MAT 1:1 Ake ini a Jisas Krais ititeviere oionre. Jisas ini a Devit itevinga na Devit ini a Abraham itevinga.
MAT 1:2 Na Abraham ini a Aisak itema. Na Aisak ini a Jekop itema. Na Jekop ini a Juda ome ititeinre otema.
MAT 1:3 Na Juda ini a Peres ome a Sera otema, na onina ini a Tamar. Na Peres ini a Hesron itema. Na Hesron ini a Ram itema.
MAT 1:4 Na Ram ini a Aminadap itema. Na Aminadap ini a Nason itema. Na Nason ini a Salmon itema.
MAT 1:5 Na Salmon ini a Boas itema, na inina ini a Rahap. Na Boas ini a Obet itema, na inina ini a Rut. Na Obet ini a Jesi itema.
MAT 1:6 Na Jesi ini a Nepes a Devit itema. Na Devit ini a Solomon itema. Na Solomon inina ini a Batsiba ako Devit i pamuespot i a Uria nge.
MAT 1:7 Na Solomon ini a Rehoboam itema. Na Rehoboam ini a Abija itema. Na Abija ini a Asa itema.
MAT 1:8 Na Asa ini a Jehosapat itema. Na Jehosapat ini a Jehoram itema. Na Jehoram ini a Usia itema.
MAT 1:9 Na Usia ini a Jotam itema. Na Jotam ini a Ahas itema. Na Ahas ini a Hesekia itema.
MAT 1:10 Na Hesekia ini a Manase itema. Na Manase ini a Emon itema. Na Emon ini a Josaia itema.
MAT 1:11 Na Josaia ini a Jehoiakin ome ititeinre otema. Na nge wop lemi aken Babilonre o pun tomo e Israelre ma o wolpot ir a Babilon la.
MAT 1:12 Babilonre o wolpot Israelre lale a Babilon la, ma Israelre ole vothong a Babilon i patea nge a Jehoiakin. Na Jehoiakin ini a Sealtiel itema. Na Sealtiel ini a Serubabel itema.
MAT 1:13 Na Serubabel ini a Abiut itema. Na Abiut ini a Eliakim itema. Na Eliakim ini a Asor itema.
MAT 1:14 Na Asor ini a Sadok itema. Na Sadok ini a Akim itema. Na Akim ini a Eliut itema.
MAT 1:15 Na Eliut ini a Eleasar itema. Na Eleasar ini a Matan itema. Na Matan ini a Jekop itema.
MAT 1:16 Na Jekop ini a Josep itema. Na Josep ini toko ako iewo sengenga ini a Maria ako i pop a Jisas, ini toko aken te apeta i ini a Mesaia, ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere.
MAT 1:17 Jisas ititeviere ako i patea nge a Abraham ma me i mulalu nge a Devit kene or ini toko or mule pa omole pothoi or penel. Na i patea mun nge a Devit ma me i mulalu nge owolpotnga a Babilon kene or ini toko or mule pa omole pothoi or penel. Na i patea mun nge owolpotnga a Babilon ma me i mulalu nge a Krais ile velpoling kene or ini toko or mule pa omole pothoi or penel mun.
MAT 1:18 Jisas Krais ipopnga kene i velpol vene: Inina Maria o ateal i ve aro i ewoa a Josep, ave o ela pel rongan, na tokokoere o thepol ako Maria iopo lale. Ini Oni Riringa ile omaing a i nge ma iopo.
MAT 1:19 Na iewo a Josep ini toko vengvenga ma ini plong ve aro i palemara a Maria a tokokoere otheki, mako ilemi ve aro i mothong kine i.
MAT 1:20 Rongan Josep ilemi rum nge aken, nako Toko Pomnga ile ensel i velpoltun i nge ile oni theong, ma i ria i ve, “Josep, Nepes a Devit itevinga, mothong tova lomum kerenga nge a Maria ielanga mo ini ewom. Ke Maria iopo aken nge Oni Riringa ile omaing.
MAT 1:21 Aro i pop itun tomonnga e, naro ong apeta iion a Jisas ako i mirenga ve, ‘Pamimionga’, eneke aro i el werer ile tokokoere nge ole vothung kerengare.”
MAT 1:22 Na ur alavusnga areken o velpol vene re ake, mo i pavelpol nunganga ur alavusnga ako Toko Pomnga ile riong elnga i ri nge ve,
MAT 1:23 “Ovote ako i ngo tomo e toko rongan aro iopo mo i pop itun tomonnga e, naro o apeta iion a Emanuel.” Ako i mirenga ve, “God i voth tomo nge it.”
MAT 1:24 Mako Josep i vurpola ma i ewoa ol a Maria ranga ve ako Toko Pomnga ile ensel i ritet a i nge lale. Ma i peange e iewo sengenga ma i wol i a ile vel la.
MAT 1:25 Ave o ngo tomo e pel avele, i pavurvur ako la i pop itun tomonnga aken, mako Josep i apeta iion a Jisas.
MAT 2:1 Maria i pop a Jisas a rem a Betlehem a epee a Judia. Na nge wop lemi aken Herot i voth ini nepes. Na Maria i pop i lale ma toko powe ninengare o plosa a epee ako nang i povlesa nge me ma o es a Jerusalem la.
MAT 2:2 Ma o nina ve, “Povothvoth aton mo aro i velpol ini Judare ole nepes, i voth a kath? Eneke, them voth a epee ako nang i povlesa nge me ma them thepol sivemit ako i paateal nge ile velpoling. Make them es me mo them lotual i.”
MAT 2:3 Nepes a Herot i nongpola ur aken, ma ilemi pompom rintet nge riong aken tomo mun nge toko alavusnga ako o voth a Jerusalem.
MAT 2:4 Mako i leng Judare ole pris kimangare tomo mun nge pamirealingare nge a Moses ile patorong, ma i nina or ve, “Toko ako ini a Krais ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, aro inina i pop i nge pen kath, e?”
MAT 2:5 Mako o olal ile riong ve, “Akola a rem a Betlehem a epee a Judia. Na i vene re ake, eneke God ile riong elnga i wat i nomenga vene:
MAT 2:6 ‘Betlehem ako i voth a epee a Judia. Iion aro i kima mun ako a Judia tomo nge rem areko oion kima ako a epee a Judia. Eneke mukalinga e aro i velpol a i nge, naro i theal lek toko Israelre ranga ve ako sipsip thealnga i theal ile sipsipre.’”
MAT 2:7 Lamako Herot i pawol kinepot toko powe ninengare mo i nin senu or nge nang kathnga ako sivemit aken i velpoltun or nge.
MAT 2:8 Lama i pakepot or a Betlehem la, na i ria or ve, “Thomu o es mo o ortet senu wain aken, na tova ve thomu o sangpolo i, aro thomu o riteta lek, mo tho es mo tho lotual mun i.”
MAT 2:9 O nongpola nepes aken ile riong ma i vus, mako o losa ol ma o es, nako o thepol mun sivemit aton i velpol tel a or nge a epee ako nang i povlesa nge me. O thepol i veno ako, ma olemi sivenga rintet nge ma i mengmeng avele. Na sivemit aken i mukal ole mala i mit vengtun nge vel aken ru wain aken i ngo nge.
MAT 2:11 Mako o koro a vel lemi, ma o thepol wain aken tomo nge inina Maria, ma o koru oeve ma o lotual i. Na o thepu ole alal na o ela sungong ako iolonga i roro ma o sungu i a i nge, ako ini gol, na ni peti taulonga sivenga, na pawonga sivenga ako o ongtun i ma iunnga thelnga sivenga.
MAT 2:12 Na nge ole lo wererong a ole pen o panes ol sovengalo relnga e, eneke nge ole oni theong, God i ri engeng or ve, o mothong tova o es werer ol a Herot nge la.
MAT 2:13 Toko powe ninengare o es lale, lama pemliko ma Josep ioni the ako Toko Pomnga ile ensel e i velpoltun i ma i ria i ve, “Vurpola na ong losa mo es tomo nge wain aken ome inina mo thomu o lo kine a Isip la. Aro thomu o voth tel nge mo i pavurvur ako aro tho ria werer mun wong, eneke Herot aro i ortet wain aken mo i so rin i.”
MAT 2:14 Na a ur e avele, nako Josep i vurpola, ma i wola wain aken tomo nge inina, na nge pemliknga aken o lo kine a Isip la.
MAT 2:15 Ma o voth nge, i pavurvur ako Herot i rin. I vene re ake ma ur aken i pavelpol nunganga ur areko God i ria ile riong elnga nge ve, “Tho lengpot tuk a Isip me.”
MAT 2:16 Toko powe ninengare o es ol a Herot nge avele, ma Herot ilemi mire ako ole apaltet i lale, ma ilemi kling rintet. Mako i sung riong a ile punongare nge ve, aro o es a Betlehem na rem areko o voth toth totho a Betlehem, mo aro o pun rin wainlanga totomone alavusnga ako oa tovu po or aini na posposengaere mun. Herot i ria tovu po or aini, eneke powe ninengare o apeta nang aken sivemit aken i velpoltun or.
MAT 2:17 Mako riong ako God ile riong elnga a Jeremaia i ri nge, i velpol nunganga. Na ile riong vene:
MAT 2:18 “Tokokoere o nongpol tanging na waling aolonga ako i espot a rem a Rama me. Ini a Resel ako i tang nge itutunre, na toko e avele i pavurvur nge ipaengengalanga, eneke itutunre o rin rin ma vus.”
MAT 2:19 Herot i rin lale, mako Toko Pomnga ile ensel i velpoltun a Josep nge ile oni theong ako a Isip.
MAT 2:20 Ma i ria i ve, “Vurpola mo ong plosa, na wola wain aken ome inina mo o es werer a Israel la, eneke tokokoe areko o ri ve o pun rin wain aken o rin lale.”
MAT 2:21 Mako Josep i plosa ma i wola wain aken ome inina ma o es ma o velpol ol a Israel.
MAT 2:22 Ave Josep i nongpola ve, Arkelaus i el itema a Herot imei na ini nepes ako a epee a Judia, ma i ngeip ol nge esong ako la. Na nge oni theong Toko Pomnga ile ensel i sungu riong a i nge ve, i mothong tova i es a epee a Judia, mako o es ol inga a epee a Galili.
MAT 2:23 Ma i oma ol ile rem a Nasaret. Ake kene i pavelpol nunganga God ile riong elngare ole riong ako o ri ve, “Aro o apeta i ve ini toko Nasaret anga.”
MAT 3:1 Na nge wop lemi aken Jon Paninuonga i velpol ma i mit a pen polpolnga ako a Judia ma i patea ile panongpolong nge.
MAT 3:2 Ma i ri ve, “Kimomu lelal lomu vothung kerengare, eneke God ile menong e nepes kene i toth me lale.”
MAT 3:3 Na Jon ini toko ako God ile riong elnga a Aisaia i ri nge ve: “Toko e ako i presa pres a pen polpolnga ve, ‘Thomu o monsi a Toko Pomnga ile sovengalo, na thomu o pavengveng pen kerengare ako aro i es nge.’”
MAT 3:4 Na Jon ia neong kene o oma i nge mekerem ako ini kamel ini thoing, na ia let ini mekerem peti ma i kin i a ilopat, na ia aning ini sisre na i thin inga sthong ei.
MAT 3:5 Na tokokoere ako o es a i nge me, o es a Jerusalem me, na pelie mun e pen epee alavusnga ako a epee a Judia, na pelie mun nge rem areko o ngo tothalo a thei a Jordan.
MAT 3:6 Ma o pamilimlem ole vothung kerengare, lama Jon i paninu or nge thei a Jordan.
MAT 3:7 Ave Jon i thepol ako Parisire or pulua tomo mun nge Sadiusire or pulua ako o es a i nge me, mo olemi ve aro i paninu or. Ma i ria or ve, “Thomu ini pilimo kerengare. Anga i ria thomu ve aro thomu o lo nge paomelaling ako God aro i sungu i, e?
MAT 3:8 Aro thomu o oma vothung sivengare ako i pathengal ako ve, thomu o lel kimomu nge lomu vothung kerengare lale.
MAT 3:9 Na o mothong tova lomumu ve, ‘Aro God i paomelal them avele, eneke Abraham ini titevimem.’ Tho ria thomu ve, God i pavurvur nge anral areke eksinga mo o velpol ini a Abraham ititeviere.
MAT 3:10 Na God ile paomelaling i ranga ve ini telenga wowonga ako i totho ako aro i vairo i a thomu nge ako o ranga ve ini won. Na won alavusnga areko omonnga i sivenga avele, aro o tetela ir mo o asesu or a won sesenga nge la.
MAT 3:11 “Na tho paninu thomu nge thei mo ur aken i pathengal ako ve, thomu o lel kimomu nge lomu vothung kerenga lale. Ave toko ako i rumongal nge tho me, kene ile engenging i aolonga rintet nge lek engenging, na i pavurvur aro tho es totho a ilo sei mo aro tho inospot ile esonga a we, kene avele. Naro i paninu omu pelie nge a God Ioni Riringa, aveto omu pelie nge won sesenga.
MAT 3:12 Naro i nongpol toko alavusnga ole riong, naro i thomreu areko o sivenga na areko o kerenga, ranga ve ini toko pen lesnga ako i thomreu wit monnga sivenga na wit peti kerenga. Naro i veliloalo wit enanga a ile pen sivenga, aveto wit peti aro i asesu ir a won sesenga nge ako aro ile vusonga avele.”
MAT 3:13 Nge wop lemi aken Jisas i voth a Galili, ma i losa e pen aken ma i es a Jon nge a thei a Jordan mo ilemi ve, aro Jon i paninu i.
MAT 3:14 Ma Jon kene i tongporum ako aro i eksing ilemi, ma i ria i ve, “I vova ako ong es a tho nge me, e? Aro i sivenga tova ong paninu tho.”
MAT 3:15 Ave Jisas i olal ile riong ve, “Ong oma ur ako tho ria ong nge ponange, mo aro te panes vothung vengvenga alavusnga.” Mako Jon i nongal ikei, ma i oma i ranga ve ako Jisas i ria i nge.
MAT 3:16 Jon i paninu a Jisas ma vus ma Jisas i es a klangklang. Nako Pen a Urvet i thep, ma i thepol a God Ioni Riringa ako i esu a i nge me, ma i ranga ve ini pothu na i men a i nge.
MAT 3:17 Ma lenging i esu a Pen a Urvet me ma i ri ve, “Ake ini Tuk a urvet, ako lemik sivenga rintet nge i.”
MAT 4:1 Lama Oni Riringa i paes a Jisas a pen polpolnga la, mo aro Satan i tongporum i.
MAT 4:2 Na Jisas i voth nge na i an avele e nang na mlik or mule pa penel, lamako Jisas i rova ol mesipuniong.
MAT 4:3 Na a ur e avele na Satan i es a i nge me, ma i ria i ve, “Tova ve ong ini a God Itun, aro ong ria um areke mo o eksing mo ini bret.”
MAT 4:4 Ave Jisas i olal ile riong ve, “Na God ile erere i ri vene, ‘Toko i pavurvur aro i mimi inga nge aning avele, ave aro i mimi nge a God ile riong alavusnga.’”
MAT 4:5 Lamako Satan i wola a Jisas ako la a rem riringa a Jerusalem ma i paesa i a Lotu Tepun a Vel, ma i pamita i roro a vel polemi.
MAT 4:6 Ma i ria i ve, “Tova ve, ong ini a God Itun, aro ong opthou la, ke God ile erere i ri ve, ‘God aro i ria ile enselre mo aro o theal ong. Naro o monteta la ong nge omeni, mo aro evom i tup nge um e avele.’”
MAT 4:7 Lama Jisas i olal ile riong ve, “Ave God ile erere i ri mun vene, ‘Mothong tova tongporum Toko Pomnga ako ini lom God ile engenging.’”
MAT 4:8 Lamako Satan i wola mun a Jisas a tete polemi ako i roro rintet, ma i pathengalpot i nge rumrem alavusnga ake ru a ulue tomo mun nge a malmaling.
MAT 4:9 Lama i ria mun i ve, “Aro tho sungu ur alavusnga ake ru a ong nge, tova ong koru evom na ong lotual tho.”
MAT 4:10 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Satan, ong lopot nge tho, eneke God ile erere i ri ve, ‘Aro ong lotual inga Toko Pomnga ako ini lom God. Naro ong voth inga a isa thewo.’”
MAT 4:11 Mako Satan i lopot a Jisas nge, nako enselre o es me ma o opoal ol a Jisas.
MAT 4:12 Lama Jisas i nongpol ako o paeso a Jon a mang a midenga lemi, mako i lo werer a Galili la.
MAT 4:13 I velpol a Nasaret ma i losa nge na i alpo a rem a Kaperneam ako a thei a pamonlel a Galili, aken ini net Sebulun na net Naptali oa ulue.
MAT 4:14 Na ile vothung ake i pavelpol nunganga ur ako God ile riong elnga a Aisaia i ri nge ve,
MAT 4:15 “Ako nge a net Sebulun na net Naptali oa ulue, totho a rua, ako a thei a Jordan wo epee, epee a Galili i voth nge. Ini pen ako tokokoe areko or ini Judare avele o voth nge.
MAT 4:16 Na toko areken, o voth a mideng aolonga lemi, aro o thepol pen lalanga aolonga. Na areko o voth a rinong lemi, pen lalanga i to a or nge lale.”
MAT 4:17 Nge wop lemi aken Jisas i patea ol ile panongpolong ma i ri ve, “Kimomu lelal nge lomu vothung kerengare, eneke God ile menong e nepes i toth me lale.”
MAT 4:18 Jisas i es a thei a pamonlel a Galili a wonwon po, ma i thepol titeinpel aini, Saimon, ako iion aininga a Pita na iteinnga a Andru. Or paini ini silang elngare ma o rongu oa susua a thei, eneke ake ini or paini ole omaing, ako o el umtun nge.
MAT 4:19 Mako Jisas i ria or ve, “Thomu o panes tho mo aro tho patoral thomu nge tokokoere oelnga.”
MAT 4:20 Na a ur e avele, nako o modipdopu oa susuare, mako o panes ol i.
MAT 4:21 Lama o espot mun lollo avele na i thepolo mun titeinpel aini, ako ini a Jems na Jon a oa wok nge, tomo nge otema a Sebedi ako o italal oa susua minranga. Mako Jisas i lenga mun or.
MAT 4:22 Na a ur e avele, nako o modipdopu oa wok tomo nge otema, mako o panes ol i.
MAT 4:23 Lamako Jisas i esu esa ol a pen alavusnga ako a Galili, ma i pamireal a Judare ole lotuonga a velre na i panongpol mun nge Panongpolong Sivenga nge a God ile menong e nepes, na i pasivenga mun tokokoere nge ni multhanging alavusnga ako i el or.
MAT 4:24 Na iion i kima a pen alavusnga ako a Siria. Mako tokokoere o paes tokokoe areko ni multhanging rel relngare o velpol ol a or nge, a i nge la. O paes areko sisisong aolonga rintet i voth a oni peti, na tokokoe areko tamata kerengare o rero or, na tokokoe areko sawirong aolonga i el or ma o matu, na tokokoe areko oni peti motungtung, mo Jisas i pasivenga or.
MAT 4:25 Na pulua pomnga ako o panes i. O es a Galili me, na pelie mun o losa a Jerusalem na epee a Dekapolis na epee a Judia na pelie mun a Jordan wo epee.
MAT 5:1 Jisas i thepol pulua pomnga ako o es tuntun i me. Mako i es a tete polemi la mo i men nge. Na ile wainlanga areken o veliloalo pel a i nge.
MAT 5:2 Mako i patea ol ile patoraling a or nge.
MAT 5:3 Ma i ri ve, “Sapase areko olemi mire ve, ole ur e avele ru a God itheki nge, eneke God ile menong e nepes ake ro a Pen a Urvet ini ole.
MAT 5:4 Sapase tokokoe areko o voth nge tanging, eneke God aro i pasivenga oopo.
MAT 5:5 Sapase tokokoe areko o paruru osivenga, eneke God aro i sung ulue alavusnga a or nge.
MAT 5:6 Sapase tokokoe areko olemi engeng na olo wom rintet nge vothung vengvenga panesnga, eneke ur aken olemi nge aro i velpol a or nge.
MAT 5:7 Sapase tokokoe areko olemi esal toko rel relngare, eneke God aro ilemi esal mun nge or.
MAT 5:8 Sapase tokokoe areko olemi riritet, eneke aro o thepol a God.
MAT 5:9 Sapase tokokoe areko o engeng nge tokokoere opamensenunga, eneke tokokoere aro o apeta or ini a God itutunre.
MAT 5:10 Sapase tokokoe areko o el matheong nge vothung vengvenga panesnga, eneke aro o voth sivenga e God ile menong e nepes ake ro a Pen a Urvet.
MAT 5:11 “Sapase thomu e nang ako tokokoere o ri kerenga e thomu, na o oma tangatun e thomu, na o ri mun riong le apaltetonga nge thomu, eneke thomu o panes tho.
MAT 5:12 Aro lomumu sivenga na o ngenge sise nge, eneke olongomu aolonga lale a Pen a Urvet. Ole vothung kerenga e thomu i ranga ve ini ako ole vothung kerenga nomenga e riong elngare.
MAT 5:13 “Thomu o ranga ve ini au a tokokoere nge ake ru a ulue. Ave aro ve au aken imosisennga i vus, aro tokokoere o pavurvur avele ako aro o oma i mo i mosisen werer, i kerenga re lale aken. Aro o asespot i inga ma tokokoere o tepelostun i.
MAT 5:14 “Thomu o ranga ve ini theki lalainga nge tokokoere. Lomumu rum i, rem pomnga ako i men a tete polemi i pavurvur aro i men kineo avele.
MAT 5:15 Na toko e avele aro i pasiseo theki lalainga lamo i pasopalu i e alal. Aro i sivenga tova i pamena i roro, mo aro i sung pen lalanga nge toko alavusnga ako o voth a vel aken lemi.
MAT 5:16 I vene re ako lomu theki lalainga aro i totun tokokoere, mo aro o thepol ur sivesivengare ako thomu o oma ir, naro o risea Titomomu a God ako i voth a Pen a Urvet.”
MAT 5:17 Lama Jisas i ri mun ve, “Thomu o mothong tova lomumu ve, tho es me ve aro tho eltetpot a Moses ile patorongre na God ile riong elngare ole pamirealing. Tho es me ve aro tho eltetpot ole riong avele. Tho es me ve aro tho panes vengveng ol ole riong.
MAT 5:18 I nunganga ako aro i mulalu nge Pen a Urvet ome ulue ake ole vusong, aro i pavurvur epee tie avele ako a Moses ile patorong lemi aro i vus. Avele. Moses ile patorong aro i voth i pavurvur ako aro la ur alavusnga i ri nge kene aro o velpol.
MAT 5:19 I vene re aken, ako aro ve toko e i panes a Moses ile patorong tutunnga aken avele, na i pamireal toko pelie mo o oma mun veno ako i oma i, aro toko aken iion aro ini ur polpolnga inga nge a God ile menonga e nepes a Pen a Urvet, ave toko ako i panes a Moses ile patorong na i pamireal mun toko pelie nge a Moses ile patorong panesnga, aro iion i aolonga ako a God ile menong e nepes a Pen a Urvet lemi.
MAT 5:20 Na tho ri engeng thomu ve, aro ve thomu o panes senu vothung vengvenga, na tova lomu vothung vengvenga i aoselepot Parisire na pamirealingare nge a Moses ile patorong ole vothung vengvenga avele, aro thomu o velpol nge a God ile menonga e nepes a Pen a Urvet avele.”
MAT 5:21 “Thomu o nongpol lale ako nomenga titovumuere o el tel riong lale ve, ‘Thomu o mothong tova o so rin toko, aro ve toko e i oma venen aken, aro i mit nge riong.’
MAT 5:22 Ave ponange tho ria thomu, toko e aro ve i vol itein e, aro i mit nge riong. Na toko mun e aro ve i voltitet itein e, aro i mit nge riong aolonga itheki. Na aro ve toko e i ripolal itein itheki ve, ‘Wong ini lemi aolungonga,’ aro i es a won sesenga nge ako aro ile vusonga avele.
MAT 5:23 “Na eve ong monsi nge ako aro ong sung lom sungong a God nge la ako a God ile sungong a lekleka nge, na lomum rum ako teum ilemi kerenga e wong nge ur pelie.
MAT 5:24 Aro ong parongu tel lom sungong totho a sungong a lekleka nge, naro ong es tel a teum nge mo pavengveng riong a teum aken nge, lamo ong es werer ol la mo wong oma lom sungong a God nge.
MAT 5:25 “Aro ve toko e ilemi ve aro i pamit ong e riong, a ur e avele naro ong tongporum i ve aro ong pavengveng tel i tomo nge i. Aro ong oma i nge ako thomu paini rongan o es a riong nongpolnga a vel. Aro vene mo i paesa ong a riong nongpolngare omeni, na riong nongpolngare aro o paeso ong a lososthongare omeni naro o paeso ong a mang a midenga lemi.
MAT 5:26 Na tho ri nunganga a wong nge, aro wong voth a mang a midenga i pavurvur ako la wong olal werer ur alavusnga aken.”
MAT 5:27 Jisas i ri mun ve, “Thomu o nongpol riong nomenga lale ako o ri ve, ‘Thomu o mothong tova o ngo tomo nge seng ako ini ewomu avele.’
MAT 5:28 Na tho ria thomu ve, aro ve toko e ako i thepol inga seng na ilemi ve aro i ngo tomo e i, toko aken i ranga ve ako i oma vothung aken nge seng aken a iopo lemi lale.
MAT 5:29 Na aro ve thekum ako a menum sivenga nge anga i patelek wong nge vothung kerenga, aro i sivenga tova ong mon prelpot i mo ases i. Aro i kerenga mos avele tova ve num peti epee omole i voth avele na ong es a Pen a Urvet, aveto aro i kerenga sele tova God i asesu num peti epee alavusnga ako a won sesenga nge ako nge vothung ako num peti epee aken i oma i.
MAT 5:30 Na aro ve menum sivenga i patelek wong nge vothung kerenga, aro ong soropot i mo ases i. Aro i kerenga mos avele tova ve num peti epee omole i voth avele na ong es a Pen a Urvet, ave aro i kerenga selele tova God i asesu num peti epee alavusnga ako a won sesenga nge ako nge vothung kerenga ako num peti epee aken i oma i.”
MAT 5:31 Ma Jisas i ria mun ve, “Nomenga o ri ve, ‘Toko ako ve i mothong iewo sengenga, aro i sungu erere ako i ritet nge ole peangeong ile vusong aken a seng aken nge.’
MAT 5:32 Ave ponange tho ria thomu, toko ako i mothong iewo sengenga, ave seng aken i aom toko avele. Toko aken i oma seng aken mo ini toko aomnga, eneke aro ve seng aken i peange werer nge toko relnga e, aro seng aken i aom toko. Na toko ako i ewoa seng ako iewo tomonnga i mothong tel i lale, i mun i aom seng.”
MAT 5:33 “Na thomu o nongpol mun riong ako o ria titovumuere nomenga ako ve, ‘Thomu o mothong tova lomu apaltet ako nang aken thomu o apeta God Iion nge lomu riong kinnga. Aro thomu o oma nunganga ur aken thomu o apet a God Iion ve aro thomu o oma i.’
MAT 5:34 Ave ponange tho ria thomu ve, o mothong tova thomu o panunganga lomu riong. Aro thomu o panunganga i nge Pen a Urvet apetnga avele, eneke ini God ile nepes a menong.
MAT 5:35 Na thomu o mothong tova o panunganga lomu riong nge ulue apetnga, eneke ulue ini a God ieve le mitonga, ako i pamit ieve nge. Na thomu o mothong tova o panunganga lomu riong nge Jerusalem apetnga, eneke Jerusalem ini Nepes Pomnga ile rebo.
MAT 5:36 Na mothong tova ong panunganga lom riong nge poungom, eneke lom engenging i pavurvur aro wong oma poungom thoing e avele mo i veleles eve i pokukurut.
MAT 5:37 Tova lomumu ve aro thomu o ri ‘enala’ aro thomu o ri ‘enala’ inga. Na tova lomumu ve aro thomu o ri ‘avele’ aro thomu o ri ‘avele’ inga. Na riong pelie mun e ako o pokespot inga e riong ake, aken i es aken a toko kerenga nge me.”
MAT 5:38 “Thomu o nongpol mun i nomenga lale ve, ‘Aro ve toko e i pakerenga toko e itheki, aro o pakerenga mun itheki. Na aro ve toko e i so movurpot toko e iwo pupo, aro o so movurpot mun iwo pupo.’
MAT 5:39 Ave ponange tho ria thomu ve, o mothong tova olal werer vothung kerenga nge toko ako i oma vothung kerenga a thomu nge. Na aro ve toko e i sopthalo wom pun a menum sivenga nge anga, aro eksinga mun mo i sopthalo mun wom pun a menum kerenga nge anga.
MAT 5:40 Na aro ve toko e i pamit ong nge riong, eneke ilemi nge lom tekruk elnga, aro ong sungu mun lom tekruk seltunnga a i nge.
MAT 5:41 Na aro ve toko e i engeng ve aro ong potun ile ur elonga pelie mo i mulalu nge kilomita omole, aro ong potun i mo i mulalu nge kilomita or aini.
MAT 5:42 Na aro ve toko e i nina wong e ur e, aro ong sungu i a i nge. Na aro ve toko e ilemi ve i el tel ur e a wong nge lamo i olal ol i panen, mothong tova pamumutal i a i nge.”
MAT 5:43 Jisas i ria mun or ve, “Thomu o nongpol i nomenga lale ve, ‘Aro omu sagu lomungare naro numu silal lomu ngarangre.’
MAT 5:44 Ave ponange tho ria thomu ve, aro omu sagu lomu ngarangre, naro thomu o nong a God mo aro i oma senu nge tokokoe areko o oma vothung kerenga a thomu nge.
MAT 5:45 Aken aro tokokoere olemi mire ve, thomu o velpol ol ini Titomomu a God ako i voth a Pen a Urvet itutunre. Aro thomu o oma venen aken, eneke God i pavelpol nang meta ako i oma i, ma i to a toko kerengare nge na i to mun a toko sivengare nge. Na i pavelpol vit ma i molu a toko vengvengare nge, na i molu mun a toko le vothung kerengare nge.
MAT 5:46 Aro ve omu sagu inga tokokoe areko oa sagu thomu, aro thomu o el olongomu sivenga kathnga, e? Romre ole takis elngare mun ole vothung i venen mun aken.
MAT 5:47 Aro ve thomu o pathokeal inga areko or ini titeumuere, aro lomu vothung i rel nge toko alavusnga ole vothung avele. Na tokokoe areko or ini Judare avele or mun o oma venen aken.
MAT 5:48 Maken aro thomu o voth ini toko vengvenga, ranga ve ini Titomomu a God ako i voth a Pen a Urvet ini toko vengvenga.
MAT 6:1 “Thomu o naktet senu lomu vothung a tokokoere nge. Na o mothong tova o magon nge lomu vothung sivenga pathengpatnga a tokokoere otheki. Aro ve o oma venen aken, aro Titomomu a God ako i voth a Pen a Urvet aro i sungu olongomu sivenga avele.
MAT 6:2 “Na nge ako ong sungu ur e nge tokokoe areko ole ur e avele, wong mothong tova ong thu kuth mo ong palenglengtun lom sungong ranga ve ini ako pokonongare o oma i a Judare ole lotuonga a vel lemi na a sovengalo mun mo aro toko alavusnga o thepol ir. O oma venen aken, eneke olemi ve aro tokokoere o risea or nge ur aken. Tho ri nunganga a thomu nge ve, tokokoe areken o el oana olalnga lale.
MAT 6:3 Ave tova ong sungu ur e nge tokokoe areko ole ur e avele, aro i sivenga tova ve toko e avele ilemi mire nge lom sungong aken, i pavurvur mun nge ako menum kerenga ilemi mire nge menum sivenga ile omaing avele.
MAT 6:4 Aro lom sungong ake aro o oma kine inga mo aro Tomom a God i thepol ur aken ong oma kine i, naro i sungu olongom sivenga.
MAT 6:5 “Tova ong nong, ong mothong tova oma ranga ve ini pokonongare, ako o sis ve aro o nong a Judare ole lotuonga a vel lemi na e mun ako a toko alavusnga otheki nge. O oma venen aken mo olemi ve aro tokokoere o thepol or. Tho ria thomu, tokokoe areko o oma vene aken o el oolonga lale.
MAT 6:6 Tova ong nong, aro ong eso a lom vel lemi na ong pupal lom vel thekia na ong nong a Tomom ako ong thepol i avele. Na Tomom ako i thepol ur nekenga ako ong oma kine nge i, aro i sungu olongom sivenga.
MAT 6:7 Na aro ve ong nong, mothong tova oma riong puluanga ako i thun inga, ranga ve ini areko olemi mire nge a God avele o nong. O rivenga God aro i nongpol ole nongong, eneke o lilu lila inga ole riong papulua.
MAT 6:8 Thomu o mothong tova o panes ole vothung aken, eneke Titomomu ilemi mire lale nge ur nekenga ako lomumu ve aro thomu o nong i a i nge.
MAT 6:9 “Naro thomu o nong vene ke: ‘Vovo a God, ong voth a Pen a Urvet, na iom i riri rintet.
MAT 6:10 Aro lom menong e nepes aro i patea. Aro them panes lomum ake ru a ulue, ranga ve ako areko o voth a Pen a Urvet o panes i.
MAT 6:11 Aro ong sung emem aning ako i pavurvur nge nang ake.
MAT 6:12 Aro lomum simikal lemem vothung kerenga, ranga ve ako lemem simikal areko o oma vothung kerenga nge them.
MAT 6:13 Ong mothong tova paeso them a tongporumong engenga lemi, ave aro ong sivlel ur kerengare a them nge.’”
MAT 6:14 Jisas i ri mun ve, “Aro ve lomumu simikal vothung kerenga ako pelie o oma i a thomu nge, aken aro Titomomu ako a Pen a Urvet aro ilemi simikal mun lomu vothung kerengare.
MAT 6:15 Na aro ve lomumu simikal ole vothung kerengare avele, aro Titomomu a God aro ilemi simikal lomu vothung kerengare mun avele.
MAT 6:16 “Aro ve thomu o sem nge aning, o mothong tova thomu o oma thomu mo thekumu mesis mesis ranga ve ako pokonongare o oma i. O paateal or nge otheki, eneke olemi ve aro tokokoere olemi mire ve o sem. Tho ri nunganga a thomu nge, tokokoe areken oolonga i ngo lale.
MAT 6:17 Na aro ve thomu o sem, aro thomu o paut thekumu nge thei, naro thomu o sagar poungomu thoing.
MAT 6:18 Maken aro tokokoere aro o ate thomu nge lomu semong aken avele. Ave Tomom a God ako ong thepol i avele, aro i thepol i. Na Tomom ako i thepol ur nekenga ako ong oma kine nge i, aro i sungu olongom sivenga.
MAT 6:19 “Thomu o mothong tova o paen tomoal ur sivesivengare ake ru a ulue, eneke aro sa teo nge, eve i keim naro i kerenga, na toko kemongare o turao vel mo o kem i.
MAT 6:20 Ave i sivenga ako aro thomu o paen tomoal lomu ur sivesivenga a Pen a Urvet, aken i pavurvur aro sa teo nge avele na i keim avele, naro toko kemongare o pavurvur aro o turao vel mo o kem nge avele.
MAT 6:21 Aro thomu o oma venen aken, eneke aro lomumu i voth ol inga nge pen ako lomu ur sivengare o ngo nge.
MAT 6:22 “Thekir i ranga ve ini nir peti ile the lalainga na aro ve thekum i sivenga, aro num peti elonga aro i lala.
MAT 6:23 Ave aro ve thekum i kerenga, aro num peti elonga aro i voth a mideng. Na eve the lalainga aken a thomu nge ia mideng, aro mideng aken i voth a thomu nge aro i aolo rintet.
MAT 6:24 “Na toko e i pavurvur aro i velpol ini toko or aini ole umonga, kene avele. Eneke aro ve ia sagu omole, aro ini silalpot aininga, eve aro ve ini silal omole, aro ia sagu aininga. Thomu o pavurvur aro thomu o velpol ini a God ile umonga na tomo mun nge umtun ile umonga, kene avele.”
MAT 6:25 Jisas i ria ile wainlangaere ve, “I vene na tho ria thomu. O mothong tova lomumu rit nge omu aning eve omu thei ako thomu o mimi nge. Na o mothong tova lomumu rit nge lomu teunong ako thomu o teun i a numu peti nge. Mimiong i aolonga nge aning, na toko ini peti i aolonga nge ile teunong.
MAT 6:26 Thomu o thepol vet menre, ako o ou oa aning avele na o veliloal mun oa aning a aning a velre avele. Ave Titomomu a God ako a Pen a Urvet i sungu oa aning a or nge. Na thomu tokokoere kene thomu o aolonga nge menre ako a God itheki.
MAT 6:27 Na i vava, aro ve toko e ilemi rit nge ile mimiong, i pavurvur aro toko ile lemi ritong aken aro i pokespot ile mimiong? Aro avele.
MAT 6:28 “Na i vava ake lomumu rit nge lomu teunongre, e? Thomu o thepol vet ine kolkolung punpolngare, o um avele na o oma ole teunong avele.
MAT 6:29 Ave tho ria thomu, Solomon ako ini nepes aolonga na ile ur elonga i pompom rintet, ia nepes a malmaling i sivenga ranga ve ini kolkolung punpolnga areken oa malmaling avele. Kolkolung punpolnga a malmaling i sivenga rintet nge ia.
MAT 6:30 God i pateunu pilil polpolnga areko o voth ponange na lelken tokokoere aro o ongtuna ir. Na i vava, aro ve God i pateunu pilil polpolnga areken, aro i pateun thomu avele? Lomu lemioong a God nge kene i posngati.
MAT 6:31 Na o mothong tova lomumu rit nge ur kathnga ako aro thomu o an i, na o thin i na o teunu i.
MAT 6:32 Eneke areko olemi mire nge a God avele, or alavusnga olemi pompom nge aning na teunong, ave Titomomu a God ako a Pen a Urvet, ilemi mire nge ur areko thomu o oror nge.
MAT 6:33 Ave aro lomumu rum tel nge a God ile menong e nepes na e mun nge vothung ako i vengveng a itheki. Maken aro God i sungu ur areken a thomu nge.
MAT 6:34 Na thomu o mothong tova lomumu pompom nge nang relnga a matheong, aro lomumu i voth inga nge ur ako i voth ponange. Nang omole omole a matheong i voth re lale.”
MAT 7:1 Ma Jisas i ria mun ve, “Aro ve thomu o avrum toko ile vothung avele, aro God i avrum mun lomu vothung avele.
MAT 7:2 Eneke God aro i avrum mun thomu ranga ve ako thomu o avrum tokokoere. Naro God i olal mun i a thomu nge, ranga ve ako thomu o olal i a tokokoere nge.
MAT 7:3 “I vova ako ong thepol won amum ako i voth a teum itheki, na ong thepol tel avele nge won siva ako i voth a thekum, e?
MAT 7:4 Won siva aken i voth a thekum ma i vova ako ong ria teum ve, ‘Teik, aro tho eltetpot won amum aken i voth a thekum.’
MAT 7:5 Wong ini pokononga. Aro ong eltetpot tel won siva aken i voth a thekum, lamo aro wong the senu na wong eltetpot ol won amum ako i voth a teum aken itheki nge.
MAT 7:6 “Thomu o mothong tova o sungu ur ako o ateal i ve ini a God ile a nanaure nge, eneke aro o eksinga mo o pun thomu. Na o mothong mun tova thomu o ases lomu pengep otoli sivenga areko olonga i roro rintet a kiere nge, eneke aro o tesuluku ir.”
MAT 7:7 Jisas i ri mun ve, “Tova ong nong na ong nin a God, aro i sungu i a ong nge. Tova ong kath ur e, aro God i pathengal i a ong nge. Na aro ve wong pitroo vel thekia, aro i theppot vel thekia aken nge wong.
MAT 7:8 Eneke toko alavusnga ako o nin a God, aro i sungu i a or nge. Na toko alavusnga ako o kath ur e, aro God i pathengal i a or nge. Na toko alavusnga areko o pitroo vel thekia, aro God i theppot i nge or.
MAT 7:9 “Omu e aro ve itun i nina i nge bret, aro i sungu anral a i nge?
MAT 7:10 Na aro ve i nina i nge silang, aro i sungu eli a i nge?
MAT 7:11 Thomu ini toko ako lomu vothung kerenga, ave thomu o sung sungong sivenga a tutumuere nge. Na Titomomu ako i voth a Pen a Urvet, ile vothung i sivenga nge lomu vothung, aro i sung sungong ako i sivenga rintet nge areko o nina i nge.
MAT 7:12 Vothung ako thomu o sis ve aro tokokoere o oma i a thomu nge, aro thomu o oma inga vothung aken a or nge, eneke Moses ile patorong na God ile riong elngare ole riong o mirenga venen aken.”
MAT 7:13 Jisas i ri mun ve, “Aro thomu o koro nge lok thekia posnga atiken, eneke sovengalo aolonga ako i es a pen kerenga nge kene iwo varvar ma i semel inga nge esoong nge, na tokokoe puluangare aro o eso nge.
MAT 7:14 Ave lok thekia i posngati na sovengalo i klip rintet nge panesnga ako i eso a mimiong nge, na ini inga toko omole omole ako aro i thepol i na i panes sovengalo aken.
MAT 7:15 “Aro thomu o nakalal thomu nge riong elnga le apaltitetongare. Aro o es a thomu nge me ranga ve ini nanau pil ako i teunu sipsip ini peti i es a sipsipre nge.
MAT 7:16 Thomu o ate toko nge ile vothung, ranga ve ako tokokoere o ate won ako nge imonnga. Na i pavurvur aro wong vurpot vain monnga a we wopuponga nge avele. Na thomu o vur pupos monnga a we wopuponga nge avele.
MAT 7:17 Maken won sivenga i pavelpol won monnga sivenga, na won kerenga i pavelpol won monnga kerenga.
MAT 7:18 Won sivenga i pavurvur aro i pavelpol imonnga kerenga avele, na won kerenga i pavurvur aro i pavelpol imonnga sivenga avele.
MAT 7:19 Na won alavusnga ako o mon senu avele, aro o tetela ir mo o asesu ir a won sesenga nge la.
MAT 7:20 Maken aro lomumu mire nge riong elnga le apaltetongare nge ole vothung kerenga.
MAT 7:21 “Aro toko alavusnga ako o apeta tho ve, ‘Toko Pomnga, Toko Pomnga,’ or alavusnga aro o eso a God ile menonga e Nepes a Pen a Urvet avele. Ave ini inga areko o oma ur nekenga ako Vovo ako a Pen a Urvet i sis or ve aro o oma ir.
MAT 7:22 Naro nge riong nongpolnga a nang ako aro i velpol aro toko pulua aro o ri ve, ‘Toko Pomnga, Toko Pomnga, nge iom them panongpol nge a God ile riong, na nge iom them wistetpot tamata kerengare, na nge iom them oma mun pathepolong or pulua.’
MAT 7:23 Naro tho ria or ve, ‘Lemik mire nge thomu avele. Thomu o talela nge tho, thomu areko o oma vothung kerengare.’
MAT 7:24 “Maken aro ve toko e i nongpol lek riongre na i panes senu ir, toko aken i ranga ve ini toko ako ilemi sivenga e ile omaing ako i aria ile vel a anralre nge mo i engeng.
MAT 7:25 Mako vit i molu me ma thei awonga i opopot ma i esa roro na thue aolonga i velpol ma i tik vel aken. Ave i thupthesa i avele, eneke vel aringa aken i patu anralre ma i aria vel aken nge roro.
MAT 7:26 Ave aro ve toko e i nongpol inga lek riong na i panes senu i avele, toko aken i ranga ve ini toko ako ilemi pelekpol ako i aria ile vel a wonwon po.
MAT 7:27 Mako vit i molu me ma thei awonga i esa roro na thue i thu engeng ma i thupthesa vel aken. Ma vel aken ile matuong i kerenga rintet.”
MAT 7:28 Ma Jisas i patoral vus toko na sengre nge ur areken. O nongpol ile riong ma o kukuk nge,
MAT 7:29 eneke ile riong i engeng ma i rel nge tokokoe areko o pamireal nge a Moses ile patorong.
MAT 8:1 Jisas i esu a tete polemi me, mako pulua pomnga o panes seleo i.
MAT 8:2 Na toko omole ako ini peti a putput i es a Jisas nge. I koru ieve a i nge ma i ria i ve, “Toko Pomnga, ong pavurvur ako aro ong paonolpot tho mo tho riri a God itheki, tova lomum ve aro ong oma i.”
MAT 8:3 Ma Jisas i ronga imeni a i nge na i ria i ve, “Lemik ve aro tho oma i, aro wong riri werer.” Na a ur e avele, nako putput aken i vuspot ol a i nge.
MAT 8:4 Na Jisas i ri engeng a i nge ve, “Wong mothong tova ong ria ol toko e nge, ave aro wong es vengveng a pris nge la, mo i thepol ako ve, num peti a putput i vus. Naro ong oma lom sungong ranga ve ako Moses i ri nge lale, mo aro tokokoere olemi mire ako ve, num multhanga aken i vus.”
MAT 8:5 Lama Jisas i eso a rem a Kaperneam. Na punongare ole mukalinga ako ini toko Rom i es a i nge ma i nong mosing a i nge.
MAT 8:6 Ma i ria i ve, “Toko Pomnga, lek umonga i ngoo a lek vel ma ini peti elonga i motungtung na sisisong aolonga i voth mun a ini peti.”
MAT 8:7 Ma Jisas i ria i ve, “Aro tho es mo tho pasenu i.”
MAT 8:8 Ave punongare ole mukalinga aken i olal werer ile riong ve, “Toko Pomnga, ong ini Toko Pomnga ma i pavurvur ve aro tho wola ong a lek vel lemi la avele, ave aro wong ri inga naro lek toko umonga aro i sivenga werer.
MAT 8:9 Na tho ri venen aken, eneke tho mun tho voth a areko o mukal nge tho osa thewo, na punongare mun o voth a sek thewo. Ma aro ve tho ria omole ve, ‘Es la,’ aro i es, na aro ve tho ria relnga e ve, ‘Es me,’ aro i es me. Na aro ve tho ria lek um polpolonga ve, ‘Wong oma ur ke,’ aro i oma i.”
MAT 8:10 Ma Jisas i nongpol toko aken ile riong ma i kukuk. Ma i ria tokokoe areko o panes i ve, “Tho ri nunganga a thomu nge. Tho thepol toko e avele ako a Israel ako ile lemioong i aolonga vene ake.
MAT 8:11 Tho ri nunganga a thomu nge, toko pulua ako or ini Judare avele, aro o plosa a nang le esainga na nang le sivlukuonga naro o vus me mo o men tomo nge a Abraham na Aisak na Jekop oa aning ako nge a God ile menong e nepes ako a Pen a Urvet.
MAT 8:12 Ave Israelre ako God i pavelpol ile menong e nepes nge or kene aro i asesu or a pen a midenga lemi mo o voth nge naro o tang naro o atitet owo pupo.”
MAT 8:13 Ma Jisas i ria punongare ole mukalinga aken ve, “Es a lom pen la. Aro i velpol ranga ve ako lomumo nge.” A ur e avele na ile umonga aken i sivenga werer.
MAT 8:14 Lama Jisas i eso a Pita ile vel ma i thepol a Pita iwenga ako ini multhang, ma ini peti i velvel ma i ngo vet inga ako a ring.
MAT 8:15 Ma Jisas i krima imeni, mako ia ni multhanging aken i vus, ma i mita mako i monsi ol oa aning.
MAT 8:16 Ma pen aivuvu ol me na tokokoere o paes tokokoe areko tamata kerengare o voth a or nge. Mako Jisas i wistetpot tamata kerenga areken nge ile riong inga, na i pasivenga toko na seng alavusnga ako ni multhanging i el or.
MAT 8:17 Na ile omaing aken kene i pavelpol nunganga a Aisaia ile riong, ako ri ve, “I eltetpot ler ni multhangingre tomo nge ler kerengaing.”
MAT 8:18 Jisas i thepol pulua pomnga ako o mit kalalual i, mako i sung riong engenga a ile wainlangaere nge ve, aro o mon a epee la.
MAT 8:19 Na pamirealinga nge a Moses ile patorong i ria i ve, “Pamirealinga, aro tho panes ong e pen alavusnga ako aro ong es nge.”
MAT 8:20 Ma Jisas i ria i ve, “Nanau pilre ole siklep i voth, na menre ole klure i voth mun. Ave Toko Pomnga Itun imei e avele ako aro i ngo nge.”
MAT 8:21 Lama ile wainlanga omole mun ako i ria i ve, “Toko Pomnga, aro tho panes wong, ave aro tho tetun tel a vovo.”
MAT 8:22 Mako Jisas i olal ile riong ve, “Ini tokokoe areko ooni i rin lale, aro osivenga o tetun olengare ako o rin, aveto wong aro ong es me mo panes tho.”
MAT 8:23 Lamako Jisas i roa a wok nge ma ile wainlangaere o ro tomo mun nge i.
MAT 8:24 Na palolo avele, nako thue aolonga i velpol, ma thei i limteto a wok lemi ma pa omole re ako aro o vlu, ave Jisas i nokolkol.
MAT 8:25 Mako o pamimeta i ma o ria i ve, “Toko Pomnga, ong opoesal them, pa omole re ake aro te vlu.”
MAT 8:26 Ma i ria or ve, “Lomu lemioong i posngati, i vova ako thomu o ngange rintet, e?” Mako i losa ma i akrisal thue na thei le lolikong, mako thue i vus na thei i ngo thau ol.
MAT 8:27 Ma o kukuk na o ri ve, “Toko ake ini ao ake? Eneke i ria thue na thei le lolikong ma o vus en.”
MAT 8:28 Lama i velpola a thei a pamonlel a Galili wo epee, nge epee ako a Gadara, na toko or aini ako tamata kerengare o rero or paini, o voth nge ma o thepolo i. Or paini kene o voth vet inga ako a siklep areko o pango vungre nge, ma or paini ole engenging i aolonga rintet na toko e avele i es nge pen aken la.
MAT 8:29 Na o presa viringa ve, “Wong ini a God Itun. Na ong vova ake ong es a them nge me, e? Nang ako ong ateal i ve aro them kerenga nge, kene i velpol rongan na ong es me mo aro ong pakerenga tel them, e?”
MAT 8:30 Na kie avlung mun e ako o voth mela nge or avele ma o an.
MAT 8:31 Ma tamata kerengare o nong engeng a Jisas nge ve, “Aro ve ong wistetpot them, aro ong pakepot inga them mo them rero inga a kiere.”
MAT 8:32 Mako i ria or ve, “O es la.” Mako tamata kerenga areken o lopot a or nge ma o rero kie areken. Ma kie areken o thou thou ol a ruprup la, makola o matu a thei lemi ma o vlu.
MAT 8:33 Ma kie thealngare o lo viri viri ma o ritet ol nge ur aken a rem lemi ma o ritet mun nge ur alavusnga ako i velpol a toko or aini aken ako tamata kerengare o voth a or nge.
MAT 8:34 Mako toko na seng alavusnga e rem aken o es ol la mo o thepol a Jisas. Ma o velpol ma o thepol i, ma o ri engeng a Jisas nge ve, aro i lo lelpot ole pen.
MAT 9:1 Mako Jisas i roa a wok nge ma i mon kora werer a thei wo epee la, ma i es a ile rem ako i voth nge.
MAT 9:2 Na tokokoe pelie ako o potuna toko omole tomo nge ile ngosel me. Toko aken ini peti motungtung ma Jisas i thepol ako olemio nge i, ma i ria toko ni peti motungtunga aken ve, “Tuk, lomum aro i sivenga, eneke God ilemi simikal lom vothung kerengare lale.”
MAT 9:3 Ma pamirealinga nge a Moses ile patorong pelie o ria e pel ve, “Toko aken i voltet a God, eneke i el a God imei.”
MAT 9:4 Ave Jisas ilemi mire nge olemi ma i ria ol or ve, “I vova ako lomumu vet nge ur ako i kerenga ma i voth a opomu lemi, e?
MAT 9:5 Riong kathnga i semel ako aro tho ria i a toko ake nge, e? Aro ve tho ria i ve, ‘God ilemi simikal lom vothung kerengare lale.’ Riong ake i semel, eneke thomu o pavurvur, ako aro o thopol lek riong potoi avele. Aveto aro ve tho ria i ve, ‘Plosa mo es.’ Riong ake i klip, eneke thomu o pavurvur aro o thopol lek riong potoi.
MAT 9:6 Maken aro tho ri riong klipnga aken, eneke tho sis ve aro lomumu mire ako ve, Toko Pomnga Itun ile engenging ake ru a ulue, i voth, ma i pavurvur nge toko na sengre ole vothung kerengare patitepotnga.’” Mako i ria toko ni peti motungtunga aken ve, “Ong mita mo ela lom ngosel mo es a lom vel la.”
MAT 9:7 Mako i losa ma i es a ile vel la.
MAT 9:8 Na toko alavusnga o thepol i veno ako ma o ngeip rintet nge. Ma o paaolonga a God iion, eneke God i sung ile engenging a tokokoere nge lale.
MAT 9:9 Jisas i es la, ma i thepol toko omole ako iion a Matiu ako i menen a takis elnga a vel. Ma Jisas i ria i ve, “Aro wong panes tho.” Mako i mita ma i panes i.
MAT 9:10 Lamako Jisas ome ile wainlangaere o men nge aning a ile vel lemi, lama takis elngare na toko le vothung kerengare o es mun me ma o men tomo nge or.
MAT 9:11 Parisi pelie o thepol i veno ako ma o nin a Jisas ile wainlangaere ve, “I vova ake lomu pamirealinga i an tomo e takis elngare na toko alavusnga ako ole vothung kerenga, e?”
MAT 9:12 Ave Jisas i nongpol ole riong ma i ria or ve, “Areko olemi ve o sivenga aro o es a vuralinga nge avele, ini inga areko oni multhang aro o es a i nge.
MAT 9:13 Thomu o es la na lomumu rum nge riong ake mirenga, ako God i ri vene, ‘Nik plong nge lomu sungong, aveto tho sis inga ako ve, lemi moring aro i voth a thomu nge.’ Eneke tho velpol mo tho leng inga areko ole vothung i vengveng, kene avele. Tho velpol ake na tho leng inga toko na seng areko ole vothung i kerenga.”
MAT 9:14 Lama ini a Jon Paninuonga ile wainlangaere o es a Jisas nge la ma o ria i ve, “Them na Parisire them sem nge aning pa pulua. I vova ake lom wainlangaere o sem nge aning avele, e?”
MAT 9:15 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Aro ve peange ponganga tomonnga i voth tomo nge ilengare nge sungaling a aning, i pavurvur aro o sem nge aning avele. Nang e panen aro i velpol ako aro o eltetpot peange ponganga tomonnga aken a or nge. Aro nge wop lemi aken, aro o sem nge aning.”
MAT 9:16 Lama Jisas i ri ve, “Aro ve lavlav omole ako i negi na i minra, mothong tova italo i tomo nge lavlav epee ponganga. Aro vene mo i monteto mun lavlav neginga aken naro i minra rintet.
MAT 9:17 Na toko e i mothong tova aro i save vain ei ponganga nge thei pokin ako ini mekerem peti neginga, eneke i pavurvur aro i lowimpot avele. Aro vene mo aro vain ei i lothunpot mo aro thei pokin aken ru vain ei i voth nge, aro i vupol mo vain ei aken aro i lel pautet na thei pokin mun aro i kerenga. Ave aro i sivenga tova i save vain ei nge thei pokin ponganga naro vain ei na thei pokin o sivenga.”
MAT 9:18 Jisas rongan i ri nge or, nako Judare ole mukalinga omole ako i eso me ma i koru ieve a Jisas itheki, ma i ri i ve, “Tuk sengenga i rin ponange re atike, ave aro ve ong es me mo ronga menum a i nge, aro i mimi werera.”
MAT 9:19 Mako Jisas i plosa ma i panes i, ma ile wainlangaere o panes mun i la.
MAT 9:20 Mako seng omole ako i velpol, eneke sengre oa ni multhanging ako o thepol ngov kene i pesrou a i nge avele, ma i pavurvur nge tovu po or mule pa omole pothoi or aini. Ma i sulo tomo i nge toko na sengre, ma patongti i es ma i mito a Jisas ikime, ma i vugir kine inga a Jisas ia teunong ongepo.
MAT 9:21 I oma venen aken, eneke patongti ilemi inga ve, “Aro ve tho vugiro inga Jisas ia teunong aro tho sivenga werer.”
MAT 9:22 Na Jisas i eksing ma i thepol i ma i ria i ve, “Tuk, lemi moring aro i voth a wong nge, ong sivenga werer lale, eneke lom lemioong ve aro tho pavurvur ako aro tho pasivenga ong.” Nako seng aken i sivenga werer ol.
MAT 9:23 Ma o es mala o velpol a mukalinga aken ile vel. Ma Jisas i thepol ol ako tokokoere o thuo bei ma tokokoere ole waling aolonga, eneke olemi kerere nge vung aken.
MAT 9:24 Na i ria ve, “Thomu o espot la, eneke seng wainlanga aken i rin avele, i nokolkol inga.” Ma o nongpol i ma o ngenge lital i.
MAT 9:25 Na i pakealalpot or a lalanga, mako i koro a seng aken ile vel epee lemi, ma i krima imeni, nako wainlanga aken i mimia na i mita.
MAT 9:26 Mako Jisas ile omaing aken kene i kima ol a pen elonga nge pen epee aken.
MAT 9:27 Lama Jisas i plosa nge pen aken ru i pamimi a seng wainlanga aken nge, ma i es, nako toko theki prosnga or aini ako o paneso i ma o presa pres viringa ve, “Devit Itevinga, lomum esal them paini.”
MAT 9:28 Ave Jisas i koro a vel lemi la na theki prosnga or aini aken o eso a i nge la, ma Jisas i nina or paini ve, “Lomu lemioong ako ve, tho pavurvur ako aro tho vles thekumu mo thomu o the werer?” Mako or paini o ria i ve, “Enala, Toko Pomnga.”
MAT 9:29 Mako Jisas i thobiru or paini otheki, na i ria or ve, “Nge lomu lemioong inga aro thomu o the werer ol.”
MAT 9:30 Nako a ur e avele na or paini otheki vles werer, ma Jisas i ri engeng or paini ve, “Thomu paini o mothong tova o ria toko pelie nge ur ake.”
MAT 9:31 Ave or paini o es ma o pakima ol nge a Jisas ile omaing sivenga aken a pen elonga ako nge pen epee aken.
MAT 9:32 Lama toko or aini aken o plos lelpot nge a Jisas mo o es, nako toko pelie o pasong mun toko omole ako a Jisas nge la, eneke tamata kerenga i rero i ma i palav avele.
MAT 9:33 Na Jisas i wistetpot tamata kerenga aken, mako toko rises aken i leng leng ol. Na toko na sengre o kukuk nge ma o ri ve, “Nomenga ur e avele i vene ake ako i velpol a Israel.”
MAT 9:34 Ave Parisire o ri ve, “I wistetpot tamata kerengare, nge tamata kerengare oa pomnga ile engenging.”
MAT 9:35 Na Jisas i esu esa mun a rumremre, na i pamireal a Judare ole lotuonga a velre, na i panongpol nge Panongpolong Sivenga nge a God ile menong e nepes, na i pasivenga mun tokokoe areko nge ni multhanging alavusnga ako i el or.
MAT 9:36 Ma Jisas i thepol pulua pomnga ma ilemi esal or, eneke i thepol or ma i ranga ve ako o voth pelekpol na olemi kerenga. Ole menong i ranga ve ini sipsipre ako o voth senu avele ma othealnga avele.
MAT 9:37 Na i ria ile wainlangaere ve, “Aning pulua ako i motutet ako a ometa, ave umonga pulua avele ako aro o el aning areken.
MAT 9:38 Aro thomu o nong a ometa tokoninga nge mo aro i pake toko umonga pelie mo o veliloal aning areken.”
MAT 10:1 Lamako i veliloal ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini, ma i sungu ile engenging a or nge, mo aro o wistetpot tamata kerengare nge, naro o pasivenga ni multhangingare nge oa kerengaing.
MAT 10:2 Ake ini pakeke or mule pa omole pothoi or aini aken oionre na i vene: Teltelnga ini a Saimon ako tokokoere o apeta mun i ve ini a Pita na itein a Andru, na Jems ako ini a Sebedi itun na itein a Jon,
MAT 10:3 na Pilip, na Bartolomiu, na Tomas, na Matiu ako ini takis elnga, na Jems ako ini a Alpius itun na Tadius,
MAT 10:4 na Saimon ini toko omole nge avlung ako o apeta ir ve ini a Selot, ome a Judas Iskariot, ini toko aton i sungu a Jisas a ngarangre omeni.
MAT 10:5 Lama Jisas i pakepot ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini areken ma o es, ave i pator engeng tel or ve, “Thomu o mothong tova o es nge areko or ini Judare avele, eve nge Samaria angare ole remre.
MAT 10:6 Ave aro thomu o es vengveng a Israelre nge la, ako o leklek ranga ve ini sipsipre.
MAT 10:7 Aro thomu o es mo o panongpol or ve, ‘God ile menong e nepes kene i toth me lale.’
MAT 10:8 Aro thomu o pasivenga ni multhangingare, naro thomu o pamimi areko o rin lale, naro thomu o pasivenga tokokoe areko oni a putput, naro thomu o wistetpot mun tamata kerengare. Ur areke thomu o el i lale kene thomu o ol i avele, naro o ol mun i a thomu nge avele.
MAT 10:9 Na thomu o mothong tova o el umtun pelie tomo nge thomu.
MAT 10:10 Naro thomu o mothong tova o es tomo nge lomu alal na lomu tekruk aininga na lomu esonga tomo mun nge lomu eel. Aro avele. Thomu o um e tokokoere naro o theal thomu.
MAT 10:11 “Aro ve thomu o es a rem e, aro thomu o the nge toko sivenga e ako tova i nongpoo thomu mo aro thomu voth tomo nge i, mola i pavurvur nge ako aro thomu o es mun nge rem relnga e.
MAT 10:12 Aro ve thomu o koro a vel e nge, aro thomu o ria i ve, ‘Lemi moring aro i voth tomo nge thomu.’
MAT 10:13 Na aro ve tokokoere olemi sivenga e thomu, aro lomu lemi moring i voth tomo e or, ave aro ve olemi sivenga e thomu avele, aro thomu o el werer lomu lemi moring a or nge.
MAT 10:14 Na eve toko e avele i nongpoo thomu na oni plong nge lomu riong, aro thomu o tepluspot evomu a vuvus na thomu o plos lelpot nge pen aken.
MAT 10:15 Tho ri nunganga a thomu nge, nge nang ako God i ateal i ve aro tokokoere o mit nge riong, matheong ako i velpol a tokokoe areke nge, aro i aolonga nge matheong ako i velpol a toko Sodom ome Gomora angare nge.”
MAT 10:16 Ma Jisas i ria or ve, “Thomu o nongpol. Tho pake thomu ranga ve ini sipsipre ako o eso a nanau pilre oa lemimi. Aro lomu vothung i ranga ve ini pilimore ole vothung, ako olemi avrum senu tel e ole omaing lamo o oma i. Naro lomu vothung ranga ve ini pothure ole vothung, ako ilemi nge ur kerenga omanga avele.
MAT 10:17 Aro thomu o naktet thomu nge tokokoere, eneke aro o pamit thomu e riong, naro o so litlit thomu a Judare ole lotuonga a velre lemi.
MAT 10:18 Naro o pamit thomu a mukalingare na nepesre otheki, eneke thomu ini lek. Aro i vene aken naro thomu o panongpol nge Panongpolong Sivenga a or nge na nge areko or ini Judare avele mun.
MAT 10:19 Nang ako o rere thomu mo o pamit thomu nge riong, o mothong tova lomumu i ngo pelekpol ve aro thomu o ria riong kathnga a or nge, eneke nang aken aro God i sungu ile riong e thomu ako aro thomu o ripot i.
MAT 10:20 Aro ini thomu ako o ri kene avele, ave aro ini inga Titomomu Ioni Riringa ako aro i ripot a womu me.
MAT 10:21 “Tokokoere aro o pamit otiteinre e riong mo olemi omoletet nge opunrinnga, na toko pelie mun ako aro o pamit otutunre e riong mo olemi omoletet nge opunrinnga, na otutunre aro o pamita mun otitemaere na oninaere e riong mo olemi omoletet mun nge opunrinnga.
MAT 10:22 Na toko alavusnga aro oni silalpot thomu, eneke thomu ini lek, ave tokokoe areko o mit engeng mo la i pavurvur nge mimiong ake ile vusong, God aro i el werer or.
MAT 10:23 Aro ve tokokoere nge rem aken o pakerenga thomu, aro thomu o lo a rem relnga e. Tho ria thomu, aro thomu o pavus lomu umong rongan a rumrem alavusnga a Israel, naro Toko Pomnga Itun aro i es werer me.
MAT 10:24 “Wain ako i men nge pamirealing i pavurvur aro i aolonga nge ile pamirealinga avele, na toko um polpolonga i pavurvur aro i aolonga nge itokoninga avele.
MAT 10:25 Aro i sivenga tova ve wain aken i velpol ranga ve ini ile pamirealinga, na toko um polpolonga ile engenging i ranga ve ini itokoninga ile engenging. Aro ve o apeta vel tokoninga aken ve ini a Belsebul, naro o apeta mun itutunre oionre nge ur ako i kerenga rintet.
MAT 10:26 “Maken aro thomu o ngange nge or avele, eneke vothung ako i ngo kine, aro i ngo pat panen. Na riong ako i ngo kine, aro panen aro or alavusnga olemi mire nge.
MAT 10:27 Na riong ako tho ria thomu nge a mideng, panen aro thomu o pamilempot i a pen lalanga. Na riong alavusnga ako tokokoere o pakosisil i, aro thomu o presa pres ol i a rem lemi.
MAT 10:28 Na thomu o mothong tova o ngange nge areko o pun rin numu peti, ave o pavurvur avele ako aro o pakerenga onumu. Aro thomu o ngange inga nge a God, eneke i pavurvur ako aro i pakerenga numu peti tomo mun nge onumu ako a pen ako won sesenga i voth nge.
MAT 10:29 Na tokokoere o ol men tun or aini nge toea omole inga, ranga ve ako or ini ur polpolnga, ave aro ve God isa wom i a or nge avele, aro men tun omole aro i rin avele.
MAT 10:30 Na God ilemi mire senu nge thomu, na i tital poungomu thoing omole omole lale.
MAT 10:31 Thomu o mothong tova o ngange, eneke God ile lemi rumong e thomu i aolonga nge men posposenga pulua.
MAT 10:32 “Aro ve toko e i ripot a pulua oa lemimi ve, ‘Tho ini a Jisas ile.’ Tho mun aro tho ria Temek ako i voth a Pen a Urvet ve, ‘Toko aken ini lek.’
MAT 10:33 Na aro ve toko e i ripot a pulua oa lemimi ve, ‘Tho ini a Jisas ile avele.’ Tho mun aro tho ria Temek ako i voth a Pen a Urvet ve, ‘Toko aken ini lek avele.’
MAT 10:34 “Thomu o mothong tova lomumu ve, tho es ake me mo aro tho pavelpol lemi moring a ulue. Avele, tho pavelpol toko ile menong nge lemi moring avele, ave tho pavelpol inga punpeling.
MAT 10:35 Tho es ake me ve aro tho pavelpol menong le kerengaing. Ranga ve ako God ile erere i ri ve, ‘Wain tomonnga ako aro ile ngarang ini itema. Sengre aro ole ngarang tomo nge oninaere. Sengre ome otiteviere aro ole ngarang pel.
MAT 10:36 Na lom vel lemiare aro velpol ini lom ngarangre.’
MAT 10:37 “Na aro ve toko e ile asaguong nge itema ome inina i aolonga nge ile asaguong nge tho, aken i pavurvur aro i voth ini lek wainlanga avele. Na aro ve toko e ile asaguong nge itutunre i aolonga nge ile asaguong nge tho, aken i pavurvur mun aro i voth ini lek wainlanga avele.
MAT 10:38 Na aro ve toko e i potuna ia won ngoronga avele, ako o pavurvur ako aro o pun rin i nge, i pavurvur aro i voth ini lek wainlanga avele.
MAT 10:39 Na aro ve toko e i krim engeng isivenga ile mimiong, aro ile mimiong aken i penthal. Ave toko ako isivenga ile mimiong i penthal, eneke ini lek wainlanga, aro i el mimiong ako aro ile vusonga avele.
MAT 10:40 “Na aro ve toko e i elo thomu, aro i elo mun tho. Na toko kathnga ako i elo tho, i elo mun a God ako i pakeu tho me.
MAT 10:41 Na aro ve toko e i elo a God ile riong elnga e, eneke ini a God ile riong elnga, aro i el iolonga ranga ve ako God ile riong elnga aken aro i el i. Na aro ve toko e i elo toko vengvenga e, eneke ini toko vengvenga, aro i el iolonga ranga ve ako toko vengvenga aken aro i el i.
MAT 10:42 Na aro ve toko e i savea thei merirnga mo i sungu i a lek toko vulutnga e nge, eneke ini lek wainlanga, tho ria thomu, toko aken iolonga aro i penthal avele.”
MAT 11:1 Lama Jisas i sungu riong a ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini ma vus, lamako i es ol ma i pamireal na i panongpol tokokoere ako a rumrem a epee aken.
MAT 11:2 Na Jon Paninuonga i voth a mang a midenga lemi na i nongpol ur pulua ako Jisas i oma ir. Mako i sungu ile riong e ile wainlanga pelie ma i pakepot or a Jisas nge la.
MAT 11:3 Ma o nina Jisas ve, “Aro ong ria them, ong ini toko akon God i ateal ong ve aro ong es me, eve aro it alavusnga aro te men tetal toko relnga e?”
MAT 11:4 Mako Jisas i olal ole riong ve, “Thomu o es werer la mo thomu o ria Jon nge ur alavusnga ako thomu o nongpol i lale na thomu o thepol mun i lale.
MAT 11:5 Ako toko theki prosngare o the werer, na toko eve lilngare o es ol, na tokokoe areko oni peti a putput o riri, na telnga gutngare o nongpol, na rinongare o mimi werera, na toko le ur avelengare o nongpol Panongpolong Sivenga.
MAT 11:6 Aro i sivenga e toko tova ilemi or aini e tho avele.”
MAT 11:7 Lama Jon ile wainlangaere o es ol, na Jisas i patea ile riong e a Jon a tokokoere nge, ma i ri ve, “Thomu o es a Jon nge la a pen polpolnga, ma thomu o thepol neke ako a i nge? Thomu o thepol inga lele ako sa thuu thua i?
MAT 11:8 Na thomu o es la mo thomu o thepol neke? Thomu o thepol toko ako ia malmaling ako i sivenga rintet? Avele. Toko areko oa malmaling i vene aken o voth inga a nepesre ole pen.
MAT 11:9 Thomu o ria tho nge ako thomu o es mala thomu o thepol uneke? Ava ini a God ile riong elnga e? I vene re aken, ave tho ria thomu, thomu o thepol toko ako i mukal nge a God ile riong elnga elonga.
MAT 11:10 Na Jon ini toko ako God ile erere i ritet nge i ma i ri ve, ‘O thepol, aro tho pakepot tel lek toko mo i mukal nge wong, mo aro i monsi tel lom so a mukaling.’
MAT 11:11 Na tho ria thomu, Jon Paninuonga i pomnga nge toko alavusnga ako o voth ake ru a ulue, ave toko ako i posngati a God ile menong e nepes a Pen a Urvet, toko aken i aolonga nge i.
MAT 11:12 Nge wop lemi ako Jon Paninuonga i patea ile omaing nge, ma me i pavurvur ponange, tokokoe areko o engeng nge punong o tongporum ako aro o el a God ile menong e nepes a Pen a Urvet me, mo o ri ve ini ole.
MAT 11:13 Na God ile riong elngare tomo nge a Moses ile patorong o sungu riong mala i mulalu nge a Jon ile velpoling.
MAT 11:14 Na tova lomumuo e ole riong ako o ri ve, aro Elaija i velpol tel, toko aken ini a Jon.
MAT 11:15 Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake.
MAT 11:16 “Na aro ve tho patongrum toko na seng ake ru nge wop lemi ake ole vothung, aro tho oma i nge riong agelalnga le vanga ol, e? O ranga ve ini wainlangaere ako o arongrong pel nge pen ako ini pathunonga. Na wainlanga avlung relnga areko ru o leng a or ve,
MAT 11:17 ‘Them vo lemi sivengaing a voing a thomu nge, aveto thomu o ri ve numu plong nge sesing, eneke lomumu kerere. Mako them vo voing ako o voal rinongare nge, aveto thomu o ri ve numu plong mun nge ngilelong, eneke lomumu sivenga.’
MAT 11:18 Na thomu o venen aken, eneke Jon i es me, ma i sem e aning na i thin vain avele, na tokokoere o ri ve, ‘Tamata kerenga i voth a i nge.’
MAT 11:19 Ave Toko Pomnga Itun i es me, ma i an na i thin, ma o ri ve, ‘O thepol vet toko ake, ini toko an rinrinonga na i thin mun vain pompom, na ini takis elngare na toko le vothung kerengare othanga.’ Aveto toko na seng areko o panes vengveng a God ile mire, ole vothung i pathengal it ako ve, o panes a God ile mire ako i vengveng, aveto lomu vothung aken i pathengal it ako ve, thomu o panes toko ulue angare ole mire.”
MAT 11:20 Jisas i oma ile pathepolong e rem pelie, ave tokokoere olemi kerenga e ole vothung kerengare avele. Lama Jisas i ria ile riong engenga e rem areken.
MAT 11:21 Ma i ri ve, “Patong thomu toko Korasin angare, na patong mun thomu toko Betsaida angare aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu. Aro ve toko e i es la mo i oma pathepolong pelie ako tho oma i a thomu nge, ako a Tair na Saidon, aken aro nomenga rintet o eksing oopo lale e ole vothung kerengare, naro o teun teunong ako ini lemi kerereong a teunong, na o vorvor vuvus a opounga lale, ako aro i paateal ve o lel okime nge ole vothung kerengare lale.
MAT 11:22 Ave tho ri nunganga a thomu nge, nge nang ako God i ateal i ve aro tokokoere o mit nge riong, aro matheong ako i velpol a thomu nge, aro i aolonga nge matheong ako aro i velpol a toko Tair ome Saidon angare nge.
MAT 11:23 Na thomu Kaperneam angare, ava aro thomu o paesa sivengomu roro a Pen a Urvet la, e? Avele, aro God i asesu thomu a Wali la. Aro ve toko e i es a rem a Sodom la mo i oma pathepolong areko tho oma i a thomu nge, aro Sodom rongan i voth.
MAT 11:24 Ave tho ri nunganga a thomu nge, nge nang ako God i ateal i ve aro tokokoere o mit nge riong, aro matheong ako i velpol a thomu nge, aro i aolonga nge matheong ako i velpol nomenga a Sodom angare nge.”
MAT 11:25 Lama Jisas i ria ve, “Vovo, ong ini Toko Pomnga a Pen a Urvet na ake ru a ulue. Tho ri sivengaing a ong nge, eneke ong parong kine ur areken nge toko powe ninengare, na ong pathengal i nge tokokoe areko olemi ranga ve ini wainlangaere.
MAT 11:26 I re aken, Vovo. Ong panes inga lomum na ong oma re inga venen aken.”
MAT 11:27 Na Jisas i ria mun ve, “Vovo i sung ur alavusnga lale a menik. Vovo inga ilemi mire nge isivenga Itun, na toko relnga e ilemi mire nge i avele. Na toko e avele mun ilemi mire nge a Vovo, ini inga Itun ilemi mire nge i. Itun i ateal mun toko pelie ako i pathengal ia Vovo a or nge, mo or inga ako olemi mire nge a Vovo.”
MAT 11:28 Lama Jisas i ria mun or ve, “Thomu tokokoe areko o molos nge lomu elong mathengare, aro thomu o es a tho nge me mo aro thomu o el thauong.
MAT 11:29 Aro lomumu sivenga nge tho ako tho voth ini omu Pomnga, naro thomu o el mire ako a tho nge. Eneke tho ini toko mosinga na vothung ako nge paruruong i voth a tho nge naro thomu o el thauong.
MAT 11:30 Eneke riong kathnga tho sungu i e thomu, aro i sivenga e thomu, na elong ako tho sungu i a thomu nge, aro i mathe e thomu avele.”
MAT 12:1 Lama nge nang rialonga e Jisas tomo e ile wainlangaere o eso a wit a ometa lemi. Na ile wainlangaere kene mesipun or, mako o kulpot wit monngare ma o an ir.
MAT 12:2 Ma Parisire pelie o thepol or ma o ria a Jisas ve, “It Judare ler patorong i ri ve, aro te oma ur aken avele e nang rialonga, ave thepol lom wainlangaere o oma ur aken.”
MAT 12:3 Ma Jisas i olal werer ole riong ve, “Ava thomu o tital a God ile erere lale ako nge a Devit ome ile tokokoere ole omaing ako mesipun or.
MAT 12:4 Ma i eso a God ile vel lemi, ma ome ile tokokoere o an bret ako ini sungong a God nge, na bret aken kene Moses ile patorong i ri ve, ini inga prisre oenga inga aro o an bret aken.
MAT 12:5 Na ava thomu o tital mun a Moses ile patorong lale ve, ako e nang rialonga elonga prisre ako o voth a Lotu Tepun a Vel o avsa patorong nge nang rialonga, ave ole vothung kerenga avele.
MAT 12:6 Na tho ria thomu, ponange toko omole ako i pomnga rintet nge Lotu Tepun a Vel i ake ru i voth.
MAT 12:7 Na God ile erere i ri vene: ‘Nik plong nge lomu sungong, aveto tho sis inga ako ve, lemi moring aro i voth a thomu nge.’ Na aro ve lomumu mire senu nge a God ile riong ake, aro thomu o ri kerenga avele nge tokokoe areko ole vothung kerenga avele.
MAT 12:8 Ma Toko Pomnga Itun i theal mun nang rialonga aken.”
MAT 12:9 Lama Jisas i plosa nge rem aken, ma i eso a Judare ole lotuonga a vel omole.
MAT 12:10 Ma toko e ako imeni omkolo i voth. Na toko pelie ako o voth mun kene olemi ve aro o pamit a Jisas e riong, mako o nina i ve, “Aro i sivenga tova te pasivenga toko ako e nang rialonga? Moses ile patorong i ri vava?”
MAT 12:11 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Aro i vava tova ve omu e ile sipsip omole i matu a vol lemi nge nang rialonga, e? Aro toko aken aro i krima i mo i monteta i me avele? Avele aro i monteta i.
MAT 12:12 Na toko aken kene isivenga rintet nge sipsip, maken patorong i ri kerenga e it avele tova te opoesal toko nge nang rialonga.”
MAT 12:13 Mako Jisas i ria toko meni omkolonga ve, “Ong pavengvengpot menum.” Mako i pavengvengpot i, na a ur e avele, nako imeni i senu werer, ma i ranga ve ini imeni epee anga.
MAT 12:14 Lama Parisire o plosa ma o rirum nge a Jisas ipunrinnga.
MAT 12:15 Jisas ilemi mire nge Parisire olemi ako nge ipunrinnga, mako i plos lelpot nge pen aken, ave pulua pomnga ako o panes i. Ma i pasivenga ni multhanginga alavusnga ako o voth tomo e or,
MAT 12:16 na i ri engeng tokokoere ve o mothong tova o ria othangangaere nge ile omaing.
MAT 12:17 Na i oma venen aken ma i pavelpol nunganga riong ako God ile riong elnga a Aisaia i ri nge. Na ile riong vene:
MAT 12:18 “Ake ini lek umonga ako tho ateal i. Ok sagu rintet i na lemik sivenga rintet nge i. Aro tho paeso Onik Riringa a i nge, mo aro i panongpol nge vothung vengvenga a toko alavusnga areko okei rel rel.
MAT 12:19 Aro i vol na i presa pres avele, naro tokokoere o nongpol ile lenga lenging avele a sovengalo.
MAT 12:20 Aro ile vothung kerenga e avele e tokokoe areko ole engenging i pospos, ranga ve ini lele ako i vulkor, aro i pavulkor altetpot i avele, na ranga ve mun ako the lalainga ako i to senu avele, aro i parinrin i avele. Naro ile vothung aro i venen aken i pavurvur ako aro vothung vengvenga aro ile mong ur alavusnga.
MAT 12:21 Naro tokokoe areko or ini Judare avele, aro olemio nge i, naro o men tetal ile opoesaling e or.”
MAT 12:22 Lama toko pelie ako o paes toko e ako a Jisas nge la ako itheki pros na i palav avele, eneke tamata kerenga i voth a i nge. Jisas i pasivenga toko aken, mako toko aken i palav ol na i the werer.
MAT 12:23 Na tokokoere o kukuk nge ur ake Jisas i oma i, ma o ri ve, “Ava ini a Devit Itevinga, e?”
MAT 12:24 Lama Parisire o nongpol ole riong ma o ri ve, “I wistetpot tamata kerengare, eneke oa pomnga a Belsebul i sungu engenging a i nge ma i wistetpot or.”
MAT 12:25 Jisas ilemi mire nge olemi ma i ria or ve, “Aro ve rem omole o omreu pel mo o pun pel, aro rem aken aro i vus. Na aro ve rem lemiare eve vel lemiare osivenga o pun pel, aro o voth lollo mun avele.
MAT 12:26 Thomu o ri ve tho wistetpot a Satan ilengare nge a Satan ile engenging. Aro ve lomu riong aken i nunganga, aro i mirenga ve, Satan ilengare osivenga o pun pel, naro o voth palolo avele.
MAT 12:27 Thomu o ri ve, Belsebul i sung engenging a tho nge mo tho wistetpot tamata kerengare a tokokoere nge. Na anga i sung engenging aken a lomu wainlangaere nge mo o wistetpot tamata kerengare a tokokoere nge, e? Mako lomu wainlangaere o pathengal thomu ako ve, lomu riong i nunganga avele.
MAT 12:28 Tho wistetpot tamata kerengare nge a God ile engenging, na omaing aken i pathengal thomu ako ve, God ile menong e nepes i velpol a thomu nge lale.
MAT 12:29 “Aro toko e i kem toko engenga ile ur elonga a vel lemi vava? Aro i kin tel toko engenga aken nge we lamo i kem ile ur elonga ako i ngo a ile vel lemi.
MAT 12:30 “Toko kathnga ini thengek avele, aro ini lek ngarang. Na toko mun e ako i wol tokokoere a tho nge me avele, akennga i wistetpot or.
MAT 12:31 Mako tho ria thomu, God aro ilemi simikal tokokoere ole vothung kerenga na ole riong kerenga e a God, ave aro ve toko e ako i ri kerengaing nge a God Ioni Riringa ile omaing, aro God ilemi simikal ile vothung kerenga aken avele.
MAT 12:32 God aro ilemi simikal toko ile vothung kerenga ako i ria riong kerenga nge a Toko Pomnga Itun, ave aro ilemi simikal tokokoere ole riong kerenga ako nge a God Ioni Riringa avele. Aro ilemi simikal i ponange na panen mun avele.”
MAT 12:33 Ma Jisas i ria mun ve, “Won monnga sivenga aro i velpol nge won sivenga, na won monnga kerenga aro i velpol nge won kerenga. Aro te ate wonre nge omonnga.
MAT 12:34 Thomu ini pilimo kerengare. Lomu vothung i kerenga, naro thomu o pavurvur ako aro o ria riong sivenga avele, eneke ur kathnga ako toko ilemi i vual nge, kene aro i ripot i a iwo.
MAT 12:35 Toko sivenga i paespot ur sivenga ako i voth a ilemi, eneke ilemi i vual nge ur sivengare. Na toko kerenga i paespot ur kerenga ako i voth a ilemi, eneke ilemi i vual nge ur kerengare.
MAT 12:36 Tho ria thomu, nge nang ako God aro i pamit toko alavusnga nge riong, aro o ritet nge ole riong kerenga alavusnga ako o ri nge lale.
MAT 12:37 Na nge lom riong inga, ako aro wong mit nge riong. Mako lom riong aken i pahtengal wong ako ve, wong ini toko vengvenga eve wong ini toko kerenga.”
MAT 12:38 Lamako toko pamirealinga nge a Moses ile patorong tomo nge Parisi pelie o ria a Jisas ve, “Pamirealinga, them sis ve aro wong oma omaing aolonga e ako i pathengal them ve, ong oma a God ile omaing.”
MAT 12:39 Ave Jisas i olal ole riong ve, “Toko na seng areko o mimi ponange, ole vothung i kerenga rintet na o nongal a God ile riong avele. O engeng ve aro o thepol pathepolong ake ini a God ile paatealing, ave aro o thepol pathepolong omole inga, ini pathepolong ako God i oma i a Jona nge.
MAT 12:40 Jona i voth a silang aolonga iopo lemi nge nang or me na mlik or me, naro i venen mun ako nge a Toko Pomnga Itun, aro i voth mun a vuvepun nge nang na mlik or me inga.
MAT 12:41 Na panen nge nang ako God aro i pamit tokokoere nge riong, aro tokokoere e rem pomnga a Ninive, aro o mita, mo o teltun mun thomu Juda areko o mimi ponange omu, eneke o nongpola Jona ile panongpolong, mako o lel okime nge ole vothung kerengare. Naro thomu o nongpol, ponange toko omole ako i pomnga rintet nge a Jona, i ake ru i voth.
MAT 12:42 Panen nge nang ako God aro i pamit tokokoere nge riong, aro seng ako ini nepes a Seba, aro i mita ma i teltun thomu Juda areko o mimi ponange omu, eneke seng aken i plosa nge rem ako i melanga rintet mo aro i nongpol a Solomon ile riong ninengare. Naro thomu o nongpol, ponange toko omole ako i pomnga rintet nge a Solomon, i ake ru i voth, aveto thomu o nongpol ile riong avele.
MAT 12:43 “Na aro ve tamata kerenga i lopot a toko omole nge, aro i esu esa a pen klangklanga mo i kath pen e ako aro i thau i nge, ave i thopolo pen e avele.
MAT 12:44 Ma i ria ienga nge ve, ‘Aro tho lo werer a lek vel la.’ Mako i lo werer ma i thepol ako ile vel ilemi pro na o athe senu i lale na ur alavusnga i ngo vengveng.
MAT 12:45 Lama i es ma i wol tamata kerenga or limai ako o kerenga rintet nge i, ma or alavusnga o eso a vel aken ma o voth nge. Mako toko aken ile mimiong i kerenga rintet nge ile mimiong teltelnga. Aro i venen mun ako e thomu toko na seng kerengare ako o mimi ponange.”
MAT 12:46 Rongan Jisas i sungu ile riong e tokokoere ma inina ome ititeinre o velpol. O mit inga a vel thekia, ma okei song nge i ve aro o leng leng tomo nge i.
MAT 12:47 Ma toko omole e ako i ria Jisas ve, “Ninom ome titeumre or ako o mit tetal ong a lalanga na olemi ve aro o leng leng tomo nge wong.”
MAT 12:48 Ave Jisas i olal ile riong ve, “Ninek anga? Na titeik angare?”
MAT 12:49 Mako i paninepot a ile wainlangaere ma i ria or ve, “Thepol vet, ninek ome titeikre o voth ake.
MAT 12:50 Toko kathnga ako i panes a Vovo a God a Pen a Urvet ile riong ini teik na luk na ninek.”
MAT 13:1 Nang mun aken Jisas i korpot a vel, ma i es ma i men a thei a pamonlel a Galili a wonwon po ma i patea ile patoraling.
MAT 13:2 Na pulua pomnga ako o mit kalalual i, na nge ur aken Jisas i roa nge wok ma i men nge, na toko na sengre o mit a wonwon po.
MAT 13:3 Lama Jisas i patoral or nge ur pulua nge riong agelalngare. Ma i ria or ve, “Toko omole ako i voth, ma i ul vatharu ile wit monngare a ia ometa.
MAT 13:4 Ma i ul vatharu wit monngare a ometa ma pelie o matu a sovengalo, na menre o an vusa ir.
MAT 13:5 Na wit monnga pelie o matu a um pipo nge ako ulue i sivenga nge avele, na wit areken monnga i metaplo viri viri.
MAT 13:6 Ave rulpo ma nang i povlesa me ma i in rintet or makola o menine, eneke oriripi i teu la avele.
MAT 13:7 Lama wit monnga pelie o matu a kiki lemimi, ma kiki i otun or ma o rin rin.
MAT 13:8 Ave wit monnga pelie o matu a ulue sivenga nge, ma o metaplo sivenga, ma o mon senu. Wit monnga pelie omonnga or mule pa mule na pelie omonnga or mule pa limae na pelie omonnga or mule pa me.
MAT 13:9 Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake.”
MAT 13:10 Lama Jisas ile wainlangaere o es toth a i nge ma o nina i ve, “I vova ake ong sungu inga riong agelalngare a tokokoere nge, e?”
MAT 13:11 Mako Jisas i olal ole ninong ve, “God i ria thomu nge ile riong inkinenga lale nge ile menong e nepes ako a Pen a Urvet, ave i pathengal i a or nge avele.
MAT 13:12 Toko ako ilemi mire nge a God, aro God i sungu mun mire pomnga a i nge, mo aro ile mire i pompom rintet. Na toko ako ilemi mire nge a God avele, aro God i eltetpot ile mire posnga ako i voth a i nge.
MAT 13:13 Lek riong agelalnga a or nge itepun vene: “Aro o nak theu theaing, aveto aro o thepol senu i avele. Naro o ta senu otelnga, aveto aro olemi mire nge mirenga avele.
MAT 13:14 I vene ako ma God ile riong elnga a Aisaia ile riong i velpol nunganga a or nge. Na ile riong i vene: “‘Aro thomu o nongpol vet inga, ave aro lomumu mire nge imirenga avele. Aro thomu o thepol vet inga, ave aro lomumu mire nge imirenga avele.
MAT 13:15 Eneke toko na seng areke olemi rit nge riong nongpolnga, na otelnga ini plong ol ve aro o nongpol ol riong, ma otheki molok. Aro ve ole vothung i venen aken avele, o pavurvur ako aro o thepol ur e, na o nongpol ur e, na olemi mire nge ur e, na o eksing olemi Aken aro tho pasivenga or.’”
MAT 13:16 Lamako Jisas i ria ve, “Aro sapase thomu, eneke thomu o thepol i na thomu o nongpol i.
MAT 13:17 Na tho ria thomu, nomenga God ile riong elngare na toko vengvengare o sis ve aro o thepol ur areko thomu o thepol ir, ave o thepol ol ir avele. Na o sis ako ve, o nongpol riong areko thomu o nongpol ir, ave o nongpol ol ir avele.”
MAT 13:18 Lama Jisas i ria mun or ve, “Aro thomu o nongpol riong agelalnga mirenga ako nge toko ako i ul vatharu wit monnga a ia ometa lemi.
MAT 13:19 Tokokoe areko o nongpol Panongpolong Sivenga nge a God ile menong e nepes na olemi mire nge mirenga avele, or ranga ve ini wit monnga ako o matu a sovengalo, ma Satan i es a or nge me, ma i eltetpot a God ile riong a oopo lemi.
MAT 13:20 Na wit monnga areko o matu a um pipo nge, o ranga ve ini toko ako i el viri viri a God ile riong tomo nge lemi sivengaing.
MAT 13:21 Ave riong riripi i teu a iopo lemi avele, ma i mit palolo avele. Aro ve matheong na sisisong i velpoltun i, eneke i el a God ile riong, a ur e avele naro i modopu i.
MAT 13:22 Na wit monngare ako o matu a kiki lemimi, or ranga ve ini toko na seng ako o nongpol a God ile riong, ave olemi pompom e vothung ulue anga, na olemi ol nge ur elonga na umtun elnga. Ma ur areken o seltun a God ile riong, ma o ranga ve ini wit monngare ako o pavelpola aning avele.
MAT 13:23 Na wit monnga areko o matu a ulue sivenga nge, o ranga ve ini toko na seng areko o nongpol a God ile riong ma olemi nine nge. Na monnga sivengare i velpol a ole mimiong, ranga ve ini wit areko o mon rinrina ma pelie omonnga or mule pa mule na pelie or mule pa limae na pelie or mule pa me.”
MAT 13:24 Lama Jisas i ria mun or nge riong agelalnga e ako ve, “God ile menong e nepes a Pen a Urvet i ranga ve ini toko ako i ul vatharu wit monnga sivenga a ia ometa.
MAT 13:25 Pemliknga omole tokokoere o nong nong, na toko aken ile ngarang i es ma i ulvatharu mun ngangovpotnga omonngare a wit a ometa aken lemi, lama i lo.
MAT 13:26 Na wit monnga sivenga aken i metaploa ma pa omole aro i mon, ma ine ngangovpotnga aken i ploa mun.
MAT 13:27 “Mako toko aken ile umongare o es a i nge ma o ria i ve, ‘Toko pomnga, ong ul vatharu inga wit monnga sivenga a om ometa, na i vova ako ngangovpotnga mun ako i ploa tomo mun nge, e?’
MAT 13:28 “Ma i ria or ve, ‘Lek ngarang e aken i oma vothung aken.’ “Ma ile toko umongare o nina i ve, ‘Ong sis ve aro them es la mo them lekris ir?’
MAT 13:29 “Mako i olal ole riong ve, ‘Avele, thomu o mothong ngangovpotnga aken lekrisnga, aro vene mo thomu o lekris tomo ir nge wit sivengare.
MAT 13:30 Aro o voth venen i pavurvur nge ako aning i motu, naro tho ria toko umongare ve o lekris ngangovpotnga areken tel mo o lulual ir mo o ongtuna ir a won sesenga nge, ave wit monnga aro o pangoo i a ok aning le ngoinga a vel.’”
MAT 13:31 Lama Jisas i ria mun or nge riong agelalnga e ako ve, “God ile menong e nepes i ranga ve ini won monnga ako i posngati ako iion ini ‘Mastet.’ Na toko omole i ela i ma i o i a ia ometa.
MAT 13:32 Na won monnga aken i pospos rintet, ave aro i metaplo ma i aolonga nge aning alavusnga a ometa. Na i velpol ini won aolonga ako menre o oma ole klu a keipun nge.”
MAT 13:33 Lama Jisas i ria mun or nge riong agelalnga e ako i ri ve, “God ile menong e nepes i ranga ve ini yis ako seng omole ako i parongu tutunnga a plaua nge ako imathenga i pavurvur nge kilo or mule pa aini, ma i pawima plaua alavusnga aken.”
MAT 13:34 Jisas i panongpol toko na sengre ako nge riong agelalngare. Ile riong alavusnga ako i ria or nge, ini riong agelalnga popepenga.
MAT 13:35 Ile omaing ake kene i pavelpol nunganga God ile riong elnga ile riong ako i ri ve, “Aro tho panongpol inga thomu nge riong agelalnga. Na nge riong agelalnga areke aro tho ria thomu nge ur areko i ngo kine nomenga ako nge ulue ile velpoling ma me i pavurvuru ponange.”
MAT 13:36 Lama Jisas i plos lela nge tokokoere ma i koro a vel lemi, mako ile wainlangaere o eso a i nge la ma o nina i ve, “Aro ong ria them nge lom riong agelalnga nge ngangovpotnga ako i ploa a ometa lemi imirenga.”
MAT 13:37 Mako Jisas i olal ole riong ve, “Toko ako i ul vatharu wit monnga sivenga areken ini a Toko Pomnga Itun.
MAT 13:38 Na ometa kene ini ulue ake, na wit monnga sivenga kene ini toko na seng areko o ela a God ile menong e nepes. Na ngangovpotnga kene ini toko na seng areko ini a Satan ile.
MAT 13:39 Na ngarang ako i ul vatharu ngangovpotnga omonnga kene ini a Satan, na lelinga a nang kene ini ulue ake ile vusong, na lelongare kene ini enselre.
MAT 13:40 “Tokokoe areko o veliloal ngangovpotnga aro o asesu or a won sesenga nge. Aro i venen aken panen nge ulue ake ile vusong.
MAT 13:41 Toko Pomnga Itun aro i pakepot ile enselre nge ile menong e nepes mo o eltetpot alavusnga areko o patelek tokokoere nge vothung kerenga omanga, na tokokoe mun re alavusnga ako o oma vothung kerenga.
MAT 13:42 Naro o asesu or a won sesenga aolonga nge naro o tang na o atitet owo pupo.
MAT 13:43 Naro toko vengvengare aro oni peti i tolilis ranga ve ini nang le tolilisong a Otema a God ile menong e nepes. Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake.
MAT 13:44 “God ile menong e nepes a Pen a Urvet i ranga ve ini ur e ako iolonga i roro ako o tetun kine i a ometa lemi. Ma toko e ako i thepol i, na i parong kine werer mun i. Na i es ol tomo e lemi sivengaing na i sungpot ile ur elonga mo tokokoere o ol i. Lama i lo werer mo i ol ulue tomo e ometa aken.
MAT 13:45 “Na God ile menong e nepes a Pen a Urvet i vene ke: Toko e ako i ortet pengep otoli sivengare.
MAT 13:46 Lama i sangpolo omole ako iolonga i roro rintet, mako i sungpot ile ur elonga ma tokokoere o ol i. Lama i ol pengep otoli aken nge.
MAT 13:47 “Na God ile menong e nepes kene i vene mun ke. Toko pelie ako o ulu oa susua a thei mo o ting silang rel relnga pelie.
MAT 13:48 Ma susua i vual rintet nge silangre, mako o monteto i a thei wopo, ma o menu mo o thomre silang areken. Sivesivengare o paenu ir a alal lemi na kerengare o ases ir.
MAT 13:49 Naro i vene re aken nge ulue ake ile vusong, enselre aro o es me mo o thomreu toko kerengare a epee na toko sivesivengare a epee,
MAT 13:50 naro o asesu kerengare a won sesenga aolonga nge naro o tang na o atitet owo pupo.”
MAT 13:51 Na Jisas i nina ile wainlangaere ve, “Lomumu mire nge riong areken mirenga?” Ma o olal ile riong ve, “Nala.”
MAT 13:52 Lama i ria mun or ve, “Vene ake na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong or omole omole ako olemi mire mun nge riong ako nge a God ile menonga e nepes a Pen a Urvet, or ranga ve ini vel aolonga tokoninga ako i eltetpot ur pelie nge ile ur elonga imei, na i eltetpot ur ponganga tomo e ur neginga.”
MAT 13:53 Lama Jisas i pavus ile riong agelalngare ringa, ma i plosa ol nge rem aken.
MAT 13:54 Ma i es ol a ile rem tepun la, ma i panongpol toko na sengre a Judare ole lotuonga a vel. O nongpol i ma o kukuk nge ile panongpolong, ma o ri ve, “Toko aken i el mire na engenging nge pathepolong omanga a pen kath, e?
MAT 13:55 Lemir mire ako ve, toko ake ini vel aringa aton itun e. Na inina ini a Maria, ma ititeinre kene or ini a Jems na Joses na Saimon na Judas.
MAT 13:56 Ma ilulunre or mun kene o voth ake tomo e it, na i vova ake i pavurvur nge ur areke omanga, e?”
MAT 13:57 Ma oni plongal i. Mako Jisas i ria or ve, “Riong elnga e kene olemi sivenga nge i nge pen alavusnga ako i es nge, aveto ile pen tepun tomo nge ile vel lemiare, kene avele.”
MAT 13:58 Na Jisas i oma pathepolong pulua a or nge avele, eneke olemio nge i avele.
MAT 14:1 Nge wop lemi ako Herot ini nepes a epee a Galili, ma i nongpola riong ako nge a Jisas.
MAT 14:2 Ma Herot i ria ile toko umongare nge ve, “Aken ini a Jon Paninuonga ako i mimia werer re aken, aken ini tepun ako ile engenging i pavurvur nge pathepolong omanga.”
MAT 14:3 Na nomenga Herot i ewoa a Herodias ako ini itein a Pilip iewo sengenga, aveto i pamuespot i a i nge. Na Jon i ria Herot ve, “Lom peangeong a Herodias i panes patorongre avele.” Na nge ur aken Herot i ria ile punongare mo o rere a Jon na o kin i e sen na o paeso i a mang a midenga.
MAT 14:5 Na Herot ilemi ve aro i so rin a Jon, ave i ngange tokokoere, eneke o ri ve, Jon ini a God ile riong elnga e.
MAT 14:6 Lamako Herot i oma aning aolonga omole ako, i paateal nang ako inina i pop i nge, na Herodias itun ovotenga ako i sesu a Herot ome tokokoere otheki. Herot i thepol i ma i theseseal rintet i.
MAT 14:7 Mako Herot i ria i ve, “Tho ri nunganga a ong nge. Ur kathnga ako ve, aro ong nong i a tho nge, aro tho sungpot inga a ong nge.”
MAT 14:8 Ma ovote aken i ri ve, “Aro ong parongu a Jon Paninuonga ipounga a vituonga lemi naro ong sungu i a tho nge.” Ile riong venen aken, eneke ilemi nge riong aton inina i ria i nge lale.
MAT 14:9 Na nepes a Herot i nongpola riong aken ma ilemi kerere rintet, ave ilemi nge riong ako i oma i lale a tokokoere otheki ako o men na o an tomo nge i. Mako i sung riong a ile punongare nge ve aro o oma i ranga ve ako ovote aken i ri nge.
MAT 14:10 Ma i ria toko omole mo i ria toko punongare mo o sorotetpot a Jon ikei.
MAT 14:11 Mo o parongu ipounga a vituonga lemi mo o sungu i e ovote aken, na i el i a inina nge la mo ilemi mire nge ve, Jon kene i rin nunganga lale.
MAT 14:12 Lama Jon ile wainlangaere o es me ma o potun ol ilopat ienga la, ma o tetun i. Mako o es ol ma o ritet a Jisas nge.
MAT 14:13 Jisas i nongpola riong nge a Jon ako o so rin i, mako i plosa nge rem aken. I roa a wok nge tomo nge ile wainlangaere mo o mon a wop ako tokokoere o voth nge avele. Ave tokokoere nge rumrem areken o nongpol i, mako o plosa ma o es e oeve a i nge la.
MAT 14:14 Lama Jisas i ru e wok ma i thepol pulua pomnga ako o voth. Ilemi esal rintet or, mako i pasivenga areko oni multhang.
MAT 14:15 Penie ol na ile wainlangaere o es a i nge me ma o ria i ve, “Penie rintet re lale ake, na pen ake tokokoere o voth nge avele. Aro ong pake werer or mo o es mo osivenga o ol oa aning a rumrem pelie.”
MAT 14:16 Ma Jisas i olal ole riong ve, “O mothong tova o es. Aro thomu ake o paan ir.”
MAT 14:17 Ma o olal ile riong ve, “Them el inga bret posnga or lim na silang or aini.”
MAT 14:18 Mako Jisas i ria or ve, “Thomu o el i a tho nge me.”
MAT 14:19 Lama i ria toko na sengre ma o men menu a pilil po, na i ela bret posnga or lim na silang or aini, mako i thea a Pen a Urvet la, ma i ri sivengaing a God nge. Lama i inreku bret na i insisau silangre ma i sungu i a ile wainlangaere nge, mo o sung sung i a tokokoere nge.
MAT 14:20 Ma toko na sengre o an, ma osa pup. Mako ile wainlangaere o ela alal aolonga or mule pa omole pothoi or aini ma o inou oa aning uluore nge ma o vual.
MAT 14:21 Na totomonere inga ako o an aning aken kene or 5,000 na o tital tomo sengre ome wainlangaere avele.
MAT 14:22 Aken i vus ma Jisas i ria tel ile wainlangaere ma o roa a wok nge naro o mukal nge i a thei wo epee la, lamako Jisas i ria ol tokokoere ma o es.
MAT 14:23 I ria tokokoere lale ma o es la ma Jisas inga i ro a tete polemi la. Pemlik lale ma ienga i voth ma i nong.
MAT 14:24 Na ile wainlangaere o voth ol a thev stha, nako thue aolonga i velpoltun or a otheki nge anga ma thei i vilvel or.
MAT 14:25 Na i walpau, nako Jisas i es roro a thev stha a ile wainlangaere nge la.
MAT 14:26 Ma ile wainlangaere o thepol i ako i es a thev stha me, ma o ngange rintet ma o ria ve, “Ake va ini mothuk ot!” Na o wal tomo nge ngangeong.
MAT 14:27 Ave Jisas i paviria riong a or nge ve, “Thomu o engeng, akenga ini tho. Thomu o mothong tova o ngange.”
MAT 14:28 Mako Pita i ria i ve, “Toko Pomnga, eve ini ong nunganga re aken, moro ong ria tho mo tho es roro a thev stha a ong nge wot.”
MAT 14:29 Ma Jisas i ria i ve, “Ong es me.” Mako Pita i plosu nge wok ma i patea ile esong a thei stha ma i es a Jisas nge la.
MAT 14:30 Ave Pita i thepol thue ako i engeng, mako i ngeip na i leringu a thei lemi, nako i avav ve, “Toko Pomnga, opoesal tho.”
MAT 14:31 Na a ur e avele, nako Jisas i paespot imeni ma i krima Pita imeni na i ria i ve, “Lom lemioong i tunti. I vova ake lomum or aini, e?”
MAT 14:32 Mako or paini o roa a wok nge, na thue i poreng.
MAT 14:33 Na areko o voth a wok nge o lotual ol a Jisas, ma o ria ve, “I nunganga, ong ini a God Itun.”
MAT 14:34 Jisas ome ile wainlangaere o mon kora thei ma o otuno a epee ako a Genesaret.
MAT 14:35 Ma tokokoere o ate a Jisas, ma okei song ni multhangingare ako o voth a rumrem ako o toth nge pen aken, ma o pasong or a Jisas nge me.
MAT 14:36 Na tokokoere o nong a Jisas nge ve, aro ni multhangingare aro o vugiro inga ia teunong ongepo. Na toko kathnga ako i vugiro ia teunong ongepo i sivenga werer.
MAT 15:1 Lama Parisire na pamirealinga pelie nge a Moses ile patorong o es a Jerusalem me ma o nina Jisas ve,
MAT 15:2 “I vova ake lom wainlangaere o avsa titevirre ole patorong, e? Aro ve o an, o paut rir tel omeni avele.”
MAT 15:3 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Na i vava ake thomu o nongsa a God ile patorong na thomu o panes inga lomu pamirealing, e?
MAT 15:4 Eneke God i ri ve, ‘Aro lomu vothung sivenga nge titomomu na ninomu.’ Na i ri mun ve, ‘Toko kathnga i oma riong kerenga nge itema ome inina, aken aro o so rin i.’
MAT 15:5 Ave thomu o ri ve, ‘Aro ve omu e i ria itema eve inina ve, “Ur ako lemik ve aro tho opoesal thomu nge, tho ateal i lale ve, aro tho sungu i a God nge.”
MAT 15:6 Toko aken aro ilemi nge itema na inina na i oma senu nge or avele.’ Na nge lomu riong aken thomu o mothongal a God ile patorong, eneke lomumu pompom nge titovumuere ole patorongre.
MAT 15:7 Thomu ini pokonongare, Aisaia i ritet vengveng nge thomu nomenga ako i ri ve,
MAT 15:8 “‘God i ri ve, “Ini tokokoe areke o paaolonga tho nge owo, ave olemi i voth mela rintet nge tho.
MAT 15:9 O lotual polpol tho, eneke o patoral ole patorongre ako toko i oma ir, na o rivenga ini lek patorongre.” ’”
MAT 15:10 Mako Jisas i leng tokokoere a i nge na i ria or ve, “Aro thomu o nongpol lek riong naro lomumu nine nge.
MAT 15:11 Ini ur ako i eso a toko iwo ako i paakop toko e avele a God itheki, ave ur ako i espot a toko iwo, aken i paakop toko.”
MAT 15:12 Ma ile wainlangaere o es a i nge ma o ria i ve, “Lomum mire avele ako Parisire olemi kerenga nge lom riong aken wong ri nge, e?”
MAT 15:13 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Ur alavusnga ako Vovo a God a Pen a Urvet i o i avele, aro i lekrisa i.
MAT 15:14 Mothong tova lomumu pompom nge tokokoe areken. O ranga ve ini theki prosnga e ako i sis ve aro i pathengal toko theki prosngare nge sovengalo. Na aro ve theki prosnga e i mukal nge theki prosnga e nge sovengalo, aro or paini o matu a vol lemi.”
MAT 15:15 Ma Pita i ria Jisas ve, “Aro ong panine lom riong agelalnga aken mirenga a them nge.”
MAT 15:16 Jisas i ria or ve, “I vova ako lomu mire rongan i pospos ranga ve ini or, e?
MAT 15:17 Ava lomumu mire avele ako ur alavusnga ako i eso a toko iwo, aro i esu a iopo la, lamo ini peti i paes selepot mun i.
MAT 15:18 Ave riong ako i mita a toko ilemi me ma iwo i paespot i kene ini ur areko i paakop toko.
MAT 15:19 Na ur areko o espot a toko ilemi me, ranga ve ini lemi rumong kerenga, na toko so rinnga, na toko na seng aomnga, na kemong, na le apaltetong, na voltetong.
MAT 15:20 Ur areke ini ur areko i paakop toko a God itheki, ave toko ako i paut imeni avele na i an, aken i paakop toko avele.”
MAT 15:21 Lamako Jisas i lospot nge wop aken, ma i es a epee ako a rem a Tair na Saidon.
MAT 15:22 Ma seng Kenan anga omole ako i voth nge epee aken, i es a Jisas nge ma ria i ve, “Toko Pomnga, wong ini a Devit Itevinga, aro lomum esal tho. Tuk sengenga i voth ma i kerenga rintet, eneke tamata kerenga i rero i.”
MAT 15:23 Ave Jisas i olal ile riong e avele. Ma ile wainlangaere o es a Jisas nge ma o ria i ve, “Wong pakepot seng ako i panes it, eneke i presa pres pompom sele.”
MAT 15:24 Ma Jisas i olal ole riong ve, “God i pake tho me nge Israelre oenga, mo tho opoesal or ranga ve ini sipsip areko o penthal.”
MAT 15:25 Ave seng aken i es me ma i koru ieve a Jisas itheki nge, na i ri ve, “Toko Pomnga, opoesal tho.”
MAT 15:26 Na Jisas i ri ve, “Aro i sivenga tova ve te ela wainlangare oa aning mo te ulu i a nanaure nge?”
MAT 15:27 Ma seng aken i olal ile riong ve, “Toko Pomnga, i nunganga, ave nanaure mun o an aning uluore ako o matu a otokoninga ia aning a ring thewo.”
MAT 15:28 Ma Jisas i nongpol ile riong aken ma i olal i ve, “Wong patong seng ake, lom lemioong i aolonga rintet. Ur ako ong sis ve aro tho oma i, aro God i oma i.” Na a ur e avele, nako itun sengenga aken i sivenga werer.
MAT 15:29 Jisas i plosa nge pen aken ma i telthes rum thei a pamonlel a Galili. Mako i roa e tete po ako ma i menu nge.
MAT 15:30 Ma pulua aolonga ako o es a i nge me, ma o pasong tokokoe areko oeve lil, na otheki pros, na areko opokinngare o kerenga, na pepere, na ni multhanginga pulua mun. Ma o pamenu or totho a Jisas ieve tepun, mako i pasivenga werer or.
MAT 15:31 Ma toko na seng o thepol pepere ako o ri, na areko opokinngare o kerenga o sivenga, na eve lilngare o es, na theki prosngare ako o the werer, ma o kukuk nge, ma o paaolonga Israelre ole God nge.
MAT 15:32 Lama Jisas i lenga ile wainlangaere a i nge me, ma i ria or ve, “Lemik esal rintet tokokoe areke, eneke o voth tomo nge tho e nang or me lale, na oa aning avele. Nik plong ve mesipun or na tho pake or a ole pen la. Aro vene mo otheki vaisis mo o matu a sovengalo.”
MAT 15:33 Ma ile wainlangaere o ria ve, “Te voth ake a pen polpolnga. Aro te ela bret a kath ako aro te paan pulua aolonga vene ake, e?”
MAT 15:34 Ma Jisas i nina or ve, “Omu bret or pova i voth?” Ma o ri ve, “Ini inga bret posnga or limai ome silang tutunnga posalnga.”
MAT 15:35 Mako Jisas i ria tokokoere ve aro o menu a ulue.
MAT 15:36 Ma i ela bret or limai areken na silang areken ma i ri sivengaing a God nge. Lamako i inreku bret ome silang ma i sungu i a ile wainlangaere ma ile wainlangaere o sungu ol i a tokokoere nge.
MAT 15:37 Or alavusnga o an ma osa pup. Ma oa aning uluore ako o ngou ol, o paen tomoal i ma o inou i nge alal aolonga or limai.
MAT 15:38 Na tokokoere inga ako o an aning aken kene or 4,000 na o tital tomo mun sengre ome wainlangare avele.
MAT 15:39 Lamako Jisas i pake werer or a ole pen la. Nako i roa e wok ma o mon telek a epee a Magadan la.
MAT 16:1 Parisi na Sadiusi pelie o es a Jisas nge me ma olemi ve aro o tongporum i. Ma o ria i ve aro i oma paatealing e mo aken i pathengal or ve, i oma a God ile omaing.
MAT 16:2 Ave Jisas i olal ole riong ve, “Penie ako sepsa i selele, ma thomu o ri ve, ‘Rulpo aro ler nang sivenga.’
MAT 16:3 Na rulpoalal tova thomu o thepol sepsa i selele aro thomu o ri ve, ‘Ponange aro vit i mol.’ Thomu o the ako a sepsa la ma lomumu mire nge aro ur kathnga aro i velpol, ave nge ur alavusnga ako i voth ponange lomumu i nine nge imirenga avele.
MAT 16:4 Na toko na seng areko o mimi ponange or ini areko o kerenga, eneke o voth pis a God nge avele. Evelelnga o sis inga ve aro o thepol paatealing pelie, ave aro avele. Paatealing ako aro o thepol i, ini inga a God ile riong elnga a Jona ile.” Lama Jisas i plosa nge pen aken mako tokokoere o vothu ol.
MAT 16:5 Jisas ile wainlangaere olemi simikal bret nge ole esong a thei wo epee la.
MAT 16:6 Ma Jisas i ria or ve, “Aro thomu o naktet thomu na o the senu nge Parisire na Sadiusire oa yis.”
MAT 16:7 Ma ile wainlangaere o rirum pel a osivenga nge ve, “Ava i oma riong aken, eneke te el bret pelie me avele?”
MAT 16:8 Ave Jisas ilemi mire nge ole riong aken, mako i ria or ve, “Lomu lemioong i posngati. I vova ake thomu o ri pel a sivengomu nge ako thomu o es tomo e bret pelie me avele, e?
MAT 16:9 Ava lomumu i nine rongan! Ava lomumu rum ine bret posnga or lim aton ru tho paan toko or 5,000 nge avele. Na thomu o inou aning uluore nge alal or pova?
MAT 16:10 Na nge bret posnga mun or limai ako tho paan toko or 4,000 nge. Na alal aolonga or pova ako thomu o inou aning uluore nge?
MAT 16:11 Na i vava ake lomumu mire avele ako tho ria thomu ake nge bret avele, e? Aveto aro thomu o naktet thomu nge Parisire na Sadiusire oa yis.”
MAT 16:12 Ma o nongpol ol riong aken, ma olemi mire ol ako ve, i ri or ake nge yis ako o oma bret nge avele, ave i ri or ako ve, aro o naktet or nge Parisire ome Sadiusire ole patoraling.
MAT 16:13 Jisas i es a epee a rem a Sisaria Pilipai, ma nge wop aken i nina ile wainlangaere ve, “Thomu o rivenga tokokoere o ri ve Toko Pomnga Itun ini anga?”
MAT 16:14 Ma o ri ve, “Pelie o ri ve, wong ini a Jon Paninuonga, na pelie o ri ve, wong ini a Elaija, na pelie o ri ve, wong ini a Jeremaia eve God ile riong elnga relnga mun e.”
MAT 16:15 Na i nina or ve, “Na thomu o rivenga tho ini anga?”
MAT 16:16 Saimon Pita i olal ile riong ve, “Wong ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere. Na wong ini a God ako i mimi evelelnga Itun.”
MAT 16:17 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Jon itun a Saimon, sapase wong. Tokokoere o patoral ong nge riong ake avele, ave Vovo ako i voth a Pen a Urvet i sungu mire aken a wong nge.
MAT 16:18 Tho ria wong, wong ini a Pita, ini anral ako aro tho pamita lek lotu nge. Na rinong ile engenging i pavurvur aro i pavusu i avele.
MAT 16:19 Aro tho sungu Nepes a Menong ako a Pen a Urvet ile vel thekia thepngare a wong nge. Ur kathnga ako ong thep i a ulue, aro God i thep mun i a Pen a Urvet, na ur kathnga ako ong pupal i a ulue, aro God i pupal mun i a Pen a Urvet.”
MAT 16:20 Na Jisas i ri engeng ile wainlangaere ve aro o mothong tova o ria toko e nge ako ve, ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere.
MAT 16:21 Nge nang aken Jisas i patea ol riong a ile wainlangaere ako ve, aro i es a Jerusalem la, ma i el sisisong aolonga a Judare oa pompomere na pris kimangare na pamirealingare nge a Moses ile patorong kene omeni. Aro o so rin i, na nang or me aro i vus naro i los werera.
MAT 16:22 Pita i nongpol riong aken ma i paes lelpot a Jisas ma i ri engeng a i nge ve, “Toko Pomnga, aro avele. Mothong tova ur aken i velpol a wong nge.”
MAT 16:23 Ave Jisas i eksinga ma i ria Pita ve, “Satan! Lo lelpot tho. Wong mit rupal tho, eneke wong panes a God ilemi avele. Wong panes inga toko ulue anga ilemi.”
MAT 16:24 Mako Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Aro ve toko e i sis ve i panes tho, aro i mothong lelu isivenga, naro i potuna isivenga ia won ngoronga mo i panes tho.
MAT 16:25 Eneke aro ve toko ako i sis ve i krim engeng isivenga ile mimiong, aro ile mimiong aken i penthal. Ave toko ako isivenga ile mimiong i penthal nge panesngek, aken aro i el mimiong ako aro ile vusonga avele.
MAT 16:26 Aro i sivenga nge toko vava tova i ela ur alavusnga ake ru a ulue, ave ile mimiong kene i penthal, e? Aro toko e i sungu ur nekenga naro i ol werer ile mimiong nge, e?
MAT 16:27 Pa omole aro Toko Pomnga Itun i esu tomo nge Itema ile engenging aolonga na ile tolilisong na ile enselre me, naro i sungu tokokoere olonga i pavurvur nge vothung areko o oma i.
MAT 16:28 Na tho ri nunganga a thomu nge, omu pelie ake ru o voth nge pen ake, aro rongan o mimi naro o thepol Toko Pomnga Itun ako aro i esu me ma ini Nepes.”
MAT 17:1 Nang or limae i vus, na Jisas i wol a Pita na titein pel aini ini a Jems na Jon, ma i paesa or nge tete polemi roronga e ako, ma oenga o voth nge.
MAT 17:2 Ma o thepol ako Jisas ini peti i eksing ma itheki i tolilis ranga ve ini nang theki na ia teunong i veleles ranga ve ini pen lalanga.
MAT 17:3 Ma ile wainlangaere o thepol a Moses ome a Elaija ako o velpola ma o leng leng tomo nge a Jisas.
MAT 17:4 Lama Pita i ria Jisas ve, “Toko Pomnga, te voth ake ma i sivenga. Tova lomum sivenga nge, aro tho aria valvale or me, omole aro ini lom na omole aro ini a Moses ile na omole aro ini Elaija ile.”
MAT 17:5 Rongan Pita i ri na songen velelesnga ako i tolilis rintet i pavlestun or, na riong i espot a songen lemi me, ma i ri ve, “Ake ini Tuk a urvet, ako lemik sivenga rintet nge i. Aro thomu o nongpol ile riong.”
MAT 17:6 Ile wainlangaere o nongpol riong aken ma o ngeip rintet na o ulu osivenga na otheki lelu a ulue la.
MAT 17:7 Mako Jisas i es a or nge me ma i vugiro or, na i ria or ve, “Thomu o mita, na o mothong tova thomu o ngange.”
MAT 17:8 Mako opo watha ma o thepol toko e avele ol, ini a Jisas ienga.
MAT 17:9 Rongan o ruru a tete polemi me, na Jisas i ria riong engenga a or nge ve, “Thomu o mothong tova o ria toko e nge ur ake thomu o thepol i, i pavurvur ako la Toko Pomnga Itun aro i los werera nge rinong.”
MAT 17:10 Ma ile wainlangaere o nina Jisas ve, “I vova ake pamirealingare nge a Moses ile patorong o ri nge ve Elaija aro i mukal tel me, e?”
MAT 17:11 Ma i olal ole riong ve, “Riong aken i nunganga. Elaija aro i es tel me mo aro i pavengveng werer tel ur elonga.
MAT 17:12 Ave tho ria thomu Elaija i es me lale, na tokokoere o ate i avele. O panes inga ako ini olemi ma o oma vothung kerenga a i nge. Naro o oma mun vothung venen aken nge a Toko Pomnga Itun.”
MAT 17:13 Jisas i ri venen aken ma ile wainlangaere olemi mire ako ve, i ri aken nge a Jon Paninuonga.
MAT 17:14 Jisas tomo nge ile wainlanga or me aken o velpol a pulua aolonga aken nge, ma toko omole ako i es me ma i koru ieve a Jisas itheki nge.
MAT 17:15 Na i ria ve, “Toko Pomnga, aro lomum esal tuk tomonnga. Ile lemi rumong i penthal polpol, na i el kerengaing aolonga nge. Nang pelie i matu a won sesenga nge, na nang pelie i matu a thei lemi.
MAT 17:16 Ma tho pasong i a lom wainlangaere nge la, ave o pavurvur nge ipasenu werernga avele.”
MAT 17:17 Ma Jisas i olal ile riong ve, “O, thomu toko na seng areko lomu lemioong avele. Lomu vothung kerenga vet ako. Aro tho voth tomo nge thomu e nang or pova? Naro tho el lomu matheong e nang or pova? Thomu o pasong wainlanga aken a tho nge me.”
MAT 17:18 Ma Jisas i vol tamata kerenga aken, mako i lo lelpot wainlanga aken, na a ur e avele na i sivenga werer.
MAT 17:19 Pan Jisas ile wainlangaere oenga o es ol a i nge la na o nina i ve, “I vova ake them pavurvur ve aro them wistetpot tamata kerenga aken avele, e?”
MAT 17:20 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Lomu lemioong i posnga rintet ma thomu o pavurvur nge avele. Tho ri nunganga a thomu nge. Aro ve lomu lemioong i tunti ranga ve ini won ako imonnga i posnga rintet ako iion ini ‘Mastet’, aro thomu o pavurvur ve aro o ri e tete polemi ake ve, ‘Losa e pen aken mo pamu e pen kola,’ naro i pamu la. Ur e avele aro i klip nge thomu.
MAT 17:21 Ave ini inga nongong na semong ako i pavurvur nge ur areke wistetpotnga, na ur relnga e avele ol.”
MAT 17:22 Jisas tomo nge ile wainlangaere o veliloalo pel a epee a Galili, na Jisas i ria or ve, “Aro tokokoere o sungu a Toko Pomnga Itun a tokokoere omeni.
MAT 17:23 Toko areken aro o pun rin i, na nang or me aro i vus naro i los werera.” Ma ile wainlangaere o nongpol ile riong aken ma olemi kerere rintet.
MAT 17:24 Jisas ome ile wainlangaere o velpol a rem a Kaperneam, ma takis elngare nge Lotu Tepun a Vel o es a Pita nge, ma o nina i ve, “Lomu pamirealinga i ul takis a Lotu Tepun a Vel avele?”
MAT 17:25 Ma Pita i olal ole riong ve, “Avele, aro i sungu i.” Pita i koro a vel lemi me, ma i ria rongan na Jisas i pateltelal ininnga ve, “Lomum vava? Ini nepes ulue angare o el umtun a olengare nge, eve a toko rerelire nge?”
MAT 17:26 Ma Pita i olal ile riong ve, “Toko rerelire nge.” Na Jisas i ri ve, “Maken nepesre o el umtun a olengare nge avele.
MAT 17:27 Ave o mothong tova olemi kerenga ako e ler vothung. Aro wong es a thei aken nge la mo ulpot konainga. Silang ako wong kona tel i a mukaling, aro ong inua iwo naro ong thepolo umtun alavatharnga omole nge ako i pavurvur nge it aini ler Lotu Tepun a Vel a takis. Aro ong ela i, ma ong es mo ong sungu i a umtun elngare nge mo ini Lotu Tepun a Vel a takis ulnga nge it toko paini.”
MAT 18:1 Lamako Jisas ile wainlangaere o es a i nge ma o nina i ve, “Anga iion i aolonga rintet a God ile nepes a menong ako a Pen a Urvet?”
MAT 18:2 Mako Jisas i lenga wainlanga omole ako a i nge me, ma i pamita i a oa wop.
MAT 18:3 Ma i ria or ve, “Na tho ri nunganga a thomu nge. Aro ve thomu o eksing avele, na thomu o velpol ranga ve ini wainlanga tutunnga avele, aro thomu o pavurvur aro o eso a God ile menong e nepes a Pen a Urvet avele.
MAT 18:4 Na aro ve toko e i paruru isivenga ranga ve ini wainlanga atike, aken aro iion i aolonga rintet a God ile menong e nepes a Pen a Urvet.
MAT 18:5 Na aro ve toko e ilemi sivenga e wainlanga e ako i vene ake, eneke ilemi sivenga e tho, toko aken i oma ile vothung aken e tho.
MAT 18:6 “Aro ve toko e i paleklek wainlanga posnga e ako ilemio a tho nge, nge vothung kerenga omanga, na aro ve o kin anral aolonga a ikei mo o asesu i a thev lemi mo i vlu a thev vuvlunga lemi, ur aken i pospos nge a God ile olaling a i nge.
MAT 18:7 Aro ur e ako i kerenga rintet, aro i velpol nge toko ulue angare ako o pamatu toko pelie nge vothung kerenga. I nunganga, ako aro vothung kerenga areken aro i pamatu tokokoere, ave ur e ako i kerenga rintet aro i velpol nge toko ako i pavelpol vothung kerenga areken.
MAT 18:8 Na aro ve menum eve evom i patelek ong nge vothung kerenga, aro i sivenga tova ong soropot i mo ases i. Aro i kerenga mos avele tova ve menum omole inga eve evom omole inga i voth na ong el mimiong ako aro ile vusonga avele. Ave aro i kerenga selele nge ong tova menum or aini eve evom or aini i voth na God i asesu ong a pen ako won sesenga i voth nge ako aro ile vusonga avele, ako nge vothung kerenga ako menum eve evom aken i oma i.
MAT 18:9 Na aro ve thekum i patelek ong nge vothung kerenga, aro i sivenga tova ong mon prelpot i mo ases i. Aro i kerenga mos avele tova ve thekum omole inga, na ong el mimiong ako aro ile vusonga avele. Ave aro i kerenga sele nge ong tova ve thekum or aini i voth na God i asesu ong a pen ako won sesenga i voth nge ako aro ile vusonga avele.
MAT 18:10 “Thomu o mothong tova numu silalpot areko o ranga ve ini wainlanga posposengae areken. Tho ria thomu, or ini ur polpolnga avele, eneke ole enselre evelelnga o voth a Vovo itheki lemi a Pen a Urvet.
MAT 18:11 [Toko Pomnga Itun i velpol mo aro i el werer areko o penthal.]”
MAT 18:12 Jisas i oma mun riong ve, “Aro ve toko e ile sipsip or mule pa mule na omole i penthal, aro i kath i avele? Avele. Aro i mothong lelu sipsip or mule pa limpenel pothoi or limpenel aken a tete po re nge, na i es mo i kath sipsip omole inga aken ru i penthal.
MAT 18:13 Na tho ri nunganga a thomu nge, aro ve i thepol i, aro ile lemi sivengaing nge ile sipsip omolenga aken, aro i pomnga rintet nge ile lemi sivengaing ako nge sipsip or mule pa limpenel pothoi or limpenel aken o penthal avele.
MAT 18:14 Na i vene mun ako nge Titomomu ako i voth a Pen a Urvet. Ini plong ve ile wainlanga omole aro i penthal.”
MAT 18:15 “Aro ve teum i oma vothung kerenga nge wong, aro ong es a i nge lamo ong ri tomo nge i nge ile vothung aken a thomu paini engomu nge. Na aro ve i nongal lom riong aken, ong el werer teum aken lale.
MAT 18:16 Ave aro ve i nongal lom riong avele, aro ong el toko mun omole eve or aini mo o es tomo nge wong mo o lo werer mun a i nge. Aken i ranga ve ako God ile erere i ri nge ve, ‘Aro toko or aini eve or me o voth mo o paengeng pel ole riong aken.’
MAT 18:17 Na aro ve i nongal ole riong avele, aro wong ritet mun i a toko lotuongare nge. Na aro ve i nongal toko lotuongare mun avele, aro lom lemi rumong a i nge aro i ranga ve ako ini toko ako ilemi mire nge a God avele eve ini takis elnga kerenga.”
MAT 18:18 “Tho ri nunganga a thomu nge, ur alavusnga ako thomu o kin i a ulue, aro God i kin mun i a Pen a Urvet. Na ur alavusnga ako thomu o inos i a ulue, aro God i inos mun i a Pen a Urvet.
MAT 18:19 “Tho ri mun nunganga a thomu nge ve, aro ve omu aini ake ru a ulue lomumu omoletet nge ur e, na thomu o nong nge, aro Vovo ako i voth a Pen a Urvet aro i oma i a thomu paini nge.
MAT 18:20 Eneke aro ve toko or aini eve or me o pathun nge iok, tho aken ru tho voth tomo mun nge or.”
MAT 18:21 Lama Pita i es a Jisas nge me ma i nina i ve, “Toko Pomnga, aro teik e i oma vothung kerenga a tho nge pa or pova naro lemik simikal ile vothung aken, e? Ava pa or limai?”
MAT 18:22 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Aro pa or limai inga avele, aveto aro lomum simikal ile vothung kerenga mule pa limai pothoi or limai.
MAT 18:23 “Tho ri venen aken e thomu, eneke God ile menong e nepes a Pen a Urvet i ranga ve ini nepes ako ilemi ve aro i thepolrum ile umongare ole thealing nge omaing ako i sungu i a or nge.
MAT 18:24 Na i patea omaing aken na o wolo toko e ako a i nge la, ako ia thangaroong a i nge i pavurvur nge 10 milion Kina.
MAT 18:25 Ave ile umonga aken ile umtun e avele ako aro i olal ia thangaroong aken nge. Mako ile nepes aken i pango riong ve, aro toko e i ol toko aken ome iewo sengenga na itutunre mo aro o velpol ini um polpolongare, naro toko mun e aro i ol ile ur elonga alavusnga naro umtun aken aro o el i, aro ini ole nepes ile, nge ia thangaroong aolonga aken olalnga.
MAT 18:26 “Ma ile umonga aken i nongpol riong aken, ma i koru ieve pomusi a nepes itheki nge na i nong a i nge ve, ‘Aro lomum esal tho na ong men tetal tel mun tho tie. Naro tho olal werer ok thangaroong aken a wong nge.’
MAT 18:27 Mako umonga aken ile nepes ilemi esal i, na i eltetpot i nge mang a midenga na ilemi simikal ia thangaroong aken.
MAT 18:28 “Ave toko umonga aken i espot ol a nepes nge la, ma i thopolo ithanga toko umonga e ako ia thangaroong a i nge i pavurvur inga nge 10 Kina. Ma i rere i ma i patea ikei lunga, na i ria i ve, ‘Aro wong olal om thangaroong alavusnga ako wong el i a tho nge.’
MAT 18:29 “Ma ithanga umonga aken i koru ieve pomusi a i nge na i nong a i nge ve, ‘Aro ong men tetal tel mun tho tie, mo aro tho olal werer ur areken a wong nge.’
MAT 18:30 “Ave toko aken i mothongal i. Na i paeso ithanga umonga aken a mang a midenga i pavurvur ako la i olal werer ia thangaroong aken.
MAT 18:31 Ma toko umonga pelie ako o thepol ur aken i velpol, ma olemi kerere rintet nge. Ma o es la ma o ria ole nepes aken nge vothung ako umonga aken i oma i.
MAT 18:32 “Mako nepes aken i leng toko umonga aken a i nge me. Ma i ria i ve, ‘Wong ini umonga kerenga. A mukaling tel wong nong a tho nge, mako lemik simikal om thangaroong aolonga rintetnga aken.
MAT 18:33 Na i pavurvur ako aro lomum esal mun thongom umonga aken avele, ako ranga ve lemik esal wong?’
MAT 18:34 Ma nepes aken ilemi kling rintet, mako i paeso toko umonga aken a mang a midenga lemi mo aro o paomelal i, i pavurvur ako i olal werer ia thangaroong alavusnga areken.
MAT 18:35 “Na i vene mun re aken nge a Vovo ako a Pen a Urvet, aro i oma mun vothung ake a thomu nge, tova lomumu simikal selele avele nge vothung kerenga ako teum e i oma i a thomu nge.”
MAT 19:1 Jisas i ria riong areken ma vus, ma i lospot a epee a Galili ma i es a epee a Judia a thei a Jordan a wo epee la.
MAT 19:2 Ma pulua pomnga o panes i la, ma nge pen aken i pasenu werer or nge oa ni multhangingre.
MAT 19:3 Ma Parisi pelie olemi ve aro o tongporum a Jisas, mako o nina Jisas ve, “Ava ler patorong i ri ve, toko i pavurvur ako aro i mothongpot iewo sengenga nge isivenga ilemi?”
MAT 19:4 Na Jisas i olal ole riong ve, “Ava thomu o tital riong ako i voth a God ile erere nge ve, ‘Ako a mukaling ako God i oma ur alavusnga ma i oma toko na seng.’
MAT 19:5 Na i ri mun ve, ‘Aro toko i lo lelpot itema ome inina na i teo a iewo sengenga nge, naro or paini o velpol mo or omole ol inga.’
MAT 19:6 Mako o voth ol or aini avele, ave or omole ol inga. Na ur ako God i kin i lale, toko e i mothong tova i parerelu ol i.”
MAT 19:7 Mako Parisire o nina i ve, “Na i vova ako Moses i sungu patorong e ako i ri ve, ‘Aro toko i watu erere ako ini peangeong ile vusong a erere, na i sungu i a iewo sengenga nge na i pakealalpot i la,’ e?”
MAT 19:8 Mako Jisas i olal ole riong ve, “Moses ile riong i venen aken, eneke thomu ini tokokoe areko i klip rintet nge patoralngomu ma isa wom thomu nge ewomu sengengaere omothonga. Ave ako a mukaling vothung aken i voth avele.
MAT 19:9 Na tho ria thomu, toko ako i mothongpot iewo sengenga ako i ngo tomo e toko relnga e avele, na i peange e seng relnga e, toko aken i aom seng.”
MAT 19:10 Ma Jisas ile wainlangaere o ria Jisas ve, “Aro ve toko ile peangeong i venen aken, aro i sivenga tova toko i peange avele.”
MAT 19:11 Jisas i olal ole riong ve, “Riong ake aro i nine nge toko alavusnga avele, ave ini inga areko God i sungu i a or nge aro i nine nge or.
MAT 19:12 Na tepun pulua ako toko pelie o peange avele. Pelie o kerenga nge ole popong na o pavurvur nge wain pavelpolnga avele. Na pelie tokokoere o is ole put ma o pavurvur nge wain pavelpolnga mun avele. Na pelie o mothongal peangeong, eneke olemi ve aro o um nge a God ile menong e nepes a Pen a Urvet a umong, ma osivenga o rial ir ve aro o mothong peangeong. Toko ako i pavurvur nge riong ake elnga, aro i el i.”
MAT 19:13 Toko na seng pelie o wol wainlangare a Jisas nge la, ma olemi ve aro i ronga imeni a or nge mo i nong a God nge, nge or. Ave Jisas ile wainlangaere o vol toko na seng areken.
MAT 19:14 Mako Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Aro thomu o mothong tova o mit roal wainlangare ako o es a tho nge me, eneke God ile menong e nepes a Pen a Urvet ini tokokoe areko o ranga ve ini wainlangare ole.”
MAT 19:15 Mako Jisas i ronga imeni a wainlanga areken nge. Lamako i losa nge wop aken ma i es.
MAT 19:16 Mako toko omole ako i es a Jisas nge me, ma i nina i ve, “Pamirealinga, aro tho oma vothung sivenga kathnga mo tho el mimiong ako aro ile vusonga avele, e?”
MAT 19:17 Ma Jisas i olal i ve, “I vova ako wong nina tho nge vothung sivenga? Toko omole inga ako i sivenga. Aro ve ong sis ve wong el mimiong ako aro ile vusonga avele, aro wong panes a Moses ile patorong elonga.”
MAT 19:18 Ma toko aken i nin a Jisas ve, “Wong ri nge patorong le vangare?” Mako Jisas i ria i ve, “Ong mothong tova ong so rin polpol toko, na ong mothong tova ong ngo tomo nge seng ako ini ewom avele, na ong mothong tova ong kem, na ong mothong tova lom apaltet nge toko ako nge riong omanga.
MAT 19:19 Naro lom vothung sivenga nge tomom ome ninom, na om sagu mun thongongomre ranga ve ako om sagu sivengom.”
MAT 19:20 Mako kulpo aken i olal ile riong ve, “Tho panes patorong alavusnga areken lale. Na vothung kathnga ako tho oma i rongan?”
MAT 19:21 Mako Jisas i ria i ve, “Aro ve ong sis ve aro wong vengveng selele, aro ong es la, mo ela lom ur elonga areken mo tokokoere o ol ir, mo ela ol umtun aken mo sungu i nge areko ole ur elonga avele. Na aro ve ong oma venen aken, aro lom ur sivesivenga pom ol a Pen a Urvet. Lamo es me mo panes tho.”
MAT 19:22 Ma kulpo aken i nongpola riong aken, ma ilemi kerere rintet, eneke ile ur elonga i pom rintet.
MAT 19:23 Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Tho ri nunganga a thomu nge. I klip rintet nge toko le urngare ve aro o eso a God ile menong e nepes a Pen a Urvet.
MAT 19:24 Tho ri werer mun a thomu nge, i klip nge mekerem aolonga ako ini Kamel ako aro i koro a italonga tionga nge, aveto i klip rintet nge toko le urnga ako aro i eso a God ile menong e nepes.”
MAT 19:25 Ma ile wainlangaere o nongpola riong aken ma o kukuk rintet, ma o ria ve, “Aro God i el werer toko kathngare?”
MAT 19:26 Ma Jisas i the a or nge na i ri or ve, “Tokokoere o pavurvur nge ur aken avele, ave a God nge ur kathnga ilemi ve aro i oma i, aro i oma i.”
MAT 19:27 Mako Pita i olal ile riong ve, “Nongpol. Them modopu ur alavusnga na them panes wong. Aro olongemem ur neke?”
MAT 19:28 Mako Jisas i ria or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge. Nge nang ako ur alavusnga aro i velpol ponganga, na Toko Pomnga Itun i mena ol a ile nepes a menonga sivesivenga, aro thomu areko o panes tho, aro thomu o mena mun nge nepes a menonga or mule pa omole pothoi or aini, mo thomu o theal Israelre ole netre or mule pa omole pothoi or aini areken.
MAT 19:29 Na toko na seng areko olemio a tho nge na o lo lelpot oa ometa, na ole vel, na otein, na olun, na otema, na onina ome otutunre, mo aro o panes tho, God aro i sungu werer i a or nge pa pulua, naro o el mimiong ako aro ile vusonga avele.
MAT 19:30 Ave pulua areko ponange oion kima, aro oion kima avele. Na pulua areko ponange oion kima avele, aro oion kima ol.”
MAT 20:1 “Ina God ile menong e nepes ako a Pen a Urvet i ranga ve ini vain a ometa tokoninga ako rulpoalal rintet ma i es mo i nina tokokoere nge umong mo aro o um a ile vain a ometa.
MAT 20:2 Na umonga areken olemi omoletet tomo nge i ve aro nge nang omole aro i ol or nge denarius omole omole. Mako i pake or a vain a ometa la.
MAT 20:3 “Lama aua or me o vus na ometa tokoninga aken i es mun ma i thepol tokokoe areko o mit polpol inga e pen ako tokokoere o pathun nge.
MAT 20:4 Ma i ri or ve. ‘Thomu mun aro thomu o es mo o um ol a ok vain a ometa, naro tho sungu olongomu ako lemik ve i pavurvur nge umong ako thomu oma i.’
MAT 20:5 Mako o es la. “Penang na penie mun ometa tokoninga aken i es mun la ma i ria vet inga riong omole aken mun e toko pelie ako i thepol or ako o mit polpol.
MAT 20:6 Lama nang i men a ile ring lale ma i es mun la ma i thepol mun toko pelie ako o mit. Ma i nina or ve, ‘I vova ake thomu o mit polpol ol inga e pen ake ponange?’
MAT 20:7 “Ma o olal ile riong ve, ‘Eneke toko e avele i sungu umong a them nge.’ Ma ometa tokoninga aken i ria or ve, ‘Aro thomu o es mun la mo thomu o um mun a ok vain a ometa.’
MAT 20:8 “Ma pemliko me, nako ometa tokoninga aken i ria ile umongare thealnga ve, ‘Wong lenga ol umongare me mo wong sung ol oolonga a or nge. Wong patea i nge areko o velpol a rumongaling nge umong mola patopalal i nge umonga areko o velpol tel a mukaling nge umong.’
MAT 20:9 “Mako umonga areko o velpol nge umong nge nang i men a ile ring lale o es me ma i ol or nge denarius omole omole.
MAT 20:10 Lama a rumongaling umonga areko o patea tel umong o velpol, ma olemi ve, aro o el umtun pomnga nge or, ave o el mun inga denarius omole omole.
MAT 20:11 Ma o el ole umtun aken, ma o patea ol ri pompomong nge ometa tokoninga aken ve,
MAT 20:12 ‘Them patea umong nge rulpo i mul nge penieonga na them um a nang ile velvelong lemi, ave tokokoe areko o velpol a rumongaling o um inga nge aua omole, na wong sung mun oolonga ranga ve ini olongemem.’
MAT 20:13 “Ave ometa tokoninga i olal oa omole ile riong ve, ‘Teik, tho oma vothung kerenga e avele a wong nge. A mukaling it paini lemir omoletet ve aro tho ol lom omaing e nang omole e denarius omole.
MAT 20:14 Ela olongom mo es. Tho sis ve tho sungu tokokoe areko o patea ol umong a rumongaling oolonga ako i ranga ve ini mun i wong.
MAT 20:15 Na i vava, tho pavurvur avele ako aro tho panes lemik ako nge omaing kathnga ako tho oma i nge sivengek lek umtun? I vova ako opom i ngo kerere e tho, eneke tho panes vothung sivenga nge lek umtun sunga, e?’”
MAT 20:16 Na Jisas i ri mun ve, “Aro i vene re ako. Areko oion kima avele, aro oion kima ol. Na areko oion kima, aro oion kima avele.”
MAT 20:17 Ma Jisas i es a Jerusalem, na nge ile esong aken i woltetpot ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini a toko alavusnga nge ma i ria or ve,
MAT 20:18 “Thomu o nongpol. Ponange te es ol a Jerusalem la. Aro o sungu Toko Pomnga Itun a pris kimangare na pamirealingare nge a Moses ile patorong omeni. Aro o pamit i nge riong, na olemi omoletet ve aro o so rin i.
MAT 20:19 Aro o sungu i nge areko or ini Judare avele omeni mo o ngenge lital i, na o so litlit i lamo o sotuna i a won ngoronga nge, ave nge nang menga aro i los werera.”
MAT 20:20 Lamako Sebedi itun or aini ako ome onina o es a Jisas nge me. Ma onina i koru ieve a itheki na i sis ve i nin a Jisas nge ur omole.
MAT 20:21 Ma Jisas i nina i ve, “Wong sis neke?” Ma seng aken i olal ile riong ve, “Tho sis ve aro wong ria ve nge nang aken ong velpol ini nepes, aro tuk or aini ake aro e i meno a menum sivenga nge anga, na omole a menum kerenga nge anga.”
MAT 20:22 Ma Jisas ria or ve, “Lomumu mire nge ur ako thomu o nin nge avele. Thomu paini o pavurvur aro o thin nge oto ako aro tho thin nge?” Ma or paini olal ile riong ve, “Them paini them pavurvur.”
MAT 20:23 Ma Jisas i ria or paini ve, “I nunganga. Thomu paini aro o thin a ok oto nge. Ave ini lek omaing avele ako aro tho ateal areko aro o men a menik sivenga nge anga, na menik kerenga nge anga. Ine menonga areken ini tokokoe areko Vovo i monsi or lale ve aro ini ole.”
MAT 20:24 Ma nge ako Jisas ile wainlanga or mule o nongpola titeinpel or aini ole ninong, na nge ur aken olemi klingtun or paini.
MAT 20:25 Ave Jisas i leng or a i nge, ma i ria or ve, “Lomumu mire ako ve, ine nepesre ako ini areko or ini Judare avele ole, o panisisis ole tokokoere, na ole mukalingare o engeng rintet ve aro ole tokokoere aro o panes inga ole riong alavusnga.
MAT 20:26 Na vothung aken i mothong tova i voth a thomu nge. Ave toko e a thomu nge ako i sis ve aro i velpol ini toko pomnga, aro i velpol ini toko umonga nge thomu alavusnga.
MAT 20:27 Na toko e a thomu nge ako i sis ve aro ini mukalinga aro i voth ini lomu um polpolonga.
MAT 20:28 I ranga ve mun nge Toko Pomnga Itun ako i esu me ma i sis ve aro tokokoere o opoal i avele, ave ini inga i ako aro i opoal or, naro i sungu isivenga ile mimiong mo aro i ol werer toko na seng.”
MAT 20:29 Nge ako Jisas ome ile wainlangaere o espot a Jeriko, toko na seng pulua ako o paneso or la.
MAT 20:30 Ma toko theki prosnga or aini ako o men a sovengalo wo peti, ma or paini o nongpol ako Jisas i pun sele or la, ma or paini o presa viringa ve, “Toko Pomnga, ako ini a Devit Itevinga, aro lomum esal them paini.”
MAT 20:31 Ma toko na seng o nongpol ako o lenga i ma o vol or paini ve aro o poreng. Ave or paini o pres a viringa rintet ve, “Toko Pomnga, ako ini a Devit Itevinga, aro lomum esal them paini.”
MAT 20:32 Lamako Jisas i mitu ma i leng or paini ma i ria or ve, “Thomu paini o sis ve aro tho oma neke a thomu paini nge?”
MAT 20:33 Ma or paini o olal ile riong ve, “Toko Pomnga, them paini them sis ve aro ong pavles werer thekimem.”
MAT 20:34 Ma Jisas ilemi esal rintet or paini, mako i thobiru otheki. Na a ur e avele, nako or paini the werer. Nako o panes ol a Jisas la.
MAT 21:1 Jisas ome ile wainlangaere o es totho a Jerusalem, ma o velpol a rem a Betpage a tete a Oliv. Ma Jisas i pake ile wainlanga or aini
MAT 21:2 ma i ria or paini ve, “Aro thomu paini o esa nge rem ako te totho nge lale. Naro thomu o es inga, na a ur e avele naro thomu paini o thepolo donki sengenga omole ako o pating i, na itun i mit tomo nge i. Aro thomu o tetrispot ir mo o ti ir a tho nge me.
MAT 21:3 Na aro ve toko e i oma riong e a thomu paini nge, aro thomu paini o ria i ve, ‘Toko Pomnga ile omaing i voth a or paini nge, naro i pake werer or paini viri viri me.’”
MAT 21:4 Na ur ake i velpol vene re ake mo i pavelpol nunganga ur ako Toko Pomnga ile riong elnga i ri nge ve,
MAT 21:5 “Panongpol riong ake a toko na seng Saion angare nge, ‘Thepol, lomu nepes i es me. I paruru isivenga na i men a donki ikime nge ome itun okime na i es me.’”
MAT 21:6 Ma ile wainlanga or aini aken o oma i ranga ve ako Jisas i ria or paini nge.
MAT 21:7 Ma o pasong donki aken tomo nge itun aponga me, ma or paini o ronga ole tekruk seltunnga a donki or aini aken okime. Lamako Jisas i mena ol a okime.
MAT 21:8 Ma toko na seng pulua ako o ela ole tekruk seltunnga ma o vlesu ir a sovengalo. Na pelie o soro won menini pothoingthoinga ma o paenu i a sovengalo.
MAT 21:9 Ma tokokoe areko o es a mukaling na areko o es a rumongaling o presa ve, “Te risea a Devit itevinga.” “Sapase toko aken ru i es me nge a Toko Pomnga iion.” “Aro te paaolonga a God iion roro.”
MAT 21:10 Ma nge a Jisas ile velpoling a Jerusalem toko na sengre o kukuk nge onngaing na leng lenging ako o paaolonga Jisas iion nge, ma o nin pel osivenga ve, “Toko ake ini anga?”
MAT 21:11 Ma tokokoe areko o es tomo nge a Jisas o olal ole riong ve, “Ake ini a Jisas, ako ini a God ile riong elnga ako i es a Nasaret ako a epee a Galili me.”
MAT 21:12 Ma Jisas i eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma i wistetpot tokokoe areko o men thal ol lulu na i eksingtunu areko ole ring ako o tepolal umtun relnga nge, na i wathprepa areko o pamen ole pothu olingare ole menonga.
MAT 21:13 Ma i ria or ve, “God ile erere i ri ve, ‘Lek vel aro i voth ini nongonga a vel.’ Ave thomu o oma ol i mo ini toko kemongare ole men kineonga.”
MAT 21:14 Jisas i voth a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, na toko eve lilngare na theki prosngare o es a i nge me, ma i pasivenga werer or.
MAT 21:15 Ma pris kimangare na pamirealingare nge a Moses ile patorong o thepol omaing sivesivenga areko i oma i, na o nongpol mun wainlangare ako o presa a Lotu Tepun a Vel ve, “Te risea a Devit itevinga.” Mako oopo lemi i kerenga nge a Jisas.
MAT 21:16 Ma o nina i ve, “Ava wong nongpol avele nge riong ako ru o oma i, eneke aro ve ong nongpol i aro ong mit roal or.” Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho nongpol i. Na ava thomu o tital a God ile erere avele ako ve, ‘God, ong ateal povothvothre na wainlangare naro o paesa iom roro.’”
MAT 21:17 Mako Jisas lo lelpot oa na i espot ol e rem aolonga aken ma i voth a Betani nge pemliknga aken.
MAT 21:18 Rulpoalal nge ile es wererong a rem aolonga aken la, ma mesipun rintet i.
MAT 21:19 Ma i thepol pupos ako i mit a sovengalo wo peti, ma i es totho nge, ave i thepola imonnga pelie avele nge, ini inga ithoingre. Mako i ria ol won aken ve, “Aro wong mon werer ol avele ol.” Na a ur e avele, nako pupos aken i menea.
MAT 21:20 Ma ile wainlangaere o thepol aken, ma o kukuk rintet, ma o ri ve, “I vava ake won ake i menea viri viri, e?”
MAT 21:21 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, aro ve lomu lemioong i omole inga na i mothong tova or aini, aro thomu o oma mun omaing ake ru tho oma i nge pupos ake lale. Naro thomu o oma inga ake avele, ave aro ve thomu o ria tete po ake ve, ‘Wong plosa mo ulu sivengom a thev lemi la,’ aro ur aken aro i velpol ranga ve ako thomu o ri nge.
MAT 21:22 Na aro ve lomu lemioong i omole inga na thomu o nong aken, ur alavusnga ako thomu o nong ve aro thomu o el i, aken aro thomu o el i.”
MAT 21:23 Jisas i eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma i patoral toko na sengre nge. Ma pris kimangare na Judare oa pompomere o es a i nge me ma o nina i ve, “Anga i ria wong nge omaing aken omanga, e? Na anga i sungu engenging aken a wong nge?”
MAT 21:24 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho mun aro tho nin thomu nge ninong e. Aro ve thomu o olal vengveng lek ninong ake, naro tho ria mun thomu nge anga ako i sungu engenging a tho nge, nge omaing ake omanga.
MAT 21:25 Na lek ninong i vene: Jon ako i paninu tokokoere na ile omaing aken i es a pen kathnga me? I es a Pen a Urvet me, eve i es inga ake a tokokoere nge me?” Ma osivenga o leng lengtun pel nge riong aken ve, “Aro ve te ri ve, ‘I es a Pen a Urvet me,’ aro i nina it ve, ‘Na i vava ako lomumuo nge i avele?’
MAT 21:26 Na aro ve te ri ve, ‘Ine ur ako i es a tokokoe inga re nge me,’ aro te ngeip nge tokokoere, eneke or alavusnga olemio nge a Jon ako ve, ini a God ile riong elnga e.”
MAT 21:27 Mako o olal ol inga Jisas ile riong ve, “Lemimem mire nge avele.” Ma Jisas i ria or ve, “Tho mun aro tho ria thomu avele nge anga ako i sungu engenging nge tho nge omaing areken omanga.”
MAT 21:28 Na Jisas i ria mun ve, “Na lomumu vava? Toko omole itun tomonnga or aini, ma i es a pomnga nge ma i ria i vene: ‘Tuk, wong es mo um a vain a ometa nge ponange ake.’
MAT 21:29 “Ma itun i ria i ve, ‘Nik plong,’ ave pan tie i eksing ilemi, mako i es e omaing la.
MAT 21:30 “Ma otema i es mun a itun posnga nge ma i oma mun re ako ini riong omole, ma itun i ria i ve, ‘Enala vovo,’ ave i es la ma i um vet avele.
MAT 21:31 “Na nge wainlanga or aini aken oa kathnga i panes otema ile riong?” Ma o olal ile riong ve, “Itun pomnga.” Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho ri nunganga a thomu nge. Takis elngare, na seng areko o aom toko, aro o es tel a God ile menong e nepes lemi nge thomu.
MAT 21:32 Eneke Jon i es a thomu nge ma i pathengal vothung vengvenga a thomu nge, na lomumuo a i nge avele, ave takis elngare tomo nge toko aomngare olemio a i nge. Na thomu o thepol ur aken lale, ave thomu o eksing lomu mimiong avele mo lomumuo a i nge avele.”
MAT 21:33 Jisas i ria mun or ve, “Aro thomu o nongpol riong agelalnga mun e. Toko e ako i oma vain a ometa, ma i av lok. Na a ometa lemi i tou vol mo ve o teplaso vain monnga mo vain ei i lelu nge la, na i pipera ring roro ako aro tokokoere o voth nge na o theal tetal ometa aken. Lamako i sungu ometa aken a tokokoe pelie nge, mo aro o pavelpol umtun nge naro o sungu vain monnga epee a i nge. Mako toko aken i es a rem gatnga la.
MAT 21:34 Lama nge vain le motuong i pake ile um polpolongare ve aro o el ia vain monnga epee ako ini ia.
MAT 21:35 “Ave tokokoe areko o um a vain a ometa aken, o mita ma o rereu or ma o siso omole na o so rin aininga na o molup omole ipunnga nge um.
MAT 21:36 Lama ometa tokoninga i pakepot mun ile umonga relnga pulua ol la, ave vain a umongare o oma mun inga ako ini vothung omole a or nge.
MAT 21:37 Lamako a rumongaling i pake ol itun a or nge, ma ilemi ve, ‘Aro o nongpol tuk ile riong.’
MAT 21:38 “Ave tokokoe areko o um a ometa aken o thepol itun ako i es me, ma o ria osivenga nge ve, ‘Ken thomu, toko ake ini ometa tokoninga itun ol ake. Ita, te so rin i mo te el ol ia ometa ake ini itema imeni po.’
MAT 21:39 Mako o rereu i ma o asespot i a ometa a lok kime la, mako o so rin i.
MAT 21:40 “Na lomumu vava? Panen aro vain a ometa tokoninga i es me, naro vothung le vanga aro i oma i nge toko umonga areken, e?”
MAT 21:41 Ma Judare oa pompome areken olal ile riong ve, “Aro i pun rin selele toko kerenga areken, naro i sungu ometa aken a toko relnga ol re nge mo aro ve nge vain po ol aro o sungu ol epee aken ini ia.”
MAT 21:42 Ma Jisas i ria or ve, “Ava thomu o tital riong epee ake a God ile erere nge ve, “‘Ine um ako vel aringare olemi ve, i kerenga ma o siv lelpot i, ake kene i velpol ini um a urvet ako i paengeng vel ranga ve ini wovek sapatanga. Toko Pomnga ini ako i oma i ma them thepol i nge thekimem ma i sivenga rintet.’”
MAT 21:43 Jisas i ri or ve, “Lamako tho ria thomu, God aro i eltetpot ile menong e nepes a Pen a Urvet a thomu nge naro i sungu i nge tokokoe areko aro o panes ile riong.
MAT 21:44 Na toko ako aro ve i mata a um aken nge aro i mout mout, na aro ve um aken i matu a i nge aro i mopipara.”
MAT 21:45 Ma pris kimangare na Parisire o nongpol a Jisas ile riong agelalnga aken ma olemi mire ako ve, i ri aken nge or.
MAT 21:46 Mako olemi ve aro o rere a Jisas, ave o ngeip nge tokokoere, eneke tokokoere olemi ve, Jisas ini a God ile riong elnga e.
MAT 22:1 Lama Jisas i oma mun riong agelalnga omole mun a Judare ole mukalingare ve,
MAT 22:2 “God ile menong e nepes i ranga ve ini nepes e ako i monsi aning ako nge itun tomonnga ile peangeong.
MAT 22:3 A mukaling tel i pasong ikei a tokokoe areken nge ve, aro o es e aning aken. Lama nge aning aken a nang i velpol ma i pake ol ile umongare ve aro o ria tokokoe areken mo o es me nge aning, ave o mothongal esong la.
MAT 22:4 “Ma i pake mun ile umonga pelie la, na i sungu riong a or nge ve, ‘Thomu o es a tokokoe areko keik song nge or mo o ria or ve, tho monsi aning lale. Tho so rin lek bulmakau tomonmonengaere lale nge aning tomo mun nge lek bulmakau apongare ako oenanga aolonga. Ur alavusnga tho monsi lale. Aro thomu o es ol me nge peangeong a aning.’
MAT 22:5 “Ma ile umongare o es la ma o ria tokokoe areken nge ikei aken, ave o nongal riong aken avele na o es petitel, omole i es a ometa, na aininga i um nge ile umtun a umong
MAT 22:6 na pelie o rereu umonga areken ma o paomelal or e osisonga lamako o so rin or.
MAT 22:7 Mako nepes aken ilemi kling rintet, ma i pake ile toko punongare mo o pun rin tokokoe areko o so rin ile umongare, mako o ongris ole rebo.
MAT 22:8 “Ma i ria ile umongare ve, ‘Peangeong a aning tho monsi i lale, ave tokokoe areko tho pres or lale kene o sivenga mos avele.
MAT 22:9 Naro thomu o es a so thekiki elonga la, na toko alavusnga ako thomu o thepolo ir nge, aro thomu o ria or mo o es me nge peangeong a aning ake.’
MAT 22:10 Ma ile umonga areken o es a so thekiki elonga la ma o wol tokokoe areko o thepolo or nge, ma o wol tokokoe sivesivengare na tokokoe kerekerenga mun re. Ma o es me nge peangeong a aning ma vel aken i vual rintet e or.
MAT 22:11 “Lama nepes aken i eso a vel lemi la mo i thepol tokokoe areko o es me nge aning, ma i thepol tetalo toko omole ako i teun vet teunong ako o teun i nge peangeong a aning avele.
MAT 22:12 Ma i ria i ve, ‘Teik, wong teuna vet teunong sivenga e avele, na ong eso a vel lemi me vava?’ Ave toko aken i ri vet avele.
MAT 22:13 “Mako nepes aken i ria ile umongare ve, ‘Aro thomu o kina toko ake imeni na ieve na o asespot i a lalanga la nge pen ako ia mideng rintet na o tang na o atitet owo pupo nge.’
MAT 22:14 “Thomu o nongpol, God i leng toko pulua, ave i ateal inga or posalnga.”
MAT 22:15 Lamako Parisire o espot ma o rirum sovengalo pelie ako aro o patelek a Jisas nge ile riong pelie mo aro o pamita i nge riong e ile olaling aken.
MAT 22:16 Ma o pake ole wainlanga pelie na tomo mun nge toko avlung pelie ako ini a Herot ilengare, ma o es a Jisas nge ma o ria ve, “Pamirealinga, lemem mire ako, wong ini toko ako ong ri nunganga. Na nge riong nunganga inga wong pamireal tokokoere nge a God ile vothung. Na wong ngeip nge toko e avele na nge lom riong elonga ako wong oma i, ini riong omoletet inga nge toko pompomere na posposere.
MAT 22:17 Naro wong ria them. Lomum vava? I sivenga ako aro te ul takis a Sisar nge eve avele?”
MAT 22:18 Ave Jisas ilemi mire nge olemi kerenga aken lale, ma i ria or ve, “Thomu ini pokonongare, i vova ake thomu o sis ve aro o tongporum tho, e?
MAT 22:19 Aro thomu o pathengal tho nge umtun ako tokokoere o ul i nge ole takis a Sisar nge.” Mako o sungu umtun alavatharnga omole a i nge.
MAT 22:20 Ma i nina or ve, “Anga ia sei na iion ake?”
MAT 22:21 Ma olal ile riong ve, “Sisar ile.” Mako Jisas i ria or ve, “Na ur ako ini a Sisar ile, aro thomu o sung werer i a Sisar nge, na ur ako ini a God ile, aro thomu o sung werer mun i a God nge.”
MAT 22:22 Ma o nongpol riong aken ma o kukuk rintet. Mako o lo lelpot i ma o es.
MAT 22:23 Ave nge nang mun re aken Sadiusire o es a Jisas nge me. Or ini tokokoe areko o ri ve, tokokoe areko o rin lale, o pavurvur aro o los werera ol nge rinong avele. Ma o nina i ve,
MAT 22:24 “Pamirealinga, Moses i ri ve, aro ve toko e i rin na itutun vet pelie avele, aro itein posnga i ewoa ia basu mo i pavelpol ol itein pomnga itutunre.
MAT 22:25 Na nomenga titeinpel or limai o voth tomo nge them. Ma oa tengen i peange ma itun pelie rongan na i rin leltun iewo sengenga. Mako itein opisoinga i ewoa ia basu.
MAT 22:26 Ma itein aken itun mun e rongan, nako i rin mun, ma otein menga i ewoa mun i ma i oma mun re inga vene aken makola i pavurvur nge otein limainga ile rinong.
MAT 22:27 Lamako a rumongaling ol seng aken i rin ol.
MAT 22:28 Ako nge los wereraing aro titeinpel or limai aken kathnga aro i el ol seng aken mo ini iewo, e? Eneke or alavusnga o peange nge i lale.”
MAT 22:29 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Thomu o leklek lale, eneke lomumu mire nge a God ile riong na ile engenging avele.
MAT 22:30 Ako nge los wereraing toko na sengre aro o voth ranga ve ini ensel Pen a Urvet angare na o peange avele.
MAT 22:31 Ako nge los wereraing ava thomu o tital a God ile riong ako i ria thomu nge ve,
MAT 22:32 ‘Tho ini a Abraham ile God, na Aisak ile God, na Jekop ile God.’ Na God ini toko rinongare ole God avele, ini tokokoe areko o mimi ole God.”
MAT 22:33 Ma pulua aolonga aken o nongpol aken, ma o kukuk rintet nge ile pamirealing aken.
MAT 22:34 Parisire o nongpol ako Jisas ile riong i oma ol Sadiusire ma ole riong ol e avele, mako Parisire o veliloa pel na o es a i nge la.
MAT 22:35 Ma oa omole ile mire i aolonga rintet nge a Moses ile patorongre, ma i tongporum a Jisas nge ninong omole ve,
MAT 22:36 “Pamirealinga, patorong kathnga ako i aolonga nge patorong alavusnga?”
MAT 22:37 Ma Jisas i olal ile riong ve, “‘Aro om sagu a God ako ini Toko Pomnga nge opom alavusnga na onum alavusnga na lomum alavusnga.’
MAT 22:38 Patorong ake i aolonga na i mukal nge patorong alavusnga.
MAT 22:39 Na aininga ako i aolonga rintet mun kene i vene, ‘Aro om sagu thongongomre ranga ve ako om sagu sivengom.’
MAT 22:40 Na Moses ile patorong alavusnga na God ile riong elngare ole patoraling otepun inga nge riong or aini aken.”
MAT 22:41 Rongan Parisire o veliloal pel na Jisas i nina or ve,
MAT 22:42 “Na lomumu vava nge toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere? Na ini anga itevinga?” Ma o ri ve, “Ini a Devit itevinga.”
MAT 22:43 Ma Jisas i ria or ve, “Na i vova ako Oni Riringa i menpot a Devit iwo ma i apeta toko aken ini ia Pomnga? Eneke Devit i ri ve,
MAT 22:44 “‘God i ria ok Pomnga ve, “Aro ong menu ake ru a menik sivenga nge anga, i pavurvur ako aro tho paesu lom ngarangre a som thewo.” ’
MAT 22:45 Na thomu o thepol i, Devit i apeta toko aken ve ini ia Pomnga, na toko aken ini a Devit itevinga ako aro i rumongal nge i vava?”
MAT 22:46 Ma oa toko e avele i olal ol a Jisas ile riong, nako i patea nge nang aken ole mara ma o ngange ol nge a Jisas ininnga.
MAT 23:1 Lamako Jisas i ria pulua aolonga aken tomo nge ile wainlangaere.
MAT 23:2 Ma i ria or ve, “Ine pamirealingare nge a Moses ile patorong na Parisire o pamireal thomu nge a God ile patorong, ranga ve ako Moses i oma i.
MAT 23:3 Aro thomu o nongal na o panes ur alavusnga ako o ri thomu nge ve aro thomu oma i. Ave thomu o mothong tova o oma vothung ako o oma i, eneke o panes ur ako o panongpol thomu nge avele.
MAT 23:4 I ranga ve ako o kina elong mathenga ma o paena i a tokokoere okei po, ave o paesa vet omeni pupo e mo o opoal or nge elong areken potunnga avele.
MAT 23:5 “Na ur alavusnga ako o oma i, ini magoning a omaing popepenga na o sis ve aro tokokoere aro o thepol i. O pamalmal ole teloong ako God ile riong pelie o voth a ilemi. Na e mun e oa teunong lollonga areken o oma we ma i lollo rintet nge toko alavusnga.
MAT 23:6 Na nge aning aolilongaere o sis menonga areko toko pompomere o men nge, na a Judare ole lotuonga a vel lemire o sis menonga areko toko pompomere o men nge.
MAT 23:7 Na o sis rintet ako ve, aro tokokoere o pathokeal or a pathunonga a penre ranga ve ako or ini toko pompomere, na o sis mun ve aro tokokoere o apet or, ‘Pamirealinga’.
MAT 23:8 “Aveto tokokoere o mothong tova o apet thomu ve, ‘Pamirealinga’, eneke thomu alavusnga ini titeinpel na lomu Pamirealinga inga omole.
MAT 23:9 Na o mothong tova o apet toko e ve, ‘Vovo’, eneke Titomomu inga omole ako i voth a Pen a Urvet.
MAT 23:10 Na mothong tova tokokoere o apet thomu ini ‘Mukalinga’, eneke lomu Mukalinga inga omole, ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere.
MAT 23:11 Na toko inga ako aro ini omu pomnga, aro ini toko ako ini lomu umonga.
MAT 23:12 Na toko ako i paaolonga isivenga, aken aro God i paruru i, na toko ako i paruru isivenga, aro God i paaolonga i.
MAT 23:13 “Patong thomu pamirealingare nge a Moses ile patorong na Parisire, thomu ini pokonongare. Aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu, eneke thomu o pupal a God ile menong e nepes a tokokoere nge. Sivengomu thomu o koro nge avele, ave nge tokokoere ako o sis ve aro o es nge, thomu o mit roal ole so.
MAT 23:14 [Patong thomu pamirealingare nge a Moses ile patorong na Parisire, thomu ini pokonongare, aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu, eneke thomu o kem basbasuere ole ur elonga a ole vel lemi, na thomu o magon nge lomu nongong lollongare a tokokoere otheki. Nge lomu vothung areken paomelalngomu aro i kerenga selele.]
MAT 23:15 “Patong thomu pamirealingare nge a Moses ile patorong na Parisire, thomu ini pokonongare, aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu. Thomu ini tokokoe areko o monu mona a thev ma o es a pen elonga ake ru a ulue nge toko taornga. Na eve omu manath nge toko omole lale, aro thomu o oma ol i mo ile vothung i kerenga selele nge lomu vothung kerenga, aken aro i velpol ini won sesenga lemia ranga ve ini thomu.”
MAT 23:16 “Patong thomu toko theki prosnga ako o sis ve aro o pathengal tokokoere nge sovengalo. Aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu, eneke thomu o ri ve, ‘Aro ve toko e i ri ve i panunganga ile riong na i apet Lotu Tepun a Vel iion, aken ini ur tutunnga na ur e avele tova i panes i avele. Aveto aro ve toko e i ri ve i panunganga ile riong na i apet gol ako ru i voth a Lotu Tepun a Vel lemi iion, akennga aro i panes ur ako i ri lale.’
MAT 23:17 Thomu o ri venen aken na thomu ini toko theki prosngare na lomumu pelekpol. Ur kathnga i riri a God itheki nge? Ava gol i riri eve Lotu Tepun a Vel i riri? Aro lomumu mire nge ako ve, gol i voth a God ile Lotu Tepun a Vel lemi make i velpol ini ur riringa.
MAT 23:18 Na thomu o ri mun ve, ‘Aro ve toko e i ri ve i panunganga ile riong na i apet a God ile sungong a lekleka iion, aken ini ur tutunnga na ur e avele tova i panes i avele. Aveto aro ve i panunganga ile riong na i apet sungong ako i voth a God ile sungong a lekleka we iion, aken aro i panes ur ako i ri lale.’
MAT 23:19 Thomu ini toko theki prosngare. Ur kathnga i riri a God itheki nge? Ava sungong i riri eve God ile sungong a lekleka i riri? Aro lomumu mire nge ako ve, sungong i ngo a God ile sungong a lekleka nge make i velpol ini ur riringa.
MAT 23:20 Na aro ve toko e panunganga ile riong na i apet a God ile sungong a lekleka iion, aken i paengeng ile riong nge a God ile sungong a lekleka tomo mun nge ur alavusnga ako ro i ngo a we.
MAT 23:21 Na toko ako i panunganga ile riong na i apet a Lotu Tepun a Vel iion, aken i paengeng ile riong nge Lotu Tepun a Vel tomo mun nge a God, eneke God i voth a ile vel aken lemi.
MAT 23:22 Na toko ako i panunganga ile riong na i apet a Pen a Urvet iion, aken i paengeng ile riong nge a God ile menonga tomo mun nge a God, eneke God aken ro i men nge.
MAT 23:23 “Patong thomu pamirealingare nge a Moses ile patorong na Parisire, thomu ini pokonongare, aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu, eneke lomumu pompom nge ur posposengaere, aveto nge ur pompomengaere, kene avele. Ranga ve ako omu aning rongolinga alavusnga ako i pota a ometa, thomu o omreu i nge epee or mule, na epee omole thomu o sungpot i a God nge, ave thomu o modop patorong epee aolongaere ako nge toko ile vothung vengvenga, na lemi esaling, na lemioong. Aro thomu o panes areke na o mothong tova lomumu simikal ur posposengaere.
MAT 23:24 Thomu ini toko theki prosnga ako o sis ve aro o pathengal tokokoere nge sovengalo. Thomu o ranga ve ini toko ako i thepol pounun posnga a ia aning ei lemi ma i eltetpot i, ave i thepol mekerem aolonga ako ini kamel ako i voth a ia aning ei lemi avele, makola i thin i ma i ontet selele i.
MAT 23:25 “Patong thomu pamirealingare nge a Moses ile patorong na Parisire, thomu ini pokonongare, aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu. Thomu o naktet senu omu thinonga kime na anonga kime nge paut rirpotnga, ave a olemi i vual nge kemong na sungsesong.
MAT 23:26 Ong Parisi, thekum pros. Aro wong paut rirpot tel thinonga na anonga lemi a mukaling, naro kime anga aro i riri mun.
MAT 23:27 “Patong thomu pamirealingare nge a Moses ile patorong na Parisire, thomu ini pokonongare, aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu. Thomu o ranga ve ini vuvepun ako o pavorvor i nge vorvorong velelesnga, ma itheki sivenga rintet, ave a ilemi i vual nge toko rinrinongare opokikin na ur areko i akop rintet.
MAT 23:28 Thomu o venen mun re aken. Tokokoere o thepol numu peti ma olemi ve thomu o sivenga, ave a opomu lemi i vual nge le apaltetong na vothung kerengare.
MAT 23:29 “Patong thomu pamirealingare nge a Moses ile patorong na Parisire, thomu ini pokonongare, aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu. Thomu o oma vuvepun sivesivenga ako ini a God ile riong elnga nomengangare oa, na thomu o pamalmal senu senu toko vengvengare oa.
MAT 23:30 Na thomu o ri ve, ‘Aro ve them voth mun nomenga nge emem tetere, them pavurvur aro them supo tomo nge areko o pun rin a God ile riong elngare avele, ave them voth nge avele.’
MAT 23:31 Na nge lomu riong inga aken, i pathengal i ako ve, thomu ini areko o so rin a God ile riong elngare otiteviere.
MAT 23:32 La, thomu o patopalalpot omaing ako omu tetere o patea i nomenga.
MAT 23:33 Thomu ini pilimo kerengare, aro thomu o voth senu ol avele, eneke God i teltun omu lale ako aro thomu o es a pen ako won sesenga i voth nge ako aro ile vusonga avele.
MAT 23:34 “Lamako tho ria thomu. Aro tho pake a God ile riong elngare, na toko powe ninengare na patoralingare a thomu nge. Aro thomu o so rin pelie naro thomu o pamona pelie a won ngoronga nge, naro thomu o so litlit pelie a thomu Judare lomu lotuonga a vel lemire, naro thomu o wistetpot or a lomu rumremre.
MAT 23:35 Na ini thomu ol areko o so rin toko vengvenga alavusnga areko o voth a ulue, naro oa paomelaling aro i esa ol a thomu nge. Lomu vothung aken i patea a Abel nge, makola i mulal nge a Sekaraia ako ini a Berekia itun nge. Ini toko ako thomu o so rin i a Lotu Tepun a Vel na sungong a lekleka oa wop.
MAT 23:36 Na tho ri nunganga a thomu nge, vothung kerenga areken olalnga aro i es a toko na seng areke ru o mimi ponange.”
MAT 23:37 Lama Jisas i ri mun ve, “Jerusalem angare, Jerusalem angare. Thomu o so rin a God ile riong elngare, na thomu o pun rin a God ile tokokoe areko i pake ir a thomu nge me nge anral. Nang pulua ako tho sis ve aro tho veliloalo tutumre, ranga ve ini vareo sengenga ako i veliloalo itutunre a ini giniti thewo, ave thomu o mothongal i.
MAT 23:38 Na tho ria thomu ponange, lomu pen aro i kerenga selele, naro ilemi pro, e avele aro i voth ol nge.
MAT 23:39 Eneke tho ria thomu ve, i pavurvur aro thomu o thepola ol tho avele i pavurvur ako la thomu o ri ve, ‘Sapase toko ake ru i es nge a Toko Pomnga iion me.’”
MAT 24:1 Jisas i lospot a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma i espot ol la, ma ile wainlangaere o es a i nge ma o sis ve aro o pathengal i nge velre ako a Lotu Tepun a Vel a lok lemi.
MAT 24:2 Ma Jisas i nina or ve, “Thomu o thepol mun ur areke? Tho ri nunganga a thomu nge. Panen um e avele aro i ngo ol a imei venen aken. Ngarangre aro o tevustetu um alavusnga areke thomu o thepol i ponange.”
MAT 24:3 Jisas i es ma i men a tete po a Oliv, na ile wainlanga inga re o es a i nge me ma o nina i ve, “Aro wong ria them nge ur areken aro i velpol penva? Naro paatealing kathnga aro i velpol tel mo lemimem mire ako ve, lom esong me i toth ol na ulue ake aro i vus ol.”
MAT 24:4 Mako Jisas i olal ole riong ve, “Aro thomu o naktet thomu. O mothong tova toko e i patelek thomu.
MAT 24:5 Eneke toko pulua aro o es me mo o apeta iok na o ri ve, ‘Tho ini toko ako aro tho el werer a God ile tokokoere.’ Naro o patelek toko pulua.
MAT 24:6 Aro thomu o nongpol riong nge punpeling ako i toth na punpeling ako ava i voth mela mun, ave o mothong tova thomu o ngange rintet. Ur areken aro o velpol, ave ulue ake ile vusong rongan.
MAT 24:7 Na pen epee or pulua aro o pun pel na tokokoere okei rel rel aro o pun pel. Na mesi aolonga aro i voth e pen pulua na wiring mun re.
MAT 24:8 Ur areken i ranga ve ini sisisong ako aro i velpol tel a seng nge ako tova i pop.
MAT 24:9 “Naro nge nang aken o rere thomu na o sung paomelaling a thomu nge, naro o so rin rin thomu. Na toko alavusnga aro oni silal thomu, eneke lomumuo nge tho.
MAT 24:10 Naro nge nang aken aro tokokoe pulua aro o lel okime nge tho, naro oni silal pel, na o teltun pel oa a ole ngarangre nge.
MAT 24:11 Naro riong elnga le apaltetongare aro o velpol mo o paleklek toko na seng pulua.
MAT 24:12 Naro vothung kerenga aro i velpol mo i aolonga, eneke aro toko pulua aro o modop vothung ako nge otiteinre oasagunga.
MAT 24:13 Na tokokoe areko o mit engeng mo la i pavurvur nge mimiong ile vusong, God aro i el werer or.
MAT 24:14 Naro o panongpol Panongpolong Sivenga ake nge a God ile menong e nepes a pen alavusnga ake ru a ulue, mo aro toko na seng alavusnga aro o nongpol i, lamo a rumongaling aro ur alavusnga i vus.”
MAT 24:15 Na Jisas i ria mun ve, “Na aro ve thomu o thepol ur tevivinga ako i mita e pen riringa aken ma i paakop i ranga ve ako nomenga God ile riong elnga a Daniel i ri nge lale.” Na toko ako i tital riong ake, aro ilemi rum mirenga.
MAT 24:16 “Aro ve thomu o thepol i, aro tokokoe areko o voth a epee a Judia aro o loa a tete pore nge la.
MAT 24:17 Na toko ako i thau i a ile vel polemi ako i thatha, i mothong tova i ru ol a ile vel lemi la mo i eltetpot ile ur elonga pelie.
MAT 24:18 Na toko ako i voth a ia ometa i mothong tova i es werer a ile vel mo i ela ia tekruk seltunnga.
MAT 24:19 Na nge nang aken aro ini matheong aolonga kerenga nge seng areko oopo na o pasusu otutunre.
MAT 24:20 Aro thomu o nong a God nge mo lomu loong aken i mothong tova aro i vengtun theu po eve nge nang rialonga.
MAT 24:21 Na matheong aken i voth nge nang aken aro ini matheong aolonga rintet. Na i patea nomenga ma me i mulalu ponange matheong e avele ako i velpol ma i venen aken, na panen mun aro matheong e avele aro i velpol mun mo i vene ake.
MAT 24:22 Na aro ve God i paoror sisisong a nang areken avele, aro toko e avele aro i mimipot. Ave ilemi nge ile tokokoe areko i ateal ir lale, mako i eltetpot nang areken pelie lale.
MAT 24:23 “Na nge nang aken aro ve toko pelie o ri ve, ‘Thepol. Toko aton ru God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, kene i ke.’ Eve o ri ve, ‘I ko la.’ O mothong tova lomumu nge ole riong aken.
MAT 24:24 Eneke toko pelie aro o velpol mo o ri ve, or ini toko aton ru God i ateal i mo i el werer ile tokokoere, na o ri mun ve or ini a God ile riong elngare. Aro o oma paatealing aolonga rintetngare pulua ako tokokoere aro o kukuk nge. Aro o oma vene aken mo aro o paleklek toko na seng, na aro ve i pavurvur aro o paleklek mun tokokoe areko God i ateal or ve or ini ile, aro o paleklek mun or, ave i pavurvur avele.
MAT 24:25 “O nongpol. Tho ritet tel a thomu nge, nge ur ako aro i velpol.
MAT 24:26 Na aro ve toko e i ria thomu ve, ‘Thepol i, i kola i voth nge pen polpolnga.’ O mothong tova thomu o es nge la. Eve o ri ve, ‘Thepol i, i ke i men kine nge vel ake.’ Aken o mothong tova lomumuo nge ole riong.
MAT 24:27 Na Toko Pomnga Itun ile velpoling aro i ranga ve ini pen lemnga ako i kit patea a nang le esainga me, mako i es ma i vusu a nang le esuonga la. Aro toko alavusnga aro o thepol i.
MAT 24:28 Na nge wop ako aning i ngo nge kene visore o rer kalalualtun i.”
MAT 24:29 Na Jisas i ri mun ve, “Ako nge matheong a nang areken okime, a ur e avele, “‘Aro nang ia mideng naro ngov i tou ol avele. Na sivemitre aro o mopespot a tava nge. Na ur engenga alavusnga ako o voth a tava nge aro o vaikik.’
MAT 24:30 “Na nge nang aken aro Toko Pomnga Itun ile paatealing aro i velpol a tava nge, naro toko na seng alavusnga ake ru a ulue aro o tang. Naro o thepol ile ruong a ulue me, tomo nge engenging aolonga na ile tolilisong.
MAT 24:31 Naro kuth aro i avvuv na ile avvuvong aro i aolonga, naro i pakepot ile enselre a ulue epee alavusnga nge mo o veliloalo ile tokokoe areko i ateal or. Aro o patea a ulue epee mola o mulal a ulue epee mo o el or a i nge me.”
MAT 24:32 Jisas i ria or ve, “Aro thomu o el pamirealing nge won ako ini pupos. Aro ve imeni ponganga i susuppot na ithoing polnga i espot, aken lomumu mire ako nang po aro i velpol re ol aken.
MAT 24:33 Aro i vene re inga nge ako thomu o thepol ur areke ve o velpol ol lale, naro lomumu mire ako ve, ile esong me i toth ol lale, na i ranga ve ako i mit a vel thekia.
MAT 24:34 Na tho ri nunganga a thomu nge, Judare pelie aro rongan o voth, naro ur areke aro i velpol.
MAT 24:35 Aro tava na ulue aro o vus, ave lek riong aro i vus avele.
MAT 24:36 “Ave toko e avele ilemi mire nge nang na mlik ako aro ur areken aro i velpol. Enselre ako o voth a Pen a Urvet olemi mire nge avele, na Toko Pomnga Itun mun ilemi mire nge avele, ini inga Vovo ienga ilemi mire nge.
MAT 24:37 Na tokokoere ole vothung nge a Toko Pomnga Itun ile velpoling, aro i ranga ve ini tokokoere ole vothung nge wop lemi ako Noa i voth nge.
MAT 24:38 Nge nang aken tokokoere o an, na o thin, na o peange, i pavurvur ako la Noa i koro a imot lemi.
MAT 24:39 Na olemi mire nge ur e avele ako aro i velpol, na thei awonga aolonga aken i velpol ma i pavusu or alavusnga. Na nge Toko Pomnga Itun ile velpoling aro tokokoere ole vothung venen mun re aken.
MAT 24:40 Toko or aini aro o voth a ometa na Toko Pomnga Itun aro i elteta omole na omole aro i voth reletun.
MAT 24:41 Naro seng or aini mun, aro o omoututut wit monnga mo aro i velpol ini plaua, na Toko Pomnga Itun aro i elteta omole na omole aro i voth reletun.
MAT 24:42 “Maken aro thomu o thealal, eneke lomumu mire nge nang ako aro omu Pomnga aro i velpol nge, kene avele.
MAT 24:43 Aro lomumu rum ur ake. Aro ve vel tokoninga ilemi mire nge aua kathnga ako aro kemonga aro i velpol nge, aro i thealal mo kemonga aken i pavurvur ako aro i koro a ile vel lemi avele.
MAT 24:44 Naro thomu mun aro thomu o thealal, eneke Toko Pomnga Itun aro i velpol nge nang ako lomumu ve aro i velpol nge, kene avele.”
MAT 24:45 Ma Jisas i ria mun ve, “Lama umonga kathnga ako ile lemi rumong i sivenga na ilemi ngo senu e ile omaing, e? Ile toko pomnga aro i pamita toko aken mo aro i theal ile umongare alavusnga, naro i sung vengveng oa aning a or nge e aua areko i ateal i.
MAT 24:46 Aro umonga aken ilemi sivenga rintet tova ia pomnga i velpol na i thepol i ako i oma ile umong aken.
MAT 24:47 Tho ri nunganga a thomu nge, ia pomnga aro i papomnga i mo aro i theal ile ur elonga alavusnga.
MAT 24:48 Ave aro ve toko aken ini umonga kerenga, aro i ria isivenga nge ve, ‘Ok pomnga aro i lo werer viri viri me avele.’
MAT 24:49 Naro i patea ithanga umongare osisonga na i an na i thin tomo nge tokokoe areko o thin rinrin.
MAT 24:50 Na umonga aken ia pomnga aro i velpol nge nang ako ilemi ve aro i velpol nge, kene avele, na nge wop lemi kathnga ako ilemi mire nge avele.
MAT 24:51 Naro ia pomnga aro i pakerenga selele i, naro i paespot i mo i el sisisong tomo nge tokokoe areko ole apaltet. Na nge pen aken aro o tang na o atitet owo pupo.”
MAT 25:1 Jisas i ria mun ve, “God ile menong e nepes aro i ranga ve ini riong ake. Seng ovote or mule ako o ela ole the lalaongare ma o espot ma o men tetal kulpo ako aro i peange.
MAT 25:2 Nge seng ovote or mule aken or lim kene olemi aolung na or lim olemi nine.
MAT 25:3 Ma areko ru olemi aolung o ela ole the lalaongare, ave o el vulutal ole the lalainga ei pelie avele.
MAT 25:4 Ave seng or lim ako ru olemi nine o el vulutal mun ole the lalainga ei pelie la.
MAT 25:5 Ave kene kulpo aken ako aro i peange i palolo, ma seng areken otheki nokolkol ma o nokolkol.
MAT 25:6 “Na nge pemlik lopat ol, toko e ako i lengpot ve, ‘Kulpo ako aro i peange i ake i es ol me. It ol la mo te wol i me.’
MAT 25:7 “Mako seng ovote areken o vurpola ma o pakrika ol ole the lalaongare otonga.
MAT 25:8 Lama seng areko ru olemi aolung o ria seng ako ru olemi nine ve, ‘Ken thomu o palelpot lemem the lalainga ei tie, eneke lemem the lalaongare o rin rin.’
MAT 25:9 “Ave seng areko ru olemi nine o olal ole riong ve, ‘Avele, lemem the lalainga ei areke i pavurvur inga ake nge them na thomu aro avele. Aro thomu o es nge tokokoe areko tokokoere o ol the lalainga ei a or nge mo thomu o olpot lomu pelie nge.’
MAT 25:10 “Mako seng areko olemi aolung o es ol ma o ol ole the lalainga ei. Nako kulpo ako aro i peange aken i velpol, ma seng or lim ako ru o monsi senu senu o eso tomo ol nge i a vel ako ru o oma peangeong a aning nge. Nako vel thekia i pupal.
MAT 25:11 “Lamako a rumongaling ol seng ovote areken o velpol ol, ma o presa pres ve, ‘Toko pomnga, toko pomnga, theppot vel thekia nge them.’
MAT 25:12 “Ave peange ponganga aken i olal ole riong ve, ‘Tho ri nunganga a thomu nge, lemik mire nge thomu avele.’”
MAT 25:13 Ma Jisas i ria or ve, “Maken aro thomu o thealal, eneke lomumu mire nge nang na aua ako aro Toko Pomnga aro i velpol nge avele.”
MAT 25:14 Ma Jisas i ria mun or ve, “God ile menong e nepes i ranga ve ini toko ako ilemi ve aro i es nge pen melanga, ma i lenga ile umongare ma i pathealu or nge ile ur elonga.
MAT 25:15 Ma i sung umtun aken a or nge, i pavurvur nge ole vothung na ole engenging. Nge omole i sungu kina or 5,000, na nge aininga i sungu Kina or 2,000, na nge menga i sungu kina or 1,000. Ma i oma i vene aken ma i vus, lamako i plosa ma i es ol.
MAT 25:16 Na a ur e avele na toko aken ru i el 5,000 Kina i es ma i patea umong nge 5,000 Kina aken, mako i pavelpol ol 5,000 Kina mun a we.
MAT 25:17 Na toko ako ru i el 2,000 Kina i um mun nge umtun aken ma i pavelpol ol 2,000 Kina mun a we.
MAT 25:18 Ave toko ako i el inga 1,000 Kina, i es mala i to vol a ulue ma i parong kine ia pomnga ile umtun aken nge.
MAT 25:19 “O voth lollonga lamako umonga areken oa pomnga i es werer me, mo i thepolrum ile umongare ole thealing nge ile ur elonga.
MAT 25:20 Ma toko ako ru i sungu 5,000 Kina a i nge kene i velpol ma i es tomo e 10,000 Kina me, na i ri ve, ‘Lom umtun aton aken, na thepol tho um nge lom umtun aken, mako i pavelpol mun 5,000 Kina mun ake a we.’
MAT 25:21 “Mako ia pomnga i ria i ve, ‘Wong ini umonga sivenga na lom lemi rumong i sivenga, aro tho papomnga ong nge ur aolongaere thealnga, eneke wong theal senu ur tutunnga. Aro wong es me mo te men senu tomo nge pel.’
MAT 25:22 “Lamako toko umonga ako i sungu 2,000 Kina a i nge kene i velpol ma i es tomo e 4,000 Kina me. Na i ria ve, ‘Lom umtun aton ake, na thepol, tho um nge lom umtun aken, mako i pavelpol ol 2,000 Kina mun a we.’
MAT 25:23 “Mako ia pomnga i ria mun i ve, ‘Wong ini umonga sivenga na lom lemi rumong i sivenga. Aro tho papomnga ong nge ur aolongaere thealnga, eneke wong theal senu ur tutunnga. Aro wong es me mo te men senu tomo nge pel.’
MAT 25:24 “Na toko umonga ako i sungu 1,000 Kina a i nge kene i es me ma i ri ve, ‘Toko Pomnga, lemik mire ako wong ini toko ako ong engeng e tokokoere. Wong ini toko ako ong el tomoal ur oinga nge ometa ako toko relngare o o i. Na wong lel aning ako ong ul vathar i avele.
MAT 25:25 Mako tho ngeip ma tho rong kine lom umtun aken a ulue lemi. Thepol, lom umtun ol ake.’
MAT 25:26 “Ave ia pomnga i olal ile riong ve, ‘Wong ini umonga kerenga na thekum namal, lomum mire nge ako tho ini toko ako tho el tomoal oinga ako tho o i avele, na tho lel aning ako tho ul vathar i avele.
MAT 25:27 Na i vova ako wong paeno lek umtun aken a umtun a vel avele, ma nge lek lo wererong me aro tho elpot lek umtun aken tomo mun nge pelie ako aro o ronga i a we?’
MAT 25:28 “Mako aro thomu o eltetpot 1,000 Kina aken a i nge mo o sungu i nge toko ako ile 10,000 Kina.
MAT 25:29 Eneke areko ole ur elonga lale, aro tho sungu mun ur elonga pulua a or nge, naro ole ur elonga i pom rintet. Na aro ve toko e ile ur elonga avele, na ur posnga ako i el i lale, aken aro tho eltetpot i a i nge.
MAT 25:30 Na umonga kerenga ake aro thomu o ela i mo ultetpot i a pen a midenga nge la. Na nge pen aken aro o tang na o atitet owo pupo.
MAT 25:31 “Nge nang aken Toko Pomnga Itun aro i lo werer me tomo nge a God ile engenging na ile tolilisong na ile enselre, naro i mena a ile nepes a menonga nge e toko alavusnga avrumnga. Na tolilisong Pen a Urvet anga aro i voth a i nge.
MAT 25:32 Naro toko na seng alavusnga ake ru a ulue aro o veliloal pel a itheki. Naro i thomreu or nge avlung or aini ranga ve ini sipsip thealnga ako i omreu sipsipre na memere.
MAT 25:33 Aro i paes sipsipre a imeni sivenga nge anga, na memere a imeni kerenga nge anga.
MAT 25:34 “Naro nepes aken aro i ria areko o voth a imeni sivenga nge anga ve, ‘Thomu o es me. Thomu areko Vovo a God i oma senu nge thomu lale, thomu o es me mo o el meumu a God ile menong e nepes lemi ako God i monsi i nge thomu ako a mukaling nge ulue ile velpoling rongan.
MAT 25:35 Eneke nomenga mesipun tho na thomu o sungu aning a tho nge, na thei i pun tho na thomu o sungu thei a tho nge, na tho velpol ini long a thomu nge na thomu o nongpoo tho a lomu vel nge,
MAT 25:36 na ok neong avele na thomu o sungu teunong a tho nge, na nik multhang na thomu o theal tho, na tho voth a mang a midenga na thomu o porumtet tho.’
MAT 25:37 “Na toko vengvenga areken o olal ile riong ve, ‘Toko Pomnga, penva ako them thepolo wong ako mesipun ong ma them sungu aning a wong nge, eve them thepol wong ako thei i pun ong na them sungu thei a wong nge?
MAT 25:38 Na penva ako them thepol wong ako wong velpol ini long a them nge ma them nongpoo wong a lemem pen, eve penva ako them thepol wong ako om neong avele ma them panea wong nge teunong?
MAT 25:39 Na penva ako them thepol wong ako num multhang eve wong voth a mang a midenga ma them porumtet wong?’
MAT 25:40 “Ma nepes aken aro i olal ole riong ve, ‘Tho ri nunganga a thomu nge, ur alavusnga ako thomu o oma i nge titeik areko oion kima avele, aken thomu o oma i a tho nge.’
MAT 25:41 “Lama nepes i ria areko o voth a imeni kerenga nge anga ve, ‘Na thomu toko na seng aro thomu o gatpot nge tho mo thomu o esu nge pen ako won sesenga i voth nge ako aro ile vusonga avele, ako o monsi i nge a tamata kerengare oa pomnga ome ithangangaere.
MAT 25:42 Eneke nomenga ako mesipun tho na thomu o sungu aning e avele a tho nge, na thei i pun tho na thomu o sungu thei e avele a tho nge,
MAT 25:43 na tho velpol ini long a thomu nge na thomu o nongpoo tho a lomu vel nge avele, na ok neong e avele na thomu o sungu teunong e avele a tho nge, na nik multhang na tho voth a mang a midenga nge na thomu o porumo tho avele.’
MAT 25:44 “Na or mun aro o olal ile riong ve, ‘Toko Pomnga, penva ako them thepol wong ako mesipun wong, eve thei i pun wong, eve wong velpol ini long a them nge, eve om neong avele, eve num multhang, eve ong voth a mang a midenga na them opoal vet ong avele, e?’
MAT 25:45 “Naro i olal ole riong ve, ‘Tho ri nunganga a thomu nge, ur alavusnga ako thomu o oma i avele nge tokokoe areko oion kima ol avele, ur areken thomu o oma mun i a tho nge avele.’
MAT 25:46 “Na tokokoe areken aro o es mo o el paomelaling ako aro ile vusonga avele. Ave toko vengvengare aro o es mo o el mimiong ako i voth opisleonga naro ile vusonga avele.”
MAT 26:1 Jisas i ria riong areken ma i vus, ma i ria ol ile wainlangaere ve,
MAT 26:2 “Lomumu mire ako nang or aini ol inga i voth naro te pelo nge Punseleainga a Aning, na nge nang aken aro o sungu Toko Pomnga Itun a ile ngarangre omeni mo aro o pamona i a won ngoronga nge.”
MAT 26:3 Nge wop lemi aken pris kimangare na Judare oa pompomere o pathun a Prisre oa Pomnga ile vel. Na Prisre oa Pomnga iion a Kaiapas.
MAT 26:4 Ma o pathun ma o oma riong ve, aro o oma sovengalo ako aro ole apaltet a Jisas mo o so rin i.
MAT 26:5 Ma o ri ve, “Te mothong tova te oma i nge Punseleainga a Aning, ke aro vene mo aro tokokoere o thepol i mo aro o pavelpola punong.”
MAT 26:6 Jisas i voth a Betani a Saimon ile pen ako nomenga putput i voth a i nge.
MAT 26:7 Jisas i men ma i an ma seng e ako i es a i nge me, na i el botol a urvet ako sanda ako i olonga i roro rintet i voth nge, na i taul i a Jisas ipounga nge.
MAT 26:8 Ma ile wainlangaere o thepol i ma olemi kling rintet, ma o ri ve, “I vova ake i pautet polpol sanda aken, e?
MAT 26:9 Sanda aken i pavurvur ako aro te paes i mo tokokoere o ol i nge umtun aolonga, mo te sungu umtun aken a toko le ur avelengare nge.”
MAT 26:10 Ma Jisas ilemi mire nge riong areko o oma i, ma i ria or ve, “I vova ake thomu o sungu matheong aken a seng aken nge, e? I oma ur ako i sivenga rintet a tho nge.
MAT 26:11 Evelelnga aro toko le ur avelengare aro o voth tomo nge thomu, ave aro tho voth tomo nge thomu evelelnga avele.
MAT 26:12 Na seng aken i taul nik peti nge sanda, na nge ile vothung aken i monsi tho nge lek rinong.
MAT 26:13 Ponange tho ri nunganga a thomu nge, pen kathnga ako a ulue ako aro o panongpol Panongpolong Sivenga ake nge, aro o ri mun nge ur ake seng ake i oma i a tho nge, naro olemi rum mun i nge.”
MAT 26:14 Lama Jisas ile wainlanga omole nge ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken iion a Judas Iskariot, i es a pris kimangare nge.
MAT 26:15 Ma i nina or ve, “Aro thomu o sungu ur nekenga a tho nge tova tho sungu a Jisas a menumu?” Mako o titalpot umtun alavatharnga or mule pa me ma o sungu i a i nge.
MAT 26:16 Mako i patea nge nang aken lama Judas i kath ol sovengalo kathnga ako aro i sungu a Jisas a omeni.
MAT 26:17 Nge nang mukalinga nge aning aolonga ako Judare o an bret ako yis i voth nge avele, ma Jisas ile wainlangaere o es a i nge me ma o ria i ve, “Wong sis ve aro them monsi om Punseleainga a Aning e pen kathnga?”
MAT 26:18 Ma Jisas i ria or ve, “Aro thomu o es a toko aton nge, ako a rem pomnga mo thomu o ria i ve, ‘Ler pamirealinga i ri ve, lek aua i toth me lale. Aro tho tomo nge lek wainlangaere aro them an Punseleainga a Aning a lom vel.’”
MAT 26:19 Mako ile wainlangaere o oma i ranga ve ako Jisas i ria a or nge, ma o monsi Punseleainga a Aning aken.
MAT 26:20 Ma pemlik lale na Jisas i menu ol a aning a ring tomo nge ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken.
MAT 26:21 O men ma o an, ma i ria or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, thomu ake omu omole aro i teltun tho a ngarangre omeni.”
MAT 26:22 Ma ile wainlangaere o nongpola riong aken, ma oopo lemi i ngo kerere rintet, mako oa omole omole o nin i ve, “Toko Pomnga, ava ong ri nge tho avele, e?”
MAT 26:23 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Toko ako i paesu ia bret tomo nge tho a oto lemi, toko aken aro i teltun tho a ngarangre omeni.
MAT 26:24 Toko Pomnga Itun aro i rin ranga ve ako God ile erere i ri nge lale, ave aro matheong kerenga aro i velpol nge toko ako i teltun Toko Pomnga Itun a ngarangre omeni. Aro i sivenga tova ve inina i pop i avele.”
MAT 26:25 Na Judas ini toko aken i teltun a Jisas a ngarangre omeni, i nina Jisas ve, “Pamirealinga, ava ini tho avele, e?” Ma Jisas i ria i ve, “Enala, ini ong.”
MAT 26:26 Ma o men na o an, na Jisas i ela bret omole ma i ri sivengaing a God nge ma i inreku i na i sungu i a ile wainlangaere nge. Na i ria or ve, “Thomu o ela i mo o an i, ake ini sivangek.”
MAT 26:27 Ma i ela thinonga omole ako vain i mon nge, ma i ri sivengaing a God nge, mako i sungu i a or nge. Na i ria ve, “Thomu alavusnga o thin nge.
MAT 26:28 Ake ini ok mla ako i lelpot nge toko na seng alavusnga mo aro God ilemi simikal ole vothung kerengare. Ok mla ake i paateal a God ile riong kinnga tomo nge ile tokokoere.
MAT 26:29 Na tho ria thomu, aro tho thin werer vain ei avele i mulalu nge nang ako aro tho thin werer mun vain ei ponganga tomo nge thomu a God ile menong e nepes.”
MAT 26:30 Lama o voa voing omole, nako o espot ol a tete po a Oliv la.
MAT 26:31 Lama Jisas i ria or ve, “Nge pemliknga ake aro thomu o thepol ur areko aro i velpol a tho nge naro thomu o lo nge tho, eneke God ile erere i ri ve, ‘God aro i so rin sipsip thealnga, mako aro sipsipre o petitel.’
MAT 26:32 Ave aro tho los werera nge rinong, naro tho mukal tel nge thomu a Galili la.”
MAT 26:33 Ma Pita i olal ile riong ve, “Aro ve thengengekre o thepol ur ako i velpol a wong nge mo ole lemioong i matu, na o lo vra leltun om, tho aro tho lou om avele.”
MAT 26:34 Ma Jisas i ria Pita ve, “Aro vareo i tang rongan naro wong ria pa or me ve, ‘Lomum mire nge tho avele.’”
MAT 26:35 Ave Pita i olal ile riong ve, “Aro tho ri riong aken avele i pavurvur aro tho rin tomo nge wong.” Na ile wainlanga alavusngare o oma mun inga ako ini riong omole.
MAT 26:36 Jisas i es tomo nge ile wainlangaere nge pen ako o apet i ve Getsemani, ma i ria ile wainlangaere ve, “Thomu o men ake na tho espot ako la mo tho nong.”
MAT 26:37 Ma i wola Pita na Sebedi itun or aini ma o es tomo nge i la. Ma ilemi kerere rintet na ile matheong aolonga.
MAT 26:38 Na i ria or ve, “Lemik i mathe rintet, na i pavurvur re ako aro tho rin nge. Thomu o voth ake mo thomu o thealal tomo nge tho.”
MAT 26:39 Ma i espot inga tunti na i ulu isivenga a ulue na itheki ru na i nong ve, “Vovo, tova i pavurvur ve aro ong eltetpot sisisong a oto ake a tho nge, aro ong oma i, ave aro ong panes lemik avele, aro ong panes inga lomum.”
MAT 26:40 Ma i lo werer a ile wainlanga or me aken nge, ave o nokolkol, ma i ria Pita ve, “I pavurvur avele ako aro thomu o thealal tomo nge tho nge aua omole inga, e?
MAT 26:41 Aro thomu o thealal na thomu o nong mo aro thomu o pelo nge tongporumong avele. Lomumu i engeng, ave numu peti i engeng avele.”
MAT 26:42 Ma i es mun paininga la ma i nong ve, “Vovo, tova sisisong a oto aken i pavurvur aro i avar a tho nge avele, na lomum ve aro tho thin i, aro wong panes inga lomum.”
MAT 26:43 Ma i lo werer mun a ile wainlangaere ma i thepol or ako ru o nokolkol vet inga, eneke otheki i mathe rintet.
MAT 26:44 Lamako Jisas i es lelpot mun nge or ma i nong mun pamenga, na i nong inga ako nge nongong omole ranga ve a mukaling i nong tel i lale.
MAT 26:45 Lamako Jisas i lo werer a ile wainlangaere nge la ma i ria or ve, “Thomu rongan o nong nong na thomu o thau thomu, e? Thepol, aua i velpola lale ako aro o teltunu Toko Pomnga Itun a tokokoe areko o oma vothung kerenga.
MAT 26:46 Thomu o mita, mo te es. Thepol, teltunngeka i toth lale ol.”
MAT 26:47 Rongan i ri, na Judas ako ini ile wainlanga omole i velpol. Toko pulua ako o es tomo nge i me, ma o el bainat na tongtong. Ine pris kimangare na Judare oa pompomere o pake toko areken me.
MAT 26:48 Na toko aken ru ilemi ve i teltun a Jisas a omeni, i ria or nge paatealing e ako ve, “Thomu o thepol ve toko e ako aro tho angongoal i, i re aken aro thomu o rere i.”
MAT 26:49 Ma i es vengveng a Jisas nge la ma i ria i ve, “Pemlik pamirealinga.” Lamako i angongoal i.
MAT 26:50 Ma Jisas i ria i ve, “Teik, ur ako ong sis ve aro ong oma i, aro ong oma i viri viri.” Lamako tokokoere o es me ma o rere a Jisas.
MAT 26:51 Mako toko omole ako i voth tomo nge a Jisas i turusa ile bainat ma i soropot Prisre oa Pomnga ile um polpolonga itelnga.
MAT 26:52 Ma Jisas i ria i ve, “Paturus werero lom bainat a imei la, eneke areko o pun nge bainat aro o rin nge bainat.
MAT 26:53 Ava lomum mire avele ako aro ve tho leng a Vovo nge la, a ur e avele aro i pakeu ensel or 1,200 me, mo o opoesal tho.
MAT 26:54 Aro tho oma i avele, eneke tova tho oma i, aro riong ako i voth a God ile erere nge aro i velpol nunganga vava?”
MAT 26:55 Ma Jisas i ria pulua aolonga aken nge la ve, “Ava tho ini kemonga, make thomu o es tomo nge bainat na tongtong mo thomu o rere tho, e? Nang elonga tho men a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma tho patoral nge, na thomu o rere vet tho avele.
MAT 26:56 Ave ur alavusnga ake aro i velpol mo i pavelpol nunganga ur alavusnga ako God ile riong elngare o wat i a ile erere nge lale.” Lamako ile wainlangaere o es lelpot nge i ma o lo.
MAT 26:57 Lamako tokokoe areko o rere a Jisas o pasong i a Prisre oa Pomnga a Kaiapas ile pen la, ako mukalingare na pamirealingare nge a Moses ile patorong o pathun nge.
MAT 26:58 Ma Pita i paneso a Jisas ma i o ieve e or, ma i eso a Prisre oa Pomnga ile vel a lok lemi, ma i men tomo nge Lotu Tepun a Vel a punongare, na i sis ve aro i thepol ur nekenga ako aro o oma i a Jisas nge.
MAT 26:59 Na pris kimangare na mukalingare elonga o kath riong le apaltetongaa pelie ako aro o ripot i nge a Jisas ile omaing. Olemi ve aro o thepol a Jisas ile vothung kerenga e ako i pavurvur ako aro o so rin i nge.
MAT 26:60 Toko pulua o mita a otheki nge ma ole apaltet nge a Jisas, ave ole riong e avele ako i pavurvur ve aro o pun rin a Jisas nge. A rumongaling toko or aini o mita ma o ri ve,
MAT 26:61 “Toko aken i ri ve, ‘Tho pavurvur ako aro tho teu a Lotu Tepun a Vel ake lamo tho ari werera mun i nge nang or me inga.’”
MAT 26:62 Ma Prisre oa Pomnga i mita ma i ria Jisas ve, “Aro wong olala kek riong e avele e riong areko ru olemi otun ong nge?”
MAT 26:63 Ave Jisas i ria vet riong e avele. Ma Prisre oa Pomnga i ria i ve, “Nge a God iion ako i mimi tho nong ong ve, aro ong ria nunganga a them nge ve, wong ini toko ako God i ateal wong ve aro ong el werer ile tokokoere? Na ong ini a God Itun?”
MAT 26:64 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Enala, i vene re ako ong ri nge, ave tho ria thomu alavusnga, panen aro thomu o thepol Toko Pomnga Itun ako aro i men a God Ako i Engeng e Ur Alavusnga imeni sivenga nge anga.”
MAT 26:65 Ma Prisre oa Pomnga i nongpola ile riong aken ma i inrau ile tekruk lollonga aken, na i ria ve, “Ake ini voltetong nge a God. Aro te leng ol toko mun pelie mo o ripot ol ia riong pelie avele. Te nongpol re ake i oma voltetong lale.
MAT 26:66 Lomumu ve aro te oma ur neke a i nge?” Na or alavusnga o olal ile riong ve, “Ile vothung i kerenga rintet, i pavurvur ako aro i rin nge.”
MAT 26:67 Lamako pelie o osuklel itheki na o siso i, na pelie o sivlak i
MAT 26:68 na o ri ve, “Ong toko ako God i ateal ong, aro ong ate rum vet toko aken ru i so ong kene ini anga?”
MAT 26:69 Pita rongan i men a lalanga ako ru a lok lemi, na Prisre oa Pomnga ile seng umonga omole i es a i nge ma i ria i ve, “Wong mun ake wong voth tomo nge a Jisas ako ini Galili anga.”
MAT 26:70 Ave i ngange ma i lela a or alavusnga otheki, ma i ri ve, “Lemik mire nge riong aken ru wong ri nge, kene avele.”
MAT 26:71 Ma i espot a lok thekia nge ma seng umonga mun e ako i thepol i ma i ria areko ru o mit toth a i nge ve, “Toko ake i mun i voth tomo nge a Jisas ako ini Nasaret anga.”
MAT 26:72 Ma Pita i olal mun ile riong ve, “Tho ri engeng a God itheki ve, lemik mire nge toko aken avele.”
MAT 26:73 Ma palolo mun avele, nako tokokoe areko ru o mit totho a i nge, o es a Pita nge me ma o ria i ve, “I nunganga. Wong mun ake ini ithanga, keum mun i ranga ve ini or.”
MAT 26:74 Ma Pita i ria viringa ve, “I nunganga ake. Aro ve tho ri nunganga avele, aro God i sungu kerengaing aolonga a tho nge. Lemik mire nge toko aken avele.” A ur e avele, nako vareo i tang.
MAT 26:75 Mako Pita ilemi ruma riong ako Jisas i ria i nge ve, “Aro vareo i tang rongan naro wong ria pa or me ve, ‘Lomum mire nge tho avele.’” Ma i espot ol a lalanga la ma ilemi kerere rintet ma i tang ol.
MAT 27:1 Rulpoalal pris kimangare na Judare oa pompomere o pango ol riong ve aro o so rin a Jisas.
MAT 27:2 Mako o kin i ma o tipot ol i la ma o paes ol i a Pailat imeni ako ini gavana.
MAT 27:3 Ma Judas ini toko ako i sungu a Jisas a ngarangre omeni, i thepol ol ako o paes ol a Jisas nge kerengaing aolonga. Lama i eksing ol ilemi ma i el werer umtun alavatharnga or mule pa me areken a pris kimangare na Judare oa pompomere nge la.
MAT 27:4 Ma i ri ve, “Tho oma vothung kerenga lale ako tho teltunu toko ako i oma vothung kerenga e avele a menumu.” Ave o olal ile riong ve, “Lemem omaing ol e avele nge, aken ini lom omaing ol.”
MAT 27:5 Ma Judas i asesu umtun alavatharnga areken a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, nako i es ol makola isivenga i mona ol na i rin.
MAT 27:6 Mako pris kimangare o ela ol umtun aken ma o ri ve, “Umtun ake ini umtun ako toko i rin nge, mo i mothong tova i vugiro lotu a umtun. Aro te pango tomo nge i avele.”
MAT 27:7 Ma o rirum i ma olemi omoletet ve aro o ol ulue ako nge toko ako i viv saka, mo wop aken aro i velpol ol ini toko rem gatngare oa vuvepun.
MAT 27:8 Mako ulue epee aken o apet ol i ve ini “Mla a Ulue” na ponange rongan o apet ol i vene aken.
MAT 27:9 Mako riong e ako God ile riong elnga a Jeremaia i ri nge nomenga, i velpol nunganga ako i ri ve, “O ela umtun alavatharnga or mule pa me aken. Ini umtun ako Israelre o atealpot i ve, aro o ol toko aken nge.
MAT 27:10 Ma o el umtun aken ma o sungu i a toko ako i viv saka mo o ol ia ulue nge, ranga ve ako Toko Pomnga i ria tho nge.”
MAT 27:11 Lama Jisas i mit a gavana itheki, ma Pailat ako ini gavana i nin a Jisas ve, “Wong ini Judare ole nepes?” Ma i ri ve, “I vene re ako ong ri nge.”
MAT 27:12 Ave pris kimangare na Judare oa pompomere o pun i nge riong pulua, ave i olal ole riong e avele.
MAT 27:13 Lama Pailat i ria i nge ve, “Ava wong nongpol riong puluanga ake ru o pun ong nge avele?”
MAT 27:14 Ave i olal a Pailat ile riong omole avele, ma Pailat ilemi pelekpol rintet nge.
MAT 27:15 Na tovu po elonga ako nge Punseleainga a Aning gavana ile vothung ako ve, i pavthopot toko omole ako i voth a mang a midenga ako aro tokokoere osivenga o apetpot iion mo i pavthopot i a or nge la.
MAT 27:16 Na nge wop lemi aken toko omole ako toko na sengre olemi mire nge i ve ini toko ako i kerenga rintet i voth mun a mang a midenga, ma iion a Barabas.
MAT 27:17 Ma tokokoe pulua or ako ru o pathun, mako Pailat i nina or ve, “Thomu o sis ve, aro tho pavthopot toko kathnga a thomu nge wot, e? Barabas eve Jisas, ako tokokoere o ri ve ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere?”
MAT 27:18 Pailat i oma riong venen aken, eneke ilemi mire ako ve, oopo i sivenga nge a Jisas avele, ma o pamita i e riong.
MAT 27:19 Ma rongan Pailat i men a riong nongpolnga a menonga na iewo sengenga i pasong ikei a i nge me ve, “Mothong tova oma ur e nge toko vengvenga aken, eneke pemlik tho thepol oni theong ako nge i ma tho el matheong aolonga rintet nge.”
MAT 27:20 Ave pris kimangare na Judare oa pompomere o ri engeng e tokokoere ve aro o ri engeng nge a Pailat mo i pavthopot a Barabas na i so rin a Jisas.
MAT 27:21 Ma Pailat i nin pulua aolonga aken ve, “Thomu o sis ve aro tho pavthopot toko or aini ake kathnga a thomu nge, e?” Ma tokokoe areken o olal ile riong ve, “Ini a Barabas.”
MAT 27:22 Na Pailat i nina or ve, “Lama thomu o sis ve aro tho oma ur nekenga nge a Jisas, ako o ri ve God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, e?” Lama or alavusnga o olal ile riong ve, “Pamona i a won ngoronga nge.”
MAT 27:23 Ave Pailat i nina or ve, “Na vothung kerenga kathnga ako i oma i, e?” Ave o presa viringa ve, “Pamona i a won ngoronga nge.”
MAT 27:24 Mala Pailat ilemi mire ako o pavurvur aro o nongal ile riong avele, na pa omole re ako punpeling aolonga aro i velpol. Mako i ela thei ma i papispot imeni a toko na sengre otheki, na i ria or ve, “Lek omaing ol e avele nge toko ake ile rinong. Ini lomu omaing ol.”
MAT 27:25 Ma pulua aolonga aken o olal ile riong ve, “Ile rinong aken, tepun aro i voth a them nge na tutumemre nge.”
MAT 27:26 Mako Pailat i pavthopot ol a Barabas a or nge la, ma i ria punongare ve, aro o so litlit a Jisas, lamo aro o pamona i a won ngoronga nge.
MAT 27:27 Ma Pailat ile punongare o wolo a Jisas a gavana ile vel la, ma punonga othangangaere alavusnga o es me ma o pathun ol a i nge.
MAT 27:28 Mako o eltetpot ia teunong na o panea ol i nge teunong ako i selele.
MAT 27:29 Ma o ela we wopuponga ma o oma i ranga ve ini nepesre oa vevea ma o paunu ol i nge, na o ela lele omole ma o pamontunu i a imeni sivenga nge ranga ve nepesre o el i. Lamako o koru oeve na o ri sililal nge i ve, “Judare ole nepes. Them risea wong.”
MAT 27:30 Ma o osuklel i, na o el lele ako ru a imeni nge ma o so ipounga nge.
MAT 27:31 Na o oma vothung alavusnga ako nge ri sililaling a i nge ma vus, mako o teuntetpot neong selelenga a i nge na o pateun werera i nge isivenga ia. Lamako o paes ol i la mo o pamona ol i a won ngoronga nge.
MAT 27:32 Ma o espot ol la ma o thepolo toko Sairini anga ako iion a Saimon, ma punongare o papotunu i nge a Jisas ia won ngoronga.
MAT 27:33 Makola o velpola nge pen ako o apet i ve ini a “Golgota.” Ioning aken i mirenga ve, toko po a kikil imei.
MAT 27:34 Na nge pen aken o sungu vain a i nge ma vain aken o sul tomo i nge ur ako aro i opoal i nge sisisong. I thin rumo i, ave i vene ako ma i mothonglel ithinnga.
MAT 27:35 Ma o pamona ol a Jisas a won ngoronga nge ma i vus, lamako o asisal nge satu mo aro o omre ia teunong aken a osivenga nge.
MAT 27:36 Lamako o menu ol ma o theal tetal ol a Jisas.
MAT 27:37 Na roro a ipounga o wat riong ako o teltun ia nge ma o wat i ve,
MAT 27:38 Ma o pamona mun toko kemonga or aini a won ngoronga nge. Omole o pamona i a imeni sivenga nge anga, na omole o pamona i a imeni kerenga nge anga.
MAT 27:39 Ma tokokoe areko o es la na o es me o thepola i na o ri sililal i na opo titet.
MAT 27:40 Na o ri ve, “Wong ini toko ako aro wong teu Lotu Tepun a Vel ma wong ari werera mun i nge nang or me. Tova ong ini a God Itun, aro ong opoesal sivengom. Aro ong moluspot a won ngoronga nge mo esu me.”
MAT 27:41 Na pris kimangare na pamirealingare nge a Moses ile patorong na Judare oa pompomere o ri sililal mun i.
MAT 27:42 Ma o ri ve, “I opoesal toko rel relngare, ave i pavurvur nge isivenga opoesalnga avele. Tova ini Israelre ole nepes, aro i esu vet a won ngoronga nge me, moro aken aro lemiro nge i.
MAT 27:43 Ilemio a God nge na i ri ve, ‘Tho ini a God Itun’, aro ve God ia sagu i, aro i opoal i ponange ake.”
MAT 27:44 Na toko kemonga or aini ako o pamona mun or paini tomo nge i, o ria mun ri sililaling a i nge.
MAT 27:45 Nge penang lopat, mideng aolonga i seltun pen alavusnga ako makola i pavurvur nge aua or me.
MAT 27:46 Ma pa omole aua or me i vus na Jisas i presa viringa ve, “Eli, Eli lema sabaktani?” Na riong aken mirenga ve, “Lek God, lek God, i vova ake wong lo lelpot tho, e?”
MAT 27:47 Ma toko pelie ako ru o mit toth a i nge o nongpol i ma o ri ve, “I pres a God ile riong elnga a Elaija.”
MAT 27:48 A ur e avele na oa omole i tho viri viri la, ma i ela ur ako i tum vus thei ma i paesu i a vain le masesnga nge la. Vain i vual ol nge lale ma i somo i a lele ongepo ma i osea i a Jisas nge ve aro i tumo i.
MAT 27:49 Ave oa pelie o ria ve, “O mothong tel, na te thepol tel tova aro Elaija i es me mo i opoesal i.”
MAT 27:50 Ma Jisas i presa viringa mun ma i rin ol.
MAT 27:51 Lama vengtun nge ile rinong lavlav epee aolonga ako i mon rupal a Lotu Tepun a Vel lemi i minra, i patea roro makola mulal a thewo ma i or ainiu ol, ma wiring i velpol, na umre o merekrek.
MAT 27:52 Na vuvepunre o thep, na God ile tokokoere or pulua ako o rin nomenga, o mimi werera.
MAT 27:53 Na nge nang ako Jisas i los werera lale ma o lo lelpot vuvepunre na o es a God ile rebo a Jerusalem la, ma toko or pulua o thepol or.
MAT 27:54 Ma punongare ole mukalinga na punongare ako o voth tomo nge i mo o theal tetal a Jisas, o thepol wiring i velpol na ur areko i velpol, ma o ngeip rintet na o ri ve, “I nunganga, ake ini a God Itun.”
MAT 27:55 Seng pulua ako o panes a Jisas a Galili me ma o opoal i, o voth mun ako. O mit melapot tie ma o the.
MAT 27:56 Ma seng pelie ako ru o voth tomo nge or, ini a Maria Makdala anga na Maria ako ini a Jems ome a Joses onina na Sebedi iewo sengenga.
MAT 27:57 Ma penie sivenga ol na toko le urnga omole ako ile rem a Arimatea iion a Josep i es me, na i mun ini a Jisas ile wainlanga.
MAT 27:58 Ma i es a Pailat nge la mo i nina i ve aro i el a Jisas ini peti, ma Pailat i ria punongare ma o elu ini peti ma o sungu i a Josep nge.
MAT 27:59 Mako Josep i el ol ini peti ma i auvala i nge seltun riringa ako i veleles.
MAT 27:60 Ma i el ol ini peti la ma i paeno ol i a isivenga ia vuvepun ako i topot i ponganga a um nge. Lamako i sing rupu ol vuvepun aken thekia nge um aolonga lamako i es ol.
MAT 27:61 Na Maria Makdala anga tomo nge a Maria aininga mun o men ma o the a vuvepun la.
MAT 27:62 Nang ako o monsi ur alavusnga nge nang rialonga i vus, ma nge nang aininga ol ako nge nang rialonga, pris kimangare na Parisire o es ma o thepol a Pailat.
MAT 27:63 Ma o ria i ve, “Toko pomnga, lemimem rum toko le apaltetonga aken rongan i mimi na i ri ve, ‘Nge nang menga aro tho mimi werera.’
MAT 27:64 Aro ong ria mo aro punongare o theal tetal senu vuvepun aken i pavurvur ako la nge nang or me i vus. Mothong tova ile wainlangaere o es la mo o kempot ini peti. Ke aro vene mo o es la mo o ria tokokoere ve, ‘I mimi werera lale.’ Naro ole le apaltetong aken aro i kerenga selele ol nge ile riong mukalinga.”
MAT 27:65 Mako Pailat i ria or ve, “Sivengomu o es la mo thomu o ela punongare mo o theal tetal ine vuvepun aken. Thomu o es la mo panes sovengalo kathnga ako aro thomu o oma i mo i pavurvur ako aro i paengeng vuvepun thekia.”
MAT 27:66 Ma o es ol la ma o pupal rit rit senu senu vuvepun aken thekia ma o rongu mun paatealing a um aken ru o sing rupal vol aken thekia nge, na o pamitu punongare ma o theal tetal vuvepun aken.
MAT 28:1 Na nang rialonga i vus, na rulpoalal nge wik aken a nang mukalinga, Maria Makdala anga na Maria aininga mun or paini olemi ve aro o thepol vet vuvepun aken.
MAT 28:2 Na pa omole na wiring aolonga i velpol, eneke Toko Pomnga ile ensel i esu a Pen a Urvet me ma i sing lelpot um aken na i mena ol a we.
MAT 28:3 Na ithepolnga i ranga ve ini pen kitnga na ia neong i veleles ranga ve ini songen.
MAT 28:4 Ma punongare o thepol i ma sawir or na o ngeip rintet, ma o velpol ol ranga ve ini toko rinngare.
MAT 28:5 Ave ensel aken i ria seng aini aken ve, “Thomu paini o mothong tova o ngange. Lemik mire ako thomu paini o kath a Jisas ako o pamona i a won ngoronga nge.
MAT 28:6 I voth ol ake avele, eneke i los werera lale, ranga ve ako i ri nge. Thomu paini o es me mo o thepol imei ako i ngo nge.
MAT 28:7 Naro thomu paini o paviri la mo o ria ile wainlangaere ve, ‘I mimi werera lale na i ako i mukal nge thomu a epee a Galili lale, na ako la aro thomu o thepol i nge.’ Tho es me ponange ake na tho ritet thomu nge.”
MAT 28:8 A ur e avele na seng or aini aken o lospot nge vuvepun aken. O ngeip rintet, ave or paini olemi sivenga rintet mun na o tho la mo o ria ile wainlangaere.
MAT 28:9 Ma o tho, nako pa omole Jisas i velpoltuna or paini, na i ri ve, “Lomu rulpo.” Ma or paini o es a i nge la ma o koru oeve na o krimu i a ieve na o lotual i.
MAT 28:10 Ma Jisas i ria or paini ve, “Mothong tova thomu o ngange. Thomu o es la mo o ria titeikre ve, aro o es a epee a Galili la mo o thepolo tho nge.”
MAT 28:11 Seng or aini aken rongan o es, na punonga areken o eso a rem pomnga la ma o ria pris kimangare nge ur alavusnga areko i velpol.
MAT 28:12 Ma pris kimangare o pathun tomo nge Judare oa pompomere na o rirum i ve aro o sungu umtun aolonga a punonga areken nge.
MAT 28:13 Na o ria or ve, “Aro thomu o ria tokokoere ve, ‘Ile wainlangaere o es me ma o kem i pemlik ako them nokolkol lale.’
MAT 28:14 Na aro ve gavana i nongpol riong aken, aro them pavengveng riong tomo nge i ve, thomu o oma ur kerenga e avele.”
MAT 28:15 Mako o ela umtun areken ma o panes inga riong ako o ria or ve aro o oma i. Na Judare rongan o pakomkomes riong aken o ri nge, mako la i pavurvur ponange.
MAT 28:16 Ma Jisas ile wainlanga or mule pa omole pothoi omole areken o es a epee a Galili la nge tete po ako Jisas i ria or ve aro o es nge.
MAT 28:17 Ma o thepol i, mako o lotual i, ave oa pelie olemi or aini aini.
MAT 28:18 Ma Jisas i es totho a or nge me, na i ria or ve, “God i sungu engenging Pen a Urvet anga alavusnga na ulue anga a tho nge.
MAT 28:19 Lamo thomu o es mo o panongpol toko na seng a pen alavusnga ake ru a ulue mo o velpol ini lek wainlangaere. Naro thomu o paninu or nge a Vovo iion, na Itun iion, na nge Oni Riringa iion.
MAT 28:20 Naro thomu o pamireal or mo o panes patorong alavusnga ako tho ria thomu nge lale. Na thomu o nongpol, aro tho voth tomo nge thomu evelelnga i pavurvur ako la nge ulue ake ile vusong.” Na i re aken. I vus.
MAR 1:1 Ake ini pateanga nge Panongpolong Sivenga nge a Jisas Krais ako ini a God Itun.
MAR 1:2 Nomenga ako God ile riong elnga nomenganga ako iion a Aisaia i wat a God ile riong a erere nge. Ma God i ria Itun ve, “Thopol, aro tho pakepot lek pakeke, mo aro i mukal mo aro i monsi lom esong la.”
MAR 1:3 “Ma ile lenging kene i lenga lengpot ako a pen polpolnga me. Ma i ri vene, ‘Thomu o monsi nge a Toko Pomnga ile esong me na thomu o pavengveng ile sovengalo elonga.’”
MAR 1:4 I pateanga i ranga ve ako Aisaia i wat i nomenga. Mako Jon ako ini toko paninuonga, i voth a pen polpolnga ma i lengpot nge a God ile riong. Ma i panongpol or vene, “Aro ve thomu o eksing lomu mimiong na o modop lomu vothung kerenga, aro God i patitepot lomu vothung kerengare, mo i sivenga ako aro thomu o es me, mo tho paninu thomu.”
MAR 1:5 Tokokoere ako ole a epee a Judia na tokokoe mun pulua ako ole a rem pomnga a Jerusalem, o es ma o nongpol a Jon ile panongpolong. Ma o pamilimlem ole vothung kerengare, ma Jon i paninu or a thei a Jordan.
MAR 1:6 Na Jon, ini toko ako i rel, na i ne inga ako ini mekerem ako ini kamel ini thoing na ia let mun ako ini mekerem peti. Na i esu esa inga ako a pen polpolnga, ma ia aning ako ini sis, na i thin inga ako ini sthong ei.
MAR 1:7 Na Jon i ria or ve, “Toko ako aro i rumongal nge tho panen, ile engenging kene i mukal nge tho. Na i pavurvur aro tho es totho a ilo sei mo tho inospot ile esonga a we, kene avele.
MAR 1:8 Tho paninu thomu nge thei, aveto toko ako aro i rumongal ol nge tho, aro i paninu thomu nge a God Ioni Riringa.”
MAR 1:9 Lama ina Jisas i plosa a Nasaret e epee ako a Galili, ma i es a Jon nge me. Ma Jon i paninu i nge thei a thei a Jordan.
MAR 1:10 Jon i paninu i ma vus, lama Jisas i plosteta a thei lemi, ma ipo watha a sepsa ma i thopol ako Pen a Urvet i thep. Ma God Ioni Riringa i esu a Jisas nge me, ma i thopol i ma i ranga ve ini pothu.
MAR 1:11 Na God ile lenging i espot a Pen a Urvet lemi me, ma i ri ve, “Wong ini tuk ako ok sagu rintet wong, na lemik sivenga rintet nge wong.”
MAR 1:12 Na a ur e avele na Oni Riringa i pakepot a Jisas a pen polpolnga la.
MAR 1:13 Ma Jisas i voth a pen polpolnga aken nge nang mule pa penel, ma Satan i tongporum i nge. Na wop aken kene ini mekerem wengare ole vothinga, ave God ile enselre o theal i.
MAR 1:14 Na nge wop lemi ako o paeso a Jon a mang a midenga lemi. Ma Jisas i velpol a epee a Galili ma i panongpol nge a God ile Panongpolong Sivenga.
MAR 1:15 I ria or vene, “Thomu o eksing na o modop lomu vothung kerengare, eneke i toth lale ako aro God ile menong e nepes aro i velpol a it nge, na lomumuo nge Panongpolong Sivenga ake.”
MAR 1:16 Na Jisas kene i es a thei a pamonlel a Galili wopo ma i thopolo a Saimon ome itein a Andru, na or paini o men a oa wok nge, ma o rongu oa susua, eneke ake ini or paini ole omaing, ako o el umtun nge.
MAR 1:17 Na Jisas i leng or paini ma i ria or ve, “Thomu paini o es me mo o panes tho. Aro tho patoral thomu paini nge toko na sengre oelnga.”
MAR 1:18 Na a ur e avele na or paini o modipdopu oa susuare na o panes ol a Jisas.
MAR 1:19 Lama o espot mun lollo avele, na o sangpolo mun titein pel aini ako ini a Jems na Jon, ako ini a Sebedi itutunre. O men a oa wok lemi ma o monsi oa susua.
MAR 1:20 Jisas i thopol or paini ma i lenga or, mako or paini o los lelpot otema a Sebedi tomo nge ile toko umongare ako o voth a oa wok lemi, ma or paini o panes mun a Jisas.
MAR 1:21 Na o es a Kaperneam. Na nge nang rialonga Jisas i eso a Judare ole lotuonga a vel lemi ma i patea opamirealnga.
MAR 1:22 Na o nongpol ile riong avera ma o kukuk nge, eneke ile riong i engeng ma i rel nge tokokoe areko o panongpol nge a Moses ile patorong.
MAR 1:23 Na a ur e avele na toko omole ako tamata kerenga i voth a i nge, i mita ma i pres a Jisas viringa.
MAR 1:24 Ma i ria i ve, “Wong ake ini a Jisas ako lom a Nasaret. Wong es ake me mo ong oma neke e them, wong es re ake me mo wong ri ve wong pakerenga them, e? Lemik mire nge wong. Wong ini toko riringa ako ong esu a God nge me.”
MAR 1:25 Lamako Jisas i prestun tamata kerenga aken ve, “Wong poreng, na lopot a toko aken nge.”
MAR 1:26 Na a ur e avele nako tamata kerenga aken ru i voth a toko aken nge, sawirwir i ma i wal kerere, mako i lo lelpot sele i.
MAR 1:27 Toko na sengre kene or alavusnga o kukuk nge, ma o ri ve, “O ken, ur ake i rel.” Ma osivenga o nin ol pel nge ma o ria ve, “Ur ake kene i vava? Ake ranga ve ini patoraling ponganga, e? Toko ake ile riong i engeng rintet, i pavurvur ako aro i wistetpot tamata kerengare, nako o nongal i.”
MAR 1:28 Lamako Jisas iion i kima ol a pen elonga ako a Galili, nge ile omaing aken.
MAR 1:29 Lama Jisas ome ile toko or penel o korpot a lotuonga a vel aken lemi, ma o es ako a Saimon ome a Andru ole vel. Ma Jems ome a Jon o es tomo e or.
MAR 1:30 Na Saimon iwenga ini multhang, ini peti i velvel rintet, ma i ngo vet inga ako a ring. Ma Jisas i velpol, ma o ria i nge a Saimon iwenga ako ini multhang.
MAR 1:31 Ma Jisas i es a i nge, ma i krima imeni lamako i pamita i. A ur e avele, nako ini multhanga aken i vus, mako i monsi ol oa aning.
MAR 1:32 Ma nang i sivluk na pen aivuvu ol, ma tokokoere o pasong ol ni multhangingare a Jisas nge me, ma o pasong tomo mun tokokoe areko tamata kerengare o voth a or nge.
MAR 1:33 Na tokokoere ako o voth a rem pomnga, o vus me ma o men a vel thekia.
MAR 1:34 Mako Jisas i pamimi toko na seng pulua ako ni multhanging rel relnga i el or, na i ria tamata kerengare mo o poreng lamako i wistetpot or, na Jisas mit roal or mo o mothong leng lenging, eneke olemi mire ako ve, ini ao.
MAR 1:35 Lama rulpotetu inga, nako Jisas i opotalalo a pen epee ako toko e avele i voth nge. I es ma i voth nge, ma i nong a God nge.
MAR 1:36 I nong, na Saimon rea o es ma o ortet i.
MAR 1:37 Mako o thopolo i, ma o ria i ve, “Toko alavusnga or ako o ortet wong.”
MAR 1:38 Jisas i olal ole riong ve, “Avele, te es ol inga nge rem relnga pelie ako i toth, mo tho panongpol nge, eneke ake ini lek omaing ako aro tho oma i.”
MAR 1:39 Lama i eso a wop elonga ako a epee a Galili, ma i wistetpot tamata kerengare na i eso mun a Judare ole lotuonga a velre ako a rumrem, mako i panongpol nge.
MAR 1:40 Na ine toko omole ako ini peti a putput, i es a Jisas nge ma i koru ieve ma ipo tiru a i nge, ma i nong a i nge, ma i ria i ve, “Ong pavurvur ako aro wong paonolpot tho mo tho riri a God itheki, tova lomum ve aro ong oma i.”
MAR 1:41 Jisas kene ilemi esal rintet i, ma i montuna ini peti na i ria ve, “lemik ve aro tho oma i, aro ong riri werer.”
MAR 1:42 Lama a ur e avele nako ini a putput i vus. Na ini peti elonga i riritet werer.
MAR 1:43 Lama Jisas i pator engeng toko aken e riong,
MAR 1:44 ma i ria i ve, “Nik plong ve wong ria toko e nge, aveto aro wong es alpo a prisre ako o oma sungong a God nge mo wong pathengal num peti a or nge. Na sung sungong, ako ranga ve Moses ile patorong i ri nge, eneke wong onol werer lale, maken aro toko na seng alavusnga aro o thopol i mo olemi mire nge ako ve, num akolikloknga i vus.” Mako i pake ol i la.
MAR 1:45 Aveto toko aken i nong sirik ma i panongpol toko na sengre nge. Ma toko na sengre o nongpol i ma i pavurvur aro Jisas i es ol a rem pomnga avele ol, eneke aro toko na sengre o vustuno i, mako i voth ol inga a pen polpolnga, aveto toko pelie ako a rem alavusnga o es ol a i nge la.
MAR 2:1 Lama nang pelie i lutetu, lama Jisas i lo werer ako la a rem a Kaperneam. Lama toko na sengre o nongpol ako Jisas i lo werer a ile vulonga.
MAR 2:2 Na or vusnga kene o velilo pel nge vel aken. O men velilo pel a vel aken lemi ma vel aken kene i vual, ma i alpopot a vel thekia na wop ol e avele ako aro o es ol nge, lamako Jisas i panongpol or nge a God ile riong.
MAR 2:3 Lama toko pelie ako o pasong ni multhanginga ako a Jisas nge la. Na toko aken, ini peti elonga i motungtung, i es ol avele, ma i ngo vet inga a ring, na toko or penel kene o potun tomo i nge ile ngosel.
MAR 2:4 Na vel i vual rintet nge toko na sengre, ma wop e avele ako aro o paeso toko aken a Jisas nge la. Ma o sorau vel powe roro e wop ako ru Jisas i voth vengtun nge, ma o patio we a ni peti motungtunga ile ngosel ma o pamonlolu i ruru a Jisas nge la.
MAR 2:5 Na Jisas i thopol ole lemioong, ma i ria ni peti motungtunga aken ve, “Tuk, God ilemi simikal lom vothung kerengare lale.”
MAR 2:6 Na toko pamirealinga pelie nge a Moses ile patorong or mun ako ru o men, na a or nge kene, olemi vene,
MAR 2:7 “I vova ake i oma riong venen aken, e? Aken i voltet a God. Toko e i pavurvur avele, God inga i pavurvur ako aro i patitepot toko ile vothung kerenga.”
MAR 2:8 Na Jisas ilemi mire nge olemi, ma i nina or ve, “I vova ake lomumu i venen aken, e?” Ma i ria mun or ve,
MAR 2:9 “Riong kathnga i semel ako aro tho ria i a ni peti motungtunga ake nge, e? I klip avele ako aro tho ria toko e ve, ‘God ilemi simikal lom vothung kerengare lale.’ Eneke thomu o pavurvur aro o thopol lek riong potoi avele. Aveto i klip nge ako aro tho ria toko e ve, ‘Plosa mo ela lom ngosel mo wong es.’ Eneke thomu o pavurvur ako aro o thopol lek riong potoi.
MAR 2:10 Maken aro tho ri riong klipnga aken, eneke tho sis ve aro lomumu mire ako ve, Toko Pomnga Itun ile engenging ake ru a ulue i voth, na i pavurvur nge toko na sengre ole vothung kerengare patitepotnga.”
MAR 2:11 Mako i ria ni multhanginga aken ve, “Tho ria wong, ong mita, mo ela lom ngosel, mo wong es a lom vel.”
MAR 2:12 A ur e avele nako toko aken i mita, ma i ela ile ngosel, ma i es ol. Ma or vusnga o thopol i, ma o kukuk. Na or alavusnga o risea a God nge. Ma o ria ve, “Nomenga ako me i pavurvur ponange ake, te thopol ur e avele i vene ake.”
MAR 2:13 Na Jisas i lo werer mun a thei a pamonlel a Galili, na toko na sengre pom ako o velpoltun mun i, ma i patoral or.
MAR 2:14 Na i es la, ma i thopol a Livai ako ini a Alpius itun, i menen a takis ulnga a vel. Ma i ria i ve, “Aro wong panes tho.” Na a ur e avele, nako toko aken i mita, ma i panes ol a Jisas.
MAR 2:15 Lama Jisas ome ile wainlangaere o es a Livai ile vel. Na toko pulua mun o panes i lamako o meno a Livai ile vel, ma o an tomo e takis elngare na toko le vothung kerenga mun pelie.
MAR 2:16 Na Parisire, na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong, o thopol a Jisas ako i men, ma i an tomo e takis elngare na toko le vothung kerengare. Ma o nin a Jisas ile wainlangaere ve, “I vova ake Jisas i an tomo e takis elngare na toko mun pelie ako or alavusnga ole vothung kerenga, e?”
MAR 2:17 Ma Jisas i nongpol i, ma i ria or ve, “Areko olemi ve o sivenga aro o es a vuralinga nge avele, ini inga areko oni multhang ako aro o es a i nge. Tho velpol ake ve aro tho leng inga areko ole vothung i vengveng, kene avele. Tho velpol ake aro tho leng inga toko na sengre ako ole vothung kerenga, mo aro o eksing ole mimiong.”
MAR 2:18 Na nge nang omole ako ina Jon ako ini toko paninuonga ile wainlangaere, ome Parisire, o sem. Na toko pelie o nin a Jisas ve, “Ake ini a Jon ile wainlangaere na ine Parisire mun, o sem, ake vene na o panes ake ini pompomere ole vothung. Na i vova ake lom wainlangaere o sem avele, e?”
MAR 2:19 Ma Jisas i olal ole riong e riong agelalnga ve, “Aro ve toko na sengre o es nge sungaling a aning, aro o an eve o sem? Avele, i pavurvur aro o sem avele. Aro ve toko peange ponganga i voth tomo e or, aro o an inga naro o sem avele.
MAR 2:20 Na nge nang e ako panen aro o eltetpot peange ponganga aken a or nge. Aro nge nang aken, aro o sem, eneke olemi kene i kerere.”
MAR 2:21 Lama i patongrum mun i a or nge, e riong agelalnga ve, “Aro ve lavlav omole ako i negi naro i minra, mothong tova italalo tomo i nge lavlav epee ponganga ako i wolo rongan, aro vene mo i monteto mun lavlav neginga aken mo i minra rintet.
MAR 2:22 Na toko e i mothong tova aro i save vain ponganga nge thei pokin ako ini mekerem peti neginga, eneke i pavurvur aro i lowimpot avele. Aro vene mo aro vain i lothunpot mo aro thei pokin aken ru vain i voth nge, aro i vupol mo vain i lel pautet. Naro or paini o kerenga. Aveto i sivenga ako aro i save vain ponganga nge thei pokin ponganga ako aro or alaini aro o sivenga.”
MAR 2:23 Nge nang rialonga omole ako Jisas ome ile wainlangaere, o es a ometa lemi. Na ile wainlangaere o avtha ole sovengalo na o vurpot wit monnga, na o eses, ma o an rum so i.
MAR 2:24 Lama Parisi pelie o ria Jisas ve, “Wong thopol vet lom wainlangaere, o vova ake o avsa a Moses ile patorong nge nang rialonga, e?”
MAR 2:25 Lama Jisas i ria or ve, “Thomu o tital tenesing a God ile erere lale, nge ur ako ler nepes a Devit i oma i nomenga, aveto ava lomumu mire senu nge avele. Nge wop lemi aken Devit ome ile tokokoere mesipun or, eneke oa aning avele.
MAR 2:26 Lama o velpol a Lotu Tepun a Vel, nge wop lemi ako Abiatar i voth ini prisre oa pomnga. Ma Devit i eso nge, ma i an bret ako ini sungong ako a God nge. Na bret aken kene i riri rintet na o pavothal nge na ini inga prisre oenga o anan i. Aveto Prisre oa Pomnga aken i sungu i a Devit nge, ma i an i, ma i sungu mun pelie a ile tokokoere nge, ma or alavusnga o an i. Na God i paomelal vet or avele.”
MAR 2:27 Lama Jisas i ria Parisire ve, “God i pamen it ve aro te opoesal nang rialonga avele, aveto i pamen nang rialonga ake ve aro i opoesal inga it.
MAR 2:28 Mako Toko Pomnga Itun, ini mukalinga mun nge nang rialonga.”
MAR 3:1 Jisas i eso mun a Judare ole lotuonga a vel lemi, ma i thepol toko omole ako imeni morungrung, imeni morungrung ma i omkolo.
MAR 3:2 Na Parisi pelie ako o voth mun, oa pun ako ve, o thopol senu a Jisas, aro i naktet werer toko aken imeni nge nang rialonga eve aro avele. Aro ve Jisas i pamimi toko aken nge nang rialonga, aro o teltun ia.
MAR 3:3 Lamako Jisas i ria toko meni morungrunga ve, “Espot me mo mitpot a mukaling ake.”
MAR 3:4 Lamako i nina or ve, “Nge ler patorong aro te oma vava nge nang rialonga, e? Aro te pamimi nge, eve aro te pun rin nge?” Aveto o men porengreng ol inga, na o ria ol avele.
MAR 3:5 Na Jisas i theu thea ma ilemi kling rintet nge or. Ilemi kerere rintet, eneke olemi mire nge lemi esaling avele. Na Jisas i ria toko meni morungrunga aken ve, “Menum vengvengpot mo menum savelvelu.” A ur e avele, nako imeni savelvela ol, na imeni morungrunga aken i sivenga werer mun.
MAR 3:6 A ur e avele na Parisire o mita, lama o es. O es ma o men tomo nge a Herot ithangangaere, or alavusnga o rirum nge sovengalo ako aro o so rin a Jisas nge.
MAR 3:7 Jisas ome ile wainlangaere o es werer a thei a pamonlel a Galili ma pulua pomnga o paneso ir, pelie ole a epee a Judia, na pelie ole a Galili,
MAR 3:8 na pelie a Jerusalem, na pelie mun ole a epee a Idumea, na pelie ole a epee ako a thei a Jordan, pelie mun ako ole rem or aini ako a Tair ome a Saidon. Toko na seng pulua o panes a Jisas, eneke o nongpol nge pathepolong areko Jisas i oma i.
MAR 3:9 Aveto Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Tho sis wok e. Na aro ve toko na sengre o pasipsopal tho, aro tho roa nge.”
MAR 3:10 Eneke Jisas nomenga, i pamimi ni multhanginga pulua, na ni multhanginga mun pelie o engeng ve aro o krim a i nge.
MAR 3:11 Na aro ve tamata kerengare o thepol a Jisas, ma o koru oeve na o ria i ve, “Wong ake ini a God Itun.”
MAR 3:12 Aveto Jisas i pator engeng or ve, o mothong tova o pamilem ako ini ao.
MAR 3:13 Jisas ome ile wainlangaere o esa e tete omole, mo i therum pelie a or nge.
MAR 3:14 Ma i therumpot mule pa omole pothoi or aini ako a or nge mo aro o voth tomo nge i, naro i pake or nge panongpolong.
MAR 3:15 Naro i sungu engenging a or nge, i pavurvur ako aro o wistetpot tamata kerengare.
MAR 3:16 Na or re ake ini toko mule pa omole pothoi or aini ma oion vene: I eksing a Saimon iion ve ini ol i a Pita.
MAR 3:17 Na Sebedi itun aini, Jems ome a Jon, Jisas i apetpot or paini oion ponganga Boanerges, or paini oion mirenga aken ve or ini toko multhanga ranga ve ini sepsa ile akrungong.
MAR 3:18 Lamako Jisas i apetpot mun toko or limpenel ako ini a Andru, na Pilip, na Bartolomiu, na Matiu, na Tomas, na Jems ako ini a Alpius itun, na Tadius, na Saimon ako i voth a toko avlung ako o apet i ve ini Selot,
MAR 3:19 ome a Judas Iskariot ako aro panen i eksingu ilemi mo i sungpot a Jisas a ngarangre omeni.
MAR 3:20 Lamako Jisas i es a rebo ma i eso a vel omole lemi ome ile wainlangaere, na o an vet avele, eneke toko na sengre pom ako o mit kalual or.
MAR 3:21 Lama Jisas ilengare o nongpol mun ako Jisas i velpol mun lale. Ma o es a i nge, eneke o rivenga sapang ngongong i mo o rere i.
MAR 3:22 Na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong, o plosa a Jerusalem ma o es mun a i nge, ma o ri ve, “Ina Satan ako o apet i ve ini a Belsebul i rero a Jisas.” Ma ole riong omole mun vene, “I wistetpot mun tamata kerengare, nge tamata kerengare ole mukalinga ile engenging.”
MAR 3:23 Lama Jisas i leng or a i nge me ma i patongrum i a or nge vene, “I vava, Satan i pavurvur ako aro i wistetpot mun a Satan, e? Avele, i pavurvur avele.
MAR 3:24 Aro ve rem omole ako o omreu pel mo o or ainiu mo o pun werer mun pel, vene aken aro rem aken i vus.
MAR 3:25 Na ranga ve ini mun i net omole ako aro o pun werer mun pel osivenga, aro net aken aro o vus.
MAR 3:26 Na aro ve Satan ilengare o pun werer mun pel osivenga, aro o engeng ol avele, aro or alavusnga o vustetu.
MAR 3:27 Na aro ve toko e i koro a toko engenga e ile vel lemi, aro i kin tel i lamoko aro i kem ol ile ur elonga.”
MAR 3:28 Lama Jisas i ria mun or ve, “O nongpol senu, God i pavurvur ako aro i patitepot toko na seng ole vothung kerengare, na ole voltetong nge tokokoere.
MAR 3:29 Aveto aro ve toko e i voltet nge Oni Riringa ile omaing, i pavurvur aro God ilemi simikal ile vothung kerenga aken avele. Ile vothung aken aro i ngo reletun ol.”
MAR 3:30 Jisas i ri vene re aken, eneke ilemi rum riong ako o valel i nge ako o ri ve tamata kerenga i rero i.
MAR 3:31 Lamako Jisas inina ome ititeinre o velpol a i nge ma o mit inga a vel thekia, okei song nge i ve aro i espot tel a or nge me.
MAR 3:32 Toko na seng avlung aolonga o mit kalual a Jisas, ma o ria i ve, “Ninom ome titeumre or ako o mit tetal ong a lalanga.”
MAR 3:33 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho ria thomu, thomu o rivenga ninek anga? Na titeik angare?”
MAR 3:34 Mako i the a toko na sengre ako ru o men kalutun i, ma i ria or ve, “Thopol vet, thomu aken ru o men, thomu re ake ini ok ninaere na titeikre,
MAR 3:35 eneke areko o panes a God ilemi or alavusnga aken or ini titeikre, lulukre na ok ninaere.”
MAR 4:1 Na nge nang omole ako Jisas i voth a thei a pamonlel a Galili, ma i patea ile pamirealing nge toko na seng pom ako o mit kalual i. Na o mit kalual i vene aken, mako i roa nge wok ma i mona mon inga ako a thei wopo, na toko na sengre o mit a wonwon po.
MAR 4:2 Ma Jisas i patongrum mun or nge riong agelalnga pulua. I pamireal or ve,
MAR 4:3 “Aro thomu o nongpol i, toko omole i es a ia ometa mo aro i thas ine wit monnga. Ma i ela ile wit monngare ma i ulvathar i.
MAR 4:4 I ulvathar i a ometa ma pelie o matu a sovengalo, aveto menre o an ir.
MAR 4:5 Na wit monnga pelie o matu mun a um pipo ako ulue sivenga nge avele. Wit aken monnga i metaplo viri viri inga.
MAR 4:6 Ave nang i in or makola o menine, eneke oriripi i teu la avele.
MAR 4:7 Lama wit monnga pelie mun o matu a kiki lemimi. Ave kiki i otuntunu or ma o rin rin, ma o mon ol avele.
MAR 4:8 Ave wit monnga pelie o matu a ulue sivenga nge, ma o metaplo senu. Ma o mon senu. Wit monnga pelie o mon ma omonnga mule pa me inga, na pelie o mon pompom tie ma omonnga or mule pa limae, na pelie o mon rintet ma omonnga or mule pa mule.”
MAR 4:9 Jisas i rirum i a or nge vene aken lama i pator mun or nge ve, “Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake.”
MAR 4:10 Lama Jisas ienga i men ol, na ile wainlangaere na tokokoe pelie o velilou mun pel. O es a i nge la, ma o nin a Jisas nge ile riong agelalnga mirenga, ako i patongrum i a or nge.
MAR 4:11 Lama Jisas i ria or ve, “Aro tho ritet thomu nge a God ile riong tepun ako i ngo kine nomenga ako nge ile menong e nepes. Aveto areko o men mela e tho, o nongpol inga ako ini lek riong agelalnga ako tho patongrum i a or nge, olemi mire nge mirenga avele.
MAR 4:12 Mako i ranga ve ako God ile erere i ri nge, ma i ri ve, “O thopol ur pelie, aveto o thopol senu i avele. Ma o nongpol riong ti pelie, ave o nongpol senu mirenga avele. Aro ve olemi rit venen aken avele, aro o eksing olemi, naro God i patitepot ole vothung kerenga.”
MAR 4:13 Jisas i ria or ve, “Lomumu mire senu nge lek riong agelalnga mirenga nge toko oinga avele, e? Na aro ve lomumu mire nge avele, i pavurvur aro lomumu mire senu mun nge lek riong agelalnga pelie mun avele.
MAR 4:14 O nongpol i, toko oinga, i o ako ini a God ile riong.
MAR 4:15 Na wit monnga ako i matu a sovengalo, o ranga ve ini toko na sengre ako o nongpol a God ile riong, ave Satan i velpol virial, ma i eltetpot riong aken i ngo a oopo lemi.
MAR 4:16 Ranga ve ini mun i wit monnga ako i matu a um pipo, i ranga ve ini areko o nongpol virial riong na olemi sivenga virial mun nge.
MAR 4:17 Aveto i teo a oopo lemi avele, mako i voth palolo avele. A ur e avele na matheong na sisisong i velpoltun or, eneke o panes vet inga Panongpolong Sivenga, mako o modopu i.
MAR 4:18 Na wit monnga mun pelie o matu a kiki lemimi, o ranga ve ini toko na sengre ako o nongpol tel riong,
MAR 4:19 ave mimiong ulue anga ake i velpoltun or, na i otuntun or na o theseal ur elonga na umtun. Ma ur elonga areke i seltun a God ile riong kena aro i penthal mo aro i mon ol a oopo lemi avele.
MAR 4:20 Na toko na sengre pelie, o ranga ve ini wit monnga ako i matu a ulue sivenga. O nongpol riong na o papomnga i na olo wom nge ma ranga ve ako o mon, pelie o mon ma omonnga mule pa me inga, na pelie o mon pompom tie ma omonnga or mule pa limae, na pelie o mon rintet ma omonnga or mule pa mule.”
MAR 4:21 Jisas i ria or ve, “Aro ve toko e ako i pasiseo ile the lalainga e, i mothong tova i pasopalu i, na i mothong tova i pamen kineo i a ring thewo, avele i sivenga ako aro i pamona i roro mo aro i lala senu a pen elonga.
MAR 4:22 Ranga ve ini riong sivenga ako olemi mire senu nge mirenga avele. Panen aro olemi mire senu ol nge.
MAR 4:23 Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake.”
MAR 4:24 Lama Jisas i ria or ve, “Aro lomumu rum senu lek riong ako ong nongpol i. Aro ve lomumu avrumal senu i, aro God i sung werer mun ile mire aolonga a wong nge.
MAR 4:25 Na aro ve toko e aro i krim engeng a God ile riong, aro God i sungu mun mire pom a i nge, nge ile riong. Na aro ve toko e i nongal nge a God ile riong avele, aro God i eltetpot werer ile mire nge a God ile riong aken a i nge.”
MAR 4:26 Jisas i ria mun or ve, “God ile menong e nepes, i ranga ve ini toko omole ako i o won monnga a ulue.
MAR 4:27 I ou i lama i es a rebo. I nokolkol, lama i oma, lama i thopol won monnga aken i metaplo lale. Na i metaplo vava? Toko ako ilemi mire ol nge ole metaploing pelie ol avele.
MAR 4:28 Ulue inga ako i pametaplo i ma i poma. Ma i parongpot ithoing lama imeninire o tepot ol. Mako i mon ol lama monnga i vunvun.
MAR 4:29 Lama toko aken i thopol i ako i motu, mako i es ol ma i vur i.”
MAR 4:30 Lama Jisas i ria mun or ve, “Aro tho panineu mun thomu nge a God ile menong e nepes kene i vava, e? Aro tho patongrum ol i e uneke ol, e?
MAR 4:31 God ile menong e nepes i ranga ve ini won monnga posngaingati ako o apet i ve ini ‘Mastet.’ Ine won monnga aken ako i wipot ma i matu a ulue, i posngaingati nge won monnga elonga.
MAR 4:32 Lamako i metaploa ma i aolonga nge won oinga elonga. I parongpot imenini elonga, ma men elonga o vus me ma o oma ole ring nge.”
MAR 4:33 Jisas i panongpol inga toko na sengre nge riong agelalnga. I patongrum i nge or, nge a God ile riong ako aro i pavurvur nge ole mire.
MAR 4:34 Jisas i ri inga riong agelalnga a or nge, aveto aro ve i men tomo nge ile wainlangaere oenga aro i ria or nge ile riong agelalnga mirenga.
MAR 4:35 Nge penienga wopo e nang aken Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Aro te mon a thei a pamonlel a wo epee.”
MAR 4:36 Lama Jisas ome ile wainlangaere o plos lelpot toko na sengre oa, ma o ro a wok nge. Jisas i menu na ile wainlangaere o sauth. Na wok pelie ako o paneso wok ako Jisas i men nge.
MAR 4:37 Lama thue aolonga na thei le lolikong i velpoltun or ma i engeng, i sivalu sivala wok ma pa omole tova o vlu.
MAR 4:38 Jisas i nokolkol a rumongaling a wok lemi ma i lung a ia lung. Mako ile wainlangaere o pamimeta i, ma o ria i ve, “Lomum i voth nge it avele? Pa omole re ake aro te vlu.”
MAR 4:39 Ma Jisas i mita ma i vol thue ome thei le lolikong mo o porengu na i akrisal thei ve, “Wong mothong ol na wong poreng na wong ngo thau.” A ur e avele nako thue i porengu na thei i ngo thau.
MAR 4:40 Ma Jisas i ria ile wainlangaere ve, “O mothong tova o ngange. Ava lomu lemioong kek tie avele ako aro tho pamimi thomu, e?”
MAR 4:41 Mako o ria werer mun pel osivenga ve, “Ini toko le vanga ake, thue ome thei, o nongal i, e?” Mako o kukuk rintet nge i.
MAR 5:1 Jisas ome ile wainlangaere o velpol a thei a pamonlel wo epee, a epee a Gerasa angare nge.
MAR 5:2 (v 2b) Na toko omole ako i voth, ako tamata kerenga i voth a i nge.
MAR 5:3 Na i vul vet inga ako a vuvepun. Na tokokoere o pavurvur aro o kin i avele,
MAR 5:4 Aveto nomenga o tongporum ieve na imeni kinnga nge sen, aveto i uriro i re lale, eneke i engeng rintet ma i pavurvur aro toko e aro i theal tetal ile avele.
MAR 5:5 Na nge nang elonga na pemliknga i men inga a vuvepun na i es mun a tete, na i wal kerere na i el mun um ma i soriro isivenga nge. (v 2a) Lamako Jisas i ru a wok nge na toko aken i es ako a vuvepun me,
MAR 5:6 ma i thepol a Jisas melanga ma i tho tuntun i ma i koru ieve nge i na ipo tiru.
MAR 5:7 Ma i lenga viringa a i nge la ve, “Jisas wong ini a God Itun ako a Pen a Urvet. Wong es ake me mo o oma neke e tho, e? Nge a God iion tho nong tangosing a ong nge ve, mothong tova pakerenga tho.”
MAR 5:8 Ma tamata aken i ria vene aken, eneke i ngange rintet nge a Jisas ile riong ako i ria i nge ve, “E tamata, ong lopot a toko aken nge.”
MAR 5:9 Lama Jisas i ria i ve, “Iom anga?” Ma i olal i a i nge ve, “Iok a Pulua, eneke engek avele them pulua.”
MAR 5:10 Ma i nong a Jisas nge mo i mothong tova i wistetpot tamata kerenga areken a wop relnga e.
MAR 5:11 Na kie avlung ako o an a pen sa thewo.
MAR 5:12 Na ine tamata kerengare o nong a Jisas nge ve, “Aro wong wistetpot inga them mo them eso a kiere nge.”
MAR 5:13 Lamako Jisas i ri ve i sivenga, mako o korpot ol, ma o eso ol a kiere nge, mako kie avlung aken o lo. Na oa titaling i pavurvur nge or 2,000, ma o lou a pen kei thewo ma o opthou la, mako o vlu a thei lemi, ma or alavusnga o rin rin ol.
MAR 5:14 Lamako ine kie theal tetalngare o lo, makola o ria rem lemiare na areko o voth a rem pomnga. Mako toko na sengre, or alavusnga o es mo o porumtet vet ur aken Jisas i oma i.
MAR 5:15 Na o es makola o velpol a Jisas nge, ma o thopol toko ako nomenga tamata kerengare o voth a i nge, ako i men pisu ol ma i teunu ol teunong, na ilemi nineu ol. Lamako o es ma o thopol i, ma o ngange rintet nge ur ako Jisas i oma i.
MAR 5:16 Lamako areko o thopol a Jisas ako i wistetpot tamatare, o rurum ol i a toko na sengre nge, nge ur ako Jisas i oma i a toko aken nge, ma o rurum mun nge kie areko o vlu.
MAR 5:17 Lamako areko ole a epee aken, o nongpol i, ma o nong engeng a Jisas nge ve aro i lostetpot a ole epee.
MAR 5:18 Mako, Jisas i ro a wok nge. Ave toko aton ru nomenga tamata kerengare o voth a i nge, i nong engeng a Jisas nge ve, “Tho sis ve aro tho panes wong.”
MAR 5:19 Aveto Jisas ini plong ve aro i panes i. Ma i ria i ve, “Ong lo werer a lom vel la, mo ong panongpol lomngare, na panongpol or nge opoesaling ake Toko Pomnga i oma i a ong nge, mo wong ruruma mun ile lemi esaling nge wong.”
MAR 5:20 Mako toko aken i es, ma i panongpol ol a epee ako a Dekapolis. Ma i panongpol ol or nge a Jisas ile opoesaling nge i. Mako toko na sengre o nongpol i ma o kukuk nge.
MAR 5:21 Lama Jisas ome ile wainlangaere o roa e wok. Ma o sauth mala o volil werer mun a thei a pamonlel a wo epee. Mako toko na sengre pom ako o mit kalalual a Jisas a wonwon po.
MAR 5:22 Na toko omole ako i es a Jisas nge me, ma iion a Jairus, ako ini lotu a mukalinga, ma i thopol a Jisas, ma i koru ieve na ipo tiru a i nge.
MAR 5:23 Ma i nong mos inga a Jisas nge ve, “Tuk posnga omole ako, ini seng, toth aro i rin. Aro ve ong es la mo ronga menum a i nge aro i mimi werer mun.”
MAR 5:24 Lamako Jisas i nongpol i ma i mita ma i paneso i. Na toko na sengre pom ako o paneso mun i ma o mit kalalual i.
MAR 5:25 Mako seng omole ako i voth tomo nge or, kene sengre oa ni multhanging ako o thopol ngov i pesrou a i nge avele, ma i pavurvur nge tovu po or mule pa omole pothoi or aini.
MAR 5:26 Nomenga vet ako me i es evelelnga a toko vuralinga nge, ma i pavustetpot ile umtun lale, aveto ni multhanging aken a i nge kene i vus vet avele. Ma ia ni multhanging aken i aolo inga la.
MAR 5:27 Lamako seng aken kene i nongpol a Jisas ile omaing kimanga, ma i kene i sulo tomo nge toko na sengre, ma patongti i es ma i mito a Jisas ikime, ma i vugir kine inga Jisas ia teunong.
MAR 5:28 Eneke patongti ilemi inga ve, “Aro ve tho vugiro inga a Jisas ia teunong aro tho sivenga werer.”
MAR 5:29 Mako i vugiro a Jisas ia teunong, na a ur e avele nako ia ni multhanging aken i vus. Ma i rov ol ini peti ako i vthopot ol.
MAR 5:30 I vene re aken, na Jisas ilemi mire ako ile engenging pelie i espot a i nge. Mako i the singal werer a toko na sengre oa wop. Ma i nina ve, “Anga i vugiro lek teunong, e?”
MAR 5:31 Na ile wainlangaere o nina i ve, “I va, pulua ake o mit kalual ong na ong nina ve, ‘Anga i vugiro tho, e?’”
MAR 5:32 Aveto Jisas rongan i theu thea, eneke ia pun ako ve, ilemi mire nge anga ako i vugiro i.
MAR 5:33 Na seng aken i rov mimiong, ma i ngange rintet, ma i es mala i koru ieve a Jisas itheki lemi, ma i pamilempot ia ni multhanging aken a Jisas itheki.
MAR 5:34 Ma Jisas i ria i ve, “Tuk, ong mimi werer lale, eneke lomumo ve tho pavurvur ako aro tho pamimi ong. Na ong es la na opom lemi aro i vual nge a God ile lemi moring. Na om ni multhanging aken i vus re aken.”
MAR 5:35 Na Jisas rongan i ri, na tokokoe pelie ako o losa a Jairus ile vel o velpol, ma o ria Jairus ve, “Tum i rin ol lale. E, mala o mothong tova o patheki postun ol toko patoralinga aken.”
MAR 5:36 Aveto Jisas i nongal or avele. Ma i ria lotu a mukalinga ve, “Ong mothong tova lomum kerere. Aro lom lemioong i engeng a God nge.”
MAR 5:37 Ma Jisas i rialal wereru toko na sengre ve aro o mothong tova o panes i la. Mako Pita na Jems ome itein a Jon, or toko me inga ako aro o panes i.
MAR 5:38 Ma o es mala o velpol a vel. Ma Jisas i nongpolpot ole keking ako pelie o tang na pelie o walal.
MAR 5:39 Ma Jisas i eso a vel, ma i nina or ve, “Thomu o kektun pel na o wal nge neke? Wainlanga atiken i rin avele, i nokolkol inga aken.”
MAR 5:40 Na o nongpol i venen aken ma o ngenge lital i. Aveto Jisas i pakealalpot or a lalanga na i velilo inga wain itema na inina na ile wainlanga or me, mako o eso a vel lemi epee ako wain atiken i ngo nge.
MAR 5:41 Ma Jisas i krimu imeni ma i ria i nge Judare okei ve, “Talita kumi,” riong aken i mirenga ve, “Tho ria wong seng wainlanga aken, ong mita.”
MAR 5:42 Mako seng wainlanga atiken i mita. Ma i esu esa ol. Na areko o thopol i, kene o kukuk. Na seng wainlanga atiken ia tovu po or mule pa omole pothoi or aini.
MAR 5:43 Aveto Jisas i pator engeng mun or ve, “O mothong tova o pamilempot ur ake tho oma i lale.” Ma i ria or ve, “Thomu o sungu aning tie a seng wainlanga atiken nge mo i an i.”
MAR 6:1 Jisas ome ile wainlangaere o plospot nge rem aken, ma o es ol a ile rem tepun a Nasaret.
MAR 6:2 Lamako nge nang rialonga, Jisas i patea ile pamirealing a Judare ole lotuonga a vel lemi. Na toko pulua o nongal inga ile pamirealing. Ma o kukuk nge ile pamirealing ako o nongpol i. Ma o nin pel osivenga ve, “Anga i pamireal i nge mire aolonga aken? Ile mire aolonga aken i es vanath me? Na i oma mun omaing engenga vava?
MAR 6:3 Toko ake ini vel aringa ako ini a Maria itun, na ititeinre ini a Jems na Joses na Judas na Saimon ome ilulunre kene o voth tomo mun nge it.” Mako or vusnga o kelelal i.
MAR 6:4 Ma Jisas i ria or ve, “God ile riong elnga kene o papomnga i a pen elonga. Aveto ile pen lemiare na ile netre na ititeinre, or vusnga o pavthongal i.”
MAR 6:5 Ma Jisas i pavurvur aro i oma omaing engenga pelie a ile pen avele. Aveto i montun inga ni multhanginga pelie na i pamimi or.
MAR 6:6 Ma Jisas i kukuk nge ile pen lemiare, ako olemio nge i avele. Jisas i pangopat ile engenging, ave ile wainlangaere olemi mire mos nge avele (Vonge 6:6–8:21) Na Jisas i plos lelpot ile pen aken, ma i panongpol a rumrem, na i pamireal nge a God ile riong.
MAR 6:7 Lamako i leng veliloalo ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini, ma i pakepot toko or aini aini, na i sungu ile engenging a or nge, ako aro o wistetpot tamata kerengare nge.
MAR 6:8 Ma i rial or vene, “Aro ve thomu o es, thomu o mothong tova o el ur pelie nge lomu esong. I sivenga ako aro thomu o el inga lomu eel, na o mothong tova o el aning, na o mothong tova o teloval lomu alal, na lomu umtun.
MAR 6:9 Na i sivenga ako aro o uno lomu esonga a evomu, naro o teunu inga lomu tekruk omole.
MAR 6:10 Na aro ve thomu o velpol a rem e, na aro ve toko e i nongpoo thomu, i sivenga ako aro thomu o voth inga e vel aken mola i pavurvur ako aro thomu o lospot e rem aken.
MAR 6:11 Na aro ve toko na seng nge rem pelie, o nongpoo thomu avele, eve o nongpol lomu riong avele, i sivenga ako aro thomu o plos lelpot rem aken, naro thomu o tepluspot rem aken a vuvus a evomu salemi a tokokoere otheki, mo ini ole paatealinga ako o nongal nge a God ile riong avele, mako aro ole vothung kerenga aro i ngo reletun a or nge.”
MAR 6:12 Lamako, Jisas ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini, o es, ma o panongpol toko na sengre, mo aro o eksing olemi, naro o modop ole vothung kerengare.
MAR 6:13 Na o wistetpot tamata kerengare. Na o taul ni multhangingare pom oni peti mako o pamimi ni multhanginga areken.
MAR 6:14 Ina Herot ini mukalinga na ini nepes. I nongpol a Jisas ile wainlangaere ole omaing ako i kima, eneke i nongpol tel a Jisas ile omaing kimanga ako i song a pen elonga. Ma pelie kene o ri ve va ini a Jon ako ini toko paninuonga. Ma o ri ve va i mimi werera a vuvepun. Ako ini toko ako i oma pathepolong engenga areken.
MAR 6:15 Na toko pelie, kene o ri ve ake va ini a Elaija. Na toko pelie mun, o ri ve avele, i ranga ve ako ini a God ile riong elnga omole ako i velpol nomenga nge toko pompomere.
MAR 6:16 Herot i nongpol i ma i ri ve, “Ake ini a Jon. Nomenga ako tho pakepot lek tokokoere ma o soropot ikei, i mun re aken i mimi werera mun.”
MAR 6:17 (v 17b) Nomenga ako Herot i ewoa itein a Pilip iewo sengenga, ako iion a Herodias, ako itein i ewoa tel i, aveto Herot i pamuespot i a itein nge.
MAR 6:18 Lama Jon i ria Herot ve, “I sivenga avele ake ewoma mun teum iewo sengenga, vothung aken i sivenga avele.”
MAR 6:19 (v 19a) Na Herodias i nongpol i ma ilemi klingtun a Jon, (v 17a) mako Herot i pakepot ile tokokoere mo o es mo o rere a Jon mo o paeso i a mang a midenga lemi. (v 19b) Aveto Herodias i ri ve aro i so rin a Jon. Aveto i pavurvur avele.
MAR 6:20 Eneke iewo tomonnga i ngange nge a Jon, na ilemi mire nge a Jon ako ini toko vengvenga na ini toko riringa. Na Herot ilemi sivenga nge a Jon ma i ri ve mo i nongpol vet inga ile riong. Aveto Herot ilemi i ngo pelekpol nge a Jon ile riong.
MAR 6:21 Mako nge nang relnga e, Herodias ilemi rumu sovengalo e ako aro i pun a Jon nge. Na iewo tomonnga i oma aning aolonga ako i paateal nang ako inina i pop i nge. Ma ikei song ile tokokoe pulua na ile omainga a mukalingare, na punongare ole mukalingare ome toko pompomengaere ako a epee ako a Galili.
MAR 6:22 Lama Herodias itun ovotenga i velpol ma i sesu a Herot ome tokokoe areko o men nge aning aken a otheki ma olemi sivenga. I ses ma vus mako Herot i ria i ve, “Ong ria tho nge, nge uneke ako ong sis ve aro tho sung i nunganga a ong nge. Na tho ri nunganga,
MAR 6:23 aro ve ong nong ur kathnga, aro tho sung i nunganga a ong nge.” Ma i ria ve, “I nunganga ako aro tho sungpot inga a wong nge. Tova ong ria tho nge mo tho omreu ok ulue ake nge it aini aro om epee, na ok epee, aro tho oma i nunganga ako aro tho sungu inga a wong nge.”
MAR 6:24 Lama ovote aken i korpot a on, ma i nina inina ve, “Aro tho nonga ur nekenga ako aro i sung i a tho nge, e?” Mako inina i ria i ve, “Ong ria inga mo i sungu inga Jon ipounga a wong nge.”
MAR 6:25 Ma ovote aken i lo werer mun viri a Herot nge, ma i ria i ve, “Ponange re ake aro ong sungu a Jon ipounga a tho nge. Aro ong rongu i a vituonga nge, mo ong sungu i a tho nge me.”
MAR 6:26 Ma Herot i nongpol i, ma ilemi ngo kerere rintet, eneke ini plong ve aro i so rin a Jon. Aveto ilemi ovolil werer mun nge ile riong ako i ria ovote aken nge lale, i ria ve i nunganga na ilemi rum mun nge tokokoere ako o men tomo nge i nge ia aning, o nongpol ile riong ako i oma tel i lale. Ma i pavurvur ol aro i wathalal ol ovote aken ile riong avele.
MAR 6:27 A ur e avele na Herot i pakepot toko punonga mo i ela Jon ipounga. Lamako toko punonga aken i es a mang a midenga ma i sorotetpot a Jon ikei ma i ela Jon ipounga.
MAR 6:28 Ma i rongu i a vituonga nge, lamako i pasong ol i a ovote aken nge, lama ovote aken i sungu i a inina nge, mo aro inina, ilemi mire nge ve, Jon kene i rin nunganga lale.
MAR 6:29 Lamako Jon ile wainlangaere, o nongpol i, ma o es ma o potun a Jon ilopat ol inga ako la a vuvepun ma o tetun i.
MAR 6:30 Na Jisas ile wainlangaere ako i pake or nge ile omaing nomenga kene o lo werer, ma o men tomo e a Jisas. Ma o ritet ole omaing nge a Jisas ako o oma i, na nge ole riong areko o ria toko na sengre nge.
MAR 6:31 Ma Jisas i ria or ve, “Thomu o es me, mo te es tel a wop e mo te men kine mo te thau it nge.” Jisas i ria or venen aken, eneke toko na sengre kene o velpol rin opisleonga a or nge, ma Jisas rea kene omei e avele ako aro o men nge mo o paengengo oopo lemi nge aning.
MAR 6:32 Lamako Jisas na ile wainlangaere oenga o roa a wok nge ma o sauth a wo epee ako i meninin.
MAR 6:33 Aveto toko pulua ako o atetet a Jisas rea, nge nang re aken, toko na sengre, nge rumremre o plosa, ma o es vengveng nge wop ako Jisas i ri ve i es nge, ma o tho tel, ma o velpol tel a mukaling nge a Jisas rea.
MAR 6:34 Lamako Jisas ome ile wainlangaere o sauth mala o otuno. Ma Jisas i rive i thealo, ma itheki postun nge toko na seng areko o vual, ma i thepol inga or ma ilemi esal rintet nge or. Eneke o ranga ve ini sipsip areko othealnga avele, lamako i patea mun ile pamirealing nge ur puluanga a or nge.
MAR 6:35 Lama penieo, ma nang i men a ile ring, ma ile wainlangaere o nina i ve, “Nang i sivluk lale na te voth kek inga a pen polpolnga,
MAR 6:36 mola i sivenga ako aro ong pake werer tokokoere, mo aro o es a rumrem mo o ol oa aning tie.”
MAR 6:37 Aveto Jisas i ria or ve, “Thomu re aken ako aro thomu o sungu oa aning.” O olal ile riong ve, “O, aro ve them ol oa aning aro i pavurvur nge Denarius or 200 moro aken i pavurvur nge or, ave umtun ake i pavurvur avele.”
MAR 6:38 Lama Jisas i nina or ve, “Omu bret or pova? Thomu o thopol vet i.” O es mala o thopol i, lama o lo werer me ma o ria i ve, “Emem bret or lim inga ake, na silang or aini.”
MAR 6:39 Ma Jisas i ria ile wainlangaere mo o ria toko na sengre, mo o men avlung avlung.
MAR 6:40 Lamako o oma i ranga ve ako Jisas i ria or nge. Mako o menu, ma avlung pelie mule pa lim, na avlung pelie mule pa mule.
MAR 6:41 Ma Jisas i ela bret or lim ma i velilo tomo i nge silang or aini, ma ipo watha ro a sepsa, ma i ri sivengaing a God nge. Lama i rek reku i nge ile wainlangaere, lamako o sung sung i a toko na sengre nge, na silang mun i veno mun ako, i pasisa i tutun tutun nge toko na sengre.
MAR 6:42 Or vusnga o an, ma osa pup leltun oa aning uluo.
MAR 6:43 Jisas ile wainlangaere o ela alal aolonga or mule pa omole pothoi or aini ma o inou bret na silang uluo ako osa pup leltun i.
MAR 6:44 Na o tital inga totomonere ako o an aning aken ma oa titaling i mul nge 5,000.
MAR 6:45 Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Thomu o roa a wok nge mo o mukal a epee ako la a Betsaida.” Ma Jisas i pakealalpot toko na sengre ako o voth tomo nge i na i sis ve aro ienga aro i voth tel.
MAR 6:46 A ur e avele na i pakealalpot toko na sengre ma o es ol, ma Jisas kene i roro a tete polemi ma i nong.
MAR 6:47 Pen aivuvu ol me, na Jisas ile wainlangaere o mon ol a thei stha rinrinnga, Jisas ienga inga ako i voth a thei wopo.
MAR 6:48 Ma i thopolpot or la, ole engenging ol avele nge sauthong, eneke thue i mit telek a thei stha nge anga me, rongan pen ia midingdeng tie na i toth ol ako aro i walpau, lama Jisas i es ol a or nge la, ma i es inga roro a thei stha na ilemi ve aro i pun selepot inga or.
MAR 6:49 Aveto ile wainlangaere o thopoltet i ako la i es wot, o rivenga ini mothuk, ma o walal.
MAR 6:50 Eneke or vusnga o thopol i, ma o ngange rintet. Aveto Jisas i ria or ve, “O mothong tova saluk thomu, ake ini tho, o mothong tova o ngange.”
MAR 6:51 Ma i roa a wok nge ma i men tomo ol nge or, lamako thue i poreng, na Jisas ile wainlangaere o thopol aken ma o kukuk nge.
MAR 6:52 Eneke o thopol senu a Jisas ile omaing avele nge aning aolonga aken, eneke olemi mire senu mun nge ile engenging rongan.
MAR 6:53 Jisas ome ile wainlangaere, o mon a thei a pamonlel a wo epee, ma o otuno a epee ako a Genesaret, ma o otunu oa wok.
MAR 6:54 Ma o ru ma toko na sengre nge epee aken o thopol a Jisas, olemi mire ve ake ini a Jisas re ake i velpol a or nge.
MAR 6:55 Lamako o thotitet ol a rumrem ako a epee aken ma o ritet nge a Jisas ile esu esaing a ole rumremre, na aro ve Jisas i eso a rem e aro o potuntun ni multhangingare tomo e ole ringre, mo aro o pasong or a i nge me.
MAR 6:56 Na nge rumrem areko Jisas i es nge, aro o potuntunpot ni multhangingare mo o pango or a rem lemi, o nong engeng a Jisas mo aro i es, mo ni multhangingare o krimo inga ia teunong ongepo. Aro ve o vugiro inga Jisas ia teunong ongepo, aro oa ni multhanging i vus, mo o mimi werer.
MAR 7:1 Na nge nang omole ako ine Parisi pelie ome toko pamirealinga nge a Moses ile patorong pelie, o plosa a Jerusalem ma o velpol, ma o velilo pel a Jisas nge.
MAR 7:2 Ma o thopol a Jisas ile wainlanga pelie ako o an polpol inga na o paut tel omeni avele. Aken o panes ine Parisire ole patorong avele.
MAR 7:3 (Parisire na Juda alavusngare o panes oa pompomere ole vothung ako aro o paut tel omeni lamo o an, aken olemi ve o paonol or mo o riri a God itheki.
MAR 7:4 Na aro ve o olpot aning a pen e me, lamo aro o paut omeni. Aken ini ole vothung vet ako o panes oa pompomere ole vothung alavusnga. Ma ranga ve mun nge oa ur elonga aro o paut tel ir ako ranga ve ini thinonga na thei pokin na posonga.)
MAR 7:5 Lamako Parisi pelie na toko pamirealinga nge a Moses ile patorong pelie, o nin a Jisas ve, “I vova ake lom wainlangaere o panes toko pompomere ole vothung avele, e? Ako o paut tel omeni avele, na o an inga, e?”
MAR 7:6 Lamako, Jisas i olal ole riong ve, “God ile pakeke nomenganga, ina Aisaia, ilemi mire senu nge thomu ve, thomu ini toko le apaltitetongare, ma i wat a God ile riong vene: ‘Tokokoe areke o risea tho nge ole riong, aveto a oopo lemi kene i melanga rintet nge tho.
MAR 7:7 Ole lotuong a tho nge ini ur polpolnga inga, eneke tepun kene o pamireal toko na sengre nge pamirealing ulue anga. Ole apaltet inga ve, ole riong aken ini a God ile riong.’”
MAR 7:8 Lama Jisas i ria mun or ve, “Thomu o modopu a God ile patorong lale, na thomu kene o krim ol inga ake ini tokokoere ole vothung.
MAR 7:9 Thomu o ri ve thomu ini toko powe ninengare, aveto lomu mire aken kene ini a God ile riong asisesalnga, na thomu o ri ve mo o krim vet inga ako ini omu pompomere ole vothung.
MAR 7:10 Eneke Moses i ri nge ar pompomere ve, ‘Thomu aro o pavothal nge titomomuere na ninomuere.’ Na i ria mun ve, ‘Aro ve omu e i voltet itema eve inina, i sivenga ako aro thomu o so rinpot toko aken.’
MAR 7:11 Aveto lomu pamirealing kene i venen aken avele, i rel. Lomumu kene i vene: Aro ve toko e i ri ve i opoal inina ome itema nge umtun tie ome aning, thomu o ri ve, i pavurvur aro toko aken aro i ria inina ome itema ve, ‘Lek opoaling posnga atike tho ri ve aro tho opoal thomu paini nge, aro tho sung ol i a thomu paini nge avele, eneke tho monsi nge ako aro tho sungu i a God nge mo i opoal ile lotu nge.’
MAR 7:12 Mako thomu o ri ve i sivenga nge toko aken, ako aro i opoal ol inina ome itema avele ol.
MAR 7:13 I nunganga, thomu o panes ake ini pompomere ole vothung nomenganga, make thomu o pavthongal a God ile riong. Na lomu vothung pulua rin ake thomu o oma i.”
MAR 7:14 Jisas i leng werer mun toko na sengre a i nge, ma i ria or vene, “Thomu vusnga aro o nongpol lek riong, naro lomumu rum senu nge imirenga.
MAR 7:15 Aro ve ur e i eso a toko e iopo lemi, i pavurvur aro i paakop toko aken a God itheki avele. Aveto ini inga ur ako i voth a toko ilemi, ma i espot a lalanga, aken ko i paakop toko a God itheki.
MAR 7:16 Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake.”
MAR 7:17 Lamako Jisas i los lelpot nge pulua ako o nongpol ile riong, ma i eso nge vel omole ako. I men nge vel aken, ma ile wainlangaere o eso a i nge, ma o nina i nge ile riong agelalnga aken mirenga ako i ria Parisire nge.
MAR 7:18 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Thomu mun lomumu kene i oror, e? Lomumu mire nge avele, ako ur ako i voth a lalanga mo i eso a toko iopo lemi, i pavurvur aro i paakop ilemi avele, e?
MAR 7:19 Eneke, aning aken i eso a toko ilemi la avele, i eso inga a iopo lemi ma i voth nge. Aveto aro i ngo reletun nge avele, aro i lo wererpot mun.” Nge riong aken Jisas i ri ve aning elonga i riri, na e avele aro i paakop toko a God itheki.
MAR 7:20 Lama Jisas i ria mun or ve, “Aro ve ur omole ako i voth a toko ilemi ma i espot, aken inga aro i paakop i a God itheki.
MAR 7:21 Ole vothung elonga areko i velpolpot a olemi kene i vene. Ine lemi rumong kerenga, na theki sering, na kemong, na toko so rinnga, na ngo tomoing nge toko na seng areko ini oewo avele,
MAR 7:22 na thesealing, na vothung le kerengaing, na riong le apaltetonga, na telnga plaing, na ri tangatunong, na magoning.
MAR 7:23 Ine vothung kerenga elonga aken, o velpolpot ako a toko ilemi ma o paakop i a God itheki.”
MAR 7:24 Lamako, Jisas i plos lelpot nge rem aken, na i es nge epee ako a Tair ma i meno nge vel omole ako. Na ini plong ve aro toko e ilemi mire nge ve i voth nge vel aken. Aveto i pavurvur avele ako aro i men kineo.
MAR 7:25 Ma seng omole ako itun kene ine tamata kerenga i voth a i nge, i nongpol ako Jisas i voth nge vel aken, mako i mita, ma i es alpo a Jisas nge, ma i koru ieve na ipo tiru a Jisas nge.
MAR 7:26 Aveto seng aken ini seng Juda avele ini seng Grik, nge rem ako a Ponisia nge epee a Siria, na i nong a Jisas nge ve aro i wistetpot tamata kerenga aken a itun nge.
MAR 7:27 Aveto Jisas i ate i ma ini seng Juda avele, mako i olal senu ile nongong avele, na i ria inga i nge riong agelalnga ve, “I sivenga ako aro them sung aning nge tutumemre mo o an tel i mo osa pup. Na i sivenga avele ako aro them ela tutumemre oa aning, mo them asesu i a nanaure nge.”
MAR 7:28 Aveto seng aken ilemi mire nge a Jisas ile riong agelalnga mirenga nge nanaure, i mirenga ako ve, or ini Judare avele, ma i olal ile riong ve, “Toko Pomnga, lom riong kene i nunganga, aveto nanaure o voth a ring thewo ma o an mun wainlangaere oa aning epipeere.”
MAR 7:29 Ma Jisas i nongpol seng aken ile riong, ma i ria i ve, “I sivenga rintet ake lomum mire senu nge lek riong kene i nunganga. Na ong lo werer la, ine tamata kerenga aken i lo lelpot tum lale.”
MAR 7:30 Mako seng i es werer a ile vel, ma i thopol ako itun i nong nong a ile ring, ma ilemi mire ako ve, itun i senu lale, ine tamata kerenga aken i lo lelpot i lale.
MAR 7:31 Ma Jisas i plosa mun ma i los lelpot nge a Tair, ma i es a Saidon lama i es a remre ako a Dekapolis lamako i velpol a epee ako a thei a pamonlel a Galili.
MAR 7:32 Na ine toko pelie ako nge epee aken o pasong toko omole ako itelnga gut a Jisas nge la, na ile riong tangathngath. O pasong i a Jisas nge mo aro Jisas i ronga imeni a i nge mo aro i mimi.
MAR 7:33 Lamako Jisas i wol lelpot toko aken a toko na sengre nge, ma i oselo imeni pupo a toko aken itelnga kokolonga, lama i romo imeni pupo lamako i monthes toko aken ile muma.
MAR 7:34 Ma Jisas i monthes toko aken ile muma lama ipo watha a sepsa, na i thangaposa viringa. Na i tang a iopo lemi ma i ria toko aken ve, “Evata,” ake ini Judare ole riong lopat na ake i mirenga ve, “O thep”.
MAR 7:35 A ur e avele nako toko aken itelnga i nine werer na iwo i thep ma i leng leng senu ol.
MAR 7:36 Ma Jisas i pator engeng or nge ve o mothong tova o rimilem i. Aveto avele, o engeng inga, mako o pamilem i.
MAR 7:37 Eneke o kukuk nge, ma o ria ve, “Omaing elonga areke i oma i kene i sivenga rintet. I pamimi areko otelnga gut ma o nongpol werer, na areko o leng leng ses kene o leng leng werer mun.”
MAR 8:1 Nang omole ako toko na sengre pom o men velilo pel tomo e a Jisas. Na oa aning avele ma Jisas i leng veliloalo ile wainlangaere ma i ria or ve,
MAR 8:2 “Lemik esal rintet nge toko na seng areke, eneke nang or me ake o men nge ake na oa aning avele ako aro o an i.
MAR 8:3 Na aro ve tho pakealalpot or a ole rumremre, aro o rin rum so a sovengalo, nge mesipuniong. Eneke pelie o es nge rem melanga me.”
MAR 8:4 Lamako Jisas ile wainlangaere o ria ve, “Ake ini pen polpolnga inga, aro te el aning e wop kathnga mo te sungu i a or nge, e?”
MAR 8:5 Aveto Jisas i nina or ve, “Thomu kene, bret or pova i voth a thomu nge, e?” Ma o ria i ve, “Ini inga bret or limai.”
MAR 8:6 Ma Jisas i ria toko na sengre ve, “Thomu o menu.” Mako o menu ol. Ma Jisas i ela ol bret or limai aken ma i nong a God nge, ma i ri sivengaing a i nge. Lamako Jisas i rek rek ol bret or limai aken a or nge, ma i sungu i a ile wainlangaere nge mo o sung sung i a toko na seng alavusnga nge, mako o sung ol i.
MAR 8:7 Lama i ela mun silang tutun pelie ako o el i, ma i ri sivenging a God nge, lamako i insisau silang areken, lamako i ria ile wainlangaere ve, “Thomu o ela silang atiike mo o sung sung i a toko na sengre nge.”
MAR 8:8 Lamako or vusnga o an, ma osa pup leltun oa aning uluo. Lamako Jisas ile wainlangaere o el veliloalo oa aning uluo, ma o inou i nge alal aolonga or limai ma o vual.
MAR 8:9 Na totomonere inga kene oa titaling i pavurvur nge or 4,000. O an ma vus lamako Jisas i pake werer or a ole rumremre.
MAR 8:10 Lamako Jisas ome ile wainlangaere o prolu ma o roa e wok ma o mon ol a epee ako a Dalmanuta la.
MAR 8:11 Na Parisi pelie, o es a Jisas nge, ma o nin ororo i nge ninong pulua. O sis ve aro o tongporum ile engenging mo o patelek i, mo o ri ve o thopol paatealing engenga ako i es a God nge me.
MAR 8:12 Aveto Jisas ini silala ol or, mako i thangapos, ma i ria or ve, “I vava ake thomu tokokoe areko o mimi nge wop lemi ake, thomu o ri ve o thopol ine paatealing ake, e? Tho ri nunganga a thomu nge aro tho oma paatealing e avele.”
MAR 8:13 Lamako Jisas i plos lelpot nge Parisire, na i roa nge wok, ma ome ile wainlangaere o mon alpo a thei a pamonlel wo epee la.
MAR 8:14 Na Jisas ile wainlangaere, olemi simikal aning elnga, ma o el inga bret omole nge ole moning a wok nge.
MAR 8:15 Ma Jisas i tor ole ve, “Thomu o naktet senu thomu, nge Parisire ole yis na Herot ile yis mun. Aro vene mo o ri ololo thomu. Ole vothung i ranga ve ini yis ako i seltun bret lemi alavusu, kena aro ole yis aken aro i seltun lomumu.”
MAR 8:16 Lamako o ulu ula a Jisas ile riong aken mirenga, ma o ria ve, “I ri vene aken, eneke it ake bret e avele.”
MAR 8:17 Aveto Jisas i nongpoltet ole riong, mako i ria or ve, “I vova ake thomu o ulu ula pel e riong aken na it kene bret e avele, e? Lomumu nine avele, e? Na lomumu mire senu rongan ako tho pavurvur aro tho paan thomu, e?
MAR 8:18 Thekumu kene i voth, aveto thomu kene o thopol senu avele. Telngomu mun kene i voth, aveto thomu kene o nongpol senu riong avele. Ava lomumu simikal toko or 5,000 aton tho paan or nge bret or lim inga, e? Thomu o inou oa aning uluo nge alal or pova ma i vual, e?” Ma o olal a Jisas ile riong ve, “Alal or mule pa omole pothoi or aini.”
MAR 8:20 Lamako Jisas nin werer mun or ve, “Nge nang aton tho paan toko na seng or 4,000 nge bret or limai, ma thomu o inou oa bret uluo nge alal or pova ma i vual, e?” Ma o olal ile riong ve, “Alal or limai.”
MAR 8:21 Mako Jisas i ria or ve, “Aveto ava lomumu mire senu nge lek omaing ake tho oma i, kene avele, e?”
MAR 8:22 Ina Jisas ome ile wainlangaere o es mala o velpola nge rem ako a Betsaida, ma tokokoere ako nge rem aken o pasong toko omole ako a Jisas nge me. Na itheki kene i pros ma o ri engeng a Jisas nge ve aro i ronga imeni a toko aken nge.
MAR 8:23 Mako Jisas i krima imeni ma i tio i a sopopoa la, ma i osuko a toko aken itheki, lama i ronga imeni a i nge, ma i nina i ve, “Thekum vles lale?”
MAR 8:24 A ur e avele na toko aken itheki kene i vles werer, ave rongan itheki vaisis, mako i ria Jisas ve, “Tho thopol tokokoere ako o esu esa ma o ranga ve ini wonre.”
MAR 8:25 Lamako Jisas i krimo a itheki, mako toko aken itheki kene i senu ol ma i thopol pat ol ur elonga.
MAR 8:26 Mako Jisas i pake werer ol i a ile vel la. Ma i ria i ve, “Ong mothong tova ong espot a rem lemi.”
MAR 8:27 Na Jisas ome ile wainlangaere o es nge rumrem areko o toth ako a Sisaria Pilipai. O eses na Jisas i nina or ve, “Tokokoere kene o rivenga tho ini ao?”
MAR 8:28 Ma o olal ile ninong ve, “Pelie kene o ri ve ong ini a Jon ako ini toko paninuonga, na pelie mun o ri ve ong ini a Elaija, na pelie mun o ri ve, ong ini a God ile riong elnga nomenganga.”
MAR 8:29 Ave Jisas i nina mun or ve, “Na thomu mun, thomu o rivenga tho ini ao?” Ma Pita i olal ile ninong ve, “Ong ini a Krais ako God i ateal ong ve aro ong el werer toko na sengre.”
MAR 8:30 Lamako Jisas i nongpol ako o ria i veno ako, ma i pator or ve, “O mothong tova o rimilimlem riong aken a toko na sengre nge.”
MAR 8:31 Ma Jisas i patea werer mun ile pamirealing nge ile wainlangaere, ma i ria or ve, “Na Toko Pomnga Itun aro i rov sisisong aolonga. Na ine Judare oa pompomere, na pris kimangare aro o velilo tomo nge toko pamirealingare nge a Moses ile patorong, ma or alavusnga aro o pilalpot i mo o ri nge ipunnga mo aro i rin. Naro nang or me aro i vus aro i mimi werera.”
MAR 8:32 Mako Jisas i ri molusu i a or nge vene re aken, na Pita i wol a Jisas la ma i vol i nge ako i rimilemu nge ile rinong.
MAR 8:33 Aveto Jisas i the singal werer ma i thopol ile wainlangaere, mako i vol ol a Pita ve, “Ong ranga ve ini a Satan, wong lo lelpot tho. Ong panes a God ilemi avele, ong panes inga toko ulue angare olemi.”
MAR 8:34 Lamako Jisas i leng toko na sengre, na ile wainlangaere a i nge me, ma i patoral or vene, “Aro ve toko e i sis ve aro i panes tho, i mothong tova i panes ol isivenga ilemi. Na aro ve i rov sisisong, ur mun e avele aro i rov mun sisisong ranga ve ako aro tho rov mun i a won ngoronga nge. I sivenga ako aro i panes inga tho.
MAR 8:35 Eneke toko ako aro ve i sarinal ile mimiong, ile mimiong aken aro i penthal. Na aro ve toko e ako aro i sungpot ile mimiong a tho nge, na nge Panongpolong Sivenga ipanongpolnga, i re inga aken ko aro i krim mimiong ako aro ile vusonga avele.
MAR 8:36 Aro ve toko e ile ur elonga pom, aveto nge ile rinong ioni aro i kerenga, aro ile ur elonga aken i pavurvur aro i opoal i avele.
MAR 8:37 Aro te elo werer onir vava? I pavurvur avele.
MAR 8:38 Na tokokoere nge wop lemi ake o mothong oa Vovo a God na ole vothung i kerenga ol. Na aro ve toko e ile maral nge tho, na ile maral mun nge lek riong, aro Toko Pomnga Itun ile maral mun nge i panen ako tova aro i esu a Titemer a God nge me tomou nge ile tolilisong na ensel riringare.”
MAR 9:1 Jisas i ria mun or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, thomu areken ru o voth e, omu pelie aro o rin rongan, naro thomu pelie aro o thopol a God ile menong e nepes ako aro i es tomou me nge ile engenging aolonga.”
MAR 9:2 Lamako nang or limae i lutetu, lama Jisas i wola Pita, na Jems, na Jon ma o roro a tete omole ako polemi, oenga inga ako o men nge. Ma o men ol a tete polemi aken, mako Jisas ini peti i eksing, ma i rel ol nge a Pita rea ole thopolong.
MAR 9:3 Ia teunong kene i veleles ma i tolilis rintet, na i pavurvur aro it toko ulue anga aro te paponganga teunong e veno ako avele, i pavurvur avele.
MAR 9:4 Lama ina Elaija ome a Moses o esu a Pen a Urvet me ma o velpoltun a Jisas, na o leng leng tomo e pel na toko or me aken o thopol or.
MAR 9:5 Ma Pita ilemi rum senu tel rongan na i ri teltelpot riong e ako a Jisas nge ve, “Pamirealinga, i sivenga ako them me ake them voth, aro them aria valvale or me ake omole aro ini lom, na omole aro ini a Moses ile, na omole aro ini a Elaija ile.”
MAR 9:6 Pita i ri veno ako, eneke toko or me aken o ngange lale, naro patongti aro i ria ol uneke.
MAR 9:7 Na a ur e avele na sepsa a songen i esu me ma i pavlestun or. Lama God ile lenging i espot a songen lemi me ma i ri ve, “Ake ini tuk ako ok sagu rintet i, mo thomu o nongal ikei.”
MAR 9:8 Lamako, a ur e avele nako toko or me aken, ako ini a Pita rea, otheki mala mala, aveto o thopol toko e avele, Jisas ienga ako ru i voth tomo ol nge or.
MAR 9:9 Mako Jisas ome ile wainlanga or me aken, o plosa a tete polemi ma o ruru wereru mun a pen kei thewo me, ma Jisas i pator or, nge ur ako o thopol i lale mo o mothong tova o rimilimlem i mo i pavurvur nge Toko Pomnga Itun ile mimi wereraing nge rinong.
MAR 9:10 Mako Pita rea o krim inga Jisas ile riong aken, e avele i pamilem ur ako o thopol i na osivenga o nin werer pel nge a Jisas ile riong mirenga ako i ri nge ile mimi wereraing nge rinong.
MAR 9:11 Mako o nin a Jisas ve, “I vova ake toko pamirealingare nge a Moses ile patorong o ri ve Elaija, aro i velpol werer tel lamo Krais ako God i ateal i kene aro i velpol ol a rumongaling, e?”
MAR 9:12 (v 12a) Na Jisas i olal ole riong ve, “I nunganga, ina Elaija aro i velpol tel a mukaling, mo aro i paponganga werer ur elonga, lamoko aro Krais i velpol.
MAR 9:13 Aveto, tho ria thomu, ina Elaija i velpol lale, ave o panes olemi ma o pilalpot i, ranga ve ako God ile erere i ri nge.” [Na Jisas ile riong agelalnga aken i ri nge a Jon ako ini toko paninuonga ako i ranga ve ini a Elaija.] (v 12b) Ma Jisas i ria mun ve, “Lomumu rum senu i, God ile erere i ri nge a Toko Pomnga Itun ve aro i rov tel sisisong, lamo toko na sengre aro o pilalpot i.”
MAR 9:14 Lamako, Jisas, Pita, Jems, na Jon o lo werer a Jisas ile wainlangaere nge, ma o thopol toko na sengre pulua ako o mit kalual or, na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong mun o nin ororo na okei paenal pel.
MAR 9:15 Lamako Jisas i velpoltun or, ma o thopol i, ma o kukuk. Pelie o song tuntun i ma o pathokeal i.
MAR 9:16 Ma Jisas i nin a ile wainlangaere ve, “Keumu paenal pel nge uneke?”
MAR 9:17 Toko omole ako i voth tomo nge or, i olal a Jisas ile riong ve, “Toko pamirealinga, tho pasong tuk tomonnga a ong nge me, ako ine tamata kerenga i voth a i nge, ma i leng leng ol avele, na ini ol i pepe ol.
MAR 9:18 Tamata ake, i rero i ma i vilvel i a ulue, iwo pupo i tel pel, ma iwo ei i palalas, mako i bebtheng ol. Na tho nong tel lom wainlangaere ve aro o wistetpot tamata ake, aveto o pavurvur nge iwistetpotnga avele.”
MAR 9:19 Lamako, Jisas i ria or ve, “O ken, thomu toko na seng ake o mimi nge wop lemi ake, lomu lemioong tie avele. Thomu o pavus vet inga lek riong, na nang pova ako aro tho voth tomo mun e thomu mo aro lomu lemioong aro i engeng, e? O wol wainlanga atiken me.”
MAR 9:20 Mako, o wol ol i a Jisas nge me, ma tamata aken i thopol a Jisas, ma i vurpol a wain aken nge, ma patongti, i matu a ulue, ma i tekther ol, na i kok palalat ol ia molpipere.
MAR 9:21 Ma Jisas i nina itema ve, “Na ur ake i patea a i nge penva?” Wain aken itema i olal ile riong ve, “I patea vet ako nge ile posngaing.
MAR 9:22 Nang pelie ako tamata kerenga aken i soptun i, ma i sis ve i asesa i a won sesenga nge, eve a thei mo i pun rin i. Na aro ve lomum esal them paini mo ong opoal them tova eve ong pavurvur.”
MAR 9:23 Ma Jisas i ria i ve, “Lomum vava nge riong aken wong ria tho ve, ‘Tova eve ong pavurvur?’ Na aro ve toko e ile lemioong i engeng nge a God, i pavurvur ako aro i oma omaing elonga aken.”
MAR 9:24 Mako ine wainlanga aken itema i olal mun a Jisas ile riong ve, “Lek lemioong i posngaingati, aveto aro ong opoal tho mo ong paengeng lek lemioong.”
MAR 9:25 Lama Jisas i thopol toko na sengre pom ako o tho tuntun i me mo o ri ve o thopol i, ma i vol tamata aken ve, “Ken, ong tamata wo tumnga na telnga gutnga aken, ong lo lelpot nge wainlanga aken, na ong mothong tova lo werer ol a i nge me.”
MAR 9:26 Ma tamata i wal kerere ma i wira wain aken ini peti na a ur e avele na i lopot a i nge, mako tamata aken i alpo selele, na wain aken i ranga ve ini toko rinonga, na toko na sengre ako o thopol i, pulua ako a or nge o ri ve va i rin lale.
MAR 9:27 Ave Jisas i krima imeni ma i pamita i, mako wainlanga aken i mita ol.
MAR 9:28 Lamako Jisas ome ile wainlangaere o eso a vel omole lemi, ma o men nge, ma o nin kine a Jisas ve, “I vova ake them pavurvur ako aro them wistetpot tamata kerenga aken avele, e?”
MAR 9:29 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Nongong inga ako i pavurvur nge tamata wistetpotnga.”
MAR 9:30 Jisas ome ile wainlangaere o losa nge rem ako o voth nge, ma o patea ole esong, ma o es thes a epee ako a Galili. Ma Jisas ini plong ve tokokoere aro olemi mire nge pen ako aro o voth nge.
MAR 9:31 Eneke i patoral ile wainlangaere, ma i ria or ve, “Aro o rere a Toko Pomnga Itun, naro o sungu i a ngarangre omeni mo aro o so rin i, lamo nang or me aro i vus naro i mimi werera mun.”
MAR 9:32 Aveto Jisas ile wainlangaere olemi mire senu nge ile riong aken mirenga avele, aveto o nina i nge avele, eneke o ngange nge i.
MAR 9:33 Lama Jisas ome ile wainlangaere o es mala o velpola nge rem ako ini a Kaperneam. O eso nge vel omole lama Jisas i nin ile wainlangaere ve, “Te es a sovengalo na riong kathnga aton keumu paenal pel nge, e?”
MAR 9:34 Ave o olal ile ninong avele, eneke ole mara, eneke a sovengalo o ri nge ako anga aro i pomnga nge or.
MAR 9:35 Lama Jisas i menu, na i leng veliloalo ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken ma i ria or ve, “Aro ve omu e i sis ve aro i mukal, i sivenga ako aro i paposngau i na i velpol ini tokokoere ole umonga.”
MAR 9:36 Lama Jisas i ti wain omole atiko me ma i pamitu i a oa lemimi ma i rekukalo i, Na i ria or vene:
MAR 9:37 “Na aro ve toko e i nongpoo wain e atiko i vene ake, eneke ia sagu tho, aken kene i nongpoo ake ini tho. Na toko ako i nongpoo tho kene i nongpoo engek avele, i nongpoo mun a God ako i pakeu tho me.”
MAR 9:38 Jon i ria Jisas ve, “Pamirealinga them thopol toko omole e ako i el engenging nge iom na i wistetpot tamata kerenga nge, aveto them rial i, eneke i voth tomo nge it avele.”
MAR 9:39 Ma Jisas i ria or ve, “Thomu o mothong tova o rial i. Na aro ve toko e i el engenging nge iok mo i oma pathepolong, aro i eksing viri viri ilemi mo i ri moluplup tho, kene avele.
MAR 9:40 Eneke toko ako ile ngarang it avele, aken ini thenger.
MAR 9:41 Tho ri nunganga a thomu nge, aro ve toko e i ri ve i opoal thomu, eneke ilemi mire ve thomu ini lek, naro ile opoaling tie a thomu nge ve aro i sung thei tie a thomu nge mo thomu o thin i, aken aro God ilemi simikal i avele, eneke panen aro i el iolonga nge.”
MAR 9:42 Ma Jisas i ri ve, “I sivenga avele nge toko ako i paleklek wainlanga pelie ako o nongal keik. Na toth ako aro toko aro i paleklek wainlanga areko o venen aken, i sivenga nge i ako aro thomu o kino we a anral aolonga nge, na o ato i a ikei mo o asesu i a thev stha mo i vlu. Moro aken i paleklek wain areken avele, naro God i sung paomelaling aolonga a i nge avele.
MAR 9:43 Aro ve menum omole i toth ako aro i paleklek ong, i sivenga ako aro ong vanropot i mo ases i. Mo i sivenga ako aro menum ia potom ol moro aken aro ong krim mimiong sivenga ako aro ile vusonga avele. Na aro ve menum alaini i sivenga mo i paleklek ong kena o asesu ong a pen ako won sesenga aolonga i voth nge ako aro ile vusonga avele.
MAR 9:44 [Na ine vuvepun a nuet aro i an toko aken ini peti, naro ile vusonga avele, na ranga ve mun nge sisisong nge won sesenga, aro ile vusonga mun avele.]
MAR 9:45 Na aro ve evom omole i toth ako aro i paleklek ong, i sivenga ako aro ong vanropot i mo ases i. I sivenga ako aro evom omole ia potom ol, aveto aro ong krim mimiong sivenga ako aro ile vusonga avele. Na aro ve evom alaini i sivenga mo i paleklek ong kena o asesu ong a pen ako won sesenga i voth nge ako aro ile vusonga avele.
MAR 9:46 [Na ine vuvepun a nuet aro i an toko aken ini peti, naro ile vusonga avele, na ranga ve mun nge sisisong nge won sesenga, aro ile vusonga mun avele.]
MAR 9:47 Aro ve thekum omole i toth ako aro i paleklek ong, i sivenga ako aro ong mon prelpot i mo ases i. I sivenga ako aro thekum epee kek inga maken aro panen aro ong eso a God ile menong a nepes lemi. Na aro ve thekum alaini i sivenga mo o paleklek ong, aro o asesu ong a pen ako won sesenga i voth nge ako aro ile vusonga avele.
MAR 9:48 ‘Na ine vuvepun a nuet aro i an toko aken ini peti aro ile vusonga avele, na ranga ve mun nge sisisong nge won sesenga, aro ile vusonga mun avele.’
MAR 9:49 Tokokoere o pasivenga aning nge au, ranga ve ini mun i tongporumong i pasivenga mun tokokoere.
MAR 9:50 “Au ako ini ur ako i sivenga nge aning palemanga, aveto aro ve imosisennga i vus i pavurvur ol avele ako aro toko e i pamosisen werer mun i. I sivenga ako aro lomu vothung i ranga ve ini aning ako au i palema i mo aro lomu vothung aro i sivenga nge pel e titeumuere.”
MAR 10:1 Jisas i los lelpot nge pen epee ako ru i voth nge, ma i es nge epee ako a Judia, na i mon kora a thei a Jordan, ma i mona a wo epee la. Lama toko na sengre pom ako o es me ma o velilo pel a Jisas nge me, na i panongpol or nge a God ile riong. Na Jisas ile vothung i vene re aken, i patoral toko na sengre a pen elonga.
MAR 10:2 Lama Parisi pelie o es a Jisas nge me, ma o tongporum i mo o rive o patelek i nge ile mire, na o nina i ve, “Nge Judare ole patorong, i pavurvur ako aro toko e i mothongpot iewo sengenga eve avele?”
MAR 10:3 Lama Jisas i olal ole riong ve, “Moses ile patorong i ria thomu vava nge riong aken, e?”
MAR 10:4 Lama o olal ile ninong ve, “Moses i ri ve, ‘Aro ve toko e i mothongpot iewo sengenga, aro i watu erere mo i ritet nge ole pagatalpeling nge ole peangeong.’”
MAR 10:5 Aveto Jisas i ri werer mun a or nge la ve, “Moses i wat venen aken, eneke i mrela ol nge lomungare ole telnga plaing nomenga, mako i watu ol riong ake nge thomu.
MAR 10:6 Aveto nge ur alavusnga opateanga nomenga God i ripot nge peangeong le kerengaing avele. I vene re inga ako God ile erere i ripot i lale ve, ‘I pavelpol totomone na seng.’
MAR 10:7 Make nomenga ma me i pavurvur ol ponange ‘Toko na seng o lo lelpot onina na otema, naro or paini o men tomo ol nge pel,
MAR 10:8 na menong nge ewopeling aro i omole ol inga’ I vene re aken na or paini or or aini ol avele, or kene or omole ol inga.
MAR 10:9 Mako peangeong ako God i kin i lale, toko e i mothong tova i parerelu ol i.”
MAR 10:10 Lamako Jisas ome ile wainlangaere, o eso werer mun a vel aken nge, mako o nin i nge ile pamirealing nge peangeong.
MAR 10:11 Ma Jisas i ria or ve, “Na aro ve toko e i mothongpot iewo, na i peange mun nge seng relnga e, toko aken kene i oma vothung kerenga nge iewo teltelnga, eneke i ngo tomo nge seng ponganga ma toko aken i aom seng.
MAR 10:12 Na seng mun e, aro ve i mothongpot iewo na i peange werer mun nge toko relnga e, seng aken kene i oma vothung kerenga nge iewo teltelnga, eneke i ngo tomo e toko ponganga ma seng aken kene i aom toko.”
MAR 10:13 Toko na seng pelie o pasong otutunre a Jisas nge la, mo aro Jisas i ronga imeni a or nge mo i sungu riong sivenga a or nge. Aveto Jisas ile wainlangaere o vol or.
MAR 10:14 Ma Jisas i thopol i veno ako, ma ilemi kene i sivenga avele nge ile wainlangaere ma i ria or ve, “Somu wom wainlanga tutunre mo o es a tho nge me, na o mothong tova o mit roal or, eneke tokokoere ako olemio a tho nge, ranga ve ini wainlanga tutun areke olemio a tho nge, God ile menong e nepes i voth a or nge.
MAR 10:15 Na tho ri nunganga a thomu nge, aro ve toko ako i el inga a God ile menong e nepes ranga ve ini wain ako i ela itema ile sungong, ma ilemi pelekpol nge avele, aken aro i pavurvur ako aro i eso a God ile menong e nepes, aveto aro ve i el i ranga ve ini wain aken avele, aro i eso nge avele.”
MAR 10:16 Ma Jisas i ri vene re aken, lama i rekukalo wainlanga atiiken ma i ronga imeni a or omole omole nge na i ria or ve, “God aro i paengeng thomu.”
MAR 10:17 Jisas i los lelpot nge rem ako i voth nge, na i patea inga ile esong, nako toko omole e ako i tho a i nge la, ma i koru ieve ma ipo tiru a i nge ma i nin a Jisas ve, “Pamirealinga sivenga, ur nekenga ako aro tho oma i mo tho krim mimiong ako aro ile vusonga avele, e?”
MAR 10:18 Lama Jisas i olal ile ninong ve, “Lomum rum senu tel nge lom riong ako ong apet tho ve tho ini toko sivenga, eneke toko e avele ako i sivenga, ini inga a God ienga inga ako i sivenga.
MAR 10:19 Na lomum mire nge a Moses ile patorong lale, mothong toko so rinnga na mothong tova ong ngo tomo e seng relnga e, na kemong na riong le apaltitetonga, na mothong tova ong theseal tokokoere ole ur elonga, naro ong papomnga inga ninom ome tomom.”
MAR 10:20 Mala toko aken i ria Jisas ve, “Pamirealinga, Moses ile patorong alavusnga areken tho panes i nomenga nge lek kulpoaing ma me i pavurvur ponange.”
MAR 10:21 Ma Jisas i nongpol i veno ako, mako i the rengrengtun i, ma ilemi esal i, ma i ria i ve, “Aveto ur omole ako kene ong oror nge, i sivenga ako aro ong tepolal lom ur alavusnga nge umtun na sungu i a toko le ur avelengare nge, na aro ve ong oma i venen aken, aro lom ur elonga pom ake ro a Pen a Urvet lemi. Lamo ong es me mo ong panes tho.”
MAR 10:22 Aveto toko aken i nongpol i veno ako ma ipowe ruru nge, ma ilemi kerere nge, ma i es lelpot nge a Jisas, eneke ini toko le urnga.
MAR 10:23 Lama Jisas i the werer a ile wainlangaere nge ma i ria or ve, “I klip rintet nge toko le urngare ako aro o eso a God ile menong e nepes lemi.”
MAR 10:24 Mako ile wainlangaere o kukuk nge ile riong, aveto Jisas i ria mun or ve, “Titeikre, i klip nge toko e ako aro i eso a God ile menong e nepes lemi.
MAR 10:25 Na i klip nge mekerem aolonga ako ini Kamel ako aro i koro a italonga tionga nge, aveto i klip rintet nge toko le urnga ako aro i eso a God ile menong e nepes lemi.”
MAR 10:26 Aveto Jisas ile wainlangaere o kukuk rintet nge ile riong aken ma o nina i ve, “Na aro ve i vene aken ma aro God i pamimi ol anga, e?”
MAR 10:27 Mako Jisas i the vengveng a or nge la ma i ria or ve, “Nge ur ake tokokoere osivenga ole engenging i pavurvur avele, aveto a God nge, i engeng avele, i pavurvur ako aro i oma ur alavusnga aken.”
MAR 10:28 Lamako Pita i mita ma i ria i ve, “Thopol, them ovru lemem ur elongare, nako them panes ol ong.”
MAR 10:29 Ma Jisas i olal werer ile riong ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, aro ve toko e i los lelpot nge ile vel na ititeinre na ilulunre na inina ome itema na itutunre na ia ometare, ako nge panesngek na nge Panongpolong Sivenga panongpolnga,
MAR 10:30 aro nge wop lemi ake, God aro i olal ile ur elonga areken, mo aro i pom rintet, ranga ve ini velre na ititeinre, na ilulunre na ininaere, na itemimaere na itutunre na ia ometare. Na tomo e ur areken aro i rov matheong aolonga nge tokokoere, aveto panen aro i krim mimiong ako aro ile vusonga avele.
MAR 10:31 Na tokokoe areko ponange o mukal na o pomnga, panen aro o rumongal na or ini toko vulutnga, na areko o rumongal, panen aro o mukal ol.”
MAR 10:32 Jisas ome ile wainlangaere o eses a Jerusalem a sovengalo, ma Jisas i mukal ole, aveto ile wainlangaere kene olemi ngo pelekpol na toko na sengre ako o panes or kene o ngange, eneke o rivenga aro ngarangre o so rin a Jisas a Jerusalem. Ma Jisas i wol ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini lama oenga o men rel, ma i ria or, nge ur areko aro i velpol a i nge.
MAR 10:33 Ma i ria or ve, “O nongpol i, te esa ol ake a Jerusalem la na toko e aro i sung Toko Pomnga Itun a pris kimangare na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong omeni, naro o pamit i nge riong mo aro o so rin i. Naro o sungu i a toko relnga pelie omeni.
MAR 10:34 Naro o ri sililal nge i. Naro o osuklilel i na o so litlit i, naro o so rin i. Naro nang or me aro i lutetu lamoko i mimi werera mun.”
MAR 10:35 Lamako Sebedi itun aini ako ini a Jems ome a Jon or paini o es a Jisas nge ma o ria i ve, “Pamirealinga them sis ve aro them nong ur omole a ong nge mo ong mothong tova pamumutal i a them paini nge.”
MAR 10:36 Mako Jisas i nina or paini ve, “O sis ve aro tho oma ur nekenga nge thomu paini?”
MAR 10:37 Mako or paini o ria i ve, “Panen aro ong meno a lom menonga nge, nge lom menong e nepes, them sis ve aro ong papomnga them paini mo emem e i men a menum sivenga nge anga, na emem e i men a menum kerenga nge anga.”
MAR 10:38 Ma Jisas i tongporum or paini olemi nge sisisong ako aro i el i na nge ile rinong ma i ria or paini ve, “Thomu paini lomumu mire senu nge ur ako thomu paini o nong i, kene avele. I pavurvur ako aro thomu paini o el sisisong ako ranga ve tho el i? Naro thomu o rin mun ranga ve ini tho? Aro thomu paini o pavurvur avele.”
MAR 10:39 Aveto or paini o el senu a Jisas ile riong mirenga avele, ma or paini o olal a Jisas ile riong ve, “Them paini them pavurvur.” Mako Jisas i ria or paini ve, “Sisisong ako aro tho el i, aro thomu paini aro o el mun i, na thomu paini aro o rin mun ranga ve ini tho.
MAR 10:40 Aveto ake ini lek omaing avele ako aro tho sirum toko e ako aro i men a menik sivenga nge anga na e aro i men a menik kerenga nge anga, God isivenga vengveng ako aro i sungu menong aken nge areko i monsi or nge lale.”
MAR 10:41 Lama othangangaere or mule pa omole aken o nongpola nge riong aken, ma olemi klingtun titein pel aini aken.
MAR 10:42 Mako Jisas i leng veliloalo or a i nge, ma i ria or ve, “Lomumu mire nge tokokoe areko o panes a God avele, ole vothung i vene, ole mukalingare o panisisis or na oa pompomere ole patorong engenga i kin or.
MAR 10:43 Aveto lomu vothung aro i venen aken avele, aro ve omu e i sis ve aro i pomnga nge thomu, i sivenga ako aro i oma ranga ve ini thomu vusnga lomu umonga.
MAR 10:44 Na aro ve omu e i sis ve aro ini thomu vusnga lomu mukalinga, i sivenga ako aro i paposnga isivenga naro i velpol ini thomu vusnga lomu omainga.
MAR 10:45 Aro thomu o paposnga thomu vene re aken, eneke tho ini omu pomnga na tho ini lomu umonga, Toko Pomnga Itun i velpol ake ve aro toko na sengre o opoal i avele, i es inga ake me ve aro i opoal or naro i sungpot ile mimiong mo ako aro i el werer or mo i pavthopot or.”
MAR 10:46 Jisas ome ile wainlangaere o es mala o velpol a rem a Jeriko, lama o plosa ma o espot tomo e Jeriko anga pelie, mala o sangpolo toko theki prosnga ako iion a Bartimeus, na itema iion a Timeus, i men inga a sovengalo wo peti. Ma i nong ur elonga a tokokoere nge.
MAR 10:47 Ma i nongpol ako Jisas ako ini toko Nasaret anga ako i es me, ma i lenga viringa a i nge ve, “Jisas, lemik mire nge ve ong ini a Devit itevinga, aro lomum esal tho mo opoal tho.”
MAR 10:48 Mako toko pelie o ria i ve, “Ong men poreng.” Ave i kenkeno inga nge lenging ma i presa viringa ve, “Devit itevinga aro lomum esal tho mo opoal tho.”
MAR 10:49 Mala Jisas i mitu ma i ria or ve, “O leng toko aken me.” Mako o leng theki prosnga aken ve, “Sapase ong lale aken, mita Jisas i leng ong lale.”
MAR 10:50 Mako i mit viriala ma i asespot ile tekruk seltunnga na i es a Jisas nge.
MAR 10:51 Ma Jisas i nina i ve, “Ong sis ve aro tho oma ur nekenga nge wong?” Mako toko theki prosnga aken i ria i ve, “Pamirealinga tho sis ve aro thekik alaini i lema mo tho the ol.”
MAR 10:52 Mako, Jisas i ria i ve, “Es la, lom lemioong inga ako i pamimi ong lale.” Na a ur e avele, nako i the ol ma i panes ol a Jisas a sovengalo la.
MAR 11:1 Jisas ome ile wainlangaere o es mala o totho a rem pomnga a Jerusalem, o es mala o velpol e rem or aini ako oion a Betpage na Betani, ako o voth a tete a Oliv sa thewo. Ma Jisas i pakepot ile wainlanga or aini.
MAR 11:2 Ma i ria or paini ve, “Thomu paini o es inga nge rem tothnga aken, mo o thopolo donki aponga omole ako tova o pating i ma i mitit, ma donki aken, toko e i men ruma nge rongan, mo thomu paini o inospot i mo o ti i me.
MAR 11:3 Na aro ve e i nina thomu paini ve, ‘Thomu o vo neke aken?’ Mo o ria i ve, ‘Toko Pomnga ile omaing nge, naro i pasong werer mun i a ong nge me.’”
MAR 11:4 Lamako o es ma o thopol donki aponga ako i mit tothpot a sovengalo, ako o kino ipatinga a vel thekia ma or paini o es mala o inospot i.
MAR 11:5 Areko o mit kene o nina or paini ve, “O vo neke aken o inospot donki aken, e?”
MAR 11:6 Mako or paini o ria or nge riong ako Jisas i ria or paini nge, mako o nongpol i vene aken, ma o ria or paini ve, “I sivenga.”
MAR 11:7 Mako or paini o inospot donki aponga aken, ma o ti i a Jisas nge la, ma o pavlesa ole tekruk seltunnga pelie a donki ikime, lamako Jisas i thoteta ol nge.
MAR 11:8 Lamako toko na sengre pom o ela ole tekruk seltunnga pelie ma o vlesu i a sovengalo, na pelie o tokor won meni thoing thoinga a ometa lemi ma o ul ul i a sovengalo mo Jisas i es selal nge.
MAR 11:9 Na toko na sengre pelie o mukal na pelie o rumongal ma o anuepot i a sovengalo, ma olemi sivenga na o onnga onnga na o ri ve, “Te risea God iion roro.” “Sapase toko ake i velpol ako nge a Toko Pomnga iion.”
MAR 11:10 “Sapase toko ake aro i velpol ini ler nepes ranga ve ini titevir nomenganga ako ini a Devit.” “Te risea God iion roro a Pen a Urvet.”
MAR 11:11 Lamako Jisas ome ile wainlangaere o es mala o velpol a Jerusalem, ma o eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma o theu thea nge ur elonga ako ru i voth nge, ave penieo lale, mako o losa ma o es werer nge rem ako ini a Betani.
MAR 11:12 Ma erangu ve lelken ol, ma Jisas ome ile wainlangaere o plosa a Betani ma o es, ma Jisas mesipun i.
MAR 11:13 Ma i thopol pupos omole ako la, ma i eso totho nge ma i sis ako ve, i vurpot monnga mo i an i, aveto avele, ini inga thoing popepenga, eneke e wop lemi aken ini pokin po avele.
MAR 11:14 Mako Jisas i ria won aken ve, “I pavurvur ponange na panen aro ong mon ol avele ol.” Ma i ria venen aken na ile wainlangaere o nongpol i.
MAR 11:15 Jisas ome ile wainlangaere o velpol a Jerusalem ma o eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma Jisas i es ol ma i wistetpot areko o tepolal pel e ole ur elonga, ma i patheki ru areko ole ring ako o tepolal umtun relnga nge, na i patheki ru mun areko o pamen ole pothu olingare ole menonga.
MAR 11:16 Ma i rial or nge ve, o mothong ol tova o elo ol ole ur elonga a epee ako ru Lotu Tepun a Vel i mit nge.
MAR 11:17 Na i pamireal or ve, “God ile erere i ri vene: ‘Lek lotuonga a vel aro ini nongonga a vel, nge tokokoere ako a pen elonga.’ Aveto thomu o oma i ranga ve ini toko kemongare ole vel.”
MAR 11:18 Lamako, pris kimangare na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong o nongpola i venen aken, ma oni plong ve aro Jisas iion i pomnga nge or, mako o ortet sovengalo e ako aro o so rin a Jisas nge, eneke toko na sengre pom ako olemi sivenga nge a Jisas ile pamirealing.
MAR 11:19 Ma penieo me, lamako Jisas ome ile wainlangaere o losa mun a Jerusalem, ma o es.
MAR 11:20 Erangu ve nge lelken rulpoalal, na Jisas ome ile wainlangaere o lo mun a Jerusalem la, ma o thopol mun pupos ako Jisas ilemi klingtun i ma won aken kene ithoing molitu lale.
MAR 11:21 Mako Pita i thopol i ma ilemi rumtetu a Jisas ile riong nine anga ma i ria Jisas ve, “Pamirealinga, thepol, won ake tomo lomum klingtun i nine, i ke ro, i mene ol lale.”
MAR 11:22 Mako Jisas i ria i ve, “Lom lemioong aro i voth a God nge.
MAR 11:23 Tho ri nunganga a wong nge ve, aro ve toko e i ria tete ake mo i ria i ve, ‘Ong talela mo ong pamupot a rua.’ Make God aro i opoal i nge ur aken, aveto toko aken i mothong tova ilemi pelekpol, na aro ve ile lemioong i engeng nge a God, aro ile omaing aken aro i velpol mo i nunganga.
MAR 11:24 Thomu o nongpol senu i, aro ve thomu o nong ur omole ako a God nge, na lomu lemioong i engeng ve ur aken aro i velpol, maken aro o thopol lomu nongong olalnga.
MAR 11:25 Aro ve wong oma nongong, na aro ve lomum rum toko e ako i oma vothung kerenga a ong nge, i sivenga ako aro lomum simikal toko aken ile vothung kerenga ako i oma i a ong nge, na aro ve i vene aken, aro om Vovo ake ro a Pen a Urvet lemi aro i patitepot lom vothung kerenga.
MAR 11:26 [Aro ve lomumu simikal titeumuere nge ole vothung kerenga aken avele, aro Titemer ake ro a Pen a Urvet lemi, aro ilemi simikal lomu vothung kerenga mun avele.]”
MAR 11:27 Ma Jisas ome ile wainlangaere o lo werer mun a Jerusalem, ma o eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. Mako pris kimangare na toko pamirealinga nge a Moses ile patorong pelie tomo nge Judare oa pompomere, or alavusnga o es a Jisas nge me.
MAR 11:28 Ma o nina i ve, “Omaing elonga areko ong oma i, anga i ateal ong ve aro ong oma i? Na anga i sung engenging a ong nge, e?”
MAR 11:29 Mako Jisas i ria or ve, “Aro tho nin mun thomu nge lek ninong omole, na aro ve thomu o olal lek ninong, tho mun aro tho ria thomu nge lek omaing tepun ako tho um nge.
MAR 11:30 Lek ninong kene i vene, Anga i pake a Jon ako aro i paninu toko na seng, e? God i pake i, eve toko ulue anga i pake i? Thomu o olal vet i a tho nge me.”
MAR 11:31 Mako o nin werer pel osivenga vene: “Aro ve te olal i a i nge ve, ‘God i pake a Jon,’ mako aro i nin werer it ve, ‘Na i vova ake thomu o nongal nge i avele, e?’”
MAR 11:32 O ri ve aro o olal werer i a i nge ve, “Jon ile paninuong ake ini ur ulue anga.” (Aveto o ngange nge toko pulua, eneke toko pom ako o papomnga a Jon, ke o rivenga ini a God ile riong elnga e.)
MAR 11:33 Mako o olal i a Jisas nge ve, “Lemimem mire nge avele.” Mako Jisas i ria werer mun a or nge ve, “Na i pavurvur mun aro tho ria thomu nge lek omaing tepun ake tho um nge avele.”
MAR 12:1 Ma Jisas i ria ile riong agelalnga a toko na sengre nge ve, “Toko omole ako i lesu vain a ometa, ma i avalalo i ma i tou vol ako aro o tepiplas vain monnga nge mo ei i lelu nge la. Lama i pipera mun mavupo ako mo ini vain a ometa theal tetalnga ile. Ma i pathealu tokokoe pelie mo o theal ia ometa aken. Naro i es nge rem relnga e mo i voth tel nge.
MAR 12:2 Lama nge vain le motuong ma i pakepot ile umonga omole ma i es a tokokoere ako o theal tetal ia ometa aken, eneke i sis ve aro i ela aning epee mo ini imeni olonga.
MAR 12:3 Aveto o rere umonga aken ma o siso i, lamako o wispot i ma i es polpol werer inga la.
MAR 12:4 Lama ometa tokoninga i pake mun e la, aveto o sobilepu ipounga lamako o palemarau i.
MAR 12:5 Lama ometa tokoninga i pakepot mun ile umonga omole, makola o pun rin ol i, lama i pakepot mun ile umonga pelie na i pakepot or omole omole la, ave o someng pelie na o so rin pelie.
MAR 12:6 Omole ol rongan i voth ako ini itun ako ia sagu rintet i, na i pakepot mun itun a or nge lama i ri ve, ‘Aro o wen ol i, ke ini tuk’.
MAR 12:7 “Aveto ometa thealngare, o rirum pel nge ve, ‘Toko aken aro i rorol itema nge ile ur elonga ma ini ile ol. Ita, aro te so rin i mo ile ur elonga ake aro ini ler ol.’
MAR 12:8 A ur e avele na o rere i, ma o pun rin i ma o asespot i a lok kime.”
MAR 12:9 Na Jisas rongan i ri, ma ria ve, “Ur nekenga ako aro ometa tokoninga aro i oma i, e? Aro i es mun a ometa mo i pun rin tokokoe areken mo i sungu ol ia ometa aken a toko rerelire nge.”
MAR 12:10 Ma Jisas i ri riong agelalnga ve, “Lomumu rum senu nge riong ako a God ile erere i ri vene: ‘Um ako vel aringare o rivenga i kerenga ma o siv lelpot i, ake kene i velpol ini um a ur vet ako i paengeng vel ranga ve ini wovek sapatanga.
MAR 12:11 Toko Pomnga i papomnga um aken, ma te thopol i ma te ri ve i sivenga rintet.’”
MAR 12:12 Lama pris kimangare na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong, o nongpol riong agelalnga aken Jisas i ri nge, ma olemi mire ako ve, Jisas i oma riong aken nge or, mako o ortet sovengalo ako aro o rere a Jisas nge, ave o ngange nge toko na sengre, mako o los lelpot ol nge a Jisas, mako o es.
MAR 12:13 Lama mukalinga areken o pakepot Parisi pelie na Herot ile tokokoe pelie ma o es a Jisas nge, ma olemi ako ve, o olotet i nge riong pelie.
MAR 12:14 Ma o es a i nge me ma o pawomwomal i ve, “Pamirealinga, lemimem mire ako ve, lom riong kene i nunganga, ma wong nongal nge toko kimanga na toko vulutnga ole ri ololoing avele, na ong pamireal nunganga ako nge a God ile riong. Naro ong ria them, i vava, nge ler patorong i pavurvur ako aro te ul inga takis a nepes a Sisar nge, eve avele?
MAR 12:15 Aro te ul i eve te mothong?” Aveto Jisas ilemi mire nge ole le apaltitetong ma i olal ole riong vene, “I vova ake thomu o ri ve o tongporum tho, e? O sungu umtun alavatharnga omole me mo tho thopol vet i.”
MAR 12:16 O sungu omole a i nge lama i nina or ve, “Anga ia sei ake na anga iion ake?” Ma o olal ile riong ve, “Ina nepes a Sisar ile.”
MAR 12:17 Lamako Jisas i ria or ve, “Ur ako ini a Sisar ile aro thomu o sung werer i a Sisar nge, na ur ako ini a God ile aro thomu o sung werer i a God nge.” O nongpol i ma o kukuk nge ile riong olalnga.
MAR 12:18 Ma ine Sadiusi pelie ako o es a Jisas nge me, na ini tokokoe areko olemi ako ve, toko aro ve i rin, i pavurvur aro i mimi werera ol avele. Mako o sis ve aro o olotet a Jisas nge ninong ve,
MAR 12:19 “Pamirealinga, nomenga ako, Moses i wat patorong omole ako ve, ‘Aro ve toko i rin petetun iewo, na otun e avele, aken aro itein posnga aro i ewo werera mun itein pomnga ia basu, mo aro i pavelpol wain e mo ini itein pomnga ile mo ilengare o mothong tova o vus.’”
MAR 12:20 Mako o rirum ol i ve, “Na titein pel or limai o voth, na otein pomnga i ewoa tel seng lama i rin petetun iewo sengenga aken na otun e avele.
MAR 12:21 Lama otein aininga i ewoa mun seng aken, ave i rin petetun mun i na otun mun e avele, na otein menga i ewoa mun seng aken ma a vothung re inga ako ini omole.
MAR 12:22 Na or alalimaipot o ewoa seng aken, na otutun e avele, lamako patopalalnga ol seng aken kene i rinpot mun.
MAR 12:23 Ken, them ri ve them nina ong, na aro ve panen nge los wereraing aro seng aken aro ini ol i kathnga iewo ol, e? Eneke or alalimaipot o ewoa i.”
MAR 12:24 Ma Jisas i olal i a or nge ve, “Ava lomumu mireo vet tie avele nge God ile erere ile riong, na lomumu mire mun nge a God ile engenging avele. Taro aken lomu lemi rumong i kerenga.
MAR 12:25 Na nge los wereraing panen anga, aro peangeong ol avele, aro o men ol inga ranga ve ini a God ile enselre ake ro a Pen a Urvet lemi.
MAR 12:26 Aveto lomu pamirealing nge areko o rin lale ve aro o mimi werer ol avele, aro tho ria mun tie nge aken. Thomu o tital erere nomenganga ako Moses i wat i, aveto lomumu mire senu nge avele. Nge tenesing ako e won pok a vutvutnga ako won sesenga i apola nge, ma God i ria Moses vene: ‘Tho ini a God ako ini a Abraham ile na Aisak ile na Jekop ile.’
MAR 12:27 Toko or me aken o rin nomenga, aveto ooni rongan i mimi, mako God ini toko mimingare ole God na ini toko rinongare ole avele. Thomu o leklek rintet nge lomu riong aken ve toko aro i rin naro ioni i vus.”
MAR 12:28 Lama toko pamirealinga nge a Moses ile patorong omole i nongpol ako Jisas ome tokokoere o pun pel nge riong, ma i nongpol ako Jisas i olal senu Sadiusire ole riong, mako i nin a Jisas ve, “Na nge a God ile patorong, kathnga ako i mukal nge patorong elonga?”
MAR 12:29 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Patorong ako i mukal rintet kene i vene: ‘It toko na sengre a Israel, o nongpol me. God, ako ini ar Pomnga, ienga inga ako ini a God.
MAR 12:30 Naro omu sagu a God, ako ini ar Pomnga, nge opomu alavusnga na onumu alavusnga na lomumu alavusnga na nge lomu engenging alavusnga.’
MAR 12:31 Na God ile patorong aininga nge it, kene i vene: ‘Aro omu sagu thongongomuere ranga ve ako omu sagu sivengomu.’ Patorong ol e avele ol ako aro i mukal nge patorong or aini ake.”
MAR 12:32 Lama toko pamirealinga aken i ria Jisas ve, “Pamirealinga, lom riong aken kene i nunganga, God ienga inga ako ini a God, na e avele ol ini ar God.
MAR 12:33 I nunganga ako aro ar sagu i nge opor alavusnga, na nge nir alavusnga, na nge ler engenging alavusnga, naro ar sagu mun thengengerre ranga ve ako ar sagu sivenger, na aro ve te panes riong or aini ake, ake ini vothung sivenga ako i mukal nge sungong elonga ako it Judare te pavothal ler lotu nge.”
MAR 12:34 Ma Jisas i nongpol ako i olal senu ile riong ranga ve ini toko ako ile mire i sivenga. Mako i ria i ve, “Wong toth lale ako aro ong velpol ini a God ilenga.” Mako toko alavusnga aken kene o ngangeal ol a Jisas ma i pavurvur ol aro e i nina ol i nge ninong ol e avele.
MAR 12:35 Jisas i men a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, ma i patoral toko na seng alavusnga, ma i ria or ve, “Toko pamirealingare nge a Moses ile patorong o ri ve Krais ini pamimionga ako i velpol a Devit ikime mo aro ini nepes ranga ve ini a Devit. Na i vava ake o ri vene ake, e?
MAR 12:36 Eneke nomenga ako, Oni Riringa i meno a Devit nge, mako Devit i wat riong ve, “‘God i ria ok Pomnga ve, “Ong meno a lok seik me, a menik sivenga nge anga, i pavurvur ako aro la tho paesu lom ngarangre a som thewo, mo aro lom mong or.” ’
MAR 12:37 Na nge riong inga aken, Devit i apet a Krais ini ‘ia Pomnga.’ Na ile riong ake i pathengal it ve, Krais i voth tel lale. Na i vova ake o ri ve Krais ini inga a Devit itevinga na i velpol a rumongaling nge i, e?” Na tokokoere pom o nongpol i veno ako ma olemi sivenga nge a Jisas ile riong aken.
MAR 12:38 Na Jisas i pamireal or ve, “Thomu o nakalal thomu nge toko pamirealingare nge a Moses ile patorong ole vothung, eneke o sis ve o magon tomo nge oa teunong lolloinga, naro toko na sengre o pathokeal or a rem lemi.
MAR 12:39 Na o sis ve ako aro o men nge menonga ako i voth a mukaling, a toko na sengre otheki a Judare ole lotuonga a vel lemire, na nge menong nge aning aolongaere o sis vet ako ve, aro o men nge menonga mukalinga.
MAR 12:40 Aveto o pavus vet inga patong seng basbasuere ole ur elonga, na ole nongong mun kene i lollo mo o ri ve tokokoere o pasea or nge, aveto tokokoe areko o venen aken aro God i paomelal rintet or panen.”
MAR 12:41 Lama Jisas i men gatpot tie nge umtun mei ako aro o ulu ole sungong nge, ma i the toko na sengre ako o ul ul ole umtun a lemi, na toko le urnga pom ako o ul ul umtun aolonga a umtun le ngoing aken.
MAR 12:42 Aveto patong seng basu atiko i es me ma i ulu umtun aini ako i posngaingati.
MAR 12:43 Ma Jisas i thopol i veno ako, ma i leng veliloalo ile wainlangaere, ma i ria or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, seng basu atike, ile sungong kene i mukal nge toko na seng elonga ole sungong ako o ul i.
MAR 12:44 Eneke toko le urngare o ul inga ole umtun pothoingare, aveto patong basu atiken, ile ur e avele, na i ul vustetpot ile umtun aini atiken. Na ile umtun ol e avele ako aro i olol ia aning nge.”
MAR 13:1 Lamako, Jisas ome ile wainlangaere o loslelpot a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, lama ile wainlanga omole ako i ria i ve, “Pamirealinga, thepol vet, um sivesivengare ako o ari velre nge kene o sivenga rintet.”
MAR 13:2 Aveto Jisas i olal ile riong ve, “Ine vel sivesivenga areke thomu o thepol i ponange, panen um e avele ake aro i ngo ol a imei venen aken. Ngarangre aro o tevustetu um alavusnga areke.”
MAR 13:3 Lamako Jisas i es ma i men a tete a Oliv polemi, i thealu ma i thopol Lotu Tepun a Vel. Na Pita, Jems, Jon na Andru, o nin kine i nge ninong pelie ve,
MAR 13:4 “Aro ong ria them, nge ur aton ong ria tel them nge lale, aro i velpol penva? Mo aro lemimem mire nge paatealing kathnga ako aro i toth nge ur aken ile velpoling.”
MAR 13:5 Lamako Jisas i ria or ve, “Aro thomu o naktet thomu nge toko le apaltitetongare, aro vene mo o paleklek thomu.
MAR 13:6 Eneke toko pulua aro o velpol naro o ria ve, ‘Tho es me ake nge iion.’ Naro o ri mun ve, ‘Tho ini a Krais ako God i ateal tho.’ Naro o paleklek toko na sengre venen aken.
MAR 13:7 Panen aro ve thomu o nongpol ine punpeling ile kimaing, na ile aminong, mo thomu o mothong tova saluk thomu, ur eloelongare aro o velpol tel, aveto ur alavusnga ole vusong kene i rongan.
MAR 13:8 Na pen epee or pulua aro o pun pel, na tokokoere okei rel rel aro o pun pel. Na wop pelie aro wiring i tok nge, na mesi aolonga mun aro i velpol. Na ur alavusnga aken aro o velpol tel a mukaling, ranga ve ini sisisong ako i velpol tel a mukaling nge sengre ole popong.
MAR 13:9 “Thomu o naktet thomu, aro lomu ngarangre aro o pamit thomu e riong, naro o so litlit thomu a Judare ole lotuonga a velre lemi, naro o pamit thomu a mukalingare na nepesre otheki, eneke thomu ini lek. Aro i vene re inga aken, naro thomu o panongpol nge Panongpolong Sivenga a or nge.
MAR 13:10 Naro tokokoere o panongpol tel Panongpolong Sivenga a toko alavusngare nge lamo aro ur alavusnga ile vusong aro i velpol ol.
MAR 13:11 Na aro ve o rere thomu mo aro o pamit thomu nge riong, thomu o mothong tova lomumu i ngo pelekpol ve aro lomu riong e avele ako aro thomu o ria or nge, thomu o ripot inga God ile riong ako i sungu i a thomu nge. Eneke ini thomu ako aro o ri nge avele, ini inga Oni Riringa ako aro i ri.
MAR 13:12 “Toko pelie aro o sungpot otiteinre mo ngarangre aro o pun rin or, na toko pelie mun ako aro o sungpot otutunre mo aro ngarangre o pun rin or, na otutunre aro o mita mo o sungpot mun otitemaere na oninaere ve aro ngarangre aro o pun rin mun or.
MAR 13:13 Toko na sengre pulua aro oni silalpot thomu, eneke thomu ini lek, na tokokoe areko o mit engeng mo la i pavurvur nge mimiong ake ile vusong, aro o el mimiong ako aro ile vusonga avele.
MAR 13:14 “Panen aro thomu o thopol ur tevivinga ako i mita e pen ako i pavothal nge ma i paakop i. (Na aro ve toko e i tital riong ake, i sivenga ako aro ilemi mire senu nge mirenga.) Lama nge nang ako o thopol ur aken, i sivenga ako areko ole a Judia aro o mita mo o loa a tetere.
MAR 13:15 Na aro ve toko e i thau i a ile vel polemi ako i thatha, i mothong tova ilemi rumal mun ile ur elonga mo i ru mo i elpot i, i sivenga ako aro i lo inga.
MAR 13:16 Ranga ve ini mun i, toko ako i voth a ometa, i mothong tova ilemi werer nge ile teunong, i sivenga ako aro i lo inga.
MAR 13:17 Patong seng areko oopo nge nang aken na seng areko o mane povothvoth, aro i engeng nge or ako aro o lo.
MAR 13:18 Na i sivenga ako aro thomu o nong mo sisisong aken i mothong tova i velpoltun thomu nge vit po.
MAR 13:19 Eneke wop lemi aken kene aro i kerenga. Nomenga ako nge a God ile pamenong patenga ma me mulu ponange ake, toko na sengre o el sisisong vene aken avele. Na panen mun aro sisisong e avele aro i aolonga ranga ve ini sisisong aken.
MAR 13:20 Aro ve God i eltetpot sisisong a nang aken pelie avele, e aro i mimi avele. Aveto God i ri nunganga lale ako aro i paororo sisisong aken, eneke i sirumpot toko pelie lale a or nge ako aro i pamimi or.
MAR 13:21 Na nge nang aken aro ve toko e ako aro i ria thomu ve, ‘Thopol vet, Krais ke, ako God i ateal i.’ Eve ‘I kola.’ O mothong tova lomumuo nge.
MAR 13:22 Aro toko le apaltetonga pelie ako aro o velpol mo o ri ve or ini a Krais, na pelie mun aro o velpol mo o ri ve or ini a God ile riong elnga. Aro o oma pakukukaling pelie na pathepolong mun pelie na olemi ako ve, tova o pavurvur, aro ole apaltetpot tokokoe areko God i sirum or lale.
MAR 13:23 Naro thomu o naktet thomu, eneke tho ritet thomu lale, nge ur ako aro i velpol panen.
MAR 13:24 “Panen aro sisisong aken aro i vus, “‘Na nang theki aro ia mideng na ngov aro i to ol avele.
MAR 13:25 Na ur areko o voth a sepsa aro sawir mun or na sivemitre aro o matmatpot.’
MAR 13:26 “Na nge nang aken tokokoere aro o thopol a Toko Pomnga Itun ako aro i espot tomou nge songen ake ro a sepsa tomou nge engenging na tolilisong.
MAR 13:27 Lama aro i pake enselre mo o veliloalo toko na sengre ako i sirum or lale ako o voth a ulue epee alavusnga naro o veliloalo or a i nge.
MAR 13:28 “Aro tho pamireal thomu tie nge pupos ako i pol. Na aro ve i pol, aken lomumu mire ako ve, nang po re ake.
MAR 13:29 I vene re aken, aro ve thomu o thopol ur areko tho rirum i a thomu nge lale, aken aro lomumu mire ako ve, Toko Pomnga Itun ile velpoling kene i toth me lale.
MAR 13:30 Tho ri nunganga a thomu nge, Juda pelie ako aro o rin rongan na ur areken aro i velpol.
MAR 13:31 Sepsa ome ulue aro o vus, aveto lek riong i pavurvur aro i penthal avele.
MAR 13:32 “Toko e avele ilemi mire nge nang ako aro ur areken i velpol nge. Na ensel areko a Pen a Urvet lemi na Toko Pomnga Itun mun olemi mire nge avele, Vovo ienga inga ako ilemi mire nge.
MAR 13:33 O naktet thomu, na thomu o thealal. Eneke lomumu mire nge nang aken ile velpoling avele.
MAR 13:34 Lek esong la, na lek lo wererong me, i ranga ve ini toko ako i plosa nge ile rem ma i es nge rem relnga e, na i ria ile tokokoere ve aro o theal senu ile ur elonga alavusnga a rebo. Na i sung vur omaing a ile tokokoere nge, na i ria mun toko e ako aro i theal tetal ile vel naro i thealal.
MAR 13:35 “I vene re aken, tho pamireal thomu nge, ve aro thomu o thealal, eneke lomumu mire avele nge nang ako aro vel tokoninga aro i velpol. Aro i velpol nge penie, eve aro i velpol nge pemlik lopat, eve nge kauk le tanging, eve nge rulpoalal.
MAR 13:36 Aro ve i pakukukala inga nge ile velpoling, i sivenga avele ako aro i pakuktun thomu tova o nokolkol.
MAR 13:37 Riong aken tho ria thomu nge lale, kene i pavurvur nge toko na seng alavusnga. I sivenga ako aro thomu alavusnga o thealal.”
MAR 14:1 Nang ol inga or aini rongan i voth, naro Judare o men nge Punseleainga a Aning ako o apet i ve ini Pasova. Na nge aning aken, o an bret ako ipawimpotnga i voth nge avele, aken ini ole vothung vet aken, aveto pris kimangare na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong, o veliloalo pel mo o kath sovengalo ako aro o rere kine a Jisas mo o so rin i nge.
MAR 14:2 Aveto o ria ve, “Te mothong tova te rere i nge Punseleainga a Aning, eneke aro vene mo tokokoere o pavurpola punong a it nge.”
MAR 14:3 Na Jisas i voth nge rem a Betani ako a Saimon ile vel. Ine toko aton, nomenga putput i voth a ini peti elonga. Ma Jisas i men, na i anan, na seng omole ako i es me, ma i el tomo sanda ako i una vro. Ma i mon nge botol ako o oma i nge anral, na sanda aken kene iolonga i roro rintet. Na seng aken i pit korpot ithekia ma i odoroka i a Jisas ipounga.
MAR 14:4 Aveto toko pelie o thopol i ma olemi klingtun i, ma o ri pel osivenga nge ve, “I vava ake i odorok pautet sanda aken, e?
MAR 14:5 Aro ve te pasong i a tokokoe areko o ol ur elonga, i pavurvur ako aro te el 3,000 Kina nge, mo i opoal areko ole ur elonga avele.” Mako o vol ol seng aken nge.
MAR 14:6 Lama Jisas i ria or ve, “O mothong patongti ivolnga, i vova ake thomu o vol i venen aken, e? I oma omaing sivenga a tho nge.
MAR 14:7 Toko le ur avelengare aro o voth tomo e thomu nge nang elonga. Na aro ve thomu o sis ve o opoal or, aro thomu o opoal inga or, aveto aro tho voth tomo e thomu nge nang elonga avele.
MAR 14:8 Ur ako seng aken i pavurvur nge omanga, i re aken ranga ve i oma i lale. I oma ur aken a mukaling nge ako i monsi tho nge lek rinong.
MAR 14:9 Tho ri nunganga a thomu nge, nge pen elonga ako aro o panongpol Panongpolong Sivenga nge, aro o ri mun nge ur aken seng aken i oma i a tho nge. Ile omaing aken aro i penthal avele.”
MAR 14:10 Na Judas Iskariot ako ini a Jisas ile wainlanga omole nge ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken, i es a pris kimangare nge, mo i ri ve aro i sungu a Jisas a omeni nge.
MAR 14:11 Mako mukalinga areken o nongpola, mako olemi sivenga nge, ma o kin ole riong tomo nge i ve aro o sung umtun a i nge. Mako Judas i kath sovengalo ako aro i sungu a Jisas a omeni nge.
MAR 14:12 Mako nge nang pateanga ako Judare o an bret ako ipawimpotnga i voth nge avele. Nge nang aken Judare o so rin rin sipsip tutunre nge Punseleainga a Aning. Lama Jisas ile wainlangaere o nina i ve, “Na ong sis ve aro them monsi om Punseleainga a Aning a kath?”
MAR 14:13 Mako Jisas i pakepot toko aini, ma i ria or paini ve, “Thomu paini aro o es a rem pomnga a Jerusalem, na toko omole ako i potun thei pokin aolonga, aro i thopolo thomu paini mo o paneso i.
MAR 14:14 Aro i es a vel omole ako nge, na thomu paini o nin rum vel aken tokoninga ve, ‘Them paini lemem pamirealinga i pake them paini a ong nge me. Ma i nin ve, “Wop e i voth a lom vel mo i pavurvur ako aro them longre aro them voth nge, kene i kala? Eneke tho sis ve aro tho an Punseleainga a Aning tomo nge lek wainlangaere.” ’
MAR 14:15 Mako aro toko aken aro i pathengal thomu paini nge vel lemi ako i voth roro ako i aolonga. Na aning a ur elonga i voth nge, mo aro thomu paini aro o monsi ar aning nge.”
MAR 14:16 Mako Jisas ile wainlanga aini ako o es ol a rem pomnga, ma o sangpolo ur alavusnga ako Jisas i ria or paini tel nge lale, ma or paini o monsi Punseleainga a Aning nge.
MAR 14:17 Na toth ol nge pemliknga, na Jisas ome ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini o velpol.
MAR 14:18 Ma rongan o menen ma o anan, ma Jisas i ria or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, omu e ake aro i teltun tho a ngarangre nge. Tho tomo e toko ake, them paini them an tomo nge pel.”
MAR 14:19 Ma or vusnga o nongpola venen aken, ma olemi kene i ngo tangatun, ma or omole omole o nina i ve, “Tho avele, e?”
MAR 14:20 Mako Jisas i olal i a or nge ve, “Omole inga nge thomu or mule pa omole pothoi or aini aken, i re ake them paini them pamolok bret nge oto omole.
MAR 14:21 I vene re inga ako God ile erere i ri nge lale, ako Toko Pomnga Itun aro i rin, aveto toko aken i teltun i aro i el matheong aolonga, na i sivenga tova inina i pop i avele aken aro toko aken aro i teltun i avele, aveto inina i pop i lale.”
MAR 14:22 O men velilo pel nge Punseleainga a Aning, lamako Jisas i ela bret omole, ma i ri sivengaing a God nge lama i rek reku i ma i sung sung i a ile wainlangaere nge na i ria or ve, “Thomu o ela i mo o an i ake ini sivangek.”
MAR 14:23 Lama i ela mun thinonga omole ako vain i mon nge, ma i ri sivengaing mun a God nge, lama i sungu mun i a ile wainlangaere nge, mako or vusnga o thin i.
MAR 14:24 Lama i ria or ve, “Ake ini ok mla ako i paateal nge a God ile riong kinnga ponganga. Ako aro ok mla i palalas nge toko na seng pulua.
MAR 14:25 Tho ri nunganga a thomu nge, aro tho thin ol vain ake avele ol, i pavurvur ako aro tho thin vain ponganga a God ile menong e nepes lemi.”
MAR 14:26 Jisas i ria or vene aken, lama o vo voing omole ma i vus, lamako o plosa ma o es a tete a Oliv ma o voth nge.
MAR 14:27 Ma Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Thomu alavusnga aro o lo vra leltun tho ranga ve ako God ile erere i ri nge. Ma i ri vene, ‘Tho ini Toko Pomnga aro tho so rin sipsipre othealnga mo sipsip alavusnga aro o lo vra.’
MAR 14:28 Aveto aro tho mimi werera mun naro tho mukal lomu a Galili la.”
MAR 14:29 Ma Pita i mita ma i ria i ve, “Aro ve toko alavusnga aro o lo om, aro tho avele.”
MAR 14:30 Ma Jisas i ria Pita ve, “Tho ri nunganga a wong nge, pan pemlik re ake, aro vareo i tang paini rongan naro wong ria pa me ve, lomum mire nge tho avele.”
MAR 14:31 Aveto Pita i ri engeng ve, “Aro tho ri vene aken avele, aveto tho pavurvur ako aro tho rin tomo nge wong.” Na Pita ithangangaere ole riong vene mun re aken.
MAR 14:32 Na Jisas ome ile wainlangaere o espot a lempopo ako iion a Getsemani, lama Jisas i ria or ve, “Aro thomu o menu ake, naro tho es tel veno la mo tho nong.”
MAR 14:33 Ma i wolpot toko or me ako oion a Pita, Jems na Jon. Aveto Jisas ilemi i ngo senu avele, eneke lemi kerereong i velpol a i nge.
MAR 14:34 Mako Jisas i ria or ve, “Lemi kerereong ake i voth a tho nge, i aolonga rintet, ini ol i rinong. Thomu o men ake vene mo o thealal.”
MAR 14:35 Lamako Jisas i es ma i es melapot e or avele, ma i ulu isivenga a ulue ma i nong a God nge ve i sivenga ako aro i mothong tova i voth nge matheong nge nang epee aken.
MAR 14:36 Ma i nong a Itema nge ve, “Vovo wong pavurvur nge ur alavusnga omanga. Na i sivenga ako aro ong eltetpot matheong ake i voth a tho nge. Aveto ong mothong tova panes lemik, ong panes inga ako ini sivengom lomum.”
MAR 14:37 Lamako Jisas i lo werer mun a ile wainlanga or me aken nge, ma i thopol or, ave o nong nong inga ma i leng a Pita ve, “Saimon, ong nong nong inga, e? I vava, ong pavurvur avele ako aro ong thealal lek nge nang theki epee omole inga, e?
MAR 14:38 Aro thomu o thealal na o nong mo aro ve tongporumong i velpoltun thomu, aro o matu avele. Lomumu kene ava i sivenga, aveto numu peti i sia avele.”
MAR 14:39 Ma i lo werer ma i nong mun ma ile nongong i ranga ve ini ile nongong teltelnga.
MAR 14:40 Lama i lo werer mun a ile wainlanga or me aken nge, aveto o nong nong vet inga, eneke otheki nong nong rintet. Ma Jisas i pamimeta or, ave e avele i pesa iwo.
MAR 14:41 Lama Jisas i es mun pa menga ma i nong mun ma i lo werer mun a ile wainlanga or me aken nge, aveto o nong nong vet mun inga, mako i ria or ve, “Thomu rongan o nong nong vet inga? Ur mun e avele, nang meta i velpol lale ako aro o sungu Toko Pomnga Itun a toko kerengare omeni.
MAR 14:42 O mita mo te es. O thopol vet toko ako aro i sungu tho a ngarangre omeni, kene i velpol lale.”
MAR 14:43 Jisas rongan i ri tomo e ile wainlangaere, na Judas i velpoltun or. Na Judas ini a Jisas ile wainlanga omole nge ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken. Na pulua o velpol tomo e a Judas, o elel tongtong na bainat, na o velpol polpol avele, eneke pris kimangare na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong na Judare oa pompomere, o pake or mo o rere a Jisas.
MAR 14:44 Na Judas i ria tel or ve, “Aro ve thomu o thopol toko e tova tho angongoal i, i re aken mo thomu o rere senu i mo o paes i la.”
MAR 14:45 Mako Judas i es vengveng a Jisas nge, ma i ria i ve, “Pamirealinga.” Na i angongoalo i.
MAR 14:46 Lamako tokokoere o rere ol i.
MAR 14:47 Na toko ako i mit toth a Jisas nge, i turusa ile bainat ma i sorotetpot Prisre oa Pomnga ile umonga itelnga epee.
MAR 14:48 Ma Jisas i ria or ve, “Na thomu o velpol tomo nge bainat na tongtong na thomu o sis ve o rere tho ake ranga ve ako tho pavurpol punong a gavman nge, e?
MAR 14:49 Na nge nang elonga tho men tomo e thomu na tho patoral thomu a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, na thomu o rere vet tho avele, aveto i sivenga ako aro te panes riong ako God ile erere i ri nge lale.”
MAR 14:50 A ur e avele na ile wainlangaere o lo vratunu i.
MAR 14:51 Na kulpo omole ako i paneses a Jisas, na ia neong omole inga ako i veleles ma o rereu i,
MAR 14:52 na ia neong i moluspot ma i lopot ol alalilanga la.
MAR 14:53 Mako o paes a Jisas a Prisre oa Pomnga ako i men a ile riong nongpolnga a vel. Na Judare oa pompomere na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong na pris kimangare, ako o velilo pel.
MAR 14:54 Na Pita i o ieve nge a Jisas ma i eso a rionga a lok lemi a Prisre oa Pomnga ile vel, ma i men tomo nge mit tetalongare ma i peo ini a won sesenga nge.
MAR 14:55 Na pris kimangare tomo e mukalinga alavusnga, o sis ve aro o kath a Jisas ia tepun e ako aro o so rin i nge. Aveto o sangpolo ia tepun e avele.
MAR 14:56 Na okime mitngare o pom, aveto ole riong e avele i omolepot nge a Jisas.
MAR 14:57 Na toko pelie o mit ma o ri riong le apaltetonga nge a Jisas ve,
MAR 14:58 “Them nongpol i ako i ri ve, ‘Aro tho teu a Lotu Tepun a Vel ake, ako tokokoere o oma i, na nge nang or me aro i vus rongan aro tho pamita mun omole ako tokokoere o oma i avele.’”
MAR 14:59 Aveto ole riong elonga aken i omoletet avele.
MAR 14:60 Ma Prisre oa Pomnga i mitpot a otheki lemi ma i nin a Jisas ve, “Lom riong e avele ako aro ong olal ole riong nge, e?”
MAR 14:61 Aveto Jisas i porengreng inga na i ripot riong lopat e avele. Ma Prisre oa Pomnga i nina mun i ve, “Wong ini toko pamimionga ako ini a God Itun, e?”
MAR 14:62 Ma Jisas i olal i ve, “Tho re ake. Naro thomu o thopol a Toko Pomnga Itun aro i men a God engenga imeni sivenga nge anga, naro o thopol mun nge ako aro tho es tomou nge Pen a Urvet a songen me.”
MAR 14:63 Ma Prisre oa Pomnga ilemi kling rintet nge a Jisas ile riong aken, mako i ururopot ia teunong ma i ri ve, “Te mothong tova kimer mitnga ol e.
MAR 14:64 Eneke thomu o nongpol i lale ako ve, aken i voltet a God, na lomumu vava, aro te oma neke a i nge, e?” Na or vusnga olemi omoletetpot nge isorinnga.
MAR 14:65 Mako pelie o vurpol ma o patea a Jisas iosuklilelnga ma o kin rupo itheki lama o so i ma o paate i ve, “God Itun, anga ako i so ong?” Lama mit tetalongare o wol i la mako o inriprap i.
MAR 14:66 Pita rongan i voth a lok lemi, na seng ako ini Prisre oa Pomnga ile umonga i es me,
MAR 14:67 Ma i thopol a Pita, ke i pe ini peti a won sesenga nge, ma seng aken i the rinrin i, ma i ria i ve, “Ken, ong mun ake tomo ong voth tomo nge a Jisas aton ini Nasaret anga.”
MAR 14:68 Ma Pita i lela ve, “Lemik mire nge i avele, na lemik mire mun nge lom riong aken avele.” Pita i olal ile riong ma i mita ma i espot a lok thekia.
MAR 14:69 Lama seng umonga aken i thopolo mun a Pita, ma i kenkentuno mun i ma i ria areko o mit tothal i ve, “Na toko mun re ake, ako i paneses a Jisas.”
MAR 14:70 Ma Pita i nongpol mun i ma i lela nge. Ma palolo avele na areko ru o mit tothal i o akristun i ma o ria i ve, “Mothong tova lela, ong mun ake ini othanga, eneke ong ini Galili anga.”
MAR 14:71 Ma Pita i ri engeng ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, lemik mire nge toko aken thomu o ri nge, kene avele. Aro ve lek apaltet thomu aro God i sungu sisisong a tho nge.”
MAR 14:72 A ur e avele na vareo i tang paininga. Ma Pita ilemi rumu a Jisas ile riong ako i ria i nge ve, “Aro vareo i tang paini rongan, naro ong ria pa me ve lomum mire nge tho avele.” Ma ilemi kerere rintet, mako i tang ol.
MAR 15:1 A rulpounga pris kimangare na toko pompomere na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong na mukalinga alavusnga ole riong omolepot ako aro o kin a Jisas, lama o ti i, ma o sungu i a Pailat nge.
MAR 15:2 Lamako Pailat i nina i ve, “Ong re ake ini Judare ole nepes, e?” Ma Jisas i olal ile riong ve, “I venen re aken ong ri nge.”
MAR 15:3 Lamako pris kimangare o pamilempot ia tepun pom nge omaing areko i oma ir.
MAR 15:4 Lama Pailat i nina mun i ve, “Aro ong olala kek riong e avele? Nongpol vet om tepun pom ako o ria ong nge.”
MAR 15:5 Aveto Jisas i olal ole riong e avele, ma Pailat ilemi ngo tangatun.
MAR 15:6 Na nge Punseleainga a Aning nge tovu po elonga tokokoere osivenga aro o apetpot toko e ako i voth a mang a midenga lemi mo aro Pailat i sungpot i mo i vthopot nge kinong.
MAR 15:7 Na nge wop lemi aken, toko ako iion a Barabas, i voth a mang a midenga. Eneke i supo tomo nge tokokoe areko o pavurpola punong a gavman nge, ma rinong i velpol nge.
MAR 15:8 Na toko na sengre pom o mita ma o vustun a Pailat ma o ria i ve, “Them sis ve aro wong oma i ranga ve ako wong oma vet i nge nomenga, ve ako aro ong sungpot toko e ako i voth a mang a midenga lemi.”
MAR 15:9 Na Pailat ilemi mire ako pris kimangare o sungu a Jisas a i nge, eneke olemi es nge a Jisas ile omaing. Lamako i nina or ve, “Thomu o sis ve aro tho sungpot Judare ole nepes a thomu nge wot, e?”
MAR 15:11 Aveto pris kimangare o paketun toko na sengre ve aro o nin a Pailat ve aro i tepol a Jisas nge a Barabas mo i sungpot i a or nge.
MAR 15:12 Na Pailat i nin werera mun tokokoere ve, “Na lomumu vava nge toko ako thomu o apet i ve ini Judare ole nepes, aro tho oma ol neke a i nge, e?”
MAR 15:13 Ma o pres werer mun la ve, “Pamona i a won ngoronga nge.”
MAR 15:14 Mako Pailat i nongpol i, ma i nina or ve, “I vava, i oma vothung kathnga ako i kerenga, e?” Aveto o pres mun viringa ve, “Pamona i a won ngoronga nge.”
MAR 15:15 I vene re ake na Pailat i sis ako ve, aro i pawomwomal tokokoere, mako i sungpot a Barabas a or nge la, na ile tokokoere o so litlit a Jisas lama i sungpot i a punongare omeni ve aro o pamona i a won ngoronga nge.
MAR 15:16 Ma toko punongare o paeso a Jisas a Pailat ile lok lemi (ako o apet i ve ini Praitorium) lama o leng veliloalo othangangaere alavusnga me.
MAR 15:17 Lama o panaklesu a Jisas nge seltun klenga, lama o ela ine we wopuponga ma o mol a i ma o paunu i a ipounga, mako ia malmaling i ranga ve ini nepes.
MAR 15:18 Lama o magonal i ma o ria i ve, “Them papomnga ong ini Judare ole nepes.”
MAR 15:19 Lamako o ela lele ma o siso ipounga nge, na o osuklilel i, ma o koru oeve na ole apaltet nge iriseanga.
MAR 15:20 Ma o ngenge lital i ma vus, lama o oun wererpot seltun klenga a i nge, na o pateunu i nge ia teunong, lama o tipot i a lalanga mo aro o pamona i a won ngoronga nge.
MAR 15:21 Na toko omole ako iion a Saimon, i es me ma i ri ve i es alpo a Jerusalem. Toko ake kene ile a Sairini, na ini a Aleksander ome a Rupus otema. Lama toko punongare o pamita i ma o papotunu i nge a Jisas ia won ngoronga. Ma i potun i.
MAR 15:22 Lama o paesa a Jisas a pen ako iion a Golgota, ako i mirenga ve i thepol ranga ve ini toko po a kikil.
MAR 15:23 Na punonga pelie, kene o ri ve aro o sungu vain ako o rongol i nge ur pelie ako aro i opoal i nge sisisong, aveto Jisas i mothong i.
MAR 15:24 Lama punongare o pamona i a won ngoronga nge, lama o ela satu ma o asisal nge mo aro i paateal nge oa kathnga ako aro i ela tel ia teunong e.
MAR 15:25 Nge nang theki or limpenel ako rulpo o paesa a Jisas a won ngoronga nge.
MAR 15:26 Na roro a ia won ngoronga nge, o wat ritetong nge vothung kerenga ako o ri ve i oma i, ma o wat riong aken ve,
MAR 15:27 Na a Jisas ilo sei o pamona mun toko keminga or aini, ma e i mon a imeni sivenga nge anga, na e i mon a imeni kerenga nge anga.
MAR 15:28 [Na i vene re inga ako ranga ve God ile erere i ri nunganga nge ve, “Aro olemi ve i ranga ve ini tokokoe areko ole vothung kerenga.” ]
MAR 15:29 Ma tokokoere ako o eses a sovengalo o ri sililal i na o potetet ma o ria i ve, “Ken, ong ake tomo ong ri ve aro ong teu Lotu Tepun a Vel lamo ong pamit werera mun i nge nang or me inga,
MAR 15:30 ponange ake, aro sivengom ong pamimi ong mo ong lostetpot a won ngoronga nge me.”
MAR 15:31 Lamako pris kimangare na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong, o ngenge lital i, ma o ri werer pel osivenga ve, “I pamimi pelie na i pavurvur aro i pamimi isivenga avele,
MAR 15:32 I sivenga ako aro Krais ako ini Israelre ole nepes aro i lostetpot a won ngoronga nge me, na aro ve i oma i venen aken, aro it alavusnga aro te thopol i mo aro ler lemioong nge i ako ve, ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer it.” Na toko or aini mun aken, ako o pamon tomoa mun or nge i, kene o ri mun riong kerenga a i nge.
MAR 15:33 Ma nge nang le mitpoaing mideng aolonga i velpol ma i seltun pen elonga, i pavurvur ako la nge nang theki i el or me nge penie.
MAR 15:34 Na nge nang theki or me Jisas i presa viringa ma i avav Itema nge Judare okei ve, “Eloi, Eloi, lama sabaktani?” Riong aken mirenga ve, “Lek God, lek God, i vova ake ong lo lelpot tho, e?”
MAR 15:35 Na toko pelie ako o mitit a ilo sei o nongpol senu i avele ma o ri ve, “O nongpol vet, i leng a Elaija.”
MAR 15:36 Lama toko omole ako i tho me ma i ela ur omole ako i tum vus thei, ma i palelo vain le masesnga nge ma i kino i a lele ongepo ma i osea i a Jisas iwo mo i tumo i, lama toko ako i ria ve, “Aro te men ken, mo aro te thopol vet i, Elaija aro i velpol mo i elu i eve aro avele.”
MAR 15:37 Na Jisas i wal viringa lamako i rin ol.
MAR 15:38 Lamako lavlav velvelnga ako Judare o pamon rupalu Lotu Tepun a Vel lemi pat nge, kene i minra roro ma i alpou, ma epee ainiu.
MAR 15:39 Lamako punongare ole mukalinga ako i mit a Jisas itheki nge, i thopol i ako Jisas ile rinong kene i rel ma i ri ve, “I nunganga toko ake ini a God Itun.”
MAR 15:40 Na seng pelie ako o mit mela mun tie ma o the, ako ini a Salome na Maria Makdala anga, na Maria ako ini a Joses ome a Jems posnga onina.
MAR 15:41 Nomenga ako Jisas kene rongan i voth a Galili, na seng areken o panes i, ma o opoal i. Na seng pulua mun ako nomenga o panes a Jisas a Jerusalem la, o voth tomo mun nge or.
MAR 15:42 Na Jisas i rin nge nang monsionga, na penieo na i toth me lale ako aro nang rialonga i patea.
MAR 15:43 Na Josep ako ile a Arimatea ini Judare ole mukalinga mun, na ini toko ako tokokoere o papomnga i, na ini mun i toko ako i men tetal nge a God ile menong a nepes ako aro i velpol. Ma Josep kene i esa a Pailat nge, ma ilemi a ngeipong avele, ma i es mala i nin a Pailat nge a Jisas ini peti, eneke Judare olemi sivenga avele tova vung ini peti aro i mon a won ngoronga nge nang rialonga.
MAR 15:44 Ma Pailat i nongpola ako Jisas i rin lale ma i kukuk, eneke ile rinong kene i lollo vet avele. Lama ikei song e punongare ole mukalinga, ma i nina i ve, “Jisas i rin nunganga lale eve rongan?”
MAR 15:45 Lama mukalinga aken i ria i ve, “Jisas i rin nunganga lale.” Ma Pailat i nongpol i veno ako, mako i ria Josep ve, “I sivenga aro ong elu a Jisas ini peti.”
MAR 15:46 Mako Josep i olpot ine seltun velelesnga lama i osu a Jisas ini peti, ma i soala i nge seltun aken ma i paeso i nge siklep ako o monsi tonga nomenga a pen tepun ako aro o paeso rinonga ini peti nge. Ma Josep ile tokokoere o sing um aolonga ako aro o sing rupalo ia siklep thekia nge.
MAR 15:47 Na Maria Makdala anga, na Maria ako ini a Joses inina, or paini o mit na o thopol pen ako o paeso a Jisas ini peti nge.
MAR 16:1 Na nang rialonga i vus, ma Maria Makdala anga, ome a Maria ako ini a Jems inina na Salome, or alame o es ma o olpot won ei una vronga mo aro o taul i a Jisas ini peti nge.
MAR 16:2 Ma rulpou inga a nang mukalinga na nang i avsua mesi ma o es a vuvepun la.
MAR 16:3 Ma o nin pel ve, “Anga aro i opoal it nge um aken singlelpotnga, e?”
MAR 16:4 O ria pel vene aken, ma o thopol um ako i aolonga rintet, aveto i ngo ruptetal siklep thekia aken avele ol, i ngo lelpot lale.
MAR 16:5 Lamako o koro a silkep lemi ma o thopol kulpo ako i men a epee a omeni sivenga nge anga, na ile teunong i veleles rintet, ma sengre o kukuk nge i.
MAR 16:6 Aveto toko aken kene i ria or ve, “Thomu o mothong tova o kukuk, lemik mire nge thomu, ako o kath a Jisas ako ini Nasaret anga, ako o pamona i a won ngoronga nge, aveto i mimi werera lale. I voth ol ake avele, o thepol i, ini inga imei ako o pangou i nge.
MAR 16:7 I sivenga ako aro thomu o es mo o ria ile wainlangaere, na Pita mun, ve, ‘Jisas aro i mukal a epee a Galili la, mo aro o thopol i ranga ve ako i ria tel or nge lale.’”
MAR 16:8 Mako sengre o kukuk ma o korpot ma o lo. Na sawir or, ma o es na owo tum inga ma o leng lenga vet avele, eneke o ngeip rintet.
MAR 16:9 [Na nge rulpo lemi nge nang mukalinga Jisas i mimi werera a vuvepun ma i velpol tel a Maria Makdala anga nge, ine seng aken kene nomenga Jisas i wistetpot tamata kerenga or limai a i nge.
MAR 16:10 Ma seng aken i ria toko na sengre ako nomenga o paneses a Jisas, ako or vusnga o men ma olemi kerere na o tang, ma i ria or ve, “Jisas i velpol a tho nge.”
MAR 16:11 Na o nongpola Maria ile riong ako ve, Jisas i mimi werera na i thopol i lale, aveto olemio nge avele.
MAR 16:12 Na nge nang mun re aken, Jisas ile wainlanga or aini ako o plosa a Jerusalem ma o rive o es nge rem omole ako, na or paini o eses a sovengalo, nako Jisas i velpoltun or, aveto itheki ate rel ol.
MAR 16:13 Ma or paini o lo werer mun a Jerusalem la, ma o ria othangangaere nge, aveto olemio mun nge or paini ole riong avele.
MAR 16:14 Lama Jisas i velpoltun mun ile wainlanga or mule pa omole pothoi omole ako o men velilo pel ma o anan. I velpol ma i vol or, eneke ole lemioong e avele nge ole riong ve ako o thopol i ako i mimi werera lale.
MAR 16:15 Ma i ria or ve, “Aro thomu o es a rumrem elonga mo o panongpol nge Panongpolong Sivenga a toko na sengre nge.
MAR 16:16 Na aro ve toko e ilemio nge, mo thomu o paninu i, maken aro i el mimiong sivenga a God nge. Na aro ve toko e ile lemioong e lomu riong avele, aro i el sisisong aolonga a God nge.
MAR 16:17 Na tokokoe areko o nongal lek riong, aro o oma pathepolong ako aro i paateal nge a God ile engenging. Naro o wistetpot tamata kerengare nge iok, naro o ri nge keiong rel relnga ako olemi mire nge avele.
MAR 16:18 Na aro ve pilimo i atet omeni eve aro o kukuk nge thei kerenga ako o rin nge thinnga, i pavurvur aro o rin nge avele, naro o ronga mun omeni a ni multhangingare nge naro o senu werer.”
MAR 16:19 Na Jisas ako ini ar Pomnga i ri ile riong a or nge ma vus, lamako God i ela i a Pen a Urvet la, ma i men vengveng a God imeni sivenga nge anga, ini pen ako o papompom tokokoere nge.
MAR 16:20 Lamako Jisas ile wainlangaere, o es a pen elonga, ma o panongpol toko na sengre. Na God i um tomo nge or, ma i papomnga mun ole riong nge pathepolong pulua a toko na sengre otheki.] Na i re aken. I vus.
LUK 1:1 Ine toko pulua ako o tongporum nge ako aro o wat tenesing nge ur areko i velpol ako ru a them nge ako nge a Jisas ile omaing.
LUK 1:2 Ma o wat i ranga ve ako them nongpol i, na them tital i nge areko o thepol ipateanga ma o panongpol nge riong sivenga aken.
LUK 1:3 Make ranga ve i sivenga nge tho ako tho wat tenesing ake mo tho pasong i a wong a Tiopilus nge wot, ako ini mukalinga pomnga. Eneke nomenga vet ako me, tho nin senu nge ur alavusnga areken opateanga. Make tho wat vengveng ur areken ole velpoling.
LUK 1:4 Make tho wat ake mo aro lomum mire senu nge riong areton ong nongpol i kene i nunganga.
LUK 1:5 Na nge wop lemi ako Herot ini nepes a Judia. Na Sekaraia ini pris omole ako i voth nge pris avlung ako o apet i ve ini a Abija ile. Na iewo sengenga ini a Aron ako ini pris tel a mukaling, ilenga, ma iion a Elisabet.
LUK 1:6 Na or paini o vengveng a God itheki. Na o panes senu a God ile patorong na ile riong alavusnga. Na o oma vothung kerenga e avele a God itheki.
LUK 1:7 Aveto otutun e avele, eneke Elisabet i sarit. Ma or paini kene, e i tolok na e i kimeitu lale.
LUK 1:8 Ma nang omole ako pris avlung ako Sekaraia i voth nge, o oma pris a omaing a Lotu Tepun a Vel ako, na Sekaraia i oma mun pris a omaing nge.
LUK 1:9 Na prisre o panes ole vothung ma o otiktok um ma Sekaraia ile i prilpot, mako o ateal i mo i eso a Toko Pomnga ile Lotu Tepun a Vel lemi ako o pavothal nge, mo aro i ongtun sungong una vronga a God nge la.
LUK 1:10 Na nge wop lemi aken toko na seng pulua ako ru o voth a lalanga ma o nong.
LUK 1:11 Na Toko Pomnga ile ensel omole e ako i velpol a Sekaraia nge. Ma i mit telek a epee a imeni sivenga nge anga, a sungong a lekleka ako o oma sungong una vronga nge.
LUK 1:12 Ma Sekaraia i thepol ensel aken ma i kukuk ma i ngange i.
LUK 1:13 Aveto ensel i ria Sekaraia ve, “Sekaraia wong mothong tova wong ngange. God i nongpol lom nongong lale. Na ewom sengenga a Elisabet aro i pop itun tomonnga e. Naro wong apeta iion a Jon.
LUK 1:14 Naro opom lemi aro i ngo senu naro lomum sivenga nge, naro toko na seng pulua ako aro olemi sivenga mun nge ile velpoling.
LUK 1:15 Eneke aro i velpol ini toko kimanga a God itheki. Na i mothong tova aro i thin vain na thei engenga. Naro i vual nge a God Ioni Riringa na i patea nge ako rongan i voth a inina iopo lemi.
LUK 1:16 Naro i wol werer toko na seng pulua ako ru a Israel, mo o lo werer a God nge ako ini oa pomnga.
LUK 1:17 Naro i mukal a Toko Pomnga nge, mo aro i oma tokokoere mo aro o monsi nge a Toko Pomnga ile esong me. Naro i eksing oa vovoere olemi mo aro olemi esal otutunre. Naro i eksing tokokoe areko o avsa a God ile riong mo aro o el lemi rumong sivenga ranga ve ini toko vengvengare. Na God aro i sungu Ioni Riringa na ile engenging a i nge ranga ve nomenga ako i sungu i a Elaija nge.”
LUK 1:18 Na Sekaraia i ria ensel ve, “Aro lemik mire nge vava ako lom riong aken i nunganga, e? Eneke tho toloku lale, na ewok sengenga i kimeitu mun lale.”
LUK 1:19 Na ensel i olal ile riong ve, “Tho ini a Gabriel ako tho mit a God itheki. Ma i pake tho me ve aro tho ria wong nge ritetong sivenga ake.
LUK 1:20 Na wong nongpol. Aro wong rises ol naro wong ri avele, i pavurvur nge nang ako aro ur elonga areken aro i velpol. Eneke lomumo e lek riong avele. Na lek riong aro i velpol vengveng nge nang ako God i ateal i lale.”
LUK 1:21 Ma rongan o mit tetal a Sekaraia ako i voth palolo a Lotu Tepun a Vel lemi, ma olemi pelekpol, eneke olemi ve, “I vova ake Sekaraia i voth palolo a Lotu Tepun a Vel lemi, e?”
LUK 1:22 Ma nge ako i korpot, i pavurvur aro i ria a or nge avele, ma olemi mire ako ve, i thepol ur relnga e lale a God ile Lotu Tepun a Vel lemi, na i paateal inga or ako nge imeni, eneke i rises.
LUK 1:23 Ma nge ako Sekaraia ile omaing i vus, mako i lo werer ol a ile vel la.
LUK 1:24 Ma palolo avele, nako Elisabet iopo. Mako i ria ve, “Nomenga lek maral nge ako tho sarit, aveto ponange Toko Pomnga ilemi esal tho, mako i oma ur ake a tho nge ma i eltetpot ur ako lek maral nge nomenga a toko na sengre otheki.” Ma i men kine inga a vel lemi i pavurvur nge ngov or lim ako tokokoere o ate i ako iopo lale.
LUK 1:26 Ma nge ako Elisabet kene iopo ma ia ngov or limae, na God i pakepot ile ensel omole ako iion a Gabriel, a rem ako a epee a Galili ako iion a Nasaret.
LUK 1:27 Ma i es a seng ovote omole ako o ateal i ve aro iewo a toko omole ako iion a Josep, ini nepes a Devit ilenga. Na seng ovote aken iion a Maria.
LUK 1:28 Ma ensel a Gabriel i es a i nge la. Ma i ria i ve, “Toko Pomnga i voth tomo nge wong, na opom aro i ngo pis naro Toko Pomnga aro i oma senu nge wong.”
LUK 1:29 Ma Maria i nongpol riong aken ma ilemi pelekpol nge, ma ilemi rum riong aken kene, i mirenga vava.
LUK 1:30 Ma ensel i ria i ve, “Maria wong mothong tova wong ngange, eneke God i themosal ong.
LUK 1:31 Wong nongpol, aro opom mo aro wong pop totomone e mo aro wong apeta iion mo ini a Jisas.
LUK 1:32 Aro i velpol ini toko kimanga. Naro o apet i ve ini a God ako i roro rintet Itun. Na God aro i pamena i ini nepes, ranga ve ini itevinga a Devit.
LUK 1:33 Aro i velpol ini nepes nge a Israelre evelelnga, naro nge ile menong e nepes aro ile vusonga avele.”
LUK 1:34 Na Maria i nin a ensel ve, “Ur ake aro i velpol vava? Eneke tho ngo tomo e toko e avele.”
LUK 1:35 Ma ensel i olal ile riong ve, “God Ioni Riringa aro i eso a wong nge, naro God ako i roro rintet ile engenging aro i seltun ong, maken aro wain riringa ako aro ong pop i aro o apet i ve ini a God Itun.
LUK 1:36 Wong nongpol, lomnga e ako iion a Elisabet ako i kimeitu lale na o ri ve i pavurvur aro i pop ol wain e avele, aveto ponange ia ngov or limae lale ako iopo nge.
LUK 1:37 Eneke ur e avele i klip nge a God ako aro i oma i.”
LUK 1:38 Na Maria i ria ve, “Nongpol, tho ake ini a God ile umonga, aro i oma i a tho nge ranga ve ako wong ri nge.” Mako ensel aken i los lelpot i.
LUK 1:39 Na nge wop lemi aken Maria i losa ma i es viri viri a rem a wop epee a Judia ako ini pen polemire.
LUK 1:40 Ma i eso a Sekaraia ile vel ma i ria ve, “Elisabet, ong kath?”
LUK 1:41 Ma Elisabet i nongpol a Maria ikei, ma povothvoth aken i siu sia rintet a iopo lemi. Na Elisabet i vual nge a God Ioni Riringa.
LUK 1:42 Ma i presa viringa ma i ri ve, “Sapase wong, na God ile omaing nge wong, i aolonga nge seng alavusnga ako i oma i nge or. Na sapase mun wain aken ru opom nge.
LUK 1:43 Na tho ini seng ao ako ok Pomnga inina i es me mo i porumtet tho, e?
LUK 1:44 Na lemik mire ako ong ini ok pomnga inina, eneke ako tho nongpol keum ma ine povothvoth ake a opok lemi, ilemi sivenga ma i siu sia.
LUK 1:45 Na lom lemi sivengaing i aolonga, eneke lomumo nge ur ako Toko Pomnga i ri nge wong ako aro i velpol nunganga.”
LUK 1:46 Ma Maria i ri vene: “Lemik i papomnga Toko Pomnga.
LUK 1:47 Na onik ilemi sivenga nge a God ako ini lek pamimionga.
LUK 1:48 Eneke ilemi esal tho ini ile umonga vulutnga. Ma i patea ponange na panen naro toko na seng alavusnga, aro o apet tho ini seng ako God i oma senu nge tho.
LUK 1:49 Eneke God ako i pomnga rintet, ile omaing a tho nge, i aolonga na iion kene i riritet.
LUK 1:50 Na i kene i themosal toko na seng areko o papomnga i ranga ve nge toko alavusnga ako o mimi nomenga na ponange na panen.
LUK 1:51 Na God i oma omaing aolonga ako i athepu areko olemi i vual nge magoning.
LUK 1:52 Ma i paesu nepesre ako ru a ole menongare nge, na i paposnga or. Na i papomnga toko vulutngare.
LUK 1:53 Na areko o men mesi, i pavual or nge ur sivesivengare. Na i pakepot toko le urngare ma o es ol alapronga la.
LUK 1:54 Na nomenga i kin riong tomo nge ar pompomere na ponange i oma ol i lale. Na i opoal mun ile umonga Israelre lale.
LUK 1:55 Ma ilemi rum ile themosaling nge a Abraham tomo mun nge ititeviere ako aro o velpol panen. Na ile themosaling aken aro ile vusonga avele.”
LUK 1:56 Na Maria i voth tomo nge a Elisabet i pavurvur nge ngov or me. Lamako i lo werer mun a ile pen la.
LUK 1:57 Ma ine nang i velpol nge ako aro Elisabet i pop itun ma itun aken ini totomone.
LUK 1:58 Na ile pen lemiare na ilengare o nongpola ako God ilemi esal i ma i oma omaing sivenga rintetnga nge i, mako or alavusnga olemi sivenga tomo nge i.
LUK 1:59 Lama nge nang or limmenga o es mo aro o is ile, ma o ri ve o apet iion a Sekaraia mo ini itema iion.
LUK 1:60 Aveto inina i ri ve, “Avele! Aro iion a Jon.”
LUK 1:61 Na o ria i ve, “Aveto lomnga e avele ako iion venen aken.”
LUK 1:62 Ma o oma inga paatealing ako nge omeni a itema nge, ako o nin i ve, i sis ve aro i apeta ol wain aken aro iion ol vava.
LUK 1:63 Mako i nong a or nge ur e ako aro i watu i nge. Mako i watu ve, “Iion a Jon.” Ma or alavusnga o kukuk nge.
LUK 1:64 A ur e avele na Sekaraia iwo i thep werer, nako i palav ol. Na i patea ol nge a God iriseanga.
LUK 1:65 Ma ile pen lemiare o thepol ur aken i velpol ma o kukuk rintet nge. Ma ur aken i kima a pen elonga ako ru a wop a Judia epee ako ini pen polemire.
LUK 1:66 Ma tokokoere o nongpol ur aken, ma olemi pelekpol nge, ma o nin pel ve, “Naro wainlanga aken panen aro i velpol aro ini toko le vanga?” Eneke o ate ako ve, Toko Pomnga ile engenging i voth a i nge.
LUK 1:67 Ina Sekaraia ako ini a Jon itema i vual nge a God Ioni Riringa na i ripot a God ile riong ve,
LUK 1:68 “Aro te risea Toko Pomnga ako ini Israelre ole God, eneke i es me lale na i el werer ilengare.
LUK 1:69 Na i sungpot ler pamimionga engenga ako ini ile umonga a Devit itevinga
LUK 1:70 ranga ve nomenga i ripot i a ile riong elnga riringare owo.
LUK 1:71 Na i sungpot ler pamimionga mo aro i el werer it a ler ngarangre omeni, na nge tokokoe areko oni silal it.
LUK 1:72 Mako i oma nunganga ile themosaling a ititeviere nge. Na i oma ile riong kinnga riringa ako i oma tomo i nge or nomenga.
LUK 1:73 Na nge ile riong kinnga aken i ri nunganga a titevir a Abraham nge ve,
LUK 1:74 ‘Aro i el werer it a ler ngarangre omeni, mo aro te oma ile umong tomo nge ngangeong avele.’
LUK 1:75 Maken aro e nang elonga ako aro te mimi nge, aro te voth toko vengvenga na toko riringa a itheki.
LUK 1:76 Na wong, tuk. Panen aro o apet ong ini a God ako i roro rintet ile riong elnga. Eneke aro wong mukal e a Toko Pomnga mo wong monsi ile sovengalo.
LUK 1:77 Naro wong ria ile toko na sengre mo olemi mire nge ako aro ilemi simikal ole vothung kerenga naro i pamimi or.
LUK 1:78 Eneke ler God i vual nge themosaling na i ranga ve ini nang le tolilisong ako i esu a Pen a Urvet me.
LUK 1:79 Ma i totun it tomo nge areko o voth a mideng na a rinong lemi mo aro i pathengal it nge ler sovengalo ako nge lemi moring.”
LUK 1:80 Na wainlanga aken i poma ol ma God Ioni Riringa i paengeng i, na i voth a pen polpolnga, makola i pavurvur nge nang ako i velpol pat ol a toko Israelre otheki.
LUK 2:1 Nge wop lemi ako Jon rongan i povothvoth, nepesre ole nepes ako iion a Sisar Ogastus i sung riong engenga ako ve, aro o el toko na sengre oion, nge pen alavusnga ako Rom a gavman i theal i.
LUK 2:2 Na nomenga gavman i oma venen aken avele. Na ake ini ole omaing teltelnga ako o el toko na sengre oion. Nge wop lemi aken Kwirinius ako ini toko Rom, ini mukalinga nge wop ako a Siria.
LUK 2:3 Mako toko na sengre o es a ole pen tepun omole omole mo o watu oion.
LUK 2:4 Ma ina Josep i lospot a rem a Nasaret a epee a Galili ma i es ako la a Betlehem, ako a epee a Judia, ini wop ako o pop a nepes a Devit nge. Na Josep i es nge la, eneke ini a Devit ilenga.
LUK 2:5 Ma i es tomo nge a Maria ako o ateal i nge i ve aro ini iewo, na i kene iopo ma o es mo aro o watu oion.
LUK 2:6 Na rongan o voth a Betlehem na i vengtun nang ako aro Maria i pop itun nge.
LUK 2:7 Ma i pop itun tengen ako ini totomone. Ma i auval i na i pangou i a mekeremre oa aning le ngoinga. Eneke omei ol e avele ako ru a ngoaloinga a vel.
LUK 2:8 Na nge epee aken sipsip thealngare o theal ole sipsipre pemlik nge wop ako pililre nge.
LUK 2:9 Ma Toko Pomnga ile ensel i velpol a or nge. Na Toko Pomnga ile tolilisong i totun or ma o ngeip rintet.
LUK 2:10 Na ensel i ria or ve, “Thomu o mothong tova o ngeip. Nongpol, tho pasong panongpolong sivenga ake a thomu nge me, ako aro i pavelpol lemi sivengaing aolonga a toko na seng alavusnga nge.
LUK 2:11 Nge nang ake ponange ako ru a rem ako ini a Devit ile, seng omole ako i pop lomu pamimionga, ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer thomu. Na ini Toko Pomnga.
LUK 2:12 Naro thomu o ate i tova o thopol povothvoth ako o auval i na i ngo a mekeremre oa aning le ngoinga, aken ini lomu paatealinga.”
LUK 2:13 Na a ur e avele na ensel avlung aolonga ako a Pen a Urvet o velpol ma o voth tomo nge ensel aken. Ma o vo na o risea a God ve,
LUK 2:14 “Te risea a God ako i voth roro a Pen a Urvet. Na toko na seng areko a ulue ako ilemi sivenga nge or, o vual nge lemi moring.”
LUK 2:15 Ma enselre o plos lelpot or, ma o es werer a Pen a Urvet la. Na sipsip thealngare o ria ol pel ve, “Ita! Te es a Betlehem mo te thepol vet ur aken ru i velpol.”
LUK 2:16 Ma o losa ma o es viri viri la, ma o kath ma o thepol a Maria ome a Josep na wain aken i ngo a mekeremre oa aning le ngoinga.
LUK 2:17 Ma o thopol i, lamako o es la ma o ritet nge uneke ako ensel i ria or nge wain aken.
LUK 2:18 Ma toko alavusnga ako o nongpol riong ako sipsip thealngare o ri nge, ma olemi pelekpol nge.
LUK 2:19 Aveto ur alavusnga areken Maria i pango i a iopo lemi ma ilemi voth ol inga nge.
LUK 2:20 Na sipsip thealngare o lo werer mun a sipsipre nge la, ma o vo na o risea a God nge ur alavusnga areko o thepol i na o nongpol i ako ranga ve ensel i ria or nge.
LUK 2:21 Ma nge nang limmenga, nge nang ako aro o is ile, o apet iion a Jisas. Ion aken ensel i ria Maria nge nomenga ako iopo nge i rongan.
LUK 2:22 Lamako nang i velpol ako aro o pariri osivenga a God itheki ako ranga ve Moses ile patorong i ri nge. Mako itema ome inina o mane tomo i a Jerusalem la mo aro o pariri osivenga, na e mun i ako aro o sungu i a Toko Pomnga imeni.
LUK 2:23 Na or paini o panes a Toko Pomnga ile patorong ako i ri vene: “Na otun tomonnga elonga ako ini tengen aro o sungu i a Toko Pomnga nge mo ini ile.”
LUK 2:24 Na or paini o ol pothu or aini ma o oma mun ole sungong nge, ako ini ole paririonga ranga ve ako Toko Pomnga ile patorong i ri nge.
LUK 2:25 Na nge wop lemi aken toko omole ako i voth a Jerusalem, iion a Simeon. Ini toko ako ile vothung i vengveng na ini toko ako i lotual a God. Na i thealal toko ako aro i eltetpot Israelre ole lemi kerereong. Na Oni Riringa i voth a i nge.
LUK 2:26 Na Oni Riringa i ria tel i lale aro i rin tel avele i pavurvur tova i thepol tel Toko Pomnga ile toko ako i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere.
LUK 2:27 Ma Oni Riringa i palosa i ma i eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma Jisas itema ome inina o pasong i mo aro o oma vothung aken a i nge ako ranga ve Moses ile patorong i ri nge.
LUK 2:28 Na Simeon i manea i na i ri sivengaing a God nge.
LUK 2:29 Na i ri ve, “Toko Pomnga, ponange wong oma i ranga ve ako ong ria tho nge nomenga. Na tho ini lom umonga na modop tho mo tho rin tomo ol nge lemi moring.
LUK 2:30 Eneke thekik i thepol lom toko lale ako aro i pamimi them
LUK 2:31 ako ong pavelpol i lale a lom toko na seng alavusnga otheki.
LUK 2:32 Na ini the lalainga ako aro i pathengal lom sovengalo nge tokokoe areko ini Judare avele. Naro o paesa lom toko Israelre oion roro nge i.”
LUK 2:33 Na Jisas itema ome inina olemi pelekpol a lemi sivengaing we nge riong areko Simeon i oma i nge i.
LUK 2:34 Ma Simeon i ri ve aro God i oma senu nge or, na i ria Maria, ako ini wain aken inina, ma i ria i ve, “Nongpol, God i ateal wain ake ve aro i paru toko Israel pelie a God itheki naro i paro pelie. Naro i ranga ve ini paatealing ako a God nge, naro toko pulua aro okei enal i.
LUK 2:35 Mako ole lemi rumong ako i ngo kine aro i velpol pat ol. Na lemi kerereong ako i ranga ve ini peang wowonga ako aro i pun sivengom lomum.”
LUK 2:36 Ma seng omole e ako i voth, ini a God ile riong elnga, iion a Ana. Na ini a Panuel itun ako ini a Aser ilenga. Na i kimeit rintet lale, na nomenga ako i peange ma i voth tomo inga nge iewo nge tovu po or limai.
LUK 2:37 Lamako iewo tomonnga i rin, na i voth basu na ia tovu po or mule pa limme pothoi or penel. Na i lo lelpot Lotu Tepun a Vel a lok lemi avele. Na nge nang na mlik i sem na i nong na i lotual a God.
LUK 2:38 Na Simeon ile riong i vusu inga na Ana i velpola ma i ri sivengaing a God nge, na i ri mun nge wain aken, nge areko o thealal nge a God mo i el werer a Jerusalem a ngarangre omeni.
LUK 2:39 Ma nge ako Josep ome a Maria o oma vus ur elonga areko ranga ve ako Toko Pomnga ile patorong i ri nge, lamako o lo werer a ole rem a Nasaret ako a epee a Galili.
LUK 2:40 Ma wainlanga aken i poma, ma i engeng, na ile mire i aolonga, na God ile themosaling i voth a i nge.
LUK 2:41 Na nge tovu po elonga Jisas itema ome inina o es a Jerusalem nge aning ako o apet i ve ini “Pasova”.
LUK 2:42 Na Jisas ia tovu po or mule pa omole pothoi or aini ma o panes ole vothung ako o eses nge aning aolonga ako ro a Jerusalem.
LUK 2:43 Lamako aning aolonga aken i vus, mako o lo werer ol, aveto wainlanga a Jisas rongan i voth a Jerusalem, na itema ome inina olemi mire avele ako rongan i voth.
LUK 2:44 Na or paini o rivenga i ako ru i es tomo nge toko na sengre ako o es tomo nge or la. Ma or paini o es e nang alarolnga na or paini o kath i a olengare nge na o thangangaere nge.
LUK 2:45 Ma or paini o kath, ma o kath, ave o thepolo i avele. Mako or paini o lo werer mun a Jerusalem la mo o ortet mun i nge.
LUK 2:46 Ma nang menga o thopol i ako i men a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. Na i men tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong, ma i nongpol ole riong ma i nin mun or e ninong pelie.
LUK 2:47 Ma tokokoere ako o nongpol ile riong, o kukuk nge ile mire na nge ile riong olalngare.
LUK 2:48 Ma or paini o thepol i ma o kukuk rintet nge. Ma inina i ria i ve, “Tuk, ong vova ake ong oma ol vene ake nge them paini, e? Na them e tomom, lemimem kerere nge wong make them kath ong.”
LUK 2:49 Ma i olal ole riong ve, “I vava ake thomu paini o kath tho, e? Thomu paini lomumu mire avele? Wop omole ako aro tho voth inga nge ako ini ok Vovo ile vel.”
LUK 2:50 Aveto or paini olemi mire nge ile riong aken mirenga e avele.
LUK 2:51 Lamako Jisas i lo werer tomo ol nge or paini a Nasaret la. Na i nongal senu ole riong. Na ur alavusnga areken inina i pango pis i a iopo lemi.
LUK 2:52 Ma Jisas i poma na ile mire kene i aolonga. Na God tomo nge tokokoere olemi sivenga nge i.
LUK 3:1 Ine tovu po mule pa omole pothoi or limnga ako Taiberius Sisar i voth ini nepes. Na Pontius Pailat ini gavana nge a epee a Judia. Na Herot i theal epee ako a Galili, na iteinnga a Pilip i theal epee ako ru a Ituria na Trakonitis. Na Lisanias i theal a Abilene.
LUK 3:2 Na Anas ome a Kaiapas or paini ini Prisre oa Pomnga. Na nge wop lemi aken Jon ako ini a Sekaraia itun i voth a pen polpolnga na God ile riong i velpol a i nge.
LUK 3:3 Ma Jon i esu esa e pen elonga ako i toth a thei a Jordan, ma i panongpol toko na sengre ve, “Naro thomu o pathengal or nge ako o lel kimomu nge lomu vothung kerengare, nge paninuong elnga mo aro God ilemi simikal lomu vothung kerengare.”
LUK 3:4 Na Jon ile omaing aken i ranga ve ini wating ako i voth a God ile riong elnga a Aisaia ile erere nge, ma i ri vene: “Toko e ako i leng a leng a pen polpolnga ma i leng ve, ‘Monsi Toko Pomnga ile sovengalo, na pavengveng ile sovengalo mo aro i es nge.
LUK 3:5 Na ruprup alavusnga aro ultunnga, na pengene tomo nge tete alavusnga aro tounga, na lomolire aro o pavengveng i, na sovengalo areko i gurikrok aro i sathamtet.
LUK 3:6 Naro toko alavusnga ake ru a ulue aro o thepol omaing ako God i pamimi or nge.’”
LUK 3:7 Na toko na seng pulua ako o espot a Jon nge la ako aro o el paninuong a i nge. Ma i ria or ve, “Thomu ini ingop kerenga itutunre, na thomu o eksing senu rongan na thomu o ri ve o el polpol paninuong mo aro o lo nge a God ile paomelaling ako aro i velpol panen.
LUK 3:8 Na o oma tel vothung ako i pathengal ako ve, thomu o lel kimomu nge lomu vothung kerenga lale. Na thomu o mothong tova o pakukukala a lomu riong pelie ve, ‘Aro them ela God ile paomelaling avele, eneke nomenga God i kin ile riong tomo nge a Abraham, na Abraham ini titevimem.’ Eneke tho ria thomu ve, God i pavurvur ako aro i oma um areke mo o velpol ini a Abraham ititeviere.
LUK 3:9 Na God ile paomelaling i ranga ve ini telenga wowonga ako i totho lale ako aro i vairo i a thomu nge ako o ranga ve ini won. Na won alavusnga areko omonnga i sivenga avele, aro o tetela ir mo o asesu or a won sesenga nge.”
LUK 3:10 Ma Jon i ria vene aken, ma toko alavusnga o nina i ve, “Aro them oma vava?”
LUK 3:11 Ma i olal ole riong ve, “Omu e ile tekruk or aini, aro i sungu omole e a toko ako ile avele. Na toko ako ia aning i voth, aro i sung mun i.”
LUK 3:12 Na toko pelie ako ini umtun elngare o es mo o el mun paninuong ma o nina i ve, “Pamirealinga, aro them oma vava?”
LUK 3:13 Ma i ria or vene, “Aro thomu o el inga umtun ranga ve ako gavman i ria thomu nge. Naro o el polpola mun pelie avele.”
LUK 3:14 Na toko punongare pelie ako o nin mun i ve, “Na them, aro them oma vava?” Ma i olal ole riong ve, “Thomu o mothong tova o siso polpol tokokoere na o pamit or nge riong mo o el polpol umtun a or nge. Naro lomumu i sivenga inga nge olongomu elnga.”
LUK 3:15 Ma toko na sengre o nongpol a Jon ile riong ma olemi ve aro ur sivenga aro i velpol. Na olemi pelekpol ako ve, “Ava ini toko aton ru God i ateal i ve aro i el werer it eve ava avele.”
LUK 3:16 Mako Jon i olal ole riong ve, “Tho paninu thomu nge thei, aveto toko e ako aro i rumongal me, kene ile engenging i aolonga nge lek engenging, na i pavurvur aro tho es totho a ilo sei mo aro tho inospot ile esonga a we, kene avele. Naro i paninu omu pelie nge a God Ioni Riringa, aveto omu pelie nge won sesenga.
LUK 3:17 Naro i nongpol toko alavusnga ole riong, naro i thomreu areko o sivenga na areko o kerenga, ranga ve ini toko pen lesnga i thomreu wit monnga sivenga na wit peti kerenga. Naro i veliloalo ur sivesivengare a ile pen sivenga, aveto ur kerekerengare aro i asesu ir a won sesenga nge ako aro ile vusonga avele.”
LUK 3:18 Na Jon i oma riong relnga mun pelie ako aro i pavurpol olemi nge, mako i panongpol nge panongpolong sivenga a toko na sengre nge.
LUK 3:19 Na Jon i vol a Herot ako ini nepes, eneke i pamues a Herodias ako ini itein posnga iewo tomo mun nge vothung pulua kerenga mun ako i oma i.
LUK 3:20 Ma Herot i rong esa mun ile kerengaing ako ranga ve i paeso a Jon a mang a midenga lemi.
LUK 3:21 Na Herot i paeso a Jon a mang a midenga rongan, na nge ako toko alavusngare o el paninuong, na Jisas mun i el paninuong, ma rongan i nong, nako sepsa i thep.
LUK 3:22 Na Oni Riringa i esu a i nge me, ma i ranga ve ini pothu, ma i men a i nge. Na lenging ako i espot a sepsa lemi me ma i ri ve, “Wong ini tuk ako ok sagu rintet wong, ma lemik sivenga rintet mun nge wong.”
LUK 3:23 Na nge wop lemi ako Jisas i patea ile omaing ma ia tovu po mule pa me. Ma toko na seng olemi ako ve, ini a Josep itun. Na Josep ini a Heli itun.
LUK 3:24 Na Heli ini a Matat itun. Na Matat ini a Livai itun. Na Livai ini a Melki itun. Na Melki ini a Janai itun. Na Janai ini a Josep itun.
LUK 3:25 Na Josep ini a Matatias itun. Na Matatias ini a Amos itun. Na Amos ini a Nahum itun. Na Nahum ini a Esli itun. Na Esli ini a Nagai itun.
LUK 3:26 Na Nagai ini a Mat itun. Na Mat ini a Matatias itun. Na Matatias ini a Semen itun. Na Semen ini a Josek itun. Na Josek ini a Joda itun.
LUK 3:27 Na Joda ini a Joanan itun. Na Joanan ini a Resa itun. Na Resa ini a Serubabel itun. Na Serubabel ini a Sealtiel itun. Na Sealtiel ini a Neri itun.
LUK 3:28 Na Neri ini a Melki itun. Na Melki ini a Adi itun. Na Adi ini a Kosam itun. Na Kosam ini a Elmadam itun. Na Elmadam ini a Er itun.
LUK 3:29 Na Er ini a Josua itun. Na Josua ini a Elieser itun. Na Elieser ini a Jorim itun. Na Jorim ini a Matat itun. Na Matat ini a Livai itun.
LUK 3:30 Na Livai ini a Simeon itun. Na Simeon ini a Juda itun. Na Juda ini a Josep itun. Na Josep ini a Jonam itun. Na Jonam ini a Eliakim itun.
LUK 3:31 Na Eliakim ini a Melea itun. Na Melea ini a Mena itun. Na Mena ini a Matata itun. Na Matata ini a Natan itun. Na Natan ini a Devit itun.
LUK 3:32 Na Devit ini a Jesi itun. Na Jesi ini a Obet itun. Na Obet ini a Boas itun. Na Boas ini a Salmon itun. Na Salmon ini a Nason itun.
LUK 3:33 Na Nason ini a Aminadap itun. Na Aminadap ini a Atmin itun. Na Atmin ini a Arni itun. Na Arni ini a Hesron itun. Na Hesron ini a Peres itun. Na Peres ini a Juda itun.
LUK 3:34 Na Juda ini a Jekop itun. Na Jekop ini a Aisak itun. Na Aisak ini a Abraham itun. Na Abraham ini a Tera itun. Na Tera ini a Nahor itun.
LUK 3:35 Na Nahor ini a Seruk itun. Na Seruk ini a Reu itun. Na Reu ini a Pelek itun. Na Pelek ini a Eber itun. Na Eber ini a Sela itun.
LUK 3:36 Na Sela ini a Kainan itun. Na Kainan ini a Arpaksat itun. Na Arpaksat ini a Siem itun. Na Siem ini a Noa itun. Na Noa ini a Lamek itun.
LUK 3:37 Na Lamek ini a Metusela itun. Na Metusela ini a Enok itun. Na Enok ini a Jaret itun. Na Jaret ini a Mahalalel itun. Na Mahalalel ini a Kenan itun.
LUK 3:38 Na Kenan ini a Enos itun. Na Enos ini a Set itun. Na Set ini a Adam itun. Na Adam ini a God itun.
LUK 4:1 Na Jisas i vual nge Oni Riringa, ma i losteta a thei a Jordan. Mako Oni Riringa i wolu wola i a pen polpolnga.
LUK 4:2 Ma i voth nge wop aken, i pavurvur nge nang or mule pa penel. Ma Satan i tongporum i nge, na nge nang alavusnga aken Jisas i an vet avele. Ma nang or mule pa penel aken i vus, mako i rova ol mesipuniong.
LUK 4:3 Na Satan i ria i ve, “Tova ve ong ini a God Itun, mo wong ria um ake mo i eksing mo ini bret.”
LUK 4:4 Ma Jisas i olal ile riong ve, “God ile erere i ri vene: ‘I pavurvur aro toko i mimi inga nge aning avele.’”
LUK 4:5 Ma Satan i paesa i roro, na a ur e avele, nako i pathengalpot i nge rumrem elonga ake ru a ulue.
LUK 4:6 Na i ria i ve, “Naro tho sungu ur alavusnga aken a wong nge mo ong theal i, mo aro iom i kima nge. Na aro ve tho sungu i nge toko e, aro tho sungu i inga nge i, eneke ur alavusnga aken i voth a menik.
LUK 4:7 Na aro ve ong lotual tho, aro ur alavusnga ake ini lom.”
LUK 4:8 Na Jisas i olal ile riong ve, “God ile erere i ri vene: ‘Aro ong lotual inga Toko Pomnga ako ini lom God, naro wong oma inga ile omaing.’”
LUK 4:9 Na Satan i wol a Jisas a Jerusalem la, ma i paesa i a Lotu Tepun a Vel, ma i pamita i roro a vel polemi. Ma i ria i ve, “Tova ve wong ini a God Itun, aro wong opthou la,
LUK 4:10 eneke God ile erere i ri vene: ‘God aro i ria ile enselre mo o theal senu wong.
LUK 4:11 Naro o monteta la wong nge omeni, mo aro evom i tup nge um e avele.’”
LUK 4:12 Na Jisas i olal ile riong ve, “God ile erere i ri vene: ‘Mothong tova tongporum Toko Pomnga ako ini lom God ile engenging.’”
LUK 4:13 Na Satan i oma tongporumong pulua lale nge a Jisas, ma i lo lelpot i mo aro i men tetal mun nge nang relnga e.
LUK 4:14 Na Jisas i lo werer a Galili la na Oni Riringa ile engenging i voth a i nge. Na ikimanga i song a pen elonga ako i toth a Galili.
LUK 4:15 Na i patoral or ako ru a Judare ole lotuonga a velre, ma or alavusnga o paesa iion roro.
LUK 4:16 Na Jisas i es a Nasaret ako ini rem ako i poma nge. Na nge nang rialonga i panes ile vothung, na i eso a Judare ole lotuonga a vel, ma i mita mo aro i tital a God ile erere.
LUK 4:17 Ma o sungu a God ile riong elnga a Aisaia ile erere a i nge. Ma i thep i, na i ortet riong e ako aro i tital viringa a tokokoere nge, ma i ria ve,
LUK 4:18 “Toko Pomnga Ioni Riringa i voth a tho nge, eneke i ateal tho ve aro tho panongpol Panongpolong Sivenga a toko le ur avelengare nge. Na i pake tho me ve aro tho panongpol areko o voth a mang a midenga mo aro o vthopot. Na i pake tho me ve aro tho panongpol mun areko otheki pros mo ako aro o the werer. Na i pake tho me ve aro tho pavthopot areko ole ngarangre o paomelal or.
LUK 4:19 Na i pake tho me ve aro tho panongpol nge ako, tovu po ako Toko Pomnga i themosal toko na sengre nge, kene i velpol lale.”
LUK 4:20 Ma Jisas i mol werera erere aken ma i sung wereru i a toko ako i theal erere areken. Lamako i men wereru. Ma toko na seng alavusnga ako ru a vel lemi o the rinrin ol inga ako ini i.
LUK 4:21 Lamako i patea ol riong a or nge, ma i ri ve, “Na ponange thomu o nongpol riong aken kene i velpol nunganga lale.”
LUK 4:22 Ma or alavusnga o ri riong sivenga nge i ma o kukuk nge riong sivenga ako i velpolpot a iwo. Ma o ri ve, “Ake ini a Josep Itun inga na ile riong sivenga aken i es vanath me?”
LUK 4:23 Ma i ria or ve, “Lemik mire ako ve, aro thomu o ria riong agelalnga a tho nge me ranga ve, ‘Vuralinga, aro ong pamimi sivengom.’ Naro thomu o ri mun ve, ‘Ur areko them nongpol ako wong oma i a Kaperneam, aro wong oma werer mun i ake ru a lom rem tepun.’”
LUK 4:24 Ma i ria mun or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, God ile riong elnga e, aro ve i lo werer a ile rem tepun, tokokoere aro o nongal ile riong avele.
LUK 4:25 O nongpol, tho ri nunganga a thomu nge, nomenga nge wop lemi ako Elaija i voth, seng basu pulua ako o voth mun a Israel. Na nge wop lemi aken sepsa i pupal rintet ma vit i mol vet avele nge tovu po or me na ngov or limae. Na mesi aolonga i velpol a pen elonga a ulue.
LUK 4:26 Aveto God i pake a Elaija a seng basu e nge avele ako ru a Israel ako ini ile rem tepun. Aveto i pake inga i a seng basu e ako a rem a Sarepat ako a epee a Saidon.
LUK 4:27 Na nomenga nge wop lemi mun ako God i pake ile riong elnga a Elisa a Israelre nge, toko pulua ako a Israel kene putput i el or. Aveto oa e avele i senu werer. Ave ini inga Naman ako ini Siria anga i senu werer.”
LUK 4:28 Na toko alavusnga ako a Judare ole lotuonga a vel lemi, o nongpol riong aken ma olemi kling rintet nge a Jisas ile riong, ako i oma i a or nge.
LUK 4:29 Ma o losa ma o titpopot a Jisas a rem pomnga wopo a tete polemi mo o wola i la ma o ri ve o asesu i a ruprup la.
LUK 4:30 Aveto Jisas i eksing ma i es werer a oa lemimi, mako i es la.
LUK 4:31 Ma Jisas i esu a rem a Kaperneam ako a epee a Galili. Na nge nang rialonga i patoral toko na sengre.
LUK 4:32 Ma o nongpol ile riong ma o kukuk nge, eneke ile patoraling aken i ranga ve ini toko ako ile engenging i aolonga.
LUK 4:33 Na toko e ako i voth a Judare ole lotuonga a vel lemi kene tamata kerenga i voth a i nge. Ma i wal na i presa viringa ve,
LUK 4:34 “Wong ake ini a Jisas ako ini Nasaret anga. Lom neke i voth a tho nge? Na wong es ake me mo ong ri ve wong pakerenga them, e? Na lemik mire nge wong, wong ini toko riringa ako ini a God ile.”
LUK 4:35 Aveto Jisas i vol i ma i ria i ve, “Wong poreng, na wong lopot a toko aken nge.” Ma tamata kerenga aken i asesu toko aken a ulue ako ru a otheki lemi. Ma i lopot a i nge na i pakerenga i avele.
LUK 4:36 Ma tokokoere o kukuk. Na o ria osivenga nge ve, “Ake ini riong le vanga ake? Eneke ile riong i mathe na i ranga ve ini toko ako ile engenging i aolonga. Na i ri pompom nge tamata kerengare, mako o lopot.”
LUK 4:37 Mako ritetong nge a Jisas i kima ol a pen elonga ako i toth a Kaperneam.
LUK 4:38 Ma Jisas i plosa ma i espot a Judare ole lotuonga a vel, ma i es a Saimon ile vel lemi. Ma Saimon iewo inina ini multhang ma ini peti i vel rintet. Ma o leng a Jisas ve aro i opoal i.
LUK 4:39 Mako i mit totho a ni multhanginga aken nge, ma i vol ni peti velonga aken, mako i lo lelpot i, na a ur e avele na seng aken i plosa ma i monsi nge oa aning.
LUK 4:40 Ma nang i mena ol a ile ring, na tokokoe areko olengare o el ni multhanging rel relngare, o pasong or a Jisas nge, ma i ronga imeni a or omole omole nge, mako i pamimi werer or alavusnga.
LUK 4:41 Ma tamata kerengare o lopot a tokokoere nge. Ma tamata kerengare o lopot na o walal na i ria ve, “Wong ini a God Itun.” Aveto i vol or na i rial or ve, o mothong tova o ri, eneke ini plong ve aro o ritet tokokoere ako ve, ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer toko na sengre.
LUK 4:42 Na totho rulpounga na Jisas i lospot nge rem aken ma i es nge wop ako tokokoere nge avele. Ma tokokoere o ortet i. Lamako o sangpolo i ma o ri ve o rialalu i mo i mothong tova i lo lelpot oa.
LUK 4:43 Aveto i ria or ve, “Aro tho panongpol nge Panongpolong Sivenga ako nge a God ile menong e nepes, nge rem rel relnga munre, eneke God i pake tho ve aro tho oma omaing aken.”
LUK 4:44 Ma i panongpol a Judare ole lotuonga a velre a pen elonga ako ru a epee a Judia.
LUK 5:1 Nge nang omole ako Jisas i mit a thei a pamonlel a Galili wo peti, ma toko pulua ako o es a i nge ma o mumrongtuno i, ve aro o nongpol a God ile riong.
LUK 5:2 Ma Jisas i thepol wok or aini ako o wetea i a thei wo peti. Aveto wok tokoninga ako ini silang elngare o voth nge avele, eneke o sopol oa susua.
LUK 5:3 Mako Jisas i ro a wok nge ako ini a Saimon ia. Ma i ria Saimon ve aro i osthongpot wok a sthapot la tie. Na Jisas i men a wok lemi na i patoral toko na sengre.
LUK 5:4 Ma i patoral or ma i vus, lamako i ria Saimon ve, “Aro wong na thongongomre aro o sauthpot a thei stha la, mo o ulu omu susua mo o ting silang.”
LUK 5:5 Ma Saimon i ria ve, “Toko Pomnga, them um polpol inga nge pemlik lollonga ake ma them tinga vet silang e avele. Aveto aro them ulu wereru mun emem susua, eneke wong ria vene aken lale.”
LUK 5:6 Ma o oma venen aken ma o tinga silang pulua, na pa omole re ako aro oa susua aro i minrira.
LUK 5:7 Mako omeni wit othangangaere ako nge wok aininga mo o es me mo o opoal or. Na o asesa silangre nge wok alaini aken ma i vuala ma pa omole tova aro wok alaini o vlu.
LUK 5:8 Ma Saimon Pita i thepol aken. Ma ilemi kerere ma i koru ieve a Jisas itheki lemi ma i ria ve, “Toko Pomnga, aro wong lo lelpot tho, eneke tho ini toko ako lek vothung kerenga.”
LUK 5:9 Ma i ria ol venen aken, eneke i thepol silang pulua ma i kukuk nge. Ma areko o voth tomo nge i o kukuk mun nge.
LUK 5:10 Ma Sebedi itun or aini ako ini a Jems na Jon, or paini ini a Saimon ithanga, ma or paini mun kene o kukuk. Lama Jisas i ria Saimon ve, “Wong mothong tova ong ngeip, nomenga ong el silang, aveto ponange na panen aro ong el toko na sengre a tho nge me.”
LUK 5:11 Ma o monteta oa wokre a thei wo peti la, na o modipdopu ur alavusnga na o panes a Jisas.
LUK 5:12 Na Jisas i voth a rem pomnga omole na toko omole ako i voth nge, kene ini peti i vustetu nge putput. Ma i thopol a Jisas ma i koru ieve ma ipo tiru a ulue na i nong a i nge ma i ria i ve, “Toko Pomnga, ong pavurvur aro ong paonolpot tho mo tho riri a God itheki, tova lomum ve aro ong oma i.”
LUK 5:13 Ma Jisas i ronga imeni a i nge na i ria i ve, “Lemik ve aro tho oma i, aro wong riri werer.” Na a ur e avele, nako putput aken i vuspot ol a i nge.
LUK 5:14 Ma Jisas i ri engeng a i nge ve, “Wong mothong tova ong ria ol toko e nge. Aveto aro wong es vengveng a pris nge la, mo i thopolrum num peti, mo aro i panunganga riong nge wong ve, ‘Putput i vus.’ Na oma lom sungong ranga ve Moses i ria nge lale, mo ako tokokoere olemi mire ako ve, num multhanga aken i vus.”
LUK 5:15 Aveto ur areko Jisas i oma i, i kimapot a pen elonga. Mako toko puluanga o es a i nge, mo o nongpol ile riong, naro i eltetpot oni multhanga.
LUK 5:16 Aveto nang pulua ako, i es nge wop ako toko e nge avele, ma i nong nge.
LUK 5:17 Nge nang e ako Jisas i patoral toko na sengre, na pokononga pelie ako o apet or ini Parisire tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong ako o es e pen elonga ako ru a Galili na Judia na Jerusalem, or ako o men tomo mun. Na Toko Pomnga ile engenging, i voth tomo nge a Jisas, mo aro i pamimi ni multhangingare.
LUK 5:18 Ma tokokoe pelie ako o potuna toko omole ako tomo nge ile ngosel. Ma toko aken ini peti motungtung. Ma o ri ve o potuno i a vel lemi la, mo o parong i a Jisas itheki lemi.
LUK 5:19 Aveto vel lemi i vual rintet nge toko na sengre, na ole sovengalo avele ako aro o paeso ni multhanginga aken a vel lemi la. Mako o paesa i a vel powe la, ma o eltetpot vel pothoi ako ini um. Na toko aken o pamonlolu tomo i nge ile ngosel la, ako ru a toko na sengre oa lemimi, ako ru a Jisas itheki lemi.
LUK 5:20 Ma Jisas i thepol ole lemioong ma i ria ve, “Teik, tho ria wong God ilemi simikal lom vothung kerengare lale.”
LUK 5:21 Na Parisi tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong osivenga olemi pompom ve, “Toko aken ini ao ake i kelelal a God, e? Toko e i pavurvur avele, God inga i pavurvur ako aro i patitepot toko ile vothung kerenga.”
LUK 5:22 Ma Jisas i ate ole lemi rumong ma i ria ol or ve, “I vova ake lomumu i voth vene ake?
LUK 5:23 Riong kathnga i semel ako aro tho ria i? Aro ve tho ria i ve, ‘God ilemi simikal lom vothung kerengare lale.’ Riong ake i semel, eneke thomu o pavurvur, ako aro o thopol lek riong potoi avele. Aveto aro ve tho ria i ve, ‘Plosa mo es.’ Riong ake i klip, eneke thomu o pavurvur aro o thopol lek riong potoi.
LUK 5:24 Maken aro tho ri riong klipnga aken, eneke tho sis ako ve, lomumu mire ako ve, Toko Pomnga Itun ile engenging ake ru a ulue, i voth, ma i pavurvur nge toko na sengre ole vothung kerengare patitepotnga.’” Mako i ria toko ni peti motungtunga ve, “Tho ria wong, ong mita mo ela lom ngosel mo es a lom vel.”
LUK 5:25 Na a ur e avele, nako i losa a toko na sengre otheki, na i ela ile ngosel ako ru i ngo nge na i es a ile vel la, na i paesa God iion roro.
LUK 5:26 Ma toko alavusnga o kukuk rintet nge. Ma o paesa God iion roro. Na o papomnga i. Ma o ria ve, “Na ponange them thepol ur ako i rel rintet.”
LUK 5:27 Lamako Jisas i espot ol, ma i thepol toko ako kene ini umtun elnga ako i men a ile umtun elnga a vel. Na iion a Livai, ma Jisas i ria i ve, “Wong panes tho.”
LUK 5:28 Mako Livai i mita na i mothonglelu ile ur elonga, na i panes a Jisas.
LUK 5:29 Na Livai i oma Jisas ia aning aolonga ako a ile vel. Na umtun elnga puluanga tomo mun nge tokokoe pelie, o voth ma o an tomo nge or paini.
LUK 5:30 Na Parisire tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong, oni plong nge omaing aken, ma o ria ria nge a Jisas ile wainlangaere. Ma o ria ve, “I vava ake thomu o an tomo na o thin tomo nge tokokoe areko ini umtun elngare na areko ole vothung kerenga, e?”
LUK 5:31 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Areko olemi ve o sivenga, aro o es a vuralinga nge avele, ini inga areko oni multhang aro o es a i nge.
LUK 5:32 Tho velpol ako aro tho leng toko vengvengare mo aro o eksing ole mimiong, kene avele. Tho velpol ako aro tho leng tokokoe areko ole vothung kerenga, mo aro o eksing ole mimiong.”
LUK 5:33 Na tokokoe areken o ria mun a Jisas ve, “Na Jon ile wainlangaere o sem nge aning, na o nong mo o lotual nge a God. Na Parisire ole wainlangaere o oma mun venen aken. Aveto lom wainlangaere o an na o thin na o sem avele.”
LUK 5:34 Ma Jisas i ria or nge riong agelalnga ve, “Aro ve toko peange ponganga, i voth tomo nge ilengare nge sungaling a aning, i pavurvur aro o sem avele.
LUK 5:35 Aveto panen aro o eltetpot toko peange ponganga aken a or nge. Naro nge wop lemi aken aro o sem ol e aning.”
LUK 5:36 Ma Jisas i oma mun riong agelalnga omole ako a or nge. Ma i ria ve, “Toko e aro i inrapot tekruk epee ponganga, naro i italalo i nge tekruk neginga avele, aro vene mo i pakerenga tekruk ponganga aken na epee ponganga aken i ang tomo nge tekruk neginga avele.
LUK 5:37 Na toko e i mothong tova aro i save vain ponganga, nge thei pokin ako ini mekerem peti neginga, eneke i pavurvur aro i lowimpot avele, aro vene mo aro vain i lothunpot mo aro thei pokin aken aro i vupol, mo vain i lel pautet na thei pokin aro i kerenga.
LUK 5:38 Aveto i sivenga ako aro o save vain ponganga nge thei pokin ponganga.
LUK 5:39 Na aro ve toko e i thin vain neginga lale, aro i mothong ol vain ponganga thinnga, eneke aro i ri ve, ‘Neginga i sivenga nge thinong.’”
LUK 6:1 Na nge nang rialonga omole Jisas i es a wit a ometa lemi. Na ile wainlangaere o vurpot wit monnga pelie na o sisa i nge omeni na o an i.
LUK 6:2 Ma Parisi pelie o ri ve, “Na i vava ake thomu o oma ur areko ler patorong i rial i nge nang rialonga, e?”
LUK 6:3 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Na thomu o tital tenesing nge ur areko Devit i oma i nomenga, nge wop lemi ako ome ile tokokoere mesipun or.
LUK 6:4 Ma Devit i eso a God ile vel lemi, ma i elpot bret ako o oma i ma ini sungong a God nge. Na Moses ile patorong i ri ve, bret aken tokokoere o rial nge, ini inga prisre oenga aro o an i. Aveto Devit i an i na i sungu mun i a ile tokokoere nge, aveto God i paomelal or avele.”
LUK 6:5 Ma Jisas i ria or ve, “Na Toko Pomnga Itun i pavurvur ako aro i panes ilemi nge nang rialonga.”
LUK 6:6 Na nge nang rialonga mun e ako Jisas i eso a Judare ole lotuonga a vel, ma i patoral toko na sengre. Na toko omole ako i voth ako imeni sivenga nge anga i morungrung, ma imeni omkolo.
LUK 6:7 Ma ine pamirealingare nge a Moses ile patorong, tomo nge Parisire o thopolrum senu nge a Jisas, eneke o kath ia tepun e ako aro o teltun ia nge tova ve i pamimi toko nge nang rialonga, akennga i leklek lale.
LUK 6:8 Aveto Jisas ilemi mire nge olemi, mako i ria toko meni morungrunga aken ma i ria i ve, “Wong mita mo espot a mukaling me.” Mako toko aken i mita ma i espot a mukaling.
LUK 6:9 Ma Jisas i ria areko o thopolrum i, ma i ria or ve, “Tho sis ako ve, tho nina tel thomu, aro te oma uneke nge nang rialonga ako i panes ler patorong, aro te oma omaing sivenga, eve aro te oma omaing kerenga? Naro te pamimi toko nge, eve aro te pakerenga toko nge?”
LUK 6:10 Na Jisas i theu thea a toko alavusnga nge, lamako i ria toko aken ve, “Pavengvengpot menum mo menum savelvelu.” Ma i oma i ranga ve ako Jisas i ria i nge, mako imeni i sivenga werer sele.
LUK 6:11 Aveto Parisire olemi kling rintet nge i, ma osivenga o ria pel ve, “Aro te oma vava nge a Jisas?”
LUK 6:12 Nge nang omole ako Jisas i espot ma i esa a tete mo i nong a God nge. Ma i mosal inga nongong nge pemlik lollonga aken makola rulpopou.
LUK 6:13 Ma nang i toa ol me, ma i leng ile wainlangaere a i nge me. Ma i ateal or mule pa omole pothoi or aini a or nge mo o velpol ini ile pakekere, ako o apet or ini aposelre.
LUK 6:14 Ma oion vene: Na omole ini a Saimon, na Jisas i sungu mun iion aininga a Pita. Na Andru ako ini a Saimon itein. Na Jems na Jon na Pilip na Bartolomiu.
LUK 6:15 Na Matiu na Tomas na Jems ako ini a Alpius itun, na Saimon ako i voth a toko avlung ako o apet i ve ini a Selot.
LUK 6:16 Na Judas ako ini a Jems itun. Na Judas Iskariot ako aro panen i sungu a Jisas a ngarangre omeni.
LUK 6:17 Ma Jisas ome ile pakeke areken, o esu a tete me. Ma o esu ma o mitu a pen vovovnga. Na ile wainlangaere pulua ako ru o voth mun. Ma tokokoe pulua ako ini Judia angare na pelie ini Jerusalem angare na pelie ako o es telek a thev epee ako a Tair ome a Saidon, o voth mun.
LUK 6:18 Ma o es ako me ve aro o nongpol ile riong naro i pamimi werer or nge oa ni multhanging. Na toko na sengre ako tamata kerengare o voth a or nge, o es mun a i nge ma i wistetpot tamata kerengare a or nge.
LUK 6:19 Ma toko alavusnga o tongporum ako aro o vugiro i, eneke ile engenging aolonga i eso e areko o vugiro i, mako o senu werer.
LUK 6:20 Ma Jisas i the a ile wainlangaere nge, na i ria ve, “Sapase thomu toko le ur avelengare, eneke God i theal thomu na ini lomu Nepes lale.
LUK 6:21 Sapase thomu tokokoe areko o men mesi ponange, eneke panen aro God i sung ur elonga a thomu nge, naro osa pup ol. Sapase thomu tokokoe areko o tang ponange, eneke panen aro thomu o ngenge sise ol.
LUK 6:22 Sapase thomu tova ve, tokokoere aro oni silal thomu na okime lelal thomu, na o voltet thomu, na o apet tangatun iomu, na o oma venen aken, eneke thomu o panes a Toko Pomnga Itun.
LUK 6:23 “Na nge nang ako aro o oma venen aken nge thomu, aro lomumu i ngo sivenga rintet nge, na lomumu aro i ngo pis. Eneke God aro i olal i a thomu nge, nge sungong a urvet ako ro a Pen a Urvet. Naro o oma vene ake a thomu nge, eneke nomenga otiteviere o oma mun re venen aken nge a God ile riong elngare.
LUK 6:24 Aveto “Patong thomu toko le urngare, na panen marati aro thomu o el ol kerengaing, eneke thomu o el mimiong sivenga lale.
LUK 6:25 Patong thomu tokokoe areko o an na osa pup ponange, eneke panen aro thomu o men mesi. Patong thomu tokokoe areko thomu o ngenge sise nge thomu ponange, eneke panen aro thomu o tang na thekumu einga aro i lel.
LUK 6:26 Patong thomu tokokoe areko, toko alavusnga o paesa iomu roro, eneke nomenga otiteviere o oma mun vene aken nge riong elnga le apaltetongare.”
LUK 6:27 Na Jisas i ria or vene: “Aveto tho ria thomu areko o nongpol lek riong. Aro omu sagu lomu ngarangre. Naro thomu o oma vothung sivenga nge areko oni silal thomu.
LUK 6:28 Naro thomu o ria God mo aro i oma senu nge tokokoe areko o oma tungtang nge thomu. Naro thomu o nong a God nge, nge tokokoe areko o ri tangatun e thomu.
LUK 6:29 Na aro ve toko e i so wom pun, aro eksing mun wom pun epee mo i so mun i. Na aro ve toko e i elteta lom seltun, ong mothong tova pamumutal i nge i, tova ve i elteta mun lom tekruk.
LUK 6:30 Na aro ve toko e i nong ur e a wong nge, aro o sungu inga a i nge. Na aro ve toko e i ela lom ur e, o mothong tova nin werer mun i nge.
LUK 6:31 Na vothung ako wong sis ve aro tokokoere o oma i a wong nge, aro wong oma inga vothung aken a or nge.
LUK 6:32 Na aro ve omu sagu inga tokokoe areko oa sagu thomu, aro o paesa iomu nge vothung aken avele. Eneke tokokoe areko ole vothung kerenga, oa sagu mun tokokoe areko oa sagu mun or.
LUK 6:33 Na aro ve thomu o oma vothung sivenga inga nge tokokoe areko o oma vothung sivenga nge thomu, aro o paesa iomu nge vothung aken avele. Eneke tokokoe areko o oma vothung kerenga or mun o oma mun venen aken.
LUK 6:34 Na aro ve thomu o sungu inga thangaroong nge areko lomumu ve aro o olal werer i, aro o paesa iomu nge vothung aken avele, eneke tokokoe areko o oma vothung kerenga o sung mun thangaroong nge tokokoe areko o oma vothung kerenga mo aro o el werer mun oa thangaroong aken.
LUK 6:35 Aveto thomu, aro omu sagu lomu ngarangre. Naro thomu o oma vothung sivenga a or nge. Naro thomu o sungu thangaroong a or nge. Naro thomu o mothong tova lomumu ve aro o olal werer i. Na aro ve thomu o oma venen aken, God aro i olal i a thomu nge, nge sungong a urvet. Naro thomu o velpol ini a God, ako i aolonga rintet, itutunre. Eneke i oma vothung sivenga mun nge tokokoe areko o ri sivengaing a i nge avele, na nge areko ole vothung kerenga.
LUK 6:36 Aro thomu o themosal tokokoere ranga ve ako Titemer i themosal tokokoere.”
LUK 6:37 Ma Jisas i ria mun ve, “Na aro ve thomu o avrum toko ile vothung avele, aro God i avrum mun lomu vothung avele. Na aro ve thomu o paomelal toko avele, aro God i paomelal mun thomu avele. Na aro ve lomumu simikal tokokoere ole vothung kerenga, aro God ilemi simikal mun lomu vothung kerenga.
LUK 6:38 Aro ve thomu o sung menumu a tokokoere nge, aro God i olal mun sungong aken a thomu nge. Na ile sungong aro i mengmeng avele, aro i vual taktak rintet na i pavurvur aro o mit roal i avele. Sungong ako ong sung i a tokokoere nge, aro God i sung mun i a ong nge, ranga ve ako ong sung i a tokokoere nge.”
LUK 6:39 Ma Jisas i sung mun riong agelalnga omole a or nge ve, “I pavurvur aro theki prosnga e aro i wol rum theki prosnga e, kene avele, aro vene mo or paini o matu a vol lemi.
LUK 6:40 Na wain ako i men nge pamirealing i pavurvur aro i aolo leltun ile pamirealinga avele. Aveto aro ve i pavus senu ile pamirealing kena aro i velpol, mo i ranga ve ini mun i ile pamirealinga.
LUK 6:41 “Na mothong tova wong thepol won amum i voth a teum itheki, aveto ong kene ong thopol tel wong avele ako won epee i ngo sopal thekum.
LUK 6:42 Na aro ve wong thepol won epee aken avele, ong mothong tova ong ria teum ve, ‘Teik, aro tho eltetpot won amum atiken i ngo a thekum.’ Wong ini pokononga. Aveto i sivenga ako ong eltetpot tel won epee aken ru i ngo sopal thekum, lamo aro wong the senu, moro aken wong eltetpot won amum ako i ngo a teum itheki.”
LUK 6:43 Na Jisas i ria mun ve, “Won sivenga i pavurvur aro imonnga i kerenga avele. Ranga ve mun i ako won kerenga i pavurvur aro imonnga i sivenga avele.
LUK 6:44 Na tokokoere o ate won ako nge imonnga. Naro i pavurvur aro wong vurpot pupos monnga a we wopuponga nge, kene avele. Na o vur vain monnga a we wopuponga nge avele.
LUK 6:45 Na toko sivenga i paespot ur sivenga ako i voth a ilemi. Na toko kerenga mun i paespot ur kerenga ako i voth a ilemi. Eneke toko iwo i ripot vengveng ur ako i voth a ilemi.”
LUK 6:46 Na Jisas i ria mun ve, “I vova ake thomu o apet tho ve Toko Pomnga, Toko Pomnga, aveto thomu o panes lek riong avele, e?
LUK 6:47 Na aro ve toko i es a tho nge me, na i nongpol lek riong na i panes i, moro aken aro tho ria thomu nge toko aken ile vothung.
LUK 6:48 Na toko aken i ranga ve ini toko ako i ri ve aro i ari vel. Na a mukaling i to vol lukulukunga, ako i esu a ulue lemi. Lamako i aria vel nge roro, ma thei awonga aolonga i velpol ma i es a vel aken nge ma i tik i, ma vel aken i vulpesa vet avele, eneke toko aken i ari vel sivenga ako i engeng.
LUK 6:49 Aveto toko ako i nongpol lek riong na i panes i avele, i ranga ve ini toko ako i aria vel, na i men polpola inga a ulue nge. A ur e avele na thei awonga i velpol ma i opthesa vel aken, ma i matu, mako i kerenga selele.”
LUK 7:1 Ma Jisas i patoral vus toko na sengre nge ur areken. Lamako i eso a rem a Kaperneam.
LUK 7:2 Na punongare ole mukalinga ako ini toko Rom i voth, ma ile toko umonga omole ako ia sagu rintet i, ini multhang ma i toth ol ako aro i rin.
LUK 7:3 Ma punongare ole mukalinga aken i nongpola ako Jisas i voth a Kaperneam. Mako i pake Judare oa pompomere mo o ria i mo i es a i nge la, mo aro i pasenu werer ile umonga aken.
LUK 7:4 Ma o velpol a Jisas nge ma o nong engeng a i nge. Ma o ri ve, “Na mukalinga aken ini toko sivenga na i pavurvur ako aro wong opoesal i,
LUK 7:5 eneke ia sagu it Judare. Mako ranga ve i aria ler lotuonga a vel.”
LUK 7:6 Lamako Jisas i es tomo nge or la. Lama nge ako i totho ol a vel aken nge, ma punongare ole mukalinga aken i pakepot ithangangaere, mo o el riong a Jisas nge la ve, “Toko Pomnga, wong mothong tova sabrepal wong nge esoong a lek vel lemi, eneke tho ini toko sivenga avele.
LUK 7:7 Na e mun e ako tho pavurvur aro tho es a wong nge wot avele, aveto aro wong ria inga, naro lek umonga aro i sivenga werer.
LUK 7:8 Na tho ri vene ake, eneke tho voth mun a tokokoe pelie osa thewo. Na tho mun, punonga pelie ako o voth a sek thewo. Na aro ve tho ria toko e ve, ‘Wong es la.’ Aro i es la. Na aro ve, tho ria toko e ve, ‘Wong es me.’ Aro i es me. Na aro ve tho ria lek toko umonga ve, ‘Wong oma omaing ake.’ Aro i oma i.”
LUK 7:9 Ma Jisas i nongpol riong aken ma i kukuk rintet nge. Ma i eksinga ma i ria toko na seng pulua ako ru o panes i ve, “Na tho ria thomu, tho thopol toko Juda e avele ako ile lemioong i aolonga ranga ve ini toko ake.”
LUK 7:10 Na tokokoe areko punongare ole mukalinga i pake or, o lo werer a ile vel la, ma o thopol ako Jisas i pasenu werer ile umonga aken lale.
LUK 7:11 Na palolou tie, lamako Jisas i es nge rem pomnga a Nain. Na ile wainlangaere tomo nge toko na seng pulua ako o es tomo nge i la.
LUK 7:12 Na ako i velpola ol a rem pomnga aken a lok thekia. Ma o thepol tokokoe pelie ako o potun vung ma o espot me. Na kulpo aken ru i rin lale, i re inga ako ini seng basu aken itun. Na toko na seng puluanga ako ru nge rem pomnga aken, o es tomo nge seng basu aken.
LUK 7:13 Ma Toko Pomnga i thepol seng basu aken, ma ilemi esal rintet i. Ma i ria i ve, “Wong mothong tanging.”
LUK 7:14 Ma i es totho la, ma i krima ring ako ru o potun vung aken nge. Ma tokokoe areko ru o potun i, o mitu. Ma Jisas i ria ve, “Wong kulpo ake, tho ria wong, ong losa.”
LUK 7:15 A ur e avele, na vung aken i mimi werera, mako i mena ol, ma i patea ol leng lenging, mako i voth tomo werer ol a inina nge.
LUK 7:16 Ma tokokoere o kukuk na o risea God. Na o ri ve, “God ile riong elnga aolonga e ake i velpol a it nge lale. Na God i velpol lale ako aro i opoal ile tokokoere.”
LUK 7:17 Ma Jisas ile omaing aken i kima ol a pen elonga, ako ru a epee a Judia, na a rem mun pelie ako o voth tothal i.
LUK 7:18 Ma Jon ile wainlangaere o ria i, nge ur alavusnga ako Jisas i oma i. Ma Jon i lenga ile wainlanga or aini,
LUK 7:19 ma i pake or paini a Toko Pomnga nge mo o nina i ve, “Wong re ake ini toko ako God i ateal wong ve aro ong es me, eve them thealal ake ini toko relnga, e?”
LUK 7:20 Lamako o velpol a Jisas nge, ma or paini o ria i ve, “Jon ako ini toko paninuonga i pake them paini a wong nge me, ma i sis ako ve, i nina wong ve, ‘Wong re ake ini toko ako God i ateal wong ve aro ong es me, eve them thealal ake ini toko relnga, e?’”
LUK 7:21 Na nge nang aken Jisas i pamimi werer toko na seng puluanga ako ni multhanging kerenga i voth a or nge. Na i wistetpot tamata kerengare ako o voth a or nge. Na toko theki prosnga pulua ako i vles otheki ma o the werer mun.
LUK 7:22 Mako Jisas i olal werer a Jon ile wainlanga or aini aken ole riong ve, “Naro thomu paini o lo werer mo o ria Jon, nge ur alavusnga ako thomu paini o thepol i na o nongpol i. Ako ranga ve theki prosngare o the werer, na toko eve lilngare o senu werer, na tokokoe areko putput i voth a oni peti, oni peti i riri werer, na tokokoe areko otelnga gut o nongpol werer, na tokokoe areko o rin lale, o mimi werer mun. Na toko le ur avelengare, o nongpol Panongpolong Sivenga.
LUK 7:23 Na sapase tokokoe areko o thepol lek omaing na ole lemioong i matu avele.”
LUK 7:24 Na Jon ile pakekere o lo werer lale, lamako Jisas i patea ile riong nge a Jon a tokokoere nge, ma i ria or ve, “Nge wop lemi aton thomu o es a Jon nge a pen polpolnga la, na thomu o es la mo o thepol uneke, e? Thomu o es la mo o thepol inga pilil ako thue i thuu thua i? Avele.
LUK 7:25 Na thomu o es la mo o thepol uneke, e? Thomu o es la mo o thepol toko i teun tekruk sivesivengare? Avele, tokokoe areko oa malmaling i vene aken na ole ur elonga pom o voth inga ako ro a nepesre ole velre.
LUK 7:26 Na thomu o es la mo o thepol uneke, e? Thomu o es la mo o thepol a God ile riong elnga omole, e? I re aken, na tho ria thomu, ina God ile riong elnga aken i aolo leltun a God ile riong elnga alavusnga.
LUK 7:27 Na Jon ini toko aton ru nomenga God ile erere i ri nge vene: ‘God i ri vene: Aro tho pake lek pakeke mo i mukal tel nge wong. Naro i monsi nge lom sovengalo.’
LUK 7:28 Na tho ria thomu, Jon ile panongpolong i aolonga nge toko alavusnga ake ru a ulue ole panongpolong, aveto toko ako i posnga rintet nge areko o voth a God ile menong e nepes, toko aken ile panongpolong, i aolonga nge a Jon ile panongpolong.”
LUK 7:29 Na toko na seng tomo nge umtun elngare, or alavusnga o nongpol riong aken ma o ri ve, “God ile sovengalo kene i vengveng rintet.” Na o ri venen aken, eneke o panes a God ile sovengalo, ako o el paninuong a Jon nge lale.
LUK 7:30 Aveto Parisire na pamirealingare nge a Moses ile patorong, o el paninuong a Jon nge avele, mako ranga ve okime lelpot sovengalo ako God i pathengal i a or nge lale.
LUK 7:31 Na Jisas i ria mun ve, “Na aro ve tho patongrum toko na seng ake ru nge wop lemi ake ole vothung, aro tho oma i nge riong agelalnga le vanga ol, e? Na o ranga ve ini toko le vanga, e?
LUK 7:32 O ranga ve ini wainlangare ako o arongrong nge pen ako ini pathunonga. Na wainlanga avlung relnga areko ru o leng a or ve, ‘Them vo lemi sivengaing a voing a thomu nge, aveto thomu o ri ve numu plong nge sesing, eneke lomumu kerere. Mako them vo voing ako o voal rinongare nge, aveto thomu o ri ve numu plong mun nge ngilelong, eneke lomumu sivenga.’
LUK 7:33 Na thomu o venen aken, eneke Jon ako ini toko paninuonga i velpol, ma i an bret avele na i thin mun vain avele, aveto thomu o ri ve, ‘Tamata kerenga i voth a i nge.’
LUK 7:34 Lamako Toko Pomnga Itun i velpol, ma i an na i thin, aveto thomu o ri ve, ‘O thopol toko aken! Ini toko ako i an rinrin na i thin rinrin vain. Na ini umtun elngare tomo nge toko le vothung kerengare othanga.’
LUK 7:35 Aveto toko na seng areko o panes vengveng a God ile mire, ole vothung i pathengal it ako ve, o panes a God ile mire ako i vengveng, aveto lomu vothung aken i pathengal it ako ve, thomu o panes toko ulue angare ole mire.”
LUK 7:36 Ma ine Parisi omole i nongpoo a Jisas mo i an tomo nge i, ma Jisas i eso a ile vel la ma i menu ma i an.
LUK 7:37 Ma seng omole ako i oma vothung kerenga i voth nge rem pomnga aken, ma i nongpol ako Jisas i an a Parisi aken ile vel, mako seng aken i ela botol sivenga ako o oma i nge anral ako sanda i voth nge, na i una vro rintet ma i es tomo nge i la.
LUK 7:38 Ma i es la ma i mitu a Jisas ikime totho ako ru a ieve tepun, na i tang ma i papis a Jisas ieve nge itheki einga, ma i girtet i nge isivenga ipounga thoi. Na i angongoal a Jisas ieve, na i ela sanda aken ma i taul i a Jisas ieve.
LUK 7:39 Ma Parisi aken ru i nongpoo a Jisas, i thopol i, ma ilemi ako ve, “Aro ve toko ake ini a God ile riong elnga nunganga, aro ilemi mire nge seng aken ru i vugir i, ini seng ako i oma vothung kerenga pulua.”
LUK 7:40 Ma Jisas ilemi mire nge toko aken ilemi, ma i ria i ve, “Saimon, lek riong omole ake ru i voth, ako aro tho ria wong nge.” Ma Saimon i ria ve, “Pamirealinga, i sivenga ako aro ong ria tho nge.”
LUK 7:41 Ma Jisas i ria i ve, “Na toko or aini ako oa thangaroong nge umtun a toko ako ini umtun sunga. Ma omole ako ia thangaroong or 5,000 Kina, na toko aininga ia thangaroong i pavurvur inga nge 500 Kina.
LUK 7:42 Na or paini o pavurvur aro o olal werer oa thangaroong areken avele. Mako toko aken i ria or paini ve, ‘Aro thomu o mothong tova olal werer omu thangaroong nge umtun areken.’ Na lomum vava? Or paini aken, kathnga aro ia sagu rintet i?”
LUK 7:43 Ma Saimon i olal ile riong ve, “Lemik ako ve, ini toko ako ru ia thangaroong kene i aolonga, ma toko aken i ria ve aro i mothong ol olalnga.” Ma Jisas i ria ve, “Lom riong aken i nunganga.”
LUK 7:44 Ma Jisas itheki lel a seng aken nge, na i ria Saimon nge ve, “Wong thepol seng ake? Na tho eso a lom vel lemi, na wong theal senu tho avele, ranga ve ako wong sung thei avele ako aro ini evek pautnga, aveto seng ake, kene i paut evek nge isivenga itheki einga. Na i girtet evek nge isivenga ipounga thoi.
LUK 7:45 Na wong nongpoo tho, aveto ong papomnga tho avele, ako ranga ve wong angongoal tho avele, aveto ako tho eso nge me, na seng ake i mosal inga ako ini evek angongoalnga.
LUK 7:46 Na wong taul poungek avele, aveto seng ake i taul evek nge sanda.
LUK 7:47 Na tho ria wong ve, seng ake kene ia sagu rintet tho na i pathengal i ako ve, God ilemi simikal ile vothung kerenga puluanga aken lale. Aveto toko ako ile vothung kerengare i pospos, ma God ilemi simikal i, aken ile asaguong i pospos mun inga.”
LUK 7:48 Ma Jisas i ria seng aken ve, “Tho ria wong, God ilemi simikal lom vothung kerenga lale.”
LUK 7:49 Na tokokoe areko ru o men tomo nge i ma o an, o nongpol riong aken ma o ri ol pel a osivenga nge ve, “Toko ake ini ao, ako i ri ve God ilemi simikal lom vothung kerenga lale, e?”
LUK 7:50 Na Jisas i ria seng aken ve, “Na lom lemioong inga ako i pamimi wong, nge a God ile paomelaling lale. Na wong es na lomum i ngo pis.”
LUK 8:1 Na nge kimenga mun e ako, Jisas i esu esa mun a rem pomngare na rumremre nge, na i panongpol nge Panongpolong Sivenga ako nge a God ile menong e nepes. Na ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aton o es tomo mun nge i.
LUK 8:2 Na seng pelie ako nomenga Jisas i wistetpot tamata kerenga a or nge, na pelie i pamimi or nge ni multhanging, ako o es tomo nge i. Na omole ako ini a Maria Makdala anga. Na nomenga Jisas i wistetpot tamata kerenga or limai a i nge.
LUK 8:3 Na Kusa ako ini thealinga nge a Herot ile vel iewo sengenga ako iion a Joana, ome a Susana na seng mun pelie ako o es tomo mun nge a Jisas. Ma ine seng areken o sung ole ur elonga mo ako o opoal a Jisas tomo nge ile wainlangaere.
LUK 8:4 Ma toko na seng pulua a rem pomnga elonga o velpol a Jisas nge. Ma toko na seng pulua rintet o pathun a i nge. Na Jisas i oma riong agelalnga a or nge ve,
LUK 8:5 “Na toko omole ako i es mo i ul vathar wit monnga a ia ometa. Ma i es na i ul vathar i, ma pelie o matmatu a sovengalo, ma tokokoere o tepetuntun i na menre o koktet i, ma o an i.
LUK 8:6 Na wit monnga pelie ako o matmatu a wop ako ini um pipo ma wit monnga areken o metaploa, aveto o menine, mako o rin rin, eneke o metaploa a ulue ako thei nge avele.
LUK 8:7 Na wit monnga pelie ako o matmatu a kiki lemimi, ma kiki areken o plo tomoa nge or, ma o otuntun or.
LUK 8:8 Na wit monnga pelie ako o matmatu a ulue sivenga, ma o plo senu, ma o mon ma omonnga pulua. Ma or omole omole omonnga or mule pa mule nge or alavusnga.” Ma Jisas i oma riong agelalnga aken ma i vus, mako i pator mun or nge ve, “Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake.”
LUK 8:9 Ma Jisas ile wainlangaere o nina i nge riong agelalnga aken mirenga.
LUK 8:10 Ma i ria or ve, “Na God i ri ve, i sivenga ako aro tho panine lomumu nge riong ako i ngo kine, nge a God ile menong e nepes, aveto tho panine toko na sengre olemi avele, mako tho ria or, nge riong ako i ngo kine, nge riong agelalnga inga mo aro Aisaia ile riong aro i velpol nunganga na ile riong i vene: ‘Aro o nak theu theaing, aveto aro o thepol senu i avele. Naro o ta senu otelnga, aveto aro olemi mire nge mirenga avele.’”
LUK 8:11 Ma Jisas i ria ve, “Riong agelalnga aken mirenga i vene: Ine wit monnga ake i paateal ako ini a God ile riong.
LUK 8:12 Na ine wit monnga pelie ako o matmatu a sovengalo, ma o ranga ve ini toko na seng areko o nongpol a God ile riong, aveto Satan i es ma i eltetpot riong aken a or nge. Mako o pavurvur aro olemio ol nge avele, aken aro God i pamimi or avele.
LUK 8:13 Na wit monnga pelie ako o matmatu nge wop ako ini um pipo, ma o ranga ve ini toko na seng areko o nongpol a God ile riong na o el i ma olemi sivenga nge, aveto riong aken i teu avele a oopo lemi, mako ole lemioong i voth palolo vet avele. Na nge nang ako tongporumong i es a or nge ma o matu selele.
LUK 8:14 Na wit monnga pelie ako o matmatu a kiki lemimi, ma o ranga ve ini toko na seng areko o nongpol a God ile riong, aveto palolo avele na vothung ulue anga i velpoltun or, ranga ve olemio ol nge ur elonga na umtun na lemi sivengaing. Na ur areken i pasisal werer ole lemioong a God nge, ma o ranga ve ini wit monnga ako i vunvun avele.
LUK 8:15 Na wit monnga areko o matmatu a ulue sivenga, o ranga ve ini toko na seng areko olemi i nine na o nongpol a God ile riong, na o krim senu i. Na i ngo thau a oopo lemi na o nongal i na o mit engeng, ranga ve ini wit ako i mit engeng, na omonnga i voth.”
LUK 8:16 Ma Jisas i ria mun or ve, “Na aro ve toko e i pasise the lalainga, i mothong tova i pasopalu i nge alal, na i mothong mun tova i pango kineu i a ring thewo. Avele, aro o pamona i roro, na aro ve tokokoe o eso a vel lemi, aro o thepol inga the lalainga aken.
LUK 8:17 Eneke panongpolong nge a God ile menong e nepes i ngo kine nomenga, aveto panen aro i ngo pat a lalanga. Na ur areko tokokoere olemi mire nge avele, panen aro i ngo patu mo toko alavusnga aro olemi mire nge.
LUK 8:18 Maken aro thomu o naktet thomu mo o nongpol senu riong, eneke aro ve toko e i krim engeng a God ile riong, aro God i sungu mun mire pom a i nge, nge ile riong. Na aro ve toko e i nongal a God ile riong avele, mire ako ilemi ve i voth a i nge, God aro i eltet werer i a i nge.”
LUK 8:19 Ma nge nang aken Jisas inina ome ititeinre o es a i nge mo o thepol i, aveto toko na seng pulua ako ru o mit kalual i ma o pavurvur aro o eso a i nge avele.
LUK 8:20 Ma toko omole ako i ria Jisas ve, “Ninom ome titeumre or ako ru o mit a lalanga, ma o ri ve aro o thepol wong.”
LUK 8:21 Aveto i ria or ve, “Na tokokoe areko o nongpol a God ile riong mo o panes i, or re aken ini ok ninaere na titeikre.”
LUK 8:22 Ma nge nang omole ako Jisas i ro a wok nge tomo nge ile wainlangaere, ma i ria or ve, “Aro te mon a thei a pamonlel wo epee.” Mako o patea ol moning.
LUK 8:23 Ma o mon makola Jisas i nokolkol a wok lemi. Ma palolo avele na thue aolonga i mita telek a thei stha nge anga me. Ma thei i limteto a wok lemi ma pa omole re ako aro o vlu.
LUK 8:24 Mako o pavurpola a Jisas, ma o ri ve, “Toko Pomnga, Toko Pomnga, toth re ake aro te rin.” Ma Jisas i losa ma i akrisal thue na thei le lolikong, ma thue ome thei le lolikong o poreng na thei i ngo thau ol.
LUK 8:25 Ma i nina or ve, “I vava, lomu lemioong i voth a kath?” Ma o kukuk na o ngeip na o ria ol pel ve, “Na toko ake ini ao ake i akrisal thue na thei le lolikong ma o nongal inga ile riong, e?”
LUK 8:26 Lamako Jisas ome ile wainlangaere o mon, makola o velpol a epee a Gerasa, wop aken ini Judare ole avele. Na pen epee aken i voth a thei a pamonlel wo epee na pen epee a Galili i voth a wo epee.
LUK 8:27 Lamako Jisas i ru a wok nge ma i mitu a thei wopo, na toko omole ako nge pen epee aken i es ma i velpol a i nge. Na tamata kerenga pelie ako o voth a toko aken nge. Na nomenga vet ako me, i ne vet teunong e avele na i lila inga. Na i voth nge vel e avele, i voth inga ako a vuvepun a silkep.
LUK 8:28 Na nge nang pulua tamata kerengare o rero toko aken. Na nomenga tokokoere o tongporum imitroalnga, na o kin ieve na imeni nge sen, na mit tetalongare o theal tetal i, aveto i uriro ur alavusnga areken. Ma tamata kerengare o paes i a pen polpolnga ako toko e i voth nge avele. Ma toko aken i thepol a Jisas. Na Jisas i ria i ve, “Thomu tamata kerengare o lopot a toko aken nge.” Ma toko aken i wal na i matu toth a Jisas ieve tepun, na i presa viringa ve, “Jisas, wong ini a God ako i aolonga rintet kene Itun. Na lom neke i voth a tho nge? Na tho nong ong ve mothong tova pakerenga tho.”
LUK 8:30 Ma Jisas i nina i ve, “Iom anga?” Ma i olal ile riong ve, “Iok a Pulua.” Eneke tamata kerenga pulua o voth a i nge.
LUK 8:31 Ma tamata kerenga areken o tangoso a Jisas nge ve, i mothong tova i pakeu or a paomelalinga a pen.
LUK 8:32 Na kie avlung ako o an toth a pen sa thewo. Ma tamata kerengare o nong engeng a Jisas nge ve, “Aro ong pakeo inga them mo them rero inga a kiere nge.” Mako Jisas i pakepot or, ma o es.
LUK 8:33 Lamako tamata kerenga areken o lopot a toko aken nge ma o rero kie areken. Ma kie areken o thou thou a ruprup, makola o matu a thei a pamonlel lemi ma o vlu, mako ini ole rinong.
LUK 8:34 Ma kie thealngare o thepol ur aken ako i velpol, mako o lo ma o pakima ol ur aken a rem pomnga na nge pen elonga areko o toth nge rem pomnga aken.
LUK 8:35 Mako toko na sengre o es mo o thopol ur nekenga ako i velpol. Ma o velpol a Jisas nge, ma o thepol toko ako tamata kerengare o lopot a i nge ako i men a Jisas ieve tepun na i teunu ol teunong na ilemi nineu ol, mako o ngeip nge.
LUK 8:36 Ma tokokoe areko o thepol ur areko i velpol, o rurumpot i a toko na sengre nge, nge ur ako Jisas i oma i, ako i pamimi toko ako nomenga tamata kerengare o voth a i nge.
LUK 8:37 Lamako toko na seng areko ru a pen epee a Gerasa, o ri engeng nge a Jisas ve, aro i lo lelpot or, eneke o ngeip rintet nge i. Mako Jisas i ro a wok nge mo aro i lo werer.
LUK 8:38 Na toko aken ru tamata kerengare o lopot a i nge, i tangoso a Jisas nge ve, “Aro tho panes wong!” Aveto Jisas i pake werer i, na i ria i ve,
LUK 8:39 “Wong es werer a lom rebo, na wong es mo wong panongpol toko na sengre nge ur alavusnga areko God i oma i a wong nge.” Mako toko aken i es ol, ma i panongpol riong a toko na seng alavusnga a ile pen. Ma i ri nge ur alavusnga areko Jisas i oma i a i nge lale.
LUK 8:40 Lamako Jisas i mon werer a thei a pamonlel wo epee. Ma toko na seng olemi sivenga nge ile velpoling, eneke or alavusnga o men tetal re ako ini i.
LUK 8:41 Na toko omole ako i velpol, iion a Jairus. Na ini Judare ole lotu a mukalinga e. Ma i es la ma i koru ieve na ipo tiru totho ako ru a Jisas ieve tepun. Ma i tangoso a Jisas nge ve aro i es tomo nge i a ile vel la.
LUK 8:42 Eneke itun omole inga ako ini seng i toth re ako aro i rin. Na ia tovu po or mule pa omole pothoi or aini. Mako Jisas i es ol la. Ma toko na seng pulua ako o es tomo nge i ma o mumrongtuno i.
LUK 8:43 Mako seng omole ako i voth tomo nge or, na sengre oa ni multhanging ako o thopol ngov i pesrou a i nge avele. Ma i pavurvur nge tovu po or mule pa omole pothoi or aini. Na toko e avele i pavurvur ako aro i pavus ia ni multhanging aken.
LUK 8:44 Na seng aken i es ma i mito a Jisas ikime, ma i vugiro a Jisas ia teunong ongepo. Na a ur e avele, nako ia ni multhanging aken i vus.
LUK 8:45 Mako Jisas i nina ve, “Anga i vugir tho?” Aveto or alavusnga o lela. Mako Pita i ria ve, “Toko Pomnga, pulua pomnga ake o mumrongtun ong.”
LUK 8:46 Aveto Jisas i ria ve, “Toko omole i vugir tho, lemik mire ako engenging pelie i espot a tho nge lale.”
LUK 8:47 Mako seng aken i thopol i ako i pavurvur ako aro i mit kine avele, ma sawir i, mako i espot ma i koru ieve a Jisas ieve tepun. Ma i pamilempot a tokokoere otheki nge tepun ako i vugiro i ma i ria ve, “A ur e avele, nako nik multhanga aton i vus.”
LUK 8:48 Ma Jisas i ria i ve, “Luk, ong mimi re lale aken, eneke lomumo ve, tho pavurvur ako aro tho pamimi ong. Na ong es la na opom lemi aro i vual nge a God ile lemi moring.”
LUK 8:49 Ma rongan Jisas i ri, na toko omole ako i plosa a Jairus ile vel ma i velpol, ma i ria Jairus ve, “Mothong tova kenkeno ol nge pamirealinga aken, eneke tum kene i rin lale.”
LUK 8:50 Ma Jisas i nongpola riong aken, ma i ria Jairus ve, “Mothong tova wong ngeip, lomumo inga nge tho naro tum aro i mimi werer.”
LUK 8:51 Na Jisas i velpola ol a Jairus ile vel. Na toko na seng alavusnga ako ru o voth a vel aken ma o tang ma o walal nge wain aken. Aveto Jisas i ria or ve, “Thomu o mothong tova o tang. Wain atiken i rin avele, i nokolkol aken.” Na tokokoere o nongpol riong aken ma o ngenge lital i, eneke olemi mire ako ve, wainlanga atiken i rin lale. Aveto Jisas i wenalo toko na seng e avele ako aro i es tomoo nge i a vel lemi la. Aveto i wolo inga ako ini a Pita na Jems na Jon na wain aken inina ome itema, or inga ako o es tomoo nge i.
LUK 8:54 Na i krima wain aken imeni na i lenga i ve, “Wainlanga, losa!”
LUK 8:55 A ur e avele na wainlanga aken ioni i lo werero mun a i nge. Mako i losa, mako Jisas i ria or ve aro o sungu aning pelie a i nge mo i an i.
LUK 8:56 Ma itema ome inina o kukuk rintet nge, aveto Jisas i pator engeng or paini ve, “Na thomu o mothong tova o ria toko pelie nge ur ake i velpol.”
LUK 9:1 Na Jisas i leng ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini a i nge me. Ma i sungu engenging aolonga a or nge, mo ako aro o wistetpot tamata kerengare na o pamimi ni multhanging kerengare.
LUK 9:2 Na i pakepot or mo o panongpol nge a God ile menong e nepes, mo o pamimi ni multhangingare.
LUK 9:3 Ma i ria or ve, “Na thomu o mothong tova o el ur pelie nge lomu esong, ako ranga ve ini eel, na alal, na aning, na umtun. Na thomu o mothong tova o el mun lomu teunong pelie.
LUK 9:4 Na aro ve thomu o velpol a rem e, na toko i nongpoo thomu a ile vel, aro thomu o ngo inga nge vel aken, i pavurvur nge nang ako aro thomu o plos lelpot nge rem aken.
LUK 9:5 Na aro ve tokokoere o nongpoo thomu avele, aro thomu o los lelpot nge rem aken. Na o tepluspot rem aken a vuvus a evomu salemi a tokokoere otheki, mo ini ole paatealinga ako o nongal nge a God ile riong avele, mo aro ole vothung kerenga i ngo reletun a or nge.”
LUK 9:6 Lamako Jisas ile wainlanga areken o losa ma o esu esa a rumremre. Na o panongpol nge Panongpolong Sivenga na o pamimi ni multhangingare a pen elonga.
LUK 9:7 Na Herot ako ini Galili angare ole nepes, i nongpola ur alavusnga ako i velpol ol. Ma ilemi ngo pelekpol, eneke toko pelie ako o ri ve, “Jon ako ini toko paninuonga i mimi werera a vuvepun.”
LUK 9:8 Na oa pelie ako o ri ve va ini a Elaija i velpol werer. Na oa pelie o ri mun ve, “Ava ini a God ile riong elnga nomenganga omole ako i mimi werera mun.”
LUK 9:9 Mako Herot i ri ve, “Na Jon ake tomo tho ria mo o sorotetpot ikei lale, na toko aken kene ini ol i anga ako tho nongpol omaing engenga ako i oma i, e?” Na i kath sovengalo ako aro i thepol a Jisas nge.
LUK 9:10 Ma Jisas ile pakekere o lo werer ol, ma o ria Jisas nge ur alavusnga ako o oma i. Ma Jisas i wola or ma oenga inga ako o es a pen polpolnga ako i toth nge rem pomnga ako iion a Betsaida.
LUK 9:11 Aveto toko na seng o nongpol i ako i es lale, mako o paneso sele i, ma o velpol a i nge. Ma i nongpoo or, ma i panongpol or nge a God ile menong e nepes. Na i pamimi toko na seng areko oni multhang.
LUK 9:12 Na toth nge nang le sivlukong na Jisas ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken o es a i nge, ma o ria i ve, “Na i sivenga ako aro wong pakepot toko na seng a rumremre la mo aro o el aning nge, na o nokolkol nge, eneke wop ake te voth nge ini pen polpolnga.”
LUK 9:13 Aveto Jisas i ria or ve, “Thomu re ake aro o sungu aning a or nge.” Ma o olal ile riong ve, “Aveto emem aning pom avele. Na ini inga bret or lim na silang or aini. Na aning ake i pavurvur avele tova them es mo them ol pulua pomnga ake oa aning.”
LUK 9:14 Eneke totomonere inga oa titaling i mul nge 5,000. Ave Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Thomu o ria or mo o men nge avlung avlung mo mule pa lim nge avlung omole omole.”
LUK 9:15 Mako Jisas ile wainlangaere o ria or venen aken, lamako o menu ol.
LUK 9:16 Lamako Jisas i ela bret or lim aken, na silang or aini aken, ma ipo watha a sepsa la ma i ri sivengaing a God nge. Mako i inreku bret na i insisau silang ma i sungu i a ile wainlangaere nge, mo o sung sung ol i a toko na sengre nge.
LUK 9:17 Ma or alavusnga o an, ma osa pup. Ma oa aning uluo o patu i nge alal aolonga or mule pa omole pothoi or aini.
LUK 9:18 Ma nge nang omole ako Jisas ienga i voth ma i nong. Na ile wainlangaere o velpoltun i. Ma i nina or ve, “Na toko na sengre o ri ve va, tho ini ao?”
LUK 9:19 Ma o olal ile riong ve, “Na oa pelie o ri ve, wong ini a Jon ako ini toko paninuonga. Na pelie mun o ri ve, wong ini a Elaija. Na pelie mun o ri ve, wong ini a God ile riong elnga nomenganga omole ako i mimi werera mun.”
LUK 9:20 Ma i nina or ve, “Na thomu kene o rivenga, tho ini ao?” Ma Pita i olal ile riong ve, “Wong ini toko ako God i ateal ong mo aro ong el werer ile tokokoere.”
LUK 9:21 Ma Jisas i ri engeng a or nge ve, o mothong tova o rimilimlem riong aken a tokokoere nge.
LUK 9:22 Na Jisas i ri ve, “Naro Toko Pomnga Itun aro i el sisisong puluanga. Naro Judare oa pompomere, na pris kimangare, na pamirealingare nge a Moses ile patorong, aro o pilalpot i naro o pun rin i. Naro nang or me aro i vus lamo i los werera mun a vuvepun.”
LUK 9:23 Ma i ria or alavusngare ve, “Na aro ve toko i sis ve i panes tho, aro i paesu i ruru na i mothong tova i panes isivenga ilemi, naro i potun isivenga ia won ngoronga nge nang elonga mo aro i panes tho.
LUK 9:24 Eneke toko ako i krim engeng isivenga ile mimiong, aken aro ile mimiong aro i penthal. Aveto toko ako i mothong isivenga ile mimiong panesnga, mo aro i panes tho, aro i el mimiong ako aro ile vusonga avele.
LUK 9:25 Na aro ve toko e i el ile ur elonga pulua ake ru a ulue, aveto panen nge ile rinong, aro ve ioni i kerenga, aro ile ur elonga aro i opoal i vava?
LUK 9:26 Na aro ve toko e ako ile maral nge tho na lek riong, aro Toko Pomnga Itun ile maral mun nge toko aken, tova i velpol ini nepes tomo nge ile engenging na ile tolilisong na tomo mun nge Itema na ensel riringare ole engenging and ole tolilisong mun.
LUK 9:27 Na tho ri nunganga a thomu nge, thomu pelie ake ru o mit aro thomu o rin rongan naro thomu o thopol a God ile menong e nepes aken.”
LUK 9:28 Ma Jisas i oma riong aken, lama nang or limme i vus, ma i wola a Pita, Jems na Jon ma o esa a tete polemi la, mo aro o nong nge.
LUK 9:29 Ma i nong na itheki lemi i eksing ma i rel rintet na ia teunong i velpol ma i tolilis na i veleles rintet.
LUK 9:30 Na a ur e avele na toko or aini ako o velpoltun i ma o ri tomo nge i. E ini a Moses na e ini a Elaija.
LUK 9:31 Na or paini o velpol tomo nge a God ile tolilisong. Na or paini o ri tomo nge a Jisas nge ile rinong ako i toth aro i velpol a Jerusalem.
LUK 9:32 Na Pita ome ithangangaere otheki nong nong, mako o nokolkol. Ma o vurpol werera na o thepol a God ile tolilisong ako i velpol a Jisas nge na o thopol mun toko or aini ako o mit tomo nge i.
LUK 9:33 Na toth ol ako aro toko or aini aken o los lelpot ol nge a Jisas mo o es, na Pita i ria Jisas ve, “Pamirealinga, i sivenga ake them voth inga ake, naro them aria valvale or me, naro omole ini lom na omole ini a Moses ile na omole ini a Elaija ile.” Na Pita ilemi mire senu nge uneke ako i ri nge, kene avele.
LUK 9:34 Na rongan Pita i ri na songen aolonga ako i pavlestun or ma o ngeip rintet, eneke i vlestunu or.
LUK 9:35 Ma lenging ako i espot a songen aken lemi ma i ri ve, “Ake ini Tuk, ako tho ateal i lale ve aro i oma lek omaing. Naro thomu o nongal ile riong.”
LUK 9:36 Na lenging aken i vusu, lamako o thepol a Jisas ienga ako ru i mit ol. Na nge wop lemi ako Jisas rongan i mimi, ile wainlanga or me aken o ria toko e avele nge uneke ako o thepol i lale.
LUK 9:37 Na nge erangunga ma o losa a tete aken ma o esu me. Ma toko na seng pulua ako o thepolo or.
LUK 9:38 Na toko omole ako ru nge toko avlung aken i presa ve, “Pamirealinga, tho nong wong, wong thepol tel tuk tomonnga ake, eneke tuk re inga omole ake.
LUK 9:39 Na tamata kerenga e ako i rero i nge nang elonga ma i walal kerere, ma tamata kerenga aken i rero i ma sawirwir i na ia molpe i palalas a iwo. Na i pakerenga rintet ini peti, na i lopot virial a i nge avele.
LUK 9:40 Na tho tangoso a lom wainlangaere nge ve, aro o wistetpot tamata kerenga aken, aveto o pavurvur avele.”
LUK 9:41 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Na thomu toko na seng ake o mimi nge wop lemi ake, lomu lemioong tie avele. Na lomu vothung i kerenga. Na tho potun lomu matheong evelelnga naro tho voth tomo e thomu palolo avele. Na penva aro lomu lemioong aro i engeng?” Na i ria wain aken itema ve, “Wol tum aken a tho nge me.”
LUK 9:42 Na wainlanga atiken i es toth ol a Jisas nge me, ma tamata kerenga aken i pamatu i ruru ma sawirwir rintet i, aveto Jisas i vol tamata kerenga aken, ma i pamimi werer wainlanga aken, mako i pake werer i a itema nge la.
LUK 9:43 Ma or alavusnga o kukuk rintet nge a God ile engenging aolonga aken. Ma toko na seng rongan olemi pelekpol nge ur alavusnga ako Jisas i oma i. Ma Jisas i ria ile wainlangaere ve,
LUK 9:44 “Naro thomu o ta senu telngomu mo o nongpol riong ake, aro o sung Toko Pomnga Itun a toko kerengare omeni.”
LUK 9:45 Aveto ile wainlangaere olemi mire nge riong aken tepun mirenga e avele. Eneke God i parong kine riong aken mirenga a or nge. Ma o ngeip nge ininnga, ako aro i ria or nge riong aken mirenga.
LUK 9:46 Ma nge nang omole e ako Jisas ile wainlangaere o ser pel nge ako aro oa kathnga aro i aolonga nge or.
LUK 9:47 Ma Jisas ilemi mire nge olemi, mako i wola wain atiko ma i pamitu i totho a ilo sei.
LUK 9:48 Ma i ria ile wainlangaere ve, “Na toko ako i paruru isivenga na i nongpoo wain ti e ranga ve ini wainlanga atike, eneke ilemio nge tho, akennga kene i nongpoo ako ini tho. Na toko ako i nongpoo tho, kene i nongpoo ako ini a God ako i pake tho me, eneke toko ako ilemi ve ini toko polpolnga ako ru a thomu nge, aken ini toko aolonga a God itheki.”
LUK 9:49 Ma Jon i ria ve, “Toko Pomnga, them thepol toko e ako i wistetpot tamata kerenga nge iom, ma them rial vet i nge, eneke i voth tomo nge it avele.”
LUK 9:50 Aveto Jisas i ria i ve, “Na thomu o mothong tova o rial i nge, eneke toko ako ini lomu ngarang avele, aken aro ini thongomu.”
LUK 9:51 Na i toth lale ako aro Jisas i esa a Pen a Urvet la, mako ile lemi rumong i engeng ol ako aro i esa a Jerusalem.
LUK 9:52 Mako i pake tokokoe pelie mo aro o mukal mo o eso a rem e ako a Samaria mo aro o thopol vet vel pelie ako aro o ngo nge.
LUK 9:53 Aveto rem lemiare, oni plong ve aro o nongpoo a Jisas. Eneke olemi mire ako aro i es a Jerusalem la, mo i lotu nge.
LUK 9:54 Na ile wainlanga or aini ako ini a Jems ome a Jon o thepol tokokoe Samaria angare ole vothung aken, ma or paini o nin a Jisas ve, “Toko Pomnga, wong sis ako aro them paini them lengu won sesenga a sepsa me mo i ongtun tokokoe areke?”
LUK 9:55 Aveto Jisas i eksing werera ma i vol or paini.
LUK 9:56 Mako o es ol a rem relnga ol la.
LUK 9:57 Na Jisas tomo nge ile wainlangaere o es a sovengalo la. Na toko omole ako i ria i ve, “Na pen alavusnga ako aro wong es nge, aro tho panes wong nge.”
LUK 9:58 Ma Jisas i ria i ve, “Na nanau kleng lemimi anga ile silkep i voth. Na menre ole ring i voth. Aveto Toko Pomnga Itun imei avele ako aro i ngo nge.”
LUK 9:59 Ma Jisas i ria toko relnga mun e ako ve, “Wong es me mo panes tho.” Aveto toko aken i ria ve, “Toko Pomnga, som wompot tel tho, mo tho es mo tho tetun tel ok vovo.”
LUK 9:60 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Na tokokoe areko ooni i rin lale, aro osivenga o tetun olengare ako o rin mun. Aveto aro wong es mo wong panongpol nge a God ile menong e nepes.”
LUK 9:61 Na toko relnga mun e ako i ria mun a Jisas ve, “Toko Pomnga, aro tho panes wong, aveto aro som wompot tel tho, mo tho lo werer mo tho paioal tel lek vel lemiare.”
LUK 9:62 Na Jisas i olal ile riong ve, “Na aro ve toko e i patea ia ometa omanga, aveto ilemi rum mun omaing relnga mun e, toko ako i venen aken i pavurvur aro i oma omaing nge a God ile menong e nepes, kene avele.”
LUK 10:1 Lamako Jisas i atealpot ile wainlanga or mule pa limai pothoi or aini, ma i pakepot or mo o es aini aini mo o mukal tel nge rem pomnga na rumrem areko ilemi ve aro i es nge.
LUK 10:2 Na i ria or ve, “Na aning pulua ako i motutet ako a ometa, aveto umonga pulua avele ako aro o el aning areken. Naro thomu o nong engeng nge ometa tokoninga mo aro i pake toko umonga pelie mo o veliloala aning areken.
LUK 10:3 Naro thomu o es! Tho pakepot thomu ranga ve ini sipsip tutun areko o voth a nanau kleng angare oa lemimi.
LUK 10:4 Naro thomu o mothong tova o el umtun le ngoinga, na alal na evomu salemia. Naro thomu o mothong tova o pathokeal tokokoere a sovengalo aro vene mo o mit roal thomu.
LUK 10:5 “Na aro ve thomu o eso a vel e lemi, aro a mukaling aro thomu o ri vene, ‘Aro God ile lemi moring aro i voth a thomu nge.’
LUK 10:6 Na aro ve toko lemi mornga e i voth nge vel aken, aro lemi moring aken ru thomu o ri nge, aro i es a toko aken nge. Aveto aro ve toko lemi mornga e avele ako i voth, aro lemi moring aken ru thomu o ri nge, aro i lo werer a sivengomu nge me.
LUK 10:7 Naro thomu o voth inga nge vel aken, naro thomu o an na o thin ur inga areko o sungu i a thomu nge, eneke toko umonga aro i el iolonga. Na thomu o mothong tova o koru kora a vel elonga, mo o theo theo oa ur pelie.
LUK 10:8 “Na aro ve thomu o eso a rem pomnga e, na aro ve o nongpoo thomu, aro thomu o an inga aning ako ru o sungu i a thomu nge.
LUK 10:9 Naro thomu o pamimi ni multhangingare ako ru o voth nge, naro thomu o ria or ve, ‘God ile menong e nepes, i toth ol a thomu nge lale.’
LUK 10:10 Aveto aro ve thomu o eso a rem pomnga e, naro o nongpoo thomu avele, aro thomu o es a rem pomnga aken lemi pat na o ria or ve,
LUK 10:11 ‘Na lomu rem pomnga a vuvus i tetuno a evemem, aro them tepluspot i mo them pathengal thomu ako vothung aken thomu o oma i kene i sivenga avele. Aveto aro lomumu mire ako ve, God ile menong e nepes, i toth ol a thomu nge lale.’”
LUK 10:12 Na Jisas i ria mun ile wainlangaere ve, “Na tho ria thomu, nge nang ako God i ateal i lale ve aro i pamit toko na seng nge riong, paomelaling ako aro God i sungu i nge rem pomnga aken, aro i aolo leltun paomelaling ako aro i sungu i nge rem pomnga a Sodom.”
LUK 10:13 Mako Jisas i ria mun ve, “Patong toko na seng Korasin angare, na tomo mun nge toko na seng Betsaida angare. Eneke tova ve toko e i es a rem pomnga a Tair na Saidon na i oma pathepolong pulua ako ranga ve tho oma i ake ru a thomu nge lale, aken aro palolo vet avele na Tair na Saidon angare aro o eksing olemi, na o teuna teunong ako ini lemi kerereong a teunong na o vor vor vuvus a opounga ako aro i paateal ve, o lel okime nge ole vothung kerengare lale. Aveto thomu, kene avele.
LUK 10:14 Na nge nang ako aro God i pamit toko na seng alavusnga nge riong, paomelaling ako aro God i sungu i a thomu nge, aro i aolo leltun paomelaling ako aro i sungu i a toko na sengre nge ako a Tair na Saidon.
LUK 10:15 Na thomu tokokoe Kaperneam angare aro God i papomnga thomu mo o roro rintet avele, aro i paesu rintetu thomu ruru!”
LUK 10:16 Ma Jisas i ria mun ile wainlanga or mule pa limai pothoi or aini aken ve, “Toko ako i nongal thomu, akennga i nongal ake ini tho. Na toko ako ikime lelalpot thomu, akennga ikime lelalpot ake ini tho. Na toko ako ikime lelalpot tho, akennga ikime lelalpot ake ini a God ako i pake tho me.”
LUK 10:17 Lamako tokokoe or mule pa limai pothoi or aini ako Jisas i pake or, o lo werer ma olemi sivenga rintet, ma o ri ve, “Toko Pomnga, ine tamata kerengare o nongal mun inga them ako them wistetpot or nge iom.”
LUK 10:18 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho thopol a Satan ako God i asespot i a sepsa me ranga ve ini pen kitnga.
LUK 10:19 Na o nongpol, tho sung engenging a thomu nge lale. Na thomu o pavurvur ako aro o tepetuntun pilimo kerenga na telenga. Na thomu o pavurvur ako aro lomu mong lomu ngarangre ole engenging alavusnga. Na ur e avele i pavurvur aro i pakerenga thomu.
LUK 10:20 Aveto thomu o mothong tova lomumu sivenga nge ako tamata kerengare o nongal thomu, aro lomumu sivenga ako God i watu iomu a ile erere nge lale ako a Pen a Urvet.”
LUK 10:21 Na nge ole lo wererong Oni Riringa i pavual a Jisas nge lemi sivengaing ma i ria ve, “Vovo, ong ini Toko Pomnga nge Pen a Urvet na ulue. Na tho ri sivengaing a ong nge, eneke ong parong kineal ur areken nge toko powe ninengare tomo nge areko ole mire i aolonga. Na ong pathengal inga i nge toko areke o es nge pamirealing avele. I nunganga, Vovo, ong panes inga ako ini lomum, mako ong oma i venen aken.”
LUK 10:22 Na Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Na Vovo i sungu ur alavusnga a menik lale. Na toko e avele ilemi mire nge Itun, Itema inga ilemi mire nge i. Na toko e avele ilemi mire nge ok Vovo aken, ini Itun tomo nge tokokoe areko Itun i ateal or ve aro i pathengal i a or nge. Na or inga ako aro olemi mire nge ok Vovo.”
LUK 10:23 Lamako Jisas i eksing a ile wainlangaere nge, ma i ria inga oenga nge ve, “Sapase thomu, eneke thomu o thepol ur areko thomu o thepol i lale.
LUK 10:24 Na tho ria thomu, nomenga God ile riong elngare na nepesre o sis ako ve, o thepol ur areko thomu o thepol i, aveto o thepol ol i avele. Na o sis ako ve, o nongpol riong areko thomu o nongpol i, aveto o nongpol ol i avele.”
LUK 10:25 Nge nang omole e ako toko omole ako ini pamirealinga nge a Moses ile patorong, i mita ma ia pun ako ve, i tongporum a Jisas, ma i nina i ve, “Pamirealinga, aro tho oma neke ako aro tho el mimiong ako aro ile vusonga avele, e?”
LUK 10:26 Na Jisas i nina i ve, “Moses ile patorong i ri neke? Na ong tital i ma i ria ong vava?”
LUK 10:27 Na toko aken i olal ile riong ve, “‘Aro omu sagu a God, ako ini omu Pomnga, nge opomu alavusnga, na nge onumu alavusnga, na nge lomu engenging alavusnga, na nge lomumu alavusnga.’ Naro ‘Omu sagu thongongomuere ranga ve ako omu sagu sivengomu.’”
LUK 10:28 Ma Jisas i ria i ve, “I nunganga, ong olal vengveng re i aken. Na aro ve ong oma i venen aken, aro ong el mimiong.”
LUK 10:29 Aveto pamirealinga nge a Moses ile patorong aken ini plong ve ile maral nge ile ninong aken, mako i nin a Jisas ve, “Na anga ako ini thengengekre, e?”
LUK 10:30 Na Jisas ilemi ve aro i pathengal or nge toko kathnga areko aro oa sagu or, mako i ri riong agelalnga ake a or nge ve, “Toko Juda omole ako i lospot a Jerusalem, ma i esu a rem pomnga a Jeriko la. Ma i thopolo toko kemongare a sovengalo ma o siso i, ma o kem ile ur elonga na o lo, na i ngo a sovengalo ma i toth ol nge ile riong.
LUK 10:31 Na ur aken i velpol vengtun nge nang ako Juda a pris omole ako i es rum nge sovengalo aken. Ma i thepolo toko aken, aveto i geltet inga a sovengalo wo peti epee na i es la.
LUK 10:32 Na nge sovengalo mun re aken lotuonga a omainga ako ini toko Juda, i es mun nge, ma i velpol nge wop aken, ma i thepol toko aken ma i geltet mun a sovengalo epee ma i es la.
LUK 10:33 Aveto toko Samaria omole ako i panes mun sovengalo aken, ma i velpol a toko aken nge. Ma i thepol i ma ilemi esal rintet i.
LUK 10:34 Ma i eso a i nge la, ma i odorok wel tomo nge vain a ia soroing areken nge, na i wistuno i re. Ma i visloa toko aken, ma i pangoa i a isivenga ia donki nge. Ma i pasong i a ngoaloinga a vel omole ako nge, ma i theal senu i nge.
LUK 10:35 Lama nge erangunga i ela 20 Kina ma i sungu i a ngoaloinga a vel aken tokoninga nge, ma i ria i ve, ‘Aro ong theal senu toko ake, na aro ve ong ulpot lom umtun pelie nge ithealnga, panen aro tho lo werer mun vene ake me, aro tho olal werer mun lom ur elonga areken.’”
LUK 10:36 Ma Jisas i pavus ile riong agelalnga, mako i nina mun pamirealinga nge a Moses ile patorong aken ve, “Lomum vava? Nge toko or me aken oa kathnga i thanga aken ru kemongare o siso i, e?”
LUK 10:37 Ma i olal a Jisas ile riong ve, “Ine toko ako ru ilemi esal rintet i ma i opoal i.” Ma Jisas i ria ve, “Ong es mo ong oma mun vothung ako i venen aken.”
LUK 10:38 Na Jisas ome ile wainlangaere o es la. Ma o eso e rem e. Ma seng omole ako iion a Marta i nongpoo or a ile vel la.
LUK 10:39 Na Marta itein omole ako iion a Maria i es me ma i menu totho ako ru a Toko Pomnga ieve tepun mo i nongpol ile pamirealing.
LUK 10:40 Aveto Marta ilemi ngo pelekpol, eneke ienga inga ako i monsi aning omanga. Mako i es a Jisas nge ma i ria i ve, “Toko Pomnga, teik posnga i lo lelpot ok, ma ini inga engek ake ru tho oma aning. Na lomum nge ake avele? Na ong ria i mo i es mo i opoal tho.”
LUK 10:41 Aveto Toko Pomnga i olal ile riong ve, “Marta, Marta, lomum i ngo pelekpol na lomum pompom nge ur puluangare omanga.
LUK 10:42 Aveto ur omole inga aken aro i pavurvur. Na Maria i sis ako ve, i oma ur ako i sivenga, na toko e aro i eltetpot ol i a i nge avele.”
LUK 11:1 Nge nang omole ako Jisas i nong nge pen e ako, ma i nong ma i vus ma ile wainlanga omole i ria i ve, “Toko Pomnga pamireal them nge nongong ranga ve ako Jon i pamireal ile wainlangaere nge.”
LUK 11:2 Ma Jisas i ria or ve, “Na nge lom nongong aro ong ri vene, ‘Vovo, aro tokokoere o papomnga iom. Na lom menong e nepes aro i esu me mo i theal toko ulue angare.
LUK 11:3 Na nge nang omole omole aro ong sung emem aning ako i pavurvur nge lemem mimiong.
LUK 11:4 Na lomum simikal lemem vothung kerenga, eneke lemimem simikal toko alavusnga ole vothung kerenga ako o oma i a them nge. Na mothong tova sung tongporumong a them nge.’”
LUK 11:5 Na Jisas i ri mun a or nge ve, “Na aro ve omu e i es a ithanga e ile vel la, nge pemlik lopat, mo i ria i ve, ‘Teik, sungu tel bret or me a tho nge me,
LUK 11:6 eneke thengek i es me nge sovengalo lollonga, ma i velpol a tho nge, ave ok aning avele ako aro tho sungu i a i nge.’
LUK 11:7 Na ithanga ako i voth a vel lemi i olal ile riong ve, ‘Mothong tova pavothal tho. Vel thekia i pupal lale, ma them e tutukre them ngo a ngoinga lale. I pavurvur aro tho plosa ol avele, mo tho sungu ur e a wong nge.’
LUK 11:8 Na tho ria thomu, i nunganga toko ako ini thongom, aveto aro i plosa avele mo i sung ur e a wong nge, aveto aro i plosa mo i sungu ur alavusnga ako ong oror nge, tova ong nin ororo i nge, na lom maral avele.
LUK 11:9 “Mako tho ria thomu, nin a God naro i sungu i a ong nge. Kath ur e naro God i pathengal i a wong nge. Na leng leng tomo nge a God naro i theppot vel thekia mo i opoal wong.
LUK 11:10 Eneke toko alavusnga ako o nin a God, aro i sungu i a or nge. Na toko e ako i kath ur e, aro God i pathengal i a i nge. Na toko ako i leng leng tomo nge a God, aro i theppot vel thekia mo i opoal i.
LUK 11:11 “Omu e ako ini wain a vovo, aro ve tum i nina wong nge silang, aro wong sung eli a i nge avele.
LUK 11:12 Na aro ve i nina wong nge otel, aro ong sung telenga mun a i nge avele.
LUK 11:13 Thomu ini toko ako lomu vothung kerenga, aveto thomu o pavurvur aro thomu o sung sungong sivenga a tutumuere nge. Na omu Vovo ako i voth a Pen a Urvet ile vothung i sivenga nge lomu vothung, naro i sung sungong ako i sivenga rintet ako ini Oni Riringa nge areko o nina i nge.”
LUK 11:14 Na Jisas i wistetpot tamata kerenga ako i rises, lamako tamata kerenga i lopot a toko risesnga aken nge, mako i leng leng werer, na toko na sengre o kukuk nge.
LUK 11:15 Aveto toko pelie a or nge o ri ve, “I wistetpot tamata kerengare nge a tamata kerengare oa pomnga ako ini a Belsebul, ile engenging.”
LUK 11:16 Na pelie mun a or nge, o ri ve o tongporum i, ma o nina i ve aro i oma pathepolong ako i pathengal or ve God i ateal i.
LUK 11:17 Aveto Jisas ilemi mire nge olemi ma i ria or ve, “Aro ve rem omole o thomreu osivenga mo o pun werer mun pel, aro rem aken aro o vus. Na aro ve vel lemiare o pun werer mun pel osivenga, aro i vus mun.
LUK 11:18 Na aro ve Satan ilengare o siso werer mun pel osivenga, aro o voth palolo avele. Thomu o ri ve tho wistetpot tamata kerengare nge a Belsebul ile engenging.
LUK 11:19 Na aro ve i nunganga ako Belsebul i sung engenging a tho nge mo tho wistetpot tamata kerengare a tokokoere nge, anga i sung engenging aken a lomu wainlangaere nge mo o wistetpot tamata kerengare a tokokoere nge, e? Mako lomu wainlangaere o pathengal thomu ako ve, lomu riong i nunganga avele.
LUK 11:20 Aveto tho wistetpot tamata kerengare nge a God ile engenging, na omaing aken i pathengal thomu ako God ile menong e nepes i velpol a thomu nge lale.
LUK 11:21 “Na aro ve toko engenga tomo nge ile punonga alavusnga i theal tetal ile vel, aro ile ur elonga aro i ngo senu.
LUK 11:22 Aveto, aro ve toko ako ile engenging i aolonga rintet, i pun tomo nge toko aken, aro ile mong i, naro i potunpot toko aken ile punonga alavusnga ako o opoesal i, naro i kem ile ur elonga mo aro i sung sung i a ithangangaere nge.
LUK 11:23 “Toko e ako ini thengek avele, ini lek ngarang. Na toko e ako i um tomo e tho na i wol tokokoere a tho nge me, kene avele, akennga i wistet or.
LUK 11:24 “Na aro ve tamata kerenga i lopot a toko omole nge, aro i esu esa a pen klangklanga mo i kath pen e ako aro i thau i nge. Ave i thopolo e avele ma i ria ienga nge ve, ‘Aro tho lo werer a lek vel la.’
LUK 11:25 Mako i lo werer ma i thepol ako ile vel ilemi pro na ur alavusnga i ngo vengveng.
LUK 11:26 Lama i es ma i wol tamata kerenga or limai ako o kerenga rintet nge i, ma or alavusnga o rero a vel aken ma o voth nge. Mako toko aken ile mimiong i kerenga rintet nge ile mimiong nomenganga.”
LUK 11:27 Ma Jisas ile riong aken i vusu inga, mako seng omole ako a lemi pat i ripot, ma i ria i ve, “Sapase seng ako i pop wong na i pasusu wong.”
LUK 11:28 Aveto Jisas i olal ile riong ve, “Ena, aveto sapase rintet areko o nongal a God ile riong na o panes i.”
LUK 11:29 Na toko na seng pulua o mit kalalual a Jisas ma i ria or ve, “Toko na seng alavusnga ako o mimi ponange, ole vothung i kerenga rintet, eneke o engeng ve aro o thepol pathepolong ako ini God ile paatealing, aveto paatealing e avele aro i velpol, ini inga paatealing omole ako God i oma i a Jona nge.
LUK 11:30 Uneke ako i velpoltun a Jona kene, ini paatealing a Ninive angare nge, ranga ve ini mun i, uneke ako aro i velpoltun a Toko Pomnga Itun, aro ini paatealing a toko na seng alavusnga ako o mimi ponange.
LUK 11:31 Na panen nge nang ako God aro i pamit tokokoere nge riong, aro seng ako ini nepes a Seba ako ini seng Juda avele, aro i mita mo i kenkeno nge thomu Juda areko o mimi ponange teltunngomu, nge lomu nong rerong. Eneke nomenga seng aken i es nge rem melanga rintet mo i nongpol a Solomon ile riong ninenga ako God i sungu i a i nge. Na o nongpol, ponange toko omole ako i pomnga rintet nge a Solomon, i ako ru i voth, ake ini tho, aveto thomu o ri ve o nongpol tho avele.
LUK 11:32 Na e mun e ako, panen nge nang ako God aro i pamit tokokoere nge riong, aro toko Ninive angare ako or ini Judare avele, aro o mita, mo o kenkeno mun nge thomu Juda areko o mimi ponange, nge lomu nong rerong. Eneke nomenga o nongpol a Jona ile panongpolong, mako okime lelal ole vothung kerenga. Naro thomu o nongpol, ponange ur omole ako i pomnga rintet nge a Jona, i ako ru i voth, ake ini tho, aveto thomu o ri ve o nongpol tho avele.”
LUK 11:33 Na Jisas i ria ve, “Na aro ve toko e i pasise the lalainga, i mothong tova i parong kineu i a wop e, na i mothong tova i pasopalu i nge alal. Aveto aro i pamona i a imei mo aro tokokoere aro o thopol iannga tova o eso a vel lemi.
LUK 11:34 The lalainga i eso a thekum na ong ate a lomum. Na aro ve thekum i nine, aro lomum alavusnga i nine. Aveto aro ve thekum i mideng, aro lomum alavusnga ia mideng.
LUK 11:35 Naro wong naktet wong, mo aro lomum i nine inga na i mothong tova ia mideng.
LUK 11:36 Na aro ve lomum alavusnga i nine, na lomum epee tie ia mideng avele, aro ong ate ur alavusnga ranga ve ini the lalainga ako i totun ur elonga ako a vel lemi.”
LUK 11:37 Ma Jisas i pavus ile riong lama Parisi omole i nongpoo i mo i an tomo nge i. Mako i eso a vel lemi ma i menu mo aro i an.
LUK 11:38 Na Parisi aken i kukuk nge ako Jisas i paut imeni avele ma i an.
LUK 11:39 Mako Jisas i ria i ve, “Thomu Parisire o papis omu thinonga ome anonga okime mo thomu o riri a God itheki, aveto lomumu i vual nge vothung kerenga tomo nge pamumutaling.
LUK 11:40 Thomu ini pepere, God i oma ikime tomo nge ilemi.
LUK 11:41 Aveto aro thomu o sung lomu ur elonga, ako ranga ve ur ako i ngo a omu thinonga ome anonga lemi a toko le ur avelengare nge. Naro lomu omaing aken aro i pariripot thomu a God itheki, ma lomu ur elonga aro i riri mun.
LUK 11:42 “Patong thomu Parisire, thomu o rivenga ako thomu ini toko riringa a God itheki, eneke omu aning rongolinga alavusnga ako i pota a ometa, thomu o omreu i nge epee or mule, na epee omole thomu o sungpot i a God nge mo ini lomu sungong. Aveto thomu o oma vothung vengvenga a tokokoere nge avele, na omu sagu a God avele. Na i sivenga ako aro thomu o oma vothung vengvenga a tokokoere nge, naro omu sagu a God, na o mothong tova o modop vothung sivenga ako thomu o oma i lale.
LUK 11:43 “Patong thomu Parisire, eneke thomu o sis ako ve, aro thomu o men nge menonga mukalinga, ako toko mukalingare o men nge ako ru a Judare ole lotuonga a vel lemi. Na thomu o sis ako ve, aro tokokoere o pathokeal thomu a rem lemi.
LUK 11:44 “Patong thomu, eneke thomu o ranga ve ini vuvepun ako tokokoere o ate i avele na o tepelos i, aveto olemi mire nge avele, aken i paakop toko aken a God itheki.”
LUK 11:45 Na pamirealinga omole nge a Moses ile patorong i ria i ve, “Pamirealinga, ong ri venen aken a Parisire nge, ma ong pakerenga mun iomem.”
LUK 11:46 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Patong thomu mun pamirealingare nge a Moses ile patorong, eneke thomu o oma a Moses ile patorong panesnga ma i klipalaltun na sivengomu o opoesal tokokoere nge patorong panesnga avele.
LUK 11:47 “Patong thomu, eneke titovumuere olemi mire nge a God ile riong elngare, aveto o pun rin or. Na thomu mun, thomu o oma vuvepun sivenga a or nge, aveto thomu o nongal mun ole riong avele.
LUK 11:48 Mako sivengomu o pathengal ako lomumu ve, titovumuere ole vothung i sivenga, eneke o ate or ini a God ile riong elngare, aveto o nongal ole riong avele, mako o pun rin or. Na thomu o oma oa vuvepun mo i sivenga rintet, aveto thomu mun o nongal ole riong avele.
LUK 11:49 Mako God ile lemi rumong sivenga i ri vene: ‘Aro tho pake lek riong elngare tomo nge lek pakekere, a Israelre nge, mo o panongpol or nge lek riong, aveto aro o nongal or avele, mako aro o pun rin pelie na o pakerenga pelie.’
LUK 11:50 Na titovumuere o pun rin a God ile riong elnga pulua ako i patea nge ulue ile pateaing ako nge a Abel ipunrinnga, mako o patopalal i nge a Sekaraia ipunrinnga ako o pun rin i a sungong a lekleka na Lotu Tepun a Vel a wop lemi. Na paomelaling nge a God ile riong elnga alavusngare opunrinnga aro thomu tokokoere ako o mimi ponange aro o el paomelaling aken panen. Eneke lomu lemi rumong i ranga ve ini titovumuere ole lemi rumong.
LUK 11:52 “Patong thomu pamirealingare nge a Moses ile patorong, eneke thomu o eltetpot vel thekia thepnga lale ako i es a God ile mire elnga nge. Na sivengomu thomu o eso nge avele. Na thomu o mit roal tokokoe areko o ri ve o eso a lemi.”
LUK 11:53 Na Jisas i lo lelpot vel aken, mako pamirealingare nge a Moses ile patorong tomo nge Parisire olemi kerenga rintet nge i, mako o nin ororo i mo i ri nge ur pulua.
LUK 11:54 Eneke o sis ako ve, aro i ripot riong ako i vengveng avele mo o pamita i nge riong.
LUK 12:1 Na tokokoere o veliloalo pel ma o pom rintet ma o tepetuntun osivenga. Ma Jisas i panakal ile wainlangaere ve, “Thomu o nakalal thomu nge pokonongare ako ini Parisi ole le apaltetong ako i ranga ve ini yis ako o parong posngati a bret nge, aveto i pawima pen elonga, aro vene mo ole pamirealing a thomu nge, aro i paaolonga lomu vothung kerenga.
LUK 12:2 Na vothung ako i ngo kine, aro i ngo pat panen, na riong ako i ngo kine, aro panen aro or alavusnga olemi mire nge.
LUK 12:3 Na lomu riong alavusnga ako thomu o ria i nge pemliknga, panen aro o nongpol i nge eranga, na lomu riong alavusnga ako thomu o ri ngunngun a engomu nge a vel lemi, panen aro o panongpol i a rem lemi pat.”
LUK 12:4 Na Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Tho ria thomu thengengekre, o mothong tova o ngange nge areko o pun rin numu peti, aveto aro o oma ur e avele mun a thomu nge.
LUK 12:5 Aveto aro tho pathengal thomu nge toko ako aro thomu o ngange nge i. Aro thomu o ngange nge a God, eneke i pavurvur ako aro i pun rin toko ini peti, na nge ile engenging i pavurvur ako aro i asesa ioni a won sesenga nge ako aro ile vusonga avele. I nunganga aro thomu o ngange nge i.
LUK 12:6 Na tokokoere o ol men posnga or lim nge toea or aini, ranga ve or ini ur polpolnga. Aveto God ilemi simikalu men omole e avele.
LUK 12:7 Na God ilemi mire senu nge thomu, i pavurvur nge poungomu thoi omole omole titalnga. Na thomu o mothong tova o ngange nge tokokoere, eneke thomu toko omole omole o aolonga nge men puluanga a God itheki.”
LUK 12:8 Na Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Tho ria thomu, aro ve toko e i ripot a pulua oa lemimi na i ri ve, ‘Tho ini a Jisas ile’ aro Toko Pomnga Itun aro i ria God ile enselre ve, ‘Toko aken ini lek.’
LUK 12:9 Aveto aro ve toko e ikime lelaltun tho, aro Toko Pomnga Itun aro ikime lelaltun mun toko aken a God ile enselre otheki.
LUK 12:10 Toko e ako i ri riong kerenga nge a Toko Pomnga Itun, panen i pavurvur ako aro God ilemi simikal ile vothung kerenga aken. Aveto toko e ako i kelelal a God Ioni Riringa, panen aro God ilemi simikal ile vothung kerenga aken avele.
LUK 12:11 Nge wop lemi ako tokokoere o pamit thomu nge riong, ako a Judare ole lotuonga a vel lemi eve a gavman ole mukalingare otheki, thomu o mothong tova lomumu rit nge lomu lelong ako aro thomu o ri.
LUK 12:12 Eneke nge wop lemi ako aro thomu oma lelong, God Ioni Riringa aro i opoesal thomu nge riong ako aro thomu o ria or nge.”
LUK 12:13 Na toko omole ako ru a pulua oa lemimi i ri a Jisas ve, “Pamirealinga, ria teik pomnga mo aro i omreu emem vovo ako i rin lale ile ur elonga mo i sungu lek.”
LUK 12:14 Na Jisas i olal ile riong ve, “Teik, lek engenging avele ako aro tho omreu ur areken a thomu paini nge.”
LUK 12:15 Lama Jisas i ria or alavusnga ve, “Thomu o nakalal thomu na o mothong tova o theseal, eneke i pavurvur aro thomu o el mimiong nge lomu ur le pomong avele.”
LUK 12:16 Na i ri riong agelalnga a or nge ve, “Toko omole ako i voth kene ia ometa i pavelpol wit monnga pulua.
LUK 12:17 Lama i ria isivenga ma i ri ve, ‘Pen e ako i pavurvur avele ako aro tho parong lek wit monnga nge. Naro tho oma vava?
LUK 12:18 “‘Aro tho oma vene, aro tho teu lek wit a velre mo aro tho ari mos or alavusnga mo i aolonga. Naro tho parong lek wit monnga nge, tomo nge lek ur elonga.
LUK 12:19 Mako aro tho ria sivengek ve, “Lek ur elonga pom rintet ako i pavurvur nge tovu po pulua. Naro tho thau ol tho nge omaing naro tho an ol inga, na tho thin ol inga, na lemi sivengaing aolonga ako aro i voth a tho nge.” ’
LUK 12:20 “Aveto God i ria i ve, ‘Wong ini ngongong, pan pemlik aro tho eltetpot lom mimiong. Lamo toko e ako aro i el lom ur elonga ako ong krim tuntun i.’”
LUK 12:21 Na Jisas i patopalal ile riong vene, “I vene re ako nge tokokoe areko o parong velilo ole ur elonga na o krim tuntuno i, aveto or ini toko le ur avelengare a God itheki.”
LUK 12:22 Lamako Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Na tho ria thomu, o mothong tova lomumu rit nge omu aning ako thomu o el mimiong nge. Na o mothong tova lomumu rit nge lomu teunong ako thomu o teun i a numu peti.
LUK 12:23 Na mimiong i aolonga nge aning, na toko ini peti i aolonga nge ile teunong.
LUK 12:24 Thomu o thopol vet kakrotre, ako o o won monnga avele na o veliloal won monnga avele, na ole vel avele, ako aro o parong oa aning nge. Aveto God i sung aning a or nge. Na thomu tokokoere o aolonga nge menre ako ro a God itheki.
LUK 12:25 Aro ve toko e ilemi rit nge mimi lolloing, i pavurvur aro ile lemi ritong aken aro i pokespot ile mimiong nge nang omole avele.
LUK 12:26 Na mimiong pokespotnga nge nang omole, ini ur posngati, aveto thomu o pavurvur omanga avele. Maken o mothong tova lomumu rit nge ur relnga pelie.
LUK 12:27 “Thomu o thopol vet ine won punpolngare ole mitong, ako o um avele na o oma ole teunong avele. Aveto tho ria thomu, Solomon ia nepes a malmaling i pavurvur nge won punpolnga omole ia malmaling avele.
LUK 12:28 Na God i pateun pilil polpolnga ako i voth ponange, na i penthal lelken, eneke tokokoere o ongtuna i. Na aro ve God i pateun pilil polpolnga aken, aro i pateun rintet senu thomu. Lomu lemioong a God nge kene i posngaingati.
LUK 12:29 Na o mothong tova lomumu rit nge ur kathnga ako aro thomu o an i, na o thin i.
LUK 12:30 Eneke toko ulue angare ako o lemio a God nge avele, or alavusnga olemi rit nge aning na thinong, aveto omu Vovo ilemi mire nge thomu, aro ve thomu o el ur areken avele, aro thomu o mimi senu avele.
LUK 12:31 Aveto aro lomumu rum nge a God ile menong e nepes, naro i sung ur areken a thomu nge.”
LUK 12:32 Na Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Tho theal tetal thomu ranga ve ini sipsipre, na o mothong tova o ngange, eneke omu Vovo ilemi sivenga ve aro i sungu ile menong e nepes a thomu nge.
LUK 12:33 Thomu o sungu lomu ur elonga a toko le ur avelengare nge, mo lomu ur sivesivenga ako ro a Pen a Urvet aro i penthal avele, eneke aro i ngo nge umtun le ngoinga ako aro i minra avele. Naro lomu ur sivesivenga aro i vus avele, eneke toko kemonga aro i eso nge avele, naro inan i ariris i avele.
LUK 12:34 Aro thomu o oma venen aken, eneke lomumu i voth nge pen ako lomu ur sivenga i ngo nge.
LUK 12:35 “Na thomu o teun engeng omu teunongre, mo thomu o monsi nge umong, naro lomu the lalainga aro i to
LUK 12:36 ranga ve ini umongare ako o men tetal ole mukalinga ako i lo werer nge sungaling a aning, aro ve i velpol a vel thekia, aro o theppot vel thekia nge i viri viri.
LUK 12:37 Na sivengaing i voth nge umongare ako ole mukalinga i thopol or ako o the inga, makola i velpol. Tho ria thomu, aro i eltetpot ile tekruk seltunnga naro i ria ile umongare ve aro o menu naro i sung aning a or nge.
LUK 12:38 Na aro ve i velpol nge pemlik lopat, ma i thopol ile umongare ako o monsi lale, aro sivengaing i voth nge umonga areken.
LUK 12:39 Naro lomumu rum lek riong ake, aro ve vel tokoninga ilemi mire nge nang ako toko keminga aro i es me, aro i mit roal toko keminga mo i eso a ile vel lemi avele.
LUK 12:40 Na thomu mun, thomu o thealal, eneke Toko Pomnga Itun aro i es me nge nang ako lomumu rum ve aro i velpol nge, kene avele.”
LUK 12:41 Na Pita i nin a Jisas ve, “Toko Pomnga, ong ri riong agelalnga aken a them nge eve a toko alavusngare nge?”
LUK 12:42 Na Jisas i olal ile riong ve, “Anga ini toko umonga ako ile lemi rumong i sivenga na i nongal nge ile mukalinga ile riong, e? Ini toko ako ile mukalinga i ria i ve, aro i theal senu ile vel lemiare naro i sung aning a toko umongare nge, nge nang ako i paateal i a or nge.
LUK 12:43 Na aro ve ile mukalinga i lo werer na i thopol ako toko aken i panes senu ile riong, aro i oma vothung sivenga nge toko umonga aken.
LUK 12:44 Tho ri nunganga a thomu nge, aro i sung omaing a toko umonga aken nge mo aro i theal ile ur elonga alavusnga.
LUK 12:45 Aveto aro ve toko umonga aken i ria ienga nge ve, ‘Lek mukalinga i voth palolo naro i lo werer viri viri avele.’ Mako i siso toko umongare tomo nge seng umongare, na i an na i thin thei engenga, mako itheki vaisis.
LUK 12:46 Na aro ve ile mukalinga i lo werer nge nang ako toko umonga ilemi rum ile mukalinga ile velpoling nge avele, aro ile mukalinga aken aro i paomelal rintet i naro i pasong i a toko kerengare ole pen.
LUK 12:47 “Toko umonga ako ilemi mire nge ur ako ile mukalinga i sis ve aro i oma i, aveto i monsi nge ur aken omanga avele, aro i el paomelaling aolonga rintet nge.
LUK 12:48 Aveto toko umonga ako ilemi mire nge ur ako ile mukalinga i sis ve aro i oma i, kene avele, na i oma vothung kerenga, aro i el paomelaling posngati. Na aro ve God i sung ur pulua a toko e nge, aken aro God i engeng ve aro toko aken i olal werer i, nge ur pulua. Na aro ve God i sung ur pulua rintet a toko e nge, aken aro God i engeng ve aro toko aken i olal werer i, nge ur pulua rintet.”
LUK 12:49 Jisas i ria or ve, “Tho velpol mo aro tho sungu a God ile won sesenga a tokokoere nge ake ru a ulue. Na lemik ako ve, won sesenga aken i anlel lale.
LUK 12:50 Naro matheong i seltun tho ranga ve ini thei ako i seltun toko ako i el paninuong. Na lemik kerere, i pavurvur ako aro matheong areken i vus.
LUK 12:51 Lomum rum ako ve, tho velpol mo aro tho pavelpol lemi moring a ulue ake? Avele, aro tho omreu tokokoere.
LUK 12:52 Na i patea ponange na evelelnga ol, ako a vel omole toko or lim ole ngarang pel naro or me oa epee na or aini oa epee na or aini ole ngarang or me, eneke pelie olemio a tho nge, na pelie avele.
LUK 12:53 Avovoengaere aro ole ngarang otutunre, naro otutunre ole ngarang otitemaere. Na aninaengaere ole ngarang otutun sengengaere, na otutun sengengaere ole ngarang oninaere. Na sengre ome otiteviere aro ole ngarangtun pel.”
LUK 12:54 Na Jisas i ria toko puluangare ve, “Thomu o thopol vit theki ako i esa me, na thomu o ate i ma o ri ve, ‘Aro vit i mol.’ Mako vit i molu.
LUK 12:55 Na thomu o rov thue ako i thu me, na thomu o ate ako ini nang po, ma o ri ve, ‘Aro pen i velvel.’ Mako i velpol ma i velvel.
LUK 12:56 Thomu ini toko le apaltetongare, thomu o thopol ulue na sepsa ma o ate ur ako aro i velpol. Na thomu o thopol lek omaing, aveto numu plong ve aro o ate ur ako God aro i oma i, nge wop lemi ake.”
LUK 12:57 Jisas i ria or ve, “Numu plong ve aro thomu o panes vothung vengvenga.
LUK 12:58 Aro ve toko e i ri ve i pamit ong nge riong, na i wol ong a rionga a vel, aro ong pavengveng rum so lom riong tomo nge i. Aro vene mo, aro i ti wong a rionga a vel la, naro riong nongpolnga aro i sung wong a lososthonga imeni, naro i paeso wong a mang a midenga lemi.
LUK 12:59 Tho ria wong, aro wong voth nge, i pavurvur ako aro, sivengom, wong pavus umtun ako o paateal i a wong nge.”
LUK 13:1 Na nge wop lemi aken tokokoe pelie o voth, ma o ritet a Jisas nge tokokoe Galili angare, ako o oma ole sungong a God nge, mako Pailat ile punongare o pun rin or.
LUK 13:2 Na Jisas i olal ole riong ve, “Lomumu ve tokokoe areko o rin venen aken, eneke ole vothung kerenga i mukal nge Galili alavusngare?
LUK 13:3 Avele, tho ria thomu, aro ve kimomu lel lomu vothung kerengare avele, aro o pun rin rin mun thomu alavusnga.
LUK 13:4 Na lomumu rum nge toko or mule pa omole pothoi or limme ako o voth a Jerusalem a wop epee ako o apet i ve ini Siloam. Na vel roronga i mata a or nge, mako o rin rin. Na lomumu vava? Lomumu ve ur kerenga ako i velpoltun or i pathengal thomu ve, ole vothung kerenga i mukal nge Jerusalem alavusngare?
LUK 13:5 Avele, tho ria thomu, aro ve kimomu leltun lomu vothung kerengare avele, aro thomu alavusnga o rin rin mun venen aken.”
LUK 13:6 Na Jisas i ria riong agelalnga a or nge. Na i ria ve, “Toko omole ako i o pupos a ia ometa. Lamako i sis ve aro i kath pupos aken monnga. Aveto i thopolo monnga e avele.
LUK 13:7 Mako i ria ia ometa thealnga nge ve, ‘Thopol, tovu po or me i vus lale, ako tho kath pupos ake monnga, aveto tho thopol e avele. Na tetela i mo i pua. Eneke i an polpol ulue.’
LUK 13:8 “Aveto ia ometa thealnga i olal ile riong ve, ‘Toko Pomnga, aro i mit tel venen, nge tovu po omole mun aro tho to kalalual i mo tho parong vareo tan pelie nge.
LUK 13:9 Na aro ve i mon nge tovu po aken aro i sivenga, na aro ve avele aro o tetela i mo i pua.’”
LUK 13:10 Nge nang rialonga omole Jisas i pamireal tokokoere a Judare ole lotuonga a vel lemi.
LUK 13:11 Na seng omole ako i voth ako tamata kerenga i voth a i nge, i pavurvur nge tovu po or mule pa omole pothoi or limme. Na tamata kerenga aken i oma i ma ikime i loo, ma i pavurvur aro i pavengveng ikime avele.
LUK 13:12 Na Jisas i thopol seng aken, ma i lenga i, ma i ria i ve, “Wong seng aken, num multhanga i vus re aken.”
LUK 13:13 Na i ronga imeni alaini a i nge, na a ur e avele na seng aken ikime i vengveng werer, ma i risea God iion roro.
LUK 13:14 Aveto mukalinga nge Judare ole lotuonga a vel aken, ilemi klingtun a Jisas, eneke i pamimi werera seng ako nge nang rialonga. Mako i ria tokokoere ve, “Nang or limae ako i voth ako aro te um nge, naro thomu o es mo o pamimi thomu nge nang elonga, aveto nge nang rialonga avele.”
LUK 13:15 Mako Toko Pomnga i olal ile riong ve, “Thomu ini le apaltetongare, nge nang rialonga thomu omole omole o kekrispot lomu bulmakau ome donki mo o ti or a thei mo o thin.
LUK 13:16 Na seng ake ini a Abraham itevinga ako tamata kerenga i kintuntun i, i pavurvur nge tovu po or mule pa omole pothoi or limme. I vova ako aro tho kekrispot i nge nang rialonga avele, e?”
LUK 13:17 Na ile riong olalnga i palemara ile ngarangre. Na tokokoere olemi sivenga nge ile omaing a urvet ako i oma i.
LUK 13:18 Lamako i nina or ve, “God ile menong e nepes i ranga ve ini neke? Naro tho patongrum ol i nge uneke ol e, mo aro lomumu mire nge, e?
LUK 13:19 God ile menong e nepes i ranga ve ini won monnga, ako i posnga rintet ako o apet i ve ini ‘Mastet’. Na toko omole i ela i mo i o i a ia ometa. Ma i metaplo, makola i velpol ini won aolonga ako menre o oma ole klu a imeninire nge.”
LUK 13:20 Na Jisas i nina mun or ve, “Aro tho patongrum a God ile menong e nepes e ur nekenga ol e, mo aro lomumu mire nge, e?
LUK 13:21 I ranga ve ini yis ako seng omole i parong posngati a plaua ako i mathenga i pavurvur nge 20 kilo lemi, mako i pawima pen elonga.”
LUK 13:22 Na Jisas i es nge ile esong a Jerusalem ma i patoral tokokoere a rumrem areko i es nge.
LUK 13:23 Na toko e i nina i ve, “Toko Pomnga, aro ini toko pelie inga ako aro o el mimiong ako aro ile vusonga avele?” Na Jisas i ria or ve,
LUK 13:24 “Aro thomu o um engeng mo aro o eso nge vel thekia ako i posngati, eneke toko pulua o engeng ve aro o eso nge, aveto o pavurvur avele.
LUK 13:25 Na nge wop lemi ako vel tokoninga i mita ma i pupal bibim vel thekia, aro thomu o mit a lalanga mo o sis ve aro o eso nge, mo o lenga ve, ‘Mukalinga, thepu vel thekia nge them.’ “Aveto aro i olal lomu riong ve, ‘Lemik mire nge thomu avele.’
LUK 13:26 “Ma aro thomu olal ile riong ve, ‘Nomenga them an, na them thin tomo nge wong, na wong patoral them a lemem rebo.’
LUK 13:27 “Aveto aro i olal mun lomu riong ve, ‘Lemik mire nge thomu avele. Thomu alavusnga lomu vothung kerenga aro thomu o lo lelpot tho.’
LUK 13:28 “Naro thomu o thopol ol a Abraham, Aisak, Jekop na God ile riong elngare ako o men nge a God ile menong e nepes, aveto aro thomu o voth a lalanga. Naro thomu o wal na o atitet womu pupo, eneke thomu o rov sisisong aolonga.
LUK 13:29 Naro tokokoere o plosa nge rem elonga ake ru a ulue, naro o eso a God ile menong e nepes mo o men nge aning aolonga.
LUK 13:30 Na toko Israel pelie ako o mukal tel nge a God ile riong nongpolnga aro ole ol a rumongaling, naro o eso a God ile menong e nepes avele, aveto toko pelie ako o rumongal nge a God ile riong nongpolnga, aro ole ol a mukaling, naro o eso ol a God ile menong e nepes lemi.”
LUK 13:31 Na nge wop lemi aken Parisi pelie o es a Jisas nge na o ria i ve, “Lolelpot pen ake mo es a pen relnga e, eneke Herot i sis ve aro i pun rin wong.”
LUK 13:32 Na Jisas i olal ole riong ve, “Thomu o es la mo o ria toko le apaltetonga aken ve, ‘Aro tho wistetpot tamata kerengare naro tho pamimi tokokoere, nge nang pelie i pavurvur ako aro tho pavus lek omaing nge nang ako God i ateal i.’
LUK 13:33 Aveto aro tho es nge lek esong ponange na lelken na lela, eneke i sivenga ako aro God ile riong elngare aro o rin inga a Jerusalem, na nge rem ol e avele.
LUK 13:34 “Jerusalem angare, Jerusalem angare patong thomu, God i pake ile riong elngare a thomu nge, aveto thomu o so rin or, na i pake ile tokokoere a thomu nge, aveto thomu o pun rin or nge um. Nang pa pova ako tho sis ve aro tho rekolo thomu a tho nge me, ranga ve ini vareo ninanga ako i rekolo itutunre a ini giniti thewo, aveto numu plong.
LUK 13:35 Naro lomu velre aro ilemi meninin na tho ri nunganga a thomu nge, aro thomu o thopol tho avele, i pavurvur nge nang ako aro thomu o ria tho ve, ‘Sapase toko ako i velpol, ako Toko Pomnga i sung ile engenging a i nge.’”
LUK 14:1 Nge nang rialonga omole, Jisas i eso a Parisire ole mukalinga omole ile vel, mo aro i an tomo nge i. Na tokokoere o thopolrum senu i nge ile omaing.
LUK 14:2 Na toko ako ini peti elonga i wim wim, i es ma i mitu a Jisas itheki lemi.
LUK 14:3 Na Jisas i nina pamirealingare nge a Moses ile patorong, tomo nge Parisire ma i nina or ve, “Nge a Moses ile patorong, i pavurvur ako aro te pamimi toko nge nang rialonga eve avele?”
LUK 14:4 Aveto o men porengreng. Na Jisas i krima toko aken ma i pamimi werera i, ma i pake i la.
LUK 14:5 Lama i ria or ve, “Aro ve omu e itun eve ile bulmakau i matu a volo lemi nge nang rialonga, aro wong monteta i viri viri nge nang rialonga eve avele?”
LUK 14:6 Aveto o pavurvur aro o olal ile ninong avele.
LUK 14:7 Na Jisas i ate tokokoe pelie ako o seral nge menonga mukalinga. Mako i ria riong agelalnga a or nge ve,
LUK 14:8 “Aro ve toko e i nongpoo wong nge sungaling a aning, wong mothong tova seral nge menonga mukalinga, eneke aro ve i nongpoo toko ako i pomnga nge wong, na i velpol,
LUK 14:9 aro toko ako i nongpoo thomu paini aro i es me mo i ria wong ve, ‘Sungu menonga ake a i nge.’ Naro lom mara na wong men ol nge menonga rumongalinga.
LUK 14:10 Aveto aro ve o nongpoo wong nge aning, aro wong men nge menonga rumongalinga. Mako toko ako i nongpoo wong aro i es me mo i ria wong ve, ‘Teik, es me mo men a mukaling.’ Aro i papomnga wong a tokokoe areko o es nge aning otheki.
LUK 14:11 Na tho ri venen aken, eneke tokokoe areko o papomnga osivenga, aro God i paruru or. Na tokokoe areko o paruru osivenga, aro God i papomnga or.”
LUK 14:12 Lama Jisas i ria aning tokoninga ve, “Nge nang ako wong oma aning, mothong tova nongpoo thongongomre eve titeumre eve lom netre eve toko le ur pomngare, eneke aro o nongpoo werer wong mo wong el om aning olalnga.
LUK 14:13 Aveto nge nang ako ong oma aning, aro wong nongpoo toko le ur avelengare tomo nge toko kime lotorngare tomo nge toko eve lilngare, tomo nge toko theki prosngare,
LUK 14:14 naro God i oma senu nge wong, eneke o pavurvur aro o olal werer om aning avele. Naro God i olal werer i a wong nge, nge nang ako aro toko vengvengare o plos werera nge rinong.”
LUK 14:15 Na toko omole ako i men tomo nge or nge aning, i nongpol a Jisas ile riong ma i ria i ve, “Sapase tokokoe areko o men nge aning ako a God ile menong e nepes lemi.”
LUK 14:16 Na Jisas i olal ile riong ve, “Na toko omole i monsi nge aning aolonga na i nongpoo toko pulua.
LUK 14:17 Na nge nang ako i monsi ia aning lale, i pake ile toko umonga mo aro i ria tokokoere ako i nongpoo or mo i ria or ve, ‘O es me, ur alavusnga tho monsi i lale.’
LUK 14:18 Aveto or alavusnga oni plong. Na toko teltelnga i ria vene, ‘O, ponange re ake tho ol ulue epee naro tho es mo tho thopolrum i. Tho pavurvur aro tho es wot avele.’
LUK 14:19 Na toko mun e i ria vene, ‘O, ponange re ake tho ol bulmakau or mule ako ini lek umongare, naro tho es mo tho tongporum vet or nge omaing. Tho pavurvur aro tho es wot avele.’
LUK 14:20 Na toko mun e i ria vene, ‘O, ponange re ake tho peange. Tho pavurvur aro tho es wot avele.’
LUK 14:21 Na toko umonga aken i lo werer a ile mukalinga nge, na i ritet i nge or alavusnga ole riong. Na aning tokoninga ilemi kling rintet na i ria ile toko umonga ve, ‘Paviripot nge sovengalo elonga ako a rem pomnga na wong wola werer toko le ur avelengare tomo nge toko kime looloongare tomo nge toko eve lilngare tomo nge toko theki prosngare.’
LUK 14:22 Lamako ile toko umonga i ria i ve, ‘Toko Pomnga tho oma ur alavusnga ako wong ri nge, aveto pen pelie aken ru rongan i voth.’
LUK 14:23 Lama aning tokoninga i ria ile toko umonga ve, ‘Espot a rumrem a sovengalo tomo nge ometa a sovengalo na ri engeng tokokoere mo aro o eso a lek vel lemi mo i vual.
LUK 14:24 Na tho ria wong, tokokoe areko tho nongpoo tel or, e avele aro i an rum ok aning aolonga ako tho monsi i.’”
LUK 14:25 Na nge nang omole toko puluanga rintet o es tomo nge a Jisas, na Jisas i eksinga ma i ria or ve,
LUK 14:26 “Na toko e ako i sis ve aro i panes tho, aro ile asaguong nge tho, aro i aolonga rintet nge ile asaguong ako nge itema, inina, iewo sengenga, itutunre, ititeinre, ilulunre na isivenga ile mimiong mun, aro vene mo i velpol ini lek wainlanga avele.
LUK 14:27 Na toko e ako i panes tho, aveto ini plong ve aro i potun isivenga ia won ngoronga, toko aken i pavurvur aro i velpol ini lek wainlanga avele.
LUK 14:28 “Na aro ve omu e ako ilemi rum nge vel omanga aro i men tel mo i oma senu tel vel olonga mo ilemi mire nge ile umtun, i pavurvur ako aro i pavus vel aken eve avele.
LUK 14:29 Na toko e aro ve i oma senu tel vel olonga avele, aro i patea vel aringa, aveto i pavurvur aro i pavus i avele. Naro tokokoere o thopol ile vel aringa naro o ri sililal i.
LUK 14:30 Naro o ria ve, ‘Toko aken i patea vel aringa, aveto i pavurvur aro i pavus i avele.’
LUK 14:31 “Na aro ve nepes omole i es tomo nge ile toko punonga or 10,000 mo aro i pun tomo nge nepes ako i estun i nge punong tomo nge ile toko punonga or 20,000 aro i men tel mo ilemi rum senu tel ile punongare, o pavurvur nge punong eve avele.
LUK 14:32 Na aro ve o pavurvur avele, aro i pake ile riong elnga mo i sangpolo nepes aken rongan i voth melanga naro i nina i ve, ‘Aro them oma neke mo te voth lemi moring?’”
LUK 14:33 Na Jisas i patopalal ile riong na i ri ve, “I venen re aken nge thomu. Aro ve omu e i sis ve aro i velpol ini lek wainlanga aro i mothonglelu ur alavusnga ako ini ile.”
LUK 14:34 Na Jisas i ria mun or ve, “Au ini ur sivenga, aveto aro ve imosisennga i vus, i pavurvur aro i mosisen werer ol avele.
LUK 14:35 Au ako imosisennga avele ol, i pavurvur aro i opoal ur e avele. Aro te asespot i. “Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itlenga nge lek riong ake.”
LUK 15:1 Na nge nang omole, tokokoe areko or ini umtun elngare tomo nge areko ole vothung kerenga o es mo o nongpol a Jisas ile riong.
LUK 15:2 Aveto Parisire tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong o ri pompom nge a Jisas na o ri ve, “Toko ake i vova ake i nongpoo tokokoe areko ole vothung kerenga ma i an tomo nge or, e?”
LUK 15:3 Lama Jisas i ri riong agelalnga a or nge, ma i ri ve,
LUK 15:4 “Aro ve omu e ile sipsip or mule pa mule i voth, na aro ve omole i penthal, aro i oma i va? Aro i mothonglelu tel sipsip or mule pa limpenel pothoi or limpenel a pen lalanga naro i es mo i ortet sipsip omole ako i penthal, i pavurvur ako aro i thopolo i.
LUK 15:5 Ma nge ako i thopolo i, na ilemi sivenga rintet na i potuna i.
LUK 15:6 Na i lo werer a ile vel. Lamako i leng veliloalo ithangangaere na i ria or ve, ‘Aro lemir sivenga, eneke tho thopolo werer lek sipsip ako i penthal.’
LUK 15:7 Na tho ria thomu, i vene re ako a Pen a Urvet, olemi sivenga rintet nge toko omole ako ikime lelal ile vothung kerenga, na lemi sivengaing aken i aolonga rintet nge lemi sivengaing ako nge toko or mule pa limpenel pothoi or limpenel ako ole vothung i sivenga.
LUK 15:8 “Na aro ve seng omole ile umtun or mule i voth na omole i penthal, aro i oma i va? Aro i pasise the lalainga, naro i athe ile vel, naro i the senu senu a pen elonga i pavurvur ako la, i thoa i.
LUK 15:9 Na nge ako i thoa i lale, lamako i leng veliloalo ithangangaere na i ria or ve, ‘Aro lemir sivenga, eneke tho tho werera lek umtun ako i penthal.’
LUK 15:10 Na tho ria thomu, i vene re ako nge a God ile enselre, ako olemi sivenga rintet nge toko omole e ako ikime lelaltun ile vothung kerenga.”
LUK 15:11 Jisas rongan i ri na i ri mun ve, “Toko omole i voth ako itun or aini.
LUK 15:12 Na itun opisoinga i ria itema ve, ‘Vovo, ong rin rongan, aveto tho sis ako ve, aro wong thomreu lom ur elonga na sungu lek a tho nge.’
LUK 15:13 “Na nang pelie i lutetu na itun opisoinga i ela ile ur elonga na i tepolal i nge umtun, mako i lo lelpot ole rebo, na i es nge rem melanga. Na nge rem aken i pavus polpol ile umtun nge magoning.
LUK 15:14 Ma ile umtun i vus lale, ma mesi aolonga i velpoltun rem aken ma i men polpol na ia aning avele.
LUK 15:15 Mako i es mo i ri ve i velpol ini umonga nge toko omole ako nge rem aken. Na toko aken i pake i mo i paan ile kiere.
LUK 15:16 Aveto aning ako o sungu i a i nge i aolonga avele, na mesipun i ma i pavurvur ako aro i an kiere oa aning, aveto toko e avele i sung ur e a i nge.
LUK 15:17 “Lamako lemi rumong sivenga i velpol werer a i nge, ma i ria isivenga nge ve, ‘Ok vovo ile toko umonga alavusngare osa pup nge oa aning, na oa aning uluo i ngo, aveto tho voth ake, na toth aro tho rin nge mesipuniong.
LUK 15:18 Aro tho plosa mo tho lo werer a vovo nge, naro tho ria i ve, “Vovo, tho oma vothung kerenga nge a God tomo nge wong.
LUK 15:19 Na tho ini toko sivenga avele, ako aro wong apet tho ini tum. Oma lom vothung a tho nge ranga ve ini lom toko umonga.” ’
LUK 15:20 Mako i plosa ma i lo werer a itema nge la. “Ave rongan i voth melanga nge itema ile vel, na itema i thopol i melanga ma ilemi esal i, ma i thopot a i nge, mako i rekukalo i ma i angongoalo i.
LUK 15:21 “Na itun i ria i ve, ‘Vovo, tho oma vothung kerenga nge a God tomo nge wong. Na tho ini toko sivenga avele, ako aro wong apet tho ini tum.’
LUK 15:22 “Aveto itema i ria ile umongare ve, ‘Paviri, ela tekruk seltunnga sivenga rintetnga mo seltuna i nge. Na pateunu paspas a imeni. Na pateunu i nge esonga a ieve.
LUK 15:23 Na ela bulmakau tun sivenga rintetnga mo pun rin i. Naro lemir sivenga nge aning aolonga.
LUK 15:24 Eneke tuk ake i ranga ve i rin lale, aveto i mimi werer, na i penthal, aveto i lo werer.’ Mako o patea ol nge aning.
LUK 15:25 “Na itun apamukong i oma a ometa lemi. Na nge ile lo wererong i es totho a vel ma i nongpol voing na sesing.
LUK 15:26 Mako i lenga toko umonga omole ma i nina i ve, ‘O oma neke?’
LUK 15:27 Na i olal ile ninong ve, ‘Teum i lo werer, na tomom i pun rin bulmakau tun sivenga rintetnga omole, eneke teum i lo werer senu inga.’
LUK 15:28 “Na itun apamukong ilemi kling ma i mothong esoong a vel lemi. Na itema i espot a i nge ma i ri riong mosnga a i nge, mo aro i eso a vel lemi.
LUK 15:29 Aveto i ri werer a itema nge ve, ‘Thopol, nge tovu po pulua tho um a wong nge ranga ve ini toko umonga, na tho nong sirik lom riong e avele. Aveto wong sung meme tun e a tho nge avele, mo aro tho oma aning tomo nge thengengekre.
LUK 15:30 Aveto tum kerenga ake i pavus lom ur elonga tomo nge seng sovengalo angare. Na nge ile lo wererong wong pun rin bulmakau tun sivenga rintetnga nge i.’
LUK 15:31 “Na itema i olal ile riong ve, ‘Tuk, nge nang elonga wong voth a tho nge na ur alavusnga ako ini lek ini lom.
LUK 15:32 Aveto i sivenga ako aro te oma aning aolonga mo lemir sivenga, eneke teum posnga i ranga ve ako i rin lale, aveto i mimi werer, na i penthal, aveto i lo werer.’”
LUK 16:1 Na Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Na vel ololonga tokoninga omole e ako i voth na ile toko umonga i theal tetal ile vel ololonga aken. Na tokokoere o ri ve ine vel ololonga theal tetalnga i kem vel aken tokoninga ile umtun.
LUK 16:2 Mako i leng i ma i ria i ve, ‘Ole riong i nunganga ako wong kem? Sung lom erere ako i ritet tho nge lom omaing. Eneke i pavurvur aro wong theal tetal ol lek vel ololonga aken avele.’
LUK 16:3 “Na toko umonga aken i ria isivenga nge ve, ‘Aro tho oma ol va? Eneke lek mukalinga aro i eltetpot tho, nge lek omaing. Na lek engenging i pavurvur nge ulue tonga avele, na lek mara nge ur pelie nonga.
LUK 16:4 Lemik mire ol nge ur ako aro tho oma i mo aro tokokoere o nongpoo tho a ole vel, tova tho vus nge omaing.’
LUK 16:5 “Mako i leng toko omole omole ako oa thangaroong i voth a ile mukalinga nge. Na i nina toko ako i velpol tel ve, ‘Om thangaroong or pova i voth a lek mukalinga nge?’
LUK 16:6 “Na i olal ile ninong ve, ‘Wel imei aolonga or mule pa mule.’ “Ma i ria i ve, ‘Ake ini erere ako om thangaroong i voth nge, na menu mo ong wat or mule pa lim viri viri.’
LUK 16:7 “Lama i nina toko aininga ve, ‘Na wong, om thangaroong or pova?’ “Na i olal ile ninong ve, ‘Ok wit a alal or 1,000.’ “Ma i ria i ve, ‘Ela lom erere ake na pakriku ol i nge 800.’
LUK 16:8 “Na ile mukalinga i risea ile theal tetalonga ako ini le apaltetonga, eneke i oma omaing ako i paesa ile mukalinga iion roro tomo nge ako aro i theal senu ile menong panen.” Na Jisas i ria or ve, “Tokokoe areko o panes vothung ulue anga, olemi mire senu nge sovengalo ako aro o sung umtun a tokokoere nge mo o velpol ini othanga, aveto tokokoe areko o panes vothung ako ini a God ile, olemi mire nge vothung aken avele.
LUK 16:9 Na tho ria thomu, thomu o opoal tokokoere nge lomu ur ulue anga mo o elo a Toko Pomnga a ole mimiong, mo aro o velpol ini thongomu, naro panen tova lomu ur elonga i vus, God aro i nongpoo thomu nge rem ako mimiong i voth nge naro ile vusonga avele.
LUK 16:10 “Na toko ako i theal senu ur posalnga, aro i theal senu mun ur ako i pulua. Na toko ako i theal senu ur posalnga avele, aro i theal senu ur ako i pulua avele.
LUK 16:11 Na aro ve thomu o theal senu ur ulue anga avele, aro thomu o pavurvur avele mun nge a God ile ur sivesivenga ithealtetalnga.
LUK 16:12 Na aro ve thomu o theal senu toko relnga ile ur elonga avele, aro toko e aro i sung ur e mo ini lomu, kene avele.
LUK 16:13 “Toko umonga omole i pavurvur aro i velpol ini toko or aini ole umonga, kene avele, eneke aro ia sagu omole, naro ini silal aininga, eve aro ini silal omole, naro ia sagu aininga. Thomu o pavurvur aro o velpol ini a God ile umonga na tomo mun nge umtun ile umonga, kene avele.”
LUK 16:14 Na Parisire o nongpol a Jisas ile riong aken, na o ri sililal i, eneke oa sagu rintet umtun elnga.
LUK 16:15 Na Jisas i ria or ve, “Thomu ini tokokoe areko o oma thomu ve thomu ini toko vengvenga a tokokoere otheki, aveto God ilemi mire nge lomumu ako i vengveng avele. Eneke ur ako i pomnga rintet a tokokoere otheki, ur aken kene God ini silal rintet i.”
LUK 16:16 Na Jisas i ria or ve, “Moses ile patorong tomo nge a God ile riong elngare ole wating a erere nge, kene tokokoere o patoral or nge ma i mulal nge a Jon ako ini toko paninuonga ile velpoling. Aveto Panongpolong Sivenga ako nge a God ile menong e nepes, i patea ol nge a Jon ile velpoling na i es ol la. Na toko alavusnga olo vurtun inga nge esoong nge.
LUK 16:17 Aveto Moses ile patorong rongan i sivenga. Ulue na sepsa aro i penthal, aveto wating epee tie nge a Moses ile patorong aro i penthal avele.
LUK 16:18 “Ranga ve nge patorong ake. Toko e ako i mothongpot iewo sengenga na i peange werer mun nge seng relnga e, aken i aom seng. Na toko e ako i peange nge seng ako iewo teltelnga i mothongpot i, aken i aom mun seng.”
LUK 16:19 Na Jisas i ri vene, “Toko le urnga e ako i voth. Na nge nang elonga i malmal nge teunong sivesivengare, na i an aning sivesivengare evelelnga.
LUK 16:20 Na ako ru a ile vel thekia, toko ni akolikloknga ako iion a Lasarus, i men na ile ur e avele.
LUK 16:21 Na i men mo i an toko le urnga ia aning epipeere ako i matmatpot a ia aning le ngoinga thewo. Na nanaure o es me ma o aromal ini akoliklokre.
LUK 16:22 “Lamako toko ako ile ur e avele i rin na God ile enselre o ela i a Pen a Urvet la, na o pamenu i a Abraham ilo sei. Na toko le urnga aken i rin mun ma o tetun i.
LUK 16:23 Ma i eso a toko kerengare ole pen ma i el sisisong aolonga nge. Na i thea la, ma i thopol a Abraham ako i voth melanga na Lasarus i men a ilo sei.
LUK 16:24 Ma i lenga a i nge ve, ‘Vovo Abraham, lomum esal tho, na pake a Lasarus mo i paesu imeni pupo a thei lemi, mo aro i pameriru lek muma, eneke tho voth nge sisisong aolonga ake ru a won sesenga lemi.’
LUK 16:25 “Aveto Abraham i olal ile riong ve, ‘Tuk, aro lomum rum werer nge lom mimiong ako nomenga ako wong el ur sivesivengare, na Lasarus i el ur kerekerengare, aveto ponange ol i voth ol nge lemi sivengaing, na wong, wong voth ol nge sisisong.
LUK 16:26 Na e mun e ako ruprup lukulukunga i voth a ar wop lale, na areko o sis ve aro o plosa ake ru a them nge mo o es a thomu nge wot, aro o pavurvur avele, na omu e i pavurvur avele aro i es kora ol a them nge me.’
LUK 16:27 “Na toko le urnga i olal ile riong ve, ‘I vene re aken, na tho nong engeng a wong nge Vovo Abraham, pake a Lasarus a ok vovo ile pen la.
LUK 16:28 Eneke teik or lim aken ru o voth. Na Lasarus aro i es mo i panakal ole nge ve, o mothong tova o es nge rem ake ru sisisong i voth nge.’
LUK 16:29 “Na Abraham i ria i ve, ‘God ile riong elngare tomo nge a Moses, ole riong i ngo lale, na i sivenga ako aro titeumre o nongal ole riong.’
LUK 16:30 “Na toko le urnga i olal ile riong ve, ‘Aken i pavurvur avele, Vovo Abraham, aveto aro ve toko e ako i los werera nge rinong naro i es a or nge, aken aro o lel okime nge ole vothung kerenga.’
LUK 16:31 “Aveto Abraham i ria i ve, ‘Aro ve o nongal a God ile riong elngare tomo nge a Moses, ole riong avele, i pavurvur mun avele ako aro o nongal toko ako i los werera nge rinong, ile riong mun.’”
LUK 17:1 Na Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Ur puluanga ako aro i velpol mo i pamatu tokokoere nge vothung kerenga omanga. Aveto patong toko ako i pavelpol ur areken, aro matheong aolonga aro i el i.
LUK 17:2 Na aro ve toko aken i toth ako aro i paleklek toko ako ile lemioong i motu rongan, i sivenga inga nge i tova ve tokokoere o kino anral aolonga a ikei na o asesu i a thev lemi, mo i vlu, moro aken i paleklek or avele, naro God i sung paomelaling aolonga a i nge avele.
LUK 17:3 Na thomu o naktet sivengomu! “Na aro ve teum e i oma vothung kerenga, aro wong vol i nge ile vothung aken, na aro ve i pamilem ile vothung aken, aro lomum simikal ile vothung kerenga aken.
LUK 17:4 Na aro ve i oma vothung kerenga a wong nge pa or limai nge nang omole, na pa or limai i es a wong nge na ilemi kerere na i ri mosing a wong nge, aken aro lomum simikal ile vothung aken.”
LUK 17:5 Na Jisas ile pakekere o ria Toko Pomnga ve, “Aro wong oma lemem lemioong mo i aolonga.”
LUK 17:6 Na Toko Pomnga i ria or ve, “Aro ve lomu lemioong i posnga ranga ve ini won monnga ako i posnga rintet ako iion a ‘Mastet’, aken thomu o pavurvur ako aro o ria vero ve, ‘Lelrisa sivengom alariripia mola o sivengom a thev.’ Naro won aken aro i panes inga ako ini lomu riong.”
LUK 17:7 Na Jisas i ria tokokoere ve, “Aro ve omu e ile toko umonga ako i oma a ometa eve i theal sipsipre, na aro ve toko umonga aken i lo werer a lom vel, aro wong ria i ve, ‘Paviri me, mo ong an?’
LUK 17:8 Avele, aro ong ria i ve, ‘Aro ong monsi ok aning na ong nea om teunong sivenga na theal tetal tho, tova tho an na tho thin, lamo wong an ol na wong thin ol.’
LUK 17:9 Na toko umonga i nongal inga ile mukalinga ikei, aveto ile mukalinga i ri sivengaing a i nge avele, na ako ini ole vothung vet aken.
LUK 17:10 Na i venen re aken nge thomu, tova ve thomu o oma ur alavusnga ako tho ria thomu nge, aro thomu o ri ve, ‘Them ini toko umonga inga na them oma inga ur areko ong ria them nge.’”
LUK 17:11 Na Jisas i es nge sovengalo ako i es a Jerusalem, nge sovengalo ako i thopot a Samaria na Galili oa wop.
LUK 17:12 Na i es totho nge rem omole na toko or mule pa omole ako putput i voth a or nge, o es na o thopol tetal a Jisas na o mit mela nge i.
LUK 17:13 Na o pres a i ve, “Jisas, Toko Pomnga lomum esal them.”
LUK 17:14 Na Jisas i thopolo or ma i ria or ve, “Thomu o es a prisre nge mo o pathengal numu peti a or nge, mo aro o panunganga riong nge thomu ve, ‘Putput i vus.’” Ma o es. Na rongan o voth a sovengalo lopat na oni peti i sivenga werer na o riri werer a God itheki.
LUK 17:15 Na oa omole ako a or nge i thopol ako ini peti i sivenga werer, mako i lo werer a Jisas nge, na a sovengalo i pres viringa na i risea a God iion roro.
LUK 17:16 Na toko aken i lo werer a Jisas nge ma i ulu isivenga a ulue a Jisas ieve tepun na i ri sivengaing a i nge. Na toko aken ini toko Samaria anga.
LUK 17:17 Na Jisas i thopol toko aken, ma i ria ve, “Toko or mule ako o sivenga werer, na thongom or limpenel kala?
LUK 17:18 I vava ake toko rem relnga inga ake i lo werer a tho nge me, ma i ri sivengaing a God nge, e?”
LUK 17:19 Mako Jisas i ria toko aken ve, “Mita mo wong es. Lom lemioong inga ako i pasenu wong.”
LUK 17:20 Na Parisi pelie o nin a Jisas ve, “God ile menong e nepes aro i velpol penva?” Ma Jisas i olal werer Parisire ole ninong ve, “God ile menong e nepes, ile velpoling i pavurvur aro te thopol ur pelie ako i paateal ile pateaing, kene avele.
LUK 17:21 Na toko e avele aro i ria nge ve, ‘Thopol i, i voth ake, eve i voth ako la.’ Nongpol i, God ile menong e nepes, i voth a thomu nge lale.”
LUK 17:22 Na i ria ile wainlangaere nge ve, “Matheong aolonga aro i velpoltun thomu, ma i oma thomu mo o sis rintet ve aro thomu o thopol inga Toko Pomnga Itun ile nang omole aken, aveto thomu o pavurvur ako aro thomu o thopol i tova i es me, kene avele.
LUK 17:23 Naro tokokoere o ria thomu ve, ‘Toko Pomnga Itun i lo werer lale, thopol i, i ako la, eve i ke me.’ Aveto thomu o mothong tova o espot mo o panes or.
LUK 17:24 Eneke nang ako aro Toko Pomnga Itun aro i velpol nge, aro i velpol ranga ve ini pen lemnga ako i kit ma i lala a sepsa elonga, ma toko alavusnga aro o thopol i.
LUK 17:25 Aveto aro a mukaling nge nang aken, Toko Pomnga Itun aro i el matheong puluanga naro tokokoe areko o mimi nge wop lemi ake aro o lel okime nge i.
LUK 17:26 “Na nomenga nge wop lemi ako Noa i mimi nge, tokokoere olemi tuntun inga ole omaingre na olemi simikal a God, naro i vene mun re aken nge a Toko Pomnga Itun ile nang.
LUK 17:27 Na nge wop lemi aken toko na sengre o anan na o thinin na o peange, i mul nge nang ako Noa i eso a imot lemi nge, mako thei awonga aolonga i velpol ma i pavusu or alavusnga.
LUK 17:28 “Na i vene mun nomenga nge wop lemi ako Lot i mimi nge, tokokoere o mosal inga aning na thinong, na o olol pel ole lulu na o o aningre na o ari velre,
LUK 17:29 makola i pavurvur nge nang ako Lot i lospot a Sodom, na a ur e avele nako won sesenga na uk ako ini misep anga i matmatpot a sepsa lemimi me ma i pavusu or alavusnga.
LUK 17:30 “Naro i vene mun re aken nge Toko Pomnga Itun ile nang, aro o oma ole omaingre i mul nge nang ako Toko Pomnga Itun aro i velpol a pen lalanga.
LUK 17:31 Naro nge nang aken, toko ako i thau i a ile vel polemi ako i thatha, i mothong tova ilemi rum werer ile ur elonga ako i voth a ile vel lemi. Naro i vene mun nge toko ako i voth a ometa, i mothong tova i es werer a ile vel nge la, i sivenga ako aro ilemi simikal ur ulue anga na i panes inga Toko Pomnga Itun.
LUK 17:32 Naro lomumu rum werer nge ur ako i velpol a Lot iewo sengenga nge. Nge ako ilemi rum werer nge ile menong nomenganga ma i the singal werer, mako i rin.
LUK 17:33 Na aro ve toko i krim engeng isivenga ile mimiong, aken aro ile mimiong aken aro i penthal. Aveto toko ako i mothong isivenga ile mimiong panesnga, aro i el mimiong ako aro ile vusonga avele.
LUK 17:34 Na tho ria thomu ve, ‘Nge pemliknga ako Toko Pomnga Itun i velpol nge, na toko or aini ako o ngo nge ring omole, aro God i elteta omole na omole aro i ngo reletun.
LUK 17:35 Na seng or aini ako o omlotun oa aning omanga, naro God i elteta omole na omole aro i voth reletun.
LUK 17:36 [Na toko or aini ako o um a ometa, aro God i elteta omole na omole aro i voth reletun.]’”
LUK 17:37 Na ile wainlangaere o nina i ve, “Toko Pomnga, ur areken aro i velpol a kala?” Na Jisas i olal ole ninong nge riong agelalnga ve, “Nge wop ako aning i ngo nge kene visore o rer kalalualtun i.”
LUK 18:1 Mako Jisas i ripot riong agelalnga a ile wainlangaere nge, mo aro i patoral or nge ve aro o nong evelelnga na o mothong tova olemi i ngo pelekpol nge ole nongong.
LUK 18:2 Ma i ria ve, “Nge rem pomnga e ako, riong nongpolnga e ako i voth, ma i papomnga a God avele, na i pavothal mun tokokoere avele.
LUK 18:3 Na seng basu mun e ako i voth mun nge rem pomnga aken, opisleonga i es la ma i tangos nge riong nongpolnga aken, ve aro i opoal i nge tokokoe areko o teltun ia.
LUK 18:4 “Ma nge nang elonga riong nongpolnga aken i oma vet ur e avele nge ile nonging aken, aveto nge nang e ako i ria isivenga ve, ‘I nunganga ako ve, tho papomnga a God avele, na tho pavothal mun tokokoere avele.
LUK 18:5 Aveto seng basu aken i sung matheong puluanga a tho nge. Naro i sivenga ako aro tho opoal i nge ia teltunong aken. Aro vene mo evelelnga aro i esu esa me, mo i oma tho mo i pamolosal tho.’”
LUK 18:6 Na Toko Pomnga i ria mun ve, “Aro thomu o nongpol inga riong nongpolnga kerenga ile riong.
LUK 18:7 Na God i ranga ve ini riong nongpolnga kerenga aken avele! Aro ve ile tokokoere o avav i nge nang na mlik aro i opoal or, naro i opoal or viri viri.
LUK 18:8 Aveto nge nang ako Toko Pomnga Itun i lo werer nge, i sis ako aro i thopol toko na seng areko olemio a i nge, kene rongan o mit engeng nge nongong.”
LUK 18:9 Na Jisas i sung riong agelalnga nge toko pelie ako olemi ve, or ini toko vengvenga na o paruru toko alavusngare.
LUK 18:10 Na i ria ve, “Toko or aini ako o es a Lotu Tepun a Vel mo o nong, oa omole ini Parisi na omole ini takis elnga.
LUK 18:11 Na Parisi aken i mita ma i nong nge isivenga ve, ‘God, tho ri sivengaing a wong nge, ako tho sung ses avele, na tho avsa patorong e avele, na tho aom seng mun avele ranga ve ini tokokoere. Na tho ri sivengaing a wong nge ako tho ranga ve ini takis elnga ake avele.
LUK 18:12 Na tho sem nge nang or aini nge wik omole omole. Na nge ur elonga ako tho el i, tho panes a Moses ile patorong, mako tho omreu i mo epee or mule na tho sung epee omole a wong nge.’
LUK 18:13 “Aveto toko ako ini takis elnga i mit gat na ini plong ve aro i thea roro a Pen a Urvet na ilemi kerere nge ile vothung kerenga, mako i so ipakei ma i ria ve, ‘God, tho ini toko ako lek vothung kerenga, aro lomum esal tho.’”
LUK 18:14 Ma Jisas i ria or ve, “Tho ria thomu, takis elnga aken ako i lo werer a ile pen, ienga inga ako i riri a God itheki, na Parisi aken aro avele. Eneke areko o papomnga osivenga, aro God i paruru or, na areko o paruru osivenga, aro God i papomnga or.”
LUK 18:15 Na ine tokokoe pelie ako o mane povothvothre a Jisas nge mo i ronga imeni a or nge. Aveto Jisas ile wainlangaere o thepol or ma o vol or.
LUK 18:16 Aveto Jisas i leng wainlanga tutunre a i nge me, na i ria ile wainlangaere ve, “Somu wom wainlanga tutunre mo o es a tho nge me, na o mothong tova o mit roal or, eneke tokokoe areko olemio a tho nge, ranga ve ini wainlanga tutun areke olemio a tho nge, or kene o voth a God ile menong e nepes lemi.
LUK 18:17 Na tho ri nunganga a thomu nge, na aro ve toko ako i el inga a God ile menong e nepes ranga ve ini wain ako i ela itema ile sungong, ma ilemi pelekpol nge avele, aken aro i pavurvur ako aro i eso a God ile menong e nepes, aveto aro ve i el i ranga ve ini wain aken avele, aro i eso nge avele.”
LUK 18:18 Na Juda a mukalinga e ako i nin a Jisas ve, “Pamirealinga sivenga, aro tho oma neke ako aro tho el mimiong ako aro ile vusonga avele, e?”
LUK 18:19 Ma Jisas i ria i ve, “Lomum rum senu tel nge lom riong mirenga ako wong apet tho ve tho ini toko sivenga, eneke toko e avele ako i sivenga, ini inga a God ienga inga ako i sivenga.
LUK 18:20 Na lomum mire nge patorong alavusnga lale, ako ve: Thomu peangere o mothong tova o ngo tomo nge areko or ini ewomu avele. Na o mothong tova o so rin polpol toko. Na o mothong tova o kem. Na thomu o mothong tova lomu apaltet tova ve toko e i mit nge riong. Naro o papomnga titomomuere na ninomuere, naro o panes inga ole riong.”
LUK 18:21 Ma mukalinga i olal ile riong ve, “I patea nge lek kulpoaing ma i pavurvur ponange, tho panes patorong alavusnga aken.”
LUK 18:22 Ma Jisas i nongpol i veno ako, ma i ria i ve, “Aveto ur omole ako kene ong oror nge, aro ong tepolal lom ur alavusnga nge umtun na sungu i a toko le ur avelengare nge, na aro ve ong oma i venen aken, aro lom ur elonga pom, ako a Pen a Urvet lemi. Lamo ong es me mo ong panes tho.”
LUK 18:23 Aveto toko aken i nongpola riong aken ma ilemi kerere rintet, eneke ini toko ako ile ur elonga i pom rintet.
LUK 18:24 Ma Jisas i thepol i ako toko aken ilemi kerere rintet, mako i ria ve, “I klip rintet nge toko le urngare ako aro o eso a God ile menong e nepes.
LUK 18:25 Na i klip nge mekerem aolonga ako ini Kamel ako aro i koro a italonga tionga nge, aveto i klip rintet nge toko le urnga ako aro i eso a God ile menong e nepes.”
LUK 18:26 Ma tokokoere o nongpola riong aken ma o ri ve, “Na aro ve i vene aken, anga ol i pavurvur ako aro i el mimiong ako aro ile vusonga avele, e?”
LUK 18:27 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Ur ako tokokoere o pavurvur nge omanga avele, aken aro God i oma i.”
LUK 18:28 Ma Pita i ria ve, “Them mothonglel lemem ur alavusnga a rebo lale, na them panes wong.”
LUK 18:29 Ma Jisas i ria or ve, “I nunganga, toko ako i mothonglelu ile vel, eve iewo sengenga, eve ititeinre, eve ilengare na itutunre mo aro i opoal tokokoere mo olemio nge a God ile menong e nepes,
LUK 18:30 aken aro i el ur puluanga nge mimiong ake ponange i voth nge, naro panen i el mun mimiong ako aro ile vusonga avele.”
LUK 18:31 Ma Jisas i wol lelpot ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken ma i ria or ve, “O nongpol! Aro te esa a Jerusalem na ur alavusnga ako nomenga God ile riong elngare o wat i ma o ri nge a Toko Pomnga Itun, aro i velpol nunganga.
LUK 18:32 Aro o sungu i a tokokoe areko or ini Judare avele omeni, mo aro o ri sililal i, naro o oma riong kerenga puluanga nge i, na o osuklel i.
LUK 18:33 Naro o so litlit i, naro o so rin i, aveto nang or me aro i vus, naro i mimi werera mun.”
LUK 18:34 Aveto ile wainlangaere olemi mire nge riong areken mirenga avele. Ine riong areken mirengare God i pango kine i nge or, ma olemi mire nge ur areko Jisas i ria or nge avele.
LUK 18:35 Na Jisas i es ma i toth a rem pomnga a Jeriko, ma toko omole ako itheki pros i men a sovengalo wo peti na i nong ur elonga nge tokokoe areko o esu esa nge sovengalo aken.
LUK 18:36 Ma i nongpol pulua aolonga ako o es me ma i nina or ve, “Thomu o oma ur nekenga ake?”
LUK 18:37 Ma o ria i ve, “Jisas ako ini Nasaret anga i ake ru i es me.”
LUK 18:38 Ma toko theki prosnga aken i lenga ve, “Jisas ako ini a Devit itevinga, aro lomum esal tho.”
LUK 18:39 Ma tokokoe areko o mukal a Jisas ile, na o es toth a i nge, o vol i ma o ria i ve, “Wong poreng!” Aveto i lenga viringa rintet mun ve, “Ina Devit itevinga, aro lomum esal tho.”
LUK 18:40 Mako Jisas i mitu ma i ria ve, aro o pasong toko aken a i nge me. Na toko aken i es totho inga ma Jisas i nina i ve,
LUK 18:41 “Wong sis nekenga ako aro tho oma i a wong nge, e?” Na i olal ile riong ve, “Toko Pomnga, tho sis ve aro thekik i vles werer.”
LUK 18:42 Mako Jisas i ria i ve, “Wong the werer, lom lemioong inga i pasenu wong.”
LUK 18:43 A ur e avele, nako i the werer, mako i panes ol a Jisas ma i risea a God. Ma tokokoere o thopol ur ako i velpol venen aken, mako o risea mun a God.
LUK 19:1 Ma Jisas i eso a Jeriko ma i sis ve aro i alpo selele.
LUK 19:2 Ma toko omole i voth nge rem aken iion a Sakius, ini mukalinga nge takis elngare na ini toko le urnga.
LUK 19:3 Na i sis ako ve, i thepol a Jisas ako i ate vava, aveto ini toko orornga na pulua o pasipsopal a Jisas ma i pavurvur aro i thepol i avele.
LUK 19:4 Mako i lo lelpot pulua aolonga aken, ma i tho a mukaling ma i roa nge pupos mo aro i thepol a Jisas ako aro i es rum nge sovengalo aken me.
LUK 19:5 Ma Jisas i es me ma i es vengtunpot wop aken, na i thea roro ma i thopol a Sakius, ma i ria i ve, “Sakius, wong ru me viri viri, eneke ponange aro tho voth tomo nge wong a lom vel.”
LUK 19:6 Mako i ru me viri viri ma i vual nge lemi sivengaing ma i wol ol i a ile vel la.
LUK 19:7 Ma tokokoere o thepol ur aken ma o ri pompom nge. Ma o ri ve, “Toko aken i es long, ma i eso a toko ako i oma vothung kerenga ile vel.”
LUK 19:8 Ma o voth ol a vel lemi ma Sakius i mita ma i ria Toko Pomnga ve, “Wong nongpol Toko Pomnga, aro tho thomreu lek ur elonga mo theki or ainiu, naro tho sungu epee nge toko le ur avelengare. Na nomenga lek apaltetpot toko pelie ma tho kem ole umtun naro tho olal werer ol i a or nge pa or penel.”
LUK 19:9 Ma Jisas i ria or ve, “Ponange God ilemi simikal toko na sengre nge vel ake ole vothung kerenga lale. Na tho es a toko ake ile vel, eneke toko mun ake ini a Abraham itevinga nunganga.
LUK 19:10 Na Toko Pomnga Itun i es me ako aro i or tokokoe areko o penthal mo i el werer or.”
LUK 19:11 Ma toko na seng o ta otelnga nge riong areken. Na Jisas i toth ol aro i velpol ol a Jerusalem, na o rivenga God ile menong e nepes i toth ako aro i velpol. Mako Jisas i ria mun riong agelalnga a or nge.
LUK 19:12 Ma i ri ve, “Ine toko pomnga omole e ako i es nge rem gatnga mo ia pomnga i papompom i mo i velpol ini nepes. Lamo i lo werer mun a ile rem tepun mo i theal ol ile tokokoere.
LUK 19:13 Na toth ol ako aro i es, ma i lenga ile toko umonga or mule pa omole ma i sung umtun gol omole omole a or nge. Na i ria a or nge ve, ‘Aro thomu o um nge umtun ake mo o pavelpol umtun nge mo i pavurvur nge nang ako aro tho velpol werer nge.’
LUK 19:14 Aveto ile pen lemiare oni silal i, mako o pake riong elnga pelie ma o tho rum i a ikime ma o ria oa pomnga ve, ‘Nimem plong toko aken ve aro ini lemem nepes.’
LUK 19:15 Ma i papompom i mo ini nepes. Lamako i lo werer. Ma ikei song ol ile umonga areton ru i sungu umtun a or nge nomenga, ve aro o es a i nge me. Eneke i sis ve aro i thepol umtun or pova ako o el i lale nge umtun ako i sungu i a or nge ma o um nge.
LUK 19:16 Ma toko omole ako i mukal tel me ma i ri ve, ‘Toko Pomnga lom umtun aton ong sungu i a tho nge, tho um nge ma i pavelpol ol umtun gol or mule mun a we.’
LUK 19:17 Ma nepes aken i ria i ve, ‘Wong ini umonga sivenga! Wong theal senu umtun atiken, make ponange aro tho papomnga ol ong, mo wong theal rem pomnga or mule.’
LUK 19:18 Lama toko aininga i es me ma i ri ve, ‘Toko Pomnga lom umtun aton wong sungu i a tho nge, ma tho um nge ma i pavelpol ol umtun gol or lim mun a we.’
LUK 19:19 Ma nepes aken i ria i ve, ‘Aro wong theal rem pomnga or lim.’
LUK 19:20 Lama toko mun e ako i es mun me ma i ri ve, ‘Toko Pomnga, lom umtun aton ru wong sungu i a tho nge, i ke. Tho soala i ma tho paen kine senu senu i.
LUK 19:21 Na tho oma venen aken, eneke tho ngeip nge wong, eneke wong ini toko ako lomum esal avele. Na wong el ur areko wong o i avele.’
LUK 19:22 Ma i ria i ve, ‘Wong ini umonga kerenga. Na lom riong ako wong ri kene aro tho paomelal wong nge! Na lomum mire nge ako tho ini toko ako lemik esal avele, na tho el ur ako ini lek avele, na tho lel ur ako tho o i avele.
LUK 19:23 Maken i vava ake wong paeno lek umtun aken a umtun a vel nge avele, e? Aro ve ong paeno i nge, na aro ve tho lo werer, aro tho el tomo i nge umtun pelie ako aro o rong esa i nge.’
LUK 19:24 Ma i ria tokokoe areko o mit toth ve, ‘Thomu o elteta umtun aken a i nge, mo o sungu i nge toko umonga ako ile umtun or mule.’
LUK 19:25 Aveto o ria i ve, ‘Toko Pomnga, toko aken ile umtun pom lale.’
LUK 19:26 Ma nepes aken i ria or ve, ‘I nunganga, tokokoe areko o el ur pelie lale, aro God i sungu mun ur puluanga a or nge. Na tokokoe areko ole ur posalnga, ur areken aro God i elteta i a or nge.
LUK 19:27 Na tokokoe areton ru ini lek ngarangre ako oni plong ve aro tho velpol ini ole nepes. Aro thomu o wol or me mo o pun rin or ake ru a thekik.’”
LUK 19:28 Ma Jisas i ri nge riong agelalnga areken ma i vus, lamako i plosa mun ma i mukal mun ole a Jerusalem la.
LUK 19:29 Ma i es ma i toth ol a Betpage na Betani, nge tete ako o apet i ini a Oliv, ma i pake ile wainlanga or aini mo o mukal tel.
LUK 19:30 Ma i ria or paini ve, “Aro thomu paini o es nge rem ako la na thomu o eso inga naro thomu paini o thepol donki aponga omole ako o pating i ma i mit na toko e i ro rum nge rongan. Aro thomu paini o inospot i mo o ti i ake me.
LUK 19:31 Na aro ve toko e i nin a thomu paini ve, ‘I vava ake thomu paini o inospot i, e?’ Aro thomu paini o ria i ve, ‘Ar Pomnga ile omaing i voth nge.’”
LUK 19:32 Ma Jisas i pake or paini ma o es ma ur alavusnga ako o thepol i, i velpol ranga ve ako Jisas i ria or paini nge.
LUK 19:33 Ma or paini o inosos donki aponga aken patinga na itokoningare o nina or ve, “I vava ake thomu o inos donki aken, e?”
LUK 19:34 Ma o olal ole riong ve, “Ar Pomnga ile omaing i voth nge.”
LUK 19:35 Mako o pasong donki aponga aken a Jisas nge la. Ma o ela ole teunongre ma o vlesa i a donki iwe. Ma o opoal a Jisas nge iparonga a donki aken nge.
LUK 19:36 Ma i eses na tokokoere o ela oa teunong ma o vlesu i a sovengalo.
LUK 19:37 Na Jisas i es totho a Jerusalem ma i ruru a tete a Oliv ma ile wainlangaere puluanga o patea lemi sivengaing na o onnga na o risea a God nge pathepolong alavusnga ako o thopol i.
LUK 19:38 Ma o ri ve, “Sapase nepes ake i es nge Toko Pomnga iion me!” “Te risea a God iion roro nge ile omaing sivenga a it nge, na nge men senuong ako i sungu i a it nge.”
LUK 19:39 Lamako Parisi pelie ako a or nge o ria Jisas ve, “Pamirealinga, vol lom wainlangaere mo o poreng, o mothong tova o ri vene aken.”
LUK 19:40 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho ria thomu, aro ve o poreng, aro anralre osivenga aro o onnga.”
LUK 19:41 Na Jisas i es totho a Jerusalem ma i thopol i ma ilemi esal tokokoe areko o voth nge ma i tang ol nge or.
LUK 19:42 Ma i ria ve, “Tho sis ve aro thomu mun lomumu mire nge ako tho pavurvur aro tho pamen senu thomu! Aveto ponange i ngo kine na thomu o pavurvur ako aro o thopol i avele.
LUK 19:43 Nang e ako aro i es me ako aro lomu ngarangre aro o re pen nge thomu, mo aro o mit riroala thomu, naro o avalalo thomu.
LUK 19:44 Naro o pakerenga selele thomu alavusnga ako o voth a Jerusalem a lok lemi, naro o teu lok, naro o nangseal anral e avele ako aro i ngo a anral relnga e iwe. Na Jerusalem aro ong vus selele, eneke ong ate nang e ako aro God i es me mo i el werer ong nge, kene avele.”
LUK 19:45 Na Jisas i eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi na i patea nge areko o tepolal pel nge ole lulu owistetpotnga.
LUK 19:46 Ma i ria or ve, “Nge a God ile erere i ri vene: ‘Lek Lotuonga a Vel aro ini nongonga a vel.’ Aveto thomu oma i ranga ve ini toko kemongare ole pen.”
LUK 19:47 Na nge nang elonga Jisas i patoral toko na seng a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. Na pris kimangare tomo e pamirealingare nge a Moses ile patorong tomo e toko na sengre ole mukalingare, o sis ako ve, o pun rin a Jisas.
LUK 19:48 Aveto o pavurvur avele, eneke toko na seng alavusnga o engeng nge ile riong nongpolnga ma oa pun ako ve, o nongpol ile riong alavusnga.
LUK 20:1 Na nge nang omole ako Jisas i patoral toko na sengre ako a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. Na i panongpol or nge Panongpolong Sivenga. Na pris kimangare tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong na toko na sengre ole mukalingare o es a i nge me.
LUK 20:2 Na o nin a Jisas ve, “Wong ria them nge, anga i ateal wong ako wong wistetpot areken, e?”
LUK 20:3 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho mun tho sis ako ve, tho nina mun thomu nge ninong omole mo o olal i a tho nge me.
LUK 20:4 Anga i ateal a Jon mo aro i paninu tokokoere? God eve toko ulue anga?”
LUK 20:5 Mako mukalingare o ria pel ve, “Aro ve te ri ve, ‘God i ateal i,’ ma aro i ria it ve, ‘Na i vava ake lomumuo nge i avele, e?’
LUK 20:6 Aveto aro ve te ri ve, ‘Toko ulue anga i ateal i.’ Aken aro tokokoere o kras leltun it nge umre, eneke olemio nge a Jon ako ini a God ile riong elnga.”
LUK 20:7 Mako o olal a Jisas ile ninong ve, “Lemimem mire nge avele.”
LUK 20:8 Mako Jisas i ria or ve, “Tho mun aro tho ria mun thomu nge avele, ako anga i ateal tho ve aro tho oma omaing ake.”
LUK 20:9 Mako Jisas i sung riong agelalnga a toko na sengre nge vene, “Toko omole ako i lesu vain a ometa, ma i pathealu tokokoe pelie ma o theal ia ometa aken. Na toko aken i es nge rem melanga ma i voth palolo nge.
LUK 20:10 Lama nge vain le motuong, ma i pakepot ile umonga omole ma i es a tokokoere nge ako o theal tetal ia ometa aken, eneke i sis ve aro i ela aning epee mo ini imeni olonga. Aveto ometa theal tetalngare o siso i ma o wispot i na i es polpol werer inga la.
LUK 20:11 Mako i pake mun ile umonga omole mun e la. Aveto o siso mun i na o palemara i. Na o pake werer i ma i es polpol mun inga la.
LUK 20:12 Mako i pake mun ile umonga menga ma i es. Aveto tokokoere o siso mun i na ini peti ia mimla ma o ela i ma o asespot i a lalanga la.
LUK 20:13 “Vene ako ma ometa tokoninga i ria vene, ‘Aro tho oma ol va? Aro tho pake tuk tomonnga omolenga ako ok sagu rintet i, eneke aro o nongal ol ile riong.’
LUK 20:14 “Aveto ometa theal tetalngare o thopol i ako i es me, ma o ria pel ve, ‘Toko aken i es me aro i elespot itema ile ur elonga, aro te so rin i, mo aro te ela ile ur elonga areke mo ini ler ol.’
LUK 20:15 Mako o rere i a ometa aken lemi, ma o asespot i a lalanga, mako o so rin i. “Na thomu o rivenga, aro ometa tokoninga aro i oma or va?
LUK 20:16 Aro tho ria thomu ve, aro ometa tokoninga aro i so rin or naro i sungu ia ometa nge toko relnga pelie mo aro o theal ol i.” Ma tokokoere o nongpol a Jisas ile riong aken, ma o ria ve, “I mothong tova aro i oma vene aken.”
LUK 20:17 Aveto Jisas i the a or nge, na i ria or ve, “Ta, thomu o ria tho nge riong ake mirenga ako o wat i a God ile erere nge ako i ri vene: “‘Um ako vel aringare o rivenga i kerenga ma o siv lelpot i, ake kene i velpol ini um a urvet ako i paengeng vel ranga ve ini wovek sapatanga.’
LUK 20:18 Na toko alavusnga aro ve o mata a um aken nge, aro o mout mout. Na aro ve um aken i mata a toko e nge, aro i mopipara.”
LUK 20:19 Na pamirealingare nge a Moses ile patorong tomo nge pris kimangare olemi mire ako ve, Jisas i ri aken nge or, nge ile riong agelalnga aken. Na o ranga ve ini ometa theal tetalngare. Mako o ri ve o rere sele i, aveto o ngange nge toko na sengre.
LUK 20:20 Mako pris kimangare tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong, o the senu senu nge a Jisas. Na o ol toko pelie mo aro ole apaltet ve or ini toko sivenga. Na o sis ve aro ole olo i mo i ripot nge riong pelie ako tova i avsa Romre ole patorongre mo aro o teltun ia mo Romre o rere i mo aro o pamit i nge riong.
LUK 20:21 Mako toko le apaltetongare o nin a Jisas ve, “Pamirealinga, lemimem mire ako ve, lom riong kene i vengveng, na lom patoraling kene i nunganga. Na wong sung riong omole inga a toko na sengre nge, na lomum nge toko kimanga na toko vulutngare mo ong eksing lom riong a or nge, kene avele. Wong patoral vengveng or alavusnga, nge sovengalo ako aro o panes a God nge.
LUK 20:22 Na lemem ninong i vene: Na nge ler patorong, i vengveng ako aro te ul takis a nepes a Sisar nge, eve avele?”
LUK 20:23 Aveto Jisas ilemi mire ako ve, aro ole olo i, mako i ria or ve,
LUK 20:24 “Pathengalu umtun alavatharnga omole a tho nge. Na anga ia sei ake na iion ake i voth nge, e?”
LUK 20:25 Mako o ri ve, “Ini a nepes a Sisar ile.” Mako Jisas i ria or ve, “Ur ako ini a Sisar ile, aro thomu o sungu vengveng i a Sisar nge. Na ur ako ini a God ile, aro thomu o sungu vengveng mun i a God nge.”
LUK 20:26 Ma o kukuk nge ako i olal i a or nge. Na o pavurvur aro ole olo i avele, ako a tokokoere otheki. Ma o men porengrengaltun ol inga.
LUK 20:27 Ma ine Sadiusi pelie ako o es a Jisas nge me. Na Sadiusire ini tokokoe areko o ri ve, tokokoe areko o rin lale, o pavurvur aro o mimi werera ol avele. Na o nin a Jisas ve,
LUK 20:28 “Pamirealinga, nomenga ako Moses i wat patorong omole ako ve, aro ve toko omole i peange na i rin petetun iewo na otutun e avele, maken aro itein posnga aro i ewo werera mun itein pomnga ia basu mo aro i pavelpol wain e mo ini itein pomnga ako i rin lale ile, mo ilengare o mothong tova o vus.
LUK 20:29 Na nomenga titeinpel or limai o voth. Na otein pomnga ako ini oa tengen i ewoa tel seng omole. Ma i rin petetun iewo sengenga na otutun e avele.
LUK 20:30 Mako itein opisoinga i ewoa i, ave i velpol venen mun re aken a i nge,
LUK 20:31 na otein menga i venen mun re aken, ma or alalimaipot oewo seng aken, na otutun e avele, nako o rin rin.
LUK 20:32 Lamako patopalalnga seng aken i rinpot mun.
LUK 20:33 Na lemem ninong i vene: Panen nge los wereraing, seng aken aro ini ol i kathnga iewo, eneke toko or alalimaipot o ewoa i?”
LUK 20:34 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Na nge wop lemi ol ake, toko na sengre o peange.
LUK 20:35 Aveto toko na seng areko God i ateal or mo i apet or ini toko sivenga, aro i palos werera mun or mo o voth tomo nge i a Pen a Urvet, naro o peange ol avele.
LUK 20:36 Naro o rin ol avele ranga ve ini a God ile enselre. Na or ini a God itutunre, eneke i palos werera or nge rinong.
LUK 20:37 Na tenesing nge a Moses i pathengal it nge areko o rin, ako aro o los werera mun. Na nge tenesing ako e won pok a vutvutnga ako won sesenga i apola nge, God i ria Moses vene: ‘Ponange tho ini a God ako ini a Abraham ile, na Aisak ile na Jekop ile.’
LUK 20:38 Na ake i pathengal i a it nge ako God ini rinongare ole God avele. Ini toko mimingare ole God. Na toko na seng alavusnga o mimi a itheki.”
LUK 20:39 Na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong pelie, o nongpol ako Jisas i ripot riong aken, mako o ria i ve, “Pamirealinga, ong olal senu ole ninong.”
LUK 20:40 Mako tokokoere o ngeip ol nge ninong pelie ako aro o nin a Jisas nge.
LUK 20:41 Lamako i ria or ve, “O ri ve Krais ini pamimionga ako i velpol a Devit ikime mo aro ini nepes ranga ve ini a Devit. Na i vava ake o ri vene ake?
LUK 20:42 Eneke Devit isivenga i watu riong ake a Buk Song nge, ma i ri vene: “‘God i ria ok Pomnga ve: “Ong meno a lok seik me, a menik sivenga nge anga,
LUK 20:43 i pavurvur ako aro tho paesu ol lom ngarangre a som thewo, mo aro lom mong or.” ’
LUK 20:44 Na nge riong inga aken, Devit i apet a Krais ini ‘ia pomnga.’ Na ile riong ake i pathengal it ve, Krais i voth tel lale. Na i vova ake o ri ve Krais ini inga a Devit itevinga na i velpol a rumongaling nge i, e?”
LUK 20:45 Na toko alavusnga o nongpol ile riong na Jisas itheki lel a tokokoe areko o panes i ma i ria or ve,
LUK 20:46 “Thomu o nakalal thomu nge toko pamirealingare nge a Moses ile patorong, eneke o sis ve aro o magon tomo nge oa teunong lolloinga. Na oa sagu rintet ako ve, tokokoere o papomnga or mo o pathokeal or a pathunonga a pen. Na o sis ve aro o men inga nge menonga ako i voth a mukaling ako a Judare ole lotuonga a vel lemire, na nge menong nge aning aolonga, o sis vet ako ve, aro o men nge menonga ako aro o papomnga or nge.
LUK 20:47 Aveto o pavus vet inga patong seng basbasuere ole ur elonga, na a toko puluanga otheki o sis ve aro o papomnga osivenga mo o oma ole nongong mo i lollo. Naro God ile paomelaling a or nge, aro i aolonga rintet.”
LUK 21:1 Lama Jisas i theu thea ma i thopol toko le urnga pom ako o ulu umtun aolonga a umtun le ngoinga nge.
LUK 21:2 Ma i thopol ako patong seng basu ako i ulu ile umtun aini ako i posngaingati.
LUK 21:3 Ma Jisas i ria ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, seng basu atike ile sungong i aolonga nge sungong alavusnga.
LUK 21:4 Eneke toko le urngare o ul inga ole umtun pothoingare, aveto patong seng basu atiken ile ur e avele, na i ul vustetpot ile umtun aini atiken. Na ile umtun ol e avele ako aro i olol ia aning nge.”
LUK 21:5 Na tokokoe pelie o ri nge um sivesivengare ako o ari Lotu Tepun a Vel nge, na nge ur sivesivenga areko o pamalmal i nge. Na Jisas i ria ve,
LUK 21:6 “Um areke ru thomu o thopol i ponange, nang e ako panen aro i velpol ako aro e avele aro i ngo ol a imei venen aken. Aro ngarangre aro o tevustetu um alavusnga areken.”
LUK 21:7 Lamako tokokoere o nin a Jisas ve, “Pamirealinga, ur aken wong ri nge aro i velpol penva? Na pathepolong kathnga ako aro i velpol tel, e?”
LUK 21:8 Na Jisas i ria or ve, “Aro thomu o nakalal thomu, aro vene mo o paleklek thomu, eneke toko pulua aro o velpol mo o ri ve or ini tho na o ri ve, ‘Nang le vusonga i velpol lale.’ Aveto o mothong tova o panes or.
LUK 21:9 Na aro ve thomu o nongpol nge punpeling na matheong o velpol, thomu o mothong tova o kukuk nge, eneke ur areken aro i velpol tel, aveto nang le vusonga ile velpoling rongan.”
LUK 21:10 Lamako i ria mun a or nge ve, “Na pen epee or pulua aro o pun pel, na tokokoere okei rel rel aro o pun pel.
LUK 21:11 Naro wiring aolonga aro i velpol ake ru a ulue, naro nge rem pulua aro mesi i velpoltun or, na mousong mun. Na a sepsa lemi aro thomu o thopol ur aolonga pelie ako ranga ve ini pathepolong pelie ako aro i oma thomu mo o ngeip nge.
LUK 21:12 Na nge nang areken aro ur areken i velpol rongan, aro lomu ngarangre aro o pakerenga thomu na o rere thomu mo o pamit thomu nge riong a Judare ole lotuonga a vel lemire. Naro o paeso thomu a mang a midenga lemi, naro o pamit thomu nge riong, a mukalingare na nepesre otheki, eneke thomu ini lek.
LUK 21:13 Na aken ini so ako aro thomu o panongpol nge Panongpolong Sivenga a or nge.
LUK 21:14 Na nge wop lemi ako o pamit thomu nge riong rongan, o mothong tova lomumu rit nge riong ako aro o olal i a or nge.
LUK 21:15 Eneke aro tho ripot a womu, naro tho sungu mun mire aolonga a thomu nge. Naro areko olemi otun thomu, aro o pavurvur aro o kelelal na o paruru lek riong ako tho sungu i a thomu nge, kene avele.
LUK 21:16 Naro titomomu na ninomuere na titeumuere tomo nge lomungare na thongongomuere, or mun ako aro o sungu thomu a ngarangre omeni. Naro o pun rin omu pelie.
LUK 21:17 Na tokokoere alavusnga aro oni silalpot thomu, eneke thomu ini lek.
LUK 21:18 Aveto omu e avele aro i penthal.
LUK 21:19 Naro thomu o mit engeng nge lomu lemioong, naro thomu o el mimiong ako aro ile vusonga avele.”
LUK 21:20 Na Jisas i ria mun ve, “Aro ve thomu o thopol tova punongare o mit kalalual a Jerusalem, aken i mirenga ve, i toth ako aro o pakerenga a Jerusalem.
LUK 21:21 Lama nge nang ako o thopol ur aken, i sivenga nge areko ole a Judia aro o lo a tete la. Na tokokoe areko o voth a Jerusalem aro o lo lelpot rem pomnga aken. Na areko o voth a rem pomnga kime, aro o eso a lemi avele.
LUK 21:22 Na nge nang areken aro God i paomelal toko ulue angare mo ako i panunganga ile riong alavusnga ako i voth a ile erere lemi.
LUK 21:23 Patong seng areko oopo na seng areko o mane povothvothre, eneke panen matheong aolonga aro i velpol ake ru a ulue. Na God ile lemi klingong aro i vlestun toko na seng areken.
LUK 21:24 Naro ngarangre aro o es mo o pun rin pelie nge peang, na pelie aro o woltet or mo o voth ol ini loomere a rumrem elonga ake ru a ulue. Naro tokokoe areko or ini Judare avele aro o tepetuntun a Jerusalem. Naro i voth a osa thewo i pavurvur nge nang ako God i ateal i lale.”
LUK 21:25 Na Jisas i ria mun vene, “Panen aro paatealing pelie aro i velpol nge nang theki, na nge ngov, na nge sivemitre. Na ake ru a ulue, toko pulua aro olemi kerere rintet. Naro o nongpol rua le punong aolonga ma olemi pelek pelek nge na o ngeip rintet nge.
LUK 21:26 Aro toko na seng pulua aro o thopol ur ako i seltunu ulue alavusnga, mako o ngeip rintet nge, mako o matu ma o rin penges nge, eneke sawirwir sivemitre ako ro a sepsa.
LUK 21:27 Naro nge nang aken aro toko na sengre aro o thopol a Toko Pomnga Itun ako aro i espot tomou nge songen ake ro a sepsa me tomo nge ile engenging aolonga na ile tolilisong.
LUK 21:28 Na nge nang ako aro ur areken i patea nge, aro thomu o mit engeng na o thea la a sepsa, eneke i toth ako aro Toko Pomnga i velpol mo aro i el werer thomu.”
LUK 21:29 Mako Jisas i ria or nge riong agelalnga. Na i ria ve, “Thomu o thopolrum pupos ake na won elonga,
LUK 21:30 na aro ve thomu o thopol ako ve, pupos aken i pol, lomumu mire ako ve, nang po aro i velpol.
LUK 21:31 Ranga ve ako, aro ve thomu o thopol ur areken ile velpoling, aro lomumu mire ako ve, i toth ako aro God ile menong e nepes aro i velpol.
LUK 21:32 “Na tho ri nunganga a thomu nge, Judare pelie aro rongan o voth, naro ur areken aro i velpol.
LUK 21:33 Sepsa tomo nge ulue aro o vus, aveto lek riong aro i penthal avele.”
LUK 21:34 Jisas i ria or ve, “Thomu o nakalal thomu na o mothong tova lomumu es nge thinong na aning na vothung ulue anga, aro vene mo Toko Pomnga Itun aro i pakuktun thomu nge ile velpoling ranga ve ini susua ako i pakuktun silangre tinga.
LUK 21:35 Eneke ile velpoling aro i velpoltun toko na seng alavusnga ake ru a ulue.
LUK 21:36 Na nge nang elonga aro thomu o thealal. Naro thomu o nong engeng inga a God nge mo i sung ile engenging a thomu nge, mo aro thomu o lo rispot nge ur areko aro i velpol. Na o nong mun ve aro thomu o mit engeng nge nang ako aro thomu o mit nge riong, a Toko Pomnga Itun itheki.”
LUK 21:37 Nge nang elonga Jisas i pamireal toko na sengre a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, aveto nge pemliknga i es ma i nokolkol a tete ako o apet i ve ini a Oliv.
LUK 21:38 Na rulpoalal elonga toko alavusnga o es a Lotu Tepun a Vel a lok lemi mo aro o nongpol ile riong.
LUK 22:1 Na toth nge Judare oa Punseleainga a Aning ako o an bret ako yis ako ini pawimpotnga i voth nge avele, ako o apet i ve ini “Pasova”.
LUK 22:2 Na pris kimangare tomo e pamirealingare nge a Moses ile patorong, o ri ve aro o so rin a Jisas, aveto o ngange nge tokokoere, mako o kath sovengalo ako aro o so rin kine a Jisas nge.
LUK 22:3 Lama Satan i rero a Judas Iskariot ilemi. Na ini a Jisas ile wainlanga omole nge ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken.
LUK 22:4 Mako Judas i es a pris kimangare tomo mun nge Lotu Tepun a Vel a mit tetalongare ole mukalingare, mo i leng leng tomo nge or nge sovengalo kathnga ako aro i sungu a Jisas a omeni nge.
LUK 22:5 Ma o nongpol ile riong ma olemi sivenga nge. Ma o ri nunganga a i nge mo aro o sungtun i nge umtun.
LUK 22:6 Mako Judas i ri ve, “I sivenga.” Mako i kath sovengalo ako aro i sung kine a Jisas a mukalingare omeni.
LUK 22:7 Nge aning aolonga ako Judare o an bret ako pawimpotnga i voth nge avele, nang i velpol ako aro o so rin rin sipsipre nge, mo o oma oa Punseleainga a Aning nge.
LUK 22:8 Mako Jisas i pakepot a Pita ome a Jon ma i ria or ve, “O es mo o monsi Punseleainga a Aning ako aro te an i.”
LUK 22:9 Ma o nina i ve, “Aro them monsi aning aken a kath?”
LUK 22:10 Ma i olal ole riong ve, “Aro thomu paini o eso a rem pomnga, na toko omole ako i potun thei pokin aolonga, aro i sangpolo thomu paini a so. Mo thomu o paneso i a vel ako i eso nge.
LUK 22:11 Mo o ria vel tokoninga ve, ‘Ler pamirealinga i nin ve: Wop kathnga ako aro them e lek wainlangaere, them an Punseleainga a Aning nge?’
LUK 22:12 Aro i pathengal thomu paini nge vel lemi ronganga ako i aolonga ako menongare i ngo nge mo thomu o monsi aning nge wop aken.”
LUK 22:13 Mako or paini o es, mako o thopol ur alavusnga ranga ve ako Jisas i ri or paini nge. Mako o monsi Punseleainga a Aning nge.
LUK 22:14 Na nang i sivluk, mako Jisas i men tomo ol nge ile pakekere nge aning.
LUK 22:15 Ma i ria or ve, “Tho sis rintet ve aro tho an Punseleainga a Aning ake tomo nge thomu, lamoko aro tho el ol sisisong.
LUK 22:16 Na tho ria thomu, aro tho an Punseleainga a Aning relnga e avele i pavurvur ako aro God ile menong e nepes i velpol a ulue.”
LUK 22:17 Lama Jisas i ela thinonga ako vain i mon nge, ma i ri sivengaing a God nge lama i ria ve, “Ela thinonga ake mo thomu alavusnga o thin i.
LUK 22:18 Na tho ria thomu, aro tho thin ol vain avele i pavurvur ako aro God ile menong e nepes i velpol.”
LUK 22:19 Lama i ela bret ma i ri sivengaing a God nge, lamako i reku i ma i sungu i a or nge, ma i ria or nge ve, “Ake ini sivangek ako aro tho sungu i a God nge, ranga ve ini sungong ako aro i opoal thomu. Panen tova aro thomu o an Punseleainga a Aning, aro lomumu rum tho.”
LUK 22:20 Ma o an ma i vus, mako i sung mun thinong a or nge ma i ria mun or ve, “Na God i kin ile riong ponganga tomo nge tokokoere, na ile riong kinnga ponganga aro i patea tova ok mla i palalas. Na vain ake kene ini ok mla ako aro i palalas mo aro i opoal thomu.
LUK 22:21 Aveto o thopol toko ake i an tomo e tho, aro i teltun tho a ngarangre omeni!
LUK 22:22 Toko Pomnga Itun aro i rin ranga ve ako God ilemi nge lale, aveto patong toko ako i teltun ia a ngarangre omeni.”
LUK 22:23 Lama o nin pel osivenga ve, toko kathnga a or nge aro i oma aken?
LUK 22:24 Ma Jisas ile wainlangaere o ri pel nge toko kathnga a or nge aro tokokoere o ri ve i pomnga nge or.
LUK 22:25 Na Jisas i ria or ve, “Na nepesre ako or ini Judare avele o panisisis ole tokokoere mo aro o nongal ole riong, aveto o ri ve ako aro ole tokokoere o apet or ini othanga.
LUK 22:26 Aveto aro i vene aken a thomu nge avele. Aro omu pomnga aro i velpol ranga ve ini toko polpolnga a thomu nge. Na omu mukalinga aro i velpol ranga ve ini toko umonga.
LUK 22:27 Eneke tho oma venen aken nge thomu. Na lomumu rum tel, anga i pomnga? Toko ako i men nge aning eve toko ako i sung aning a i nge? Ini toko ako i men nge aning. Aveto tho voth a thomu nge ranga ve tho ini toko umonga.
LUK 22:28 Na thomu ini areko o mit tomo nge tho nge nang areko tho el matheong nge lale.
LUK 22:29 Na ranga ve ako Vovo i ateal tho ini nepes, aro tho ateal mun thomu ini nepesre.
LUK 22:30 Aro tho velpol ini nepes naro thomu o an na o thin tomo nge tho. Naro thomu o men nge nepes a menonga mo aro thomu o theal Israelre ole net or mule pa omole pothoi or aini.”
LUK 22:31 Na Jisas i ria Pita ve, “Saimon, Saimon, nongpol, Satan i sis ve aro i tongporum thomu mo i thopolrum thomu, anga aro i mit engeng na anga i mit engeng avele. Na God i ria Satan ve, ‘La, tongporum or.’
LUK 22:32 Aveto Saimon, tho nong nge a God mo aro lom lemioong aro i matu avele. Na nge nang ako aro ong eksing werer a tho nge me, aro wong paengeng thongongomre!”
LUK 22:33 Na Pita i olal ile riong ve, “Toko Pomnga, tho pavurvur ako aro tho es tomo nge wong ako a mang a midenga lemi na tho pavurvur mun ako aro tho rin tomo nge wong.”
LUK 22:34 Na Jisas i ria i ve, “Tho ria ong a Pita, pan pemlik vareo aro i tang rongan naro ong ri pa or me ve lomum mire nge tho avele.”
LUK 22:35 Lama Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Nge wop lemi ako nomenga tho pake thomu mo o panongpol nge Panongpolong Sivenga ma thomu o el tomo umtun le ngoinga, na alal, na esonga, kene avele. Na nge wop lemi aken thomu o oror nge ur pelie?” Na o olal ile riong ve, “Avele, them oror nge ur e avele.”
LUK 22:36 Ma Jisas i ri ve, “Aveto ponange, aro ve toko e ile umtun le ngoinga eve ile alal i voth, aro i el tomo i. Na aro ve toko e ile bainat avele, aro i ela ia teunong mo aro i tepolal i nge bainat omole.
LUK 22:37 Eneke God ile erere i ri vene, ‘Tokokoere o ri ve ini toko kerenga ako i avsa patorong.’ Na riong ake i ri nge tho, naro i velpol nunganga a tho nge. Eneke God ile erere alavusnga ako i ri nge tho, aro i velpol nunganga.”
LUK 22:38 Na ile wainlangaere o ria i ve, “Toko Pomnga, thepol, bainat or aini ke.” Ma i olal ole riong ve, “Aken i pavurvur.”
LUK 22:39 Ma Jisas i lospot a rem pomnga ma i es a tete a Oliv, ake ini ile vothung vet ako i es nge tete aken, mako ile wainlangaere o panes i.
LUK 22:40 Ma o velpola nge wop aken, ma i ria or ve, “Aro thomu o nong mo o mothong tova o matu nge tongporumong.”
LUK 22:41 Lama i los lelpot nge or, na ile melangaing a or nge i pavurvur nge um ako ranga ve toko i ul i. Ma i koru ieve ma i nong.
LUK 22:42 Ma i ria ve, “Vovo, tova ve lomum ve aro ong oma i, aro eltetpot matheong ake a tho nge, aveto mothong tova panes lemik, aro panes inga ako ini lomum.”
LUK 22:43 Ma ensel omole ako i esu a Pen a Urvet me, ma i velpol a i nge, ma i paengeng i.
LUK 22:44 Ma Jisas i rov matheong aolonga ma i nong engeng rintet na ia inin ako i velpol a i nge, ma i lelu a ulue ranga ve ini mla.
LUK 22:45 Ma i nong ma i vus lama i mita ma i es werer a ile wainlangaere nge, ma i thepol ako o nokolkol, eneke lemi kerereong i omelal or.
LUK 22:46 Ma i ria or ve, “I vava ake thomu o nokolkol kek inga, e? Aro thomu o losa mo o nong mo aro thomu o matu nge tongporumong avele.”
LUK 22:47 Na Jisas rongan i ri na pulua aolonga ako o velpol, ma ina Judas i mukal ole, na ini a Jisas ile wainlanga omole nge ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini. Na i es a Jisas nge ma i angongoal i.
LUK 22:48 Ma Jisas i ria ve, “Judas, i vava ake wong teltun Toko Pomnga Itun tomo nge angongoaling, e?”
LUK 22:49 Ma Jisas ile wainlangaere ako o voth tomo nge i, o thopol ur aken ako aro i velpol, ma o nin a Jisas ve, “Toko Pomnga, aro them pun or nge lemem bainat areke?”
LUK 22:50 Ma oa omole ako i sorotetpot Prisre oa Pomnga ile umonga itelnga ako a imeni sivenga nge anga.
LUK 22:51 Aveto Jisas i ria ve, “Thomu o mothong tova o oma ol venen aken.” Ma i vugiro inga toko aken itelnga, nako i sivenga werer.
LUK 22:52 Lama Jisas i ria pris kimangare, na Lotu Tepun a Vel theal tetalngare, na Judare oa pompomere ako o es me mo o rere i, ma i ria or ve, “Ava thomu o es tomo nge bainat na tongtong, ava thomu o rivenga tho ini toko multhanga?
LUK 22:53 Na evelelnga tho voth tomo nge thomu a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, na thomu o rere vet tho avele. Aveto ponange ini nang ako ini lomu, ako aro o oma omaing ake, eneke mideng ile engenging i mukal ol lale.”
LUK 22:54 Ma o rere a Jisas ma o paeso i a Prisre oa Pomnga ile vel, ma Pita i o ieve nge or.
LUK 22:55 Na won sesenga e ako o papola i a lok lemi nge wop ako o pathun nge. Ma Pita i supo tomo mun nge tokokoe areko o men kalalual won sesenga aken.
LUK 22:56 Ma seng ovote ako ini umonga i thepol i ako ru i men ako ru a won sesenga nge, ma i the rinrin i na i ri ve, “Ine toko mun ake i voth tomo nge a Jisas!”
LUK 22:57 Aveto Pita i kelelal i ma i ria seng aken ve, “Lemik mire nge toko aken avele.”
LUK 22:58 Ma palolou avele lama toko e ako i thepol a Pita ma i ri ve, “Ae! Wong mun aken, ong ini a Jisas ithanga.” Aveto Pita i olal ile riong ve, “Tho ini ilenga avele.”
LUK 22:59 Lama palolou mun tie, nako toko mun e ako i ria viringa ve, “Ini ur kelelalonga avele, toko ake i voth tomo mun nge a Jisas, eneke i mun ake ini Galili anga!”
LUK 22:60 Aveto Pita i olal ile riong ve, “Lemik mire nge riong aken ru wong ri nge, kene avele.” Na rongan i ri, nako vareo i tang.
LUK 22:61 Na Toko Pomnga i eksinga ma i the vengveng a Pita nge, ma Pita ilemi rum werera mun riong ako Toko Pomnga i ria i nge ve, “Nge pemliknga ake, vareo aro i tang rongan, naro wong ria tel pa or me ve lomum mire nge tho avele.”
LUK 22:62 Ma Pita i espot a lalanga la ma ilemi kerere rintet ma i tang.
LUK 22:63 Na tokokoe areko o rere a Jisas, o ri sililal i na o siso i.
LUK 22:64 Na o kin sopal itheki na o nina i ve, “Aro ve ong ini a God ile riong elnga e, aro ria them, toko anga ake i siso wong, e?”
LUK 22:65 Na o oma riong kerenga puluanga nge i ako i paruru i.
LUK 22:66 Ma erangu ol na Judare oa pompomere na pris kimangare na pamirealingare nge a Moses ile patorong, o pathunu lamako o wol ol a Jisas mo i mit nge riong a otheki.
LUK 22:67 Ma o ria i ve, “Wong ria them, Wong ini toko ako God i ateal ong ve aro ong el werer ile tokokoere?” Ma i olal ole riong ve, “Aro ve tho ria thomu, aro lomumuo nge lek riong avele.
LUK 22:68 Na aro ve tho nin thomu nge ninong e, aro thomu o olal mun i avele.
LUK 22:69 Aveto i patea ponange naro i mulal panen, Toko Pomnga Itun aro i meno a God ako ile engenging i aolonga rintet, imeni sivenga nge anga.”
LUK 22:70 Ma or alavusnga o ria i ve, “Na wong re ake ini a God Itun?” Ma i ria or ve, “I re aken ranga ve ako thomu o ri lale.”
LUK 22:71 Ma o ri ve, “Na i pavurvur ol aro te leng ol tokokoe pelie mo o pamilempot toko ake ia theki pelie avele, eneke riong ake te nongpol i, i velpol vengveng a isivenga iwo.”
LUK 23:1 Ma ine mukalinga alavusnga areken o losa ma o pasong a Jisas ma o pamit i nge riong a Pailat itheki.
LUK 23:2 Ma o patea ol iteltunnga, ma o ri ve, “Them thepol toko ake i paleklek lemem tokokoere nge vothung pulua. Na i rial or nge umtun ulnga a nepes a Sisar nge, na i ri ve i ini nepes omole ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere.”
LUK 23:3 Na Pailat i nin a Jisas ve, “Wong ini Judare ole nepes, e?” Ma Jisas i olal ile riong ve, “I venen re aken ong ri lale.”
LUK 23:4 Lama Pailat i ria pris kimangare na pulua alavusnga aken ve, “Tho thepol vothung kerenga e avele ako toko ake i oma i, ako aro tho paomelal i nge.”
LUK 23:5 Aveto o ri viringa mun ve, “Toko ake i pavurpola tokokoere olemi nge ile pamirealing ako a pen alavusnga a Judia. I patea a Galili na i espot e pen ake.”
LUK 23:6 Na Pailat i nongpol venen aken ma i nina or ve, “Toko ake ini Galili anga?”
LUK 23:7 Na i nongpol ako Jisas ile rem tepun i voth a epee ako Herot i theal i, mako i pake i a Herot nge, eneke Herot i voth mun a Jerusalem nge wop lemi aken.
LUK 23:8 Ma Herot i thepol ako Jisas i velpol a i nge, ma ilemi sivenga rintet, eneke i nongpola Jisas ile kimaing. Na nge nang pulua i sis ve i thopol a Jisas na ia pun ako ve, i thopol pathepolong pelie ako aro Jisas i oma i.
LUK 23:9 Mako Herot i nin a Jisas nge ninong pulua, aveto Jisas i olal vet riong tie avele.
LUK 23:10 Na pris kimangare tomo e toko pamirealingare nge a Moses ile patorong o tipot i a mukaling ma o ripot ia theki puluanga ako olemi otun i nge.
LUK 23:11 Na Herot tomo nge ile punongare o ri sililal a Jisas ma o oma riong ako i paruru i. Lamako o asisaltun i, mako o pateunu i nge seltun a urvet ako ini nepes a malmaling, ma o pake werer i a Pailat nge la.
LUK 23:12 Ma nge nang aken Herot ome a Pailat othanga ol pel. Na nomenga or paini ole ngarang pel.
LUK 23:13 Na Pailat i leng veliloalo pris kimangare tomo nge Judare oa pompomere na tokokoere.
LUK 23:14 Ma i ria or ve, “Thomu o wol toko ake a tho nge me na thomu o ri ve i pavelpol punong tomo e gavman, na thomu o mit a thekik na tho nongpol lomu riong ako lomumu otun i nge, aveto tho thopol i ako, e avele i nunganga.
LUK 23:15 Na Herot mun i thopol ur e avele ako i kerenga a i nge, eneke i pake werer i a it nge me. Na toko ake i oma ur e avele ako aro te pun rin i nge.
LUK 23:16 Mako aro tho ria or mo aro o so litlit i lamo o modop i mo i vthopot.”
LUK 23:17 [Na nge Punseleainga a Aning nge tovu po elonga tokokoere osivenga aro o apetpot toko e ako i voth a mang a midenga lemi mo aro Pailat i sungpot i mo i vthopot nge kinong.]
LUK 23:18 Na pulua aken okei omolepot na o presa viringa ve, “Pun rin i! Na sungpot a Barabas a them nge me.”
LUK 23:19 Na Barabas ini toko ako nomenga o paeso i a mang a midenga, eneke i supo tomo nge areko o pavurpola punong ako a rem pomnga ma rinong i velpol nge.
LUK 23:20 Na Pailat i sis ve aro i modop a Jisas mo i vthopot. Mako i lengpot mun a pulua aolonga aken nge.
LUK 23:21 Aveto o pres werer mun ve, “Pamona i a won ngoronga nge, pamona i a won ngoronga nge.”
LUK 23:22 Na Pailat i ria or nge pa or menga ol ve, “Aveto vothung kerenga kathnga ako i oma i? Tho thopol vothung e avele ako i kerenga ako aro te so rin i nge! Aro tho ria or mo aro o so litlit i lamo o modop i mo i vthopot.”
LUK 23:23 Aveto o mosal inga presing ve aro o pamona a Jisas a won ngoronga nge. Makola ole presing i oma a Pailat ma i panes olemi.
LUK 23:25 Na i modoppot toko ako osivenga o apetpot i ako nomenga o paeso i a mang a midenga, eneke i supo tomo nge punongare ako o pavelpol rinong. Na i sung a Jisas a punongare omeni ranga ve ako o ri nge.
LUK 23:26 Na punongare o wolpot a Jisas la na o eses a sovengalo la ma o sangpolo toko omole ako iion a Saimon na ini toko ako ile a Sairini na ia sele ometare lale, na i es alpo a rem pomnga. Na o rereu i ma o papotunu i nge a Jisas ia won ngoronga, ma i rumongal nge a Jisas.
LUK 23:27 Na pulua aolonga o panes i, na oa pelie ini sengre na o wal na o tang nge a Jisas.
LUK 23:28 Na Jisas itheki lel werer a or nge na i ri ve, “Seng Jerusalem angare o mothong tova o tang nge tho, aveto aro o tang nge sivengomu tomo nge tutumuere,
LUK 23:29 eneke nang e ako aro i velpol ako aro tokokoere o ri ve, ‘Sapase seng areko otun e avele.’
LUK 23:30 Na nge wop lemi aken tokokoere aro o ria tetere ve, ‘Mata a them nge.’ Naro o ria pengenere ve, ‘Tetun them.’
LUK 23:31 Eneke Romre olemi mire ako tho oma vothung kerenga e avele na thomu o thopol vet paomelaling ako o oma i a tho nge, na anga aro i thopol ol paomelaling aolonga ako aro o sungu i nge thomu ako o oma vothung kerengare?”
LUK 23:32 Na o wol mun toko kerenga or aini ako o avsa patorong, na o wol or mo aro o pun rin or tomo nge a Jisas.
LUK 23:33 Na o velpol a pen e ako o apet i ve ini “Toko po a kikil.” Mako o pamona ol a Jisas a won ngoronga nge. Na o pamona mun toko kerenga or aini aken. Na omole i mon a Jisas imeni sivenga nge anga, na omole i mon a Jisas imeni kerenga nge anga.
LUK 23:34 Ma Jisas i ri ve, “Vovo, lomum simikal ole vothung ake, eneke olemi mire nge ur ako o oma i, kene avele.” Na punongare o asisal nge satu mo aro i pathengal oa kathnga aken aro i el tel a Jisas ia teunong epee.
LUK 23:35 Na toko na sengre o mit ma o the, aveto Judare oa pompomere o ri sililal i ve, “I pamimi pelie na aro ve ini toko ako God i ateal i mo aro i el werer ile tokokoere, aro i pamimi werer vet isivenga.”
LUK 23:36 Na punonga munre o pasililalo itheki, mako o sung mun vain welnga a i nge,
LUK 23:37 na o ria ve, “Pamimi sivengom tova ve wong ini Judare ole nepes.”
LUK 23:38 Na roro a ipounga o wat riong epee ako ve,
LUK 23:39 Na toko kerenga omole ako i mon totho a i nge, i ri riong kerenga a i nge ako i paruru i ma i ri ve, “Ava wong ini toko ako God i ateal wong mo aro wong el werer ile tokokoere, e? Na pamimi sivengom na them paini mun!”
LUK 23:40 Aveto ia aininga i vol i, ma i ria i ve, “Wong papomnga a God avele? It alame te el inga paomelaling ako i vur e pel inga,
LUK 23:41 na it aini te el paomelaling ako i pavurvur nge omaing kerenga ako te oma i, aveto i kene, i oma omaing kerenga e avele.”
LUK 23:42 Ma i ria Jisas ve, “Na aro lomum rum tho tova ve ong velpol ini nepes.”
LUK 23:43 Ma Jisas i ria i ve, “Tho ri nunganga a wong nge, ponange aro wong voth tomo e tho ake ro a Pen a Urvet.”
LUK 23:44 Na nge penang lopat, mideng aolonga i velpol ma i seltun pen elonga, i pavurvur ako la nang meta i el or me nge penie.
LUK 23:45 Na nang i to ol avele na lavlav velvelnga ako i mon rupalu a Lotu Tepun a Vel lemi pat, i minra ma epee ainiu.
LUK 23:46 Na Jisas i wala viringa ma i ri ve, “Vovo, onik i voth ol a menum nge.” Ma i ri venen aken lamako i rin.
LUK 23:47 Na punongare ole mukalinga i thopol ur ako i velpol ma i risea a God nge ma i ri ve, “I nunganga, toko ake ini toko sivenga.”
LUK 23:48 Na tokokoe alavusnga areko o pathun mo o the nge ur aken, o thopol ur aken i velpol ma o lo werer a ole vel omole omole, ma o so opakei, eneke olemi kerere rintet.
LUK 23:49 Na tokokoe areko olemi mire nge a Jisas tomo nge seng areko o panes i a Galili me, or mun ako o mit mun mela tie na o thopol ur areko i velpol.
LUK 23:50 Na toko omole ako i voth ma iion a Josep ma ile a Arimatea ako ini Judare ole rem. Na ini toko sivenga ako ile vothung i vengveng. Na i men tetal a God ile menong e nepes, ile velpoling. Na ini a Judare oa pomnga mun, aveto ilemi i vur e pel tomo nge areko o teltun a Jisas avele.
LUK 23:52 Na i es a Pailat nge na i nongpot a Jisas ini peti.
LUK 23:53 Lamako i osu a Jisas ini peti ma i soa i nge seltun na i pango i a vuvepun ako o monsi tonga nomenga a pilpeli tepun. Na o pangoo vung e nge rongan.
LUK 23:54 Na ini nang monsionga ako nge nang rialonga na nang rialonga i toth ol ako aro i patea ol.
LUK 23:55 Na seng areko o panes a Jisas a Galili me, o panes a Josep na o thopol a Jisas ini peti ako o pangoo i a vuvepun aken.
LUK 23:56 Lamako o lo werer a ole pen ma o monsi nge ur una vronga ako aro o taul a Jisas ini peti nge. Aveto nge nang rialonga o panes a Moses ile patorong na o thau or nge.
LUK 24:1 Na nge nang mukalinga ako nge rulpoalal, seng areken o es a ia vuvepun aken na o es tomo ur una vronga ako o monsi i lale.
LUK 24:2 Ma o velpol ma o thopol um aolonga ako o singlelpot i a vol thekia lale.
LUK 24:3 Mako o koro a vuvepun, aveto o thopolo a Jisas ini peti avele.
LUK 24:4 Na o mit ma olemi pelekpol nge. Na a ur e avele na toko or aini ako ole teunong i tolilis rintet, o mit totho a or nge.
LUK 24:5 Ma sengre o ngeip rintet ma opo tiru a ulue na toko or aini aken o ria or nge ve, “Na i vava ake thomu o or toko ako i mimi, ake ru a vuvepun, e?
LUK 24:6 I voth ake avele, i los werera lale. Ma lomumu rum ile riong ako i ria thomu nge, ako a Galili avele,
LUK 24:7 ako i ri ve, ‘Aro o sungu Toko Pomnga Itun a toko kerengare omeni naro o pamona i a won ngoronga nge, na nge nang or me i vus naro i los werera mun.’”
LUK 24:8 Na sengre olemi rum a Jisas ile riong.
LUK 24:9 Na o plos lelpot vuvepun aken na o lo werer na o ritet a Jisas ile wainlanga or mule pa omole pothoi omole na tokokoere, nge ur alavusnga ako i velpol a or nge.
LUK 24:10 Na seng areken or ini a Maria Makdala anga, na Joana, na Maria ako ini a Jems inina, tomo mun nge seng pelie, ako o ritet ur alavusnga aken ako a pakekere nge.
LUK 24:11 Aveto pakekere olemi ve ole riong aken ini ur polpolnga, na olemio ol nge ole riong aken avele.
LUK 24:12 Aveto Pita i plosa ma i tho a vuvepun aken ma i lotoru ma i theo na i thopol inga seltun ako o soal a Jisas ini peti nge, aveto i thopol mun ur e avele. Lama i lo werer a ile vel ma ilemi pelekpol nge ur ako i velpol.
LUK 24:13 Na nge nang aken Jisas ile wainlanga or aini o es a rem ako iion a Emeus ako i voth mela tie a Jerusalem na i pavurvur nge kilomita or mule pa omole pothoi omole.
LUK 24:14 Na o ri pel nge ur alavusnga ako i velpol.
LUK 24:15 Ma o es na o ri pel nge osivenga na Jisas i velpol a or nge ma i es tomo nge or.
LUK 24:16 Aveto o ate i avele.
LUK 24:17 Ma Jisas i ria or paini ve, “Na thomu o es na thomu paini o ri pel nge uneke?” Ma o mitu ma otheki a tanging.
LUK 24:18 Na oa omole ako iion a Kliopas na i nina Jisas ve, “Ava wong ini long ako wong voth a Jerusalem na engom inga ake lomum mire nge ur areko i velpol nge nang areko o vus lale, kene avele.”
LUK 24:19 Na Jisas i nina i ve, “Ur nekere?” Na o ria i ve, “Ur areko i velpol nge a Jisas ako ini Nasaret anga, ako ini a God ile riong elnga, na ile riong na ile omaing i engeng rintet ako a God itheki tomo mun a tokokoere otheki.
LUK 24:20 Na ler pris kimangare na ar pompomere o sungu i a Romre omeni mo aro i mit nge riong ako aro i rin nge, na o pamona i a won ngoronga nge.
LUK 24:21 Na them the nge i ako aro i ol werer Israelre a ole ngarangre nge. Na e mun e ako ponange ini nang menga ako ur areken i velpol nge.
LUK 24:22 Na seng pelie ako a them nge, o palemi vurpol them nge ur areko o thopol i ako rulpoalal ponange o es a ia vuvepun,
LUK 24:23 aveto o thopol ini peti avele. Na o lo werer a them nge me, ma o ri ve o thopol a God ile enselre ako o ria or ve, ponange i mimi werera lale.
LUK 24:24 Na tokokoe pelie ako a them nge, o es mun a ia vuvepun la na o thopol i ma i ranga ve ako sengre o ri nge. Aveto ini ol inga ako o thopol ol a Jisas ol avele.”
LUK 24:25 Lama Jisas i ria or ve, “Lomu mire i oror, na lomu lemioong i el viri ur areko God ile riong elngare o ri nge, kene avele.
LUK 24:26 Na God i ri ve toko ako i ateal i mo aro i el werer ile tokokoere, aro i el tel matheong lamo i el ol engenging aolonga a God ilo sei.”
LUK 24:27 Na Jisas i panine mun or paini olemi nge riong alavusnga ako i ri nge isivenga, na i patea nge a God ile riong ako Moses i wat i na i mulal nge a God ile riong ako ile riong elngare o wat i.
LUK 24:28 Na o es totho a rebo ako o es nge, aveto Jisas i oma ranga ve ako aro i es alpo,
LUK 24:29 aveto or paini o rialalu i ma o ri ve, “Aro ong voth tomo tel nge them, eneke penie rintet lale.” Mako i nongal inga or paini okei ma i voth tomo e or.
LUK 24:30 Ma i menu mo i an tomo nge or, mako i ela bret na i ri sivengaing a God nge na i reku i lamako i sungu i a or paini nge.
LUK 24:31 Mako olemi rumnga i thep na o ate ol i, aveto i penthal rusa a olo sei.
LUK 24:32 Ma o ria pel nge osivenga ve, “I nunganga, ile riong ako i panine a God ile riong a it nge, a sovengalo, i ranga ve ini won sesenga.”
LUK 24:33 Na a ur e avele, na o plosa ma o es werer a Jerusalem la. Na o thopolo Jisas ile wainlanga or mule pa omole pothoi omole ako o pathun tomo mun nge tokokoe mun pelie.
LUK 24:34 Na o ria or paini ve, “I nunganga, Toko Pomnga i los werera lale. Na i velpoltun a Saimon.”
LUK 24:35 Na or paini o ria mun or nge ur alavusnga ako i velpol a or paini nge a sovengalo, nako or paini o ate senu ol Toko Pomnga ako i reku bret.
LUK 24:36 Na rongan or paini o ri, na Jisas i velpoltun or, ma i ria or ve, “Lemi moring aro i voth tomo nge thomu.”
LUK 24:37 Ma or alavusnga o kukuk nge ma o ngeip, eneke olemi ve o thopol ake ini toko oni.
LUK 24:38 Ma i ria or ve, “Mothong tova o kukuk, na o mothong tova lomumu pelekpol.
LUK 24:39 Na o thopol menik salemi na o thopol mun evek naro lomumu mire ako ini tho re ake. Na o krim rum tho, tho ranga ve ini toko oni avele, eneke nik peti na pokinngek ake ru i voth.”
LUK 24:40 Na i ri venen aken lama i pathengal or nge imeni salemi na ieve.
LUK 24:41 Na olemi sivenga rintet, aveto rongan olemi pelekpol na olemio nge i ako ini neneanga rongan. Mako i nina or ve, “Aning pelie aken ru i voth?”
LUK 24:42 Mako o sungu silang menenga epee a i nge.
LUK 24:43 Ma i ela i ma i an i a otheki.
LUK 24:44 Lama i ria or ve, “Na nge wop lemi ako tho voth tomo nge thomu nomenga, tho ria mun thomu nge ur areke. Na ur alavusnga ako i ri nge tho, ako a God ile riong ako Moses na God ile riong elngare o wat i, i velpol nunganga lale.”
LUK 24:45 Mako i panine ole mire, nge ur areko i voth a God ile erere nge.
LUK 24:46 Ma i ria or ve, “Riong ake i voth a God ile erere nge, ‘Toko ako God i ateal i mo aro i el werer ile tokokoere, aro i el tel matheong naro i los werera nge rinong tova ve nang or me i vus.
LUK 24:47 Naro tokokoere o el engenging nge iion naro o panongpol nge vothung kerenga onolpotnga na nge sovengalo ako aro God ilemi simikal vothung kerengare nge. Naro ole panongpolong aro i patea a Jerusalem na i mulal nge pen alavusnga ake ru a ulue.’
LUK 24:48 Naro thomu o panongpol nge ur areko thomu o thopol i.
LUK 24:49 Naro tho pakeu Oni Riringa a thomu nge me. Ini ur ako Vovo i kin ile riong nge lale ve aro i sungu i a thomu nge. Aveto aro thomu o men inga a rem pomnga i pavurvur ako la nge nang ako aro thomu o el a God ile engenging nge.”
LUK 24:50 Lama i wolpot or a Betani la. Na i paesa imeni alaini roro ma i nong a God nge mo aro i oma senu nge or.
LUK 24:51 Na rongan i nong na God i elteta i a or nge, ma i paesa i a Pen a Urvet la.
LUK 24:52 Ma o lotual i ma o lo werer a Jerusalem tomo nge lemi sivengaing aolonga.
LUK 24:53 Na evelelnga ol, o pathun a Lotu Tepun a Vel a lok lemi na o mosal ol inga ako ini a God iriseanga. Na i re aken. I vus.
JOH 1:1 Na nomenga nge wop lemi ako ulue i velpol rongan, Riong i voth tel lale, ma Riong aken i voth tomo nge a God, na Riong aken ini a God.
JOH 1:2 Na nomenga vet ako nge patenga, kene i voth tomo nge a God.
JOH 1:3 Na God inga i ria Riong aken mo aro i pamenu ur alavusnga, na ur e avele i velpol polpol. Avele! Ur alavusnga ako i voth, ienga inga ako i pamenu ir.
JOH 1:4 Na ienga inga ini mimiong tepun, na mimiong aken i ranga ve ini theki lalainga ako i pathengal tokokoere nge ur ako i nunganga.
JOH 1:5 Na theki lalainga aken i totun mideng, na mideng i pavurvur aro i seltun i avele.
JOH 1:6 Lamako God i pakepot ile pakeke, ini toko omole ako iion a Jon.
JOH 1:7 Na i es me mo aro i panongpol tokokoere nge theki lalainga aken mo ako aro or alavusnga aro o nongpol ile panongpolong aken naro olemio ol nge i.
JOH 1:8 I kene ini theki lalainga aken avele, i es me mo aro i panongpol nge theki lalainga aken.
JOH 1:9 Na theki lalainga aken ini theki lalainga nunganga, ako i esu a ulue me mo ako aro i totun toko alavusngare mo olemi mire nge ur ako i sivenga.
JOH 1:10 Na Riong aken kene i voth ake ru a ulue, na nomenga God i ria i mo aro i pavelpol ulue ake, aveto toko na seng ake ru a ulue, o ate senu i avele.
JOH 1:11 Ma i eso a ile rem tepun, aveto ilengare o elo i avele.
JOH 1:12 Aveto pelie kene, o elo i ma olemio nge i, mako i sung engenging a or nge mo aro o velpol ini a God itutunre.
JOH 1:13 Na o velpol ini a God itutunre ranga ve ako tokokoere o pavelpol otutunre nge, kene avele, na nge otitemaere olemi avele. Aveto God ienga inga i oma or mo o velpol ini itutunre.
JOH 1:14 Na Riong aken i velpol ini toko, na i vual nge lemi esaling na riong nunganga na i mimi tomo nge it. Na te thopol ako God i papomnga i, eneke ini a God Itun re inga aken ako i esu me.
JOH 1:15 Ma Jon i panongpol nge i na i presa viringa ve, “Toko ake ini toko aton tho ria thomu nge ve, ‘Toko ako i rumongal nge tho, kene i pomnga nge tho, eneke i voth tomo nge a God nomenga lamako nina i maneu ol tho.’”
JOH 1:16 Na it alavusnga te elel ile sungong sivengare opisleonga, eneke i vual nge lemi esaling nge it.
JOH 1:17 Na God i sung ile patorong a Moses nge mo aro i sungu i a it nge. Aveto God ile lemi esaling na ile riong nunganga o es a it nge me, nge a Jisas Krais.
JOH 1:18 Na toko e avele ako i thopol a God, aveto Itun omole inga aken i mun re inga ake ini a God na i voth a Itema ilo sei, i kene, i panine tokokoere olemi nge i.
JOH 1:19 Mako Judare oa pompomere ako o voth a Jerusalem o pakepot pris pelie na ole opoalingare mo aro o nin a Jon ve, “Ong ini ao?”
JOH 1:20 Aveto Jon i wotum avele, i ritetu i a or nge ve, “Tho ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, kene avele.”
JOH 1:21 Mako o nina mun i ve, “Ong ini ao? Ong ini a Elaija?” Ma i olal ole riong ve, “Avele! Tho ini a Elaija avele.” Mako o ria i ve, “Na ong ini a God ile riong elnga ako them men tetal i?” Ave Jon i olal ole riong ve, “Avele!”
JOH 1:22 Na o ria mun i ve, “Aro ong ria them, ong ini ao, mo ako aro them el lom riong olalnga a tokokoe areko o pake them me, na ong ri senu a them nge sivengom.”
JOH 1:23 Mako Jon i olal ole riong ma i ripot riong ako God ile riong elnga a Aisaia i wat i nomenga ve, Tho ini toko omole ako tho presa pres a pen polpolnga ve, ‘O pavengveng Toko Pomnga ile sovengalo mo aro i es nge me.’”
JOH 1:24 Lamako, Parisi pelie ako ole mukalingare o pake or a Jon nge la,
JOH 1:25 o nina mun i ve, “Na eve ong ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere avele, na eve ong ini a Elaija avele, na ong ini a God ile riong elnga ako them men tetal i, kene avele, na i vova ako ong paninu tokokoere, e?”
JOH 1:26 Na Jon i olal ole riong ve, “Tho paninu tokokoere nge thei, aveto toko e ako i mit tomo nge thomu na lomumu mire nge i avele,
JOH 1:27 aro i rumongal ol a kimek, na tho ini toko sivenga avele na tho pavurvur avele ako aro tho es totho a ilo sei mo tho inospot ile esonga a we.”
JOH 1:28 Na ur areke i velpol a thei a Jordan wo epee ako a Betani, ini wop ako Jon i paninu tokokoere nge.
JOH 1:29 Na nge erangunga Jon i thopol a Jisas ako i es me, ma i ria ve, “O thopol, ake ini a God ile Sipsip Tun ako aro i rin mo aro i eltetpot toko na seng ake ru a ulue ole vothung kerenga.
JOH 1:30 Toko ake tomo tho ri nge ve, ‘Toko ako i rumongal nge tho, kene i pomnga nge tho, eneke i voth tomo nge a God nomenga lamako nina i maneu ol tho.’
JOH 1:31 Na nomenga sivengek lemik mire nge toko kathnga ako i rumongal nge tho avele, aveto tho es ake me, ve aro tho paninu tokokoere nge thei, mo ako aro thomu Israelre aro lomumu mire nge i.”
JOH 1:32 Lamako Jon i ritet i a or nge ve, “Tho thopol Oni Riringa ako i esu a Pen a Urvet lemi me, ma i ranga ve ini pothu, ma i mena a i nge.
JOH 1:33 Na nomenga sivengek lemik mire nge i avele, aveto God ako i pake tho me ve aro tho paninu tokokoere nge thei, i ria tho ve, ‘Naro ong thopol Oni Riringa ako aro i esu me, mo i mena a toko e nge, i re aken ini toko ako aro i paninu tokokoere nge Oni Riringa.’
JOH 1:34 Na tho thopol i lale, na tho ritet thomu ve, ake ini a God Itun.”
JOH 1:35 Na erangu mun, na Jon i mit mun e pen aken tomo nge ile wainlanga or aini.
JOH 1:36 Ma Jon i thopol a Jisas ako i es me, ma i ria ve, “O thopol, ake ini a God ile Sipsip Tun.”
JOH 1:37 Na ile wainlanga aini o nongpol ile riong venen aken, mako or paini o panes ol a Jisas.
JOH 1:38 Mako Jisas i the singal werer ma i thopol or paini ako o panes i, ma i nina or paini ve, “Thomu paini o vo neke?” Ma or paini o olal ile riong ve, “Rabai, lom vel kath?” Na Rabai ake mirenga ako ve, “Pamirealinga.”
JOH 1:39 Ma Jisas i olal or paini ole riong ve, “O es me mo o thopol i.” Mako or paini o es tomo ol nge i ma o thopol vel ako i voth nge. Na or paini o voth tomo nge i, na i patea nge nang theki i el or penel nge penie ma i pavurvur ako la nge nang le sivlukong.
JOH 1:40 Na oa omole kene iion a Andru, ako ini a Saimon Pita itein.
JOH 1:41 A ur e avele, nako Andru i ortet itein a Saimon, ma i ria i ve, “Them thopol Mesaia lale.” (Na Mesaia mirenga ako ve, toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere.)
JOH 1:42 Lamako Andru i wol a Saimon a Jisas nge. Ma Jisas i thopol i ma i ria i ve, “Iom a Saimon ako ini a Jon itun, aveto aro tho leng ol ong nge a Sipas.” (Nge Grikre okei ini a Pita, ako i mirenga ve ini um aolonga.)
JOH 1:43 Na erangu mun ma Jisas ilemi ve aro i es a Galili, ma i es a pen ako Pilip i voth nge, ma i ria i ve, “Es me mo ong panes tho.”
JOH 1:44 Na Pilip ile a Betsaida, nge rem pomnga ako Andru ome a Pita o voth nge.
JOH 1:45 Na Pilip i kath a Nataniel ma i thopolo i ma i ria i ve, “Them thopolo toko aton Moses i ri nge ako nge ile patorong nomenganga na God ile riong elngare o wat mun nge i, ini a Jisas ako ini a Josep itun, ile a Nasaret.”
JOH 1:46 Na Nataniel i olal ile riong ve, “Ken, i pavurvur ako aro ur sivenga aro i velpol a Nasaret, e?” Na Pilip i olal ile riong ve, “Es me mo thopol i.”
JOH 1:47 Na Jisas i thopol a Nataniel ako i es i me, ma i ria ve, “Toko ake ini toko Israel nunganga, ini toko le apaltetonga avele.”
JOH 1:48 Ma Nataniel i nina i ve, “Lomum mire nge tho vava?” Ma Jisas i olal ile riong ve, “Na Pilip i lenga ong rongan, na tho thopol tel ong lale ako ong men a pupos tepun.”
JOH 1:49 Lamako Nataniel i olal a Jisas ile riong ve, “Pamirealinga, ong ini a God Itun, na ong ini Israelre ole nepes.”
JOH 1:50 Lamako Jisas i ria mun i ve, “Lomumo ol nge tho, eneke tho ria ong nge ako ve, tho thopol ong ako a pupos tepun. Aro ong thopol ol ur ako i aolonga nge ake.”
JOH 1:51 Na i ria mun or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, aro thomu o thopol Pen a Urvet lemi aro i thep naro God ile enselre aro o esa la na o esu me a Toko Pomnga Itun nge.”
JOH 2:1 Na nang or aini i lutetu ma o oma peangeong a aning ako a rem pomnga a Kana a epee ako a Galili. Ma Jisas inina i voth nge.
JOH 2:2 Na o leng mun a Jisas ome ile wainlangaere mo o supo mun nge peangeong a aning aken.
JOH 2:3 Ma nge ako oa vain i vus, lama Jisas inina i ria Jisas ve, “Ken, oa vain aton i vus.”
JOH 2:4 Ave Jisas i olal ile riong ve, “Nina, i vova ake ong ria tho nge, e? Nang ako aro tho patea lek omaing nge i velpol rongan.”
JOH 2:5 Lama Jisas inina i ria toko umongare ve, “O oma omaing ranga ve ako i ria thomu.”
JOH 2:6 Na thei pokin aolonga or limae ako o oma i nge anral o ngo, ako Judare o pariri osivenga nge mo o riri a God itheki, ake ini ole vothung vet aken, ma or omole omole ole aolongaing o pavurvur nge lita or mule pa mule.
JOH 2:7 Lama Jisas i ria umongare ve, “Thomu o saveu thei nge thei pokin areke mo o vual.” Mako o palelu thei nge ma o vual sipsip.
JOH 2:8 Lamako i ria or ve, “O savea thei pelie mo el i a aning tokoninga nge la.” Ma o oma i vene re aken.
JOH 2:9 Na thei aken i eksing ma ini vain lale. Ma aning tokoninga i tongporumo vain aken thinnga, na ilemi mire avele nge wop kathnga ako o el i nge me. Aveto umongare ako o save thei aken, olemi mire nge. Lama i leng ol toko ako i peange a i nge me,
JOH 2:10 ma i ria i ve, “Toko alavusnga, aro ve o oma aning, aro o pamukal tel vain sivenga ako a tokokoere nge, mo aro o thin tel i a mukaling mo aro otheki weng weng, lamoko aro o sung vain le masesnga a or nge, aveto wong, wong paen sise vain ako i sivenga rintet ake, makola i pavurvur ol ake wong elpot ol i.”
JOH 2:11 Ake ini ine pathepolong mukalinga ako Jisas i oma i. Ma i oma i a rem pomnga a Kana a epee ako a Galili. Na nge ile omaing aken i pathengal ako God i papomnga i, mako ile wainlangaere olemio ol nge i.
JOH 2:12 Lamako Jisas ome inina na ititeinre tomo nge ile wainlangaere o es a Kaperneam. Na o voth nge pen aken nge nang pelie.
JOH 2:13 Na Judare oa aning ako o apet i ve ini Punseleainga a Aning i toth lale, mako Jisas i es ol a Jerusalem la.
JOH 2:14 Ma i eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma i thopolo tokokoere ako o men tomo nge ole lulu ako ini bulmakaure, na sipsipre na pothure, na i thopol mun tokokoere ako ru o men a ole ring ma o tepolal Romre ole umtun nge Judare ole umtun.
JOH 2:15 Lamako Jisas i ela we ma i oma solitlitonga nge, mako i wistetpot or alavusnga a lalanga tomo nge bulmakau na sipsipre. Na i vurpoltun mun tokokoere ako o tepolal pel nge umtun ma i eksingtunu ole ringre ma ole umtun i vathathar.
JOH 2:16 Mako i ria tokokoe areko o tepolal men nge umtun ve, “Thomu o elpot lomu lulu areken a lalanga la. O mothong tova oma Vovo ile vel mo ini olinga a vel!”
JOH 2:17 Na ile wainlangaere o nongpol ile riong aken, mako olemi rumu riong e ako i nunganga nge a Jisas ako i voth a God ile erere nge ako i ri ve, Lek asaguong nge lom vel Vovo, i ranga ve ini won sesenga ako i anlel a lemik.”
JOH 2:18 Lama Judare ole mukalingare o ri werer a i nge ve, “Na pathepolong kathnga ako aro ong oma i mo i pathengal them nge ako God i ria wong ve aro ong oma i venen aken, e?”
JOH 2:19 Lamako Jisas i olal ole riong ve, “Aro ve thomu o teu Lotu Tepun a Vel ake, aro nge nang or me inga naro tho pamit werera mun i.”
JOH 2:20 Mako Judare o olal werer ile riong ve, “Ken, vel ake o ari i nge tovu po or mule pa penel pothoi limae, na ong pavurvur ako aro ong pamit werera mun i nge nang or me inga?”
JOH 2:21 Aveto Lotu Tepun a Vel aken Jisas i patongrum i ako nge isivenga ini peti.
JOH 2:22 Na nge wop lemi ako God i palos werera i nge rinong, ile wainlangaere olemi rum werer ile riong ako i ri nge, na olemio nge a God ile riong ako i voth a ile erere nge, tomo mun nge a Jisas ile riong.
JOH 2:23 Na nge wop lemi ako Jisas i voth a Jerusalem nge Punseleainga a Aning, toko na sengre pom o thopol pathepolong pom ako i oma i, mako olemio nge i.
JOH 2:24 Aveto Jisas ile lemioong i voth a or nge avele, eneke ilemi mire nge or alavusnga oopo lemi.
JOH 2:25 Na toko e avele i pavurvur aro i ritet i nge tokokoere olemi, eneke ilemi mire nge or alavusnga olemi lale.
JOH 3:1 Toko omole e ako ini Parisi, na ini mun i Judare oa pompomere or mule pa limai e, iion a Nikodemus.
JOH 3:2 Na i es a Jisas nge pemlik, ma i ria i ve, “Pamirealinga, lemimem mire ako ong ini pamirealinga e ako i es a God nge me. Toko e avele i pavurvur ako aro i oma pathepolong ako ong oma ir, tova God i opoal i nge avele.”
JOH 3:3 Lamako Jisas i ria i ve, “Tho ri nunganga a wong nge, aro ve toko e i velpol ponganga werer mun avele, i pavurvur aro i thopol a God ile menong e nepes lemi avele.”
JOH 3:4 Ma Nikodemus i kukuk ma i nin werer a Jisas ve, “Aro i vava nge toko ako tova i poma lale? I pavurvur aro i eso werer mun a inina iopo lemi mo i velpol ponganga werer?”
JOH 3:5 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Tho ri nunganga a wong nge, aro ve toko e i velpol ponganga nge thei tomo nge Oni Riringa avele, i pavurvur aro i eso a God ile menong e nepes lemi avele.
JOH 3:6 Ur ako toko ulue anga i pavelpol i, aken ini ur ulue anga vet aken, na ur ako Oni Riringa i pavelpol i, aken ini Oni Riringa iana.
JOH 3:7 Mothong tova kukuk nge ako tho ria ong ve, varo thomu o velpol ponganga werer mun.
JOH 3:8 Thue kene i panes vengveng ako ini ile so, ma i thu a pen elonga. Na ong nongpol inga ako ini ile avvuvong, na lomum mire nge ile velpolainga tomo nge ile thuu thuainga, kene avele. Toko alavusnga ako o velpol ponganga nge Oni Riringa kene o vene mun aken. Oni Riringa i oma ile omaing a or nge, aveto o thopol i avele.”
JOH 3:9 Lamako Nikodemus i olal ile riong ve, “Ur aken aro i velpol vava?”
JOH 3:10 Ma Jisas i olal ile riong vene: “Ong ake ini Israelre ole pamirealinga e, na i vova ake lomum mire nge ur ake avele, e?
JOH 3:11 Tho ri nunganga a wong nge, them panongpol nge ur ako lemimem mire nge, na them ripot ur ako ranga ve them thopol i, aveto omu e avele i nongala lemem panongpolong.
JOH 3:12 Na tho tongporum lomumu paninenga nge ur ulue anga, ave lomumuo nge avele, na aro ve tho ria thomu nge ur Pen a Urvet anga, i pavurvur mun aro lomumuo nge avele.
JOH 3:13 Na toko e avele i esa a Pen a Urvet lemi la, ini inga Toko Pomnga Itun ako i esu a Pen a Urvet me.
JOH 3:14 Na nomenga Moses i viv pilimo ma i pamita a won lonungnunga a pen polpolnga, ma i pamona pilimo aken nge roro, na i ranga ve ini mun i Toko Pomnga Itun aro o pamona mun i venen aken
JOH 3:15 mo ako aro tokokoe areko olemio nge i, aro o el mimiong ako aro ile vusonga avele.
JOH 3:16 “Eneke God ia sagu rintet toko ulue angare, mako i sungpot Itun omole inga aken mo ako tokokoe areko olemio nge i, aro o penthal avele, naro o el mimiong ako aro ile vusonga avele.
JOH 3:17 Eneke God i pakeu Itun a toko ulue angare nge me, ve aro i paomelal or nge ole vothung kerenga, kene avele, i pakeu i me mo aro i velpol ini ole pamimionga.
JOH 3:18 Na tokokoe areko olemio nge i, o voth ol a God ile paomelaling lemi avele, aveto areko olemio nge i avele, o voth ol a God ile paomelaling lemi, eneke olemio nge a God Itun omole inga aken avele.
JOH 3:19 Na paomelaling tepun kene i vene: Pen lalanga i esu a ulue me lale, aveto tokokoere o sis mideng na oni plong nge pen lalanga, eneke ole vothung i kerenga.
JOH 3:20 Areko o oma vothung kerenga, kene oni silal pen lalanga ma oni plong ve aro o eso a pen lalanga lemi, eneke oni plong ve aro ole vothung kerenga aro i ngo patu a lalanga.
JOH 3:21 Aveto tokokoe areko o panes a God ile riong ako i nunganga, aro o eso a pen lalanga lemi mo aro tokokoere aro o thopol ur ako o oma i, ako o oma i a God nge.”
JOH 3:22 Lamako, Jisas ome ile wainlangaere o es a epee ako a Judia, ma i esu esa tomo nge or nge nang pelie, na nge wop lemi aken i oma paninuong.
JOH 3:23 Na Jon mun i oma paninuong ako a Ainon ako i totho a Salim, eneke thei i pom nge pen aken. Na toko na sengre pom o es a i nge, ma i paninu or.
JOH 3:24 (Na nge wop lemi aken Herot i paeso a Jon a mang a midenga rongan.)
JOH 3:25 Na Jon ile wainlanga pelie tomo nge toko Juda omole ako o pun pel nge riong nge Judare ole paririong a vothung.
JOH 3:26 Lama o es a Jon nge, ma o ria i ve, “Pamirealinga, lomum rum mun toko aton thomu paini o voth a Jordan wo epee, toko aton ong ritet nge? Ken, i vava mun ake toko aken i oma mun paninuong na toko elonga o wilal a i nge la, e?”
JOH 3:27 Na Jon i olal ole riong ve, “Toko e aro i oma polpol omaing e avele, ini inga God ako aro i sungu i a i nge.
JOH 3:28 Ma i vene re ako tho ria thomu nge lale ve, ‘Tho ini toko ako God i ateal tho ve aro tho el werer ile tokokoere, kene avele, aveto God i pake tho mo aro tho mukal tel nge i.’
JOH 3:29 Na seng ako o sungtun i lale, ini toko aken ile. Na toko aken ithanga i men tetal i nge ile peangeong. Na aro ve i nongpol ako i velpol, aro ilemi sivenga. Na i vene mun re aken ako lemik sivenga rintet nge i.
JOH 3:30 Naro iion i esa roro, na tho aro iok aro i esu ruru.
JOH 3:31 “Toko ako i esu a Pen a Urvet me, kene i pomnga nge toko alavusnga. Na toko ako ini ulue anga, kene ini toko ulue anga vet aken, ma i ri ako nge ur ulue anga. Na toko ako i esu a Pen a Urvet me, kene i pomnga nge toko alavusnga.
JOH 3:32 Na i re inga ako i panongpol nge ur areko i nongpol i na i thopol i ako a Pen a Urvet, aveto e avele i nongal ile riong.
JOH 3:33 Na toko e ako i nongal ile riong, i pathengal ako ve, ilemi ve, God ile riong i nunganga.
JOH 3:34 Na toko ako God i pakeu i me, i panongpol inga ako nge a God ile riong, eneke God i pavual rintet i nge Ioni Riringa.
JOH 3:35 Na Vovo a God ia sagu rintet Itun aken ma i sungu ur alavusnga a imeni.
JOH 3:36 Na tokokoe areko olemio nge Itun o el mimiong lale ako aro ile vusonga avele. Na tokokoe areko o avsa Itun aken ile riong, i pavurvur aro o el mimiong aken avele, eneke God ile lemi klingong rongan i voth a or nge.”
JOH 4:1 Na Parisire o nongpol ako toko na sengre pom o es a Jisas nge, na o el paninuong na o velpol ini ile wainlangaere na oa titaling i aolonga nge a Jon ile wainlangaere.
JOH 4:2 Aveto Jisas kene i oma ol paninuong nge toko e avele, ini inga ile wainlangaere ako o oma ol paninuong.
JOH 4:3 Na Jisas ilemi mire nge ako Parisire o nongpol ile kimaing ve toko pulua ako o panes i, mako i plospot a Judia ma i lo werer a epee a Galili la.
JOH 4:4 Na i panes a God ilemi, mako i panes so ako i eso a epee a Samaria lemi pat.
JOH 4:5 Mako i velpol nge rem ako iion a Sikar ako a epee a Samaria. Na rem aken i toth inga nge ulue epee ako Jekop i sungu i a itun a Josep nge.
JOH 4:6 Na Jekop ia thei meta ako i to i, i voth nge. Na nang theki i mitpoa, na Jisas i molos nge esong, mako i thau i nge thei meta aken.
JOH 4:7 Na seng Samaria anga ako i es me mo i save, ma Jisas i ria i ve, “Sungu thei me mo tho thin.”
JOH 4:8 Na ile wainlangaere o es a rem pomnga lale mo o ol aning.
JOH 4:9 Ma seng Samaria anga aken kene i olal ile riong ve, “I vova ake ong nonga thei a tho nge, e? Ong aken kene ini Juda na tho ake ini Samaria anga.” Na i ri venen aken, eneke Judare oni silal Samaria angare.
JOH 4:10 Na Jisas i olal ile riong ve, “Aro ve lomum mire senu nge a God ile sungong, na nge toko ako i nonga thei a ong nge, maken aro ong nong a i nge, naro i sungpot thei ako i sung mimiong a ong nge.”
JOH 4:11 Lamako seng aken kene i olal werer mun a Jisas ile riong ve, “Om thei pokin avele, na thei ake i voth a volo lemi ako i lukuluku, naro ong save thei ako i sung mimiong a pen kath ol, e?
JOH 4:12 Na titevimem a Jekop i toa thei meta ake ma i sungu i a them nge. I mun kene ome itutunre o thin mun nge nomenga ome ole mekerem areko o theal ir, or vusnga o thin nge. Ava lomum ako ve, ong pomnga nge a Jekop?”
JOH 4:13 Lama Jisas i olal ile riong ve, “Tokokoe areko aro o thin nge thei ake, aro thei i pun werer mun or.
JOH 4:14 Aveto areko o thin thei ako aro tho sung i a or nge, i pavurvur aro thei i pun werera ol or avele. Na thei ako aro tho sungu i a or nge, aro i velpol ranga ve ini thei povovloainga a olemi na thei aken aro i sung mimiong ako aro ile vusonga avele a or nge.”
JOH 4:15 Na seng aken i ria Jisas nge ve, “Tho sis ve aro ong sung thei aken a tho nge, maken aro thei i pun ol tho avele. Naro tho es me mo tho save werer thei avele ol.”
JOH 4:16 Lama Jisas i ria ve, “Es mo ria tel ewom tomonnga mo o es me.”
JOH 4:17 Mako seng aken i olal ile riong ve, “Tho ake ewok e avele.” Ma Jisas i ria i ve, “Ong ri nunganga ako ewom avele,
JOH 4:18 ewom or lim tel lale na toko aken ru thomu paini o voth tomo ol nge pel, aken kene ini ewom nunganga avele. Na lom riong aken i nunganga.”
JOH 4:19 Na seng aken i ria Jisas ve, “Toko Pomnga, lemik mire ako ve, ong ini a God ile riong elnga e.
JOH 4:20 Na nomenga titevimemre o lotual a God a tete ake, aveto thomu Judare o ri ve Jerusalem ini pen ako aro te lotual a God nge.”
JOH 4:21 Lama Jisas i ria i ve, “Tho ri nunganga a wong nge, nang e ako aro i es me ako tokokoere aro o lotual ol Titemer a tete ake avele ol, na ako la a Jerusalem mun avele.
JOH 4:22 Thomu Samaria angare o ri ve thomu o lotual a God, aveto lomumu mire nge i avele. Aveto them Judare, them lotual a God ako lemimem mire senu nge i, eneke them pavurvur aro them ritet nge sovengalo ako aro God i el werer ile tokokoere nge.
JOH 4:23 Na nang e ako aro i es me, na i velpol lale, ako tokokoere ako o lotual a God, aro o lotual i nge a Oni Riringa ile engenging aken ini lotuong nunganga, aken ranga ve ako God i sis ve aro tokokoere aro o lotual i.
JOH 4:24 Eneke God Ioni inga ako i voth, na tokokoere ako o lotual i, aro o lotual i nge a Oni Riringa ile engenging, aken ini lotuong nunganga.”
JOH 4:25 Ma seng aken i olal ile riong ve, “Lemik mire ako ve, toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, aro i es me, na nge wop lemi ako i velpol nge, aro i ritet it nge ur alavusnga.”
JOH 4:26 Na Jisas i olal ile riong ve, “Na tho re ake tho palav tomo nge wong.”
JOH 4:27 Na a ur e avele, nako Jisas ile wainlangaere o lo werer ma o thopol ako i leng leng tomo nge seng aken ma o kukuk nge. Aveto oa e avele i nina i ve, “Ong sis neke a i nge?” Eve “I vova ake ong leng leng tomo nge seng aken, e?”
JOH 4:28 Lama seng aken i mothong lelu ia thei pokin na i lo werer a rem pomnga la ma i ria toko na sengre ve,
JOH 4:29 “Thomu o es me mo o thopol toko omole ako i ripot ur alavusnga ako tho oma i nomenga. Ava ini toko aton God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere?”
JOH 4:30 Mako o plospot a rem pomnga aken ma o es a Jisas nge la.
JOH 4:31 Lama ile wainlangaere o ri engeng a i nge ve, “Pamirealinga, i sivenga ako aro ong an tel.”
JOH 4:32 Aveto i olal ole riong ve, “Ok aning i voth ako aro tho an i, ako lomumu mire nge avele.”
JOH 4:33 Na ile wainlangaere o nin werer pel osivenga ve, “Ava toko e i sungu ia aning lale?”
JOH 4:34 Lama Jisas i ria or nge ve, “Ok aning kene i vene: Aro tho panes inga God ilemi ako i pakeu tho me, naro tho pavus ile omaing elonga ako i sungu i a tho nge.
JOH 4:35 Na lomu riong omole i voth ako i ri ve, ‘Aro ngov or penel i vus tel lamo aning i pavurvur nge lelnga.’ Ave tho ria thomu, o the senu senu tel tokokoe areko o ranga ve ini ometa lemiare, o pavurvur nge lelnga lale.
JOH 4:36 Na lelinga i el iolonga lale, na ranga ve ako i paen tomoal aning, i paen tomoal tokokoere mo aro o el mimiong ako aro ile vusonga avele. Na toko oinga tomo nge toko lelinga aro or paini olemi sivenga tomo e pel.
JOH 4:37 Na riong ake i nunganga na i vene: ‘Toko omole i o aning a ometa, na toko relnga e i lel i.’
JOH 4:38 Na tho pake thomu a God ia ometa ako thomu o oma nge avele, mo o lel nge. Na toko relnga pelie o les tel i, na thomu o el opoaling nge ole omaing aken.”
JOH 4:39 Lama Samaria anga pom ako a rem pomnga aken o nongpola seng aken ile riong veno ako, “I ripot ur areko tho oma i nomenga.” Mako olemio ol nge a Jisas.
JOH 4:40 Lama Samaria angare pom o es a i nge, ma o nong a Jisas nge ve aro i voth tel a or nge. Mako Jisas i voth a or nge, nge nang or aini.
JOH 4:41 Na pulua mun ako olemio nge i, eneke o nongpol ile panongpolong.
JOH 4:42 Ma o ria seng aken ve, “Lemimemo nge i, nge lom riongre, kene avele. Sivengemem them nongpol ile riong ma lemimem mire ako ve, toko re ake ini toko ulue angare ole pamimionga.”
JOH 4:43 Na Jisas i voth tomo nge Samaria angare nge nang or aini aken, lamako i losa ma i es a epee a Galili.
JOH 4:44 Na nomenga Jisas i ri vene, “God ile riong elnga e, aro ve i lo werer a epee ako i poma nge, tokokoere aro o papomnga i avele.”
JOH 4:45 Aveto nge wop lemi ako Jisas i velpol a Galili, toko Galili angare o nongpoo i, eneke o voth tomo mun nge Punseleainga a Aning ako a Jerusalem ma o thopol omaing elonga ako i oma ir.
JOH 4:46 Lama Jisas i lo werer a Kana a epee a Galili, nge rem ako i eksing tel thei mo i velpol ini vain. Na toko omole mun ako i voth mun a epee a Galili ako a Kaperneam, ini nepes ile umongare ole mukalinga, na itun tomonnga ini multhang.
JOH 4:47 Na mukalinga aken i nongpol ako Jisas i lospot a Judia ma i velpol a Galili, mako i es a i nge mo i nong tangosing ve aro i es mo i pamimia itun, ako i toth aro i rin.
JOH 4:48 Lama Jisas i ria i ve, “Aro ve thomu tokokoere o thopol paatealing na pathepolong avele, aro lomumuo ol nge tho avele ol.”
JOH 4:49 Aveto mukalinga aken i ria Jisas ve, “Toko Pomnga, te paviri la i toth aro tuk i rin.”
JOH 4:50 Ma Jisas i ria i ve, “Ong es la, tum aro i mimi.” Na toko aken i rongo ile lemioong a Jisas ile riong nge, mako i lo werer.
JOH 4:51 Na nge ile esong a ile pen la, ile umongare o thopolo i a sovengalo ma o ria i ve, “Tum aton i mimi lale.”
JOH 4:52 Ma i nina or ve, “I mimia nge nang theki or pova?” Mako o ria i ve, “Nine nge nang meta i el omole nge penie, mako ini peti velnga i vus.”
JOH 4:53 Mako wain aken itema ilemi rumtetu ve, nine kene nang meta i el omole na Jisas i ria i ve, “Tum aro i mimi.” Mako ome ile vel lemiare olemio ol nge a Jisas.
JOH 4:54 Na ake ini a Jisas ile losaing paininga a Judia ma i es a Galili ako i oma pakukukaling paininga nge.
JOH 5:1 Lamako Jisas i es mun a Jerusalem, eneke Judare o oma oa aning aolonga e ako.
JOH 5:2 Na ako a Jerusalem thei povovloainga omole ako i aolonga i voth nge, na i voth totho inga a Jerusalem a lok thekia e ako o apet i ve ini “Sipsipre Ole.” Na nge Hibrure okei o apet thei aken ve ini a Betesda, na nge thei povovloainga wo peti aken valvale or lim o voth nge.
JOH 5:3 Na valvale or lim areken o vual nge areko oni multhang na areko otheki pros na areko oeve lil. [Or vusnga kene o men tetal re ako ini thei povovloainga ako tova aro i sia.
JOH 5:4 Eneke nang pelie Toko Pomnga ile ensel kene i esu a thei povovloainga lemi na i pasia thei. Na aro ve thei i sia, toko ni multhanginga ako i esu tel a thei aken lemi, aro i senu werer nge ni multhanging kathnga ako i voth a i nge.]
JOH 5:5 Na toko omole ako i ngo vet inga a valvale na ia ni multhanging kene i nomenga vet ako i pavurvur nge tovu po or mule pa me pothoi or limme.
JOH 5:6 Na Jisas i thopol i ako ru i ngo, na ilemi mire ako ia ni multhanging aken ini nomenganga vet, ma i nina i ve, “Ong sis ve aro ong senu werer?”
JOH 5:7 Lamako toko ni multhanginga aken i olal ile riong ve, “Toko Pomnga, aro ve thei i sia, lek toko e avele ako aro i manea tho mo i pavluku tho nge la. Na tho tongporum ako ve, tho esu nge la, aveto tokokoere o serpot tho ma o esu tel nge.”
JOH 5:8 Ma Jisas i ria i ve, “Ong mita, mo ong ela lom ngoinga mo ong es.”
JOH 5:9 A ur e avele na toko aken i senu werer, lama i mita ma i ela ile ngoinga ma i es. Na ur areke i velpol ako nge nang rialonga.
JOH 5:10 Mako Judare ole mukalingare o ria toko ako i senu werer ve, “Ake ini nang rialonga, na nge ler patorong i pavurvur aro ong el tomo lom ngoinga avele.”
JOH 5:11 Aveto i olal ole riong ve, “Toko ako i vural tho kene i ria tho ve, ‘Ong ela lom ngoinga mo ong es.’”
JOH 5:12 Lamako o nina mun i ve, “Toko anga ako i ria ong ma ong ela lom ngoinga ma ong es, e?”
JOH 5:13 Ave toko ako ru i senu werer kene ilemi mire nge toko anga ako i pamimi i, kene avele, eneke toko na seng pulua ako o voth nge pen aken ma Jisas i pasulalo nge or.
JOH 5:14 Lama Jisas i thopolo mun i a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma i ria i ve, “Nongpol, ong senu re lale aken na mothong tova oma ol vothung kerenga pelie, aro vene mo matheong ako i aolonga nge num multhanging aken aro i velpoltun mun ong.”
JOH 5:15 Lamako toko aken i es ol ma i ria Judare ole mukalingare ve, “Ina Jisas re aton i pamimi werer tho.”
JOH 5:16 Taro ako o patea ol nge a Jisas inisilalnga, eneke Jisas i oma ur areke nge nang rialonga.
JOH 5:17 Aveto Jisas i ria or ve, “Ok Vovo i pesrou avele nge tokokoere oopoalnga, na tho mun aro tho oma mun venen aken.”
JOH 5:18 Na ile riong aken i palemi vel rintet Judare olemi ma o engeng rintet ve aro o pun rin i, eneke i avsa ole patorong nge nang rialonga ienga avele, aveto i ri mun ve, God ini itema, na nge ile riong aken i ri ve i vur e pel tomo nge a God.
JOH 5:19 Na Jisas i olal Judare ole mukalingare ole riong ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, God Itun i pavurvur aro i oma polpol ur e avele ako nge isivenga ilemi, na i oma inga ur ako i thopol i a Itema nge ako i oma ir. Na ur ako Itema i oma i, Itun mun aro i oma i.
JOH 5:20 Eneke Itema ia sagu Itun, na i pathengal i nge ur alavusnga ako isivenga aro i oma i. Naro i pathengal mun i nge ur mun pelie ako aro Itun aro i oma i ako i aothelpot nge ur areko i oma i lale, naro thomu o kukuk nge.
JOH 5:21 Na ranga ve ako God i sung werer mimiong nge areko o rin lale, na Itun mun, aro i sung mun mimiong nge tokokoe areko i sis ve aro i sung i a or nge.
JOH 5:22 Na Itema aro i velpol ini tokokoere ole riong nongpolnga avele, eneke i sungu omaing aken a Itun nge lale, mo aro i velpol ini tokokoere ole riong nongpolnga,
JOH 5:23 ve aro toko alavusnga aro o papomnga Itun aken ranga ve ako o papomnga mun Itema. Na areko o papomnga Itun avele, kene o papomnga mun Itema ako i pakeu i me, kene avele.
JOH 5:24 “Tho ri nunganga a thomu nge, tokokoe areko o nongpol lek riong na olemio nge a God ako i pakeu tho me, o el mimiong lale ako aro ile vusonga avele, naro o mit nge riong avele, ke o sele ol rinong na o el mimiong lale.
JOH 5:25 Tho ri nunganga a thomu nge, nang e ako aro i es me, kene i velpol lale, na tokokoe areko i ranga ve ako ooni o rin lale, aro o nongpol a God Itun ikei na areko o nongal ile riong aken aro o el mimiong.
JOH 5:26 Na ranga ve ako Vovo ini mimiong tepun, i sung engenging a Itun nge mo ini mimiong tepun.
JOH 5:27 Na i sung ur alavusnga a Itun imeni mo i velpol ini riong nongpolnga, eneke ini Toko Pomnga Itun.
JOH 5:28 “Thomu o mothong tova o kukuk nge lek riong ake, nang e ako aro i velpol ako toko alavusnga ako o rin na o voth a oa vuvepunre, aro o nongpol ikei,
JOH 5:29 naro o plos werera a oa vuvepunre. Na areko o oma vothung sivenga, aro o los werera mo o el mimiong. Aveto areko o oma vothung kerenga, aro o los werera mo o mit nge riong mo aro God i paomelal or.”
JOH 5:30 Na Jisas ria mun or ve, “Na tho oma polpol ur e avele ako nge sivengek lemik. Na aro ve toko e i mit nge riong a thekik, aro tho sung riong a i nge ranga ve ako God i ria tho nge, aken kene lek riong i vengveng, eneke tho panes lemik avele, tho panes inga a God ako i pakeu tho me kene ilemi.
JOH 5:31 “Na aro ve tho ritet nge sivengek, aro lek riong aken ini ur polpolnga inga.
JOH 5:32 Aveto toko e ako i voth ako i ritet nge tho, na lemik mire ako ile ritetong aken kene i nunganga.
JOH 5:33 “Na nomenga thomu o pake lomu tokokoere a Jon nge ako ini toko paninuonga ma i ritet nge tho na ile ritetong aken i nunganga.
JOH 5:34 Lemik i voth nge tokokoere ole ritetong nge tho, kene avele, ave tho palemi rumal thomu nge a Jon ile ritetong nge tho, eneke tho sis ve aro God i pamimi thomu.
JOH 5:35 Na Jon i ranga ve ini theki lalainga ako i an ma i to, na ile panongpolong i ranga ve ini the lalainga ako lomumu sivenga nge, aveto lomumu aken i palolo vet avele.
JOH 5:36 “Aveto ritetong nge tho i voth ako i aolonga nge a Jon ile ritetong nge tho. Eneke omaing alavusnga ako tho oma i, ini omaing ako Vovo i sungu i a tho nge ve aro tho pavus i alavuspot. Na lek omaing aken i ritet thomu ve, Vovo i pakeu tho me.
JOH 5:37 Na Vovo ako i pakeu tho me, isivenga i ritet mun nge tho, na nge ikei, thomu o nongal vet i avele. Na itheki lemi, thomu o thopol mun i avele.
JOH 5:38 Na ile riong, thomu o rongo vet i a lomumu avele, eneke lomumuo nge toko ako i pakeu i me avele.
JOH 5:39 Na thomu o engeng nge a God ile erere ititalnga, eneke lomumu ve aro thomu o el mimiong ako aro ile vusonga avele nge, aveto God ile erere aken i ritet nge tho,
JOH 5:40 aveto numu plong nge esong a tho nge mo aro o el mimiong ako aro ile vusonga avele.
JOH 5:41 “Na tokokoere ole riseaing nge tho kene nik plong i.
JOH 5:42 Aveto lemik mire nge thomu, asaguong nge a God, i voth a opomu lemi avele.
JOH 5:43 Na Vovo i sung ile engenging a tho nge ma tho es me, aveto omu e avele i elo lek riong a ilemi, aveto aro ve toko e i papomnga isivenga na i es me, aro thomu o elo ile riong a lomumu.
JOH 5:44 Na lomumu sivenga nge ako lomungare o paesa iomu, aveto thomu o tongporum vet tie avele nge ako aro o elo riseaing ako i esu a God nge me ako ienga inga ini a God. Taro ake thomu o pavurvur ako aro lomumuo nge tho avele.
JOH 5:45 “Thomu o mothong tova lomumu ve, aro tho teltun omu a Vovo nge. Avele, toko ako aro i teltun omu ini a Moses, ini toko ako thomu o parong lomu lemioong a i nge ve aro i opoal thomu.
JOH 5:46 Na aro ve lomumuo nunganga nge a Moses ile riong, aro lomumuo mun nge tho, eneke ile riong ako i wat i, i ri nge tho.
JOH 5:47 Aveto lomumuo nge ile riong ako i wat i, kene avele, aken, naro lomumuo nge lek riong vava?”
JOH 6:1 Lamako Jisas i plosa ma i es a thei a pamonlel a Galili wo epee, na iion aininga mun a Taiberias.
JOH 6:2 Ma toko na sengre pom ako o panes i, eneke o thopol pathepolong pom ako i pamimi ni multhangingare lale.
JOH 6:3 Lamako Jisas ome ile wainlangaere, o roro a tete polemi, ma o men nge.
JOH 6:4 Na Judare oa Punseleainga a Aning kene i toth me lale.
JOH 6:5 Na Jisas ipo watha ma i thopol toko na seng pulua ako o es tuntun i me, mako i ria a Pilip ve, “Aro te ol aning ako aro o an i, nge pen kath?”
JOH 6:6 Na i tongporum ako ini a Pilip nge ile ninong aken, aveto ilemi mire nge ur ako aro i oma i.
JOH 6:7 Lamako Pilip i olal ile riong ve, “Aro ve toko e i um nge nang or 200 na i el umtun nge, umtun aken i pavurvur avele ako aro te ol bret nge mo te sung i tutun tutunti a pulua aolonga ake nge.”
JOH 6:8 Lamako Jisas ile wainlanga mun e ako ini a Andru, ako ini a Saimon Pita itein, i ria Jisas ve,
JOH 6:9 “Wainlanga atike, ia bret or lim ako o oma i nge bali tomo nge silang tun or aini, aveto aro i pavurvur nge toko puluanga ake vava?”
JOH 6:10 Lamako Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Thomu o ria or mo o men menu.” Na nge pen aken kene pilil i pom nge, mako o men menu nge. Na o tital inga ako ini tomonmonengaere ma oa titaling i pavurvur nge 5,000.
JOH 6:11 Mako Jisas i ela bret or lim aken ma i ri sivengaing a God nge, lamako i sung vur i a toko na sengre nge ako o men men, na i oma venen aken mun nge silang tun or aini aken. Ma i sung vur i a or nge ma o an i ma osa pup.
JOH 6:12 Ma or vusnga o an ma osa pup leltun i, lamako Jisas ria ile wainlangaere ve, “Thomu o el veliloalo oa aning uluo areken, aro vene mo i pautet.”
JOH 6:13 Mako o veliloalo bret or lim epipeere ako o an i ma ini oa uluo, ma o inou i nge alal aolonga or mule pa omole pothoi or aini ma o vual.
JOH 6:14 Na toko na sengre o thopol pathepolong ake i velpol, ma o ri ve, “Ake ini a God ile riong elnga aton, Moses i ri nge i aro i velpol ake a ulue.”
JOH 6:15 Na Jisas ilemi mire nge olemi, ako o sis ve aro o rere i mo o panepes i, mako i plos lelpot nge or ma ienga i esa mun a tete polemi.
JOH 6:16 Mako penieo, ma Jisas ile wainlangaere o esu a thei a pamonlel a Galili.
JOH 6:17 Ma o ro a wok nge, ma o ri ve o mon ako la a epee a rem a Kaperneam, aveto pemliko na Jisas i velpol a or nge rongan, mako o losa ma o sauthpot ol.
JOH 6:18 Aveto thue aolonga i velpol, ma thei i lolik.
JOH 6:19 Mako o sauthpot ma i pavurvur nge kilomita or lim eve or limae, nako o thopolpot a Jisas ako i es a thei stha ako i es tuntun or me, ma o ngange rintet.
JOH 6:20 Aveto Jisas i ria or ve, “O mothong tova o ngange, ake ini tho.”
JOH 6:21 Mako o ri ve o paroa i a wok nge, na a ur e avele, nako o otuno a pen ako o sis ve aro o mon nge.
JOH 6:22 Ma erangu mun na toko na sengre ako rongan o voth a thei a pamonlel wo epee, olemi mire ako ve, nine kene wok omole inga ako i voth nge, na Jisas i ro tomo vet nge ile wainlangaere avele, oenga inga ako o sauthpot la.
JOH 6:23 Na wok pelie mun ako a Taiberias o otuno totho nge wop ako Toko Pomnga i ri sivengaing nge bret na tokokoere o an i.
JOH 6:24 Lamako pulua pomnga aken o ortet a Jisas, makola olemi mire ako i voth nge wop aken avele, tomo mun nge ile wainlangaere, mako o ro a wokre nge, mako o sauthpot ol a Kaperneam mo o ortet a Jisas nge.
JOH 6:25 Na o thopol a Jisas a thei a pamonlel wo epee, mako o nina i ve, “Pamirealinga, ong es mun me penva?”
JOH 6:26 Mako Jisas i olal ole riong ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, thomu o thopol pathepolong pelie ako tho oma i nge menik, aken ini lomu atealinga, aveto thomu o panes tho nge ur ake avele, thomu o panes inga tho ake, eneke thomu o an sapuponga nge bret ako tho sung i a thomu nge, taro ake thomu o ortet tho.
JOH 6:27 Thomu o mothong tova o um nge aning ako i voth palolo avele, nako i plot, aveto i sivenga ako aro thomu o um nge aning ako i voth palolo na i sung mimiong ako aro ile vusonga avele, ako Toko Pomnga Itun aro i sungu i a thomu nge, ini toko ako Vovo a God i pango ile paatealing a i nge.”
JOH 6:28 Mako o nina i ve, “Naro them oma neke ve aro them oma omaing ako God i sis ve aro them oma i?”
JOH 6:29 Lamako Jisas i olal ole riong ve, “God i sis ve aro lomumuo nge toko ako i pakeu i me.”
JOH 6:30 Lamako o nin werer mun i ve, “Pathepolong kathnga ako aro ong oma i ve aro them thopol i mo aro lemimemo nge wong, e? Naro ong oma neke?
JOH 6:31 Nomenga ako titevirre o an ine aning ako o apet i ve ini ‘Mana’ ako a pen polpolnga, ako ranga ve God ile erere i ri nge na i ri ve, ‘I sungu bret ako i esu a Pen a Urvet me a or nge mo o an i.’”
JOH 6:32 Lama Jisas i ria or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, ina Moses ako i sungu bret ako i esu a Pen a Urvet me a thomu nge, kene avele, ini inga ok Vovo ako i sungu bret nunganga ako i esu a Pen a Urvet me, a thomu nge.
JOH 6:33 Eneke bret aton God i sungu i, ini toko ako i esu a Pen a Urvet me mo aro i sungu mimiong a toko ulue angare nge.”
JOH 6:34 Mako o nong a Jisas ve, “Toko Pomnga, aro ong sung bret aken evelelnga a them nge me.”
JOH 6:35 Lamako Jisas i ria mun or ve, “Tho ini bret ako tho sung mimiong, na aro ve toko e i es a tho nge me, i pavurvur aro i rova ol mesipuniong avele, na aro ve toko e ilemio nge tho, i pavurvur aro thei i pun ol i avele.
JOH 6:36 I vene re ako tho ria tel i a thomu nge lale, ako thomu o thopol tho lale, aveto lomumuo nge tho avele.
JOH 6:37 Na areko Vovo i sungu or a tho nge, aro o es a tho nge me, na areko o es a tho nge, aro tho wistetpot or avele.
JOH 6:38 Eneke tho esu a ulue ake me ve aro tho panes sivengek lemik avele, tho esu a ulue ake me ve aro tho panes inga ako ini a Vovo ilemi ako i pakeu tho me.
JOH 6:39 Na God ako i pakeu tho me ilemi ve aro tokokoe areko i sungu or a tho nge, i pavurvur aro tho modoppot e avele. Aveto aro tho palosa or alavusnga nge ulue ake ile vusong.
JOH 6:40 Eneke Vovo ilemi ako ve, tokokoe areko o thopol Itun na olemio nge i, aro o krim mimiong ako aro ile vusonga avele, naro tho palosa or, nge ulue ake ile vusong.”
JOH 6:41 Ma Judare o ri pompom nge i, eneke i ri ve, “Tho ini bret ako i esu a Pen a Urvet me.”
JOH 6:42 Mako o ria ve, “Toko ake ini a Jisas ako ini a Josep itun ako lemir mire nge itema ome inina, na i vova ake i ri ve i esu a Pen a Urvet me, e?”
JOH 6:43 Lamako Jisas i olal ole riong ve, “Thomu o mothong tova o ri pompom nge pel.
JOH 6:44 Toko e i pavurvur aro i panes inga ilemi mo i es a tho nge me, kene avele, aveto Vovo ako i pakeu tho me, aro i palosa ilemi mo i wol i a tho nge me, maken aro tho palosa i nge ulue ake ile vusong.
JOH 6:45 Na nomenga God ile riong elnga e i watu ve, ‘Toko alavusnga aro o el pamirealing a God nge.’ Na toko alavusnga ako o nongpol a Vovo ikei na o el pamirealing a i nge, aken o es a tho nge me.
JOH 6:46 Aveto toko e avele i thopol a Vovo, ini inga toko ako i esu a God nge me, ienga inga ako i thopol i.
JOH 6:47 Na tho ri nunganga a thomu nge, toko e aro ve ilemio nge tho, aro i el mimiong ako aro ile vusonga avele.
JOH 6:48 Tho ini bret ako i sung mimiong.
JOH 6:49 Nomenga ako titovumuere o an aning ako o apet i ve ini ‘Mana’ ako a pen polpolnga, aveto o rin lale.
JOH 6:50 Aveto bret ako i esu a Pen a Urvet me, aro ve toko e i an i, aro i rin ol avele.
JOH 6:51 Tho re ake ini bret ako i esu a Pen a Urvet me ako i sung mimiong, na aro ve toko e i an bret ake, aro ile ini mimiong ako aro ile vusonga avele, na bret aken ini sivangek ako aro tho sungpot i mo aro toko na sengre ake ru a ulue, aro o mimi nge.”
JOH 6:52 Na Judare okei paenal pel nge osivenga ve, “Toko ake aro i sungu isivanga a it nge mo aro te an i vava?”
JOH 6:53 Lamako Jisas i ria mun or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, aro ve thomu o an Toko Pomnga Itun isivanga avele, na aro ve thomu o thin mun ia mla avele, aro thomu o mimi avele.
JOH 6:54 Na toko e aro ve i an sivangek na i thin mun ok mla, aro ile ini mimiong ako aro ile vusonga avele. Naro tho palosa i nge ulue ake ile vusong.
JOH 6:55 Eneke sivangek ini aning nunganga, na ok mla ini thei nunganga ako aro o thin i.
JOH 6:56 Na aro ve toko ako aro i an sivangek na i thin ok mla, aro i teo a tho nge, na tho mun aro tho teo a i nge.
JOH 6:57 Na tho mimi, eneke Vovo ako ini mimiong tepun, ako i pakeu tho me, i teo a tho nge, na ranga ve mun i thomu, toko ako i an sivangek aro i mimi, eneke tho teo a i nge.
JOH 6:58 Na ake ini bret ako i esu a Pen a Urvet me, na i ranga ve ini bret ako titovumuere o an i nomenga ma o rin lale nge, kene avele. Na aro ve toko e i an bret ake, aro ile ini mimiong ako aro ile vusonga avele.”
JOH 6:59 Na Jisas i ri riong aken, ako i patoral or ako a Judare ole lotuonga a vel ako a Kaperneam.
JOH 6:60 Lamako toko pom ako o panes a Jisas kene o nongpol riong aken ma o ri ve, “Riong ake kene i engeng rintet, anga aro i nongala i, e?”
JOH 6:61 Na Jisas ilemi mire nge olemi ako o ri pompom nge riong aken, ma i ria or ve, “I vava, riong ake i pamatu lomumu?
JOH 6:62 Na aro ve thomu o thopol Toko Pomnga Itun aro i esa werer a rem ako i voth tel nge nomenga, aro lomumu i vava?
JOH 6:63 God Ioni i sung mimiong, aveto toko ulue anga i pavurvur aro i sung mimiong avele, lek riong ake tho ria thomu nge kene i ranga ve ini a God Ioni ako i sung mimiong.
JOH 6:64 Aveto omu pelie kene lomumuo nge avele.” I ri venen aken, eneke nge wop lemi ako i patea ile omaing, ilemi mire lale nge tokokoe kathnga areko aro olemio nge i avele na nge toko e ako aro i sungu i a ngarangre omeni.
JOH 6:65 Lama i ria mun or ve, “Na tho ria thomu nge lale ve, ‘Aro ve Vovo i sungu engenging a toko e nge avele, i pavurvur aro i es ol a tho nge avele.’ Na ake ini riong tepun ako tho ri ve, ‘Omu pelie kene lomu lemioong avele.’”
JOH 6:66 Na riong aken i oma toko pulua ako o panes i ma o lel okime nge i ma o panes ol i avele.
JOH 6:67 Lamako Jisas i ria ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini ako ve, “Ava thomu mun ake o sis ve aro o lo lelpot mun ok?”
JOH 6:68 Lamako Saimon Pita i olal ile riong ve, “Toko Pomnga, aro them es ol a anga nge, e? Eneke lom riong inga ako i sung mimiong ako aro ile vusonga avele.
JOH 6:69 Na lemem lemioong na lemimem mire ako ve, engom inga ini a God ile toko riringa.”
JOH 6:70 Na Jisas i ria mun or ve, “I nunganga ako tho ateal thomu toko or mule pa omole pothoi or aini ve aro thomu ini lek, aveto omu omole ini a Satan ile.”
JOH 6:71 Jisas i ri aken nge a Judas ako ini a Saimon Iskariot itun. I mun kene ini a Jisas ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aininga ako aro panen i sungu a Jisas a ngarangre omeni.
JOH 7:1 Lamako Jisas i esu esa a pen elonga ako a Galili, na ini plong ve aro i es ol a epee a Judia, eneke Judare oa pompomere nge pen aken, o sis ve aro o so rin i.
JOH 7:2 Na Judare oa aning ako o an i a valvalere lemi i toth me lale.
JOH 7:3 Mako Jisas ititeinre o ria i ve, “Aro ong los lelpot nge pen ake mo ong es a epee a Judia la, mo aro lom wainlangaere aro o thopol pathepolong areko aro ong oma ir.
JOH 7:4 Aro ve ong sis ve iom i kima, ong mothong tova parong kinealo lom omaing. Na ong pavurvur nge pathepolong omanga na i sivenga ako aro ong oma i a lalanga a tokokoere otheki mo aro olemi mire nge wong.”
JOH 7:5 Na ititeinre mun kene olemio nge i avele.
JOH 7:6 Mako Jisas i ria or ve, “Aveto lek nang kene i velpol rongan. Aveto nang elonga ako ini lomu nang.
JOH 7:7 Na tokokoe areko o panes vothung ulue anga o pavurvur ako aro oni silal thomu avele, aveto oni silal tho, eneke tho ripolal or nge ole vothung kerenga.
JOH 7:8 Engomu o es nge aning aken, aro tho es nge aning aken avele, eneke lek nang i velpol rongan.”
JOH 7:9 I ria or nge riong areken, na i voth a epee a Galili.
JOH 7:10 Lamako Jisas ititeinre o es ol nge aning aken la, ma i mun i plosa ma i es, aveto i es patat avele, i es kinine inga nge la.
JOH 7:11 Na Judare oa pompomere o kath i nge aning aken. Ma o nina ve, “Toko aton i kala?”
JOH 7:12 Lamako toko na seng pom ako o pakosil pel nge i, ma pelie o ri ve, “Aken ini toko sivenga.” Ave pelie o ri ve, “Avele, ile apaltet tokokoere.”
JOH 7:13 Aveto toko e avele i ri pat ol nge i, eneke o ngange nge Judare oa pompomere.
JOH 7:14 Na aning aken o voth nge, makola i metasa na Jisas i eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma i patea ol ile pamirealing.
JOH 7:15 Na Judare oa pompomere o kukuk ma o nina ve, “Na toko ake i es nge pamirealing avele na i el mire ake a kala?”
JOH 7:16 Lama Jisas i olal ole riong ve, “Ine riong elonga ake tho pamireal thomu nge ini lek riong avele. Ake ini a God ako i pakeu tho me ile riong.
JOH 7:17 Aro ve toko e i sis ve aro i panes a God ilemi, aro ilemi mire nge lek pamirealing, ako i esu a God nge me, eve i espot a lemik.
JOH 7:18 Na toko e ako i ri nge isivenga ile lemi rumong, kene i papomnga isivenga iion, aveto toko ako i sis ve aro i papomnga toko ako i pake i iion, kene ini toko ako ile riong i nunganga, na le apaltetong e avele i voth a i nge.
JOH 7:19 Na nomenga Moses i sungu a God ile patorong a thomu nge, aveto omu e avele i panes i. Na i vava ake thomu o ri nge sorinngek, e?”
JOH 7:20 Lamako pulua pomnga o olal ile riong ve, “Ava tamata kerenga i rero ong, them i ri nge sorinngom avele.”
JOH 7:21 Lamako Jisas i olal ole riong ve, “Na tho oma pathepolong e ken ako tho pamimi toko nge nang rialonga, nako thomu o kukuk ma o ri ve tho pavothal nge nang rialonga avele.
JOH 7:22 Na nomenga Moses i sung riong a thomu nge vene: Aro ve o pop tutumuere, na aro ve oa nang or limme lamo o is ole, aveto i patea nge a Moses avele, i patea vet ako nge titovumuere, na aro ve nang aken i vengtun nge nang rialonga, aro vava? Thomu o is ole nge nang rialonga.
JOH 7:23 Na thomu o ri ve i sivenga ako aro te is ole nge nang rialonga, mo aro te panes a Moses ile patorong, na i vova ake lomumu klingtun tho nge lek omaing ako tho pamimi toko ini peti elonga nge nang rialonga, e?
JOH 7:24 Thomu o mothong tova o the polpol nge lek omaing na o teltun ok, aveto lomumu rum senu tel i mo o pavurvur aro lomumu mire nge ve, lek omaing aken kene i vengveng a God itheki eve avele.”
JOH 7:25 Lamako toko pelie ako a Jerusalem o nina ve, “Ava ini toko aton Judare oa pompomere o ri nge isorinnga ot?
JOH 7:26 O thopol vet! I ri a lalanga a pulua otheki, ave o ria ol ur e avele a i nge. Ava olemi mire ako ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, eve avele.
JOH 7:27 Aveto nge nang e ako aro God ile toko aton aro i velpol, toko e avele aro ilemi mire nge ile rem tepun, aveto lemir mire nge toko ake ile rem tepun.”
JOH 7:28 Na Jisas rongan i patoral a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma i presa viringa ve, “Thomu o ri ve lomumu mire nge tho na nge lek rem tepun, aveto tho es me nge sivengek lemik avele. Na God ako i pakeu tho me i voth, na lomumu mire nge i avele.
JOH 7:29 Aveto tho, lemik mire nge i, eneke tho esu ako a i nge me na i pakeu tho me.”
JOH 7:30 Mako o tongporum ako aro o rere i, aveto toko e avele i krimu i, eneke ile nang i velpol rongan.
JOH 7:31 Aveto toko na seng pulua ako a or nge olemio nge i ma o ri ve, “Na toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, aro ve i velpol, aro i oma pathepolong ako aro i aolo leltun toko ake iana? Aro avele. I re aken ini toko ako God i ateal i.”
JOH 7:32 Na Parisire o nongpol venen aken ako tokokoere o pakosil pel nge i, mako tomo nge pris kimangare o pake Lotu Tepun a Vel a mit tetalongare mo o rere i.
JOH 7:33 Lama Jisas ria or ve, “Aro tho voth palolo tomo nge thomu avele. Lamo tho lo werer mun a toko ako i pake tho me.
JOH 7:34 Naro thomu o kath tho, aveto aro thomu o thopolo tho avele, eneke thomu o pavurvur aro o es nge rem ako aro tho es nge, kene avele.”
JOH 7:35 Ma Judare oa pompomere o ria pel osivenga ve, “I ri ve aro i es nge pen kathnga ako aro te thopolo ol i nge avele, e? Ava aro i los lelpot ler pen epee ma i es a tokokoe areko or ini Judare avele mo i patoral or?
JOH 7:36 Na i ri ve, ‘Aro thomu o kath tho, aveto aro thomu o thopolo tho avele.’ Na i ri mun ve, ‘Thomu o pavurvur aro o es nge rem ako aro tho es nge, kene avele.’ Na ile riong areken i mirenga vava?”
JOH 7:37 Na nge aning aken a nang patopalalnga ako o papomnga i, Jisas i mita ma i presa viringa ve, “Aro ve thei i pun toko e, aro i es a tho nge me mo i thin.
JOH 7:38 I ranga ve ako God ile erere i ri nge, toko e ako ilemio nge tho, aro thei ako i sung mimiong aro i lel a ilemi mo i espot a lalanga.”
JOH 7:39 Na thei aken Jisas i ri nge, ini Oni Riringa ako aro toko lemioongare aro o el i panen, aveto nge wop lemi ake, God i sungu Ioni Riringa me rongan, eneke i papomnga a Jisas rongan.
JOH 7:40 Lamako tokokoe pelie o nongpol ile riong aken ma o ri ve, “I nunganga, toko ake ini a God ile riong elnga aton te men tetal i.”
JOH 7:41 Ave pelie o ri ve, “Ake ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere.” Aveto pelie ako a or nge o ri ve, “Avele, toko ake ini Galili anga na toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, aro ini Galili anga avele.
JOH 7:42 God ile erere i ri ve toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere aro ini a nepes a Devit ilenga naro o pop i a Betlehem nge rem ako nomenga Devit i voth nge.”
JOH 7:43 Mako tokokoere olemi or aini nge a Jisas.
JOH 7:44 Na pelie olemi ve aro o rere i, aveto toko e avele i krimu i.
JOH 7:45 Lamako Lotu Tepun a Vel a mit tetalonga areken o lo werer, na pris kimangare tomo nge Parisire o nina or ve, “I vova ake thomu o wol i me avele, e?”
JOH 7:46 Na mit tetalongare o olal ole riong ve, “Toko e avele ile riong i ranga ve ini toko ake ile riong.”
JOH 7:47 Na Parisire o olal ole riong ve, “Ava ile apaltet mun thomu aken ot?
JOH 7:48 Judare oa pompomere e avele na Parisire e avele ako ilemio nge i.
JOH 7:49 Ini inga areko olemi mire nge a Moses ile patorong avele, or re aken olemio nge i. Na God aro i paomelal or nge ole lemioong aken.”
JOH 7:50 Lama Parisi omole ako iion a Nikodemus ako nomenga i es a Jisas nge, i ria or ve,
JOH 7:51 “Na nge ler patorong i pavurvur avele ako aro te paomelal tel toko e na i mit nge riong rongan, na lemir mire nge ur ako i oma i kene rongan.”
JOH 7:52 Ma o olal ile riong ve, “Na toko aken ini Galili anga na ong mun ake ini Galili anga? Aro ong tital senu a God ile erere mo aro lomum mire ako God ile riong elnga e avele aro i velpol a Galili.”
JOH 7:53 [Lama toko alavusnga o es a ole vel omole omole.
JOH 8:1 Aveto Jisas i esa a tete a Oliv.
JOH 8:2 Lama rulpou ma i lo werer a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma toko na seng pulua o vustuno i, mako i menu ma i patoral or.
JOH 8:3 Na pamirealingare nge a Moses ile patorong tomo nge Parisire o wol seng peange omole ako olemi mire ako i aom toko ma o pamitu i a tokokoere otheki.
JOH 8:4 Mako o ria Jisas ve, “Pamirealinga, them thopol seng ake ako i aom toko ako ini iewo avele.
JOH 8:5 Na Moses ile patorong i ri ve, na aro ve seng e i oma venen aken, aro te ela umre mo te pun rin i nge. Naro ong ri vava nge?”
JOH 8:6 Na o ri venen aken mo o ri ve o patelek i mo aro o teltun ia nge. Ave Jisas i lotoru ma i watu a ulue nge imeni pupo.
JOH 8:7 Ave o nin ororo i, mako Jisas i mit vengveng werera ma i ria or ve, “Na omu e ako i oma vothung kerenga e avele, aro i ula tel um a i nge.”
JOH 8:8 Lamako i lotoru mun ma i watu mun a ulue.
JOH 8:9 Na o nongpol veno ako ma o korpot omole omole, i patea nge toloklokere makola or alavuspot, na Jisas ienga ako i voth tomo nge seng aken ako i mit a itheki.
JOH 8:10 Ma i mita ma i ria i ve, “Or ol kala? E avele i voth mo i teltun om, e?”
JOH 8:11 Ma i olal ile riong ve, “Toko Pomnga, e avele.” Mako Jisas i ria i ve, “Na tho mun, aro tho teltun om avele. Na ong es la, na ong mothong tova oma ol vothung kerenga e.”]
JOH 8:12 Ma Jisas i ria mun tokokoe areko o voth a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ve, “Engek, tho ini toko ako tho sung pen lalanga a toko ulue angare nge. Na areko o panes tho, aro o el pen lalanga ako i pathengal or nge mimiong a so, naro o es ol a mideng lemi avele.”
JOH 8:13 Lamako Parisire o ria i ve, “Lom riong kene ini ur polpolnga, eneke sivengom, wong ritet ako nge wong.”
JOH 8:14 Mako Jisas i olal ole riong ve, “Avele, ur ako tho ritet nge sivengek i nunganga, eneke lemik mire nge pen ako tho es nge me, tomo mun nge pen ako aro tho es nge la. Aveto lomumu mire nge pen ako tho es nge me, kene avele, tomo mun nge pen ako aro tho es nge la.
JOH 8:15 Sivengomu, thomu o panes inga vothung ulue anga ma o pamit toko nge riong, aveto engek inga, tho pamit toko e avele nge riong.
JOH 8:16 Na aro ve tho pamit toko e nge riong, aro lek omaing aken i vengveng, eneke tho panes sivengek lemik avele. Vovo ako i pakeu tho me, i voth tomo e tho.
JOH 8:17 Na lomu patorong i ri vene: ‘Aro ve toko or aini o teltun toko ia na o ripot nge riong omole inga, aken kene ole riong aken i nunganga.’
JOH 8:18 Na tho kene tho ritet nge sivengek, na Vovo ako i pakeu tho me i ritet mun nge tho.”
JOH 8:19 Mako Parisire o nina i ve, “Tomom aken i voth a kala?” Na Jisas i olal ole riong ve, “Lomumu mire nge tho avele, na lomumu mire mun nge ok Vovo avele. Aro ve lomumu mire nge tho, aro lomumu mire mun nge ok Vovo.”
JOH 8:20 Na Jisas i ri riong aken, ako i patoral toko na sengre, ako a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, toth nge pen ako o sungu ole sungong nge. Ave toko e avele i rere i, eneke ile nang i velpol rongan.
JOH 8:21 Na Jisas i ria mun or ve, “Aro tho es, naro thomu o kath tho, aveto aro thomu o rin tomo nge lomu vothung kerenga ako rongan i voth a thomu nge. Na thomu o pavurvur aro o es nge pen ako aro tho es nge, kene avele.”
JOH 8:22 Mako Judare oa pompomere o ria ve, “I vava ake i ri ve, ‘Na thomu o pavurvur aro o es nge pen ako aro tho es nge, kene avele, e?’ Ava i mirenga ve aro i pun rin isivenga?”
JOH 8:23 Lama Jisas i olal ole riong ve, “Thomu ini ulue anga na tho ini ulue anga avele, tho ini Pen a Urvet anga.
JOH 8:24 Na tho ria tel thomu nge lale ve, ‘Aro thomu o rin tomo nge lomu vothung kerenga ako rongan i voth a thomu nge.’ Na aro ve lomumuo nge tho ako tho ini toko ako tho ritet thomu nge lale, kene avele, aro thomu o rin tomo nge lomu vothung kerenga ako rongan i voth a thomu nge.”
JOH 8:25 Ma o nina mun i ve, “Ong ini ao?” Ma i olal ole riong ve, “Tho ini toko re ako tho ria tel thomu nge lale, i patea nge ako tho patea nge lek omaing.
JOH 8:26 Na i pavurvur aro tho teltun omu nge ur puluanga, aveto aro tho oma i avele, toko ako i pakeu tho me ile riong kene i nunganga na tho ri inga riong ako tho nongpol i a i nge a thomu toko ulue angare nge.”
JOH 8:27 I ri venen aken a or nge, aveto olemi mire avele ako i ri nge Itema ako a Pen a Urvet.
JOH 8:28 Mako i ria or ve, “Aro thomu o pamona Toko Pomnga Itun, maken aro lomumu mire ako tho ini toko ako tho ritet thomu nge lale. Naro lomumu mire ol nge ako tho oma polpol ur e avele ako nge sivengek lemik, aveto tho ri inga riong ako Vovo i patoral tho nge.
JOH 8:29 Na toko ako i pakeu tho me, i kene i voth tomo nge tho, na i modoppot vet tho avele, eneke tho oma inga omaing ako ilemi sivenga nge.”
JOH 8:30 Na i ri venen aken ma toko na seng pulua olemio ol nge i.
JOH 8:31 Ma Jisas i ria Juda areko olemio nge i lale, ma i ria or ve, “Areko o nongal lek patoraling, or ini lek wainlanga nungangare.
JOH 8:32 Na aro ve thomu o oma venen aken, aro lomumu mire nge riong nunganga, na riong nunganga aro i pavthopot thomu.”
JOH 8:33 Ma o olal ile riong ve, “Them ini a Abraham ititeviere, na nomenga i pavurvur ponange them um polpol nge toko e avele. Na i vova ako ong ri ve aro them vthopot, e?”
JOH 8:34 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, toko ako i oma vothung kerenga, aken ini vothung kerenga ile um polpolonga.
JOH 8:35 Na toko um polpolonga i voth tomo nge ia pomnga ile vel lemiare evelelnga avele, aveto toko itun ini itema itun evelelnga.
JOH 8:36 Maken aro ve God Itun i pavthopot thomu, aro thomu o vtho selele.
JOH 8:37 Na lemik mire lale ako thomu ini a Abraham ititeviere, aveto thomu o sis ve aro o so rin tho, eneke thomu o krim lek patoraling avele.
JOH 8:38 Na tho ria thomu nge ur ako Vovo i pathengal i a tho nge, aveto thomu o oma omaing ako omu vovo i ria thomu nge.”
JOH 8:39 Na o olal ile riong ve, “Emem vovo ini a Abraham.” Ma Jisas i olal ole riong ve, “Aro ve thomu ini a Abraham itutun nungangare, aro thomu o oma mun omaing ranga ve ako i oma i.
JOH 8:40 Na evelelnga tho ritet thomu nge riong nunganga ako tho nongpol i a God nge, ave thomu o engeng ve aro o so rin tho. Na Abraham kene i oma venen aken avele.
JOH 8:41 Na thomu o oma ranga ve ako omu vovo i oma i.” Ma o olal ile riong ve, “Na God ienga inga ako ini emem Vovo, na them ini itutun nungangare.”
JOH 8:42 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Aro ve God ini omu Vovo nunganga, aro omu sagu tho, eneke tho esu a God nge me, na ponange tho voth ol ake. Na tho es me nge sivengek lemik avele, aveto God i pakeu tho me.
JOH 8:43 Na i vova ake lomumu mire nge ur areko tho ri nge, kene avele, e? Eneke numu plong ve aro o nongal lek riong.
JOH 8:44 Na thomu ini a Satan itutunre na ini omu vovo. Make thomu o sis ve aro thomu o panes vet inga ako ini ilemi. Na nomenga vet ako me, i so rin rin toko, na i pavurvur aro i ri riong nunganga avele, eneke riong nunganga i voth a i nge avele. Aken ini ile vothung vet ako ile apaltet, eneke ini toko le apaltetonga na ini vothung le apaltetonga itema.
JOH 8:45 Aveto lomumuo vet nge lek riong avele, eneke tho ri nge ur ako i nunganga.
JOH 8:46 Na i vava, thomu o pavurvur aro o ripot lek vothung kerenga, e? Avele! Na aro ve lek riong i nunganga, i vova ako lomumuo nge tho avele, e?
JOH 8:47 Na toko e ako ini a God ile, i nongal a God ile riong. Aveto thomu o nongal lek riong avele, eneke thomu ini a God ile avele.”
JOH 8:48 Na Judare o olal ile riong ve, “Na them ri ve, ong ini Samaria anga ma tamata kerenga i rero ong. Na lemem riong aken i nunganga, e?”
JOH 8:49 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tamata kerenga i rero tho avele. Na tho papomnga a Vovo, aveto thomu o paruru tho.
JOH 8:50 Na tho sis ve aro tokokoere o papomnga tho avele. Aveto toko omole ako i voth ako i sis ve aro i papomnga tho, na ini tokokoere ole riong nongpolnga.
JOH 8:51 Na tho ri nunganga a thomu nge, areko o nongal lek riong, i pavurvur aro o rin ol avele.”
JOH 8:52 Na Judare o ria i ve, “Na lemimem mire senu ol lale ako ve, tamata kerenga i rero ong! Eneke Abraham i rin nomenga lale tomo mun nge a God ile riong elngare, ave ong ri ve, ‘Areko o nongal lek riong, i pavurvur aro o rin ol avele.’
JOH 8:53 Na emem vovo a Abraham i rin lale, na ong ini ao ako ong ri ve, ong aolonga nge a Abraham, e? Na God ile riong elngare o rin mun lale, na ong ini ao ako ong ri venen aken, e?”
JOH 8:54 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Aro ve tho papomnga sivengek, aro lek omaing aken ini ur polpolnga. Na toko ako i papomnga tho, ini a Vovo ako thomu o ri ve ini lomu God.
JOH 8:55 Aveto lomumu mire vet nge i avele, aveto lemik mire nge i. Na aro ve tho ri ve, lemik mire nge i avele, aro tho ini toko le apaltetonga ranga ve ini thomu. Aveto lemik mire nge i na tho panes ile riong.
JOH 8:56 Na omu vovo a Abraham ilemi sivenga rintet ve aro i thopol lek velpoling, na i thopol i lale ma ilemi sivenga nge.”
JOH 8:57 Mako Judare o ria mun i ve, “Om tovu po or mule pa lim rongan, na ong ri ve ong thopol a Abraham, e?”
JOH 8:58 Mako i olal ole riong ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, Abraham o pop i rongan, na tho voth tel lale.”
JOH 8:59 Mako o ela umre ma o ri ve o pun rin i nge, ave Jisas i es kinepot a or nge ma i korpot a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma i es ol.
JOH 9:1 Lama Jisas i eses na i thopol toko omole ako itheki pros, i kene itheki pros vet ako inina i poppot i nge.
JOH 9:2 Lamako Jisas ile wainlangaere o nina i ve, “Pamirealinga, anga ile vothung kerenga i oma i mo itheki pros ako inina i pop i nge? Ini isivenga ile vothung kerenga eve inina ome itema ole vothung kerenga?”
JOH 9:3 Mako Jisas i olal ole riong ve, “Toko ake ile vothung kerenga i oma i mo itheki pros, kene avele, tomo mun nge itema ome inina. Toko ake itheki pros mo aro tokokoere o thopol a God ile engenging ako aro i oma i a i nge.
JOH 9:4 Na rongan erang i voth aro te oma toko ako i pake tho me ile omaing, eneke pemliknga i toth me lale, ako i pavurvur aro toko e i um nge avele.
JOH 9:5 Na rongan tho voth ake ru a ulue, ma tho ini toko ulue angare ole theki lalainga.”
JOH 9:6 Na i ri venen aken lamako i osuku a ulue ma i sula i mo i velpol ini patpat ma i mota i ma i sisao i a toko aken itheki.
JOH 9:7 Lamako i ria i ve, “Es la, mo paut rirpot thekum a thei povovloainga ako o apet i ve ini a Siloam.” Na Siloam mirenga ve, “Pake”. Mako toko aken i es la ma i paut rirpot itheki, mako itheki vles ol ma i lo werer a ile vel la.
JOH 9:8 Ma ile rem lemia tomo nge areko o thopol i nomenga ako i menen ma i nong ur elonga a tokokoere nge, kene o nin pel osivenga ve, “Toko ake tomo i menen mo i nong ur elonga a tokokoere nge, e?”
JOH 9:9 Na pelie o ri ve, “I re aken.” Ave pelie mun o ri ve, “Avele, ini toko relnga, ave itheki lemi ranga ve ini mun i toko aken.” Mako toko aken isivenga i ria ve, “Na tho re ake.”
JOH 9:10 Mako o nina i ve, “Ong vova ake thekum i sivenga ol, e?”
JOH 9:11 Ma i olal ole riong ve, “Toko aton o apet i ve ini a Jisas, i viv patpat ma i sisao i a thekik ma i ria tho ve aro tho es a thei a Siloam mo tho paut rirpot thekik nge. Mako tho es nge la ma tho paut rirpot thekik nge, mako tho thepolpot ol.”
JOH 9:12 Na o nina i ve, “Toko aken i kala?” Ma i olal ole riong ve, “Lemik mire nge avele.”
JOH 9:13 Lamako o wol ol toko ako itheki pros tel nomenga a Parisire nge la.
JOH 9:14 Na Jisas i viv patpat ma i pasenu werer toko theki prosnga aken ako nge nang rialonga.
JOH 9:15 Mako Parisire mun ako o nina i ve, “Thekum aken i sivenga vava?” Ma i olal ole riong ve, “Toko aton i sisao patpat a thekik, mako tho paut rirpot i ma tho thepolpot ol.”
JOH 9:16 Na Parisi pelie o ria ve, “Toko aken i es a God nge me avele, eneke i pavothal nge nang rialonga avele.” Ave pelie o ri ve, “Na toko ako ile vothung kerenga i pavurvur ako aro i oma pathepolong venen aken avele.” Mako o thomreu ol pel.
JOH 9:17 Lamako o nin werer mun toko aken itheki pros tel nomenga ve, “Aro ong ri vava nge toko aken i vles werer thekum, e?” Ma i olal ole riong ve, “Ini a God ile riong elnga e.”
JOH 9:18 Ave Judare oa pompomere olemi ve, toko aken itheki pros tel nomenga, ma ponange i the werer, kene avele. Mako okei song inina ome itema mo o es a or nge.
JOH 9:19 Ma o nina or paini ve, “Ake ini tutumu? Na thomu o ri ve, itheki pros nomenga vet ako ong poppot i nge. Na i vova ake itheki vles werer, e?”
JOH 9:20 Mako or paini o olal ole riong ve, “Lemimem mire ako ve, ini tutumem. Na lemimem mire mun ako ve, itheki pros nomenga vet ako ipoppotnga nge.
JOH 9:21 Aveto lemimem mire nge tepun e avele ako ponange itheki vles werer. Na toko ako i oma i, lemimem mire mun nge i avele. Aro thomu o nina i, eneke i pomnga lale na i pavurvur ako aro isivenga aro i olal i a thomu nge.”
JOH 9:22 Na or paini o ri venen aken, eneke o ngange nge Judare ako o rong riong lale ve, aro ve toko e i ri ve, Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, aro o mit roal or nge koroong a Judare ole lotuonga a vel.
JOH 9:23 Aken kene ini tepun ako o ria or nge ve, “I pomnga lale, mo o nina i.”
JOH 9:24 Lamako Parisire o leng werer mun paininga toko ako itheki pros tel nomenga, ma o ria i ve, “Aro ong kin lom riong tomo nge a God mo ong ripot riong nunganga! Lemimem mire ako toko ako i pamimi ong, ini toko ako ile vothung kerenga.”
JOH 9:25 Na toko aken i olal ole riong ve, “Na eve ini toko ako ile vothung kerenga, eve avele, lemik mire nge avele. Ur omole inga ako lemik mire nge kene i vene: Nomenga thekik pros, aveto ponange tho thepolpot ol.”
JOH 9:26 Mako o nina mun i ve, “I oma ur nekenga nge wong, make i vles werer thekum, e?”
JOH 9:27 Ma i olal ole riong ve, “Tho ritet thomu nge lale, ave thomu o nongpol lek riong avele. Na i vava ake thomu o sis ve o nongpol mun i, e? Ava thomu mun o sis ve aro o velpol ini ile wainlangaere, e?”
JOH 9:28 Mako Parisire o akrisal i ma o ri ve, “Wong re ake ini ile wainlanga, aveto them ini a Moses ile wainlangaere.
JOH 9:29 Na lemimem mire ako ve, God i ri tomo nge a Moses, aveto toko aken ini toko vulutnga, na lemimem mire nge wop kathnga ako i es nge me, kene avele.”
JOH 9:30 Lamako i olal ole riong ve, “Na tho kukuk nge lomu riong aken, God ile engenging i voth a toko aken nge ma i vles werer thekik, aveto lomumu mire nge ile rem tepun avele.
JOH 9:31 Na lemir mire ako ve, God i nongal toko ako ile vothung kerenga ile riong, kene avele, ave i nongal tokokoe areko o lotual i na o panes ilemi.
JOH 9:32 Na nomenga ma me i pavurvur ponange, toko e avele i nongpol kimaing e tova toko e i vles werer toko itheki ako inina i poppot i ma theki pros.
JOH 9:33 Aro ve toko aken i es a God nge me avele, i pavurvur aro i oma ur e avele.”
JOH 9:34 Na Parisire o olal ile riong ve, “Na vothung kerenga i teo a ong nge a ninom iopo lemi ma i pop tomopot ong nge, make i pavurvur ponange, na ong ini ao ako ong ri ve ong patoral them, e?” Mako o sivpot i a lalanga la.
JOH 9:35 Lamako Jisas i nongpol ako o sivpot toko aken, mako i kath i ma i thopolo i ma i nina i ve, “Lomumuo ol nge a Toko Pomnga Itun?”
JOH 9:36 Ma i olal ile riong ve, “Toko Pomnga Itun ini ao? Riteta tel tho nge i mo aro lemiko nge i.”
JOH 9:37 Ma Jisas i ria i ve, “Ong thopol i lale, i re ake i leng leng tomo nge wong.”
JOH 9:38 Ma i ria i ve, “Toko Pomnga, lemiko ol nge wong.” Ma i koru ieve ma i lotual i.
JOH 9:39 Ma Jisas i ria ve, “Tho es a ulue me mo aro tho sirum tokokoere, naro toko theki prosngare aro o the werer, naro tokokoe areko o the aro otheki pros ol.”
JOH 9:40 Na ine Parisi pelie o voth tothal i ma o nongpol ile riong aken ma o nina i ve, “Na ong ri ve thekimem pros mun?”
JOH 9:41 Lama Jisas i olal ole riong ve, “Aro ve thekumu pros, aro lomu vothung kerenga aro i teo a thomu nge avele, aveto thomu o rivenga thomu o the, make lomu vothung kerenga rongan i voth.”
JOH 10:1 Ma Jisas i ria mun or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, tokokoe areko o koro a sipsipre ole lok thekia avele, na o ro a pen relnga e ma o eso a lemi, tokokoe areken kene ini toko kemongare na toko kerengare.
JOH 10:2 Na toko ako i koro vengveng a lok thekia, i re aken ini sipsipre othealnga.
JOH 10:3 Na lok thekia mit tetalonga i theppot lok thekia nge i, na sipsipre olemi mire nge ikei ako i leng ile sipsipre oion omole omole, ma i wolpot or la.
JOH 10:4 Na aro ve i wolpot or a lalanga, aro i mukal sipsipre ole, naro o panes i, eneke olemi mire nge ikei.
JOH 10:5 Na i pavurvur aro o paneso toko relnga e avele, aro o lo nge i, eneke olemi mire nge ikei avele.”
JOH 10:6 Na Jisas i ria or nge riong agelalnga ake, aveto olemi mire nge mirenga avele.
JOH 10:7 Mako Jisas ria mun or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, tho ranga ve ini sipsipre ole lok thekia.
JOH 10:8 Na areko o es tel me a mukaling nge tho, or ini toko kemongare na toko kerengare, aveto sipsipre o nongal okei avele.
JOH 10:9 Na tho ranga ve ini lok thekia, na toko e ako i eso a tho nge na i koro a lok lemi, aro tho pamimi i. Na toko aken aro i eso me, naro i espot la, naro i el ia aning, na ur e avele aro i pakerenga i.
JOH 10:10 Na toko kemongare o es ako me mo aro o kem, na o so rin, na o pakerenga, sipsipre. Aveto tho, tho es ake me mo aro o el mimiong naro o oror nge ur e avele.
JOH 10:11 “Na tho ini sipsipre othealnga sivenga, ako aro tho sungpot lek mimiong mo aro tho opoal or.
JOH 10:12 Na toko ako i um nge iolonga, kene ini sipsipre othealnga nunganga avele, na ini otokoninga avele. Na aro ve i thopol nanau pil ako i es me, aro i lo sipsipre oa, naro nanau pil aro i pun sipsipre na i wis meresu or.
JOH 10:13 Na toko aken i lo sipsipre oa, eneke i um na ilemi nge iolonga na ilemi nge sipsipre othealnga avele.
JOH 10:14 “Na tho ini sipsipre othealnga sivenga, na lemik mire nge lek sipsipre, na olemi mire nge tho,
JOH 10:15 ranga ve ako Vovo ilemi mire nge tho na lemik mire nge i. Naro tho sungpot lek mimiong mo aro tho opoal sipsipre.
JOH 10:16 Na lek sipsip relnga mun pelie ako o voth a lok ake lemi avele. Naro tho velilo mun or me. Naro o nongal mun keik mo aro o velpol omole ol inga naro othealnga omole.
JOH 10:17 Na Vovo ia sagu tho, eneke lemik altetpot nge lek mimiong sungpotnga naro tho el werer mun i.
JOH 10:18 Toko e avele i eltetpot lek mimiong a tho nge, lemik omoletetpot nge isungpotnga. Na tho pavurvur ako aro tho sungpot i na tho pavurvur mun ako aro tho el werer mun i. Ake kene Vovo i pator tho nge ve aro tho oma i.”
JOH 10:19 Na Judare o nongpol ile riong aken ma o thomreu pel ma or ainiu.
JOH 10:20 Ma oa pelie o ri ve, “Tamata kerenga i rero i ma ini ngongong, na i vova ako o ta telngomu nge ile riong, e?”
JOH 10:21 Aveto oa pelie o ri ve, “Toko ako tamata kerenga i rero i, i pavurvur aro i ri venen aken avele! Na tamata kerenga i pavurvur ako aro i vles werer toko theki prosnga, kene avele.”
JOH 10:22 Na nang aolonga omole ako Judare olemi rum Lotu Tepun a Vel thepnga, i velpol a Jerusalem na i vengtun nge theu po.
JOH 10:23 Na Jisas i esu esa a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ako a Solomon ile sawak lemi.
JOH 10:24 Ma Judare o mit kalutuno i ma o nina i ve, “Penva ol aro ong panine lemimem nge wong? Aro ve ong ini toko ako God i ateal ong ve aro ong el werer ile tokokoere, aro ong ritet senu i a them nge.”
JOH 10:25 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho ritet thomu nge lale, ave lomu lemioong tie avele nge tho. Na pathepolong ako tho oma i ranga ve ako Vovo i ria tho nge, ma i pathengal thomu nge ako ve, tho ini ao.
JOH 10:26 Aveto thomu, lomumuo nge avele, eneke thomu ini lek sipsipre avele.
JOH 10:27 Lek sipsipre o nongal keik na lemik mire nge or na o panes tho.
JOH 10:28 Na tho sung mimiong ako aro ile vusonga avele a or nge, na i pavurvur aro o penthal avele. Na toko e avele i pavurvur aro i eltetpot or a menik.
JOH 10:29 Na ok Vovo ako i sungu or a tho nge, ile engenging i aolonga nge ur alavusnga, na toko e avele i pavurvur aro i eltetpot or a ok Vovo imeni.
JOH 10:30 Them e a Vovo them omole inga.”
JOH 10:31 Mako Judare o ela mun umre mo o pun rin i nge.
JOH 10:32 Lamako Jisas i ria or ve, “Na tho oma omaing sivenga pulua ako a thekumu ako ranga ve Vovo i ria tho nge. Na kathnga ol ako o ri ve o pun rin tho nge, e?”
JOH 10:33 Ma o olal ile riong ve, “Them sis ve aro them pun rin ong nge lom omaing sivenga omanga, kene avele. Them sis ve aro them pun rin ong, eneke ong ri tangatun nge a God, na ong ini toko ulue anga, ave ong ri ve ong ini mun i a God.”
JOH 10:34 Na Jisas i olal ole riong ve, “Na wating ako ru a lomu patorong lemi i ri ve, ‘God i ri ve, thomu ini godre.’
JOH 10:35 Na lemir mire ako God ile erere i nunganga rintet, na tokokoe areko God i sung ile riong a or nge kene, i apet or ini godre.
JOH 10:36 Na toko ako God i ateal i mo i riri na i pakeu i ake ru a ulue me kene i pomnga nge or, na aro ve i apet or ini godre, i vova ake thomu o ri ve tho ri tangatun nge a God nge ako tho ri ve, ‘Tho ini a God Itun,’ e?
JOH 10:37 Na aro ve tho oma Vovo ile omaing avele, make aro lomumuo nge tho avele.
JOH 10:38 Aveto aro ve tho oma ile omaing, aro lomumuo nge lek omaing aken. Na aro ve lomumuo nge lek riong avele, ur e avele, aro lomumuo inga nge lek omaing, maken aro lomumu mire senu ako Vovo i teo a tho nge, na tho teo a Vovo nge.”
JOH 10:39 Ma Judare o tongporum ve aro o rere mun i, ave i lo lelpot nge or.
JOH 10:40 Na Jisas i apola werer thei a Jordan ma i es nge pen ako nomenga Jon i paninu tokokoere nge, ma i voth ol nge.
JOH 10:41 Ma toko pulua o es a i nge, na o ria ve, “Na Jon i oma pathepolong pelie avele, aveto ur alavusnga ako i ri nge toko ake, kene i nunganga.”
JOH 10:42 Na nge wop aken toko pulua olemio nge a Jisas.
JOH 11:1 Na toko omole ako iion a Lasarus, kene i ngoo. Na i voth nge rem pomnga ako iion a Betani, ako ini a Maria ome iteinnga a Marta ole rem tepun.
JOH 11:2 Na Maria ake ini seng ako aro i odoroktun a Jisas ieve nge sanda una vronga, ma i taulpot i a ieve nge ipounga thoing, na ilun re aton ini a Lasarus ako i ngoo.
JOH 11:3 Lamako ilun alaini o pasong okei a Jisas nge ve, “Toko Pomnga, toko aton om sagu rintet i, kene ini multhang.”
JOH 11:4 Na Jisas i nongpola i ma i ria ve, “Ni multhanging aken i potoipot nge rinong avele. Ur aken i velpol mo aro tokokoere o papomnga a God, naro God i papomnga Itun nge.”
JOH 11:5 Na Jisas ia sagu a Marta ome itein na olun a Lasarus.
JOH 11:6 Na i nongpola a Lasarus ia kimaing ako ini multhang, aveto i voth vet inga nge pen ako ru o voth nge ma i voth nge nang or aini.
JOH 11:7 Lamako i ria ile wainlangaere ve, “Aro te lo werer a Judia la.”
JOH 11:8 Ave o olal ile riong ve, “Pamirealinga, worse re atike Judare ako a epee a Judia o ri nge pun rinngom nge umre, nake ong ri ve te lo werer mun a epee a Judia la, e?”
JOH 11:9 Ma Jisas i ria ve, “Na nang i to nge aua or mule pa omole pothoi or aini nge nang omole omole. Na toko ako i es erang i pavurvur aro i omrang pelekpol avele, eneke i thopol pen lalanga ako i to a ulue.
JOH 11:10 Aveto aro ve i es pemlik, aro i omrang pelekpol, eneke ile the lalainga avele.”
JOH 11:11 Na Jisas i ria or venen aken, lama i ria mun or ve, “Thenger a Lasarus i nokolkol, ave aro tho es la mo tho pamimeta i.”
JOH 11:12 Ma ile wainlangaere o olal ile riong ve, “Toko Pomnga, aro ve i nokolkol, aro i senu werer.”
JOH 11:13 Na Jisas ile riong aken mirenga ve, Lasarus i rin lale, aveto ile wainlangaere o el ile riong aken mirenga avele, ma o rivenga Lasarus i nokolkol inga.
JOH 11:14 Mako Jisas i ritet ole ve, “Lasarus i rin lale,
JOH 11:15 aveto lemik sivenga nge ako tho voth tomo nge i avele, eneke aro tho oma omaing ako aro i opoal thomu mo aro lomumuo nge tho. Naro te es a i nge.”
JOH 11:16 Na Tomas ako iion aininga a Didimus, kene i ria ithangangaere ve, “Aro te es tomo nge ler pamirealinga mo aro te rin tomo nge i.”
JOH 11:17 Ma Jisas i velpol ma i nongpola ako Lasarus kene i ngotet nge nang or penel lale a vuvepun.
JOH 11:18 Na Betani kene a wop mela avele nge a Jerusalem, i pavurvur nge kilomita or me inga.
JOH 11:19 Na toko pulua ako a epee a Judia o es mo o thopol a Marta ome a Maria mo o okup or paini, ke olunnga i rin.
JOH 11:20 Na Marta i nongpola ako Jisas i es me, mako i korpot mo i thopolo i a so, aveto Maria i voth a vel lemi.
JOH 11:21 Lama Marta i ria Jisas ve, “Toko Pomnga, aro ve ong voth ake, aro luk aro i rin avele.
JOH 11:22 Aveto lemik mire ako ve, ur nekenga ako ong nong i a God nge ponange, aro i sungu i.”
JOH 11:23 Ma Jisas i ria i ve, “Lum aro i los werera.”
JOH 11:24 Lama Marta i olal ile riong ve, “Lemik mire ako ve, aro i los werera nge ulue ile vusong.”
JOH 11:25 Ma Jisas i ria i ve, “Tho ini toko ako tho palos werera tokokoere na tho sung mimiong a or nge. Areko olemio nge tho, aro ve o rin a ulue, aro o mimi a Pen a Urvet.
JOH 11:26 Na areko o mimi a ulue na olemio nge tho, aro o penthal avele ol. Na Marta lomumo nge lek riong ake?”
JOH 11:27 Ma i olal ile riong ve, “Ena, Toko Pomnga, lemik ako ve, wong ini toko ako God i ateal ong ve aro ong el werer ile tokokoere, na wong ini a God Itun, ako i kin ile riong ve aro i pakeu ong a ulue me.”
JOH 11:28 Na Marta i ri venen aken lama i lo werer a iteinnga a Maria nge, ma i leng i mo i ri kine a i nge na i ri ve, “Ler pamirealinga ake i velpol, ma i nin nge wong.”
JOH 11:29 Na Maria i nongpola i ma i espot viri viri la mo i thopol a Jisas.
JOH 11:30 Na Jisas i velpol a rebo rongan, aveto rongan i voth nge pen ako Marta i thopolo i nge.
JOH 11:31 Na Judare ako o okup a Maria a vel lemi, ma o thopol ako Maria i espot viri viri, mako o paneso i, eneke o rivenga aro i es a vuvepun mo i tang nge.
JOH 11:32 Na Maria i velpol nge pen ako Jisas i voth nge ma i thopol i, mako i koru ieve ma ipo tiru a i nge ma i ria i ve, “Toko Pomnga, aro ve ong voth ake, aro luk aro i rin avele.”
JOH 11:33 Na Jisas i thopol ako Maria i tang, na i thopol mun ako Juda pelie ako o panes i kene o tang tomo mun nge i, ma ilemi kerere rintet.
JOH 11:34 Ma i nina ve, “Thomu o rongo i a kath?” Ma o olal ile riong ve, “Toko Pomnga, es me mo thopol i.”
JOH 11:35 Mako Jisas i tang.
JOH 11:36 Lama Judare o ria ve, “Thopol vet, ia sagu rintet re i ake.”
JOH 11:37 Aveto pelie o ri ve, “Na i vles werer toko theki prosnga aton itheki, na aro ve i voth ake i pavurvur ako aro i pamimi mun a Lasarus mo i rin avele.”
JOH 11:38 Ma Jisas ilemi kerere rintet mun ma i es a vuvepun la. Na vuvepun aken ini silkep ako o sing rupo ithekia nge um aolonga.
JOH 11:39 Ma Jisas i ria or ve, “O singtetpot um aken.” Ave Marta ako ini rinonga ilun i ria i ve, “Toko Pomnga, i una plot lale, eneke i ngotet nge nang or penel lale.”
JOH 11:40 Ma Jisas i ria i ve, “Na tho ria ong lale ako, aro ve lomumo nge tho, aro ong thopol a God ile engenging aolonga.”
JOH 11:41 Lamako o singtetpot um aken, lama Jisas ipo watha ma i ria ve, “Vovo, tho ri sivengaing a ong nge ako ong nongpol lek nongong lale.
JOH 11:42 Lemik mire ako ve, evelelnga ong nongpol tho, ave tho ri nge ake mo aro tho opoal tokokoe areke o mit mo aro olemio ako ve, ake ini wong ako ong pakeu tho me.”
JOH 11:43 Ma i ri venen aken ma i vus, lama i presa viringa ve, “Lasarus, espot me!”
JOH 11:44 Mako rinonga i losa ma i espot me. Ma i es tomopot nge ia pupo ako o papupoala i nge a imeni mala mulpot a ieve, tomo mun nge itheki sorupalonga. Mako Jisas i ria or ve, “O inospot ipapupoalnga mo i es.”
JOH 11:45 Na Juda pom ako o es me ma o okup a Maria kene o thopol ur ako Jisas i oma i, mako olemio a i nge.
JOH 11:46 Ave oa pelie o lo werer a Parisire nge la, ma o ritet or nge ur ako Jisas i oma i.
JOH 11:47 Lama Parisire tomo nge pris kimangare o velilo tomo nge Judare oa pompomere or mule pa limai ma o ri ve, “Aro te oma neke? O thopol vet pathepolong pulua ako toko ake i oma ir!
JOH 11:48 Aro ve ser wenal i, aro toko alavusnga aro olemio nge i. Naro Romre aro o es me mo o pakerenga ler Lotu Tepun a Vel na ler tokokoere mun.”
JOH 11:49 Na ole mukalinga, ako iion a Kaiapas, ako ini Prisre oa Pomnga nge tovu po aken, i ri ve, “Lomumu mire nge ur e avele.
JOH 11:50 O thopol vet, i sivenga nge thomu ako aro toko omole aro i el toko alavusnga omei mo i rin, maken Romre aro o pakerenga ler toko alavusnga avele.”
JOH 11:51 Na Kaiapas i ri riong aken nge isivenga ile lemi rumong avele. Aveto i ripot a God ile riong, eneke ini Prisre oa Pomnga nge tovu po aken, ma i ri nge a Jisas ako aro i rin leltun Judare.
JOH 11:52 Na ini Judare oenga avele, ave aro i rin leltun mun a God itutunre ako o men a pen elonga mo aro i velilo ir mo aro or omole ol.
JOH 11:53 Na i patea nge nang aken ako Judare oa pompomere o rirum nge a Jisas isorinnga.
JOH 11:54 Mako Jisas kene i es patpot ol avele, i es kinine ol inga nge Judare oa. Mako i es ol nge pen ako i toth nge pen polpolnga ako a rem ako iion a Epraim, ma i voth tomo ol nge ile wainlangaere nge.
JOH 11:55 Makola i toth nge Judare oa Punseleainga a Aning a nang. Na nge wop lemi aken, toko pulua ako a rumremre o es a Jerusalem mo aro o pariri tel or a God itheki lamo o es ol nge aning aken.
JOH 11:56 Na o kath a Jisas ma o theu thea i, na nge ako o voth a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, o nin pel osivenga ve, “Lomumu vava? Aro i es mun me nge aning eve avele?”
JOH 11:57 Na pris kimangare tomo nge Parisire o sung riong engenga lale ve, “Aro ve omu e ilemi mire nge wop ako Jisas i voth nge, aro i pamilempot i, mo them rere i.”
JOH 12:1 Na nang or limae rongan i voth ako aro Punseleainga a Aning i velpol, ma Jisas i es a Betani, ako ini a Lasarus ile pen, ini toko aton i palos werera i nge rinong.
JOH 12:2 Ma o monsi ia aning nge. Na Marta i mota oa aning na Lasarus i men tomo nge a Jisas rea nge aning aken.
JOH 12:3 Lamako Maria i ela sanda una vronga a botol aolonga ako iolonga i roro rintet ma i odoroka i a Jisas ieve nge, ma i girtet i nge ipounga thoing. Na iunanga i vual a vel lemi.
JOH 12:4 Na Jisas ile wainlanga omole ako iion a Judas Iskariot, na ini toko ako aro i sungu a Jisas a ngarangre omeni, kene i ri ve,
JOH 12:5 “I vova ake te tepolal sanda aken nge umtun avele, e? I olonga i pavurvur nge toko omole iolonga nge tovu po omole mo te sungu i a toko le ur avelengare nge.”
JOH 12:6 I ri venen aken, eneke ilemi rum toko le ur avelengare, kene avele, aveto i ri venen aken, eneke ini toko kemonga na i theal a Jisas ile wainlangaere ole umtun a kole, na evelelnga i elpot pelie nge mo ini ile.
JOH 12:7 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Mothong! I voth venen, sanda epee aken aro i voth mola i pavurvur nge nang ako aro o tetun tho nge.
JOH 12:8 Toko le ur avelengare aro o voth tomo nge thomu evelelnga, aveto tho, aro tho voth tomo nge thomu evelelnga avele.”
JOH 12:9 Na Juda pulua o nongpol ako Jisas i voth a Betani, mako o es la, aveto o sis ve aro o thopol a Jisas ienga avele, o sis ve aro o thopol mun a Lasarus, ini toko ako Jisas i palos werera i nge rinong.
JOH 12:10 Mako pris kimangare o rirum mun a Lasarus isorinnga,
JOH 12:11 eneke Juda pulua o suptun or avele ma olemio ol nge a Jisas, eneke o thopol a Lasarus ako i mimi werer.
JOH 12:12 Na erangu mun na toko na seng pom ako o es nge Punseleainga a Aning, o nongpol ako Jisas aro i es a Jerusalem me.
JOH 12:13 Mako o tokor pakao menini ma o es mo o thopolo i ma o anuepot i ma o presa viringa ve, “ “Te risea a God!” Sapase toko ako i es nge Toko Pomnga iion me.” “Sapase Israelre ole Nepes ake.”
JOH 12:14 Lama Jisas i thopolo donki aponga ma i mena nge, ako ranga ve God ile erere i ritet nge nomenga na i ri vene:
JOH 12:15 “Thomu Jerusalem angare, o mothong tova o ngange, o thopol vet lomu nepes ake i es me ma i men a donki aponga nge.”
JOH 12:16 Na ile wainlangaere kene olemi mire senu nge ur areko i velpol a i nge, kene avele. Aveto panen aro God i papomnga ol a Jisas, aro olemi rumtetu ur areko o oma i a Jisas nge na i ranga ve ako God ile erere i ri nge lale.
JOH 12:17 Na toko na seng areko o voth tomo nge a Jisas nge nang ako i lengpot a Lasarus a vuvepun me ma i palos werera i nge rinong, kene o panongpol nge.
JOH 12:18 Mako toko pulua o es a i nge ma o thopolo i, eneke o nongpol ako i oma pathepolong aken.
JOH 12:19 Mako Parisire o ria pel osivenga ve, “Te pavurvur aro te oma ur e avele ol. O thopol vet toko alavusnga o panes i lale!”
JOH 12:20 Na toko pelie ako or ini Judare avele, o supo tomo nge areko o es a Jerusalem mo aro o lotu ako nge Punseleainga a Aning aken.
JOH 12:21 Mako o es a Pilip nge, ako ile a Betsaida a epee a Galili, ma o ria i ve, “Them sis ve aro them thopol a Jisas.”
JOH 12:22 Mako Pilip i es ma i ria Andru, ma or paini o es ma o ria ol a Jisas.
JOH 12:23 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Lek nang i velpol lale ako aro Toko Pomnga i papomnga Itun.
JOH 12:24 Tho ri nunganga a thomu nge, aro ve wit monnga omole i matu a ulue avele na i rin avele, aro ienga inga i voth, aveto aro ve i matu a ulue na i rin, aro i mon mo imonnga i pom.
JOH 12:25 Na toko ako i sarinalo isivenga ile mimiong, aro ile mimiong aken aro i penthal. Na toko ako i sungpot isivenga ile mimiong ake ru a ulue, aro ile mimiong aken aro ile vusonga avele.
JOH 12:26 Na aro ve toko e ako i sis ve aro i velpol ini lek umonga, aro i panes tho nge wop elonga ako aro tho es nge, mo aro i voth tomo nge tho nge pen ako aro tho voth nge. Naro Vovo i papomnga tokokoe areko or ini lek umongare.
JOH 12:27 “Na ponange ake lemik i sivenga ol avele. Naro tho ria ol vava? Aro tho ri ve, ‘Vovo, eltetpot ur ako i toth ako aro i velpol a tho nge’? Avele! Aro tho el inga matheong aken, eneke tho es re me ake, mo aro tho el i.
JOH 12:28 Vovo, papomnga sivengom!” Na Jisas i ri venen aken lama lenging i espot a Pen a Urvet me, ma i ri ve, “Tho papomnga sivengek lale, naro tho oma mun i.”
JOH 12:29 Na pulua pomnga ako o mit tomo nge i, o nongpol lenging aken ma pelie o ri ve, “Ini pen akrunga.” Ave pelie o ri ve, “Ensel omole i ri tomo nge i.”
JOH 12:30 Ave Jisas i olal ole riong ve, “Na lenging aken i espot me mo aro i opoal tho avele, i espot me mo aro i opoal thomu.
JOH 12:31 Na nge wop lemi ake God aro i velpol ini toko alavusnga ole riong nongpolnga. Naro i eltetpot a Satan ako i theal areko o panes vothung ulue anga ile engenging.
JOH 12:32 Na nge ako o pamona tho roro, aro tho palosa toko alavusnga olemi mo tho wol or a tho nge me.”
JOH 12:33 Na nge ile riong aken i ritet nge sovengalo kathnga ako aro i rin nge.
JOH 12:34 Na pulua pomnga o olal ile riong ve, “Na them nongpol ako ler patorong i ri ve, ‘Toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, aro i voth naro ile vusonga avele.’ Na i vova ake ong ri ve aro o pamona Toko Pomnga Itun, e? Na Toko Pomnga Itun ako ong ri nge, ini ao?”
JOH 12:35 Lama Jisas i olal ole riong ve, “Na pen lalanga aro i voth tomo nge thomu palolo tie. Naro thomu o es nge ako pen lalanga rongan i voth tomo nge thomu, maken aro mideng i seltun thomu avele, eneke toko ako i es nge mideng, ilemi mire nge wop kathnga ako i es nge, kene avele.
JOH 12:36 Aro lomumuo nge toko ako i sung pen lalanga, ako rongan i voth tomo nge thomu, maken aro thomu ini tokokoe areko o mimi nge pen lalanga.” Na Jisas i ri venen aken ma i vus, mako i es lelpot nge or ma i mit kinealo i nge or.
JOH 12:37 Na Judare o thopol pathepolong pulua ako Jisas i oma i, aveto olemio nge i avele.
JOH 12:38 Mako ur ako God ile riong elnga a Aisaia i ri nge, i velpol nunganga. Ma Aisaia i ri vene: “Toko Pomnga, tho thopol toko e avele ako ilemio nge lemem panongpolong. Na ong pathengal lom engenging a or nge, ave olemio nge avele.”
JOH 12:39 Na o pavurvur aro olemio nge a Jisas avele, eneke itepun ranga ve ako riong mun ako Aisaia i wat i nomenga ako i ri ve,
JOH 12:40 “God i mon sopal tokokoere otheki mo o the ol avele. Na i pasulung olemi, mo aro olemi nine ol avele. Maken o pavurvur aro o eksing a God nge, mo aro i pamimi or, kene avele.”
JOH 12:41 Na Aisaia i wat riong aken nomenga, eneke i thopol tel nang ako aro God i papomnga a Jisas nge, mako i ritet nge.
JOH 12:42 Aveto Judare oa pompome pulua olemio nge a Jisas, ave o rimilempot i avele, eneke o ngange nge Parisire ako aro vene mo o mit roal or nge koroong a Judare ole lotuonga a vel.
JOH 12:43 Eneke ole lemi sivengaing nge tokokoere ole riseaing nge or, i mukal nge ole lemi sivengaing nge a God ile riseaing nge or.
JOH 12:44 Lama Jisas i presa viringa ve, “Toko ako ilemio nge tho, ilemio nge engek avele, ilemio mun nge a Vovo ako i pakeu tho me.
JOH 12:45 Na toko ako i thopol tho, i thopol mun a Vovo ako i pakeu tho me.
JOH 12:46 Na tho esu a ulue ake me ranga ve ini pen lalanga, mo aro tokokoe areko olemio nge tho, aro o voth ol a mideng avele.
JOH 12:47 Na aro ve toko e i nongpol lek riong, na i nongal i avele, aro tho pamit i nge riong avele. Eneke tho es me mo aro tho pamit tokokoere nge riong avele, tho es me mo aro tho pamimi tokokoere ake ru a ulue.
JOH 12:48 Na tokokoe areko o lel okime nge tho na o avsa lek riong, ole riong nongpolnga i voth, ake ini lek riong, na nge ulue ile vusong, riong ako tho ripot i lale aro i sung paomelaling a or nge.
JOH 12:49 Ur ake i nunganga, eneke tho ripot riong nge sivengek lemik avele, aveto Vovo ako i pakeu tho me, i pator tho nge riong ako aro tho ripot i.
JOH 12:50 Na lemik mire ako ve, ile patorong aken i sung mimiong ako aro ile vusonga avele, mako riong alavusnga ako tho ripot i, ini inga riong ako Vovo i ria tho nge.”
JOH 13:1 Na nang omole ol inga ako aro Punseleainga a Aning i patea. Na Jisas ilemi mire ako i toth lale ako aro i losa a ulue ake mo i lo werer a Itema nge la. Na evelelnga ia sagu rintet toko elonga ake ru a ulue ako ini ile, na ponange aro i pathengal or nge ako ile asaguong aken i aolonga rintet.
JOH 13:2 Penieo ol ma Jisas ome ile wainlangaere o an. Na Satan i ri ololo a Judas Iskariot ako ini a Saimon Iskariot itun, ilemi lale mo aro i sungu a Jisas a ngarangre omeni.
JOH 13:3 Na Jisas ilemi mire ako Itema i sungu ur alavusnga a imeni lale, na ilemi mire mun ako i es a God nge me, naro i lo werer mun a God nge la.
JOH 13:4 Lama Jisas i mita ma i teuntetpot ile teunong na i kino ni peti girtetnga a ilopat.
JOH 13:5 Lama i odoroku thei a thei mei nge, na i patea ile wainlangaere oeve pautnga na i paklangklang oeve nge ni peti girtetnga ako i kino i a ilopat.
JOH 13:6 Mako me i eso a Saimon Pita nge, ma Pita i nin i ve, “Toko Pomnga, aro ong paut evek?”
JOH 13:7 Lama Jisas i olal ile riong ve, “Lomum mire nge ur ako tho oma i ponange, kene avele, aveto aro panen aro lomum mire nge.”
JOH 13:8 Ma Pita i ria i ve, “Avele, i pavurvur aro ong paut evek avele.” Aveto Jisas i olal ile riong ve, “Aro ve tho paut evom avele, aro wong ini lek wainlanga avele.”
JOH 13:9 Mako Pita i olal ile riong ve, “Toko Pomnga, aro ong paut evek inga avele, aro ong paut mun menik na poungek.”
JOH 13:10 Ma Jisas i ria ve, “Na toko e ako i nunu lale, ini peti elonga i riri, ave ieve inga i pavurvur nge pautpotnga. Na thomu alavusnga o riri lale, aveto omu omole avele.”
JOH 13:11 Na Jisas ilemi mire lale nge toko ako aro i sungu i a ngarangre omeni, taro ake i ri ve, “Na thomu alavusnga o riri lale, aveto omu omole avele.”
JOH 13:12 Lama Jisas i paut oeve ma i vus, lamako i teunu werer ile teunong ma i men wereru a imei ma i ria or ve, “Lomumu mire nge ur ako tho oma i a thomu nge kene mirenga?
JOH 13:13 Na thomu kene o apet tho ve, ‘Pamirealinga’ na ‘Toko Pomnga’ aken i vengveng re aken, eneke tho vene re aken.
JOH 13:14 Na tho ini omu pomnga na lomu pamirealinga, ave tho paposnga tho na tho paut evomu, maken i sivenga ako aro thomu mun o paut pel evomu.
JOH 13:15 Tho oma omaing ake mo aro thomu oma i ranga ve ako tho oma i a thomu nge lale.
JOH 13:16 Tho ri nunganga a thomu nge, toko um polpolonga e avele i pomnga nge ia pomnga, na pakeke e avele i pomnga nge toko ako i pake i.
JOH 13:17 Na lomumu mire lale nge ur areke, na aro ve thomu o oma ir, aro lomumu sivenga rintet.
JOH 13:18 “Na tho ri nge thomu alavusnga avele. Lemik mire nge areko tho ateal or lale. Aveto God ile erere aro i velpol nunganga ako i ri ve, ‘Toko ako i an tomo nge tho kene ikime lelalpot tho.’
JOH 13:19 “Na tho ritet thomu nge ur areko i velpol rongan, mo aro ve i velpol, aro lomumuo ako ve, tho ini toko ako tho voth evelelnga.
JOH 13:20 Tho ri nunganga a thomu nge, toko ako i nongpoo toko ako tho pake i, aken kene i nongpoo mun tho, na toko ako i nongpoo tho, aken kene i nongpoo mun toko ako i pakeu tho me.”
JOH 13:21 Na Jisas i ri venen aken, lamako ilemi kerere rintet na i ritet senu ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, omu ko e aken aro i sungu tho a ngarangre omeni.”
JOH 13:22 Lamako ile wainlangaere o theal theala pel, eneke olemi mire nge oa kathnga ako i ri nge i, kene avele
JOH 13:23 Na Jon ako ini a Jisas ile wainlanga ako ia sagu rintet i, kene i men totho a Jisas nge.
JOH 13:24 Ma Saimon Pita i powittuna i ma i ria i ve, “Ong nina vet i, i ri aken nge ao?”
JOH 13:25 Mako Jisas ile wainlanga aken ipo wathtuno i ma i nina i ve, “Toko Pomnga, ong ri aken nge ao?”
JOH 13:26 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Aro tho papisu bret ake mo tho sungu i a i nge koto i re aken.” Mako Jisas i ela bret ma i papisu i lama i sungu i a Judas ako ini a Saimon Iskariot itun.
JOH 13:27 Ma Judas i ela i na ur e avele, nako Satan i rero sele i. Mako Jisas i ria i ve, “Ur ako aro ong oma i, mo ong paviritun omanga.”
JOH 13:28 Ave nge areko o men nge aning aken e, e avele ilemi mire nge ako i vava ake Jisas i ria riong aken nge i.
JOH 13:29 Na Judas ini ole umtun a kole thealnga, ma oa pelie o rivenga Jisas i ria i nge Punseleainga a Aning olnga eve nge umtun sunga a toko le ur avelengare nge.
JOH 13:30 Na Judas i ela bret aken lamako i korpot la nako pemlik ol lale.
JOH 13:31 Na Judas i korpot la ma Jisas i ria ve, “Na ponange God aro i papomnga Itun. Na Itun ile omaing aro i papomnga a God.
JOH 13:32 Na aro ve Itun ile omaing i papomnga a God, aro God isivenga aro i papomnga Itun, na i toth ako aro i oma i.
JOH 13:33 “Na lek wainlangaere aro tho voth tomo nge thomu palolo avele. Naro o ora tho, na tho ria thomu ranga ve ako tho ria Judare nge, thomu o pavurvur ako aro thomu o es nge wop ako aro tho es nge, kene avele.
JOH 13:34 “Na ponange tho tor lomu nge vothung ponganga: Ako aro omu sagu pel ranga ve ako ok sagu thomu.
JOH 13:35 Na aro ve omu sagu pel, aro toko alavusnga aro olemi mire ako ve, thomu ini lek wainlangaere.”
JOH 13:36 Lama Saimon Pita i nin a Jisas ve, “Toko Pomnga, aro ong es a kath?” Mako Jisas i olal ile riong ve, “Wop ako aro tho es nge, i pavurvur aro ong es nge ponange avele, aveto panen, aro ong es nge.”
JOH 13:37 Lama Pita i nina mun i ve, “I vava ake tho pavurvur aro tho panes ol ong avele, e? Tho pavurvur ako aro tho sungpot lek mimiong mo aro tho opoal ong.”
JOH 13:38 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Ong pavurvur ako aro ong sungpot lom mimiong mo ong opoal tho, e? Tho ri nunganga a wong nge, aro vareo i tang rongan, naro wong kelelal pa or me ve, lomum mire nge tho avele.”
JOH 14:1 Na Jisas i ria or nge ve, “Thomu o mothong tova lomumu rit eve lomumu ngo pelekpol. Lomumuo nge a God, na lomumuo mun nge tho.
JOH 14:2 Ako a ok Vovo ile vel kene, ilemi pulua. Naro tho es nge mo aro tho monsi meumu. Na aro ve i vene ake avele, i pavurvur aro tho ria thomu nge avele.
JOH 14:3 Na aro ve tho monsi meumu mo i vus, aro tho lo werer me, mo tho wola thomu, mo o voth tomo nge tho, nge wop ako tho voth nge.
JOH 14:4 Na lomumu mire nge sovengalo nge wop ako aro tho es nge.”
JOH 14:5 Na Tomas i ria i ve, “Toko Pomnga, lemimem mire nge wop ako aro ong es nge, kene avele. Naro lemimem mire nge aken vava?”
JOH 14:6 Mako Jisas i olal ile riong ve, “Tho ini so, na riong nunganga, na mimiong tepun. Engek re inga ake ini so ako aro tokokoere o panes i mo o es a Vovo nge. Na so ol e avele ol.”
JOH 14:7 Na i ria mun or ve, “Aro ve lomumu mire senu nge tho, aro lomumu mire mun nge ok Vovo. Na i patea ponange aro lomumu mire nge i na thomu o thopol i lale.”
JOH 14:8 Mako Pilip i ria i ve, “Toko Pomnga, pathengal them nge a Vovo, na lemimem ol nge ur e avele.”
JOH 14:9 Na Jisas i olal ile riong ve, “Pilip, tho voth palolo tomo nge thomu, na lomum mire kek nge tho avele? Toko e ako i thopol tho, aken kene i thopol a Vovo. Na i vova ake ong ri ve, ‘Pathengal them nge a Vovo’, e?
JOH 14:10 Na Pilip, lomumo nge avele, ako tho teo a Vovo nge, na Vovo i teo a tho nge, e?” Na Jisas i ria or ve, “Riong ako tho ria thomu nge, tho ri nge lemik avele, Vovo i teo a tho nge make i oma ile omaing.
JOH 14:11 Lomumuo nge lek riong ako tho ri ve, tho teo a Vovo nge na Vovo i teo a tho nge. Na aro ve avele, aro lomumuo nge pathepolong ako tho oma ir, o pathengal ako ve, tho teo a Vovo nge, na Vovo i teo a tho nge.
JOH 14:12 Tho ri nunganga a thomu nge, toko ako ilemio nge tho, aro i oma mun omaing areko tho oma i. Naro ile omaing aro i aolonga nge lek, eneke tho es a Vovo nge.
JOH 14:13 Na ur alavusnga ako thomu o nong i a tho nge, eneke thomu o panes tho, aro tho oma i, mo aro tokokoere o papomnga a Vovo nge lek omaing aken.
JOH 14:14 Na ur alavusnga ako thomu o nong i a tho nge, eneke thomu o panes tho, aro tho oma i.”
JOH 14:15 Mako Jisas i ria mun or ve, “Aro ve omu sagu tho, maken aro thomu o panes senu lek riong elonga.
JOH 14:16 Naro tho nong a Vovo nge, mo i sungu mun lomu opoalinga e, naro i voth tomo nge thomu nge nang eloelonga.
JOH 14:17 Ako ini a God Ioni Riringa, ako i ri nge riong nunganga. Na toko na seng areko o panes vothung ulue anga, o pavurvur aro o elo i avele, eneke o thopol i avele, na olemi mire mun nge i avele. Aveto lomumu mire nge i, eneke i voth tomo nge thomu, naro i eso a lomumu.
JOH 14:18 Naro tho es, aveto aro tho mothong lel thomu ranga ve ini wain patuainga, kene avele. Aro tho lo werer mun a thomu nge me.
JOH 14:19 Na nang pelie i lutetu inga lamako aro tho rin naro tokokoe areko o panes vothung ulue anga, aro o thopol ol tho avele ol, aveto aro thomu o thopol werera mun tho, naro thomu o mimi, eneke tho mimi werer.
JOH 14:20 Ma nge nang aken aro lomumu mire nge ako, tho teo a Vovo nge, na thomu o teo a tho nge, na tho teo a thomu nge.
JOH 14:21 Na toko e, aro ve i nongal lek riong na i panes i, toko aken kene ia sagu tho, na toko ako ia sagu tho, na Vovo mun aro ia sagu mun i, na tho mun aro ok sagu mun i, naro tho pathengal sivengek a i nge.”
JOH 14:22 Na Judas, ako ini a Judas Iskariot avele, i nin a Jisas ve, “Toko Pomnga, i vava ake aro wong pathengal sivengom a them nge, ave tokokoe areko o panes vothung ulue anga aro wong pathengal sivengom a or nge avele, e?”
JOH 14:23 Lamako Jisas i olal ile riong ve, “Aro ve toko ia sagu tho, aro i panes lek patoralingre, naro Vovo aro ia sagu mun toko aken, maken aro them toko aini aro them es a i nge me, naro them mimi tomo ol nge i.
JOH 14:24 Na toko ako ia sagu tho avele, aro i panes lek patoralingre avele, na riong ako thomu o nongpol i lale, kene ini lek avele, i es ako a Vovo nge me, ako i pakeu tho me.
JOH 14:25 “Ako rongan tho voth tomo nge thomu na tho ria thomu nge ur areke lale.
JOH 14:26 Na opoalinga, ako ini Oni Riringa, ako aro Vovo aro i pakeu i me, mo i el meik, aro i patoral thomu nge ur elonga, naro i palemi rumal thomu nge lek riong ako tho patoral thomu nge lale.
JOH 14:27 Aro tho lolel thomu, naro tho sungu lek lemi moring a thomu nge, mo i voth tomo ol nge thomu. Na lek lemi moring aken i vur e pel nge toko ulue angare ole avele. O mothong tova lomumu i ngo pelekpol. Na o mothong tova o ngange.
JOH 14:28 Na thomu o nongpol ako tho ri ve, ‘Aro tho es la, naro tho lo werer mun a thomu nge me.’ Na tova ve omu sagu tho, aro lomumu sivenga nge ako tho es a Vovo nge, eneke Vovo kene i pomnga nge tho.
JOH 14:29 Na ur ake i velpol rongan, na tho ritet i a thomu nge lale, eneke panen tova ve i velpol, aro lomu lemioong i engeng nge tho.
JOH 14:30 Aro tho ri tomo nge thomu palolo avele, eneke i toth ako aro Satan ako i theal areko o panes vothung ulue anga, aro i es me. Na ile engenging avele ako aro i oma ur e a tho nge.
JOH 14:31 Aveto tho sis ve aro toko na seng areke ru a ulue aro olemi mire ako ok sagu rintet a Vovo, na tho oma inga omaing elonga ako Vovo i pator tho nge ve aro tho oma i. Ita, mo te es.”
JOH 15:1 Na Jisas i ria or nge ve, “Na tho re ake, tho ranga ve ini vain tepun nunganga na ok Vovo i ranga ve ini vain a ometa tokoninga.
JOH 15:2 Na meningek elonga, ako o mon avele, Vovo i sorotetpot ir. Na meningek elonga ako o mon, Vovo i paepepal ir mo aro o mon senu.
JOH 15:3 Na thomu kene, panongpolong ako tho sungu i a thomu nge, i pariri thomu lale.
JOH 15:4 Thomu o teo a tho nge, naro tho teo mun a thomu nge. Na vain meni, aro ve i teo a venganga nge avele, i pavurvur aro i mon avele, aveto i pavurvur aro i mon tova i teo a venganga nge. Na i vene re ako, na aro ve thomu o teo a tho nge avele, i pavurvur aro lomu omaing aro i mon avele.
JOH 15:5 “Na tho ranga ve ini vain venganga, na thomu o ranga ve ini vain menini. Na toko ako i teo a tho nge, na tho teo mun a i nge, aro ile omaing aro i mon mo imonnga aro i pom rintet. Na aro ve thomu o teo a tho nge avele, i pavurvur aro o oma ur e avele.
JOH 15:6 Na toko e ako i teo a tho nge avele, i ranga ve ini won meni ako o asespot i mo i mene, naro o velilo won aken menini mo o ula i a won sesenga nge mo i ongtun.
JOH 15:7 Na aro ve thomu o teo a tho nge, na lek riong i voth a thomu nge, maken aro thomu o nong a tho nge i pavurvur nge ur ako thomu o sis i, naro i velpol ranga ve ako thomu o nong i a tho nge.
JOH 15:8 Tova ve lomu omaing monnga i velpol pom, aken i pathengal ako ve, thomu ini lek wainlangaere, maken aro o papomnga ok Vovo.
JOH 15:9 “Ok sagu thomu ranga ve ako Vovo ia sagu tho. Naro thomu o teo a tho nge mo aro lek asaguong aro i voth a thomu nge.
JOH 15:10 Na aro ve thomu o panes lek riong, maken aro lek asaguong aro i voth a thomu nge, ranga ve ako tho panes a Vovo ile riong ma ile asaguong i voth a tho nge.
JOH 15:11 Na tho ri riong alavusnga aken a thomu nge lale mo ako aro lomu lemi sivengaing i ranga ve ini lek lemi sivengaing. Naro thomu o vual nge lemi sivengaing.
JOH 15:12 Na lek riong engenga i vene: Thomu omole omole omu sagu pel ranga ve ako ok sagu thomu.
JOH 15:13 Na asaguong ako i aolonga nge asaguong alavusnga i vene: Aro ve toko e i sungpot ile mimiong nge ithangangaere oopoalnga.
JOH 15:14 Na thomu ini thengengekre, tova thomu o oma i ranga ve ako tho pator thomu nge.
JOH 15:15 Na toko umonga ilemi mire avele nge ur ako ia pomnga i oma ir, taro ake i pavurvur aro tho apet thomu ini toko umonga avele, eneke riong alavusnga ako tho nongpol i a ok Vovo nge, i re ake tho ria thomu nge lale, make tho apet thomu ve ini thengengekre.
JOH 15:16 Thomu o ateal tho ve tho ini omu pomnga, kene avele, tho ateal thomu ve aro thomu ini lek, na tho sungu omaing a thomu nge ve aro lomu omaing aken aro i mon mo i pom, naro ile monaing aro ile vusonga avele. Maken Vovo aro i sungu ur alavusnga ako thomu o nong i a i nge, eneke thomu o panes tho.
JOH 15:17 Tho sungu riong engenga ake a thomu nge ve, aro omu sagu pel.”
JOH 15:18 Na Jisas i ria or ve, “Aro ve tokokoe areko o panes vothung ulue anga oni silal thomu, aro lomumu rum mun ako oni silal tel tho a mukaling.
JOH 15:19 Aro ve thomu o men ranga ve ini tokokoe areko o panes vothung ulue anga, aro oa sagu thomu ranga ve ini olengare. Aveto tho ateal thomu ve aro thomu o velpol ini tokokoe areko o panes vothung ulue anga avele. Na ponange thomu ini tokokoe areko o panes vothung ulue anga avele, make tokokoe areko o panes vothung ulue anga, oni silal thomu.
JOH 15:20 Naro lomumu rum riong ake tho ria thomu nge lale, ako ve, ‘Toko umonga e avele i aolonga nge ia pomnga.’ Na areko o pamen kerere tho, aro o pamen kerere mun thomu. Ave areko o nongal lek riong, aro o nongal mun lomu riong.
JOH 15:21 Naro o pamen kerere thomu, eneke thomu ini lek. Naro o oma venen aken, eneke olemi mire avele nge a Vovo ako i pakeu tho me.
JOH 15:22 Aro ve tho es me avele ako aro tho sung riong a or nge, aro paomelaling avele nge ole vothung kerenga, aveto tho es me lale, mako o pavurvur avele ako aro o ri ve, ‘Lemimem mire avele ako lemem vothung i kerenga.’
JOH 15:23 Na toko e ako ini silal tho, aken ini silal mun ok Vovo.
JOH 15:24 Aro ve tho voth tomo nge or avele, na tho oma pathepolong areko toko e avele i oma i nomenga, kene avele, aro paomelaling avele nge ole vothung, aveto o thopol lek omaing lale ma oni silal tho tomo nge ok Vovo.
JOH 15:25 Aveto ole vothung aken kene i panunganga riong ako nomenga i voth nge ole patorong, kene i ri vene: ‘Tokokoere oni silal polpol tho, na tepun e avele.’
JOH 15:26 “Opoalinga aro i es me, ako ini Oni Riringa ako i ri nge riong nunganga ako i voth tomo nge a Vovo. Aro tho pakeu i a thomu nge me, naro i ritet thomu nge tho.
JOH 15:27 Naro thomu mun, aro thomu o ritet tokokoere nge tho, eneke thomu o voth tomo nge tho, nge wop lemi ako tho patea omaing, ma me i pavurvur ponange.
JOH 16:1 “Na nik plong ve aro lomu lemioong i matu, make tho ri riong ake a thomu nge.
JOH 16:2 Naro o pakealalpot thomu a Judare ole lotuonga a vel lemire. Naro nang e ako aro i velpol ako tokokoere aro o pun rin thomu, na olemi ve va o oma a God ile omaing.
JOH 16:3 Na o oma vothung aken, eneke olemi mire nge a Vovo tomo e tho, kene avele.
JOH 16:4 Na tho ria thomu nge ur areke, mo aro lomumu rum nge lek riong aken, tova nang aken aro i velpol a thomu nge. Na tho ritet thomu nge ur areke nomenga avele, eneke rongan tho voth tomo nge thomu.
JOH 16:5 “Aveto i toth lale ako aro tho lo werer a Vovo nge, ako i pakeu tho me. Na omu e avele i nina tho ve, ‘Ong es a kath?’
JOH 16:6 Na lomumu kerere rintet, eneke tho ritet thomu nge ur areke.
JOH 16:7 Aveto tho ri nunganga a thomu nge, i sivenga ako aro tho esa la, eneke aro ve tho esa la avele, aro Opoalinga aro i esu mun a thomu nge me avele. Aveto aro ve tho es la, aro tho pakeu i a thomu nge me.
JOH 16:8 Na nge ako aro i velpol, aro i palemi nine toko ulue angare nge ole vothung kerenga, na nge vothung vengvenga, na nge a God ile paomelaling.
JOH 16:9 Aro i pathengal or nge ako ole vothung i kerenga, eneke olemio nge tho avele.
JOH 16:10 Naro i pathengal or nge vothung vengvenga, eneke aro olemi mire ako tho panes vothung vengvenga, eneke aro tho es a Vovo nge, naro thomu o thopola ol tho avele.
JOH 16:11 Naro i pathengal or nge ako God ile paomelaling aro i velpol, eneke God i ritet nge ile paomelaling nge a Satan lale.
JOH 16:12 “Lek riong pom ako tho sis ve aro tho ria thomu nge, aveto ponange thomu o pavurvur aro o el senu lek riong mirenga avele.
JOH 16:13 Aveto, nge ako Oni Riringa ako i ri nge riong nunganga kene i velpol, aro i panine lomumu nge ur ako i nunganga. Aro i ri nge isivenga ilemi avele, aveto aro i ri nge ur ako i nongpol i a God nge, naro i ria thomu nge ur alavusnga ako aro i velpol panen.
JOH 16:14 Naro i papomnga tho, eneke aro i el ur alavusnga ako tho ri nge mo aro i ripot i a thomu nge.
JOH 16:15 Ur alavusnga ako ini a Vovo ile, kene ini lek, taro ake tho ri ve Oni Riringa aro i el ur alavusnga ako ini lek naro i ripot i a thomu nge.”
JOH 16:16 Na Jisas i ria mun or ve, “Nang pelie i lutetu inga naro thomu o thopol ol tho avele, aveto aro i palolo mun avele naro thomu o thopol werera mun tho.”
JOH 16:17 Lama ile wainlanga pelie o nin pel osivenga ve, “Riong aken mirenga vava ako i ri ve, ‘Nang pelie i lutetu inga naro thomu o thopol ol tho avele, aveto aro i palolo mun avele naro thomu o thopol werera mun tho.’ Na i ri mun ve, ‘I vene re ake, eneke aro tho es a Vovo nge’?”
JOH 16:18 Na o pesrou nge ninong avele ve, “Na i mirenga vava ako i ri ve, ‘Nang pelie i lutetu inga’? Lemir mire nge ile riong aken avele.”
JOH 16:19 Na Jisas ilemi mire nge olemi ako o sis ve aro o nina i, mako i nina or ve, “Thomu o nin pel sivengomu nge riong ako tho ri ve, ‘Nang pelie i lutetu inga naro thomu o thopol ol tho avele, aveto aro i palolo mun avele naro thomu o thopol werera mun tho,’ e?
JOH 16:20 Tho ri nunganga a thomu nge, aro thomu o wal na o tang, aveto tokokoe areko o panes vothung ulue anga aro olemi sivenga. Naro lomumu kerere, aveto lomu lemi kerereong aro i eksing kena aro ini ol i lemi sivengaing.
JOH 16:21 Na aro ve seng i pop wain e, aro i rov sisisong, eneke ile nang re aken aro i pop i, aveto aro ve wain i velpol a lalanga, aro ilemi simikal sisisong aken, eneke ilemi sivenga nge ako i pop povothvoth aken lale.
JOH 16:22 I ranga ve ini mun i thomu, na ponange ini lomu nang ako aro lomumu kerere, aveto aro tho thopol werera mun thomu, kena aro lomumu sivenga, na lomu lemi sivengaing aken i pavurvur aro toko e aro i eltetpot i avele.
JOH 16:23 Na nge nang aken aro thomu o nina ol tho nge ninong e avele. Tho ri nunganga a thomu nge, aro ve thomu o nong ur e a Vovo nge, aro i sungu i, eneke thomu ini lek.
JOH 16:24 Na thomu ini lek wainlangaere, aveto nomenga ma me i mul ponange thomu o nong vet ur e avele a tho nge. Aveto aro o nong ol i a tho nge, naro o el i mo aro lomumu sivenga rintet.
JOH 16:25 “Tho ri riong agelalnga a thomu nge, nge ur areke, aveto nang pelie ol aro tho ri riong agelalnga ol e avele a thomu nge. Aro tho panine senu ol lomumu nge a Vovo.
JOH 16:26 Na nge nang aken aro thomu o nong vengveng a i nge, eneke thomu ini lek, i pavurvur avele ako aro tho el lomu nongong mo tho ria i nge.
JOH 16:27 Eneke, Vovo isivenga ako ia sagu thomu. Ia sagu thomu, eneke thomu oa sagu tho, na lomumuo ako ve, tho es ako a God nge me.
JOH 16:28 Tho es ako a Vovo nge me, ma tho esu a ulue me. Na i toth lale ako aro tho los lelpot nge ulue ake, mo aro tho lo werera a Vovo nge.”
JOH 16:29 Na ile wainlangaere o ri i ve, “Na ponange ong panine senu ol i lale, na ong ria ol them nge riong agelalnga ol e avele.
JOH 16:30 Na lemimem mire ako ve, lomum mire nge ur alavusnga, na aro ve tokokoere o nin ninong a ong nge avele, ong pavurvur ako aro ong olal ole ninong, eneke lomum mire nge olemi lale. Ake i oma them mo lemimemo ako ve, ong esu God a nge me.”
JOH 16:31 Mako Jisas i olal ole riong ve, “Lomumuo lale ol nge tho, e?
JOH 16:32 Tho nin venen aken, eneke nang i toth na i velpol lale ako aro thomu o lo vra a lomu vel omole omole, na toko e avele aro i voth tomo nge tho, aveto engek tho voth avele, eneke Vovo i voth tomo nge tho.
JOH 16:33 “Na tho ria thomu venen aken mo aro thomu o el lemi moring, eneke thomu o teo a tho nge. Ake ru a ulue, matheongre aro o seltun thomu, aveto aro thomu o mit engeng, eneke lek mong vothung ulue anga lale.”
JOH 17:1 Lama Jisas i ri venen aken ma vus, mako ipo watha a Pen a Urvet la, ma i nong ve, “Vovo, nang i velpol lale, papomnga Tum mo aro Tum i papomnga wong.
JOH 17:2 Eneke ong paeso toko alavusnga a isa thewo mo aro i sung mimiong ako aro ile vusonga avele nge areko ong sung ir a i nge.
JOH 17:3 Na mimiong ako aro ile vusonga avele kene mirenga ako ve, olemi mire nge wong, engom inga ako ini a God nunganga, na olemi mire mun nge a Jisas Krais, ako ong pakeu i me.
JOH 17:4 Na tho papomnga ong ake ru a ulue nge ako tho pavus omaing ako ong sungu i a tho nge ve aro tho oma i.
JOH 17:5 Vovo, nomenga ako ong pavelpol ulue rongan na tho voth tomo nge wong na lek kimaing kene i aolonga, na ponange aro ong papomnga werer tho ranga ve ako tho voth tomo tel nge ong.
JOH 17:6 “Na nge tokokoe areko o panes vothung ulue anga, ong sungpot pelie a tho nge, ma tho panine olemi nge wong. Na toko areken ini lom na ong sungu or a tho nge na o panes lom riong lale.
JOH 17:7 Na olemi mire lale ako ve, ur elonga ako i velpol a tho nge, kene i es inga ako a ong nge me.
JOH 17:8 Na riong ako ong sungu i a tho nge, tho sungu i a or nge lale, ma o elo i a olemi. Na olemi mire ol nge ako tho es a ong nge me, na olemio ako ve, ong pakeu tho me.
JOH 17:9 Tho nong ve aro ong opoal or, na tho nong nge areko o panes vothung ulue anga, kene avele, aveto tho nong nge areko ong sungu or a tho nge, eneke or ini lom.
JOH 17:10 Na areko ini lek, or ini lom. Na areko ini lom, or ini lek. Na tokokoe areko o thopol ako lek mimiong i voth a or nge, aro o pasea tho.
JOH 17:11 Na i toth ako aro tho es a ong nge wot, naro tho voth a ulue avele, aveto rongan o voth a ulue. Vovo ong ini toko riringa, na sivengom wong theal or nge lom engenging, nge engenging ako ong sungu i a tho nge, theal or mo or ini omole inga ranga ve ako it aini ini omole inga.
JOH 17:12 Na nge wop lemi ako tho voth tomo nge or, tho theal senu or nge lom engenging ako ong sungu i a tho nge. Ma oa e avele i penthal, aveto ini inga omole ako ilemi altet ma i penthal ranga ve ako lom erere i ri nge ma i velpol nunganga.
JOH 17:13 “Na i toth ako aro tho es a ong nge wot, aveto rongan tho voth ake ru a ulue, make tho ri lek nongong ake mo aro lek lemi sivengaing aro i vual a olemi.
JOH 17:14 Na tho, tho sung lom riong a or nge lale, mako tokokoe areko o panes vothung ulue anga, oni silal or, eneke o panes toko ulue angare ole vothung avele, ranga ve ako tho mun tho panes toko ulue angare ole vothung avele.
JOH 17:15 Na tho nong wong ve aro wong eltetpot or a ulue ake avele, tho nong inga wong ve aro wong paseral or nge a Satan ako ile vothung elonga i kerenga rintet.
JOH 17:16 Na or ini areko o panes vothung ulue anga kene ole avele, ranga ve ako tho ini areko o panes vothung ulue anga kene ole avele.
JOH 17:17 Lom riong kene i nunganga, aro lom riong nunganga aro i oma or mo o velpol ini lomngare.
JOH 17:18 Na tho pakepot or a tokokoe areko o panes vothung ulue anga, ranga ve ako ong pakepot tho a tokokoe areko o panes vothung ulue anga.
JOH 17:19 Na tho sung tho a wong nge mo aro tho opoal or mo aro lom riong nunganga aro i oma or mo o velpol ini lomngare.
JOH 17:20 “Na tho nong inga nge oenga ole avele, ave tho nong mun nge areko panen aro o nongpol ole panongpolong mo olemio ol nge tho.
JOH 17:21 Tho nong ve aro or alavusnga aro or ini omole, Vovo aro o teo a it aini nge ranga ve ako tho teo a ong nge na ong teo a tho nge, mo aro tokokoe areko o panes vothung ulue anga, aro olemio ve ong pakeu tho ake me.
JOH 17:22 Na tho papomnga or ranga ve ako ong papomnga tho mo aro or ini omole ranga ve ako it aini ini omole.
JOH 17:23 Tho teo a or nge, na wong teo a tho nge, naro or ini omole ol mo aro tokokoe areko o panes vothung ulue anga aro olemi mire ako ve, ong pakeu tho me na om sagu or ranga ve ako om sagu tho.
JOH 17:24 “Vovo, wong sung tokokoe areke a tho nge lale, na tho sis ve aro o voth tomo nge tho nge pen ako aro tho voth nge, mo aro o thopol ok malamling pen a urvet anga ako i tolilis ako ong sungu i a tho nge, eneke om sagu tho nomenga nge wop lemi ako ong pavelpol ulue rongan.
JOH 17:25 “Vovo wong ini God vengvenga, tokokoe areko o panes vothung ulue anga olemi mire nge wong avele, ave lemik mire nge wong, na lek tokokoe areke, olemi mire ako ve, ong pakeu tho me.
JOH 17:26 Na tho panine olemi nge wong lale, naro tho pesrou avele nge olemi paninenga, mo aro asaguong ako om sagu tho nge, aro i voth a olemi, naro tho, tho teo mun a or nge.”
JOH 18:1 Lama Jisas i nong ma i vus, lama ome ile wainlangaere o es ma o apola thei a Kidron, ma o eso a lempopo lemi ako i voth a thei aken wo epee.
JOH 18:2 Na Judas ini toko ako aro i sungu a Jisas a ngarangre omeni, na ilemi mire nge lempopo aken, eneke nang pulua ako Jisas ome ile wainlangaere o velilo pel nge.
JOH 18:3 Mako Judas i es a lempopo aken, ma i wola punonga avlung ako ini Romre tomo mun nge Lotu Tepun a Vel a mit tetalongare ako pris kimangare tomo nge Parisire o pake or la. Ma o pasise sil tomo nge theki lalainga ma o es tomo nge, na o el tomo mun peangre.
JOH 18:4 Na Jisas ilemi mire nge ur alavusnga ako aro i velpoltun i, mako i espot ma i nina or ve, “Na thomu o or anga?”
JOH 18:5 Na o olal ile riong ve, “Ina Jisas ako ini Nasaret anga.” Ma Jisas i ri ve, “Na tho re ake.” (Na Judas ako i sungu i a ngarangre omeni, i ako ru i mit tomo nge or.)
JOH 18:6 Ma nge ako o nongpola Jisas ile riong ako i ri ve, “Na tho re ake.” Mako o te werer a okime ma o matu a ulue.
JOH 18:7 Na Jisas i nina mun or ve, “Na thomu o or anga?” Ma o olal ile riong ve, “Ina Jisas ako ini Nasaret anga.”
JOH 18:8 Na Jisas i olal ole riong ve, “Na tho ria thomu nge lale, tho re ake, na eve o or re ake ini tho, mo modop tokokoe areke mo o es.”
JOH 18:9 Na i ri venen aken, eneke ur ako i ri nge nomenga aro i velpol nunganga ako i ri vene, “Vovo, tokokoe areko ong sungu or a tho nge, kene e avele i penthal.”
JOH 18:10 Na Saimon Pita i el val ile bainat, mako i turusa i ma i so Prisre oa Pomnga ile umonga ako iion a Malkus, ma i sorotetpot itelnga epee a imeni sivenga nge anga.
JOH 18:11 Lamako Jisas i ri engeng a Pita ve, “Paturusu lom bainat a imei! Lomum vava? Lomum ako ve, tho pavurvur avele ako aro tho el sisisong ako Vovo i ateal i ve aro tho el i? Avele aro tho el i.”
JOH 18:12 Lamako punongare ako or ini Romre tomo nge oa pomnga tomo mun nge mit tetalongare ako or ini Judare, o rere a Jisas ma o kin i.
JOH 18:13 Na o pasong tel i a Anas nge ako ini a Kaiapas iwenga tomonnga. Na nge tovu po aken Kaiapas ini Prisre oa Pomnga.
JOH 18:14 Ini toko ako i ria Judare oa pompomere nomenga ve, “I sivenga ako aro toko omole aro i rin leltun toko alavusnga.”
JOH 18:15 Na Saimon Pita tomo nge a Jisas ile wainlanga mun e, or paini o panes a Jisas. Na Jisas ile wainlanga aken, i es tomoo nge a Jisas a Prisre oa Pomnga ile vel a lok lemi, eneke Prisre oa Pomnga ilemi mire nge i,
JOH 18:16 aveto Pita i mit ol inga a lok thekia. Na Jisas ile wainlanga aken i lo wererpot a lalanga ma i riteta seng ako i voth a lok thekia mo i wolo a Pita a lok lemi.
JOH 18:17 Mako seng aken, ako i mit a lok thekia i ria Pita ve, “Wong re ake ini toko aton ile wainlanga, e?” Ma Pita i olal ile riong ve, “Tho ini ile wainlanga avele.”
JOH 18:18 Na pen i merir, nako toko umongare tomo nge mit tetalongare o veliloalo won sesenga mikeri ma or vusnga o mit kalutun i ma o meni won sesenga. Na Pita mun i mit tomo nge or ma i meni won sesenga.
JOH 18:19 Mako Prisre oa Pomnga i nin a Jisas nge ile wainlangaere na nge ile pamirealing.
JOH 18:20 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Na evelelnga tho ri pat a tokokoere otheki. Na lek pamirealing alavusnga tho oma i ako a Judare ole lotuonga a velre tomo mun nge Lotu Tepun a Vel a lok lemi nge wop ako Judare o velilo pel nge. Na tho ri kine riong e avele.
JOH 18:21 I vova ake ong nin tho, e? Aro ong nin areko o nongpol lek riong, eneke olemi mire nge riong ako tho ria or nge.”
JOH 18:22 Na Jisas i ri venen aken, mako mit tetalonga omole e ako i sivlak i, na i ria i ve, “I vova ake wong ri venen aken nge Prisre oa Pomnga, e?”
JOH 18:23 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Eve tho ri rong kerenga e, moro ong ripot riong kathnga ako i kerenga a tokokoere nge. Aveto aro ve lek riong i nunganga, i vova ako ong so tho, e?”
JOH 18:24 Mako Anas i pake mun i a Kaiapas ako ini Prisre oa Pomnga nge, na imeni kinnga rongan i voth.
JOH 18:25 Na rongan Pita i mit ma i meni won sesenga, nako o nina i ve, “Ava ong mun re ake ini toko aken ile wainlanga, e?” Ave i lela ve, “Tho ake avele.”
JOH 18:26 Na Prisre oa Pomnga ile umonga omole ako ini toko aton Pita i sorotetpot itelnga epee ilenga, i ri engeng ve, “Wong re ake tho thopol ong tomo nge i ako a lempopo aken lemi, e?”
JOH 18:27 Ave Pita i lela mun, nako vareo i tang.
JOH 18:28 Rulpou inga, nako o wolpot a Jisas o Kaiapas ile vel na o wol i a gavana ako ini toko Rom ile vel. Na Judare ole mukalingare oni plong ve aro o eso a mukalinga aken ile vel, eneke ini Juda avele na o sis ve aro o panakal senu or mo ur e avele aro i paakop or a God itheki maken o pavurvur ako aro o an Punseleainga a Aning.
JOH 18:29 Mako Pailat i espot a or nge a lalanga ma i nina or ve, “Thomu o teltun toko ake ia nge uneke?”
JOH 18:30 Mako o olal ile riong ve, “Aro ve i oma vothung kerenga e avele, i pavurvur aro them sungu i a menum avele.”
JOH 18:31 Na Pailat i ria or ve, “Aro sivengomu o pamit i nge riong mo aro lomumu mire ako ve, i avsa lomu patorong eve avele.” Ave o olal ile riong ve, “Rom a gavman isa wom them nge toko punnga avele.”
JOH 18:32 Na nomenga Jisas i ritet nge sovengalo ako aro i rin nge, na ur ake i velpol mo ako aro i panunganga ile riong aken.
JOH 18:33 Ma Pailat i es werero a ile vel lemi ma i lengo a Jisas a i nge me ma i nina i ve, “Wong re ake ini Judare ole nepes?”
JOH 18:34 Ma Jisas i olal ile riong ve, “I vava, ninong aken kene i es a wong nge me, eve toko pelie o ria wong nge tho, e?”
JOH 18:35 Mako Pailat i olal ile riong ve, “Na lemik mire ol nge Judare ole vothung avele. Na ini lomngare tomo nge pris kimangare ako o sungu wong a menik, na ur nekenga ako ong oma i, e?”
JOH 18:36 Na Jisas i ri ve, “Lek menong e nepes i ranga ve ini toko ulue angare ole avele, aro ve i ranga ve ini ole, aro lek tokokoere aro o vuralal lek mo o pavurvur ako aro o sungu tho a Judare ole mukalingare omeni avele. Aveto lek menong e nepes i ranga ve ini toko ulue angare ole avele.”
JOH 18:37 Mako Pailat i nina i ve, “E, ong ini nepes, e?” Ma Jisas i olal ile riong ve, “Ong apet tho ini nepes na lom riong aken kene i nunganga, na tho velpol ake ru a ulue mo aro tho oma omaing omole inga ako aro tho panongpol nge riong nunganga. Na toko elonga ako oa sagu ur ako i nunganga, o nongal lek riong.”
JOH 18:38 Na Pailat i nina i ve, “Ur nekenga ako ini ur ako i nunganga, e?” Mako Pailat i es wererpot a lalanga ma i ria or ve, “Tho thopol ia tepun e avele ako aro tho teltun ia nge.
JOH 18:39 Aveto ini lomu vothung ako aro tho pavthopot toko omole ako i voth a mang a midenga lemi nge Punseleainga a Aning elonga, na thomu o sis ve aro tho pavthopot Judare ole nepes ake?”
JOH 18:40 Ave o presa ve, “Avele, i avele, sungpot a Barabas a them nge me.” Na Barabas ini toko ako i voth tomo nge areko o pavelpol punong tomo nge gavman.
JOH 19:1 Lamako Pailat i ria or mo o wolpot a Jisas mo o so litlit i.
JOH 19:2 Na punongare o mola we wopuponga na o paunu i a ipounga, na o panaklesu i nge seltun vuvavnga.
JOH 19:3 Ma o es a i nge ma o ri sililal i ve, “Them papomnga ong ini Judare ole nepes.” Na o pesrou avele nge isivlaknga.
JOH 19:4 Mako Pailat i espot mun pa omole mun a Judare nge na i ria or ve, “O thopol vet, aro tho paespot i me mo aro tho pathengal thomu ve ako tho thopol ia tepun e avele ako aro tho teltun ia nge.”
JOH 19:5 Mako Jisas i espot me na we wopuponga ako o paunu i nge rongan i voth a ipounga na seltun vuvavnga rongan i sop a ilopat. Na Pailat i ria or ve, “O thopol i, a toko re ake.”
JOH 19:6 Ma pris kimangare tomo nge mit tetalongare o thopol i, mako o presa viringa ve, “Pamona i a won ngoronga nge! Pamona i a won ngoronga nge!” Ave Pailat i olal ole riong ve, “Thomu o wola i mo o pamona i a won ngoronga nge, eneke tho thopol ia tepun e avele ako aro tho teltun ia nge.”
JOH 19:7 Lama puluangare o olal ile riong ve, “Lemem patorong omole ako i voth ako i ri ve aro i rin, eneke isivenga i ri ve, ini a God Itun.”
JOH 19:8 Ma Pailat i nongpol veno ako ma i ngange rintet.
JOH 19:9 Mako Pailat i lo werero mun a ile vel lemi ma i nin a Jisas ve, “Ong es vanath me?” Ave Jisas i olal ile riong avele.
JOH 19:10 Ma Pailat i ria i ve, “Ong olal lek riong avele, kene i vava, lomum mire avele ako lek engenging i pavurvur ako aro tho pavthopot ong, eve tho pamona ong a won ngoronga nge?”
JOH 19:11 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Aro ve God i sungu lom engenging aken a ong nge avele, ong pavurvur ako aro ong oma ur e avele a tho nge. Na toko ako i sungu tho a menum, ile vothung kerenga aken i aolonga nge lom vothung kerenga.”
JOH 19:12 Na Pailat i nongpol veno ako ma i sis ve aro i kath so e ako aro i pavthopot a Jisas nge, ave pulua pomnga aken o pres werer ve, “Aro ve ong pavthopot i, i mirenga ako ve, ong ini nepes a Sisar ithanga avele, eneke toko e ako i ri ve ini nepes, aken kene ini nepes a Sisar ile ngarang.”
JOH 19:13 Lama Pailat i nongpol riong areken, ma i wolpot a Jisas a lalanga la na i menu nge menonga ako ini riong nongpolngare ole, ako i voth nge pen ako o apet i ve ini “Sovengalo Ako O Oma I Nge Um” Na nge Hibrure okei o apet i ve ini “Gabata”.
JOH 19:14 Na i toth ako aro penang lopat nge aning elnga a nang ako aro o monsi Punseleainga a Aning nge. Mako Pailat i ria tokokoere ve, “Lomu nepes ke.”
JOH 19:15 Ave o pres werera mun ve, “O wol lelpot i! O wol lelpot i! Pamona i a won ngoronga nge!” Ma Pailat i nina mun or ve, “Na o sis ve aro tho pamona lomu nepes a won ngoronga nge?” Ma pris kimangare o olal ile riong ve, “Lemem nepes ol e avele, lemem nepes inga ako ini a Sisar.”
JOH 19:16 Mako Pailat i sungpot a Jisas a punongare nge mo o pamona i a won ngoronga nge. Na Jisas i voth ol a punongare omeni.
JOH 19:17 Ma i potun ol ia won ngoronga ma i es lelpot nge a Jerusalem ma i es a pen ako o apet i ve ini “Toko Po a Kikil”. Na nge Hibrure okei o apet i ve ini a “Golgota.”
JOH 19:18 Na o pamona i nge pen re aken. Na o pamon tomoa i nge toko or aini. Na e i mon a epee, na e a epee, na Jisas i mon a sapat.
JOH 19:19 Na Pailat i ria or mo o wat riong epee ako ve, Ake ini a Jisas ako ile a Nasaret ini Judare ole nepes Ma o pamona i a ia won ngoronga nge.
JOH 19:20 Na wating aken o wat i nge Hibrure na Grikre na Romre okei. Mako Juda pulua o tital i, eneke pen ako o pamona Jisas nge kene i mela nge rem pomnga avele.
JOH 19:21 Na Judare oa pris kimangare o ria Pailat ve, “Mothong tova ong wat i ve, ‘Ini Judare ole nepes’, aro ong wat i ve, ‘Toko ake isivenga i ri ve ini Judare ole nepes.’”
JOH 19:22 Mako Pailat i olal ole riong ve, “Ur nekenga ako tho wat i lale, aro i ngo re lale aken.”
JOH 19:23 Na punongare o pamona Jisas ma i vus, lama o ela ia teunongre ma o thomreu i ma or penelu. Na o el i omole omole, na o ela mun ia teunong lemi anga ako o italal i avele na o the i ma i omoletet inga.
JOH 19:24 Na punongare o ria pel ve, “Aro te inrapot i avele. Aro te asisal nge satu mo aro lemir mire nge toko kathnga ako aro i el i.” Na ur areken i velpol ako aro i panunganga riong ako i voth a God ile erere nge ma i ri ve, O thomreu pel nge lek teunongre. Na o asisal nge satu mo aro ve oa kathnga i mukal aro i ela lek tekruk.” Mako punongare o oma i venen aken.
JOH 19:25 Na Jisas inina ome inina posnga tomo nge a Klopas iewo sengenga ako iion a Maria na Maria Makdala anga, or vusnga o mit totho a Jisas ia won ngoronga nge.
JOH 19:26 Ma Jisas i thopol inina ome a Jon ako ini ile wainlanga ako ia sagu rintet i ako o mitit, mako i ria inina ve, “Ake ini tum.”
JOH 19:27 Mako i ria mun ile wainlanga aken ve, “Ake ini ninom.” Ma i patea nge nang aken ile wainlanga aken i wol ol i a ile vel la ma i theal ol i.
JOH 19:28 Mako Jisas ilemi mire ako ve, i pavus ile omaing elonga lale. Ma i ria ve, “Thei i pun tho.” Na i ri venen aken mo aro i panunganga riong ako i voth a God ile erere nge.
JOH 19:29 Na enong pokin e ako ru i ngo ma i vual nge vain le masesnga, na o ela ur ako i tum vus thei ma o paesu i a vain nge, na ur aken i vual nge vain, mako o kin i a won ako o apet i ve ini “Hisop” ongepo ma o osea i a iwo nge la.
JOH 19:30 Mako Jisas i tumo i lamako i ria ve, “I vus.” Nako ikei wathou ma i rin ol.
JOH 19:31 Na ini aning elnga a nang ako o monsi nge nang rialonga tomo nge Punseleainga a Aning, ma nang rialonga aken kene i aolonga, na pris kimangare oni plong ve aro tokokoere o mon a won ngoronga nge, nge nang aken, mako o nin a Pailat ve aro o tokoror oeve mo o rin viri viri mo o osu ir.
JOH 19:32 Mako punongare o es ma o tokor tel omole ieve lama o tokor ia aininga ieve, toko or aini aken o mon tomo nge a Jisas.
JOH 19:33 Na o es a Jisas nge, ave o thopol ako i rin lale, mako o tokor ol ieve avele.
JOH 19:34 Na punonga omole i ela ile peang ma i ruruo a Jisas a itelipo, a ur e avele, nako mla ome thei i lelpot.
JOH 19:35 Ma tho a Jon sivengek, tho thopol ur aken i velpol, na tho ripot riong nunganga mo ako aro thomu mun, aro lomumuo nge. Na lemik mire nge ur nekenga ako tho ri nge, kene i nunganga.
JOH 19:36 Na ur areke i velpol mo ako aro i panunganga ur ako God ile erere i ri nge. Na i ri ve, Aro ipokinnga e avele aro i vulkor.”
JOH 19:37 Na God ile erere i ri mun ve, Aro tokokoere o thopol toko ako o ruruo i.”
JOH 19:38 Lamako Josep ako ile a Arimatea, i nin a Pailat ve i pavurvur ako aro i osu a Jisas ini peti. Na Josep ini a Jisas ile wainlanga e, aveto i parong kinealo i, eneke i ngange nge Judare ole mukalingare. Mako Pailat isa wompot i. Mako i osu a Jisas ini peti.
JOH 19:39 Na Nikodemus i es tomo nge i. Ini toko ako nomenga i es tel a Jisas nge pemlik. Na i el tomo ur una vronga ako imathenga i pavurvur nge kilo or mule pa me pothoi or penel. Na ur una vronga aken o oma i nge won or aini einga ako e iion ini Mir na e iion ini Alos.
JOH 19:40 Ma or paini o ela Jisas ini peti ma o soala i nge seltun tomo nge ur una vronga aken. Ake ini Judare ole vothung vet ako o monsi nge vungre otetunnga.
JOH 19:41 Na ometa e ako i ngo tothal e wop ako o pamona Jisas nge, na vuvepun a silkep ponganga i voth nge, ave o tetuno toko e nge rongan.
JOH 19:42 Na or paini o tetuno a Jisas ini peti a vuvepun a silkep aken, eneke nang le sivlukong ako nang rialonga i patea nge, i toth me lale na vuvepun aken i toth.
JOH 20:1 Na nge rulpoalal nge won tinanga ako rongan ia midingdeng, Maria Makdala anga i opotal a vuvepun aken nge la, ma i thopol um ako o sing rupo vuvepun thekia aken nge, kene i voth ol avele.
JOH 20:2 Mako i tho werer a Saimon Pita tomo nge a Jon ako ini Jisas ile wainlanga ako ia sagu rintet i, ma i ria or ve, “O elpot Toko Pomnga a vuvepun lale, na lemimem mire nge wop kathnga ako o rongu i nge, kene avele.”
JOH 20:3 Mako Pita ome a Jon ako ini Jisas ile wainlanga aken o es a vuvepun la.
JOH 20:4 Ma or alaini o tho inga, ave Jisas ile wainlanga ako ia sagu rintet i, i sertet a Pita ma i velpol tel a vuvepun aken.
JOH 20:5 Ma i lotoru ma ikei eto la ma i thopol seltun ako o so i nge, ave i koro la avele.
JOH 20:6 Ma Saimon Pita i velpol a rumongaling ma i alpo sele nge koroong a vuvepun lemi la, ma i thopol seltun ako o so i nge kene i ngo.
JOH 20:7 Na i thopol mun seltun siva ako o kin tetal ipounga nge, ako i ngo relpot alapinmolnga.
JOH 20:8 Ma Jisas ile wainlanga aton ru i velpol tel a vuvepun aken, kene i koro mun la ma i thopol i veno ako ma ilemio ol nge.
JOH 20:9 Aveto olemi mire senu nge riong ako i voth a God ile erere imirenga rongan ako i ri ve, aro i rin lamo i mimi werera mun.
JOH 20:10 Lamako Jisas ile wainlanga or aini aken o lo werer ol a ole pen la.
JOH 20:11 Na Maria i mit a vuvepun thekia ma i tang. Ma rongan i tang na i lotoru ma ikei eto a vuvepun lemi la
JOH 20:12 ma i thopol ensel or aini ako oa teunong i veleles. Ma o men nge wop ako Jisas ini peti i ngo tel nge. Na e i men a ipounga nge anga na e i men a ieve nge anga.
JOH 20:13 Mako or paini o nina i ve, “Bouti, ong tang neke?” Mako i olal ole riong ve, “O elpot ok Pomnga lale, na lemik mire nge wop ako o pango i nge, kene avele.”
JOH 20:14 Mako i eksinga ma i thopol a Jisas ako i mitit, aveto i ate i avele.
JOH 20:15 Ma Jisas i nina i ve, “Bouti, ong tang neke? Na ong ortet anga?” Na i rivenga ini ometa thealnga e, mako i ria i ve, “Eve ong elpot i, aro ria tho nge wop kathnga ako ong pango i nge mo aro tho es lamo tho el i.”
JOH 20:16 Mako Jisas i ria i ve, “Maria.” Ma itheki lel a i nge na i ria i nge Hibrure okei ve, “Rabonai.” Riong ake mirenga ako ve, “Pamirealinga.”
JOH 20:17 Lamako Jisas i ria i ve, “Mothong tova krim tuntun tel tho, eneke tho lo werer a Vovo nge la rongan. Aro ong es a titeikre nge la, mo ong ria or nge ako aro tho lo werer a ok Vovo nge, ako ini omu Vovo mun na ini lek God na ini lomu God mun.”
JOH 20:18 Mako Maria Makdala anga i lo werer ma i ria ile wainlangaere ako i thopol a Toko Pomnga lale, ma i ritet or nge ur alavusnga ako i ria i nge.
JOH 20:19 Na nge penaivuvu nge won tinanga aken, Jisas ile wainlangaere o veliloalo pel a vel lemi ma o pupal ritrito or, eneke o ngange nge Judare. Na Jisas i velpol a or nge ma i mitu a otheki, ma i ria or ve, “Lemi moring aro i voth tomo nge thomu.”
JOH 20:20 Na i ria venen aken ma vus, mako i pathengalu imeni salemi na peang wo mei ako a itelipo a or nge. Na ile wainlangaere o vual rintet nge lemi sivengaing, eneke o thopol a Toko Pomnga lale.
JOH 20:21 Lama Jisas i ria mun or ve, “Lemi moring aro i voth tomo nge thomu. Na ponange tho pakepot thomu ranga ve ako Vovo i pakepot tho.”
JOH 20:22 Mako i thupostun or ma i ria or ve, “O elo Oni Riringa a lomumu.
JOH 20:23 Na aro ve ong panes Oni Riringa ilemi na ong ria toko e nge ve, ‘God ilemi simikal lom vothung kerenga.’ Aken God aro ilemi simikal toko aken ile vothung kerenga. Na aro ve ong ria toko e nge ve, ‘God ilemi simikal lom vothung kerenga avele.’ Aro toko aken kene ile vothung kerenga rongan i voth.”
JOH 20:24 Na Jisas ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini, e ako iion a Tomas na iion mun a Didimus i voth tomo nge or avele nge wop lemi ako Jisas i velpoltun or.
JOH 20:25 Mako o ria i ve, “Them thopol a Toko Pomnga lale.” Ave Tomas i ria or ve, “Aro lemiko inga ako i mimi tova tho thopol ia sotunong wo mei a imeni salemi na tho paeso menik pupo nge, naro tho paeso mun menik a peang wo mei a itelipo. Na aro ve tho oma venen aken avele, aro lemiko nge avele.”
JOH 20:26 Lama nang or limae i vus na Jisas ile wainlangaere o veliloalo mun pel a vel aken lemi na Tomas i voth tomo ol nge or. Ma o pupal ritrito mun or. Ma Jisas i velpol ma i mitu a or nge, ma i ria mun or ve, “Lemi moring aro i voth tomo nge thomu.”
JOH 20:27 Lamako i ria Tomas ve, “Tomas, parong rumo menum pupo a menik salemi, na osepot menum mo paeso i a telik po. Mothong tova wong voth ini toko ako lom lemioong avele, aro lomumo inga nge tho.”
JOH 20:28 Mako Tomas i olal ile riong ve, “Wong ini ok Pomnga na wong ini lek God.”
JOH 20:29 Na Jisas i ria mun i ve, “Na lomumo ol nge tho, eneke ong thopol tho lale. Sapase areko o thopol tho avele, aveto ole lemioong i voth.”
JOH 20:30 Ako a ile wainlangaere otheki, Jisas i oma pathepolong pulua mun ako tho watu i a erere ake nge avele.
JOH 20:31 Aveto tho watu riong areke mo aro lomumo ako ve, Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, na ini a God Itun. Na tho wat mun riong areke mo aro ong el mimiong nge lom lemioong a i nge.
JOH 21:1 Lamako Jisas i velpoltun mun ile wainlangaere a thei a pamonlel a Galili ako iion aininga a Taiberias. Na ile velpoling i vene:
JOH 21:2 Na Saimon Pita, na Tomas ako iion aininga a Didimus, na Nataniel ako ile a Kana ako a epee a Galili, na Sebedi itun or aini tomo mun nge a Jisas ile wainlanga or aini o voth tomo e pel.
JOH 21:3 Ma Saimon Pita i ria or ve, “Aro tho es mo tho paural silang.” Mako o ria i ve, “Aro them es tomo nge wong.” Mako o monpot ol la nge wok, aveto pemlik lollonga aken o paural vet silang e avele.
JOH 21:4 Na nang i avsua mesi, nako Jisas i mitpot a thei wo peti, aveto ile wainlangaere o ate i avele ako ve, ini a Jisas.
JOH 21:5 Mako i nina or ve, “Thengengekre, o paural vet silang pelie?” Ave o olal ile riong ve, “Avele, posispot.”
JOH 21:6 Mako i ria or ve, “Thomu o ulu omu susua a wok epee a menumu sivenga nge anga mo aro o paural silang pelie.” Mako o ulu ol oa susua, ave o pavurvur nge imontetanga avele, eneke silang pulua o uro nge.
JOH 21:7 Na Jon ako ini a Jisas ile wainlanga ako ia sagu rintet i, i ria Pita ve, “Aken ini a Toko Pomnga.” Ma Pita i nongpol ako ve, toko ako i lengpot or ini a Toko Pomnga, mako i teun werer ia neong, eneke i teuntetpot tel i lale. Ma i opthou a thei lemi la ma i keo a thei wopo la.
JOH 21:8 Na Jisas ile wainlangaere ako rongan o voth a wok nge, o rumongal nge i ma o montet oa susua ako i vual rintet nge silang ma o mono a wopo la. Na o melapot nge thei wopo avele, i pavurvur nge mita or mule pa mule.
JOH 21:9 Na nge ako o pelo a thei wopo, o thopol silang na bret ako i ngo a won sesenga mikeri nge.
JOH 21:10 Lamako Jisas i ria or ve, “O ela silang pelie ako o paural i mo o el i me.”
JOH 21:11 Na Saimon Pita i ro a wok nge mo aro i titpoo susua a wopo me. Na susua aken i vual nge silang aoliloenga. Na oa titaling i pavurvur nge 153. Na silang i pom rintet, aveto susua i minra avele.
JOH 21:12 Mako i ria or ve, “O es me mo o an.” Ave oa ko e avele ilemi i mit engeng i pavurvur ako aro i nina i ve, “Ong ini ao?” Eneke olemi mire ako ve, ini a Toko Pomnga.
JOH 21:13 Mako Jisas i es ma i ela bret ma i sungu i a or nge, na i oma vene mun aken nge silang.
JOH 21:14 Na ake ini ile velpoling pa menga a ile wainlangaere nge ako i rin ma i los werera.
JOH 21:15 Na o an ma i vus, mako Jisas i ria Saimon Pita ve, “Saimon ako ini a Jon itun, lom asaguong nge tho i mukal nge toko areke ole asaguong nge tho?” Mako i olal ile riong ve, “Enala, Toko Pomnga, lomum mire ako ok sagu ong.” Mako Jisas i ria mun i ve, “Aro ong theal lek tokokoere ranga ve ini sipsipre.”
JOH 21:16 Mako Jisas i ria mun paininga a i nge ve, “Saimon ako ini a Jon itun om sagu tho?” Mako i olal werer mun ile riong ve, “Enala, Toko Pomnga, lomum mire ako ok sagu ong.” Mako Jisas i ria mun i ve, “Aro ong theal lek tokokoere ranga ve ini sipsipre.”
JOH 21:17 Na Jisas i ria mun pa menga a i nge ve, “Saimon ako ini a Jon itun om sagu tho?” Ma Pita ilemi kerere, eneke Jisas i nina i pa or me ve, “Om sagu tho?” Mako i ria i ve, “Toko Pomnga, lomum mire nge ur alavusnga, na lomum mire ako ve, ok sagu ong.” Ma Jisas i ria mun i ve, “Aro ong theal lek tokokoere ranga ve ini sipsipre.
JOH 21:18 Na tho ri nunganga a wong nge, ako nge wop lemi ako rongan ong apo, ong pateunu sivengom, na ong es nge wop ako lomum ve aro ong es nge. Aveto aro ong toloku, aro ong paespot menum na toko relnga e aro i pateunu wong naro i ti wong nge wop ako num plong ve aro ong es nge.”
JOH 21:19 Na Jisas i ri riong aken mo aro i ritet nge sovengalo ako aro Pita i rin nge na i papomnga a God nge. Lamako Jisas i ria i ve, “Panes tho.”
JOH 21:20 Na Pita i eksinga werer ma i thopol a Jon ako ini a Jisas ile wainlanga ako ia sagu rintet i, ako i panes or. Na ini toko aton ru i men thalu a Jisas nge aning na ipo wathtun i mo i nina i ve, “Anga ako aro i sungu ong a ngarangre omeni?”
JOH 21:21 Ma Pita i thopol i, mako i nin a Jisas ve, “Toko Pomnga, i vava nge toko ake? Aro i rin vava?”
JOH 21:22 Na Jisas i olal ile riong ve, “Aro ve lemik ve aro i mimi mo la i pavurvur nge lek lo wererong me, aken ini lek omaing. Na i vava ake lomum nge? Panes inga tho.”
JOH 21:23 Mako riong i kima ol a ile wainlangaere nge ve ile wainlanga aton aro i rin avele. Aveto Jisas i ri venen aken avele, i ri inga ve, “Aro ve lemik ve aro i mimi mo la i pavurvur nge lek lo wererong me, aken ini lek omaing. Na i vava ake lomum nge?”
JOH 21:24 Na tho ini a Jon ako tho ritet nge ur elonga areken na tho watu ir. Na lomumu mire ako ve, lek riong i nunganga.
JOH 21:25 Na ur pulua mun ako Jisas i oma i. Na aro ve o watu ir omole omole a erere nge, lemik ve aro ulue ake i pavurvur nge omei avele. Na i re aken. I vus.
ACT 1:1 Teik a Tiopilus, nge lek malueng teltelnga, tho wat nge ur elonga ako Jisas i oma i, na nge ur ako i patoral toko na sengre nge, na i patea nge ile omaing pateanga,
ACT 1:2 na i mul nge nang ako God i ela i roro a Pen a Urvet la. Na nomenga Jisas i ateal tokokoe pelie ve ini ile pakekere, na i pator or nge a God Ioni Riringa ile engenging.
ACT 1:3 Na ako nge ile rinong kime, i velpola mun a ile pakekere nge. Ma i oma omaing pulua ako i pathengal or ako ve, i mimi werera mun lale. I velpoltun or papulua i pavurvur nge nang mule pa penel, ma i patoral or nge a God ile menong e nepes.
ACT 1:4 Rongan i voth tomo nge or, ma i pator or ve, “Thomu o mothong tova o lo lelpot a Jerusalem. Na thomu aro o men tetal sungong ako God i kin ile riong lale ve aro i sungu i a thomu nge. Ranga ve nomenga ako tho ri tel i a thomu nge lale.
ACT 1:5 Eneke Jon i paninu toko na sengre nge thei. Aveto lelle inga mun tie God aro i paninu thomu nge Ioni Riringa.”
ACT 1:6 Nge wop lemi aken o velilo pel, ma o nina i ve, “Toko Pomnga, nge wop lemi ake aro ong velpol ini Israelre ole nepes?”
ACT 1:7 Lama Jisas i olal ole riong ve, “Vovo inga ienga ako i pomnga na i pamen nang na mlik ako aro ur aken aro i velpol nge, aveto ini lomu omaing avele.
ACT 1:8 Aveto panen aro Ioni Riringa aro i ru mo i voth tomo nge thomu. Naro i paengeng thomu. Kena aro thomu o panongpol nge lek riong ako a Jerusalem na Judia na Samaria na pen elonga ake ru a ulue.”
ACT 1:9 Jisas i ri ma vus lama God i ela ol i roro, ma o the ma songen i pasopal i ma o thepol ol i avele.
ACT 1:10 Rongan o mit ma otheki i panesrum i a sepsa na a ur e avele nako toko or aini ako o ne teunong velelesnga o mitu a olo sei.
ACT 1:11 Ma or paini o ria ve, “Thomu Galili angare o vova ake o mit ma o thea la a sepsa nge la, e? Jisas ako God i eltetpot i a thomu nge ma i ela i a Pen a Urvet la, aro i lo werer ranga ve mun ako thomu o thepol i ako i esa a Pen a Urvet la.”
ACT 1:12 Lamako o lospot a tete a Oliv ma o lo werer a Jerusalem la. Na tete aken ia wop melanga nge a Jerusalem avele. Oa wop toth inga e pel.
ACT 1:13 Ma o eso a rem pomnga na o esa a vel lemi ronganga ako ini ole vothinga. Ma oionre vene: Pita, Jon na Jems na Andru na Pilip ome a Tomas na Bartolomiu na Matiu na Jems ako ini a Alpius itun na Saimon ako i voth tomo nge toko avlung ako o apet i ve ini Selot, na Judas ako ini a Jems itun.
ACT 1:14 Ma ine tokokoere o men velilo pel ma olemi omole ol inga nge nongong. Ma o nong tomo nge sengre na Maria ako ini a Jisas inina na Jisas ititeinre.
ACT 1:15 Lama nge nang omole Pita i mita a toko lemioongare otheki ma oa titaling i mul nge or 120.
ACT 1:16 Ma Pita i ria ol or ve, “Titeikre, ine riong omole ako o wat i a erere nomenga, i velpol ol lale. Nomenga God Ioni Riringa i pavelpolpot i a nepes a Devit iwo. Ma i ri nge omaing ako aro Judas i oma i. Ini toko aton ru i pathengal tokokoe areko o rere a Jisas. Na ponange riong ake i velpol nunganga lale.
ACT 1:17 Na Judas i voth tomo nge them, ma i um tomo nge them.”
ACT 1:18 (Na toko ake ini a Judas i el umtun nge ile omaing kerenga aken, ma i ol ulue epee nge. Ma i matu nge ma iopo meris, makola imikeli i polopot a lalanga, mako ini ile rinong.
ACT 1:19 Toko alavusnga ako ru o voth a Jerusalem o nongpol ikimanga. Na nge ole riong o apet ulue epee aken ve, “Akeldama,” i mirenga ako ve, “Ulue ako mla i palalas nge”.)
ACT 1:20 Lama Pita i ria mun ve, “Riong ako i voth a God ile erere ako ini a Buk Song, i vene: ‘Aro ile vel aro i ngo polpol ol inga, naro toko e avele ol aro i voth nge.’ Na ‘Aro toko relnga i tepolal ol i nge ile omaing aken.’ Na erere i ri venen aken.
ACT 1:21 Na i sivenga ako aro te ateal toko e aro i supo tomo nge it mo aro i ritet nge ur ako i thopol i nge a Toko Pomnga ile los wereraing. Naro ini toko ako i voth tomo nge it nge nang elonga ako Toko Pomnga a Jisas i esu esa tomo nge it. I patea nge nang ako Jon i paninu toko na sengre ma i pavurvur nge nang ako God i elteta i a it nge.”
ACT 1:23 Na tokokoere o atealpot toko or aini. Omole ini a Josep, ako o apet mun i a Barsabas, na iion aininga mun ini a Jastus. Na toko aininga ini a Matias.
ACT 1:24 Ma o nong vene, “Toko Pomnga, lomum mire nge toko alavusnga olemi na ong ateal toko kathnga nge toko aini aken lale na pathengal i a them nge,
ACT 1:25 ve aro i velpol ini pakeke mo i el a Judas imei. Eneke Judas i lo nge omaing ake ma i es nge pen ako i pavurvur nge i.”
ACT 1:26 Ma o ela anral tun or aini ma o paateal a Matias na Barsabas nge mo o paenu i a oto lemi ma o tik tok i na um ako i prilpot tel kene ini a Matias ile. Mako i velilo tomo ol nge pakeke or mule pa omole pothoi omole aken, mako oa titaling i velpol werer mun nge mule pa omole pothoi or aini.
ACT 2:1 Na nang e ako i velpol ako Judare o apet i ve ini “Pentikos.” Ma toko lemioongare o men velilo pel a vel lemi.
ACT 2:2 O men na a ur e avele na o nongpol ur ako i avvuv ranga ve ini thue aolonga ako i ru a Pen a Urvet me, ma i pavual vel ako ru o men nge.
ACT 2:3 Ma o thopol ur ako i ranga ve ini won sesenga annga ma i metheru ma i vugir or omole omole.
ACT 2:4 God Ioni Riringa i vual a or omole omole nge ma o ri nge keiong rel relnga ako God Ioni Riringa i pavelpolpot i a owo.
ACT 2:5 Na Juda pelie ako o voth a Jerusalem ako or ini toko lotuongare ako o es a pen epee elonga me.
ACT 2:6 Ma o nongpol ur aken ma toko pulua o vus me. Ma o kukuk, eneke o nongpol toko lemioongare ako o ri nge okei omole omole.
ACT 2:7 Ma olemi ngo pelekpol, ma o ria ve, “Ken i vava? Ako tokokoe areke o ri nge keiong rel relnga na or ini Galili angare oenga.
ACT 2:8 I vova ake te nongpol or ako o ri nge keir omole omole ranga ve ako titemerre na ar ninaere o ri nge, e?
ACT 2:9 Eneke it ine Partia, Midia na Elam angare na areko ole a Mesopotemia, Judia na Kapadosia na areko ole a Pontus na Esia.
ACT 2:10 Na ar pelie ako ini a Prigia, Pampilia na Isip, na pelie ako a epee a Libia ako toth a Sairini na pelie ini loomere ako o es a Rom me.
ACT 2:11 Na it toko Judare na toko relnga pelie ako te lotu tomo nge Judare ole lotuong. Na pelie ako o es a epee a Krit na Arebia me. Ma it vusnga te nongpol or ako o ri nge keir omole omole nge omaing aolonga ako God i oma i.”
ACT 2:12 Ma o kukuk nge ma olemi ngo senu avele. Ma o ninu nina pel ve, “Ur ake mirenga vava?”
ACT 2:13 Aveto toko pelie ako o kelelal or ma o ri ve “Ken, ava areke o thin thei engenga ma otheki vaisis.”
ACT 2:14 Pita i mit tomo nge ithanga or mule pa omole pothoi omole. Na i pres na i ritet nge toko na sengre ve, “Thomu Judare na thomu toko elonga ako o voth a Jerusalem, o ta telngomu e lek riong mo lomumu mire nge ur aken.
ACT 2:15 Thomu o ri ve va toko areke o thin thei engenga, aveto avele. Nang meta rongan i el inga limpenel rulpo.
ACT 2:16 Aveto God ile riong elnga nomenganga ina Joel i ritet nomenga nge ur ake i velpol ma i ri ve,
ACT 2:17 “‘God i ri vene: Toth nge nang patopalalnga aro tho paru Onik Riringa a toko na sengre nge. Mo aro tutumuere o ripot lek riong. Na lomu kulpopoere aro o thopol pathengaling rel relnga. Na lomu toloklokere aro o thopol oni theongre.
ACT 2:18 Naro tho paru Onik Riringa a lek toko na seng omaingare nge, mo aro o ripot lek riong nge nang areken.
ACT 2:19 Aro tho oma pakukukaling pelie a sepsa na pathepolong a ulue na mla na won sesenga na won klunga aolonga aro o velpol.
ACT 2:20 Nang theki aro i eksingu mo ia mideng naro ngov i eksingu mo i selele ranga ve ini mla. Panen aro Toko Pomnga ile nang i velpol. Na ile nang aken i aolonga rintet na ini nang ako ini pakukukonga.
ACT 2:21 Naro toko na seng areko o avav a Toko Pomnga iion, aro God i pamimi or.’ “Na i velpol ranga ve ako God ile riong elnga nomenganga a Joel, i ritet nge.
ACT 2:22 Jisas ako ini Nasareta ini toko ako God i patheng i a thomu nge, ma i papomnga i nge ako i oma paatealing na pathepolong na pakukukaling nge imeni ako ru a thomu nge, ako ranga ve lomumu mire nge lale.
ACT 2:23 Na God i panes vengveng ilemi ako nomenga i ri nge lale ve aro i sungu i a menumu na thomu o oma i ranga ve ako ilemi mire nge ako aro thomu o oma i a i nge, ako thomu o sungu i a toko le vothung kerengare omeni mo o pamona i a won ngoronga nge mo o pun rin i.
ACT 2:24 Aveto God i pamimi werera i ma i eltetpot rinong a sisisong a i nge. Eneke rinong i pavurvur aro ile mong i avele.
ACT 2:25 Na Devit kene i ri vene nge i, “‘Na tho thopol Toko Pomnga ako i voth tomo nge tho evelelnga. I voth tomo nge tho ma i paengeng tho taro ake o pakerenga tho avele.
ACT 2:26 Maken lemik sivenga nge ur ake ma tho ri nge lek lemi sivengaing. Na tho men tetal ol nge ile opoesaling e tho.
ACT 2:27 Eneke aro wong mothong lel onik a rinrinongare ole pen avele. Na wong mothong tova punapoaltun lom toko riringa mo ini peti i plot.
ACT 2:28 Wong pathengal tho nge mimiong a so lale. Naro wong voth tomo nge tho, naro nge aken, lek lemi sivengaing aro i aolonga.’
ACT 2:29 “Titeikre tho ritet vengveng a thomu nge, nge titevir a Devit ako ini nepes. Ako i rin lale ma o tetun i, na ia vuvepun i voth tomo nge it nomenga ma me i pavurvur ponange.
ACT 2:30 Devit ini a God ile riong elnga nomenganga, na ilemi mire nge ur areko God i kin ile riong nge ve i nunganga, ve aro panen God aro i pavelpol itevinga e mo aro i velpol ini nepes ranga ve ini i.
ACT 2:31 Nomenga Devit i thepol ur areko lale ako aro God i oma i panen. Ma i ri nge toko ako God i ateal i ve aro i el werer or, ako nge ile los wereraing, nge ile riong ako i ritet nge nomenga ve, ‘God aro i mothong lel i mo ini peti i plot a rinrinongare ole pen avele.’
ACT 2:32 Na them vusnga them thopol ako God i palos werera Jisas ake lale.
ACT 2:33 Na God i ela Jisas lale ma i men ol a God ilo sei a imeni sivenga nge anga. Ma i el Oni Riringa ako Itema i pator i nge. Na ur ako thomu o thepol i na o nongpol i ini sungong ako Jisas i paru i a them nge.
ACT 2:34 Eneke Devit i esa a Pen a Urvet avele, aveto i ri vene, “‘God i ria ok Pomnga ve, “Ong men a menik sivenga nge,
ACT 2:35 i pavurvur ako aro la tho paeso lom ngarangre a som thewo.” ’
ACT 2:36 “Vene na thomu Israelre, aro lomumu mire senu nge ake. Nge a Jisas aton thomu o pamona i a won ngoronga nge, ake ini toko ako God i ateal i ma God i pavelpol i ako ini Toko Pomnga.”
ACT 2:37 O nongpol i ma riong aken i pun oopo. Ma o ria Pita tomo nge pakeke pelie ve, “Titeikre aro them vova ol?”
ACT 2:38 Ma Pita i ria or ve, “Thomu omole omole aro kimomu lelalpot lomu vothung kerenga na o el paninuong nge a Jisas Krais iion. Maken God aro ilemi simikal lomu vothung kerenga. Naro i sungu ol Ioni Riringa a thomu nge.
ACT 2:39 Eneke nomenga God i kin ile riong tomo nge thomu na nge tutumuere na areko o voth gat i pavurvur nge areko ar Pomnga a God aro i leng or a i nge.”
ACT 2:40 Pita i panongpol engeng or ma i tor mun or nge riong pulua ve, “Aro thomu o naktet thomu mo aro God i pamimi thomu nge ile paomelaling ako i es a toko kerengare nge.”
ACT 2:41 Make tokokoere olemio nge a Pita ile riong. Mako o el paninuong. Nge nang aken tokokoere or 3,000 o eksing ole mimiong ma o rong esa mun toko lemioongare oa titaling.
ACT 2:42 Ma o engeng nge pakekere ole riong nongpolnga, na nge ole men pathunong, na nge ole an tomoing nge bret ako o rek rek i, na nge ole nongong.
ACT 2:43 Na God i oma pakukukaling na pathepolong pulua a pakekere omeni. Ma or alavusnga o papomnga or tomo nge ngangeong.
ACT 2:44 Ma toko lemioongare o men pathunal pel nge nang elonga. Na ole ur elonga ake ini or vusnga oa ol.
ACT 2:45 Ma aro o sungpot ole ulue na ole ur elonga nge toko e ako mo i ol i, ma o el umtun nge ma o thomreu umtun aken nge tokokoe areko o poor nge ur elonga.
ACT 2:46 Nge nang elonga o es tomo e pel a Lotu Tepun a Vel. Ma o es a ole vel omole omole ma o an tomo nge bret ako o rek rek i. Ma olemi i ngo pis ma o vual nge lemi sivengaing.
ACT 2:47 Evelelnga o risea a God iion. Ma toko na seng olemi sivenga ol nge or. Nge nang elonga God i ela mun toko na seng areko i pamimi or ma i rong esa mun toko lemioongare oa titaling nge la.
ACT 3:1 Nge nang omole e ako Pita ome a Jon o es a Lotu Tepun a Vel la. Ma nang theki i el or me ako aro tokokoere o oma ole nongong.
ACT 3:2 Na toko e ako i voth kene ieve lil na inina i maneu i nge na i vene vet ake. E nang elonga o visloa i ma o pamen totho i a Lotu Tepun a Vel a lok thekia, ako o apet i ve, “A Urvet” mo i nong umtun na ur elonga nge areko o eso a Lotu Tepun a Val a lok lemi.
ACT 3:3 Ma toko aken i thopol a Pita ome a Jon ako o eso me a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, nako i nonga umtun pelie a or paini nge.
ACT 3:4 Ma Pita ome a Jon o the rinrin ol i ma Pita i ria ve, “Wong the a them paini nge me.”
ACT 3:5 Ma itheki lel a or paini nge la, ma ilemi ve aro i ela ur a or paini nge.
ACT 3:6 Aveto Pita i ria i ve, “Lek umtun avele. Aveto lek inga ur e ake aro tho sung i a wong nge. Nge a Jisas Nasaret anga iion tho ria wong ve, wong mita mo wong es.”
ACT 3:7 Ma i krima imeni sivenga nge ma i pamita i. A ur e avele na ieve alaini o sivenga werer.
ACT 3:8 Ma i mita ma i opthoa, mako i esu esa ol. Mako i es tomo ol nge or paini a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. Ma i es na i opthou opthoa na i risea God iion roro.
ACT 3:9 Ma toko na seng o thepol i ako i esu esa na i risea God iion.
ACT 3:10 Ma or alavusnga o ate i ve ini toko aton ru i men kek a Lotu Tepun a Vel a lok thekia ako o apet i ve ini “A Urvet” mo i nong kek umtun na ur elonga. Ma o thepol i ako i sivenga lale ma o kukuk na olemi pelekpol nge uneke ako i velpoltun i.
ACT 3:11 Ma rongan i krimalal a Pita ome a Jon, nako toko na seng o kukuk ma o tho a or nge me ma o pathun tomo nge or nge wop ako o apet i ve ini a “Solomon ile Sawak.”
ACT 3:12 Pita i thopol ake ma i ria toko na seng ve, “Thomu Israelre i vova ake thomu o kukuk nge, e? Na o the rinrin them, e? Thomu o rivenga, ake ini them paini lemem longung eve lemem vothung sivengaing a God itheki ake i pasenu werer toko ake ma i es, e? Avele.
ACT 3:13 God ake ini a Abraham na Aisak na Jekop ole na ako ini ar tetere ole i papomnga ile omainga a Jisas roro. Aveto thomu o sungu i a pelie omeni. Na Pailat i ri ve i modoppot i la. Aveto kimomu lelal i.
ACT 3:14 Kimomu lelal toko vengvenga na ini toko riringa. Na thomu o nin a Pailat ve aro i modoppot toko so rinnga a thomu nge.
ACT 3:15 Mako thomu o so rin toko ako i pathengal or nge mimiong a so kene lale, aveto God i palosa mun i nge rinong lale. Taro aken them thepol i ma i nunganga.
ACT 3:16 Ma Jisas iion ile engenging i pamimi toko ake. Na lomumu mire nge toko ake na thomu o thepol i ako i sivenga werer. Na Jisas re ako i pavurpola lemem lemioong ma i sungu engenging a i nge a thomu alavusnga thekumu.
ACT 3:17 “Na titeikre lemik mire ako ve, thomu na omu pompomere lomumu mire senu avele, make thomu o oma kerengaing a Jisas nge venen aken.
ACT 3:18 Aveto nomenga God i pavelpolpot riong ake a ile riong elnga nomenga angare owo ve, aro God ile toko ako i ateal i ve aro i el werer or kene aro i el tel sisisong, mako God i pavelpol i lale.
ACT 3:19 Vene naro thomu o modop lomu vothung na o eksing mo o panes a God mo aro i patitepot lomu vothung kerengare.
ACT 3:20 Maken aro Toko Pomnga i sungu engenging pomnga a thomu nge. Mo aro i pakeu toko ako i ateal i a thomu nge me. Ini toko ako God i ateal i nomenga ve aro i opoal thomu, ini a Jisas.
ACT 3:21 Na ponange ake i voth a Pen a Urvet. Ma i men tetal nge nang ako aro God i paponganga werer ur alavusnga ranga ve ako i ripot i nge ile riong elnga nomengangare owo.
ACT 3:22 Eneke Moses i ri nge i vene: ‘God ako ini omu Pomnga aro i pake ile riong elnga ranga ve ako i pake tho naro ini lomunga e. Mo thomu o nongal ile riong evelelnga.’ Na Moses i ria mun ve,
ACT 3:23 ‘Na tokokoe areko oni plong ve aro o nongal a God ile riong elnga aken ile riong, aro o voth tomo ol nge a God ilengare avele ol, aro God i pakerenga selele or.’
ACT 3:24 “Na riong elnga nomengangare i patea nge a Samuel na riong elnga areko o velpol ol a ikime areko o panongpol a God ile riong, or alavusnga ole panongpolong ake i ritet nge ur areko i velpol nge wop lemi ake.
ACT 3:25 Nge riong elnga nomengangare, God i sungu patorong a thomu Israelre nge, ma thomu o el ol a God ile riong kinnga ako ranga ve i sungu i nomenga a titovumuere nge. Ranga ve ako i ria Abraham ve, ‘Aro tho sungu lek menong sivenga a titovumre nge, mo o sung esu i a toko ulue angare nge.’
ACT 3:26 Ma God i ateal ile omainga ma i pake tel i a thomu nge me mo ako i pamen senu thomu nge ako i eksing thomu nge lomu vothung kerenga.”
ACT 4:1 Pita ome a Jon rongan o ria toko na sengre nge, na pris kimangare, na Lotu Tepun a Vel a mit tetalongare ole mukalinga, na Sadiusire mun o velpol.
ACT 4:2 Ma olemi kling nge or paini, eneke o patoral toko na sengre nge a Jisas ile los wereraing, aken i pathengal ako ve, i pavurvur rinrinongare aro o los werera mun.
ACT 4:3 Taro ake o rere or paini ma o ri ve aro o pamit or e riong, ave i toth penie lale mako o paeso or paini a mang a midenga lami, makola rulpou.
ACT 4:4 Aveto pulua ako o nongpol riong aken lale ma olemio nge. Mako toko lemioongare oa titaling i esa, ma o tital inga totomonere na i pavurvur nge 5,000.
ACT 4:5 Ma nge erangunga Judare oa pompomere tomo nge lotu a mukalingare na pamirealingare nge a Moses ile patorong, o pathun a Jerusalem.
ACT 4:6 Ma o velilo tomo nge a Anas ako ini Prisre oa Pomnga na Kaiapas na Jon na Aleksander, na ine tokokoere ako ini a Anas ilengare o voth mun.
ACT 4:7 Ma o pamitu or paini a otheki lemi ma o nina or paini ve, “Thomu paini o oma ur aken vava, thomu o el engenging le vanga na o oma ake nge anga iion?”
ACT 4:8 Na God Ioni Riringa i vual a Pita nge ma i olal ole riong ve, “Thomu mukalingare nge Israelre na thomu Judare oa pompomere,
ACT 4:9 na ponange thomu o ri ve o pamit them paini e riong, eneke them paini them pasenu toko eve kerenga ake. Na ava thomu o nin them ve, toko ake i senunga vava?
ACT 4:10 Na i vene ake naro thomu alavusnga aro lomumu mire nge. Na toko alavusnga ako a Israel mun aro olemi mire nge. Toko ake i mitu a thekumu lemi ma i senu, eneke Jisas Krais ako ini Nasaret anga iion ile engenging i pasenu i. Ma thomu o pamona Jisas aton a won ngoronga nge. Aveto God i palos werera i nge rinong.
ACT 4:11 Jisas ini toko ako God ile erere i ri nge ve, ‘Um ako thomu vel aringare o rivenga i kerenga ma o siv lelpot i, ake kene i velpol ini um a urvet ako i paengeng vel ranga ve ini wovek sapatanga.’
ACT 4:12 Toko aken ienga inga ini toko pamimionga. Nge pen alavusnga ake ru a ulue, God i pathengal ol it nge toko e avele ol ako aro i pamimi it.”
ACT 4:13 Ma mukalingare o thepol ako Pita ome a Jon o panongpol na o ngange avele. Na olemi mire ako ve, toko aini ake o es a pamirealinga pelie nge avele. Or paini ini toko polpolnga inga. Na olemi ngo pelekpol nge or paini ma o ate or ve, nomenga or paini o voth tomo nge a Jisas.
ACT 4:14 Na o thepol toko aken ru ieve i sivenga ol en, ma i mita tomo ol nge or paini, taro aken ole riong ol e avele ako aro o ria or paini nge.
ACT 4:15 Ma o ria or paini ve aro o plospot a rionga a vel. Lamako o nin ol pel ve,
ACT 4:16 “Aro te oma toko aini aken vava, e? Or paini o oma pathepolong aolonga ake, ma toko na seng pulua ake ru a Jerusalem olemi mire nge lale, naro them kelelal i avele.
ACT 4:17 Aveto i mothong tova riong ake aro i es a pen elonga a toko na sengre nge. Make aro te ri engeng nge or paini ve, ‘Aro o mothong tova o ri ol riong pelie a toko na sengre nge, nge a Jisas iion.’”
ACT 4:18 Lamako o leng werer or paini me, na o ria or ve aro o mothong tova o ri mun riong e na o patoral toko na seng nge a Jisas iion.
ACT 4:19 Aveto Pita ome a Jon o olal ole riong vene, “Lomumu vava, kathnga i sivenga nge a God itheki, aro them modop a God ile riong, eve aro them panes lomu riong?
ACT 4:20 Aveto i pavurvur aro them paini them poreng avele. Them paini aro them panongpol inga nge ur areko them thepol i na them nongpol i lale.”
ACT 4:21 Lama mukalingare o pator mun or paini nge riong engenga pelie. Lamako o modop or paini ma o es. Aveto mukalingare o ri ve o paomelal or, aveto o thepolo sovengalo e avele, eneke toko na sengre o paesa God iion roro nge ur ako o oma i.
ACT 4:22 Ma o paesa God iion roro, eneke toko ako or paini o oma pathepolong aolonga a i nge ma i sivenga werer ia tovu po or mule pa penel.
ACT 4:23 Lama mukalingare o modop ol or paini, ma or paini o es werer ol a olengare nge. Ma o ria ol or nge riong alavusnga ako ini pris kimangare na Judare oa pompomere o ria or nge.
ACT 4:24 Ma o nongpol i ma vus. Ma or alavusnga olemi omoletet na o nong a God nge vene: “Toko Pomnga, wong oma sepsa na ulue na rua na ur alavusnga ako ru o voth nge.
ACT 4:25 Nomenga Onum Riringa i pavelpol riong e ako a titevimem a Devit iwo ako ini lom omainga, ma i ria ve, “‘I vava ake toko relngare olemi kling rinrin, e? Na i vava ake tokokoere o rirum polpol inga, e?
ACT 4:26 Ine nepes alavusnga ake ru a ulue o monsi nge punpeling. Na mukalingare o velilo pel mo or vusnga o pun tomo nge a God ome ile toko atealinga.’
ACT 4:27 “I nunganga Herot na Pontius Pailat tomo nge Israelre na tokokoe areko ini Judare avele, o pathun a rem a lumlumnga ake mo o pun tomo nge a Jisas ako ini lom omainga riringa ako wong ateal i nomenga.
ACT 4:28 O pathun pel mo o oma ur alavusnga ako ranga ve nomenga wong engeng ve na lomum ve aro i velpol.
ACT 4:29 Na Toko Pomnga, aro lomum rum nge voling areko o oma i, naro wong opoesal them ako ini lom omaingare mo aro them engeng nge lom riong panongpolnga. Mo them mothong tova them ngange.
ACT 4:30 Naro wong pango menum a toko ni multhangingare nge mo pamimi werer or. Na oma pathepolong aolonga na pakukukaling nge a Jisas iion, ake ini lom omaing riringa.”
ACT 4:31 O nong ma vus, na vel aken ru o voth nge i vaikik. Ma o vual nge a God Ioni Riringa ma o panongpol nge a God ile riong. Na o ngange avele.
ACT 4:32 Ine toko lemioongare oopo omole inga, na olemi omoletet inga. Na oa e avele i thepol ile ur ako ini ienga ile avele, ole ur alavusnga kene ini or vusnga ole.
ACT 4:33 Na pakekere o panongpol engeng nge a Jisas ile los wereraing. Ma God ile themosaling i pesrou a toko lemioongare nge avele.
ACT 4:34 Oa e avele kene i oror nge aning eve ur elonga. Toko alavusnga ako ru ole ulue eve vel i voth, o sungu i a toko e nge ma i ol i mo o el umtun nge. Nako o el ol i la,
ACT 4:35 ma o sungu ol i a pakekere nge. Ma o thomre i a or omole omole nge, i pavurvur nge uneke ako o oror nge.
ACT 4:36 Na toko omole e ako i voth, iion a Josep ako ini mtho a Saiprus anga ma ini net Livai. Ma pakekere o sungu mun ion a Barnabas a i nge. Toko iion aken mirenga ve, ini toko ako i paengeng tokokoere olemi.
ACT 4:37 Na i sungu ile ulue epee ako a toko e nge, ma i ol i, mako i el sele umtun nge ma i sungu i a pakekere nge.
ACT 5:1 Aveto toko omole ako i voth ako iion a Ananaias na iewo iion a Sapaira. Ma or paini o sungu ole ulue epee ako a toko e nge, ma i ol i.
ACT 5:2 Aveto umtun epee Ananaias i krim werer i mo ini ole. Na iewo sengenga mun ilemi mire nge umtun epee aken. Ma Ananaias i el ol inga umtun epee aken ma i sungu i a pakekere nge ranga ve ini olonga alavusnga.
ACT 5:3 Ma Pita i ria ve, “Ananaias, i vova ake som womo inga Satan mo i vual a opom lemi, e? Ma lom apaltet a God Ioni Riringa. Ma wong krim werer umtun epee ako ini lom ulue olonga, e?
ACT 5:4 Nomenga ako o ol ulue rongan ma ini lom inga, na nge ako o ol i nge umtun, umtun aken kene ini lom, i vava ake lomum rum ur ake a lomum? Lom apaltet ake ini toko avele, lom apaltet ake ini a God.”
ACT 5:5 Ma Ananaias i nongpola inga riong ake, nako i rin, mako i matu. Na tokokoere ako o nongpol i o ngange rintet nge.
ACT 5:6 Mako kulpopoere o es me ma o auvala ol ini peti, ma o eltetpot i lamako o tetun ol i.
ACT 5:7 Palolo avele, nako iewo sengenga i eso me. Na ilemi mire nge ur ako i velpol, kene avele.
ACT 5:8 Ma Pita i nina i ve, “I re ake ini umtun alavusnga ako ome ewom tomonnga o el i nge lomu ulue olonga?” Ma i olal i ve, “Umtun alavusnga i re aken.”
ACT 5:9 Ma Pita i ria ve, “I vava ake ome ewom tomonnga o ri ve o tongporum Toko Pomnga Ioni, e? Tokokoe areko o tetun ewom tomonnga o velpol mun a vel thekia lale, mo aro o potun mun wong la.”
ACT 5:10 A ur e avele, nako i rin ma i matu a Pita ieve tepun. Ma kulpopoere o eso me ma o thepol seng ako ru i rin lale. Ma o potun i la. Ma o tetun totho i a iewo tomonnga ilo sei.
ACT 5:11 Na lotuonga alavusngare na tokokoere ako o nongpola ur ake o ngange rintet nge.
ACT 5:12 Ine pakekere o oma pakukukaling na pathepolong pulua ako ru a toko na sengre nge. Ma toko lemioonga alavusnga o pathun ako ru a Solomon ile sawak.
ACT 5:13 Aveto areko ole lemioong avele o ngeip nge voth tomoing nge or. Aveto toko na seng alavusnga o paesa or.
ACT 5:14 Ma toko na seng pulua ako olemio a Toko Pomnga nge, o velilo tomo pel nge toko lemioongare ma oa titaling i esa ol.
ACT 5:15 Mako toko na seng o potun ni multhangingare a sovengalo la. Ma o pangoa pelie nge ringre na pelie o ngosel e tako, na o oma venen aken mo aro ve Pita i es me mo nang i totun i mo ia mlil i thastun or mo o sivenga werer.
ACT 5:16 Ma ine toko na seng pulua nge rumrem ako ru totho a Jerusalem kene o es mun me. Ma o pasong ni multhangingare me. Tomo nge tokokoe areko tamata kerengare o rero a or nge, mako or alavusnga o sivenga werer.
ACT 5:17 Make Prisre oa Pomnga na ilengare ako ini Sadiusire, o thopol ako pakekere o pamimi ni multhanginga pulua, mako olemi ngo pelekpol nge or, eneke o pavurvur ve aro o oma omaing aken avele.
ACT 5:18 Ma o rere pakekere ma o paeso or a mang a midenga lemi.
ACT 5:19 Aveto pemlik Toko Pomnga ile ensel e i theppot mang a midenga thekia ma i wolpot or a lalanga. Na i ria or ve,
ACT 5:20 “Thomu o es mo o mito a Lotu Tepun a Vel a lok lemi mo o panongpol toko na sengre nge ur alavusnga nge mimiong ponganga ake.”
ACT 5:21 Ine pakekere o nongal ile riong ake, lamako o es a Lotu Tepun a Vel a lok lemi nge rulpoalal. Ma o patea nge toko na seng opatoralnga. Ine Prisre oa Pomnga na ilengare o leng mun Israelre ole mukalingare or mule pa limai mo Judare oa pompome alavusngare o velilo pel. Lama o pasong mun okei a mang a midenga mo ako o pasong pakekere a or nge.
ACT 5:22 Na riong elnga areken o velpol a mang a midenga aveto o thepol ol pakekere avele ol. Ma o lo werer ol ma o ritet or vene,
ACT 5:23 “Them velpol ma them thepol mang a midenga thekia i pupal bibim na mit tetalongare rongan o mit a vel thekia. Ma them theppot vel thekia, aveto them thepol toko e avele a lemi.”
ACT 5:24 Mako lotuonga a mit tetalonga oa pomnga tomo nge pris kimangare o nongpol riong ake, ma olemi pelekpol ma olemi ve, ur neke ake i velpoltun pakekere?
ACT 5:25 Lama toko omole i es me ma i ria or ve, “O nongpol, ine tokokoe areton ru thomu o paeso or a mang a midenga, or ako o mit a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma o patoral toko na sengre.”
ACT 5:26 Mako mit tetalongare ome oa pomnga o es la ma o wol werer or. Aveto o so vet or avele, eneke o ngeip nge toko na sengre, aro vene mo o pun or nge um.
ACT 5:27 O wol or me ma o pamitu or ako ru a mukalinga or mule pa limai areken nge, mo aro Prisre oa Pomnga aro i nina or.
ACT 5:28 Ma i ria ve, “Them ri engeng nge thomu ve, thomu o mothong tova o patoral nge toko ake iion. Aveto thomu o pavual a Jerusalem nge riong ake lale. Na lomumu otun them ve, them so rin toko ake ma i rin.”
ACT 5:29 Aveto Pita ome pakekere o olal ole riong ve, “Aro them panes inga ako ini a God ile riong. Them pavurvur aro them panes tokokoere ole riong avele.
ACT 5:30 Thomu o pamona Jisas a won ngoronga nge, ma o pun i ma i rin, aveto titevirre ole God i palos werera i nge rinong.
ACT 5:31 Ma ina God i papomnga i ma i pamen i a imeni sivenga nge anga, mo ini mukalinga na ini pamimionga, mo aro ve Israelre o eksing oopo, aro i eltetpot ole vothung kerenga.
ACT 5:32 Them tomo nge a God Ioni Riringa, them thopol i ma them ritet nge ur alavusnga ake. Na Ioni Riringa ini a God ile sungong nge areko o nongal i.”
ACT 5:33 O nongpol riong aken, ma olemi kling rintet, ma o ri ve o so rin pakekere.
ACT 5:34 Aveto mukalinga omole i mita. Ini Parisi, ma iion a Gamaliel. Ini patoralinga nge a Moses ile patorong. Na toko na sengre o papomnga i. I mita a mukalinga or mule pa limai otheki. Ma i pakealalpot pakekere mo o voth tel inga a lalanga.
ACT 5:35 Na i ria mukalingare ve, “Thomu Israelre, lomumu rum senu tel lamo o oma ol ur pelie nge tokokoe areke.
ACT 5:36 Lomumu mire ako nomenga Teudas i velpol ma i ria ve, ‘Tho ini Toko Pomnga e ako.’ Mako toko or 400 o panes i. Aveto pelie o pun i ma i rin na tokokoe areko o panes i o lo vra ma ile omaing i vus polpolu inga.
ACT 5:37 Lama a toko aken ikime, nge nang e ako gavman i el toko na sengre oion, Judas ako ini Galili anga, i velpol mun ma toko pulua o panes mun i ma i palosa punpeling nge a gavman. Aveto o pun i ma i rin mun. Ma tokokoe areko o panes i o lo vra mun.
ACT 5:38 Taro ake tho ria thomu ve, thomu o mothong tova o oma ur e a or nge. Na thomu o modop or, eneke aro ve ur ake na omaing ake ini toko ulue anga ole, aro i vus polpolu inga.
ACT 5:39 Aveto aro ve God isivenga ini ur ake tepun, i pavurvur aro thomu o pakiktheu or avele. Aken ranga ve ako thomu o pun tomo nge a God.”
ACT 5:40 Taro ake o panes a Gamaliel ile riong mo o lengo pakekere me, ma o ria mit tetalongare ma o so litlit or. Ma o ri engeng nge or ve, o mothong tova o ri nge a Jisas iion. Lamako o modop werer mun or.
ACT 5:41 Mako pakekere o plosa nge mukalinga or mule pa limai areken ma o espot a lalanga la, na olemi sivenga rintet, eneke God i papomnga or nge ako o el le maraing nge a Jisas iion.
ACT 5:42 Na nge nang elonga, a Lotu Tepun a Vel a lok lemi na a tokokoere ole vel o patoral na o panongpol Panongpolong Sivenga ako ve, Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere.
ACT 6:1 Nge wop lemi aken toko lemioongare oa titaling i esa. Na Juda pelie ako o ri Grikre okei o ri pompom nge Judare ako o ri Hibrure okei, ma o ri ve, “Nge nang elonga o sung sung umtun nge lemem seng basbasuere avele.”
ACT 6:2 Lamako pakeke or mule pa omole pothoi or aini o leng ine toko lemioongare me, na o ri ve, “Aro ve them modop a God ile riong panongpolnga na them oma ol inga umtun sunga, ake i sivenga avele.
ACT 6:3 Ken, titeikre, aro thomu o kath toko or limai aken a thomu nge. Ako thomu alavusnga lomumu mire ako o vual nge a God Ioni Riringa na ole mire i aolonga moro aken te pamit or mo o theal omaing ake.
ACT 6:4 Naro them inga ako aro nge nang elonga aro them nong nge a God na them panongpol toko na sengre nge a God ile riong.”
ACT 6:5 Toko na seng alavusnga olemi sivenga nge ole riong aken. Ma o ateal a Stiven, ini toko ako ile lemioong i engeng rintet. Na God Ioni Riringa i vual a i nge. Na o ateal mun a Pilip na Prokorus, na Nikanor, na Timon, na Parmenas na Nikolas, ako ini toko Antiok anga, ako i es ol nge lotuong ako ini Judare ole.
ACT 6:6 Ma o pamitpot toko areken a pakekere otheki lemi, na pakekere o ronga omeni a or nge, na o nong ole.
ACT 6:7 Taro ake God ile riong i tho a pen elonga. Na toko lemioongare ako a Jerusalem oa titaling i esa esa viri viri. Na pris pulua ako olemio ol nge lemioong ake.
ACT 6:8 Na Stiven ini toko ako i vual nge a God ile lemi esaling, na ile engenging. Ma i oma ine pathepolong aolonga na pakukukaling pulua a toko na sengre otheki.
ACT 6:9 Aveto toko pelie o mita ma o vol a Stiven, or ini toko lalanga anga, ma pelie o voth nge Judare ole lotuonga a vel omole ako o apet i ve ini “Areko o Vthopot nge Ole Um Polpolong Ole Lotuonga a Vel” ako ole a epee a Sairini na Aleksandria, na pelie mun ini a Silisia na Esia.
ACT 6:10 Aveto God Ioni Riringa i sungu mire sivenga a Stiven nge. Ma i ria or nge. Taro ake o pavurvur aro o olal ile riong avele.
ACT 6:11 Mako o ri kinine ma o pavurpola toko pelie oopo nge, mo aro tokokoe areken o ri ve, “Them nongpol ako i ri riong pelie ako i kelelal a Moses ome a God.”
ACT 6:12 Mako o pavurpola lemi klingong nge tokokoere, na mukalingare, na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong. Ma o rere a Stiven ma o el i a riong nongpolngare nge la, mo i mit nge riong a mukalinga or mule pa limai otheki.
ACT 6:13 Ma o wol tokokoe pelie ako o oma riong le apaltetonga nge i. Ine toko areken o ri ve, “Nge nang eloelonga toko aken i kelelal Lotu Tepun a Vel riringa ake na Moses ile patorong.
ACT 6:14 Them nongpol ako i ri ve, toko ako ini a Jisas ini Nasaret anga aro i teu Lotu Tepun a Vel aken na i tepolal lotuong a vothung ako Moses i sungu i a it nge.”
ACT 6:15 Ma mukalinga or mule pa limai areko o menu nge riong, o the rinrin a Stiven. Ma o thepol itheki lemi ma i ranga ve ini ensel itheki.
ACT 7:1 Na Prisre oa Pomnga i ri ve, “Riong ake i nunganga, e?”
ACT 7:2 Na Stiven i olal i ve, “Titeikre na temimekre o nongpol. Nomenga titevir a Abraham i voth a Mesopotemia na i es a Haran rongan. Nge wop lemi aken God ia malmaling tolilisnga i totun i ma i velpol a i nge.
ACT 7:3 Ma God i ria ve, ‘Ong lo lelpot titeumre nge omu ulue aken, naro ong es e ulue epee ako aro tho pathengal i a wong nge.’
ACT 7:4 “Make Abraham i plospot a Kaldia ma i es ma i voth a Haran. Lamako itema i rin ol. Na God i pake ol i me ve aro i voth a ulue epee aken ru thomu o voth ol nge.
ACT 7:5 God i sungu ulue epee tun e avele a Abraham nge. Aveto God i kin ile riong ve panen aro i sungu ulue epee aken a i nge mo i krim i mo aro ini ia na tomo nge ititeviere oa. Na Abraham itun e rongan, nako God i oma riong ake.
ACT 7:6 Na God i ria i vene: ‘Naro titovumre aro o men ranga ve ini loomere a rem gatngare oa ulue. Aro o velpol ini toko omaingare. Naro tokokoe areken aro o oma vothung kerenga a or nge i pavurvur nge tovu po or 400.
ACT 7:7 Aveto panen aro tho paomelal areken ako o sungu sisisong aken a or nge. Lamako aro o plospot nge rem aken mo aro o lotual tho nge rem ake.’
ACT 7:8 Ma God i sungu riong a Abraham nge, nge oni peti isnga ako ini ole paatealinga nge riong kinnga. Lama nang or limme i vus nge Aisak ipopnga lamako Abraham i is ile. Na Aisak i pavelpol itun a Jekop. Na Jekop i is mun itutun or mule pa omole pothoi or aini ole. Ma o velpol ini Israelre oa pompomere.
ACT 7:9 “Ma Jekop itutunre olemi klingtun otein a Josep ma o sungu i a Isip angare nge, ma o ol i mo ini ole umonga a Isip, aveto God i voth tomo nge i.
ACT 7:10 Ma i eltetpot ile matheong alavusnga a i nge, ma i sungu mire aolonga a i nge, mo i velpol ini toko sivenga a Isipare ole nepes itheki, ma i men ranga ve ini Isipare ole nepes, na i theal mun a nepes ile vel aolonga.
ACT 7:11 “Lama mesi aolonga i velpol a pen alavusnga ako ru a Isip na a Kenan. Ma or alavusnga o men lemi kerereong nge aning le aveleong. Ma titevir areken o pavurvur aro o thepol ol aning avele.
ACT 7:12 Aveto Jekop i nongpol kimaing nge aning ako i voth a Isip. Ma i pake itutunre ako ini titevirre a Isip la ako ini ole esong teltelnga la.
ACT 7:13 Ma nge ole esong paininga mun la Josep i pathengal isivenga a ititeinre nge, lamako Isip angare ole nepes a Pero i ate a Josep ititeinre.
ACT 7:14 Na Josep ikei song nge itema a Jekop mo i es a i nge, tomo nge ilengare, ma oa titaling i pavurvur nge mule pa limai pothoi or lim.
ACT 7:15 Lama Jekop i esu a Isip la. Lamako i rin ol nge, ma titevirre mun o rin mun a Isip.
ACT 7:16 Ma o potun werer oni peti a Sekem la ma o tetun or nge vuvepun ako nomenga Abraham i ol i nge umtun pelie a tokokoe areko or ini Hamor angare.
ACT 7:17 “Na i totho ol ako aro God aro i oma ol ur aken, ako i ria Abraham nge nomenga. Nang aken i totho ol ako aro i velpol ol na Israelre oa titaling i esa ma i aolonga ol ako a Isip.
ACT 7:18 Lama toko omole ako i velpol ini Isipare ole nepes, na ilemi mire nge a Josep avele. Ma i patea ile menong e nepes.
ACT 7:19 Toko aken i olotet or ma i oma vothung kerenga nge titevirre na i ovulal or ve aro o pango otutunre a lalanga mo o rin.
ACT 7:20 “Nge wop lemi aken Moses inina i pop i, ma ini wain sivenga. Ma inina ma itema o theal i a ole vel nge ngov or me.
ACT 7:21 Lama o paespot a Moses a lalanga, lama Isipare ole nepes itun sengenga i mane i ma i theal i mo ini itun ol.
ACT 7:22 Ma Moses i el Isip angare ole mire alavusnga, ma ini toko pomnga nge riong na nge ile omaing.
ACT 7:23 “Lamako Moses ia tovu po or mule pa penel ol lamako ilemi ruma ol ilengare ako ini Israelre ve aro i thopol or.
ACT 7:24 Ma i thopol toko Isip anga ako i siso toko Israel omole. Ma i es a ithanga aken nge mo i opoal i. Mako i olal ol ia ma i so rin ol Isip anga aken.
ACT 7:25 Ma Moses i ri ve va ilengare olemi ve aro God i opoesal i mo i eltetpot or nge kinong aken nge, aveto avele.
ACT 7:26 Na nge erangunga Moses i thepol toko Israel or aini ako o siso pel. Ma i mit roalu or ma i ria ve, ‘Ken! I vava ake thomu paini o siso pel, e? Thomu paini ake ini titein pel areke.’
ACT 7:27 “Aveto toko aken i siso itein aken e, i osiv a Moses ma i ria i ve, ‘Anga i ria ong ako ve, wong ini mukalinga na theal tetalinga nge them, e?
ACT 7:28 Ava lomum ve aro wong so rin tho ranga ve ako wong so rin Isip anga ako nine, e?’
ACT 7:29 Lamako Moses i nongpol i ma i lopot a Isip ma i voth ol a ulue ako ini Midian angare ole. Na i peange ol nge, makola itun tomonnga or aini.
ACT 7:30 “Na tovu po or mule pa penel i vus lamako ensel omole ako i velpoltun i a pen polpolnga nge. Totho e tete ako ini a Sainai. Ma ensel aken i velpoltuna i ranga ve ini won sesenga ako i velpol a won pok a vutvutnga lemimi me.
ACT 7:31 Moses i thepol i ma i kukuk nge ur aken ako i velpol. Ma i es totho la mo i thepol senu i, aveto i nongpol a God ile leng lenging ve,
ACT 7:32 ‘Tho ini titovumre ole God, tho a God ako ini a Abraham, Aisak na Jekop ole.’ Ma Moses i nongpol i veno ako, ma ioni val ma sawir i, na i ngeip ve aro i the ol i.
ACT 7:33 “Lamako God i ria i vene, ‘Wong ekrispot lom esonga. Eneke ake ini lek vothinga, ako i riri rintet.
ACT 7:34 Tho thepol vothung kerenga lale ako o oma i a lek toko na seng areko o voth a Isip. Na tho nongpol ole tanging lale. Na tho esu me mo tho opoesal or na tho pavthopot matheong aken a or nge. Na es me, mo tho pake wong a Isip la.’
ACT 7:35 “Na Moses inga aton ru Israelre okime lelalpot i ma o ria i ve, ‘Anga i pamita wong ve aro wong ini mukalinga na theal tetalonga nge them?’ Toko inga ake aton ru God inga i pake i la mo ini ole mukalinga naro i el werer or. Na Toko Pomnga i oma i venen aken nge ensel ile riong ako i velpoltuna i a won sesenga ako i velpol a won pok a vutvutnga lemimi me.
ACT 7:36 Ma Moses i el wererpot or la, ma i oma pakukukaling na pathepolong pulua a Isip, na nge rua ako o apet i ve ini Rua Selelenga, ma i oma mun i a pen polpolnga nge, i pavurvur nge tovu po or mule pa penel.
ACT 7:37 Na Moses mun inga aton ako i ria Israelre ve, ‘God aro i ateal toko e aken ru a thomu nge mo i velpol ini a God ile riong elnga e ranga ve ini tho.’
ACT 7:38 Moses inga ako i voth tomo nge Israelre ma o pathun nge pen polpolnga. Ma i voth a tete a Sainai tomo nge ensel ako i sung riong a i nge. Na Moses i voth tomo mun nge titevirre. Ma i el a God ile riong ako i sung mimiong mo i sung esu i a it nge me.
ACT 7:39 “Aveto titevirre o nongal ile riong avele. Ma okime lelalpot i. Ma olemi es werer a Isip la.
ACT 7:40 Ma o ria Aron ve, ‘Wong oma avala pelie mo ini lemem mo o mukal ler. Toko ake ini a Moses ako i wolpot them a Isip me, lemimem mire ol nge i avele. Ava i vana la ol?’
ACT 7:41 Nge nang aken o oma avala ako i ranga ve ini bulmakau itun. Ma o oma aning aolonga na o oma sungong a avala ako o oma i nge omeni inga.
ACT 7:42 Taro ake God ikime lelalpot or. Mako o lotual ol sivemitre ako ro a sepsa, na i ranga ve ako God ile riong elnga nomengangare ole erere i ri nge ako i ri vene: “‘Thomu Israelre, nomenga thomu o voth a pen polpolnga nge, i pavurvur nge tovu po or mule pa penel. Ma thomu o so rin rin mekeremre. Ma thomu o oma lomu sungong nge. Aveto thomu o oma sungong areken a tho nge avele.
ACT 7:43 Thomu o potun lotuonga a sel ako ini a Molek ako ini avala ile, tomo nge sivemit ako ini a Repan ioni, ur or aini ako ini ur vivinga ako thomu o te i ma o lotu nge. Taro ake aro tho pakepot thomu a Babilon la.’
ACT 7:44 “Nomenga ako titevirre o voth a pen polpolnga nge, ma o voth tomo nge lotuonga a valvale ako ini sel ako o apet i ve ini ‘God ile riong kinnga a valvale’. O oma rum valvale aken ako ranga ve God i pathengal a Moses ve aro i oma i.
ACT 7:45 Lamako titevirre o es tomo nge a Josua mo aro o el ol ulue ako ini toko rereli oa. Ma God i siv lelpot or a titevirre ole ulue. Na lotuonga a valvale ako ini sel aken, o el i a otitemaere nge mo o potun i a ole ulue aken, ma i mit makola i pavurvur ako Devit i velpol.
ACT 7:46 Ma God ilemi sivenga nge a Devit ile vothung, ma Devit i nong a i nge ve aro i oma a God ile vel aolonga e ako aro i voth nge. Ina God ako ini ole tomo nge otevinga a Jekop.
ACT 7:47 Aveto Solomon i oma a God ile vel aken.
ACT 7:48 “Aveto God ako i aolonga rintet i pavurvur aro i voth a vel ako tokokoere o oma i nge omeni avele. Ako ranga ve God ile riong elnga nomengangare o ri nge ve,
ACT 7:49 “‘Toko Pomnga i ri vene, “Pen a Urvet ini lek menonga. Na ulue ini evek le mitonga. Vel kathnga ol ako aro o oma ol i mo ini lek, e? Na wop kathnga ako aro tho menu nge mo tho thau tho nge, e? I pavurvur avele.
ACT 7:50 Eneke sivengek tho oma ur alavusnga.” ’
ACT 7:51 “Thomu toko telnga plaongare na lomumu rongan i kerenga na telngomu gut nge a God ile riong. Thomu o pup rumpot re ake ini titovumuere ole vothung, na evelelnga thomu mun kene o nongal a God Ioni Riringa avele.
ACT 7:52 Titovumuere o oma vothung kerenga a riong elnga alavusngare nge ako o voth nomenga. Na o pun rin rin areko o ritet nge a God ile toko vengvenga aro i es me ma i velpol. Ma thomu o teltun i na o pun rin i lale.
ACT 7:53 God i sungu ile patorong a thomu nge, nge enselre, aveto thomu o panes i avele.” Stiven i ri vene re aken.
ACT 7:54 Na riong nongpolngare o nongpola riong aken, ma olemi klingtun a Stiven ma o atun owo pupo nge i.
ACT 7:55 Aveto Stiven i vual nge a God Ioni Riringa ma i thea la a Pen a Urvet. Ma i thepol a God ile tolilisong na Jisas ako ro i mit a God imeni sivenga nge anga.
ACT 7:56 Ma Stiven i ria ve, “O nongpol, tho thepola Pen a Urvet i thep. Ma tho thepol Toko Pomnga Itun ako i mit a God imeni sivenga nge anga.”
ACT 7:57 Ma o pres viringa, ma o mon sopal otelnga nge omeni. Ma o akrungtun i.
ACT 7:58 Ma o titpopot i a rem pomnga a lalanga la, mo aro o pun rin i nge um. Ma tokokoe areko o teuntetpot ole tekruk seltunnga ma o parongu i a kulpo e ako ilo sei, iion a Sol.
ACT 7:59 Rongan o pun a Stiven nge um. Ma Stiven i nong ve, “Jisas wong ela onik.”
ACT 7:60 Ma i koru ieve ma i pres viringa ve, “Toko Pomnga mothong tova olal ole vothung kerenga ake a or nge.” Stiven i ria inga vene ake, nako i rin ol.
ACT 8:1 Ma Sol ilemi sivenga nge a Stiven ipunrinnga. Nge nang aken o patea ole vothung kerenga nge toko lemioongare ako o voth a Jerusalem. Taro ake toko lemioongare o lo meresu ma o es a epee a Judia na Samaria, aveto pakekere o voth inga a Jerusalem.
ACT 8:2 Na toko pelie ako o lotual a God, o tang, ma o wal nge a Stiven lamako o tetun i.
ACT 8:3 Aveto Sol i paomelal toko lemioongare. Ma i eso a vel omole omole ma i el toko na seng lemioongare. Ma i therpot or ma i paeso or a mang a midenga lemi.
ACT 8:4 Na toko lemioongare ako o lo meresu a pen elonga o panongpol nge Panongpolong Sivenga a pen areken.
ACT 8:5 Na Pilip i esu a rem pomnga omole ako a Samaria, ma i panongpol or nge toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere.
ACT 8:6 Na toko na seng pom rinnga o nongpol a Pilip ile riong na o thopol pathepolong areko i oma i, ma o pait otelnga nge ile riong.
ACT 8:7 Na tamata kerengare o wal kerekere ma o lo lelpot toko na seng puluangare nge. Na toko pulua ako o es nge eel, na areko oeve kerenga, kene o sivenga werer.
ACT 8:8 Taro ake Samaria angare olemi sivenga rintet.
ACT 8:9 Na toko omole e ako i voth a rem pomnga aken kene iion a Saimon. Ma ini longung nonga na Samaria angare o kukuk nge ile omaing, na i ri ve, “Tho ini toko pomnga omole.”
ACT 8:10 Na ine toko kimangare na toko vulutngare, or alavusnga o men ma o pait otelnga nge a Saimon ile riong. Ma o ri ve, “Toko ake ini a god ako iion a Engenging Aolonga.”
ACT 8:11 Na nge nang pulua i pakukuk or nge ile longung na o pait rintet otelnga nge ile riong.
ACT 8:12 Aveto olemio nge a Pilip ile panongpolong nge Panongpolong Sivenga nge a God ile menong e nepes na nge a Jisas Krais iion. Mako toko na seng o el paninuong.
ACT 8:13 Ma Saimon mun ilemio mun nge, mako i el paninuong ma i panes ol a Pilip. Ma i thepol pathepolong rel relnga na pakukukaling ako Pilip i oma i ma ilemi pelekpol.
ACT 8:14 Na pakeke areko o voth a Jerusalem o nongpol ako Samaria angare olemio ol nge a God ile riong. Mako o pakepot ol a Pita ome a Jon ma o es ol a or nge la.
ACT 8:15 Ma or paini o velpol a or nge ma o nong nge a God mo i paesu Ioni Riringa a or nge.
ACT 8:16 Eneke Oni Riringa i eso a or nge rongan, na o el inga paninuong ako nge Toko Pomnga a Jisas iion.
ACT 8:17 Ma or paini o ronga omeni a or nge, mako Oni Riringa i eso a or nge.
ACT 8:18 Ma Saimon i thepol ako pakeke or aini aken o ronga omeni a or nge, mako Oni Riringa i eso a or nge, mako i ri ve i sungu umtun a or paini nge ma i ri ve,
ACT 8:19 “Aro thomu paini o sungu mun engenging ake a tho nge. Mo aro tho ronga mun menik a toko e nge mo aro Oni Riringa i eso mun a i nge.”
ACT 8:20 Aveto Pita i olal i ve, “God aro i pavus wong tomo nge lom umtun, eneke lomum rum ve aro ong ol a God ile sungong nge umtun.
ACT 8:21 Lemem omaing ake ini lom omaing avele. Eneke lomum kene i vengveng a God itheki avele.
ACT 8:22 Na eksing lomum. Mo kimom lelalpot lom lemi rumong kerenga aken mo wong nong nge a Toko Pomnga mo aro i eltetpot lomum kerenga aken, ma aro i oma i eve avele.
ACT 8:23 Eneke lemik mire ako lemi rumong puluanga nge vothung kerenga olalnga i vual a wong nge na i pavurvur aro i modop ong avele.”
ACT 8:24 Ma Saimon i ria Pita ome a Jon ve, “Aro thomu o nong nge a Toko Pomnga mo i opoal tho. Mo ur areken thomu o ri nge mo i mothong tova i velpol ol a tho nge.”
ACT 8:25 Ma Pita ome a Jon o panongpol toko na sengre nge a Toko Pomnga ile riong, na nge ur areko or paini o thopol ako Jisas i oma i. Lamako or paini o lo werer a Jerusalem la. Ma o panongpol rum so nge rumrem pulua a Samaria nge ole lo wererong la.
ACT 8:26 Ina Toko Pomnga ile ensel i ria Pilip ve, “Nge penang aro ong monsi mo wong es rum sovengalo ako i patea a Jerusalem ma i esu a Gasa la, ako a pen polpolnga.”
ACT 8:27 Lamako Pilip i losa ma i esu la. Na toko Itiopia anga omole ako i vus nge lotuong a Jerusalem. Ini toko kimanga ako i theal tetal seng pomnga ako ini nepes ako iion a Kandas, ile umtun a Itiopia.
ACT 8:28 Ma i lo werer a ile pen la. Ma i thopolo a Pilip. Na i men nge karis, na i tital viringa a God ile erere ako ile riong elnga a Aisaia i wat i.
ACT 8:29 Ma Oni Riringa i ria Pilip ve, “Eso totho a karis aken nge.”
ACT 8:30 Ma Pilip i tho totho la ma i nongpol ako toko aken i tital erere ako ini riong elnga a Aisaia ile. Mako Pilip i nina i ve, “Lomum mire nge riong ako ong tital i imirenga, eve avele?”
ACT 8:31 Ma toko aken i olal i ve, “Aro ve toko e i patoral tho nge avele, aro lemik mire nge i vava, e? Esa me mo men tomo nge tho a karis nge.”
ACT 8:32 Lamako Pilip i roa. Na erere epee aken Itiopia anga i tital i, i vene: “O ti toko aken la, ranga ve ini sipsip ako aro o so rin i, ma toko aken i pesa iwo avele ranga ve ini sipsip itun ako o soro ini thoing. Nako i mit poreng inga.
ACT 8:33 Ma o palemarau i, ma o pamit i e riong na itepun e avele, aveto o paomelal polpol inga i. Itun ol e avele ako aro i tepola ol i, eneke ile mimiong ake ru a ulue kene i vus.”
ACT 8:34 Ma toko kimanga aken i nin a Pilip ve, “Riong elnga aken i ri aken nge anga? Nge isivenga, eve nge toko relnga, e?”
ACT 8:35 Mako Pilip i rirumu i a toko aken nge, ma i patea nge erere epee aken, ma i ri nge Panongpolong Sivenga ako nge a Jisas.
ACT 8:36 Ma or paini o tho a so lopat ma o espot e pen ako thei i voth nge. Ma toko kimanga aken i ria i ve, “Thepol thei re ake. Ur nekenga ako i mitrup ol tho ako aro tho el paninuong, e?”
ACT 8:37 [Ma Pilip i ria i ve, “Aro ong el paninuong tova lomumo nge a God nge opom alavusnga.” Na i olal i ve, “I nunganga, lek lemioong lale ako ve, Jisas Krais ini a God Itun.” ]
ACT 8:38 Lamako i ria mo karis i mitu. Ma Pilip ome toko kimanga aken, or paini o esu a thei la. Ma Pilip i paninu i.
ACT 8:39 Ma or paini o esa a thei me, na a ur e avele, nako God Ioni Riringa i elteta a Pilip. Ma toko kimanga aken i thepol ol i avele. Ma ilemi sivenga na i es ol nge sovengalo ako i es nge la.
ACT 8:40 Lama Pilip i thopolo ako i voth ol a Asdot. Ma i es a rumrem elonga. Ma i panongpol or nge Panongpolong Sivenga. Ma i mulu a Sisaria.
ACT 9:1 Ma Sol rongan ilemi ve aro i pakerenga na i pun rin a Toko Pomnga ile wainlangaere. Ma i es la ma i nina Prisre oa Pomnga,
ACT 9:2 ve aro i wat maluengre a Judare ole lotu a mukalingare nge ako o voth a Damaskus, mo aro ve Sol i velpol a or nge ma i thepol toko na seng areko o panes a Jisas ia tenesing a so, aro i rere or mo i paes werer or a Jerusalem la.
ACT 9:3 Lamako Sol i es, makola i totho a Damaskus, na a ur e avele, nako pen lalanga ako i esu a Pen a Urvet me ma i totun i.
ACT 9:4 Ma Sol i matu a ulue na i nongpol lenging ako i ri ve, “Sol, Sol! Wong vova ake ong pakerenga tho, e?”
ACT 9:5 Ma Sol i nina i ve, “Toko Pomnga, wong ao?” Ma i ria ve, “Tho ini a Jisas, ako wong pakerenga tho.
ACT 9:6 Naro wong mita mo wong eso a rem pomnga la. Panen aro toko e ako aro i ria wong nge ur ako aro wong oma i.”
ACT 9:7 Na tokokoe areko o es tomo nge a Sol or ako ru o mit. Ma o ria ol avele, ma o nongpol lenging, aveto o thepol toko e avele.
ACT 9:8 Lamako Sol i mita ma itheki lema. Aveto i thepol ol avele. Lamako tokokoe areko o krima imeni, mako o tia ol i a Damaskus la.
ACT 9:9 Ma i voth nge nang or me, aveto rongan itheki pros. Na nge nang areken i an avele na i thin avele.
ACT 9:10 Na Jisas ile wainlanga omole e ako i voth a Damaskus iion a Ananaias. Na nge ile oni theong ako Toko Pomnga i ria i ve, “Ananaias.” Na i ri ve, “Toko Pomnga tho ake ru tho voth.”
ACT 9:11 Ma Toko Pomnga i ria i ve, “Ong losa mo es rum nge sovengalo ako o apet i ve ini ‘Sovengalo Vengvenga.’ Na a Judas ile vel aro wong thepolo toko Tarsus anga e nge, iion a Sol. I aken ru i nong.
ACT 9:12 Nge ioni thenga i thepol toko omole ako iion a Ananaias, i es me ma i mitu ma i ronga imeni a i nge mo aro itheki vles werer mun.” Toko Pomnga i ria i vene ake.
ACT 9:13 Ma Ananaias i olal ile riong ve, “Toko Pomnga tho nongpol toko pulua ako o ri nge toko aken. Nge vothung kerenga pulua ako i oma i nge lom toko na seng areko o voth a Jerusalem.
ACT 9:14 Ma i el engenging a pris kimangare nge, ma i es me mo aro i rere toko na seng alavusnga ako ru o nong nge iom.”
ACT 9:15 Aveto Toko Pomnga i ria i vene, “Ong es la, na toko aken ini ol i lek toko omainga ako tho ateal i ve aro i paes iok a tokokoe areko or ini Judare avele nge, na a nepesre nge, na a Israelre nge.
ACT 9:16 Aro tho pathengal i nge matheong na sisisong ako aro i el i mo aro i opoal tho.”
ACT 9:17 Lama Ananaias i es la, ma i koriso a vel lemi ma i ronga imeni a Sol nge. Ma i ria ve, “Teik a Sol, Toko Pomnga a Jisas ako i velpoltun ong a sovengalo ako ong es nge me, i pake tho me, ve aro thekum vles werer mun, na Ioni Riringa aro i eso mo i vual a wong nge.”
ACT 9:18 A ur e avele na ur e ako i ranga ve ini silang kikthanga i matpot a Sol itheki, mako itheki vles werer mun. Ma i mita ol, mako o paninu i.
ACT 9:19 Ma i an werer ol, mako i engeng werer. Ma i voth tomo nge a Jisas ile wainlangaere ako a Damaskus nge nang mun pelie.
ACT 9:20 A ur e avele na Sol i panongpol ol a Judare ole lotuonga a vel pulua, ve ako Jisas ini a God Itun.
ACT 9:21 Ma or alavusnga o nongpol ile riong ma o kukuk nge, ma o ri ve, “Ake ini toko aton ru i voth a Jerusalem mo i so rin kek areko o nong nge a Jisas iion, na toko ake i es mun re ake me ve aro i rere mun a Jisas ile tokokoere mo i paes or a pris kimangare nge la. Ken ava ini re toko ake?”
ACT 9:22 Aveto Sol ile panongpolong i mathe rintet. Ma Judare ako ru o voth a Damaskus o nongpol ile panongpolong ma olemi ngo pelekpol nge. Eneke i pathengal or ve, i nunganga ako Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer or.
ACT 9:23 Lama nang pulua i vus, ma Judare o velilo pel ma o rirum ol a Sol ipunrinnga.
ACT 9:24 Aveto Sol i nongpola ole riong aken, ako nge nang na mlik elonga Judare o mit tetal a rem pomnga a so thekiki elonga mo o ri ve o pun rin a Sol.
ACT 9:25 Aveto Sol ile wainlangaere o wola i pemlik a rem a lokpo la, ako o oma i nge um. Ma o pamenu i a alal aolonga lemi ma o pamonlolu i la.
ACT 9:26 Ma Sol i es a Jerusalem ma i ri ve i voth tomo nge a Jisas ile wainlangaere. Aveto o ngange nge i, eneke olemi ve ini a Jisas ile wainlanga avele.
ACT 9:27 Aveto Barnabas i wol ol i a pakekere nge la. Ma i rirum ol or nge ako Sol i thepolo Toko Pomnga a so. Ma Toko Pomnga i ria i. Ma Barnabas i rirum mun ole nge a Sol ako i panongpol engeng nge a Jisas iion ako a Damaskus.
ACT 9:28 Mako Sol i voth tomo nge or a Jerusalem, mako i es tomo ol nge or ma toko e avele i mit rupal i. Na i ngeip avele na i panongpol engeng nge a Toko Pomnga iion.
ACT 9:29 Ma ikei paenal tomo nge Grikre ako o lotu tomo nge Judare, aveto o ri ve o pun rin i.
ACT 9:30 Na toko lemioongare o nongpola venen aken, ma o mitu i a Sisaria la. Mako o pake ol i a Tarsus la.
ACT 9:31 Mako nge wop alavusnga ako ru a Judia, Galili na Samaria, lotu kene i tho senu ol. Eneke toko e avele i pakerenga or. Ma lotuong i velpol ma i engeng. Ma Oni Riringa i opoal or, mo oa titaling i esa, na o pavothal ol nge a Toko Pomnga nge ole menong.
ACT 9:32 Pita i esu esa a rem elonga, na nang omole ako i eso a rem pomnga a Lida, mo aro i voth tomo nge toko lemioongare ako ru nge.
ACT 9:33 Nge rem aken i thopolo toko e ako iion a Ainias ako i ngo ma ini peti i motungtung, i pavurvur e tovu po or limme.
ACT 9:34 Ma Pita i ria i ve, “Ainias ponange Jisas Krais i pamimi werer mun wong. Mita mo nakrumu lom ring.” A ur e avele, nako toko aken i mita, ma i sivenga werer.
ACT 9:35 Ma toko alavusnga ako ru a Lida na epee a Saron o thepol i ma o eksing olemi ma o panes a Toko Pomnga.
ACT 9:36 Nge rem ako a Jopa, seng lemioonga ako iion a Tabita i voth nge. Nge Grikre okei o apet i ve ini a Dorkas. Seng ake i oma omaing sivenga evelelnga, na i opoal toko na seng areko ole ur elonga avele.
ACT 9:37 Ma nge nang aken ini multhang, makola ini ile rinong. Ma ilengare o panunu i ma vus, ma o potuna i ma o pangoa tel i a vel lemi roronga mo o thepol tel itheki.
ACT 9:38 Na rem a Lida na Jopa oa wop kene i mela e pel avele. Na Jopa a toko lemioongare o nongpol ako Pita i voth a Lida. Ma o pakepot toko or aini mo o song nge a Pita. Ma o ria i ve, “Paviri a them nge me.”
ACT 9:39 Mako Pita i losa ma i panes or paini. Ma o es ma o velpol. Ma o wola i a vel lemi roronga la. Na a vel lemi aken i vual nge basbasuere ma o tang na o pathengal a Pita nge tekruk na seltun areko Dorkas i oma i nge ako rongan i mimi.
ACT 9:40 Ma Pita i pakepot or a lalanga la, ma i koru ieve na i nong, lama itheki leltun seng ako ru i rin, na i ria ve, “Tabita, ong mita!” Ma seng aken itheki lema ma i thepol a Pita, ma i losa ma i men.
ACT 9:41 Ma Pita i krima imeni ma i palosa i, ma i mita. Ma Pita i leng toko lemioongare na basbasuere ma i sung werer a Dorkas a or nge, ma i mimi ol.
ACT 9:42 Ma riong aken i kima a pen alavusnga ako ru a rem pomnga a Jopa. Ma toko na seng pulua olemio nge a Toko Pomnga.
ACT 9:43 Ma Pita i voth nge nang pulua a Jopa, tomo nge toko ako ini mekerem peti omanga ako iion a Saimon.
ACT 10:1 Na toko omole ako i voth a Sisaria kene iion a Kornilius. Na ini mukalinga nge punongare or mule pa mule ako ini Romre. Na oa punonga avlung kene o apet i ve ini “Itali angare oa punonga avlung”.
ACT 10:2 Na ome ile vel lemiare o lotual a God. Na i sung sung umtun a Juda areko ole ur elonga avele. Na evelelnga i nong a God nge.
ACT 10:3 Nge nang omole ako nang meta i el or me nge penie. Ma i thepol ur ako ranga ve ini oni theong ma i thepol nine a God ile ensel i esu me ma i ria i ve, “Kornilius.”
ACT 10:4 Ma Kornilius i the rinrin i ma i ngeip. Ma i ri ve, “Toko Pomnga neke ake?” Ma ensel aken i olal a Kornilius ve, “God i nongpol lom nongong ma i thopol lom vothung ako wong opoal areko ole ur avele. Ma rongan God ilemi rum ong.
ACT 10:5 Naro ong pakepot toko pelie a Jopa la mo o ortet toko ako iion a Saimon, iion aininga a Pita, naro o ria i mo i es me.
ACT 10:6 Toko aken i voth tomo nge toko ako ini mekerem peti omanga, iion mun a Saimon, ma ile vel i mit totho a rua wo peti.”
ACT 10:7 Na ensel aken i es ol. Mako Kornilius i lengpot ile omainga or aini na punonga omole. Ma punonga aken ini toko lotuonga, na evelelnga i voth tomo nge a Kornilius.
ACT 10:8 Ma Kornilius i ritet or nge ur ako i velpol, mako i pake or a Jopa la ve aro o wol a Saimon Pita a i nge me.
ACT 10:9 Ma nge erangunga o es ma o totho a Jopa. Na nge penang Pita i roa a vel polemi ako i thatha mo i nong.
ACT 10:10 Ma Pita mesipun i ma i sis ve i an. Aveto rongan o oma aning. Ma i thepol ur e ako ranga ve ini oni theong.
ACT 10:11 I thepol Pen a Urvet ako i thep ma i thepol ur e ako i ranga ve ini seltun aolonga ako o kin i a ongepo alapenel ma o paesu i a sepsa ma i esu a ulue me.
ACT 10:12 A ur aken lemi i vual nge mekerem pelekpolnga na mekerem areko o re nge oopo na menre.
ACT 10:13 Na i nongpol lenging e ako a i nge ve, “Pita, wong mita mo so rin or mo an i.”
ACT 10:14 Aveto Pita i ri ve, “Toko Pomnga tho pavurvur avele! I pavurvur aro tho an aning ako them Judare them pil nge, kene avele.”
ACT 10:15 Ma i nongpol mun lenging paininga ako i ri ve, “Ur ako God i ri ve i sivenga, aken mothong tova ong ri ve i kerenga.”
ACT 10:16 Ur aken i velpol pa or me. Lamako i lo werer mun a Pen a Urvet la.
ACT 10:17 Ma Pita ilemi pelekpol nge ioni thenga mirenga. Na tokokoe areko Kornilius i pake or la o velpol. Ma o nin tokokoere nge a Saimon ile vel, mako o mitu ol a ile vel thekia.
ACT 10:18 Ma o leng ve, “Saimon Pita i voth ake, eve avele?”
ACT 10:19 Rongan Pita ilemi rum nge ioni thenga mirenga, ma God Ioni Riringa i ria i ve, “Toko or me ake ru o ortet ong.
ACT 10:20 Vene na losa mo esu la mo es tomo nge or. Mothong tova lomum mulmulal, tho re ake, tho pake or me.”
ACT 10:21 Mako Pita i esu a tokokoe areken nge la, ma i ria toko aken ru ve, “Tho re ake ini toko aton ru thomu o or i! Thomu o es nge neke?”
ACT 10:22 Ma o ria ve, “Kornilius ako ini punongare ole mukalinga e, i pake them me. Ini toko vengvenga ako i lotual a God, na ini toko ako Judare o papomnga i. Na God ile ensel omole ako i ria i ve aro ikei song nge ong mo aro wong es a ile vel la. Mo i nongpol lom riong pelie.”
ACT 10:23 Ma Pita i nongpoo or ma o koro la. Ma i theal or nge pemliknga aken. Mako erangu ma i panes or ma toko lemioonga pelie ako o voth a Jopa o es tomo nge or.
ACT 10:24 Ma o es, makola o ngou pemlik omole a so, lamako o losa, makola o velpol a Sisaria. Na Kornilius ome ilengare tomo nge toko pelie ako i nongpoo or, ma o men tetal or.
ACT 10:25 Ma Pita i totho ol ako aro i koro, ma Kornilius i es a i nge ma i koru ieve na ipo tiru.
ACT 10:26 Aveto Pita i palosa i ma i ri ve, “Mita, tho ake, tho ini toko inga.”
ACT 10:27 Ma Pita i ri tomo nge i, na ru o eso a vel lemi la ma i thepol toko na seng pulua ako o men velilo pel.
ACT 10:28 Ma Pita i ria or ve, “Lomum mire senu lale ako ve, nge lemem patorong ini vothung kereng tova Juda e aro i voth tomo nge toko ako ini Juda avele. Na i pavurvur aro i estun or avele. Aveto God i ria tho ve, i pavurvur aro tho ria ve toko e i kerenga na tho pavothal nge i kene avele.
ACT 10:29 Vene make tho mothongal nge lomu riong avele, ma tho nongal lomu riong, make tho es me. Na tho nina thomu, i vava ake keumu song tho, e?”
ACT 10:30 Ma Kornilius i ri ve, “Ur e ako i velpol a tho nge, nge nang or me ako i vus lale, kene i vene: Tho voth a lek vel, ma tho nong nge ako nang meta i el or me. Na a ur e avele nako toko e i mitu a thekik lemi. Ma ia neong i tolilis.
ACT 10:31 Ma i ri ve, ‘Kornilius, God i nongpol lom nongong ma i thopol lom vothung ako wong opoal areko ole ur avele. Ma God ilemi rum ong.
ACT 10:32 Wong pake toko pelie ako a Jopa mo o song nge toko ako iion a Saimon na iion aininga a Pita. I voth a toko ako iion mun a Saimon ako ini mekerem peti omanga, ma ile vel i mit totho a rua wo peti.’
ACT 10:33 A ur e avele na keik song nge wong me. Ma i sivenga ako ong nongal them ma ong es me. Make ponange them alavusnga them velilo ake a God itheki, nge ako aro them nongpol riong ako Toko Pomnga i ria wong nge ve aro wong ria them nge.”
ACT 10:34 Pita i patea ile riong vene, “Ponange lemik mire ol ako ve, i nunganga, God kene i therum toko e avele. Toko alavusnga o vur e pel inga.
ACT 10:35 Na nge rem alavusnga ake ru a ulue, areko o pavothal nge i na o oma vothung vengvenga, aro i nongpoo or.
ACT 10:36 Ava lomumu mire nge a God ile riong ako i pakeu i a Israelre nge. Ini Panongpolong Sivenga, ako o el lemi moring tomo nge a God, ako nge a Jisas Krais ako ini toko elonga oa Pomnga.
ACT 10:37 Lomumu mire nge ur ako i velpol ma i eso a pen alavusnga ako a Judia. I patea a Galili nge wop lemi ako Jon i panongpol or nge paninuong.
ACT 10:38 Lomumu mire mun nge a Jisas ako ini Nasaret anga, ako God i ateal i ma i sungu Ioni Riringa na ile engenging a i nge. Ma i es a pen elonga ma i oma senu nge toko na sengre. God i voth a i nge, mako i pamimi areko o voth a Satan imeni.
ACT 10:39 “Na them ini toko ako them thopol i, make them panongpol nge ur ako i oma i a pen elonga ako ini Judare ole na a rem pomnga a Jerusalem mun. Na o sotuna i a won ngoronga nge ma o pun rin i.
ACT 10:40 Aveto nang or me i vus ma God i palos werera i nge rinong ma i pavelpol mun i a thekimem.
ACT 10:41 Ma i pavelpol i a toko alavusnga nge avele. Ini inga them tokokoe areko nomenga God i ateal them ve aro them thepol i ako i los werera a vuvepun. Ma them an na them thin tomo nge i.
ACT 10:42 Ma i pator them nge riong panongpolnga a toko na sengre nge. Mo them ritet i nunganga ako ve, i re inga ake ini toko ako God i ateal i mo aro i velpol ini riong nongpolnga nge tokokoe areko o mimi na areko o rin lale mun.
ACT 10:43 Ine God ile riong elnga nomenganga alavusngare o ritet nge i. Ma o ri ve, toko alavusnga areko o avav nge a Jisas iion, na olemio a i nge, God aro ilemi simikal vothung kerengare.”
ACT 10:44 Rongan Pita i ri, nako Oni Riringa i eso a toko alavusnga areko ru o nongpol ile riong.
ACT 10:45 Juda a lemioongare ako o panes a Pita a Jopa me, o kukuk nge ako God i sungu ile sungong ako ini Ioni Riringa a toko na seng rel relnga munre nge.
ACT 10:46 Na olemi mire ako ve, Oni Riringa i eso a or nge, eneke o nongpol ako o ri nge keiong rel relnga na o paesa God iion roro. Ma Pita i ri ve,
ACT 10:47 “Anga i pavurvur ako aro i mit roal or nge paninuong nge thei? Eneke o el mun Oni Riringa ranga ve ini mun i it.”
ACT 10:48 Ma i pator or ve aro o paninu or nge a Jisas Krais iion. Lamako o nina i ve aro i voth tomo tel nge or nge nang pelie mun.
ACT 11:1 Ine pakekere na toko lemioongare a pen alavusnga ako ru a Judia o nongpol ako ve, toko relnga pelie olemio nge a God ile riong lale.
ACT 11:2 Ma Pita i esa a Jerusalem, ma areko o engeng nge vothung ake ru nge toko ini peti isnga, o vol i.
ACT 11:3 Ma o ria i ve, “I vava ake, wong es long a toko rereli areko o is ole avele, na wong avsa ler patorong, nako ong an tomo mun nge or.”
ACT 11:4 Ma Pita i rirum senu or nge ur alavusnga ako i velpol, ma i ri ve,
ACT 11:5 “Nge wop lemi ako, tho voth a rem pomnga a Jopa ma tho nong. Ma tho thepol ur ako ranga ve ini oni theong. Ma tho thepol ur ako ranga ve ini seltun ma o kin i a ongepo alapenel ma o paesu i a Pen a Urvet me ma i esu totho a tho nge me.
ACT 11:6 Ma tho the senuo a seltun aken lemi. Ma tho thepol mekerem ulue anga ako o voth nge. Ako ranga ve ini olep na mekerem mun pelie na menre.
ACT 11:7 Ma tho nongpol lenging ako ve, ‘Pita, ong mita mo so rin or mo an i.’
ACT 11:8 “Aveto tho ri ve, ‘Toko Pomnga, tho pavurvur avele. Ur areko i kerenga na them Judare them pil nge, na tho an rum i rongan na i pavurvur aro i eso a wok lemi avele.’
ACT 11:9 “Aveto tho nongpol mun lenging aininga ako i esu a Pen a Urvet me, ma i ri ve, ‘Ur areko God i ri ve i sivenga, aken mothong tova ong ri ve i kerenga.’
ACT 11:10 Ma ur aken i velpol pa or me, lamako i lo werera mun a Pen a Urvet la.
ACT 11:11 “Palolo avele, nako toko or me ako o pake or a Sisaria me, o velpol a vel ako tho voth nge.
ACT 11:12 Ma Oni Riringa i ria tho ve, ‘Ong panes or na mothong tova lomum mulmulal.’ Ma toko lemioonga or limae areke o es tomo nge tho. Ma them es la mo them eso a Kornilius ile vel lemi.
ACT 11:13 Na i rirumu i a them nge ve, ensel e ako i mita a ile vel lemi. Ma i ri ve, ‘Ong pake toko e a Jopa la mo i song nge a Saimon ako iion aininga a Pita mo i es me.
ACT 11:14 Mo aro i sungu riong pelie a wong nge. Mo aro wong na lomngare aro God i pamimi thomu.’
ACT 11:15 “Ma tho patea lek riong ma palolo avele, nako God Ioni Riringa i eso a or nge. Ranga ve mun i nomenga ako i eso tel mun a it nge.
ACT 11:16 Mako lemik rumu mun a Toko Pomnga ile riong ako i ri ve, ‘Jon i paninu thomu nge thei. Aveto aro God i paninu thomu nge Ioni Riringa.’
ACT 11:17 Nomenga ako nge ler lemioong nge a Jisas Krais ma God i sungu Ioni Riringa a it nge ranga ve ini ile sungong. Ranga ve mun ako God i sungu mun ile sungong aken nge areko or ini Judare avele. Na tho ini ao, ako aro tho mit roal a God, e?” Ma Pita i ri re venen aken.
ACT 11:18 Ma o nongpol a Pita ile riong. Ma o modopu ol ole voling, na olemi sivenga na o risea a God. Na o ri ve, “I nunganga ako God i sungu mun ur aken nge areko or ini Judare avele, ve aro o eksing olemi mo o el mimiong ako aro ile vusonga avele.”
ACT 11:19 Nomenga ako o pun rin a Stiven ma matheong aolonga i velpoltun lotuong. Ma toko lemioongare o lo mether a pen elonga ako a Ponisia, Saiprus na Antiok. Ma o panongpol inga ako ini Judare oenga.
ACT 11:20 Aveto toko lemioonga pelie ako ini a Sairini na Saiprus o es a Antiok, na o panongpol mun nge toko rereli areko or ini Judare avele. Ma o ri or nge Panongpolong Sivenga nge a Jisas ako ini oa pomnga.
ACT 11:21 Toko Pomnga ile engenging i voth tomo nge or. Ma toko na seng pom olemio nge na o eksing olemi a Toko Pomnga nge.
ACT 11:22 Lama panongpolong aken i kimapot a lotuongare ako a Jerusalem. Mako o pakepot a Barnabas a Antiok la.
ACT 11:23 Ma i velpol ma i thepol a God ile themosaling ako i voth a or nge. Ma ilemi sivenga. Ma i paengeng mun toko na sengre, mo olemi i ngo pis ol a Toko Pomnga nge evelelnga.
ACT 11:24 Na Barnabas ini toko vengvenga, ma God Ioni Riringa i vual a i nge. Ma ile lemioong kene i engeng ma toko pulua ako o eso a Toko Pomnga nge.
ACT 11:25 Lamako Barnabas i es a Tarsus mo i ortet a Sol.
ACT 11:26 Ma i thepolo i ma i wol i a Antiok la. Ma or paini o voth tomo nge toko lemioongare ako a Antiok nge tovu po omole. Ma o patoral toko na seng pulua. Ako a Antiok or tel o apet toko lemioonga areken ve ini “Kristen” ako i mirenga ve, or ini a Krais ile.
ACT 11:27 Nge wop lemi aken God ile riong elnga pelie o losa a Jerusalem ma o esu a Antiok la.
ACT 11:28 Ma God ile riong elnga omole ako o apet i ve ini a Agabus i mita. Ma Oni Riringa i vual a i nge ma i ritet nge mesi aolonga ako aro i velpol panen nge rumrem alavusnga ake ru a ulue. (Mesi aolonga aken i velpol nunganga nge wop lemi ako Klodius i voth ini nepes.)
ACT 11:29 Mako toko lemioongare o rirum ako aro o sung umtun a toko lemioongare nge ako a Judia la, i pavurvur nge ole opoaling omole omole.
ACT 11:30 Lamako o pakepot ina Barnabas ome a Sol ma o pasungalu umtun aken a or paini nge mo aro o el i a lotuonga a mukalingare nge la.
ACT 12:1 Nge wop lemi ako Herot i voth ini nepes, na i patea ile vothung ako i rere ine toko lemioonga pelie mo i pamen kerere or.
ACT 12:2 Ma i ri ma o rere a Jems, ako ini a Jon itein, ma o so rin i nge bainat.
ACT 12:3 Ma Herot i thepol ako Judare olemi sivenga nge a Jems isorinnga, mako i ria mo o rere mun a Pita. I oma ake nge nang pelie ako Judare o oma oa aning ako o an bret ako o pango yis ako ini bret pawimpotnga nge avele.
ACT 12:4 Ma o rere a Pita ma o paeso i a mang a midenga. Ma i sungu i a punonga avlung or penel ako o tepolal pel nge ithealtetalnga. Ma toko penel o voth nge avlung omole omole. Na Herot ilemi ako ve, aro Punseleainga a Aning ako o apet mun i ve ini Pasova i vus tel. Lamoko aro i pamitu ol a Pita nge riong a toko na seng otheki lamo i so rin ol i.
ACT 12:5 Mako Pita i voth a mang a midenga lemi ma o theal tetal i, aveto evelelnga toko lemioongare o nong engeng nge a God ve aro i opoal i.
ACT 12:6 Nge pemliknga ako aro rulpou ako aro o pamit ol a Pita nge riong, i ngou a punonga or aini oa wop na o kin imeni nge sen or aini, omole i es a punonga e nge, na epee i es a punonga aininga nge. Na punonga pelie mun ako ru o theal tetal mun mang a midenga thekia.
ACT 12:7 A ur e avele, nako Toko Pomnga ile ensel i esu, ma pen lalanga aolonga i velpol a mang a midenga lemi. Ma ensel i montuno i a itelipo ma i pamimeta i. Ma i ria i ve, “Wong vurpol viri.” Mako sen or aini aken o moluspot a Pita imeni.
ACT 12:8 Lama ensel i ria ve, “Mita mo kino om let na teuno lom esonga.” Ma Pita i oma i ako ranga ve ensel i ria i nge. Lama ensel i ria mun i ve, “Teunu lom tekruk seltunnga mo panes tho.”
ACT 12:9 Ma Pita i korispot a mang a midenga ma i panespot i la. Aveto Pita ilemi mire ur ake ru ensel i oma i a i nge, i nunganga eve va avele. Pita i rivenga ake ini ioni theong.
ACT 12:10 Ma or paini o es la, ma or paini o selea toko avlung omole lama aininga lamako o espot ol a vel thekia. Ma vel thekia aken isivenga i theppot. Ma or paini o es ol a rem pomnga la. Ma or paini o espot a so thekiki. Na a ur e avele, nako ensel i penthal rusa a i nge.
ACT 12:11 Ma Pita ilemi rum ako i velpol ol. Ma i ri ve, “Ponange, lemik mire ol ako God i pake ile ensel, make i eltetpot tho a Herot imeni na nge ur elonga ako Judare olemi ve aro o oma i a tho nge.”
ACT 12:12 Ilemi ol nge ur aken, nako i es ol a Maria ile vel la ako ini a Jon Mak inina. Ma toko pulua o velilo pel a vel aken ma o nong nge.
ACT 12:13 Ma Pita i es ma i pitroo a vel thekia, ma seng omainga omole ako iion a Roda i espot mo i theppot vel thekia.
ACT 12:14 Ma i nongpolo ma i ate a Pita ikei. Ma ilemi sivenga nge ave i theppot vel thekia avele, na i tho werer ma i ritet ve, “Pita ake ru i mit a lalanga.”
ACT 12:15 Ma o ria i ve, “Sapang ngongong wong?” Aveto i engeng ma i ri ve, “Avele, i nunganga, i ako ru i mit.” Ma o ri ve, “Ake ini ile ensel.”
ACT 12:16 Aveto Pita ako ru rongan i pitrongrong inga. Lama o theppot vel thekia. Ma o thepol i ma o kukuk nge.
ACT 12:17 Ma Pita imeni vutun or mo o poreng. Ma i rirum ol or nge ur ako Toko Pomnga i eltetpot i a mang a midenga lemi. Ma i ri ve o ria Jems na toko lemioongare nge ur ake. Lamako i espot ma i es ol a pen relnga la.
ACT 12:18 Ma rulpou ma mit tetalongare o ri mengmeng avele. Olemi pelekpol, na o ri ve, “Pita i es ol vana la?”
ACT 12:19 Ma ina Herot i ri ma o kath a Pita, ave o thepolo i avele. Mako i ria ma o pamit mit tetalongare nge riong na o so rin or. Lamako Herot i plosa a Judia ma i esu a Sisaria ma i voth ol nge.
ACT 12:20 Na Herot ilemi kling nge toko na seng areko ru a Tair na Saidon. Mako o apetpot pelie mo o velilo pel ma o es a i nge, mo o pavengveng ole ripeling. Mako o ri tel nge a Blastus, ako ini mukalinga ako i theal a Herot ile vel. Ma i mit okime ma o nina i nge mo o pavengveng ilemi klinga aken mo i vus, eneke oa aning kene o el re ako ru a Herot ia ulue.
ACT 12:21 Ma nge nang e ako Herot i ateal i, i teunu ia nepes a malmaling, ma i men a ia nepes a menonga. Ma i ri riong a toko na sengre nge.
ACT 12:22 Ma o nongpol ile riong ma o ri ve, “Ini toko ile riong ake avele, ini god omole ako ile riong ake.”
ACT 12:23 A ur e avele, nako Toko Pomnga ile ensel i paeso ni multhanging aolonga a i nge. Ma webeng o an ilemi ma i rin, eneke i ria or avele ako aro o papomnga a God inga, aveto i rial areko o papomnga isivenga avele.
ACT 12:24 Ma God ile riong i engeng ma i song a pen elonga.
ACT 12:25 Na Barnabas ome a Sol o sungu umtun ma vus a lotuongare nge ako a Jerusalem ma or paini o wol a Jon Mak ma i lo werer tomo ol nge or paini la.
ACT 13:1 Ako a lotuongare a rem ako a Antiok nge, God ile riong elnga pelie na patoralinga pelie or ako ru o voth. Areko oion a Barnabas na Simeon ako iion aininga a Niger ako i mirenga ve, ni pokukurutnga, na Lusius ako ini Sairini anga. Na Manain (ako ithanga a Herot ako i theal pen epee ako), na Sol mun.
ACT 13:2 Ma o lotu nge a Toko Pomnga na o sem nge aning. Na God Ioni Riringa i ria or vene, “Thomu o ateal a Barnabas ome a Sol nge omaing ako tho ateal or paini ve aro o oma i.”
ACT 13:3 Vene na o sem nge aning na o nong, ma o ronga omeni a or paini nge, ma o pake or paini la.
ACT 13:4 Ma God Ioni Riringa i pake a Barnabas ome a Sol ma o es a Selusia. Ma or paini o ro a imot nge. Ma imot i pasong or paini a Saiprus la.
ACT 13:5 Mako o velpol ol a rem pomnga a Salamis, ma or paini o panongpol nge a God ile riong a Judare ole lotuonga a vel, ma Jon Mak i voth tomo nge or paini mo aro i opoal or paini.
ACT 13:6 Ma or paini o es a pen elonga ako ru a mtho aken. Makola mulal nge rem ako iion a Papos. Ako ru a Papos o thepolo toko omole ako iion a Barjisas. Ini toko nong tungtangonga na ini toko Juda na ini riong elnga le apaltetonga.
ACT 13:7 I voth tomo nge ithanga ako ini mtho aken a mukalinga e, iion a Sergius na iion mun a Paulus. Ini toko ako ile mire i aolonga. Ma i leng a Barnabas ome a Sol me. Eneke ia pun ako ve, aro i nongpol a God ile riong.
ACT 13:8 Aveto toko nong tungtangonga aken i kelelal or paini. (Iion nge Grikre okei ini Elimas) Ma ia pun ako ve, i eksing mukalinga ilemi mo i mothong tova ilemio nge.
ACT 13:9 Aveto Sol ako o apet mun i a Pol, ako God Ioni Riringa i vual a i nge. Ma i the rinrin toko nong tungtangonga aken, ma i ri ve,
ACT 13:10 “Wong ini a Satan itun! Wong ini ngarang nge vothung vengvenga elonga. Na vothung kerenga i vual a wong nge. Na wong kene ong ri ve wong eksing a Toko Pomnga ile Panongpolong Sivenga mo ini riong le apaltetonga.
ACT 13:11 Ponange re ake Toko Pomnga imeni aro i esa inga a wong nge, naro thekum pros mo wong thepol ol nang ile toong avele, aro wong voth ol palolo ol avele.” A ur e avele, nako ur e ako ranga ve ini sepsa midenga i pasopal itheki, ma itheki pros sele. Ma i omrang pelekpol ipo. Ma i ortet toko e ako aro i pathengal i nge so.
ACT 13:12 Ma mukalinga i thepol ur aken, ma ilemio nge a Jisas, eneke i kukuk nge patoraling ako nge a Toko Pomnga.
ACT 13:13 Na Pol tomo nge areko o panes i, o losa a Papos. Ma imot i el or a Perga ako a epee a Pampilia. Aveto Jon Mak i lolel or ma i lo werer a Jerusalem la.
ACT 13:14 Ma o losa a Perga ma o es ma o velpol a Antiok ako a epee a Pisidia. Ma nge nang rialonga o eso a Judare ole lotuonga a vel ma o men nge.
ACT 13:15 Lama lotu a mukalingare o titalpot a Moses ile patorong. Na God ile riong elngare ole riong. Ma o pasong ol okei nge a Pol ome i thangangaere. Ma o ri ve, “Titeikre aro ve lomu riong e ako aro o paengeng toko na seng olemi nge, aro thomu o ripot i.”
ACT 13:16 Ma Pol i mita, ma i osea imeni mo o poreng. Ma i ri ve, “Thomu Israelre na thomu areko thomu ini Judare avele ako o lotual a God, thomu o nongpol tho.
ACT 13:17 God ako ini Israelre ole, i ateal titevimemre, ma i oma or ma o velpol mo o pom, nge wop lemi ako o menalo a Isip ako nge kinong. Na nge ile engenging aolonga i el werer or a Isip ma o es me.
ACT 13:18 Na o voth pen polpolnga ma i pavurvur nge tovu po or mule pa penel. Ma God i el matheong nge ole vothung nge ole esong aken.
ACT 13:19 Na nge wop lemi aken i pavus net or limai ako ini Judare avele nge ulue epee ako o apet i ve ini a Kenan ma i sungu i a ile tokokoere nge ma ini ole ol.
ACT 13:20 Ma ur alavusnga ake i mulal nge tovu po or 450. “Lamako i sungu riong nongpolngare a or nge ma o voth ma i pavurvur nge wop lemi ako God ile riong elnga a Samuel i velpol.
ACT 13:21 Nge wop lemi ako o nina ol nge nepes e. Ma ina God i sungu ol a Sol ako ini a Kis itun a or nge ma ini nepes ol. Ma ini a Benjamin ile net ma i voth ini nepes i pavurvur nge tovu po or mule pa penel.
ACT 13:22 Aveto God i eltetpot i, ma i ateal a Devit ve ini nepes ma i ri nge a Devit ve, ‘Tho thepol a Devit ako ini a Jesi itun, na ini toko ako i engeng ve aro i panes lemik alavusnga, naro i oma ur alavusnga areko tho sis ve aro i oma i.’
ACT 13:23 “Na nomenga ako God i kin ile riong tomo nge Israelre ve aro i pake toko e ako ini a Devit ilenga mo aro i pamimi or. Toko aken i velpol lale ini a Jisas.
ACT 13:24 Na Jisas i patea ile omaing rongan, na nge wop lemi aken Jon i panongpol Israelre ve aro o modop ole vothung kerenga na o el paninuong.
ACT 13:25 Totho ol ako aro Jon aro i pavus ol ile omaing, ma i ria or ve, ‘Thomu o rivenga tho ini ao? Tho ini toko aton ru thomu o men tetal i, kene avele. Aveto thomu o nongpol! Toko aton i ako ru i rumongal me. Na tho pavurvur aro tho es totho a ilo sei mo aro tho inospot ile esonga a we, kene avele.’
ACT 13:26 “Titeikre, na thomu ako ini a Abraham ititeviere, na thomu tokokoe areko or ini Judare avele ake ru o lotual a God, panongpolong ako i ri nge pamimingera, aken God i sungu i a it nge me lale.
ACT 13:27 Na toko na seng areko o voth a Jerusalem tomo nge oa pompomere or alavusnga olemi mire senu avele ako Jisas ini toko ako aro i el werer or. Na olemi rum senu nge a God ile riong elnga nomengangare ole riong areken avele, ako o tital i na o nongpol i evelelnga a Judare ole lotuonga a velre. Aveto o teltun ia. Ma o oma i vene ake ranga ve ako God ile riong elnga nomengangare o ri nge ve aro o oma i.
ACT 13:28 Ma o thepol vet vothung kerenga e ako i oma i mo o so rin i nge, kene avele. Aveto o nong a Pailat nge ve aro i so rin i.
ACT 13:29 Ma o oma ur alavusnga areken ranga ve ako nomenga God ile riong elnga nomengangare o wat i nge i, lama nge aken o eltetu i a won ngoronga nge, mako o paeso ol i a vuvepun.
ACT 13:30 Aveto God i palos werera i e rinong.
ACT 13:31 Nge nang pulua ako i velpoltun tokokoe areko o es tomo nge i a Galili ako a Jerusalem. Na ponange o panongpol nge i a toko na seng areko or ini Israelre.
ACT 13:32 “Na them panongpol thomu nge Panongpolong Sivenga vene: Ur ake kene nomenga God i kin ile riong ve aro i sungu i a titevirre nge.
ACT 13:33 Make ponange i sungu i a it nge ako ini titevirre otutunre, nge ako i palos werera a Jisas nge rinong. Ako ranga ve voing aininga ako i voth a Buk Song i ri nge. Ma i ri ve, ‘Wong ini Tuk, na ponange tho ini Tomom ako tho pavelpol wong.’
ACT 13:34 Ma God i ri nge ako i palos werera i nge rinong naro i pavurvur aro i rin mun avele. Make Toko Pomnga i ri nge nomenga ve, ‘Aro tho sungu ol ur sivesivenga a thomu nge ako nomenga tho kin lek riong tomo nge a Devit nge.’
ACT 13:35 Na nge erere epee mun e i ri nge ve, ‘God, ong pavurvur aro wong mothonglelu lom Toko Riringa mo i plotu a vuvepun avele.’
ACT 13:36 “Na nge aken ina Devit i oma omaing ranga ve ako God i ria i nge, nge wop lemi ako rongan i mimi. Lamako i rin ol. Ma o tetunu i a ititeviere olo sei. Ma ini peti i plotu ako ru a vuvepun.
ACT 13:37 Aveto toko ake ini a Jisas ako Toko Pomnga i palosa i nge rinong kene i plot avele.
ACT 13:38 “Na thomu titeikre aro lomumu mire senu ako ve, them panongpol thomu nge Panongpolong Sivenga ve, Jisas i pavurvur ako aro i eltetpot lomu vothung kerenga.
ACT 13:39 Ina Moses ile patorong i pavurvur aro pavthopot thomu nge lomu vothung kerenga avele. Aveto aro ve lomumuo nge a Jisas, aro i pavthopot thomu nge lomu vothung kerenga.
ACT 13:40 Vene na thomu o nakalal thomu, eneke ur areko ine God ile riong elnga nomengangare o ri nge, aro vene mo i velpol a thomu nge. Na o ri vene:
ACT 13:41 ‘Nongpol! Thomu toko kelelalongare, thomu aro o kukuk naro o rin. Eneke aro tho oma omaing aolonga a thekumu ako i pavurvur aro lomumuo nge avele, tova toko e i panineu senu i a thomu nge.’”
ACT 13:42 Pol ile riong i vus lama Pol ome a Barnabas o toth ako aro o korpot a Judare ole lotuonga a vel aken, lama toko na sengre o ria mun or paini ve, “Nge nang rialonga mun e ako, aro thomu paini o es mun me mo o panongpol mun them nge ur aken.”
ACT 13:43 Lama or alavusnga o korpot a Judare ole lotuonga a vel aken. Ma Juda pulua tomo nge toko rereli mun pulua ako o eso nge Judare ole lotu, o panes a Pol ome a Barnabas, ma or paini o paengeng mun or, mo o krim bibim a God ile themosaling aken.
ACT 13:44 Nge nang rialonga rumongalinga aken, i toth ako aro toko na seng alavusnga aken ru a rem pomnga aken, o velilo pel mo o nongpol a Toko Pomnga ile riong.
ACT 13:45 Aveto Juda mun pelie ako o thepol toko na seng pom ako o velilo pel, ma olemi i ngo tangatun. Na olemi kling na o wathalal a Pol ile riong ma o kelelal i.
ACT 13:46 Aveto Pol ome a Barnabas o ngeip avele, ma o ri engeng a or nge ve, “I sivenga ako them paini them sung tel a God ile riong a thomu nge. Aveto thomu o lelpot kimomu nge riong ake. Ma sivengomu o ri ve, ‘Them pavurvur avele ako aro them el mimiong ako aro ile vusonga avele.’ Na ponange aro them paini aro them pamu a tokokoe areko or ini Judare avele.
ACT 13:47 Eneke Toko Pomnga i pator them paini ve, ‘Tho pamen wong ve aro wong ini pen lalanga a toko relngare nge. Mo ong ini sovengalo a toko na seng areko a ulue ako aro God i el werer or nge.’”
ACT 13:48 Ma toko na seng areko or ini Judare avele, o nongpola ma olemi sivenga ma o risea nge a Toko Pomnga ile riong. Na toko na seng areko God i ateal or ve aro o el mimiong ako aro ile vusonga avele, o velpol ini toko lemioongare.
ACT 13:49 Ma Toko Pomnga ile riong i esa a pen alavusnga ako a epee aken.
ACT 13:50 Aveto Judare o ri ololo mukalingare nge rem aken tomo nge seng areko or ini seng kimangare na o lotual a God mo aro o pakerenga a Pol ome a Barnabas. Ma o pakealalpot or paini a ole pen la.
ACT 13:51 Ma or paini o tepluspot oeve a vuvus. Ako i paateal ako ve, o oma vothung kerenga nge or paini. Lamako o es ol a rem ako ini a Aikoniam.
ACT 13:52 Ma toko lemioongare ako a Antiok o vual nge lemi sivengaing na nge a God Ioni Riringa.
ACT 14:1 Lamako Pol ome a Barnabas o eso a rem ako ini a Aikoniam. Ma or paini o oma mun ranga ve ako o oma i a Antiok. Ma o eso a Judare ole lotuonga a vel lemi. Ma o panongpol ma ole panongpolong kene i pun oopo, ma Judare ome areko or ini Judare avele, or pulua olemio nge a Jisas.
ACT 14:2 Aveto Juda pelie areko oni plong nge eksingong o pavurpol areko or ini Judare avele, na o palemi pelekpol or nge toko lemioongare.
ACT 14:3 Ma or paini o voth palolo mun tie ako ru o Aikoniam. Na or paini o ngange avele, ma o panongpol engeng nge a Toko Pomnga a Jisas, na i sungu mun engenging a or paini nge, mo aro o oma pakukukaling na pathepolong pelie, maken aro i panunganga ole riong ako nge ile themosaling.
ACT 14:4 Ako a rem aken toko na sengre o omreu pel. Ma pelie o suptun Judare na pelie o suptun pakekere.
ACT 14:5 Lama toko rereli pelie ome Judare o los tomoa nge oa pompomere. Ma o teltun pakekere oa, mo aro o pakerenga or ma o pun rin or nge um.
ACT 14:6 Aveto or paini o nongpolti lale, mako or paini o lo nge rem pomnga aini ako e iion a Listra na e iion a Derbe. Na rumrem areken o ngo tothalo a epee ako a Likonia.
ACT 14:7 Ma nge wop aken or paini o panongpol nge Panongpolong Sivenga.
ACT 14:8 Na ako ru a rem a Listra toko omole ako i voth ma ieve lil vet ako i inina i pop i nge, na i pavurvur aro i es avele.
ACT 14:9 Na i men ma i nongpol a Pol ako i panongpol nge riong. Ma Pol i thepol i ako ile lemioong i pavurvur ako aro ieve i sivenga werer. Mako i the rinrin i.
ACT 14:10 Ma i ria i viringa ve, “Wong mit vengvenga!” Mako i opthoa lamako i esu esa ol.
ACT 14:11 Ma toko na seng pulua ako o thepol ur ako Pol i oma i ma o presa na o ri nge Likoniare okei ve, “Thepol godre o velpol ranga ve ini toko ma o esu a it nge me.”
ACT 14:12 Ma o apet a Barnabas ini a Sus ako ini Grikre ole god iion, na Pol ini toko rionga, taro ako o apet i ve ini a Hermes ako ini Grikre ole god ako i el riong a godre nge.
ACT 14:13 Ma god a Sus ile lotuonga a vel i mito a rem wopo ma ine pris ako ini a god a Sus ile, i ela kolkolung punpolngare ma i ti bulmakaure ma o es ma o mitu a lotuonga a lok thekia, mako i tomo nge toko na sengre, o sis ve aro o ongtun ole sungong mo o lotual or paini.
ACT 14:14 Ma Barnabas ome a Pol o nongpola riong aken, ma oni plong nge, na olemi kling, mako o inra ole teunong ma o tho la ma o mitu a toko na sengre oa lemimi, ma o presa ve,
ACT 14:15 “Thomu tokokoere, i vova ake thomu o oma vene ake, them paini ini toko neneanga ako ranga ve ini thomu. Them paini them es ake me mo them panongpol nge Panongpolong Sivenga. Mo aro thomu o mothong lelu omaing kerenga areken na o eksing mo o eso a God nge ako i mimi, ako i oma sepsa na ulue na thev na ur elonga ako i voth nge.
ACT 14:16 I nunganga ako nomenga i punapoaltun toko na seng alavusnga ma o panes vet inga ako ini osivenga olemi.
ACT 14:17 Aveto i punapoaltun or selele avele, evelelnga i pathengal or nge isivenga ma i oma vothung sivenga nge or. Ma i paesu vit a sepsa me, na i pavelpol ur oinga nge nang po, ma i sungu aning a thomu nge, ma i pavual thomu nge lemi sivengaing.”
ACT 14:18 Or paini o oma riong aken, aveto toth ako toko na sengre aro o oma sungong a or paini nge, aveto or paini o engeng nge omitroalnga.
ACT 14:19 Aveto ine Judare pelie ako a Antiok na Aikoniam o es me. Ma o ri ololo toko na sengre olemi mo o pun rin a Pol nge um a rem pomnga lemi. Ma o montetpot i a lalanga la ma o rivenga i rinaltet lale.
ACT 14:20 Aveto toko lemioongare o es ma o mit kalalual i, mako Pol i mita ma i es werero a rem pomnga la. Lama nang mun e ma Pol ome a Barnabas o es a rem pomnga a Derbe.
ACT 14:21 Ma Pol ome a Barnabas o panongpol nge Panongpolong Sivenga a Derbe. Ma toko na seng pulua ako o eksing olemi. Lamako or paini o lo werer a Listra na Aikoniam na Antiok.
ACT 14:22 Ma or paini o paengeng toko lotuongare olemi mo o mit engeng nge ole lemioong. Ma o ria or ve, “Aro te el tel matheong pulua ake ini sovengalo ako aro te eso a God ile menong e nepes.”
ACT 14:23 Ma or paini o sem na o nong, lamako o pamen lotu a mukalingare a rumrem na o sungu areko olemio nge a Jisas, a Toko Pomnga imeni.
ACT 14:24 Lamako or paini o eso a epee a Pisidia la, makola o velpol a Pampilia.
ACT 14:25 Ma ako ru a epee a Pampilia or paini o panongpol nge riong ako ru a rem a Perga lama o esu ol a rem a Atalia la.
ACT 14:26 Ako ru a Atalia or paini o ro a imot nge. Ma or paini o song werer a Antiok la. Nge pen ako nomenga toko lemioongare o sungu or paini a God imeni ve aro i themosal or paini nge ile omaing ako o oma i lale.
ACT 14:27 Na or paini o velpol a Antiok. Ma o velilo toko lemioongare. Ma or paini o ritet nge ur areko God i oma i a or paini omeni. Mako i thep mun sovengalo nge areko or ini Judare avele mo olemio nge i.
ACT 14:28 Ma or paini o voth palolo tomo nge toko lemioongare.
ACT 15:1 Aveto toko pelie ako ole a Judia o es a Antiok ma o oma riong pelie ako a toko lemioongare nge. Ma o ria or ve, “Aro ve thomu o panes a Moses ile vothung nge ile paatealing nge toko ini peti isnga avele, aro God i el werer thomu avele.”
ACT 15:2 Ma Pol ome a Barnabas olemi kling nge or. Ma o pun pel nge riong. Ma ine toko lemioongare o ovengpot inga Pol ome a Barnabas na toko mun pelie mo o es a Jerusalem mo o pavengveng riong aken, tomo nge pakekere na mukalingare.
ACT 15:3 Ma ine toko lemioongare o pake or la, ma o eso a epee ako a Ponisia na Samaria. Ma o ritet toko lemioongare a rem or aini aken ve, God i eksing toko pelie ako or ini Judare avele olemi, ma toko lemioongare olemi sivenga.
ACT 15:4 Ma o es ma o velpol a Jerusalem. Ma pakekere na toko lemioongare na ole mukalingare o pathokeal or. Ma Pol ome a Barnabas o ritet or nge ur areko God i oma i nge or paini omeni.
ACT 15:5 Aveto toko lemioonga areko o voth tomo nge toko avlung ako o apet i ve ini Parisi. Ma o mita, ma o ri ve, “I sivenga ako aro o el paatealing ako aro o is ole. Naro thomu o paengeng or nge riong ako aro o panes a Moses ile patorong.”
ACT 15:6 Ma ine pakekere na mukalingare o men velilo pel ma o pavengveng riong aken.
ACT 15:7 Na nge aken o ri pompom e pel lama Pita i mita ma i ria ve, “Titeikre, lomum mire nge ako nomenga God i atealpot tho a it nge ve aro tho sung Panongpolong Sivenga a tokokoe areko or ini Judare avele mo o nongpol i ma olemio ol nge.
ACT 15:8 Na God ilemi mire nge toko na sengre olemi. Ma i pathengal it ako i elo mun or a i nge, mako i sungu Ioni Riringa a or nge, ranga ve ako i sungu i a it nge.
ACT 15:9 Ma i pathengal it ve them Judare na tokokoe areko or ini Judare avele o rel avele. Na olemio ol a i nge ma i paponganga olemi.
ACT 15:10 Na i vava ake thomu ri ve o tongporum a God, e? Thomu o mothong tova o kino matheong aken a toko lemioongare okei po ako ini a Moses ile patorong panesnga. Nomenga nge titevirre na it mun i pavurvur aro te potun matheong aken avele.
ACT 15:11 Avele, lemir ako ve God i el werer it nge a Toko Pomnga a Jisas ile themosaling. Ranga ve ako i el werer or a i nge.”
ACT 15:12 Na Pita ile riong i vus ma toko na seng alavusnga ako ru o pathun, o men poreng ol inga na ako ru o nongpol a Pol ome a Barnabas ole riong ako or paini o ritet nge pathepolong na pakukukaling pulua ako God i oma i a or paini omeni a tokokoe areko or ini Judare avele otheki.
ACT 15:13 Mako o ri ma i vus. Mako Jems i ria ve, “Titeikre, o nongal lek riong.
ACT 15:14 Ma Saimon i ritet ma vus nge ako God i eso a tokokoe areko or ini Judare avele, na i ateal toko na seng pelie ako ru a or nge ve aro ini ile.
ACT 15:15 Na God ile riong elnga nomengangare ole riong i vene mun inga aken. Ma o wat vene:
ACT 15:16 “Mako Toko Pomnga i ri ve, ‘Panen aro tho lo werer me. Na Devit ile vel ako i matu aro tho pamit werera mun i, na vel a ur elonga i kerenga aro tho oma werer mun i na tho pamit werera i.
ACT 15:17 Vene na toko alavusnga ake ru a ulue aro o or a Toko Pomnga. Ako ini toko na seng areko or ini Judare avele ako tho ateal or lale mo aro ini lek. Na ini a Toko Pomnga ako i oma ur areke, na i ri vene re aken.’
ACT 15:18 Na nomenga God i pavelpol riong aken na lemimem mire nge lale.”
ACT 15:19 Lama Jems i ri mun ve, “Vene na lemik kene i vene: Te mothong tova te sungu matheong ako nge a Moses ile patorong panesnga nge tokokoe areko or ini Judare avele, nge areko o eksing olemi a God nge.
ACT 15:20 Avele, naro te wat inga malueng omole a or nge la. Mo te ria or, mo o mothong tova o an aning ako o sungu tel i a avalare nge, eneke i riri avele. Na o lel okime nge vothung ako nge toko na seng aomnga. Na o mothong tova o an mekerem ako ia mla i te a ilemi. Na o mothong tova o an mla.
ACT 15:21 Eneke nomenga ma me ponange mun nge nang rialonga elonga o tital a Moses ile patorong a Judare ole lotuonga a vel lemi. Na nge rem alumlumnga elonga toko mun pelie ako o panongpol nge a Moses ile patorong ve aro o mothong tova o oma vothung areken.”
ACT 15:22 Vene ake, mako pakekere na mukalingare na toko lemioongare, or alavusnga olemi omole inga ma o therumpot ole toko pelie. Ako aro o pake or a Antiok tomo nge a Pol na Barnabas. Ma o therumpot a Judas ako iion aininga a Barsabas na o therumpot mun a Sailas. Eneke toko lemioongare o papomnga or paini.
ACT 15:23 Ma ine pakekere na mukalingare o wat malueng ma o sungu i a or nge mo o el i a Antiok la. Ma ole malueng i ri vene: Them pakekere na mukalingare, them ini titeumuere. Them wat malueng ake a thomu nge ini tokokoe areko or ini Judare avele ako ini toko lemioongare ako o voth a Antiok na Siria na Silisia. Them ri ve rulpo titeikre,
ACT 15:24 Them nongpol riong pelie ako ve, ine toko mun pelie ako a them nge o es a thomu nge ma o pakerenga lomumu nge ole riong pelie. Na o palemi pelekpol mun lomumu. Aveto them ria or venen aken avele.
ACT 15:25 Ma them nongpola riong aken, ma lemimem omole inga ako ve, them therumpot riong elnga pelie mo them pakepot or a thomu nge, mo o es tomo nge a Barnabas ome a Pol ako emem sagu or paini.
ACT 15:26 Ma or paini o ngeip nge ole mimiong avele ako o panongpol nge a ar Pomnga a Jisas Krais iion.
ACT 15:27 Vene make them pake a Judas ome a Sailas mo o ripot mun i nge owo mo ole riong i ranga ve ine lemem riong aken ru a malueng ake.
ACT 15:28 God Ioni Riringa na them, lemimem omole ma them ri vene: I pavurvur aro them sungu ol matheong mun e avele a thomu nge. Ave aro thomu o panes inga patorong areke:
ACT 15:29 Thomu o mothong tova o an aning ako o sungu tel i a avalare nge. Na thomu o mothong tova o an mla. Na thomu o mothong tova o an mekerem ako ia mla i te a ilemi. Na o lel kimomu nge vothung ako nge toko na seng aomnga. Na i sivenga ako aro thomu o geltet vothung areken. Na lemem riong i mul re vene ake. I re aken.
ACT 15:30 Lamako o pake ol toko riong elnga areken ako ru a Antiok la. Ma o pavelilo ol toko lemioongare ma o sungu ol malueng aken a or nge.
ACT 15:31 Ma toko na seng o tital malueng, ma olemi sivenga nge panongpolong sivenga aken ako o paengeng or nge.
ACT 15:32 Lamako, Judas ome a Sailas, o ri palolo a toko na seng lotuongare nge. Ma o paengeng or mo aro o ngeip avele, eneke or paini ini a God ile riong sung esnga.
ACT 15:33 Ma or paini o voth palolo mun tie ako a Antiok. Lamako toko lemioongare o ri ve o nak ol i. Mako o pake werer ol or paini a tokokoe areko o pake or paini a or nge.
ACT 15:34 Aveto Sailas i ri ve i voth reletun a Antiok.
ACT 15:35 Na Pol ome a Barnabas o voth palolo a Antiok, ma or paini na toko mun pelie o patoral or na o panongpol or nge a Toko Pomnga ile riong.
ACT 15:36 Lama o voth palolo, lamako Pol i ria Barnabas ve, “Aro it aini te lo werer a rem pomnga elonga a toko lemioongare nge, ako nomenga te panongpol or nge a Toko Pomnga ile riong, mo te porum vet nge or ako o voth senu eve avele.”
ACT 15:37 Ina Barnabas ilemi ako ve i wol a Jon Mak mo i es tomo nge or.
ACT 15:38 Aveto Pol ini plong ve aro i es tomo nge or, eneke i ri ve, “Nomenga toko ake tomo, i lo ar a Pampilia. Na i vus tomo nge it nge ler umong avele.”
ACT 15:39 Ma or paini o vol ruma pel nge toko aken. Taro ake or paini o thasu ol pel. Ma Barnabas i wola ol a Mak ma i es tomo ol nge i. Ma or paini o roa ol a imot nge ma o es ol a Saiprus la.
ACT 15:40 Na Pol i wol a Sailas ma or paini o es. Na toko lemioongare o ri ve, “Naro Toko Pomnga ile themosaling aro i voth tomo nge thomu paini.”
ACT 15:41 Ma o eso ako ru a Siria na Silisia. Ma o paengeng toko na seng lemioongare.
ACT 16:1 Na Pol i es alpo a Derbe ma i velpol a Listra. Na toko lemioonga omole ako i voth nge, iion a Timoti. Na inina ini seng lemioonga ako ini seng Juda, aveto itema ini toko Grik.
ACT 16:2 Ine toko lemioongare ako ru a Listra na Aikoniam o ri ve, Timoti kene ile vothung sivenga.
ACT 16:3 Ma Pol i sis ako ve, i wol tomo a Timoti mo i es tomo nge or paini. Mako Pol i ria ma o is ile, eneke ine Juda alavusnga areko ru o voth a rem alavusnga areken, olemi mire ako Timoti itema ini toko Grik.
ACT 16:4 Na o es a rem pomnga alavusnga. Ma o sung riong ako pakekere na mukalingare o rirum i a Jerusalem a toko lemioongare nge mo o panes i.
ACT 16:5 Taro ake toko lemioongare ole lemioong i velpol mo i engeng. Na nge nang elonga toko lemioongare oa titaling i esa.
ACT 16:6 Ma o es mo o omre patu epee a Prigia na epee a Galesia lemi pat. Eneke God Ioni Riringa i rial or nge Panongpolong Sivenga panongpolnga a Esia.
ACT 16:7 Mako o es mala mulalnga a Misia a ulue wopo ma o ri ve o es ol a epee a Bitinia. Aveto Jisas Ioni i rial or.
ACT 16:8 Ma o selelepot a Misia na o es teleku ol a Troas la.
ACT 16:9 Nge pemliknga, Pol ioni the ako toko Masedonia anga ako i mit ma i ri engeng a Pol ve, “Es a epee a Masedonia me, mo wong opoal them.”
ACT 16:10 Pol ioni the venen aken, mako a ur e avele na them monsi mo aro them es a Masedonia, eneke lemimem ako ve, aken ini a God ile lenging ako aro them panongpol nge ile Panongpolong Sivenga a or nge.
ACT 16:11 Mako them ro a imot nge a Troas ma imot i mon vengveng a Samotres la. Ma nge erangunga i monu ol a Neapolis.
ACT 16:12 Mako them lospot nge rem aken ma them velpol a Pilipai. Ini rebo ako ini Romre ole, na i voth a rem a Masedonia ongepo epee mukalinga. Na them voth nge nang pelie.
ACT 16:13 Na nge nang rialonga them espot a rem pomnga a mavupoa, ma them es a thei ma them rivenga pen ako ru Judare o nong nge kene i voth nge. Ma them thepol sengre ako o men velilo pel nge. Ma them men ma them ri tomo nge or.
ACT 16:14 Seng omole ako i nongpol lemem riong, iion a Lidia, ako i lotual a God. Ini seng rem pomnga anga ako iion a Taiataira, na ini seng ako tokokoere o ol neong uvuvnga sivenga a i nge. Na God i thep ilemi nge a Pol ile riong nongalnga.
ACT 16:15 Mako o paninu i tomo nge ile vel lemiare. Ma i nongpoo them ve, “Na eve lomum ve lek lemioong i nunganga a God nge mo aro thomu o es me mo o voth tomo ol nge tho a lek vel.” Na i engeng ol nge them ako aro them panes rum ile riong.
ACT 16:16 Na nge nang omole e ako them es a wop ako o nong nge. Ma seng umonga omole i sangpolo them. Seng aken tamata kerenga i voth a i nge, ako aro i pamilem ur areko aro i velpol panen. Ma tokokoere o ol i mo i ria or nge ur areko aro i velpol a or nge panen. Na tokokoe areko o theal seng aken kene o el umtun pom nge ile omaing aken.
ACT 16:17 Ma seng aken i panes a Pol tomo nge them. Ma i presa vene: “Ine tokokoe areke ini a God ako i pomnga rintet ile omaingare. Ma o panongpol thomu nge a God ile so ako aro i el werer it nge.”
ACT 16:18 Ma nge nang elonga seng aken i oma inga venen aken. Lama Pol ilemi kling ol ma i eksinga ma i ria tamata aken ve, “Tho nong wong nge a Jisas iion aro wong lopot a seng aken nge!” Na a ur e avele na tamata kerenga aken i lopot a seng aken nge.
ACT 16:19 Lama tokokoe areko o theal seng aken olemi mire ako ve, aro o el ol umtun nge seng aken avele. Mako o es la ma o rere a Pol ome a Sailas, ma o montet or paini ma o pamit or nge riong ako ru a rem lemi a toko pulua otheki.
ACT 16:20 Ma o paes or paini a Romre ole riong nongpolngare nge ma o ri ve, “Toko aini ake ini Judare, or paini kene o pakerenga toko na sengre ole menong a ler rem.
ACT 16:21 Or paini o patoral toko na sengre nge vothung areko i voth nge them Romre lemem patorong avele. Na i pavurvur aro te panes i avele.”
ACT 16:22 Na toko na sengre mun o valelal mun vothung kerenga nge or paini, ma ine riong nongpolngare o inra or paini ole teunong na o ri ve, mo o so litlit or paini.
ACT 16:23 Ma o vilval or paini lamako o paeso or a mang a midenga. Lama o ri engeng nge toko ako ru i mit tetal mang a midenga thekia ve, “Wong theal senu senu or paini.”
ACT 16:24 Mit tetalonga i nongpol riong engenga ako o sungu i a i nge, ma i paeso or paini a mang a midenga lemi ol la, ma o sing tuntun oeve nge won mathenga.
ACT 16:25 Na nge pemlik lopat, Pol ome a Sailas o nong ol na o vo a God nge. Na toko mun pelie ako ru a mang a midenga o nongpol or paini.
ACT 16:26 Na a ur e avele na wiring aolonga i velpol ma i tik mang a midenga a wovikvekre. A ur e avele mun na mang a midenga thekia alavusnga o thep. Na toko kinongare o mounpot, a mang a midenga lemi.
ACT 16:27 Mako mit tetalonga i mimeta ma i thepol ako mang a midenga thekia i thep. Ma i rivenga tokokoe areko ru o voth a mang a midenga o lo lale. Mako i turusa ile bainat ma i toth aro i pun rin isivenga.
ACT 16:28 Aveto Pol i leng viringa ma i ri ve, “Wong mothong tova o pakerenga sivengom! Them alavusnga ake ru rongan them voth.”
ACT 16:29 Ma mit tetalonga i pres nge theki lalainga ma i tho a lemi, ma sawir i. Ma i ulu isivenga totho a Pol ome a Sailas oeve tepun.
ACT 16:30 Mako i wolpot or paini a lalanga la. Ma i nina ve, “Thomu paini, aro tho oma nekenga ako aro God aro i el werer tho, e?”
ACT 16:31 Ma or paini o olal ile ninong ve, “Aro ve lomumo a Toko Pomnga a Jisas, maken God aro i el werer ong ome tutumre.”
ACT 16:32 Ma or paini o panongpol Toko Pomnga ile riong a i nge na areko ru o voth a ile vel.
ACT 16:33 Mako i wola or paini nge pemliknga re aken, ma i paut ole kolok, ma palolo avele, nako o paninu i tomo nge ile vel lemiare.
ACT 16:34 Lamako i wol or paini a ile vel, lama i sung aning a or paini nge, ma o an i. Na i tomo nge itutunre o vual nge lemi sivengaing, eneke olemio a God nge.
ACT 16:35 Lama rulpou ma riong nongpolngare o pake lososthongare ma o ria mit tetalonga ve, “Inospot toko aini aken mo o es.”
ACT 16:36 Mako mit tetalonga i ria Pol ve, “Riong nongpolngare o pake riong me ve wong na Sailas o losa mo o es, eneke o ekris thomu lale mo nak ol lomu esong la.”
ACT 16:37 Aveto Pol i olal ole riong ve, “Them paini ini toko Rom na them oma vothung kerenga e avele. Na o so them a pulua otheki lemi. O aseso them a mang a midenga. Ma o nongpol tel lemem riong avele. Na o ri ve o pake kinepot them, e? Aro avele! Aro ine riong nongpolnga ini Romre oenga aro o es me mo o wolpot them.”
ACT 16:38 Ma lososthongare o pasong werer riong a riong nongpolngare nge. Ma o nongpol ako Pol ome a Sailas ini toko Rom. Ma o ngeip, eneke o avsa Romre ole patorong.
ACT 16:39 Mako o es la ma o ri mosnga ol nge or. Lama o wolpot ol or a mang a midenga, ma o ria ol or paini ve, “Thomu o lospot nge rem pomnga ake.”
ACT 16:40 Mako or paini o espot a mang a midenga lemi ma o es ol a Lidia ile vel la. Or paini o thepol toko na seng lemioongare ma o paengeng mun olemi nge riong pelie lamako o es.
ACT 17:1 Ma Pol ome a Sailas o es a rem pomnga a Ampipolis na Apolonia makola o reletun a Tesalonaika. Na Judare ole lotuonga a vel ako i voth nge.
ACT 17:2 Na Pol i panes ile vothung ako ranga ve i oma i opisleonga ako i eso a Judare ole lotuonga a vel. Ma nge nang rialonga or me i ri tomo nge or nge erere nomenganga.
ACT 17:3 Mako i panineu or nge a God ile riong mirenga ako toko ako God i ateal i, aro i el sisisong naro i rin mo aro i plos werera mun. Ma Pol i ria ve, “Jisas ake ini toko ako tho panongpol thomu nge, ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer it.”
ACT 17:4 Ma riong aken i pun Juda pelie oopo. Ma o eksing olemi. Mako o panes ol a Pol ome a Sailas. Ma ine Grik pulua mun ako o lotual a God, o paneso mun or paini. Ma seng kimanga pulua mun tie o oma mun venen aken.
ACT 17:5 Aveto Judare o thopol puluare ako o lopot a or nge ma olemi ngo senu avele. Mako o ri ololo toko kerenga pelie ako o voth polpol a rem lemi mo o mit tomo nge or. Ma o pavurpola tokokoere ako ru a rem pomnga lemi ma or alavusnga o mat rupalo a Jeson ile pen, mo o wolpot or paini a toko na sengre nge la.
ACT 17:6 Aveto o thepol or paini avele. Ma o wetepot a Jeson na toko lemioonga pelie ako ru a rem alumlumnga a mukalingare nge, mo o mit nge riong, na o pres ve, “Tokokoe areke o oma vothung kerenga a pen elonga. Na or ol ake o es ol a ler pen me.
ACT 17:7 Ma ina Jeson i nongpoo or a ile vel. Na toko areken alavusnga o wathalal ine nepes a Sisar ile patorong. Ma o ri ve nepes relnga e ako i voth ma iion a Jisas.”
ACT 17:8 Ma ine toko na seng pulua tomo nge mukalingare o nongpol riong aken ma o ri pompom nge.
ACT 17:9 Vene, mako mukalingare o oma i ma Jeson ome toko lemioongare aro o olu ole korpotong nge umtun moro aken aro o modop or mo o es.
ACT 17:10 Na nge pemliknga aken toko lemioongare o pakepot a Pol ome a Sailas, ma o es a Beria. Ma or paini o velpol nge, ma o eso a Judare ole lotuonga a vel.
ACT 17:11 Ma Beria angare olemi nine ma o mukal nge Tesalonaika angare. Ma olemi sivenga nge riong nongpolnga. Ma evelelnga o tital erere nomenganga mo aro olemi mire senu nge riong ako Pol i ri nge, i nunganga eve avele.
ACT 17:12 Vene, make Judare pulua olemio nge a Jisas. Na seng kimanga pulua mun ako ini Grik olemio mun nge. Na toko Grik pulua mun.
ACT 17:13 Lamako Juda areko o voth a Tesalonaika o nongpola ako Pol i panongpol a God ile riong a Beria mun. Mako o es mun a rem aken la, mako o pasulung mun toko na sengre olemi, mako o pavurpola olemi nge a Pol ipunnga.
ACT 17:14 Mako toko lemioongare o pakepot a Pol a rua wo la. Aveto Sailas ome a Timoti o voth a Beria.
ACT 17:15 Mako tokokoere o mit a Pol a sovengalo ma o mulal a Atens. Ma nge ole lo wererong a Beria la, Pol i riu or ve, “Aro Sailas ome a Timoti o es viri viri a tho nge me.”
ACT 17:16 Ma Pol rongan i men tetal or paini a Atens. Ma i thepolo a rem alumlumnga aken i vual nge ur vivinga ma ilemi ngo senu avele.
ACT 17:17 Mako i eso a Judare ole lotuonga a vel, ma i ri tomo nge Judare na areko or ini Judare avele ako o lotual a God, mako i panine olemi. Ma nge nang elonga i esu a pathunonga a pen. Ma i ri tomo mun nge areko o velpol.
ACT 17:18 Na toko lemi mireonga pelie ako o apet or ve ini Epikurian na Stoik o pun pel nge riong tomo nge a Pol. Mako pelie o ria ve, “Toko lemi aulunga ake i ri neke aken?” Ma pelie o ri ve, “Ava i panongpol nge a god ako ini rem relngare ole.” O ri venen aken, eneke Pol i panongpol nge a Jisas nge ile los wereraing nge rinong.
ACT 17:19 Ma o wol a Pol ma o velpol nge tete ako mukalingare o pathun nge, ako iion a Areopagus. Na o ria i ve, “Them ri ve lemimem mire senu tel nge patoraling ponganga aken ru wong ri nge.
ACT 17:20 Eneke them nongpol lom riong ma them rov i ma i rel. Make them ri ve lemimem mire senu nge riong aken mirenga.”
ACT 17:21 Ma toko alavusnga ako ini Atens angare tomo nge rem relnga pelie ako o voth a Atens o oma ol omaing pelie ol e avele. Ma o rerestun ol inga rurumong nge ur ponganga ako o nongpol i.
ACT 17:22 Ako a Areopagus, Pol i mita ako ru a mukalingare otheki. Na i ria a or nge ve, “Thomu toko Atens angare tho thepol i ako ve, thomu ini tokokoe areko lomumu i aolonga nge lotu.
ACT 17:23 Na tho eso a lomu rem alumlumnga lemi ma tho thepolo ur areko thomu o lotual ir. Ma tho thepolo sungong a lekleka ako o wato nge ve, ‘Ake ini a god ako lemimem mire nge avele ile.’ Na God ake lomumu mire nge avele, aveto thomu o lotual polpol inga i. Na ponange tho panongpol thomu nge i.
ACT 17:24 “God ako i oma ulue tomo nge ur alavusnga ako ru i voth nge, ini a God ako ini nepes ako i theal a Pen a Urvet na ulue. Na i pavurvur aro i voth nge lotuonga a vel ako toko i oma i nge imeni avele.
ACT 17:25 Na i kene i oror nge ur e avele mo ako te sungu ur pelie a i nge. Toko e i pavurvur aro i opoesal i avele. Ienga inga ako i sung mimiong na ur alavusnga a toko alavusngare nge.
ACT 17:26 Na nge toko omole inga ako i pavelpol toko alavusnga, ma i pamen or a pen alavusnga ake ru a ulue. Na i oma toko rongan, aveto i paateal nang ako aro o mimi nge na oa ulue wopoalnga a rumrem ako ru o voth nge.
ACT 17:27 I oma venen aken mo ako aro o ortet i, ma eve o engeng nge iortetnga mo aro o thopol ol i eve avele. Aveto i voth mela nge it omole omole avele.
ACT 17:28 Toko e ako i ri vene, ‘Ienga inga ako ini mimiong tepun, make te esu esa na te velpol ini toko.’ I ranga ve ini lomu toko watinga i ri nge ma i ri vene, ‘Na it alavusnga ini itutunre.’
ACT 17:29 “Na it ini a God itutunre. Mo te mothong tova te ri ve God ini ur vivinga ako o oma i nge gol na silva na anral ako toko i oma i nge imeni nge ile mire.
ACT 17:30 Nomenga olemi mire nge a God avele. Na God kene i ri pompom nge ur areko o oma i nomenga avele. Aveto ponange i ri engeng tokokoere a rumrem elonga ve aro o lel okime nge ur alavusnga ako i kerenga.
ACT 17:31 Eneke i rongu nang omole ako aro toko ulue anga alavusngare aro o mit nge riong. Na i ateal toko omole ako lale ve aro i mukal nge riong nongpolnga aken. Ma ile nongpolong aken aro i vengveng rintet. Ma i pathengal ur aken a toko alavusngare nge, nge ako i palos werera riong nongpolnga aken nge rinong.”
ACT 17:32 Ma o nongpola ia riong ako toko i los werera nge rinong. Ma pelie o ri sililal nge a Pol. Na toko mun pelie ako o ria i ve, “Them sis ako ve, them nongpol mun wong ako aro wong ri mun nge riong aken.”
ACT 17:33 Taro ake Pol i losa nge ole pathunong aken ma i es.
ACT 17:34 Aveto toko pelie ako o panes i ma olemio nge a Jisas. Na oa omole ako iion a Dionisius ini mukalinga ako ru a Areopagus. Na seng e ako iion a Damaris tomo nge toko na seng mun pelie.
ACT 18:1 Lama Pol i losa a Atens ma i es a Korin.
ACT 18:2 Ma i thepolo toko Juda omole ako iion a Akuila. Na ile rem tepun a Pontus. Nomenga tel ako i voth a Itali ma nepes ako ini toko Rom ako iion a Klodius i ri ve, “Thomu Judare o plospot a Rom mo o es.” Lama Akuila tomo nge iewo sengenga a Prisila o es ma o velpol inga a Korin ma Pol i thopolo or paini lama i es a or nge la.
ACT 18:3 Ma i voth ma i um tomo nge or, eneke ini ile omaing ako i el umtun nge ako i oma valvale ako ini sel ranga ve ini or paini.
ACT 18:4 Na nge nang rialonga elonga Pol i es a Judare ole lotuonga a vel ma i panine olemi. Ma ilemi ako ve, i ri ololo Judare na areko or ini Judare avele mo olemio nge a Jisas.
ACT 18:5 Na Sailas ome a Timoti o lospot a Masedonia ma o velpol a Pol nge a Korin. Mako Pol i panongpol nge Panongpolong Sivenga nge nang elonga. Ma i panongpol Judare nge riong engenga ve, Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere.
ACT 18:6 Aveto o nongal ile riong avele, na o oma mun riong kerenga pulua mun a i nge la. Mako i losa ol ma i thobirpot ol krom a ile teunong nge. Ake ranga ve i oma paatealing nge or nge ako oni silal Panongpolong Sivenga ako i sungu i a or nge. Mako i ria ve, “Aro ve thomu o penthal panen, akennga ini lomu omaing ol, na oma lek omaing a thomu nge lale, aveto thomu o nongal lek riong avele. Na ponange aro tho es ol a tokokoe areko or ini Judare avele.”
ACT 18:7 Mako Pol i los lelpot or. Ma i es ol a toko ako ini Juda avele ile vel la, ako iion a Titius Jastus. Toko ake i lotual a God. Na ile vel i mit totho a Judare ole lotuonga a vel.
ACT 18:8 Na Judare ole lotuonga a vel a mukalinga ako iion a Krispus tomo nge ile vel lemiare olemio a Toko Pomnga nge. Ma Korin angare pulua o nongal a Pol ile riong ma olemio nge a Jisas ma o el paninuong.
ACT 18:9 Nge pemliknga omole ako Pol i thepol ur ako ranga ve ini oni theong, ma God i ria i ve, “Mothong tova ong ngeip naro ong ripot inga. Na ong mothong tova wom tum.
ACT 18:10 Eneke tho voth tomo nge wong. Toko e avele aro i oma tangatun nge wong. Lek toko na seng pulua ako o voth a rem pomnga ake.”
ACT 18:11 Mako Pol i voth tomo nge Korin angare, nge tovu po omole na ngov or limae. Na i patoral or nge a God ile riong.
ACT 18:12 Na nge wop lemi ako Romre o pamita a Galio ma i velpol ini epee a Akaia angare ole mukalinga, ma Judare olemi omole ma o rere a Pol ma o pamit i nge riong.
ACT 18:13 Ma ole apaltetpot nge riong na o ria ve, “Toko ake, kene i ri ololo toko na sengre olemi nge ako aro o lotual a God, nge vothung ako i avsa lemem patorong.”
ACT 18:14 Ma Pol ia pun ako ve, i olal ole riong, aveto Galio i ria Judare ve, “Thomu Judare aro ve toko ake i oma vothung ako i kerenga rintet, i pavurvur ako aro tho nongpol thomu.
ACT 18:15 Aveto thomu o vol rum pel nge lomu riong na oion pelie na nge ur ako i voth a lomu patorong lemi. Ake ini lomu omaing ol. Sivengomu o pavengveng ol i a thomu ol nge. Tho, aro tho nongpol i avele.”
ACT 18:16 Ma i ria or venen aken ma i vus. Lamako i pakealalpot or a lalanga la.
ACT 18:17 Ma o rere a Sostenes ako ini Judare ole lotuonga a vel a mukalinga ma o siso i ako ru a rionga a vel thekia, aveto Galio ilemi i voth nge avele.
ACT 18:18 Ma Pol i voth tomo nge toko lemioongare nge nang pulua ako a Korin. Lama i plospot ma i es tomo nge a Prisila na Akuila ma o velpol a Senkria ma Pol i utpot ipounga thoing, eneke i paateal i ako ve, riong ako i kin tomo i nge a God kene i vus lale. Lama o mon nge imot a epee a Siria la.
ACT 18:19 Lamako o otuno a Epesus. Lama Pol i los lelpot ol a Prisila na Akuila. Ma i es ol a Judare ole lotuonga a vel ma i ri tomo nge or.
ACT 18:20 Ma o ria i ve aro i voth tel palolo tomo nge or. Aveto i ri ve i pavurvur avele.
ACT 18:21 Lamako i paioal ol nge or. Na i ri ve, “Aro ve God ia pun ve tho lo werer mun me, moro aken aro tho lo werer mun a thomu nge.” Lamako i roa ol a imot nge a Epesus ma i monpot ol.
ACT 18:22 Ma imot i otuno a Sisaria. Ma Pol i ru a imot nge ma i es alpo a Jerusalem la. Ma i porumtet toko lemioongare. Lamako i alpo mun a Antiok la.
ACT 18:23 Ma Pol i voth palolo tie ako ru a Antiok. Lamako i losa ma i esu esa ako ru a pen elonga ako ru a epee a Galesia na Prigia. Ma i paengeng ol toko lemioonga alavusngare.
ACT 18:24 Na toko Juda omole ako iion a Apolos ile pen a Aleksandria. Ma i velpol a Epesus. Ini toko ako ile riong kene i nine. Ini toko ako ilemi mire rintet nge a God ile riong ako ru a erere nge.
ACT 18:25 Na i el pamirealing nge a Toko Pomnga ile sovengalo lale. Ma ile riong i mathe ma i engeng na i patoral toko na sengre nge. Na i ri vengveng or nge ur areko Jisas i oma i. Aveto ilemi mire inga nge a Jon ile paninuong.
ACT 18:26 Ma i es a Judare ole lotuonga a vel ma i panongpol engeng nge. Ma Prisila ome a Akuila o nongpol i. Ma o wola i a ole pen la. Ma o panine mun i nge a God ile sovengalo vengvenga ranga ve ako Jisas i rin ma i los werera mun.
ACT 18:27 Ma Apolos ia pun ako ve, i es a epee a Akaia. Na toko lemioongare ako a Epesus o paengeng i. Ma o wat malueng a toko lemioongare nge ako a Akaia. Mo o wolo i a ole pen la tova nge ile velpoling ako a Akaia. Ma i velpol ma i opoesal rintet areko olemio nge a Jisas nge a God ile themosaling.
ACT 18:28 Ma Apolos i mit engengu a Judare otheki ma i olal ole riong alavusnga ako ru a pulua otheki. Ma i pavengveng olemi nge a God ile erere, mako olemi nine ako Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer it.
ACT 19:1 Apolos i voth a Korin, na nge wop lemi aken Pol i esu esa a ulue epee aken lemi pat, makola i velpol a Epesus ma i thepolo toko lemioonga pelie.
ACT 19:2 Ma i nina or ve, “Nomenga ako o eksing lomumu, ma thomu o el Oni Riringa?” Ma o olal i ve, “Them nongpol riong e avele ako ve, Oni Riringa i voth.”
ACT 19:3 Mako Pol i nina mun or ve, “Na thomu o el paninuong le vanga?” Na o ri ve, “Them el ake ini a Jon ile paninuong.”
ACT 19:4 Ma Pol i ri ve, “Jon ile paninuong aken ini tokokoe areko o lel okime nge ole vothung kerenga ole. Ma Jon i ria toko na sengre ve aro olemio nge toko ako aro i rumongal a i nge, ako ini a Jisas.”
ACT 19:5 Ma o nongpol riong aken, ma o el paninuong nge a Toko Pomnga a Jisas iion.
ACT 19:6 Ma Pol i ronga imeni a or nge. Mako Oni Riringa i eso a or nge. Ma o palav nge keiong rel relnga na o panongpol nge a Toko Pomnga ile riong.
ACT 19:7 Na tokokoe areken oa titaling i pavurvur nge mule pa omole pothoi or aini.
ACT 19:8 Ma Pol i eso a Judare ole lotuonga a vel lemi ma i ri engeng a or nge, nge ngov or me. Ma i panine olemi ma i ri ololo or mo aro olemio nge ile riong nge a God ile menong e nepes.
ACT 19:9 Aveto toko na seng pelie olemi rit na o avsa ile riong na olemio nge avele. Na ako ru a toko na sengre otheki o ri riong kerenga pulua nge a Toko Pomnga ile sovengalo ako Pol i ri nge. Mako Pol i losa ma i mothong lelu or na i wola inga toko lemioongare. Na nge nang elonga o es a Tiranus ile patoralinga a vel ma i patoral or nge.
ACT 19:10 Ma i oma omaing aken i pavurvur nge tovu po or aini, mako toko alavusnga ako ru a Esia o nongpola Toko Pomnga ile riong. Areko or ini Judare tomo nge areko or ini Judare avele o nongpol i.
ACT 19:11 Na God i oma pakukukaling rel relnga pulua a Pol imeni.
ACT 19:12 Mako o el lavlav sivare ako Pol i girtet ini peti nge, mako o el i a ni multhangingare nge la, mako oa ni multhanging i vus. Na tamata kerengare o lopot a or nge.
ACT 19:13 Na toko Juda pelie ako o esu esa na ole omaing ako ini tamata kerengare wistetpotnga na pelie o tongporum tamata kerengare wistetpotnga nge a Jisas iion. Na o ri vene, “Nge a Jisas iion ako Pol i panongpol nge, tho ria wong ve, ong lopot.”
ACT 19:14 Ma ine Judare ole Prisre oa Pomnga e ako iion a Skeva na itun tomonmonengaere or limai ako o oma vothung aken.
ACT 19:15 Ave tamata kerenga aken i olal ole riong ve, “Lemik mire nge a Jisas na lemik mire mun nge a Pol, aveto thomu ini ao?”
ACT 19:16 Na toko aken ru tamata kerenga i voth a i nge i optho a or nge ma i siso or ma i thelal or. Ma i pakerenga oni peti ma oni amimla na oa neong i minrira na o lopot a vel alalilanga la.
ACT 19:17 Ma Judare na Grikre ako o voth a Epesus o nongpola ur aken ma o ngeip nge. Na o paesa Toko Pomnga a Jisas iion roro rintet.
ACT 19:18 Lama toko lemioonga pulua olemi rum werer nge ole vothung kerenga ako o oma i nomenga ma o pamilempot i.
ACT 19:19 Ma pulua ako o oma longung ma o elpot ole longung a erere ma o veliloal i na o ongtuna ol i a toko na sengre otheki. Ma o tital longung a erere iolonga ma i pavurvur nge 500,000 Kina.
ACT 19:20 Ma nge vothung areken Toko Pomnga ile riong i velpol engeng a pen elonga na pulua olemio nge.
ACT 19:21 Lama ur aken i vus ma Pol ilemi ve aro i es werer a epee a Masedonia ome a Akaia mo i reletun a Jerusalem la. Ma i ria ve, “Aro tho es tel a Jerusalem lamo panen aro tho es ol a Rom.”
ACT 19:22 Ma i pakepot toko or aini ako o um tomo nge i, e iion a Timoti na e iion a Erastus mo o mukal a Masedonia la. Na Pol i voth palolo mun tie a epee a Esia.
ACT 19:23 Na nge wop lemi aken ako a Epesus keiotong aolonga i velpol nge toko lemioongare ako o panes a Toko Pomnga ile sovengalo.
ACT 19:24 Na toko omole ako iion a Demitrius, ile omaing ako i oma a god ako ini seng ako iion a Artemis ile lotuonga a vel a sei tutunenga. Ma i oma ur areken nge silva. Na ile omaingare o el umtun ako i mengmeng avele nge ole omaing aken.
ACT 19:25 Ma i velilo toko omainga areken tomo nge tokokoe areko o oma mun omaing aken. Ma i ria or ve, “Lomumu mire ako te el umtun aolonga ako nge omaing aken.
ACT 19:26 Na toko ake ini a Pol i ri ololo toko na seng pulua olemi. Ako ranga ve thomu o nongpol i na o thepol i lale. Na i oma inga ake ru a Epesus inga avele. Avele, i oma i pa omole moro i vus a pen alavusnga ako ru a Esia. Na i ri ve, god ako ru te oma i nge menir ini god nunganga avele.
ACT 19:27 Ina Pol ile riong aken i pavurvur ako aro i pakerenga ler omaing ako te el umtun nge. Na e mun e, ile riong aken i pavurvur ako aro i pavthongal mun lotuonga a vel ako ini a god ako ini seng ako iion a Artemis ile. Na seng god aken aro i velpol ini ur polpolnga inga ake ru a toko na sengre olemi. Nomenga Esia a toko na seng alavusnga na pen alavusnga ake ru a ulue o lotual i.”
ACT 19:28 Ma o nongpola riong aken ma olemi kling rintet nge ma o onnga. Ma o ri ve, “Artemis ini it Epesus angare ar pomnga ako i aolonga rintet!”
ACT 19:29 I vene, make palaving aolonga i velpol a rem pomnga ma i amin. Ma toko na sengre o presa pres ma or alavusnga o vurpola ma o thepolo toko or aini ako ini a Gaius ome a Aristarkus. Toko or aini aken ini Masedonia angare ako o supo tomo nge a Pol, ma or alavusnga o montetpot or paini a wop ako ini tokokoere ole pathunonga.
ACT 19:30 Ma Pol ia pun ako ve, i eso a toko na sengre oa lemimi la. Aveto toko lemioongare o mit roal i.
ACT 19:31 Na toko mukalinga pelie ako nge epee aken ini a Pol ithangangaere o pasong riong a i nge ma o ri engeng a i nge ve, i mothong tova i eso a pathunonga nge la.
ACT 19:32 Ma toko na seng alavusnga areken ole keking i aolonga. Ma pelie o pres nge riong e na oa pelie o pres nge riong relnga e, eneke or pulua ako olemi mire nge ur ako o es me mo o pathun nge, kene avele.
ACT 19:33 Ma Judare o sivpot a Aleksander a mukaling la, mako olemi ve aro i sung riong pelie a or nge. Ma imeni vutun or mo o poreng mo aro i lel a tokokoere otheki nge ur aken.
ACT 19:34 Aveto o ate ako ve ini toko Juda, mako or vusnga o presa omole inga ve, “Artemis ini it Epesus angare ar pomnga ako i aolonga rintet!” Ma o onnga vene aken palolo i pavurvur nge aua or aini.
ACT 19:35 Lamako toko ako ini watonga nge rem pomnga aken i mita ma i ria toko na sengre ma o poreng na i ri ve, “Thomu Epesus angare, it alavusnga lemir mire nge ako it ini rem ako te theal lotuonga a vel ako ini ar pomnga a Artemis ile. Na te theal mun ia sei ako ini anral pavothalinga ako nomenga sapthalpot i a pen a urvet me.
ACT 19:36 Naro toko e avele ako aro i kelelal nge riong aken. Naro thomu alavusnga o poreng. Na thomu o mothong tova o pavurpol polpola ur e ako tepun e avele.
ACT 19:37 Ma thomu o pasong toko or aini ake me, aveto o kem ur e avele a ler lotuonga a vel lemi na or paini mun kene o ri sililal nge ler god ako ini seng aken avele.
ACT 19:38 Na eve Demitrius ome ile omaingare olemi otun toko pelie nge riong, tokokoe areko ini riong nongpolngare ako ru o voth. Na rionga a vel mun ako ru i voth mo aro o pavengveng ole riong aken nge.
ACT 19:39 Na eve lomu riong mun pelie i voth. I sivenga ako aro thomu o pavengveng i nge pathunong ako i panes ler patorong.
ACT 19:40 Eneke i pavurvur ako aro Romre aro o teltun ar nge pathunong a sisopeling nge ur ake te oma i ponange. Na ur aken tepun e avele. Na aro ve o nina it nge velilopeling kerenga aken, aro te olal ol i a or nge vava?”
ACT 19:41 Ma toko watonga i ri ma i vus, lamako i pakepot or la.
ACT 20:1 Ma volpeling aken ru a Epesus i vusu ol. Lama nge nang relnga ol e ako Pol i leng veliloalo toko lemioongare a i nge na i tor ol ole, nako i paioal ol or. Mako i losa ol mo i es ol a Masedonia la.
ACT 20:2 Na i esu esa a epee aken, ma i sung riong pelie a toko lemioongare nge mo i paengeng or, lamako i alpo ol a Akaia la.
ACT 20:3 Ma i voth nge ngov or me ako ru a Akaia. Lamako i monsi ol ako aro i el imot mo i es a Siria la. Aveto i nongpol ako ve, Judare o rirum isorinnga. Mako ilemi ol ako ve, i lo werer mun a Masedonia la.
ACT 20:4 Na Sopater ako ile a Beria ako ini a Pirus itun i es tomo nge a Pol. Na toko mun pelie ako o es tomo nge or. Or aini ako ole a Tesalonaika oion a Aristarkus na Sekundus, na Gaius ako ile a Derbe, na Timoti na toko or aini ako ole a Esia oion a Tikikus ome a Tropimus. Or alavusnga o es tomo nge a Pol.
ACT 20:5 Ma o mukal tel la, mo o men tetal them a Troas.
ACT 20:6 Aveto them voth tel mo nang ako Judare o an bret ako yis i voth nge avele kene i vus, lamako them ro ol a imot nge ma them lospot ol a Pilipai. Lama nang or lim i vus tel mun, mako them thepolo ol or a Troas. Ma nang or limai them voth nge.
ACT 20:7 Na nge nang mukalinga them pathun tomo nge toko lemioongare mo them reku bret ma them an tomo e pel. Ma Pol i panongpol toko na sengre ma i ri palolo, makola pemlik lopat, eneke nge erangunga aro i es.
ACT 20:8 Ma ine the lalainga pulua ako ro i voth nge vel lemi ako them voth nge roro.
ACT 20:9 Na kulpo omole ako, iion a Iutikus i men a thepolpotinga. Na Pol i panongpol vet inga la, mako Iutikus itheki nokolkol rintet. Mako i nokolkolu ol. Ma i matpot nge vel lemi menga ako i voth tetala. Ma i matu a ulue la ma o tia i alarinnga.
ACT 20:10 Ma Pol i esu la. Ma i soptunu kulpo aken ma i krima i nge imeni. Na i ri ve, “O mothong tova lomumu kerere i mimi aken.”
ACT 20:11 Ma Pol i es werera mun a vel lemi la. Ma i reku bret, ma o an. Na i ri tomo mun nge or, makola rulpou ma i losa ma i es.
ACT 20:12 Na kulpo aken i mimi werera mo o wol i a ile vel la, mako olemi sivenga werer mun.
ACT 20:13 Mako them mukal ma them ro a imot nge ma them mon, makola them velpol a Asos mo aro them pathoteta a Pol nge. Them oma venen aken, eneke Pol i ritet tel them nge ve aro i es nge ieve la.
ACT 20:14 Mako Pol i thepolo them a Asos. Mako them pathoteta i a imot nge. Ma them mon ol a Mitilini.
ACT 20:15 Ma nge erangunga imot i ela them ma them velpol totho a mtho a Kios. Ma nge erangunga mun them velpol a mtho a Samos. Ma nge rulpounga mun them mon la ma them otuno ol a rem a Miletus.
ACT 20:16 Ma Pol ilemi ako ve, aro i mon selele a Epesus, eneke ini plong ve aro i voth palolo a epee a Esia, eneke ia pun ako ve, i paviri mo i supo nge Pentikos a aning ako ro a Jerusalem tova eve i pavurvur.
ACT 20:17 Nako a Miletus, ma Pol i pasong ikei a lotuonga a mukalingare ako a Epesus. Mo aro o es a i nge.
ACT 20:18 Ma o velpol a i nge ma i ria or ve, “Na thomu alavusnga lomumu mire nge vothung ako tho oma i nge lek velpoling teltelnga ako a Esia na nge nang elonga ako tho voth tomo nge thomu.
ACT 20:19 Na lomumu mire nge ako Judare o rirum ako ve, aro o pun tho. Na nge aken o tongporum tho ma tho el matheong na thekik ei i teel. Aveto tho paruru tho na tho oma inga ako ini a God ile omaing.
ACT 20:20 Ma tho krim werer ur ako aro i opoal thomu, kene avele. Tho panongpol thomu na tho pamireal thomu a rem lemi na nge lomu vel omole omolenga.
ACT 20:21 Na tho ri engeng Judare na Grik angare nge panongpolong ve aro o eksing ole mimiong mo o es a God nge, mo olemio nge ar Pomnga a Jisas.
ACT 20:22 “Na ponange tho panes inga Oni Riringa ako i pake tho a Jerusalem la. Na lemik mire ol nge ur ako aro i velpoltun tho nge wop aken avele.
ACT 20:23 Aveto lemik mire nge lale, ako a rumrem areko tho um nge, Oni Riringa i pator tho ve, kinong na matheong aro o el tho nge wop aken.
ACT 20:24 Aveto lemik ve lek mimiong ini ur pomnga avele a tho nge. Na i pavurvur aro tho pangeipal nge lek mimiong avele, tova eve tho patopalal omaing ako Toko Pomnga a Jisas i sungu i a tho nge ranga ve ako aro tho ritet nge Panongpolong Sivenga ako nge a God ile themosaling.
ACT 20:25 “Na thomu o nongpol. Nomenga tho es ake ru a thomu nge. Na tho panongpol thomu nge Panongpolong Sivenga ako nge a God ile menong e nepes. Na lemik mire ako panen aro omu e i pavurvur aro i thepol werera ol thekik avele ol.
ACT 20:26 Mako ponange tho ri engeng a thomu nge na eve omu e ako i eksing ilemi avele na i penthal, aken ini lek omaing ol avele.
ACT 20:27 Eneke tho krim werer nge ako tho panongpol ako God ile omaing alavusnga, kene avele.
ACT 20:28 Na thomu o naktet senu thomu, tomo nge areko Oni Riringa i sung i a thomu nge mo o theal or. Aro thomu o velpol ini theal tetalonga nge a God ile tokokoere ako i pavelpol or mo ini ile, ako nge Itun ile rinong.
ACT 20:29 Na lemik mire ako ve, panen tova aro tho lolel thomu, toko le apaltetongare aro o velpol mo o pelotun thomu, naro o patelek toko lemioongare ole lemioong ranga ve ini nanau pil ako o pakerenga sipsipre.
ACT 20:30 Na tokokoe pelie panen ako ru a thomu nge aro o losa mo o oma riong le apaltetonga na o monteto toko lemioongare mo o panes or.
ACT 20:31 Thomu o mothong tova o men punapo, aveto thomu o thealal, na lomumu rum nge tovu po or me ako tho el matheong, aveto tho pesrou nge lek patoraling a thomu nge, nge nang na mlik elonga avele.
ACT 20:32 “Na ponange ake tho sungu ol thomu a God imeni. Na ile riong ako nge ile themosaling i pavurvur aro i theal thomu na i pavurvur mun ako aro i paengeng thomu tova thomu o el ile ur sivenga ako aro i sungu i a toko alavusngare nge ako ini ile.
ACT 20:33 Na tho theseal toko e avele ile umtun na ia malmaling mun avele.
ACT 20:34 Lomumu mire nge lek omaing lale, tho theal sivengek nge ako tho oma omaing nge menik na tho theal mun areko o supo tomo nge tho.
ACT 20:35 Tho pathengal thomu nge lek omaing alavusnga ako ve, aro te um engeng mo aro te opoal areko o pavurvur aro o opoal osivenga avele. Na i vene re aken ako aro lemir rum nge ar Pomnga a Jisas ile riong ako i ria it nge ve, ‘Vothung nge ur sunga i aolonga nge ur elnga.’”
ACT 20:36 Pol i patopalal ile riong. Lamako or vusnga o koru oeve ma o nong a God nge.
ACT 20:37 Mako or vusnga o tang, ma o rekukalo a Pol na o angongoal ol i lamako o paioal ol i.
ACT 20:38 Na olemi kerere rintet nge ile riong ako i ria or nge ve, panen aro o pavurvur aro o thepol werera ol itheki avele ol. Mako or vusnga o mitpot ol i a imot nge la.
ACT 21:1 Them paioal or ma vus lama them losa ma them thoteta ol a imot nge, ma them mon vengveng a mtho ako iion a Kos. Ma erangu mun na them mon ma them velpol a mtho aolonga ako iion a Rodes. Lamako them plosa ma them velpol a rem ako iion a Patara.
ACT 21:2 Nge rem aken them thepolo imot mun ako i monsi nge esong a Ponisia. Mako them thoteta ol nge ma them mon ol la.
ACT 21:3 Ma them mon la ma them velpolpot nge wop ako them thopolpot ol a mtho a Saiprus. Ma them mon telek a menimem kerenga nge anga ma them velpol a Siria, mako them otuno ol a rem a Tair, mo ako aro o eltetpot ur elonga a imot lemi me.
ACT 21:4 Ma them thepol toko lemioonga pelie nge. Na them voth tomo nge or nge nang or limai. Na nge Oni Riringa ile engenging ma o ri engeng a Pol ve aro i mothong tova i es a Jerusalem la.
ACT 21:5 Aveto lemem vothong tomo nge or i vus, ma them lospot ol ma them es ol nge wop ako aro them es ol nge la. Ma or alavusnga tomo nge oewo sengengaere na otutunre o los tomopot ol nge them a rem pomnga na o mitpot ol them a thev wo la. Na them alavusnga them koru evemem na them nong ol a God nge.
ACT 21:6 Lamako them mitu ol pel ma o ri ve, “Thomu o nak ol i.” Ma them ri ve, “E, aro thomu o voth ol venen.” Mako them thoteta ol a imot nge, nako o lo wererpot ol a ole la.
ACT 21:7 Mako them losa a Tair ma them otuno a Tolemes. Ma them pathokeal toko lemioongare ma them voth tomo inga nge or nge nang omole.
ACT 21:8 Na nge erangunga them lospot ma them velpol a Sisaria. Ma them eso a vel ako ini a Pilip ile. Ini toko ako i panongpol nge Panongpolong Sivenga na ini toko omole nge toko or limai aton ako o ateal or a Jerusalem mo o opoesal pakekere.
ACT 21:9 Ma Pilip itun sengenga or penel ako o peange rongan o voth na or ini a God ile riong elngare.
ACT 21:10 Ma them voth a Sisaria nge nang pelie ma God ile riong elnga ako iion a Agabus i esu a epee a Judia me.
ACT 21:11 Ma i es a them nge me ma i ela Pol ia let ma i kin isivenga ieve na imeni nge ma i ria ve, “Oni Riringa i ri ve, ‘Judare ako ro a Jerusalem aro o kintun let ake tokoninga ranga ve ake ru tho kin tho nge. Naro o sungu i a tokokoe areko or ini Judare avele omeni.’”
ACT 21:12 Ma them nongpol ake, ma them tomo nge toko pelie ako them ri engeng a Pol ve, i mothong tova i es a Jerusalem la.
ACT 21:13 Aveto i olal lemem riong ve, “Thomu o vova ake? Lomu tanging na lomu riong aro i palemi kerere lemik. Tho monsi ol inga ako aro o paeso tho a mang a midenga lemi na tho monsi ol mun ako nge rinong ako ro a Jerusalem tova ve ur ake i paaolonga a Jisas iion.”
ACT 21:14 Ma nge lemem thopolong a i nge veno ako i pavurvur aro them eksing ol ilemi avele, mako them porengu ol, ma them ria ve, “Aro te panes inga Toko Pomnga ilemi ol inga.”
ACT 21:15 Ma them voth nge nang pelie, mako them monsi lemem ur elonga ma them esa a Jerusalem la.
ACT 21:16 Ma toko lemioonga pelie ako a Sisaria o es tomo nge them ma o wol them a Nason ile vel mo aro them voth nge. Ini toko Saiprus anga ako ile lemioong i engeng nomenga vet ako nge a Jisas.
ACT 21:17 Ma them velpol a Jerusalem ma toko lemioongare o nongpoo them tomo nge lemi sivengaing.
ACT 21:18 Ma nge erangunga Pol i es tomo nge them mo them thopol a Jems. Na lotu a mukalingare o voth tomo mun.
ACT 21:19 Ma Pol i pathokeal or, mako i ritetu or, nge ur alavusnga ako God i oma i nge tokokoe areko or ini Judare avele ako nge ile omaing.
ACT 21:20 Ma o nongpol a Pol ile riong ma i vus ma o risea a God nge. Lamako o ria Pol ve, “Teik, thopol vet, pulua mengmenga vet avele ako ini Judare o velpol ini toko lemioongare, ma or alavusnga o engeng nge a Moses ile patorong panesnga.
ACT 21:21 Na o nongpola ako wong patoral Judare ako o men tomo nge areko or ini Judare avele a ole rem, ve aro o lel ol okime nge a Moses ile patorong panesnga mo o mothong tova o is ol otutunre ole na o mothong tova o kis ol ar pompomere ole vothung mun.
ACT 21:22 Na lemir mire ako ve, o nongpola ako ong velpol lale, naro te oma ol neke?
ACT 21:23 Naro ong panes inga nekenga ako aro them ria ong nge. Ma toko or penel ake ru o voth tomo nge it, kene o kin ole riong tomo nge a God.
ACT 21:24 Naro ong es tomo nge toko areke naro ong oma mun vothung ako i pariri or a God itheki naro ong sung umtun mo i pavurvur nge vothung aken iolonga moro aken aro o theku ol opounga thoing. Na aro ve wong oma venen aken, aro puluangare aro olemi mire ako ve, riong alavusnga ako o nongpol i nge wong kene i nunganga avele, mo ako olemi ako ve, nge sivengom ako nge lom mimiong ong panes a Moses ile patorong alavusnga.
ACT 21:25 Na nge tokokoe areko or ini Judare avele ako o velpol ini toko lemioonga, them wat malueng a or nge lale. Ako lemimem ve o mothong tova o an aning ako o sung tel i a avalare nge. Na o mothong tova o an mekerem ako ia mla i te a ilemi. Na o mothong mun tova o an mla. Na o lel okime nge vothung ako nge toko na seng aomnga.”
ACT 21:26 Na nge erangunga Pol i es tomo nge toko or penel aken ma i oma vothung ako i pariri isivenga a God itheki tomo nge or. Lamako i es ol a Lotu Tepun a Vel mo i sung ritetong nge nang kathnga ako vothung ako nge paririong aken aro i vusu nge, na nge nang aken aro o oma toko penel aken ole sungong omole omole nge.
ACT 21:27 Na vothung aken i pavurvur nge nang or limai ma i toth nge ile vusong ma toko Juda pelie ako ole a epee ako a Esia o thopol a Pol ako ru a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. Ma o pavurpola tokokoe alavusnga areken olemi ma o rere a Pol.
ACT 21:28 Ma o pres ve, “Thomu toko Israelre opoesal them, toko ake i re aton ru i esu esa a pen elonga ma i oma riong kerenga nge it toko Israelre na nge a Moses ile patorong tomo mun nge Lotu Tepun a Vel ake, na e mun nge ako i wol tokokoe areko or ini Judare avele a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ako o pavothal nge, ma i paakop pen riringa ake.”
ACT 21:29 (Na o ri vene aken, eneke o thepol tel a Tropimus ako ini Epesus anga i voth tomo nge a Pol a rem pomnga, ma olemi ve ava Pol i wolu mun i lale a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, aveto avele.)
ACT 21:30 Ma lemi otunong aolonga i velpol a pen alavusnga ako ru a rem pomnga, na a ur e avele na tokokoere o veliloalo pel, mako o rere a Pol ma o titpopot i a lalanga la, nako o pupalo lok thekia elonga.
ACT 21:31 Na o mostun a Pol ipunrinnga, mako riong i kimapot a Rom a punongare oa pomnga ve, tokokoe alavusnga areko ru a Jerusalem o toth ako aro o pun pel.
ACT 21:32 A ur e avele na oa pomnga aken i wol punongare ole mukalinga pelie tomo nge punongare ma o songu a or nge la. Ma tokokoere o thopol ako i es tomo nge punongare, mako o modopu ol a Pol isisonga.
ACT 21:33 Mako punongare oa pomnga i es ol ma i rereu ol a Pol, mako i ria ol or ve aro o kin ol i nge sen or aini. Lama i nina or ve, “Toko ake ini anga, na i oma neke?”
ACT 21:34 Na pelie o pres nge ur e, na oa pelie o pres mun nge ur relnga mun, ma oa pomnga aken i el senu riong e avele, eneke nge ole pasisaling, mako i ria or ve, “Thomu o wol a Pol a punongare ole vel lemi la.”
ACT 21:35 Ma Pol i es ma i patuno inga papalinga, mako punongare o potuna i la, eneke nge tokokoere ole lo vurong nge ipunrinnga.
ACT 21:36 Na tokokoere ako o paneses or o presa ve, “O pun rin i.”
ACT 21:37 Ma punongare o toth ako aro o paesa a Pol a ole vel lemi, mako Pol i ria oa pomnga ve, “I pavurvur ako aro tho ria tel riong e a wong nge?” Na oa pomnga i ria ve, “Lomum mire nge Grikre okei?
ACT 21:38 Na ong ini toko Isip anga aton avele ako i patea punong nge gavman nomenga mun tie, na i wolpot toko punongare or 4,000 ako o el bainat a pen polpolnga la?”
ACT 21:39 Ma Pol i olal ile riong ve, “Tho ake ini toko Juda, lek rem tepun ako ini a Tarsus ako a epee a Silisia ako ini rem ako i pomnga. Ken i sivenga ako aro som wompot tel tho mo tho ri tel a tokokoe areken nge.”
ACT 21:40 Mako oa pomnga i nongala ile riong, ma Pol i mita a papalinga ma imeni vutun or mo o poreng, mako o poreng ma i ria or nge la nge Hibrure okei ve,
ACT 22:1 “Titeikre na ok vovoere, o nongpol lek lelong ako aro tho ria thomu nge.”
ACT 22:2 Ma o nongpol ako i ria or nge la nge Hibrure okei, mako o porengu ol. Mako Pol i ria ve,
ACT 22:3 “Tho ake ini toko Juda, lek rem tepun ako ini a Tarsus ako a epee a Silisia, aveto tho poma nge rem ake ini a Jerusalem. Ma Gamaliel i patoral senu tho ve aro tho panes senu ar pompomere ole patorong. Na tho panes a God ile omaing ranga ve ini thomu alavusnga ake ru ponange.
ACT 22:4 Na tho pamen kerere tokokoe areko o panes a Jisas ile pamirealing ma tho oma i venen aken ma oa pulua o rin nge. Ma tho rere toko na seng pulua mo o paes or a mang a midenga lemi.
ACT 22:5 Na Prisre oa Pomnga tomo nge Judare oa pompomere o pavurvur ako aro o ritet mun nge ve, lek riong areke kene i nunganga. Na tho ela ole malueng pom ako o wat i nge otitein Judare ako a Damaskus, mako tho es la mo tho kin or na tho wol or a Jerusalem ve aro o el paomelaling nge.
ACT 22:6 “Tho es ma penang lopat na tho totho a Damaskus na a ur e avele nako pen lalanga aolonga ako i esu a Pen a Urvet me ma i totun tho.
ACT 22:7 Mako tho matu a ulue na tho nongpol lenging ako i ria tho ve, ‘Sol, Sol! Wong vova ake ong pakerenga tho, e?’
ACT 22:8 “Ma tho nina i ve, ‘Toko Pomnga, wong ao?’ “Ma Toko Pomnga i ri ve, ‘Tho ini a Jisas, ako ini Nasaret anga aton ru ranga ve wong pakerenga tho.’
ACT 22:9 Na tokokoe areko o es tomo nge tho, o thopol pen lalanga aken, aveto olemi mire nge toko aken ile lenging ako i ria tho nge, kene avele.
ACT 22:10 “Na tho nina i ve, ‘Toko Pomnga, aro tho oma neke?’ “Ma Toko Pomnga i ria tho ve, ‘Mita mo es a Damaskus la, nge pen aken aro o ria wong nge omaing alavusnga ako tho ateal i ve aro ong oma i.’
ACT 22:11 Ma thekik pros, eneke tolilisong ako i tolilis rintet i totun tho ma thekik i the ses, mako areko o supo tomo nge tho o krima menik, mako o ti ol tho a Damaskus la.
ACT 22:12 “Ma toko omole ako iion a Ananaias i es mo i thopol tho. Ine toko ako ile lotu i engeng nge a God, ma i panes senu ler patorong. Na Juda alavusnga ako o voth a Damaskus o papomnga i.
ACT 22:13 Ma i mito a lok seik ma i ria tho ve, ‘Teik a Sol aro ong the werer mun.’ A ur e avele, nako tho the werer mun ma tho thopol i.
ACT 22:14 “Ma i ria mun tho ve, ‘God ako ini ar pompomere ole, i ateal ong lale ve aro lomum mire nge ur ako i sis ve aro ong oma i, naro ong thopol ile Toko Vengvenga aton, naro ong nongpol riong ako i espot a isivenga iwo.
ACT 22:15 Naro ong ritet a toko alavusngare nge, nge i na nge ur areko ong thopol i na ong nongpol i lale.
ACT 22:16 Na ong paninal ol neke? Mita mo ong el paninuong na ong avav a Toko Pomnga iion mo aro lom vothung kerenga i vus.’
ACT 22:17 “Ma tho lo werer a Jerusalem ma tho nong a Lotu Tepun a Vel ma tho thopol ur ako ranga ve ini oni theong.
ACT 22:18 Ma tho thopol Toko Pomnga ako i ria tho ve, ‘Paviri, mo lospot virial a Jerusalem, eneke aro o nongal lom riong nge tho avele.’
ACT 22:19 “Ma tho olal ile riong ve, ‘Toko Pomnga, osivenga olemi mire ako nomenga tho esu esa nge Judare ole lotuonga a velre mo tho siso na tho paeso areko olemio nge ong a mang a midenga lemi.
ACT 22:20 Na nge wop lemi ako o pun rin a Stiven ako ini toko ako i paesu esa lom riong, tho mit ma tho ri ve i sivenga mun inga ako nge ipunrinnga ma tho theal mun areko o pun rin i kene ole teunong.’
ACT 22:21 “Mako Toko Pomnga i ria tho nge ve, ‘Es, eneke aro tho pake wong melanga a tokokoe areko or ini Judare avele.’”
ACT 22:22 Na Judare o nongpol a Pol ile riong nge tokokoe areko or ini Judare avele, ma oni plong ol ve aro o nongpol ol ile riong ma o pres viringa ve, “La o so rin i, toko ako i venen aken i mothong tova i mimi tomo ol nge it ake ru a ulue.”
ACT 22:23 Ma or alavusnga olemi kling rintet, mako o onnga ma o inra oa teunongre na o mota vuvus ma o ula i roro.
ACT 22:24 Ma punongare oa pomnga i ria ile tokokoere ve aro o paeso a Pol a ole vel la, mo aro o so litlit i mo o nina i nge mo aro olemi mire senu nge ur aken tepun ako Judare o presa pres venen aken nge i.
ACT 22:25 Mako o kin i mo aro o so litlit i, aveto Pol i ria mukalinga ako i mit tothal i ma i ria i ve, “Na nge Romre ole patorong i pavurvur ako aro o so litlit tel toko ako ini Rom na riong nongpolnga i sung paomelaling a i nge rongan eve avele?”
ACT 22:26 Mako mukalinga aken i nongpol i veno ako ma i es a punongare oa pomnga ma i nina i ve, “Aro ong oma ol neke? Eneke toko aken ini toko Rom.”
ACT 22:27 Mako punongare oa pomnga i es a Pol nge la ma i nina i ve, “Wong ria tho, ong ini toko Rom, e?” Ma Pol i olal ile riong ve, “Enala, tho ini toko Rom.”
ACT 22:28 Ma punongare oa pomnga i ria ve, “Tho ul umtun aolonga ako aro tho velpol ini toko Rom ol.” Ma Pol i olal ile riong ve, “Aveto tho ake ini toko Rom, eneke vovo ome a nina or ini Rom.”
ACT 22:29 A ur e avele, nako areko o ri ve o oma ninong pelie a Pol nge kene o teses werer na punongare oa pomnga i ngange, eneke i rov i a i nge ako ve, i avsa patorong lale ako i kin a Pol ako ini toko Rom nge sen.
ACT 22:30 Ma punongare oa pomnga i sis ako ve, ilemi mire senu nge ur aken tepun ako Judare olemi otun a Pol nge. Mako nge erangunga i pake riong nge pris kimangare tomo nge Judare oa pompomere ve aro o velilo pel, mako i wol a Pol ma i pamit i nge riong a otheki.
ACT 23:1 Ma Pol i the vengveng a Judare ole mukalingare nge ma i ria ve, “Titeikre, lek omaing alavusnga ako tho oma i pavurvur nge ponange tho ri ve va tho panes a God ilemi.”
ACT 23:2 Mako Prisre oa Pomnga ako iion a Ananaias i pake riong nge tokokoe areko o mit tothalo a Pol mo aro o sopopo iwo.
ACT 23:3 Ma Pol i ria i ve, “God aro i sopop wong, wong ranga ve ini vel pupnga akopnga ako o vor i ma i veleles ma o thopol akop avele. Ong men ranga ve ini riong nongpolnga ako i panes patorong, aveto sivengom ong avsa patorong nge ako ong ria or ma o so tho.”
ACT 23:4 Na tokokoe areko ru o totho a Pol nge o ria i ve, “Ong kelelal ake ini a God ile Prisre oa Pomnga.”
ACT 23:5 Ma Pol i olal ole riong ve, “Titeikre, lemik mire avele ako ini a God ile Prisre oa Pomnga, eneke erere nomenganga i ri vene, ‘Ong mothong tova o oma riong kerenga nge lomu mukalinga.’”
ACT 23:6 Ma Pol ilemi mire ako ve, oa pelie ini Sadiusi na oa pelie mun ini Parisi, mako i lengpot ako ru a Judare ole mukalingare otheki ma i ri ve, “Titeikre, ok vovo ini Parisi, na tho ini Parisi mun. Na tho mit nge riong ake, eneke lek lemioong i engeng nge ako areko o rin lale aro o mimi werer.”
ACT 23:7 Ma i ripot venen aken, ma Parisire na Sadiusire o patea ol volpeling, mako toko avlung areken o thomreu ol pel ma or ainiu ol.
ACT 23:8 (O vol pel, eneke Sadiusire o ri ve tokokoe areko o rin lale o pavurvur aro o mimi werer avele, ma o ri mun ve enselre avele na toko ioni avele. Aveto Parisire olemio nge ur alame aken.)
ACT 23:9 Ma ole presing i mengmeng vet avele, na pamirealinga nge patorong pelie ako ini Parisire o mita ma o ri engeng ma o ri ve, “Them thopol ur e avele ako toko aken i oma i ma i kerenga, ava ensel eve toko oni i ria i nge.”
ACT 23:10 Na ole volpeling i aolonga na olo vur ma punongare oa pomnga i ngeip nge a Pol ako aro vene mo o thirther pel nge i mo i vunro. Mako i pakeu ile punongare ako ru a tokokoere oa lemimi mo o eltet a Pol a or nge ma o wola i a punongare ole vel la.
ACT 23:11 Na nge pemliknga Toko Pomnga i mito a Pol nge ma i ria i ve, “Ong mit engeng, aro ong ritet Rom angare nge tho ranga ve ako ong ritet nge tho a Jerusalem lale.”
ACT 23:12 Ma nge rulpounga Juda pelie o pathun pel mo o kath sovengalo ako aro o pun a Pol nge. Ma o kin ole riong engenga a God nge ako ve, o pavurvur ako aro o an avele na o thin avele i pavurvur ako la aro o so rin tel a Pol.
ACT 23:13 Na tokokoe areko o rirum sovengalo aken oa titaling i aoselea mule pa penel.
ACT 23:14 Ma o es a pris kimangare na Judare oa pompomere nge ma o ria or ve, “Them kin lemem riong engenga ve aro them an avele na them thin avele i pavurvur ako la aro them so rin a Pol.
ACT 23:15 Na ponange aro thomu o pasong riong nongpolngare ole riong a punongare oa pomnga mo i pasongu a Pol a thomu nge me mo lomu apaltet ve aro thomu o ri ve thomu o el senu mun riong ninenga pelie nge ur aken. Aveto aro them men kine a sovengalo mo aro i velpol ake rongan na them so rin tel i lale.”
ACT 23:16 Aveto Pol ilunnga itun tomonnga i nongpol ako o rirum a Pol isorinnga, mako i eso a punongare ole vel ma i ria Pol nge.
ACT 23:17 Ma Pol i lenga punongare ole mukalinga omole ma i ria i ve, “Wola kulpo ake a punongare oa pomnga nge, eneke riong e ake ru a i nge mo i ria i a i nge.”
ACT 23:18 Mako i wol i a punongare oa pomnga nge. Ma i ria i ve, “Toko aton ru te rere i ako iion a Pol, i lenga tho ma i ria tho ve aro tho pasong kulpo ake a wong nge, eneke riong e ake ru aro i ria wong nge.”
ACT 23:19 Ma punongare oa pomnga i krima i a imeni ma i ti lelpot i ma i nina i ve, “Ur nekenga ako ong ri ve aro ong ria tho nge, e?”
ACT 23:20 Ma i ria i ve, “Judare ole mukalinga pelie olemi omoletet lale ako ve, aro o nina wong ve, lelken aro wong wolu a Pol a or nge la, na ole apaltet ve aro o ri ve o el senu mun riong ninenga pelie nge i.
ACT 23:21 Na mothong tova nongpol or, eneke toko pulua ako oa titaling i aoselea mule pa penel aro o men kine a sovengalo, mo o men tetal i ve aro o so rin i. Ma o kin ole riong lale ve aro o an avele na o thin avele i pavurvur tova aro o so rin i. Na o monsi nge lale ako aro o oma i, na o men tetal ol inga ako ini lom riong.”
ACT 23:22 Na punongare oa pomnga i pator engeng i ve, “Mothong tova ria toko e nge ako ong ria tho nge ur ake.” Lamako i pake werer ol kulpo aken la.
ACT 23:23 Mako punongare oa pomnga i lenga mukalinga or aini ma i ria or ve, “Thomu o monsi punongare or 200 tomo nge peang elngare or 200 mun na punonga or mule pa limai ako o tho nge hos mo thomu alavusnga o es a Sisaria la. Naro o losa tova nang meta i el or limpenel pemlik.
ACT 23:24 Na thomu o monsi mun nge hos pelie mo Pol i ro nge. Naro thomu o naktet inga iwolnga mo la o pavelpol i a mukalinga a Peliks nge.”
ACT 23:25 Na punongare oa pomnga i wat malueng ako ve:
ACT 23:26 Tho ini a Klodius Lisias, Tho wat nge wong ini mukalinga pomnga a Peliks. Lom rulpo,
ACT 23:27 Na Judare o rere toko ake ma toth re ako tova aro o so rin i, aveto tho es tomo nge lek toko punongare ma them pamimi i, eneke tho el tel riong pelie lale ako ve, ini toko Rom.
ACT 23:28 Na tho sis ve aro lemik mire nge ur aken tepun ako Judare olemi otun toko aken nge, mako tho wolu i a ole mukalingare nge la.
ACT 23:29 Na tho thopol ia tepun e avele ako i oma i mo o so rin i nge eve aro o paeso i a mang a midenga nge, aveto ole lemi otunong aken nge i, i pavurvur nge ninong pelie ako ru nge ole patorong.
ACT 23:30 Ma tho nongpol ako Juda pelie o kath sovengalo ako aro o so rin i nge, make tho pasong virial i a wong nge wot. Na tho ri nge tokokoere ako o pamit i nge riong ve aro o ripot ur ako olemi otun i nge, a wong nge. I re aken.
ACT 23:31 Mako punongare o panes oa pomnga ile riong, ma o wol a Pol nge pemliknga aken ma o es, makola o mul a Antipatris.
ACT 23:32 Na nge erangunga, punongare ako o es nge oeve o mit or na o lo werer a ole vel, ma punonga areko o tho nge hos or ol inga ako o pasong i la.
ACT 23:33 Mako o velpol a Sisaria ma o sungu malueng a mukalinga nge na o sungu mun a Pol a imeni.
ACT 23:34 Na mukalinga i tital malueng na i nin a Pol ve, “Wop epee kathnga ako ong es nge me?” Ma i nongpol ako ile rem tepun ako ini a Silisia.
ACT 23:35 Mako i ria i ve, “Aro tho nongpol mos ol lom riong tova areko olemi otun ong aro o velpol.” Ma i sung riong ve aro punongare o theal tetal i a vel ako nepes a Herot pomnga i ari i nomenga.
ACT 24:1 Ma nang or lim i vus lama Prisre oa Pomnga ako iion a Ananaias i es a Sisaria tomo nge Judare oa pompome pelie na tomo mun nge toko ako ile mire i aolonga nge Romre ole patorong ako iion a Tertulus. Ma o mita nge riong a Sisaria a mukalinga ako iion a Peliks itheki, ma o oma ole riong ako olemi otun a Pol nge.
ACT 24:2 Ma o lengo a Pol lamako Tertulus i ripot ol riong ako olemi otun a Pol nge. Ma i ria ve, “Ar pomnga a Peliks, nge wop lemi ake, ako wong voth ini mukalinga ong pamen senu tokokoere ma o men lemi moring na nge lom mire aolonga ong pavengveng werer ur pulua, na ong pavelpol mun menong le sivengaing pulua ako nge lemem rem ake.
ACT 24:3 Na tokokoere nge pen alavusnga olemi sivenga nge lom omaing aken ma them ri sivenga rintet nge wong.
ACT 24:4 Aveto nik plong ve aro tho palolotun wong, na tho nong wong ve i pavurvur ako aro lomum esal them mo aro ong nongpol tel inga lemem riong orornga atike.
ACT 24:5 “Them thopol toko ake i oma vothung kerenga pulua ma i pavurpol punpeling nge Judare ako a rumrem alavusnga nge pen alavusnga ake ru a ulue. Na ini mukalinga e nge toko avlung relnga vet ako o apet or ve ini Nasaret angare.
ACT 24:6 Na i sis ve aro i oma omaing ako them pavothal nge ako aro them oma i a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, mako them rere i ma lemimem ve aro them pamit i nge riong ako nge lemem patorong.
ACT 24:7 Aveto punongare oa pomnga ako iion a Lisias i es tomo nge toko punongare, na nge ole engenging o eltetpot i a them nge.
ACT 24:8 Lama Lisias i sung riong ako ve, tokokoe areko olemi otun i aro o mit nge riong a thekum. Na aro ve sivengom ong nin senu toko aken, mo aro ong el senu ol riong nge ur areko i oma i ma lemimem otun i nge. “Na i re aken.”
ACT 24:9 Na Judare olemi otun mun i ve, ur alavusnga aken i nunganga.
ACT 24:10 Ma Sisaria a mukalinga imeni vutun a Pol mo aro i patea ol ile riong. Ma Pol i ria ve, “Lemik mire ako wong voth ini riong nongpolnga nge tovu po pulua ako nge rem ake, na lemik sivenga inga ako aro tho ripot lek riong a wong nge.
ACT 24:11 Na aro ve ong nin mun tokokoere, aro o ripot riong nunganga, ako nang or mule pa omole pothoi or aini i vus rongan nge ako tho esa a Jerusalem mo tho lotu nge.
ACT 24:12 Na nge nang e avele ako Judare o thopolo tho ako tho vol tomo nge toko e ako a Lotu Tepun a Vel eve o thopolo tho tova tho pavurpola tokokoere olemi nge ur e ako ru a Judare ole lotuonga a vel e, eve a rem pomnga lemi. Avele selele.
ACT 24:13 Na o pavurvur aro o panunganga ole riong e avele nge ur ako olemi otun tho nge.
ACT 24:14 I nunganga ako tho lotual a God ako ini titevimemre ole, nge ake tho panes inga a Jisas Ile Sovengalo ako Judare o ri ve i nunganga avele, aveto lek lemioong i engeng nge ur alavusnga ako i voth a Moses ile patorong na nge ur ako God ile riong elngare o wat i.
ACT 24:15 Lemik i engeng a God ranga ve mun nge tokokoe areken, ako panen i nunganga ako aro toko sivenga tomo nge toko kerengare aro o mimi werera mun.
ACT 24:16 Make tho um engeng ve aro a lemik, tho rov i ako tho oma vothung kerenga e avele a God na tokokoere otheki.
ACT 24:17 “Na tho voth gat a Jerusalem nge tovu po pelie ma tho lo werer mun la ve aro tho sung umtun pelie a lek tokokoere nge naro tho oma sungong nge mekerem ongtunnga a God nge.
ACT 24:18 Na tho oma venen aken na tho oma omaing ako i pariri tho lale, mako o thepolo tho a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. Na toko pulua avele ako o voth tomo nge tho na keking pelie avele.
ACT 24:19 Aveto i nunganga ako Juda pelie ako ole a epee a Esia o voth mun, na eve olemi otun tho nge riong pelie, i sivenga ako aro o voth mun ake nge riong, aveto o voth avele.
ACT 24:20 Na tokokoe areke or mun ako o thopol tho ako tho mit nge riong a Judare ole mukalingare otheki na eve o pavurvur aro o pamilempot i nge wong nge ur nekenga ako mukalingare o rov i a or nge ve ako tho oma i ma i kerenga.
ACT 24:21 Ava ur omole ol inga ako tho oma i a otheki ma olemi sivenga nge avele ako tho pres ve, ‘Tho mit nge riong ponange ake, eneke lek lemioong i engeng nge ako areko o rin lale aro o mimi werer.’ “Na i re aken.”
ACT 24:22 Na Peliks ilemi mire senu nge Jisas Ile Sovengalo aken, ako tokokoere o panes Toko Pomnga nge, ma i pavus riong aken ma i ria or ve, “Aro lemik rum senu tel tova punongare oa pomnga a Lisias aro i velpol lamo tho ritet ol nge lemik a thomu nge.”
ACT 24:23 Ma i sung riong a punongare ole mukalinga mo aro i theal tetal a Pol, aveto i pavurvur mun ako aro i esu esa tie na o mothong tova o mitrup ilengare ako aro o opoal i nge ur pelie nge ile menong.
ACT 24:24 Na nang pelie i vus na Peliks i velpol tomo iewo sengenga ako iion a Drusila ako ini seng Juda. Na ikei song nge a Pol mo i nongpol i. Na i nongpol ako i ri nge lemioong ako nge a Krais Jisas,
ACT 24:25 na Pol i ri lollo nge ako toko i panes vothung vengvenga, na nge ako toko i naktet isivenga mo aro i panes lemi rumong kerenga avele, na nge nang ako aro toko alavusnga aro o mit nge riong a God itheki. Mako Peliks i nongpol i veno ako ma i ngange ma i ria i ve, “Aro i mulal tel vene ake na wong es. Na eve lek omaing ol e avele mo aro tho leng werer mun wong.”
ACT 24:26 Ma ikei song i papulua mo i ria i nge, eneke ilemi ako ve, aro Pol i sungu umtun pelie a i nge.
ACT 24:27 Ma tovu po or aini i vus ma Porsius Pestus i tepolal a Peliks imei nge ile omaing aken. Aveto Peliks i modopu werer mun a Pol a mang a midenga lemi, eneke i sis ako ve, aro i oma omaing sivenga a Judare nge.
ACT 25:1 Ma Pestus i velpol a ile rem epee ako i theal i ma i voth nge nang or me, ma i losa a Sisaria ma i esa a Jerusalem la.
ACT 25:2 Lama pris kimangare tomo nge Judare ole mukalingare o mit a Pestus itheki ma o pamilempot ur areko olemi otun a Pol nge.
ACT 25:3 Ma o nong engeng a Pestus ve aro i oma omaing sivenga a or nge ako aro i pamu a Pol a Jerusalem. Na o ri venen aken, eneke o oma sovengalo lale ako o so rin a Pol a sovengalo lopat tova i es la.
ACT 25:4 Pestus i olal ole riong ve, “Pol i voth a mang a midenga ako a Sisaria, na i toth lale ako aro sivengek inga aro tho es werer nge.
ACT 25:5 Na i sivenga ako aro lomu mukalinga pelie aro o es tomo nge tho a Sisaria la, mo o ripot ole riong ako olemi otun toko aken nge tova eve i oma vothung kerenga pelie.”
ACT 25:6 Ma Pestus i voth a Jerusalem i pavurvur nge nang or limme eve nang or mule, mako i esu a Sisaria, ma nge erangunga i men ol nge riong nongpolnga a vel ma i sung ol riong ako aro o pasong a Pol mo i mit nge riong.
ACT 25:7 Lama Pol i velpola ma Juda areko o esu a Jerusalem me, o mit kalalual i na olemi otun a Pol nge omaing areko i kerenga rintet, aveto o pavurvur aro o ripot ole riong ako aro i pathengal nge ve ole riong aken i nunganga, kene avele.
ACT 25:8 Aveto Pol i mit engeng ma i olal ole riong ve, “Tho oma vothung kerenga e avele ako tho avsa Judare ole patorong na tho oma ur kerenga e avele a Lotu Tepun a Vel tomo mun nge Romre ole nepes ako ini a Sisar.”
ACT 25:9 Pestus i sis ve aro i oma omaing sivenga a Judare nge, mako i ria Pol ve, “I sivenga nge wong ako aro ong mit nge riong a thekik a Jerusalem nge ole lemi otunong aken?”
ACT 25:10 Aveto Pol i olal ile riong ve, “Na ponange tho mit ake a nepes a Sisar ile riong nongpolnga a vel lemi, na nge pen ake inga i pavurvur ako aro tho mit nge riong nge. Na sivengom lomum mire senu nge lale ako tho oma vothung kerenga e avele a Judare nge.
ACT 25:11 Aro ve tho avsa patorong ako i pavurvur ako aro tho rin nge, maken aro o pun rin tho nge, aro tho lolel nge rinong aken avele, aveto aro ve Judare ole lemi otunong nge tho i nunganga avele, ong pavurvur aro ong sungu tho a omeni avele. Tho sis inga ve aro tho mit inga nge riong a nepes a Sisar itheki.”
ACT 25:12 Ma Pestus i ri tomo nge ile tokokoe areko o sung mire a i nge, lamako i ritet a Pol nge ve, “Na ong nong ve aro nepes a Sisar i nongpol lom riong, nge aken aro ong es a Sisar nge mo i nongpol i.”
ACT 25:13 Na nang pelie i vus na nepes a Agripa tomo nge ilun a Bernis o velpol a Sisaria mo aro o porum a Pestus naro o ri sivenga nge ile omaing ponganga ako o sungu i a i nge.
ACT 25:14 Ma or paini o voth mun nge nang pulua nge pen aken, mako Pestus ome nepes aken o rirum a Pol ile menong. Ma Pestus i ria i ve, “Toko omole ako i voth ako nomenga Peliks i paeso i a mang a midenga ma rongan ako ru i voth.
ACT 25:15 Ma nge wop lemi ako tho velpola a Jerusalem, ma pris kimangare tomo nge Judare oa pompomere o oma riong ako olemi otun i nge ma o nina tho ve aro tho paomelal i.
ACT 25:16 “Aveto tho ria or ve, ‘Nge Romre ole patorong toko aro i mit tel nge riong mo aro i olal tel riong nge areko olemi otun i nge, na i pavurvur aro them sung tel i a ile ngarangre omeni avele.’
ACT 25:17 Ma toko areken o es tomo nge tho a Sisaria ma tho palolotun nge or avele ma erangu inga na tho menu nge riong nongpolnga ma tho pake riong nge toko aken mo o pasongu i a rionga a vel lemi.
ACT 25:18 Na tokokoe areko olemi otun i kene o mita ma o ripot vothung areko olemi otun i nge, aveto o ripot ol riong relnga, na ur areko lemik ve aro o ripot i, kene o ri ol i avele.
ACT 25:19 Aveto o ri ol inga ako nge lemi rumong rel relngare ako nge ole lotuong na e mun e ako nge toko ako iion a Jisas ako i rin lale, aveto Pol i ri ve i mimi.
ACT 25:20 Lemik ako ve, aro tho ortet senu riong areken tepun, aveto tho pavurvur avele, mako tho nin a Pol ve, ‘I sivenga nge wong ako aro ong mit nge riong a Jerusalem nge ole lemi otunong areken?’
ACT 25:21 Aveto Pol i sis ve aro nepes a Sisar i nongpol ile riong, make tho ri ve aro o theal tetal tel i a mang a midenga mo i pavurvur nge tova la tho pasong i a Sisar nge la.”
ACT 25:22 Na Agripa i ria Pestus ve, “Tho sis ve aro engek tho nongpol toko aken ile riong.” Ma Pestus i olal ile riong ve, “Aro ong nongpolo ile riong lelken.”
ACT 25:23 Na nge erangunga Agripa ome a Bernis o teuna oa nepes a malmaling ma o es a pathunonga a vel na nge ole velpoling tokokoere o papomnga or. Ma o men tomo nge punongare oa pompomere na rem aken oa pompomere. Mako Pestus i ria ma o pasong a Pol a or nge.
ACT 25:24 Ma Pestus i ria ve, “Nepes a Agripa na thomu areko o voth tomo nge them ake, o thopol toko ake! Judare ako a Jerusalem na a Sisaria mun or alavusnga o valelalu riong a i nge. Na o pres ve aro i mothong tova i mimi ol.
ACT 25:25 Aveto tho thopol ur e avele ako i oma i ako aro o so rin i nge. Ma lemik ve aro tho pasong i a Rom la, eneke i ri ve aro nepes a Sisar aro i nongpol ile riong.
ACT 25:26 Aveto lemik mire senu nge riong sivenga e avele ako aro tho wat i a ar pomnga a Sisar nge. Mako tho pamitu mun i a thomu alavusnga thekumu, na nge wong a nepes a Agripa mo aro wong nin tel mun i nge ninong pelie mo i opoal tho nge riong ako aro tho watu i a malueng lemi.
ACT 25:27 Eneke a lemik i sivenga mos avele ako aro tho pasong polpol toko ako i voth a mang a midenga lemi na tho ri nine senu ur ako olemi otun i nge, kene avele.”
ACT 26:1 Mako Agripa i ria Pol ve, “Sivengom vengveng aro ong ripot lom riong.” Ma Pol i watha imeni ma i patea ile lelong vene:
ACT 26:2 “Nepes a Agripa, i sivenga nge tho ako ponange ake tho mit a thekum mo aro tho lel nge ur areko Judare olemi otun tho nge.
ACT 26:3 Eneke lomum mire senu nge them Judare lemem vothung alavusnga na nge lemem ripeling nge lemem patorong. Na tho nong mos inga nge wong ve aro ong men senu mo ong nongpol lek riong.
ACT 26:4 “Judare olemi mire nge lek mimiong ako nge lek posngaing ma me pavurvur nge ponange ako i patea nge lek wainlangaing ako a lek rem tepun, na olemi mire mun nge lek mimiong ako ro a Jerusalem.
ACT 26:5 Olemi mire nge tho nomenga vet ako me na aro ve olemi ve o ri nunganga, o pavurvur ako aro o ripot i. Nake tho mun e ako tho voth nge toko avlung ako o apet or ve ini Parisi na nge ole patorong panesnga i mukal rintet nge menong alavusnga ako nge lemem lotuong.
ACT 26:6 Na tho mit nge riong ponange, eneke lemik i engeng na tho men tetal nge ur ako God i kin ile riong tomo nge titevimemre ve aro i velpol.
ACT 26:7 Lemem net or mule pa omole pothoi or aini o lotu engeng nge a God nge nang na mlik na o men tetal mun nge ur ako God i kin ile riong tomo nge or ve aro i velpol. Lek nepes, Judare olemi otun tho, eneke lemik i engeng na tho men tetal mun ur aken aro i velpol.
ACT 26:8 I vova ake thomu Judare lomumu ve i pavurvur aro God i pamimi werer tokokoe areko o rin lale, kene avele, e?
ACT 26:9 “Na tho mun re ake nomenga lemik ve ako aro tho oma omaing pulua ako aro i mit rupal omaing ako Jisas ako ini Nasaret anga iion aro i kima nge.
ACT 26:10 Na ur areke ako tho oma i a Jerusalem. Na tho el engenging ako a pris kimangare nge, na tho paeso a God ile tokokoe pulua ako a mang a midenga lemi, na nge ako riong nongpolngare o sung riong ve aro o so rin or ma tho mun ako tho sung lek riong ve aro o so rin or.
ACT 26:11 Na nge nang pulua ako tho esu esa a Judare ole lotuonga a vel omole omole mo ako aro tho paomelal or, na tho tongporum mun or ako aro o kelelal werer ole lemioong nge a Jisas. Ma lemik kling rintet nge or, mako tho esu esa a rem pomnga pulua ako o voth gat mo aro tho paomelal mun or nge.
ACT 26:12 “Ma tho oma venen aken ako tho el engenging ako a pris kimangare nge, lama tho es a Damaskus.
ACT 26:13 Lek nepes, ako penang ma tho es a sovengalo lopat, nako tho thopol pen lalanga ako i esu a Pen a Urvet me ma ile tolilisong i aolonga nge nang le toing ma i totun tho tomo nge areko o supo tomo nge tho.
ACT 26:14 Na them alavusnga them matu a ulue, na tho nongpol lenging ako i ria tho nge Hibrure okei ma i ri ve, ‘Sol, Sol, i vova ake ong pakerenga tho, e? Ong pakerenga werer ake ini sivengom, eneke wong pun sival werer tho ranga ve ini bulmakau ako ieve i pun sival werer won wowonga ako tokoningare o pun sival bulmakaure nge.’
ACT 26:15 “Ma tho ria ve, ‘Toko Pomnga, wong ao?’ “Ma Toko Pomnga i ria ve, ‘Tho ini a Jisas aton ru wong pakerenga tho.
ACT 26:16 Na wong mita, tho velpoltun ong ake ve aro tho ateal wong ve aro wong ini lek umonga, naro ong ritet tokokoere nge ur ako ong thopol i nge tho ponange na nge ur areko aro tho pathengal i a wong nge panen.
ACT 26:17 Naro tho pamimi wong a lomngare nge na a toko rereli munre nge. Na tho pake wong a or nge
ACT 26:18 mo aro ong wolpot or a mideng na ong paespot or a pen lalanga la. Naro ong eltetpot mun or a Satan imeni mo aro o es a God nge, na aro ve olemio a tho nge, aro God i eltetpot ole vothung kerenga naro o voth tomo mun nge a God ilengare ako i sirum or lale mo ini ile.’
ACT 26:19 “Na nepes a Agripa, tho panes inga ur ako tho thopol i ako i esu a Pen a Urvet me.
ACT 26:20 Na tho panongpol tel ako a Damaskus lama a Jerusalem mun, na nge rem alavusnga ako ini Judare ole, na ako a tokokoe areko or ini Judare avele mun. Tho panongpol or ve aro o lel okime nge ole vothung kerenga na o eksing olemi mo olemio nge a God, na o panes vothung areko i pathengal i a tokokoere nge ve o eksing olemi lale.
ACT 26:21 Mako Judare o rere tho a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma o ri ve o pun rin tho, eneke tho panongpol or venen aken.
ACT 26:22 Aveto God i opoal tho, mako me i pavurvur nge ponange ako tho mitu ake na tho ritet nge ur ako i velpoltun tho. Na tho ritet ur ake a toko vulutngare tomo nge toko kimangare. Na ur ake tho ri nge kene i ranga ve ini ur areko Moses na God ile riong elnga nomengangare o ri nge ve ako aro i velpol.
ACT 26:23 Ma o ri ve toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, aro i el sisisong, ma ini toko teltelnga ako aro i los werera nge rinong mo aro i panongpol ilengare na tokokoe areko or ini Judare avele, nge pen lalanga ako i pathengal or nge sovengalo ako aro God i el werer or nge.”
ACT 26:24 Ma Pol i oma ile riong venen aken, mako Pestus i prestun i ve, “Pol! Wong ini ngongong, na lom mire aolonga aken i pavelpol ong ini ngongong.”
ACT 26:25 Aveto Pol i olal ile riong ve, “Ok pomnga a Pestus tho ini ngongong avele. Riong areke tho ri kene i nunganga na tho ri ranga ve ini toko ako ile mire i voth.
ACT 26:26 Nepes a Agripa, tho ri milemu ur alavusnga a wong nge, eneke lomum mire nge ur alavusnga areken. Na a ur e avele ako i melpot a lomum, eneke ur alavusnga ake i velpol nge pen lalanga na e avele kene i ngo kineo.
ACT 26:27 Nepes a Agripa, i vava lomumo nge riong ako God ile riong elngare o wat i? Lemik mire ako lomumo nge lale.”
ACT 26:28 Na Agripa i ria Pol ve, “Lomum vava, lom riong re atike i pavurvur ako aro i oma tho mo tho velpol ini Kristen?”
ACT 26:29 Ma Pol i olal ile riong ve, “Ur mun e avele nge ponange eve panen aro tho nong nge a God ve aro wong tomo nge toko alavusnga ako o nongpol tho ponange, aro o velpol ini Kristen ranga ve mun i tho, aveto nik plong ve aro thomu o voth mun a mang a midenga ranga ve ini tho.”
ACT 26:30 Lama nepes na rem a mukalinga tomo nge a Bernis na areko o men tomo nge or o losa.
ACT 26:31 Ma o espot a vel lemi ma o ria osivenga nge ma o ri ve, “Ine toko ake i oma vothung kerenga e avele ako i pavurvur aro i rin nge, eve aro o paeso i a mang a midenga nge.”
ACT 26:32 Ma Agripa i ria a Pestus nge ve, “I pavurvur ako aro te eltetpot toko ake a mang a midenga lale, aveto te pavurvur avele, eneke i nin ve lale aro ar Pomnga a Sisar aro i nongpol ile riong.”
ACT 27:1 Ma o oma riong lale ve aro them mon a Itali la, mako o sungpot a Pol tomo nge tokokoe areko o voth a mang a midenga, a toko ako iion a Julius imeni. Na Julius ini mukalinga nge punongare or mule pa mule na i supo tomo nge punonga avlung ako ini a nepes a Sisar ile.
ACT 27:2 Ma them ro a imot nge ako ini rem a Adramitium angare ole, ako i monsi mo i song a rumrem ako a epee a Esia. Mako them mon ol la. Na Aristarkus ako ini Masedonia anga ako a epee a Tesalonaika i es tomo nge them.
ACT 27:3 Na nge erangunga them otuno a Saidon. Na Julius i oma vothung sivenga nge a Pol mo i es la mo i thopol ititeinre mo o opoal i nge ur areko i oror nge.
ACT 27:4 Lama them mon ol la, aveto thue i thu ma i opengal them, mako them mon ser a mtho a Saiprus la.
ACT 27:5 Ma them mon kora ol thev ako a epee a Silisia na Pampilia, mako them velpol a rem a Maira ako a epee a Lisia.
ACT 27:6 Ma nge wop aken, punonga a mukalinga i thepol imot ako ini Aleksandria angare ole, ako i song telek a Itali la, mako i pathoteta ol them nge.
ACT 27:7 Ma them tho inga mor mor nge nang pelie, ma i klip rintet nge them, mako them velpola ol mor mor totho a Nidus ma them pavurvur aro them tho selele la avele, eneke thue aolonga i el wereral them, mako them lomolo a mtho a Krit totho nge pen ongepo ako a Salmone.
ACT 27:8 Ma them mon rumrum ol thev wo peti la, aveto them mon senu avele, mako them velpola ol mor mor a wop ako o apet i ve ini a Songlel Sivenga ako i totho a rem a Lasea.
ACT 27:9 Na nang pulua i vus nge lemem moning, mako thev le po pompomong i toth lale na i sivenga nge moning ol avele, na nang ako Judare o sem nge kene i vus lale. Mako Pol i sung riong engenga a or nge.
ACT 27:10 Ma i ria ve, “Titeikre, tho thopol ako nge ler moning nge wop aken aro i sivenga avele. Aro kerengaing aolonga aro i velpol a imot nge tomo nge ur elonga. Naro ur areken oenga avele, tomo mun nge it tokongare ler mimiong aro i kerenga mun.”
ACT 27:11 Aveto punonga a mukalinga ilemio nge a Pol ile riong avele. Na i nongal inga ako ini imot pathonga na imot tokoninga ole riong.
ACT 27:12 Na otunuonga aken ini pen sivenga avele ako aro imot aro i otuno nge, nge thevuvu po. Taro ako toko pulua ako ru a imot lemi o ri ve aro te lospot nge pen aken mo te mon a Piniks tova eve te pavurvur, mo te voth nge pen aken nge thevuvu po. Ine songlel aken i voth a mtho a Krit na a esuonga or aini itheki lel telek a nang le esuonga nge.
ACT 27:13 Ma thue ake i velpol ma i aolonga mos avele, mako tokokoere o rivenga ako aro o nak inga ole moning, mako o monteta imot krim tuntunnga ma o mono totho a thev wo peti ako ru a Krit.
ACT 27:14 Na palolo avele, nako thevuvu aolonga i velpol ako o apet i ve ini Vit Po a Thue. Ma thevuvu aken i thu telek a mtho a Krit la.
ACT 27:15 Ma thevuvu i val imot ongepo, na olemi ve aro o patho inga imot nge wop ako thue i es nge me, aveto o pavurvur avele. Ma o mothong lelu ol i, mako thue i thutet ol imot la.
ACT 27:16 Ma them mon telek a mtho ako iion a Kauda a epee ako thue i aolonga nge avele. Na nge wop aken lomem vurtun wok paesanga.
ACT 27:17 Makola o wetea ol i a imot nge, mako o el we ma o wis kalutun bibim imot nge, mo aro i paengeng imot. Ma o ngeip ve aro o mon vengveng a mamathang po ako ru a Afrika, mako o paesu sel, mako o mon gogong ol inga la.
ACT 27:18 Ma thevuvu na thev le po pompomong o sivilval imot, mako nge erangunga imot thealngare o patea ol nge ur elonga asespotnga a imot powe.
ACT 27:19 Na nge erangunga mun imot thealngare osivenga o asespot ole omainga a ur elonga.
ACT 27:20 Ma nge nang pulua ako them thepol ol nang ome sivemitre avele ol. Ma thevuvu aolonga i thuu thua ol them opisleonga. Mako them alavusnga lemimem ako ve i pavurvur aro them mimi ol avele.
ACT 27:21 Na nge nang pulua tokokoere o an ol avele, mako Pol i mita ol a otheki ma i ria or ve, “Titeikre, tova eve thomu o nongal inga keik mo te mothong tova te lospot a Krit, i pavurvur aro te sangpolo kerengaing ake avele.
ACT 27:22 Aveto ponange ake tho nong engeng nge thomu ve aro thomu o mit engeng, eneke lemik ako omu e i pavurvur aro i kerenga avele, na imot inga aro i kerenga.
ACT 27:23 Lemik mire vene ake, eneke tho ini a God ile toko na tho ini ile toko umonga na nge pemliknga ile ensel i velpol a tho nge,
ACT 27:24 ma i ria ve, ‘Pol, mothong tova wong ngeip, aro ong mit nge riong a nepes a Sisar itheki, na God i oma omaing sivenga a wong nge ma i ri ve tokokoe areko o voth tomo nge wong a imot nge aro o rin avele.’
ACT 27:25 Mako aro thomu o mit engeng, eneke lek lemioong i engeng ve aro God i oma ur alavusnga ranga ve ako i ria tho nge lale.
ACT 27:26 Aveto thue aro i thutet it kena te oalo a mtho e nge.”
ACT 27:27 Na nge nang mule pa omole pothoi or penelnga thevuvu aolonga ako i thutet them a thev ako o apet i ve ini a Mediterenian. Ma nge pemlik lopat imot thealngare o rov i ako o totho ol a rupun.
ACT 27:28 Lamako o ul rumu we mo ako o thepolrum thev ile lukulukuong. Ma ile lukulukuong i pavurvur nge thanga or mule pa aini. Lamako them mono mun totho la, mako o ul rumu mun we ma ile lukulukuong i pavurvur nge thanga or mule pa omole pothoi or lim.
ACT 27:29 Ma o ngeip, ke aro vene mo imot aro i tho selele a anral pupo nge la, mako o ulu imot krim tuntunnga or penel a rumongaling. Na o nong ve aro i walpau viri viri.
ACT 27:30 Ma ine imot thealngare o ortet so ako aro o lopot a imot nge, mako o pamonlolu wok lamako ole apaltet ve aro o ulu ol imot krim tuntunnga pelie a imot ongepo.
ACT 27:31 Mako Pol i ria punongare ole mukalinga tomo nge punongare ma i ria ve, “Aro ve imot thealngare o voth a imot nge avele i pavurvur aro thomu o mimi avele.”
ACT 27:32 Mako ine punongare o sorotetpot we ako i krimal wok, mako i matu ol la.
ACT 27:33 Toth ol erangunga me, na Pol i sungu ol riong a or nge ako ve aro o an ol aning pelie, mako i ria ol ve, “Saluk thomu ma o men polpol ol nge nang or mule pa omole pothoi or penel ol ake. Na nge nang alavusnga aken thomu o ano vet aning tie avele.
ACT 27:34 Make ranga ve tho ri engeng a thomu nge, mo thomu o ela aning pelie mo o an, mo ako aro i paengeng thomu, na omu e avele aro i el kerengaing.”
ACT 27:35 Ma i ria or vene ake lamako i ela bret omole ako ru a otheki ma i nong na i ri sivengaing a God nge, mako i reku ol bret na i patea ol aning.
ACT 27:36 Mako oopo i ngo senu ol ma or alavusnga o ela ol aning, mako o an ol.
ACT 27:37 Them alavusnga ako them voth nge imot aken, emem titaling i velpol ma i pavurvur nge or 276.
ACT 27:38 Ma or alavusnga ako o an ma osa pup ol, lamako o asespot ol wit monnga alavusnga a thev stha la mo aro imot i vthopot.
ACT 27:39 Ma nang i avsua mesi, ma ine imot thealngare o thopol thev wo peti, aveto olemi mire nge avele. Aveto o thepol tetal thev a songlel ako wonwon po nge. Ma olemi ako ve, tova eve i pavurvur aro o mono nge la mo o otuno nge.
ACT 27:40 Mako o sorotetpot imot krim tuntunngare mo o ngou ol a thev lemi la, ma o kekrispot we areko o kintuno sauthonga or aini ako o patho vengveng imot nge, lamako o paesa ine sel roro mo thue i el i mo i thuo imot a wonwon po la.
ACT 27:41 Aveto ine imot i thoa nge wonwon po ako i voth a thev stha ma imot ongepo i opengalo nge. Ma i pavurvur aro i tho ol avele. Ma thev i velu vela imot kime anga makola i patea nge methepong.
ACT 27:42 Ma ine punongare olemi ako ve aro o so rin tokokoere ako nomenga ako o voth a mang a midenga, eneke aro vene mo o keo a wopo la mo ini ole loong selele la.
ACT 27:43 Aveto ine punonga a mukalinga ilemi ako ve o mothong tova o so rin a Pol, mako i ria punongare ve, o mothong tova o oma vothung aken. Mako i ria tokokoe areko olemi mire nge keong ve aro o opthopot tel a imot nge mo o keo la mo o pelo a wonwon po.
ACT 27:44 Lamako tokokoe areko olemi mire nge keong avele, aro o krim won epipeere tomo nge imot pupnga epipeere naro o mon tomoo nge la mo o otuno. Ma o oma venen aken, mako them otuno a wopo ma them alavusnga them mimi.
ACT 28:1 Ma them otuno lale ma them voth sivenga a wonwon po, mako them nina ol nge mtho aken iion, mako o ria ol them ve iion a Malta.
ACT 28:2 Ma tokokoe areko o voth a mtho aken o oma vothung sivenga nge them. Na vit mol ma pen elonga i merir, mako o papola won sesenga ma o nongpoo them.
ACT 28:3 Ma Pol i paen tomoal wonre ma i paena i a won sesenga nge. Na puro ako iwo ei i nes toko ma i rin, kene i voth a won areken lemi, ma i rov won sesenga velnga, mako i repot ma i atet a Pol imeni ma i monlol ol nge.
ACT 28:4 Ma toko na seng areko ru nge rem aken o thepol ako puro aken i atet a Pol imeni ma i monlol. Ma o ri ve, “Thepol, i nunganga ako toko ake ini toko ako i so rin tokokoere, eneke i rin avele a thev stha, aveto ler god ako i olal tokokoere ole vothung kerenga ilemi ve aro i mimi avele.”
ACT 28:5 Aveto Pol i titpot puro aken ma i mata a won sesenga nge. Na ur e avele i pakerenga a Pol ile mimiong.
ACT 28:6 Mako toko na seng o thopolrum ol ako ve, aro Pol ini peti i wimpot eve aro i matu mo i rintetpot, aveto o theal rang ma ur e avele i velpol, mako o eksing olemi na o ri ve, “Ake va ini god e.”
ACT 28:7 Na ulue epee aken ru nge rem aken ini mukalinga nge mtho aken iion a Publius ile, ma i nongpoo them a ile vel la ma them voth tomo nge i na i theal senu them ma i pavurvur nge nang or me.
ACT 28:8 Na Publius itema ini multhang na ini peti i vel na i pipi. Ma Pol i es a i nge la ma i thepol i ma i nong na i ronga imeni a i nge ma i pamimia i.
ACT 28:9 Ma i oma venen aken ma ni multhanginga areken ru o voth nge mtho aken ma o es mun a Pol nge, ma i pamimi or, mako o sivenga werer.
ACT 28:10 Ma o oma vothung sivenga nge them ma toth ol ako aro them monpot ol ma o sungu ur areko them oror nge ma o paena i a imot nge.
ACT 28:11 Ma them voth a mtho a Malta nge ngov or me. Lamako them roa nge imot ako ini Aleksandria angare ole. Na imot aken i voth a Malta i pavurvur nge thevuvu po ile vusong. Na imot aken iion a “god Sus itun or aini.”
ACT 28:12 Ma them mon ma them velpol a rem pomnga ako iion a Sirakius. Ma them voth nge, nge nang or me.
ACT 28:13 Ma them monpot a Sirakius ma them velpol a rem pomnga ako iion a Regium. Na nge erangunga thue sivenga i velpol ma i thutet them ma nang or aini i vus, mako them velpol a rem pomnga ako iion a Puteoli.
ACT 28:14 Na nge wop aken them thepol toko lemioongare pelie ma o nongpoo them mo aro them voth tomo nge or i pavurvur nge nang or limai. Lamako them losa ma them es a Rom la. Na lemem esong a Rom i vene re aken.
ACT 28:15 Ma toko lemioongare ako a Rom o nongpola ako ve, them velpol. Ma o losa ma o es mo aro o thepolo them a sovengalo. Ma pelie o mulal nge pathunonga ako o olol pel ole lulu nge, ako ini a Apius ile. Na pelie o mulal nge pen ako vel or me o voth nge ako ini tokokoere ole ngoaloinga. Ma Pol i thopol or ma i ri sivengaing a God nge, mako ilemi engeng.
ACT 28:16 Mako them velpol a Rom ma osa wom nge a Pol ve aro ienga aro i voth a vel omole nge. Na punonga omole aro i theal tetal i.
ACT 28:17 Na Pol i voth nge nang or me a Rom ma i leng veliloalo Judare ol mukalingare, ma o veliloalo pel ma i ria or ve, “Titeikre, na tho oma ur e avele nge lerngare tomo nge ar pompomere ole patorong, aveto Judare o rere tho a Jerusalem ma o sungu tho a Romre omeni.
ACT 28:18 Ma o oma ninong pulua a tho nge ma o sis ve aro o modoppot tho, eneke o thopol ako tho oma vothung kerenga e avele ako aro o so rin tho nge.
ACT 28:19 Aveto Judare o wathalal riong aken, mako lek sovengalo ol e avele, mako tho ri werer mun ve aro ar pomnga a Sisar aro i nongpol lek riong. Aveto lek riong e avele ako lemik otun lerngare nge.
ACT 28:20 Na tepun ako tho leng thomu me kene i vene: Tho sis ve aro tho thopol thomu na tho ri tomo nge thomu. Na tho voth a mang a midenga, eneke lek lemioong i engeng nge ur ako it Israelre te men tetal nge.”
ACT 28:21 Ma o olal ile riong ve, “Toko e avele ako a Judia i wat malueng a them nge me. Na toko e avele mun ako o voth tel a Judia ma o ria them nge ur kerenga e ako wong oma i, kene avele.
ACT 28:22 Aveto lemimem ako ve, aro them nintet lomum, eneke a pen elonga tokokoere o ri riong kerenga nge toko avlung aton ako ong voth nge.”
ACT 28:23 Mako o rongu mos mun nang e ako aro o velilo pel nge, ma nge nang aken or pulua o es a vel ako Pol i voth nge. Ma i patea rulpo na i pavurvur nge pemliknga ma i ritet or nge a God ile menong e nepes, na i ri nge a Moses ile patorong na nge riong ako God ile riong elnga nomengangare o wat i. Na ilemi ako aro i ri ololo or ve Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere.
ACT 28:24 Mako Pol i pavurvur i ri ololo tokokoe pelie, mako olemio nge ile riong aken, aveto pelie ako olemio nge ile riong avele.
ACT 28:25 Ma o wathalal pel nge riong aken ma o plosa ma o es, ave a mukaling tel Pol i patopalal ile riong ve, “Oni Riringa i ri riong nunganga a titevirre nge, ako a Aisaia ako ini a God ile riong elnga nomenganga iwo.
ACT 28:26 Ma i ria ve, ‘Es mo ri tokokoe areken ve, “Aro thomu o nongpol, na o nongpol, aveto i pavurvur aro lomum mire nge avele. Naro thomu o kath, na o kath, aveto aro thomu o thopol i avele.”
ACT 28:27 Eneke tokokoe areken olemi engeng nge ole vothung na o mon sopal otelnga na otheki molok. Na aro ve o oma vene aken avele, aro o the naro o nongpol. Maken aro olemi mire nge mo aro o eksing olemi a tho nge mo tho pamimi or.’ Na God i ri venen aken.”
ACT 28:28 Ma Pol i pavus ile riong ve, “Na tho sis ve aro lomumu mire nge ve, God ile riong ako i el werer tokokoere nge kene i sungu i a tokokoe areko or ini Judare avele lale, naro o nongal i.”
ACT 28:29 Ma Pol ile riong i vus ma Judare o losa ma o es ma ole volpeling i aolonga na o pun ol pel nge riong a osivenga nge.
ACT 28:30 Na nge tovu po or aini Pol i ngoalo a vel ako na i ol i a tokoninga nge la. Na i nongpoo tokokoe areko o es a i nge mo o thopol i.
ACT 28:31 Ma i panongpol nge a God ile menong e nepes. Na i patoral or nge a Toko Pomnga a Jisas Krais. Na i ngeip nge riong panongpolnga avele. Na toko e avele i rial i nge omaing aken. Na i re aken. I vus. Toko powe ninengare o ri ve Pol i vthopot nge kinong ake ma i esu esa mun nge tovu po or lim, ma i panongpol nge Panongpolong Sivenga a pen elonga. Ma ile esong i mulalu ol nge epee ako ini a Spen. O thepol ritetong nge a 1 Timoti ako i ritet nge pen alavusnga ako Pol i es nge. Na nge ako Pol i lo werer a Rom la, ma o paeso werer mun i a mang a midenga, lamako o so rin i.
ROM 1:1 Tho a Pol ako tho wat malueng ake, na tho ini a Krais Jisas ile umonga, na i leng tho ve tho ini ile pakeke, na i paateal tho ve aro tho panongpol nge ile Panongpolong Sivenga.
ROM 1:2 Nomenga God i kin ile riong nge Panongpolong Sivenga aken, na ile riong elngare o wat nge, ako a ile erere riringa lemi.
ROM 1:3 Na i ritet nge Itun ako i velpol ini toko, na ini nepes a Devit itevinga,
ROM 1:4 na ioni i riri rintet, aken i pathengal it ako ve, ini a God Itun ako ile engenging i aolonga, eneke i los werera nge rinong, ini ar Pomnga a Jisas Krais.
ROM 1:5 Na nge a Jisas, God i themosal them, mako tho velpol ini ile pakeke mo aro tho papomnga iion, naro tho panongpol toko alavusnga areko or ini Judare avele, mo aro o nongal ile riong na olemio a i nge.
ROM 1:6 Na thomu ini toko pelie a or nge ako God i leng thomu mo o velpol ini a Jisas Krais ile.
ROM 1:7 Tho wat malueng ake a thomu toko lemioonga alavusnga ako o voth a Rom. Thomu ini areko God ia sagu thomu, na i leng thomu mo thomu ini ile. Aro thomu o el themosaling na lemi moring a Titemer a God tomo nge ar Pomnga a Jisas Krais nge.
ROM 1:8 Tho sis ve aro tho ri tel a thomu nge vene: Nge a Jisas Krais tho ri sivengaing a lek God nge, nge thomu alavusnga, eneke lomu lemioong i kima a pen elonga ake ru a ulue.
ROM 1:9 Tho sung lek mimiong alavusnga ako tho betet nge a God ile omaing ako tho panongpol nge Itun ile Panongpolong Sivenga. Na God aken ilemi mire ako ve, lek riong ake i nunganga ako tho ri ve, tho nong evelelnga nge thomu,
ROM 1:10 nge lek nongong alavusnga. Nang pulua lale ako lemik ve aro tho porum vet thomu, aveto lek so i thep rongan, na tho nong engeng tova ve God i sis ve aro i oma i, ako aro i thep ol sovengalo ako aro tho es a thomu nge wot.
ROM 1:11 Na tho nong venen aken, eneke tho sis rintet ve aro tho thopol thomu mo aro tho sung Oni Riringa ile sungong pelie a thomu nge, mo aro i paengeng thomu.
ROM 1:12 Na lek riong aken i mirenga ve, nge lek lemioong na nge lomu lemioong mun, aro te paengeng pel nge, nge ako tho voth tomo nge thomu.
ROM 1:13 Na titeikre, tho sis ve aro lomumu mire senu ako, tho monsi nge nang pulua ako aro tho es a thomu nge wot, ave i pavurvur nge ponange ur pelie rongan i mit roal tho. Tho sis ve aro tho um a omu wop, mo aro tho pavelpol mun monngomu sivenga ranga ve ako tho pavelpol i a rem elonga ako or mun ini Judare avele.
ROM 1:14 Eneke God i pavurpol lemik ve aro tho panongpol nge toko alavusnga, ranga ve ini areko or ini Grikre ako o el pamirealing, tomo mun nge areko or ini Grikre avele ako o el pamirealing avele, na toko powe ninengare tomo mun nge toko powe ninengare avele.
ROM 1:15 Mako lemik engeng ve aro tho panongpol mun Panongpolong Sivenga a thomu Rom angare nge.
ROM 1:16 Na lemik engeng venen aken, eneke lek maral nge a Krais ile Panongpolong Sivenga panongpolnga avele, eneke God ile engenging i voth nge, ako aro i pamimi toko alavusnga tova ve olemio nge i. Them Judare them nongpol tel i, lamako areko or ini Judare avele o nongpol mun i.
ROM 1:17 Na lek riong aken i mirenga ve, nge Panongpolong Sivenga aken God i pathengal it nge sovengalo ako aro tokokoere o velpol ini toko vengvenga a itheki, ako nge ole lemioong inga. Na evelelnga God i oma venen aken, aro ve toko e ilemio nge a God ile riong, God aro i apet i ve ini toko vengvenga. Na i ranga ve ako ile erere i ri nge ako i ri vene: “God aro i apet toko ini toko vengvenga nge ile lemioong inga, maken aro i el mimiong sivenga.”
ROM 1:18 Na riong aken i nunganga, eneke God ako i voth a Pen a Urvet i pathengal it ako ve, ilemi klingtun, naro i paomelal, areko o papompom i avele, na o oma vothung kerenga a tokokoere nge, nge ako o mit roal riong nunganga nge ile omaing.
ROM 1:19 Eneke ur kathnga ako God isa wom i a tokokoere nge mo olemi mire nge i, kene olemi mire nge lale, eneke God i pango pat i a or nge lale.
ROM 1:20 Riong aken i nunganga, eneke nomenga nge nang ako God i pamenu ur alavusnga na i mulu ponange, tokokoe areko o thopol a God nge otheki avele, o pavurvur ako aro olemi mire nge ako i voth ini a God, na nge ile engenging ako aro ile vusonga avele, eneke o thopol ur alavusnga ako i oma i, maken ole riong tepun e avele ako aro o ri ve, “Lemik mire nge a God avele.”
ROM 1:21 Na ole riong tepun e avele, eneke nomenga olemi mire nge a God, aveto o papompom i ranga ve ini God avele, na o ri sivengaing a i nge avele. Na o patea lemi pelekpolong nge a God, mako olemi i nine avele, na olemi a mideng.
ROM 1:22 Na o ri ve, “Them ini toko powe ninengare.” Aveto o velpol ini toko ngongongre.
ROM 1:23 Mako o lel okime nge a God ako aro ile vusonga avele ilotualnga, na o tepolal i nge avalare olotualnga ako o te ir ma o velpol ranga ve ini toko ako i rin, na men, na mekerem, na ur reingare oa seire.
ROM 1:24 O oma venen aken, mako God isa wompot or mo o oma ol vothung kerenga kathnga ako i mita a olemi, ranga ve ini toko na seng aomngare, mako o oma ol vothung ako o palemara pel oni peti nge.
ROM 1:25 Na o ela riong ako i ri nunganga nge a God, ma o tepolal i nge riong le apaltetonga, na o lotual ur areko Patenger i pamenu ir, na o sung ole sungong a or nge, aveto o oma venen aken a Patenger nge avele, ini God ako aro te risea i evelelnga ako aro ile vusonga avele. I nunganga.
ROM 1:26 Na tokokoere o oma venen aken, mako God isa wompot or mo o panes inga vothung le maralongare ako i voth engeng a olemi, ranga ve ako sengre o lel okime nge peangeong a menong vengvenga, na o tepolal ol i nge vothung ako sengre o ngo tomo nge pel.
ROM 1:27 Na i vene mun ako, totomonere o lel mun okime nge ngo tomoing nge sengre, na olemi vel rintet nge ngo tomopeling nge osivenga. Totomonere o oma vothung le maralonga tomo nge totomonere, mako osivenga o el ol ole vothung kerenga aken olalnga, i pavurvur nge ole omaing kerenga ako o oma i.
ROM 1:28 Na oni plong ve aro God ile mire nunganga i ngoo a olemi, mako God isa wompot or mo o panes osivenga ole lemi rumong kerenga, na o oma vothung kerenga ako i sivenga avele ako aro tokokoere o oma i.
ROM 1:29 Na o vual rintet nge vothung kerenga elonga omanga, na vothung ako i vengveng avele, ranga ve ako o theseal tokokoere ole ur elonga, na ole ngarang tokokoere, na oni plong ve aro ur sivesivengare aro i velpol a tokokoere nge, na o so rin polpol tokokoere, na o vol pel, na ole apaltet, na o pamen kerere tokokoere, na o ri ngunngun,
ROM 1:30 na o pakerenga tokokoere oion, na oni silal a God, na o ri tangatun nge tokokoere, na o magon, na o paroro osivenga oion, na olemi rum nge vothung kerenga ponganga omanga, na o avsa otemaere ome oninaere ole riong,
ROM 1:31 na lemi rumong sivenga i voth ol a or nge avele, na ole lemioong avele, na ole olotet tokokoere, na olemi esal werer nge olengare avele.
ROM 1:32 Na olemi mire lale ako God ile torong vengvenga i ri ve, areko o oma venen aken, i sivenga ako aro o pun rin or nge ole vothung areken, aveto o kenkeno inga nge omanga, na e mun e ako o risea nge areko o oma mun vothung ako i venen aken.
ROM 2:1 Na i nunganga ako God aro i paomelal areko o oma vothung kerenga venen aken, maken omu omole omole ako o teltun oa, i tepun e avele ako aro thomu o men kine nge a God ile paomelaling, eneke nge ako thomu o teltun oa, akennga o teltun mun sivengomu, eneke thomu o oma mun vothung kerenga ranga ve ini or.
ROM 2:2 Na lemir mire ako God ile vothung ako i teltun areko o oma venen aken oa, i vengveng inga.
ROM 2:3 Aveto thomu ini inga toko ulue angare ako o teltun mun areko o oma vothung kerenga venen aken oa, aveto thomu o oma mun vothung kerenga areken, ava thomu o rivenga aro o lo nge a God ile paomelaling, e?
ROM 2:4 O mothong tova o punapo polpol nge ile vothung ako ile lemi esaling rongan i voth, na i men tetal, na i paomelal virial thomu avele. Na God i oma ile vothung sivenga aken, mo aro thomu o eksing lomumu.
ROM 2:5 Aveto thomu o eksing avele, eneke lomumu i rit, na o thep opomu avele, maken thomu o rong esa a God ile paomelaling a thomu nge, nge nang ako aro i parong pat ile lemi klingong, na nge nang aken tokokoere aro olemi mire ol ako ve, ile paomelaling aken i vengvengtet inga,
ROM 2:6 naro “i olal i a toko omole omole nge, i pavurvur nge ole vothung.”
ROM 2:7 Ranga ve ako aro i sung mimiong ako aro ile vusonga avele, nge areko o betet inga nge vothung sivenga omanga, na o sis rintet ve aro God i risea or, na i paesa or, naro o rin avele mun.
ROM 2:8 Aveto aro i sung ile lemi klingong na ile paomelaling nge areko o opoal inga osivenga, na o avsa riong nunganga panesnga, na o panes vothung kerenga omanga.
ROM 2:9 God aro i sung matheong na sisisong a toko omole omole nge ako i oma vothung kerenga, aro i sung tel i a Judare nge, lamo nge areko or ini Judare avele.
ROM 2:10 Aveto aro i risea, na i paesa, na i sung lemi moring nge areko o oma vothung sivenga, aro i sung tel i a Judare nge, lamo nge areko or ini Judare avele,
ROM 2:11 eneke God ile avrumong omole inga ako i avrum toko alavusngare nge.
ROM 2:12 Eneke toko alavusnga ako olemi mire nge a Moses ile patorong avele, God aro i avrum ole vothung tomo nge patorong aken avele, aveto aro i teltun oa, eneke o oma vothung kerenga. Na toko alavusnga ako olemi mire nge a Moses ile patorong, God aro i teltun mun oa, eneke o panes patorong aken avele.
ROM 2:13 Riong aken i nunganga, eneke ini areko o nongpol inga a Moses ile patorong, ako aro o velpol ini toko vengvenga a God itheki, kene avele. Aveto ini inga areko o panes a Moses ile patorong, ako aro o velpol ini toko vengvenga a God itheki.
ROM 2:14 Eneke areko or ini Judare avele, ako Moses ile patorong i voth a or nge avele, nang pelie vothung sivenga i mita a olemi me ako Moses ile patorong i ri nge, aveto olemi mire nge a Moses ile patorong avele. Aken kene i pathengal it ako ve, olemi mire nge vothung kathnga ako i sivenga ako aro o oma i.
ROM 2:15 Na ole vothung aken i pathengal it ako ve, God ile torong i voth a olemi, na ole lemi rumong i pathengal mun it nge aken, tova ve olemi i ngo senu eve i ngo senu avele nge ole vothung pelie.
ROM 2:16 Na God aro teltun oa venen aken nge nang ako aro God i pakeu a Krais Jisas me mo aro i avrum tokokoere nge olemi inkinenga. Na Panongpolong Sivenga ako tho panongpol nge kene i venen aken.
ROM 2:17 Na i vava nge thomu? Thomu areko o ri ve thomu ini Judare. Na lomumu i voth inga ako aro o velpol ini toko vengvenga a God itheki nge a Moses ile patorong panesnga. Na thomu o paesa sivengomu ako God i ateal thomu ve thomu ini ile,
ROM 2:18 na lomumu mire nge a God ilemi, na lomumu mire nge vothung kathnga ako i sivenga rintet, eneke o pamireal thomu nge a Moses ile patorong.
ROM 2:19 Na lomumu i engeng ako ve, sivengomu o pavurvur ako aro o pathengal areko or ini Judare avele a God nge, ranga ve ako toko i ti theki prosnga a sovengalo, na lomu riong i panine tokokoere olemi ranga ve ini pen lalanga i to a mideng.
ROM 2:20 Na lomumu i engeng ve aro o pavengveng areko ole mire i oror nge a Moses ile patorong, na areko ole mire i oror nge a God ranga ve ini wainlangaere. Lomumu i engeng ve o pavurvur nge opatoralnga venen aken, eneke lomumu ve, mire alavusnga na riong nunganga i voth inga a Moses ile patorong lemi.
ROM 2:21 Na aro ve lek riong aken i nunganga nge thomu areko o patoral tokokoere, i vova ako thomu o patoral sivengomu avele, e? Thomu o tor ole ve, o mothong tova o kem, na i vova ako thomu o kem, e?
ROM 2:22 Na thomu o ria tokokoere ve, o mothong tova o ngo tomo nge areko or ini oewo avele, na i vova ako thomu o ngo tomo nge areko or ini ewomu avele, e? Na numu silal rintet avalare, na i vova ako thomu o kem ur pelie a avalare ole lotuonga a vel, e?
ROM 2:23 Na thomu o paesa sivengomu nge ako God i sung ile torong a thomu nge, na i vova ako thomu o pavthongal a God nge ako o avsa ile torong aken, e?
ROM 2:24 Na lomu vothung aken i ranga ve ako God ile erere i ri nge ako i ri vene: “Areko or ini Judare avele o ri tangatun nge a God, eneke o thopol thomu Judare lomu vothung ako i kerenga.”
ROM 2:25 Na aro ve thomu o panes a Moses ile patorong, i sivenga ako aro o is lomu ako ini paatealngomua ako thomu ini a God ile. Aveto aro ve thomu o avsa a Moses ile patorong, paatealngomua aken ini ur polpolnga, na a God itheki i ranga ve ako o is lomu avele.
ROM 2:26 Na areko or ini Judare avele, o is ole avele, aveto aro ve o panes a Moses ile patorong, aro o velpol ranga ve ini areko o is ole a God itheki.
ROM 2:27 Na toko ako o is ile avele, ave i panes a Moses ile patorong, toko aken aro i teltun omu ako o is lomu na o el a Moses ile patorong ako o watu i a thomu nge, eneke thomu ini patorong avsangare.
ROM 2:28 Na lek riong aken i nunganga, eneke toko ako i pamalmal i ranga ve ini Judare, aveto ilemi meninin, ini a God ile toko nunganga avele. Na aro ve i el paatealing ako o is ile, aken ini paatealing ako ini a God ile toko nunganga avele.
ROM 2:29 Aveto toko ini a God ile toko nunganga, tova ve i panes a God ile torong ako a ilemi. Na paatealing ako ini a God ile toko nunganga, ini ur ako i velpol a ini peti inga ako o is ile, kene avele, ini ur ako i velpol a ilemi ako Oni Riringa i eksing i. Na toko ako i venen aken, aro i el riseaing a God nge, na a tokokoere nge avele.
ROM 3:1 Na lek riong aken i nunganga, na ava thomu o ri ve, “Judare o mukal nge areko or ini Judare avele vava, e? Na Judare ole vothung ako nge toko ini peti isnga, aro i opoal or vava, e?”
ROM 3:2 O, na o mukal na ole opoaling pulua i voth. Tho ri tel vene a mukaling: God i sung isivenga ile riong nunganga a or nge, mo aro o watu i mo o theal senu i.
ROM 3:3 Na aro ve pelie a or nge olemio nge na o panes i avele, aro vava? O mothong tova lomumu ve, ole vothung aken i oma a God mo i pasulungal ile riong ako i kin tomo i nge or nomenga.
ROM 3:4 Avele ako. Aveto aro ve toko alavusnga ake ru a ulue o velpol ini toko le apaltetonga, God kene aro i panes vengveng ile riong nunganga aken. Na i ranga ve ini a God ile erere ako i ri nge ve: “Toko alavusnga aro olemi mire ako, God, lom riong i vengveng rintet, na aro ve o pamit ong nge riong, aro lom mong riong aken.”
ROM 3:5 Na aro ve tokokoere o avrum pel nge them Judare lemem vothung kerenga tomo nge a God ile vothung vengvenga, akennga lemem vothung kerenga i pathengal tokokoere ako God i vengveng, ma aro them ria ol uneke? Na i vava, aro them ri ve God i vengveng avele nge ako ilemi klingtun them Judare? (Lek riong aken i ranga ve ini toko ulue angare ole.)
ROM 3:6 Avele ako! Aro them ri venen aken avele. Aro ve i venen aken, God i pavurvur avele ako aro i paomelal tokokoere ake ru a ulue nge ole vothung kerenga.
ROM 3:7 Na ava toko Juda e aro i ri ve, “Lek vothung kerenga i pathengalpot a God ile vothung vengvenga mo i nine, mako tokokoere o papomnga i. Na i vova ako God aro i paomelal tho ranga ve ako tho oma vothung kerenga, e? Eneke lek vothung kerenga aken i pavelpol iriseanga.”
ROM 3:8 Na aro ve toko aken ile riong aken i nunganga, i pavurvur ako aro o ri ve, “Aro te oma vothung kerenga mo aro vothung sivenga i velpol a i nge.” Na areko o ri venen aken, o pavurvur nge a God ile paomelaling ako aro i sungu i a or nge. Aveto toko pelie o ri ve na o ri tangatun nge tho ve, “I re aken, aken ini a Pol ile riong.”
ROM 3:9 Na i vava, them Judare, them sivenga nge areko or ini Judare avele, a God itheki? Avele! Eneke tho pathengal thomu nge lale ako ve, Judare tomo mun nge areko or ini Judare avele, or alavusnga o voth a vothung kerenga lemi.
ROM 3:10 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ve, “Toko e avele ini toko vengveng a God itheki, na e ol e avele.
ROM 3:11 Na toko e avele ile mire i vengveng, na e avele i ortet a God.
ROM 3:12 Na toko alavusnga o lel okime nge a God, na or alavusnga o velpol ini ur polpolnga inga a itheki. Na toko e avele i oma ol vothung sivenga, na e ol e avele.
ROM 3:13 Na riong ako i espot a owo me i plot ranga ve ini vuvepun. Na o patelek tokokoere nge ole riong le apaltetonga. Na ole riong i pakerenga tokokoere ranga ve ini pilimo iwo einga kerenga ako i pun rin tokokoere nge.
ROM 3:14 Na owo i vual nge voltitetong na riong ako i welwel.
ROM 3:15 Na opisleonga olemi inga ako nge toko so rinnga.
ROM 3:16 Na pen elonga ako o es nge, o pamen kerere vet inga ako ini tokokoere, na o pavelpol vet inga ako ini matheongre nge.
ROM 3:17 Na olemi mire nge tokokoere opamensenunga avele.
ROM 3:18 Na mimiong ako nge a God ingeipnga i voth vet a or nge avele.” God ile riong i ri nge venen aken.
ROM 3:19 Na lemir mire nge ako, ur kathnga ako God ile torong i ri nge, kene them Judare them voth a lemi, eneke God i sungu i a them nge lale. Na i sungu i a them nge mo aro toko e avele i pavurvur aro i kelelal ve, “Tho oma vothung kerenga e avele.” Na i sung mun i mo aro toko alavusnga ake ru a ulue aro o voth a ile paomelaling lemi.
ROM 3:20 Eneke toko e avele i pavurvur aro i velpol ini toko vengvenga a God itheki nge patorong panesnga, ave patorong ile omaing ve aro i pathengal it ve, ler vothung i kerenga.
ROM 3:21 Aveto ponange, God i parong pat sovengalo relnga e ako aro te velpol ini toko vengvenga a itheki, na ini a Moses ile patorong panesnga avele, ini sovengalo ako Moses ile patorong tomo nge a God ile riong elngare o ri nge nomenga.
ROM 3:22 Na sovengalo aken i vene: Tokokoere o velpol ini toko vengvengare a God itheki nge ole lemioong inga nge a Jisas Krais. Na toko alavusnga ako olemio nge a Krais aro o velpol ini toko vengvengare venen aken, eneke toko alavusnga o vur e pel inga a God itheki,
ROM 3:23 eneke it alavusnga te oma vothung kerenga, mako te pavurvur nge a God ile paatealing sivenga ako i paateal i a it nge, kene avele.
ROM 3:24 Aveto God i themosal it, na i ol werer it nge a Krais Jisas ile rinong, make te velpol ini toko vengvengare a itheki, na i pavurvur aro te olal i a i nge avele.
ROM 3:25 Na God i pakeu a Jisas mo o so rin i alamimminga a pulua otheki. Na nge ile rinong aken, i pavurvur ako aro God ilemi simikal tokokoere ole vothung kerenga, tova ve olemio nge ile rinong aken. Na nge ile omaing aken God i pathengal tokokoere ako ve, ile vothung i vengveng ako nomenga i olal virial tokokoere nge ole vothung kerenga avele, eneke i punapo inga i pavurvur ako aro Krais i el ole vothung olalnga nge ile rinong.
ROM 3:26 Na i oma venen aken mo aro i pathengal ako ve, ini a God vengvenga, na ile vothung i vengveng mun ako ponange i apet toko ini toko vengvenga tova ilemio nge a Jisas.
ROM 3:27 Na riong aken i nunganga, mako i vava? I pavurvur aro te paesa sivenger nge ako te velpol ini toko vengvengare a God itheki? Avele, eneke te velpol ini toko vengvengare a God itheki nge ler vothung avele, ini inga nge ler lemioong inga.
ROM 3:28 Make lemir mire ako toko i velpol ini toko vengvenga a God itheki nge ile lemioong, na nge a Moses ile patorong panesnga avele.
ROM 3:29 Na i vava, God ini Judare oenga ole? Avele, ini areko or ini Judare avele ole God mun.
ROM 3:30 Eneke God omole inga i voth. Na areko o is ole aro o velpol ini toko vengvengare a God itheki nge ole lemioong inga nge a Jisas, na i vene mun nge areko o is ole avele, o velpol mun ini toko vengvengare a God itheki nge ole lemioong inga nge a Jisas.
ROM 3:31 Na aro ve te velpol ini toko vengvengare a God itheki nge ler lemioong inga, i vava, i pavurvur ako aro te mothongpot a God ile torong panesnga? Avele, eneke te paengeng ile torong aken nge ako te panes i nge ler lemioong.
ROM 4:1 Na aro ve God i apet toko ini toko vengvenga nge ile lemioong, i vava nge a Abraham ako ini titevir nomenganga, e?
ROM 4:2 Aro ve Abraham i velpol ini toko vengvenga a God itheki nge ile vothung, aken i pavurvur aro i paesa isivenga iion, aveto a God itheki i pavurvur aro i paesa isivenga iion avele,
ROM 4:3 eneke God ile erere i ri vava? I ri vene: “Abraham ilemio nge a God ile riong, mako God i apet i ve ini toko vengvenga a itheki.”
ROM 4:4 Na aro ve toko i um na i el iolonga, te apet iolonga aken ini sungong avele, aveto aken ini ile omaing olalnga inga.
ROM 4:5 Aveto God aro i apet areko o oma vothung kerenga, ini toko vengvengare a itheki nge ole lemioong na nge ole omaing avele.
ROM 4:6 Na i ranga ve nepes a Devit mun i ri nge, ako i ri nge areko olemi sivenga rintet, eneke God ilemi rum nge ole vothung avele, na i apet or ini toko vengvengare a itheki. Na i ri vene:
ROM 4:7 “Sapase areko God ilemi simikal ole vothung ako o avsa ile torong, na areko i palestun mun ole vothung kerenga.
ROM 4:8 Na sapase mun areko Toko Pomnga ilemi rum ol ole vothung kerengare avele.”
ROM 4:9 Na i vava nge sapaseong aken? Ini Judare ako o is ole kene ini oenga ole? Eve ini areko o is ole avele ini ole mun? Aro lemir rum senu tel nge a Abraham. Lemir mire lale ako ve, God ile erere i ri ve, “Abraham ilemio nge a God ile riong, mako i velpol ini toko vengvenga a itheki.”
ROM 4:10 Ave ur aken i velpol penva? Nge ako o is ile lale, eve o is ile rongan? I velpol nge ako o is ile lale avele. I velpol nge ako o is ile rongan.
ROM 4:11 Na o is ile rongan ma i velpol ini toko vengvenga a God itheki, lamako God i sung paatealing nge toko ini peti isnga a i nge. Na paatealing aken i pathengal ako ve, i velpol ini toko vengvenga a God itheki lale nge ako o is ile rongan. I venen aken, mako Abraham i velpol ini toko mukalinga nge areko o is ole avele, na o velpol ini toko vengvenga a God itheki nge ole lemioong, make Abraham i ranga ve ini otevinga.
ROM 4:12 Na i velpol, ma ini areko o is ole otevinga mun. Aveto Abraham ini toko alavusnga areko o is ole otevinga, kene avele, ini inga areko o is ole na ole lemioong i ranga ve ini titevimem a Abraham ile lemioong ako i voth a i nge, nge ako o is ile rongan.
ROM 4:13 Nomenga God i kin ile riong tomo nge a Abraham ome ititeviere ve aro i sung ur alavusnga ake ru a ulue a or nge mo ini ole. Na God i oma venen aken nge a Abraham, nge ile vothung ako i panes a God ile torong, kene avele. Aveto God i oma venen aken, eneke Abraham i velpol ini toko vengvenga a itheki lale nge ile lemioong.
ROM 4:14 God i oma venen aken, eneke aro ve i ri ve, “Aro tho sung ur alavusnga ako tho oma i lale nge areko o panes a Moses ile patorong,” aken aro lemioong i velpol ini ur polpolnga inga, na ur ako i kin ile riong nge, aro i velpol mun ini ur polpolnga inga.
ROM 4:15 Eneke areko o tongporum nge a Moses ile patorong panesnga, o pavurvur nge avele, mako o pavelpol inga a God ile lemi klingong. Aveto aro ve patorong e avele, i pavurvur aro toko i avsa i avele.
ROM 4:16 Aken ini tepun ako God ilemi ve aro i sung ur ako i kin ile riong nge, nge areko olemio a i nge, mo aro o el i nge ile themosaling. Nge aken kene ur e avele i pavurvur ako aro i mit roal i, naro Abraham ititevie alavusngare aro o el ur ako God kin ile riong nge lale, areko or ini Judare ako o panes a Moses ile patorong, tomo mun nge areko o velpol ini ititeviere, eneke ole lemioong i ranga ve ini ile. Na Abraham i velpol ranga ve ini it alavusnga titevir.
ROM 4:17 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ve, “Tho ateal ong ve, ong ini toko puluangare otevinga.” Na a God itheki, Abraham i velpol ini titevir, eneke ilemio nge a God ako i pamimi werer areko o rin lale, naro i pavelpol ur areko i velpol rongan.
ROM 4:18 Na Abraham ilemi ve, “Tho toloku lale na so ol e avele ako aro ur ako God i kin ile riong tomo nge tho lale kene aro i velpol.” Aveto ilemio nge a God ve aro i oma i, mako i velpol ini toko puluanga otevinga, ranga ve ako God i ria i nge lale ve, “Titovumre aro o papel mo o pompom ranga ve ini sivemitre.”
ROM 4:19 Na Abraham ilemi mire ako ve, ini peti i molilil lale, na ia tovu po i totho nge 100 lale, na Sara mun i kimeit, na i pavurvur nge wain pavelpolnga ol avele. Aveto ile lemioong i mit engeng inga,
ROM 4:20 na i matu avele nge a God ile riong ako i kin tomo i nge i lale, na i el engenging nge ile lemioong aken, mako i paesa God iion roro,
ROM 4:21 na ilemi i engeng rintet ve, ur ako God i kin ile riong nge, i pavurvur ako aro i oma i.
ROM 4:22 Aken ini tepun ako God i apet i ve ini toko vengvenga a itheki.
ROM 4:23 Na riong ako i voth a God ile erere lemi ako i ri ve, “God i apet i ve ini toko vengvenga a itheki.” O wat i nge a Abraham ienga avele.
ROM 4:24 Aveto nge it mun, mo aro i opoal it areko God aro i apet it ve ini toko vengvengare a itheki, tova ve lemiro nge a God ako i palos werera ar Pomnga a Jisas nge rinong.
ROM 4:25 Na God isa wompot inga a Jisas mo o pun rin i mo aro i rin leltun ler vothung kerenga, na i palos werera i mo aro te velpol ini toko vengvengare a itheki.
ROM 5:1 Maken te velpol ini toko vengvengare a God itheki nge ler lemioong, na nge ar Pomnga a Jisas Krais ile omaing, make te voth lemi moring tomo nge a God.
ROM 5:2 Na nge ler lemioong mun Krais i thep sovengalo mo aro te mit nge ile themosaling lemi ako te voth nge ponange, na te risea nge ako te men sial nge a God ile pamen senuong ako aro i velpol a it nge panen.
ROM 5:3 Na te risea nge ur aken inga avele, te risea mun nge matheong ako i velpoltun it, eneke lemir mire ako matheongre potunnga i oma it mo te mit engeng nge a God.
ROM 5:4 Na nge ako te mit engeng venen aken, God ilemi sivenga nge it, make aro te men sial nge a God ile pamen senuong, eneke lemir mire lale ako ve, God ilemi sivenga nge it lale.
ROM 5:5 Naro ler maral nge ler men sialing aken avele, eneke God i pavual it nge ile asaguong lale nge Ioni Riringa ako i sungu i a it nge.
ROM 5:6 Na lemir mire ako ve, God ia sagu it, eneke so ol e avele ako aro te velpol ini toko vengvengare a itheki, na nge wop lemi aken Krais i rin mo i opoal it toko kerengare, nge nang ako God i ateal i lale.
ROM 5:7 Na i semel nge avele ako aro toko e i opoal toko vengvenga mo i rin nge i, aveto aro ve toko omole e ako i voth ako i sungpot ile mimiong nge tokokoere oopoalnga, ava aro toko e i rin nge i? Eve avele.
ROM 5:8 Aveto God i pathengal it nge ile asaguong aken, nge ako rongan te oma vothung kerenga, na Krais i rin mo aro i opoal it.
ROM 5:9 Maken i nunganga ako te velpol ini toko vengvengare a God itheki nge a Krais ia mla, na aro ve ur aken i nunganga, i nunganga rintet ako nge ia mla mun, God aro i pamimi it na i eltetpot it nge ile lemi klingong.
ROM 5:10 Na tho ri venen aken, eneke nomenga it ini a God ile ngarangre, ave ponange te velpol ini ilengare ol, eneke nge Itun ile rinong aken. Na aro ve te velpol ini ilengare nge ile rinong, ile mimiong aro i opoal senu ol it mo aro te mimi tomo ol nge i evelelnga.
ROM 5:11 Na te risea nge ur aken inga avele, aveto te risea mun nge ako te teo a God nge, eneke nge ar Pomnga a Jisas Krais ile omaing ako te velpol ini a God ilengare.
ROM 5:12 Maken tokokoere o el mimiong nge toko omole inga, ranga ve ini mun i toko omole inga ako i pavelpol vothung kerenga ake ru a ulue, na ile vothung kerenga aken i pavelpol ol rinong, na nge sovengalo aken rinong i el ol toko alavusnga, eneke or alavusnga o oma vothung kerenga.
ROM 5:13 Na riong aken i nunganga, eneke nge wop lemi ako Moses ile patorong i velpol rongan, na vothung kerenga i voth tel a ulue lale, aveto God i tital ole vothung kerenga areken avele, eneke i sung ile torong a or nge rongan.
ROM 5:14 Aveto rinong i el or, mako i patea ol nge a Adam na i mul nge a Moses ile patorong ile velpoling. Na pelie o nong sirik a God ile torong ranga ve ini ako Adam i oma i, kene avele, aveto o rin mun, eneke Adam ile omaing i el ol toko alavusnga, na ini sei ako nge a Krais ile omaing ako aro i oma i a rumongaling panen nge a Adam.
ROM 5:15 Aveto or paini ole omaing i thun avele, Adam ile vothung kerenga i ranga ve ini a God ile sungong ako i sung polpol i a it nge, kene avele. Eneke toko pulua o el rinong nge toko omole inga ile vothung kerenga, aveto God ile themosaling na Krais ile sungong ako ile themosaling i pavelpol i, kene i lel ma i vlestun toko pulua mun, nge toko omole inga mun, ako ini a Jisas Krais.
ROM 5:16 Na ur ako te el i nge a Krais ile sungong aken, i rel rintet mun nge ur ako te el i nge toko omole aken ile vothung kerenga, eneke Adam ile vothung kerenga omole i pavelpol a God ile paomelaling nge areko o mit nge riong a God itheki, aveto toko pulua o oma ole vothung kerengare lale, lamako Krais i sung polpol ile sungong aken a or nge, ma God i apet or ini toko vengvengare a itheki.
ROM 5:17 Na i nunganga ako toko omole inga a Adam ile vothung kerenga kene i pavelpol rinong ma i voth tomo nge tokokoere. Na aro ve ur aken i nunganga, i nunganga rintet ako, areko o el a God ile themosaling ako i aolonga rintet tomo mun nge ile sungong ako i apet or ve ini toko vengvengare a itheki, kene aro o el mimiong ako aro ile vusonga avele, nge toko omole inga mun, ako ini a Jisas Krais.
ROM 5:18 Maken i nunganga ako ve, God i teltun toko alavusnga oa, nge vothung kerenga omole inga ako Adam i oma i, na i vene mun ako God i apet toko alavusnga ini toko vengvenga a itheki na i sung mimiong a or nge, nge vothung vengvenga omole inga ako Krais i oma i.
ROM 5:19 Na tho ri venen aken, eneke toko pulua o oma vothung kerenga, eneke toko omole i avsa a God ile riong, na i vene mun ako toko pulua aro o velpol ini toko vengvengare, eneke toko omole i panes a God ile riong.
ROM 5:20 Na God i sung a Moses ile patorong a tokokoere nge, mo aro vothung ako nge patorong avsanga aro i esa esa, aveto nge ako vothung ako nge patorong avsanga i esa esa, God ile themosaling i esa esa mun ma i aoselea i.
ROM 5:21 Na ranga ve ako rinong i voth tomo nge tokokoere nge ole vothung kerenga omanga, God ile themosaling i voth tomo mun nge or, mo aro o velpol ini toko vengvengare a itheki, na o el mimiong ako aro ile vusonga avele nge ar Pomnga a Jisas Krais.
ROM 6:1 Na aro ve lek riong aken i nunganga, aro te ri vava? Aro te ri ve, “Aro te kis inga nge vothung kerenga omanga mo aro God ile themosaling i esa esa?”
ROM 6:2 Avele, aro te ri venen aken avele. Eneke te modoppot vothung kerenga omanga ranga ve ini toko rinonga ako i modoppot ile mimiong. Na te pavurvur aro te mimi ol a vothung kerenga lemi avele!
ROM 6:3 Na ava lomumu mire ako ve, it alavusnga areko te teo a Krais Jisas nge, te el paninuong, na nge paninuong aken i ranga ve ako te rin tomo nge i.
ROM 6:4 Maken nge paninuong aken i ranga ve ako o tetun it tomo mun nge i, mo aro it kene te el mun mimiong ako i ponganga rintet na te mimi ol nge, ranga ve ako Krais i el i lale, nge ako Titemer a God i palos werera i nge rinong, nge ile engenging ako i aolonga rintet.
ROM 6:5 Na aro ve i nunganga ako ve, te teo a i nge, na te rin ranga ve ini i, aken i nunganga mun ako ve, aro te el mun mimiong ponganga ranga ve ini i.
ROM 6:6 Na riong aken i nunganga, eneke lemir mire ako ve, God i pamona ler mimiong nomenganga tomo nge a Krais a won ngoronga nge, mo aro vothung kerenga ile engenging ol e avele a ler mimiong, na i pavurvur avele ol ako aro i oma it mo te panes i.
ROM 6:7 Eneke toko ako i rin lale, i pavurvur ol nge vothung kerenga omanga ol avele, i vthopot lale.
ROM 6:8 Na i nunganga ako te rin tomo nge a Krais, make lemiro ol ako ve, aro te mimi tomo mun nge i.
ROM 6:9 Eneke lemir mire ako ve, Krais i los werera nge rinong, na i pavurvur aro i rin werer mun avele. Na rinong i voth tomo ol nge i avele.
ROM 6:10 Eneke i rin pa omole inga, na nge ile rinong aken ile mong ol vothung kerenga. Ave ponange ake, i mimi ol na i papomnga a God nge ile mimiong aken.
ROM 6:11 Na i ranga ve ini mun i thomu, aro lomumu rum werer nge sivengomu ako ve, thomu o modoppot vothung kerenga omanga, ranga ve ini toko rinonga ako i modoppot ile mimiong, na lomumu rum werer mun nge sivengomu ako ve, o mimi werer naro o papomnga a God nge lomu mimiong aken, nge lomu teoong a Krais Jisas nge.
ROM 6:12 Maken o mothong tova somu womalo vothung kerenga mo i mita engeng a lomumu mo i pavurpol numu peti nge vothung kerenga aken panesnga.
ROM 6:13 Na o mothong mun tova somu womalo numu peti epipeere a vothung kerenga nge mo i oma vothung kerenga, aveto aro o sungpot sivengomu a God nge, ranga ve ako o mimi werera nge rinong, naro somu womalo numu peti epipee alavusnga a God nge mo o oma vothung vengvenga.
ROM 6:14 Eneke i pavurvur aro vothung kerenga ile mong ol thomu avele, eneke thomu o voth a Moses ile patorong lemi avele, aveto thomu o voth ol a God ile themosaling lemi.
ROM 6:15 Na i nunganga ako te voth a Moses ile patorong lemi avele, aveto te voth ol inga a God ile themosaling lemi, maken aro te oma ol va ol? Aro te kis inga nge vothung kerenga omanga? Avele, aro te oma venen aken avele.
ROM 6:16 Ava lomumu mire avele ako ve, aro ve somu wompot sivengomu mo o nongal toko e ile riong, aken o velpol ini toko aken ile um polpolonga, eneke o nongal ile riong, na i venen aken, na aro ve o velpol ini vothung kerenga ile umongare, aro olongomu panen anga ini rinong, aveto aro ve o velpol ini a God ile riong nongalngare, aro o velpol ini toko vengvengare a itheki.
ROM 6:17 Aveto te ri sivengaing a God nge ako nomenga thomu ini vothung kerenga ile umongare, aveto o sungpot lomumu alavusnga na o nongal patoraling nunganga ako God i sungu i a thomu nge.
ROM 6:18 Na God i pavthopot thomu nge vothung kerenga omanga, make o velpol ini vothung vengvenga ile umongare.
ROM 6:19 Na tho ri nge toko umonga tomo nge um polpolonga, eneke i semel na i pavurvur ako aro lomumu mire nge. Na nomenga somu wompot numu peti epipeere mo o velpol ini vothung kerenga ile umongare, ranga ve ako ini toko na seng aomngare, na o panes a God ile riong avele, mako thomu o mimi ranga ve ako God i sis ve aro o oma i, kene avele. Na ranga ve ako thomu o oma i nomenga aro o oma mun i ponange, aro somu wompot numu peti epipeere mo o velpol ini vothung vengvenga ile umongare, maken aro o riri rintet a God itheki.
ROM 6:20 Na nomenga nge wop lemi ako thomu o voth ini vothung kerenga ile um polpolongare, thomu o voth a vothung vengvenga lemi avele.
ROM 6:21 Na lomu vothung aken, ake ponange lomu mara nge, i pavelpol monnga sivenga eve avele? I sivenga avele, eneke vothung aken i pavelpol re ako ini rinong.
ROM 6:22 Aveto ponange God i pavthopot thomu nge vothung kerenga omanga, na i oma thomu mo ini isivenga ile umongare, na lomu vothung monnga ini vothung ako i riri rintet a God itheki ako iolalnga ini mimiong ako aro ile vusonga avele.
ROM 6:23 Na lek riong aken i nunganga, eneke vothung kerenga olalnga ini rinong, aveto God ile sungong ako i sung polpol i a it nge ini mimiong ako aro ile vusonga avele, na te el inga ile sungong aken a ler teoong nge ar Pomnga a Krais Jisas nge.
ROM 7:1 Titeikre, thomu areko lomumu mire senu nge a Moses ile patorong, ava lomumu mire ako ve, na rongan toko e i mimi, aken i voth a Moses ile patorong lemi.
ROM 7:2 Ranga ve ini seng peange ako patorong i kin i tomo nge iewo, i pavurvur ako rongan iewo tomonnga i mimi, aveto aro ve iewo tomonnga i rin, i vthopot ol nge patorong ako i kin i tomo nge iewo.
ROM 7:3 Maken aro ve iewo rongan i mimi na i ngo tomo nge toko relnga e, aro o apet i ve ini seng theki roronga, aveto aro ve iewo i rin lale, i vthopot ol nge kinong aken, na aro ve i ela toko relnga e, aken ini seng theki roronga avele.
ROM 7:4 Maken titeikre, i vene mun i thomu, thomu o vthopot nge a Moses ile patorong panesnga ranga ve ini toko ako i rin lale, eneke thomu o rin tomo nge a Krais nge lomu teoong a i nge, maken varo o velpol ini toko relnga e ile, ini toko ako i los werera nge rinong. Na te velpol ini ile mo aro te pavelpol monnger sivenga a God nge.
ROM 7:5 Na i venen aken, eneke nomenga ako rongan te voth nge ler mimiong nomenganga, Moses ile patorong i pavurpola vothung kerenga a lemir ako nir peti epipeere o panes i, na monnger aken i pavelpol rinong.
ROM 7:6 Aveto ponange, te rin lale na te vthopot nge ur areko i kin it nomenga ako ini a Moses ile patorong, mako ponange te oma a God ile omaing, nge vothung ponganga ako Oni Riringa i pavelpol i a it nge, na te oma ranga ve ako te oma i nomenga avele, nge ako te panes patorong ako o wat i a erere nge.
ROM 7:7 Na aro ve Moses ile patorong i pavurpol vothung kerenga a lemir, aro te ri vava, e? Aro te ri ve, “Moses ile patorong i kerenga?” Avele, aro te ri venen aken avele. Aveto Moses ile patorong i ritet tho nge lek vothung kathnga ako i kerenga. Ranga ve Moses ile patorong i ri ve, “O mothong tova o theseal toko e ile ur elonga.” Na aro ve i ri venen aken avele, lemik mire ako thesealing ini vothung kerenga avele.
ROM 7:8 Aveto nge ako patorong i ritet tho ve thesealing ini vothung kerenga, mako vothung kerenga i panes sovengalo aken mo i pavurpola thesealing peleknga elonga a lemik. Eneke aro ve patorong i voth avele, vothung kerenga ile engenging mun avele, na i ranga ve ako i rin lale.
ROM 7:9 Na nge ako lemik mire nge a God ile torong rongan, lek mimiong i sivenga, aveto nge ako lemik mire ol nge a God ile torong, tho rov ol vothung kerenga ako i mimi a tho nge, na tho ate ol ako ve, tho ranga ve ini toko rinonga a God itheki.
ROM 7:10 Na tho ate mun ako patorong ile omaing ako aro i sung mimiong a tokokoere nge, tova ve o panes i, kene i teltun rinong a tho nge, eneke tho pavurvur nge ipanesnga avele.
ROM 7:11 Na i vene aken, eneke vothung kerenga ile apaltet tho, i ela God ile torong sivenga ma i ria tho nge, aveto i pun opok nge. Na nge ile omaing aken, vothung kerenga i teltun rinong a tho nge.
ROM 7:12 Maken aro te ri ol vava nge patorong aken, e? God ile torong aken i riri, eneke i es a i nge me, na ur areko God ile torong i ri nge, i riri mun, eneke i es mun a i nge na i vengveng na i senunga.
ROM 7:13 Naro te ri vava? Aro te ri ve, “Ur ako i sivenga i teltun rinong a tho nge?” Avele, aro te ri venen aken avele. Ini lek vothung kerenga ako i teltun rinong a tho nge, i el ur ako i sivenga na i pavurpol vothung kerenga a lemik nge, na nge ile omaing aken, vothung kerenga i ngopatat inga. Mako God ile torong aken i pathengal tho ve, vothung kerenga i kerenga selele rintet.
ROM 7:14 Na lemir mire ako ve, God ile torong i es vengveng a i nge me. Aveto tho, tho ini toko ulue anga ako vothung ulue anga i voth a tho nge. Na i ranga ve ako tho ini vothung kerenga ile toko um polpolonga.
ROM 7:15 Lemik mire avele nge vothung tepun ako tho oma i, eneke vothung ako tho sis ve aro tho panes i, kene tho panes i avele. Aveto vothung ako nik plong nge omanga, aken kene tho oma i.
ROM 7:16 Na aro ve tho oma vothung kerenga ako nik plong ve aro tho oma i, aken i pathengal ako ve, lemik ve God ile torong i vengveng.
ROM 7:17 Na i vene ake, ini sivengek ako tho oma i avele, aveto ini vothung kerenga ako i ngo a lemik ako i oma i.
ROM 7:18 Eneke lemik mire ako ve, ur sivenga e avele i voth a lemik, ako nge lek mimiong nomenganga ako rongan i voth a tho nge, eneke tho sis ve aro tho oma vothung sivenga, aveto tho pavurvur nge omanga avele.
ROM 7:19 Eneke ur sivenga ako tho sis ve aro tho oma i, kene tho oma i avele, aveto ur kerenga ako nik plong ve aro tho oma i, kene tho kis inga nge omanga.
ROM 7:20 Na aro ve tho oma ur ako nik plong ve aro tho oma i, aken ini sivengek ako tho oma i avele, aveto ini vothung kerenga ako i ngo a lemik ako i oma i.
ROM 7:21 Maken tho thopol vothung ake i voth a lemik ma i paketun tho vene ake: Aro ve tho sis ve aro tho oma vothung sivenga e, vothung kerenga i voth mun a lemik.
ROM 7:22 I nunganga ako lemik nunganga i ngo senu rintet nge a God ile torong,
ROM 7:23 aveto tho thopol torong relnga e ako i voth mun a lemik ako nik peti epipeere o panes i, na i pun tomo nge a God ile torong ako lemik i engeng nge panesnga, ini vothung kerenga a patorong ako i voth mun a lemik ako nik peti epipeere o panes i, na ile mong tho mo tho velpol ini ile toko um polpolonga.
ROM 7:24 O, wain a thoo, tho ini toko polpolnga ol inga. Na anga aro i pavthopot tho nge lek matheong ake, ako vothung kerenga rongan ile mong nik peti na i teltun rinong a tho nge, e?
ROM 7:25 Tho ri sivengaing a God nge ako i pavthopot it nge matheong aken, ako nge ar Pomnga a Jisas Krais ile omaing! Maken tho voth vene: Na nge sivengek lek lemi rumong, tho sis ve aro tho panes a God ile torong, aveto vothung kerenga a torong rongan i voth mun a lemik ako nge lek mimiong nomenganga, ma rongan tho panes i.
ROM 8:1 Na tho ri lale ako ve, te velpol ini toko vengvengare a God itheki, nge ler lemioong nge a Krais. Maken God aro i teltun ol rinong nge areko o teo a Krais Jisas nge, kene avele.
ROM 8:2 Eneke nge ler teoong a Krais Jisas nge, Oni Riringa a patorong ako i sung mimiong, i pavthopot it nge vothung kerenga a patorong ako i sung rinong.
ROM 8:3 Eneke i pavurvur aro te velpol ini toko vengvenga nge a Moses ile patorong panesnga avele, eneke vothung ulue anga i engeng rintet a it nge, mako God i oma ur ako Moses ile patorong i pavurvur nge avele, nge ako i pakeu isivenga Itun me, na i velpol ini toko ranga ve ini it, aveto vothung kerenga i voth a i nge avele. Ma i rin leltun ler vothung kerengare na i el meir nge a God ile paomelaling nge ler vothung kerenga areken.
ROM 8:4 Na God i oma venen aken mo aro te pavurvur nge ur alavusnga ako Moses ile patorong i ri nge, tova ve te panes ol Oni Riringa na vothung ulue anga avele.
ROM 8:5 Areko o panes vothung ulue anga, olemi voth inga nge ur ulue anga, aveto areko o panes Oni Riringa ile vothung, olemi voth inga nge ur ako ini Oni Riringa ile.
ROM 8:6 Na aro ve toko e ilemi voth inga nge ur ulue anga, aro i el rinong. Aveto aro ve toko e ilemi voth inga nge Oni Riringa, aro i el lemi moring tomo mun nge mimiong ako aro ile vusonga avele.
ROM 8:7 Riong aken i nunganga, eneke areko olemi voth inga nge ur ulue anga, or ini a God ile ngarangre, eneke ole lemi rumong i voth a God ile torong lemi avele. Na i nunganga ako ole lemi rumong aken i pavurvur mun nge ipanesnga avele.
ROM 8:8 Na areko o voth a vothung ulue anga lemi, o pavurvur aro o palemi senu a God avele.
ROM 8:9 Aveto thomu, thomu o voth a vothung ulue anga ile thealing lemi avele, aveto thomu o voth a Oni Riringa ile thealing lemi, tova ve i nunganga ako ve, God Ioni i voth a lomumu. Na aro ve Krais Ioni i voth a toko e ilemi avele, toko aken ini a Krais ile toko avele.
ROM 8:10 Aveto aro ve Krais i voth a lomumu, aro numu peti aro i rin ol nge vothung kerenga, aveto onumu i mimi ol, eneke thomu o velpol ini toko vengvengare a God itheki.
ROM 8:11 Na aro ve God ako i palos werera a Jisas nge rinong Ioni i voth a lomumu, God ako i palos werera a Krais nge rinong aro i palos werera mun numu peti nge Ioni ako i voth a lomumu.
ROM 8:12 Maken titeikre, rongan ar thangaroong i voth a Krais nge, ave i voth nge vothung ulue anga avele ako aro te panes i,
ROM 8:13 eneke aro ve thomu o panes vothung ulue anga, aro o el rinong. Aveto aro ve thomu o el Oni Riringa ile opoaling mo o so rin vothung ulue anga ako i voth a numu peti, aro o el mimiong ako aro ile vusonga avele.
ROM 8:14 Eneke or alavusnga ako o panes ur ako God Ioni i sis ve aro o oma i, or kene ini a God itutunre.
ROM 8:15 Eneke God Ioni ako i sungu i a thomu nge, i oma thomu mo o velpol ini um polpolongare ako o ngeip werer a God nge, kene avele. Aveto nge Ioni aken thomu o velpol ini a God itutunre, make nge ler nongong a i nge, te apet i ve ini ar Vovo.
ROM 8:16 Na onir i ripot ve, it ini a God itutunre, na Oni Riringa isivenga mun i ripot venen aken, na i paengeng riong ako onir i ri nge.
ROM 8:17 Na aro ve it ini itutunre, aro te el mun ur sivesivengare ako ini a God ile, ranga ve ako titeir a Krais i el i lale, tova i nunganga ako ve, te el matheong ranga ve ako Krais i el i lale, mo aro God aro i papomnga it tomo mun nge a Krais.
ROM 8:18 Na lemik ve malmaling a urvet ako God aro i pavelpol pat i a it nge, aro i aolo leltun matheong areke ranga ve te el i ponange.
ROM 8:19 Eneke ur alavusnga areko God i pamenu ir, kene o men sial nge nang ako aro God i pango patu areko ini itutunre.
ROM 8:20 Eneke ur alavusnga areko God i pamenu ir, o el matheong na kerengaing nge a Adam ile vothung kerenga, mako o pavurvur nge ole omaing teltelnga avele. Na oni plong ve aro o el i, aveto o el i, eneke God i sis ve aro o el i tomo mun nge men sialing
ROM 8:21 nge nang ako aro God aro i pavthopot osivenga nge, na nge nang aken aro o voth ol nge rinong na ploting lemi avele, naro o el malmaling a urvet mun ako ranga ve God itutunre o el i.
ROM 8:22 Naro i velpol vene re aken, eneke lemir mire ako ve, ur alavusnga areko God i pamenu ir, rongan olo vur ve aro o vthopot nge matheong aken ranga ve ini seng ako ilo vur nge sisisong nge itun poppotnga, na olo vur venen aken i pavurvur ponange.
ROM 8:23 Na ini inga ur areken oenga ako olo vur avele, aveto it areko te el a God ile sungong teltelnga lale ako ini Ioni Riringa, sivenger lor vur mun a lemir, nge ako te men sial nge nang ako aro God i patu it mo te velpol ini itutunre. Nge nang aken God aro paonolpot nir peti nomenganga mo aro te rin ol avele.
ROM 8:24 Na nge ako God i pamimi it mako te men sial nge ur ako aro i sungu i a it nge, aveto aro ve te thepol i lale, aro te men sial nge avele, eneke toko e avele i men sial nge ur ako i el i lale.
ROM 8:25 Aveto lemir mire ako ve, ur ako te men sial nge kene te el i rongan, mako te mit engeng nge ler lemioong na te men sial nge ur aken.
ROM 8:26 Na ler men sialing aken i paengeng it nge matheong areken potunnga, na Oni Riringa mun i paengeng mun it nge, eneke lemir mire nge ur kathnga ako aro te nong i a God nge, kene avele. Aveto Oni Riringa isivenga ilemi mire nge, na i el meir nge nongong aken, ma ilo vur ma i ek nge ur ako i mathealal na i pavurvur nge riong ripotnga avele.
ROM 8:27 Na God ako i the a lemir, ilemi mire nge a Oni Riringa ilemi, nge ako i nong nge it ako ini a God ile tokokoere, na i panes a God ilemi nge ile nongong aken.
ROM 8:28 Na lemir mire ako ve, areko oa sagu a God, God i oma ur alavusnga ako i velpoltun or mo o um tomo e pel mo i sivenga. Na i oma venen aken nge areko i leng or mo ini ile, na i panes ilemi nge aken.
ROM 8:29 Eneke nomenga God ilemi mire lale nge areko aro o velpol ini ile, mako i ateal or ve aro o velpol ranga ve ini mun i Itun, mo aro Itun aken aro i velpol ini ititein puluanga areken oa tengen.
ROM 8:30 Na areko nomenga i ateal or ve aro o velpol ranga ve ini Itun, ma i lengpot mun or mo aro olemio nge i. Na areko i lengpot or, ma i apet mun or ve ini toko vengvengare a itheki. Na areko i apet or ve ini toko vengvengare a itheki, aro i papomnga mun or naro i sung ol ia malmaling a urvet a or nge.
ROM 8:31 Naro te ri vava nge ur sivesivenga areken, ako tho ri nge, e? Na aro ve God ini thenger, anga aro ile mong it?
ROM 8:32 Eneke i krim werer isivenga Itun avele, aveto i sungpot inga i a ngarangre omeni mo aro i opoal it alavusnga. Na aro ve i sungpot Itun a it nge venen aken, aro i sung mun ur alavusnga a it nge, nge ile themosaling.
ROM 8:33 Na toko e avele i pavurvur ako aro i teltun a God ile tokokoere oa, eneke ini a God ako i oma tokokoere mo o velpol ini toko vengvengare a itheki.
ROM 8:34 Na toko mun e avele i pavurvur ako aro i teltun rinong a it nge, eneke ini a Krais Jisas ako i rin na i los werera na i men a God imeni sivenga nge anga, ako i nong a God nge, ve aro i opoal it.
ROM 8:35 Na ur e avele i pavurvur ako aro i mit roal a Krais ile asaguong a it nge. Matheong, eve sisisong, eve kerengaing, eve mesi, eve tekruk le aveleong, eve lemi a rinong, eve rinong. Ur alavusnga areke o pavurvur avele.
ROM 8:36 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ve, “Them voth ini lom tokokoere, na nge aken lom ngarangre o engeng nge pun rinngemem evelelnga, na o rivenga them ranga ve ini sipsipre ako o monsi nge opunrinnga lale.”
ROM 8:37 Aveto aro i velpol venen aken avele, ur kathnga ako aro i velpoltun it, aro ler mong selele i, eneke nge ler teoong a Krais nge ako ia sagu rintet it.
ROM 8:38 Na tho pavurvur nge riong aken ringa, eneke lemik i engeng rintet ve, ur e avele i pavurvur ako aro i eltetpot it nge a God ile asaguong lemi, ranga ve ini rinong, eve mimiong, eve enselre, eve meleunre, eve ur areko i velpol ponange, eve ur areko aro i velpol panen, eve ur pelie ako ole engenging i voth,
ROM 8:39 eve ur areko o voth roro a ulue, eve ur areko o voth ruru a ulue lemi, eve ur pelie mun ako God i pamenu ir. Ur alavusnga areken o pavurvur avele ako aro o eltetpot it nge a God ile asaguong lemi ako te voth nge, nge ler teoong a ar Pomnga a Krais Jisas nge.
ROM 9:1 Na riong ako aro tho ri nge kene i nunganga, eneke tho teo a Krais nge. Na lek apaltet avele. Na lemik, ako i voth a Oni Riringa isa thewo, i pavelpol riong nunganga ve,
ROM 9:2 lemik i kerere rintet, na matheong ako i voth a opok lemi aro i voth evelelnga ako aro ile vusonga avele,
ROM 9:3 eneke titeik Israelre o lel okime nge a Krais, na i toth ako lemik ve aro tho el omei na tho el a God ile paomelaling nge or, naro i sorotetpot tho a Krais nge, tova ve i pavurvur aro o el meik nge lek teoong a Krais nge. Na toko Israel areken kene or ini lekngare, na nomenga God i oma omaing sivenga nge or ranga ve ako i patu or, na i pathengal ia malmaling a urvet ako i tolilis kene a or nge, na i kin ile riong tomo nge or ve, aro i sung ile riong nunganga a or nge, na i sung ile patorongre a or nge, na i pathengal or nge sovengalo ako aro o lotual i nge, na i kin ile riong tomo nge or ve, aro i sung ur sivesivengare a or nge,
ROM 9:5 na otitevie nomengangare or ini toko pompomere a God itheki, lamako otevinga e ako i velpol nge oa mla, ini a Krais ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, na ini a God, na ur alavusnga i voth a isa thewo. Naro te risea i evelelnga ako aro ile vusonga avele! I nunganga.
ROM 9:6 Na i nunganga ako toko Israel pulua o lel okime nge a Krais, aveto o mothong tova lomumu ve, God ile riong ako i kin tomo i nge a Abraham ome ititeviere nomenga kene i velpol nunganga avele. I velpol nunganga, eneke tokokoe areko o velpol nge a Jekop ako iion aininga a Israel ia mla, or alavusnga ini a God ile toko nungangare avele.
ROM 9:7 Na thomu o rivenga ako ve, God i apet toko ini a Abraham itevinga nunganga, tova ve i velpol nge ia mla, ave lomu lemi rumong aken i nunganga avele. God i apet toko ini a Abraham itevinga nunganga, ako nge ile riong kinnga, na i ranga ve ako thomu o ri nge, kene avele, eneke Abraham itun pelie o voth, aveto God i ateal inga Abraham itun a Aisak ienga, nge ako i kin ile riong tomo nge a Abraham ve, “Aro tho apet a Aisak ititeviere oenga mo ini ol i titovum ol re.”
ROM 9:8 Na uneke ako tho ri nge, kene i mirenga ve, Abraham ititeviere ako ia mla i pavelpol or, or alavusnga ini a God itutunre avele. Aveto God i ri ve, Abraham ititevie nungangare ini inga areko ile riong kinnga i pavelpol or, na or kene ini ol i itutunre ol.
ROM 9:9 Na i venen aken, eneke God i kin ile riong tomo nge a Abraham ve, “Nge tovu po konga nge ngov ke, aro tho lo werer, na nge wop lemi aken Sara kene aro i maneu itun tomonnga a Aisak lale.”
ROM 9:10 Na e mun e ako Sara itun aken ini a Aisak na ini titevimem. Na Aisak iewo a Rebeka kene iopo ma itun or aini o ngo a iopo lemi, ako otema omole.
ROM 9:11 Na i pop or rongan, na o oma vothung kerenga eve vothung sivenga pelie rongan, aveto God kene i ria Rebeka ve, “Om tengen a Iso aro i velpol ini tum opisoinga a Jekop ile umonga.” Na God ile riong aken i pathengal it ako ve, God ile atealing nge tokokoere i panes inga ur ako ilemi alpotet nge, na i panes ole vothung avele, eneke i sungu ile riong aken a mukaling, na or paini o oma vothung kerenga eve vothung sivenga pelie rongan. Aveto God i ateal tokokoere ranga ve ako i sis ve aro i oma i.
ROM 9:13 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge, ako i ri ve, “Ok sagu a Jekop ma tho ateal i, aveto nik silal a Iso.”
ROM 9:14 Na God i oma venen aken, naro te ri vava, e? Aro te ri ve, “God ile vothung i vengveng avele,” e? Avele! Aro te ri venen aken avele!
ROM 9:15 Eneke, God i ria Moses ve, “Na toko kathnga areko tho ateal ir mo aro tho themosal or, kene aro tho themosal inga or. Na toko kathnga areko tho ateal ir mo aro lemik esal or, kene aro lemik esal inga or.”
ROM 9:16 Maken, God i ateal inga tokokoere ako nge ile themosaling inga mo ini ile, na e avele i velpol ini a God ile, ako nge ur ako isivenga ilemi i voth nge, eve nge isivenga ile omaing engenga.
ROM 9:17 Na aken i nunganga, eneke God ile erere i ri nge ile riong ako i sungu i a Isip angare ole nepes a Pero nge, ako i ri ve, “Tepun or aini i voth ako tho papompom vengveng ong nge, na i vene: Aro tho pathengal lek engenging a tokokoere nge, nge ako tho sung paomelaling a ong nge. Na e mun e, aro iok i kima a pen elonga ake ru a ulue.”
ROM 9:18 Maken aro ve God i sis ve aro ilemi esal toko e, aken aro ilemi esal i. Na aro ve i sis ve aro i palemi rit toko e mo itelnga pla, aken aro i oma mun i.
ROM 9:19 Na ava omu e aro i nina tho ve, “Aro ve God i palemi rit tokokoere venen aken, i vava ako God ikei palil or nge ole nong sirikong aken, e? Eneke aro ve God i ateal toko e ve aro i oma ur e, aken toko e avele i pavurvur aro i es lelpot nge aken.”
ROM 9:20 Aveto wong ini toko le vanga ako ong ri venen aken, e? Wong ini neneanga na i vava ako keum paenal nge a God, e? Aro ve toko e i viv saka mo i oma thei pokin nge, na aro ve thei pokin aken iwo i voth, i mothong tova i ria itokoninga ve, “I vava ako ong viv tho vene ake, e?”
ROM 9:21 Na saka vivnga e ako i pavurvur ako aro i ela saka epee omole mo i viva thei pokin or aini nge. Na i pavurvur ako aro i ateal epee epee mo i panes ilemi nge omanga. Na aro ve i oma epee omole mo ini thei pokin a urvet, ur e avele. Na aro ve i oma aininga mo ini thei pokin vulutnga, ur mun e avele. Aken ini ile omaing inga.
ROM 9:22 Na God ile atealing nge tokokoere i vene mun re aken. Na nomenga ako God ilemi alpotet ve aro ilemi klingtun toko pelie, naro i pakerenga or tomo nge ile engenging, mo ako aro toko alavusnga ake ru a ulue aro o thepol ile lemi klingong tomo nge ile engenging aken, aveto ilemi alpotet mun ve aro i paninal rintet nge omanga,
ROM 9:23 mo aro toko pelie o pavurvur ako aro o el ile themosaling mo olemi mire ako ve, ini God a urvet ako i sivenga rintet. Na nomenga mun ako God i ateal tokokoe areken ve aro i themosal or venen aken, mo ako aro toko alavusnga ake ru a ulue aro o thepol mun ako ve, ini God a urvet ako i sivenga rintet.
ROM 9:24 Na ile themosaling elnga areken ini it ako i leng it mo ini ile, na i leng Judare oenga avele, aveto i lengpot mun pelie ako ini Judare avele.
ROM 9:25 Na i ranga ve ako God ile riong elnga a Hosea i ri nge, ako i ri vene: “Areko or ini lek tokokoere avele nomenga, aro tho apet ol or ini ‘Lek tokokoere.’ Na areko ok sagu or nomenga avele, aro tho apet ol or ini ‘Areko ok sagu or.’”
ROM 9:26 Na Hosea i ria mun ve, “Na nge pen epee ako God i ria or ve, ‘Thomu ini lek avele.’ Na nge pen vengveng aken God ako i mimi evelelnga aro i ria or ve, ‘Thomu ini lek.’”
ROM 9:27 Na i venen aken nge tokokoe areko or ini Judare avele, aveto God ile riong elnga a Aisaia ri engeng nge Israelre vene: “Na aro ve Israelre oa titaling i velpol ranga ve ini rua a wonwon a titaling, God kene aro i pamimi inga or posalngati.
ROM 9:28 Eneke Toko Pomnga aro i patopalal selele ile paomelaling viri viri nge areko o voth ake ru a ulue, ranga ve ako i ri nge.”
ROM 9:29 Na i ranga ve ako Aisaia i ri nge a mukaling ako i ritet nge Israelre ve, “Aro ve Toko Pomnga ako ile engenging i aolonga rintet kene i mitrup titevirre opaomelalnga avele, aro te vus selele ranga ve ini rem a Sodom ome a Gomora ako o vus selele.”
ROM 9:30 Maken lek riong aken i mirenga vava, e? I mirenga ve, areko or ini Judare avele, na o betet ve aro o velpol ini toko vengvengare a God itheki, kene avele, or kene o velpol ini toko vengvengare a itheki, eneke olemio nge a Krais.
ROM 9:31 Na i mirenga mun ve, Judare ako o betet nge a Moses ile patorong panesnga mo aro o velpol ini toko vengvengare a God itheki, kene o velpol ini toko vengvengare a itheki avele.
ROM 9:32 Na i venen aken nge neke? Eneke o rong tomo i nge ole lemioong avele, aveto o engeng inga nge ole omaing ako nge a Moses ile patorong panesnga. Na nge ole omaing aken inga o sis ve aro o velpol ini toko vengvengare a God itheki. Aveto avele. Na Jisas i velpol ranga ve ini um ako oeve tup nge.
ROM 9:33 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ako i ri vene: “Nongpol! Aro tho pamenu toko ako a tete a Saion ako a Jerusalem, na i ranga ve ini um ako tokokoere oeve tup nge na o matu nge. Aveto areko olemio nge i, aro o el le maraing nge i avele.”
ROM 10:1 Na titeikre, tho sis rintet ve aro God aro i pamimi Israelre, na tho nong nge a God venen aken.
ROM 10:2 Eneke tho pavurvur ako aro tho pamilempot nunganga ve, o engeng nge a God ipanesnga, aveto olo vur polpol, eneke olemi nine senu nge ur ako God i sis ve aro oma i, kene avele.
ROM 10:3 Na olemi mire senu avele ako, ini inga a God ienga ako i oma toko mo i velpol ini toko vengvenga a itheki. Ma o sis ve aro o velpol ini toko vengvengare a God itheki, ako nge osivenga ole engenging. Na olemi i venen aken, mako o lel okime nge a God ile sovengalo ako aro i apet toko ve ini toko vengvenga nge.
ROM 10:4 Na o leklek venen aken, eneke Krais i tepolal a Moses ile patorong mei lale, mako toko alavusnga ako olemio nge a Krais, kene God i apet or ini toko vengvengare a itheki.
ROM 10:5 Na i venen aken, eneke Moses i ritet nge patorong panesnga a sovengalo, ako aro God i apet toko ve ini toko vengvenga nge, na i ri vene: “Toko e ako i avsa a Moses ile patorong e avele, aro i el mimiong ako aro ile vusonga avele ako nge ile vothung aken.”
ROM 10:6 Na aken i klipalaltun, aveto aro ve God i apet it ini toko vengvenga ako nge ler lemioong inga, aken i semel na te nutuno nge riong ako i voth a God ile erere nge, ako i ri vene: “Mothong tova lomum ve, ‘E avele i pavurvur ako aro i esa roro a Pen a Urvet.’” (Aken i mirenga ve, i oma venen aken mo i elu a Krais nge me.) Na God ile erere i ri mun ve,
ROM 10:7 “Na mothong tova lomum mun ve, ‘E avele i pavurvur ako aro i esu ruru a Wali.’” (Aken i mirenga ve, i oma venen aken mo i ela werer a Krais a rinong a pen nge me.)
ROM 10:8 Na mothong tova lomum venen aken, eneke Krais ile riong i voth mela venen aken avele, aveto God ile riong i ri vene: “God ile riong i semel nge elnga. I pavurvur ako aro ong ri nge na i pavurvur ako aro lomum rum nge.” Riong ako i ri ve, “God ile riong” i ri nge ile riong ako i ritet nge lemioong a sovengalo. Na riong aken ini ur ako them panongpol nge.
ROM 10:9 Na lemem panongpolong i vene: Aro ve ong ri patpot ve, “Jisas ini Toko Pomnga” na aro ve lomumo ako a opom lemi ve, God i palos werera i nge rinong, na nge aken God aro i pamimi ong.
ROM 10:10 Na riong aken i nunganga, eneke lemiro nge a Jisas ake a opor lemi, na nge aken God i pavurvur ako aro i apet it ini toko vengvengare, na e mun e, aro ve te ri patpot ler lemioong aken nge wor, na nge aken God aro i pamimi it.
ROM 10:11 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ako i ri vene: “Neneanga kathnga ako ve, ilemio nge i, aro i el le maraing nge i avele.”
ROM 10:12 Na riong aken i ri nge toko neneanga e kene i nunganga, eneke Judare tomo mun nge areko or ini Judare avele, kene o vur e pel inga a God itheki. Na Toko Pomnga ini toko alavusnga ake ru a ulue oa Pomnga. Na i kene i oma senu nge toko na seng alavusnga ako o nong a i nge.
ROM 10:13 Na riong aken i nunganga, eneke God ile erere i ri vene: “Toko na seng alavusnga ako o avav a Toko Pomnga mo i pamimi or, aro i oma venen aken a or nge.”
ROM 10:14 Na riong aken i nunganga, aveto aro ve olemio nge a Toko Pomnga avele, aro o avav a i nge vava, e? Na aro ve o nongpol riong pelie nge i avele, aro olemio nge i vava, e? Na aro ve toko e i panongpol or nge i avele, aro o nongpol riong pelie nge i vava, e?
ROM 10:15 Na aro ve o pake panongpolonga e a or nge avele, aro i panongpol or nge i vava, e? Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ako i ri vene: “Panongpolong Sivenga panongpolngare ole velpoling a tokokoere nge kene i sivenga rintet.”
ROM 10:16 Na Panongpolong Sivenga nge a Jisas i velpol a Israelre nge, aveto pelie a or nge kene o nongal nge avele. Na i ranga ve ako God ile riong elnga a Aisaia i ri nge ako i ri vene: “Toko Pomnga, them panongpol nge lom riong, aveto anga e i nongal nge?”
ROM 10:17 Na i venen aken, make lemir mire ako ve, tokokoere aro o nongpol tel panongpolong nge a Krais, lamo o pavurvur ako aro olemio nge i, na o nongpol panongpolong aken, tova toko e i panongpol or nge.
ROM 10:18 Na toko Israel alavusnga o nongal nge panongpolong aken avele. Na i vava, e? O nongpol i avele, e? Avele, o nongpol i lale, eneke God ile erere i ri vene: “Tokokoere a pen elonga ake ru a ulue o nongpol okei lale. Na ole riongre i velpol a rumrem elonga ake ru a ulue lale.”
ROM 10:19 Na i vava mun, e? Ava lomumu ve, Israelre olemi mire senu nge panongpolong aken mirenga avele, e? Avele ako, olemi mire nge, eneke Moses i ritet tel nge a mukaling ako olemi mire nge a God ile riong, na i watu a God ile riong vene: “Aro tho pavurpol lomumu mo i ngo kerere, nge ako tho oma lek omaing sivenga a toko rerelire nge. Aro tho palemi kling thomu, nge ako tho oma lek omaing sivenga a tokokoere nge ako thomu o rivenga olemi mire nge tho avele.”
ROM 10:20 Na Aisaia i ri nge toko rerelire, ave i ngeip avele nge ako i watu a God ile riong vene: “Areko olemi mire nge kathngek avele, o sangpolo tho lale. Na tho patheng patpot sivengek nge areko o nintet nge tho avele.”
ROM 10:21 Aveto Aisaia i ri nge Israelre na i watu a God ile riong vene: “Nge nang elonga tho theal rangal nge thomu telnga plaongare na riong avsangare mo ako o lo werer a tho nge me, aveto avele.”
ROM 11:1 Na i venen aken, na i vava? Aro lemir ve God ikime lelalpot selele ile tokokoe Israelre? Avele ako! Eneke sivengek, tho ini mun i toko Israel, na tho ini mun i a Abraham itevinga, na tho ini a Benjamin ile net.
ROM 11:2 Na nomenga God i ateal Israelre mo aro o velpol ini ile tokokoere, na ikime lelalpot or avele. Na riong ake i nunganga, eneke ava lomumu mire senu nge a Elaija ia tenesing ako i voth a God ile erere lemi nge, na i vene: Elaija ikei ot a God ako nge Israelre, na i ri pompom ve,
ROM 11:3 “Toko Pomnga, Israelre o so rin rin vus lom riong elngare, na o teu mun lom sungonga a leklekare, na engek ol ake tho voth, na ponange ol ake o ri nge so rinngek.”
ROM 11:4 Na Elaija i ri vene, aveto God i olal i a i nge vava, e? God i ri ve, “Engom ong voth avele, rongan lek toko or 7,000 aken ru o voth, ako o koru oeve na o lotual god le apaltetonga a Bal avele.”
ROM 11:5 Na i vene mun ponange, oa pelie rongan o voth ako God i ateal or nge ile themosaling mo ini ile.
ROM 11:6 Na aro ve i ateal inga or nge ile themosaling, aken ilemi i voth nge ole omaing ako o oma i, kene avele. Na aro ve i ateal or nge ole omaing aken, aken aro ile themosaling kene ini sungong nunganga avele.
ROM 11:7 Maken aro te ri ol vava ol? Na i vene: Israelre o betet rin ve aro o velpol ini toko vengvengare a God itheki, mako o engeng nge a Moses ile patorong panesnga, aveto ur ako o betet rin nge elnga, kene o elo i avele, ini inga oa pelie ako God i ateal or ve aro olemio nge ile sungong, na oa pulua God i palemi rit olemi mo olemio nge ile sungong aken avele, mako o el vet ol i avele.
ROM 11:8 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ako i ri vene: “God i oma ole lemi rumong ma i oror, ranga ve ini toko ako i nokolkol rintet. Ma i oma otheki ma i mathe nge nokolkolong na i pavurvur aro otheki lema avele. Ma i oma mun or, mo otelnga gut nge ile riong nongpolnga. Na i vene re inga ako me i mul nge ponange.”
ROM 11:9 Na Israelre o rivenga Moses ile patorong panesnga i ranga ve ini oa aning ako aro i sung mimiong a or nge. Mako nepes a Devit i nong nge a God vene: “Aro ong oma oa aning aken mo i velpol ranga ve ini van ako i mon a suol nge, mo o vo rum i mola o tingo nge. Naro i velpol mun ranga ve ini um ako oeve tup nge mo o matu. Naro ong olal aken a or nge i pavurvur nge vothung kerenga ako o oma i.
ROM 11:10 Naro ong oma mun otheki mo ia midingdeng i pavurvur ako aro o the ol avele. Naro ong oma mun or mo okime loo loo selele nge oa aning aken potunnga.”
ROM 11:11 Na i venen aken na i vava mun ako? Aro lemir ve Israelre o matu selele nge a God ipanesnga mo aro o pavurvur ol nge mitaing avele, e? Avele ako! Aveto ole matuong aken i thep so nge areko or ini Judare avele mo i pavurvur ako aro God i pamimi or. Na God i oma venen aken mo i pavurpol Israelre olemi mo o theseal nge ile sungong ako i sungu i a or nge.
ROM 11:12 Na i nunganga ako toko alavusnga ake ru a ulue, o el a God ile sungong sivenga aken, eneke Israelre o lel okime nge a Krais. Na areko or ini Judare avele o el mun a God ile sungong sivenga aken, eneke Israelre olemio nge a Krais avele. Na aro ve ole matuong aken i pavelpol sungong venen aken, sungong ako it alavusnga aro te el i, aro i aolo leltun sungong aken tova toko Israel alavusnga o meno nge menong le sivengaing ako God i ateal i a or nge.
ROM 11:13 Naro tho sung riong a thomu nge ako ini Judare avele. Na tho kene tho ini a God ile pakeke ako i pake tho mo tho panongpol nge areko or ini Judare avele. Na tho magon rintet nge lek omaing ake, ako God i sungu i a tho nge.
ROM 11:14 Eneke tho sis ve aro lek omaing aken, aro i pavurpol lekngare olemi mo o theseal nge ur sivenga ako God i oma i a thomu nge. Na nge vothung aken tho sis ve, God aro pamimi oa pelie.
ROM 11:15 Na nge ako God i lel ikime nge Israelre, aken i thep so nge toko alavusnga ake ru a ulue, mo olemi omole tomo nge a God. Aveto nge ako God aro i el werer Israelre mo o men senu werer tomo nge i, aken i sivenga rintet nge toko alavusnga na i ranga ve ako toko ako i mimi werera nge rinong.
ROM 11:16 Na Israelre otevinga ini a Abraham, na ini toko riringa a God theki, na i kene i ranga ve ini won riripi ako i sivenga, na aro ve won riripi aken i sivenga, imenini munre aro o sivenga mun, aken i mirenga ve, Abraham ititeviere aro o velpol ini toko riringa a God itheki.
ROM 11:17 Aveto won menini pelie aken, God i tokorpot ir, na i ela thomu ako o ranga ve ini won oliv menini ako ini kleng mimi anga, na i oteto thomu a oliv meninire ako rongan o voth oa wop, mo aro o plo tomo e pel. Na ponange ol ake thomu o el mun ur sivesivengare ako God i kin ile riong tomo nge a Abraham nge.
ROM 11:18 Na o mothong tova omu e i papomnga isivenga nge won menini ako God i tokorpot or lale. Na aro ve lomum i venen aken, i sivenga ako aro lomum rum senu tel a mukaling ve: Sivengom wong sung thei a won riripi aken avele, aveto won riripi aken i sung thei a ong nge.
ROM 11:19 Na ava omu e aro i ria tho ve, “God i tokorpot won menini pelie mo aro tho el omei.”
ROM 11:20 Aken i nunganga, aveto God i tokorpot oa pelie, eneke olemio nge a Krais avele, na wong rongan ong mit, eneke lomumo nge a Krais. Na mothong tova papomnga sivengom, aveto i sivenga ako aro ong ngeip nge aken.
ROM 11:21 Eneke aro ve God i mothongal nge Israelre opaomelalnga avele, ako o ranga ve ini won aken menini nunganga, aken aro i mothongal nge paomelalngom mun avele.
ROM 11:22 Na riong areken i nunganga, mako tho sis ve aro lomumu rum senu tel ako ve, God kene i oma senu nge tokokoere, na i sung mun paomelaling a or nge. I paomelal areko o oma vothung kerenga lale, aveto i oma senu nge thomu tova ve omu omole omole rongan o voth a ile themosaling lemi. Aro vene mo aro i tokorpot mun thomu a won kin aken nge.
ROM 11:23 Na won menini areko i tokorpot or nomenga, aro ve o mothong ole lemi ritong na olemio ol nge a Krais, God aro i otet werero mun or a won aken nge, eneke i pavurvur nge ur aken omanga.
ROM 11:24 Na God i pavurvur nge ur aken omanga, eneke i soropot thomu nge oliv kin ako ini kleng mimi anga, na i oteto thomu nge oliv kin sivenga ako ini rebo anga ako ini kinngomu vengvenga avele, na aken i klipalaltun, aveto aro ve God i pavurvur nge ur aken omanga, i semel ako aro i ela oliv kin aken imeninire mo i otet werero mun or a osivenga omei.
ROM 11:25 Na titeikre, tho sis ve aro lomumu mire senu nge riong inkinenga omole e ako God i patheng pat i a them nge lale, aro vene mo thomu o paroro sivengomu. Na i vene: Toko Israel pulua ole lemi ritong aken kene aro i voth inga, i pavurvur ako la areko or ini Judare avele, olemio nge a Krais i pavurvur nge oa titaling ako God i ateal i a or nge.
ROM 11:26 Lamo God aro i pamimi toko Israel alavusnga, naro i vene ako God ile erere i ri nge ako i ri vene: “Toko pamimionga aro i espot a Jerusalem me, naro i eksing Israelre mo o modopu ol ole kime lelalpotong nge a God.
ROM 11:27 Na lek riong kinnga tomo nge or kene i vene: Nge wop lemi aken aro tho eltetpot ole vothung kerenga.”
ROM 11:28 Na Israelre o lel okime nge a Krais ia Panongpolong Sivenga, mako o velpol ini a God ile ngarangre, aveto ole vothung aken i thep so nge thomu areko ini Judare avele mo aro God i oma senu nge thomu. Aveto Israelre rongan or ini a God ile tokokoere ako ia sagu or, eneke nomenga i ateal or na i kin ile riong tomo nge otitevie nomengangare.
ROM 11:29 Na riong aken i nunganga, eneke God i el werer ile sungongre avele, na i eksing ilemi nge areko i ateal or, kene avele.
ROM 11:30 Na thomu, nomenga kene thomu o avsa a God ile riong, aveto ponange thomu o voth ol a God ile themosaling lemi, eneke Israelre o avsa a God ile riong na thomu o el omei.
ROM 11:31 Make ponange or mun ini a God ile riong avsangare, ranga ve ini mun i thomu nomenga, na i velpol venen aken mo aro God i sung werer mun ile themosaling a or nge, nge sovengalo mun ako i sung i a thomu nge lale.
ROM 11:32 I nunganga, God i oma toko alavusnga mo ole vothung kerengare i kintuntun or, mo i pavurvur ako aro i pathengal ile themosaling a or alavusnga nge.
ROM 11:33 Ken, God i sivenga rintet, ipowe i nine rintet, na ile mire i aolonga na i lukuluku. Na toko e avele i pavurvur ako aro i thepol a God ile avrumongre ole mulalonga, na toko e avele i pavurvur mun ako aro i sangpolo ile omaing tepun.
ROM 11:34 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ako i ri vene: “E avele i pavurvur ako aro i el a Toko Pomnga ile mire. Na e avele i pavurvur nge itornga.”
ROM 11:35 “Na i pavurvur avele ako aro toko e i sung thangaroong a God nge, avele ako.”
ROM 11:36 Na toko e avele i pavurvur nge aken, eneke God ini ur alavusnga tepun, na rongan i theal ur alavusnga ako a ile engenging lemi, na ur alavusnga areken o voth mo aro o paroro i. Naro te risea i evelelnga ako aro ile vusonga avele. I nunganga.
ROM 12:1 Maken titeik lemioongare, te velpol ini toko vengvenga a God itheki ako a ile themosaling lemi venen aken, mako tho pator lomu ve, aro thomu o sungpot sivengomu a God nge ranga ve ini sungong miminga ako i riri a itheki na ilemi sivenga nge. Aken ini lomu vothung ako o lotual vengveng a God nge.
ROM 12:2 Na o mothong tova o panes ol tokokoe areko rongan o panes vothung ulue anga, aveto somu womo a God mo i paponganga lomu lemi rumong, na nge aken aro i paonolpot thomu. Na aro ve i oma venen aken, thomu o pavurvur ako aro o ate nge vothung kathnga ako God i sis ve aro thomu o oma i. Ranga ve ini vothung ako i sivenga, na vothung ako God ilemi sivenga nge, na vothung ako i vengvengtet a itheki.
ROM 12:3 Na God i themosal tho ma i ateal tho ve ini ile pakeke, mako tho pator thomu omole omole ve, wong mothong tova risea sivengom roro nge ur areko i vengveng a God itheki lale, aveto aro avrum senu tel lom lemioong ako ini sungong ako i panes a God ile avrumong nge sungonga a ong nge, naro lom lemi rumong nge sivengom aro i vengvengtet tomo nge i.
ROM 12:4 Na lemir mire ako ve, toko ilopat epipee pulua i voth, na epipee omole omole ole omaing i thun avele, ole omaing kene i rel rel. Na i ranga ve mun nge it toko lemioonga pulua, it ini a Krais ilopat epipeere, ako te velpol ol ini a Krais ilopat omole ol inga. Na te teo teo e pel mo te opoal pel epee epeenga, na aken ini tepun ako omu e i mothong tova i papomnga isivenga.
ROM 12:6 Na te el sungong rel relnga ako a God nge me, i pavurvur nge ile themosaling ako i sungu i a it nge. Na i vene, aro ve toko e ile sungong ini panongpolong ranga ve ini a God ile riong elnga, aro i oma i, i pavurvur ranga ve ako nge ile lemioong.
ROM 12:7 Na aro ve ile sungong ini tokokoere oopoalnga, aro i opoal inga or. Na aro ve ile sungong ini tokokoere opatoralnga, aro i patoral inga or.
ROM 12:8 Na aro ve ile sungong ini tokokoere olemi paengenga, aro i paengeng inga or. Na aro ve ile sungong ini opoalonga nge ur ako tokokoere o oror nge, aro ini toko sungonga a or nge. Na aro ve ile sungong ini mukalinga nge umong, aro i um engeng mo i theal senu umong aken. Na aro ve ile sungong ini themosaling nge tokokoere, aro ilemi sivenga nge oopoalnga.
ROM 12:9 Na nge lomu asagupeling, o mothong tova sivengomu o nea thomu. Naro thomu o lel kimomu nge vothung kerenga omanga. Naro thomu o betet inga, ako nge vothung sivenga panesnga.
ROM 12:10 Naro oa sagu pel ranga ve ini titeinpeling a vothung. Naro o papomnga thongongomu lemioongare roro nge sivengomu.
ROM 12:11 Na o mothong tova thekumu namalo tie nge a God ile omaing omanga, aveto Oni Riringa aro i pavurpol lomumu evelelnga nge a Toko Pomnga ile umong.
ROM 12:12 Naro thomu o men sial tomo nge lemi sivengaing, nge ur sivesivenga areko God aro i sungu i a thomu nge. Naro thomu o mit engeng nge matheong elnga. Naro o kis inga nongong evelelnga.
ROM 12:13 Na aro ve God ile tokokoe pelie o oror nge ur e, aro thomu o opoal or nge. Na aro ve long pelie o velpol a thomu nge, aro thomu o nongpoo or.
ROM 12:14 Naro thomu o nong nge a God ve aro i oma senu nge areko o sung matheong a thomu nge. Aro thomu o oma inga venen aken, na o mothong tova o nong a God nge ve aro i olal kerengaing a or nge.
ROM 12:15 Na aro ve omu pelie o risea, aro o risea tomo nge or. Na aro ve omu pelie o tang, aro thomu o okup or nge tanging.
ROM 12:16 Naro lomu lemi rumong i vur e pel inga. Na o mothong tova o papomnga sivengomu, aveto aro thomu o opoal toko vulutngare nge ole umong. Na o mothong tova sivengomu lomumu ve, thomu ini powe ninengare.
ROM 12:17 Na aro ve o oma vothung kerenga nge thomu, o mothong tova o olal mun i nge vothung kerenga. Aveto aro o naktet tel thomu nge vothung ako i vengveng a toko alavusnga otheki.
ROM 12:18 Na i sivenga ako aro thomu o betet inga nge pamen senu peling a vothung, i pavurvur nge lomu engenging ako a thomu nge anga.
ROM 12:19 Na titeik sivengare, aro ve o oma vothung kerenga nge thomu, o mothong tova o olal i a or nge, aveto o sungu i a God imeni mo isivenga i monpepe or, eneke God ile erere i ri vene: Toko Pomnga i ri ve, “Ini lek omaing ako aro tho monpepe or nge ole vothung kerenga aken olalnga.”
ROM 12:20 Aveto aro o oma ranga ve ako God ile erere i ri nge vene: “Aro ve lom ngarang e mesi pun i, aro ong sung aning a i nge. Na aro ve thei i pun i, aro ong sung mun thei a i nge. Na aro ve ong oma venen aken, aro ile mara nge ile vothung kerenga ako i oma i a ong nge lale.”
ROM 12:21 Na aro ve o oma vothung kerenga nge wong, mothong tova aro ole vothung kerenga aken aro i pavurpol lomum mo ong olal i a or nge, aveto aro lom vothung sivenga aro ile mong ole vothung kerenga aken.
ROM 13:1 Naro toko na seng alavusnga, or omole omole aro o voth a gavman a mukalingare osa thewo, eneke aro ve God i pamenu or venen aken avele, e avele aro i velpol polpol ini mukalinga. Na gavman a mukalinga areko o voth, kene God isivenga i pamenu or venen aken.
ROM 13:2 Mako toko e ako i avsa nge mukalinga e ile riong, kene i kelelal nge ur ako God i pamenu i. Na areko o oma venen aken, aro o pavelpol paomelaling a osivenga nge.
ROM 13:3 Na e mun e ako, gavman a mukalingare o voth nge toko sivengare opangangenga avele, aveto o voth ako nge toko kerengare opangangenga. Na eve ong sis ve aro ong ngeip nge a gavman a mukalinga avele, aro ong oma inga vothung sivenga, maken aro i risea ong nge.
ROM 13:4 Na i venen aken, eneke gavman a mukalinga ini a God ile umonga ako aro i opoal ong nge menong sivenga. Aveto aro ve ong oma vothung kerenga, aro ong ngange, eneke ile engenging i voth. Na ini a God ile umonga ako i oma a God ile omaing nge toko kerengare opaomelalnga ake ru a ulue.
ROM 13:5 Make i sivenga ako aro ong paesu sivengom a mukalingare osa thewo, aro vene mo o paomelal ong. Na e mun e ako, aro ong voth a osa thewo, eneke lomum mire ako ve, vothung aken ini vothung vengvenga.
ROM 13:6 Na aken ini takis ulnga tepun, eneke gavman a mukalingare ini a God ile umongare, na ole omaing inga ako ini omaing aken omanga na umong mun pelie ako o el ol umtun nge avele.
ROM 13:7 Na aro ve om thangaroong i voth, aro ong olal i. Na aro ve om thangaroong nge takis rel relnga pelie ako rongan i voth, aro ong ul i a takis elngare nge. Na aro ve o paesu ong a toko e isa thewo, aro ong voth inga nge. Na aro ve o sung mukalinga a omaing a toko e nge, aro ong nongal ikei na papomnga iion.
ROM 13:8 Na aro ve omu thangaroong e i voth a toko e nge, aro thomu o patopalal i mo i vus. Aveto ur omole i voth ako aro o pavus i avele, ako ini asagupeling. Na tho ri inga nge asagupeling, eneke toko ako ia sagu toko kathnga ako i thepolo i, kene i panes vengveng a God ile torong elonga lale.
ROM 13:9 Na God ile torong i ri vene: “Mothong tova ngo tomo nge areko or ini ewom avele. Mothong tova so rin toko. Mothong tova ong kem. Mothong tova theseal thongom e ile urre” na torong areke tomo nge torong mun pelie o voth inga nge torong omole lemi ako i vene: “Aro om sagu toko kathnga ako ong thepolo i, ranga ve ako om sagu sivengom.”
ROM 13:10 Na aro ve toko e ia sagu toko kathnga ako i thepolo i, aro i oma vothung kerenga e avele a i nge. Maken aro ve toko e ia sagu toko kathnga ako i thepolo i, i ranga ve ako i panes vengveng a God ile torong elonga lale.
ROM 13:11 Naro thomu o oma venen aken, eneke lomumu mire ako, wop lemi ake te mimi nge, kene ur pomnga e ako aro i velpol nge. Na ponange ini lomu nang ako aro thomu o vurpola nge nokolkolong mo o thealal, eneke nang ako aro Toko Pomnga i el werer it nge, kene i toth rintet ol nge nang nomenganga ako lemiro tel nge a Krais.
ROM 13:12 Na pen a midenga i toth nge ile vusong, na pen lalanga i toth rintet ol lale, ranga ve ako ini a Toko Pomnga ile velpoling, mako i sivenga ako aro te mothong ol mideng a vothung panesnga mo aro te panes ol pen lalanga a vothung. Aken it ranga ve ini toko punonga ako i ovruu nokolkolonga a teunong mo aro i pasopa ol punonga a teunong ako aro i paseral i nge punong.
ROM 13:13 Naro te panes ol inga ako ini pen lalanga a vothung sivenga. Na te mothong tova te oma pen a midenga a vothung ranga ve ako o thinu thina thei engenga nge saal aolongaere ako vothung kerenga pulua i voth a lemi, na o thin rinrin thei engenga evelelnga, na toko na seng aomnga, na ngo tomopeling nge toko na seng rel relngare, na volpeling, na muspeling.
ROM 13:14 Aveto lomu mimiong aro i velpol ranga ve ini a Toko Pomnga a Jisas Krais ile mimiong, na o mothong tova lomumu rum nge vothung ulue anga panesnga ako i mita a lomumu me.
ROM 14:1 Na e mun e ako, aro thomu o nongpoo areko ole lemioong rongan i lol, aveto o mothong tova o nongpoo ir mo aro o ri pel nge ur areko ole lemiong rongan i engeng nge.
ROM 14:2 Eneke toko omole ile lemioong i motu, na ilemi ve i pavurvur nge aning elonga annga, aveto toko relnga e ako ile lemioong rongan i lol, ini mekerem annga avele, na i an inga ur ometa angare.
ROM 14:3 Na toko ako ini ur alavusnga annga, i mothong tova ilemi otun toko ako i an mekerem avele. Na toko ako i an mekerem avele, i mothong tova i teltun toko ako i an ur alavusnga, eneke God i nongpoo i lale.
ROM 14:4 Na ong ini ao ako ong teltun toko relnga e ile umonga ia, e? Ini inga ile mukalinga ako aro i avrum nge ile omaing ako i sivenga eve i kerenga, na ini lom omaing avele. Aveto aro i mit engeng, eneke Toko Pomnga i pavurvur ako aro i pamit engeng i.
ROM 14:5 Na toko omole e ako ilemi ve, nang relnga vet e ako i rel nge nang alavusnga ako a God itheki, aveto toko relnga e ako ilemi ve, nang alavusnga i vur e pel inga. Naro toko omole omole aro olemi i ngo senu ol nge ole vothung aken, ako i vengveng ol a God itheki.
ROM 14:6 Na toko e ako i ri ve nang relnga vet e ako i voth, kene ilemi venen aken mo aro i papomnga a Toko Pomnga nge. Na toko e ako i an mekerem, kene i oma mun venen aken mo aro i papomnga a Toko Pomnga nge, eneke i ri sivengaing a God nge, nge aning aken. Na toko e ako i an mekerem avele, kene i oma venen aken mo aro i papomnga a Toko Pomnga nge, na i ri mun sivengaing a God nge, nge aning ako i an i.
ROM 14:7 Na i venen aken, eneke ar e avele isivenga i theal tetal ile mimiong, na ar mun e avele isivenga i theal tetal ile rinong.
ROM 14:8 Avele! Eneke aro ve rongan te mimi, aro te risea Toko Pomnga nge ler mimiong aken. Na aro ve te rin, aro te risea mun a Toko Pomnga nge. Maken aro ve te mimi eve te rin, it ini a Toko Pomnga ile.
ROM 14:9 Na tepun vengveng ako ve, Krais i rin lamako i mimi werera, kene i vene: I oma venen aken mo aro i velpol ini mimiongare ome rinrinongare oa Pomnga.
ROM 14:10 Na wong, i vova ako ong teltun teum lemioonga ia, e? Na e mun e, i vova ako lomum otun teum lemioonga ia, e? Mothong tova oma venen aken, eneke it alavusnga aro te mit nge riong a God itheki.
ROM 14:11 Eneke God ile erere i ri vene: “Toko Pomnga i ri vene, ‘Aro ve i nunganga ako tho mimi, i nunganga mun ako toko alavusnga aro o koru oeve ruru mo o papomnga tho. Na or alavusnga mun aro o pamilempot ole vothungre a God nge.’”
ROM 14:12 I venen aken, mako aro it omole omole aro te pamilempot ler vothung tepun omole omole a God nge.
ROM 14:13 Maken aro te mothong ol teltunnger pel tomo nge titeir lemioongare nge ler vothung. Aveto omu omole omole aro ilemi tuntun ve, “Aro tho oma ur e avele ako aro i pamatu teik lemioonga e nge ile lemioong.”
ROM 14:14 Na nge lek teoong a Toko Pomnga a Jisas nge, lemik nine senu nge ako, aning alavusnga i riri a God itheki, na i pavurvur nge annga. Aveto aro ve toko e ako ilemi ve, aning pelie i akop a God itheki, aken i mothong tova i an i, eneke ini aning akopnga a isivenga itheki.
ROM 14:15 Na i venen aken, na aro ve teum lemioonga e i thepol ako ong an aning ako ilemi ve God i mit roal it nge ma ilemi kerere nge, aken lom asaguong i voth ol nge teum lemioonga aken avele, ako nge lom vothung aken. Mako om aning inga ako ong an i, i mothong tova i pakerenga teum lemioonga e ako Krais i rin nge iopoalnga.
ROM 14:16 Na o mothong tova thomu o oma vothung ako lomumu ve i sivenga, ako a toko pelie ako o rivenga ini vothung kerenga otheki, aro vene mo o ri ve lomu vothung aken ini vothung kerenga.
ROM 14:17 Eneke aro ve te voth a God ile menong e nepes sa thewo, aning eve thinong kathnga ako te el i eve te mothong i, ini ur polpolnga, aveto God i sis rintet ve aro te oma inga vothung vengvenga, naro te voth lemi moring tomo nge tokokoere, naro Ioni Riringa i pavelpol lemi sivengaing a it nge.
ROM 14:18 Naro te oma venen aken, eneke toko e ako i oma a Krais ile omaing venen aken, God ilemi sivenga nge i, na tokokoere mun aro o papomnga i nge ile vothung aken.
ROM 14:19 Maken aro te betet nge vothung ako i pavelpol men senu peling na vothung mun ako nge ler lemioong paengenga epee epee.
ROM 14:20 Na o mothong tova lomumu i engeng nge aning pelie annga ako pelie o rivenga God i mit roal it nge, aro vene mo thomu o teu a God ile omaing a tokokoere nge. Na i nunganga ako aning alavusnga i riri a God itheki, na te pavurvur nge annga, aveto ini vothung kerenga tova ve toko e ile vothung ako nge aning pelie annga, i pamatu itein lemioonga e.
ROM 14:21 Na i sivenga ako aro thomu o mothong mekerem annga, eve vain thinnga, eve vothung mun pelie, tova lomu vothung aken aro i pamatu titeumu lemioonga e.
ROM 14:22 Na i venen aken, mako lemioong kathnga nge ur areke ako rongan ong krim bibim i, ini ur ako aro i voth inga a ome a God omu wop. Na o mothong tova o ri pel nge. Sapase toko e ako ilemi omoletet nge ur e ako i vengveng nge omanga, lamako ilemi vurpol nge iteltunnga avele.
ROM 14:23 Aveto toko e ako rongan ilemi sulung salang nge aning pelie annga, aveto i an ol i, maken i teltun ol ia a God nge, eneke ile lemioong omole ol inga nge ur ako i an i, kene avele. Na ur alavusnga ako toko e ile lemioong i pavelpol i avele, ini ile vothung kerenga vet aken.
ROM 15:1 Na it areko ler lemioong i motu, aro te ontunu inga lemir nge ur kathnga ako areko ole lemioong i motu rongan, kene o rivenga God i mit roal or nge. Na te mothong tova te panes vothung ako i pango senu inga lemir.
ROM 15:2 Aveto it omole omole aro te oma inga vothung ako aro i pango senu titeirre olemi mo aro te paengeng or nge ole lemioong.
ROM 15:3 Naro te oma venen aken, eneke Krais mun i oma inga vothung ako i pango senu isivenga ilemi, kene avele, aveto i el inga matheongre, na i ranga ve ako God ile erere i ri nge vene: “God, ri tangatunngom kene i velpol mun a tho nge.”
ROM 15:4 Na tho palemi rumal thomu nge riong ako i voth a God ile erere nge venen aken, eneke riong alavusnga ako o wat i a God ile erere nge nomenga, kene o wat i mo aro o patoral it nge, mo ako aro te tital i mo i opoal it nge mit engenging nge matheong potunnga, na nge lemir paengenga. Na aro ve i opoal it venen aken, i pavurvur ako aro te men sial nge ur sivesivengare ako God aro i sungu i a it nge.
ROM 15:5 Na tho nong a God nge, ini God ako i opoal it nge mit engenging nge matheong potunnga na nge lemir paengenga, na tho nong a i nge ve aro i oma thomu alavusnga mo lomu lemi rumong i omole ol inga, nge ako aro thomu o panes ol a Krais Jisas ilemi.
ROM 15:6 Na tho nong ve aro i oma venen aken mo o pavurvur ako aro o papomnga a God ako ini a Toko Pomnga a Jisas Krais Itema tomo nge lomumu na lomu riong ako i omoletet ol inga.
ROM 15:7 Maken aro thomu o nongpoo pel ranga ve ako Krais i nongpoo thomu a i nge me, mo ako aro tokokoere aro o papomnga a God.
ROM 15:8 Na i vene ake, na tho ria thomu ve, God i pakeu a Krais me mo i velpol ini Judare ole umonga mo i pathengal it ako ve, God ile riong i nunganga, ranga ve ako i papokima nunganga a God ile riong ako i kin i nomenga tomo nge Judare oa pompome nomengangare.
ROM 15:9 Na Krais i velpol mun ini Judare ole umonga mo aro areko or ini Judare avele aro o papomnga a God nge ile themosaling ako i velpol mun a or nge. Na i ranga ve ini God ile erere i ri nge vene: “Maken aro tho risea ong a tokokoe areko or ini Judare avele oa wop. Naro tho vo mun riseaing a voingre ako o paesa iom roro.”
ROM 15:10 Na God ile erere i ri mun vene: “Aro thomu areko thomu ini Judare avele, aro o risea tomo nge Judare ako or ini a God ile tokokoere.”
ROM 15:11 Na nge ile erere epee mun i ri vene: “Aro thomu areko thomu ini Judare avele, aro o risea Toko Pomnga. Na toko alavusnga ake ru a ulue aro o vo riseaing a voingre mun a i nge.”
ROM 15:12 Na God ile riong elnga a Aisaia i ri mun vene: “Na toko e ako aro i velpol, naro ini a nepes a Devit itema a Jesi itevinga. Na God aro i paesa i roro mo areko or ini Judare avele aro o voth a isa thewo. Aken aro o men sial mun nge ur sivesivenga areko toko aken aro i sungu i a ile tokokoere nge.”
ROM 15:13 Na i venen aken, mako tho nong nge a God nge thomu, eneke ini a God ako i oma thomu mo o men sial mun nge ur sivesivenga areken, na tho nong ve aro i pavual thomu nge lemi moring tomo nge lemi sivengaing, eneke lomumuo a i nge. Na tho nong ve aro i oma venen aken mo Oni Riringa ile engenging aro i pavual rintet thomu nge men sialing nge ur sivesivenga areken.
ROM 15:14 Na titeik lemioongare, sivengek lemik nunganga ako ve, sivengomu o vual nge vothung sivenga, eneke God i pavual thomu lale nge ile mire alavusnga, mako thomu o pavurvur ako aro o pator pel sivengomu nge ur areken.
ROM 15:15 Aveto tho wat riong engenga nge ur pelie ake a thomu nge lale, eneke tho sis ve aro tho palemi rumal werer mun thomu nge ur areken. Na tho oma venen aken, eneke ake ini lek omaing vet ako God i sungu i a tho nge, ako nge ile themosaling.
ROM 15:16 Na nge aken tho velpol ini a Krais Jisas ile umonga ako aro tho panongpol areko or ini Judare avele, ranga ve ako prisre o oma i a Judare nge. Na tho panongpol or nge a God ile Panongpolong Sivenga mo aro areko or ini Judare avele, aro o velpol ranga ve ini sungong ako God ilemi sivenga nge, eneke Oni Riringa i oma or mo o riri a itheki.
ROM 15:17 Na God i ateal tho nge ile omaing venen aken, mako tho pavurvur ako aro tho risea sivengek nge a God ile omaing aken ako tho oma i, eneke tho teo a Krais Jisas nge.
ROM 15:18 Na tho pavurvur ako aro tho ri mun nge ur pelie avele, ini inga nge ur ako Krais i oma i ako a lek omaing lemi. Na i oma a lek omaing lemi mo aro areko or ini Judare avele o nongal nge a God, nge ako o nongpol lek riong, na o thepol lek omaing,
ROM 15:19 na o thepol mun pakukukaling na pathepolong engenga ako Oni Riringa ile engenging i pavelpol i. Na i venen aken, mako tho panongpol nge a Krais ia Panongpolong Sivenga alavusnga lale ako a rumrem elonga i patea a Jerusalem na i mulalu a epee a Ilirikum angare oa nek.
ROM 15:20 I vene ako tho oma i evelelnga ako tho sis rintet ve aro tho panongpol Panongpolong Sivenga nge areko olemi mire nge a Krais rongan. Na nik plong ve aro tho panongpol mun nge wop ako toko relnga e i panongpol tel nge lale. Aken i ranga ve ako tho ari lek vel a toko relnga e ile vel le mitainga.
ROM 15:21 Aveto tho sis ve aro tho panes riong ako i voth a God ile erere nge ako i ri nge a Krais vene: “Areko o el panongpolong nge i rongan, aro olemi mire nge i. Na areko o nongpol nge i rongan, aro el mire ol nge i.”
ROM 15:22 Na lek omaing i venen aken, mako papulua i mitrup tho nge porumtetngomu.
ROM 15:23 Aveto ponange rem ol e avele i voth a epee ake ako aro tho um nge, na tovu po pulua ako i vus lale tho sis rintet ve aro tho porum vet thomu,
ROM 15:24 mako lemik ol ve aro tho porum vet thomu nge ako aro tho es a epee a Spen. Na nge wop lemi areko tho es nge, tho sis ve aro tho porumtet thomu, na tutunnga inga atiko aro tho voth tomo nge thomu mo aro lemik ngo senu tel tie, lamo tho sis mun ve aro thomu o opoal tho nge lek esong aken.
ROM 15:25 Aveto ponange ol ake tho es ol a Jerusalem la mo aro tho sung sungong a toko lemioongare ako o voth nge.
ROM 15:26 Eneke Masedonia ome a Akaia angare olemi ve i sivenga ako aro o sung umtun nge toko lemioonga areko o voth a Jerusalem oa pelie ako o oror nge ur pelie, na tho es tomo ol nge ole sungong aken la.
ROM 15:27 Na i nunganga ako osivenga olemi ve, i sivenga ako aro o sung umtun aken a or nge, aveto i nunganga mun ako oa thangaroong i voth a Judare nge, eneke aro ve Judare o thep so nge areko or ini Judare avele mo o el mun mimiong ponganga nge, aken i sivenga ako aro o opoal mun Judare nge ur ulue anga ako o oror nge.
ROM 15:28 Maken aro tho pavus tel lek omaing ake, ako nge ole umtun sunga alarolu a or nge, na umtun aken kene ini ole lemioong monnga. Lamo nge lek esong a Spen la, aro tho porum tel thomu Rom angare.
ROM 15:29 Na lemik mire ako ve, nge lek velpoling a thomu nge, aro tho opoal thomu nge ur sivesivenga areko Krais i pavual it nge.
ROM 15:30 Na titeikre, te voth a ar Pomnga a Jisas Krais isa thewo, na Oni Riringa i opoal it nge asagupeling, mako tho tor engeng lomu ve aro o nong nge a God ve aro i opoal tho nge lek omaing, aken aro thomu o betet tomo nge tho nge lek omaing aken.
ROM 15:31 Aro thomu o nong ve aro God i paseral lek nge areko olemio nge a Krais avele ako o voth a Judia. Na o nong mun ve aro God aro i oma ile tokokoere ako o voth a Jerusalem mo olemi sivenga inga nge umtun ako aro tho sungu i a or nge.
ROM 15:32 Aken aro tho velpoltun thomu tomo nge lemi sivengaing, tova God ilemi i venen aken. Naro te pavurvur ako aro te thau it mo te paengeng pel ler.
ROM 15:33 Na tho nong ve aro God ako ini lemi moring tepun aro i voth tomo nge thomu alavusnga. I nunganga.
ROM 16:1 Na tho sis ve aro tho ritet lomu nge lulur lemioonga a Pibi, ini lotu a opoalinga ako a rem pomnga a Senkria. Na tho ritet thomu ve ini seng sivenga.
ROM 16:2 Na tho nong thomu ve aro o nongpoo i, tova i velpol a thomu nge, eneke i mun ini a Toko Pomnga ile. Naro thomu o nongpoo i ranga ve ako God i sis ve aro ile tokokoere o oma i. Naro thomu o opoal i nge ur kathnga ako i oror nge, eneke ini seng ako i opoal rintet lemioonga pulua lale na tomo mun nge tho.
ROM 16:3 Na pasungalu lek nang sivenga a Prisila ome a Akuila nge, ako or ini a Krais Jisas ile umongare ako o um tomo nge tho.
ROM 16:4 Or paini o sungpot ole mimiong nge pamimingek na i toth ako aro o el meik nge rinong ako i kath tho. Mako tho ri sivengaing nge or paini, aveto ini engek avele, toko lotuongare ako or ini Judare avele, or alavusnga mun o ri sivengaing nge or.
ROM 16:5 Na pasungalu lek nang sivenga a lotuongare nge ako o pathun a or paini ole vel lemi. Na pasungalu lek nang sivenga a Epainetus nge, ini toko teltelnga ako i lemio tel nge a Krais ako a epee a Esia.
ROM 16:6 Na pasungalu lek nang sivenga a Maria nge, ako i um engeng nge opoalngomu.
ROM 16:7 Na pasungalu lek nang sivenga a Andronikus ome a Junias nge, or paini ini lekngare ako nomenga o voth tomo nge tho ako a mang a midenga lemi. Na God ile pakekere o risea or paini na or paini o teo tel a Krais nge lamako tho ol.
ROM 16:8 Na pasungalu lek nang sivenga a Ampliatus nge ako ok sagu i, eneke i teo mun a Toko Pomnga nge.
ROM 16:9 Na pasungalu lek nang sivenga a Urbanus nge ini a Krais ile umonga ranga ve ini tho. Na pasungalu lek nang sivenga a Stakis nge ako ini teik sivenga.
ROM 16:10 Na pasungalu lek nang sivenga a Apeles nge, ini toko ako tongporumongre o velpoltun i, ave rongan i mit engeng nge ile lemioong nge a Krais. Na pasungalu lek nang sivenga a Aristobulus ile vel lemi angare nge.
ROM 16:11 Na pasungalu lek nang sivenga a Herodion nge ako ini leknga mun. Na pasungalu lek nang sivenga a Narsisus ile vel lemiare nge, or ini areko o teo mun a Toko Pomnga nge.
ROM 16:12 Na pasungalu lek nang sivenga a Tripina ome a Triposa nge, seng or aini aken o betet nge a Toko Pomnga ile omaing omanga. Na pasungalu lek nang sivenga a luk sivenga a Persis nge, ini seng mun ako i betet rintet nge a Toko Pomnga ile omaing omanga.
ROM 16:13 Na pasungalu lek nang sivenga a Rupus nge, ile omaing a Toko Pomnga nge i sivenga rintet. Na pasungalu lek nang sivenga a inina mun nge, eneke inina aken i velpol mun ini ok nina.
ROM 16:14 Na pasungalu lek nang sivenga a Asinkritus, Plegon, Hermes, Patrobas, na Hermas nge, tomo mun titeir lemioongare ako o voth tomo nge or.
ROM 16:15 Na pasungalu mun lek nang sivenga a Pilologus, Julia, Nereus tomo nge ilunnga na Olimpas nge, tomo mun nge a God ile tokokoere ako o voth tomo nge or.
ROM 16:16 Na o pasungalu pel nge lomu nang sivenga tomo nge menumu titponga ranga ve ako omu sagu pel. Na Krais ile lotuonga alavusngare o pasungalu mun ole nang sivenga a thomu nge.
ROM 16:17 Na titeikre, tho tor engeng lomu ve aro o naktet thomu nge pamirealonga le apaltetongare ako o pavelpol menong rel relnga nge lotu, na o paleklek toko lemioonga pelie mo aro o panes ol a Krais ile sovengalo sivenga avele. Ole pamirealing aken i rel nge a Krais ile pamirealing ako thomu o elo i lale. Aro thomu o voth mela nge or.
ROM 16:18 Eneke tokokoe areko o venen aken o oma ar Pomnga a Krais ile omaing avele, aveto o panes inga ur ako i mita a olemi me. Na o ri ololo na o pamolomolo tokokoere nge ole riong, na o paleklek areko olemi ve, toko ol e avele i voth ako aro ile apaltet or.
ROM 16:19 Na tho ri venen aken, eneke toko alavusnga o nongpol ako ve, thomu o nongal senu a Krais ile riong, mako tho risea thomu nge lomu vothung aken, aveto tho sis ve aro thomu ini toko powe ninengare nge vothung sivenga omanga, na ini toko riringa areko o lel kimomu nge vothung kerenga omanga.
ROM 16:20 Na God ako ini lemi moring tepun kene i toth ako aro i pakerenga a Satan ile omaing, naro i opoal thomu mo o tepetuntun toko le apaltetonga areken. Na tho nong ve aro thomu o voth a ar Pomnga a Jisas ile themosaling lemi.
ROM 16:21 Na Timoti ako i um tomo nge tho, i pasungalu ile nang sivenga a thomu nge. Na Lusius, Jeson na Sosipater ako or ini lekngare o pasungalu mun ole nang sivenga a thomu nge wot.
ROM 16:22 Na tho a Tertius, tho watu a Pol ile malueng a riong ake, na tho mun tho pasungalu lek nang sivenga a thomu nge, eneke tho teo mun a Toko Pomnga nge.
ROM 16:23 Na tho a Pol, Gaius i nongpoo tho a ile vel lemi, na i nongpoo mun lotuonga alavusngare a pen ake mo o oma lotu a ile vel lemi, na i pasungalu mun ile nang sivenga a thomu nge wot. Na Erastus i pasungalu mun ile nang sivenga a thomu nge, ini mukalinga ako i theal tetal rem pomnga ake ini a Korin a umtun. Na titeir a Kwartus i pasungalu mun ile nang sivenga a thomu nge wot.
ROM 16:25 Naro te risea a God, eneke i pavurvur ako aro i paengeng thomu nge lomu mitong nge a Jisas Krais, ranga ve ako Panongpolong Sivenga ako tho panongpol tokokoere nge, kene i ri nge. Na Panongpolong Sivenga aken i velpol pat ol na i ritet nge a Jisas Krais. Aveto nomenga nomenga vet ako me Panongpolong Sivenga aken i ngo kine,
ROM 16:26 aveto i velpol pat ol lale. Na them opoal tokokoere nge imirenga, nge ako them pathengal or ako ve, Jisas Krais ini toko pamimionga ako God ile riong elnga nomengangare, kene o wat nge na o ritet nge ve aro i velpol panen. Na God ako i mimi evelelnga ako aro ile vusonga avele, kene i pakepot them ve aro them panongpol toko alavusnga areko or ini Judare avele, mo o pavurvur ako aro olemio nge a Krais, mo o panes i.
ROM 16:27 Na i venen aken, mako nge ler teoong a Jisas Krais nge, aro te risea a God, ako ienga inga ini a God powe ninenga. Naro te risea i evelelnga ako aro ile vusonga avele. I nunganga. Na i re aken. I vus.
1CO 1:1 Tho a Pol, tho wat malueng ake a thomu nge wot. Na tho ini a Krais Jisas ile pakeke, eneke i panes a God ilemi, mako i ateal tho mo tho velpol ini ile pakeke. Na titeir a Sostenes i voth tomo nge tho.
1CO 1:2 Na tho wat malueng ake a thomu areko o lotual a God ako a Korin. Na God i pariri thomu a itheki, nge ako i oma thomu mo thomu omole ol inga a Krais Jisas nge. Na i ateal thomu mo ini ile, ranga ve ako i ateal toko alavusnga a rumrem elonga ako olemio nge a ar Pomnga a Jisas Krais na o lotual i, ini oa Pomnga na ini ar Pomnga mun.
1CO 1:3 Naro thomu o el themosaling na lemi moring a Titemer a God tomo nge ar Pomnga a Jisas Krais nge.
1CO 1:4 Evelelnga tho ri sivengaing a God nge, nge thomu, eneke i sung ile themosaling a thomu nge, eneke thomu o teo a Krais Jisas nge.
1CO 1:5 Make nge lomu teoong aken thomu o oror nge ur e avele, ranga ve ako God i opoal thomu nge ile riong panongpolnga elonga, na i panine lomu mire nge ur alavusnga,
1CO 1:6 eneke lemem panongpolong nge a Krais, i teo a lomumu.
1CO 1:7 Make thomu o oror nge Oni Riringa ile sungong e avele, nge wop lemi ake thomu o thealal nge ar Pomnga a Jisas Krais ile velpoling.
1CO 1:8 Naro i paengeng lomu lemioong, i pavurvur nge nang patopalalnga aken, mo aro ur e avele aro i voth a thomu nge, nge nang aken aro i pamit tokokoere nge riong.
1CO 1:9 Eneke God i panes inga ur ako i ri nge. Na ake ini isivenga, ako i ateal thomu mo o teo a Itun a Jisas Krais nge, ako ini ar Pomnga.
1CO 1:10 Titeikre, ar Pomnga a Jisas Krais i sung engenging a tho nge, make tho nong engeng a thomu nge ve aro o mothong tova o pun pel nge riong, na o mothong tova sivengomu o omreu pel. Aro lomu menong omole inga naro lomu lemi rumong omole mun inga, nge sovengalo ako aro thomu o panes a Krais nge.
1CO 1:11 Titeikre, tho ri venen aken, eneke ina Kloe ile vel lemia pelie o ria tho ve, thomu o pun pel nge riong. Ranga ve ako omu pelie o ri ve, “Them panes a Pol ile panongpolong.” Na pelie o ri ve, “Them panes a Apolos ile panongpolong.” Na pelie o ri ve, “Them panes a Pita ile panongpolong.” Na pelie mun o ri ve, “Them panes a Krais ile panongpolong.”
1CO 1:13 Na lomu vothung aken i sivenga avele. Toko lemioonga alavusnga o ranga ve ini a Krais ini peti ako i omole inga, na i pavurvur aro thomu o omrireu i avele. Na tho a Pol tho mon a won ngoronga nge mo aro tho el werer thomu, kene avele, Krais ienga inga i oma venen aken. Na nge nang ako thomu o el paninuong, thomu o apet iok avele, thomu o apet a Krais iion.
1CO 1:14 Na tho ri sivengaing a God nge ako tho paninu omu pelie avele, ini inga Krispus ome a Gaius,
1CO 1:15 aken na omu e avele i pavurvur aro i ri ve, “Pol i paninu tho mo tho ini ile wainlanga.”
1CO 1:16 O, lemik simikal, tho paninu mun a Stepanas ome ile vel lemiare. Na lemik mire senu avele, ava tho paninu mun pelie eve ava avele.
1CO 1:17 Na lemik i sivenga ako tho paninu toko pulua avele, eneke Krais i pake tho nge omaing aken, kene avele. Ave i pake inga tho ve aro tho panongpol nge Panongpolong Sivenga. Na tho panongpol tomo nge toko ulue angare ole mire avele. Na aro ve tho oma venen aken, aro panongpolong nge a Krais ile omaing a won ngoronga nge ako tho panongpol nge, kene aro ile engenging avele.
1CO 1:18 Aro tho ri mun nge panongpolong nge a Krais ile omaing a won ngoronga nge. Na tokokoe areko o penthal, aro ve o nongpol i, aro o ri ve ini ur polpolnga. Aveto tokokoe areko God i pamimi or, aro ve o nongpol i, aro olemi mire ako ve, God ile engenging i voth nge panongpolong aken.
1CO 1:19 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge, na i ri vene: “Aro tho pakerenga toko powe ninengare ole mire.”
1CO 1:20 Na i vava nge toko powe ninengare tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong na tokokoe mun areko o ri ololo tokokoere, e? Or ini toko ulue anga inga na God i oma ole mire mo ini ur polpolnga na i pamimi tokokoere nge ole mire aken avele.
1CO 1:21 Na God i panes ile mire sivenga, mako i oma tokokoere olemi mo aro ve o panes osivenga ole mire, i pavurvur aro olemi mire senu nge a God avele, na ilemi sivenga ve aro i pamimi areko olemio nge a Krais, nge ako o nongpol panongpolong ako tokokoe areko o panes vothung ulue anga, kene o ri ve ini ur polpolnga inga, ini panongpolong ako them panongpol nge.
1CO 1:22 Na Judare oni plong nge panongpolong aken, eneke o engeng inga nge pathepolong thopolnga. Na areko or ini Judare avele, oni plong mun nge panongpolong aken, eneke o engeng nge toko powe ninengare ole riong nongpolnga.
1CO 1:23 Aveto them, them panongpol inga nge ako Krais i pamimi tokokoere nge ile rinong a won ngoronga nge. Ave Judare olemi rit nge riong aken nongpolnga, na areko or ini Judare avele, o ri ve riong aken ini ur polpolnga.
1CO 1:24 Ave Judare tomo nge areko or ini Judare avele, aro ve o nongal a God ikei, aro olemi mire ako ve, riong aken i ri nge a Krais, na God ile engenging tomo nge ile mire ninenga, i voth a i nge.
1CO 1:25 Eneke God ile omaing aken, ako i oma i nge ile mire ninenga, ako tokokoere o rivenga ini ur polpolnga, kene i mukal nge tokokoere ole omaing engenga alavusnga.
1CO 1:26 Titeikre, lomumu rum werer nge lomu menong nge nang ako thomu o nongal a God ile lenging a thomu nge. Na nge toko ulue angare ole thopolong a thomu nge, omu pelie avele kene ini powe ninenga, na omu pelie avele ako iomu i kima, na omu pelie avele ini nepes itun.
1CO 1:27 Na God i ateal tokokoe areko toko ulue angare o ri ve or ini ngongong, mo or ini ile, aken i pathengal toko powe ninengare ako ve, or ini toko powe ninengare a God itheki avele ma ole mara. Na God i ateal mun tokokoe areko toko ulue angare o ri ve or ini toko polpolnga, mo or ini ile, aken i pathengal toko kima angare ako ve, or ini toko kima angare a God itheki avele ma ole mara.
1CO 1:28 Na God i ateal mun tokokoe areko toko ulue angare o papomnga or avele na o ri ve or ini toko vulutnga na oni silal ir, mo or ini ile, aken i pathengal toko ulue angare ako ve, ur ako o papomnga i, kene ini ur polpolnga a God itheki.
1CO 1:29 Na God i oma venen aken mo aro toko e avele i pavurvur aro i ri ve, “Nge sivengek lek mire inga, tho velpol ini a God ile.”
1CO 1:30 Ave God ienga inga ako i pateo thomu a Krais Jisas nge. Na nge ler teoong aken, God i sungu mun ile mire sivenga a it nge, na i pamen senu it tomo nge i, na i pariri it a itheki, ma i pavthopot it nge ler vothung kerenga.
1CO 1:31 Maken i sivenga ako aro te oma ranga ve ako God ile erere i ri nge, ma i ri vene: “Aro ve toko e i papomnga toko e, i sivenga ako aro i papomnga Toko Pomnga nge ile omaing aken.”
1CO 2:1 Titeikre, nge wop lemi ako tho voth tomo nge thomu nomenga, na tho panongpol thomu nge a God ile riong inkinenga, tho ri riong motutuenga a thomu nge avele. Na tho ri ranga ve ako lek mire i aolonga nge lomu mire, kene avele.
1CO 2:2 Na tho oma venen aken, eneke lemik ve aro tho panongpol nge ur e avele, ini inga nge a Jisas Krais ile omaing a won ngoronga nge.
1CO 2:3 Ma nge lek mitong a thekumu, i ranga ve ako lek engenging avele, na tho ngange, ma sawir tho.
1CO 2:4 Na tho panongpol a God ile riong ranga ve ini toko powe ninenga ako i ri ololo thomu, kene avele. Ave thomu o nongpol panongpolong ako tho panongpol nge, na o thopol a God ile engenging ako ranga ve pathepolong ako Ioni Riringa i sungu i a tho nge.
1CO 2:5 Na tho oma venen aken, eneke tho sis ve aro lomu lemioong aro i mit engeng nge a God ile engenging, na nge toko ulue angare ole mire avele.
1CO 2:6 Ave tokokoe areko ole lemioong nge a Krais i motu, o el mire sivenga nge panongpolong ako tho panongpol nge, ave mire aken ini toko ulue angare ole avele, na ini mukalingare ako o theal ulue na malang po ole, kene avele, ine mukalinga areken aro o penthal.
1CO 2:7 Na mire ako tho panongpol nge, ini a God ile, na ile mire aken i vene: Nomenga nge ur alavusnga opateanga, i ateal sovengalo ako aro i paesa it a Pen a Urvet nge, ako nge a Krais ile rinong, aveto sovengalo aken i ngo kine i pavurvur nge ako i pathengal i a them nge, ako ini ile pakekere.
1CO 2:8 Na mukalinga areko o theal ulue na malang po kene, olemi mire nge sovengalo aken avele. Aro ve olemi mire nge, aro o pamona Toko Pomnga ako i voth tomo nge a God nomenga, a won ngoronga nge, kene avele.
1CO 2:9 Aveto God ile erere i ri nge sovengalo aken ako i ngo kine nomenga na i ri vene: “Ur ako God i monsi nge areko oa sagu i, kene toko e avele i nongpol i rongan, eve i thopol i, na i velpol a toko e ilemi nge rongan.”
1CO 2:10 Aveto ponange kene lemimem mire nge, eneke God i sung Ioni Riringa a them nge mo aro i panine them nge ur areko i ngo kine nomenga. Na Oni Riringa i pavurvur nge ur aken omanga, eneke ilemi mire nge ur alavusnga, i pavurvur nge ur ako i voth a God ilemi.
1CO 2:11 Na toko e avele i pavurvur aro ilemi mire nge toko relnga ilemi, ini inga toko aken ioni ako ilemi mire nge ilemi. Na ranga ve mun ako God Ioni ienga inga ako ilemi mire nge a God ilemi.
1CO 2:12 Na them, onimem i pathengal ur areken a them nge, kene avele. Aveto God i sungu Ioni Riringa a them nge mo aro lemimem mire nge ur alavusnga ako God i sungu i a them nge lale.
1CO 2:13 Maken them panongpol tokokoere nge ur areko Oni Riringa i pathengal i a them nge, na them ri riong ako toko ulue angare ole mire i pavelpol i, kene avele. Ave them ri riong ako Oni Riringa i pavelpol i a them nge na them ripot i a tokokoe areko Oni Riringa i voth a or nge lale.
1CO 2:14 Aveto toko ako Oni Riringa i voth a ilemi avele, ilemi mire nge ur areko i es a God Ioni Riringa nge me, kene avele, eneke ilemi ve ur areken ini ur polpolnga, na i pavurvur aro ilemi mire nge avele, eneke ini inga areko Oni Riringa i voth a or nge na i opoal or, aro o el mirenga.
1CO 2:15 Na toko ako Oni Riringa i voth a i nge, i pavurvur ako aro i asesu asesa ur alavusnga a ilemi. Aveto ile vothung kene, toko polpolnga i pavurvur aro i asesu asesa i a ilemi avele, eneke Oni Riringa i voth a i nge avele.
1CO 2:16 Na ur aken i nunganga, eneke God ile erere i ri vene: “Toko e avele ilemi mire nge a Toko Pomnga ilemi, na toko i pavurvur aro i patoral i avele.” Aveto it, lemir mire nge a Krais ilemi, eneke Ioni Riringa i voth a it nge.
1CO 3:1 Titeikre, nge wop lemi ako tho voth tomo nge thomu nomenga, tho patoral thomu ranga ve ini tokokoe areko Oni Riringa i voth a or nge, kene avele. Aveto tho patoral thomu ranga ve ini tokokoe areko o elo Oni Riringa a or nge rongan, eneke lomu lemi rumong nge a Krais rongan i ranga ve ini povothvoth.
1CO 3:2 Na tho sung patoraling semelnga ako a thomu nge, ranga ve ini aning moloknga ako te sung i a povothvothre nge. Na tho sung patoraling motutuenga a thomu nge avele, eneke thomu o pavurvur nge riong aken elnga avele. Na i mulal ponange thomu o pavurvur nge patoraling motutuenga elnga rongan.
1CO 3:3 Eneke rongan thomu o mimi ranga ve ini tokokoe areko o panes vothung ulue anga. Ako ranga ve rongan thomu o pamen kerere pel, na o pun pel nge riong. Lomu vothung aken i pathengal ako ve, rongan thomu o mimi ranga ve ini tokokoe areko o panes vothung ulue anga.
1CO 3:4 Na omu pelie o ri ve, “Tho ini a Pol ile toko, eneke ile panongpolong inga i vengveng.” Na omu pelie o ri ve, “Tho ini a Apolos ile toko, eneke ile panongpolong inga i vengveng.” Na lomu vothung aken i pathengal ako ve, rongan thomu o mimi ranga ve ini tokokoe areko o panes vothung ulue anga.
1CO 3:5 Aro tho pavengveng thomu. Apolos ini ao? Na tho a Pol tho ini ao? Them alaini them ini a God ile umongare. Na thomu o nongpol lemem panongpolong, mako lomumuo nge a Krais. Na them oma inga omaing rel relnga ako God inga ako i sungu i a them omole omole nge,
1CO 3:6 ranga ve ako tho panongpol tel thomu nge a God ile riong, lamako Apolos i es me ma i paengeng lomu lemioong nge a Krais. Thomu o ranga ve ini ometa ako tho es tel nge lale, ma tho o aning nge, lamako Apolos i es me ma i theal i, aveto God ienga i pametaplo i.
1CO 3:7 Na lemem omaing areken, o mothong tova o papomnga them nge, naro o papomnga inga a God ienga, eneke isivenga inga ako i pametaplo aning areken.
1CO 3:8 Toko ako i o aning na toko ako i theal i, or paini kene o oma inga a God ile omaing. Naro God i olal i a or paini nge i pavurvur nge ole omaing omole omole.
1CO 3:9 Eneke omaing ako them paini them oma i, ini a God ile. Na thomu o ranga ve ini a God ia ometa na ile vel.
1CO 3:10 God i pake tel tho a thomu nge, ranga ve ini vel aringa sivenga. Na nge ile themosaling nge tho, tho patea ile omaing a thomu nge, ranga ve ini vel aringa ako i rongu tel vel le mitainga ako ini um. Lamo toko pelie o es me mo o aria ol vel nge. Aveto oa omole omole aro o naktet or nge vel aken aringa.
1CO 3:11 God i ateal inga a Jisas Krais mo aro i el werer tokokoere nge ienga inga ile omaing, na i kene i ranga ve ini a God ile vel aken le mitainga omolenga, na i pavurvur aro toko e i rongu ol e avele.
1CO 3:12 It toko lemioongare, it ranga ve ini tokokoe areko aro o aria ole vel omole omole nge vel le mitainga aken, na aro ve te panes a God ilemi, it ranga ve ini toko ako i ari ile vel nge gol na silva na um ako iolonga roro. Na aro ve te panes lemir, it ranga ve ini toko ako i ari ile vel nge won na ptho na ket.
1CO 3:13 Na toko alavusnga ole omaing aken aro i ngo pat nge nang ako Krais aro i pamit tokokoere nge riong, eneke Krais aro i tongporum ole omaing aken nge won sesenga nge ur le vanga ako o ari ole vel aken nge.
1CO 3:14 Na aro ve vel ako i aria i a vel le mitainga aken, i kerenga nge won sesenga ile anlelong aken avele, aro toko aken i el iolonga.
1CO 3:15 Aveto aro ve ile vel aken i ongtuna, aro i el iolonga avele, aveto ile mimiong aro i penthal avele, na i ranga ve ini toko ako i lopot nge ile vel ako won sesenga i ongtun i ma i vusa.
1CO 3:16 Lomumu mire lale ako ve, thomu ini a God ile lotuonga a vel na God Ioni Riringa i voth a lomumu.
1CO 3:17 Na aro ve toko e i pakerenga lomu lemioong nge a Krais, God aro i pakerenga mun toko aken, eneke God i ateal ile lotuonga a vel mo ini ile, na thomu re aken ini ile lotuonga a vel.
1CO 3:18 Omu e i mothong tova ile apaltet isivenga. Aro ve omu e ilemi ve ile mire i aolonga nge thomu, i sivenga ako aro i velpol tel ranga ve ini toko ako ile mire i oror, aken aro God i sungu mire sivenga ol a i nge.
1CO 3:19 Eneke ur ako toko ulue angare olemi ve ini mire sivenga, aken ini mire orornga a God itheki. Ranga ve ako God ile erere i ri nge ve, “God i patelek toko powe ninengare nge osivenga ole mire.”
1CO 3:20 Na God ile erere i ri mun ve, “Toko Pomnga ilemi mire nge toko powe ninengare ole mire ako ini ur polpolnga a itheki.”
1CO 3:21 Maken aro thomu o mothong tova o papomnga tokokoere. Eneke God i sungu ile sungong alavusnga a thomu nge,
1CO 3:22 ako ranga ve ini a Pol na Apolos na Pita na ur ulue anga, na mimiong na rinong, na ur areke aro i velpol a thomu nge ponange na panen, mako ur alavusnga areken ini lomu.
1CO 3:23 Aveto thomu, thomu ini a Krais ile, na Krais ini a God ile.
1CO 4:1 I sivenga aro lomumu ve them ini a Krais ile umongare, ako Krais i sungu a God ile riong inkinenga thealnga a them nge.
1CO 4:2 Na toko ako ve, ile omaing ini ur elonga thealnga, ine ur ako aro i mukal a ile mimiong, ako aro i panes senu ia pomnga ile riong.
1CO 4:3 Na i vava nge tho, tho ini umonga sivenga eve avele? Lemik i pompom nge lomu thopolong nge tho, kene avele, na nge tokokoe mun pelie ole thopolong nge tho mun, kene avele. Na sivengek mun tho pavurvur aro tho avrum lek omaing ile sivengaing, kene avele.
1CO 4:4 Lemik i teltun tho nge ur e ako tho oma i, kene avele, aveto i pavurvur aro tho ri ve lek omaing i vengvengtet inga, kene avele. Ini inga a Toko Pomnga ako aro i avrum lek omaing.
1CO 4:5 Maken thomu o mothong tova o avrum toko relngare ole vothung, eneke nang e ako aro te mit nge riong, kene i velpol rongan, naro thomu o men tetal nang ako aro Toko Pomnga i lo werer nge me. Na nge nang aken aro i el ur ako i ngo a mideng naro i parong pat i a pen lalanga, naro lemir mire ol nge toko omole omole ole omaing tepun, kene i vava. Naro God i risea or omole omole i pavurvur nge ole omaing aken.
1CO 4:6 Titeikre, riong ako tho ri nge lale, aken tho ri nge tho na Apolos, na tho ri riong aken mo aro i opoal thomu, na aro ve thomu o the nge lemem vothung aken, aro lomumu mire nge riong aken mirenga ako i ri ve, “Mothong tova oma polpol ur pelie ako i voth a God ile erere nge avele.” Aken thomu o mothong mun tova o papomnga a God ile umonga pelie na o paposnga pelie.
1CO 4:7 Na omu kathnga ako o oma venen aken, tho ria ong ve, ong ini ao ako ong ri ve ong mukal nge titeumre. Na ur sivenga alavusnga ako thomu o el i lale, i es aken a God nge me. Na lomu mukalingare mun or ini a God ile sungong a thomu nge, na i vava ake thomu o paroro or nge them, e?
1CO 4:8 Ken, ava thomu o vual nge a God ile riongre lale, e? Na ava thomu o pavurvur nge Oni Riringa ile omaing elonga ol lale, e? Na ava God i panepes thomu lale, e? Make numu plong ol nge lemem opoalingre. Lemik i nunganga ol ako ve, thomu o velpol ini nepes ol lale mo aro them voth ini nepes tomo nge thomu.
1CO 4:9 Eneke nang pelie lemik ve God i rong teleklek them ako ini ile pakekere a rumongaling lale, na tokokoere o oma ol them ranga ve ini tokokoe areko o teltun oa, eneke tokokoere na enselre o pait inga otheki nge lemem omaing areken.
1CO 4:10 Na nge a Krais ile omaing panongpolnga, tokokoere olemi ve, them ranga ve ini toko ako ile mire i oror, aveto thomu, o rivenga thomu ini toko powe ninengare, eneke thomu o teo a Krais nge. Na tokokoere olemi ve o pavurvur aro o papomnga lemem riong avele, aveto thomu, tokokoere o papomnga lomu riong. Na tokokoere o papomnga them avele, aveto thomu, tokokoere o papomnga thomu.
1CO 4:11 Na nomenga ma me i pavurvur ponange mesipun them, na thei i pun them, na them teun teunong minranga, na o sivlak them, na them pamuu pamua,
1CO 4:12 na sivengemem them les pen. Na aro ve tokokoere o oma riong kerenga nge them, aro them nong nge a God mo i oma senu nge or. Na aro ve o pakerenga them, aro them oma ur e avele nge or.
1CO 4:13 Na aro ve o pakerenga iomem, aro them olal inga nge riong sivenga. Na tokokoe areko o panes vothung ulue anga o oma them ranga ve ini ole re, na them velpol ol ranga ve ini toko vulutngare a otheki lale.
1CO 4:14 Na tho wat riong areken kene ini riong ako aro tho palemara thomu nge avele, aveto tho watu i mo aro tho patoral thomu ranga ve ako thomu ini tutukre ako ok sagu thomu.
1CO 4:15 Na aro ve Krais i pakepot toko or 10,000 mo o opoal thomu nge ipanesnga, ur e avele, aveto omu vovo inga omole ake ini tho, eneke lomumuo nge Panongpolong Sivenga ako tho panongpol tel thomu nge, make thomu o teo a Krais Jisas nge.
1CO 4:16 Make tho nong engeng thomu ve aro thomu o panes a Krais ranga ve ako tho panes i.
1CO 4:17 Maken tho pakepot a Timoti a thomu nge wot. Na i ranga ve ini tuk ako ok sagu i, ako i nongal riong, eneke i panes a Krais Jisas ranga ve ini tho. Naro i palemi rumal thomu nge lek vothung ako tho panes a Krais nge, i ranga ve ini vothung ako tho patoral nge a lotu a rumrem elonga.
1CO 4:18 Omu pelie o papomnga sivengomu, eneke lomumu ve aro tho lo werer a thomu nge avele.
1CO 4:19 Aveto aro tho lo werer viri viri a thomu nge, tova ve Toko Pomnga i opoal tho nge lek esong wot. Maken sivengek aro lemik mire nge areko o papomnga osivenga ole riong tomo mun nge ole engenging.
1CO 4:20 Eneke tokokoere olemi mire ako toko ini a God ile, nge ile riong ako i ripot i avele, aveto nge ile engenging na ile vothung ako i panes a Krais nge.
1CO 4:21 Na nge lek esong a thomu nge wot, lomumu vava? Lomumu ve aro tho es tomo nge paomelaling eve asaguong na vothung mosnga?
1CO 5:1 Tokokoere o ri pel nge vothung kerenga ako i voth a thomu nge. Na vothung kerenga aken i kerenga rintet, i pavurvur ako areko oni silal a God, aro o oma i avele, ranga ve ako toko omole i ngo tomo nge itema iewo aininga ako i mothong mun i.
1CO 5:2 Aveto thomu rongan o papomnga sivengomu nge lomu menong ako somu wom inga toko aken, na i vava ako lomumu kerere nge avele, e? I sivenga ako aro thomu o wistetpot toko ako i oma vothung kerenga aken a thomu nge.
1CO 5:3 Na i nunganga ako tho voth tomo nge thomu avele, aveto lek lemi rumong i voth tomo nge thomu. Na tho teltun toko aken ia lale, ranga ve ako tho voth tomo nge thomu.
1CO 5:4 Na tho sis ve aro thomu o velilo pel ranga ve ini ar Pomnga a Jisas ole. Na lek lemi rumong aro i voth tomo nge thomu. Na ar Pomnga a Jisas ile engenging aro i voth tomo mun nge thomu.
1CO 5:5 Naro thomu o sung toko aken a Satan imeni mo aro i paomelal ini peti, maken aro Toko Pomnga i el werer ioni nge nang ako aro i pamit tokokoere nge riong.
1CO 5:6 Lomu vothung ako thomu o papomnga sivengomu nge kene i sivenga avele. Na lomumu mire nge riong agelalnga ake, “Yis ako i posngaingati i pavurvur ako aro i pawimpot bret alavusnga.” Na i ranga ve ini thomu, toko omole inga ile vothung kerenga aken aro i pakerenga toko elonga ole menong.
1CO 5:7 Na toth nge Punseleainga a Aning, Judare o eltetpot tel yis ako ini bret pawimpotnga a ole velre, na aken ini ole vothung vet aken. Na ranga ve ini mun i toko kerenga aken, aro thomu o eltetpot i a thomu nge mo aro lomu mimiong i ponganga ol ranga ve ako God i sis ve aro te mimi ol nge. Na te pavurvur aro te mimi ol venen aken, eneke Krais i rin leltun ler vothung kerenga lale ranga ve ini sipsip ako o so rin i nge Punseleainga a Aning.
1CO 5:8 Maken aro te an Punseleainga a Aning aken, naro te an tomo i nge vothung kerenga avele. Ranga ve ako nomenga te pakerenga tokokoere ole menong na te oma vothung kerenga. Aveto aro te eltetpot vothung ulue anga aken a ler mimiong ranga ve ako Judare o eltetpot bret pawimpotnga neginga a ole velre. Naro lemir i riri naro te panes vothung nunganga, maken aro ler mimiong i ranga ve ini bret ako pawimpotnga i voth nge avele, maken aro te an Punseleainga a Aning aken.
1CO 5:9 Nge lek malueng teltelnga ako tho wat i a thomu nge, kene tho ria thomu ve, o mothong tova o paneo tomo nge toko na seng aomngare.
1CO 5:10 Na nge lek riong aken tho ri nge areko o panes vothung ulue anga, kene avele, or ini areko o aom toko na seng, na o sung ses, na o kem, na o lotual avalare. Na thomu o pavurvur aro o geltet or avele.
1CO 5:11 Aveto lek riong aken i mirenga ve, o mothong tova o voth tomo nge toko ako isivenga i nea i ve ini toko lemioonga, aveto rongan i aom sengre, na i sung ses, eve i lotual avalare, na i pakerenga tokokoere oion, eve i thin thei engenga, na i kem. Na toko ako i venen aken, thomu o mothong tova o an tomo nge i.
1CO 5:12 Na ini lek omaing avele ako aro tho avrum areko or ini a Satan ile nge ole vothung, aken ini a God ile omaing. Aveto ini lomu omaing ako aro thomu o avrum areko o voth tomo nge thomu nge lomu lotu, kene ole omaing. Naro thomu o oma ranga ve ako God ile erere i ri nge ako i ri ve, “O pamitlelpot toko ako i oma vothung kerenga mo i voth tomo ol nge thomu avele.”
1CO 6:1 Aro ve omu e i teltun ithanga ako ini toko lemioonga mun ia, i vengveng avele ako aro i pamit i nge riong a tokokoe areko or ini toko lemioongare avele otheki. Aveto i vengveng ako aro God ile tokokoere aro o nongpol ile riong aken.
1CO 6:2 Lomumu mire lale ako panen God ile tokokoere aro o nongpol tokokoe areko o panes vothung ulue anga ole riong. Na aro ve thomu o nongpol tokokoe areko o panes vothung ulue anga ole riong, na i vova ako thomu o pavurvur nge titeumuere ole riong posposenga e pavengvenga avele, e?
1CO 6:3 Na lomumu mire lale ako panen aro te nongpol mun a Satan ile ensel kerengare ole riong, maken aro i venen aken na thomu o pavurvur mun aro o pavengveng riong posposenga areke i velpol a ulue.
1CO 6:4 Maken aro ve riong posposenga areken i velpol, i vova ako thomu o es nge areko or ini toko lemioongare ole ngarang, mo o nongpol lomu riong, e?
1CO 6:5 Na tho ri venen aken mo aro tho palemara thomu. Na i vava, omu e avele ile mire i pavurvur ako aro i nongpol thomu toko lemioongare lomu riong, e? Omu e avele?
1CO 6:6 Na i vova ako toko lemioonga e i pamit ithanga ako ini toko lemioonga mun nge riong ako a tokokoe areko or ini toko lemioongare avele otheki, e?
1CO 6:7 Lomu vothung ako thomu o pamit pel sivengomu nge riong, i pathengal ako ve, thomu o leklek lale. I sivenga ako aro thomu o el inga kerengaing ako o oma i a thomu nge. Na i sivenga mun ako aro thomu o ri avele nge areko o kem lomu ur elonga pelie.
1CO 6:8 Aveto thomu o pamen kerere pel sivengomu, ma thomu o kem mun pel lomu ur elonga, na thomu o oma venen aken nge titeumuere ako or ini toko lemioongare.
1CO 6:9 Na lomumu mire lale ako ve, tokokoe areko o kis vothung kerenga omanga aro o eso a God ile menong e nepes lemi avele. Na thomu o mothong tova o olotitet sivengomu, areko o aom toko na seng, na o lotual avalare, eve o pakerenga peangeong, na toko i ngo tomo nge toko,
1CO 6:10 eve o kem, na o sung ses, eve o thin thei engenga, na o pakerenga tokokoere oion, eve o es patat ol inga ma o kem, tokokoe areken aro o eso a God ile menong e nepes lemi avele.
1CO 6:11 Na nomenga omu pelie kene o oma venen aken, aveto ponange thomu o riri lale ma thomu ol ini a God ile, na thomu ini toko vengvenga a itheki, eneke lomumuo nge ar Pomnga a Jisas Krais na nge a God Ioni Riringa.
1CO 6:12 Toko pelie ako o ri ve, “Krais i pavthopot tho lale, make tho pavurvur nge ur alavusnga omanga.” Na riong aken i nunganga, aveto ur alavusnga i sivenga ako aro thomu o oma i, kene avele. Na tho vthopot lale, aveto nik plong ve aro ur e i oma tho mo tho velpol ini ile um polpolonga.
1CO 6:13 Na toko mun pelie ako o ri ve, “Aning mei ini opor, na opor ini aning mei.” Na riong aken i nunganga, aveto God aro i pavus or alaini. Na God i oma opor nge aning, aveto i oma nir peti ve ini toko na seng aomngare avele, i oma nir peti ve aro te oma Toko Pomnga ile omaing. Na Toko Pomnga ini nir peti thealnga.
1CO 6:14 Na God i palos werera a Toko Pomnga nge rinong, naro i palos werera mun it nge ile engenging.
1CO 6:15 Na lomumu mire lale ako ve, numu peti elonga i velpol ranga ve ini a Krais ini peti alarolnga. Na i vava, i pavurvur aro Krais ini peti aro i teo mun a seng sovengalo anga nge? I pavurvur avele!
1CO 6:16 Na lomumu mire lale ako, aro ve toko i ngo tomo nge seng sovengalo anga, or alaini oni peti i velpol omole ol inga. Ranga ve ako God ile erere i ri nge ve, “Or alaini o velpol omole ol inga.”
1CO 6:17 Aveto aro ve toko i teo a Toko Pomnga nge, ioni i velpol omole ol inga tomo nge a Toko Pomnga ioni.
1CO 6:18 Aro thomu o lel kimomu nge vothung ako nge toko na seng aomnga, eneke vothung kerenga e avele i pakerenga toko ini peti, ini inga vothung ako nge toko na seng aomnga ako i pakerenga toko ini peti.
1CO 6:19 Na lomumu mire lale ako ve, God i sungu Ioni Riringa a thomu nge mo i voth a lomumu, mako numu peti ini Oni Riringa ile vel ol, na numu peti ini lomu avele.
1CO 6:20 Eneke olongomu i aolonga ako God i ol thomu nge. Maken aro thomu o papomnga a God nge lomu omaing elonga ako thomu o oma i nge numu peti.
1CO 7:1 Tho ri ve aro tho olal lomu ninong ako i voth a malueng nge ako thomu o wat i a tho nge me. Na thomu o nin ve, “I vava nge toko ako i peange avele?” Na tho ri ve, aro ve toko i peange avele, aken i sivenga.
1CO 7:2 Aveto vothung ako nge toko na seng aomnga i velpol a thomu nge lale, maken i sivenga ako aro toko omole omole aro o peange mo oewo i voth. Na sengre mun omole omole aro o peange mo oewo aro i voth mun.
1CO 7:3 Na nge ole ngo tomo peling, aro ve i patea nge toko, iewo sengenga i mothong tova i pamumutal i, na aro ve i patea nge seng, iewo tomonnga i mothong tova i pamumutal mun i.
1CO 7:4 Eneke iewo sengenga ini peti ini ienga ile avele, ini iewo tomonnga ile mun, ranga ve ini mun i, iewo tomonnga ini peti ini ienga ile avele, ini iewo sengenga ile mun.
1CO 7:5 Na o mothong tova o pamumutal pel nge numu peti, aveto aro ve lomumu omole nge numu peti mit roalnga nge nang pelie, mo aro thomu o engeng nge nongong, aken i sivenga inga, aveto aro ve lomu nongong i vus, aro thomu o ngo tomo werer mun nge pel. Aro vene mo Satan aro i tongporum thomu, eneke thomu o pavurvur nge numu peti mit roalnga nge nang pulua, kene avele.
1CO 7:6 Na riong aken tho sungu i a thomu nge, ini a God ile patorong avele, aveto tho ri ve tho opoal inga thomu nge lomu menong.
1CO 7:7 Na lemik ako ve, tokokoere aro o peange avele ranga ve ini tho. Aveto toko omole omole o el sungong a God nge ako aro o panes i nge, omole i el rel na omole i el rel.
1CO 7:8 Na thomu o nin tho nge basbasuere, na tho ri ve i sivenga ako aro seng na toko basbasuere aro o peange werer avele ranga ve ini tho.
1CO 7:9 Aveto aro ve o engeng nge ngo tomo peling, i sivenga ako aro o peange werer. Aro vene mo matheong i velpoltun or.
1CO 7:10 Na thomu o nin mun tho nge iewo mothonga, naro tho sung patorong ake a peangere nge, aveto ini lek patorong avele, ake ini a Toko Pomnga ile ma i ri vene: Na sengenga i mothong tova i mothongpot iewo.
1CO 7:11 Aveto aro ve i oma venen aken, aro i men polpol ol, eve aro i lo werer mo i men senu werer tomo nge iewo. Na tomonnga i mothong tova i mothongpot mun iewo.
1CO 7:12 Naro tho ria thomu areko o peange tomo nge areko or ini toko lemioongare avele. Na ake ini Toko Pomnga ile patorong avele, ake ini lek patorong. Na aro ve wong ini toko lemioonga na ewom sengenga ini seng lemioonga avele, na i sis inga ako ve, aro i voth tomo inga nge wong, aken kene ong mothong tova ong mothongpot i.
1CO 7:13 Na i vene mun ako aro ve ong ini seng lemioonga na ewom tomonnga ini toko lemioonga avele, na i sis inga ako ve, aro i voth tomo inga nge wong, aken kene ong mothong tova ong mothongpot i.
1CO 7:14 Eneke iewo tomonnga ako ini toko lemioonga avele, i teo a iewo sengenga nge ako ini seng lemioonga, mako God i oma vothung a i nge ranga ve ini ile. Na i vene mun ako nge iewo sengenga ako ini seng lemioonga avele, i teo a iewo tomonnga nge ako ini toko lemioonga, mako God i oma vothung a i nge ranga ve ini ile. Aro vene mo otutunre o ranga ve ini areko o lotual a God avele otutunre, aveto i nunganga ako God i elo mun otutunre.
1CO 7:15 Aveto areko or ini lemioongare avele, aro ve olemi ve o mothongpot oewo areken or ini lemioongare, aken ur e avele i mitrup or. Na aro ve i velpol venen aken, toko eve seng ako ini lemioonga i vthopot ol nge ile kinong nge peangeong aken. Na aro ve i es eve i voth ur e avele, eneke God i ateal thomu mo aro thomu o voth lemi moring tomo nge tokokoere.
1CO 7:16 Na wong seng lemioonga lomum mire avele aro ve ong opoal ewom tomonnga mo i eksing ile mimiong eve avele, na i vene mun nge wong toko lemioonga lomum mire mun avele aro ve ong opoal ewom sengenga mo i eksing ile mimiong eve avele.
1CO 7:17 Thomu omole omole aro o voth inga nge menong ako Toko Pomnga i sungu i a thomu nge lale nge nang ako God i lengo thomu a i nge. Ake ini lek patorong ako tho pator lotu a rumrem elonga nge.
1CO 7:18 Na aro ve toko e ako o is ile lale na God i lengo i, i mothong tova i pavengveng werer ini peti ako o is i. Na aro ve toko e ako o is ile avele na God i lengo i, i mothong tova aro o is ol ile.
1CO 7:19 Eneke vothung ako ru o is ole tomo mun nge vothung ako o is ole avele, or alaini ini ur polpolnga, aveto vothung ako nge a God ile patorong panesnga ini ur ako i aolonga.
1CO 7:20 Na menong kathnga ako thomu o voth nge lale nge nang ako God i lengo thomu, aro thomu o voth inga nge.
1CO 7:21 Na nge nang ako God i lengo wong, aro ve ong ini toko um polpolonga, ur e avele, aro ong voth inga nge, aveto aro ve sovengalo i velpol ako aro ong vthopot nge lom menong aken, i sivenga ako aro ong panes i.
1CO 7:22 Eneke toko um polpolonga ako God i lenga i mo ini Toko Pomnga ile, ini toko ako Toko Pomnga i pavthopot i nge vothung kerenga omanga. Na i vene mun nge toko ako ini um polpolonga avele, na God i lenga i mo ini Toko Pomnga ile, aken ini a Krais ile toko um polpolonga ol.
1CO 7:23 Na olongomu i aolonga ako God i ol thomu nge, na nge aken thomu o mothong tova o velpol ini tokokoere ole um polpolongare.
1CO 7:24 Na titeikre, thomu omole omole, menong kathnga ako thomu o voth nge lale, nge nang ako God i lengo thomu, aro thomu o voth inga nge, ako a God ile thealing lemi.
1CO 7:25 Na thomu o nin tho nge areko o peange rongan, ave Toko Pomnga i sung ile patorong e avele nge tho nge areko o peange rongan, naro tho sung lek riong a thomu nge, eneke tho ini toko ako Toko Pomnga ile themosaling i oma tho, maken i pavurvur ako aro lomumuo ol nge lek riong.
1CO 7:26 Na nge lek thopolong i sivenga ako aro thomu o voth inga nge menong ako thomu o men nge ponange, eneke nge matheong areke ru i velpol.
1CO 7:27 Aro ve ong ela seng e lale, ong mothong tova ong kath sovengalo ako aro ong mothongpot i nge. Na aro ve ong peange rongan, mothong tova ong kath sovengalo ako aro ong peange nge.
1CO 7:28 Ave aro ve ong ela ewom e, aken ong oma vothung kerenga avele. Na aro ve ovote i ela iewo e, aken i oma vothung kerenga avele. Na peangeong ini ur ako ranga ve i rong esa mun matheongre, make tho oma riong ake, eneke nik plong ve aro matheong areke i velpol a thomu nge.
1CO 7:29 Titeikre, tho ria thomu, ler nang pulua ol avele ako aro te oma a God ile omaing nge. Na i patea ponange na i mul panen aro lemir rum senu nge ler mimiong, na tokokoe areko o peange, aro o panes a God ranga ve ako o peange avele.
1CO 7:30 Na areko o tang viringa, aro o oma ranga ve ako olemi kerere avele. Na areko o ngenge sise, aro o oma ranga ve ako o ngenge sise avele. Na areko o ol ur elonga, aro oma ranga ve ako ur areken ini ole avele.
1CO 7:31 Na areko o olol pel ole lulu ako ini ur ulue angare, aro o oma ranga ve ako o mostun ol ur aken avele ol, eneke ulue ake te thopol i ponange aro i voth palolo ol avele.
1CO 7:32 Tho sis ve aro thomu o voth ranga ve ako ur ulue anga i palemi pompom thomu avele. Na toko ako iewo avele, ilemi i ngo pis inga nge a Toko Pomnga ile omaing, eneke i sis ve aro i oma omaing ako i palemi senu a Toko Pomnga.
1CO 7:33 Aveto toko ako i peange, ilemi i voth inga nge ur ulue anga, eneke i sis ve aro i oma omaing ako i palemi senu iewo sengenga.
1CO 7:34 Ma ur areken i omreu ilemi ma i or ainiu ol. Na seng areko o peange nomenga, aveto o voth polpol, tomo nge ovotvotere, o pavurvur aro o sung oni peti na olemi alavusnga a Toko Pomnga nge. Aveto seng ako i peange, ilemi i voth inga nge ur ulue anga, eneke i sis ve aro i oma omaing ako i palemi senu iewo tomonnga.
1CO 7:35 Aveto tho ri venen aken, eneke tho sis ve aro tho opoal thomu. Na ini ako aro tho sung matheong a thomu nge avele. Na tho sis ve aro thomu o panes vothung vengvenga, na o sung lomu mimiong alavusnga a Toko Pomnga nge, naro lomumu ol or ainiu ol avele.
1CO 7:36 Toko ako o sungtun ovote omole mo ini iewo, aveto o palolotun sungaling, na aro ve toko aken ilemi ve vothung aken i sivenga avele, na aro ve i engeng nge ngo tomo peling, na i sis ve aro o sungal i viri viri, aken aro i oma inga, aken ini vothung kerenga avele. Aro o sungal i mo o voth tomo e pel.
1CO 7:37 Aveto toko ako ilemi i ngo lale ve aro i peange avele, na toko e avele i ri ololo i, na i engeng nge ngo tomo peling nge seng avele, na aro ve i mothong ovote ako o sungtun i a i nge, aken ini vothung sivenga.
1CO 7:38 Maken toko ako i ela ovote ako o sungtun i a i nge, vothung ako i oma i, i sivenga, aveto toko ako i mothong ovote ako o sungtun i a i nge, vothung ako i oma i, i sivenga rintet.
1CO 7:39 Seng lemioonga aro ve iewo tomonnga rongan i mimi, i pavurvur aro i peange werer mun avele. Aveto aro ve iewo tomonnga i rin, i pavurvur ako aro i peange werer mun nge toko ako i sis ve aro i ewoa i, aveto aro ini toko ako ile lemioong mun nge a Toko Pomnga.
1CO 7:40 Aveto lemik ve aro ilemi sivenga rintet tova ve i peange werer avele. Na Oni Riringa i voth mun a tho nge. Na lemik ve riong ake tho ri, Oni Riringa i pavelpol i a tho nge.
1CO 8:1 Naro tho olal lomu ninong nge toko lemioongare ole vothung ako o an mekerem ako o sung tel i a avalare nge. Na i nunganga ako toko lemioongare ole mire i mukal nge toko ako ini toko lemioonga avele ile mire, aveto toko ako ilemi ve ile mire i aolonga, aken i paroro isivenga nge magoning, aveto toko ako ia sagu toko lemioongare, aken kene i paengeng ole lemioong.
1CO 8:2 Na aro ve toko e i ri ve i el mire alavusnga nge ur e omanga, aken kene i pathengal it ako ve, toko aken ile mire rongan i oror.
1CO 8:3 Aveto toko ako ia sagu a God, ilemi mire senu nge ur ako God i sis ve aro i oma i.
1CO 8:4 Naro tho ri nge mekerem annga ako o sung tel i a avalare nge. Na lemir mire ako ve, avala ini ur nunganga avele ake ru a ulue. Aveto God inga omole i voth, na God ol e avele ol.
1CO 8:5 Na toko pelie o rivenga god pelie o voth, na o ri ve pelie o voth a ulue na pelie o voth a malang po. Na i nunganga ako tamatare o voth ako tokokoere o apet or ini godre na oa pompomere,
1CO 8:6 aveto it kene, lemir mire ako God omole inga i voth ako ini Titemer ako i pavelpol ur alavusnga na ako ini a God ako te panes i na te oma ile omaing. Na ar Pomnga omole inga ako i voth, ako ini a Jisas Krais ako God i pavelpol ur alavusnga nge imeni, na nge ienga inga ile engenging kene te oma a God ile omaing aken.
1CO 8:7 Aveto toko lemioonga pelie olemi mire nge ur areke rongan. Na vothung ako nomenga o lotual avalare nge, rongan i voth a olemi, i pavurvur ponange. Na aro ve o an mekerem ako o sung tel i a avalare nge, aro olemi pelekpol, eneke ole lemioong i motu rongan.
1CO 8:8 Aveto aning i oma ur e avele nge ler men tomoing nge a God. Na aro ve te pil mun nge aning pelie, aken aro i pakerenga ler menong aken avele. Na aro ve te an mun aning aken, aro i opoal mun ler menong aken avele.
1CO 8:9 Krais i pavthopot thomu lale mako o pavurvur nge mekerem elonga annga, aveto thomu o nakalal senu thomu nge omaing aken, aro vene mo o pakerenga tokokoe areko ole lemioong i motu rongan kene ole lemioong.
1CO 8:10 Eneke aro ve omu e ako lemi rumong aken i voth a i nge, i es a avalare ole lotuonga a vel ma i an nge, na aro ve toko ako ile lemioong i motu rongan i thopol ong, aro vava? Aro lom omaing aken aro i oma toko aken ilemi mo aro i an aning ako o sungu i a avalare nge lale, na ini omaing ako rongan ilemi ve i kerenga ako aro i oma i.
1CO 8:11 Maken lomu lemi rumong aken i pakerenga teum ako Krais i rin leltun i, ako ile lemioong i motu rongan.
1CO 8:12 Na nge lomu vothung aken thomu o oma vothung kerenga nge a Krais tomo mun nge titeumuere ako ole lemioong i motu rongan, eneke o pavurpol olemi nge omaing ako rongan olemi ve i kerenga nge omanga.
1CO 8:13 Maken na aro ve tho paleklek teik e, nge mekerem ako tho an i, aro tho mothong tel mekerem aken annga, mo aken aro tho pamatu teik aken avele.
1CO 9:1 Tho ini a Krais ile pakeke nunganga na i pavthopot tho lale, na thekik i thopol vengveng ar Pomnga a Jisas Krais na tho oma Toko Pomnga ile omaing a thomu nge, mako thomu o velpol ini toko lemioongare.
1CO 9:2 Na lomumu mire lale ako tho ini a Krais ile pakeke nunganga, eneke tho panongpol thomu, make lomumuo ol nge a Krais. Na lomu lemioong aken i pathengal ako ve, tho ini a Krais ile pakeke nunganga. Aveto toko pelie olemi ve, tho ini a Krais ile pakeke avele.
1CO 9:3 Na lek lelong nge areko o teltun ok kene i vene:
1CO 9:4 Aro ve tho panongpol thomu nge a Toko Pomnga ile riong, tho pavurvur mun ako aro tho el olongek ako ranga ve tho an na tho thin tomo nge thomu, ranga ve ako God ile pakeke alavusnga o oma i.
1CO 9:5 Na tho pavurvur mun ako aro tho ela seng lemioonga e mo ini ewok naro i es tomo nge tho ranga ve ako God ile pakeke alavusnga tomo nge a Jisas ititeinre na Pita o oma i.
1CO 9:6 Na them e a Barnabas them pavurvur mun ako aro them mothong omaing ako them el olongemem nge mo aro areko o nongpol lemem panongpolong aro o theal them, ranga ve ako pakeke alavusnga o oma i.
1CO 9:7 Toko e avele i oma punonga a omaing na i el iolonga nge avele. Na aro ve toko i les vain a ometa, aro i el iolonga nge vain monnga. Na aro ve toko i theal sipsipre, aro i el iolonga nge oa susu ei.
1CO 9:8 Na ur areken te thopol i ake ru a ulue, aveto Moses ile patorong i ri mun nge,
1CO 9:9 na i ri vene: “Thomu o mothong tova o kin kup bulmakau iwo, tova ve i te giguaku wit monnga ma petiti i palitlot mo aro i an pelie.” Na ava God i ri venen aken mo aro i opoal bulmakaure? Avele.
1CO 9:10 I ri venen aken mo aro i patoral it. Maken toko ako i totet ulue ako aro i o aning nge tomo nge toko ako i mon giguak wit monnga, or paini o oma ole omaing aken, eneke olemi mire ako aro o el oolonga nge aning aken pelie.
1CO 9:11 Na them panongpol thomu nge a God ile riong ranga ve ini ometa omanga ako i o aning. Na aro ve them el opoaling nge lemem menong ake ru a ulue a thomu nge, ranga ve ini ometa omanga i el aning nge ia ometa, aro them sung matheong aolonga a thomu nge? Avele.
1CO 9:12 Na God ile pakeke areken o el oolonga nge thomu, maken them pavurvur mun ako aro them el olongemem nge thomu, eneke them mukal nge or, eneke them panongpol tel thomu. Aveto them engeng nge olongemem elnga a thomu nge kene avele, aro vene mo them sung matheong a thomu nge ranga ve ako tokokoere o oma i, aveto them el matheong nge ur areko them oror nge, mo aro them sung matheong e avele nge areko o nongpol lemem panongpolong nge a Krais.
1CO 9:13 Na lomumu mire lale ako ve, areko o oma Lotu Tepun a Vel a omaing, o el oa aning nge tokokoere ole sungong ako o sungu i a God nge a Lotu Tepun a Vel aken. Na areko o oma pris a omaing ako o sung tokokoere ole sungong a God nge ako a sungong a lekleka nge, o el mun oa aning nge sungong areken.
1CO 9:14 Na i ranga ve mun nge areko o panongpol nge Panongpolong Sivenga, Toko Pomnga i sung patorong ako aro o el opoaling nge areko o nongpol ole panongpolong aken.
1CO 9:15 Tho pavurvur mun ako aro tho oma venen aken, aveto tho, tho oma venen aken avele. Na tho wat riong areke mo aro thomu o patea i a tho nge, kene avele. Na i sivenga ako aro tho rin tel, lamo ur aken i velpol ol. Na toko e avele i pavurvur aro i eltetpot lek omaing aken, ako tho magon nge.
1CO 9:16 Na aro ve tho panongpol Panongpolong Sivenga, i pavurvur aro tho magon nge avele, eneke Toko Pomnga i pator tho ve aro tho panongpol, na tho pavurvur inga nge ur ako i pator tho nge. Na patong tho ti, tova tho panongpol Panongpolong Sivenga avele.
1CO 9:17 Na aro ve tho panes sivengek lemik nge panongpolong, aro tho el olongek, aveto aro ve tho panes a Toko Pomnga ilemi nge panongpolong, aro tho oma inga omaing ako i sungu i a tho nge ve aro tho oma i.
1CO 9:18 Aken kene olongek rongan i voth ma i vene: Aro ve tho panongpol tokokoere nge Panongpolong Sivenga, lemik i ngo senu ako aro tho sung matheong e avele a or nge, nge olongek. Na voth vosaling aken ini olongek. Na ake ini tepun ako tho mothong ur ako tho pavurvur nge elnga nge Panongpolong Sivenga panongpolnga.
1CO 9:19 Tho vthopot lale na tho ini toko e avele ile toko um polpolonga, aveto tho oma ranga ve ako tho ini toko alavusngare ole toko um polpolonga, mo aro tho elo toko pulua a Krais nge.
1CO 9:20 Na aro ve tho voth tomo nge Judare, aro tho oma ranga ve ako tho ini toko Juda, mo aro tho elo Judare a Krais nge. Na tho vthopot lale nge a Moses ile patorong panesnga, aveto aro ve tho voth tomo nge areko o panes a Moses ile patorong, aro tho oma ranga ve ako tho panes mun i, mo aro tho elo or a Krais nge.
1CO 9:21 Na aro ve tho voth tomo nge areko or ini Judare avele, aro tho oma ranga ve ako tho ini toko Juda avele, mo aro tho elo or a Krais nge. Aveto tho avsa a God ile patorong avele, eneke tho panes a Krais ile patorong.
1CO 9:22 Na aro ve tho voth tomo nge areko ole lemioong i motu rongan, aro tho oma omaing e avele ako aro i pamatu ole lemioong, mo aro tho opoal or nge vothung ako aro o panes a Krais nge. Na tho oma ranga ve ako tho panes toko alavusnga ole vothung, mo aro tho tongporum sovengalo elonga ako aro tho elo toko pelie a Krais nge.
1CO 9:23 Na tho oma venen aken, eneke tho sis ve aro toko alavusnga aro o nongpol Panongpolong Sivenga. Na tho oma venen aken, mo aro tho ela mun ur sivesivenga ako God i kin ile riong ve aro i sungu i nge areko olemio nge panongpolong aken.
1CO 9:24 Lomumu mire lale ako ve, nge sertetong toko alavusnga o tho nge, aveto toko omole inga ako aro i el iolonga, eneke i mukal nge thoong. Na ranga ve mun nge thomu, aro o engeng nge a Krais ipanesnga i pavurvur ako aro thomu o el olongomu ako God i monsi nge areko o mit engeng.
1CO 9:25 Na toko alavusnga ako aro o tho nge sertetong, o oma inga ur areko aro i opoal or nge ole thoong aken. Na o oma venen aken, mo aro o el vevea ako aro i voth palolo avele. Aveto it, te oma inga ur areko aro i opoal it nge a Krais ipanesnga, mo aro te el a God ia vevea ako aro i kerenga avele.
1CO 9:26 Maken tho panes a Krais ranga ve ini toko ako i tho vengveng nge ur ako i tho tuntun i, na tho oma ranga ve ini toko sisoinga ako i vair pelek pelek imeni, kene avele.
1CO 9:27 Tho mit roal lemi rumong kerenga ako i mita a lemik me, mo aro nik peti i panes inga lemioong sivenga ako i voth a lemik. Na aro ve tho oma venen aken avele, aro tokokoe areko tho panongpol or, aro o el oolonga, naro tho avele ol.
1CO 10:1 Titeikre, lemik ako ve, aro lomumu mire senu nge titevirre ole vothung ako o oma i nomenga ako a pen polpolnga. Or alavusnga o panes songen ako God i pavelpol i mo i mukal na i paseral ole, i pavurvur ako la o es a Rua Selelenga wo epee a ulue klangklanga a thev lemi, eneke God i omreu thei aken.
1CO 10:2 Na ole esong a songen thewo tomo nge ole esuong a thev lemi, ako ini ole paninuong ako i paateal or ve, or ini a Moses ile tokokoere.
1CO 10:3 Or alavusnga o an nge aning ako i esu a God nge me.
1CO 10:4 Na or alavusnga o thin mun nge thei ako God i pavelpol i ma i lelpot a um nge me. Na um aken i paateal a Krais ako i es tomo nge or na i sung ur areko o oror nge.
1CO 10:5 Aveto oa pulua o oma vothung ako God ilemi i ngo senu nge avele, mako o rin rin a pen polpolnga aken, ma oni peti i ngo pelekpol a pen elonga.
1CO 10:6 Ur areken i velpol mo aro i pathengal it ako ve, te mothong tova te theseal vothung kerenga omanga ranga ve ako o oma i.
1CO 10:7 Na thomu o mothong tova o lotual avalare, ranga ve ako pelie a or nge o oma i. Na lemir mire ako o lotual avalare, eneke God ile erere i ri vene: “Tokokoere o men nge avala ia aning lamako o losa ma o sesal avala aken.”
1CO 10:8 Na te mothong tova te ngo tomo nge areko or ini ewor avele, ranga ve ako pelie a or nge o oma i. Na nge ole vothung aken, God i pun rin toko or 23,000 a or nge, nge nang omole inga.
1CO 10:9 Na te mothong mun tova te tongporum a Toko Pomnga nge vothung kerenga le vanga ako aro i paomelal it nge, ranga ve ako pelie a or nge o oma i, mako pilimo kerengare o pun rin or.
1CO 10:10 Na thomu o mothong tova o ri pompom nge lomu mukalingare ranga ve ako pelie a or nge o oma i, mako ensel ako i pun rin toko, i es a or nge ma i pun rin or.
1CO 10:11 Ur areken i velpol a or nge nomenga, mo aro i pathengal it nge a God ile paomelaling nge areko o oma venen aken. Na o watu tenesing areke a God ile erere nge mo aro i pator it ve, te mothong tova te oma venen aken, eneke te voth ol nge nang areko i tothtuno ulue ile vusong.
1CO 10:12 Maken aro ve toko e ilemi ve, i mit engeng lale, aro i nakalal senu ile lemioong, aro vene mo i matu nge vothung kerenga.
1CO 10:13 Na aro ve tongporumong i velpol a thomu nge, aro lomumu mire ako ve, tongporumong areken ini ponganga avele, i velpol tel mun a tokokoe pelie nge lale. Na God i panes ile riong ako i kin i nomenga naro isa wenalo tongporumong ako aro i velpol a thomu nge, ako i aolonga nge lomu engenging, kene avele. Na aro ve tongporumong i velpoltun thomu, God aro i sung sovengalo ako aro thomu o mit engeng nge tongporumong aken.
1CO 10:14 Maken titeik sivengare, aro thomu o voth mela nge vothung ako nge avalare olotualnga.
1CO 10:15 Na tho ria thomu ranga ve ako mire sivenga i voth a thomu nge, aro thomu o avrum vet lek riong ake, i nunganga eve avele?
1CO 10:16 Na aro ve te men nge a Toko Pomnga ia aning, aro te ela vain mei, na te ri sivengaing a i nge, lamo te thin nge ako i palemi rumal it nge a Jisas ia mla, lamako te el mun bret ako te rek rek i na te an i, ako i palemi rumal it nge a Jisas isiva. Na vain thinnga ome bret annga aken i pathengal ako ve, te teo a Krais nge ako i rin leltun it.
1CO 10:17 Na o thopol, bret omole inga i voth ako it toko pulua te an nge, make it alavusnga te velpol omole ol inga tomo nge a Krais.
1CO 10:18 Aro lomumu rum werer Israelre ole vothung ako o an nge sungong ako prisre o sung tel i a God nge, aken i pathengal ako ve, or alavusnga o teo a God nge.
1CO 10:19 Na i vava nge aning ako o sung tel i a avalare nge? Aning aken i eksing ma i rel ol? Avele. Na avala ini God nunganga?
1CO 10:20 Avele. Aveto tokokoe areko o lotual avalare, o oma ole sungong aken a God nge avele, o oma i akennga a tamatare nge, na nik plong ve aro thomu o teo a tamatare nge.
1CO 10:21 Na i pavurvur aro thomu o thin nge a Toko Pomnga ia thei mei na tamatare oa mun, kene avele. Na i pavurvur aro thomu o an nge a Toko Pomnga ia aning na tamatare oa mun, kene avele.
1CO 10:22 Ava thomu o sis ve aro o palemi vel Toko Pomnga nge ako thomu o lotual inga ienga avele. Na lemir mire ako ve, ler engenging i pavurvur aro i mit roal a Toko Pomnga ile paomelaling, kene avele.
1CO 10:23 Toko pelie ako o ri ve, “Krais i pavthopot tho lale, make tho pavurvur nge ur alavusnga omanga.” Ma riong aken i nunganga, aveto ur alavusnga omanga i opoal it avele. Na te pavurvur nge ur alavusnga omanga, aveto ur alavusnga omanga i opoal tokokoere ole lemioong avele.
1CO 10:24 Na toko lemioongare o mothong tova o oma ur ako i opoal inga osivenga, aveto aro o oma ur ako aro i opoal tokokoere.
1CO 10:25 Na thomu o pavurvur ako aro thomu o an mekerem alavusnga ako thomu o ol i a tokokoere nge, na o mothong tova lomumu pompom na o oma ninong ve, “O sung ur ake a avalare nge eve avele?”
1CO 10:26 Eneke God ile erere i ri vene: “Ulue ake tomo nge ur alavusnga ake ru i voth nge, ini a Toko Pomnga ile.”
1CO 10:27 Aro ve toko ako ini toko lemioonga avele, i nongpoo thomu mo o an tomo nge i, na aro ve o sis ve o es, aro o es inga naro o an inga ur ako i sunga i a thomu nge. Na o mothong tova lomumu pompom na o oma ninong ve, “O sung ur ake a avalare nge eve avele?”
1CO 10:28 Aveto aro ve toko e i ri ve, “Ur ake o sungu i a avalare nge lale.” Aken aro thomu o mothong tova o an i, eneke toko aken i sis ve aro i opoal thomu. Na lomumu mire lale ako ve, i sivenga ako aro o an i, aveto aro ve thomu o an i, aro o palemi pelekpol toko aken ilemi. Na lomu omaing aken, i opoal ol toko aken avele. Na toko pelie aro o ri ve, “I vava ako toko relnga ile lemi rumong aro i mit roal tho nge ur ako lemik ve i sivenga ako aro tho oma i, e?
1CO 10:30 Na aro ve tho ri sivengaing a God nge, nge ok aning, toko e avele i pavurvur aro i ri pompom nge lek omaing aken.”
1CO 10:31 Tho olal toko aken ile riong tomo nge thomu ve, aro ve thomu o an na o thin eve o mothong ur areken, ur e avele, aveto lomu omaing alavusnga ako tokokoere o thopol i, aro o papomnga a God nge.
1CO 10:32 Na toko pulua aro o thopol lomu vothung, pelie ine Judare na pelie or ini Judare avele na pelie ini toko lemioongare ako ole lemioong i motu rongan, na thomu o mothong tova o oma vothung e ako aro i pakerenga olemi.
1CO 10:33 Na tho oma vene aken, eneke lemik ako ve, vothung elonga ako aro tho oma i, aro i palemi senu inga toko alavusnga. Na lemik i voth nge ur ako aro i opoal tho avele, i voth inga nge ur ako aro i opoal or. Na tho oma venen aken mo aro tho opoal or mo aro God i el werer or.
1CO 11:1 Aro thomu o panes lek vothung ranga ve ako tho panes a Krais ile vothung.
1CO 11:2 Tho paesa iomu, eneke lomumu rum lek vothung na ur alavusnga ako tho patoral thomu nge, na thomu o panes vothung ako tho sung esu i a thomu nge.
1CO 11:3 Aveto aro lomumu rum senu nge riong ake, seng i voth a iewo tomonnga isa thewo, na totomone alavusnga o voth a Krais isa thewo na Krais i voth a God isa thewo.
1CO 11:4 Na aro ve toko i nong, eve i ripot a God ile riong na i aovaltun ipounga, aken i palemara a Krais, eneke i aovaltun ipounga ranga ve ako i voth a toko e isa thewo.
1CO 11:5 Na aro ve seng i nong eve i ripot a God ile riong na i aovaltun ipounga avele, aken i palemara iewo tomonnga na i ranga ve ini seng ako o theku ipounga mo o palemara i.
1CO 11:6 Na aro ve seng i mothong ipounga aovaltunnga, aro i theku ipounga thoing, aveto lemir mire ako ve, seng ile mara tova i theku ipounga thoing, make i sivenga ako aro i aovaltun ipounga.
1CO 11:7 Na toko i mothong tova i aovaltun ipounga, eneke ini a God ia sei, na aro ve tokokoere o thopol i, aro o papomnga a God. Aveto seng aro i aovaltun ipounga, eneke God i oma i mo aro ve tokokoere o thopol i, aro o papomnga iewo tomonnga.
1CO 11:8 Na i venen aken, eneke God i elpot seng ipokin ma i oma totomone nge avele, aveto i elpot totomone ipokin ma i oma seng nge.
1CO 11:9 Na God i oma a Adam mo ini a Iv iopoalnga, kene avele, aveto i oma a Iv mo ini a Adam iopoalnga.
1CO 11:10 Maken i sivenga ako aro seng i aovaltun ipounga mo ini ile paatealinga ako i voth a iewo tomonnga isa thewo. Na aro ve God ile enselre o thopol i venen aken, aro olemi i ngo senu nge.
1CO 11:11 Aveto nge ler mimiong nge a Toko Pomnga ipanesnga, toko na sengre o vur e pel na o opoal pel epee epeenga nge ole menong.
1CO 11:12 Na tho ri venen aken, eneke seng ako God i pamenu tel i, i velpolpot a totomone ini peti, aveto i patea nge seng aken na i mul nge ponange, totomonere o velpol nge sengre. Aveto ako ini a God ako i pamenu ir.
1CO 11:13 Na thomu o avrum vet i a lomumu, i sivenga tova ve seng i aovaltun ipounga avele, na i nong a God nge a puluare otheki?
1CO 11:14 Na nge lomu thopolong nge ur ako God i pamenu i, i patoral thomu ako ve, i sivenga avele tova ve totomonere opounga thoi aro i aoliloe.
1CO 11:15 Aveto i sivenga ako aro sengre opounga thoi aro i aoliloe mo ini oa malmaling, eneke God i sung opounga thoi aoliloenga mo ini opounga aovaltunnga.
1CO 11:16 Na aro ve toko e i sis ve aro them pun pel e riong nge lemem riong ake, aro tho olal i ve, them tomo nge a God ile lotuongare a rumremre, them panes re inga ako ini vothung omole inga ake.
1CO 11:17 Nge lek patoraling areke aro tho ri nge lomu vothung ako lemik i ngo senu nge avele. Na nge lomu pathunong nge lotuong, thomu o oma vothung ako i opoal tokokoere nge a Krais ipanesnga avele. Lomu vothung i kerenga,
1CO 11:18 eneke a mukaling tel tho nongpol riong ako ve, nge lomu pathunong nge lotuong, thomu o omreu pel, na o pun pel e riong. Na lemik ako ve, riong aken tho nongpol i, pelie i nunganga,
1CO 11:19 eneke punpeling e riong pelie aro i velpol a thomu nge, mo aro thomu o ate senu nge omu kathnga ini a Krais ile toko nunganga.
1CO 11:20 Naro tho ria thomu nge lomu vothung ve, nge lomu pathunong nge aning ako i palemi rumal thomu nge a Krais ile an tomoing nge ile wainlangaere, thomu o an i ranga ve ako Krais i voth tomo nge thomu avele,
1CO 11:21 eneke omu omole omole o songalal ma o an tel a mukaling, aken i oma pelie ma o an ol avele, na omu pelie o thin loptet vain, mako thekumu vaisis.
1CO 11:22 Ava lomu vel e avele ako aro o an nge na o thin nge, e? Na lomu vothung aken i pathengal ako ve, thomu o papomnga lomu pathunong nge lotuong avele, ma i palemara toko le ur avelengare ako o pathun tomo nge thomu. Naro tho ri vava nge lomu vothung aken, e? Aro tho paesa thomu nge? Avele!
1CO 11:23 Naro tho paesa thomu nge lomu omaing aken avele, eneke patoraling ako Toko Pomnga i sungu i a tho nge, i mun re ake tho sung esu i a thomu nge lale, na patoraling aken i vene: Nge pemliknga ako aro Judas i sungu a Jisas a ngarangre omeni, Toko Pomnga a Jisas i ela bret
1CO 11:24 na i ri sivengaing nge, na i reku i na i ria ve, “Ake i ranga ve ini sivangek ako aro tho sungpot i mo i opoal thomu, na nge vothung ake aro lomumu rum tho nge.”
1CO 11:25 Na o an ma vus lama i ela thinonga ako vain i mon nge ma i oma riong ranga ve ako i oma tel i nge bret ma i ria ve, “Ake i ranga ve ini ok mla ako aro i pavelpol ol a God ile riong kinnga ponganga tomo nge thomu. Na lomumu rum tho nge vothung ake tova thomu o thin vain aken.”
1CO 11:26 Naro thomu o papomnga aning aken, eneke nge nang evelelnga tova ve thomu o an bret aken na o thin nge vain mei aken, i ranga ve ako thomu o panongpol werer mun nge a Toko Pomnga ile rinong ako i el werer it nge. Naro o oma venen aken i pavurvur nge ile lo wererong me.
1CO 11:27 Maken aro ve toko e i an bret aken na i thin nge vain mei ako lemir rum Toko Pomnga nge, na il oma omaing ako i papomnga a Toko Pomnga nge avele, aken i pakerenga a Toko Pomnga ini peti na ia mla, aken ini vothung kerenga, naro God i teltun ia nge.
1CO 11:28 Na i sivenga ako aro toko alavusnga aro o avrum tel ole mimiong lamo o an bret aken na o thin ol nge vain mei aken,
1CO 11:29 eneke aro ve toko e i an bret aken na i thin nge vain mei aken, aveto ilemi rum senu Toko Pomnga ini peti tomo nge ile omaing avele, aken God ile paomelaling aro i es a i nge.
1CO 11:30 Na ponange omu pelie numu peti lol na pelie oni multhang na pelie o rin lale, eneke thomu o oma venen aken.
1CO 11:31 Aveto aro ve te avrum senu tel ler mimiong na te pavengveng i, lamo te an ol, maken God aro i paomelal it venen aken avele.
1CO 11:32 Aveto aro ve Toko Pomnga i avrum ler mimiong ma i sivenga avele, aro i sung sisisong ako aro i pavengveng it nge. Na i oma venen aken, mo aro te penthal tomo ol nge areko o panes vothung ulue anga, kene avele.
1CO 11:33 Maken titeikre, aro ve thomu o pathun nge aning aken, aro thomu o men tetal tel thongongomuere, lamo o an ol.
1CO 11:34 Na aro ve toko e mesipun i, aro i an tel a ile vel, mo aro Toko Pomnga i paomelal thomu avele, nge lomu vothung nge lomu pathunong areken. Na riong mun pelie aro tho pator thomu nge ako aro tho velpol a thomu nge.
1CO 12:1 Thomu o nin tho nge Oni Riringa ile sungongre, na titeikre lemik ako ve, aro lomumu mire senu nge Oni Riringa ile sungongre, eneke lomumu i nine senu nge rongan.
1CO 12:2 Na lomumu mire lale ako ve, nomenga nge wop lemi ako thomu ini toko lemioongare rongan, tokokoere o patelektun thomu mo o lotual pelekpol avalare ako o palav avele.
1CO 12:3 Aveto ponange tho sis ve aro lomumu mire nge riong kathnga ako Oni Riringa i pavelpol i. Toko e avele ako God Ioni Riringa i pavelpol riong a i nge, aro i ri tangatun nge a Jisas. Na toko ako i ripot nge ilemi na i ri ve, “Jisas ini Toko Pomnga.” Oni Riringa i voth a i nge ma i pavelpol riong aken.
1CO 12:4 Na Oni Riringa ile sungong rel relnga i voth, aveto Oni Riringa omole re inga aken, ako i sung ir a tokokoere nge.
1CO 12:5 Na te opoal Toko Pomnga ile tokokoere nge omaing rel relnga, aveto te oma a Toko Pomnga omole re inga aken ile omaing.
1CO 12:6 Na tokokoere o pavurvur nge omaing rel relnga omanga, aveto God omole re inga mun aken i sung engenging a or omole omole nge, nge ole omaing aken.
1CO 12:7 Oni Riringa i sung ile sungong rel relnga a toko omole omole nge mo aro o opoal pel osivenga.
1CO 12:8 Ranga ve ako Oni Riringa i panine toko e ilemi mo aro i panine tokokoere olemi nge a God ile riong. Na Oni Riringa mun re inga aken ako i sung mire a toko e nge, mo aro i pamireal tokokoere nge a God ile riong.
1CO 12:9 Na Oni Riringa aken i paengeng toko e ile lemioong mo i aolonga, na i sung ile sungong a toko mun e nge, mo i pavurvur nge ni multhangingare opamiminga.
1CO 12:10 Na i sung ile sungong a toko mun e nge, mo i pavurvur nge pathepolong omanga. Na i sung ile sungong a toko mun e nge, mo i ripot a God ile riong. Na i sung ile sungong a toko mun e nge, mo i avrum tokokoere ole riong kathnga ako i espot a Oni Riringa nge me na tamatare nge me. Na i sung ile sungong a toko mun e nge, mo i ripot nge keiong rel relngare ako ilemi mire nge avele. Na i sung mun ile sungong a toko mun e nge, mo ilemi mire nge toko aken ile riong mirenga.
1CO 12:11 Na sungong alavusnga areken, Oni Riringa re inga omole aken, i sungu i a toko omole omole nge, ranga ve ako ilemi ve i sungu i a or nge.
1CO 12:12 Na toko ini peti epipeere i pom, aveto toko aken ilopat omole inga. Na i ranga ve ini mun i a Krais ilopat ako i omole inga. Na it omole omole it ini a Krais ini peti epipeere,
1CO 12:13 eneke it omole omole te el a God Ioni Riringa omole re inga aken, na i ranga ve ako te el paninuong, na Oni Riringa i veliloalo it mo te velpol ini a Krais ilopat omole. Na ar pelie ini Judare na pelie ini Judare avele, na pelie ini toko um polpolongare, na pelie ini toko um polpolongare avele. Na God i sung Ioni Riringa omole re inga ake a it alavusnga nge mo te el engenging a i nge.
1CO 12:14 Toko ini peti epee ini ini peti elonga avele, aveto ini peti epipeere i voth. Na i vene mun nge Oni Riringa ile sungong.
1CO 12:15 Na aro ve toko e ieve i ri ve, “Tho ini imeni avele, mako tho ini ini peti epee avele.” Aveto rongan i voth toko aken ini peti epee.
1CO 12:16 Na aro ve toko itelnga i ri ve, “Tho ini itheki avele, mako tho ini ini peti epee avele.” Aveto rongan i voth toko aken ini peti epee.
1CO 12:17 Na aro ve toko ilopat ini itheki popepenga, aro i nongpol vava? Na aro ve toko ilopat ini itelnga popepenga, aro i nong rum i vava?
1CO 12:18 Aveto toko ilopat i venen aken avele. God i oma toko ilopat mo ini peti epipeere o voth a omei ranga ve ako God i sis ve aro o ngo venen aken.
1CO 12:19 Na aro ve toko ilopat ini ini peti epee popepenga, aro ilopat alarol avele.
1CO 12:20 Aveto toko ini peti epipeere o voth ma o pavelpol toko ilopat alarolnga.
1CO 12:21 Maken toko itheki i pavurvur avele ako aro i ria imeni ve, “Aro ve ong voth avele, ur mun e avele, aro tho voth senu inga.” Na toko ipounga i pavurvur mun avele ako aro i ria ieve ve, “Aro ve ong voth avele, ur mun e avele, aro tho voth senu inga.”
1CO 12:22 Aveto i venen aken avele. Na toko ini peti epipee pelie ako te ri ve o molilil, aro ve o voth avele, i pavurvur aro ilopat i voth senu avele.
1CO 12:23 Na nir peti epipee pelie ako ler thopolong i sivenga nge avele, aro te pamalmal i. Na nir peti epipee pelie ako ler maral nge, kene aro te pasopal senu i.
1CO 12:24 Aveto nir peti epipee pelie ako ler thopolong i sivenga nge, te oma ur e avele nge. Na God i pavelilo toko ini peti epipeere mo aro epipee pelie ako ler thepolong i sivenga nge avele, aro te theal senu i.
1CO 12:25 Na i oma venen aken mo aro toko ini peti epipeere aro oni silal pel avele, aveto aro ole theal senu peling aro i vur e pel inga.
1CO 12:26 Na aro ve toko ini peti epee omole i sisis, aro ini peti epipee alavusnga, aro o rov mun sisisong aken. Na aro ve toko e i papomnga ini peti epee omole, aro ini peti epipee alavusnga aro olemi sivenga mun nge.
1CO 12:27 Na thomu o ranga ve ini toko ini peti epipeere ako tho ri nge, na thomu alavusnga o velpol ini a Krais ilopat.
1CO 12:28 Na God i sungu omaing rel relnga a toko omole omole nge ako ini ini peti epipee ako o lotual i nge. Na omaing mukalinga ini ile pakekere, na omaing aininga ini areko o ripot a God ile riong, na omaing menga ini pamirealingare, lama pathepolong omangare tomo nge areko o el ile sungong nge vuraling, na areko o pavurvur nge tokokoere oopoalnga, na areko o mukalpo tokokoere nge omaing, na patopalalnga ini areko o ripot nge keiong rel relngare ako olemi mire nge avele.
1CO 12:29 Na or alavusnga ini ile pakekere avele. Na or alavusnga ini a God ile riong ripotngare avele, na or alavusnga ini pamirealingare avele, na or alavusnga ini pathepolong omangare avele,
1CO 12:30 na or alavusnga ini vuralingare avele, na or alavusnga ini areko o ripot nge keiong rel relnga kene avele, na or alavusnga ini areko o ripot nge keiong rel relnga aken mirenga, kene avele.
1CO 12:31 Naro thomu alavusnga aro o engeng mo o ela Oni Riringa ile sungong mukalingare ako o mukal nge areko o rumongal. Na tho sis ve aro tho pathengal thomu nge omaing ako i sivenga nge omaing alavusnga, ini vothung ako nge asaguong.
1CO 13:1 Aro ve tho leng leng nge rumrem alavusnga okei tomo nge enselre okei, aveto ok sagu tokokoere avele, aro tho ranga ve ini kom ako i tang polpol.
1CO 13:2 Na aro ve tho ripot a God ile riong ranga ve ini a God ile riong elnga, na aro ve lemik mire nge a God ile riong inkinenga alavusnga, na aro ve lemik mire nge ur alavusnga, na aro ve lek lemioong i engeng i pavurvur ako aro tho ria tetere naro o pamu, na aro ve tho pavurvur nge ur areken omanga, aveto ok sagu tokokoere avele, aken tho ini toko polpolnga.
1CO 13:3 Na aro ve tho sung lek ur elonga alavusnga a toko le ur avelengare nge, na aro ve tho sungpot nik peti a tokokoere nge mo o ongsises i, aveto ok sagu tokokoere avele, aro lek omaing aken aro i opoal tho avele.
1CO 13:4 Aro ve toko e ia sagu tokokoere, aro iopo i vurpol virial avele. Naro i oma inga vothung sivenga a tokokoere nge, naro i theseal avele, naro i papomnga isivenga avele, naro i magon avele,
1CO 13:5 naro itelnga pla avele, naro ilemi i voth inga nge isivenga avele, naro ilemi kling virial avele, naro ilemi i voth nge vothung kerenga ako o oma i a i nge, kene avele,
1CO 13:6 naro ini plong nge vothung kerenga, aveto ilemi sivenga nge a God ile riong nunganga.
1CO 13:7 Na toko e ako ia sagu tokokoere, aro i el inga matheong ako o oma i a i nge, na aro ve tokokoere ole omaing i velpol ini vothung kerenga a i nge, aro ilemi ve o oma vengveng a i nge avele, na i paninal evelelnga nge areko o tongporum nge vothung sivenga omanga, na i mit engeng nge matheong alavusnga ako i velpoltun i.
1CO 13:8 Vothung ako nge asaguong aro ile vusonga avele, aveto omaing nge a God ile riong ripotnga, aro i vus, na omaing nge keiong rel relngare ripotnga aro i vus, na tokokoere ole mire aro i vus mun.
1CO 13:9 Eneke ponange lemir mire nge ur alavusnga ako aro God i oma i, kene avele, lemir mire inga nge epipee. Na aro ve God i sung ile riong a it nge, aro lemir mire inga ako nge epipeere.
1CO 13:10 Aveto nge nang ako aro God i pavus ile omaing alavusnga, aro lemir i nine nge ur alavusnga. Maken Oni Riringa ile sungong ako i sungu i a it nge ponange, aro i penthal.
1CO 13:11 Na aken i ranga ve ini wainlanga ako i poma na ile mire i motu. Na nge ako rongan tho ini wainlanga, tho leng leng ranga ve ini wainlanga, na lemik mire ako ranga ve tho ini wainlanga, na lemik rum ako ranga ve tho ini wainlanga, lamako tho aolonga ol, mako tho modop ol wainlangaing a vothung aken.
1CO 13:12 Na wainlangaing a vothung i ranga ve ini Oni Riringa ile sungongre ako aro o vus tova ve God i pavus ile omaing alavusnga. Na ponange lemir i nine avele, ranga ve ako te the nge thealu ako i nine avele. Aveto panen aro te thopol vengveng a God itheki. Na ponange lemik mire nge epipee, aveto panen aro lemik mire nge ur alavusnga, ranga ve ako God ilemi mire nge ur alavusnga ako a tho nge.
1CO 13:13 Nge wop lemi ake God i sis ve aro te panes vothung or me ake, aro ler lemioong i engeng nge a God, naro te men sial nge ur sivesivengare ako aro God i sungu i a it nge, naro ar sagu tokokoere, na vothung ako i aolonga nge vothung or me aken ini asaguong.
1CO 14:1 Naro thomu o engeng nge asaguong nge tokokoere. Aveto aro thomu o engeng mun nge Oni Riringa ile sungongre elnga. Naro o engeng rintet nge ile sungong ako o ripot a God ile riong ranga ve ini a God ile riong elngare,
1CO 14:2 eneke toko e ako i ripot nge keiong rel relnga ako ilemi mire nge avele, i ria tokokoere nge avele, i ri aken a God nge, eneke toko e avele ilemi mire nge ile riong aken. Na i ri riong inkinenga ako nge Oni Riringa ile engenging.
1CO 14:3 Aveto toko e ako i ripot a God ile riong ranga ve ini a God ile riong elnga, i ria tokokoere nge, mako i paengeng lotuongare ole menong, na i paengeng ole lemioong, na i opoal areko o voth nge matheong.
1CO 14:4 Na toko e ako i ri nge keiong rel relnga i paengeng ako ini isivenga, aveto toko e ako i ripot a God ile riong, i paengeng ako ini lotuonga alavusngare.
1CO 14:5 Na tho sis ve aro thomu alavusnga o el Oni Riringa ile sungong ako nge keiong rel relnga ripotnga, aveto tho sis rintet ve aro thomu o el Oni Riringa ile sungong ako nge a God ile riong ripotnga ranga ve ini ile riong elnga. Na aro ve toko e i ri nge keiong rel relnga, i sivenga ako aro toko e i ekrispot ile riong aken mirenga mo aro lotuonga alavusngare o el opoaling nge ile riong aken. Na aro ve toko e i ripot mirenga avele, toko ako i ripot a God ile riong ranga ve ini ile riong elnga, ile omaing kene i aolonga nge toko ako i ri nge keiong rel relnga ile omaing aken.
1CO 14:6 Titeikre, aro ve tho es a thomu nge wot, na tho ria thomu nge keiong rel relnga ako lomumu mire nge avele, aro i opoal thomu vava? Aveto aro ve tho ripot a God ile riong ranga ve ini ile riong elnga, eve tho sung mire a thomu nge, eve tho panine lomu mire nge riong ako tho el i a God nge me, eve tho patoral thomu, aken aro i opoal thomu.
1CO 14:7 Na i ranga ve ini mun i bei na won agolu, o mimi avele, aveto okei ako ru i voth, na aro ve i tang senu avele, i pavurvur aro te panes i avele.
1CO 14:8 Na aro ve kuth i avvuv senu avele, aro te monsi nge punong vava?
1CO 14:9 Na i vene mun aken nge thomu, aro ve thomu o ri nge keiong rel relnga ako tokokoere olemi mire nge avele, aro olemi mire nge lomu riong vava? Lomu riong aken i opoal toko e avele.
1CO 14:10 Na i nunganga ako keiong rel relnga ake ru i voth a ulue, na riong omole omole areken i sivenga nge areko olemi mire nge.
1CO 14:11 Maken aro ve tho nongpol toko ako i ri keiong relnga e, aken ini toko relnga e a tho nge, na tho ini toko relnga e a i nge, na i pavurvur ako aro thengemem pel avele.
1CO 14:12 Na i vene mun nge thomu ako thomu o ri riong ako tokokoere olemi mire nge avele. Na lemik mire ako ve, thomu o engeng nge Oni Riringa ile sungongre elnga, maken aro thomu o naktet senu nge Oni Riringa ile sungong areko o pavurvur nge lotuongare oopoalnga.
1CO 14:13 Na i venen aken na i sivenga ako aro toko e ako i ri nge keiong rel relnga, aro i nong engeng mo i pavurvur aro i ritet nge ile riong aken mirenga.
1CO 14:14 Na aro ve tho nong nge keiong rel relnga ako lemik mire nge avele, aken ini Oni Riringa ako i voth a lemik ako i pavelpol i, aveto lek mire i voth polpol inga.
1CO 14:15 Naro tho oma ol vava? Aro sek wom Oni Riringa ako i voth a lemik mo i nong, naro lemik aro i pavelpol mun nongong. Naro sek wom Oni Riringa ako i voth a lemik mo i vo, naro lemik mun aro i pavelpol mun voing.
1CO 14:16 Na aro ve wong oma venen aken avele, na som wom inga Oni Riringa ako i voth a lomum mo i nong sivengaing a God nge, nge keiong rel relnga, na aro ve toko e ako ile lemioong i motu rongan i voth, aken i pavurvur aro i nong sivengaing a God nge tomo nge wong avele, eneke ilemi mire nge lom riong avele.
1CO 14:17 Na i nunganga ako ong ri sivengaing a God nge, aveto lom riong aken i paengeng toko aken avele.
1CO 14:18 Tho ri sivengaing a God nge ako ve, aro ve engek tho voth, tho ri nge keiong rel relnga pulua na i mukal nge lomu riong nge keiong rel relnga.
1CO 14:19 Aveto nge lotuongare ole velilopeling, lemik engeng nge tokokoere opatoralnga, aken aro tho ripot inga riong posngaingati ako aro tokokoere olemi mire nge, naro tho mothong riong pulua rintetnga ripotnga nge keiong rel relnga ako tokokoere olemi mire nge avele.
1CO 14:20 Titeikre, lomu vothung ako thomu o engeng inga nge keiong rel relnga ripotnga i ranga ve ini wainlangaere ole vothung, na thomu o mothong tova o oma ol venen aken. Aveto i sivenga ako aro lomu vothung omanga i ranga ve ini povothvoth ako i oma vothung kerenga e avele, aveto nge lomumu, aro i motu ranga ve ini toko motunga ilemi.
1CO 14:21 Na thomu o mothong tova lomumu ve, keiong rel relnga ringa i pathengal ako ve, God ilemi sivenga nge thomu, eneke God ile riong i ri vene: “God i ri vene: Aro tho pakepot toko rerelire mo aro o sung paomelaling a lek tokokoere nge, naro o nongpol keiong rel relnga ako olemi mire nge avele, aveto rongan o telnga pla inga, na o nongal lek riong avele.”
1CO 14:22 Na riong aken i pathengal it ako ve, keiong rel relnga ringa ini a God ile paatealing nge areko o panes ile riong, kene avele, ini paatealing nge areko o avsa ile riong, mako i sung paomelaling a or nge. Aveto aro ve toko e i ripot a God ile riong ranga ve ini ile riong elnga, aken ini paatealinga nge areko o panes a God ile riong, na ini paatealing nge areko o avsa ile riong, kene avele.
1CO 14:23 Maken aro ve toko lemioongare o velilo pel nge lotu na or alavusnga o ri nge keiong rel relnga ako olemi mire nge avele, na aro ve tokokoe areko or ini toko lemioongare avele, eve toko lemioongare ako ole lemioong i motu rongan, aro ve o es a thomu nge, na o thopol lomu omaing aken, aken kene o rivenga thomu ini ngongongre.
1CO 14:24 Aveto aro ve thomu alavusnga o ripot a God ile riong ranga ve ini ile riong elngare, na aro ve toko e ako ini toko lemioonga avele, eve toko lemioonga ako ile lemioong i motu rongan, aro ve i es a thomu nge, na i thopol lomu omaing aken, aro ilemi mire ako ve, ini toko ako i oma vothung kerenga, na lomu omaing areken aro i pun iopo.
1CO 14:25 Maken aro i pamilempot ur ako i ngo kine a ilemi, naro i koru ieve na i lotual a God. Naro i ripot ve, “I nunganga ako God i voth tomo nge thomu!”
1CO 14:26 Maken titeikre, aro thomu o oma ol va nge lomu lotuong, e? Nge wop lemi ako, tova ve thomu o velilo pel nge lotu, omu omole omole lomu omaing kene i voth, na omu e kene aro i vo, na omu e kene aro i pamireal, na omu e kene aro i panine lomu mire nge riong ako i el i a God nge me, na omu e kene aro i ripot nge keiong rel relnga, na omu e mun kene aro i kekris toko aken ile riong mirenga. Naro thomu o oma lomu omaing alavusnga areken mo aro i paengeng lotuongare.
1CO 14:27 Na aro ve omu pelie o sis ve aro o ri nge keiong rel relnga, aro ini inga or aini eve or me, naro omole aro i ri tel lamo e mun e. Na e mun e ako aro i kekris toko aken ile riong mirenga.
1CO 14:28 Aveto aro ve toko e avele i voth ako aro i ripot riong aken mirenga, aro toko ako i sis ve aro i ri nge keiong rel relnga, i mothong tova i ri viringa nge, aro i men poreng inga nge ole lotuong, naro i ri inga tomo nge isivenga na tomo mun nge a God.
1CO 14:29 Na aro ve omu pelie o sis ve aro o ripot a God ile riong ranga ve ini ile riong elngare, o mothong tova o ser pel nge riong, aro or aini inga eve or me aro oa omole omole o ri tel, naro toko alavusnga o nongpol ile riong aken na o avrum i tova i es a God nge me eve avele.
1CO 14:30 Na aro ve God i pathengal ile riong a toko mun e nge ako ru i men, aro imeni sea a toko aken nge mo ile riong i vus, lamo toko aken aro i ripot riong ako God i pathengal i a i nge.
1CO 14:31 Na aro ve thomu o oma venen aken, aro omu omole omole aro i ripot riong ako God i pathengal i a i nge, aken aro lomu riong areken aro i patoral thomu na i paengeng thomu alavusnga.
1CO 14:32 Na toko ako i ripot a God ile riong ranga ve ini a God ile riong elnga, i pavurvur ako aro i naktet ile riong pateanga na ile vusong,
1CO 14:33 eneke God ini God ako i pavelpol serpeling nge riong avele, ini God ako i pavelpol inga lemi moring. Na aro ve thomu o velilo pel nge lotuong, aro thomu o panes mun vothung ako God ile tokokoere a lotuong a rumremre o oma i,
1CO 14:34 ako ranga ve sengre aro o men poreng nge lomu pathunong areken. Na o mothong tova o leng leng, eneke Moses ile patorong i ri ve, aro o voth a oewoere osa thewo.
1CO 14:35 Na aro ve o sis ve aro olemi mire senu nge ur aken ru o ri nge, aro o nin senu ol oewo tomonmonengaere a ole vel ol, eneke i vengveng avele tova ve seng e aro i leng leng a lomu pathunong areken.
1CO 14:36 Aveto thomu o oma vene aken avele. Na ava Panongpolong Sivenga ako o panongpol ol nge, i patea a thomu nge, e? Na ava i voth inga ako a sivengomu nge, e? Na ava pelie ol nge avele, e?
1CO 14:37 Na aro ve omu e ilemi ve ini a God ile riong elnga e, eve ilemi ve Oni Riringa ile sungong i voth a i nge, aro ilemi mire ako ve, riong ake tho wat i a thomu nge, ini a Toko Pomnga ile patorong.
1CO 14:38 Na aro ve i avsa lek riong ake, aro thomu o mothong tova o nongal mun ile riong.
1CO 14:39 Maken titeikre, aro thomu o engeng nge Oni Riringa ile sungong ako aro o ripot a God ile riong ranga ve ini ile riong elnga, na o mothong tova o mit roal areko o el Oni Riringa ile sungong nge keiong rel relnga ringa.
1CO 14:40 Aveto aro thomu o panes senu lotuong a omaing na o mothong tova o palemi pelekpol tokokoere.
1CO 15:1 Titeikre, tho sis ve aro tho palemi rum werer thomu nge Panongpolong Sivenga ako tho panongpol tel i a thomu nge lale. Na thomu o elo i a lomumu lale, na lomu lemioong i mit engeng nge.
1CO 15:2 Na ake ini Panongpolong Sivenga ako God i el werer thomu nge, tova ve rongan lomu lemioong i voth inga nge. Aveto aro ve lomu lemioong i matu nge, aken lomu lemioong aken aro i vus polpolu inga.
1CO 15:3 Riong ako tho el i ma tho sung esu i a thomu nge, na riong e avele i aolonga nge riong aken, na i vene: Krais i rin leltun ler vothung kerengare, ranga ve ako God ile erere i ri nge,
1CO 15:4 i rin ma o paeso ini peti a vuvepun, lamako nang or me i vus ma i los werera mun ranga ve ako God ile erere i ri nge.
1CO 15:5 Lamako i velpola a Pita nge lama i velpola mun a ile pakeke or mule pa omole pothoi or aini nge.
1CO 15:6 Lamako i velpola mun a toko lemioongare nge ako o pathun na oa titaling i aoselea or 500. Na oa pulua rongan o mimi, aveto pelie o rin lale.
1CO 15:7 Lama i velpola mun a Jems nge, lama i velpola mun a ile pakeke alavusngare nge.
1CO 15:8 Lama i velpola mun a tho nge a rumongaling. Na tho velpol ini ile pakeke nge sovengalo ako i rel, ranga ve ini wainlanga ako inina i pop senu i avele.
1CO 15:9 Na tho posnga nge ile pakeke alavusnga, na tho ini toko sivenga avele ako aro o apet tho ve ini ile pakeke, eneke tho pakerenga a God ile lotuongare.
1CO 15:10 Aveto nge a God ile themosaling nge tho, make tho velpol ol nge mimiong ake tho voth ol nge ponange. Na ile themosaling aken i vus polpol avele, make tho um engeng. Na lek omaing i aolo leltun ile pakeke alavusnga ole omaing, aveto ini lek engenging avele, ini a God ile themosaling ako i paengeng tho nge omaing aken.
1CO 15:11 Na aro ve thomu o nongpol i a tho nge, eve a or nge, ur e avele, lemem panongpolong i vur e pel inga. Na aken ini Panongpolong Sivenga ako lomumuo ol nge.
1CO 15:12 Opisleonga them panongpol nge ako God i palos werera a Krais nge rinong, na i vava ake omu pelie o ri ve, tokokoe areko o rin lale, o pavurvur aro o mimi werera ol avele, e?
1CO 15:13 Aveto, tova i nunganga ako ve, tokokoe areko o rin lale, aro o los werera ol avele, aken Krais i los werera mun nge rinong avele.
1CO 15:14 Na tova i nunganga ako ve, Krais i los werera ol avele, aken lemem panongpolong tomo nge lomu lemioong ini ur polpolnga.
1CO 15:15 Na aro ve i venen aken, them pakekere, lemem apaltet nge a God ile omaing aken, eneke them panongpol nge a God ako i palos werera a Krais nge rinong, aveto tova i nunganga ako ve, areko o rin lale, aro o mimi werera ol avele, aken God i palos werera mun a Krais nge rinong avele.
1CO 15:16 Eneke, tova i nunganga ako ve, God i pavurvur avele ako aro i palos werera areko o rin lale, aken i palos werera a Krais nge rinong avele.
1CO 15:17 Na tova i nunganga ako ve, God i palos werera a Krais avele, aken lomu lemioong ini ur polpolnga na lomu vothung kerengare rongan i ngo reletun a thomu nge,
1CO 15:18 na tokokoe areko olemio nge a Krais na o rin lale, aro o penthal mun.
1CO 15:19 Na aro ve ler lemioong nge a Krais i opoal inga it nge ler menong ake ru a ulue inga, na a Pen a Urvet avele, aken patong it tio, aro tokokoere ole lemi esaling a it nge aro i aolo leltun ole lemi esaling a toko mun pelie nge.
1CO 15:20 Aveto i venen aken avele, i nunganga ako God i palos werera a Krais nge rinong, na ini toko ako i el tel mimiong ako aro ile vusonga avele, aken kene lemir mire ako ve, areko o rin lale, aro o el mun mimiong aken.
1CO 15:21 Na ranga ve ako toko omole ile omaing i pavelpol rinong, toko omole mun e ako ile omaing kene, i pavelpol los wereraing nge rinong.
1CO 15:22 Na i vene re ako, eneke Adam i pavelpol rinong, mako ilengare aro o rin mun, aveto Krais i pavelpol los wereraing, make ilengare aro o el mun mimiong ako aro ile vusonga avele.
1CO 15:23 Aveto toko omole omole ole nang ako aro God i palos werera or nge. I palos werera tel a Krais, na nge a Krais ile lo wererong me, aro i palos werera mun areko olemio nge i.
1CO 15:24 Lamo ulue ile vusong aro i velpol, naro i velpol vene: Krais aro ile mong areko o theal malang po na areko o theal ulue. Na ole engenging nge ur areken thealnga, aro i pavus i. Maken aro ur alavusnga aro i voth ol nge ile thealing, naro i sungu i a Itema imeni nge.
1CO 15:25 Eneke Krais aro i theal ur alavusnga ranga ve ini nepes, i pavurvur ako la aro God i paeso a Krais ile ngarangre a isa thewo.
1CO 15:26 Na nge ako God ile mong ile ngarang alavusnga, aro ile mong mun rinong.
1CO 15:27 Naro i velpol venen aken, eneke God ile erere i ri vene: “God aro i paeso ur alavusnga a Krais isa thewo.” Na riong ako i ri nge “ur alavusnga” kene i ri nge a God avele, eneke ini inga a God ako aro i paeso ur alavusnga a Krais isa thewo.
1CO 15:28 Ma nge ako ur alavusnga i voth a Krais isa thewo, Krais ako ini a God Itun aro i paeso isivenga a God isa thewo mo aro God ienga inga aro i theal ol ur alavusnga.
1CO 15:29 Na toko pelie o rin tel lale na o el paninuong avele, aveto othangangaere o el ol omei nge paninuong mo aro o opoal ol or. Na tova i nunganga ako ve, God i palos werera areko o rin lale avele, i vava ako o oma venen aken, e? Naro o opoal ol or vava?
1CO 15:30 Na i vava nge them ake, e? Eneke them el kerengaing evelelnga nge lemem omaing aken.
1CO 15:31 Na titeikre, tho magon nge ako tho panongpol thomu, mako thomu o teo a Jisas Krais ar Pomnga nge, na lek magoning aken i oma tho mo tho ri nunganga ve, nang elonga tho el kerengaing pa omole tova aro tho rin.
1CO 15:32 Na nge lek omaing ake a Epesus, tho el kerengaing nge tokokoere ako ole engenging i ranga ve ini nanau pil. Na aro ve tho oma venen aken ranga ve ako lemik ve God aro i palos werera tokokoere avele, aken lek omaing aken ini ur polpolnga inga. Na tova i nunganga ako ve, God aro i palos werera areko o rin lale avele, aro te panes inga riong ako i ri ve: “Aro te mosal inga nge aning na thinong, eneke lelken aro te rin.”
1CO 15:33 Thomu o mothong tova somu womalo tokokoere mo aro o paleklek thomu venen aken. Lomumu rum werer riong ake: “Aro ve thomu o paneo tomo nge toko kerengare, aro o pakerenga lomu vothung sivenga.”
1CO 15:34 Na lomu mire vengvenga i voth a kath? Naro o modop lomu vothung kerenga. Tho ri venen aken, eneke omu pelie olemi mire nge a God avele. Na lek riong ake aro i palemara thomu.
1CO 15:35 Na tho pathengal thomu lale ako ve, God aro i palos werera tokokoere, aveto ava toko e aro i nina ve, “Aro i palos werera areko o rin lale vava? Naro oni peti i rel vava?”
1CO 15:36 Na ninong le vanga ake? Na aro ve thomu o o won monnga, won monnga aken aro i plot tel, lamo aro i metaplo na i mimi werera.
1CO 15:37 Na thomu o o wit eve ur e ilopat avele, thomu o o inga ako ini ile rinrel.
1CO 15:38 Na God i pametaplo i ranga ve ako i ateal i nge lale, na rinrel rel relngare i pametaplo or ranga ve ako i ateal i a or omole omole nge.
1CO 15:39 Na ur alavusnga areko o mimi, osivanga i thun avele, na tokokoere osivanga i rel, na mekeremre osivanga i rel, na menre o rel na silangre o rel.
1CO 15:40 Na ur areko o voth a sepsa oni peti i voth, na ur areko o voth a ulue oni peti i voth mun, aveto oa malmaling i rel rel.
1CO 15:41 Na nang theki ia malmaling i rel, na ngov ia malmaling i rel, na sivemitre mun oa malmaling i rel, na sivemit omole omole oa malmaling i rel rel mun.
1CO 15:42 Na i vene mun nge areko God aro i palos werera or nge rinong, aro oni peti i rel. Na toko e ini peti ako o tetunu i, aro i voth palolo avele naro i plot, aveto God aro i palos werera ini peti aken mo aro i plot ol avele, aro i mimi ol ako aro ile vusonga avele.
1CO 15:43 Na toko ini peti ako o tetunu i, ini ur polpolnga, aveto nge ako God i palos werera i, ma ini ur a urvet. Na toko ini peti ako o tetunu i, ile engenging avele, aveto nge ako God i palos werera i, ma ile engenging aolonga.
1CO 15:44 Ma toko ini peti ako o tetunu i, ini ulue anga, aveto nge ako God i palos werera i, ma ini Pen a Urvet anga. Na aro ve God i oma nir peti ako i mimi a ulue, aro i oma mun nir peti ako aro i mimi a Pen a Urvet.
1CO 15:45 Na i ranga ve mun ako God ile erere i ri nge, na i ri vene: “God i oma toko teltelnga ako ini a Adam ma i sung mimiong a i nge.” Aveto God i palos werera a Krais ako o apet i ve ini a Adam rumongalinga, na mimiong ako i sungu i a i nge, i rel, eneke Krais i pavurvur ako aro i sung mun i nge areko olemio nge i.
1CO 15:46 Na nir peti ako ini Pen a Urvet anga, i velpol tel avele, te el tel nir peti ako ini ulue anga, lamako aro te el ol nir peti ako ini Pen a Urvet anga.
1CO 15:47 Na toko teltelnga ako ini peti ini ulue anga, ini a Adam, aveto toko teltelnga ako ini peti ini Pen a Urvet anga, ini a Krais.
1CO 15:48 Na toko ulue anga alavusngare oni peti, i ranga ve ini toko ulue anga aken ini peti. Na toko alavusnga ako or ini toko Pen a Urvet anga aken ile, aro oni peti i ranga ve ini ini peti.
1CO 15:49 Na ponange nir peti i ranga ve ini toko ulue anga aken ini peti, ranga ve mun ako panen aro nir peti i ranga ve ini toko Pen a Urvet anga aken ini peti.
1CO 15:50 Titeikre tho ria thomu, toko ulue anga ini peti, i pavurvur aro i mimi a Pen a Urvet avele, a pen ako God i men ranga ve ini nepes nge. Na ur areko i pavurvur aro i plot, i pavurvur aro i mimi a pen ako ur e avele i plot nge, kene avele.
1CO 15:51 O nongpol, aro tho ritet thomu nge a God ile riong inkinenga omole kene i vene: It toko lemioongare, ar pelie aro o rin rongan na Krais aro i lo werer, aveto it alavusnga aro te onol,
1CO 15:52 ako nge kuth le avvuvong patopalalnga, naro te onol viri viri ranga ve ini toko theki witnga. Na lemir mire ako ve, it alavusnga aro te onol, eneke nge kuth le avvuvong aken, toko lemioongare ako o rin lale, aro o mimi werer tel, naro oni peti ol ini Pen a Urvet anga naro i plot ol avele, lamo it areko rongan te mimi, aro te onol mun venen aken.
1CO 15:53 Naro i velpol venen aken, eneke nir peti ako i pavurvur aro i rin na i plot, aro i onol mo i pavurvur aro i rin na i plot avele.
1CO 15:54 Na nge ako i velpol venen aken, God ile riong aro i velpol nunganga, ako i ri vene: “God ile mong rinong na i vus selele.”
1CO 15:55 Na God ile erere i ri mun ve: “Rinong lom engenging kath ako aro lom mong tokokoere nge, e? Na rinong lom peang kath, e?”
1CO 15:56 Na rinong i pavurvur ako aro i pun rin it, eneke te oma vothung kerenga, na lemir mire ako ler vothung i kerenga, eneke God ile erere i ritet nge lale.
1CO 15:57 Aveto te ri sivengaing a God nge, nge ako ur areken ole engeng avele ol ako aro ole mong it, eneke ar Pomnga a Jisas Krais ile mong or lale.
1CO 15:58 Maken titeik sivengare, aro o mit engeng na o mothong tova toko e aro i ri ololo thomu nge lomu lemioong. Na evelelnga aro thomu o um engeng nge a Toko Pomnga ile omaing omanga, eneke lomumu mire ako Toko Pomnga ile omaing e avele ako aro o oma i, ini ur polpolnga.
1CO 16:1 Nge lomu malueng aken thomu o nin mun tho nge umtun ako aro i opoal a God ile tokokoe areko o voth a Jerusalem. Naro thomu o oma ranga ve ako tho ria lotuongare a rumremre ako a epee a Galesia.
1CO 16:2 Na tho ria or vene: Na nge nang rialonga elonga thomu omole omole aro o parong lelpot umtun epee ako i panes umtun ako o el i nge wik aken, naro o paen tomoal i, i mul nge nang ako aro tho velpol nge, maken nge lek velpoling aro o or ol umtun avele.
1CO 16:3 Na nge lek velpoling, aro thomu o atealpot toko pelie ako lomumu i sivenga nge or. Na aro ve tho es a Jerusalem avele, aro tho wat malueng ako i ritet Jerusalem angare nge toko areken, naro tho pake or mo o es tomo nge lomu sungongre a Jerusalem la.
1CO 16:4 Aveto aro ve i sivenga nge tho ako aro tho es, aro o es tomo nge tho.
1CO 16:5 Aro tho porumtet tel toko lemioongare a rumremre ako a epee a Masedonia, naro tho alpo selele a thomu nge wot.
1CO 16:6 Naro tho voth palolo tie tomo nge thomu, eve aro tho voth palolo mo la vit po i vus, lamo aro thomu o opoal tho nge lek esong e wop kathnga ako aro tho es nge.
1CO 16:7 Na aro ve tho es tel a thomu nge, i pavurvur aro tho voth palolo tomo nge thomu avele, na nik plong ve aro tho oma venen aken, eneke tho sis ve aro tho voth palolo tomo nge thomu, tova ve Toko Pomnga isa wom tho.
1CO 16:8 Aveto aro tho voth ake a Epesus, i mul nge nang ako aro Judare oa aning ako o apet i ve ini Pentikos aro i velpol,
1CO 16:9 eneke God i thep sovengalo nge tho lale mo aro tho panongpol ile riong, mako toko pulua o panes i, aveto toko pulua mun o sis ve aro o mit roal tho.
1CO 16:10 Na aro ve Timoti i velpol, aro thomu o theal senu i nge ile voth tomoing nge thomu mo aro i ngeip avele, eneke i oma a Toko Pomnga ile omaing ranga ve ini tho.
1CO 16:11 Na o mothong tova o pavthongal i, aveto aro o opoal i nge ile esong a tho nge me, mo aro i es tomo nge lemi moring, eneke rongan tho men tetal i tomo nge areko o supo na o um tomo nge i.
1CO 16:12 Na thomu o nin tho nge a Apolos ako i um tomo nge them. Na tho ri engeng nge i mo aro i supo tomo nge a Timoti rea a thomu nge wot, aveto ilemi engeng ve aro i es nge wop lemi ake avele, aveto aro ve nang sivenga e i velpol a i nge, aro i es ol a thomu nge wot.
1CO 16:13 Thomu o thealal na o mit engeng nge lomu lemioong nge a Krais. Na o mothong tova o ngeip, o mit engeng inga.
1CO 16:14 Na o oma lomu omaing alavusnga tomo nge asaguong.
1CO 16:15 Lomumu mire ako Stepanas ile vel lemiare olemio tel nge a Krais ako a lomu epee a Akaia, na o sungu ole mimiong mo aro o opoal a God ile tokokoere. Na tho ri engeng nge thomu titeikre,
1CO 16:16 aro o paeso thomu a osa thewo tomo nge areko o um engeng tomo nge or, nge omaing aken.
1CO 16:17 Na Stepanas na Portunatus na Akaikus o velpol a tho nge, na lemik i sivenga rintet nge lomu toko or me aken ole velpoling, eneke lemik kerere ako thomu o voth tomo nge tho avele, na o el ol meumu.
1CO 16:18 Na o pasivenga werer lemik ranga ve ako o oma i a thomu nge. Maken aro thomu o papomnga tokokoe areko o oma venen aken.
1CO 16:19 Na lotuongare a rumremre ako a epee a Esia o pasungalu ole nang sivenga a thomu nge. Na Akuila ome a Prisila tomo mun nge areko o pathun a ole vel mo aro o lotu nge, o pasungalu mun ole nang sivenga rintet a thomu nge, eneke thomu o teo a Krais nge ranga ve ini or.
1CO 16:20 Na toko lemioonga alavusnga ako o voth tomo nge tho, o pasungalu mun ole nang sivenga a thomu nge. Na nge lomu pathunongre aro thomu o pathokeal pel ranga ve ako omu sagu pel.
1CO 16:21 Na tho a Pol tho wat pathokealing patopalalnga ake nge sivengek menik.
1CO 16:22 Areko oa sagu a Toko Pomnga avele, God ile paomelaling aro i voth a or nge! Emem pomnga es me.
1CO 16:23 Ar pomnga a Jisas ile themosaling aro i voth tomo nge thomu.
1CO 16:24 Ok sagu thomu alavusnga, eneke it vusnga te teo a Krais Jisas nge. Na i re aken. I vus.
2CO 1:1 Tho a Pol, tho ini a Krais Jisas ile pakeke, eneke God i ateal tho ve aro tho velpol ini ile pakeke. Tho wat malueng ake a thomu tokokoe areko o lotual a God ako a Korin na a pen alavusnga ako o voth a Akaia. Na titeir a Timoti i voth tomo nge tho.
2CO 1:2 Aro thomu o el themosaling na lemi moring a Titemer a God tomo nge ar Pomnga a Jisas Krais nge.
2CO 1:3 Them risea a God ako ini ar Pomnga a Jisas Krais Itema ako ini Titemer, na ini lemi esaling alavusnga tepun, na i paengeng it alavusnga lemir.
2CO 1:4 Na i opoal them nge lemem matheong alavusnga potunnga mo aro them opoal mun tokokoe areko o el matheong, naro them opoal or nge opoaling ako God i sungu i a them nge.
2CO 1:5 Na Jisas ile matheong i esa a them nge, aveto ile opoaling i es mun a them nge. Na i venen aken, eneke them ini ile.
2CO 1:6 Na evelelnga them el matheong, na them el tomo mun a God ile opoaling, na them pavurvur ako aro them opoal na them paengeng thomu nge lomu matheong potunnga, ako thomu o potun i ranga ve ini them.
2CO 1:7 Na lemimem i engeng ve ako aro thomu o mit engeng, eneke lemimem mire ako God aro i opoal thomu nge lomu matheong potunnga, ranga ve ako i opoal them nge lemem matheong potunnga.
2CO 1:8 Titeikre, them sis ve aro lomumu mire ako ve, them el matheong puluanga ako a epee a Esia. Na matheong aken i aolonga rintet, na i pavurvur aro them potun i avele. Na i omelal rintet them ma lemimem ol ako ini rinong.
2CO 1:9 I nunganga, them rov i ako i toth aro them rin. Aveto ur areken i velpol a them nge mo aro them mothong tova lemimem i voth nge lemem engenging, aveto aro lemimem i voth inga a God nge, eneke ile engenging i pavurvur nge ur alavusnga omanga, na e mun e i pavurvur ako aro i palos werera rinrinongare.
2CO 1:10 Na nomenga ako matheong aolonga i omelal them ma toth nge lemem rinong, aveto God i eltetpot them nge matheong aken. Na lemimem mire ako, aro ve them voth nge matheong, aro i eltetpot mun i a them nge. Na ienga inga ako them parong lemimem a i nge mo aro i eltetpot them nge matheong alavusnga ako aro i velpoltun them.
2CO 1:11 Na them sis ve aro thomu o opoal mun them nge lomu nongongre. Na aro ve toko pulua o nong nge lemem, na God i olal ole nongong, aro toko pulua o risea a God nge ile opoaling sivenga ako i sungu i a them nge.
2CO 1:12 Na them ri nunganga ako them rov i a lemimem ako ve, lemem omaing alavusnga ako nge thomu i ngo pat, na lemem riong alavusnga ako them oma i a thomu nge i nunganga, na God ilemi sivenga nge lemem omaing areken. Na them oma venen aken mun a toko alavusnga nge. Na them panes ake ini toko ulue angare ole mire avele, aveto God ile themosaling i opoal them.
2CO 1:13 Na ur alavusnga ako tho wat i a thomu nge, i nine na i pavurvur ako aro thomu o tital i, na lomumu mire senu nge, aveto ponange lomumu mire inga ako nge pelie, na lemik ve ako panen aro lomumu mire senu ol re nge, naro nge a Toko Pomnga a Jisas ile nang ako aro i lo werer nge me, aro lomumu sivenga nge lek omaing ranga ve ako aro lemik sivenga mun nge lomu omaing.
2CO 1:15 Na lek lemioong i engeng ve, lomumu sivenga nge lek omaing, mako lemik ve aro tho porumtet tel thomu nge lek esong a Masedonia la, na nge lek lo wererong a Masedonia aro tho porum mun thomu mo aro tho opoal mun thomu paininga. Na nge lek lo wererong a Masedonia tho ri ve aro thomu o sung ur pelie mo i opoal tho nge lek esong a Judia.
2CO 1:17 Nge wop lemi ako lemik rum nge lek esong, tho oma polpol i avele. Na thomu o mothong tova lomumu ve, tho panes i nge vothung ulue anga ranga ve ini toko ako i ripot ile riong, aveto i panes i avele.
2CO 1:18 Tho panes lek riong ranga ve ako God i panes mun ile riong evelelnga.
2CO 1:19 Na tho ri vene aken, eneke panongpolong ako nge a God Itun ako ini a Jisas Krais ako Sailas na Timoti na tho, them panongpol thomu nge, kene them eksing i avele. Na Jisas mun i eksing a God ile riong avele.
2CO 1:20 Eneke riong alavusnga ako God i kin tomo i nge tokokoere, Krais i naktet panesnga na i oma i. Na it alavusnga te ri ve sivenga nge a Krais na te risea God iion nge.
2CO 1:21 Na ake ini a God ako i pamit them tomo nge thomu mo aro te mit engeng nge a Krais ipanesnga. Na i sung Ioni Riringa a it nge mo i paateal it ve, it ako ini ile, aken ini sungong ako i ritet ler nge ur ako panen aro te el i. Na God re inga ake i ateal them mo aro them panongpol thomu nge a Krais ile omaing.
2CO 1:23 Na God ilemi mire nge ur areko tho ri nge kene i nunganga. Na tho lo werer a thomu nge a Korin avele, eneke nik plong ve aro tho vol thomu nge lomu vothung kerenga ako rongan thomu o oma i.
2CO 1:24 Nik plong ve aro tho velpol ini lomu lemioong theal tetalnga, eneke lomu lemioong i engeng nge a Jisas lale. Aveto tho sis ve aro tho opoal thomu nge sovengalo ako aro thomu o modop lomu vothung kerenga nge, mo aro lomumu sivenga nge.
2CO 2:1 Mako lemik altet ol inga ve aro tho es mun a thomu nge wot avele, eneke aro vene mo tho palemara thomu ako ranga ve tho oma i nge thomu nomenga.
2CO 2:2 Eneke aro ve tho oma thomu alavusnga mo thomu alavusnga lomumu sivenga avele, aken aro omu e avele aro i palemi sivenga tho.
2CO 2:3 Mako tho wat malueng engenga a thomu nge mo aro thomu o eksing lomu mimiong mo aro ve tho es a thomu nge, aro thomu o palemi kerere tho avele, aveto aro o ria inga tho nge ur ako i palemi sivenga tho. Na lemik inga ako ve, aro thomu o panes inga ur areko tho wat i a thomu nge ako ranga ve thomu o oma i lale, aken aro it alavusnga aro lemir sivenga nge.
2CO 2:4 Na tho wat venen aken, eneke lemik kerere na thekik einga i teel nge thomu, nako tho wat malueng aton a thomu nge. Na tho wat i a thomu nge ve aro tho palemi kerere thomu avele, aveto tho wat i ve aro lomumu mire ako ve, ok sagu rintet thomu.
2CO 2:5 Na toko aton i palemi kerere thomu, i palemi kerere mos tho avele, aveto i palemi kerere rintet inga ake ini thomu. Na i palemi kerere thomu alavusnga tie. Aken tho ri nunganga.
2CO 2:6 Na paomelaling ako thomu pulua o sungu i a i nge, i pavurvur nge i, eneke i eksing lale.
2CO 2:7 Naro lomumu simikal ile vothung kerenga aken naro thomu o paengeng ilemi. I sivenga avele ako aro lemi kerereong i pamatu i.
2CO 2:8 Make tho ri engeng ve aro thomu o pathengal i a i nge ve omu sagu i.
2CO 2:9 Na tepun mun re ake, make tho wat a thomu nge, i vene: Tho sis ve aro tho tongporum thomu tova thomu o panes ur alavusnga ako tho ri nge eve avele.
2CO 2:10 Na toko e ako lomumu simikal ile vothung kerenga, tho mun lemik simikal mun ile vothung kerenga. Na lemik ve ile vothung kerenga a tho nge ini ur polpolnga na lemik simikal i lale ako a Krais itheki, eneke tho sis ve aro lomu menong i sivenga werer.
2CO 2:11 Na tho oma venen aken, eneke i sivenga avele ako aro Satan ile mong it, eneke lemir mire senu nge ile vothung ako aro i pakerenga ler esong nge.
2CO 2:12 Na nge wop lemi ako tho es ma tho velpol a Troas, Toko Pomnga i thep lek sovengalo ako aro tho panongpol a Krais ile Panongpolong Sivenga a or nge.
2CO 2:13 Aveto lemik i ngo senu avele, eneke tho thopolo vet teik a Taitus mo i ria tho nge lomu menong, kene avele, mako tho paioal or ma tho alpo mun a Masedonia la.
2CO 2:14 Them risea God iion roro, eneke i pathengal tokokoere ako lemem mong ur ako i ngo roal them nge lemem omaing a i nge, eneke them ini a Krais ile. Na them es nge pen elonga na them panongpol na tokokoere olemi mire ol nge a God. Na God ilemi sivenga nge lemem omaing, eneke lemem panongpolong i ranga ve ini ur ako i una vro a pen elonga na tokokoere o una i. Na tokokoe areko o nongal lemem riong, lemem panongpolong aken i ranga ve ini ur ako i una vro na o una i na i pathengal or nge mimiong ako aro ile vusonga avele. Aveto tokokoe areko o nong sirik lemem riong, lemem panongpolong aken i ranga ve ini ur ako i una plot ma o una i na o lel okime nge na o es, mako rinong i sangpolo ol or. Na toko e avele ile engenging i pavurvur nge omaing aken,
2CO 2:17 aveto tho pavurvur, eneke tho ranga ve ini toko puluanga ako o panongpol nge a God ile riong mo aro o el umtun nge, kene avele. Tho oma venen aken avele. Na tho ini a Krais ile na lek riong alavusnga i nunganga a God itheki, na tho panongpol thomu ranga ve ini toko ako God i pakeu tho me.
2CO 3:1 Na tokokoe pelie olemi otun tho ve, tho wat maluengre mo aro tho risea sivengek nge. Na ava lomumu ve, tho wat malueng ake mo aro tho risea sivengek mun nge, e? Akennga avele. Na nik plong ve aro tho krim malueng ako i ritet nge lek omaing mo aro tho sungu i a thomu nge. Na nik plong mun ve aro thomu o wat malueng ako i ritet nge tho. Aveto toko le apaltetonga pelie ako o voth a thomu nge, kene o krim ole malueng ako i ritet nge ole omaing.
2CO 3:2 Na lemik mire senu nge lomu vothung sivenga na i ranga ve ini lek malueng ako toko alavusngare o thopol i na olemi mire ako ve, lek omaing ako a thomu nge i nunganga.
2CO 3:3 Na them panongpol thomu, mako thomu o eksing lomu vothung ma i sivenga. Na lomu vothung sivenga areken i ranga ve ini malueng ako Krais i wat i ako i ritet nge lek omaing. Na tokokoere o thopol malueng ako i wat i a erere ome um nge avele, aveto o thopol inga lomu vothung sivenga ako God ako i engeng rintet Ioni i pavelpol i a lomu mimiong.
2CO 3:4 Them ri venen aken, eneke them ini a Krais ile na them rov i ako God i el werer thomu ako nge lemem panongpolong.
2CO 3:5 Na i pavurvur aro them oma omaing aken nge sivengemem lemem engenging avele, aveto ini a God ienga inga ako i paengeng them nge ile omaing aken omanga.
2CO 3:6 Na God i pavelpol them mo them panongpol nge ile riong ponganga ako i kin tomo i nge tokokoere. Them panongpol or nge a Moses ile patorong panesnga avele, eneke aro ve toko e i panes senu a Moses ile patorong alavusnga avele, aro God i sung paomelaling a i nge. Aveto them panongpol or nge a God Ioni Riringa ile omaing ako aro i sung mimiong a or nge.
2CO 3:7 Na God i wat ile patorong nomenganga nge um, ma i sungu i a Moses nge, ma Moses itheki lemi i tolilis, ma Israelre o pavurvur aro o the rinrin i avele, eneke i tolilis rintet. Aveto itheki lemi tolilisnga aken i voth palolo avele, na i penthal mor a mor, makola ini ile vusuong. Na nge ako Moses ile patorong i es tomo nge tolilisong kene i pathengal ako ve i sivenga, aveto ipanesnga i klipalal rintet, na aken aro i pavelpol rinong a tokokoere nge.
2CO 3:8 Aveto God Ioni Riringa ile omaing i mukal na i sivenga rintet nge aken.
2CO 3:9 Na aro ve Moses ile patorong ako i paomelal tokokoere nge ole vothung kerenga kene i sivenga, i vava nge Oni Riringa ile omaing ako i pavengveng tokokoere a God itheki, e? Aken i mukal na i sivenga rintet nge i.
2CO 3:10 Eneke ur ako nomenga i sivenga, ponange i sivenga mos ol avele, eneke God ile riong kinnga ponganga ako i kin tomo i nge tokokoere, i mukal rintet nge ile patorong nomenganga ako rongan i sivenga rintet.
2CO 3:11 Na aro ve vothung nge a Moses ile patorong panesnga ako i voth palolo avele na i penthal kene i sivenga, i vava nge sovengalo ponganga ako aro te el mimiong nge, ako aro i penthal avele, e? Aken kene i mukal na i sivenga rintet.
2CO 3:12 Na lemimem mire ako God ile sovengalo ponganga aro i penthal avele, mako them panongpol engeng rintet nge.
2CO 3:13 Na them parong kineal lemem riong e avele ranga ve ini a Moses ako i pasopal itheki lemi mo Israelre o mothong tova o thopol itheki lemi tolilisnga ako i penthalu mor mor.
2CO 3:14 Aveto olemi rit na oni plong nge a God ile riong panesnga. Na i pavurvur ponange, aro ve o nongpol werer ol a Moses ile patorong ako toko e ako i tital i, aro olemi mire senu nge avele, eneke i ranga ve ini ur e ako i ngo sopal ole mire. Na rongan ur aken i ngo, eneke so omole inga i voth ako i pavurvur aro i penthal nge, tova olemio nge a Krais.
2CO 3:15 Na i venen aken i pavurvur nge ponange, aro ve Judare o nongpol toko e ako i tital a Moses ile patorong, i ranga ve ini ur e ako i ngo sopal ole mire.
2CO 3:16 Aveto Toko Pomnga aro i eltetpot ur aken a olemi tova ve o eksing a i nge.
2CO 3:17 Na Toko Pomnga ake tho ri nge, ake ini a God Ioni Riringa. Na aro ve Oni Riringa i voth a toko e ilemi, aro i pavthopot i nge vothung ako nge a Moses ile patorong panesnga mo aro God i el werer i.
2CO 3:18 Na them pasopal omaing ako God i oma i a them nge, kene avele. Ako ranga ve Moses i pasopal itheki lemi. Na tokokoere o thopol a God ia malmaling Pen a Urvet anga a lemem mimiong. Na Toko Pomnga ako ini Oni Riringa i eksing them evelelnga mo aro them velpol ranga ve ini i, mo aro lemem mimiong i pathengal a God ia malmaling Pen a Urvet anga a tokokoere nge.
2CO 4:1 Na lemimem pelekpol avele nge panongpolong ake, eneke God i sung omaing ake a them nge, na ile lemi esaling i voth a them nge.
2CO 4:2 Na tokokoere olemi otun them, aveto them parong kineal riong pelie avele, na them oma ur e avele ako aro lemem mara nge. Na lemem apaltet thomu avele, na them wath ke pelekpol a God ile riong avele. Aveto them panongpol a God ile riong nunganga ma i nine a thomu nge. Na them oma venen aken mo aro toko alavusnga olemi mire ako ve, lemem omaing alavusnga ako them oma i a God itheki, i nunganga.
2CO 4:3 Na aro ve Panongpolong Sivenga ako them panongpol thomu nge, i klip a omu pelie nge, aken i klip inga nge areko o penthal lale.
2CO 4:4 Eneke Satan ako i theal areko o panes vothung ulue anga, i pasopal tokokoere olemi ako olemio nge a Jisas avele, mo aro olemi mire senu nge a Krais ile Panongpolong Sivenga avele. Na Krais ako ini a God ia sei na i sivenga rintet.
2CO 4:5 Na them panongpol ve aro thomu o nongal nge them, kene avele, aveto them panongpol ve aro thomu o nongal nge a Jisas Krais, eneke ini ar Pomnga. Na them ini lomu umongare, eneke them oma a Jisas ile omaing.
2CO 4:6 Na them panongpol nge a Jisas, eneke God ako nomenga i ri ve, “Pen lalanga aro i totun pen a midenga.” Ake ini a God ako ponange i pavus mun mideng ako a ler mimiong nge ile pen lalanga ako ini a Jisas. Na Jisas ile mimiong i ranga ve ini pen lalanga ako te thopol i na lemir mire nge a God ia malmaling Pen a Urvet anga.
2CO 4:7 Na lemimemo nge a Jisas na i ranga ve ini ur sivesivenga ako i ngo a lemimem, aveto lemimem i ranga ve ini ur areko i merek semelal. Na God i oma venen aken, eneke i ri ve aro tokokoere olemi mire ako ve, them oma omaing areke nge a God ienga ile engenging na them oma i nge lemem engenging avele.
2CO 4:8 Na matheong pulua i kalualtun them, aveto ole mong rintet them avele. Na nge nang pulua lemimem ve, aro them oma ol va, aveto them loltun omaing aken avele.
2CO 4:9 Na them el kerengaing, aveto God i lo lelpot emem avele. Na nge nang pelie them el mla nge omaing aken, aveto o pun rin them avele.
2CO 4:10 Evelelnga tokokoere o sis ve aro o pun rin them ranga ve ako o pun rin a Jisas, eneke them oma a Jisas ile omaing. Na tokokoere o thopol i ako ve, Jisas ile mimiong i voth a them nge.
2CO 4:11 Na nge nang alavusnga ako them voth nge, i toth re ako aro o pun rin them, eneke them oma a Jisas ile omaing, aveto them oma venen aken, eneke them sis ve aro tokokoere o thopol i ako ve, Jisas i paengeng them.
2CO 4:12 Mako them el matheong ako i toth aro i pun rin them, aveto thomu o el mimiong ako aro ile vusonga avele nge lemem omaing a thomu nge.
2CO 4:13 Na lemem lemioong i voth nge a Jisas, na them oma mun vothung ranga ve ini riong ako toko i wat i a erere nge, ma i ria God nge ve, “Lek lemioong i voth a wong nge, mako tho nin wong ve aro wong opoal tho.” Na lemimemo ve aro God i opoal mun them, mako them panongpol nge a Krais ile omaing.
2CO 4:14 Eneke lemimem mire ako ve, God ako i palos werera Jisas nge rinong, aro i palos werera mun them mo aro them voth tomo ol nge a Jisas, naro i pasong them tomo nge thomu mo aro te voth tomo nge i.
2CO 4:15 Na them el matheong alavusnga areken mo aro them opoal thomu. Na them oma venen aken mo aro God ile themosaling aro i es na i es evelelnga a toko puluangare nge, mo aro toko puluanga o ri sivengaing a God nge naro o risea iion roro.
2CO 4:16 Make lemimem pelekpol avele, eneke lemimem i engeng ve aro panen God aro i palos werera it. I nunganga ako matheong i pakerenga nimem peti, aveto God i paengeng lemimem ako nge nang omole omole.
2CO 4:17 Na matheong ako them el i ponange aro i voth palolo avele a them nge, na ini ur polpolnga, eneke panen God aro i tepolal matheong aken nge ur ako i sivenga rintet, na i pomnga nge ur areken naro ile vusonga avele.
2CO 4:18 Mako lemimem i voth inga nge ur areko a Pen a Urvet ako them thopol i avele, na lemimem i voth nge matheong ako them thopol i na them el i ake ru a ulue, kene avele, eneke ur areko them thopol i, aro i voth palolo avele, aveto ur areko them thopol i nge thekimem avele, aro i voth palolo naro ile vusonga avele.
2CO 5:1 Na nir peti ako onir i voth nge i ranga ve ini valvale ako aro i voth palolo nge avele, na aro ve o pun rin it, aro God i sung vel ponganga a it nge ako isivenga i oma i ako ini nir peti ponganga. Naro onir aro i voth ol nge ako aro ile vusonga avele ake ro a Pen a Urvet.
2CO 5:2 Aveto ponange te mrela ol nge mimiong ake na te sis rintet ve aro te ela ol nir peti ponganga ake ro a Pen a Urvet.
2CO 5:3 Eneke aro ve te ela ol nir peti ponganga aken, aro onir aro i voth polpol ol avele
2CO 5:4 ake ru a ulue ako rongan te voth nge nir peti ulue anga, na nir plong matheong elnga, na nir plong ve aro te rin mo te mothonglelu nir peti, aveto te sis ve aro te ela nir peti ponganga ako ini Pen a Urvet anga mo aro ur ako ini ulue anga aro God i tepolal i nge ur ako aro ile vusonga avele.
2CO 5:5 Na ake ini a God ako i oma it venen aken mo aro i sung nir peti ponganga a it nge, na i sung Ioni Riringa a it nge lale, aken ini sungong ako i ritet ler nge ur ako panen aro te el i.
2CO 5:6 Mako ler lemioong i engeng, na lemir mire nge ve, aro ve te voth nge nir peti ulue anga, aken i ranga ve ini ler menaloinga na i vene ako te voth tomo nge a Toko Pomnga avele.
2CO 5:7 Na te um tomo nge lemioong a i nge, aveto te thopol i avele.
2CO 5:8 Na lemimem mire ako ve, ur areke them ri nge kene i nunganga, na them sis rintet ve aro them mothonglelu nimem peti ulue anga ake, mo them es mo them voth tomo nge a Toko Pomnga.
2CO 5:9 Na aro ve them voth nge nimem peti ulue anga, eve aro them voth tomo nge a God, evelelnga lomem vur nge vothung ako aro ilemi sivenga nge.
2CO 5:10 Eneke aro it alavusnga aro te mit nge riong a Krais itheki, naro i olal werer i a it nge, i pavurvur nge vothung areko te oma i ake ru a ulue, ako ranga ve ini vothung sivenga eve vothung ako ini ur polpolnga a itheki.
2CO 5:11 Na them ngeip ve aro them oma vothung kerenga, eneke lemimem mire ako ve, panen aro them mit nge riong a Toko Pomnga itheki, mako them ri engeng a tokokoere nge mo olemi ako ve, them ini toko le apaltetonga avele. Na God ilemi mire ako ve, ur alavusnga ako them oma i, i nunganga. Na lemik i engeng ve lomumu i el senu ur areken lale.
2CO 5:12 Na tho ri venen aken ako aro tho pasea sivengek nge avele, aveto tho sis ve aro thomu o pavurvur ako aro o olal werer riong nge areko o ri tuntun tho. Na tokokoe areko ini magoningare ako olemi engeng nge ur areko tokokoere o thopol i nge otheki, aveto olemi engeng nge toko ilemi avele.
2CO 5:13 Na aro ve omu pelie olemi ve, tho ini ngongong, eneke o ri ve tho betet inga nge panongpolong, tho oma venen aken mo aro tho paesa God iion roro. Na aro ve omu pelie olemi ve, tho oma omaing sivenga, tho oma venen aken ako aro ini lomu sivengainga.
2CO 5:14 Na Krais ile asaguong nge tokokoere i oma tho make tho velpol ini ile umonga, eneke lemik i engeng ve, Krais ile rinong i el tokokoere omei nge a God ile paomelaling nge ole vothung kerenga. Na God i tepolal toko alavusnga ole rinong nge ole vothung kerenga nge a Krais ile rinong.
2CO 5:15 Na Krais i rin leltun toko alavusnga mo aro areko o el mimiong ponganga aro o oma osivenga ole omaing avele, aveto aro o oma a Krais ile omaing ako i el omei nge ile rinong na God i palos werera mun i.
2CO 5:16 Na i patea nge nang ako lemiro nge a Jisas, te mothong tova te ri ve, toko ini toko sivenga eve ini toko kerenga nge ur ako te thopol i nge thekir. Nomenga te oma venen aken, na te ri ve Krais ini a God Itun avele, aveto ponange aro te oma ol venen aken avele.
2CO 5:17 I nunganga, aro ve toko ako ile lemioong i voth nge a Krais, aken i velpol ini toko ponganga. Na i panes vothung ulue anga avele, aveto i panes ol mimiong ponganga.
2CO 5:18 Na ake ini a God ako i oma ur alavusnga aken a it nge. Nomenga God ile ngarang ako ini it, aveto nge a Krais ile rinong, ile lemi klingong nge it i vus. Na God i pake them mo aro them panongpol nge ako sovengalo i voth lale ako aro ole ngarangpeling aro i vus nge.
2CO 5:19 Eneke God i pakeu a Krais me mo aro i el tokokoere omei nge a God ile paomelaling nge ole vothung kerenga, make i pavurvur aro ile ngarang ol it avele. Na i pavurvur aro i paomelal ol or nge ole vothung kerenga ako o oma i, kene avele. Na i pake them mo aro them panongpol nge riong ake ranga ve ako nge a Krais ile omaing aro God i paomelal ol it avele ol.
2CO 5:20 Na them ini a Krais ile riong elngare, na i ranga ve ako God i ri ile riong ma i espot a womem, na them panongpol engeng tokokoere ve aro o mothong tova o voth ol ve or ini a God ile ngarang ol.
2CO 5:21 Na Krais i oma vothung kerenga e avele, aveto God i paomelal i nge ler vothung kerenga alavusnga, eneke i el meir nge ler vothung kerenga areken mo aro ve lemiro nge i, aro te velpol ini toko vengvenga a God itheki.
2CO 6:1 Na them um tomo nge a God na them ri engeng a thomu nge ve, thomu o el a God ile themosaling lale, na ilemi simikal lomu vothung kerenga lale, na o mothong tova o lel kimomu nge i.
2CO 6:2 Eneke God ile erere i ri ve, “Na tho ateal nang areko lale ako aro tho opoal thomu nge, mo aro tho el werer thomu nge. Na nge nang aken, tho nongpol lomu nongong, mako tho opoal thomu lale.” Na God i ri vene, na thomu o nongpol, ponange ol ake God i monsi lale ako aro i opoal ol tokokoere, na ponange mun ake aro i el werer tokokoere.
2CO 6:3 Na them oma vothung kerenga e avele ako aro tokokoere o thopol i mo o lel okime nge lemem omaing ake.
2CO 6:4 Aveto them pathengal tokokoere ako ve, them ini a God ile umonga sivengare nge lemem mimiong alavusnga, nge ur areko rongan them potun i, ranga ve ini matheong na lemi kerereong na kerengaingre,
2CO 6:5 na nge ur areko them el i, ako o so litlit them, na o paeso them a mang a midenga lemi, na toko volingare o vustuno them mo aro o pun rin them, na nge umong engengare ako them el senu nokolkolong nge avele, na them an senu avele.
2CO 6:6 Na ur alavusnga ako them oma i, i riri a God itheki, na lemem lemi rumong i sivenga, na them vol avele, na them oma omaing sivenga a tokokoere nge, na them panes inga Oni Riringa ako i mukalpo lemem, na emem sagu tokokoere,
2CO 6:7 na evelelnga them ri nunganga, na God ile engenging i voth a them nge, na them oma vothung vengvenga mo aro them panongpol senu nge a God ile riong, naro them olal senu riong areko olemi otun them nge.
2CO 6:8 Na them oma inga venen aken tova ve o papomnga them eve oni silal them, na tova o ri sivenga nge them eve o ri kerenga nge them. Na lemem riong i nunganga, aveto toko pelie o rivenga lemem apaltet,
2CO 6:9 na tokokoe pelie olemi mire senu nge tho ako tho ini a Krais ile pakeke nunganga, aveto pelie o atekokol tho, na nge nang pulua them toth re ako aro them rin, aveto rongan them mimi, na tokokoere o paomelal them, aveto o pun rin them avele,
2CO 6:10 na tokokoere o nong sirik lek riong, mako lemik kerere nge, aveto evelelnga lemik sivenga, eneke God i opoal tho, na them ini toko le ur avelengare, aveto them opoal tokokoere mo aro ole ur elonga pom ol ako ro a Pen a Urvet, na lemem ur elonga avele, aveto lemimem i vual nge ur alavusnga ako God i sungu i a them nge. Na them oma venen aken mo i pathengal tokokoere ako ve, them ini a God ile umonga sivengare.
2CO 6:11 Na lek riong areke, ako tho wat i a thomu Korin angare nge, i nunganga, na tho thep opok lale nge thomu nge ur alavusnga ako i voth a lemik.
2CO 6:12 Na ok sagu thomu lale, aveto omu sagu mos tho avele.
2CO 6:13 Na tho ria thomu ranga ve ako thomu ini tutukre ve, aro thomu o thep mun opomu a tho nge, mo aro ar sagu werer ol pel.
2CO 6:14 Na thomu o mothong tova o kin lomu riong tomo nge areko olemio nge a Jisas avele, eneke toko vengvenga na toko le vothung kerengare ole lemi rumong i vur e pel avele. Na tokokoe areko o es nge pen lalanga na mideng esngare o pavurvur aro o pathun tomo e pel avele.
2CO 6:15 Na Krais i pavurvur aro ilemi sivenga nge a Satan ile omaing e avele. Na toko lemioongare o pavurvur avele aro o paneo tomo nge tokokoe areko olemio nge a Krais avele.
2CO 6:16 Na God i pavurvur aro isa womalo tokokoere mo o lotual avalare a ile lotuonga a vel, kene avele, na ranga ve mun i ako te pavurvur avele aro te paneo tomo nge tokokoe areko olemio nge ole god ako ini God nunganga avele. Eneke it toko lemioongare it ranga ve ini a God ile lotuonga a vel, eneke Ioni Riringa i voth a lemir. Na i ranga ve ako God i ri nge ve, “Aro tho voth tomo nge or, naro tho es tomo nge or, naro tho velpol ini ole God, naro or ini lek tokokoere.”
2CO 6:17 Mako aro thomu o panes a God ile riong ako ile erere i ri nge ve, “Toko Pomnga i ri vene: ‘Thomu o lo lelpot nge areko olemio a tho nge avele, na thomu o naktet thomu nge ole vothung, na o mothong tova o oma vet ole vothung, na aro ve thomu o oma venen aken, aro tho elo thomu a tho nge.’”
2CO 6:18 Na God ile erere i ri mun ve, “Aro tho velpol ini omu Vovo, naro thomu o velpol ini tutukre. Na Toko Pomnga ako i theal tetal toko alavusnga i ri re venen aken.”
2CO 7:1 Na thomu areko ok sagu thomu, God i kin ile riong ve aro i oma ur areken i voth a ile erere nge, mako aro te mothong tova te oma na lemir rum ur areko i kerenga a God itheki, naro te betet inga nge vothung riringa omanga, eneke te papomnga a God naro te ngeip mun nge vothung kerenga omanga.
2CO 7:2 Naro thomu o thep opomu a tho nge, naro omu sagu tho, eneke tho oma vothung kerenga e avele a thomu nge, na tho pakerenga omu e ile menong avele, na lek apaltet omu e avele.
2CO 7:3 Na tho wat riong ake, ve aro tho lel nge riong, aveto lemik otun thomu nge avele, na i ranga ve ako tho ri lale ve, ok sagu rintet thomu, na aro ve tho mimi tomo nge thomu eve tho rin tomo nge thomu, ur e avele, lek asaguong rongan i voth a thomu nge.
2CO 7:4 Na lemik i engeng ako ve, omu sagu tho na thomu o papomnga tho. Na lemik sivenga rintet nge lomu omaing sivenga ako thomu o oma i, na lomu omaing sivenga areken i paengeng lemik nge lek omaing ako tho el matheong nge. Na lek lemi sivengaing i aolonga rintet.
2CO 7:5 Na tho velpol a Masedonia, aveto matheong ako i voth a tho nge i vus avele, na pen elonga ako tho es nge tokokoere o sung matheong pulua a tho nge. Na toko pulua o pun tho nge riong pulua, na lemik uvuval nge lomu lemioong.
2CO 7:6 Aveto God ako i paengeng areko olemi kerere, i paengeng lemik nge a Taitus ile velpoling,
2CO 7:7 na nge ile velpoling inga avele, aveto ile riong i paengeng lemik ako tho nongpol ve, thomu o paengeng mun ilemi nge lomu riong. Na i ria tho ve, thomu o sis rintet ve aro o thopol tho, na i ria mun tho ve, lomumu esal nge tho nge lomu vothung ako o oma i a tho nge, na i ria mun tho ve, thomu o engeng nge ako o mit kimek nge lek omaing. Na tho nongpol aken make lemik sivenga rintet.
2CO 7:8 Na lek malueng ako thomu o el i lale i palemi kerere thomu, na nomenga lemik kerere mun nge ako tho wat venen aken, aveto ponange lemik kerere ol nge avele, eneke lemik mire ako ve, lek malueng aken i palemi kerere thomu, aveto i voth palolo avele.
2CO 7:9 Na lek lemi sivengaing ake nge lomu lemi kerereong aken avele, aveto lemik sivenga, eneke lomu lemi kerereong aken i oma thomu ranga ve ako God i sis ve i velpol a thomu nge, mako kimomu lelalpot nge lomu vothung kerenga. Na lek malueng aken i pakerenga ol omu tie avele,
2CO 7:10 eneke aro ve toko e i panes a God ilemi, na ilemi kerere nunganga nge ile vothung kerenga na ikime lelalpot i, aken aro God i pamimi i, na i paomelal ol i avele. Na toko aken aro ilemi kerere ol avele. Aveto aro ve toko e i panes vothung ulue anga, na ilemi kerere nge ile vothung kerenga, aveto ikime lelalpot i avele, aken aro i el paomelaling panen.
2CO 7:11 Aveto thomu o panes a God ilemi ako lomumu i kerere nge lomu vothung kerenga, na o thopol ur areko i pavelpol i a lomu mimiong, na i vene: Thomu o engeng ve tokokoere aro o modop ole vothung kerengare viri viri, na thomu o sis rintet ve, thomu o pathengal tho ako thomu o pavengveng ur ako tho wat i lale, na numu plong rintet nge toko aton i oma vothung kerenga, na thomu o ngeip nge ako God aro i paomelal thomu, na thomu o sis ve aro tho lo werer a thomu nge wot mo aro ler menong i senu werer, na thomu o monsi lale nge ako aro o paomelal toko ako i oma vothung kerenga. Na thomu o oma omaing alavusnga aken lale, aken i pathengal i ako ve, thomu o vtho ol nge vothung aken.
2CO 7:12 Na tho wat a thomu nge lale, aveto lemik rum nge toko ako i oma vothung kerenga, kene avele, na lemik rum mun nge toko aken ru i oma vothung kerenga a i nge, kene avele, aveto tho wat a thomu nge ve aro God i pathengal i a thomu nge, ako thomu o papomnga tho ako tho ini a Jisas ile pakeke.
2CO 7:13 Na lomu omaing alavusnga areken i paengeng lemik. Na thomu inga o paengeng lemik avele, aveto lemik sivenga mun ako tho thopol a Taitus ile lemi sivengaing ako i el i a thomu nge, eneke thomu o palemi senu werer i nge lomu riong ako lomu asaguong nge tho i nunganga.
2CO 7:14 Nomenga tho ria Taitus ve, lemik sivenga rintet nge lomu omaing, lama Taitus i es la ma i thopol lomu omaing ranga ve ako tho ri tel i a i nge nomenga, na lek mara nge avele, mako lek lemi sivengaing a thomu nge ako tho ria Taitus nge, i velpol nunganga ranga ve ako lek riong alavusnga ako tho sungu i a thomu nge i nunganga.
2CO 7:15 Na Taitus ilemi rum werer lomu omaing ako thomu o papomnga i na o nongpoo i na thomu o nongal lek riong ako i sungu i a thomu nge, mako ile asaguong a thomu nge i esa esa ol.
2CO 7:16 Na lemik sivenga rintet, eneke lemik i engeng nge ako thomu o panes senu a God ile omaing.
2CO 8:1 Na titeikre, tho sis ve aro tho ria thomu nge a God ile themosaling ako i sungu i a toko lemioongare nge ako a Masedonia.
2CO 8:2 Na o el matheong aolonga, na or ini toko le ur avelengare, aveto God ile themosaling i voth a or nge, na olemi sivenga rintet, na olemi omoletet, ma o sung ole sungong ma i aolonga.
2CO 8:3 Na tho ria thomu, tho thopol ole omaing ako ole umtun ako o pavurvur ako aro o sung i, o sungu inga na o sung mun ole umtun epee ako aro i opoal or nge ole mimiong, mako o oror ol nge umtun. Na nge olemi inga, mako o sung i venen aken. Na o nong engeng nge them ve aro semem wom mun or mo aro o supo mun nge toko lemioongare oopoalnga ako a Jerusalem.
2CO 8:5 Na ole omaing i aolonga nge ur areko lemimem ve aro o oma i. Na a mukaling tel o sungu osivenga nge omaing ako Toko Pomnga ilemi sivenga nge, lamako o sungu osivenga nge omaing ako lemimem sivenga mun nge, na nge vothung aken o panes inga a God ilemi.
2CO 8:6 Na nomenga Taitus i opoal thomu, ma thomu o patea nge lomu sungong paen velilonga, mako them ri engeng a i nge mo i lo werer a thomu nge wot, mo i opoal werer mun thomu mo thomu o pavus lomu omaing ako i patheng pat lomu themosaling a toko lemioongare nge ako o voth toth a Jerusalem.
2CO 8:7 Na lomu lemioong i engeng nge a Krais, na thomu o panongpol Panongpolong Sivenga, na lomumu mire nge a God ile riong nunganga, na thomu o sis rintet ve aro thomu o opoal tokokoere, na omu sagu rintet them. Na nge lomu omaing areken thomu o mukal nge toko lemioongare, naro lomu vur mo aro thomu o mukal nge toko lemioonga alavusnga nge lomu sungong sunga.
2CO 8:8 Na tho pakealal thomu avele, aveto tho thopol toko lemioongare ako a Masedonia na o engeng ve aro o opoal otiteinre ako o oror nge ur elonga, na nge aken tho sis ve aro tho tongporum lomu asaguong tomo nge ole asaguong aken.
2CO 8:9 Na lomumu mire nge a Toko Pomnga a Jisas Krais ile themosaling a it nge, ako nomenga, ur alavusnga ako ini ile, aveto i mothong lelu i mo aro i rin mo i opoal thomu, naro thomu o el ur sivesivenga ako God i sungu i a ilengare nge.
2CO 8:10 Na nge lek lemi rumong aro tho ritet nge ur ako i sivenga ako aro thomu o oma i. Na nge tovu po ako i vus lale, thomu tel ako o engeng ve aro thomu o sungu sungong a Jerusalem angare nge, na thomu tel o patea lomu sungong velilonga.
2CO 8:11 Na aken aro thomu o pavus tel lomu sungong mo aro tokokoere o thopol ako thomu o engeng nge ipavusnga ranga ve ako thomu o engeng nge ipateanga. Naro thomu o oma lomu sungong i pavurvur nge lomu ur elonga ako i voth.
2CO 8:12 Na aro ve toko e i thep iopo na i sung imeni i pavurvur nge ile ur elonga ako i voth, God aro ilemi sivenga nge ile sungong aken, eneke toko i pavurvur avele ako aro i sung ur pelie ako i voth a i nge avele.
2CO 8:13 Na nik plong ve aro thomu o el matheong tova ve o sungpot lomu ur elonga pulua mo i opoal areko o oror, aveto tho sis ve aro tokokoe areko o el opoaling a thomu nge, aro o vur e pel tomo nge thomu.
2CO 8:14 Na nge wop lemi ake, lomu ur elonga pom na i pavurvur ako aro thomu o opoal areko o oror. Na panen aro ve thomu o oror, aro areko ole ur elonga i pom aro o pavurvur ako aro o opoal werer mun thomu. Aken i ranga ve ako thomu o oma titeinpeling ako aro thomu opoal pel epee epeenga.
2CO 8:15 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge na i ri ve, “Areko o tho tomoal ‘Mana’ pom, aken oa ‘Mana’ i pom avele. Na areko o tho tomoal ‘Mana’ posalnga, aken oa ‘Mana’ i posnga avele.” Na God i sung Israelre oa aning ako o apet i ve ini “Mana” nge rulpounga nge nang omole omole. Na vel lemia omole omole o es mo aro o tho tomoal oa Mana i pavurvur nge lita or aini or aini. Na pelie o tho tomoal oa Mana pom na pelie o tho tomoal inga posalnga na o paen tomoal oa Mana alavusnga na o wea oa Mana omole omole ma i velpol vengveng nge lita or aini nge toko omole omole.
2CO 8:16 Na tho ri sivengaing a God nge ako i pavurpol a Taitus iopo, na i engeng ve aro i opoal thomu ranga ve ini tho.
2CO 8:17 Na tho nin a Taitus ve aro i lo werer a thomu nge wot, na i nongal lek riong, aveto isivenga ilemi i engeng ve aro i es a thomu nge, na ilemi sivenga rintet nge lo wererong mun a thomu nge wot.
2CO 8:18 Na tho pake tomo i nge toko lemioonga omole ako toko lemioongare ake a Masedonia o risea i nge ile omaing ako i panongpol nge Panongpolong Sivenga.
2CO 8:19 Na e mun e ako toko lemioonga areken o ateal i ve aro i supo tomo nge them nge lemem omaing ako aro them pasong sungong a Jerusalem angare nge. Na them oma omaing aken mo aro tokokoere o paesa God iion roro, naro i pathengal i ako ve, them engeng inga ve aro them opoal areko o oror.
2CO 8:20 Na tokokoere o sung ole umtun pulua nge sungong aken o oma i, na nimem plong ve aro tokokoe pelie olemi otun them ve, them kem umtun pelie nge sungong aken, mako them wola toko pelie mo aro o supo tomo nge them.
2CO 8:21 Na them naktet inga lemem vothung mo aro i vengveng a God itheki tomo mun a tokokoere otheki.
2CO 8:22 Na toko lemioonga omole mun ake them pake mun i wot. Na toko aken i oma omaing puluanga ako i pathengal them nge ve, ilemi i engeng nge a God ile omaing omanga. Na ilemi i engeng rintet ako thomu o engeng mun ako aro o opoal areko o oror, mako i sis rintet ve aro i es a thomu nge wot.
2CO 8:23 Na Taitus ini thengek ako i opoal tho nge lek omaing a thomu nge, na tho ateal i ve aro i es a thomu nge. Na toko lemioongare o ateal mun toko lemioonga or aini aton mo aro o es tomo nge i. Na tokokoere o thopol toko or aini aken ole vothung ma o risea a Krais nge.
2CO 8:24 Na tova ve o velpol, aro thomu o sung lomu sungong a or nge. Naro toko lemioongare nge pen ake aro o nongpol nge lomu asaguong, na aken i pathengal i a or nge ako ve, ini lemem riseaing tepun a thomu nge.
2CO 9:1 Na i sivenga avele ako aro tho ri engeng nge thomu mo aro o opoal toko lemioongare ako a Jerusalem.
2CO 9:2 Eneke lemik mire lale ako thomu o engeng ve aro o opoal or. Na tho risea thomu a Masedonia angare otheki. Na tho ria or nge ve, “Nge tovu po ako i vus lale, Korin angare ako a epee a Akaia, o monsi ol ole sungong sunga.” Na lomu monsiong i pavurpol toko pulua oopo lemi mo o sung mun ole sungong.
2CO 9:3 Aveto tho pasong toko lemioonga or me aken a thomu nge mo aro o opoal thomu nge lomu sungong pavelilonga. Na nik plong ve aro lek riseaing nge thomu aro i velpol ini riong polpolnga, aveto tho sis ve aro thomu o monsi lomu sungong ranga ve ako tho ria thomu nge lale.
2CO 9:4 Na tho ria toko alavusnga ako thomu o monsi lomu sungong lale, aveto aro ve tho velpol tomo nge Masedonia anga pelie na nik plong ve aro o thopol thomu ako o monsi rongan, aro vene mo lemem mara nge lemem riong ako them ri lale na thomu mun aro lomu mara rintet mun nge.
2CO 9:5 Na lemik i venen aken, mako tho pake tel titeik or me aken mo o mukal tel a thomu nge wot mo aro o opoal thomu nge lomu sungong pavelilonga ako thomu o kin lomu riong nge lale. Na aro ve them velpol, aro tokokoere o thopol thomu ako olemi sivenga nge lomu sungong sunga na ini ako them pakealal thomu nge avele.
2CO 9:6 Na lomumu rum senu tel nge lek riong ake. Na toko oinga ako i o ur posalnga aro i el mun aning posalnga, aveto toko oinga ako i o ur pom, aro i el mun aning puluanga. Na i ranga ve mun nge toko ako ile sungong i posnga aro God i olal werer i nge ur posalnga, aveto toko ako ile sungong i aolonga aro God i olal werer i nge ur puluanga.
2CO 9:7 Na toko omole omole aro olemi rum senu tel nge ur or pova ako aro o sung i, lamo aro o sungu ol i, na aro ve toko e ini plong nge ile sungong sunga, i mothong tova i sungu i, na aro ve tokokoere o ovulal i ve, aro i oma ile sungong aken, aro i mothong, eneke God ia sagu inga areko olemi sivenga ma o oma ole sungong.
2CO 9:8 Na aro ve thomu o sung sungong aolonga nge areko o oror, aken aro God i sung mun sungong aolonga a thomu nge, mo aro evelelnga ur areko thomu o el i, i aolonga nge ur areko i pavurvur nge lomu mimiong, na aken thomu o pavurvur ako aro o oma omaing sivenga pulua ako aro i opoal tokokoere.
2CO 9:9 Ranga ve ako God ile erere i ri nge ve, “Na toko ako i sung sung ile sungong a toko le ur avelengare nge. God aro ilemi simikal ile vothung sivenga areken avele, naro ile vusonga avele.”
2CO 9:10 Na God i sung ur oinga nge toko oinga, na i sung aning nge areko o oror nge aning, mako aro i sung mun ur elonga a thomu nge mo aro thomu o oma lomu vothung sivenga ako aro i opoal tokokoere.
2CO 9:11 Na nge nang elonga God aro i sung ur elonga pom a thomu nge mo aro nge nang elonga aro thomu o opoal mun tokokoere. Naro them pasong lomu sungong ake a tokokoere nge mo aro o ri sivengaing a God nge, nge lomu sungong aken.
2CO 9:12 Na lomu opoaling nge tokokoere venen aken aro i pavual a God ile tokokoere nge ur areko o oror nge, na e mun e ako tokokoe pulua aro o risea rintet a God nge lomu opoaling aken.
2CO 9:13 Na lomu omaing aken aro i pathengal tokokoere ako ve, omu sagu a God, na o panes ile mire, naro tokokoere o risea God, eneke thomu o pamilem ako lomumuo nge a Jisas ile Panongpolong Sivenga, na e mun e ako thomu o oma nunganga ur ako lomumuo nge. Naro o risea a God mun nge lomu sungong ako thomu o thomre lomu umtun na o sungu ol i a or nge, na nge tokokoe pelie munre.
2CO 9:14 Naro oa thangaroong i voth a thomu nge, naro o nong a God nge mo aro i oma senu nge thomu, eneke God ile themosaling i voth a thomu nge, na lomu themosaling i es a or nge.
2CO 9:15 Naro te ri sivengaing a God nge, nge Itun ako ini ile sungong a it nge, ako i aolonga rintet, na i pavurvur aro te patongrum i nge ur e avele. Na te ri sivengaing a God nge, nge ile sungong aken.
2CO 10:1 Tho a Pol, tho sis ako ve, tho panes a Krais ile vothung, mako tho paruru tho na tho ri mosnga a thomu nge. Na toko pelie a thomu nge olemi otun tho ve, aro ve tho voth tomo nge thomu, aro tho ri riong mosnga a thomu nge, na aro ve tho voth melanga nge thomu, aro tho wat riong engenga a thomu nge.
2CO 10:2 Na tho nong thomu ve aro thomu o lel kimomu nge tokokoe areken mo aro ve tho velpol a thomu nge, aro tho mothong tova tho oma riong engenga a thomu nge. Aveto aro tho oma riong engenga nge areko olemi otun tho ve, tho eksingu eksinga lek vothung ranga ve ini tokokoe areko o panes vothung ulue anga.
2CO 10:3 Na i nunganga, them ini toko ulue angare, aveto them pun pel nge riong tomo nge areko olemi otun them ranga ve ako toko ulue angare o oma i, kene avele.
2CO 10:4 Na them pun pel nge riong tomo nge areko or ini a God ile ngarangre, aveto them pun pel ako ranga ve toko ulue angare o oma i, kene avele. Aveto God i paengeng lemem riong, mo aro i pavus ole mit engenging nge ole riong le apaltetonga areken.
2CO 10:5 Na lemem riong ile mong tokokoe areko o risea osivenga nge ole riong ako i mitrup areko o ri ve aro olemi mire senu nge a God. Na them eksing ole lemi rumong alavusnga mo aro o panes inga a Krais ilemi.
2CO 10:6 Panen aro ve thomu pulua o panes senu a Krais tomo nge ile pakekere, aro tho velpol mo aro tho paomelal areko rongan o nong sirik a Krais ile riong.
2CO 10:7 Thomu o thopol senu nge ur areko i velpol a thomu nge. Toko pelie a thomu nge o ri engeng ve, Krais i ateal or na o ri ve tho avele. Na tokokoe areke aro o ate senu ako Krais i ateal tho ranga ve ini or.
2CO 10:8 Na lek mara avele ako nge nang pulua tho risea engenging ako Toko Pomnga i sungu i a tho nge, eneke tho oma venen aken mo aro tho opoal lomu lemioong mo i motu, na tho ri ve aro tho pamatu lomu lemioong avele.
2CO 10:9 Na nik plong ve aro tho ri pompom nge lek engenging, eneke nik plong ve aro tho pangeip thomu nge lek maluengre ako tho wat i a thomu nge wot.
2CO 10:10 Eneke toko pelie o ri ve, “Pol ile maluengre o mathe na o pun oopo, aveto nge ile velpoling a it nge kene i velpol ranga ve ini toko vulutnga na ile panongpolong i velvel vet avele.”
2CO 10:11 Na tokokoe areko o ri venen aken aro olemi mire senu ako ve, nge lek velpoling a thomu nge lek riong aro i engeng ranga ve ini lek riong ako tho wat i a lek malueng lemi ako tho voth melanga nge thomu na tho wat i.
2CO 10:12 Na tokokoe areko olemi otun tho o risea osivenga oion, eneke o patongrum ole mimiong tomo nge a God ile riong avele, osivenga o ateal wop ako aro ole mimiong sivenga i mulalngau nge, aken o oma ranga ve ini ngongong. Na tho kene tho patongrum lek mimiong ranga ve ini or avele.
2CO 10:13 Na God i rongu nek nge ulue epee ako aro tho um nge. Na nik plong ve aro tho risea tho nge wop ako i voth a lalanga nge wop ako lek omaing i mulalngau nge. Aveto aro tho risea tho nge lek omaing nge ulue epee ako God i sungu i a tho nge, na thomu mun o voth a lemi.
2CO 10:14 Na tokokoe areko olemi otun tho o ri ve, tho risea tho nge lek omaing nge wop ako God i sungu i a tho nge avele, naro ole riong i nunganga tova ve tho es tel a thomu nge avele, aveto tho panongpol nge a Krais ile Panongpolong Sivenga ma i mulal tel a thomu nge lale.
2CO 10:15 Na tokokoe areko olemi otun tho o panongpol tel nge thomu avele, aveto o nea osivenga nge lek omaing a thomu nge. Aveto tho oma venen aken avele, aveto ini tho ako tho panongpol tel nge thomu, na i sivenga ako aro tho risea tho nge lek omaing a thomu nge. Na lemik i engeng ako ve, lomu lemioong aro i esa esa, naro lek omaing a thomu nge aro i velpol mo i aolonga, naro i mulalnga inga nge wop ako God i rongu i ve aro i mulalu nge.
2CO 10:16 Na aro ve i venen aken, aro thomu o opoal tho mo aro tho panongpol nge Panongpolong Sivenga nge rem ako i voth gat nge thomu ako toko e i panongpol nge rongan, eneke nik plong ve aro tho nea sivengek nge toko relnga ile omaing ranga ve ako toko pelie o oma i.
2CO 10:17 Aveto tho risea tho nge lek omaing ako ranga ve God ile erere i ri nge. Na i ri ve, “Aro ve toko e ilemi ve i risea nge ur e, aro i risea nge ur ako Toko Pomnga i oma i.”
2CO 10:18 Na thomu o mothong tova o papomnga tokokoe areko o risea osivenga nge ole omaing, aveto thomu o papomnga tokokoe areko Toko Pomnga i risea or.
2CO 11:1 Tho sis ve aro somu wompot tel tho mo aro tho wat ri posililaling tie ako ranga ve tho risea sivengek nge lek omaing, aveto i ranga ve ako thomu o nongpol i lale.
2CO 11:2 God i engeng ve aro tokokoere o panes inga ako ini ienga, na tho mun lemik i engeng ve aro thomu o panes inga a Krais, na i ranga ve ako Krais i sungtun thomu a tho nge mo aro tho theal senu thomu mo o voth riringa i pavurvur nge nang ako aro thomu o es a i nge.
2CO 11:3 Aveto tho ngeip nge toko le apaltetongare ako aro o paleklek thomu ranga ve ako nomenga Satan i paleklek a Iv nge ile riong le apaltetonga, aro vene mo thomu o panes senu ol a Krais ile riong avele, naro thomu o velpol toko riringa a Krais itheki avele.
2CO 11:4 Tho ri vene ake, eneke toko pelie ako o es a thomu nge, na o panongpol thomu nge a Jisas, aveto ole apaltet thomu, eneke ole panongpolong i rel rintet nge panongpolong ako tho sungu i a thomu nge. Na o ri ve aro thomu o el oniong ako i rel rintet nge Oni Riringa ako thomu o el i lale. Na o panongpol nge riong ako o apet i ve ini “panongpolong sivenga” aveto i rel rintet nge a Jisas ile Panongpolong Sivenga ako thomu o el i a tho nge lale. Na lomumu sivenga inga nge ole riong alavusnga elnga.
2CO 11:5 Na i sivenga ako aro thomu o el lek riong, eneke lemik i engeng ve tokokoe areko thomu o apet or ve ini pakeke pomngare kene o mukal nge tho avele.
2CO 11:6 Na tho ini toko ako tho sivenga mos nge leng lenging avele, aveto lek mire i aolonga nge a God ile riong, na nge lek omaing alavusnga i pathengal i a thomu nge ako lek mire i aolonga.
2CO 11:7 Na tho panongpol thomu nge a God ile Panongpolong Sivenga na tho el umtun nge avele. Na tokokoe areko olemi otun tho o ri ve, tho oma vothung kerenga nge vothung aken. Aveto tho paruru tho na tho um nge lek engenging mo tho el umtun nge, mo aro tho opoal thomu.
2CO 11:8 Na tokokoe pelie o ri ve, tho el polpol umtun nge toko lemioongare ako nge rem relngare, eneke o sung polpol umtun a tho nge na o sis ve aro tho oma lek omaing ako i opoal thomu.
2CO 11:9 Na nge wop lemi ako tho voth tomo nge thomu Korin angare, tho sung matheong a omu e nge avele, ako tho nong umtun a omu e nge mo tho ol ur areko tho oror nge. Eneke toko lemioongare ako a epee a Masedonia o pake tokokoe pelie mo aro o pasong ole sungong a tho nge mo aro o opoal tho nge ur areko tho oror nge. Na tho sung matheong a omu e nge rongan, naro tho mit engeng inga nge lek vothung aken.
2CO 11:10 Na Krais ile riong i nunganga, na lek riong i nunganga vene mun aken. Aro tho el polpol umtun a toko e nge avele ako a lomu epee a Akaia. Naro toko e avele aro i pavurvur aro i mit roal tho nge lek riseaing nge lek omaing aken.
2CO 11:11 Na ava lomumu ve tho oma vene ake, eneke ok sagu thomu avele, e? Avele, God ilemi mire ako ve, ok sagu rintet thomu.
2CO 11:12 Aro tho panes inga lek vothung aken, ako aro tho ela umtun a thomu nge avele, eneke nik plong ve aro toko le apaltetonga areken aro o thopolo ole riong tepun sivenga e ako aro o mit nge na o risea osivenga ve, “Lemem omaing i vur e pel.”
2CO 11:13 Eneke tokokoe areken or ini pakeke le apaltetongare. Na o ri ve o oma a God ile omaing, aveto ole apaltet, na o nea or nge ve or ini a Krais ile pakeke, aveto ole apaltet.
2CO 11:14 Na tho kukuk nge ole omaing avele, eneke Satan mun isivenga i nea mun i a tokokoere nge ako ve, ini a God ile ensel.
2CO 11:15 Na tokokoe areken ru o voth a thomu nge kene or ini a Satan ile omaingare, ako o nea osivenga ako ve, or ini a God ako i vengveng ile omaingare. Na panen aro o el paomelaling ako i pavurvur nge ole omaing areken.
2CO 11:16 Na tho ria mun ve, aro tho oma tel ri posililaling tie, aveto thomu o mothong tova lomumu ve, tho ini toko ngongong. Aveto aro ve omu pelie lomumu ve tho ini ngongong, aro thomu o nongal mun lek riong, ranga ve ako thomu o nongal toko le apaltetongare ole riong, ako o ri ranga ve ini ngongong, naro tho risea mun sivengek ranga ve ini or.
2CO 11:17 Nge lek riong ako aro tho risea sivengek nge aro lek riong i ranga ve ini Toko Pomnga ile riong avele, aveto aro i ranga ve ini toko ngongong ile riong.
2CO 11:18 Na toko pulua a thomu nge o panes vothung ulue anga na o risea osivenga, mako aro tho panes mun ole vothung mo aro tho risea sivengek.
2CO 11:19 Na lomumu sivenga inga nge toko ngongongre ole riong nongpolnga. Ava thomu o rivenga thomu ini toko powe ninengare, e?
2CO 11:20 I vene ke, aro ve tokokoere o oma thomu ranga ve ako thomu ini ole um polpolongare, eve o pavus polpol lomu ur elonga, eve o pun ongomu, eve o oma thomu ranga ve ako or ini toko kimanga naro o palemara thomu, aveto somu wom inga or na o nongal inga ole riong.
2CO 11:21 Ava thomu o rivenga tho ini toko lolinga, mako tho oma venen aken avele, e? Na i vova ako thomu o rivenga lek maral nge ur aken omanga, e? Avele ako, tho oma venen aken avele. Na pakeke le apaltetongare o risea osivenga nge ole omaing, naro tho panes ole vothung ako ranga ve ini toko ngongong, naro tho risea sivengek nge lek omaing.
2CO 11:22 O ri ve or ini Judare na o ri oa pompomere okei, na tho vene mun aken. O ri ve or ini Israelre, na tho vene mun aken. O ri ve or ini a Abraham ititeviere, na tho vene mun aken.
2CO 11:23 O ri ve or ini a Krais ile omaingare, aveto lek omaing nge a Krais i mukal nge or. Na lomu riong inga i oma tho make tho wat riong ake ranga ve ini toko ako ile mire avele. Lek omaing ako tho oma i, i aolo leltun ole omaing. Na tokokoere o paeso tho a mang a midenga papulua, eneke lek lemioong i engeng nge a Krais, aveto or kene avele. Na tokokoere o siso tho viringa, aveto or kene avele. Na nang pulua toth re ako aro tho rin, eneke tho oma a Krais ile omaing.
2CO 11:24 Pa or lim ako Judare ole mukalingare o sung paomelaling a tho nge, eneke oni plong nge lek omaing, na o so litlit tho pa or mule pa me pothoi or limpenel nge nang omole omole aken.
2CO 11:25 Pa or me ako Rom a punongare o val tho nge won. Na nge nang omole ako tokokoe areko olemi klingtun tho o luvalal tho nge umre ma pa omole re ako aro tho rin. Na pa or me imot areko tho ro nge o methipthep a thev stha na nge nang omole nge nang or me aken tho monror tomo nge imot methipthepnga epee na tho voth a thev stha i pavurvur nge pemliknga na eranga omole.
2CO 11:26 Na nge lek esong pulua, i toth ako aro tho el kerengaing nge thei apolnga, na nge toko kemongare, na nge lekngare ako ini Judare, na nge tokokoe areko or ini Judare avele. Na nge nang pulua mun i toth ako aro tho el kerengaing nge ako tho voth a rem pomnga, na nge ako tho voth gat, na nge ako tho mon nge imot a thev stha. Na i toth mun ako aro tho el kerengaing nge tokokoe areko o ri ve or ini toko lemioongare ako o panes a Jisas, aveto ole apaltet.
2CO 11:27 Na nge nang pulua tho um engeng nge menik mo aro tho el umtun nge, na tho el senu nokolkolong nge avele, na nge nang pelie tho el senu aning na thei avele, na nge nang pulua mun tho an avele, eneke tho mostun inga ako ini lek omaing. Na nge nang pelie nik peti i meririr, eneke lek tekruk pom avele.
2CO 11:28 Na tomo mun nge matheong areken, nge nang elonga tho el matheong mun, eneke lemik i voth nge toko lemioonga alavusnga, aro vene mo ole lemioong i matu.
2CO 11:29 Aro ve toko e ile lemioong i engeng mos avele, aro lemik esal nge i, na aro ve toko e i paleklek toko lemioonga e nge vothung kerenga, aro lemik klingtun ir.
2CO 11:30 Aro ve thomu o engeng ve aro tho risea sivengek, aro tho ri nge ur areko tokokoere o paruru tho nge.
2CO 11:31 Na God ako ini a Jisas Krais ia Vovo ako aro te risea i evelelnga, ilemi mire nge ur alavusnga ake tho ri nge, ve i nunganga.
2CO 11:32 Na toko pelie o paruru tho nge ako tho tholel matheong ako i velpoltun tho a Damaskus. Na toko omole ako i voth a nepes a Aretas isa thewo ini gavana ako i theal tetal rem pomnga a Damaskus na i sis ve aro i rere tho, mako i pake ile punongare mo aro o mit tetal rem pomnga a lok ako ini um ithekia elonga.
2CO 11:33 Aveto thengengekre o inou tho a alal aolonga lemi na o pablokpot tho a lok thetitipotnga ma o pamonlolu tho a ulue la. Na nge sovengalo re inga ake, mako tho lo a imeni.
2CO 12:1 Ava lomumu ve aro tho risea sivengek nge ur pelie mun e, aveto lemik ve aro i opoal ur e avele. Aveto aro tho ri nge ur areko Toko Pomnga inga i pathengal i a tho nge, na nge ur areko i pavelpol ninenga a tho nge mo lemik mire nge.
2CO 12:2 Lemik mire nge toko ako ini a Krais ile, ako nomenga nge tovu po or mule pa omole pothoi or penel, Toko Pomnga i ela toko aken roro rintet ako a ile Pen a Urvet la. Lemik mire nge avele, ava ini peti i esa la eve ini ioni, aveto God inga ilemi mire nge.
2CO 12:3 Na lemik mire ako Toko Pomnga i ela toko aken ako ro la a toko vengvengare ole vothinga. Na i nongpol ur areko God i mit roal i ve i mothong tova i ria tokokoere nge.
2CO 12:5 Na ur areken tho ri nge, kene i velpol vengveng a tho nge, naro tho risea nge ur areko i velpoltun tho, aveto i pavurvur aro tho risea sivengek nge avele. Aro tho risea inga tho nge ur areko tokokoere o paruru tho nge.
2CO 12:6 Aveto aro ve tho risea sivengek nge ur areken God i pathengal i a tho nge, aro tho oma ranga ve ini toko ngongong avele, eneke aro tho ri riong ako i nunganga. Aveto aro tho risea sivengek nge ur areken avele, eneke nik plong ve aro thomu o papomnga tho nge ur areko God i pathengal i a tho nge, aveto tho sis ve aro thomu o papomnga tho nge ur areko tho oma i na tho ri nge.
2CO 12:7 Na God i pathengal ur sivesivengare a tho nge, aveto ini plong ve aro tho risea sivengek iok nge ur areken, mako i sung ni peti sisisong a tho nge, na i sisis ranga ve ini tuok wowonga ako i o nik peti. Na i ranga ve ini a Satan ile umonga ako i paomelal tho.
2CO 12:8 Na tho nong engeng pa or me a Toko Pomnga nge mo aro i eltetpot ni peti sisisong aken a tho nge.
2CO 12:9 Aveto i ria tho nge ve, “Aro avele, lek themosaling ako i voth tomo nge wong aro i opoal wong. Eneke lek engenging i pavurvur ako aro i opoal senu wong tova wong engeng avele.” Mako aro lemik sivenga rintet nge, na tho risea nge ur areko i velpol a tho nge, na nge lek engenging avele, eneke tho sis ve aro tokokoere o ate ako ve, Krais ile engenging i voth a tho nge.
2CO 12:10 Aro ve tho engeng avele, eve tokokoere oni silal tho, eve o sung matheong a tho nge, eve o sung kerengaing a tho nge, na eve ur klipnga pelie i velpoltun tho, eneke tho oma a Krais ile omaing, ur e avele, eneke God i paengeng tho tova matheong areken i velpoltun tho.
2CO 12:11 Lek riong ako tho ri lale i ranga ve ini toko ngongong, aveto thomu inga ako o oma tho mo tho ri venen aken. Eneke nomenga thomu o ri riong sivenga a tokokoe areko thomu o apet or ve ini pakeke pomngare, aveto ole omaing e avele i mukal nge tho, na i sivenga tova ve thomu o ri riong sivenga a tho nge, aveto avele. Na i nunganga, tho ini toko polpolnga tova ve God i opoal tho avele.
2CO 12:12 Na i vava ako thomu o ri riong sivenga a tho nge avele, e? Eneke tho oma ur areko i pathengal thomu ve, tho ini a Jisas ile pakeke nunganga ako ranga ve nge pakukukaling na pathepolong na ur rel relnga ako i pathengal thomu nge a God ile engenging. Na tokokoere o sung matheong a tho nge, aveto tho engeng inga nge omaing areken omanga.
2CO 12:13 Na tho oma lek omaing a thomu nge ranga ve ako tho oma i a toko lemioonga alavusngare nge, aveto ur inga omole ako tho sung matheong a thomu nge avele, ako thomu o ol tho avele. Ake ava tho oma vothung kerenga a thomu nge? Na i vova ake lomumu i venen aken, e? Aro ve lomumu i vene re aken, tho nong thomu ve aro lomumu simikal lek vothung kerenga aken.
2CO 12:14 Na tho monsi lale ve aro tho porum thomu pa or menga ol, na nik plong ve aro thomu o ol tho, eneke tho sis inga ako aro omu sagu tho, na nik plong nge lomu ur elonga areken elnga, na lek vothung aken i vengveng, eneke thomu o ranga ve ini tutukre, eneke tho opoal thomu ako thomu o el mimiong ponganga. Na i sivenga avele ako aro toko e itutunre aro o paen tomoal ole umtun mo aro o opoal otema nge, aveto i sivenga ako aro otema inga aro i paen tomoal ile umtun mo aro i opoal itutunre nge.
2CO 12:15 Aken aro lemik sivenga rintet ako aro tho opoal thomu tutukre nge lek ur elonga alavusnga, naro tho sung lek engenging alavusnga mun mo aro i opoal thomu. Na aro ve ok sagu rintet thomu venen aken, na i vova ake omu sagu rintet tho avele, e?
2CO 12:16 Na tokokoe areko olemi otun tho na o ri ve, “I nunganga, Pol i sung matheong nge umtun elnga a thomu nge avele, aveto i pamolomolo thomu na ile apaltet thomu ma i el lomu umtun.”
2CO 12:17 Na lomumu mire senu mun ako nomenga tokokoere ako tho pake or a thomu nge, o el polpol umtun a thomu nge avele.
2CO 12:18 Na tho ri engeng a Taitus nge mo aro i es a thomu nge, na tho pake tomo i nge titeir aton. Na Taitus i el polpol lomu umtun mo aro i sungu i a tho nge, kene avele. Na them paini them oma mun vene re aken, na them panes inga vothung omole inga ako them el umtun a thomu nge avele.
2CO 12:19 Na ava lomumu ve, nge lek malueng ake tho wat inga mo tho leltet tho nge, e? Avele. God ilemi mire ako lek riong alavusnga i nunganga, na tho ri ranga ve ako tho ini a Krais ile umonga. Na tho ria thomu titeikre, ok sagu thomu, na lek omaing alavusnga ako tho oma i ini ako aro thomu o mit engeng nge lomu lemioong nge a Krais.
2CO 12:20 Na tho ri venen aken, eneke nik plong ve aro tho velpol a thomu nge tova lomu vothung i vengveng rongan, aro vene mo numu plong nge lek riong engenga ako aro tho sungu i a thomu nge. Na tho ngeip, aro vene mo tho thopol volpeling, na muspeling, na lemi klingong, na pamumutaling, na voltetong, na ri ngunngunong, na magoning, na telnga plaing ako i voth a thomu nge.
2CO 12:21 Na tho ngeip nge porumtetngomu, eneke aro ve thomu o modop lomu vothung kerenga rongan, aro God i palemara tho a thekumu, naro lemik kerere nge tokokoe areko nomenga o oma vothung kerenga na rongan o kis inga ole vothung kerenga omanga, na o modop vet i rongan, ranga ve ako nge vothung ako nge toko na seng aomnga, na ngo tomoing nge toko na seng rel relngare, na theki le roroing, na ole mara nge ole vothung kerenga areken omanga avele.
2CO 13:1 Ake ini lek esong pa menga ol a thomu nge. Na God ile erere i vene, “Aro ve toko or aini eve or me o ritet nge toko e ile vothung kerenga ako o thopol i, aken i pavurvur aro o paomelal toko aken nge.”
2CO 13:2 Na tho tor lomu nge lomu vothung kerenga lale nge lek porumtetong aininga a thomu nge nomenga. Na rongan tho voth mela nge thomu, na tho tor lomu paininga nge lek malueng ake. Na nge lek lo wererong a thomu nge, aro tho paomelal areko o oma ole vothung kerenga nomenga vet ako me, tomo nge areko o patea ole vothung kerenga a sapat lemi, na rongan o oma inga ole vothung kerenga areken.
2CO 13:3 Na lek vothung aken aro i pathengal i a thomu nge ako tho ri ake ini a Krais ile riong, na tho ini ile pakeke. Na Krais ile opoaling a thomu nge i mengmeng avele, na ile engenging i voth a thomu nge.
2CO 13:4 Na i nunganga ako, o pamona a Krais a won ngoronga nge ranga ve ini toko ako ile engenging ol avele, aveto ponange i ake ru i mimi ol, eneke God ile engenging i oma i ma i mimi werera. Na tho mun tho oma Krais ile omaing ranga ve ako lek engenging avele, aveto God ile engenging aro i oma tho mo aro tho paomelal thomu.
2CO 13:5 Na thomu o thopol senu vet lomu mimiong, na o tongporum vet sivengomu tova ve lomu lemioong i nunganga nge a Jisas Krais eve avele. Na aro ve lomumu mire ako ve, Jisas Krais i voth a opomu lemi, aken moro lomu lemioong i voth a i nge, aveto aro ve Jisas Krais i voth a opomu lemi avele, aken lomu lemioong i voth a i nge avele.
2CO 13:6 Na lemik i engeng ako, aro ve thomu o avrum vet lek vothung, aro lomumu mire ako, Jisas i ateal tho ve ini ile pakeke nunganga ako a thomu nge.
2CO 13:7 Na tho nong a God nge ako aro thomu o oma vothung kerenga e avele. Na nik plong ve aro tokokoere o thopol tho ako tho paomelal thomu nge lomu vothung kerenga mo aro olemi mire ako tho ini lomu pakeke nunganga. Aro ve o thopol tho venen aken avele, na olemi mire ako tho ini lomu pakeke nunganga avele, ur e avele, aveto tho sis inga ve aro thomu o oma vothung vengvenga.
2CO 13:8 Na aro ve thomu o oma vothung vengvenga aro tho pavurvur aro tho paomelal thomu avele, eneke tho pavurvur inga ako aro tho paomelal areko o oma vothung kerenga. Na lek omaing inga ako aro tho opoal tokokoere mo aro o nongal a God ile riong nunganga.
2CO 13:9 Na lemik sivenga nge ako tova thomu o mit engeng nge lomu lemioong nge a Krais, na aro ve i venen aken, aro tho pathengal ol lek engenging ako aro tho paomelal thomu nge, kene avele, na aro ve tokokoe pelie olemi ve lek engenging avele, ur mun e avele. Na lek nongong nge a God i vene: Aro i opoal thomu mo lomu lemioong i engeng rintet.
2CO 13:10 Na tho voth mela nge thomu, make tho wat ur areken, eneke tho sis ve aro thomu o oma vothung vengvenga, mo aro nge lek velpoling a thomu nge, aro tho paomelal thomu avele, nge engenging ako Toko Pomnga i sungu i a tho nge. Na Toko Pomnga i sung ile engenging a tho nge mo aro tho paengeng lomu lemioong, na ini ako aro tho pakerenga lomu lemioong avele.
2CO 13:11 Na titeikre thomu o nak ol i. Na thomu o pavengveng lomu mimiong, na lomumu inga omole, na o panes lek riong areke, naro thomu o naktet lomu menong. Naro God i sung ile asaguong na ile lemi moring a thomu nge naro i oma senu nge thomu.
2CO 13:12 Aro ve thomu o thopolo toko lemioongare, aro o pathengal i a or nge ako ve, God ile asaguong i voth a lomu mimiong.
2CO 13:13 Na toko lemioonga alavusngare a pen ake o pasungalu ole nang sivenga a thomu nge.
2CO 13:14 Na tho sis ve aro Toko Pomnga a Jisas Krais ile themosaling na God ile asaguong aro i voth tomo nge thomu, naro Oni Riringa i pavelilo thomu mo titeinpeling a vothung i vual a thomu nge. Na i re aken. I vus.
GAL 1:1 Tho ini a Pol, tho ini pakeke, ave ini tokokoere ako o ateal tho na o pake tho, kene avele. Na tho ini tokokoere ole riong elnga avele. Aveto Titemer a God ome a Jisas Krais ako i palos werera i nge rinong, o ateal tho ve aro tho ini ole pakeke na ole riong elnga.
GAL 1:2 Na toko lemioongare ako o voth tomo nge tho, them pasong malueng ake a thomu toko lotuongare nge ako o voth a rumremre ako a epee a Galesia.
GAL 1:3 Aro thomu o el themosaling na lemi moring a Titemer a God tomo nge ar Pomnga a Jisas Krais nge.
GAL 1:4 Na Jisas Krais i panes inga Titemer a God ilemi, mako i sungu isivenga ile mimiong mo aro i pavthopot it nge ler vothung kerenga, na i el werer it nge vothung ulue anga ako i kerenga rintet ako i voth tomo nge it ponange ake ru a ulue.
GAL 1:5 Maken evelelnga aro te risea a God iion roro na ler riseaing aken aro ile vusonga avele. I nunganga.
GAL 1:6 Lemik i ngo tangatun nge lomu vothung ako tho lo lelpot thomu, na palolo vet avele, nako thomu o lo lelpot a God viri viri. Na nge a Krais ile themosaling i ateal thomu, aveto thomu o lo lelpot i viri viri, na thomu o panes panongpolong relnga mun e.
GAL 1:7 Na panongpolong ol e avele ako ini Panongpolong Sivenga, aveto tokokoe pelie o papelekpol a Krais ile Panongpolong Sivenga na o palemi pelekpol mun thomu nge.
GAL 1:8 Aveto aro ve them eve ensel ako i esu a Pen a Urvet me, aro ve o panongpol nge panongpolong ako i rel nge Panongpolong Sivenga ako them panongpol tel thomu nge lale, aken tho nong nge a God ve aro i paomelal toko aken nge paomelaling ako aro ile vusonga avele.
GAL 1:9 Na tho ria mun ako ranga ve tho ria thomu nge lale, aro ve toko e i panongpol thomu nge panongpolong ako i rel nge Panongpolong Sivenga ako thomu o elo tel i lale, aken tho nong nge a God ve aro i paomelal toko aken nge paomelaling ako aro ile vusonga avele.
GAL 1:10 Ava thomu o rivenga tho ri riong ake mo i oma tokokoere mo olemi sivenga nge tho, e? Avele! Tho sis inga ako ve, God aro ilemi sivenga nge tho. Na aro ve rongan tho engeng inga nge tokokoere opamolomolonga venen aken, aro tho ini a Krais ile umonga nunganga avele.
GAL 1:11 Titeikre tho sis ve aro lomumu mire ako ve, Panongpolong Sivenga ako tho panongpol nge, ini toko ulue angare ole avele.
GAL 1:12 Na tho el i a toko e nge avele. Na toko e i patoral mun tho nge avele. Aveto Jisas Krais isivenga inga ako i pathengal i a tho nge.
GAL 1:13 Thomu o nongpol lale nge lek vothung ako tho oma i nomenga ako tho panes senu Judare ole vothung. Na tho pakerenga rintet a God ile toko lemioongare, na tho engeng ako ve, aro tho pavus or.
GAL 1:14 Na tho engeng rintet nge ok pompome Judare ole vothung panesnga, na nge lek vothung aken, tho mukal rintet nge thengengek Juda pulua ako emem tovu po i thun.
GAL 1:15 Na rongan nina i pop tho rongan, na God i themosal tho, na i ateal tho mo tho ini ile umonga. Lamako nge nang omole ako God i ateal i,
GAL 1:16 i pathengal tho nge Itun mo aro tho panongpol nge i nge areko or ini Judare avele, na nge nang aken tho el torong a toko e nge avele.
GAL 1:17 Na tho es mo aro tho thopol areko o velpol ini pakeke tel nge tho ako a Jerusalem, kene avele, aveto a ur e avele, nako tho es inga a pen polpolnga ako a Arebia, lamako tho lo werer a rem pomnga a Damaskus la.
GAL 1:18 Na tovu po or me i vus ma tho esa a Jerusalem mo aro tho leng leng tomo nge a Pita na tho voth tomo inga nge i, nge nang or mule pa omole pothoi or lim.
GAL 1:19 Na tho thopol tomo mun a Jems ako ini a Jisas itein, na tho thepol ol pakeke mun e avele.
GAL 1:20 Na tho ri nunganga a thomu nge, ako a God itheki, lek riong ake tho wat i a thomu nge, kene lek apaltetpot thomu nge avele.
GAL 1:21 Nge nang areko tho voth tomo nge a Pita i vus lamako tho es a epee a Siria na Silisia.
GAL 1:22 Na nge wop lemi aken, Krais ile toko lemioongare ako o voth a epee a Judia o thopol thekik rongan.
GAL 1:23 Aveto o nongpol nge iok le kimaing ve: Toko aton nomenga i pakerenga it, ponange i panongpol ol nge lemioong ako te voth nge, ako nomenga i sis ve aro i pavus i.
GAL 1:24 Na o risea a God iion roro, eneke o nongpol ako God i eksing lek mimiong.
GAL 2:1 Na tovu po or mule pa omole pothoi or penel i vus lale, lamako tho lo werer a Jerusalem la tomo nge a Barnabas. Na tho wol tomo mun a Taitus la.
GAL 2:2 Na God ienga inga ako i pathengal tho ve aro tho es la. Na tho pathun tomo inga nge lotu a mukalingare, na tho ritet or nge ur nekenga ako ini Panongpolong Sivenga ako tho panongpol areko or ini Judare avele. Na tho oma venen aken, eneke tho sis ve aro lotu a mukalingare olemi omoletet inga nge Panongpolong Sivenga ako tho panongpol nge, aro vene mo lek omaing ako tho oma i lale, tomo mun nge lek omaing ake rongan tho oma i, kene aro i velpol ini ur polpolnga inga.
GAL 2:3 Na Taitus ini thengek ako i es tomo nge tho, na ini toko Grik, aveto o ovulal i ve aro o is ile avele.
GAL 2:4 Aveto toko le apaltetonga pelie ako o ri ve or ini thengemem, o engeng ve aro them is ile. Na o sul tomo nge them mo aro o thopol senu them ako Krais i pavthopot them nge a Moses ile patorong panesnga, aveto o engeng mun ve aro them panes mun a Moses ile patorong,
GAL 2:5 aveto them nongal ole riong e avele, mo ako aro thomu o el Panongpolong Sivenga ako i nunganga.
GAL 2:6 Aveto lotu a mukalinga areken ako lomu pamirealingare o papomnga or, kene o rong esa mun riong e avele a panongpolong we ako tho panongpol nge. Na toko iion le kimaing ini ur polpolnga a tho nge, eneke God i the nge toko iion le kimaing avele, i thopol inga toko ako nge ilemi.
GAL 2:7 Na tokokoe areken o rong esa mun riong e avele a lek riong we, koto olemi mire ako God i sung omaing a tho nge mo aro tho panongpol Panongpolong Sivenga nge areko or ini Judare avele, ranga ve ako i sung omaing a Pita nge ve aro i panongpol Panongpolong Sivenga a Judare nge.
GAL 2:8 Eneke God i paengeng tho mo tho velpol ini pakeke nge areko or ini Judare avele, ranga ve ako i paengeng a Pita mo i velpol ini Judare ole pakeke.
GAL 2:9 Na lotu a mukalinga areko o paengeng lotu le mitong, ini a Jems na Pita na Jon olemi mire ako God i themosal tho, mako i sung omaing ake a tho nge, mako o elo them e a Barnabas a or nge. Na lemimem i omoletet nge lemem omaing ako ranga ve God i pake or a Judare nge, na i pake them e a Barnabas nge areko or ini Judare avele.
GAL 2:10 Na o nin inga them nge ur omole inga ve aro lemimem rum ole toko lemioonga areko sa teo or nge ole ur e avele. Na omaing aken ini omaing ako tho engeng nge omanga lale.
GAL 2:11 Aveto nge wop lemi ako Pita i voth a Antiok, tho mitu a itheki lemi ma tho vol i, eneke i mothong an tomoing nge areko or ini Judare avele, aken kene i panes Panongpolong Sivenga nunganga avele. Na i mothong an tomoing nge or, koto i thopol tokokoe areko Jems i pake or a Antiok la, ako o engeng ve aro o is toko lemioonga alavusnga ole, ma Pita i ngeip nge or ako aro o teltun ia, tova o thopol ako i an tomo nge areko or ini Judare avele.
GAL 2:13 Na toko lemioongare ako or ini Judare, ako o voth a Antiok, o neo or tomo nge a Pita ile olotetong na ole olotetong aken i paleklek mun a Barnabas ma i panes mun or.
GAL 2:14 Na nge ako tho thopol or venen aken, ako o panes senu vothung nunganga avele, ako nge Panongpolong Sivenga panesnga, mako tho vol a Pita a toko lemioonga alavusnga otheki, ma tho ria i ve, “Wong ini Juda, aveto nomenga wong panes Judare ole vothung vet avele, wong panes inga vothung nge areko or ini Judare avele. Aveto ponange ong olotet areko or ini Judare avele, ve aro o panes mun Judare ole vothung aken. Ong leklek re aken.”
GAL 2:15 Na it ini Judare, eneke titevirre or ini Judare, na it ini toko rerelire ako o avsa a Moses ile patorong, kene avele.
GAL 2:16 Na it Judare lemir mire nge ako, aro ve toko e i panes a Moses ile patorong, aken i pavurvur aro i velpol ini toko vengvenga a God itheki avele, ave toko i velpol ini toko vengvenga a God itheki, nge ile lemioong nge a Jisas Krais. Maken it mun lemiro nge a Jisas Krais mo aro te velpol ini toko vengvengare a God itheki. Na te velpol ini toko vengvengare a God itheki nge ler lemioong nge a Jisas Krais inga, na nge a Moses ile patorong panesnga avele. Eneke toko e avele aro i velpol ini toko vengvenga a God itheki, nge a Moses ile patorong panesnga.
GAL 2:17 Na it Judare mun it ini tokokoe areko te sis ve aro te velpol ini toko vengvengare a God itheki, nge ler lemioong inga nge a Krais. Na aro ve te avsa a Moses ile patorong, nge ler omaing ako te panes a Krais nge, lomumu vava, aken i mirenga ve, Krais i paeso it nge vothung kerenga? Avele!
GAL 2:18 Aveto aro ve lemik werero mun nge a Moses ile patorong panesnga, aken kene tho leklek lale.
GAL 2:19 Na Moses ile patorong i patoral tho ve, tho pavurvur nge ipanesnga avele, make tho lel kimek nge ipanesnga mo aro tho panes ol inga a God. Na i ranga ve ako tho mona tomo nge a Krais a ia won ngoronga nge,
GAL 2:20 make tho mothong ol vothung ako tho velpol ini toko vengvenga a God itheki, nge a Moses ile patorong panesnga. Na i ranga ve ako tho pamona lek mimiong nomenganga aken a won ngoronga nge tomo nge a Krais. Na ponange ini a Krais ako i mimi ol a tho nge, na i oma tho mo tho velpol ini toko vengvenga a God itheki. Na nge lek mimiong elonga, lek lemioong i voth inga nge a God Itun ako ia sagu tho na i rin leltun tho.
GAL 2:21 Na tho krim engeng a God ile themosaling, eneke aro ve toko e i velpol ini toko vengvenga a God itheki tova ve i panes inga a Moses ile patorong, aken kene Krais ile rinong kene ini ur polpolnga inga.
GAL 3:1 Thomu Galesia angare thomu o ranga ve ini ngongong. Ako a thekumu tho telmire senu lomumu nge a Jisas Krais ile rinong a won ngoronga nge. Na i vova ako thomu o oma ranga ve ako toko i oma tangatun thomu ma o panes mun a Moses ile patorong, e?
GAL 3:2 Naro lomumu rum senu tel lek riong ake. God i sungu Ioni Riringa a thomu nge, eneke thomu o nongpol Panongpolong Sivenga make lomumuo nge. Na i vova ake thomu o oma ranga ve ako o el Oni Riringa nge a Moses ile patorong panesnga, e?
GAL 3:3 Thomu o ranga ve ini ngongong, eneke thomu o patea lomu esong nge a God ipanesnga tomo nge Ioni Riringa ile engenging, ave ponange thomu o ri ve, o patopalal lomu esong aken nge sivengomu lomu engenging.
GAL 3:4 Na ur pulua ako i velpoltun thomu nge wop lemi ako lomumuo nge a Krais, ini ur polpolnga inga eve avele? Ave lemik ve ini ur polpolnga inga avele.
GAL 3:5 Na God i sung Ioni Riringa a thomu nge, na i oma pathepolong pelie a thomu nge, eneke thomu o nongpol Panongpolong Sivenga make lomumuo nge, na i oma thomu venen aken, eneke thomu o panes senu a Moses ile patorong, kene avele.
GAL 3:6 Na lomumu rum senu tel nge a Abraham ile omaing ako i oma i. Na God ile erere i ri vene, “Abraham ilemio nge a God, ma God i apet i ve ini toko vengvenga.”
GAL 3:7 Maken aro lomumu mire ako ve, tokokoe areko olemio nge a God ranga ve ini i, or ini a Abraham itutun nungangare.
GAL 3:8 Na nomenga God i ritet tel nge Panongpolong Sivenga ma i ria Abraham nge ve, “Nge wong inga make aro tho oma senu nge toko alavusnga.” Na God i ri venen aken a ile erere nge, eneke ilemi mire lale nomenga ako ve, areko or ini Judare avele aro o velpol ini toko vengvenga a itheki, ako nge ole lemioong inga.
GAL 3:9 Mako aro i omu senu nge areko olemio nge i ranga ve ako i oma senu nge a Abraham ako ini toko lemioonga.
GAL 3:10 Na areko o sis ve o velpol ini toko vengvenga a God itheki tova ve o panes senu a Moses ile patorong, or kene aro o voth a kerengaing lemi, eneke toko e avele i pavurvur nge ipanesnga. Na lemir mire ako riong ake i nunganga, eneke God ile erere i ri vene, “Aro ve toko e i panes senu senu ur alavusnga ako i voth a Moses ile patorong nge avele, aro toko aken aro i voth a kerengaing lemi.”
GAL 3:11 Na riong mun ako i pathengal it ve, toko i velpol ini toko vengvenga a God itheki nge a Moses ile patorong panesnga avele, i voth mun a God ile erere na i ri vene, “Toko vengvenga ile mimiong aro i panes ile lemioong nge a God.”
GAL 3:12 Na Moses ile patorong panesnga i rel rintet nge toko ile lemioong nge a God. Aveto God ile erere kene i ri vene, “Toko ako ve, i panes vengveng ur alavusnga ako i voth a Moses ile patorong lemi, aro i mimi.” Aveto toko e avele i pavurvur nge ipanesnga.
GAL 3:13 Mako Krais i el wererpot it a kerengaing lemi, ako ini a Moses ile patorong panesnga, nge ako i el ol meir nge kerengaing aken. Na lemir mire ol ako ve, Krais kene i el ol meir nge kerengaing aken, eneke God ile erere i ri nge vene, “Aro ve o pamona toko e a won nge, aro i voth a kerengaing lemi.”
GAL 3:14 Na Krais Jisas i oma venen aken mo aro God i oma senu mun nge areko or ini Judare avele, na nge a Jisas, God i oma senu nge or ranga ve ako i oma senu nge a Abraham. Na aro ve lemiro nge a Krais ile omaing aken, aro te elo a God Ioni Riringa ako i kin ile riong nge nomenga ve aro i sungu i a it nge.
GAL 3:15 Titeikre, aro tho tongporum i nge ler menong ponange anga, aro ve toko or aini o kin ole riong lale, i pavurvur aro toko e i eksing ol i avele, na i rong esa mun e avele, koto riong kinnga aken i voth re lale aken.
GAL 3:16 Na i vene mun nge ako God i kin ile riong tomo nge a Abraham na itevinga. Na God i ri nge ititeviere alavusnga avele, i ri inga ako nge itevinga omole ako ini a Krais.
GAL 3:17 Aro tho ri molusu tel mun lek riong mirenga. Nomenga ako God i kin ile riong tomo nge a Abraham, lamako tovu po or 430 i vus, nako God i sung ol a Moses ile patorong a or nge, aveto Moses ile patorong i pavurvur ako aro i pavus a God ile riong kinnga aken avele. Na ile riong kinnga aken i voth re lale aken.
GAL 3:18 Na aro ve toko e i panes senu a God ile patorong mo aro God i sungu ile sungong a i nge, aken kene sungong aken i espot a ile riong kinnga lemi me avele. Na God i sung ile sungong a Abraham nge, eneke God i panes senu ile riong kinnga aken, na nge ile themosaling i sungu inga a i nge.
GAL 3:19 Na i vava ake i sung ile patorong a or nge, e? I sungu i, eneke i sis ve tokokoere aro olemi mire nge ako ole vothung i kerenga rintet. Na i sis ve aro ile patorong aro i voth, mola i pavurvur nge a Abraham itevinga aken ile velpoling, ako ini a Krais ako God i kin ile riong nge i. Na e mun e ako God i sungu ile patorong a ile enselre nge mo aro o sungu i a Moses nge. Na Moses ini a God ile riong elnga ako i voth a God na tokokoere oa wop, na i sungu a God ile patorong aken a tokokoere nge.
GAL 3:20 Na aro ve toko or aini o sis ve aro o kin ole riong, ole riong elnga e i voth a oa wop mo aro i paengeng ole riong aken. Aveto nge wop lemi ako God i sung ile riong kinnga a Abraham nge, isivenga i sungu i a i nge, na ile riong elnga e avele. Aken i mirenga ve, ile riong kinnga aken i mukal nge ile patorong aken.
GAL 3:21 Lomumu vava, ava God ile patorong i mit roal ile riong kinnga, e? Avele ako. Aro ve God i sungu ile patorong e ako i sung mimiong a it nge, aken i nunganga ako aro te velpol ini toko vengvenga a itheki nge patorong aken.
GAL 3:22 Aveto God ile erere i ri ve, vothung kerenga ile engenging ile mong toko alavusnga, na God i oma venen aken mo aro tokokoere o ela ile sungong nge ile riong kinnga tova ve olemio nge a Jisas Krais.
GAL 3:23 Na nge wop lemi ako Panongpolong Sivenga nge a Jisas i velpol rongan, na Moses ile patorong i rere it, ma i teltun ar i pavurvur nge ako Panongpolong Sivenga i velpol a lalanga.
GAL 3:24 Na Moses ile patorong i theal it i pavurvur nge a Krais ile velpoling mo ako aro te velpol ini toko vengvenga a God itheki tova ve lemiro nge a Krais.
GAL 3:25 Na nge wop lemi ol ake, i pavurvur ako aro tokokoere olemio nge a Krais, maken Moses ile patorong ile thealing nge it kene i vus ol.
GAL 3:26 Thomu alavusnga lomumuo nge a Jisas na o teo a i nge, maken thomu ini a God itutunre.
GAL 3:27 Na thomu toko na seng areko o el paninuong kene o teo a Krais nge. Na thomu o ranga ve ini a Krais.
GAL 3:28 Na nge lomu teoong a Krais Jisas nge, thomu o rel rel ol avele ol. Na thomu Judare, na thomu areko ini Judare avele, na thomu toko um polpolongare, na thomu areko ini um polpolongare avele, na thomu tokokoere, na thomu sengre, thomu alavusnga omole ol inga nge a Krais.
GAL 3:29 Na thomu ini a Krais ile, aken thomu ini a Abraham ititeviere, naro thomu o el ur sivesivenga areko God i kin ile riong tomo nge a Abraham nge lale.
GAL 4:1 Aro tho ri molusu tel mun lek riong a thomu nge. Na aro ve toko itun e, aro itema ile ur elonga aken ini ile, eneke panen aro ve itema i rin, aro i el ile ur elonga aken, aveto nge ile posngaing rongan itema i theal i ranga ve ako ini ile toko um polpolonga.
GAL 4:2 Na toko e i theal itun na ile ur elonga, i pavurvur nge nang ako itema i ateal i lale ve aro i sungu ol i a imeni.
GAL 4:3 Na i vene mun nge it Judare, nomenga Moses ile patorong i theal it ranga ve ini it ini toko um polpolongare.
GAL 4:4 Aveto nge nang ako God i ateal i, i pakeu Itun a it nge me. Ma seng ulue anga i pop i ma Moses ile patorong i theal mun i.
GAL 4:5 Na i velpol mo aro i eltetpot it nge a Moses ile patorong ile thealing lemi mo aro it ol ini a God itutunre.
GAL 4:6 Ma God i pakeu Itun Ioni Riringa a it nge me, eneke it ini itutunre ol. Na Oni Riringa aken i pavurpol lemir mo aro te nong a God nge ve, “Vovo, Vovo.”
GAL 4:7 Mako thomu ini toko um polpolongare nge a Moses ile patorong panesnga avele ol, thomu ini a God itutunre ol. Aken kene aro thomu o el mun ile ur sivesivenga, eneke thomu ini itutunre.
GAL 4:8 Nomenga ako lomumu mire nge a God avele, ma thomu ini um polpolongare nge god le apaltetongare.
GAL 4:9 Aveto ponange thomu o elo a God a lomumu, eve aro tho ri ve, God i elo thomu a i nge. Na i vova ake lomumu werero mun nge god le apaltetongare ako or ini ur polpolnga na ole engenging avele, e? Akennga thomu o velpol werer mun ini ole um polpolongare.
GAL 4:10 Na thomu o panes rum Judare ole vothung nge nang rialongare, na nge ngovre, na nge tovu pore, na nge ole aning aolonga a nangre.
GAL 4:11 Ma lemik i voth nge thomu na tho ngange nge vothung ako thomu o oma i, aro vene mo lek omaing ako tho oma i a thomu nge aro ini ur polpolnga.
GAL 4:12 Na tho nong engeng nge thomu titeikre, aro thomu o panes lek vothung, eneke tho panes lomu vothung ako tho panes a Moses ile patorong avele, nge ako tho voth tomo nge thomu. Na nge wop lemi aken thomu o oma vothung kerenga e avele a tho nge.
GAL 4:13 Na lomumu mire nge ako tho es tel a lomu pen, eneke nik multhang. Make tho panongpol thomu nge Panongpolong Sivenga.
GAL 4:14 Na ni multhanging ako a tho nge i sung matheong a thomu nge, aveto thomu o lel kimomu nge tho avele, aveto thomu o nongpoo inga tho ranga ve ako tho ini a God ile ensel omole eve ini a Krais Jisas isivenga.
GAL 4:15 Na nge wop lemi aken, thomu o voth vosal na lomumu i sivenga nge tho. Na lomu voth vosaling aken i vana la ol? Tho ria thomu nunganga, nge wop lemi ako tho voth tomo nge thomu, ma thomu o lelalo ur e avele nge tho, na tova ve o pavurvur mun nge thekumu eltetpotnga, aro o sungu mun i a tho nge.
GAL 4:16 Ave ponange rongan tho ri riong nunganga a thomu nge, ave thomu o rivenga tho ini lomu ngarang.
GAL 4:17 Areko o panongpol thomu nge panongpolong relnga, o engeng ve aro o ri ololo thomu, aveto ole omaing aken i sivenga avele. Na o ri ve o atiteu it mo aro lomumu i engeng ol a or nge.
GAL 4:18 Na aro ve toko e i engeng nge omaing omanga, aken i sivenga tova ve ini omaing sivenga. Evelelnga aro thomu o oma venen aken. Na o mothong tova o oma inga nge, tova tho voth tomo nge thomu.
GAL 4:19 Na thomu tutukre, tho rov werer mun sisisong nge thomu ranga ve ini seng ako i rov sisisong nge popong. Na sisisong aken aro i voth a tho nge i pavurvur nge nang ako aro thomu o velpol ranga ve ini ol i a Krais.
GAL 4:20 Na tho sis rintet ve aro tho voth tomo nge thomu mo aro tho eksing ol lek riong mo aro tho ri mosnga ol nge thomu, eneke lemik kerere nge thomu.
GAL 4:21 Tho ri ve tho nin thomu toko na seng areko o sis ve aro o panes a Moses ile patorong. Ava lomumu rum senu nge ur ako Moses ile patorong i ri nge rongan.
GAL 4:22 Na God ile erere i ri ve, Abraham itun tomonnga or aini, na itun tomonnga omole ile seng um polpolonga a Hagar i pop i, na itun aininga iewo sengenga a Sara i pop i.
GAL 4:23 Na seng um polpolonga aken rongan i pavurvur nge popong na i pop a Abraham itun tomonnga omole, aveto panen nge ako Abraham ome a Sara o pavurvur ol nge wain pavelpolnga avele, Sara ako ini seng um polpolonga avele, kene i poppot mun a Abraham itun tomonnga omole, eneke God i panes ile riong ako i kin i tomo nge a Abraham ma i pavelpol i.
GAL 4:24 Seng or aini ake nge tenesing ake o patongrum a God ile riong kinnga or aini aken. Na seng um polpolonga ako ini a Hagar i patongrum a God ile riong kinnga ako i sunga i a Moses nge a tete a Sainai, mako ile wainlangaere o velpol ma ini toko um polpolongare.
GAL 4:25 Na Hagar i patongrum ine tete a Sainai ako a Arebia na i patongrum mun rem pomnga a Jerusalem ako ponange, eneke Jerusalem angare o voth ini toko um polpolongare nge a Moses ile patorong panesnga.
GAL 4:26 Aveto Jerusalem Pen a Urvet anga i voth ini rem um polpolonga avele, na i ranga ve ini a Sara na rem aken i ranga ve ini niner.
GAL 4:27 Eneke God ile erere i ri vene, “Seng sarit ako ong rov sisisong nge popong avele, aro ong onnga na ong ngenge sise. Eneke ong pavurvur nge popong avele, aveto tutumre aro o aolo leltun seng ako iewo i voth.”
GAL 4:28 Na titeikre, thomu o ranga ve ini a Sara itun a Aisak, eneke thomu o velpol ini a God itutunre a ile riong kinnga lemi, ranga ve ini a God ile riong kinnga ako i pavelpola a Aisak ma ini a Abraham itun.
GAL 4:29 Na nomenga Hagar itun ako i velpol nge a God ile riong kinnga avele, ini ile ngarang nge a Sara itun ako God Ioni Riringa i pavelpol i. Na i vene mun ponange ako Moses ile patorong panesngare ole ngarang nge a Jisas ilengare.
GAL 4:30 Aveto God ile erere i ri vava? I ri vene: “Aro wong mothongpot seng um polpolonga ome itun mo i mothong tova i el itema ile ur elonga pelie. Aken aro itema aken iewo ako ini seng um polpolonga avele, kene itun aro i el i alavusnga.”
GAL 4:31 Na titeikre, lek riong ake i pathengal it ve, it ini seng um polpolonga itutunre avele, aveto it ini seng um polpolonga avele itutunre.
GAL 5:1 Krais i pavthopot it lale na i sis ve aro te velpol ol ini toko um polpolongare mun avele ol. Maken thomu o mit engeng, na o mothong tova o sungo mun sivengomu nge ur ako o vthopot nge lale.
GAL 5:2 O nongpol, tho a Pol tho ria thomu ve, aro ve toko e isa womo inga mo o is ile, akennga ur ako Krais i oma i a i nge ini ur polpolnga.
GAL 5:3 Na pa omole mun tho pator thomu toko alavusnga, aro ve toko e i sis ve aro i panes patorong nge ini peti isnga na o is ile, akennga patorong aken i kin i lale nge a Moses ile patorong alavusnga panesnga.
GAL 5:4 Na thomu ako o tongporum ako ve, o panes a Moses ile patorong mo aro God i apet thomu ve ini toko vengvengare, aken ranga ve thomu o sorotetpot thomu a Krais nge na thomu o voth a God ile themosaling kime.
GAL 5:5 Aveto them, Oni Riringa i opoal them mo them men tetal nge nang ako aro God i apet them ve ini toko vengvengare, eneke lemimemo nge a Krais ile rinong.
GAL 5:6 Eneke aro ve toko e i teo a Krais Jisas nge, na aro ve o is ile eve o is ile avele, aken ini ur polpolnga a God itheki, aveto God i the inga nge toko ile asaguong nge tokokoere ako ile lemioong i pavelpol i.
GAL 5:7 Nomenga thomu o panes senu a Krais, aveto i vova ako thomu o panes toko ako i ri ololo thomu na i mit roal thomu nge riong nunganga panesnga, e?
GAL 5:8 Na God i lengpot thomu, ave riong aken ru thomu o panes i ponange, kene i es a i nge me avele.
GAL 5:9 Na lomumu mire nge riong agelalnga ake, “Yis ako i posngaingati i pavurvur ako aro i pawimpot bret alavusnga.” Na i ranga ve mun nge toko le vothung kerenga omole, i pavurvur ako aro i paleklek toko alavusnga.
GAL 5:10 Na lemik ve aro thomu o rong esa mun riong pelie a lek riong we avele, eneke ler lemioong omole inga ako nge a Toko Pomnga. Na toko ako i palemi pelekpol thomu, aro ve ini toko le vanga, lemik ve aro God i paomelal i nge ile omaing aken.
GAL 5:11 Na titeikre, toko pelie o ri ve, rongan tho panongpol nge toko ini peti isnga, aveto tho panongpol nge avele. Aro ve tho panongpol nge, aro Judare o sung matheong a tho nge avele, eneke panongpolong ako i venen aken, i palemi kling toko e avele, aveto Judare o sung matheong a tho nge, eneke rongan tho panongpol inga nge omaing ako Jisas i oma i a won ngoronga nge.
GAL 5:12 Na tho sis ve tokokoe areko o palemi pelekpol thomu nge toko ini peti isnga, aro o mothong tova o is inga oni peti ienga, i sivenga ako aro o sorotetpot i alavuspot.
GAL 5:13 Titeikre, i nunganga ako God i leng thomu mo i pavthopot thomu nge a Moses ile patorong panesnga, aveto lomu vthopotong aken ini tepun ve aro thomu o panes vothung kerenga ako i mita a lomumu, kene avele, aveto i sivenga ako aro thomu o opoal pel ako ranga ve asaguong i voth a thomu nge.
GAL 5:14 Eneke God ile patorong omole ol inga ako i soalo ile patorong alavusnga, na ile patorong aken i ri vene: “Aro om sagu tokokoere ako o voth tothal wong ako ranga ve om sagu sivengom.”
GAL 5:15 Aveto aro ve thomu o pamen kerere pel na o pun pel epee epeenga ranga ve ini mekeremre, kena aro thomu o pakerenga selele thomu.
GAL 5:16 Tho sis ve aro tho ri molusu lek riong mirenga a thomu nge. Na aro ve Oni Riringa i mukal nge lomu mimiong, aro thomu o oma vothung ulue anga ako i mita a lomumu, kene avele.
GAL 5:17 Eneke vothung ulue anga i sis ve i sivalalpot Oni Riringa, na Oni Riringa i sis ve i sivalalpot vothung ulue anga. Na or paini o sivalal pel.
GAL 5:18 Na aro ve Oni Riringa i mukal nge lomu mimiong, aken ranga ve Moses ile patorong i theal ol thomu avele ol.
GAL 5:19 Lomumu mire nge vothung ulue anga lale ako ranga ve ini: Ngo tomoing nge toko na seng areko ini oewo avele, na toko na seng aomngare, na theki le roroing,
GAL 5:20 na nge avalare olotualnga, na nong tungtangongare, na le ngarangpeling, na volpeling, na musong, na lemi klingong, na o paroro osivenga, na o omreu or ma o mit rel relpot,
GAL 5:21 na thesealing, na toko thin rinrinonga, na toko thin rinrinongare nge aning aolilongaere, na o oma mun vothung pulua ako i vene mun re aken. Na tho panakal thomu ranga ve ako tho oma i nomenga, tokokoe areko o oma venen aken, o pavurvur aro o meno a God ile menong e nepes lemi avele.
GAL 5:22 Aveto Oni Riringa i pavelpol inga vothung ako ranga ve ini: Asagupeling, na voth vosaling, na ine lemi moring, na matheongre potunnga, na tokokoere othemosalnga, na vothung le sivengaing, na riong panesnga,
GAL 5:23 na toko mosinga, na mimiong theal senunga. Na aro ve toko e i oma vothung areke, aro i avsa patorong e avele.
GAL 5:24 Na areko or ini a Krais ilengare o pamona ur kerenga ako i mita a olemi na i paketun or nge ur kerenga omanga, kene a won ngoronga nge lale, na ur alavusnga areken o rin tomo nge a Jisas lale.
GAL 5:25 Na i sivenga ako aro Oni Riringa i mukal nge ler mimiong alavusnga, eneke i sung mimiong ponganga ol a it nge lale.
GAL 5:26 Na te mothong tova te risea sivenger ior, na te mothong tova te paruru titeirre oion mun, na te mothong tova te theseal toko e ako iion i kima.
GAL 6:1 Titeikre, aro ve toko e i oma vothung kerenga lale, aro thomu areko Oni Riringa i mukal nge lomu mimiong, aro o oma riong mosnga nge i, na o opoal i nge ile vothung aken pavengvenga. Naro thomu o naktet thomu, aro vene mo tongporumong i paleklek mun thomu.
GAL 6:2 Naro thomu o opoal pel nge lomu matheong potunngare. Na nge lomu vothung aken, aro thomu o panes a Krais ile patorong.
GAL 6:3 Aro ve toko ako i panes Oni Riringa avele i apet isivenga ini toko ako Oni Riringa i mukal nge ile mimiong, aken ile apaltet isivenga.
GAL 6:4 Na toko omole omole aro o avrum osivenga ole vothung. Na aro ve e ile vothung i sivenga, aken aro ilemi ngo senu nge isivenga, na i mothong tova i ri ve ile vothung i sivenga rintet nge tokokoere ole vothung,
GAL 6:5 eneke toko omole omole aro ole omaing ol nge ole vothung omole omole.
GAL 6:6 Naro toko e ako i el pamirealing nge a God ile riong, aro i sungpot ile ur sivenga pelie nge toko ako i pamireal i.
GAL 6:7 Na thomu o mothong tova lomu apaltet sivengomu, eneke toko e avele i pavurvur nge a God ileapaltetnga. Vothung ako toko i oma i, God aro i olal werer mun i a i nge.
GAL 6:8 Aro ve toko e i panes vothung ulue anga ako i voth a ilemi, aro i el mun ur ako i kerenga nge ile vothung aken. Aveto aro ve toko e i panes Oni Riringa, aro Oni Riringa i sung mimiong ako aro ile vusonga avele a i nge.
GAL 6:9 Na te mothong tova te lol nge vothung sivenga omanga, eneke aro ve te engeng inga nge omanga, aro God i olal ur sivenga a it nge, nge nang ako i ateal i lale.
GAL 6:10 Maken aro rongan te mimi aro te oma vothung sivenga nge toko alavusnga, na aoloaltunnga nge tokokoe areko ler lemioong omole inga nge a Krais.
GAL 6:11 Na thomu o thopol wating epee aolonga areke. Akenga tho a Pol ol ake, tho wat ol i.
GAL 6:12 Na areko o sis ve o ovulal thomu mo o is lomu, aken itepun inga ako ve, o sis ve tokokoere o thopol ole omaing nge oion le kimaing, na oni plong ve Judare o sung matheong a or nge, tova ve o panongpol ako lemioong inga nge a Krais ile rinong i pavurvur ako aro God i el werer or nge.
GAL 6:13 Na areko o is ole lale osivenga o engeng nge a Moses ile patorong alavusnga panesnga avele. Aveto o sis ako ve, o is lomu mo aro ini oion le kimainga ako thomu o panes ole vothung.
GAL 6:14 Na a tho nge, aro tho risea ol ur ol e avele, ini inga ar Pomnga a Jisas Krais ile rinong a won ngoronga nge. Na nge ile rinong aken, vothung ulue anga ini ur polpolnga a tho nge, na tho ini ur polpolnga nge toko ulue angare.
GAL 6:15 Na aro ve o is toko ile eve o is ile avele, aken ini ur polpolnga, aveto ur inga ako i aolonga a God itheki, ako aro toko i velpol ini toko ako Oni Riringa i paonol i mo i ponganga.
GAL 6:16 Na God ile lemi moring na ile themosaling aro i voth tomo nge areko o panes lek riong ake. Na tomo mun nge areko or ini a God ile tokokoere.
GAL 6:17 Na lek riong patopalalnga i vene: Na toko e i mothong tova i sung ol matheong ol e a tho nge, eneke matheong mei areke ru a nik peti i pathengal ako ve, tho ini a Jisas ile umonga.
GAL 6:18 Na thomu titeikre, ar Pomnga a Jisas Krais ile themosaling aro i voth tomo nge thomu. I nunganga. Na i re aken. I vus.
EPH 1:1 Tho ini a Pol ako God i panes ilemi ma i ateal tho ve tho ini a Krais Jisas ile pakeke. Tho wat malueng ake a thomu areko ini a God ile tokokoere nge ako a Epesus, ako o engeng nge a Krais Jisas ipanesnga.
EPH 1:2 Aro thomu o el themosaling na lemi moring a Titemer a God tomo nge ar Pomnga a Jisas Krais nge.
EPH 1:3 Te risea a God ako ini ar Pomnga a Jisas Krais Itema ako i oma senu nge it nge ile sungong Pen a Urvet anga elonga ako i opoal onir nge, ako nge ler teoong a Krais nge.
EPH 1:4 Te risea a God, eneke nge wop lemi ako God i pamenu ur e rongan, i ateal it lale ve, aro te teo a Krais nge mo aro te riri na ar theki e avele a God itheki. Na i ateal it lale ve aro i patu ol it mo ini itutunre nge ler lemioong nge a Jisas Krais. Na i oma venen aken, eneke ilemi ve aro i oma i na i, panes inga ilemi aken.
EPH 1:6 Naro te risea a God nge ile themosaling aken ako i sivenga rintet, eneke i sung polpol ile sungong a it nge, ako ini Itun ako ia sagu rintet i.
EPH 1:7 Na Itun aken i rin mo aro i el werer it, na ia mla i eltetpot ler vothung kerenga a God itheki tova te teo a i nge. Na God i oma venen aken, eneke ile themosaling a it nge i aolonga rintet.
EPH 1:8 Ma i lel ranga ve ini thei a it nge tomo nge mire sivesivengare na lemi rumong sivengare.
EPH 1:9 Na God i pathengal ilemi inkinenga nge a Krais a it nge lale, eneke ilemi ve aro i oma venen aken. Na i pathengal it ako nge nang ako i ateal i lale ve aro i veliloalo ur alavusnga ake ru a ulue tomo nge ur alavusnga ako a Pen a Urvet lemi mo aro i sungu i a Krais imeni mo ini ur alavusnga ole nepes. Naro i oma ol ur aken vengtun nge nang ako i ateal i lale.
EPH 1:11 God ako i oma ur alavusnga mo aro o panes inga isivenga ilemi, i ateal tel them Judare ako aro them ini ile tokokoere ako nge lemem teoong a Krais nge, na i oma venen aken, eneke nomenga i ri ve mo i panes inga ilemi mo aro imonnga i velpol. Na i ateal them venen aken mo aro them risea a God nge ile sivengaing aken.
EPH 1:13 Na thomu tokokoe areko thomu ini Judare avele, thomu o teo mun a i nge, nge wop lemi ako thomu o nongpol ile riong nunganga ako ini Panongpolong Sivenga ako i pamimi thomu. Na nge wop lemi ako lomumuo nge a Krais, God i paateal thomu nge Ioni Riringa ve thomu ini ile, ranga ve ako i kin ile riong nge lale, mako thomu o teo a Krais nge. Na i sungtun it nge Ioni Riringa aken, na lemir mire ako panen aro i sungpot ol ur alavusnga ako i kin ile riong nge ve aro i sungu i a itutunre nge, ako ini it. Naro Oni Riringa aken aro i theal senu it i pavurvur nge nang ako aro God i ol werer ol ile tokokoere nge. Na te risea a God nge ile sivengaing aken.
EPH 1:15 Na lemik rum nge ur areko tho ri nge lale, make tho pesrou nge nongong nge thomu avele. Ma tho ri sivengaing a God nge, nge thomu, i patea nge nang ako tho nongpol ako ve, lomumuo nge a Toko Pomnga a Jisas, na ako omu sagu a God ile toko alavusnga.
EPH 1:17 Na rongan tho kisis lek nongong a ar Pomnga a Jisas Krais ile God nge ako ini Titemer ako i sivenga rintet, ve aro Oni Riringa aro i pavengveng lomu mire, naro i pathengal senu a God a thomu nge mo aro lomumu mire senu nge ur ako God i sis ve aro o oma i.
EPH 1:18 Na tho nong ve aro lomumu i thep mo aro lomumu mire senu nge ur areko i leng thomu ve aro lomumu i voth nge, na o men sial nge, na nge ur sivesivengare ako aro i sungu i a ile tokokoere nge ako olemio a i nge.
EPH 1:19 Na tho nong mun ve aro lomumu mire senu nge ile engenging ako i aolonga rintet, ako i voth tomo nge it areko lemiro nge a Krais. Na ile engenging aken, i ranga ve ini ile engenging aolonga
EPH 1:20 ako i oma i nge a Krais, nge ako i palos werera i nge rinong, ma i pamen ol i a imeni sivenga nge anga ako a Pen a Urvet lemi, ini pen ako o papompom i nge.
EPH 1:21 Na Krais ile engenging i mukal nge ur alavusnga areko ole engenging i voth, tomo mun nge enselre na tamatare. Na iion i kima na i mukal nge ioning alavusnga ponange na panen ako aro ile vusonga avele.
EPH 1:22 Na God i pathealu a Krais nge ur alavusnga mo aro o voth a isa thewo, na i oma venen aken mo aro i opoal toko lemioongare.
EPH 1:23 Na toko lemioongare o ranga ve ini a Krais ilopat na Krais ini opounga. Na aro ve toko lemioongare o teo a Krais nge, aken ilopat alavusnga i vurvura ol. Na Krais i patopalal ur alavusnga.
EPH 2:1 Na nomenga ako a God itheki, onumu kene i rin lale, eneke thomu o avsa riong, na o oma vothung kerenga.
EPH 2:2 Na nge wop lemi aken, thomu o panes vothung ulue anga, tomo nge tamata kerenga areko o voth a malang po oa pomnga, ako i ri ololo areko o avsa a God ile riong.
EPH 2:3 Na nomenga kene it alavusnga te vur e pel tomo nge or, ma te panes mun vothung ulue anga ako i mit engeng a lemir, na i paketun it nge vothung kerenga omanga. Na nge wop lemi aken, te panes lemir na lemi rumong kerenga nge vothung ulue anga omanga, na aro ve te eksing avele, God ile lemi klingong rongan i voth a it nge, naro te ela ile paomelaling.
EPH 2:4 Na i ranga ve ako te rin lale nge ler vothung kerenga, aveto God ia sagu rintet it, na ile themosaling a it nge me i aolonga rintet, mako i pamimi it tomo nge a Krais. Na nge a God ile themosaling inga ako i pamimi thomu.
EPH 2:6 Na nge ler lemioong nge a Krais Jisas, God i palos werera onir mo aro panen aro te voth tomo ol nge a Krais ake ro a Pen a Urvet.
EPH 2:7 Na nge a Krais Jisas ile omaing, God i pavelpol ile lemi esaling a it nge, eneke i sis ve aro i pathengal ile themosaling aolonga rintetnga nge areko aro o mimi panen.
EPH 2:8 Na nge a God ile themosaling inga ako i pamimi thomu tova lomumuo nge a Krais. Na ur aken ini lomu omaing avele, aken ini a God ile sungong.
EPH 2:9 Na God i pamimi it nge ler vothung, kene avele, na i pavurvur aro te paroro it nge ile omaing aken, kene avele.
EPH 2:10 Na it re ake ini a God ile omaing ponganga, na Krais Jisas i oma it mo aro te oma omaing sivenga ako God i monsi i lale ve aro te oma i.
EPH 2:11 Na i vene ako thomu ini Judare avele, eneke ninomuere ini Judare avele. Na Judare o apet osivenga ve or ini a God ile tokokoere, eneke or ini areko o is ole, na o apet thomu ini kuthre, eneke olemi ve thomu ini toko vulutngare, aveto ur ake ini toko ulue anga ile omaing, na ini a God ile omaing avele. Na lomum rum senu nge lomu menong nomenganga.
EPH 2:12 Ako nomenga lomumu mire nge a Krais avele. Na nomenga God i ateal Israelre mo or ini ile, aveto thomu ini ile avele. Na nomenga God i kin ile riong tomo nge Israelre mo aro i opoal or, aveto thomu o voth a ile riong kinnga aken lemi avele. Na thomu o the mun a mukaling nge ur sivenga ako aro i velpol a thomu nge, kene avele, na thomu o mimi a ulue ake, aveto lomumu mire nge a God avele.
EPH 2:13 Na nomenga thomu o mela nge a God, aveto ponange i elo thomu totho a i nge, eneke nge a Krais Jisas ia mla inga mako thomu o teo a i nge.
EPH 2:14 Na Krais inga i pavelpol lemi moring a them Judare nge tomo nge thomu areko thomu ini Judare avele. Na i oma it mo it omole ol inga. Ave nomenga kene ler ngarang pel, na nir silal pel, na i ranga ve ini lok ako i ngo ruptetal it, ave Krais i teu lok aken, ma i pavus ler ngarangpeling
EPH 2:15 nge ile rinong, na i pavus a Moses ile patorong ako torong i voth nge mo aro them na thomu aro te teo a Krais nge mo it omole ol inga, na te men lemi moring.
EPH 2:16 Na e mun e ako, ler ngarangpeling kene i vus lale, nge a Krais ile rinong a won ngoronga nge mo aro i el werer it a God nge la.
EPH 2:17 Na i venen re aken, na i panongpol lemi moring a thomu ako nomenga o voth mela nge a God, na i panongpol mun lemi moring a them nge ako them totho a God nge,
EPH 2:18 maken it omole ol inga. Na Oni Riringa omole inga ako i thep ler so ako aro te es a Titemer nge, eneke lemiro nge a Krais.
EPH 2:19 Mako thomu ini longre, kene avele ol, ave thomu na them it ini ol i a God ile, na te velpol ol ini a God ilengare ol.
EPH 2:20 Na it ranga ve ini vel ako te men pok nge a God ile riong elngare tomo nge ile pakekere ole patoraling, na Krais Jisas isivenga ini wovek sapatanga ako i potun vel aken ile matheong.
EPH 2:21 Na it omole omole te teo a Toko Pomnga nge, na i ari espot ile vel aken mo aro i velpol ini a God ile Lotuonga a Vel ako i riri.
EPH 2:22 Na thomu mun ako o teo a Krais nge, God i veliloalo thomu tomo nge them, na i ari ile vel nge it mo aro Ioni Riringa i voth nge, maken i ranga ve ako God isivenga i voth nge.
EPH 3:1 God i veliloalo thomu tomo nge them Judare, mako tho a Pol tho nong nge thomu. Na tho voth a mang a midenga, eneke tho oma a Krais Jisas ile omaing ako tho opoal thomu areko thomu ini Judare avele.
EPH 3:2 Ava thomu o nongpol lale nge sovengalo ako God i pavelpol ile themosaling a it nge, mako i sung omaing ake a tho nge mo aro i opoal thomu.
EPH 3:3 Ako ranga ve, i pathengal ilemi inkinenga nge a Krais a tho nge, ranga ve ako tho wat riong pelie nge lale.
EPH 3:4 Na aro ve thomu o tital riong areken tho wat i, aro lomumu mire nge lek lemi rumong ako nge a God ilemi inkinenga nge a Krais.
EPH 3:5 Na nomenga tokokoere olemi mire nge ilemi inkinenga ake avele, aveto nge a God Ioni Riringa i pathengal i nge ile pakekere tomo nge ile riong elngare ako i ateal or.
EPH 3:6 Na ilemi inkinenga i vene: Tokokoe areko or ini Judare avele aro o el mun ur sivesivenga ako God aro i sungu i a Judare nge. Na or alaini aro o velpol ini a Krais ilopat, naro o el mun ur ako God i kin ile riong nge, tova ve o nongpol Panongpolong Sivenga ma olemio nge a Krais Jisas.
EPH 3:7 Na God i themosal tho na nge ile engenging i sung ile sungong a tho nge ako tho velpol ini ile omainga nge Panongpolong Sivenga ake.
EPH 3:8 Na tho ini toko polpolnga nge a God ile toko alavusnga, ave i sung mun ile themosaling aken a tho nge mo aro tho panongpol areko or ini Judare avele, nge a Krais ile omaing sivenga a it nge, ako i sivenga rintet na i pavurvur aro ler mire i el senu i avele.
EPH 3:9 Na i sung mun ile themosaling aken a tho nge mo aro tho panine toko alavusnga olemi, nge sovengalo ako God i pavelpol ile omaing inkinenga nge. Na sovengalo aken, God ako i pamenu ur alavusnga, i pango kine i nge tokokoe areko o mimi nomenga.
EPH 3:10 Na i oma venen aken mo aro ponange i pamen ile toko lemioongare mo aro i panine ensel engengare ako a Pen a Urvet olemi, nge ile mire rel relnga elonga.
EPH 3:11 Na God i oma omaing alavusnga ako nge a Krais Jisas ako ini ar Pomnga imeni, na i panes i ranga ve ako nge ilemi nge nomenga.
EPH 3:12 Na te teo a Krais nge, na lemiro nge i, maken i pavurvur ako aro te es ol a God nge, naro te ngeip avele, na lemir mire ako aro i nongpol it.
EPH 3:13 Na lek menong i venen aken, mako tho nong a thomu nge, o mothong tova lomumu pelekpol nge matheong areke tho el i, aro i opoesal thomu nge lomu menong tomo nge a God.
EPH 3:14 Na lemik rumu ako God i veliloalo thomu tomo nge them Judare, mako tho koru evek na tho nong a Titemer nge
EPH 3:15 ako i pamenu ur alavusnga ake ru a ulue na a Pen a Urvet, lamako i sung ol oionre.
EPH 3:16 Na tho nong a i nge ve, ako nge ile ur sivesivenga ako a Pen a Urvet, aro Ioni Riringa aro i sung engenging a thomu nge, mo i paengeng lomumu
EPH 3:17 mo aro nge lomu lemioong aro Krais i mimi ol a lomumu nge. Na tho nong mun ve aro asaguong i tea a lomumu, ranga ve ini won riripi i teu a ulue lemi, naro o mit engeng nge asaguong
EPH 3:18 mo aro thomu tomo nge a God ile toko alavusnga aro lomumu mire senu nge a Krais ile asaguong a it nge, ako i aolonga rintet, na i lollo rintet, na i roro rintet na i lukuluku rintet,
EPH 3:19 na i pavurvur ako aro lemir mire nge iwopoalnga avele. Na aro ve thomu o vual nge asaguong aken, i ranga ve ako thomu o vual rintet nge a God. Ma lek nongong nge thomu i vene re aken.
EPH 3:20 Naro te risea a God nge ile engenging ako i voth a it nge, eneke ile omaing i aolonga rintet nge ur areko te pavurvur aro te nong i a i nge, na nge ur areko lemir i pavurvur nge.
EPH 3:21 Na it tokokoe areko te teo a Krais Jisas nge na it ini ile toko lemioongare, aro te risea a God evelelnga nge nang elonga ako aro ile vusonga avele. I nunganga.
EPH 4:1 Na tho voth a mang a midenga, eneke tho oma a Toko Pomnga ile omaing. Tho ri engeng a thomu nge ve, aro lomu mimiong i pathengal it ako ve, God i ateal thomu ve aro thomu o panes ol i.
EPH 4:2 Aro thomu o paruru thomu, na o ri riong mosnga a tokokoere nge, na o mothong tova opomu vurpol virial, na o pathengal pel nge lomu asaguong ako aro o potun inga matheong ako o sungu i a thomu nge.
EPH 4:3 Na Oni Riringa aro i sungu lemi moring a thomu nge mo aro thomu omole ol inga, naro thomu o engeng nge lomu teoong aken mo aro i vus avele.
EPH 4:4 Na te teo a Jisas ilopat na te voth omole ol inga, na Oni Riringa ako ini omole inga, na nge ako God i ateal thomu, i ateal thomu ve aro thomu o men sial nge ur sivesivengare ako aro i sungu i a thomu nge.
EPH 4:5 Na Toko Pomnga ienga inga omole, na ler lemioong inga omole, na paninuong inga ako omole.
EPH 4:6 Na God inga omole ako ini toko alavusnga oa Vovo, na ini toko alavusnga oa Pomnga, na toko alavusnga o el mimiong a i nge, na i voth a toko alavusnga nge.
EPH 4:7 Na Krais i panes isivenga ilemi, mako i sung sung ile themosaling a it omole omole nge.
EPH 4:8 Ranga ve ako God ile erere i ri nge ma i ri vene: “Na nge wop lemi ako i esa a rem ako i roro rintet, ma i ti areko ile mong or na i sung sung ile sungongre a tokokoere nge.”
EPH 4:9 Na riong ako i ri ve, “i esa” kene i mirenga vava? I mirenga ako ve, i esu tel ruru a ulue me.
EPH 4:10 Na toko aton i esu me i mun re aken i esa roro a sepsa la, ma i alselea la mo aro i oma ur alavusnga mo i vung ol.
EPH 4:11 Na ini toko aton i sung sung sungongre a tokokoere nge, na i ateal pelie mo or ini pakekere, na pelie mun or ini a God ile riong elngare, na pelie mun or ini Panongpolong Sivenga panongpolngare, na pelie mun aro o theal toko lemioongare na o patoral or.
EPH 4:12 Na i sung sung sungong areken mo aro i opoal a God ile tokokoere mo aro o oma ole omaing ranga ve ini toko lemioongare mo Krais ilopat i engeng.
EPH 4:13 Naro te oma omaing aken i pavurvur ako aro ler lemioong i omoletet, na lemir i omoletetpot mun nge a God Itun mo aro te velpol ini toko lemioonga motungare, na te poma mo te vur e pel nge a Krais.
EPH 4:14 I venen aken na it ranga ve ini wainlanga avele, ako olemi sulung salang nge toko le apaltetongare ole patoraling ako o ri ololo olemi, na o paleklek or nge ole riong le apaltetongare ranga ve ini wok ako thue ome thev le lolikong o elu ela i.
EPH 4:15 Aveto aro te ri inga riong nungangare tomo nge asaguong, naro te velpol ranga ve ini a Krais ako ini toko lemioongare opounga.
EPH 4:16 Na it kene ini a Krais ini peti epipeere, na i oma it mo te teo a i nge ranga ve ini nir peti a av ako i paengeng nir peti. Na aro ve it omole omole te oma ler omaing, aro te opoal ini peti elonga, mo ilopat i poma senu mo ler asaguong i aolonga.
EPH 4:17 Na tho tor engeng thomu nge a Toko Pomnga iion, thomu o mothong lomu vothung ako o panes vothung ranga ve ini tokokoe areko olemi mire nge a God avele, ako ole lemi rumong ini ur polpolnga.
EPH 4:18 Na ole mire i voth a mideng, na o voth mela nge a God ile mimiong ako i sungu i a tokokoere nge, eneke ole mire avele, eneke oopo lemi i rit.
EPH 4:19 Na ole mara nge ur pelie omanga, kene avele, mako o sungu osivenga nge vothung kerenga elonga omanga, na olo womtun ol inga nge theki le roroing.
EPH 4:20 Aveto thomu o nongpol Panongpolong Sivenga nge a Jisas, ma o patoral vengveng thomu nge a Krais. Na o patoral thomu nge vothung areken omanga avele.
EPH 4:22 Aveto o patoral thomu nge lomu vothung nomenganga ako aro thomu o mothongpot i, eneke lomu vothung nomenganga i pakerenga lomu mimiong, eneke i pavurpol lomumu ako i paleklek thomu.
EPH 4:23 Naro thomu o mothongpot i, naro lomumu na lomu mire aro i ponganga rintet.
EPH 4:24 Naro thomu o elu vothung ponganga ako God i oma i na i ranga ve ini i, na o teuna i ranga ve ini tekruk ako o teuna i mo tokokoere o thopol i ako lomu vothung aken i panes nunganga a God ile riong, na i vengveng a God itheki mo God ilemi sivenga nge.
EPH 4:25 Na o patoral thomu venen aken, mako o mothong tova lomu apaltitet, aro thomu o ri nunganga inga a toko lemioongare nge, eneke it alavusnga it ini a Krais ini peti epipeere.
EPH 4:26 “Aro ve lomumu kling, aro thomu o naktet thomu, ke aro vene mo thomu o oma vothung kerenga.” Naro o mothong tova lomu lemi klingong i sivluk tomou nge nang.
EPH 4:27 Na o mothong tova o sungpot a Satan imei e.
EPH 4:28 Na toko kemingare o mothong ol keming, aro o oma omaing sivenga nge osivenga omeni, naro o pavurvur nge ole mimiong thealnga, na o pavurvur mun ako aro o sung mun pelie a toko le ur avelengare nge.
EPH 4:29 Na o mothong ol tova riong kerenga i espot ol a womu, ave aro thomu o ri inga riong ako i opoal toko ilemi nge ur ako i oror nge, mo aro lomu riong aken aro i opoal mun areko o nongpol i.
EPH 4:30 Na o mothong tova o palemi kerere a God Ioni Riringa ako ini paatealing ako thomu ini ile, naro i theal senu thomu i pavurvur nge nang ako aro God i ol werer ile tokokoere nge.
EPH 4:31 Na o mothong ol vothung kerenga elonga omanga ranga ve ini lemi ritong, na lemi klingong, na volpeling, na voltetong, na ri pompomong, na toko ni silalnga.
EPH 4:32 Aro thomu o oma vothung sivenga nge pel, naro lomumu esal pel, naro lomumu simikal pel nge lomu vothung kerenga, ranga ve ako God ilemi simikal lomu vothung kerenga, eneke thomu o teo a Krais nge lale.
EPH 5:1 Na thomu ini a God itutunre ako ia sagu thomu. Na ilemi simikal lomu vothung kerenga venen aken, maken aro thomu o engeng mo o velpol ranga ve ini i.
EPH 5:2 Na nge ler mimiong aro ar sagu tokokoere, ranga ve ini a Krais ako ia sagu it ma i sungu isivenga ile mimiong mo aro i opoal it, na i sung ile mimiong a God nge ranga ve ini sungong ako i una vro ako God ilemi sivenga nge.
EPH 5:3 Na o mothong ol ngo tomoing nge toko na seng areko ini ewomu avele, na toko na seng aomngare, na sung sesong, eneke vothung areke i sivenga avele nge a God ile tokokoere ve aro o oma i. Naro tokokoere o sangpolo tepun e avele a lomu mimiong nge ako aro o ri ngunngun thomu nge vothung areken.
EPH 5:4 Na i sivenga mun avele ako aro thomu o ri riong kerenga, na ri posililaling, na ri posililaling kerenga, aveto aro thomu o ri sivengaing a God nge.
EPH 5:5 Na lomumu mire senu ako ve, areko o ngo tomo nge toko na seng areko or ini oewo avele, na areko o aom toko na seng, na areko o theseal, toko na seng areken kene aro o eso a Krais na God ole menong e nepes, kene avele. Na ur ulue anga ako o theseal i, kene i velpol ranga ve ini ole god le apaltetong ako o lotual i.
EPH 5:6 Na thomu o naktet thomu nge areko o sis ve aro o ri ololo thomu nge ole riong polpolnga, eneke God aro ilemi klingtun areko o oma vothung areken na o avsa ile riong.
EPH 5:7 Maken thomu o mothong tova o voth tomo nge areko o oma venen aken.
EPH 5:8 Na nomenga thomu o voth a mideng, ave ponange thomu o voth ol a pen lalanga, eneke thomu o teo a Toko Pomnga nge. Thomu aro o es inga ranga ve ini a Toko Pomnga ile pen lalanga itutunre,
EPH 5:9 eneke ile pen lalanga i pavelpol imonnga ako ini vothung sivenga alavusnga, na vothung vengvenga, na ur areko i nunganga.
EPH 5:10 Naro thomu o tongporum vothung ako aro Toko Pomnga ilemi sivenga nge.
EPH 5:11 Na o mothong tova o paneo tomo nge areko o voth a mideng, na o oma vothung ako imonnga i sivenga avele. Aveto o pango pat mideng esngare ole vothung kerenga.
EPH 5:12 Na tho ri nge mideng esngare ole vothung, eneke ini ur le maralinga tova ve tho ripot ur areko telnga plaongare o oma kine i.
EPH 5:13 Ave aro ve the lalainga i totun ur e, aro tokokoere olemi mire nge ve ini ur le vanga,
EPH 5:14 eneke the lalainga i palala ur alavusnga, na i ranga ve ako tokokoere o ri nge na o ri vene: “Vung, vurpola werer nge rinong na mita mo Krais aro i totun ong.”
EPH 5:15 Na thomu o voth a pen lalanga lemi, maken aro thomu o naktet senu lomu esong ake ru a ulue, eneke te voth ol nge nang le kerengaing. Na o mothong tova lomu mire i ranga ve ini toko ngongong, aro lomu mire i ranga ve ini toko powe ninenga. Na menong kathnga ako i velpoltun thomu, aro o betet inga nge a Toko Pomnga ile omaing.
EPH 5:17 Na te voth ol nge nang le kerengaing, naro o mothong ol vothung pelekpolngare, na o tongporum vet ol lomu mire nge vothung ako Toko Pomnga i sis ve aro thomu o oma i.
EPH 5:18 Na o mothong tova o pavual opomu lemi nge vain thinnga mo thekumu vaisis rintet, aro vene mo lomu mimiong i kerenga, aveto aro Oni Riringa i pavual opomu lemi nge isivenga.
EPH 5:19 Aro thomu o leng leng tomo e pel nge riong ako i voth a Buk Song lemi, eve omu lotuonga a voingre nge, eve voing areko Oni Riringa i pavelpol i a lomumu, naro thomu o vo na o risea a Toko Pomnga nge opomu lemi alavusnga.
EPH 5:20 Na evelelnga aro thomu o ri sivengaing a Titemer a God nge, nge ur alavusnga, eneke it ini ar Pomnga a Jisas Krais ile.
EPH 5:21 Aro thomu o nongal pel lomu riong, eneke thomu ini a Krais ile na o papomnga i.
EPH 5:22 Na thomu seng peangere aro thomu o nongal ewomuere ole riong ranga ve ako thomu o nongal a Toko Pomnga ile riong,
EPH 5:23 eneke seng iewo ako ini ile mukalinga ranga ve ini a Krais ako ini toko lemioongare ole mukalinga, na toko lemioongare ini a Krais ilopat na ini ole pamimionga.
EPH 5:24 Maken aro seng peangere aro o nongal ol oewoere ole riong alavusnga ranga ve ako toko lemioongare o nongal a Krais ile riong.
EPH 5:25 Na thomu toko peangere aro omu sagu ewomu sengengaere ranga ve ako Krais ia sagu toko lemioongare, na i sungpot isivenga ile mimiong a or nge,
EPH 5:26 mo aro i pariri or, na o riri nge paninuong na nge ile riong panesnga.
EPH 5:27 Na i oma venen aken mo aro i monsi or na i el or ranga ve ini seng a urvet ako ini peti i akrom na bakbak e avele, na ur mun e avele i sopo a i nge, ave i riritet inga na i vengveng rintet.
EPH 5:28 Maken aro toko peangere aro oa sagu oewo sengengaere ranga ve ako oa sagu osivenga oni peti. Na toko ako ia sagu iewo, aken kene ia sagu isivenga.
EPH 5:29 Na i vene re aken ako toko e avele ini silal isivenga ini peti, aveto i paan senu i, na i theal i ranga ve ako Krais i theal senu it toko lemioongare,
EPH 5:30 na it ranga ve ini mun i ini peti epipeere.
EPH 5:31 Na God ile erere i ri vene: “Ma nge ako toko ako aro i gatpot a inina ome itema nge mo aro i teo a iewo sengenga nge, aken or paini o velpol ini omole ol inga.”
EPH 5:32 Na riong inkinenga lukulukunga i voth a riong aken lemi, na tho ri ve riong aken i ri mun nge a Krais ome toko lemioongare.
EPH 5:33 Na i ri mun nge thomu omole omole, maken aro toko aro ia sagu iewo sengenga ranga ve ako ia sagu isivenga, na seng aro i papomnga iewo tomonnga.
EPH 6:1 Thomu wainlangaere aro o nongal omu vovoere na omu ninaere ole riong, eneke thomu ini Toko Pomnga ile. Na vothung aken kene ini vothung vengvenga.
EPH 6:2 Naro thomu o oma venen aken, eneke God ile erere i ri vene: “Aro thomu o papomnga omu vovoere ome omu ninaere mo aro tho pamen senu thomu na lomu mimiong ako a ulue aro i lollo.” Na riong ake ini a God ile patorong teltelnga ako ile riong kinnga i voth nge.
EPH 6:4 Na thomu a vovoengaere thomu o mothong tova o palemi kling tutumuere, aveto aro thomu o theal or, na o pavengveng or, na o patoral or nge a Toko Pomnga ile riong.
EPH 6:5 Na thomu toko um polpolongare aro thomu o nongal inga tokoningomure ole riong, naro thomu o papomnga rintet or, na o mothong tova o nea inga thomu ve thomu o papomnga or. Aro thomu o nongal ole riong ranga ve ako thomu o nongal a Krais ile riong.
EPH 6:6 Na thomu o mothong tova o pawomwomal or tova o mit na o the thomu. Aveto aro thomu o betet inga nge lomu omaing ranga ve ako thomu ini a Krais ile umongare ako o panes a God ilemi nge lomumu alavusnga.
EPH 6:7 Aro thomu o oma lomu omaing nge lomumu alavusnga ranga ve ako o oma i nge a Toko Pomnga, na nge tokokoere avele.
EPH 6:8 Eneke lomumu mire ako ve, Toko Pomnga aro i olal toko alavusnga nge ole omaing ako i sivenga. Aro ve ini toko um polpolnga eve ini toko ako ile mukalinga avele, aken ini ur polpolnga a God itheki.
EPH 6:9 Na thomu tokokoe areko o theal lomu toko um polpolongare, aro thomu o panes mun vothung ako tho ria lomu toko um polpolongare nge. Na thomu o mothong tova o pangeipal or, eneke lomumu mire ako ve, lomu Mukalinga i voth ako a Pen a Urvet, na ini ole mukalinga mun. Na ile thopolong nge toko alavusnga i vur e pel inga a itheki.
EPH 6:10 Na lek riong patopalalnga i vene: Mit engeng nge lomu teoong a Toko Pomnga nge na nge ile engenging aolonga.
EPH 6:11 Aro thomu o teuna ur paseralonga ako God i sungu i a thomu nge mo aro thomu o mit engeng nge a Satan ile sovengalo le apaltetongare,
EPH 6:12 eneke te pun pel tomo nge tokokoere avele, aveto te pun pel tomo nge tamata kerengare ako o voth a malang po, tomo nge mothukre, na toko onire, na meleunre, na ur pelek pelekngare ako o theal mideng ake te voth nge.
EPH 6:13 Maken aro thomu o teuna ol a God ile paseralonga alavusnga, na nge wop lemi ako nang kerenga aro i velpoltun thomu, aro thomu o pavurvur ako aro o mit engeng nge ngarangre ole punong, na aro ve punpeling i vus, aro thomu rongan o mit engeng inga.
EPH 6:14 Na thomu o mit engeng inga, na o kin engeng riong nunganga a lomu pat ranga ve ini let. Na o kin engeng mun vothung vengvenga a lomu pat mo i ranga ve ini tekruk engenga ako i paseral pakeumu.
EPH 6:15 Na o kino Panongpolong Sivenga ako i pavelpol lemi moring, a evomu salemi mo o mit bibim nge, aken o monsi lale nge ipanongpolnga.
EPH 6:16 Na o kino ur areke lamo o ela mun lom kiltho ako ini lom lemioong, eneke i pavurvur ako aro i susuv a Satan ile peang wo velvelnga ako i ul i a thomu nge me.
EPH 6:17 Na o uru a God ile sungong ako i el werer thomu lale mo i paseral poungomu. Na o ela mun a God ile riong ako Ioni Riringa i sungu i a thomu nge mo i ranga ve ini lomu bainat wowonga.
EPH 6:18 Na evelelnga aro thomu o nong a God nge, nge Ioni Riringa ile engenging, na o pesrou avele nge nongong rel relnga na ninong a i nge. Naro thomu o thealal na o kis lomu nongong nge a God ile tokokoere mo aro God i opoal or.
EPH 6:19 Na thomu o nong mun nge tho ve aro God i paeso ile riong a wok nge tova ve tho monsi nge riong paespotnga, naro tho ngeip avele nge ako aro tho panongpol nge riong ako nomenga i ngo kine ako ini Panongpolong Sivenga.
EPH 6:20 Na tho voth a mang a midenga, eneke tho ini a Jisas Krais ile riong elnga ako tho panongpol nge Panongpolong Sivenga. Naro thomu o nong a God nge mo aro i paengeng tho mo tho ngange avele naro tho panongpol Panongpolong Sivenga ranga ve ako i sis ve aro tho panongpol nge.
EPH 6:21 Na tho pake a Tikikus a thomu nge wot mo i ritet thomu nge ur alavusnga ako i velpol a tho nge, mo aro lomumu mire mun nge lek menong na nge lek omaing. Na ini titeir ako ar sagu i na ini umonga ako i oma senu a Toko Pomnga ile omaing. Naro i ritet nge lemem menong ake naro i paengeng lomumu.
EPH 6:23 Naro titeir areko or ini toko lemioongare aro o el lemi moring na asaguong na lemioong a Titemer a God tomo nge ar Pomnga a Jisas Krais nge.
EPH 6:24 Naro God ile themosaling aro i voth tomo nge areko ole asaguong i pesrou a ar Pomnga a Jisas Krais nge avele. Na i re aken. I vus.
PHI 1:1 Tho a Pol tomo nge a Timoti, them ini a Krais Jisas ile umongare. Na tho wat malueng ake a thomu areko ini a God ile tokokoe alavusnga areko o teo a Krais Jisas nge, ako o voth a Pilipai, tomo mun nge areko or ini lotu a mukalingare ako ole lemioong i motu, na ole opoalingare mun.
PHI 1:2 Aro thomu o el themosaling na lemi moring a Titemer a God tomo nge ar Pomnga a Jisas Krais nge.
PHI 1:3 Tho ri sivengaing a God nge, nge lomu lemi rumong alavusnga nge tho.
PHI 1:4 Na nge lek nongong alavusnga, tho nong a God nge, nge thomu, ma tho nong tomo nge riseaing,
PHI 1:5 eneke thomu o opoal tho nge Panongpolong Sivenga panongpolnga ako nge lomu sungong. Na lomu omaing aken i patea nge nang ako thomu o nongpol tel panongpolong aken, na i mul nge ponange.
PHI 1:6 Na tho nong mun venen aken, eneke lemik mire ako i nunganga lale ako ve, God ako i patea ile omaing sivenga a lomumu, aro i kis ile omaing aken i mul nge ako aro i pavus i, nge nang ako Jisas Krais aro i lo werer nge me.
PHI 1:7 Na i vengveng ako aro lemik i voth venen aken nge thomu, eneke ok sagu rintet thomu, eneke aro ve tho voth a mang a midenga, eve tho mit nge riong mo tho lel nge panongpolong ako tho panongpol nge, na tho pathengal i ako ve, Panongpolong Sivenga aken i nunganga, aken kene thomu o opoal tho nge lek omaing nge Panongpolong Sivenga panongpolnga ako God i sungu i a tho nge, nge ile themosaling, na thomu o opoal tho nge aken nge lomu sungong a tho nge.
PHI 1:8 Na God ilemi mire ako lek riong ake i nunganga ako tho ri ve, lemik i engeng ve aro tho voth werer tomo nge thomu, na ok sagu thomu nge a Krais Jisas ile asaguong ako i voth a tho nge.
PHI 1:9 Na lek nongong nge thomu i vene: Aro thomu o rong esa lomu asagupeling nge ako aro lomu mire i aolonga nge a God, naro lomumu i nine nge ur alavusnga.
PHI 1:10 Na tho nong ve aro thomu o venen re aken, mo aro thomu o pavurvur ako aro o avrum senu vothung kathnga ako i sivenga rintet, na nge ako aro thomu o riri, na toko e avele i pavurvur aro i teltun omu. Na ake ini lomu omaing ako o monsi nge nang ako aro Krais i lo werer nge me.
PHI 1:11 Na tho nong mun ve aro thomu o vual nge vothung vengvenga ako Jisas Krais i pavelpol i a lomu mimiong mo aro tokokoere aro o thopol lomu mimiong aken, naro o papomnga a God na o risea i nge.
PHI 1:12 Titeikre, tho sis ve aro lomumu mire ako, ur ako i velpoltun tho, ako o paeso tho a mang a midenga, i mit roal Panongpolong Sivenga panongpolnga avele, aveto toko pulua rongan o nongpol nge.
PHI 1:13 Ranga ve ako mit tetalonga alavusnga ako o theal nepes a Sisar ile vel, tomo mun nge toko alavusnga ako o voth a pen ake, olemi mire ako tho voth a mang a midenga ake, eneke tho oma a Krais ile omaing.
PHI 1:14 Na toko lemioonga pulua o thopol a God ile opoaling nge tho, ako tho voth a mang a midenga ake, mako ole lemioong i engeng nge a Toko Pomnga, mako ole ngeipong ol e avele na o panongpol engeng nge a God ile riong.
PHI 1:15 Na i nunganga ako toko pelie oni plong nge iok le kimaing na oni silal tho, mako o panongpol nge a Krais ile riong. Aveto pelie o panongpol, eneke ole lemi rumong i sivenga nge tho.
PHI 1:16 Or ini areko o panongpol, eneke oa sagu tho, na olemi mire ako, tho voth a mang a midenga mo aro tho mit nge riong, naro tho lel nge Panongpolong Sivenga ako tho panongpolong nge.
PHI 1:17 Aveto areko oni plong nge iok le kimaing, o panongpol mun nge a Krais ile riong, eneke o sis ve aro o theal osivenga, na ole lemi rumong i vengveng avele, na olemi ako ve, o pavurvur ako aro o rong esa matheong mun a tho nge, ako tho voth a mang a midenga lemi.
PHI 1:18 Na i vava nge aken? Aro ve ole lemi rumong i sivenga eve i kerenga, ur e avele, eneke ake ini a Krais ile panongpolong ako tokokoere o nongpol i, na lemik i sivenga nge aken. Na o sis ve aro o palemi kerere tho, aveto aro tho kis inga riseaing,
PHI 1:19 eneke nge lomu nongong a God nge, nge tho, na nge a Jisas Krais Ioni ile mit tomoing nge tho, kene lemik mire ako ur areken aro i pavelpol lek mimiong el werernga.
PHI 1:20 Na lemik ve aro i velpol venen re aken, eneke tho sis rintet ve aro tho oma ur e avele ako aro lek mara nge, ave tho sis ve ponange na panen aro tho mit engeng, na evelelnga aro tho papomnga a Krais nge lek mimiong tomo mun nge lek rinong.
PHI 1:21 Na lemik i vene, eneke aro ve tho mimi, aro tho papomnga inga a Krais. Na aro ve tho rin, aro i sivenga nge aken.
PHI 1:22 Aveto aro ve rongan tho mimi, tho pavurvur aro tho oma a Krais ile omaing mun pelie. Naro tho panes kathnga? Aro tho mimi eve tho rin? I pavurvur aro tho ritet thomu nge avele.
PHI 1:23 Eneke lemik aini aini tun nge, tho sis ve aro tho rin mo aro tho voth tomo ol nge a Krais, eneke aken i sivenga rintet nge mimiong ake ru a ulue.
PHI 1:24 Aveto nge thomu, i sivenga ako tova ve aro tho mimi ake ru a ulue mo ako aro tho opoal thomu. Na opoalngomu aken kene i aolonga rintet nge lek esoong a Pen a Urvet.
PHI 1:25 Na lemik i engeng ve lek omaing rongan i voth ako aro tho opoal thomu nge, aken lemik mire lale ako ve, aro tho mimi, naro tho kis inga nge opoalngomu mo aro lomu lemioong i motu, naro lomu lemi sivengaing nge lomu lemioong aken aro i aolonga.
PHI 1:26 Na nge ako tho velpol werer a thomu nge, aro tho opoal thomu venen aken mo aro thomu o vual rintet nge a Krais Jisas iriseanga, eneke tho ake aro tho voth tomo werer mun nge thomu.
PHI 1:27 Na ur inga ako i aolonga ini lomu mimiong ako aro i panes vothung ako Krais ile Panongpolong Sivenga i ri nge. Na aro ve tho es na tho thopol thomu, eve tho voth mela nge thomu, aro thomu o oma venen aken mo aro tho nongpol ako rongan thomu o mit engeng, na lomumu omole ol inga nge ako lomu vur engeng ranga ve ini toko omole, nge lomu lemioong panesnga ako Panongpolong Sivenga i pavelpol i a thomu nge.
PHI 1:28 Na tho sis ve aro tho nongpol mun ako thomu o mit engeng nge ako saluk thomu tie avele nge lomu ngarangre. Na aro ve saluk thomu nge lomu ngarangre avele, aken i pathengal or ve, God aro i pakerenga or, na i pathengal mun thomu ve, God aro i pamimi thomu.
PHI 1:29 Naro o mit engeng, eneke God i oma senu nge thomu, ako isa wompot thomu ve aro o oma a Krais ile omaing, na ilemi inga ve aro lomumuo inga nge i avele, aveto aro o el mun matheong, eneke thomu ini ile.
PHI 1:30 Na ur aken i nunganga, eneke thomu o el matheong ranga ve ako thomu o thopol i ako tho el i nomenga, na ponange thomu o nongpol mun ako rongan tho el i.
PHI 2:1 I nunganga ako lomu teoong a Krais nge i paengeng thomu, na i nunganga mun ako ile asaguong i pasivenga lomumu, na i nunganga mun ako Oni Riringa omole inga i voth a lomumu omole omole, na i nunganga mun ako lomumu esal pel na o themosal mun pel.
PHI 2:2 Maken aro thomu o palemi senu rintet tho nge lomu vothung ako ranga ve, lomu lemi rumong kene aro i vur e pel inga, na lomu asaguong kene aro i vur e pel mun inga, naro lomu omaing tepun omole ol inga, na lomumu kene aro i omoletet inga.
PHI 2:3 Na o mothong tova o theal inga sivengomu, eve o oma ur ako aro i papomnga polpol iomu nge, aveto aro o paruru sivengomu na lomumu ako ve, tokokoere o pomnga nge thomu.
PHI 2:4 Na o mothong tova lomumu i voth inga nge ur ako aro i opoal sivengomu, aveto aro lomumu i voth mun nge ur ako aro i opoal tokokoere.
PHI 2:5 Na lomu lemi rumong aro i vene re aken, ako ranga ve ini a Krais Jisas ile. Na ile lemi rumong i vene:
PHI 2:6 Na evelelnga i voth ini a God, aveto ilemi ve aro i krim tuntun ile menong ako i vur e pel tomo nge a God, kene avele.
PHI 2:7 Aveto i eltetpot isivenga nge ile menong aken ma i velpol ini toko, ma i men vulut ol inga ranga ve ini toko um polpolonga.
PHI 2:8 Na tokokoere o thopol i ma i ate ranga ve ini toko, ma i paruru isivenga, na i panes a God ilemi, ma i mul nge ile rinong ako i rin alamimminga a won ngoronga nge.
PHI 2:9 Mako God i paesa i roro rintet, ma i aosele toko alavusnga, ma i sungu ion e ako i roro rintet nge ioning alavusnga a i nge.
PHI 2:10 Na i oma venen aken mo aro ur alavusnga ako o voth a Pen a Urvet, na malang po, na ulue, na Wali, aro o koru oeve mo o papomnga a Jisas iion aken.
PHI 2:11 Na e mun e nge ako aro or alavusnga aro o ri milimlemu i ako ve, Jisas Krais ini ur alavusnga oa Pomnga. Na nge ole riong aken aro o papomnga mun a God ako ini Titemer.
PHI 2:12 Maken, thomu areko ok sagu thomu, God i el werer thomu lale, maken aro thomu o oma ol vothung ako i panes lomu menong tomo nge a God aken, ranga ve ako evelelnga thomu o panes vothung nongalnga ako thomu o oma i nge ako tho voth tomo nge thomu. Na ponange tho voth tomo nge thomu avele, na i sivenga rintet ako aro thomu o kis reletun inga vothung aken omanga. Na nge ako thomu o oma venen aken, aro o pavothal rintet nge a God,
PHI 2:13 eneke ini God ako i um a lomumu na i sung ile engenging na ile lowoming a thomu nge, ve aro o oma omaing ako i sis ve aro o oma i.
PHI 2:14 Na nge lomu omaing elonga o mothong tova o ri pompom na o vol pel a lemi.
PHI 2:15 Aro thomu o oma venen aken, mo aro thomu o velpol ini tokokoe areko toko e avele i pavurvur nge teltunngomua, naro lomu vothung i riri inga, naro thomu ini a God itutunre ako o oma vothung kerenga e avele, nge ako thomu o voth tomo nge areko o leklek na o oma inga vothung kerenga. Na lomu tolilisong i ranga ve ini sivemitre ako o topot a tokokoe areken oa lemimi.
PHI 2:16 Naro thomu o topot a oa lemimi, nge ako aro thomu o krim engeng nge riong ako i sung mimiong. Na tho sis ve aro thomu o oma venen aken, mo aro tho pavurvur ako aro tho pasea thomu nge nang ako aro Krais i lo werer nge me, ako lek omaing engenga a thomu nge kene ini ur polpolnga avele.
PHI 2:17 Aveto aro ve ur kerenga i velpoltun tho, aro lemik i sivenga inga nge. Na lomu lemioong i ranga ve ini sungong ako thomu o oma i a God nge, na aro ve o palel ok mla, na o otoka i a lomu sungong aken nge, mo ako aro i pavus lomu sungong aken, akennga aro lemik i sivenga inga tomo nge thomu alavusnga.
PHI 2:18 Na tho sis ve aro lomumu i sivenga mun venen aken, mo lomumu i sivenga tomo inga nge tho.
PHI 2:19 Na lelle inga atike na lemik ve ako tho pavurvur aro tho pakepot a Timoti a thomu nge wot, tova ve Toko Pomnga a Jisas i sis ve aro tho oma venen aken. Naro tho pakepot i mo aro lemik sivenga mun tomo nge thomu nge ako aro tho nongpol nge lomu menong le kimaing.
PHI 2:20 Aro tho pakepot a Timoti, eneke toko ol e avele ilemi rumal thomu nge lomu menong ranga ve ini i.
PHI 2:21 Eneke toko elonga o theal inga ako ini osivenga ole menong, na olemi i voth nge a Jisas Krais ile omaing avele.
PHI 2:22 Aveto lomumu mire lale ako ve, Timoti ini toko ako i mit engeng nge tongporumong, nge ako i um tomo nge tho nge Panongpolong Sivenga panongpolnga, ranga ve ini wain ako i um tomo nge itema.
PHI 2:23 Maken palolo avele na lemik ve ako tho pavurvur aro tho pakepot i a thomu nge wot. Na nge ako lemik mire nge ur kathnga ako aro i velpoltun tho, lamoko aro tho pakepot i a thomu nge wot viri viri.
PHI 2:24 Na lemik i voth nge a Toko Pomnga ve, ako aro lelle inga atike na engek aro tho es mun a thomu nge wot.
PHI 2:25 Na lemik ve i vengveng ako aro tho pake werer a Epaproditus a thomu nge wot. Ini teik ako i um tomo nge tho na i mit tomo nge tho nge punong a omaing. Na ini lomu riong elnga ako thomu o pake i tomo nge lomu sungong mo i opoal tho nge ur ako tho poor nge.
PHI 2:26 Naro tho pake werer i a thomu nge wot, eneke ilemi voth engeng nge thomu alavusnga, na ilemi kerere, eneke lomumu i voth a i nge, nge ako thomu o nongpol ako ini multhang.
PHI 2:27 Na i nunganga ako i ngoo ma i toth ako aro i rin, aveto God i sung ile themosaling a i nge, na i sungu i a ienga inga nge avele, aveto i sung mun i a tho nge, aro vene mo tho el matheong mun e.
PHI 2:28 Maken lok wom rintet nge i ve aro tho pake i a thomu nge wot mo ako aro ve thomu o thopol werer mun i, aro lomumu i sivenga nge i, maken aro lemik i sivenga werer tie nge thomu.
PHI 2:29 Maken aro thomu o nongpoo i nge a Toko Pomnga iion tomo nge riseaing aolonga. Naro o papomnga tokokoe areko o ranga ve ini i,
PHI 2:30 eneke i sungpot ile mimiong, mako i toth ako aro i rin, nge ako i oma a Krais ile omaing, na i sung opoaling nge tho ako thomu o pavurvur nge omanga avele.
PHI 3:1 Na titeikre, lek riong patopalalnga i vene: Aro lomumu sivenga, eneke thomu ini a Toko Pomnga ile. Na aro ve tho wat mun riong a thomu nge ako tho ri tel i a thomu nge lale, ur ol e avele ol a tho nge, ako aro tho oma i, eneke ake ko aro i paseral thomu.
PHI 3:2 Na o nakalal thomu nge areko o ranga ve ini nanau pilre. Or ini areko o oma vothung kerenga na o isis pelekpol ole, mako olemi ve o velpol ini a God ile.
PHI 3:3 Eneke it re ake ini a God ile ako i istetpot ler vothung kerenga a it nge na te lotual a God nge Ioni Riringa, na lemir i ngo nge a Krais Jisas ile omaing a it nge, na lemir ol nge ler vothung ako aro i opoal it, kene avele.
PHI 3:4 Aveto sivengek, tho pavurvur ako aro lemik i ngo nge lek vothung mo i opoal tho, tova ve i sivenga ako aro tho oma venen aken, ave i sivenga avele. Na aro ve toko e ilemi ve i pavurvur aro ilemi i ngo nge ile vothung, akennga tho mukal nge i.
PHI 3:5 Lek nang or limme, nako o is lek, na tho ini toko Israel, na lek net re ake ini a Benjamin, na nomenga tho panes Hibrure oa pompomere ole vothung, na lemik mire nge okei, na tho mun ini Parisi, or ini toko avlung ako o panes vengveng rintet a Moses ile patorong,
PHI 3:6 na tho sis rintet ve aro tho oma a God ile omaing, make nomenga tho pakerenga areko olemio nge a Jisas, na toko e avele i pavurvur ako aro i teltun ok nge a Moses ile patorong panesnga.
PHI 3:7 Aveto ur areken ako nomenga lemik ve aro i opoal tho, ponange lemik mire lale ako ve, i mit roal ako ini tho nge a Krais ielonga.
PHI 3:8 I nunganga ako ur alavusnga aken elonga ini ur polpolnga ol re a lemik, eneke tho sis rintet ve aro tho ini a Krais Jisas ile, ako ini ok pomnga, na aken i sivenga rintet nge ur alavusnga. Na nge ipanesnga tho modop ur alavusnga, na lemik nge ako i ranga ve ini sesalang, na tho oma venen aken mo aro tho elo a Krais mo ini lek
PHI 3:9 na tho ini ile, na tho velpol ini toko vengvenga nge ako tho panes a Moses ile patorong, kene avele. Aveto God i oma tho mo tho ini toko vengvenga a itheki, eneke nge lek lemioong inga nge a Krais.
PHI 3:10 Na tho sis ve aro tho voth ol ini a Krais ile, na tho sis mun ve aro God ile engenging ako i palos werera Krais nge, aro i voth mun a lek mimiong. Na matheong ako Krais i el i, tho sis mun ve aro tho el mun i. Na tho sis mun ve aro lek lemi rumong i ranga ve ini ile lemi rumong ako i voth a i nge, nge ako i rin.
PHI 3:11 Maken aro tho voth tomo mun nge areko Krais aro i palos werera or nge rinong, ave aro tho es tomo nge or vava?
PHI 3:12 Na o mothong tova lomumu ve tho ini toko vengvenga lale, eve tho sivenga rintet mun lale, avele. Aveto tho, tho engeng ve aro tho krim bibim ur areken, eneke Krais i krim bibim tho mo aro tho oma venen aken.
PHI 3:13 Titeikre, lemik ako ve, tho krim bibim ur areken rongan. Aveto ur omole inga ako tho oma i kene i vene: Tho the werer avele, na tho tho engeng inga a mukaling la,
PHI 3:14 na tho engeng ve aro tho sertet mo tho mul nge wop ako God i ateal i ve ini lek, mo aro tho ela ile sungong Pen a Urvet anga ako i ateal i a tho nge, nge ako tho teo a Krais Jisas nge.
PHI 3:15 Maken areko a it nge ako o motu nge ler teoong a Krais nge lale, aro lemir aro i venen re aken. Na aro ve omu e ilemi ngo relpot, akennga God aro i pathengal mun i nge.
PHI 3:16 Aveto i sivenga ako aro te kis reletun inga nge vothung ako God i pathengal i a it nge lale.
PHI 3:17 Titeikre, aro thomu o oma i ranga ve ako tho oma i, na o naktet lomu vothung ranga ve ako thomu o thopol i a them nge.
PHI 3:18 Tho ri venen aken, eneke toko pulua ole vothung i ranga ve ako ole ngarang nge omaing ako Krais i oma i a won ngoronga nge, na nomenga tho ritet thomu nge or papulua, na ponange tho ritet mun thomu nge or, ma tho tang nge.
PHI 3:19 Na ole god ako o panes i, ini ur areko i voth a oopo lemi, na vothung ako ler mara nge, kene o papomnga osivenga nge omanga, na ole lemi rumong i voth inga nge ur ulue anga, naro nge ole vusong aro o el kerengaing.
PHI 3:20 Aveto it kene ini Pen a Urvet anga, na lor wom nge ako te men tetal toko pamimionga ako aro i esu a pen aken nge me, ini Toko Pomnga a Jisas Krais.
PHI 3:21 Naro i eksing nir peti sesnga mo i velpol ranga ve ini isivenga ini peti a urvet, naro i oma venen re aken nge ile engenging ako aro i paesu ur alavusnga a isa thewo nge.
PHI 4:1 Maken titeik areko ok sagu thomu, aro thomu o mit engeng nge a Toko Pomnga ranga ve ako tho wat i a thomu nge lale. Na lemik i voth engeng nge thomu, na thomu o palemi senu tho, na thomu o ranga ve ini ok vevea ako o pauru tho nge, na thomu re ake ini thengengek areko ok sagu thomu.
PHI 4:2 Na tho tor engeng a Iuodia ome a Sintike ve aro ole volpeling i vus, naro or paini ole lemi rumong i omole ol inga, eneke or paini o teo a Toko Pomnga nge.
PHI 4:3 Na e mun e ako, kles, tho nin wong ve aro ong opoal seng or aini aken ako o um engeng tomo nge tho nge Panongpolong Sivenga panongpolnga, tomo mun nge a Klemen na thengengek areko them um tomo nge pel, na or kene oion i voth a erere nge ako i ritet nge areko God aro i sung mimiong ako aro ile vusonga avele a or nge.
PHI 4:4 Na evelelnga aro thomu o risea nge lomu teoong a Toko Pomnga nge, naro tho ria mun ve, aro thomu o risea i.
PHI 4:5 Naro thomu o pathengal lomu mosing a vothung a toko alavusnga nge, eneke Toko Pomnga i toth me lale.
PHI 4:6 Na o mothong tova lomumu rit nge ur e, aveto nge menong elonga, aro thomu o nin a God nge lomu nongong tomo nge ri sivengaing a i nge.
PHI 4:7 Maken aro God ile lemi moring ako i aolo leltun ler lemi rumong aro i paseral lomumu na lomu lemi rumong, eneke thomu o teo a Jisas Krais nge.
PHI 4:8 Na titeikre lek riong patopalalnga i vene: Ur kathnga i nunganga, na ur kathnga ako te pavothal nge, na ur kathnga mun i vengveng, na ur kathnga i riri rintet, na ur kathnga mun e ako ar sagu i, na vothung kathnga ako i sivenga ako te theseal i, na ur alavusnga ako i sivenga, na ur alavusnga ako tokokoere o risea i, kene aro lomumu rumsetun nge ur alavusnga areken.
PHI 4:9 Na ur kathnga mun ako tho patoral thomu nge na tho sung esu i a thomu nge, na ur ako o nongpol i nge tho, na o thopol i a tho nge, aro thomu o kis inga omanga.
PHI 4:10 Tho risea Toko Pomnga roro nge ile omaing ako i palolo mun tie, lamako thomu o paponganga werer mun lomu lemi rumong nge tho. Na i nunganga ako rongan lomumu rum tho, aveto lomu sovengalo e avele ako aro thomu o pathengal i a tho nge.
PHI 4:11 Na o mothong tova lomumu ve, tho ri venen aken, eneke tho poor nge ur pelie, eneke tho el mire lale nge ako aro lemik sivenga inga nge menong kathnga ako tho voth nge.
PHI 4:12 Na lemik mire nge sivengek thealngeka tova ve, tho men vulut, eve lek ur elonga pom, na nge menong elonga ako tho voth nge, tho el mire lale nge ako aro lemik sivenga inga nge, tova eve sek pup, eve tho men mesi, na eve lek ur elonga pom, na eve tho oror mun nge ur pelie.
PHI 4:13 Tho pavurvur nge menong elonga areke mennga, eneke tho el engenging a Toko Pomnga nge lale.
PHI 4:14 Aken i nunganga, aveto i sivenga nge thomu ako thomu o el mun lek matheong.
PHI 4:15 Na thomu Pilipai angare sivengomu lomumu mire mun ako nge wop lemi ako thomu o nongpol tel Panongpolong Sivenga nge tho, lama tho plos lelpot lomu epee a Masedonia, na tho el sungong mun nge rem e avele ako lotu i voth nge, ini inga engomu.
PHI 4:16 Na rongan tho voth tothal a thomu nge ako a Tesalonaika, palolo avele, nako thomu o opoal tho nge lomu sungong pa omole inga a tho nge avele, nge ako tho oror nge ur pelie.
PHI 4:17 Na o mothong tova lomumu ve, tho engeng nge sungong elnga, avele, aveto tho engeng ve aro lomu sungong monnga aro i aolonga a thomu nge.
PHI 4:18 Na i ranga ve ako tho el omu thangaroong olalnga lale na i vus re aken, na thomu o pangoloa i, na tho oror ol nge ur e avele ol, nge ako tho ela lomu sungongre ako o sungu i a Epaproditus nge ma i pasong i a tho nge me. Na lomu sungong aken i ranga ve ini sungong ako thomu o sungu i a God nge ako i una vro na God ilemi i sivenga nge ma i risea mun nge.
PHI 4:19 Na lek God ako ile ur sivesivenga ako i pom rintet, aro i sung ur alavusnga ako thomu o oror nge a thomu nge, nge ako thomu o teo a Krais Jisas nge.
PHI 4:20 Maken aro te risea ar Vovo a God evelelnga ako aro ile vusonga avele. I nunganga.
PHI 4:21 Tho pasungalu lek nang sivenga a God ile tokokoe alavusnga areko o teo a Krais Jisas nge. Na titeik areke o um tomo nge tho o pasungalu mun ole nang sivenga a thomu nge.
PHI 4:22 Na God ile tokokoere ako o voth a pen ake o pasungalu mun ole nang sivenga a thomu nge tomo mun nge areko o theal a nepes a Sisar ile vel ake.
PHI 4:23 Na Toko Pomnga a Jisas Krais ile themosaling aro i voth tomo nge thomu. Na i re aken. I vus.
COL 1:1 Tho ini a Pol ako God i panes ilemi ma i ateal tho ve tho ini a Krais Jisas ile pakeke na titeir a Timoti i voth tomo nge tho.
COL 1:2 Tho wat malueng ake a thomu titeikre ako ini a God ile toko riringare ako a Kolosi, thomu ako o teo a Krais nge na o panes senu i. Aro Titemer a God aro i sungu ile themosaling na ile lemi moring a thomu nge.
COL 1:3 Na nge nang elonga ako them nong nge thomu, them ri sivengaing a God nge ako ini ar Pomnga a Jisas Krais Itema,
COL 1:4 eneke them nongpol nge lomu lemioong nge a Krais Jisas na nge lomu asaguong nge a God ile toko lemioonga alavusnga.
COL 1:5 Na nomenga nge wop lemi ako thomu o nongpol riong nunganga ako ini Panongpolong Sivenga na lomumuo nge, thomu o nongpol nge ur ako God i monsi i lale a Pen a Urvet ve aro i sungu i a thomu nge, mako o men sial i. Na lomu men sialing nge ur sivenga aken i pavelpol lomu lemioong na lomu asaguong aken.
COL 1:6 Na Panongpolong Sivenga ako i velpol a thomu nge, toko pulua a pen elonga ake ru a ulue o nongpol mun i, na i pavelpol monnga a ole mimiong ranga ve ako i pavelpol ol monnga a lomu mimiong, nomenga i patea nge nang ako thomu o nongpol i, na lomumu i nine nge ako God ile themosaling nge toko alavusnga i nunganga.
COL 1:7 Na Epapras kene i patoral thomu nge a God ile themosaling aken. Na ini a Krais ile umonga tomo nge them, na i oma senu a Krais ile omaing. Na ar sagu i na i opoal them nge lemem omaing.
COL 1:8 Ma i ritet them nge lomu asaguong ako Oni Riringa i pavelpol i a thomu nge.
COL 1:9 Mako i patea nge nang ako Epapras i ritet them nge thomu, na them pesrou nge nongong nge thomu avele. Na them nong a God nge ve aro i panine lomu mire mo i aolonga nge Ioni Riringa ile omaing, maken aro lomu mire i nine senu nge ur ako God i sis ve aro thomu o oma i.
COL 1:10 Na them nong venen aken, mo aro thomu o nak menong ako aro Toko Pomnga ilemi i sivenga nge, naro ilemi i sivenga mun nge lomu omaing alavusnga, naro thomu o pavelpol omaing sivesivengare, naro lomu mire nge a God aro i aolonga.
COL 1:11 Na them nong nge a God mo aro i paengeng thomu nge ile engenging elonga mo i pavurvur nge ile engenging aolonga ako i pathengal i a tokokoere nge lale, mo aro thomu o mit engeng mun nge matheongre potunnga, naro keumu a riong nge avele, naro lomumu i ngo senu inga nge.
COL 1:12 Na them nong mun ako aro thomu o ri sivengaing a Titemer nge ako i oma thomu mo aro thomu o el mun ur areko i ateal i nge ile tokokoere ako a Pen a Urvet ako i vual nge pen lalanga.
COL 1:13 Na thomu o pavurvur nge ur aken elnga, eneke i eltetpot it a Satan imeni a mideng lemi, mako i paeso it a Itun ako ia sagu rintet i, a imeni nge.
COL 1:14 Na nge Itun ile omaing, ilemi simikal ler vothung kerengare ma i ol werer it.
COL 1:15 Na toko e avele i pavurvur aro i thopol a God, aveto te thopol a God ia sei ako a Itun nge. Na God ia tengen aken i voth tel, na i mukal nge ur alavusnga ako i pamenu ir.
COL 1:16 Eneke ini ur alavusnga opateanga ma i pamenu ur alavusnga ako a Pen a Urvet na ulue, ur areko te thopol ir, tomo mun nge ur areko te thepol ir avele, ranga ve ini ensel engengare, na tamata kerengare, na meleunre, na ur engenga ako o voth a malang po. Na Itun i pamenu ur alavusnga mo aro ur alavusnga o pavothal nge i.
COL 1:17 Na ur e avele i velpol rongan, na Krais i voth tel lale, na nge ienga inga ur alavusnga o voth pis a omei.
COL 1:18 Na ini ile toko lemioongare opounga. Na toko lemioongare o ranga ve ini ilopat na o el mun ole mimiong a i nge, eneke ini a God ia tengen ako i palos werera tel i nge rinong mo aro i mukal nge ur alavusnga.
COL 1:19 Ma ini a God ia sei, eneke God i ateal i ve aro isivenga i vual rintet a i nge.
COL 1:20 Na God ilemi ako ve, aro ur alavusnga ako i voth a ulue na Pen a Urvet, aro o lo werer a i nge la, mako i sungpot Itun mo aro i rin a won ngoronga nge mo ia mla i pavelpol lemi moring a it nge.
COL 1:21 Na nomenga thomu o voth mela a God nge, na lomu ngarang mun i, eneke nge lomu lemi rumong kerenga na lomu vothung kerengare.
COL 1:22 Aveto ponange i pavelpol titeinpeling tomo nge thomu, nge Itun ile rinong ako o pun rin i alamimminga. Na i oma venen aken mo aro thomu o riri rintet, na o vengveng, na omu theki e avele,
COL 1:23 tova ve lomu lemioong i voth engeng inga ako a i nge, na o mit engeng, na o men sial engeng nge ur ako o nongpol i nge Panongpolong Sivenga. Ma tho a Pol, tho ini a God ile umonga nge Panongpolong Sivenga ake. Na Panongpolong Sivenga ake i kimapot a pen elonga ake ru a ulue.
COL 1:24 Na nge wop lemi ake, lemik sivenga inga nge sisisong ako tho el i nge lek omaing ako tho panongpol areko or ini Judare avele, ranga ve ini thomu. Na tho patopalal sisisong ako rongan i voth, ako Krais i ateal i ve aro tho el i, mo aro tho opoal ile toko lemioongare. Or kene o ranga ve ini ilopat.
COL 1:25 Na God inga ako i ateal tho ve tho ini toko lemioongare ole umonga ako aro tho panongpol thomu areko thomu ini Judare avele nge a God ile riong elonga.
COL 1:26 Ako nge ile riong inkinenga ako nomenga i ngo kine a pompomere nge, aveto ponange God i pathengal ol i a ile tokokoere nge.
COL 1:27 Na i ateal or ve aro olemi mire ako ve, ile riong inkinenga aken i ri ve, God aro i oma senu rintet mun nge areko or ini Judare avele. Na ile omaing aken i mirenga ve, aro ve Krais i voth a opomu lemi, aro thomu o men sial ol nge ur sivesivengare ako a Pen a Urvet.
COL 1:28 Make them panongpol toko alavusnga nge a Krais. Na them tor ole na them pamireal or nge mire elonga ako God i sungu i a them nge, mo aro nge lemem omaing aken aro o motu nge ole teoong a Krais nge tova o mit a God itheki.
COL 1:29 Na ake ini lek omaing ako lok vur rintet nge omanga, nge a Krais ile engenging aolonga alavusnga ako i voth a tho nge.
COL 2:1 Tho sis ve aro lomumu mire nge lek omaing ako lok vur nge, ma i opoal thomu na toko lemioongare ako a Laodisia, tomo nge areko o thopol mun tho rongan.
COL 2:2 Na tho um engeng venen aken mo aro tho paengeng olemi, naro ole asagupeling aro i veliloalo or, maken aro o vual rintet nge lemi rumong sivenga elonga mo aro olemi mire nge a God ile riong inkinenga ako ini a Krais.
COL 2:3 Na Krais ienga inga i pango pat a God ile mire na ile lemi rumong ninenga. Na nge ler teoong a i nge, te el ur sivesivenga areke ako i ngo kine nomenga.
COL 2:4 Na tho ri venen aken, eneke nik plong ve aro toko pelie o ri ololo thomu, nge ole riong pelie ako i tang ranga ve ini riong nunganga.
COL 2:5 Eneke tho kene tho voth tomo nge thomu avele, aveto lemik i voth tomo nge thomu. Na lemik sivenga nge ako thomu o mit engeng nge lomu lemioong nge a Krais, na toko e avele i pavurvur aro i atiteu lomu mitong.
COL 2:6 Na nge lomu lemioong, thomu o elo a Jisas Krais a opomu lemi na ini omu pomnga. Na o kis inga lomu lemioong a i nge, nge lomu mimiong ako ranga ve thomu o teo a i nge.
COL 2:7 Naro thomu o mit engeng a i nge ranga ve ini won ako iriripi i teu a ulue lemi. Naro thomu o pamit engeng lomu mimiong a i nge ranga ve ini vel ako o ari i nge wovek papesnga. Naro thomu o paengeng lomu lemioong ranga ve ako o patoral thomu nge, naro evelelnga aro thomu o ri sivengaing a God nge.
COL 2:8 Aro thomu o nakalal thomu nge toko le apaltetongare ole riong, aro vene mo thomu o ting nge ole ri ololoing. Na ole riong ini ur polpolnga na i nunganga avele, eneke o panes inga pompomere ole vothung na toko ulue angare ole mire, na areken o es a Krais nge me avele.
COL 2:9 Na thomu o nakalal thomu, eneke lomumu mire ako Krais i velpol ini toko ranga ve ini it, na ur alavusnga ako i voth a God nge, i voth mun a i nge.
COL 2:10 Na thomu o oror nge ur e avele, eneke thomu o teo a Krais nge, na i mukal nge tamatare tomo nge ur alavusnga ako ole engenging i voth.
COL 2:11 Na thomu o teo a Krais nge na thomu o el ile paatealing. Na ini paatealing ako tokokoere o oma i ako o is lomu, kene avele, ini paatealing ako Krais i oma i ako i eltetpot vothung ulue anga a thomu nge.
COL 2:12 Na nge wop lemi ako thomu o el paninuong, aken ini ile paatealing aken, na i ranga ve ako thomu o rin, na God i tetun thomu tomo nge a Krais, lama i palos werera mun thomu tomo nge i, eneke lomumuo nge a God ile engenging ako i palos werera a Krais nge rinong.
COL 2:13 Na nomenga thomu o oma lomu vothung kerenga. Na Krais i eltetpot vothung ulue anga a thomu nge rongan, na i ranga ve ako thomu o rin lale, aveto God i pamimi werera thomu tomo nge a Krais. Na ilemi simikal ler vothung kerengare.
COL 2:14 Aken i ranga ve ako i pavus ol ar thangaroong a erere ako i wat ler vothung kerengare nge, tomo nge ile patorong ako i teltun it nge. Na i pavus ol i nge ako o sotuna a Jisas a won ngoronga nge.
COL 2:15 Na nge a Krais ile omaing aken, God i pathengal tokokoere ako ve, ile mong a Satan tomo nge tamatare ole engenging, na i thelal or na i pamit or a pulua otheki, lamako i palemara or.
COL 2:16 Mako thomu o mothong tova o nongal areko olemi otun thomu nge ako thomu o panes Judare ole patorong avele, nge ur ako thomu o an i, na o thin i, na nge aning aoliloenga a nangre, na nge ngov ponganga a aningre, na nge nang rialonga.
COL 2:17 Na ur areke i ranga ve ini patongrumong ako i pathengal pompome nomengangare nge ur ako aro i velpol panen. Na ur ako i pavelpol nunganga ol ur areken ini a Krais.
COL 2:18 Na o mothong tova o nongal tokokoe areko ole apaltet nge ako o ri ve o paruru osivenga, na o lotual enselre, na o ri ve thomu o penthal lale, eneke thomu o panes ole riong avele. Tokokoe areken o ri pompom nge ur ako o thopol i nge oni theong, na o paroro polpol osivenga, eneke o panes inga mire ulue anga.
COL 2:19 Na tokokoe areken o teo lollo vet a Krais nge avele, mako opounga avele, eneke o mothong a Krais ako ini toko lemioongare opounga ako i sung aning nge ini peti elonga mo ako ini peti epipeere o engeng nge av. Na God i papoma ini peti elonga aken.
COL 2:20 Thomu o rin tomo nge a Krais lale. Na thomu o vthopot ol nge a Moses ile patorong panesnga. Na i vova ake lomu mimiong rongan i ranga ve ini toko ako ilemio nge a Krais avele ile mimiong, e? Na i vova ake thomu o panes patorong ako ranga ve:
COL 2:21 Mothong tova tongporum aning krim rumnga, na rom rumnga, na vugirnga, e?
COL 2:22 Patorong areke i velpol nge toko ulue angare ole mire inga. Ma aning areken o velpol mo te an i, naro i vus werer mun.
COL 2:23 Na patorong areke te thopol i, ma i ranga ve ako mire ninenga i pavelpol i, eneke itheki ranga ve tokokoere aro o lotu engeng, na o paruru osivenga, na o oma oni peti ranga ve ini ur polpolnga. Aveto vothung areken osivenga o pavelpol ir, ma o pavurvur aro ole mong vothung kerenga ako i mita a olemi me, kene avele.
COL 3:1 Thomu o teo a Krais nge, na i ranga ve ako God i palos werera mun thomu nge rinong, maken aro lomumu i pelo nge ur areko i voth nge wop ako Krais i men a God imeni sivenga nge anga.
COL 3:2 Aro lomumu inga nge ur areko a Pen a Urvet. Na o mothong tova lomumu nge ur ulue anga.
COL 3:3 Eneke i ranga ve ako thomu o rin lale nge vothung ulue anga omanga. Na lomu mimiong nunganga i ngo kine tomo ol nge a Krais ako a God nge.
COL 3:4 Na lomu mimiong nunganga i voth nge a Krais ipanesnga, na nge nang ako aro Krais i velpol, aro thomu o velpol tomo mun nge i nge ile tolilisong.
COL 3:5 Lomu mimiong i venen re aken, mako aro thomu o so rin selelepot lomu vothung ulue anga ako i voth a thomu nge, ranga ve ini: Ngo tomoing nge toko na seng areko or ini oewo avele, na toko na seng aomngare, na theki le roroing, na lemi rumong nge vothung kerenga omanga, na sung sesong ako ini vothung ako ranga ve o lotual god le apaltetonga.
COL 3:6 Na nge vothung areken God ile lemi klingong aro i es a tokokoe areko o nongal ile riong avele.
COL 3:7 Na nomenga thomu mun o oma vothung areken nge lomu mimiong neginga.
COL 3:8 Aveto ponange aro thomu o mothong selelepot mun vothung ako ranga ve ini: Lemi klingong, na lemi velong, na ri tangatunong, na voltetong, na riong kerengare ringa.
COL 3:9 Na thomu o mothong tova lomu apaltet pel, eneke thomu o modoppot vothung nomenganga areken lale,
COL 3:10 na o elo ol mimiong ponganga ako Patenger i oma i. Na mimiong aken Patenger i pesrou nge ipaonolnga avele mo aro te velpol ranga ve ini i, moro aken lemir mire senu nge ur ako i sis ve aro te oma i.
COL 3:11 Na nge lomu mimiong ponganga aken thomu o vur e pel ol. Na Judare o relpot avele nge areko or ini Judare avele. Na areko o is ole avele o vur e pel nge areko o is ole. Na toko rerelire o vur e pel nge toko vulutngare. Na toko um polpolongare o vur e pel nge tokokoe areko or ini um polpolongare avele. Eneke Krais i voth a it alavusnga nge na i mukal nge ur alavusnga.
COL 3:12 Maken i nunganga ako God i ateal thomu ve ini ile tokokoere na ia sagu rintet thomu, mako aro thomu o el vothung ako ranga ve ini: Lemi esaling, na vothung le sivengaing, na paruruong, na riong mosnga, na matheongre elnga.
COL 3:13 Naro thomu o potun inga matheong areko sivengomu o sung pel nge, naro lomumu simikal pel nge vothung kerenga kathnga ako lomumu i voth nge, ranga ve ako Toko Pomnga ilemi simikal lomu vothung kerenga.
COL 3:14 Naro thomu o engeng nge asaguong, eneke asaguong i mukal nge vothung sivenga areken, na i paengeng or mo o womlo pel nge ole omaing, na ur e avele aro i pakerenga ole omaing aken.
COL 3:15 Aro lomu womtun nge a Krais ile lemi moring mo i theal lomumu, eneke God i ateal thomu ve aro lemi moring i vual a thomu nge, ako ranga ve ini ini peti epipeere ako o voth pis a omei. Na evelelnga aro thomu o ri sivengaing a God nge.
COL 3:16 Aro lomu womtun nge a Krais ile riong mo i voth senu a lomumu. Aro thomu o pamireal na patoral pel nge mire ninenga elonga. Naro thomu o vo voing areko o voth a Buk Song lemi, tomo mun nge omu lotuonga a voingre, na voing ako Oni Riringa i pavelpol i a lomumu. Naro opomu lemi i vual nge ri sivengaing a God nge.
COL 3:17 Na lomu omaing elonga tomo nge lomu riong elonga aro thomu o oma ir ranga ve ako thomu ini a Toko Pomnga a Jisas ile, naro thomu o ri sivengaing a Titemer a God nge ako nge a Jisas.
COL 3:18 Thomu seng peangere thomu o nongal ewomuere ole riong, eneke ini vothung vengvenga a Toko Pomnga itheki.
COL 3:19 Thomu toko peangere omu sagu ewomuere na thomu o mothong tova o akrisal or.
COL 3:20 Thomu wainlangaere thomu o nongal omu vovoere na omu ninaere ole riong elonga, eneke Toko Pomnga ilemi sivenga nge vothung aken.
COL 3:21 Thomu a vovoengaere thomu o mothong tova o ri pompom nge tutumuere ole vothung elonga, aro vene mo olemi kerere mo oni plong nge omaing sivenga e omanga.
COL 3:22 Thomu toko um polpolongare o nongal tokoningomure ole riong elonga. Na o mothong tova o pawomwomal or tova o mit na o the thomu ako o um, aveto o nongal tokoningomure ole riong nge lomumu alavusnga, ranga ve ako thomu o papomnga a Toko Pomnga na o nongal ile riong.
COL 3:23 Na thomu o oma lomu omaing elonga nge lomumu alavusnga ranga ve ako o oma i nge a Toko Pomnga na nge tokokoere avele.
COL 3:24 Eneke lomumu mire ako ve, Toko Pomnga aro i sung loa olongomu nge ur ako i kin ile riong nge nomenga. Na Krais ini lomu mukalinga na thomu o oma inga ile omaing.
COL 3:25 Na tokokoe areko o oma vothung kerenga aro o el oolalnga nge ole vothung aken. Na Toko Pomnga ile thopolong nge toko alavusnga i vur e pel inga a itheki.
COL 4:1 Thomu mukalingare thomu o oma vothung vengveng na sivenga nge lomu toko um polpolngare, eneke lomumu mire ako ve, lomu Mukalinga mun i voth a Pen a Urvet.
COL 4:2 Aro thomu o sungpot lomu mimiong nge nongong, na o thealal, na o ri sivengaing a God nge.
COL 4:3 Naro thomu o nong mun nge them mo aro God i thep sovengalo nge lemem panongpolong mo aro them pavurvur aro them panongpol nge a God ile riong nge a Krais ako i ngo kine nomenga. Ave toko pelie oni plong i, mako o paeso tho a mang a midenga nge.
COL 4:4 Naro thomu o nong mo aro tho panongpol pat ol ile riong aken, ranga ve ako i sis ve aro tho oma i.
COL 4:5 Na thomu o the senu nge nang elonga ako thomu o sangpolo tokokoe areko olemio nge a Krais avele, naro thomu o panes lemi rumong ninenga nge sovengalo kathnga ako aro o elo or nge.
COL 4:6 Naro lomu riong alavusnga aro i vual nge themosaling, na i mosisen mo aro tokokoere o nong sial i, naro thomu o olal senu ole ninong elonga.
COL 4:7 Titeir a Tikikus ako emem sagu i ako ini toko opoalinga sivenga na ini a Toko Pomnga ile umonga tomo nge them, aro i ritet thomu nge tho.
COL 4:8 Naro tho pake i a thomu nge wot mo aro i ritet senu thomu nge lemem menong ake mo aro i paengeng lomumu.
COL 4:9 Naro i es tomo nge titeir a Onesimus ako emem sagu i ako i panes senu a Toko Pomnga na ini lomu rem lemia. Naro or paini o ritet thomu nge ur alavusnga ako i velpol ol a them nge.
COL 4:10 Na Aristarkus ako i voth tomo nge tho a mang a midenga, i pasungalu ile nang sivenga a thomu nge. Na Mak ako ini a Barnabas ile lavokunga i pasungalu mun ile nang sivenga a thomu nge. (Na thomu o el malueng lale ako i ri ve, aro ve Mak i velpol a thomu nge, aro thomu o nongpoo i.)
COL 4:11 Na Jastus ako iion aininga a Jisas i mun kene i pasungalu ile nang sivenga a thomu nge. Na toko or me inga aken or ini Judare nge areko o um tomo nge tho nge panongpolong nge a God ile menong e nepes. Na o paengeng lemik nge omaing aken.
COL 4:12 Na Epapras ako ini lomu rem lemia ini mun i a Krais Jisas ile umonga, na i pasungalu mun ile nang sivenga a thomu nge. Na i mostun nongong nge thomu, na i nong engeng mo aro thomu o mit engeng nge ur areko God i sis ve aro thomu o oma i, naro thomu o motu nge lomu lemioong ako lomumu mire nge ve i nunganga. Ma i nong ve aro thomu o panes vengveng inga a God ilemi.
COL 4:13 Sivengek tho thopol ile omaing engenga nge thomu tomo nge toko lemioongare ako a Laodisia na Hierapolis.
COL 4:14 Titeir a Luk ako emem sagu i ako ini vuralinga tomo nge a Demas or paini o pasungalu mun ole nang sivenga a thomu nge.
COL 4:15 Aro thomu o pasungalu mun lek nang sivenga a toko lemioongare nge ako a Laodisia na o pasungalu mun lek nang sivenga a Nimpa tomo nge toko lemioongare ako o pathun a ile vel lemi.
COL 4:16 Na nge nang ako ve, thomu o tital malueng ake lale, aro thomu o sung es mun i a toko lemioongare nge, ako a Laodisia na thomu aro o tital mun lek malueng ako tho wat i a Laodisia angare nge.
COL 4:17 Naro thomu o ria Arkipus ve i sivenga ako aro i patopalal a Toko Pomnga ile omaing ako i sungu i a i nge.
COL 4:18 Tho a Pol tho wat riong pasungalinga ake nge sivengek menik ol. Na lomumu rum mun tho nge lek menong a mang a midenga lemi. God ile themosaling aro i voth tomo nge thomu. Na i re aken. I vus.
1TH 1:1 Tho a Pol tomo nge a Sailas ome a Timoti. Them wat malueng ake a thomu toko lemioongare nge ako a rem a Tesalonaika ako thomu ini Titemer a God na Toko Pomnga a Jisas Krais ole. Na tho nong ve aro God ile themosaling na ile lemi moring aro i voth tomo nge thomu.
1TH 1:2 Na evelelnga them ri sivengaing a God nge, nge thomu alavusnga, na lemimem rum thomu nge lemem nongongre.
1TH 1:3 Na nge lemem nongong areken, ako a Titemer a God nge, evelelnga lemimem rum thomu, nge lomu omaing ako lomu lemioong i pavelpol i, na nge lomu omaing engenga ako lomu asaguong i pavelpol i, na nge lomu mit engenging ako lomu men sialing nge ar Pomnga a Jisas Krais ile lo wererong me, kene i pavelpol mun i.
1TH 1:4 Na titeik areko God ia sagu thomu, lemimem mire ako i ateal thomu ve ini ile,
1TH 1:5 eneke nge wop lemi ako them panongpol Panongpolong Sivenga a thomu nge, i velpol ini riong polpolnga a thomu nge avele, aveto i velpol tomo nge pathepolong engengare ako Oni Riringa i pavelpol i. Na i pavurvur ako aro thomu o thepol nine ako, lemem lemioong i engeng rintet nge Panongpolong Sivenga aken. Na e mun e ako lomumu mire nge lemem vothung sivenga ako them pathengal i a thomu nge, nge ako them voth tomo nge thomu.
1TH 1:6 Na thomu o elo a God ile riong aken, make matheong pulua i velpoltun thomu, aveto Oni Riringa i pavelpol lemi sivengaing a lomu mimiong, na nge vothung aken i velpol a thomu nge ranga ve ako i velpol a them nge, na a Toko Pomnga mun nge.
1TH 1:7 Na lomu matheong potunnga tomo nge lemi sivengaing aken i velpol ranga ve ini paatealing sivenga, ako i sivenga ako aro toko lemioongare ake a epee a Masedonia na Akaia aro o panes i.
1TH 1:8 Na lemimem mire ako i venen aken, eneke Toko Pomnga ile riong i kimapot a thomu nge me, na i ranga ve ini kom le onngaing. Na i kima inga a epee ake a Masedonia na Akaia avele, aveto a pen elonga ako them es nge kene o nongpol mun nge ritetong ako lomumuo ol nge a God. Maken them pavurvur aro them ritet ol or nge ritetong aken avele,
1TH 1:9 eneke osivenga o rurum toko na sengre nge lomu vothung sivenga ako ranga ve o nongpoo them nge nang ako them velpol a thomu nge. Na o rurum mun nge ako thomu o lel kimomu nge avalare olotualnga, na o eksing, mako o elo a God a lomu mimiong, make o velpol ol ini a God nunganga ako i mimi, ile umongare.
1TH 1:10 Na o ri mun nge lomu vothung ako o men sial ol nge a God Itun ile lo wererong a Pen a Urvet me, ini a Jisas ako God i palos werera i nge rinong, na ini toko ako i pamimi it nge a God ile lemi klingong ako aro i velpol panen.
1TH 2:1 Na titeikre, lomumu mire lale ako ve, lemem umong ako them oma i a thomu nge, nge ako them voth tomo nge thomu, ini ur polpolnga avele, aveto i pavelpol imonnga.
1TH 2:2 Na lomumu mire mun ako nomenga, nge ako them es a thomu nge rongan, na rongan them voth a rem a Pilipai, ma them el matheong na sisisong aolonga, na o ri riong kerenga a them nge, aveto nge ako them es a thomu nge, ler God i opoal them, make them ngeip avele nge areko o engeng ve aro o volalal them, ma them panongpol thomu nge a God ile Panongpolong Sivenga.
1TH 2:3 Na nge ako them leng thomu ve aro lomumuo nge a Jisas, them ngeip avele, eneke them sung riong nunganga a thomu nge, na them pamolomolo thomu avele, na lemem apaltet thomu avele.
1TH 2:4 Aveto them ini toko areko God ilemi sivenga nge lemem mimiong, lamako i sungu omaing nge ile Panongpolong Sivenga panongpolnga a them nge. Na lemimem ve aro them oma omaing mo i palemi senu tokokoere, kene avele, aveto aro i palemi senu inga a God ako i avrum lemimem.
1TH 2:5 Na lomumu mire lale ako ve, lemem olo thomu avele, na them selalo ako them engeng nge umtun elnga, kene avele. Na ini a God ako i thepol lemem vothung ma i ri ve i vengveng inga.
1TH 2:6 Na lemimem ve aro them um mo thomu eve toko mun pelie aro o paesa iomem roro, kene avele.
1TH 2:7 Na i nunganga ako them ini a Krais ile pakekere, make them pavurvur ako aro them sung matheong a thomu nge, nge thealngemem. Aveto nge ako them voth tomo nge thomu, them nak inga vothung ranga ve ini wain a nina ako i theal senu itutunre na i pasusu or.
1TH 2:8 Na emem sagu rintet thomu, make them sis rintet ve aro them opoal thomu nge a God ile Panongpolong Sivenga ienga inga avele, aveto them sungpot mun lemem mimiong nge opoalngomu, eneke thomu o velpol ranga ve ini titeimem sivengare.
1TH 2:9 Titeikre, nge wop lemi ako them voth tomo nge thomu, na them panongpol thomu nge a God ile Panongpolong Sivenga, na lemik mire ako lomumu rum werer nge lemem omaing engenga aken ako them oma i nge menimem, ako them um engeng nge nang na mlik moro aken aro them mothong tova them sungu matheong a thomu nge, nge thealngemem nge ur pelie.
1TH 2:10 Na sivengomu o thepol na lomumu mire, na God mun i thepol na ilemi mire nge vothung ako them oma i a thomu areko lomumuo nge a Krais, ranga ve ako them oma inga vothung ako i riri a God itheki, na vothung ako i vengvenga a tokokoere nge, na vothung ako vothung kerenga e avele i voth a lemi.
1TH 2:11 Na lomumu mire mun ako vothung ako them oma i a thomu omole omole nge, i ranga ve ini vothung ako wain a vovo i oma i a itutunre nge.
1TH 2:12 Ako ranga ve them sung riong ako aro i paengeng lomumu na i opoal thomu nge matheong potunnga. Na them tor mun lomu mo o panes inga mimiong ako aro i palemi senu inga a God, na ini a God ako i lengo thomu a ile menong e nepes mo o el mun ia malmaling a urvet aken.
1TH 2:13 Na opisleonga them ri sivengaing mun a God nge, nge thomu, eneke nge wop lemi ako thomu o elo a God ile riong ako them ripot i nge womem, lomumu ve ini tokokoere ole avele, aveto thomu o elo i ranga ve ako ini a God ile riong nunganga. Na i nunganga, aken ini a God ile riong nunganga ako i um a thomu toko lemioongare a lomumu nge.
1TH 2:14 Na titeikre, lemimem mire ako ur aken i nunganga, eneke ur areko i velpol a thomu nge, i ranga ve ini mun i ako i velpol a God ile lotuongare ako o voth a Judia ako o teo a Krais Jisas nge. Na i vene: Thomu o el mun matheong ako a lomungare omeni, ranga ve ako Judare o el mun matheong a olengare omeni.
1TH 2:15 Na or ini tokokoe mun areko o pun rin Toko Pomnga a Jisas na God ile riong elnga nomengangare mun, na o wis meresu mun them. Na nge ole vothung areken o palemi kling a God, na o velpol ini toko alavusngare ole ngarang.
1TH 2:16 Eneke o engeng ve aro o mit roal them ve, them mothong tova them panongpol areko or ini Judare avele, eneke oni plong ve aro God i el werer or nge lemem panongpolong aken. Na nge ole omaing areken, o paen tomoal ole vothung kerenga, makola i vual taktak, mako God ilemi esal ol or avele, mako i paomelal ol or nge ile lemi klingong aken.
1TH 2:17 Aveto a them nge, titeikre, Judare ole omaing aken, i ovulal them ve aro them voth tomo nge thomu avele nge wop lemi tel ake. Na them voth tomo nge thomu nge nimem peti avele, aveto nge lemimem them voth tomo ol nge thomu. Make them kath rintet sovengalo pelie ako aro them es werer a thomu nge wot, eneke lemimem i voth rintet nge thomu.
1TH 2:18 Na aken i nunganga, eneke them sis ve aro them es a thomu nge wot, ma tho a Pol, tho ri nunganga, nang pulua tho tongporum ako aro tho es wot, aveto Satan i mit roal them.
1TH 2:19 Na them sis ve aro them es werer a thomu nge wot, eneke them men sial nge nang ako aro thomu o mit engeng a Jisas itheki tova i lo werer nge me. Na thomu mun ini areko o palemi senu them nge lomu lemioong, na thomu mun ini areko aro them magon nge thomu, nge nang ako aro ar Pomnga a Jisas Krais i lo werer nge me, eneke lemem omaing monnga i velpol senu a thomu nge. Na toko pelie avele o mukal nge thomu nge aken.
1TH 2:20 I nunganga, thomu ini toko na seng areko them magon nge thomu, na thomu ini areko o palemi senu them.
1TH 3:1 Na i venen aken na lemimem kerere rintet nge thomu, na i pavurvur aro them men palolo tomo nge matheong aken avele. Make a lemimem i sivenga ako aro them e a Sailas sivengemem aro them voth werer a Atens.
1TH 3:2 Na them pake werer a Timoti ako ini titeir lemioonga e ako i um tomo nge them nge a God ile umong ako nge a Krais ile Panongpolong Sivenga panongpolnga nge pen elonga. Make them pake i mo i paengeng thomu na i opoal thomu, nge lomu lemioong.
1TH 3:3 Aro vene mo matheong areke aro o pavothal thomu. Ave lomumu mire senu lale ako ve, God i ateal it lale ve aro te el matheong areken.
1TH 3:4 Na lomumu mire ako ur aken i nunganga, eneke nge ako rongan them voth tomo nge thomu, ma them ria thomu papulua a mukaling ve, matheong pulua aro i velpoltun it. Na lomumu mire ol ponange ako ve, ur ako them ri nge, kene i velpol lale.
1TH 3:5 Na nge lomu matheong areken inga, tho pavurvur aro tho palolotun ol ur e avele. Make tho pakepot werer mun a Timoti a thomu nge wot, mo i avrum vet nge lomu lemioong. Eneke lemik ako ve, ava Satan i sangpolo sovengalo pelie ako va i tongporum thomu nge, aken varo lemem umong areken aro i velpol ini ur polpolnga inga.
1TH 3:6 Aveto avele! Na Timoti ako i losa a thomu nge, ponange re ake ma i velpol werer a them nge, ma i pavelpol ritetong sivenga nge lomu lemioong na nge lomu asaguong. Na i ria them mun ve, opisleonga lomu lemi rumong nge them i sivenga inga, na evelelnga thomu o sis ve aro o thepol werer mun them, ranga ve mun ako them sis ve aro them thepol werer mun thomu.
1TH 3:7 Na titeikre, them nongpol ako ve, lomu lemioong rongan i voth engeng. Na aken i paengeng lemimem nge matheong na sisisong ako them el i.
1TH 3:8 Na them nongpol ako lomu lemioong i mit engeng nge a Toko Pomnga, make ponange lemem mimiong i sivenga rintet ol.
1TH 3:9 I nunganga, na them pesrou avele nge lemem riseaing a God nge, nge thomu, eneke lemimem i sivenga rintet nge thomu ako a ler God itheki.
1TH 3:10 Na nge nang na mlik them nong engeng ve aro them thepol werer mun thekumu mo them opoal mun lomu lemioong nge ur ako rongan o oror nge.
1TH 3:11 Na them nong ve aro ler God isivenga ako ini Titemer na ar Pomnga a Jisas aro o monsi lemem sovengalo ako aro them es werer a thomu nge wot.
1TH 3:12 Naro Toko Pomnga aro i paaolonga lomu asagupeling tomo mun nge lomu asaguong nge toko alavusnga mo i aolonga rintet ranga ve ini lemem asaguong a thomu nge.
1TH 3:13 Na nge sovengalo ake God aro i paengeng lomumu, mo ako nge nang ako aro thomu o mit a Titemer a God itheki nge nang ako ar Pomnga a Jisas i es werer nge me tomo nge ile toko riringare, aro i thepol thomu ako ini toko riringa ako ur kerenga e avele i voth a thomu nge. I nunganga.
1TH 4:1 Na titeikre, lek riong patopalalnga i vene: Thomu o el pamirealing lale a them nge, nge mimiong ako God ilemi sivenga nge. Na i nunganga ako rongan thomu o mimi venen aken. Aveto ponange them nin na them tor lomu nge engenging ako Toko Pomnga a Jisas i sungu i a them nge, ve aro thomu o rong esa mun lomu vothung ako i venen aken mo i esa esa.
1TH 4:2 Eneke lomumu mire nge torong areko them tor lomu nge, ako them el i a Toko Pomnga a Jisas nge.
1TH 4:3 Na vothung ako God i sis ve aro thomu o oma i kene i vene: Aro thomu o sungpot lomu mimiong alavusnga a God nge, mo lomu vothung i vengveng inga a itheki, ranga ve ako aro thomu o voth mela nge vothung ako nge ngo tomoing nge areko or ini ewomuere avele.
1TH 4:4 Na i sis mun ve aro thomu toko omole omole aro lomumu mire senu nge sovengalo ako aro o el ewomu sengengaere nge, ako aro i vengveng a God itheki, na a tokokoere otheki mun.
1TH 4:5 Na o mothong tova o oma ranga ve ini areko olemi mire nge a God avele, ako otheki roro nge sengre na o panes inga vothung kerenga engenga ako oopo i vurpoltun i.
1TH 4:6 Na nge vothung aken God i sis ve aro thomu o mothong tova o pakol titeumu lemioonga e ikei, eve o oma vothung kerenga pelie a i nge. Toko Pomnga aro i paomelal tokokoere nge ole vothung ako i venen aken, ranga ve ako them ri na them tor lomu nge lale.
1TH 4:7 Naro i paomelal or, eneke God i lengpot it ve aro te oma vothung akopnga, kene avele, ave i lengpot it ve aro te oma inga vothung ako i riri a itheki.
1TH 4:8 Maken aro ve toko e i lel ikime nge pamirealing ake, aken i lel ikime nge tokokoere ole pamirealing avele, aveto ako ini a God ile pamirealing ako i lel ikime nge. Na ini a God ako i sungu Ioni Riringa a thomu nge.
1TH 4:9 Na nge titeumu na lulumu lemioongare oasagunga, i pavurvur aro tho wat ol riong pelie a thomu nge avele, eneke thomu kene, God i pamireal thomu lale ve aro omu sagu pel.
1TH 4:10 Na i nunganga ako omu sagu titeir na lulur lemioonga alavusnga ako o voth a epee a Masedonia. Aveto titeikre, them ri engeng thomu ve aro o rong esa mun vothung ako i venen aken mo i esa esa.
1TH 4:11 Na them ri engeng mun thomu ve aro o betet inga nge lomu menong le sivengainga naktetnga, na o mothong tova o situn pel mo o pavothal thongongomuere, aveto aro o um engeng inga nge sivengomu lomu mimiong thealnga, ranga ve ako them ri tel i a thomu nge lale.
1TH 4:12 Aken aro i oma thomu mo toko relnga e avele aro i theal thomu nge ur elonga nge lomu mimiong aken. Naro o mimi venen aken mo lomu mimiong aken aro i oma areko or ini toko lemioongare avele, mo o ri riong kerenga e avele nge lomu mimiong aken.
1TH 4:13 Na titeikre, them sis ve aro lomumu mire senu nge areko o rin lale, mo o mothong tova lomumu kerere nge or, ranga ve ini areko or ini toko lemioongare avele, ako o men sial nge ole mimiong panen anga avele.
1TH 4:14 Naro lomumu kerere nge or avele, eneke lemiro ako ve, Jisas i rin lale ma i los werera mun, aken lemiro mun ako ve, areko olemio nge a Jisas na o rin lale, God aro i wola or tomo nge a Jisas, tova Jisas i lo werer nge me.
1TH 4:15 Na i ranga ve ako Toko Pomnga isivenga i ri nge lale, na them ri mun i a thomu nge ve, it areko rongan te mimi ake ru a ulue, i mulal nge nang ako Toko Pomnga aro i lo werer nge me, aro te mukal la tel avele, nge toko lemioonga areko o rin lale.
1TH 4:16 Eneke God aro i presa viringa, naro enselre ole mukalinga aro i leng lengpot, naro i thupot a God ia kuth, naro Toko Pomnga isivenga aro i esu a Pen a Urvet me, na areko olemio nge a Krais na o rin lale, aro o los werera tel nge rinong.
1TH 4:17 Lamo it areko rongan te mimi ake ru a ulue, God aro i el tomoa it nge or a malang po la, mo te thepolo a Toko Pomnga nge. Na nge sovengalo aken, aro te voth tomo nge a Toko Pomnga evelelnga ako aro ile vusonga avele.
1TH 4:18 Na riong aken i nunganga, maken aro thomu o paengeng pel lomumu nge riong aken.
1TH 5:1 Na titeikre, i pavurvur aro tho wat ol riong pelie a thomu nge, ako nge nang kathnga ako aro Toko Pomnga i lo werer nge me, kene avele,
1TH 5:2 eneke lomumu mire senu lale ako ve, Toko Pomnga ile nang aken aro i velpoltun tokokoere, ranga ve ini toko kemonga ako i pakuktun kemong a or nge pemlik.
1TH 5:3 Na nge ako toko na sengre o ri ve, “Lemi moring na men senuong i velpol ol a ulue lale.” Na nge wop lemi aken, kerengaing aro i pakuktun or ranga ve ini popong a sisisong ako i velpoltun seng ako iopo, naro o pavurvur aro o lo nge avele.
1TH 5:4 Aveto thomu titeikre, thomu o voth ol a mideng avele ol, maken aro nang aken i pavurvur ako aro i pakuktunu thomu ranga ve ini toko kemonga, kene avele.
1TH 5:5 Eneke thomu ini pen lalanga tomo nge nang itutunre, eneke lomumuo nge a Toko Pomnga. Na it toko lemioongare it ini mideng esngare avele ol, na i ranga ve ako te voth nge mideng avele.
1TH 5:6 Na i venen aken mo te mothong tova it ranga ve ini areko o nokolkol, aveto i sivenga ako aro te thealal, naro ler lemi rumong i nine ol.
1TH 5:7 Eneke areko o nokolkol, o nokolkol inga pemlik na areko o thin loptet thei engenga, o thin inga pemlik.
1TH 5:8 Aveto it kene, it ini a God ile pen lalanga ilengare, mako aro te engeng mo ler lemi rumong aro i nine inga. Ako ranga ve aro te teuna ler lemioong na vothung ako nge asaguong mo o paseral ler, ranga ve ini toko ile teunong paseralnga ako i paseral ipakei nge punong. Naro lemiro inga nge a Jisas ile omaing ako aro i pamimi it nge, aken aro i paseral mun it ranga ve ini pounger paseralnga.
1TH 5:9 Naro te paseral it venen aken, eneke God i ateal it ve aro te el ile lemi klingong a paomelaling avele, aveto i ateal it ve aro i pamimi it ako nge ar Pomnga a Jisas Krais ile rinong.
1TH 5:10 Na i rin nge opoalnger, mo ako aro nge ile lo wererong me, aro ve te mimi eve te rin lale, aro te voth tomo ol nge i.
1TH 5:11 Maken aro thomu o kis inga vothung ako aro o paengeng pel lomumu nge, naro o opoal pel sivengomu mo lomu lemioong i mit engeng inga, ranga ve ako ponange thomu o oma i.
1TH 5:12 Na titeikre, them nong thomu ve aro o papomnga areko o voth tomo nge thomu ako o um engeng nge a God ile omaing a thomu nge, eneke or ini lomu mukalingare ako nge Toko Pomnga ile atealing ako o pamireal thomu nge vothung vengvenga omanga.
1TH 5:13 Naro thomu o papomnga rintet or na oa sagu or, eneke ole omaing aken i opoal thomu. Naro thomu o men senu inga tomo nge pel.
1TH 5:14 Na titeikre, them nong engeng mun thomu ve aro o oma vene: Aro o pator engeng areko otheki namal, naro o paengeng areko o ngeip polpol, naro o opoesal areko ole lemioong i motu rongan, naro o oma vothung mosnga a toko na seng alavusnga nge.
1TH 5:15 Na aro ve toko e, i oma vothung kerenga a omu e nge, aro thomu o palemi rumal i ve, i mothong tova i olal i a i nge, aveto evelelnga aro thomu o um engeng ve aro o oma vothung sivenga inga nge titeumu lemioongare, na nge areko or ini toko lemioongare avele mun.
1TH 5:16 Na evelelnga aro thomu o risea inga.
1TH 5:17 Na evelelnga aro thomu o nong inga a God nge.
1TH 5:18 Na ur kathnga ako i velpoltun thomu, ako i sivenga eve i kerenga, aro thomu o ri sivengaing inga a God nge, eneke God i sis ve aro thomu areko o teo a Krais Jisas nge, aro o oma vothung areken.
1TH 5:19 Na aro ve Oni Riringa i pavurpola ur pelie a lomumu, o mothong tova o mit roal i nge.
1TH 5:20 Na aro ve Oni Riringa i pavurpola riong a omu e nge, na i panongpol i a thomu nge, o mothong tova lomumu ve, ini riong polpolnga.
1TH 5:21 Aveto aro o nongpol rum vet riong alavusnga mo lomumu mire senu nge ve, i es a God nge me eve avele, na aro ve i sivenga, aro o panes i.
1TH 5:22 Aveto aro o mothong vothung kerenga elonga.
1TH 5:23 Na tho nong a God nge ako i sung lemi moring a it nge, ve aro isivenga aro i pariri thomu mo thomu o riri selele. Na tho nong mun i ve aro i oma thomu mo vothung kerenga e avele aro i voth a lomu lemi rumong, na numu peti, na onumu mun, i pavurvur nge nang ako aro ar Pomnga a Jisas Krais i lo werer nge me.
1TH 5:24 Na God ako i leng thomu mo thomu ini ile, isivenga kene aro i oma venen aken nge thomu, eneke i panes inga ile riong elonga.
1TH 5:25 Na titeikre, aro thomu o nong mun nge a God mo aro i opoal mun them.
1TH 5:26 Naro thomu o titpororoling a toko lemioonga alavusngare nge, ranga ve ako omu sagu pel.
1TH 5:27 Na tho a Pol, tho tor engeng lomu ve aro o kin lomu riong tomo nge a Toko Pomnga ve aro o tital malueng ake a toko lemioonga alavusngare nge.
1TH 5:28 Na tho nong ve aro ar Pomnga a Jisas Krais ile themosaling aro i voth tomo nge thomu. Na i re aken. I vus.
2TH 1:1 Tho a Pol tomo nge a Sailas ome a Timoti. Them wat malueng ake a thomu toko lemioongare nge ako a rem a Tesalonaika ako thomu ini Titemer a God na Toko Pomnga a Jisas Krais ole.
2TH 1:2 Na tho nong ve aro thomu o el themosaling na lemi moring ako a Titemer a God tomo nge Toko Pomnga a Jisas Krais nge.
2TH 1:3 Na titeikre, i sivenga ako evelelnga them ri sivengaing a God nge, nge thomu, na lemem vothung aken i vengveng, eneke lomu lemioong i esa esa, na thomu omole omole lomu asagupeling i vur e pel mun inga.
2TH 1:4 Na lomu vothung i venen aken, make them paesa iomu roro a God ile lotuongare nge, ako a pen elonga. Na them ria or nge tongporumong na matheong ako i velpoltun thomu, aveto thomu o mit engeng inga nge, na lomu lemioong mun i mit engeng inga, nge ako thomu o potun matheong areken.
2TH 1:5 Na panen, ur areken kene aro i pathengal ako ve, God aro i olal vengveng tokokoere ole vothung ako o oma i. Eneke aro i apet thomu ini toko sivengare ako o pavurvur ako aro o eso a God ile menong e nepes lemi, eneke thomu o mit engeng inga nge matheong areken ako thomu o el sisisong nge.
2TH 1:6 Aveto aro i olal werer kerengaing nge tokokoe areko o sung kerengaing aken a thomu nge. I nunganga, God ini a God ako i olal vengveng toko na sengre nge ole vothung kathnga ako o oma i.
2TH 1:7 Naro i eltetpot matheong areko thomu o potun i ponange a thomu nge, naro i eltetpot mun i a them nge. Naro i oma venen aken nge nang ako Toko Pomnga a Jisas tomo nge ile ensel engengare, aro o esu tomo nge won sesenga anlilelnga a Pen a Urvet me, mo aro o velpol pat ol a tokokoere otheki.
2TH 1:8 Naro i paomelal areko oni plong ve aro olemi mire nge a God, na o panes ar Pomnga a Jisas ile Panongpolong Sivenga avele.
2TH 1:9 Na nge ile paomelaling aken, aro o el kerengaing ako aro ile vusonga avele, naro o voth mela rintet nge a Toko Pomnga tomo nge ia malmaling a Urvet ako i tolilis rintet na ile engenging mun, naro o pavurvur aro o thopol ol itheki avele ol.
2TH 1:10 Na ur areken aro i velpol vengtun nge nang ako aro Toko Pomnga i esu nge me, na nge nang aken Toko Pomnga aro i pathengpot ia malmaling a urvet aken a God ile tokokoere otheki, or ini areko olemio nge i, naro o kukuk nge i, naro o papomnga i, na o risea i. Na thomu mun aro o voth tomo mun nge or, eneke lomumuo nge lemem riong ako them panongpol i a thomu nge lale.
2TH 1:11 Na lemimem i voth nge aken, make them kis inga nge lemem nongong nge a God nge thomu. Na them nong ve aro ler God kene aro i opoal thomu mo o pavurvur ako aro o oma vothung ako i leng thomu nge omanga. Na them nong mun ve aro i paengeng thomu mo o pavurvur ako aro o oma vothung sivenga alavusnga ako thomu o sis ve aro o oma i, tomo mun nge lomu omaing ako lomu lemioong i pavelpol i.
2TH 1:12 Na them nong venen aken, mo aro tokokoere aro o risea ar Pomnga a Jisas, eneke o thepol lomu omaing sivenga aken. Naro i risea mun thomu, eneke thomu o teo a i nge. Naro i velpol venen aken, eneke ler God na Toko Pomnga a Jisas ole themosaling i voth a thomu nge.
2TH 2:1 Na titeikre, them sis ve aro them ritet thomu nge ar Pomnga a Jisas Krais ile lo wererong me, na nge ler velilopeling a i nge. Na them nong thomu ve aro o ta senu telngomu nge lemem riong ake.
2TH 2:2 Ava toko pelie o ria thomu nge ve, Toko Pomnga i lo werer me lale, ma o ri mun ve, Oni Riringa i paespot riong aken a wok me, eve o ri ve them panongpol tokokoere nge riong aken, eve o ri ve them wat riong aken a lemem malueng nge, aveto ole apaltet, ole riong aken i nunganga avele. Maken aro o mothong tova lomumu pelekpol virial, eve o kukuk nge ole riong aken.
2TH 2:3 Na o mothong mun tova somu wom toko le apaltetonga e mo i paleklek thomu nge ile le apaltetong a sovengalo pelie, eneke ur pelie aro i velpol tel a mukaling, lamoko Toko Pomnga ile lo wererong me kene aro i velpol. Ranga ve nge ako tokokoe pulua aro o lel tel okime nge a God, lamo toko kerenga e ako ini a God ile ngarang aro i velpol pat ol, ini toko ako God aro i paesu i a won sesenga nge la.
2TH 2:4 Naro ile ngarang tomo nge ur alavusnga ako tokokoere o lotual i na o apet ir ve ini ole god. Naro i papomnga isivenga roro nge ur areken. Naro i men a God ile Lotu Tepun a Vel lemi, na i panongpol ve, “Sivengek tho ini a God.”
2TH 2:5 Na nge wop lemi ako tho voth tomo nge thomu, tho ritet thomu papulua nge ur areke lale, na ava lomumu simikal i avele, e?
2TH 2:6 Na lomumu mire lale nge ur ako rongan i mit roal ol toko kerenga aken ile velpoling, mo aken aro i velpol pat ol nge nang ako God i ateal i a i nge lale.
2TH 2:7 Na lomumu mire ako i venen aken, eneke ponange vothung kerenga inkinenga ako tokokoere o lel okime nge a God kene i voth lale, aveto ur ako i mit roal ur areken ile velpoling a pen lalanga kene aro i kis inga ile omaing aken i pavurvur nge nang ako God aro i eltetpot i nge ile omaing aken.
2TH 2:8 Lamoko toko kerenga ako ini a God ile ngarang aken kene, aro i velpol pat ol. Ini toko ako Toko Pomnga a Jisas aro i pun rin i nge riong inga ako i espot a iwo me, na ile velpoling tomo nge ia malmaling a urvet kene aro i pavus toko aken ile engenging aken.
2TH 2:9 Na Jisas aro i lo werer, aveto a mukaling toko kerenga aken aro i velpol tomo nge a Satan ile omaing engenga, naro i oma pakukukaling na pathepolong le apaltetonga pulua a tokokoere otheki.
2TH 2:10 Maken aro i paleklek tokokoe areko o panes rinong a sovengalo nge ile omaing engenga areken, tomo mun nge vothung kerenga pulua. Na o panes rinong a sovengalo aken, eneke oni silal nge a God ile riong nunganga, mako aro i pamimi or avele.
2TH 2:11 Na i venen aken, make God i pasulung rintet olemi mo olemio ol inga nge riong le apaltetonga aken.
2TH 2:12 Na nge aken God aro teltun oa, eneke oni plong ve aro olemio nge ile riong nunganga, aveto olemi ve aro o oma inga ole vothung kerenga.
2TH 2:13 Na titeik areko Toko Pomnga ia sagu thomu, i ranga ve ako them ri tel i a thomu nge lale, lemem vothung ako evelelnga aro them ri sivengaing a God nge, nge thomu i vengveng inga, eneke God i ateal thomu ve aro i pamimi thomu. Na i pamimi thomu ako nge Ioni Riringa ile omaing ako i pariri thomu a itheki na nge lomu lemioong mun nge ile riong nunganga. Na nge aken thomu o velpol tel ini toko lemioongare tomo nge areko o nongpol tel Panongpolong Sivenga ako them panongpol nge.
2TH 2:14 Na nge lomu lemioong nge Panongpolong Sivenga aken, God i lengpot thomu ve aro thomu o el mun ar Pomnga a Jisas Krais ia malmaling a urvet panen.
2TH 2:15 Maken titeikre, aro thomu o mit engeng na o krim bibim pamirealing ako them sung esu i a thomu nge, pelie ako them ripot i a thomu nge, na pelie ako them wat i a thomu nge.
2TH 2:16 Na tho nong a ar Pomnga a Jisas Krais isivenga tomo nge Titemer a God ako ia sagu it, na i paengeng it evelelnga ako aro ile vusonga avele, na i pamen sial it nge ur ako i kin ile riong nge, na i oma ur areke ako nge ile themosaling,
2TH 2:17 na tho nong a i nge ve aro i paengeng lomumu, naro i paengeng mun thomu nge lomu omaing sivenga elonga tomo nge lomu riong sivenga elonga.
2TH 3:1 Na titeikre, lek riong patopalalnga i vene: Aro thomu o nong a God nge, nge them, ve aro Toko Pomnga ile riong aro kimapot virial a pen elonga mo aro tokokoere aro o papomnga i na olemio nge i, ranga ve ako thomu o oma i.
2TH 3:2 Naro thomu o nong mun ve aro God aro i paseral them nge toko kerengare, eneke toko elonga olemio nge lemem panongpolong avele.
2TH 3:3 Aveto Toko Pomnga i panes inga ile riong elonga, make aro i paengeng na i paseral thomu nge a Satan ako i kerenga selele.
2TH 3:4 Na Toko Pomnga i oma them mo lemimem mire senu ako ve, rongan thomu o oma ur alavusnga ako them pator lomu nge, na lemimem mire senu mun ako ve, aro thomu o pesrou nge omanga avele.
2TH 3:5 Na them nong a Toko Pomnga nge ve aro i oma thomu mo lomumu mire senu nge a God ile asaguong a thomu nge, na nge a Krais ile vothung ako i potun matheong nge.
2TH 3:6 Na titeikre, them pator lomu ako nge engenging ako Toko Pomnga a Jisas Krais i sungu i a them nge, na them pator lomu ve aro thomu o voth mela nge titeumu lemioonga alavusnga areko otheki namal, na o panes pamirealing ako them sungu i a thomu nge, kene avele.
2TH 3:7 Na them ri venen aken, eneke sivengomu lomumu mire ako i sivenga ako aro o panes vothung ako thomu o thepol i a them nge lale. Na nge ako them voth tomo nge thomu, ma thekimem namal avele,
2TH 3:8 na them an inga omu aning areko them ol i, na them el polpol i avele. Aveto them betet na them um engeng nge menimem nge nang na mlik elonga, na thekimem wom nge omaing mo them mothong tova them sung matheong e avele a omu e nge ako nge thealngemem nge ur pelie.
2TH 3:9 Na i vava ako them oma venen aken, e? Eneke them pavurvur ako aro them ovulal thomu nge thealngemem, eneke them panongpol thomu, aveto them oma venen aken avele, eneke them sis ve aro lemem mimiong aro i velpol ranga ve ini paatealing ako i sivenga ako aro thomu o panes i.
2TH 3:10 Naro thomu o voth mela nge theki namalongare, eneke nge wop lemi ako them voth tomo nge thomu, them sung patorong ake a thomu nge na i vene: “Aro ve toko e ini plong nge omaing, o mothong tova o sung ia aning.”
2TH 3:11 Na them nongpol ako ve, omu pelie otheki namal na o oma omaing pelie avele, aveto o situn othangangaere na o pavothalo or.
2TH 3:12 Na them ri engeng na them pator areko o venen aken nge engenging ako Toko Pomnga a Jisas Krais i sungu i a them nge, ve aro o naktet ole menong na o oma ole omaing nge omeni ako aro o el oa aning nge.
2TH 3:13 Aveto thomu titeikre, aro thomu o pesrou avele nge vothung sivenga omanga.
2TH 3:14 Na aro ve toko e i avsa lemem pamirealing ako i voth a malueng ake nge, aro thomu o pamilempot i na o lel kimomu nge i mo ile mara nge ile vothung aken.
2TH 3:15 Aveto o mothong tova lomumu ve ini lomu ngarang, aveto aro o pator inga ile ranga ve ini teum lemioonga e.
2TH 3:16 Na tho nong ve aro Toko Pomnga isivenga ako ini lemi moring tepun kene evelelnga aro i sung lemi moring a thomu nge, nge lomu omaing alavusnga. Na Toko Pomnga aro i voth tomo nge thomu alavusnga.
2TH 3:17 Tho a Pol, tho wat riong ake nge sivengek menik ma tho pasungalu lek nang sivenga a thomu nge wot. Na menik mei nge lek wating i venen aken ako tho pavus lek malueng alavusnga nge mo lomumu mire ako ini lek malueng nunganga.
2TH 3:18 Na tho nong ve aro ar Pomnga a Jisas Krais ile themosaling aro i voth tomo thomu alavusnga. I nunganga. Na i re aken. I vus.
1TI 1:1 Tho a Pol, ako ini a Krais Jisas ile pakeke. Eneke God ako ini ler pamimionga tomo nge a Krais Jisas ako aro i lo werer me panen na te men tetal i, kene o ateal tho ve aro tho velpol ini ole pakeke.
1TI 1:2 Tho wat malueng ake a wong a Timoti nge, ako ong ini tuk, eneke ler lemioong omole ol inga nge a Jisas Krais. Naro wong el themosaling, asaguong na lemi moring a God nge ako ini Titemer tomo nge a Krais Jisas ako ini ar Pomnga.
1TI 1:3 Na tho sis ve aro wong voth inga a Epesus, ranga ve ako tho ria tel wong nge lale, nge wop lemi ako tho losa mo tho es a Masedonia la, eneke toko pelie ako ru o voth nge, o patoral nge riong le apaltetonga. Naro ong sung riong engenga a or nge, ako aro i mit rup ole patoraling areken.
1TI 1:4 Naro wong pator or mo o mothong tova o rirum rurumong le apaltetonga opisleonga, tomo mun nge otitevie nomengangare oionre ako o pulua rintet. Eneke riong areken aro i pavelpol inga ako ini ripeling, na i pavurvur aro i opoal a God ile omaing avele, eneke ini inga lemioong inga ako aro i opoal a God ile omaing.
1TI 1:5 Naro ong pator or venen aken moro aken asaguong a vothung aro i velpol. Na vothung ako o pavelpol asaguong aken nge, kene i vene: Toko i rov ako ve, vothung kerenga e avele i voth a ilemi, na ilemi i riritet, na ile lemioong nge a Krais i nunganga.
1TI 1:6 Na tokokoe pelie o mothonglel vothung sivenga areken lale. Make ponange o mostun ol inga ako ini riong polpolngare ringa.
1TI 1:7 Na o sis ve aro o patoral toko na seng pelie nge a Moses ile patorong, aveto osivenga olemi mire nge riong ako o ripot i, kene avele. Na olemi mire nge ur ako osivenga o ri engeng nge kene tepun e avele.
1TI 1:8 Na lemir mire ako ve, Moses ile patorong kene i sivenga, ako tova te panes senu i na te rurum polpol nge avele.
1TI 1:9 Na lemir mire mun nge patorong aken ile omaing, ako i pavurvur aro i teltun areko o oma vothung vengvenga oa, kene avele. Aveto patorong ile omaing kene i vene: Aro i teltun tokokoere oa ako o avsa patorong, na o panes vothung ako i vengveng avele. Ranga ve ako o lel okime nge a God, na o oma vothung kerengare, na o papomnga a God na lotuong avele, na o so rin otema ome oa ninaere, na o so rin polpol tokokoere,
1TI 1:10 na o aom toko na sengre, na toko i ngo tomo nge toko, na seng i ngo tomo nge seng, na o kem toko na sengre mo o velpol ini ole um polpolongare, na ole apaltet, na o panes ole riong kinnga avele, na o oma vothung kerenga mun pulua ako i panes a God ile pamirealing vengvenga avele.
1TI 1:11 Na God ile pamirealing vengvenga aken ini Panongpolong Sivenga ako i sivenga rintet ako God ako te paesa iion roro, i sungu i a tho nge mo tho panongpol nge.
1TI 1:12 Na tho ri sivengaing a Krais Jisas nge ako ini ar Pomnga, ako i sungu engenging a tho nge, eneke ilemi ve tho pavurvur ako aro tho oma ile omaing. Make i ateal tho mo tho oma ile omaing ake.
1TI 1:13 I nunganga ako nomenga tho voltitet, na nik silal, na tho pakerenga ile tokokoere, aveto God kene i themosal tho, eneke lemiko a i nge rongan, na lemik mire ako ur areko tho oma i, kene i kerenga avele.
1TI 1:14 Na ar Pomnga ile themosaling aken i aolonga rintet nge tho, ma i sung lemioong na asaguong ako ini areko o teo a Krais nge ole, a tho nge.
1TI 1:15 Na riong ako i nunganga rintet, na i pavurvur ako aro tokokoere aro o nongal senu i, na olemio nge, kene i vene: Krais Jisas i esu a ulue me mo i pamimi tokokoe areko ole vothung kerenga. Na tho ini toko ako lek vothung kerenga i mukal nge or alavusnga.
1TI 1:16 Aveto Krais Jisas i sis ve aro toko alavusnga aro olemi mire senu ako ve, ini toko ako i paomelal virial areko o oma vothung kerenga, kene avele. Mako i oma senu nge tho, ako lek vothung kerenga i aolonga nge tokokoere ole vothung kerenga alavusnga, mo aro tho velpol ini patongrumong sivenga a tokokoere nge ako aro olemio nge i, na o el mimiong ako aro ile vusonga avele.
1TI 1:17 Na God ini nepes ako aro ile vusonga avele, na i pavurvur aro i rin avele, na i pavurvur mun aro te thepol i avele, na ienga inga ini a God. Naro opisleonga aro te risea i na te paesa iion roro. I nunganga.
1TI 1:18 Tuk a Timoti, tho pator wong nge riong ako ranga ve nomenga God ile riong elngare o ri nge wong. Na tho sung riong aken a ong nge mo aro ong panes i, naro wong um engeng nge a Toko Pomnga ile omaing, ranga ve ini toko punonga ako i pun engeng nge punong.
1TI 1:19 Naro wong krim engeng lom lemioong nge a Jisas Krais, na o oma inga ur ako lomum ve i sivenga. Toko pelie o oma venen aken avele, mako o pakerenga ole lemioong ranga ve ini imot ako i tho a kurkurpo ma i kerenga selele.
1TI 1:20 Na Himeneus na Aleksander o oma vene aken, ma tho sungu or paini a Satan imeni mo or paini o el paomelaling nge, mo o mothong tova o voltitet ol a God.
1TI 2:1 Na ur teltelnga ako aro wong oma i, kene i vene: Aro wong ria tokokoere mo o nong a God nge, na o ri sivengaing a i nge, na o nin i ve aro i opoal toko alavusnga.
1TI 2:2 Naro o oma venen aken nge nepesre, na a gavman a mukalinga alavusngare mo ako aro it alavusnga aro ler menong kene aro i sivenga inga, na te men lemi moring nge ako te papomnga a God, na te panes vothung sivenga alavusnga.
1TI 2:3 Na nongong ako i venen aken, i sivenga inga a God itheki ako ini ler pamimionga, na ilemi sivenga nge.
1TI 2:4 Na ini a God ako i sis ve aro i pamimi toko alavusnga, na i sis mun ve aro olemi mire senu nge ile riong nunganga.
1TI 2:5 Eneke it alavusnga lemir mire ako God ini inga omole ako i voth. Na toko inga omole ako i voth a sapat a God na tokokoere nge, na ienga inga ako i wol tokokoere a God nge la. Toko aken ini a Krais Jisas ako i velpol ini toko nunganga.
1TI 2:6 Na i sungpot isivenga ile mimiong mo ako aro i ol werer toko alavusnga mo i pamimi or. Na nge vothung aken God i pathengal it ako ve, i sis ve aro i pamimi it alavusnga. Na ur aken i velpol lale nge nang ako God i ateal i nge.
1TI 2:7 Make God i ateal tho ve ini ile pakeke, na ini mun i ile panongpolonga mo ako aro tho pamireal areko or ini Judare avele, mo aro olemio nge a Jisas Krais, naro olemi mire nge riong ako i nunganga. Na tho ri ake nunganga, na lek apaltet avele.
1TI 2:8 Na i venen aken, make tho sis ve toko riringare ako a lotuong a pen alavusnga, aro o paesa omeni roro mo o nong, na o mothong tova olemi kling eve o vol.
1TI 2:9 Na e mun e ako tho sis mun ve aro sengre aro o teun inga ako ini teunong ako iennga sivenga inga. Na o mothong tova o magon, na o pamalmal opothoi na oni peti nge nanaing pelekpolnga na malmaling sivesivenga ako i olonga i roro rintet.
1TI 2:10 Aveto i sivenga nge seng areko o ri ve o lotual a God, aro o vual inga ako nge omaing sivesivenga omanga. Aken inga ako ini oa malmaling.
1TI 2:11 I sivenga ako aro sengre o men poreng inga, na o paesu or ruru, na o el pamirealing ako nge lotuong.
1TI 2:12 Na ong mit roal sengre mo o mothong tova o paesa or nge totomonengaere na o pamireal or nge a God ile riong. Aro sengre o men poreng inga na o nongpol riong.
1TI 2:13 Eneke God i oma tel a Adam a mukaling, lamako i oma ol a Iv a rumongaling.
1TI 2:14 Na ina Adam ako i nongal riong le apaltetonga avele, aveto seng aken kene i nongal riong le apaltetonga aken. Mako i avsa a God ile patorong.
1TI 2:15 Aveto God aro i pamimi sengre nge ole omaing ako nge wain popnga. Tova olemio nge i, na oa sagu toko alavusnga, na o voth seng riringa, na o nak inga ole menong.
1TI 3:1 Na riong ake i nunganga rintet, aro ve toko e i sis ako ve, ini mukalinga nge lotu, akennga i sis re ake ini omaing sivenga.
1TI 3:2 Na ine lotu a mukalinga aro ile vothung i vengveng a tokokoere otheki. Naro i voth ini seng omole inga iewo. Naro i naktet ile menong, na i panes inga ako ini lemi rumong sivenga, naro ile menong i sivenga a tokokoere otheki. Naro ini toko ako i nongpoo longre a ile vel, naro ini toko ako i pavurvur ako aro i pamireal senu toko na seng nge a God ile riong.
1TI 3:3 Naro ini toko ako i thin loptet thei engenga avele. Na i mothong tova ini toko volinga na sisoinga, aveto aro ini toko lemi moringa, naro ini toko ako ile mimiong i voth nge umtun avele.
1TI 3:4 Naro ini toko ako i theal senu ile vel lemiare, naro itutunre ako aro o nongal ile riong, na o papomnga i evelelnga.
1TI 3:5 Na aro ve toko ilemi mire senu nge iewo na itutunre othealnga avele, aken i pavurvur aro i theal senu toko na seng areko o lotual a God, kene avele.
1TI 3:6 Naro ini toko ako ile lemioong i motu nge a Jisas Krais, aro vene mo vothung ako nge magoning aro i esa a i nge, naro God i paomelal i ranga ve ako i paomelal a Satan nge ile magoning.
1TI 3:7 Naro ini toko ako, areko o voth nge lotuong avele kene o ri ve ini toko vengvenga na o papomnga i, aro ve avele, aro i el le maraing nge, naro i ting nge a Satan ia suol.
1TI 3:8 Na ine lotu a opoalingare mun aro tokokoere o papomnga ir. Naro ini tokokoe areko o ri nunganga, na ole apaltet avele. Naro o thin thei engenga ako ini vain pom avele. Na o mothong tova olemi engeng nge umtun na o el polpol tokokoere ole umtun.
1TI 3:9 Naro o krim engeng riong nunganga ako God i pathengal i a it nge, naro o rov ako ve, vothung kerenga e avele i voth a olemi.
1TI 3:10 Naro o tongporum tel or, na aro ve o thepol ur e avele ako i kerenga a ole mimiong, aken aro o velpol ini lotu a opoalingare.
1TI 3:11 Na oewo sengengaere aro tokokoere o papomnga mun or. Na o pavurvur aro o ri ngunngun avele, naro o naktet ole menong, naro ole omaing alavusnga i vengveng.
1TI 3:12 Ine lotu a opoalinga aro i voth ini seng omole inga iewo. Naro i theal senu itutunre na ile vel lemiare.
1TI 3:13 Ine lotu a opoalingare ako o oma senu ole omaing, tokokoere aro o papomnga or. Naro o pavurvur aro o ngange nge ako aro o panongpol nge ole lemioong nge a Jisas Krais, kene avele.
1TI 3:14 Na lelle inga atike tho sis ve aro tho es a wong nge, mo tho thepol wong. Aveto lemik ve i sivenga ako aro tho wat tel malueng ake a wong nge wot.
1TI 3:15 Na aro ve tho velpol viri avele, aro wong thepol riong ake mo aro lomum mire nge vothung sivenga ako it tokokoe areko ini a God ilengare, kene te panes i. Na it tokokoe areko ini a God ilengare, it ranga ve ini Lotuonga a Vel ako ini a God ile ako aro ile vusonga avele. Na te mit ranga ve ini ile Lotuonga a Vel. Na te krim bibim nge a God ile riong nunganga mo i ngo senu ranga ve ini wovek sapatanga ako i krim bibim vel.
1TI 3:16 Na lemir mire ako ve, God ile riong avera ako i patheng pat i a it nge, kene i aolonga rintet. Ma i vene: Na Krais i velpol ini toko nunganga. Na Oni Riringa i pathengal ako ve, ile vothung alavusnga i vengveng rintet. Na enselre o thepol i. Na tokokoere o panongpol nge i a rumrem elonga. Na tokokoere ake ru a ulue olemio nge i. Na God i ela i roro a Pen a Urvet mo i voth tomo nge i.
1TI 4:1 Na Oni Riringa i ritet senu nge ve, toth nge nang le vusonga aro toko na seng pelie aro o modop ole lemioong nge a Jisas, naro o nongal tamata le apaltetongare, naro o panes tamata kerengare ole pamirealing.
1TI 4:2 Na pamirealing aken toko le apaltetongare aro o panongpol nge. Na o vual nge lemi rumong kerenga. Naro o pavurvur aro o rov ol le maraing nge ole vothung kerenga aken avele.
1TI 4:3 Na tokokoe areko o venen aken, o mitrup toko na sengre nge peangeong, na o ri ve aro o mothong tova o an aning pelie, aveto God i oma aning alavusnga aken, na tokokoe areko olemio nge i, na olemi mire nge ile riong nunganga, kene o pavurvur nge aning alavusnga aken annga, tova o ri sivengaing a God nge.
1TI 4:4 Eneke ur alavusnga ako God i oma i, kene i sivenga inga. Na i pavurvur aro te mothong ur e avele, aveto aro te ri sivengaing a God nge, naro te el i.
1TI 4:5 Eneke ini a God ile riong na ler nongong aken, ako i oma i mo i riri a God itheki.
1TI 4:6 Na aro ve wong sungu patorong areke a titeum lemioongare nge, aken aro ong ini a Krais Jisas ile umonga sivenga. Naro wong el engenging aolonga nge ur ako lemiro nge, na nge pamirealing nunganga ako ong panes i nomenga vet ako me lale.
1TI 4:7 Aveto aro wong lel kimom nge riong le apaltetonga, ako i panes Panongpolong Sivenga avele, na nge rurumong polpolnga mun. Naro wong paengeng lom lemioong nge a God ile riong panesnga.
1TI 4:8 Na aro ve te paengeng nir peti, aken aro i opoal inga it tunti. Aveto aro ve te paengeng ler lemioong nge a God ile riong panesnga, aken aro i opoal rintet it evelelnga. Eneke aro i opoal it nge mimiong ake ru te voth nge ponange, naro i opoal mun it nge mimiong ako aro te voth mun nge panen.
1TI 4:9 Na riong aken i nunganga rintet, ma i pavurvur ako tokokoere aro o nongal i mo olemio nge.
1TI 4:10 Make ranga ve te oma na te um engeng nge, eneke lemir i ngo engeng nge, na te men sial nge a God mo i sungu mimiong a it nge ako aro ile vusonga avele. Eneke God i mimi opisleonga, na ini toko alavusnga areko olemio nge i ole pamimionga.
1TI 4:11 Wong patoral or na pator or nge ur areken.
1TI 4:12 Na tokokoere aro o thepol ako rongan ong ini kulpo, aveto o mothong tova o paposnga wong a otheki, aveto aro wong oma inga ako ini vothung sivenga inga mo toko lemioongare aro o thopol lom vothung aken mo o panes i. Naro o thopol vothung sivenga ako nge lom riong, na nge lom esong, na nge lom asaguong, na nge lom lemioong, na ako aro wong voth ini toko riringa a God itheki.
1TI 4:13 Na opisleonga aro wong tital a God ile erere a tokokoere otheki, na panongpol or na patoral or nge. Naro ong oma venen aken i pavurvur ako aro tho velpol a wong nge.
1TI 4:14 Naro wong mothong tova loltun Oni Riringa ile sungong ako i sungu i a wong nge nomenga nge wop lemi ako God ile riong elngare o ritet nge, na lotu a mukalingare o ronga omeni a wong nge.
1TI 4:15 Naro evelelnga aro wong oma lom omaing areken na sungu lom mimiong alavusnga nge, mo lom omaing aken aro i velpol senu senu ol a toko alavusngare otheki.
1TI 4:16 Naro wong naktet wong nge lom mimiong, na nge lom pamirealing nge toko na sengre. Aro ong mit engeng inga nge ur areke omanga. Eneke aro ve wong oma i venen aken, aro God aro i pamimi wong tomo mun nge areko o nongpol lom panongpolong.
1TI 5:1 Na mothong tova wong vol toloklokere, i sivenga ako aro ong sungu riong mosnga a or nge ranga ve ini tomom. Naro wong oma vothung sivenga a kulpopoere nge, ranga ve ako ini titeumre.
1TI 5:2 Naro oma vothung sivenga a kimeitmeitere nge, ako ranga ve ini ninom, naro oma mun vothung sivenga a seng ovotvotere nge, ako ranga ve ini lulumre, na lom vothung alavusnga aro i riri a God itheki.
1TI 5:3 Naro wong oma vothung sivenga na pavothal nge seng basbasuere ako olenga e avele, na oenga o voth polpol.
1TI 5:4 Aveto aro ve seng basu aken itutun pelie, eve ititevie pelie o voth, aro olemi mire senu ako ve, ole omaing mukalinga ako o lotual a God nge i vene: Aro o theal senu oa ninaere. Na nge vothung ake aro o olal werer omaing ako nomenga otema na oa ninaere o oma i a or nge. Eneke vothung ako i venen aken God ilemi sivenga nge.
1TI 5:5 Na aro ve seng basu e ako ilenga e avele i voth ako aro i opoal i, seng aken i men tetal inga ako ini a God ile opoaling. Ma i nong mo i nin a Toko Pomnga nge nang na mlik elonga ako nge ile opoaling nge i.
1TI 5:6 Aveto aro ve seng basu e i panes inga ilemi nge vothung ulue anga omanga, aken ranga ve ako i rin lale. I nunganga ako rongan i mimi, aveto ioni i rin lale.
1TI 5:7 Naro wong pator basbasuere tomo nge olengare nge riong ake. Moro aken riong e avele aro i tupa a or nge.
1TI 5:8 Eneke aro ve toko e i theal senu ilengare eve iewo na itutunre avele, aken i lel ikime nge ile lemioong nge a Krais lale. Na toko ako i oma vothung aken, i kerenga rintet nge tokokoe areko or ini toko lemioongare avele.
1TI 5:9 Na seng basu pelie oion i voth lale mo lotuongare o theal or, na ong watu mun inga seng basu mun pelie oion tomo nge or, tova ve oa tovu po i el mule pa limae na i es teleka, ur mun e ako aro o voth inga toko omole iewo.
1TI 5:10 Naro ini seng ako tokokoere olemi mire ako ve, ini seng ako i oma vothung sivenga, na nomenga i theal senu itutunre, na i nongpoo longre a ile pen ma i paan or. Naro ini seng ako i paruru isivenga, na i oma vothung sivenga nge toko lemioongare. Na i opoal areko o voth nge matheong, na evelelnga i um engeng inga nge vothung sivengare omanga.
1TI 5:11 Aveto ong mothong tova watu seng basu areko rongan o apo oion tomo nge basbasue areken oion, eneke aro lemi rumong i velpol werer a or nge ve aro o peange werer mun, na aro ve o peange werer mun, aken o avsa riong ako o kin tel i tomo nge a Krais lale, na aken ranga ve ako o lel okime nge a Krais.
1TI 5:13 Na e mun e ako, aro otheki namal nge ako o mosal ol inga ako ini siong nge vel pupo elonga. Na o oma inga aken avele, aveto o mosal mun inga ako ini ri kinineong, na o pavothalo tokokoere nge ole riong, na o ri riong ako i sivenga avele ako aro o ri nge.
1TI 5:14 Na tho sis ve aro seng basu ako rongan i apo, i sivenga ako aro o peange werer mo o pop otutunre mo o theal ole vel. Aro ve o oma vene aken, aro ler ngarang e avele aro i thepol vothung e avele a it nge, ako aro o ri moluplup it nge.
1TI 5:15 Tho ri venen aken, eneke seng basu pelie o lel okime nge ole lemioong nge a Krais lale, na o panes ol inga ako ini a Satan.
1TI 5:16 Na aro ve seng lemioonga ilenga pelie or ini seng basu, i sivenga ako aro seng aken aro i theal or. Aro i oma venen aken mo ako aro lotuongare aro o el matheong nge othealnga avele. Naro lotuongare aro o theal inga seng basu areko olenga e avele.
1TI 5:17 Aro thomu o ol senu lotu a mukalinga areko o oma senu lotu a omaing, naro o papomnga or. Ranga ve mun nge mukalinga areko o oma engeng nge panongpolong na patoraling.
1TI 5:18 Eneke God ile erere i ri nge ve, “Thomu o mothong tova o kin kup bulmakau iwo tova ve i te giguaku wit monnga ma petiti i palitlot mo aro i an pelie.” Na i ri mun ve, “Toko umonga aro i el iolonga.”
1TI 5:19 Aro ve toko omole ol inga i teltun lotu a mukalinga, aro ong mothong tova nongal riong aken. I sivenga ako aro o nongal riong aken tova ve toko or aini, eve toko or me o ri nge riong aken.
1TI 5:20 Aro ve mukalinga pelie o oma vothung kerenga, aken aro wong pavengvengu or a toko alavusnga otheki mo or alavusnga o thepol i mo o ngeip nge vothung kerenga aken omanga.
1TI 5:21 Na tho ria wong a God na Krais Jisas na God ile enselre otheki, na tho pator engeng wong ve, aro wong panes inga patorong alavusnga ake ru tho ria wong nge. Na vothung areko aro wong oma i, aro i vur e pel inga nge toko alavusnga. Na mothong tova lomum ol a lomngare nge.
1TI 5:22 Na mothong tova songalal nge menum ronganga a toko e nge mo o ateal i mo i oma a God ile omaing, o thopol senu tel ile vothung. Mothong tova supo tomo nge tokokoe areko o oma vothung kerenga, aro vene mo ole vothung i theo wong. Aro naktet senu wong ako aro wong velpol ini toko riringa a God itheki.
1TI 5:23 Na mothong tova thin inga thei ienga, i sivenga ako aro ong thin mun thei engenga tie ako ini vain mo ako aro i opoal opom lemi, eneke ako ni multhanging i voth a ong nge nang pulua.
1TI 5:24 Na toko pelie ole vothung kerenga i ngo pat, na lemir mire nge lale ako aro o el paomelaling nge. Aveto toko pelie ole vothung kerenga i ngo kine ponange, aveto panen aro i ngo patu ol.
1TI 5:25 Na i vene mun re ako nge toko le vothung sivenga, pelie ole vothung i ngo pat ol lale. Aveto pelie ole vothung sivenga i ngo kine ponange, i pavurvur panen ako aro i ngo patu ol.
1TI 6:1 Na toko lemioonga alavusnga ako or ini toko um polpolongare, aro o papomnga otokoningare mo ako tokokoere aro o ri sililal nge a God iion tomo nge ile pamirealing avele.
1TI 6:2 Na aro ve toko um polpolonga omole itokoninga ini toko lemioonga, aro toko um polpolonga aken i mothong tova ilemi ve ake ini inga itein lemioonga mo i ri ve i wathalal ile riong. Aro ilemi inga ve, “Aro tho um engeng inga mo ako aro tho opoal i, eneke ini toko lemioonga mun ako God ia sagu i.” Naro wong palemi rum or nge vothung aken, na patoral mun or nge.
1TI 6:3 Na aro ve toko e ile patoraling i rel, na i patoral nge riong ako i vur e pel nge a ar Pomnga a Jisas Krais ile riong nunganga avele, eve i patoral nge riong ako i vur e pel nge a God ile pamirealing avele,
1TI 6:4 aken toko aken i vual inga nge magoning, na ilemi mire ol nge ur e avele. Na ilemi ol inga nge ur kerenga ranga ve ako i pavelpol polpol punpeling a riong nge riong mirenga. Na vothung aken aro i pamen kerere tokokoere mo o vol pel nge riong, na o ser pel mo o ri ve o velpol ini mukalinga, na o ri sililal pel, na olemi otun pel.
1TI 6:5 Na opisleonga o mosal ol inga ako ini volpeling, eneke ole mire kene i poor, na olemi mire ol nge riong nunganga avele ol. Na o rivenga vothung ako nge Toko Pomnga ipanesnga ini sovengalo ako aro o el ur elonga pom nge.
1TI 6:6 I nunganga ako aro ve te panes a God ile vothung, aro te el ur sivenga pulua, tova ve lemir sivenga nge ur areko i sungu i a it nge.
1TI 6:7 Eneke nge nang ako ar ninaere o pop it nge, te es tomopot nge ur e avele. Naro nge nang ako aro te rin mun nge i pavurvur aro te es tomou mun nge ur e avele.
1TI 6:8 Na aro ve ar aning na ar teunong i voth, aken aro te ri ve i pavurvur re aken.
1TI 6:9 Aveto areko o sis ve aro o velpol ini toko le urnga, aken o matu nge tongporumong, na olemi nine avele, ma o sis ve aro o oma vothung pulua ako i pakerenga or. Mako vothung aken i paesu or nge ur ako aro i pakerenga selele or.
1TI 6:10 Eneke vothung ako nge umtun sisnga ini vothung kerenga puluanga tepun. Na toko pulua ako o sis rintet umtun, vothung aken i papelekpol olemi ma o modop ole lemioong lale, na o el sisisong aolonga nge.
1TI 6:11 Aveto wong ako ini a God ile toko, naro geltet nge vothung kerenga alavusnga areken. Naro lom vur nge vothung vengvenga, na nge a God ipanesnga, na mit engeng nge lom lemioong, naro om sagu toko alavusnga, na mit engeng nge matheong alavusnga potunnga, na vothung mosnga nge tokokoere.
1TI 6:12 Toko ako ilemio nge a Jisas i ranga ve ini toko ako i tho nge sertetpeling. Na i sivenga ako aro ong tho engeng nge sertetpeling sivenga aken, mo ong el mimiong sivenga ako aro ile vusonga avele ako God i ateal i a ong nge, nge wop lemi ako ong ritetpot nge lom lemioong a toko puluanga otheki.
1TI 6:13 Tho pator wong a God itheki ako i sungu mimiong a ur alavusnga nge, na a Krais Jisas itheki ako i mit engeng ma i ripot ile lemioong a Pontius Pailat itheki, na tho ri engeng a wong nge ve,
1TI 6:14 aro ong panes senu inga ako ini patorong ako wong el i lale. Na mothong tova papelekpol patorong areke mo tokokoere oma riong kerenga pelie nge. Avele, aro panes senu inga patorong areken mola i pavurvur nge nang ako aro ar Pomnga a Jisas Krais aro i velpol nge.
1TI 6:15 Aro i velpol nge nang ako God i ateal i lale. Na ako ini a God ienga inga ako te risea i. Na ienga inga ako i theal ur alavusnga, na ini nepes alavusngare ole nepes. Na ini toko pomnga alavusngare oa Pomnga.
1TI 6:16 Na ienga inga ako i pavurvur aro i rin avele, na i voth nge pen lalanga ako i pavurvur aro toko e i eso nge avele. Na toko e i thepol i rongan, na e i pavurvur aro i thepol i avele. Na evelelnga aro it alavusnga aro te papomnga i tomo nge ile engenging ako aro ile vusonga avele. I nunganga.
1TI 6:17 Pator tokokoe areko ole ur elonga pom ake ru a ulue mo o mothong tova o paesa osivenga oion roro. Naro o mothong tova olemio nge ur areko aro i kerenga viri viri, ave aro ole lemioong aro i voth inga nge a God, eneke God inga ako i sungu ur alavusnga alarolpot a it nge, mo aro lemir sivenga nge.
1TI 6:18 Na pator mun or nge, mo o oma inga ako ini vothung sivenga nge ole umtun aken mo ole omaing sivesivenga pom ranga ve ini ole umtun. Na evelelnga aro ole sungong i alarolpot na o opoal areko ole ur e avele.
1TI 6:19 Na aro ve o oma venen aken, i ranga ve ako o paen tomoal ur sivenga pulua a Pen a Urvet ranga ve ini ole vel le mitainga sivenga, aken aro o krim mimiong ako ini mimiong nunganga.
1TI 6:20 Timoti, aro theal senu omaing ako God i sungu i a wong nge. Na lel kimom nge riong polpolngare na ripeling ako i panes a God ilemi avele. Toko pelie ole apaltet ve riong aken ini lemi rumong sivenga, aveto avele.
1TI 6:21 Lel kimom nge ur areken, eneke toko pelie ako o oma venen aken, o modop ole lemioong nge a Jisas Krais lale. Na God ile themosaling aro i voth tomo nge thomu. Na i re aken. I vus.
2TI 1:1 Tho a Pol, ako ini a Krais Jisas ile pakeke, eneke God ilemi ve tho ini ile pakeke. Na i pake tho ve aro tho ritet nge mimiong ako nomenga i kin ile riong lale ve aro i sungu i a tokokoe areko o panes a Krais Jisas nge.
2TI 1:2 Tho wat malueng ake a wong a Timoti nge ako ini tuk, eneke ler lemioong omole ol inga nge a Jisas Krais. Naro ong el themosaling na asaguong na lemi moring a God ako ini Titemer tomo nge a Jisas Krais ako ini ar Pomnga nge.
2TI 1:3 Na tho ri sivengaing a God nge ako tho oma ile omaing, na tho rov i a lemik ako ur e avele i ngo a lemik, ranga ve ako titevikre o oma i. Na nge lek nongong ako nge nang na mlik elonga, lemik rum wong, mako tho ri sivengaing a God nge, nge wong.
2TI 1:4 Na lemik rum thekum einga ako i teel, na tho sis rintet ve aro tho thepol wong mo ako lemik sivenga werer.
2TI 1:5 Na lemik rum mun lom lemioong nunganga, ako nomenga i voth a tovum sengenga a Lois tomo mun a ninom a Iunis nge. Na lemik mire mun ako lemioong aken i voth mun a wong nge.
2TI 1:6 Make tho palemi rum ong ve aro evelelnga ong oma omaing nge sungong ako God i sungu i a wong nge, nge wop lemi ako tho ronga menik a wong nge.
2TI 1:7 Wong oma omaing aken, eneke God Ioni ako i sungu i a it nge, i voth a it nge mo aro te ngange avele, aveto i pavual it nge ile engenging na ile asaguong, na i opoal it mo te nak ler menong.
2TI 1:8 Naro wong mothong tova lom maral nge ar Pomnga ipanongpolnga, eve nge tho ako ini ile toko ako tho voth a mang a midenga lemi, aveto aro ong el mun sisisong nge a God ile Panongpolong Sivenga panongpolnga ako ranga ve tho el mun i, i pavurvur nge engenging ako God i sung i a wong nge, mo wong mit engeng nge.
2TI 1:9 Na God i pamimi it na i ateal it ve aro te velpol ini toko riringa. Na i ateal it ako nge ler omaing avele, aveto nge isivenga ilemi, na nge ile themosaling. Na nomenga vet ako nge ur elonga pateanga, God ilemi ako ve, aro i sungu ile themosaling aken a it nge, ako nge ler teoong a Krais Jisas nge.
2TI 1:10 Make ponange te thopol ile themosaling aken nge ler pamimionga a Krais Jisas ile velpoling. Ma Jisas i pavus rinong ile engenging a it nge, na nge Panongpolong Sivenga i patheng pat it nge mimiong ako aro ile vusonga avele.
2TI 1:11 Na God i ateal tho ve tho ini ile pakeke, na pamirealonga, na panongpolonga nge Panongpolong Sivenga ake.
2TI 1:12 Na nge ur aken tho el sisisong areke nge, aveto lek mara avele, eneke lemik mire senu ako toko ako lemiko nge i, i pavurvur aro i theal senu omaing ako i sungu i a tho nge, i mulal nge nang le vusonga.
2TI 1:13 Aro ong panes inga riong nunganga ako tho patoral wong nge. Na krim ler lemioong na ler asaguong ako Krais Jisas i sungu i a it nge.
2TI 1:14 Aro ong theal senu ur sivesivenga ako God i sungu i a wong nge, na theal i ako nge Oni Riringa ile engenging ako i voth a it nge.
2TI 1:15 Lomum mire ako ve, thengengek alavusnga ako ru a epee a Esia, o lo vrau ok tomo nge a Pigelus na Hermogenes.
2TI 1:16 Naro Toko Pomnga aro i sung ile themosaling a Onesiporus ile vel lemiare nge, eneke nang pulua i panisisi tho, na ile mara nge tho ako tho voth a mang a midenga ake, kene avele.
2TI 1:17 Aveto nge ile velpoling a Rom, i patea nge kathngek, makola i pavurvur nge ako i thopolo tho.
2TI 1:18 Na tho nong ve aro Toko Pomnga aro i sung ile themosaling a i nge, nge nang le vusonga. Na lomum mire senu nge ur alavusnga ako i opoal tho nge, ako ru a Epesus.
2TI 2:1 Na tuk, aro ong mit engeng, eneke Krais Jisas i sung ile themosaling a it tokokoe areko ini ile.
2TI 2:2 Naro ong elespot pamirealing ako ong nongpol i ako tho panongpol i a pulua otheki, mo ong sung esu i a tokokoe areko o nongal riong, na o pavurvur ako aro o patoral tokokoere nge.
2TI 2:3 Naro ong el sisisong tomo nge them ranga ve ako ong ini a Jisas ile toko sivenga ako ini lom Toko Punonga.
2TI 2:4 Na toko ako i oma punong a omaing, i pavurvur aro i oma ol omaing relnga ol e avele, eneke i sis ve aro i panes inga ia pomnga ikei mo aro ia pomnga ilemi sivenga nge i.
2TI 2:5 Naro ong panes a Toko Pomnga ile patorong, eneke aro ve toko e i eso a asisaling pomnga na i panes senu asisaling a patorong avele, aken i pavurvur aro i ela iolonga avele.
2TI 2:6 Na toko pen lesnga mun aro i el tel ia ometa lemia.
2TI 2:7 Na lomum rum lek riong ake, eneke Toko Pomnga aro i panine lomum nge ur alavusnga areke.
2TI 2:8 Evelelnga aro lomum rum a Jisas Krais ako i los werera nge rinong, na ini nepes a Devit itevinga ako i rumongal nge i. Na aken ini Panongpolong Sivenga ako tho panongpol nge.
2TI 2:9 Na tho el sisisong, na o kin tho nge sen ranga ve ini toko ako i avsa patorong, eneke tho panongpol nge Panongpolong Sivenga, aveto o pavurvur aro o mit roal a God ile riong avele.
2TI 2:10 Make aro tho el inga ur alavusnga aken mo aro tokokoe areko God i ateal or, aro o el mimiong nge a Jisas Krais, tomo nge menong a urvet ako aro ile vusonga avele.
2TI 2:11 Na riong ake kene i nunganga na i vene: Na aro ve te rin tomo nge a Krais, aro te mimi tomo mun nge i.
2TI 2:12 Na aro ve te el inga sisisong, aro te velpol ini nepes tomo nge i. Na aro ve te kelelal i, aro i kelelal mun it.
2TI 2:13 Na aro ve te kin ler riong tomo nge i, aveto te panes senu i avele, aro i panes inga ile riong ako i kin i lale.” Eneke i pavurvur aro i eksing ol avele. Aro i panes inga ile riong ako i kin i lale.
2TI 2:14 Naro wong palemi rumal toko lemioongare nge lek riong areken tho ri nge lale, na pator engeng or a God itheki mo o mothong tova o vol pel nge riong pelie, vothung aken aro i opoesal or avele, naro i pakerenga areko o nongpol ole riong aken.
2TI 2:15 Na um engeng a God itheki mo ong velpol ini ile umonga ako ong patoral senu nge ile riong nunganga, naro lom mara avele nge omaing aken.
2TI 2:16 Na lel kimom nge riong polpolnga ako i panes a God ilemi avele, eneke areko o ri riong aken, kene o es melanga rintet nge a God.
2TI 2:17 Na ole riong le apaltetonga i ranga ve ini kolok aolonga ako i an toko. Na toko aini ako o oma venen aken ini a Himeneus ome a Piletus.
2TI 2:18 Ma or paini o sele sovengalo nunganga lale, na o pakerenga toko mun pelie ole lemioong, eneke o patoral kerere or ve, ler los wereraing i velpol lale, naro i velpol ol panen avele ol.
2TI 2:19 Aveto God ile riong tepun i ranga ve ini wovek papesnga ako i ou i lale ma i wat riong nge ako i ri ve, “Toko Pomnga ilemi mire nge ilengare” na i wat mun ve, “Toko alavusnga ako o ri ve or ini a Toko Pomnga ile, aro o lel okime nge vothung kerenga.”
2TI 2:20 Na ako a toko le urnga ile vel lemi, oto vet mun pelie ako o oma i nge silva eve gol o voth tomo mun nge oto vulutnga ako o oma i nge saka na won. Na oto vulutngare o voth mo o an nge, nge nang elonga, na oto vet pelie ako ini toko kimangare oa.
2TI 2:21 Na toko ako i ranga ve ini oto vulutnga, aro ve i pavthopot isivenga nge patoraling le apaltetonga areken, aro i velpol ranga ve ini oto vet ako ini a God ia, eneke ini a God ile toko, na i oma a Toko Pomnga ile omaingre, na i monsi lale nge omaing sivenga kathnga areko God aro i sungu i a i nge.
2TI 2:22 Naro ong lo lelpot nge kulpoing a vothung na lom vur nge vothung vengvenga, naro om sagu toko alavusnga, na mit engeng nge lemioong na lemi moring tomo mun nge areko olemi i riritet na o avav a Toko Pomnga mo aro i opoal or.
2TI 2:23 Aveto aro ong voth mela nge riong vulutnga na ripeling polpolnga, lomum mire ako ve, ur areken i pavelpol volpeling.
2TI 2:24 Na Toko Pomnga ile umonga i mothong tova i vol. Aro i oma inga vothung sivenga, na ini toko ako i pavurvur ako aro i patoral senu tokokoere, na i ri riong mosinga a or nge.
2TI 2:25 Na i ri riong mosinga mun nge areko o wathalal ile riong mo i pavengveng or. Eneke ilemi mire avele ako aro God i oma or mo o eksing olemi mo aro olemi mire nge riong nunganga, eve avele.
2TI 2:26 Na o ting nge a Satan ia suol lale, ma i paleklek or mo o panes ilemi. Na aro ve olemi mire nge riong nunganga, aro o ate ole vothung, naro o lo lelalpot nge a Satan ia suol aken.
2TI 3:1 Na lomum mire ako ve, matheong pulua aro i velpol nge nang le vusonga.
2TI 3:2 Na tokokoere aro o sis inga osivenga, naro ole mimiong i voth inga nge umtun, naro osivenga o pasea or, na o magon, na o ri inga riong kerenga, naro o wathalal otema ome oninaere ole riong, naro o ri sivengaing nge toko ako i oma vothung sivenga a or nge, kene avele, naro o papomnga a God avele,
2TI 3:3 naro oni silal tokokoere, naro olemi simikal vothung kerenga ako o oma i a or nge, kene avele, naro o ri riong le apaltetonga nge tokokoere, naro olemi kling semel semel, naro o pun tokokoere, naro oni silal ur ako i sivenga,
2TI 3:4 naro ole olo tokokoere, naro olemi rum senu tel avele na o panes viri viri ako ini olemi, naro o vual nge magoning, naro oni plong ve aro o nongal a God, naro o sis inga ako ini vothung ulue anga.
2TI 3:5 Naro o panes a God nge oni peti inga, aveto ole mimiong i pathengal it ako ve, ole lotuong ini ur polpolnga inga. Aro ong voth melanga nge tokokoe areko o oma vothung areken.
2TI 3:6 Pelie a or nge o eso a velre lemi mo o ri ololo marati sengre mo o panes olemi. Na seng areken o rov matheong nge ole vothung kerenga ako o oma i nomenga. Na vothung pelekpolnga i ther wereral or.
2TI 3:7 Na evelelnga olemi ve aro o el pamirealing, aveto o pavurvur aro olemi mire senu nge riong nunganga avele.
2TI 3:8 Na nomenga Janes tomo nge a Jambres ole ngarang a Moses ranga ve ini mun i pamirealonga le apaltetonga areken ole ngarang mun nge riong nunganga. Na ole mire kene i oror na ole lemioong i matu selele.
2TI 3:9 Aveto ole vothung aken aro i palolo avele, eneke toko alavusnga aro o ate ole omaing areken i ranga ve ini toko ngongong ile. Na i ranga ve mun ako i velpol a Janes tomo nge a Jambres nge lale.
2TI 3:10 Aveto engom, lomum mire senu nge lek patoraling, na lek mimiong, na lek omaing tepun, na lek lemioong, na lek asaguong, na lomum mire mun ako tho ini toko mosinga, na tho mit engeng nge matheong.
2TI 3:11 Na lomum mire nge matheong areko tokokoere o oma i a tho nge, na sisisong ako tho el i, na ur alavusnga ako i velpol a tho nge a rem ako a Antiok, na Aikoniam, na Listra ako tho potun matheong aolonga nge. Aveto Toko Pomnga i eltetpot matheong alavusnga areken a tho nge.
2TI 3:12 I nunganga, toko alavusnga ako o sis ve aro o teo a Krais Jisas nge, na o panes a God ilemi, aro o el matheong.
2TI 3:13 Na toko kerengare tomo nge toko le apaltetongare aro ole vothung aro i kerenga selele. Na ole apaltet tokokoere na ole apaltet mun osivenga.
2TI 3:14 Aveto engom, aro ong krim engeng riong nunganga ako o patoral ong nge, riong aken lom lemioong i nunganga nge, eneke lomum mire senu nge lom patoralingare.
2TI 3:15 Na nomenga nge lom posngaing, lomum mire nge erere riringa ako i pavurvur ako aro i patoral ong ve, toko e aro ilemio nge a Jisas Krais mo aro God i pamimi i.
2TI 3:16 Na God i pavelpol ile riong alavusnga ako i voth a erere nge, mo i opoal it nge patoraling nge riong nunganga, na nge toko pavengvenga, na nge torong nge ole vothung kerenga, na nge pamirealing nge vothung vengvengare omanga,
2TI 3:17 mo ako aro God ile toko umonga ile mire i aolonga mo i pavurvur ako aro i oma omaing sivenga elonga.
2TI 4:1 Tho ria wong a Timoti a God na Krais Jisas otheki na Jisas ake, ini toko ako aro i nongpol tokokoe areko o mimi na tokokoe areko o rin lale ole riong, naro i lo werer mo i velpol ini toko alavusnga ole nepes, make tho tor lom ve,
2TI 4:2 aro panongpol nge riong sivenga, aro ve o nongal i, eve o nongal i avele, evelelnga aro ong engeng nge ipanongpolnga. Naro ong ri ole nge ole vothung kerenga, na pavengveng tokokoere, na paengeng olemi, na themosal or nge patoraling.
2TI 4:3 Eneke panen tokokoere aro o nongal patoraling vengvenga avele, aveto aro o ta otelnga nge riong pelekpolnga, naro o wol velilo patoralingare a or nge ako o pamolomolo or nge riong ako o sis ve aro o nongpol i.
2TI 4:4 Naro o lel okime nge riong nunganga nongpolnga. Naro olemio nge rurumong polpolngare.
2TI 4:5 Aveto engom, aro evelelnga lomum i nine, naro ong el inga sisisong, na um inga nge panongpolong a omaing, na oma inga omaing alavusnga ako ranga ve ong ini a God ile umonga.
2TI 4:6 Eneke, i toth lale ako aro lek mimiong i velpol ranga ve ini sungong ako aro o sungu i a God nge, na i toth lale ako aro lek mimiong i penthal.
2TI 4:7 Na lok vur rintet mun nge sertetong lale. Na sertetong aken i ranga ve ini lek omaing ako tho oma i. Na tho pavus sertetong aken lale, na tho panes inga lek riong ako tho kin tel i lale tomo nge a Krais.
2TI 4:8 Na ponange God i theal sungong ako ranga ve tho voth ini toko vengvenga a itheki, na Toko Pomnga ako ini toko vengvenga ako aro i nongpol toko alavusnga ole riong, aro i sung sungong aken a tho nge, nge ile nang aken. Naro engek avele, aveto tomo mun nge toko alavusnga areko o men tetal na o sis ve aro o thepol ile velpoling.
2TI 4:9 Na tho sis rintet ve aro ong es viri viri a tho nge me.
2TI 4:10 Eneke Demas ia sagu vothung ulue anga, mako i lo nge tho ma i es a Tesalonaika. Na Kresens i es a Galesia. Na Taitus i es a Dalmesia.
2TI 4:11 Na Luk inga ako i voth tomo nge tho. Wola mun a Mak mo i es tomo nge wong, eneke aro i opoal tho nge lek omaing.
2TI 4:12 Na tho pakepot a Tikikus a Epesus lale.
2TI 4:13 Na nge nang ako aro ong es nge me, aro ong ela lek tekruk seltunnga ako tho parong leu i a Karpus nge ako a rem a Troas, na ela mun lek erere pelie, na mothong tova lomum simikal lek erere ako o oma i nge mekerem peti.
2TI 4:14 Na Aleksander ako ini toko ako i sotunu ain na i viv i, i oma kerengaing aolonga nge tho, naro Toko Pomnga aro i olal werer i a i nge, nge ile omaing aken.
2TI 4:15 Naro ong naktet sivengom nge i, eneke i wathalal rintet ler panongpolong.
2TI 4:16 Ako nge lek lelong teltelnga, toko e avele i mit a kimek, aveto or alavusnga o lo vrau nge tho. Naro God i mothong tova aro i olal werer vothung aken a or nge!
2TI 4:17 Aveto Toko Pomnga i voth tomo nge tho, ma i sungu engenging a tho nge, mako tho panongpol vustetpot Panongpolong Sivenga aken a toko alavusnga nge ako or ini Judare avele, ma o nongpol i. Mako God i eltetpot tho a rinong lemi.
2TI 4:18 I nunganga, Toko Pomnga aro i eltetpot tho nge ur kerenga alavusnga naro i pamimi tho, naro i paeso tho a Pen a Urvet ako ini ile nepes a menong. Naro te paesa iion roro opisleonga ako aro ile vusonga avele. I nunganga.
2TI 4:19 Na pasungalu lek nang sivenga a Prisila ome a Akuila tomo mun nge a Onesiporus ile vel lemiare.
2TI 4:20 Erastus i voth a Korin. Na tho los lelpot a Tropimus a rem a Miletus, eneke ini multhang.
2TI 4:21 Na tho sis rintet ve aro wong velpol tel, lamo theu po aro i velpol ol. Na Iubulus na Pudens na Linus na Klodia tomo mun nge toko lemioonga alavusngare o pasungalu ole nang sivenga a wong nge wot.
2TI 4:22 Naro Toko Pomnga aro i voth tomo nge wong. Naro God ile themosaling aro i voth tomo nge thomu. Na i re aken. I vus.
TIT 1:1 Tho a Pol, tho ini a God ile toko umonga, na Jisas Krais ile pakeke. Na God i ateal tho ve aro tho pamireal tokokoe areko God i ateal or lale ve aro or ini ile, mo olemio nge i. Na i ateal mun tho ve aro tho opoal or mo olemi mire senu nge a God ile riong nunganga ako i ritet nge mimiong ako God i sis ve aro o panes i.
TIT 1:2 Na tho opoal or venen aken, eneke te men sial ol nge mimiong ako aro ile vusonga avele. Na nomenga nge ako God i pamenu ur e rongan, God ako ile apaltet avele, i kin ile riong lale ve aro i sungu mimiong aken a it nge.
TIT 1:3 Na nge nang ako isivenga i ateal i, i patheng pat ile riong aken, ako nge panongpolong. Na God ako ini ler pamimionga i pator engeng tho, ma i sungu omaing aken a tho nge, ve aro tho panongpol nge ile panongpolong aken.
TIT 1:4 Na tho wat malueng ake a wong a Taitus nge, na wong ini tuk nunganga, eneke ler lemioong i omole inga. Na tho nong ve aro ong el themosaling na lemi moring a God nge ako ini Titemer tomo nge a Krais Jisas ako ini ler pamimionga.
TIT 1:5 Na tho rialalu wong ve aro wong vothu a mtho a Krit mo aro wong pavengveng umong uluo ako i vengveng senu rongan, naro wong ateal lotu a mukalingare ako ole lemioong i motu ako a rumrem alavusnga, ranga ve ako tho ria wong nge lale.
TIT 1:6 Naro wong ateal inga tokokoe areko tokokoere o thepol ur e avele i kerenga a ole mimiong, na toko ako aro i velpol ini lotu a mukaling venen aken, aro i ewoa inga seng omole inga, na itutunre aro ole lemioong i voth mun a Krais nge, na o mothong tova ve tokokoere o apet or ve ini telnga plaingare eve or ini wainlanga areko o nongal riong avele.
TIT 1:7 Na lotu a mukalinga pomnga i pavurvur ve tokokoere aro o thepol ur e avele ako i kerenga a ile mimiong, eneke ini a God ile toko ako i theal a God ile omaing. Na i mothong tova ilemi ve ini toko pomnga ako aro i theal toko alavusnga. Na i mothong mun tova ini toko ako ilemi kling viri viri, eve i thin loptet thei engenga, eve i siso polpol tokokoere. Na e mun e ako i mothong tova ini toko ako i engeng nge umtun elnga.
TIT 1:8 Aveto aro ini toko ako i nongpoo longre. Na ini toko ako ia sagu vothung sivenga panesnga, na i panes inga lemi rumong sivenga. Naro i panes vothung vengvenga, naro i sungpot ile mimiong a God nge, naro i naktet isivenga ile mimiong.
TIT 1:9 Naro i krim engeng riong nunganga ako i pavurvur ako aro tokokoere aro o nongal senu i na olemio nge ako ranga ve te pamireal nge, mo i pavurvur ako aro i pamireal na i pator tokokoere nge pamirealing vengvenga panesnga, mo i pavurvur mun ako aro i pathengal toko le apaltetongare nge ole le apaltetong ako owo paenal nge riong nunganga aken.
TIT 1:10 Na lotu a mukalinga aro i pavurvur nge tokokoere opavengvenga, eneke toko puluanga ako a mtho a Krit o pun tomo nge pamirealing vengvenga, na o nongal riong avele, na o ri riong ako imonngare avele, na o paleklek tokokoere. Na ine toko puluanga areken ini Judare ako o sis ve tokokoere aro o panes patorong ako nge toko ini peti isnga.
TIT 1:11 Naro wong mit roal or, eneke o pakerenga vel lemia pulua ole lemioong, ako nge ole pamirealing le apaltetonga ako o mothong tova o ri nge. Na pamirealonga areken ole mara avele ako o eprum inga ako ini umtun.
TIT 1:12 Na osivenga ole toko e ako ini Krit anga ako ile mire i aolonga i oma riong vene: “Ine Krit angare evelelnga ole apaltet, na o ranga ve ini mekerem wengare, na o mosal inga ako ini aning na theki namaling.”
TIT 1:13 Na riong aken i nunganga a or nge, maken aro wong vol engeng or nge ole vothung areken, mo aro ole lemioong aro i nunganga nge pamirealing vengvenga.
TIT 1:14 Naro o modop Judare otiteviere ole rurumong pelekpolnga nongalnga, tomo mun nge patorong ako tokokoere ako o lel okime nge a God ile riong nunganga, kene osivenga o pavelpol i.
TIT 1:15 Na aro ve tokokoere o riri a God itheki lale ako nge ole lemioong nge a Jisas, aken ur pelie ako aro o an i, eve o oma i, ako ole lotu i rial or nge, kene aro i paakop or a God itheki avele. Aveto aro ve tokokoere o riri a God itheki avele, eneke ole vothung kerenga, na olemio nge a Jisas Krais avele, aken ur alavusnga ako o mothong nge annga eve o oma i mo aro o panes vothung ako ole lotu i rial or nge, kene aro i riri a God itheki avele. I nunganga, ole lemi rumong i kerenga inga, mako o pavurvur avele ako aro o ate vothung ako i kerenga.
TIT 1:16 Na osivenga o ri ve olemi mire nge a God, aveto ole vothung i pathengal i ako ve, o lel okime nge i lale. Na o nongal ile riong avele, na God i pilalpot or na o pavurvur aro o oma vothung sivenga e avele.
TIT 2:1 Aveto wong, aro wong pamireal nge ur areko i panes pamirealing vengvenga.
TIT 2:2 Naro wong pamireal tolokre mo o naktet ole menong, naro o panes vothung vengvenga mo tokokoere o papomnga or, naro o panes inga lemi rumong sivenga, naro ole lemioong i voth engeng nge pamirealing vengvenga, naro oa sagu rintet tokokoere, naro o mit engeng nge matheong potunnga.
TIT 2:3 Naro wong pamireal mun kimeitre mo o panes inga vothung ako God i sis ve aro o oma i. Na o mothong tova o ri tangatun, na i mothong tova thei engenga i theal ole mimiong. Aveto aro o pavurvur nge vothung sivenga patoralnga.
TIT 2:4 Naro o venen aken mo aro o tor seng apongare ve aro oa sagu oewoere na otutunre,
TIT 2:5 naro o panes inga lemi rumong sivenga, naro o voth ini seng riringare a God itheki, naro o oma senu ole omaing alavusnga ako ru a ole velre nge. Naro o oma vothung sivenga, naro o nongal oewoere ole riong. Na aro ve o oma venen aken, aro tokokoere o pavurvur aro o oma riong kerenga nge a God ile riong avele.
TIT 2:6 Naro wong pamireal mun toko apongare ve aro o panes inga lemi rumong sivenga.
TIT 2:7 Na sivengom lom omaing alavusnga aro i pathengal vothung sivenga a or nge mo o panes i. Na nge lom pamirealing alavusnga, mothong tova patho tomo i nge asisaling na ri posililaling.
TIT 2:8 Naro wong ri riong vengvenga inga ako tokokoere o pavurvur aro o ri riong kerenga e avele nge, mo ako aro ler ngarangre ole maral, eneke o pavurvur aro o oma riong kerenga e avele a it nge.
TIT 2:9 Naro wong tor toko um polpolongare ve aro o nongal inga otokoningare ole riong, na nge ole umong alavusnga, aro o palemi senu otokoningare nge. Na o mothong tova o wathalal ole riong,
TIT 2:10 eve o kem ole ur elonga. Aveto aro o pathengal i ako ve, ole omaing alavusnga i vengvengtet inga, aken tokokoere aro o thepol ole omaing elonga, naro o papomnga a God ako ini ler pamimionga ile pamirealing vengvenga.
TIT 2:11 Naro wong pamireal toko lemioongare venen aken, eneke God ile themosaling a it nge, kene ini Itun ako i pakeu i a it nge me lale, mo aro i el werer toko alavusnga nge i.
TIT 2:12 Na i pamireal it ve aro te modop vothung ako God ilemi i sivenga nge avele, tomo mun nge vothung ulue anga areko i mita a lemir me. Na i pamireal it ve aro te panes inga lemi rumong sivenga, na vothung vengvenga, na vothung ako God i sis ve aro te oma i, nge ler mimiong elonga ako te voth nge ake ru a ulue.
TIT 2:13 Naro te mimi venen aken, nge ako te men sial nge ur sivenga ako aro i palemi senu rintet it nge, ako ini a Jisas Krais ile velpoling tomo nge ile tolilisong ako aro i sivenga rintet. Na i kene ini ler God ako i aolonga rintet, na ini ler pamimionga mun.
TIT 2:14 Na i sungpot isivenga ile mimiong mo i opoal it, na i ol wererpot it nge ler vothung kerenga alavusnga, mo i oma it mo te voth ini isivenga ile toko riringare, ako te engeng nge vothung sivenga omanga.
TIT 2:15 Naro wong pamireal tokokoere nge ur areko tho ri nge lale. Naro wong paengeng na pavengveng tokokoere nge lom engenging alavusnga ako God i sungu i a wong nge, nge othealnga. Naro ong mothong tova som womo or mo olemi ve lom omaing aken ini ur polpolnga.
TIT 3:1 Naro wong palemi rum toko lemioongare ve aro o voth a gavman a mukalingare osa thewo, naro o nongal ole riong. Na evelelnga aro o monsi nge omaing sivenga elonga omanga.
TIT 3:2 Naro o mothong tova o voltet toko e, na o mothong tova o kelelal pel. Aveto aro o nak ole menong, na o oma inga vothung sivenga a toko alavusngare nge.
TIT 3:3 Eneke nomenga sivenger mun ler vothung i ranga ve ako lemir mire nge a Krais avele, na te nongal riong avele, mako te leklek. Na i ranga ve ako te velpol ini toko um polpolonga nge lemi rumong kerenga kathnga ako i mita a lemir me, tomo mun nge vothung kerenga ako te sis ve aro te oma i. Na ler mimiong aken i vual nge vothung kerenga omanga, na te theseal tokokoere ole ur elonga. Na te oma tokokoere mo oni silal it ma nir silal pel.
TIT 3:4 Aveto God ako ini ler pamimionga, ia sagu rintet it, na i oma vothung sivenga a it nge. Ma nge nang ako ile vothung aken i velpol ol a pen lalanga
TIT 3:5 i pamimi it. Na i pamimi it nge ler vothung vengvenga ako sivenger te oma i, kene avele. Aveto nge isivenga ile themosaling inga, mako i pamimi it nge sovengalo ako i pariri it nge. Na i pakeu Ioni Riringa mo i pavelpol mimiong ponganga a it nge, mo te onol mo te velpol ini ile toko ponganga ol re.
TIT 3:6 Na i odoroktun it nge Ioni Riringa, ako nge a Jisas Krais ako ini ler pamimionga ile omaing, mo i um engeng a lemir.
TIT 3:7 Na God i themosal it venen aken, make te velpol ini toko vengvengare a itheki lale, mo te men tetal ol inga mimiong ako aro ile vusonga avele ako i kin ile riong nge ve aro i sungu i a it nge.
TIT 3:8 Na riong alavusnga areke ru tho ri nge kene i nunganga, na i pavurvur ako aro tokokoere aro o nongal senu i na olemio nge. Na tho sis ve aro wong pesrou nge ur areke pamirealnga avele, mo tokokoe areko olemio nge a God, evelelnga aro o betet nge vothung sivenga omanga. Na pamirealing areken i sivenga rintet, naro i opoal tokokoere.
TIT 3:9 Aveto aro wong voth mela nge areko o pun pel e riong ako imonnga avele, ranga ve ako o pun rum pel nge otiteviere oionre, na o wathalal pel nge riong, na o vol pel nge Judare ole patorongre. Naro wong voth mela nge or, eneke ur areko i venen aken, i pavurvur aro i opoal tokokoere avele, na ini ur polpolnga inga.
TIT 3:10 Na aro ve toko e i oma vothung ako i omreu lotuongare, aro wong tor ile mo i modopu i. Na aro ve i nongal avele, aro wong tor werer mun ile paininga. Na eve i nongal ol avele, aro wong mothonglelu ol i,
TIT 3:11 eneke lomum mire ol ako ve, toko ako i venen aken i leklek lale, na i oma vothung kerenga. Na nge ile avsaing aken, isivenga i pavelpol a God ile paomelaling a i nge.
TIT 3:12 Nge nang ako aro tho pake a Artemas eve Tikikus mo i es a wong nge wot mo i el meum, akennga aro wong um engeng vet mo wong velpol a tho nge ako a Nikopolis, eneke lemik i ngo lale ve aro tho voth nge, i pavurvur nge theu po ile vusong.
TIT 3:13 Na Apolos tomo nge a Senas ako ini toko ako ile mire i aolonga nge patorongre, aro ve o monsi lale, aro wong opoal engeng or paini nge ole esong mo o oror nge ur e avele.
TIT 3:14 Na ler toko lemioongare aro olemi mire mun ako ve, aro o betet nge vothung sivenga omanga ako nge areko o oror rintet nge ur elonga, oopoalnga. Aro vene mo ole mimiong aken imonnga avele.
TIT 3:15 Ine tokokoe areko o voth tomo nge tho o pasungalu ole nang sivenga a wong nge wot. Naro wong ria mun areko olemio nge a Jisas na oa sagu them ve, them pasungalu lemem nang sivenga a or nge. Na tho nong ve aro God ile themosaling aro i voth tomo nge thomu alavusnga. Na i re aken. I vus.
PHM 1:1 Tho a Pol, ako tho voth a mang a midenga lemi, eneke tho panongpol nge a Krais Jisas ile panongpolong, na titeir a Timoti ako i voth tomo nge tho, i opoal tho nge malueng ake watnga. Na tho wat i a wong a Pilemon nge. Wong ini titeimem sivenga ako ler omaing i thun.
PHM 1:2 Na tho wat mun malueng ake a toko lemioongare nge, ako o pathun a lom vel nge lotuong. Tomo mun nge lulur a Apia na titeir a Arkipus ako i um engeng tomo nge them nge a God ile omaing ako ranga ve ini toko ako i voth nge punong.
PHM 1:3 Na tho nong ve aro thomu o vual nge themosaling na lemi moring ako nge a God ako ini Titemer tomo mun nge Toko Pomnga a Jisas Krais.
PHM 1:4 Na teik, evelelnga tho ri sivengaing a lek God nge, nge wong, nge ako lemik rum wong nge lek nongongre.
PHM 1:5 Eneke tho nongpol ako tokokoere o ri nge lom asaguong nge a God ile tokokoere, na o ri mun nge lom lemioong nge a Jisas Krais.
PHM 1:6 Na lemik mire ako wong ini toko sungonga, na tho nong a God nge ve aro lom vothung aken, ako lom lemioong i pavelpol i, aro i oma wong mo aro lomum mire senu nge ur sivesivenga areko ini lom, ako nge lom teoong a Krais nge.
PHM 1:7 Na teik, lom asaguong aken i palemi senu werer lemik, ma lemik i ngo senu ol, eneke om sagu rintet a God ile tokokoere, na nge lom vothung inga aken ong pasisi werer olemi.
PHM 1:8 Na teik, tho ini a Krais ile pakeke, mako tho ngeip avele, na tho pavurvur ako aro tho pakealal wong nge ur ako i vengveng ako aro wong oma i.
PHM 1:9 Aveto aro tho nin inga wong, eneke ar sagu pel. Na tho ini tolok a Pol, na tho voth a mang a midenga lemi, eneke tho panongpol nge a Jisas Krais ile riong, na tho sis ve aro lomum esal tho,
PHM 1:10 mako tho nin wong ve aro wong oma vothung sivenga nge a Onesimus ako i velpol ini tuk nge ako i nongpola panongpolong ako tho panongpol nge a mang a midenga lemi, ma i elo ol a Jisas Krais a ilemi.
PHM 1:11 Na nomenga ile umong i sivenga nge opoalngom avele. Aveto ponange ile omaing i sivenga ol nge it alaini opoalnger.
PHM 1:12 Na ponange tho pake werer ol i a ong nge wot, na lemik i es rintet nge i.
PHM 1:13 Na tho sis rintet ve aro tho krim wereru i, mo aro i el meum nge opoalngek, eneke tho voth a mang a midenga nge Panongpolong Sivenga panongpolnga.
PHM 1:14 Aveto nik plong ve aro tho ovulal wong nge opoalngek. Aveto tho sis ve aro wong oma opoaling a tho nge ako i panes inga lom lowoming. Na aken aro tho oma ur e avele i pavurvur ako aro som wompot ol i a tho nge.
PHM 1:15 I nunganga ako Onesimus i lo lelpot om palolo avele. Na ava i lo lelpot om venen aken mo aro i velpol ini lom toko werer ol.
PHM 1:16 Na ponange mothong tova lomum ol ve ini inga lom toko um polpolonga. I nunganga ako ini lom toko um polpolonga, aveto i sivenga nge toko um polpolonga, eneke i velpol ini teum sivenga mun ako nge thomu paini lomu teoong a Krais nge. Na ok sagu i, aveto aro om sagu rintet i ranga ve ini lom toko um polpolonga, na ranga ve ini mun i teum ako nge lomu teoong a Krais nge.
PHM 1:17 Na aro ve wong ate tho ve ini teum sivenga ako ler omaing i thun, tho nin ong ve aro wong nongpo werero a Onesimus ranga ve ako wong nongpoo tho nge.
PHM 1:18 Na aro ve i oma vothung kerenga e a wong nge, eve ia thangaroong i voth a ong nge, i sivenga ako aro ong eksing iion ma ong watu iok nge, ve aro tho pavengveng i a wong nge.
PHM 1:19 Naro tho wat ol riong ake nge sivengek menik, tho a Pol, aro tho olal ia thangaroong a ong nge. Aveto aro tho ri ur e avele nge om thangaroong a tho nge, na om thangaroong aken ini sivengom lom mimiong, eneke ong eksing lom mimiong nge panongpolong ako tho panongpol nge.
PHM 1:20 I nunganga teik, tho sis ve aro wong oma vothung sivenga aken a tho nge, eneke it aini te voth ini a Toko Pomnga ile toko. Naro ong palemi senu werer lemik nge lom vothung aken, eneke te teo a Krais nge.
PHM 1:21 Na nge ako tho wat malueng ake a wong nge, lemik mire ako aro wong panes senu lek ninong aken, na e mun e ako lemik mire mun ako aro lom omaing aro i aolo leltun ur ake ru tho nin ong nge.
PHM 1:22 Na lek riong mun e i vene: Aro wong monsi meik e a lom vel, eneke lemik mire ako ve, God aro i olal lomu nongong mo tho vthopot nge kinong ake, naro tho lo werer a thomu nge wot.
PHM 1:23 Na Epapras i voth tomo nge tho a mang a midenga ake, eneke i mun kene i panongpol nge a Krais Jisas ile panongpolong, na i pasungalu ile nang sivenga a wong nge.
PHM 1:24 Na thengengek areko them um tomo nge pel ako ini a Mak, Aristarkus, Demas na Luk, or mun kene o pasungalu mun ole nang sivenga a wong nge.
PHM 1:25 Na tho nong ve aro Toko Pomnga a Jisas Krais ile themosaling aro i voth tomo nge thomu. Na i re aken. I vus.
HEB 1:1 Nomenga nomenga ako God i pasungal ile riong a ile riong elngare nge, mo o ripot i papulua na nge sovengalo rel relnga a titevirre nge,
HEB 1:2 ave ponange ol ake nge nang patopalalnga areke te voth nge, i sung ile riong a it nge, ako nge isivenga Itun, ako i ateal i ve aro i el ur alavusnga mo ini ile. Na a Itun aken imeni, God i pamenu ulue, sepsa, sivemitre na ur alavusnga ako o voth.
HEB 1:3 Na Itun aken i patheng patpot ol a God ia malmaling Pen a Urvet anga ako i tolilis. Na ome a God kene o thun inga. Na nge Itun aken ile riong engenga inga, i paengeng ulue, sepsa, sivemitre na ur alavusnga ako o voth, mo o kis inga ole omaing ako i ria i a or nge lale. Na i patopalal ile omaing ako i thep so mo i pavurvur ako aro God ilemi simikal tokokoere ole vothung kerenga, lamo i esa ol a Pen a Urvet la, mo i men ol a God ako aolonga rintet a ilo sei a imeni sivenga nge anga, ini wop ako o papompom i nge.
HEB 1:4 Na i venen re aken, mako i pathengal it ako ve, God Itun aken i mukal rintet nge enselre, ranga ve nge ioning ako God i apet a Jisas nge ve ini Itun, i mukal rintet nge ioning ako i apet ile enselre nge, ako i apet inga or ve, ini ile pakekere.
HEB 1:5 Na i venen aken, eneke God i ri nge a Jisas ve, “Ong ini Tuk, na tho velpol ol ini Tomom.” Ave i ri venen aken nge ensel e avele. Na God ile erere i ritet mun tokokoere ve, “Aro tho velpol ini Itema, naro i velpol ini Tuk.”
HEB 1:6 Na God i pathengal mun ako ve, Jisas i mukal nge enselre, eneke nge ako i pango patu ia tengen ake ru a ulue, i sung ile riong mun e ako a enselre nge ve, “I sivenga ako aro God ile ensel alavusngare aro o lotual i.”
HEB 1:7 Na lemir mire ako ve, God ile enselre ole umong i eksingu eksinga, eneke God isa wom toko e ako aro i wat riong ake a God ile erere nge ve, “God i oma ile enselre mo o velpol ranga ve ini thue, ma i oma ile umonga areken mo o velpol ranga ve ini won sesenga ile anlileling.”
HEB 1:8 Aveto God i ria Itun ve, “Evelelnga ong voth ranga ve ini tho a God, na lom menong e nepes aro i voth evelelnga ako aro ile vusonga avele, na lom avrumong nge tokokoere ole vothung i vengveng inga.
HEB 1:9 Na om sagu vothung vengvenga na num silal vothung kerenga. Make tho a God, ako ini lom God, tho taul poungom ako i ateal ong mo ong mukal nge or alavusnga ako o voth tomo nge wong. Na aken i oma ong mo lomum i sivenga rintet.”
HEB 1:10 Na God i ria mun Itun ve, “Toko Pomnga, nomenga nge ur alavusnga opateanga, ong pamenu tel ulue, na ong oma mun sepsa nge menum tomo nge ur alavusnga ako o voth nge.
HEB 1:11 Naro o penthal, aveto wong, aro ong voth reletun ol ako aro lom vusonga avele. Sepsa na ur alavusnga ako o voth nge aro o negiu ranga ve ini teunong.
HEB 1:12 Mo ong pinmola i ranga ve ini seltun neginga, naro ong rorol i nge ponganga ranga ve ini toko ako i rorol ile teunong neginga. Aveto wong, ong voth inga venen aken, na ong eksingu eksinga avele, naro om tovu po mun aro ile vusonga avele.”
HEB 1:13 Na God i ria mun Itun ve, “Aro ong meno a lok seik me a menik sivenga nge anga, i pavurvur ako aro tho paesu lom ngarangre a som thewo.” Aveto i ri venen aken nge ensel e avele.
HEB 1:14 Na Jisas ako ini a God Itun i mukal venen aken, na i vava nge enselre, e? Ensel alavusnga or ini inga oniong ako ini a God ile ako i pakeu pakea inga or nge ile omaing, mo aro o opoal areko aro o el mimiong ako aro ile vusonga avele a God nge.
HEB 2:1 Na Jisas i mukal nge enselre venen aken, mako aro te ta senu telnger nge riong ako nge a God Itun aken, aro vene mo ar perus nge.
HEB 2:2 Naro i velpol venen aken, eneke God ile riong ako ile enselre o ri esu i a Moses nge, ini a God ile riong nunganga, na tokokoe alavusnga areko o nong sirik na o avsa riong aken, o el paomelaling i pavurvur nge ole omaing aken.
HEB 2:3 Na aro ve God i oma venen aken nge ile riong teltelnga ako ile enselre o ri esu i, aro i oma vava nge it, tova ve te nong sirik nge ile riong sivenga ako aro te el mimiong sivenga nge, ako isivenga Itun i ri esu i a it nge, e? Na aro ve te nong sirik nge ile riong aken, aro te men kine nge ile paomelaling vava, e? Na riong sivenga aken kene Toko Pomnga a Jisas i ritet tel nge a mukaling, lamo areko o nongpol i a i nge, kene o ri esu mun i a it nge, na o pathengal it ako ve, ile riong aken i nunganga.
HEB 2:4 Na God mun i pathengal it mun ako ve, Itun ile riong aken i nunganga selele nge ako i oma pathepolong na pakukukaling pulua, na nge ako i sung Ioni Riringa ile sungong a tokokoere nge, ranga ve ako i sis ve aro i oma i.
HEB 2:5 Na ler menong panen anga ako tho ri nge ponange, kene God aro i pathealu enselre nge avele.
HEB 2:6 Aveto ako a God ile erere epee omole, toko e ako i ritet ve, “God, them tokokoere them ini ur le vanga ako lomum i voth nge them, e? Na them e tutumemre them ini ur polpolnga, na i vava ako ong theal senu them, e?
HEB 2:7 Na wong oma them naro them voth lelle inga atike a enselre osa thewo, ave ong papomnga them na ong paroro them
HEB 2:8 na ong ateal them mo ur alavusnga ako ong pamenu or, aro o voth a semem thewo.” Na God ile riong aken i ri ve, ur alavusnga aro o voth a ser thewo, na aken i mirenga ve, God isa womo ol ur e ako aro i voth gat a ser thewo, kene avele. Aveto ponange te thepol ako i velpol venen aken a it nge rongan.
HEB 2:9 Aveto lemir mire nge toko omole ako i velpol venen aken a i nge lale, ini a Jisas ako God i paruru i a enselre nge, nge tovu po pom avele, mo aro i rin nge it alavusnga opoalnger, na aken God ile themosaling i pavelpol i. Na God i paruru i venen aken, aveto palolo avele, nako i papomnga i na i paroro i, eneke i rov sisisong aolonga nge rinong lale.
HEB 2:10 Na i vengveng ako God i oma venen aken nge a Jisas, eneke God ini ur alavusnga tepun, na i pamenu ur alavusnga aken mo ini ile, na i sis ve aro i wola itutun puluangare a Pen a Urvet la, na i sis mun ve aro Jisas i rov sisisong aken, mo i velpol ini toko mukalpoinga nge ur alavusnga, aken kene i thep sovengalo mo i mukalpoa ole a Pen a Urvet la.
HEB 2:11 Aken i nunganga, Jisas tomo nge areko i oma or mo o riri a God itheki, kene oa Vovo inga omole. Mako Jisas ile maral avele ako aro i apet or ve ini ititeinre.
HEB 2:12 Eneke i ria God ve, “Aro tho ritet titeikre nge wong. Na nge ako them pathun nge lotuong, aro tho vo riseangom a voingre a or nge.”
HEB 2:13 Na i ria mun ve, “Tho kene aro lemiko nge a God.” Na i ria mun ve, “Thepol! Ake ini wainlanga areko God i sungu i a tho nge, na them voth.”
HEB 2:14 Na wainlanga areken ako God i sungu i a Jisas nge, or ini toko neneangare, mako Jisas i velpol mun ini toko neneanga ranga ve ini or, mo aro i rin mo i pakerenga rinong ile engenging a Satan imeni,
HEB 2:15 mo i pavthopot areko nomenga o ngeip evelelnga nge rinong na o voth a rinong a kinong lemi.
HEB 2:16 Na aken i pathengal it ako ve, ini enselre ako Jisas i opoal or, kene avele. Aveto ini inga a Abraham ititeviere ako i opoal or.
HEB 2:17 Na Jisas i sis ve aro i opoal or venen aken, na i sis ve aro i velpol ini ole mukalpoinga a God nge la, ako i pavurvur nge othemosalnga, na i pavurvur mun ako aro i oma senu a God ile omaing, ranga ve ini prisre oa pomnga. Na i sis mun ve aro i sung sungong a God nge, ako aro i patitepot tokokoere ole vothung kerenga. Na ilemi venen aken, mako sovengalo omole inga i voth ako aro i panes i, kene i vene: I velpol ini toko neneanga, ma i aterungalpot ranga ve ini it ititeinre.
HEB 2:18 Na nge aken i pavurvur ako aro i opoal it nge ako tongporumong i velpoltun it, eneke isivenga mun i el sisisong nge ako tongporumong i velpoltun i.
HEB 3:1 Na titeikre, riong alavusnga ako tho ri nge lale kene i nunganga, ako thomu o riri a God itheki lale, na i lenga mun thomu ve, aro o el mun ur sivesivengare a Pen a Urvet. Maken aro lomumu rum ol inga nge a Jisas ini ao. I kene ini a God ile pakeke ako i pakeu i me ve aro i sung esu ile riong a it nge. Na i ranga ve ini mun i Pris Pomnga ako i wola tokokoere a God nge la. Na lemimemo ol nge ile riong aken na them panongpol ol i a tokokoere nge.
HEB 3:2 Na God i ateal i nge ile omaing aken, ma i panes selele i ranga ve ako God i ria i nge, ranga ve mun ako nge a Moses ako i panes selele omaing ako God i sungu i a i nge, nge ile wainlangaere othealnga.
HEB 3:3 Na ranga ve ako toko ako i pavelpol wainlangaere kene iion i kima ol nge ile wainlanga areken, Jisas iion mun i kima ol nge a Moses iion, eneke Jisas i pavelpol a God ile wainlangaere, ave Moses ini othealnga inga.
HEB 3:4 Na i nunganga ako toko omole omole o pavelpol ole wainlangaere, ave ini a God ako ini ur alavusnga tepun pavelpolnga.
HEB 3:5 Na i nunganga ako Moses i panes selele omaing alavusnga ako God i sungu i a i nge, nge ile wainlangaere othealnga, aveto ini inga a God ile umonga. Na ile omaing aken i ritet nge ur ako God aro i oma i a ikime ol me.
HEB 3:6 Aveto Krais i mukal nge a Moses, eneke i mun kene i panes selele omaing alavusnga ako God i sungu i a i nge, nge ile wainlangaere othealnga, aveto ini a God ile umonga avele, ini a God Itun ako i theal or. Na it kene it ini a God ile wainlangaere, tova te mit engeng nge ler lemioong na te men sial nge ur sivesivenga areko God aro i sungu i a it nge panen, ini ur ako ler maral nge ripotnga avele.
HEB 3:7 Na thomu ini a God ile wainlangaere venen aken, maken aro thomu o nongal riong ako Oni Riringa i ri nge ve, “Na ponange aro ve thomu o nongpol a God ikei,
HEB 3:8 na o mothong tova o krim tuntun opomu, ranga ve ako titovumuere o oma i nomenga nge ako o lel okime nge a God, na o tongporum i nge ole vothung nge ole esong a pen polpolnga.
HEB 3:9 Na titovumuere o thepol lek omaing aolongaere a pen aken, i pavurvur nge tovu po or mule pa penel, aveto o tongporum inga tho nge ole vothung kerenga.
HEB 3:10 Na aken ini tepun ako i oma tho ma lemik kling nge or, mako tho ri vene, ‘Evelelnga olemi es mela e tho, na o panes ol vothung ako tho sis ve aro o oma i, kene avele.’
HEB 3:11 Na lemik kling venen aken nge or, mako tho kin lek riong ve, ‘I pavurvur ako aro o eso ol a lek thauong lemi avele ol.’”
HEB 3:12 Na titeikre, aro o panes ole vothung aken avele, aro thomu o naktet thomu mo omu e i mothong tova ilemi kerenga, mo i pakerenga ile lemioong, mako i lel ikime nge a God ako i mimi evelelnga, naro i paomelal tokokoere nge ole vothung kerenga.
HEB 3:13 Aveto aro thomu o paengeng pel sivengomu nge nang elonga, i pavurvur nge nang alavusnga ako God i sungu i a thomu nge, ako tokokoere o apet i ve ini “Ponange.” Aro thomu o oma venen aken mo aro vothung kerenga i mothong tova i paleklek omu e ilemi, mo i lel ikime nge a God.
HEB 3:14 Naro thomu o oma venen aken, eneke aro ve ler lemioong i engeng ranga ve nge nang ako te elo a Krais a lemir, na i mul nge ler rinong, aken aro te supo tomo nge a Krais ile ur sivesivengare elnga ako nge ler teoong a i nge.
HEB 3:15 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ve, “Na ponange aro ve thomu o nongpol a God ikei, na o mothong tova o krim tuntun opomu, ranga ve ako titovumuere o oma i nomenga nge ako o lel okime nge a God.”
HEB 3:16 Na ini anga areko o nongpol nunganga a God ikei, aveto o lel okime a i nge, e? Ini titovumuere ako Moses i woltetpot or a Isip me.
HEB 3:17 Na God ilemi klingtun angare nge tovu po or mule pa penel aken, e? Ini mun re ako ini titovumuere ako o oma vothung kerenga aken, mako o rin a pen polpolnga.
HEB 3:18 Na God i kin ile riong ve, “I pavurvur ako aro o eso a lek thauong lemi avele ol.” Na i kin ile riong aken tomo nge angare, e? Ini areko o avsa ile riong.
HEB 3:19 Na i venen aken, mako lemir mire ako ve, o pavurvur ako aro o eso a ile thauong lemi avele, eneke ole lemioong i voth pis nge a God avele.
HEB 4:1 Na God i kin ile riong tomo nge titovumuere ve, o pavurvur aro o eso a ile thauong lemi, aveto o eso nge avele, na ile riong kinnga aken, rongan ponange i voth mun a it nge. Maken aro te ngeip na te naktet it, aro vene mo i velpol mun venen aken a omu e nge mo i penthal.
HEB 4:2 Na tho ri venen aken, eneke te nongpol Panongpolong Sivenga ranga ve ako o nongpol mun i, aveto panongpolong ako o nongpol i, kene i opoal or avele, eneke o nongpol inga, na olemio nge avele.
HEB 4:3 Aveto ini inga it areko lemiro nge a God ile riong, ako aro te eso a ile thauong lemi. Na ile thauong lemi aken i voth nomenga vet ako me, aveto areko olemio nge a God ile riong avele, o eso nge avele. Ranga ve ako God ile erere i ri nge ve, “Na lemik kling nge or, mako tho kin lek riong ve, ‘I pavurvur ako aro o eso ol a lek thauong lemi avele ol.’” Na lemir mire ako ve, God ile thauong lemi i voth lale nomenga, eneke God i pavus ile omaing elonga, nge ako i pamenu ur alavusnga nomenga.
HEB 4:4 Na aken i nunganga, eneke riong epee i voth a God ile erere nge, ako i ri nge nang limainga ve, “Na nge nang limainga, God ile omaing alavusnga i vus, mako i thau ol i.”
HEB 4:5 Aveto riong ako te thopol tel nge, kene i ri ve, “I pavurvur ako aro o eso ol a lek thauong lemi avele ol.”
HEB 4:6 Aken i pathengal it ako ve, rongan i pavurvur ako toko pelie aro o voth ol a God ile thauong lemi aken. Aveto areko o nongpol Panongpolong Sivenga nomenga o eso nge avele, eneke o avsa a God ile riong aken.
HEB 4:7 Na tovu po pulua o lutetu lale, mako God i ateal nang vet e ako aro ile tokokoere o voth ol a ile thauong lemi aken, na i apet nang aken ini “Ponange” nge voing ako i pavelpol i a Nepes a Devit nge, ako tho wat tel i a thomu nge lale na i ri vene: “Na ponange aro ve thomu o nongpol a God ikei, na o mothong tova o krim tuntun opomu.”
HEB 4:8 Na Josua i wola titovumuere a epee a Kenan, aveto o voth a God ile thauong lemi avele. Aro ve o voth nge, God aro i ri mun nge thauong nge nang relnga ol e avele a rumongaling, aveto Devit i ri nge lale.
HEB 4:9 Aken i pathengal it ako ve, rongan i pavurvur ako aro God ile tokokoere aro o voth ol a ile thauong lemi. Na thauong aken i ranga ve ini nang limainga a thauong ako God i thau i nge nomenga.
HEB 4:10 Eneke toko kathnga ako i voth ol a God ile thauong lemi, i thau i nge isivenga ile omaing ranga ve ako God i thau i nge ile omaing nomenga.
HEB 4:11 Maken aro te betet rintet nge thauong aken esonga, moro ken e avele aro i panes titovumuere ole vothung avsanga, maken aro i matu nge esoong aken avele.
HEB 4:12 Naro te betet venen aken, eneke God ile riong ini mimiong tepun, na i um engeng a tokokoere olemi. Na i ranga ve ini bainat. Na bainat kene i wowo rintet epee epee, na i pavurvur aro i pun toko mo i tho seleleo a ilemi, na i pavurvur mun ako aro i sosa ipokin mo ile ngus i ngo pat, na i pavurvur mun ako aro i sorotetpot ieve pomusire. Aveto God ile riong i wowo rintet nge bainat ako i venen aken, na i pun toko iopo, na i tho seleleo a ilemi mo ile vothung ako i pango kine i, i ngo patu ol, na ile lemi rumong inkinenga mun aro i ngo pat mun. Na God ile riong i avrum senu lemi rumong le vanga ako i vengveng, na i avrum senu mun ur ako i mita a toko ilemi me.
HEB 4:13 Na ur e avele ako God i pamenu i, i pavurvur ako aro i ngo kineo a itheki. Na ur alavusnga i ngo pat inga a itheki. Na ini a God ako aro te mit nge riong a itheki, naro i avrum it nge ler vothung alavusnga.
HEB 4:14 Aro tho ri werer tel mun nge riong aton tho ri tel i a thomu nge lale. Ako nge ler mukalpoinga a God nge la kene i voth, na ini ler Pris Pomnga ako i pomnga nge Prisre oa Pomnga, na i eso a Pen a Urvet, ma i ako i voth ol nge, ini a Jisas ako ini a God Itun. Na ini ler mukalpoinga venen aken, maken aro te krim bibim ler lemioong ako te ripot i a tokokoere otheki lale.
HEB 4:15 Eneke ler mukalpoinga aken i pavurvur ako aro ilemi esal it nge wop areko te matu nge, eneke i mun kene tongporumong alavusnga areko o velpoltun it, o velpol mun a i nge, aveto i matu nge e avele.
HEB 4:16 Na aken i nunganga, maken aro nir peti perper nge ako te es totho a God nge, ako ini a God themosalinga. Naro te es totho a i nge mo aro te el ile lemi esaling, na ile themosaling ako aro i opoal it nge nang kathnga ako aro te el matheong nge.
HEB 5:1 Na Prisre oa Pomnga ile omaing vene: God aro i ateal or omole omole a tokokoere oa wop, na God i ateal omole mo i es a i nge me, mo aro i opoal tokokoere, naro i sung ole sungong a God nge, naro i ongtuna mekeremre ako i pavurvur nge ole vothung kerenga seltunnga.
HEB 5:2 Na i pavurvur aro i ri mosnga nge areko ole mire i oror, nge ur kathnga ako i sivenga na ur kathnga ako i kerenga, tomo mun nge areko o leklek nge a God ipanesnga. Na i pavurvur aro i ri mosnga nge or, eneke i semel nge i mun ako aro i matu mun nge vothung kerenga pelie.
HEB 5:3 Na aken ini tepun ako i ongtun tel mekerem nge isivenga ile vothung kerenga seltunnga, lama i ongtun mun mekerem nge tokokoere ole vothung kerenga seltunnga mun.
HEB 5:4 Na toko e avele aro i papompom isivenga mo i velpol ini Prisre oa Pomnga. Avele! Ini inga a God ienga inga ako aro i ateal i nge omaing aken, ranga ve ako nomenga i ateal a Aron nge omaing aken.
HEB 5:5 Na i venen aken mun nge a Krais, i papompom isivenga mo i velpol ini Pris Pomnga, kene avele. Aveto God ienga inga i ateal i nge pris a omaing, nge ako i ria i ve, “Wong ini tuk. Na ponange tho ri pat ako ve, ‘Tho ini om Vovo.’”
HEB 5:6 Na God ile erere epee mun i ri vene: “Wong ini pris ako lom vusonga avele, ranga ve ini mun i a Melkisedek.”
HEB 5:7 Na nge wop lemi ako Jisas i mimi ake ru a ulue, i nong engeng nge a God ako i pavurvur aro i eltetpot i nge rinong lemi ako i voth nge. Ma i presa viringa ma i tang a i nge, mo aro i opoal i, mo i voth a isa thewo na i panes inga a God ilemi, mako God i nongpol ile nongong aken ma i opoal i.
HEB 5:8 Na i nunganga ako Jisas ini a God Itun, aveto i el sisisong aken, ma sisisong aken i pamireal i nge ur kathnga ako i el sisisong nge a God ipanesnga.
HEB 5:9 Na nge aken i pasum ile pamirealing a God itheki, mako i velpol ini tokokoere ole pamimionga ako aro o el mimiong ako aro ile vusonga avele a i nge, tova ve o nongal ile riong.
HEB 5:10 Eneke God i ateal i mo i velpol ini Pris Pomnga ranga ve ini mun i a Melkisedek.
HEB 5:11 Lek riong pulua rongan i voth, ako tho sis ve aro tho ripot i a thomu nge, nge riong ako ranga ve, Jisas ini Pris Pomnga ranga ve ini mun i a Melkisedek, aveto i engeng nge tho ve aro tho ekrispot i a thomu nge, eneke riong ako thomu o nongpol i, o el viri mirenga avele.
HEB 5:12 Na i nunganga ako thomu ini toko lemioonga nge tovu po pulua lale, na i pavurvur lale nge ako aro o pamireal tokokoere nge a God ile riong, aveto avele. Lomu lemi rumong i oror, na i pavurvur ako aro toko e aro i pamireal werer mun thomu nge a God ile riong semelnga, ako toko lemioonga ponganga i pavurvur nge elnga. Na thomu o pavurvur nge riong motunga elnga avele. Thomu o ranga ve ini areko rongan o susu inga, eneke thomu o betet inga nge a God ile pamirealing semelnga elnga!
HEB 5:13 Na lemir mire ako ve, areko o susu inga, kene ini povothvothre, eneke olemi voth inga nge susu, na olemi oror nge vothung vengvenga ako God i sis ve aro o oma i.
HEB 5:14 Aveto tokokoe areko ole lemioonga i motu, o pavurvur nge a God ile riong motunga elnga ranga ve ini aning engenga annga. Na tokokoe areko ole lemioonga i motu o velpol venen aken, eneke nang pulua o pawetal or nge ur kathnga ako i sivenga, na ur kathnga ako i kerenga ako a God itheki.
HEB 6:1 Maken aro te mothonglelu pamirealing semelnga nge a Krais, ako toko lemioonga ponganga i pavurvur nge elnga, ranga ve ini ako, toko aro i lel ikime nge vothung kerenga areko God aro i paomelal i nge, na toko e aro ilemio nge a God, na toko aro i el pamirealing nge paninuong kene i vava, na Judare ole nunuong pelekngare i vava, na riong nge toko meni ronganga, na riong nge toko rinrinongare ole los wereraing, na riong nge toko kerengare ole mitong nge riong na ole paomelaling ako aro ile vusonga avele. Pamirealing elonga areken ini pamirealing semelnga nge a Krais, naro te mothonglelu i a toko lemioonga pongangare nge. Aveto it, aro te el pamirealing motunga ako i pavurvur nge tokokoe areko ole lemioong i motu. Aro vene mo, te velpol ranga ve ini toko ako i mostun inga vel a wovek pamitanga, aveto i ari vel nge avele.
HEB 6:3 Na aro ve God isa wom i a it nge ve aro te oma venen aken, aro te oma i.
HEB 6:4 Na toko na seng pelie nomenga olemi mire senu tel nge a Krais ile omaing a or nge, na o el tel opoaling a i nge ako i esu a Pen a Urvet me, na o elo tel Oni Riringa a ole mimiong, na o tongporum tel a God ile riong ma olemi mire ako i sivenga, na o rov tel a God ile engenging a or nge, ranga ve ako aro i velpol panen, aveto o lel werer selele ol okime nge a God. Na areko o venen aken i pavurvur ako aro pamirealing semelnga aken nge a Krais, aro i wol werer or mo o lel werer okime nge ole vothung kerenga, kene avele, eneke i ranga ve ako aro o pamon werera mun a God Itun a won ngoronga nge, mako tokokoere aro o ri sililal werer mun nge i. Na i venen aken, mako aro te mothonglelu pamirealing semelnga pamirealnga, naro te eso ol nge pamirealing motunga pamirealnga.
HEB 6:7 Eneke tokokoere o ranga ve ini ulue, pelie i sivenga na pelie i kerenga. Na ulue ako vit i molu mola nge, ma ilemi pis, aro i pavelpol aning sivenga ako aro i opoal toko ako i les pen nge wop aken. Aken i pathengal it ako ve, God i oma senu nge ulue aken.
HEB 6:8 Aveto ulue ako i pavelpol tuokre na kikire i opoal toko e avele, ini ulue kerenga na i toth ako aro God i paomelal i, na panen aro i ongtun selele i.
HEB 6:9 Na areko ok sagu thomu, tho pator lomu venen aken, aveto lemik mire ako ve, thomu o lel kimomu nge a God venen aken avele, eneke tho thepol lomu omaing sivenga ako o opoal tokokoere nge. Ini omaing ako areko God i pamimi or kene o oma i.
HEB 6:10 God kene i vengveng, naro ilemi simikal lomu vothung sivenga ako thomu o oma i, kene avele. Ranga ve ako omu sagu a God, mako o pesrou avele nge ile tokokoere oopoalnga.
HEB 6:11 Na tho sis ve aro thomu omole omole aro o betet inga nge lomu omaing, na lomu lemioong venen aken, i pavurvur nge lomu rinong, aken aro lomumu mire senu ako aro o el ur sivesivengare ako o men sial nge.
HEB 6:12 Na nik plong ve aro thekumu namal nge ur aken omanga, aveto aro thomu o velpol ranga ve ini areko ole lemioong na ole punapoing i oma or mo o el ol ur sivesivengare ako God i kin ile riong nge nomenga.
HEB 6:13 Na nomenga nge ako God i kin ile riong tomo nge a Abraham, i panunganga ile riong aken nge isivenga iion apetnga, eneke e avele iion i aolonga ol nge i ako aro i panunganga ile riong nge.
HEB 6:14 Na i ria Abraham vene: “I nunganga, sivengek aro tho oma senu nge wong, naro tho pavelpol titovumre mo o pom rintet.”
HEB 6:15 Na Abraham i punapo inga, makola i velpol a i nge ranga ve ako God i kin ile riong nge.
HEB 6:16 Na aro ve toko e i sis ve aro i panunganga ile riong, aro i apet toko e ako i aolonga nge i kene iion mo i panunganga ile riong nge. Na aro ve i oma venen aken, toko aken aro i teltuno i nge ile riong aken. Na aken o pavurvur aro o ri pompom ol nge ile riong aken avele ol.
HEB 6:17 Na nomenga God i oma venen aken nge ako i kin ile riong tomo nge a Abraham ve aro i oma senu nge it ini ititeviere. Na i panunganga ile riong venen aken, eneke i sis ve aro i panine rintet lemir, mo lemir mire senu ako ve, i pavurvur aro i eksing ilemi nge ur ako i kin ile riong nge lale, kene avele.
HEB 6:18 Make God i kin ile riong tomo nge it, na e mun e, i panunganga ile riong aken, na riong or aini aken o pavurvur aro o eksing avele, eneke i pavurvur ako aro God ile apaltet avele. Na i oma venen aken mo ako aro, it areko te korlelo a God isa thewo la, kene aro i paengeng rintet it nge ler men sialing nge ur sivesivengare ako i kin ile riong nge lale.
HEB 6:19 Na ler men sialing aken i paengeng ler lemioong ranga ve ini imot krim tuntunnga ako i mathe, kene i krim bibim imot mo aro i monpot avele. Na imot krim tuntunnga aken i esu ruru a rua lemi ranga ve ako Jisas i eso tel a God ile vothinga, ini Pen ako i Riri Rintet ako a God ile lotuonga a vel Pen a Urvet anga lemi, ako a lavlav kime ako i mon rupal pen aken. Na Jisas i mukalpoo it nge pen aken mo i opoal it. Na i velpol ranga ve ini Pris Pomnga ako aro ile vusonga avele, ranga ve ini mun i a Melkisedek.
HEB 7:1 Na Melkisedek ake tho ri nge, ini rem a Salem angare ole nepes, na ini mun i pris ako i mukalpo tokokoere a God nge la ako i aolonga rintet. Na nomenga Abraham ome ile tokokoere o pun tomo nge nepes or penel tomo nge ole tokokoere, na ole mong or lale, ma o lo werer a ole pen, mako Melkisedek i sangpolo or a sovengalo, ma i nong a God nge ve aro i oma senu nge a Abraham.
HEB 7:2 Na Abraham i ate i ve ini toko pomnga e, mako i omreu ur elonga alavusnga ako i el i a nepes areken nge, ma i omreu i nge epee or mule pa omole, ma i sung epee omole a Melkisedek nge. Na te eksing ioning ake ini a Melkisedek i mirenga ve, “Nepes Ako Ile Vothung I Vengveng Rintet.” Na e mun e, ini “Salem angare ole nepes”, aken i mirenga ve, “Nepes Ako I Pavelpol Lemi Moring.”
HEB 7:3 Na God ile erere i ritet nge inina ome itema avele, na i ritet nge ititeviere mun avele, na i ritet nge imanenga na ile rinong mun avele. Na i venen aken, mako i velpol ini patongrumong ako i ranga ve ini a God Itun ako i voth ini pris evelelnga ako aro ile vusonga avele.
HEB 7:4 Na ur areken tho ri nge kene i pathengal it ako ve, Melkisedek ini toko pomnga e. Naro lomumu rum senu tel vene: Abraham ini titevir mukalinga, ave i omreu ur elonga alavusnga ako i el i a nepes areken nge, ma i omreu i nge epee or mule pa omole, ma i sung epee omole a Melkisedek nge!
HEB 7:5 Na Moses ile patorong i ri vene: Livai ilengare oenga inga aro o velpol ini prisre, na prisre aro o el otitein Israelre ole ur elonga, na oa aning epee omole na epee or limpenel aro i voth. Na i nunganga ako or mun ini a Abraham ititeviere, aveto prisre o el epee omole aken a or nge.
HEB 7:6 Aveto Melkisedek ini a Livai ilenga avele, aveto i el epee omole aken a Abraham nge. Na Abraham ini toko ako God i kin ile riong tomo nge i lale, ave Melkisedek i nong nge a God ve aro i oma senu a i nge.
HEB 7:7 Na aken i pathengal it ako ve, Melkisedek i pomnga mun nge a Abraham, eneke toko ako i nong nge a God ve aro i oma senu a ithanga e nge, kene i pomnga nge ithanga aken.
HEB 7:8 Na Judare ole prisre o el epee omole aken a tokokoere nge, aveto or ini tokokoe areko aro o rin. Aveto Melkisedek i pomnga nge or, eneke ini pris ako i el epee omole mun, ave God ile erere i ritet nge ile rinong avele, aken ini patongrumong ako i mirenga ve pris e avele aro i el imei, eneke i voth reletunu ol.
HEB 7:9 Na i venen aken, mako i pavurvur ako aro te ri ve, Livai ako ilengare o el epee omole aken, kene i ul epee omole a Melkisedek nge, ako a Abraham imeni,
HEB 7:10 eneke ini a Abraham ia powes ako rongan i voth a Abraham ini peti, nge wop lemi ako Melkisedek i sangpolo a Abraham a sovengalo aken.
HEB 7:11 Naro tho ri werer mun nge lek riong ako tho ri tel i a thomu nge lale, nomenga Israelre o el a Moses ile patorong ako i ri ve, Livai ilengare oenga aro o oma pris a omaing. Na aro ve ole omaing aken i pavurvur ako aro i oma tokokoere mo o riri a God itheki, i vava ako God i ri mun nge pris a omaing relnga e ako aro i velpol a rumongaling me, e? Pris a omaing aken aro i velpol ranga ve ini a Melkisedek ile omaing, aro i ranga ve ini a Livai ome a Aron olengare ole omaing avele. I ri nge aken, eneke Aron ilengare ole omaing i pavurvur aro i opoal tokokoere mo o riri a God itheki, kene avele.
HEB 7:12 Na God i eksing pris a omaing venen aken lale. Na i velpol venen aken, mako God i eksing mun ile torong.
HEB 7:13 Na toko ako God i ri nge, kene ini ar Pomnga, eneke ile net rel nge a Livai, na ile net ini Juda, na nomenga, toko e avele ako ini net Juda i oma pris a omaing ako a God ile sungong a lekleka, na nge ako Moses i ri nge toko kathnga areko aro o velpol ini prisre, i ri riong e avele nge net aken.
HEB 7:15 Na te thepol i ako, pris relnga i velpol lale, ini a Jisas ako i ranga ve ini mun i a Melkisedek. Aken i panine rintet it ve, ur aken i eksing lale.
HEB 7:16 Na patorong i ri nge ve, Livai ilengare oenga aro o velpol ini pris, aveto Jisas i velpol ini pris nge sovengalo aken avele. I velpol ini pris nge ile mimiong engenga ako aro ile vusonga avele.
HEB 7:17 Eneke God ile erere i ritet vene: “Wong ini pris ako aro lom vusonga avele, ranga ve ini mun i a Melkisedek.”
HEB 7:18 Aken i pathengal it ve, God i pavus a Moses ile patorong lale, eneke ile engenging avele, na ini ur polpolnga ol,
HEB 7:19 eneke i pavurvur aro i opoal toko mo i riri a God itheki, kene avele. Ma God i thep sovengalo ponganga ako i sivenga rintet nge aken, na nge sovengalo aken i pavurvur aro te es totho a God nge la.
HEB 7:20 Na e mun e, Jisas i pomnga nge pris nomengangare, eneke God i panunganga ile riong ako i ateal a Jisas ve ini pris. Na pris nomengangare o velpol ini pris venen aken ol avele,
HEB 7:21 aveto God i panunganga ile riong ako i ateal a Jisas ve ini pris, nge ako i ri ve, “Toko Pomnga i panunganga ile riong, naro i eksing ilemi avele ako i ri ve: ‘I nunganga wong ini pris ako aro lom vusonga avele.’”
HEB 7:22 Na God i panunganga ile riong venen aken, mako riong kinnga ako Jisas i pavelpol i, kene i sivenga rintet nge riong kinnga nomenganga ako ini a Moses ile patorong.
HEB 7:23 Na pris nomengangare o pom, eneke o rin rin, na e avele i pavurvur aro i voth reletun nge pris a omaing aken,
HEB 7:24 aveto Jisas i voth reletun ol nge ile pris a omaing aken, eneke i mimi evelelnga ako aro ile vusonga avele, na e avele i pavurvur aro i tepolal ol i nge imei.
HEB 7:25 Maken i pavurvur aro i pamimi selele areko o es a God nge ako nge i, eneke i mimi evelelnga ako aro ile vusonga avele, mo aro i nong a God nge ve aro i opoal or.
HEB 7:26 Na Jisas ini Pris Pomnga venen aken, ako i pavurvur nge opoalnger. Ini toko ako i riri rintet a God itheki, na vothung kerenga e avele i voth a i nge, na lemi rumong kerenga e avele i voth mun a i nge. Mako God i papomnga i roro a Pen a Urvet la, ma i voth mela nge vothung kerenga omangare.
HEB 7:27 Na i ranga ve ini pris nomengangare avele, eneke or kene o oma sungong a God nge, nge nang elonga. A mukaling tel o oma sungong i pavurvur nge osivenga ole vothung kerenga seltunnga, lamo o oma sungong i pavurvur nge tokokoere ole vothung kerenga seltunnga mun. Aveto Jisas i oma venen aken avele. I oma sungong omole inga ako ini isivenga ile mimiong sungpotnga. Na ile sungong omole inga aken i pavurvur ol nge toko alavusnga ole vothung kerenga eltetpotnga.
HEB 7:28 Na Moses ile patorong i ateal tokokoere mo o velpol ini Prisre oa Pomngare, aveto or ini areko o pavurvur nge vothung sivenga alavusnga panesnga avele. Aveto God ile riong ako i panunganga i, kene i velpol ol a Moses ile patorong kime, na riong aken i ateal a God Itun ve ini Pris Pomnga, eneke i panes selele a God ilemi ako aro ile vusonga avele.
HEB 8:1 Na lek riong ako tho ri nge kene itepun vene: Jisas ini ler Pris Pomnga ranga ve ako tho ri nge lale, na i men ol a God ilo sei a imei sivenga nge anga, toth a ile nepes a menonga ake ro a Pen a Urvet, ini wop ako o papompom tokokoere nge.
HEB 8:2 Na i oma pris a omaing, ako i wola tokokoere a God nge la. Na i oma ile omaing aken ako a Lotu Tepun a Vel Pen a Urvet anga lemi. Ini Lotu Tepun a Vel nunganga ako Toko Pomnga isivenga i ari i, na ini Lotu Tepun a Vel ako tokokoere o ari i, kene avele.
HEB 8:3 Na Moses ile patorong i ateal Prisre oa Pomnga omole omole ve aro i sung na i ongtun sungongre a God nge la, aken i venen mun ako aro Jisas ile sungong i voth ako aro i sung mun i a God nge la.
HEB 8:4 Na aro ve rongan i voth ake ru a ulue, aro ini pris avele, eneke pris ulue angare o voth lale, ako aro o sung sungong a God nge la, ranga ve ako Moses ile patorong i ri nge.
HEB 8:5 Na o oma ole omaing ako a Lotu Tepun a Vel ulue anga lemi, ako i patongrum Lotu Tepun a Vel Pen a Urvet anga ia sei. Aken ini tepun ako God i ri engeng nge a Moses nge wop lemi ako i toth ako aro i patea lotuonga a sel aringa, na i ri ve, “Na naktet aringa, na panes senu i ranga ve ako tho pathengal ia sei a wong nge a tete polemi aken.”
HEB 8:6 Aveto pris a omaing ako Jisas i oma i, kene i aolonga rintet nge pris ulue angare ole omaing, eneke God ile riong kinnga ponganga ako Jisas i pavelpol i, kene i aolonga rintet nge riong kinnga nomenganga ako i voth a Moses ile patorong lemi. Na e mun e ako, ur sivesivengare ako riong kinnga ponganga i ri nge, kene i sivenga rintet nge ur ako riong kinnga nomenganga i ri nge.
HEB 8:7 I nunganga, aro ve tokokoere o pavurvur aro i velpol ini toko riringare a God itheki, ako nge riong kinnga nomenganga ipanesnga, i pavurvur aro God ilemi ve aro i tepolal ol i nge riong kinnga ponganga mun e avele.
HEB 8:8 Aveto God i thopol i ako ve, tokokoere o panes senu i avele, na rongan o oma vothung kerenga, mako i ri vene: “Tho Toko Pomnga tho ri vene, ‘Nongpol! Tho ateal nang e ako aro i velpol, ako aro tho kin lek riong kinnga ponganga tomo nge Israelre.
HEB 8:9 Naro i velpol ranga ve ini riong kinnga nomenganga ako tho kin tomo i nge otiteviere, nge ako tho theal senu or na tho wolpot or a Isip me, kene avele.’ Tho Toko Pomnga tho ri vene, ‘Aro tho kin lek riong ponganga tomo nge or, eneke o panes senu lek riong kinnga nomenganga avele, mako tho lel kimek nge or.’
HEB 8:10 Tho Toko Pomnga tho ri vene, ‘Lek riong kinnga ako aro tho kin tomo i nge Israelre, nge nang aken aro i vene: Aro tho paeso lek patorongre a olemi mo olemi mire ol nge, naro olemi engeng ol nge panesnga. Naro tho voth ol ini ole God. Naro o voth ol ini lek tokokoere.
HEB 8:11 Na toko e avele aro i voth ol ako aro i patoral ithanga eve itein ve, “I sivenga ako aro lomum mire nge a Toko Pomnga”, eneke or alavusnga aro olemi mire ol nge tho, i patea nge toko vulutnga na i mul nge toko kimanga aro olemi mire ol nge tho.
HEB 8:12 Eneke aro tho patitepot ole vothung kerengare, naro lemik ruma ol i avele.’”
HEB 8:13 Na ile riong kinnga ake God i apet ve ini “ponganga,” aken i oma ile riong kinnga teltelnga mo i velpol ol ini ur polpolnga. Na ur ako ini ur polpolnga aro i voth palolo avele naro i penthal.
HEB 9:1 Na nge a God ile riong kinnga teltelnga, God i sung patorong pelie nge lotu. Na lotuonga a vel i voth mun ake ru a ulue.
HEB 9:2 Na o ari lotuonga a sel aken ma i vene: O pamonsopalu lavlav aolonga a lemi pat, na epee mukalinga o apet i ve ini “Pen Riringa” na epee aininga ako i voth a lavlav aken kime, o apet i ve ini “Pen ako i Riri Rintet” eneke God i voth nge. Ako ru a “Pen Riringa” aken, theki lalainga le mitainga omole i voth nge, na ring omole i voth mun nge, na bret riringa ako o sungu i a God nge, o pango mun i a ring aken nge.
HEB 9:4 Na ur elonga ako ini “Pen ako i Riri Rintet” ile kene i vene: Sungong a lekleka ako o oma i nge gol ako o ongtunu ongtuna ur una vrongare nge, na i voth a mukaling a lavlav aolonga aken nge. Na ako a epee aken lemi, God ile riong kinnga a bokis ako o viv gol a ilemi na a lalanga a ikime, kene i voth nge. Na aning mei ako o oma i nge gol i ngo a bokis aken lemi, na i vual nge aning ako o apet i ve ini “Mana.” Na Aron ile eel ako nomenga kene i susup i voth mun a lemi. Na um velvelnga or aini ako God i wat ile riong kinnga nge i voth mun a lemi.
HEB 9:5 Na roro a bokis aken thekia, ensel vet or aini ako oa sei o mit epee epee na oni giniti i vavrat tunu bokis thekia aken, na or paini o paateal a God ile vothinga. Na wop ako oni giniti i vavrat tunu i, kene o apet i ve ini a “God Ile Themosaling A Wop.” Aveto nik plong ve aro tho ekris ol riong nge ur areke ponange.
HEB 9:6 Na nge ako o paen senu ur areken a omei venen aken, lamo prisre o koru kora nge “Pen Riringa” aken nge nang omole omole, na o oma ole omaing nge.
HEB 9:7 Aveto Prisre oa Pomnga ienga inga ako i koro nge “Pen ako i Riri Rintet” na i koro pa omole inga nge tovu po omole omole. Na i koro tomo nge mekeremre oa mla ako i pavurvur nge isivenga ile vothung kerenga seltunnga, na i seltun mun tokokoere ole vothung kerenga ako o oma i, aveto olemi mire nge avele.
HEB 9:8 Na nge vothung areke Oni Riringa i pathengal it ve, ler sovengalo i thep rongan ako aro te koro nge “Pen ako i Riri Rintet” tova ve riong kinnga nomenganga aken rongan i voth.
HEB 9:9 Na patongrumong i voth nge ur areken i velpol nomenga. Ur areken i pathengal it ve, sungong ako tokokoere o sung i a God nge, ako prisre o ongtun i, kene i pavurvur aro i pasenu selele olemi avele, eneke rongan olemi rum ako ve, or ini toko kerenga a God itheki.
HEB 9:10 Patorong areken o ri inga nge aning ako aro o an i, na thinong ako aro o thin i, na nunuong palekngare ako aro o panes i. Ur areken i pavurvur inga ako nge oni peti inga, na i oma ur pelie a olemi avele, i pavurvur nge nang ako aro Krais ile sovengalo ponganga i velpol.
HEB 9:11 Aveto Krais i velpol ini Pris Pomnga lale, ma i pavelpol ur sivesivengare ako te pavurvur nge elnga ponange. Na i kene i koro nge lotuonga a vel ako i pomnga na i sivenga rintet nge lotuonga a vel ulue anga, ini lotuonga a vel Pen a Urvet anga ako tokokoere oma i nge omeni avele.
HEB 9:12 Na i koro tomo nge meme na bulmakau tun oa mla avele. Aveto i koro nge “Pen ako i Riri Rintet” ma i oma sungong nge isivenga ia mla pa omole inga ako i pavurvur nge toko alavusnga oelwerernga. Na i oma mun i avele, eneke ile sungong aken i eltetpot selele tokokoere ole vothung kerenga, mako o pavurvur aro o voth tomo nge a God evelelnga ako aro ile vusonga avele.
HEB 9:13 Na nomenga aro ve tokokoere o riri a God itheki avele, prisre aro o el meme eve bulmakau tomonnga oa mla, mo o patitirit leltun or nge, eve aro o ongtun bulmakau sengenga mo i velpol ini vuvus, mo o mota vuvus pelie mo o sul tomo i nge thei mo o patitirit leltun or nge, na nge ur areken kene o pariri inga oni peti. Na aro ve mekeremre oa mla i oma venen aken,
HEB 9:14 i vava nge a Krais ia mla, e? Ia mla aro i pariri selele it mo te rov i a lemir ako ve, vothung kerengare ako aro o pavelpol rinong a it nge, kene i vus selele. Na Krais i pavurvur aro i pariri selele it, eneke i sungpot isivenga ile mimiong a God nge, ranga ve ini sungong ako ur kerenga e avele i voth nge. Na i oma venen aken ako nge Oni Riringa ile engenging. Na i pariri it venen aken mo aro te pavurvur nge a God ako i mimi evelelnga ipanesnga.
HEB 9:15 Na Krais i pariri it venen aken, mako God i ateal i ve aro i pavelpol ile riong kinnga ponganga a it nge, mo areko God i ateal or ve ini ile, aro o el ur sivesivenga ako i kin ile riong ve aro itutunre aro o el i. Na ur sivesivenga areken aro i voth evelelnga ako aro ile vusonga avele. Na Krais i pavurvur aro i pavelpol riong kinnga aken, eneke ile rinong aken i pavthopot or nge ole vothung kerenga ako o oma i, ako rongan o voth a riong kinnga nomenganga lemi.
HEB 9:16 Na toko ako i sis ve aro i ateal itun kathnga ako i aro i pakomkomes ile ur elonga, aro i watu riong kinnga tel a mukaling a erere nge. Na aro ve itun aken i sis ve aro i pakomkomes itema ile ur elonga, aken tokokoere aro olemi mire tel ako ve, itema i rin lale.
HEB 9:17 Eneke riong kinnga aken aro i um inga tova ve toko i rin, na aro ve toko rongan i mimi, ile riong kinnga aken rongan i voth polpol inga.
HEB 9:18 Aken ini tepun ako o so rin mekerem pelie mo oa mla i pavelpol riong kinnga nomenganga aken ile omaing.
HEB 9:19 Na nge wop lemi ako Moses i panongpol toko alavusnga nge patorong elonga ako i voth a God ile patorong a erere nge, lamo i so rin bulmakau tun na meme tun, ma i ela oa mla, ma i sul tomo i nge thei. Na i kin sipsip ini thoi selelenga a won ako ini Hisop ongepo, ma i paesu i a mla aken nge, ma i patitirit i a erere aken nge na tomo mun nge toko alavusngare.
HEB 9:20 Na i ri ve, “Mla ake i pavelpol a God ile riong kinnga ile omaing ako i pator lomu ve aro o panes i.”
HEB 9:21 Na ranga ve ako i oma i lale, i patitirit mun mla aken a lotuonga a sel tomo mun nge ur elonga ako o um nge mo o lotual a God.
HEB 9:22 I nunganga, ako a Moses ile patorong lemi, i toth re ako aro o pariri ur alavusnga nge mla. Na aro ve mla i palalas avele, God aro ilemi simikal tokokoere ole vothung kerenga mun avele.
HEB 9:23 I nunganga, mekeremre oa mla i pavurvur nge lotuonga a vel ulue anga tomo nge ur elonga ipariringa, eneke i patongrum inga aken ini lotuonga a vel Pen a Urvet anga ia sei. Aveto sungong ako i pavurvur nge ur nunganga areko a Pen a Urvet ipariringa, i aoseletun sungong ako o oma i nge mekerem.
HEB 9:24 Tho ri nge ur Pen a Urvet anga, eneke Krais i koro nge lotuonga a vel ako i patongrum lotuonga a vel nunganga ia sei ako tokokoere o oma i nge omeni, kene avele. Aveto i koro inga a Pen a Urvet la, na i mit ol a God itheki nge opoalnger.
HEB 9:25 Na lomumu rum senu tel, Prisre oa Pomnga i koro papulua nge “Pen ako i Riri Rintet” pa omole omole nge tovu po elonga, na i koro tomo nge mla ako ini isivenga ia avele. Aveto Krais i oma venen aken avele. I eso a Pen a Urvet pa omole inga mo i sung isivenga ia mla a God nge ranga ve ini sungong.
HEB 9:26 Na aro ve Krais i oma ile omaing aken papulua, aro i el sisisong na i rin papulua mun. Naro i patea nge nang ako God i pamenu ur alavusnga a ulue. Aveto Krais i velpol ake ru a ulue pa omole inga, nge wop lemi ake toth nge ulue ake ile vusong, mo aro i sungpot isivenga ile mimiong nge vothung kerenga eltetpotnga.
HEB 9:27 Na God i ateal it ve aro te rin inga pa omole, lamo te mit ol nge riong a itheki.
HEB 9:28 Na i venen mun nge a Krais, i rin pa omole inga ranga ve ini sungong a God nge ako i eltetpot puluangare ole vothung kerenga paomelalnga. Naro i velpol werer mun paininga, aveto aro i eltetpot vothung kerenga ol avele, aro i pamimi ol inga areko o men tetal i nge ile lo wererong me.
HEB 10:1 Na Moses ile patorong i patongrum ur sivesivengare ako aro i velpol, kene oa sei, aveto ini ur nunganga aken avele. Na nge a Moses ile patorong panesnga, prisre o ongtunu ongtuna ole sungongre papulua a God nge, nge tovu po elonga. Mako sungong areken, ako areko o lotual a God o oma i, kene o pavurvur aro o pavengveng selele or a God itheki avele.
HEB 10:2 Na aro ve sungong areken o pavurvur aro o pavengveng selele or a God itheki, aken aro o oma ol sungong mun e avele. Eneke sungong inga aken aro i pavurvur aro i pariri ol or pa omole a God itheki. Maken aro o rov ol le maraing nge ole vothung kerenga, kene avele.
HEB 10:3 Aveto i vene aken avele, sungong areken ako o oma i nge tovu po omole omole i palemi rumal werer or ako ve, ole vothung kerenga rongan i voth.
HEB 10:4 Eneke bulmakau tomonnga ome meme oa mla i pavurvur nge vothung kerenga eltetpotnga avele.
HEB 10:5 Maken nge wop lemi ako Krais i velpol a ulue me, i ria God nge ve, “Num plong ve aro o ongtun ole sungong a wong nge, mako wong monsi nik peti mo aro tho panes inga lomum.
HEB 10:6 Na lomum sivenga avele nge sungong ako o ongtun selea i, tomo mun nge sungong ako i seltun ole vothung kerenga.
HEB 10:7 Lamako tho ria ong nge ve, ‘Lek God, thepol, tho ol ke, tho monsi lale ve aro tho oma inga ur ako ong sis ve aro tho oma i, ranga ve ako o wat i a lom erere nge, nge tho.’”
HEB 10:8 Na a mukaling i ri ve, “Num plong ve aro o ongtun ole sungong a wong nge, na lomum sivenga avele nge sungong ako o ongtun selea i, tomo mun nge sungong ako i seltun ole vothung kerenga.” (Aveto prisre o oma venen aken, eneke o panes a Moses ile patorong.)
HEB 10:9 Lamako i ria ve, “Tho ol ke, tho monsi lale ve aro tho oma inga ur ako ong sis ve aro tho oma i.” Aken i pathengal it ve, God i mothonglelu ol sungong teltelnga, na i tepolal i nge a Krais ile sungong aken.
HEB 10:10 Na Jisas Krais i oma ranga ve ako God i sis ve aro i oma i, mako i sungpot isivenga ile mimiong pa omole inga a God nge ranga ve ini sungong. Na nge ile sungong aken, make te velpol ol ini toko riringare a God itheki.
HEB 10:11 Na nang omole omole pris alavusnga o mita mo o oma ole lotuong a omaing, na o oma sungong papulua a God nge ako i thun inga. Na sungong areken o pavurvur nge vothung kerenga pavusnga avele.
HEB 10:12 Aveto Krais i sung sungong pa omole inga ako i pavus selele vothung kerenga alavusnga, lamako i men ol a God ilo sei a imeni sivenga nge anga, ini wop ako o papompom i nge.
HEB 10:13 Na i patea nge nang aken, na rongan i men tetal ol ako aro God i paesu ile ngarangre a isa thewo.
HEB 10:14 Na i men ol venen aken, eneke i oma sungong omole inga ako i pavengveng selele ol areko God i ateal or mo o riri a itheki.
HEB 10:15 Na Oni Riringa mun i ritet it nge aken. A mukaling i ri vene,
HEB 10:16 “Tho Toko Pomnga tho ri vene, ‘Lek riong kinnga ako aro tho kin tomo i nge or, nge nang aken aro i vene: Aro tho paeso lek patorongre a olemi mo olemi mire ol nge, naro olemi engeng ol nge panesnga.’”
HEB 10:17 Na a rumongaling i ria mun ve, “Aro tho patitepot ole vothung kerenga, naro lemik ruma ol i avele.”
HEB 10:18 Maken aro o oma ol sungong nge vothung kerenga eltetpotnga, kene avele, eneke God ilemi simikal vothung kerenga areken lale.
HEB 10:19 Na titeikre, ur areken tho ri nge kene i nunganga, maken aro te es totho a God nge, eneke Jisas ia mla i eltetpot ler vothung kerengare lale, aken te pavurvur aro te eso a “Pen ako i Riri Rintet” ako God i voth nge, naro te ngeip nge esoong nge avele.
HEB 10:20 Na te pavurvur nge esoong aken, eneke Jisas ile rinong i thep sovengalo ponganga ako mimiong i voth nge, eneke ile rinong i pavus ur ako i mit roal it nge esoong a God nge la, ranga ve ini lavlav aolonga aken ile minrauong.
HEB 10:21 Naro te es totho mun a God nge, eneke Jisas ini ler Pris Pomnga ako i theal a God ile toko alavusngare.
HEB 10:22 Na Jisas i pariri lemir, mako te mothong tova lemir rum ol ve, vothung kerenga rongan i voth a it nge. Na te riri ol ranga ve ako te nunu nge thei ninenga. Maken aro te es totho a God nge, na te mothong tova lemir sulung salang nge ipanesnga, naro ler lemioong i engeng ako ve, i sis rintet ako aro te es totho a i nge.
HEB 10:23 Naro te mit engeng nge ler lemioong ako te ripatu i a tokokoere otheki tomo mun nge ur sivesivenga areko te men sial nge, eneke God aro i panes vengveng ur ako i kin ile riong nge lale.
HEB 10:24 Naro lemir rum senu nge sovengalo kathnga ako aro te panes i, ako aro i pavurpol tokokoere olemi nge asagupeling, na nge vothung sivenga panesnga.
HEB 10:25 Naro te mothong tova te modop vothung ako ini pathunpeling nge lotu, ranga ve ako pelie o oma i. Aveto aro te paengeng pel, eneke te ate ako ve, Toko Pomnga ile nang aken kene i toth me lale.
HEB 10:26 Naro te paengeng pel venen aken, eneke aro ve te elo a God ile riong nunganga mo i panine ol lemir, aveto te kis inga vothung kerenga omanga, aken sungong e avele i voth ol ako i pavurvur nge vothung kerenga aken eltetpotnga.
HEB 10:27 Aveto aro te men tetal inga ile teltunong ako a it nge, naro te ngeip rintet, eneke ile teltunong aken ini won sesenga aolonga ako aro i ongtun a God ile ngarangre.
HEB 10:28 Na nomenga i vene: Aro ve toko e i lel ikime nge a Moses ile patorong panesnga, na aro ve toko or aini eve or me o pamilem i a riong nongpolngare nge, aken aro o pun rin toko aken, naro olemi esal vet i avele.
HEB 10:29 Na aro ve i venen aken nge toko ako i lel ikime nge a God ile riong kinnga nomenganga, aro i vava nge toko ako i lel ikime nge a God ile riong kinnga ponganga, e? Toko ako ini silal a God Itun, na i ri tangatun nge Oni Riringa ile themosaling, na i ri pat ve, Krais ia mla ako i pavelpol a God ile riong kinnga ponganga, na i eltetpot ler vothung kerenga, kene ini ur polpolnga. Toko ako i venen aken ipaomelalnga aro i aolo rintet nge toko nomenganga aken ipaomelalnga.
HEB 10:30 Eneke lemir mire nge a God ini God ako i ri ve, “Sivengek aro tho olal i a tokokoere nge, aro tho paomelal or nge ole vothung kerenga areken.” Na i ria mun ve, “Tho a Toko Pomnga aro tho pamit lek tokokoere nge riong.”
HEB 10:31 Aken toko i venen aken, ma i voth a God ako ilemi mire nge ur alavusnga imeni mo i el paomelaling a i nge, aro saluk rintet i nge.
HEB 10:32 Aro lomumu rum werer nge ur ako God i oma tel i a thomu nge, nge ako i panine lomumu, mako lomumuo nge a Krais. Nge wop lemi aken thomu o el matheong na sisisong puluanga nge a Krais ipanesnga, aveto thomu o mit engeng inga.
HEB 10:33 Na nge nang pelie tokokoere o pakerenga thomu, na o ri tangatun nge thomu a pulua otheki. Na nge nang mun pelie matheong sungare o oma venen aken a thongongomuere nge, ma thomu o opoal or nge matheong areken potunnga.
HEB 10:34 Na lomumu esal na o opoal areko o paeso or a mang a midenga lemi. Na somu wom inga areko o kemtitet lomu ur elonga, eneke lomumu mire ve, sivengomu lomu ur sivesivengare i voth naro ile vusonga avele.
HEB 10:35 Na thomu o mit engeng venen aken nomenga, mako o mothong tova o lol ol nge lomu mitong aken, eneke God aro i sung ur sivesivengare a thomu nge, tova o mit engeng inga.
HEB 10:36 Naro thomu o mit engeng nge ur ako God i sis ve aro thomu o oma i, aken aro o el ur sivesivengare ako i kin ile riong nge lale.
HEB 10:37 I nunganga, lelle inga atike aro i velpol ranga ve ako God ile erere i ri nge ve, “Toko ako aro i es me, aro i pakekeal avele.
HEB 10:38 Na lek toko vengvenga aro i mimi ol, eneke ilemio ol a tho nge. Na aro ve itheki namal nge panesngek, aro lemik sivenga ol nge i avele.”
HEB 10:39 Aveto it ranga ve ini areko otheki namal ma o el kerengaing, kene avele. Avele, it ini toko lemioongare ako Krais aro i pamimi it.
HEB 11:1 Lemioong ini ur nekenga? Ini ur ako i vene: Aro ve toko e ile lemioong i voth, akennga ilemi mire senu lale ako aro i el ur ako i men sial nge. Na toko aken ilemi engeng ve, ur ako i thepol i nge itheki avele, kene aro i velpol.
HEB 11:2 Na toko nomengangare ole lemioong i venen aken, mako God i ria or ve, ole vothung aken i sivenga.
HEB 11:3 Na nge ler lemioonga inga, lemir mire ako ve, God ile riong i pamenu sepsa tomo nge ulue na ur alavusnga ako o voth nge, aken i mirenga ve, ur alavusnga ako te thepol i nge thekir, kene i velpolpot nge ur ako te thepol i nge thekir avele.
HEB 11:4 Na nge ile lemioonga inga, Abel i sung sungong a God nge ako i sivenga nge itein a Ken ile sungong. Ma God pango patu ol ile riong ve, ile sungong aken i sivenga, mako God i apet i ve ini toko vengvenga, eneke ilemio nge a God ile riong. Na i nunganga ako Abel i rin lale, aveto ile lemioong aken rongan i patoral it nge lemioong a vothung nge a God.
HEB 11:5 Na Enok mun kene ile lemioong mun nge a God, na God i pango patu ol ile riong ve, ini toko sivenga ako ilemi i ngo senu nge i, mako God i ela i alamimmia a Pen a Urvet la, ma i rin vet avele. Na tokokoere o kathu katha i, aveto o thepolo i avele, eneke God i elteta i la lale.
HEB 11:6 Na aro ve toko e ilemio nge a God avele, aken i pavurvur aro God ilemi i ngo senu nge i avele, eneke toko e ako i sis ve aro i es a God nge, aro ile lemioong ve, God i voth na i sung ur sivesivengare nge areko o kartet i.
HEB 11:7 Na Noa mun kene ile lemioong mun nge a God ile riong, ako i ritet i nge ur kerenga ako aro i velpol, ako tokokoere o thepol i rongan, ma ilemio nge riong aken, ma i ngeip, mako i oma imot aolonga ako i pamimi iewo sengenga na itutunre nge. Na ile lemioong aken kene i teltun toko alavusnga ake ru a ulue. Na i velpol ini toko vengvenga a God itheki nge ile lemioong aken.
HEB 11:8 Na Abraham mun kene ile lemioong mun nge a God. God i lenga i ve aro i losa mo i es nge pen relnga e ako aro i sungu i a i nge panen. Na Abraham ilemio nge riong aken, ma i nongal i ma i es, aveto ilemi mire nge wop kathnga ako i es nge, kene avele.
HEB 11:9 Na ilemio nge riong aken, mako i es ma i men nge pen epee ako God i kin ile riong ve aro i sungu i a i nge. Na ile menong nge pen epee aken i ranga ve ini loomere, ma i ngoalo nge valvale ako ini sel. Na i nunganga ako God i kin ile riong tomo mun nge a Aisak ome a Jekop ve aro i sung pen epee aken a or nge, aveto or mun kene o ngoalo mun venen aken nge valvale areko ini sel.
HEB 11:10 Na Abraham i mimi venen aken, eneke i men sial nge rem pomnga panen anga ako aro i voth evelelnga, ako i panes a God ilemi na God isivenga i ari i.
HEB 11:11 Na Abraham i toloku lale na Sara mun kene ini sarit, aveto ilemio nge a God ile riong, mako God isa wom i ve aro i pavelpol itun e, eneke ilemi engeng ve, God aro i panes inga ur ako i kin ile riong nge lale.
HEB 11:12 Na i venen aken, mako toko ako i pavurvur nge wain pavelpolnga avele, i pavelpol ititeviere, na oa titaling i pom rintet ranga ve ini sivemitre ako o voth a sepsa na tomo mun nge rua a wonwon.
HEB 11:13 Na tokokoe areken ole lemioong i voth tomo nge or, i pavurvur nge ole rinong. Na o el vet ur e avele ako God i kin ile riong nge. Na i ranga ve ako o mit mela, na o the inga nge ur areken, na olemi sivenga inga ako ve, aro i velpol panen. Na o rimilimlemu ol ve, or ini loomere ake ru a ulue.
HEB 11:14 Na areko ole riong i venen aken, i pathengal it ako ve, o kath pen e ako aro ini osivenga ole.
HEB 11:15 Na aro ve olemi engeng nge pen epee ako o pamupot nge, i pavurvur ako aro o lo werer mun nge la.
HEB 11:16 Aveto olemi engeng nge pen epee ako i sivenga rintet, ako ini Pen a Urvet anga. Maken God ile maral avele ako o apet i ve ini ole God, eneke i monsi ole rem pomnga aken lale.
HEB 11:17 Na God i kin ile riong tomo nge a Abraham ve, “Ini inga tum a Aisak ako aro i pavelpol titovumre.” Lamako God i tongporum i ma i ria mun i ve, “Aro ong sungpot tum a Aisak mo ong ongtun i a tho nge.” God i ri venen aken, aveto Abraham rongan ilemio nge a God ile riong teltelnga. Na isivenga i monsi lale, na i toth ako aro i so rin itun omole inga aken,
HEB 11:19 eneke ilemio ve, “Aro ve tho so rin a Aisak, God i pavurvur ako aro i palos werera i nge rinong.” Na nge ako i el werer i, i ranga ve ako i el werer i nge rinong.
HEB 11:20 Na Aisak mun kene ile lemioong mun nge a God, na i nong a God nge ve aro i oma senu nge a Jekop ome a Iso nge ur ako aro i velpol a or nge panen.
HEB 11:21 Na Jekop mun kene ile lemioong mun nge a God, na nge nang ako i toth nge ile rinong, i rong viloa imeni a Josep itun or aini ma i nong a God nge ve aro i oma senu nge or, na i oalala i nge ile eel ma i lotual a God.
HEB 11:22 Na Josep mun kene ile lemioong mun nge a God, na nge nang ako i toth nge ile rinong, i ritet nge Israelre ole lospotong a Isip, ma i pator engeng or nge ur nekenga ako aro o oma i nge ipokikin.
HEB 11:23 Na Moses itema oma inina mun kene ole lemioong mun nge a God, na i patea nge nang ako inina i maneu i nge, nako o parong kine i, i pavurvur nge ngov or me, eneke o ate ako ini wain sivenga, na o ngeip nge a Isip angare ole nepes a Pero ile torong nge wain so rinnga, kene avele.
HEB 11:24 Na Moses mun kene ile lemioong mun nge a God, na nge ako i poma ini plong rintet ve aro o apet ol i ve ini Isipare ole nepes itun sengenga itun.
HEB 11:25 Na i sis inga ako ve, aro i el matheong tomo nge a God ile tokokoere, na ini plong ve aro ini sisi nge vothung kerenga omanga ako i palolo avele.
HEB 11:26 Na ilemi ve, toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, kene aro ini toko Israel e, mako i sis ve aro i el le maraing tomo nge or, na ilemi ve ile menong aken i sivenga rintet nge ur sivesivengare ako i voth a Isip nge, eneke ilemi i voth inga nge iolonga panen anga.
HEB 11:27 Na ilemio nge a God, mako i lospot nge a Isip, na i ngeip nge a Isip angare ole nepes a Pero ile lemi klingong avele. Na i mit engeng, eneke i ranga ve ako i thepol a God ako tokokoere o pavurvur nge ithepolnga avele.
HEB 11:28 Na ilemio nge a God, mako i nongal a God ile riong vene: I oma Punseleainga a Aning ma i ria tokokoere ve aro o patitirit mla a ole vel thekiare nge, aken ini paatealing mo tengen so rinngaa aro i so rin Israelre otutun tengenre avele.
HEB 11:29 Na Israelre mun kene ole lemioong mun nge a God, mako o apola Rua Selelenga ranga ve ako ini ulue sapun. Aveto nge ako Isip angare o tongporum espotong nge la, rua i palimtunu selele or.
HEB 11:30 Na Israelre olemio nge a God ile riong, mako o es kalual a Jeriko nge nang or limai, mako Jeriko a lok i vulthipthepu.
HEB 11:31 Na seng sovengalo anga a Rahap mun kene ile lemioong mun nge a God, na i rin tomo nge toko avsaingare avele, eneke i nongpoo Israelre ole pen rengare.
HEB 11:32 Na tho pavurvur aro tho ritet mun nge toko pulua, aveto i lollo rintet ako aro tho tenes rum nge a Gideon, Barak, Samson, Jepta, Devit, Samuel, na nge a God ile riong elngare.
HEB 11:33 Na tokokoe areken olemio nge a God, mako pelie kene ole mong ol tokokoe areko okei rel rel. Na pelie o theal tokokoere nge vothung vengvenga. Na pelie o el ur ako God i kin ile riong nge. Na pelie o el kerengaing nge laionre owo avele.
HEB 11:34 Na pelie oni miringrang vet nge won sesenga annga avele. Na pelie tokokoere o engeng nge osorinnga, aveto o tholel ir. Na pelie ole engenging avele, aveto God i paengeng or nge ile omaing. Na pelie o es nge punong ma o velpol ol ini toko multhanga na ole mong ole ngarangre.
HEB 11:35 Na seng pelie o el werer olengare ako God i palos werera or nge rinong. Aveto pelie, ole ngarangre o rere or ma o ria or ve, “Aro thomu o vthopot tova ve o lel kimomu nge a God.” Aveto o nongal okei avele, mako o el sisisong aolonga i pavurvur nge ole rinong, eneke olemi ve aro o los werera nge rinong aken, na ole mimiong aken aro i sivenga rintet nge mimiong ulue anga aken.
HEB 11:36 Na pelie kene tokokoere o ri posililal or na o so litlit or. Na pelie o kin or nge sen na o paeso or a mang a midenga lemi.
HEB 11:37 Na pelie o pun or nge um. Na pelie o soro or ainiu. Na pelie o so rin or nge bainat. Na pelie o esu esa tomo nge ole teunong ako ini sipsip na meme oni peti, na o men vulut inga, na o el kerengaing a tokokoere nge, na tokokoere o oma vothung kerenga a or nge.
HEB 11:38 Na o esu esa a pen polpolnga na pengenere nge, na ole vel avele, mako o men kine a silkep lemi na volre lemi. Na or ini toko vengvengare a God itheki, aveto toko ulue angare oni plong ve aro o voth tomo nge or, mako o wis or venen aken.
HEB 11:39 Na or alavusnga areken God ilemi sivenga nge ole lemioong a i nge, aveto o el vet ur e avele ako God i kin ile riong nge.
HEB 11:40 Eneke God i monsi sovengalo ponganga lale a it nge, ako i sivenga rintet nge ur ako i kin ile riong tomo nge or nomenga. Na i sis ve aro it tomo mun nge or aro te velilo pel mo i pasum ile omaing vene aken.
HEB 12:1 Na tokokoe areken o pathengal it nge lemioong a vothung, na i ranga ve ako o mit kalual it, na o paengeng it nge ako te tho nge ler mimiong ranga ve ini toko ako i tho nge sertetpeling. Na i venen aken, maken aro te mothong ur alavusnga ako i montet werer it, na vothung kerenga ako i kin it ma te tho ses, maken aro te pavurvur aro te tho engeng nge ler mimiong ranga ve ako God i sis ve aro te oma i.
HEB 12:2 Na ranga ve ako toko i the a mukaling nge wop ako i tho nge, aro te the inga a mukaling ako a Jisas nge, ini ler mukalpoinga ako i pathengal senu rintet it nge lemioong a vothung. Na i the inga a mukaling nge lemi sivengaing ako aro i el i panen, mako i el inga sisisong a won ngoronga nge, na ilemi i voth nge le maraing ako i el i nge ile rinong aken, kene avele. Lamako i men ol a God ile nepes a menonga a imeni sivenga nge anga, ini pen ako o papompom tokokoere nge.
HEB 12:3 Na toko kerengare oni silal a Jisas, aveto i el inga matheong aken, maken aro lomumu rum senu nge aken mo aro o mothong tova o lol na lomu lemioong i matu.
HEB 12:4 Na i nunganga ako lomu vur nge punong mo aro o matu nge vothung kerenga avele, aveto omu e avele rongan i patel mla nge punong aken.
HEB 12:5 Na ava lomumu simikal a God ile riong ako i sis ve aro i paengeng thomu nge, eneke thomu ini itutunre. Na i ri ve, “Tutukre, aro ve Toko Pomnga i vol thomu na i sung pasavilong pelie a thomu nge mo aro i pavengveng thomu, o mothong tova lomumu ve ini ur polpolnga na numu plong nge.
HEB 12:6 Eneke Toko Pomnga i sung pasavilong pelie nge areko ia sagu or. Na i sung paomelaling nge or alavusnga ako i leng or ve ini itutunre mo i pavengveng or.”
HEB 12:7 Naro thomu o el inga matheong, eneke ini a God ile pasavilong ako i sungu i a thomu nge ako ini itutunre. Eneke wain alavusnga o el pasavilong a otitemaere omeni nge.
HEB 12:8 Na God i sung pasavilong a itutun alavusngare nge, na aro ve thomu o el pasavilong pelie a i nge avele, aken thomu ini itutun nungangare avele, thomu ini wain sovengalo angare.
HEB 12:9 Naro lemir rum nge titemerre ake ru a ulue, or alavusnga o sung pasavilong a it nge, ma te papomnga or nge. Na i vava nge Titemer Pen a Urvet anga, e? I sivenga rintet ako aro te voth ol a ile pasavilong lemi mo te el mimiong ako aro ile vusonga avele.
HEB 12:10 Na titemer ulue angare o sung pasavilong a it nge, na i palolo mos avele, na i pavurvur nge ur ako olemi ve i sivenga. Aveto God i sung pasavilong a it nge, mo ini ler sivengaing, mo te pavurvur aro te velpol riri ol ranga ve ini i.
HEB 12:11 Na nge ako te el pasavilong, lemir sivenga nge avele, eneke te el sisisong nge. Aveto panen pasavilong aken i pavelpol imonnga ako ini vothung vengvenga na lemi moring, tova ve ser wom inga nge pasavilong aken mo i pavengveng it.
HEB 12:12 Na pelie a thomu nge lomu lemioong i molilil, na thomu o ranga ve ini toko ako i tho engeng ma i molos, maken aro thomu o paengeng evomu na menumu motungtungare.
HEB 12:13 “Na o naktet lomu mimiong mo i vengveng,” mo areko ole lemioong i molilil aro o matu selele avele, aveto aro el engenging nge lomu mimiong aken.
HEB 12:14 Naro thomu o betet nge menong nge lemi moring tomo nge toko alavusnga, naro o betet mun ve aro o velpol ini toko riringare a God itheki, na aro ve toko e i riri venen aken avele, i pavurvur aro i thepol a Toko Pomnga avele.
HEB 12:15 Naro thomu o naktet thomu, mo omu e avele i lel ikime nge a God ile themosaling. Na o naktet mun thomu, mo omu e avele i velpol a omu wop ranga ve ini won ako ini Luki ako i nes thomu mo i pakerenga lomu vothung a God itheki.
HEB 12:16 Naro o naktet mun thomu mo omu e avele i oma vothung ako nge toko na seng aomnga, eve ilemi ve God ile riong ini ur polpolnga, ranga ve ako nomenga Iso i oma i. Iso ini tengen ako aro i pakomkomes a God ile riong ako i kin tomo i nge itema, aveto i tepolal ia tengen a omaing aken mo i ol inga aning omole inga nge.
HEB 12:17 Na lomumu mire ako ve, panen i sis rintet ve aro i el werer ia tengen a omaing aken, aveto i pavurvur ol avele. Na i pavurvur ako aro i pavengveng werer ol ur areko i oma i lale, kene avele. Na i tang rintet nge ur areken elnga, aveto i el vet i avele.
HEB 12:18 (v 18b) Na nomenga nge a God ile riong kinnga nomenganga lemi, Israelre o velpol a tete a Sainai ake ru a ulue, ako won sesenga aolonga i voth nge, ma i ranga ve ini ombulong a won sesenga ile klungong ako ia midingdeng na thue aolonga i voth tomo nge.
HEB 12:19 Na o nongpol kuth ile avvuvong, na o nongpol mun a God ikei ako i leng leng, ma saluk or, ma o nong ve aro i mothong tova i ri riong mun pelie a or nge,
HEB 12:20 eneke o ngeip rintet nge a God ile patorong ako i ri ve, “Toko eve mekerem kathnga ako i papalo nge tete aken, aro o pun rin i nge um.”
HEB 12:21 Na o thopol tete ako itheki i vene ako, mako saluk rintet or, ma Moses mun saluk rintet i, ma i ria ve, “Tho mun, sawir tho ma tho ngeip rintet.”
HEB 12:22 (v 22,18a) Aveto thomu o velpol a God nge, ranga ve ini or avele, eneke thomu o voth a God ile riong kinnga ponganga lemi, na i ranga ve ako thomu o velpol a tete a Saion, ako Jerusalem Pen a Urvet anga i voth nge, ini a God ako i mimi evelelnga ile pen. Na thomu o velpol a pen ako ensel pulua ako o mengmeng avele o voth nge, na o velilo pel na o risea.
HEB 12:23 Na thomu o velpol a pathunong ako God itutunre o voth nge, na or alavusnga o ranga ve ini ia tengen. Or ini areko oionre i voth a God ile erere lemi ako a Pen a Urvet. Na thomu o velpol a God nge, ako ini toko alavusngare ole riong nongpolnga. Na thomu o velpol a pen ako toko vengvengare ooni i voth nge, na God i oma or ma o sivenga rintet lale.
HEB 12:24 Na thomu o velpol a Jisas nge, ini toko ako i pavelpol a God ile riong kinnga ponganga nge ia mla ako i patitirit leltun thomu nge mo o riri a God itheki. Na ia mla aken i sivenga rintet nge a Abel ia mla, eneke Abel ia mla i pavelpol a God ile paomelaling, aveto Jisas ia mla i pavelpol ler vothung kerenga eltetpotnga.
HEB 12:25 Aro thomu o naktet thomu, na o mothong tova o lel kimomu nge a God ako ponange i sung ile riong a thomu nge. Eneke ar pompomere o nongpol a God ikei ako a tete a Sainai ake ru a ulue, na i sung ile panakaling a or nge, aveto o avsa ile riong aken, na o pavurvur ako aro o lo nge ile paomelaling avele. Na aro ve riong aken i nunganga, i nunganga rintet ako te pavurvur mun avele aro te lo ol nge ile paomelaling, tova ve te avsa ile panakaling ako i espot a Pen a Urvet me.
HEB 12:26 Na nomenga nge wop lemi aken ikei i wir ulue, aveto i kin ol ile riong ve, “Pa omole mun inga aro tho wir mun ulue, aveto aro ini inga ulue ienga avele, aro ulue na sepsa mun.”
HEB 12:27 Na ile riong ako i ri ve, “pa omole mun inga” i mirenga ve, aro i eltetpot ur alavusnga areko i pamenu ir, ini ur areko o pavurvur aro o vaikik. Naro i oma vene mo ur areko o pavurvur aro o vaikik avele, aro o voth reletun ol ako aro ole vusonga avele.
HEB 12:28 Maken aro te ri sivengaing a God nge, eneke te el ol ile menong e nepes ako i pavurvur aro i vaikik avele. Maken aro te lotual a God ranga ve ako i sis ve aro te oma i, naro te papomnga i na te risea i.
HEB 12:29 Eneke ler God i ranga ve ini won sesenga ako i pavurvur nge ur alavusnga ongtunnga.
HEB 13:1 Thomu toko lemioongare aro omu sagu pel ranga ve ini titeinpelre.
HEB 13:2 Na o mothong tova lomumu simikal longre onongpoonga, eneke nge vothung ako i venen aken toko pelie o nongpoo enselre, aveto olemi mire nge avele.
HEB 13:3 Naro lomumu rum areko o voth a mang a midenga lemi na lomumu esal or, ranga ve ako o voth tomo nge or. Na lomumu rum mun areko o el kerengaing a tokokoere omeni, ranga ve ako sivengomu o el sisisong aken tomo nge or.
HEB 13:4 Naro toko alavusnga o pavothal nge peangeong a vothung. Na toko eve seng peange aro i ngo tomo inga nge iewo ienga, eneke God aro i paomelal areko o ngo tomo nge areko or ini oewo avele, tomo mun nge toko na seng aomngare.
HEB 13:5 Naro thomu o voth gat nge umtun thesealnga a vothung, naro lomumu ngo pis inga nge lomu ur elonga ako i voth lale a menumu, eneke God i ri vene: “Aro tho modop vet wong avele. Naro tho lel kimek nge wong avele.”
HEB 13:6 Maken aro lemir engeng mo te ri ranga ve ako nepes a Devit i ri nge ve, “Toko Pomnga ini opoalngeka, naro tho ngeip avele. Naro tokokoere o oma neke a tho nge, e?”
HEB 13:7 Naro lomumu rum werer nge lomu lotu a mukalingare, ako o panongpol tel a God ile riong a thomu nge. Naro lomumu rum senu nge ole mimiong sivenga ako o mimi nge, i pavurvur nge ole rinong, naro o panes senu ole lemioong aken.
HEB 13:8 Eneke Jisas Krais i eksingu eksinga avele, i pavurvur nomenga, ponange na panen ako aro ile vusonga avele.
HEB 13:9 Naro o mothong tova osa womalo toko le apaltetongare mo o paleklek thomu nge ole pamirealing pelekpolngare. Aveto i sivenga ako aro God aro i paengeng opomu nge ile themosaling, eneke i pavurvur aro opomu i engeng, tova thomu o an inga aning ako lotu i ri ve i sivenga nge annga, kene avele. Vothung aken ini ur polpolnga a God itheki.
HEB 13:10 Na Jisas i ranga ve ini ler sungong ako i eltetpot ler vothung kerengare, na areko rongan o panes a Moses ile patorong na o ongtun mekeremre ako a God ile lotuonga a sel, o pavurvur aro o el opoaling a Jisas nge, kene avele.
HEB 13:11 Na Prisre oa Pomnga i ela mekeremre oa mla ma i eso a “Pen ako i Riri Rintet” mo aro i oma sungong nge vothung kerenga seltunnga, aveto mekerem areken oni peti o ongtun i ako a rem wopo.
HEB 13:12 Na Jisas mun i venen aken, i el sisisong ako a rem wopo, a lalanga a lok thekia, na isivenga ia mla i pariri selele toko na sengre a God itheki.
HEB 13:13 Maken aro te es a i nge la, naro te voth gat nge areko rongan o panes a Moses ile patorong, naro te el inga ur areko oni silal it nge, ranga ve ako oni silal mun a Jisas, nge ile rinong.
HEB 13:14 Eneke ler rem pomnga ako aro ile vusonga avele, kene i voth ake ru a ulue avele, aveto te sis ve aro te eso nge rem pomnga ako aro i velpol panen.
HEB 13:15 Na ini a Jisas ienga inga ako i wola it a God nge la, maken aro te kis inga a God iriseanga ranga ve ini ler sungong ako a i nge. Naro te risea i vene: Aro te ri patpot ol ve, it ini a God ile.
HEB 13:16 Naro thomu o oma vothung sivenga a tokokoere nge, naro o opoal or nge ur areko o oror nge, na o mothong tova lomumu simikal vothung ako i venen aken, eneke ini ler sungong a God nge ako aro ilemi sivenga nge.
HEB 13:17 Naro o nongal lomu mukalingare ole riong, naro o voth a osa thewo. Eneke o theal senu thomu. Naro o theal senu thomu, eneke panen aro o mit a God theki, naro o ripatu ol i nge ole omaing aken nge thealngomu. Naro o nongal ole riong mo olemi sivenga nge ole omaing aken, na o mothong tova o sung matheong a or nge, eneke vothung aken aro i opoal thomu avele.
HEB 13:18 Naro thomu o nong a God nge ve aro i opoal them, eneke them rov ur e avele ako i voth a lemimem, na them sis rintet ve aro lemem vothung alavusnga aro i vengveng inga.
HEB 13:19 Na tho ri engeng nge thomu ve aro o nong a God nge ve aro i opoal tho mo tho pavurvur ako aro tho velpol viri mun a thomu nge.
HEB 13:20 Na tho nong a God nge ako ini lemi moring tepun. Na ini a God ako i palos werera ar Pomnga a Jisas nge rinong. Na Jisas ini toko ako i theal it ranga ve ini sipsip thealnga sivenga. Na ia mla i pavelpol a God ile riong kinnga ponganga ako aro ile vusonga avele. Na Jisas i oma venen aken, mako God i palos werera i nge rinong.
HEB 13:21 Na tho nong a God nge ve aro i sung ur sivesivengare a thomu nge mo o pavurvur aro o panes senu ur ako i sis ve aro o panes i. Na tho nong mun a i nge ve, aro i um engeng a lemir omole omole, ako nge ler teoong a Jisas Krais nge, mo te oma inga ur ako i sis ve aro te oma i. Naro te papomnga i evelelnga ako aro ile vusonga avele. I nunganga.
HEB 13:22 Na titeikre, tho ri engeng nge thomu ve aro o nongpol senu nge lek riong atike tho paengeng lomumu nge, eneke tho wat inga malueng orornga a thomu nge.
HEB 13:23 Na tho sis ve aro lomumu mire ako ve, titeir a Timoti i vthopot nge mang a midenga lale, na aro ve i velpol virial a tho nge, them paini aro them es a thomu nge wot.
HEB 13:24 Na tho pasungalu lek nang sivenga nge lomu mukalingare tomo mun nge a God ile tokokoe alavusngare. Na toko lemioongare ake ru a epee a Itali, o pasungalu mun ole nang sivenga a thomu nge.
HEB 13:25 Na tho nong a God nge ve aro i sung ile themosaling a thomu alavusnga nge. Na i re aken. I vus.
JAM 1:1 Tho a Jems, ako ini a God na Toko Pomnga a Jisas Krais ole umonga. Na tho wat malueng ake a thomu toko na seng alavusnga ako o voth nge Israelre ole net or mule pa omole pothoi or aini, na o voth mela nge lomu rem tepun, ma o vra a pen elonga ake ru a ulue. Na tho pasungalu mun lek nang sivenga a thomu alavusnga nge.
JAM 1:2 Titeikre, aro lomumu i sivenga rintet tova ve tongporumong rel relnga i velpoltun thomu,
JAM 1:3 eneke lomumu mire ako ve, aro ve lomu lemioong i mit engeng nge tongporumong areken, aken i pathengal ako lomu lemioong aken i nunganga, maken thomu o pavurvur aro o mit engeng evelelnga.
JAM 1:4 Maken aro thomu o mit engeng evelelnga mo aro i oma thomu mo aro thomu o voth ini tokokoe areko o motu rintet nge vothung riringa, naro thomu o oror nge vothung sivenga e avele.
JAM 1:5 Na aro ve omu e i oror nge lemi rumong sivenga, aken aro i nong a God nge ako ini God sungonga, maken aro i sungu inga a i nge, eneke God i sungu lemi rumong sivenga aken a or alavusnga ako o nong i a i nge, na ikei palil or nge avele.
JAM 1:6 Na aro ve wong nong, aro lomumo ve, God kene i sivenga, naro i sungu i a ong nge, na mothong tova lomum aini nge, eneke toko ako i nong na ilemi venen aken, i ranga ve ini thev le lolikong ako sa thuu thua i ma i ngo pis avele.
JAM 1:7 Na toko ako i venen aken i mothong tova ilemi ve, Toko Pomnga aro i sungu ur e a i nge. Aken aro avele.
JAM 1:8 Eneke ilemi omoletet inga a God nge avele, na ilemi ngo pis mun avele nge ile omaing elonga.
JAM 1:9 Toko lemioonga areko ole ur elonga avele aro olemi ngo senu, eneke God i paesa oion roro tomo nge a Krais lale.
JAM 1:10 Na areko ole ur elonga pom aro olemi ngo senu nge ako o ranga ve ini toko vulutnga a God itheki. Eneke ole mimiong i lollo avele, ranga ve ini kolkolung punpolnga ako i punpola inga, lamako i movur werer mun.
JAM 1:11 Na riong aken i nunganga, eneke nang i ina me, ma ivelvelnga i totun kolkolung punpolnga aken, ma i molit, mako ipunpolnga i matu, na ile sivengaing ako te thopol i nge, kene i kerenga. Na toko le urngare kene o vene re aken, aro o penthal leltun ole ur elonga alavusnga ako o mostun omanga nge ole mimiong.
JAM 1:12 Sapase toko ako i mit engeng nge tongporumong, eneke aro ve i mit engeng na ile mong tongporumong areken, aro i el mimiong ako aro ile vusonga avele, aken ini ile sungong vet ako God i kin ile riong nomenga lale ve aro i sungu i nge areko oa sagu i.
JAM 1:13 Aro ve tongporumong e i velpol a toko e nge ve aro i oma vothung kerenga, i mothong tova i ri ve, “Tongporumong ake i es a God nge me.” Eneke ur e avele i pavurvur ako aro i tongporum a God ve aro i oma vothung kerenga. Na e mun e ako God i tongporum toko nge vothung kerenga omanga avele.
JAM 1:14 Aveto tongporumong i velpol a toko omole omole nge vene: Lemi rumong kerenga i mita a ilemi, ma ilemi altetpot nge omanga, mako i oma i.
JAM 1:15 Maken aro ve lemi rumong kerenga aken i tea a toko ilemi, aro i papel vothung kerengare. Na aro ve vothung kerenga areken i motu aro i papel rinong.
JAM 1:16 Titeik areko ok sagu thomu, o mothong tova o nongal riong ako o ri ve, “God i sung tongporumong a tokokoere nge” aken aro i patelek thomu.
JAM 1:17 Na sungong alavusnga areko o sivenga na o riri, kene o esu a Pen a Urvet me, na o esu a God nge me ako i pamen pen lalanga alavusnga ako a sepsa. Na ini a God ako i eksing avele, na i eksing mun ranga ve ini mlil ako i eksingu eksinga, kene avele.
JAM 1:18 Na nge isivenga ilemi vet i pavelpol ol it mo ini itutunre nge ile riong nunganga ako i sungu i a it nge. Na i oma it vene aken mo aro te mukal nge ur alavusnga ako i pamenu ir oelwerernga mo ini ile ol.
JAM 1:19 Titeik areko ok sagu thomu, aro lomumu rum senu nge lek riong ake. Aro thomu o paviri nge ako aro o ta telngomu, na o mothong tova o ases virialpot lomu riong, naro o mothong tova lomumu kling viri viri.
JAM 1:20 Eneke toko ile lemi klingong i pavurvur avele ako aro i pavelpol vothung vengvenga ako God i sis ve aro te oma i.
JAM 1:21 Maken aro thomu o modop lomu vothung akromnga tomo nge ni silalpeling ako thomu pulua o oma i. Na o paesu thomu ruru, na o elo riong ako God i o i lale a opomu lemi, eneke ini riong ako i pavurvur aro i pamimi thomu.
JAM 1:22 Maken aro thomu o nongal riong aken. Na aro ve thomu o nongpol inga riong na o panes i avele, aken kene lomu apaltet sivengomu,
JAM 1:23 eneke toko e ako i nongpol inga riong na i panes i avele, kene i ranga ve ini toko ako i thepol isivenga itheki lemi nge thealuonga.
JAM 1:24 Ma i thepol itheki lemi ma vus, ma i es na a ur e avele, nako ilemi simikal werer mun itheki lemi aken kene i vava ol.
JAM 1:25 Aveto toko ako i thepol senu patorong ako i alarorol, ako i pavthopot tokokoere, na i pesrou nge omanga avele, na ilemi simikal ur ako i nongpol i avele, aveto i oma ir, aken kene God aro i pamen senu toko aken nge ile omaing alavusnga.
JAM 1:26 Aro ve toko ilemi ve i panes senu lotu, aveto i naktet senu ile muma avele, aken kene ile apaltet isivenga, na ile ni sisiong nge lotu panesnga, aken kene ini ur polpolnga.
JAM 1:27 Na lotuong panesnga ako i riri rintet, na i nunganga a Titemer a God itheki kene i vene: Aro te opoal patungtungere tomo nge basbasuere nge ole matheong. Na e mun e ako aro te naktet ler mimiong, aro vene mo vothung ulue anga i pamatu it.
JAM 2:1 Titeikre, lomumuo nge ar Pomnga a Jisas Krais na o papomnga rintet i. Na o mothong tova o paroro toko pelie na o paruru pelie.
JAM 2:2 Na aro ve toko le urnga e ako i teun malmaling ako iolonga roro na i es me mo i lotu tomo nge thomu, na toko le ur avelenga mun e ako i teun ur minriranga i eso mun me,
JAM 2:3 na aro ve thomu o naktet senu toko ako ia malmaling i sivenga rintet mo aro o ria i ve, “Aro wong menu nge menonga sivenga ake.” Na aro ve thomu o ria toko le ur avelenga aken ve, “Aro wong mit inga ako la,” eve “Aro wong menu inga a ulue totho a evek tepun.”
JAM 2:4 Na aro ve thomu o oma vothung ako i vene aken, akennga lomu vothung nge tokokoere i vur e pel avele, ma thomu o omreu sivengomu nge lomu lemi rumong kerenga aken.
JAM 2:5 Titeik areko ok sagu thomu, aro thomu o nongpol! Lomumu mire ako God i ateal toko le ur avelengare ake ru a ulue, ve aro o velpol ranga ve ini toko le urnga nge ole lemioong, na i ateal mun or ve aro o eso a God ile menong e nepes ako i kin ile riong nomenga lale ve aro i sungu i nge areko oa sagu i.
JAM 2:6 Aveto thomu o paruru toko le ur avelenga areken. Aveto ini toko le urnga areko o sung matheong a thomu nge ma o pamit thomu nge riong!
JAM 2:7 Na ini toko le urnga mun inga areko o ri tangatun nge a Toko Pomnga iion sivenga ako thomu ini ile.
JAM 2:8 Aveto i sivenga tova ve thomu o panes patorong avera ako i voth a God ile erere nge ako i ri ve, “Aro om sagu toko alavusnga ranga ve ako om sagu mun sivengom.”
JAM 2:9 Aveto aro ve thomu o paroro toko pelie, na o paruru pelie, akennga thomu o matu nge vothung kerenga lale, na Moses ile patorong i teltun omu ako thomu ini patorong avsangare.
JAM 2:10 Na i vene ake, eneke toko e ako i panes patorong alavusnga, ave i avsa inga patorong omole inga, aken i matu lale ranga ve ako i avsa patorong alavusnga lale.
JAM 2:11 Na lek riong aken i nunganga, eneke God ako i ri ve, “Thomu o mothong tova o ngo tomo nge areko or ini ewomu avele.” I ri mun ve, “O mothong tova o so rin polpol toko.” Na aro ve wong ngo tomo nge toko relnga iewo avele, aveto wong so rin polpol toko, akennga wong avsa patorong lale.
JAM 2:12 Na i sivenga ako aro thomu o naktet lomu vothung na lomu riong alavusnga, eneke aro thomu o mit nge riong mo aro God i olal i a thomu nge, nge ako thomu o panes patorong ako i pavthopot thomu.
JAM 2:13 Naro thomu o oma venen aken, eneke toko e ako i themosal tokokoere avele, panen tova i mit nge riong, God aro i themosal mun i avele, naro i sung inga paomelaling a i nge, aveto themosaling a vothung, kene i pavthopot toko nge a God ile paomelaling.
JAM 2:14 Titeikre, aro i vava, aro ve toko e i ri ve, “Lek lemioong i voth,” aveto i oma vothung sivenga avele, ile lemioong aken i pavurvur aro i pamimi ol i eve avele?
JAM 2:15 Aro ve titeir eve lulur lemioonga e i oror nge teunong na aning,
JAM 2:16 na aro ve omu e i ria i ve, “Nak lom esong ti la. Naro mesi pun ong avele, naro num merir mun avele.” Aveto i sungu ur areko aro i opoal ile mimiong avele, aro ile riong aken aro i opoal i vava?
JAM 2:17 Na i vene mun nge lemioong, aro ve toko e i ri ve ile lemioong i voth, aveto ile vothung i panes ile lemioong avele, nge vothung sivenga omanga, aken kene ile lemioong aken i rin lale.
JAM 2:18 Na ava toko e aro i ri vene, “Toko e ile lemioong i voth, na toko mun e ile vothung sivenga i voth.” Aro tho olal riong aken ve, “Aro ve lomumo inga na wong oma vothung sivenga mun avele, aken aro lemik mire ol nge lom lemioong vava? Aveto lek vothung sivenga aro i pathengal wong ako lek lemioong i nunganga.”
JAM 2:19 Na lomumo ve God omole inga ako i voth. Ur mun e avele, eneke tamata kerengare or mun olemio mun venen aken, ma saluk or.
JAM 2:20 Wong ini ngongong! Wong sis ve aro tho patheng vengveng i a ong nge ako ve, aro ve lom lemioong inga i voth, na wong oma vothung sivenga mun avele, aken lom lemioong aken kene ini ur polpolnga inga?
JAM 2:21 Na i vava nge titevir a Abraham ako i voth nomenga, e? I nongal a God, nge ako i kin itun a Aisak ma i ronga i a sungong a lekleka nge mo ini ile sungong. Na God i thopol ile omaing aken, mako i apet i ve ini toko vengvenga.
JAM 2:22 Aro lomum mire senu ako, Abraham ile lemioong i um tomo nge ile vothung sivenga. Na ile vothung aken i pathengal i ako ve, ile lemioong aken i nunganga.
JAM 2:23 Ma i velpol ranga ve ako God ile erere i ri nge, ako i ri vene, “Abraham ilemio nge a God, mako God i apet i ve ini toko vengvenga.” Mako o apet a Abraham ini a God ithanga.
JAM 2:24 Maken aro lemir mire senu ako ve, God i apet toko ini toko vengvenga nge ile vothung sivenga omanga, na nge ile lemioong ako i voth polpol, kene avele.
JAM 2:25 Na i vava nge seng sovengalo anga ako ini a Rahap? I vene mun re ako God i apet i ve ini seng vengvenga nge ile vothung sivenga ako i nongpoo Israelre ole pen rengare, ma i opoal or mo aro o lo ol nge sovengalo relnga e.
JAM 2:26 Maken aro ve toko ako ini peti inga, na ioni i voth avele, aken i rin lale. Na i ranga ve mun nge lemioong, aro ve lemioong inga, na vothung sivenga i voth tomo nge avele, aken i rin mun lale.
JAM 3:1 Titeikre, aro thomu pulua o mothong tova o velpol ini pamirealongare, eneke lomumu mire ako ve, them areko ini pamirealongare, God aro i avrum lemem vothung, na ile avrumong aken aro i aolo leltun toko polpolngare ole.
JAM 3:2 Na tho ri vene aken, eneke it alavusnga te matu nge vothung rel relnga pelie. Aveto aro ve toko e i naktet ile riong alavusnga, aken ini toko vengvenga ako i pavurvur aro i naktet mun ile vothung alavusnga.
JAM 3:3 Na aro ve te sis ve hos aro i panes inga ako ini lemir, aro te kino we a iwo, na nge sovengalo aken te pavurvur ako aro te paes ilopat alavusnga nge pen kathnga ako te sis ve aro te es nge la.
JAM 3:4 Naro lomumu rum mun nge imot, ini ur ako i aolonga rintet, na thue engenga inga ako aro i patho i a thev stha, aveto sauthonga ako i patho vengveng imot ini ur ako i tunti. Aveto imot pathonga i pavurvur ako aro i paes imot aken nge wop kathnga ako i sis ve aro i es nge.
JAM 3:5 Na i ranga ve ini mun i nge ler muma, ini nir peti epee ako i tunti, aveto i pavurvur ako aro i risea nge ur aoliloenga. Naro lomumu rum mun won mikeri inga ako i pavurvur ako aro i ongris kleng epee aolonga e.
JAM 3:6 Na ler muma i ranga ve ini won sesenga. Na i ranga ve ako vothung ulue anga elonga i voth a i nge. Na ini nir peti epee omole mun e ako, aveto i pakerenga ler mimiong alavusnga ranga ve ini won sesenga ako i ongtun kleng alavusnga. Na won sesenga aken kene Satan i papola i.
JAM 3:7 Na mekerem elonga ako ranga ve ini men, na mekerem areko o re nge oopo, na silangre, or alavusnga tokokoere o pavurvur ako aro o papolul or,
JAM 3:8 aveto toko e avele i pavurvur aro i oma venen aken nge ile muma. Evelelnga i sesa ses nge riong kerenga omanga, na i ranga ve ini pilimo ako iwo ei i kerenga.
JAM 3:9 Na nge ler muma te oma riong ako te paesa Toko Pomnga iion nge, ako ini Titemer, na nge ler muma mun kene te ri tangatun nge tokokoere, na or ini areko God i pamen or nge isivenga ia sei.
JAM 3:10 Na riseaing a riong tomo nge ri tangatunong a riong, or alaini o espot inga ako a pen omole ako ini wor. Titeikre, i mothong tova i venen aken.
JAM 3:11 Na nge thei povovloainga omole kene i pavurvur aro thei sivenga tomo nge thei welwelnga aro o lel tomopot nge me avele.
JAM 3:12 Titeikre, i pavurvur ako aro vero aro i mon mo i pavelpol vuvi? Eve ine wain aro i mon mo i pavelpol vero? Avele! Na i pavurvur mun ako aro thei sivenga na thei kerenga aro o lel tomopot nge thei povovloainga omole, kene avele.
JAM 3:13 Anga a thomu nge ilemi ve ini toko ako ile lemi rumong i sivenga ma ile mire i nine, e? I sivenga ako toko aken aro i pathengalpot ile omaing a tokokoere nge, ako ranga ve ini ile vothung sivenga ako i oma i, nge ako i paruru isivenga, na i panes lemi rumong sivenga.
JAM 3:14 Aveto aro ve opom lemi i vual nge thesealing nge mukaling a menong, na nge riong welwelnga, na nge sivengom thealngom, mothong tova ong pasea sivengom nge, aro vene mo lom apaltet nge a God ile riong nunganga.
JAM 3:15 Na vothung ako i venen aken, ako thomu o apet i ve ini lemi rumong sivenga, kene i esu a Pen a Urvet me avele, ini ulue anga vet aken, na Oni Riringa i pavelpol i avele, ini tamata kerenga areko o pavelpol i.
JAM 3:16 Tho ri venen aken, eneke pen ako vothung nge thesealing nge mukaling a menong, na sivengom thealngom o voth nge, kene men kerereong na vothung kerenga elonga o voth mun nge.
JAM 3:17 Aveto tokokoe areko o el lemi rumong sivenga ako i esu a Pen a Urvet me, aro o oma vothung ako i vene: Vothung ako i mukal nge vothung elonga i vene: Aro lemir omoletet inga nge vothung riringa omanga. Naro te men senu tomo nge tokokoere, naro te panes mosing a vothung, naro te nongal riong, naro te vual nge themosaling ako aro i pavelpol imonnga sivenga, naro te paruru toko pelie na te paroro pelie, kene avele, naro te panes neoong a vothung avele.
JAM 3:18 Areko o men senu, na o engeng nge men senupeling, o pavelpol vothung vengvenga nge tokokoere.
JAM 4:1 Na ur nekenga i patea punpeling nge riong, na volpeling ako ru a thomu nge, e? Aken ini lemi rumong kerenga ako i vurpol ma i pun tomo pel nge lemi rumong sivenga.
JAM 4:2 Na thomu o sis rintet ur puluanga elnga, aveto thomu o el vet i avele. Na thomu o so rin toko, na o theseal ole ur, aveto thomu o pavurvur nge ur aken elnga avele. Na thomu o vol pel na o patea sisoing nge ur pelie elnga, aveto thomu o el i avele, eneke thomu o nong a God nge avele.
JAM 4:3 Na nge ako thomu o nong nge ur e, thomu o el vet i avele, eneke lomumu i sivenga nge avele, ako ranga ve thomu o sis ve aro o papomnga inga lomu lemi rumong kerenga nge.
JAM 4:4 Thomu o mothong a God lale, ranga ve ini seng ako i mothong iewo, na i ngo pelekpol tomo nge toko elonga. Lomumu mire senu ol ako ve, toko ako ia sagu vothung ulue anga, akennga ini silal a God. Maken toko e ako i panes vothung ulue anga ranga ve ako i panes ithanga, akennga i velpol ini a God ile ngarang.
JAM 4:5 Naro thomu o mothong tova lomumu ve, riong ako God ile erere i ri nge kene ini ur polpolnga, ako i ri vene: “God ilemi i engeng rintet nge ioni ako i pango i a it nge.”
JAM 4:6 Aveto God ile themosaling ako i sungu i a it nge, kene i engeng rintet. Maken God ile erere i ri vene, “Na God i paesu areko o paesa oion roro. Aveto i sungu ile themosaling nge areko o paruru or.”
JAM 4:7 Maken aro thomu o paesu thomu ruru a God isa thewo. Aro thomu o mothong a Satan ile tongporumongre, maken aro i lo lelpot thomu.
JAM 4:8 Aro thomu o eso totho a God nge, naro i eso totho a thomu nge. Na i sivenga ako aro thomu toko le vothung kerengare aro thomu o pariri thomu. Na thomu toko lemi aini ainingare aro thomu o eksing mo lomu lemi rumong i omoletet inga a God nge.
JAM 4:9 Naro lomumu kerere na o tang nge lomu vothung kerengare. Na thomu tokokoe areko o ngenge sise, aro lomu ngenge siseong i eksing mo thomu o tang ol. Na thomu areko o men senu nge lomu vothung kerenga, aro thomu o mothong ol lomu men senuong aken, naro lomumu kerere ol nge lomu vothung kerenga areken.
JAM 4:10 Naro thomu o paesu sivengomu a Toko Pomnga itheki, aken aro Toko Pomnga aro i paesa thomu roro.
JAM 4:11 Titeikre, o mothong tova keumu paenal pel. Na aro ve toko e ikei paenal itein eve i avrum ile vothung, akennga ikei paenal nge a God ile patorong na i avrum ile patorong aken, ako kathnga i sivenga. Na aro ve ong avrum a God ile patorong venen aken, akennga wong panes i avele, aveto ong paesu patorong aken nge ako ong avrum kathnga nge ako i sivenga.
JAM 4:12 Na God ienga inga ako i sung patorong a it nge me, na ienga mun inga ini riong nongpolnga ako i pavurvur aro i pamimi toko, eve i pakerenga toko. Aveto wong, wong ini ao ako ong avrum thongongomre ole vothung, e?
JAM 4:13 Thomu o nongpol, thomu tokokoe areko o ri ve, “Ponange eve lelken aro te pe nge rem e ako mo te voth nge tovu po omole, naro te kath sovengalo pelie ako aro te el umtun puluanga nge.”
JAM 4:14 Na thomu o ri venen aken, aveto lomumu mire nge lomu mimiong ako ve, lelken aro i vava? Lomu mimiong i ranga ve ini songen ako aro i velpola na palolo avele, nako i penthal werer mun.
JAM 4:15 Aveto i sivenga ako aro thomu o ri inga ve, “Tova ve Toko Pomnga i sis ve aro te oma vene, aro te mimi palolo mo aro te oma venen aken.”
JAM 4:16 Aveto ponange thomu o risea thomu nge lomu magoning aken, aveto riseaing areko i venen aken ini vothung kerenga.
JAM 4:17 Maken aro ve toko e ilemi mire nge vothung sivenga e ako i sivenga ako aro i oma i, aveto i oma i avele, akennga ini vothung kerenga re aken.
JAM 5:1 Thomu toko le urngare, thomu la, aro thomu o tang na o wal nge kerengaing ako aro i esa a thomu nge.
JAM 5:2 Lomu ur elonga aro i keimu re, na omu teunongre inanre aro o atiti ir.
JAM 5:3 Na lomu umtun alavatharnga ako o oma i nge gol ome silva, ine lumlum aro i tea ol nge. Na ine lumlum areken ru aro i pathengalpot lomu vothung kerengare, naro i an vustetu numu peti ranga ve ini won sesenga. Na nang le vusonga i velpol lale, ave thomu o vura vura ol nge ur elonga paen tomoalnga ol.
JAM 5:4 Na thomu o nongpol, nomenga thomu o pake toko umongare ma o lel omu ometa. Aveto thomu o ol or avele. Na o thepol vet nge ole pareking aken, ma i eso a God ako ini Pen a Urvet a punongare oa Pomnga itelnga lale.
JAM 5:5 Na nge lomu mimiong ake ru a ulue, thomu o el ur sivesivengare, na thomu o opoal inga sivengomu nge lomu menong le sivengaing. Na thomu o paan sivengomu, mola enongomu i aolonga, mo i vengtunu ol nge nang ako aro o so rin ol thomu nge.
JAM 5:6 Na thomu o teltun toko vengvengare oa, ma o so rin polpol or, na tokokoe areken o oma ur pelie avele a thomu nge.
JAM 5:7 Maken titeikre aro thomu o men punapo inga na o el inga matheong mola i pavurvur nge a Toko Pomnga ile lo wererong me. Naro lomumu rum ako ve, toko ako i o ur elonga a ometa, i pakinkinal avele na i punapoaltun inga vit, makola i pavurvur nge ako la ometa lemia i motu ma o pavelpol ol oenanga sivesivengare.
JAM 5:8 Na thomu mun aro o punapo na o mit engeng, eneke nang ako aro Toko Pomnga i lo werer nge me, i toth me lale.
JAM 5:9 Na titeikre, o mothong tova keumu paenal pel, aro vene mo God aro i pamit thomu nge riong. Na riong nongpolnga aken, i ake i tothtuno it lale.
JAM 5:10 Titeikre, aro lomumu rum werer nge ako nomenga God ile riong elngare o panongpol nge a Toko Pomnga iion, na o men punapo inga nge matheong elnga, na i sivenga ako aro thomu o oma ranga ve ini or.
JAM 5:11 Na lomumu mire ako te ri ve, sapase areko o mit engeng nge matheongre lale. Na thomu o nongpol lale nge a Jop ile mit engenging nge matheongre ako i velpoltun i, na lomumu mire mun lale nge ur sivenga ako Toko Pomnga i oma i a i nge tova matheong areken i vus. Maken aro lemir mire nge ako, Toko Pomnga ilemi esal rintet it na i themosal it.
JAM 5:12 Titeikre, ur aolonga mun e ako aro thomu o oma i kene i vene: O mothong tova o apet Pen a Urvet iion, eve ulue, eve ur pelie mun mo aro o paengeng lomu riong nge. Aro ve thomu o ri ve, “Ena” akennga aro i mirenga ako ve, “I nunganga.” Na aro ve thomu o ri ve, “Avele” akennga aro i mirenga ako ve, “Avele” aro vene mo God aro i teltun omu.
JAM 5:13 Na omu anga e i voth tomo nge lemi kerereong, e? I sivenga ako aro i nong a God nge. Na omu anga e ilemi ngo senu, e? I sivenga ako aro i vo riseaing a voing a God nge.
JAM 5:14 Na omu anga e ini multhang, e? I sivenga ako aro ikei song lotu a mukalingare ako ole lemioong i motu, mo o es me, naro o nong ile na o taultun ini peti nge wel nge a Toko Pomnga iion.
JAM 5:15 Na aro ve o nong na ole lemioong omoletet inga a God nge, aro ole nongong aken aro i pamimi ni multhanginga aken, naro Toko Pomnga aro i palosa i. Na aro ve ile vothung kerenga i voth, na i pamilempot i, God aro ilemi simikal i.
JAM 5:16 Maken aro thomu o pamilem pel nge lomu vothung kerengare, naro thomu o nong pel epee epeenga, maken God aro i pasenu werer thomu. Eneke toko vengvenga ile nongong, kene i engeng rintet nge ur ako i pavurvur ako aro i oma i.
JAM 5:17 Na Elaija ini toko neneanga ranga ve ini it. Ma i nong engeng a God nge ve aro vit i mothong tova i molu, mako vit i molu avele a ulue, nge tovu po or me na ngov or limae.
JAM 5:18 Lamako i nong mun a God nge, mako vit i molu mun a sepsa me ma ur oingare o plo werer mun ma o mon.
JAM 5:19 Titeikre, aro ve omu e i leklek nge riong nunganga panesnga, na omu e mun e i pavengveng werer mun i,
JAM 5:20 aro toko aken ilemi mire nge ako ve: Aro ve toko e i pavengveng toko le vothung kerenga e nge ile leklekong aken, akennga i pamimi toko aken nge rinong, na God aro i pasopal ile vothung kerenga puluanga aken. Na i re aken. I vus.
1PE 1:1 Tho a Pita, tho ini a Jisas Krais ile pakeke. Tho wat malueng ake a thomu areko God i ateal thomu ve ini ile, na o lo vra nge lomu pen a Israel na o voth ini loomere a epee a Pontus, Galesia, Kapadosia, Esia na Bitinia.
1PE 1:2 Na ar Vovo a God i ateal thomu, ranga ve ako nomenga ilemi ve aro i oma i, na i pavelpol thomu ini toko riringare, ako nge Ioni Riringa mo aro thomu o nongal a Jisas Krais, naro ia mla i tiptip leltun thomu mo aro i pavthopot thomu nge lomu vothung kerenga. Na tho nong ve aro God ile themosaling na ile lemi moring aro i vual rintet a thomu nge.
1PE 1:3 Aro te risea a God ako ini ar Pomnga a Jisas Krais Itema, eneke i themosal rintet it, mako i sung mimiong ponganga a it nge, aken te men sial ol nge ur areko aro i sungu i a it nge ako aro ile vusonga avele. Naro ile vusonga avele, eneke Jisas Krais i los werera nge rinong.
1PE 1:4 Na i themosal it venen aken mo aro te el ol ile ur sivesivenga areken ako i pango tetal i nge it ako a Pen a Urvet. Na ur areken, i pavurvur aro ur e avele i pakerenga ir, na ur e avele aro i paakop ir, na ile sivengaing aro i vus avele.
1PE 1:5 Na nge lomu lemioong, God i paseral thomu nge ile engenging mo aro thomu o el sele mimiong ako aro i pamimi ol tokokoere nge. Na i monsi lale ve aro i pango pat ol ile pamimiong aken nge nang le vusonga.
1PE 1:6 Na thomu o risea rintet nge ur areken. Aveto matheong pelekpolngare ako thomu o el i ponange, na lelle inga atike na o el sisisong nge, kene i pavurvur aro i pakerenga lomu riseaing aken avele.
1PE 1:7 Na tongporumong areken o velpoltun thomu mo i pathengal ako ve, lomu lemioong i nunganga. Na o tongporum mun gol venen aken ako o paeso i a won sesenga nge mo i pavelpol ile sivengaing. Aveto nge a God itheki, lomu lemioong i sivenga rintet nge gol ako aro i voth palolo avele. Na tongporumong aro i velpol a thomu nge venen aken mo lomu lemioong aro i mit engeng, aken nge nang ako Jisas Krais aro i velpol pat ol, aro i risea na i paesa thomu nge lomu lemioong aken, na ia malmaling a urvet aro i sung mun i a thomu nge.
1PE 1:8 Na thomu o thepol i rongan, aveto rongan omu sagu i, na ponange mun ake rongan thomu o thepol i avele, aveto rongan lomumuo a i nge, mako thomu o vual rintet nge riseaing, na riseaing aken o pavurvur aro o patongrum i nge ur ulue anga e avele.
1PE 1:9 Na thomu o risea venen aken, eneke ponange ol ake thomu o el ol lomu lemioong monnga ako ini lomu lemioong motunga ako ini pamimingomua.
1PE 1:10 Na God ile riong elnga areko o ritet nge pamimiong aken ako aro i sungu i a thomu nge ako nge ile themosaling, na o kathu katha rintet mun nge pamimiong aken ile velpoling aro i vava ako a God ile erere nge.
1PE 1:11 Na nomenga Krais Ioni ako i voth a olemi, kene i ritet tel a mukaling nge sisisong ako aro Krais aro i el i panen, na nge ia malmaling a urvet ako aro i el mun i a rumongaling me. Na olemi rumu ruma Oni Riringa ile riong aken nge a Krais ile velpoling, naro i velpol penva.
1PE 1:12 Na God i pango pat i a or nge ve, ur areko osivenga o ritet nge, kene aro i velpol nge nang ako o mimi nge avele, aveto aro i velpol ol a thomu nge. Na ranga ve ponange ol i velpol ol a thomu nge lale, nge ako o panongpol thomu nge Panongpolong Sivenga ako nge Oni Riringa ile engenging ako God i pakeu i a Pen a Urvet me. Na ur ako o ritet i a thomu nge lale, ensel munre o sis ve aro olemi mire nge.
1PE 1:13 Maken aro thomu o naktet senu lomu lemi rumong, na o theal senu lomu mimiong. Na o men sial ol inga nge pamimiong ako Jisas Krais aro i sungu i a thomu nge, ako nge ile themosaling, nge ako aro i velpol pat ol.
1PE 1:14 Na nomenga lomumu mire nge a God avele, na o panes inga vothung kerenga, aveto ponange thomu ini a God itutun areko o nongal ile riong, na o mothong tova o panes werer ol lomu lemi rumong kerenga areken.
1PE 1:15 Aveto lomu vothung alavusnga ako o oma i, aro i riri a God itheki, ranga ve ako God ienga ako i ateal thomu mo ini ile kene i riri.
1PE 1:16 Eneke God ile riong i ri vene, “Aro thomu o velpol ini toko riringa, eneke tho ini God riringa.”
1PE 1:17 Na nge ako thomu o nong a God nge, o apet i ve ini, Vovo. Na ini a God ako aro i avrum toko alavusnga ole vothung, na ile avrumong aken i vur e pel inga, naro i panes inga vothung ako toko omole omole o oma i. Aken aro thomu o mimi tomo nge lomu ngeipong nge i, nge lomu mimiong ol ake ru a ulue, ako ranga ve o voth ini longre nge pen aken.
1PE 1:18 Naro o mimi venen aken, eneke lomumu mire mun ako ve, God i ol wererpot thomu nge lomu mimiong ako o elespot i a titovumuere nge ako imonnga avele. Na i ol thomu nge ur ako i kerenga virial ranga ve ini gol na silva, kene avele,
1PE 1:19 aveto i ol thomu nge ur ako iolonga i roro rintet naro i penthal avele, ako ini a Krais ia mla. Na Krais i ranga ve ini sipsip itun ako ur kerenga e avele i teo a i nge, ako o so rin i mo o oma ole sungong a God nge.
1PE 1:20 Na God i pamen ulue rongan na i ateal a Krais lale ve aro i rin venen aken, aveto nge nang patopalalnga areke te voth nge ponange, God i pango pat a Krais lale ve aro i opoal thomu.
1PE 1:21 Na nge a Krais ile omaing aken, lomu lemioong i voth ol nge a God ako i palos werera i nge rinong, na i sung malmaling a urvet a i nge. Maken lomu lemioong i engeng ol nge a God, na o men sial ol nge ur ako God i kin ile riong nge lale.
1PE 1:22 Na lomu mimiong i riri a God itheki lale, eneke thomu o nongal a God ile riong nunganga nge a Jisas lale, mako o pavurvur aro o sung asaguong nunganga a toko lemioongare nge, maken aro omu sagu pel tomo nge lomumu alavusnga.
1PE 1:23 Eneke thomu o el mimiong ponganga lale. Na ini mimiong ako titomomue ulue angare o pavelpol i avele, eneke mimiong aken kene aro i voth palolo avele. Ini mimiong ako aro ile vusonga avele, eneke God ile riong ako i sung mimiong naro ile vusonga avele, kene i pavelpol i a thomu nge.
1PE 1:24 Na riong aken i nunganga, eneke God ile riong i ri vene, “Toko alavusnga o ranga ve ini pilil ako nang i in i ma i voth palolo avele. Na tokokoere oa malmaling ile sivengaing i ranga ve ini won punpolnga ako i punpolpot inga, nako i movurpot werer.
1PE 1:25 Aveto Toko Pomnga ile riong i voth, naro ile vusonga avele.” Na riong ako God ile riong ake i ri nge kene ini Panongpolong Sivenga ako o panongpol thomu nge lale.
1PE 2:1 Na thomu o el mimiong ponganga lale, maken aro thomu o modop vothung kerenga elonga ranga ve ini le apaltetong alavusnga, na siveneaing nge vothung sivenga, na ni silaling nge areko ole ur elonga pom, na ri moluplupong alavusnga.
1PE 2:2 Naro thomu o betet nge a God ile riong inga elnga ranga ve ini povothvoth areko o maneu ol or, ma oa pun rintet nge susuong, mo aro thomu o motu nge lomu mimiong ponganga, i mulal nge nang ako aro God i pamimi selele ol thomu nge.
1PE 2:3 Naro thomu o oma venen aken, eneke thomu o tongporum a Toko Pomnga lale, ma i sivenga ol a thomu nge.
1PE 2:4 Na nge ako thomu o es a Toko Pomnga nge, o es a i nge ranga ve ako ini um ako mimiong i voth nge ako tokokoere o siv lelpot i, aveto a God itheki ini um a urvet ako iolonga i roro rintet, mako i ateal i ve aro i aria ile vel nge.
1PE 2:5 Na nge ako o es a i nge venen aken, thomu mun o ranga ve ini umre ako mimiong i voth nge, na God i veliloalo thomu mo Ioni i aria ile lotuonga a vel nge thomu. Na i oma venen aken mo aro thomu o velpol ranga ve ini ile pris riringare mo o sung lomu sungong ako Oni Riringa i pavelpol i a lomumu nge. Na God ilemi sivenga nge lomu sungong areken, eneke thomu o teo a Jisas Krais nge.
1PE 2:6 Na ur areken i nunganga, eneke God ile riong i ri vene: “O nongpol! Tho ateal nepes omole lale, na i ranga ve ini um a urvet ako i olonga i roro rintet na i toth ako aro tho pangoa i a tete a Saion ranga ve ini um ako i paengeng vel ile mitong, ranga ve ini wovek sapatanga. Na toko ako ilemio nge i, aro i el le maraing nge i avele.”
1PE 2:7 I nunganga ako God i paroro thomu areko lomumuo nge a Jisas ako ini um a urvet aken. Aveto nge areko olemio nge i avele, God ile erere i ri vene: “Na um ako vel aringare o siv lelpot i, i kene i velpol ini um ako i paengeng vel ile mitong, ranga ve ini wovek sapatanga, ma i mukal ol nge um alavusnga areken.”
1PE 2:8 Na God ile erere i ri mun ve: “Ini um ako ini tokokoere oeve le titonga, na ini ur ako aro i pamatu tokokoere.” Na o matu ranga ve ako God i ateal or nge, eneke o nongal a God ile riong avele.
1PE 2:9 Aveto God i ateal thomu ve aro ini ile tokokoere, na thomu ini ler nepes a God ile prisre, na thomu ini tokokoe areko o riri, ako God isivenga i lengpot thomu mo ini ile. Na i oma venen aken mo aro thomu o panongpol nge ur sivesivenga areko i oma i, ako te risea i nge, nge ako i lengpot thomu a mideng lemi me, ma i paeso thomu nge ile pen lalanga ako i sivenga rintet.
1PE 2:10 Nomenga thomu ini a God ile tokokoere avele, aveto ponange thomu ini ile tokokoe ol re. Nomenga thomu o el vet a God ile themosaling avele, aveto ponange thomu o el ol a God ile themosaling.
1PE 2:11 Titeik sivengare, thomu o voth ini longre ake ru a ulue, make tho pator thomu ve aro o mothong tova o panes lemi rumong kerenga ako i mita a lomumu, na i pun tomo nge lomu lemi rumong sivenga.
1PE 2:12 Na i nunganga ako areko or ini toko lemioongare avele, o teltun polpol omu nge vothung kerenga omanga, aveto a oa lemimi aro lomu vothung aro i vengveng inga, aken aro o thepol lomu vothung sivenga aken, naro o risea a God, nge nang ako aro i lo werer nge me.
1PE 2:13 Aro thomu o voth a toko mukalinga ulue angare osa thewo, eneke Toko Pomnga i sis ve aro thomu o oma venen aken. Naro thomu o voth a nepes mukalinga ako ini nepes alavusnga oa pomnga isa thewo.
1PE 2:14 Naro thomu o voth mun a ile gavman a mukalingare osa thewo, eneke i pake or mo aro o paomelal areko o oma vothung kerenga, na o risea mun areko o oma vothung sivenga.
1PE 2:15 Naro thomu o voth a osa thewo venen aken, eneke God i sis ve aro lomu vothung sivenga aro i paporengu tokokoere ole riong pelekpolnga areko olemi otun polpol thomu nge.
1PE 2:16 Aro thomu o mimi ranga ve ako o vthopot nge patorong iteltunnga, aveto o mothong tova o seltunu vothung kerenga omanga nge lomu vthopotong aken. Avele! Aro thomu o mimi inga ranga ve ini a God ile umongare ako o panes inga ikei.
1PE 2:17 Aro thomu o papomnga toko alavusnga. Naro omu sagu titeumu lemioongare. Naro o papomnga rintet a God tomo nge ngeipong. Naro o papomnga mun lomu nepesre oa pomnga.
1PE 2:18 Na thomu toko um polpolongare, aro thomu o paesu sivengomu a tokoningomure osa thewo, naro o papomnga or alavusnga. Naro o oma venen aken inga nge areko o oma vothung sivenga, na o themosal thomu inga, kene avele, aveto aro o oma venen aken mun nge areko o pamen kerere polpol thomu.
1PE 2:19 Eneke God ilemi sivenga inga nge lomu vothung ako thomu o panes inga a God ilemi, na o potun inga matheong na sisisong ako tokoningomure o oma polpol i a thomu nge.
1PE 2:20 Na aro ve omu e i oma vothung kerenga e, na i el inga sisisong ako o siso i nge, aro lomum vava nge aken? Aro God ilemi sivenga nge? Avele! Aveto aro ve thomu o el sisisong nge vothung sivenga omanga, na o el inga aken, aken God ilemi sivenga inga nge aken.
1PE 2:21 Na God i lengpot thomu mo aro o panes vothung aken, eneke Krais mun i el sisisong nge opoalngomu. Na i oma venen aken mo aro i pathengal thomu nge sovengalo ako aro thomu o panesrum i nge.
1PE 2:22 Na i oma vothung kerenga e avele, na riong le apaltetonga e avele i espot mun a iwo.
1PE 2:23 Na nge ako o oma riong kerenga a i nge, i olal werer riong kerenga a or nge avele. Na nge ako i el sisisong a or nge, i ria vet ve, aro i paolal werer i a or nge avele. Aveto i sungu inga ur alavusnga a God imeni ako i avrum vengveng tokokoere ole vothung.
1PE 2:24 Na isivenga ini peti i mon a won ngoronga nge, eneke i el ler vothung kerenga olalnga. Na nge aken, i pavurvur aro te mothong selele vothung kerenga omanga ranga ve ini toko rinonga, naro te panes inga vothung vengvenga tomo nge ler mimiong alavusnga. Na ile omaing i vene re aken na i pamimi thomu ako nge sisoing ako i el i.
1PE 2:25 Na i oma venen aken nge thomu, eneke nomenga thomu o leklek ranga ve ini sipsipre ako o nongal otokoningare okei avele, aveto ponange thomu o eksing, na o panes ol inga toko ako i theal lomu mimiong ranga ve ini sipsipre othealnga.
1PE 3:1 Na i vene mun nge thomu seng peangere, aro thomu o voth a ewomuere osa thewo mo aro ve oa pelie olemio nge a God ile riong avele, na aro ve thomu o sung mun riong pelie a or nge avele, ur e avele, aro lomu vothung aken inga aro i oma or mo olemio nge a Toko Pomnga,
1PE 3:2 eneke aro o thepol lomu vothung riringa tomo mun nge lomu vothung nongalnga.
1PE 3:3 Na o mothong tova omu malmaling ini lalanga anga, ranga ve ini pounga thoing galelgalelnga, na nanaing ako ini gol nananga, na teunong sivesivengare teunnga mun.
1PE 3:4 Aveto i sivenga ako aro omu malmaling ini lomumu anga ako i penthal avele, ranga ve ini vothung lemi mosing tomo nge lemi moring. Na malmaling ako i venen aken, iolonga i roro rintet a God itheki.
1PE 3:5 Na ini vothung ako seng nomengangare ako o riri na olemio nge a God ve aro i panes ile riong kinnga, kene o panes i. Na o pamalmal osivenga nge ako o paesu or a oewoere osa thewo.
1PE 3:6 Na Sara i venen aken, eneke i nongal a Abraham ikei, na i apet i ve ini ia pomnga. Na thomu ini itutun sengengaere, tova ve lomu vothung i vengveng, na ngeipong ile mong thomu avele.
1PE 3:7 Na i vene mun nge thomu toko peangere, aro thomu o pamen senu ewomu sengengaere ranga ve ako God i sung mire a thomu nge. Naro o theal senu or ranga ve ako ole engenging i posnga nge lomu engenging, eneke God i themosal mun or, naro o el mun ile sungong tomo nge thomu ako ini mimiong ako aro ile vusonga avele. Naro thomu o oma venen aken mo aro ur e avele aro i mit roal lomu nongong.
1PE 3:8 Na lek riong patopalalnga nge ur areken i vene: Aro thomu alavusnga aro lomumu omole ol inga, naro lomumu esal pel, naro omu sagu pel ranga ve ako titeumu pel, naro o sung lomumu alavusnga nge tokokoere oopoalnga, naro o paruru mun sivengomu.
1PE 3:9 Na o mothong tova o olal werer vothung kerenga nge areko o oma vothung kerenga a thomu nge. Na o mothong mun tova o olal werer ri moluplupong nge areko o ri moluplup thomu. Aveto aro thomu o olal werer i a or nge, nge lomu riong ako o nong a God nge ve aro i oma senu nge or, eneke God i ateal thomu ve aro o oma venen aken mo aro God i oma senu nge thomu.
1PE 3:10 Naro thomu oma venen aken, eneke God ile riong i ri vene: “Aro ve toko e i sis ve aro i el mimiong sivenga na i mimi nge nang sivenga, aro riong kerenga e avele, na le apaltetong e avele mun aro i espot a iwo.
1PE 3:11 Naro i lel ikime nge vothung kerenga omanga, naro i panes inga vothung vengvenga. Naro i betet ve aro i men senu tomo nge toko alavusnga.
1PE 3:12 Eneke Toko Pomnga i theal senu nge areko ole vothung i vengveng, na i ta itelnga nge ole nongong. Aveto Toko Pomnga i lel ikime nge areko o oma vothung kerenga.”
1PE 3:13 Na anga aro i pakerenga thomu tova thomu o betet inga nge vothung sivenga omanga, e?
1PE 3:14 Aveto aro sapase thomu tova ve, thomu o el sisisong nge lomu vothung vengvenga. “O mothong tova o ngeip nge ole vothung ako o pangeip thomu nge. Na o mothong tova lomumu kerere.”
1PE 3:15 Aveto a lomumu aro o pamena a Krais roro mo o papomnga inga ienga ve aro ini omu Pomnga. Na opisleonga aro thomu o monsi ve aro o olal tokokoere ole ninong nge lomu men sialing nge a God ile ur sivesivengare.
1PE 3:16 Aveto nge lomu riong olalnga aken, aro o papomnga or, na o ri riong mosnga a or nge. Naro o oma inga ur ako i sivenga mo ur e avele i voth a lomumu, mo aro ve tokokoere o oma riong kerenga nge lomu vothung sivenga ako o panes a Krais nge, aken aro ole mara nge ole riong kerenga aken.
1PE 3:17 Naro thomu o mimi venen aken, eneke aro ve God i sis ve aro thomu o el sisisong, i sivenga ako aro o el sisisong nge lomu vothung sivenga omanga, eneke ile sungong e avele i voth nge sisisong ako thomu o el i nge lomu vothung kerenga.
1PE 3:18 Na i sivenga ako aro thomu o el sisisong nge lomu vothung sivenga omanga, eneke Krais ako ini toko vengvenga i el mun sisisong nge areko or ini toko vengvenga avele oopoalnga, na i rin leltun ole vothung kerenga. Na i rin pa omole inga mo i opoal toko alavusnga mo o pavurvur ako aro o es a God nge. Na nge ako o so rin i, ma ini peti inga i rin, aveto ioni rongan i mimi, na i el mimiong ponganga.
1PE 3:19 Na nge sovengalo aken, i es mo i panongpol Waliare ole, ako o voth a paomelalinga a pen.
1PE 3:20 Ini areko o nong sirik nomenga nge ako God i paninal or ve aro o eksing. Na ile paninaling aken i voth nge nang areko Noa i oma imot aolonga nge. Na toko inga or limme inga ako o el mimiong a imot lemi na o monu mona a thei i pavurvur nge ako thei aken i pamimi or.
1PE 3:21 Na thei aken ini paatealing nge paninuong ako i pamimi ol thomu ako nge a Jisas Krais ile los wereraing. Na ini numu peti akopnga paut rirpotnga avele, ini lomu riong kinnga ako thomu o oma i a God nge ve aro o oma inga ur ako i sivenga mo ur e avele aro i eso ol a lomumu.
1PE 3:22 Na Krais ini toko ako i esa a Pen a Urvet lale, na i men ol a God imeni sivenga nge anga, nge wop ako o papompom tokokoere nge. Na enselre, na tamatare, na ur alavusnga ako ole engenging i voth, kene o voth ol ako a isa thewo.
1PE 4:1 Na Krais i el sisisong nge ini peti, aken aro thomu o el mun ile lemi rumong aken, mo i monsi thomu nge sisisong elnga. Eneke toko e ako i el sisisong nge ini peti lale, aken i pavus ol vothung kerenga ile engenging a i nge lale.
1PE 4:2 Na nge ile mimiong ake ru a ulue, aro i panes ol inga vothung ako God i sis ve aro i oma i, naro i panes ol vothung ulue anga ako i mita a ilemi me, kene avele.
1PE 4:3 Eneke i palolo rintet lale nge lomu mimiong ako thomu o panes vothung ulue anga ako areko or ini a God ile tokokoere avele o oma i, ranga ve ako ole mimiong i vual nge toko na seng aomnga, tomo nge vothung pelekpolngare omanga, na theki le roroing, na o thin rinrin thei engenga evelelnga, na o thinu thina thei engenga nge saal aolongaere ako vothung kerenga pulua i voth a lemi, na ole lotualing nge avalare i kerenga selele, na lomu vothung areken ru o modopu i lale aro i pavurvur ol venen aken ol.
1PE 4:4 Na o kukuk ako thomu o supo tomo ol avele nge ole vothung ako i ranga ve ini mekerem wengare ole, mako o oma riong kerenga pulua nge thomu.
1PE 4:5 Aveto aro o mit nge riong nge ole vothung aken, na riong nongpolnga ako i monsi lale ve aro i avrum toko rinrinongare na toko mimingare ole riong, aro i oma or mo o pamilempot tepun vava ako o oma ole vothung areken.
1PE 4:6 Na tepun ako Krais i esu a Wali na i panongpol Panongpolong Sivenga nge areko o rin lale kene i vene: Nomenga areko olemio nge a God, toko ulue angare o teltun polpol oa, ma o rin mun ranga ve ini toko neneanga alavusnga, aveto o nongpol Panongpolong Sivenga ma olemio mun nge mo i pavurvur aro ooni aro o mimi ol tomo nge a God.
1PE 4:7 Na ur alavusnga ile vusong i toth me lale, maken aro lomu lemi rumong aro i nine, na o theal senu lomu mimiong mo i pavurvur aro o nong a God nge.
1PE 4:8 Na vothung ako i mukal nge vothung alavusnga i vene: Aro omu sagu rintet pel, eneke vothung ako nge asaguong i seltun vothung kerenga puluanga.
1PE 4:9 Naro o nongpoo pel, na o mothong tova lomumu a riong nge.
1PE 4:10 Naro thomu o opoal pel sivengomu nge sungong rel relngare ako thomu omole omole o el i nge a God ile themosaling, na o theal senu or evelelnga ranga ve ini ile umonga sivengare.
1PE 4:11 Na aro ve toko e i el sungong nge riong panongpolnga, aro i panongpol vengveng inga riong ako i es a God nge me. Na aro ve toko e i el sungong nge tokokoere oopoalnga, aro i oma i tomo nge engenging ako God i sungu i a i nge. Naro thomu o oma venen aken mo aro tokokoere o thepol lomu sungong areken, na o risea a God ako nge a Jisas Krais. Na ini toko ako i el malmaling a urvet na engenging ako aro ile vusonga avele. I nunganga.
1PE 4:12 Na titeik sivengare, o mothong tova o kukuk nge sisisong velvelnga ako i tongporum thomu, ranga ve ako ini ur ponganga ako i velpoltun thomu.
1PE 4:13 Aveto aro lomumu i sivenga inga ako thomu o el mun sisisong ranga ve ako Krais i el i, na lomu voth vosaling aro i panes tomo mun sisisong aken mo aro o vual rintet nge voth vosaling nge nang ako aro God i pavelpol pat ol a Krais ia malmaling a urvet.
1PE 4:14 Na aro ve tokokoere o ri tangatun nge thomu, eneke thomu o panes a Krais, sapase thomu, eneke God Ioni na ia malmaling a urvet i seltun thomu.
1PE 4:15 Na o mothong tova o pavelpol sisisong nge sivengomu nge lomu vothung ako ranga ve ini toko so rinnga, na toko kemonga, na patorong avsanga, eve o pavothalo tokokoere nge ole umong.
1PE 4:16 Aveto aro ve thomu o el sisisong nge ako thomu ini a Krais ile tokokoere, o mothong tova lomu mara nge, aveto aro thomu o ri sivengaing a God nge ako Krais Iion i sop a thomu nge.
1PE 4:17 Eneke nang ako God ile tokokoere o mit nge riong i patea lale. Na aro ve i patea i a it nge ako te el sisisong a tokokoere nge, aro ile vusong i vava ol nge areko o avsa a God ile Panongpolong Sivenga, e?
1PE 4:18 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ako i ri vene: “Na aro ve i klip rintet nge toko vengvengare ve aro o el ole pamimiong a God nge, aro i vava nge areko o lel okime nge a God na ole vothung kerenga, e?”
1PE 4:19 Maken areko o el sisisong ranga ve ako God i sis ve aro o el i, aro o kis inga vothung sivenga omanga, naro o sung osivenga a God imeni ako ini Patenger ako i theal senu or ranga ve ako i kin ile riong nge lale.
1PE 5:1 Na thomu lotu a mukalinga areko lomu lemioong i motu, tho ini lotu a mukalinga mun ranga ve ini thomu, na tho ini toko ako tho thepol sisisong ako Krais i el i, na tho panongpol nge, na tho ini toko ako aro tho supo tomo mun nge areko aro o el mun ia malmaling a urvet ako aro i velpol pat ol panen, make tho pator engeng thomu lotu a mukalingare
1PE 5:2 ve aro o theal senu a God ile tokokoe areko i pathealu thomu nge or, ranga ve ini sipsip thealnga i theal ile sipsipre. Naro thomu o theal senu or, eneke lomumu i sivenga nge omanga ranga ve ako God i sis ve aro thomu o oma i. Na o mothong tova o oma i ranga ve ako toko i pakealal thomu nge. Na o mothong mun tova o oma i ranga ve ako lomumu i voth inga nge umtun elnga, aveto aro o oma i, eneke lomumu i engeng nge omaing aken omanga.
1PE 5:3 Na o mothong tova o papomnga sivengomu a otheki mo o pakeu pakea tokokoe areko God i pathealu thomu nge, aveto aro o pathengal lomu vothung vengvenga a or nge mo i pavurvur ako aro o panes i.
1PE 5:4 Na aro ve thomu o oma venen aken, i pavurvur ako la Jisas ako ini Sipsip Thealngare Oa Pomnga i velpol pat ol, aro thomu o el olongomu ako ini ia malmaling a urvet, na i ranga ve ini vevea ako ile sivengaing i pavurvur aro i vus ol avele.
1PE 5:5 Na i vene mun nge thomu apongare, tho pator mun thomu ve aro o paesu sivengomu a lotu a mukalingare osa thewo. Na thomu alavusnga aro o paruru sivengomu mo o opoal pel, eneke God ile erere i ri vene: “God i lel ikime nge areko o paroro osivenga, aveto i sung ile themosaling nge areko o paruru osivenga.”
1PE 5:6 Maken aro thomu o paruru sivengomu, na o paeso sivengomu a God ile thealing engenga lemi mo aro i paesa thomu roro nge nang ako i ateal i a thomu nge lale.
1PE 5:7 Na matheong alavusnga ako lomumu i voth nge, aro o sungu i a i nge, eneke i theal thomu, na ilemi i voth nge thomu.
1PE 5:8 Naro lomu lemi rumong aro i nine na o thealal, eneke teltunngomua a Satan i esu esa ranga ve ini laion ako i ngirikal, na i kath toko e ako aro i rereu i mo i ontetu i.
1PE 5:9 Aveto aro thomu o mit engeng nge lomu lemioong nge a Satan imitroalnga, eneke lomumu mire ako titeumu lemioongare ake ru a ulue o el mun sisisong kathnga ako thomu o el mun i.
1PE 5:10 Na tho nong ve aro God ako ini themosaling alavusnga tepun, ako i lengpot thomu mo aro thomu o el ia malmaling a urvet ako aro ile vusonga avele, ako nge lomu teoong a Krais nge, kene aro i pasenu werer thomu nge ako tova thomu o el tel sisisong nge nang pelie, naro i paengeng thomu, na i pamen senu thomu mo o mit engeng inga nge nang elonga.
1PE 5:11 Na ini a God ako ile engenging i voth evelelnga ako aro ile vusonga avele. I nunganga.
1PE 5:12 Na malueng atike tho wat i, Sailas i opoal tho nge. Na tho ate ve ini titeir ako i pesrou avele nge a Toko Pomnga ile omaing omanga. Na nge lek malueng ake tho pator engeng thomu, na tho ekris senu a God ile themosaling nunganga a thomu nge. Maken aro thomu o mit engeng ol nge.
1PE 5:13 Na toko lemioongare ako o voth a rem pomnga ake a Babilon o pasungalu ole nang sivenga a thomu nge. Na or ini areko God i ateal or tomo nge thomu mo ini ile. Na Mak ako i ranga ve ini tuk i pasungalu mun ile nang sivenga a thomu nge.
1PE 5:14 Naro thomu o titpororoling ranga ve ako omu sagu pel. Na God ile lemi moring aro i voth tomo nge thomu alavusnga ako o teo a Krais nge. Na i re aken. I vus.
2PE 1:1 Tho a Saimon Pita ako ini a Jisas Krais ile toko umonga na tho ini ile pakeke mun. Tho wat malueng ake a thomu areko o el mun lemioong ako i vur e pel inga tomo nge lemem lemioong, na ini lomu ur sivenga ranga ve ako ini lemem ur sivenga mun. Na te el ler lemioong ako nge a Jisas Krais ako ini ler God na ler pamimionga ako i oma it mo te velpol ol ini ile toko vengvengare a itheki.
2PE 1:2 Na tho nong ve aro thomu o vual rintet nge a God ile themosaling na ile lemi moring, nge ako lomumu mire senu nge a God na ar Pomnga a Jisas.
2PE 1:3 Na engenging ako ini a God ile engenging kene i sungu ur alavusnga a it nge lale, mo te pavurvur aro te mimi ranga ve ako i sis ve aro te mimi nge. Na i sungu ile engenging aken a it nge, eneke lemir mire senu nge toko ako i lengpot it mo te el mun isivenga ile sivengaing na ia malmaling a urvet.
2PE 1:4 Na nge sovengalo aken, i sungu mun ile sungong a it nge lale ako ini ile riong kinnga ako i aolonga rintet na i sivenga rintet. Na nge ile sungong aken, te pavurvur aro te tholel nge vothung ako i kerenga rintet ako toko ulue angare o oma i, eneke o panes inga vothung ulue anga ako i mita a olemi me. Na nge ile sungong mun aken, te pavurvur aro te supo tomo nge areko o elo a God ile vothung vengvenga a ole mimiong.
2PE 1:5 Na i nunganga ako God i oma venen aken nge thomu, mako aro thomu o betet nge vothung sivenga rong esanga a lomu mimiong nge. Ranga ve ako aro o rong esa mun vothung vengvenga a lomu lemioong nge. Na nge lomu vothung vengvenga, aro o rong esa mun mire ako i panes a God ilemi.
2PE 1:6 Na nge lomu mire ako i panes a God ilemi, aro o rong esa mun sivengomu lomu mimiong naktetnga. Na nge lomu mimiong naktetnga, aro o rong esa mun mit engenging nge matheong potunnga. Na nge lomu mit engenging nge matheong potunnga, aro o rong esa mun mimiong ako i panes a God ilemi.
2PE 1:7 Na nge lomu mimiong ako i panes a God ilemi, aro o rong esa mun titeinpeling a vothung. Na nge lomu titeinpeling a vothung, aro o rong esa mun asagupeling.
2PE 1:8 Na aro ve vothung areken i esa esa, aken i pathengal ako ve, lomu mire nge ar Pomnga a Jisas Krais i pavelpol imonnga a lomu mimiong, na ini ur polpolnga avele.
2PE 1:9 Aveto areko, vothung areke i voth a or nge avele, kene i ranga ve ako otheki pros na o the senu avele, mako olemi simikal ako God i pariri or nge ole vothung kerenga ako o oma i nomenga.
2PE 1:10 Maken titeikre, aro thomu o betet mo lomumu mire senu ako ve, thomu omole omole ini toko ako God i lengpot i na i ateal i ve ini ile. Na aro ve thomu o panes vothung areke, aro lomu lemioong aro i penthal selele ol avele,
2PE 1:11 naro God aro i thep lomu sovengalo sivenga ako aro o eso a ar Pomnga na ler pamimionga a Jisas Krais ile menong e nepes ako aro ile vusonga avele.
2PE 1:12 Na ur alavusnga ako tho ri nge, kene i nunganga, maken aro tho pesrou nge palemi rumalngomu nge ur areken avele. Na i nunganga ako lomumu mire nge ur areken lale, na o mit engeng nge riong nunganga ako thomu o el i lale,
2PE 1:13 aveto lemik ve i vengveng ako aro tho pokeses mun nge palemi rumalngomu ako rongan tho voth a neneanga ranga ve ako onik i menalo a valvale ako ini nik peti inga,
2PE 1:14 eneke lemik mire lale ako ve, i toth ako aro onik i lospot nge valvale aken ako ini nik peti, na i ranga ve ako ar Pomnga a Jisas Krais i ritet i a tho nge lale.
2PE 1:15 Mako aro tho betet nge malueng watnga mo aro ve tho rin, tho sung sovengalo a thomu nge lale mo aro nge nang elonga thomu o pavurvur ako aro lomumu rum werer nge ur areke.
2PE 1:16 Na nomenga nge ako them ritet thomu nge ar Pomnga a Jisas Krais ile velpoling tomo nge engenging, them panes rurumong ako tokokoere o pavelpol i nge ole mire ma o palumtun lemimem nge, kene avele. Aveto nge nang ako ar Vovo a God i papompom a Jisas nge na i sung malmaling a urvet ako i tolilis a i nge, them thepol vengveng ia malmaling a urvet aken nge thekimem, na them nongpol mun a God ako ia malmaling a urvet i tolilis rintet kene ile leng lenging ako i velpolpot a i nge me na i ri ve, “Ake ini tuk ako ok sagu rintet i, na lemik i sivenga inga nge i.”
2PE 1:18 Na sivengemem them nongpol leng lenging aken ako i espot a Pen a Urvet me, eneke them voth tomo nge a Jisas a tete riringa polemi aken.
2PE 1:19 Na them thopol i veno ako a tete aken, mako lemem lemioong i engeng ve, Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, na i ranga ve ako God ile riong elngare o ri nge. Na i sivenga ako aro lomumuo mun nge ole riong aken, eneke ole riong aken aro i opoal thomu, i mulal nge nang ako aro Krais aro i lo werer nge me, na riong aken i ranga ve ini theki lalainga ako i opoal tokokoe areko o voth a mideng, i mulal nge erangunga. Na nge nang aken Krais aro i pango pat ol ur alavusnga a lemir ranga ve ako lempoa i totun ur alavusnga, mako tokokoere o thepol pat ol ir.
2PE 1:20 Na tho sis rintet ve aro lomumu i nine nge ve, God ile riong elngare ole riong ako i voth a God ile erere nge, e avele i velpola inga a toko e ilemi,
2PE 1:21 eneke God ile riong elngare ole riong e avele i velpol polpolpot a toko e nge, aveto Oni Riringa i pavurpol tokokoere olemi, mako o ripot ol riong ako God i sungu i a or nge.
2PE 2:1 Na i nunganga ako Oni Riringa i pavelpol a God ile riong venen aken, aveto ine riong elnga le apaltetongare o voth mun. Na nomenga o velpol a Israelre oa wop ranga ve ini pamirealonga le apaltetongare ako aro o velpol mun a omu wop lemi. Naro o segelal omu nge ole riong le apaltetonga ako aro i pakerenga lomu lemioong, na ole le apaltetong aken aro i mulal ako nge ole lelaing nge ar os a Toko Pomnga ako i ol werer it nge ile rinong, mako osivenga o pavelpol kerengaing viri viri a or nge.
2PE 2:2 Na toko pulua aro o panes ole vothung le maraing. Na tokokoere aro o thepol ole vothung areken naro o ri riong kerenga nge Sovengalo Nunganga ako i es a God nge.
2PE 2:3 Na olemi voth inga nge umtun elnga, naro o pawomwomal thomu nge ole riong le apaltetonga ako osivenga o pavelpol i, na aken o oma thomu ranga ve ini ole lulu ako aro o el umtun nge. Na nomenga vet ako me God i teltun oa lale ve aro i paomelal or, na i toth me ako aro ole kerengaing aken aro i velpol.
2PE 2:4 Na lemir mire ako God aro i paomelal areko o oma vothung kerenga, eneke i wen enselre ako o oma vothung kerenga, kene avele, aveto i asesu or a paomelalinga a pen, na i paeso or a vol a midenga, naro o theal tetal or i pavurvur nge ile nang ako aro i pamit or nge riong.
2PE 2:5 Na i wen mun toko nomengangare avele, aveto i pavelpol wong aolonga ako i pavus toko alavusnga ako o voth a ulue ako o lel okime nge i, aveto i pamimi a Noa ako ini vothung vengvenga panongpolnga, tomo nge iewo na itutunre na oewoere ako oa titaling or limai.
2PE 2:6 Na God i teltun mun rem pomnga a Sodom ome a Gomora angare oa, na i pavus selele or ome ole rebo nge won sesenga na o velpol ol ini vuvus. Na aken ini pathepolong nge ur ako aro i velpol nge areko aro o lel okime nge i.
2PE 2:7 Aveto i pamimi a Lot ako ini toko vengvenga ako i voth a Sodom. Ini toko ako ilemi kerere nge patorong avsangare ole vothung ako nge toko na seng aomnga,
2PE 2:8 eneke ur ako toko vengvenga aken i thepol i na i nongpol i, nge ako i voth tomo nge or, kene i oma i ma ilemi kerere rintet nge nang elonga nge ole vothung kerenga areken.
2PE 2:9 Na aro ve Toko Pomnga i pavurvur nge a Noa ome a Lot opamiminga venen aken, i pavurvur mun nge areko o panes i, opamiminga nge ole tongporumongre. Na aro ve i pavurvur nge tokokoere opaomelalnga venen aken, i pavurvur mun ako aro i pesrou avele, nge toko kerengare opaomelalnga i mul nge ile nang ako aro i pamit tokokoere nge riong.
2PE 2:10 Na alemminga nge areko o panes inga vothung ako i mita a olemi me, nge toko na seng aomnga, na oni plong rintet ve aro o voth a mukalinga e isa thewo. Na pamirealonga le apaltetongare ako o voth tomo nge thomu, o engeng nge magoning, na o ngeip avele nge ole voltetongre ako o oma i a tamatare nge ako o voth roro nge or.
2PE 2:11 Aveto enselre ako ole engenging na ole pomngaing i mukal nge or, o teltun tamatare nge voltetong venen aken ako a Toko Pomnga itheki, kene avele.
2PE 2:12 Aveto pamirealonga le apaltetonga areken o ranga ve ini mekerem wenga areko ole mire avele, ma ole velpoling a ulue kene itepun inga ako aro te rere or na te so rin or. Na o voltet inga ur ako olemi mire nge avele. Naro o el kerengaing ranga ve ini mekerem wengare.
2PE 2:13 Na oolonga olalnga aro i vur e pel inga tomo nge sisisong ako o oma i a tokokoere nge. Na olemi sivenga inga ako aro o oma inga saal kerenga a vothung nge eranga. Na or ini toko akopngare ako o pavelpol le maraing a thomu nge, eneke olemi sivenga inga nge ole vothung areken omanga nge ako o an tomo mun nge thomu toko lemioongare, nge omu aningre ako i patheng lomu asagupeling.
2PE 2:14 Na evelelnga olemi i vual inga nge theki le roroing, na o pesrou nge vothung kerenga omanga avele. Na o paleklek tokokoe areko olemi sulung salang nge ole lemioong, na o pamireal olemi nge umtun thesealnga na elnga. Na o voth ol aken a God ile paomelaling lemi.
2PE 2:15 Na o leklek, eneke o lel okime nge sovengalo vengvenga panesnga, na o panes a Balam ako ini a Beor itun ile sovengalo. Ini a God ile riong elnga e ako ilemi voth inga nge umtun elnga nge vothung kerenga omanga. Aveto ile donki i vol i nge ile vothung kerenga aken. Na donki ini mekerem areko o leng leng avele, aveto i leng leng ranga ve ini toko a Balam nge, mako i modopu ol ile vothung ngongonga aken.
2PE 2:17 Na pamirealonga le apaltetonga areken o ranga ve ini thei povovloainga ako i ma lale, na o ranga ve ini mun i vit theki ako thue engenga i thutet i. Na God i monsi ole paomelalinga a pen a midingdenga lale ako aro o voth nge.
2PE 2:18 Eneke owo a thei nge ole riong polpolnga, mako o ri ololo werero areko o patea ol nge okime lelnga nge vothung kerenga areken omanga, ini vothung ako areko olemi mire nge a God avele, kene o oma i. Na o titpo werero mun or nge ole riong polpolnga ako o ri nge toko na seng aomnga na vothung kerenga areko oni peti i vurpoltun i.
2PE 2:19 Na o kin ole riong tomo nge tokokoere ve, “Aro thomu o vthopot nge patorong panesnga.” Aveto osivenga o vthopot nge avele, eneke o voth inga a vothung kerenga lemi. Na ur ako tho ri nge i nunganga, eneke vothung kathnga ako ile mong toko e, toko aken i voth a vothung aken lemi.
2PE 2:20 Na aro ve tokokoere olemio nge ar Pomnga a Jisas Krais ako ini ler pamimionga, ma o lel okime nge vothung akopnga ako areko o panes vothung ulue anga o oma i, aveto vothung areken i kin werer mun or, na ile mong werer mun or, aken kene ole menong aken i kerenga rintet nge ole menong teltelnga ako o voth nge, ako olemio nge a Jisas rongan.
2PE 2:21 Eneke aro ve olemi mire nge a God ile sovengalo vengvenga avele, paomelaling ako aro o el i, aro i aolonga mos avele. Aveto aro ve o el mire nge a God ile sovengalo vengvenga lale, na o lel okime nge patorong riringa areko o panongpol or nge, aken kene paomelaling ako aro o el i, aro i aolo selele ol.
2PE 2:22 Na ur ako i velpol a or nge i ranga ve ini riong agelalnga ako i ri ve, “Nanau i an werer mun ia mutmutong.” Na omole mun i ri ve, “Kie ako i nunu lale, lamako i sisa werer mun ini peti ponganga aken a patpat nge.”
2PE 3:1 Titeik sivengare, ake ini lek malueng aininga ako tho wat i a thomu nge. Na nge lek malueng or aini aken tho palemi rum werer thomu nge ur areke mo i pavurpol lomumu mo lomumu i voth inga nge ur ako i riri rintet.
2PE 3:2 Na tho sis ve aro lomumu rum werer nge a God ile riong elnga riringare ole riong ako o ritet tel nomenga nge ur areko aro i velpol panen, tomo mun nge a Toko Pomnga ako ini ler pamimionga ile torong ako thomu o nongpol i a ile pakekere owo.
2PE 3:3 Na ur aolonga ako aro lomumu mire senu nge kene i vene: Nge nang patopalalnga tokokoe areko o panes vothung kerenga ako osivenga oni peti i vurpoltun i, aro o ri sililal thomu nge ole riong
2PE 3:4 ako o ri vene: “I kin ile riong lale ako aro i lo werer nge me, aveto i kala ol, e? Na i voth a kath? Aro i lo werer avele, eneke i patea nge nang ako titevirre ako o nongpol ile riong kinnga aken o rin lale, na i mul nge ponange, na ur e avele i eksing ol, na imei omoleal ol inga ranga ve ini ur areko God i pamenu i nomenga.”
2PE 3:5 Na oni plong rintet ve aro olemi rum werer nge ur areko God i oma i nomenga. Ranga ve ako God i ri na ile riong aken i pavelpol sepsa ome ulue. Na ulue i tea a thei lemi me, na thei i lel kalual i,
2PE 3:6 na nge a God ile riong mun thei i pavusu ulue nomenganga nge wong aolonga.
2PE 3:7 Na nge ile riong mun aken i theal senu sepsa ome ulue ako o voth ponange mo aro ini won sesenga ia ol, na i theal or i mulal nge ile paomelaling a nang ako aro i pakerenga areko o lel okime nge a God.
2PE 3:8 Na i nunganga ako Toko Pomnga i lo werer nge me rongan, aveto titeik sivengare, o mothong tova lomumu simikal ur omole ake kene i vene: Nge a Toko Pomnga ile thepolong, nang omole i ranga ve ini tovu po or 1,000 na tovu po or 1,000 i ranga ve ini nang omole inga.
2PE 3:9 Na toko pelie olemi ve, Toko Pomnga i pakeketun nge ur ako i kin ile riong nge, aveto i oma venen aken avele. I paninal aken nge thomu, eneke ini plong ve aro toko e i penthal, aveto i sis ve aro toko alavusnga aro o eksing olemi a i nge.
2PE 3:10 Aveto Toko Pomnga ile nang aro i es me, naro i pakuktun tokokoere ranga ve ini toko kemonga. Na nge nang aken sepsa aro i penthal tomo nge ile avvuvong aolonga. Na won sesenga aro i ongtun ur alavusnga ako i voth nge mo i kerenga selele, na ulue na ur alavusnga ako o voth mun nge aro o vus selele.
2PE 3:11 Na aro ve God aro i pakerenga ur alavusnga venen aken, aro i vava nge thomu areko o mimi ponange lomu vothung, e? Aro lomu mimiong aro i riri, naro o panes a God tomo nge lomu mimiong elonga.
2PE 3:12 Aro thomu o mimi venen aken nge ako o men tetal a God ile nang na o pavirial i me. Na nge nang aken won sesenga aro i pakerenga sepsa, na ur alavusnga ako o voth nge aro o ongtun.
2PE 3:13 Aveto te men tetal nge ur ako i kin ile riong nge lale, ako ini sepsa ponganga na ulue ponganga ako toko vengvengare aro o voth selele ol nge.
2PE 3:14 Maken titeik sivengare, nge ako o men tetal nge nang aken, aro o betet nge ako o voth riri mo aro omu theki e avele a God itheki, naro o voth lemi moring tomo nge i.
2PE 3:15 Naro lomumu i vene: Toko Pomnga ile paninaling aken ini sovengalo ako aro i pamimi tokokoere nge. Na lek riong aken i ranga ve ako titeir a Pol ako ar sagu i, i wat riong pelie a thomu nge lale, ako nge mire ninenga ako God i sungu i a i nge.
2PE 3:16 Na i ri vene aken nge ile malueng elonga. Na ur pelie ako i voth a ile malueng lemi i klip nge imirenga elnga. Na toko nongalproingare ako ole mire avele o ekris kerere ile riong aken ranga ve ako o oma i nge a God ile riong mun pelie lale. Na nge ole omaing aken o pavelpol kerengaing a osivenga nge.
2PE 3:17 Maken titeik sivengare, lomumu mire nge ur areken lale, mako aro o thealal, aro vene mo tokokoe areko o panes patorong avele aro o paleklek thomu nge ole riong le apaltetonga, kena aro o matu nge lomu mit engenging aken.
2PE 3:18 Aveto tho nong ve aro ar Pomnga a Jisas Krais ako ini ler pamimionga ile themosaling aro opisleonga aro i esa esa a lomumu, naro lomumu mire senu nge ur ako i sis ve aro o oma i. Naro te risea i ponange na evelelnga ako aro ile vusonga avele. I nunganga. Na i re aken. I vus.
1JO 1:1 Them wat nge toko ako ulue ake i velpol rongan na i voth tel lale. Na them nongpol ikei ako i leng leng, na them thepol i nge thekimem, na them the a i nge, na menimem i vugir mun i. Na ini toko ako ile riong i sung mimiong a tokokoere nge, na them panongpol thomu nge ile riong aken.
1JO 1:2 Na mimiong tepun aken i velpol ol a pen lalanga, ma them thepol i ma them ritet nge. Na them panongpol thomu nge toko aken ve ini mimiong ako aro ile vusonga avele kene tepun, ako nomenga i voth tomo nge Titemer a God, ma i velpol a them nge lale.
1JO 1:3 Na ur ako them thepol i, na them nongpol i, aken them panongpol mun thomu nge, mo ako thomu o pavurvur mun aro o supo tomo nge them nge titeinpeling a menong, na ler titeinpeling a menong aken i voth tomo nge Titemer a God na Itun a Jisas Krais.
1JO 1:4 Na them wat riong ake a thomu nge mo lemir i vual rintet nge lemi sivengaing.
1JO 1:5 Na riong ako them nongpol i a Jisas Krais nge, na them panongpol i a thomu nge, kene i vene: God ini pen lalanga na mideng e avele i voth a i nge.
1JO 1:6 Na aro ve te ria ve, te men titeinpeling tomo nge i, aveto rongan ler vothung i pathengal i ako ve, rongan te es a mideng nge, aken ler riong aken te ri nge, ini riong le apaltetonga, na te panes a God ile riong nunganga avele.
1JO 1:7 Na aro ve te es a pen lalanga lemi, ranga ve ako God i voth a pen lalanga nge, aken te men titeinpeling tomo nge a God ile tokokoere, na Jisas ako ini a God Itun ia mla i pariripot ol it nge ler vothung kerenga alavusnga.
1JO 1:8 Na God i ri lale ve, toko alavusnga o oma vothung kerenga, na aro ve te ria ve, ler vothung kerenga e avele, aken ler apaltet sivenger, na God ile riong nunganga i voth a it nge avele.
1JO 1:9 Aveto aro ve te pamilempot ler vothung kerengare, aken God aro i panes ile riong ako i kin tomo i nge it lale, naro i oma vothung vengvenga a it nge, ako aro ilemi simikal ler vothung kerenga areken, naro i pariri ol it nge ler vothung alavusnga ako i vengveng a itheki avele.
1JO 1:10 Na aro ve te ri ve te oma vothung kerenga e avele, aken te apet a God ini toko le apaltetonga, na God ile riong i voth a ler mimiong nge avele.
1JO 2:1 Na tutukre, tho wat riong ake a thomu nge, mo aro o oma vothung kerenga avele. Aveto aro ve omu e i oma vothung kerenga, kimer mitnga ake ro i voth ako i ri nge it ako a Titemer a God itheki, ini a Jisas Krais, ako ini toko vengvenga.
1JO 2:2 Na i sungpot isivenga ile mimiong ako nge ler vothung kerenga eltetpotnga. Na i oma venen aken nge enger inga avele, aveto i oma mun i nge toko alavusnga ake ru a ulue, ole vothung kerenga eltetpotnga mun.
1JO 2:3 Na aro ve te panes a God ile patorongre, aken lemir mire ako ve, lemir mire senu nge ur ako i sis ve aro te oma i.
1JO 2:4 Na aro ve toko e i ri ve, “Lemik mire senu nge ur ako God i sis ve aro tho oma i.” Aveto i panes a God ile patorong alavusnga avele, toko aken ini toko le apaltetonga, na God ile riong nunganga i voth a i nge avele.
1JO 2:5 Aveto aro ve toko e i panes senu a God ile riong, aken ile asaguong nge a God i alarorol a ile mimiong. Na lemir mire ako te teo a God nge vene:
1JO 2:6 Toko e ako i ri ve i teo a God nge, aro ile vothung i ranga ve ini a Krais ile vothung.
1JO 2:7 Na titeik sivengare, ine patorong ake ru tho wat i a thomu nge i ponganga avele. Aveto ini patorong neginga ako thomu o nongpol i nomenga vet ako me i patea nge ako o elo a Krais a lomumu. Na patorong neginga aken ini riong ako thomu o nongpol tel i lale, ako aro omu sagu pel.
1JO 2:8 Aveto patorong aken ako tho wat i a thomu nge i ponganga mun a thomu nge, na o thepol i a lomu mimiong ranga ve ako ini a Krais ile mimiong. Na o thopol i a lomu mimiong, eneke mideng a esong i penthalu, na pen lalanga a esong i velpol lale ma i to ol.
1JO 2:9 Na aro ve toko e i ri ve i voth a pen lalanga, aveto rongan ini silal itein lemioonga e, aken toko aken rongan i voth a mideng nge.
1JO 2:10 Na toko ako ia sagu ititein lemioongare, aken i voth a pen lalanga, na ur e avele i voth a i nge ako aro i pamatu i.
1JO 2:11 Aveto toko ako ini silal itein lemioonga e, aken i voth a mideng nge, na rongan i es a mideng lemi, na ilemi mire nge wop kathnga ako i es nge, kene avele, eneke mideng rongan i pasopal itheki.
1JO 2:12 Na rongan tho wat riong ake a thomu tutukre ako ini a Krais ile, eneke ako nge a Krais inga, God i eltetpot lomu vothung kerenga.
1JO 2:13 Na rongan tho wat riong ake a thomu a vovoengae mun re nge, ako lomu lemioong i motu, eneke lomumu mire senu nge a Krais ako i voth evelelnga. Na rongan tho wat riong ake a thomu apoapongare nge, ako lomu lemioong i engeng, eneke lomu mong a Satan, ako i kerenga selele lale. Na i nunganga ako tho wat lale a thomu tutukre ako ini a Krais ile, eneke lomumu mire senu nge Titemer a God.
1JO 2:14 Na tho wat lale a thomu a vovoengae mun re nge, ako lomu lemioong i motu, eneke lomumu mire senu nge a Krais ako i voth evelelnga. Na tho wat lale a thomu apoapongare nge, ako lomu lemioong i engeng, eneke thomu o engeng, na God ile riong i mimi a lomumu, na lomu mong a Satan, ako i kerenga selele lale.
1JO 2:15 Thomu o mothong tova omu sagu vothung ulue angare, eve ur areko i voth mun nge. Eneke aro ve omu e ia sagu vothung ulue anga, aken God iasagunga i voth a i nge avele.
1JO 2:16 Na i venen aken, eneke vothung alavusnga ako ini toko ulue angare ole, i es a Titemer a God nge me avele, ranga ve ini ako o panes inga vothung areko i mita a olemi me, na o theseal, na o magon. Vothung alavusnga areken ini vothung ulue anga vet aken.
1JO 2:17 Na ine ulue ake tomo nge areko oa sagu vothung ulue anga aro o vus, aveto tokokoe areko o oma ur areko God i sis ve aro o oma i, aro ole mimiong aro ile vusonga avele.
1JO 2:18 Na tutukre, te tothtunal ol nang le vusonga lale. Na ranga ve ako o nongpol ako ve, Krais ile ngarang aro i es me, na ponange ol ake Krais ile ngarangre pulua o velpol lale. Na nge aken, lemir mire ako ve, te tothtunal ol nang le vusonga.
1JO 2:19 Na tokokoe areken nomenga o voth tomo tel nge it, lama o lo lelpot ar ma o es. Aveto or ini lernga nunganga avele. Eneke aro ve or ini lernga, aro rongan o voth tomo nge it. Aveto o lo lelpot ar lale, make i nunganga ako ve, or ini lernga avele.
1JO 2:20 Aveto thomu o el Oni Riringa lale ako a Toko Riringa nge me, na i panine lomumu mo ako lomumu mire nge riong nunganga ako God i pathengal i a it nge.
1JO 2:21 Ava lomumu ve tho wat a thomu nge, eneke lomumu mire nge riong nunganga avele, aveto avele. Tho wat a thomu nge, eneke lomumu mire nge riong nunganga lale, na lomumu mire mun ako riong nunganga i pavelpol riong le apaltetonga e avele.
1JO 2:22 Toko le apaltetonga ini anga? Ini toko ako i kelelal ve, Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, kene avele. Na toko ako i venen aken, ini a Krais ile ngarang. Ma i lel ikime nge Titemer a God na Itun a Jisas.
1JO 2:23 Na toko ako i lel ikime nge a God Itun aken, akennga i lel mun ikime nge Titemer a God. Na toko ako ilemio nge a God Itun, akennga i lemio mun nge Titemer a God.
1JO 2:24 Na riong areko thomu o nongpol i nomenga nomenga vet ako me i patea nge ako o elo a Krais a lomumu, kene aro thomu o krim engeng i. Na aro ve thomu o krim engeng inga, aken rongan o teo a Jisas nge na a Titemer a God nge.
1JO 2:25 Na ake ini ur ako i kin ile riong a it nge lale ve aro i sungu mimiong ako aro ile vusonga avele a it nge.
1JO 2:26 Na tho wat riong areken a thomu nge mo tho pator lomu nge tokokoe areko o tongporum ve aro o paleklek thomu.
1JO 2:27 Aveto thomu o el Oni Riringa a God nge me, na rongan i voth a lomumu, make o mothong tova o sis ol pamirealinga e, eneke Oni Riringa ienga inga ako i pamireal thomu nge ur alavusnga. Na Oni Riringa aken ile omaing i nunganga na ile apaltet avele. Maken aro thomu o kis inga lomu teoong a Krais nge ranga ve ako Oni Riringa i pamireal thomu nge.
1JO 2:28 Na tutukre, aro thomu o pesrou avele nge lomu teoong a Krais nge, moro aken nge nang ako aro i velpol a pen lalanga, aro te mit engeng, naro ler mara nge mitong a itheki avele, ako nge ile esuong me.
1JO 2:29 Na lomumu mire ako ve, Krais ile vothung alavusnga i vengveng rintet, aken aro lomumu mire mun ako ve, toko alavusnga ako o oma vothung vengvenga, or ini a God itutunre ol lale.
1JO 3:1 O, ken! O thepol vet Titemer a God ile asaguong aolonga ako i sungu i a it nge, make i apet it ini itutunre ol! Na i nunganga ako it ini a God itutunre ol! Aveto toko ulue angare o ate it ve ini itutunre avele, eneke olemi mire nge a God avele.
1JO 3:2 Na titeik sivengare, te voth ol ini a God itutunre, aveto ler mimiong panen anga aken o panine mos i a it nge rongan. Aveto lemir mire ako ve, panen tova Jisas i velpol, aro te velpol ranga ve ini mun i i, eneke aro te thepol i ako ve, i kene ini a God.
1JO 3:3 Na toko alavusnga ako o men sial tomo nge ole lemioong nge ur aken, o oma inga vothung riringa mo o riri ranga ve ako Krais i riri.
1JO 3:4 Na tokokoe areko o mosal inga nge vothung kerenga omanga, o avsa a God ile patorong. Na i nunganga ako vothung kerenga omanga ini vothung ako i avsa a God ile patorong.
1JO 3:5 Aveto lomumu mire ako ve, Krais i velpol mo ako aro i eltetpot ler vothung kerenga areken. Na vothung kerenga e avele i voth a i nge.
1JO 3:6 Na aro ve toko e i teo a Krais nge, aro i mos ol nge vothung kerenga omanga ol avele. Aveto aro ve toko e i mosal inga nge vothung kerenga omanga, aken lemir mire ako ve, ilemi mire nge a Krais avele, na i elo i a ilemi rongan.
1JO 3:7 Na tutukre, aro thomu o naktet thomu, aro vene mo toko e aro i paleklek thomu. Na toko ako i mosal inga nge vothung vengvenga omanga, ini toko vengvenga ranga ve ini a Krais ako ini toko vengvenga.
1JO 3:8 Na toko ako i mostun inga nge vothung kerenga omanga ini a Satan ile, eneke nomenga vet ako me i patea nge ur alavusnga patenga, Satan i mosal inga nge vothung kerenga omanga. Na tepun ako God Itun i velpolu ake, mo aro i pakerenga a Satan ile omaing.
1JO 3:9 Na toko ako i velpol ini a God itun lale, aro i mos ol inga nge vothung kerenga omanga avele, eneke God ile mimiong i voth a i nge, na i pavurvur aro i panes ol vothung kerenga avele, eneke i velpol ini a God itun lale.
1JO 3:10 Naro lemir mire nge toko kathnga ako ini a God itun, na toko kathnga ako ini a Satan itun kene vava? Toko e ako i oma vothung vengvenga avele eve ia sagu ititeinre avele, aken ini a God itun avele.
1JO 3:11 Na riong e ako thomu o nongpol i nomenga vet ako me i vene: Aro ar sagu pel.
1JO 3:12 Na te mothong tova it ranga ve ini a Kein, ako ini a Satan ile toko, ako ini silal itein, mako i so rin i. Na i vava ako i so rin itein, e? I so rin i, eneke ini silal i, eneke isivenga ile vothung i kerenga, na itein ile vothung i vengveng.
1JO 3:13 Na titeikre, aro ve toko ulue angare oni silal thomu, aken aro o mothong tova o kukuk nge.
1JO 3:14 Na lemir mire ako ve, te lo lelpot rinong lemi lale, na te es ol a mimiong lemi, eneke ar sagu titeir lemioongare. Na toko e ako ia sagu avele, rongan i voth a rinong lemi.
1JO 3:15 Na toko e ako ini silal itein lemioonga e, aken ini toko ako i so rin toko ako a God itheki. Na lomumu mire ako ve, toko ako i so rin toko, mimiong ako aro ile vusonga avele, kene i voth a i nge avele.
1JO 3:16 Na lemir mire nge ako asaguong ini vothung le vanga, e? Eneke Jisas Krais i sungpot isivenga ile mimiong, mako i rin mo ako aro i opoal it. Na ile vothung aken i pathengal it nge vothung ako nge asaguong. Na it mun aro te sungpot mun sivenger ler mimiong mo aro i opoal titeir lemioongare.
1JO 3:17 Na aro ve toko lemioonga e ako ile ur elonga i voth, na i thepol itein lemioonga e ako i oror nge ur e, na aro ve i opoal i avele, aken lemir mire ako ve, God ile vothung ako nge asaguong i voth a i nge avele.
1JO 3:18 Na tutukre, te mothong tova ar sagu titeir lemioongare nge riong inga nge wor, aveto aro te opoal or nge ur pelie ako o oror nge, ako ranga ve God ile riong nunganga i ri nge.
1JO 3:19 Na aro ve ar sagu titeir lemioongare venen aken, aken lemir mire ako ve, te voth a God ile riong nunganga lemi. Na nge aken te pavurvur aro te ngeip nge mitong a God itheki avele.
1JO 3:20 Na aro ve opor lemi i teltun ar nge ur pelie, ur e avele, eneke God i aolonga nge ur areken i voth a opor lemi, na ilemi mire nge ur alavusnga ako ru i voth a it nge.
1JO 3:21 Na thomu areko ok sagu thomu, aro ve opor lemi i teltun ar avele, aken aro te mit engeng a God itheki,
1JO 3:22 naro te el ur kathnga ako te nong i a i nge, eneke te panes ile patorong, na te oma vothung ako ilemi sivenga nge.
1JO 3:23 Na ile patorong i vene: Aro lemiro nge Itun a Jisas Krais, naro ar sagu pel ranga ve ako i tor ler nge.
1JO 3:24 Na aro ve toko e i panes a God ile patorong, aken i teo a God nge, na God i teo mun a i nge. Na lemir mire ako God i teo a it nge vava? Eneke Ioni Riringa ako i sungu i a it nge kene i pathengal it nge ler teoong aken.
1JO 4:1 Na titeik sivengare, riong elnga le apaltetonga pulua o esu esa a pen elonga, ma o panongpol. Na o mothong tova lomumuo nge toko alavusnga ako o ri ve, God Ioni i voth a or nge, kene ole panongpolong. Aveto aro thomu o tongporum vet or nge ole panongpolong aken, ako i es a God nge me eve avele.
1JO 4:2 Naro thomu o ate nge a God Ioni vava, e? Aro thomu o nongpol senu nge ole panongpolong. Na aro ve o ri ve Jisas Krais i velpol ini toko nunganga ake ru a ulue, aken ini toko ako God Ioni i voth a i nge.
1JO 4:3 Aveto tokokoe areko o oma riong ako i venen aken avele nge a Jisas, aken tamata le apaltetonga i voth a or nge, na o es a God nge me avele. O ranga ve ini a Krais ile ngarang ako nomenga o nongpol i ako ve, aro i es me, na ponange i velpol ol a ulue lale.
1JO 4:4 Na thomu tutukre, thomu ini a God ile na lomu mong or lale. Eneke God Ioni ako i voth a thomu nge, kene ile engenging i aolonga rintet nge a Satan ako i voth a ulue ake, kene ile engenging.
1JO 4:5 Na o ri inga nge ur ulue anga, eneke o panes inga vothung ulue anga, make areko o panes vothung ulue anga o nongal inga ole riong.
1JO 4:6 Aveto it ako ini a God ile. Na areko olemi mire nge ur ako God i sis ve aro o oma i, aro o nongal ler riong. Aveto areko or ini a God ile avele, aro o nongal ler riong avele. Na nge vothung inga aken, te pavurvur ako aro te ate nge Oni Riringa ako i pavelpol riong nunganga, na tamata kerenga areko o pavelpol riong le apaltetonga.
1JO 4:7 Na titeik sivengare, aro ar sagu pel, eneke vothung ako nge asaguong i es a God nge me. Na toko e ako ia sagu tokokoere, ini a God itun ako God i pavelpol mimiong ponganga a i nge, na ilemi mire senu nge ur ako God i sis ve aro i oma i.
1JO 4:8 Na toko e ako ia sagu tokokoere avele, aken ilemi mire nge ur ako God i sis ve aro i oma i, kene avele, eneke God ilemi alavusnga ini asaguong popepenga.
1JO 4:9 Na God i pathengal it ako ve, ia sagu rintet it, nge ako i pakeu Itun omolenga aken, a ulue me mo i sung mimiong ako aro ile vusonga avele a it nge, ako nge ile rinong.
1JO 4:10 Na vothung ako nge asaguong kene i vava, e? Ini vothung ako ar sagu a God, kene avele. Aveto ini vothung ako God ia sagu it, mako i pakeu Itun aken me, mo i sungpot isivenga ile mimiong, ako nge ler vothung kerenga eltetpotnga.
1JO 4:11 Na titeik sivengare, God ia sagu it venen aken, mako i sivenga ako aro it mun aro ar sagu pel.
1JO 4:12 Na toko e avele i thepol a God. Aveto aro ve ar sagu pel, aken God i voth a it nge, na ile vothung ako nge asaguong i alarorol a it nge.
1JO 4:13 Na lemir mire ako ve, te teo a God nge, na God i teo mun a it nge vene: Eneke i sungu isivenga Ioni a it nge.
1JO 4:14 Na te thepol ur ako God i oma i lale, ako ranga ve i pakeu Itun me, mo i velpol ini toko alavusnga ake ru a ulue ole Pamimionga, make te panongpol ol nge aken.
1JO 4:15 Na aro ve toko e i nutun ve, Jisas ini a God Itun, aken God i teo a i nge, na i teo mun a God nge.
1JO 4:16 Make ranga ve te thepol a God ile asaguong a it nge, na lemiro nge ile asaguong aken. God ilemi alavusnga ini asaguong popepenga. Na toko e ako i mimi a asaguong lemi, aken i teo a God nge, na God i teo mun a i nge.
1JO 4:17 Na aro ve te teo a i nge venen aken, vothung ako nge asaguong, kene i alarorol a ler mimiong, eneke it ranga ve ini a Krais ake ru a ulue. Na i venen aken, mako aro te mit engeng nge nang ako aro te mit nge riong a God itheki.
1JO 4:18 Na asaguong ako i venen aken, ngeipong i voth a lemi avele, eneke aro ve vothung ako nge asaguong i voth engeng a toko e nge, aken i eltetpot ngeipong a i nge. Maken aro ve toko e i ngeip nge a God, aken ile asaguong nge a God i alarorol avele, eneke rongan i ngeip nge a God ve aro i paomelal i nge ile vothung kerenga.
1JO 4:19 Na it kene ar sagu a God tomo nge tokokoere, eneke God ia sagu tel it a mukaling.
1JO 4:20 Na aro ve toko e i ri ve ia sagu a God, aveto ini silal itein lemioonga e, aken ini toko le apaltetonga, eneke toko e ako ia sagu itein avele ako i thepol i nge itheki, i pavurvur mun avele ako aro ia sagu a God ako i thepol i nge itheki avele.
1JO 4:21 Na patorong ako te el i a i nge, kene i vene: Toko ako ia sagu a God, aro ia sagu mun itein lemioongare.
1JO 5:1 Na toko alavusnga ako olemio ve, Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, aken or ini a God itutun areko i pavelpol mimiong ponganga a or nge. Na toko alavusnga ako oa sagu Titemer a God, akennga aro oa sagu mun itutunre.
1JO 5:2 Naro lemir mire ako ve, ar sagu rintet a God itutunre vava, e? Eneke ar sagu a God na te panes ile patorong alavusnga.
1JO 5:3 Na aro ve ar sagu a God, aken aro te panes mun ile patorong alavusnga. Na ile patorong areken i pavurvur aro i sungu matheong a it nge avele.
1JO 5:4 Eneke it ini itutun areko i pavelpol mimiong ponganga a it nge, na ler mong vothung ulue anga. Na ler mong vothung ulue anga aken lale, ako nge ler lemioong nge a God.
1JO 5:5 Na anga i pavurvur ako aro ile mong vothung ulue anga, e? Ini inga areko olemio ve, Jisas ini a God Itun.
1JO 5:6 Na lemir mire ako ve, Jisas Krais ini a God Itun ako nge paatealing or aini. Na omole i velpol nge ako i es me ma i el paninuong nge thei. Na aininga i velpol nge ako ia mla i palalas a won ngoronga nge. Na lemir mire ako ve, Jisas ini a God Itun nge paatealing omole inga ako nge paninuong elnga, kene avele. Aveto lemir mire ako ve, ini a God Itun nge paatealing or aini, ako nge paninuong elnga tomo mun nge ia mla ako i palalas a won ngoronga nge. Na Oni Riringa mun kene i ritet mun it nge venen aken. Na lemiro nge ile riong aken, eneke ile riong alavusnga i nunganga inga.
1JO 5:7 Na ur or me aken o ritet ve, Jisas ini a God Itun.
1JO 5:8 Na ur or me aken ini Oni Riringa, paninuong, na ia mla, na or alame aken ole ritetong i thun inga.
1JO 5:9 Na i nunganga ako it tokokoere lemiro nge riong ako tokokoere o ritet it nge. Aveto riong ako God i ritet it nge, kene i mukal nge ole riong, eneke i es aken a God nge me, na ini a God ako i ritet it nge Itun.
1JO 5:10 Mako toko e ako ilemio nge a God Itun, aken i elo a God ile riong aken a ilemi lale. Aveto toko e ako ilemio nge a God ile riong avele, i ranga ve ako i apet a God ini toko le apaltetong, eneke ilemio avele nge a God ile riong ako i ri nge Itun.
1JO 5:11 Na riong nunganga ako God i ritet i a it nge lale kene i vene: God i sungu mimiong ako aro ile vusonga avele a it nge lale. Na mimiong aken tepun i voth inga a Itun nge.
1JO 5:12 Mako toko e ako i elo a God Itun a ilemi, ako nge ile lemioong nge i, aken i el mun mimiong ako aro ile vusonga avele a i nge. Aveto toko e ako i elo a God Itun a ilemi avele, aken mimiong ako aro ile vusonga avele, kene i voth a i nge avele.
1JO 5:13 Na tho wat lek riong vene ake, na tho wat i a thomu areko lomumuo nge a God Itun, mo ako aro lomumu mire ako ve, thomu o el mimiong ako aro ile vusonga avele lale.
1JO 5:14 Mako te mit engeng a God itheki, eneke lemir mire ako ve, aro ve ler nongong i panes ilemi, aken aro i nongpol ler nongong aken.
1JO 5:15 Na aro ve lemir mire ako ve, i nongpol ler nongong aken, aken lemir mire mun ako ve, ur kathnga ako te nong i a i nge, kene aro i sungu i a it nge.
1JO 5:16 Maken aro ve toko e i thepol itein lemioonga e ako i matu nge vothung kerenga, aveto vothung kerenga aken i pavurvur nge esuong a won sesenga nge avele, aken i sivenga ako aro i nong a God nge ve aro i opoal toko aken. Naro God i pavelpol werer ile mimiong ako i panes a Krais nge. Na tho ri inga ake nge tokokoe areko o oma vothung kerenga ako i pavurvur avele nge esuong a won sesenga nge. Ine vothung kerenga e ako i voth ako i pavurvur aro i paeso toko a won sesenga nge. Na tho ri ve aro thomu o nong nge toko ako i oma vothung aken, kene avele.
1JO 5:17 Ine vothung alavusnga ako i vengveng avele, ini vothung kerenga. Na vothung kerenga pelie ako i voth ako aro i paeso toko a won sesenga nge avele.
1JO 5:18 Na lemir mire ako ve, toko alavusnga areko or ini a God itutunre ako i pavelpol mimiong ponganga a or nge, kene aro o mos ol nge vothung kerenga omanga ol avele. Aveto evelelnga God Itun i paseral ole, na Satan ako i kerenga selele, kene i pavurvur aro i pakerenga or avele.
1JO 5:19 Na lemir mire mun ako ve, it ini a God itutunre, aveto ulue alavusnga ake i voth a Satan ile engenging lemi.
1JO 5:20 Na lemir mire mun ako ve, God Itun i es me lale, na i sungu lemi rumong ninenga a it nge, mo ako aro lemir mire senu nge ur ako God nunganga i sis ve aro te oma i. Na te teo a God nunganga nge, ako nge ler teoong a Itun a Jisas Krais nge. Na Jisas Krais ini a God nunganga. Na ini mimiong ako aro ile vusonga avele kene tepun.
1JO 5:21 Maken tutukre, aro thomu o voth melanga nge god le apaltetongare olotualnga. Na i re aken. I vus.
2JO 1:1 Tho ini tolok a Jon ako tho ini lotu a mukalinga. Tho wat malueng ake a thomu lotuongare nge, ako o ranga ve ini seng a urvet tomo nge itutun areko God i ateal or ve ini ile, na ok sagu rintet mun thomu, eneke lomumuo mun nge a God ile riong nunganga. Na ini inga engek ako ok sagu thomu avele, aveto toko alavusnga areko olemi mire mun nge a God ile riong nunganga, oa sagu mun thomu.
2JO 1:2 Eneke God ile riong nunganga i mimi a it nge, naro i voth tomo ol nge it ako aro ile vusonga avele.
2JO 1:3 Na tho nong ve aro it kene aro te el themosaling, na lemi esaling, na lemi moring ako a Titemer a God tomo mun nge Itun a Jisas Krais nge, eneke ile riong nunganga i voth a it nge, make ar sagu pel.
2JO 1:4 Na lemik i sivenga rintet nge ako tho nongpol ako ve, thomu pelie rongan o panes a God ile riong nunganga, ranga ve ako Titemer a God i pator it nge ve aro te panes i.
2JO 1:5 Na tho sis ve aro tho wat torong a thomu lotuongare nge ako ok sagu thomu ve aro ar sagu pel. Na patorong ake ini ponganga ako tho wat i a thomu nge, kene avele. Ini patorong ako te nongpol vet i nomenga ako me i patea nge ako te elo a Krais a lemir.
2JO 1:6 Na vothung ako nge asaguong, kene i vene: Aro te panes ile patorong alavusnga. Na patorong ako thomu o nongpol vet i nomenga ako me kene i vene: Aro thomu o panes vothung ako nge asaguong nge lomumu alavusnga.
2JO 1:7 Naro thomu o naktet thomu venen aken, eneke toko le apaltetonga pulua o es a pen elonga ake ru a ulue mo aro o paleklek tokokoere. Na or ini areko o lela ve, “Jisas Krais i velpol ini toko nunganga avele.” Na toko e ako i venen aken ini toko le apaltetonga ako i paleklek tokokoere, na ini a Jisas Krais ile ngarang.
2JO 1:8 Aro thomu o naktet senu thomu, aro vene mo omu avar nge ur ako te um engeng nge. Aveto aro o mit engeng mo aro o el olongomu alavusnga.
2JO 1:9 Na aro ve toko e i krim engeng a Krais ile patoraling avele, na i avsa ma i panes riong relnga e, aken God i voth tomo nge i avele. Aveto aro ve toko e i krim engeng a Krais ile patoraling, aken Titemer a God tomo nge Itun o voth a i nge.
2JO 1:10 Na aro ve toko e i es a thomu nge na i panongpol thomu, aveto i panongpol thomu nge a Krais ile patoraling ake avele, o mothong tova o nongpoo i a lomu vel, na o mothong tova o theal i.
2JO 1:11 Na toko ako i nongpoo toko aken, aken i supo tomo nge i nge ile omaing kerenga aken.
2JO 1:12 Na lek riong puluanga kene rongan i voth ako tho sis ve aro tho sungu i a thomu nge, aveto nik plong ve aro tho wat i nge malueng. Aveto tho sis ve aro tho es wot, naro te thepol pel thekir, na te leng leng, mo ako aro lemir sivenga nge pel.
2JO 1:13 Na toko lotuongare a pen ake, ako God i ateal or ve ini ile, na o ranga ve ini lulumuere na titeumuere, na o pasungalu ole nang sivenga a thomu nge. Na i re aken. I vus.
3JO 1:1 Tho ini tolok a Jon ako tho ini lotu a mukalinga. Tho wat malueng ake a wong a Gaius nge, wong ini toko ako ok sagu rintet wong, eneke lomumo mun nge a God ile riong nunganga.
3JO 1:2 Na teik sivenga, tho nong a God nge ve, ur alavusnga ako aro wong oma i aro i sivenga. Naro num peti i sivenga inga, ranga ve ako lemik mire ako lom lemioong i voth senu inga.
3JO 1:3 Na lemik sivenga rintet nge ako titeir pelie ako o velpol ma o ria tho ve, wong mit engeng inga nge a God ile riong nunganga panesnga, na rongan ong mimi a riong nunganga aken lemi.
3JO 1:4 Na ur ako i pasenu rintet lemik ini inga tova tho nongpol ako ve, tutuk lemioongare rongan o panes inga a God ile riong nunganga. Na ur e avele i aolonga nge aken.
3JO 1:5 Na teik sivenga, wong panes senu a God ilemi nge lom omaing sivenga ako ong nongpoo toko lemioongare, ako or ini long ako o velpol a ong nge.
3JO 1:6 Na pelie a or nge o ria lotuongare nge wop ake, nge lom asaguong aken. Na eve pelie o patea mun ole esong nge wop ako ru o es nge, i sivenga ako aro ong opoal or nge ur pelie nge ole esong aken, ranga ve ako God i sis ve aro ong oma i.
3JO 1:7 Naro wong oma venen aken nge or, eneke o oma ako ini a Krais ile omaing nge ole esong aken. Na o el opoaling e avele nge areko olemio nge Krais avele.
3JO 1:8 Maken i sivenga ako aro it toko lemioongare aro te opoal tokokoe areko o venen vet aken, mo aro te um tomo nge or nge a God ile riong nunganga panongpolnga.
3JO 1:9 Na tho wat malueng lale nge nongpooing a vothung aken, ma tho pasong i a toko lotuongare nge. Aveto Diotrepes i sis ve aro ienga inga ini lomu mukalinga, make i lel ikime nge them.
3JO 1:10 Make aro ve tho es ol a thomu nge, aro tho pamilempot ol vothung ako i oma i, ako i oma riong kerenga na riong le apaltetonga ako nge them. Na ilemi ngo senu nge vothung areken avele, mako i rong esa mun vothung kerenga mun pelie nge, ako ranga ve i nongpoo toko lemioongare a ile vel nge avele. Na aro ve toko pelie o sis ve aro o nongpoo tokokoe areken a ole vel, aken aro i mit roal or nge, na i pavus mun or nge lotuong.
3JO 1:11 Na teik sivenga, mothong tova vothung kerenga e ako i venen aken aro i pakerenga lom vothung sivenga, aveto aro ong kis inga vothung sivenga omanga. Na toko ako i oma vothung sivenga ini a God itun. Na toko ako i oma vothung kerenga, aken ilemi mire nge a God avele.
3JO 1:12 Naro wong nongpoo a Demitrius, eneke toko alavusnga o ritet nge omaing sivenga ako i oma i. Na ile vothung aken i panes mun a God ile riong nunganga. Na them mun them ritet mun nge ile omaing sivenga aken, na lomum mire ako lemem ritetong aken i nunganga.
3JO 1:13 Na lek riong puluanga kene rongan i voth ako tho sis ve aro tho sungu i a wong nge, aveto nik plong ve tho wat i nge malueng.
3JO 1:14 Na lelle inga atike na tho sis ve aro tho velpol a wong nge mo te leng leng tomo nge pel. Na tho nong ve aro lemi moring aro i voth tomo nge wong. Na thongongom areke o voth ake, o pasungalu ole nang sivenga a wong nge wot. Naro wong pasungalu mun lek nang sivenga a thengengek omole omolenga re nge. Na i re aken. I vus.
JUD 1:1 Tho a Jut ako ini a Jisas Krais itein nunganga na tho ini ile toko umonga, na tho ini a Jems itein nunganga mun. Tho wat malueng ake a thomu areko God i lengpot thomu lale ve ini ile, na o voth a ar Vovo a God ile asaguong lemi tomo mun nge a Jisas Krais ile thealing lemi.
JUD 1:2 Na tho nong ve aro God ile themosaling na ile lemi moring tomo mun nge ile asaguong aro i vual rintet a thomu nge.
JUD 1:3 Titeik sivengare, tho sis rintet ve aro tho wat a thomu nge, nge pamimiong ako it alavusnga te el i, aveto riong pelie i oma tho ma lemik ve aro tho wat ol vene: Aro tho pator thomu ve aro o mit engeng nge ur areko lomumuo nge lale, na o pun tomo nge pamirealonga le apaltetongare, eneke Panongpolong Sivenga ako lomumuo nge, i eksingu eksinga avele, God i sungu i pa omole inga a ile tokokoere nge.
JUD 1:4 Naro thomu o mit engeng venen aken, eneke toko pelie ako o lel okime nge a God, o re wolteto a thomu nge lale. Na nomenga God ile erere i ritet nge paomelaling ako aro o el i. Na o eksing ler God ile themosaling, ma o ri ve aro te oma inga vothung ako nge toko na seng aomnga na vothung kerenga mun pelie, eneke o ri ve God i pamimi it aken nge ile themosaling inga. Aveto o lel okime nge a Jisas Krais ako ienga inga ini ar Pomnga na ini ar os.
JUD 1:5 Na i nunganga ako lomumu i nine nge ur areke, aveto tho sis ve aro tho palemi rumal werer thomu nge ur ako Toko Pomnga i oma i, ako i el werer Israelre a Isip me, aveto palolo avele, nako i pakerenga oa pelie ako olemio nge i avele.
JUD 1:6 Na e mun e ako nge ensel pelie ako God i paeso toko pelie a osa thewo, ave o voth pis nge ole menong aken avele, aveto o lo lelpot nge ole pen ako God i pamenu or nge, mako God i kino or nge sen, na i paeso or a paomelalinga a pen ako ia midingdeng. Naro o voth venen aken evelelnga i mulal nge nang pomnga ako aro o mit nge riong a God itheki.
JUD 1:7 Na Sodom ome a Gomora angare tomo nge areko o voth toth a or nge, ole vothung i ranga ve ini ensel areken ole vothung, nge ako o engeng inga nge toko na seng aomnga, na vothung ako i kerenga rintet nge aken, ini ole vothung ako o sis ve aro o ngo tomo nge areko osivanga i rel nge or. Na paomelaling ako o el i, ini won sesenga ako aro ile vusonga avele. Na aken ini patongrumong nge areko aro o el paomelaling a God nge.
JUD 1:8 Aveto pamirealonga le apaltetongare ako o voth tomo nge thomu o venen aken mun. Ole oni theong i oma or, mako o oma pelekpol oni peti, na oni plong rintet ve aro o voth a mukalinga e isa thewo, na o voltet tamatare ako o voth roro nge or.
JUD 1:9 Aveto enselre ole mukalinga ako ini a Maikel i oma venen aken avele. Nomenga nge ako i ri tomo nge a Satan, na or paini o pun pel nge riong ako nge a Moses ini peti elnga, na ilemi ve, aken ini ile omaing avele ako aro i vol a Satan mo i teltun ia, mako i ri vene, “Toko Pomnga aro i vol ong.”
JUD 1:10 Aveto pamirealonga le apaltetonga areken o vol ur areko olemi mire nge avele. Na o ranga ve ini mekerem wengare ako ole mire avele, na o panes inga ur ako i mita a olemi me, na ole vothung aken aro i pakerenga or.
JUD 1:11 Patong or! Eneke o panes a Kein ile vothung ako i so rin itein. Na o sungpot osivenga ole mimiong nge umtun elnga ranga ve ako Balam i oma i. Na o ri pompom nge ole mukalingare ranga ve ako Kora i oma i, naro o el kerengaing nge, ranga ve ako Kora i el i.
JUD 1:12 Na or ini toko akopngare ako o pavelpol le maraing a thomu nge, eneke ole mara avele nge ole vothung kerenga areken omanga nge ako o an tomo nge thomu toko lemioongare, nge omu aning ako i patheng lomu asagupeling. Na nge aning aken olemi voth inga nge osivenga oopo lemia. Na o ranga ve ini vit theki ako thue engenga i thutet i na vit i mol ol avele. Na o ranga ve ini won areko o mon avele nge ole moning po. Na o ranga ve ini won menengare ako o rin lale na o lelrisa i.
JUD 1:13 Na ranga ve ini rua loliknga le punong ako i pavelpol mesmes akopnga a rua wo peti elonga, tokokoe areken o pesrou nge vothung le marainga omanga avele, na o pango pat ol i a tokokoere nge venen aken. Na o ranga ve ini mun i topoa areko o mopespot, na palolo avele na o eso a paomelalinga a pen ako ia midingdeng ako God i monsi lale, naro o voth ol nge evelelnga ako aro ile vusonga avele.
JUD 1:14 Na Adam itun itevinga itun itevinga ini a Enok ini a God ile riong elnga ako i ritet nomenga nge pamirealonga le apaltetonga areken na i ri vene, “O thepol, Toko Pomnga aro i es tomou me nge ile ensel riringare or tausen pulua,
JUD 1:15 mo aro i pamit toko alavusngare nge riong. Naro i teltun areko o lel okime nge a God, nge ole vothung kerenga areko o oma i nge ako o panes a God avele. Naro i teltun mun oa nge ole riong kerenga areko o ri tangatun nge a God.” Na aken ini a Enok ile riong ako i ritet nge.
JUD 1:16 Na riong aken i ri nge pamirealonga le apaltetonga areko o voth tomo nge thomu. Na or ini tokokoe areko o ri pompom, na okei palil, na o panes inga vothung kerenga areko oni peti i vurpoltun i, na owo a thei aolo rin nge osivenga, na o pamolomolotun toko na sengre mo o opoal osivenga.
JUD 1:17 Aveto titeik sivengare, aro lomumu rum senu nge riong ako ar Pomnga a Jisas Krais ile pakekere o ritet i a thomu nge lale,
JUD 1:18 ako o ri ve, “Nge nang patopalalnga, tokokoe areko o ri sililal nge thomu aro o velpol, naro o panes inga vothung kerenga areko oni peti i vurpoltun i, na nge aken o lel okime nge a God ipanesnga.”
JUD 1:19 Na or ini tokokoe areko o pavelpol omreupeling, na o panes inga vothung ulue anga, na Oni Riringa i voth a or nge avele.
JUD 1:20 Aveto thomu titeik sivengare, aro thomu o paengeng lomu mitong nge lomu lemioong ako i riri rintet. Naro thomu o panes inga Oni Riringa ilemi nge lomu nongong.
JUD 1:21 Aro thomu o voth inga nge a God ile asaguong lemi, nge ako o men tetal ar Pomnga a Jisas Krais ve aro i sungu mimiong ako aro ile vusonga avele a thomu nge, ako a ile themosaling lemi.
JUD 1:22 Na toko pelie rongan olemi sulung salang nge ole lemioong, aro thomu o themosal or.
JUD 1:23 Na ranga ve ako toko mun pelie o mata ol a won sesenga nge, aro thomu o titpoa or mo o el mimiong. Na toko mun pelie ole vothung i kerenga selele na i ranga ve ini ole teunong ako i akop rintet, aro lomumu esal or, aveto aro o naktet senu thomu, aro vene mo ole vothung akopnga aken aro i teo mun a thomu nge.
JUD 1:24 Na God i pavurvur nge thealngomu ako aro thomu o matu avele. Na i pavurvur mun ako aro i pamen senu thomu a itheki mo o thepol ia malmaling Pen a Urvet anga. Na nge ile pamen senuong aken omu theki e avele. Aken aro thomu o pesrou nge iriseanga avele.
JUD 1:25 Na ienga inga ini a God na ini ler Pamimionga. Naro te risea i ako nge ler teoong a ar Pomnga a Jisas Krais nge, eneke malmaling a urvet i voth a i nge, na i pomnga rintet, na ile engenging i aolonga rintet, na ur alavusnga o voth a isa thewo. Na ur areko o voth a i nge venen aken nomenga vet ako me, na ponange, naro i voth evelelnga venen aken a i nge ako aro ile vusonga avele. I nunganga. Na i re aken. I vus.
REV 1:1 Erere ake i ritet nge ur areko aro i velpol. Na God i pathengal i a Jisas Krais nge, mo aro i pathengal mun i a ile umongare nge, na i ritet nge ur areko aro i velpol lelle inga atike. Na Jisas i pake ile ensel omole mo aro i pathengal ur areken a ile umonga a Jon nge.
REV 1:2 Na tho a Jon, tho ritet nge ur areko tho thopol i, na nge ur areko tho nongpol i a God nge, na nge ur areko Jisas Krais i pathengal i a tho nge.
REV 1:3 Na sapase toko ako i tital viringa a God ile riong ake a tokokoere nge, na sapase mun areko o nongpol i na o nongal i, eneke i toth lale ako aro God i pavelpol nunganga ur areko tho wat i a erere ake nge.
REV 1:4 Tho a Jon, tho wat erere ake a thomu toko lotuongare nge, ako o voth a rem or limai ako a epee a Esia. God ako i voth nomenga, na i pavurvur ponange, naro i es mun me, aro i sung lemi moring na ile themosaling a thomu nge. Na God Ioni Riringa aro i sung mun lemi moring na ile themosaling a thomu nge. Na Oni Riringa aken ile engenging i mukal nge ur alavusnga, na i voth a God itheki lemi, ako i men a ile nepes a menonga nge.
REV 1:5 Na Jisas Krais aro i sung mun lemi moring na ile themosaling a thomu nge. Ini toko ako i panongpol vengveng a God ile riong, na ile panongpolong aken i pavurvur ako aro toko na sengre aro o nongal senu i, na olemio nge. Na ini toko teltelnga ako i rin na i mimi werera. Na ini nepesre ako o voth a ulue oa nepes. Na ia sagu it. Na i rin mo aro te vthopot nge ler vothung kerengare.
REV 1:6 Na i oma it mo aro te velpol ini toko avlung ako ini Itema a God ile umongare ranga ve ini prisre. Na i venen aken, mako tho nong ve aro Jisas Krais ile engenging na iriseanga aro i voth evelelnga ako aro ile vusonga avele. I nunganga.
REV 1:7 Thepol, aro i es tomou nge songen me! Naro toko alavusnga aro o thopol i nge otheki, tomo nge tokokoe areko o pun i nge peang. Na toko alavusnga ake ru a ulue aro olemi kerere, na o tang nge ile velpoling aken. Naro i velpol vene re aken. I nunganga.
REV 1:8 Na Toko Pomnga a God ako i voth nomenga, i pavurvur ponange, naro i es me, kene i ri vene: “Tho ini a God ako lek engenging i aolonga rintet, na tho ini ur alavusnga opateanga, na ole vusonga mun.”
REV 1:9 Tho a Jon ako ini titeumu ako tho wat malueng ake a thomu nge wot, na tho el mun matheong tomo nge thomu nge a Jisas ipanesnga, naro tho men tomo nge thomu nge a God ile menong e nepes. Na te el inga matheong alavusnga ako i velpoltun it, eneke te panes a Jisas. Mako o rere tho, na o paespot tho a mtho a Patmos, eneke oni plong ve aro tho pakomkomes panongpolong nge a God ile riong, tomo nge riong nunganga ako Jisas i pathengal i a tho nge.
REV 1:10 Na nge a Toko Pomnga ile nang omole, Oni Riringa i rero tho, na tho nongpol a kimek ako toko ikei ako i ri viringa, na i avvuv ranga ve ini kuth.
REV 1:11 Ma i ri vene, “Watu ur areko aro ong thopol i a erere nge na pasong i a toko lotuongare nge ako o voth a rem or limai ako ini a Epesus, na Smerna, na Pergamum, na Taiataira, na Sardis, na Piladelpia na Laodisia.”
REV 1:12 Lamako tho eksinga mo aro tho thopol toko ako i ria tho nge me, ma tho thopol ine theki lalainga le mitainga or limai ako o oma i nge gol.
REV 1:13 Na toko e ako i ranga ve ini a Toko Pomnga Itun i mit a theki lalainga le mitainga areken nge a lemi pat, na i pavlestun inga nge seltun lollonga, na i panaklesu nanaing ako ini gol a ipakei.
REV 1:14 Na ipo thoi i veleles rintet ranga ve ini songen, na itheki i tolilis ranga ve ini won sesenga ile lallaing.
REV 1:15 Na ieve i tolilis rintet ranga ve ini bras ako o ongtun i ponganga mo i riri rintet ma i tukling tuklilng, na tho nongpol ikei ako i tang aolonga ranga ve ini awong le alululong.
REV 1:16 Na i krim ine sivemit or limai a imeni sivenga nge. Na bainat ako iwowonga i voth epee epee i oselpot a iwo me. Na itheki lemi i tolilis rintet ranga ve ini nang theki ako i in penang lopat.
REV 1:17 Na tho thopol i, mako tho ngou a ieve tepun ranga ve ini toko ako i rin lale, ave i ronga imeni sivenga a tho nge ma i ria ve, “Wong mothong tova wong ngange, tho ini ur alavusnga opateanga na ole vusonga mun.
REV 1:18 Tho ini toko ako mimiong i voth a tho nge. Nomenga tho rin, ave ponange tho mimia ol naro lek vusonga ol avele. Na lek engenging i pavurvur nge toko pun rinnga eve ipamiminga, na tho pavurvur mun ako aro tho paeso toko a Wali eve tho eltetpot i nge.
REV 1:19 “Naro ong watu ur areko ong thopol i ponange, naro ong watu mun ur areko aro i velpol panen.
REV 1:20 Na ong thopol sivemit or limai ake o voth a menik sivenga nge, na ong thopol mun theki lalainga le mitainga or limai ako o oma i nge gol, na paatealing inkinenga nge ur areken i vene: Na sivemit or limai ake i paateal nge lotuongare ako nge rem or limai aton othealngare, na theki lalainga le mitainga or limai ake i paateal nge lotuonga areko o voth a rem or limai aken.”
REV 2:1 Ma toko aken i ria mun ve, “Aro ong wat malueng a lotuonga areko a rem a Epesus othealnga, naro ong wat vene: Tho ini toko ako tho krim sivemit or limai a menik sivenga nge, na tho esu esa a theki lalainga le mitainga or limai ako o oma i nge gol a lemi pat, na lek riong a thomu nge i vene:
REV 2:2 Lemik mire nge ur areko thomu o oma i ranga ve ako thomu o mit engeng nge lomu lemioong, na thomu o el inga matheong areko i velpoltun thomu nge panesngek. Na lemik mire mun ako thomu o lel kimomu nge toko kerenga areko o ri ve or ini pakekre, ave ole apaltet na thomu o avrum senu ole riong aken, mako lomumu mire nge ole le apaltetong aken.
REV 2:3 Na lemik mire ako thomu o potun matheong nge panesngek na thomu o el kerengaing nge, aveto thomu o mit engeng nge.
REV 2:4 Ave nik plong nge lomu vothung pelie ako ranga ve lomu asaguong nge tho i ranga ve ini nomenganga avele.
REV 2:5 Lomumu rum senu nge vothung sivenga ako thomu o oma tel i nomenga nge ako lomumuo a tho nge, ave ponange thomu o modop i lale. Aro o lel kimomu nge lomu vothung kerenga areken, naro o oma ranga ve ako thomu o oma tel i nomenga. Aro ve thomu o lel kimomu nge lomu vothung kerenga areken avele, aro tho es a thomu nge me, naro tho eltetpot lomu theki lalainga le mitainga a imei, aken aro thomu o velpol ini lek ol avele.
REV 2:6 Aveto ur inga ako tho thopol i a thomu nge, na lemik i sivenga nge ma i vene: Numu silal tokokoe areko o panes a Nikolas ile pamirealing ole vothung, na tho mun, nik silal mun i.
REV 2:7 Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge riong ake, ako God Ioni i sungu i a lotuongare nge, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge. Na areko ole mong a Satan ile tongporumongre, aro sek wom or mo o an won monnga nge won ako i sung mimiong ako i voth a God ia ometa ako a Pen a Urvet.”
REV 2:8 Ma toko aken i ria mun ve, “Aro ong wat malueng a lotuonga areko a rem a Smerna othealnga, naro ong wat vene: Tho ini ur alavusnga opateanga na ole vusonga mun. Na tho ini toko ako nomenga tho rin, ave ponange tho mimia ol. Na lek riong a thomu nge i vene:
REV 2:9 Lemik mire nge matheong areko i velpoltun thomu. Lemik mire mun ako, ake ru a ulue thomu o oror nge ur elonga, aveto ake ro a Pen a Urvet lomu ur elonga i pom. Na lemik mire mun ako tokokoe areko or ini Judare o ri tangatun nge thomu, ave ole vothung i panes senu Judare ole vothung avele, or ini toko avlung ako ini a Satan ile.
REV 2:10 O mothong tova o ngange nge kerengaing ako i toth aro i velpoltun thomu. O nongpol! Satan aro i tongporum thomu nge ako aro o rere omu pelie mo o paeso ir a mang a midenga lemi. Naro lomu kerengaing aken aro i voth inga nge nang mule pa omole. Aro lomu lemioong i voth engeng mola i pavurvur nge lomu rinong, maken aro tho olal i a thomu nge, nge mimiong ako aro ile vusonga avele.
REV 2:11 Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge riong ake, ako God Ioni i sungu i a lotuongare nge mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge. Areko ole mong a Satan ile tongporumongre, aro o el kerengaing e avele nge rinong aininga.”
REV 2:12 Ma toko aken i ria mun ve, “Aro ong wat malueng a lotuonga areko a rem a Pergamum othealnga, naro ong wat vene: Tho ini toko ako bainat ako iwowonga i voth epee epee na i oselpot a wok me. Na lek riong a thomu nge i vene:
REV 2:13 Lemik mire nge lomu rem, ini rem ako i voth a Satan imeni na ini ile vulonga. Na thomu o voth engeng a tho nge, na lomu lemioong a tho nge i matu avele, i pavurvur nge nang ako o pun rin a Antipas nge, ako a lomu rem ako Satan i voth nge. Na Anitpas ini lek umonga sivenga ako i panongpol tokokoere nge lek riong.
REV 2:14 Ave nik plong nge lomu vothung pelie ako ranga ve omu pelie o panes a Balam ile pamirealing, nomenga ini toko ako i patoral a Balak nge sovengalo ako aro i paleklek Israelre nge ako ranga ve o an aning ako o sung tel i a avalare nge, na o ngo tomo nge areko or ini oewoere avele.
REV 2:15 Na Balam ile pamirealing aken i ranga ve ini a Nikolas ile pamirealing ako omu pelie o panes mun i.
REV 2:16 Maken aro o lel kimomu nge lomu vothung kerenga, aro vene mo lelle inga atike aro tho velpol a thomu nge mo aro tho pun tomo nge areko o lel okime nge ole vothung kerenga avele. Naro tho pun or nge bainat ako i oselpot a wok me.
REV 2:17 Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge riong ake, ako God Ioni i sungu i a lotuongare nge mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge. Na areko ole mong a Satan ile tongporumongre, aro tho sung aning ako i ngo kine ponange ako o apet i ve ini ‘Mana’ a or nge. Naro tho sung mun um po velelesnga a or omole omole nge. Na nge um areken oion ponganga i voth nge na toko e avele ilemi mire nge, ini inga areko o el um areken.”
REV 2:18 Ma toko aken i ria mun ve, “Aro ong wat malueng a lotuonga areko a rem a Taiataira othealnga, naro ong wat vene: Tho ini a God Itun na thekik i tolilis ranga ve ini won sesenga ile lallaing, na evek i tolilis rintet ranga ve ini bras ako o ongtun i ponganga mo i riri rintet ma i tukling tukling. Na lek riong a thomu nge i vene:
REV 2:19 Lemik mire nge ur areko thomu o oma i ranga ve nge lomu asaguong na nge lomu lemioong engenga, na nge lomu opoesaling, na ako thomu o engeng na o el inga matheong. Na lemik mire mun ako lomu omaing i esa ol na i mukal nge lomu omaing teltelnga ako i patea nge ako thomu o panes tel tho.
REV 2:20 Ave nik plong nge lomu vothung pelie ako ranga ve, somu wom seng ako i ranga ve ini a Jesebel ako i voth nomenga, na seng aken i apet isivenga ve ini a God ile riong elnga, na i patoral na i paleklek lek umongare mo aro o ngo tomo nge areko or ini oewoere avele, na o an aning ako o sung tel i a avalare nge.
REV 2:21 Sek wom i ve aro i lel ikime nge ile vothung ako i ngo tomo nge tokokoe areko or ini iewo avele, aveto ini plong.
REV 2:22 Maken aro tho pangomeng i a ile ring, na aro ve areko o oma vothung kerenga tomo nge i, o lel okime nge ole vothung areken avele, aro tho pangomengo mun or.
REV 2:23 Naro tho pun rin areko o panes ile pamirealing, maken toko lemioonga alavusnga aro olemi mire ako tho ini toko ako lemik mire nge toko alavusnga oopo na olemi, naro tho olal vengveng i a or omole omole nge, i pavurvur nge ur areko o oma i.
REV 2:24 Aveto thomu areko o voth a Taiataira ako o panes seng aken ile pamirealing kerenga aken avele, ako osivenga o apet i ve ini a ‘Satan ile pamirealing inkinenga ako i mathe.’ Na tho ria thomu ve, aro tho parong mun matheong e avele a thomu nge.
REV 2:25 Ave aro thomu o mit engeng nge lomu vothung ako o krim i lale i pavurvur ako aro la tho es me.
REV 2:26 Na areko ole mong a Satan ile tongporumongre na o panes senu tho i mul nge nang le vusonga, aro tho sung engenging a or nge ranga ve ako Vovo i sungu i a tho nge. Naro tho papomnga or mo aro o theal toko alavusnga ake ru a ulue areko or ini Judare avele.
REV 2:27 ‘Naro ole thealing aken aro i engeng rintet ranga ve ini ain. Naro o so rek rek or ranga ve ini thei pokin ako o oma i nge saka.’
REV 2:28 Naro tho sungu mun sivemit a lempoa a or nge, aken i pathengal ako ole mong ur alavusnga lale.
REV 2:29 Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge riong ake, ako God Ioni i sungu i a lotuongare nge mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge.”
REV 3:1 Ma toko aken i ria mun ve, “Aro ong wat malueng a lotuonga areko a rem a Sardis othealnga, naro ong wat vene: Tho ini toko ako God Ioni ako ile engenging i mukal nge ur alavusnga, kene i voth a tho nge, na sivemit or limai i voth mun a tho nge. Na lek riong a thomu nge i vene: Lemik mire nge lomu omaing ako tokokoere o rivenga thomu o mimi, ave onumu i rin lale nge panesngek.
REV 3:2 O mimeta, na o paengeng lomu vothung sivenga atiiken i rin rongan, eneke i toth aro i rin. Naro o oma venen aken, eneke tho thopol lomu vothung ako i vengveng a lek God itheki rongan.
REV 3:3 Maken aro lomumu rum werer nge Panongpolong Sivenga ako thomu o nongpol tel i lale, na o patoral thomu nge, naro thomu o nongal nge, na o lel kimomu nge lomu vothung kerenga. Na aro ve thomu o mimeta avele, na o nong nong inga, aro tho velpol a thomu nge ranga ve ini toko kemonga, naro lomumu mire avele nge nang ako aro tho velpoltun thomu nge.
REV 3:4 Ave omu pelie ako a rem a Sardis lomu vothung rongan i riri ranga ve ini tekruk velelesnga. Aro thomu o teuna tekruk velelesnga mo o es tomo nge tho, eneke lomu vothung i vengveng tomo nge tho.
REV 3:5 Na areko ole mong a Satan ile tongporumongre aro o teuna mun tekruk velelesnga venen aken, naro oion i ngo a erere ako i ritet nge areko God aro i sung mimiong a or nge, naro tho patitepot oion nge avele. Naro tho ritet nge or a ok Vovo itheki tomo nge ile enselre otheki ve, or ini lek.
REV 3:6 Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge riong ake, ako God Ioni i sungu i a lotuongare nge mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge.”
REV 3:7 Ma toko aken i ria mun ve, “Aro ong wat malueng a lotuonga areko a rem a Piladelpia othealnga, naro ong wat vene: Tho ini toko ako tho riri rintet na tho ini ur nunganga tepun. Na ranga ve ako nomenga Nepes a Devit i krim ur ako ini pupalinga thepnga a Jerusalem neginga, aro tho mun aro tho krim ur ako ini pupalinga thepnga a Jerusalem ponganga ako a Pen a Urvet. Na aro ve tho theppot vel thekia aken, aro toko e avele i pavurvur aro i pupal ol i. Na aro ve tho pupalo i, toko e avele i pavurvur aro i theppot ol i. Na lek riong a thomu nge i vene:
REV 3:8 Lemik mire nge lomu omaing na lemik mire mun ako iomu kene i kima avele, na thomu o panes senu lek riong, na thomu o kelelal iok avele, make tho theppot vel thekia nge thomu ako toko e avele i pavurvur aro i pupalo i.
REV 3:9 O nongpol, toko avlung ako ini a Satan ile, ako o apet or ve, or ini Judare, ave ole vothung i panes senu Judare ole vothung avele, aro tho paruru or mo aro o koru oeve a evomu tepun mo aro olemi mire ako ok sagu rintet thomu.
REV 3:10 Na thomu o panes lek panakaling nge matheong potunnga lale, make aro tho paseral thomu nge matheong aoliloenga ako aro i es me mo aro i tongporum toko alavusnga ake ru a ulue.
REV 3:11 I toth lale ako aro tho es me, aro thomu o mit engeng nge lomu vothung ako thomu o krim i lale, maken aro toko e avele i pavurvur aro i kempot olongomu.
REV 3:12 Na toko e ako ile mong a Satan ile tongporumongre, aro tho pamit i a lek God ile Lotu Tepun a Vel ranga ve ini wovek. Na i pavurvur aro i voth evelelnga a Lotu Tepun a Vel aken. Naro tho wat lek God iion a i nge tomo nge a Jerusalem ponganga iion. Ini lek God ile rem ako aro i esu a Pen a Urvet me. Naro tho wat mun iok ponganga a i nge.
REV 3:13 Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge riong ake, ako God Ioni i sungu i a lotuongare nge mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge.”
REV 3:14 Ma toko aken i ria mun ve, “Aro ong wat malueng a lotuonga areko a rem a Laodisia othealnga. Naro ong wat vene: Tho ini ur nunganga tepun na tho panongpol vengveng a God ile riong elonga, na i pavurvur ako aro toko na sengre aro o nongal senu i na olemio nge. Na tho ini pamenong alavusnga itepun. Na lek riong a thomu nge i vene:
REV 3:15 Lemik mire nge lomu omaing ako numu plong nge panesngek avele, ave thomu o engeng nge panesngek mun avele. Tho sis ve aro numu plong, eve o engeng nge panesngek,
REV 3:16 aveto avele. Lomumu i ngo a sapat, na i ranga ve ini thei ako i merir avele na i vel avele, maken aro tho mutpot thomu nge wok.
REV 3:17 Na thomu o ri ve, ‘Lemem umtun pom tomo nge lemem ur elonga, na them oror nge ur e avele.’ Aveto patong onumu o men vulut inga, na ole ur e avele, na o men alalilanga, na otheki pros. Aveto lomumu mire nge avele.
REV 3:18 Na tho tor lomu ve aro o ol gol ako o ongtun i ponganga mo i riri kene a tho nge, mo aro lomu ur elonga pom a God itheki. Naro o olpot mun tekruk velelesnga a tho nge, maken aro o men alalilanga avele, naro lomu mara mun nge avele. Naro o olpot mun thekumu rongalnga ei a tho nge, mo aro thekumu i senu werer.
REV 3:19 Na areko ok sagu or, aro tho vol or mo aro tho pavengveng ole vothung. Aro thomu o lel kimomu nge lomu vothung kerenga, naro thomu o engeng nge panesngek.
REV 3:20 O nongpol, tho mit a vel thekia na tho erema, na aro ve toko e i nongpol keik, na i thep ile vel thekia nge tho, aro tho eso a ile vel aken naro te an tomo e pel.
REV 3:21 Na toko ako aro ile mong a Satan ile tongporumongre, aro tho pamen totho i a lok seik me, naro te men a lek nepes a menonga nge, ranga ve ako lek mong a Satan ile tongporumongre na tho men ol a ok Vovo ilo sei, na them men a ile nepes a menonga nge.
REV 3:22 Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge riong ake, ako God Ioni i sungu i a lotuongare nge mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge.”
REV 4:1 Lamako tho the werer mun na tho thopol vel thekia ako i thep a Pen a Urvet. Na toko ikei ako i avvuv ranga ve ini kuth ako tho nongpol tel i lale, i ria mun tho ve, “Esa a Pen a Urvet me, mo tho pathengal ong nge ur areko aro i velpol panen.”
REV 4:2 A ur e avele na Oni Riringa i rero mun tho, mako tho thopol nepes a menonga omole ako i voth a Pen a Urvet, na toko omole i men nge.
REV 4:3 Na toko aken i men, ini peti i tolilis rintet, na i ranga ve ini ur rangranga na selelenga, na butuleso ako i mekilkil rintet i voth kalalual i.
REV 4:4 Na menonga or mule paini pothoi or penel o men kalalual nepes a menonga aken. Na toko mukalinga or mule paini pothoi or penel o men nge menonga areken, na o teun teunong velelesnga, na o ur mun vevea ako o oma i nge gol ako ini nepesre oa.
REV 4:5 Na pen kitnga i kitpot pelekpol a nepes a menonga aken. Na pen akrunga i akrung ma i espot mun nge, na ongueralinga or limai ako o an lilel, kene o to a mukaling a nepes a menonga aken nge. O paateal Oni Riringa ile engenging ako i mukal nge ur alavusnga.
REV 4:6 Na a mukaling nge nepes a menonga aken, ur e ako i nine nine i voth nge, ranga ve ini a thei a pamonlel ako i nine nine rintet. Na ur miminga or penel o voth kalalual a nepes a menonga aken. Na ur miminga or penel aken otheki pulua i voth a oni peti elonga.
REV 4:7 Na ur miminga teltelnga ipounga i ranga ve ini laion ipounga. Na ur miminga aininga ipounga i ranga ve ini bulmakau tomonnga ipounga. Na ur miminga menga itheki lemi i ranga ve ini toko. Na ur miminga penelnga ipounga i ranga ve ini viso ako i rer.
REV 4:8 Na ur miminga or penel aken oni giniti or limae nge or omole omole, na otheki i voth a oni peti elonga na a oni giniti thewo mun. Na nge nang na mlik elonga o pesrou avele nge ole riong inga ako o ri ve, “God ako ini Toko Pomnga ako ile engenging i aolonga, i riri, i riri, i riri. Nomenga i voth, na ponange i voth, na panen aro i es me.”
REV 4:9 Na ur miminga or penel aken o papomnga, na o paaolonga, na o ri sivengaing a toko ako i men a nepes a menonga aken nge, ini toko ako i voth, na ile mimiong aro ile vusonga avele. Ma nge ako o oma venen aken,
REV 4:10 toko mukalinga or mule paini pothoi or penel o koru oeve mo o papomnga toko ako i men a nepes a menonga aken nge, na o lotual i. Ini toko ako i voth, na ile mimiong aro ile vusonga avele. Na o unteta oa vevea ma o parongu i a mukaling a nepes a menonga aken na o ri ve,
REV 4:11 “Emem Pomnga, ong ini lemem God, i pavurvur ako aro tokokoere o papomnga ong, na o paaolonga ong, na o risea ong nge lom engenging, eneke ong pamenu ur alavusnga, na ong panes lomum nge ur areko ranga ve ako ong pamenu ir.”
REV 5:1 Lama tho thopol erere omole ako i voth alapinmolnga a toko ako i men nge nepes a menonga aken, a imeni sivenga nge, na wating i voth epee epee, na o patetun i nge sthong pa or limai.
REV 5:2 Na tho thopol ensel engenga omole ako i presa viringa ve, “Toko kathnga i sivenga rintet mo i pavurvur ako aro i paglokpot sthong or limai aken mo i thep erere aken, e?”
REV 5:3 Aveto toko e avele ako a Pen a Urvet, eve a malang po, eve a ulue, eve a Wali, kene i pavurvur ako aro i paglokpot sthong or limai aken mo i thep erere aken mo i the a lemi.
REV 5:4 Mako tho tang rintet, eneke toko e avele i pavurvur aro i thep erere aken mo i the a lemi.
REV 5:5 Lama mukalinga omole i ria tho nge ve, “Mothong tanging, thepol toko engenga omole ako o apet i ve ini ‘Laion, ako ile net Juda’ na ini a nepes a Devit ako i voth nomenga itevinga, na i ranga ve ini mun i ilongo, na ile mong a God ile ngarangre, make i pavurvur ako aro i paglokpot sthong or limai aken mo i thep erere aken.”
REV 5:6 Lama tho thopol Sipsip Tun omole ako i mit na i ranga ve ako o so rin i lale, na i mito totho nge nepes a menonga aken. Na ur miminga or penel aken tomo nge mukalinga areken o voth kalalual i. Na ia sagar or limai, na itheki or limai mun ako i paateal Oni Riringa ile engenging ako i mukal nge ur alavusnga. Na God i pakepot Oni Riringa aken a pen elonga ake ru a ulue lale.
REV 5:7 Lamako Sipsip Tun aken i es la ma i ela erere aken ru i voth a toko ako i men nge nepes a menonga aken, a imeni sivenga nge.
REV 5:8 Ma nge ako i ela erere aken, ur miminga or penel tomo nge mukalinga or mule paini pothoi or penel o koru oeve a Sipsip Tun aken nge. Na mukalinga areken or omole omole o krim won agolu ako i pavurvur nge velnga, na o krim mun oto ako o oma i nge gol ako ur una vrongare i voth nge, ma o pasiseo i ma i klunga na won klunga aken i paateal toko lemioongare ole nongongre.
REV 5:9 Na mukalinga areken o vo voing ponganga ako i ri vene: “Ong pavurvur ako aro ong ela erere aken mo ong paglokpot sthong areken nge, na ong thep i. Eneke o so rin ong, na lom rinong aken i ol werer tokokoere a God nge me, tokokoe areko o voth a pen elonga ake ru a ulue ako okei rel rel, na oni peti rel rel, na ole net rel rel.
REV 5:10 Na ong oma or mo o velpol ini toko avlung ako ini a God ile umongare ranga ve ini prisre, naro o voth ranga ve ini nepesre, naro o theal tokokoere ake ru a ulue.”
REV 5:11 Lama tho thopol mun, na tho nongpol ensel pulua rintet ole lenging na i pavurvur nge otitalnga avele. Na o mit kalalual nepes a menonga aken tomo nge ur miminga o penel aken tomo mun nge mukalinga areken.
REV 5:12 Na o pres a viringa na o vo vene: “Sipsip tun ako o so rin i nomenga i sivenga inga na i pavurvur aro te risea i, eneke iion i kima, na ile ur elonga pom, na ile mire aolonga, na ile engenging aolonga. Na i pavurvur ako aro toko alavusngare o risea i, na o papomnga i, na o paaolonga i.”
REV 5:13 Na tho nongpol ur alavusnga ake ru o mimi, na o voth a Pen a Urvet, na a malang po, na a ulue, na a Wali, na a rua, o vo vene: “Toko ako i men nge nepes a menonga tomo mun nge Sipsip Tun aken, aro te risea or paini, na papomnga or, na paaolonga or, na pakima oion evelelnga, naro ile vusonga avele.”
REV 5:14 Na ur miminga or penel aken o ri ve, “I nunganga.” Na mukalinga areken o koru oeve a or paini nge, na o lotual or paini.
REV 6:1 Lama tho thopol Sipsip Tun aken ako i paglokpot sthong teltelnga nge sthong or limai aken nge, mako tho nongpol ur miminga omole nge or penel aken, ma ikei i tang ranga ve ini pen akrunga ma i ria ve, “Ong es me.”
REV 6:2 Lamako tho thopol hos velelesnga omole, na toko e ako i men roro a iwe ako i es me, na i krim peang, na i ur vevea ako i paateal ve ile mong punong, na i espot a Pen a Urvet me mo aro ile mong punong ranga ve ako ile mong punong nomenga.
REV 6:3 Lama Sipsip Tun aken i paglokpot sthong aininga ako i pasopal erere aken, na tho nongpol ur miminga aininga ako i ria ve, “Ong es me.”
REV 6:4 Mako hos relnga i velpola mun na ini peti i selele. Na toko ako i men roro a iwe i el engenging i pavurvur ako aro i pavelpol punong a ulue mo aro tokokoere o pun rin ol pel osivenga. Na i el bainat aolonga mo aro i oma ol venen aken nge.
REV 6:5 Lama Sipsip Tun aken i paglokpot sthong menga ako i pasopal erere aken, na tho nongpol ur miminga menga ako i ria ve, “Ong es me.” Na tho thopol hos pokukurutnga ako i es me, na toko ako i men roro a iwe i krim sikel ako o patongrum ur elonga ole matheong epee epee nge a imeni.
REV 6:6 Na tho nongpol lenging ako i ranga ve ini toko ikei ako i espot a ur miminga or penel aken oa wop me, ma i ria ve, “Es mo o pavelpol mesi a ulue mo aro toko omole ako i um nge nang omole na i el iolonga i pavurvur inga ako aro i ol aning posalnga inga ranga ve ini luvo monnga ako a kilo inga omole eve woso ako imathenga a kilo or me. Aveto ong mothong tova pakerenga wel ome vain.”
REV 6:7 Lama Sipsip Tun aken i paglokpot sthong penelnga ako i pasopal erere aken, na tho nongpol ur miminga penelnga ako i ria ve, “Ong es me.”
REV 6:8 Ma tho thopol hos ako ini peti kothal ako i es me. Na toko ako i men roro a iwe kene iion a “Rinong” na toko omole i panes i ako i paateal Waliare. Na or paini o el engenging nge toko so rinnga, na o pun rin toko na seng epee omole ake ru a ulue, ave epee or me rongan i voth. Na o pun rin or nge punpeling, na mesi, na putput, na mekerem wengare mun aro o pun rin pelie.
REV 6:9 Na Sipsip Tun aken i paglokpot sthong limnga ako i pasopal erere aken, na tho thopol rinrinongare ooni ako o voth a sungong a lekleka thewo, na tokokoere o so rin or nomenga, eneke or ini tokokoe areko o mit engeng nge a God ile riong, na nge ile riong panongpolnga.
REV 6:10 Na o pres viringa ve, “Toko Pomnga ong riri rintet nge ur alavusnga, na ong ini God nunganga. Aro ong pamit toko ulue angare nge riong penva? Naro ong olal pun rinngememare penva?”
REV 6:11 Na o sungu tekruk velelesnga a or omole omole nge na o ria or vene: “Aro thomu o thau tel thomu tie i pavurvur ako aro pun rinngomuare aro o pun rin mun areko o um tomo nge thomu, na titeumuere mo oa titaling i mul nge titaling ako God i ateal i a or nge. Maken aro God i olal werer i nge pun rinngomuare.”
REV 6:12 Na tho thepol ako Sipsip Tun aken i paglokpot sthong limaenga ako i pasopal erere aken. Nako wiring aolonga i velpol a ulue, na nang theki ia mideng na i pokukurut ranga ve ini seltun pokukurutnga, na ngov itheki i selele ma vusu ranga ve ini mla.
REV 6:13 Na sivemitre o matmatu a ulue ranga ve ako thue engenga i thu pupos mo pokin tangare o matmatu me.
REV 6:14 Na sepsa i penthal ranga ve ini ngosel ako o pinmol i. Na tete alavusnga ome mthore o men gatpot nge omei.
REV 6:15 Na toko alavusnga ake ru a ulue ranga ve ini nepesre, na toko kimangare, na punongare ole mukalingare, na toko le urngare, na toko engengare, na toko vulutngare, na areko o um polpol a tokokoere nge, tomo nge areko o theal osivenga ole mimiong, or alavusnga o lopot, na pelie o men kine a silkep lemi, na pelie o men kine a um thewo ako ru a tetere nge.
REV 6:16 Na o pres a tete na umre nge ve, “Mata a them nge mo o ngo sopalu them mo aro toko ako i men a nepes a menonga aken aro i thopol them avele, naro Sipsip Tun ile lemi klingong aro i velpol mun a them nge avele.
REV 6:17 Eneke or paini ole nang kerenga ako or paini aro o paomelal it tokokoere nge, kene i velpol. Na toko e avele i pavurvur aro i lopot nge or paini ole paomelaling aken.”
REV 7:1 Na ur areken i vus, lama tho thopol ensel or penel ako o mit a ulue ongepo epipeere nge, na o krim tuntun thue le espotonga or penel aken mo thue i pavurvur avele ako aro i thu ulue na rua na won.
REV 7:2 Lama tho thopola ensel relnga e ako i velpol a nang theki ile velpolainga na i es me, na i krim a God ako i mimi evelelnga ile ur ako i oma paatealing nge. Na i presa viringa nge ensel or penel ako God i sungu engenging a or nge ve aro o pakerenga ulue ome rua.
REV 7:3 Na i ria ve, “O mothong tova o pakerenga ulue na rua na won i pavurvur ako aro them oma paatealing a ler God ile umongare a opowe tel.”
REV 7:4 Na tho nongpol areko o ela a God ile paatealing a opowe kene oa titaling na i pavurvur nge 144,000. 12,000 nge Judare ole net omole omole.
REV 7:5 Ranga ve Juda, na Ruben, na Gat, na Aser, na Naptali, na Manase, na Simeon, na Livai, na Isakar, na Sebulun, na Josep ome a Benjamin. Toko or 12,000 nge net omole omole areken o el a God ile paatealing aken.
REV 7:9 Lama tho thopol pulua pomnga na i pavurvur aro toko e i tital or avele, na or ini toko na seng areko o voth a pen elonga ake ru a ulue ako okei rel rel, na oni peti rel rel, na ole net rel rel, na o mit a mukaling nge nepes a menonga aken a Sipsip Tun itheki lemi, na o teun tekruk seltunnga velelesnga, na o krim vait thoing a omeni.
REV 7:10 Na o presa viringa na o vo voing ako i vene, “Ler God ako i men a nepes a menonga tomo nge Sipsip Tun or paini inga ako o pamimi it.”
REV 7:11 Na ensel alavusnga o mit kalalual nepes a menonga aken tomo nge mukalinga areken na ur miminga or penel aken. Na o koru oeve nge nepes a menonga aken ma o lotual a God.
REV 7:12 Na o vo voing ako i vene, “I nunganga! Te risea ler God na te papomnga i, na te ri sivengaing a i nge, na te paaolonga i, eneke iion i kima, na ile mire aolonga, na ile engenging aolonga. Naro te oma venen aken nge nang elonga ako aro ile vusonga avele. I nunganga!”
REV 7:13 Lama toko mukalinga aken e i nina tho ve, “Na areko o teun tekruk seltunnga velelesnga, or ini anga? Na o es a kath me?”
REV 7:14 Na tho olal ile riong ve, “Toko Pomnga, lemik mire nge avele.” Na i ria tho ve, “Or ini areko o espot me nge matheong aolonga na sisisong. Na Jisas ile rinong i pariri or a God itheki, na i ranga ve ako o paut rir ole teunong nge Sipsip Tun ia mla, mako oa teunong i veleles.
REV 7:15 Maken “O mit a mukaling nge a God ile nepes a menonga na nang na mlik o oma ile omaing a ile Lotu Tepun a Vel lemi. Na toko ako i men nge nepes a menonga aken i voth tomo nge or na i theal or.
REV 7:16 Naro mesi pun ol or avele, naro thei i pun mun or avele ol, naro nang eve pen velnga i pavurvur aro i in oni peti avele ol.
REV 7:17 Eneke Sipsip Tun ako i voth tothal nge nepes a menonga aken, aro i velpol ini othealnga, naro i wol or a pen ako thei ako i sung mimiong kene i lelpot nge me. Na God aro i girtetpot otheki einga naro o tang ol avele ol.”
REV 8:1 Lama Sipsip Tun i paglokpot sthong limainga ako i pasopal erere aken, nako ur alavusnga ako a Pen a Urvet o men poreng ol, i pavurvur nge aua epee.
REV 8:2 Lama tho thopol ensel or limai ako o mitit a God itheki lemi, ma o sungu kuth or limai a or nge.
REV 8:3 Na ensel relnga mun e ako i krim oto ako o oma i nge gol i es me, ma i mitu a God itheki totho a sungong a lekleka ako o oma i nge gol, na i voth a mukaling nge nepes a menonga aken. Na o sung ur una vronga pulua a ensel aken nge mo aro i sul tomo i nge ur ako i paateal a God ile tokokoere ole nongongre, ma i odoroka sungong aken a won mikeri nge ako i voth a sungong a lekleka aken nge, ma o klung na or alaini oklunga i suthultun pel a God nge la.
REV 8:5 Lamako ensel aken i ela won mikeri a sungong a lekleka nge, ma i pangou i a oto aken lemi ma i asesu won mikeri aken a ulue me. Nako pen akrunga i akrung, na pen kitnga i kit, na wiring i tok.
REV 8:6 Lama ensel or limai ako o krim kuth or limai o monsi mo aro o thuo ol kuth.
REV 8:7 Na ensel teltelnga i thuo iana kuth. Mako vit ako imolnga i pootitoli na i merir merir tomo nge won sesenga ako i selele ranga ve ini mla, o apuplutu a ulue me, na i ranga ve ako i omreu ulue ma or meu na i ongtun epee omole na won ako i voth a epee aken i ongtun mun na ur pothoinga areko o ongtun mun.
REV 8:8 Na ensel aininga i thuo iana kuth. Mako ur ako i ranga ve ini tete aolonga ako won sesenga i voth nge i mata a rua. Ma i ranga ve ako i omreu rua ma or meu ma epee omole i selele ranga ve ini mla.
REV 8:9 Na ur miminga areko o voth a rua epee aken o rin rin, na imot mun areko o voth a rua epee aken o kerenga.
REV 8:10 Lama ensel menga i thuo iana kuth. Mako sivemit aolonga ako i an ranga ve ini ongueralinga kene i matpot a sepsa me, mako thei lelelongare na povovloaingare i thomreu ma or meu, ma i mata a epee omole a or nge.
REV 8:11 Na sivemit aken iion a “Welwelonga,” mako thei areko o voth a epee aken o eksing ma o welwel ol. Na toko na seng pulua ako o thin thei aken o rin rin, eneke thei areken o welwel.
REV 8:12 Lama ensel penelnga i thuo iana kuth. Mako i ranga ve ako nang na ngov na sivemitre ole toong i thomreu ma or meu na epee omole a or nge i kerenga ma o to ol nge avele, mako ole toong i oror, mako eranga i oror ol, na pemliknga ia mideng rintet.
REV 8:13 Lamako pok watha ma tho thopol viso omole ako i rer a malang po, na tho nongpol ikei ako i presa viringa ve, “Patong, patongti re thomu areko o voth a ulue ma o nongpol kuth le avvuvong ako ensel or me, i toth ako aro o oma i, eneke aro i pavelpol paomelaling or me aolonga a thomu nge.”
REV 9:1 Lama ensel limnga i thuo iana kuth. Mako tho thopol ensel omole ma i ranga ve ini sivemit ako i matu a ulue me, na i ela vel thekia thepnga ako ini vol lukulukunga thepnga.
REV 9:2 Na i thep vol aken thekia, ma won klunga i klunga me ma i ranga ve ini ombulong aolonga, na won klunga aken i pasopal nang theki na sepsa a pen elonga.
REV 9:3 Lama sisapuere o espot a won klunga aken nge me, na o esu a ulue me, na God i sung engenging a or nge ranga ve ini telenga.
REV 9:4 Ma i ria or ve, o mothong tova o pakerenga pilil, eve won, eve ur pothoingthoinga, ave aro o pakerenga inga tokokoe areko God ile paatealing i voth a opowe avele.
REV 9:5 Na God isa wom sisapue areken mo aro o pasisis or i pavurvur nge ngov or lim, aveto aro o pavurvur aro o pun rin or avele. Na sisisong ako toko na sengre o el i a or nge, i ranga ve ini telenga ile pitong.
REV 9:6 Na nge ngov or lim aken, tokokoere aro olemi a rinong, ave aro o rin avele, na o sis ve aro o rin, ave rinong aro i lopot a or nge.
REV 9:7 Na sisapue areken otheki ranga ve ini hos ako i monsi lale nge punong, na o ur vevea ako ini gol na otheki lemi i ranga ve ini toko,
REV 9:8 na opounga thoing i loloe loloe ranga ve ini seng, na owo pupo i ranga ve ini pua,
REV 9:9 na opakei paseralnga i engeng ranga ve ini ain, na oni giniti i avvuvrut ranga ve ini arungrungong ako hos puluanga ako o titpo karis e punong.
REV 9:10 Na ole pupo i ranga ve ini telenga ako ile pitonga i voth nge, na ole engenging i voth a ole pupo, na o pakerenga tokokoere nge, i pavurvur nge ngov or lim.
REV 9:11 Na ole nepes ako i theal or ini ensel ako i theal tetal vol lukulukunga aken. Na ensel aken iion a Abadon ako ini Hibrure okei. Na iion mun a Apolion ako ini Grikre okei. Na i mirenga ve, “Toko Pakerenganga”.
REV 9:12 Na paomelaling teltelnga i vus, aveto paomelaling or aini rongan i voth.
REV 9:13 Lama ensel limaenga i thuo iana kuth. Mako tho nongpol toko ile lenging ako i espot a sungong a lekleka ako o oma i nge gol a songlel or penel ako sagar omole omole o mit nge. Na sungong a lekleka aken i voth a mukaling a God nge.
REV 9:14 Na lenging aken i ria ensel limaenga ako i krim kuth aken ve, “Inospot ensel or penel ako nomenga God i kintun or ma o voth a thei aolonga ako iion a Iupretis.”
REV 9:15 Mako ensel or penel aken o vthopot. Na nomenga God i rial or i pavurvur nge tovu po, na ngov, na nang, na aua ako i ateal i lale a or nge. Ma o es mo aro o thomreu tokokoere mo o mitu theki or meu, naro o pun rin nge epee omole.
REV 9:16 Na tho nongpol areko o tho nge hos oa titaling i pavurvur nge 200,000,000.
REV 9:17 Na tho thopol areko o tho nge hos na opakei paseralnga ako o oma i nge ain, pelie ini uvuvnga, na pelie ini klenga, na pelie ini kothnga. Na hosre opounga i ranga ve ini laion. Na won sesenga na won klunga tomo nge uk ako ini misep anga i espot a owo.
REV 9:18 Na o thomreu tokokoere mo o mitu theki or meu, na o pun rin nge epee omole nge kerengaing or me aken ako ini won sesenga, na won klunga, tomo nge uk ako ini misep anga ako i espot a owo.
REV 9:19 Na hosre ole engenging ako o pakerenga tokokoere nge, i voth a owo tomo nge ole pupo, eneke ole pupo i ranga ve ini pilimo, na ipounga i voth mun na o pun tokokoere nge.
REV 9:20 Na tokokoe areko rongan o voth ako kerengaing areken o pun rin or avele, kene o lel okime nge avala ako o oma i nge omeni olotualnga, kene avele. Rongan o lotual tamatare na avalare ako o oma i nge gol na silva na bras na um na won. Avala areken o thopol avele, na o nongpol avele, na o esu esa avele.
REV 9:21 Na o lel okime nge ole vothung kerenga omanga avele, ranga ve ini toko so rinnga, na longung kerenga, na ngo tomoing nge areko or ini oewoere avele, na kemong mun.
REV 10:1 Lamako tho thopol ensel engenga omole mun e ako i espot a Pen a Urvet me. Na i seltun nge songen, na butuleso i ngo kalalual ipounga. Na itheki lemi i tolilis ranga ve ini nang theki, na ieve i ranga ve ini won sesenga ako i anlilel roro.
REV 10:2 Na erere tun omole i vlesu a imeni, na i pamitu ieve sivenga a rua stha na i pamitu ieve kerenga a ulue nge.
REV 10:3 Na i presa viringa ma i tang ranga ve ini laion ako i ngirikal. Na i oma vene aken lama pen akrunga or limai o olal i.
REV 10:4 Na tho nongpol pen akrunga or limai aken ole riong, na i toth ako aro tho watu ole riong, aveto tho nongpol toko ikei ako i espot a Pen a Urvet me na i ria tho ve, “Mothong tova ong watu i, sivengom aro ong pango inga ole riong.”
REV 10:5 Lama tho thopol ensel aton ru i mitu a rua na ulue na imeni sivenga i osea a Pen a Urvet la.
REV 10:6 Ma i kin ile riong tomo nge a God ako i mimi evelelnga naro ile vusonga avele. Ini God ako i oma Pen a Urvet, na ulue, na rua, na ur alavusnga areko o voth nge. Na ensel aken i ria ve, “Ur e avele aro i ngo roal ur areken ole velpoling.
REV 10:7 Na aro ve ensel limainga aro i thuo iana kuth, aro God aro i pavelpol ilemi inkinenga ranga ve ako i ritet i a ile riong elngare nge lale.”
REV 10:8 Lamako tho nongpol mun lenging aton i espot mun a Pen a Urvet me, ma i ria mun tho ve, “Ong es mo o ela erere tun ako i ngo a ensel ako i mit a rua na ulue kene imeni.”
REV 10:9 Mako tho es a ensel aken nge ma tho ria i ve, “Ong sung erere tun aken a tho nge me.” Na i olal lek riong ve, “Ong ela i mo ong an i, aro i mosisen ranga ve ini sthong ei a wom, ave opom lemi aro i velvel.”
REV 10:10 Na tho ela erere tun aken a imeni, na tho an i, ma i mosisen a wok ranga ve ini sthong ei, aveto tho an i ma i vus ma i eksing ma i welwel a opok lemi.
REV 10:11 Lama o ria tho nge ve, “Aro ong ritet mun nge ur ako aro God i oma i nge tokokoe areko o voth a pen elonga ake ru a ulue, na okei rel rel, na oni peti rel rel, na ole nepesre mun.”
REV 11:1 Lamako o sunga eel a tho nge me, na i ranga ve ini ur elonga thangarumnga. Ma God i ria tho nge ve, “Ong es mo ong thangarum lek Lotu Tepun a Vel, na sungong a lekleka ako i voth nge, naro ong tital mun tokokoe areko o lotu a lemi.
REV 11:2 Aveto ong mothong tova ong thangarum wop ako o avalal lek lotuong a vel nge, eneke tho sung wop aken nge areko or ini lek avele, naro o tepetuntun lek rem riringa i pavurvur nge ngov or mule pa penel pothoi or aini.
REV 11:3 Naro tho pake lek toko or aini, naro o malmal nge lemi kerereong a malmaling, naro o panongpol nge lek riong i pavurvur nge ngov or mule pa penel pothoi or aini aken.”
REV 11:4 Na toko or aini aken o ranga ve ini won oliv or aini na theki lalainga or aini. Na o mit a Toko Pomnga itheki ako i theal ulue alavusnga.
REV 11:5 Na aro ve tokokoere o sis ve aro o pakerenga or paini, won sesenga aro i velpolpot a or paini owo na i ongtun ole ngarang areken, na toko e ako i sis ve aro i pakerenga or paini aro i rin mun venen aken.
REV 11:6 Na or paini o el engenging i pavurvur ako aro o rial sepsa mo aro vit i molu avele, i pavurvur nge nang alavusnga ako aro o panongpol a God ile riong nge. Na ole engenging i pavurvur mun ako aro o eksing thei mo i velpol ini mla, na o pavurvur mun ako aro o panes olemi nge ur kerenga pelekpolnga pavelpolpotnga a ulue.
REV 11:7 Na nge ako or paini o pavus ole panongpolong aken, mekerem tevivinga ako i voth a vol lukulukunga aken aro i velpol mo aro i pun tomo nge or paini, naro ile mong or paini mo o rin.
REV 11:8 Naro or paini oni peti aro o ngo a sovengalo ako a rem pomnga ako o pamona or paini oa Pomnga nge. Na rem pomnga aken iion agelalnga ini a Sodom eve a Isip.
REV 11:9 Na toko alavusnga ake ru a ulue ako okei rel rel, na oni peti rel rel, na ole net rel rel aro o thopol or paini oni peti i pavurvur nge nang or me na uluo, naro o mit roal tokokoere nge or paini oni peti tetunnga.
REV 11:10 Na toko alavusnga ake ru a ulue aro o voth vos, eneke or paini ako o pavelpol kerengaing pelekpolnga a or nge, kene o rin lale. Na o voth vos nge aning omanga, na o sung pel ole ur.
REV 11:11 Na nang or me na uluo aken i vus, lama God i sung werer mun thue ako i sung mimiong a or paini nge, na or paini o mita. Na areko o thopol or venen aken ma saluk or.
REV 11:12 Lama or paini o nongpol lenging aolonga ako i espot a Pen a Urvet me, ma i lenga or paini ve, “O esa me,” ma songen i ela or paini a Pen a Urvet la a ole ngarangre otheki.
REV 11:13 A ur e avele na wiring aolonga i tok. Na rem pomnga aken epee omole i vulthepu, ave epee or limpenel rongan o voth. Na toko or 7,000 o rin nge. Na areko rongan o voth, o ngange rintet na o risea God ako i voth a Pen a Urvet kene ile engenging.
REV 11:14 Na paomelaling aininga i vus, aveto paomelaling menga i toth aro i velpol.
REV 11:15 Lama ensel limainga i thuo iana kuth. Na tho nongpol areko o voth a Pen a Urvet okei ma o presa viringa na o vo voing vene: “Ulue ake ini ar Pomnga tomo nge toko ako i ateal i ve aro i el werer tokokoere, kene ole, na e avele aro i theal ol i, naro ole thealing aken aro ile vusonga avele.”
REV 11:16 Na mukalinga or mule paini pothoi or penel aken, ako o men a ole menonga toth a God nge, o koru oeve na o lotual a God.
REV 11:17 Ma o vo voing vene: “Toko Pomnga a God ako lom engenging i aolonga rintet ong ini a God ako ong voth nomenga na i pavurvur ponange. Na them ri sivengaing a wong nge ako ong patea lom thealing nge ur alavusnga nge lom engenging aolonga aken.
REV 11:18 Na tokokoe areko or ini lom avele, olemi klingtun ong, ave nang ako aro lomum klingtun or nge, kene i velpol lale. Na nge nang aken, aro ong pamit rinrinongare nge riong, naro ong olal ur sivengare nge lom umongare, na lom riong elngare tomo nge lom tokokoe areko o papomnga iom, ranga ve nge areko oion kima tomo nge areko oion kima avele. Na nge nang aken, aro ong pakerenga areko o pakerenga toko na sengre ake ru a ulue.”
REV 11:19 Na o vo venen aken, lamako God ile Lotu Tepun a Vel ako a Pen a Urvet lemi i thep, na tho thopol a God ile riong kinnga a bokis ako ini ile vothinga. Na pen kitnga i kit, na pen akrunga i akrung, na wiring i tok, na vit ako i molnga i pootitoli na i merir merir i apuplutu.
REV 12:1 Lama paatealing aolonga e ako tokokoere o kukuk nge kene i velpol a sepsa. Na i vene: Ini seng ako i seltunu ini nge nang theki, na ngov i voth a ieve sa thewo, na i ur vevea ako sivemit or mule pa omole pothoi or aini o sop nge.
REV 12:2 Na iopo ol ma i toth ako aro i pop ma popong a sisisong i velpol a i nge, mako i wal ol.
REV 12:3 Lamako paatealing mun aolonga e ako i velpol mun a sepsa, na i vene: Ini telenga pokin aolonga ako ini peti selele, na ipounga or limai, na ia sagar or mule, na vevea posposengae areko o men men a ipounga omole omole.
REV 12:4 Na ile pupo i lelegairpot sivemit pelie, na i ranga ve ako i pamatu epee omole a ulue me, ave epee or aini rongan o voth a sepsa. Na i mit toth a seng aken nge mo aro i an itun tova i poppot i.
REV 12:5 Na seng aken i poppot itun ma ini totomone. Ini toko ako God i ateal i ve aro i theal toko alavusnga ake ru a ulue, na ile thealing aken aro i engeng rintet ranga ve ini ain. Ma o maneteta i na o pasong i a God nge mo aro i men tomo nge i a ile nepes a menonga nge.
REV 12:6 Lamako seng aken i lo a pen polpolnga la. Ini pen ako God i monsi nge lale mo aro i voth nge. Naro o theal i nge i pavurvur nge nang or 1,260.
REV 12:7 Lamako punpeling i velpol a Pen a Urvet, ensel Maikel ome ile enselre o pun tomo nge telenga pokin ome ile enselre.
REV 12:8 Aveto Maikel ome ile enselre ole mong or, mako i pavurvur aro o voth ol a Pen a Urvet avele.
REV 12:9 Na telenga pokin aolonga aken ini ingop nomenganga ako iion mun a Satan ako i paleklek toko alavusnga ake ru a ulue. Na o asespot i a ulue me tomo nge ile enselre.
REV 12:10 Lama tho nongpol lenging ako i espot a Pen a Urvet me ma i leng viringa na i vo vene: “Ponange re ake God aro i el werer ile tokokoere na i pathengal ol ile engenging lale ma i velpol ol ini nepes. Na toko ako i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, kene i pathengal mun ile engenging. Eneke o asespot titeirre oteltunnga a Pen a Urvet, ini a Satan ako nomenga i mit a God itheki nge nang na mlik elonga mo i teltun oa.
REV 12:11 Na titeirre ole mong i nge Sipsip Tun ia mla tomo nge Panongpolong Sivenga ako o panongpol nge. Na o sungpot ole mimiong, na o ngeip nge ole rinong avele.
REV 12:12 Maken Pen a Urvet tomo nge thomu areko o voth nge, aro lomumu ngo senu. Aveto patongti re thomu areken ru o voth a ulue na rua, eneke Satan i esu a thomu nge wot lale. Na i vual nge lemi klingong, eneke ilemi mire lale ako aro i voth lollo avele.”
REV 12:13 Ma nge ako telenga pokin aken i thopol ako o asespot i a ulue me lale, mako i patea nge seng aken iwisnga, ini seng ako i pop wain tomonnga aken.
REV 12:14 Aveto God i sungu viso aolonga ini giniti or aini a i nge mo aro i rer mo i lo lelpot telenga pokin aken. Ma i rer a pen polpolnga aken nge ako aro o theal i nge, i pavurvur nge tovu po or me na ngov or limae.
REV 12:15 Lamako telenga pokin aken i mutpot thei mo i lel a seng aken nge la, mo aro thei awonga aken aro i theltetpot i la.
REV 12:16 Aveto ulue i opoal seng aken ma i woa ma i onu thei ako i espot a telenga pokin iwo nge.
REV 12:17 Lama telenga pokin i thopol i veno ako, ma ilemi kling rintet nge seng aken, mako i eso la mo aro i pun tomo ol nge itutun rel relnga elonga, ini areko o nongal a God ile patorong, na o panes senu riong nunganga ako
REV 13:1 Ma telenga pokin aken i mitu a rua a wonwon po. Lama tho thopol mekerem tevivinga ako i es a rua lemi me. Na ia sagar or mule, na ipounga or limai, na vevea posposengae areko o men men a ia sagar omole omole nge. Na ioning i voth a ipounga omole omole ako o voltet nge a God.
REV 13:2 Na mekerem tevivinga aken kene i ranga ve ini lepat, na ieve tepun i ranga ve ini bea, na iwo i ranga ve ini laion. Na telenga pokin aken i sung isivenga ile engenging a i nge, na i papompom i mo i velpol ini nepes. Na ile engenging i aolonga ranga ve ini telenga pokin aken ile engenging.
REV 13:3 Na mekerem tevivinga ipounga omole ia peang wo i voth nge ma i pavurvur ako aro i rin nge, ave i mama werer. Na toko alavusnga ake ru a ulue o kukuk nge ako i rin avele, mako o paneso i.
REV 13:4 Na toko alavusnga o lotual ol telenga pokin aken, eneke i sung ile engenging a mekerem tevivinga aken nge. Na o lotual mun i na o ria ve, “Ur e avele i ranga ve ini mekerem tevivinga aken. Na toko e avele i pavurvur ako aro i pun tomo nge i.”
REV 13:5 Na God isa wom mekerem tevivinga aken mo aro i leng leng, mako i papomnga isivenga na i paruru a God. Na God isa wom mun i ve aro i paeso tokokoere a isa thewo i pavurvur nge ngov or mule pa penel pothoi or aini.
REV 13:6 Mako mekerem tevivinga aken i leng leng ma i paruru a God, mako i voltet a God iion tomo nge Pen a Urvet ako ini ile vothinga, na tomo mun nge areko o voth a Pen a Urvet aken.
REV 13:7 Na God isa wom mun i ve aro i pun tomo nge ile tokokoere mo aro ile mong or. Na God isa wom mun i ve aro i theal toko alavusnga ake ru a ulue ako okei rel rel, na oni peti rel rel, na ole net rel rel.
REV 13:8 Naro o lotual ol i, ini inga areko o watu oion avele nomenga nge ako God i pamenu ur e rongan, na oion i ngo avele a erere ako i ritet nge areko God aro i sung mimiong a or nge. Na erere aken ini Sipsip Tun ako o so rin i nomenga kene ile.
REV 13:9 Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge riong ake, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge riong ake.
REV 13:10 Na areko God i ateal or ve aro o rere or, kene aro o rere ol or. Na areko God i ateal or ve aro o pun rin or nge bainat, kene aro o pun rin ol or nge bainat. Na nge wop lemi aken God ile tokokoere aro o mit engeng, naro ole lemioong aro i mit engeng mun.
REV 13:11 Lama tho thopol mekerem tevivinga relnga e ako i esa a ulue lemi me. Ma ia sagar or aini ranga ve ini sipsip itun ia. Ave i ri ranga ve ini telenga pokin.
REV 13:12 Na nge ako mekerem tevivinga aken i voth tomo nge mekerem tevivinga teltelnga aken, i el ile engenging a i nge, na i paketun toko alavusnga ake ru a ulue mo aro o lotual mekerem tevivinga teltelnga aton ru ia peang wo i voth ako i pavurvur aro i rin nge, aveto i mama werer.
REV 13:13 Na i oma pathepolong aolonga ako ranga ve won sesenga i ru a sepsa me. Na i oma venen aken a tokokoere otheki.
REV 13:14 Na God isa wom i ve aro i oma pathepolong pelie a mekerem tevivinga teltelnga itheki, mako i paleklek toko alavusnga ake ru a ulue. Na i ria or ve aro o oma avala ako ini mekerem tevivinga teltelnga ia sei, mo aro i papomnga mekerem tevivinga ako o pun i nge peang ma i mimia werer.
REV 13:15 Na God isa wom i ve aro i sung mimiong a avala aken nge, mo i palav mo i paketun tokokoere mo o pun rin areko o lotual i avele.
REV 13:16 Na mekerem tevivinga aininga aken i paketun toko alavusnga ve aro o el paatealing a omeni sivenga nge eve a opowe. Or ini areko oion kima eve oion kima avele, tomo mun nge toko le urngare na toko le ur avelengare, na toko um polpolongare eve toko ako i um na i el iolonga.
REV 13:17 Na paatealing aken ini mekerem tevivinga teltelnga aken iion eve iion a namba. Na aro ve toko e i el paatealing aken avele, i pavurvur aro i ol ur e eve i tepolal ur e nge umtun avele.
REV 13:18 Na tokokoe areko o sis ve aro olemi mire nge mekerem tevivinga ile namba, aro olemi i nine. Na aro ve olemi i nine, aro o kauntim senu mekerem tevivinga aken iion a namba, eneke namba aken ini toko iion a namba, na namba aken ini a 666.
REV 14:1 Lamako tho thopol Sipsip Tun aton ako i mit a tete a Saion na toko or 144,000 o voth tomo nge i, na iion tomo mun nge Itema iion o wato i a opowe.
REV 14:2 Na tho nongpol toko ikei ako i espot a Pen a Urvet me ma i ranga ve ini thei awonga ile alululong. Na i ranga ve ini mun i pen le akrungong aolonga, na i tang mun ranga ve ako tokokoere ako o vel ole won agolure.
REV 14:3 Na toko or 144,000 aken o mit totho a nepes a menonga aken, na ur miminga or penel aken tomo mun nge mukalinga areken, na o vo voing ponganga ako oenga inga olemi mire nge. Na or ini areko God i el werer or ake ru a ulue.
REV 14:4 Na or ini tokokoe areko o ngo tomo nge seng e avele, mako o ranga ve ini ur ponganga ako toko e i vugiro i rongan. Na o panes Sipsip Tun a pen elonga ako i es nge. Na or ini areko God i el werer or ake ru a ulue. Na or ini areko o velpol tel ini a God ile tomo nge Sipsip Tun ile, na o ranga ve ini aning ometa anga ako i motu tel mo o sungu i a God nge.
REV 14:5 Na riong le apaltetonga e avele i espot a owo, na oa theki e avele.
REV 14:6 Lama tho thopol mun ensel relnga mun e ako i rer a malang po. Na i panongpol toko alavusnga ake ru a ulue ako okei rel rel, na ole net relrel, na oni peti rel rel nge Panongpolong Sivenga ako aro ile vusonga avele.
REV 14:7 Na i pres a viringa ve, “Aro thomu o papomnga a God na o risea i, eneke nang i velpol lale ako aro i pamit tokokoere nge riong. Aro thomu o lotual i, eneke ini a God ako i oma Pen a Urvet, na ulue, na rua, na thei.”
REV 14:8 Lama ensel aininga i panes ensel teltelnga aken. Ma i ria ve, “Rem alumlumnga a Babilon i kerenga ma i kerenga selele. Nomenga ile vothung kerenga i paleklek toko alavusnga ake ru a ulue mo o panes ile vothung kerenga pulua nge toko na seng aomnga, na o lel okime nge a God, na i ranga ve ako i pathin or nge thei engenga pulua ma otheki vaisis, mako God i paomelal or nge ole vothung areken.”
REV 14:9 Lama ensel menga i opistuno mun or paini. Ma i pres a viringa ve, “Toko na seng areko o lotual mekerem tevivinga tomo nge ia sei, na o el ile paatealing a opowe eve a omeni,
REV 14:10 aro God aro i paomelal rintet or, na i ranga ve ako i save ile lemi klingong a ia oto na i rongolo i avele, na o thin i, naro o el kerengaing nge won sesenga tomo nge uk annga, ako a ensel riringare tomo nge Sipsip Tun otheki.
REV 14:11 Na won klunga ako i velpol a won sesenga aken nge ako o el kerengaing nge, i klung evelelnga ako aro ile vusonga avele. Na paomelaling aken i pesrou avele nge nang na mlik elonga nge areko o lotual mekerem tevivinga, na ia sei, na o el ile paatealing ako ini iion a namba.”
REV 14:12 Na nge wop lemi aken God ile tokokoere aro o mit engeng, or ini areko o nongal a God ile patorongre na olemio ol nge a Jisas.
REV 14:13 Lama tho nongpol lenging ako i espot a Pen a Urvet me ma i ria ve, “Ong watu vene: Na i patea ol ponange, sapase areko o teo a Toko Pomnga nge lamo o rin.” Na Oni Riringa i ria mun ve, “Ena, sapase or, eneke aro o thau or nge ole omaing engenga aken, naro o es polpol ol avele, aro o es tomo ol nge ole omaing monngare.”
REV 14:14 Na tho thopol songen velelesnga na toko e ako i men nge, na itheki i ranga ve ini a Toko Pomnga Itun na i ur vevea ako o oma i nge gol, na lominga wowonga i voth a imeni.
REV 14:15 Lama ensel relnga e i espot a God ile Lotu Tepun a Vel nge me, na i presa viringa nge toko ako i men a songen nge ma i ria i ve, “Lom lom nge lom lominga aken, eneke aning elonga ako a ulue i motu lale.”
REV 14:16 Mako toko ako i men a songen we, i lom nge ile lominga aken a ulue, na i veliloalo ur alavusnga ako i voth a ulue.
REV 14:17 Na ensel relnga mun e ako i espot mun a God ile Lotu Tepun a Vel ako i voth a Pen a Urvet nge me, na i krim mun lominga wowonga.
REV 14:18 Na ensel relnga mun e ako i theal won sesenga i espot a sungong a lekleka nge me, na i presa viringa nge ensel ako i krim lominga wowonga aken ma i ria i ve, “Lom lom nge lom lominga aken na veliloalo vain monnga areko o voth a ulue, eneke i vunvuntet lale.”
REV 14:19 Mako ensel aken i lom nge ile lominga aken a ulue, na i veliloalo vain monnga areko o voth a ulue na i asesu or a pen ako o tepiplas vain monnga nge, aken ini riong agelalnga nge ako aro God ile lemi klingong aro i paomelal tokokoere.
REV 14:20 Na o tepiplas vain monnga aken ako a rem alumlumnga kime, na mla i lelpot nge na i lel ma i pavurvur nge kilomita or 300 na ile lukulukuong i pavurvur nge mita omole na epee, na i pavurvur mun nge hos iwo.
REV 15:1 Lama tho thopol mun pathepolong e ako i velpol a sepsa, na i aolonga ma tho kukuk nge. Ranga ve ensel or limai ako o krim ur kerenga or limai ranga ve ini putput ako tokokoere o rin nge. Na ur kerenga or limai aken ini a God ile lemi klingong patopalalnga.
REV 15:2 Lama tho thopol ur e ako i nine nine, na i ranga ve ini thei a pamonlel ako i nine nine rintet na won sesenga i voth nge. Na tho thopol mun areko ole mong mekerem tevivinga ako o oma avala nge ia sei ako iion a namba aken i voth nge. Na areko ole mong i, o mit a thei a pamonlel aken wo peti, na o krim won agolu ako i pavurvur nge velnga ako God i sungu i a or nge.
REV 15:3 Ma o vo a Moses ako ini a God ile umonga, ia voing tomo mun nge Sipsip Tun ia voing, na i vene: “Toko Pomnga a God ako lom engenging i aolonga rintet, na lom omaing kene i aolonga rintet, na them kukuk nge. Na ong ini toko alavusnga ole nepes, na lom omaing nge or i vengveng na i nunganga.
REV 15:4 Toko Pomnga, toko alavusnga aro o papomnga ong na o paaolonga ong, eneke engom inga ako ong riri. Na toko alavusnga ake ru a ulue aro o es me mo o lotual wong, eneke lom vothung vengvenga i ngo pat lale.”
REV 15:5 Na tho thopol lotuonga a valvale ako ini sel ako o apet i ve ini “God ile Riong Kinnga a Valvale” ma i voth a Pen a Urvet, na Pen ako i Riri Rintet na o pavothal nge, kene i thep.
REV 15:6 Na ensel or limai ako o krim ur kerenga or limai aken o korpot nge me, na o teun seltun velelesnga ako i tukling tukling, na o panaklesu nanaing ako ini gol a opakei.
REV 15:7 Na ur miminga omole nge or penel aken i sung oto or limai ako o oma i nge gol a ensel or limai aken nge, na oto areken o vual nge a God ako i mimi evelelnga ako aro ile vusonga avele, kene ile lemi klingong.
REV 15:8 Na God ile Lotu Tepun a Vel aken i vual nge won klunga tomo nge ia malmaling Pen a Urvet anga ako i tolilis ako o paateal a God ile engenging ako i aolonga rintet. Na i pavurvur aro toko e i koro nge avele, i pavurvur nge ako ensel or limai aken o pavus tel ole omaing nge ur kerenga or limai aken.
REV 16:1 Lama tho nongpol lenging ako i espot a God ile Lotu Tepun a Vel aken nge me, na i leng viringa a ensel or limai aken nge ma i ria or ve, “Thomu o es mo o odorokpot oto or limai ako i vual nge a God ile lemi klingong a ulue la.”
REV 16:2 Mako ensel teltelnga i es ma i odorokpot tel iana a ulue, ma koliklok kerekerengare i velpol nge tokokoe areko o el mekerem tevivinga ile paatealing aken a or nge na o lotual ia sei.
REV 16:3 Lamako ensel aininga i odorokpot iana a rua stha, mako i velpol ranga ve ini toko rinnga ia mla na mekerem elonga ako o voth a rua lemi o rin rin.
REV 16:4 Lamako ensel menga i odorokpot iana a thei alavusngare nge, ma o velpol ini mla.
REV 16:5 Na tho nongpol ensel ako i theal thei alavusngare kene i ri vene: “God ong ini God Riringa na ong voth nomenga i pavurvur ponange, lom paomelaling nge tokokoe areke kene i vengveng.
REV 16:6 Eneke o pun rin rin lom toko lemioongare, na lom riong elngare ma oa mla i palalas, mako ong eksing thei ako o thin i mo i velpol ini mla, na ini ole vothung kerenga areken olalnga.”
REV 16:7 Lama tho nongpol lenging ako i espot a sungong a lekleka nge me ma i ria ve, “Toko Pomnga a God lom engenging i aolonga rintet, lom paomelaling kene i vengveng na i nunganga.”
REV 16:8 Lamako ensel penelnga i odorokpot iana a nang theki nge, mako God isa wom i ve aro i velvel rintet na i ongses tokokoere.
REV 16:9 Na oni peti i ongses vene aken, mako o voltet a God iion ako ile engenging i pavelpolpot kerengaing areken. Aveto rongan oni plong ve aro o lel okime nge ole vothung kerengare, na o risea a God avele, na o papomnga mun i avele.
REV 16:10 Lamako ensel limnga i odorokpot iana a mekerem tevivinga aken ile nepes a menonga, mako mideng i seltun pen ako mekerem tevivinga aken i theal i, na sisisong i el tokokoere ma o atun ole muma,
REV 16:11 eneke sisisong ako o el i nge oni akolikloknga kene i aolonga rintet, mako o voltet a God ako ini Pen a Urvet anga, aveto rongan oni plong ve aro o lel okime nge ole vothung kerengare.
REV 16:12 Lamako ensel limaenga i odorokpot iana a thei pomnga ako iion a Iupretis, mako i matet, mako nepesre ako o voth a epee a nang le esainga me kene ole sovengalo i thep.
REV 16:13 Lama tho thopol tamata kerenga or me ako otheki ranga ve ini rukrak, na omole i espot a telenga pokin aken iwo lemi me, na omole i espot a mekerem tevivinga teltelnga aken iwo lemi me, na omole i espot mun a mekerem tevivinga aininga aken iwo lemi me, aken kene ini riong le apaltetonga elnga.
REV 16:14 Or ini tamata kerenga areko o oma pathepolongre, na o es a nepes alavusnga ake ru a ulue mo o veliloalo or mo aro o pun tomo nge a God ako nge ile nang aolonga aken, ini God ako ile engenging i aolonga rintet.
REV 16:15 Na Jisas i ri vene: “Nongpol, aro tho velpol ranga ve ini toko keminga. Na sapase tokokoe areko o monsi ole tekruk mo i ngo a olo sei, na o ngo ma o nongal, eneke aro ve tho velpol, aro o esu esa alalilanga a tokokoere otheki avele.”
REV 16:16 Na tamata kerenga areken o veliloal nepesre nge pen ako o apet i nge Hibrure okei ve ini a “Armagedon.”
REV 16:17 Lamako ensel limainga i odorokpot iana a sepsa, mako lenging i velpolpot a nepes a menonga ako i voth a God ile Lotu Tepun a Vel aken nge me, ma i ria ve, “I vus.”
REV 16:18 Na pen kitnga i kit, na pen akrunga i akrung, na wiring aolonga i tok. Na wiring aken i aolonga rintet, na wiring e avele i pavurvur nge wiring aken ile toking i patea nge tokokoere ole velpoling a ulue.
REV 16:19 Ma i isis uluesa ako a rem alumlumnga a Babilon, ma rem aken i velpol epee or meu, na rem pompomenga ake ru a ulue kene o vulthepu. Na God ilemi rum Babilonre ole vothung kerenga, mako i pathin vuso or nge oto ako i vual nge ile lemi klingong.
REV 16:20 Ma mtho elonga o vlu, na tete e avele i vothu ol.
REV 16:21 Ma vit ako imolnga i pootitoli, na i aolonga, na i merir merir, na ile matheong i pavurvur nge kilo or mule pa lim, na o apuplutu a ulue me ma o mata a tokokoere nge, mako o voltet a God nge kerengaing aken, eneke i kerenga rintet.
REV 17:1 Lamako ensel omole nge ensel or limai ako o krim oto or limai aken, i es a tho nge me ma i ria tho ve, “Es me mo aro tho pathengal wong nge paomelaling ako God aro i sungu i nge seng sovengalo anga ako iion i kima, na i paateal nge rem alumlumnga aken ako i voth tothal thei pulua.
REV 17:2 Na nepes puluanga ake ru a ulue o ngo tomo nge i, na o lel okime nge a God, nge ole vothung kerenga pulua. Na tokokoe areke ru a ulue, or mun kene o ngo tomo mun nge i, na o lel okime nge a God, nge ole vothung kerenga pulua. Na i ranga ve ako o thin thei engenga pom ma otheki vaisis, mako God i paomelal or nge ole vothung areken.” Eneke toko alavusnga ake ru a ulue o ngo tomo nge i na o lel okime nge a God na i ranga ve ako o thin thei engenga pom ma otheki vaisis
REV 17:3 Na Oni Riringa i rero tho, mako ensel aken i wola tho a pen polpolnga la. Na tho thopol seng ako i mena nge mekerem tevivinga ako ini peti selele, na ini peti i vual nge ioning puluanga ako o voltet a God iion, na ipounga or limai, na ia sagar or mule.
REV 17:4 Na seng aken i pavlestun i nge seltun or aini. Omole ini selelenga, na omole ini vuvavnga na oolonga i roro. Na ia malmaling kene pelie o oma i nge gol, na um poumpipenga ako iolonga i roro rintet, na pengep otoli. Na i krim oto ako o oma i nge gol a imeni, na i vual nge vothung kerenga pulua nge toko na seng aomnga, na vothung alavusnga ako God ini silal i.
REV 17:5 Na o watu iion a ipowe na iion inkinenga aken i mirenga vene:
REV 17:6 Na tho thopol seng aken ako i pun rin a God ile tokokoere tomo nge areko o panongpol nge a Jisas iion, na i thin or pulua oa mla, mako itheki vaisis. Na tho thopol or pulua ako i pun rin or, ma tho kukuk rintet nge.
REV 17:7 Aveto ensel i ria tho nge ve, “I vava ako ong kukuk nge, e? Aro tho panine wong nge ur inkinenga mirenga ako nge seng aken tomo nge mekerem tevivinga ako i men nge, mekerem ako ipounga or limai na ia sagar or mule.
REV 17:8 Mekerem tevivinga ako ong thopol i lale, kene nomenga i mimi, aveto ponange i rin lale, na i toth ako aro i espot nge vol lukulukunga aken, naro i el kerengaing. Na areko o watu oion avele nomenga nge ako God i pamenu ur e rongan, na oion i ngo avele a erere ako i ritet nge areko God aro i sung mimiong a or nge, kene aro o thopol mekerem tevivinga aken naro o kukuk nge i, eneke nomenga i mimi, aveto ponange i rin lale, na i toth aro i velpol werer mun.
REV 17:9 “Na aro ve lomum i nine aro lomum mire nge ur areken, na mekerem tevivinga ipounga or limai aken, i paateal tete po or limai ako seng aken i men a opolemi nge roro.
REV 17:10 Na i paateal mun nepes or limai, or lim o rin lale, na omole i voth ol, na omole i velpol rongan, aveto aro ve i velpol aro i voth palolo avele.
REV 17:11 Na mekerem tevivinga ako nomenga i mimi, ave ponange i rin lale aro i velpol werer mo ini nepes or limmenga, aveto ini nepes omole nge nepes or limai aken, aro i voth palolo avele naro i el kerengaing.
REV 17:12 “Na ia sagar or mule ako ong thopol i lale, i paateal nepes or mule ako o velpol ini nepes rongan, aveto aro o el engenging mo o velpol ini nepes tomo nge mekerem tevivinga, aveto ole engenging aken aro i voth inga nge aua omole inga.
REV 17:13 Na nepes or mule aken aro ole lemiong omole ol inga, naro o sung ole nepes a engenging a mekerem tevivinga aken nge.
REV 17:14 Naro o pun tomo nge Sipsip Tun tomo nge areko i ateal or na o panes senu i, naro ole mong or, eneke ini toko pompomere oa Pomnga, na ini nepesre oa nepes.”
REV 17:15 Na ensel aken i ria mun tho ve, “Na thei pulua ako o voth tothal nge seng sovengalo anga aken, i paateal toko pulua pomnga ake ru a ulue ako okei rel rel, na oni peti rel rel, na ole net rel rel.
REV 17:16 Na ia sagar or mule ako ong thopol i lale tomo nge mekerem tevivinga aken aro oni silal seng sovengalo anga aken. Naro o el vustetpot ile ur elonga, naro i voth ol alalilanga, naro o an isivanga, naro o ongtuna i nge won sesenga.
REV 17:17 Naro o oma venen aken, eneke God aro i oma or mo aro o panes ilemi, maken aro olemi omole inga ako aro o sung ole nepes a engenging a mekerem tevivinga nge. Naro o voth a isa thewo, i pavurvur nge ako God ile riong aro i velpol nunganga.
REV 17:18 Na seng sovengalo anga aken i paateal rem alumlumnga ako i theal nepes alavusnga ake ru a ulue.”
REV 18:1 Lamako tho thopol mun ensel mun e ako i esu a Pen a Urvet me. Na ile engenging i aolonga rintet, na ile tolilisong i to a ulue me, mako pen elonga i lala.
REV 18:2 Na i presa viringa ve, “Rem a lumlumnga a Babilon i vulthepu lale. Na i velpol ranga ve ini tamata kerengare ole pen ol tomo nge men kerengare.
REV 18:3 Na rem aken i vulthepu, eneke i ranga ve ini seng sovengalo anga na toko alavusnga ake ru a ulue o ngo tomo nge i, na o lel okime nge a God. Na i ranga ve ako o thin thei engenga pulua ma otheki vaisis, mako God i paomelal or nge ole vothung kerenga areken. Na nepes puluanga ake ru a ulue o ngo tomo nge i, na o lel okime nge a God. Na toko alavusnga ake ru a ulue ako or ini lulu paesngare o velpol ini toko le urngare. Eneke toko pulua ako a Babilon ako o men a ole ur sivesivenga we, o ol ole lulu.”
REV 18:4 Lama tho nongpol presing mun e ako i espot a Pen a Urvet me ma i ria ve, “Lek tokokoere aro o lopot nge pen aken, aro vene mo thomu o panes ile vothung kerenga, naro thomu o el mun kerengaing aken.
REV 18:5 Eneke ile vothung kerenga i pom rintet na i ranga ve ini ree ako o ases tomoal i, na i esa esa mo i toth a Pen a Urvet, na God ilemi simikal ile vothung kerenga areken avele.
REV 18:6 Aro thomu o olal i a i nge ranga ve ako i oma i a tokokoere nge lale. Naro thomu o rong esa kerengaing a i nge ranga ve ako i oma i. Naro thomu o sung thei engenga ako i engeng rintet a i nge mo i thin i.
REV 18:7 Na i papomnga isivenga, na i men a ile ur sivesivenga we, maken aro thomu o sung kerengaing a i nge, i pavurvur nge ile vothung kerenga aken. Naro thomu o pasisis i mo aro i wal, eneke isivenga i risea i ve, ‘Tho men ranga ve ini nepes, na tho ini basu avele, na i pavurvur avele ako aro tho el matheong mo aro tho wal nge.’
REV 18:8 Na i venen aken, mako aro ile kerengaing aro i velpoltun i nge nang omole inga, ranga ve ini rinong na matheong na mesi. Naro won sesenga aro i ongtun i, eneke Toko Pomnga a God ako aro i sung paomelaling a i nge, kene ile engenging i aolonga rintet.
REV 18:9 “Na nepes alavusnga ake ru a ulue ako o ngo tomo nge i, na o lel okime nge a God, kene o men a ole ur sivesivenga we ranga ve ini i, naro o thopol won sesenga na won klunga ako o ongtun i nge, naro olemi kerere mo o wal nge i.
REV 18:10 Naro o mit mela nge i, eneke o ngeip ve aro paomelaling aken aro i eso mun a or nge, naro o ria ve, “‘Patong a Babilon ong ini rem alumlumnga ako lom engenging i aolonga, aveto nge aua omole inga ong el paomelaling na ong vus.’
REV 18:11 “Na toko alavusnga ake ru a ulue ako or ini lulu paesngare, aro olemi kerere naro o wal nge i, eneke toko ol e avele ako aro i olol ole lulu,
REV 18:12 ranga ve ako ini gol na silva, na um ako iolonga i roro, na pengep otoli, na neong sivesivenga ako i veleles na i selele na i vuvav, nako i melongal mun na neong areken iolonga i roro. Na won areko i una vro, na ur puluanga ako o oma i nge mekerem wo pupo, na won ako iolonga i roro, na bras, na ain, na um ako a wating i ut kolol.
REV 18:13 Na ur ako i una vro ranga ve ini madan, na sanda, na vain, na wel ako o apet i ve ini oliv, na plaua, na luvo monnga, na bulmakau, na sipsip, na hos tomo nge karis, na toko um polpolonga tomo mun nge tokokoere, na ur alavusnga areken ini ole lulu na oolonga i roro.
REV 18:14 “Na areko or ini lulu paesngare aro o ria Babilon ve, ‘Ur sivesivengare ako lomum i vurpol nge, i vus lale na lom ur sivesivenga areko ong men a we, kene i vus mun lale, naro ong thopol werer ol i avele.’
REV 18:15 Na lulu paesnga areko o el ole umtun pulua a i nge, aro o mit mela, eneke o ngeip ve aro paomelaling aken i eso mun a or nge. Na olemi kerere ma o wal.
REV 18:16 Na o ria i ve, “‘Patong rem a lumlumnga a Babilon, nomenga ong ne neong sivesivengare ako ini velelesnga na selelenga, na vuvavnga, na ong pamalmal num peti nge nanaing ako o oma i nge gol, na um areko iolonga i roro, na pengep otoli.
REV 18:17 Aveto nge aua omole inga, lom ur elonga pom rinnga aken i penthal.’ “Na imot thealngare tomo nge ole mukalingare tomo mun nge areko o esu esa a imot nge, aro o mit melanga nge a Babilon.
REV 18:18 Naro o thopol won sesenga klunga ako i antun i naro o tang ve, ‘Rem alumlumnga ol e avele ako i ranga ve ini a Babilon.’
REV 18:19 Naro olemi kerere naro o vor vor vuvus a opounga naro o wal naro o ri ve, “‘Patong a Babilon, nomenga wong ini rem alumlumnga ako areko o patho imot o el ole umtun pom nge lom ur elonga ako i pom. Na nge aua omole inga, lom ur alavusnga i vus.
REV 18:20 Aveto thomu Pen a Urvet angare tomo nge toko lemioongare, na God ile pakekere, na ile riong elngare, Aro thomu o risea, eneke God i paomelal a Babilon lale nge ile vothung kerenga ako i oma i a thomu nge.’”
REV 18:21 Lamako ensel engenga omole i ela um ako i aolonga rintet ma i ultet i viringa a rua stha na i ria ve, “Rem alumlumnga a Babilon aro ong vulthepu viringa ranga ve ini um ake tho ultet i a rua stha. Na toko ol e avele aro i thopol werera mun ong.
REV 18:22 Na toko e avele aro i nongpol ol won agolu le tanging, eve kuth le avvuvong, eve moku le tanging, eve tokokoe areko o vo voing a ong nge. Na toko e avele aro i oma ol ile omaing e a ong nge. Na toko mun e avele aro i monsi ol aning a ong nge.
REV 18:23 Na theki lalainga e avele aro i to ol a ong nge. Na toko e avele aro i nongpol ol peangeong a riong a ong nge. Na ong vulthepu venen aken, eneke lom tokokoe areko or ini lulu paesngare o mukal nge toko alavusnga ake ru a ulue ole, na ong nong tungtang na lom apaltet toko alavusnga ake ru a ulue.
REV 18:24 God i pakerenga a Babilon, eneke i pun rin ile riong elngare na ile toko lemioongare nge pen elonga ake ru a ulue.”
REV 19:1 Lamako tho nongpol pulua pomnga ole presing a Pen a Urvet me, ma o prespot ve, “Te risea a God, eneke ile engenging na ile Pen a Urvet a malmaling i aolonga rintet, na ienga inga i el werer tokokoere.
REV 19:2 Na ile avrumong nge tokokoere i vengveng na i nunganga. Na i paomelal seng sovengalo anga aken ako iion i kima, eneke i paleklek toko alavusnga ake ru a ulue nge ile vothung kerenga omanga ako nge eve eling. Na i olal ile umongare oa mla a i nge.”
REV 19:3 Na o presa mun ve, “Te risea a God, eneke won sesenga klunga ako i antun rem alumlumnga aken aro i klung evelelnga ako aro ile vusonga avele.”
REV 19:4 Na mukalinga or mule paini pothoi or penel tomo mun nge ur miminga or penel aken, o koru oeve na o lotual a God ako i men a nepes a menonga aken nge, na o ri ve, “I nunganga. Te risea a God.”
REV 19:5 Lama tho nongpol mun presing ako i espot a nepes a menonga aken nge me ve, “Thomu areko ini a God ile umongare tomo nge areko o papomnga i, tova iomu kima eve iomu kima avele, Aro thomu o risea ler God.”
REV 19:6 Lamako tho nongpol presing ako i ranga ve ini pulua pomnga ole presing, ma i ranga ve ini thei awonga ile alululong, na pen le akrungong aolonga ma o presa ve, “Te risea a God, eneke ler God ako ini Toko Pomnga ako ile engenging i aolonga rintet i velpol ini nepes lale.
REV 19:7 Aro te risea, na te voth vos, na te papomnga i, eneke i toth lale ako aro Sipsip Tun i peange, na iewo sengenga i monsi lale nge ole peangeong.
REV 19:8 Na God isa wom seng aken ve aro i ne neong velelesnga ako i riri na i tolilis.” (Na neong velelesnga aken i paateal a God ile tokokoere ole vothung vengvenga.)
REV 19:9 Na ensel aken i ria tho nge ve, “Ong wat i vene: Sapase areko God i pasong ikei a or nge mo o es nge Sipsip Tun isungalnga a aning.” Na i ria mun tho ve, “Riong ake ini a God ile riong nunganga.”
REV 19:10 Lama tho koru evek totho a ensel aken ieve nge mo aro tho lotual i, aveto i ria tho nge ve, “Mothong tova oma venen aken, tho mun ini a God ile umonga ranga ve ini wong tomo nge titeumre, it ini areko te panes riong nunganga ako Jisas i pavelpol i. Aro ong lotual inga a God, eneke riong nunganga ako Jisas i pavelpol i, i pavurpola mun a God ile riong elngare olemi.”
REV 19:11 Lama tho thepol ako Pen a Urvet i thep na hos velelesnga omole ako i mit nge. Na o apet toko ako i men a iwe ve ini “Riong Nunganga Tepun” na “Toko Ako i Panes Senu a God” na ile vothung elonga i vengveng tova ve i pun tomo nge tokokoere eve i avrum ole vothung.
REV 19:12 Na itheki ile toong i ranga ve ini won sesenga ile anlileling. Na i ur vevea posposenga pulua a ipounga, na o wato ioning a i nge ako ienga inga ilemi mire nge.
REV 19:13 Na teunong ako i teun i, i vual nge mla, na iion ve, “God Ile Riong.”
REV 19:14 Na Pen a Urvet a punongare o panes i na o men men roro a hos velelesngare nge, na o teun teunong velelesnga ako i riri rintet.
REV 19:15 Na bainat wowonga i oselpot a toko aken iwo me, mo aro ile mong toko alavusnga ake ru a ulue nge. Naro i theal toko alavusnga ake ru a ulue. “Na ile thealing aken aro i engeng ranga ve ini ain.” Naro i sung a God ako ile engenging i aolonga rintet ile lemi klingong a tokokoere nge, ranga ve ini vain monnga ako o tepiplas i.
REV 19:16 Na wating ako i voth a ile tekruk seltunnga epee ako i pasopal ia olu i vene:
REV 19:17 Lamako tho thopol ensel omole ako i mit a nang nge, na i presa viringa a menre nge ako o rer a malang po ve, “O velilo pel me nge a God ia aning aolonga
REV 19:18 mo aro thomu o an nepesre osivanga tomo nge punongare na ole mukalingare osivanga na hosre tomo nge opathongare osivanga tomo mun nge toko alavusnga osivanga. Or ini areko o um polpol eve o el oolonga, na areko oion i kima eve oion i kima avele.”
REV 19:19 Lama tho thopol mun mekerem tevivinga aken tomo nge nepes alavusnga ake ru a ulue tomo mun nge ole punongare, kene o velilo pel mo aro o pun tomo nge toko aton i men roro a hos velelesnga nge, ome ile punongare.
REV 19:20 Na o rere mekerem tevivinga aken tomo nge riong le apaltetonga elnga ako i oma pathepolongre a mekerem tevivinga itheki. Na pathepolong areken i paleklek areko o el mekerem tevivinga ile paatealing tomo mun nge areko o lotual mekerem tevivinga ia sei. Na God i asesu mekerem tevivinga ome riong le apaltetonga elnga aken alamimmia a pen ako won sesenga tomo nge uk ako ini misep anga o anlilel nge.
REV 19:21 Na toko ako i men roro a hos nge i pun rin ole punonga alavusngare nge bainat ako i oselpot a iwo me, na men alavusngare o an osivanga ma osa pup rintet.
REV 20:1 Lamako tho thopol mun ensel mun e ako i esu a Pen a Urvet me, na i krim vol lukulukunga thepnga, na i krim mun sen aolonga.
REV 20:2 Na i rere telenga pokin aken ini ingop nomenganga ako iion mun a Satan. Na i kintun i nge sen aken, i pavurvur nge tovu po or 1,000.
REV 20:3 Ma i asesu i a vol lukulukunga aken, na i pupal rit thekia mo aro Satan i esa ol me avele, aken i pavurvur avele ako aro i paleklek tokokoere ake ru a ulue i pavurvur nge tovu po or 1,000 aken. Na aro ve tovu po or 1,000 aken i vus, Satan aro i vthopot werer mun palolo avele nge ile kinong aken.
REV 20:4 Lama tho thopol nepes a menongare, na areko o men nge, o el engenging ako aro o pamit tokokoere nge riong. Na tho thopol mun tokokoere ooni ako o sokorpot opounga, eneke o panongpol nge riong nunganga ako Jisas i pavelpol i tomo mun nge a God ile riong. Na or ini areko o lotual mekerem tevivinga eve ia sei mun avele. Na o el ile paatealing a opowe eve a omeni, kene avele. Na o el werer mimiong, na o velpol ini nepes na o theal tokokoere tomo nge a Krais, i pavurvur nge tovu po or 1,000 aken.
REV 20:5 Aken ini los wereraing teltelnga. (Na toko alavusnga ako o rin lale na olemio nge a Krais avele, kene o el werer mimiong rongan i pavurvur ako aro tovu po or 1,000 aken i vus.)
REV 20:6 Sapase tokokoe areko o mimi werera nge los wereraing teltelnga aken, eneke o riri na or ini a God ile. Na rinong aininga ile engenging, kene i pavurvur aro ile mong or avele. Naro o velpol ini a God tomo nge a Krais ole umongare ranga ve ini prisre, naro o theal tokokoere tomo nge a Krais, i pavurvur nge tovu po or 1,000 aken.
REV 20:7 Na tovu po or 1,000 aken i vus, lamako o thep wererpot vol ako Satan i voth nge, mako i vthopot nge ile kinong aken.
REV 20:8 Naro i espot mo i paleklek tokokoere a pen elonga ake ru a ulue, na o apet or ve ini a Gok, na Satan aro i veliloalo or mo o monsi nge punong, na o apet pen aken ini a Magok. Na oa titaling i ranga ve ini wonwon areko a rua wo peti.
REV 20:9 Na o es nge pen elonga ake ru a ulue na o re kalalual nge rem pomnga ako God ia sagu i ako ile tokokoere o voth nge, aveto won sesenga i esu a Pen a Urvet me, mako i antun or.
REV 20:10 Na Satan ako i paleklek tokokoere, kene God i asesu i a pen ako won sesenga tomo nge uk ako ini misep anga o anlilel nge, ini pen ako God i asesu mekerem tevivinga na riong le apaltetonga elnga aken, or paini nge lale. Naro or alame aro o el kerengaing nge nang na mlik elonga ako aro ile vusonga avele.
REV 20:11 Lamako tho thopol nepes a menonga ako i veleles na i aolonga, na tho thopol mun toko ako i men nge, nako ulue na sepsa o lo nge i, na o voth ol avele.
REV 20:12 Lama tho thopol toko alavusnga ako o rin lale, areko oion i kima tomo nge areko oion i kima avele, na o mit a mukaling nge nepes a menonga aken. Na enselre o thep erere areko o ritet nge tokokoere ole vothung. Na o thep mun erere mun e ako i ritet nge areko God aro i sung mimiong a or nge. Na God i avrum toko na seng rinrinongare ole vothung ranga ve ako i voth a erere areken nge.
REV 20:13 Na areko o rin a rua o plos werera mo o mit nge riong aken tomo mun nge areko rin na o voth a Wali, mako God i avrum ole vothung ako ranga ve o oma i.
REV 20:14 Na God i asesu Waliare a pen ako won sesenga tomo nge uk ako ini misep anga o anlilel nge. Mako rinong i vus ol, na Wali i vus mun. Na pen ako won sesenga tomo nge uk ako ini misep anga o anlilel nge, kene ini rinong aininga.
REV 20:15 Na areko oion i ngo avele nge erere ako i ritet nge areko God aro i sung mimiong a or nge, kene God i ases mun or a pen ako won sesenga tomo nge uk ako ini misep anga o anlilel nge.
REV 21:1 Lamako tho thopol sepsa ponganga ome ulue ponganga ako o velpol. Na sepsa neginga ome ulue neginga o penthal selele, na rua i voth ol avele.
REV 21:2 Lama tho thopol rem pomnga ako ini a God ile, ako ini a Jerusalem ponganga na God i monsi i lale, na i paesu i a Pen a Urvet me. Na ia malmaling i ranga ve ini seng peange ponganga ia ako i monsi ve aro i peange nge iewo tomonnga.
REV 21:3 Na tho nongpol lenging ako i espot a nepes a menonga aken nge me na i ria ve, “God ile vothinga i voth ol a tokokoere nge, naro isivenga aro i voth na i mimi tomo ol nge or, naro o velpol ol ini ile tokokoere, naro i velpol ol ini ole God.
REV 21:4 Aro i girtetpot otheki ei, naro o rin ol avele, naro o walal ol avele, na matheong ol avele, na sisisong na tanging avele. Eneke ur nomengangare o vus ol lale.”
REV 21:5 Lamako toko ako i men nge nepes a menonga aken i ria ve, “Nongpol, i patea ponange tho paponganga ol ur alavusnga.” Na i ria mun tho ve, “Watu i vene, lek riong ake i nunganga na i pavurvur ako aro tokokoere olemio nge.”
REV 21:6 Na i ria mun tho ve, “I vus lale, tho ini ur alavusnga opateanga na ole vusonga mun, aro ve thei i pun toko e, aro tho savea thei povovloainga ako i sung mimiong mo tho sungu i a i nge, naro i ol i avele.
REV 21:7 Na toko e ako ile mong a Satan ile tongporumongre kene aro i el ur areke a tho nge, naro tho velpol ini ile God naro i velpol ini tuk.
REV 21:8 Aveto areko o lol nge ole lemioong, eve o lel okime nge a Jisas, na areko o oma vothung kerenga rintetnga, na areko o so rin toko, na areko o ngo tomo nge areko or ini oewoere avele, na areko o nong tungtang, na areko o lotual avalare tomo mun nge toko le apaltetongare, kene ole pen ako ini pen ako won sesenga tomo nge uk ako ini misep anga o anlilel nge ako ini rinong aininga.”
REV 21:9 Lamako ensel omole nge ensel or limai ako o krim oto or limai ako o vual nge ur kerenga or limai ako ini a God ile lemi klingong patopalalnga, kene i es a tho nge me ma i ria tho ve, “Es me mo aro tho pathengal ong nge seng peange ponganga ako ini Sipsip Tun iewo.”
REV 21:10 Na Oni Riringa i rero tho, mako ensel aken i wola tho a tete polemi ako i roro rintet, na i pathengalpot tho nge Sipsip Tun iewo ako ini a God ile rem pomnga ako ini a Jerusalem ako God i paesu i a Pen a Urvet me.
REV 21:11 Na ile tolilisong ini a God ia malmaling ile tolilisong, ma i tolilis ranga ve ini moto ako o apet i ve ini Jaspa ile tolilisong ako i tolilis rintet.
REV 21:12 Na rem pomnga aken a lok kene i roro rintet, na thekia or mule pa omole pothoi or aini, na ensel or mule pa omole pothoi or aini o theal tetal lok thekia areken. Na Israelre ole net or mule pa omole pothoi or aini oionre o voth a lok thekia areken nge.
REV 21:13 Na lok aken kene epee or penel ma lok thekia or me kene o voth a epee omole omole.
REV 21:14 Na rem pomnga a lok aken ile mitainga or mule pa omole pothoi or aini na Sipsip Tun ile pakeke or mule pa omole pothoi or aini oionre o voth nge.
REV 21:15 Na ensel aken ako i ri tomo nge tho, i krim eel ako o thangarum nge ako o oma i nge gol mo aro i thangarum rem pomnga aken tomo nge a lok na thekia mun.
REV 21:16 Na rem pomnga aken ile aolongaing kene itelipupo alapenel i vur e pel inga, na ensel aken i thangarum i nge ile eel aken na itelipo epee omole ile lolloing i velpol kilomita or 2,400 na ile roroing kene i vur e pel mun inga.
REV 21:17 Na ensel aken i thangarum mun lok aken ile roroing, mako i velpol mita or mule pa limae pothoi or limae. Na i thangarum ur alavusnga aken ranga ve ako toko ulue anga i thangarum i.
REV 21:18 Na lok aken God i oma i nge moto ako o apet i ve ini Jaspa. Na rem pomnga aken i oma i nge gol ienga ako ile nine rintetong i ranga ve ini glas.
REV 21:19 Na lok ile mitainga aken o oma i nge um omole omole ako i olonga i roro rintet. Na ile mitainga teltelnga aken o oma i nge Jaspa, na ile mitainga aininga o oma i nge Sapaia uvuvnga, na ile mitainga menga o oma i nge Aget, na ile mitainga penelnga o oma i nge Emeral rangranga,
REV 21:20 na ile mitainga limnga o oma i nge Sardonikis selelenga na velelesnga, na ile mitainga limaenga o oma i nge Konilian klenga, na ile mitainga limainga o oma i nge Krisolait kothkothnga, na ile mitainga limmenga o oma i nge Beril rangranga, na ile mitainga limpenelnga o oma i nge Topas kothkothnga, na ile mitainga mulenga o oma i nge Krisopres, na ile mitainga mule pa omole pothoi omolenga o oma i nge Haiasin, na ile mitainga mule pa omole pothoi or aininga o oma i nge Ametis selelenga.
REV 21:21 Na lok thekia or mule pa omole pothoi or aini areken o oma ir nge pengep otoli na thekia omole omole o oma i nge pengep otoli aolonga omole omole, na rem pomnga a sovengalo o oma i nge gol ienga na ile nine rintetong i ranga ve ini glas.
REV 21:22 Na God ile Lotuonga a Vel e avele i voth a rem pomnga aken, eneke Toko Pomnga a God ako ile engenging i aolonga rintet tomo nge Sipsip Tun o ranga ve ini a God ile Lotuonga a Vel ako a rem pomnga aken.
REV 21:23 Na nang ome ngov ole toong o palala rem pomnga aken avele, eneke God ome Sipsip Tun ole tolilisong o palala rintet rem pomnga aken.
REV 21:24 Na ile tolilisong aken i pavurvur ako aro toko alavusnga ake ru a ulue o esu esa nge. Na nepes alavusnga ake ru a ulue aro o paeso ole ur sivesivenga a i nge.
REV 21:25 Na lok thekia areken o thep evelelnga na o pupal re avele, eneke midenga ol avele nge.
REV 21:26 Naro o paeso toko alavusnga ake ru a ulue ole ur sivesivengare ako o papomnga or nge kene a i nge.
REV 21:27 Na ur akopnga e avele ako aro i eso nge, na areko o oma vothung le marainga tomo nge areko ole apaltet, o pavurvur ako aro o eso a lemi avele, ini inga areko oion i ngo a Sipsip Tun ile erere ako i ritet nge areko God aro i sung mimiong a or nge.
REV 22:1 Lamako ensel aken i pathengal tho nge thei ako i sung mimiong ako i nine rintet, ma thei aken i lelpot ako a God ome Sipsip Tun ole nepes a menonga aken nge me.
REV 22:2 Na i lel rumrum rem pomnga a sovengalo aken lemi pat. Na wonre ako omonnga i sung mimiong o mit a thei aken wo peti epee epee. Na won areken o mon nge ngov omole omole, na won areken thoing i pavurvur aro o pamimi toko alavusnga ake ru a ulue.
REV 22:3 Na ur ako God i rial i, kene i voth a rem pomnga aken avele. Na God ome Sipsip Tun ole nepes a menonga aken aro i voth a rem pomnga aken, naro ile umongare aro o lotual i.
REV 22:4 Naro o thopol itheki lemi, naro o wato iion a opowe.
REV 22:5 Aro mideng ol avele nge, naro o pasise theki lalainga avele, na nang ile toong aro i palala pen aken avele, eneke Toko Pomnga a God aro i velpol ini ole pen lalanga. Naro o theal tokokoere ranga ve ini nepes evelelnga ako aro ile vusonga avele.
REV 22:6 Lamako ensel aken i ria tho ve, “Riong areke i vengveng na i nunganga. Na Toko Pomnga a God ako i pavelpol ile riong a ile riong elngare olemi, kene i pake ile ensel mo aro i pathengal ile umongare nge ur areko i toth ako aro i velpol.”
REV 22:7 Na Jisas i ri vene, “O nongpol, i toth ol ako aro tho velpol. Sapase areko o nongal riong ako i voth a erere ake nge, ako i ritet nge ur areko i toth ako aro i velpol.”
REV 22:8 Na tho a Jon, ako tho nongpol na tho thopol ur areke tho watu i lale. Na tho thopol i ma tho nongpol i ma i vus, mako tho koru evek a ensel ieve tepun mo aro tho lotual i ako i pathengal tho nge ur areke.
REV 22:9 Aveto i ria tho nge ve, “Ong mothong tova oma venen aken, tho mun ini a God ile umonga ranga ve ini wong tomo nge titeum areko or ini a God ile riong elngare tomo mun nge areko o nongal riong ako i voth a erere ake nge. Aro ong lotual a God.”
REV 22:10 Lama i ria mun a tho nge ve, “Ong mothong tova parong kinealo riong ako i voth a erere ake nge, ako i ritet nge ur areko i toth ako aro i velpol, eneke i toth lale ol ako aro i velpol.
REV 22:11 Na areko o oma vothung kerenga aro o kis inga nge omanga, na areko o akop a God itheki aro o akop reletun, na areko o oma vothung vengvenga aro o kis inga nge omanga, na areko o riri a God itheki aro o riri reletun.”
REV 22:12 Na Jisas i ri vene, “O nongpol, i toth ol ako aro tho velpol, naro tho es tomo nge ole omaingre olalnga sivenga, naro tho olal i a or nge i pavurvur nge ole omaing omole omole.
REV 22:13 Tho ini ur alavusnga opateanga na ole vusonga mun.”
REV 22:14 Sapase areko o pariri ole tekruk seltunngare, maken o pavurvur ako aro o an won monnga ako i sung mimiong, naro o eso a rem pomnga a lok thekia.
REV 22:15 Na areko ole vothung i ranga ve ini nanaure, na ine nong tungtangongare mun tomo mun nge areko o ngo tomo nge areko or ini oewoere avele, na areko o so rin polpol toko, na areko o lotual avalare tomo mun nge areko oa sagu vothung le apaltetonga omanga, na tokokoe areken aro o voth a lalanga.
REV 22:16 Na Jisas i ri vene, “Tho ini a Jisas, ako tho pakepot lek ensel mo aro i ritet nge ur areke a thomu toko lemioongare nge. Tho ini nepes a Devit itevinga na i kene i ranga ve ini longongek na tho tepot mun a i nge, na tho ranga ve ini lempoa ako i tolilis rintet.”
REV 22:17 Oni Riringa tomo nge seng peange ponganga o ri ve, “Ong es me.” Na areko o nongpol riong ake aro o ri mun ve, “Ong es me.” Na aro ve thei i pun toko e, aro i es me mo i thin thei ako i sung mimiong, naro i ol i avele.
REV 22:18 Tho a Jon, tho pator engeng toko alavusnga ako o nongpol riong ako i voth a erere ake ako i ritet nge ur areko i toth ako aro i velpol. Na tho pator or vene: Aro ve toko e i rong espot mun riong pelie nge riong ake, God aro i rong espot mun kerengaing ako erere ake i ritet nge, a i nge.
REV 22:19 Na aro ve toko e i eltetpot riong pelie a erere ake nge, ako i ritet nge ur areko i toth ako aro i velpol, God aro i eltetpot mun ile sungong a i nge ranga ve ako i pavurvur avele ako aro i an won monnga ako i sung mimiong ako erere ake i ritet nge. Na i pavurvur mun avele ako aro i mimi a rem pomnga riringa ako erere ake i ritet mun nge.
REV 22:20 Na toko ako i panongpol nge ur areke i ri ve, “I nunganga, i toth ako aro tho es me.” I nunganga. Toko Pomnga a Jisas ong es me.
REV 22:21 Na Toko Pomnga a Jisas ile themosaling aro i voth tomo nge toko lemioonga alavusnga. I nunganga. Na i re aken. I vus.
