale raki paki koso nolale rake, “Kine kine iwa mo korop wakon waremaike! Na gege togon wane numa alakan so ŋado kito kito, kiekiekine so qoi qoine. Mane eŋe doku wane seukki, na gege doku deino ŋine ore lewine midaine manbe neake.
REV 21:7 Mane eŋe togole mage iwa yuangi paki, naŋano ŋine kine kine iwa ma more welaine leleake, pakimo noŋo baŋ eŋane Anutu okangale, eso oŋo naŋane giponne okaniake.
REV 21:8 Ŋo ŋei kaetenerop, donene main qein rara, balip matiwan, mali malip midaine, ŋei matalionbi seu seuk, bailalaŋ, suŋa qare mama, so alaŋ lopio meŋenka meŋenka, so isi don rara, ŋei korop yewa eŋane mat urumene yemo gerep namuŋgo wesi gerepŋo ze more akolak akolak qe luŋ wauluŋ kito pamaike, yewao kesikei wane raraine, yewaŋo seu seu atak etke lelemaike.”
REV 21:9 Aŋelo 7 eŋane keuo ŋine mane, eŋe lase mane mageke, eamo kakarauk naba 7, eaŋo watke metke, kakarauk qoi qoine. Oŋo naŋano sari more iwa yale nolatke, “Sarinom, noŋo ŋerep mane sikanganbe, lama medeunane ŋanomine.”
REV 21:10 Yale raki Asuŋo wetne maingeki, aŋeloŋo neu ari more, bonaga mane kiroroine, ea wane pupulukino biranange, pakiso Yerusalem Mat Kobekine qeli kotino Anutu wano ŋine ketki, sikannangi kakole, yemo iwa yale,
REV 21:11 Anutu wane kibi qelaŋan eaŋo rokopkeki, wagi wagine sutke pake. Pakimo mat ea wane qelaŋaneŋo yemo wesi mane lewine suaineŋo qelaŋangi, kiliŋin walaŋan okan maike, zaspa wesi yale, qilaune kilitik, kilu kilutne, wikin yale.
REV 21:12 Mat ea wane sen yemo kakapa so kiroroine, weti manerop wawaine, madetine 12, so aŋelo 12, edo madet 12 ea wane ware wareine okora arimami. Madet kutno eamo Israel magu 12 eŋane eŋetene qeu pa arimaike.
REV 21:13 Madet karewe kareweŋo mat wazaino okora arimaike, madet karewe kepe deine sasaino oken okoramami, madet karewe rai woken okoramami, madet karewe yawara oken okoramami, madet karewe peke deine ketmaike oken okoramami.
REV 21:14 Mat wane senba eamo wesi 12, ea wane kutno mamaine, pakimo lama medeunane aposolo koune 12, eŋane eŋetene wesi wa ea wane kutno qeqine.
REV 21:15 Aŋelo don nolatke, eŋe rokop mot mot qesi mane golŋo mamaine, ma okorake, mat wane rokoune, madetinane, so seninane mosiakane.
REV 21:16 Mat ea ugurukine etke so etke, kiroineine so patine eŋe rokop wekuka. Aŋelo eŋe rokop motmot qesiineŋo mat suaine ea rokoune motke. Motki kiroine 2, 400 kilomita. Kiroine, patine so senba kiroine ea wane rokoune motki, rokop wekuka okange.
REV 21:17 Aŋelo eŋe mat wane senko ŋine wamaike, ea yaleka rokop motki, 60 mita okange. Ŋeiŋo rokop mot okanmami, yalewaka aŋeloŋo mage more rokop motke.
REV 21:18 Mat wane senba eamo wesi wikin yale qilaune weneŋ eaŋoka mamaine. Ŋo mat eŋine yemo goli qelaŋanerop yewaŋo mamainane, wikin yale oŋalilikine weneŋ.
REV 21:19 Mat suainane senane bosiŋine, ea yemo wesi kine kine lewine suaineŋo qoli qoline eaŋo kibi mamaine. Naba 1, mat suainane sen wane nago nagon bosiŋ eamo wesi zaspa wikin yale oŋalilikine weneŋ, eaŋo mamaine. Naba 2, eamo wesi buyeka sapaia, eaŋo mamaine. Naba 3, eamo wesi libeka aget, eaŋo mamaine. Naba 4, eamo wesi kizenka, emeral eaŋo mamaine.
REV 21:20 Naba 5, eamo wesi weŋemka so libeka sadonikis, eaŋo mamaine. Naba 6, eamo wesi weŋemka konilian, eaŋo mamaine. Naba 7, eamo wesi takuka krisolait, eaŋo mamaine. Naba 8, eamo wesi wisika wisika wako wakoine, beril, eaŋo mamaine. Naba 9, eamo wesi takuka mup muwine topas, eaŋo mamaine. Naba 10, eamo wesi wisika wisika so takuka kotino kotino, krisopres, eaŋo mamaine. Naba 11, eamo wesi buyeka ŋasu ŋasuŋine weneŋ haiasin, eaŋo mamaine. Naba 12, eamo wesi gidaka ametis, eaŋo mamaine.
REV 21:21 Madet suaine 12, eamo kikum lewine wawaine 12, eaŋoka mamaine. Kikum weku weku eaŋo madet 12, ea rokopke mamaine. Mat suainane numa nigat nigatne eamo goli oŋalilikine weneŋ, wikin yale eaŋoka mamaine.
REV 21:22 Na mat suaine kotino Bakom Urum mane mi kakole, onoka wane mat suaine ea wane Bakom Urum yemo Waom Anutu, Zonom Welaine, so lama medeune eto urum okanmamik.
REV 21:23 Mat suaine yewao kepe deine me mesoŋo mi sirike qeki qelaŋaniake. I midakaka! Anutu eŋine kibi qelaŋanineŋo mat yewao qelaŋaniake, ŋo lama medeuneŋo lamine okane, lawe payake.
REV 21:24 Kepe baŋem ŋei eŋe mat ea wane qelaŋangoka gekei, so kepe baŋem kepe ware ware eŋe sisi kibi kakiene mat ea wane qelaŋano ma arikei.
REV 21:25 Mat suaine ea wane madet suaine eŋe kaiwe korop aŋago okora ariake, eŋe mi kiake, so mat yewao goiŋ mane mi kereake.
REV 21:26 Ŋei maguine maguine eŋane yeye kine kineene simile maine so sisi kibiene lewine suaine, ea mat suaine yewao ma waket warekei.
REV 21:27 Ŋo kine kine diinerop eaŋo mat suaine ea wane kotino mi wakesiake, me ŋei mane tanik manik gamuinerop okaniake, me isi don mage more, ŋei isione geake, yalineŋo mat yewao mi wakesiake. I midakaka. Ŋeiwa eŋetene lama medeunane, buko qeke pamaike, edoka weku mat suaine ea wane kotino waket warekei.
REV 22:1 Aŋelo eŋe yaleka doku suaine mane, wane dokuine sikannangi kakole. Eŋe tigolop magolop okane wikin yale pake, Anutu wane sea so lama medeunane sea, deine ea ŋine saket sarike.
REV 22:2 Pakiso wuwu wete ari mat suainane numa nigatne ea wane keuno wete arike. Doku suainane mezene nat nat, yewao gege togon wane eki okoramami. Wele atak 12 yale koma weku wane kotino qe okanmaike, meso korop 12, ea wane kotine atak weku weku qe okanmaike. So eki ea wane metine kepe baŋem ŋei maguine maguine, eŋe ne more menaŋgei.
REV 22:3 Kine kine soainerop korop Anutuŋo kaki boriki esop kayake, tanik manik eaŋo mat suaine ea wane kotino mane mi paki kaikei. Anutu wane ŋei waom sea so lama medeunane yewaŋoka mat suaine siti ea wane kotino payake, eso eŋine qelit ŋeikoune, eŋe bakomine kitokei.
REV 22:4 Paki eŋine kaitine baŋ ka gekei, so eŋine eŋetine eŋane, meeno baŋ qeki payake.
REV 22:5 Yewao goiŋ mane mi kereake, so eŋe lam wane me kaiwe qelaŋanane mi ŋaŋaekei. Waom Anutu oŋom eŋane qelaŋan okane qelaŋanoniake, so eŋe baŋ kepe ware ware okane waregekei, naso baŋem naso baŋem.
REV 22:6 Pakiso aŋeloŋo nolale rake, “Don iwa korop welekatne so maine detlukkaikei. So Waom Anutu oŋo eŋine Asuine propet ebon okanmaike, ea eŋine aŋeloine talekaki qelit ŋeikoune ŋine kine kine iwa mi azoŋgi wakoniake, ea sikanŋun wareke.”
REV 22:7 Yesuŋo ramaike, “Detmaine! Na mo ikop ukale! Mane eŋe ra rokop don buk iwao pamaike, ea dere teweke bororom mageake, eŋe wet pese desiake!”
REV 22:8 Na Yohane, noŋo don iwa detkole, so masi kine kine iwa korop kawarekole. Ka detka okanwarewe qoeki, aŋelo kine kine iwa sikannan wareke, eŋane kino umi ket more, meŋen kakalane okangole.
REV 22:9 Ŋo aŋeloŋo rawetnane rake, “Ea mi okannom! Na geŋane qelit mama kimaŋone, so geŋane kimakopŋone propet, so ŋei natne korop buk iwa wane kotino don pa waremaike, ea dere teweke malipka gekei, eŋane kimaene. Ge Anutu eŋineka meŋenkanom!”
REV 22:10 Yale raki paki koso nolale rake, “Ge ra rokop don buk iwao pa waremaike, ea motkenom sanka misuk payake, onoka wane, yeye kine kine iwa ea wane weleine korop tingo wakon wareakane nasoine mo bomilemaike.
REV 22:11 Ea wane ŋei mane borikine mama eŋe borikine mawe raso, maine mayake, so mane qotkoine eŋe qotkoineka gewe raso, maine geake, so ŋei mane masi maine mamaike, eŋe masi maineka maine mayake, so mane eŋe koboboine gemaike, eŋe koboboineka maine geake.”
REV 22:12 Yesuŋo ramaike, “Detmaine! Na mo ikopka umaile! Na turuŋinerop weneŋ ma umore, ŋei gege mageene okane ma gekoi, ea wane rokopko turuŋine ŋei bonep bonep ebonikale.
REV 22:13 Na gege togon wane numa alakan so ŋado kito kito, kine so kutne, kie kiekine so qoi qoine.”
REV 22:14 Takotene sauk walakeu libe qot qoleka pamaike, eŋe wet pese desikei. Eŋe yalineŋo, wane eki ea ŋine woune maine nekei, so madet suaine yewaoka mat suainane kotino maine wakesikei.
REV 22:15 Ŋo mat suainane ŋadino gekei, ŋeiwa ea yemo kasi, so suŋa qare mama, bailalaŋ ŋei, so ŋei engu matalionbi seuk okanmami, ŋeiwa lopio meŋenka okanmami, so ŋeiwa isi ŋei, aŋaeneŋo isiu paki, ea mogare ge okanmami.
REV 22:16 “Na Yesu, noŋo aŋelone talekawe, oŋo ŋinano sari more, don iwa doku tau tau magu ra wakone ŋidan wareke. Na Dawit wane eki sotne, so eŋane ŋaboine. So sakoka wane serekin qelaŋane.”
REV 22:17 Asu so lama medeunane ŋanomine eto ramamik, “Sarinom!” Mane eŋe don iwa dere more yaleka rayake, “Sarinom!” Mane eŋe doku wane seuke more, iwa sarikep. Sari more, neakane kamaikeo, wane doku lewine midaine, wet pese wane neake.
REV 22:18 Na ŋei korop buk iwa wane kotino ra rokop don pa waremaike, ea dapore det okanikei, ŋine girem don togogole ŋidanbe detpi, ŋei mane eŋe eŋine wetko ŋine don mane kuneŋine iwao takotkeake, eŋe Anutuŋo baŋ kakarauk qotkoine buk iwaŋo ra wakonmaike, wikile ea takotke maniake.
REV 22:19 Ŋo mane eŋe buk iwa wane kotino ra rokop don pamaike, ea ma biraki ariakeo, eŋe Anutuŋo eŋane biŋek, wane eki woune, so mat suaine Kobekine, buk iwaŋo ra wakonmaike ea yaleka oma kayake. Pakimo eŋe, wane eki woune mi neake, so mat suaine kobekine yewao mi wakesiake.
REV 22:20 Don iwa korop ra wakon waremaike, oŋo iwa yale ramaike, “Welekatne! Na mo ikopka umaile!” Weleka. Sarinom, Waom Yesu!
REV 22:21 Waom Yesu wane wet maepŋo miti ŋei ŋerep korop ŋinerop pawareake. Weleka.
