MAT 1:1 Vegená utó imi itiki itiki ikago Izesu Kilistó eza agulizaki ve Tevitini agávolaho utó imó. Itó Tevití eza Avalahani agávolaho minamó. Nenémini gakoláa imane neve.
MAT 1:2 Avalahakutí Isaká utó imó. Isakani asevalotí Zakopó utó imó. Zakoponi asevalotí Zutaki uvolage agunalagi utó amó.
MAT 1:3 Zutani asevalotí Pelezeko Zelako utó asimó nene Tamalé getamó. Pelezeni asevalotí Hezeloná utó imó. Hezelonani asevalotí Lamú utó imó.
MAT 1:4 Lamuni asevalotí Aminatapá utó imó. Aminatapani asevalotí Nasoná utó imó. Nasonani asevalotí Salamó utó imó.
MAT 1:5 Salamoni asevalotí Poasini nene Lahapá getokago utó imó. Poasini asevalotí Opeteni nene Lutí getokago utó imó. Opeteni asevalotí Zesí utó imó.
MAT 1:6 Zesini asevalotí agulizaki ve Tevití utó imó. Agulizaki ve Tevitini asevalotí Salomó utó imó. Uliá helekago gevoná venalímo nene Tevititó vike getamó.
MAT 1:7 Salomoni asevalotí nene Lehopoámo utó imó. Lehopoámini asevalotí nene Apiá utó imó. Apiani asevalotí nene Asá utó imó.
MAT 1:8 Asani asevalotí nene Zehosapatá utó imó. Zehosapatani asevalotí Zolamá utó imó. Zolamani asevalotí Uziá utó imó.
MAT 1:9 Uziani asevalotí nene Zotámo utó imó. Zotámini asevalotí nene Ahazí utó imó. Ahazini asevalotí Hezekiá utó imó.
MAT 1:10 Hezekiani asevalotí nene Manasé utó imó. Manaseni asevalotí nene Amó utó imó. Amoni asevalotí nene Zosiá utó imó.
MAT 1:11 Zosiani asevalotí nene Zekoniá itó agunalagi utó amó. Zuta vegená nagá kimiiki Papelonia mikasigú kilímiki va gamenaló nene utó amó.
MAT 1:12 Papelonia mikasiuka kilímiki vikago nenetí nene Zekoniani asevalotí Sealitielé utó imó. Sealitieleni asevalotí nene Zelupapelé utó imó.
MAT 1:13 Zelupapeleni asevalotí nene Apiutí utó imó. Apiutini asevalotí nene Eliakímo utó imó. Eliakímini asevalotí nene Azolá utó imó.
MAT 1:14 Azolani asevalotí nene Zatokó utó imó. Zatokoni asevalotí nene Akimá utó imó. Akimani asevalotí nene Eliutú utó imó.
MAT 1:15 Eliutuni asevalotí nene Eleazalá utó imó. Eleazalani asevalotí nene Mataná utó imó. Matanani asevalotí nene Zakopó utó imó.
MAT 1:16 Zakoponi asevalotí nene Zosehé utó imó. Eza Maliani vana loló imó. Maliá nene Izesuni getamó. Eza nene Ómasímo gologí oletative loko lo mololeta ve.
MAT 1:17 Utó iakaláa nene imanéminiki nene utó amó. Avalahakutí nene utó imi iteke lakani nene 14 utó ikago agulizaki ve Tevití utó imó. Tevitikutí nene lakani 14 utó iliki itikago nene Zuta vegená nagá kimiiki Papelonia mikasigú nene kilímiki vamó. Nene gamenalotí nene ámináminoko lakani nene 14 utó imi itikago gologí oletative loko lo mololeta vema utó imó.
MAT 1:18 Izesu Kilistó utó itímini mogonáa lá oko neve. Izolaho Maliá nene Zoseheni ánigi milimikago ve aleve amasike hotopotó minasimó. Niasigo Ómasímini Sikalahulímini zámuzaló Maliá nene izegipa agatupagi minamó.
MAT 1:19 Minokago nene ánigi milita ve Zosehé nene monolagi ve minamó nenazo, nenemú nene ahulotatomóza, vegená kogovisaló ahulotatomó nene avoza helekatize, legesó oko nene ahulotatove.
MAT 1:20 Loko loake agata gelekago nene, Guivahanímini ageló makolímo vamotoka utó o amike láa loko lo amimó: Zosehé geza nene Tevitini agávolagamaka, venaka Maliani nene alitohe alemitohe loko nene gagata giliko gena givisemino. Izegipa agatupagi nominamó nene Sikalahulímini zámuzaló neve.
MAT 1:21 Eza vegenala zuha nene golesa netalímini nagakutí gologí oketatimó nenazo, minoko gipala getatimó nene agulizá nene Izesú ave loko molatane. Ámina agulizalímini mogonáa nene gologí olimiaká ve.
MAT 1:22 Itó netá matá lá oko utó imó nene Ómasímini agepagutí gakó loaká vemámo nene Guivahanímini gakó makó nene gihila zitive loko utó imó neve. Eza luhuva makó láa loko gizamó neve:
MAT 1:23 Gilinahe. Vegi akamimó zaha mina vená makolímo izegipa agatupagi minooko gipala getatimó nene, agulizá nene Emanuelé ave liki litave. Itó ámina agulizalímini mogonáa lelí gakokutí nene Ómasi nene lezagi makó noive loko.
MAT 1:24 Láa loko vamotoka lo amekago Zosehé nene oteake, Maliani nene numunagú alémoko itimó.
MAT 1:25 Ve aleve oko minoaká nenéminiki minamasike gipala getamó. Getokago Zosehé nene agulizá Izesú ave loko molamó.
MAT 2:1 Heloté nene agulizaki ve napa loló oake gizapa noigo, Izesú nene Petelehe numutoka utó imó, Zutaia mikasigú nene. Gamena nene zupa nene ho noititokatí mikasi mulalokatí sonohí mogonáa gili vevesiaká a ve makó nene Zelusale numutoka amó.
MAT 2:2 Iake nene loká iki Zuta ve lekelí agulizaki ve gosohá nene hí apatoka utó ive. Leza numuteloka ho noitiuka nene utó itímini sonohila okulumató nego ánigokunike gupá ze amitune loko nene noune.
MAT 2:3 Liki loká ikago nene, agulizaki ve Heloté nene gakó geleake, ininá noike agata gululusi nogiligo,
MAT 2:4 keza Zelusale apá amelage ámináminiki ininá amó. Lá niago, Heloté nene guguni giziaká a ve napagi monó mogona apí ikimiaká a vegi kelémo nupa oake nene Ómasímo gologí oleketative loko lo mololeketa vema nene hí apatoka utó itive liki linamó neve.
MAT 2:5 Loko loká okimikago, keza láa liki li amemó: Petelehe numutoka Zutaia mikasiuka utó itive loko Ómasímini agepagutí gakó loaká vemámo Ómasímo lo ami gakó láa loko luhuva gizonoimóma nenae:
MAT 2:6 Petelehe numutokatí agulizaki ve napa makó utó okoko nene Isilae vegenáne zuha nene gizapa oketati ve nenazo, ámina apá Zutaia mikasigú noimó nenémo Zutaia mikasiuka gotó apá mukí niakutí lemeko nene nomive.
MAT 2:7 Liki nene gakó li amikago nene, geleake, Heloté nene sonohí mogonáa gili vevesiaká a vema asugunatoka kelémo nupa oake, sonohíma apí oko utó itotí gamena nanakí vive loko loká okimikago, nene gamenave liki legesó iki li amemó.
MAT 2:8 Li amikago, Heloté nene láa loko lo kemeake kimisilimó: Lekeza nene Petelehe numutoka viki amuza miliki vitagá iki alími utó iiki iki li nimitaze. Iki li nimikiko, neza vinake ámináminoko voko gupá ze amitoze.
MAT 2:9 Loko lokago, nivago nene, numúitoka ho noititoka ániga sonohíma utó oake nene, ale goí imó. Ale goí oko vike nene, izegipa namuni mina numuni veletó oko hizekago,
MAT 2:10 ánigiake, mulúikú lamaná giliake nene,
MAT 2:11 numukú itiake ánigamó nene izolaho Maliaki niasigo, ánigiake kalapusa hiziki izegipa namunima gupá zi amiake góini agepáa ali vatá iake áminagutí nene henokanoni lehizitamó. Henokanoni nene goli gehani itó lokila anuvavagi iteaká i netá itó anuva hilina lamaná nene
MAT 2:12 lehizimiake, akinago nene, Ómasímo nene vamotoka láa loko lo kimimó: Lekeza nene Heloté noigo ánigiake anite gapoló vamiki haitó gapoloka atiginá iki viki numutitoka vi anititaze. Loko lo kemekago nene vamó.
MAT 2:13 Nivago nene, Ómasímini ageló makolímo Zoseheni nene vamotoka utó o amike láa loko lo amimó: Helotéma gipakamú nene vitagá oko ale utó okoko nene apilitove loko lokamó nenazo, geza litá oko otekoko izolahiko gipalago nene kelémoko Izipi mikasiuka viki minataze. Viki niiki nene, nénisi gakó litokumukó gámemé iki gili minataze.
MAT 2:14 Loko lokago, Zosehé nene litá oko oteake límugusigú nene izolahiki gipalagi kelémoko Izipi mikasiloka vamó.
MAT 2:15 Neneloka viki niago Heloté nene hilimó. Lá okago, Zosehege atiginá iki Isilae mikasiló vamó nene hanuvamú negopa Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makolímo gipáne nene Izipi mikasiuka minokago sele lo amutó noave loko Ómasímo lo ami gakó luhuva gizamó nene alévolé itive liki atiginá iki vamó.
MAT 2:16 Itó Heloté nene velesá helenamike sonohí mogona giliaká a ve nenete agoka viziake vakumú nene izapaló molamó. Izapaló golesa molokago nene, gimisigi ve nene kimiselekago, keza nene Petelehe numutó itó apá alitokagi numutó namató mihina mihina iki nene izegipa namuni gipagó kilisimasi losi ali ahulinamamoláa kipili asú amó.
MAT 2:17 Lá iki kipili asú amó nene, sonohí mogona giliaká a vete sonohíma ganá apí oko ániguhatotí gamena lá oko mota vokave liki Heloteni li ametó lá amó. Lá ikago, Lama numuni nene Petelehe numuni helegaloka minamó nenazo, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Zelemiá gakó láa loko limó nene alévolé imó:
MAT 2:18 Lama numutoka nene ive nama nenémo haitolíminoko nominago Lahelé nene izegipa apalamú ive noigo nene alémo zou litune liki nilago, mukitó mota hili asú ikamó nenazo alími zou lamitamó ikago ive okogó minamó neve.
MAT 2:19 Heloté helekago nene, Izipi mikasigú Guivahanímini ageló makolímo Zoseheni nene vamotoka goha utó o amike láa loko lo amimó:
MAT 2:20 Gipaka apilitove loko li vema mota helekave. Nenemú geza otekoko izolahiko gipalago kelémoko Isilae mikasiuka atiginá oko kelémoko vozo.
MAT 2:21 Loko lokago izolahiko gipalago nene goha kelémoko vimó. Atiginá iki Isilae mikasigú minake nene,
MAT 2:22 Zosehé nene gakó makó láa loko gilimó: Heloteni gipala Akelaó áisi nene amelahini akilí hitoake, Zutaia mikasigú nene agulizaki ve loló oko noive. Gakó némika liki likago geleake, Zutaia mikasigú voko minatikumú alegesá ligimó. Alegesá legekago nene, vamotoka gakó makó gilimó. Geleake, Galilaia mikasiloka nene
MAT 2:23 apá makó agulizá Nasalete neneloka voko minamó. Lá okago, Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve keza Ómasímo amisilitove loko lo mololeta vemú Nasalete veve liki litave liki lina gakó nene alévolé imó.
MAT 3:1 Gamena nene zupa monó nagamí holokimiaká ve Zoní nene Zutaia mikasigú oake, mikasi gomopalaló monó láa loko lo utó imó:
MAT 3:2 Ómasímini agulizaki ve napa nene omo lokogovisaloka okaze. Likigika ali viligalo.
MAT 3:3 Loko limó nene, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá gakó láa loko limó: Mikasi gomopalaló ve makolímo gakó napagutí nene Guivahanímini gapo vilitalo. Likigikagú limiti gapo ali hee litalo loko nolive.
MAT 3:4 Loko luhuva giza gakó nene Zonitoka alévolé okago, eza Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Ilaizani suni alike kamele iza zopovatunú lilí a gó luhoake, iza galupavatunú lilí a holotani nene gohalaló zeake, pipizá nosánetá nene ganuki himoni nogozagi nene noko minamó.
MAT 3:5 Lá noigo, Zelusale numutotí itó Zutaia apá makotokatí itó Zota nagamí vola helega ima helegalokatí nene aitoka vi anitiake nene,
MAT 3:6 lihimáini li utó ikago, Zota nagamikú monó nagamí holoketamó.
MAT 3:7 Noholoketago nene, Palisaio monó ve itó Satukaio monó ve keza monó nagamí hilanigi ikago, láa loko lo kimimó: Gosihalímini agapilamó zuha lekeza nene golesa netalímini lihima nene lekelitoka anitinogo noimó nene likigika ali viligamiki hanuva golisi itave loko éaho lo likimigo niave.
MAT 3:8 Likigika nene ali viligiiki nenémini gihila ali utó iiki alo.
MAT 3:9 Neza láa loko lo nolukumuve: Avalahani agapilamó zuha keza sonohikitana nene gatamoakalímini lilí itave loko lo molota gakó nene alévolé itive loko lekelisi negopa, Ómasi nenémo gakó litove loko nene lokiko, gehani imanete Avalahani agapilamó zuha lilí inigi nene lilí itamó nenazo, nenemú lukugupelini aliki itiki Avalahani agapilamó zuha nouninazo, Ómasímo lihimatemú goní oletaminogo ive liki lamilo.
MAT 3:10 Luni makó nene za mogonagú gamuni oake noive. Nenemú gihila lamaná ali utó inamitamoláa nene, hukoko lokú gizanogo ive.
MAT 3:11 Neza nene likigika ali viligikamómave loko nene nagamí hololikimiaká noumóza, nemegesaloka noa ve áisi nene Ómasímini Sikalahulagi likigikagú netá golesa lolímo lati loki hololeketanogo noave. Aí zámuza nenémo není zámuza nene nivilegekave. Neza ánéámina gelekelé otoko aí gasa gó ate akisitomó oko minamuve.
MAT 3:12 Eza nene lolopa giteaká netaki aleko oko laisi nene gesopá zeko lolopa giteko ale lamaná itove loko ale vavá okave. Nosánetá lamaná nene numunagú gizaká oko ale molokiko minanogo ive. Lolopaváa nene giteko lokú gizokiko lova lova oko minanogo ive, loko limó.
MAT 3:13 Gamena nene zupa Izesú nene Galilaia mikasigutí vike Zota nagamitoka anitike nagamí holonetative loko Zonini voko lo amekago,
MAT 3:14 Zoní nene géneka loake láa loko limó: Nénisi ánéama nounazo, géisi holonetatanimó nene etanogo ize. Nenitoka animó nene etamive.
MAT 3:15 Loko lokago, Izesú nene láa loko limó: Nene gakó lamaná nolanimóza, itínasa nene nenéminoko minatíize. Hoza nene lá iki alitáive loko loletamóma nenazo, golesa aminogo ive. Loko lokago, Zoní nene gele amimó.
MAT 3:16 Gele ameake nene alémoko lemeko Zota nagamikú nene holomikago, iteake ánigamó nene, okulumá koló okago, Ómasímini Sikalahú nenémo nama luhusimagitana oko lemeko Izesuni amupiló nolimigo ánigamó.
MAT 3:17 Lá okago nene, okulumakutí gakó makó láa loko limimó: Imane nigika amenou gipáne noive. Ánigo lamaná okuve, loko limó.
MAT 4:1 Lá okago, Ómasímini Sikalahú nenémo Izesuni nene mikasi gomopalaló alémoko vimó nene Satá gimivagú molative loko geleake alémoko vimó.
MAT 4:2 Neneloka minake gamena 40 oko novigo nosánetá mosimó nenazo, gaúna helekago,
MAT 4:3 gimilegú moloaká ve nenémo aitoka anitimó. Aniteake láa loko limó: Geza Ómasímini gipala noitanimó nene, gehani imane gakó lo kemekako nosánetá lilí ikiko natanize.
MAT 4:4 Loko lokago, Izesú nene Óe, monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Vegená neneta nosánetakó nokoko lamaná oko minoakaláa nene nomive. Ómasímini agepagutí gakó nolimimó nene gele alekoko lamaná oko minoakaláa neve.
MAT 4:5 Loko lokago, Izesuni alémoko Zelusalega vike monó zagusave agoka hánaló nene alémoko iteake,
MAT 4:6 láa loko lo amimó: Geza Ómasímini gipala noitanimó nene, imanelotí ká omane mikasiló olío molozo. Gakó makó monó gotolaú láa liki luhuva gizinamó neve: Geikumú Ómasímo aí ageló nene hoza gakó lo kemekiko gehanímo gigisagú hizekative liki keza limiki kigizani agikagú gilími milanigave, liki luhuva gizinamó nenazo, gotá gepeleminogo ive.
MAT 4:7 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Óe, monokú gakó makó láa loko neve: Guivahani Ómasímo lelémo vatí itihe loko negi netá lilí amilo.
MAT 4:8 Loko lokago nene, agoka hána hána makotó alémoko itimó. Neneloka itike numutó namató kugulizaki vetini apáini itó luhuvagi netáini nene nalapizike,
MAT 4:9 láa loko limó: Geza nene galapusa hizeko negepoka lokako, gelepizu netá mukí geí loló itive.
MAT 4:10 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Satá geza nene ahulokoko vozo. Gakó makó nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Guivahani Ómasi aikó nene lalapusa hizeko gupá ze ameko agepoka loakaláa neve. Itó aikó gelekelé omiakaláa neve.
MAT 4:11 Loko lokago, ve golesa nenémo ahuloake vokago nene, agelolite aniteke nasahilí itiki minamó.
MAT 4:12 Zonini nene nagá numukú ahulimikago noigo nene, Izesú nene gakó geleake Galilaia mikasigú vimó.
MAT 4:13 Nasalete numutoka voko gamena hána minamike agilikaloka nene Kapanao numutoka voko minoko aleko imó. Ámina apá nene Galilaia nonohuló agataloka minamó nene Zepuloko Napataliko keí kagapilamó zuhatini mikasiloka minamó.
MAT 4:14 Lá okago, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá epoapoga li gakó nene alévolé imó. Eza láa loko luhuva gizamó neve:
MAT 4:15 Zepuloni mikasigú itó Napatalini mikasigú nene, age nagamí alitó, Zota nagamí vola helegaloka nene, itó Galilaia mikasiuka numuká ve keza miniki aliki iaká niatoka nene,
MAT 4:16 límugusigú miniaká nia vegená keza ló liví napa ánigatave. Itó heleakalímini límugusigú mina vegená keza nene lapaná utó okiminogo ive.
MAT 4:17 Nene gamenaló Izesú nene monó láa loko apí oko lo kimimó: Ómasímini agulizaki ve napa nene omo lokogovisaló okave. Likigika nene ali viligalo, loko lo kimimó.
MAT 4:18 Gamena makó zupa Izesú nene Galilaia nonohuló agataloka mohona noigo, ve lositá uvolahiko agunalago minasimó. Makó agulizá nene Saimon, agulizá makó nene Pitá, itó agunalámini agulizá nene Etulú, keza nene lagaha miliaká asi ve niasinazo, nonohulokú nene lagaha gotaha ahuliki niasigo,
MAT 4:19 Izesú ánigoake láa loko lo kimimó: Némegetiki alizo. Lagaha hoza aliki minasimóma itína vegenatoka hoza aliki kilími nenitoka milatáive loko lekelémo nomuluve.
MAT 4:20 Loko lokago nene, litá iki lagaha gotaha nene ahulikasike ámegetiki vasimó.
MAT 4:21 Itó vake Zepetaioni gipala lositá ámináminiki niasigo ánigamó. Uvolahini agulizá nene Zemusí, itó agunalámini agulizá nene Zoní. Keza sipigú nene améipiki minasike, lagaha gotaha ali lamaná niasigo, Izesú ánigoake sele lo kimimó.
MAT 4:22 Sele lo kemekago litá iki améipinigi itó nagamikú lapéinigi nene ahulikasike Izesuni ámegetiki vasimó.
MAT 4:23 Izesú nene Galilaia mikasigú nene vigé vigé oko mohona ike nene, monó numuni minakú minakú nene monó lo keme keme ike Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lamaná lo utó moloko lo kemeká itó haitopaitó netá gizale vegená itó haitopaitó netá kivisi vegená kelémo zokoká oko minamó.
MAT 4:24 Lá noigo, aikumú gakoláa likago, Silia mikasigú vike numutó namató vo asú okago nene gili asú amó. Gili asú iake nene haitopaitó netá kivisi vegená itó kugupe miluma gele vegená itó kigikagú holosi mina vegená itó kigika gopa okago minamoláa itó gepili minamoláa mukí nene Izesutoka kilímiki ikago kelémo zoko asú imó.
MAT 4:25 Lá okago nene, Galilaia mikasiukatí taoni 10-a mina mikasi agulizá Tekapoli loko noi mikasigutí itó Zelusale numutokatí, itó Zutaia apá makotokatí, itó Zota nagamí vola helegalokatí nene vegená vaí iki ámegetiki vamó.
MAT 5:1 Izesú nene vegená mukí alegesá ikago ánigoake zopegaló iteko minamó. Noigo, izegipala zuha nene aitoka alegesá iki minamó.
MAT 5:2 Niago nene Izesú monó láa loko lo kimimó:
MAT 5:3 Kigikámini henonimú gilikago lemeko mina vegenakumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Okulumalímini lapaná nene ali lá inigave.
MAT 5:4 Itó ive nama iki miluma giliki miniaká niamó nene keikumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Ómasímo kelémo zou litive.
MAT 5:5 Itó kugupenini aliki limiki miliaká niamó nene keikumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Mikasiuka nene Ómasímini helisa henoni mukí nene ali lá inigave.
MAT 5:6 Itó Ómasímini avogisaló hee hee liki minatakumú miluma giliki miniaká niamó nene keikumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Hee liki minatamó nenémo kigika itive.
MAT 5:7 Kigika hizi kimiaká niamó keikumú gelekugo nene kogoliza nivizemó geleaká noive. Ómasi eza agika hize kimitimó neve.
MAT 5:8 Itó kigika gizopagi miniaká niamó nene keikumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Keza miniki Ómasi ániganigave.
MAT 5:9 Itó kilími zou liaká niamó nene keikumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Ómasímo izegipáne zuha niave loko loketanogo ive.
MAT 5:10 Itó hee lo mina mogona ámegetiaká niató miluma netá alikitiki gopoguni milikimikago miniaká niamó keikumú gelekugo nene kogoliza nivizemó geleaká noive. Keza nene okulumalímini lapanató viki minanigave.
MAT 5:11 Itó nenikumule liki alivi letivi iki gopoguni mililikitiki likilími golesa galasa iki lotoka lataka nihizilikitikoma nene lokogoliza vizitave lokogó nene gelenouve.
MAT 5:12 Okulumakú meinavatini sipisi netimó nenazo, nenemú mulutikú lamaná giliki lokogoliza viziki láa liki gilitave: Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve gozapá nene áminámini ikitamóma nenazo, Ómasímo ámina vegenaki meinava napa kimimó nene ámináminoko liminogo ive liki lokogoliza vizilo.
MAT 5:13 Lekeza nene mukí vegenalitini age lilí iki niave. Agémini lagaváa asú itimó nene, nana oko goha alémo melelé itune. Ma aminogo une. Ha netá loló okamó nenazo, nenemú lekeko ale ahulokuko, ká omane mikasiló neiko nene, vegená nenete lisiki goihá ziki vigá igá inigave.
MAT 5:14 Itó lekeza nene mikasiuka vegená mukilitini livíini lilí iki niave. Liví napa nene agokaló ale utó molonouko, netá makolímo ale hitosá amive.
MAT 5:15 Itó liví lege molokoko nene somotunú gahumá oakaláa nomive. Holomaló molokuko nene, numukú nia vegená hize sata o asú okimiaká noive.
MAT 5:16 Lekeza miniki aliki atímo livímáminoko vegená nene hize sata oketatize. Lá okoko nene, lekelisi lamaná iki iki miliki itamó nene vegená nenete ánigiiki laga kivisekiko, okulumakú ametipini agepoka litaze.
MAT 5:17 Nenikumú nene Mosé lo hukoko li gakó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete li likimina gakó ale ahulatove loko okane liki lakagata gelemilo. Ale ahulatove loko lumumó negopa, mogonáa lo utó oko lokugo gihila zitive loko lumumóma neve.
MAT 5:18 Gakó lamaná lo likimitoze, gililo: Okulumaki mikasigi velesá vo tolova amoko ha nekoma nene, Mosé lo hukoko li gakokutí gakó koma ma gopa aminogo ive. Ha mino-loko voko neiko nenémini gihila utó inogo ive.
MAT 5:19 Nenemú makó eza lo hukoko li gakokutí koma makó avutá apeleoko vegená lugáate ámináminiki avutá apilitave loko lo kimitimó nene, okulumakú Ómasímini avogisaló eza lemeko minanogo ive. Itó makó eza lo hukoko li gakó gele alekoko vegená makolite ámináminiki gili alitave loko lainim-oketatimó nene, okulumakú Ómasímini avogisaló iteko minanogo ive.
MAT 5:20 Nénisi láa loko lo nolukumuve: Lekeza nene monó mogona apí ikimiaká nia vetini itó Palisaio monó vetini mogonáinimú gilikago hee lokogó noitive liki giliaká niamóza, lekelí hehe liki miniaká nia mogonatini nenémo keí mogonáini kiviligemitimó nene, lekeza okulumakú Ómasímini avogisaló ma iteminigave.
MAT 5:21 Mosé lo hukoko li gakokutí avotikini láa liki li kiminamóma neve: Geza vegená kepele helemo. Makolímohe makolímohe ve makó apele hilitimó nene, gakó hozámini mututoni loló itive.
MAT 5:22 Itó nénisi nene láa loko lo nolukumuve: Makolímohe makolímohe agivelahinimú izapaló molatimó nene gakó hozámini mututoni loló inogo ive. Itó makolímohe makolímohe agivelahini ale mumusopa zeko litimó nene monó gizapa vetini kovogisaló goní napa inogo ive. Itó makolímohe makolímohe agivelahinimú aleko letoko negi ve lotatimó nene, áisi nene ló apalímini mututoni loló inogo ive.
MAT 5:23 Nenemú geza nene guguni gizoaká netá matá aleko voko holomaló molatani zupa nene nigivénehiki logoka hotopotó igo lovaleta onousimóma nenazo, nenema ha neve loko gilitanimó nene,
MAT 5:24 guguni gizoaká netá neneló ahulokako, neko nene, voko gigivekahiki gakó ligili hagili iki nene likigizakú aliki ali hulu itáive. Ali hulu iiki nene guguni gizoaká netáma nene goha voko Ómasímini holomaló molatane.
MAT 5:25 Ve makó eza geí lihimamú goní ogetanogo goní numutoka gelémoko noviko, gapoloka niviki nene lihimavaka asú itive loko netá makó amezo. Itó áminagi aleloko gopa hanuva goní ale heleaká ve noitoka anititanimó nene, goní ale heleaká vemámo pilisi vetini kigizakú gelémo molokiko keza nagá numukú ahuligimikataze.
MAT 5:26 Neza lamaná lo nogumuve. Geza Ómasímini nagá numuni napagú minokoko lihimakámini meinaváa koma napa apaso asú amitanimó nene áminagú mino-loko voko minanogo ane.
MAT 5:27 Mosé lo hukoko li gakokutí avotikini nene gakó láa liki li kiminamóma neve: Haitó vená makó loká amo.
MAT 5:28 Itó nénisi nene láa loko lo nolukumuve: Ve makó nenémo vená makó nene ánigo amu hilitimó nene ámina vená nene agikatunú mota loká okamó nenazo, nenémini lihima aitoka minanogo ive.
MAT 5:29 Nenemú gogómula lugaloka nenémo lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma nene, gugupe avasavagi minoko nene meikú holokatanize. Nenemú gogómula nenémo gelémo gopa okative loko gogómula lugaloka nene hize likoko ale ahulozo. Gogómula hamoki minoko vávani oko minanogo ane.
MAT 5:30 Itó gigizani lugaloka nenémo lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma, gugupe avasavagi minoko meikú holokatanize, nenemú gigizani lugaloka hukoko ale ahulozo. Gigizani hamoki minoko vávani oko minanogo ane.
MAT 5:31 Mosé lo hukoko li gakó makó láa loko neve: Makó eza venala ahulotatove loko nookoma nene pepa luhuva gizo ameoko nene ahulotatize.
MAT 5:32 Itó nénisi nene láa loko lo nolukumuve: Ve makolímohe makolímohe venala gumesisi mokoló mogonaló negopa hanuvamú amisele ahulatimó nene, ámina mini ezega emega oakalímini lihimavala nene goí o vanaloka minanogo ive. Itó alika vegi apiziki minasitímini lihimavala nene goí o vanámini amupiló iteko minanogo ive.
MAT 5:33 Mosé lo hukoko li gakokutí nene avotikini nene gakó láa liki li kiminamóma neve: Geza nene Ómasímini avogisaló lo hukoaká noanimó nene sozagutí ale moloko lamo. Guivahanímini avogisaló gakó lo hukoko lanimó nene gele alekako gihila utó inogo ive. Nene gakó lekeza mota gilinamóza,
MAT 5:34 nénisi láa loko lo nolukumuve: Ómasímini avogisaló lo hukoaká gakó nene ahulalo. Okulumakutí nene Ómasímo gizapa olimiaká noimó neve. Nenemú okulumatoka ali miliki gakó li hukamilo.
MAT 5:35 Itó imane mikasiló nene Ómasímo lisoaká noive. Nenemú mikasigú ali miliki gakó li hukamilo. Itó Zelusale nene okulumakú agulizaki ve napámini apá neve. Nenemú Zelusale numutoka ali miliki lo hukoaká nene ahulalo.
MAT 5:36 Itó lekeza zopovatini loí zekikoma nene gakó li amikiko anupá loló amitimó, itó zopovatini anupá nene gakó li amikiko loí zemitimó neve. Nenemú zopovatiniló ali miliki gakó li hukamilo.
MAT 5:37 Netá nenémináa ahuliiki lamaná oo loló itune likigó, itó óe loló amitune likigó lilo. Nenémini amupiló gakó makó litamó nene ve golesalokatí linigave.
MAT 5:38 Moseni gakó makó láa liki linamó nene giliaká niamóma neve: Makolímo gogómula hize likokikoma, ámináminoko aí agómula hize likozo. Makolímo gegepa ze letokikoma geza aí agepa ze letozo.
MAT 5:39 Liki linamóza, nénisi nene láa loko lo nolukumuve: Likipilitune nikikoma lukugupelini ali agutó vizemilo. Nenemú ve makolímo gagamipa lugaloka zekikoma, gagamipa lugaloka nipilitive loko viligo amezo.
MAT 5:40 Makolímo goní nogetoko nene siotika alekikoma nene, hepé gómagi gopa amezo.
MAT 5:41 Itó kiapé makolímo henokanoni geheko gapo alínipaló vitane loko nolikoma, gapo hánagi nene hanuva geheko vozo.
MAT 5:42 Itó makolímo geí netakumú voká nolikoma, hanuva amezo. Netá mataka gutá ale minatove lokikoma, amezo.
MAT 5:43 Gakó makó láa liki linamó nene giliaká niamóma neve: Geza gigika nene gigivekahini amezo. Gala vega nene aleko letoko mukahá apelezo.
MAT 5:44 Liki linamóza, nénisi láa loko lo nolukumuve: Gala velini nene likigika kimiki nasahilí ikitalo. Gopoguni mililikitata vegenakumú Ómasiloka lilo.
MAT 5:45 Lá niiki okulumakú ametipini gipala mohó gihila lilí iki minatave. Áisi lokago, aí ho silikakéna nenémo vegená golesagi lamanaki mukitoka hamó lelegitó hize hanatolimiaká noive, itó áisi lokago nene aí golini nenémo golesa iki mina vegenaki hee liki mina vegenaki hamó lelegitokó ale geha zelimiaká noive.
MAT 5:46 Lekeza nene kigika likimita vegenakó nasahilí iki likigika kimitamó nene, Ómasímitokatí meinaváa alemitamó neve. Takisi gehani aliaká ve lekeza ánigi goselé iaká nia ve nenete kigika limita vegená nene ligika kimitune liki liaká niamole.
MAT 5:47 Itó likigivetikinigó geké likitatamó nene, likigivetikini nana netá lamaná lilí ikimiaká niamó neve. Monó gilina vegenalitini suni negopa, monó gelema vegená kezagi ámina suni aliaká niave.
MAT 5:48 Nenemú lekelisi okulumakú ametipo hee loko minoaká noimó nenéminikigó minalo.
MAT 6:1 Lekeza monokumule liki vegená kilími lamaná iki nasahilí ikitata netá nene vegenalite legepoka litave liki lilí amilo. Lekeza vegenalite legepoka litave liki ali minatamó nene, ehe, okulumakú ametipo meinaváa lekememinogo ive.
MAT 6:2 Nenemú gohogó vegená nasahilí oketokoko gigivekage ánigi lamaná itave loko golómeni gizamo. Genezáini losigi ve nenete soza saza gakó lake monó numukú itó vegená kovogisaló vegenalite ánigi lamaná iiki legepoka litave liki lá iaká niave. Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Kegepoka liaká niamó nenémo keí meinaváa loló okago mota alikago asú oaká noive.
MAT 6:3 Gohogó vegená nasahilí oketatove lokoma gigizani lamagalokatí asugunatoka nasahilí oketozo. Lá okako gigizani sogaloka nia vegená nenete gelemitave.
MAT 6:4 Lá okako nasahilika nene asugunatoka minative. Amekaho nene asuguná oko aleaká noani netá ánigoaká noinazo, nenemú meinaváa giminogo ive.
MAT 6:5 Lekeza Ómasiloka nilikima nene sozaló genezáini losigi vegenalitini suni alemilo. Keza nene monó numúikú itó vegená kovogisaló vegenalite ánigi lamaná itave liki otiki Ómasiloka liaká niave. Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Kegepoka liaká niamó nenémo keí meinaváini loló okago mota alego asú oaká noive.
MAT 6:6 Geza Ómasiloka litove loko nookoma nene, numukagú iteoko gahe gekoko amekaho asugunatoka ánigoaká noi veloka lozo. Lá okako nene, amekaho asuguná netá aleaká noani netá ánigo asú oaká noi ve nenémo meinaváa giminogo ive.
MAT 6:7 Lekeza nene Ómasiloka niliki nene lekegepatunú goha liiki goha liiki ikiko hána hána loló okiko ha gakó loló okatize. Monó gelema vegenalite Ómasiloka loloko vova vova nouko gele limitihe liki lá iaká niave.
MAT 6:8 Lekeza keí suni alemilo. Ómasímo netá matakumú vitagá nouko nene litá oko voká lonamuko hanuva geleaká noive.
MAT 6:9 Nenemú lekeza nene láa liki Ómasiloka lilo: Okulumakú ametega, geí gugulizá etó oko minatize.
MAT 6:10 Numutó namató geí gizapaló minoakalímini zámuza utó o asú ino. Okulumakú géisi lanitó molanitó gelekelé igimiaká niave. Mikasiuka lezaloka áminagó oko utó ino.
MAT 6:11 Gamena gamena nosánetate lemezo.
MAT 6:12 Leza ligivetegini lihima nekisáini ahulokimiaká nounimó nenéminoko lihimate ale minuháma nene ale ahuloletozo.
MAT 6:13 Gimilegú moloakakú lelémo molamo. Ve golesámitokatí akagá oletozo.
MAT 6:14 Lekeza likigivetikini lihima ahulikitatamó nene, okulumakú ametipo nene áminagó oko lekelí lihimatini ale ahuloleketanogo ive.
MAT 6:15 Itó lekeza vegenalitini lihima ali minatamó nene ámináminoko okulumakú ametipo nene lekelí lihimatini ale minanogo ive.
MAT 6:16 Itó monokumule liki nosánetá mosi keké ita zupa nene monó gelemiki genezáini losigi vegenalitini suni alemilo. Vegená makolite mosé oaká nouni suni ánigiiki legepoka litave liki kogoka kegepaló ánigiake muhelé ahelé iaká niave. Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Vegenalite kegepoka liaká niamó nenémo meinaváini loló okago, mota alikago asú oaká noive.
MAT 6:17 Géisi nene monokumule loko nosánetá nomoseko nene gotoka komu aleko ale lamaná okoko gogoka gegepa nagamí zezo.
MAT 6:18 Lá okako, vegená makolite nosánetá nomosenimó nene ánigi vevesamitave. Amekaho asugunatoka noi ve nenémo gilitize. Itó asugunatoka aleaká ani netá ánigoaká noi ve amekaho nene meinaváa giminogo ive.
MAT 6:19 Mikasigú henoni nene gaupá geakalímini itó gúnakonite hukiakalímini, itó vegenalite zivi letivi iki gumina oakalímini nenazo, nenemú mikasiuka imane ali nupa nupa amilo.
MAT 6:20 Lekeza okulumakú henoni nene gaupá gemoakalímini gúnakonite hukamiakalímini itó guminaló vete zivi letivi iki gumina alemoakalímini nene ali nupa ilo.
MAT 6:21 Gelenape. Henokanoka lamaná neti apatoka nene gigika neinogo ive.
MAT 6:22 Gogómula nene gugupémini ló liví neve. Gogómula nenémo mumuzó oakalímini gapogú gelémo molamitimó nene, Ómasímini lapaná nenémo gugupe gigika mukitoka hize hanato asú inogo ive.
MAT 6:23 Itó gogómula nenémo gelémo golesa itimó nene, gigikaloka ámina oko límugusi ze minanogo ive. Gigikagú liví lonoimó nenémo lihatimó nene, límugusi zitimóza, sipisi haitolímini zekiko nene gopa gapo veleko minanogo ane.
MAT 6:24 Ve hámakolímo kugulizaki ve lositosini gelekelé ma oketaminogo ive. Maga ve agika amekoko maga ve gasó amitimó onoive. Makotó gímize lamaná okoko makó ánigo goselé itimó neve. Lekeza nene ámina iki Ómasímini hozagi moni henonímini hozagi lelegí oko aleakaláa nomive.
MAT 6:25 Nenemú neza láa loko lo likimitoze, gililo. Lekeza miniki aliki itakumú nene nosánetá hikutí noko minatupe, itó ginegane nene hikutí ale akoloko minatupe liki mulutini itemino. Lekelisi ma liléna. Miniki aliki iaká nia netá nenémo netá gihila nehe, itó nosánetá nenémo netá gihila neve. Lukugupémo netá gihila nehe lukugupeló ginegane nenémo netá gihila neve. Minoko aleko oaká itó lugupe nenémo netá gihila nenae.
MAT 6:26 Lekeza veletó vogalaló nama nene ánigalo. Keza netá matá ma zuhá isá amave. Itó minumuni o molokago nosánetá nene numúikú ali nupa iki nisá amave. Lá onoimóza, okulumakú ametipo nosánetá gopa ale utó o kemeaká noive. Nenegú nana onoive. Namamate itiki niago lekelisi nene lemeko noune liki nigelehe. Lá oko nomive. Lekeza itiki nianazo, netá matá vitagá nia netá nene hanuva ale utó mololeketanogo ive.
MAT 6:27 Lekelikutí makó éaho muluna noitiko minoko aleko ititó nene ezáa agata geleko miní ameko kilisimasi makó molomo iteko minative. Ma nomive.
MAT 6:28 Itó gineganemú nene nanamú mulutini iteaká noive. Gihisigú palauá nenetini mogona gili vevesamahe. Netá nenémináate hoza alisá amave. Itó ginegane lamanatamanakó ali luhatakumú gó isá amave.
MAT 6:29 Lá onoimóza, nenemú lo likimitoze, gililo. Gozapá agulizaki ve napa Salomó nene golivagi netá akoloaká imóza, gihisigú palauá nenete Salomoni agupeló netá nene aviligikave.
MAT 6:30 Palauá nene itínasa utó oaká noive, itó gó lokago gululupasokago hukiki ló giziaká niave. Lá onoimóza, Ómasímo lokago, ámina palauá nenémo lá oko gonanalisi lamaná oaká noimó nenazo, nenemú lekeza komáisí gili alévolé inamó neneta, ginegane nene Ómasímo hanuva ale utó oleketanogo ive.
MAT 6:31 Nenemú lekelisi nosánetá hikutí aleko noko moloko itupe, itó ginegane ale akalatunimó nene hikutí ale akalatupe liki mulutini itemino.
MAT 6:32 Monó gelema vegená keza ámina netakumú kagata gululusi giliki vitagá iaká niave. Keí suni alemilo. Okulumakú ametipo nene ámina netá makó lekelitoka minamitimó nene lukugupe lamaná amitive loko geleneimóma nenae.
MAT 6:33 Lekeza ámina netakumukopa, Ómasímo gizapa vetini loló iti gapogú itó Ómasímini hee hee loko minoaká gapogú likigika lakagata goí iki miliko vo minino. Lá ikiko nene, lukugupémini netaki nene hagitana lehizeleketanogo ive.
MAT 6:34 Nenemú azo utó iti netakumú nene mulutini itemino. Azo utó iti netá nenémini genaváa azogó asú inogo ive.
MAT 7:1 Lekeza vegenalitini lihimáinimú gakó li hukikitamilo. Ómasímo ámináminoko lekelí lihimamú gakó lo hukolikimikatize.
MAT 7:2 Lekeza vegenalitini lihimáinimú li hukikita polosava lekelí lihimamú lo hukoleketanogo ive. Itó lekeza vegenalititoka iki miliki ita polosava ámináminoko Ómasímo lekelitoka oko moloko inogo ive.
MAT 7:3 Nenemú geza gigivekahini agómulagú gilisá onoikoma ánigokoko gezaka gogómulagú za lana vonoimó nene nanamú ánigo lamaná amane.
MAT 7:4 Gezaka gogómulagú za lana vonoimó nene hanuva nego, gigivekahini nanamú gogómulagú gilisá vonoimó nene ale ahulogetatove loko nolane.
MAT 7:5 Sozaló ve genezaka losi minamó neneka, gezaka gogómulagú za lana nemó nene goí oko ale ahulokoko alika geza ánigo vevesooko nene gigivekahini agómulagú gilisá ale ahulotatanimó nene etanogo ive.
MAT 7:6 Lekeza nene monolímini gakó lamaná nene galagitana vegená li kememilo. Keza gopa viligiki akohú likipilikataze. Itó monolímini meinava iteko mina gakó nene izagitana vegená li kememilo. Keza nene monotini gili ahuliiki likilími golesa ikataze.
MAT 7:7 Voká liaká nia vegenalite netá matá mota aliaká niave. Vitagá iaká nia vegenalite gihila ali utó iaká niave. Gaheló hoko-hoko likago koló okimiaká noive. Lá onoinazo, Ómasiloka liki voká litamó nene alinigave. Vitagá itamó nene gihila ali utó inigave. Gaheló hoko-hoko nilikoma, gahe koló oleketanogo ive.
MAT 7:9 Lekelikutí ve makolímini gipala nenémo nosánetakumú voká lokiko, amelaho gehani mula makó amitihe.
MAT 7:10 Itó lagahamú voká lokiko gosihá amitihe. Óe, lá aminogo ive.
MAT 7:11 Lekeza vegená golesa minikamóza, izegipatini gizapa lamaná ikitake netá lamaná ali kegepa iaká nianazo, okulumakú ametipo voká lita vegená nene aleko iteko haitolímini nene netá lamaná lehizeleketanogo ive.
MAT 7:12 Lekeza vegenalite némini manámini lilí ilitatave liki giliaká niamó nene lekeza áminagó iki nenémini manámini lilí ikitalo. Ámina gakó nenémo Mosé lo hukoko li gakoki Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete apí ikimina gakoki nenémini gotoláa neve.
MAT 7:13 Latila oaká apalímini gatenáa napa neve, itó gapováa sipisi neve, itó neneloka vegená mukilite viaká niave. Nenemú ámina gapogú vamiki okulumá gateni komagú itilo.
MAT 7:14 Alévolé oko minoaká apalímini gatenía koma neve, itó gapováa koma nego génopa hoza aleko iteakaláa nenazo, vegená luguhakó viaká niave.
MAT 7:15 Soza saza monó lili ali ve keza kugupe zou lo minamó itó hela gala kigikagi nenémináate lekelitoka anititakumú, ehe, lukugupe gizapa iki minalo.
MAT 7:16 Keza iki miliki ita sunímo mogonataganáini ale utó okiko ánigi vevesataze. Hilipa nenémo gihila noakalímini zitimó nehe. Itó gomogisigú nene gihila noakalímini zitimó nehe. Óe, nenéminoko nomive.
MAT 7:17 Za lamaná nenémo gihila lamanakó zeaká noive. Za golesa nenémo gihila golesagó zeaká noive.
MAT 7:18 Za lamanalímo gihila golesa zeakaláa nomive. Za golesámo gihila lamaná zeakaláa nomive.
MAT 7:19 Lá onoinazo, vegenalitini mogonatagana hamó lelegitó neve. Gihila lamaná ali utó amitamoláa hukoko lokú gizanogo ive.
MAT 7:20 Nenemú soza saza monó lili ali vete iki miliki ita suni nenémo mogonataganáini ale utó okiko, lekeza nenémini gihiláa nene ánigi vevesanigave.
MAT 7:21 Guivahaníneve guivahaníneve liki liaká nia vegenakutí lugáa avasavagi okulumá apakú iteminigave. Aménehini gakó gili aliaká nia vegenakó nene itinigave.
MAT 7:22 Gamena napaló nene vegená lugáate láa liki li niminigave: Guivahanitemaka, leza nene geí gakotó monó lo kemeaká uháma neve. Itó geí gakotó kigikagutí holosi kepeleko kimisele ahuluháma neve. Itó geí gakotó alévolé suni mukí aleháma neve. Nenemú gahe segeletamane.
MAT 7:23 Liki li nimikiko, neza nene láa loko lo kimitove: Nénisi nene lekelí ánigo vevesonamuve. Golesa netatokagó mihina amó neneta aló vilo loko linogo uve.
MAT 7:24 Nenemú gakóne imane giliiki ámegetata vegená nenémináate lá iki niave: Gele veveso mina ve makolímo numuna nene mikasi alévolelaló nené oko gekago,
MAT 7:25 nego nene, golini napa zeake nagamí velekago itó una napa alekago, mikasi alévolelaló gimó nenazo, alévolé okogó minamó.
MAT 7:26 Itó gakóne imane giliiki gili ahulata vegená nenémináate lá iki niave: Negi ve makolímo numuna nene nagamí agataloka getatoka gekago, nego,
MAT 7:27 golini napa zeake nagamí napa vilitímo itó una napa alitímo ake ahelú okago, numunima lemeko pou loko akamó.
MAT 7:28 Loko Izesú ámina gakó lo keme asú okago, ali nupa iki gakola gele vegená nene Izesú monó lo kimikumú sigaga litake láa liki lamó:
MAT 7:29 Monó mogona apí ikimiaká nia vete nene avotegini gakotó amegesaló milatave likigó liaká niamóza, áisi nene ezáa gakola nene gihila noikumule loko amegesa milatató neve loko lainim-olimiaká noive, liki lamó.
MAT 8:1 Izesú agokagutí nolimigo, ve vená mukí nene ámegetiki vamó.
MAT 8:2 Nivago, ve makó halamé gizaleake mina ve nenémo vike alapusa hizeko Izesuni láa loko lo amimó: Guivahanínemaka, geza nelémo gililitove loko nene hanuva nelémo gililitanimó nenazo, nelémo gililitane loko noluve.
MAT 8:3 Loko lokago nene, Izesú nene agizani lutoko agupeloka ale nogilike gililitane loko gelekuze, halamé nene gilelezo. Loko lokago halamé netala litá oko gililimó.
MAT 8:4 Gilelekago, Izesú nene láa loko lo amimó: Geza nene imane gakó avetó oko vegená makó lo kememoko voko guguni gizoaká ve nene gugupe alapizekako mota gilelekane loko ánigatize. Itó gilelenikumú nene Moseni gakotó ale moloko netá makó Ómasi guguni gizo amiti netá amekako gilelenitímini mogona nene mukí vegená lo kemekiko gili vevesatave, loko lo amimó.
MAT 8:5 Izesú nene Kapanao numutoka itekago, Loma apatotí ami vetini gizapa ve makolímo aniteake negénegeka loko láa loko lo amimó:
MAT 8:6 Guivahanínemaka, gelekelé izegipáne nene netá napa avisekago helisala hulupa lo minokago miluma geleko numukuka noize, makó vitíive loko noluve.
MAT 8:7 Loko lokago, Izesú nénisi vinake alémo zokatove loko lo amekago,
MAT 8:8 ami gizapa vémo láa loko limó: Guivahanínemaka, goselé gapo okoko ve ánéámina není numukú nanamú ititane. Geza nene imaneloka nooko hanuva gegepatunú lokako gelekelé izegipáne nene zokative.
MAT 8:9 Nénisi nene ámináminoko kugulizaki vetini gelekeleláa nouve. Itó lovámini gala ve makó není gizapaló niave. Lá niago, ve makokumú nene vozo loko lomikugo hanuva vinogo ive. Itó ve makokumú ano loko lomikugo nene hanuva anogo ive. Itó gelekelé izegipánemú nene voko hoza alezo litomó nene hanuva voko alitimó nenazo, geí gakó ámináminoko alévolé itive loko gelenouve. Nenemú nene geza hanuva imaneloka nooko gakoláa lokako zokatihe loko lunae.
MAT 8:10 Loko lokago, Izesú geleake nene sigaga lotake ámegetiki va vegená nene láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Hetoka ve imanémo nenikumú gele alévolé onoimó nene haitolímini neve. Isilae ve lekezalokatí gele alévolé oaká nenémini makó ánigoko gelesá amumóma neve.
MAT 8:11 Nenemú nene láa loko lo nolukumuve. Ho noititokatí itó ho nolimitokatí hetoka vegená ve imanegitana nia vegená mukí nenete anitiiki nene Avalahá Isaká Zakopó kezagi okulumalímini lapanalaló alegesá iki miniki nosánetá niki kogoliza vizinigave.
MAT 8:12 Lá niiko, goí oko alesa molo kimimó Isilae vegená nene límugusi apakú ahulokimikiko, limiki miniki ive nama iki miluma maluma giliki kegepa atalá iki minanigave.
MAT 8:13 Loko loake, ami gizapa ve nene láa loko lo amimó: Geza nene numutoka vozo. Gele alévolé animó nenémini gihila utó inogo ive. Loko Izesú agepa ateleko noligo nene, gelekelé izegipa nene zokamó.
MAT 8:14 Izesú nene Pitani numukú iteake, Pitani venalámini izolahini agupegú ló lokago, akonoigo ánigoake,
MAT 8:15 agizakú alimó. Agizakú naligo, ló la netá nene asú omikago, oteake nasahilí otamó.
MAT 8:16 Lá okago, únaká ho lemekago nene, kigikagú holosi mina vegená nene Izesutoka kilímiki amó. Ikago nene, kivisi vegená kelémo zokoká kigika gopa i vegená gakó noloketake holosi kepeleko kimiseleká imó.
MAT 8:17 Lá okago nene, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá gakó láa loko luhuva gizamó nene alévolé imó: Netá livisekago keé lamuni netá ezáa agohí gimole.
MAT 8:18 Lá okago, ve vená mukí iki Izesutoka hizi vigikago, ánigoake izegipala zuha nene sipigú nilímiki vola helegaloka vitave loko lo kimimó.
MAT 8:19 Lo kemekago nene, monó mogona apí okemeaká ve makolímo voko amatoka minoake Izesuni láa loko lo amimó: Tisánemaka, vitanitoka vitanitoka neza gémegé gémegé inogo uve.
MAT 8:20 Loko lokago, Izesú nene láa loko lo amimó: Gaha nene mikasi koló onoikú itiaká niave. Itó namatini numúini nemóza, okulumakutí lumu ve gihila neza akato numúne itó gotóneló za nomigo vitagá noumó nenazo, makó vitíive loko lanimó nenémini mogona gele hee lominoko nolape, loko lo amimó.
MAT 8:21 Itó ámegetiki va vegenakutí makó nenémo láa loko lo amimó: Guivahanínemaka, geza gelekako nene, neza minoko améneho helekiko vinake gale zemikinake oko gémegetatove.
MAT 8:22 Loko lokago, Izesú nene láa loko lo amimó: Geza nene némegetoko ano. Hilinita vegená gale zikimiaká nene kigika heleneiti vegená kezagi ámina hoza alitave, loko limó.
MAT 8:23 Izesú izegipala zuhagi nagamikú lapegú itiake vamó.
MAT 8:24 Nivago nene, una napa nene litá oko amó. Amuza moloko alekago nene, nagamí nene valahuká zeko lapegú nene ite vaí inogo imó. Lá okago, Izesú nene avó akonoigo,
MAT 8:25 izegipala zuhate alími noteke láa liki lamó: Guivahanitemaka, nagamikú simá nanogo nounize, lugutó vizemane.
MAT 8:26 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekelisi komáisí gili alévolé iaká niatita, nanamú likigika gologolo sekave. Loko loake, oteake, unagi nagamí valahukaki nene ahulalizo loko lo kemekago nene kii nolike zou limó.
MAT 8:27 Zou lokago nene, vegená mukí nenete sigaga lake láa liki lamó: Ve imane haitolímini neve. Unagi nagamí valahukaki keza aí gakoláa gili alikasive, liki lamó.
MAT 8:28 Nonohuló aviligiake vola helega Gatala vegenalitini mikasigú anitikago, ve lositá holosi golesa kigikagú mina ve minasimó. Niasike, ámepa vizikasigo, vegená nene kelegesá legekago neneló vigá igá amamó.
MAT 8:29 Ámina ve nenetosa geha mulikú gonosi milimiligutí lemesike Izesugegi hotu lamó. Hotu liake keza litá iti gopaga liki láa liki gamoga giki li amesimó: Ómasímini gipalamaka nana netá golesa oletanogo noane. Gamena alitamitó nene miluma hoza liminogo noape.
MAT 8:30 Liki lasimó nene áminaló iza mulusi napa miliki hotó otigí iki gale niki minamó.
MAT 8:31 Gale niki niago nene, holosi nenete negénegeka lake láa liki lamó: Limisele ahulanogo nookoma nene iza mulusi vozane kigikagú nene limisele ahulamane.
MAT 8:32 Liki likago, Izesú nene vilo loko kimiselekago, viki izatini kigikagú itiake nene lememó. Izatini kigikagú nene limikago, ámina iza mukí nene olíi miliake meiniló limiake nonohulokú limiki nagamí niki hutiake hili gesá amó.
MAT 8:33 Hili gesá ikago nene, iza gizapa ve nenete golisi viake taoniloka gakó nene liliki vake kigikagú holosi mina vetosini gakoláa avetó iki li kememó.
MAT 8:34 Li kimikago, ve vená mukí nene gili asú iake mukí vegenalite Izesuni ánigatune liki limiake mikasinini ahulokoko vitive liki negénegeka liki li amemó.
MAT 9:1 Izesuge nene nagamikú lapegú itiake numunaloka goha atiginá iki amó.
MAT 9:2 Ikago nene, ve gepili makó nene ukoakogú nene zaló miliki aliki amó. Aliki ikago, Izesú nene ezáamú gili alévolé amó nenémini mogonáa ánigoake ve gepilima láa loko lo amimó: Gipáneve, goha gena givisemino. Lihimaka nene ahulogimikuve.
MAT 9:3 Loko lokago, keza monó mogona apí ikimiaká a ve lugáa nenete kigikauka nene Ómasi aviliginogo nolihe liki gelemó.
MAT 9:4 Liki gilikago Izesú nene Zuta vegenalite lihima ahulolimiaká itó vegená kelémo zokoaká nene Ómasímogó loló oaká netá neve liki kigikagú gelemó nenémini mogonatagana ánigoake láa loko lo kimimó: Likigikauka nene nanamú gakó golesa nigeleve.
MAT 9:5 Ve makolímo Ómasi noamitimó nene lihimaka gilatogimikuve loko vávani oko lamitimóza, ámináminoko kelémo zokoaká zámuzagi ve noamitimó nene ve gepili makó geza otekoko mohona oko vozo loko litá oko lo ameminogo ive.
MAT 9:6 Lá onoimóza, okulumakutí lumu ve gihila nénisi nene imane mikasiuka lihima gilatoakalímini zámuza itó vegená kelémo zokoakalímini zámuza nenitoka nemó nenémini mogonatagana ánigi vevesatave loko loake ve gepilima nene láa loko lo amimó: Oteoko nene avilisaka geheko numukauka vozo.
MAT 9:7 Loko lokago oteake avilisala geheko numunaloka vimó.
MAT 9:8 Geheko vokago, vegená mukí keza ánigiake kehelele vizekago, Ómasímini zámuza nene mikasigú vegená kigizakú molokamó minokave liki giliake Ómasi agepoka lamó.
MAT 9:9 Gamena nene zupa Izesú nene vike takisi moni aleaká ve není nugulizá Mataiona takisi moni aleaká numúnegú minokugo ánigoake láa loko lo nimimó: Geza nene némegetoko ano. Loko lo nemekago, ámegetoko vumó.
MAT 9:10 Izesugegi není numukú iteko minunike nosánetá noko minuhá. Lá nouko, takisi aliaká a vegi netá golesa aliaká a ve lugáagi mukí keza iteke mini miní ameke minake nosánetá namó.
MAT 9:11 Ninago Palisaio monó ve nenete ánigiake ametipo nana igo takisi aliaká ve sukagi netá golesa aliaká nia ve lugáagi makó minake nosánetá nonave, liki nene Izesuni izegipala zuha loká ilitamó.
MAT 9:12 Li limikago nene, Izesú geleake láa loko limó: Keza kivisemigo ha minamoláate lusa vemú sele lisá amave. Kivisi vegenalitegó nene lusa vemú sele liaká niave.
MAT 9:13 Itó lekeza nene monó gotolaú Ómasímo li gakó makó lá oko nemómámini mogonáa nene gili vevesiki gililo: Neza nene guguni gizi nimitave loko gelesá amuve. Likigika hizi kimiakakumú geleaká nouve. Itó kugupeninimú hee loko noune liki liaká nia vegená kelémo otopá zitove loko lememumó neve. Neza nene lihimáinigi vegená kelémo otopá zitove loko lumumóma nenae, loko limó.
MAT 9:14 Gamena neneloka monó nagamí holokimiaká ve Zonini izegipala keza Ómasímo nosánetá mosekuko lelikumú litihe liki liaká a ve nenete Izesutoka viki alegesá iake láa liki loká itamó: Leza nene Palisaio monó vegenaki monokumule loko nosánetá nene mosé mosé oaká noune. Itó geí izegipaka zuhá keza mosisá amave. Nanamú neve.
MAT 9:15 Liki likago nene, Izesú láa loko lo kimimó: Ve makolímo agivelagegi makó kogoliza viziki minata zupa nene agivelage aikumú miluma giliiki nosánetá mositahe. Lá oko nomive. Minoko gala vete ámina ve nene kigizakutí ipá iki apili hilikiko nene, keza miluma giliiki nosá netá mosinigave. Ámináminiki izegipáne zuhate alika nenikumú miluma giliki mosí mosí itamóza, itína lá oko nomive.
MAT 9:16 Makó nene lavolavo gó nene litaha lokoko hukokiko nene, lavolavo gosohá nene nagamí ziki ali koma ama lavolavo nene hukoko ale litaha lavolavoló molo apizeko akotoakaláa nomive. Akotiiki nagamí zikiko nene gosohá lavolavo nenémo litaha lavolavolotí hikelekiko litaha gó nene hukoloko voko huko napa inogo ive.
MAT 9:17 Itó makó nene vain nagamí gituhú galakalá noigo nagamí getununi litahagú ligi milisá amave. Vain nagamí nenémo gituhú galakalá nooko giputooko litaha getununi zeko ategekiko vain nagamiki itó goni getununigi nene latila okative liki vain nagamí gosohá nene goni getununi gosohakú leke moloaká noune. Lá okuko getununigi vain nagamiki lamaná oko minanogo ive. Loko limó nene litaha monó sunímini amupiló nene ezáa gosohá monó molo apizeakaláa nomive loko nosánetá moseakakumú anoza gakó lo kimimó.
MAT 9:18 Izesú nene gakó lo kemeko noigo nene, monó gizapa ve makolímo oko gupá ze amike láa loko limó: Není mohóne nene itína mota helekaze, nenemú nene voko gigizanitunú ale geleko nónohá zemikoko alémo otitane loko gelémoko vitove loko nouve.
MAT 9:19 Loko lo amekago, Izesú nene oteake izegipala zuha lezagi nene ámegetoko vunimó.
MAT 9:20 Novuko nene, vená makó nene ikanímo apelekago númase gapo molova molova oko noigo kilisimasi 12-a ale ahulamó.
MAT 9:21 Eza nene agikatunú láa loko gilimó: Neza nene voko Izesuni agupeló ahe itó hanuva luhoaká gotó ale gelekinake zokatove.
MAT 9:22 Loko geleake Izesuni amegesaló oko noike luhoaká gó agataloka ale gelekago, Izesú nene viligoko láa loko limó: Mohó geza goha gena givisemino. Gele alévolé anitímo gelémo zokokave, loko nene lo amimó. Loko agata ateleko noligo litá oko zokamó.
MAT 9:23 Lá okago, Izesú nene vike monó gizapa vemámini numukú iteko ánigamó nene, musiki ziaká a ve alegesá iki niago ive nama nenémo notoloni lemeko minamó.
MAT 9:24 Nego, Izesú nene itike alémo otitove loko geleneike láa loko limó: Ahuliiki vilo. Imane mohó nene helemive. Hanuva avó akonoive. Loko lokago nene, keza nene giza gakó lihe liki giza itamó.
MAT 9:25 Giza nitago nene, kimisele hetoka oake, mohóma ako mina holomaloka nene vimó. Vo alí loake agizató ale notigo mohó nene otimó.
MAT 9:26 Otekago, nenémini gakola nene mikasi nekisa vokisauka vo asú imó.
MAT 9:27 Lá okago, Izesú nene ámina numuni apá ahuloake novigo, kogómula lika ve lositá nene ámegetiki vasimó. Ámegetiki nivasike nene gamoga giki sele liki agulizaki ve napa Tevitini agávolagamaka lelikumú milumavate geleletamane.
MAT 9:28 Liki likasigo, voko numukú itekago nene, ámina ve lositá viki amatoka minikasigo nene, Izesú loká oketake láa loko limó: Lokogómula ale goloutato zámuza nenitoka nemó nene mota gili alévolé inasihe. Loko loká okimikago keza láa liki lasimó: Guivahanitemaka, mota gele alévolé onousimole.
MAT 9:29 Liki likasigo Izesú nene kogómulaló ale nogilike láa loko limó: Gili alévolé asitímini gihila nene utó ino.
MAT 9:30 Loko lokago, kogómula goloutokago, Izesú nene láa loko lo kimimó: Gilinasihe. Lá oleketu netakumú viki vegená li pou lamilizo.
MAT 9:31 Loko lokago gakó nene gililiki vasimóza, ámina gakoláa li pou likasigo, mikasi nekisa vokisauka nene puu loko vo asú imó.
MAT 9:32 Itó nivasigo nene, ve makó holosi makolímo agepa ze lakolí okago mina ve nene zaló miliki alikamó.
MAT 9:33 Aliki ikago, Izesú nene holosi apeleko amiseleko ale ahulamó. Alahulokago, litá oko gakó limó. Ámina netá nene vegená mukilite ánigiake sigaga lake Isilae mikasigú gozapá netá némináa makó utó igo ánigamuháma neve.
MAT 9:34 Liki lamóza, Palisaio monó ve keza Izesukumú nene holositini agulizaki ve nenémo alémo vatí igo holosi nene kepeleko kimiseleaká noive, liki lamó.
MAT 9:35 Lá ikago Izesú nene numutó namató mohona ike apá koma napa nene ánigo asú imó. Ánigo asú ike, monó numuni minakú minakú nene monó lo keme keme oko minamó. Lá ike nene, Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lamaná nene lo utó moloko lo kemeko mohona imó. Itó haitopaitó netá gizale vegená itó haitopaitó netá kivisi vegená kelémo zokomo vimó.
MAT 9:36 Lá oake vegená mukí ánigamó nene muhelé ahelé ake gopa iki minamó. Sipsip iza gizapa venini nomigo hanuva minamó nenéminiki minikago, Izesú ánigoake agika hizekago
MAT 9:37 izegipala zuhama anoza gakó makó láa loko lo limimó: Vegená imane latila ikataze. Mikú nosánetá mukí omolokamóza, hoza aleaká ve nene lagasó minokunize.
MAT 9:38 Nenemú lekeza mini amelahitoka likiko nene hozaló ve makó kimiselekiko viki hozavagú minumuni alitaze, loko limó.
MAT 10:1 Izesuni izegipala zuha 12-a alesa molo lemekago, okuko nene, kigikagú holosi minatamó kipiliki kimisilitave loko itó haitopaitó netá gizalinita vegená itó haitopaitó netá kivisiti vegená kilími zokatave loko zámuza nene limimó.
MAT 10:2 Aposolo 12 leza lugulizate nene makó agulizá Saimon agulizá gosohá nene Pitá, itó agunala Etulú, itó Zepetaioni gipala Zemusí itó agunala Zoní,
MAT 10:3 itó Pilipó, itó Patolomaió, Itó Tomasí, itó Mataiona neza takisi moni aleaká u ve nene, itó Alapaioni gipala Zemusí itó Tataió,
MAT 10:4 itó Saimoná eza Lomagatí gamani amisele ahulanogo i ve, itó Kaliotó apakutí Izesuni amimika li ve Zutá.
MAT 10:5 Ámina ve 12-a nene nolimisilike hoza gakó láa loko lo limimó: Lekeza nene hetoka vetini mikasigú itó Samalia vegenalitini apá makotoka ma vamilo.
MAT 10:6 Isilae vegená lugáagutí sipsip iza vi tolova amó keitokagó nene viki ánigalo.
MAT 10:7 Niviki monó nene láa liki nene lilo: Ómasímini agulizaki ve napámini zámuza nene omo lokovogisaloka okave.
MAT 10:8 Nenemú kivisimoláa kilími zokataze, itó helemoláa nene kilími otitaze, itó halamé gizalemoláa kilími gililitaze, itó kigikagú holosi golesa minatamó nene kipiliki kimisili ahulataze. Meinaváa nomimó hagitana lehizeleketumó nenazo, nenemú meinaváa nomitimó hanuva kilími lamaná ilo. Itó moni koma lagasoláagi ma gúiki alemilo, keké.
MAT 10:9 Gapo vitatoka akiseaká gó aliki vamilo. Itó gó lositá nene luhamilo. Itó likigisaló suú nene luhamilo. Itó hánusaló nene alemiki hanuvagó vilo. Vegená makolititoka hoza alita ve nenete ámina vegenalitinigutí nosánetá aliki niki minatamó nene lamaná itive.
MAT 10:11 Itó apá nenelokahe nenelokahe viki anitiiki nene ganá nene apá amelagini loká iki mogonáinimú gililo. Makolímini mogona lamaná itimó nene, aí numukú itiki miniki nene ámina numukukó akiliki viki otiki vitaze.
MAT 10:12 Itó numukú itiki niminiki nene hulu nene lekelitoka minino liki li kimilo.
MAT 10:13 Numuni amelage likilími milikikoma, miniki ámina gakó li kiminamó nenémini gihiláa utó itimóma neve. Itó minikiko mogonáini lamaná amikoma nene, hulu gakolímini gihiláa nene goha atiginá oko lekelitoka anogo ive.
MAT 10:14 Itó apá makokú likilími lamaná iki gakotini gelemikoma nene lekemegesa vizi kimiiki niviki nene vahé miliki likigisagutí mumusopa usagamá zi ahuliki vilo.
MAT 10:15 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Gamena napaló nene Soto apakú itó Gomola apakú mina vegená keza lihima koma alinigave. Itó likilími lamaná amita vegená nene lihima napa itiki alinigave.
MAT 10:16 Gilinahe. Sipsip izagitana nene hela galatini holúikú geha ziki minatave loko nolikimisuluve. Nenemú lekelisi nene gili guni i miniki hulu iki minalo.
MAT 10:17 Keza nene likigizató aliki gonitó likilímiki vinigave. Itó monó numúikú numúikú nene segi nogosani likipilinigaze. Ehe, lekeza gizapa alévolé iki minalo.
MAT 10:18 Itó není nugulizá lekelitoka minakumule liki kugulizaki vetini itó kiapegini kovogisaló likilímiki vikiko nene gakó hoza alilikitanigave. Lá niko nene, lekeza keí kovogisaló itó hetoka vetini kovogisaló není monó li utó itave.
MAT 10:19 Není gakónemule liki gonitó likilímiki vita gamena nene, gakó nanave loko litupe itó gakó nana oko geleko litupe liki lakagata giliko gena amino. Gamena nene zupa nene gakó litave loko Sikalahú nenémo likigikagú mololeketanogo ive.
MAT 10:20 Lá okiko, gakó likiko nene, lekelí gakó loló aminogo ive. Ametipini Sikalahú nenémo likigikagú gakó lo nomiliko linigave.
MAT 10:21 Itó uvolaho makó nenémo agunala nene agizató alekoko goní omikiko nene agunalama apili hilinigave. Itó amelaho nene gipala nene agizató alekoko goní omikiko nene gipalama apili hilinigave. Itó izegipáini keza izóikini améikini nene goní ikimikiko izóikini améikini kipili hilinigave.
MAT 10:22 Itó vegená mukilite není nugulizá lekelitoka minakumule liki mukahá likipilinigi niamóza, makó keza gamenaváini asú ititó monó ahulamiki alévolé iki miniliki vitamó nene Ómasímo kugutó vizinogo ive.
MAT 10:23 Itó apá makotoka gopoguni mililikitikoma, golisi iiki apá makotoka nene vilo. Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekeza monó hozaló Isilae mikasiuka mukí apató vi asú amiko okulumakutí lumu ve gihila neza litá oko anitinogo uve.
MAT 10:24 Sukulu izegipa nenémo tisala avilegeakaláa nomive. Gelekelé izegipa nenémo agulizaki veva nene avilegeakaláa nomive.
MAT 10:25 Lá onoinazo, sukulu izegipa oko moloko itimó nenémo tisalámini lelegitó onoikoma etanogo ive. Itó gelekelé izegipa oko moloko itimó nenémo agulizaki vevámini lelegitó onoikoma etanogo ive. Ámináminoko ametipina nenikumú holositini gizapa ve Pelezepulole liki linamó nenazo, izegipa nugunamotamó neneta, lekelí lukugulizá aliki mumusopa ziliki viki minanigave.
MAT 10:26 Nenemú gopoguni mililikitata vegenakumú lekelegesá legemino. Hitonoiti netá matá nenémo minoko tolova aminogo ive. Minoko utó o asú ititó neve. Itó asuguná ne netá nenémo minoko utó o asú inogo ive.
MAT 10:27 Neza nene límugusigú legesó oko lo lukumu gakó nene lekelisi miniki hanató li utó itaze. Itó lakagatauka musika loko lo lukumu gakó nene lekelisi miniki numuni hetotí gakó napagutí li utó iki litaze.
MAT 10:28 Vegená makolite lukugupegó nene apili hilinigave. Lekemeni apili hiliaká zámuza keitoka nominazo, keikumú nene lekelegesá legemino. Itó lekemeni nemó itó lukugupe nemó ale nupa napa oko ló apakú apele heleaká zámuzagi ve Ómasimú nene lekelegesá ligino.
MAT 10:29 Somohá nene ha netá neve. Itó golohá monitunú nene nama somohá lositá meina hizeakaláa nemóza, ametipo gelemikoma nama somohá hamokó nene nene mikasigú lememinogo ive.
MAT 10:30 Lekelí gototini zopovatini gatoakaláa nene Ómasímo gele asú oko geleneive.
MAT 10:31 Lekeza nene nama somohá niamave. Lekelisi nene vegená nianazo, itó Ómasímo gizapa olikimiaká noinazo, nenemú lekelisi nene netá makokumú ma lekelegesá legemino.
MAT 10:32 Vegenalitini kovogisaló není nugulizá li utó iki nilími napa ita vegená nene neza ámina oko okulumakú aménehini avogisaló kelémo napa oko litomóza,
MAT 10:33 vegenalitini kovogisaló nenikumú zivi hitivi ita vegená nene neza ámináminoko okulumakú aménehini avogisaló keikumú zevo hitovo inogo uve.
MAT 10:34 Nenikumú nene mikasiuka nonagá ale utó inogo limimóma neve liki lamilo. Neza nene nonagakigó nomive. Lovagi ale utó itove loko lumumóma neve.
MAT 10:35 Neza lumumómámini gihila nene amelahiko gipalago lovaleta lavaleta iki kogoka hotó itimó neve. Itó izolahiko moholago lovaleta lavaleta iki kogoka hotó itimó neve. Itó anohúvolahiko avolahiko lovaleta iki kogoka hotopotó itimó neve.
MAT 10:36 Itó lekelí numutikú lekelí zuhate gala velini lilí inigave.
MAT 10:37 Itó lekeza izotikini ametikiniloka likigika kimiiki itó nenitoka koma nimitamó nene, není mututoni minata avotigila iki niamave. Itó izegipatiniloka likigika kimiiki itó nenitoka koma nimitamó nene, není mututoni minata avotigila iki niamave.
MAT 10:38 Itó zohota zaló kipili hilinigi miluma netá ali gihikitatakumú gili ahuliiki nigizaka hiziki némegetiki amitamó nene není mututoni minaminigave.
MAT 10:39 Itó makó keza nene kigika kemeníini ale gikitiiki ali minatamó nene, miniki gopa itamó neve. Makó keza nenikumule liki kigika kemeni vínasatamó nene alévolé kemetameni alinigave.
MAT 10:40 Vegená makó keza lekelí nasahilí ilikitatamó nene není nasahilí inimiaká niamó gelekave. Itó nasahilí initatamó nene nimisili vema nasahilí imiaká niamó gelekave.
MAT 10:41 Vegená makó keza monó lole ale ve noikumule liki monó lole ale ve makó nasahilí itatamómámini meinaváa alinigave. Itó vegená makó nenete monolagi ve noikumule liki monolagi ve makó alími lamaná iki nasahilí itatamó nene, nenémini meinaváa alinigave.
MAT 10:42 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekeza nene není vegenáne zuhagutí makó limiki minatamoki keikutí makó nene není gipa noikumule liki gosohá nagamí ihiki amitamó nene, haha aminogo ive. Meinaváa alitamó neve.
MAT 11:1 Izesú nene izegipala zuha 12-a nene ámina gakó lo leme asú oake, leza voko minuhá numutó numutó monó lo kemeko apí okiminogo vimó.
MAT 11:2 Lá okago, monó nagamí holokimiaká ve Zoní nene nagá numukú noike netá golesagutí gologí olimiaká ve Kilistó ave loko loaká nouni vémo hoza alimó nenémini gakoláa geleake, izegipala zuha losi nene kimiselekago Izesú noitoka vasike láa liki loká itasimó:
MAT 11:3 Utó itive liki monó gotolaú luhuva gizina vema nene géisi noape, itó alika makó utó itikumú ageva itunimó nehe, liki loká itasimó.
MAT 11:4 Loká itasigo, Izesú nene ámina vema noive loko Zoní gilitive loko láa loko lo kimimó: Lekeza nene atiginá iki viki nene loló nou netá matá imane nánigasimó nenémini gakoláa avetó iki Zonini li amilizo.
MAT 11:5 Kogómula lilikupá molamó nene kogómula ale hanatokimiaká noive. Itó kigisaló alimó nene kigisa ale lamaná okimiaká noive. Itó halamé gizalemó nene kelémo gileleaká noive. Itó kagata molamó nene kagata ale koló okago gakó giliaká noive. Lepa gonosi nene kelémo oteaká noive. Itó limiki minamó ámemena nenete gakó lamaná nene giliaká niave.
MAT 11:6 Lá onoinazo, není mogonamú kagata losi pasi gelemitamó nenete kogoliza viziki minanigave.
MAT 11:7 Loko lokago, Zonini izegipala zuhama atiginá iki nivasigo, Izesú eza vegenala sii sii liki minamoláa nene Zonikumú láa loko lo kimimó: Lekeza nene mikasi gomopalaló nanámini o mina ve ániganigi vamóma neve. Zoní nene hepelímo gihinahisi ale volaloka imaloka imómámini noigo ániganigi vamóma nehe.
MAT 11:8 Itó eza gola gonanalivagi luhoake noigo ániganigi vamóma nehe. Óe. Gó luhuvagi luhiaká nia ve nene kugulizaki vetini numukú akiki otiki iaká niave.
MAT 11:9 Zoní nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve noigo ániganigi vamó nehe, olo. Neza lo likimitoze, gililo. Lekeza nene ánigi mina vema nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve lugáagitana minamimó neve. Eza haitolímini okave.
MAT 11:10 Monó gotolaú Ómasímo li gakó makó láa liki gizinamóma neve: Gililo. Neza nene gakó lole ale ve makó amiselekugo áisi voko ale goí oko kigikagú hoza aleko gapo velegetanogo ive. Ámina gakó nene Zonitoka voko alimó neve.
MAT 11:11 Itó neza lamaná lo likimitoze, gililo. Mikasiuka utó ina vegenakutí makolímo monó nagamí holokimiaká ve Zonini nene ma avilegesá amimóza, Ómasímini gizapaló limiki niamolategi gopa Zonini aviligitigí iki niave.
MAT 11:12 Zoní nene monó nagamí holokimiaká i gamenalotí minoloko iteko okulumalímini gapo nene utó o lamaná oko utó noigo, vegená mukilite amuza miliki lovasava iki okulumalímini lapanala ali lá iaká niave.
MAT 11:13 Zoní velesá utó amigo Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegi Moseki keza mukitoka alika utó iti netakumú epoapoga liki Ómasímo agulizaki ve napa alemó utó iti gakó liliki vamó.
MAT 11:14 Itó gilitune liki nilikoma makó lo likimitoze, gililo: Ve makó Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Ilaizakitana ative liki lina ve nene Zoní noave.
MAT 11:15 Lá onoinazo, lekeza lakagatagi minatamó neneta ámina gakó lonoumó nene gili vevesiki gililo.
MAT 11:16 Oko moloko oaká nou netá ánigina vegená nene nanetató lo moloko nolugo vo guni itive. Keza gili goselé iaká nia izegipagitana niave. Izegipa keza alegesá apató niake kigivéikini nene sele liki láa liki li kimiaká niave:
MAT 11:17 Leza nama luható nene nanamú lisá amave. Itó helegaloka ive nama uható nene nanamú ive nama isá amave, liki liaká niave.
MAT 11:18 Ámináminoko Zoní nene hozava apí oake nene nosánetá lamaná namike vain nagamí namike etó oko minamó. Etó oko noigo ánigiake holosi makolímo agika ale gopa okago noihe, liki nene lamó.
MAT 11:19 Itó helegaloka neza okulumakutí lumu ve gihila okuke iza goula zahí nagamí nosánetá lamaná nonugo, ánigiake láa liki nilave: Ve imane nene ánigalo. Áisi nene gasova ve itó nagamitó ve noike takisi aleaká vegi itó netá golesa aliaká nia ve lugáatini zogonini noive, liki liaká niave. Lá onoimóza, Ómasímo gele guni oko netá matá aleaká noimó nenémini gihiláa utó okago, vevesokogó minoaká noimó nenémini mogonáa nene utó oaká noive, loko limó.
MAT 11:20 Izesú apá lugáaloka nene hoza aleloko vike alévolé suni haitolímini mukí ale utó imó. Ale utó okago ánigamóza, ánigi hagele gele iake kigika ali viligamago, gahá kemeko láa loko nene limó:
MAT 11:21 Agae, Kolazina amelagita. Agae, Petesaita amelagita. Lekelitoka nene golivagi netá utó inogo ive. Golesa netá aliki minakumú nene Tulo apá itó Sitona apá gozapá tui loko vimóza, alévolé suni lekelitoka alumó nene ámina apá lositatoka utó imó nelina, keza nene gozapá miluma giliki kigika ali viligamó nenémini mogonáa ali utó iki ginegane línaha luhiake lánehá nene kugupeló hiliki hanuva minaline.
MAT 11:22 Nenemú lo likimitoze, gililo. Tulo apató itó Sitona apató vegená keza gamena napaló nene lihima koma alitamóza, lekelisi nene lihima napa alinigave.
MAT 11:23 Itó Kapanao amelagita lekeza lukugulizá nene okulumakú ititive liki ali otiaká niahe. Nenéminoko nomive. Lokú lekehelú inogo ive. Alévolé suni lekelitoka ale utó umó nene Soto apakú utó imó nelina, kigika ali viligikago ámina apá nene tui loko vamiline. Imane gamenaló nene hanuva minalinamó neve.
MAT 11:24 Nenemú lo likimitoze, gililo. Lihima kimiti gamenaló nene Soto apatoka nene lihima lagasó keitoka utó inogo ive. Itó lekelí nene ale nupa okoko genavaló geheleketanogo ive, loko limó.
MAT 11:25 Gamena nene zupa Izesú gakó láa loko nene limó: Aménega, geza okulumaki mikasigi keí Guivahani géisi nene noane. Sukulu lunike gele vevesokune liki liaká nia vegená keza monoka giliiki gili guni ikatave loko ale halá geko molokimikanike nene sukulu lamake izegipa namunigitana iki mina vegenalitini kigikagú molokimiaká noane. Lá oaká noanikumú gegepoka noluve.
MAT 11:26 Aménega, nenéminoko utó oloko vitive loko gelenanimó nene etoaká noive.
MAT 11:27 Loko loake, miní ameko láa loko limó: Améneho netá matá mukí nene nigizakú molo asú okave. Lá onoimóza, Ómasímini gipalámina mogona gili vevesina vegená ma niamave. Améneho hamokó geleneive. Itó aménehini mogona nene ve makolite gili vevesamave. Gipala noutímina itó nezáne lo utó oko lo kemekugo ánigi hehe litave loko gilito vegená niamoláa lezategó aménehini mogona gelenoune.
MAT 11:28 Goselekaselé iki muhelé ahelé iki nia vegená itó haitopaitó netalímo gena likiviseaká noi vegenalita mukitoka nenitoka imi asú iki alo. Lekelémo geha zinogo uve.
MAT 11:29 Neza nene zou loko nouve. Itó nigika lamanaki nouve. Ikiko nene nigínaloka hévetú nemó nene mololeketatoze. Mololikimikugo nene nenitokatí gakó lamaná gilitaze. Itó lekemenitini nene avasú vizeko mino lamaná oko minatize.
MAT 11:30 Není nigínaloka hévetú nemó nene huluváa lamaná neve. Itó genavagi nomive, loko limó.
MAT 12:1 Gamena nene zupa holisi makokú Izesú ale goí igo izegipala zuha leza kilé mikú mohona oko vunimó. Novunike nene, izegipala leza gaúna helekunike kilé akutokunike gihiláa hiseko nomo novuko nene,
MAT 12:2 Palisaio monó ve keza ánigiake gili golesa ake Izesuni nene láa liki li amemó: Ánigozo. Izegipakamate netá nalemó nenémo nene golesa okave. Lelí holisigú hoza nalemó nene lá amoakalímini ikave.
MAT 12:3 Liki likago, Ómasímo vegenala zuhate netakumú vitagá niko ezáa lo huka gakó nene hanuva molo gaheva itimó neve liki gilitave loko láa loko lo kimimó: Gozapá agulizaki ve napatipo Tevití nene vegenala zuhagi nosánetakumú gaúna hiliake netá makó alemó nenémini gakola monó gotolaú luhuva gizikago lekeza gatinamóza, mogonáa gilisá amahe.
MAT 12:4 Tevití eza nene Ómasímini monó numukú itekago guguni gizoaká ve napámo Ómasímini avogisaló mila peleti nene amekago namóma neve. Itó vegenala kezagi namóma neve. Itó ámina peleti nene hanuva vegenalite namitave liki guguni giziaká vetegó natave liki monó gotolaú li hukinamóma neve.
MAT 12:5 Itó Mosé nene guguni giziaká ve keza holisigú nene monó zagusaveú hoza aliki niake nene holisimú li hukina gakó nene avutá apiliaká niamóza, áminámo lihima keitoka minosá amive loko luhuva gizonoimóza, nene gatiki gilisá amahe.
MAT 12:6 Nénisi nene lo likimitoze, gililo. Likigilikagú noutímina nene monó zagusave avilegeko nene nouve.
MAT 12:7 Itó monó gotolaú Ómasímo li gakó makó lá oko neve: Neza nene guguni gizi nimitave loko gelesá amuve. Likigika hizi kimiakakumú geleaká nouve. Lekeza nene ámina gakolímini mogona gelelina nene, lekeza lihimaváini nomiti vegenalitini lihimáinimú gakó hoza alikitamaline.
MAT 12:8 Okulumakutí lumu ve gihila neza nene holisi amelahina nounazo, izegipáne zuhate holisigú lilí ita netá nene není netá neve.
MAT 12:9 Láa loake, nenelotí oteake vike monó numuni makokú nene itimó.
MAT 12:10 Itimó nene ve makó agizani lugaloka nakeseta ve noigo, ve lugáa keza Izesuni loká itake lelí holisigú nene vegená kelémo zokoakaláa nene nehe nomive, liki nene lamóza, hanuva nene Izesuni imane nana gakotó ale moloko lokinake goní otatune liki, gimivagú miliki nene lamó.
MAT 12:11 Lá iki gimivagú milikago, Izesú nene kigikagú emane ánigo vevesoko ánigoake láa loko limó: Lekelikutí makó nenémo nene sipsip iza akaleváa makó nene holisigú nene gale hánagú velehé limitimó nene, holisimagule lokoko ahulokiko áminagú minatimó nehe. Óve, ale gelelehá oko ale veletoka alahulatimó neve.
MAT 12:12 Lá itimóza, sipsip nene ha netá neve. Itó vegená lélisi nene netá gihiláa noune. Nenemú holisigú nene vegená kelémo lamaná oakaláa nene neve.
MAT 12:13 Loko loake ámina ve nene gigizani lutozo loko lokago, agizani lugaloka nene lutokago, agizani magáa minamómámini oko goha lamaná imó.
MAT 12:14 Lamaná okago nene, Palisaio monó vegená keza ámina netá ánigamó. Ánigiake limiki viake Izesuni nene nana inake apele hilitune liki lova gizamó.
MAT 12:15 Lá okago, Izesú ámina gakó geleake nene, numuni apá ahuloake apá makotoka vimó. Lá oko novigo mukí vegená ámegetiki vamó. Lá ikago, kivisi vegená mukí nene kelémo zokoake nene,
MAT 12:16 aí mogonáa nene avetó iki lili ali amitave loko lo hukoko loketamó.
MAT 12:17 Láa loko lokimikago, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá anoza gakó makó láa loko luhuva gizamó nene gihila zimó:
MAT 12:18 Ómasímo láa loko nolive: Gelekelé izegipáne alémo etó umó nene ánigalo. Nigika amenouke aikumú nene gele lamaná oaká nouve. Itó neza Sikalahúne nene aí amupiló molokugo alémo vávani okiko, hetoka ve numutó namató vegená nene lihimáinimú gona moloketati gakó nene lo utó oko lo kimitimó neve.
MAT 12:19 Eza lovaleta oko gopaga lamoko gapoló gakó napagutí laminogo ive.
MAT 12:20 Vegená ámemenáa limiki minamó nene ma kelémo golesa o asú aminogo ive. Limiki mina vegená nenete gelemó ló guluma koma nenéminoko nemó nene ma ze lihaminogo ive. Itó lá okoko hozaváa amuza moloko aleloko voko miniko nene, ale kegesoaká nenémo netá mukí kivilegeko minanogo ive.
MAT 12:21 Lá okiko, hetoka ve numutó namató vegenalite kigika nene aí agulizató ali miliiki aikumú kagata losi gelemiki ageva iki minanigave, loko lo hukoko limó.
MAT 12:22 Nene gamenaló ve makó nene holosi makolímo agika ale gopa oko agómula lika ve itó agepa hize lakolí okago mina ve nene Izesú noitoka alímiki vamó. Alímiki vikago, Izesú nene alémo lamaná okago, ve eza agómula goloutoake nene, gakó limó.
MAT 12:23 Gakó lokago nene, vegená mukí nenete ánigiake sigaga litake agulizaki ve Tevitini agávolaho ative liki la ve netihe.
MAT 12:24 Liki likago nene, Palisaio monó vete ámina gakó giliake láa liki lamó: Pelezepuló eza holositini agulizaki ve loló oake alémo vatí igogó holosi nene kepeleko kimiseleaká noive.
MAT 12:25 Liki likago, Izesú nene kigikagú gakó hanuva geleake láa loko lo kimimó: Mikasi makotoka vegená keza hizi hoú liiki lova gopa hizitamó nene, keí mikasi gámé minatimó neve. Itó apá makotoka itó numuni makokú vegená keza hizi hoú liiki eza akohú apiliko eza akohú apiliko itamó nene hutilí iki vinigave.
MAT 12:26 Itó Satá ezáa izegipala zuha kepeleko kimiseleneitimó nene, aí avogisaló nene itína mota hizi hoú liake alévolé iki minamitamó neve.
MAT 12:27 Lekeza nenikumú Pelezepuloni zámuzatunú holosi nene kepeleko kimiseleaká noive liki liaká niave. Láa likima nene lekelitini izegipatini zuha nenete nene Satá ámina oko kelémo vatí igo holosi kipiliki kimisiliaká niahe. Óe, lá oko nomive. Nenemú kéisi nene soza gakotinímini mogona hanuva ali utó itamó neve.
MAT 12:28 Lá onoimóza, nénisi nene Ómasímini Sikalahulímo nelémo vatí igo holosi nene kepeleko kimiseleaká nounazo, Ómasímo agulizaki ve napa ale utó oleketamó nenémini zámuza lokovogisaloka mota omo ávatiha onoimó nenémini mogona mota utó okave.
MAT 12:29 Ve makolímo gasovagi ve amuza ve makolímini numukú nene litá oko iteko henokanona nene ma ipá oko alitihe. Nenéminoko nomive. Gasovagi ve amuza vema nene goí oko agisa agizató nagá aleakaláa nene neve. Lá okogó aí henoni ipá inogo ive. Loko limó nene Satani zámuza avilegeake holosiva kepeleko kimiseleaká nouve loko lo moloko limó neve.
MAT 12:30 Loko loake makó láa loko limó: Makó keza nene nenikutí ve minamitamó nene není gala ve minanigave. Ve makó keza nilími vatí iki vegená kilími nupa amitamó nenete kilími hutilí iaká niamó geleneive.
MAT 12:31 Nenemú lo likimitoze, gililo. Ómasímo golesa netá haitopaitó itó alivi letivi liaká haitopaitolímini nenémini lihimavala ahuloaká gapo nemóza, ve makolímo Sikalahukumú alevo letovo oko litimó nene Ómasímo ámina lihima ahulotati gapo nomive.
MAT 12:32 Makó keza okulumakutí lumu ve gihila není imane alivi letivi itamó nene Ómasímo ámina lihima nene hanuva ahulokimiakaláa nemóza, Sikalahukumú alivi letivi iki lita lihima nene mikasigú nemó itó okulumakú nemó nene ma asú amititó neve.
MAT 12:33 Lekeza nene za gihila lamaná makó ánigiiki za lamanakutí neve liki litaze. Itó za gihila golesa makó ánigiiki nene ámina iki za golesagutí neve liki litaze. Za gihila nenémo zámini mogona ale utó oaká noive.
MAT 12:34 Gosihalímini agapilamó zuha lekelisi nene niave. Mogonatini golesagi nianazo, gakó lamaná ma lisá amave. Ligikagú vaí o minakutí legepatunú loaká noune.
MAT 12:35 Vegená lamanalitini kigikagú nene netá lamanakó ititimó nenazo, kigikagutí nene vatí sunigó utó itimó neve. Itó vegená golesatini kigikagú nene golesa netakó minatimó nenazo, kigikagutí ámináminoko golesa sunigó ititimó neve.
MAT 12:36 Nenemú nénisi lo likimitoze, gililo. Lihima aleaká gamenaló nene vegená mukilite ha gakó haitopaitolímini gopa linakumú nene gakó hozava aliiki asenini hiziki lúitamó neve.
MAT 12:37 Gakó lanimó nenémo oko moloko animómámini mogonaka lo utó molokiko, lamaná itimó nene, lihimaka nomitimó minatanimó neve. Itó golesa itimó nene, lihimaka ha minatimó neve.
MAT 12:38 Láa loko lo kemekago, monó mogona apí ikimiaká a ve itó Palisaio monó ve lugáa keza gakó láa liki li amemó: Tisatemaka, geza nene alévolé suni ma ale utó okako nene ánigatune.
MAT 12:39 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Oko moloko oaká nou netá ánigiaká nia vegená lekelisi nene vegená golesave itó monó gili ahuliaká vegená niave. Lekelisi alévolé suni ale utó okugo ánigatune liki liaká niamóza, lekelisi nene haitó suni makó ale utó ugo ánigaminigave. Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Zonatoka emane utó i suni makó nenitoka utó okiko nenegó ánigatave.
MAT 12:40 Zoná nene gamena losive makole nene lagaha sipisímini agatupagú minake goha otimóma neve. Áminagó oko okulumakutí lumu ve gihila nénisi nene gamena losive makole mikasigú mininake goha otinogo uve.
MAT 12:41 Itó Zoná nene Ninive vegená monó lo nokimigo kigika ali viligamóma neve. Itó nénisi ató imane nene Zonakitana minamoko Zonani avilegeko noumóza, lekeza není gakó gili ahuliake likigika ali viligamave. Nenemú Ómasímo gona mololeketati gamena nene Ninive apá amelage nene otiki miniki oko moloko nou netá ánigiaká nia vegenalitini lihimáinimú lotuva liginigave. Lá ikiko lihima alitamó neve.
MAT 12:42 Itó agulizaki vená Sipá mikasi emegaló minamó nenémo Ómasímo gona mololeketati gamena nene otekoko oko moloko nou netá ánigiaká nia vegenalitini mogonatini nene lotuva legekiko lihima nene alitamó neve. Ámina vená nenémo Salomó gele vevesoko gilimómámini gihiláa gilinogo mikasi hotokatí gapo hána hána amó. Itó nénisi ató imane noumó nene Salomoni avilegeko noumóza, lekeza není gakó gelemave.
MAT 12:43 Holosi makó nene ve makolímini agikagutí iteoko avasú vizeko minati numunimú vitagá inogo vegená minama mikasiló voko mohona itive. Vitagá oloko novoko,
MAT 12:44 neza numúne nene ahulokuke umóma nenazo, goí oko minu numutoka goha atiginá oko vinake minatoze lokoko nene, atiginá oko, oko ánigatimó nene, ámina numuni lolopa gitiki ali guni inakú nene numuni gizapa ve nomiko ánigatimó nene,
MAT 12:45 goha nene ahulokoko voko holosi agivelagini 7-a nene kugupelotí sisipa anuva ovimó nene kelémoko oko áminagú nene limiki miniki aliki inigave. Lá ikiko, ámina ve nene goí oko golesa oko minamóza, íi, alika nene golesa o lamaná oko golesa inogo ive. Lá onoize, ve golesa áimane lekelitoka utó itikumú noluze, ehe.
MAT 12:46 Izesú gakó lo kemeko noigo, amegesaloka nene izolage izegipa agunamotamola nene gakó lo amitune liki hetoka gizapa iki niago,
MAT 12:47 ve makolímo Izesuni nene gelenape, izokage izegipa gugunamotamokama gakó lo gimitune liki nene hetoka iki gizapa niave.
MAT 12:48 Loko lokago, Izesú nene láa loko lo amimó: Izónege nugunamotamónemú lape.
MAT 12:49 Loko loake, izegipa apala nouni liginaloka nene agizani hisú oko láa loko limó: Ánigalo. Izónege izegipa nugunamotamóne imane niave.
MAT 12:50 Okulumakú améneho li gakó ámegetiaká niamó kéisi nene izónege izegipa nugunamotamóne niave, loko limó.
MAT 13:1 Izesú nene ámina gamenaló numuni minakutí lemeake nonohuló agataló lemeko noike,
MAT 13:2 gakó apí okiminogo mitó minokago, ve vená mukí nene iki sii sii liki getatoka alegesá ikago, ánigoake vegená gikí akumule loko nagamikú lape makokú nene itimó. Iteko minake nene,
MAT 13:3 anoza gakó haitopaitolímini lo kimimó. Lá noike, makó láa loko limó: Gilinahe. Zuha netá atilí oaká ve makó nenémo netá gihila nene atilí inogo vimó.
MAT 13:4 Vike mikuka atilí omo novigo nene, makó nene gapogú alemó zekago gaha namate ake ni asú amó.
MAT 13:5 Itó lugáa nene gehani amupiló mikasi lagasó netó lemekago, mikasi hána nomimó nenazo, goloakaláa golokago litá oko itiha,
MAT 13:6 ho nolake avagugu vizekago, luhusa hána nomigo osagava vizimó.
MAT 13:7 Itó gihila lugáa nene lilihámini luhusa nene mikasigú ha netó alemó zeake, goloko itekaha, lilihámo zetamó.
MAT 13:8 Itó lugáa nene mikasi lamanakú lemeko minake goloko iteake gihila lamaná zimó. Zava makototí nene gihila 100 nene zimó. Zava makototí nene gihila 60 zimó. Zava makototí nene gihila 30 zimó.
MAT 13:9 Lekeza lakagatagi minatamó neneta gakó imane gili vevesiki gililo.
MAT 13:10 Gakó láa loko lo lemekago, izegipala zuha leza amatoka voko minunike geza nene anoza gakó nenémináa nanamú lo nokemene.
MAT 13:11 Loko lokuko nene, eza láa loko lo limimó: Okulumalímini gasovaló minoakalímini asuguná gakó nene lekeza gilitave loko nene lonoimóza, lugáa keza gelemitave loko nene neve.
MAT 13:12 Makó keza monó nene vatí iki gizapa iki ali minata vegená nene áminaló nene miní ameko kemekiko minumuni lamaná utó o kiminogo ive. Itó makó keza monó nene lamaná iki gizapa amita vegená nene hanuvagó ale minune liki litamóza ipá oko alekiko nene hanuva minanigave.
MAT 13:13 Keza nene ánigatune liki ánigi-liki nivamóza, ánigi hehe lisá amave. Itó gilitune liki gilimi vaha vaha mogonáa nene gili vevesisá amave. Nenemú anoza gakó imane lo nokumuve.
MAT 13:14 Lá okago Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá alika utó iti netakumú lo ami gakó nenémo keitoka voko alekave. Ómasímo li gakó nene láa loko luhuva gizamóma neve: Lakagatatunú giliakaláa nene hanuva gilitamóza, gili vevesaminigave. Itó lokogómulatunú ánigiakaláa nene hanuva ánigatamóza, ma ánigi vevesaminigave.
MAT 13:15 Vegená mulusi imane niamó kigika nene hize lí oake kigika kii lo vimó niave. Itó kogómula nene liko vimó niave, itó kagata molamó niave. Nenemú netá matá hanuva ánigoakaláa hanuva nánigave. Itó kagatatunú geleakaláa hanuva nigeleve. Kigikatunú nene gili lamaná iki nene ma gilisá amave. Lá iiki kigika ali viligisá amanazo, neza nana oko kelémo lamaná itomó neve.
MAT 13:16 Itó Ómasímo nónohá zelikimikago, lekelisi nene lokogómulatunú ánigi vevesiake lakagatatunú gili lamaná iaká niave.
MAT 13:17 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Gozapá Ómasímini agepagutí gakó liaká ve mukí kezagi itó monó gele ve mukí kezagi nene oko moloko nou netá lekeza ánigiaká nia netáma ánigatune liki lamóza, ánigamamóma neve. Itó lekeza nene negepagutí gakó giliaká nia gakó gilitune liki lamóza, gelemamóma neve.
MAT 13:18 Netá gihila atilí oakalímini mogona nene lo likimitoze, gililo.
MAT 13:19 Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó giliki gili vevesama vegenalite monó nene kigikagú milikago minamó nene golesa netá amelaho Satá nene netá gihilama aleko golisi vokiko netá gihila gapoló alemó zimó nenéminiki minanigave.
MAT 13:20 Itó gehani amupiló lemeko minamó nenéminiki minata vegená nene monó nigiliki laga kivisekago giliaká niamóza,
MAT 13:21 kigikagú emane nene luhusa ale gilitamigo, gamena alínipa aliniko, monó gakó gilinakumule liki gopogu galatakalatá milikitata gamenaló nene litá iki ahulanigave.
MAT 13:22 Itó lilihagú limimó nenéminiki minata vegená nene monó giliakaláa hanuva gilitamóza, imane mikasiuka gena kepeleaká noi netá itó monimú lagaváa giliaká nia netá nenémo monó zemikago, keitoka gihiláa makó utó osá amive.
MAT 13:23 Itó mikasi lamanakú limimó nenéminiki minatamoláa monó giliiki gili vevesiki ali minata vegenatoka nene gihila zeaká noive. Makolititoka napa otigí zeaká noive, makolititoka mukí zeaká noive, makolititoka vauva aleko zeaká noive.
MAT 13:24 Láa loko loake, anoza gakó makó láa loko lo limimó: Okulumalímini avogisaló iteaká mogonamú nene ve makolímo nene minagú laisi gihiláa atilí imó neneló ale moloko litoze.
MAT 13:25 Gihiláa atilí oake vokago nene, makó holugú nene vegená kovó aki asú iki akinago, gala veva nenémo aniteake laisi vogalaló minoake nene, liliha nene atilí oake vimó.
MAT 13:26 Lá okago laisi goloko iteakaláa goloko iteake, gihiláa nene nozigo, liliha makó nene ámináminoko goloko itimó.
MAT 13:27 Lá okago, izegipala zuha nenete iki láa liki li amemó: Gugulizaki velemaka, geza nene mikagú nene netá lamanaláa makó atilí animóma nemóza, liliha mukí nene nana oko itive.
MAT 13:28 Liki likago, eza nene gala ve makolímo onoitive loko lokago, keza voko lilihama asutatupe liki likago nene,
MAT 13:29 eza láa loko nene limó: Óe, liliha nene asuti ahulatamóza, laisigi nene asutikatave.
MAT 13:30 Nenemú nene laisigi lilihagi hanuva minatize. Neiko nene, laisi ale moloaká gamenaló nene minumuni aliaká ve láa loko loketatove: Lekeza niviki liliha nene apí iki gizaká iiki asapú ikiko lokú gizatunize. Itó laisima nene haitó gizaká iiki ale moloaká numúnegú milataze, loko limó.
MAT 13:31 Izesú nene anoza gakó makó láa loko lo limimó: Okulumalímini avogisaló vi hilata vegená keza nene masteti gihila nenéminiki niave.
MAT 13:32 Ámina netá nene zuha netá lugáagutí koma koma nemóza, ve makó nenémo ámina netá nene minagú atilí okago goloko iteko napa oake zamú mukí kivilegeko zagitana loló onoive. Lá okago, nama nenete anitiake nenémini izanaló nene numuni giaká niave.
MAT 13:33 Anoza gakó makó láa loko lo limimó: Okulumalímini lapanató vo holoakaláa nene peleti lulu vizeaká netá nenéminoko neve. Vená makolímo ámina netá nene polisigi ali gopa okago hutilí okago peleti nene lulu vize napa oaká noive.
MAT 13:34 Vegená vaí iki alegesá ikago, Izesú eza gakó mukí imane lo kimimó nene anoza gakokutí nene lo kimimó. Gakó lo kiminogo noike anoza gakokutikó lo kemeaká imó.
MAT 13:35 Lá noigo, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makó nenémo gakó láa loko luhuva gizamó nene alévolé imó: Negepagutí anoza gakokutí lo nokiminake mikasi emane utó amigo gakó halá geko minoloko voko minamó nene itína nene lo utó itove.
MAT 13:36 Izesú nene vegená ahulokimiake numukú itekago, izegipala zuha leza laisi mikú liliha utó itímini mogona lokako gilitune loko loká omikuko,
MAT 13:37 Izesú láa loko limó: Gihila lamaná atilí i vemú lumó nene okulumakutí lumu ve gihila nezánemú luve.
MAT 13:38 Minimú lumó nene mukí mikasiukamú luve. Itó netá gihila lamanakumú lumó nene Ómasímini lapaná alina vegenakumú luve. Lilihamú lumó nene netá golesa amelaho Satani vegenala zuhamú luve.
MAT 13:39 Gala ve aniteake netá golesa atilí i vemú lumó nene Satakumú luve. Laisi ale moloaká gamenaló minumuni aliaká vemú lumó nene, mikasiuka netá asú iti gamenaló nene hozaló ve keza hoza alitakumú luve.
MAT 13:40 Liliha nene asutiiki lokú gizamó nene ámináminoko mikasiuka netá asú iti gamenaló nene
MAT 13:41 okulumakutí lumu ve gihila neza nene agelóne kimiselekugo, není gizapaló vegenáne zuha niakutí kilími gohá iaká nia vegená itó golesa netá aliaká nia vegená gizaká iki kilími nupa iiki
MAT 13:42 ló napagú ali ahulikimikiko liminigave. Neneloka limiki miniki ive nama iki miluma maluma giliki kegepa atalá iki minanigave.
MAT 13:43 Itó hee liki minamoláa keza nene améipini avogisaló nene ho nenémini iki lapanáinigi minanigave. Lá onoize, lekeza lakagatagi minatamó neneta gakó imane gili vevesiki gililo.
MAT 13:44 Okulumalímini lapanató iteakalímini meinava lá oko neve. Helisa netá makó nene za zuhagú minatimó nene etó oko apazá neiko nene, ve makó nenémo voko ánigokoko nene goha ale halá gekoko agoliza vizeko voko ezáa moni henokanona nene salimi asú okoko moni aleoko ámina za zuhama meina hizeko alinogo ive.
MAT 13:45 Okulumakú iteakalímini meinaváa lá oko neve. Ve makó nenémo lulú makó meinava iteko mina netakumú nene vitagá oloko vike nene
MAT 13:46 hozavagú molokiko neiko, lulú makó meinava iteko noitimó nene ale utó okoko nene ezáa moni henokanona salimi asú okoko moni aleoko ámina netá nene meina hizeko alinogo ive.
MAT 13:47 Okulumalímini lapanató iteaká gapováa nene lagaha gotaha nenémini oko nene neve. Vegená keza lagaha gotaha nene age nagamikú ahulikago lemeake lagaha nene haitopaitolímini nene aleaká noive.
MAT 13:48 Gotaha nene vaí okago, gelelehá iki ali getatoka iake minake nene, noakalímini nene lapegú ali milimili iaká niave. Namoakalímini nene ali etó iki ahuliaká niave.
MAT 13:49 Mikasi gamenava asú iti zupa nene ageló nenete áminámini inigave. Ageló nenete numutó namató vetini holúikutí vegená golesa gizaká iiki
MAT 13:50 lokú nene ali ahulikitanigave. Neneloka miniki ive nama iki miluma maluma giliki kegepa atalá iki minanigave.
MAT 13:51 Izesú láa loko lo leme asú oake nene, láa loko loká oletamó: Lekeza nene mukitoka gakó imane gili asú inahe. Loko lokago, leza mota gele asú onoune
MAT 13:52 loko lokuko, eza láa loko limó: Ve makolímo aí henoni litahagutí itó gosohakutí gona moloko aí vegenala zuha kemeaká noimómáminiki monó mogona apí ikimiaká a ve lugáa keza okulumalímini lapanalímini mututoni lilí nia vegená nenete Ómasímini litaha monolímini agikagutí itó gosohá monolímini agikagutí ali utó itamó neve.
MAT 13:53 Izesú nene anoza gakó haitopaitolímini láa loko lo leme asú oake nene, ámina numuni apá ahuloake
MAT 13:54 ezáa gotó apalaloka vo anitimó. Vo aniteake monó numukú iteake monó lo kimimó. Monó gakó nene avetó oko lo kemekago, giliake sigaga sagaga litake láa liki lamó: Ve imanémo gele vevesoakaláa nene hikutí alive. Itó alévolé suni aleaká noimómave.
MAT 13:55 Leza aí mogonáa gelenounize. Áisi nene kapetamámini gipalama noive. Itó izolahini agulizá nene Maliáma neve. Itó agunamotamolatini kugulizáini nene Zemusiki Zoseheki itó Saimon itó Zutá nene agunamotamola niave.
MAT 13:56 Itó mohó agunala kezagi imaneló miniki aliki iaká nianazo, áisi lezagitana ve noimóza, áisi nene haitopaitó suni nana oko aleaká noive.
MAT 13:57 Liki liake aikumú gelemó nene gena okago, aí nene ali letivi iki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Ómasímini agepagutí gakó liaká vetini kugulizá nene numutó namató puu loko vitimóza, kezáini gotó apatokagi numúikukagi kezáini kugulizá nomitive, loko limó.
MAT 13:58 Ámina apató vegená keza nene gili alévolé amamó nenazo, Izesú nene alévolé suni mukí neneló ale utó amimó.
MAT 14:1 Gamena nene zupa agulizaki ve napa Heloté nene Izesuni gakoláa likago gilimó.
MAT 14:2 Geleake nene, gelekelé izegipala nene láa loko lo kimimó: Zoní monó nagamí holokimiaká ve áisi nene hilimómagutí oteake imane zámuza nene netá haitolímini ale utó oake noihe loko limó.
MAT 14:3 Nene hanuva lamimó. Heloté nene amunaloka emane uvolaho Piliponi vená agulizá nene Helotiasini ipá oko alimó.
MAT 14:4 Lá okago, Zoní nene Heloteni nene uvokahini vená ipá oko alenimó nene etamive. Loko lo ame-ame oloko vokago, Heloté nene venalámo gala vizekago ve makó kimiselekago vake Zonini agizató aliake nagá numukú ahulitamó.
MAT 14:5 Mukí vegenalite Zonikumú nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve noive liki liaká amó nenazo, Heloté nene Zonini apilitomó nene Ómasímo nana onetatihe loko ahelele vizekago ahulamó.
MAT 14:6 Lá imóza, Heloteni nene geta gamena alitokago mukí kugulizaki ve aí numukú nene iki alegesá amó. Alegesá iki niago, Helotiasini mohola nenémo kovogisaló melekeni noigo, Heloté nene ánigo amu heleake,
MAT 14:7 láa loko limó: Neza nene Ómasímini avogisaló lo hukoko noluve. Geza nemú manamú nivisive loko litani netá hanuva giminogo uve.
MAT 14:8 Loko lokago nene, izolaho lo amekago láa loko limó: Monó nagamí holokimiaká ve Zonini luvana nene hutoko lapegú moloko nemekako ánigokinake mota helekave loko litove loko noluve.
MAT 14:9 Loko lokago nene, agulizaki vémo agepa gahava nomigo gilimó gena imóza, Ómasímini avogisaló lo hukokumóma nenazo itó alesa molokugo iki mina vegenalitini kovogisaló imane lo hukokunazo loake, gele ameake, gopa nene pilisi ve makó voko luvana hutoko alekative loko lomikago,
MAT 14:10 vike nagá numukú nene luvana hutoake gotola gitegeko nene
MAT 14:11 lapegú moloake mohóma amekago, moholámo aleko vike izolahini alemo amimó.
MAT 14:12 Alemo amekago nene, Zonini izegipala zuha nenete ámina gakoláa nene giliake vake gonosiváa gale zemó. Gale ziake, ámina gakó nene Izesuni avetó iki li amemó.
MAT 14:13 Li amikago, geleake ámina apá ahuloake izegipala zuhagegi nagamikú lapegú itekunike vola helegaloka mikasi gomopalaló vo anitehá. Lá okuko, vegená mukí keza giliake, numuni apáini ahuliake mikasigú ámegetiki vamó.
MAT 14:14 Lá ikago, Izesú nene lapegutí olío lemeko ánigamó nene, vaí iki alegesá ikago ánigoake, agika hizekago kivisi vegená nene kelémo zokamó.
MAT 14:15 Lá okago, únaká ho lemekago, izegipala zuha leza aitoka unike láa loko lo amunimó: Imane apá nene ha gámetó minokaze, itó gamena mota asú okaze, vegenáma apá makotoka makotoka viiki nosánetáini meina hizitave loko kimiselemane.
MAT 14:16 Loko lo amekuko, Izesú láa loko lo limimó: Nanamú vitave. Lekezatini nene nosánetá kimiki nalo.
MAT 14:17 Loko lokago, leza íi, peleti 5-a itó lagaha lositakó imane molonouhá lae.
MAT 14:18 Loko lokuko, Izesú láa loko limó: Nene aliki nenitoka alo.
MAT 14:19 Loko lo lemeake, vegená keza gihisiló minatave loko lolimiake, peleti 5-agi itó lagaha lositaki aleake, okulumatoka okenava oko nánigake, Ómasi agepoka loake, peleti gitegeko lemekago, leza vegená mukí gona moloko kemehá.
MAT 14:20 Kemekuko, mukilite nikake kagatupa okago nosánetá lumáa ali nupa iki gosúveha 12 vaí okago ali milamó.
MAT 14:21 Nosánetá na véa 5000 nenéminiki minamó. Vená izegipáini nene gatamune.
MAT 14:22 Lá okago, Izesú ezáa nene vegená nokimisilike izegipala zuhama sipigú itiiki vola helegaloka goí iki vitave loko loletamó. Lolimikago novuko nene,
MAT 14:23 vegená kimisele asú oake ezáagó agoka makokú iteko minake Ómasiloka loko minamó. Lá noigo,
MAT 14:24 límugusi zekago akovevé loló okago nene, izegipala zuha leza sipigú voko voko nonohuló holutó novuko logómulalokatí nene una napa aleko ake lehelú inogo igo, nagamí nenémo valahuká zeko lelémo ligitagani imó.
MAT 14:25 Lá noigo, gokululuva notovoigo, Izesú nene nonohuló amupiló liso liso vike vo alí noligo,
MAT 14:26 izegipala zuha leza ánigokunike, holosi noahe oko lehelele vizekago, gopaga lunimó.
MAT 14:27 Gopaga lokuko, Izesú litá oko láa loko limó: Lekelegesá legemino. Nezama nouve. Mulutini lepa hizino.
MAT 14:28 Loko lokago, Pitá nene láa loko limó: Guivahanitemaka, géisi noitanimó nene lokako nagamí amupiló imane lisokinake géisi noanitoka vitohe.
MAT 14:29 Loko lokago amane loko lokago, Pitá nene sipigutí olío lemeake, Izesú noitó nene apí oko nagamí amupiló liso liso vimó.
MAT 14:30 Liso liso novigo, una nalikumú geleake alegesá legekago, nagamikú velehé liminogo noike, Guivahanínemaka nelémo nugutó vizemane loko gopaga lokago,
MAT 14:31 Izesú litá oko agizani lutoko nanukike láa loko lo amimó: Geza komáisí nenikumú gele alévolé anitika, nanamú gagata losi gelenimó neve.
MAT 14:32 Loko loake, sipigú goha itikasigo, una nene asú imó.
MAT 14:33 Asú okago, sipigú makó minuhá ve leza Izesuni gupá ze ameko geza lamaná Ómasímini gipala noane, loko lunimó.
MAT 14:34 Loko lunike, vola helegaloka Genesalete apakú vo anitunimó.
MAT 14:35 Nagamí nonohuló agataloka getatoka nene itekuko, vegená keza Izesuni ánigi vevesiake Izesuteho mota okave liki numuni apá alitoka gakoláa ahulikago, vegená keza giliake kivisi vegená Izesutoka kilímiki amó. Kilímiki ake
MAT 14:36 kivisi vegená imane nene gele kemekako, gugupeló ahe itó hanuva luhoaká gó gahevalokahe imane ali giliiki nene zokatave, liki negénegeka likago, áminámini niake ale gele vegená nene zoki asú amó.
MAT 15:1 Gamena nene zupa Zelusalegatí Palisaio monó ve itó monó mogona apí ikimiaká a ve lugáa kezagi Izesutoka ake láa liki loká itamó:
MAT 15:2 Izegipaka zuha keza avotegini mogonatagana ali minamake nanamú ahulikave. Nosánetá natune liki ligika ale golotuva loaká suni aliki kigizani nene nagamí zemave.
MAT 15:3 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekelisi nanamú avotikini gakóini gili alinigi Ómasímo lo hukoleketa gakó avutá iaká niave.
MAT 15:4 Ómasímo láa loko lonoimóma neve: Izokahiko amekahiko kugulizá ale otezo. Itó makó nene láa loko lonoimóma neve: Makó eza nene izolahiko amelahiko usí vizekimiaká gakó lo kimitimó nene, apele hilitunize.
MAT 15:5 Lá onoimóza, lekeza nene láa liki liaká niave: Makó eza nene izolahiko amelahiko hize lé oketanogo lonou netáma mota Ómasímini amekuve,
MAT 15:6 liki liake nene izotikini ametikini nasahilí ikitata gapo hizi lí iaká niave. Itó lekeza lá iake, Ómasímini gakó nene vasá ziake lekezatini avotikini gakó alévolé iki ali miniaká niave.
MAT 15:7 Genezatini lositaki neneta Isaiá alika utó iti netakumú gakó láa loko limó nene, lamaná lekelikumú lonoimóma neve. Ómasímo li gakó nene láa loko luhuva gizonoimóma neve:
MAT 15:8 Vegená mulusi imane nene kegepatunukó nugulizá ali otiaká niamóza, kigika nenitoka mili gímizinamake mili hotó inave.
MAT 15:9 Vegenalitini gakó nene není gakokitana okago li kimi-kimi iki miniaká niake, soza miliki gupá zi nimiaká niave.
MAT 15:10 Izesú nene láa loko lo kemeake vegená lugáa mukí sele lo kemekago, aitoka ikago, láa loko lo kimimó: Neza gakó lo likimitoze. Gili vevesiki gililo.
MAT 15:11 Ni mikilí ikago lakagatupagú lemeaká noi netá nenémo likigika ale golotuva lamitimó neve. Lekegepagutí emane ititi netalímo likigika ale golotuva litimó neve.
MAT 15:12 Loko lo kemekago, izegipala zuha leza amatoka voko láa loko lunimó: Geza nene Palisaio monó ve imane gakó lo kemekako gili golesa ikave. Gili golesa amó nene mota gelenape.
MAT 15:13 Loko lokuko, Izesú eza anoza gakó láa loko lo limimó: Za nene okulumakú améneho zuhá amigo hanuva goloko itimoláa nene áisi asutoko luhusagi ale ahulanogo ive.
MAT 15:14 Lá onoinazo, lekeza ahulikimikiko minino. Palisaio monó ve nene kogómula lika mola vegitana niave. Agómula lika ve makolímo agómula lika ve makó nene gapo alapizitihe. Kogómula lika ve losi nenetosa eza agizató aliko eza agizató aliko iiki vitáimó nene losiló galegú hilanigasive.
MAT 15:15 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Geza nene anoza gakó itínasa lanimómámini mogonáa lo utó okako gilitune.
MAT 15:16 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Íi, lekelisi nene áminagó iki lakagata velesá kolosamimó niahe.
MAT 15:17 Mogonáa gili vevesamahe. Lekegepatunú nosánetá nikago aselikú nene lemeake nene eza gapováa voaká noive.
MAT 15:18 Itó lekegepagutí iteaká noimó nenémo likigikagutí utó oake lekemeni ale golotuva loaká noive.
MAT 15:19 Vegená likigikagutí iteaká noi netá nene lá oko neve: Golesa lakagata geleaká, itó vegená kepele heleaká, ve vená huki ezega emega oaká, mokoló mogona, gumina, soza, kemegeka loaká, nene.
MAT 15:20 Netá nenémináámo lekemeni alémo golesa oaká noive. Ligizani nagamí zemunike noaká nouhá nenémo lemeni ale golotuva losá amive.
MAT 15:21 Loko loake, Izesuki makó vunike mikasi ahuloko Tulo numutoka itó Sitona numutoka apá agilikaloka voko nouko nene,
MAT 15:22 Kenan mikasiukatí hetoka mina vená makó nene aitoka noake gamoga geko láa loko limó: Guivahanínemaka, geza Tevitini agávolagamaka golesa netakutí gologí oletatani velemaka, milumaváne gelenetamane. Holosi golesa makolímo mohónémini agikagú minoake alémo gopa napa okago noinae.
MAT 15:23 Loko lokago, Izesú nene geletigí gelemotigí oake novigo nene, izegipala zuha leza vená imanémo negénegeka lomo lémegetoko amó goselé ovize. Geza nene amiselekako vitiho.
MAT 15:24 Loko lokuko, Izesú láa loko lo limimó: Neza nene Isilae vegená vi tolova inakutí kelémo vatí itane lokogó nimiselekago lumumóma nenae.
MAT 15:25 Loko lokago, vená nenémo litá oko amatoka oko agisauka gupá nozike láa loko limó: Guivahanínemaka, geza nelémo vatí amane.
MAT 15:26 Loko lokago, Izesú nene Isilae vegenalite Ómasímini lusa goí iki ali alitakumú geleneike anoza gakó láa loko lo amike limó: Izegipatini nosánetá nene ipá oko galatini kegepagú ahuloakaláa nomive.
MAT 15:27 Loko lokago, hetoka vená nenémo Isilae vegenakó negopa, ezagi Ómasímini lusa ale alitikumú geleneike láa loko limó: Guivahanínemaka, nene lamaná lokanimóza, neza litoze. Gala amelage nene nosánetá ninago lanáa koma alemó zimó nene galate gopa niaká niamole.
MAT 15:28 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Geza nene gigika ma nego lokanize. Nenemú nene lani netá utó ogetanogo ive. Loko lokago nene, ámina gamenalóisí mohola nene zokoko lamaná imó.
MAT 15:29 Lá oake Izesú nene numuni apáma ahuloake goha atiginá oko vike Galilaia nonohulotoka aniteake zopega makokú iteko minamó.
MAT 15:30 Iteko noigo, vegená mulusi haitopaitolíminiki alegesá amó. Iki alegesá amó nene kigisaló alimó kogómulaló alimó itó lilikupá gepili nuvane itó gakó lamamó negi ve itó kivisi vegená mukí kilímiki iki Izesuni agisauka kilími nupa ikago kelémo zoko asú imó.
MAT 15:31 Lá okago, gakó lama vegená nene kegepa alémo vávani okago gakó lamó, itó kigisa kigizani nakeseta vegená nene kelémo lamaná okago lamaná iki minamó, itó kigisaló alimó nene lisi pehe liake otiki vamó. Itó kogómulaló ali vegená nene kogómula ale goloutokimikago kogómula ánigamó. Lá iki minago vegená mukí keza sigaga lake leza Isilae vegenalitini Ómasite napa noive liki agepoka lamó.
MAT 15:32 Lá okago, Izesú nene izegipala zuhama sele lo lemekago, aitoka okuko, láa loko lo limimó: Vegená mukí imane nosánetá namake nenitoka nene gamena losive makole minikago milumaváini gelekuze. Itó itína gaúna hiliki niko, kimiselekugo, numúitoka niviko gapoló kovonana vizekatihe loko nenemú nagata gulugo gena nivisekave.
MAT 15:33 Loko lokago mikasi gomopalaló nouninazo, vegená imane nosánetá nene hikutí ale utó oko kemeko natune.
MAT 15:34 Loko lokuko, Izesú loká oletake lekelitoka peleti nanakí neve. Loko lokago, leza nene peleti 7-a, itó lagaha koma luguhakó ma neve.
MAT 15:35 Loko lokuko, áminama aliki alo loake nene aleko okuko, Izesú nene vegená mukí mikasiló minalo loko lolimiake,
MAT 15:36 peletigi lagahagi aleake, Ómasi agepoka loake, gitegeko lemekago, leza vegená gona moloko kemekuko namó.
MAT 15:37 Niki niki kagatupa ikago, nosánetá lumáa minamó ali nupa iki gosúveha nene 7-a vaí okago ali milamó.
MAT 15:38 Nosánetá na ve nene 4000 nenéminiki minake namó. Vená izegipáini ma gatamune.
MAT 15:39 Lá okago Izesú nene ámina vegená kimisele ahulokago, nivago, sipigú makó itunike Magatana mikasiuka vola helegaloka vo anitunimó.
MAT 16:1 Palisaio monó vegi itó Satukaio monó vegi keza Izesutoka iake gimivagú molatune liki loká itake láa liki lamó: Geza nene Ómasilokatí alévolé suni makó ale utó okako geí mogona ánigatune.
MAT 16:2 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Lekeza nene límugusi zinogo noigo guhizakó ánigiake azo ho latimó neve, liki liaká niave.
MAT 16:3 Itó gó lokago gó nohitago nene golini zitimó neve liki liaká niave. Itó lekelisi nene okulumató ánigiake nenémini mogona gona miliki giliaká niamóza, itína gamenaló oko moloko oaká noutímini mogonamú nene ma gili lamaná amake hanuva miniaká niave.
MAT 16:4 Imane gamenaló nia vegená lekelisi nene ve golesave itó monó nene gili ahuliaká vegená niave. Lekelisi nene alévolé suni ale utó okugo ániganigi giliake nilahe. Lekelisi nene haitó suni makó ale utó ugo ánigaminigave. Gozapá monó loaká ve Zoná nene gamena losive makole oko vokago heleaká gapogutí oti sunigitana makó nenitoka utó iko nenegó ániganigave, loko lo kemeake ahulokimiake vimó.
MAT 16:5 Itó izegipala zuha leza nene peleti makó aleko vitunikumú lagatí molokago ahulunike sipigú makó itunike nonohuló avilegekunike ima helegaloka oko anitehá.
MAT 16:6 Oko anitekuko, Izesú nene anoza gakokú láa loko lo limimó: Lekeza nene Palisaio monó vegi itó Satukaio monó vegi keí lulu vizeaká netalímo lekepelekatize, ehe.
MAT 16:7 Loko lo lemekago, peletímini lulu vizeaká netakumú lihe loko lezateloka logele hagele unike peleti nene ahulokoko unikumú nene gakó lo nolimize.
MAT 16:8 Loko luni gakó nene agataló holokago geleake láa loko lo limimó: Agae, lekeza komáisí gili alévolé amó neneta, peleti ahulokoko unikumú nolive liki nanamú mulutini itekago lekezatitoka ligili hagili niave.
MAT 16:9 Neza nene alévolé suni aleko nosánetá hanuva ale utó oleketatomómámini mogonáa velesá gili hee lamahe. Neza ve 5 tausenimú peleti 5-a gitegeko kemekugo, niake kagatupa okago lumáa ahulikago gosúveha 12 nene vaí okago aleve. Nenemú lakagatí molokago nilahe.
MAT 16:10 Itó vegená nene 4 tausen keikumú peleti ligizani lugaloka losi olío molago kemekugo, nikake kagatupa okago, lumáa nene gizaká iki ali milamóma nene gosúveháa 7 ali milamó neve. Nenegi lakagatí molokago nilahe.
MAT 16:11 Leza nene peletimú lo lemenape liki lekeza nene není mogonamú nanamú gili vevesamave. Palisaio monó vegi Satukaio monó vegi keí lulu vizeaká netalímo lekepelekatize, ehe.
MAT 16:12 Loko gakó nene lo lemekago, neneló nene gele vevesunimó. Gele vevesunike nene, peletímini lulu vizeaká netakumukopa, Palisaiote itó Satukaiote soza monó liaká akumú nene lokave loko nene gulunimó.
MAT 16:13 Izesú nene Sisalia mikasiuka agulizaki ve Piliponi agulizató apá nene agilikaloka voko noike, izegipala zuha nene láa loko loká oletake limó: Vegená keza nene okulumakutí lumu ve gihila nenikumú nene éahove liaká niave.
MAT 16:14 Loko lokago nene, vegená lugáa nenete Zoní monó nagamí holokimiaká vema noane liki liaká niave. Itó lugáa nenete Ilaizá gozapá okulumakú iti vema noane liki nilago, lugáa nenete Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Zelemiá ahe itó Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makó gozapá minamokitana noane liki liaká niave.
MAT 16:15 Loko lo amekuko nene, itó lekelisía nene nenikumú éahove liki liaká niave.
MAT 16:16 Loko loká olimikago nene, Saimon Pitá nene láa loko limó: Geza gologí oletatane loko lo mololeta vema alévolé Ómasímini gipala nene noane.
MAT 16:17 Loko lokago, Izesú nene láa loko lo amimó: Zonani gipala Saimoga, geí gakó nene gelekugo gogoliza novizenimó geleaká noive. Vegenalite ma li gimikago lamane. Okulumakú améneho nene gelémo vávani igo lokanize.
MAT 16:18 Nenemú lo gimitoze, gelezo. Geza gugulizaka nene Pitá noane. Itó lelí gakokutí nene gasova gehanímo. Itó nénisi nene ámina gasova gehanimámini amupiló nene monó ali amegesa milina vegená kelémo nupa okoko ahulokimikugo meikú hilatatímini zámuzáa nenémo ma kelémo amunauka aminogo ive.
MAT 16:19 Itó nénisi nene okulumalímini lapanató vi hilatatímini kiiláa giminogo uve. Itó geza nene mikasiuka netá makokumú lo hoipa oketatanimó nene Ómasímo okulumakukagi ámina netakumú lo hoipa oketanogo ive. Itó mikasiuka netá makokumú lo hoipa oketamitanimó nene Ómasímo okulumakukagi ámina netakumú lo hoipa oketamitimó neve.
MAT 16:20 Loko loake, izegipala zuhama nene lagata alike alévolé oko lo limimó: Neza gologí oleketative loko lo mololeketa vema noumóza, nene gakó nene vegená keké li kememilo, loko limó.
MAT 16:21 Gamena nene zupa Izesú nene apí oake minomo vike netá matá aitoka utó iti gakó nene izegipala zuha láa loko lo limimó: Zelusalega itekugo nene, monó gizapa ve itó guguni giziaká ve itó monó mogona apí ikimiaká vete miluma netá mukí nimiiki nipili hilikiko, gamena losive makole minokinake goha otinogo uve.
MAT 16:22 Nene gakó lo leme asú okago, Pitá nene Izesuni alémo apazá zeake géneka loko gahá amike láa loko limó: Guivahanínemaka, Ómasímo asega zegeto-loko noviko nenémini suni nene geí gumupiló utó aminogo ive.
MAT 16:23 Loko lokago, Izesú viligoko Pitani láa loko lo amimó: Satani gakó lanitika, géisi nene mino olové amane. Není gapo hize lí itani gakó lokane. Gakó nene lokanimóza Ómasímini gakó lamanike ha vegenalitini kigikagutí gakó aleko lokane.
MAT 16:24 Loko loake, gamena nene zupa Izesú izegipala zuhama miní ameko láa loko lo limimó: Vegená makó nenete není némegetoko vitune liki nigilikima nene, kugupémo giliti netá gili ahuliiki zohota zaló kipili hilinigi miluma netá ali gihikitatakumú gili zagiiki némegetiki ataze.
MAT 16:25 Makó keza nene kigika kemeníini aliki amánapa iki minata vegená nene kigika kemeni gopa inogo ive. Itó makó keza nenikumule liki kigika kemeni vínasatamó nene alévolé kemetameni alinigave.
MAT 16:26 Makó keza nene mikasi amupiló ne netá ali asú iiki itó kezáini kigika kemeni gopa okoko tolova itimó nene ámina mikasigú henoni nenémo nana oko kelémo lamaná itive. Itó kigika kemeni nene nana nana iki meina hiziki goha alitamó neve. Nenéminoko nomive.
MAT 16:27 Okulumakutí lumu ve gihila neza aménehini lapaná nenémo numupiló itekiko, agelova mukí nene kelémoko lemekinake vegená mukí mikasigú iki miliki iaká niamó nenémini ago helegáa lihima kimitomó neve.
MAT 16:28 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelisi ató nene nia vegená lekelikutí nene lugáa makó hili asú inamiki ha niko okulumakutí lumu ve gihila neza liminake agulizaki vetini loló oleketatomómámini zámuza nene lamaná oko utó okiko lekelisi ániganigave, loko limó.
MAT 17:1 Izesú hoza gamena 6-a minomo noitike Pitani Zemusini itó Zemusini agunala Zoninigi kelémoko kezáikó agoka hána makokú itemó.
MAT 17:2 Neneloka itiake kogómulaló nene Izesú haitó agupe ale luhamó. Okulumakú agupe ale luhoake nego, agoka agepa nenémo ho silikakéna nenéminoko noigo, goláa nenémo gizopa vae vae loko minamó.
MAT 17:3 Lá okago, Ómasímini agepagutí gakó emane amunaló liaká asi ve Ilaizako Moseko nene utó i kimikasigo, keza Izesugegi gakó ligili hagili amó.
MAT 17:4 Ligili hagili ikago, ánigiake, Pitá nene Izesuni láa loko lo amimó: Guivahanitemaka, imaneloka minuhá laga okaze. Nenemú gelekako nene imaneló gaizopa losive makole geleketatunize, makó geile, makó Ilaizanive, makó Mosenive.
MAT 17:5 Loko noli agepagi límusi saheheváa nene lemeko ze hitokimikago, límusigutí Ómasímo láa loko limó: Imane nigika amenou gipáne noimó nene ánigo numu helekuze, lekeza nene gakoláa gili alilo.
MAT 17:6 Loko lokago, izegipala zuha keza nene mikasigú kogoka hiziki akiake kehelele vizekago, kigisa kigizakutí nene guli guli oko minamó.
MAT 17:7 Lá niago Izesú nene voko kugupeloka ale nogilike láa loko limó: Lekelegesá legemiko otemave.
MAT 17:8 Loko lokago, otiki ánigamó nene Izesú ezáagó noigo ánigamó.
MAT 17:9 Ánigiake, Izesugegi agokagutí nilemeke Izesú láa loko lo kimimó: Agokaló lekeza netá matá ánigamó nene vegená litá iki avetó iki li kememilo. Nénisi okulumakutí lumu ve gihila heleneitokutí iteko vokugo li kimitaze.
MAT 17:10 Loko lokago keza láa liki loká itake lamó: Gologí oletati vema anitemigo Ilaizá goí oko anititive liki monó mogona apí ikimiaká ve nenete nanamú liaká niave.
MAT 17:11 Liki likago nene eza láa loko limó: Ilaizá goí oko aniteko netá matá mukí ale vavá itive liki lamaná linamóza,
MAT 17:12 neza lo likimitoze, gililo. Ilaizakitana noi vema mota anitekamóza, ánigi vevesamake kezáini kagata gele netá golesa lilí itiki minamó. Keza ámináminiki okulumakutí lumu ve gihila není nene miluma netá niminigave.
MAT 17:13 Loko Ilaizakitana vemú limó nene monó nagamí holokimiaká ve Zonikumú nolinae liki gelemó.
MAT 17:14 Lá iake, agokagutí limiake vegená mukí niatoka ikago nene, ve makolímo ake Izesuni amatoka alapusa hizike láa loko limó:
MAT 17:15 Guivahanínemaka, gipánemú nene milumaváne gelemane. Eza negi hizeake sehovala veleake minake, lokú ahe itó nagamikú ahe lemeko pou loko akoaká noive.
MAT 17:16 Izegipaka zuhate alími zokatahe loko keitoka alémoko vumóza, lá imi vaha vaha alími zokamave.
MAT 17:17 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Lekeza ató imane gili alévolé amake mulutikú amanapa iki minamó neneta lekelikumú goselé nepelekave. Lekezagi gamena gamena minoloko voko mininake nene lokogohí gehekogó minatohe. Loko loake nene, izegipama nene nénisi noutoka alímiki alo.
MAT 17:18 Loko lokago, alímiki ikago, Izesú nene ámina holosi nene gahá amekago ahulomioko vimó. Vokago, izegipama ámina gamenalóisí lamaná okago nene,
MAT 17:19 izegipala zuha lezategó Izesuki makó minunike loká otoko leza nene holosima nanamú apeleko amiselemuháma neve.
MAT 17:20 Loko lokuko, láa loko lo limimó: Lekelisi nene gele alévolé oakatini nene alínipa minokago lá amave. Lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelisi gili alévolé niamó nenémo komá netá netimóza, masteti gihila komamámo goloko iteko napa napa oaká noimómáminoko amuzavagi netimó nene, agoka imane mino olové ozo liki litamó nene hanuva mino olové itimó neve. Itó lekelisi nene netá makó lilí amitatíminoko nomive, loko limó.
MAT 17:22 Koma minomo noiteko izegipala zuha lelémoko vike Galilaia mikasigú vo aniteake nene Izesú láa loko lo limimó: Okulumakutí lumu ve gihila neza nene mini hána amiki vegenalitini kigizakú nilími milikiko,
MAT 17:23 nipili hilitamóza, gamena losive makole minokinake heleneitokutí goha otinogo uve. Loko lo lemekago, izegipala zuha leza mulute gitihiná imó.
MAT 17:24 Minoko nene Kapanao numutoka atiginá oko vokuko, monó zagusavémini takisi aliaká a ve nenete Pitani amatoka vake loká itake láa liki lamó: Monó tisatini nenémo monó zagusavémini takisi moni ahuloaká noihe.
MAT 17:25 Liki likago, Pitá nene nana ive. Moloaká noimole. Láa loake, numunagú iteko gakó nene Izesuni velesá lo amenamigo, Izesú loká otake láa loko limó: Saimoga, geza nanave loko nogelene. Imane mikasigú kugulizaki véinite hí vegenatokatí takisi moni aliaká niave. Kezáini vegenáini zuhalokatí aliaká niahe itó gutá a vegenatokatí aliaká niave.
MAT 17:26 Loko lokago, Pitá nene gutá a vegenatokatí aliaká niave loko lokago nene, Izesú láa loko lo amimó: Láa lokoma mikasi amelage kugupe meina hizemiki hanuva minataze.
MAT 17:27 Itó neza ámina monó numuni napámini amelaho nounazo, ámina takisi moni ahulamoko ha minatomóza, keza nene lelikumú gilikiko golesa okatize. Nenemú geza nonohulokú lemeko lagaha aleaká nagá nene nagamí nonohulokú ahulo molokoko lagaha ganá alitanimoláa nene gelelehá o veletoka okoko agepa ale á oko ánigozo. Lagahamámini agepagú nene moni neko ánigoko alekokoma gezagi nezagi lugupe meina hizitíi moni aleko voko kemezo, loko limó.
MAT 18:1 Gakó láa loko lo limi zupahé nene izegipala zuha leza Izesutoka vunike láa loko loká otunimó: Ómasímo agulizaki ve napa ale utó o limikiko nene lelikutí éaho livilegeko agulizaki ve loló itimó neve.
MAT 18:2 Loko lokuko, Izesú izegipa koma makó sele loko alémoko ake holutegú hize otemiake
MAT 18:3 láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelisi nene likigika ali viligiiki aliliki limiki izegipa koma imanéminiki minamitamó nene Ómasímini avogisaló nene keké ma vaminigave.
MAT 18:4 Makó keza nene izegipa koma imanéminiki kezáinimú gilikiko lemeko minatimó nenete Ómasímini avogisaló viki kugulizaki ve lilí itamó neve.
MAT 18:5 Ve makó nenete nenikumule liki izegipa koma áimanéminiki nasahilí itatamó nenete není nasahilí inimiaká niamó gelekave.
MAT 18:6 Itó nenikumú gili alévolé i mina izegipáne limiki minamoki keikutí hamó nene ve makolímo golesa netá alitive loko gala vizeko litimó nene, agae, Ómasímo loló otati netá nene genavagi golesa neve. Ámina vémini luvanaló gehani napa nagá ziiki age nagamikú ahelú i ahulatatímini avilegeko genavagi netá golesa loló otanogo ive.
MAT 18:7 Itó agae, golesa netá alitave loko gala vizeko loaká suni haitopaitolímini nene mikasiuka neve. Ámina netá golesa nene hanuva utó inogo imóza, ve makolímo golesa netá alitave loko gala vizeko lomo mohona itimó nene Ómasímo nana otative. Agae, netá golivagi loló otanogo ive.
MAT 18:8 Nenemú nene gigizanímohe itó gigisámohe lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma, hukoko nene ale ahulozo. Gigizani hamokó neiko itó gigisa hámakó neiko alévolé oko minoakalímini apakú ititaninazo. Gigizani losigi itó gigisa losigi minokoko lihima alitanitímo ló apakú gelémo molokiko, ló nene lihamike lova lova oko nomina lokú vokatanize.
MAT 18:9 Itó gogómulámo lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma, geza hanuva hize lí okoko ale ahulozo. Gogómula hamó neiko minoko alévolé oko minoaká apakú ititaninazo. Gogómula losigi minokoko lihima alitanitímo milumámini lokú gelémo molokatize.
MAT 18:10 Lekeza ehe tináneve. Lekeza izegipa nugunamotamónemú gilikiko lememino. Neza nenemú lo likimitoze, gililo. Ageloninite okulumakú miniaká niamó keza nene okulumakú gamena gamena aménehini avogisaló minake gizapa ikimiaká niave.
MAT 18:12 Nenemú lekeza nene nanave liki nigeleve. Ve makó nenémo sipsip izava nene 100-a niakutí sipsip hamokó tolova itimó nene, vitagá amitihe. Lá oko nomive. Sipsip lugáa 99-a nene agokaú ahuloketonoko hamó legesó imolamú amuza moloko vitagá oloko vinogo ive.
MAT 18:13 Lamaná lo nolukumuve. Eza vitagá ova ova oko sipsip iza hamóma ale utó okoko agoliza vizinogo ive. Agoliza vizitimó nene sipsip iza 99 hanuva niamoláamú agoliza vizeminogo ive.
MAT 18:14 Itó ámináminoko lekelí ametipo okulumakú noimó nenémo izegipa nugunamotamóne lekelikutí makó nene legesó itikumú ma amu helemive.
MAT 18:15 Gigivekaho makolímo geitoka lihima suni alegimikikoma, geza voko lekezatikó miniki lihimala alapizezo. Lá noako, geí gakó gelekikoma nene, goha gigivekahini alémo geitoka itanize.
MAT 18:16 Lá onoimóza, geí gakó gelemikoma, ve hamó ahe lositá ahe kelémoko lekeza ámina lihimagi ve noitoka makó vilo. Lá ikiko, monó gotolaú gakó makó láa liki luhuva gizinamó nenémo gihila zitive: Gakó hoza alitató nene vegená losihe losive makolehe ve makolímini mogonamú gakó hoza alitamó nene voko hee hee linogo ive.
MAT 18:17 Lá onoimóza, keí gakó gelemikoma nene, geza monó gilina vegená lo kemezo. Itó eza nene monó gele vegenalitini gakó gele ahulokikoma, aikumú gelekako eza nene mota lihimalagi ve ánigi goselé iaká nia ve loló ino.
MAT 18:18 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekeza mikasiuka netá makokumú li hoipa ikitatamó nene Ómasímo okulumakuka ámina netakumú lo hoipa oketatimó neve. Itó lekeza netá makokumú mikasiuka li hoipa ikitamitamó nene Ómasímo okulumakukagi ámina netakumú lo hoipa oketamitimó neve.
MAT 18:19 Makó miní ameko lo likimitoze. Lekelikutí vegená makolitehe itó lositakó ahe keza netá makokumú nene ligika mili nupa iiki hamokó loló okiko Ómasiloka litáimó nene okulumakú améneho gele kiminogo ive.
MAT 18:20 Itó vegená makolitehe itó losive makolehe itó lositakó ahe keza apá makotoka není nugulizakumú ali nupa itamó nene nénisi holúikú minanogo uve.
MAT 18:21 Loko lokago, Pitá nene Izesuni amatoka mino molake láa loko loká otake limó: Guivahanínemaka, nigivéneho makolímo gamena nanakí zupa lihima netá alenimikiko ahulotatove. Gamena 7 ahe.
MAT 18:22 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Gamena 7 nomive. Gamena 7 ahuloto-loko vova vova noako gamena 700 loló ino.
MAT 18:23 Nenemú nene Ómasímini avogisaló minoakalímini ago helegáa lekelepizeko gakó makó litoze. Agulizaki ve napa makolímo gelekelé izegipalatini lihimáini netimoláamú ale hehe linogo gilimó.
MAT 18:24 Lihima milikitinitamó ale hehe linogo apí oko hozaváa naligo, ve makó nene aitoka alímiki amó. Aitoka lihima 10 milioni kina minamó.
MAT 18:25 Lá imóza, eza nene ámina lihima apasati moni nene ma nomimó. Lá okago nene, agulizaki ve nenémo láa loko limó: Galanava apasatikumú ezáagi itó vená izegipala izava galava itó henokanonagi nene mota vegenalite meinava hizi asú iki alikiko megusa lilí iki minatave.
MAT 18:26 Loko lokago, gelekelé izegipa nenémo voko agulizaki vemámini agisauka alapusa hizeko láa loko limó: Asene zenetoloko voko noako, neza voko mininake moni ale utó okinake apaso asú oko gimitove.
MAT 18:27 Loko lokago, eza ámina hozaló vémini agulizaki ve nenémo hozaló vevamú miluma gelemiake ahulotamó. Itó lihimalagi nene hanuva ahulotamó.
MAT 18:28 Ahulomikago, ámina gelekelé izegipama numukutí olío lemeake vike hozaló ve agivelahini makó nene moni 100 kina amunaloka emane ameneitó nenazo, ánigoake luvana aleko poló noike láa loko lo ameko limó: Geza moni gumumóma nene mukí apasoko aló nememane.
MAT 18:29 Loko lokago, agivelaho nene agisauka alapusa hizike negénegeka nolike láa loko lo amike limó: Geza asene zeneto-loko voko noako, moni alika ánigokinake apasoko gimitove.
MAT 18:30 Loko limóza, eza gele ahuloake agivelahinima nene goní omikago nagá numukú ahulitamó. Nenegú minoko lihima asú itive loko kalapusi amimó.
MAT 18:31 Lá okago, keza agivelage lugáa nenete ámina suni ánigiake mulúikú golesa gelemó. Golesa giliake keza nene viki agulizaki veninima avetó iki li amemó.
MAT 18:32 Lá ikago, agulizaki ve nenémo ámina gelekelé izegipa nene sele lo amekago, okago, láa loko lo amimó: Gelekelé izegipa golesa neneka, geza negénegeka lako lako lihimaka mukí nene hanuva ahulogetumóma neve.
MAT 18:33 Neza geikumú miluma gelegetumóma nenazo, geza ámináminoko gigivekahikumú miluma geleko lihimava nene ahulotataninazo.
MAT 18:34 Loko loake, agulizaki veva nenémo izapaló golesa molokago miluma netá aliti-liki niviko minoko lihimavala mukí apasative loko pilisí vetini kigizakú molamó.
MAT 18:35 Loko Izesú loake, miní ameko láa loko limó: Lekeza mukitó nene likigikagú likigivetikini lihima ahulikitamitamó nene, není améneho okulumakú noimó nenémo áminagó oko lekelitoka loló oleketanogo ive.
MAT 19:1 Izesú nene gakó lo asú oake, Galilaia mikasi ahuloake Zutaia mikasiloka Zota nagamí vola helegaloka vimó.
MAT 19:2 Novigo, vegená mukí ámegetiki vamó. Neneloka kivisi vegená nene kelémo zoka zoka oko minamó.
MAT 19:3 Lá noigo, Palisaio monó ve lugáa aitoka ake amekú miliki láa liki lamó: Mosé lo hukoko li gakokú nene ve makolímo netá nemú manamú venala amisele ahulosá neve loko gizonoimóza, nene etahe etamive.
MAT 19:4 Liki likago nene, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza nene monokú gakó láa loko nemó nene gatiki gilinamóma lakagatí molokahe: Gozapá Ómasímo ale utó ikú emane nene vegi venaki kelémo utó onoimóma neve.
MAT 19:5 Itó kelémo utó oake láa loko limó: Nenemú ve makolímohe makolímohe izolahini amelahini ahulokimioko venalagi nene kugupe kigika hamokó loló okiko apiziki minatáive.
MAT 19:6 Loko gakó imane limó nenazo, ve aleve keza lositá hoú liki nene minaminigasive. Hamó kugupe loló onoimó gelekave. Nenemú Ómasi nenémo kelémo apizimó nenazo vegenalita nene kelémo hotopotó oakaláa nomive.
MAT 19:7 Loko lo kemekago, Palisaio monó vete láa liki lamó: Mosé nene vená kimisilinigima nene luhuva netá giziki kimiiki kimisililo loko limó nene nanamú live.
MAT 19:8 Liki likago, Izesú nene láa loko limó: Mosé nene hanuvamú lamive. Lekelisi ánuvane negi nagi hiziki likigika gopa ovikumule loko vená kimisilitave loko gele likimimóma neve. Lá onoimóza, netá matá apí oko kelémo utó i gamenaló emane nene nenéminoko nomimóma nenae.
MAT 19:9 Nenemú nénisi nene láa loko lo nolukumuze, gililo. Ve makolímohe makolímohe nene venala mokoló netató negopa ha netakumú amisele ahulokoko haitó vená alitimó nene, lihima napa alinogo ive.
MAT 19:10 Loko lokago, izegipala zuha leza Íi, vegi venaki nene mogona lá oko minokanazo, vená ma aleminake hanuva gohuna minatuninazo.
MAT 19:11 Loko lokuko, Izesú láa loko lo limimó: Ve vená mukilite gakó imane aleminigave. Ómasímo zámuza kemeneimoláa kéisigó nene alitamó neve.
MAT 19:12 Ve lugáa nene izóikini kagatupagutí vená alemoakalímini utó inamó neve. Itó vegená lugáa nene gohana netá kimiká itó sihana gakó li kimiká iaká ikago hanuva miniaká niave. Itó ve lugáate Ómasímini luhuva hutilí oko vitikumú giliake vená aleakakumú nene kezáini óe liaká niave. Makó keza nenemú nene zámuza alinitatite gakó imane gili alitamó neve, loko limó.
MAT 19:13 Ámina gamenaló nene izegipa koma koma Izesutoka kilímiki vamó. Eza agizani lutoko gotóitó molonoko nónohá zeketative liki kilímiki nivago, izegipala zuha leza gahá kemehá.
MAT 19:14 Gahá noluko, Izesú nene láa loko lo limimó: Lekeza izegipa koma nene ahulikimikalo. Nenitoka ataze. Ánémináate Ómasímini avogisaló viakalímini mututoni nianazo, lekeza li hoipa ikitamilo.
MAT 19:15 Loko loake nene, agizanitunú ale nogilike nónohá zeketamó. Lá oake ámina apá ahuloake vimó.
MAT 19:16 Ve makó Izesú noitoka ake láa loko loká otake limó: Tisánemaka, neza nana netá lamaná alekinake alévolé nemetameni alitomó neve.
MAT 19:17 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza netá lamanakumú nanamú loká nonetane. Lamanalímini amelaho Ómasi hámakó noinazo, mogonáne gele hee noloko netá lamanakumú loká nonetape. Itó alévolé gemetameni alitove lokoma gapo lota gakó gele alekoko mukí ámegetozo.
MAT 19:18 Loko lokago, ámina vémo gapo lota gakokutí hí gakokumú nolane loko lokago, Izesú láa loko limó: Gapo lota gakó lá oko neve: Vegená kepele helemo. Ve aleve suni ale gopa oko huko ezega emega amo. Gumina amo. Soza hakupá gakó lamo.
MAT 19:19 Geza nene izokahiko amekahiko kugulizá ale otezo. Gezakamú geleaká noanimómáminoko gigivekaginimú geleko gigika kemezo.
MAT 19:20 Loko lokago, gosohá vemámo láa loko lo amimó: Ámina lo huka gakó mukí nene ámegetoaká noumóma nenae. Makó hí netakumú ligitagani okuke alemuve.
MAT 19:21 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza gigika avasavagi minative loko geleokoma, voko henonika mukí meinavaló moloko moni aleoko gohogó vegená kemekoko oko némegetozo. Lá okako, okulumakú alévolé helisa henoni nene geitoka utó inogo ive. Loko lokago,
MAT 19:22 gosohá ve nenémo ámina gakó geleake henona vaí oko minamó nenazo, gona moloko kimitohe loko agata gilitímo mulunagú gena avisekago vimó.
MAT 19:23 Novigo, Izesú nene izegipala zuha lo limike láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Henóiki ve nenete okulumá lapanató silipa iki ititamó neve.
MAT 19:24 Goha makó lo likimitoze. Kamele iza nenémo nakasi vovónagú voakaláa nene vávani oko nomimóza, henonavagi vémo Ómasímini lapanató voakaláa nene genavagi golesa neve.
MAT 19:25 Loko lokago, leza gelekunike ininá goha unimó. Ininá unike loká otunike láa lokoma éaho agutó vizekiko minoloko voko minative.
MAT 19:26 Loko lokuko, Izesú gonú lepele hee lonoike láa loko lo limimó: Vegenalite nenémini itamoláa nomimóza, Ómasi nenémo loló itove loko i netá mukí hanuva loló inogo ive.
MAT 19:27 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Gelenape. Leza mukí netá matate ahulokunike geí gémegetokune. Lá onoimó nenazo, leza alika netá makó alesá nehe.
MAT 19:28 Loko lokago, Izesú láa loko lo limimó: Neza lamaná lo likimitoze. Alika netá matá mukí gosohá utó iti gamenaló nene okulumakutí lumu ve gihila neza lapanánegi noinake gizapa okimiaká siató nougo, némegetiaká nia ve 12-a lekeza ámináminiki lapanatiki miniki gonanalivagi siá 12-a neneló miniki Isilae vegenalitini mulusi 12-a gizapa ikitiki gona milikitanigave.
MAT 19:29 Ve vená mukí není nugulizakumule liki numúinihe itó gouna zuhahe izóikinihe améikinihe itó izegipáinihe míinihe ahulatamó nene ahulatatímini meinava aliliki itiki alitaze. Itó minova minova oaká kemetameni alinigave.
MAT 19:30 Itína goí ina vegenakutí mukilite alika milanigave. Itó alika milina vegenakutí mukilite alika goí inigave, loko limó.
MAT 20:1 Ómasímini luhuva hutilí oko vitikumú hoza aleakalímini meinaváa nene hamó lelegitó minatitímini mogona lá oko neve. Ve makolímini mikasi napa minamó nenémo neteká holugú otekoko vain minagú hoza alitave loko hozaló vemú vitagá oko vimó.
MAT 20:2 Vike hozaló vete aliaká amómáminiki gamena hamotó nene 1 kina alitave loko lokago gili amikago vain minagú kimiselekago hoza alitamó.
MAT 20:3 Hoza nalego, neteká ho itekago 9 kilokumaló nene vike ánigamó nene maketiloka ve makó hanuva niago ánigamó.
MAT 20:4 Ánigoake lekezagi nene vain mikú hoza alitamó nene moni nene hoza alita avotigila oko likiminogo uve.
MAT 20:5 Loko lokago, keza nene viki hoza alemó. Holisakaki itó únakaki 3 kilokumagi voko ánigamó nene ámináminigó imó.
MAT 20:6 Únaká 5 kilokuló nene maketiloka voko ánigamó nene ve makó lugáa nene hanuva otinago ánigamó. Ánigoake lekeza neteká únaká imane gamenaló nana okago hanuva otinave.
MAT 20:7 Loko lokago, ve makolímo hoza lememive, liki likago, eza láa loko lo kimimó: Lekezagi není vain mikú viki hoza alilo.
MAT 20:8 Loko loake únaká molokago, vain mini amelaho nene hozaló gizapa veva láa loko lo amike limó: Hozaló ve sele lo kemekako, ikiko, meinaváa kemezo. Alika hozaló a ve nene moni kemeloko novoko goí iki iki hoza alemoláa nene keme lutegezo.
MAT 20:9 Loko lokago, gele amekago, únaká 5 kilokuló hoza ale vema nene 1 kina alikago,
MAT 20:10 keza goí iki hoza ale ve nene meinava napa alitupe liki gelemóza, ma nomimó. Kezagi nene 1 kinasí alimi vamó.
MAT 20:11 Naleke vain mini amelahini nene gahá amiki
MAT 20:12 láa liki lamó: Keza alika a ve nene hoza gamena koma aletó meinava kezagi hamolíminokogó lemekane. Lá onoimóza, leza nene genavagi hoza ho napa lató itó hómo lugupeló lake govisi lipiligo miluma geleko alekunimómave.
MAT 20:13 Liki likago, mini amelaho nene keí holúikutí ve makó láa loko lo amimó: Nigivénega, neza gelémo golesa amuve. Leza ligika molo hamó okusike 1 kina alitane loko lokusimóma neve.
MAT 20:14 Geza meinavaka alekoko vozo. Meina gumumó nene hamolíminokogó alika a ve nene kimitove loko gelenouve.
MAT 20:15 Nana onoive. Neza ámina monínetunú netá makó loló itove loko gelenoumóza, nene ma akohenamihe. Neza netá lamaná alegetumóza, geza nenemú gelekako golesa onoihe, loko mini amelaho limó.
MAT 20:16 Loko Izesú loake miní ameko láa loko limó: Ámináminiki itínasa alika milina vegená nene alika goí inigave. Itó itínasa goí ina vegenakutí mukilite alika milanigave, loko limó.
MAT 20:17 Izesugegi nene Zelusale numutoka tivinigi niake gapoló nivake izegipala zuha 12-a nene lelémo apazá zeake láa loko lo limike limó:
MAT 20:18 Gililo. Itína nene Zelusalega notune. Neneló okulumakutí lumu ve gihila není nene guguni giziaká ve napagi itó monó mogona apí ikimiaká a vegi keí kigizakú milikiko, neneló goní initiki nipili hilita gakó li hukanigave.
MAT 20:19 Lá iiki, hetoka vetini kigizakú nilími milikiko, gopoguka linitiki segi nogosanitunú nipiliiki zohota zaló nipili hilinigave. Lá ikiko, gamena losive makole minokinake goha otinogo uve, loko limó.
MAT 20:20 Gamena nene zupa Zepetaioni venala nenémo gipala lositá nene Izesutoka kelémoko vike gupá ze amike netá makokumú gele nimitane loko nouve, loko limó.
MAT 20:21 Loko lokago, Izesú nene nanetakumú givisekago nolane. Loko lokago, eza láa loko limó: Gele nemekako, gugulizaki ve napa loló okako geí gizapaló nene gipáne losi imane nene gonanalivagi siató gigilika luga luga minatáive loko noluve.
MAT 20:22 Loko lokago Izesú nene ámina ve lositá láa loko lo kimimó: Lekeza loká initasi netalímini mogona gili gopa ikasike nilasive. Nénisi nene ekesá netá natomó nene lekelisi nene áminagutí hanuva natáimó nehe. Loko lokago, keza nana ive. Hanuva natíimóma nenae.
MAT 20:23 Liki likasigo Izesú láa loko lo kimimó: Ekesá netá natomó nene lamaná lekezagi natáimóza, není nigilika luga luga minoakaláa není netá nego likimitohe. Améneho ale vavá oketa vegenalitini siakumú nilasive.
MAT 20:24 Loko lokago, izegipala zuha lugáa 10-a leza ámina gakó gelekunike ligiveteginimú mukahá kepelekuko,
MAT 20:25 Izesú nene sele lo limike láa loko limó: Mikasigú kugulizaki ve keza mukí nene gelekelé izegipáini nene kagahaisiuka limitigí iki niago gizapa ikimiaká niave. Itó guivahani keza nene vegená ámemenáa kiviligiki miniaká niave. Nene lekeza mota gilinamóza,
MAT 20:26 lekelitoka nene lá oko minamitize. Lekelitokatí makó nenémo nugulizaki ve minatove loko nolokoma hanuva lemetigí oko gelekelé oleketoko minative.
MAT 20:27 Itó vegená mukí kivilegeko minatove loko nolokoma lemeko lekelí megusa izegipa loló oleketanogo ive.
MAT 20:28 Okulumakutí lumu ve gihila nénisi nene lekeza gelekelé initatave loko lememuve. Vegená mukitoka gelekelé oketoko meina hizeko gologí oketatove loko minoko aleko nugupe ahulanogo lumumóma neve, loko limó.
MAT 20:29 Izesuki makó vunike Zeliko apá ahulunimó. Ahulokunike novuko, vegená mukí nenete sii sii liki lémegetiki vamó.
MAT 20:30 Lá niago nene, ve lositá kogómulaló alimó nenetosa gapoló minasike, Izesú noave liki nilago gilikasike, Izesuni gamoga giki sele lasike láa liki lasimó: Guivahani geza agulizaki ve Tevitini agávolagamaka gologí oletatane loko lo mololeta vetemaka, lelikumú milumate geleletamane.
MAT 20:31 Liki nilasigo, vegená mukí nenete legesó iki minatáive liki gahá kememó. Lá amóza, keza gili ahulikasike pigi viziki sele lasike láa liki lasimó: Guivahani geza Tevitini agávolagamaka, lelikumú milumate geleletamane.
MAT 20:32 Liki nilasigo, Izesú nene vike gapoló noike sele lo kemekago, ikasigo láa loko limó: Lekeza nana netá aleleketatokumú nilasive.
MAT 20:33 Loko lokago, logómula imane ale panava zeletatane loko nolusive.
MAT 20:34 Liki likasigo, Izesú nene milumaváini gelekimiake kogómulaló ale nogiligo, ámina gamenaló kogómula goloutokago ánigikasike Izesuni ámegetiki vasimó.
MAT 21:1 Lá okago, keza vake Zelusale apá ali alitiake Petepage numutoka Olivi agoka agisauka nene vi anitemó. Neneloka vi anitiake, Izesú nene izegipala zuhagutí ve lositá nokimisilike
MAT 21:2 láa loko limó: Lekeza viki helegaloka apá komaló vi anitiiki nene, toki iza izolahiko gipalago nene nagá zikitinamó nene ánigiiki vínasiki imaneló kilímiki alizo.
MAT 21:3 Itó vínasiki aliki nisiko nene, ve makolímo loká noleketikoma Guivahanitémo hoza nego imane izamú lokago nousive liki lilizo. Láa likisiko litá oko gele lekemekiko vínasiki aliki anigasive.
MAT 21:4 Loko lokago, vasimó nene hanuva lá amasimó. Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makolímo anoza gakó luhuva gizamó nene haha okative loko lá asimó.
MAT 21:5 Nene láa loko luhuva gizamóma neve: Zaion agokaló vegená láa liki li kimilo: Gilinahe. Agulizaki velini nenémo lekelitoka novive. Eza lemetigí oko noike nene toki izámini amupiló iteake noave. Toki izámini akaleva nenémo agohí gigo húane novive.
MAT 21:6 Itó izegipala zuhamate keza vasike Izesú li gakó nene gili alikasike,
MAT 21:7 toki iza izolahiko gipalago nene kilímiki asimó. Kilímiki ikasike nene, luhoaká góini nene gololohá ikasike toki iza amegesamaló milikasigo, Izesú neneló iteko minamó.
MAT 21:8 Noigo, mukí vegená nenete góini nene gololohá iake gapogú nene avilisá itamó. Itó lugáa nenete kokonasi agila letiake gapogú nene avilisá itiliki vamó.
MAT 21:9 Lá niago, vegená mukí goí iká alika miliká amó nenete gakó napagutí láa liki lamó: Agae, Tevitini agávolagamaka, gegepoka litune. Guivahanitémini gakotó anitelimikane. Ómasímo lusa gegetative. Agae, veletoka okulumakú Ómasi agepoka litune.
MAT 21:10 Liki likago, Zelusalega ite anitekago, apá amelage keza nene mulúini itimó. Mulúini iteko séna gekago nene, éaho noago nilave liki likago,
MAT 21:11 Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Izesúma Galilaia mikasigutí Nasalete numutotí ve nene noave, liki lamó.
MAT 21:12 Izesú nene vike monó zagusave napagú nene iteko ánigoake, áminagú moni meina kona ali volaló imaló a vegenáma kimisele ahuloake, haitó mikasigutí moniló ámina mikasigú moni kimiaká a vetini holoma aleko gululupa soake, itó Ómasímini guguni gizi aminigi nama luhusi miliaká a vegenalitini holoma aleko gululupa soake,
MAT 21:13 láa loko lo kimimó: Ómasímo li gakó makó nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Není numunimú nene Ómasiloka loaká numunive liki litave liki luhuva gizinamóma neve. Láa onoimóza, lekeza nene alími maketi numuni lilí inamó nene guminaló vete halá giki miniaká geha mulí lilí ikamó geleaká noive, loko limó.
MAT 21:14 Lá oko monó zagusaveú noigo, vegená kogómula likamó itó kigisa kigizató alimó nene aitoka ikago kelémo lamaná oko minamó.
MAT 21:15 Lá noigo guguni giziaká a ve napa itó monó mogona apí ikimiaká ve nene golivagi netá oko moloko imó nene ánigiake, itó izegipa koma nenete monó zagusaveú minake gopaga lake sigaga sagaga litiki, Tevitini agávolahove gegepoka litune liki nilago giliake, kizapaló molokago,
MAT 21:16 gakó nilamó nene gelemape liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Imane vegenalite sigaga nilinitamó nene gelenoumóza, lekeza nene monó gotolaú gakó makó lá oko nemó nene gatinamóza, lakagatí molahe: Geza lokako namuni keza aminí ninamó nenete sigaga ligitiki gegepoka linigave.
MAT 21:17 Láa loko lo kemeake, Zelusalega ahuloake Petania numutoka vike límugusi zekago neneloka akamó.
MAT 21:18 Akoake gó lokago, neteká Izesú nene nene Zelusalega goha novike gaúna olamó.
MAT 21:19 Gaúna olokago, gohuna za makó nene gapo gohalaló nego ánigoake mogonagú noike gihila zeneihe loko ánigamó. Ánigamó nene agilagó minokago ánigoake gohuna za nene láa loko lo amimó: Geza nene gihila makó zemoko gohuna loloko voko minatanize. Loko noli agepagi ámina za nene osagava vizimó.
MAT 21:20 Osagava vizekago, izegipala zuha leza ánigokunike sigaga loko za imane nana okago litá oko osagava vizive.
MAT 21:21 Loko lokuko, Izesú nene láa loko lo limimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekeza nene lakagata losi gelemilo. Gili alévolé iki minatamó nene imane gohuna zamú lumó nenéminiki lekeza alika lilí inigave. Itó nenegó nomive. Lekelisi gili alévolé iminiki agoka makó nene vozane agoka litá oko zeko akutooko age nagamikú holamane liki litamó nene gakotini gele alitimó neve.
MAT 21:22 Itó Ómasiloka netá makokumú voká linigi nene, gili alévolé inikigó litamó nene ámina netá alinigave, loko limó.
MAT 21:23 Lá oake nene vike monó zagusaveú goha itike monó lo kemeko minamó. Lo kemeko noigo, guguni giziaká ve napa itó monó gizapa ve keza Izesutoka ake gimivagú miliki láa liki lamó: Geza imaneloka netá matá azozá alenimó nene éahini gakotó alene. Itó éaho lokago alenimó neve.
MAT 21:24 Liki likago, Izesú nene láa loko lo kimimó: Nezagi gakó makó loká oleketatoze. Li nimikiko nénisi nene éahini gakotó imane netá lá oaká nouhe nenéa nene lo likimitove.
MAT 21:25 Zoní nene monó nagamí holokimiaká hoza alimó nene hikutí ale utó ive. Ómasímini gakotó alihe itó mikasiuka vegenalitini gakotó alimó neve. Loko loká okimikago kezáitoka ligili hagili niake ámina gakotó nana oko ale viligoko lo amitune liki gelemó nene gopa okago, láa liki gelemó: Leza Ómasímini gakotó ale utó imole losá nene, eé, lekeza nanamú aí gakó nene gili alévolé amave, loko linogo inae.
MAT 21:26 Itó vegená mukí nenete Zonikumú nene Ómasímini agepagutí gakó loaká veve liki linamóma nenazo, hanuva vegenalitikutí ámina hoza ale utó imole losá nene vegenalite nana ilitatahe loko lehelele vizekave.
MAT 21:27 Liki kezáitoka liake láa liki lamó: Zonini mogona ma gelemune. Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Láa likima neza netá matá imane aleaká noumó nene, éahini gakotó lá oaká nouhe nenegi ámina oko lo lekememinogo uve.
MAT 21:28 Gakó makó láa loko lo likimitoze, giliki ánigalo. Ve makolímini gipala lositá minasimó. Améipo nene ganá gipala nene láa loko lo amimó: Geza gipánemaka, itínasa nene voko vain mikú nene hoza alezo.
MAT 21:29 Loko lokago eza alemitove loko loake alika nene genezala ale viligoake gopa voko alimó.
MAT 21:30 Lá okago, alika gipala nenémo amelaho nene ámina gakokó lo amekago, alitove loko loake vike hoza alemoko zogozogo vizeko minamó.
MAT 21:31 Itó lekeza nene amelahini gakó éaho gele alimole liki nigeleve. Loko lokago, keza ganá gipala nenémo gele amimole. Liki likago, Izesú nene láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Takisi moni aliaká vema lekeza ánigi goselé iaká nia vegi itó gapoló vená keza nene Ómasímini avogisaló nene goí i likimiki vinigave.
MAT 21:32 Zoní lekelitoka aniteko hehe loko minoaká gapo nene lekelepizekago, lekeza nene monolagi gili ahulikamóma neve. Gili ahulikago, takisi aliaká a vegi itó gapoló venaki nene iki Zonini gakola nene gili alévolé ikamóma nemóza, lekelisi nene aí monó gili alévolé amake likigika ali viligamamóma neve.
MAT 21:33 Loko Izesú loake makó láa loko limó: Neza anoza gakó makó litoze, gililo. Ve makó nenémo mikasiva napa minokago, makotoka vain nagá zuhá o asú oake vego vego oko geisa hize asú oake, gihila mí zeko liliká ziti gale legeake, gizapa numuni hána geake, gizapa iki niko meinava likimitove loake vegená makó nene gutá kemeake, mikasi makotoka venoni vimó.
MAT 21:34 Voko noigo, gihiláa guzá loaká gamena alitokago, gihiláa makó alinitiki atave loko agulizaki ve nenémo gelekelé izegipala nene kimisilimó.
MAT 21:35 Kimiselekago, vi anitikago, mitó gizapa iki mina ve nenete kigizató aliake, makó nene kigizanitunú apelemó, makó nene apili helemó, makó nene gehanitunú apelemó. Lá ikago, gelekelé izegipa makolite viki agulizaki véinima avetó iki li amemó.
MAT 21:36 Li amikago, geleake, gelekelé izegipa mukí goha kimiselekago vamó nene ámináminiki kimisiliki kepelemó.
MAT 21:37 Kimisilikago, vikago nene, agulizaki ve nenémo lá ikave loko ahulamike gipala hámakó nene láa loko geleake amisilimó: Není gipa gihila imane amiselekugo, agulizaki vemámini gipalama okaze liki ánigiiki nene alími lamaná itamole, loko geleneike amiselekago nene, vo anitekago,
MAT 21:38 mitó gizapa ve keza ánigiake kezáitoka láa liki ligili hagili amó: Imanémo nene mikasi amelahini gipala noinazo, minokoko imane hoza nene ale lá inogo ive. Nenemú nene lélisi apele helekuko helisa henoni nene lelí loló itive,
MAT 21:39 liake nene agizató aliake vain mikutí nene ahelú iliki vake apili helemó. Lá ikamó nenazo,
MAT 21:40 nenemú nene mini amelaho aniteoko nagá mini gizapa ve nene nana oketatimó neve.
MAT 21:41 Loko Izesú nene loká okago, keza láa liki li amemó: Áisi lamaná ámina ve golesa kepele gesá itimóma nenae. Itó vain mini nene haitó gizapa ve gutá kemekiko, keza nene guzá lati gamenaló nene gihiláa gona miliki amitave.
MAT 21:42 Liki likago, Izesú nene láa loko miní ameko lo kimimó: Monó gotolaú gakó makó lá oko neve: Numuni giaká vete gehani napa makó ánigi ahulamó nenémo geha lapusa alévoleláa loló oake noive. Ámina netá nene Guivahanímini gakotó utó okaze. Vegená neneta ánigokuko nene lamaná okave. Liki luhuva gizina gakó nene lekeza gatinamóza, lakagatí molahe.
MAT 21:43 Nenemú lo likimitoze, gililo: Ómasímini gizapa olikimiakalímini lusa nene Zuta ve lekelitotí ipá okoko haitó vegená kiminogo ive. Lá okiko lusámini gihiláa ámina vegenalite ali utó inigave, loko lo kimimó.
MAT 21:45 Ámina anoza gakó nene lo asú oko lokago, guguni giziaká ve napa itó Palisaio monó vema keza giliake láa liki lamó: Agae, anoza gakokutí gehanimú limó nene Izesuni ánigo ahulunikumú lokave, liki giliake nene
MAT 21:46 agizató alekinake nagá amitune liki lamóza, Izesukumú nene vegená mukilite Ómasímini agepagutí gakó loaká veve liki likamó nenazo, vegenalite lipilikatave liki kelegesá legekago ahulamó.
MAT 22:1 Izesú goha miní ameko anoza gakó láa loko limó:
MAT 22:2 Okulumalímini lapanalímini mututoni lilí itakumú nene agulizaki ve makolímo netá matá oko moloko imó neneloka lo moloko avetó oko lo likimitoze, gililo. Agulizaki ve makolímo gipalaló vená alemo molanogo noike nosánetá ale vavá imó.
MAT 22:3 Ale vavá noike gelekelé izegipala kimiselekago, goí oko alesa molo kimi vegená nene iki nosánetá natave liki viki li kememó. Li kimikago, keza nene amánapa ikago,
MAT 22:4 gelekelé izegipalama goha nokimisilike láa loko limó: Neza alesa molo kumu vegená nene viki láa liki li kimilo: Nosánetá nene mota ale vavá okaze. Pulumaká iza gehato minamoláama itó nosánetá haitopaitolímini nene mota ale vavá okave. Lekeza vená ale kemeaká nosató nene alo.
MAT 22:5 Loko lokago, keza gelekelé izegipa nenete viki ámina gakó li kememóza, keza gilikago goselé kipilimó. Gili ahuliake ha-gelegele amó. Makó nene míiniuka vamó. Itó makó lugáa nene hozagazanikú vamó.
MAT 22:6 Itó lugáa nenete agulizaki vemámini gelekelé izegipa nene kigizató alinake ali golesa iki kepelemó. Makó lugáa nene kipili helemó.
MAT 22:7 Lá ikago, eza agulizaki ve nenémo gele golesa oake, izapaló golesa molokago, pilisi veva kimiselekago, vake ámina gelekelé izegipala kipili hele vegenáma kipili gesá iake numuni apáini nene vitú vitú iki ali golesa amó.
MAT 22:8 Lá ikago, agulizaki ve nenémo gelekelé izegipalama láa loko lo kimike limó: Vená ale kemeaká nosá nene mota ale vavá okumóza, alesa molo kumu vegenalitini kemetameni nenémo ámina nosá nata avotigila oko minamive.
MAT 22:9 Nenemú lekeza gapo izana koma komagú viki vegená nánigikima alesa mili kimikiko vená ale kemeakató nosá ale vavá uhá nene iki natave.
MAT 22:10 Loko lo kemekago, gelekelé izegipama nene viki gapo koma komagú mihina ake vegená vóvotiki golesa lamaná mukí nene kilímiki ake nosá ale vavá i numukú nene iki vaí i lamaná amó.
MAT 22:11 Vegená mukí iki niago, agulizaki ve nenémo ánigoketanogo itimó. Itike ve makó ánigamó nene vená ali keme gamenámini luhiaká nia gó lamaná luhamike noigo, ánigoake,
MAT 22:12 agulizaki vémo láa loko lo amimó: Nigivénega, nana okago vená ali kiminigi niamómámini luhoaká gó luhamanike imanegú iteko noane. Loko ligo, eza gakó litimoláa nomimó.
MAT 22:13 Lá okago, agulizaki ve nenémo gelekelé izegipalama láa loko lo kimimó: Lekeza agisa agizató nagá aliiki ali hetó iiki límugusi apakú ahulimikiko lemeko minino. Neneló minoko ive nama oko miluma maluma geleko agepa atalá oko minanogo ive.
MAT 22:14 Loko Izesú lo kemeake makó láa loko limó: Ómasímo vegená mukí alesa molo kemeneimóza, vegená luguhakó kelémo etó okago itiaká niave.
MAT 22:15 Izesú láa loko lo kemekago, Palisaio monó ve keza vake láa liki lamó: Nana gakotunú gelehusi gekuko nenegú apilitive. Liake nene gakó gona giziki minake,
MAT 22:16 kezáini izegipáini zuhagutí itó Heloteni izegipala zuhagutí lugáa nene kimisilikago, Izesú noitoka viake láa liki li amemó: Tisalemaka, geí mogonaka gelenoune. Geza gakó gihilagó loaká noane. Gakó lamanakó lanike vegená Ómasímini gapováa vevesoko kelepizeaká noane. Vegenakumú gonukonú osá amane. Vegená iti minamó limi minamó mukí nene lelegí okogó lainim-okimiaká noane.
MAT 22:17 Lá onoinazo, geza hanuva lo limitanize. Nanave loko nogelene. Loma gamanímini agulizaki ve napa Sisani nene takisi moni ameaká nounimó nene etahe etamive.
MAT 22:18 Liki lamó nene amemitune loko lokikoma gamaniloka alémoko voko goní otatune. Itó hanuva amitune loko lokikoma Zuta vegenalite gili golesa itave loko Izesú nene keí gakóinímini mogona golesa hanuva geleake, láa loko lo kimimó: Genezatini lositaki neneta, nanamú giminegú milanigi nilave.
MAT 22:19 Takisi monigutí makó nelepizilo. Loko lokago, moni makó aliki aitoka vamó.
MAT 22:20 Vikago, loká oketake vogunahana imanegi itó imane luhuvagi nene éahini neve.
MAT 22:21 Loko loká okimikago, keza gamanímini agulizaki ve napa Sisanive liki lamó. Liki likago eza nene láa likima nene gamanímo voká loaká noi netá nene gamani amilo. Itó Ómasímo voká loaká noi netá nene Ómasi amilo.
MAT 22:22 Loko lokago, keza nene gakó giliake sigaga limiake ahulimiake vamó.
MAT 22:23 Ámina gamenaló Satukaio monó vegená lugáa Izesutoka amó. Keza vegená hilinakutí otisá amave liki liaká a vegená nene Izesú noitoka ake,
MAT 22:24 láa liki lamó: Tisalemaka, Mosé láa loko limó: Ve makó izegipala getamoko minoko helekikoma agunalámo ámina gevoná vená nene alekoko uvolaho hili vemú izegipala geto molative.
MAT 22:25 Láa lokamó nenazo, gozapá uvolaho agunala 7-a nene lelitoka minamó. Lá iki minake, ganá ve nenémo vená aleake, izegipa getamike helekago, agunala nenémo ámina vená alimó.
MAT 22:26 Alekago ámina sunímo utó o amekago, lá imi imi vake vake keza ve 7-a nene ámináminigó amó.
MAT 22:27 Keza hili asú ikago, venáini nene alika hilimó.
MAT 22:28 Ámina ve 7-a nenete aí vanagó minikamó nenazo, nenemú hilinakutí goha otita gamena nene ámina venáma éahini venala loló itimó neve.
MAT 22:29 Liki galegutí oteaká gakokumú amé ziki giza itanigi likago, Izesú nene konotó aleko láa loko limó: Lekeza monó gotolaú gakó makó nemóma nene gatinamóza, mogonáa gelemake itó Ómasímo galegutí kelémo oteaká zámuzamú nene ma gelemake gili gopa iki nilahe.
MAT 22:30 Keza hele vegená otita gamena nene vená aleakaláa nene nomive. Itó vená aleme kemeakaláa nomive. Okulumakú ageló nenéminiki gohuna minanigave.
MAT 22:31 Lá onoimóza, hele vegená goha otitakumú nene gohakú loká oleketatoze. Lekeza imane gakó Ómasímo lo likimimó nene gatinamóza, mogonáa gilinamahe. Emaneloka miniliki ite vemú láa loko lonoimóma neve:
MAT 22:32 Neza Avalahani Isakani itó Zakoponi Ómasi minutímina mino loko voko nominuve. Láa loko limó nenazo, nenemú kemeni helenei vegenalitini Ómasi negopa, kemenía hanuva ne vegenalitini Ómasi noinazo, Ómasimú gili zaginake hele vegenaki hanuva mina vegenalitini Ómasi noive.
MAT 22:33 Loko lokago, vegená mukí keza gakoláa lo kimikumú nene sigaga sagaga lake agae, vatí oko ale viligoko lo kimive, liki lamó.
MAT 22:34 Izesú nene gakotunú Satukaio monó vetini kegepa ze letoko lokago, Palisaio monó ve keza nene gakó nigeleke aitoka iki alegesá iake,
MAT 22:35 keí holúikutí ve makó gakó mogona geleaká i ve nenémo Izesuni amekú molanogo láa loko limó:
MAT 22:36 Tisalemaka, Mosé lo hukoko li gakokutí nene hilímo kivilegeko napa neve.
MAT 22:37 Loko lokago, Izesú láa loko lo ameko limó: Gigika itó gemeni itó geleakaka mukí nene Guivahani geí Ómasi lehizetozo.
MAT 22:38 Nene gakó nenémo napa iteko neve.
MAT 22:39 Itó napa otigí nenémo hamolíminigó oko nemó nene lá oko neve: Gezakamú geleaká noanimómáminoko gigivekaginimú geleko gigika kemezo.
MAT 22:40 Ámina lo hukoko li gakó losi nenémo Mosé lo mola gakó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete li mila gakolímini gotoláa loló onoive, loko limó.
MAT 22:41 Itó Palisaio monó ve keza alegesá iki niago, Izesú loká oketake láa loko limó:
MAT 22:42 Lekeza Ómasímo gologí oleketative loko lo mololeketa vemamú nanave liki nigeleve. Éahini agávolaho noitive. Loko lokago, keza agulizaki ve napate Tevitini agávolahove.
MAT 22:43 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Láa likima Sikalahulímo nanamú Tevitini alémo vávani okago Tevití nene ámina vemú nene Guivahaníneve loko live. Tevití láa loko limó neve:
MAT 22:44 Mezaú ve nenémo není Guivahani nene není nigizani zamagaloka mino-loko voko noako, gala vega nene geí gigisa lapuvauka ahuloketanogo uve loko lo amimóma neve.
MAT 22:45 Tevití nene gologí oleketative loko lo mololeketa vemú nene Guivahaníne ve loko limó nenazo, ámina ve nenémo nana igo Tevitini agávolahogó noitive.
MAT 22:46 Tevitini agapilamola noitimóza, Tevitini ve napagi nene noitive. Loko lokago, ve makolite Izesuni anotó aliki li amemitamó onoive. Keza ámina gamenámini veletó nene gakó makó loká itatakumú gelego gena okago, gimivagú miliki loká itamisá amó.
MAT 23:1 Izesú koma nominake izegipala zuhagi itó vegená mukiki gakó lo limike láa loko limó:
MAT 23:2 Keza monó mogona apí ikimiaká vegi itó Palisaio monó vegi Moseni akilí ali hitinake lo mola gakó mukí apí ilikimiaká niave.
MAT 23:3 Lá inake gakó mukí li likimiaká niave. Nene giliiki ámina gakotó ámegetalo. Lá onoimóza, keza iki miliki nia kemetameni nene lekezagi lá amilo. Keza gakó mukí liaká niamóza, kezáini nene ámina gakó ma ámegetisá amave.
MAT 23:4 Mosé lo mola gakó nenémo genavagi loló okago vetini kigínagú gihikimikago, gihinago, kezáini nene ámina genavagi netá ma kigizani hisúinitunú kilími vatí itigí iki ma alisá amave.
MAT 23:5 Netá mukí aliaká niamó nene vegenalite ánigi kumu hilitive lokogó neve. Monó gotola pepa nene pokisi komagú miliake golihíitó miliake nagá ziaká niave. Itó kigizatoki ámina iaká niave. Luhiaká gó napaló nene gonanalisivagi luhuva hána miní amiki akotiake luhiaká niave.
MAT 23:6 Lá inake nosánetá napa ninató nene agepaló siakumukó giliaká niave. Itó monó numukú numukú nene kovogisaló minoaká holomamú kumu heleaká noive.
MAT 23:7 Itó vegenalite maketiloka geké lilitatave likigó, itó Tisale liki lilitatave likigó giliaká niave.
MAT 23:8 Lá onoimóza, vegenalite lekelikumú Tisale liki li likiminigi niko gili kememilo. Ómasi hamokó nene lekelí tisá noigo, lekeza aí izegipala niake hamó lelegitó niave.
MAT 23:9 Imane mikasiuka ve makokumú nene ametehove liki lamilo. Ametipo hámakó okulumakú noive.
MAT 23:10 Itó lekelikumú nene lukugulizaki veve liki li likimikatave loko noluve. Lekelí guivahani hamó nene Ómasímo gologí oleketative loko lo mololeketa ve nouve.
MAT 23:11 Ve makolímo ve napatini loló itove lokoma nene hanuva lemetigí oko gelekelé oleketoko minative.
MAT 23:12 Lekelikutí ve makolímohe makolímohe ezáa agulizala ale otitimó nene, ezáa agulizala liminogo ive. Itó ve makolímo ezáa agulizala aleko lemeko molatimó nene, Ómasímo agulizala ale napa inogo ive.
MAT 23:13 Lekeza Palisaio monó ve itó monó mogona apí ikimiaká nia ve ehe tináneve. Lekeza genezatini losigi niamó neneta Ómasímini lapanató voaká gapo nene vegenalitini kovogisaló hizi lí iaká niave. Lekezatini áminagú itisá amave. Itó vegená makó itinigi niago, hanuva itikatave liki ánigi ahulikitisá amave.
MAT 23:15 Lekeza monó mogona apí ikimiaká vegi itó Palisaio monó ve lekezagi genezatini losigi neneta, ehe tináneve. Lekeza age nagamitokagi itó mikasiukagi mihina niake vegená makó lekelí izegipatini zuha lilí itave liki kilími miliaká niave. Izegipatini zuha lilí ikago, lekezatinímini iki kilími miluma apakú miliaká niago, kéisi likivilegetigí iki meinímini mututoni lilí iaká niave.
MAT 23:16 Lekeza kigikámini agómula likonoiti vema gapo kelepizinigi niamó neneta, lekeza ehe tináneve. Lekeza nene makolímohe makolímohe monó zagusave agulizá oko agizani iteko litimó nene nagamí pizekikoma ha netá nemóza, makolímo monó zagusaveú goli gehani agulizá oko agizani ale oteko litimó nene nagamí pizemoko litímini inogo ive liki liaká niave.
MAT 23:17 Lekeza negi nagi likigikámini agómula likamó neneta, nana netalímo iteko neve. Goli gehani iteko nehe itó goli gehani ale etó oko moloaká monó numuni nenémo iteko neve.
MAT 23:18 Itó ve makolímohe makolímohe guguni gizoaká ita veletó neti netá agulizá oko agizani noiteko litimó nene nagamí pizekikoma ha netá nemóza, ita amupiló neti netá agulizá oko agizani noiteko litimó nene nagamí pizemoko litímini inogo ive liki liaká niave.
MAT 23:19 Lekeza likigikámini agómula lika ve neneta, guguni gizoaká nenémo iteko nehe, itó guguni ale etó oko moloaká ita nenémo iteko neve.
MAT 23:20 Nenemú ve makolímo guguni gizoaká italó agulizá oko agizani noiteko litimó nenémo ita veletó neti netaki agulizá oko agizani noiteko litimó geleaká noive.
MAT 23:21 Itó ve makolímohe makolímohe monó zagusave agulizá oko agizani noiteko litimó nenémo monó zagusavegi monó zagusaveú minoko aleko oaká noi Ómasigi kugulizá oko agizani noiteko litimó geleaká noive.
MAT 23:22 Ve makolímohe makolímohe okulumá agulizá oko agizani iteko litimó nene, Ómasi minoaká noi holomagi holomaló minoaká noi Ómasigi kugulizá oko litimó geleaká noive.
MAT 23:23 Lekeza monó mogona apí ikimiaká vegi itó Palisaio monó vegi ehe tináneve. Lekeza genezatini losigi vese, mikú noguni mupanuha itó za silogehenigitana oko anuva oaká netá haitopaitolímini nene aliake netá 10 10 minakutí hamopamó nene Ómasíminive liki amiaká niave. Lá iaká niamóza, lo huka gakokutí iteko minamoláa napa nene hehe loko minoko vegená gona moloaká itó likigika hize kemeaká itó Ómasimú gele alévolé oaká netá nene ahulikave. Netá matá 10 10 nekutí hamopamó Ómasi ameaká netá nene ahuloakaláa nomimóza, nolu netá napa nenegi hanuva loló oaká netá neve.
MAT 23:24 Lekeza kigikámini agómula likonoi vema gapo kelepizinigi niamó neneta, netá koma likigika ale gopa amoaká netá nene gizaká iki ali ahuliake lekelémo gopa oaká netá napa nene hanuva gopa niki mikilí iaká niave.
MAT 23:25 Lekeza monó gakó apí ikimiaká nia vegi Palisaio monó vegi, lekeza ehe tináneve. Lekeza genezatini losigi nego nagamí goni itó lape hetoláa nagamí zinake agikáagú nene guminaló suni itó lukugupémo ánigo amu hili netá nene goni vizi vaí iaká niave.
MAT 23:26 Palisaio monó ve gigikámini agómula likonoimó neneka, geza gigikaka nagamí zeko ale guni onako hetokagi nene guluvitanogo ive.
MAT 23:27 Lekeza monó mogona apí ikimiaká vegi itó Palisaio monó ve neneta, ehe tináneve. Genezatini losi nego gakó losi liaká niave. Lekeza nene gonosi milimililó vegenalite ánigikiko kumu hilitive liki simeniló gonanalisi iki guhí hiliaká niamó nenéminiki niave. Hetoláaloka ánigi lamaná iaká niamóza, gale agikagú nene hele vegenalitini gonosi zámuza neike anuva oaká netá áminagú vaí onoive.
MAT 23:28 Lekezagi lá ikigó niave. Vegenalite hanuva lukugupeló nánigake lekeza hehe liki niave liki giliaká niave. Likigikagú nene soza loaká gakolímo itó li huka gakó pelevesava ziaká netalímo vaí oko neve.
MAT 23:29 Lekeza monó mogona apí ikimiaká vegi itó Palisaio monó ve neneta, ehe tináneve. Lekeza genezatini losigi ve neneta, Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gonosi milimili numuni lamaná lilí iake hee liki iki miliki a vetini gonosi milimili nene gonanalisi ikimiake,
MAT 23:30 leza gozapá avotegini gamenaló minutilina, Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve makó kepele hele vegená nene kelémo vatí amutiline liki liaká niave.
MAT 23:31 Nene gakó li utó iaká niamó nene lekezatini mogonatinimú nilave. Lekeza Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve kipili hele vetini kagapilamó zuha niave.
MAT 23:32 Avotikini mogona golesa nene lekelitoka vo aleko neve.
MAT 23:33 Lekeza gosihalímini agapilamó zuha neneta Ómasímini goní nenémo lekelémo ló apakú molanogo ive. Lekeza keé liki golisi aminigave.
MAT 23:34 Nenemú gililo. Neza Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegi itó monolímini mogona apí ikimiaká nia vegi itó monó pukugutí giliaká nia vegi kimiselekugo lekelitoka vinigave. Keí holúikutí nene lekeza lugáa kipili hiliiki lugáa nene zohota zaló gánava ziki apatiiki lugáa nene monó numutikú segi nogosanitunú kipiliiki apá napa makokutí nene gímiziliki viki haitó apakú ahulikitanigave.
MAT 23:35 Lá ikiko, mukí hee liki nia vegená kipili helemómámini lihima nene lekelí lukumupiló iteko minanogo ive. Hehe loko mina ve Epoloni apele nohiligo golani leki gamenalotí nene ve lugáa kipili hililiki nivago, Palakiani gipala Zakaliá nene monó zavusave itó guguni giziakató nenémini holutó noigo lekeza napelego golani lekimó keí golanímini lihima mukí nene lekelí lukumupiló itinogo ive.
MAT 23:36 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Ámina mogonámini lihimavaláa nene imane oko moloko nou netá ánigiaká nia vegenalitini kumupiló ite asú inogo ive.
MAT 23:37 Kee, Zelusale vegenáise, lekeza Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve kipili hiliká itó Ómasímo hozaló kimiselekago lekelitoka a ve gehanitunú ahuli miliki kipili hiliká iaká niave. Neza nene lekelí izegipatini zuha nene okolohómo izegipala ale amakuka moloaká noimómáminoko kelémo mulúneuka molanogo oaká noumóza, lekeza gili nimisá amave.
MAT 23:38 Lekeza gililo. Ómasímo viselelikimikiko, apatini nene gámé pizinogo ive.
MAT 23:39 Láa loko lo nolukumuve. Není nene goha áninagamiki miniliki viki alika Guivahanímini gakotó anitelimikane, Ómasímini lusaló okane liki li niminigave, loko limó.
MAT 24:1 Izesú eza monó zagusave ahuloake novigo, izegipala zuha leza monó numunima alapizinogo aitoka unimó.
MAT 24:2 Lá unimóza, eza láa loko lo limimó: Lekeza numuni mukí imane nánigahe. Agae, neza lamaná lo likimitoze, gililo. Monó numuni napámini gehani mukí nene apiliki tele vizikiko gehani nene amupiló amupiló iki mililiki itekutí zeko gululupa so asú inogo ive. Itó ziki lana iiki ali hutilikatilí inigave.
MAT 24:3 Loko loake, koma minake, Izesú eza Olivi agokaú mitó noigo, izegipala zuha lezagó aitoka itekunike láa loko loká otoko lunimó: Geza lo lemezo. Itína utó iti netakumú lanimó nene nanahé utó itive, itó mikasiuka netá matá asú iti gamena itó geza atiginá itani gamena alitokiko nana anosa utó okiko ánigokinake gele hee litune.
MAT 24:4 Loko lokuko, Izesú nene lonotó aleko láa loko limó: Ehe, gizapa ilo. Ve makolímo atiginá oko ato gamenamú lokogoka vizekatize.
MAT 24:5 Ve mukilite nanitiki není nugulizató liki neza Ómasímo gologí oleketative loko lo mololeketa vema nouve liki vegená mukí kogoka vizinigave.
MAT 24:6 Lekeza haitopaitó lovámini gakoláa giliiki itó lova hizinigi niko nenémini gakoláa gilinigave. Lekeza ehe tináneve. Lekeza mulutini itemino.
MAT 24:7 Ómasímo netá nenémináa utó itive loko lonoimóza, mukí netá matá velesá asú aminogo ive. Numutó namató vegená makolite gala véini lova ali nikimiko, itó numutó namató agulizaki ve napa makolímini zuhagi itó makolímini zuhagi lova hizinigave. Itó haitopaitó mikasiuka gaúna gamena utó oko mino-loko noitiko mukí mikasiuka nene imimá napa omo noviko,
MAT 24:8 miluma netá nenémináa utó itimó nene venalite izegipa getanigi miluma giliaká niamó nenéminoko utó inogo ive.
MAT 24:9 Ámina gamenaló nene likigizató aliki viki goní ilikitiki miluma netá alilikitanigave. Itó lá niiki lekelikutí makó likipili hilinigave. Není nugulizá lekelitoka minakumule liki vegená mukí nenete mukahá likipilinigave.
MAT 24:10 Ámina gamenaló nene vegená mukilite Ómasimú gili alévolé iakáini nene ahulanigave. Keza nene eza amimí iko eza amimí iko iki gasó eza amiko eza amiko inigave.
MAT 24:11 Lá niko, mukí Ómasímini agepagutí gakó liaká ve sozámini utó iiki vegená mukí kogoka vizinigave.
MAT 24:12 Golesa mogona nenémo hutilí noiko, vegená mukí nenete kigika kemeaká netá nene geha zinogo ive.
MAT 24:13 Lá onoimóza, makó keza gamenaváini asú ititó monó ahulamiki alévolé iki minatamó nene, Ómasímo kugutó vizinogo ive.
MAT 24:14 Itó Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó lamaná nene mikasi nekisa vokisauka numutó namató vegená mukitoka giliiki gili alitahe liki nene li hutilí i asú inigave. Lá ikiko gamena asú inogo ive.
MAT 24:15 Lekeza nene mulikizapa iti netá golesa nene apá ale golesa oaká netá gozapá Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Tanielé nenemú limó nenémo etó o mina numukú oteneiko ániganigave. (Imane gakó gatatanimó neneka nene gakokumú gele guni ozo.)
MAT 24:16 Ámina gamenaló Zutaia mikasiuka nita vegená nene golisi iliki agokaloka ititakumule.
MAT 24:17 Keza makó numuni numupitó nita vegená nene golisi iliki limiki henoníini nene numúikutí ma aliki vamitakumule.
MAT 24:18 Vegená makó mikuka nitakutí nene numukuka luhoaká góini alitune liki atiginá iki vamitakumule.
MAT 24:19 Kee, izegipa kagatupagi nita vená itó izegipa namuni aminí nikimita vená nene nana itamó neve.
MAT 24:20 Lekeza nene nolu netakutí golisi ita zupa nene golini gamenagú ahe itó Ómasímo lo mololeketa holisi gamenagú ahe utó amitive liki Ómasiloka likigó minalo.
MAT 24:21 Ámina gamenaló nene genavagi netá napa utó itimó nenémo mikasi nene gosohá nego nenéminoko utó amigo minoloko iteko imane gamenaló utó amive. Nolu gamenaló nene utó okoko, nenémini veletoka goha utó aminogo ive.
MAT 24:22 Lá onoimóza, Ómasímo ámina miluma gilita gamena ale atuhá amitimó nene vegená makó ma kavasavagi minamitamóza, Ómasímo kelémo etó i vegenakumule loko ámina gamena ale atuhá inogo ive.
MAT 24:23 Ámina gamenaló ve makolímo ánigalo, gologí oletati vema imaneloka utó okave, itó volane noive loko lo nolikimikoma lekeza gili zagemilo.
MAT 24:24 Ámina gamenaló gologí oleketati ve sozámini itó soza saza Ómasímini agepagutí gakó liaká ve utó iiki Ómasímo kelémo etó onoi vegená kogoka vizitupe liki vegenalite sigaga lita netaki soza alévolé sunigi lilí iki avevezaha inigave.
MAT 24:25 Gililo. Imane nolu netá utó onamigo mota lo lekemekuve.
MAT 24:26 Itó ve makolímo ánigalo, Ómasímo gologí oleketati vema nene mikasi gomopalaló noive loko lo nolikimikoma, lekeza neneloka vamilo. Itó ánigalo, eza nene vozane numukú halá geko noive liki nilikoma, lekeza gili zagemilo.
MAT 24:27 Okulumató gó melevezá itimó nene ho noitikukatí ho nolimitoka vinogo ive. Okulumakutí lumu ve gihila neza nenéminoko omo nougo lekeza není ánigi asú inigave.
MAT 24:28 Netá helemó gonosiváa nekú nene nama gosúveha mukilite litá iki ánigiiki alegesá iaká niave. Ámináminoko okulumakutí nolumugo mukí vegenalite ánigi asú inigave.
MAT 24:29 Nene gamenaló ámina genavagi netá nene asú okiko, ho nene noitiko litá oko límugusi zekiko, ikanímo hize sata amiko, itó sonohí nene okulumatotí atohimí niziko, okulumató amuzavagi netá nene mómoká i asú inigave.
MAT 24:30 Lá ikiko, okulumakutí lumu ve gihila goha ato anosa nene okulumató utó noiko, imane mikasiuka není gakó gelema vegená mulusi mukí nene ive nama inigave. Lá niiki okulumakutí lumu ve gihila neza alévolé zámuzánegi itó lapanánegi nene okulumalímini límusi amupiló nolumugo ániganigave.
MAT 24:31 Agelóne kimiselekugo, pikuli nene anó napa nomiliko kelémo etó u vegená ezega emegatí ho noititokatí ho nolimitokatí itó mikasi nekisa vokisalokatí kilími nupa inigave.
MAT 24:32 Lekeza za gohunámini anoza gakola gili vevesiki gililo. Izanámo nene nagamila nego agila guluma sekago, lekeza ánigiake hogaí gamena mota alitokave liki liaká niave.
MAT 24:33 Ámináminoko lekeza imane nolu netá mukí utó noiko ánigiiki guivahanite anogo gatekú omo alitokave liki gilitaze.
MAT 24:34 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Oko moloko oaká nou netá ánigina vegená velesá hili asú inamiko imane nolu netá mukí utó inogo ive.
MAT 24:35 Mikasigi itó okulumaki tolova itáiha, imane lonou gakó nene ma gopa oko tolova aminogo ive.
MAT 24:36 Lá onoimóza, ámina gamenamú ve hamoláate keké gelemave. Okulumakú agelogegi nene ma gelemave. Gipala nezánegi ma gelemuve. Améneho hamokó áisi geleneive.
MAT 24:37 Okulumakutí lumu ve gihila není gamena alí noliko Noá mina gamenaló lilí a mogona áminagó oko utó inogo ive.
MAT 24:38 Gozapá nagamí napa velesá velenamigo, nene gamenaló zahí nagamí niki minake vená meinakona ake zuguzugu zegezege viziki miniliki niago, Noage sipigú itemó.
MAT 24:39 Ámina vegenalite Noani nagamí viliti gakó gili ahuliake gopa niago, nagamí napa vilike vegená mukí kepele gesá imó. Okulumakutí lumu ve gihila neza ato gamena nene lá oko utó inogo ive.
MAT 24:40 Ámina gamenaló ve lositá nene makó mikú hoza nalisiko, Ómasímo maga ve alémokoko maga ve ahulotanogo ive.
MAT 24:41 Vená lositalitosa nosá isiki nisiko, Ómasímo vená magáa alémokoko magáa ahulomikiko minanogo ive.
MAT 24:42 Nenemú Guivahanitini ati gamena nene lekeza ma gilinamamó nenazo, lekeza gizapa keké viziki minalo.
MAT 24:43 Lekeza gakó imane gili minalo: Numuni amelaho nene guminaló ve atikumú gilitimó nene, gizapa noiko guminaló ve oko numuni zeko epetooko henoni nene aleminogo ive.
MAT 24:44 Ámináminoko okulumakutí lumu ve gihila neza atokumú negeva iki minamita gamena atomó nenazo, lekezagi ali vavá iki minalo.
MAT 24:45 Není gelekelé izegipa makó nene gele vevesiniki gili minatamó itó hozaváini nene litokó aliki minatamó nene mogonamú anoza gakó lo likimitoze. Gelekelé izegipa makolímo gizapa vevámo aí numukú netá matató gizapa oko minoko hozaló izegipa lugáa gizapa oketative loko lomikiko nosánetá nata gamenaló gona moloko kimitive.
MAT 24:46 Gizapa veva nene okoko ámina gelekelé izegipa nene goí oko lotatíminoko hoza nalikoma ánigatimó nene ámina gelekelé izegipamú gulugo agoliza vizitimó neve.
MAT 24:47 Neza lamaná lo nolukumuve. Gizapa vevámo gizapa lamaná i izegipama mukí netató gizapa ve loló otanogo ive.
MAT 24:48 Lá onoimóza, ámina izegipama gelekelé izegipa golesa noitimó nene není gizapa ve nene litá oko aminogo ive loko mulunagú gelekoko
MAT 24:49 hozaló izegipa lugáa nene nokepeleko itó piá nagamitó ve kezagi niki minatamó neve.
MAT 24:50 Lá iki niko, ámina izegipámini gizapa veva nene ámina izegipama ageva oko minamiti gamenahe itó gatizá minati gamenahe okoko
MAT 24:51 ámina gelekelé izegipa nene agupe apelevo hukovo okoko soza liaká ve genezáini losigi mina ve niakú alémo molanogo ive. Lá okiko ámina apakuka minoko ive nama oko miluma maluma geleko agepa atalá oko minanogo ive.
MAT 25:1 Ato gamenaló nene okulumalímini gasovaló vita mogona nenémini oko neve. Vená goliló ve anogo noigo, zaha vená 10-a nenete alími vatí inigi lamu lóini aliiki viki gapoló hotu lokinake zaha venáma noitoka alemoko atune liki vamó.
MAT 25:2 Keikutí vená 5 nene negi vená minamó. Itó vená 5 nene kagata koló onoimó.
MAT 25:3 Keza negi vená nenete lamu lóini aliki vamó nene nagamilagi aliki vamamó.
MAT 25:4 Keza kagatagi vená nenete hela nagamí nene gonigú leki miliake lamu loki nene aliki vamó.
MAT 25:5 Vená goliló ve nene litá oko amigo, keza zaha venáma nene kogómula ahihí okago aki minamó.
MAT 25:6 Lá iki akinago, holugú akovevé nene sele makó láa loko utó imó: Vená goliló vema mota okave. Lekeza viki gapolotí alímiki ataze, vilo.
MAT 25:7 Liki likago, keza vená nenete otiake lamu lóini nene levonaha ali ahuliake ló ligi milamó.
MAT 25:8 Lá iake, keza negi vená nenete kagatagi mina venáma láa liki li kememó: Lekeza kalasini makó limilo. Lelí lamutegú nene nagamíma asú okago mota lihanogo noive.
MAT 25:9 Liki likago, keza kagatagi mina vená nenete láa liki li kememó: Óe, lekeza viki situakutí meina hizemave. Lekelitokagi lelitokagi vo alemiti avotigila oko minokave.
MAT 25:10 Liki likago, keza negi venáma situakú kalasini meina hizinigi viki niago, eza vená goliló vema anitimó. Lá okago, keza ali vavá iki mina venámagi makó itiki numukú minake vená ali kimiaká nosakutí namó. Itó gahe nene giki etoha amó.
MAT 25:11 Lá ikago vená lugáama alika ake láa liki sele lamó: Guivahanitemaka, guivahanitemeka, gahe segeletozo.
MAT 25:12 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelí nene ma ánigo hee lamu vená niaze, vilo.
MAT 25:13 Loko Izesú nene loake, miní ameko láa loko limó: Nenemú lekeza ato gamenamú ma gilinamamó nenazo, gizapa i guni iki minalo.
MAT 25:14 Atiginá inake není gizapaló mina vegenalite iki miliki inakumú goní oketatomó nenémini mogonamú anoza gakó makó lá onoive. Ve makolímo venoni vinogo noko gelekelé izegipala sele lo kemekago, ikago, aí netá mukí nene gizapa initatave loko kigizakú molamó.
MAT 25:15 Eza nene gelekelé izegipalatini mogonamú itó zámuzáinimú hamopamó geleneike nenémini avotigila oko moni nene gona moloko kimimó. Ve makó nene 5 tausen kina amimó. Ve makó nene 2 tausen kina amimó. Ve makó nene 1 tausen kina amimó. Lá oake nene, gapo hána venoni vimó.
MAT 25:16 Vokago, ámina 5 tausen kina ami vemámo vike pisinisi ike polopeti moni 5 tausen kina makó ale utó imó.
MAT 25:17 Itó eza 2 tausen kina ami vemámo ámináminoko pisinisi ike 2 tausen kina ale utó imó.
MAT 25:18 Itó 1 tausen kina ali vemámo agulizaki vemámini moni nene aleko vike mikasigú gale legeake gale zimó.
MAT 25:19 Gamena hána oko vokago, gelekelé izegipatini kugulizaki vema atiginá oake ámina moni gozapá kemeneikumú nene gakó hoza aliki ali hee litave loko gelekelé izegipama sele lo kimimó.
MAT 25:20 Lá okago ámina 5 tausen kina ali ve nenémo ake láa loko limó: Gugulizaki venemaka, ánigozo. Geza 5 tausen kina nemenimó nene neza voko pisinisi uke 5 tausen kina goha makó ale miní ameko ale utó okuke aleko nouve.
MAT 25:21 Loko loake amekago, eza agulizaki vevámo láa loko lo amimó: Geza gelekelé ve lamaná noane. Geza vatí oko hozaló gizapa lamaná okane. Hoza komaló ale guni oko gizapa lamaná okanize, nenemú mukí netá gemekugo gizapa itane. Geza oko gugulizaki vegagi logoliza vizeko minatíive.
MAT 25:22 Loko lo amekago, eza 2 tausen kina ami ve nenémo ake láa loko limó: Gugulizaki venemaka, ánigozo. Geza 2 tausen kina nemenimó nene aleko vuke pisinisi okuke 2 tausen kina makó goha ale miní ameko ale utó okuke aleko nouve, loko limó.
MAT 25:23 Loko loake amekago, agulizaki vevámo láa loko lo amimó: Geza gelekelé ve lamaná noane. Geza vatí oko hoza lamaná oko gizapa okane. Geza hoza komaló ale guni oko gizapa lamaná okanize, nenemú mukí netá gemekugo gizapa itane. Geza oko gugulizaki vegagi logoliza vizeko minatíive.
MAT 25:24 Loko lo amekago, eza 1 tausen kina ali ve nenémo ake láa loko limó: Gugulizaki venemaka, geí mogona mota gelenoumole. Geza gínikaha ve noane. Ve makolite mini zuhá inató minumuni omolokago géisi nosá aleko asutoaká noane. Itó ve makolite hoza alikago gihiláa utó okago géisi aleaká noane.
MAT 25:25 Lá oaká noanikumú neza nehelele vizekago, ámina 1 tausen kina nene aleko voko mikasigú gale zenoumole. Ména. Geza netaka imane alitane.
MAT 25:26 Loko lokago, ve napava nenémo anotó aleko láa loko limó: Geza hozaló ve golesa goselé vaseletó ve noane. Geza není mogona gelenane. Ve makolite mikú netá zuhá inató nosá aleko asutoaká nouve. Itó vegená makolite zuha netá gihila atilí inató minumuni omolokago netá gihila aleaká nouve.
MAT 25:27 Nenemú není moni nene peni numukú molataninazo, nanamú neve. Lá onako neza goha inake ámina moniló miní ameke nimilinitiko voko alitonazo.
MAT 25:28 Lá okanize, aitokatí ipá iiki 10 tausen kina ale mina vema amilo.
MAT 25:29 Gililo. Vegená netá ali miniki gizapa lamaná iki minatamoláa nene goha miní ameko kiminogo uve. Lá onoimóza, ve makolímo netá koma ale minoko gizapa lamaná amitimó nene goha ipá oko alinogo uve.
MAT 25:30 Itó ámina hozaló ve goekae ovimoláa nene amisili hetó ikiko límugusi apakú lemeko ive nama oko miluma maluma geleko agepa atalá oko minanogo ive, loko limó.
MAT 25:31 Okulumakutí lumu ve gihila neza lapanánegi noinake agelogegi makó inake gonanalivagi siató minanogo uve.
MAT 25:32 Lá oko nougo, keza mikasiuka vegená mukí iki novogisaló alegesá inigave. Lá niko, neza gona moloko vegená nene kelémo losi molanogo uve. Izaló gizapa vémo meme iza kelémo haitó noike itó sipsip iza kelémo haitó oaká noimó nenémini oko
MAT 25:33 neza sipsip izagitana nia vegená nene kelémo nigizani zamagaloka milinake, meme izagitana nia vegená nene kelémo sogaloka molanogo uve.
MAT 25:34 Lá okinake nugulizaki ve noumó imanémina nigizani zamagaloka mina vegená nene láa loko lo kiminogo uve: Améneho nónohá zeleketa vegená neneta, gililo.
MAT 25:35 Neza gaúna nohulugo nosánetá nimiaká amó, itó nagamikumú nonivisigo nagamí ihimi nimiaká amó, itó veno ve loló okuke nougo numutikú nilími miliaká amó.
MAT 25:36 Ginegane nomigo ginegane nimiaká amó. Nivisekago nougo lekeza nasahilí inimiaká amó. Nagá numukú nougo lekeza iki áninigiaká amó. Lá iaká amó nenazo, gozapá mikasi apí oko ale utó inogo Ómasímini gizapaló minata apá ale vavá oleketonoimóma nene iki alilo.
MAT 25:37 Loko lo kemekugo, keza hee liki mina vegená nenete láa liki li niminigave: Guivahanitemaka, leza nanahé zupa gaúna nogolago ánigokunike nosánetá gemehá neve. Itó nanahé zupa nagamikumú nogivisigo nagamí ihemo gemehá neve.
MAT 25:38 Itó nanahé zupa veno ve loló oko noako numuteuka gelémo muluhá neve. Itó nanahé zupa ginegane nomigo leza ginegane gemehá neve.
MAT 25:39 Itó nanahé zupa givisekago noako ániguhá neve. Itó nanahé zupa nagá numukú noako ániguhá neve.
MAT 25:40 Liki likiko, neza nugulizaki ve noumó imanémina láa loko lo kiminogo uve: Neza lamaná lo likimitoze, gili minalo: Vegenáne zuha limiki minamoki loló oketupe liki lilí amó nene není lilí initamó gelekave.
MAT 25:41 Loko lo nokiminake nigizani sogaloka minata vegená nene láa loko lo kiminogo uve: Usilímini mututoni lekeza gililo.
MAT 25:42 Neza gaúna heleko nougo nosánetá makó nimisá amamó. Nagamikumú nonivisigo nagamí ihimi nimisá amamó.
MAT 25:43 Neza veno ve loló okuke nougo lekeza numutikú nilími milisá amamóma neve. Itó gineganemú vitagá nougo ginegane ma nimisá amamóma neve. Itó nagá numukú nougo itó nivisekago nougo lekeza ma iki ániginitamamóma nenazo, není ahuliiki viki ló lihamike lova lova oko nomina ló améneho Satagegi itó agelolagi ale vavá oketonoimó nenegú limilo.
MAT 25:44 Loko lo kemekugo, keza láa liki li niminigave: Guivahanitemaka, geza nanahé zupa gaúna heleko noako itó nanahé zupa nagamikumú nogivisigo itó nanahé zupa veno ve loló oko noako itó nanahé zupa gineganega nomigo itó nanahé zupa givisekago noako itó nanahé zupa nagá numukú noako gelémo vatí amuhakumú lane.
MAT 25:45 Liki likiko, neza láa loko lo kiminogo uve: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Imane mikasiuka limiki mina vegenaki lá ikitamamó nenémo není lá initamamó gelekave.
MAT 25:46 Loko lo kemekugo, ámina vegená nene miluma apakú viki miniki miluma asú amoakalímini alinigave. Itó hehe liki mina vegená nene alévolé kemetamenigi minova minova oaká apató viki minanigave.
MAT 26:1 Izesú nene ámina gakó lo leme asú oake ámina gamenaló izegipala zuha láa loko lo limike limó:
MAT 26:2 Gamena losi oko vokiko gozapá avotikini asenini zeketakumú gele minoaká holisi utó inogo ive liki lekeza gilinave. Lá noiko, okulumakutí lumu ve gihila neza nene ve makolímo nimimika loko lova vetini kigizakú nelémo molokiko zohota zaló nipili hilinigave, loko limó.
MAT 26:3 Ámina gamenaló monó gizapa vegi guguni giziaká vegi keza Isilae vegenalitini guguni giziaká ve napatini gizapa venini Kaiapani numuni napagú alegesá amó.
MAT 26:4 Keza asuguná iki Izesuni agizató aliki apili hilita gakó ligili hagili iki li hukamó.
MAT 26:5 Lá amóza, ámina holisigú apele helemitune. Vegenalite lova napa ali utó iki lipilikataze, liki lamó.
MAT 26:6 Izesú nene Petania numutó nene Saimon eza halamé gizaleake minake zoka vémini numukú minamó.
MAT 26:7 Lá noigo, vená makó aitoka ake agizakú anuva uveli meinava iteko mina netá nene gehanigitana gonigú aleake Izesú nosánetá noko noigo gotolaú leketamó.
MAT 26:8 Lá noigo, izegipala zuha leza ánigokunike gele golesa nounike lezateloka láa loko lunimó: Anuvagi uveli lamaná nene nanamú latila noive.
MAT 26:9 Itó leza ámina anuvagi uveli nene hanuva minalina, vegená meina hizitave loko kemesá nene meinava napa alekunike gohogó vegená kumutiline.
MAT 26:10 Loko noguluko Izesú nene gakote geleake láa loko lo limimó: Lekeza imane vená nana igo genavagi gakó li nameve. Eza nene netá lamaná alenimikave.
MAT 26:11 Gohogó vegená keza nene lekezagi miniliki viki minatamóza, neza lekezagi gamena hána minoloko voko minaminogo uve.
MAT 26:12 Vená imanémo gonosi milimiligú gale zinitatakumú geleake nugupeló anuvagi uveli holonimikave.
MAT 26:13 Neza lamaná lo likimitoze. Mukí mikasiuka není gakó lamaná imane li utó iki li kimitató li kimitató nene imane venalímini mogonamú gili zagitave liki eza loló oneta sunimú li kiminigave.
MAT 26:14 Loko lokago, ámina gamenaló izegipala zuha 12-a lelikutí Kaliotó numutotí ve agulizá Zutá áisi nene guguni giziaká ve napa niató vimó.
MAT 26:15 Vike Izesuni amimí itotó lekeza nanetá nimitune liki nigeleve. Loko lokago, keza silivá gehani 30 alitane liki li hutiake amikago,
MAT 26:16 eza nene Izesuni amimika linogo amapani molamó.
MAT 26:17 Lulu vizemi peleti niaká a holisímini ganá gamenagú nene izegipala zuha leza Izesú noitoka voko geza asenini zeketakumú gele minoaká nosánetá nene hikú viki ale vavá initatave loko nolane. Loko lokuko,
MAT 26:18 eza láa loko limó: Lekeza taonigú viki ve makó noititó nene viki tisamámo není gamena mota alitokaze, geí numukú asenini zekimiaká nosá nene izegipáne zuhagi natune lokago nousive liki li amilizo.
MAT 26:19 Loko lokago lelikutí ve lositosa nene Izesú litímini asike asenini zekimiaká nosá ali vavá asimó.
MAT 26:20 Lá ikasigo gánavaló nene Izesuki izegipala zuha 12-a lezagi alegesá unike nosánetá nunimó.
MAT 26:21 Nosánetá noko nounike Izesú láa loko limó: Lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelikutí makolímo nimimika linogo ive.
MAT 26:22 Loko lokago, leza miluma nogeleko hamopamó Guivahanitemaka, nenikumú nolape, nenikumú nolape loko loká miká otunimó.
MAT 26:23 Lá okuko, Izesú láa loko lo limimó: Hamó lapegú peleti nagamí zeko nonousi ve nenémo nimimika linogo ive.
MAT 26:24 Okulumakutí lumu ve gihila nenikumú monó gotolaú luhuva gizinamómámini oko hilito gapogú novumóza, nimimika liti ve agae, lihima sipisi alitimó nenazo, izolaho aí getamilina nene vávani oko minaline.
MAT 26:25 Loko lokago, amimika liti ve Zutá nene láa loko limó: Tisalemaka, nenikumú nolape. Loko lokago, Izesú nene gezaka mota lokanimole loko limó.
MAT 26:26 Nosánetá nonunike Izesú nene peleti aleake Ómasi agepoka loake gitegeko izegipala zuha nolimike láa loko limó: Aliki nalo. Imane není mémeláne neve.
MAT 26:27 Loko loake, vain goni aleake Ómasi agepoka loake nolimike láa loko limó: Lekeza mukitó nalo.
MAT 26:28 Lo múnaheaká gakolímini golaníne nene vegená mukilitini lihimáini gilatoketative loko lekitomó imane neve.
MAT 26:29 Lamaná lo likimitoze, gililo. Vain nagalímini gihilagutí goha naminake minoloko vinake améneho nugulizaki velini loló onetati gamenaló vain nagamí haitolímini lekezagi makó natune.
MAT 26:30 Loko loake, monó nama makó lunike lemeko Olivi agokaú itinogo vuhá.
MAT 26:31 Agokaloka itinogo nounike Izesú láa loko lo limimó: Monó gotolaú Ómasímo li gakó makó láa liki gizinamóma neve: Gizapa ve apelekugo sipsip iza mulusi nene hutilí iki golisi inigave. Liki gizinamóma nenazo, itína holugú lekeza mukitó golisi iiki visilinitatamóza,
MAT 26:32 helekugo, goha nelémo otekiko, Galilaia mikasiuka goí o lekemeko vitove.
MAT 26:33 Loko lokago, anotó aleko Pitá láa loko lo amike limó: Nénisi viselegetamitove. Keza mukitó gele alévolé oakáini nene golo golo sokikoma, neza lá aminogo uve.
MAT 26:34 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Lamaná lo gimitoze, gelezo. Itína holugú nene okolohomámo anó molonamiko nenikumú ánigamuve loko egamega onetatanimó nene gamena losive makole inogo ive.
MAT 26:35 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Neza nene geikumú egamega ogetaminogo uve. Nipili hilinigi niko gezagi makó helekusigoma lá ogetaminogo uve. Loko lokago, izegipala zuha mukitó leza láa lokogó lunimó.
MAT 26:36 Loko lokuko Izesú nene izegipala zuhamagi apá makó agulizá Gesemane neneloka makó vuhá. Vo anitekunike láa loko lo limimó: Lekeza nene imaneló niko neza volaneloka vokinake Ómasiloka litove.
MAT 26:37 Loko loake Pitani itó Zepetaioni gipala losigi nene kelémoko vimó. Nivake mulunagú peisi nozigo miluma golesa gilike
MAT 26:38 láa loko lo kimimó: Neza mulúnegú nene gónupa geake hilitomó onoive. Lekeza imaneló miniki nenikumú gizapa iki niko makó gizapa oko minatune.
MAT 26:39 Loko loake koma minomo novike avogisalokatí pou loko agoka hizeko nakake Ómasiloka láa loko limó: Aménega, gapo neikoma geza genavagi gihinitata netá imane ale ahulonetatane loko nolumóza, není nigikaloka ale molamoko geí gigikaloka nelémo molatane loko noluve.
MAT 26:40 Loko loake, goha ake, izegipala zuhama kovó akinago ánigoake, Pitani alémo oteko láa loko lo amimó: Lekeza nene nana ive. Nezagi gizapa oko mininake gamena koma ma oti minamitamó nehe.
MAT 26:41 Lekemekú milatakumú gopa ikataze, lekeza gizapa iki miniki Ómasiloka liki minalo. Ligikámo vávani noimóza, lugupémo gena noive.
MAT 26:42 Loko loake, goha vike Ómasiloka like láa loko limó: Aménega, genavagi netá imanémo nivilege vamitimó noikoma, geí gigikaloka nelémo molozo.
MAT 26:43 Loko loake, goha oko ánigamó nene kogómula ahihí okago, kovó akinago ánigamó.
MAT 26:44 Ahulokimiake goha vike Ómasiloka ligo gamena losive makoki imó. Goí oko vike Ómasiloka limómámini okogó limó.
MAT 26:45 Loko loake, goha ake izegipala zuha lelémo otike láa loko lo limimó: Lekeza nanamú lakavasú viziki hanuva aki niminave. Gilinahe. Okulumakutí lumu ve gihila nimimika liki lihimáinigi vetini kigizakú nilími milata gamena mota okave.
MAT 26:46 Lá onoize, lekeza otiiki vilo. Ánigalo. Nimimika liti vema alitó mota okave.
MAT 26:47 Izesú gakó lo limi agepagi izegipala zuha 12 lelikutí makó Zutá noago, vegená mukí ámegetiki niake sopolo hánagi gelekahosigi ali minake amó. Keza nene guguni giziaká vete itó Zuta vetini monó gizapa vete emane amunaloka kimisilikago vamó.
MAT 26:48 Nivake Izesuni amimí inogo i vémo gakó makó lo kimike láa loko limó: Neza vinake ve makó nene agoka legeko nonugoma ánigiiki ámina ve noive liki nigiliki agizató alilo.
MAT 26:49 Loko loake, ake, Izesú noitó litá oko vo amatoka aniteake, oho, Tisalema, nene noape loko loake, agoka legeko namó.
MAT 26:50 Lá noigo, Izesú láa loko lo amimó: Nigive, geza loló inogo noani netá nene litá oko loló ozo. Loko noligo, lova ve nenete ake Izesuni agizató ali gikitiki alemó.
MAT 26:51 Nalego Izesuki makó minuhakutí makolímo sopolo hána nene golagutí aleko gelelehá oake guguni gizoaká ve napámini gelekelé izegipa apilike agata zeko isimó.
MAT 26:52 Lá okago, Izesú láa loko lo amimó: Sopoloka nene alenikuka goha ale molozo. Lekeza sopolotunú geza okaní geza okaní liki liki likipili gesá ikataze.
MAT 26:53 Geza nene gelemape. Neza aménehitoka litomó nene litá oko ageló nene lovámini galaváa mulusi napa 12-a nene kimiselekiko limiki nilími vatí inigave.
MAT 26:54 Lá itamóza, lá okugo Ómasímini luhuva nenémo nana oko gihila zitive. Gozapá monó gotolaú nenéminoko utó itive liki luhuva gizinamóma neve.
MAT 26:55 Loko loake, ámina gamenaló ali nupa ina vegená nene Izesú láa loko lo kimike limó: Lekeza nenikumú gelemó nene geligeli ve nougo sopolo hánagi gelekahosigi aliki niake nigizató alinigi niahe. Neza gamena gamena monó zagusaveú minuke monó lo keme keme oko minumómaló nene nigizató alemamó nehe.
MAT 26:56 Lá ikamóza, Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete emane amunaló monó gotolaú nenikumú luhuva gizina gakó nene gihila zitive loko netá mukí imane utó noive. Loko lokago, izegipala zuha leza Izesuni ahulomikunike golisi hutilí oko vunimó.
MAT 26:57 Izesuni agizató aliake guguni giziaká vetini ve napa Kaiapani numukú alímiki vake keza monó mogona apí ikimiaká vegi itó monó gizapa vegi ali nupa iki minató alímiki vamó.
MAT 26:58 Lá niago Pitá nene hotó otigí oko kémegetoko vike guguni giziaká vetini ve napámini hé numunaló áneneló vo aniteake, iteake pilisi vegi minake neneló goní itatakutí nana netá utó itihe loko gizapa oko minamó.
MAT 26:59 Lá noigo, guguni giziaká ve napagi monó kansolegi mukitó nene Izesuni apele hilitune liki soza hakupá gakóinimú vitagá amóza,
MAT 26:60 ma ali utó amamó. Mukilite ake Izesukumú soza hakupá gakó lamóza, liki amupesamó. Lá iva iva niake ve lositá nenetosa otikasike
MAT 26:61 láa liki lasimó: Imane vémo nene Ómasímini monó zagusave zeko tele vizekinake gamena losive makolegó oko noviko goha hanuva gitomó neve loko noligo gulusimóma neve.
MAT 26:62 Liki likasigo, guguni giziaká vetini ve napa nenémo oteake Izesuni láa loko lo amimó: Geza goní nigitasike nilasi gakotó ale viligoko lo kimitani gakó ma nomihe, olo.
MAT 26:63 Loko lokago, Izesú agepa apizeake minokago, eza ve napa nenémo láa loko lo amimó: Alévolé Ómasímini avogisaló lo utó itane loko nologetuve. Geza Ómasímini gipala gologí oletatane loko lo mologeta vema noape loko lo lemezo.
MAT 26:64 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Nene geza mota lokanimóza, neza makó láa loko lo nolukumuve: Imane gamenámini veletó nene okulumakutí lumu ve gihila neza amuza vémini agizani zamagaloka nougo, itó okulumalímini límusi amupiló nolumugo ániganigave.
MAT 26:65 Loko lokago, guguni giziaká vetini ve napa nenémo gele golesa oake luhoaká gola aleko polo noligike láa loko limó: Mota Ómasi aviliginogo lokave. Gakola gilinita vegená makó nanamú sele lokinake gakola makó litune. Eza Ómasi avilegeko li gakó lekeza itínasa mota gilikave.
MAT 26:66 Nenemú lekeza nana otatune liki nigeleve. Loko lokago, keza nakahunímini gakó lokaze, mota hilitive.
MAT 26:67 Liki liake, lugáate Izesuni agoka agepagú gituhú nitake kigizanitunú napelego, lugáate agoka agepaló nihitake kigizanitunú napeleke
MAT 26:68 gologí okimiaká ve neneka, geza gakó mogona geleaká ve noitanimó nene éaho nogipilihe lo utó oko lo lemezo liki li amemó.
MAT 26:69 Lá niago, Pitá nene hé numunaló noigo guguni giziaká vetini ve napámini gelekelé mohó makolímo Pitá noitó oake, geza Galilaia mikasigutí ve Izesuki miniaká niasi vema noane,
MAT 26:70 loko lo amekago, eza vegená kovogisaló egamega ike gakó lanimó nene ma gelemuve. Loko loake,
MAT 26:71 hé numunamámini gatetó lemeko noigo, gelekelé mohó makolímo aí ánigoake áminaló mina vegená nene láa loko lo kimimó: Ve imanémo Nasalete numutotí ve Izesuki miniaká asi vema noinae.
MAT 26:72 Loko lokago, Pitá goha egamega ike láa loko limó: Ómasímini avogisaló nigizani ale oteko lamaná noluve. Ma ánigonamu vemú nolane.
MAT 26:73 Loko loake, gamena komáisí noigo, áminaló oti mina ve nenete Pitá noitoka ake láa liki li amemó: Lamaná nilave, geza ámina vémini zuhagutí noane. Gonó lupámo geí Galilaia mikasiukatí mogonaka ale utó okave.
MAT 26:74 Liki likago, Pitá nene Ómasímini avogisaló lo hutoko lamaná noluve, ámina ve nene ánigonamuve. Soza litomó nene Ómasímo usí vizenimikatize, loko limó. Loko noli agepagi litá oko okoloho nenémo anó molamó.
MAT 26:75 Anó molokago, Pitá nene Izesú nene okoloho nenémo anó molonamiko není ánigonamuve loko egamega onetatanimó nene gamena losive makole inogo ive loko lo ami gakó goha agata geleake, lemeko hetoka ive napa imó.
MAT 27:1 Neteká ho noitigo, guguni giziaká ve napagi itó monó gizapa vegi Izesuni apili hilita gakó li hukamó.
MAT 27:2 Lá niake nagá ziki alímiki agulizaki ve Pilató noitoka goní itanigi alímiki vamó.
MAT 27:3 Zutá eza Izesuni amimika li ve nenémo ánigamó nene Izesunima goní nitake hilitive liki gakó li hukimikago, Zutá nene goha agika ale viligoake silivá moni 30-ma nene guguni giziaká ve napagi itó monó gizapa vegi minatoka aleko atiginá oko voko kimimó.
MAT 27:4 Lá noike láa loko limó: Neza lihima alenouve. Eza lihimavala nomi vema amimika lokugo hilinogo noive. Loko limóza, nene lelí netá nomive. Geí netaka neve.
MAT 27:5 Liki likago, eza Zutá nene ámina silivá moni 30 nene aleko itike monó numuni napagú hutilí oko ahuloake, lemeake vike nagá imó.
MAT 27:6 Lá okago keza guguni giziaká vemate ámina silivá moni 30 nene aliake láa liki lamó: Imane hutono moni nene ve makó hilinogo imómámini moni neve. Lekeza nenémi moni nene monó numukú milamilo liki li hukinamóma neve.
MAT 27:7 Liki liake, ligili hagili iake gakó makó li hukamó. Lá iake mikasi mulalokatí vetini gonosi milimili minative liki mikasi agulizá nene mikasi somo lilí iaká vetini mikasi nene meina hizemó.
MAT 27:8 Lá iake ámina mikasi agulizá nene gola mikasive liki milamó. Ámina agulizá nene itínasagi nene hanuva neve.
MAT 27:9 Lá onoigo gakó makó gozapá Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Zelemiani agepagú lo mola gakó nene gihila zimó. Láa loko luhuva gizamóma neve: Keza ámina silivá moni 30 alemó nene Isilae vegenalite monimú li milamó imane vémini meinavamú neve liki linamóma nenazo,
MAT 27:10 ámina moni aliake mikasi somo lilí iaká nia vetini mikasi meina hizemó nene Guivahanímo lo nimitó neve.
MAT 27:11 Izesuni nene alímiki vake kugulizaki vetini ve napa Pilatoni avogisaló hizi otitamó. Lá ikago, eza agulizaki vemámo loká otake láa loko limó: Geza nene Zuta vetini kugulizaki ve napáini noape. Loko lokago, Izesú nene gezaka mota lokanimole.
MAT 27:12 Loko lokago, guguni giziaká vemagi itó monó gizapa vemagi keza Izesunimú hizi miliki gakó nilago, eza la gakotó ma lo kememigo,
MAT 27:13 Pilató nene láa loko limó: Geza nene mukí gakó liki goní nigitamó nene gelemape.
MAT 27:14 Loko limóza, Pilató li gakotó ma viligoko lo amemimó. Lá noigo kugulizaki vetini ve napa Pilató nene agata gululusi gilimó.
MAT 27:15 Asenini zeketakumú gili mina holisi gamena meleketó meleketó nene Zuta ve vená nenete aseva zetatune liki ve makolímini agulizá ikago agulizaki ve nenémo nagá numukú mina ve nene kimisele ahuloká ahuloká okago nene, ámina ve keitoka viaká amó.
MAT 27:16 Ámina gamenaló nene ve makó agulizá hutilí oko vi ve nene nagá numukú minamó, Izesuni apolaho agulizá napa nene Palapasí.
MAT 27:17 Lá okago, ve vená alegesá ikago, Pilató loká oketake lekeza éahini aseva zemikugo lekelitoka vitive liki nilave. Gologí olimiaká veve liki lina ve Izesuni aseva zetatohe, itó Izesuni apolahini Palapasini aseva zetatohe.
MAT 27:18 Loko limó nene keza Izesukumú amekugú niki miniake gonitó alími utó amó nenemú Pilató geleneike loká oketamó.
MAT 27:19 Itó Pilató nene goní gakó lo hukoaká siató noigo, venala nenémo aitoka gakó lo ahulake láa loko limó: Geza nene ámina hehe loko noi vemámini agupeloka gakó ma lo molotamo. Itína holugú nene vamó makó ánigo amekuke aikumule loko miluma napa gelemikuve, loko limó.
MAT 27:20 Itó guguni giziaká ve napamagi itó monó gizapa vemagi vegenalitini mulúikú hiziki láa liki nilago, Palapasini aseva zetative liki Pilatotoka nilake Izesuni nene apili hilitave liki lamó.
MAT 27:21 Liki likago, eza agulizaki vemámo ve losi imane niasimó nene éahini ahulomikugo lekelitoka vitive. Loko lokago, Palapasinive liki lamó.
MAT 27:22 Liki likago, Pilató nene lá okinake vegená mukilite gologí olimiaká noi veve liki lina ve Izesuni nene nana otatove. Loko loká okimikago, keza zohota zaló nagá otamane liki lamó.
MAT 27:23 Liki likago, Pilató eza nanamú neve limó. Eza nana netá golesa alekago nilave, loko limóza keza zohota zaló nagá otamane liki pigi viziki lamó.
MAT 27:24 Liki likago, Pilató gilimó nene eza liti gakó nene ma vo alemitimó oake lova napa utó itimó okago, eza nene vegenalitini kovogisaló nagamí aleake agizani nagamí zimó. Lá noike láa loko limó: Imane ve apili hilitatímini lihima nenitoka ma minaminogo ive. Nene lekelí netale.
MAT 27:25 Loko lokago, keza vegená mukí nenete anotó aliki láa liki lamó: Ámina lihima nene lezalokagi itó izegipa lagapilamotokagi minino.
MAT 27:26 Liki likago, Pilató nene Palapasini gologí omikago keitoka vimó. Itó Pilató lokago, Izesuni nene segi nogosanitunú apilikago zohota zaló nilitunú ziki apili hilitave loko pilisí vetini kigizakú molamó.
MAT 27:27 Lá okago agulizaki vemámini pilisí vevate Izesuni nene alímiki agulizaki vemámini numuna napagú nene iteke keza ámina pilisí ve mukitoka nene kilími nupa amó.
MAT 27:28 Lá iake agulizaki vegitana lilí itake Izesuni ginegane nene gololohá iki ali miliake ginegane okohu gó nene luhimiake,
MAT 27:29 gasovagi nagatunú nene akilí lilí iake gotolaló hitimiake, agizani zamagaloka nene akepa nogosani makó amikago ale minamó. Lá onoigo, pilisí vete amatoka iki kalapusa hizeke gopoguka litake láa liki lamó: Oga, mokáneve, Zuta vetini kugulizaki veninimave.
MAT 27:30 Liki nilake agoka agepagú gituhú nitake ámina akepa nogosani nene aliake gotolaló zemó.
MAT 27:31 Ziake gopoguka li asú itake okohu gó luhitamó nene gololohá iake ezáa gineganeva nene goha luhitamó. Luhimiake zohota zaló nilitunú ziki apili hilinigi alímiki vamó.
MAT 27:32 Lá inigi nivake Apilika mikasiukatí Sailini apatotí ve makó agulizá Saimon nene gapoló noago ánigiake Izesuni alémo vatí oko zohota zava gehetative liki gala vizikago,
MAT 27:33 makó vake apá makotó vamó, agulizá Goligota, nene agulizalímini mogona nene gotóini gonosi helisa apale loko.
MAT 27:34 Neneló anitiake Izesú native liki vain nagamiki ekesá netaki ali gopa iake miluma gelemitive liki amemó. Amikago eza nene no geleake namike hanuva minamó.
MAT 27:35 Lá okago, zohota zaló apiliki apatemó. Lá iake gineganeva nene éaho alitihe éaho alitihe liake kezáini nene satu zohí amó.
MAT 27:36 Lá niake áminaló nene gizapa iki minamó.
MAT 27:37 Velé gotolaloka nene goní ita gakó nene láa liki luhuva gizikago minamó: Imane ve nene Izesú ave Zuta vetini kugulizaki veninive.
MAT 27:38 Liki luhuva giziake Izesuni amatoka nene guminaló ve geligeli ve lositá nene makó nene agizani sogaloka apatiake itó makó nene agizani zamagaloka kipiliki apatemó.
MAT 27:39 Lá inake keza vegená vigá igá amó nenete gotóini goké goké nizeke amé ziki gopoguka litake,
MAT 27:40 láa liki lamó: Geza nene monó zagusave zeko tele vizekoko gamena losive makolegó oko vokiko gitomó neve loko loaká noanimóma neze, geza gugupeka alémo agutó vizemane. Geza Ómasímini gipala nouve lokoma zohota za nene ahulokoko lememane.
MAT 27:41 Liki nilago, keza guguni giziaká ve napamagi itó monó mogona apí ikimiaká ve itó monó gizapa vemagi hamolíminiki amé ziki gopoguka litake láa liki lamó:
MAT 27:42 Vegená lugáa kelémo kugutó vizeaká imóza ezáa nene alémo agutó vizemitimó okave. Eza Isilae vetini agulizaki vema noitimó nene itínasa zohota zalotí apasokoko limitinae. Lemekiko leza aikumú gele alévolé ituninazo.
MAT 27:43 Eza nene Ómasimú gele alévolé onoike neza nene Ómasímini gipala nouve loko limó nenazo, Ómasímo aikumú geleneitimó nene itína alémo agutó vizitimole.
MAT 27:44 Liki likago, guminaló geligeli ve losi Izesuni agilika luga luga zohota zaló kipiliki apatemó nenetosagi ámináminiki amé zitigí iki lasimó.
MAT 27:45 Holisaká nene mukí mikasiuka límugusi ze asú oake minoloko novigo únaká ho ale zohota imó.
MAT 27:46 Únaká ho ale zohota noigo, Izesú pigi vizeko ezáa gakokutí nene Eli Eli lema sapakatani loko limó. Lelí gakotegutí nene Ómasinemaka, Ómasinemaka, geza nanamú viselenimikane.
MAT 27:47 Láa loko lokago amatoka mina ve lugáate ámina gakó giliake imane vémo Ilaizani sele nolive.
MAT 27:48 Liki liake, keikutí makolímo ololu loko vike notunigitana netá aleake akepa lolovaló hizeake vike ekesá vain nagamikú lupizeake, Izesú native loko aminogo noigo,
MAT 27:49 lugáate láa liki lamó: Ánigonozo, Ilaizá oko alémo agutó vizitihe, gizapa onoitune.
MAT 27:50 Liki nilago, Izesú nene gakó napagutí nolike sikalahula ahulokago vimó.
MAT 27:51 Lá noigo, áminasitó monó zagusaveú Ómasímini avogisaló iteaká gatetó zi lí ika lavolavo nene veletokatí zeko hoú loloko limike ale luga luga imó nene lelí gahe ale koló oletamó. Lá noigo mikasi imimá noike gehani napa napa nene zevo hoú lovo imó.
MAT 27:52 Lá noigo, gonosi milimili gale makó nene koló noigo, Ómasímini vegenala zuha lugáa gozapá hilina vegená nene otemó.
MAT 27:53 Gonosi milimili ahuli asú iake Izesú nene galegutí otekago viki Zelusale numutoka itikago, mukí vegenalite ánigamó.
MAT 27:54 Itó pilisí vetini ve napagi pilisí vegi Izesuniló gizapa iki minake, mikasi nene imimá imó itó haitopaitó netá mukí utó itímo kehelele goha vizekago, imane ve nene lamaná Ómasímini gipala minamó neve liki lamó.
MAT 27:55 Itó vená mukí minamó keza nene amunaló Galilaia mikasi ahuliake Izesuni izamuha hiziki ámegetiki viaká a vená nene hotó otigí iki minake ánigi minamó.
MAT 27:56 Keikutí Magatala numutotí vená Maliá minamó itó Maliá makó nene Zemusiko Zoseheko keí izóipo, itó vená makó nene Zepetaioni venala minamó.
MAT 27:57 Únaká huluvaló henonavagi ve makó Alimataia apatotí ve agulizá Zosehé eza goí oko Izesuni izegipala zuha minamó.
MAT 27:58 Eza nene Izesuni gonosiváa alinogo nene voko Pilatoni loká imó. Loká okago, Pilató nene gonosiváa ali amilo loko lokago, gili amemó.
MAT 27:59 Gili amikago, Zosehé nene lavolavo gó gosohá mokoná lamanatunú nene asapú imó.
MAT 27:60 Lá oake gonosi nene ezáa gonosi milimiliva gosohakú aleko voko molamó. Gonosi milimili nene meikú nego mulí ezáa goló vateikamó nenegú molomiake gehani napa makó nene ahelú ahelú oko aleko vike gonosi gale agepaló nene ze lí imó.
MAT 27:61 Lá noigo, vená lositá minasimó, makó nene Magatala numutotí vená Maliá itó Maliá makó minasike gonosi gale ávatiha ánigi minasimó.
MAT 27:62 Lá ikasigo, gó lokago holisi gamenamámini nosánetá ale vavá oaká gamena vokago guguni giziaká ve napagi itó Palisaio monó vegi viki Pilatotoka alegesá amó.
MAT 27:63 Ake láa liki lamó: Ve napale leza gakó ma gelekunike noune. Ámina sozaló ve nene ha agómulagi noike gamena losive makole vokiko neza otinogo uve loko limómámini okatize.
MAT 27:64 Nenemú pilisí ve makó kimiselekako, viki gonosi gale agepamaló nene gamena losive makole etoha iki gizapa itave. Izegipala zuhamate gonosiváa gumina iki aliki viiki vegená nene gonosi galegutí mota otekave liki li kimikatanaze. Goí oko soza gakó limó nene alika soza gakó litatímo avilegeikanogo ive.
MAT 27:65 Liki likago, Pilató láa loko lo kimimó: Lekeza pilisí ve makoki kilímiki vilo. Ámina gonosi gale agepaló nene lekeza itatímini avotigila iki gehanima zi lí ilo.
MAT 27:66 Loko lokago, keza nene vake gonosi gale agepaló zi hita gehani nene alévolé oko minative liki anosa miliki nagá makó alemó. Lá iake lovámini galaváa nene áminaló gizapa itave liki ahulikitamó.
MAT 28:1 Holisi gamena asú okago, Sategú neteká ho itinogo noigo, Magatala numutotí vená Maliá itó Maliá makómagi gonosi galema ániganigi vasimó.
MAT 28:2 Nivasigo genémané mikasi nene imimá napa imó nene Guivahanímini ageló makó nene okulumakutí lemeake gehani napa nene gonosi gale agepaló zi hitamóma nene ahelú oko alahuloake ámina geható nene ase hizeko noigo imimá napa imó.
MAT 28:3 Noigo agoka agepa nene gó melevezakitana oko noigo luhoaká gola nene gizopa nukúnukú loko minamó.
MAT 28:4 Lá okago, lovámini gala ve keza nenemú kehelele vizekago luvoluvo ziake hele vegenakitana iki zámuzáini migelelé amó.
MAT 28:5 Lá noigo vená lositáma tizikasigo ageló nenémo láa loko lo kimimó: Lekeza lekehelele vizemino. Lekeza zohota zaló apiliki apate ve Izesuni ániganigi niasive loko gelenoumole.
MAT 28:6 Eza imanegú noamive. Lá okove gozapá ezáa litó mota otekave. Láa loko lekeza iki ámina ve ako mina apá ánigalizo.
MAT 28:7 Lá iiki litá iki viiki izegipala zuhama galegutí nene mota otekave. Goí o lekemeko Galilaia mikasiuka novive. Lekeza viki neneloka aí nene ániganigave liki li kimilizo. Nene lo lekemenoumómámini okove.
MAT 28:8 Loko lo kemekago, keza vená losi nene kehelele novizigo itó kogoliza nivizesike hetoka lemesike geha mulikutí litá iki ololu liki vasike aikumú izegipala zuhama li kiminigi vasimó.
MAT 28:9 Nivasigo, Izesuki gapoloka galinali hotu liake, eza nene niasihe loko lo kimimó. Loko noligo, keza nene vi alitikasike agisaló alesimó. Lá niasike gupá zi amiki agepoka lasimó.
MAT 28:10 Nilasigo, Izesú láa loko lo kimike limó: Lekeza lekehelele vizemino. Lekeza viki nugunáne nene Galilaia mikasiuka viiki keza nene není neneloka ániganigave liki li kimilizo loko nene limó.
MAT 28:11 Keza vená losima nene gapo miliki nivasigo, gale agepaló gizapa imina ve lugáamate viake taonigú itemó. Itiake guguni giziaká ve napama nene utó i netakumú avetó iki li kememó.
MAT 28:12 Li kimikago, keza guguni giziaká vemagi itó monó ve napamagi ali nupa ake gakó makó ligili hagili ake gakó makó li milamó. Lá ake lovámini galaváama nene age nonó gehani mukí kememó.
MAT 28:13 Nikemeke láa liki lamó: Lekeza nene láa likigó lilo: Leza ako helenouko holugú nene izegipala zuhate ake gonosiváa gumina iki aliki vikave likigó nene lilo.
MAT 28:14 Itó agulizaki ve napamámo ámina gakoláa gelekoko nolikoma, leza gakó makó lo aminogo une. Lekezaloka gakó makó minaminogo ive.
MAT 28:15 Liki likago, keza lovámini gala vemate la gakotó amegesaló milamó. Lá ikago ámina gakoláa nene Zuta vetiniuka hutilí oko vo asú okago, itínasa gamenagi nene ámina gakokó liaká niamole.
MAT 28:16 Izegipala zuha 11 leza Galilaia mikasiuka vunike Izesú nene agoka makotoka vitave loko lo limitó nene itekunike,
MAT 28:17 Izesuni ánigokunike gupá zeko agepoka lunimóza, makó lugáate nene heleneikutí lamaná oteko áisi noihe liki kagata losi gelemó.
MAT 28:18 Lá ikago Izesú nene omo alitoake gakó lo nolimike láa loko limó: Ómasi nenémo okulumalímini mikasímini zámuza nene nenikó neme asú onoimóma neve.
MAT 28:19 Nenemú lekeza mikasi nekisa vokisauka viki vegená mukí nene kilími není izegipáne zuha lilí ilo. Lá niiki aménehini agulizató itó gipala není nugulizató itó Sikalahulímini agulizató kilími nupa iki monó nagamí hilikitalo.
MAT 28:20 Lá niiki nénisi loleketonou gakotó ámegetatave liki lainim-ikitalo. Gilinahe. Imane mikasímini gamena asú onamiko neza nene lekezagi makó mino-loko voko minanogo uve, loko limó.
MAR 1:1 Izesu Kilistó Ómasímini gipalamú gakó lamaná nene lá oko apí imó neve.
MAR 1:2 Nenémini gakoláa Ómasímo gipala lo ami gakó nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá láa loko luhuva gizamóma neve: Gelezo, není gakó lo keme keme iti ve amiselekugo, áisi ale goí oko voko kigikagú hoza alitanimó nenémini gapoga velegetative.
MAR 1:3 Mikasi gomopalaló ámina vémo gakó napagutí láa loko nolive: Guivahanimú nene likigika ali hee litalo. Likigikagú limiti gapo ali hee litalo.
MAR 1:4 Ámina gakó Zonitoka okago eza mikasi gomopalaló vo anitimó nene vegená makó eza noitoka ali nupa ikago likigika ali viligiiki nenémini mogona utó itive liki monó nagamí hilitamó nene Ómasímo lihimatini ahuloleketative loko lo utó oko lo kemeko minamó.
MAR 1:5 Lá okago, Zelusale numutokatí itó Zutaia apá makotokatí nene mukí vegená Zoní noitoka vake lihimáini li utó ikago, Zota nagamikú monó nagamí holoketamó.
MAR 1:6 Zoní nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Ilaizakitana oko kamele iza zopovatunú lilí a gó luhoake, itó iza galupavatunú lilí a holotani nene gohalaló zeake, ganuki himoni nogozagigó noko minamó.
MAR 1:7 Noko minake, láa loko lo utó oko lo kemeko minamó: Nemegesaloka noa ve aí zámuza nenémo není zámuza nivilegekave. Nénisi ánéámina aí lelegitó minamunazo, hoza lagasó aletoko aí gasa gó ate akisitomó nene etaminogo ive.
MAR 1:8 Nénisi nagamikó nohololeketumóza, áisi nene Ómasímini Sikalahú hololeketanogo ive, loko lo kimimó.
MAR 1:9 Gamena nene zupa Galilaia mikasigú nene apá makó minamó, agulizá Nasalete. Izesú nenelotí Zoní noitoka anitekago Zota nagamikú monó nagamí holotamó.
MAR 1:10 Holomikago, nagamikutí iteake ánigamó nene, okulumá koló okago, Ómasímini Sikalahú nene nama luhusigitana oko Izesuni amupiló nolimigo ánigamó.
MAR 1:11 Lá okago okulumakutí Ómasímo gakó makó láa loko limó: Geza nene nigika amenou gipáne noane. Geí ánigo lamaná okuve.
MAR 1:12 Loko lokago Sikalahulímo Izesuni amiselekago mikasi gomopalaló vimó.
MAR 1:13 Neneloka voko noigo, gamena 40-a oko novigo Satá nene gimivagú moloko minamó. Itó Izesú eza nene hela gaha namatini holúikú noigo ageló keza nasahilí itiki minamó.
MAR 1:14 Lá okago, Zonini nene nagá numukú ahulimikago noigo, Izesú nene Galilaia mikasigú vo aniteake Ómasímini gakó lamaná lo utó oko láa loko lo kimimó:
MAR 1:15 Gamena mota alitokaze, Ómasímo gizapa oleketati gamena nene omo alitokave. Nenemú likigika ali viligiiki gakó lamaná gili alévolé ilo, loko limó.
MAR 1:16 Nominake Galilaia nonohuló agataloka mohona noigo Saimoko agunala Etuluko keza lagaha miliaká asi ve minasinazo, nonohulokú nene lagaha gotaha ahuliki minasimó. Lá niasigo ánigoake Izesú láa loko lo kimimó:
MAR 1:17 Némegetiki alizo. Lagaha hoza aliki minasimóma, vegenatoka hoza nalisiko vegená není zuha lilí itave loko lekelémo nomuluve.
MAR 1:18 Loko lokago, litá iki lagaha gotahama ahulikasike ámegetiki vasimó.
MAR 1:19 Lá ikasigo Izesú koma makó novike Zepetaioni gipala lositá Zemusiko agunala Zoniko keza nagamikú lapegú minasike lagaha gotaha ali lamaná niasigo, ánigoake,
MAR 1:20 sele lo kemekago, gilikasike, améipini Zepetaiogegi gelekelé izegipalagi lapegú niago ahulikimikasike Izesuni ámegetiki vasimó.
MAR 1:21 Lá okago, keza Kapanao numutoka viki anitiake holisi gamena alitokago, Izesú nene monó numukú iteko monó lo kimimó.
MAR 1:22 Lo kemekago, gilikago, itimó. Monó mogona apí ikimiaká a vete gakó lainim oketamó nenéminoko apí oketamimó. Ezáa monó gakola gale geheko lo kemekago, giliake sigaga sagaga litamó.
MAR 1:23 Lá okago, gamena nene zupa monó numukú ve makó minamó nene agika ale gopa i holosi agikagú minamó.
MAR 1:24 Eza gamoga geko Nasalete ve Izesuvo, geza nana netá golesa aleletanogo noane. Géisi lelémo golesa itove loko noape. Geí ánigo hee hee noluve. Géisi Ómasilokatí etó oko noani vema noane.
MAR 1:25 Loko lokago, Izesú nene gahá amike gegepa apizeoko agikagutí iteko legesó oko vozo.
MAR 1:26 Loko lomikago, agika ale gopa i holosi nenémo ale helonalo lomikago, gopaga nolike agikagutí iteko ahulomiake vimó.
MAR 1:27 Lá okago ve vená mukí keza ininá ake kezáitoka loká loká ake lamó: Íi, imane nana suni neve. Monó nene haitolímini amuzavagi neve. Áisi gakola gale geheko holosima lokimikago gili amiaká niave.
MAR 1:28 Liki likago, aikumú gakoláa likago litá oko Galilaia mikasiuka puu loko vimó.
MAR 1:29 Lá okago, monó numukutí limiake, Saimon itó Etulú keí numukú Zemusigegi Zonigegi itemó.
MAR 1:30 Saimoni venalámini izolahini agupegú ló la netá avisekago akonoigo, Izesuni litá iki li amemó.
MAR 1:31 Li amikago, vo aniteake agizató aleko alémo otekago, agupegú ló la netá nenémo litá oko asú omikago, oteake Izesugini nasahilí oketamó.
MAR 1:32 Lá noigo, únaká ho lemekago, mukí kivisi vegenaki kigikagú holosi golesa mina vegenaki Izesutoka kilímiki ikago,
MAR 1:33 apá amelage mukí iki gatetó alegesá amó.
MAR 1:34 Lá ikago, haitopaitó netá kivisi vegená mukí kelémo zokoake holosi golesa mukí nene kigikagutí kepeleko kimisilimó. Lá itó nene ánigi hee hee likanazo, aí mogona lili ali amitave loko lo hukoketamó.
MAR 1:35 Gó lomolomo gokululuva notovo igo, línumuvamú Izesú eza numukutí lemeake apá makotoka mikasi gomopalaló voko minake Ómasiloka limó.
MAR 1:36 Lá noigo Saimon nene agivelagegi keza agizaka hiziki,
MAR 1:37 alími utó iake láa liki li amemó: Vegená mukí geikumú vitagá niaze, geza imaneló nana noane.
MAR 1:38 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Apá mukí vaí oko alitoka neve. Neneló monó lo utó itove loko makó vitune. Neza nene ámina hoza alitove loko omo nouve.
MAR 1:39 Loko loake vike Galilaia mikasiuka mohona o asú noike, keí monó numuni minakú minakú monó lo utó oko minake, holosi nene kigikagutí kepeleko kimiseleko alahula ahula imó.
MAR 1:40 Lá okago, halamé netá gizali ve makolímo aitoka oake negénegeka loko alapusa hizike lo amike limó: Geza nene nelémo gililitove loko nene hanuva nelémo gililitanimó nenazo, nelémo gililitane loko noluve.
MAR 1:41 Loko lokago, Izesuni agika hizekago agizani lutoko agupeloka ale nogilike lo amike limó: Gililitane loko gelekuze. Gilelezo.
MAR 1:42 Loko lokago, litá oko halamé netáma asú omikago agupe lamaná okago,
MAR 1:43 Izesú litá oko namisilike lo hukotake limó:
MAR 1:44 Gelenape. Geza imane gakó avetó oko vegená lo kememo. Gilelekane liki gili hee litave loko geza nene voko guguni gizoaká ve gugupe alapizekako mota gilelekane loko ánigative. Itó gilelenikumú nene Mosé loleketa netá Ómasi guguni gizo amitive loko amekako eza vegená mukí lo kemekiko nenémini mogona gili vevesatave.
MAR 1:45 Loko lokago, ámina ve nenémo voko avetó avetó oko lole ale imó. Nenemú Izesú nene vegená sii sii liki alegesá ikatave loko taoni makotoka hanuva vamike apá agataloka minokago, vegená keza numutó namatotí gopa aitoka ikigó minamó.
MAR 2:1 Gamena makó oko vokago, Izesú nene Kapanao numutoka goha vo anitekago, Izesú nene numukú noive liki gakoláa giliake
MAR 2:2 vauva aliki iki alegesá akumú gatetoki hizi lí amó. Lá okago, monó lo nokimigo,
MAR 2:3 ve losive losive nenete ve gepili makó ukoakoló aliki niago, keitoka vegená makó kémegetiki amó.
MAR 2:4 Lá ikago vegená gikí ikago, Izesuni amatoka amitamó okago numupitó itinigi ukoakoló milimiake akaló aliki itemó. Izesuni gotolaló ali koló iake, ve gepili mina ukoakoma nagá ziki ahulikago Izesuni amatoka limimó.
MAR 2:5 Lá okago, Izesúma gili alévolé amó nenémini mogona ánigoko geleake ve gepilima láa loko lo amimó: Gipáneve, lihimaka ahulogimikuve.
MAR 2:6 Loko lokago, monó mogona apí ikimiaká ve neneló minamoláate láa liki kigikatunú gelemó:
MAR 2:7 Íi, Ve makó éaho lihimate ale ahuloletatimó neve. Ómasi hamokó lihima ale ahuloaká noimó nenazo, eza agupe aleko iteko Ómasi aviliginogo nolihe.
MAR 2:8 Láa liki kagata nigelego, Izesú nene Zuta vegenalite lihima ahulolimiaká itó vegená kelémo zokoaká nene Ómasímogó loló oaká netá neve liki gelemó nene hanuva agikatunú geleake láa loko lo kimimó: Likigikauka gakó nenémináa nanamú nigeleve.
MAR 2:9 Ve makolímo Ómasi noamitimó nene lihimaka gilatogimikuve loko vávani oko lamitimóza, ámináminoko kelémo zokoaká zámuzagi ve noamitimó nene oteoko ukoakoka geheko vozo loko litá oko lo ameminogo ive.
MAR 2:10 Lá onoimóza, okulumakutí lumu ve gihila neza mikasigú nene lihima gilatoakalímini zámuza itó vegená kelémo zakoakalímini zámuza nenitoka neve liki gili hee hee litave loko ve gepilima lo amike limó:
MAR 2:11 Otekoko ukoakoka geheko numukaloka vozo loko nologetuve.
MAR 2:12 Loko lokago, galinali kogovisaló ukoakoma geheko vimó. Lá okago, vegená mukí keza sigaga litake Ómasi agepoka láa liki lamó: Nene suni ánigosá amuhá gosohá utó okago ánigokune, liki lamó.
MAR 2:13 Izesú lá oake goha lemeake nonohuló agataloka vike vegená mukí aitoka alegesá ikago monó apí o kemeko minamó.
MAR 2:14 Nenelotí novike, Alapaioni gipala Livaí nene takisi aleaká numukú noigo, ánigoake némegetoko ano, loko lokago, Livaí nene oteake ámegetoko vimó.
MAR 2:15 Vike Livaini numukú itiki minasike nosánetá ninasigo, takisi moni aliaká vegi golesa netá aliaká niave liki kagata giliaká a ve makoláagi mukí keza Izesuni ámegetiki viaká a ve minamó.
MAR 2:16 Lá niago, Palisaio monó vegenalitini monó mogona apí ikimiaká ve nenete Izesú nene ámina ánigi goselé iaká vegenaki nosánetá ninago ánigiake nene, izegipala zuha láa liki li kememó: Íi, áisi nene golesa netá aliaká vegená nenémináagi nosánetá nana igo nonave.
MAR 2:17 Liki likago, Izesú nene geleake anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Keza ha minamoláate lusa vemú sele lisá amave. Kivisi vegenalitegó lusa vemú sele liaká niave. Neza hee loko noune liki liaká nia vegená kelémo otopá zitove loko lememumóma neve. Neza lihimáinigi vegená kelémo otopá zitove loko lumumóma nenae, loko limó.
MAR 2:18 Zonini izegipala zuhagi Palisaio monó vegenaki keza Ómasímo nosánetá mosekuko lelikumú litihe liki mosé mosé iaká amó. Lá niago, ve lugáa keza Izesutoka vake láa liki loká itamó: Zonini izegipala zuhagi Palisaio monó vegenalitini izegipáini zuhagi keza nosánetá mosé mosé iaká niamóza, geí izegipaka zuha keza mosisá amave. Nanamú neve.
MAR 2:19 Liki likago, Izesú anoza gakó láa loko lo kimimó: Ve makolímo agivelagegi makó kogoliza viziki minata zupa nene keza aikumú miluma giliiki nosánetá mositamó nehe. Lá oko nomive. Ámina vegi apiziki minata zupa nene nosánetá moseminigave.
MAR 2:20 Ámina vema apili hilita zupa alitokiko, nene zupa miluma nigiliki nosánetá mosinigave. Áminámini iki, izegipáne zuhate alika nenikumú miluma giliki mosí mosí inigave. Itína nene moseminigave.
MAR 2:21 Itó lavolavo gó gosohá gí zenamimó nene huki koma iiki ali litaha lavolavoló miliki akotisá amave. Alika nagamí zikiko gikí okiko nene gosohá gó komamámo litaha lavolavomalotí hikelekiko lavolavoma golesa o asú inogo ive.
MAR 2:22 Itó vain nagamí gosohá gituhú galakalá noigo nene litaha getununigú milisá amave. Vain nagamímámo giputooko getununima zeko pulutokiko vain nagamíma hutilí okatize, itó getununima ámina oko golesa okatize. Vain nagamí gituhú galakalá noimó nene litaha getununigú negopa gosohámagukó miliaká niave. Loko anoza gakó limó nene Zuta vetini litaha mogonáagi Izesuni izegipala zuhate gosohá iki miliki ita sunigi molo apizeakaláa nomive loko limó.
MAR 2:23 Holisi gamena makokú Izesuni izegipala zuhagi kilé mikú mihina niago, izegipala zuhate gaúna hilikago kilé asutiake gihiláa hisiki nimi vamó.
MAR 2:24 Lá niago, Palisaio monó vegenalite gili golesa ake Izesuni li amiki lamó: Ánigozo, netá nalemó nenémo golesa okave. Lelí holisigú imane hoza lá amoakalímini nene nanamú naleve.
MAR 2:25 Liki likago, eza monolímini li hukina gakó nenémo vegená kelémo vatí iti gapo nene hize lí itive loko utó amive liki gilitave loko láa loko lo kimimó: Gozapá agulizaki ve Tevitige vegenala zuhagi nosánetakumú gaúna hiliake netá alemó nene monokú luhuva gizinamóza lekeza ámina gakó gatiake mogonáa gelemiki nilahe.
MAR 2:26 Tevití eza Ómasímini numukú itekago guguni gizoaká ve napa Apiatalá nene Ómasímini avogisaló mila peleti amekago noake ezagi makó mina vegená nene kemeko namó. Ámina peleti nene hanuva vegenalite namitave liki guguni giziaká vetegó natave liki alévolé iki li hukinamó nene gopa namó neve.
MAR 2:27 Loko loake, miní ameko láa loko lo kimimó: Holisi gamenamule loko Ómasímo vegená loló amimóza, holisi gamena nene vegenakumule loko utó onoimó neve.
MAR 2:28 Lá onoinazo, okulumakutí lumu ve gihila neza holisi amelahina nounazo, izegipáne zuhate holisi gamenagú lilí ita netá nene není netá neve, loko limó.
MAR 3:1 Minoko monó numukú nene agizani nakeseta ve makó iteko noigo, Izesú áminagú goha itekago,
MAR 3:2 holisimagú nenazo, ámina ve imane holisimagú hoza aleko alémo zokokikoma goní otatunize liake gizapa iki minamó.
MAR 3:3 Lá niago, Izesú nene agizani nakeseta vema láa loko lo amimó: Holutegú ote minozo.
MAR 3:4 Loko loake vegená láa loko loká oketamó: Holisigú nene netá lamaná alesatímo etatihe netá golesa alesatímo etative. Vegená kelémo lamaná osatímohe kepele helesatímove.
MAR 3:5 Loko limóza, anotó alemake niago, izapaló molago gonú nokipilike gili ámegekumú miluma geleake, agizani nakeseta vema gigizani lutozo loko lokago, agizani lutokago goha lamaná imó.
MAR 3:6 Lá okago, Palisaio monó vegená keza limiki vake nana oko apele hilitune liki kezagi Heloteni patigú vegenaki litá iki lova gizamó.
MAR 3:7 Lá okago, Izesú eza izegipala zuha kelémoko nonohulotó lemekago, vegená mukí Galilaia mikasilotí kémegetiki vamó. Itó kéisigó vamamó.
MAR 3:8 Zelusalegatí itó Zutaia apakú numuni apá makotokatí itó Itumaio mikasilotí itó Zota nagamí vola helegalotí itó Tulo numutokatí Sitona numutokatí vegená keza iki Izesú oko moloko imó nenémini gakoláa giliake vaí iki aitoka alegesá amó.
MAR 3:9 Lá ikago, Izesú alegesá iki mina vegená aitoka mununú ikatave loko izegipala zuhate nagamikú lape makó aliiki nagamí getatoka milikiko nenegú iteko minoko gakó lo kimitove loko loketamó.
MAR 3:10 Vegená mukí kelémo zokamómave liki netá golesa gizale vegenalite agupeló ale gilitunitímo lelémo zokative liki aitoka iki mulusi milakumule loko lapemú limó.
MAR 3:11 Lá okago, holosi golesa kigikagú mina vegenalite ániga zupa kigihúna giki gamoga giki géisi Ómasímini gipalama noane liki liaká amó.
MAR 3:12 Láa liki likago aí mogona avetó iki lili ali amitave loko alévolé oko lo hukoketamó.
MAR 3:13 Izesú nene zopegaló iteake agikatunú gili vegená sele lo kemekago aitoka viki alegesá amó.
MAR 3:14 Lá ikago, ve 12-a ezagi minatave loko itó kimiselekiko monó gakó li kimitave loko
MAR 3:15 itó zámuza kemekiko kigikagú holosi minatamó kipiliki kimisilitave loko kelémo etó oake kugulizá nene aposolo vemave loko molamó.
MAR 3:16 Ve 12-a nene lá iki minamó: Kugulizá Saimon, agulizá gosohá Pitani molamó,
MAR 3:17 itó Zepetaioni gipala Zemusí itó agunala Zoní, keza nene kugulizá Poanelekesi loko molamó, lelí gakokutí nene gó hegeaká ve.
MAR 3:18 Itó Etulú itó Pilipó itó Patolomaió itó Mataió itó Tomasí itó Alapaioni gipala Zemusí itó Tataió itó Saimoná eza Loma vemú giligo ahulanogo i ve,
MAR 3:19 itó Kaliotó numutotí ve Zutá eza minomo iteko Izesuni amimika limó.
MAR 3:20 Izesú nene aí numutoka vimó. Vo anitekago vegená vaí iki alegesá akumú nosánetá namamó.
MAR 3:21 Lá ikago, Izesuni vegenala zuhate áisi negi hizekave liki la gakó giliake, agizató alitune liki vamó.
MAR 3:22 Lá ikago, monó mogona apí ikimiaká ve Zelusalegatí a ve keza Izesunimú láa liki lamó: Holosi golesa makó agulizá Pelezepuló nene agikagú noive, itó holositini agulizaki vémo alémo vatí igo holosi nene kepeleko kimiseleaká noive.
MAR 3:23 Láa liki nila gakó Izesú nene geleake sele lo kemeake Satani zámuza mota avilegeneikumú anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Íi, Satá ezáa izegipala zuha kepeleko kimisilitihe.
MAR 3:24 Mikasi makokú vegená hizi hoú latamó nene, alévolé iki minamiko ámina apatoka gámekokó pizinogo ive.
MAR 3:25 Itó hamó zuha nenete hizi hoú latamó nene, ámina vegená alévolé iki minaminigave.
MAR 3:26 Lá onoinazo, Satá nene ezáa vegenala zuhagi hizi hoú latamó nene, voko alévolé oko minamitimó nenazo, tolova inogo ive.
MAR 3:27 Itó ve makolímo gasovagi ve amuza vémini numukú litá oko iteko aí henoni mukí ipá oko aleakaláa nomive. Goí oko ámina vémini agisa agizató nagá aleoko alika nene iteko alitimó neve. Lá oko nagá aleoko alika iteko henoniva ipá inogo ive loko limó nene Satani agizató nagá aleuke holosiva nene kepeleko kimiseleaká nouve loko anoza gakokutí limó.
MAR 3:28 Loko loake, makó láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Netá golesa haitopaitó nenémini lihima itó alivi letivi iaká nenémini lihimavaláa nene Ómasímo hanuva ahuloaká gapo nemóza,
MAR 3:29 ve makolímo Ómasímini Sikalahukumú alevo letovo oakaláa nene Ómasímo nenémini lihimáa apasoakaláa nomive. Ámina lihima ámina vémini amupiló mino lúaló moloko minanogo ive.
MAR 3:30 Loko limó nene Ómasímini Sikalahulímini zámuzatunú negopa, holosi makolímo Izesuni agikagú lemeko alémo vatí igo holosi nene kepeleko kimiseleaká noive liki lakumú nene láa loko Izesú lo kimimó.
MAR 3:31 Izesuni izolage izegipa agunamotamolagi anitiake numuni hetoka aikumú sele lamó.
MAR 3:32 Sele nilago, alími vego iake mina vegenalite láa liki li amemó: Gelenape, izokage izegipa gugunamotamoka keza hetoka emane niake geikumú sele nilave.
MAR 3:33 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Izónegini nugunamotamónemú nilahe.
MAR 3:34 Loko loake, aitoka mina vegená nene gonú nokipilike láa loko limó: Ánigalo. Izónege izegipa nugunamotamóne imane niamole.
MAR 3:35 Ómasímo li gakotó gili amiaká nia vegená kéisi nene izónege nugunamotamóne niave, loko limó.
MAR 4:1 Izesú goha nonohuló agataloka monó lo nokimigo, aitoka vegená mukí keza sii sii liki alegesá ikago vegená gikí akumule loko nagamikú lapegú iteko minokago, lape nene nagamikú minokago, vegená alegesá amó mukí keza getatoka minamó.
MAR 4:2 Minikago, Izesú anoza gakó haitopaitolímini lo nokimike makó láa loko lo kimimó:
MAR 4:3 Gililo. Zuha netá atilí oaká ve makolímo netá gihila atilí inogo vimó.
MAR 4:4 Mikuka atilí omo novigo, gihila makó gapoló alemó zekago, gaha namate ake ni asú amó.
MAR 4:5 Makó nene gehani amupiló mikasi lagasó netó lemekago mikasi hána nomimó nenazo, goloakaláa litá oko golokaha,
MAR 4:6 ho nolake avagugu vizekago, luhusa hána minamike osagava vizimó.
MAR 4:7 Makó nene lilihámini luhusa nene mikasigú ha netó alemó zike golokago, liliha nenémo goloko iteake zemikago gihila zemimó.
MAR 4:8 Makó nene mikasi lamanakú lemeko minake goloko iteko gihila zimó. Zava makó nenémo gihila 30 zimó, makó nenémo gihila 60 zimó, makó nenémo gihila 100 zimó.
MAR 4:9 Lakagatagi minatamó neneta imane gakó gili hee liki gililo, loko limó.
MAR 4:10 Vegená lugáa vi asú ikago, aitoka mina vegenaki izegipala zuha 12-a kezagó minake ámina anoza gakokumú loká imikago,
MAR 4:11 láa loko lo kimimó: Ómasímini gasovaló minoakalímini asuguná gakó lekeza gilitave loko lonoimóza, hetó niamoláa keza anoza gakokukó gilitave loko loaká nouve.
MAR 4:12 Nenemú Ómasímini agepagutí gakó loaká i ve Isaiá gakó makó láa loko luhuva gizonoimó nene keitoka alévolé oko neve: Kogómulatunú ánigiakaláa ha ánigatamóza, ma ánigi vevesaminigave. Itó kagatatunú giliakaláa nene ha gilitamóza, gili vevesaminigave. Kigika ali viligamikoma, lihimáini ahuloketamigo, ha minanogo ive.
MAR 4:13 Izesú miní ameko láa loko lo kimimó: Imane anoza gakó lumó nenémini mogonáa gelemahe. Lá noikoma, anoza gakó mukí nene nana iki gili vevesatave.
MAR 4:14 Netá gihila atilí oaká vémo monó nene atilí oaká noive.
MAR 4:15 Zuha netá makó atilí noigo gapoló alemó zimó nenémini iki minatamó keza monó gilitamóza, Satá litá oko aniteko monó nene kigikagú milikago minamó nene aleko vokago kigikagú minamimó.
MAR 4:16 Itó zuha netá gehani hizenei mikasiló limimó nenémini iki minatamó keza monó nigiliki litá iki laga kivisekago giliaká niamóza,
MAR 4:17 kigikagú luhusa ale gikitamigo gamena alínipa aliniko monó gakó alinakumú gopogu galatakalatá milikitata gamenaló nene litá oko akatimó neve.
MAR 4:18 Itó lilihagú limimó nenéminiki minatamó keza monó giliaká niamóza,
MAR 4:19 imane mikasiuka gena kepeleaká noi netá itó monimú lagava giliaká nia netalímo itó netá haitopaitokumú kumu heleaká noi netá nenémo kigikagú minoake, monó zemikago keitoka gihila utó osá amive.
MAR 4:20 Itó mikasi lamanakú limimó nenéminiki minatamó nenete monó giliki alinago, keitoka gihila zeaká noive. Makolititoka napa otigí zeaká noive, makolititoka mukí zeaká noive, makolititoka vauva aleko zeaká noive.
MAR 4:21 Loko loake anoza gakó makó miní ameko láa loko lo kimimó: Ve makolímo liví lege molokoko holoma sepekú ahe somotunú gahumá oakaláa nomive. Eza liví moloaká holomaló molokago, hize hanatanogo ive.
MAR 4:22 Ámináminoko Ómasímini asuguná ne netá mino-loko vo tolova amitive. Minoko utó o asú inogo ive. Halá genei netá ámina oko hanato asú inogo ive.
MAR 4:23 Lakagatagi minatamó neneta gakó imane gili hee liki gililo.
MAR 4:24 Loko loake láa loko limó: Lekeza gakó imane nigiliki gili guni iki gililo. Lekeza gakó gilita polosava nene Ómasímo áminagó oko nene monó lehizeleketanogo ive. Itó nenegó nomive. Aleko iteko likiminogo ive.
MAR 4:25 Makó keza monó nene vatí iki gizapa iki ali minatamó nene Ómasímo goha miní ameko kiminogo ive. Itó makó keza monó nene lamaná iki gizapa amitamó nene monó alenoupe gilitamóza, goha ipá oko alekiko nene hanuva minatamó neve.
MAR 4:26 Izesú gakó makó láa loko limó: Ómasímini monolímo likigikagú gihila ale utó itimómámini mogonáa lá oko neve: Ve makolímo mikú zuha netá mikasigú atilí oake, noike,
MAR 4:27 gó lana gó lana nominago nenémini mogonáa ánigo hee lamigo, zuha netáma goloko iteko napa noigo,
MAR 4:28 mikasímo ezáa lulu vizeake goloaká noive. Apí oko hosi oake goloko itike agila oake, gihila zeaká noive.
MAR 4:29 Gihila zeake zuha lokago, aleko natuni gamena alitokave loake, hukatave loko kimiselekago minumuni aliaká niave.
MAR 4:30 Gakó miní ameko láa loko limó: Ómasímini avogisaló vi hilata vegená hizi hutilí itakumú nene nanetalímini amupiló ale moloko litove. Nenemú litove loko nene nana gakotó anoza ale moloko litove.
MAR 4:31 Masteti loko nei zuha netá nenéminoko neve. Ámina netá nene mikasigú atilí inigi niago, mikasiuka gihila lugáagutí ezáa koma koma nemóza,
MAR 4:32 atilí ikago, goloko iteko iteko napa oake, zamú mukí kivilegeko izana napagi itekago, nama nenete samapalagú numuni giaká niave.
MAR 4:33 Izesú anoza gakó haitopaitó mukí hamolíminoko monó lo kemeko minamó nene gilita polosava lo kimimó.
MAR 4:34 Gakó lo kiminogo noike anoza gakokutikó lo kemeake, lo utó oko lo kememike ezagi izegipala zuhagi kezáikó minake nene, gakó mogonáa mukí lo utó oko lo kimimó.
MAR 4:35 Ámina gamenalokó únaká gamena gánavaló nene Izesú eza izegipala zuhama vola helegaloka mota vitune,
MAR 4:36 loko loake alegesá iki mina vegená ahulokimiake sipigú iteko noigo, keza alímiki nivago, vegená makolite nagamikú lape makokú kémegetiki vamó.
MAR 4:37 Nivago una napa alekago, nagamí nene valahuká zitímo lapegú lemeko vaí inogo noigo Izesú nene lape asevaló akonoike, gotolaló za moloko akonoigo,
MAR 4:38 izegipala zuhate alími otiake láa liki li amemó: Monó gizapa velemaka, nagamikú simá nanogo nounize, geza nanamú lelikumú gele lememanike hanuva noane.
MAR 4:39 Liki likago, Izesú oteake unama gahá amekake nagamí nonohuló nene valahuká zemoko legesó oko minozo loko lokago, una nene ha okago nagamí nene kii nolike zou limó.
MAR 4:40 Lá okago, izegipala zuha láa loko lo kimimó: Nanamú lekelegesá ligive. Nenikumú velesá gili alévolé amahe.
MAR 4:41 Loko lokago, kehelele goha vizigo kezáini ligili hagili ake láa liki lamó: Agae, imane ve nene haitolímini neve. Unagi nonohuloki nenetosa gakola gili alikasive, liki lamó.
MAR 5:1 Nonohuló vola helegaloka viake, Gelasa vegenalitini mikasiuka anitemó.
MAR 5:2 Neneló agikagú holosi golesa mina ve makó minamó.
MAR 5:3 Ámina ve nenémo geha mulikú akoaká noigo, ve makolite agizató alisá ikago seni nagatunuki alemó nene alemimó.
MAR 5:4 Gamena gamena agisa agizató etoha iki seni nagatunú aliaká amóza, agizató nagá nene zeko halí oake, agisaló nagá alemó nene zeko hukokago, ve makolímo amuza moloko alémo zou lamitimó imó.
MAR 5:5 Gamena gamena únaká neteká mulikuki agokaloki minake nene, gopaga loko minake nene, gehanitunú agupeva gesopá zeko minoaká imó.
MAR 5:6 Ámina ve nenémo Izesú nene sipigutí nolimigo geha mulikú gonosi apakú minakutí ake hototí Izesuni ánigoake ololu loko oko Izesuni agisauka gupá ze amike
MAR 5:7 gamoga geko láa loko limó: Izesuvo, Ómasi napámini gipalamaka, géisi nana netá golesa loló onetanogo noane. Loko lokago, Izesú nene holosi golesa neneka, ámina vémini agikagutí iteko vamane loko lomikago, holosi nenémo amanapa ike neza Ómasímini agulizá noluze, miluma hoza nememo.
MAR 5:9 Loko lokago Izesú nene loká otake gugulizaka éagave. Loko loká omikago eza limó: Leza mukí nouninazo, lugulizá nene ami mulusi nouve.
MAR 5:10 Loko loake ámina mikasilotí limiselemitane loko negénegeka limó.
MAR 5:11 Loko lokago, iza gululusi mukí zopegaló gale niki niago,
MAR 5:12 holosite negénegeka lake izatini kigikagú limiselekako limitune.
MAR 5:13 Liki likago, gele kemekago, holosi golesa nenete agikagutí itiake iza gululusi tu tausen nenetini kigikagú itiake limikago, olíi miliake meiniló limiake nonohulokú limiki nagamí niki hutiake hiligesá amó.
MAR 5:14 Hilikago, iza gizapa vete golisi viake taoni napaloka iza gihiló numutokagi avetó iki li kimikago, vegená keza utó i netá ániganigi viake,
MAR 5:15 Izesutoka anitiake holosi agikagutí kimiselekago va ve nene ginegane ale luhoake geleakala lamaná okago, mitó noigo, ánigiake kelegesá ligimó.
MAR 5:16 Lá niago, nene suni ániga vete holosi golesagi mina ve lamaná imó itó iza helemó nenémini gakoláa avetó iki li kimikago,
MAR 5:17 mikasinini ahulokoko vitive liki Izesuni negénegeka lamó.
MAR 5:18 Likago, Izesú eza sipigú noitigo, holosi agikagutí kimiselekago va ve nenémo Izesuki makó minatíive loko negénegeka lokago,
MAR 5:19 Izesú gele amemike láa loko lo amimó: Numukaloka voko Guivahanímo geikumú agika hizekago loló ogeta netá lamanalímini gakola nene vegenaka zuha avetó oko lo kemezo.
MAR 5:20 Loko lokago, Tekapoli mikasiloka atiginá oko vike Izesú loló ota netakumú lo utó oko lo kimigo, ve vená mukilite Izesuni sigaga litiki minamó.
MAR 5:21 Lá ikago, Izesuge sipigú itiake ima helegaloka goha iake, getató limiki niago, vegená vaí iki aitoka alegesá amó.
MAR 5:22 Lá ikago, monó numukú agulizaki ve makó Zailó loko noi vémo oko
MAR 5:23 Izesuni ánigoake, gupá ze amike negénegeka like limó: Není mohó komámini ameni nomigo, mota hilinogo noize, zokoko agómulagi minative loko, oko gigizanitunú ale geleko nónohá zetatane loko noluve.
MAR 5:24 Loko lo amekago, geleake, makó nivasigo, vegená alegesá amó vaí iki ámegetiki nivake, aitoka sii sii liki nivakú nene
MAR 5:25 vogaláikú vená makó nene ikanímo avutá apelekago númase gapo kilisimasi 12 oko novigo molova molova oko noi vená minamó.
MAR 5:26 Lusa ve mukilite miluma netá mukí amikago moni keme asú imóza, avisi netáma asú otamike alika sipisi netá gizaleko minamó.
MAR 5:27 Eza nene Izesuni gakoláa geleake vegená alegesá amó nivakú nene Izesuni amegesaloka oake,
MAR 5:28 agupeló ahe itó hanuva luhoaká golaló ale gelekinake zokatove loko agata geleake luhoaká golaló ale gilimó.
MAR 5:29 Ale nogilike, litá oko sepá zekago, nivisi netá asú onimikave loko agupegú gilimó.
MAR 5:30 Gelekago, Izesú nene zámuzala agikagutí vokago geleake, vegená alegesá akutí viligoko láa loko limó: Není luhoaká gotó éaho ale gilive.
MAR 5:31 Loko lokago, aí izegipala zuhate láa liki li amemó: Vegená alegesá ikima sii sii likima nianazo, nugupeló éaho ale nogilive loko nolape.
MAR 5:32 Liki likago, éaho alihe loko ániganogo ánigomo mohona imóza,
MAR 5:33 vená nenémo Izesú loló ota netakumú geleake ahelele novizigo, luvoluvo nozike ake, agihúna geko lo utó oko lo ame asú imó.
MAR 5:34 Lo utó oko lo amekago, eza láa loko lo amimó: Mohónemaka, nenikumú gele alévolé anitímo gelémo zokokave. Mulukagú hulu iko vozo. Givisi netakutí zokoko minozo.
MAR 5:35 Loko noligo, monó numukú agulizaki vemámini numukutí vegená makó iake láa liki li amemó: Mohokama mota helekave. Nenemú tisaka nanamú goha negénegeka nolotane.
MAR 5:36 Liki gakó lamóza, Izesú nene gele ahuloake, monó numukú agulizaki vema láa loko lo amimó: Geza gehelele vizemino. Gele alévolé okogó minozo.
MAR 5:37 Loko loake, vegená makó ámegetiki vamitave loko lo hukoko lokago, Pitaki Zemusiki agunala Zoniki kezagó kelémoko vimó.
MAR 5:38 Viki monó numukú agulizaki vemámini numukú anitiki ánigamó nene, gakó napa napa liki ive nama iki hitagá hiziki niago ánigamó.
MAR 5:39 Ánigoake Izesú nene numukú iteake ve venáma láa loko lo kimimó: Lekeza nanamú gakó akó napa napa liki ive nama niave. Mohóma nene helemive. Hanuva avó akonoive.
MAR 5:40 Loko alémo otitove loko gelenei gakó noligo, giza napa itamóza, vegená mukí kehelú ike kimiselekago, hetoka limikago, mohómámini izolahiko amelahiko izegipala zuha losive makolemagi kelémoko mohóma akonoitó itimó.
MAR 5:41 Iteake agizató nalike aí gakokutí láa loko lo amimó: Talita kumi. Nenémini mogonáa lelí gakokutí nene mohó koma otitane loko noluve loko neve.
MAR 5:42 Loko lokago, mohó nenémo litá oko oteake mohona oko minamó. Aí kilisimasi 12-a minamó. Itó vegená keza ánigiake litá iki sigaga goha lamó.
MAR 5:43 Lá niago imane netakumú vegenalite gilikataze, avetó iki li kememilo loko lo hukoketake nene, ámina mohó nene nosánetá amilo loko lo kimigo nosánetá aliake amemó.
MAR 6:1 Izesú nene apá ahuloake, ezáa gotó apalaloka vo anitekago, izegipala zuha keza ámegetiki vamó.
MAR 6:2 Lá ikago holisi gamena alitokago, monó numukú monó lo keme keme oko noigo, vegená mukilite giliake sigaga sagaga litake láa liki lamó: Imane vémo nene gakó hikutí alive. Gele vevesoakaláa éaho amive. Imane ve nenémo imane alévolé suni nene hikutí ale utó oaká noive.
MAR 6:3 Leza aí mogonáa gelenoune. Aísi numuni geaká ve nene Maliani gipala noinae. Itó Zemusí Zosé Zutá Saimonige keí uvóipoma noinae. Mohó agunala kezagi imaneló miniki aliki iaká nianazo, áisi nene hanuva lelikitana ve noive. Liki liake gelego, gena okago, aliki limiki likago,
MAR 6:4 Izesú láa loko lo kimimó: Ómasímini agepagutí gakó loaká vémini agulizá nene numutó namató puu loko vitimóza, ezáa gotó apatokagi ezáa vegenala zuhalokagi ezáa numunakagi aí agulizá minamitimó neve.
MAR 6:5 Loko loake áisi neneló Ómasímini zámuza ale utó itove loko imóza, gena avisekago ahuloake, kivisi vegená lugáa agizanitunú ale geleko nónohá zeketake kelémo zokamó.
MAR 6:6 Lá oake, aikumú gili alévolé amakumú giligo gena imó. Lá okago, Izesú nene numutó numutó mohona oko monó lo keme keme oko minamó.
MAR 6:7 Lá oake, minomo noitike, izegipala zuha 12 nene kelémo nupa oake, mihina iki holosi golesa vegenalitini kigikagutí kipiliki kimisilitave loko zámuza nokimike, losi losi oko nokimisilike láa loko loketamó:
MAR 6:8 Gapo vitatoka nene netá makó alemiki hánusagó aliki vilo. Itó peleti alemiki akiseaká gó alemiki gó komagú nene moni gúemiki,
MAR 6:9 likigisaló suú luhiki nene luhiaká gó lositá luhamiki vilo.
MAR 6:10 Loko loake láa loko lo kimimó: Itita numuni makokú itiikima ámina numukú aki-liki niviki ámina apatotí vitave.
MAR 6:11 Itó apá makotoka likilími lamaná amikoma itó lekelí gakó gelemikoma nene, ámina apá nahuliki vahé miliki likigisalotí mumusopa nene usagamá zi ahuliki vilo.
MAR 6:12 Loko lokago, vake vegená keza kigika ali viligatave liki li utó iki li kimiake,
MAR 6:13 holosi mukí kigikagutí kipiliki kimisiliki itó kivisi vegená mukí nene netupa hilikimiake kilími zokimi vamó.
MAR 6:14 Lá ikago gakoláa hutilí oko vike agulizaki ve napa Heloteni agataló vo holokago gilimó. Ámina gamenaló nene vegená makolite Izesukumú nene Zoní monó nagamí holokimiaká vema heleneikutí oteake imane zámuza nene netá haitolímini ale utó oaká noive.
MAR 6:15 Liki nilago lugáa keza Izesukumú nene Ómasímini agepagutí loaká ve Ilaizá goha okulumakutí lemeake noive liki nilago, lugáa nenete gozapá Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve makokitana oko noive liki liaká amóza,
MAR 6:16 Heloté nene geleake Zoní eza luvana hukotu vemámo galegutí oteake ámina netá loló oaká noive loko limó.
MAR 6:17 Nene hanuvamú lamive. Heloté nene amunaloka emane uvolaho Piliponi venala Helotiasini nene ipá oko alimó. Lá okago, Zoní nene Heloteni lo ame ame oloko vike uvokahini vená ipá oko alenimó etamive. Loko lokago, venalámo gala vizekago Heloté nene ve makó kimiselekago vake Zonini agizató aliake nagá numukú ahulitamó.
MAR 6:19 Lá ikago, Helotiasí nene Zonikumú izapaló molokago apele hilinogo gilimóza, Zoní nene lihimavala nomi ve minake monolagi ve minokago, Heloté nene apilitomó nene Ómasímo nana onetatihe loko ahelele vizekago Zonini gizapa lamaná otatonazo lokago Helotiasí nene Zonini apelemitimó imó. Heloté nene Zonini gakó gamena gamena geleake agata losi goha gilimóza, Zoní li gakokumú geleake laga avisimó.
MAR 6:21 Minake Heloteni nene geta gamena alitokago, mukí kugulizaki vegi lova gizapa vegi Galilaia mikasiuka vegená iti minamómagi kelémo nupa oake nosánetá vatá okimikago, niki niago, Helotiasí nene Zonini apiliti gamena ale utó imó.
MAR 6:22 Heloteki nosánetá niki niago, Helotiasini moholama iteake kovogisaló melekeni okago, keza ánigi kumu hiliake agulizaki ve napa nenémo mohóma láa loko lo amimó: Geza netá nemú manamú nogilitanimó nene lokako gimitove.
MAR 6:23 Loko loake, Ómasímini avogisaló lo hutoko limó: Nana nana netakumú loká onetatane. Ha giminogo uve. Gizapa nou mikasimuki loká onetatanimó nene hanuva hutoko giminogo uve.
MAR 6:24 Loko lokago, mohó nenémo hetoka lemeake izolahini nene gizapa vemámo láa loko lokanazo, nana netakumú loká otatove. Loko lokago, izolaho láa loko lo amimó: Mota helekave gilitokive loko monó nagamí holokimiaká ve Zonini luvana hutoko gotoláa nimitane loko lamane.
MAR 6:25 Loko lokago, mohómámo litá oko agulizaki ve napa noitoka goha iteake láa loko loká otamó: Monó nagamí holokimiaká ve Zonini gotola itínasa gitegeko lapegú molokoko nimitane loko noluve.
MAR 6:26 Loko lokago, agulizaki ve napa nenémo giligo gena imóza, Ómasímini avogisaló lo hukokumóma nenazo itó alesa molokago iki mina vegenalitini kovogisaló lo hukokunazo loko geleake,
MAR 6:27 litá oko pilisi ve makó amisilike Zonini gotola gitegeko alekative loko lomikago, vike nagá numukú nene Zonini luvana hutoake gotola gitegeko
MAR 6:28 lapegú moloake aleake mohóma amekago, mohó nenémo izolaho noitoka aleko voko amimó.
MAR 6:29 Lá okago, Zonini izegipala zuhate ámina gakoláa giliake viki gonosiváa aliki vake geha mulikú gale zemó.
MAR 6:30 Aposolo zuha nene losi losi iki mihina i asú iake, atiginá iki ake Izesú noitoka ali nupa ake netá iki miliki ake monó li kemekumú nene avetó iki li ami asú ikago,
MAR 6:31 vegená mukí vigá igá niago, nosánetá nata gamenagi nominazo, Izesú nene lezategó vegená niamató voko lavasú vizeko minatune.
MAR 6:32 Loko lokago kezáikó nagamikú lapegú itiake vake vegená niamató vamó.
MAR 6:33 Nivago vegená mukí keza ánigiake ánigi vevesiake, taoni mukikutí nene mikasigú ololu liki vake goí ikitiki neneló vi anitemó.
MAR 6:34 Vi anitiake vegená vaí iki alegesá iki minikago, Izesú nene sipigutí olío lemeko ánigamó nene sipsip iza gizapa venini nomimó nenéminiki minikago ánigoake, keikumú agika hizekago gakó mukí lo keme keme oko minamó.
MAR 6:35 Lá niago, ho lemekago, izegipala zuhate aitoka ake láa liki lamó: Imane apá nene ha gámetó nouko gamena mota asú okaze,
MAR 6:36 viki iza gihiló numutokagi luhuva numutokagi mihina iki nosánetáini meina hizitave loko kimiselezo.
MAR 6:37 Liki likago, konotó aleko lekezatini nosánetá kimiki nalo. Loko lokago, izegipala zuhate láa liki lamó: Íi, moni gó lositatunú peleti meina hizekoko kemesá nenegi vo aleminogo ive.
MAR 6:38 Liki likago, eza loká oketake limó: Lekezaloka peleti nanakí neve. Viki ánigalo. Loko lokago, viki ánigiake láa liki lamó: Ligizani helegaloka asú igo neve, itó lagaha lositá neve.
MAR 6:39 Liki likago, mukí vegená nene hizi letiká hizi letiká iki gihisi gosoható minatave loko lokimikago,
MAR 6:40 hizi letiki tivamoláa nene 100 nenéminiki itó amunaloka miniliki lememoláa nene 50 nenéminiki minamó.
MAR 6:41 Lá iki minikago, peleti ligizani helegaloka asú igo itó lagaha lositáma aleake okulumatoka okenava oko ánigoake Ómasi agepoka loake peletima gitegeake, vegená gona miliki kimitave loko izegipala zuha kemeake, lagaha losimagi vegená mukilite natave loko gona moloko kimimó.
MAR 6:42 Lá okago vegená mukilite nikake kagatupa okago,
MAR 6:43 peletigi lagahagi lumáa ali nupa iki gosúveha 12-a vaí okago ali milamó.
MAR 6:44 Itó nosánetá na véa nene 5 tausen nenéminiki minamó. Vená izegipagi gatamune.
MAR 6:45 Lá iki niago, eza vegenáma nokimisilike izegipala zuha nene nagamikú lapegú itiiki vola helegaloka Petesaita numutoka goí iki nivitave loko loketamó.
MAR 6:46 Lá oake vegená gekévaké loko kimiseleake eza nene zopega makotó Ómasiloka linogo itimó.
MAR 6:47 Lá noigo límugusi zekago, izegipala zuha nene lapegú viki viki nonohuló holukú nivago, Izesú nene ezáagó getató minake ánigamó nene,
MAR 6:48 una napa aleko kogómulalokatí kehelú inogo inazo, nagamí apiliaká nogosanitunú amuza miliki apeleke ligitagani amó. Lá niago gokululuva notovoigo, Izesú nene nonohuló amupiló liso liso vike keza niatoka vo anitimó. Keza kiviligitimó noike,
MAR 6:49 nonohuló amupiló mohona noigo ánigiake, holosi noave liki giliake keza mukitó kelegesá legekago gopaga lamó.
MAR 6:50 Lá niago, Izesú litá oko gakó lo kimike láa loko lo kimimó: Lekelegesá legemino. Mulutini lepa hizino. Nezama nouze.
MAR 6:51 Loko loake, sipigú itekago hepé kii limóza,
MAR 6:52 nosánetá 5 tausen vegená kimitotí Izesu haitopaitó avevezaha aleaká itímini mogonáa gili hee hee lamake sigaga liki minamó.
MAR 6:53 Keza vola helegaloka Genesalete numutoka vi anitiake, nagamikú lape ali gaheva ake nagá ziake,
MAR 6:54 lapegutí olíi limikago, vegenalite litá iki aí ánigi vevesiake,
MAR 6:55 ololu liki numutó numutó vi asú iake, kivisi vegená nene ukoakogú kilími miliake, Izesú mina numutó numutokumú giliake neneló kilímiki vamó.
MAR 6:56 Minakutí minakutí nene taoniloka itó luhuva numutoka itó iza gihiló numutoka nene kivisi vegená nene alegesá apatoka kilímimi miliake láa liki li amemó: Gugupeló ahe itó hanuva gineganega gahevalokahe ali giliiki nene zokatave. Liki negénegeka likago, áminámini niake ali gele vegená nene zoki asú amó.
MAR 7:1 Palisaio monó vegenaki Zelusale numutotí monó mogona apí-ikimiaká a ve lugáagi Izesutoka iki alegesá amó.
MAR 7:2 Lá amó nene izegipala zuha lugáate kigizani nagamí zemake nosánetá ninago ánigamó.
MAR 7:3 Palisaio monó vegenaki Zuta vegená mukitoka keza golesa okatune liki avóike la gakotó giliiki kigizani vauva aliki nagamí zemikima nosánetá nisá amamó. Avóike li hukiki la gakó ali amegesaló miliki lá iaká amó.
MAR 7:4 Itó maketilotí nosánetá meina hiziki alikamó nene monó gelemi ve makolímo ámina nosánetá ale geleneitimó nene ligika ale golesa iti netá loló okave liki giliake nosánetáma monó nagamí hepa hepa ikakegó niaká amó. Itó nenémini okogó minamive. Mogonatagana haitopaitolímini ali minamó. Nagamí gonigi somogi kapa lapegi nene ligikagú golotuva loko lelémo golesa okative liki nagamí ziaká amó nene avóike ali minató ali amegesaló amegesaló mililiki itemó.
MAR 7:5 Lá iaká amó nenazo, Palisaio monó vegenaki monó mogona apí ikimiaká a vegi keza Izesuni loká itake lamó: Geí izegipaka zuha nene avotegini mogonatagana ali minamake nanamú ahulikave. Nosánetá natune liki, ligika ali golotuva liaká suni aliki kigizani nagamí zemake ninave.
MAR 7:6 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Genezatini lositaki neneta Isaiá nene alika utó iti netakumú gozapá limó nene lamaná lekelikumú lokamóma neve. Ómasímo li gakó láa loko luhuva gizonoimóma neve: Vegená mulusi imane keza kegepatunukó nugulizá ali otiaká niamóza, kigika nenitoka mili gímizinamake mili hotó niave.
MAR 7:7 Vegenalitini gakó nene není gakokitana okago li kimi-kimi iki miniaká niake soza miliki gupá zi nimiaká niave.
MAR 7:8 Lekelisi nene Ómasímo lo hukoleketa gakó ahuliake vegenalitini mogonatagana ali miniaká niave.
MAR 7:9 Láa loake nene láa loko lo kimimó: Avotegini mogonatagana alitune liki Ómasímo lo hukoleketa gakó lekemegesa amiake niamó nene vatí suni nego aliaká niahe.
MAR 7:10 Mosé nene lekeza izokahiko amekahiko kugulizá ale otezo, itó ve makó eza izolahiko amelahiko usí vizekimiaká gakó lo kimitimó nene apele hilitune loko leketonoimóma neve.
MAR 7:11 Láa loko limóza, lekelisi láa liki liaká niave: Ve makó eza izolahiko amelahiko nene hize lé oketatove loko u netá mota kolopani loló okave. Nenémini mogonáa lelí gakokutí nene Ómasímini mota amekuve.
MAR 7:12 Loko litikumú nene izolahini amelahini nasahilí oketati gapo hize lí oaká noive.
MAR 7:13 Lekeza lá iake nene Ómasímini gakó vasá ziake lekezatini avotikini gakó alévolé iki lukesa ali miniaká niave. Itó nenegó nomive. Nenémini netá mukí ali miniaká niave, loko limó.
MAR 7:14 Láa loko loake ve vená mukí sele lokago, aitoka alegesá ikago, láa loko lo kimimó: Nénisi nene gakó lo likimitoze, gililo. Mukitoka giliiki gili vevesiki gililo.
MAR 7:15 Ni mikilí ikago lakagatupagú lemeaká noi netá nenémo likigika ale golotuva lamitimó neve. Likigikagutí iteaká noi netalímo likigika ale gopa itimó neve.
MAR 7:17 Loko loake numukú iteake, ve vená ámegekimikago, izegipala zuhate ámina anoza gakokumú loká imikago, láa loko lo kimimó:
MAR 7:18 Íi, lekelisi ámináminiki lakagata kolosamimó niahe. Mogonáa gili vevesamahe. Legepatunú netá matá nokuko ligikagú lemekoko eza gapovagú voaká noinazo, lakagatupagú lemeaká noi netalímo likigika ale gopa osá amive. Loko limó nene nosánetá mukí nene noaká netakó minokave loko live.
MAR 7:20 Láa loake makó láa loko limó: Likigikagutí iteaká noi netalímo lekemeni ale golotuva loaká noive.
MAR 7:21 Vetini kigikagutí nene golesa kagata geleaká, mokoló mogona, gumina, vegená kepele heleaká, ve vená huki ezega emega oaká,
MAR 7:22 ánigi lamaná oaká, netá golesa aleaká, kogoka vizeaká, hokolizá itó mumuzó oaká, kemegeka loaká, kugupe aleko iteaká, zogozogo vizeaká nenemú noluve.
MAR 7:23 Imane netá golesa mukí nagatumó nenémo likigikagutí iteake lekemeni ale golotuva loaká noive, loko limó.
MAR 7:24 Nenetí ámina apá ahuloake Tulo numutoka apá agilikaloka vimó. Vo aniteake, numuni makokú iteake nenemú gelemitave loko gilimóza halá gemitimó okave.
MAR 7:25 Vená makolímini mohola nene holosi makolímo agikagú lemeake alémo golesa o minamó. Lá noigo ámina venámámo Izesuni gakoláa geleake litá oko ake Izesuni agisagú agihúna gimó.
MAR 7:26 Ámina vená nene Zuta vená negopa hetoka vená minake, Pinisia apá nene Silia mikasiuka getamó minatímo eza nene moholámini agikagutí holosi apeleko amisilitive loko loká omikago,
MAR 7:27 Izesú nene Isilae vegenalite Ómasímini lusa goí iki ali alitakumú geleneike anoza gakó makó láa loko lo amimó: Izegipatini nosánetá ipá oko galatini kimitunimó nene etamive. Izegipa nenete goí iki niki kagatupa itave.
MAR 7:28 Loko lokago, ámina hetoka venámámo gele veveso minake ezáagi Ómasímini lusa ale alitikumú geleake láa loko limó: Guivahanínemaka, lamaná lokanimóza, nezama litoze. Nosánetá noaká holomalotí izegipate niki lana koma alemó zimó nene galatini netá loló oaká noive.
MAR 7:29 Loko lokago, Izesú lo amike limó: Láa loko lanikumú gele gumuze, atiginá oko numukaloka vozo. Holosi nenémo mohokámini agikagutí mota ahulomiake vokave.
MAR 7:30 Loko lokago, numunaloka vike ánigamó nene, holosi nene moholámini agikagutí golisi okago holomaló hanuva akonoigo ánigamó.
MAR 7:31 Lá okago, Izesú nene Tulo numutotí atiginá oko vike Sitona numutoka avilegeake, vike Tekapoli mikasi avilegeake Galilaia nonohulotó vo anitimó.
MAR 7:32 Vo anitekago, negi ve makó genezala gena imó nene alímiki Izesutoka vi anitiake, eza nene agizanitunú nónohá zemikiko lamaná itive liki negénegeka likago,
MAR 7:33 vegená alegesá akutí alémo otopá zeake kezáikó minasike agizani hisulatunú agatagú hizeake gituhú oake, agizanitunú genezalaló lupizeake,
MAR 7:34 okulumakú okenava oko ánigoake, ahuu lo nahulake láa loko lo amimó: Epata. Nenémini mogonáa lelí gakokutí nene koló ino loko.
MAR 7:35 Loko lokago, agata koló okago, genezala viligoake gakó lamaná limó.
MAR 7:36 Lá okago, Izesú nene avetó iki vegená li kememitave loko lo hukoketamóza, eza lo hutoko loketaha loketaha negénegeka liki li utó iliki vamó.
MAR 7:37 Keza nene sigaga goha liki minake láa liki lamó: Netá mukí loló noimó nene lamaná okogó loló oaká noive. Kagata mola vegená nene ale vevesokimikago gakó giliaká niave, itó kegepa lakolí i ve ale vevesokimikago gakó liaká niave, liki lamó.
MAR 8:1 Gamena nene zupa vegená vaí iki alegesá ikago, keí nosánetá nomigo, Izesú nene izegipala zuhama sele lokago, aitoka ikago, láa loko lo kimimó:
MAR 8:2 Vegená mukí imane nosánetá namake nenitoka nene gamena losive makole minikago milumáini gelekuve.
MAR 8:3 Itó lugáa nene hotokatí nianazo, itína gaúna giliki niko numúitoka kimiselekugo vitamó nene gapoloka kovonana vizinogo ive.
MAR 8:4 Loko lokago, izegipala zuhamate láa liki li amemó: Mikasi gomopalaló imane vegená mukí imane nosánetá hikutí ale utó oko kemeko natune.
MAR 8:5 Liki likago, Izesú loká oketake lekelitoka peleti nanakí neve loko lokago, keza 7-a neve.
MAR 8:6 Liki likago, vegená mukí nene mikasiló minatave loko lokimiake, peleti 7-a aleake Ómasi agepoka loake, gitegeake vegená gona miliki kimitave loko izegipala zuha kemekago, keza vegená gona miliki kememó.
MAR 8:7 Lagaha lagasó minokago, nenemuki Ómasi agepoka loake imanegi gona miliki kimilo loko lokimikago kememó.
MAR 8:8 Vegená nenete niki niki kagatupa okago, lumáagi lanahanagi ali nupa iki gosúveha 7-a vaí okago ali milamó.
MAR 8:9 Ámina nosánetá na vegená nene 4 tausen nenéminiki minake namó.
MAR 8:10 Lá ikago kimiselekago numúitoka nivago, izegipala zuhagi litá iki sipigú itiake Talamanuta numutoka vamó.
MAR 8:11 Vi anitikago, Palisaio monó vegená keza iake gimivagú miliki okulumakutí ve noitihe loko gilitune liki alévolé suni ale utó okako ánigatune liki Izesugegi lova leta amó. Lá ikago,
MAR 8:12 Izesú gele golesa oake láa loko limó: Imane oko moloko oaká nou suni ánigiaká nia ve neneta alévolé suni ale utó okugo itína ánigatune liki nanamú liaká niave. Lamaná lo likimitoze, gililo. Alévolé suni makó ale utó ugo ánigaminigave.
MAR 8:13 Loko loake, ahulokimiake izegipala zuhagi nene sipigú goha itiake ima helegaloka amó.
MAR 8:14 Lá niago, peletimú kagatí molokago, alemago peleti hamokó nene nagamikú lapemagú minamó.
MAR 8:15 Lá okago, Izesú nene Palisaio monó vegi Helotémagi soza mogonáinimú anoza gakokú kagata aleko láa loko limó: Palisaio monó vegi agulizaki ve napa Heloteki keí lulu vizeaká netá ehe, lekepelekatize.
MAR 8:16 Loko lokago, izegipala zuhamate peletímini lulu vizeaká netakumú lihe liki kezáitoka láa liki ligili hagili iki minamó: Peleti nene lagatí molokago ahulokoko unikumú lokave.
MAR 8:17 Liki la gakolímo agataló holokago geleake láa loko lo kimimó: Peleti ahulokunike unikumú lokave liki nanamú ligili hagili iki niminave. Azozá netá matá oko moloko utímini mogonáa giliki velesá gili hee hee lamahe. Likigika kolosamihe.
MAR 8:18 Lekeza lokogómula nemóza ánigamahe. Lakagata nemóza gelemahe. Lakagatí molokago ahe.
MAR 8:19 Ve 5 tausen keikumú peleti ligizani lugaloka asú igo gitegekugo niake kagatupa okago lumáa ahulikago gosúveha nanakí vaí iki aleve. Loko lokago, keza 12-a neve, liki lamó.
MAR 8:20 Láa liki likago, eza vegená 4 tausen keikumú peleti 7-a kemekugo niake kagatupa okago lumáa gizaká iki ali milamó nene gosúveha napa nanakí vaí iki aleve. Loko lokago, keza 7-ave liki lamó.
MAR 8:21 Láa liki likago, eza láa loko lo kimimó: Nene ániginamóma nemóza, goí oko loló oleketu netakitana oko goha loló itomó neve liki velesá gili vevesinamahe, loko limó.
MAR 8:22 Lá okago, vake Petesaita numutoka vi anitikago, agómula lika ve makó nene Izesutoka alímiki viake, agizanitunú ale gelekoko ale goloutative liki negénegeka likago,
MAR 8:23 agómula lika vemámini agizató aleake símekaloka alémoko limike, agómulaló gituhú otake agizanitunú ale geleko nónohá zetake loká otake netáma nánigape.
MAR 8:24 Loko lokago, agómula goloutoko ánigoake vegená mihina niago nánigumóza, zagitana iki niago nániguve.
MAR 8:25 Loko lokago, goha agizanitunú agómulaló nónohá zemikago, ánigo hokolotoake lamaná okago, netá mukí ánigo kolosoko ániguve loko limó.
MAR 8:26 Lá okago, Izesú nene numunaloka namisilike limó: Numuni napaloka goí oko vamoko geza minoko aleko itanitoka vozo, loko lo amimó.
MAR 8:27 Izesú nene izegipala zuha kelémoko Sisalia mikasiuka agulizaki ve Piliponi agulizató apatoka luhuvagi numuni numutó numutó vamó. Gapoloka nivake izegipala zuha loká oketake vegenalite nenikumú éahove liki liaká niave.
MAR 8:28 Loko lokago, keza li amiki lamó: Monó nagamí holokimiaká ve Zoní nene goha utó oko noane liki liaká niave. Itó lugáa nenete Ilaizá eza gozapá okulumakú iti vema goha lemeko noane liki liaká niave. Itó lugáa nenete Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve gozapá minamokitana noane liki liaká niave.
MAR 8:29 Liki likago, Izesú goha loká oketake lekelisi nenikumú éahove liaká niave. Loko lokago, Pitá nene láa loko limó: Geza Ómasímo gologí oletatane loko lo mololeta vema noane.
MAR 8:30 Loko lokago, aikumú avetó iki vegená láa liki li kememitave loko lo hutoketamó.
MAR 8:31 Lá okago, gamena nene zupa apí oko gakó láa loko lo utó oko lo kimimó: Okulumakutí lumu ve gihila neza nene miluma netá mukí nimiiki, monó gizapa vegi guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza není ánigi ahulikiko miluma netá mukí nimiiki, nipili hilikiko, gamena losive makole minokinake heleneitokutí goha otinogo uve.
MAR 8:32 Loko lo utó oko lo kemekago, Pitá nene alémo apazá zeake géneka like gahá amimóza,
MAR 8:33 Izesú viligoko izegipala zuha ánigoake Pitani gahá namike limó: Satani gakó lanitika mino olové omane. Geza gakó gelenanimó nene Ómasímini gakó lamanike vegenalite kigikagutí liaká nia gakó nene lokane.
MAR 8:34 Loko loake, vegená mukí itó izegipala zuhamagi sele lo kemeake láa loko lo kimimó: Ve makolite není némegetatune liki nigilikima kugupémo giliti netá gili ahuliiki zohota zaló kipili hilinigi miluma netá gihikitatakumú gili zagiiki némegetatakumule.
MAR 8:35 Makó keza nene kigika kemeníini aliki amánapa iki minata vegená nene kigika kemeni gopa inogo ive. Itó makó keza nenikumule liki itó gakó lamanakumule liki kigika kemeni vínasi ahulatamó nene alévolé kemetameni alinigave.
MAR 8:36 Ve makó keza imane mikasímini amupiló ne netá ale asú iiki itó kezáini kigika kemeni gopa okoko tolova itimó nene nenémo nana oko kelémo lamaná itive.
MAR 8:37 Kigika kemeni nene nana netatunú meina hiziiki goha alitamó neve. Ma nomive.
MAR 8:38 Imane vegená mukí kéisi netá golesa aliaká nia vegená itó Ómasi kemegesa amiaká nia vegená niago, holúikú ve makó keza nenikumupe monónemupe gilikiko kovoza hilitimó nene, okulumakutí lumu ve gihila neza aménehini lapaná nenémo numupiló itekiko apazá agelova kelémoko limito gamenaló nene keza kovoza hilimó nenéminoko nezagi kugulizá ale otitokumú novoza hilinogo ive, loko limó.
MAR 9:1 Láa loko loake, Izesú miní ameko láa loko lo kimimó: Lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelisi ató nene nia ve lekelikutí lugáa makó hili asú inamiki ha niko Ómasímini gizapa olikimiakalímini zámuza nene amuza moloko utó okiko ániganigave.
MAR 9:2 Loko loake, hoza gamena 6-a minomo noitike Izesú nene Pitá Zemusí Zoní kezagó kelémoko agoka hánagú kezáikó itemó. Neneló kogómulaló noike haitó agupe ale luhoake noigo,
MAR 9:3 gineganevámo gizopa vaevae loko minokago, mikasigú vegenalite nenéminoko ale mokoná lamoaká nenéminoko minamó.
MAR 9:4 Lá okago Ómasímini agepagutí gakó imane amunaló liakó asi ve Ilaizako Moseko utó i kimikasigo, keza Izesugegi gakó ligili hagili iki minamó.
MAR 9:5 Lá niago, Pitá nene Izesuni láa loko lo amimó: Monó gizapa velemaka, imaneló minuhá laga okaze. Nenemú gaizopa losive makole geleketatunize, makó geile, makó Mosenive, makó Ilaizanive.
MAR 9:6 Loko limó nene kelegesá goha legekago, lo amiti gakokumú vitagá oake nene gakó gopa limó.
MAR 9:7 Noligo, límusi sahehevámo lemeko ze hitokimikago, límusigutí Ómasímo láa loko limó: Imane nene nigika ameaká nou gipáne noize, aí gakó gili alilo.
MAR 9:8 Loko lokago, litá iki gilipe iki ánigamó nene keitoka Izesú ezáagó noigo ánigamó.
MAR 9:9 Ánigiake Izesugegi agokagutí nilemeke Izesú ánigina netakumú avetó iki li kememitave loko, okulumakutí lumu ve gihila neza helenoitototí otekugogó li kimitave loko loketamó.
MAR 9:10 Láa loko li gakó gili alemóza, hilinakutí otiakalímini mogonamú loká loká amó.
MAR 9:11 Láa liki loká itamó: Monó mogona apí-ikimiaká ve nenete gologí oletati vema velesá anitemiko Ilaizá goí oko anititive liki nanamú liaká niave.
MAR 9:12 Liki loká imikago, eza monó nagamí holokimiaká ve Zonikumú láa loko lo kimimó: Ilaizá goí oko aniteko netá matá mukí ale vavá itive liki lamaná linave. Itó okulumakutí lumu ve gihila neza nene miluma netá numupiló miliiki gopoguni milinitatave liki nenikumú monó gotolaú luhuva gizinamómagi neve. Áminamú lakagatí molahe.
MAR 9:13 Itó Ilaizakumú láa loko lo nolukumuve. Eza mota anitekago, aikumú monó pukugú luhuva gizina gakotó kezáini kagata gele netá golesa mota lilí imikago mota helekave, loko limó.
MAR 9:14 Láa loko lokago, izegipala zuha lugáa niatoka vi anitiake ánigamó nene, vegená vaí iki alegesá iake kezagi monó mogona apí-ikimiaká vegi lova leta iki niago ánigamó.
MAR 9:15 Ánigikago, vegená mukí nenete Izesuni ánigiake, litá iki sigaga goha litake aitoka ololu liki vake geké litamó.
MAR 9:16 Lá niago Izesú loká oketake lekeza nanamú lovaleta niave.
MAR 9:17 Loko loká okimikago, keikutí ve makolímo oteake láa loko lo amimó: Monó gizapa velemaka, holosi golesa gipánémini agikagú lemeko minoake agepa aleko lakolí okago, alémoko geitoka nouve.
MAR 9:18 Gipáne nenémo holosi nene agikagú lemeake alémo gopa napa oaká gamena nene mikasigú alémo akokago zupakopá zeko mohona oaká noive. Lá noike sehovala novilike agepagutí gelilikelilí nolike, agisa agizani pehe loake minoaká noive. Lá okago, izegipaka zuha keza holosi apiliki amisilitave loko lo kumumóza amiselemitamó okave.
MAR 9:19 Loko lokago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza ató imane gili alévolé amamó neneta, lekelikumú goselé nepelekave. Gamena gamena lekezagi minoloko voko mininake likizamuha hizekogó minatohe. Izegipama nénisi noutó alímiki alo.
MAR 9:20 Loko lokago, gipa nene aitoka alímiki ikago, holosi golesa nenémo Izesuni ánigoake gopa alémo ininá okago, mikasiló pou loko akoake, ako viligá viligá noike, sehovala vilimó.
MAR 9:21 Lá noigo Izesú nene amelahini loká otake hí gamenaló gizalimó neve. Loko loká okago limó: Izegipa komaló gizaleneimó neve.
MAR 9:22 Mukí gamena ámina netalímo alémo golesa inogo lokú nemó nagamikú nemó ahelú o ahuloaká onoimóma neve. Lá onoimóza, zámuza geitoka neikoma lelikumú gigika hizekiko lelémo vatí ozo.
MAR 9:23 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Zámuza geitoka neikoma loko lanimó nene nanamú lane. Makó keza Ómasímo lelémo vatí itimó neve liki gili alévolé iki minatamó nenete mukí netá nene vávani ikigó lilí itamóma neve.
MAR 9:24 Loko lokago gipámini amelaho nene litá oko gamoga geko limó: Koma gele alévolé onoumóza koma miní ameko luhusáne ale kii lonimikako napa oko gele alévolé itove loko noluve.
MAR 9:25 Loko lokago, Izesú ánigamó nene ve vená mukí alegesá niago, ánigoake, holosi golesama lovaga lo amike namisilike limó: Holosi golesa geza agepa agata aleko lakolí anitika, agikagutí itekoko vozo. Lá okoko goha atiginá oko oko itemitane loko lo nohukogetuve.
MAR 9:26 Loko lokago, gopaga like alémo ininá goha okago, agikagutí iteko vimó. Iteko vokago, gipa nenémo gonosigitana oko mikasiló ako minakumú nene vegená makolite mota helekave liki lamó.
MAR 9:27 Láa liki lamóza, Izesú nene agizató aleko alémo otekago ote minamó.
MAR 9:28 Lá okago, Izesú nene izegipala zuhamagi numukú itiki kezáikó minake láa liki loká itamó: Leza nene nanamú apeleko amiselemuháma neve.
MAR 9:29 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Holosi imanémini nene netá makotunú kepeleko kimiseleakaláa nomive. Ómasiloka loakatunukó kepeleko kimisilinogo une, loko limó.
MAR 9:30 Ámina apá ahuliake Galilaia mikasi aviligiki vamó.
MAR 9:31 Nivake Izesú nene izegipala zuhama láa loko lo keme keme imó: Okulumakutí lumu ve gihila neza nilími gala vetini kigizakú milikiko nipili hilinigave. Nipili hilikiko gamena losive makole minokinake goha otinogo uve. Loko lo kemeake vegená makolite ámina gakoláa gilikatave loko legesó oko vimóza,
MAR 9:32 ámina gakó nene gili vevesamake loká otatune liki lamóza, kehelele vizekago loká itamamó.
MAR 9:33 Kapanao numutoka vi anitiake, numunagú itiake Izesú loká oketake gapoloka nanetakumú ligili hagili ave.
MAR 9:34 Loko loká oketamó nene gapoloka nivake lelikutí éaho livilegeko agulizaki ve noive liki kezáitoka ligili hagili anazo, anotó alemiki kegepa apiziki minamó.
MAR 9:35 Lá niago, mitó minake izegipala zuha 12-a sele lo kemeake láa loko lo kimimó: Ve makó eza nugulizaki ve napa minatove loko gilitimó nenémo lemeko minoko vegená mukilitini gelekelé oketanogo ive.
MAR 9:36 Loko Izesú loake, izegipa koma makó nene holúikú alémoko oko hize otemiake aputá vizeneike láa loko lo kimimó:
MAR 9:37 Makó keza izegipa koma imanéminiki nenikumule liki nasahilí itatamó nene, není nasahilí inimiaká niamó geleaká noive. Itó makó keza nasahilí initamó nene nenikó nasahilí initamitave. Améneho nimisili ve aiki nasahilí itatamó geleaká noive, loko limó.
MAR 9:38 Lá okago, Zoní láa loko lo amike limó: Tisalemaka, ve makolímo geí gugulizató like holosi golesa nene vegenalitini kigikagutí kepeleko nokimisiligo ánigunimó nene, lelí lémegetamimó nenazo, géneka lotunimó neve.
MAR 9:39 Loko lokago Izesú láa loko limó: Lekeza géneka litamilo. Makó eza nugulizató loko alévolé netá netá loló itimó nene litá oko nenikumú alevo letovo aminogo ive.
MAR 9:40 Vegená makó keza lelí gala ve minamitamó nene lelikutí vegená ninigave.
MAR 9:41 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Makó keza není vegenáne zuha niakumule liki geha nagamí kapu hamokó ihiki likimitamó nene haha aminogo ive. Meinaváa alitamó neve.
MAR 9:42 Nenikumú gili alévolé i mina izegipáne zuha limiki minamoki keikutí ve makolímo netá golesa alitive loko agoka vizeko litimó nene, agae, Ómasímo nana otatimó neve. Ámina vémini luvanaló gehani napa nagá ziki age nagamikú ahelú i ahulatatímini avilegeko genavagi netá golesa loló otanogo ive.
MAR 9:43 Lá onoinazo, gigizani nenémo lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma gigizani hutozo. Geza nene gigizani avasavagi minokoko ló apakuka lihamiti lokú holokataninazo, gepili minoko okulumakú ititanimó nene lamaná itive.
MAR 9:45 Gigisa nenémo lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma nene gigisa hutozo. Geza nene gigisa avasavagi nooko ló apakú gehelú ikatanazo, gepili minoko okulumakú ititanimó nene lamaná itive.
MAR 9:47 Gogómula nenémo lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma nene gigizanitunú gogómula hize likozo. Geza nene gogómula avasavagi nooko lokú gehelú ikatanazo, gogómula hamokó minoko Ómasímini avogisaló ititanimó nene lamaná itive.
MAR 9:48 Ló apakú holoko minatanimó nene, gugupegú ginini hizitimó nene asú amiti lokú voko minanogo ane.
MAR 9:49 Nosánetakú nene anuva amoko laga itive loko age ahuloaká noune. Nenémini oko vegená mukitoka kigikámini lotuva nene Ómasímini ló nenémo latimó neve.
MAR 9:50 Age nene netá lamaná nemóza, agema melelé amitimó nene nana iki goha alími melelé itave. Ma lá aminigave. Lekelisi nene age nenémini iki minalo, itó hulu iki nene minalo, loko limó.
MAR 10:1 Izesú ámina apá ahuloake, limike Zutaia mikasi avilegeake Zota nagamí vola helegaloka vokago, vegená mukí goha aí amatoka alegesá ikago, goí oko aleaká imó nenéminoko monó lo keme keme oko minamó.
MAR 10:2 Lá noigo, Palisaio monó vegenalite anitiake loká itake gimivagú milake lamó: Mosé lo hukoko li gakokú nene ve makolímo venala amisele ahulatove loko hanuva amisele ahulatimó neve liki gizinamóma nene etatihe etamitive.
MAR 10:3 Láa liki loká imikago eza ale viligoko loká oketake limó: Mosé nene nanave loko loleketamó neve.
MAR 10:4 Loko lokago, keza lamó: Vená kimisilinigima nene luhuva netá giziki kimiiki kimisilitave loko Mosé gele kemeaká imóma nenae.
MAR 10:5 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekelisi negi nagi hiziki likigika gopa ovimó nenemú imane lo hutoleketa luhuva gizamóza,
MAR 10:6 netá matá apí oko kelémo utó i gamenaló emane nene Ómasímo vegi venaki kelémo utó imó.
MAR 10:7 Nenemú Ómasímo láa loko limó: Nenemú ve makolímohe makolímohe izolahiko amelahiko ahulokimioko venalagi nene,
MAR 10:8 kugupe nemó kigika nemó hamokó loló okiko apiziki minatáive. Loko gakó imane limó nenazo, keza lositá hoú liki minaminigasive. Hamokó kugupe loló onoimó gelekave.
MAR 10:9 Nenemú Ómasímo kelémo apizimó nenazo, vegenalita kelémo hotopotó oakaláa nomive.
MAR 10:10 Loko lokago, numukú itiki niake, izegipala zuhamate ámina gakokumú goha loká imikago,
MAR 10:11 Izesú láa loko lo kimimó: Ve makó eza venala amisele ahulokoko haitó vená alitimó nene, ve vená huko ezega emega imómámini lihima alinogo ive.
MAR 10:12 Itó ámináminoko vená makolímo vana amisele ahulokoko ve makotó vitimó nene, ve vená huko ezega emega imómámini lihima alinogo ive, loko limó.
MAR 10:13 Ve vená mukí keza agizanitunú kugupeló aleko nónohá zeketative liki izegipa koma kama Izesutoka kilímiki vikago, izegipala zuhate gahá kememó.
MAR 10:14 Gahá kimikago, Izesú ánigoake mulunagú golesa okago láa loko lo kimimó: Lekeza izegipa koma nene ahulikimikalo. Nenitoka ataze. Keza izegipa koma nenémináa nene Ómasímini avogisaló viakalímini mututoni nianazo, li hoipa ikitamilo.
MAR 10:15 Neza gakó lamaná lo likimitoze. Ve makó keza izegipa namuni monokú itiaká niamómáminiki vávani iki monokú itemitamó nene, Ómasímini avogisaló nene keké vaminigave.
MAR 10:16 Loko lo kemeake, izegipa komama kuputá vizike agizanitunú nónohá zeketamó.
MAR 10:17 Izesú eza ámina apatotí vitove loko noigo, ve makolímo ololu loko vike alapusa hizike loká otake tisá lamanámaka, nana okinake alévolé nemetameni alitomó neve.
MAR 10:18 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza nenikumú ve lamanale loko lanimó nene mogonánemú gele hee lo minoko nolape itó hanuva nolane. Lamaná améneho Ómasi hamokó noize, makó nomive.
MAR 10:19 Itó geza gapo lota gakó geleaká noane. Láa lokove: Geza vegená kepele helemo. Ve aleve suni ale gopa oko huko ezega emega amo. Gumina alemo. Soza hakupá gakó lamo. Vegenalitini netá hanuvamú alemo. Izokahiko amekahiko nene kugulizá ale otezo.
MAR 10:20 Loko lokago, eza láa loko lo amimó: Tisatemaka, neza nene umaki velotí nene ámina hoza aleaká noumole.
MAR 10:21 Loko lokago, Izesú nene gonú napilike agika aitoka moloake gakó láa loko lo amimó: Netá hamokó nemó nene ale hee litanize. Geza voko henokanoka mukí molokoko meinaváa monima aleoko gohogó vegená gona moloko kemeoko oko némegetozo. Lá okako okulumakú helisa henoni geitoka utó ogetanogo ive.
MAR 10:22 Loko lokago, ámina gakó geleake aí henoni vaí o minamó nenazo, gona moloko kimitohe loko agata gilitímo agoka agepa muhelé okago, mulunagú gena avisekago vimó.
MAR 10:23 Lá oko novigo, Izesú viligoko izegipala zuhama ánigoake láa loko lo kimimó: Henoníini vegená nene Ómasímini lapanató silipa iki itesá neve.
MAR 10:24 Loko lokago, izegipala zuhamate ámina gakokumú ininá amóza, Izesú goha láa loko lo kimimó: Izegipánemata, Ómasímini amakú vo holoaká nene genavagi neve.
MAR 10:25 Kamele izámo nakasi vovónagú voakaláa nene vávani oko nomimóza, henonavagi ve nene Ómasímini lapanató voakaláa nene áminámini oko genavagi golesa neve.
MAR 10:26 Loko lokago, ininá goha iake li amiki lamó: Láa lokoma éaho agutó vizekiko minoloko voko minative.
MAR 10:27 Liki likago, Izesú gonú nokipilike láa loko lo kimimó: Vegenalite nenémini itamoláa nomimóza, Ómasímo netá makó loló itove loko agata giliti netá nene vávani okogó loló oaká noive.
MAR 10:28 Láa loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Gelenape. Leza mukí netá matate ahulokunike geí gémegetokuninazo, alika nene meinava alitunimó nehe.
MAR 10:29 Loko lokago, Izesú limó: Neza lamaná lo likimitoze. Ve makó keza numúinihe gouna zuhahe izóikini améikini izegipáinihe míinihe nenikumule liki itó není gakó lamanakumule liki ahulatamó nene,
MAR 10:30 itína imane gamenaló nene numuni gouna zuha izóikini izegipáini míini 100 nenéminiki alitamóza, vegená makolite hanuvamú gopoguni milikitanigave. Lá ikiko alika utó iti gamena keza alévolé oko minoaká kemetamenigi minanigave.
MAR 10:31 Lá onoimóza, itína goí ina vegenakutí mukilite alika milanigave, itó alika milina vegenakutí mukilite goí inigave, loko limó.
MAR 10:32 Gapoló vake Zelusalega itinigi niake Izesú ale goí oko novigo, izegipala zuhamate ininá niago, ámegetiki va vegená alika kezáitoka utó iti netakumú kehelele vizigo minamó. Lá niago, Izesú eza izegipala zuha 12 nene kelémo otopá zeake, aitoka alika utó iti netakumú láa loko lo kimimó:
MAR 10:33 Gililo. Leza Zelusale numutoka notune. Neneló okulumakutí lumu ve gihila není nene guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi keí kigizakú milikiko goní initiki nipili hilita gakó li hukiki hetoka vetini kigizakú milanigave.
MAR 10:34 Lá ikiko, gopoguka linitiki gituhú initiki segi nogosanitunú nipiliiki nipili hilinigave. Lá ikiko, gamena losive makole minokinake goha otinogo uve, loko limó.
MAR 10:35 Zepetaioni gipala lositá Zemusiko Zoniko nene Izesutoka asike láa liki lasimó: Tisalemaka, lélisi nene nemú manamú logimikusigo nene, ámina netá aleletatane loko nolusive.
MAR 10:36 Liki likasigo, eza nana netá aleleketatokumú nilasive.
MAR 10:37 Loko lokago, láa liki li amesimó: Geí lapanakaló leza geí gigilika luga luga minalizo loko gele limitane loko nolusive.
MAR 10:38 Liki likasigo, Izesú láa loko lo kimimó: Loká ninitasi netalímini mogona gili gopa ikasike likasive. Nénisi nene ekesá netá natomó nene lekelisi áminagutí hanuva natáimó nehe. Itó miluma netá gihitomó nene lekelisiva gihitáimó nehe.
MAR 10:39 Loko lokago, láa liki li amesimó: Hanuva natíimó nenae. Liki likasigo, Izesú láa loko lo kimimó: Ekesá netá natomó nene lamaná lekezagi nanigasive. Itó miluma netá gihitomó nene lekezagi gihitáimóza,
MAR 10:40 není nigilika luga luga minoakaláa nene, není netá nego likimitohe. Ale vavá oketa vegenalitini holomamú nilasive.
MAR 10:41 Loko lokago, izegipala zuha lugáa 10-a ámina gakó giliake, Zemusiko Zoniko keikumú mukahá kipilikago,
MAR 10:42 Izesú nene izegipala zuha mukí sele lo kemeake láa loko lo kimimó: Ve makokumú nene mikasiuka vegenalitini kugulizaki ve niave liki liaká niamó nenete gelekelé izegipáini nene alévolekutí gizapa ikimiaká niave. Itó guivahani keza nene ámina iki ámemenáa kiviligiki miniaká niamó nene lekeza giliaká niave.
MAR 10:43 Lá onoimóza, lekelitoka lá oko minamino. Lekelikutí ve makolímo nugulizaki ve minatove loko nolokoma nene hanuva lemetigí oko gelekelé oleketoko minatize.
MAR 10:44 Makó eza mukí vegená kivilegeko minatove loko nolokoma lemeko vegená mukilitini megusa izegipa loló oko gelekelé oketatize.
MAR 10:45 Okulumakutí lumu ve gihila neza gelekelé initatave loko lememuve. Vegená mukitoka gelekelé oketoko golesa netáini nene meina hizeko gologí oketatove oko nene minoko aleko u nugupe ahulatove loko lumumole, loko limó.
MAR 10:46 Izesugegi Zeliko apatoka viki anitemó. Ámina apá ahulanigi niake, ezagi izegipala zuhagi vaí iki alegesá iki mina vegená makó nivago, Timeoni gipala Patimiasí eza agómula lika ve monimú voká vokató ve nene gapo agataloka minamó.
MAR 10:47 Minake, Nasalete ve Izesúma noave liki likago geleake, gamoga geko sele loko limó: Izesuvo geza nene agulizaki Tevitini agávolaga, gologí oletatane loko lo mololeta velemaka, nenikumú miluma gelenetamane.
MAR 10:48 Loko lokago, vegená mukilite legesó oko minative liki agómula lika vema gahá ameke li amemóza, áisi gele ahuloake gamoga geko sele limó: Geza Tevitini agávolagamaka, nenikumú gigika hizino.
MAR 10:49 Loko negénegeka ligo ligo, Izesú geleake voko gapoló noike ámina ve nene sele likiko ino. Loko lokago, agómula lika vema láa liki sele li amemó: Gogoliza vizeko otekoko ano. Geí sele nolize.
MAR 10:50 Liki likago, hepé gola gololohá o ahuloake, moí oko oteake Izesutoka vimó.
MAR 10:51 Vo anitekago, Izesú nana netá alegetatokumú nolane loko loká omikago, agómula lika vemámo tisánemaka, nogómula ale goloutonetatane loko noluve.
MAR 10:52 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza nene vozo. Nenikumú gele alévolé anitímo gelémo zokokaze. Loko noli agepagi, agómula goloutokago ánigoake gapoloka Izesuni ámegetoko vimó.
MAR 11:1 Keza vake Zelusalega ali ávatiha niake, Olivi agoka gohalaló nene apá lositá minamó nene Petepage itó Petania loko netoka vi anitemó. Neneloka anitiake, Izesú nene izegipala zuhagutí ve lositá láa loko lo kimike kimisilimó:
MAR 11:2 Helega numutoka vi anitiiki toki iza akaleva nagá zinamóma nene, vegená kogohí geko mohona onamitimoláa nene, ánigiiki vínasiki aliki alizo.
MAR 11:3 Vínasiki aliki nisiko, ve makolímo nanamú niasive nolikoma, láa liki lilizo: Guivahanitémo hoza nego ámina izamú lokago aleko vinogo nousive. Goha imaneloka litá oko amiselekiko aliki anigave, liki li amilizo.
MAR 11:4 Loko lo kemekago, vasike ámina toki iza akaleva nene gapo gahevaloka gatetó nagá zinamó ánigikasike nivínasasigo,
MAR 11:5 gatetó mina vegenalite ánigiake, toki iza akaleva nene nanetakumú nivínasasive.
MAR 11:6 Liki likago, Izesú lo kimi gakó nene li kimikasigo gili kememó.
MAR 11:7 Lá ikago, keza toki iza akaleva nene Izesutoka aliki vasike, gineganéini nene gololohá ikasike toki iza akalevamámini amegesaló milikasigo, Izesú iteko amupiló minamó.
MAR 11:8 Lá oko novigo, vegená mukilite gineganéini gapoló avilisá imi nivago, lugáa nenete kokonasi agila nene gihisigutí hutiki mililiki viki gapoló avilisá imi vamó.
MAR 11:9 Lá niago, goí iká alika miliká a vegenalite gakó napagutí láa liki lamó: Agae, Guivahanímini gakotó anitelimikaninazo, Ómasímo nónohá zegetino.
MAR 11:10 Avoteho Tevitikitana minati vémo gizapa oketatimoláa Ómasímo lusa geketino. Agae, veletoka okulumakú Ómasi agepoka litune, liki lamó.
MAR 11:11 Lá imi vago, Zelusalega ite aniteake, monó zagusave napagú iteake netá makó ánigomo mohona o asú oake, gamena asú okago, ezagi izegipala zuhamagi Petania numutoka limiki vamó.
MAR 11:12 Límugusi zeake gó lokago, Petania numutoka ahuliake nivake, Izesuni gaúna olokago,
MAR 11:13 ánigamó nene gohuna za makó hotó neike agila mukí minokago ánigoake gihila zeneihe loko voko ánigamó nene, gihila zeaká gamena alitamigo, agilagó nego ánigoake
MAR 11:14 za nene láa loko lo amimó: Geza nene gihila makó zemoko gohuna loloko voko noako geikutí nene vegenalite keké namitave. Láa loko noligo, izegipala zuhate ámina gakó gili asú amó.
MAR 11:15 Lá iake Zelusalega vi anitiake, Izesú nene monó zagusaveú itike áminagú moni meina kona ali volaló imaló a vegená kimisele ahuloake, hotó mikasigutí moniló ámina mikasigú moni kimiaká a vetini holoma aleko gululupa soake, Ómasímini guguni gizi amitakumú nama luhusi miliaká a vegenalitini minoaká holoma aleko gululupa soake,
MAR 11:16 monó zagusave napagú nene netá matá aliki tigá igá amilo loko lo hukoketamó.
MAR 11:17 Lo hukoketake láa loko lo kimimó: Ómasímo li gakó nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Není numunimú haitopaitó vegenalite Ómasiloka liaká numunive liki litave liki gizinamóma neve. Lá onoimóza, lekeza nene alími maketi numuni lilí inamó nene guminaló veta halá giki miniaká geha mulí lilí ikave.
MAR 11:18 Loko lokago, guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza nenemú giliake, nana okinake apele helekuko imane suni asú itive liki lamó. Láa liki ligili hagili amóza, vegená mukilite monó lo keme keme okago laga kivisigo sigaga lita mogonamú giliake kelegesá legekago nenemú ahulitamó.
MAR 11:19 Lá okago únaká gamena gamena Izesuge ámina apá ahuliki viaká amó.
MAR 11:20 Neteká gó lokago, nivake, gohuna za nenémo mogonagutí osagava vizekago, ánigamó.
MAR 11:21 Lá okago, Izesú gakó limó nenemú Pitá geleake láa loko lo amimó: Tisao, ánigozo. Gohuna za azozá usí vize amenimómámo mota osagava vizeake neve.
MAR 11:22 Loko lokago, Izesú lo kimike limó: Ómasimú gili alévolé ilo.
MAR 11:23 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Ve makolímohe makolímohe vozane agoka litá oko zeko akutooko age nagamikú holamane loko litimó nene agata losi gelemoko nolu gakó alévolé inogo ive loko gele alévolé itimó nene, utó o aminogo ive.
MAR 11:24 Lekelisi nene netá nemú manamú giliiki Ómasiloka voká niliki mota alekune liki gili alévolé inikigó litamó nene, alinigave.
MAR 11:25 Itó otiki Ómasiloka lita gamena gamena nene, ve makolímini lihima ali minatamó nene ahulalo. Lá ikiko, okulumakú ametipo ámina oko lekelí lihimatini ahuloleketanogo ive, loko lo kimimó.
MAR 11:27 Zelusalega goha atiginá iki iake, Izesú monó zagusave napagú iteko mohona noigo, guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi monó gizapa vegi aitoka iake
MAR 11:28 láa liki loká itake lamó: Geza imaneloka netá matá aleaká noanimó nene éahini gakotó lá oaká noane. Éaho lokago aleaká noane.
MAR 11:29 Liki loká imikago, Izesú láa loko lo kimimó: Nezagi gakó hamó loká oleketatoze. Lekeza li nimikiko neza éahini gakotó imane netá ale utó oaká nouhe nenéa lo likimitove.
MAR 11:30 Zoní monó nagamí holokimiaká hoza alimó nene hikutí ale utó ive. Ómasímini gakotó alihe, itó vegenalitini gakotó alive. Li nimikiko gilitoze.
MAR 11:31 Loko loká okimikago, kezáitoka ligili hagili iki láa liki lamó: Okulumakutí ale utó imole loko litunimó nene, íi, lekeza nanamú Zonini gakola gili alévolé amave loko linogo inazo,
MAR 11:32 itó mukí vegenalite Zoní nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve noive liki nilanazo, ámina hoza nene vetinigutí ale utó imole loko losá nene vegenalite nene nana ilitatahe loko lehelele vizekave liki kezáitoka liake,
MAR 11:33 Izesú li gakokumú láa liki li amemó: Leza nene Zonini mogonala ma gelemune. Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Láa likima nene netá matá imane aleaká noumó nene éahini gakotó lá oaká nouhe nenegi neza ámina oko lo lekememinogo uve, loko limó.
MAR 12:1 Izesú anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Ve makolímo vain nagá nene zuhá oake, vego vego oko geisa hize asú oake, gihiláa mí zeko liliká ziti gale legeake, gizapa numuni hána geake, gizapa iki niko meinava likimitove loko vegená makó gutá kemeake mikasi makotoka venoni vimó.
MAR 12:2 Voko minake nagá gihila guzá loaká gamena alitokago, geleake nagá gihila mikutí lugáa alenetoko ative loko gelekelé izegipala makó nene gizapa nia vegenatoka amiselekago,
MAR 12:3 vo anitimó. Vo anitekago, vain mitó gizapa imina vete apiliake nagá gihila amemake hanuva amisilikago atiginá oko vimó.
MAR 12:4 Lá ikago, gelekelé izegipa makó goha amiselekago keitoka goha anitekago, mini gizapa vete gotola ziki hoú nilake gopoguka litamó.
MAR 12:5 Lá ikago, makó goha amiselekago, aí nene apili helemó. Lá ikago, goha mukí kimiselekago, vi anitikago, lugáa nene gosohá nogosani kepelemó, itó lugáa nene kipili helemó.
MAR 12:6 Lá ikago, agika ami gipala hamokó minamó. Aí nene keitoka alika luma lama zeko láa loko geleake amisilike limó: Není gipa gihila imane amiselekugo ve napámini gipalama okaze liki ánigiiki nene alími lamaná itanigave.
MAR 12:7 Loko geleake amisilimóza, vo anitekago, mitó gizapa vete kezáitoka ligili hagili ake láa liki lamó: Imanémo nene mikasi amelahini gipala noinazo, áisi nene minokoko imane hoza ale lá inogo ive. Nenemú mota losé apelekuko helekiko, helisa henoni imane nene lelí loló itive.
MAR 12:8 Liki liake, gipalama agizató aliake losé apili hiliake, nagá gihila mikutí hetoka nene gonosiváa ali ahulamó.
MAR 12:9 Lá ikamó nenazo, nagá mini amelaho nene nana itive. Áisi okoko mini gizapa vema kepele ahulokoko vain mini nene haitó vete gizapa itave loko lehizeketanogo ive.
MAR 12:10 Itó imane monó gotolaú gakó láa liki luhuva gizinamóma nene lekeza gatinamóza lakagatí molokahe: Numuni giaká vete gehani napa makó ánigi ahulamó nenémo geha lapusa alévoleláa loló oake noive.
MAR 12:11 Ámina netá nene Guivahanímini gakotó utó okanazo, vegenalita ánigokuko lamaná okave.
MAR 12:12 Láa loko lo kemekago, Zuta vetini monó gizapa ve keza anoza gakokutí gehanimú limó nene Izesuni ánigo ahulunikumú lokave liki giliake, agizató alinake nagá amitune liki gelemóza, lá itunimó nene vegená vaí iki minamó nenete nana ilitatahe liki kehelele vizekago, ahulimiake hanuva vamó.
MAR 12:13 Zuta ve keza Palisaio monó vegenakutiki Heloteni patigú vegenakutiki ve lugáa nene Izesúma gakó makó lo gopa okiko agizató alitave liki aitoka kimisilikago,
MAR 12:14 Izesutoka vi anitiake láa liki li amemó: Tisalemaka, geí mogonaka gelenoune. Gakó gihilagó loaká noane. Geza vegenakumú gonukonú osá amane. Géisi vegená iti minamó limi minamó mukitoka Ómasímini gapováa vevesoko lelepizeaká noane. Nenemú lokako gilitune. Loma apatoka agulizaki ve napa Sisani nene takisi moni ameaká nouhá etahe etamive.
MAR 12:15 Takisi moni kimitupe kememitune. Láa lamó nene amemitune loko lokikoma gamaniloka alémoko voko goní otatune. Itó hanuva amitune loko lokikoma Zuta vegenalite gili golesa itave liki gimivagú milikago, Izesú gakó latímini mogonáa geleake láa loko lo kimimó: Nanamú giminegú milanigi nilave. Moni makó nelepizikiko ánigatove.
MAR 12:16 Loko lokago, makó alapizikago ánigoake láa loko loká oketake limó: Vogunahana imane itó luhuva imanegi éahini neve. Loko lokago, keza gamani agulizaki ve napa Sisanive liki lamó. Láa liki likago,
MAR 12:17 Izesú láa loko lo kimimó: Láa likima nene gamanímo voká loaká noi netá nene gamani amilo, itó Ómasímo voká loaká noi netá nene Ómasi amilo. Loko lokago, vatí oko ale viligoko lo kimikumú sigaga goha litiki minamó.
MAR 12:18 Satukaio monó vegená lugáa keza hilinakutí otisá amave liki liaká a vegená makolite Izesutoka iake láa liki loká itake lamó:
MAR 12:19 Tisalemaka, Mosé láa loko luhuva gizo limimóma neve: Ve makolímo izegipa geto molamoko minoko helekikoma, agunalámo ámina gevoná vená alekoko uvolahini hili vemú izegipa geto molative loko loletamóma neve.
MAR 12:20 Lá okanazo, uvolaho agunala 7-a minamó. Lá iake, ganá ve nenémo vená aleake, izegipa getamike helekago,
MAR 12:21 agunalámo ámina vená aleake minake, izegipa getamike helekago, agunala makolímo ámináminoko alimó.
MAR 12:22 Itó lá iliki vake ve 7-a nenete ámina venakó ali volaló imaló iki minake izegipa getamake hili asú ikago, venáini nene minake alika hilimó.
MAR 12:23 Ve 7-a nenete ámina vená ali volaló imaló iki minamó nenazo, hilinitakutí goha otita gamena nene ámina vená nene éahini venala minative.
MAR 12:24 Liki galegutí oteaká gakokumú amé ziki giza itanigi likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza monó gotolaú gakó gelemake itó Ómasímo galegutí kelémo oteaká zámuzagi ma gelemake gili gopa ikave.
MAR 12:25 Keza hele vegená otita gamena nene, vená aleakaláa nomive, itó vená alimi kimiakaláa nomive. Okulumakú ageló nenéminiki minanigave.
MAR 12:26 Itó hele vegená goha otiaká nenemú neza lo likimitoze. Gozapá nene Mosé eza zamukutí ló guluma utó okago, ánigoake noigo, Ómasímo gakó láa loko limó nene gatiaká niamóza mogona gelemave. Ómasímo nene ká emane amunaló hilina vemú nene Moseni láa loko lo ameneimóma neve: Neza Avalahani Isakani Zakoponi keí Ómasi minutímina minoloko voko nominuve.
MAR 12:27 Loko limó nenazo, nenemú eza kemeni hele vegenalitini Ómasi negopa, kemenía hanuva ne vegenalitini Ómasi noinazo, Ómasimú gili zaginake hele vegenaki hanuva mina vegenalitini Ómasi noive. Lekeza ámina gakó gili gopa goha ikave, loko limó.
MAR 12:28 Láa liki lova-leta iki niago, monó mogona apí-okimiaká ve makolímo oake gámemé oko geleake Izesú nene ale lamaná oko ale viligoko lo nokimigo geleake, loká otake láa loko limó: Mosé lo hukoko li gakokutí hilímo kivilegeko napáa neve.
MAR 12:29 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Napa nenémo lá oko neve: Lekeza Isilae vese gililo. Guivahani Ómasile nene Guivahani hamokó noive.
MAR 12:30 Likigika lekemeni geleakatini zámuzatini mukí nene Guivahani Ómasitiniloka amilo.
MAR 12:31 Itó gakó napa makó nenémo lá oko neve: Gezakamú geleaká noanimómáminoko gigivekaginimú geleko gigika kemezo. Loko loketa gakokutí napáa makó iteko minamive.
MAR 12:32 Loko lokago, monó mogona apí-okimiaká vemámo láa loko lo amimó: Tisalemaka, gakó nene lamaná lokane. Nene gelekugo etokave. Ómasi hamokó noive, Ómasi makó nomive.
MAR 12:33 Itó ligika nemó gele vevesoakate nemó zámuzate nemó mukí aitoka amitunimó itó lezatemú geleaká nounimómáminoko ligivetegikumú geleko ligika kimitunimó nenémo Ómasi guguni gizo ameaká netá haitopaitolímini nene avilegekave.
MAR 12:34 Loko gele vevesoko lokago, Izesú geleake láa loko lo amimó: Ómasi alémo geí gizapa ogetati ve loló itani gamena nene hotó nomive. Loko lokago, giliake, netá makokumú goha loká itatakumú kelegesá legekago, loká itamamó.
MAR 12:35 Izesú monó zagusave napagú monó lo keme keme noike láa loko limó: Monó mogona apí-ikimiaká vete nene gologí oleketative loko lo mololeketa ve nene agulizaki ve napate Tevitini agávolaho noive liki nanamú liaká niave.
MAR 12:36 Tevití eza Ómasímini Sikalahú nenémo agikagú alémo vávani okago láa loko limó: Mezaú ve eza není Guivahaníne nene není nigizani zamagaloka minoloko voko noako, mukí gala vega nene gigisa lapuvauka ahuloketanogo uve loko lo amimóma neve.
MAR 12:37 Tevití nene gologí oleketative loko lo mololeta vemú nene Guivahaníneve lokamó nenazo, gologí oletative loko lo molota vémo nana igo Tevitini agávolahogó noitive. Tevitini agapilamola noitimóza, Tevitini ve napagi noitive. Loko Izesú noligo, alegesá iki mina vegená mukí nenete giliake laga kivisimó.
MAR 12:38 Izesú nene monó lo nokimike miní ameko láa loko lo kimimó: Monó mogona apí-ikimiaká vemú, ehe. Kugupeló netá hána luhatakumú itó maketiloka mihina niago vegená makolite gekévaké likitatakumú,
MAR 12:39 itó monó numukú numukú nene vegená mukilitini kovogisaló minoaká holomaló minatakumú, itó nosánetá napa ninató nene agepaló siakumukó nene netakumú kumu heleaká noive.
MAR 12:40 Keza gevoná venalitini henokanoni gumina ali asú iká itó kegepatunú soza miliki agepoka hána liki Ómasiloka liká iaká nianazo, ámina ve nenete miniki lihima napa genavagi alinigave, loko limó.
MAR 12:41 Izesú eza monó zagusaveú nene moni miliaká pokisi gahevaloka minake, vegená mukilite ámina pokisigú moni nimilago ánigo minamó. Ánigo noigo, henóinigi vegená mukí nenete moni mukí miliva miliva niago,
MAR 12:42 gohogó vená gevoná makolímo oake golohá moni koma lositá nene pokisimagú ahulamó.
MAR 12:43 Lá okago, Izesú nene izegipala zuha sele lo kemeake láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Vegená mukí imanete vaí iki milina monigutí nahulamóza, gohogó vená gevoná imanémo gohogó noikutí netá matala mukí nosánetá meina hizitimoláa ahulo asú okave.
MAR 12:44 Nenemú gohogó vená imanémo moni miliaká polisigú ahula monimámo mukí vegenalitini moni avilegeneimó gelekave, loko limó.
MAR 13:1 Izesú nene monó zagusavegutí nolimigo, izegipala zuhagutí makolímo láa loko lo amimó: Tisalemaka, ánigozo. Imane geha numuni lagámini ali tolova iki ginamó neve.
MAR 13:2 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Áimáa numuni napa imanemú nolape. Itína nene ha nego nánigamóza, minoko lova gala ve keza imaneló gehani apiliki tele vizikiko gehani nene amupiló amupiló iki mililiki itekutí gululupaso asú inogo ive.
MAR 13:3 Loko loake, Izesú nene izegipala zuha Olivi agokaloka kelémoko iteake, monó zagusave helegaloka nego, neneló minake, Pitá Zemusí Zoní Etulú kezagó Izesú noitoka vake loká itake lamó:
MAR 13:4 Itína netakumú lanimó nene nanahé gamena utó itive, itó lani gamena nene alitanogo noiko nana anosa utó okiko ánigatune. Lo lemezo.
MAR 13:5 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Ehe, gizapa ilo. Ve makolímo lokogoka vizekatize.
MAR 13:6 Vegená mukilite nanitiki není nugulizató liki okulumakutí lumu ve gihila nezama nouve liki vegená mukí kogoka vizinigave.
MAR 13:7 Lekeza haitopaitó lovámini gakola nigiliki itó lovatini konó nigiliki nene mulutini itemino. Ámina netá utó itimóza netá matá velesá asú aminogo ive.
MAR 13:8 Numutó namató vegená makó nenete gala venini lova ali nikimiko, agulizaki ve makolímini zuhagi itó makolímini zuhagi lova hizinigave. Itó mukí mikasiuka imimá noiko gaúna gamena mukí utó itimóza, ámina netá utó itimó nene venalite izegipa getanigi miluma giliaká niamó nenémini oko utó inogo ive.
MAR 13:9 Lá onoize, lekelisi gizapa keké viziki ilo. Gakó hoza alilikimiiki gonitó likilímiki vinigave. Itó monó numúikú numúikú nene segi nogosanitunú likipilitamó neve. Není nugulizá lekelitoka minakumule liki kugulizaki ve napatini itó kiapegini kovogisaló likilími milikiko keí kovogisaló oti miniki není mogona li kiminigave.
MAR 13:10 Lá itamóza, gamena litá oko asú aminogo ive. Goí oko Ómasímini gakó lamaná nene numutó namató puu loko vitive liki li hutilí i asú inigave.
MAR 13:11 Likigizató aliki likilímiki viki goní ilikitata gamena nene, nanave loko litupe liki lakagata giliko gena amino. Gamena nene zupa Sikalahulímo likigikagú gakó mololikimikiko áminagó nene lilo. Lélisi lupe lamiki Sikalahulímini gakó loló ino.
MAR 13:12 Ámina zupahé nene uvolaho makolímo agunala agizató alekoko goní omikiko agunala nene apili hilinigave. Amelaho nene gipala agizató alekoko goní omikiko nene gipala apilinigave. Izegipáini nenete izóikini améikini lova ali kimiiki likiko izóikini améikini kipili hilinigave.
MAR 13:13 Není nugulizá lekelitoka minakumule liki vegená mukilite mukahá likipilinigi niamóza, vegená makolite gamenáini asú amititó monó ahulamiki alévolé iki vitamó nene Ómasímo kugutó vizinogo ive.
MAR 13:14 Minoko lekeza nene mu likizapa iti netá golesa nene minamoaká apatoka apá ale golesa oaká netá nenémo oteneiko ánigatave. [Imane gakó gatatanimó neneka imane nolu gakokumú gele guni ozo.] Ámina gamenaló Zutaia mikasiuka nita vegená nene golisi iliki agokaloka ititakumule.
MAR 13:15 Keí numupitó nita vegená nene golisi iliki limiki numúikú henoníini ma aliki vamitakumule.
MAR 13:16 Itó mikú noiti ve nenémo luhoaká gó alitove loko numunaloka atiginá oko vamitikumule.
MAR 13:17 Kee, izegipa kagatupagi nita venaki izegipa namuni aminí nikimita venaki nene ámina gamenaló nene nana itamó neve.
MAR 13:18 Lekelisi nolu netá nene golini gamena utó amitive liki Ómasiloka liki minalo.
MAR 13:19 Ámina gamenaló genavagi netá utó itimó nenémo Ómasímo apí oko netá matá ale utó i gamenalotí emane utó osá ami netá nene minoloko itike itike imane gamenaló utó amive. Nolu gamenaló utó okoko nenémini veletó goha utó aminogo ive.
MAR 13:20 Guivahanímo ámina miluma gilita gamena ale atuhá amitimó nene, vegená makó ma kavasavagi minamitamó nemóza, kelémo etó onoi vegenakumule loko ámina gamena nene ale atuhá inogo ive.
MAR 13:21 Nene gamenaló ve makolímo ánigalo, gologí oletati vema imaneloka utó okave, itó ánigalo, volaneloka utó okave loko lo likimitimó nene, ámina gakó gili zagemilo.
MAR 13:22 Ámina gamenaló nene gologí oleketati ve sozámini itó Ómasímini agepagutí gakó liaká ve sozámini utó iiki vegenalite sigaga lita netaki soza avevezaha sunigi aliiki Ómasímo kelémo etó onoi vegená kogoka vizitupe liki lá inigave.
MAR 13:23 Ehe, nolu netá nene utó onamigo mota lo lekeme asú okuve. Nenemú gizapa alévolé iki minalo.
MAR 13:24 Ámina gamenaló ámina genavagi netá asú okiko, ho noiteko litá oko límugusi zekiko ikanímo hize sata amiko,
MAR 13:25 sonohí nenete okulumatotí atohiki velehé nilimiko, okulumakú amuzavagi netá mómoká i asú niko
MAR 13:26 okulumakutí lumu ve gihila neza zámuzánegi itó lapanánegi nene límusi amupiló nolumugo ániganigave.
MAR 13:27 Lá okiko, agelogini kimiselekugo, kelémo etó onou vegená ho noititokatí ho nolimitokatí itó ezega emegatí itó mikasi nekisa vokisaukatí kilími nupa inigave.
MAR 13:28 Gohunagitana zamú anoza gakola nemó nene gili vevesiki gililo. Izanámo nene nagamila nego agila guluma sekago lekeza ánigiake ho gamena mota alitokave liki giliaká niave.
MAR 13:29 Itó ámináminiki lo lukumu netá nene utó noiko ánigiiki ve napate nene gatekú omo ávatiha okave liki litaze.
MAR 13:30 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Imane gamenaló nia vegená velesá hili asú inamiko nolu netá mukí nene utó inogo ive.
MAR 13:31 Okulumaki mikasigi tolova itáiha, není gakó nene ma gopa oko tolova aminogo ive.
MAR 13:32 Lá onoimóza, ámina gamenamú ve hamoláate keké gelemave, itó okulumakú ageló keza ma gelemave, itó Ómasímini gipala noutímina ma gelemuve. Améneho hamokó áisigó geleneive.
MAR 13:33 Ato gamenamú lekeza ma gelemanazo, ehe, gizapa i guni iki minalo.
MAR 13:34 Lá oko neve. Ve makolímo venoni vinogo nooko numuni apala ahuloko vinogo noike gelekelé izegipala nene mukí hoza nene etó etó oko kigizakú moloko netá matalaló gizapa initatave loko ahulokimiake gatetó gizapa ve nene gizapa oko minozo loko lomiake vimó.
MAR 13:35 Nenemú numuni amelahoma ati gamena nene gánavaló ahe akovevé ahe gó anuva noikohe gokululuva notovoikohe lekeza ma gelemanazo, nenemú gizapa i guni iki minalo.
MAR 13:36 Lokovó akiniko galinali oko ánigolikimikatize.
MAR 13:37 Lo nolukumu gakó nene lekelikumukó lamuve, vegená mukikumú noluze. Lekeza nene gizapa iki minalo, loko limó.
MAR 14:1 Avóikini asenini zeketakumú gili mina holisigú lulu vizemi peleti niaká a holisi alitokago, gamena lositá ha nego, guguni giziaká ve napagi itó monó mogona apí-ikimiaká vegi keza láa liki lamó:
MAR 14:2 Vegenalite lova napa ali utó iki lipilikatanazo, holisigú nene Izesuni apelemitune. Lá onoinazo, asuguná oko Izesuni agizató aleko apele hilitune liki gakó liki liake nenémini gapomú vitagá amó.
MAR 14:3 Lá noigo Izesú nene Petania numutoka noike Saimon eza halamé netá gizaleake minake zoka vémini numukú iteko nosánetá noko noigo, vená makolímo gehanigitana goni aleake, agepáa zeko ategeake áminagú nene anuva lamanaki uveli agulizá nalita nene meinava iteko mina netá nene Izesuni gotolaló leketamó.
MAR 14:4 Lá okago, ve lugáate mulúikú golesa okago, kezáitoka lamó: Uveli lamaná nene nanamú latila ive.
MAR 14:5 Ámina uveli nene hanuva minalina meinaváa moni 300 kina alekinake gohogó vegená kumutiline. Liki liake gahá amikago,
MAR 14:6 Izesú geleake láa loko lo kimimó: Ahulitalo. Nana igo gena gakó li nameve. Vená imanémo netá lamaná alenimikago etokave.
MAR 14:7 Gohogó vegená keza lekelitoka gamena hána miniliki viki minanigi anazo, kelémo lamaná itune liki nene kilími lamaná itamóza, neza lekezagi minoloko voko minaminogo uve.
MAR 14:8 Ezáa loló itove loko agata gili netá nene loló okave. Alika nénisi helekugo gonosi milimiligú gale zinitatakumú agata geleake nugupeló anuva lamanaki uveli holonimikave.
MAR 14:9 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Makó mikasiuka není gakó lamaná imane li utó iki li kimitató li kimitató nene imane venalímini mogonamú gili zagitave liki eza loló oneta sunimuki li kiminigave, loko limó.
MAR 14:10 Lá okago, Izesuni izegipala zuha keikutí ve makó agulizá Zutá eza Kaliotó apatotí ve nenémo guguni giziaká ve napa niatoka vike Izesuni amimika loko alémoko oko likigizakú ahulatove loko lo kimimó.
MAR 14:11 Lo kemekago, giliake, mulúikú lamaná okago, age nonó lá oko gimitune liki Zutani agómulaló li hutikago, geleake Izesuni amimika linogo amapani molamó.
MAR 14:12 Lulu vizemi peleti niaká a holisímini ganá gamena nene avóikini asenini zeketakumú gili minake sipsip iza akaleva apiliaká a gamenaló nene, izegipala zuhate Izesuni loká itake lamó: Asenini zeketakumú gele minoaká holisímini nosánetá nene hiláauka viki ali vavá initatave loko nolane.
MAR 14:13 Liki likago, izegipala zuhagutí ve lositá nene nokimisilike láa loko lo kimimó: Zelusalega nanitisiko ve makó eza paisele somo nagamilagi geheneike gapoló hotu nilikima nene ámina ve ámegetiki vilizo.
MAR 14:14 Lá iki viki ámina ve nene numukú itekiko numuni amelahini láa liki li amilizo: Tisalémo nezagi izegipáne zuhagi asenini zekimiaká nosá natuni numuni agika hiláauka neve loko lokago nousive.
MAR 14:15 Liki likisiko, numuni agika veletó nego netá matá avilisá ohá lekelepizekiko neneló nosánetate ali vavá ilizo.
MAR 14:16 Loko lo kemekago, izegipala losima keza gili alikasike taoniló vi anitikasike ánigasimó nene Izesú lo kimimómáminoko nego ánigikasike asenini zekimiaká holisímini nosá ali vavá asimó.
MAR 14:17 Lá ikasigo, límugusi zekago, Izesú nene izegipala zuha 12-agi ali nupa iake,
MAR 14:18 nosánetá niki niake, Izesú láa loko limó: Lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelikutí nosánetá nonuhakutí ve makolímo nimimika linogo ive.
MAR 14:19 Loko lokago, keza miluma nigeleke hamopamó li amiki nenikumú nolape.
MAR 14:20 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Ve 12 lekelikutí hamó lapegutí peleti nagamí zeko natíi ve nenémove.
MAR 14:21 Okulumakutí lumu ve gihila nenikumú monó gotolaú luhuva gizinamómámini oko hilito gapogú novumóza, nimimika loko nelémoko viti vema agae, lihima sipisi alinogo ive. Izolaho aí getamilina nene vávani oko minaline, loko limó.
MAR 14:22 Nosánetá ninake Izesú nene peleti aleake Ómasi agepoka loake gitegeko nokimike láa loko limó: Aliki nalo. Imane není mémeláne neve.
MAR 14:23 Loko loake vain goni aleake Ómasi agepoka loake, kemekago, nenegutí mukitó ninago,
MAR 14:24 láa loko lo kimimó: Lo múnaheaká gakolímini golaníne nene vegená mukikumule loko lekitomó imane neve.
MAR 14:25 Lamaná lo likimitoze, gililo. Vain gihilagutí goha naminake minoloko vinake Ómasímini agulizaki vetipo loló oleketato gamena nene vain nagamí haitolímini natove, loko limó.
MAR 14:26 Láa loko lokago, monó nama makó liake limiake, Olivi agoka agisauka anitiake,
MAR 14:27 Izesú láa loko lo kimimó: Monó gotolaú nene Ómasímo li gakó nene láa liki luhuva gizinamóma neve: Gizapa ve apelekugo sipsip iza nene hutilí iki golisi inigave. Liki gizinamóma nenazo, lekeza mukitó není visilinitanigave. Lá onoitimóza,
MAR 14:28 helekugo goha nelémo otekiko, Galilaia mikasiuka goí o likiminogo uve.
MAR 14:29 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Neza viselegetamitove. Keza mukitó gele alévolé oakáini nene gologolo sokikoma nénisi nene lá aminogo uve.
MAR 14:30 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Lamaná lo gimitoze, gelezo. Itína holugú nene okolohomámo anó losi molonamiko nenikumú ánigamuve loko gamena losive makole egamega onetanogo ane.
MAR 14:31 Loko lokago, Pitá pigi vizeko limó: Neza geikumú egamega ogetaminogo uve. Nipili hilinigi niko, gezagi helekusigoma nene lá ogetaminogo uve. Loko lokago izegipa zuha mukitó keza alími vatí ake ámina gakokó lamó.
MAR 14:32 Lá ikago, apá makó agulizá Gesemane loko neneló vi anitiake, izegipala zuha láa loko lo kimimó: Lekeza imaneló niko neza voko Ómasiloka litoze.
MAR 14:33 Loko loake, Pitanigi Zemusinigi Zoninigi kelémoko voake, Izesú nene mulunagú peisi nozigo miluma geleake,
MAR 14:34 láa loko lo kimimó: Mulúnegú gónupa geake hilitomó noize, lekelisi nene imaneloka miniki gizapa iki minalo.
MAR 14:35 Loko loake, koma minomo novike mikasigú agoka nohizike Ómasiloka láa loko limó: Aménega, genavagi gihito netá imane gelekako nivilege vitive loko noluve.
MAR 14:36 Loko nolike láa loko limó: Aménegamaka, geza mukí netá loló itove loko gagata gilitani netá nene vávani okogó loló itanimó nenazo, genavagi gihinitata netá imane nenitokatí ale olové itane loko nogulumóza, není nigikaloka molamoko geí gigikaloka nelémo molatane loko noluve.
MAR 14:37 Loko loake, oake izegipala zuha ánigamó nene, kovó akinago ánigoake, Pitani alémo otike láa loko lo amimó: Saimon geza akonape. Geza gamena koma gizapa oko ote minamitape.
MAR 14:38 Lekemekú milatakumú gopa ikatanaze, gizapa iki miniki Ómasiloka liki minalo. Likigikámo vávani noimóza, lukugupémo gena noive.
MAR 14:39 Loko lo kemeake, goha vike ámina gakó like Ómasiloka loake,
MAR 14:40 atiginá oko ánigamó nene, kogómula ahihí okago kovó akinago ánigamó.
MAR 14:41 Lá okago anotó aliki li amita gakokumú vitagá amó. Goha ago nene losive makole okago, Izesú lo kimike limó: Lekeza lakavasú viziki hanuva aki niminahe. Ánesile. Gilinahe. Okulumakutí lumu ve gihila neza lihimáinigi vetini kigizakú nimimika liki nilími milata gamena mota alitokave.
MAR 14:42 Otilo, mota vitunize. Ánigalo. Nimimika liti vema mota alitó okave.
MAR 14:43 Láa loko lo kemeko noigo, izegipala 12 keikutí kigivéipo makó Zutá noago, vegená mukí keza ámegetiki niake gelekahosigi sopolo hánagi ali minake amó. Keza nene guguni giziaká vegi monó mogona apí ikimiaká vegi monó gizapa vegi keza emane amunaloka kimisilikago,
MAR 14:44 nivake amimika liti vemámo gakó makó láa loko limó: Novinake ve makó agoka legeko nonugo nene ánigiiki ámina ve noive liki agizató aliki gizapa itiki alímiki vilo.
MAR 14:45 Loko loake ake, Izesú noitoka litá oko vo amatoka aniteake, oho, tisatehove nolike agoka legeko namó.
MAR 14:46 Lá okago lova ve nenete ake Izesuni agizató ali gikitiki alemó.
MAR 14:47 Lá niago, amatoka mina vegenakutí makolímo aí sopolo hána nene golagutí segeake guguni gizoaká ve napámini gelekelé izegipala apilike agata zeko isimó.
MAR 14:48 Lá okago, Izesú nene lova vema láa loko lo kimimó: Neza nene laskoli nougo sopolo hánagi itó gelekahosigi aliki niake nigizató alitune liki niahe.
MAR 14:49 Gamena gamena lekezagi monó zagusave napagú minuke monó lo keme keme oko minumómaló nigizató alisá amamó nehe. Lá ikamóza, emane amunaló nenikumú monó gakó luhuva gizinamó nene alévolé itive loko netá imane utó okave.
MAR 14:50 Loko lokago, izegipala zuha nenete ahulimiake golisi hutilí iki vamó.
MAR 14:51 Lá ikago, gosohá ve makolímo gó gizopa agupeló likeake Izesuni nene ámegetoko novigo, ámina ve nene agizató alikago,
MAR 14:52 góma nene gololohá oko ahulo kigizakú oake agupe zapakó golisi vimó.
MAR 14:53 Lá okago, Izesuni nene guguni gizoaká ve napa noitoka alímiki vikago, guguni giziaká ve napagi itó monó gizapa vegi monó mogona apí ikimiaká vegi alegesá iki minakú alímiki itemó.
MAR 14:54 Izesuni alímiki nivago, Pitá nene hotó otigí oko kémegetoko vike, guguni gizoaká ve napámini hé numunagú áneneló iteko ámina vémini gelekelé izegipategi minake lotó agupe lotá oko minamó.
MAR 14:55 Lá noigo, guguni giziaká ve napagi keí kansolegi mukitó nene Izesuni apele hilitune liki soza hakupá gakóinimú vitagá amóza,
MAR 14:56 hakupá gakó la ve nenete gakóini hamó lamamó. Mukí liki amupesamó nenazo, ali utó amamó.
MAR 14:57 Makolite otiki hakupá gakó aikumú láa liki lamó:
MAR 14:58 Eza nene monó zagusave napa kigizanitunú ginamóma imane zeko tele vizekinake, gamena losive makole noviko goha nigizanitunú gemitoha hanuva lokugo utó inogo ive loko noligo gulunimole.
MAR 14:59 Liki lamóza, gakóini nene hamó gapoló vamigo,
MAR 14:60 guguni giziaká vetini ve napáini nenémo holúikú oteake Izesuni loká otake goní nigitake nila gakotó geza ale viligoko lo kimitani gakó ma nomihe.
MAR 14:61 Loko limóza, Izesú nene agepa apizeake minake gakó ale viligoko lo amemigo, guguni giziaká vetini ve napa nenémo goha loká otake limó: Geza gologí oletatane loko lo mola vema Ómasi agepoka loaká nouhámámini gipala noape.
MAR 14:62 Loko loká omikago Izesú limó: Oo, nene mota nolane. Itó makó lo likimitoze, gililo. Okulumakutí lumu ve gihila neza amuza vémini agizani zamagaloka nougo, itó okulumalímini límusigú nolumugo ániganigave.
MAR 14:63 Loko lokago, guguni giziaká vetini ve napa nenémo gele golesa oake luhoaká gola aleko polo noligike vegenala zuha láa loko lo kimimó: Gakola gilina vegená makó nanamú sele lokinake gakó goha lokiko gilitune.
MAR 14:64 Ómasi avilegeko li gakó mota gilikaze. Nenemú lekeza gilikago nana onoive. Loko lokago, keza mukilite nakahunímini gakó lokaze, mota losé apilitune liki li hukitake,
MAR 14:65 lugáate gituhú itake agoka agepaló nihitake kigizanitunú napeleke lamó: Geza gakó mogona lo utó oaká ve noitanimó nene, éaho nogipilihe lo utó oko lo lemezo. Liki likago, gelekelé izegipáinimate kigizanitunú apelemó.
MAR 14:66 Lá niago Pitá nene hé numuni amunaloka noigo, guguni gizoaká ve napámini gelekelé mohola makolímo oko ánigamó nene,
MAR 14:67 Pitá nene agupe ló lotá oko noigo, ánigoake gonú napilike geza nene Nasalete numutotí ve Izesuki miniaká niasi vema noane.
MAR 14:68 Loko lokago, Pitá eza egamega ike gakó lanimó nene ma gelemuve, itó mogonáa gele vevesamuve. Loko loake, gatekú nolimigo,
MAR 14:69 ámina gelekelé mohó nenémo aí goha ánigoake alegesá iki mina vegenáma lo kimike ve imane Izesuni zuhagutí noive.
MAR 14:70 Loko lokago, goha egamega hulupaváa imó. Lá okago, gamena komáisí neigo áminaló oti mina vegenalite Pitani goha láa liki li amemó: Géisi Galilaia ve noaninazo, géisi lamaná Izesuni zuhagutí noane.
MAR 14:71 Liki likago, eza Ómasímini avogisaló lo hutoko lamaná noluze, soza litomó nene Ómasímo usí vizenimikatize, lekeza gakó nila ve nene ánigonamu vemú nilave, loko limó.
MAR 14:72 Loko noli agepagi okoloho nenémo goha anó molamó. Anó molokago, Pitá nene Izesú lo ami gakó nene, okoloho nenémo gamena lositá anó molonamiko není ánigonamuve loko egamega onetatanimó nene gamena losive makole inogo ive loko amunaloka lo ami gakó goha geleake ive napa imó.
MAR 15:1 Neteká ho noitigo, guguni giziaká ve napagi monó gizapa vegi monó mogona apí-ikimiaká vegi monó kansole ve mukí kezagi lova gizi hutiake Izesuni nene nagá zimiake alímiki vake Pilatoni agizakú milamó.
MAR 15:2 Lá ikago, Pilató nene Izesuni ánigoake loká otake geza nene Zuta vetini kugulizaki ve napáini noape. Loko loká omikago, eza láa loko lo amimó: Nene gezaka mota lokanimole.
MAR 15:3 Loko lokago, guguni giziaká ve napamate mukí netakumú goní imikago,
MAR 15:4 Pilató goha loká otake limó: Geikumú gakó genavagi nilamó nenazo, geza gakó ale viligoko lo kimitanimoláa ma nomihe.
MAR 15:5 Loko loká omikago, Izesú gakó ale viligoko lo kememigo Pilató nene agata gululusi gilimó.
MAR 15:6 Kiapé eza Zuta vetini avolagini asenini zeketakumú gili mina holisigú meleketó meleketó nene Zuta ve keza aseva zetatane liki ve makolímini agulizá ikago, agulizaki ve nenémo nagá numukú ahulikita ve kimisele ahuloká ahuloká okago, ámina ve nene numúitoka viaká amó.
MAR 15:7 Lá imó nene gamena nene zupa ve makó nagá numukú minamó, agulizá Palapasí. Áisi nene vegená lugáa kelémo vatí ike gamaniloka lova gizakú nene ve makó kepele hilimó nenazo, nagá numukú ahulimikago minamó neve.
MAR 15:8 Lá okago, vegená mukí nenete Pilató noitoka vake eza aleaká imómáminoko alitive liki loká imikago,
MAR 15:9 guguni giziaká ve napa nenete Izezukumukó amekugú niki miniake gonitó alímiki vakumú nene Pilató geleneike láa loko lo kimike limó: Láa likima Zuta vetini agulizaki vetipo nene aseva zemikugo lekelitoka vitive liki nilahe.
MAR 15:11 Loko limóza, guguni giziaká ve napa nenete vegená mukilitini mulúikú hizikago
MAR 15:12 aitotí Palapasini aseva zetamane liki likago, Pilató goha lo kimike limó: Zuta vetini kugulizaki véini noive liki liaká nia vemú nene nana otatove.
MAR 15:13 Loko loká okimikago, goha gopaga liki zohota zaló hilitikumule.
MAR 15:14 Liki likago, Pilató nene nanamú. Nana netá golesa alekago nilave.
MAR 15:15 Loko lokago, keza goha gopaga liki likago, Pilató nene ali nupa imina vegenalitini mulúikú hulu itive loko Palapasini gologí omikago keitoka vimó. Itó Pilató lokago, Izesuni nene segi nogosanitunú apiliake viki zaló nilitunú ziki apili hilitave loko kigizakú molamó.
MAR 15:16 Lá okago, ami vemate agulizaki ve napamámini numuni holutó nene Izesuni alímiki iteke ami ve lugáa mukí kilími nupa ake,
MAR 15:17 agulizaki vegitana lilí itake okohu gó luhimiake gasovagi nagatunú akilí lilí iki gotolaló hitimiake,
MAR 15:18 amé ziki geké litake oga mokáneve, Zuta vetini kugulizaki véinimave.
MAR 15:19 Liki liake, akepa nogosanitunú gotolaló ziake gituhú nitake agisagú gupá nizeke soza miliki agoka agaka vizemó.
MAR 15:20 Lá ake gopoguka li asú itake okohu gó luhitamó nene gololohá iki ali miliake ezáa gola luhimiake, zohota zaló nene nilitunú ziki apili hilinigi alímiki vamó.
MAR 15:21 Lá iake gapoló nivago, ve makó agulizá Saimon eza Apilika mikasiuka Sailini apatotí ve Alesaté itó Lupú keí améipo nene minaukatí noago, hotu liake gala vizikago, Izesú geheko vi za nene alémo vatí oko gehetoko vimó.
MAR 15:22 Lá noigo, alímiki vake apá makotoka agulizá Goligota loko, lelí gakokutí nene gotóini gonosi helisa apale loko neneloka anitiake,
MAR 15:23 Izesú native liki vain nagamikú nene miluma gelemiti lusa netá makó agulizá mulu nene miliki ali gopa iake amemóza, namimó.
MAR 15:24 Namigo, zohota zaló nene apiliki apatiake gineganeva gona miliki aliki éaho alitihe éaho alitihe liki satu zohí amó.
MAR 15:25 Lá iki apelemó nene gó loake ho ite alévolé noigo, zaló apiliki apatemó.
MAR 15:26 Lá ikago, nakahunímini gakó luhuva nene Zuta vetini kugulizaki véinive liki giziake apatemó.
MAR 15:27 Itó laskoli ve geligeli ve makó nene agizani sogaloka apatemó, itó makó nene agizani zamagaloka apiliki apatemó.
MAR 15:29 Lá ikago, vegená vigá igá amó nenete gotóinitunú goké goké nizeke amé ziki gopoguka litake láa liki lamó: Oho, monó zagusave zeko tele vizekinake gamena losive makolegó oko vokiko goha gitove loko loaká anitika,
MAR 15:30 gugutó vizeko zohota za ahulokoko lememane.
MAR 15:31 Liki nilago, guguni gizoaká ve napagi monó mogona apí ikimiaká vegi keza hamolímini iki amé ziki gopoguka litake kezáitoka láa liki lamó: Vegená lugáa kelémo kugutó vizeaká noimóza, ezáa nene alémo agutó vizemitimó okave.
MAR 15:32 Eza nene Isilae ve lelí gologí olimiaká ve itó lelí agulizaki ve noitimó nene itínasa zohota zalotí apasoko lemekiko, ánigokinake gakola gele alévolé ituninazo. Liki likago, keza luga luga zohota zaló kipiliki apate ve nenetosa áminámini iki kilími vatí asike amé zitigí iki lasimó.
MAR 15:33 Holisakatotí mukí mikasiuka límugusi ze asú oake mino-loko novigo únaká ho nene ale zohota imó.
MAR 15:34 Ho ale zohota noigo, Izesú pigi vizeko ezáa gakokutí nene Eloi, Eloi, lama sapakatani loko limó nene lelí gakokutí nene Ómasinemaka, Ómasinemaka, geza nanamú viselenimikane.
MAR 15:35 Loko lokago, amatoka mina vegená lugáate nene gakó giliake láa liki lamó: Gililo. Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Ilaizani sele nolive.
MAR 15:36 Liki liake ve makolímo ololu loko vike notunigitana netá legeake akepa lolovaló hizeake ekesá vain nagamikú lupizeake ale oteko Izesú native loko amimó. Namike láa loko limó: Ánigatune. Ilaizá oko apasotatihe loko gizapa onoitune.
MAR 15:37 Loko lokago, Izesú gakó napagutí like, ahuu lo nahulake hilimó.
MAR 15:38 Lá okago, monó zagusave napagú Ómasímini avogisaló itiaká nia gatetó zi lí ika lavolavo nene velekutí zeko hoú loloko limike ale luga luga imó nene lelí gahe ale koló imó.
MAR 15:39 Izesú nene ahuu lo nahulake helekago, ami vetini gizapa vémo Izesuni agómulaló noike imane ve nenémo lamaná Ómasímini gipala minamó neve, loko limó.
MAR 15:40 Itó vená lugáate hotó otigí iki oti minake ánigi minamó. Keikuka nene Magatala numutotí vená Maliá minamó, itó Maliá makó eza Zemusí komáa itó Zosé keí izóipo itó Salomé nene makó minamó.
MAR 15:41 Keza amunaló Izesú nene Galilaia mikasiuka noigo ámegetiki nivake izamuha hiziki minamó neve. Kezagi itó Izesugegi Zelusalega itina vená lugáa mukímagi neneló minamó.
MAR 15:42 Únaká huluvaló nene holisi gamenamámini netá ali vavá iaká a gamena alitokago, holisi gamenama alitokago, gamena hamó ha nego,
MAR 15:43 Alimataia numutotí ve Zosehé eza monó kansole vete agika itiake a vémo áisi Ómasímo gizapa ve napa ale utó oketati gamenamú gizapa oko mina vémo ahelele vizimó ze hitoake Izesuni gonosiváa alinogo Pilatoni nene loká omikago,
MAR 15:44 Izesú mota hilihe loko agata losi geleake, ami vetini gizapa vema sele loake, mota hilihe loko loká otamó.
MAR 15:45 Loká omikago, ami vetini gizapa vemámini gakó geleake, gonosiváamú nene Zosehé hanuva aleko vitive loko gele amimó.
MAR 15:46 Gele amekago, Zosehé nene gonosiváa asapú otatikumú lavolavo gó mokoná lamaná meina hizeake gonosiváa nene zalotí apasoko ale mikasiló oake, gó mokoná lamanámagú asapú omiake aleko vike meikú geha mulí goló vateikamó nenegú molomiake, gehani napa makó ahelú oko geha mulilímini agepaló ze lí imó.
MAR 15:47 Nenegú nomolago, Maliá eza Magatala numutotí vená itó Maliá makó Zoseni izolaho nene áminaló ánigi minasimó.
MAR 16:1 Ho lemekago, holisi mota asú okave liki liake, Magatala numutotí vená Maliá, itó Maliá makó Zemusini izolaho, itó Salomé keza Izesuni gonosiváaló anuva lamanaki uveli holotatune liki anuva uveli meina hizemó.
MAR 16:2 Hiziki aliake, holisi napa Sategú nene gó lomolomo gonosi apakú viki nanitego, ho itimó.
MAR 16:3 Lá okago, vake gonosi apató ali alitiake kezáini ligili hagili ake geha mulí agepalotí gehani napama nene éaho ale ámegeletative.
MAR 16:4 Liki ligili hagili iake ánigamó nene, ámina gehani napa mota ahelú o ámegekago gale koló onoigo ánigamó. Ánigiake,
MAR 16:5 geha mulikú itiake ánigamó nene, gosohá ve makó nene luhoaká gó mokoná hána luhoake zamagaloka noigo, ánigiake ininá goha amó.
MAR 16:6 Ininá niago, eza láa loko lo kimimó: Lekeza ininá amilo. Lekeza nene Nasalete ve Izesuni zohota zaló apiliki apate vema ániganigi niahe. Imanegú noamive. Mota otekave. Gonosiváa milita apáma ánigalo.
MAR 16:7 Itó ánigiiki viki Pitage itó izegipala zuha lugáamagi láa liki li kimilo: Amunaló lo likimimómámini oko goí o lekemeko Galilaia mikasiuka mota vokanazo, lekeza neneloka aí ániganigave liki li kimilo.
MAR 16:8 Loko lokago, luvoluvo nizeke ininá anazo, hetoka limiake geha mulikutí golisi vamó. Ololu liki vake kehelele vizekago, vegená makó avetó iki li kememamó. [
MAR 16:9 Izesú nene lelí holisi Sategú nene neteká holugú galegutí oteake, Magatala numutotí vená Maliá eza holosi golesa 7-a agikagutí kepeleko kimisele ámegeta vená nene ganá utó o amimó.
MAR 16:10 Lá okago, eza vike agivelagini nene miluma maluma nigeleke ive nama iki niago avetó oko lo kimimó.
MAR 16:11 Heleneikutí oteake hanuva noigo ánigokuve loko lo kemekago, giliake gili zagemamó.
MAR 16:12 Nenelotí keikutí ve lositá nene gihisigú nivasigo, Izesú nene ametameni haitolímini ale luhoake utó o kimimó.
MAR 16:13 Lá okago, keza atiginá iki taoniloka vasike vegená lugáa avetó iki li kemesimóza, gakó lasimó nene gili zagemamó.
MAR 16:14 Alika Izesú nene izegipala 11 kezáikó alegesá iki nosánetá niki niago, utó o kemeake eza galegutí oteake noigo aí ániga vegenalitini gakó gili zagemamó nenazo, gili alévolé amakumú itó kigika hize lí ikumú nene gahá kimimó.
MAR 16:15 Lá ike láa loko lo kimimó: Lekelisi nene numutó namató ho noititoka nolimitoka viki vegená mukitó niamó nene není gakó lamaná li kimilo.
MAR 16:16 Lá ikiko gili alévolé iiki monó nagamí hilinita vegená nene okulumalímini mututoni itamóza, gili alévolé amita vegená nene meinímini mututoni inigave.
MAR 16:17 Itó imane anosa nene gili alévolé iki minata vegenatoka utó oketanogo ive. Není nugulizá iki holosi golesa nene kipiliki kimisilinigave. Haitó konokutí galinali linigave.
MAR 16:18 Gosihá nene gopa ali otiki minatamó itó gipe nagamí gopa natamó nene nenémo kelémo golesa aminogo ive. Kivisiti vegená nene kigizanitunú nónohá zikitatamó nene zokanigave, loko limó.
MAR 16:19 Láa loko Guivahani Izesú lo kemekago, Ómasímo alémoko okulumakú itekago, eza Ómasímini agizani lamagaloka minamó.
MAR 16:20 Lá noigo, keza izegipala zuha nenete numutó namató viake gakola li utó iki li nikemego, Guivahani nenémo kelémo vatí ike ámina anosa utó o kimitunú nene keí gakó hize lé oketamó.]
LUK 1:1 Ve mukilite holutegú utó i netá nenémini gakoláa ali amegesaló miliki luhuva gizinamó.
LUK 1:2 Keza nene monó liaká vete mogonalotí Izesuni netá mukí ánigi hee liake li utó iki li leme gakó luhuva gizinamó nenazo,
LUK 1:3 neza ámina oko ámina gakó lamaná nene legesó oko ale lamaná oko gele hee lokuke nene, Teopilo gugulizaki venemaka, geí nene ale etó etó oko luhuva imane gizo nogumumó nene
LUK 1:4 géisi nene gatoko avetó gakó li gememó nene gihila lamaná neve loko gilitane loko nogizuve.
LUK 1:5 Zutaia mikasigú nene agulizaki ve napa Heloté gizapa oko mina zupa nene Ómasi guguni gizo ameaká ve makó minamó agulizá Zakaliá, Apiani mulusigutí. Eza Alonani agapilamokutí vená makó alimó agulizá Elisapeté.
LUK 1:6 Keza Ómasímini avogisaló kigika lamanaki minasike gapo lota gakó Ómasímo lo hukoko li gakó lihimáini nomimó minasike gili alikigó minasimó.
LUK 1:7 Elisapeté nene gohuna vená minokago, keza izegipáini nomimó minasike ozaha gelehosi milasimó.
LUK 1:8 Zakaliani mulusi keza monó numuni napagú Ómasi guguni gizi amita gamena alitokago,
LUK 1:9 guguni giziaká vete aliaká amó nenéminiki hozanini ali etó etó iki alimi nivake, Zakaliani nene Ómasi guguni gizo amezo liki alími etó ikago, monó zagusave agikagú itike anuva lamanaki netá nene Ómasi guguni gizo namigo,
LUK 1:10 vegená mukilite geisa agikagú minake Guivahaniloka liki minamó.
LUK 1:11 Nilago Guivahanímini ageló makolímo utó o amike guguni gizoaká ita lamagaloka ote minamó.
LUK 1:12 Oteneigo, Zakaliá ánigoake ininá ike alegesá ligimó.
LUK 1:13 Alegesá legekago, ageló nenémo láa loko lo amimó: Zakaliazo, geza gelegesá legemino. Guivahanímo numuna nolanimó nene mota geleneize, venaka Elisapeté nene izegipa agatupagi minoko gipa getatimó nene agulizá Zoní ave loko molozo.
LUK 1:14 Geza mulukagú lamaná geleko gogoliza vizinogo ane. Itó vegená mukilite gipaka utó itikumú nene laga kivisinogo ive.
LUK 1:15 Eza nene Guivahanímini avogisaló nene ve napa loló oko minative. Eza vain nagamí ahe itó negi nagamí ahe nonamoko moseko nominiko, izolahini agatupagú noikutí Sikalahulímo aí agikagú mino vaí itive.
LUK 1:16 Lá okiko Isilae vegená mukí nene gapo golesagutí kelémo atiginá okiko, Guivahani Ómasímini kovogisa i aminigave.
LUK 1:17 Eza Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Ilaizá oaká imó nenéminoko amuza moloko Guivahanímini gapo veletoko aí gakó lo utó utó oko minanogo ive. Lá oko minoko olotiva vegenalitini itó izegipa komatini kigika ale apizeketative. Lá okiko gakó gili ahuliaká vegená nenete kigika lamanaki vete nigele monó nene kagata gámemé iki gilinigave. Itó eza ámina hoza alekiko, vegená mukí keza Guivahanimú ageva iki minanigave.
LUK 1:18 Ageló nenémo láa loko lokago, Zakaliá eza anotó aleko láa loko lo amimó: Venánegi leza ozaha gelehosima nousinazo, nenemú geí gakó gulugo gihiláa loló amive.
LUK 1:19 Loko lokago, agelómámo láa loko lo amimó: Gelenape. Neza nugulizáne Gapelienama noluve. Neza Ómasímini avogisaló minoko aleko oaká noumóma neve. Áisi nimiselekago lumuke gakó lamaná imane lo nogumuve.
LUK 1:20 Nenemú gelezo. Gakó lo nogumumó nene gele alévolé amanimómámini lihima nene gakó lamoko negi hizeko minoloko novako, minoko gakó lo nogumumó nene gihila ziti gamena nene gakó goha linogo ane. Neza nolu gakó nene hetagá aminogo ive.
LUK 1:21 Loko lokago, Zakaliá eza monó numuni napagú gamena hána minokago, vegená keza ageva iki minake minake gopa kagata gelemó.
LUK 1:22 Lá iki niago, Zakaliá alika limike gakó lo kiminogo gopa imó. Gakola gopa okago, keza nene monó zagusaveú netá haitolímini makó ánigonoitive. Liki nigelego, eza negi hizeake gakó nana oko lo kimitohe loko agizanitunú avevezaha o kimike gakó lo kememimó.
LUK 1:23 Lá oko noigo, hoza aliti gamena asú okago Zakaliá nene numunaloka atiginá oko vimó.
LUK 1:24 Alika venala Elisapeté nene izegipa agatupagi minamó. Lá oake ikani 5 oko novigo halá geko minake,
LUK 1:25 Guivahanímo gamena molamó nene alitokago Guivahanímo hize lé onimiake gohuna vená minukumule loko novoza hulu netá monéna ale ahulonimikave, loko limó.
LUK 1:26 Lá okago, izegipalagi minatotí ikani 5-a ale ahulokago, Ómasímo ageló Gapelienima goha amiselekago Galilaia mikasiuka Nasalete numutoka vimó.
LUK 1:27 Neneloka izaina vená makó minamó, agulizá Maliá. Eza nene agulizaki ve napa Tevitini agapilamó zuhagutí ve makó minamó agulizá Zosehé aí ánigi milimikago minamó.
LUK 1:28 Noigo ageló nenémo Maliá noitoka utó oake láa loko lo amimó: Guivahanímo hize lé ogetago noanitika nenoape. Guivahanímo geitoka noive.
LUK 1:29 Loko agelómámo lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómámini mogona nana oko netive.
LUK 1:30 Loko nogiligo, agelómámo láa loko lo amimó: Maliazo geza gehelele vizemino. Ómasímo geí ánigokago lamaná okave.
LUK 1:31 Gelenape. Geza izegipakagi minoko gipa getatanimó nene agulizá Izesú ave loko molozo.
LUK 1:32 Eza nene sipisi ve loló oko noiko Ómasímini gipalave liki linigave. Itó Guivahani Ómasímo nene avolaho Tevitini akilí ale hitomikiko minanogo ive.
LUK 1:33 Itó mino lúaló moloko Zakoponi agapilamó zuhaloka gizapa oko minanogo ive. Guivahani loló oko minatimó nene asú amoko gamena hána hána mino-loko voko minanogo ive.
LUK 1:34 Loko agelómámo lokago, Maliá láa loko lo amimó: Neza vánegi apizeko minamusive. Nenemú nolani gakó nene nana oko alévolé itive.
LUK 1:35 Loko lokago, ageló nenémo láa loko lo amimó: Ómasímini Sikalahulímo geí gumupiló liminogo ive, itó Guivahanímini zámuzámo hize lé ogetanogo ive. Nenemú gipa getatanimó nene etó keké vizeko noi gipa Ómasímini gipalave liki linigave.
LUK 1:36 Itó makó lo gimitoze, gelezo. Geí zuhagutí Elisapetéma nene gelehosimámo izegipa agatupagi noigo ikani 6 mota vokave. Eza nene gohuna venámave liki nilago izegipalagi minokave.
LUK 1:37 Ómasímo loló amiti netala ma nomive. Loló iti netakó nenazo, nenemú Ómasímo Elisapetenimú li gakó mota gihila zekave.
LUK 1:38 Loko lokago, Maliá nene neza Guivahanímini gelekelé mohó nounazo, nolani gakó nene ámináminoko utó ino. Loko lokago, ageló nenémo ahulomiake vimó.
LUK 1:39 Maliá nene mino hána amike Zutaia mikasiuka agokaloka numuni makó minatoka iteko vimó.
LUK 1:40 Iteko vike Zakaliani numukú itike Elisapeteni geké lotamó.
LUK 1:41 Geké lomikago, Elisapeteni mulunagutí izegipalama ziginí igo gilimó. Gelekago, Ómasímini Sikalahulímo nene Elisapeteni agikagú lemeko vaí okago,
LUK 1:42 gakó napa like láa loko lo amimó: Ómasímo eza vená mukikutí gelémo etó ike nónohá zegimikave, itó izegipa getatanimó nenegi lusa gemikave.
LUK 1:43 Geza není Guivahanímini izolagama noane. Vená ánéama nounazo, nanamú nenitoka okane.
LUK 1:44 Gelezo. Geké nolonetako, izegipa nenémo mulúnegutí agoliza novizike ziginí okago gelekuve.
LUK 1:45 Itó geza nene Guivahanímo lo gimi gakó vo alitive loko gele alévolé okako, Ómasímo lusa gegimikave. Nenemú gulugo lamaná okave.
LUK 1:46 Loko lokago, Maliá láa loko limó: Neza nigikatunú Guivahani agepoka noluve,
LUK 1:47 itó sikalahúnetunú Ómasi nugutó vizeaká vemú nogoliza vizuke agepoka noluve.
LUK 1:48 Itó gelekelé mohola neza minomo lemeko minumó itínasa nelémoko noitive. Ómasi alévolé ve nenémo nenitoka netá gihila ale utó okamó nenazo, nenemú omolelé amalelé iki mini-liki itita vegenalite nenikumú giliiki Ómasímo lusa geta venale liki linigave. Aí agulizá etó oko neve.
LUK 1:50 Aí gili amita vegená nasahilí okimiaká noive. Omolelé amalelé iki minimi ite vegená lá okimiaká noive.
LUK 1:51 Kezáini kugupemú gelego iteaká noi vegená nene ezáa alévolé zámuza ale utó ike kelémo ahuloaká noive.
LUK 1:52 Itó kugulizaki ve kehelú okago keí gonanalivagi holomalotí velehé limiaká niave. Itó vegená limiki minamoláatini kugulizáini ale napa oaká noive.
LUK 1:53 Gohogó vegená itó gaúna hiliki nimina vegená nene netá gihila kemekago, kagatupa igo miniaká niave. Itó henóinigi vegená ahulokimikago muhelé iki miniaká niave.
LUK 1:54 Ómasi eza gelekelé otoko minuni vegená nene hize lé olimikave. Eza agika lamanakímove loko Isilae vegená leza lá olimikave.
LUK 1:55 Avotegini láa loko lo moloketamó nene Avalahani itó agapilamó zuhagi lo mololetamómámini gihila utó oloko voko minanogo ive.
LUK 1:56 Loko Maliá loake, Elisapeteki minasike ikani losive makole ale ahuloake, numunaloka atiginá oko vimó.
LUK 1:57 Itó Elisapeté eza izegipa getati gamena alitokago, gipa getamó.
LUK 1:58 Getokago, vegenala zuha agivelage keza Guivahanímo muluna ze hoú lake ale utó i netakumú giliake, ezagi makó mulúikú lamaná gelemó.
LUK 1:59 Lá iake, gamena 8 oko vokago, gipa namunimámini agupeló Ómasímini anosa militanigi mukí vegená alegesá ake amelaho Zakaliani agulizató milanigi lamó.
LUK 1:60 Liki likago, izolaho géneka like Óe, agulizá Zoní ave loko molatune.
LUK 1:61 Loko lokago, keza láa liki li amemó: Íi, geí zuhatini kugulizá makó nenéminoko nomive.
LUK 1:62 Liki géneka hánaka nilake, Zakaliá nene gipalámini agulizá nanave loko molative liki kigizanitunú avevezaha ikago,
LUK 1:63 eza pepamú agizanitunú avevezaha okago, pepa alimi amikago, agulizá Zoní ave loko luhuva gizamó. Gizokago, giliake sigaga lamó.
LUK 1:64 Lá ikago, Zakaliani genezala litá oko lamaná okago, Ómasi agepoka limó.
LUK 1:65 Lá okago, agive lugáa keza giliake kelegesá ligimó. Lá okago, Zutaia mikasigú zopegaloka numutó namató nene ámina gakó avetó iki ligili hagili ikago,
LUK 1:66 vegená mukilite gakóini giliake ali kigikagú milake gipama nene napa okoko nana itive. Liki lamó nene, Guivahanímini zámuza nene ámina gipaloka nego giliake lamó neve.
LUK 1:67 Itó amelaho Zakaliani nene Ómasímini Sikalahulímo agikagú minake alémo vávani igo alika utó iti netakumú epoapoga like láa loko limó:
LUK 1:68 Isilae ve leza Guivahanite Ómasi agepoka litune. Eza nene vegenala zuha lelí lelémo vatí ike netá golesagutí gologí olimikave.
LUK 1:69 Lugutó viziti lapusa ale oteko hizekave. Gelekelé izegipala Tevitini agapilamó zuha lelitoka neve.
LUK 1:70 Ómasímini agepagutí gakó liaká ve kelémo vávani okago epoapoga gozapá láa liki liaká amóma neve:
LUK 1:71 Lova vetini kigizakutí gologí oletanogo ive. Mukahá lipiliaká nia vegutí akagá oletanogo ive.
LUK 1:72 Avotegini nigika hize kimitove loko lo moloketamole. Lo múnaheake lo hukoko li gakó gele minake lá oketamole.
LUK 1:73 Itó avoteho Avalahani láa loko alévolé oko lo molotamole:
LUK 1:74 Gala vetini kigizakutí gologí oletanogo ive. Lá okiko lelegesá legemiko gelekelé otoko minanogo une.
LUK 1:75 Nenemú ligika avasavagi miniko gakote minamiko gelekelé otoko minoko hilitune, liki lamó neve.
LUK 1:76 Itó gipa geza Guivahanímini monó gakoláa lole ale oko aí gapo veletataninazo, geikumú nene vozaú vémini agepagutí gakó loaká veve liki linigave.
LUK 1:77 Ómasímo vegenala zuha kugutó viziti gakó lo kemekako, keza gili zagikiko, lihimáini ahuloketanogo ive.
LUK 1:78 Lelí Ómasile eza milumate geleaká noimó nenazo, eza lititó nene velé okulumakutí okululuva notovoko,
LUK 1:79 límugusigú nouhá vegená hize hanatoletanogo ive. Itó heleakakú nominuhá vegená hize sata oletanogo ive. Lá onoiko nonagá lamanalímini gapova utó iko nenegú vinogo une, loko Zakaliá limó.
LUK 1:80 Itó ámina gipa nene agupegi agikagi napa oko alévolé okago, mikasi gomopalaló voko noigo, hoza aliti gamena alitokago, Isilae vegenatoka utó oko minamó.
LUK 2:1 Gamena nene zupa Loma vetini agulizaki ve napa minamó, agulizá Agustó. Eza numutó namató vegená kugulizá alilo loko gakó ahulokago vimó.
LUK 2:2 Nenémini hoza gozapá alemamó. Kilinió nene Silia mikasiuka agulizaki ve loló oko noigo ámina netá apí iki alemó.
LUK 2:3 Lá niago, vegená mukí nene lugulizá alitave liki avóikini gotó apáitoka viká viká niago,
LUK 2:4 Zosehé eza agulizaki ve napa Tevitini agapilamó minamó nenazo, eza ámináminoko Galilaia mikasiuka Nasalete numutoka minatotí ahuloko Zutaia mikasiuka nene Tevitini gotó apatoka Petelehe numutoka itimó.
LUK 2:5 Noitike ánigi milita vená Maliáma izegipa agatupagi alémago vasimó.
LUK 2:6 Viki minasike izegipala getati gamena alitokago, venoni vegenalitini akiaká numuni gikí okago, olovó zikasike pulumaká izatini numukú itiki minasike,
LUK 2:7 ganá gipala getoake, gotunú asapú omiake pulumaká izatini nosánetá kimiaká lapegú molomikago ako minamó.
LUK 2:8 Lá okago, ámina mikasiuka ve lugáa nene holugúnaka gihisiló minake sipsip izáiniló gizapa iki minamó.
LUK 2:9 Lá niago Guivahanímini ageló makolímo keitoka utó noigo, Guivahanímini lapanalímo hize sata omikago, kehelele vizimó.
LUK 2:10 Lá okago, agelómámo láa loko lo kimimó: Gilinahe. Neza gakó lamaná aleko nolumumó nenazo, lekeza lekehelele vizemino. Nenémini gihiláa nene vegená mukitoka utó o likimiko mulutikú agila guluma inogo ive.
LUK 2:11 Itínasa lukugutó viziti ve Guivahani eza gologí oleketative loko lo mololeketa vema nene Tevitini gotó numutó utó o noive.
LUK 2:12 Itó anosa makó lo likimitoze, gililo. Izegipa namuni makó nene gotunú asapú iki izatini nosánetá lapegú milimikago akonoize, viki ánigalo.
LUK 2:13 Loko lo kemekago, galinali ageló vegená mulusi napa nene okulumakutí limiki kigivéipo minató alegesá iki minake Ómasi agepoka lake nama láa liki lamó:
LUK 2:14 Logoliza vizeko okulumakú Ómasi agepoka litune. Mikasiuka Ómasímo ánigo amu hili vegenatoka hulu utó ino.
LUK 2:15 Liki ageló vegenámate liake atiginá iki okulumakú itikago, sipsip izaló gizapa ve keza láa liki ligili hagili amó: Leza Petelehe numutoka vinake Guivahanímo gakó lo limitímini gihila ánigatune.
LUK 2:16 Liki liake litá iki viki Maliako Zoseheko kilími utó iake gipa namunima pulumaká izatini nosánetá lapegú akonoigo ánigamó.
LUK 2:17 Ánigiake, agelómámo izegipamú lo kimi gakó nene avetó iki li kememó.
LUK 2:18 Lá ikago, izaló gizapa vetini kegepagutí gakoláa gele vegená keza sigaga li asú amóza,
LUK 2:19 Maliá nene gakó mukí ale agikagú moloake agata geleva geleva oko minamó.
LUK 2:20 Itó sipsip iza gizapa ve keza atiginá iki vake ageló lo kimitó utó okago ániga netakumú nene Ómasi agepoka liki agulizá ali otiki minamó.
LUK 2:21 Gipa Izesúma utó okago, gamena 8-ía vokago, gipamámini agupeló nene Ómasímini anosa militake agulizá Izesú ave liki milamó. Ámina agulizá nene Maliá izegipa agatupagi minonamigo ageló nenémo goí oko lo amitó nene milamó.
LUK 2:22 Gipala getakumú agupe ali lamaná itave loko Mosé lo hukoko li netá aliki lilí itái gamena alitokago, Zoseheko Maliako keza gipa Izesuni nene Zelusalega alímiki itesike, Guivahani Ómasímini gipa minative liki anosa militasimó.
LUK 2:23 Lá asimó nene Guivahanímo láa loko lo hutokago mina gakó nene gili alesike lá asimó: Ganá gipa utó noiko, Guivahanímini gipa minative liki lehizitalo.
LUK 2:24 Itó Nama luhusihe nama gelehová ahe lositá aliki viki není guguni gizi nimilo loko Guivahanímo lo huta gakó nene gili alesike namagi aliki vasimó.
LUK 2:25 Lá ikasigo, Zelusalega ve makó minamó, agulizá Simeó. Eza nene hee hee loko monolagi ve minake, Isilae vegenáma miluma giliki minakutí gologí oketati vemú ageva oko minoaká imó. Aí agikagú nene Ómasímini Sikalahulímo lemeko vaí oko minake,
LUK 2:26 gakó láa loko lo amimó: Geza helemoko hanuva noako Guivahanímo gologí oleketative loko lo mololeketa vema ániganogo ane.
LUK 2:27 Itó Simeó nene Sikalahulímo alémo vávani okago monó zavusavegú itimó. Lá imó nene Maliako Zoseheko keza Ómasímo lo hukoko li gakotó aliki lilí itatave liki gipa Izesunima alímiki itesigo,
LUK 2:28 Simeó nene gipa Izesunima zanava oko geheneike Ómasi agepoka like láa loko limó:
LUK 2:29 Guivahanínemaka, imane lugutó viziti vema itínasa nene nogómula gihilatunú ánigokuve. Gakó lo molonetanimó nene gihila mota zekaze, nenemú geí gelekelé ve neza monokú nelémo molako hulu nivisiko hilitove.
LUK 2:31 Geza numutó namató vegenalite ánigatave loko lelémo lamaná iti ve imane alémo utó okane.
LUK 2:32 Nenémo hetoka vegenalitini kigika hize hanatokimikiko monó gilinigave. Itó Isilae vegenalitini lugulizá ale otinogo ive.
LUK 2:33 Loko gipa Izesukumú lokago, izolahiko amelahiko gilikasike sigaga lasimó.
LUK 2:34 Lá ikasigo, Simeó eza lusa getake izolahini Malianima láa loko lo amimó: Gelenape. Imane gipaloka Isilae vegená hizi hoú litave loko lonoimóma neve. Ámina gipámini gakotó nene vegená lugáa keza lisiki gululú viziki akatave. Itó lugáa keza lisi gikitiiki otitave. Eza anosavagi noitimó nenazo, ve mukilite alivi letivi itatave.
LUK 2:35 Itó napiliko geza gipakamú miluma geleko gigika hizinogo ive. Nene suni utó noiko, vegená mukilitini kigikagú gakóini utó inogo ive.
LUK 2:36 Loko lokago, Ómasímini agepagutí gakó loaká vená makó minamó, agulizá Haná. Áisi Panueleni mohola Aseloni mulusigutí minatímo veló voko minake kilisimasi 7 ale ahulokago, vana helekago,
LUK 2:37 gevoná vená loló oko minomo noitike kilisimasi 84 ale ahulake gelehosi molamó. Áisi nene monó zagusave ahulamike gamena gamena únaká neteká Ómasi geké lotoko minake, nosánetá moseko minake, Ómasiloka loaká imó.
LUK 2:38 Eza nene ámina gamenaló anitike Ómasi agepoka like, Zelusale numutoka Ómasímo gologí oketati gamenamú ageva iki mina vegená nene gipa Izesukumú avetó oko lo kimimó.
LUK 2:39 Lá okago, Maliako Zoseheko keza Guivahanímo lo huka gakolímini hozaváa ali asú ikasike, Galilaia mikasiuka keí numutoka Nasalete neneloka atiginá iki vasimó.
LUK 2:40 Neneloka viki niasigo gipa Izesuni nene Ómasímo gizapa otake hize lé omikago, napa ike alévolé oko minake gakó mukí gilimó.
LUK 2:41 Avóikini asenini zeketakumú gili mina holisi zupa meleketó meleketó nene Maliako Zoseheko keza Zelusalega itiaká asimó.
LUK 2:42 Lá iki niasigo, gipa Izesú nene kilisimasi 12 ale ahulokago ámina holisi makó alitokago goí iki aliaká asimó nenéminiki gipa Izesuni alímiki Zelusalega makó itemó.
LUK 2:43 Itiki niago, holisima asú noigo nene, keza nene gipa Izesuni nene Zelusalega taiza imikasigo, noigo, Maliako Zoseheko taiza itasikumú gelemasike atiginá iki lemesimó.
LUK 2:44 Vegená lugáaloka gímizeko vo noitihe liki gilikasike, gapoloka nivasigo límugusi zekago, keí zuhagi itó kigivéike niakú vitagá asimó nene,
LUK 2:45 noamigo, Zelusalega atiginá iki itesimó.
LUK 2:46 Itiki vitagá iva iva iki niasigo, gamena losive makole oko vokago, Izesú nene monó zavusave napagú noike monó gakó lainim-ikimiaká vetini holúikú minake gakóini gilike itó mogonamú loká oketoko noigo ánigasimó.
LUK 2:47 Itó monó ve nenete gipa Izesú gakó gilikumú itó loká atoka ale viligoko lo kimikumú sigaga litamó.
LUK 2:48 Lá oko holúikú noigo alími utó ikasike, ininá goha asike izolaho láa loko lo amimó: Gipáne geza nanamú taiza oletane. Gelenape. Amekahiki leza geikumú mulute ze hoú loko mohona oko vitagá onousive.
LUK 2:49 Loko lo amekago, Izesú láa loko lo kimimó: Nanamú vitagá asimó neve. Neza aménehini numukú aleko minozo loko loneta hozamagú nouve. Nene gakó gelemasike nilasihe.
LUK 2:50 Loko limóza, keza nenémini mogonáa gili vevesamasimó.
LUK 2:51 Lá ikasigo, izolahiko amelahiko alímiliki vake Nasalete numutoka vasigo eza gelekelé oketoko minamó. Itó izolaho nene gili gakó mukí ale agikagú moloko minamó.
LUK 2:52 Noigo, Izesú nene agikagi agupegi napa oko alévolé igo minamó. Lá okago niago, Ómasigi mukí vegenaki Izesukumú keza ánigi kumu hiliki minamó.
LUK 3:1 Tipelió eza Loma vegenalitini kugulizaki ve napa-napa loló oko noigo, kilisimasi 15 oko vokago, Potiasí Pilató eza Zutaia mikasiuka kiapé napa loló oko noigo, itó agunala Pilipó nene Itulaia itó Talakoniti mikasiuka kiapé loló oko noigo, itó Lisaniá nene Apilene mikasiuka kiapé loló oko noigo,
LUK 3:2 itó guguni giziaká ve napatini gizapa ve lositá Anasiko Kaiapako niasigo, ve nenéminiki gizapa ve lilí iki niago, gamena nene zupa Zakaliani gipala Zoní nene mikasi gomopalaló noigo, Ómasímo hoza gakó lotamó.
LUK 3:3 Lá okago, Zota nagamí vola helega ima helega mohona mohona ike, vegená kigika ali viligiiki monó nagamí hilikiko Ómasímo lihimáini ahuloketative loko lo utó oko lo kemeko minamó.
LUK 3:4 Lá noigo, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiáma epoapo gakó láa loko gizamó nene Zonitoka alévolé imó: Mikasi gomopalaló ve makolímo gakó napagutí láa loko nolive: Guivahanímini gapova likigikagú vilitalo. Aí gapo ali hee litalo.
LUK 3:5 Gímuza lemeneitimó nene apiziki alími lamaná ilo. Agoka iteneitimoláa alími lasava zilo. Zová zeneitimoláa alími pehe lalo. Gapoló mikasi itesú lemesú itimó nene apiziki alími geleni lilí ilo.
LUK 3:6 Lá ikiko, mikasigú vegená mukí keza Ómasímini kugutó vizeaká netá ániganigave.
LUK 3:7 Lá noigo vegená mukilite Zoní noitoka vake monó nagamikumú likago, eza láa loko lo keme keme oko minoaká imó: Lekeza gosihalímini agapilamó zuha neneta, golesa mogonatinímini lihimala anitinogo noimó nene lekeza likigika ali viligamiki hanuva golisi itune liki niahe.
LUK 3:8 Lekeza likigika ali viligiiki nenémini gihila ali utó ilo. Neza lo likimitoze, gililo. Avalahani agapilamó zuha keza sonohikitana nene gatamoakalímini lilí itave loko lo molota gakó alévolé itive loko lekelisi negopa, Ómasi nenémo gakó litove loko nene lokiko gehani imanete Avalahani agapilamó zuha lilí inigi nene hanuva lilí itamó nenazo, lekeza lukugupetini aliki itiki Avalahani agapilamó zuhama nouninazo, Ómasi eza lihimatemú goní oletaminogo ive liki lamilo.
LUK 3:9 Luni leko makó nene za mogonagú gamuni oake noimóma neve. Nenemú gihila lamaná ali utó inamitamoláa nene asahizeko lokú gizanogo ive.
LUK 3:10 Loko lo kemekago, mukí alegesá iki mina vegenalite loká itake leza nana itune.
LUK 3:11 Liki likago, láa loko lo kimimó: Ve makó nenémo sioti losi aleminokoma agivelahini sioti nomiti ve nene magáa amino. Itó nosánetaki nene áminámini ilo.
LUK 3:12 Loko lokago, takisi aliaká vete monó nagamí hilanigi aniteke loká itake monó velemaka, leza nana itunimó neve.
LUK 3:13 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Takisi moni gamanímo alilo loko molató nene aviligiki alimi itiki alemilo.
LUK 3:14 Loko lokago, pilisí ve nene ake loká itake leza nene nana itunimó neve liki likago, eza láa loko lo kimimó: Lekeza vegenalite moni limitave liki kipiliki kilími golesa amiki hakupá gakó likitamilo. Itó ikató hozalotí moni aliaká niamó nenemú goselé lekepelemino, loko limó.
LUK 3:15 Vegená mukí keza Ómasímo gologí oketative loko lo moloketa ve atikumú gituhú niki ageva iki minake, Zonikumú nene ámina vema noihe liki kagata losi gelemó.
LUK 3:16 Lá ikago, Zoní nene vegená mukí láa loko lo kimimó: Neza nene nagamikó hololikimiaká nouve. Není nemegesaloka noa vémini zámuza nenémo není zámuza nivilegekave. Neza ánéama nounazo, aí gasa gó ate akisitomó nene etaminogo ive. Áisi nene Ómasímini Sikalahuki likigikámini pipizá netá loko loaká loki hololeketanogo ive.
LUK 3:17 Eza nene lolopa giteaká netaki aleko oko laisi nene gesopá zeko lolopa giteko ale lamaná inogo ive. Nosánetá lamaná nene gizaká oko ale numunagú molokiko minanogo ive. Lolopaváa nene giteko lokú gizokiko lova lova oko minanogo ive, loko limó.
LUK 3:18 Zoní eza lá oko vegená kagata alike ámina gakoki gakó lugáagi lo kimike Ómasímini gakó lamaná lo kemeko minamó.
LUK 3:19 Lá imóza, agulizaki ve Heloté nene uvolahini venala Helotiasini ipá oko aleake netá golesa lugáa alekago, Zoní nenemú gahá amekago, Heloté nenemú gele golesa oake,
LUK 3:20 miní amike netá golesa goha alike Zonini nene nagá numukú ahulotamó.
LUK 3:21 Zonini nene nagá numukú velesá ahulotamigo vegená mukí monó nagamí holokimikago, Izesú ámináminoko Zonitoka voko monó nagamí holamó. Holoake, Ómasiloka noligo, okulumá koló okago,
LUK 3:22 Ómasímini Sikalahú nene nama luhusi agupegi loló oake Izesuni amupiló lemeko minamó. Noigo, okulumakutí gakó makó láa loko utó imó: Gipáne gihila noane. Geí ánigo lamaná okuve, loko limó.
LUK 3:23 Izesú nene kilisimasiva 30 nenéminoko oko novigo monó hoza apí oko alimó. Naligo, vegená nenete Zoseheni gipala nehe liki gelemó. Zosehé nene Helini gipala,
LUK 3:24 eza nene Matatani gipala, eza nene Livaini gipala, eza nene Melikini gipala, eza nene Zanaini gipala, eza nene Zoseheni gipala,
LUK 3:25 eza nene Matatiani gipala, eza nene Amosini gipala, eza nene Nahumini gipala, eza nene Eselini gipala, eza nene Nagaini gipala,
LUK 3:26 eza nene Malatani gipala, eza nene Matatiani gipala, eza nene Semeinini gipala, eza nene Zosekeni gipala, eza nene Zotani gipala,
LUK 3:27 eza nene Zoanani gipala, eza nene Lesani gipala, eza nene Zelupapeleni gipala, eza nene Sealitieleni gipala, eza nene Nelini gipala,
LUK 3:28 eza nene Melikini gipala, eza nene Atini gipala, eza nene Kosamini gipala, eza nene Alimatamani gipala, eza nene Eleni gipala,
LUK 3:29 eza nene Zosuani gipala, eza nene Eliezeleni gipala, eza nene Zolimini gipala, eza nene Matatani gipala, eza nene Livaini gipala,
LUK 3:30 eza nene Simeoni gipala, eza nene Zutani gipala, eza nene Zoseheni gipala, eza nene Zonamani gipala, eza nene Eliakímini gipala,
LUK 3:31 eza nene Meleani gipala, eza nene Menani gipala, eza nene Matatani gipala, eza nene Natanani gipala, eza nene agulizaki ve napa Tevitini gipala,
LUK 3:32 eza nene Zesini gipala, eza nene Opeteni gipala, eza nene Poasini gipala, eza nene Salani gipala, eza nene Nasonani gipala,
LUK 3:33 eza nene Aminatapani gipala, eza nene Ataminoni gipala, eza nene Alanini gipala, eza nene Hezelonani gipala, eza nene Pelezeni gipala, eza nene Zutani gipala,
LUK 3:34 eza nene Zakoponi gipala, eza nene Isakani gipala, eza nene Avalahani gipala, eza nene Telani gipala, eza nene Naholeni gipala,
LUK 3:35 eza nene Seluguni gipala, eza nene Lagauni gipala, eza nene Pelegeni gipala, eza nene Epeleni gipala, eza nene Selani gipala,
LUK 3:36 eza nene Kenani gipala, eza nene Alapasatani gipala, eza nene Semeni gipala, eza nene Noani gipala, eza nene Lamekeni gipala,
LUK 3:37 eza nene Metusalani gipala, eza nene Enokuni gipala, eza nene Zaleteni gipala, eza nene Mahalaleni gipala, eza nene Kenani gipala,
LUK 3:38 eza nene Enosini gipala, eza nene Seteni gipala, eza nene Atani gipala, Atá nene Ómasilokatí.
LUK 4:1 Izesú nene Ómasímini Sikalahulímo agikagú leme vaí oake alémo zaú okago, Zota nagamí ahuloake mikasi gomopalaló vimó.
LUK 4:2 Neneloka gamena ve lositosini kigisa kigizani asú igo akoko noike, nosánetá namike alika gaúna heleko minamó. Lá noigo, Satá nene oko gimivagú molake
LUK 4:3 láa loko lo amimó: Geza Ómasímini gipala noitanimó nene, geza lokako gehani imanémo nosánetá loló okiko noko minamane.
LUK 4:4 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Óe, monó gotolaú luhuva láa liki gizinamóma neve: Vegená neneta nosánetakó nokoko lamaná oko minoakaláa nene nomive.
LUK 4:5 Loko lokago, Satá agoka hána makokú alémoko itike numutó namató kugulizaki ve mukilitini apáini litá oko alapize asú oake,
LUK 4:6 láa loko lo amimó: Amuza miliki niago kugulizá novi netaki mikasigú netá lamanaláa nenegi imane geikó geme asú itove. Ámina netá nene není nigizakú molo asú onoinazo, makope makope amitove loko hanuva amitomóma neve.
LUK 4:7 Nenemú geza není nigisauka gupá zeko negepoka lokako geikó loló o asú itive.
LUK 4:8 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Óe, gakó makó monó gotolaú láa liki gizinamóma neve: Guivahani Ómasigó lalapusa hizeko gupá ze ameko agepoka loakaláa neve, itó aikó gelekelé omiakaláa neve.
LUK 4:9 Loko lokago Satá nene Izesuni alémoko Zelusalega vike monó zavusave napámini agoka hánaló alémoko itike láa loko lo amimó: Geza Ómasímini gipala noitanimó nene, imanelotí olío ká omanegú molozo.
LUK 4:10 Gakó makó monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Geikumú Ómasímo aí ageló nene hoza gakó lo kemekiko gizapa iki gilími vatí inigave.
LUK 4:11 Itó makó láa loko neve: Gehanímo gigisagú hizekative liki keza limiki kigizani lukilagú gilími milanigave. Liki luhuva gizinamóma nenazo, golesa aminogo ane. Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó:
LUK 4:12 Óe, monokú gakó makó láa loko neve: Guivahani Ómasi nene gopa netakumú gimivagú molamitane.
LUK 4:13 Loko lokago Satá nene lá oká lá oká ike agoka vize asú oake, ahuloko gamena makó zupave loake ahulomiake vimó.
LUK 4:14 Izesú nene Sikalahulímo hize lé otake zámuza amekago, Galilaia mikasiuka atiginá oko vimó. Atiginá oko okago, aí gakoláa helega helega vo asú igo gelemó.
LUK 4:15 Neneloka monó numuni minakú minakú nene iteko lemeko oko monó lo kemekago, vegená mukilite laga kivisekago geké litamó.
LUK 4:16 Lá ikago, Izesú ezáa napa i apá Nasalete numutoka nene áminámini oko vo anitike, holisi alitokago, monó numukú itimó. Eza holisi mina zupa zupa ámináminoko iteaká imó. Iteko monó gatoko lo kiminogo noitigo,
LUK 4:17 Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá giza pepama amikago, ataloko ánigoake gakó makó láa loko minamó nene ale utó ike gato kimimó:
LUK 4:18 Guivahanímini Sikalahulímo nenitoka holonetake, hoza gakó láa loko lonetamóma neve. Minimi limiki nia vegená nene gakó lamanáma lo kemezo. Kalapusi numukú nia vegená gologí oleketatove loko, itó kogómula lika vegená nene ale goloutoleketatove loko, itó muhelé ahelé iki minata vegená nene gologí oleketoko lekelémo molatove loko lo kemezo.
LUK 4:19 Guivahanímo lekelémo lamaná iti gamena alitokave loko lo kemezo.
LUK 4:20 Loko Izesú nene gatoko lo kemeake, pepama gakeko gelekelé vema goha ameake mitó minamó. Noigo, monó numukú mina vegená keza mukitoka aí gonú apiliki niago,
LUK 4:21 gakó láa loko lo kimimó: Monó gotola gakó gatokugo gelemómámini gihila itínasa nenitoka utó okave.
LUK 4:22 Loko lokago, keza giní i amiake, aí agepagutí gakó gilikago laga kivisimó. Lá okago, keza sigaga lake lamó: Eza nene hanuva ánigonouhá ve Zoseheni gipala nenazo, nenémini gakó nana oake nolive.
LUK 4:23 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Anoza gakó makó láa liki liaká niave: Lusa ve gezaka haitó vegená kelémo vatí ani netá aleko gezaka vegenaka zuha kelémo lamaná amane. Neza nagata gulumó lekeza ámina anoza gakó vasá zeke li nimiiki, Kapanao numutoka hoza aleko gakoláa gulunimómáminoko imane gotó numukaloka alekako ánigatune liki li nimitaze.
LUK 4:24 Loko loake, miní ameko láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Ómasímini agepagutí gakó loaká vémo ezáa gotó apalaloka voko monó lo kemekago eza lelí gipate noive liki gakola gilisá amave.
LUK 4:25 Nene sunimú gakó lamaná lo likimitove. Ilaizá eza monó hoza ali gamena nene okulumá gapo lí okago minake melekeni losive makolegi ikani 6-ía oko novigo golini zemimó. Golini zemigo gaúna gamena napa nene mukí apatoka utó imó. Ámina gamenaló nene Isilae mikasiuka gevoná vená mukí minamóza,
LUK 4:26 Ómasímo Ilaizani nene ámina vená keitoka kelémo vatí itive loko amiselemive. Sitona mikasiuka Salepata apatoka Zuta vená negopa hetoka gevoná vená makó noitoka alémo vatí itive loko amisilimó.
LUK 4:27 Itó Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Elisá hoza ali gamena nene Isilae mikasiuka halamé gizale ve mukí minamóza, Elisá keikutí kelémo zokamike Silia mikasiuka hetoka ve makó Nemanigó alémo zokamó.
LUK 4:28 Loko lo kemekago, ámina gakó giliake, Ómasímo lezagi ahuloletati gakó lokave liki giliake monó numukú mina vegená keza mulúikú golesa giliake, kizapaló goha molokago,
LUK 4:29 zaú iki otiake númaseloka Izesuni alímiki vake ámina apá mina agoka lusenaló agataloka ahelú i ahulanigi alímiki iteha,
LUK 4:30 áisi nene ahulokimiake holúikutí hanuva vimó.
LUK 4:31 Lá oake Izesú nene Galilaia mikasiuka lemeake, Kapanao numutoka anitike holisigú holisigú nene monó lo kemeko minamó.
LUK 4:32 Lá noigo, monó gakola gale geheko lo kemeaká imó nenazo, nenemú keza ininá iki sigaga litamó.
LUK 4:33 Lá niago, keí monó numukú nene ve makó minamó nene holosi makolímo agikagú minake alémo gopa okago minamó nenémo gamoga geko láa loko limó:
LUK 4:34 Eé, Nasalete ve Izesuvo, nana netá golesa aleletanogo noane. Lelémo golesa inogo noape. Geí nene ánigo hehe noluve. Geza Ómasilokatí etó keké vizeko noani vema noane.
LUK 4:35 Loko lokago, Izesú gahá amike gegepa apizeoko legesó oko agikagutí lemeko vamane. Loko lokago, holosi nenémo vegená holúikú ámina vema nene ahelú okago puu loko akamóza, alémo golesa amike ahulomiake vimó.
LUK 4:36 Lá okago keza vegená mukitoka ininá ake ligili hagili ake láa liki lamó: Nana ive. Monola nene haitolímini neve. Áisi gakola gale geheko aí amuzatunú lokimiaká noigo holosi golesate ahulikimiaká niave.
LUK 4:37 Liki likago, Izesunimú gakó nene ámina apá helega helega puu loko vo asú imó.
LUK 4:38 Lá okago, Izesú nene monó numukutíma lemeake Saimoni numukú itimó. Neneló Saimoni venalámini izolahini agupegú ló napa lo minokago, alémo zokative liki li amemó.
LUK 4:39 Li amikago, áisi voko alitó oteneike agupegú ló la netáma nene gahá amekago agupegú ló la netáma asú otamó. Asú omikago, ámina venalímo litá oko oteake Izesugini nasahilí oketamó.
LUK 4:40 Únaká ho nolimigo, haitopaitó netá kivisi vegená kilímiki Izesú noitoka ikago, agizanitunú kugupeló ale geleko kelémo zokamó.
LUK 4:41 Itó vegenalitini kigikagú holosi golesa minamó nene kepeleko nokimisiligo, gopaga lake geza Ómasímini gipala noane. Liake ahulikimiake vamó. Nivago, keza Izesukumú Ómasímo gologí oletative loko lo mololeta vema noive liki gelemó nenazo, Izesú nene gahá nokimike aí mogona lili ali amitave loko lo hukoketamó.
LUK 4:42 Neteká ho noitigo, Izesú eza numuni apakutí lemeake voko mikasi amegesa vizitoka minoko numuna linogo voko minamó. Noigo, vegená keza aikumú vitagá iki iki alími utó iake, ahuloketamitive liki lamóza,
LUK 4:43 eza láa loko lo kimike limó: Neza nene apá lugaloka mohona oko Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó lamaná lo keme keme inogo uve. Ámina hoza alitane loko Ómasímo nimiseleneimóma neve.
LUK 4:44 Loko loake, vike Zutaia mikasiuka monó numuni minakú minakú iteko monó lo keme keme oko mohona imó.
LUK 5:1 Gamena makó zupa Izesú eza Genesalete nonohuló agataloka noigo, vegená keza Ómasímini gakó gilitune liki ali nupa iake aitoka sii sii liki minikago,
LUK 5:2 lagaha aliaká ve makó nene nagamikú lapéinigutí limiake, lagaha gotaháinima nagamí nizego, itó sipi lositá nene nagamikú ha nego,
LUK 5:3 Izesú nene ánigoake magáa Saimoni nagamikú lape minakú iteake, nagamí getatokatí hilulú oloko koma vitane loko loká imó. Gele amekago sipigú minake mukí ali nupa a vegenáma monó lo kimimó.
LUK 5:4 Lo keme asú oake Saimoni láa loko lo amimó: Hilulú oloko voko nagamí ohunáagú molo-minoko nene gigivekagegi lagaha alinigi niaze, gotahalini nene ohunagú ahulalo.
LUK 5:5 Loko lokago, Saimon Pitá nene anotó aleko láa loko lo amimó: Gizapa velemaka, leza itína holugúnaka gotaha ova ova oko minuháza, lagaha hamolagi ma alemune. Lá unimóza, geza lanimómave loko nene lagaha gotaha nene goha nagamí ohukú ahulatune.
LUK 5:6 Loko lo ameake, aliki viki gotahama ahulake lagaha mukí nalego, lagaha gotaháini nene zeko hukanogo noigo,
LUK 5:7 kigive lugáa sipi makokú minamoláama iki kilími vatí itave liki kigizani gumí zi kimiki sele lamó. Lá ikago, keza ake sipi lositámagú lagaha ali nimilago, lagaha vaí oake nagamikú lapema nene nagamikú liminogo imó.
LUK 5:8 Lá noigo, Saimon Pitaki makó mina vegenaki keza lagaha mukí alekumú ánigiake sigaga lamó nenazo, Pitá eza Izesuni agisauka gupá zeko lo amike Guivahanínemaka, neza lihimánegi ve nounazo, ahulonimioko vozo.
LUK 5:10 Loko noligo Zepetaioni gipala losi Zemusiko Zoniko keza Saimoni agivelahiko nenetosa ámináminiki sigaga lasimó. Sigaga nilasigo, Izesú nene Saimoni láa loko lo amimó: Geza gehelele vizemino. Itína imanémini veletó nene geza monó hoza aleloko novako mukí vegená nene není zuha lilí itave.
LUK 5:11 Loko lokago, nagamikutí lapéinima aliliki getatoka vake nene, mukí netá matáini ahuliake Izesuni ámegetiki vamó.
LUK 5:12 Izesú nene apá napa makotoka voko noigo, halamé agupeló vaí oko gizali ve makó noike, Izesuni ánigoake vike agisauka gupá ze ameake negénegeka like láa loko limó: Guivahanínemaka geza nene nelémo gililitove loko nene hanuva nelémo gililitanimó nenazo, nelémo gililitane loko noluve.
LUK 5:13 Loko lokago, Izesú nene agizani lutoko agupeló ale nogilike gililitane loko gelekuze, gilelezo. Loko lokago, litá oko gililimó.
LUK 5:14 Lá okago, ámina gakó nene avetó oko vegená avetó oko lo kememitive loko lo hukomiake láa loko limó: Aló gilelekane liki gili hee litave loko geza nene voko guguni gizoaká vémitokama gugupe alapizekako ánigative. Itó gilelenikumú nene Mosé loleketa netá aleko Ómasi guguni gizo amitive loko amekako eza vegená mukí lo kemekiko nenémini mogona gili vevesatave.
LUK 5:15 Loko limóza, aí gakoláa nene puu loko vokago, mukí vegenalite gili asú iake Izesuni gakó gilitune liki itó kivisi netakutí kelémo zokative liki Izesú noitoka alegesá iaká amóza,
LUK 5:16 eza mikasi gomopalaló voko minake Ómasiloka linogo voaká imó.
LUK 5:17 Gamena makó zupa Izesú eza monó gakó lainim-oketoko noigo Palisaio monó vegenaki monó mogona apí ikimiaká vegi keza Galilaia apatotí itó Zelusalegatí itó Zutaia apá makotokatí nene mukí numutotí iki neneló ali nupa amó. Lá niago Izesú nene kivisi vegená kelémo zokati zámuzagi minató minamó.
LUK 5:18 Lá noigo ukoakoló zaló mililiki a ve gepili makó nene alímiki iake Izesuni agisauka ahulitanigi niago,
LUK 5:19 vegená mukí gikí iake gapo hizi lí ikago, alímiki numupitó itiake ali koló iake, ukoakogi nagá ziake ahulikago vegenalitini holúikú limike Izesuni avogisaloka lemekago,
LUK 5:20 Izesú nene ánigoake gili alévolé amó nenémini mogonáa ánigoko geleake, ve gepilima láa loko lo amimó: Vémage, lihimaka ahulogimikuve.
LUK 5:21 Loko lokago monó mogona apí-ikimiaká vegi Palisaio monó vegi keza kagata gululusi giliake kezáitoka láa liki ligili hagili amó: Makó éaho lihima gilatoaká noive. Ómasímo hamokó lá oaká noinazo, ezáa agupevamú giligo itekago, Ómasi aviliginogo limó nene etamive.
LUK 5:22 Liki kigikatunú nigelego, Izesú nene Zuta vegenalite lihimate ahulolimiaká itó vegená kelémo zokoaká nene Ómasímogó loló oaká netá neve liki gilinave loko geleake láa loko lo kimimó: Lekeza likigikauka nanamú láa liki nigeleve.
LUK 5:23 Ve makolímo Ómasi noamitimó nene lihimaka gilatogimikuve loko vávani oko lamitimóza, kelémo zokoaká zámuzagi ve noamitimó nene gakó lokiko gihila zemitihe loko ve gepili makó nene oteoko vozo loko litá oko lo ameminogo ive.
LUK 5:24 Lá onoimóza, okulumakutí lumu ve gihila neza mikasigú lihima gilatoaká zámuzagó negopa, lihimatini ale ahulolikimiaká zámuza nenitoka neve. Loko loake nenémini mogonáa gili hee hee litave loko ve gepilima lo amike nene láa loko nologetuve: Otekoko ukoakoka geheko numukaloka vozo.
LUK 5:25 Loko lokago, mukí vegenalitini kogómulaló nene litá oko oteake ukoakova ale geheko numunaloka vike Ómasímini agulizá ale oteko minamó.
LUK 5:26 Lá noigo, vegená mukilite sigaga liake Ómasi agepoka lake mulúini otopá nozigo itínasa haitolímini suni ánigokune, liki lamó.
LUK 5:27 Alika Izesú lemeake novike takisi aleaká ve makó agulizá Livaí áisi nene hoza aleaká numunauka noigo ánigoake geza nene némegetoko ano.
LUK 5:28 Loko sele lo amekago Livaí nene netá mukí ahuloake ámegetoko vimó.
LUK 5:29 Makó vasike Livaini numukú nosánetá napa Izesuni vatá omikago, takisi aliaká vegi ve makoki keza mukitó namó.
LUK 5:30 Ninago, Palisaio monó vegi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza Izesuni izegipala zuhamú gili golesa niake láa liki li kememó: Lekeza nene takisi aliaká vegi netá golesa aliaká vegená makoki nanamú makó miniki nosánetá ninave.
LUK 5:31 Liki likago, Izesú geleake láa loko lo kimimó: Hanuva lamaná iki mina vegenalite lusa vemú sele lisá amave. Kivisi vegenalitegó lusa vemú sele liaká niave.
LUK 5:32 Neza hee loko noune liki liaká nia vegená kelémo otopá zitove loko lememumóma neve. Neza lihimáinigi vegená kigika ali viligatave loko kelémo otopá zinogo lumumóma nenae, loko limó.
LUK 5:33 Lá okago, keza láa liki li amemó: Zonini izegipala zuha keza gamena mukí monokumule liki nosánetá mosé mosé iki Ómasiloka liaká niave. Itó Palisaio monó vetini izegipáini zuha keza ámina suni aliaká niamóza, geí izegipaka zuha keza nosánetá gopa aliki niaká niamó nene nanamú niave.
LUK 5:34 Liki likago, Izesú anoza gakó láa loko lo kimimó: Vená ali amita ve ezagi agivelagegi apiziki niminiko ve makolímo nosánetá moseketatimó nehe. Lá aminogo ive.
LUK 5:35 Gala vete vená ali amita vema kigizakutí ipá ita gamena alitokiko, nene zupa miluma nigiliki nosánetá mosinigave. Ámináminiki izegipáne zuhate alika nenikumú miluma giliki mosé mosé inigave. Itína lá oko nomive.
LUK 5:36 Loko loake, miní ameko anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Lavolavo gó nene litaha looko hukokiko nene, gosohá gó makó hukiiki litaha gotó molo apizeko akotoakaláa nomive. Nagamí zikiko gikí okiko lavolavo gó gosohá hukokiko gosohá lavolavo gó nenémo litaha lavolavo gotó haitolíminoko minanogo ive.
LUK 5:37 Itó vain nagamí nene gituhú galakalá noigo nene nagamí getununi litahagú ligi milisá amave. Vain nagamí nenémo gituhú galakalá nooko giputooko litaha getununi zeko ategekiko vain nagamiki nagamí getununigi latila okatinazo,
LUK 5:38 vain nagamí gituhú galakalá noimó nene goni getununi gosohakukó leke moloaká noune.
LUK 5:39 Itó ve makolímohe makolímohe vain nagamí litahagó noaká noike, áminamú laga avisekago gosohá vain nagamí natove loko gelesá amive. Litaha vain nagamí nene vatí oko neve loko loaká noive. Loko limó nene litaha monó sunímini amupiló nene ezáa gosohá monó molo apizesá nene etamive loko anoza gakó limó.
LUK 6:1 Holisi gamena makokú nene Izesú eza izegipala zuhagi kilé mikú mihina niake, izegipala zuhate kiléma akutiake gihiláa kigizanitunú hisiki nimi vamó.
LUK 6:2 Lá niago, Palisaio monó ve lugáate ánigiake gili golesa ake láa liki lamó: Holisi gamenagúma nenazo, hoza nalemó nene netá golesa lilí niave. Lá amoakalímini nene nanamú naleve.
LUK 6:3 Liki likago, Ómasímo vegenala zuhate netakumú vitagá niko ezáa lo huka gakó nene hanuva molo gaheva itimó neve liki gilitave loko Izesú láa loko lo kimike limó: Gozapá agulizaki ve napa Tevitige vegenala zuhagi nosánetakumú gaúna hiliake netá makó alemó nene lekeza gakó gatinamóza, mogona gelemiki nilahe.
LUK 6:4 Tevití eza Ómasímini monó numukú itekago guguni gizoaká ve napámo Ómasímini avogisaló mila peletima ameko ezagi makó mina vegená kimigo namóma neve. Ámina peleti nene hanuva vegenalite namitave liki guguni giziaká vetegó natave liki alévolé iki li hutinamóza ámina gamena nene hanuva vegenalite gopa namó neve.
LUK 6:5 Loko loake, Izesú miní ameko láa loko lo kimimó: Okulumakutí lumu ve gihila neza holisi amelahina nounazo, izegipáne zuhate holisi gamenagú lilí ita netá nene není netale, loko limó.
LUK 6:6 Holisi makokú Izesú nene monó numukú iteko monó lainim-oketoko noigo, agizani zamagaloka nakeseta ve makó minamó.
LUK 6:7 Noigo, monó mogona apí-ikimiaká vegi Palisaio monó vegi keza ámina vema alémo lamaná okikoma imane holisimagú nenazo, goní otatunize liake, gizapa iki minamó.
LUK 6:8 Lá iki kagata gelemoláa nene Izesú ánigoake, agizani nakeseta vema otekoko holutegú ote minozo loko lo amekago, eza oteake áminaló ote minamó.
LUK 6:9 Lá oko oteneigo, Izesú láa loko lo kimimó: Netá makokumú loká oleketatoze. Holisigú nene netá lamaná alesatímo etatihe netá golesa alesatímo etative. Vegená kelémo lamaná osatímo nehe kepele helesatímo nene neve.
LUK 6:10 Loko loake, vegená mukí gonú nokipilike agizani nakeseta ve nene gigizani lutozo loko lo amekago, agizani lutokago, goha lamaná imó.
LUK 6:11 Lá imóza, monó mogona apí-ikimiaká vegi Palisaio monó vegi keza kizapaló molokago Izesuni nana otatune liki ligili hagili amó.
LUK 6:12 Gamena nene zupa Izesú nene Ómasiloka linogo agokaú itimó. Itike Ómasiloka loko minova minova noigo gó lamó.
LUK 6:13 Gó lokago, ho noitigo, izegipala zuhama sele lo kemekago, ikago, keikutí ve 12 kelémo etó oake, kugulizá nene aposolo veve loko molamó.
LUK 6:14 Keza lá iki minamó: Kugulizá Saimon agulizá gosohá Pitá ave loko molamó, itó agunala Etulú, itó Zemusí, Zoní, Pilipó, Patolomaió,
LUK 6:15 Mataió, Tomasí, Alapaioni gipala Zemusí, itó Saimoná eza Loma gamani amisele ahulanogo i ve, itó Zemusí makolímini gipala Zutá,
LUK 6:16 itó Kaliotó numutotí ve Zutá eza minomo noitike Izesuni amimika li ve neve.
LUK 6:17 Izesú nene izegipala zuhagi limiake apá geleni makotó neneló viki niago, aí vegenala zuha makoki ve vená mukí Zelusalegatí itó Zutaia apá makotokatí itó age nagamí gahevaloka nene Tulo itó Sitona apatotí keza Izesuni gakó gilitune liki itó kivisi vegená kelémo zokative liki neneló alegesá iki minamó.
LUK 6:18 Niago, holosi golesa kigikagú mina vegená nene kelémo lamaná imó.
LUK 6:19 Itó Izesuni agupeló ali gilikago aí agupegutí zámuza nenémo netá kivisi vegenáma kelémo zoko asú imó nenazo, alegesá iki mina vegená mukilite ligizani lutoko agupeló ale gilitunitímo lelémo zokative liki gelemó.
LUK 6:20 Lá ikago, Izesú nene izegipala zuhama gonukonú kepeleake láa loko limó: Lekeza gohogó vegená neneta, Ómasímini lapaná ali lá itamó nenazo, lokogoliza nivizemó geleaká noive.
LUK 6:21 Lekeza netá lamanakumú likivisigo mina vegená neneta, netá lamanalímo likigikagú vaí itimó nenazo, lokogoliza nivizemó geleaká noive. Lekeza ive nama iki nimina vegená neneta, lekeza giza zohí itamó nenazo, lokogoliza nivizemó geleaká noive.
LUK 6:22 Okulumakutí lumu ve gihila nenikumule liki vegená makolite mukahá likipiliiki visililikimiiki lekelikumú alivi letivi iiki vegená golesave liki lukugulizatini ali ahulatamó nene, lokogoliza vizitave lokogó gelenouve.
LUK 6:23 Lá nilikitikoma likigisa ziki miniki lokogoliza viziki gozapá avóike keza Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve ámina iki lilí ikimikago Ómasímo meinava napa kimimó nenazo, okulumakú meinavatini sipisi netimó neve liki gililo.
LUK 6:24 Lekeza henotiki vegená neneta, lekeza ehe tináneve. Lokogoliza viziki iki miliki amó mota asú okave.
LUK 6:25 Lekeza niki lakagatupa iki nia vegenalita, ehe tináneve. Alika gaúna hilinigave. Lekeza giza zohí iki nia vegená neneta, ehe tináneve. Alika lekeza miluma giliki ive inigave.
LUK 6:26 Lekeza vegená mukilite lukugulizá ali otiaká niamó neneta, ehe tináneve. Avóike ámináminiki soza monó lili ali vetini kugulizá ali otiaká amóma nemóza, Ómasímo ámináminoko keikumú giligo itemimóma neve.
LUK 6:27 Lá onoimóza, není gakó nigele vegenáise gakó lo likimitoze, gililo. Lekeza gala velini nene likigika kimiiki nasahilí ikitalo. Vaika likamita vegená nene kilími lamaná ilo.
LUK 6:28 Lekelikumú alivi letivi nia vegená nene nónohá zikitalo. Gopoguni mililikitata vegenakumú numuna lilo.
LUK 6:29 Ve makolímo agizanitunú nene gagamipaló helegaloka zekikoma, helegaloka gipilitive loko velegepá ze amezo. Ve makolímo geí hepé goka ipá oko aleko novikoma, geí sioti aleko amanapa amo. Nenegi aleko vitize.
LUK 6:30 Itó ve makolímo geí netakumú voká litimó nene hanuva amezo. Itó ve makolímo geí netá aleko vitove lokikoma hanuva amekako aleko vokiko goha ale nimitive loko voká lamo.
LUK 6:31 Lekeza vegená makolite némini manámini suni lilí ilitatave liki giliaká nia netá nene lilí ikitalo.
LUK 6:32 Vegená golesate kigika limiaká nia vegená nene ligika kimitune liki liaká nianazo, ámináminiki kigika likimiaká nia vegenakó likigika kimitamó nene, Ómasímo lekegepoka lamitive. Vegená golesate kezagi ámináminiki kigika limiaká nia vegená nene ligika kimitune liki liaká niave.
LUK 6:33 Lekeza netá lamaná lilí ilikimiaká nia vegenakó nene pekimi iki netá lamaná lilí ikitatamó nene, Ómasímo lekegepoka lamitive. Vegená golesate kezagi ámina suni aliaká niave.
LUK 6:34 Lekeza vegená makolite netá makó limitave liki giliiki netá makó kimitamó nene Ómasímo lekegepoka lamitive. Vegená golesate alika keza ámináminiki limitave liki ve golesa makó nene moni kimiaká niave.
LUK 6:35 Lá niamóza, lekelisi gala velini likigika kimiiki netá lamaná lilí ikitiki goha limitave liki gelemiki hagitana kimilo. Lá ikiko, alika nene meinavatini napa iteko neiko, lekeza okulumakuka Ómasímini izegipa lamaná minatave. Ómasi eza agepoka lama vegenaki vegená golesagi hanuva muluna moloketake lehizekimiaká noive.
LUK 6:36 Lekeza lá iki ametipo miluma gelelikimiaká noimómámini iki vegenakumú miluma gilikitalo.
LUK 6:37 Lekeza nene vegenalitini mogonataganamú lotuva legemilo. Lá niko Ómasímo lekelí mogonataganamú lotuva legeminogo ive. Lekeza vegenalitini lihimamú gakó li hukikitamilo. Lá niko Ómasímo lekelí lihimamú gakó lo hukoleketaminogo ive. Lekeza vegenalitini lihima ahulikitatamó nene, Ómasímo ámina oko lihimatini ahuloleketanogo ive.
LUK 6:38 Lekeza vegenalititoka iki miliki ita polosava nene Ómasímo ámináminoko lekelitoka oko moloko inogo ive. Ómasímo lamaná oko likigikagú lehizelikimioko mí zeko hilulú oko nogúeko goha gúitimó nene velemó zesá oko minanogo ive. Lekeza gona miliki kimiaká niamómámini avotigila oko Ómasímo ámináminoko gona moloko likiminogo ive.
LUK 6:39 Loko loake, miní ameko netá golesáinimú anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Agómula lilikupá mola ve makolímo agómula mola ve makó nene gapo alapizitihe. Óe, lá oko nomive. Ve lilikupá losi nenetosa eza agizató aliko eza agizató aliko vitáimó nene lositáma galegú hilanigasive.
LUK 6:40 Itó sukulu izegipa makolímo litá oko tisala avilegemitive. Alika sukulu loloko voko gele asú okoko tisala nenéminoko minanogo ive.
LUK 6:41 Geza gigivekahini agómulagú gilisá onoive loko lanimóza, gezaka gogómulagú za lana vonoimó nene nanamú ánigo lamaná amoko lane.
LUK 6:42 Gezaka gogómulagú za lana vonoimó ha nego ánigamanimó nenazo, géisi nene nigivénega, gogómulagú gilisá vonoimó nene ale ahulogetatove loko nanamú nolane. Geza sozaló ve genezaka losi minamó neneka, gezaka gogómulagú za lana nemó nene goí oko ale ahulooko gogómulatunú ánigo vevesooko alika nene gigivekahini agómulagú gilisá onoimó nene ale ahulotatanimó nene etanogo ive.
LUK 6:43 Itó za lamaná makolímo gihila golesa zeminogo ive. Itó za golesa makolímo gihila lamaná zeminogo ive.
LUK 6:44 Za gihilamámo ámina zámini lamaná imoláahe golesa imoláahe ale utó oaká noive. Hilipa nenémo gizasi apelekiko hukiki natahe. Itó gumené nenémo loisi apelekiko akutiki natahe. Lá oko nomive.
LUK 6:45 Ámináminoko ve lamanalitini kigikagú netá lamaná minatimó nenazo, kigikagutí vatí sunigó ititimó neve. Ámináminigó oko ve golesatini kigikagutí nene golesa sunigó ititimó neve. Ligikagú vaí o minakutí legepagutí loaká noune.
LUK 6:46 Lekeza nenikumú Guivahaniteve Guivahaniteve liaká niamó neneta není gakó nene nanamú ámegetisá amave.
LUK 6:47 Nenitoka iake není gakó gili aliaká nia vegenalitini mogonamú lo likimitoze.
LUK 6:48 Ve makolímo numuni ginogo gale hána legeake gehani amupiló lapusa hizeake, numuni gekago, golini zike nagamí napa veleko una napa nenémo ake numunima ahelú imóza, numuni nene geható ginazo, mómoká amike alévolé oko minamó.
LUK 6:49 Nenéminiki niamóza, ve makolite není gakó giliakaláa giliake není gakó gili alisá amave. Keza nenéminiki niave. Ve makolímo numuni ginogo lapusa hizemoko mikasi veletó soza moloko numuni gekago, alika nagamí veleko una napa nenémo ake ahelú okago, numunima litá oko lemeko pou loko akamó.
LUK 7:1 Izesú eza monó gakóma neneló lo keme asú oake Kapanao numutoka vimó.
LUK 7:2 Neneló Loma apatotí ami vetini gizapa ve makolímini gelekelé veva netá napa gizaleake helesakosá oko noigo, gizapa vevámo izegipalamú nene amekumú izegipala nenazo,
LUK 7:3 Izesuni gakoláa geleake, Zuta vetini ve uvóipini makó nokimisilike Izesuni li amikiko okoko není gelekelé izegipa nene avisi netáma alémo zokatihe liki viki loká ilo loko loketamó.
LUK 7:4 Lokimiake kimiselekago, keza Izesutoka viki anitiake amuza miliki láa liki li amemó: Lelí lova vetémini gizapa vema oko moloko noimó nene lamaná noive.
LUK 7:5 Eza nene agikáa nene leza Zuta vegená lemeaká noive. Itó monó numute utó itive loko nene moni napa molokago, akohekago, gilitamóma neve. Lá oaká noi vema nenazo, gakola gele amitanimó nene vevesanogo ive.
LUK 7:6 Liki li amikago, Izesú geleake kezagi makó vamó. Viki numu ávatiha vikago, lova gizapa ve nenémo agive makó nene Izesutoka nokimisilike gakó láa loko kimiselekago vamó: Guivahanínemaka, neza ánéáminaloka goselé gapo okoko numúnegú nanamú ititane. Áminaló minozo.
LUK 7:7 Nezánemú gulumó vevesamigo, geitoka vamuve. Nenemú gezama hanuva neneló nooko gegepatunú lokako gelekelé izegipáne zokative.
LUK 7:8 Neza ámináminoko kugulizaki vetini gelekeleláa nouve. Itó ami ve makó nene není gizapaló niave. Lá niago keitokatí makokumú vozo lomikugo hanuva vinogo ive. Itó makokumú ano lomikugo nene hanuva anogo ive. Itó gelekelé izegipánemú nene voko hoza alezo litomó nene hanuva voko hoza alinogo ive. Nenéminoko geí gakó nene alévolé onoinazo, hanuva áminaló minoko gakó lokako avisi netá zokative loko lunae.
LUK 7:9 Liki li amikago, Izesú nene ámina gakó geleake, ámina ami vetini gizapa vema sigaga lotake mino viligoake, ámegetiki va vegená láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Isilae vegená lekezalokatí gele alévolé oaká nenémináa makó ánigoko gelesá onamumóma neve.
LUK 7:10 Loko lokago, ami gizapa vémo kimisili vegená atiginá iki numutoka vake ámina vémini gelekelé ve ánigamó nene zokoake noigo ánigamó neve.
LUK 7:11 Lá okago, Izesú mino hána amike apá makó agulizá Naino neneloka izegipala zuhagi nivago vegená mukí kémegetiki vamó.
LUK 7:12 Viki numu gatetó nanitego gonosi makó zaló miliki aliki lememó nene, gevoná vená makolímini gipala hámakó minamó nene helekago, gale zinigi numutotí ve vená mukí nilemego,
LUK 7:13 Guivahanímo gevoná venáma ánigoake muluna gitihiná okago ive amo loko loake
LUK 7:14 vike ukoakoló ale gilimó. Ale gelekago, gihiake otinago, Izesú gipa geza otitane loko noluze, otemane loko lokago,
LUK 7:15 helenei netalímo oteake gakó akó limó. Noligo, Izesú nene izolahiki goha minatáive loko lotamó.
LUK 7:16 Lomikago vegená keza ániga netakumú kelegesá goha legekago, Ómasi agepoka lake Ómasímini agepagutí gakó loaká ve napa nene holutegú utó oko noive liki likago, lugáate Ómasímo vegenala zuha lelémo vatí inogo ve imane amiselekago okave.
LUK 7:17 Liki likago aikumú gakoláa nenémo Zutaia mikasiuka itó mikasi helega helegaloka voko oko imó.
LUK 7:18 Zoní nene nagá numukú noigo, izegipala zuhate Izesú oko moloko i gakola avetó iki li amikago,
LUK 7:19 ámina gakó geleake, Izesukumú agata losi geleake, keikutí ve lositá alesa moloake Guivahanima láa liki loká itáive loko kimisilimó: Utó itive liki monó gotolaú luhuva giza vema nene géisi noape itó alika makó utó itikumú ageva itune, liki lilizo loko kimiselekago,
LUK 7:20 ámina ve keza Izesutoka viki lasimó: Monó nagamí holokimiaká ve Zoníma gologí oletative loko lo mololeta ve ative liki li milamóma géisi nene noape, itó makokumú ageva itune liki loká ilizo loko limiselekago nousive.
LUK 7:21 Liki likasigo, ámina zupama Izesú nene mukí kivisi vegená itó netá gizale vegená kelémo zokoká itó kigikagutí holosi golesa kepeleko kimiseleká itó kogómula likamó ale pulusoketoká imó.
LUK 7:22 Lá noigo, ve losima anitiki loká imikasigo Izesú nene ámina vema noive loko Zoní gilitive loko láa loko lo kimimó: Lekeza atiginá iki viki netá matá imane loló nougo ánigiki miliki asimó nenémini gakola avetó iki Zonini li amilizo: Kogómula lilikupá molamó nene kogómula ale hanatokimiaká noive. Kigisaló alimó nene ale lamaná okimiaká noive. Halamé gizalemó nene gililiaká niave. Kagata molamó nene kagata ale koló okago gakó giliaká niave. Lepa gonosi kelémo oteaká noive. Itó limiki minamó ámemena nenete není gakó lamaná giliaká niave.
LUK 7:23 Lá onoinazo, makó keza není mogonamú kagata losipasi gelemitamó nenete kogoliza viziki minanigave liki li amilizo.
LUK 7:24 Loko Zoní kimisili vema lo kemekago, atiginá iki nivasigo, Izesú vegená sii sii liki minamoláa Zonikumú láa loko lo kimimó: Lekeza Zoní noitoka mikasi gomopalaló vamó nene nanakitana vema ániganigi vamóma neve. Ve makó akepagitana oko hepelímo aleko mómoká noiko ániganigi vamóma nehe.
LUK 7:25 Itó ve makó gonanalivagi gó ale akoloake noigo ániganigi vamóma nehe. Gilinahe. Luhuvagi gó ali akiliki miniaká nia ve keza kugulizaki vetini numuni napagú akiki otiki minake nosá hisugú viziaká niave.
LUK 7:26 Lekeza Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makó ániganigi vamóma neve, olo. Itó makó lo likimitoze, gililo. Lekeza ánigi mina vema Ómasímini agepagutí gakó liaká ve lugáa keikitana minamive. Eza haitolíminoko minokave.
LUK 7:27 Monó gotolaú Ómasímo gakó makó láa loko limó nene láa liki luhuva gizinamóma neve: Gililo. Není gakó lole ale ve makó amiselekugo, ale goí oko voko kigikagú hoza alitanimómámini gapoga velegetanogo ive. Loko li gakó nene Zonitoka vo alimó neve.
LUK 7:28 Loko loake, láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Mikasiuka utó ina vegenakutí makolímo Zonini ma avilegesá amive. Lá onoimóza, Ómasímo gizapa okimiaká noi vegená limiki niamoláa kezagi gopa Zonini aviligitigí iki niave.
LUK 7:29 Loko lokago, takisi aliaká nia vegi vegená lugáagi keza ámina gakó giliake Zonitokatí monó nagamí amunaloka emane hilinamó nenazo, Ómasímini gakó hizi lé ikago gihila zimóza,
LUK 7:30 Palisaio monó vegi monó mogona apí ikimiaká a vegi keza nene Zonini monó nagamikumú goselé iake Ómasímo veleketa gapo nene ánigi ahulamó neve.
LUK 7:31 Loko loake, Izesú makó láa loko limó: Oko moloko nougo ánigiaká nia vegená nene nanetató lo moloko lokugo vo guni itive. Hiláagitana niave.
LUK 7:32 Keza gili goselé iaká nia izegipagitana niave. Izegipa keza alegesá apatoka minake izegipa lugáama sele liki leza nama luható nene nanamú nama lisá amave. Itó helegaloka nene ive nama luható nene nanamú ive nama isá amave liki li kimiaká niave.
LUK 7:33 Itó nezagi Zonímagi ámináminoko nousigo goselé lekepeleaká noive. Monó nagamí holokimiaká ve Zoní eza apí oko hozaváa nalike iza goula nosá zahí nagamí lamaná namike etó oko minokago lekeza ánigiake holosi makolímo agika ale gopa okago noive liki lamó.
LUK 7:34 Itó okulumakutí lumu ve gihila neza lemeko iza goula zahí nagamí nosánetá lamaná noaká nougo ánigiake ve imane ánigalo. Áisi nene gasova ve nagamitó ve eza nene takisi aliaká ve itó ánigo goselé oaká nouhá vegená makolitini zogonini noive liki liaká niave.
LUK 7:35 Láa nilamóza, Ómasímo gele guni oko netá matá aleaká noimó nene vevesokogó minoaká noigo, izegipala zuha keza nenémini mogona ali utó iaká niave, loko limó.
LUK 7:36 Palisaio monó ve makolímo nosánetá natane loko Izesuni alesa molo amekago, numunagú itiki nosánetá niki minasimó.
LUK 7:37 Ámina apatotí mokoló vená makolímo Izesú eza Palisaio monó vemámini numukú iteko noive liki lamóma geleake, anuva hilina gehanigitana gonigú minamó nene aleko iteko,
LUK 7:38 amegesaloka noike ive noigo, agómula nogoza nene Izesuni agisaló lemekago, gotola zopovatunú nene agisa gilatotamó. Gilatomiake, Izesuni agisa nene agoka legeko nonake, anuvavagi meseme nene agisaló holotamó.
LUK 7:39 Holomikago, Izesuni alesa molo ami ve nenémo ánigoake, agikatunú láa loko gilimó: Imane Izesuni agupeló ale nogili vená nenémo golesa netató vená noive. Izesú eza ató imane Ómasímini agepagutí gakó loaká ve minalina, ámina venalímini mogonamú nene moko mogonaló venale loko gililine.
LUK 7:40 Loko agikatunú gelekago, Izesú nene Saimonao, neza gakó makó lo gimitoze loko lo amekago, tisánemaka, lokako gilitove.
LUK 7:41 Loko lokago Izesú anoza gakó makó láa loko limó: Ve makolímo alikamule loko loake moni nene ve losi gutá kimimó. Makó nene 500 kina amimó, itó maga ve nene 50 kina amimó.
LUK 7:42 Lá okago alika nene áminaló nene pekimitíive liki monimú vitagá asimó nene nomigo, eza ahulalizo loko lokago, ali haha asimó. Keitokatí hilímo aikumú lagaváa napaló geleneitive.
LUK 7:43 Loko lokago, Saimoná láa lo amimó: Nagata gulumó moni nekisala napaló ahulota ve nene neitive. Loko lokago, Izesú geza vatí oko lokane.
LUK 7:44 Loko loake, venáma noitoka viligo moloake Saimonani láa loko lo amimó: Vená imane ánigonape. Neza numukagú itekugo, géisi nigisa nigizani nagamí zito nagamí leke molonetamako, imane vená nenémo ive nogozatunú nigisaló holonimiake gotola zopovatunú nogilatonetave.
LUK 7:45 Itó géisi leza Zuta vetini suni aleko nogoka negepa namanimóza, vená imanémo numukagú apí oko noitugo nigisáne amuza moloko agoka agepa nonave.
LUK 7:46 Géisi oaká nouhá netá aleko gotónegú nene meseme holonetamanimóza, imane vená nenémo nigisáneló anuvavagi mesemetunú holonimikave.
LUK 7:47 Neneló láa loko lo nogumuve. Imane vená eza nenikumú geleake nasahilí napa onimikago lihimala mukí ahulomikuve. Makó eza lihimavala koma ahulomikiko noititímo nene lihimavala gilatota vema agika napa ameminogo ive.
LUK 7:48 Loko loake, venáma láa loko lo amimó: Lihimaka ahulo asú ogimikuve.
LUK 7:49 Loko lokago, ezagi nosá niki mina vegená keza kigikatunú láa liki lamó: Áisi haitolíminímo nolihe. Lihimavaka asú okave loko nolimó nene hí ve suka nolive.
LUK 7:50 Liki nilago, Izesú nene venáma láa loko lo amimó: Nenikumú gele alévolé anitímo gelémo lamaná okaze, mulukagú hulu iko vozo, loko limó.
LUK 8:1 Nene zupa velelaló nene Izesú eza apá koma napaló mohona ike vegená nene monó lo kemeko Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lamaná lo keme keme oko mohona imó. Mohona noigo, ámegetiki mihina niamoláa nene izegipala zuha 12-a
LUK 8:2 itó vená lugáa amunaló emane kigikagutí holosi kepeleko kimisilimoláa itó kivisekago niago kelémo zokamoláa keitokatí makó Maliá agulizá Magatalalo liki milamó, agikagutí holosi 7 kepeleko kimisili vená,
LUK 8:3 itó makó agulizá Zoaná eza Heloteni hozaló gizapa ve Kuzani venala, itó Susaná itó vená lugáa keza moni henokanonigi miniake Izesugini nasahilí ikitiki minamó.
LUK 8:4 Numutó namató ve némitó ve Izesutoka vóvotiki alegesá iki minamó. Lá niago, ánigoake anoza gakó makó láa loko lo kimimó:
LUK 8:5 Zuha netá atilí oaká ve makolímo netá gihiláa atilí inogo vimó. Mikuka atilí omo novigo, gihila lugáa gapoló alemó zekago, vegenalite lisiki matelé zemó. Itó gaha namate ake ni asú amó.
LUK 8:6 Itó gihila lugáa nene gehani amupiló lemeko minake, goloko iteakaláa itekamóza, mikasi nogoza minamigo osagava vizeake hilimó.
LUK 8:7 Itó gihila lugáa nene lilihámini luhusa nene mikasigú ha netó lemeko minake goloko itike liliha nenémo zemikago, nogotamó.
LUK 8:8 Makó nene mikasi lamanakú lemeko minake goloake, gihila mukí zimó. Hamó zámo nene gihila 100 zimó. Loko lo asú oake, gakó napagutí láa loko limó: Lakagatagi minatamó neneta, gakó imane gili hee liki gililo, loko limó.
LUK 8:9 Loko lokago izegipala zuhate anoza li gakokumú loká itago,
LUK 8:10 eza láa loko lo kimimó: Ómasímini gasovaló minoakalímini asuguná gakó lekeza gilitave loko lonoimóza, lugáa keza nene anoza gakokó gilitaze. Lá niiki netá matá kogómulatunú nene ánigatamóza ánigi vevesaminigave, itó kagatatunú gakoláagó gilitamóza, mogonáa gili vevesaminigave.
LUK 8:11 Itó anoza gakó imane nolumó nenémini mogonáa lá oko neve. Zuha netá gihiláa nene Ómasímini gakó neve.
LUK 8:12 Gihiláa gapoló lemeko minamó nenéminiki minatamó keza monó gilitamó nene kigikagú limitimóza, áminasitó Satá nene gili alévolé ikiko Ómasímo kugutó vizekative loko aniteko ámina gakó nene ipá oko aleko voaká noive.
LUK 8:13 Itó gihila lugáa gehani amupiló lemeko goloaká imó nenémini iki minatamó keza monó nigiliki laga kivisekago giliaká niamóza, kigikagú luhusáini alemigove liki gamena alínipa alinago giminikú moloaká netá utó okago monóma ahuliaká niave.
LUK 8:14 Gihila lugáa lilihagú lemeko minamó nenéminiki minatamó keza monó giliakaláa gilitamóza, kugupémini netakumú gelekeleláa niminiko, moni henokanonímini lagavámo kigikagú lemeake monóma zemikago, keitoka gihila utó oko guzá losá amive.
LUK 8:15 Gihila lugáa mikasi lamanakú lemeko minamó nenéminiki minatamó keza monó giliiki kigika ali guni iiki legesó iki ali minikago, keitoka monolímini gihila utó oaká noive.
LUK 8:16 Hí vémo liví legeoko somotunú ze hitatimó neve, itó hí vémo legeoko sepekú lolosá gitimó neve. Lá oko nomive. Itita vegená nene hize hanatoketative loko legeoko holomaló molanogo ive.
LUK 8:17 Ámináminoko Ómasímini asuguná onoi netá nene mino-loko voko tolova amitive. Minoko utó o asú inogo ive. Halá genei netá nemó nene ámina oko utó o asú okoko hitaminogo ive.
LUK 8:18 Monó alinita vegená nene vatí iki gizapa iki ali minatamó nene Ómasímo goha miní ameko makó kiminogo ive. Itó makó keza monóma lamaná iki gizapa amitamó nenete alenoupe liki litamóza, goha ipá oko alekiko hanuva minatamó neve. Nenemú lekeza gakó imane nigiliki gili guni iki gililo, loko limó.
LUK 8:19 Gamena makó nene mukí vegenalite Izesuni hizi vigiake niago, Izesuni izolage izegipa agunamotamolave ake vegenakumú olovó ziake mini hetó minamó.
LUK 8:20 Lá niago, ve makolímo ánigoake Izesuni nene izokage izegipa gugunamotamokama geí ániganigi amó nene hetoka niave.
LUK 8:21 Loko lo amekago, Izesú nene vegenáma láa loko lo kimimó: Ómasímini gakó giliiki gili alitamó imanete není izónege izegipa nugunamotamóne niave, loko limó.
LUK 8:22 Gamena makó zupa Izesú ave izegipala zuhagegi nagamikú lapegú itemó. Itiake, Izesú nene nonohuló likeko vola helegaloka vitune loko lokago, giliake, vamó.
LUK 8:23 Nivake, Izesú nene agómula ahihí okago, avó akonoigo una napa nalike nonohulóma golesa oake valahuká nozike sipimámini agikagú lemeko vaí oake, nagamí nonohulokú hilisá amó.
LUK 8:24 Lá niake, Izesuni alími oteke láa liki li amemó: Gizapa velemaka, leza nagamí nonohulokú simá nanogo nouhá lae. Liki likago, Izesú oteake, unamagi nagamí valahukámagi gahá kemekago, kii nolike zou limó.
LUK 8:25 Zou lokago, lekeza gili alévolé iakatini hí neve. Loko lo kemekago, izegipala zuhate keza ámina netá ánigiake, kelegesá legekago, sigaga lake ligili hagili niake, agae, ve imanémo hepeki nagamí valahukaki gakó lokimikamó nene gili alikasimó nenazo, ve imane haitolímini netive, liki lamó.
LUK 8:26 Lá okago, Galilaia nonohuló helegaloka Gelegesa vegenalitini mikasiuka vi anitemó.
LUK 8:27 Neneló anitiake nagamí gahevaloka nitego, numuni apá napalokatí ve makó ake Izesuki hotu lasimó. Ámina vémini agikagú nene holosi golesa mukí minikago gamena hána gó luhamike minake numukú akosá amigo, hanuva geha mulikú gonosi milimiligukó akoko mohona oaká i ve minamó.
LUK 8:28 Ámina holosite gamena gamena ámina vémini agikagú alévolé iki minikago, vegená keza agisa agizató seni nagatunú ziake gizapa iki minamóza, holosi nenete nagá nene apiliki hukimikago golisi mikasi gomopalaló voaká imó. Áisi nene Izesuni ánigoake gopaga like agisauka pou loko mikasiló akoake gakó napagutí gamoga geko láa loko limó: Izesuvo, Ómasi napámini gipalamaka, géisi nene nana netá golesa onetanogo noane. Loko lokago Izesú nene holosi golesa geza ámina vémini agikagutí itekoko vamane loko lo amekago, holosi nenémo amanapa ike geza miluma hoza nememitane loko alévolé oko loká nogetuve.
LUK 8:30 Loko lokago, Izesú loká otake limó: Gugulizaka éagave. Loko loká omikago, holosi vaí iki agikagú minamó nenazo, neza nugulizáne nene ami mulusi nouve loko limó.
LUK 8:31 Loko lokago, holosimate meikú limisele molamitane liki negénegeka lamó.
LUK 8:32 Liki likago, ámina mikasiló iza gululusi mukí nene agokaú gale niki niago, limiselekako izatini kigikagú limitune liki negénegeka likago, gele kemekago,
LUK 8:33 holosi golesa nenete ámina vémini agikagutí itiake vake izatini kigikagú itiake limikago, ámina iza keza olíi miliake meiniló limiake nonohulokú limiki nagamí niki hutiake helemó.
LUK 8:34 Limiki hilikago, iza gizapa vemate ánigiake ololu liki taoniloka itó numuni amegesaloka viki avetó iki li kimikago
LUK 8:35 vegená keza ámina utó i netá ániganigi viake, Izesutoka anitiake holosi agikagutí kimiselekago va vema nene luhoaká gó luhoake itó geleakaláa lamaná okago, Izesuni agisauka gakó geleko noigo, ánigiake kelegesá ligimó.
LUK 8:36 Lá niago, ámina netá ániga vete holosivagi mina ve lamaná ikumú nene ánigi mina vegená avetó i kememó.
LUK 8:37 Lá ikago, Gelegesa mikasiuka amelage keza kelegesá goha legekago, Izesú eza nene mikasinini ahulooko vitive liki li amemó. Li amikago, eza atiginá oko vinogo nagamikú lapegú itimó.
LUK 8:38 Noitigo, holosi agikagutí kimiselekago va vemámo Izesuki minatíive loko negénegeka lokago, Izesú gele amemike láa loko lo amimó:
LUK 8:39 Geza numukaloka voko Ómasímo loló ogeta netá lamanalímini gakoláa nene vegenaka lo kemezo loko amiselekago, ámina vemámo atiginá oko vike Izesú loló ota netakumú nene apá amelagini lo utó oko lo keme asú imó.
LUK 8:40 Lá okago, vegená keza vola helegaloka Izesukumú ageva iki niago, atiginá oko omo anitekago, ánigiake, geké vaké limikago,
LUK 8:41 monó numukú agulizaki ve makó agulizá Zailó loko noi vémini mohola hamokó aí kilisimasiva 12-a mina mohó nene helesakosá oko minokago eza ake Izesuni agihúna geko numúneloka makó vitíive loko negénegeka loko limó. Lá okago, makó nivasigo, vegená keza sii sii liki nivago,
LUK 8:43 holúikú vená makó minamó nene ikanímo apelekago númase gapo molova molova oko noigo, kilisimasi 12 oko novigo lusa ve nene moni keme asú imóza, keza lusa geha geha asú amitimó okago ahulitamó.
LUK 8:44 Ámina venalímo Izesuni amegesaloka oake, luhoaká gó gahevaloka ale gilimó. Ale nogiligo áminasitó nene golaniva utamó.
LUK 8:45 Lá noigo, Izesú loká oketoko éaho nugupeloka ale gilive loko lokago, vegená keza egamega ikago, Pitá láa loko limó: Gizapa velemaka, vegená sii sii liki nivamó nenazo, makolímo noitive.
LUK 8:46 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Óe, makolímo nugupeló ale nogiligo, zámuzáne makó nene nugupelotí novigo noguluke noluve.
LUK 8:47 Loko lokago, vená eza mogonáne mota utó noinazo loko geleake, luvoluvo zeake Izesuni agihúna geake, vegenalitini kovogisaló nene avisi netalímini mogona itó ale nogilike zokamó nenémini mogona lo utó okago gili asú amó.
LUK 8:48 Nigelego Izesú láa loko lo amimó: Mohónemaka, nenikumú gele alévolé anitímo gelémo zokokave. Mulukagú hulu iko vozo.
LUK 8:49 Loko noligo, monó numukú agulizaki vemámini numukutí ve makolímo oake láa loko limó: Mohokama mota helekave. Lá okanazo, tisate nene goselé gapo hanuvamú okatize, ahulikozo.
LUK 8:50 Loko lokago, Izesú geleake Zailoni láa loko lo amimó: Geza gehelele vizemiko gele alévolé okogó minatanimó nene, mohoka goha otinogo ive.
LUK 8:51 Loko loake, numutó vo aniteake vegená makó nene ámina numukú itemitave loko lokimikago, hetó niago, Pitá Zoní Zemusí itó mohó izolahiko amelahiko kezagó kelémoko itimó.
LUK 8:52 Iteke ve vená keza ámina mohó ive nama itiki niago, ánigoake goha alémo otitikumú geleneike anoza gakó láa loko lo kimimó: Ive amilo. Mohóma nene helemive. Hanuva avó akonoive.
LUK 8:53 Loko lokago, mota heleneimó nemóza liki giliake giza itamó.
LUK 8:54 Giza imikago, Izesú nene agizató aleake sele loko mohó geza otezo loko lokago,
LUK 8:55 áminasitó ameni atiginá okago otimó. Otekago, nosánetá aliiki mohóma amiko native loko loketamó.
LUK 8:56 Lokimikago, izolahiko amelahiko keza gelesimó nene golivagi netá loló imó. Lá okago, Izesú nene ámina netakumú gakó avetó iki vegená li kememitave loko lo hukoketamó.
LUK 9:1 Izesú eza izegipala zuha 12-pala sele lo kemeake vegenalitini kigikagutí holosima gale gihiki kipiliki kimisilitave loko itó kivisi vegená kilími zokatave loko nenémini zámuza kimimó.
LUK 9:2 Kemeake, Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó li kimiki kivisiti vegená kilími zokatave loko nokimisilike,
LUK 9:3 gakó láa loko lo kimimó: Gapo vitatoka netá matá aliki vamilo. Hánusa akiseaká gó peleti moni nene alemiki, itó gó lositá luhamiki vilo.
LUK 9:4 Itita numuni makokú itiikima, ámina numukú akiliki niviki ámina apatotí vitave.
LUK 9:5 Apá makotoka likilími lamaná amikoma, ámina apá ahuliiki niviki vahé miliki likigisalotí mumusopa nene usagamá zi ahuliiki vilo.
LUK 9:6 Loko lo kemekago, keza numutó namató vake Izesuni gakó lamaná nene li utó i kimi kimi iká kivisi vegená kilími zokiká amó.
LUK 9:7 Lá niago, agulizaki ve Heloté nene aposolote alévolé netá lilí niakumú geleake, agata gululusi gilimó nene, ve makolite Zoní nene heleneikutí oteake ámina netá loló noive liki nilago,
LUK 9:8 itó makolite nene Ómasímini agepagutí gakó loaká i ve Ilaizá goha utó okave liki liaká niago, makolite nene gozapá Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegutí makóma Ómasímo alémo oteneive liki liaká amó nene,
LUK 9:9 Heloté geleake, láa loko limó: Zonini luvana hukumóza, ve makokumú gakoláa nenémika liki lago nogulumó nene hí ve noitive. Loko loake, Izesuni ániganogo gilimó.
LUK 9:10 Aposolo keza monó hozaló kimisilitotí atiginá iki iake, keza iki miliki a netakumú Izesuni avetó iki li amemó. Avetó iki li amikago, eza kelémoko vike kezáikó apá makó agulizá Petesaita numutó vi anitemó.
LUK 9:11 Lá niago, ve vená mukí keza giliake, Izesuni ámegetiki nivago, eza kelémo moloake Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó lo kimike, kivisi vegená kelémo zokamó.
LUK 9:12 Lá noigo, únaká nene gamena asú inogo noigo, izegipala zuha 12-palamate iake láa liki li amemó: Leza mikasi gomopalaló nouninazo, vegená kimiselekako luhuva numutokagi iza gihiló numutokagi viki nosánetakumú vitagá iki niiki akatave.
LUK 9:13 Liki likago, Izesú nene lekezatini nosánetá kimiki nalo loko lokago, keza anotó aliki láa liki lamó: Peleti ligizani lugaloka asú igo itó lagaha lositakó molonounimó nenazo, leza imane vegenalitini nosánetá voko meina hizeketatune loko nolape.
LUK 9:14 Liki lamó nene áminaló mina véa 5000 nenéminiki niago giliake láa liki likago, Izesú nene izegipala zuha láa loko lo kimimó: Mukí vegená nene 50 50 nenéminiki mulusi miliki minalo liki likitalo.
LUK 9:15 Loko lokago, keza izegipala zuhate láa liki likimikago, vegenáma mulusi miliki niago,
LUK 9:16 Izesú nene peleti ligizani lugaloka asú igoma itó lagaha lositámagi aleake, okulumakú okenava oko nánigake Ómasi agepoka loake peleti gitegeake, ámina nosánetá gona miliki kimitave loko izegipala zuha kimimó.
LUK 9:17 Lá okago, vegená mukilite nikake kagatupa okago, nosánetá lumáa ali nupa iki gosúveha 12 vaí okago ali milamó.
LUK 9:18 Gamena makó nene Izesú eza Ómasiloka loko noigo, izegipala zuha kezagó neneló niago, eza loká oketake vegenalite nenikumú éahove liki liaká niave.
LUK 9:19 Loko lokago, keza láa liki li amemó: Monó nagamí holokimiaká ve Zoníma goha utó noane liki liaká niave. Itó lugáate nene Ilaizá gozapá okulumakú iti vema goha lemeko minane liki liaká niave, itó lugáate nene gozapá Ómasímini agepagutí gakó liaká vegutí makó nene galegutí otekave liki liaká niave.
LUK 9:20 Liki likago, Izesú loká oketoko lekelisi nenikumú éahove liki liaká niave. Loko lokago, anotó aleko Pitá nene geza Ómasímo gologí oletatane loko lo mololeta vema noane, loko limó.
LUK 9:21 Láa loko lokago, Izesú láa loko lo hukoketoko limó: Lekeza imane gakó lo nolukumumó nene vegená makó li kememilo.
LUK 9:22 Okulumakutí lumu ve gihila neza nene monó gizapa vegi guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza miluma netá mukí nimiiki není ánigi goselé ikiko nipili hilikiko, gamena losive makole minokinake heleneitokutí goha otinogo uve.
LUK 9:23 Loko loake, vegená mukí láa loko lo kimimó: Vegená makolite není némegetatune liki nigilikima nene kugupémo giliti netá matá nene gili ahuliiki zohota zaló kipili hilinigi miluma netá ali gihikitatakumú gamena gamena gili zagiiki némegetiki ataze.
LUK 9:24 Makó keza kigika kemeníini ali amánapa iki minata vegená nene kigika kemeni gopa inogo ive. Itó makó keza nene nenikumule liki kigika kemeni vínasi ahulatamó nene alévolé kemetameni alitamó neve.
LUK 9:25 Makó keza mikasímini amupiló ne netá ali asú niko kezáini kigika kemeni gopa okoko tolova itimó nene, mikasiuka henonimámo nana oko kelémo lamaná itive.
LUK 9:26 Ve makó keza nenikumupe monónemupe avetó itakumú kovoza hilitimó nene, okulumakutí lumu ve gihila neza lapanáne itó aménehini lapaná nenémo numupiló itekiko apazá agelova kelémoko limito gamenaló nene keza kovoza hilimó nenéminoko nezagi nene kugulizá ale otitokumú novoza hilinogo ive.
LUK 9:27 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelisi ató nene nia vegená lekelikutí lugáa makó hilinamiki ha niko Ómasímo gizapa oketatimómámini zámuza utó okiko ániganigave, loko limó.
LUK 9:28 Izesú ámina gakó lo kemeake, gamena 8-ía nenéminoko oko vokago, Pitani Zonini Zemusini kelémake agokaú Ómasiloka linogo itimó.
LUK 9:29 Itike Ómasiloka loko noigo, haitó agoka agepa ale noluhake noike gineganevámo gizopa vaevae loko minamó.
LUK 9:30 Lá noigo, galinali ve lositá Moseko Ilaizako keza okulumakutí utó ikasike Izesugegi gakó ligili hagili ake,
LUK 9:31 okulumalímini gonanalivagi niasike, Izesú nene Zelusalega noheleko Ómasímo lo mola netá loló itikumú ligili hagili amó.
LUK 9:32 Lá niago, Pitagegi kogómula ahihí okago, kovó akinakutí otiake ánigamó nene, Izesú eza lapanalagi noigo itó ve losima ezagi niasigo ánigamó.
LUK 9:33 Ánigikago, ve losima keza ahulimiiki vinigi niasigo, Pitá láa loko Izesuni lo amike limó: Monó gizapa velemaka, imaneló minuhá laga okaze. Lá okanazo, gaizopa losive makole geleketatune, makó geile, makó Mosenive, makó Ilaizanive loko limó nene gakó gele guni amike gopa limó.
LUK 9:34 Loko noli agepagi límusímo lemeko ze hitokimikago, límusi hitoketakumú kehelele vizimó.
LUK 9:35 Lá noigo, límusigutí Ómasímo láa loko limó: Imane gipáne alémo etó onou gipáne noize. Aí gakó gili alilo.
LUK 9:36 Gakó láa loko utó okago, giliake ánigamó nene Izesú ezáagó noigo ánigamó. Ánigiake, ámina gamenaló ániga netakumú kegepa apiziake avetó iki vegená makó nene li kememamó.
LUK 9:37 Akiake gó lokago, agokagutí limiake niago, vegená mukí iake Izesugegi hotu lamó.
LUK 9:38 Hotu liake keikutí ve makolímo gakó napagutí láa loko limó: Monó gizapa velemaka, není gipa hamokó oko ánigatane loko loká nogetuve.
LUK 9:39 Holosi makolímo aleko alévolé oake noigo, galinali gopaga loaká noive. Lá noigo, holosi nenémo alémo mómoká goha okago, sehovala veleaká noive. Itó apeleva apeleva oko noike litá oko ahulotosá amive.
LUK 9:40 Itó izegipaka zuha nene holosima apiliki amisilitave loko lo kumumóza, amiselemitamó okave.
LUK 9:41 Loko lokago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza ató imane gili alévolé amake mulutikú amánapa iki minamó neneta lekelikumú goselé nepelekave. Lekezagi gamena gamena minoloko iteko minokugo gili alévolé itahe. Lá ikaze, gipaka imaneló alémoko ano. Loko lokago, izegipama Izesutoka noago, holosi nenémo mikasiloka ahelú okago pou loko akonoigo, alémo mómoká imó.
LUK 9:42 Lá okago, Izesú nene holosi golesama gahá amike namisilike, ámina gipa alémo zokoake, goha amelahitoka alémo atiginá imó.
LUK 9:43 Lá noigo, ve vená mukí keza Ómasímini zámuza napamú sigaga sagaga lamó. Lá iake Izesú oko moloko i netakumú sigaga nilago, Izesú nene izegipala zuha láa loko lo kimimó:
LUK 9:44 Lekeza imane gakotó lakagata miliki giliki minalo: Okulumakutí lumu ve gihila neza gala vetini kigizakú nene nepele hilitune liki nilími milanigave.
LUK 9:45 Loko limóza, nene gakolímini mogonáa gilikatave loko kigika kagata koló amimó nenazo, keza gili vevesamake, ámina gakokumú loká itanigi kehelele vizekago loká itamamó.
LUK 9:46 Lá ikago, izegipala zuhamate gakokumú lova hizeke lelikutí éaho livilegeko agulizaki vele minative liki lamó.
LUK 9:47 Nilago Izesú eza kigikagú nigele gakó geleake izegipa koma makó alémoko ake amatoka alémo oteneike,
LUK 9:48 láa loko lo kimimó: Makó keza nenikumule liki izegipa koma áimanémini nasahilí ikitatamó nene, není nasahilí inimiaká niamó gelekave. Itó makó keza nasahilí initatamó nene nimisili ve aménehini nasahilí itatamó gelekave. Lekelikutí ve makolímo lemeko nouve loko giliti ve nene Ómasímo alémo ve napa loló okiko likivilegeko minanogo ive.
LUK 9:49 Loko lokago, Zoní láa loko lo amimó: Gizapa velemaka, leza ve makolímo geí gugulizató like holosi golesa nene vegenalitini kigikagutí kepeleko nokimisiligo ánigunimó nene lelí lémegetami ve nenazo, géneka lotunimole.
LUK 9:50 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Lekeza géneka litamilo. Ve makó keza lekelí gala velini niamitamó nene lekelikutí ve ninigave, loko limó.
LUK 9:51 Ómasímo Izesuni goha okulumakú alémoko ititi gamena alitokago, Izesú nene Zelusalega vitove loko alévolé oko agata gilimó.
LUK 9:52 Lá oake ve makó kimiselekago, vake Izesú atikumú ali vatí itanigi Samalia mikasiuka apá makotoka vi anitemóza,
LUK 9:53 Samalia vegenaki Zelusale vegenaki kogoka hotopotó minamó nenazo, Izesú eza Zelusalega vitove loko likumú goselé kepelekago alími milamago,
LUK 9:54 izegipala zuhagutí Zemusiko Zoniko keza nene suni ánigikasike láa liki li amesimó: Guivahanitemaka, leza lokuko okulumakutí lolímo lemeko imane ve kepele gesá itive loko nogelepe.
LUK 9:55 Liki likasigo, Izesú mino viligoake gahá kimimó.
LUK 9:56 Gahá kemeake haitó apatoka makó vamó.
LUK 9:57 Gapoloka nivago, ve makolímo Izesuni lo amike vitanitoka vitanitoka nene neza gémegé gémegé oko minanogo uve.
LUK 9:58 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Mikasi koló onoikú nene gahate itiaká niave, itó namatini numúini nemóza, okulumakutí lumu ve gihila neza akato numuníne itó gotóneló za nomigo vitagá noumó nenazo, makó vitíive loko nolape.
LUK 9:59 Loko loake, ve makó nene geza oko némegetozo. Loko lokago, eza láa loko limó: Guivahanínemaka, geza gelekako nene, neza minoko améneho helekiko vinake gale zemikinake gémegetatove.
LUK 9:60 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Hilinita vegená gale zikimiaká hoza nene kigika heleneiti vegená kezagi ámina hoza alitamó neve. Géisi nene voko Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lo utó oko lo kemezo.
LUK 9:61 Loko lokago, makolímo láa loko limó: Guivahanitemaka, geí gémegetanogo noumóza, voko není numukú nia vegenáma kemesosoka lokinake gémegetatove.
LUK 9:62 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Ve makolímohe makolímohe není hozagutí mino viligatimó nenémo Ómasímini gapogú hoza alitimoláa nomive, loko limó.
LUK 10:1 Lá okago, Guivahanímo ve 72-a kelémo etó oake, gona moloko losi losi iki ale goí iki vitave loko alika ezáa vinogo noi apatoka numutó namató kimisilimó.
LUK 10:2 Lá noike aí vegenala zuha lilí inigi nia vegenakumú anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Mikú nosánetá mukí omolokamóza, hoza aleaká vegená lagasó minokunize. Nenemú lekeza mini hoza amelahitoka likiko nene hozaló vegená makó kimiselekiko hozavagú viki minumuni alitaze.
LUK 10:3 Lekeza vilo. Gilinahe, hela galagitana mina vegenalitini holúikú nene likigikagú geha ziki sipsip izagitana minatave loko lekelí nolikimisuluve.
LUK 10:4 Lekeza vinigi niki, moni gúeaká gó itó akiseaká gó itó likigisaló suú alemiki lekeza gapoló niviki miniki aliki amiki amuza miliki vilo.
LUK 10:5 Numuni makokú itinigi niikima numuni amelagini mulutikú hulu oleketino liiki itilo.
LUK 10:6 Ámina numukú hulu ve makó noitimó nene, hulumú lina gakó nene aitoka gihila zitimóza, nenémini ve noamitimó nene hulu gakolímini gihiláa nene lekelitoka goha atiginá oko anogo ive.
LUK 10:7 Ve makolititoka hoza alita vegená nenete ámina vegutí nosánetá aliki niki minatamó nene lamaná itimó nenazo, numuni makokú itiikima ámina numukú mini-liki niviki meinavatini nosánetá zahí nagamí likimitamokó nene niki minalo. Lekeza haitó numukú itemiki numuni hamokukó minalo.
LUK 10:8 Apá makokú niviko, ámina apá amelage likilími milikoma lekeza nosánetá likimitamokó nene niki niminiki
LUK 10:9 kivisi vegená nene kilími zokiki láa liki li kimilo: Ómasímini gizapaló minoakalímini zámuza nene lokovogisaloka okave.
LUK 10:10 Itó apá makokú niviko, likilími lamaná amikoma, lekeza viki gapoló otiniki láa liki li kimilo:
LUK 10:11 Lekelí apakutí mumusopa ligisaló gímizeneimó nene lekelikumú vahé moloko atilí noune. Lá nounimóza, gakó imane gili minalo: Ómasímo gizapa oleketatimó nenémini zámuza nene lokovogisaloka omo alitokago ánigi ahulikave, liki li kimilo.
LUK 10:12 Neza gakó lo likimitoze, gililo. Gamena napaló nene Soto apakú mina vegenalite golesa mogonáinimú goní koma itamóza, likilími lamaná amita vegenalite goní sipisi inigave.
LUK 10:13 Agae, Kolazina amelagita, itó Petesaita amelagita, lekelitoka golivagi netá utó inogo ive. Alévolé suni lekelitoka loló umó nene golesa netá aliaká a vegená miniaká a apá Tulo apatoka itó Sitona apakú utó ilina, keza gozapá miluma giliki kigika ali viligamó nenémini mogonáa li utó iki ginegane litaha ali akiliki ló lana nene kugupeló hiliki minaline.
LUK 10:14 Gamena napaló nene Tulo apakuki Sitona apakuki mina vegenalite goní itamóza, lekeza goní napa genavagi inigave.
LUK 10:15 Itó lekeza Kapanao amelagita, lugulizá okulumakú ititive liki ali otiaká niahe. Nenéminoko nomive. Zunigú lekehelú inogo ive.
LUK 10:16 Loko loake, goha miní ameko izegipala zuha láa loko nokimisilike limó: Ve makó keza lekegepagutí gulupe liki gilitamó nene není negepagutí gakó gilinogo ive. Itó ve makó keza kemegesa likimitamó nene, kemegesa nememó gilitimó neve, itó kemegesa nimitamó nenete nimisili ve kemegesa amemó gilitimó neve.
LUK 10:17 Láa loko kimiselekago, viki miniake, goha ake mulúikú agila guluma igo kogoliza viziki láa liki lamó: Guivahanitemaka, geí gakotó nene holosi golesa nenete kezagi gili limiki golisi iaká niave.
LUK 10:18 Liki likago, Izesú láa loko lo kimike limó: Satá eza gó vegitana oko okulumakutí lemekago ánigokuve.
LUK 10:19 Lekeza gililo. Neza zámuza lekemekugo lekeza gosiható itó akohú oaká gosihakitana netató lisatamó itó lelí lova gala ve Satani zámuzalaló nilisikoma nenémo lekepeleminogo ive.
LUK 10:20 Lá onoimóza, holosite lekelí gakó gili aliaká niakumukó giliko itemiko, lekeza Ómasímini mututoni minakumule loko lukugulizá nene okulumakú gizonoimó nenemú lokogoliza viziki minalo.
LUK 10:21 Loko loake áminasitó Ómasímini Sikalahulímo agika alémo vávani noigo, mulunagú ló guluma noigo láa loko limó: Aménega geza okulumalímini mikasímini Guivahani géisigó nene noane. Sukulu lunike gele vevesokune liki liaká nia vegená keza giliki gili guni ikatave loko monó imane ale halá geko molokanike sukulu lamake izegipa namunigitana iki mina vegenalitini kigikagú molokimiaká noanikumú gegepoka noluve. Aménegamaka, geza nene nenéminoko utó oloko vitive loko gelekako nene etoaká noive.
LUK 10:22 Loko loake, miní ameko láa loko limó: Améneho netá mukí nene nigizakú molo asú okave. Itó ve makolite Ómasímini gipala noutímini mogona gelemave. Améneho ezagó geleneive. Itó ve makolite aménehini mogona gili vevesamave. Neza gipaka noumó itó nezáne lo utó oko lo kemekugo ánigi hehe litave loko gilito vegená niamó lezategó aménehini mogona gelenoune.
LUK 10:23 Loko loake, izegipala zuhaloka mino viligoake keikó Izesú láa loko lo kimimó: Ómasímo nónohá zelikimikago lekeza lokogómulatunú netá imane ánigi vevesikave.
LUK 10:24 Neza gakó lo likimitoze, gililo. Gozapá Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegi kugulizaki ve napagi nenete oko moloko nou netá lekeza ánigiaká niamó nene ánigatune liki gelemóza, ánigamamóma neve. Itó lekeza negepagutí giliaká nia gakó gilitune liki amóza, gelemamóma neve.
LUK 10:25 Loko lokago, monó mogona apí-okimiaká ve makolímo oteake Izesuni amekú moloko láa loko loká otake limó: Monó gizapa velemaka, neza nana okinake alévolé nemetameni alitohe.
LUK 10:26 Loko li gakotó nene Izesú lo amike limó: Mosé nanave loko lo hukoleketave. Geza nene gakó nanave loko gatoko gelene.
LUK 10:27 Loko lokago, eza láa loko limó: Geza gigika gemeni zámuzaka itó geleakaka mukí nene Guivahani geí Ómasiloka lehizetozo. Itó gezakamú geleaká noanimómáminoko gigivekaginimú geleko gigika kemezo loko luhuva gizonoimóma neve.
LUK 10:28 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Lo nogumu gakotó lo vevesoko lokane. Lani gakotó amegesa molokogó loló itanimó nene alévolé oko minanogo ane.
LUK 10:29 Loko lokago, ámina ve nenémo ezáa mogonala hize lé inogo Izesuni loká otake láa loko limó: Nigivénege keza éage niave.
LUK 10:30 Loko lokago, Izesú láa loko lo amike limó: Ve makó eza Zelusalega ahuloake Zeliko numutoka nolimigo laskoli vete gapoló apiliake lavolavo gola netá matala mukí gumina iki aliki vikago, hilinogo gapoló ako minamó.
LUK 10:31 Lá oko akonoigo, Ómasi guguni gizoaká ve makó nene ámina gapoló novike ánigamó nene hilinogo akonoigo zová zeko avilegeko vimó.
LUK 10:32 Vokago, ámináminoko monó zagusaveú hozaló ve Livaini agapilamokutí makó nenémo áminaloka oake ánigamó nene lá oko akonoigo, ánigoake zová zeko avilegeko vimó.
LUK 10:33 Vokago, Samalia vegi Zuta vegi apiziki minamamóma nemóza, Samalia ve makolímo ámina gapoló novike apili ahula vema akonoitó oko ánigoake, muluna gitihiná okago,
LUK 10:34 noitó vike apelego golani imómaló nene hilinagi vain nagamiki holomiake asapú omiake, alémo oteake toki izavámini amegesaló ahulomiake vike veno vegenalitini numukú itesike nasahilí otamó.
LUK 10:35 Akikasike gó lokago ámina ve vinogo noike veno vegenalitini numuni gizapa ve nene kina lositá namike limó: Geza imane ve gizapa lamaná otozo. Lá noako moni gumumó nene asú okikoma neza goha inake gimitove, loko limó.
LUK 10:36 Nenemú geza nanave loko nogelene. Ve losive makole akutí nene laskoli vete apilikago gapoló ako mina vemámini agivelaho hí ve minamó neve.
LUK 10:37 Loko lokago, monó mogona apí-okimiaká vemámo láa loko limó: Miluma gelemiake alémo lamaná i veve. Loko lokago, Izesú nene géisi voko áminámini ozo, loko lotamó.
LUK 10:38 Lomiake, gapoló nivake apá makokú anitemó. Nene apakú vená makó minamó agulizá Malatá eza Izesuni alémo numunagú molokago,
LUK 10:39 mohó agunala agulizá Maliá eza nene ake Guivahanímini agisauka minake aí gakó geleko minamó.
LUK 10:40 Lá noigo, Malatá eza nosánetá ale vavá i hozamú muluna itimó. Lá oake, Malatá vike Izesuni láa loko lo amimó: Guivahanínemaka, mohó nugunáne Maliá nene ahulonimikago nezánegó nosánetá ale vavá noumó ánigamape. Lo amekako, oko hozaló nelémo vatí itive.
LUK 10:41 Loko lokago, Guivahanímo lo amike láa loko limó: Malata, Malata, geza gagata gululusi nogelenike muluka itekave.
LUK 10:42 Geza netá hámakokumú gelezo. Maliá nene netá lamanaláa ale gizaká ike nenitokatí zámuza alekave. Nenémo aitoka gihila zekiko makolímo agizakutí ipá aminogo ive, loko limó.
LUK 11:1 Gamena makó zupa Izesú nene apá makotoka Ómasiloka loko lo asú okago, izegipala zuhagutí makolímo láa loko lo amimó: Guivahanitemaka, Zoní nene izegipala zuha Ómasiloka litave loko lainim-oketoaká i netá aleko lainim-oletozo.
LUK 11:2 Loko lokago, Izesú láa loko lo kimimó: Ómasiloka niliki nene láa liki lilo: Ametega, geí gugulizá etó oko minatize. Numutó namató geí gizapaló minoakalímini zámuza utó o asú ino.
LUK 11:3 Geza gamena gamena nosate lemezo.
LUK 11:4 Leza ligivetegini lihima nekisáini ale ahulokimiaká nounimó nenémini oko lihimate ale ahuloletozo. Geza gimilegú moloaká netakú lelémo molamo.
LUK 11:5 Loko loake, láa loko lo kimimó: Lekelikutí ve makolímo nene holugú akovevé zogovámini numutoka voko sele loko zogone geza peleti losive makole nemezo.
LUK 11:6 Zogone makó nene gapoló ake ake není numukú itínasa okago, nosánetá koma amitomó nomigo loká nouve.
LUK 11:7 Loko lokiko, zogova nenémo numukutí nene leza gahe gekunike vená izegipánegi akonouhakú goseleka lamo. Neza otekinake netá makó gememinogo uve.
LUK 11:8 Loko litimó nene, neza láa loko lo nolukumuve. Eza není zogone minokagove loko oteoko netá makó amemitimó nene, maga ve nenémo sele lova lova okiko, eza oteoko vitagá noi netáma aminogo ive.
LUK 11:9 Nenemú láa loko lo nolukumuve. Ómasiloka voká liaká niamó nenete netá mota aliaká niave. Vitagá iaká niamó nenete netá gihila ali utó iaká niave. Itó gaheló hoko-hoko likago gahe koló okimiaká noive. Lá onoinazo, lekeza Ómasiloka voká liikima ámina netá alinigave. Vitagá iikima netá gihila ali utó inigave. Gaheló hoko-hoko nilikoma gahe koló oleketanogo ive.
LUK 11:11 Lekelikutí ve makolímini gipalámo lagahamú voká lokiko nene amelaho gosihá amitihe.
LUK 11:12 Itó okoloho mulamú voká lokiko nene akohú gosihakahá amitihe. Lá aminogo ive.
LUK 11:13 Nenemú lekeza vegená golesa neneta izegipatini gizapa lamaná ikitake netá lamaná ali kegepa iaká nianazo, okulumakú ametipo nene voká lita vegená nene aleko iteko Sikalahula lehizeleketanogo ive, loko limó.
LUK 11:14 Gamena makó zupa nene ve makolímini agepa ale lakolí okago mina holisi nene Izesú apeleko amiselekago, vokago, agepa apizi vema nene agepa á oake gakó akó limó. Lá okago, vegená keza sigaga lamóza,
LUK 11:15 lugáate láa liki lamó: Holositini agulizaki ve Pelezepuló loko noi vémo alémo vatí noigo holosi kepeleko kimiseleaká noive.
LUK 11:16 Liki likago, lugáate amekú milake loká itake okulumakutí alévolé suni makó ale utó okako geí mogonaka ánigatunize.
LUK 11:17 Liki likago, Izesú kigikámini gakó hanuva geleake láa loko lo kimimó: Mikasi makokú vegená hizi hoú liiki lova gopa hizitamó nene keí mikasi nene gámekó minatimóma neve, itó numuni makokú vegená keza hizi hoú liiki eza akohú apiliko eza akohú apiliko itamó nene ámina numuni ahuliiki hutilí iki vinigave.
LUK 11:18 Lekeza nenikumú nene Pelezepuloni zámuzatunú holosi kepeleko kimiseleaká noive liki liaká niamóza, Satá nene ezáa izegipala zuhagi hizi hoú latamó nene aí gizapaló minatamoláa nene nana iki alévolé iki minatave.
LUK 11:19 Nenikumú nene Pelezepuloni zámuzatunú holosi golesa kepeleko kimiseleaká noive liki liaká niave. Láa likima lekelitini izegipatini zuhate nene ámina iki Satani zámuzatunú holosi golesa kipiliki kimisiliaká niave liki litahe. Óe, láa liki lamitamó nenazo, kéisi soza gakotinímini mogonáa hanuva ali utó itamó neve.
LUK 11:20 Lá onoimóza, neza Ómasímini zámuzatunú holosi kepeleko kimiseleaká nounazo, Ómasímini gasovaló minoakalímini zámuza nenémo lokovogisaloka mota omo ávatiha okamó nenémini mogona mota utó okave.
LUK 11:21 Satá eza gasovagi ve amuza ve minooko gimisi magé aleoko numuna gizapa itimó nene, netá matala mukí nene avasavagi minanogo ive.
LUK 11:22 Lá itimóza, neza alévolé ve noutímina nene okoko ámina ve lova ale ameko aí aviligitomó nene, gimisi magé gele alévolé i netáma ipá oko vegená makó gona moloko kimitove.
LUK 11:23 Itó makó keza nenikutí vegená minamitamó nene, není gala vegená ninigave. Makó keza nilími vatí iki vegená kilími nenitoka amitamó nenete kilími hutilí iaká niamó gelekave.
LUK 11:24 Holosi makolímo ve makolímini agikagutí iteoko nene avasú vizeko minati numunimú vitagá inogo osagava apató voko mohona itive. Vitagá oloko novoko neza numúne ahulokuke umóma nenazo lokoko mohona oko vitagá itimóza, nomiko neza goha áminagú atiginá oko vinake minatove loko agata geleoko
LUK 11:25 atiginá oko voko ánigatimó nene ámina numuni agika nene lolopa gitiki ali guni ikiko itó gizapa ve makó noamiko ánigatimó nene,
LUK 11:26 eza goha ahulooko voko holosi agivelagini 7-ía kugupelotí sisipa anuva ovimoláa kelémoko oko nene áminagú miniki aliki inigave. Lá ikiko ámina ve goí oko golesa oko minamóza, íi alika nene golesa o lamaná oko golesa inogo ive. Ve golesa áimane lekelitoka utó itikumú noluze, ehe tináneve.
LUK 11:27 Loko noligo, ve venalitini holúikutí vená makó minamó nenémo Izesuni sele like láa loko lo amike limó: Vená makó nenémo geí getoake aminí gemeneimó nene Ómasímo lusa getonoimóma neve.
LUK 11:28 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Láa loko lanimóza, Ómasímini gakó giliki Ómasímo li gakotó ámegetiaká nia vegená nene Ómasímo nónohá zeketonoimóma neve.
LUK 11:29 Loko loake, vegená sii sii liki alegesá niago, Izesú miní ameko láa loko lo kimimó: Oko moloko oaká nou netá ánigiaká nia vegená nene vegená golesa minikave. Keza alévolé suni makó ánigatune liki liaká niamóza, haitó suni makó ale utó ugo ánigaminigave. Zonatoka emane utó i sunigitana makó utó iko nenegó ániganigave.
LUK 11:30 Zoná nene lagaha sipisimámini agikagú lemeko gamena losive makole minake heleaká gapogutí goha oteake Ninive vetini kovogisaló ámina sunimú lo utó o kimimómámini oko okulumakutí lumu ve gihila neza imaneló vegenalitini kovogisaló není anosa ale utó oketanogo uve.
LUK 11:31 Ómasímo gona mololeketati gamena nene Sepá mikasiuka agulizaki vená minamó nenémo oteoko imane gamenaló nia vegenalitini mogonáini lotuva legekiko lihima napa alitamó oko nene neve. Ámina vená nenémo nene agulizaki ve napa Salomóma mukí netá mogona gele vevesoko gilimómámini gihiláa gilinogo mikasi hotokatí gapo hána hána amó. Itó nénisi ató imane Salomoni koma avilegeko noumóza lekeza není gakó gilisá amave.
LUK 11:32 Ómasímo gona mololeketati gamena nene Ninive apá amelage otiki oko moloko oaká nou netá ánigiaká nia vegenalitini mogonáini lotuva liginogo ive. Lotuva legekiko lihima alitatokó oko neve. Nene hanuvamú nomive. Zoná nene monó lo nokimigo Ninive apá amelage kigika ali viligamó neve. Itó nénisi ató imane Zonakitana oko minonamuve. Zonani avilegenoumóza, lekeza gakóne gili ahuliake likigika ali viligamamó neve.
LUK 11:33 Hí vémo ló liví legeoko holoma sepekú molatimó neve, itó somotunú gahumá itimó neve. Lá oko nomive. Liví nene legeake numukú itita vegená hize hanatoketative loko holomaló molosá neve.
LUK 11:34 Itó gogómula nene gugupémini ló liví neve. Gogómula nenémo mumuzó oakalímini gapogú gelémo molamitimó nene, Ómasímini lapaná nenémo gigikagú hize hanato asú itimóza, gogómula nenémo gelémo golesa itimó nene, gugupeló itó gigikagú límugusi ze minanogo ive.
LUK 11:35 Nenemú gigikagú Ómasímini liví lonoimó nenémo lihokiko límugusigú minokatanize, gizapa lamaná ozo.
LUK 11:36 Gigika makotoka límugusi zemoko hanato asú onoiko, ló livilímo hize hanatogetatimó nenéminoko gigika hanatokogó minanogo ive, loko limó.
LUK 11:37 Izesú láa loko lo asú noigo, Palisaio monó ve makolímo nosánetakumú alesa molo amimó. Lá okago, Izesú nene numunagú iteake nosánetá makó niki minasimó.
LUK 11:38 Ámina Palisaio monó ve nenémo Izesuni ánigamó nene, Zuta vetini suni aleko agizani nagamí zemike nosánetá hanuva nonago ánigoake, etami suni nalive loko geleake, ininá oake agata gululusi gilimó.
LUK 11:39 Lá noigo Guivahanímo láa loko lo amimó: Gelezo. Palisaio monó ve lekeza lape somogitana iki niave. Lekeza nagamí goni itó lape hetolaloka nagamí ziaká niamóza, likigikagú guminaló suni itó haitopaitó netá golesa nenémo vaí onoive.
LUK 11:40 Lekeza ve negi ve lamaná niave. Ómasímo netá hetoláa itó agikáa hamó lelegitó loló okamóma neve. Nene gelemahe.
LUK 11:41 Likigikagutí vegená nasahilí ikitatamó nene, likigika viheletokogó minanogo ive.
LUK 11:42 Lekeza Palisaio monó ve ehe tináneve. Lekelí mikutí mapánuha ekipá anuva lamanaki netá itó netá makó haitopaitolímini 10 10 nekutí nene hamopamó aliake Ómasi amiaká niamóza, lekeza nene hehe loko hamó lelegitó vegená gona moloakalímini itó likigika Ómasiloka moloakalímini nene ahulikave. Lekelí netá matá 10 10 nekutí Ómasi amiakalímini nene ahuloakaláa nomimóza, imane netá napa nenegi hanuva loló oakalímini neve.
LUK 11:43 Lekeza Palisaio monó ve ehe tináneve. Lekeza monó numukú numukú nene vegenalitini kovogisaló minoaká siató minatune liki giliaká niave, itó lekeza maketiloka mukí vegená nenete geké lilitatave liki giliaká niave.
LUK 11:44 Lekeza ehe. Lekeza gonosi milimili halá geneimó nenéminiki niave. Áminaló vegenalite mihina niake likigikagú lili okave liki gilisá amave.
LUK 11:45 Loko Izesú lokago, monó mogona apí-okimiaká ve napa makolímo lo amike monó gizapa velemaka, geza láa loko nolanike lelikumuki gahá nolape.
LUK 11:46 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Oo, lekeza monó mogona apí-ikimiaká ve, lekeza ehe tináneve. Lekezatini li mila gakó nenémo genavagi loló okago vetini kigínagú gihikimiaká niago, keza silipa iki gihiaká niamóza, ámina genavagi netá nene lekezatini likigizani hisúinitunú kilími vatí itigí iki ma alisá amave.
LUK 11:47 Lekeza ehe. Lekeza avotike Ómasímini agepagutí gakó liaká ve kipili hilina vetini gonosi milimili numuni lamaná lilí iake gonanalisi ikimiaká niave.
LUK 11:48 Lá niago, lekeza avotike iki miliki iaká amoláa hizi lé iaká niamómámini mogona utó okave. Avotike keza Ómasímini agepagutí gakó liaká ve kipili hilikago, lekeza keikitana niake gonosi milimili numúini lamaná lilí ikimiaká niave.
LUK 11:49 Nenemú Ómasi eza gele vevesoaká noi ve nenémo láa loko lonoimóma neve: Negepagutí gakó liaká vegi aposologi kimiselekugo, viki niiko, lugáa gopoguni milikimiiki lugáa kipili hilinigave.
LUK 11:50 Loko lonoimó nenazo, mikasi gena oake mino-loko iteko novigo, Ómasímini agepagutí gakó liaká ve nikepelego golani lekemó nenémini lihima nene imane gamenaló nia vegenalitini kumupiló ite asú inogo ive.
LUK 11:51 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Atani gipala Epoloni apele nohiligo golani leki gamenalotí Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegená lugáa kipili hililiki nivago golani lekikago, Zakaliá eza Ómasi guguni gizi amiaká itagi etó onoi numunigi holutó noigo napelego golani lekimó, keí golanímini lihimavala nene imane gamenaló nia vegenalitini kumupiló itinogo ive.
LUK 11:52 Lekeza monó mogona apí-ikimiaká ve, ehe. Lekeza gakó gele vevesoaká gahémini kiila aliki vikave. Lekezatini áminagú itemake, vegená makó itinigi niago gapo hizi lí ikimiaká niave.
LUK 11:53 Loko loake, numukutíma nolimigo, monó mogona apí-ikimiaká vegi Palisaio monó vegi keza gakotunú Izesuni lova ali aminigi gakó loká loká itamó.
LUK 11:54 Izesú gakó lo gopa okiko goní otatune liki aí agepaló gizapa iki minamó.
LUK 12:1 Lá niago, vegená makó iki kugupeló kugupeló iki sii sii liki alegesá ikago, Izesú nene izegipala zuhaloka láa loko lo kemeneike limó: Palisaio monó ve nenete sozaló vetini suni aliki iki miliki iaká amó nene ekesá netá neve. Lekeza nenemú ehe, gizapa ilo.
LUK 12:2 Hitonoiti netá nene utó o asú ititokó neve. Itó asuguná iki lilí ina netá nene utó okiko vegená mukilite gilinigave.
LUK 12:3 Lá niiki holugú límugusigú gakó legesó iki linamó nene hanatoka likiko mukí vegenalite gili asú inigave, itó lekeza numuni agikagú gakó musika linamó nene numuni hetotí gakó napagutí li utó niko gilinigave.
LUK 12:4 Nigivénegita, lo likimitoze, gililo. Vegená makolite lukugupegó apili hilinigave. Alika netá makó lilí ilikitatamó nomitimó nenazo, lá ita vegenakumú lekelegesá legemino.
LUK 12:5 Lá onoimóza, lekehelele viziti ve makó lekelepizitove. Ómasi eza lukugupe apele helekoko ló apakú lekehelú o ahuloaká zámuzagi ve noive. Neza lamaná lo nolukumuze, gililo, aikumú lekelegesá ligino.
LUK 12:6 Somohá nene ha netá nianazo, golohá moni lositatunú nama somohá ligizani lugaloka asú igo meina hizemosaláa neve. Lá onoimóza, Ómasi nene nama somohá makokumú ma agatí molosá amive.
LUK 12:7 Lekelí gototini zopovatini gatoakaláa nene Ómasímo gele asú oko geleneive. Itó lekeza nama somohá niamave. Lekelisi nene vegená nianazo, itó Ómasímo gizapa olikimiaká noinazo, nenemú netá makokumú ma lekehelele vizemino.
LUK 12:8 Neza lo likimitoze, gililo. Vegenalitini kovogisaló ve makó keza není nugulizá li utó iki nilími napa itamó nene, okulumakutí lumu ve gihila neza Ómasímini agelogini kovogisaló ámina oko kelémo napa oko linogo uve.
LUK 12:9 Ve makó keza vetini kovogisaló nenikumú zivi hitivi itamó nene, neza ámináminoko Ómasímini agelogini kovogisaló keikumú zevo hitovo itomóma neve.
LUK 12:10 Itó makó keza okulumakutí lumu ve gihila nenikumú alivi letivi itamó nene, Ómasímo ámina lihimavala ahuloakaláa nene nemóza, Ómasímini Sikalahukumú alevo letovo oakaláa nene, Ómasímo nenémini lihimavala ahuloakaláa nomive.
LUK 12:11 Itó monó numúikupe monó gizapa vetini itó kugulizaki vetini kovogisalope goní nilikitikoma, konotó aleko nana gakó litupe itó nanave loko litupe liki lakagata giliko gena amino.
LUK 12:12 Ámina gamenalóisí lekeza lita gakó nene Sikalahulímo lo lekeme lekeme noiko li kimitamó nenazo, lekeza mulutini itemino.
LUK 12:13 Loko lokago, alegesá iki mina vegenakutí ve makolímo Izesuni lo amike láa loko limó: Monó gizapa velemaka, geza uvónehini lo amekako, ameteho nene helisa henoni mololetamó nene gona moloko lugáa nimitive.
LUK 12:14 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Vémage, helisa henonimú gona mololeketatane loko itó gonikumú lo hukoleketatane loko éaho nelémo etó okago nolane.
LUK 12:15 Loko loake, vegená láa loko lo kimimó: Lugupémini henoni vaí oko minatimó nenémo ligikámini henoni ale utó amitimó nenazo, ánigo lukumu heleaká netakumú gizapa ilo.
LUK 12:16 Loko loake, anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Moni henoni vaí oko mina ve makolímini mikasi nenémo nosánetá vaí oko ale utó imó.
LUK 12:17 Ale utó okago, mulunagú nene ale moloaká numukú nene nosánetá vaí okanazo, nosánetá lugáa nene nana itove.
LUK 12:18 Loko geleake, láa loko gilimó: Nosánetá ale moloaká numunima lukokinake napa napa gitove. Lá okinake nosánetánegi netá matánegi nene ámina numukú ale molatove.
LUK 12:19 Ale molokinake, nezánemú láa loko litove: Nezáne netá matá vaí oko minokamó nenazo, asú amiko melekeni mukí oko vinogo ive. Nenemú navasú vizinake nosánetá noko zahí nagamí noko nogoliza vizeko minanogo uve.
LUK 12:20 Loko gelekago, Ómasímo láa loko lo amimó: Negi ve neneka, itína holugú geí sikalahuka alekugo hilinogo ane. Lá okiko nosánetá henokanoka ale molanimó nene hutilí inogo ive.
LUK 12:21 Loko lo amitimó nenazo, netá matá vaí oko minati ve makó eza Ómasímini agómulaló gohogó ve minatimó nene, ámina suni aitoka utó inogo ive.
LUK 12:22 Loko loake, izegipala zuha láa loko lo kimimó: Lá onoigo láa loko lo nolukumuve. Lekeza miniki aliki itakumú nene nosánetá hikutí noko minatupe itó ginegane nene hikutí ale akalatupe liki mulutini itemino.
LUK 12:23 Nosánetá nene netá gihila nomive. Lekelisi miniki aliki itamó nenémo netá gihila neve. Itó lukugupeló ginegane nenémo netá gihila nomive. Lukugupe nenémo netá gihila neve.
LUK 12:24 Namamú lakagata giliki gili vevesalo. Keza netá matá zuhá isá amave, itó minumuni o molokago nosánetá nene numúikú ali nupa iki nisá amave, itó nosánetá ali milata numuni gisá amamóza, Ómasímogó nosánetá gopa ale utó o kemeaká noive. Itó lekeza nama minamave. Vegená nianazo, itó nama mukí nene limiki niago lekeza itiki niamó nenazo, Ómasímo netá matá hanuva ale utó mololeketatimó nenae.
LUK 12:25 Lekelikutí makó éaho muluna noitiko minoko aleko ititó nene ezáa agata geleko kilisimasi makó miní ameko molomo iteko minative. Ma nomive.
LUK 12:26 Itó nene netá koma nemóza, lekeza ámina netá alisá amamó nenazo, netá makokumú nanamú mulutini iteaká noive.
LUK 12:27 Lekeza palauá guvava oko minoaká noimó nenémini mogona gili vevesamahe. Palauá kéisi nene hoza makó alisá amave, itó ginegane lamanatamanakó ali luhatakumú gó isá amave. Lá onoimóza, neza lo likimitoze, gililo. Gozapá agulizaki ve napa Salomó nene gonanalivagi netá ale luhoaká imóza, palauá nenete Salomoni agupeló netá aviligikave.
LUK 12:28 Palauá nene itínasa utó oake gó lokago gululupasokago hukiki ló giziaká niave. Itó Ómasímo lokago ámina palauá nenémo gonanalivagi netá ale koloaká noinazo, nenemú lekeza komasí gili alévolé inamó neneta ginegane nene Ómasímo hanuva ale utó oleketanogo ive.
LUK 12:29 Lekeza lakagata gululusi nigiliki leza nana netá natunimó neve, itó nana zahí nagamí natunimó neve liki mulutini itemilo.
LUK 12:30 Keza numutó namató monóini nomi vegená nenete ámina netakumú kagata gululusi giliki vitagá iaká niave. Lá niamóza, ametipo nene ámina netá lekelitoka minamitimó nene minamitave loko geleneive.
LUK 12:31 Lekeza ámina netakumukopa Ómasímo gizapa vetini loló iti gapogú likigika lakagata goí iki miliko vo minino. Lá ikiko nene, lukugupémini netaki nene hagitana lehizeleketanogo ive.
LUK 12:32 Lekeza vegená luguhá nupa inamó neneta lekehelele vizemino. Ametipo gizapa omiaká noi netá matá mukí lehizeleketanogo agoliza vizeko nogilive.
LUK 12:33 Nenemú nene henokanotini salimiiki áminalotí meinava moni aliiki gohogó vegená kimilo. Lá iiki moni gúeaká gó haitolímini hulupa lamitímini alilo. Lekeza lá iki okulumakuka asú amiti henoni ali nupa itamó nene, neneló guminaló vete mihina aminigave, itó gúnakonímo hutamitimó neve.
LUK 12:34 Henokanotini lamaná neti apatoka nene, likigika neinogo ive.
LUK 12:35 Lekeza lavolavo gotini ali likiiki gohatitó leti ziiki lamu ló ligi miliiki ali nené iki minalo.
LUK 12:36 Ve makó keza gizapa venini nene vená alimi ame gamenaló amisi gitatotí numutoka atiginá oko atikumú ageva iki minake, eza oko gaheló okohá zekiko litá oko gahe segetatune liki gizapa iki minamó. Lekeza ámináminiki gizapa iki minalo.
LUK 12:37 Gizapa venini nenémo oko gelekelé izegipala nene akamiki gizapa iki minikiko ánigatimó nene kogoliza viziki minanigave. Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Gizapa venini nenémo okoko hoza aleaká lavolavo likeoko nosánetá iki miniki nalo loko lo kemeoko, ezáa oko nosánetá vatá oketoko gona moloko kiminogo ive.
LUK 12:38 Eza nene holugú akovevé ahe itó gó lomolomohe oko ánigatimó nene, gelekelé izegipala gizapa iki niko ánigatimó nené, keza kogoliza viziki minanigave.
LUK 12:39 Itó lekeza imanemú gililo. Numuni amelaho nene guminaló ve ati gamenamú gililina, guminaló vemule loko gizapa onoitimó nenazo, guminaló ve nene oko numuni zeko epetamitimó neve.
LUK 12:40 Ámináminoko okulumakutí lumu ve gihila neza negeva iki minamita zupa anogo unazo, lekezagi ali nené iki minalo.
LUK 12:41 Loko lokago, Pitá láa loko limó: Guivahanitemaka, anoza gakó lo nolemenimó nene lelikumukó nolape itó ve makokumuki nolane.
LUK 12:42 Loko lokago, Guivahanímo láa loko limó: Hozaló ve makó nene gele vevesonoko gele minatimó itó hozaváa nene amegesa moloko minati ve nene gizapa vevámo aí numukú netá matató gizapa oko minoko hozaló ve makó lugáa gizapa oketative loko lomikiko nosánetá nata gamenaló nene gona moloko kimiti vémini mogonamú lo likimitove.
LUK 12:43 Gizapa veva nene okoko ámina hozaló ve nene goí oko lotamómámini oko hoza naliko ánigatimó nene, ámina hozaló vemú giligo nene lamaná itimó neve.
LUK 12:44 Lá onoinazo, neza lamaná lo nolukumuze, gililo. Gizapa vevámo lá oko gizapa lamaná i vema nene mukí netató gizapa ve loló otanogo ive.
LUK 12:45 Lá itimóza, ámina hozaló ve nenémo není gizapa vema nene gamena hána minokaze, litá oko aminogo ive loko mulunagú gelekoko, hozaló ve vená makó lugáa kepeleká itó nosánetá nene hanuva noko minoká itó zahí nagamí noko itó ekesá nagamí noko negi nagi hizeko minoká itimó nene,
LUK 12:46 ámina hozaló vémini gizapa veva nene okoko ámina hozaló ve nene gizapa vevamú ageva oko minamiti gamena eza gatizá minati gamena okoko ámina hozaló ve nene agupe apelevo hukovo ooko amisele ahulokiko, hozamú mulúikú gili alévolé inamita vegená niakú voko minanogo ive.
LUK 12:47 Hozaló ve makolímo nene gizapa vevámini agepagutí gakó gelekoko netá ale vavá oko minamoko gizapa vemámo li gakotó amegesa molamitimó nene, gizapa veva nenémo vauva aleko napiliko goní hoza napa alitimóza,
LUK 12:48 hozaló ve makolímo gizapa vevámini agepagutí gakó gelemoko nogosani nati suni alitimó nene, gizapa veva nenémo hana okogó apilinogo ive. Ómasilokatí helisa henoni vaí iki alinita vegená nene Ómasímo ali atiginiki nimitave loko goha lokiko aminigave. Itó Ómasímo ve makó nene netá vaí oko kemeneitimó nene, ali atiginiki nimitave loko lokiko goha aminigave. Itó amemitamó nene, nana oketative.
LUK 12:49 Neza mikasiuka ló gizoleketatove loko lemekumóma neve. Itó mukí vegenalitini golesa netáini ló gizatove loko itína lalina, mulúnegú lamaná gululine.
LUK 12:50 Miluma netá gihinitanigave. Velesá gihiniti asú inamiko mulúne gitihiná iko minoloko novugo alika gihinitanigave.
LUK 12:51 Nenikumú nene imane mikasiuka nonagá ale utó itane loko lemekane liki nigelehe. Óe, lo likimitoze, gililo. Není monokumú hize hoú loaká netá ale utó inogo lumumóma neve.
LUK 12:52 Itína gamenalotí veletó nene numuni makokú vegená ligizani lugaloka asú igo nitamó nene, není monokumú hizi hoú liiki, ve losive makole nenete ve losimú nene gala ve lilí ikitanigave, itó ve losi nenetosa ve losive makolemú gala ve lilí ikitanigasive.
LUK 12:53 Lá iiki, lá iki hizi hoú lanigave. Amelahiko gipalago mini luga luga iki hoú lanigasive, itó izolahiko moholago mini luga luga iki hoú lanigasive, itó anohúvolahiko avolahiko mini luga luga iki hoú lanigasive.
LUK 12:54 Loko Izesú loake, alegesá a vegená láa loko lo kimimó; Lekeza límusi makó ezegalokatí noitiko ánigiake, golini mota zinogo ive liki liaká niave. Láa liki linató nene gihila zeaká noive.
LUK 12:55 Itó okulumá nene anupakó utó noiko, ánigiake, hogaí napa lanogo ive liki liaká niató nene gihila zeaká noive.
LUK 12:56 Lekeza sozaló vegenáise, mikasímini mogona gona miliká itó okulumalímini mogona gona miliká iaká niamóza, itínasa gamena oko moloko noumómámini mogona nanamú gili vevesisá amave.
LUK 12:57 Itó lekezatini nene mogona makó hee lo noitimoláa nanamú gona milisá amave.
LUK 12:58 Lá niake, ve makolímo goní ogetanogo goní numutoka gelémoko novoko goní napa ale heleaká veló gelémoko noviko, gapoloka makó niviki mulunagú hulu itive loko netá makó amitanize. Lá amoko áminagi aleloko gopa hanuva goní ale heleaká ve noitoka anititanimó nene, goní napa ale heleaká ve nenémo pilisi vetini kigizakú gelémo molokiko nagá numukú ahuligimikataze.
LUK 12:59 Neza lamaná lo nogumuve. Zunigú nagá numuni napagú minokoko lihimakámini meinaváa koma napa apaso asú amitanimó nene, áminagú ahulogimikiko mino-loko voko minanogo ane, loko lo kimimó.
LUK 13:1 Ámina gamenaló neneló mina vegená lugáate Galilaia vegená makolitini gakoláa nene Izesuni láa liki li amemó: Keza Ómasímini guguni gizi namego, Pilató nene kepele nahulake Ómasímini guguni gizi ame netalímini golanigi keí golanigi ale gopánapa imó.
LUK 13:2 Liki li amikago, eza konotó aleko láa loko lo kimike limó: Galilaia vegenakutí lá iki hele vegenalitini lihimaváini napa napa nego lá iki kemeni vami gapo vikave liki nigelehe.
LUK 13:3 Lá oko nomive loko lo nolukumuve. Lekelisi ámináminiki likigika ali viligamitamó nene, lekezagi lá ikigó tolova inigave.
LUK 13:4 Itó Siloama apatoka numuni napa makó nene lemeko akake vegená 18 kepele hilimó nene, Zelusalega mina vegenakutí lá iki hele vegenalitini lihimaváini napa minamole liki nigelehe.
LUK 13:5 Lá oko nomive loko lo nolukumuve. Lekelisi ámináminiki likigika ali viligamitamó nene, lekezagi lá ikigó tolova inigave.
LUK 13:6 Loko loake, Ómasímo Zuta vegenakumú goselé apilikumú anoza gakó makó láa loko limó: Ve makolímo nene gohuna za makó zuhá oake, minake, alika ake gihilamú vitagá imó. Oko ánigamó nene gihiláa nomigo,
LUK 13:7 mikú hozaló véa láa loko lo amimó: Ánigozo, melekeni losive makole oko novigo imane gohuna zámini gihiláa liginogo umóza, gihiláa nomive. Mikasi nogozáa hanuvamú ale asú okatize, apele ahulozo.
LUK 13:8 Loko lokago, mikú hozaló vemámo láa loko lo amike limó: Golohá venemaka, itína meleketó mogonauka hoza aleko mikasi ale viligokinake, pulumaká izatini ase makó nene molatove.
LUK 13:9 Lá okugo, alika kilisimasiló nene gihila zitimó nene, lamaná itive. Gihila zemikoma, apelezo loko lokako, apele ahulatove, loko live loko Izesú limó.
LUK 13:10 Holisi makokú Izesú nene monó numukú iteake monó gakó lainim-oketamó.
LUK 13:11 Lá noigo, vená makó minamó nene holosi makó agikagú noigo melekeni 18-ía oko novigo netá napa gizaleko minoaká imó. Lá noike, helisagi zová zekago, hee loko ote minamitimó imó.
LUK 13:12 Lá noigo, Izesú nene ánigoake, gakó napagutí láa loko lo amimó: Vená geza givisi netá apasogimikuve.
LUK 13:13 Loko nolike venámámini gotolaló agizanitunú nónohá zetago áminasitó litá oko ámina vená nenémo ote vevesoake Ómasi agepoka limó.
LUK 13:14 Lá noigo, monó numuni gizapa ve napámo holisigú Izesú alémo zokakumú mulunagú golesa geleake, áminaló mina vegená láa loko lo kimimó: Hoza aleaká gamena nene 6-así nenazo, livisi vegená lelémo zokative liki nigilikima nene holisi gamenagú amiki hoza gamenagukó alo.
LUK 13:15 Loko lokago, Guivahanímo láa loko lo amimó: Lekeza sozaló ve genezatini losigi minamó neneta, holisigú nene pulumaká izatini numukú viiki nagamí natave liki toki iza pulumaká izatini nene hoza aliki vínasiki kilímiki viaká niamó neve.
LUK 13:16 Lá onoinazo, Zuta venáma imane nene Satá alémo golesa okago, noigo, melekeni 18-ía oko vimó nene avisi netalímini mogonáa nene holisi gamenagú apasotatomó etamihe.
LUK 13:17 Loko noligo, gala veva nenetini kovoza napa hilimó. Lá noigo, ve vená mukí keza golivagi netá lamanalímini loló ikumú nene kogoliza vizeke geké lamó.
LUK 13:18 Lá niago, Izesú láa loko lo kimimó: Ómasímini avogisaló vi hilata vegená nene nanáminiki niave. Nanetalímini amupiló ale moloko litove.
LUK 13:19 Masteti gihila nenéminiki niave. Ve makolímo ámina gihila hamó alekoko minagú zuhá imó nene goloko iteake zagitana okago, nama nenete ake izanaló numuni gemóma neve.
LUK 13:20 Loko loake, goha láa loko limó: Ómasímini lapanató vo holoakaláa nene nanetalímini amupiló ale moloko litove.
LUK 13:21 Peleti lulu vizeaká netá nenéminoko neve. Vená makolímo nene peleti lulu vizeaká netá nene talam losigú polisigi ale gopa okago, hutilí okago, peleti nene lulu vize napa imó neve loko Izesú limó.
LUK 13:22 Izesú nene Zelusalega vinogo noike apá kománapagú vike, gakó lainim-oketomo mohona noike vimó.
LUK 13:23 Lá noigo, ve makolímo lo amike Guivahanínemaka, Ómasímo vegená luguhakó kugutó vizitihe. Loko lokago, Izesú láa loko lo kimike limó:
LUK 13:24 Gateni komagú itinigima lekeza helisatini ali alévolé iniki ititave. Neza láa loko lo nolukumuve. Vegená mukilite ititune liki gilitamóza, iteminigave.
LUK 13:25 Lá niiko, numuni amelaho nene oteoko numuni gahe ze lí okoko gahe lopena hizekiko, lekeza hetoka otiniki gaheló okohá ziki sele liki Guivahanitemaka, gahe segeletozo. Liki likiko, neza lekelí ánigo hehe lamuve. Hí numutotí vegená niave.
LUK 13:26 Loko lo lekemekugo, lekeza láa liki li niminigave: Gezagi makó minunike nosánetá noko zahí nagamí noko nounike, geza nene lelí numute gapoló vanike numuteló monó gakó lainim-oletanimóma neve.
LUK 13:27 Liki li nimikiko, neza láa loko lo likimitove: Lekeza hí apakú vegená niahe loko gelemuve loko mota lo lekemekuve. Lekeza golesa netatokagó mihina amó neneta aló vilo loko lo likimitoze.
LUK 13:28 Loko lokugo, lekeza ánigatamó nene, Avalahá Isaká Zakopó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve mukí nene Ómasímini gizapaló niiko itó lekezatini likimisele ahulokiko hetó niiki ánigiiki ive nama iki miluma maluma giliki lekegepa atalá iki minanigave.
LUK 13:29 Lá niiko, vegená ho noititokatí itó ho nolimitokatí ezegalokatí emegalokatí iki alegesá iiki Ómasímo gizapa okimiakató nosánetá niki kogoliza vizinigave.
LUK 13:30 Lekeza gililo. Itína gamenaló limiki mina vegenakutí makolite alika itiki minanigave. Itó itína itiki mina vegenakutí makolite alika limiki minanigave, loko limó.
LUK 13:31 Ámina gamenalóisí Palisaio monó ve makó iake láa liki li amemó: Geza imane apá ahulokoko vozo. Agulizaki ve napa Heloté gepele hilinogo ive.
LUK 13:32 Liki likago, eza hoza aleloko voko ale asú okoko alika hilitikumú anoza gakó láa loko lo kimimó: Lekeza viki ámina gala ameki ve láa liki li amikiko gilino: Itínagi azogi mininake holosi golesa kepeleko kimisele ahuloká itó kivisi vegená kelémo zokoká okinake okozá hozane nene ale lutigitove.
LUK 13:33 Lá onoimóza, haitó apá makotoka Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makó apili hilitamó nene etamitive. Zelusalega lá itave liki linamóma nenazo, itínagi azogi okozaki nene neza gaponeuka vinogo nouve.
LUK 13:34 Kee, Zelusale vegenáise, Ómasímini agepagutí gakó liaká ve kipili hiliká itó Ómasímo lekelitoka hozaló kimisili vegená nene lekeza gehanitunú ahuli miliki kipili hiliká iaká niave. Neza lekelí izegipatini zuha nene okolohómo izegipala ale mulunauka moloaká noimómáminoko gamena gamena kelémo mulúneuka molanogo oaká noumóza, lekeza gili nimisá amave.
LUK 13:35 Nenemú gililo. Ómasímo viselelikimikiko apatini nene gámé numuni vizinogo ive. Neza lo likimitove, gililo. Lekeza není nene goha ma áninagamiki mini-liki niviki alika nene Guivahanímini agulizató anitelimikane. Ómasímo lusa gegimikave liki li niminigave, loko limó.
LUK 14:1 Holisi makokú Izesú nene Palisaio monó vetini kugulizaki ve makolímini numukú iteko nosánetá noko noigo, Izesú netá ale gopa itihe liki gizapa iki minamó.
LUK 14:2 Lá niago, áminaló ve makó minamó nene, agisa agizani lulu vizi netá gizali ve nene Izesuni avogisaló minamó.
LUK 14:3 Noigo, Izesú nene monó mogona apí-ikimiaká vegi Palisaio monó vegi loká oketake leza kivisi vegená nene holisi gamenagú kelémo zokosá nehe kelémo zokamosá neve.
LUK 14:4 Loko lokago, keza nene kegepa apiziake minamó. Lá niago, ámina avisi vema alémo zokoake amiselekago, vimó.
LUK 14:5 Vokago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekelikutí ve makolímini gipalahe pulumaká izahe gale hánagú holisi gamenagú velehé limitimó nene, holisimagule lokoko ahulokiko áminagú minatimó nehe. Itó litá oko gelelehá oko galegutí alémo otitimó neve.
LUK 14:6 Loko lokago, anotó aliki li amemisá amó.
LUK 14:7 Lá ikago, alesa molo kemekago a vegená nene nosánetá nanigi niake, siá lamanaláaló minatune liki niago, Izesú ánigoake, anoza gakó makó láa loko lo kimimó:
LUK 14:8 Ve makolímo nosánetá napaló atane loko alesa molo gemekiko nookoma, siá lamanató minamo. Ámina nosánetató ve makolímini agulizá nenémo geí givilegeneitimó nene,
LUK 14:9 alesa molo likimiti ve nenémo okoko geza imane noani siá ahulokoko imane ve amezo. Loko lo gemekiko, geza govoza helekiko kemegesaloka ne siá golesaló minokatanize.
LUK 14:10 Nosánetá napaló alesa miligimikikoma, geza vokoko kemegesaloka siató noako, alesa molo gemeneiti ve nenémo okoko zogone geza kovogisaloka ne holomaló voko minozo. Loko lo gemekiko, nosánetá niki nia vegenalitini kovogisaló gugulizá oteko vinogo ive.
LUK 14:11 Ve makolímohe makolímohe ezáa agulizá ale otitimó nene, ezáa agulizala liminogo ive. Itó ve makolímo ezáa agulizala aleko lemeko molatimó nene, Ómasímo aí agulizala ale napa inogo ive.
LUK 14:12 Loko loake, Izesú alesa molo ami vema láa loko lo amimó: Geza nosánetá napa ale vavá nooko nene, zogoga itó gugunaka itó geza zuha itó geza numukaloka vegená itó moníini vaí onoiti vegenakó alesa molo kememo. Keza nosánetá napa ali vavá niiki alesa mili gimiiki, nosánetá kemenitó goha akú gimikataze.
LUK 14:13 Geza nosánetá napa ale vavá nooko nene, gohogó vegenaki kigisa kigizani nakeseta vegenaki kigisa genisi ina vegenaki kogómula lika vegenaki alesa molo kemezo.
LUK 14:14 Lá okako, keza niiki nene, alika goha akú nosánetá pekimi iki gimitamoláa nominazo, geza gogoliza vizeko minanogo ane. Lá oko noako, Ómasímo vegená lamanaláa hilinitakutí kelémo otiti gamena nene meinaváa giminogo ive, loko limó.
LUK 14:15 Nosánetá noko mina ve makolímo Izesú láa loko noligo geleake, láa loko lo amimó: Keza Ómasímo gizapa okimiaká onoitó miniki nosánetá niki minata vegená kogoliza viziki minanigave.
LUK 14:16 Loko lokago, Izesú nenemú anoza gakó makó láa loko lo amimó: Ve makó nenémo nosánetá napa ale vavá inogo vegená mukí alesa molo kimimó.
LUK 14:17 Alesa molo kemekago, nosánetá nata gamena alitokago, nosánetató atave loko hozaló veva amiselekago, alesa molo kimi vegenatoka vike lekeza alo, nosánetá mota ale vavá okave.
LUK 14:18 Loko lo kemekago, keza mukitó vitakumú goselekaseleka lake makolímo nene láa loko lo amike limó: Neza mikasi makó meina hizenounazo, neneloka voko ániganogo novuze, agulizaki vema láa loko lo amezo.
LUK 14:19 Loko lokago, makolímo láa loko limó: Itínasa pulumaká iza ligizani luga luga asú igo meina hizenoumó nenazo, hanuva nitahe loko ániganogo nouze, agulizaki vema láa loko lo amezo.
LUK 14:20 Loko lokago, makó nenémo láa loko limó: Neza itínasa vená alekuke nouke, nenemule loko vaminogo uze, loko limó.
LUK 14:21 Láa liki likago, ámina hozaló vemámo nene goha atiginá oko vike keza la gakó nene gizapa veva avetó oko lo amekago, geleake, izapaló molokago, hozaló vema láa loko lo amike limó: Geza litá oko taoniloka voko gapo napagú komagú novoko neneló gohogó vegená kigisa kigizani nakeseta vegená kogómula lika vegená kigisa genisi ina vegená kelémoko ano.
LUK 14:22 Loko lokago, hozaló vevámo gele ameko mohona oake okoko láa loko lo amimó: Gizapa venemaka, hoza gakó lonetanimó mota gele alekumóza, siá makó nene hanuva minokave.
LUK 14:23 Loko lokago, golohá veva nenémo hozaló vema láa loko lo amimó: Geza nene pilipilí gapoló itó mi gapoló novoko není numukú gikí iki minatave loko vegená gala vizeko kelémoko ano.
LUK 14:24 Neza láa loko lo nogumuve. Neza goí oko alesa molo kumu vegená amanazo, není nosánetakutí keké naminigave, loko lo kimimó.
LUK 14:25 Vegená mukí nene Izesuni ámegetiki nivago, eza viligoko láa loko lo kimimó:
LUK 14:26 Makó eza nezagi minatíive lokokoma izolagini amelagini vená izegipala eza zuhamú gelekiko itekikoma, itó ezáa minoko aleko itimó nenemú gelekiko itekikoma nene, itó nenikumú gelekiko lemetigí oko noikoma nene, není izegipa loló oko minaminogo ive.
LUK 14:27 Makó ezáa zohota zaló apili hilinigi miluma netá gihitatakumú gele zageoko némegetamitimó nene, není izegipa loló oko minaminogo ive.
LUK 14:28 Lekelikutí makolímo numuni napa makó ginogoma ganatilisi meinaváa gelekoko moni mota akohihe akohemihe loko molo geleko ánigokoko, giti avotigí nehe nenémini mogonáa geleko ániganogo ive.
LUK 14:29 Itó lá amoko litávatá oko gopa numuni ale hizeko gitimó nene, monima asú okiko vitagá okoko numunima ahulokiko, vegená keza ánigiiki nene giza itiki,
LUK 14:30 imane vémo sozáa moloko numuni napa ale hizeake lá iha iha ahulokago lá onoive liki linigave.
LUK 14:31 Itó agulizaki ve napa makolímo agivelahini agulizaki ve makó apilitove loko oko lova agoka ameminogo ive. Áisi ganá láa loko agata gilinogo ive: Leza áimane luguhakó 10 tausen minokune, itó kéisi mukí 20 tausen minikanazo, kepelesá nehe kepelemosá nehe lokoko,
LUK 14:32 ezáagi izegipa agunamotamolagimú giliko akohemikoma, gala veva nene numunaloka ha noiko, litá oko hutono netá ameko ve makó amiselekiko voko itína nonagá itune loko nimiselekago nouve.
LUK 14:33 Loko litimó nenazo, nenemú lekelitokatí makó eza ámina oko netá matala mukí ahulo asú amitimó nene nana oko není izegipa loló oko minative.
LUK 14:34 Age nene netá lamaná nemóza, agema laga amitimó nene, nana oko goha alémo melelé itune. Ma lá aminogo une.
LUK 14:35 Némini manáminoko ale melelé itunimoláa nomive. Hanuva lepe ahulanogo une. Nenemú lakagatagi minatamó neneta gakó imane gili hee liki gililo. Lekezagi melelé iki minalo, loko limó.
LUK 15:1 Takisi aliaká vegi moko mogonaló vegenaki mukí iki monó gakola gilinigi Izesutoka alegesá iaká amó.
LUK 15:2 Lá niago, Palisaio monó vegi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza nenemú gelego, golesa imó. Golesa okago, Izesukumú láa liki liaká amó: Imane ve eza mokoló vegenámagi kelémo molokago nosánetá noaká noimó nene etamive.
LUK 15:3 Liki likago, Izesú geleake, anoza gakó makó láa loko lo kimimó:
LUK 15:4 Lekelitokatí makolímo sipsip izava 100 minatakutí nene hamó tolova itimó nene vitagá amitihe. Lá oko nomive. Lugáa 99 hanuva minamoláa makotoka kelémo nupa onoko ahuloketonoko mohona oko tolova imoláamú vitagá inogo ive.
LUK 15:5 Vitagá oko oko ale utó okoko, mulunagú lamaná geleko agohí geko numutoka alekanogo ive.
LUK 15:6 Aleko oko agivelagini kelémo nupa okoko láa loko lo kiminogo ive: Sipsip izáne tolova imóma ale utó molokuze, logoliza vizitune loko litimó neve.
LUK 15:7 Nenemú neza lo likimitoze, gililo. Vatí oko noune liki litamoláa 99 asite kigika ali viligamita vegenakumú nene okulumakú kogoliza aminigave. Ve golesa hámakolímo agika ale viligokagoma nene okulumakú kogoliza napa viziaká niave.
LUK 15:8 Itó vená makolímo silivá gehani 10-ía molo ikakutí hámakó alemó zitimó nene ma ahulaminogo ive. Eza liví legeko lolopa giteva giteva oko ale utó molokoko,
LUK 15:9 vená agivelagini kelémo nupa okoko gehanínema alemó zimóma vitagá oko ale utó okuze, nezagi makó logoliza vizitunize loko lo kiminogo ive.
LUK 15:10 Nenemú neza lo likimitoze, gililo. Ómasímini ageloge keza ámina iki mokoló ve hámakolímo agika ale viligokagoma kogoliza napa viziaká niave.
LUK 15:11 Izesú nene gakó makó láa loko lo kimimó: Ve makolímini gipala losi minasimó.
LUK 15:12 Miniki alika nanasi nenémo amelahini lo amike ahóno, geza moni henokanoni molo netanimóma nemezo. Loko lokago, moni henokanoni gona moloko gipa lositáma kimimó.
LUK 15:13 Kemekago, alika nanasi eza mino hána amike henokanona ale nupa oake, gita oko aleko vimó. Voko mikasi gohauka minake, gumesisi gamasisi ike, iza goula nosató henokanona ahulo asú imó.
LUK 15:14 Ahulo asú oake noigo, ámina mina mikasiló nene gaúna sipisi helemó. Hilikago, nosánetakumú vitagá oake,
LUK 15:15 mikasi amelaho makotoka voko lokago, eza iza gizapa oko minatane loko lomikago, neneloka voko izama gizapa noike,
LUK 15:16 nosá makó amemake mosimikago izatini nosánetakutí natove loko imóza, nenegi mositamó.
LUK 15:17 Lá ikago, minake agata kolosokago, láa loko agata gilimó: Aménehini gelekelé izegipala mukí minake, goula nosánetá lamaná niki nitamóza, neza imaneloka gaúnamú hilinogo nounazo,
LUK 15:18 numúneloka atiginá oko vinake aménehitoka láa loko lo amitove: Ahóno, golesa netá loló okugo, lihimavánémo Ómasiloka itó geitoka gena okaze,
LUK 15:19 goha gipakave loko minamitove. Hanuva gelekelé izegipaka nelémo molokako minatove. Loko geleake, oteko amelahitoka vimó.
LUK 15:20 Voko numu gatetó anitigo, amelaho ánigoake, milumavala geleake, ololu loko vike anukeake agoka agepa nonago,
LUK 15:21 gipalamámo láa loko lo amimó: Ahóno netá golesa loló okugo, lihimaváne Ómasiloka itó geitoka gena okaze. Nenemú goha gipakave loko minamitove.
LUK 15:22 Loko noligo, amelaho nene gelekelé izegipala lo kimike limó: Lekeza litá iki gó lamaná aliiki goló vizitalo. Ana lamaná ali vizitiki suú ali militiki ali namiki,
LUK 15:23 pulumaká iza akaleva geható minamó makóma apiliki gitalo. Leza ninake logoliza vizeko minatune.
LUK 15:24 Gipáne nene heleneikutí goha otekave, itó eza tolova onoikutí goha utó okave. Loko lokago, kogoliza viziki gehani giziki namó.
LUK 15:25 Lá niago, ganá gipalamámo hozauka minakutí ake, númaseloka anitike gilimó nene, kogoliza viziki meleketakeni niago, geleake,
LUK 15:26 gelekelé izegipa makó sele lo ameake, okago, loká otoko nuvane nana niave,
LUK 15:27 loko lokago, áisi limó: Gugunakama gozapá vimóma avasavagi omo anitekago, ametipo pulumaká iza akale geható minamóma nene apelego gizo vatá noune.
LUK 15:28 Loko lo amekago, ganá gipalamámo izapaló molokago, mesaha oake áminaló vo anitemigo, améipo geleake, lemeko alémo hulu iha,
LUK 15:29 gele ahuloake láa loko lo amimó: Gelezo. Melekeni mukí ale ahulokuke gelekelé ogetoko minuke, gakoka makó gele ahulosá amumóma nemóza, geza nene meme iza akaleva makó nemeko nigive nagavegi ma apeleko namuháma neve.
LUK 15:30 Itó gipaka alika nanasima geí moni henokanonima moko netató ahulo asú okave. Ánenémini okago, geza lokako pulumaká iza akale geható minamóma apiliki gizi vatá nitahe.
LUK 15:31 Loko lokago, améipo láa loko lo amimó: Gipánemaka, geza gamena hána nezagi minanimóma nenazo, není netá mukí nene geíma neve.
LUK 15:32 Itó gugunaka nene heleneikutí oteko okave, itó tolova onoikutí goha utó okave. Nenemú mulutegú lamaná geleko logoliza vizuko lamaná noive, loko limó.
LUK 16:1 Izesú nene izegipala zuhama gakó makó láa loko lo kimimó: Henonavagi ve napa makolímini gizapa ve makó minamó. Minoko gizapa vemámini gakó makó nene gizapa vemámo henoni ale gopa oaká noive liki lamó nene geleake,
LUK 16:2 sele lo ameake, láa loko lo amimó: Geí gakó nanave liki lago guluhe. Ve nenéminaka není gizapa ve goha minamitane loko noluve. Hoza tiketima alekano. Moni henokanoníne gizapa anitímini mogonáa ale utó molatune.
LUK 16:3 Loko lokago, henoni gizapa vemámo agikatunú láa loko gilimó: Imane golohá venémo hozanema ipá okiko nana itomó neve. Govisi hoza alitomó nene goselé nepelekave. Gapoló monimú voká vokató mohona itomó nene novozáne helekative.
LUK 16:4 Loko gelekunazo, neza golohá venémo nimiselekiko ve nigivénege nilími lamaná niko numúikú minoko aleko itomoláamú netá lamaná makó oketatoze.
LUK 16:5 Loko loake, golohá vevámini nekisáa ali mina vegenáma hamopamó alesa molamó. Moloake, makó láa loko loká otamó: Golohá venémini nekisa geitoka nanakí neve.
LUK 16:6 Loko lokago, áisi meseme nogoza talam 100 neve. Loko lokago, litá oko tiketi imane alekoko 50 loko gizamane.
LUK 16:7 Loko loake, makóma loká otake golohá venémini nekisáa geitoka nanakí neve. Loko lokago, áisi laisi gó 1 tausen neve. Loko lokago, litá oko tiketi imane alekoko 800 loko gizamane.
LUK 16:8 Loko lokago, golohá vevámo geleake, henona ale gopa napa gizapa vema gele veveso minake alikumú geké lotamó. Itó monóini nomi vegenalite netá matá inigi gili vevesi minake napaló gili kimiaká niave. Monotinigi vegená lekeza nenémini suni lekelitoka ma minamive.
LUK 16:9 Nenemú litoze, gililo. Lekeza ámina iki moni henokanoni ha netale liiki vegená kimikiko keza likigive lilí ikiko, ámina netá ali minata gamenaváa asú okiko nene alévolé apatoka molo lekemekiko áminagú miniki meinavatini alinigave.
LUK 16:10 Makó eza netá koma kamaló nene ale guni oko gizapa itimó áisi nene netá napaloka ámina oko ale guni oko gizapa lamaná inogo ive. Itó makó eza netá koma-kamaló ale gopa napa itimó áisi nene netá napagi ámina oko ale gopa napa inogo ive.
LUK 16:11 Lekeza henokanoni ha netá nene ali lamaná iki gizapa amitamó nene, netá gihila nene éaho likimitive.
LUK 16:12 Itó netá hagitana likimimó nene gizapa i guni amitamó nene, lekelí alévolé henoni nene alika éaho lehizeleketative.
LUK 16:13 Ve hámakolímo kugulizaki ve lositalitini gelekelé ma oketaminogo ive. Lá itimó nene maga ve agika amekoko maga ve mukahá apilitimó onoive. Itó maga veloka gímize lamaná okoko maga ve ánigo goselé inogo ive. Lekeza ámináminiki Ómasímini hoza nemó itó moni henokanonímini hoza nemó ganagana lelegí oko aleakaláa nomive.
LUK 16:14 Loko lokago, Palisaio monó ve keza moni henokanonimú lagaváa gili miniaká a ve nenete giliake, gakola gili hazutazu amó.
LUK 16:15 Lá ikago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza nene vegená kovogisaló veveso noune liki amuza miliki mihina iaká niamóza, Ómasímo nene likigikámini mogonáa geleaká noive. Vegenalite ánigamó nene vevesonoi netá geleaká noigo, Ómasímo ánigoko gilimó nene mu-izapa oaká noive.
LUK 16:16 Mosé lo hukoko li gakó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakó minoloko ova ova ike ike Zonitoka anitimó. Nenelotí veletoka nene Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lamaná hutilí oko vokago vegená mukilite lovasava iki Ómasímini avogisagú vinigi lá iaká niave.
LUK 16:17 Okulumaki mikasigi keza vo tolova itíive liki vi tolova itáimóza, Mosé lo hukoko li gakó nenémini lotonáa hamokó ma haha aminogo ive.
LUK 16:18 Ve makolímohe makolímohe venala amisele ahulokoko haitó vená alitimó nene, ve vená huko ezega emega oakalímini lihima alinogo ive. Itó ve makolímohe makolímohe ahulinita vená makó alitimó nene, ámina netalímini lihima alinogo ive loko Izesú limó.
LUK 16:19 Izesú anoza gakó makó láa loko limó: Henonavagi ve napa minamó. Eza gó luhuvagigó meinava iteko minamokó ale akoloko minamó. Itó gamena gamena ló gehaka like agoliza vizé vizé oko minoaká imó.
LUK 16:20 Lá noigo, gohogó ve makó agulizá Lasaló eza agupeló halamé gizaleake henonagi vemámini numuni sepekuka ako minake,
LUK 16:21 nosá nakutí litímotila alemó zimoláa ma nimiko natonazo loko geleko minoaká imó. Lá oko noigo, galate aniteke halamelalotí génimiaká amó.
LUK 16:22 Lá oko minake, gohogó vema helekago, ageló keza alímiki itiki Avalahani amatoka ahulimikago minamó. Itó alika nene henonavagi vema helekago, gale zitamó.
LUK 16:23 Gale zimikago, meikú lemeko miluma maluma geleko minake, okenava oko ánigamó nene Lasaló nene Avalahani amatoka noigo ánikagamó.
LUK 16:24 Ánikogoake, sele loko láa loko limó: Avalahazo, aménegamaka, nenikumú milumaváne geleoko Lasaloni amiselekako agizani gosavatunú nagamikú lupizeoko oko genezáneloka naliko hulu nivisitiho. Neza lokú imane miluma maluma golesa geleko nouho.
LUK 16:25 Loko lokago, Avalahá láa loko limó: Gipánemaka, gelenape. Geza mikasiuka lagámini amupiló minanimóma nene mota asú okamole. Itó Lasaló nene miluma malumámini amupiló minamóma ámina oko asú okave. Itína nene Lasaloni alími hulu niago, géisi miluma maluma geleko noane.
LUK 16:26 Itó ligilikagú nene zuni napa aleko hukokamóma nenazo, imanelokatí lemeakaláa nomive. Itó nenelokatí iteakaláa nomive.
LUK 16:27 Loko lokago, henonavagi vemámo láa loko limó: Aménegamaka, makó litoze, gele nemezo. Elane není numutoka
LUK 16:28 izegipa nugunáne ligizani lugaloka asú igo niave. Keza miluma apakú imane ikataze, Lasaloni amiselekako voko kagata alitive.
LUK 16:29 Loko lokago, Avalahá láa loko limó: Óve, Moseni gakó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakóma nemole. Nenema gilinitanae.
LUK 16:30 Loko lokago, eza limó: Óe, Avalahazo, aménegamaka, mokáne, lá oko nomive. Heleneitikutí ve makolímo oteoko voko lo kemekiko, kigika ali viliganigave.
LUK 16:31 Loko lokago, láa loko limó: Keza Mosele itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakó gili ahuliaká nitamóma, ve makolímo heleneikutí oteoko voko lo kimitimóza, nene ámina iki gili ahulanigi anae, loko limó.
LUK 17:1 Izesú eza izegipala zuhama gakó makó láa loko lo kimimó: Golesa netakumú gala vizeaká nene ha minanogo imóza, golesa netakumú gala vizé vizé iti ve nene agae, Ómasímo nana otatimó neve.
LUK 17:2 Izegipáne koma koma minakutí ve makolímo netá golesa alitive loko gala vizeko litimó nene Ómasímo nana otatimó neve. Gehani napa nene luvanaló nagá ziki age nagamikú ahelú itamola avilegeko Ómasímo genavagi netá golesa loló otanogo ive.
LUK 17:3 Ehe, lekeza likigika gizapa iki minalo. Likigive makolímo galana alekikoma, gahá ameko agata alezo. Lá okako, geí gakó gelekikoma lihimavala ahulotozo.
LUK 17:4 Itó gamena hámakó zupa lihima netá alegetoloko vitimó nene gamena 7-ía geitoka oko nigivénega, némini ogetutímo mulúne gitihiná okave loko lo gimitimó nene, nenemú geza ámina oko lihimavala ahulotoko minozo, loko limó.
LUK 17:5 Aposolo keza Guivahanima nene geza gele alévolé oakate ale hutilí oletozo.
LUK 17:6 Liki likago, Guivahanímo láa loko limó: Masteti gihila komámo goloko iteko zamú geleaká noive. Nenéminoko gele alévolé oakatinía ma minatimó nene, nimuza za volane asutooko age nagamikú omane lemeko ote minamane liki li amitamó nene, gakotini gele lekemekoko hanuva lá inogo ive.
LUK 17:7 Lekelikutí ve makolímini gelekelé izegipala makó nene mikasigú hoza aleko minatikutí itó iza gizapa oko minatikutí únakala anitekiko, gizapa veva nenémo geza litá oko numukuka iteko nosánetaka noko minozo loko hanuva lo amitihe.
LUK 17:8 Lá oko nomive. Áisi nene láa loko lo aminogo ive: Géisi hoza aleaká lavolavo likeoko únaká nosá vatá onimikako, nonugo, hozaka asú okiko, alika gezaka vatá oko natane.
LUK 17:9 Loko lo amekiko, gelekelé izegipama eza gizapa vevámo lota hoza nene alekogó noiko, gizapa vevámo gele lamaná itihe. Ma alémo napa aminogo ive.
LUK 17:10 Itó mogonatipogi ámina oko neve. Lekeza hoza gakó loleketumó nene lilí i asú iikima leza gelekelé izegipa ánéa nene loletani hozagó alekune, miní ameko makó loló amune liki lilo, loko limó.
LUK 17:11 Izesú Zelusalega vinogo Galilaia mikasigi Samalia mikasigi holúikú novike,
LUK 17:12 apá makotoka aniteake noitigo, halamé vegená ligizani luga luga asú igo keza ánigiake, zuha kemeaká netá nenazo liake hotokatí sele liki
LUK 17:13 láa liki lamó: Gizapa vele Izesugama, lelikumú milumavate gelezo.
LUK 17:14 Liki likago, ánikogoake, láa loko lo kimimó: Lekeza viki gililitamolamú lukugupetini nene guguni giziaká ve nene kelepizilo. Loko lokago, keza nivago, kugupeló gizale netá gilili asú amó.
LUK 17:15 Gilili asú ikago, keitokatí hámakolímo gileleake, ánigoake, atiginá oko gakó napagutí Ómasi agepoka lomo lomo,
LUK 17:16 Izesutoka vike agihúna geko akoake, agepoka limó. Ámina ve nene Zuta ve negopa, Samalia mikasigutí vémo lá imó.
LUK 17:17 Lá okago, Izesú láa loko limó: Ve ligizani luga luga asú igo gililikamóza, ve 9-ía keza hitoka vave.
LUK 17:18 Keza atiginá iki iki Ómasi agepoka linigi lamake, hanuva gatizá nivago, Samalia mikasigutí hetoka ve imane eza hámakó noahe.
LUK 17:19 Loko loake, ámina ve láa loko lo amimó: Gele alévolé anitímo gelémo zokokaze, nenemú oteoko vozo, loko lo amimó.
LUK 17:20 Palisaio monó ve keza Izesuni loká itiki Ómasímo gizapa olimiaká ve napa hí zupa utó o lamaná itive liki likago, eza láa loko lo kimimó: Ómasímo gizapa olikimiaká netá nene lekeza ániginiko gonanalivagi utó aminogo ive.
LUK 17:21 Nenemú lekeza anosa makó ánigiiki, eé, imaneloka utó okave, itó eé, elaneloka utó okave liki laminigave. Gilinahe. Ómasímo gizapa olikimiaká netá nene likigilikagú utó oko nemole, loko limó.
LUK 17:22 Itó izegipala zuhama láa loko lo kimimó: Minoko gamena makó alitati zupa nene, okulumakutí lumu ve gihila neza gamena hamokó zupa utó ugo ániganigi lagava gilitamóza, ma ánigaminigave.
LUK 17:23 Nene zupahé eé, imane lelitoka utó onoive, itó eé, keitoka utó onoive liki li likimikikoma kémegetiki vamilo. Itó giliko, lamaná amino.
LUK 17:24 Gopisína nene okulumá nekisalokatí melevezá okago, vo lutegeaká noive. Ámináminoko okulumakutí lumu ve gihila neza ato gamena alitokiko mikasi nekisa vokisaloka nene vegená mukitó keza není ánigi asú inigave.
LUK 17:25 Lá oko nemóza, oko moloko oaká nou netá ánigiaká nia vegenalite není ánigi golesa iiki miluma netá mukí nimitave liki linitinamóma neve.
LUK 17:26 Noá mina zupa nene vegená keza miniki aliki amó ámina iki okulumakutí lumu ve gihila není gamena alí noliko ámina inigave.
LUK 17:27 Keza iza goula nosá nake vená meina-kona ake, zuguzugu zegezege viziki miniliki nivago, Noá eza vená izegipala kelémo sipigú itekago, nagamí napa veleko anitike kepele gesá imó.
LUK 17:28 Itó Lotí mina zupa áminagó amó. Keza iza goula nosá nake meina-kona ake, hozagaza aliki zuhaina zahaina ake, numuni luki giká lá iká iki Lotini gakó gelemiki niago,
LUK 17:29 Lotí eza Soto apá ahuloake novigo, okulumakutí nene lánehakó netá ló gulumavagi limike vegená kepele gesá imó.
LUK 17:30 Okulumakutí lumu ve gihila neza minoko utó ito zupa nene mukí vegená keza ámina inigave.
LUK 17:31 Ámina zupa nene numuni numupitó nita vegená nene atiginá iki numúitokatí henóini ma aliki vamitakumule. Itó vegená hozáitoka minatatotí henonimú giliki atiginá iki numutoka amitakumule.
LUK 17:32 Lekeza Lotini venalámitokagó gili minalo.
LUK 17:33 Makó keza nene kigika kemeníini ali gikitiiki ali minata vegená nene kigika kemeni gopa inogo ive, itó makó keza kigika kemeni vínasi ahulatamó nene alévolé kemetamenigi minanigave.
LUK 17:34 Neza lo likimitoze, gililo. Ámina holugú nene ve losi keza hamó holomaló akinitáikutí maga ve alémokoko maga ve ahulomikiko minative.
LUK 17:35 Vená losi ámina iki nosá isiki minatáitotí Ómasi nenémo vená magáa alémokoko magáa ahulomikiko minanogo ive.
LUK 17:37 Loko Izesú lokago, izegipala zuhamate loká itake Guivahanitemaka, nene netá hitoka utó itive. Liki likago, eza láa loko limó: Anuva i netalímo nama gosúveha maú zigo alegesá iaká niave. Ámina oko kigika anuva i vegená minató minató goní napa inigave, loko lo kimimó.
LUK 18:1 Izesú nene izegipala zuhama viki akamiki gamena gamena goselekaselé amiki Ómasiloka liliki viki minikoma nene Ómasímo gele kimitikumú anoza gakó makó láa loko lo kimimó:
LUK 18:2 Apá makotó nene goní ale heleaká ve makó minamó. Áisi nene Ómasi noimó itó vegená niamó keikumú ma gelesá amimó.
LUK 18:3 Lá onoigo, ámina apató nene gevoná vená makó minamó. Áisi nene goní ale heleaká ve noitoka gamena gamena vike láa loko lo ameaká imó: Geza gala venémo nelémo golesa inogo igo nugutó vizitane loko noluve.
LUK 18:4 Loko lo ameaká noigo, goní ale heleaká vemámo gevoná venámámini gakó gamena hána gele ahuloake minoaká imóza, minoko agikatunú láa loko limó: Neza Ómasi noimó vegená niamó keikumú ma gelesá amumóza,
LUK 18:5 gevoná vená imanémo negénegé gakó loaká noive. Lá oko loloko ova ova oko nominiko, goselé nepelekatize, nenemú alémo vatí oko ámina gakó apele hilitove loko limó.
LUK 18:6 Loko Guivahanímo lo asú oake, láa loko limó: Goní ale heleaká ve gínikahámo gakó limó nene mota gilinahe.
LUK 18:7 Olile. Lekeza Ómasimú nanave liki liaká niave. Eza kelémo etó i vegenala zuhamate gamena gamena negénegeka liki niiko ale vevesoketamitimó neve liki nilahe. Itó gele ahulokoko minatimó nehe. Lá oko nomive.
LUK 18:8 Neza láa loko lo nolukumuve. Eza ale akutoko ale vevesoketanogo ive. Lá itimóza, okulumakutí lumu ve gihila neza minoko atiginá oko imane mikasiuka ato zupa nene, není gelegele minatamoláa nene ma nitahe minamitahe loko nagata gululusi noguluve, loko limó.
LUK 18:9 Ve lugáate kezáinimú gelego vevesokago, kigivéikinimú gelego lemeaká noigo, Izesú ánigoake keikumú anoza gakó makó láa loko limó:
LUK 18:10 Ve losi keza Ómasiloka linigi monó numuni napagú itesimó, makó nene Palisaio monó ve, itó makó nene takisiló mohona oko moni gumina aleaká ve.
LUK 18:11 Palisaio monó vemámo ote hee lonoike ezáamú lá oko geleake láa loko limó: Kee, Ómasizo, ve lugáa keza laskoli miniki guminatamina iki vená loká iki miniaká niave. Neza keikitana ve minamuve, itó takisi ale ale ve hé melanegitana minamuve. Nenemú gegepoka noluve.
LUK 18:12 Neza holisigú holisigú gamena lositá nene monokumule loko nosánetá mosekuke minoaká nouve. Itó moni henokanoni nániguke 10 10 nekutí hamopamó nene monokumule loko moloaká nouve.
LUK 18:13 Loko lokago, takisi ale ale vemámo nene akelepauka minake okenava oko ániganogo avoza helekago, gasínamake minake, láa loko agepoka limó: Kee, Ómasinemaka, ve golesa není gigika hize nemezo loko limó.
LUK 18:14 Gilinahe. Takisi ale ale vemámini lihimavala ahulo asú omikago numunaloka atiginá oko vimó. Palisaio monó vemámini lihima nene ha minamó. Lá onoinazo, kezáini kugulizáini ali otita vegenalitini kugulizá liminogo ive. Itó makó keza kezáini kugulizáini aliki limiki milatamó nene Ómasímo kugulizáini ale napa inogo ive, loko limó.
LUK 18:15 Itó ve vená keza izegipáini nene Izesú noitoka agizanitunú kugupeló aleko nónohá zeketative liki kilímiki viaká amó. Lá niago, izegipala zuhamate gahá kimikago,
LUK 18:16 Izesú nene sele lo kimike limó: Lekeza izegipa koma ahulikimikiko nenitoka atave. Nenémináa keza Ómasímini avogisaló viakalímini mututoni nianazo, li hoipa ikitamilo.
LUK 18:17 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Makó keza izegipa namuni monokú vávani iki itiaká niamó nenéminiki monokú itemitamó nene, Ómasímo gizapa okimiakakú keké iteminigave, loko limó.
LUK 18:18 Itó monó gizapa ve makolímo Izesuni loká otoko Tisá lamanámaka, neza nana okinake alévolé nemetameni alitomó neve.
LUK 18:19 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza nenikumú ve lamanale loko nanamú nolane. Lamaná améneho Ómasi hámakó noize, makó nominazo, není mogonamú gele hee lominoko nolape.
LUK 18:20 Itó geza gapo lota gakó gelenane. Láa lokove: Ve aleve suni ale gopa oko huko ezega emega amo. Geza vegená kepele helemo. Gumina amo. Geza soza hakupá gakó lamo. Geza izokahiko amekahiko kugulizá ale otezo.
LUK 18:21 Loko lokago, gizapa vemámo láa loko limó: Neza ámina lo huka gakó mukí nene izegipa namutotí apí oko ámegetoaká noumóma neve.
LUK 18:22 Loko lokago, Izesú geleake, láa loko lo amimó: Netá hámakó velesá loló amanimó nene ale hee litanize. Geza voko henokanoka mukí nene meinaló moloko moni alekoko gohogó vegená kemekoko, oko némegetozo. Itó lá okako okulumakú helisa henoni utó ogetanogo ive.
LUK 18:23 Loko lokago, ve eza henokanona vaí oake minamó nenazo, gona moloko kimitohe loko giligo gena imó.
LUK 18:24 Lá okago, Izesú ánigoake limó: Henokanóiki vegená keza Ómasímini lapanató silipa iki ititamó neve.
LUK 18:25 Kamele izámo nakasi vovónagú voakaláa vávani oko nomimóza, henokanóiki vegená nene Ómasímini lapanató voakaláa nene ámina oko genavagi golesa neve.
LUK 18:26 Loko noligo gele vegenalite láa liki lamó: Íi, láa lokoma éahinima Ómasímo agutó vizekiko minoloko voko minative.
LUK 18:27 Liki likago, Izesú lo kimimó: Vegenalite nenémini itamoláa nomimóza, Ómasímo loló itove loko agata gili netá nene vávani okogó loló oaká noive.
LUK 18:28 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Gelenape. Leza mukí netá matate ahulo asú okunike geí gémegetokuninazo, alika nene meinava alesá nehe.
LUK 18:29 Loko lokago, Izesú Pitaginima láa loko lo kimimó: Lamaná lo likimitoze, gililo. Makó keza numúini apáini nehe vená izegipáinihe gouna zuhahe izóikini améikinihe Ómasímini lapanakumule liki ahulikitiki iki nemegesaló atamó nene,
LUK 18:30 nenémini meinava nene mikasiuka napaló alinigave, itó miniki okulumakuka alévolé kemetameni alinigave, loko lo kimimó.
LUK 18:31 Izesú nene izegipala zuhama amegesa vizitoka kelémo moloake láa loko lo kimimó: Gililo. Leza Zelusalega noitune. Itekuko, Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete okulumakutí lumu ve gihila nenikumú epoapoga linamó mukí nene alévolé inogo ive.
LUK 18:32 Hetoka vetini kigizakú nilími milikiko, keza gopoguka linitiki galaná milinitiki, gituhú initanigave.
LUK 18:33 Lá iiki uheni nagatunú nipiliiki nipili hilikiko, gamena losive makole minokinake heleneitokutí goha otinogo uve.
LUK 18:34 Loko lokago, keza gelego ligitagani imó. Mogonáa hitokimikago, ámina gakó gilinigi gili vevesamamó.
LUK 18:35 Izesú eza vike Zeliko numutó ale alitamó. Ale alitokago, gapo agilikaloka nene agómula lika ve makó minake, monimú voká vokató minoaká imó.
LUK 18:36 Lá oko noike, mukí vegená vigá igá niago, mogonamú loká okimikago,
LUK 18:37 keza Nasalete numutotí ve Izesúma noave.
LUK 18:38 Liki likago, gakó napagutí sele loko Izesuvo, geza Tevitini agávolagamaka akagá oletatane loko lo mololeta vetemaka, nenikumú miluma gelenetamane.
LUK 18:39 Loko lokago, goí iki niva vegenalite legesó oko minative liki gahá amemóza, áisi nene gele ahuloake gamoga gike sele like geza Tevitini agávolagamaka, nenikumú gigika hizino.
LUK 18:40 Loko lokago, Izesú geleake, gapoló noike lekeza nenitoka alímiki alo. Loko lokimikago, agómula lika vema Izesutoka alímiki ikago, loká otake limó:
LUK 18:41 Geza nana netá alegetatokumú nolane. Loko lokago, agómula lika vemámo Guivahanínemaka, nogómuláne ale goloutonetatane loko noluve.
LUK 18:42 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Gogómulaka goloutino. Nenikumú gele alévolé anitímo gelémo zokokaze.
LUK 18:43 Loko noligo, áminasitó agómula goloutamó. Goloutokago ánigoake Izesuni ámegetoko vike Ómasi agepoka limó. Lá noigo, ániga vegená keza ámina iki Ómasi agepoka lamó.
LUK 19:1 Izesú nene Zeliko numutoka aniteake, avilegeko vinogo igo,
LUK 19:2 ámina apató ve makó minamó, agulizá Zakiasí, áisi nene takisi aliaká a vetini agulizaki venini. Eza henokanonámo vaí o mina ve minamó.
LUK 19:3 Áisi nene ve alínipa nenazo, Izesuni agupeló ánigatove lokoko vegená mulusigú minake Izesuni ánigamike,
LUK 19:4 ololu loko vegená kivilegeake, vike zaló iteko noike imaneló nougo Izesú imaneloka okiko ánigatove.
LUK 19:5 Loko geleake noigo, Izesú eza áminaló vo aniteake, okenava oko ánigoake láa loko lo amimó: Zakiasizo, litá oko lemeno. Itína neza geí numukuka vitíive loko nouve.
LUK 19:6 Loko lokago, litá oko lemeake, mulunagú lamaná geleko numunauka alémoko vimó.
LUK 19:7 Vi itikasigo mukí vegená keza ánigiake, gili golesa iake áisi nene nanamú ve golesámini numukú iteko noive.
LUK 19:8 Liki likago, Zakiasí áisi nene Guivahanímini avogisaló oteko láa loko limó: Guivahanínemaka, gelezo. Moni henokanóne lelegí oko gona molokinake lugáa nene gohogó vegená kiminogo uve. Itó vegená lugáatini moni henokanóini soza saza luke avilegeko aleaká umó nene neko, aleko iteko hamó alutó nene losive losive kimitove.
LUK 19:9 Loko lokago, Izesú limó: Nenémini hoza aliaká nia vemú nene monóini nomi vegená niave liki liaká niamóza, imane ve Zakiasí nene ezagi Avalahani agávolaho Zuta ve gihila noive. Itína aí numukú oko ánigumóma agutó vizeaká netá mota utó okave.
LUK 19:10 Okulumakutí lumu ve gihila neza tolova inita vegenakumú vitagá oko kugutó vizitove loko lumumóma neve, loko limó.
LUK 19:11 Izesú Zelusalega ale alí noligo, gakola gele vegenalite itína Ómasímo gizapa olimiaká ve napa alémo utó iti gamenava alitokave liki nigelego, gili hee litave loko Izesú anoza gakó makó láa loko lo kimimó:
LUK 19:12 Agulizaki ve makolímo agulizaki ve napaloka voko lokugo mikasi gizapa ve nenémini akilí hitonimikiko atove loake, mikasi gohauka vinogo noike,
LUK 19:13 gelekelé izegipala ligizani luga luga asú igo sele lo kemeake, moni gó hamopamó nokimike láa loko limó: Lekeza imanetunú lilí iki ali hutilí iki niko, atiginá oko ánigatove.
LUK 19:14 Loko loake, vokago, aí gizapaló mina vegená lugáate gili golesa imiake, vegená kimisilikago, ámegetiki vake agulizaki ve napama láa liki li amemó: Géisi nene mikasi gizapa vele minamitane loko nolune.
LUK 19:15 Liki likago, agulizaki ve napamámo nene gopa voko minake mikasi gizapa vémini akilí amekago, atiginá imó. Atiginá oko vike nene gelekelé izegipala moni kimi vegená láa loko alesa molo kimimó: Moni lukumumóma nene hozaváa alikago, nanakí akohekahe, alikalo loko alesa molokago,
LUK 19:16 gelekelé izegipa makolímo anitike limó: Guivahanínemaka, geza moni gó hámakó nemenimó nenetunú hoza aleko gó gosohá ligizani luga luga asú igo ale utó molokuve.
LUK 19:17 Loko lokago, láa loko lo amimó: Geza gelekelé ve lamaná noane. Vatí oko hozaló gizapa okane. Geza ha netalímini hozaváa ale guni oko gizapa okanize, nénisi numuni apá ligizani luga luga asú igo nenetini gizapa ve loló ogimikugo minatane.
LUK 19:18 Loko lokago, gelekelé izegipa makolímo anitike limó: Guivahanínemaka, geza moni gó hámakó nemenimó nenetunú hoza aleko gó gosohá ligizani lugaloka asú igo ale utó molokuve.
LUK 19:19 Loko lokago, láa loko lo amimó: Vatí okove. Geza numuni apá ligizani lugaloka asú igo nenetini gizapa ve minatane, loko lotamó.
LUK 19:20 Itó gelekelé izegipa makolímo aniteake láa loko limó: Guivahanínemaka, moni gó hámakó nemenimó nene gotunú asapú oko otoha oko ale molonoumó imane aleko nouve.
LUK 19:21 Geza gínikaha ve minokaninazo, ve makolite hoza alikago gihiláa utó okago aleaká noane. Itó ve makolite mini zuhá inató gihila omolokago nosánetá aleko asutoko noaká noane. Nenemú gelekuke geikumú nehelele vizekago monika nene gizapa oko alenoumole.
LUK 19:22 Loko lokago, gizapa vemámo láa loko lo amimó: Gelekelé izegipa golesa gezaka lani gakó nene ale viligoko goní nogetuve. Geza gínikaha ve noutímini mogona gelenane. Ve makolite hoza alikago gihiláa utó okago aleaká nouve, itó ve makolite mini zuhá inató gihila omolokago nosánetá aleaká nouve.
LUK 19:23 Nene mogonáne gelekanimóza, moníne nene peni numukuka molokako ámina moniló miní amiki nimilinitiko neza goha inake voko alitonazo. Nanamú neve.
LUK 19:24 Loko loake, aí amatoka oti mina vegená láa loko lo kimimó: Moni gó aleneimó nene aliiki moni gó ligizani luga luga asú igo alenei vema nene amilo.
LUK 19:25 Loko lokago, keza ininá iake Guivahanitemaka, eza nene moni gó ligizani luga luga asú igo mota alekamole.
LUK 19:26 Liki likago, eza limó: Neza gakó makó lo likimitoze, gililo. Ve makolímo Ómasilokatí netá makó alenokoma gizapa lamaná itimó nene Ómasímo goha miní ameko aminogo ive. Itó netá makó gizapa lamaná amiti ve nenémo ale nouhe loko agata gilitimóza, Ómasímo goha ipá oko alinogo ive.
LUK 19:27 Itó není gala ve nene nenikumú Guivahanite loló amitane liki liaká a vema kilímiki iki není nogómulaló kipili hililo, loko limó.
LUK 19:28 Izesú láa loko lo kemeake, Zelusalega vinogo ale goí o kemeko novike,
LUK 19:29 Olivi agoka gohalaló numuni apá lositá nene Petepage itó Petania minasitó ale alí nolike, izegipala zuhagutí ve lositá nokimisilike,
LUK 19:30 láa loko lo kimimó: Lekeza helega numutoka viki anitiiki toki iza akaleva nagá zinamóma nene vegená kogohí geko mohona onamitimoláa nene ánigiiki vínasiki aliki alizo.
LUK 19:31 Vínasiki aliki nisiko, ve makolímo nanamú nivínasasive loko nolikoma, Guivahanímo hoza nego ámina izamú limiselekago nousive, liki li amilizo.
LUK 19:32 Loko loake kimiselekago, keza vasigo, Guivahanímo goí oko lo kimi gakotó ámina netá utó imó.
LUK 19:33 Utó okago, toki iza akalevámini nagá nivínasasigo, iza amelage lekeza nene toki iza akalevama nanamú nivínasasive,
LUK 19:34 liki likago, keza láa liki li kemesimó: Guivahanímo hoza nego imane izamú lokago oko novínasusive.
LUK 19:35 Liki likasigo, iza amelage gili kimikago, toki iza nene Izesutoka aliki vikasike, hepekumú luhoaká góini gololohá iki ámina toki iza akalevámini amegesaló milikasike Izesú nene iza amegesaló ahulimikasigo,
LUK 19:36 toki izámini amegesaló minoake novigo, vegená keza hepekumú luhoaká góini nene gololohá iake gapoló nene avilisá itimi vamó.
LUK 19:37 Lá niago, Zelusalega ale alitoake, Olivi agokalotí lomo noi gapoló vo alí noligo, izegipala zuha mukilite kogoliza nivizeke alévolé suni aligo ánigakumú nene gakó napagutí Ómasi agepoka lake,
LUK 19:38 láa liki lamó: Guivahanímini gakotó agulizaki ve napa anitelimikane. Ómasímo nónohá zegetatize. Okulumakú nonagá oletino. Ómasímini mogonáa nene lapanalagi minino.
LUK 19:39 Liki likago, vegená alegesá iki minakutí Palisaio monó ve makolite holúikú niake láa liki lamó: Gizapa ve geza izegipaka zuha imane láa liki lamilo loko lo hukoketamane.
LUK 19:40 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Neza lo likimitoze, gililo. Keza gakó lamiki ha minatamó nene, gehani imanete gakó napagutí negepoka linigave, loko limó.
LUK 19:41 Lá oake, omo anitike Zelusale apá nánigake, agika nohizigo ive napa ike,
LUK 19:42 láa loko limó: Lekeza nonagá iki minata gakó gili ahuliaká niamó nene itína gamena gili alitanazo. Lá onoimóza, mogonáa halá geneimó nenazo, lokogómulatunú ánigi vevesaminigave.
LUK 19:43 Gamena makó lekelitoka noiko, gala velinite iki numutini apatini hizi vigiiki mikasi amumú iki geisa hiziiki, likilími vigiiki
LUK 19:44 vená izegipatinigi lekehelú iki likipili gesá inigave. Lá niiki numutini zivi akúvasivi niiki geha numuni nene ziki akúvasikiko gehani nene amupiló amupiló iki mililiki itekutí gululupaso asú inogo ive. Lekeza Ómasímo lukugutó vizinogo lekelitoka amómámini mogona gili vevesamamó nenazo, ámina suni lekelitoka utó oleketanogo ive.
LUK 19:45 Loko Izesú loake, monó zagusaveú itike netá matá meina konaló vegená kimisele nahulake,
LUK 19:46 láa loko lo kimimó: Ómasímo li gakó nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Není numunimú Ómasiloka loaká numunive liki litave. Láa liki gizinamóza, lekeza guminaló veta halá giki miniaká nia geha mulí lilí ikave.
LUK 19:47 Loko lo kemeake, gamena gamena monó zagusaveú nene monó gakó lainim-oketamó. Lá noigo, guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi itó Zuta vegenalitini monó gizapa vegi keza apili hilita gapováamú vitagá amóza,
LUK 19:48 vegená mukilite Izesú li gakó nene gámemé iki gili minikago, Izesuni apili hilita gapo ali utó amamó.
LUK 20:1 Lá niago, nene gamenaló Izesú nene monó zagusaveú itike monó lainim-oketoko gakó lamaná lo utó oko lo nokimigo, guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi monó gizapa vegi iki anitiake,
LUK 20:2 imaneloka azozá loló ani netá nene éahini gakotó lá ane, itó éaho litó loló ape, lo lemezo.
LUK 20:3 Liki loká imikago, eza láa loko lo kimimó: Nezagi ámina oko gakó hamó loká oleketanogo uze, lekeza li nimilo.
LUK 20:4 Zoní monó nagamí holokimiaká hoza alimó nene, hikutí ale utó ive. Ómasímini gakotó alihe itó vegenalitini gakotó alive.
LUK 20:5 Loko loká okimikago, kezáitoka ligili hagili ake nene gakotó nana oko lo viligoko lo amitune liki gelemó nene gopa okago, láa liki gelemó: Leza Ómasilokatí ale utó imole loko litunimó nene, íi, lekeza nanamú Zonini gakoláa gili alévolé amave loko linogo noimó.
LUK 20:6 Itó vegená mukí nenete Zonikumú nene Ómasímini agepagutí gakó loaká veve liki linamóma nenazo, hoza alimó nene hanuva vetinigutí ale utó imole loko litunimó nene gehanitunú lipili hilinigave.
LUK 20:7 Liki nigeleke Izesuni láa liki li amemó: Zoní éahitotí hoza ale utó ihe loko nenémini mogonáa gele vevesamune.
LUK 20:8 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Láa likima nene netá matá imane loló oaká nougo ánigiaká niamó nene éahini gakotó lá oaká nouhe nenegi nezagi áminagó oko lo lekememinogo uve.
LUK 20:9 Loko loake, anoza gakó makó nene Izesú láa loko vegená lo kimimó: Ve makolímo vain nagá mini nene zuhá oake, gizapa iki nitiko meinava likimitove loko vegená makó gutá kemeake, haitó mikasiloka hotó voko gamena hána minamó.
LUK 20:10 Noigo gihila guzá lati gamena alitokago, gizapa nia vegená nenete mikutí nagá gihila lugáa alinitiki atave loko gelekelé izegipa makó amiselekago, vo anitekago, keza mini gizapa vemate ámina ve apiliake nagá gihila amemake hanuva amisilikago golohá veva noitoka vimó.
LUK 20:11 Lá okago, gelekelé izegipala makó goha amiselekago vimó. Vo anitekago keza mini gizapa vemate gopoguka litake apiliake, hanuva amisilikago vimó.
LUK 20:12 Lá okago, makóma amiselekago vimómámini agupe apilivi hukivi iake, hetoka alími ahulamó.
LUK 20:13 Lá ikago, mini amelaho láa loko limó: Neza nana itove. Ma alími lamaná itahe loko nigika amenou gipáne amiselekugo vitize.
LUK 20:14 Loko geleake, amiselekago voko áminaló anitekago, mitó gizapa vemate ánigiake kezáitoka láa liki ligili hagili amó: Imanémo nene mikasi amelahini gipala nenazo, áisi nene minokoko olopa ve molokoko imane hoza ale lá itimó nenazo, helisa henonima lelí loló itive loko mota apele hilitune.
LUK 20:15 Liki liake, nagá gihila mikutí ahelú iliki vake losé apili helemó. Lá inamó nenazo, nagá mini amelaho aniteoko ámina mikú hozaló vema nene nana oketative.
LUK 20:16 Áisi okoko gizapa vema kepele heleoko ámina vain mini nene haitó gizapa ve lamaná lehizeketanogo ive. Loko Izesú lokago, giliake, keza eé, lá oko nomive lamane. Liki likago,
LUK 20:17 geleake, gonú nokipilike láa loko lo kimimó: Láa likima monó gotolaú gakó láa liki luhuva gizinamóma nenémini mogonamú lekeza nanave liki nigeleve: Numuni giaká vete gehani napa makó ánigi ahulamó nenémo geha lapusa alévoleláa loló oake noive.
LUK 20:18 Ve makó nenete ámina geható velehé limitamó nene ziki nogotanigave. Itó ámina gehani nenémo ve makolímini amupiló alemó zitimó nene, ámina ve nene zeko lanahana inogo ive.
LUK 20:19 Loko lokago, monó mogona apí-ikimiaká vegi guguni giziaká ve napagi keza ámina anoza gakokutí gehanimú limó nene Izesuni ánigo ahulunikumú lokave liki giliake, ámina gamenaló agizató alekinake nagá amitune liki lamóza, lá itunimó nene vegenalite nana ilitatave liki kehelele vizimó.
LUK 20:20 Kehelele vizekago, Izesuni apilita gamenamú gizapa iki niake keikutí ve makó kimisilikago, vake amamaka miliki minake, Izesú gakó lo gopa itikumú amamaka moloko noinake gakó makó lokiko hee lamikoma agulizaki ve napámini agizakú molokuko nagá amitave liki vevesina vegitana lilí iki minake,
LUK 20:21 Izesuni láa liki loká itamó: Tisalemaka, geza ve vená lainim-okimiaká noani gakó nene hee lokogó nego geleaká noune. Geza vegená mukí ánigo hamó lelegí oko ánigokanike, Ómasímini gapo kelepize vevesoaká noane.
LUK 20:22 Geza nanave loko nogelene. Loma apatoka gamanímini agulizaki ve napa Sisani nene takisi moni ameaká nouhá nene etahe etamive.
LUK 20:23 Liki lamó nene etamive loko lokikoma gamaniloka goní otatune itó vatí okove loko lokikoma Zuta vegenalite gili golesa itave liki amekú miliki la gakó nogilike, láa loko lo kimimó:
LUK 20:24 Lekeza moni makó nelepizilo. Ámina moniló noi vogunahana imanegi itó luhuva imanegi éahini neve. Loko lokago, gamani ve napa Sisani neve.
LUK 20:25 Liki likago, láa likima nene, gamanímo voká loaká noi netá nene gamani amilo, itó Ómasímo voká loaká noi netá nene Ómasi amilo.
LUK 20:26 Loko Izesú limó nene gámemé iki linamómámini gelehusigutí lá oko avilegekago, sigaga liake kegepaló gena okago, vegenalitini kovogisaló agizató alemisá amó.
LUK 20:27 Lá okago, Satukaio monó vegená keza hilinitakutí otisá amave liki liaká a vegená lugáate Izesutoka iake,
LUK 20:28 láa liki loká itamó: Tisalemaka, Mosé nene luhuva láa loko gizo lemeneimóma neve: Ve makolímo vená alitimó nene, izegipa getamoko mino-loko voko helekikoma, agunalámo ámina gevoná vená alekoko uvolaho hili vemú izegipala geto molative loko luhuva gizamó neve.
LUK 20:29 Lá okanazo, uvolaho agunala 7-a minamó. Lá iki niake ganá ve nenémo vená aleake, minoloko novike izegipa getamike helekago,
LUK 20:30 agunala makolímo áminámini okago,
LUK 20:31 agunala makolímo áminámini okago, keza ve 7 nenete ámina vená ali volaló imaló iki minake izegipa getamake hili asú ikago,
LUK 20:32 ámina gevoná vená nene minake alika hilimó.
LUK 20:33 Ámina ve 7-a nenete ámina vená ali volaló imaló iki minamó nenazo, hilinitakutí goha otita gamena nene ámina vená nene éahini venala minative.
LUK 20:34 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza imane gamenaló vená aliká itó vená alimi kimiká iaká niamóza,
LUK 20:35 Ómasímo vegená makokumú nene alika gamenaló hilinitakutí otitatímini mututoni niave loko loketonoimóma nenete vená alisá amave, itó vená alimi kimisá amave.
LUK 20:36 Keza ageló nenéminiki goha hilisá amave. Hilinitakutí otita vegená nene Ómasímini mututoni miniki gosohá kemetamenigi minanigave.
LUK 20:37 Itó heleakakutí oteakakumú nene lo likimitoze, gililo. Mosé ámina netakumú gakó makó lo lemeneimóma neve. Eza zamukutí ló guluma i gakó gizake hele vegenalitini mogonamú gilike Guivahanimú nene láa loko limóma neve: Eza Avalahani Isakani Zakoponi keí Ómasi minamó nominave.
LUK 20:38 Loko limó nenazo, hele vegenaki ha nia vegenaki nene Ómasímini agómulaló nene ha nia vegenakó niave loko ánigo nominamó nenazo, nenemú kemeni helenei vegenalitini Ómasi negopa, kemenía hanuva ne vegenalitini Ómasi noinazo, Ómasimú gili zaginake hele vegenaki hanuva nia vegenaki keí Ómasi noive.
LUK 20:39 Loko lokago, monó mogona apí-ikimiaká ve lugáate tisalemaka, gakó lamaná lokane.
LUK 20:40 Liki liake, goha gámemé iki loká itakumú kehelele vizekago, loká itamisá amó.
LUK 20:41 Lá niago, eza láa loko lo kimimó: Gologí oleketative loko lo mololeketa vemámo agulizaki ve napa Tevitini agávolaho noive liki nanamú liaká niave.
LUK 20:42 Tevití eza Ómasi agepoka liká nama liká a gakokutí láa loko luhuva gizonoimóma neve: Mezaú ve eza není Guivahaníne nene není nigizani zamagaloka minoloko voko noako,
LUK 20:43 gala vega nene gigisa lapuvauka ahuloketanogo uve loko lo amimó neve.
LUK 20:44 Tevití ámina vemú nene Guivahaníneve lokamó nenazo, gologí oleketative loko lo mololeketa vemámo nana igo Tevitini agávolahogó neitive. Tevitini guivahanigi neitive.
LUK 20:45 Loko Izesú loake, vegená mukilite nigelego, izegipala zuha láa loko lo kimimó:
LUK 20:46 Monó mogona apí-ikimiaká vemú lekeza, ehe. Keza nene luhiaká gó hána luhatakumú, itó maketiloka vegená makolite geké vaké likitatakumú, itó monó numukú numukú vegená kovogisaló minoaká holomaló minatakumú, itó nosánetá napa ninató agepaló iti mina siató minatakumú kumu heleaká noive.
LUK 20:47 Keza gevoná venalitini henokanoni gumina i asú iká itó kegepatunú soza miliki Ómasi agepoka hána liki Ómasiloka liká iaká niave. Ámina ve nenete lihima napa genavagi alinigave, loko limó.
LUK 21:1 Izesú nene monó zagusaveú minake okenava oko ánigamó nene henóiki vegenalite moni moloaká pokisigú moni nimilago ánigamó.
LUK 21:2 Lá noigo, gohogó vená gevoná makolímo golohá moni lositá nene áminagú nomolago, ánigoake,
LUK 21:3 izegipala zuha láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo.
LUK 21:4 Vegená imanete vaí o mina monigutí ahulamóza, vená gevoná imanémo gohogó noikutí nosá meina hizitimoláa ahulo asú okamó nenazo, áisi moni ahulamó nenémo keza moni ahulamó kivilegekamó gelekave, loko limó.
LUK 21:5 Izegipala zuha makó nenete monó zagusave nánigake gehani lamanaláatunú ginamó itó gonanalisi lamanaláa áminaló minamó nene ánigiake sigaga nilago, Izesú láa loko lo kimimó:
LUK 21:6 Lekeza imane netá itína nánigamó nene alika gamena atitó nene lova ve makolite imaneló gehani mukí apiliki tele vizikiko, gehani nene amupiló amupiló iki mililiki itekutí gululupa so asú inogo ive.
LUK 21:7 Loko lokago, keza loká itiki monó gizapa velemaka, itína lani netá nene nanahé gamena utó itive, itó nana anosa utó okiko ánigokinake lani netá nene mota alévolé inogo ive loko litune.
LUK 21:8 Liki likago, eza láa loko limó: Ehe, lokogoka vizitakumú gizapa ilo. Vegená mukilite nanitiki nugulizató liki okulumakutí lumu ve gihila nezama nouve nilikoma, itó gamena mota ávatiha okave nilikoma, kémegetiki vamilo.
LUK 21:9 Itó mikasi makotokatí lova napa hiziki niiko, itó holutikutí lova utó noiko, lekehelele vizemino. Nenémini suni nene goí oko utó itive loko lonoimóza, mukí netá matá litá oko asú aminogo ive.
LUK 21:10 Loko loake, miní amike láa loko lo kimimó: Numutó namató ve mukí nenete gala venini lova ali nikimiko, agulizaki ve makolímini zuhagi makolímini zuhagi lova hizinigave.
LUK 21:11 Itó mukí mikasiuka imimá napa noiko haitopaitó mikasiuka gaúna gamena napa utó oko minoloko noitiko, itó vegená mukí kivise asú iti netá napa utó noiko, okulumató mulutini pou liti netaki utó noiko, anosa napa napa makó utó inogo ive.
LUK 21:12 Lá itimóza, ámina suni utó onamiko likigizató aliiki gopoguni mililikitiiki monó numukuki nagá numukuki goní ilikitatave. Lá niiki není nugulizá lekelitoka minakumule liki likigizató aliki kugulizaki ve napatini itó kiapegini kovogisaló likilími milikiko,
LUK 21:13 lekeza není mogonamú gili alévolé inamó nenémini gakoláa li utó iki li kimitave.
LUK 21:14 Nenemú itína lakagata gili nivevesiki láa liki li hukalo: Goní nilikitikoma nila gakotó nanave loko lo kimitupe liki goí iki lakagata gululusi gelemilo.
LUK 21:15 Nénisi lekegepa ale vávani okinake gakó loakatini lekemekugo litamó nenazo, gala velinite ma lekehelú aminigave.
LUK 21:16 Izotike ametike uvotike lekelí zuhagutí makolite likigivetike kezagi likigizató aliiki goní ilikimikiko, lekelikutí makó lugáa likipili hilitave.
LUK 21:17 Lá niiki není nugulizá lekelitoka minakumule liki vegená mukilite mukahá likipilitamóza,
LUK 21:18 likigika makó gopa aminogo ive. Avasavagi hanuva minanogo ive.
LUK 21:19 Lá itimó nenazo, lekeza alévolé iki oti minatamó nene, alévolé lekemetamenigi minanigave.
LUK 21:20 Lá iki niiki, Zelusale apatoka lova vetini gimisigi vete iki hizi vego niikoma, lekeza nene netá matá otuhá apatekiko, gámé loló iti gamena alitokave liki gililo.
LUK 21:21 Lá niiki nene Zutaia mikasigú nita vegená nene agokaló golisi nitiko, Zelusalega vegená nene, ámina apá nahuliko, Zelusale numutoka gahevaloka nia vegená nene nenegú iteminigave.
LUK 21:22 Ámina gamenaló nene netá golesáinímini lihimaváini kimiti gamena nenazo, monó gotolaú luhuva gizinamóma utó oko alévolé o asú inogo ive.
LUK 21:23 Kee, izegipa kagatupagi nita venaki izegipa namuni aminí nikimita venaki, ámina gamenaló nene nana itamó neve. Imane mikasiuka genavagi netá utó okiko, Ómasímini izapaló molati netá nenémo imane mikasiuka vegená hize viginogo ive.
LUK 21:24 Lá okiko, lugáa sopolotunú likipili hiliiki lugáa nene nagá likimiiki numutó namató likilími milikiko, hetoka vete nene Zelusale apá lisiki nogotiki miniliki viki niiko, hetoka vegenalitini gamenaváini lutiginogo ive.
LUK 21:25 Okulumató ho sonohí ikani nenémo haitopaitó avevezaha noiko, age nagamí valahuká zeko sasa loko noiko mikasiuka vegená mukí keza anó nigiliki ininá niiki mulúini pou noliko,
LUK 21:26 okulumató amuzavagi netá mukí nene mómoká i asú iki haitó suni alitamó nenazo, lá itakumú kehelele vizititímo kovonana noviziko, mikasiuka alévolé suni utó inogo noitímo mulutini itinogo ive.
LUK 21:27 Lá okiko, okulumakutí lumu ve gihila neza zámuzánegi itó lapanánegi nene límusi amupiló nolumugo ániganigave.
LUK 21:28 Nenemú ámina suni utó noiko, lekeza oti hee liiki okenava iki ánigiiki, gologí oletati gamena nene mota alitokave liki gililo.
LUK 21:29 Loko Izesú loake, anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Gohuna zahe za makó ahe ánigiiki gililo.
LUK 21:30 Za agila nene guluma sekago lekeza ánigiake hogaí gamena mota alitokave liki giliaká niave.
LUK 21:31 Ámináminoko nolu suni utó noiko Ómasímo gizapa oleketati gamena mota alitokave liki gilinigave.
LUK 21:32 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Imane gamenaló nia vegená velesá hili asú inamiko imane nolu netá mukí utó inogo ive.
LUK 21:33 Okulumaki mikasigi tolova itáiha, není gakó nene, ma gopa oko tolova aminogo ive.
LUK 21:34 Ehe, lekeza lekemeni gizapa lamaná ilo. Negi nagi hizeaká sunímo itó negi nagamí vauva aleko noaká sunímo itó lakagata gululusi geleaká nenémo gena likivisekiko, gamena napa lekelitoka galinali utó olimikatize.
LUK 21:35 Ámina gamena napa nenémo gelehusigú nenéminoko imane mikasiuka numutó namató vegená mukí likipilinogo ive.
LUK 21:36 Lekeza Ómasímo amuza lekemekiko ámina utó iti netá olové noinake okulumakutí lumu ve gihila není novogisaló ote minatune liki Ómasiloka liki gizapa iliki viki minalo.
LUK 21:37 Loko Izesú lo kemeake, gamena gamena nene monó numuni napagú gakó lo kemeake, holugú nene ámina apá ahuloake, zopega makó agulizá Olivi agoka nenegú iteko akoaká imó.
LUK 21:38 Lá noigo, vegená mukí nenete neteká holugú ake monó zavusavegú nene Izesutokatí gakó gilinigi alegesá iaká amó.
LUK 22:1 Lulu vizemi peleti niaká a holisi agulizá napa nene avóikini asenini zeketakumú gili mina holisi nene alitokago,
LUK 22:2 guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza vegená mukikumú kehelele vizekago, Izesuni apili hilinigi gapováamú hanuva gizapa iki minamó.
LUK 22:3 Lá niago, Satá nene Izesuni vegenala zuha 12 keikutí Kaliotó numutotí ve Zutani mulunagú lemeake alémo vávani igo,
LUK 22:4 eza vike guguni giziaká ve napagi itó monó zavusavegú pilisí vegi gakó akó lake, Izesuni amimika loko keitoka alémoko atitímini gakola ligili hagili amó.
LUK 22:5 Lá niake, keza kogoliza vizeke hutono gehani nene Zutani amitune liki li hutamó.
LUK 22:6 Li hutikago, Zutá nene konotó aleko mukí vegená alegesá inamiko keitoka amimika linogo amapani molamó.
LUK 22:7 Lulu vizemi peleti niaká a gamena asenini zeketakumú gele minoaká holisimule liki sipsip iza akaleva apiliaká a gamenama alitokago,
LUK 22:8 Izesú nene izegipala zuhagutí lositá nene Zonímagi Pitámagi nokimisilike láa loko limó: Lekeza viki asenini zekimiaká nosá ali vavá ikisiko leza natune.
LUK 22:9 Loko lo kemekago, keza nosánetá hikú ale vavá onetatíive loko nolane.
LUK 22:10 Liki likasigo, Izesú láa loko lo kimimó: Gililizo. Lekeza nene taoniloka viki nanitisiko ve makolímo paisele somo nagamilagi geheneiko, gapoló hotu nilikima ámina ve ámegetiki viiki eza ititi numukú nene itilizo.
LUK 22:11 Itiiki numuni amelahini láa liki li amilizo: Tisalémo nezagi izegipáne zuhagi avotegini asenini zeketakumú gele minoaká nosá natuni numuni agika nene hiláauka neve liki loká ilizo loko lokago lo nogumusive.
LUK 22:12 Liki likisiko, numuni agika veletó nego netá matá avilisá ohá lekelepizitive. Neneló nosánetate ali vavá ilizo.
LUK 22:13 Loko lo kemekago, vasike ánigasimó nene, lo kimimómáminoko nego ánigikasike, asenini zekimiaká nosánetáma ali vavá asimó.
LUK 22:14 Lá ikasigo, nosánetá nata gamena alitokago, Izesúma aposologegi minake nosánetá niki minamó.
LUK 22:15 Lá iki niake Izesú láa loko lo kimimó: Imane asenini zeketakumú gele minoaká nosá nene miluma velesá gelenaminake lekezagi natune loko mulúnegú lamaná geleloko voko minumó neve.
LUK 22:16 Lá onoimóza, makó lo likimitoze, gili minalo. Nosánetá imane goha naminake minoloko voko Ómasímo gizapa oleketatitímini gapováa utó okiko nanogo uve.
LUK 22:17 Loko loake, vain goni makó aleake, Ómasi agepoka loake láa loko limó: Lekeza imane gona miliki nalo.
LUK 22:18 Gakó makó lo likimitoze. Imane gamenalotí veletó nene vain nagalímini gihilagutí goha naminake, minoloko vinake Ómasímo nugulizaki vetipo loló onetati gamena utó okiko natove.
LUK 22:19 Loko loake, peleti makó aleake, Ómasi agepoka loake gitegeko gona moloko nokimike láa loko limó: Imane není mémeláne neve.
LUK 22:21 Lá onoimóza, ánigalo. Není nimimika liti vegi holoma hamotó minusike, ligizani ahuloko nosánetá aleko noko nousive.
LUK 22:22 Okulumakutí lumu ve gihila neza vozo loko loneta gapoloka hilito gapogú novumóza, není nimimika liti vema nene agae, lihima genavagi alinogo ive.
LUK 22:23 Loko lokago, izegipala zuha keza éaho lá itikumú nolihe liki liake kezáitoka lokatoká amó.
LUK 22:24 Lá iake, izegipala zuhamate lelikutí éaho agulizaki ve loló itive liki lova sava amó.
LUK 22:25 Lá ikago, Izesú láa loko lo kimimó: Mikasiuka hanuva vegenalite gelekelé ikimiake kagahisiuka limitigí iki niago kugulizaki véinite alévolekutí gizapa ikimiaká niave. Itó kugulizaki vete legepoka litave liki liaká niamóza,
LUK 22:26 lekelitoka nene lá oko minamino. Lekelitokatí itiki minamoláate nene limiki mina vegená nenéminiki minataze. Itó lekelí gizapa ve nenete hanuva lemetigí iki gelekelé ve nenéminiki minataze.
LUK 22:27 Lekelisi lilo. Éaho agulizaki ve noive. Nosánetá hanuva minoko natimó nenémohe, itó nosánetá vatá oko ale vavá otati ve nenémo agulizaki ve noihe. Hanuva minoko natimó nenémo agulizaki ve noitimóza, nénisi nene lekelí holutikú nene agulizaki ve suni alemoko gelekelé izegipagitana loló oko minoaká nouve.
LUK 22:28 Lekeza nene gasova netalímini agikagú nougo lekeza áminagú nilími vatí iki miniaká niave.
LUK 22:29 Améneho vegená mukí gizapa oketatane loko lonetamó áminámini oko neza hoza gakó nololeketuve.
LUK 22:30 Lekeza gizapa okimiaká noutó miniki nosánetá niki lokogoliza vizitave loko itó gonanalivagi siató miniki Isilae vegenalitini mulusi 12 gizapa ikitiki gona milikitanigave loko nololeketuve.
LUK 22:31 Saimon, Saimon, laisi lotuva lake gizaká iki alími etó iaká niamómáminoko Satá nene lekeza aí agizakú hilikiko gizaká oko lekelémo etó inogo lonoimóza,
LUK 22:32 nénisi nene gele alévolé animó nene gologolo samitive loko Ómasiloka loaká nouve. Lá onoumó nenazo, geza monó gapoló goha atiginá oko voko minokoko, gigivekagini hize lé oketozo.
LUK 22:33 Loko lo amekago, Pitá láa loko lo amimó: Guivahanínemaka, geza kalapusi numukupe itó gipili hilinitamope nezagi áminagú vinogo uve.
LUK 22:34 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Pitaga neza lo gimitoze, gelezo. Itína holugú nene okoloho nenémo velesá anó molonamiko geza nenikumú ánigonamuve loko egamega onetatanimó gamena losive makole inogo ive.
LUK 22:35 Loko loake, láa loko lo kimimó: Goí oko nolikimisuluke, moni gúeaká gó itó akiseaká gó itó likigisaló suú aliki vamilo loko lo lukumu gamenaló nene nivake netá makokumú vitagá amó nehe. Loko lokago, keza óve liki likago,
LUK 22:36 eza láa loko lo kimimó: Lá ikamóza, itína gamenaló moni gúeaká gó ahe akiseaká gó ahe ale neiti vemámo aleko vitive. Itó sopolo hána alenamiti vémo nene hepé golalotí moni alekoko sopolo hána meina hizitive.
LUK 22:37 Neza lamaná lo nolukumuve. Monó gotolaú gakó makó láa liki luhuva gizinamó nene nenitoka utó inogo noive: Netá golesa aliaká nia vetini kigivéipo noive liki aiki gatamó. Itó monó gotolaú luhuva mukí nenikumú gizinamó nene nenitoka utó oko alévolé noive.
LUK 22:38 Loko lokago, keza nene Guivahanitemaka, ánigozo. Sopolo hána losi imane neve. Liki likago, eza není gakó gelemaze, áminasile loko lo kimimó.
LUK 22:39 Nenetí hetoka lemeake vike, eza goí oko aleaká imómámini oko alinogo Olivi agokaú noitigo, izegipala zuhamate ámegetiki vamó.
LUK 22:40 Olivi agokaloka vo alí nolike izegipala zuha láa loko lo kimimó: Lekeza imaneló miniki lekemekú milatakumú gopa okatune liki Ómasiloka liki minalo.
LUK 22:41 Loko ahulokimiake, alitóisí minomo novike, alapusa nohizike Ómasiloka láa loko limó:
LUK 22:42 Aménega, geza lá itove loko gelekokoma genavagi gihinitata netá imane nenitokatí ale olové itane loko nogulumóza, není nigikaloka molamoko geí gigikaloka molatane loko noluve.
LUK 22:43 Loko noligo, okulumakutí ageló makó limike utó o amike hize lé otamó.
LUK 22:44 Lá okago, miluma alévolé oko nogilike, amuza moloko Ómasiloka noligo, govisi apilimó nene golani nenéminoko mikasiuka aleloko limimó.
LUK 22:45 Lá noigo, Ómasiloka loko minatotí oteake, izegipala zuha niató goha oake, netá golesa utó itikumú miluma giliki kovó akinago oko ánigoake,
LUK 22:46 kelémo oteake láa loko lo kimimó: Lekeza nanamú lokovó akinave. Lekeza otiiki lekemekú milatakumú gopa okatune liki Ómasiloka liki minalo.
LUK 22:47 Loko lo kemeko noigo, Izesuni vegenala zuhagutí ve makó Zutá áisi nene goí o kimigo vegená mukí iki Izesutoka iki alegesá amó. Lá ikago Zutá nene Izesuni agoka agepa legeko nanogo noitoka omo alí noligo,
LUK 22:48 Izesú láa loko lo amimó: Zutazo, geza okulumakutí lumu ve gihila není nogoka negepa legeko nanogo nimimika linogo noape.
LUK 22:49 Loko lokago, Izesuni amatoka mina vete nene utó inogo i netá nánigake Guivahanitemaka, sopolotunú kipilitupe.
LUK 22:50 Liki nilake, keikutí ve makolímo nene guguni gizoaká ve napámini gelekelé izegipala nene sopolotunú apilike agata zamagaloka zeko isimó.
LUK 22:51 Lá okago, Izesú nenémini suni alemo loake, agizani lutoko ámina vemámini agataló ale nogilike agata alémo lamaná otamó.
LUK 22:52 Alémo lamaná omiake, guguni giziaká ve napagi monó zavusavegú pilisí vegi monó gizapa vegi Izesuni agizató alitune liki a vema láa loko lo kimimó: Lekeza nenikumú gelemó nene laskoli nougo sopolo hánagi gelekahosigi aliki niake nigizató alinigi niahe.
LUK 22:53 Gamena gamena lekezagi monó zavusave napagú minoaká umó nene, nigizató alisá amamó neve. Lá ikamóza, itína nene lekelí gamena nego, límugusi amelahini Satani amuza netá mota utó okave.
LUK 22:54 Loko lokago, Izesuni agizató aliake, alímiki vake guguni giziaká vetini gizapa vémini numukú alímiki itemó. Lá niago, Pitá nene hotó otigí oko kémegetoko novigo,
LUK 22:55 ámina numukú hé numunaló holutó nene ló giziake minamó. Lá iki niago, Pitá kezagi makó minamó.
LUK 22:56 Eza ló hanatolaloka ló lotá oko noigo, gelekelé vená makolímo ánigoake, gonukonú napilike imane ve nene Izesuki miniaká asi ve noive.
LUK 22:57 Loko lokago, eza egamega ike venáage, neza ánigonamu vemú nolane.
LUK 22:58 Loko lokago, koma noigo, ve makolímo Pitani ánigoake geza nene ámina vémini zuhagutí noane. Loko lokago, Pitá nene vémage, neza noamuve.
LUK 22:59 Loko lokago, gamena koma novigo, ve makó nenémo pigi vizeko ezagi Galilaia anoki ve noinazo, lamaná ezagi makó minasimó neitive.
LUK 22:60 Loko lokago, Pitá nene vémage, geza nolani gakoka ma gelemu gakó nolane. Loko noli agepagi okolohomámo anó molamó.
LUK 22:61 Anó molokago, Guivahanímo mino viligake avogisa o amike Pitani ánigamó. Ánigokago, Pitá eza Guivahinímo amunaló lota gakó nene itína okoloho nenémo anó molonamiko egamega onetatanimó nene gamena losive makole inogo ive loko lo ami gakóma goha nogilike,
LUK 22:62 agika hizekago, lemeko hetoka ive napa imó.
LUK 22:63 Lá okago, Izesuni agizató ali mina vete gopoguka nilitake kigizanitunú napeleke,
LUK 22:64 agómulaló lavolavo gotunú zi hitimiake láa liki lamó: Geza lo utó oko lo lemezo. Éaho nogipilive.
LUK 22:65 Liki liake, alivi letivi iki haitopaitó gakó litiki minamó.
LUK 22:66 Niago, neteká gó lokago, Isilae mikasiuka gizapa ve keza guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi alegesá iake, monó kansoletini niatoka Izesuni alímiki viake
LUK 22:67 geza gologí oletative loko lo mololeta vema nookoma lo lemezo. Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Neza lo likimitomó nene lekeza gili alévolé aminigave.
LUK 22:68 Itó áminamú loká oleketatomó nene lekeza nonotó aliki li nememinigave.
LUK 22:69 Lá onoimóza, imane gamenalotí veletó nene okulumakutí lumu ve gihila neza amuza ve Ómasímini agizani lamagaloka minanogo uve.
LUK 22:70 Loko lokago, keza li amiki nilake láa lokoma geza Ómasímini gipala nouve loko nolape, olo. Liki likago, eza lá onoive liki lekezatini mota likave.
LUK 22:71 Loko lo kemekago, keza láa liki lamó: Aí gakola gilina vegená makó nanamú sele lokinake gakó makó gilitune. Aí agepagutí láa loko lokago mota gelekunimóma neve, liki lamó.
LUK 23:1 Láa liki liake, keza mukitó otiake Izesuni alímiki Pilató noitoka vamó.
LUK 23:2 Alímiki viake, apí iki goní itake láa liki lamó: Imane vémo leza Zuta vegená lelémo gopa oaká noike, takisi moni nene Loma vegenalitini gamani agulizaki ve napa Sisani amemilo loko loake, ezáamú nene nugulizaki ve napa gologí oleketatove loko lo mololeketa vema nouve loko loaká noive.
LUK 23:3 Liki likago, Pilató eza Izesuni loká otake geza nene Zuta vetini kugulizaki ve napáini noape. Loko loká omikago, Izesú nene gezaka lokanimole.
LUK 23:4 Loko lokago, Pilató nene guguni giziaká ve napamagi mukí vegenámagi láa loko lo kimimó: Neza imane vémini lihimavalamú vitagá umó nomive.
LUK 23:5 Loko lokago, keza pigi vizeke láa liki lamó: Eza mukí vegená kelémo otopá zemo novike Galilaia mikasiuka apí oake, Zutaia mikasiuka vo asú okoko gakó lainim-oketomo novike imaneló omo anitekave.
LUK 23:6 Liki likago, Pilató nene gakóini geleake, imane ve nene Galilaia mikasiuka ve noihe.
LUK 23:7 Loko loká okimiake, Izesúma Heloté gizapa onoi mikasiukatí ve noigo geleake, itó Heloté nene ámina gamenaló Zelusalega minamó nenazo, Izesuni nene Heloté noitoka alímiki vilo loko amiselekago, alímiki vamó.
LUK 23:8 Lá ikago, Heloté nene Izesuni gakó gozapá geleko minamó nenazo, Izesú nene avevezaha makó okiko ánigatonazo loko agata gelekelé oko noitotí nene Izesuni ánigoake agoliza goha vizimó.
LUK 23:9 Lá oko noike nene, Heloté nene Izesú oko moloko i netá mukikumú loká otamóza, Izesú nene Heloté li gakotó ma anotó aleko lo amemimó.
LUK 23:10 Lá noigo, guguni giziaká ve napamagi itó monó mogona apí-ikimiaká vemagi keza aí amatoka otinake amuza miliki goní itamó.
LUK 23:11 Lá ikago, eza ve golesa noigogitana Helotege itó gimisigi véate gopoguka litamó. Gopoguka limiake, agulizaki ve napámini luhoaká gó lamanaláa luhimiake, Heloté nene Pilató noitoka goha amiselekago vimó.
LUK 23:12 Lá okago, Heloteko Pilatoko keza nene gozapá gala ve lilí iki minasimóza, nenelotí goha zogo milasimó.
LUK 23:13 Lá ikasike, Pilató nene ve vená mukí itó guguni giziaká ve napagi monó gizapa vegi kelémo nupa oake,
LUK 23:14 láa loko lo kimimó: Lekeza imane ve nenitoka alímiki iake, vegená kelémo otopá zeaká noive liki lamóza, lekelí lokovogisaló aí mogonamú vitagá umó nene, gililo. Lekeza netá matá golesa alikumú goní notune liki lamóza, neza nene vitagá umó ma ale utó amuve.
LUK 23:15 Heloteki eza ámina oko lihimavamú vitagá imó nene nomigo lelitoka amiselekago okave. Lá onoize, gililo. Eza nene netá golesa makó alilina, apele hulutilinamóza, lá oko nomimó nenazo,
LUK 23:16 neza lokugo uheni nagasunitunú apiliiki amisilikiko hanuva vitive. Loko lokago,
LUK 23:18 keza ganaganagó gamoga giki láa liki lamó: Imane ve nene agoka legesó itize. Palapasini nene gologí omikako lelitoka ino.
LUK 23:19 Liki lamó nene Palapasí nene Zelusale apakuka gamaniloka lova gizoko kipili vémo lova hizeko ve makó apele helekago, nagá numukú ahulikago mina vemú lamó.
LUK 23:20 Lá noigo, Pilató nene Izesuni gologí otatove loko geleake, gakó goha lo kimimóza,
LUK 23:21 keza pigi viziki malipo zaló hilitikumule, zohota zaló hilitikumule.
LUK 23:22 Liki likago, Pilató goha láa loko lo kimimó: Nanamú. Nana netá golesa alekago nilave. Aí apele hilituni mogona makó ale utó amuve. Lá onoinazo, neza lokugo, uheni nogosanitunú apiliiki amisilikiko hanuva vitive.
LUK 23:23 Loko lokago, keza Pilató li gakó zivi hitivi ake pigi viziki gakó napagutí zohota zaló nagá otamane liki la gakolímo Pilatoni gakó alémo amunauka imó.
LUK 23:24 Lá ikago, Pilató nene keza negénegeka liki lakumú keí gakó lá itove loko lo hutamó.
LUK 23:25 Lo hukoake, amunaló emane gamaniloka lova gizake lova ale utó oko ve makó apele heleake nagá numukú mina vemú gologí otative liki loká ita vema nene gologí omiake, Izesuni nene kezáini kagata gele netá lilí itave loko gimisigi vetini kigizakú kimimó.
LUK 23:26 Lá okago, Izesuni nene apilinigi alímiki nivago ve makó agulizá Saimon eza Apilika mikasiuka Sailini apatotí ve nene minaukatí taoniloka novike gapoló noigo ánigiake, agizató aliake zohota zama gihimikago, agínagú geheake Izesuni ámegetoko vimó.
LUK 23:27 Lá iki nivago, mukí ve vená kémegetiki nivake, vená nenete miluma gilitake ive nama itimi vamó.
LUK 23:28 Lá iki nivago, Izesú nene mino viligoake láa loko lo kimimó: Lekeza Zelusale venáise, nenikumú ive amiki lekezatinimú itó lekezatini izegipatinimú ive ilo.
LUK 23:29 Gamena makó alitonoimó nene utó okiko láa liki litaze: Izegipa getinama vená itó izegipa nene aminí kiminama vená keza gohuna vená nene vatí iki minikave.
LUK 23:30 Liki liiki ámina gamenaló nene agoka napamú nene agae, agoka vozaneka, zeko akutooko oko hitoletatapo, liki linigave. Itó agoka komamú iki zi hitilitalo liki linigave.
LUK 23:31 Loko loake, láa loko lo kimimó: Neza gosohá lokitana noumóza, není nene hanuva lokú gizatamó nenazo, lekeza osagava lokitana vegená nene nana ilikitatave.
LUK 23:32 Loko lokago, netá golesa aliaká asi ve losigi Izesunigi kipili hilinigi kilímiki vamó.
LUK 23:33 Kilímiki vake, apá makó agulizá gotóini gonosi helisa apale liki latoka anitiake, neneló Izesuni nene zohota zaló apiliki apatiake, netá golesa aliaká asi ve losima makó nene agizani sogaloka hizeke itó makó nene agizani lamagaloka apiliki apatemó.
LUK 23:34 Lá ikago, Izesú nene aménega, gili vevesamake gopa netá nalemó nenazo, geza lihimáini ahuloketozo, loko limó. Loko lokago, keza nene Izesuni luhoaká gola nene éaho alitihe éaho alitihe liki satu zohí amó.
LUK 23:35 Lá noigo, vegená mukí alegesá iki ánigi minamó. Lá niago, Zuta vetini gizapa ve nenete gopoguka litake láa liki lamó: Vegená kugutó vizeaká i vema eza Ómasímo alémo etó onoi ve nene gologí oleketative loko lo mololeketa vema nouve loko loaká i vema nenazo, ezáa agutó vizino.
LUK 23:36 Liki liake, gimisigi ve nenetegi gopoguka nilitake ekesá vain nagamí natihe liki agokaú miliake,
LUK 23:37 geza Zuta vetini kugulizaki ve nookoma, gezaka gugutó vizezo.
LUK 23:38 Liki li namego, velé gotolaloka luhuva makó nene imane ve nene Zuta vetini kugulizaki veninive liki gizikago minamó.
LUK 23:39 Lá onoigo, netá golesa aliaká asi vegutí magáámo láa loko Izesuni alevo letovo oko limó: Geza gologí oletative loko lo mololeta vema noitanimó nene, gezaka gugutó novizeko lezagi lugutó vizemane.
LUK 23:40 Loko lokago, maga véa nenémo gahá amike láa loko lo amimó: Ezagi lezagi goní nilitake, hilitave liki lilitinamóma nenazo, nohelenike geza Ómasimú gehelele vizemihe.
LUK 23:41 Loko loake, leza nene lihimatemaló apasiki lipili nihelemó nene vevesonoimóza, imane ve nene lihimavala nomi ve hakupá netá aliki apili niheleve.
LUK 23:42 Loko loake, Izesuni láa loko lo amimó: Izesuvo geza gugulizaki ve loló ooko gizapa okimiaká hoza alitani zupa nene nenikumú gele minatane loko noluve.
LUK 23:43 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Neza lamaná lo gimitoze, gelezo. Itína nene Palatisi zazuha apakú gezagi apizeko minanogo usive.
LUK 23:44 Loko noligo, holisaka gamena nene hómini silikakéna gopa noike mukí mikasiuka nene límugusi ze asú oake mino-loko novigo únaká ho ale zohota imó.
LUK 23:45 Lá noigo, monó zavusavémini gatetó Ómasímini avogisaló iteaká gatetó zi lí ika lavolavo nene zeko hoú lo losi imó nene lelí gahe ale koló imó.
LUK 23:46 Lá noigo, Izesú nene gakó napagutí nolike aménega, není nemeni nene geí gigizakú nomuluve. Loko loake, ahuu lo nahulake hilimó.
LUK 23:47 Lá noigo, lovámini gala vevatini gizapa vemámo utó i netáma ánigoake, Ómasímini agulizá ale otike lamaná imane ve nene hee loko noi ve minamó neve.
LUK 23:48 Loko lokago, ámina suni ániganigi alegesá ina vegená nenete ánigiake, miluma napa giliake, kolómusaló zimi zimi atiginá iki numúitoka vamó.
LUK 23:49 Lá niago, aí agivelagegi itó Galilaia mikasigutí ámegetiki a venaki keza nene hotó otigí iki otinake ámina suni ánigamó.
LUK 23:50 Lá ikago, ve makó minamó, agulizá Zosehé. Áisi nene Zutaia apá makó agulizá Alimataia loko noi numutó ve minamó. Eza ve lamaná itó veveso mina ve Zuta vetini monó kansole ve makó minamó.
LUK 23:51 Lá imóza, kansole lugáate Izesuni apilitune liki kagata giliake lova gizi hukakumú nene gele kememi ve nenémo Ómasímo gizapa okimiaká ve alémo utó iti gamenamú gizapa oko mina ve minamó.
LUK 23:52 Áisi nene Izesuni gonosiva alinogo Pilató noitoka vike loká omikago, gele amekago,
LUK 23:53 zalotí apasoko aleko lemeake, gizopa gó lamanakú asapú omiake, aleko voko meikú geha mulí goló vatinakú nenegú ve vená makó gale zikitinamakú gale zetamó.
LUK 23:54 Palaitegú gale zetamó, avóikini asenini zeketakumú gili mina holisi gamena alí noligo nene.
LUK 23:55 Lá noigo, Galilaia mikasigutí Izesuni ámegetiki a vená nenete Izesuni gonosiváa nana oko gale zetatihe liki ániganigi Zoseheni ámegetiki vake gonosi milimilimagú viki ánigamó.
LUK 23:56 Ánigiake, numúitoka atiginá iki vake gonosiváaló holotatune liki anuva hilina ali vavá amó. Lá iake, ámina vená nenete holisigú Zuta vete li hukinamómaló nene kavasú viziki minamóza,
LUK 24:1 Sategú neteká holugú nene gonosiva mola apató vinigi anuvagi hilina ali vavá iki milamóma nene aliki vamó.
LUK 24:2 Vi anitiake ánigamó nene, geha mulí agepaló gehani napa zi hitamó nene aló ahelú i ámiginago ánigamóza,
LUK 24:3 keza áminagú itiake ánigamó nene Guivahani Izesuni gonosiváa ánigamamó neve.
LUK 24:4 Lá iake ámina netakumú negi nagi hiziki niago, ve lositá galinali utó ikasike, iki holúikú minasimó nene, luhoaká góini nenémo gizopa vaevae loko minamó.
LUK 24:5 Lá noigo ánigiake ámina vená nenete kehelele novizigo, mikasiuka gupá zemó. Lá niago, ámina ve losi nenetosa láa liki li kemesimó: Hele vegenalitini apakú amenigi oteko noi vemamú nanamú vitagá niave. Eza imanegú noamive. Mota otopá zeko otekave.
LUK 24:6 Lekeza Galilaia mikasiuka minake okulumakutí lumu ve gihila neza netá golesa aliaká nia vetini kigizakú nilími milikiko, zohota zaló nipili hilikiko, gamena losive makole minokinake goha otinogo uve loko lo likimi gakokumú goha lakagata giliki minalo.
LUK 24:8 Liki likasigo, keza gozapá láa loko lo kimi gakómaloka goha kagata giliake,
LUK 24:9 geha mulikú gonosi mola apáma ahuliake, goha atiginá iki vake, aí izegipala zuhagutí ileveníagi vegená lugáagi nene ániga sunimú avetó iki li kememó nene,
LUK 24:10 Maliá eza Magatala apatotí vená itó Zoaná itó Maliá magáa eza Zemusini izolaho itó vená makó lugáa nenete ámina gakó avetó iki aposoloma li kememóza,
LUK 24:11 aposolomate gakó imane gihila nilave liki gili alévolé amamó.
LUK 24:12 Lá niago, Pitá nene oteake gonosi mola apámaloka ololu loko vike geha mulikú gupá zeko ánigamó nene, lavolavo gó gizopa lamaná lositáma hanuva nego ánigoake, eza nene goha atiginá oko numutoka vike, ámina suni utó ikumú agata gululusi geleko minamó.
LUK 24:13 Lá noigo, ámina gamenaló izegipala zuhagutí ve losi nene Emause numutoka vinigi gapoló vasimó. Emause apá nene Zelusalegatí hotó otigí oko 11 kilomita nenéminoko minamó.
LUK 24:14 Lá iki nivasike, Izesutoka utó i netakumú ligili hagili iki nivasigo,
LUK 24:15 Izesú nene vogaláikutí utó oake makó vamóza,
LUK 24:16 kogómulaló hitonoigo, Izesú noive liki ánigi vevesamasigo,
LUK 24:17 eza gakó nene nana onoigo ligili hagili iki nivasive loko lokago, keza nene viki notesike kogoka kegepa muhelé noigo,
LUK 24:18 keikutí maga ve agulizá Kiliopá ave loko noi vémo anotó aleko láa loko lo amimó: Veno ve mukí iki Zelusale apakú ali nupa niamó nenete imane gamenaló utó i sunimú gili asú inamóza, géisi ve hamó nene gelemape.
LUK 24:19 Loko lokago, eza nana suni utó ikumú nilasive loko loká okimikago, keza láa liki li amesimó: Nasalete numutotí ve Izesuni sunimú nolusive. Eza nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve minake, Ómasímini agómulaló itó vegenalitini kogómulaló alévolé gakó loaká ve itó alévolé suni aleaká ve minamó neve.
LUK 24:20 Lá imó nemóza, lelí guguni giziaká vete napagi lelí monó gizapa vetegi apili ahulatave liki goní imikago, zohota zaló apiliki apeteke apili hele vemú nolusive.
LUK 24:21 Itó goí oko Isilae mikasiuka gala vetini kigizakutí lelémo atiginá itihe loko gelenounimóza, gakó makó láa loko neve. Ámina suni utó ikutí nene gamena losive makole mota vokave.
LUK 24:22 Lá onoimóza, lelí zuhagutí vená makó lugáate iki likago ininá okune. Keza neteká holugú nene gonosi milimilimaló vake,
LUK 24:23 gonosiva ánigamake, ageló losi utó ikasike Izesú nene oteko agómulagi noive liki lasi gakokumú nene ámina vená nenete vamokitana ánigiake, atiginá iki iki avetó iki li lememó.
LUK 24:24 Lá ikago, lelikutí makolititosa viki geha mulikú gonosi milimilima ánigasike, venalite iki avetó amómáminoko nego ánigasimóza, ámina ve nene agupeló ánigamasimó.
LUK 24:25 Liki likasigo, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza ve negi niasive. Mulutini lepa hizetigí onoigo Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete gakó mukí luhuva gizinamóma nene gili zagemasive.
LUK 24:26 Ómasímo gologí oleketative loko lo mololeketa vema nene ámina miluma netá ali gihimikiko helekoko alika nene oteoko lapanala goha alitive likigó gizinamóma neve.
LUK 24:27 Loko loake, Moseki itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetegi gizina gakó lo kemeloko novike, ezáamú monó gotolaú gizina gakó mukí nenémini mogonamú ale hee loko lo kimimó.
LUK 24:28 Lo kemeloko novike, Emause apá ali ávatiha iake, eza nene ámina apá avilegeko vinogo noigo,
LUK 24:29 keza agata aliki ho mota lemeake límugusi zinogo noize, lezagi makó akatune liki li amikasigo, Izesú nene gele kemekago, numukú nene makó itemó.
LUK 24:30 Itiki minake, nosá nanigi niake, eza nene mitó minake peleti aleake, Ómasi agepoka loake, gitegeake kimimó.
LUK 24:31 Lá noigo, kogómula panava zekago, Izesuni nene ánigi hee hee lasimó. Ánigi hee hee nilasigo, litá oko legemage imó.
LUK 24:32 Lá okago, keza láa liki ligili hagili asimó: Gapoloka gakó lo limike monó gotolámini mogona lo utó oko lo nolimike lelémo zaú okave.
LUK 24:33 Liki ligili hagili asike, litá iki otiki Zelusalega atiginá iki vasimó. Vi anitikasike, aí izegipala zuha 11-imagi agive lugáagi alegesá iki niago ánigikasigo,
LUK 24:34 ámina ve lositá nene litá iki avetó iki Guivahanitema nene lamaná oteko noike Saimoni utó o amekave.
LUK 24:35 Liki li kimikago, keza lá iki Izesúma gapoloka kémegetoko vike nosánetá nanigi peleti gitigitó ánigi hee lasi gakó nene avetó iki li kemesimó.
LUK 24:36 Izegipala zuhamate ámina gakó ligili hagili niago, Izesú nene galinali utó oake, ote minake hulu nene lekelitoka minino.
LUK 24:37 Loko lokago, keza ánigiake, ininá iake holosi utó okahe liki kehelele vizimó.
LUK 24:38 Lá iki kagata nigelego, eza láa loko lo kimimó: Lekeza nanamú ininá iki lakagata losi nigeleve.
LUK 24:39 Imane nezama lamaná utó nouve. Lekeza nigisa nigizatoka nuhúma ánigalo. Itó ánigiiki iki nugupeló ali giliiki ánigi hee lilo. Neza nugupegi vegená lahani utó okuve. Holosi nene nenéminiki niamave.
LUK 24:40 Loko lo kemeake, agisa agizani nene kelepizimó.
LUK 24:41 Lá okago, keza mulúikú agila guluma itímo velesá gili alévolé amake kagata losi nigelego, Izesú nene lekelitoka nosánetá ma nehe.
LUK 24:42 Loko loká okago, keza lotó gizina lagaha makó amiake,
LUK 24:43 ániginago aleko namó.
LUK 24:44 Itó Izesú láa loko lo kimimó: Neza lekezagi minunike Mosé lo hukoko li gakokú itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakokú itó Ómasi agepoka liká nama liká a gakokú nenikumú epoapo gakó luhuva gizamóma nene gihila ze asú inogo ive loko lo lekemeaká umóma neve.
LUK 24:45 Loko loake, monó gotolaú luhuva gizikago mina gakó nene gili vevesatave loko kigika kagata ale koló oake,
LUK 24:46 láa loko lo kimimó: Monó gotolaú gologí oleketative loko lo mololeketa vemú nene miluma geleko heleoko gamena losive makole galegú minooko heleneitikutí otopá zeko otinogo ive liki luhuva gizinamóma neve.
LUK 24:47 Itó aí agulizá nene numutó namató vegenatoka vo asú oko vokiko, vegená keza giliiki kigika ali viligikiko lihimáini ahuloketative loko lonoive. Itó ámina hoza nene Zelusale numutoka apí iki alimi vitave liki luhuva gizinamóma neve.
LUK 24:48 Ámina netá ánigakumú avetó iki li kimita vegenáma lekelisi niave.
LUK 24:49 Gilinahe. Améneho Sikalahula lehizeleketatove loko lo mololeketamó nene amiselekugo liminogo ive. Lá itomó nenazo, lekeza imane apá litá iki ahulamiki ageva iki niiko velé okulumakutí zámuza lekemekiko vitave.
LUK 24:50 Loko loake, minake, numutotí kelémoko vike Petania numuni ali alitiki viake, agizani ale otike nónohá zeketamó.
LUK 24:51 Nónohá nozeketake ahuloketoko okulumakú itimó.
LUK 24:52 Lá okago, keza mulúikú agila guluma goha igo, Zelusalega atiginá iki vake,
LUK 24:53 guguni giziaká zavusavegú nene gamena gamena Ómasi agepoka liki minamó.
JOH 1:1 Netá matá apí oko utó i gamena nene, Ómasímini agepagú gakotó mina vémo nene hanuva minake, mino-loko iteko minamó. Lá noike, Ómasímini amatoka minamó. Itó agepagú gakotó mina ve nenémo Ómasi minamó.
JOH 1:2 Áisi nene apí oko Ómasiloka minamó.
JOH 1:3 Minoake nene, netá mukí ale utó o asú imó. Netá hámakoláa áisi minamigo utó osá amimó neve.
JOH 1:4 Eza nene alévolé oko minoakalímini amelaho loló oko minake, alévolé oko minoaká nenémo vegená hize hanatoketamó.
JOH 1:5 Lapaná nenémo límugusigú hize hanatokago, límugusi nenémo lapaná nene apele helemimó.
JOH 1:6 Ómasímo ve makó alémo etó oake, amiselekago, voko utó imó, agulizá Zoní.
JOH 1:7 Áisi nene vegená mukí keza aí gakó giliiki gili alévolé itave loko lapaná nenémini gakoláa lo utó oko minamó.
JOH 1:8 Lá imóza, Zoní ezáa nene lapaná amelaho minamive. Eza hanuva lapaná amelahini gakoláagó lo utó oaká imó.
JOH 1:9 Lapaná amelaho eza numutó namató vegená hize sata okimiaká noi vémo gamena nene zupa mikasigú utó oake minamó.
JOH 1:10 Áisi nene mikasigú utó oakaláa nene utó imóza, mikasigú netá mukí nene áisi ale utó imó. Ale utó oake mino-loko novike lemeko mikasigú utó okago, mikasigú vegená keza aí ánigi hee hee lamamó.
JOH 1:11 Lá ikago, ezáa ale utó i apakú utó imóza, vegenala zuhate lelikutí noize liake alími kamatoka amamó.
JOH 1:12 Kigikagú aí ali gúemoláa nene Ómasímini izegipala zuha lilí itave loko gapo veleketamó nene aikumú gili alévolé ina vegená nenémini itave loko gele kemeaká noive.
JOH 1:13 Keza nene izóike getakutí Ómasímini vegenala lilí iki gosohá utó amave, itó lugupegú golanímini gapogú viki gosohá utó isá amave. Ómasilokatí gosohá utó iaká niave.
JOH 1:14 Ómasímini agepagú gakotó mina ve nenémo vegená loló oake, vogalategú minoko aleko ike, nasahilí asapulagi gakó gihilagi ale-loko limigo, ániguhá. Aí okulumakú lapaná ánigunimó nene, amelahini gipala hamokó minake amelahini lapanala lelepizigo ánigunimóma neve.
JOH 1:15 Aí mogonáa nene Zoní gakó napagutí láa loko lo utó imó: Nénisi ámina vemú goí oko nene neza utó amugo emane amunalotí mino-loko iteko mina ve nenazo, ámina ve alika nemegesaló noamó áisi nene není nivilegeko noave loko lo lukumumóma neve.
JOH 1:16 Áisi nene vegená mukitoka netá mukí asapulagi nasahilí olimikago, hagitana alekogó minoaká noune.
JOH 1:17 Ómasímo lokago, Mosé eza lo hukoko li gakokó luhuva gizo limimóza, Izesu Kilistó áisi aleko iteko nasahilí nene hagitana oletake gakó gihiláa lehizeletamóma neve.
JOH 1:18 Ómasi nene ve makolímohe makolímohe ánigonamive. Gipala hamokó ezáa nene Ómasi noive. Eza amelahini amatoka minake, amelahini mogonáa aleloko limike lo utó oko lo lemekave.
JOH 1:19 Zelusale numutokatí Zuta vegenalitini monó gizapa vete guguni giziaká vegi monó zavusavegú gelekelé ve makoki kimisilikago, Zonitoka vi anitiake, géisi éaga noane, gologí oletative loko lo mololeta vema noape liki loká imikago,
JOH 1:20 ezáa mogona egamega amike lo kimike lo utó ike neza gologí oleketative loko lo mololeketa vema minamuve.
JOH 1:21 Loko lokago, keza miní ameke goha loká itake itó géisi éagama noane. Gologí olimiaká vema velesá anitemiko okulumakutí goha ative liki lina ve Ilaizagama noape. Liki likago, eza nene Ilaizá noamuve lokago, géisi nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makó Mosekitana noi ve ageva oko nominuhá vema noape. Liki likago, eza óve lokago,
JOH 1:22 láa lokoma geza éahoma noane. Geitoka limisilikago uhá vegenáma voko nanave loko lo kimitune. Gezakamú nanave loko nolane.
JOH 1:23 Liki likago, Zoní láa loko lo kimimó: Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá luhuva makó láa loko gizamóma neve: Mikasi gomopalaló ve makolímo gakó napagutí Guivahanímini gapo nene likigikagú ali hee liki vilitalo, loko nolive loko giza gakó nene nenitoka alévolé okave.
JOH 1:24 Loko lokago, Palisaio monó vete kimisilikago Zonitoka viki anite ve nenete
JOH 1:25 áminamú goha loká itake lamó: Geza gologí oletative loko lo mololeta vema minamane, itó Ilaizaga minamane, itó Ómasímini agepagutí gakó loaká ve ageva nominuhá vema minamanimó nenazo, nanamú vegená nene monó nagamí holokimiaká noane.
JOH 1:26 Liki likago, Zoní láa loko lo kimimó: Neza vegená nagamikó holokimiaká noumóza, holutikú ve makó utó oake noimó nene lekeza ánigi guni isá amave.
JOH 1:27 Áisi nene némegetoko ova ova noive. Ámina veloka akohemunazo, aí gelekelé otoko hoza lagasó aletatomoki akohemuve.
JOH 1:28 Loko li netá nene Petania apatoka Zota nagamí vola helegaloka Zoní monó nagamí holokimiaká noitó utó imó.
JOH 1:29 Akiake gó lago, Izesú nene Zoní noitoka anitekago, hotó otigí oko volane noago ánigoake, láa loko vegenáma lo kimimó: Ánigalo. Volane áisi nene Ómasímini guguni gizoakalímini sipsip iza akaleva gihila nene numutó namató vegenalitini lihimaváini aí amupiló itekago agohí geaká noive.
JOH 1:30 Neza aikumú nene neza utó amugo emane amunalotí mino-loko iteko mina ve nenazo, ámina ve alika nemegesaló noamó áisi nene není nivilegeko noive loko lo lukumumóma neve.
JOH 1:31 Neza nene gozapá aí nene ánigo hee hee lamumóza, lekeza Isilae vegenalita ámina vémini gakola lo lukumugo gilitave loko aniteuke monó nagamí apí oko hololeketumóma neve.
JOH 1:32 Loko Zoní nene loake, goha láa loko avetó ike lo kimimó: Neza Sikalahulímo okulumakutí nama luhusigitana oko lemeko ámina vémini amupiló aleneigo ánigumóma neve.
JOH 1:33 Neza gozapá aí nene ánigo hee hee lamumóza, monó nagamí hololikimiaká hozaló nimisili vémo Sikalahú limike amupiló aleneiko ánigatani ve áisi nene vegená nene není Sikalahú holoketanogo ive loko lo nimimóma neve.
JOH 1:34 Loko litoka lemeko noigo ánigumole loko mogonamú nene áisi nene Ómasímini gipala noive, loko limó.
JOH 1:35 Akiake gó lago, Zoní ave itó izegipala zuhagutí ve lositá ámina mikasiló minamó.
JOH 1:36 Niago, Izesú nene apá makotoka novigo, ánigoake, izegipala losima nene láa loko lo kimimó: Ómasímini sipsip iza akaleva ánigalizo.
JOH 1:37 Loko lokago, keza nene gakó gilikasike, Izesuni ámegetiki vasimó.
JOH 1:38 Vikasigo, Izesú nene viligoko ánigoake, lekeza nanamú niasive loko lokago, kezáini gakokutí Lavi velemaka, lelí gakokutí nene monó gizapa velemaka, geza hí numukú minoaká noane.
JOH 1:39 Liki likasigo, iki ánigalizo loko lokago, keza ámegetiki vasike, numunáa ánigasike, ho ale zohota okago, áminaloka makó mini milasimó.
JOH 1:40 Zonini gakó gilikasike Izesuni ámegetasi vegutí nene makó agulizá Etulú, eza Saimon Pitani agunala.
JOH 1:41 Áisi nene litá oko uvolahini Saimoni ánigoake, láa loko lo amimó: Leza Mesiani mota ánigokune. (Mesiá nene Zuta vetini gakokutí, itó Kilistó nene Kiliki gakokutí, ámina agulizalímini mogonáa nene gologí oletative loko lo mololeta ve loko neve.)
JOH 1:42 Loko loake, Izesutoka alémoko vokago, Izesú nene ánigoake, láa loko lo amimó: Geza Saimoga Zonini gipalamaka, geí gugulizá Sipasí ave loko nomuluve. (Sipasí nene Zuta vetini gakokutí, itó Kiliki gakokutí nene Pitá, agulizalímini mogonáa nene geha sepepizámo.)
JOH 1:43 Akiake gó lago, Izesú nene Galilaia mikasiuka vitove loko agata geleake, Piliponi ánigoake, geza némegetozo.
JOH 1:44 Loko limó nene, Pilipó ave Etulú ave Pitá ave nene Petesaita apatokatikó minamó.
JOH 1:45 Itó Pilipó nene Natanaeni ánigoake láa loko lo amimó: Mosé lo hukoko li gakoki itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete la gakoki luhuva giza vema mota ánigokune. Nasalete apatokatí Zoseheni gipala Izesunima.
JOH 1:46 Loko lokago, Natanaé nene Nasalete apatokatí nana netá lamaná makó utó itive. Loko lokago, Pilipó nene láa lokoma oko ánigozo,
JOH 1:47 loko lokago, Natanaé nene Izesutoka vo anitekago, ánigoake, Ánigalo. Imane ve Isilae ve gihiláa nenazo, agikagú soza gakó minami ve noive.
JOH 1:48 Loko lokago, Natanaé loká otake geza hitóma nougo ániganimó neve. Loko lokago, Izesú nene Pilipó velesá gelémoko amigo, nimuza za mogonaló noako ánigumóma neve.
JOH 1:49 Loko lokago, Natanaé láa loko limó: Monó gizapa venemaka, geza lamaná Ómasímini gipala noane. Isilae ve lelí gugulizaki ve noane.
JOH 1:50 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Nimuza za mogonaló noako ánigumóma neve loko lo gumutó gelekanike nenikumú gele alévolé onoape. Gelezo. Oko moloko umó imane nene avevezahaváa neve. Netá gihila gohaláa nene alika ánigoko gilinogo ane.
JOH 1:51 Loko loake, miní ameko láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekeza okulumá koló okiko, Ómasímini ageló keza okulumakutí lumu ve gihila nenitoka tigá limigá niko ániganigave, loko limó.
JOH 2:1 Numuni lositá akiake, Kana numutó Galilaia mikasiuka nene ve vená losima ali agizakú vizinigi nosánetá ali vavá niago, Izesuni izolaho áminaló noigo,
JOH 2:2 Izesú ezagi izegipala zuhagi alesa milikimikago, viki makó miniki nosánetá ninago,
JOH 2:3 áminagú mina vegenalite vain nagamíma ni asú ikago, Izesuni izolaho nene vain nagamíma mota ni asú ikave loko lo amimó.
JOH 2:4 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Vená geza nenemú nanamú nenitoka nolane. Nene není netáma neve. Neza alévolé netá loló ito gamenaváne velesá alitonamive.
JOH 2:5 Loko lokago, izolaho nene gelekelé izegipalama nene netá makokumú lo nolikimikoma ilo, loko lo kimimó.
JOH 2:6 Itó Zuta vegenalite litá litá iki kugupe nogokalavó iaká amó nenazo, ámina numukú nene nagamí goni sipisi gehanitunú lilí amó nene 6-ía minamó. Ámina goni napa hamopamó vaí itikumú nene somo ligizani luga luga asú igo ihiki lekiaká amó neve.
JOH 2:7 Lá okago, Izesú eza gelekelé izegipala nene lekeza nagamí ihiki nagamí goni napamagú lekilo. Loko lo kemekago, keza nagamí ihimi leki leki ago ago, goni napama nene vaí oake agepagó minamó.
JOH 2:8 Lá ikago, Izesú nene lekeza lugáa ihiki aliki viki nosánetá gizapa vema amilo. Loko lokago, keza ihiki aliki nivago,
JOH 2:9 ámina ha nagamilímo vain nagamí loló okago, nosá gizapa vemámo no gilimó nene laga imóza, hikutí utó itímini mogona gele vevesamimó. Gelekelé izegipama kezáikó gili hee hee lamó. Lá igo nosá gizapa vemámo vená alimi ame vema sele loake,
JOH 2:10 láa loko lo amimó: Ve mukitoka nene vain nagamí lagaváa nene goí iki kimikago, niki niki kigikauka gopa okago, alika nene vain nagamí golesáa nene ihiki kimiaká niave. Nenéminokoma nemóza, géisi nene senisim okanike vain nagamí lamaná imane halá gekanike minanike minanike alika ale utó molokanimó nene vatí sunive, loko lo amimó.
JOH 2:11 Izesú nene Kana numutoka Galilaia mikasigú nene ámina alévolé suni apí ike, ezáa hazana kelepizekago, izegipala zuha keza nene ánigiake, aikumú gili alévolé amó.
JOH 2:12 Lá ikago, Izesú nene Kana numutó ahuloake Kapanao apatoka lemeko novigo, izolahove agunala izegipala zuha mukí keza ámegetiki vamó. Viki neneló gamena hána minamake,
JOH 2:13 Zuta vetini avóikini asenini zeketakumú gili mina holisi alitokagove loko, Izesú nene Zelusalega iteko vimó.
JOH 2:14 Neneló Izesú ánigamó nene monó zavusave hé numunaloka pulumaká iza itó nama luhusi nene Ómasi guguni gizi amitave liki aliki ake, haitó mikasigutí moniló ámina mikasigú moni kimiaká a ve keza moni holomaló gatiká iki niago, ánigoake,
JOH 2:15 lepa nagá límegeake nakahuni loló oake, vegená niamó sipsip iza pulumaká iza niamó kepeleko kimisele ahula ahula igo, nivago, haitó mikasigutí moniló ámina mikasigú moni kimiaká a vetini holoma aleko gululupa soake gatiki mina moni aleko tulu ahuloake,
JOH 2:16 nama luhusi miliaká a vema láa loko lo kimimó: Aménehini numuni imane ali meina numuni lilí amilo. Imane netá hatoka aliki vilo.
JOH 2:17 Loko Izesú lokago, izegipala zuha leza nene geí numunimule loko mulúne gitihiná imó nenémo nepele hilitimó okave liki monó gotolaú gizikago mina gakó goha gulunimó.
JOH 2:18 Lá okago, Zuta vetini monó gizapa vete láa liki li amemó: Geza némini manámini noanimóma éahini gakotó nalene. Haitó suni makó ale utó moloko mogonaka lelepizemane.
JOH 2:19 Liki likago, konotó aleko láa loko lo kimimó: Lekeza monó zavusave imane tele vizikiko, nénisi nene gamena losive makole oko noviko, ge lutiginogo uve.
JOH 2:20 Loko lo kemekago, keza lamó: Avotege keza monó zavusave imane kilisimasi 46 oko novigo gi lutiginamóma neve. Itó géisi nene gamena losive makolegó noviko ge lutigitove loko nolape.
JOH 2:21 Liki lamóza, Izesú nene ezáa agupémini zavusavegú lo vizike limó.
JOH 2:22 Minoko heleneikutí gamena losive makole minake mómoká oko otekago, izegipala zuha leza ámina netakumú Izesú li gakómagi monó gotolagutí gakó nenegi mota alévolé okago gelekunike, gele alévolé unimó.
JOH 2:23 Izesú nene avóikini asenini zeketakumú gili mina holisigú nene Zelusalega noike, ezáa mogona utó itive loko alévolé suni haitopaitolímini loló okago, mukí vegená keza ánigiake, agulizaláa gili alévolé amóza,
JOH 2:24 Izesú ezáa nene mukí vegenalitini mogona ánigo asú okamó nenazo, keitoka voko ale akisemimó.
JOH 2:25 Eza ve makolímini mogona gilinogo voko vegenatoka loká miká oketosá amimó. Ezáagó vegená kigikagú ánigo asú oaká imó neve.
JOH 3:1 Palisaio monó vetini kigivéipo makó minamó, agulizá Nikotemó. Áisi nene Zuta vetini monó gizapa venini makó minamó.
JOH 3:2 Ámina ve áisi límugusigú Izesú noitoka vike láa loko lo amimó: Monó gizapa velemaka, leza mogonaka geleaká noune. Géisi monó apí o lemeaká ve gihila minokanike, Ómasilokatí lemenimóma neve. Ve makó nenémo Ómasi aitoka minamiko loló oaká noani suni aleko alévolé netá loló oakaláa nene nomive.
JOH 3:3 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Neza lamaná lo gimitoze, gelezo. Makó nenémo okulumakutí gosohá utó amitimó nenémo Ómasímo alévolé oko gizapa olikimiaká apá ánigaminogo ive.
JOH 3:4 Loko lokago, Nikotemó láa loko limó: Íi, mota napa okatímo nana oko gosohá utó itive. Nana oko izolahini agatupagú itekiko goha getatikumú lane.
JOH 3:5 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Neza lamaná lo gimitoze. Makó eza monó nagamí holoko Sikalahulímini agikagú vo holokoko gosohá utó amitimó nenémo Ómasímo alévolé oko gizapa olikimiaká apakú iteminogo ive.
JOH 3:6 Vegenalititokatikó utó itamó nenete vegenalitini kemetamenigi utó inigave. Sikalahulímitokatí utó itamó nenete Sikalahulímini ametamenigi utó inigave.
JOH 3:7 Lá onoinazo, lekeza okulumakutí gosohá utó itave loko lumó nene geza gelekako gena amino.
JOH 3:8 Hepé nene gopa aleaká noive. Lá noigo hepelímini anó giliaká niamóza, mogonáa hitotí apí oake aleaká noive itó vike hitoka lutegeaká noihe nene gelemave. Itó Sikalahulímitokatí utó ita vegenalitini mogonáa ámináminoko nene neve.
JOH 3:9 Loko lokago, Nikotemó nene gakó lanimó nene mogonaló gelemu gakó laninazo, nana oko utó itive.
JOH 3:10 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Géisi nene Isilae vetini gakó apí o kemeaká ve noanimó nenazo, gakó nolumómámini mogona nanamú gele gopa okane.
JOH 3:11 Neza lamaná lo gimitoze, gelezo. Leza nene ánigoko gele nouni netá áminagó lo lekemeaká nounimóza, lekeza nene gakote gili ahuliaká niave.
JOH 3:12 Neza mikasigú utó oaká noi netakumú lo lekemekugo, gili seketigí amanazo, nenemú okulumakú utó oaká noi netakumú lo likimitomó nene, nanatitotí gili seketigí itave.
JOH 3:13 Lekelikutí ve makolímo okulumakú iteko okulumakú noi netá nene keké ánigonamimóma neve. Okulumakutí lumu ve gihila nénisi Ómasilokatí lumumó nenazo, neza okulumakú noi netá nene ánigonoumóma neve.
JOH 3:14 Mosé nene gozapá mikasi gomopalaló gosihakitana avevezaha netá loló oake zaló ale otimó nene gosihámate kepele vegenalite áminaló ánigiiki goha lamaná itave loko lá imó nene nenéminiki okulumakutí lumu ve gihila není nene malipo zaló nilími otinigave.
JOH 3:15 Nilími otikiko nene, nenikumú gili alévolé itamoláa keza alévolé kemetamenigi minanigave, loko limó.
JOH 3:16 Ómasímo numutó namató vegená lelikumú milumavate gilimó nene napa napa nego gipala hamokó lehizeletamó nene aikumú gili alévolé ita vegená keza latila amiki alévolé kemetamenigi minanigave loko lá imó neve.
JOH 3:17 Gipala nenémo mikasiuka vegená lihima kimitove loko nomive. Kelémo kugutó vizitive loko Ómasímo amiselekago limimó neve.
JOH 3:18 Makó keza Ómasímini gipalamú gili alévolé itamó nene, Ómasímo lihima kememinogo ive. Makó keza gili alévolé amitamó nenete Ómasímini gipala hamokó aí agulizá gili alemamó nenazo, nenemú Ómasímo mota lihima kiminogo ive.
JOH 3:19 Lihima kemeaká nenémini mogonáa lá oko neve: Okulumakutí lapaná nene mikasiuka vegenalitini kovogisaló ale utó okugo, keza nene netá golesa aliki miniaká amó nenazo, keza lapaná nene ahuliake, límugusímini mututoni mini etó amó neve.
JOH 3:20 Makó keza netá golesa aliki minatamó nenete Ómasímini lapaná kemegesa amiiki kezáini miniki aliki amó nenémini mogonáa utó okative liki Ómasímini lapanató isá amave.
JOH 3:21 Makó keza netá gihila aliki minatamó nenete Ómasímo hize lé okimikago iki miliki amó nenémini mogonáa utó itive liki lapanalámini avogisaló anigave.
JOH 3:22 Lá iki miniki, Izesú nene izegipala zuha lelémoko Zelusalega ahulokunike, Zutaia mikasiloka voko minuhá. Neneloka makó minunike nagamí holoketoko minuhá.
JOH 3:23 Ámina zupa nene Zonini nene velesá nagá numukú alími milamago, Zoní nene Salima apá agilikaloka minake, Aeno loko noi numutoka minamó.
JOH 3:24 Neneló nagamí mukí minokagove loko vegená anitikago, monó nagamí holoketoko minuhá.
JOH 3:25 Lá okago, Zuta ve makolímo Zonini izegipala zuhagi nagamí holokimiaká sunimú pelevesava zemó.
JOH 3:26 Lá iake, Zonitoka viki láa liki li amemó: Tisalemaka geza Zota nagamí vola helegaloka noako, gezagi makó minasi ve mogonáa lo utó moloko lo lemeni ve nenémo itína gamena nene vegená nagamí noholoketago, mukí vegená ahuligitiki aitoka vi asú niamole.
JOH 3:27 Liki likago, Zoní láa loko lo kimimó; Ve makó nenémo okulumá amelaho netá matá amemikoma ezáa hagitana alitihe.
JOH 3:28 Neza gologí oleketative loko lo mololeketa vema minamuve loko lo lukumumóma neve. Ámina ve ale goí otoko gapova veletatane loko Ómasímo nimiselekago umóma neve.
JOH 3:29 Vená ánigi milita ve áisi vená ve loló okoko agoliza noviziko, agivelaho gelekoko alémo vatí oko mulunagú lamaná gilinogo ive. Nenéminoko mukí vegená nene Izesutokagó nivago gelekuke mulúnegú agila guluma itimó nenémo hutilí oko vaí oko minative.
JOH 3:30 Ámina vémini agulizá nene minomo iteko minatimóza, nénisi minomo lemeko minanogo uve.
JOH 3:31 Veletokatí limimó áisi livilegeko noive. Makó nene mikasigutí utó amó nenete mikasímini mututoni lilí inigave. Lá iki mikasigutí gakó linigave. Itó okulumakutí limi ve nenémo livilege asú onoive.
JOH 3:32 Áisi nene netá matá geleko ániga netakumú loaká noimóza, aí gakó giliake amegesaló mila vegená mukí niamave.
JOH 3:33 Gakoláa gili alitamó keza Ómasímo lokago alévolé oaká noi veve liki nene gakó hize lé iaká niave.
JOH 3:34 Ómasímo amiselekago limi ve áisi nene Ómasímini Sikalahula gúe vaí omiake Ómasímini gakokó loaká noive.
JOH 3:35 Amelaho eza gipala ánigo amu heleake, mukí netá nene gipalámini agizakú molo asú okave.
JOH 3:36 Makó nenete Ómasímini gipalamú gili alévolé itamó keza alévolé kemetameni mota alikave. Itó makó keza gipalámini gakó gili ahuliiki mihina itamó keza alévolé kemetameni aleminigave. Nenémini amupiló Ómasímini mesaha ititokó minanigave, loko limó.
JOH 4:1 Palisaio ve keza Izesukumú láa liki gelemó: Zoní nene vegenala zuha luguhakó kelémo moloko monó nagamí holokimiaká noimóza, Izesú nene vegená mukí kelémo moloake holokimiaká noive.
JOH 4:2 Nene gakó nene hanuva lamó. Izesú nene izegipala zuha lo lemekago lezategó monó nagamí holoketunimó. Lá okago, Izesú nene gakó geleake,
JOH 4:3 Zutaia mikasi nene ahuloake, Galilaia mikasigú goha vimó.
JOH 4:4 Novike nene, Samalia mikasiuka vo anitimó.
JOH 4:5 Samalia mikasigú apá makó agulizá Sika loko neneloka anitimó. Ámina apá nene ká emane amunaló Zakopó eza mikasi makó nene gipala Zoseheni amimómámini agilikaloka minamó.
JOH 4:6 Lá okago, áminaló nene Zakoponi nagamí gale minokago, Izesú nene áminaloka holínaka vo aniteake, gapo vike vitímo agizamuha zekago, ámina nagamí galeló minamó.
JOH 4:7 Noigo, aí izegipala zuha leza nosánetá meina hizinogo numutoka itekuko, Izesú ezáagó noitoka Samalia vená makó nagamí ihitove loko amó. Oko anitekago, Izesú nene nagamíma ihe nemezo loko lokago,
JOH 4:9 Zuta vegi itó Samalia vegi nene otopá ziki miniaká amó nenazo, ámina vená nenémo geza Zuta ve neneka nanamú Samalia vená nenitoka nagamikumú voká nolane.
JOH 4:10 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza Ómasímo gimiti netalímini mogona gelemane. Itó nagamí ihe nemezo loko nolu ve není mogona gelemane. Geza není mogona geletilina, itó alévolé oko mino-loko voakalímini nagamikumú loká atilina, gumuline.
JOH 4:11 Loko lokago, vená nenémo láa loko limó: Ve lamanámaka, gale hána nenazo, itó geí nagamí iheaká netá nominazo, alévolé oko mino-loko voakalímini nagamí hikutí iheko nimitane.
JOH 4:12 Avoteho Zakopó eza nagamí gale imane ligimó nenazo, ezáagi gipalagi iza galavagi keza áminagutikó niaká amó. Itó géisi nene Zakoponi avilegeko nagamí makó haitolímini ale utó inogo nolape.
JOH 4:13 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Nagamí imane natamóza, goha nagamikumú likivisinogo ive.
JOH 4:14 Není nagamí nene lakagatupa oaká nagamí neve. Makó keza nenitokatí nagamí natamó nene, goha nagamikumú kiviseminogo ive. Nénisi nene nagamí kemekugo nene kigikagú agómula minati nagamí minokiko alévolé kemetamenigi minimi itiki minanigave.
JOH 4:15 Loko lokago, vená nenémo ha nagamikumú nolihe loko láa loko lo amimó: Ve lamanámaka, geza ámina nagamí nemekako, nokinake nagamikumú goha nivisemiko, imaneloka gamena gamena oko nagamí iheva iheva oaká noumó nene ahulokinake navasú vizeko minatoha.
JOH 4:16 Loko lokago, Izesú ezáa mogonamú gele hee litive loko láa loko lo amimó: Voko vaka nene alémoko ano.
JOH 4:17 Loko lokago, vená nenémo váne nomimó nenae. Loko lokago, Izesú láa loko limó: Geza váne nomive loko lamaná lokanimóza,
JOH 4:18 géisi nene veló vanimó nene ligizani lugaloka asú igo vokanike animóma neve. Itó itínasa vonani ve nene geí vaka nomive. Nenemú geza soza lamane.
JOH 4:19 Loko lokago, vená nenémo láa loko limó: Ve lamanámaka, itínasa mota gelekuve. Geza Ómasímini agepagutí gakó loaká ve noane.
JOH 4:20 Leza Samalia vegenalitini avotege nene imaneló Gelizim agokaló Ómasi geké limiaká amó. Itó Zuta ve lekeza Zelusalega Ómasi geké lotatune liki liaká niamóma neve.
JOH 4:21 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Vená geza lo gimitoze, geleko alezo. Gamena makó alitokaze. Nene alitokiko nene, aménehini imane agokalokó negopa, itó Zelusale numutokagó negopa, mukí apatoka gupá zi amiki monola litave.
JOH 4:22 Lekeza gili gopa iki nene gupá zi amiaká niave. Lukugutó vizeaká nene Zuta ve lelitokatí utó itinazo, Zuta ve lélisi gele hee lo nounike Ómasi gupa ze ameaká noune.
JOH 4:23 Gamena makó alitanogo ive. Itó imane litá oko mota alitokaze. Nenemú vegenala zuha lamaná keza kigikatunú itó gakó gihilatunú aménehini gupá zi aminigave. Améneho nenéminiki gupá zi amita vegenakumú vitagá noive.
JOH 4:24 Ómasi nene sikalahú nenazo, leza Ómasímini Sikalahulímini zámuzatunú itó gakó gihilatunú gupá ze amitune.
JOH 4:25 Loko lokago, vená nenémo láa loko lo amimó: Gologí oletative loko lo mololeta ve (leza Kilistó ave loaká nouhá ve) utó itive liki likago gelenoumó nenazo, nene mota gelekuve. Eza utó okoko netá matá mukí nene lo utó o asú inogo ive.
JOH 4:26 Loko lokago, Izesú gakó lo nogumu ve nénisi nene noumole, loko lo amimó.
JOH 4:27 Loko noligo, izegipala zuha leza okunike, ámina Samalia venaki gakó lasimó nenemú sigaga lomikunike, nanetakumú nolihe itó nanamú gakó lo namihe loko loká otanogo gena livisekago ahulunimó.
JOH 4:28 Lá okago, vená nenémo nagamí goni nene ahuloake, ololu loko taoniloka vike mukí vegená láa loko lo kimimó:
JOH 4:29 Lekeza iki imane ve ánigalo. Ánigonamu ve áisi nene asugunatoka oko moloko umó nene gakó lo utó molo asú onimikave. Lá imó nenazo, eza gologí oletative loko lo mololeta vema noitihe.
JOH 4:30 Loko lokago, numutokatí lemeke Izesú noitoka anitikago,
JOH 4:31 izegipala zuha leza gala vizeko monó gizapa velemaka, nosánetá nozo.
JOH 4:32 Loko lokuko, eza láa loko lo limimó: Nosánetá haitolímini nenitoka nemóza lekeza gelemave.
JOH 4:33 Loko lokago, lezatetoka logele hagele unike makolímo nosánetá makó ale ma amekago lihe.
JOH 4:34 Loko lokuko, eza limó: Nimisilimó eza lititoka molatitoka oko hoza gakó lonetamó nene nalumó nenémo nosánetáne neve.
JOH 4:35 Lekeza ikani losive makole goloko helekiko nosánetá omolanogo ive liki liaká niamóza, lo likimitoze, gililo. Lokogómula pulusiki aménehini mini nene ánigalo. Nosánetá mota omolamó nenémini iki vegená kigika mota ali vavá iki niminave.
JOH 4:36 Loko lo nolukumu gakó nenémini hozaváa alita ve nenete meinaváa alinigave. Alikiko vegená makolite alévolé kemetameni ali luhanigave. Lá ikiko, kigikagú monó zuha atilí a vegi gihila lege vegi ali apiziiki kogoliza vizinigave.
JOH 4:37 Lá okiko, makolímo zuhá okago, makolímo gihila lege moloaká noive liki liaká nia gakóma alévolé inogo ive.
JOH 4:38 Lekeza ali zuhá amikima gihiláa ligitave loko likimiselekumóma neve. Vegená makolite hoza aliki ali zuhá ikago mota omolokago, lekeza hozaninímini gihila hanuva milikave.
JOH 4:39 Loko lokago, Samalia vená nenémo netá matá oko moloko umóma lo utó molo asú onimikave loko lo kemekago, ámina apakú vegená mukilite Izesukumú gili alévolé amó.
JOH 4:40 Lá iake, Izesutoka vi anitiake, makó minatune liki alesa milikago, gamena lositá kezagi makó minamó.
JOH 4:41 Kezagi minake monó lo kimigo, mukilite gili seketigí amó.
JOH 4:42 Lá iake, ámina vená nene láa liki li amemó: Leza ganáma nene géisi avetó okako geleháma neve. Lá unimó nemóza, itínasa nene ezáa agepagutí gakó ligo gelekunike gele alévolé okune. Áisi lamaná numutó namató ve lelí lugutó vizeaká ve noive loko mota gele alévolé okune, liki lamó.
JOH 4:43 Izesú ganá nene Ómasímini agepagutí gakó liaká ve kezáini numuni apáitoka minikikoma nene, ma kilími napa aminigave loko likumú nene Izesú eza kezagi gamena losima minoake, Galilaia mikasiuka vimó.
JOH 4:45 Galilaia mikasiuka vo anitekago, Galilaia vegená keza amunaloka Zelusalega viake avóikini asenini zeketakumú gele minoaká holisigú eza hoza aligo ánigamó nenazo, nenemú Izesuni alími milamó. Lá ikago, Kana numutoka Galilaia mikasigú nene amunaló emane Izesú lokago hanuva nagamilímo vain nagamí loló i numutoka atiginá oko vimó.
JOH 4:46 Voko noigo, Kapanao numutoka kiapé makolímini gipala avisekago, noigo,
JOH 4:47 Izesú eza Zutaia mikasi ahuloko goha atiginá oko Galilaia mikasiuka oko nanitive liki likago, geleake ámina kiapé nene gipala helesakosá oko noigove loko Kapanao numutoka alémoko vitove loko Izesutoka vike negénegeka limó.
JOH 4:48 Negénegeka lokago, Izesú nene lekeza lu avevezaha la avevezaha nougo, ánigiake gakóne gili aliaká niahe.
JOH 4:49 Loko lokago, ámina vémo limó: Ve lamanámaka, gipáne helekatize, litá oko lomano.
JOH 4:50 Loko lokago, Izesú nene geza hanuva vozo. Gipaka mota zokokave. Loko lo amekago, ámina vemámo Izesuni gakó gele aleake, atiginá oko vimó.
JOH 4:51 Novigo, gó lokago, gelekelé vemate gapoló anitiki gipaka mota zokoake noive.
JOH 4:52 Liki likago, zoka gamenamú loká oketago, keza azozá ho luseteló nego agupegú govisi alike hakalotave.
JOH 4:53 Liki likago, gipámini amelaho nene mogonamú lá oko gilimó: Ámina gamenaló Izesú nimisilike gipaka mota zokokave loko limóma neve. Loko geleake, ezáagi vená izegipalagi Izesukumú gili alévolé amó.
JOH 4:54 Izesú nene Zutaia mikasiukatí oko Galilaia mikasiuka atiginá ike lu avevezaha la avevezaha nene igo, losi imó.
JOH 5:1 Minoko Zuta vetini holisi napa makó alitokago, Izesú nene Zelusalega itimó.
JOH 5:2 Neneló sipsip izatini gatetó nene nonohuló makó minamó, agulizaláa Petezata. Agilikaloka gaizopa numuni ligizani lugaloka asú igo minamó.
JOH 5:3 Ámina numukú nene kivisi vegená, kogómulaló ali vegená, kigisaló ali vegená, kigisa kigizani nakeseta vegená mukí aki miniaká amó.
JOH 5:4 Lá amó nene Guivahanímini ageló makolímo gamena makó zupa lemeaká noike ámina nagamí ale heipeí oaká itotí ámina nonohulokú ganá limi ve nene avisi netakutí zokoaká imó nenazo, keza nagamíma heipeí itikumú gizapa iki minamó.
JOH 5:5 Lá iki minakú nene ve makó agisa genisi i ve izolaho getakutí kilisimasi 38 oko novigo alímiki áminaló ahulikago minamó.
JOH 5:6 Noigo, Izesú eza ámina ve ánigoake, gamena hána hána minokave loko geleake, loká otake geza zokatove loko ma gelenape.
JOH 5:7 Loko lokago, agisa genisi i vemámo limó: Ve lamanámaka, hí ve noitímo nagamí nonohulóma heipeí noiko nagamikú nelémo molokiko zokatove. Liminogo nougo, makolímo litá oko nivilegeake lemeaká noive.
JOH 5:8 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza oteoko avilisaka geheko gapo moloko vozo.
JOH 5:9 Loko li agepagi agisa golesa i vemámo agisa pehe lo ahuloake, oteko avilisala geheko gapo moloko vimó. Ámina hoza nene holisi zupa alimó.
JOH 5:10 Nenemú Zuta vegenalitini monó gizapa vete ve zokamó nene itína holisimagú nenazo, avilisaka ale nogehenimó nene amosá suni alekane.
JOH 5:11 Liki li amikago, eza láa loko lo kimimó: Nelémo zoka vemámo avilisaka geheko gapo moloko vozo loko loake nimiselekago aleko nouve.
JOH 5:12 Loko lokago, keza láa loko lo gimi ve agulizá éahoma neve.
JOH 5:13 Liki lamóza, Izesú nene mulusi ikú holúikú legesá oko vimó nenazo, alémo zokago mina vemámo agulizaláa gelemimó nenazo,
JOH 5:14 gelemuve loake, monó zavusavegú iteko noigo, Izesú minoko aí ánigoake láa loko lo amimó: Gugupega mota lamaná okaze. Nenemú alika genavagi netá gizalekatanize, lihima netá goha alemo.
JOH 5:15 Loko lokago, ámina ve eza Izesuni ánigo hee loake, vike Zuta gizapa vema ánigoake nelémo zoka vémini agulizá Izesúma neve, loko lo kimimó.
JOH 5:16 Holisigú holisigú hoza nenémináa aleaká ikumú nene Zuta vegenalitini monó gizapa vete nenelotí apí iki gopoguni militake lovaga li amemó.
JOH 5:17 Lá ikago, Izesú láa loko lo kimimó: Améneho hoza aleaká noimó nene holisi gamenagi miní ameko aleaká noive. Itó nezagi áminagó oko aleaká nouve.
JOH 5:18 Loko lokago, Izesú nene Zuta vetini holisi ale gopa ikumú, itó Ómasimú nene aménehove like Ómasigi nezagi lelegí oko nousive loko likumú nene Zuta vetini monó gizapa vemate ámina netá lositakumú nene gili golesa goha ake, apele hilitune liki amuza golesa miliaká amó neve.
JOH 5:19 Lá okago, Izesú nene gakó láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Neza Ómasímini gipala noumóza, nezáne nagata geleko hoza alitomoláa nomive. Améneho alimó nene ánigouke áminagó oko aleaká nouve. Améneho oko moloko noimó nene gipala neza ánigouke, áminagó oko oko moloko oaká nouve.
JOH 5:20 Améneho nene gipala není ánigo amu heleaká noike, hoza nalimó nene nelepize asú oaká noive. Itó lekeza hoza nalugo ánigiaká niamó nenegó nomive. Lekeza ánigiiki sigaga linitatave loko améneho eza hoza napa lekelepizitove loko neve.
JOH 5:21 Améneho eza hele vegená kelémo otike kelémo lamaná oaká noimó ámináminoko gipala neza aipe aipe kemetameni gosohá kimitove loko hanuva kiminogo uve.
JOH 5:22 Améneho eza vegenalitini lihimamú lo hukoketosá amive. Ámina hoza mukí nene gipala není nigizakú molokamó nene
JOH 5:23 vegená mukilite aménehini agulizá ali otiaká niamó nenémini iki gipala není nugulizá ali otitave loko neve. Makó keza gipala není nugulizá ali otema vegenalite gipala nimisilimó aménehini agulizá ali otemamó geleaká noive.
JOH 5:24 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Makolímohe makolímohe není gakó gelekoko nimisili vemú gele alévolé onoimó nenémo alévolé ametameni mota alekave. Alika lihimalamú goha goní aminogo ive. Heleaká ametameni nene ahuloake alévolé ametameni mota aleake noive.
JOH 5:25 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Gamena makó alitanogo ive. Itó imane litá oko mota alitokave. Neneloka helemó nenete Ómasímini gipala není nonó lupa giliiki otiiki minanigave.
JOH 5:26 Améneho eza alévolé oakalímini mogonáa neve. Gipala neza áminagó oko alévolé oakalímini mogonáa minatane loko nimisilimó.
JOH 5:27 Lá okago, neza okulumakutí lumu ve gihila nounazo, améneho nene mukí vegenalitini lihimáinimú lo hukoketatane loko lonetamóma neve.
JOH 5:28 Imane nolu gakó giliiki nene ininá amilo. Gamena makó molamó nene hanuva neze. Nene alitokiko, gonosi apakú akinamó keza nonó lupa giliiki,
JOH 5:29 galegutí otinigave. Lá iiki netá lamaná aliki minamoláa keza alévolé kemetamenigi otinigave. Itó netá golesa aliki minamoláa keza otikiko, lihima kiminogo uve.
JOH 5:30 Lá itomóza, nezáne nagata geleko hoza alitomoláa nomive. Améneho lokiko nene, lihimamú lo hukoketanogo uve. Lá inake, lihimamú hoza alekugo, etanogo ive. Ámina hoza alitomóza, nezáne nagata geleko alemoko nimisilimó áisi lititoka molatitoka oko alinogo uve.
JOH 5:31 Nezáne mogonáne lo utó itomó nene, gihila zemitinazo,
JOH 5:32 makolímo mogonáne lo utó okiko gihila zinogo ive loko nene gelenouve.
JOH 5:33 Lekeza Zonitoka ve makó kimisilikago, keza loká imikago, eza gakó gihila lo utó onoimóma neve.
JOH 5:34 Vegená neneta mogonáne ánigiiki hizi lé initatave loko lamuve. Hanuva giliiki alévolé lekemetameni aliiki alévolé gapogú vitave loko lekelikumú nene noluve.
JOH 5:35 Zoní eza lamaná liví napa loló oake, hize hanatoleketonoigo, lokogoliza viziki minamó neve.
JOH 5:36 Ómasímo není hize lé onimiaká noimó nene Zonini avilegeko haitolíminoko neve. Améneho haitopaitó hoza alitane loko hoza gakó lonetamó nene ámina hozámini gihila ale utó okugo, améneho nimiselekago lumumómámini mogonáa utó oaká noive.
JOH 5:37 Améneho nimisilimó áisi mogonáne lo utó oaká noimóza, lekelisi nene aí anó lupa gilisá amamóma neve, itó aí ánigisá amamóma neve.
JOH 5:38 Lekeza améneho nimisili vemú gili alévolé amanazo, aí gakó nene likigikagú minamive.
JOH 5:39 Lekeza nene monó gotola mota alenoune liake, alévolé oko minoakalímini gakoláa nenegú neve liki giliake, agizaka hiziki miniaká niave. Itó není mogona nene ámina luhuvagú utó noimóza,
JOH 5:40 lekelisi nene nenitoka iki gímiziiki alévolé lekemetamenigi itanazo, gopa ahulinimiaká niave.
JOH 5:41 Itó vegenalita nugupe aliki ititave loko losá amumóza,
JOH 5:42 lekelí mogonáa nene lamaná gelenouve. Likigika nene Ómasiloka milisá amave.
JOH 5:43 Nénisi nene aménehini gakotó moloko lekelitoka lumumopa, lekelisi nene geha zi nimisá amave. Minoko ve makó ezáa agata geleko anitekikoma nene, geha zi aminigave.
JOH 5:44 Lekeza nene vegenalite lilími napa itave liki giliake, Ómasi hamokolímo lelémo napa itive liki makó lisá amave. Lá ikanazo, nana iiki Ómasimú gili alévolé itave.
JOH 5:45 Lekeza nenikumú nene Ómasi amelahini avogisaló goní oletatimó nehe liki lamilo. Lá oko nomive. Lekelisi nene Moseni gakotoka leheta iaká niave. Ámina ve Moseni gakó nenémo goní oleketanogo ive.
JOH 5:46 Áisi nene luhuva gizamó nene nenikumú gizonoimóma neve. Nenemú lekeza aí gakó gili alemó nelina nezamuki gili alévolé aline.
JOH 5:47 Lá onoimóza, Moseni luhuva gakó gili ahulikamó nenazo, není gakó nene nana iki gili guni itamó neve, loko lo kimimó.
JOH 6:1 Izesú eza ámina gakó lo asú oake, Galilaia nonohuló agulizá makó Tipelia loko noi nonohuló likeko vo helega imó.
JOH 6:2 Voake kivisi vegená mukí kelémo zoka zoka ike, lu avevezaha la avevezaha igo, vegenalite ánigiake, ámegetiki viki minamó.
JOH 6:3 Lá niago, Izesú nene izegipala zuha lelémoko agokaú iteko minunimó.
JOH 6:4 Gamena nene zupa Zuta vetini avóikini asenini zeketakumú gili mina holisi alitokago,
JOH 6:5 Izesú nene vegená mukí aitoka nanitego, ánikogoake, Piliponi nene loká otake nosánetá hikutí meina hizeko kimitune. Láa vegená alegesá amó imanete niko vo holoma itimó neve.
JOH 6:6 Loko limó nene Izesú eza netá matá oko moloko itimó nene nego, hanuva gimivagú moloko limó.
JOH 6:7 Lokago, Pilipó nene moni gó ligizani lugaloka asú igo ahuloko nosánetá meina hizeko kimitunimóza, ma vo aleminogo ive.
JOH 6:8 Loko lokago, izegipala zuha lelitokatí makó Saimon Pitani agunala Etulú áisi nene láa loko limó:
JOH 6:9 Imaneuka izegipa makó noimó áisi peleti ligizani lugaloka asú igo itó lagaha lositá aleneimóza, vegená mukí nianazo, ánenéatunú nana itune.
JOH 6:10 Loko loká okago, Izesú nene lekeza vegenáma li kimikiko mikasiló mini gesá iki minino loko lo limimó. Ámina apató nene tau lamaná minamó nenazo, neneló ve 5 tausen ale alitoko nenéminiki limiki mini gesá ikago,
JOH 6:11 Izesú nene ámina peleti aleake, Ómasi agepoka loake, alegesá iki mina vegená gona moloko kemeake, ámina oko lagahama kimimó.
JOH 6:12 Kemekago, niki niki kagatupa okago, Izesú nene izegipala zuha lo limike lumatamáa minoko latila okatize, gizaká ilo.
JOH 6:13 Loko lokago, leza peleti ligizani lugaloka asú igo kemekuko namó nenémini lumatamáa ale nupa oko gosúveha 12 vaí okago ale mulunimó.
JOH 6:14 Lá okago, golivagi alévolé netá lá oko loló igo, vegená keza ánigiake, imane lamaná Ómasímini agepagutí gakó loaká ve napa makó mikasigú utó itive liki lina vema noitive.
JOH 6:15 Liki liake, Izesuni hizi vigiake, agulizaki venini lilí itanigi ago, ánigoko geleake, ahulokimiake ezáagó agoka makotoka itimó.
JOH 6:16 Iteko noigo, únaká molokago, izegipala zuha leza nonohuló agilikaloka lemehá.
JOH 6:17 Lemeko Kapanao numutoka atiginá oko vinogo nagamikú lapegú noituko, límugusi litihokago, Izesú velesá amigo, lezategó vunimó.
JOH 6:18 Novuko, ohuhú napa alike, nagamíma valahuká napa nozigo, vunimó.
JOH 6:19 Leza nene kilomita 5-ahe itó 6-ahe ahulokunike novuko, Izesú nene nonohuló amupiló liso liso vike lugupeló naligo, ánigokunike, lehelele vizimó.
JOH 6:20 Lehelele novizigo, Izesú nene lekelegesá legemino. Nénisima nouze.
JOH 6:21 Loko lokago, sipigú alémo molanogo nouko, áminasitó vitune loko luni apatoka nene vo anitunimó.
JOH 6:22 Akunike gó lago, vegená mukí nonohuló vola helega minamoláa keza láa liki lamó: Holugú sipi hamokó imaneló nego ánigunimó. Nenegú izegipala zuha kezáikó Izesuni ahuliake vikamó nenazo, Izesú hitoka vonoitive.
JOH 6:23 Liki kagata gululusi giliake niago, Tipelia apatokatí vegená makó nene sipi makokú itiake Guivahanímo Ómasi agepoka loake peleti kemekago namómaló imi anitemó.
JOH 6:24 Anitiake, mukí vegenalite Izesuge izegipala zuha niamago, vitagá iake, ámina sipigú itiake, Izesukumú vitagá itune liki Kapanao numutoka atiginá iki vamó.
JOH 6:25 Nonohuló imane helegaloka vitagá iki iki alími utó miliake Monó gizapa velemaka, geza nana oko ane.
JOH 6:26 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekeza lu avevezaha la avevezaha ugo ánigiake, nenikumú vitagá niahe. Lá oko nomive. Peleti lukumugo, niki niki lakagatupa okago vitagá niave.
JOH 6:27 Lekeza hozaváa alilo. Haha iti nosá nenemukopa, alévolé oko minoaká nosánetá nenémini hozaváa alilo. Okulumakutí lumu ve gihila neza Ómasi aménehini anosa alenou ve neza alévolé oko minoakalímini nosánetá lamaná likiminogo uve.
JOH 6:28 Loko lokago anotó aliki Ómasímo giliko lamaná itive loko nana hoza alitune.
JOH 6:29 Liki loká ikago, láa loko lo kimimó: Ómasímo hoza alitave loko loleketonoimóma nene nimisili ve nenikumú gili alévolé itave lokoma nenae.
JOH 6:30 Loko lokago, láa liki li amemó: Alévolé suni makó ale utó okako, ánigokinake, geikumú gele guni itune. Nana hoza makó alitane.
JOH 6:31 Avotege keza gozapá mikasi gomopalaló minamómaló nene mana nosakó niki minamóma neve. Nenémini luhuva gakó nene Okulumakutí nosá kimigo niki minamó neve liki gizinamóma neve.
JOH 6:32 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lamaná lo likimitoze, gililo. Mosé nene okulumakutí nosá lekememimóma neve. Améneho nene likimimó. Itó okulumakutí nosá gihila lekemeaká noive.
JOH 6:33 Nosánetá nene okulumakutí mikasigú limimó nenémo alévolé oko minoaká nene ale utó olekemeaká noive. Nenémo nene Ómasilokatí nosánetá gihila neve.
JOH 6:34 Loko lokago, Guivahani geza nosánetakumú lanimó nene gamena gamena limitanize.
JOH 6:35 Liki li amikago, Izesú láa loko lo kimimó: Alévolé oko minoakalímini nosánetá nénisi nene nouve. Makó keza nenitoka iki gímizitamó nene gaúna heleminigave. Itó nenikumú gili alévolé itamó keza nagamikumú kiviseminogo ive.
JOH 6:36 Neza nene lo lekemeaká noumóza, lekeza nene gili ahuliake, gili alévolé amave.
JOH 6:37 Mikasiuka vegená nene améneho nemeaká noi vegená keza mukí nene nenitoka anitinigave. Nenitoka anitita vegená nene ma kehelú aminogo uve.
JOH 6:38 Okulumakutí lumumó není negepagú gakó hize lé itove loko lememuve. Nimisili vémo lititoka molatitoka oko hoza alitove loko lumumóma neve.
JOH 6:39 Améneho nene nenitoka kelémo mola vegená latila ikatave loko kelémo nupa okinake gamena napaló avasavagi kelémo otekugo, otinigave. Nimisili vémini agepagutí gakó lá oko neve.
JOH 6:40 Gipala ánigi hee li miniki aikumú gili alévolé itamó keza alévolé kemetameni alikiko, gamena napaló kelémo ote asú inogo uve. Aménehini gakó nenéminoko neve.
JOH 6:41 Loko Izesú nene okulumakutí nosánetá nénisi nouve loko likumú nene Zuta vetini monó gizapa vete gili golesa iake géneka lake, Izesukumú láa liki lamó:
JOH 6:42 Imane ve nene Zoseheni gipalama neve. Itó izolahiko amelahiko nene ánigo nouháma nenazo, neza okulumakutí lumumóma neve loko nanamú loaká noive.
JOH 6:43 Liki likago, Izesú láa loko lo kimike limó: Lekeza gilikiko golesa amino.
JOH 6:44 Ve makó nene kezáini kigikatunú giliiki nenitoka iki gímizeminigave. Améneho nimisilimó eza kelémoko okiko, iki anitinigave. Lá okiko, neza nene vegená nenémináa gamena napaló kelémo otinogo uve.
JOH 6:45 Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete gakó láa liki luhuva gizinamóma neve: Ómasi ezáa vegená mukí nene monó lo kemeko apí okiminogo ive. Liki gizinamó nenazo, améneho monó lo kimiko gilitamó keza nenitoka anitinigave.
JOH 6:46 Ve makolímohe makolímohe aménehini ánigosá amimóma neve. Ómasilokatí lumumó nénisi hamokó nounazo, nezagó ánigonouve.
JOH 6:47 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Nenikumú gili alévolé ina vegená kéisi nene alévolé kemetameni mota alikave.
JOH 6:48 Alévolé oko minoakalímini nosá nénisi nene nouve.
JOH 6:49 Avotike keza mikasi gomopalaló mana nosakó niliki nivake alika helemó.
JOH 6:50 Itó okulumakutí nosá nokoko helemoakalímini imane nenitoka nene neve.
JOH 6:51 Alévolé nosá okulumakutí limimó nene nénisi nene nouve. Nenemú makó keza nenitokatí nosánetá natamó nene, alévolé iki mini lúaló miliki viki minanigave. Mémelánémo nene nosánetá loló onoive. Numutó namató vegená lekeza alévolé lekemetamenigi minatave loko likiminogo uve.
JOH 6:52 Loko lokago, Zuta ve keza pelevesava zeke áisi nana okoko mémeláa limiko natunikumú live.
JOH 6:53 Liki likago, Izesú ezáa zohota zaló hilitimó nenémini gihila ali lá itakumú anoza gakó láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo nolukumuve. Lekeza okulumakutí lumu ve gihila není mémelagi golanigi namitamó nene, alévolé lekemetameni aleminigave.
JOH 6:54 Makó keza není mémelagi golanigi natamó nene, alévolé kemetameni mota alikago gamena napaló kelémo otinogo uve.
JOH 6:55 Není mémela nenémo nosá gihila neve. Itó není golani nenémo nagamí gihila neve.
JOH 6:56 Není mémelagi golanigi ninamó nenete neniki ali akisikave. Neza ámina oko keí ale akisekuve.
JOH 6:57 Améneho alévolé vémo nimiselekago, lemekumole loko aí gelegele nominuve. Ámina iki není mémeláne nata vegenalite není gelegele minanigave.
JOH 6:58 Okulumakutí limi nosalímini mogonáa lá oko neve. Avotike gozapá namómáminoko nomive. Kéisi mana nosánetakó niliki vake alika helemóma neve. Itó není nosá imane natamó nenete mini lúaló miliki alévolé kemetamenigi minanigave.
JOH 6:59 Loko Izesú eza Kapanao numutoka minake monó numukú itike, ámina monó nene lo kimi gakó neve.
JOH 6:60 Lá okago, aí vegenala zuha keikutí mukilite ámina gakó nene giliake, kezáitoka nene gakó imane gelehá nene gena okanazo, nene éaho gele hee loko amegesa molative. Liki goseleka likago,
JOH 6:61 Izesú nene agikatunú geleake, láa loko limó: Gakó nene gilikago golesa okahe.
JOH 6:62 Okulumakutí lumu ve gihila neza goí oko minu apató atiginá oko noitugo, lekeza ánigatamó nene, nana itamó neve.
JOH 6:63 Lugupémini mémela nenémo alévolé lemetameni ale utó oakaláa nomive. Alévolé lemetameni loló oaká nene Sikalahulímini hoza neve. Itó gakó lo nolukumumó nenémo alévolé lekemetameni ale utó oaká gakó neve.
JOH 6:64 Láa loko lo lukumumóza, lekelikutí lugáa nenete gili alévolé amave, loko limó. Izesú nene monola gili ahulata vegenala nene hozava apí i zupa mota geleneimó neve. Itó amimika liti ve ámina oko geleneimóma neve.
JOH 6:65 Nenemú ámina gakó lo kemeake, miní ameko láa loko lo kimimó: Neza nenemú láa loko lo nolukumuze, gililo: Makolímo améneho alémo vávani amiko nenitoka omo aniteakaláa nomive.
JOH 6:66 Loko lokago, ámina zupa nene vegenala zuha mukilite ezagi minanigi goselé kepelekago, kemegesa amiake vikago,
JOH 6:67 Izesú nene izegipala zuha 12-ama loká oletake lekezagi ámina iki ahulinimiiki vitune liki nilahe.
JOH 6:68 Loko lokago, Saimon Pitá láa loko lo amimó: Guivahani geza ahulogimikinake éahitoka vitune. Geza hamokó alévolé oko minoaká gakó loaká noane.
JOH 6:69 Leza nene geikumú mota gele alévolé onoune. Geza Ómasilokatí apazá keké vizeko noani ve noane loko gelenoune.
JOH 6:70 Loko lokago, Izesú láa loko lo kimimó: Neza izegipa 12-a lekelémo etó okumóza, lekelitokatí makó nenémo Satatoka mino molokave.
JOH 6:71 Loko limó nene Kaliotó numutotí Saimoni gipala Zutá eza Izesuni vegenala zuha 12 lelikutí vémo minoko amimika litikumú limó neve.
JOH 7:1 Lá okago, Zelusalegatí Zuta vegenalitini monó gizapa ve keza Izesuni apele ahulatune liki amuza milikago, Zutaia mikasi nene ahuloake Galilaia mikasigukó vogá ogá oko minamó.
JOH 7:2 Lá oko noigo, avóike minumuni gekumú gili mina holisi alitokago,
JOH 7:3 Izesuni agunamotamolate láa liki li amemó: Vegenaka zuha keza lu avevezaha la avevezaha oaká noanimó nene ánigatave loko imane apá ahulokoko voko Zutaia mikasiloka loló okako ánigatave.
JOH 7:4 Makó nenémo omo utó itove lokoma asuguná minoko hozaváa ma alesá amive. Geza hoza nenémináa alitove lokoma, voko vegená kovogisaló utó okoko aliko ánigatanazo,
JOH 7:5 liki izegipa agunamotamola keza lamó nene, aikumú gili alévolé amake láa liki likago,
JOH 7:6 Izesú nene láa loko lo kimimó: Lekeza netá matá loló itune liki litá iki lilí itamóza, Zutaia apató vito gamenaváne velesá alitamive.
JOH 7:7 Monó gelema vegenalite mukahá lekepeleminigave. Neza nene miniki aliki ago golesa imoláa lo utó oaká nou netató gasó nimiaká niave.
JOH 7:8 Lekeza nene holisigú vilo. Neza nene gamenáne alitaminazo, itínasa ma tovaminogo uve.
JOH 7:9 Loko loake, Galilaia mikasiuka minamó.
JOH 7:10 Minokago, agunamotamolate goí iki holisi minatune liki Zelusalega tivikago, ezagó nene alika olío hizeko tovo imó.
JOH 7:11 Notovo igo, holisi nene alitokago, Zuta ve keza aikumú lokatoká iki hiláauka voko noitive liki vitagá amó.
JOH 7:12 Lá iki mihina iki vitagá niago, mukí vegenalite aikumú musímusika liki nilake lugáate Izesú nene ve lamanáma neve liki likago, lugáate géneka liake ahulalo, áisi nene vegená kelémo gopa napa oaká noive.
JOH 7:13 Liki lamóza, Zuta vetini monó gizapa vemú kehelele vizekago, gakó napagutí lamake asugunatoka lamó.
JOH 7:14 Lá ikago, holisi holulagú Izesú nene monó zagusavegú itike monó apí okimike limó.
JOH 7:15 Lá oko noigo, Zuta ve keza sigaga lake áisi nene lelí sukulu lamimóma nemóza, monó mogona hiláaukatí geleaká imó nolive.
JOH 7:16 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Neza monó apí olikimiaká noumó nene nezáne geleko lo lekemesá amuve. Nimisili vémitokatí geleko lo lekemeaká nouve.
JOH 7:17 Makó nenete Ómasímo lititoka molatitoka oko alitune liki gilitamó nene, alika Ómasilokatí nehe nenitokatí nehe nene ámina monokumú gili hee linigave.
JOH 7:18 Makó nenete kezáini kagata gilitató litamó nene kugupe aliki itiki linigave. Makó nenete kimisili ve hoza amelahikumukó agupe aleko ititune liki hozava alita ve nenete ve huluva, sozagi nomi vegená niave loko litune.
JOH 7:19 Lekelikutí Mosé eza lo hukoko lo likimi gakó amegesa mila vegená ma niamave. Nenemú lekelisi nene nanamú nipilitune liki liaká niave.
JOH 7:20 Loko lokago, vegená mukilite lamó: Geza matuka gopa okago nolape. Éaho gipilitove noligo nolane.
JOH 7:21 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Neza holisi zupa avevezaha hamokó loló umó nene ánigiake sigaga linamó neve.
JOH 7:22 Nenemú gililo. Mosé nene izegipatini kugupeló Ómasímini anosa milikitatave loko loleketamó nene, Mosé apí amimó. Avotike kezáini apí amóma neve. Lá okago, ámina hoza alita gamena alitokago, holisima neve liki lamiki ámina hoza hanuva aliaká niave.
JOH 7:23 Nene Mosé lo hukoko li gakó haha okative liki Ómasímini anosa nene izegipatini kugupeló nene holisi gamenaló milikimiaká nianazo, nénisi nene holisi zupa ve gepili alémo lamaná ukumú lekeza nanamú gili golesa iaká niave.
JOH 7:24 Lekeza ánigi lamaná amikima gakó galinali lamilo. Mogonaló gili hee hee likigó lilo.
JOH 7:25 Loko lokago, Zelusale apá amelage luguhate láa liki lamó: Apilitune liki liaká nia vema imane nehe.
JOH 7:26 Nana okago gakó utó nolitó imane kugulizaki vele nenete géneka litamave. Keza aí mogonáa giliki gili vevesamó Ómasímo gologí oletative loko lo mololeta vema noigo niahe.
JOH 7:27 Lá oko nomive. Imane vémini getamoláa mota gelenoune. Gologí oletative loko lo mololeta vema utó itimómámini mogona ma gele vevesaminogo une.
JOH 7:28 Liki lamó nene Izesú Nasalete numutoka utó ihe like giliake láa liki likago, Izesú monó zagusavegú nene monó apí oketoko noike gakó napagutí láa loko limó: Íi, lekeza mogonánegi není getamó mogonáagi gelenoune liki linamóza, lumumó nene nezáne nagata geleko lememuve. Lamanalímini amelaho noive. Áisi nimiselekago lumumóza, lekeza aikumú nene gelemave.
JOH 7:29 Nénisi nene aí amatoka minutotí nimiselekago lemekumó nenazo, aí mogona gele vevesonouve.
JOH 7:30 Loko lokago, Ómasilokatí lumumó neve loko likumú nagá aminigi amóza, gamenaváa alitamigove liki kigizató gena okago ahulamó.
JOH 7:31 Lá ikago, keitokatí vegená mukilite aikumú gili alévolé iake láa liki lamó: Imane vémo lu avevezaha la avevezaha oaká noinazo, gologí oletative loko lo mololeta vema anititive liki lina vemámo Izesuni aviligitihe. Óve, avilegeminogo ive.
JOH 7:32 Alegesá iki mina vegenalite láa liki nilago. Palisaio monó vegenalite giliake, keza guguni giziaká a ve napagi ligili hagili iake Izesuni nene nagá numukú alími milatave liki pilisi ve kimiselemó.
JOH 7:33 Lá ikago, Izesú láa loko limó: Neza gamena koma lekelitoka mininake nimisili veloka atiginá oko vinogo uze.
JOH 7:34 Lá okugo lekeza nenikumú vitagá itamóza, ma ánigaminigave. Voko minatotoka nene nana iki ititave. Ma iteminigave.
JOH 7:35 Loko lokago, Zuta vete kezáitoka láa liki ligili hagili amó: Imane ve hitoka voko noiko vitagá itunikumú live. Zuta vegená Kiliki mikasiuka hutilí iki viki niamoláa keitoka voko minoko monó gakó apí o kemeko noiko vitagá itunikumú lihe.
JOH 7:36 Lekeza nenikumú vitagá itamóza, ma ánigaminigave loko limó itó voko minatotoka ma iteminigave loko limó nene nana itikumú live, liki lamó.
JOH 7:37 Zuta vegenalitini holisi napa nene asú inogo noigo, alegesá napa iki niago, Izesú oake gakó napa like láa loko lo kimimó: Makó keza nagamikumú kivisekikoma, nenitokatí iki natave.
JOH 7:38 Itó monó gotolaú nenikumú gili alévolé ita vegenakumú nene kigikagutí monó nenémo nagamí lisani nenémini oko zeko minanogo ive liki luhuva gizinamóma neve.
JOH 7:39 Loko Izesú limó nene ezáamú gili alévolé ita vegená nene Sikalahú lehizeketatove loko limó neve. Eza okulumakú gonanalisi lapanalámini agikagú velesá itenamikeve loko Sikalahú velesá lehizeketamike limóma neve.
JOH 7:40 Ámina gakó nene vegenalite giliake, lugáate Izesukumú nene lamaná Ómasímini agepagutí gakó loaká vele gakoláa gelekunike ageva nouhá ve imane noive.
JOH 7:41 Liki likago, lugáate áisi nene Ómasímo gologí oletative loko lo mololeta vema noive liki likago, lugáate Izesukumú Galilaia mikasiuka utó ihe liki giliake pelevesava ziki láa liki lamó: Gologí oletati vema nene nana oko Galilaia mikasigutí utó itive.
JOH 7:42 Monó gotolaú nene gologí oletative loko lo mololeta ve eza Tevitini apá gotola Petelehe apakú itó Tevitini agapilamó zuhagutí utó inogo ive liki luhuva gizinamóma neve.
JOH 7:43 Liki liake, aikumú mini luga luga amó.
JOH 7:44 Lugáate nagá amitune liki amó nene kigizató gena okago ahulamó.
JOH 7:45 Lá iake, monó zagusaveló pilisi ve minamó keza atiginá iki vikago, guguni giziaká a vegi Palisaio monó vegi keza loká ikitake lekeza nanamú alímiki amave.
JOH 7:46 Liki likago, pilisi vete áisi gakó nolimó nenémini iki ve makolite lisá amave.
JOH 7:47 Liki likago, Palisaio ve keza láa liki lamó: Lekezagi ámina oko lokogoka vizekago nilahe.
JOH 7:48 Monó gizapa ve lugáagi Palisaio ve lugáagi aikumú gelemó alévolé okago nilahe.
JOH 7:49 Óve. Imane li huka gakó gelema vegená alegesá iki niamó nene usí vize kemenei vegenakó niave.
JOH 7:50 Liki likago, keikutí ve makó Nikotemó nene amunaló emane límugusigú Izesutoka vi vemámo láa loko lo kimimó:
JOH 7:51 Lekeza lilo. Ve makó nene mogonáa giliki lihimavala ánigamiki apilitune liki liaká niahe. Monó gotolaú lá oko nomive.
JOH 7:52 Loko lokago, agivelage gahá amiki láa liki lamó: Gezagi nene ámina oko Galilaia mikasiukatí numuká ve noape. Monó gotolaú vitagá ova ova oko Galilaia mikasiukatí Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makó utó itive loko keké nomive loko gilitanize. [
JOH 7:53 Liki liake, hutilí iki numúitoka vi vi amó.
JOH 8:1 Ikago, Izesú nene Olivi agokaú itimó.
JOH 8:2 Akiake gó lokago, ho sikí noligo, monó zagusavegú goha iteko noigo, vegená mukí áisi noitoka alegesá ikago, mitó minake monó apí o kimimó.
JOH 8:3 Lainim-noketago, monó mogona apí ikimiaká a vegi Palisaio monó vegi keza vená makó moko mogonaló noigo ánigiake Izesutoka alímiki viki alími holukú miliake láa liki lamó:
JOH 8:4 Tisalemaka, imane vená mokoló noigo ánigokunike alémoko nounimó lae.
JOH 8:5 Itó Mosé eza lo hukoko li gakokú vená nenémináa gehanitunú kipili ahulalo loko loletonoimóma nenazo, géisi nanave loko nogelene.
JOH 8:6 Liki lamó nene gakó lo gopa itihe liki gimivagú miliki lamó. Gakó nana oko litihe gelekinake neneló alémo moloko lokinake goní otatune liki agoka viziki lamó. Likago, Izesú gupá zeake mikasiló nene agizanitunú luhuva gizamó.
JOH 8:7 Nogizago, keza loká imiake goha loká itago, oteake láa loko lo kimimó: Lekelitokatí ve makó lihimavala nomiti vémo apí oko gehanitunú apelekiko apililo.
JOH 8:8 Loko loake, goha gupá zeake mikasiló agizanitunú luhuva makó gizamó.
JOH 8:9 Nogizago gakola giliake, améipo ale goí oko vokago, hamopamó viká viká iki vi asú amó. Vikago, ámina venáma Izesuni amatoka noigo,
JOH 8:10 Izesú okena oko gonú napilike loká otake vená geza gilímiki a vegená hitoka vave. Makolímo lihimakamú goní ogetamihe.
JOH 8:11 Loko lokago, vená nenémo Guivahanínemaka, lá amave. Loko lokago, Izesú limó: Nezagi ámina oko lihimakamú goní ogetamuve. Nenemú voko lihima netá goha alemo, loko lo amimó.]
JOH 8:12 Alika Izesú eza vegená nene gakó miní ameko láa loko lo kimimó: Neza mikasiuka vegená lekelí liví nouve. Makó není némegetata vegená keza límugusi gapogú viki minaminigave. Alévolé lapaná aliiki minanigave.
JOH 8:13 Loko lokago, Palisaio monó ve keza láa liki li amemó: Gezaka mogonaka lo utó moloko lanimó nene leza gelekuko gihila nomive.
JOH 8:14 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Nezánéne mogonáne lo utó mulumó nene, neza hitokatí umó itó hitoka vitohe nenémini mogonáa gelenouke, gakó nolumó nene gihiláa neve. Lekelisi nene nemú manamú makó gilisá amave.
JOH 8:15 Lekeza ha vegenalite lotuva ligiaká niató liaká niave. Neza mogonataganamú lotuva legeko hozaváa itína alemumóza,
JOH 8:16 neza mogonatagana lotuva legeko alulina nene nezánegó alitomoláa oko minamiline. Nimisili ve améneho nelémo vatí oaká noinazo, alitomoláa oko nene lotuva legeko hozaváa alitomó nene gihiláa zinogo ive.
JOH 8:17 Mosé lo hukoko li gakokutí láa loko nemóma neve: Ve lositalitosa ve makolímini mogona li utó iki litái gakó nene hamó gapoló vokikoma lasi gakó nene gihiláa neve loko litune.
JOH 8:18 Nezáne mogonáne nolugo, nimisili ve améneho nene ámina oko lo utó molonimiaká noive.
JOH 8:19 Loko lokago, keza loká itiki amekaho hí noive liki likago, eza láa loko lo kimimó: Lekeza není mogona gili guni amake aménehinigi mogona gili guni amave. Lekeza není mogona gelelina, aménehini mogonagi ámina iki gili guni aline.
JOH 8:20 Loko Izesú limó nene eza monó zagusavegú moni miliaká a pokisi mina agilikaloka minake, monó lainim-oketoko ámina gakó limóza, gamenaváa alitamigo ve makolímo oko nagá numukú alémo molamimó neve.
JOH 8:21 Izesú miní ameko láa loko lo kimimó: Neza ahulolikimikinake vokugo, lekeza vitagá iiki lihimatinigi ha miniko hilinigave. Lá iki hiliiki nénisi voko minatotoka ma aminigave.
JOH 8:22 Loko lokago, Zuta vetini monó gizapa vete neza voko minatotoka ma aminigave loko limó nene nanamú live. Ezáa agupe ale golesa oko hilinogo lihe.
JOH 8:23 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Lekelisi nene amunalokatí niave. Nénisi veletokatí nouve. Lekeza mikasiukatí niamóza, neza mikasiukatí minamuve.
JOH 8:24 Lá onoimó nenazo, neza nenemú lihimatinigi ha miniko hilinigave loko lo lekemekuve. Neza imane minoko mogonáne lo nolukumumóza, lekeza Ómasilokatí lemeni ve noane liki gili alévolé amitamó nene, lihimatinigi ha miniko hilinigave.
JOH 8:25 Loko lokago, loká itiki Olo, éahoma noane. Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Apí oko mikasiuka lumutotí lo lekeme-loko voaká noumó lae.
JOH 8:26 Neza lekelí lihima gakó mukí alenoumóza, nimisili vémini gakó imane lo utó moloko lo lekemeaká nouve.
JOH 8:27 Loko amelahikumú láa loko lo kemekago, keza gili hee lamamó.
JOH 8:28 Nenemú Izesú miní ameko láa loko lo kimimó: Lekeza okulumakutí lumu ve gihila není nene zaló nilími otiiki, lo lekemeaká noumómámini oko noive liki gili guni inigave. Itó nezáne nagata geleko alemuke, améneho lo nimitokó loaká noive liki gili guni inigave.
JOH 8:29 Nimisili ve eza nezagi makó noive. Neza gamena gamena netá matá oko moloko ukumú amu helekago, ma ahulonetosá amive.
JOH 8:30 Loko lokago, vegená mukilite Ómasilokatí limi ve noive liki aikumú gili alévolé amó.
JOH 8:31 Zuta ve gili alévolé iminamoláa nene Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza není gakotokó minatamó nene, není izegipáne gihila minanigave.
JOH 8:32 Lá iiki gakó gihiláa gili guni ikiko, ámina gakolímo nagakutí gologí olikimikiko, vatí iki minatave.
JOH 8:33 Loko lokago, makolite láa liki li amemó: Leza Avalahani agapilamola nouko makolímo ezáa gopoguna lelémo molosá aminazo, geza gologí olimikako, vatí oko minatune loko nolape.
JOH 8:34 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Makó keza lihima netá aliki minatamó nene lihima netalímini gopogu izegipa minanigave.
JOH 8:35 Gopogunate gizapa véinímini numukú miniki aliki aminigave. Gipalámogó nene amelahini numukú mino lúaló moloko minanogo ive.
JOH 8:36 Nenemú Ómasímini gipala áisi gologí olikimikiko, lekeza lamaná nagakutí gologí olikimikiko minanigave.
JOH 8:37 Lekeza Avalahani agapilamola niave loko mota gelenoumóza, gakónémo likigikagú minamigo, nepele hilitune liki liaká niave.
JOH 8:38 Neza aménehini amatoka minuke ánigonou netakumukó loaká nouve. Lekeza nene lekezatini ametipitokatí ánigiki gele netakó lilí iaká niave.
JOH 8:39 Loko lokago, ameteho nene Avalahá noinae. Liki likago Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza Avalahani agapilamola minalina, aí avevezahaló iki miliki minaline.
JOH 8:40 Ómasilokatí gakó gihiláa gulumó nene lo lekemenoumóza, nepele hilitune liki liaká niave. Avalahá nenémini osá amimole.
JOH 8:41 Lekelisi nene ametipo imó imó nene iaká niave. Loko lokago, leza gapoló izegipa minamune. Ómasi nene ameteho hamokóma noive.
JOH 8:42 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Neza Ómasi minutotí vegená nemetamenigi loló okuke lemenouve. Neza nagata geleko lumumó negopa, Ómasímo nimiselekago noumó nenazo, ametipo nene Ómasi minalina, likigika nenitoka milaline.
JOH 8:43 Není gakó nana okago gili vevesamave. Neza gakó nolugo gena likivisekago gilisá amamó, nenemú.
JOH 8:44 Lekelisi ametipo Satá amu hiliti netá alitune liki giliaká niave. Áisi gozapá nene kepelenó kepelenó oko mino-loko noave. Agikagú gakó gihila nomigo, amegesa ameaká noive. Soza gakolímini amelaho eza soza saza gakó nene nosánetala loló okago, áminaló gelekelela minoaká noive.
JOH 8:45 Nénisi nene gakó gihiláa lo lekemeaká noumóza, lekelisi nene gili ahuliaká niave.
JOH 8:46 Lekelitokatí makolímo není lihima ma lo utó okiko alévolé itihe. Neza gakó gihiláa lo lekemeaká noumó nenazo, nanamú gili alisá amave.
JOH 8:47 Makó keza Ómasímini gipa minatatite Ómasímini gakó gilinigave. Lekeza Ómasímini izegipala minamake, aí gakó gili ahuliaká niave.
JOH 8:48 Loko lokago, monó gizapa ve keza láa liki li amemó: Geza Samalia numuká ve matuka gopa okago nolape loko gelekunike gakó lamaná loaká noune.
JOH 8:49 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Neza matúne gopa okago lamuve. Aménehini ale napa oko loaká nouve. Lekelisi nene není aliki mumusopa ziaká niave.
JOH 8:50 Neza nugulizá vitive loko losá amuve. Nene aménehini hoza neve. Áisi nene gakó lo hukoaká ve nenémo vegenalitini mogonataganáinimú lo hukanogo ive.
JOH 8:51 Neza gakó lamaná lo likimitoze, gililo. Makó keza není gakó gili alitamó nene kigikáa ma heleminogo ive.
JOH 8:52 Loko lokago, Zuta vete láa liki li amemó: Matuka lamaná gopa okave. Avalahá gozapá helekamóma neve. Itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve keza ámina iki hilikamóza, makó keza není gakó gili alitamó nene kigikáa ma heleminogo ive loko nolape.
JOH 8:53 Avoteho Avalahá iteko mina ve helekamóma neve. Géisi Avalahani aviliginogo nolape. Itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve keza ámina iki hilikave. Geza hí ve suka loko gugupe aleko noitene.
JOH 8:54 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Nezáne nugupe aleko ititomó nene etaminogo ive. Améneho Ómasileve liki liaká nia ve áisi nene nelémo napa oaká noive.
JOH 8:55 Lekeza aikumú gili vevesisá amave. Nezáne nene aikumú gelenouve. Aikumú gelemuve loko lulina nene, lekelikitana oko sozaló ve minulinamóza, lá oko nomive. Amenehikumú gelenouke gakoláa gele aleaká nouve.
JOH 8:56 Avotipo Avalahá neza mikasiuka lumu gamena nene vamotoka ánigoake, agoliza vizeko minamóma neve.
JOH 8:57 Loko lokago, ámina gizapa ve keza li amiki geí kilisimasi 50-a vaminazo Avalahani ma ánigonape.
JOH 8:58 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Avalahá nene utó onamigo, minumó nominuve.
JOH 8:59 Loko lokago, gehani aliake apili hilinigi ago, Izesú nene unamaha oake monó zagusavegutí lemeko vimó.
JOH 9:1 Gamena makó zupa nene Izesú eza gapoló novike, ve makó izolahini agatupagutí agómula liko vimó geta ve ánigamó.
JOH 9:2 Nánigago, vegenala zuha leza loká otoko monó gizapa velemaka, éahini lihimámo agómula likamó getave. Ezáa lihimámo nehe itó izolahiko amelahiko lihimámo neve.
JOH 9:3 Loko loká omikuko, Izesú láa loko lo limimó: Nenémo amive. Itó izolahiko amelahiko lihimámogi amive. Ómasímini zámuza aitoka utó itive loko nenémináa getamó neve.
JOH 9:4 Mikasiuka vegená niamó keza holisakasanagó hoza aliake, holugú nene hoza alisá amave. Ámináminoko leza nimisili vémini hoza itína alekinake, lelí hoza asú iti gamena nene hoza aleminogo une.
JOH 9:5 Neza mikasigú minato gohala mikasiuka vegenalitini liví minanogo uve.
JOH 9:6 Loko loake, mikasiuka gituhú oake, mikasi aleko lukená zeake agómula lika vemámini agómulaló holomiake,
JOH 9:7 láa loko nolike amisilimó: Geza voko Siloama nonohulokú golotuvaka nagamí zezo. Ámina nagamí agulizalímini mogonáa nene apili mila nagamile. Láa loko lokago, ámina ve vike nagamí zeake, agómula goloutokago, atiginá oko amó.
JOH 9:8 Lá okago, agivelage ánigiake, goí oko monimú voká vokató ve minoaká imómave liki giliake, monimú voká vokató mumuzó mumuzó oko minoaká i ve imane nehe.
JOH 9:9 Liki likago, lugáate ámina vema nenae liki likago, lugáate óve, áminagitana haitó noinogo ive. Liki likago, ámina vemámo neza ámina vema nounae.
JOH 9:10 Loko lokago, loká itiki nana okanike gogómula goloutane.
JOH 9:11 Liki likago, láa loko lo kimimó: Ve makó agulizá Izesú áisi goihá loló oake nogómulaló holonimiake, Siloama nonohulokú voko nagamí zezo loko lo nemekago, neza voko novogisa nagamí zeuke nogómula pulusokave.
JOH 9:12 Loko lokago, keza loká itake ámina ve hikuka noive liki likago, neza ma ánigamuve loko limó.
JOH 9:13 Láa loko lokago, agómula ale goloutota vema nene Palisaio monó vegenatoka alímiki vamó.
JOH 9:14 Itó Izesú nene goihatunú agómula ale goloutamó nene holisi zupa lá imó.
JOH 9:15 Lá okago, Palisaio monó ve keza ámina iki agómula goloutakumú goha loká itiki likago, láa loko lo kimimó: Izesú nogómulaló goihá holonimikago, nagamí zekugo, nogómula goloutokamole.
JOH 9:16 Loko lokago, Palisaio ve lugáate Izesunimú nene lelí holisigú hoza lá oko alike ale golesa oaká noinazo, ámina ve eza Ómasilokatí noamive. Liki likago, lugáate lamó: Eza ve golesa minalina, golivagi hoza nenémináa nana oko aliline. Liki liake, pelevesava ziki mini luga luga amó.
JOH 9:17 Lá iake, agómula lika vema loká itiki gogómula ale lamaná i vemú gezaka nanave loko nolane. Liki likago, eza limó: Eza Ómasímini agepagutí gakó loaká ve noitive.
JOH 9:18 Loko lokago, Zuta vetini monó gizapa ve keza agómula lika ve minamóma agómula goloutokave liki gili seketigí amake, izolahiki amelahiki sele li kimiake,
JOH 9:19 loká ikitiki gipatini agómula liko minamó getusimole liki nilasihe. Itó ámina gipa imane nehe. Nana oake agómula goloutave.
JOH 9:20 Liki likago, izolahiko amelahiko láa liki lasimó: Gipatema noive loko gelenousive. Itó agómula likamó getusimómave loko gelenousimóza,
JOH 9:21 eza nana oake itína agómula goloutahe, itó éaho agómula ale goloutave nene gelemusive. Eza olotiva netá nenazo, ezáa loká itiko lo likimitimole.
JOH 9:22 Liki lasimó nene, Zuta vetini monó gizapa ve keza gozapá amunaló nene ve makolímo Izesukumú nene gologí oletative loko lo mololeta vema noive lokikoma monó mosetatune liki li hukamó nenazo, nenemú izolahiko amelahiko keza Zuta vetini gizapa vemú kelegesá legekago,
JOH 9:23 olotiva netá nenazo, loká italo liki lasimó.
JOH 9:24 Likasigo, agómula lika vema goha sele li amiake, láa liki li amemó: Geza Ómasímini avogisaló gakó lamaná lamane. Leza ámina vemú nene lihima netá aleaká ve noive loko gelenounimó nenazo, aí agulizá ale otemo.
JOH 9:25 Liki likago, áisi láa loko lo kimimó: Eza nene lihima netá aleaká ve nehe nene gelenamumóza, netá hámakó gelenouve. Neza goí oko nogómula likamó minumómaha itína nogómulánema ánigokave loko lamaná gelenouve.
JOH 9:26 Loko lokago, goha loká itiki nana ogetave, gogómulaka nana oko ale goloutogetave.
JOH 9:27 Liki likago, láa loko lo kimimó: Mota lo lekemekumole. Nene gelemahe. Goha litaha gakó nanamú lugo gilinigi nilave. Lekezagi aí izegipala zuha loló itune liki nilahe.
JOH 9:28 Loko lokago, lekesava amiake lamó: Géisi nene aí izegipala noane. Lélisi nene Moseni izegipala noune.
JOH 9:29 Ómasímo nene gakó makó Moseni lo amimó neve loko gelenounimóza, imane ve nene getamoláa nene gelemune.
JOH 9:30 Liki likago, ámina vémo gakó láa loko lo kimimó: Nogómula ale goloutoneta vémini getamoláa gelemahe. Neza giza lo noleketuve.
JOH 9:31 Ómasi eza vegená golesatini gakóini geleko kelémo vatí osá amimóza, makó nenémo Ómasi geké lotoko gakola gele alitimó nene, Ómasímo alémo vatí inogo ive loko geleaká noune.
JOH 9:32 Itó ganá apí oko mikasi utó itotí ká emane ve makolímo agómula likamó getamó agómula ale golouta gakó ma lago gelemuháma neve.
JOH 9:33 Nenemú imane ve Ómasilokatí lememimó nelina, hoza nenémináa ma alemiline.
JOH 9:34 Loko lokago, láa liki lamó: Golesa gupilizá utó animó ánenéminaka monó lo lemesaláa noape. Liki liake, ahelú i ahulamó.
JOH 9:35 Izesú nene amisili ahula gakó geleake, koma minake ámina ve ánigoake, loká otoko geza okulumakutí limi ve gihilamú gele alévolé onoape.
JOH 9:36 Loko lokago, ámina vémo ve lamanámaka, lani ve nelepizekako, ánigo lamaná okinake, aikumú gele alévolé itove.
JOH 9:37 Loko lokago, Izesú nene geza ánigonoako gakó lo nogumu ve neza imane noumole.
JOH 9:38 Loko lokago, ámina vémo Guivahanínemaka, neza mota gele alévolé onouve. Loko loake, agihúna geko akamó.
JOH 9:39 Lá okago, Izesú limó: Neza vegenalitini mogonáini ale vevesatove loko mikasiuka lumumó nene kigikámini agómula nomimó nenete pulusiki ánigataze, itó ligikámini agómula likamimó neve liki liaká nia vegenalitini kogómula likokiko, ámináa miniliki viki minatave loko neve.
JOH 9:40 Loko lokago, Palisaio monó ve minamoláa lugáa keza giliake, loká itiki Olo, ligikámini agómula likamó nouko nolape.
JOH 9:41 Liki likago Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza likigikámini agómula likakumú gatizá minalina, lihimatini minamilinamóza, lekeza nene ligikámini agómula goloutonoive liki liaká nianazo, lihimatini ha minanogo ive, loko limó.
JOH 10:1 Izesú gakó makó láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Makó eza sipsip izatini geisagú itinogo gatekú itemoko geisa gohalaló itekikoma, gumina vaukaló ve noive loko litune.
JOH 10:2 Gatetó ititi vemú nene iza gizapa ve noive loko litune.
JOH 10:3 Áisi nene anitekiko gatetó gizapa ve nenémo gahe segetanogo ive. Itó sipsip izava keza gizapa vémini anó lupamú gilinigave. Nigiliko sipsip izavatini kugulizá oko sele noloko geisa mikutí kelémoko liminogo ive.
JOH 10:4 Ezáa mututoni kelémoko lemeko ale goí noigo, anó lupamú gelekune liki ámegetanigave.
JOH 10:5 Haitó ve makolímini anó lupamú gelemitamó nenazo, ámegetaminigave. Kelegesá legekiko, golisi inigave.
JOH 10:6 Loko Izesú anoza gakó láa loko lo kemekago, keza nanamú lihe liake, gili vevesamamó.
JOH 10:7 Lá ikago, Izesú eza miní ameko lo kimimó: Lamaná lo likimitoze, gililo. Sipsip izatini geisagú itiaká gateni nénisi nene nouve.
JOH 10:8 Nénisi noamugo soza monó liaká ve utó amó mukitó nene gumina vaukaló ve minamó. Nenemú sipsip iza keza gakóini gili alisá amamó neve.
JOH 10:9 Gateni nénisi nene nouve. Makó keza není nivilegemiki miniki geisagú ititamó keza latila aminigave. Némegé némegé iki minumuni lamanakú mihina inigave.
JOH 10:10 Guminaló ve eza voko sipsip iza vauka apeleko aleko vinogogó geisagú iteaká noive. Není sipsip izate alévolé kemetamenigi minumuni lamanakú mihina iki minatave loko lumumóma neve.
JOH 10:11 Nénisi nene sipsip izatini gizapa ve lamaná nouve. Gizapa ve lamanalímina sipsip izamule loko minoko aleko oakaláa ahulatimó neve.
JOH 10:12 Gelekelé izegipa nene iza amelaho minamive, itó gizapa lamaná oko amitimó neve. Nenemú hela gala anitekiko, ánigooko sipsip iza ahulokimioko golisi inogo ive. Lá okiko, hela gala nenémo sipsip izama kepeleko kelémo hutilí inogo ive.
JOH 10:13 Eza monimukó hoza aleaká noinazo, sipsip izamú makó gelesá amike ahulokimioko golisi voaká noive.
JOH 10:14 Nénisi nene sipsip izatini gizapa ve lamaná nouve. Aménehiki nezagi ánigoko gelenousive.
JOH 10:15 Ámina oko vegenáne zuhagi nezagi ánigoko gelenoune. Nenemú není sipsip izamule loko minoko aleko oakánéa ahulanogo uve.
JOH 10:16 Itó sipsip izáne mulusi makó niave. Keza imane mikasigú vegenalitini geisa mikutí niamave. Neza kelémoko okugo, nonó lupamú gilinigave. Lá ikiko, sipsip iza mulusi hamokó minanigave, itó ámina oko gizapa ve hamokó minanogo uve.
JOH 10:17 Neza minoko alekóne ahulanogo noukumule loko améneho agika nemeaká noive. Ahulokinake, gosohá goha alinogo uve.
JOH 10:18 Minoko alekónéa makolímo ipá aminogo ive. Nene nezáne nagata geleko ahulanogo uve. Neza minoko alekóne ahulatove loko itó goha alitove loko nenémini zámuza nenitoka neve. Nenémini itane loko améneho lonetonoimóma neve.
JOH 10:19 Loko Izesú némika loko lokago, Zuta vegená keza giliake, goha ligí ahuligí iake, mini luga luga amó.
JOH 10:20 Lá okago, mukilite holosi makó nene agikagú minokago gakó gopa nolinazo, nanamú gilinigi nilave.
JOH 10:21 Liki likago, lugáate láa liki lamó: Holosi makolímo agikagú minatimó nene, gakó nenémináa makó laminogo ive. Itó holosi makolímo kogómula lika vegenalitini kogómula ma ale goloutoketaminogo ive, liki lamó.
JOH 10:22 Zuta vetini monó zagusave lusa gemó nenémini holiváa hepé gamena alitonoigo minamó.
JOH 10:23 Izesú eza monó zagusave gaizopa agika makó agulizá Salomoni nenegú olío vogá ogá oko noigo,
JOH 10:24 Zuta vetini monó gizapa ve keza iki alími vigiake, láa liki li amemó: Geza gamena hána nanamú mogonaka ale halá gekako, gele gopa oaká noune. Geza gologí oletative loko lo mololeta vema noitanimó nene lo utó moloko lo lememane.
JOH 10:25 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Neza lo lekemeaká noumóza, lekeza gili seketigí iki gilisá amave. Aménehini gakotó alévolé suni loló oaká noumó nenémo mogonáne lo utó moloaká noimole.
JOH 10:26 Lekeza nene sipsip izáne lilí iki minamakeve liki gakóne gili seketigí amave.
JOH 10:27 Sipsip izáne lilí iki nia vegenalite nonó lupamú giliaká niago, neza ánigoko geleketonougo némegetiaká niave.
JOH 10:28 Neza alévolé kemetameni kemekugo, latila amiki mini lúaló miliki minanigave. Není nigizakutí ve makolímo keí ipá aminogo ive.
JOH 10:29 Améneho nenitoka kelémo mola ve áisi nene netá matá mukí kivilegeko noigo, aménehini agizakutí makolímo ipá aminogo ive.
JOH 10:30 Nezagi aménehiki leza hamokó nousive.
JOH 10:31 Loko lokago, Zuta vetini monó gizapa ve keza gehani goha aliake, apili hilinigi niago,
JOH 10:32 Izesú láa loko lo kimimó: Hoza lamaná haitopaitolímini nene aménehini gakotó aleaká noumóza, lekeza hí hoza ánigamó golesa okago gehanitunú nipili hilinigi niave.
JOH 10:33 Loko lokago, Zuta gizapa ve keza anotó aliki láa liki lamó: Hoza lamaná aleaká noanikumú lamune. Geza lelikitana vema noanimóza, geza Ómasi avilegekanike gezakamú Ómasi nouve loaká noanikumú gehanitunú gipilinogo noune.
JOH 10:34 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekelí monó gotolaú Ómasímo goní hoza aliaká a vemú nene lekeza ómai netá niave loko lumole loko li gakó nene luhuva gizinamóma neve.
JOH 10:35 Nene Ómasímini gakó utó okimi vegenakumú ómai netá niave loko limó nenazo, itó monó gotolaú luhuva gizinamoláa nene lemeko akatimoláa oko nomive.
JOH 10:36 Nenemú améneho nelémo otopá zeake nimiselekago mikasiuka lumu ve neza Ómasímini gipala nouve loko lumó nenazo, nenemú lekeza nanamú Ómasi avilegeaká noane liki nilave.
JOH 10:37 Hoza aleaká noumó nene ánigikiko, aménehini avotigí amikoma, gakóne gili ahulatamó nene lamaná onoive.
JOH 10:38 Itó ánigiko, není hozagi aménehini hozagi hamó lelegitó onoikoma, gakónemukopa alévolé suni loló oaká noumó nene ánigalo. Ánigi guni itamó nene, améneho není nene akiseneive, itó neza ámina oko aménehini akiseneive liki giliiki mogonáa gili lamaná inigave.
JOH 10:39 Loko loake, goha nagá aminigi niakutí ahuloake vimó.
JOH 10:40 Vike Zota nagamí vola helega Zoní apí oko monó nagamí holoketa apató goha voko minamó.
JOH 10:41 Neneló noigo, vegená mukí aitoka anitiake, láa liki lamó: Zoní nene golivagi netá makó alemimóza, imane vemú gakola limóma mukí mota gihila zekave.
JOH 10:42 Liki liake neneló vegená mukilite Izesukumú gili alévolé amó.
JOH 11:1 Petania numutoka ve makó avisekago ako minamó, agulizá Lasaló. Aí atolage lositá áminaló minasimó, kugulizáini Maliako Matako.
JOH 11:2 Maliá nene Guivahani Izesuni nene anuva lamanaki netupa holomiake gotola zopovatunú agisa gilatoko ale lamaná ota venalímini agunala Lasaloni avisekago,
JOH 11:3 keza Izesutoka gakó láa liki ahulasimó: Guivahanitemaka gelezo. Zogova vema netá napa avisekago akonoive.
JOH 11:4 Liki likasigo Izesú nene gakó geleake, láa loko limó: Monéna hilitove loko gizalemive. Ómasímini lapaná utó itive loko, itó Ómasímini gipala není luhuva gegemá itive loko aviseneive, loko limó.
JOH 11:5 Izesú nene Lasaloki atolage Mataki Maliakimú agika kemenei vegená minamó nenazo,
JOH 11:6 nenemú Lasaloni avisi gakó geleake, ako mina numutó gamena lositá miní ameko minoake,
JOH 11:7 izegipala zuha láa loko lo limimó: Alo, Zutaia mikasiuka atiginá oko vitunize.
JOH 11:8 Loko lokago, izegipala zuha leza láa loko lo amunimó: Monó gizapa velemaka, Zuta vetini monó gizapa ve keza goí okoma vanitó gehanitunú gepele hilitune liki linamóma nenazo, goha vitune loko nolape.
JOH 11:9 Liki likago, Izesú láa loko lo limimó: Hoza gamena netekaki holisakaki únakaki vaí onoive. Makó keza holisakaláa lapanató gapo niviko, netá matá hanuva lotohá kepeleminogo ive. Neza hoza alito gamenaváne ha neve.
JOH 11:10 Makó keza lapaná nomiko holugú gapo vitamó nene, lotohá kipilinogo ive.
JOH 11:11 Loko lo lemeake, miní ameko láa loko limó: Zogole Lasaló mota ako helekamóza, neza voko alémo otinogo uve.
JOH 11:12 Loko lokago, izegipala zuha leza Guivahanitemaka, avó akonoitimó nene zokanogo inae.
JOH 11:13 Loko luhá nene, Izesú eza heleakakumú anoza gakó lo limitó leza hanuva akonoikumú lihe loko gele hee lamunike lokuko,
JOH 11:14 Izesú lo utó moloko láa loko lo limimó: Lasaló mota helekave.
JOH 11:15 Neza neneloka vamuke imaneloka nougo hilikumú nene lekelikumule loko gele alévolé oakatinímini gihila lilí itave loko mulúnegú lamaná noguluve. Nenemú áminaloka vitune.
JOH 11:16 Loko lokago, Tomasí agulizá makó Lopé áisi nene agivelagini láa loko lo limimó: Leza mukitoka voko ezagi hilitune.
JOH 11:17 Loko lokago, makó vunimó. Vunike Lasaloni gale zimikago gamena losive losive oko vokago, Izesú nene Petania numutoka vo aniteake, ámina gakó gilimó.
JOH 11:18 Petania apá nene Zelusalegatí 3 kilomitasí minamó.
JOH 11:19 Nenemú Zuta vegená mukilite Matako Maliako kugunáini helekagove liki ive nama ikitanigi vamó.
JOH 11:20 Lá ikago, Matá eza Izesú noave lamó geleake, Maliá nene numukú noigo, vike gapoló hotu lasimó.
JOH 11:21 Izesuki hotu likasike, láa loko lo amimó: Guivahanínemaka, geza imaneló minatilina, nugunáne nene helemiline.
JOH 11:22 Itó itínasagi nene nemú manamú Ómasiloka voká lokako, gele gimitimóma neve loko gelenouve.
JOH 11:23 Loko lokago, gugunaka nene mómoká oko otinogo ive.
JOH 11:24 Loko lokago, Matá láa loko lo amimó: Minoko gamena napaló Ómasímo vegená mukí lelémo otititó nene ezagi otitimóma neve loko gelenouve.
JOH 11:25 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Nénisi helenosakutí oteoko alévolé oko minoaká amelahina nouve. Makó keza nenikumú gili alévolé itamó nenete hiliiki goha otiki miniki aliki inigave.
JOH 11:26 Itó makó keza kogómulagi miniki nenikumú gili alévolé itamó nenetini kigika ma heleminogo ive. Minoloko voko minanogo ive. Geza imane nolu gakó mota gele seketigí onoape.
JOH 11:27 Loko lokago, Matá limó: oo, Guivahanínemaka, geza gologí oletatane loko lo mololeta vema Ómasímini gipala mikasigú lemenane liki lina ve noane loko nigikatunú mota gele alévolé onouve.
JOH 11:28 Loko loake, mohó agunala Maliani nene sele lo ameake, musika loko monó gizapa vema oake, geikumú nolive.
JOH 11:29 Loko lo amekago, Maliá nene geleake, litá oko oteko Izesutoka vimó.
JOH 11:30 Novigo, Izesú nene numutoka velesá vo anitemike, Malatani gakó lo ami apatoka minamó.
JOH 11:31 Lá noigo, Maliá eza litá oko oteko nolimigo, Zuta vegená numunagú makó miniki ive nama itiki mina vegenalite Lasaloni militamómaloka ive inogo novihe liki ámegetiki vamóza,
JOH 11:32 Maliá eza Izesú noitoka aniteake ánigoake, agihúna geko akoake, Guivahanínemaka, imaneloka noako nelina, nugunáne helemiline.
JOH 11:33 Loko loake, ive imó. Ive noigo, Zuta vegená ámegetiki vamoláa keza ámina iki alími vatí iki ive niago, Izesú nene ánigoake, mulunagú miluma napa geleake, agika hizekago,
JOH 11:34 loká oketake hikuka gale zinave. Loko lokago, Guivahanitemaka, oko ánigatane.
JOH 11:35 Liki likago, Izesú nene agómulagutí leke leke lokago ive imó.
JOH 11:36 Ive okago, Zuta vegenalite ánigiake lamó: Ánigalo. Agika nene aí ame gikitoko amenei ve neinogo ive.
JOH 11:37 Liki likago, keikutí lugáate lamó: Goí oko agómula lika ve makóma ale goloutotamóma nenazo, imane ve hanuva alémo zokaline.
JOH 11:38 Liki likago, Izesú goha miluma napa geleake, matimatiló anitemó nene geha mulí minamó, itó agepaló nene gehani napa mili lí amóma nene
JOH 11:39 Izesú ánigoake, gehanima ali ahulalo loko lokago, hili vémini atolaho Matá láa loko lo amimó: Guivahanínemaka, gamena losive losive minokanazo, mota anuva noinogo ive.
JOH 11:40 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Nenikumú gele alévolé itanimó nene Ómasímini zámuzalámini luhuva utó iko ániganogane loko lo gumu gakó mota gagatí molokahe.
JOH 11:41 Loko lokago, gehanima akili ahulikago, Izesú nene okena oko velekuka ánigoake, láa loko limó: Aménega, geitoka lonoumó nene gelekanikeve loko gegepoka noluve.
JOH 11:42 Itó gamena gamena geitoka loaká noumó nene gelenane loko gelenoumóza, imane ali nupa nia vegenalite géisi nimiselekako limimole liki gili zagiki gilitave loko láa loko lo nogumuve.
JOH 11:43 Loko loake, gakó napagutí sele loko Lasalo, geza oteoko lemeno.
JOH 11:44 Loko lokago, helenei vémo agisa agizatoka nagá likita netá akoheminago lemekago, Izesú vínasiki ali ahulitalo loko lokago, vínasiki ali ahulitamó.
JOH 11:45 Lá ikago, Zuta vegená Maliatoka anitemoláa keitokatí mukilite Izesú oko moloko i netá ánigiake, aikumú gelego alévolé imóza,
JOH 11:46 lugáate Palisaio monó vegenatoka vake Izesú oko moloko i gakó avetó i kememó.
JOH 11:47 Avetó iki li kimikago, kezagi guguni giziaká a vegi monó kansole kilími nupa iake láa liki lamó: Imane lu avevezaha la avevezaha mukí okanazo, leza nana itune.
JOH 11:48 Leza nene amanapa oko nouko, eza lá oloko vova vova noiko, mukí vegenalite lugulizaki ve napa noive liki gili zaginigave. Lá ikiko, Loma gevenalitini ami vete iki lova ali limiiki monó zagusavele nemó vegenate niamó ali tolova inigave.
JOH 11:49 Liki likago, keitokatí makó agulizá Kaiapá ámina kilisimasi oko novigo guguni giziaká vetini gizapa ve loló i vémo láa loko lo kimimó: Lekelisi negi nagi niaze.
JOH 11:50 Leza Zuta ve mukitoka latila o asú okatuninazo, ve hamokolímo lelémo nupa napa oko helekiko nenémo netá gihila ale utó oletative liki gilisá amave.
JOH 11:51 Loko limó nene ezáa agata geleko ligopa, eza ámina kilisimasiló nene guguni giziaká vetini ve napa minoakeve loko Izesú eza vegená mukikumule loko hiliti gakó lo kimimó.
JOH 11:52 Nene Zuta vegenakumukó lamimó. Ómasímini vegenala zuha numutó namató nia vegená kelémo nupa okiko mulusi hamokó miliki minatave loko hilitikumú limó neve.
JOH 11:53 Láa loko lokago guguni giziaká a ve keza ámina zupa nene Izesuni apili hilinigi apí iki lova gizamó.
JOH 11:54 Lá ikago, Izesú eza Zutaia apakú vegenalitini kogómulaló goha vo utó amike mikasi gomopalaló minamó. Nenémini agataloka apá makó minamó, agulizá Epalaima neneloka izegipala zuhagi makó minunimó.
JOH 11:55 Nouko, Zuta ve avotegini asenini zeketakumú gele minoaká holisi alitokago, apá koma kamalokatí vegená mukilite kugupe kigikáini ali guluvitanigi goí iki Zelusalega tivamó.
JOH 11:56 Viki monó zagusave napagú itiki niake Izesú noamigo vitagá ake, ligili hagili niake lekeza nanave liki nigeleve. Áisi nene holisigú atimó nehe amitimó neve.
JOH 11:57 Liki lamó nene guguni giziaká a ve napagi Palisaio monó vegi keza ve makolímo Izesú minoko aleko noiti apá ánigoko geleko onoitimó nene oko lo lemekiko, gelekinake voko nagá amitune, liki amunaló li miliki lató nene ámina gakó lamó.
JOH 12:1 Asenini zeketakumú gele minoaká holisi gamena alitokago gamena 6-a veletoka ha nego, Izesú eza Petania numutoka vo anitimó. Ámina apató nene emane amunaló Lasaloni heleneikutí alémo otimó.
JOH 12:2 Áminaló nene nosánetá gizi vatá ikago, Matá nene hizeko gona moloko ale nokimigo, Izesú nene Lasalogegi makó minake nosánetá namó.
JOH 12:3 Niki niago, Maliá nene anuva lamanaki netupa agulizaláa nalita loko meinava iteko mina netá nene hapu lita potologú minamó nene Izesuni agisaló holomiake, gotola zopovalatunú gilatoko ale lamaná otamó. Lá okago, numukuka anuvámo moloake minamó.
JOH 12:4 Lá okago, izegipala zuhagutí ligive makó Kaliotó numutotí ve agulizá Zutá eza minoko Izesuni amimika liti ve nenémo láa loko limó:
JOH 12:5 Anuva lamanaki netupa hanuva minatinazo. Nenémini meinava moni gó losive makole hizekoko gohogó vegená kemekuko etatinazo.
JOH 12:6 Loko limó nene gohogó vegenakumú geleko limó negopa, áisi nene lelí moniló gizapa oko noigo moni alimi namego, ale halá halá geko minoaká inazo, nenemú limó.
JOH 12:7 Loko lokago, Izesú nene limó: Ahulikalo. Helekugo gale zinitanigi anuvavagi netupa nene nugupeló hilinitatakumú geleake loló onimikave.
JOH 12:8 Gohogó vegená keza nene lekezagi miniliki viki minaniganae. Neza nene lekezagi mino-loko voko minaminogo uve.
JOH 12:9 Loko lokago, Zuta ve mukilite Izesú neneloka noive liki nila gakó giliake áminaló anitemó nene Izesukumukó nomimó. Lasaloni emane amunaló heleneikutí alémo oti vegi ániganigi amó.
JOH 12:10 Ikago, Lasaloni alémo otikumú nene Zuta vegená mukilite Zuta vetini monó gizapa ve ahulikimiake Izesutoka viki gímiziki aikumú gili alévolé amó. Nenemú guguni giziaká a ve napa keza Lasalonigi apele hilitune liki lova gizamó.
JOH 12:12 Akiake gó lokago, holisiló a vegená mukilite Izesú Zelusalega noave gakó giliake,
JOH 12:13 kokonasi agila letiki Izesú ati gapoló militanigi aliki vamó. Hotu liake sigaga litimi nivake agae, Guivahanímini gakotó anitelimikane. Ómasímo lusa gegetatize. Isilae ve lelí gugulizaki vele noane.
JOH 12:14 Liki nilago, Izesú eza toki iza akaleva makó ánigoake, amupiló iteake vimó. Nene monó gotolaú gakó láa loko minató gele minake lá imó:
JOH 12:15 Zaion agokaú vegená lekeza lekelegesá legemino. Gilinahe. Agulizaki velini nene toki iza akalevámini amupiló iteake noave.
JOH 12:16 Ámina gakó nene izegipala zuha leza goí oko gele vevesamunimóza, alika Izesú nene okulumá lapanalagú atiginá oko itekago, nene gakó goha gelekunike, ámina gakó aikumú gizi milamómaló ámina avevezaha itake lá amó neve loko gele vevesunimó.
JOH 12:17 Itó Izesú nene Lasaloni sele lo amekago heleneikutí gonosi galegutí limigo ániga vegená mukilite keza ámina sunimú vegená lugáa avetó iki li kimiki minamó.
JOH 12:18 Ámina sunímini gakó giliake, mukilite gapoloka hotu lanigi vamó.
JOH 12:19 Lá ikago, Palisaio monó vete kezáini ligili hagili niake lekeza gilinahe. Hizi lí itata hoza nalemó nene gihila nomigo, vegená mukitoka aitoka gímizi asú niave, liki lamó.
JOH 12:20 Ámina holisigú Ómasi geké lotatune liki Zelusale numutoka tiva vegenakutí Kiliki ve lugáa minamó.
JOH 12:21 Keza nene Galilaia mikasiuka Petesaita numutotí ve Pilipó noitoka vake, ve lamanámaka, Izesuni ánigatune loko noune.
JOH 12:22 Liki likago, Pilipó nene Etuluni lo amekago, ezagi makó viki Izesuni li amikasigo,
JOH 12:23 ezáa hilitikumú anoza gakó láa loko limó: Okulumakutí lumu ve gihila není lapanánegi luhuváa utó iti gamena mota alitokave.
JOH 12:24 Lamaná lo likimitoze, gililo. Kilé zuha makó nene mikasigú hizemitunimó nene hanuvagó minanogo ive. Mikasigú hizekuko, lemeko nenegú helekoko mikasímini nosánetá loló okoko gihila mukí zinogo ive.
JOH 12:25 Áminámini oko makó keza kigika kemeníikumú gilikiko ititimó nene, alikaloka kigika kemeni gopa inogo ive. Makó keza mikasigú miniki nenikumule liki kigika kemeníikumú gilikiko limitimó nene alévolé kemetameni ali luhanigave.
JOH 12:26 Ámina Kiliki vehe itó vegená makó ahe není gelekelé izegipa minatune liki gilitamó nene némegetiki ataze. Lá ikiko neza minomo ititotoka gelekelé izegipánegi makó minanogo une. Itó nasahilí initata vegenalitini kugulizá nene améneho ale otinogo ive.
JOH 12:27 Nigika ololó oake, luvoluvo zekave. Lá okazo, nenemú nanave litove. Aménega, gamenaváne alitokaze, nugupeló ititi netá molo hotó onetozo litomó nene etamitinazo, láa loko lamitove. Miluma gilito netá mota numupiló itinogo noigo, gamenaváne okaze.
JOH 12:28 Nenemú aménega, geza lokako, gugulizalímini luhuva utó itive. Loko lokago, okulumakutí gakó láa loko limimó: Nugulizalímini luhuva mota gonanalivagi utó okamóza, utó oloko voko utó okogó minanogo ive.
JOH 12:29 Loko ligo, vegená mulusi miliki minamó keza giliake, ageló makolímo gakó lo amekave.
JOH 12:30 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Gakóma nene nenikumule loko nomive. Lekelikumule loko utó okave.
JOH 12:31 Itína Ómasímo imane mikasigú vegenalitini lihimáinimú meina kimiti gamena mota alitokave. Itína imane mikasigú agulizaki Satani amisilinogo uve.
JOH 12:32 Imane mikasigutí zaló nilími otikiko, numutó namató vegená alesa molo kemekugo, nenitoka imi asú inigave.
JOH 12:33 Loko limó nene zohota zaló hilitikumú anoza gakó limó.
JOH 12:34 Loko lokago, mukí mina vegenalite láa liki li amemó: Leza monokú nene gologí oletative loko lo mololeta ve eza nene helemoko mino lúaló moloko minanogo ive liki luhuva gizina gakó gelenounimó nenazo, geza okulumakutí lumu ve gihila nene zaló nilími otikiko hilitove loko nanamú nolape. Okulumakutí limi ve haitolíminimú nolane.
JOH 12:35 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Ló liví nene gamena komáisí holutikú hanatanogo ive. Nenemú límugusi nenémo lekelitoka sinitokatize, ló livíma lekelitoka lapaná noliko aliiki minalo. Ve makó keza límugusi gapogú vitamó nene, gapo ánigi hee laminigave.
JOH 12:36 Nenemú livíma lekelitoka miniko, ali lá ilo. Lekelisi livilímini mututoni loló itune likima nenikumú gili alévolé ilo, loko limó. Izesú nene gakó láa loko loake vo halá geko minamó.
JOH 12:37 Izesú eza haitopaitó suni kogómulaló ale utó okago ánigamóza, aikumú gili alévolé amamó.
JOH 12:38 Lá amó nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá li gakó nene alévolé itive liki lá amó. Eza lo goselé ike gakó láa loko luhuva gizamóma neve: Guivahanínemaka, gakoka lokuko vegená nanakilite gili alévolé inave. Itó Guivahanímini zámuza éahitoka utó okago gele zageneive.
JOH 12:39 Itó Isaiani gakó makó láa loko luhuva gizató keza gili alévolé amamó neve:
JOH 12:40 Áisi kogómula gahaga like kigika ale gopa okago, keza kogómulatunú netá matá ánigi hee lisá amave. Kigika ali viligamago, kelémo lamaná itomoláa nomive.
JOH 12:41 Loko Isaiá limó nene Izesuni lapaná okulumakú nego ánigoake limó neve.
JOH 12:42 Lá okago, Zuta vetini gizapa vegutí lugáa nenete Izesukumú gili alévolé amóza, lo utó itunimó nene, Palisaio monó ve nenete monó gapo hizi lí ilimikatave liki kehelele vizekago, li utó amamó.
JOH 12:43 Keza vegená makolite legepoka litave likigó iki miliki iaká amó neve. Ómasímo lelémo napa itive liki iki miliki isá amamó neve.
JOH 12:44 Lá okago, Izesú nene gakó napagutí láa loko limó: Makó keza nenikumú gili alévolé itamó nenete nenikumukó negopa, nimisili ve aménehinimuki gili alévolé inamó geleneive.
JOH 12:45 Makó keza není ánigi hee litamó nenete nimisili vegi ánigi hee hee linamó geleneive.
JOH 12:46 Nenikumú gili alévolé ita vegenalite límugusigú minamitave loko mikasiuka vegenalitini liví minanogo lemenoumóma neve.
JOH 12:47 Makó keza gakóne imane giliiki gili ahulatamó nene, nénisigó goní oketaminogo uve. Nénisi nene mikasiuka vegená lihima kimitove loko negopa, numutó namató vegená kugutó vizitove loko lumumóma neve.
JOH 12:48 Makó keza není ahuli hotó inimiiki není gakó ahulatamó nene, gakó lo mulumó nenémo gamena napaló goní oketanogo ive.
JOH 12:49 Nezáne nagata geleko losá amuve. Améneho nimisili vémo lo utó itane loko lonimikago loaká nouve.
JOH 12:50 Lá nouke, neza agepagutí gakó nenémo alévolé oko minoaká mogona ale utó oaká noive loko gelenouve. Gakó nolumó nene améneho litokó loaká nouve, loko Izesú limó.
JOH 13:1 Avotegini asenini zeketakumú gele minoaká holisi alitokago, gamena hamokó veletoka ha nego, Izesú nene imane mikasi ahulokinake aménehitoka atiginá oko itito gamena mota alitokave loko geleake, imane mikasiuka aí mututoni lilí a vegená agika lemeneike agika limitímini mogona lelepizinogo netá makó alimó.
JOH 13:2 Nosánetá nanogo alegesá okuko, netá makó lá oko utó imó. Kaliotó numutotí ve Saimoni gipala Zutani agikagú nene Satá iteake alémo vávani okago, Izesuni amimí inogo gilimó.
JOH 13:3 Lá okago, Izesú nene améneho eza netá matá mukí nene nigizakú molonoimóma neve loko, itó Ómasilokatí lumutímina goha nene Ómasiloka atiginá oko itinogo uve loko geleneike,
JOH 13:4 nosánetá noko minuhakutí oteake, luhoaká gola hána nene gololohá oake, tauli aleko gohalaló likeake,
JOH 13:5 nagamí nene lapegú leke moloake, izegipala zuhatini ligisa nagamí zelimiká taulitunú gilatolimiká oloko vike,
JOH 13:6 Saimon Pitá noitoka vokago, eza láa loko lo amimó: Guivahanínemaka, není nigisa nene géisi nagamí zenetatove loko nolape.
JOH 13:7 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Imane loló nou suni nenémini mogonáa itínasa gelemane. Alika minomo iteko gilinogo ane.
JOH 13:8 Loko lokago, Pitá nene není nigisa nagamí zenetaminogo ane. Loko lokago, Izesú nene nénisi nagamí zegetamitomó nene, gezagi nezagi apizeminogo usive.
JOH 13:9 Loko lo amekago, Saimon Pitá láa loko lo amimó: Guivahanínemaka, láa lokoma nigisagó negopa, nigizanigi gotónegi mukí nagamí zenetatane.
JOH 13:10 Loko lokago, Izesú anoza gakó makó láa loko lo amimó: Makó keza nagamikú akiiki alika nene kigisagó nagamí zikiko nene, kugupe nene guluvito asú inogo ive. Lekeza nene áminagó iki likigika guluviti asú inamóma nemóza, lekeza mukitoka guluviti asú ikigó minamave.
JOH 13:11 Loko limó nene ve makó hí vémo amimika litikumú geleneike, lekeza mukitoka guluviti asú ikigó minamave loko lo limimó.
JOH 13:12 Ligisa nagamí zeleto asú oake, gola nene goha ale luhoake, mitó minake láa loko lo limimó: Imane loló oleketu netalímini mogonáa mota gili hee linahe. Olile.
JOH 13:13 Lekeza nenikumú nene Guivahaniteve itó tisaleve liki liaká niamóma vatí iki liaká niave.
JOH 13:14 Itó neza Guivahanitini itó tisalinímina gelekelé oleketuke likigisa nagamí zelikimikumó nenazo, lekezagi ámináminiki lukugupe alimi limiki likigisa nagamí eza zetiko eza zetiko iliki viki minalo.
JOH 13:15 Imane gelekelé olikimiaká suni naleleketumó nene lekezatini ámináminiki aliliki vitave loko apí o nolukumuve.
JOH 13:16 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Gelekelé izegipa makó nenémo golohá veva avilegeakala nene nominazo, lukugupe aliki itikatave loko noluve.
JOH 13:17 Itó gakó nolumó nene gilinamó nenazo, áminama amegesaló milatamó nene Ómasímo nónohá zeleketa vegená minanigave.
JOH 13:18 Gakó nolumó imanémo lekelí mukitoka ale asú amive. Neza nene lekelémo etó onou vetini mogonatini gelenoumóza, monó gotolagutí gakó makó láa loko neve: Nosánetá noko minusi ve nenémo není nehelú okave liki luhuva gizina gakó nene ve makotoka alévolé inogo ive.
JOH 13:19 Itó ámina netá utó okiko, lekeza lo lekemeaká nou ve noive liki gili seketigí itave loko ámina netá velesá utó onamigo lo nolukumuve.
JOH 13:20 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Makó keza amisilito ve makó nasahilí itatamó nene, hoza amelahina neniki nasahilí initamó gilinogo ive, itó makó keza nasahilí initatamó nene nimisili vegi nasahilí itamó gilinogo ive.
JOH 13:21 Itó Izesú ámina gakó láa loko lo asú oake, muluna gitihiná okago, láa loko lo utó oko lo limimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelikutí ve makolímo nimimika linogo ive.
JOH 13:22 Loko lokago, izegipala zuha leza gonú gimisi okunike nene, éahikumú live lokunike nene, gele gopa unimó.
JOH 13:23 Lá okuko, eza Izesú agika nemeaká i veve liki lina vémina amatoka nougo,
JOH 13:24 Saimon Pitá agizanitunú avevezaha ike éahikumú nolihe loká okako lo gimino loko lokago,
JOH 13:25 neza Izesuni amatoka nouke loká otuke Guivahanínemaka, éahikumú nolane.
JOH 13:26 Loko lokugo, Izesú láa loko limó: Nosánetá nagamikú lupizeoko amekugo nati vemú noluve. Loko loake, nosánetá lupizeake, Kaliotó ve Saimoni gipala Zutani nene amimó.
JOH 13:27 Amekago, nokago, Satá nene agikagú itekago, Izesú láa loko lo amimó: Geza netá matá loló itove loko lanimó nene litá oko loló ozo.
JOH 13:28 Láa loko lo ami gakó nene agivelage leza makó minuni vete gele hee lamunimó.
JOH 13:29 Lá unike, lugáa nenete Zutá nene moni gotó gizapa oaká imó nenazo, nenemú holisigú nosánetá meina hizitive loko namisilihe loko nene gelehá. Itó lugáa nenete gohogó vegená nene moni gona moloko kimitive loko namisilihe loko gulunimó.
JOH 13:30 Lá okuko, Zutá nene nosánetá noake, agupegú límugusi zekago hetoka lemeko vimó.
JOH 13:31 Hetoka lemekago, Izesú láa loko limó: Itína okulumakutí lumu ve gihila není nugulizalímini luhuva mota gonanalivagi utó inogo ive.
JOH 13:32 Ómasímini agulizalímini luhuva gonanalivagi utó noiko, Ómasímo lokiko, nugulizalímini luhuva nene litá oko gonanalivagi utó inogo ive.
JOH 13:33 Izegipánemata, gililo. Lekezagi gamena koma mininake vitove. Vokugo, lekeza nenikumú vitagá itamóza, amunaloka Zuta vegená lo kumumómámini oko itínasa láa loko lo nolukumuve. Neza voko minatotoka nene lekeza aminigave.
JOH 13:34 Itó itínasa gosohá láa loko lo nohukoleketuve. Likigika eza amiko eza amiko ilo. Neza nigika lekemenoumó nenémini iki likigika eza amiko eza amiko iliki vilo.
JOH 13:35 Likigika eza amiko eza amiko itatímo nene, vegená mukilite lekelikumú nene není izegipáne zuha niave liki gilinigave.
JOH 13:36 Láa loko lokago, Saimon Pitá nene Guivahanitemaka, hitoka vitane. Loko lokago, Izesú láa loko limó: Apá makotoka vitomó nene itínasa némegetamitanimóza, alika némegetanogo ane.
JOH 13:37 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Guivahanitemaka, itína neza nanamú gémegetaminogo uve. Geikumule loko minoko alekóne ahulatove loko ale vatí okumóma nenae.
JOH 13:38 Loko lokago, Izesú lo amike limó: Nenikumule loko minoko alekóne ahulatove loko nolape. Íi, lamaná lo gimitoze, gelezo. Azo neteká nene okoloho nenémo anó velesá molonamiko, nenikumú nene ánigonamuve loko egamega onetatanimó nene gamena losive makole inogo ive, loko lo amimó.
JOH 14:1 Izesú gakó makó láa loko limó: Mulutini lepa hiziko minalo. Lá iki miniki Ómasimú gili alévolé iki nenikumuki gili alévolé iki minalo.
JOH 14:2 Aménehini numukú numuni agika vaí oko neve. Lá oko nomilina neza voko apá makó ale vavá oleketatove loko lamuline.
JOH 14:3 Neza voko apá makó ale vavá olikimioko mininake, atiginá oko oko lekelémoko vokugo, nenitoka minatave. Lá niiki neza minato apakú nene lekezagi makó minanogo une.
JOH 14:4 Neza voko minato apalímini gapováa lekeza ániginave.
JOH 14:5 Loko lokago, Tomasí lo amike limó: Óe, Guivahanitemaka, geza voko minatani apaláa gelemune. Nenemú gapováa nana oko gilitune.
JOH 14:6 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Gapovagi itó gakó gihilagi itó alévolé oko minoakalímini amelahina nénisi nene nouve. Není niviligiiki aménehitoka viki anitiakala nene ma nomive.
JOH 14:7 Lekeza nenikumú gili vevesalina, aménehikumuki gili vevesaline. Itína aikumú gili vevesiake, aí mota ánigikave.
JOH 14:8 Loko lokago, Pilipó nene Guivahanitemaka, ametehini lelepizekako, netá makokumú loká ogetamitune.
JOH 14:9 Loko lo amekago, Izesú láa loko lo amimó: Pilipo, gamena hána lekezagi minumóza, geza není velesá ánigo hee hee lamape. Ve makolímo není ánigonoiti vémo aménehinigi ánigo noimó gelekave. Nenemú geza nanamú ametehini lelepizezo loko nolane.
JOH 14:10 Améneho nene není ale akiseneive itó neza nene aménehini ale akisenouve loko géisi nene gele zagemape, olo. Gakó lo nolukumumó nene neza nagata geleko lo lekemesá amuve. Alévolé suni aleaká noumó nene nigikagú noi ve aménehini zámuzaló utó oaká noive.
JOH 14:11 Améneho nene není akiseneive liki, itó neza aménehini akisenouve liki gili zagitave loko nolumóza, ámina gakó nigiliki gihila zemikoma alévolé suni aleaká noumó nenemú nenikumú gili alévolé ilo.
JOH 14:12 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Nenikumú gili alévolé itamó nenete alévolé suni aleaká noumó áminagó iki alinigave. Itó nenegó nomive. Neza aménehitoka itekinake Sikalahú amisilitomó nenazo, aí zámuzatunú alévolé suni lilí itamó nene není hoza aviligiki alinigave.
JOH 14:13 Itó lekelisi nene není nugulizá ali miniki netá makokumú voká litamó nene, aménehini agulizá ale hutilí itove loko gele lekemekogó minanogo uve.
JOH 14:14 Není nugulizá ali miniki netá makokumú voká litamó nene gele likiminogo uve.
JOH 14:15 Likigika nenitoka miliaká niamó nekoma nene není gakó gili alinigave.
JOH 14:16 Lá niiko, nénisi aménehitoka lokugo, izotipo loló oko luhusatini ale kii liti ve amiselekiko, lemeko lekezagi mino lúaló moloko minanogo ive.
JOH 14:17 Gakó gihila gotoláa nene Sikalahukumú noluve. Nene monó gelema vegenalite aí ánigi hee hee lamamó, itó mogonalamú gili hee hee lamamó. Nenemú aí aleminigave. Lá onoimóza, lekezagi minake likigikagú lemeko minoaká noimó nenazo, mogonala nene lekelisi gilinamóma neve.
JOH 14:18 Neza ahulolikimikugo, megusa lilí iki minikatave loko neza lekelitoka goha anogo uve.
JOH 14:19 Gamena alínipa makó neize. Nene gamena asú noiko, monó gele zagemita vegená nenete není goha ánigamitamóza, lekelisi nene ániganigave. Neza gosohá minoloko iteakalímini amelaho nounazo, lekeza áminagó iki gosohá miniliki itinigave.
JOH 14:20 Gamena nene zupa lekeza nene améneho není ale akiseneive itó lekelí neza ale akiseneive itó lekelisi není ali akisinave liki gili hee hee linigave.
JOH 14:21 Makó keza negepagutí gakó ali miniki gili aliaká nia vegená nene lamaná kigika nimiaká nia vegená niave. Itó kigika nimitamó nene, améneho agika kiminogo ive. Itó nezánegi nigika kiminake mogonáne lo utó oko lo kiminogo uve.
JOH 14:22 Loko lokago, Kaliotó numutotí ve Zutani apolaho loká otake Guivahanitemaka, geza nana okoko mogonaka lelitokagó lo utó okoko monó gelema vegenatoka halá gitane.
JOH 14:23 Loko lokago, láa loko lo amimó: Ve makolímohe agika nimitimó nenémo gakóne nene gele alekiko, améneho áminagó oko agika aminogo ive. Lá okoko nezagi lositá aitoka voko anitekisinake agikagú minoko aleko inogo usive.
JOH 14:24 Makó keza kigika nememitamó nene, gakóne gili aleminigave. Itó gakó imane lo nolukumumó nene není gakó nomive. Améneho nimisili vémini gakó lo nolukumuve.
JOH 14:25 Neza nene lekezagi minuke gakó imane lo lekemeaká noumóza,
JOH 14:26 izotipo loló oko luhusatini ale kii liti ve Sikalahú nene améneho není nugulizató amiselekiko, lemeko netá mukikumú apí o lekemeko nénisi lo lukumu gakó nene ale gosohá oleketoko lo lekemeko minanogo ive.
JOH 14:27 Není helisa nene hulu nolukumuve. Hanuva vegenalitini hulu lekememuve. Nezáne hulu nene nolukumuve. Nenemú likigika nene ololó okoko lekehelele vizemino.
JOH 14:28 Neza voko nomininake lekelitoka goha atiginá itove loko lo nolukumugo gilinamóma neve. Likigika nenitoka miliiki minamó nelina nene, améneho nivilegeko noinazo, aménehitoka ititokumú giliiki mulutikú lamaná geleline.
JOH 14:29 Imane netá utó okiko lekeza ánigiki nenikumú gili alévolé itave loko ámina netá utó onamigo goí oko lo nolukumuve.
JOH 14:30 Neza nene gakó mukí miní ameko lo lekememitove. Imane mikasigú agulizaki ve Satá nenitó oko nehelú itove loko ale vatí okave. Áisi nene okoko ma nehelú aminogo imóza,
JOH 14:31 monó gelema vegenalite nigika aménehini ameaká noumó itó hoza gakó lonetamó nene aleaká noumó nene ánigi hee hee litave loko imane suni aleaká nouve. Lekeza otilo. Mota vitunize, loko limó.
JOH 15:1 Izesú miní ameko láa loko lo limimó: Neza nene vain nagá mogonáa lamaná nouve. Itó améneho nene vain mini amelaho noive.
JOH 15:2 Nenitokatí izana makolímo gihila zemitimó nene hukoko alahulanogo ive. Itó hupena makolímo gihila zekiko, gihila vauva aleko zitive loko golesa itimoláa huko ahuloaká noive.
JOH 15:3 Lekeza nene monó lo lukumugo gili alévolé niatímo likigikagú mota guluvitiaká niave.
JOH 15:4 Lekelisi nene nenitoka iki apiziki minatamó nene, neza lekelitoka voko apizeko minanogo uve. Izana makolímo mogonaló apizeko minamitimó nene gihila zeakaláa ma nomive. Lekeza nene nenitoka iki apizemitamó nene, lekelitoka áminagó oko gihila ma zeminogo ive.
JOH 15:5 Vain nagá mogonáa nénisi nene nouve, itó lekeza nene izanáa niave. Makó keza nenitoka iki apiziki minatamó nene, neza áminagó oko keitoka voko apizekugo, keitoka gihila mukí zinogo ive. Lekeza nene nenitoka gímizemiki netá gihila lilí iakaláa ma nomive.
JOH 15:6 Makó keza nenitoka iki gímizemitamó nene, izanagitana oko gulugulu vizekiko, hukoko alahulanogo ive. Izanáa nene gulugulu vizekago, hukiki lokú giziaká niave. Nenitoka iki gímizema vegenatoka ámina suni utó inogo ive.
JOH 15:7 Lekeza nene nezagi apiziki minatamó itó gakóne likigikagú minatimó nene, netá nemú manamú voká litamó nene, utó olikiminogo ive.
JOH 15:8 Lekelitoka gihila mukí zekiko, lekeza lamaná není vegenáne zuha lilí iki minatamó nenémo aménehini lapaná nene gonanalivagi utó inogo ive.
JOH 15:9 Améneho nene agika nemeaká noive. Neza ámináminoko nigika ameaká nouve. Lá okago, lekeza nene nigika lekemeaká noutímini agikagú minalo.
JOH 15:10 Neza améneho loneta gakó gele alekuke, agika nemeaká noitímini agikagú noumó neve. Ámináminiki loleketonou gakó gili alitamó nene nigika lekemeaká noutímini agikagú minanigave.
JOH 15:11 Není mulúnegú agila guluma oaká noi netá nene mulutikú minative loko, itó mulutikú agila guluma itimó nenémo hutilí oko vaí oko minative loko gakó imane lo lekeme asú nouve.
JOH 15:12 Láa loko nololeketuve. Nigika lekemeaká noumó nenéminiki lekezagi likigika eza amiko eza amiko iliki viki minalo.
JOH 15:13 Makó eza agivelaginimule loko minoko aleko imoláa ahulatimó nene, agika kimimómámini mogona utó inogo ive. Haitolíminoko agika kemeaká nenémo lá oko agika kimi suni avilegemitimó neve.
JOH 15:14 Lekeza loleketonou gakó ámegetatamó nene zogone milanigave.
JOH 15:15 Gelekelé izegipa makolímo gizapa vevámo oko moloko i netakumú geleminazo, neza goha lekelikumú nene gelekelé izegipáneve loko lamitove. Neza nene aménehitokatí gakó gulumó nene lo utó oko lo lekeme asú okumó nenazo, itína lekelikumú zogone niave loko litove.
JOH 15:16 Lekelisi není nene nilími etó amave. Nénisi nene lekelémo etó okugo, lekeza viki gihila ali utó ikiko alévolé oko minova minova oko minative loko loleketumóma neve. Lá iiki není nugulizá ali miniki netá nemú manamú aménehitoka voká litató likiminogo ive.
JOH 15:17 Likigika eza amiko eza amiko itave loko nololeketuve.
JOH 15:18 Monó gelema vegenalite lova ali likimikikoma Guivahanite mikasigú noigo goí iki lova ali amemóma neve liki gili minalo.
JOH 15:19 Lekeza monó gelema vegenalitini mulusigutí minalina, keza kigika lekemeline. Neza nene holúikutí lekelémo etó okugo, keza iki miliki a netá nene lekeza ahulikamóma nenazo, nenemú lova ali likimiaká niave.
JOH 15:20 Gelekelé izegipalaló lilí itatamó nenémo gizapa véa lilí ita netá avilegeminogo ive loko lo lukumu gakó nene lakagatí molamino. Keza není gopoguni milinimiaká nianazo, lekezagi áminagó iki gopoguni mililikitanigave. Není gakó ali gúemamó nenazo, lekelí gakó ámináminiki ali gúeminigave.
JOH 15:21 Nimisili ve ánigi hee lamamó nenazo, nenemú není nugulizá lekelitoka minakumule liki lá ilikitanigave.
JOH 15:22 Neza keitoka lemeko utó oko gakó lo kememumó nelina, lihimáini minamiline. Lá okamóza, lo kemenoumó nenazo, lihimaváini nana iki ahulatamó neve.
JOH 15:23 Lova ali nimiaká nia vegenalite aménehinigi áminagó iki lova ali amiaká niave.
JOH 15:24 Neza holúikú haitó suni golivagi nene vegenalite ali utó amatímini ale utó amumó nelina, keitoka lihima nomimó minaline. Itó imane alekugo, keza ániginamó ánigi ahulinake, není lova ali nimiaká niake aménehini áminagó iki lova ali nameve.
JOH 15:25 Lá ikago monó gotolaú gakó makó láa liki luhuva gizinamó nene alévolé oko neve: Keza nene hanuvamú není lova ali nemeve.
JOH 15:26 Izotipo loló oko luhusatini ale kii liti ve gakó gihilámini amelaho Sikalahú nene aménehitoka noive. Aí amiselekugo, aménehitokatí lemeko mogonáne lo utó inogo ive.
JOH 15:27 Itó lekelisi nene hoza apí ukutí nezagi miniliki itinamó nenazo, lekezagi áminagó iki mogonáne li utó inigave.
JOH 16:1 Alikaloka netá golesa nalilikitikoma, monó ahulikatave loko gakó imane lo nolukumuve.
JOH 16:2 Lá iiki monó numutini hizi lí ilikitanigave. Itó gamena makó alitanogo ive. Lá noiko, Ómasi nasahilí notupe liki likipili hilinigave.
JOH 16:3 Keza nene aménehinigi nezagi ánigi hee hee lamiki nene suni alinigave.
JOH 16:4 Neza goí oko imane lo nolukumu gakó nene alévolé okiko, ameteho gozapá lo limi gakóma gihila zekave liki gilinigave. Hoza apí u gamenaló lekezagi minoko aleko ituni gamena hána ha nego lo lekememumóma nemóza,
JOH 16:5 itína nene nimisili vémitoka atiginá oko vinogo ugo, lekelikutí ve makolímo hitoka vitane loko loká onetamive.
JOH 16:6 Gakó imane lo lekemekugo miluma netalímo likigikagú vaí noize.
JOH 16:7 Lá noimóza, neza gakó gihila litoze, gililo. Neza atiginá oko aménehitoka ititomó nenémo netá gihila ale utó oleketanogo ive. Ahulolikimioko itemulina, hize lé oleketati ve izotipo nene lememiline. Itekinake amiselekugo, lekelitoka liminogo ive.
JOH 16:8 Lemeko mikasiuka monóini nomi vegenalitini lihimáinímini mogona itó hee loko minoko aleko oakalímini mogonamú itó lihima limititímini mogonamú lo utó okiko gili hee hee linigave.
JOH 16:9 Keza nenikumú gili alévolé amanazo, lihimáinímini mogonamú lo kemekiko gilitave.
JOH 16:10 Neza aménehitoka atiginá oko itekugo, goha není ánigaminigi anazo, hee loko minoko aleko oakalímini mogonamú lo kemekiko gilinigave.
JOH 16:11 Imane mikasiuka agulizaki ve Satani lihimamú mota goní okamóma nenazo, goní oakalímini mogonamú lo kemekiko gilinigave.
JOH 16:12 Gakó lo likimitomó mukí nemóza, itína litá oko lo lekeme asú okugo, gena lekepelekatize.
JOH 16:13 Gakó gihilámini amelaho Sikalahú áisi lemekoko gakó gihilagú lekelémoko vinogo ive. Nene ezáa agata geleko lo likimitigopa, nenitokatí itó aménehitokatí gakó geleoko lo likiminogo ive. Lá okoko alika utó iti netakumú lo lekeme lekeme oko minanogo ive.
JOH 16:14 Gakó nene nenitokatí alekoko lo nolikimioko není nugulizá ale napa inogo ive.
JOH 16:15 Aménehitokatí netá matá nene nenikó neme asú onoimó neve. Nenemú Sikalahulímo nenitokatí gakó alekoko lo likiminogo ive loko mota lo lekemekuve.
JOH 16:16 Lekeza gamena koma niminiki není goha ánigaminigave. Nenémini veletó koma miniiki není goha ániganigave.
JOH 16:17 Loko lokago, vegenala zuha lugáa leza logele hagele unike gakó imane nana gakó nolive. Gamena koma niminiki není ánigaminigave, itó nenémini veletó koma miniki není goha ániganigave, itó aménehitoka atiginá oko ititove loko nolimó nene nana gakó nolive.
JOH 16:18 Loko lunike, gamena komamú nolimó nene nana gamenamú nolive. Gakó limó nenémini mogona gelemune.
JOH 16:19 Loko lokunike, loká otanogo nouko Izesú geleake láa loko lo limimó: Gamena koma niminiki není ánigaminigave, itó nenémini veletó koma miniki není goha ániganigave loko lo lukumumómamú ligili hagili niahe.
JOH 16:20 Lamaná lo likimitoze, gililo. Lekeza nene ive nama iki niminiko, monó gelema vegená nenete kogoliza vizinigave. Itó lekeza miluma giliki minanigave. Lá niiko, ale viligokiko mulutikú agila guluma inogo ive.
JOH 16:21 Vená makolímo izegipa getati gamena alitokiko, miluma gilinogo ive. Minoko getoake, izegipala utó ikumú mulunaú agila guluma itímo miluma gilikumú agatí molanogoive.
JOH 16:22 Lekezagi ámináminiki itína miluma gilitamóza, goha ánigolikimikugo, mulutikú agila guluma inogo ive. Lá okiko, ve makolímo ipá oko ale ahulaminogo ive.
JOH 16:23 Ámina gamenaló netá matakumú není voká linitaminigave. Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekeza netá nemú manamú aménehitoka voká litamó nene, áisi není nugulizató likiminogo ive.
JOH 16:24 Lekeza amunaloka miniliki itetó nene není nugulizá ali minake netá matakumú loká amamóma neve. Mulutikú agila guluma itimó nenémo hutilí oko napa oko minative liki voká liiki alinigave.
JOH 16:25 Gakó imane lo lekemeva lekemeva omo iteko minumó nene, anoza gakokutí lo lukumumóma neve. Gamena makó alitanogo ive. Neneloka anoza gakó goha lo lekememinogo uve. Aménehini mogona lo utó oko lo likiminogo uve.
JOH 16:26 Gamena nene zupa není nugulizá ali miniki voká litave. Neza aménehitokatí lumu gakó mota gili alévolé iake, likigika nimikakeve loko aménehiki agika lekemekave. Nenemú lekelikumú aménehitoka voká litove loko nene lo lekememuve.
JOH 16:28 Neza aménehini ahulomikuke mikasiuka lumumó neve. Itó imane mikasi ahulokinake aménehitoka itinogo uve.
JOH 16:29 Loko lokago, izegipala zuhate leza láa loko lo amunimó: Imane anoza lamanike lo utó oko lo lemekane.
JOH 16:30 Nenemú itínasa geikumú nene vegená keza loká miká igitamago geza netá matá mukikumú gele asú onane loko nogulune. Geza Ómasilokatí lemenimó neve loko gele alévolé onoune.
JOH 16:31 Loko lokuko, Izesú láa loko lo limimó: Lekeza itínasa gele alévolé okune liki nilahe.
JOH 16:32 Gamena makó alitanogo ive. Alitokiko, není ahulinimiiki hutilí iki numutitoka vi asú inigave. Vikiko, nezánegó minanogo uve. Lá itomóza, aménehiki minanogo usive. Nenemú nezánegó minaminogo uve. Ámina gamena itína mota alitokave.
JOH 16:33 Není hulu nenémo lekelitoka minative loko gakó imane lo nolukumuve. Lekeza mikasiuka niminiko gopoguni mililikitatamóza, mulutikú golesa gelemilo. Nénisi nene imane mikasiuka mukí netá avilege nou vema nouve.
JOH 17:1 Izesú nene gakó lo asú oake, okulumakuka ánigo nomolake láa loko limó: Aménegamaka, gamena mota alitokave. Geza gipakámini lapaná ale utó molokako, gipakámina neza geí lapaná ale utó molatoze.
JOH 17:2 Géisi numutó namató vegenalitini améipina nelémo loló animó nene nenitoka kelémo molani vegená nene alévolé kemetameni kimitove loko lá animó neve.
JOH 17:3 Alévolé kemetamenímini mogona lá oko neve: Ómasi gihila hamokó geí mogonaka itó nimiseleni ve gipaka Izesu Kilistó není mogonáne giliniko, alévolé kemetameni nene utó o kiminogo ive.
JOH 17:4 Hoza nememimó nene, ale lutegekuke, mikasiuka geí lapaná ale utó okuve.
JOH 17:5 Kee, aménega, mikasi velesá utó amigo gezagi makó okulumá lapanánegi minumó nene itína govogisaló nougo ámina netá goha nemekako ale minatove loko noluve.
JOH 17:6 Mikasiuka vegenakutí makó nenitoka kelémo molanimoláa nene mogonaka avetó oko lo kemenoumóma neve. Geí mututoni nenitoka kelémo molokako, keza geí gakó gili alikave.
JOH 17:7 Itó nenitoka netá nemó nene geitokatikó neve liki mota gilinave.
JOH 17:8 Itó gakó lo nemenimó nene lo kemekugo, mota gili asú inave. Itó géisi nimiselekako geitokatí lumumó neve liki mota gili seketigí ikave.
JOH 17:9 Neza keikumule loko geitoka noluve. Monóini nomi vegenakumú lamuve. Nemenimó keza geí mututoni niamó keikumú noluve.
JOH 17:10 Itó není mututoni nene geí mututoni niave, itó geí mututoni nene není mututoni niave. Itó iki miliki niamó nenémo není lapaná ale utó moloaká noive.
JOH 17:11 Neza mikasiuka minato gamena mota asú noive. Kéisi nene miní amiki niko, neza geitoka mota itinogo uve. Etó keké vizeko noani aménega, geí gugulizá kumumó nenémini zámuzatunú ale gilitokimikako, nenémini agikagú avasavagi minatave. Lá okiko leza ligika hámakó nemómáminoko keza kigika hámakó minatize.
JOH 17:12 Kezagi makó minuni zupa nene, nenitoka kelémo molani vegená nene gugulizalímini zámuzatunú gizapa oketoko minugo, nenémini agikagú minamó. Lá okago, gizapa okimikugo, gopa amamóma neve. Monó gotolaú luhuva gizina gakó makó alévolé itive loko lolímini mututoni hámakó nene latila imó neve.
JOH 17:13 Itína geitoka vinogo nouke, imane mikasiuka vegenáne zuhatini mulúikú agila guluma itimó nenémo hutilí oko napa oko minative loko láa loko lo nogumuve.
JOH 17:14 Neza gakoka lo kemenoumóma neve. Neza mikasiuka mututoni minamuve. Kezagi ámina iki mikasigú mututoni minamanazo, monó gelema vegená nenete lova ali kimiaká niave.
JOH 17:15 Géisi není vegenáne zuha mikasiukatí kelématane loko lamuve. Ve golesa Satakumú geisa hizeko gizapa oketatane loko lo nogumuve.
JOH 17:16 Neza mikasigú mututoni minamuve. Itó ámina iki keza mikasigú mututoni minamave.
JOH 17:17 Gakó gihila kigikagú limitimoláatunú kelémo etó ozo. Geí gakó nene gihila neve.
JOH 17:18 Géisi nene mikasiuka hoza gakó lonetoko nimiselenimó nenéminoko mikasiuka hoza gakó lokimikuke nokimisuluve.
JOH 17:19 Geí gakó gihilámo kigikagú lemekoko kelémo etó okiko minatave loko nezáne nigikáne nugupéne ale etó oko nomuluve.
JOH 17:20 Itó neza keikumukó geitoka lamuve. Keza li kimikiko nenikumú gili alévolé ita vegenakumuki geitoka noluve.
JOH 17:21 Kigika hamokó miniko minatave loko lo nogumuve. Aménega, geza není akisenane, itó neza geí akisenoumó nene kezagi ámina iki akisikisiko, monóini nomi vegená keza nimiselekako lumumó neve liki gili seketigí itave loko noluve.
JOH 17:22 Leza ligikate hamokó neve. Ámina oko keí kigika hamokó miniko minatave loko lapanaka nemenimó nene ámina oko kemekuve.
JOH 17:23 Lá umó nene neza nemeni kumugo, itó geza gemeni nemekako, keza kigikatunú múnahiiki hamokó lilí iki minatave loko, itó lá iki niko, monóini nomi vegená kéisi nimiselekako lumumó neve liki gili seketigí itaze, itó gigika nenitoka moloaká noanimó nene ámina oko keitoka moloaká noane liki gili lamaná itave loko neve.
JOH 17:24 Aménega, nenitoka kelémo molani vegená nene keza nénisi minatotoka minatave loko noluve. Neneló niiki nene mikasi utó amigo gigika nenitoka molanike okulumá lapaná lehizenetanimó nene ánigi guni itave.
JOH 17:25 Aménega gehaváamaka, monóini nomi vegená keza geí mogona gili guni amamóza, nénisi nene gelenouve, itó vegenáne zuha nenete géisi nimiselekako lumumó neve liki gilinave.
JOH 17:26 Neza gigika není nemenimó ámina oko keitoka minative loko itó neza ámina oko kigilikaloka minatove loko keí holúikú nene mogonaka lo kemeko minanogo uve.
JOH 18:1 Izesú eza gakó láa loko lo asú oake, ezagi vegenala zuhagi leza Kitilona nagamí gímuza vola helegaloka vunike, zazuha makokú itunimó.
JOH 18:2 Ámina zazuhagú Izesugegi gamena gamena alegesá oaká unimó nenazo, itó amimika liti ve Zutá ezagi ámina apakumú ánigonoimó nenazo, Izesú neneló noinogo ive loko geleneike,
JOH 18:3 guguni giziaká a ve napagi Palisaio monó vegi niatoka vike Izesuni nene kigizakú molatikumú loká okago, mulusi makokú ami vegi itó monó zagusavegú pilisi ve lugáagi kimisilikago, keza ló ligiki aleke lova hiziaká netá aleke, Zutá kelémo goí igo ámina zazuhaloka Izesú noitoka vamó.
JOH 18:4 Vi anitikago, Izesú nene aí amupiló utó iti netá mukikumú geleake, keitoka vike loká oketake lekeza éahikumú vitagá niave.
JOH 18:5 Loko lokago, keza Nasalete ve Izesunimamú vitagá noune liki likago, Izesú nene nezama imane nouve loko lo kimimó. Loko lokago, amimika li ve Zutá nene holúikú minake,
JOH 18:6 ezagi kezagi Izesú li gakokumú kemegesalokatí nivake mikasiló pou liki akimi vamó.
JOH 18:7 Lá ikago, goha loká oketake lekeza éahikumú vitagá niave. Loko lokago, keza Nasalete ve Izesunimú vitagá noune liki likago,
JOH 18:8 Izesú láa loko lo kimimó: Nezama imane noumole loko mota lo lekemekuve. Nenemú nenikumú vitagá niikima, izegipáne zuha imane ahulikimikiko hanuva vitaze.
JOH 18:9 Loko lokago, nenitoka kelémo molani vegutí makó tolova amitive loko amunaloka li gakó nenémo alévolé imó.
JOH 18:10 Lá okago, Saimon Pitá eza sopolo aleneimó nene golagutí aleko segeake, guguni gizoaká vetini ve napámini gelekelé izegipala agulizá Malakusini apilike, zamagaloka agata zeko isimó.
JOH 18:11 Lá okago, Izesú nene Pitani láa loko lo amimó: Sopolo nene goha golagú ale gúezo. Améneho miluma netá gihitane loko lonetonamóma nenazo, gehemitane loko lá noape, loko limó.
JOH 18:12 Lá okago, ami vegi monó gizapa veninigi Zuta vetini pilisi vegi keza Izesuni agizató aliake nagá alemó.
JOH 18:13 Nagá aliake, apí iki alímiki viki Kaiapani venalámini amelaho Anasí noitoka alímiki vamó. Kaiapá nene ámina kilisimasi oko novigo Zuta vetini guguni giziaká vetini gizapa ve minake,
JOH 18:14 amunaló emane Zuta ve kagata alike leza mukitó helekatunize, ve hamokolímo lelémo nupa napa oko helekiko nenémo netá gihila ale utó oletative loko li ve minamó.
JOH 18:15 Lá okago, Saimon Pitako Izesuni izegipala zuhagutí ve makó Izesuni ámegetoko vusi ve nene guguni giziaká vetini ve napa nenémo není ánigonoimó nenazo, Izesuki makó vusike guguni giziaká vetini geisa mikú nanitusigo,
JOH 18:16 Pitá nene geisa gatetoka oteneigo, neza vuke gatetó gizapa noi venáma lo amekuke, Pitani alémoko geisa mikú itusimó.
JOH 18:17 Itekusigo, ámina venalímo Pitani loká otake geza nene ámina goní nita vémini izegipa zuhagutí makó noape. Loko lokago, Pitá nezama noamuve loko limó.
JOH 18:18 Lá okago, hepé legekago, gelekelé vegi gimisigi vegi keza lóo lotá itune liki ló lokunusa ló gizikago, Pitá nene kezagi ote minake lóo lotá oko minamó.
JOH 18:19 Lá noigo, guguni giziaká vetini ve napa nenémo izegipala zuhamuki apí o kemeaká i gakokumuki Izesuni loká otamó.
JOH 18:20 Loká omikago, Izesú láa loko lo amimó: Neza numutó namató vegená lo utó okogó lo kemeaká umóma neve. Neza nene lekelí monó numutikú itó monó zagusave napagú lekeza Zuta ve alegesá iaká niató nene gakó apí o kemeaká onouve. Neza nene asugunatoka gakó makó lo kemesá amuve.
JOH 18:21 Geza není nene nanamú loká nonetane. Není gakó gilina vegená nene lo kumu gakokumú nanave loko limó neve loko loká oketozo. Lo kemeaká nou gakó nene keza gilinave.
JOH 18:22 Loko lokago, pilisi ve makó áminaló ote minamó nenémo agizanitunú Izesuni napilike guguni gizoaká ve napama nene geza gakó nenémináa nanamú lo namene.
JOH 18:23 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Neza gakó golesa makó lonoitomóma lo utó ozo. Gakó lamaná lo nolukumugo nanamú nonepelene.
JOH 18:24 Loko lokago, Anasí nene nagatunú nene Izesuni agizató goha nagá zeake, guguni gizoaká vetini ve napa Kaiapá noitoka amiselekago alímiki vamó.
JOH 18:25 Lá noigo, Saimon Pitá nene lóo lotá oko oteneigo loká itake gezagi ámina vémini izegipala zuhagutí noape. Liki likago, eza egamega ike neza aí zuhagutí noamuve.
JOH 18:26 Loko lokago, guguni giziaká vetini ve napámini gelekelé izegipala Pitá agata zeko isi vémini zuhagutí ve makolímo loká otake gezagi zazuhagú niasigo ánigo noumóma neve, olo.
JOH 18:27 Loko lokago, Pitá goha egamega okago, áminaló litá oko okoloho nenémo anó molamó.
JOH 18:28 Lá okago, Izesuni nene Kaiapani numukutí alími hetó iake, alímiki agulizaki vémini numutoka vamó. Viake, neteká holugú nego, avóikini asenini zeketakumú gili mina nosá nanigi niake Zuta veta amosá suni aleko hetoka ve makolímini numukú itekinake ligika ale golotuva lokatune liki kezáini nene agulizaki vemámini numukú itemamó.
JOH 18:29 Lá ikago, Pilató nene hetoka lemeake, loká oketake lekeza iki imane ve nanamú goní nitave.
JOH 18:30 Loko lokago, keza láa liki lamó: Imane ve eza netá golesa aleaká ve minamilina, leza agizató aleko geitoka alémoko amutiline.
JOH 18:31 Liki likago, Pilató láa loko li kimimó: Lekezatini agizató aliiki lekezatini li huka gakotinimaló ali miliki goní italo. Loko lokago, Zuta vetini monó gizapa vete zohota zaló hilitive liki giliake láa liki li amemó: Óe, lezatete ve makó apele helesakumú nene lekelí gamanímo óe loko lo hukonoimóma neve.
JOH 18:32 Liki likago, zohota zaló vegená kepele heleaká nene Loma vetini mogona minokago, Izesú nenéminoko hilitove loko amunaloka lo kimi gakó nene alévolé inogo imó.
JOH 18:33 Lá okago, Pilató goha kugulizaki vetini numukú iteake Izesuni sele lo ameake loká otake geza nene Zuta vetini kugulizaki ve napa noape.
JOH 18:34 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Gezaka gagata geleko nene gakó nolape, itó ve makolite nenikumú láa liki li gimikago nolane.
JOH 18:35 Loko lokago, Pilató láa loko lo amimó: Neza Zuta ve nougo nolape. Gezaka vegenakagi itó guguni giziaká ve napagi gilímiki nenitoka iminamóma neve. Geza nana netá golesa loló okako neve.
JOH 18:36 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Neza nugulizaki ve napa noumóza, nenémini mogona nene imane mikasigú vetini suni nomive. Imane mikasiuka netá minalina, Zuta vetini kigizakú nilími milikatave liki izegipáne zuhate lova ali utó alinamóza, nugulizaki ve minato mogona nene imane mikasigú vetini suni nomive.
JOH 18:37 Loko lokago, Pilató láa loko lo amimó: Láa lokoma geza nugulizaki ve napa nouve loko nolape. Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Nene nugulizaki ve nouve loko gezaka mota lokane. Neza gakó gihila lo utó itove loko imane mikasiuka lemekuke, izóneho getokago nouve. Gakó gihila giliaká nia vegená mukilite negepagutí gakó giliaká niave.
JOH 18:38 Loko lokago, Pilató nene gakó gihila nene nana gakó neve. Loko loake, Zuta vegenatoka hetoka lemeake, láa loko lo kimimó: Imane vémini lihimavalamú vitagá umó nomive.
JOH 18:39 Lá onoimóza, lekezatini mogona lá oko neve. Avotikini asenini zeketakumú gili mina holisigú kilisimasiló kilisimasiló nene lekezatini ve makolímini agulizá ikago, nagá numukutí ve hamopamó kimisele ahulo ahulo oaká nougo lekelitoka viaká niave. Itó imane gilikiko etokikoma, Zuta ve lekelí agulizaki velini aseva zemikugo lekelitoka vitihe.
JOH 18:40 Loko lokago, keza nene negénegeka lake gakó napagutí nene Óe, aí nomive. Palapasini aseva zetamane. Liki lamó nene Palapasí nene laskoli ve nenae.
JOH 19:1 Lá okago, Pilató lokago, segi nogosanitunú nene Izesuni apiliake,
JOH 19:2 agulizaki vema nenae liki anosa netá lilí itiake ami vete uhenagi nagatunú akilí lilí iki gotolaló hitimiake, ginegane hána luhuvagi okohu gó luhitamó.
JOH 19:3 Lá iake, amatoka hizi letiki niake, ganimakilisi i ameke Oga, mokáne, Zuta vetini kugulizaki véinimave. Nilake, kigizanitunú Izesuni agokaló zemó.
JOH 19:4 Lá ikago, Pilató nene Zuta ve niatoka goha limike láa loko limó: Ánigalo, lihimavalamú vitagá umó nene nomive liki gilitave loko lekelitoka alémoko nouve.
JOH 19:5 Loko lokago, Izesú nene uhenagi akiliki okohu gó luhoake keza niatoka lemeko noigo, Pilató nene nokelepizike imane ve ánenémináa ánigalo.
JOH 19:6 Loko lokago, guguni giziaká a ve napa keza vegenáinigi Izesuni ánigiake, gakó gamoga geke zohota zaló apele helemane. Zohota zaló hilitinae. Liki likago, Pilató nene konotó alike láa loko limó: Neza nene lihimavalamú vitagá umó nomize. Nenemú lekezatini alímiki viki zohota zaló apililo.
JOH 19:7 Loko lokago, Zuta vetini monó gizapa ve keza láa liki lamó: Ezáamú Ómasímini gipala nouve loaká noimóma nenae. Nenemú ve nenémináa nene hilitave liki li hukilita gakokú luhuva gizinamóma nenazo, mota hilitive.
JOH 19:8 Liki likago, Pilató nene Ómasímini gipala noive liki lakumú alegesá goha ligimó.
JOH 19:9 Alegesá legekago, Izesuni nene goha numukú alémoko itike loká otake géisi hikutí utó animó neve. Loko lokago, Izesú nene anotó alemimó.
JOH 19:10 Anotó alemigo, Pilató láa loko lo amimó: Geza gakó nene lo nememane. Neza lokugo hanuva minanogo ane, itó nénisi lokugo zohota zaló hilinogo ane. Nenémini zámuza niminamóma nenae. Nene gelemape.
JOH 19:11 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Není gakó litane loko veletokatí Ómasímo zámuza gememilina geza není gakó nana oko latiline. Nene nolanimole. Nenemú nene geitoka nelémo mola vémini lihima givilegeko napa napa neve, loko lo amimó.
JOH 19:12 Pilató nene gakó geleake, Izesuni nene aseva zetatove lokago, Zuta vete ganimakilisi ake láa liki lamó: Geza nene imane ve aseva zetatanimó nene, Loma apatoka agulizaki ve napámini agivelaho minaminogo ane, itó asú igitanigave. Itó makó eza ezáamú nugulizaki ve napa nouve loko litimó nene Loma apatoka agulizaki ve napa Sisani aviligitohe loko lova gizo aminogo ive.
JOH 19:13 Liki likago, Pilató nene geleake, lokimikago, Izesuni alímiki limikago, gakó lo hukoaká holomaló lemeko minamó agulizá nene Hipulu gakokutí nene Gapatave liaká amó, lelí gakokutí nene geha holomave loko.
JOH 19:14 Itó avotegini asenini zeketakumú azo holisi minatune liake, netá matá ali vatí niago, holisaká gamena noigo, Pilató nene holomavaló noike, Zuta vetini gizapa ve nene agulizaki velini imane ánigalo.
JOH 19:15 Loko lo kemekago, keza ganimakilisi ake zohota zaló apele helemane liki likago, Pilató láa loko limó: Íi, agulizaki velinima lekelisi likiko zohota zaló hilitive liki nilahe. Loko lokago, guguni giziaká a ve napa keza gakó láa liki li amemó: Leza nene agulizaki vele makó nomive. Loma apatoka agulizaki ve napa Sisá hámakó noive.
JOH 19:16 Liki likago, Pilató nene ake, Izesú nene zohota zaló nilitunú ziki apili hilitave loko kigizakú molamó.
JOH 19:17 Lá okago ami vemate Izesuni alímiake, zohota za amikago, gihigo, apá makó agulizá nene gotóini gonosi helisa apale loko, itó Hipulu gakokutí Goligota loko neneloka alímiki vamó.
JOH 19:18 Alímiki vake zohota zaló apiliki apatemó. Lá iake, ve golesa lositá luga luga kipiliki apatemó. Izesuni nene holukú hizi otitamó.
JOH 19:19 Lá ikago, Pilató lokago nene, Izesuni gotolaló zaló luhuva láa liki gizikago minamó: Nasalete numutotí Zuta vetini agulizaki venini Izesú ave.
JOH 19:20 Nene mikasi Zelusale numuni símekaló minanazo, Zuta vegená mukí vigá igá niake ámina luhuva gatamó. Nene luhuva nene Hipulu gakokutí itó Loma gakokutí itó Kiliki gakokutí luhuva gizikago minamó.
JOH 19:21 Lá ikago, Zuta vetini guguni giziaká a ve napa keza Pilatoni láa liki li amemó: Zuta ve lelí agulizaki veve loko luhuva gizamoko, neza Zuta vetini nugulizaki ve nouve loko limó neve loko gizamane.
JOH 19:22 Liki likago, Pilató nene mota luhuva gizokutó neze, ha minatize, loko limó.
JOH 19:23 Lá okago, ami ve keza Izesuni nene zohota zaló apiliki apatiake, gineganeva gona miliake, losive losive okago, amelaho ve lilí i asú amó. Lá ikago, gola hána miní amiki akotamamó mukipa gó minokago,
JOH 19:24 nenemú láa liki lamó: Hukoko alesá golesa okatize, nenemú zohikú molokuko winititímo nene amelaho ve loló itive. Liake lá ikago, monó gotolaú nene není ginegane ali gona miliki, nugupeló netá nene zohikú milikamó neve liki luhuva giza gakó nene alévolé imó.
JOH 19:25 Ami ve keza nene lá niago, Izesuni zohota za mogonagú nene vegená lá iki minamó: Izolahiki atolahiki itó Kolopani venala Maliaki itó Magatala numutotí Maliá makoki.
JOH 19:26 Neneló Izesú agika ameaká i veve liki lina ve nezagi makó nouko, Izesú nene izolahini láa loko lo amimó: Vená geza ánigozo. Ve imane gipaka loló noive.
JOH 19:27 Loko loake, láa loko lo nimimó: Vená imane ánigozo. Geí izokahove. Loko lokago, ámina gamenaló Izesuni izolahini alémoko vuke numúneuka minoko aleko usimó.
JOH 19:28 Izesú nene mota hoza ale asú okuve loko geleake, gihila zitive loko monó gotolaú mina gakó makó láa loko limó: Nagamikumú nivisekave.
JOH 19:29 Loko lokago, neneló lape makokú ekesá vain nagamí lagasó ma nego, nenegú notunigitana netá nagamí ziake, zokaitunú hiziake agepagú amikago, namó.
JOH 19:30 Vain nagamí nene noake, sele like mota hozane ale lutegekuve. Loko loake, gotola nene gupá zeake sikalahula ahuloake hilimó.
JOH 19:31 Lá okago, Zuta vetini monó gizapa ve keza gó lokiko avóikini asenini zeketakumú gili miniaká a holisigú minanigi netá ali vatí niake, ámina holisi nene napa napa nenazo, itó Mosé ve makolímini gonosiva nene límugusigú zaló minatimó etamitive loko lo mola gakó gili minake, Pilatoni láa liki li amemó: Ami ve makó kimiselekako, viki ámina vetini kigisa helisáini zi letiiki gonosíini nene zalotí aliliki limiki gale zikitatave loko noune.
JOH 19:32 Liki likago, gele kemekago, ami ve keza golesa netá alesi ve Izesuki makó kepele vetosini kigisa helisa zi letiake,
JOH 19:33 viki Izesuni ánigamó nene mota helekago, ánigiake, agisa helisa nene zi letamamó.
JOH 19:34 Lá okago ami ve makolímo zokaitunú nene alómusagú hizekago, golanigi nagamiki nene áminagutí litá oko limimó.
JOH 19:35 Nene suni nene nogómula gihilatunú ánigokuke lo utó noumó nene soza nomive. Gakó gihila neve loko gelekuke lekeza ámina gakó gili seketigí itave loko gizo nolukumuve.
JOH 19:36 Monó gotolaú anoza gakó makó lá oko nemó nene, gihila zitive loko ámina suni utó imó: Lekeza nene helisa nene ma zi letaminigave.
JOH 19:37 Itó monó gotolaú gakó makó lá oko neve: Keza nene zokaitunú hiziki hokolota ve nene ániganigave.
JOH 19:38 Lá okago, Alimataia numutotí ve Zosehé áisi Zuta vetini monó gizapa vemú ahelele vizigo minake, asuguná oko Izesuni izegipala mina vémo Izesuni gonosiváa aleko vitohe loko Pilató noitoka voko loká okago, Pilató gele amekago, gonosiváa nene zohota zalotí apasoko aleloko lemekago,
JOH 19:39 Nikotemó nene amunaló emane límugusigú Izesutoka vi vemámo anuva netupa meseme lamanalímini lositá ale gopa oake, sigeliló molamó genava nene 35 kilo okago, geheko vimó.
JOH 19:40 Lá oake, Zosehé alémo vatí igo, Izesuni gonosiváa nene ámina netupa meseme hilimikasike, gó gizopa lamanatunú asapú itasimó nene Zuta vete gonosi miliaká a suni alesimó.
JOH 19:41 Itó Izesuni apele mikasi agilikaloka zazuha makó minamó. Nenegú geha mulí makó goló vatikago, nego, vegená nenegú gale zikitamago hanuva gosohá minamó.
JOH 19:42 Lá okago, holisi gamena mota alitokamómave loko hoza alita gamena asú okago, itó ámina geha mulí nene alitó minamó nenazo, nenegú Izesuni gonosiváa milasimó.
JOH 20:1 Holisi napa Sategú nene gó lo mikasiló amigo, Magatala numutotí vená Maliá nene gonosi apató vo aniteake ánigamó nene agepaló gehani napa mili lí amóma ahelú ali ahulinago ánigoake,
JOH 20:2 ololu loko vike Saimon Pitanigi nezagi ánigolimiake, láa loko lo limimó: Guivahanímini gonosiváa mota aliki vikave. Itó nene hikú milamó netive. Leza gelemune.
JOH 20:3 Loko lokago, Pitaki nezagi gonosi apatoka makó vusimó.
JOH 20:4 Gapoló ololu loko novusike, neza nene Pitani avilegeuke litá oko gonosi galeló vo anituke,
JOH 20:5 gava hizeko ánigumó nene, nagá like gokó nego ánigumóza, áminagú itemuve.
JOH 20:6 Lá okugo, Saimon Pitá nene alika oake geha mulí agikagú iteko ánigamó nene, mokoná lavolavo asapú amóma nene nego,
JOH 20:7 itó gotolaló asapú ita gó nene haitó gakeko nego ánigamó.
JOH 20:8 Lá okago, nénisi goí oko anitumóma nemóza, alika áminagú itekuke, ámina netakó nego ánigouke, lamaná oteko iteko vokave loko gele seketigí umó.
JOH 20:9 Amunaloka nene monó gotolaú Izesú heleneikutí oteko ititive liki gakó gizamó nene gele hee lamusimó.
JOH 20:10 Itó leza nene goha numutoka atiginá oko vusimó.
JOH 20:11 Vokusigo, Magatala numutotí vená Maliá eza nene gonosi galeló goha vike hetoka ive oko minatotí nene galegú ániganogo gava hizeko ánigamó nene,
JOH 20:12 ageló lositá Izesuni gonosiváa goí oko mina galeló gó gizopa luhiki minasike mitó niasigo ánigamó. Makolímo gotolaló minamó. Makolímo agisaloka minamó.
JOH 20:13 Minasike vená geza nanamú ive noane liki likasigo, iza láa loko limó: Není Guivahanímini gonosiva aliki vikago, hitoka aliki vahe loko vitagá nouve.
JOH 20:14 Loko loake, mino viligoko ánigamó nene Izesú noigo ánigamóza, agoka agepa ánigo vevesamimó.
JOH 20:15 Ánigo vevesamigo, Izesú loká otake vená geza nanamú ive noane itó éahikumú vitagá noane. Loko lokago, eza nene zazuhagú hoza aleaká ve noihe loko láa loko lo amimó: Ve lamanámaka, géisi nene gonosivama aleko voko makokuka molonoitanimó nene, lo nemekako aleko vitove.
JOH 20:16 Loko lokago, Izesú nene Maliazo lokago, eza viligoko Zuta gakokutí laponi, lelí gakokutí nene monó gizapa venemaka.
JOH 20:17 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Neza nene aménehitoka velesá itemumó nenazo, nenemú nunukemo. Geza nene voko izegipa nugunamotamónema není améneho nene lekelí ametipove, itó není Ómasi nene lekelí Ómasi noitoka itinogo uve loko lo kemezo.
JOH 20:18 Loko lokago, Magatala numutotí vená Maliá eza atiginá oko vike Izesuni vegenala zuha nene neza Guivahani ánigokugo gakó láa loko lo nemekave, loko lo limimó.
JOH 20:19 Loko lokago, ámina holisi napagú límugusi zekago, izegipala zuha leza Zuta vetini monó gizapa vemú lelegesá legekago, numukú itekunike gahe etoha oko gekunike nouko, Izesú nene holutegú utó oake ote minake hulu nene lekelitoka minino.
JOH 20:20 Loko lo lemeake, agizani lositá nolelepizike, alómusagú hize ahúma lelepizekago, izegipala zuha leza Guivahanima ánigokunike mulutegú lamaná gulune.
JOH 20:21 Lá okuko, goha láa loko limó: Hulu lekelitoka minino. Améneho nimisilimó áminagó oko lekelí nolikimisuluve.
JOH 20:22 Loko loake, huhu loletake, láa loko limó: Ómasímini Sikalahú alilo.
JOH 20:23 Lá iiki vegenalitini lihimáini liki ahulatamó nene, asú itive. Liki ahulamitamó nene hanuva minative, loko limó.
JOH 20:24 Ligiveteho makó agulizá Tomasí agulizá makó Lopé áisi nene makotoka noigo Izesú utó o limimó.
JOH 20:25 Utó o lemekago, ve agivelage leza makó zupa Tomasini ánigokunike avetó oko leza Guivahanima ánigokune. Loko lo amekuko, eza limó: Nezáne nogómulatunú agizató ahúma ánigamoko itó nigizanitunú ahúmaló ale gelemoko, itó alómusalokama ale geleko ánigaminake, gakotini nene gele alévolé aminogo uve.
JOH 20:26 Loko lokago, holisi makó alitokago, izegipala zuha leza Tomasigegi nene numuni makokú goha ale nupa unike gahe gekunike nouko, Izesú nene ligilikagutí utó oake noike, hulu lekelitoka minino.
JOH 20:27 Loko lo lemeake, Tomasini láa loko lo amimó: Gigizani hisukatunú nigizatoka nuhúma ale geleko ánigozo. Itó gigizani ahuloko nolómusaloka ale gelezo. Lá okoko gagata losi gelemoko gele alévolé ozo.
JOH 20:28 Loko lokago, Tomasí nene Guivahanínemakave, itó Ómasinemakave.
JOH 20:29 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Géisi ánigokanike gele alévolé okane. Není ánigamake gili alévolé iaká nia vegenakumú gulugo lamaná okave, loko limó.
JOH 20:30 Itó Izesú nene izegipala zuhatini lovogisaló lu avevezaha la avevezaha mukí loló imó nene imane luhuvagú gizo asú amumóza,
JOH 20:31 imane gizonoumoláa lekeza gatiki giliiki Izesú nene gologí oletative loko lo mololeta vema Ómasímini gipalave liki aikumú gili alévolé i miniki alévolé lekemetameni alitave loko gizonoumole.
JOH 21:1 Itó minoko izegipala zuha leza Tipelia nonohulotó voko nouko, Izesú nene haitó suni aleko utó o limimó.
JOH 21:2 Saimon Pitaki lopé izegipa Tomasiki Galilaia mikasigú Kana apatotí ve Natanaeki nezagi uvónehiko losigi aí izegipala zuhagutí makó losimagi leza alegesá oko nouko,
JOH 21:3 Saimon Pitá nene neza lagaha alinogo novuve. Loko lo lemekago, lezagi makó vitune loko lokunike, sipigú itekunike vunimó. Voko minunike ámina holugú lagaha alemunike lá ova ova oko nouko,
JOH 21:4 gokululuva notovo igo, Izesú nene getatoka melane minamóza, izegipala zuha leza Izesuni ameni ánigo guni amuko,
JOH 21:5 Izesú loká oletake izegipaguvo, lagaha ma alehe. Loko lokago, leza Óe, alemune.
JOH 21:6 Loko lokuko, láa loko lo limimó: Gotaha ali zamagaloka miliki ahulatamó nene lagaha alinigave. Loko lokago, gotaha ale zamagaloka molokunike, lagaha vauva aleko alunimó nene gelelehá unimóza, vaí okago, keé loko ale otemuhá.
JOH 21:7 Lá okuko, Izesú ameni nemeaká i veve liki lina ve neza nene Guivahanima nenae loko Pitani lo amekugo, Saimon Pitá není gakó geleake, agupe zapakó minatotí gineganeva ale luhoake, nagamikú olío lemeake, galanogosá zeko 100 mitagitana oko voko nagamí getatoka vo anitekago,
JOH 21:8 ve lugáa leza nagamikú lapegú lagaha gotaha gelelehá oko aleko vuhá.
JOH 21:9 Voko getatoka itekunike netá makó lá oko ánigunimó. Ló nokusa ale hitikakú lagahagi peleti makoki nego ánigunimó.
JOH 21:10 Nániguko, Izesú nene lagaha itína alemómagutí lugáa alikalo.
JOH 21:11 Loko lo lemekago, Saimon Pitá nene sipigú iteake gotaha gelelehá oko getatoka ale moloake lagaha napa 153 nene gotahagú vaí iki minamóza, gotaha nene alegetá vizemimó.
JOH 21:12 Lá okago, Izesú nene iki neteká nosá nalo. Loko lo lemekago, izegipa leza Guivahanimave loko mota gelenounimómaló nenazo, geza éagama noane loko loká otamune. Loká otamuko,
JOH 21:13 Izesú oake, peletigi lagahagi aleake gona moloko limimó.
JOH 21:14 Lá imó nene Izesú heleneikutí oteake minake izegipala zuha lelitoka utó o limigo ániguni gamena neneló losive makole loló imó.
JOH 21:15 Neteká nosá no asú okuko, Izesú nene Saimon Pitani láa loko loká otamó: Zonini gipala Pitao, gigive keza kigika nimiaká niamó nene kivilegeko gigika nemeaká noape. Loko lokago, Pitá nene Guivahanínemaka, geikumú geleaká noumó nene gelenanimole. Loko lokago, Izesú nene vegenáne zuha kigikámini nosánetá mí zeko kemeko nozo.
JOH 21:16 Loko lo ameake, goha lo amike Zonini gipala Pitao, geza lamaná gigika nemeaká noape. Loko lokago, Pitá nene Guivahani neza geikumú geleaká noumó nene gelenane. Loko lokago, Izesú nene vegenáne zuha lamaná oko nasahilí oketozo.
JOH 21:17 Loko loake, miní ameko loká otake Zonini gipala Pitao, geza nenikumú geleaká noape. Némika loko loká otamó nene gamena losive makole imó nenemú Pitá agika hizekago lo amike limó: Guivahanínemaka, mukí netakumú gelenanimole. Neza geikumú geleaká noumó nene gelenane. Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza nene vegenáne zuha lamaná oko gizapa oketozo.
JOH 21:18 Lamaná lo gimitoze, gelezo. Geza gosohá ve minanike holotaka nene gohakaló ze gilitokanike, gapo neloka manaloka vitove loko gagata gelekanike voaká animóma neve. Lá onoimóza, minoko ozaha molokoko gigizani lutooko noako, ve makolímo holotaka zegimioko vamitove litanitoka gelémoko vinogo ive.
JOH 21:19 Loko Izesú nene Pitá minoko nenémini oko zohota zaló noheleko Ómasímini agulizá alémo kegesative loko anoza gakó limó. Loko loake, miní ameko némegetoko ano loko lo amimó.
JOH 21:20 Loko lokago, Pitá viligoko Izesú ameni nemeaká i veve liki lina ve není ánigamó. Neza amunaló nosá nuni zupa Izesuni amatoka minuke nene Guivahanínemaka, éaho gimimika litikumú nolane loko lu ve minumó nenazo,
JOH 21:21 Pitá nene nenikumú Izesuni loká otake imane ve nana itimó neve.
JOH 21:22 Loko loká omikago, Izesú láa loko lo amimó: Áisi hanuva agómulagi noiko nénisi atiginá itove loko lokugoma, geí netá nehe, olo. Geza nene hanuva némegetoko ano.
JOH 21:23 Loko li gakolímo hutilí oko vokago, vegenala zuha keza nenikumú nene heleminogo ive liki gelemóza, Izesú nene gakó némika loko lamike, áisi hanuva agómulagi noiko nénisi atiginá itove loko lokugoma geí netá nehe lokogó limó.
JOH 21:24 Itó Izesuni izegipala neza ámina netá ánigoko gelekuke, lo utó moloko aí mogonamú luhuva imane nogizuve. Leza mukilite nene imane luhuva gizonou gakó nene gihilave loko gelenoune.
JOH 21:25 Itó Izesú oko moloko imó nene nana oko gizo asú itune. Ha nenazo, gizo asú uhá minalina, nagata gulumó mikasiuka ma asú amiline.
ACT 1:1 Teopilo, goí okoma luhuva netá gizo gumumó nene Izesú apí oko hoza alimoláa itó apínapí o kimike aleloko vimoláa ale lutigike okulumakú itimoláagi nene gizo gumumóma neve.
ACT 1:2 Okulumakú velesá itemike aposolo lilí itave loko kelémo etó imoláa nene Ómasímini Sikalahulámo litó hoza gakó lo kimimó.
ACT 1:3 Zaló itike miluma geleake heleneikutí oteake nene, hanuva agómulagi minake aleloko novive liki gili hee litave loko alévolé suni mukí loló ike gamena 40-a utó okemeká tolova oká noike, Ómasímo gizapa okimiaká gakó lo kemeko minamó.
ACT 1:4 Lá oake alika nene kezagi minake, láa loko lo kimimó: Lekeza Zelusalega nene litá iki ahulamiki améneho Sikalahúne amisilitove loko lo mololikimikago lo lukumu vemú nene ageva iki minalo.
ACT 1:5 Zoní nene hanuva nagamiláa holokimiaká imóma nemóza, améneho nene gamena hána minamoko Sikalahú hololeketanogo ive, loko lo kimimó.
ACT 1:6 Gamena makó zupa keza alegesá iake, Izesuni láa liki loká itamó: Guivahanitemaka, kugulizaki ve goí iki lelitoka gizapa iaká amómámini oko geza itína gamena nene gugulizaki ve loló okoko Isilae vegená lelitoka gizapa itape.
ACT 1:7 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Nugulizaki ve napa loló ito gamena nene améneho ezáa zámuzalaló molo gilike gamena hánahe alínipahe ezáa lo hukonoimó nenazo, lekelisi ma geleminigave.
ACT 1:8 Lá onoimóza, imane gilitave. Ómasímini Sikalahú eza lekelitoka lemeko zámuza lekemekiko, gakóne nene Zelusalega apí iki liiki nene lili ali iki Zutaia apá makokuka itó Samalia mikasiuka viiki, nenetí mikasi nekisa vokisauka vi asú itave, loko lo kimimó.
ACT 1:9 Láa loko lo kemekago, keza gonú napelego, vávani oko iteko novigo límusi nenémo molo hitokago, vo tolova imó.
ACT 1:10 Okulumakú teho lokago, izegipala zuhate okenava iki gonú inago, ve lositá nene gineganéini mokonaki keitoka galinali utó ikasike,
ACT 1:11 láa liki li kemesimó: Galilaia mikasiló vese, lekeza nanamú okulumakuka gonú iki niave. Izesutipo nene ániginago ahulolikimiake okulumakú iteka ve nene okulumakú itimómáminoko alika liminogo ive, liki li kemesimó.
ACT 1:12 Lá okago, keza Olivi agokalotí atiginá iki limiake gapo alínipa viki Zelusalega vi anitiake,
ACT 1:13 numuni amupiló makó gikakú miniaká a numukú nene itiki minamó. Keí kugulizáinía Pitá Zoní Zemusí Etulú Pilipó Tomasí Patolomaió Mataió itó Alapaioni gipala Zemusí makó itó Saimoná eza Loma vemú giligo goselé apeleaká i ve itó Zemusí makolímini gipala Zutá.
ACT 1:14 Nene ve itó Izesuni izamuha hiziki miniaká a venámagi Maliá Izesuni izolahiki itó Izesuni agunamotamolagi kigika mili hamó iki Ómasiloka liki minamó.
ACT 1:15 Gamena nene zupa Izesuni vegenala zuha nene vegená 120 nenéminiki minikamó nene alegesá iki niago, Pitá nene oteake gakó láa loko lo kimimó:
ACT 1:16 Nigivénegita, Zutá eza ale goí igo Izesuni agizató ale vemámini mogonala nene lo likimitoze, gililo.
ACT 1:17 Ámina ve nene monó hoza leza nolimike ezagi amimó neve.
ACT 1:18 Ámina ve nene mikasi makó gomulusi gehanitunú meina hizikago, áminaloka voko minake gotolalokatí velehé limike agatupa zeko pou lokago mí aseva akúvalomó zimó.
ACT 1:19 Lá i gakó nene Zelusale vegená mukilite giliake ámina apá agulizá keí gakokutí Akeletama liki milinamóma neve. Itó lelí gakokutí nene gola mikasive neve.
ACT 1:20 Itó Ómasímini Sikalahulímo agulizaki ve napa Tevitini alémo vávani okago, alika Zutá nene loló iti netakumú gakó limó nene alévolé imó. Ámina netá nene Zutatoka utó itikumú nene Ómasi agepoka liká nama liká a gakokutí láa loko luhuva gizonoimóma neve: Numuni apala nene gámé vizekiko, numutagalagú nene ve makolímo minamitive, loko gizamó. Itó makó lá oko neve: Aí hoza agepaló nene ve makolímo alitive.
ACT 1:21 Luhuva láa loko gizonoimó nenazo, Guivahani Izesú nene holutegú minoko aleko noigo, ve lugáa nenete Zoní eza Izesuni nene nagamí holota gamenaló apí iki lehelukalú imi nivago Ómasímo Izesuni alémoko okulumakú itimó. Ámina vegutí nene Zutani hoza agepaló alitive loko ve makó alémo etó okuko, Izesú nene galegutí otimó nene ezagi lezagi makó ániguháma nenazo, ezagi makó avetó oko lo kimitune loko noluve.
ACT 1:23 Loko Pitá lo kemekago, ve lositá, makó Zosehé, agulizá koma Pasapá, agulizá makó Zustó, itó ve makó agulizá Matatiá nene kilími utó miliake,
ACT 1:24 Ómasiloka láa liki agepoka lamó: Kee, Guivahanitemaka, ligika ánigoaká ve noane. Zutá nene aposolo hoza ahuloake heleake, Ómasímo ale vavá ota apatoka vokave. Lá okago, aí hoza agepaló aliti ve imane ve lositakutí alémo etó itanimoláa lelepizezo.
ACT 1:26 Liki agepoka liake, kugulizá nene luhuva giziki ali nupa iki milakutí makó ali otiki ánigamó nene Matatiani agulizá nego, aposolo hoza amemó.
ACT 2:1 Zuta vetini avóikini asenini zeketakumú gili mina holisi asú okago, gamena 50 oko vokago, holisi makó alitokago, Izesuni vegenala zuha keza apá makokú alegesá iki niago,
ACT 2:2 okulumakutí anó makó ohuhú nenéminoko moloko galinali lemeake, mina numuni agikagú nene iteko mino vaí imó.
ACT 2:3 Lá okago, ló gulumagitana netá makó utó oake mukilitini gotóitó hamopamó mino asú okago,
ACT 2:4 Ómasímini Sikalahú nene lemeko kigikagú mino vaí oake nenémini zámuza kemekago, haitopaitó konokutí apí iki gakó lamó.
ACT 2:5 Lá niago, gamena nene zupa Zuta vegená monóinigi vegená nene vaí iki ake Zelusale numutoka minamó neve.
ACT 2:6 Niake guu guu loko okulumakutí limi netalímini anola giliake alegesá ake, konóikutí konóikutí gakó li kimi kimi ago giliake,
ACT 2:7 kegepa gahava minamigo, sigaga likitake láa liki lamó: Gakó nila ve imane Galilaia mikasigutí vegó niamóza,
ACT 2:8 keza nana iake gakotegutí gakotegutí likago nogulune.
ACT 2:9 Leza nene Patia ve nouhá, itó Mitia ve nouhá, itó Elame ve nouhá, itó Mesopotamia mikasiuka ve nouhá, itó Zutaia ve nouhá, itó Kapatosia ve nouhá, itó Potu ve nouhá, Asia ve nouhá,
ACT 2:10 itó Pilisia ve nouhá, Pamapilia ve nouhá, Izipi mikasiuka ve nouhá, itó Lipia mikasigutí Sailini ve nouhá, itó Loma apatotí venove nouhá Zuta vegi monokumú gutá amoláagi nene,
ACT 2:11 itó Kiliti ve itó Alapia ve leza nene ve minunike nene, Ómasímini suni alévoleláa nene lá iki lonokutí lonokutí likago gelekune.
ACT 2:12 Liki liake, kigika gopa okago, gili gopa iake ligili hagili iki Agae, imane nana suni naleve.
ACT 2:13 Liki likago, lugáate gopoguka likitake vain nagamí gosohá niake matúini gopa okago lutuka nilave, liki lamó.
ACT 2:14 Liki likago, Pitá ave agivelage ileven-amagi oti minake gakó napagutí láa loko lo kimimó: Zelusale apá amelagita itó Zuta vegená lugáa neneta, neza gakó lo likimitoze, gili vevesiki gililo.
ACT 2:15 Lekeza lelikumú nene vain nagamí niake kigika gopa okago nilave liki nilamóza, gó izoha nolanazo, lá oko nomive. Sipaki gamena nomive.
ACT 2:16 Imane sunimú Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Zoelé láa loko luhuva giza gakó nene mota gihila zekave:
ACT 2:17 Minoko gamena napa asú iti zupa nene Sikalahúne numutó namató vegená mukitó lehizelikimikugo, izegipatini lakagapilamolite Ómasímini agepagutí gakó li nimiliko, gosohá velinite vamómáminiki nánigiko, ozahatini keza vamó ániganigave.
ACT 2:18 Itó ámina zupa Sikalahúne nene lehizekimikugo, není gelekelé ve vená kezagi alikamú gakó li milanigave.
ACT 2:19 Lá niko, okulumatokagi mikasilokagi golivagi netá haitopaitolímini nolekelepizugo ániganigave.
ACT 2:20 Guivahanímini golivagi gamena napa velesá utó amigo, mikasiuka nene golanigi loki lokilagi utó inogo ive, itó okulumató nene hómini agómulaló hitanogo ive, itó ikani nene ámina oko golakó loló inogo ive.
ACT 2:21 Lá okiko, Guivahanímini agulizá iki sele li amita vegená nene kugutó vizinogo uve, loko Ómasímo lokave liki luhuva gizamóma neve.
ACT 2:22 Isilae mikasigú vese, lo likimitoze, gililo. Nasalete numutotí ve Izesú eza holutikú minake, Ómasilokatile liki litave loko Ómasímo hize lé otago, zámuzalaló molo gilike golivagi netá mukí ale utó molamó nene lekeza gilinave.
ACT 2:23 Ámina ve nene Ómasímo gozapá molo hukake gili netá aleko likigizakú molokago, lekelisi gala vevatini kigizakú milikago alími-liki viki zaló nilitunú apilikago hilimóma neve.
ACT 2:24 Lá ikamóza, gonosi matimatigú minamitimó okago, miluma gilike heleneikutí Ómasímo alémo otimó.
ACT 2:25 Agulizaki ve Tevití nene aikumú nene láa loko luhuva gizamóma neve: Neza Guivahani ánigo gisili hizekuke minoaká nouve. Voko gopa okatove loko nigizani zamagaloka noive.
ACT 2:26 Nenemú nigikagú laga noike, mulúnegú agila guluma noigo noluve. Itó nugupemú nene gele hamokó oko gegeva oko minanogo uve.
ACT 2:27 Není ahulonimikako nigika lamanaki nou vémina nugupéa anuva aminogo ive. Nemenía nene hele vegenalitiniuka ahulonetamitanikumú noluve.
ACT 2:28 Geza alévolé nemetameki mohona ito gapo nelepizenitika, govogisaló mulúnegú agila guluma igo minanogo uve, loko limó.
ACT 2:29 Uvónegita aménegita, neza avoteho Tevitikumú ale akutoko lo likimitoze. Eza helekago, gale zimikago, gonosi matimati galeva itína ha nego ánigiaká niave.
ACT 2:30 Eza Ómasímini agepagutí gakó loaká ve minoake, nénisi helekugo Ómasímo nene není izegipa nugunamotamokutí makolímo není hoza agepaló agulizaki ve napa alémo loló itove loko alévolé oko lo huta gakó nene geleake,
ACT 2:31 gologí oletative loko lo mololeta vema galegutí otitikumú geleake, agika lamanaki veva agupéa anuva okative loko hele vegenalitiniuka amenía ahulotamimó neve loko limó.
ACT 2:32 Itó Izesuni nene Ómasímo galegutí alémo otekago, leza logómula gihilatunú ánigonouháma neve.
ACT 2:33 Itó Ómasímo agizani zamagaloka alémo moloake, amelaho lo mololetató nene Sikalahú molomikago, ámina Sikalahú itína nene lehizelimikago, ámina netá giliká ánigiká niave.
ACT 2:34 Itó Tevití nene okulumakú itemimóza, eza gakó makó láa loko limó neve: Mezaú ve eza není Guivahaníne nene není nigizani lamagaloka minoloko voko noako,
ACT 2:35 gala vega nene gigisa heumauka ahulokimikugo minanigave, loko lo amimóma neve.
ACT 2:36 Lá onoize, Isilae vegená mukí lekeza alévolé iki gililo. Ámina ve apilikago hili ve Izesú nene Guivahanite gologí oletative loko lo mololeta vema noive loko Ómasímo alémo apazá noive, loko limó.
ACT 2:37 Láa loko lo kemekago, miluma giliake Pitá ave itó aposolo lugáave loká ikitake ligivese, leza nana okuko lamaná itive.
ACT 2:38 Liki likago, Pitá láa loko lo kimimó: Ómasímo lihimatini apaso ahuloleketative liki likigika ali viligalo. Lá ikiko, leza Izesu Kilistoni agulizató monó nagamí hololikimikuko, Ómasímo Sikalahula lehizeleketanogo ive.
ACT 2:39 Lekezagi izegipatinigi itó hetoka nia vegenaki sele lo kemekiko ata vegená mukí nene Sikalahú lehizeleketanogo lo mololeketonoimóma neve.
ACT 2:40 Loko Pitá loake, mukí gakó miní ameko kagata aleko itína gamena ve neginagi keí holúikú ahulikimiiki ikiko Ómasímo lukugutó vizitive, loko lo kimimó.
ACT 2:41 Láa loko lo kemekago, aí gakó gili alemoláa goha 3 tausen nene Ómasímo Izesuni vegenalaló miní ameketago, monó nagamí hilikitamó.
ACT 2:42 Lá ikago, gamena gamena amuza miliki alegesá iake gili hamó iki aposolo apí i keme gakó giliake, hanuva nosaki lepa nosaki niki Ómasiloka liki miniaká amó.
ACT 2:43 Lá niake, aposolomate haitopaitó alévolé suni aleke golivagi netá alikago, vegená mukí kehelele vizigo minamó.
ACT 2:44 Izesunimú gili alévolé iki mina vegenalite nene netá matá ali minamó nene mukitó netáini ali minake,
ACT 2:45 henokanóini makó ali minamó nene maketiló miliake moni aliake netakumú vitagá a vegená nene gona miliki ali volaló imaló ake,
ACT 2:46 gamena gamena kigika mili hamó ake monó numuni napagú monó liká itó numúikú hanuva nosaki lepa nosaki niká iki kigika mili apiziki nosánetá gona miliki ali volaló imaló iki niake,
ACT 2:47 Ómasi agepoka liki miniaká niago, vegená mukilite ánigi kumu helemó. Lá noigo, Guivahanímo gamena gamena vegená makó kugutó vizike Izesuni vegenalaló miní ameketamó.
ACT 3:1 Gamena makó zupa Pitako Zoniko nene ho ale zohota noigo Ómasiloka loaká gamena nene monó zagusave napagú itinigi nivasigo,
ACT 3:2 ve makó izolaho getakutí gepili minamó nenémo numuni gatetó minoko monó numukú tigá limigá a vegenáma monimú voká loko minoaká imó. Ámina ve nene gamena gamena monó zagusave gatenáa agulizá lamanapani loko netó nene alimi ahulimikago,
ACT 3:3 monimú voká loko minoaká imó. Ámina ve nene áminaló minake Pitako Zoniko monó zagusave napagú itinigi nivasigo, ánigoake, monimú voká limó.
ACT 3:4 Voká lokago, Pitako Zoniko keza gonú napelesike, Pitá nene gonú lepelezo.
ACT 3:5 Loko lo amekago, ve gepili nenémo netáma niminigi nilasihe loko gituhú noake gonú kipilimó.
ACT 3:6 Lá noigo Pitá láa loko lo amimó: Moni lelitoka nomimóza, netá hamokó lelitoka nemó nene gimitoze, alezo. Nasalete numutotí ve Izesu Kilistoni gakotó oteoko gapo moloko vozo.
ACT 3:7 Loko lo namike agizani lamagaloka aleko alémo otekago, litá oko agisaguki agisa gehanaguki alévolé okago,
ACT 3:8 moí oko oteake gapo moloko olío ite ite oko Ómasi agepoka lomo lomo vike Pitako Zoniko monó zagusave napagú nene makó itemó.
ACT 3:9 Lá okago, gapo mohona noike Ómasi agepoka noligo, vegená mukilite ánigiake,
ACT 3:10 goí oko monó numuni gateni agulizá lamanapaniveló minake monimú voká voká loko minoaká i ve noive liki ánigi hee liake, agisa lamaná ikumú ininá iake sigaga lamó.
ACT 3:11 Ámina vémo Pitako Zonikoló gímizekago, vegená mukí keza monó zagusaveló gaizopa makó agulizá Salomonive liki atagamó nenegú ololu liki viki alegesá iake kegepa gahava nomigo minamó.
ACT 3:12 Lá niago, Pitá nene ánigoake láa loko lo kimimó: Isilae mikasigú vese, ve imane ánigiake sigaga sagaga nilamóza, lelí zámuzatunú itó lelí lamanatetunú oko alémo otemusinazo, gonukonú lepelemilo.
ACT 3:13 Avotege Avalahá Isaká Zakopó keí Ómasímini gelekelé gipala Izesuni zámuza utó igo nánigave. Agulizaki ve Pilató eza Izesuni aseva zetatove loko noligo lekelisi nene Pilatoni agómulaló Izesuni ánigi lá iake apilitave liake ami vetini kigizakú milamó.
ACT 3:14 Lekelisi ámina vevesoko nomina ve agika lamanaki vema ánigi lá iake, ve makó kepele hili ve noimóma aseva zetative liake,
ACT 3:15 minoaká amelahinima apilikago hilimóza, Ómasímo heleneikutí alémo otekago, ánigonouháma neve.
ACT 3:16 Ámina ve Izesuni agulizá gele alévolé ominusitímo ánigina vema imane alémo lamaná usigo, eza Izesukumú giligo alévolé okago zokokave.
ACT 3:17 Nigive nagavese, lekezagi gizapa velinigi gili hee lamake Izesuni apilinamóma neve loko gelenouve.
ACT 3:18 Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini kegepa ale vávani okimikago gologí oletative loko lo mololeta vema miluma geleko hilitive loko nenémini gakola lili ali vetini kegepauka lo molokago gizi mila gakóma itína mota alévolé okave.
ACT 3:19 Lihimavatini gilatoleketative liki likigika ali viligiiki golesa netatini ahuliiki Ómasiloka gímizilo. Lá ikiko Guivahanilokatí likigikámini nosánetá ame íi liti gamena anogo ive.
ACT 3:20 Lá okiko, Ómasímo eza gologí oleketative loko lo mololeketa ve Izesuni alémo etó oleketonoi vema amiselekiko goha mikasiuka liminogo ive.
ACT 3:21 Izesú nene okulumalímo asapú okago noiko, Ómasímo lu netá la netá mukí goha ale lamaná iti gamena Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini kegepagú lo molokago gakó li mila gamena nene alitokiko liminogo ive.
ACT 3:22 Itó Izesukumú nene Mosé gakó makó láa loko limó neve: Guivahani Ómasímo likigivetikini holúikutí nene agepagutí gakó loaká ve makó nenikitana oko alémo etó oleketatomó nenazo, némini manámini lo likimiti gakó mukí nene ámegetalo.
ACT 3:23 Itó ámina monó lole ale vémini gakó gili alemita vegená nene, Ómasímo kehelú inogo ive, loko limó neve.
ACT 3:24 Itó Samuelé minatotí Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve miniliki itemoláa mukilite imane gamenamú nene alika utó itive liki minamó.
ACT 3:25 Lekeza ámina vete alika utó itive liki li mila vema ali lá inamó nenazo, itó Ómasímo avotikitoka lo mola gakó nene Avalahani nene gagapilamó makolímo numutó namató vegená mukí lusa geketanogo ive loko lo ami vema ali lá inamó nenazo, likigika ali viligiiki golesa netatini ahulalo loko noluve.
ACT 3:26 Ómasi eza gelekelé gipala alémo etó i vema lusa gelikimioko gapo golesagutí lekelémo atiginá itive loko lekeza Zuta vegenatoka amisilimóma neve.
ACT 4:1 Pitako Zoniko keza vegená gakó láa liki li kimiki niasigo, guguni giziaká vegi monó zagusavegú gizapa vegi itó Satukaio monó vegenaki keitoka ake,
ACT 4:2 vegená nene Ómasímo Izesuni nene heleneikutí alémo otimómámini oko vegená makó kelémo otitive liki apí ikimiki lasi gakokumú gili golesa iake,
ACT 4:3 kigizató aliake, límugusi mota zekago, azozá goní oketatune liki kilími kalapusi numukú milamó. Lá ikago numuni hamó akasimóza,
ACT 4:4 gakóini gelemoláagutí gili alévolé a véa 5 tausen minamó.
ACT 4:5 Akiake gó lago, Zuta vetini kugulizaki vegi monó ve lunáagi monó mogona apí ikimiaká a vegi
ACT 4:6 guguni gizoaká i ve napa Anasí itó Kaiapá itó Zoní itó Alesaté itó guguni giziaká a zuha makoki mukí nene Zelusalega alegesá iki minake,
ACT 4:7 aposoloma kilími holúikú miliake, loká ikitake hí vémini zámuzaló itó hí vémini agulizató ve imane alími zokasive.
ACT 4:8 Liki likago, Ómasímini Sikalahulímo lemeko Pitani agikagú mino vaí onoigo, láa loko lo kimimó: Uvónegita aménegita,
ACT 4:9 lekeza ve gepilima nana ikasike alími zokasimó neve liki itína netá gihila alusikumú goní hoza nilememóza,
ACT 4:10 lekezagi mukí Isilae mikasigú vegená neneta, gakó lo likimitoze, gililo. Nasalete numutotí ve Izesu Kilistoni nene lekelisi zaló apili hilikago Ómasímo heleneikutí alémo oti vemámini zámuzaló ve imane lokogómulaló zokoake nene noive.
ACT 4:11 Aí mogonamú nene monó gotolaú luhuva makó láa liki gizinamóma neve: Numuni giaká vete gehani napa makó ánigi ahulamó nenémo gehani lapusa alévoleláa loló oake noive, liki gizinave. Lekeza ámina numuni giaká ve niave, itó Izesukumú gehani lapusa golesave liki liake ánigi ahulamóma neve.
ACT 4:12 Numutó namató vegenakutí lugutó viziti ve makó noamive, itó aí agulizató lamaná itunimoláa neve, ve makó imane mikasiuka minamive, loko limó.
ACT 4:13 Lá okago, Pitako Zoniko keza kehelele vizemigo ali akutiki gakó likasigo, sukulu lamasi vematosave liki giliake nene, sigaga liake Izesuni amatoka minasi vematosa lasinae liki gelemó.
ACT 4:14 Lá niago, alími zokasi ve nene keí kamatoka noigo, ve lositosini konotó aliki li kimita gakoláa nomigo, vitagá amó.
ACT 4:15 Vitagá iake, gakó numukutí kimisili hetoka iake, kezáikó láa liki ligili hagili amó:
ACT 4:16 Imane ve lositáma nana oketatune. Kéisi nene netá golivagi alikasive liki Zelusale numutoka vegená mukilite gili asú ikanazo, leza nana okiko egamega oko lá oko nomive loko litune.
ACT 4:17 Lá onimóza, ámina gakó hutilí okiko vegená gili asú ikatave liake, Izesuni agulizató gakó goha li kememitáive liki kagata alitune liki liake,
ACT 4:18 goha sele li kimiake, Izesuni agulizató gakó li kimi kimi iki vegená goha apí i kememitáive liki kagata alemó. Lá ikago,
ACT 4:19 Pitako Zoniko keza láa liki li kemesimó: Lekeza giliki ánigalo. Vegená lekelí gakó gele alekoko Ómasímini gakó gele ahulatunimó nene Ómasímo gele lamaná itihe.
ACT 4:20 Leza ánigoko geleko uni netá nene hitooko minaminogo une.
ACT 4:21 Liki likasigo, keza goha kehelele viziti gakó li kimiake, kipilita gapomú vitagá amó nene nomigo, hanuva kimisili ahulikago vasimó.
ACT 4:22 Lá amó nene ámina netá golivagi aliki alími zokasi vema nene kilisimasiva 40-a alahuloko minamó nenazo, vegená mukilite ámina netakumú Ómasi agepoka liki minikago, ve losima kipilitunimó nene vegenalite nana ilitatahe liki giliake gapomú vitagá iake ahulikimikago vasimó.
ACT 4:23 Kimisili ahulikago, limikasike kigivéike niatoka vasike, guguni giziaká ve napate itó monó ve lunáate li keme gakó nene avetó iki li kimikasigo,
ACT 4:24 giliake, kegepa hamó ake Ómasiloka láa liki lamó: Mezaú ve Guivahani geza okulumakuka ito mikasiuka itó age nagamikú lamó lamimó molanitika,
ACT 4:25 Sikalahuka nenémo gakola nene avoteho geí gelekelé ve Tevitini agepagú lo molokago, gakó láa loko limóma neve: Hetoka vegená nene kizapaló molokago gopaga lamó neve. Itó Zuta vegenalite netá golesa loló otatune liki gilikamóza, hanuva geleakaláagó gelemó neve.
ACT 4:26 Mikasiuka kugulizaki ve napa nenete ali vavá iake, itó gizapa vete ali nupa iake, némini manámini iki Guivahanigi gologi oletative loko lo mololeta vevagi lova ale kimitune liki gona gizamole, loko limó.
ACT 4:27 Lapanalagi gelekelé gipaka Izesúma lugutó vizeaká hozamú alémo etó ani vema lova ali aminigi Heloté ave Potiasi Pilató ave itó hetoka vegenaki Isilaeló gizapa vegi keza lamaná imane apatoka alegesá iake,
ACT 4:28 géisi gosohá utó itive loko lo molani netá mukí alemóma neve.
ACT 4:29 Lá ikamóza, Guivahanitemaka geza lehelele viziti gakó gelekoko gakó ale akutoko litune loko genezate ale vávani olimioko,
ACT 4:30 zámuza lemekako vegená kelémo zokinake lapanalagi gelekelé gipaka Izesuni agulizató golivagi hoza alitune loko nolune.
ACT 4:31 Liki Ómasiloka likago, alegesá iki mina numunima guliguli oko mómoká okago, Ómasímini Sikalahú nene lemeko kigikagú mino vaí oake kelémo vávani igo, limiake Ómasímini gakó ali akutiki li kimi kimi iaká amó.
ACT 4:32 Lá niake, Izesunimú gili alévolé iki mina vegená keza kigika mili hamó iake, geí netá není netá lamake netá matá ali minamó nene mukitó netale liki ali minamó.
ACT 4:33 Lá niake, aposolote Guivahani Izesú galegutí otekago ánigune liki gakó nene alévolé iki avetó iki li kimi kimi iki minikago, Ómasímo hize lé okimikago niave liki mukí vegenalite gili minamó.
ACT 4:34 Nenémini gihila nene numunihe mikasihe zazuhahe netá amelage meinaváa aliake,
ACT 4:35 aliki viki aposolo kimikago, ve lugáate netakumú vitagá niago nene gona miliki kimikago, ve makolímo netakumú vitagá osá amimó.
ACT 4:36 Nenémi suni nene ve makó agulizá Zosehé eza aposolote agulizá makó Panapasí ave liki mila ve, nene agulizalímini mogonáa lelí gakokutí nene kelémo kii lokimiaká ve eza Livaini agávolaho Saipalasi mikasi pokolagú getamó nenémo
ACT 4:37 zazuha apala makó ale minamó nene meinava moni aleake aleko voko aposolo kimimó.
ACT 5:1 Lá okamóza, ve makó agulizá Ananiasí itó venala Sapailá keza ligili hagili ikasike, zazuha apá makó salimikasike, moni alikasike,
ACT 5:2 lugáa nene ali halá gikasike, Ananiasí nene lugalokatí aleko voko aposoloma nene áminasí alusimó neve loko lo kimimó.
ACT 5:3 Lá okago, Pitá láa loko lo amimó: Ananiasio, geza nanamú Satá gigika ale gopa okago Ómasímini Sikalahú soza gakó lo amekanike mikasímini meinava lugalokatí ale halá gekane.
ACT 5:4 Mikasiga nene gezakaloka minatinazo, gezaka gagata geleko kemenimóma neve. Itó salimokanike meinava alenimó nene geza monikama nenazo, lélisi voká logetamune. Nenelotí meinava aleokoma nenetunú netá mataka meina kona itove loko itaninazo, geza nana okago gezaka gigikámo gogoka vizekago nenémini ane. Vegená soza lo lumuhe loko Ómasi soza lo amekane.
ACT 5:5 Loko noli agepagi, Ananiasí nene nogilike pou loko akoake hilimó. Helekago, ánigiake, kelegesá ligimó.
ACT 5:6 Itó lá oko helekago gosohá ve minamoláate otiki gonosiváa nene gotunú asapú iake aliki viki gale zitamó.
ACT 5:7 Gale zimikago, koma nominake, venalámo ámina gakó gelemike hanuva noihe loko anitimó.
ACT 5:8 Anitekago, Pitá nene loká otake Olo, mikasilotí meinava áminasí alesimó nehe. Loko lokago, eza oo, áminasíma nenae.
ACT 5:9 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Lekeza nanamú Guivahanímini Sikalahulímo ánigamitive liki agoka vizinigi ligili hagili ikasike asihe. Gelezo. Vakama nene gale ze vema gatetoka liti liti liki niki laze, gezagi nene áminámini iki aliki viki gale zigitanigave.
ACT 5:10 Loko noli agepagi nene eza galinali agisagú pou loko akoake hilimó. Helekago, ámina gosohá ve nenete iteke gonosiváa ánigiake, aliki vili vana gale zitató nene gale zitamó.
ACT 5:11 Gale zikago, monó gele vegená itó gakóini gele vegená mukí keza kelegesá ligigo minamó.
ACT 5:12 Aposolo keza alévolé suni haitopaitolímini mukí nene vegenalitini holúikú ali utó iminikago Izesuni vegenala zuha mukí nene monó zagusave napámini gaizopa numuni makó agulizá Salomonive liki atagamó nenegú kigika mili hamokó iki alegesá iaká amó.
ACT 5:13 Niago, vegená lugáate kugulizáini ali otemóza, ve vená mukilite kelegesá legekago monó gele vegenatoka viki gímizemamóza,
ACT 5:14 ve vená mukilite vauva aliki Guivahanimú gili alévolé iake keitoka miní amiki miniaká amó.
ACT 5:15 Lá iake, kivisi vegená nene gapoló kilími miliki Pitá tizokoko kugupeló ale gelekikohe itó hanuva vogunámo avutá kepelekiko zokatave liake, ukoako nene lilí iake ámina vegená nene miliki kilími-liki iki agisauka nene ahulikimiaká amó.
ACT 5:16 Lá niago Zelusalega alitoka miniliki va vegenalite kivisi vegenaki kigikagú holosi golesa mina vegenaki kilímiki ikago, kilími zoki asú amó.
ACT 5:17 Lá niago, guguni gizoaká i ve napagi izegipala zuhagi itó Satukaio monó vegená kezagi ámina suni ánigiake, kemekugú niake kizapaló molokago,
ACT 5:18 aposoloma kigizató aliake kalapusi numukú kilími milamó.
ACT 5:19 Lá ikago, akinago, holugú akovevé nene Guivahanímini ageló makolímo kalapusi numukutí gahe segekimiake, kelémoko limike láa loko lo kimimó:
ACT 5:20 Lekeza viki monó zagusavegú itiki alévolé kemetamenigi minata gakó li kimi kimi iki minalo.
ACT 5:21 Loko lo kemekago, giliake, neteká ho noitigo monó zagusavegú itiki monó li kimi kimi iki minamó. Lá niago, guguni gizoaká i ve napa nenémo izegipa agunamotamolagi Isilae vegenalitini monó gizapa vegi monó kansolegi kilími nupa iake gakó ligili hagili iake, aposoloma kilímikatave liki pilisi ve makó nene kalapusi numukuka kimiselemó.
ACT 5:22 Kimisilikago, viki kalapusi numukú ánigamó nene, niamago, vitagá iake, atiginá iki ake lamó:
ACT 5:23 Leza voko ániguhá nene kalapusi numuni gahe lopena alinago gizapa vema gatetó ha minamóza, leza gahe segekunike, iteko ánigunimóza, ámina vegená niamago vitagá okune.
ACT 5:24 Gakó láa liki likago, monó zagusave gizapa vegi guguni giziaká ve napagi keza gelemó gena okago, alika netá makó utó itimó nehe liake, kagata losi gelemó.
ACT 5:25 Nigelego, ve makolímo anitike kalapusi numukú kilími mila vemate viki monó zagusavemagú monó li kimi kimi iki nianae.
ACT 5:26 Loko lo kemekago, monó zagusave napa gizapa ve nenémo pilisi ve kelémoko vike aposoloma kipilitunimóza ha vegenalite gehanitunú lipili hilikatave liki kehelele vizekago, hana ikisí kilímiki amó.
ACT 5:27 Kilímiki iake monó kansoletini holúikú kilími milikago niago, guguni giziaká vetini ve napámo láa loko lo kimimó:
ACT 5:28 Leza nene ámina vémini agulizá iki li kimi kimi amilo loko lo lekememuhá nehe, olo. Lekeza pelevesava ziake, nene gakó nene Zelusale numutoka li hutilí ikave. Lá iake, aí apili helemómámini lihima nene lelí lumupiló molatune liki nilahe.
ACT 5:29 Loko lokago, Pitá ave aposolo lugáa kezagi anotó aliki láa liki li amemó: Vegenalitini gakó gele aleoko Ómasímini gakó gele ahuloakala nomive.
ACT 5:30 Lekeza Izesuni nene zohota zaló apili hilikago, avotegini Ómasímo alémo otekago otimó neve.
ACT 5:31 Ómasímo Isilae vegená lekelisi likigika ali viligikiko lihimatini apasoleketative loko ámina ve nene agulizaki vele itó lugutó vizeaká vema alémo etó oake, galegutí alémo otekago, Ómasímini amatoka noive.
ACT 5:32 Lá okago, Ómasímini gakó gili aliaká niamoláa kemeaká noi Sikalahulímo itó lezagi ánigoko gelekunike ámina gakó lo lekemeaká noune, loko lo kimimó.
ACT 5:33 Loko lo kemekago, giliake, kizapaló golesa molokago, aposolo kipili hilinigi li hukamóza,
ACT 5:34 Zuta vetini kansolegutí Palisaio monó ve makó minamó, agulizá Gamalielé. Áisi nene Mosé lo hukoko li gakó lainim-okimikago vegenalite ánigi lamaná a ve minamó. Áisi nene oteake aposoloma kilími hetó itave loko lokago, aposolo keza olíi hetó limiki niago,
ACT 5:35 agivelagini láa loko lo kimimó: Isilae vese, lekeza imane vemú gili hee liiki netá matá ikitalo.
ACT 5:36 Gozapá ve makó minamó, agulizá Teutá ave loko mina vemámo nugulizaki ve napa nouve loko lokago, ve 400 aitoka gímizemóza, alika nene Teutoni apili ahulikago, vegená aitoka gímizemoláa kimisili ahulikago, hutilí iki viake apí a hoza nene ahulamó.
ACT 5:37 Itó alika nene Galilaia mikasigutí ve makó agulizá Zutá eza lugulizá aliaká a gamenaló nene oteake, vegená gala vizeko ale goí ike lova mogoka ligo, lova apí amóza, ámina ve nene apili ahulikago, izegipa agunamotamola hutilí iki vamó neve.
ACT 5:38 Nenemú gakó imane lo likimitoze, gililo. Lekeza imane ve ahulikimikiko hanuva minatave. Keza gakó akó liki hoza nalemó nene kezáini kagata giliki nalitamó nene, gopa oko haha inogo ive.
ACT 5:39 Itó Ómasímo hize lé oketago nalitamó nene, lekeza Ómasímini hozava ali golesa itiki lova ali amikatave loko loú noko likipilinogo ive. Nenemú lakagata aleko noluve.
ACT 5:40 Loko lo kemekago, keza gili aliake aposoloma kilímiki itiake segi nogosanitunú kipiliake, Izesuni agulizá nene goha avetó iki vegená li kememitave liki li hukikimiake kimiselemó.
ACT 5:41 Kimisilikago, nivake, Guivahanimule loko lovoza hili netá aliki lepelemóza, Ómasímo nenemú gilimó etokave liki liake, kogoliza viziki kansoletini kovogisalokatí limiake vamó.
ACT 5:42 Vake, gamena gamena monó zagusave napagú itó numúikú nene gologí oletative loko lo mololeta ve Izesuni gakó lamaná ahulamake miní amiki li kimi kimi iki minamó.
ACT 6:1 Gamena nene zupa Izesuni vegenala zuha hizi hutilí niago, keikutí Zuta vegená makó Kiliki gakokutí liaká a ve nenete getó venalitini nosánetá nene gamena gamena gona miliki kememóma vo alemikumule liki Zuta gakokó liaká a ve nene gahá kememó.
ACT 6:2 Lá ikago, aposolo 12 keza Izesuni vegenala zuha sele li kimiake láa liki li kememó: Leza Ómasímini gakó lo utó aminake lugupémini hozagó alesá etaminogo ive.
ACT 6:3 Nenemú ligivetegita, lekeza lekelí holutikutí ve 7-a gotóini lamanaki itó Ómasímini Sikalahuki kigikagú mino vaí oko neiko vegenalite ánigi lamaná iaká nia ve kilími etó ikiko, leza ámina hoza kemekuko alitaze.
ACT 6:4 Lá ikiko leza nene Ómasi agepoka loaká itó monola loaká hoza goselekaselé aminake aleko minatune.
ACT 6:5 Liki likago, Izesuni vegenala zuha mukilite gili lamaná iake ve makó kilími etó amó, kugulizá Setepanó eza agikatunú gele alévolé oko minokago Ómasímini Sikalahú lemeko agikagú mino vaí oko mina ve, itó Pilipó, itó Polokoló, itó Nikanoló, itó Timoná, itó Palamená, itó Nikolaó eza Atiokia numutotí Zuta vegenatoka monokumule liki gutá a ve.
ACT 6:6 Nene vete aposolotini kamatoka hizi letiake niago, aposolote kigizani nene gotóitó milake Ómasiloka lake kilími etó amó.
ACT 6:7 Lá ikago, Ómasímini gakó hutilí oko vogá ogá oko minago, Izesuni vegenala zuha nene Zelusalega miní amiká amiká ago, guguni giziká a vegutí lugáate Izesuni monokumú gili alévolé amó.
ACT 6:8 Lá okago, Ómasi eza Setepanoni hize lé omiake zámuza mukí amekago, alévolé suni haitopaitolímini nene vegenatoka mohona oko aleko minamó.
ACT 6:9 Lá okago, monó numuni makokutí miluma hozagutí asenini zikitamoláate Sailini apatotí itó Alesatalia apakutí itó Silisia ve itó Asia ve nenete ali nupa iake, Setepanoni pelevesava zitamóza,
ACT 6:10 Sikalahulímo alémo vávani okago, monó limó nenémo keí gakó satamó. Satokago nene loú noko kipilimó.
ACT 6:11 Lá okago, vegenatoka asuguná gomulusi gihikago, Setepanoni amimika lake gakó láa liki lamó: Ámina ve nenémo Moseki Ómasigi alevo galatovo okago gelekune.
ACT 6:12 Liki liake, numuká vegenaki olopa napagi monó mogona apí-ikimiaká a vegi gala vizikago, galinali Setepanoni gohoni milake agizató aliake kansoletini numukú alímiki vamó.
ACT 6:13 Alímiki viake soza sazaló ve kilími numukú milikago, láa liki lamó: Ve imanémo lelí monó apakumú itó Mosé lo huka gakokumú alevo galatovo oko loaká noive.
ACT 6:14 Makó nene láa loko noligo gelenouháma neve: Nasalete numutotí ve Izesúma imane apá ale golesa okoko oko moloko oaká nouhá sunimú Mosé gizo molamó nene ale gopa napa inogo ive, liki lamó.
ACT 6:15 Láa liki liake ámina numukú mina ve mukitó keza Setepanoni agoka agepauka ánigamó nene, ageló makolímini agovisagitana oko lapanalagi noigo ánigamó.
ACT 7:1 Lá okago, guguni giziaká a vetini ve napa nenémo loká otake gakó nilamó imane mota lamaná nilahe.
ACT 7:2 Loko lokago, Setepanó láa loko limó: Avónegita aménegita, gakó litoze, gililo. Avoteho Avalahá eza Halana mikasiuka velesá vonamike Mesopotamia mikasiuka noigo, Ómasi eza lapanalagi vemámo utó o amike
ACT 7:3 láa loko lo amimó: Numuka apaka itó vegenaka zuha ahulokimioko nénisi mikasi makó gelepizitoze, neneló voko minatane.
ACT 7:4 Loko lokago, nene gakó geleake, Kalatia mikasi ahuloake, Halana mikasiuka voko minamó. Neneloka noigo, amelaho helekago, gale zemiake Ómasímo litó nene ámina mikasigutí goha gá logoko léisi nouhatoka amóma neve.
ACT 7:5 Gá logoko okago, mikasi ma alemimóma neve. Ómasímo mikasi koma makó keké amemimóma neve. Izegipa geto molamike noigo, minoloko notike ezáagi agapilamoki miniliki itiki ámina mikasi alitave loko lo molamó.
ACT 7:6 Ómasímo láa loko lomiake, gakó makó láa loko limóma neve: Gagapilamoka keza mikasi makotoka gutá miniki gelekelé ikitiki miluma hoza aliki goselekaselé iki niko, kilisimasi 400 oko vinogo ive.
ACT 7:7 Loko loake, Ómasímo gakó makó miní amike láa loko limó: Lá oko noviko, miluma hoza kiminita vegená nene goní hoza kiminogo uve. Lá okugo, gagapilamoka kimisili milikiko, imane mikasiloka iki nugulizá ali otiki gupá zinimiki minanigave, loko lo amimó.
ACT 7:8 Láa loko lo ameake, Avalahani izegipa agapilamolatini kugupeloka Ómasímini anosa minative loko lo hukotamó. Loko lomikago, Avalahá eza gipala Isakani getoake, gamena 8-a oko vokago, ámina anosa nene agupeló molotamó. Molomikago, Isaká minoloko noitike Zakoponi getamó. Lá okago alika Zakopó nene izegipala 12-a getamó nene lelí avotege zuha minamó.
ACT 7:9 Lá okago, avotege keza kugunáini Zosehekumú amekugú niake, aí nene Isimaeli vegenatoka salimi iki agupelotí meina alemó. Alikago, Izipi mikasiuka alímiki vikago, neneloka voko noigo, Ómasímo Zosehé noitoka minake,
ACT 7:10 miluma geleko mina netá ale ahulomiake nasahilí omikago, netá mukikumú gele vevesoko minokago, Izipi mikasigú agulizaki ve Palaó ánigo lamaná oake, Izipi mikasiló itó aí numuni apá izegipa agunamotamola mukitoka gizapa ve napa minative loko alémo molamó.
ACT 7:11 Lá okago, noigo, Izipi mikasigú itó Kenan mikasigú mukí nene gaúna napa giliki minikago, avotege ámina iki nosánetakumú vitagá amó.
ACT 7:12 Minake Zakopó nene Izipi mikasiuka nosánetá neve liki lamó nene geleake, izegipala kimiselekago vamó.
ACT 7:13 Viake atiginá ikago, goha kimiselekago, goha vikago nene, Zosehé nezama noumó lae loko uvolagini nene agoka kelepizekago Palaoki ámina gakó gilimó.
ACT 7:14 Lá okago, Zosehé eza amelaho Zakoponi itó izegipa agunamotamolagi alo loko Izipi mikasiuka alesa molokago, ve vená 75 nene vamó.
ACT 7:15 Zakopó voko Izipi mikasiuka minake hilimó. Helekago, izegipa agapilamola avotege keza ámina iki miniake hili asú ikago,
ACT 7:16 gonosiváini nene Sekeme apatoka aliki ake Hamoleni agapilamó zuhagutí gonosi apá Avalahá goí oko meina hizikú nene gale zikitamó.
ACT 7:17 Lá ikago, Ómasímo Avalahani gakó lo molotamó nene alévolé iti gamena alitokago, Zuta vegená keza Izipi mikasiuka hizi hutilí amó.
ACT 7:18 Lá iki niago, Izipi mikasiuka agulizaki ve gosohá utó imó. Áisi nene Zoseheni mogona gelemimó.
ACT 7:19 Áisi nene avoteginimú lotoka hizike kelémo golesa galasa ike avotegini gipa getatamó nene hilitave loko leti ahuli ahuli ilo lokago, avotege ámina gipa koma leti ahuli ahuli iaká amó.
ACT 7:20 Nene zupa nene Moseni nene izolaho getamó. Agoka agepa lamanaki utó okago, Ómasímo ánigo lamaná okago, amelahini numukú ali halakipalaki iki alinago, ikani losive makole golamó.
ACT 7:21 Alika nene apilikatave liki halá gitinago Palaoni moholámo ánigoake, gipáneve loake alémo lá imó.
ACT 7:22 Lá okago, Palaoni vegenala zuhate Izipi gakó li ami ami ago, gele asú oake, oko moloko ike monó anoka like alévolé oko minamó.
ACT 7:23 Lá oko minake, kilisimasi 40 ale ahuloake, Isilae vegená nigivénegini voko ánigatove loko geleake, mulunagú lamaná geleko vimó.
ACT 7:24 Voko ánigamó nene, Izipi ve makolímo nene Isilae ve makó napiligo ánigoake, agivelahini alémo vatí oko miluma gele minamó apasoko Izipi vema apele hilimó.
ACT 7:25 Neza nigivénegini nene Palaoni agizakutí ipá itane loko Ómasímo nelémo etó onoimóma neve liki gili guni itahe loko Izipi vema apilimóza, keza gili hee lamamó.
ACT 7:26 Akiake gó lago, goha nene vimó. Voko ánigamó nene, Isilae ve losi nenetosa lova nihizesigo, ánigoake alata moloketake ve loe lekeza gounama niasinazo, nanamú lova niasive.
ACT 7:27 Loko lo kemekago, lova apí oko agivelahini apili vemámo láa loko lo amimó: Éaho gelémo gugulizaki ve loló ogimikago gonitó lelémo molanogo nolane.
ACT 7:28 Lá okanike azozá Izipi ve makó apelenanimóma nenazo, itína ámina oko není nipilinogo nolape, olo.
ACT 7:29 Loko lokago, Mosé nene geleake ahelele vizekago golisi oko Mitiana mikasiuka voko kugupeló ve minamó. Voko minake vená aleake, gipala losima getamó.
ACT 7:30 Minake, kilisimasi 40 goha ale ahuloake, vike mikasi gomopalaló Sinai agoka agisauka nene zamukutí ló guluma ikú ánigamó nene Guivahanímo ageló loló oake lemeko utó o amekago,
ACT 7:31 Mosé ánigoake, ininá oake nana netá utó noive loake, ánigo hee hee linogo vo alitó noigo, Guivahanímini anó lupa láa loko utó imó:
ACT 7:32 Neza avokage Avalahá Isaká Zakopó keí Ómasi minumó minoloko voko nominuve. Loko lokago, Mosé geleake, ininá oake luvoluvo zeko minake ahelele vizekago okenava oko ánigamimó.
ACT 7:33 Lá oko noigo, Guivahanímo láa loko lo amimó: Mikasi nolisanimó nene lo hutokugo etó oko nei mikasi neve. Nenemú geí suú gololohá ozo.
ACT 7:34 Vegenáne zuha Izipi mikasiuka niamó nene gopoguni milikitago, ive nama iki niago gelemo iteva iteva noumó mota asú okave. Itínasa nene gologí oketatove loko lemekuve. Nenemú geí nene Izipi mikasiuka nogimisuluze, vozo, loko lo amimó.
ACT 7:35 Itó ámina ve nene éaho gelémo gugulizaki ve loló ogimikago lelémo gonitó molanogo noane liki ánigi ahula ve Moseni nene zamukutí Ómasímini agelóma utó o amekago, Ómasímo nene gizapa ve itó kugutó vizeaká ve minative loko amisilimó.
ACT 7:36 Amiselekago, vike vegená kelémo vike Izipi mikasiuka itó age nagamí makó agulizá golohá nagamitoka, itó mikasi gomopalaló nene alévolé suni haitopaitolímini ale utó moloko noigo, kilisimasi 40 oko vimó.
ACT 7:37 Ámina ve Mosé eza Isilae vegená nene Ómasímo likigivetikini holúikutí nene ezáa agepagutí gakó loaká ve makó nenikitana ve alémo etó oleketanogo ive, loko lo kimimó.
ACT 7:38 Itó avotege keza Ómasímini monokumule liki mikasi gomopalaló alegesá iki niago, Sinai agokaloka Ómasímini ageló itó agivelagini holúikú minake loloko vogá ogá ve minake, alévolé lemetamenímini gakó lehizeletatove loko Ómasilokatí alimó.
ACT 7:39 Alekago, avotege keza Moseni gakola gili ahuliake, aí nene vasá ziake Izipi mikasiuka atiginá iki vinigi kigika neneloka minokago,
ACT 7:40 Moseni uvolaho Alonani nene láa liki li amemó: Geza avevezaha netá makó loló olimikako ámina netalímo ale goí iko leza atiginá oko Izipi mikasiuka vitune. Mosé nene Izipi mikasigutí lelémoko a ve eza voko gopa ihe itó hela hizihe leza gelemunize. Liki liake,
ACT 7:41 nene zupahé pulumaká akalevámini vogunahana avevezaha netá lilí iake, guguni gizi amiki kigizanitunú lilí a netakumú kogoliza viziki minamó.
ACT 7:42 Lá ikago Ómasímo viselekimikago, kigika gopa okago, okulumatoka hanatoaká netá mukí goliva giliki agepoka liki minamó. Nene sunimú Ómasímo li gakó nene ezáa agepagutí gakó loaká ve makolímo láa loko luhuva gizonoimóma neve: Isilae vegená lekeza mikasi gomopalaló minake kilisimasi 40 oko novigo gaha nama kipiliki guguni giziaká amóza, není makó gizi nimisá amamóma neve.
ACT 7:43 Lekeza soza ómasilini agulizá Molokoni seli numuni komagú lilí i miliake itó makó nene Lepanani sonohikitana makó lilí i miliake, ámina netalímini vogunahana goliva geleko agepoka litune liki soza ómai netá lilí inamó nenazo, nénisi lokugo, Papelonia apá hotoka likilímiki vinigave, loko luhuva gizonoimóma neve.
ACT 7:44 Mikasi gomopalaló nene Ómasímo Moseni nene monó numuni lá oko gitane loko litokó gekago avotegitoka minamó nene seli numunigó minamó.
ACT 7:45 Lá okago, ámina seli numuni nene omolelé amalelé iki aliki tiva tiva niago, Ómasímo ale goí ike numuká ve kimisilikago, nivago, avotege nene iki ámina mikasi aliake ámina seli numuni nene Zosuagegi aliki amó. Lá iki ámina numuni aliliki viva viva iki niago, agulizaki ve Tevití utó imó.
ACT 7:46 Ómasímo Tevitini ánigamó lamaná okago, Tevití nene monó numuni nene avolaho Zakoponi Ómasi getatove loko loká imóza,
ACT 7:47 Ómasímo géneka loake gipaka Salomó genetative loko gele amekago eza Ómasímini numuni getamó.
ACT 7:48 Lá imóza, okulumakú ve napa nene vegenalite ge numukú nene minoko aleko osá amive. Nenémini gakola Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makolímo láa loko luhuva gizamóma neve:
ACT 7:49 Guivahanímo láa loko nolive: Okulumá nene není numuni apá neve. Itó mikasiuka nene nigisa liso minuke gizapa oaká nouve. Lá oaká nounazo, numuni nanáminiki ginimikiko etative. Itó hí holomaló navasú vizeko minatove.
ACT 7:50 Neza nigizanitunú okulumaki mikasigi netá mukí kelémo utó okumóma neve, loko luhuva gizamóma neve.
ACT 7:51 Gínikaha golesa lekeza likigika lakagata koló amimó neneta, nénisi negopa, lekelisi nene avotike iki miliki amómáminiki niminake, Ómasímini Sikalahú nene lova ali amiaká niave.
ACT 7:52 Avotike Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve gopoguni milikitamiki asenini zikitamó nehe. Ma nomive. Mosé itó ve heeváa utó itive liki gakó li miliki la ve lugáagi nene kipili asú ikago, minoko lekelisi ámina ve heeváa nene utó okago amimí iki alímiki viake apilikago hilimóma neve.
ACT 7:53 Ómasímini ageló nenete Ómasímo lo huka gakóma Moseni amemó nene lekelitoka anitekamóza, lekelisi ámina gakó aliake gizapa iki gili alisá amave.
ACT 7:54 Setepanó láa loko lo kemekago, giliake, mulúikú golesa okago, kizapaló golesa molamóza,
ACT 7:55 Setepanó nene Ómasímini Sikalahulímo lemeko agikagú mino vaí okago, ánigo okulumakuka moloake, Ómasímini lapaná nego itó Izesú eza Ómasímini amatoka noigo ánigoake láa loko limó:
ACT 7:56 Neza okulumá koló okago ánigumó nene Ómasilokatí limi ve gihila Ómasímini amatoka noigo ánigokuve.
ACT 7:57 Loko lokago, keza kagataló hitinake valala ziki hitimiake viki anukemó.
ACT 7:58 Anukiake ahelukalú iliki vake alími númaseloka miliake gehanitunú apilinigi goláa vizakiake, gosohá ve makó agulizá Sauloni agisauka milamó.
ACT 7:59 Lá iake Setepanoni nene gehanitunú napelego, hilinogo noike Ómasiloka nolike Guivahani Izesúnegamaka, není sikalahú alezo.
ACT 7:60 Loko loake, alapusa hizeake sele loko limó: Guivahani geza imane lihimáini ahuloketozo. Loko loake, hilimó. Apili hilikago, Sauló nene mulunaú lamaná gilimó.
ACT 8:1 Setepanoni apili hilikago, monó ve lugáa keza Setepanoni ive nama goha itiki gale zitamó. Ámina zupa nene Zelusale numutoka monó gele vegená apí iki gopoguni napa milikitamó. Milikimikago hutilí iki nivake Zutaia mikasiuka itó Samalia mikasiuka vi asú ikago, aposoloma kezáikó Zelusalega minamó.
ACT 8:3 Lá niago, Sauló nene monó gele vegená lova ale kimike numúikú iteká lemeká noike ve vená gelelehá oloko leme leme ike nagá numukú ahuloketomo vimó.
ACT 8:4 Lá noigo, hutilí i va vegenámate Ómasímini gakó li kimi kimi iki mihina iki minamó.
ACT 8:5 Minake, Pilipó nene Samalia apalímini taoni napaló lomoko anitike Ómasímo gologí oletative loko lo mololeta ve Izesuni gakó lo keme keme oko minamó.
ACT 8:6 Lo kemekago, vegená mukilite Pilipó lo kimi gakó gili hamó iki amegesaló miliake, Pilipó alévolé suni haitopaitolímini loló igo ánigamó.
ACT 8:7 Lá noike vegenalitini kigikagú holosi golesa minamoláa kepeleko kimisele ahulokago, gopaga liki vamó. Itó gepili napili itó genisi vegená mukí kelémo zokamó.
ACT 8:8 Lá okago ámina apakú vegená keza kogoliza vizemó.
ACT 8:9 Lá niago, ámina taoniló ve makó minamó, agulizá Saimon. Áisi gamena hána soza saza lusa geko minake, neza nugulizaki ve nouve like Samalia vegená mukí kogoka vizeaká imó.
ACT 8:10 Lá noigo, iti minamó limi minamó keza gelemó lamaná okago, aikumú nene Ómasímo zámuza amekago, netá matá loló okago gihila zeaká noive liki liaká amó.
ACT 8:11 Lá iake, gamena hána aí avevezaha netakumú sigaga limiake, aí gakó gili aliake aitoka viki gímizemó.
ACT 8:12 Lá iki niago, Pilipó eza Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó lamaná itó Izesu Kilistoni gakola lo kemekago, gili alévolé iake, ve vená mukí nene monó nagamí hilamó.
ACT 8:13 Lá ikago, Saimon eza ámina oko monó gele alévolé oake nagamí holoake Pilipotoka voko gímizekago, Pilipó golivagi netá haitopaitó ale utó okago, ánigoake sigaga sagaga loko minamó.
ACT 8:14 Itó aposolomate Samalia vegenalite Ómasímini gakó gili alemó nene gilikago, Zelusalegatí nene Pitaki Zoniki áminaloka kimisilikago vasimó.
ACT 8:15 Neneloka anitikasike ánigasimó nene Izesuni agulizatokó monó nagamí hilinamóza, Ómasímini Sikalahú nene monó nagamí hila vegenatoka limitive liki Ómasiloka linamamó nenazo, Sikalahú nene keitoka velesá lememigo hanuva niago ánigasimó.
ACT 8:17 Lá okago, aposolo keza gotóitó kigizani milikasigo, Sikalahú nene keitoka limimó.
ACT 8:18 Lá okago, Saimon nene ánigoake, keitoka moni alitáihe loko aleko vike,
ACT 8:19 ve makolímini gotolaló nigizani molokugo Sikalahú limitive liki zámuza lekelitoka nekoma makó nimilizo.
ACT 8:20 Loko lo kemekago, Pitá láa loko lo amimó: Ómasímini zámuza hanuva lemeaká netá nemóza géisi monitunú meina hizitove loko nolape. Nenemú geza monikagi voko lokú latila inogo ane.
ACT 8:21 Ómasímo geí gigika ánigamó nene monó nominazo, monó hoza nalusimó nene aleminogo ane.
ACT 8:22 Golesa netaka ale ahulokoko gigika ale viligoko Guivahanímo gigikatunú netá golesa alitove loko nogeleni netá ahulogetative loko amuza moloko aitoka lozo.
ACT 8:23 Gigikagú golesa netá ekesalagi minoake gelémo golesa okago gelekuve.
ACT 8:24 Loko lokago, Saimon nene nenikumule liki nilasi netá nenitoka utó amitive liki Ómasiloka lilizo, loko lo kimimó.
ACT 8:25 Aposolo nenetosa Guivahanímini gakó liki Guivahani oko moloko i gakó li kimikasike, Zelusalega atiginá iki nivasike Samalia apá mukitoka nene gakó lamaná li kimi kimi iki mihina asimó.
ACT 8:26 Lá niasigo, Guivahanímini ageló makolímo Piliponi láa loko lo amimó: Geza Zelusale numutoka ahulokoko ezega agilikaloka Gaza apatoka lomo noi gapoló mikasi gomopalaloka nene lomoko vozo.
ACT 8:27 Loko lo amekago, Pilipó nene oteake lomoko vimó. Novigo, Etiopia mikasigutí agulizaki ve makó minamó. Eza Etiopia vegenalitini agulizaki vená napa Kataké ave liki liaká a vená nene gelekelé otoko minake aí moniló gizapa otoko minoaká imó. Eza Zelusalega Ómasímini monó linogo iteake,
ACT 8:28 atiginá oko nolimike hosi izate gelelehá iaká a kaligú iteake novike, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá luhuva giza gakó nagatago,
ACT 8:29 Sikalahulímo Piliponi nene voko kali volane vo agupeló vozo.
ACT 8:30 Loko lokago, Pilipó nene ololu loko áminaloka vimó. Vike Isaiá giza gakó nagatago geleake loká otake gakó nagatanimómámini mogonáa gelenape.
ACT 8:31 Loko lokago, ve makolímo lo utó oko lo nememitimó nene, mogonáa nana oko gilitove. Loko loake, imanegú iteko minoko lo nimitane loko Piliponi lo amekago, kaligú itekago, makó minasimó.
ACT 8:32 Lá niasigo monó gotolagutí gata gakó lá oko minamó: Sipsip iza kipilinigi aliliki nivago zohenené lisá amave. Sipsip izatini zopova nihukago gopaga lisá amave. Ezagi ámináminoko géneka loko gopaga lamive.
ACT 8:33 Miluma netá alimiake avozagi netá lilí imiake aí lihima nomitó hanuvamú goní hoza amemole. Mikasigú minoko aleko i gamena nene hukitamó nenazo, oko moloko noigo ánigi mina vegenalitini lihimáini nene ve makolímo gato asú aminogo ive.
ACT 8:34 Loko mina gakó nene gatoake, agulizaki vemámo Piliponi láa loko loká otamó: Geza lo nemezo, gilitoze. Ómasímini agepagutí gakó loaká vemámo éahikumú nolive. Ezáamú nolihe itó ve makokumú nolive.
ACT 8:35 Loko lokago, Pilipó nene ámina monó gotolaú gakó apí oko loloko vike Izesuni monó gakó nene miní ameko lo utó oko lo amimó.
ACT 8:36 Lá ikasike viki nagamitó anitesimó. Anitikasike agulizaki vemámo láa loko limó: Ánigozo. Nagamí imane nenazo, hize lí ogetati netá nomikoma monó nagamí holonetatane loko noluve.
ACT 8:38 Loko loake, hosi izama pasimozo lokago, pasimikasike, Pilipoki agulizaki vegi keza nagamikú lemesimó. Lemesike Pilipó nene nagamí holotamó.
ACT 8:39 Lá ikasike nagamikutí itesimó. Itikasigo, Guivahanímini Sikalahú nenémo Piliponi alémoko vokago, agulizaki vemámo goha aí ánigamimóza, gapoló novike agoliza vizitímo Pilipó legesó ikumú nene miluma gelemimó.
ACT 8:40 Itó Pilipó nene galinali Azoto numutoka nouve loko geleake, monó gakó nene numutó namató lo keme keme oko vike Sisalia numutoka anitimó.
ACT 9:1 Lá noigo, Sauló eza Guivahanímini vegenala zuha kipilinogo lovaga lo kimike guguni giziaká a vetini ve napa noitoka vike láa loko lo amimó:
ACT 9:2 Izesú vi gapoló amegesaló miliki vina vegená vehe venape nániginake kalapusi kemeko kelémo-loko Zelusale numutoka atove loko luhuva netá gizokoko nemekako nene aleko vinake Tamasiko numutoka monó numukú gizapa vegená kimitove loko noluve.
ACT 9:3 Loko lokago, luhuva netá gizoko amekago, aleko Tamasiko numutoka vimó. Voko ámina apá ale alitokago, okulumakutí lapaná galinali aitoka limike hizekago,
ACT 9:4 mikasigú pou loko akoake gakó makó lá oko gilimó: Saulo, Saulo, nanamú gopoguni nomolonetane.
ACT 9:5 Loko lokago, eza Guivahani geza éagama nolane loko lokago, eza lo amike limó: Gopoguni molonimiaká noani ve neza Izesunama noluve.
ACT 9:6 Otezo, taoni napagú itekako, netá matá loló itanimó nenémini gakola li giminigi aze, oteoko aló tovozo.
ACT 9:7 Loko lokago, Sauloki makó va vegenalite vegenaláa agupeló ánigamamóza, gakola ligo anoláagó giliake kegepa gahava nomigo minamó.
ACT 9:8 Lá okago, Sauló eza oteake ánigamó agómula mota golesa okago, netá matá ánigamimó. Lá oko ánigamigo, vegenala zuhate agizató aliki alími Tamasiko numutoka vamó.
ACT 9:9 Lá ikago, neneloka gamena losive makole nene agómula pulusamigo nosánetaki nagamiki namike, hanuva ako minamó.
ACT 9:10 Lá okago, Tamasiko numutoka nene Izesuni gelekelé veva makó minamó, agulizá Ananiá. Guivahanímo vamotoka sele lokago, eza Guivahanínemaka, imane nouve lokago,
ACT 9:11 Guivahanímo miní ameko láa loko lo amimó: Geza otekoko gapo makó agulizá hee lo mina gapoló voko Zutani numukú iteko Taliso numutotí ve makó agulizá Sauló loko noi vemú nene vitagá oko ánigozo. Eza Ómasiloka agepoka loko noive.
ACT 9:12 Áisi nene vamokitana netá lá oko ánigokave. Ve makó agulizá Ananiá ave loko noi vémo numunagú iteake goha agómula goloutative loko agizani nene gotolaló moloko Ómasiloka noligo ánigoake Ómasiloka nolive.
ACT 9:13 Loko lo amekago, Ananiá láa loko limó: Guivahanínemaka, ámina vemú gakola avetó iaká niago gelenou vemú nolaninae. Áisi nene Zelusale numutoka vegenaka zuhama kelémo golesa palasa oaká noive.
ACT 9:14 Itó imaneloka guguni giziaká a ve napa nenete geí gugulizá alina vegená nene nagá zeko kelémoko Zelusalega nagá numukú ahuloketative liki litina vema nenae.
ACT 9:15 Loko lokago, Guivahanímo láa loko lamoko hanuva vozo loko limó. Ámina ve nenémo nigizani luhuva nene hetoka vegenaki kugulizaki ve napagi Isilae vegenaki keitoka lole ale oko minative loko alémo etó okuve.
ACT 9:16 Lá noiko nénisi nene nugulizakumule loko miluma netalímini amupiló iteko minative loko alapizinogo uve.
ACT 9:17 Loko lo amekago, Ananiá nene vike Zutani numunagú vo aniteake numukú itike Sauloni ánigoake agizani nene gotolaló moloake Sauló nigivénega, gapoló noako Guivahani Izesú utó o gimi vemámo goha gogómula goloutokiko Ómasímini Sikalahú nene lemeko gigikagú mino vaí itive loko nimiselekago nouve.
ACT 9:18 Loko noli agepagi galavizakitana netá nene agómulagutí alemó zekago, agómula goloutokago oteake monó nagamí holamó.
ACT 9:19 Holokago, nosánetá noake amuza goha molamó. Lá oake, Sauló nene Izesuni vegenala zuhagi gamena lagasó Tamasiko numutoka nominake,
ACT 9:20 litá oko Zuta vetini monó numukú iteko Izesuni gakola like Izesú nene lamaná Ómasímini gipala noive.
ACT 9:21 Loko lo kemekago, ámina gakó gele vegená mukilite láa liki lamó: Zelusale numutoka ámina agulizá noli ve amegesaló mila vegená kelémo golesa galasa i vema nehe. Áisi ámina oko imaneloka nagá kemeko kelémo-loko Zelusale numutoka guguni giziaká a ve napa niatoka vinogo noamóma neve. Nana oake ale noviligave.
ACT 9:22 Liki kagata losi nigeleke lamóza, Sauló nene amuza moloko vova vova oko minake Izesú nene gologí oletative loko lo mololeta vema noive loko Tamasiko numutoka Zuta ve minamoláa ale guni oko lo kemekago, kegepa gahava nomigo minamó.
ACT 9:23 Lá iake Zuta vete Sauloni apili hilinigi li hukiake, únaká neteká numuni gatetó nene gohoni gohoni nimilago, Sauló nene gakó geleake lokago,
ACT 9:25 vegenala zuhate nene holugú gosúveha makó aliake lohusi iake áminagú Sauloni ahulimiake geisa hetoka ahelú i ahulikago, lemeake mikasi makotoka golisi vimó.
ACT 9:26 Alika Sauló vike Zelusalega aniteake Izesuni vegenala zuhaloka miní amitove lokago, Izesuni izegipala loló imó nene gili guni amake aikumú kehelele vizimó.
ACT 9:27 Lá okago, Panapasí nene ale gímizeake alémo-loko aposolo niatoka vike Sauló nene gapoló Guivahani ániga gakó itó Guivahanímo lo ami gakó itó Tamasiko numutoka Izesuni gakola ale akutoko lo kimi gakó nene avetó oko lo kemekago, giliake
ACT 9:28 kezagi Zelusale numutoka miniki aliki amó.
ACT 9:29 Lá ake, Sauló eza Izesuni gakola nene alegesá legemigo vegená lo kemeaká imó. Lá oake, ezagi Zuta ve lugáa Kiliki gakokutí liaká a vegenaki monó ligili hagili ake pelevesa ziake ámina ve nenete Sauloni apele hilitune likago,
ACT 9:30 agive keza giliake, alímiki Sisalia apatoka limiki ahulimikago, eza vike ezáa gotó apatoka Taliso numutoka anitimó.
ACT 9:31 Lá okago, monó gele vegená Zutaia itó Galilaia itó Samalia mikasiuka minamoláaloka nene nonagá iki minamó. Hulu utó okago minake, Ómasímo zámuza kemekago, gakola gili aliake, némini manámini amake Ómasímini Sikalahulímo hize lé okimikago, hizi hutilí iki minamó.
ACT 9:32 Pitá nene Izesuni vegenala zuha ániganogo mohona oko vike, Lita numutoka lomo voko anitimó.
ACT 9:33 Aniteake, neneloka ve makó ánigamó, agulizá Aeniasí. Áisi ve gepili loake, holomaló akonoigo, kilisimasi 8-ía oko vimó.
ACT 9:34 Lá okago, Pitá láa loko lo amimó: Aeniasizo, Izesu Kilistó gelémo nozokaze, oteoko, avilisaka gakezo. Loko li agepagi oteake avilisalagi gakeko aleko vimó.
ACT 9:35 Lá okago, Lita numutoka itó Salona numutoka nia vegená mukilite ánigiake kigika ali viligiake, Guivahaniloka viki gímizemó.
ACT 9:36 Lá ikago, Zopa numutoka Izesuni vegenala zuhagutí vená makó minamó, agulizá Tapitá, itó Kiliki gakokutí nene agulizá Tolokasí. Eza netá gihila mukí loló ike vegená ámemena ámamana nasahilí oketoko minamó.
ACT 9:37 Lá oake, nene gamenaló netá makó avisekago hilimó. Helekago, gonosiváa nene nagamí ziake, aliki itiki numuni amupiló makó ginakú nene ahulamó.
ACT 9:38 Lá amó nene Lita numuni nene Zopa numutotí alitó nego, Izesuni vegenala zuha keza Pitáma Litaga noive lamó giliake, ve lositá kimisilikago, áminaloka vasimó. Vasike Pitani nene voká liki gezagi litá oko lelí numutoka vitune loko nolusive.
ACT 9:39 Liki li amikasigo, Pitagegi makó vamó. Viki gonosima milinakú nene alímiki itemó. Iteko ánigamó nene, getokó getokó ali nupa iake ive nama ake, Tolokasí nene agómulagi minake gó haitopaitolímini akotoketamó nene alapizi asú amó.
ACT 9:40 Lá amóza, Pitá nene kimisele hetoka oake alapusa hizike Ómasiloka limó. Numuna lo asú oake, gonosima agovisa o amike Tapitazo, geza otemane. Loko lokago, agómula goloutoake, Pitani ánigoake, ote minamó.
ACT 9:41 Noigo, Pitá nene agizakú aleko alémo otimó. Lá oake, vená getoki Izesunimú gili alévolé a vegená lugáagi sele lo kemekago, itiki ánigamó nene heleneikutí oteake noigo ánigamó.
ACT 9:42 Lá ikago, nenémini gakola nene Zopa numutoka hutilí oko vokago, mukí vegenalite Guivahanimú gili alévolé amó.
ACT 9:43 Lá ikago, Pitá nene ve makó pulumaká iza galupava ale lamanatamaná oaká i ve Saimoni numukú voko minamó.
ACT 10:1 Sisalia numutoka ami vetini gizapa ve makó minamó, agulizá Koneliasí. Eza Italia mikasigutí ami ve 100 keí gizapa véini minamó.
ACT 10:2 Eza Ómasimú alévolé oko geleko minoaká i ve monó gizapa ve minake, izegipa agunalagi Ómasi geké litiki minake, Zuta ve ámemena hize lé oketoko minake, Ómasiloka gamena gamena loko minamó.
ACT 10:3 Koneliasí eza nenéminoko minokago, gamena makó zupa nene ho ale zohota noigo, Ómasímini ageló makolímo vamotoka agulizá oko sele noligo, eza ánigo hee loko ánigamó.
ACT 10:4 Gisili hizeko ánigoake, ininá oake Guivahanínemaka, nana ive loko lokago, áisi lo amike limó: Ómasiloka loaká ani netá itó ámemena hize lé okimiaká ani netáma Ómasiloka itekago gele lamaná okave.
ACT 10:5 Nenemú geza ve makó kimiselekako Zopaga viki ve makó Saimon agulizá gosohá nene Pitani alímiki atave.
ACT 10:6 Aí apolaho iza galupava ale lamanatamaná oaká vémini numuni age nagamí gahevaloka nekú noimóma alímiki atave.
ACT 10:7 Loko agelolímo lo ameake vokago, gelekelé izegipala losi itó ami vegutí nasahilí otoko mina ve Ómasimú alévolé oko geleko minoaká i ve nene sele loake,
ACT 10:8 gakó akó lo kemeake kimiselekago, Zopa numutoka vamó.
ACT 10:9 Akiake gó lokago, vake apáma ali alitanigi ago, holisaká Pitá nene numuni amupiló ginakú iteko Ómasiloka loake,
ACT 10:10 gaúna olokago, avonana vizekago akonoike nosánetakumú lokago, vatá iki ali vatí nitago, agómula molatohe loko noike netá makó lá oko ánigamó.
ACT 10:11 Okulumá koló okago, netá makó lavolavo gizopa napa lohusi oake nagá alehá nene mikasigú ahelú okago nolimigo ánigamó.
ACT 10:12 Áminámini agikagú nene gaha nama iza gala haitopaitolímini Zuta vegenalite namó namamó gopánapa netá nego ánigamó.
ACT 10:13 Lá okago, áminagutí nene gakó makó láa loko utó imó: Pitazo, litá oko kepeleko namane.
ACT 10:14 Loko lokago, Pitá limó: Guivahanínemaka, lá oko nomive. Neza mosehá netá ligika ale golotuva loaká netá nene gopa nosá amuve.
ACT 10:15 Loko lokago, anotó aleko láa loko limó: Ómasímo loko nagamí zenei netá nene géisi ma moseminogo ane.
ACT 10:16 Loko lokago, ámina gakó nene gamena losive makole likasigo, litá oko lohuvagi gelelehá oko okulumakú iteko vimó.
ACT 10:17 Lá okago, Pitá nene nogómula molatohe loko nouke vamó itína ániguhe loko giligo gena imó. Lá okago, noigo, Koneliasí kimisili ve keza Saimoni numunimú lokatoká iki vake, ali utó iake, gatetó minake,
ACT 10:18 sele liki lamó: Saimon agulizá gosohá Pitá loko ne vema imane numukú noihe.
ACT 10:19 Liki loká niago, Pitá eza vamotoka gosohá netá ánigamó nene agata geleva geleva oko noigo, Sikalahulímo láa loko lo amimó: Ve losive makolete geikumú vitagá niave.
ACT 10:20 Nénisi kimiselekugo niaze, geza lemeko Zuta ve niagopa hetoka ve niakumú gagata losi gelemoko kezagi makó vilo.
ACT 10:21 Loko lokago, Pitá ve niatoka lemeake nenikumú vitagá nitamó nene imane nouze, nanamú niave.
ACT 10:22 Loko lokago, ve keza láa liki li amemó: Ami ve 100 keí gizapa ve Koneliasí áisi agika lamanaki ve Ómasimú alévolé oko geleko minoaká i ve nene Zuta vegená mukilite ánigi lamaná nia ve noive. Ómasímini ageló makolímo gakó makó lo amekago eza limiselekago, geí gelémoko aí numutoka vokuko, gegepagutí gakó lo lemekako gilitune loko noune.
ACT 10:23 Liki likago, Pitá nene kelémo numunagú molokago akamó. Akiake gó lago, Pitá nene Zopa numutokatí agivegi makó vamó.
ACT 10:24 Viki gapoló akiake, gó lokago goha viki Sisalia numutoka anitiake, Koneliasí nene vegenala zuhagi zogovagi kelémo nupa oake kegeva iki niago, ánigamó.
ACT 10:25 Lá iake, Pitá nene numunagú itimó. Itekago, Koneliasí ake agisauka agihúna geake gupá zeko gekévaké lotamó.
ACT 10:26 Lá omikago, Pitá alémo oteake lá amoko otezo, neza nene vegenáma nouve.
ACT 10:27 Loko lo amekago, ligili hagili ikasike, vegená mukí alegesá iki mina numukú itesike
ACT 10:28 Pitá nene láa loko lo kimimó: Lekeza Zuta ve lelí mogona mota gilinave. Lezagi Zuta vegená niamamolagi nonagá oko apizeko minamitune liki li hukinamóma nemóza, vegená makokumú móina ve loko loketamo loko Ómasímo mogona nelepizeko lo nemekago gelekuve.
ACT 10:29 Nenemú lekeza nenikumú sele-sele likago, gena amuke okuve. Itína sele lamó nenémini mogonáa likiko gilitove.
ACT 10:30 Loko lokago, Koneliasí lo amike limó: Neza sene ho ale zohota noigo, Ómasiloka noluke ánigumó nene, ve makó ginegane agovisámo lapetapé oko minamó nenémo nenitoka omo anitekago, ániguve.
ACT 10:31 Nánigugo láa loko lo nimive: Koneliasizo, Ómasiloka lanimó itó vegená ámemena hize lé oketanike noanimó nene Ómasímo mota gele lamaná okave.
ACT 10:32 Nenemú geza vegená kimiselekako, Zopa numutoka viki Saimon agulizá gosohá Pitani alímikatave. Áisi nene apolahini numukú pulumaká iza galupava ale lamanatamaná oaká vémini numukú age nagamí gahevaloka noinogo ive.
ACT 10:33 Loko lo nemekago, nenemú litá oko kimiselekugo, geitoka vikago geza gakóne gelekanike okako mulúnegú lamaná gelekuve. Itínasa nene Guivahanímo logeta gakó nene lokako gilitune loko Ómasímini avogisaló alegesá oko imane noune.
ACT 10:34 Loko lo amekago, Pitá láa loko limó: Ómasímo mukí vegená lelí lugupelokamú giligo iteká lemeká osá amive. Nene mota gelenouve.
ACT 10:35 Numutó namató vegenalite Ómasimú goliva giliki etati netá aliki minata vegená mukikumú giligo hamó lelegitokó neve.
ACT 10:36 Isilae vegenatoka gakó lamaná amisilimó nene lekeza mota gilinave. Izesu Kilistó eza vegená mukilitini Guivahani noi vemú gelekuko ligikagú hulu iti gakó nene,
ACT 10:37 Zoní apí oko monó nagamí hilatave loko lo utó oko lo kemekago, Zutaia mikasiloka li hutilí amóma neve.
ACT 10:38 Itó Ómasímo eza Sikalahula amiselekago, Nasalete numutotí ve Izesuni amatoka minake zámuza amekago, Ómasímo alémo vatí igo, Izesú nene mohona mohona ike hoza gihila alike Satá kelémo golesa galasa oko minoaká i vegená kelémo lamanatamaná oko mina gakó nene lekeza mota gilinave.
ACT 10:39 Itó Zuta ve lelí mikasiukagi itó Zelusale numutokagi oko moloko ike alimó nene ánigoko gelekune. Lá onouko, zohota zaló apilikago hilimóza,
ACT 10:40 heleake noigo, gamena losive makole oko vokago, Ómasímo galegutí goha alémo otimó. Alémo oteake alémo utó molake lelepizigo, ánigonouháma neve.
ACT 10:41 Mukí vegenalite Izesuni ánigamamóza, heleneikutí oteake ezagi apiziki gitigiki niki miniaká a vegená Ómasímo lelémo etó i vegenaláagó leza ánigonouháma neve.
ACT 10:42 Itó Ómasímo lo molató gipala Izesú nene logómulagi vegenaki hele vegenaki gona mololetati ve loló i gakó nene vegená li utó iki li kimitave loko Ómasímo loletonoimóma neve.
ACT 10:43 Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve mukilite ámina vémini gakoláa luhuva gizinamó nene lá oko neve: Aikumú gili alévolé ita vegená nene Ómasímo Izesukumule loko lihimáini ahuloketanogo ive, loko limó.
ACT 10:44 Pitá láa loko noli agepagi giliki mina vegenatoka Ómasímini Sikalahú limimó.
ACT 10:45 Lá oko limimó nene Ómasímo Sikalahú nene hetoka vegenatokagi lehizekimikago,
ACT 10:46 haitopaitó konokutí liki Ómasi agepoka nilago, giliake Zuta vegenakutí Izesukumú gili alévolé a ve Pitaki makó a vete sigaga likitamó. Lá ikago, Pitá láa loko lo kimimó:
ACT 10:47 Goí oko lelitoka Sikalahú limimó ámina oko imane hetoka vegenatoka lemekave. Nenemú monó nagamí holoketamitunimó nene etaminogo ive.
ACT 10:48 Loko loake, lo kemekago, Izesu Kilistoni agulizató kilími milake monó nagamí hilikitamó. Hilikimiake, Pitá nene gamena luguhá kezagi minoko aleko itive liki likago, makó minamó.
ACT 11:1 Lá okago, hetoka vegenalite Ómasímini gakotó miní ame gakó nene puu loko vokago, aposolo lugáagi kigive Zutaia mikasiuka minamoláagi keza gelemó.
ACT 11:2 Nenemú Pitá nene Zelusalega atiginá oko tovokago, Zuta vegenakutí Izesuni nagá minamoláate aikumú gelemó gena okago, gahá nameke,
ACT 11:3 láa liki li amemó: Geza nanamú Ómasímini anosa kugupeloka minami vegenatoka voko kigizakutí nosá noaká noane.
ACT 11:4 Liki likago, Pitá nene Koneliasitoka utó i gakó nene mogonagutí apí oko ale mesamá oko lo kimike limó:
ACT 11:5 Goí oko neza Zopa numutoka Ómasiloka loko nougo, novonana vizekago, vamó netakutí lá oko ánigumó: Netá makó lavolavo napagitana nene lohuvagi nekisaloka nagá aliake okulumakutí ahelú ikago lemeko nenitoka anitimó.
ACT 11:6 Anitekago, ánigo gisili hizeko ánigumó nene, agikagú gaha nama iza gala haitopaitolímini agisa agizani nemó nomimó nego ánigumó.
ACT 11:7 Lá okago, nenitoka gakó láa loko anitimó: Pitazo, otekoko kepeleko nozo.
ACT 11:8 Loko lokago, neza láa loko lumó: Guivahanínemaka lá oko nomive. Neza ligika ale golotuva loaká netá nene gopa nosá amuve.
ACT 11:9 Loko lokugo, okulumakutí Ómasímo gakó makó miní ameko láa loko limó: Ómasímo loko nagamí zenei netá nene géisi ma moseminogo ane.
ACT 11:10 Loko gamena losive makole nene ámina gakó lokusigo, gelelehá oko okulumakú iteko vimó.
ACT 11:11 Ma gilínagalo. Ámina netá asú noigo, áminasitó Sisalia numutokatí ve losive makole lélisi nouhatoka alesa iki anitemó.
ACT 11:12 Anitikago, Sikalahulímo láa loko lo nimimó: Geza ámina vegi hetoka ve niakumule loko makó vinogoma gena givisemino. Loko lokago, kigive 6-a kezagi vunike ámina ve kimisili vémini numukú itekuko,
ACT 11:13 gakola láa loko lo limimó: Není numukú agelolímo iteko utó oake geza ve makó kimiselekako Zopa numutoka viki Saimon agulizá makó Pitá ave loko noi ve alímiki ikiko,
ACT 11:14 gezagi izegipa gugunamotamoki Ómasímo lukugutó viziti gakó lo lekemekiko, lamaná inigave, loko lo nimimó.
ACT 11:15 Nene gakó lo nemekago, monó nene apí oko lo nokumugo, Ómasímini Sikalahú goí oko lelitoka limimómáminoko keitoka limimó.
ACT 11:16 Lemekago, ánigouke, Guivahanímo Zoní nene hanuva nagamí hololeketamóza Ómasímo nene Sikalahula hololeketanogo ive loko amunaloka li gakó nene goha nagata gulumó.
ACT 11:17 Leza Guivahani Izesu Kilistokumú gele alévolé okuko Sikalahú lehizeletamómáminoko keitoka limimó nenazo, neza ánéámina Ómasi pelevesava zetamosala nouve.
ACT 11:18 Loko lo kemekago, keza giliake, kigikaú hulu okago, Ómasi agepoka liki láa liki lamó: Oho, Ómasi eza hetoka vegenaki kigika ali viligiiki alévolé kemetameki lilí itave loko gapo velekimikamóma neve, liki lamó.
ACT 11:19 Setepanoni apili hilikago, Izesukumú gili alévolé a vegená nene gopoguni milikimikago, keza golisi hutilí iki vake Pinisia mikasiuka itó Saepalasi mikasi pokolaloka itó Atiokia numutoka viki Zuta vegenakó monó li kimi kimi iki minamó.
ACT 11:20 Lá niago, holúikú Saepalasi pokolagutí itó Sailini apatokatí gili alévolé amoláa lugáate nene Atiokia numutoka aniteke Guivahani Izesuni monola nene Zuta vegenaki hetoka vegená lugáagi li kememó.
ACT 11:21 Li kimikago, Guivahanímo zámuza kemekago, vegená mukilite giliake kigika ali viligiake Guivahaniloka viki gímizemó.
ACT 11:22 Lá ikago, ámina gakó nene Zelusalega vokago, monó gele vegenalite giliake, Panapasini amisilikago, Atiokia numutoka vimó.
ACT 11:23 Vo aniteake, Ómasímo hize lé oketamó nene ánigoko lamaná geleake, Guivahaniloka kigika mili alévolé itave loko kagata alimó.
ACT 11:24 Panapasí nene agika lamanaki ve Sikalahú nene lemeko agikagú mino vaí okago, vegená mukilite giliake, Guivahaniloka miní amemó.
ACT 11:25 Lá ikago, Panapasí eza Sauloni ániganogo Taliso numutoka vimó.
ACT 11:26 Voko ánigoake, Atiokia numutoka alémoko vokago, monó gele vegenaki ali nupa iki minikago, vegená mukí nene monó apí i kimi kimi iki niasigo, kilisimasi hamó oko vimó. Oko novigo, Atiokia numutoka Izesuni vegenala zuhamú nene Kilistoni zuhave liki apí iki kugulizá milamó.
ACT 11:27 Gamena nene zupa Ómasímini agepagutí gakó liaká ve makó nene Zelusalegatí Atiokia numutoka lemeke,
ACT 11:28 keitokatí ve makó agulizá Agaponi nene Ómasímini Sikalahulímo alémo vávani okago, oteake, numutó namató gaúna napa hilita gakó lo utó oko lo kimimó. Lo kemekago, alika nene agulizaki ve napa Loma apatoka minamó, agulizá Kalautió nene, gizapa oketonoigo, ámina gakó nene alévolé imó.
ACT 11:29 Lá okago, Atiokia numutoka Izesuni vegenala zuhamate ámina gakó giliake, kigive Zutaia mikasiloka minamoláaloka moni mina avotigila oko ale nupa oko kimitune liki li hukiake,
ACT 11:30 ali nupa iake Panapasinigi Saulonigi nene kimikago, keza aliki viki Zelusalega monó olotiva ve nene kemesimó.
ACT 12:1 Gamena nene zupa agulizaki ve napa Heloté nene Izesuni vegenala zuha lugáa nene lova ale kimike,
ACT 12:2 eza lokago, Zonini uvolaho Zemusini luvana hukamó.
ACT 12:3 Lá ikago, Zuta vegenalitini monó gizapa vete gili lamaná ikago ánigoake, lá itave loko lokago, Zuta vetini avóikini asenini zeketakumú gili mina holisigú Pitani nene nagá numukú alími milamó.
ACT 12:4 Ámina holisi asú okiko Zuta vetini kigizakú molokugo goní imiiki apili hilitave loko geleake, agizató aleko nagá numukú alémo moloake, losive losive iki gizapa itatave loko pilisi ve 16 kelémo molamó.
ACT 12:5 Lá okago, Pitá noitó nene alévolé iki gizapa iki niago, Pitá nene nagá numukú akonoigo, Izesuni vegenala zuha keza Ómasiloka alévolé iki numuna nilago, te te oko minamó.
ACT 12:6 Lá onoigo, Heloté eza gó lokiko Pitani nene Zuta vegenalitini kigizakú molati gamena alitokago, ámina holugú Pitani agizani lugaloka pilisi vémini agizatoka seni nagatunú zemó, itó agizani lugaloka nene maga vémini agizató zemó. Lá iake akinago, gizapa ve lugáa nene gatetó gizapa iki minamó.
ACT 12:7 Lá niago, Guivahanímini ageló makolímo galinali utó oake noigo, nagá numuni agikagú nene lapaná lo asú imó. Lá okago, ageló nenémo Pitani agahaisiló zeko alémo oteko litá oko otezo loko lokago, Pitá otimó nene agizakú seni nagá apasomó zekago,
ACT 12:8 ageló nenémo holotakama ale zekoko gigisaló suú ale luhozo. Loko lo amekago lá okago, goha lo amike limó: Goka hánama ale luhokoko némegetoko ano.
ACT 12:9 Loko lokago, agelolímo oko moloko imó nene gele guni amike vamó nániguhe loko nogilike ámegetamó.
ACT 12:10 Lá iki limiki gateni makotó pilisi ve niago kiviligikasike gateni makotó ámina iki niago kiviligikasike, apá napaló vegegisa aenitunú atagamó nene ezáa gahe segeake koló okago, limikasike gapoloka nivasike, agelóma tolova imó.
ACT 12:11 Lá okago, Pitá nene agata kolosokago, láa loko limó: Mota gelekuve. Guivahanímo ageló makó amiselekago, limike, Heloteni agizakutí itó Zuta vegenalitini gizapa vetini mukahakutí gologí onimikave.
ACT 12:12 Loko Pitá nene geleake, Zoní agulizá napa nene Makí ave loko noi vémini izolaho Maliani numutó vo anitimó. Ámina numukú vegená mukí alegesá iki minake Ómasiloka liki niago,
ACT 12:13 Pitá nene gatetó hoko-hoko lokago, gelekelé mohó makó agulizá Loté nene éaho hoko-hoko nolihe loko lemeko
ACT 12:14 gatetó nene Pitani anó lupamú geleake, gahe segemike agoliza napa vizitímo ololu loko iteko Pitá nene oko gatetó noive loko lo kemekago,
ACT 12:15 áminagú mina vegenalite giliake gigika hize lí okago nolape. Liki li amikago, áisi nene Óe, negiga lamuve, áisima gatetó noigo noluve, loko lokago, keza vogunámo noitive.
ACT 12:16 Liki nilago, Pitá nene hoko-hoko lokogó noigo, gahe sigiake ánigamó nene Pitá noigo ánigiake, kegepa gahava nomigo ininá amó.
ACT 12:17 Ininá ikago, gakó lamitave loko agizanitunú avevezaha o kemeake, numukú itemike, Guivahanímo nagá numukutí gologí oko alémo hetó i gakó nene avetó oko lo kemeake láa loko limó: Lekeza imane gakó viki Izesui agunala Zemusini itó monó gele vegená lugáa li kimilo loake, olío hizeko apá makotoka vimó.
ACT 12:18 Lá okago, akiake, gó lokago, pilisi ve keza Pitakumú vitagá amó nene nagá numukú noamigo, Pitani nana itave liake, negi-nagi hizeke lova leta lava leta iki minamó.
ACT 12:19 Lá ikago, Heloté nene vitagá itave loko lokago, vitagá iha iha alími utó milamago, pilisi ve nagá numuni gizapa vema loká miká okimiake, kipili ahuli ahuli itave loko lo hukoketamó. Lá oake, Heloté nene Zutaia mikasi ahuloake Sisalia numutoka lemeko minamó.
ACT 12:20 Nene zupa nene Tulo vegená itó Sitona vegenakumú Heloté izapaló molokago, lova ale kimimó. Lá okago, ámina apá amelage keza Heloté noitoka imi asú iake, Heloteni gizapa veva makó agulizá Pilasitó ave loko noi ve agata aliki likago, eza agulizaki ve napamaloka voko gakóini nene láa loko lo amimó: Keza nosánetá ale nómonó ituni gapo hukokaninazo, gelémo hulu itune liki ikave.
ACT 12:21 Loko lokago, Heloté nene gakó lo kimitove loko gamena molamó nene alitokago, vegená mukí iki niago, eza kugulizaki vetini gonanalivagi gó ale luhoake, golivagi siató iteko minake, gakó hána hána like gakó lo kimimó.
ACT 12:22 Gakó lo nokimigo, vegená mukilite gakó napa lake vegenalitini konó lupa nomive. Ómasi makolímini anó lupa neve.
ACT 12:23 Liki likago, géneka lamike nenikumú gekévaké lamiki Ómasi hamokó geké litalo loko láa loko lamigo, Guivahanímini ageló makolímo galinali anitike lokago, ámina vémini agupegú ginini hizekago hilimó.
ACT 12:24 Itó Ómasímini gakó nenémo hutilí oko puu loko mukí apatoka vimó.
ACT 12:25 Lá okago, Panapasiko Sauloko keza Zelusalega goí iki moni kimiki kimisele hoza kememó nene ali asú ikasike Atiokia apatoka atiginá iki vinigi niasike Zoní agulizá napa Makini nene alímiki makó vamó.
ACT 13:1 Atiokia numutoka Ómasímini vegenala zuhatini holúikú Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegi monó apí i kimiaká vegi minamó, kugulizá Panapasí itó Simeó agulizá makó Anupavé, itó Lukió eza Kulena apatotí ve, itó Manaé, ezagi gizapa ve Heloteki ganagana minimi niteki napa asi ve, itó Sauló.
ACT 13:2 Gamena makó zupa monokumule liki nosánetá mosiki minake monó numukú alegesá iki numuna nilago, Sikalahulímo gakó láa loko limó: Panapasiko Sauloko keza monó hoza alitáive loko loketumó nene nenikumule liki kilími gapo ilo.
ACT 13:3 Loko lokago, nosánetá mosiki minake Ómasiloka lake kigizani nene gotóitó milake lusa gikimiake, monó hozaló kimisilikago vasimó.
ACT 13:4 Ómasímini Sikalahulímo lá okimiake kimiselekago, vasike Selusia numukú limiviki vasimó. Vi anitikasike sipigú itikasike viki Saepalasi mikasi pokolagú anitesimó.
ACT 13:5 Apá gotola Salamisi neneló viki Zuta vetini monó numukú itiki Zoní agulizá napa Makí áisi kelémo vatí igo Ómasímini gakó li utó asike li kemesimó.
ACT 13:6 Lá ikasike pokolagú mihina i asú iake Papo numutoka anitemó. Neneloka Zuta ve soza saza lusa geaká i ve soza monó lole ale ve minamó, agulizá Pala-Izesú.
ACT 13:7 Nene vémo kiapé makó Selegió Pauloni apolaho agata koloso mina veloka hoza aleko minamó. Kiapé nenémo Ómasímini gakó gilinogo Panapasiko Sauloko alesa molo kimimó.
ACT 13:8 Alesa molo kemekago, soza saza lusa geaká i vémo agulizá makó nene Elimasí eza kiapémo giliko alévolé okative loko zevo hukovo oketamó.
ACT 13:9 Lá okago, Sauló agulizá gosohá Pauló eza Sikalahulímo lemeko agikagú mino vaí oake alémo vávani igo, Elimasini gisili hize agupe oake,
ACT 13:10 láa loko lo amimó: Géisi nene Satani gipalamaka netá lamaná lova ale ameaká ve neneka, soza saza gakolímo gigikagú vaí oko minamó geza Guivahanímini gapo hize lí okanike ale gopa napa oaká noani netá nene nanahé ahulatane, olo.
ACT 13:11 Nenemú imane Guivahanímini zámuzámini mogona ánigatanize. Geza gogómula likokiko gamena makotó lapaná ánigamoko minatane. Loko noli agepagi agómulagú límugusi zekago, likatiká ike akaká akaká oko mohona noike nigizató alitave loko vegená sele loiaká imó.
ACT 13:12 Lá okago, kiapé nenémo ámina netá utó imó nene ánigoake Guivahanímini monokumú gilimó nene goliva hizekago, gele alévolé imó.
ACT 13:13 Lá okago, Pauló agivelagegi keza Papo apá ahuliake sipigú itiake viki viki Pamapilia mikasiuka Pelega numutoka anitemó. Neneló Zoní ahulokimiake atiginá oko Zelusalega vimó.
ACT 13:14 Lá okago, keza Pelega numutotí viki Pisitia mikasiuka nene Atiokia numutoka anitesimó. Neneló niasike Zuta vetini holisigú keí monó numukú itiki niasigo,
ACT 13:15 keí gizapa ve keza Mosé giza gakokutiki Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete giza gakokutiki gati kemeke gati asú iake, alesa miliake láa liki li kememó: Ligivese, lelémo kii loletati gakó makó likigikagú netimó nene likisiko gilitune.
ACT 13:16 Liki likago, Pauló oteake, legesó iki minatave loko agizanitunú avevezaha ike láa loko lo kimimó: Isilae vese, lekezagi Ómasimú goliva giliaká nia vegená lugáa lekelí nene lo likimitoze, gililo.
ACT 13:17 Isilae ve lelí Ómasi áisi nene avotege keza Izipi mikasiuka niago, kelémo napa napa igo, hizi hutilí amó. Lá ikago, zámuzalaló molo gelekelé ike nenelokatí kelémoko oake,
ACT 13:18 mikasi gomopalaló keikumú goselé apelemimó nene hanuva geheake nasahilí oketoloko novigo, kilisimasi 40 oko vimó.
ACT 13:19 Oko novigo, Kenan mikasigú vegená mulusi 7-a kelémo tolova oake, mikasíini nene avotegini gona moloko kemekago, ali etó etó ake alemó. Lá ikago, kilisimasi 450 oko vokago,
ACT 13:20 Ómasi eza gizapa ve kelémo etó omo novigo, miniliki nivago, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Samuelé utó imó.
ACT 13:21 Utó oake mino-loko itekago, vegená keza agulizaki ve napamú loká miká ikago, Ómasímo Pezamini agapilamó keikutí Kisini gipala Sauloni alémo etó okago, kilisimasi 40-a ale nahulake gizapa oketamó.
ACT 13:22 Lá okago, Ómasímo Sauloni viselemiake Tevitini nene agulizaki ve napa alémo otimó. Lá oake aí gakola láa loko limó: Zesini gipala Tevitikumú lagava gelekuke ánigo mulumó. Áisi nene litotoka molatotoka oko moloko inogo ive, loko limó.
ACT 13:23 Itó Ómasímo utó itive loko lo molató Tevitini agapilamola zuhagutí Isilae ve lelitoka lugutó viziti ve Izesuni amisilimó.
ACT 13:24 Vegená holúikú omo utó itive loko Zoní nene Isilae vegená kigika ali viligiiki monó nagamí hilatave loko lo utó oko lo kimimó.
ACT 13:25 Lá oake, Zonini ami hoza nene ale lutegeake láa loko lo kimimó: Gologí oletative loko lo mololeta vema noape liki loká inimiaká nia ve nene neza minamuve. Áisi nene alika nemegesa moloko ova ova noize, neza ánéámina hoza makó alemioko aí gasa gó ate akisitotó vo akohemuve.
ACT 13:26 Nigive nagavese, Avalahani agapilamola lekezagi itó hetoka vegená lugáa Ómasimú geké limiaká nia vese, gakó litoze, gililo. Lugutó viziti gakó nene lelitoka molonoimóma neve.
ACT 13:27 Zelusale numutoka kugulizaki vegi vegená lugáa mukí keza Izesuni ánigi hee lamake, Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete gizi mila gakó holisi zupa zupa gatoaká nouháma gili hee lamake, Izesuni apilitave liki li hukitamó. Lá ikago, Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete aikumú luhuva gizina gakó nene alévolé imó.
ACT 13:28 Lá okago, Izesuni apilita gakokumú vitagá iake, gakola nomigo, gopa Pilatotoka viki negénegeka lago lago gele kemekago, apili helemóma neve.
ACT 13:29 Lá ikago, monó gotolaú aikumú luhuva gizi mila netá nene lilí i asú ikago, zohota zalotí vínasiki aliki viki gonosi matimati geha mulikú militamóza,
ACT 13:30 Ómasímo heleneikutí alémo otimó.
ACT 13:31 Alémo otekago, Galilaia mikasiukatí Zelusale numutoka ezagi makó tiva vegenatoka gamena gamena utó okemeká tolova oká igo ánigiaká a vegená nenete aí gakó nene li utó iaká ve lilí iki niave.
ACT 13:32 Itó avotegini nene Ómasímo lehizeketatove loko lo moloketa netakumú mulutikú lamaná gilita gakó láa loko lo nolukumune: Ómasímo Izesuni alémo otitove loko li gakó nenémo kagapilamó lelitoka nene mota gihila zekave.
ACT 13:33 Alémo otikumú Ómasi agepoka liká nama liká a gakokutí lakani losigú láa loko luhuva gizonoimóma neve: Geza nene gipáne noanize, neza itínasa gelémo utó molokuve.
ACT 13:34 Itó Izesuni nene heleneikutí alémo otekago, alikaloka goha heleminogo ive. Nenemú Ómasímo láa loko lokago luhuva gizo molonoimóma neve: Neza Tevitini lehizetatove loko lo molotu netá nene lamaná lehizeleketanogo uve.
ACT 13:35 Nenemú Ómasi agepoka liká nama liká a gakokutí gakó makó lá oko neve: Neza nigika lamanaki ve nounazo, geza lanitoka nugupéa anuva aminogo ive, loko limó.
ACT 13:36 Tevitini mogonáa mota geleaká noune. Aí nene Ómasímo hoza gakó lotamó nene vegenala zuhaloka hoza aleloko vike ale asú oake hilimó. Helekago, avolagini gonosíini milikimiakakú milimikago, agupéa anuva oko gelesa imó nenazo, nugupéa anuva aminogo ive loko li gakó nene Tevititoka gihila zemimóza,
ACT 13:37 Ómasímo alémo oti vémini agupe anuva oko gelesamimó.
ACT 13:38 Nenemú nigive nagavese, hehe loko lo likimitoze, gililo. Ámina vémo ale utó molokamómave loko gakolímo omo lokogovisaloka noave.
ACT 13:39 Lihimatini nagakutí nene Mosé lo hukoko li gakolímo gologí oletosá amimóza, Izesukumú gili alévolé itamó nene lihimavatini nagakutí gologí o asú oleketanogo ive.
ACT 13:40 Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete gakó makó luhuva gizinamóma nene, lekelitoka alévolé okative loko lakagata aleko lo nolukumuze, ehe, gizapa iki minalo. Láa liki luhuva gizinamóma neve:
ACT 13:41 Agae, monó gili ahuliaká ve lekeza sigaga liki liki hili minalo. Lekelí gamenavatini nene hoza haitolímini alinogo uve. Nenémini gakola li likimikiko gilitamóza, gili vevesiki geleminigave, liki luhuva gizinamóma neve.
ACT 13:42 Itó Pauloko Panapasiko láa liki li kimikasigo, monó numukutí limiake alika holisigú ámina gakó goha litáihe liki loká ikitamó.
ACT 13:43 Láa liki liake, alegesakutí limiake Zuta vegená mukí itó hetoka vegená keza Zuta vetini monokumú gutá iki mina vegená kezagi makó Pauloko Panapasiko kémegetago, Ómasímini nasahilikú alévolé iki minatave liki kagata alesimó.
ACT 13:44 Lá ikasigo, holisi makó alitokago, ámina apá amelage Ómasímini gakó gilinigi vóvotiki anitemó.
ACT 13:45 Anitikago, Zuta vete keza ánigiake, kemekugú niake, Pauloni gakola pelevesava ziake Pauloni alivi galativi amó.
ACT 13:46 Lá ikago, Pauloko Panapasiko ali akutiki láa liki li kemesimó: Zuta ve lekelisi ató nene Ómasímini gakó ganá apí iki gilitave liki linamóma neve. Itó imane lekezatini ahuliake alévolé lekemetamenigi itune liki lamanazo, ahulolikimioko Zuta ve niamamoláa hetoka vegenatoka vinogo usive.
ACT 13:47 Guivahani eza nenemú nene láa loko lo letonoimóma neve: Kugutó vizeaká gakó nene numutó namató mohona oko lo kemeloko voko mikasi nekisaloka vo asú itane loko nénisi hetoka vegenalitini liví minatane loko gelémo etó onoumóma neve.
ACT 13:48 Liki likasigo, hetoka vegenalite giliake, mulúikú lamaná okago, Ómasímini gakokumú sigaga litamó. Lá ikago, alévolé kemetameki minatave loko Ómasímo geleake kelémo gizaká i vegená keza Izesunimú gili alévolé amó.
ACT 13:49 Lá ikago, ámina apatoka Guivahanímini gakó puu loko vo asú imó.
ACT 13:50 Lá okago, Zuta vegenalite apá neneloka monó vená iti minamoláagi numuni gizapa vegi gala viziake, ali apiziake, Pauloki Panapasiki gopoguka likitake, numuni apáinigutí kimisili ahulikago, vasimó.
ACT 13:51 Vinigi nivasike vahé miliki kigisagutí mumusopa hopó ahulikasike, Ikonio numutoka vasimó.
ACT 13:52 Nivasigo, Sikalahú nene lemeko Izesuni vegenala zuhatini kigikagú mino vaí okago, mulúikú agila guluma igo minamó.
ACT 14:1 Lá ikago, Ikonio numutoka anitesike ámina iki Zuta vetini monó numukú itiki monó lasimó nene gihila utó imó. Lá okago, Zuta vegenaki Kiliki vegenaki mukilite Izesunimú gili alévolé amó.
ACT 14:2 Lá amóza, Zuta vegená lugáate monó gili ahuliake, ámina numutó nene hetoka vegená gala viziake Izesuni vegenala zuhamú gili golesa itave liki kagata alemó.
ACT 14:3 Lá ikago, Pauloko Panapasiko neneló gamena hána minasike, Guivahaniloka leheta inasike kehelele vizemigo ali akutiki monó li kimi-kimi iki minasimó. Lá niasigo, Guivahanímo hize lé okimiaká gakolámini mogonáa ale utó molake zámuza kemekago, golivagi netá haitopaitó alesimó.
ACT 14:4 Lá ikasigo, ámina taoni napaló vegená hizi hoú liake, lugáa nene Zuta vegenatoka gímizemó, itó lugáa keza aposololoka gímizemó.
ACT 14:5 Lá ikago, alika nene hetoka vegenaki Zuta vegenaki gizapa vegi ali nupa iake aposolo alivi letivi iki gehanitunú kepele hilitune liki li hukamó.
ACT 14:6 Li huka gakó nene gilikasike, golisi iki Likaonia mikasigú Listela numutokagi Telepe numutokagi apá lugáalokagi viki,
ACT 14:7 monó gakó lamaná lili ali iki minasimó.
ACT 14:8 Lá niasigo, Listela numutoka agisa luga luga nakeseto vi ve makó minamó. Eza nene izolaho ámináa getokago, gapo mohona osá amike húmege húmege oko minamó.
ACT 14:9 Áisi nene Pauló nene monó noligo, geleko noigo, Pauló nene gonú apeleake, minokago, Ómasímo nelémo zokative loko gele alévolé okago, Pauló nene geleake,
ACT 14:10 gakó napagutí like geza ote hee lokoko minozo. Loko lokago, moí oko ote hee loake gapo mohona imó.
ACT 14:11 Lá okago, mukí vegenalite Pauló loló i netá nene ánigiake, kegepagutí gakó napa lake Likaonia gakokutí nene ómasi keza vegená lilí ikasike lelitoka limiki netá imane lilí niasive.
ACT 14:12 Liki lamó nene Panapasikumú nene Kiliki vegenalitini ómai netá napa agulizá Zusí ave liki milamó, itó Pauló eza gakó akó loaká imó nenazo, aikumú nene ómai netá makó agulizá Helemé ave liki milamó.
ACT 14:13 Lá ikago, taoni napa amegesaloka Zusikumule liki ge numuni minamó. Zusini guguni gizo ameaká i vémo gonanalisi netá loló oake pulumaká izatini luváikú milikimiake, numuni gatetó aleloko viake, pulumaká apiliki guguni gizikitanigi niago,
ACT 14:14 aposolo losima Pauloko Panapasiko keza gilikasike, ininá golesa ikasike, lihima alikataze likasike, gineganéini nene hikilikasike ololu liki vegená holúikú vasike láa liki lasimó:
ACT 14:15 Náa veguvo, lekelisi nene nanetá naleve. Lélisi nene lekelikitana nousive. Lekelisi nene ómailini soza sazámini netá nene lekemegesa kimiiki alévolé Ómasiloka gímiziki minatave loko imane gakó lamaná lo nolukumusive. Ómasi nene okulumaki mikasigi age nagamiki itó áminagú mina netá mukí haitopaitolímini kelémo utó i ve noive.
ACT 14:16 Lá noike, omolelé amalelé iliki ite gamenaloka hetoka vegená mukí gele kemekago, kigikatunú geleke haitopaitó gapo ale utó iake miniki aliki amó.
ACT 14:17 Lá amóza, ánigo ahuloketamimó nenazo, límugusigú minamamóma neve. Aí mogonáa gilitave loko geha zelikimike golini gamena hogaí gamena minumuni gamena likimigo, niva niva iki niake lokogoliza viziaká niave.
ACT 14:18 Liki li kimikasigo guguni gizi kiminigi amó nene hana iki ahulamó.
ACT 14:19 Lá ikago, neneló niasigo, Atiokia numutokatí itó Ikonio numutokatí Zuta ve aniteke mukí vegená gala vizikago, ali nupa iake Pauloni nene gehanitunú apiliake, mota hilihe liki gelelehá iliki númaseloka vamó.
ACT 14:20 Neneló ahulimikago, akonoigo, Izesuni vegenala zuhate iki hizi vegiake niago, oteake taoni napaloka itimó. Akiake gó lokago, Panapasigegi Telepe numutoka vasimó.
ACT 14:21 Viki taoni napaloka Izesuni gakó lamaná li kimikasigo, vegená mukilite gili aliake Izesuni vegenala zuha lilí amó. Lá ikago, keza asi gapoloka atiginá iki vasike, Listela numutoka Ikonio numutoka Atiokia numutoka vi anitiká limi anitiká asike,
ACT 14:22 Izesuni vegenala zuhate monokú alévolé iki minatave liki kagata alimi alimi mihina asike kigikagú ali etoha ikasike láa liki li kemesimó: Gasovagi netalímini amupiló minokogó Ómasímini avogisaló vo holatune loko loletonoimóma neve.
ACT 14:23 Liki li kimikasike, monó numutó numutó ve lunáa kilími etó etó imi vasike, monokumule liki nosánetá mosiki minasike, Ómasiloka likasike Guivahanimú gili alévolé ikanazo, áisi gizapa oleketino liki Guivahanímini agizakú ahulikitasimó.
ACT 14:24 Lá ikasike, Pisitia mikasi aviligikasike viki Pamapilia mikasiuka anitesimó.
ACT 14:25 Neneló anitesike Pelega numutó nene monó li kimikasike, Atalia numutoka limiki vasimó.
ACT 14:26 Neneloka limiki sipigú itikasike, viki Atiokia numutoka anitesimó. Neneló goí iki ámina alesi hoza lumaló vinigi niasigo, Izesuni vegenala zuhate Ómasímo nónohá zeketative liki Ómasiloka lamó.
ACT 14:27 Itó anitesike monó gele vegenáini zuha kilími nupa ikasike, Ómasímo hize lé oketago hoza alesi gakó itó hetoka vegená gahe segekimikago gili seketigí a gakó nene avetó iki li kimi asú asimó.
ACT 14:28 Lá ikasike gamena hána otigí nene Izesuni vegenala zuhagi makó minamó.
ACT 15:1 Zutaia mikasiukatí ve lugáa keza Atiokia numutoka lemeke Izesuni vegenala zuha Zuta ve minamamoláa láa liki li kimi-kimi iki minamó: Lekeza Mosé loleketamómáminiki lukugupeló Ómasímini anosa milamitamó nene Ómasímo lukugutó vizeminogo ive.
ACT 15:2 Liki lamó nene Pauloko Panapasiko gilikasike kezagi ámina vegenaki gakotunú lova napa hizemó. Lova hizikago, Zelusalega tiviiki ámina gakokumú likiko aposolo itó ve olotivate kegepagutí gakóini gilitave liki Pauloki Panapasiki ve lugáa makoki kilími etó amó.
ACT 15:3 Kilími etó iake, monó gele vegenalite kilími gapo miliake, nónohá zikimikago, vamó. Viki Pinisia mikasigú itó Samalia mikasigú nene Zuta vegená minamamoláate litaha netá ahuliake, monokú viki gímize gakó li kimimi nivago, kigivéike mukilite giliake kogoliza viziki minamó.
ACT 15:4 Lá ikago, viki Zelusalega anitikago, monó gele vegenaki aposologi ve olotiva napagi kogoliza vizikimikago, Ómasímo kelémo vatí igo monó hoza nalego nene gihila zi gakó nene avetó iki li kememó.
ACT 15:5 Li kimi asú ikago, Palisaio monó vegenakutí Izesukumú gili alévolé a ve lugáate otiki láa liki lamó: Hetoka vetini kugupeló Ómasímini anosa minosá itó Mosé lo hukoko li gakó gele alesá neve. Lá amitamó nene monokú vaminigave.
ACT 15:6 Liki likago, aposologi ve olotiva napagi ámina gakó litune liki alegesá amó.
ACT 15:7 Alegesá iake gakó ali viligá aligá ake, Pitá nene oteake láa loko lo kimimó: Nigivénegita, hetoka ve keza gakó lamaná imane není negepaguti giliiki gili alévolé itave loko holutegutí Ómasímo gozapá likigivetipina není nelémo etó imó nene mota gilinave.
ACT 15:8 Lá okago, ligikagú ánigoaká ve Ómasímo Zuta vegená lelitoka Sikalahú limimó ámina oko hetoka vegená nokimike nenémini mogonáa lelepizimó.
ACT 15:9 Keza aí gakó gili alévolé ikago, kigika nagamí zeketoko kelémo lamaná imó. Leza nagamí zeletamómáminoko kezagi nagamí zeketamó.
ACT 15:10 Nenemú lekeza Ómasi gimivagú miliki genavagi netá napa aleaká unimó lezagi avotegegi Moseni gakó ale amegesaló moloaká netalímini genavagi netá ale otunimó ligitagani uhá nene ámina oko hetoka vegená Izesuni vegenala zuhatini kumupiló molatune liki nilahe.
ACT 15:11 Nenémini amitune. Leza láa loko geleaká nouháma neve: Guivahani Izesú eza nasahilí olimike lugutó vizimó ámina oko hetoka vegenaki kugutó vizinogo ive.
ACT 15:12 Loko Pitá nene lokago, alegesá a ve mukí nene gahá lamake kegepa apiziake niago, Pauloko Panapasiko keza Ómasímo hozaló ve niasigo hetoka vegenatoka golivagi netá haitopaitó ale utó imó nene avetó iki li kemesimó.
ACT 15:13 Li kimi asú ikasigo, gizapa véipo Zemusí láa loko lo kimimó: Nigivénegita, gakó makó litoze, gililo.
ACT 15:14 Ómasímo vegenala zuha lilí itave loko hetoka vegená gapo veleketake lugáa kelémo etó imó. Ámina gakó nene Saimon avetó oko lo lemekago geleháma neve.
ACT 15:15 Ámina gakó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete luhuva gizi milina gakó vo milisegeko neve. Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makolímini luhuva gakó makó láa loko neve:
ACT 15:16 Zuta vegenalite monó liaká niamó nenémo Tevitini monó seli numuni hulupa ligimokitana noigo, nénisi minoko atiginá oko inake ámina numutagalaló agomá aleko goha ginogo uve.
ACT 15:17 Lá okugo, vegená lugáate Guivahanimú sele liki vitagá itave, itó hetoka vegená nugulizá iaká nia vegená mukí áminagó itave.
ACT 15:18 Guivahanímini gakó nenémináa gozapakutí lo utó omo notu vémina noluve.
ACT 15:19 Láa liki luhuva gizinamó nenazo, neza láa loko noguluve. Hetoka vegenakutí Ómasi gili amiaká nia vegená nene genavagi netá geheketamitune.
ACT 15:20 Soza ómai netáini guguni gizi kimitakutí nene namiki mokoló netá alemiki nagá itata iza namiki iza golanigi namiki mosiki keké itave loko luhuva netá gizatune loko noguluve.
ACT 15:21 Ámina mosiaká netakumú nene Mosé gakó mukí gizo molokago, gozapakutí avotege omolelé amalelé iki leza Zuta vetini monó numutegú holisigú holisigú Mosé lo hukoko li gakó gatiki li limiaká niago geleaká noune.
ACT 15:22 Láa loko Zemusí lokago, aposologi monó ve olotivagi monó amegesaló mila vegenaki mukí keza gili lamaná iake, keitokatí ve losi kilími etó amó, makó agulizá Zutá agulizá makoláa Pasapá, itó makó Sailasí eza monokú olotiva ve. Kilími etó iake, Pauloko Panapasiko kezagi Atiokia numutoka makó vitave liki kimisili milamó.
ACT 15:23 Lá niake, luhuva netá makó láa liki giziake kimikago, aliki vamó: Ligive lagavese, leza aposologi monó ve olotivagi lekeza ligive hetoka ve lugáa Atiokia numutokagi Silia mikasigú itó Silisia mikasigú numuni apá makotó niamó nene geké lo leketoko luhuva imane gizo nolukumune.
ACT 15:24 Leza gelemuko, imanelokatí ve lugáate lekelitoka viki gakó li likimiki likilími gopa ikago, gili gopa amó.
ACT 15:25 Lá ikago, leza gelekunike alegesá okunike, ve makó kelémo etó okunike ve losi ligika kemenouni ve Panapasiko Pauloko kezagi kimiselekuko húnane nivave.
ACT 15:26 Ámina ve lositá keza Guivahanite Izesu Kilistokumule liki kepelemitagogitana monó hoza alesimó.
ACT 15:27 Nenemú Zutako Sailasiko kimiselekuko, viki kegepagutí ámina gakó nene li likimikisiko gilinigave.
ACT 15:28 Sikalahuki itó lezagi nene hoza genavagi lekememinake, lá okosí hoza gakó loleketatune loko lonoune.
ACT 15:29 Lekeza soza ómai netáini guguni gizi kimitakutí namilo. Itó nagá itata izagutí namilo. Itó iza golani namilo. Itó mokoló netá alemilo. Nene netá lekemegesa amiiki mosi keké itamó nene lamaná iki minanigave. Ánesile.
ACT 15:30 Luhuva netá láa liki gizi kimiake, kilími gapo ikago, vamó. Viki Atiokia numutoka aniteke, monó gele vegená kilími nupa iake ámina luhuva netá kememó.
ACT 15:31 Kimikago, gatiki giliake, luhuva giza gakó nenémo kelémo kii lokimikago, kogoliza viziki minamó.
ACT 15:32 Lá ikago, Zutako Sailasiko Ómasímini agepagutí gakó liaká ve minasinazo, gakó mukí lasike, kilími huluga liki kilími kii lasimó.
ACT 15:33 Lá ikasike, makó minata gamena asú okago, kimisele veloka atiginá iki vinigi mulúikú gili lamaná iminasigo, kigivete kemesosoka liki kilími gapoló amó.
ACT 15:35 Pauloko Panapasiko keza Atiokia numutoka miní amiki minasike, kezagi ve lugáagi Guivahanímini gakó li utó miliki li kimi-kimi iki minamó.
ACT 15:36 Gamena makó oko vokago, Pauló nene Panapasini láa loko lo amimó: Leza monó gapo vusike Guivahanímini gakó lo kumusitó numutó namató ligive lagave utó amó keza nana nana iki niahe voko ánigoketatíive.
ACT 15:37 Loko lokago, Panapasí nene Zoní agulizá napa Makí makó vinigi limóza,
ACT 15:38 Makí goí oko Pamapilia mikasiuka gosohá hozagú aniteake ahulokimiake atiginá imó nenazo, nenemú Pauló nene áisigi vinigi giligo goselé apilimó.
ACT 15:39 Lá okago, Panapasiki pelevesava zikasike lova leta konó imó. Lá okago, mini ezega emega asimó. Panapasí nene Makini alémoko vike sipigú itikasike Saepalasi mikasi pokolauka vasimó.
ACT 15:40 Pauló nene Sailasini alémo etó okago, Izesuni vegená keza Guivahanímo nasahilí oketative liki Ómasiloka likago, vasimó.
ACT 15:41 Vasike, Silia mikasiuka itó Silisia mikasiuka anitesike Izesuni vegenala zuha kilími kii lasimó.
ACT 16:1 Pauloko Sailasiko keza Telepe apatoka vasike, Listela apatoka anitesimó. Neneló nene Izesuni vegenala zuha makó minamó, agulizá Timotí, izolaho nene Zuta vená nagamí hola vená, amelaho nene Kiliki ve.
ACT 16:2 Listela apatokatiki Ikonio apatokatiki monó nigele vegená keza Timotikumú gelego, itekago, Pauló nene Timotiki makó mohona itíive loko gilimóza,
ACT 16:3 ámina apatoka Zuta vegená mukilite Timotini amelaho nene Kiliki mikasigú ve minamó nene gakó gili asú amó nenazo, Pauló nene mukahá ikatave loko Timotini alémoko vike Ómasímini anosa nene agupeló molotamó.
ACT 16:4 Lá oake, numutó namató vake aposologi monó ve olotivagi keza Zelusale apatoka netá matá mositakumú li huka gakó nene gili alitave liki likitimi likitimi vamó.
ACT 16:5 Lá iki hoza nalego, Izesuni vegená mulusi mulusi milamó keza gili alévolé amó nene kigika okago, gamena gamena keitoka viki gímizi gímizi ago, mukí hizi hutilí amó.
ACT 16:6 Lá ikago, Asia mikasiuka monó gakó loloko vitune liki niago, Ómasímini Sikalahulímo gapo hize lí okimikago, Pilikia mikasiukagi Galesia mikasiukagi li kimi-kimi imi vamó.
ACT 16:7 Vake Misia mikasi nekisaló anitiake, Pitinia mikasiuka vitune liki niago, Izesuni sikalahulámo áminagó oko gele kememigo,
ACT 16:8 Misia mikasi aviligiake limi viki age nagamí agataloka Toloa apató anitemó.
ACT 16:9 Neneló anitiake, holugú nene Pauló agika ale viligokago vamó lá oko ánigamó: Masetonia ve makolímo áisi noitoka anitike sele like geza Masetonia mikasiuka oko lelémo vatí ozo loko lo amimó.
ACT 16:10 Láa loko noligo, ánigoake, keza Ómasímo gakó lamaná lo kimitune loko lolimikave, liake, vinigi ali vatí amó. Ali vatí niago, neza Lukana vo gímizekugo,
ACT 16:11 sipigú itekunike, Toloa apá ahulokunike hee hee loko vunike Samotalake mikasi pokolaló anitunimó. Akokunike, gó lago, voko voko Neapoli apatoka age nagamí gahevaloka anitehá.
ACT 16:12 Neneloka sipigutí lemekunike, mikasigú voko Pilipi numutó anitunimó. Nene Masetonia mikasigú apá gotolaló Loma ve keza apá amelaho lilí iake gizapa amó. Ámina numutoka nominuko, gamena makó oko vimó.
ACT 16:13 Oko vokago, holisi nene alitokago, vegegisagutí lemekunike nagamí napaló Ómasiloka liaká apá nehe loko gelekunike, lemeko vunimó. Neneló vená makó alegesá iki niago, kelémo utó okunike, mitó minunike monó lo kumunimó.
ACT 16:14 Lo kemekuko, keikutí Ómasímini gupá ze ameaká vená minamó agulizá Litiá. Eza Tiatila numutotí vená nene okohu gó molonoigo meina hiziaká vená minamó. Guivahanímo agika ale koló igo, Pauló li gakó nene gele alimó.
ACT 16:15 Gele aleake, ezagi vegenala zuha aí numukú mina vegenaki monó nagamí hiliake, eza láa loko lo limimó: Lekeza áninagago Guivahanímini mututoni okugoma není numukú itiki miniki aliki itave loko negénegeka ligo ligo itunimó.
ACT 16:16 Gamena makó zupa Ómasiloka liaká apatoka nolumuko, sihele mohó makó noigo hotu lunimó. Nene moholímini agikagú holosi golesa minokago, anó lupa ale haitolímini ike kogoka vizeaká i mohó alika utó iti netakumú lo utó ike meinava moni henokanoni alike aí agupe meina hize ve kemeaká imó.
ACT 16:17 Nene mohoki hotu lokunike, Pauloge leza lémegetoko noake gamoga gemo gemo vike sele like láa loko limó: Ve imane Ómasi iteko mina vémini gelekelé izegipala minake, lukugutó vizeaká gapo lekelepiziaká niave.
ACT 16:18 Nene gakó gó lanama gó lanama gakó napagutí loaká igo, Pauló nene holosi golesámini anó lupa geleake goselé apelekago, viligoko holosi golesa láa loko lo amimó: Neza Izesu Kilistoni agulizató mohó agikagutí itekoko vozo loko nologetuve. Loko noligo litá oko iteake vimó.
ACT 16:19 Lá okago, agupémini meinaváa aliaká a vemate aí hozalotí moni goha aleminogo uninazo liki giliake, Pauloko Sailasiko kigizató aliake, hugumatoka gelelehá iki kiapetoka kilímiki vake,
ACT 16:20 goní ikitake láa liki lamó: Imane Zuta ve nenetosa numuteló ikasike mulutegú hizesike, lilími golesa galasa iaká niasive.
ACT 16:21 Leza Loma ve amuhá suni li hukilita netá alitave liki lagata aliaká niasive.
ACT 16:22 Liki likago, ve mukí mulusi miliki mina vete keza kizapaló molokago, lovaga ali kimiake, kiapé keza góini ali alegetá vizi ahuliake, gala vizikago, segi nakahunitunú kepelemó.
ACT 16:23 Vauva aliki zivi hutivi iki kipiliake, nagá numukú kilími miliake, gizapa ve nene alévolé oko gizapa oketative liki litamó.
ACT 16:24 Limikago, nagá numuni makó holukú nene kelémo moloake, kigisaló za moloko nagá alekimikago, akasimó.
ACT 16:25 Holugú akovevé Pauloko Sailasiko keza Ómasiloka numuna liki nama nilasigo, nagá numukú mina ve lugáate konó lupamú nigelego,
ACT 16:26 imimá napa galinali alimó. Alekago, nagá numuni lukesaváa mómoká okago, galinali gahe nene zeko apasoake koló okago, nagá numukú mina ve mukilitini nagá alikitamó nene vínaso asú imó.
ACT 16:27 Lá okago, nagá numuni gizapa ve ako heleneikutí epenape zeko oteake, gateni koló o asú onoigo ánigoake, nagá numukú vema mota vi asú ahe loake, sopolo gelelehá oake ezáa agupegú galutá inogo noigo,
ACT 16:28 Pauló nene gakó napagutí like gugupega ale golesa amo, leza avasavagi noune, loko limó.
ACT 16:29 Loko lokago, gizapa vemámo livikumú lokago, amikago, numukú ololu loko itike luvoluvo nozike Pauloko Sailasiko keí kigihúna geake,
ACT 16:30 numukutí kelémoko limike loká oketake uvónegitosa, nana okinake lamaná itove.
ACT 16:31 Loko lokago, keza láa liki li amesimó: Guivahani Izesu Kilistokumú gele alévolé itanimó nene, gezagi mina vegenaki lukugutó vizinogo ive.
ACT 16:32 Liki likasike, Guivahanímini gakó nene ámina numukú mina vegenaki ezagi li kemesimó.
ACT 16:33 Li kimikasigo, gizapa vemámo ámina holugukó kelémoko vike segi nogosanitunú kepelemó nene, nagamí zekimiake, ezagi vená izegipalagi monó nagamí hilamó.
ACT 16:34 Lá iake, aí numuni agikagú kelémo moloake, nosánetakumú lokago gizi vatá i kememó. Lá ikago, ezáagi vená izegipalagi Ómasimú gili alévolé akumú kogoliza viziki minamó.
ACT 16:35 Akiake gó lago, kiapege keza pilisi ve láa liki kimiselemó: Ve losima gologí ikitalo.
ACT 16:36 Liki likago, gizapa vemámo geleake, Pauloni avetó oko lo amike limó: Neza gologí olikimikugo vitáive liki kiapege keza gakó ahulikago noaze. Nenemú lekeza limiiki viki zou liki minalizo.
ACT 16:37 Loko lokago, Pauló nene láa loko lo amimó: Leza nene Loma vetini mulusigutí getamóma nemóza, lekeza lá amoaká netá aliki gonitó lilími milamiki vegená kovogisaló lipiliake nagá numukú lilími milamó nemóza, itínasa nene asugunatoka limisilinigi nilahe. Lá oko nomive. Kezáini iki lilímiki vikiko vitíimóma neve.
ACT 16:38 Loko lokago, pilisi vete atiginá iki vake kiapéma li kimikago, kiapege ámina ve losi keza Loma vetini mulusigutí getakutí nousive liki lasi gakó giliake, ininá amó.
ACT 16:39 Ininá iake, ve losiloka vake kilími hulu iake, kilími hetó iake, numuni apáini ahuliiki vitáive liki loká iki kagata aliake kimiselemó.
ACT 16:40 Kimisilikago, keza nagá numukutí limikasike, Litiani numukú vasike, Izesuni vegenala zuha ánigikasike, monokú ali kii likimikasike vasimó.
ACT 17:1 Keza viki Amapipoli numutoka itó Apolonia numutoka aviligikasike Tesalonika numutoka vi anitesimó. Neneló Zuta vetini monó numuni makó minamó.
ACT 17:2 Pauló eza aí suni alike holisi losive makole oko novigo, monó numúikú itike minake, kezagi monó gotolagutí gatiki ligili hagili amó.
ACT 17:3 Lá iake, monó gakó luhuva gizamó lugáa nenémini mogonáa like, láa loko lo kimimó: Gologí oletative loko lo mololeta vema helekoko otitive liki monokú luhuva gizi milinamóma neve. Lo nolukumu ve nene agulizá Izesú eza gologí oletative loko lo mololeta vema noive.
ACT 17:4 Loko lokago, vegená lugáa nenete gili seketigí iake Pauloko Sailasiko keitoka viki gímizemó. Itó Kiliki ve keza Ómasi gelekelé itiki minamoláagi vená iti minamoláagi mukí kezagi viki gímizemó.
ACT 17:5 Lá ikago, Zuta vetini monó gizapa vete giliake kemekugú ninake, gohogó vegená golesa kilími nupa iake, gala vizikago, Zasoni numukutí Pauloko Sailasiko vegená kogovisaló kelémo molokinake nagá kimitune liki aí gahe zivi tele vizivi amó.
ACT 17:6 Lá amó nene ve losima numukú niamasigo ánigiake, Zasoni itó agivelagini lugáagi kigizató aliake, gelelehá iki aliki lemeke apá gizapa veloka kilímiki milake, láa liki gopaga limi vamó: Numutó namató ve kilími gopa napa iaká niasi vema anitesigo,
ACT 17:7 Zasóma kelémo guni okave. Itó keza Loma vetini agulizaki ve napámini gakó ali ahulikasike agulizaki ve gosohá makó Izesú utó okave liki liaká niasive.
ACT 17:8 Liki liake, apá amelagegi gizapa vegi gala vizemó.
ACT 17:9 Lá iake, Zasoki agivelagegi sele li kimiake, Pauloko Sailasiko vitáive liki kugupe meina hizilo likago, moni kememó. Kimikago, kimisili ahulamó.
ACT 17:10 Lá ikago monó gele vegenalite ámina holugú Pauloko Sailasiko kimisili ahulikago, Pelea numutoka vasimó. Neneló anitesike Zuta vetini monó numukú itiki monó li kemesimó.
ACT 17:11 Lá ikasigo, ámina apató Zuta ve keza zouváa Tesalonika numutoka vegenakitana minamake, kiviligiki minake monó vávani iki giliake, Pauloko Sailasiko lasi gakó lamaná nehe soza nehe liake, gamena gamena monó gotolagutí monó mogonamú agizaka hiziki vitagá iki minamó.
ACT 17:12 Lá iake, keitokatí mukilite Kiliki vená iti minamoláa lugáagi ve lugáagi keza Izesukumú gili alévolé amó.
ACT 17:13 Lá ikago, Pauló nene Pelea numutokagi Ómasímini gakó lo hutilí okago, ámina gakó nene Tesalonika numutoka vokago, Zuta vegenalite giliake, Pelea numutoka ake gala vizeke lovaga lamó.
ACT 17:14 Lá ikago, monó gele vegená keza Pauloni alími gapo ikago, ámina apá ahuloake vike age nagamí agataloka anitimóza, Sailasiko Timotiko keza Pelea numutoka minasimó.
ACT 17:15 Niasigo, Pauloni alímiki va vegenalite Atena numutoka ahulitamó. Ahulimikago, lekeza atiginá iki viki likiko, Sailasiko Timotiko litá iki isino. Loko lokimikago, vegená keza atiginá iki vamó.
ACT 17:16 Lá ikago, Pauló nene Atena numutoka kegeva minake ánigamó nene soza ómai netá mukí vaí oko nego, ánigoake, agikagú ló lokago,
ACT 17:17 Zuta vetini monó numukú itike Zuta vegenaki hetoka vegená Ómasimú goliva giliki minamoláa kezagi monó ligili hagili amó. Lá iake, gamena gamena maketiloka nene vegená nánigake áminagó oko monó lo kimimó.
ACT 17:18 Lá okago, ámina apatoka vegená makó minamó. Makolite Epikuleani monó giliaká amó itó makolite Sitoiki vegenalitini monó giliaká amó. Ámina vegená kezagi Pauloki gakó viligá aligá iake, lugáa nenete Paulokumú nene goselé gakó goha li ve imanémo nanave loko lo lemeaká noive. Liki likago, makolite láa liki lamó: Áisi nene ómai netá makolímini gakola nolimó gelekave. Liki lamó nene Pauló eza Izesunimuki helenosakutí oteakakumuki lo utó oko lo kimikumú nene gakó lamó.
ACT 17:19 Láa liki liake, Pauloni agizató aleke, hugumá makó agulizá Aleopago neneló alímiki iteke lamó: Géisi gosohá gakó loaká noanimóma nene, nana gakokumú loaká noane.
ACT 17:20 Ma gelemuni gakó neze, mogonagi lokako gilitune.
ACT 17:21 Liki lamó nene Atena apakú vegenaki veno vegi keza gakó gosohá giliake ámina gakotokó miniaká amó.
ACT 17:22 Lá ikago, Pauló eza Aleopago gakó hugumató voko minake, vegená láa loko lo kimimó: Atena apakú vese, neza mogonatini lá oko nániguve. Lekeza ómai netá mukikumú goliva goha gilikilí iaká niave.
ACT 17:23 Netá makó lá oko nego ánigouke noluve. Neza numutitoka vogá ogá oko ómai netatini ánigumó nene, nama holoma makotó luhuva makó nene gelemuni ómai netá makó noitikumú neve liki gizinago gatuve. Ámina ómai netá lekeza gelemiki gopa gupá zi amiaká niamó aikumú lo likimitoze, gililo.
ACT 17:24 Ómasímo mikasi ale utó moloake, amupiló netá matá ale utó molo asú imó. Áisi nene okulumaki mikasigi keí Guivahani noinazo, áisi nene monó zagusave vegenalite kigizatunú gekú nene minoko aleko osá amive.
ACT 17:25 Áisi vegená mukitoka sikalahúinigi netá matá mukí lehizelimiaká noinazo, áisi netá matakumú vitagá osá amive, keké. Nenemú vegenalita hozava aleko netá makó ale utó o amitunimoláa oko nomive.
ACT 17:26 Lá onoimóza, vegená zuha hamokó ale utó moloake lokago, aitokatí numutó namató hize hutilí oko utó omo vunimó. Itó hize hutilí oko minatuni gamenagi lakaníagi áisigó mololetonoimóma neve.
ACT 17:27 Nenemú nene ligikatunú vitagá iliki viki Ómasi ezáa ánigatune loko geleake, nenémini imó. Eza hotoka minamive. Likigilikagú noive.
ACT 17:28 Leza aí agizauka minunike, oko moloko oaká noune. Lekelitokatí nama luhuva giziaká a ve lugaáte nene leza Ómasilokatí utó unimóma neve liki lamóma neve.
ACT 17:29 Leza Ómasilokati nouninazo, Ómasímo eza vegenalite kagata geleke golitunupe silivatunupe gehanitunupe lilí a netakitana noive loko laminogo une.
ACT 17:30 Ómasímo aikumú gelemake netá golesa aliki mina gamena nene ánigo ahuloake, nasahilí oketoko minamóza, itína nene numutó namató vegená mukitoka kigika ali viligatave loko lokimikave.
ACT 17:31 Áisi nene numutó namató vegenalita mogonate ale utó moloko lihima limiti gamena lo moloake, lelegí oko limiti vema alémo etó imó. Lá oake, numutó namató vegená mukitoka aikumukó gilitave loko ámina ve nene heleneikutí alémo otekago noive.
ACT 17:32 Loko Pauló nene helenosakutí oteaká gakó lokago, lugáate goselekaseleka lamó, itó lugáate nene gamena makó zupa ámina gakó goha lako gilitune liki lamó.
ACT 17:33 Liki likago, Pauló nene ahulokimiake vimó.
ACT 17:34 Vokago, vegená lugáate nene aitoka viki gímiziake Izesukumú gili alévolé amó. Keitokatí Aleopago hugumató kansole makó minamó, agulizá Tionisió, ezagi vená makó agulizá Tamalí itó vegená lugáagi minamó.
ACT 18:1 Lá ikago, Pauló nene Atena apá ahuloake Koliti numutoka vimó.
ACT 18:2 Neneloka Zuta ve makó alémo utó molamó, agulizá Akuilá. Aí nene Potu mikasiloka getamó. Itó venala Piliskako nene Italia mikasiuka niasigo, agulizaki ve napa Kalautió eza Zuta vegená nene Loma apakú minamitave loko lo hukokimiake kimiseleko ale ahulokago, keza ámina apá nene ahulikasike, Koliti numutoka vasimó. Izoha vi nanitesigo, Pauló nene keitoka anitimó.
ACT 18:3 Ezagi kezagi hamokó hoza aleke seli numuni giaká a ve minamó nenazo, keí numukú iteko minake kelémo vatí igo, makó hoza alemó.
ACT 18:4 Lá niago, Pauló eza holisigú holisigú Zuta vegenalitini monó numukú iteko Zuta vegi Kiliki vegi kagata logative loko monó lo kemeaká imó.
ACT 18:5 Lá okago, Sailasiko Timotiko keza Masetonia mikasigutí asi gamena nene Pauló monó hoza amuza moloko alike, Izesú nene gologí oletative loko lo mololeta vema noive loko aí mogonáa nene Zuta vegená lo utó oko lo kemeko minamó.
ACT 18:6 Lá okago, keza nene gakola gili ahuliake, lova ali ameke alivi letivi ikago, Pauló nene golagutí vahé moloko mumusopa atilí o ahuloake, láa loko lo kimimó: Lekeza alika latila itamó nene, nene lihima nenitoka nomive. Lekezatiniloka minanogo ive. Nenemú nemegesa lekemekinake hetoka vegenatokagó vinogo uve.
ACT 18:7 Loko loake, hetoka ve makó agulizá Titió Zustó eza Ómasi gupá ze ameko minamó. Aí numuni nene Zuta vetini monó numuni agilikaloka minamó nenazo, Pauló nene aí numukú itike minoko aleko noigo,
ACT 18:8 monó numuni gizapa ve agulizá Kilispó ezagi numunagú mina vegenaki Guivahanimú gili alévolé ikago, Koliti vegená mukilite monó gili alévolé iake, monó nagamí hilamó.
ACT 18:9 Lá ikago, gamena makó zupa holugú nene Guivahanímo Pauloni vamotoka utó o ameake láa loko lo amimó: Imane apakú vegená mukí není zuha lilí itaze, neza gizapa ogetonougo, ve makolímo ma gelémo golesa aminogo ive. Nenemú geza gelegesá legemiko monó noloko ahulamo. Avetó oko lokogó minozo.
ACT 18:11 Loko lo amekago, geleake, neneloka nene Ómasímini gakó lo keme keme oko noigo, kilisimasi hamoki ikani 6-agi vimó.
ACT 18:12 Lá okago, Akaia mikasigú agulizaki ve napa minamó, agulizá Galió. Eza gizapa onoigo, Zuta vegenalite ali apiziake Pauloni lova ali amiake, goní numutoka alímiki vake,
ACT 18:13 imane ve nenémo li hukilita gakó pelevesava zeake haitolíminiki Ómasi gupá zi amitave loko lagata aleaká noive.
ACT 18:14 Liki likago, Pauló nene gakó linogo igo, agulizaki ve Galió eza Zuta vegená láa loko lo kimimó: Agae, Zuta vese, imane vémo lihima golesa netá genavagi ale utó ilina, gakotini nene gele lukumuline.
ACT 18:15 Lá onoimóza, lekelisi nene gakotinimú itó ve makolitini kugulizaínimú itó li hukilikita gakokumú gakó hoza nalemó nenazo, lekeza netatinive. Není netá nomive.
ACT 18:16 Loko loake goní numukutí kimisele ahulokago, lememó.
ACT 18:17 Limiake galinali monó numuni gizapa vema agulizá Sosteneni nene aputá viziake agulizaki ve Galioni avogisaló apelemóza, Galió eza ánigoake ánigo ahulamó.
ACT 18:18 Lá okago, Pauló eza Koliti numutoka koma minomo noitike, monó amegesaló mila vegená kemesosoka loake, Piliskaki Akuilaki kelémoko vike sipigú itiake, Silia mikasigú vinigi Kenekelea numutoka vi anitikago, Pauló gozapá Ómasímini agulizató ale moloko zopovala hukamimó nenazo, ámina gamenamú hukatove loko li gamena alitokago, neneló hukamó.
ACT 18:19 Lá oake sipigú itiake vake, Epeso numutoka anitiake, Piliskako Akuilako neneló minikasigo, Pauló eza Zuta vetini monó numukú itike, kezagi monó ligili hagili iki minamó.
ACT 18:20 Lá iake, kezagi minatune liki likago, óe loake,
ACT 18:21 kemesosoka nolike, láa loko lo kimimó: Ómasímo giliko lamaná okikoma lekelitoka goha atiginá oko atove. Loko loake, Epeso apá ahuloake, sipigú iteake vimó.
ACT 18:22 Vike Sisalia mikasiuka aniteake, Zelusalega iteko vike Izesuni vegenala zuha agivelagini ánigoake, gekévaké loketamó. Lá oake, Atiokia numutoka atiginá oko lomoko vimó.
ACT 18:23 Atiokia numutoka koma minake monó hozaló goha vike Galesia mikasiuka Pilikia mikasiuka numutó namató mohona ike Izesuni vegenala zuha luhusáini kelémo kii loketomo vimó.
ACT 18:24 Lá okago, Zuta ve makó minamó, agulizá Apoló, eza Alesatalia apató geta vémo Epeso numutoka anitimó. Ámina ve nene gakó heeváa loaká ve minoake monó gotolaú gakó gele asú imó.
ACT 18:25 Eza Guivahanímini monó avetó iki li amikago, áminagó oko gilimó. Áisi Zoní nene vegená monó nagamí holoketa gakó, itó Zoní nene Izesukumú gili gakokó nene zazavagó gilimóza, ámina nene amuza moloko hee lokogó lo kemeko minamó.
ACT 18:26 Lá noike Zuta vetini monó numukú itike apí oko monó ale akutoko lo kimimó. Lo nokimigo, Piliskako Akuilako keza gilikasike, alími apazá zikasike, Ómasímini monó lugáa li amesike alapizi hee hee lasimó.
ACT 18:27 Lá ikasigo, Apoló eza Akaia mikasiuka vitove lokago, agivelage ali kii litake Izesuni vegenala zuhaloka luhuva netá nigiziki imane ve nene lekelitoka novikoma, alími lamaná ilo. Liki luhuva giziki amikago, aleko vimó. Vike Koliti numutoka aniteake, Ómasímo nasahilí oketago Izesukumú gili alévolé a vegená kelémo vatí imó.
ACT 18:28 Lá noiké monó gotolagutí gato kemeko, Izesú nene gologí oletative loko lo mololeta vema noive loko nenémini mogonáa vegenalitini kovogisaló lo utó ike, Zuta vetini gakó aleko limike lo kimimó.
ACT 19:1 Apoló eza Koliti numutoka noigo, Pauló nene mikasi holutó mohona noike Epeso numutoka anitimó. Neneló vike Izesuni vegenala zuha makó ánigoake,
ACT 19:2 loká oketake lekeza nene monó gili alévolé iake, Ómasímini Sikalahú alemó nehe. Loko loká okimikago keza láa liki lamó: Óe, Sikalahú noive loko gelemunimó nenae.
ACT 19:3 Liki likago, goha loká oketake lá ikamóza, lekelisi nene éahini gakó lamanató monó nagamí hilamó neve. Loko lokago, leza Zonini monó nagamí huluhá nenae.
ACT 19:4 Liki likago, Pauló láa loko lo kimimó: Zoní eza nene vegenalite kigika ale viligakumú nagamí noholoketake nemegesaloka némegetoko ati ve agulizá nene Izesú anogo ize, aikumú gili alévolé itave loko lo kimimó neve.
ACT 19:5 Loko Pauló lo kemekago, giliake, Guivahani Izesuni agulizató monó nagamí hilamó.
ACT 19:6 Nagamí hilikago, Pauló nene gotóitó agizani moloko Ómasiloka loiká loiká noigo Sikalahú keitoka lemekago, haitopaitó konokutí monó li utó iká Ómasímini agepagutí gakó liká amó.
ACT 19:7 Ámina vegená 12-a minamó.
ACT 19:8 Lá ikago, Pauló eza Zuta vetini monó numuíkú itike monó ale akutoko Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lo keme keme oko kagata aleko noigo, ikani losive makole golamó.
ACT 19:9 Lá okago, vegená lugáate gínikaha iake Izesuni monó nene kemegesa amemó. Kemegesa amiake, mukí vegenalitini kovogisaló Izesuni monokumú alivi letivi ikago, Pauló ahulokimiake aí vegenala zuha kelémoko vike kelémo nupa oake, gamena gamena ve makó agulizá Tilanó aí gakó apí o kemeaká numukú miniki monó ligili hagili iki minamó.
ACT 19:10 Niago, Asia mikasiuka vegená nene Zuta vegenaki Kiliki vegenaki mukitó keza Guivahanímini monó gili asú niago, kilisimasi lositá oko vimó.
ACT 19:11 Lá noigo, Ómasímo Pauloni hize lé omikago, golivagi netá haitolímini mukí ale utó imó.
ACT 19:12 Lá okago, nenemú vegená nenete akisipi taulíinitunú nene Pauloni agupelotí vemo iliki vake kivisi vegenalitini kugupeló milikago zokamó, itó kigikagutí holosi golesa itiki golisi vamó.
ACT 19:13 Lá niago, Zuta ve lusaló ve lugáa numutó namató vigiki mihina amó nenete vegenalitini kigikagutí holosi golesa kepeleko kimisilitune liki Guivahani Izesuni agulizató láa liki avevezaha iki lamó: Izesuni agulizá lamaná Pauló mohona oko loaká noi vémini agulizató golisi vitave loko nololeketune, liki lamó.
ACT 19:14 Nene Zuta vetini guguni gizoaká ve napa makó agulizá Sikevá aí gipala 7-a keza ámina netá aliaká amó.
ACT 19:15 Itó gamena makó zupa láa liki likago, holosi golesa nenémo láa loko lo kimimó: Izesuni mogonamú mota gelenouve, itó Pauloni mogonamú mota gelenoumóza, lekelisi nene hí ve niave.
ACT 19:16 Loko loake, holosi agikagú mina ve nenémo alegetá vizevo oko kepelekago, golanímo alemó ze ze igo, kugupa zapakó numukutí limiake golisi vamó.
ACT 19:17 Lá ikago, ámina gakó nene Epeso numutoka Zuta vegenaki Kiliki vegenaki keza gili asú iake kegepa gahava nomigo, Guivahani Izesuni agepoka lake sigaga litamó.
ACT 19:18 Lá ikago, Izesuni monola gili alévolé iki minamoláa mukilite aniteke keza litaha kemetameki minake netá golesa ali minamó nene li utó i asú amó.
ACT 19:19 Lá iake, gozapá lusa hoza aliaká a ve lugáate lusa giaká a puku nene gita iki aliki ake vegená kovogisaló lokú gizamó. Lá iake, ámina puku nenémini meinava ale nupa iki gatamó nene, 10 tausen kina okago,
ACT 19:20 muki vegená keza nenémini ikago, Guivahanímini gakolímo hutilí oko vike gihila zeko alévolé imó.
ACT 19:21 Lá okago, Pauló eza Masetonia mikasiuka itó Akaia mikasiuka vomo vomo Zelusalega vitove loko agata geleake Sikalahulímo alapizitó nene neza Zelusale numutoka anitekinake, nenelotí goha voko voko Loma apatoka vitove loko gele hamokó oake,
ACT 19:22 alími vatí iaká asi ve Timotiko Elastoko kimiselekago, Masetonia mikasiuka goí iki vasimó. Ezáa nene Asia mikasiuka koma makó miní ameko minamó.
ACT 19:23 Nene zupa Epeso numutoka Izesuni monokumú lova napa utó imó nene lá oko neve.
ACT 19:24 Neneló silivatunú gonanalivagi netá loló oaká i ve makó minamó, agulizá Temetelió. Áisi nene soza ómai netáini agulizá Tianani numunáámini amenía koma koma loló oake, ezáagi izegipa agunalagi ámina hozalotí moni napa aliaká amó.
ACT 19:25 Lá ikago, Temetelió eza izegipa agunalagi agive agave kelémo nupa oake láa loko lo kimimó: Náavegúe, lekeza hozale nenémo moni henokanoni ale utó olemeaká noimóma nene gilinave.
ACT 19:26 Itó ve makó amó agulizá Paulóma nene, lekeza aí mogona giliki ániginave. Áisi nene Epeso numutokatí itó Asia mikasi lugalokatí vegená mukí kagata hizeko kelémo gopa ike vegená kigizanitunú lilí amó ómai netá nene, netá gihila nomive loko lo kemeaká noive.
ACT 19:27 Láa lomo mohona iko iko, lelí hoza nene liminogo ive, itó lelí ómai netá napa Tianani zagusavemú nene vegenalita gilikiko liminogo ive. Lá okiko nene, Asia mikasiuka vegenaki numutó namató vegenaki Tianakumú goliva gilikilí iki niminamóma nenazo, agulizá haha itihe loko nehelele vizekave.
ACT 19:28 Loko lokago, giliake, kigikagú ló loake, kizapaló molokago, gakó napagutí láa liki lamó: Epeso vegenalita izoteho Tianá nene agulizaki vená napama nenae, liki lamó.
ACT 19:29 Liki likago, ámina apató vegená gopa napa iake alegesá hugumatoka ololu liki vake alegesá iake, Masetonia apakutí Paulogegi makó mihina iaká a ve lositá, kugulizá Gaioki Alistakoki nene kigizató aliake gelelehá iki iliki vamó.
ACT 19:30 Lá ikago, Pauló nene geleake, vegenalitini alegesakú vitove lokago, aí vegenala zuha keza géneka lamó.
ACT 19:31 Lá ikago, Asia mikasiuka kugulizaki ve lugáa Pauloni zogova minamó keza vegenalitini alegesakú vamitive liki gakó ahulikago, vimó.
ACT 19:32 Vokago, alegesá hugumató neneló vegená keza gakó gopa napa lake, haitopaitó gakó liki minamó. Lá niago, lugáate nene netakumú nilaze liki gelemake, gopa minamó.
ACT 19:33 Lá iki niago, Zuta vetini kigivéipini makó agulizá Alesateni nene alími etó iake gala viziake, ámina gakó li ami ami ikago, eza holomaló itike Zuta vegenalitini mogonáini hize lé inogo agizanitunú alata molamóza,
ACT 19:34 áisi nene Zuta vema nenae liki giliake, kegepagutí kegepagutí li hamó ake gakó napagutí nene Epeso vegenalita izoteho Tianá nene agulizaki vená napama nenae, liki nilago, gamena aowa lositá oko vimó.
ACT 19:35 Lá okago, kansoletini gakotó gizapa vémo kelémo zou loake, láa loko lo kimimó: Epeso apakú vese, Tianate napámini zagusave napa imaneló nemó itó okulumakutí aí vogunahana netá makó limimó nenémini gizapaváa amelagita noune. Ámina gakó nene numutó namató mota gili asú inave.
ACT 19:36 Hí vémo nenéminoko nomive loko litive. Ma nomive. Nenemú lekeza likigika ali hulu iiki netá golesa alemilo.
ACT 19:37 Imaneloka kilímiki a ve nenetosa ómai netatémini monó zagusavegutí netá makó ali halake halake oaká nehe itó Tianani alivi galativi ahe ma amasimóma neve.
ACT 19:38 Lá okago, Temetelió itó hozaló agive agave keza ve makokumú gelego golesa noigoma lihimaváinimú goní numutoka kiapegitoka kilímiki vikiko, neneló goní gakó litave.
ACT 19:39 Itó gakó makó minokikoma nene, kansoletini alegesakú aliki vikiko gakó hoza aliki gilitave.
ACT 19:40 Lekeza itína nene gopa lova hizikamó ha akokave. Ámina gakó nene kugulizaki vemate gilitamó nene nanave loko lo kumuko giliko lamaná itive. Ma nomive.
ACT 19:41 Loko gizapa vemámo loake, kimisele ahulokago vamó.
ACT 20:1 Epeso numutoka gakó vivi vovoga lamó nene asú okago, Pauló nene Izesuni vegenala zuha sele lo kemeake, kagata aleake, ale kii lokimiake ahulokimiake, Masetonia mikasiuka vimó.
ACT 20:2 Vigeko ánigo asú ike, monó amegesaló mila vegená minamoláa monokú ale kii lokimiake, sipigú vike Kiliki mikasiuka anitimó.
ACT 20:3 Neneló ikani losive makole minoake, age nagamí agataloka lomoike, sipigú Silia mikasiuka vinogo igo, Zuta vete giliake gohoni milamó. Pauló nene geleake, Masetonia mikasiuka ale atiginá oko mikasigú vinogo limó.
ACT 20:4 Loko lokago, Pelea numutotí Piloni gipala Sopaté itó Tesalonika mikasigutí Alistakó ave Sekutó ave itó Telepe numutotí Gaió ave Timotí ave itó Asia mikasigutí Tikikó ave Tolopimó ave ve nenéate Paulogegi
ACT 20:5 goí iki vake Toloa numutoka legeva iki minamó.
ACT 20:6 Zuta vegenalitini avóikini asenini zeketakumú gili mina holisi asú okago, nezagi vegená makoki Pilipi numutotí sipigú itekunike gamena ligizani lugaloka asú igo oko novigo voko voko Toloa numutoka anitekunike, holisi hamó minuhá.
ACT 20:7 Minunike, leza nene holisi gamena Sategú holugú nene lepa nosá natune loko alegesá okunike, Pauló nene gó lokiko vitove loko noike, monó lo keme keme oko noigo, akovevé loló imó.
ACT 20:8 Numuni amupiló agika makokú minuhakutí nene liví mukí guluma oko minamó.
ACT 20:9 Lá onoigo, gipa makó agulizá Eutikó áisi nene Pauló monó hána hána lokago, hepé gatetó minake ahihí imó. Ahihí okago, avó ako heleake, miní amiki giliki ite numuni hepé gatetotí velehé limike mikasigú akoake helekago, ali otiki ánigamó nene, mota helekago,
ACT 20:10 Pauló limike hitoko akoake aputá novizike, vegená láa loko lo kimimó: Lekeza ive nama amilo. Hanuva noike, sikalahú nomolave.
ACT 20:11 Loko loake, numukuka itike lepa nosá kemeake, nosá koma namó. Niake, gamena hána monó ligili hagili iki niago, gó lamó. Gó lokago, Pauló nene ahulokimiake vimó.
ACT 20:12 Novigo, vegená keza ámina gipa nene agómula gizoake otikumú mulúikú lamaná giliake, numunauka alímiki itemó.
ACT 20:13 Lá ikago, Pauló áisi mikasigú gapo vitove loko lokago, leza sipigú itekunike Aso numutoka voko nouko, áisi mikasigú vimó.
ACT 20:14 Vike Aso numutoka aniteake ánigolimikago, sipigú alémo molokunike, makó vuhá. Voko mikasi pokola makotoka Mitilena apakú vo anitehá.
ACT 20:15 Nenelotí sipigú goha novuko, gó lokago, Kio mikasi pokola agilikaloka avilegeko vunike, gó lokago, Samo pokolagú anitehá. Nenelotí goha vunike gó lago, Mileto apatoka anitekunike,
ACT 20:16 Pauló nene Sikalahú limi holisi nekú Zelusalega voko minanogo uve loko limó. Nenemú Asia mikasi nekisaloka noigo, Epeso numutoka vitomóza, vegenalite pasiminimiiko gamena hána vitihe loko Epeso apá avilegeake, sipigutí lemeake,
ACT 20:17 mikasigú vike Mileto numutoka anitimó. Aniteake, alesa kimiselekago, Epeso numutoka vake monó gizapa ve lugáa kilímiki amó.
ACT 20:18 Iki anitikago, Pauló láa loko lo kimimó: Neza Asia mikasiuka aniteuke ganá lekelitoka oko moloko minumó lekeza mogonalotí gililiki itiki minamóma neve.
ACT 20:19 Nénisi nene ánéámina ive nama okuke miluma guluke Guivahaniloka gelekelé otoko minumó.
ACT 20:20 Lá uke, lekelémo vatí iti gakó nene ma hitoleketosá amumóma neve. Monó gakó nene vegená ali nupa iki minakú itó numutikú numutikú etó etó oko lo lekemeko minoaká umóma neve.
ACT 20:21 Zuta vegenaki Kiliki vegenaki kigika ali viligiki línaha netá ahuliiki Ómasiloka viki gímiziki Guivahani Izesu Kilistokumú gili alévolé itave loko lakagata aleko minumóma neve.
ACT 20:22 Itó itína nene Sikalahulímo litó Zelusalega novuve. Elaneloka vo anitekugo, nenitoka nana netá utó itihe, nene gele vevesamumóza,
ACT 20:23 Sikalahulímo numutó namató vetitoka mohona oko nougo, kalapusi nagalímo itó miluma netalímo negeva oko noive loko lo nemeaká noive.
ACT 20:24 Lá onoimóza, neza minoko aleko oko moloko ukumú gelekugo, itemive. Guivahani Izesú gapo velenimiake monó hoza nimimó nene aleko ale nolutiginake Ómasímo nasahilí olimiaká noimómámini gakó lamaná lo hutilí itove loko nigikatunú gelenouve.
ACT 20:25 Itó makó nenegi litoze, gililo. Neza Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó lo utó omo holutikú minoko aleko ugo, lekeza ániginamó nemóza, goha nogokaló ma ánigaminigave.
ACT 20:26 Nenemú ale akutoko lo nolukumuze, gililo.
ACT 20:27 Nénisi golisi gelemuke Ómasímo agata geleneimoláa lo lekeme o asú onoumó nenazo, lekelikutí makó nenémo latila itimó nene, nenémini lihima nenitoka minaminogo ive.
ACT 20:28 Lekezatitini gizapa niiki Sikalahulímo gizapa veve loko loleketa vegená keza Guivahanímini vegenala zuha aí golanímo meina hizi vegená nene lamaná iki gizapa ikitalo.
ACT 20:29 Neza ahulolikimikugo, soza monotó vegenalite hela galagitana iki lekelitoka anitiki lekemeni apili hilinigave.
ACT 20:30 Lá ikiko, lekelikutí ve makó utó iiki Izesuni vegenala zuhate ahulilikimiiki keitoka viki gímizitave liki monó ale gopa inigave.
ACT 20:31 Nenemú lekezatini gizapa alévolé iki ilo. Kilisimasi losive makole oko novigo, gamena gamena gó lanama gó lanama ive nama uke lakagata alumó etó etó oko lo lekemeaká umó nene, ahulosá amumóma neve. Nenemú lekeza giliki minalo.
ACT 20:32 Itína nene Ómasímo hize lé oleketative loko lekelémo aí agizakú nomuluve. Áisi nene alévolé gakolatunú lekelémo kii linogo ive. Lá okiko, niiko, gosohá kigika kelémo loló i vegená mukitoka miní amelikimikiko apiziki minanigave.
ACT 20:33 Neza moni henokanonimú mesahakosaha oleketosá amumóma neve.
ACT 20:34 Nezánemuki vegenáne zuhamuki není nigizánitunukó lugupémini netá ale utó moloaká umó nene mota gilinave.
ACT 20:35 Neza haitopaitó netá loló nouke hoza amuza moloko alinake kee lamamoláa nasahilí oketatune loko nenémini gapováagi lekelepizenoumóma neve. Nenemú lekeza ámina gapogú niviki Guivahani Izesú nene ale nómonó nenémo gihila nomive, hanuva nasahilí oaká nenémo gihila neve loko limóma nene gili minalo.
ACT 20:36 Loko Pauló lo ahulokago, ezagi kalapusa hiziki Ómasiloka lamó.
ACT 20:37 Ómasiloka liake, ive nama ake kuputá kapatá vizeke kogoka kegepa namó.
ACT 20:38 Lá iake, lekeza nogoka goha ánigaminigave loko amunaloka li gakokumú ive nama goha iake, sipigú itekoko vitive liki alímiki getatoka lememó.
ACT 21:1 Itó lezagi kezagi vo ezega emega unike, sipigú hee loko voko voko Kosi mikasi pokolagú anitehá. Gó lokago, goha voko voko Lota pokolagú anitekunike, voko Patala numutoka anitehá.
ACT 21:2 Aniteko sipigutí lemekunike sipi makó Pinisia mikasiloka vinogo ali vatí niago ánigokunike, nenegú itekunike,
ACT 21:3 voko Saepalasi pokola ánigokunike sogaloka nego avilegekunike, voko voko Silia mikasi liginaloka Tulo numutó anitehá. Neneló sipigutí nene henoni nahulago,
ACT 21:4 leza Izesuni vegenala zuhatini numúitoka iteko nouko, holisi hamó oko vimó. Oko novigo, Sikalahulímo kigikagú hoza alekago, Zelusalega vamitive liki Pauloni agisa agizató amó.
ACT 21:5 Lá ikago, neneló nouko, vituni gamena alitokago, keza vená izegipagi numu gatetoka lilími-liki vikago, getatoka lemeko lalapusa hizeko Ómasiloka lunimó. Lokunike, ligizakú ale lomala okunike,
ACT 21:6 sipigú noituko, keza numúitoka atiginá iki vamó.
ACT 21:7 Lá ikago, Tulo numutokatí voko Tolemai numutoka anitekunike, neneló Izesuni vegenala zuhagi gekévaké lokunike numuni hamokó akunimó.
ACT 21:8 Akokunike gó lokago, voko Sisalia numutoka aniteko Izesuni gakó lamaná lo kemeaká i ve Piliponi ánigokunike, aí numukú iteko minunimó. Eza amunaloka ve 7-a monó hozaló kilími etó amómagutí ve makó minamó.
ACT 21:9 Aí mohó getola losive losive nenete Ómasímini agepagutí gakó liaká a mohó minamó.
ACT 21:10 Neneló miní ameko nouko, Zutaia mikasiukatí Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makó agulizá Agapó nene
ACT 21:11 lelitoka oake, Pauloni holotani aleake ezáa agisa agizató nozike láa loko limó: Ómasímini Sikalahulímo ámina holotanímini amelahini nene Zelusalega vo anitekiko, Zuta vete imanémini imiiki hetoka vetitoka amisili miliko, mogona golesa alapizinigave loko nolive.
ACT 21:12 Gakó láa loko lokago, lezagi ámina apá amelagegi Pauló nene Zelusalega vamitive loko negénegeka lotunimó.
ACT 21:13 Lokuko, Pauló láa loko limó: Lekeza nanamú ive nama goha niago milumatini noguluve. Neza Zelusalega nagá numukukó vitove loko nenemukopa, Guivahani Izesukumule loko hilitokumuki nigikámo vávani onoize, ahulikalo.
ACT 21:14 Loko lokago, agata aleko luhá nene gelemigo, ahulokunike Guivahanímo giliko alévolé ino loko lunimó.
ACT 21:15 Loko lokunike, gamena lugáagi asú okago, Zelusalega tovo itune loko ale vatí unimó.
ACT 21:16 Ale vatí nouko, Sisalia numutokatí Izesuni vegenala zuha lugáa keza lilímiki viki Saepalasi mikasi pokolagutí ve makó eza Izesuni vegenala minamó, agulizá Manasó, aí numukú lilími milikago, iteko minuhá.
ACT 21:17 Minokunike, nenelotí Zelusalega tovo unimó. Neneló ligivetege lilími miliake, nasahilí ilimikago,
ACT 21:18 akokunike gó lokago, Pauló eza monó gizapa ve napa Zemusini numukuka lelémoko itimó. Iteko nouko, monó ve olotiva imi asú amó.
ACT 21:19 Imi asú ikago, kigizakú aleake, Ómasímo hize lé otago hetoka vegenatoka monó hoza aligo gihila zi gakó nene miní ameko avetó o kimimó.
ACT 21:20 Nene gakó avetó o keme asú okago, giliake, Ómasi agepoka liake, Pauloni láa liki li amemó: Ligivetega Paulo, Zuta vegená tausen tausen mukí nene Izesuni vegenala zuha lilí iki niamole. Keza mukitó Mosé lo hukoko li gakó amuza miliki hizi lé iaká niave.
ACT 21:21 Lá okago, geí gakó lá oko ago giliaká niave: Zuta vegená hetoka vegenalitini kigilikagú minimi vinamoláa keza Moseni gakó ali ahulatave loko kagata ale ale oaká noane. Itó izegipáinitini kugupeló Ómasímini anosa milikitamitave loko itó Zuta veta mogonataganate ahulatave loko lokimiaká noane.
ACT 21:22 Liki imane apató vegenalite geikumú láa liki giliaká nianazo, itó géisi imaneló noani gakó gilinigi nianazo, kegepauka hulu itive loko nana itune.
ACT 21:23 Nenemú leza gakó makó lo gimitunimó nene itanize. Lelitoka ve losive losive niamó keza Ómasímini agulizató netá makó loló itune liki li hukake, gotóini zopova hukamake hanuva nianazo,
ACT 21:24 leza keitoka gelémo gímizekuko, kezagi Ómasímini avogisaló likigika vihelé aheletoko minative loko leza aleaká nouni suni alitaze. Lá ikiko, Ómasi guguni gizi amita netá meina hizekimikako, gizi vatá niiki zopováini hukatave. Geza lá itanimó nene, ánigiiki geikumú gakoka gelemó soza gakó gelekago, geza Mosé lo hukoko li gakó gele aleaká noane liki gilinigave.
ACT 21:25 Itó hetoka vetitokatí gili alévolé amoláa keitoka luhuva netá gizoko lo hukuni gakó láa loko gizunimóma neve: Soza ómai netáini guguni gizi kimitakutí namitave loko, itó iza golani namitave loko, itó nagá ita izagutí namitave loko, itó mokoló netá lilí amitave loko lo hukoketunimóma neve.
ACT 21:26 Liki likago, Pauló eza gakóini geleake, ámina ve losive losiveló gímizekago, akiake gó lokago, kugupe kigika nagamí ziki ali vihelé ahelé lake, Zuta vetini monó zagusave napagú itemó. Itiake, Pauló kugupe kigika nagamí ziki ali vihelé ahelé liaká a gamena lutigiti gakó itó Ómasi guguni gizi amita gamenamú nene lo kimimó.
ACT 21:27 Lo kemekago, netá matá ali guni a gamena 7-ama asú inogo noigo, Pauló nene monó zagusave napagú iteko noigo, Asia mikasiukatí Zuta ve makolite aí ánigiake, vegená mukí gala vizemó. Gala vizikago, Pauloni agizató aliake,
ACT 21:28 gamoga giki lamó: Eé, Isilae vese, iki lilími vatí amave. Imane vémo numutó namató mohona ike Zuta ve lelí lova ale limike Mosé lo hukoko li gakokumú itó lelí monó zagusavemú alevo letovo oko loaká noi vema nenae. Itó lelí monó zagusavelegú Kiliki vegená kelémoko itekago, keza lelí monó numuni napa ali mumusopa zikave.
ACT 21:29 Liki lamó nene Pauló nene Epeso numutotí hetoká ve makó Tolopimó áisigi niasigo, ánigiake, Pauló nene monó zagusavegú alémoko itihe liki ámina gakó lamó.
ACT 21:30 Láa liki likago, ámina apá amelage mukilite giliake, ololu liki iki alegesá iake, Pauloni agizató aliake, monó zagusave napagutí gelelehá iliki lememó. Nilemego, litá iki gahe gemó.
ACT 21:31 Lá iake, Pauloni alímiki apili hilinigi niago, gakóma nene Loma amitini gimisigi vetini gizapa ve napa aitoka vokago, láa loko gilimó: Zelusale vegená mukilite lovaga nilave,
ACT 21:32 loko gakó geleake, ami ve iti minamó limi minamó kelémoko vike ololu liki keitoka lememó. Lá ikago, keza Pauloni napeletotí nene gizapa ve napamagi ami vevagi anitikago, ánigiake, ahulamó.
ACT 21:33 Ahulikago, gizapa ve napa nenémo anitike Pauloni aleake, goní itane loko loake, seni nagá lositatunú zitalo loko loketamó. Loketake, áisi hí ve noive itó nana netá golesa nalive loko loká oketamó.
ACT 21:34 Loká okimikago, vegená lugáate ganimakilisi ake vivi vovoga nilakú gakó mogonáa gele hee lamike, ami vetini numukuka alímiki vilo loko loketamó.
ACT 21:35 Loko lokimikago, alímiki vake numuni akaló iake itinigi niago, vegená keza kémegetiki vake ganimakilisi iki vake imane ve asú itive liki likago, Pauloni apili hilinigi ago, ami vete aputá viziki ali milamó.
ACT 21:37 Ami vetini numukú nene Pauloni alímiki itinigi niago, Pauló eza lova gizapa ve napama Kiliki gakokutí loká otake gakó lo gimitohe. Loko lokago, gizapa ve nenémo láa loko limó: Olo, geza Kiliki gakó gelenape.
ACT 21:38 Gozapá Izipi ve makolímo gamani vegená lova ale kiminogo izegipa agunamotamola 4 tausen lovámini galaváa mikasi gomopalaló kelémoko vimó nenazo, geza ámina ve noape itó haitó ve noane.
ACT 21:39 Loko loká omikago, Pauló láa loko lo amimó: Óe, nénisi nene Silisia mikasiukatí Taliso numutoka getamó nouve. Ámina taoni napa amelahina nouve. Itó geza gele nemekako, vegená imane gakó koma lo kimitohe.
ACT 21:40 Loko lokago, kiapé nenémo gele amekago, Pauló nene akaló ote minake agizanitunú alata molokago, gakó hilinago, Hipulu gakokutí láa loko lo kimimó:
ACT 22:1 Uvónegita aménegita, nezáne mogonáne lo likimitoze, gililo.
ACT 22:2 Loko kezáini konóikutí lo nokimigo, giliki laga laga hiliake niago, miní ameko láa loko lo kimimó:
ACT 22:3 Neza Zuta ve Silisia mikasigú Taliso numutoka getamó noumóza, imane apatoka Gamalielé lainim-olimiaká numukú iteko minoko napa umole. Lá okuke, monó lo neme-neme igo, avónegini aménegini gakó legesó oko minuke gele asú umó. Lá okuke, itína lekezagi ámina oko Ómasímini agulizá ale ititune loko amuza moloaká noune.
ACT 22:4 Itó lá okago, Izesuni gapoló viaká nia vegená nene gopoguni moloketuke, ámina vegená asú itave loko lova ale kumuke ve niamó vená niamó mukitoka nagá kemekuke nagá numukú kelémo moloaká umóma neve.
ACT 22:5 Guguni giziaká a vetini ve napagi monó gizapa vegi není mogonáa mota gilinamole. Keza ligive lagaveloka Tamasiko numutoka aleko vitane liki luhuva netá nimikago, elaneloka vinake Izesuni vegená nene nagá zeko kelémo Zelusale numutoka okugo nogosani kipilitave loko lokuke, aleko vumóma neve.
ACT 22:6 Gapoló novuke, Tamasiko apá ale alí nolugo, holisaká nene okulumakutí lapaná napa galinali gulugulu loko limike, osá o nugupe imó.
ACT 22:7 Osá o nugupe okago, viligoko pou loko mikasigú akonougo, anó lupa makó láa loko gulumó: Saulo, Saulo, nanamú gopoguni nomolonetane.
ACT 22:8 Loko lokago, neza Guivahani geza éagama ve. Loko lokugo, láa loko lo nimimó: Gopoguni molonimiaká noani ve Nasalete numutotí Izesunama noluve.
ACT 22:9 Loko lokago, ve makó nezagi minamoláa keza liviláagó ánigamóza, gakó lo nimimoláa gelemamó.
ACT 22:10 Lá okago, neza loká otoko Guivahanínemaka, nana ozo loko nolonetane. Loko lokugo, Guivahanímo láa loko lo nimimó: Geza otekoko Tamasiko numutoka vokako, Omasímo netá itane loko logetamó nene li giminigave.
ACT 22:11 Loko lokago, ló lapanalámo nogómula hize likokago, goloutamigo nene límugusi zekago, vegenáne zuhate nigizató aliki Tamasiko numutoka vamó.
ACT 22:12 Neneló ve makó minamó agulizá Ananiá. Áisi nene monolagi ve minake Mosé lo hukoko li gakó nene ale amegesaló moloko agizaka hizeko minokago, Zuta ve mukilite aikumú gelego lamaná oaká imó.
ACT 22:13 Ámina ve nenémo nenitoka oko noutó ote minake nigivénega Saulo, geza gogómula goloutozo. Loko noli agepagi nogómula goloutokago, aí ánigumó.
ACT 22:14 Nánigugo, gakó láa loko lo nimimó: Avotegini Ómasi áisi gilitimoláa nenéminoko loló itane loko, itó aí ve heeváa ánigatane loko, itó aí gakola gilitane loko gelémo etó okave.
ACT 22:15 Geza aitokatí netá matá ánigoko geleko animó nenémini gakó nene numutó namató vegená lo kimitanize.
ACT 22:16 Itó itína imane hanuva nanamú minatane. Litá oko otekoko Izesuni agulizá okoko, monó nagamí holokako, lihimaka asú inogo ive.
ACT 22:17 Láa loko lo nemekago, Zelusale numutoka atiginá oko vuke, monó zagusave napagú ituke Ómasiloka nolugo, nigika viligokago, Izesuni ánigumó.
ACT 22:18 Ánigokugo, láa loko lo nimimó: Apá imaneloka keza geí gegepagutí gakóne giliiki gili ahulanigi aze, nenemú géisi Zelusalegatí litá oko ahuloko vozo.
ACT 22:19 Loko lokago, neza láa loko lumó: Guivahanínemaka, není mogonatagana mukí vegenalite gili asú ikave. Neza nene geikumú gili alévolé a vegená nene nagá kemekuke monó numukú numukú itegá lemegá uke, segi nogosanitunú kupulumóma neve.
ACT 22:20 Lá okuke, geí gakó lo utó oaká ve Setepanoni apilinigi niake gineganéini gololohá iki milikago, gizapa noketugo, Setepanoni apili nihelego golani limimó. Golani lemekago, gelekugo, lamaná imóma nenazo, Zuta vegená monó lo kimitomó nene nigika ale viligu gakó giliiki ininá iniganae.
ACT 22:21 Loko lokugo, Guivahanímo láa loko lo nimimó: Neza mikasi gohauka hetoka vetitoka nogimisuluze, vamane.
ACT 22:22 Vegená keza gilinago, Pauló nene gakó lugáa lo kimimóza, hetoka vetitoka vitove likumú nene anotó aliake, ganimakilisi niake ve nenémináa asú itive. Helekiko lamaná oko minatune.
ACT 22:23 Liki ganimakilisi iake, kizapaló molokago, gineganéini vizakiake, usilí nizeke mumusopa gitiki nahulago,
ACT 22:24 ami vetini gizapa ve napámo lokago, numukú alímiki itemó. Lá ikago, vegenalite nene ganimakilisi itamó nenémini mogonáa lo utó okiko gilitove loake, segi nogosanitunú apilitave loko loketamó.
ACT 22:25 Lokimikago, agisa agizató nene nagá alikago, Pauló nene gizapa venini makó láa loko loká otamó: Loma ve nounazo, goníne asú amitó segi nogosanitunú nipilitamó etatihe.
ACT 22:26 Loko lokago, gizapa venini nenémo gizapa ve napa noitoka voko láa loko lo amimó: Ámina ve Loma ve gihila nenazo, nana otatune loko nogelene.
ACT 22:27 Loko lokago, gizapa ve napa nenémo Paulotoka vike loká otake Olo, geza Loma ve noape. Loko lokago, Pauló oo lokago,
ACT 22:28 gizapa ve napa nenémo láa loko limó: Neza haitotokatí vémina moni napa molokuke Loma ve loló umóma neve. Loko lokago, Pauló nene lá okanimóza, neza Loma mikasi amelaho getamóma nouve.
ACT 22:29 Loko lokago, Pauloni apilitune liki amó nene litá iki ahulamó. Ahulikago, ami gizapa ve napa nenémo Pauló nene Loma veve loko likumu geleake, nagá alitakumú ahelele vizimó.
ACT 22:30 Lá okago, gó lokago nene lova gizapa ve napa nenémo Zuta ve keza Pauloni nene nanamú goní nitamó nehe nenémini mogonáa gilitove loko guguni giziaká a ve napagi keí monó kansolegi sele lokago, mukí iki alegesá ikago, Pauloni vínasimiake alímiki hetoka lemeke kovogisaló alími milamó.
ACT 23:1 Pauló eza kansole kivi holo minake, gakó láa loko lo kimimó: Nigivénegita, neza Ómasímini avogisaloka nigika vihelé ahelé ligo, minoloko iteko minutímina noluve.
ACT 23:2 Loko noligo, guguni giziaká vetini ve napa Ananiá nene Pauloni amatoka minamoláa nene lekeza agepaló zemave.
ACT 23:3 Loko lokimikago, Pauló láa loko lo amimó: Gigikagú guha holamó geza Ómasímo gipilinogo ive. Géisi Mosé lo hukoko li gapomaló nelémo gonitó molatove loko nolanimóza, ámina lo hukoko li gakó nanamú avutá okanike nipilitave loko gala novizene.
ACT 23:4 Loko lokago, amatoka mina vegenalite láa liki li amemó: Geza Ómasímini guguni giziaká vetini ve napama nanamú ale letoko nolane.
ACT 23:5 Liki likago, Pauló láa loko limó: Nigive nagavese, monó gakó makó láa liki luhuva gizi milamóma neve: Geza agulizaki ve makó aleko letamo. Liki gizikago nemóma nenazo, áisi nene guguni giziaká vetini ve napama noive loko gululina, láa loko lamuline.
ACT 23:6 Loko loake, kansole vegutí lugáa nene Satukaio monó ve itó lugáa Palisaio monó ve minakumú ánigonoike, gakó napagutí láa loko lo kimimó: Nigivénegita, neza Palisaio monó ve nouve, itó asizónege avónege Palisaio monó ve minamóma neve. Heleakakutí goha oteaká neve loko nene gakó gelenoukumú gonitó nilími nimilave.
ACT 23:7 Loko lokago, Palisaio monó vegenaki Satukaio monó vegenaki liká ahuliká ake ake kogoka hotopotó imó.
ACT 23:8 Lá amó nene Satukaio monó vegená nenete helenosakutí oteaká itó ageló itó vogúinigi ve nenémini netá nomive liki liaká niago, Palisaio monó vegená nenete nenémini netakumú netá gihila neve liki liaká niave.
ACT 23:9 Lá okago, alegesá ikú vivi vovoga liake, Palisaio monó vegenalitini kigilikagutí monó gelemoláa lugáate otiake gakó lolagi láa liki lamó: Imane vémini lihimamú gelehá nomive. Ageló niamó vogúinigi ve niamó makolímo gakó lo ameneitimóma nene nanave loko litune.
ACT 23:10 Liki liake, gopa napaga likago, ami vetini gizapa ve napa nenémo Pauloni gitigi ahulatahe loko alegesá legekago, ami veloka lokago, ake alími-liki limiake numúikuka alímiki vamó.
ACT 23:11 Lá ikago, akiake gó lokago, makó holugú nene Guivahanímo Paulotoka utó oake láa loko lo amimó: Geza gelegesá legemino. Zelusalega není gakóne lo utó okane. Ámina oko Loma apatoka lo utó molanogo ane.
ACT 23:12 Loko lokago, akiake gó lokago, Zuta ve lugáagi ali apiziake, lova gizake láa liki Ómasímini avogisaló li hukamó: Nosá naminake mose keké o noinake, Pauloni apelekinake zahí nagamí natune.
ACT 23:13 Liki la ve 40-a minake ámina gakó lova gizamó.
ACT 23:14 Gona giziake, guguni giziaká a ve napagi monó gizapa vetitoka viake láa liki li kememó: Leza nosánetá naminake mose keké onoinake Pauloni apelekinake nosá natune loko Ómasímini avogisaló lo hukokune.
ACT 23:15 Nenemú kansolegi lekezagi ami vetini gizapa ve napa noitoka gakó láa liki li milikiko, vino: Geza Pauloni lelí mulusiuka amiselekako, ino. Lá okako gakoláa lo lamaná itunize. Lekeza láa liki likiko, gakotini gelekoko lá okiko, leza Pauló nene gapoloka noiko gohoni molonoinake apele hilitune.
ACT 23:16 Liki likago, Pauloni vegimivámo gohoni milata gakó nene geleake, voko ami vetini numukú iteake, amolahini Pauloni lo amimó.
ACT 23:17 Lo amekago, Pauló nene ami vetini gizapa ve napa makó noitoka alémoko vike láa loko lo amimó: Geza imane gipa nene gizapa ve napa noitoka alémoko vokako, gakó makó lo amitive.
ACT 23:18 Loko lokago, ámina ve nenémo gizapa ve napa noitoka alémoko vike láa loko lo amimó: Nagá numukú noi ve Pauló sele loake gipa imane gakó lo gimitive loko lokago alémoko nouve.
ACT 23:19 Loko lo amekago, gizapa ve napa nenémo gipama agizató aleake, amegesa vizitoka alémoko novike loká otake gakó nanave loko lo nimitape, lozo.
ACT 23:20 Loko lokago, gipa nenémo láa loko lo amimó: Zuta ve keza Pauloni azo nene kansoletitoka alémoko lomokako, aí mogona goha vitagá itune liki loká igitanigi li nihukaze.
ACT 23:21 Láa liki nilikoma gele kememo. Keí vegenakutí ve 40-a nosá naminake mose keké onoinake Pauloni apelekinake nosá natune liki lova giziake, gohoni nimilake geí gakokumú gegeva iki gizapa iki niave.
ACT 23:22 Loko gipa nenémo lo amekago, gizapa ve napa nenémo lá loko nolike amisilimó: Geza gakó lo nemenimó nene vegená makó lo kememo, keké.
ACT 23:23 Láa loko loake, ami vetini gizapa ve losima sele lo kemeake, láa loko lo kimimó: Lekeza viki likisiko, ami ve mikasigú vitamoláa 200, itó hosi iza kemegesaló vitamoláa 70, itó zokaitó alitamoláa nene ámina oko 200 nenémináate ali sekele viziki holugú alímiiki Sisalia numutoka vitave.
ACT 23:24 Itó Pauloni nene hosi alími miliiki legesó iki gizapa iki kiapé napa Pelikinimaloka alímiki vilo.
ACT 23:25 Loko lo kemeake, luhuva netá láa loko gizamó:
ACT 23:26 Neza Kalautió Lisiana kiapé napa Pelikitega, geké nologetuke luhuva netá imane gizo nogumuve.
ACT 23:27 Gugulizaki venemaka, ami ve kezate ve makó nene alímiki nivaze. Aí nene Zuta vete agizató aliake, apilinigi ago, nénisi nene Loma ve noive loko gelekuke, ami ve kelémo-loko vuke, kigizakutí ipá unimó.
ACT 23:28 Ipá okunike, gonitó alími milamó nenémini mogonáa gilitove loko keí monó kansoletini alegesá ikú alémoko lumumó.
ACT 23:29 Alémoko lomokuke, neza láa loko gulumó: Kezáini vili milina gapomú gonitó alími milamóza, heleaká netakumupe nagá numukú voko minoaká netakumupe nene ma lamave.
ACT 23:30 Láa loko gelekuke, vegená lugáa keza gohoni miliake ámina ve apele hilitune lamó gelekuke, geitoka litá oko amiselekugo, núane novive. Itó gonitó alími nimila ve ámina oko kimiselekugo, geitoka viki gakoláa li gimitaze.
ACT 23:31 Luhuva netá láa loko gizokago, ámina holugú nene ami vete gizapa venini gakó gili aliake, Pauloni nene Atipatili numutoka alímiki lememó.
ACT 23:32 Limi nanitego, gó lokago, ami ve lugáa keza hosi amegesaló minamoláate Pauloni alímiki viki
ACT 23:33 Sisalia numutoka anitemó. Anitiake, luhuva netáma kiapé Pelikini nameke, Pauloni nene agulizaki vemámini agizakú milamó.
ACT 23:34 Lá ikago, kiapé eza luhuva netá gatoake mikasivamú loká otamó. Neza Silisia mikasigutí ve nouve lokago,
ACT 23:35 kiapé nenémo láa loko lo amimó: Gonitó gilími nimila ve keza ikiko, geí gakó litune. Loko loake, ami ve kemekago, Heloteni numuni napagú ahulimiake gizapa itiki minamó.
ACT 24:1 Numuni ligizani lugaloka asú igo akiake, guguni giziaká vetini ve napa Ananiá ezagi monó gizapa ve lugáagi vegená mukilitini kegepa aleko loaká ve agulizá Telutulómagi Sisalia numutoka lememó. Limiki kiapetoka Pauloni goní itata gakó linigi vi anitemó.
ACT 24:2 Anitikago, kiapé eza Pauloni sele lokago, okago, Telutuló nene goní otake láa loko limó: Kiapetega Peliki, geza vatí oko gizapa oletako, nonagá oko minoaká noune. Imane nouni ve lelí lelémo vatí oaká noako,
ACT 24:3 numutó namató vegená mukí lélisi geikumú gelekuko, etoaká noive.
ACT 24:4 Gakó hána lokugo goselé gepelekatize, nenemú gakó lagasó lo gimitomó nene geza hulu oko gele nimitane loko noluve.
ACT 24:5 Áimane vemú lizapaló moloaká i ve noive. Áisi Zuta ve numutó namató vegená lelémo golesa ike lova hizitave loko gala vizeko loaká noive. Lá noike, Nasalete numutotí vemámini monó liaká a vetini améipo napa noive.
ACT 24:6 Lá noike lelí monó zagusave napa ale mumusopa zinogo noigo, aleko noune.
ACT 24:8 Géisi gonitó alémo nomulunimó nenémini mogonáa vitagá oko gezaka loká otoko mogonáa ale utó molanogo ane.
ACT 24:9 Loko lokago, Zuta ve keza alími vatí ake gakola hizi lé itamó.
ACT 24:10 Lá ikago, kiapé nenémo hanuva litive loko agizanitunú avevezaha o amekago, Pauló láa loko limó: Geza imane mikasiloka kiapé loló oko gizapa oletoko noako, kilisimasi mukí oko vokave. Nenemú geleneinake, gakó litove loko gena aminake linogo uve.
ACT 24:11 Neza Zelusale numutoka Ómasi gupá ze amitove loko iteko minutotí nene gamenáa 12-así oko vonoimole. Itó geza nenemú gagata losi gelekokoma vegená imane loká oketako li giminigave.
ACT 24:12 Neza nene monó zagusave napagú itó monó numúikú itó numuni apáikú monokumú géneka háneka loko vegená keza lova hizitakumú kelémo alitó mulugo ánigisá amave.
ACT 24:13 Imane vete li negú managú iake gakóne nene li nigemenazo, nenémini gihiláa ma gelepizeminigave.
ACT 24:14 Itó makó lo utó oko lo gimitoze, gelezo. Izesú veleleta gapo gosohakumú goselé kepeleaká noimóza, ámina gapoló mohona nouke avotegini Ómasi gupá ze ameaká nouve. Itó Mosé lo hukoko li gakoki Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete giza gakoki mukí gele zageaká nouve.
ACT 24:15 Minoko vegená lamanaki golesagi nene Ómasímo helenosakutí kelémo otinogo ive loko ve imane kezagi nezagi gele zageko noune.
ACT 24:16 Lá unike, Ómasímini avogisaló itó vegenalitini kovogisaló nigika vihelé ahelé liko minatove loko gizapa okogó nominuve.
ACT 24:17 Lá okuke, kilisimasi mukí nene mikasi mulaloka minokuke, vegená makolite moni ale nupa ikago Zelusale numutoka nigivénegini kimitove loko aleko umó. Okuke, guguni gizatomoláa ale etó okuke,
ACT 24:18 monó zagusave napagú iteko nigika nugupe ale vihelé aheletoko nougo, ánigamó. Nenegú vegená mulusigú minoaká nehe itó vegená vivi vovoga loko minoaká nene nomimóza, Asia mikasigutí Zuta ve lugáa keza neneló minamó.
ACT 24:19 Kéisi nene není lihima ániginamó netimó nene geitoka iki goní initatanazo.
ACT 24:20 Keí kansoletini alegesató nougo, není lihima makó ániginitamó nene imane nia vete li gimitave.
ACT 24:21 Gakó hamokó holúikú minuke lumó nenemú gili golesa ahe. Gakó napagutí láa loko lo kumumó: Heleakakutí oteaká neve loko gele zagenoukumú gonitó nilími nimilago itína nene gonitó nilími nimilago nouve loko lo kumumó neve.
ACT 24:22 Láa loko lokago, kiapé Pelikí nene gosohá monolá gele hee hee lo vi ve minake, Pauloni gakó lo asú amike gohalaló ale molokago, ha minamó. Lá okago, láa lokogó lo kimimó: Ami vetini gizapa ve napa Lisiá nene Zelusalegatí lemekiko, gakotini lo asú itove.
ACT 24:23 Loko loake, ami vema láa loko loketamó: Lekeza Pauloni gizapa itiki némini manámini itamiki agivelage iki nasahilí otatune nilikoma, géneka lamilo.
ACT 24:24 Hoza gakó láa loko loketake, gamena luguhá minoake, Pelikí eza Zuta vená Tulusilani alémoko itike makó niasike, Pauloni sele lo amekago, eza Izesu Kilistokumú gele alévolé i mogonamú lo kimimó.
ACT 24:25 Vevesoko oko moloko minoakakumú itó ale hee hee loko aleakakumú itó gamena napaló goní oletati gakó nenemú lo kemekago, Pelikí nene ahelele vizekago, láa loko limó: Itína mota áminasí nenazo, nagató goha voko noako, gamena makó zupa sele lokugo, atane.
ACT 24:26 Loko lo ameake, kiapé nenémo Pauló nene asene zenetatane loko moni nimitihe loko gele molo moloko minoaká ike, gamena gamena alesa moloake, gakó ligili hagili iki miniaká asimó.
ACT 24:27 Lá iki niasigo, kilisimasi lositá oko vokago, kiapé makó agulizá Polokió Pestó áisi Pelikini hoza agepaló alimó. Lá noigo, Pelikí eza Zuta ve mulúikú ale lamaná ike Pauló nene nagá numukú noigo, ahuloake vimó.
ACT 25:1 Pestó nene kiapé loló oake, gamena losive makolegó minoake, Sisalia numutoka minatotí mota Zelusalega itimó.
ACT 25:2 Iteko noigo, guguni giziaká a ve napagi Zuta ve iti minamoláagi anitiake, Pauloni gakola li amemó.
ACT 25:3 Lá iake, gapoló gohoni molonoinake apele hilitune liki lova giziake, kiapé Pestoni láa liki gala vizemó: Mulutegú ale lamaná oko Pauloni nene Zelusalega amisilitane loko lo nogumune.
ACT 25:4 Liki likago, Pestó láa loko lo kimimó: Pauló nene Sisalia numutoka nagá numukú noive. Itó neza áminaloka litá oko lomoinogo uve.
ACT 25:5 Nenemú Pauloni mogonatagana gilinitamó nene lekelitokatí gizapa ve makoki nezagi makó liminake goní itatave.
ACT 25:6 Loko loake, gamena 8-ía nehe 10-ía nehe Zelusalega minoake, Sisalia numutoka lomoko vimó. Lá oake, gó lokago, goní numukú iteko Pauloni alímiki alo loko lokago, alímiki amó.
ACT 25:7 Alímiki itikago, Zuta ve Zelusalegatí lememoláa keza hizi vigiake vauva aliki li negú managú itiki goní itamóza, gihiláa ali utó milamamó.
ACT 25:8 Ali utó milamago, Pauló eza gakóini aleko limike láa loko limó: Neza Zuta vetini li huka gakotini neha, itó monó zagusavelini neha, itó Loma ve agulizaki ve napama neha ma aleko mumusopa zesá amuve.
ACT 25:9 Loko lokago, Pestó nene Zuta ve mulúikú ale lamaná inogo Pauloni lo amike limó: Geza Zelusalega gelémo-loko tovoko gakoka lo asú ogetatohe.
ACT 25:10 Loko lokago, Pauló láa loko limó: Loma agulizaki vémini goní numuni imane nemole. Nenemú není gakó imaneloka lo asú itunimó nene lamaná itive. Geza není mogonáne gelenanimole. Neza Zuta vegená netá golesa makó aleketamuve.
ACT 25:11 Neza nipili hilita netá makó aleko ve golesa minutó nipilitove loko latilina, nugupe nehelele vizemilinamóza, keza sozagi lake gonitó nilími nimilanazo, makolímo nene mulúikú lamaná gilitave loko keí kigizakú ma nelémo molamitimó neve. Nenemú Loma apatoka agulizaki ve napamámo není gakó giliko asú itive loko noluve.
ACT 25:12 Loko lokago, Pestó eza kansole vevagi ligili hagili iake, Pauloni láa loko lo amimó: Agulizaki ve napamámo gakóne gilitive loko lokanize, agulizaki ve napa Sisá noitoka vitane.
ACT 25:13 Loko lokago, gamena makó oko vokago, mikasi gahevalokatí agulizaki ve napa makó Agilipá itó mohó agunala Peleniké keza Pestoni agizakú alitíive liki Sisalia numutoka asimó.
ACT 25:14 Asike, keza gamena luguhá ezagi miniki aliki niago, Pestó nene Pauloni gakoláa agulizaki vema avetó o amike láa loko lo amimó: Pelikí nene nagá numukú ve makó ahulomiake vokago, noimó nene,
ACT 25:15 neza Zelusalega itekugo, guguni giziaká a ve napagi Zuta vetini gizapa vetegi aí gakola makó li nimiake ámina ve nene apele ahulatune liki voká linitamó.
ACT 25:16 Voká linimikago, neza láa loko lo kumumó: Loma ve lelí suni lá oko nomive. Leza vegená gopa kepele ahulosá amune. Ve makó nene gakola minokikoma, ámina vegi goní itata vegenaki kelémo nupa okuko, goní itata vete likiko, ámina vémo keí gakó gelekoko uve amuve loko ezáa linogo ive.
ACT 25:17 Nenemú keza aí golesa netá litune liki imaneloka ikago, neza gamena hána minamuke gó lokago, goní numukú itekuke lokugo, ámina ve alímiki itemó.
ACT 25:18 Alímiki itikago, aí lihimavalamú ma litahe loko umóza,
ACT 25:19 gonitó alími mila ve keza otiake kezáini monóinimú itó Pauló nene hili ve makó agulizá Izesú nene heleneikutí oteake noive likumú lova kogoka amó.
ACT 25:20 Lova kogoka ikago, neza gakó némináamú nagata losi gelekuke, Pauló nene Zelusale numutoka itekiko gakoláa lo asú itupe loko lo amumó.
ACT 25:21 Lo amekugo, Pauló eza Loma vetini agulizaki ve napámo gakóne lo asú onetative loko limó. Loko lokago, Pauló imaneloka nagá numukú ageva oko noiko, Loma apatoka agulizaki ve napaloka amisilito gamena alitokiko vitive loko lotumó.
ACT 25:22 Loko Pestó lo amekago, Agilipá lo amike neza ámina vémo gakó makó liko gilitove loko noluve. Loko lokago, Pestó nene azo gilitanize loko limó.
ACT 25:23 Loko lokago, akiake gó lokago, Agilipá ave mohó agunala Peleniké ave keza sekele mamusi ikasike, alegesá numukú itikasigo, ami vetini gizapa ve napagi ámina apató ve iti minamoláagi kémegetiki itemó. Iti asú ikago, Pestó lokago, Pauloni alímiki itemó.
ACT 25:24 Alímiki itikago, Pestó nene gakó láa loko lo kimimó: Gugulizaki ve Agilipagama itó vegenáne lugáa, gakó lo likimitoze, gililo. Ve imane nánigamó aikumú nene Zuta ve mukilite Zelusale numutokagi imanelokagi nivi niviga lake minamitive liki negénegeka likago,
ACT 25:25 neza nene hiliti lihimavalamú vitagá okuke, Loma vetini agulizaki ve napámo gakóne gilitive loko likumule loko aitoka amisilitove loko lo hukokuve.
ACT 25:26 Lá oko lo hukumóza, imane vémini lihimavalamú vitagá okuke, agulizaki ve napaloka luhuva netá gizatove loko gulugo, gena okave. Nenemú imane ve lekelitoka itó gugulizaki ve Agilipaga geitoka aí mogonáa vitagá oko gelekinake luhuva netá gizatove loko alémo nouve.
ACT 25:27 Neza nagá numukú ve makó lihimavalamú vitagá oko ale utó molamoko luhuva gizaminake Loma apatoka hanuva amiselekugo vitive loko gulugo gena okave, loko limó.
ACT 26:1 Láa loko lokago, Agilipá eza Pauloni láa loko lo amimó: Gezaka mogonaka lokako gilitune. Loko lokago, Pauló nene agizani hisú oko gakola láa loko lo kimimó:
ACT 26:2 Zuta vete gonitó nilími mili mili niave. Gugulizaki ve Agilipaga, géisi nene Zuta vetini monokumú lova logoka unike oko moloko oaká nouni mogonate géisi geleaká noanimó nenazo, geí govogisaló litove loko mulúnegú lamaná gelekuve. Nenemú geza gelekako mulukagú hulu okiko, gakóne litoze.
ACT 26:4 Nénisi nene umaki ve komalotí Zelusalega ve nigivénegini holúikú minuke napa uke, oko moloko umó mogonáa nene Zuta vegenalite gilinave.
ACT 26:5 Neza Palisaio ve monolímini izolahini lilí iki mina vetini holúikú minumó neve. Minugo mogonáne ániginamóma nenazo, kéisi litune likima hanuva linigave.
ACT 26:6 Neza Ómasímo avotegini lo moloketa gakóma gihila zitive loko gele molo moloko noukumú imane gonitó nilími nimilago noluve.
ACT 26:7 Nene gihila zitive loko Isilae vegená lelí mulusi 12 leza únaká neteká Ómasi gupá ze ameko minoaká noune. Gugulizaki venemaka, hanuva lá oko gakó lamaná nene gele zagukumú Zuta vete gonitó nilími nimilave.
ACT 26:8 Ómasímo hele vegená kelémo oteaká zámuzagi noikumú lekeza nanamú gilikago lá osá amimó neve liki giliaká niave.
ACT 26:9 Itó neza Nasalete numutotí ve Izesuni monó ale golesa itove loko hoza napa alitove loko nagata geleaká umóma neve.
ACT 26:10 Gelekuke, Zelusalega ámina hoza apí umó. Guguni giziaká a ve napaloka lokugo, luhuva netá nimikago, Izesukumú gili ame vegená mukí numutó namató nene nagá kememo mohona oko minumó. Lá okuke, kipilikiko hilitave liki likago, gakóini hize lé okimiaká umóma neve.
ACT 26:11 Zuta vetini monó numúikú numúikú nene Izesuni vegenala zuha keza agulizá alivi letivi itahe loko nogosani kemeaká umóma neve. Lá okuke, nénisi nene lovámini galaváa minuke, apá hotokagi gopoguni moloketoloko vumóma neve.
ACT 26:12 Lá oko nominugo, guguni giziaká ve napa nenete luhuva netá nimikago, keí gakotó nene Tamasiko numutoka vitove loko novugo,
ACT 26:13 holínaka lokó okago, agae, gugulizaki venemaka, lapaná makolímo ho nene avilegekago ánigumó. Nánigugo, ámina lapaná nenémo okulumakutí limike, nezagi vegenáne zuhagi nouhatoka hize sata olimikago,
ACT 26:14 mikasigú hupatoko akunimó. Akonouko, Ómasímini anó lupámo lelí Hipulu gakokutí láa loko lo nimigo gulumó: Saulo, Saulo, nanamú gopoguni nomolonetane. Sisi loaká nogosani nene eza hosímo agisatunú zitimó nene miluma gilinogo ive. Geza hosi izatini suni aleaká noanimómámo nene miluma nogelene.
ACT 26:15 Loko lokago, Guivahani geza éagamave. Loko lokugo, láa loko lo nimimó: Gopoguni molonimiaká noani ve Izesunama noluve.
ACT 26:16 Geza ote minozo. Neza gelekelé izegipáne loló itane loko utó o nogumuve. Nene itína netá ániganimó itó minomo iteko netá matá gelepizugo ánigatanimó nenémini gakó lo utó oko minatane loko gelémo etó nouve.
ACT 26:17 Zuta vegená imane itó hetoka vegenalitini kigizakutí gelémo ahulo ahulo ogetoko minatove.
ACT 26:18 Lá okinake, hetoka vegenatoka gimiselekugo, kigika kagata kolosiko, netá golesa nene kemegesa amiiki lapaná nene alitave. Lá iiki Satani agizakutí ahulimiiki Ómasímini agizakú minataze. Lá ikiko, lihimaváini ahulokimikugo, nenikumú gili alévolé inakumule liki vihelé ahelé liki niamoláatini mulusigú vi hiliiki minanigave, loko lo nimimó.
ACT 26:19 Gugulizaki ve Agilipaga, neza okulumakutí vamokitana netá ánigumóma gele alekuke,
ACT 26:20 ganá apí oko Tamasiko amelage itó alika Zelusale amelage itó Zutaia mikasigú amelaho ve itó hetoka vegená niamó keza kigika ali viligiiki Ómasiloka viki gímiziiki kigika ale viligoakalímini gihila ali utó itave loko nene monó lo kemeko minumóma neve.
ACT 26:21 Nenémini umómave liki Zuta ve makolite monó zagusave napagú nigizató aliake, nepele hilitune liki niago,
ACT 26:22 Ómasímo alata moloake nelémo vatí omo vova vova noigo, monola nene vegená iti minamó limi minamó mukí lo kemeaká nouve. Lá uke, Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegi Moseki alika utó iti netakumú li mila gakó nene láa loko lo kemeaká nouve:
ACT 26:23 Gologí oletative loko lo mololeta vema nene miluma geleko hilitive liki itó helemoláatini ale goí oketoko oteoko Zuta vegenaki hetoka vegenaki keitoka lapanalímini gakó ale utó oketative liki li hukita gakó lo kemeaká nouve.
ACT 26:24 Pauló ezáa mogonala láa loko lo nokimigo, Pestó nene gakó napa like láa loko limó: Pauló, geza itínasa negi hizekane. Gamena gamena luhuva netá mukí gatoko minoaká anitímo itínasa negi nohizene.
ACT 26:25 Loko lokago, Pauló láa loko lo amimó: Gugulizaki venemaka Pesto, negi gakó lamuve. Gakó lamaná gihila noluve.
ACT 26:26 Gakó nolumó nene, agulizaki ve napa Agilipá geleneive. Aitoka nene vávani oko litove. Nolu netá imane nene asugunatoka utó amimó nenazo, agulizaki ve Agilipá gele asú onoimó neve.
ACT 26:27 Gugulizaki ve Agilipaga, geza Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakóma mota gele alévolé onoape. Mota gele zagenane loko gelenouve.
ACT 26:28 Loko lokago, Agilipá nene Pauloni láa loko lo amimó: Láa lako lako mino hána aminake Kilistoni vegenala loló itane loko nolape.
ACT 26:29 Loko lokago, Pauló láa loko limó: Gamena hána nominoko loló itape itó mino hána amoko loló itape neza gelemuve. Gezagi ve lugáagi itínasa imane gakó nolugo nigelemó mukitokagi Ómasímo lekelémo vatí iko nenikitana lilí itave loko noluve. Nigizató nagá zinamó nenemú lamuve. Monokumukó noluve.
ACT 26:30 Loko lokago, agulizaki ve napa Agilipá ezagi kiapeki mohó agunala Pelenikeki ve lugáagi otiake,
ACT 26:31 hetoka nilemeke ligili hagili niake ve imanémo hiliti netá ahe nagá numukú minati netá ahe ma alemive.
ACT 26:32 Liki likago, Agilipá nene Pestoni láa loko lo amimó: Ve imanémo Loma vetini agulizaki ve napámo není gakó lo asú itive loko lamilina, gologí omikuko, hanuva viline, loko limó.
ACT 27:1 Pauló nene Italia mikasigú Loma apatoka vitive liki li hukikago, Loma ami vetini gizapa ve makó minamó, agulizá Zulió. Áisi ami vetini mulusi makó agulizá Agustonive liki lamó nene mulusiló gizapa oko minamó. Lá noigo, kiapé eza nagá numukú mina ve makoki Paulonigi nene Zulioni agizakú milikago, kelémoko vike sipigú nezagi makó itunimó.
ACT 27:2 Ámina sipi nene Atalamito apatokatí okago, Asia mikasi age nagamí agilikaloka numuni apá mukí minató vitive liki likago, áminagú itekunike, Masetonia mikasigú Tesalonika numutotí ve makó agulizá Alistakó ezagi makó vuhá.
ACT 27:3 Akokunike gó lokago, sipi nene Sitona numutoka vo anitekago, Zulió nene Pauloni alémo lamaná oake gele amekago, numutoka aniteake agivelagini ánigokimikago, nasahilí itamó.
ACT 27:4 Lá ikago, goha sipigú itekunike novuko, vuni gapolokatí una napa alekago, Saepalasi mikasi pokola sogaloka nego una napa alemi liginaloka avilegeko vunike vunike,
ACT 27:5 Silisia mikasi itó Pamapilia mikasi agilikaloka letoko vunike vunike, Mila numutoka Likia mikasigú anitehá.
ACT 27:6 Neneló sipigutí lemekunike Alesatalia apatokatí sipi makó oko minamó nene Italia mikasiuka vinogo noigo, ami vetini gizapa ve nenémo lelémago, ámina sipigú itekunike,
ACT 27:7 ako molo moloko silipa oko hana hana oko vunike vunike, Kinito apá liginaloka anitekuko, unámo lelémo gopa okago, numuni apá ahulokunike, Kiliti mikasi pokolámini agilikaloka una alemi liginaloka vunike, Salomone apá avilegehá.
ACT 27:8 Silipa oko vunike vunike, Lasea apá agilikaloka apá makó agulizá sipi lamaná oko minoaká i apá neneloka génopa génopa oko vo helega unimó.
ACT 27:9 Age nagamikú gamena hána vova vova oko nominuko, golini gamena alitokago nene, Pauló nene helekatune loko geleake,
ACT 27:10 kagata aleko limó: Náavegúe, goha vitupe loko gulumóza, vamitunimoláa onoive. Sipi ategekiko, henonigó golesa amitive. Vegenaki mukitoka age nagamikú limitupe loko gulumó, gena okago, noluve.
ACT 27:11 Loko lokago, ami vetini gizapa vemámo Pauló li gakó gele ahuloake, sipiló aleaká i vegi itó sipi amelahiki keí gakó gele alimó.
ACT 27:12 Lá okago, age nagamí ohuni ánigamó nene golini gamenagú nene sipi áminaloka minamitimó okago, nenemú Kiliti mikasi pokolaló ohuni makó minamó agulizá Poeniki nene ho nolimi agilikaloka, neneló voko nouko golini gamena asú itihe liki mukilite kagata aliki lamó.
ACT 27:13 Likago, sogalokatí una makó hana hana oko alekago, mota sipigú vitune liki giliake, lukesava akiliki ali milikago, Kiliti pokola agilikaloka novuko,
ACT 27:14 vo hána amuko, ámina pokolagutí ohuhú napa agulizá ezega agilikalokatí ohuhú nene amuzavagi utó oake,
ACT 27:15 lape ale viligatimó okago, lizamuha zekunike ahulokuko, sipima gopa gapo veleko vimó.
ACT 27:16 Voko pokola koma makó agulizá Kauta loko nene helegaloka nego ohuhú alemi liginaloka novuko, sipi koma makó gelelehá unimó nene nagamikú holatimó okago, génopa hoza aleko,
ACT 27:17 gelelehá oko sipi napamagú ale molokunike, sipi napama atigitihe loko lepa nagatunú vóvotoko alunimó. Lá okunike, getanímogó o mina apá agulizaláa Silita loko netoka vokatune loko seli nene ohuhulímo aleko akúvasokative loko vínasoko ale molokuko, sipima gopa gapo veleko vimó.
ACT 27:18 Lá okago, ohuhúma amuzavagi aleva aleva oko minamó. Aleko noigo, gó lokago, henoni lugáa nene age nagamikú ali ahuli ahuli amó.
ACT 27:19 Lá iake, gó lokago, sipímini netá matala lugalokatí ámina oko ali ahuli ahuli amó.
ACT 27:20 Lá iki mina gamena luguháma ohuhú napa aleva aleva oko noigo, ho ikani sonohí loko lapaná lamigo, vita gapo ánigamake voko gopa itupe liki kagata giliake kelegesá ligimó.
ACT 27:21 Lá iki niake nosánetá mosiake, gamena hána minikago, Pauló nene holúikú oteake láa loko lo kimimó: Vegúe lekeza gakóne gelelina nene, itó Kiliti pokola ahulamutilina, henokanoni nene gopa amiline.
ACT 27:22 Itína nene lekelisi lekelegesá legemino. Vegená nene golesa aminogo une. Sipigó golesa inogo ive.
ACT 27:23 Holugú není gupá ze ameaká nou Ómasímo gelekelé izegipala noutoka ageló makó amiselekago,
ACT 27:24 lemeake láa loko lo nemekave: Paulo, geza gelegesá legemino. Geza Loma vetini agulizaki ve napama noitoka hanuva voko anitinogo ane. Gelenape. Ómasímo geí asega zegimikoko gezagi sipigú nia vegi asenini zeketanogo ive.
ACT 27:25 Loko lo nimimó nenazo, nenemú nigivénegita, mulutikú lamaná gililo. Ómasímo li gakó nene haha amoakalímini nenazo, gakó imane lo nimimó nene áminaló molative loko gelenouve.
ACT 27:26 Lá onoimóza, sipi nenémo mikasi pokola makotó voko hizeko lolosa ginogo ive.
ACT 27:27 Láa loko lokago, Atalia age nagamikú gopa gapo veleko nouko, holisi lositá oko vokago, holugú akovevé nene sipi amelage keza mikasi makó ale alitokune liki kagata gelemó.
ACT 27:28 Giliake, nagá ahulikago, limimó nene, ve makolímo agizani alémo sipitoko molo geleko ánigamó nene 20-a voko alekago, komama nivake goha mili giliki ánigamó nene 15-así voko alekago,
ACT 27:29 sipi nene gehani amupiló iteko zeko ategekative liake, kehelele vizekago, sipi agasalokatí lukesava losive losive ahulikago, lemekago, gó la la liki niago,
ACT 27:30 minake sipi amelage keza sipi nene ahulokinake golisi itune liki giliake, sipi komama vínasi ahulikago, nolimigo, soza lake leza sipi agokalokatí lukesava makó ahulokuko limitive.
ACT 27:31 Liki nilago, Pauló nene ami vetini gizapa vegi vegenala zuhagi láa loko lo kimimó: Ámina ve nene sipi napagú minamitamó nene, lekeza age nagamikú simá nanigave.
ACT 27:32 Loko lo kemekago, ami ve keza sipi komámini nagala huki ahulikago, sipi koma nene age nagamikú gopa gapo veleko vimó.
ACT 27:33 Lá okago, gó latihe liki ageva minikago, Pauló nene ve mukitó láa loko lo kimimó: Lekeza nosánetá namake miniliki nitiki gizapa iki niago, holisi lositá oko novigo, lukugupe ahulikave.
ACT 27:34 Nenemú nosá natave loko noluze, pelevesava zemilo. Nosá niki kii likiko, lekegepa vamiko, avasavagi hanuva vinogo une.
ACT 27:35 Loko loake, mukitó ániginago, nosánetá makó aleake, Ómasi agepoka loake, gitegeko namó.
ACT 27:36 Nokago, ánigiake, mulúikú lamaná okago, ámina iki nosánetá namó.
ACT 27:37 Ámina sipigú minuhaláa 276 vegená minoko,
ACT 27:38 nosá noko lagatupa ahulokunike, sipigutí laisi gó nene hilulú iki ali ahulikago, sipi nene vávani oko itimó.
ACT 27:39 Lá noigo, gó lo vesamá noigo, mikasi ánigamóza, ánigi hee lamake gopa iake, ohuni makotó getani gunula ánigiake, lapema neneloka voko getatoka ititive liki giliake,
ACT 27:40 lukesava akiliake, nagala huki ahulikago, age nagamikú lemekago, iha nagalaló vínasiki gelelehá iake, seliváa ali otikago, hepelímo alike hilulú o-loko getani netoka novike,
ACT 27:41 senató voko hize zagekago, sipi agokáa nene mikasigú hize gilitoake minokago, age nagamilímo valahuká zeake sipi agasaloka zeko atigimó.
ACT 27:42 Zeko ategekago, lapema ategesá okago, kalapusi vegená keza galanogosá ziki golisi vikatave liki ami ve keza kepele hilitune liki lova gizikago,
ACT 27:43 gizapa venini nenémo Paulokumule loko lo hukoketake, galanogosá ziaká amoláa keza apí iki nagamikú olíi mili mili iiki galanogosá ziki viki getatoka ititave loko,
ACT 27:44 itó galanogosá zemamoláa keza nene za gatapatoki sipi zevo ategevo imoláagi ali mili mili iiki neneló hilulú iiki viká viká itave loko loketamó. Láa loko lokimikago, leza ámina netá alekunike mikasiló avasavagi ite asú unimó.
ACT 28:1 Getatoka o asú okunike, mikasi pokola agulizá Melitave likago, guluhá.
ACT 28:2 Ámina pokolagú nene numuká ve keza lilími lamaná ake nasahilí ilitamó. Golini zekago, hepé lepelekago, ló gizi limikago, lotá nouko,
ACT 28:3 Pauló nene ló mosanakasana ale nupa oake, lokú nogizago, lokutí gosihá makó lokumú golisi epenape zeake, Pauloni agizató akoheake zoleme minamó.
ACT 28:4 Lá okago, mikasi amelage keza agizató nene gosihá akoheake zuuto minakumú láa liki ligili hagili iki lamó: Vegená kepele ahulo ahulo ve noitinazo, age nagamikú lemeko helemike, gunahatoka itekago, lihima naminazo, hilinogo ive.
ACT 28:5 Liki nilago, Pauló nene gosiháma aleko atohe ahulokago, lokú lemekago, gosihalímo apelemimó geleake minamó.
ACT 28:6 Lá noigo, keza lulu vizitihe itó pou loko akooko hilitihe liki ageva minamó. Gamena hána ageva minamó nene némini manámini amigo, ánigiake, genezáini ali viligiake imane ve ómai netá netive liki lamó.
ACT 28:7 Itó minuni apá agilikaloka agulizaki venini eza agulizá Pupilioni mikasi minamó. Áisi nene lelémo moloake, lamaná ike nasahilí oletago nene, aí numutó minunimó nene gamena losive makole minuhá.
ACT 28:8 Nouko, Pupilioni amelahini avisekago, matuna mesamá oká ase izapa vizeká okago, Pauló nene geleake, numunagú itike agizani nene gotolaló nomolake Ómasiloka like alémo zokamó.
ACT 28:9 Lá okago, ámina mikasi pokolaló kivisi vegená mukí lelitoka ikago, kelémo zokusimó.
ACT 28:10 Nenemú vegená mulíikú lamaná giliake, netá mukí lehizilitamó. Lá ikago, ikani losive makole goloake helekago, vituni gamena alitokago, gapolokamú nosánetá ali vatí ilimiake, sipigú ali mili mili ilitamó.
ACT 28:11 Ámina pokolaloka nouko, Alesatalia apatotí sipi gosohá nene golini golisi ámina pokolaloka minamó. Ámina sipímini agokaló keí ómai netáini lopé izegipave liki avevezaha netá lilí amó. Leza nene áminagú itekunike,
ACT 28:12 vunike nene, Silakusa numutoka anitunimó. Neneloka gamena losive makole minokunike,
ACT 28:13 goha sipigú itekunike, unamú zová zeko vunike, Lekio numutoka anitehá. Neneló gó lokago, lemegesalokatí una aleake, lehelú oloko vigo, akokunike gó lokago gamena lositakó vunike Puteoli numutó anitehá.
ACT 28:14 Anitekunike, áminaloka monó gele vegená ánigokimikuko, lilími milamó. Lilími milikago, gamena 7-a kezagi minunimó. Nenelotí otekunike, mikasigú vunike Loma apatoka novunike,
ACT 28:15 Izesuni vegenala zuhate gakote giliake, lugáa ake Apio hugumatoka hotu lunimó. Lugáa nene ake apá makó agulizá Hoteli Numuni Losive Makole netoka hotu luhá. Pauló nene ánigokimiake, mulunagú lamaná gilike Ómasi agepoka limó.
ACT 28:16 Nenelotí voko Loma numutoka anitekuko, kiapé makolímo gele amekago, itó gizapa ve makolímo gizapa otago, hanuva numukú minasimó.
ACT 28:17 Neneló numuni losive makole akoake, Zuta vetini monó gizapa venini sele lo kemekago, ikago, Pauló nene gakó láa loko lo kimimó: Nigivénegita, neza Zuta vegená nigivénegini netá golesa ma aleketamuve, itó avónegini mogonatagana ma ale golesa amumóza, keza gopa Loma vetini kigizakú nilími milikago, Zelusale numutoka kalapusi nememó.
ACT 28:18 Lá ikago, Loma vemate není mogonamú vitagá iake, hilitape liki amó nene hilito netá utó amigo, vínasinitanigi lamóza,
ACT 28:19 Zuta ve keza géneka likago, není nigivénegikumú gakó imaneloka alekoko litove loko amumóza, keza alévoleka liake, nipilitahe loko Loma vetini agulizaki ve napámo gakóne lo hukative loko lumó.
ACT 28:20 Nenemú nene ánigolikimikinake lekezagi logele hagele itune loko sele lo lekemekugo, ikave. Neza Isilae vegenalite ageva iki miniaká nia vemule liki nigizató nagá zikago nouve.
ACT 28:21 Loko lo kemekago, keza láa liki lamó: Elaneloka Zutaia mikasiloka nia vete geí gakó luhuva netá lememave. Itó vegená makolite nenelotí iki geí mogonamú gakó golesa lago ma gelemune.
ACT 28:22 Nenemú geza gakó aleneitanimó nene, gezaka lokako gilitune loko nolune. Lá onoimóza, numutó namató vegenalite ámina monó gakó gosohakumú alivi letivi niago, gelenoune.
ACT 28:23 Liki liake, alegesá itune liki gamena milamó nene alitokago, Zuta ve mukí nenete Paulo akoaká i numukú vauva aliki alegesá amó. Lá ikago, Ómasímo gizapa okimiakalímini gakó lamaná nene neteká apí oake lo-loko vova vova noigo, límugusi zimó. Lo nokimike, Mosé lo hukoko li gakoki Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakoki luhuva giza gakó gato nokimike, Izesukumú gili alévolé itave loko kagata alimó.
ACT 28:24 Lá okago nene, lugáa nenete gakola gili alikago, lugáa nenete gili ahulamó.
ACT 28:25 Lá iake liká ahuliká iki liminigi niago, Pauló nene gakó hamokó láa loko lo kimimó: Ómasímini Sikalahulímo agepagutí gakó loaká i ve Isaiani alémo vávani okago, gakó gihila nene avotikini láa loko lo kimimóma neve:
ACT 28:26 Geza voko vegená mulusigú imane láa loko lo kemezo: Lakagatatunú giliakaláa hanuva gilitamóza, gili hee laminigave. Lokogómulatunú hanuva ánigatamóza, ánigi hee laminigave.
ACT 28:27 Imane vegená keza kigika hize lí okago, kagata molokago, kogómula likokago, kogómulatunú netá matá ánigi hee hee lisá amave. Kagatatunú netá matá ma gili hee lisá amave. Kigikatunú netá makó gili hee lisá amave. Lá iake, kigika ali viligisá amago, neza nana oko kelémo lamaná itove
ACT 28:28 loko luhuva gizamóma nenazo, nenemú gakó makó lo likimitoze, gililo. Ómasímo lugutó vizeaká gapo vilimó nene hetoka vegenalitini mututoni neve. Kéisi vatí iki gili lamaná inigave.
ACT 28:29 Loko Pauló lo ahulokago, keza limiake vamó.
ACT 28:30 Pauló nene kilisimasi lositá nene Loma apatoka minake, ezáa netá matalatunú oko moloko oko minamó. Vegená keza iki viki iki minamó nene vatí iki ikave loko lo kemeake,
ACT 28:31 Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó lo utó oko lo kimike, Guivahani Izesu Kilistoni gakó ale akutoko lo keme keme oko noigo, némini manámini itamago netá makó agupeló utó amimó.
ROM 1:1 Neza Paulona Izesu Kilistó eza gelekelé veva nelémo moloake aí aposolo minatane loko sele lo nemeake, Ómasímini gakó lamaná lo utó oko ale hutilí itane loko nelémo etó imó.
ROM 1:2 Ámina monó nene Ómasímo alika nene utó itive loko gozapá lo moloake aí agepagutí gakó liaká a ve gala vizekago, monó gotola apazá pukugú luhuva gizamóma neve.
ROM 1:3 Ámina luhuva gizamó nene Ómasímini gipala Guivahanite Izesu Kilistokumú luhuva gizinamóma neve. Helegaloka áisi nene hanuva agupegi utó imó nene agulizaki ve Tevitini agapilamó keí holúikú utó imóma neve.
ROM 1:4 Itó helegaloka eza sikalahula gizopa lo minatímo Ómasímini zámuzagi gipala gihila minamó nenémini mogona nene heleake otikú nene utó o lamaná imó.
ROM 1:5 Izesu Kilistotoka gímizumómave loko Guivahanímo nasahilí onetake aposolo hoza lehizenetamó nene, monó lo kemekugo numutó namató vegená keza Ómasimú gili alévolé iki gili alitave loko nelémo etó imóma neve.
ROM 1:6 Lekelisi nene keí kigevéikita niave. Izesu Kilistoni vegenala zuha lilí itave loko sele lo lekemeneimóma neve.
ROM 1:7 Loma numutoka Ómasímini vegenala zuha lekeza mukitoka Ómasímo agika lekemeake apazá vegenala zuha lekelémo etó i vegená nene luhuva imane gizo nolukumuve. Ameteho Ómasi itó Guivahani Izesu Kilistó aitokatí nasahilí itó hulu lekelitoka mino moloko minino.
ROM 1:8 Gakó láa liki apí iki gililo. Lekeza mukitó Izesukumú gili alévolé inamó nenémini gakola nene numutó namató vegená keza gilikago lamaná imó nenemú lekelikumú Ómasi agepoka linogo Izesu Kilistotoka loaká nouve.
ROM 1:9 Neza nene gipalámini gakó lamaná noluke, nigikatunú Ómasi gelekelé omiaká noumó nene Ómasímo geleneive. Aí avogisaló gakó imane lokugo gililo:
ROM 1:10 Neza nene numuna loaká nou gamena nene lekelikumú geleaká nouve. Lá nouke, Ómasímo geleneitó netimóma nene gapo nelepizekiko, lekelitoka vitohe lokomú Ómasiloka loaká nouve.
ROM 1:11 Láa loko nolumó nene eza nene lekelí voko ánigoleketanogo geleaká nouve. Vokinake, monolímini zámuza lehizenetamó nene gona moloko lekemekugo monokú alévolé iki minatave loko noluve.
ROM 1:12 Gakó lo nolukumumó nenémini mogona lá onoive: Neza lekelitoka vokugo, Izesunimú gele alévolé unimó nenémini gihiláa eza ánigiko eza ánigiko okinake, luhusate ale kii loko minatune loko noluve.
ROM 1:13 Nigivénegita, není mogonamú gili guni itave loko láa loko lo nolukumuve: Hetoka vegená lugáaloka oko moloko oaká noumó áminagó oko lekelitoka vinake, monó hozámini gihila makó ale utó itohe loko geleaká noumóza, vitove loko nougo nene, netá makolímo gapo hize lí onimikago minoaká nouve.
ROM 1:14 Neza numuká vegenaki matúini koló o mina vegenaki, itó sukulu la vegenaki sukulu lama vegenaki monó lainim-oketatane loko lonetamó nenazo, ámina genaváa nenitoka ha minokave.
ROM 1:15 Nenemú Loma vegená lekelitoka áminagó oko Izesuni gakó lamaná lo likimitove loko nigikámo vávani okave.
ROM 1:16 Ámina gakó lamaná nene Ómasímini zámuza nego Izesukumú gili alévolé ita vegená kugutó viginogo ive. Zuta vegená apí oko lá okimioko hetoka vegenaki lá oketanogo ive. Nenemú neza ámina gakó lamaná lo utó itokumú novoza helesá amuve.
ROM 1:17 Ámina gakó lamanakú nene Ómasímini avogisaló lihimate asú olimikago minatuni mogonáa utó oaká noive. Aí avogisaló lihimate asú olimikago minoaká nenémo gele alévolé oakakukó neve. Nenemú monó gotolaú gakó makó láa liki gizinamóma neve: Gili alévolé ikamómave loko Ómasímini avogisaló lihimáini asú okimikago minatamó nenete alévolé iki miniki aliki inigave.
ROM 1:18 Nenémini mogonáa lá oko nene. Vegená kigikagú nene monó nomigo, haitopaitó netá golesa aliki minake, Ómasímini monó gihila ali gopa napa iki miniaká niave. Lá niakumú Ómasímo izapaló molamó nenémini mogona okulumakutí ale utó okave.
ROM 1:19 Ómasímini mogona lugáa nene ezáa ale utó oketamó nenazo, kigikagú hanuva utó oaká noive.
ROM 1:20 Ómasi áisi nene vegenalita ánigamoakalímini mogona nene apí ike mikasi ale utó i gamenalotí ale utó imó nene aí alévolé zámuza itó ametameni haitó apazá nemó nene utó o lamaná okago, vegenalite ezáa ale utó i netalímini luhuva ánigiake, aí mogonamú gili vevesiaká niave. Nenemú vegená lugáa keza gili gopa iki Ómasímini mogonamú gele vevesamune liki litamoláa nomive.
ROM 1:21 Keza Ómasímini mogona gilinamóza, gilitigí gelemotigí iake, noamimó gelekago, agepoka lisá amave. Lá iake, kagata gelemó nene gopá napa okago, kigikagú límugusi zekago, negi hiziki mihina iaká niave.
ROM 1:22 Lá niake, lagatagi noune liki liaká niamóza, negi hiziaká niave.
ROM 1:23 Lá iake, Ómasi alévolé ve nenémini lapaná ali otiki gupá zi aminakutí kemegesa amiake, gaha namatini, itó gosihakahalitini, itó tolova iaká vegenalitini vogunahanáini lilí iake, gupá zi kimiki miniaká niave.
ROM 1:24 Nenemú Ómasímo ahulo taiza okimiake kiviholo ahulokago, kezáini kugupetunú sihana netá ali utó iake, kigika kagatámo kumu hili netá ali minake, gumesisi mokoló mogona haitopaitó ali utó ake iki miliki iki minake,
ROM 1:25 Ómasímini gakó gihila kemegesa amiake, soza gakó ali gúiaká niave. Lá iake kelémo utó i ve améipini nene ahulimiake, netá matá ezáa ale utó i netá nene gupá zi amiki agepoka liki gelekelé imiaká niave. Kee, Ómasi agepoka loko mino lúaló moloko minatunimó nene etanogo ive. Lamaná.
ROM 1:26 Nenemú Ómasímo ahulo hotó okimikago, kumu hilitó hilitó sihana netá ali utó amó. Lá ake, vená keza gapo Ómasímo kelepizimó nene ahuliake, haitó gapoló vake kezáini kugupetunú alemoaká suni ali utó amó.
ROM 1:27 Ámináminiki ve keza nene ve vená oko minoaká nene ahuliake, kigikagú gumesisi mokoló mogonamú ló napa lokago, kezáikó mihina ake sihana netá haitolímini ali utó iki minamó. Lá iake, ali gopá napa amó nenémini meinaváa ámina avotigitó alemó.
ROM 1:28 Itó lá iake, Ómasímini mogona gilitigí gelemotigí amómave loko Ómasímo ahulo hotó okimikago, kigika kagata nene gopa oakalímini nagakú minake netá alemoakalímini ali utó iki minamó.
ROM 1:29 Lá ake nene, netá golesa haitopaitolímini ali kumupiló miliake, henokanonimú molo hukahuka oaká, mukahá, kemekugú noaká, vegená kepele heleaká, lova ale utó oaká, kogoka vizeaká, aleko mumusopa zeko loaká, notuni mohona oko kemegeka loaká,
ROM 1:30 alevo galatovo oaká, Ómasi mukahá apeleaká, kugupemú gelego iteaká, kezáini netá matáninimú kogoliza viziki kugupe ali otiaká, golesa netá nenémini gapováa gosohá ali utó iake, izóikini améikini gakó gili ahuliake,
ROM 1:31 kigika kagata nomimó keza gakó lamó nene ha oaká noigo, kigikatunú nasahilí amake milumaváini giliki kigika hizi kemema vegená niave.
ROM 1:32 Ómasímo vegená nenémináate nogosani natave loko lo hukoko li gakó gilinamóza, gili ahuliake, ámina netá golesa gopa ali minamóza, nene netakó alemave. Vegená lugáate ámina netá alikago, etokave liake, keikumú gilikago, iteaká noive.
ROM 2:1 Nenemú vémage, Zuta ve noanitika itó hetoka ve noanitika, geza mogonakamú hize lé oko gakó litanimoláa nomive. Vegená lugáa keza lihima ali utó niago mogonáini lotuva legeaká noanimóza, gezagi áminagó oko golesa netá aleaká noanimó nene gezakamuki lokane.
ROM 2:2 Ómasímo nenémini iaká nia vegenalitini lihimáinimú ale vevesoko goní okimiaká noive loko gelenoune.
ROM 2:3 Lá onoimóza, vémage, vegená lugáa nenete netá golesa aliaká niago mogonáini lutuva legekanike nene gakó loaká noanimóza, gezagi áminagó oko golesa netá alekanike Ómasímo asene zenetative loko gelenape, olo.
ROM 2:4 Ómasi eza nene nasahililagi huluvagi vaí o nego, litá oko nogosani gemesá amive. Nenemú gelekako ha netá loló okahe, olo. Geza nene gigika ale viligatane loko Ómasímo asega zike hulu zou gemeaká noimó nene gelemape.
ROM 2:5 Geza negi nagi hizeko gigika hize lí okago gigika ale viligamanike, ló lónogó anike, Ómasímini izapaló molati netá ale nupa oaká noane. Gamena napaló Ómasímo nogosani limiti gamenaló nene eza lihimatemú ale vevesoko lo hukati gakó utó o lamaná noiko, nogosani giminogo ive.
ROM 2:6 Ómasímo vegenalita oko moloko unitímini meinava liminogo ive.
ROM 2:7 Vegená lugáa keza Ómasímini lapaná alitune liki, itó Ómasímo lugulizá ale otitive liki, itó alévolé apá lehizeletative liki goselé kepelemigo amuza miliki mogona lamaná lilí itamó nene, alévolé kemetameni lehizeketanogo ive.
ROM 2:8 Itó Ómasímini gakó gihila gili ahuliaká vegená gínikaha, netá golesa palasa ali minatamó keitoka Ómasímo izapaló molokiko mukahá netá ale utó moloko nogosani kiminogo ive.
ROM 2:9 Lá noiko, gasovagi netá miluma netá nene netá golesa aliaká nia vegená mukitoka kumupiló itinogo ive. Zuta vegenatoka utó okoko nene, hetoka vegenatokagi utó inogo ive.
ROM 2:10 Itó vevesiki miniki mogona lamaná lilí iki minatamó nene, Zuta vegenaki hetoka vegenaki mukitó lapaná itó hulu lehizekimikoko kugulizá ale otinogo ive.
ROM 2:11 Ómasi nenémo vegenakumú gilimó iteká lemeká osá amive. Hamolímini okogó gona mololetanogo ive.
ROM 2:12 Mosé lo hukoko li gakó kagatatunukó giliaká nia vegená Ómasímo ánigamó nene vevesosá amive. Mosé lo hukoko li gakó gili alita vegená keza vevesiki minanigave loko linogo ive. Nenemú Mosé lo hukoko li gakó gelemake golesa netá aliki miniaká niamó keza mukitoka gili vevesamiki miniki gopa tolova inigave. Itó Mosé lo hukoko li gakó gilinake golesa netá aliaká nia vegená nene Mosé lo hukoko li gakokutí gona moloko goní oketanogo ive.
ROM 2:14 Hetoka vegená Mosé lo hukoko li gakó gelema vegená nene, kezáini kagata giliki lo hukoko li gakó nene hanuva ámegetikago, lo huka gakó kigikagú minamó nenémini mogona utó oaká noive.
ROM 2:15 Mosé lo hukoko li gakokú nenéminiki iki miliki itave loko Ómasímo li gakó nene kigikagú molonoimóma neve. Nenémini mogona ali utó iaká niave. Lo hukoko li gakó nene kigikagú molokamole liki kigika nenémo ale viligá aligá ike, lugaloka géneka loaká noive, itó lugaloka ámina mogona ha lilí ilo loko loaká noive.
ROM 2:16 Gamena napaló ale vevesoko gona mololetanogo ive. Ómasímo Izesu Kilistoni amiselekiko, lemeko kigikagú asuguná minoaká noi gakó ale utó inogo ive. Neza Izesuni gakó lamaná loaká noutó noutó nene, áminagó oko lo utó oaká nouve.
ROM 2:17 Gezakamú Zuta ve nouve loko lanitika, Mosé lo hukoko li gakó nenémo gotokaló za loló okago, leheta okanike minoaká noane. Lá okanike, neza Ómasímini mogona gele vevesonouve loko lokanike gugupe aleko iteaká noane.
ROM 2:18 Lá okanike, Ómasímo oko moloko itane loko gili netá nene gelekane, itó lo hukoko li gakokú apí igimikago geleaká noane.
ROM 2:19 Itó lá okanike gezakamú láa loko loaká noane: Nénisi nene monó gelemiki gatizá mina vegená nene hanuva gapo vitave loko kelémo lolo inogo uve loko loaká noane. Itó límugusigú niamó hize hanatokimiaká nouve loko loaká noane.
ROM 2:20 Vegená kigika gopa imó nene kelémo hee litove loko loaká noane. Monó gelemake izegipa namunigitana iki mina vegená nene apí okimitove loko loaká noane. Neza Mosé lo hukoko li gakó alenoumó nenazo, nenegú geleakalímini itó gakó gihilámini ametamenía alekuke nouve loko loaká noane.
ROM 2:21 Geza láa loko loaká noanitika, vegená lugáa monó apí okemeaká noanike, gezaka gigika nene alémo hehe losá amane. Geza vegenakumú gumina alemilo loko lo kemeaká anike, géisi nene gumina alesá amape.
ROM 2:22 Geza nene vego venako huki ezega emega amilizo loko loaká noanike, géisi goha ze huko ezega emega oaká noape. Geza nene soza ómai netakumú aleko letoaká noanimóza, soza ómai netalímini zagusavegutí gumina aleaká noape.
ROM 2:23 Geza nene Ómasímo lo huka gakó gelenouve lokanike, gugupe aleko iteaká noanimó nenazo, lo huka gakó nene gele ahulokanike, géisi nene Ómasi goihá giligili omiaká noane.
ROM 2:24 Nenemú lekeza Zuta vegenakumú monó gotolaú luhuva láa liki gizinamóma neve: Hetoka vegená nenete lekelisi iki miliki a suni ánigiake, Ómasi aliki letiaká niave.
ROM 2:25 Mosé lo hukoko li gakó gele alitanimó nene gugupeló Ómasímini anosa miligitamó nenémo gihila zinogo ive. Lo huka gakó avutá itanimó nene, gugupeló Ómasímini anosa miligitamó nemóza, miligitamamó gilinogo ive.
ROM 2:26 Lá onoimó nenazo, gakó nenémini lugaloka lá oko neve: Hetoka vegená makó keza Mosé lo hukoko li gakokú vevesoaká gakó gili alitamó nenete kugupeló Ómasímini anosagi minamitamóza, Ómasímo keikumú gelekiko anosagi minamó gilinogo ive.
ROM 2:27 Lá okiko, Ómasímini anosagi nomi vegená keza Mosé lo huka gakó ámegetoaká noani ve Zuta ve geí mogonaka lotuva liginigave. Geza nene monó pepa ale minanike Ómasímini anosa gugupeló minago minanike, Mosé lo huka gakó nene gele ahuloaká noanikumú geí mogonaka lotuva liginigave.
ROM 2:28 Makó keza hanuva kugupetunú Zuta vegená kemetameni iko minatamó nene Zuta vegená gihila niamave. Itó Ómasímini anosa kugupelokagó minatimó nenémo netá gihila nomive.
ROM 2:29 Kigikagú Zuta ve kemetameni iki minatamó nene, Zuta vegená gihila minanigave. Lo huka gakolímini anosa nene lugupetunukó ale minoaká nenémo netá gihila nomive. Ligikagú emane Sikalahulímini anosa ale minoaká nenémo netá gihila neve. Ve nenémináamú vegenalita guluko lamaná oakaláa nomive. Ómasímo giligo lamaná oakaláa neve.
ROM 3:1 Nenemú Ómasímini agómulaló Zuta vegená leza hetoka vegená kivilegeko noupe. Itó lugupeló Ómasímini anosa nemó nene ha hetá nehe.
ROM 3:2 Lá oko nomive. Nenémo haitopaitolíminoko netá gihila neve. Ómasi eza Zuta vegená haitopaitó netá lehizeletonoikutí nene Ómasímini gakó lehizeletamó nenémo iteko neve.
ROM 3:3 Itó Zuta vegená lugáa keza Izesukumú gili alévolé amakumú nene nanave litune. Gili alévolé amatímo nene Ómasi eza nónohá zeletative loko lo mola gakó ale ahulokahe.
ROM 3:4 Óve, lá oko nomive. Vegená mukitó keza sozaló ve minatamóza, Ómasímo eza lokago alévolé oaká ve noive loko gilitune. Nenemú monó gotolaú Ómasimú láa liki gizinamóma neve: Gakó makó nolako, gelekinake, nene gihilave loko gelekinake hize lé itune. Mogonakamú lotuva ligikikoma nene, géisi kiviliginogo ane.
ROM 3:5 Zuta vegená leza oko moloko nounimó nene hee lamitímo Ómasímini mogona hee limó nenémini mogona ale utó oaká noinazo, nenemú nanave litune. Ómasímini mogona lá oko minokanazo, nenemú eza nogosani limitimó nene etaminogo ive loko litupe. Mikasiuka vete láa liki liaká niamó nenéminoko gakó láa loko nolumóza,
ROM 3:6 mogonáa lá oko nomive. Ómasímini mogona hee loko minamilina, mikasiuka vegená nana oko goní oletoko nogosani limiline.
ROM 3:7 Loko lokugo ve makolite láa liki litave: Soza mogonate nenémo Ómasímo gakó lokago alévolé oaká noitímini mogona ale utó okago Ómasímini lapaná ale oteaká noinazo, Ómasímo lihimatemú nanamú goní oletative.
ROM 3:8 Geí gakó nene gihila netimó nene lihima netá golesa loló oloko vosakutí Ómasímo miluma geleletatímo lelitoka vaí okiko agepoka lituni netá lamaná goha utó itive liki litave. Nenikumú nene láa loko loaká noane liki lotoka hiziki avetó iki lili ali iaká niave. Némika liki liaká nia vegená nene Ómasímo hee loko goní oketanogo ive.
ROM 3:9 Nenemú nana ive. Ómasímini agómulaló Zuta vegenalita hetoka vegená kivilegeko noupe. Nenémini oko nomive. Zuta vegenaki hetoka vegenaki leza mukitó lihima netalímini gelekeleláa noune loko lo utó oko lo lekemekuve.
ROM 3:10 Nenémini mogonamú monó gotolaú gakó makó lá oko neve: Ve makolímo hee hee loko minamive, keké.
ROM 3:11 Makolímo gele vevesoko minamive. Makolímo Ómasimú sele loko vitagá osá amive.
ROM 3:12 Mukitó Ómasímini kemegesa amikave. Pisila nomimokó niave. Makolímo hee loko oko moloko osá amive. Ma nomive keké.
ROM 3:13 Kigikagutí gakó golesa iteaká noimó nenémo gonosi anuva nenéminoko neve. Genezáini nenémo ali viligá aligá ikago, kogoka kagaka vizeaká gakó iteaká noive. Kegepagutí nene gipe lakegusa gakó utó oaká noive.
ROM 3:14 Kegepagú nene usí vizeaká gakó, ekesá gakó vávani oko utó oaká noive.
ROM 3:15 Lova ali utó iki kipilinigi kigisa agilaló lisiaká niave.
ROM 3:16 Mihina atoka vauna hizeaká noive.
ROM 3:17 Hulu gapo lamaná nene gili vevesisá amave.
ROM 3:18 Ómasimú lelegesá ligitive liki kagata gilisá amave.
ROM 3:19 Itó láa loko geleaká noune: Monó gotolaú gakó gizinamó nenémo Ómasímo lo huka gakó amelagitoka vo aleaká noive. Lá okago nene, vegená mukitoka mogonate lotuva legekago, gakó litunimoláa nomive. Itó Ómasímini avogisaló mikasigú vegená mukitoka lihimategi noune.
ROM 3:20 Ómasímo lo huka gakó nenémo lihimavate lelepizeaká noimó nenazo, nenemú ve makolímo Ómasímo lo huka gakó gele alekiko nenémo lihimavala asú omiakaláa nomive.
ROM 3:21 Lá oko noimóza, itínasa nene Ómasímo lihimate asú oletati gapo ale utó onoimóza, Ómasímo lo huka gakó ámegetoaká gapogutí nomive. Nene gapomú nene Moseki Ómasímini agepagutí gakó lili ali vete luhuva gizi miliake hizi lé amóza, itína utó o lamaná okave.
ROM 3:22 Lá oko neve: Izesu Kilistokumú gili alévolé amómave loko lihimáini asú okimikago niave loko loaká noive. Gili alévolé a vegená mukitoka lá okimiaká noive. Zuta vegenaki hetoka vegenaki mogonate haitopaitolíminoko nomive. Hamolímini oko neve.
ROM 3:23 Mukitoka netá golesa alunikeve loko gonanalivagi lapanakú vo holosá amune.
ROM 3:24 Izesu Kilistó eza lelí lihima meina hizeletamómave loko Ómasímo hagitana oko nasahilí oletatímo lihimate asú olimikago minanogo une.
ROM 3:25 Aí nene ale utó oko lelepizekago, Izesú eza golani lepike Ómasi guguni gizo amike, golesa netate nene nagamí zelimikago, aikumú gili alévolé ita vegená mukitoka nenémini gihiláa utó oaká noive. Itó lá imó nene Ómasímo golesa netá nene gamena hána ale-loko voko minuhá gamena zou loko minake asele zelimiake nogosani lememike mino-loko voko noitímini mogona nene vevesave loko lelepizimó.
ROM 3:26 Lá noike Izesukumú gili alévolé itamó keza lihimáini asú okimikiko minata mogona itó ezáa vevesoko oko moloko oaká noi mogona imane gamenaló utó itive loko lá olimiaká noive.
ROM 3:27 Mosé lo huka gakó gele aleakakú negopa, Izesukumú gele alévolé oakakú lihimate asú olimikago minatune. Nenemú lugupe aleko iteakaláa nene asú okamóma neve. Ámina gapo nene Ómasímo hize lí okamóma neve.
ROM 3:28 Nene gakokumú láa loko gilitunize: Izesukumú gele alévolé osatímo Ómasímo gelekiko, lihimavate asú olimikiko minanogo une. Ómasímo lo huka gakó gele aleakakú nomive.
ROM 3:29 Ómasi aí mogona nene hamokó nenazo, Zuta vegená itó hetoka vegená mukitoka Izesunimú gele alévolé unikumule loko lihima mololetaminogo ive. Lá onoinazo, Ómasi eza nene Zuta vegená lelí Ómasigó nomive. Ómasi nene Zuta vegenaki hetoka vegenaki mukitó Ómasile noive.
ROM 3:31 Nenemú gele alévolé oaká gakó ale otekunike lo huka gakó pelesa zeaká noupe. Lá oko nomive, keké. Lo huka gakó nene hize lé oaká noune.
ROM 4:1 Lihimate asú olimikiko minatuni netakumú avoteho Avalahani mogonamú lo moloko lo likimitoze.
ROM 4:2 Aí oko molokogú nene netá lamanakó oko moloko ikumule loko Ómasi eza lihimavala asú omikave loko lilina, Avalahá ezáa agupe aleko itilinamóza, nenéminoko nomive. Ómasímini avogisaló ezáa agupe aleko itemive.
ROM 4:3 Nenemú monó gotolaú gakó láa liki gizinamóma neve: Avalahá eza Ómasimú gele alévolé okago, nenemule loko Ómasímo gelekago, lihimavala asú omikago minamó neve.
ROM 4:4 Ve makó eza hoza alekiko, meinaváa amitakumú nene hanuvamú namive liki laminigave. Hoza alitímini meinaváa namive liki litave.
ROM 4:5 Makó eza mogona lamaná ale-loko vitimó nenegú voko leheta amoko Ómasi eza ve golesatini lihimaváini asú okimiaká noi vemú gele alévolé itimó nene Ómasímo lihimavala ale ahulomikuve loko linogo ive.
ROM 4:6 Tevití eza nene áminagó oko Ómasímo ve makó mogona lamaná ali-liki vitakumú gelemoko lihimaváini asú okimikuve loko loketa ve makolite nene kogoliza vizitakumú láa loko luhuva gizamóma neve:
ROM 4:7 Lihimaváini ahuloketakumú, itó golesa netáini gilatoketakumú giliake kogoliza viziaká niave.
ROM 4:8 Vegená makó nene Ómasímo lihimáini moloketonamimoláa keza kogoliza viziaká niave.
ROM 4:9 Ámina logoliza vizeaká netá nene Ómasímini anosagi nominuni ve Zuta vegená lelikó nomive. Hetoka vegenaki mukitó neve. Avalahakumú láa loko geleaká noune: Eza nene Ómasimú gele alévolé imómave loko lihimavaka asú ogimikuve loko lotamó neve.
ROM 4:10 Nana gamenaló lá imó neve. Agupeló Ómasímini anosavagi noigo nehe, itó nomigo noigo nehe. Nomigo noigo lá omikamó nenazo, nenemú ámina anosa alitímo lihimala asú otamimó neve loko gelenoune.
ROM 4:11 Áisi nene agupeló Ómasímini anosavagi nomimó minake, Ómasimú gele alévolé okago, Ómasímo gelekago, lihima asú otamó nenémini mogona alapize asú oake, alika nene ámina anosa amimó. Avalahá eza lá ike, kugupeló Ómasímini anosa nomi vegená keza Ómasimú gili alévolé ita vegenalitini améipo loló onoimóma neve. Kezamuki Ómasímo gelekago, lihimáini asú okimikiko minatave loko lokimikave.
ROM 4:12 Lá okamóza, anosagi nounimoláa lelí ametehogi noive. Zuta vegená leza lugupeló Ómasímini anosagi nounikumule loko nomive. Gele alévolé oaká gapo nene avoteho Avalahá eza agupeló Ómasímini anosa velesá molamike apí oko veleleta gapogú vunike gele alévolé unikeve loko anosagi nounimoláa lelí ameteho noive.
ROM 4:13 Ómasímo Avalahanigi agapilamolagi mikasi ali lá itave loko lo moloketamó nene, Mosé lo huka gakó ámegetakumú nomive. Ómasimú gele alévolé ikumú Ómasímo lihimavaka asú ogimikugo vevesoko minokane loko lo amimó.
ROM 4:14 Mikasi ali lá itave loko lo moloketamó nene lo huka gakó ámegeta vegenalitini mututoni loló ilina, gili alévolé amó nenémo pisila minamimó loló iline, itó lo mololeta gakó nene ha netá loló iline.
ROM 4:15 Lo huka gakokú nene Ómasímo gili alemita vegená nene goní oketanogo ive loko lonoimóma neve. Lo hukoko li gakó nene vegenatoka nomitimó nene ámina gakó gele ahuloakaláa minaminogo ive.
ROM 4:16 Nenemú netá mololetamó nene alitune loko gele alévolé unimómave loko ámina netá lelitoka utó inogo ive. Nene nanamú. Áisi nasahilí olimikakeve loko, Avalahani agapilamó lelí mukitoka nene lo mola netá voko alévolé inogo ive. Lo huka gakó ámegeta vegená keikó nomive. Avalahá nene Ómasímini avogisaló lelí mukitó avoteho minake, gele alévolé oaká gapo veleletamó nene, ámina gapogú voaká nouni vegená Zuta vegenaki hetoka vegenaki leza mukitó netá neve.
ROM 4:17 Nenemú Ómasímo Avalahani láa loko lo moloko lo ami gakó nene monó gotolaú láa liki gizinamóma neve: Nénisi nene geza numutó namató vetini améipo minatane loko loló nogetuve.
ROM 4:18 Avalahá helenosakutí lelémo otitove loko hanuva lelémo oteaká noi vemú, itó utó ami netá nene aí gakotó utó oaká noi vemú gele alévolé imó neve. Itó agapilamó zuha hizi hutilí itave loko láa loko lo molota gakolímo gihila ziti mogona nomigo, Avalahá gopa gele alévolé oko agata losi gelemike gizapa oko minamó. Gagapilamó nene sonohí nenéminiki utó iki minanigave loko li gakotó numutó namató ve mukilitini avóipo loló oko minatikumú agata losi gelemike ageva oko minamó.
ROM 4:19 Lá oake, Avalahani kilisimasiva nene 100 minake, ozaha molokago, Salá nene gelehosi moloake izegipa getati gamena asú okamóza, itó ezáa agupe gisulupa molokamóza, lá okamómave loko Ómasimú gele alévolé imó nene gologolo samimó.
ROM 4:20 Ómasímo agapilamó zuhamú lo moloko lo ami gakó nene gelekago, haha amimó. Hanuva gele alévolé oakakú amuza moloko minake, Ómasi agepoka loko minamó.
ROM 4:21 Eza Ómasimú giligo, itekago, Ómasímo netá makó loló itove loko nogómulaló lo molonetamó nenazo, gihila zinogo ive loko gilimó.
ROM 4:22 Nenemú Avalahá gele alévolé imómave loko monó gotolaú Ómasímo gelekago lihimavala asú omikago minamó neve liki luhuva gizinamó neve.
ROM 4:23 Itó Ómasímo gilimó nene lihimavala asú otamó neve loko li gakó nene Avalahakumukó nomive.
ROM 4:24 Lezamuki luhuva gizamó neve. Guivahani Izesú heleneikutí alémo oti ve Ómasimú gele alévolé okuko, lelí nene ámináminoko lihimate asú olimikave loko loletanogo ive.
ROM 4:25 Izesuni nene lelí lihimamule liki heleaká gapoló alími milamóma neve. Itó lihimate asú olimikamole loko Ómasímo alémo otimóma neve.
ROM 5:1 Leza Izesunimú gele alévolé unimómave loko Ómasímo lihimate asú olimikave loko gelekago, Guivahani Izesu Kilistotoka voko gímizekunike Ómasímini hulugú noune.
ROM 5:2 Izesú áisi nene gahe segelimikago gele alévolé unikeve loko Ómasímini nasahilikú nominune. Lá oko nounike, Ómasímini lapaná alitune loko lagata losi gelemoko ageva oko logoliza vizeko noune.
ROM 5:3 Itó nenegó nomive. Gasova netalímini agikagú minoko aleko nounike logoliza novizune. Lá nounike, láa loko geleaká noune: Gasovagi netakú minoko aleko nouhá nenémo lagele loló okiko goselé lepelemiko minanogo une.
ROM 5:4 Goselé lepelemitimó nenémo alévolé okuko, Ómasímo mogonatemú gele lamaná inogo ive. Itó mogonatemú gele lamaná itimó nenémo okulumakú henonimú lagata losi gelemoko ageva oaká netá ale utó oaká noive.
ROM 5:5 Itó Sikalahú lehizeletamó nenémo Ómasímo agika lemeaká noi netá ligikagú leke vaí imó nenazo, nenemú ageva oko minoaká nouhá netakumú nene hanuva ageva osá amune.
ROM 5:6 Ómasímo mola gamena alitokago, leza zámuzate nomigo gámemé onouko, Kilistó eza vegená golesa lelikumú hilimó.
ROM 5:7 Ve hee loko minati vemule voko vávani oko heleakaláa nomimóza, ve lamanakumule loko heleakaláa gena otigí oko utó ilinamó nemóza,
ROM 5:8 Ómasi áisi nene agika limi mogona lelepizimó nene golotuva netá ale-loko novuko Kilistó lelikumule loko nohiligo agika lelitoka mola mogona nene ale utó imóma neve.
ROM 5:9 Lá noike, Kilistó eza golani lepikeve loko lelí lihima ahulo asú oletamó nene gihila nenazo, gamena napaló Ómasímo lihimatémini meinava limitikutí gologí oletati gakó nene lamaná gihila neve.
ROM 5:10 Lélisi nene Ómasímini gala veva nouko, gipala hilike lezagi Ómasigi goha lelémo apizimó nene gihila nenazo, lelémo apizekago, Izesú nene gosohá ametamenigi minoko aleko noitímo lugutó vizekago noune loko gele alévolé onoune.
ROM 5:11 Itó nenegó nomive. Guivahanite Izesu Kilistó lugutó vizike itína Ómasigi lelémo apizekago leza Ómasimú logoliza vizeaká noune.
ROM 5:12 Nenemú láa loko gilitune: Ve hamó Atakumú lihima netá nene mikasigú utó imó, itó golesa netá alimó nenémo heleaká netá utó imó. Lá okago, vegená mukilite lihima alinatímo heleaká netá nene vegená mukitoka puu loko vo alimó.
ROM 5:13 Mosé lo hukoko li gakó velesá utó onamigo lihima netá golesa hanuva mino-loko iteko minamóza, lo huka gakó makó nomitimó nene lihimáinimú loakaláa nomive.
ROM 5:14 Lá onoimóza, heleaká netá nenémo Atatokatí apí oake vegená hizi hutilí iki minimi itemó keitoka agulizaki ve loló oketoko minamó. Loló oketoko noigo, Mosé utó imó. Atá nene Ómasímo lo hukota gakó pelevesava zimó nenéminiki alemake haitolíminiki lihima netá ale vegenatoka heleaká netalímo agulizaki ve loló oketoko minamó. Atá eza alika utó iti vémini avevezahaváa imóza,
ROM 5:15 lelegí iki minamasive. Ómasímo nasahilí oletake lihimate asú olimiaká netá hagitana lehizelimiaká noimó nenémo Atá lihima netá alimó nene avilegeneive. Ve hámakolímo lihima alekago vegená mukitoka heleaká netá utó o asú imó. Lá onoimóza, Ómasi eza nasahilí amelaho minoake Atá lihima alimó nene avilegeake, ve hámakó Izesu Kilistoni nasahilila vegená mukitoka lehizeletamó.
ROM 5:16 Itó Ómasímo nasahilí lehizeletamó nenémo Atá lihima netá alimó nene avilegeake iteko neve. Hamolíminoko nomive. Ve hamolímo lihima netá alimó nenémo puu likumule loko Ómasímo lihima lemeaká mogona utó okamóza, vegená mukilite lihima netá alikago, Ómasímo aí avogisaló lihimate asú olimikiko minatuni netá mukí hagitana lehizeletonoimóma neve.
ROM 5:17 Ve hamó nenémo lihima netá alekago heleaká netá lelitoka utó oake agulizaki ve loló imóza, ve hamó Izesu Kilistokumule loko alévolé apakú lugulizaki ve loló okinake aí lapaná izá moloko alituni netá nenémo avilegekave. Leza Ómasímini nasahilí itó aí avogisaló lihimate asú olimikiko minatuni netá ale lá ituni vegená neneta lá inogo une.
ROM 5:18 Nenemú ve hamó Atá lihima netá alekago, Ómasímo lihima lemeaká mogona nene vegená mukitoka utó imó. Ámináminoko ve hamokolímo hee lo mina netá alikumule loko lihimate asú olimikago minoko alévolé lemetamenigi minatuni netá hagitana lehizeletamóma neve.
ROM 5:19 Ve hamolímo Ómasímini gakó pelevesava zekago vegená mukitoka golesa o asú unimó. Ámina oko ve hamolímo amelahini gakó gele aleko ámegetokago mukitoka lihimavate asú olimikiko minanogo une.
ROM 5:20 Itó Mosé lo hukoko li gakó miní amekago, golesa netate holutegú puu loko vikumú gelenounimóza, golesa netá nene hutilí oko nego, Ómasímini nasahilí nenémo avilegeko iteko neve.
ROM 5:21 Lá oake, gihila lá oko utó itive loko lihima netá nenémo heleaká netá utó itive loko amakuka vike agulizaki ve loló imó. Áminámini oko Ómasímini nasahilí nenémo Ómasímini avogisaló lihima asú olimikago noinake, alévolé lemetameni Guivahanite Izesu Kilistotokatí alinogo une.
ROM 6:1 Nenemú nanave litune. Ómasímini nasahilí nenémo utó oko napa oko hutilí itive loko lihima netalímini hozaváa aleloko vitupe.
ROM 6:2 Eé, lá oko nomive, keké. Lihima netá aleakakumú helehá gilimó nenazo, nenemú goha nana oko miní ameko lihima netá alitune.
ROM 6:3 Lekeza láa liki gilisá amahe: Monó nagamí nohulunike Izesu Kilistotoka voko miní amunimó nene hilikú miní amuháma neve.
ROM 6:4 Nenemú ametehini lapaná nenémo Kilistoni heleneikutí alémo mómoká okago otimóma neve. Áminagó oko lezagi oteko gosohá lemetamenigi minatune loko leza monó nagamí nohulunike nene, Kilistogegi heleko galegú nakuhá loló oaká noive.
ROM 6:5 Leza nene Kilistogegi apizekunike eza otimó nenéminoko lezagi otinogo une.
ROM 6:6 Láa loko geleaká noune: Lugupeloka ligikaloka lihima netalímini zámuza asú itive loko, itó lihima netalímini gelekeleláa minamitune loko litaha ligika nene Izesugegi zohota zaló apilinamó neve.
ROM 6:7 Makó eza helekiko, lihima netakumú mumuzó oakakutí akagá omikiko minanogo ive.
ROM 6:8 Kilistó hilitíminoko lezagi helekunike ezagi minoko aleko inogo une loko gele zagenoune.
ROM 6:9 Itó Kilistoni mogona geleaká noune. Heleneikutí alémo otimó nenazo, goha heleminogo ive. Heleaká netalímo goha Izesu Kilistoni avilegeminogo ive.
ROM 6:10 Hilimó nene lihima netakumú gamena hamó helekago, mota asú okave. Lá oake, itína minoko aleko noimó nene, Ómasímini agulizá ale otitove loko geleneive.
ROM 6:11 Lekezatinimú áminagó iki láa liki gililo: Lihima netá aleakakumú helehá gilimó nenazo, nenemú Izesu Kilistogegi otekunike apizekunike Ómasímini agulizá ale otitune likigó gililo.
ROM 6:12 Lugupe nene latila oaká lugupeló nene lihima netá nenémo není gelekeleláa minatane loko oko nogímizikoma nene, gili amemilo. Itó lukugupémo nene mokoló mogonamú nogilikoma nene, gili amemilo.
ROM 6:13 Likigisa likigizani nene lihima netalímini gelekeleláa minative liki lihima aleaká gapoló amiselemilo. Lekemeni hele minakutí otinamó nenazo, nenemú lukugupegi likigikagi Ómasi lehizitalo. Lá iiki likigisa likigizani nene Ómasi monéna lehizimikiko, netá hee lo minati netalímini gelekeleláa minatave.
ROM 6:14 Lekeza nene Mosé lo huka gakolímini gelekeleláa minamave. Ómasímini nasahililímini agikagú niave. Nenemú lihima netalímo agulizaki ve loló oleketamino.
ROM 6:15 Nenemú nana itune. Lo huka gakokú minamunike Ómasímini nasahilikú minunikeve loko nene golesa netá hanuva alitupe. Eé, lá oko nomive, keké.
ROM 6:16 Lekelisi láa liki makó gilisá amahe. Agulizaki ve makolímini gelekelé izegipa minatune liki likigika lukugupelini lehizimiiki aí gili amitamó nene, gili amita vémini gelekeleláa lilí inigave. Lugaloka nene lihima netá nenémo agulizaki ve loló olikimikikoma, aí gelekelé itiki miniki hiliiki lapuluva inigave. Itó lugaloka nene Ómasi gili amiiki miniki lekeza lihimavatini nomitimó minanigave.
ROM 6:17 Lekeza nene goí iki lihima netalímini gelekelé itiki minamó mota asú okave. Imane gamenaló nene gakó apí ilekemeke lehizilikitinamóma neve. Áminagú likigikatunú gili aliaká niave. Nenemú Ómasi agepoka lilo.
ROM 6:18 Lekeza nene lihima aliakakutí gologí olikimikago, vevesoko minoakalímini gelekeleláa niave.
ROM 6:19 Litaha likigika keé lamimómave loko vegenalita oko molokogú emane ale moloko gakó imane lo nolukumuve. Lekeza nene gozapá lukugupe likigika likigisa likigizani ahulikago, gumesisímini mokómini itó mukí lihima netalímini gelekeleláa omikago, gopa napa minamóma neve. Imane gamenaló nene ámináminiki lukugupe likigika ahulikiko, vevesoko minoakalímini gelekeleláa omikiko, likigika gizopa lo miniko miniki aliki ilo.
ROM 6:20 Lekeza lihima netalímini gelekeleláa mina gamenaló nene, netá lamanalímini gelekeleláa minamamóma neve.
ROM 6:21 Lá niake, netá iki miliki amó nenémini gihiláa zesá amimóma neve, Itó imane gamenaló ámina netakumú giliake lokovoza heleaká noive. Nenémini amupiló heleaká netá utó imóma neve.
ROM 6:22 Lá onoimóza, itínasa nene lihima netakumú mumuzó oakalímini nagá vínasokago, lekeza Ómasímini gelekeleláa niave. Nenémini gihiláa etó iki miniki nene, alika alévolé apá alinigave.
ROM 6:23 Lihima netalímini meinava nene heleaká neve. Itó Ómasilokatí nasahilí hagitana lehizelimiaká noimó nenémini gihiláa Izesu Kilistotoka miní ameko alévolé lemetameni alinogo une.
ROM 7:1 Nigivénegita, gamanímo lo huka gakó giliaká nia vegená lekelikumú nene noluve. Lekelisi láa liki gilisá amahe: Lo huka gakó nene geleva geleva noinake, hulukogó asú inogo ive.
ROM 7:2 Nenemú nene vená makó nenémo vana agómulagi noiko ahulomiakaláa nene nomive liki li huka gakokú nene láa liki linamó neve. Vana helekiko nene, li huka gakokú ve vená minoakakumú li hukikita gakó nene asú omiaká noive.
ROM 7:3 Nenemú vená makolímo vana nene agómulagi noiko, ve makotó voko gímizitimó nene, aikumú nene mokoló vená noive loko litunimóza, vana helekiko nene, li hukikita gakó nene asú omikiko, ve makotó voko gímizitimó nene, mokoló vená noive loko laminogo une.
ROM 7:4 Nenemú nigivénegita, lekelí mogona ámináminoko neve. Kilistó hili agupeló viki gímiziakeve liki Mosé lo huka gakó ámegetiakakumú helemó gelekave. Lá niake, itína gamenaló nene Izesutoka voko gímizekunike, aí vegenala loló oko noune. Ómasímini agulizá ale otinake hehe loko oko moloko itune loko heleneikutí oteko noi ve Izesuni mututoni loló okune.
ROM 7:5 Goí oko minoko aleko uni gamenaló litaha ligikámo litó minoko aleko unike, li huka gakolímo alémo vatí igo lumu heleaká netá nenémo loláa minoake, lugupeloka ligisa ligizatoka hozaváa aleko minake sikalahute heleaká netá ale utó imó.
ROM 7:6 Lá imóza, imane gamenaló nene hulunimó nenémini okuko, lo huka gakó ámegetoakalímini nagakutí nene Ómasímo gologí oletamole loko li huka gakolímini gizapaló minamunike, gosohá gapoló Sikalahulímo veleleta gapoló vinake Ómasi gelekelé otatune.
ROM 7:7 Nenemú nanave litune. Mosé lo huka gakolímo gapo golesagú lelémo moloaká nehe. Nenéminoko nomive. Lo huka gakó minamilina, netá golesa aleaká noumó nenémini mogona gele vevesamuline. Mosé lo huka gakó nenémo geza molo hukamo loko lamilina, neza molo hukahuka oakalímini mogona nene gele vevesamuline.
ROM 7:8 Lá okamóza, lihima netakumú mumuzó oaká nenémo lo huka gakolímo gapo velemiake litó litó nene, molo hukahuka oaká haitopaitolímini nigikagú ale utó oaká imó. Lo huka gakó minamilina nene lihima netakumú mumuzó oaká nenémo amuza moloko minamiline. Heleaká nenéminoko minaline.
ROM 7:9 Neza gozapá nene lo huka gakó gelemuke, nigika helemihe loko gatizá minuke, gopa lamaná minoko aleko umóza, alika nene lo huka gakó nenémo nelémo utó okago, lihima netá nenémo nigikagú amuza moloko ote vevesokago,
ROM 7:10 nigika helekave loko gulumó. Lá okago, lo huka gakó ámegetatomó nenémo alévolé nemetameni alitohe loko nogulugo ámina netalímo nigika hili netá ale utó imó.
ROM 7:11 Lihima netá nenémo lo huka gakolímo gapo velemikago, nigika agoka vizeake nigika apele hilimó.
ROM 7:12 Lá okago, Ómasímo lo huka gakó nenémo etó oko keké vizeko neve, itó hamopamó lo hukamó nene apazá etó oko vevesoko lamaná neve.
ROM 7:13 Nenemú lo huka gakó lamaná nenémo nigika hili netá ale utó onetamó nehe. Nenéminoko nomive, keké. Lá oko neve. Lihima netá aleaká noumó nenémini mogona utó itive loko lihima netakumú mumuzó oaká nenémo gakó lamanatunú nigika hili netá ale utó onetamó. Lá onimikago, Ómasímo lo hukoko li gakó nenémo hozaváa alekago, lihima netakumú musi nizapa oaká noive.
ROM 7:14 Leza láa loko geleaká noune: Ómasímo lo huka gakó nene Sikalahulímini nekisa neve. Itó nénisi nene litaha nigikámini nekisa nouve. Nénisi nene lihima netalímini gelekeleva nouve.
ROM 7:15 Neza oko moloko u netakumú gelekugo atigino vatigino oaká noive. Neza nene nivisi netá lamaná alitove loko geleaká noumóza, alesá amuve. Alevo letovo oaká nou netá nene gopa aleaká nouve.
ROM 7:16 Lá oaká nouke nene, Ómasímo lo huka gakó nene lamaná noive loko hize lé oaká noumó nenémini mogonáa utó oaká noive.
ROM 7:17 Nenemú netá golesa aleaká noumó nene nezáne hanuva lá osá amuve. Lihima netakumú mumuzó oaká nenémo nigikagú noike nogoka vizekago lá oaká nouve.
ROM 7:18 Neza mogonáa láa loko geleaká nouve: Litaha nigika nugupeló nene netá lamanalímini numuni apá aleko minoko aleko osá amive. Netá lamanakumú nogulumóza, gihiláa ale utó ito zámuza nenitoka nomive.
ROM 7:19 Neza mogona lamaná alitohe loko nogulumóza, alesá amuve. Itó lihima netá alemitohe loko geleaká noumóza, gopa aleaká nouve.
ROM 7:20 Lihima netá alemitohe loko nagata nogulu netáma aleaká noumó nenazo, nenemú nezáne lá osá amuve. Lihima netá nenémo nigikagú nego, ámina netá aleaká noumó nenémini mogonáa mota utó okave.
ROM 7:21 Nenitoka mogona lá oko utó oaká noive: Mogona lamaná alitohe nogulugo, lihima netakumú mumuzó oaká nenémo nogómulaloka omo alitoaká noive.
ROM 7:22 Neza nigikatunú nene Ómasímo lo huka gakó nene gele laga oaká noumóza,
ROM 7:23 lá nougo, nigisa nigizani nugupeloka haitó sunímo hozaváa aleaká noive. Nene sunímo nagata nogulu netá nenémo nigisa nigizató noinazo, lihima netá aleakalímini nagakú nouve.
ROM 7:24 Utó oká heleaká o vumoláa neza muhelé ahelelímini mututoni loló o vumó nounazo, nenegutí éaho gologí onetative.
ROM 7:25 Guivahanite Izesu Kilistó lá onetatikumú Ómasi agepoka loaká nouve. Nenemú nagatatunú nene Ómasímo lo huka gakó gelekelé omiaká noumóza, litaha nigikatunú nene lihima netá gelekelé omiaká nouve.
ROM 8:1 Nenemú Izesu Kilistotoka miní ameko nouhá vegená lelitoka lihima netá aleakakumú lihima limitimoláa nomive.
ROM 8:2 Izesu Kilistotoka voko gímizunikeve loko alévolé lemetameni lehizelimiaká noimó nene Sikalahulímo lehizelimiaká noive. Sikalahulímo gapo veleletamó nenémo lihima aleakakutí itó ligika heleakakutí gologí olimikave.
ROM 8:3 Litaha ligikámo nene Ómasímo lo huka gakó ámegetoakalímini zámuza nene aleko limigo, hoza alemigo, lelitoka Ómasímo alimó. Lá ike, Ómasímo hozaváa alike, litaha ligikámini golesa netalímini zámuza apelekago, limimó. Lá noike, gipala amiselekago, lihima netató minuhá vegená lelí lemetameni ale luhoake, lelí lihima asú itive loko limimó.
ROM 8:4 Nene litaha ligikámini gapoló negopa, Sikalahulímini gapoló novuni vegená Ómasímo lo huka gakokú hee hee loko oko moloko ituni gakó ámegetatune loko lá olimikave.
ROM 8:5 Litaha gapogú viaká nia vegená keza litaha kigikámo litokó iki miliki iaká niave. Itó Sikalahulímini gapoló viaká nia vegená keza Sikalahulímo litokó iki miliki iaká niave.
ROM 8:6 Litaha ligikámo lititó oko moloko itunimó nene, latila inogo une. Itó Sikalahulímo lititó oko moloko itunimó nene, alévolé lemetameni ale luhokinake hulu oko minanogo une.
ROM 8:7 Litaha ligikámo litó oko moloko itunimó nenémo Ómasímini gala veva minanogo une. Lá nounike Ómasímo lo huka gakó ámegetosá nene ma nenémini aminogo une.
ROM 8:8 Litaha kigikámo litó iki miliki iaká nia vegená nene Ómasímo ánigo amu hili netá lilí isá amave.
ROM 8:9 Lá onoimóza, Ómasímini Sikalahulímo mulutikú minoko aleko noigo, litaha likigikámini gizapaló niamave. Sikalahulímo lonoitó iki miliki iaká niave. Makó keza Kilistoni Sikalahula mulúikú niamamoláa Izesuni vegenala zuha niamave.
ROM 8:10 Kilistó nene mulutegú minoko aleko oaká noinazo, lugupe nenémo lihima netakumú hilititó onoimóza, ligika lemeni nenémo lihimate asú olimikago minunikumule loko helemike agómulagi noive.
ROM 8:11 Lá okago, Izesú heleneikutí mómoká oko alémo oti ve Ómasímini Sikalalahú nenémo mulutikú minoko aleko oaká noikoma nene, Kilistó heleneikutí alémo oti vémini Sikalahú nenémo mulutikú minoko aleko oaká noitímo heleaká lukugupe nene ámina oko alémo otinogo ive.
ROM 8:12 Nenemú nigivénegita, litaha ligika nenémo litó oko moloko itunimó negopa, Sikalahulímo litó oko moloko itunimó nenémini genaváa lelitoka minokave.
ROM 8:13 Litaha ligikámo litó oko moloko itunimó nene, latila inogo nounimóza, Sikalahulímini zámuzatunú lukugupémo amu heleaká noi netá golesa apili ahulatamó nene, alévolé lekemetamenigi minanigave.
ROM 8:14 Ómasímini Sikalahulímo gapo kelepizigo mihina iaká nia vegená keza Ómasímini izegipala zuha miniaká niave.
ROM 8:15 Ómasímo Sikalahú likimimó nene goha lekelegesá legeaká netalímini gelekelela lilí iki minatave loko nomive. Ómasímini izegipala zuha lilí iki minatave loko lekelémo lá oaká Sikalahú nene lehizeleketonoimóma neve. Sikalahulímini zámuza nenémo hize lé olimigo, ahóno aménegave loko sele loaká noune.
ROM 8:16 Lelí sikalahutémo Ómasímini izegipala niave loko lo lemekago Sikalahulímo ámina gakó hize lé oko ligikagú ale hutilí okago geleaká noune.
ROM 8:17 Itó izegipala zuha nouninazo, nenemú Ómasímini helisa henoni ale lá unike Kilistoni helisa henonigi ale lá oaká nouháza, Izesú imó nenéminoko gasovagi netalímini agikagú minoko miluma gilitunimó nene, aí lapaná alika ale lá inogo une.
ROM 8:18 Ómasímo okulumakú lapaná ale utó oletatimó nenémo itekave. Nenemú mikasigú miluma geleaká nounimó neneló ale moloko lokugo etaminogo ive.
ROM 8:19 Ómasímini izegipala zuha minunimómave loko lapaná lagámini ale utó oletatikumú nenemú kigika nomimó ha netá keza gituhú niki ageva iki miniaká niave.
ROM 8:20 Ómasímo ale utó i netá nene kigika nomimó heleakalímini mututoni niave. Nene kezáini kagata geletó nomive. Ómasímo lokago utó okave.
ROM 8:21 Alika gamenaló kigika nomimó ha hetá nene hulupa loko anuva oaká nagakutí vínasokimikiko, kezagi itó Ómasímini izegipala zuha lezagi nagakutí lakavasú vizeaká lapaná alitakumú kagata losi gelemiki ageva iki minatave loko lo hukoletamóma neve.
ROM 8:22 Leza láa loko geleaká noune: Kigika nomimó ha hetá mukitó keza ká emane gamenalotí venalite izegipa getanigi miluma giliaká niamó nenémini iki miluma giliki miniaká niave.
ROM 8:23 Itó nene kéisigó lá isá amave. Ligika lemenigi vegená lezagi lá oaká noune. Anosa mololetake lapaná alitunimó nenémini zazaváa minative loko Sikalahú lehizeleta vegená lélisi nene ligikatunú miluma geleaká nouhá nene Ómasímo lelémo lá okoko lugupémo keé lamitímini nagakú minakutí vínasoletatikumú gizapa onoune.
ROM 8:24 Leza nene lugutó vizekago nenémini agikagú minunike lapaná alitune loko lagata losi gelemoko ageva oaká nounimóza, ámina netá ánigutilina nene miní ameko gizapa oko minamutiline. Ámina netakumú vitagá nounike nene gizapa oaká noune.
ROM 8:25 Ámina netá velesá utó amigo ánigamunike legesó oko gizapa oko minoaká noune.
ROM 8:26 Sikalahú nenémo ámináminoko keé lamuko lelémo vatí oaká noive. Leza nemú manamú Ómasiloka lokuko etative loko gelemuninazo, Sikalahulímo mulutegú minake vegenalite lamamó nenéminoko lelikumú geleko Ómasiloka loaká noive.
ROM 8:27 Lá okago, Sikalahulímo Ómasímo litoka oko Ómasímini vegenala zuha lelikumú geleko Ómasiloka lo ameaká noinazo, ligika ánigoaká ve Ómasímo eza Sikalahulímo agata gili netá geleake lelémo vatí oaká noive.
ROM 8:28 Itó leza láa loko geleaká noune: Ómasímo ligika ameaká nouhá vegená leza netá matá mukitó nene hize lé oletoko lelémo vatí itive lokogó ale utó olimiaká noive. Ómasímo sele lo kimitove loko gili vegená nene lá okimiaká noive.
ROM 8:29 Ómasímo sele lo kimi vegená nene goí oko ánigo amu heleake, gipalámini ametameni lilí itave loko, itó agunamotamola lilí itave loko sele lo kimimóma neve.
ROM 8:30 Itó Ómasímo ganá sele lo kimimoláa kelémo etó imó neve. Itó kelémo etó imoláa nene lihimáini ale ahulokimikugo niave loko loketamó. Itó lihimáini ale ahulokimikugo niave loko loketa vegená nene gonanalivagi lapaná lehizeketamóma neve.
ROM 8:31 Ómasímini mogonáa lá oko nenazo, miní ameko nanave litune. Ómasímo lelitoka mino moloko noikú nene makó éaho lovaga lo lemeko liviligitive.
ROM 8:32 Gipala hamó nene aseva zeko géneka lamike lelí mukikumú lova vetini kigizakú molamó nenazo, nenemú aikumule loko netá matá mukí hagitana lehizeletamitihe.
ROM 8:33 Ómasímo ezáa lihimate asú olimikave loko loletamó nenazo, eza lelémo etó i vegenala zuha lelikutí ve makolímo goní hoza ameminogo ive.
ROM 8:34 Izesu Kilistó ezáa hilimóza, hilimokó nomive. Mómoká oko oteake okulumakú iteko Ómasímini agizani lamagaloka noike, lelikumú negénegé oko Ómasiloka loaká noinazo, éaho lihimate limitive.
ROM 8:35 Kilistó eza agika lemeaká noikutí éaho lelémo otopá zitive. Miluma netalímohe, itó gasovagi netalímohe, itó gopoguni moloakalímohe. Gaúna gamenámohe. Gígnegepánegekumú vitagá oakakumupe. Golivagi netá utó itikumupe. Luni leko sopolotunú lugupe hukatakumupe.
ROM 8:36 Ámina netakumú monó gotolaú gakó makó láa liki luhuva gizinamóma neve: Geikumule liki gamena gamena gopoguni mililitiki lipili hiliaká niave. Sipsip iza apeleko hukoaká nouhá nenémini ilimiaká niave.
ROM 8:37 Gakó lá oko nenazo, lá ilitatamóza, netá nenéminámove loko lelémo akaminogo ive. Agika limi ve Izesuni zámuza hize lé olimikago netá mukí avilegekunike alévolé okogó nominune.
ROM 8:38 Nenemú láa loko gele seketigí onouve: Heleaká netalímohe, logómulagi minoaká netalímohe, agelolímohe, holosímohe, okulumakú alévolé oko minoaká netalímohe, itó itína utó iti netalímohe,
ROM 8:39 itó veletokatí limiti netalímohe, amunalokatí ititi netalímohe, némini manámini netalímo Ómasímo agika limike nasahilí olimiaká noikutí lelémo otopá zeminogo ive. Ámina agika lemeaká netá nene Guivahanite Izesu Kilistokumule loko lehizelimiaká noive.
ROM 9:1 Neza Kilistoni vegenala nounazo, gakó imane soza laminake lamaná litoze, gililo. Ómasímini Sikalahú nenémo nigika ale vávani okago nigikagú gakó nenémo hize lé onetago láa loko lo nolukumuve:
ROM 9:2 Neza Zuta vegenakumú miluma napa geleaká nouve. Zuta vegená mukí keza Izesuni ánigi ahulakumú nigikagú ahuu ahuu loaká noive.
ROM 9:3 Gapo koló ilina nene, Zuta vegená nigive nagave kelémo vatí itive loko Ómasímo usí vizenimitoki nezáne Kilistoni geisa mikutí liminogo vávani uline.
ROM 9:4 Kezagi itó nezagi Isilae ve noune. Ómasímo vegenala gihila lelémo etó imó. Lá ike, mikasi gomopalaló aí lapanala lelepizimó, itó lo múnaheaká gakó itó Mosé lo hukoko li gakó lo limike, aí avogisaló minoko agepoka liliki minatave loko gapováa lelepizike gakó lamaná lo mololetamó.
ROM 9:5 Lá okago, leza avotege Avalahage Isakage monó ali mina ve keí kagapilamó zuha noune. Kilistó nene lelí vegená lugupe aleake utó imó nene Zakoponi mulusigutí utó imó neve. Nenemú Kilistokumú gili alévolé itanazo. Kilistó eza netá matá mukilímini Guivahani noimó nene Ómasi noive. Nenemú agepoka loko mino lúaló moloko minatunize. Lamaná.
ROM 9:6 Lá onoimóza, Ómasímo netá matá ale utó oketatove loko limó nene haha amive. Zakoponi agapilamó zuha utó amó keza Ómasímo kelémo etó i vegená gihila lilí i asú amamó.
ROM 9:7 Itó Avalahani agapilamola noune liki linamoláate Ómasímini vegená gihila lilí i asú amamó. Nenemú Ómasímo Avalahani láa loko lo amimó: Gipaka makó negopa, Isakani agapilamola kéisigó geí mututoni inigave.
ROM 9:8 Gakó nenémini mogonáa lá oko neve: Hanuva kugupegutí utó amó keza Ómasímini vegenala zuha lilí i asú amamó. Ómasímo netá ali lá itave loko lo moloketa gakó gili zagiaká nia vegená nene není vegenáne zuha gihila niave loko geleaká noive.
ROM 9:9 Ámina netakumú Ómasímo Avalahani agómulaló láa loko lo molotamó: Kilisimasi makó oko vokiko nene, veletó nene imane ikató goha okugo Salá eza izegipala getanogo ive. Loko lo amimó nenazo, Avalahani lo molota gakolímini gihila nene gipala makó Isimaeletó gihila zemitive loko gilimó neve.
ROM 9:10 Itó nenegó nomive. Alika Lepekatoka ámina mogona utó imóma neve. Áisi nene avoteho Isakatoka lopé izegipa lositá geto molamó.
ROM 9:11 Ámina izegipa nenetosa utó ikasike netá lamaná ahe golesahe velesá alinamasigo, Ómasi eza getati lopé izegipamú Lepekani láa loko lo amimó: Uvolaho nene agunalámini gelekelé otatize. Láa loko limó nene, Ómasímo vegená kelémo etó itove loko agikatunú gilimó nenémo kezáini iki miliki a netakú nene leheta oaká noimó negopa, ezáa sele lo kimi netatoka leheta oaká noi mogona lelepizimóma neve.
ROM 9:13 Itó Lepekani láa loko lo ami gakolímo gihila zikumú nene Ómasímo li gakó nene monó gotolagú láa liki gizinamóma neve: Neza Zakopokumú numu helekave. Uvolaho Esaukumú goselé nepelekave.
ROM 9:14 Nenemú nanave litune. Ómasímo lá oko oko moloko oaká noimó nenémo ma zová zeneihe. Íi, lá oko nomive.
ROM 9:15 Ómasímo Moseni láa loko lo amimóma neve: Neza nene ve makó agutó vizitove loko nene hanuva agutó vizitomó neve. Ve makó nigika hize amitove loko nene nigika hize amitomóma neve.
ROM 9:16 Nenemú Ómasímo sele nolitímo vegenalita amuza moloko oko moloko oakakú voko alemive. Ómasímo agika hize lemeaká noikukó voko aleaká noive.
ROM 9:17 Palaoni nene Ómasímo lo ami gakó nene monó gotolaú láa liki gizinamóma neve: Nénisi nene není zámuzatunú gelémo golesa okugo, není nugulizá numutó namató puu loko vitive loko gelémo etó onoumóma neve.
ROM 9:18 Nenemú Ómasímini mogonamú láa loko gilitunize: Áisi nene ve makó nigika hize amitove loko nene agika hize amitimóma neve. Itó Ómasímo ve makó agika hize lí itove loko nene hanuva hize lí itimóma neve.
ROM 9:19 Lá noiko, lugaloka láa loko lo nimitanimó nehe: Nenemú Ómasímo lihimatemú giligo nanamú golesa oaká noive. Ómasi eza netá matá makó alitave loko nololetiko, vegenalite gapo hizi lí itamoláa nomive.
ROM 9:20 Loko litanimóza, vémage, nanakalotí Ómasímini gakó pelevesava zitane. Mikasi somogitana noane. Mikasi somo nenémo loló onoi vema ale viligoko geza volane nenéminoko loló onetataninazo loko lo amitihe. Lá oko nomive.
ROM 9:21 Mikasi somo loló oaká vémini mogona lá oko neve: Ezáa agata gilike mikasitunú somo loló oaká noimó nene etoaká noive. Hamó mikasitunú nene lugáa nene vegenalitini mututoni loló oaká noimó nene lamanalímini loló oaká noive. Itó lugáa nene galatini mututoni itive loko golesámini loló oaká noive.
ROM 9:22 Lá onoimó nenazo, Ómasi eza somo nenéminiki nia vegená lugáa nene izapaló moloakalímini mututoni itó vo tolova oakalímini mututoni nia vegená keí nogosani kimitove loko geleake, alika kipilitikumú asenini zeketoloko vimó. Eza lihimáikumú izapaló moloaká noimó itó zámuzagi noimó nenémini mogona kelepizinogo lá oaká imó neve.
ROM 9:23 Itó somogitana oko minatuni vegená lugaloka nene aí lapanala ale lá ituni vegená ale vatí oletonoive. Lá oletake, agika hize limi vegená nene aí lapaná ohunagi noimó nenémini mogona lelepizeaká noive.
ROM 9:24 Nene Zuta vegená lelikó nomive. Hetoka vegenakutí sele lo kemeaká noi vegenaki lá okimiaká noive.
ROM 9:25 Hetoka vegenaki sele lo kemeakakumú Ómasímo li gakó nene monó gotolaú Ómasímini agepagutí gakó lo utó oaká ve Hoseani gakola láa loko neve: Vegená kelémo molamimoláa nene není vegená niave loko litoze. Vegená lugáa nigika kememumoláa nene nigika lekemenouve loko litoze.
ROM 9:26 Ómasímini vegenala zuha niamave liki litatoka nene Ómasi alévolé vémini izegipala zuha niave liki linigave.
ROM 9:27 Itó Isaiá eza Isilae vegenakumú gamoga geko láa loko limó: Isilae vegená keza nene age nagamí agataloka getani nemó nenémini iki hizi hutilí itamóza, Ómasímo luguhakó kugutó vizinogo ive.
ROM 9:28 Guivahani eza mikasigú vegená goní ita hozaváa alitove loko litá oko ale hukoko ale asú inogo ive.
ROM 9:29 Itó Zuta vegená mukitó asenini zeketamikumú nene Isaiá amunaloka emane anoza gakó láa loko limó nene alévolé okave: Guivahanímo okulumakú netá matá mukitó gizapa ve eza lagapilamó zuha lugáa asenini zeketamilina, leza Soto apakú Gomola apakú mina vegenakitana oko hele asú utiline.
ROM 9:30 Nenemú láa loko gilitune: Hetoka vegená keza lihimate asú olimikiko minatune liki amuza milamamoláa nene Izesunimú gili alévolé ikakeve loko lihimáini asú okimikago minikave loko loketamó.
ROM 9:31 Isilae vegená keza Ómasímini avogisaló lihimate nomitimó minatune liki li huka gakó ámegetoaká gapomú vitagá iliki vamóza, ali utó amamó.
ROM 9:32 Nene nanamú. Keza nene Izesú veleleta gapomú gili alévolé amatímo nene lá amó. Hanuva oko moloko nouhatímo Ómasímo giliko lamaná itive liki lakumú lá amó. Lá iliki nivake nene, gapoló gehani makolímo lotohá kipilimó.
ROM 9:33 Ámina gehanimú nene Isaiá li gakó nenémo voko alévolé imó. Eza láa loko luhuva gizamóma neve: Ánigalo, Zaion apatoka gehani makó nomulumó nenémo lotohá kipilinogo ive. Itó monu gehani nomulumó neneloka kepeleko molanogo ive. Lá onoimóza, áminamú gili alévolé itamó nenete gizapa iki mina netakumú nene hanuvamú gizapa iki minaminigave.
ROM 10:1 Nigivénegita, Zuta vegená Ómasímo kugutó vizitive loko nigikatunú lamaná gelekuke keikumú Ómasiloka loaká noumóza,
ROM 10:2 keza nene Ómasi gelekelé otatune liki amuza miliki niago, ánigokuke lamaná noluve. Lá niamóza, gapováa gili hehe lisá amave.
ROM 10:3 Ómasímitoka lihimáini asú okimikiko minata mogonáa gili vevesamave. Itó Ómasímini avogisaló lihimate nomitimó minatune liki kezáini iki miliki ita gapoló viake, lihimáini asú okimikiko minata gapo Ómasímo veleletamó neneló visá amave.
ROM 10:4 Leza Kilistokumú gele alévolé okuko, gili alévolé amake Ómasímo lo huka gakó ámegetokuko lamaná itune liki lina vegenalitini gapováa hize lí okave. Lá okago, aikumú gili alévolé ina vegená mukitoka nene lihimáini ale ahulo asú okimikago niave.
ROM 10:5 Nenemú Mosé láa loko luhuva gizamóma neve: Ve makó keza lo hukoko li gakó nenémini hozaváa aliliki viva viva iki ali asú itamó nenete alévolé iki minanigave. Loko Mosé limó nene Ómasímo lo huka gakó gele alekoko lihimavate asú olimikiko minatuni mogonamú limóma neve.
ROM 10:6 Lá onoimóza, Izesunimú gele alévolé inake lihimate asú olimikiko minatuni mogonamú nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Gigikauka nene éaho okulumakuka ititive,
ROM 10:7 itó éaho galegú limitive loko lamo. Nenémini mogona nene itína Kilistoni aleloko limitive loko okulumakuka itesaláa nomive, itó Kilistoni nene hele vegenatokatí lugutó viziti gakó aleloko ititive loko galegú lemesaláa nomive.
ROM 10:8 Lá oko nomive. Nenemú monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Monó nene hotoka nomive. Gemetoka neve. Gegepaló neve. Itó gigikagú neve. Kilistokumú gili alévolé ita gakó lo utó oko lo lekemeaká nouhá gakó nenemú noluve.
ROM 10:9 Láa loko lo utó oaká noune: Izesú nene není Guivahaníne noive loko gegepatunú lo utó itanimó, itó Ómasímo nene Izesú heleneikutí alémo otimó neve loko gigikatunú gele alévolé itanimó nene, Ómasímo gugutó vizinogo ive.
ROM 10:10 Ligikatunú gele alévolé itunimó nene, lihimate asú olimikiko minanogo une, itó legepatunú nene Izesuni agulizá lo utó itunimó nene, Ómasímo lugutó vizinogo ive.
ROM 10:11 Nenemú monó gotolaú luhuva gizinamó nene láa loko neve: Aikumú gili alévolé itamó nenete hizeko kememikumú kovoza heleminogo ive.
ROM 10:12 Zuta vegenaki hetoka vegenaki etó iki niamave. Hamó lelegitó loló olimiaká noive. Hamokó Guivahani nenémo ve mukilitini Guivahani noike, aí sele li amiaká nia vegená mukitoka nene vauva aleko nónohá zekimiaká noive.
ROM 10:13 Guivahanimú sele liaká nia vegená mukitoka kugutó vizitimó neve liki monó gotolaú luhuva gizinamóma neve.
ROM 10:14 Lá oko nemóza, aikumú gili alévolé amitamó nene, nana iki sele li amitave. Itó aí gakó gelemitamó nene, aikumú nana iki gili alévolé itave. Itó makolímo lo utó oko aí gakola lo kememitimó nene, aí gakó nana iki gilitave.
ROM 10:15 Itó Ómasímo gakó liaká ve kimiselemitimó nene, nana iki li utó iki li kimitave. Liki loká inimikikoma neza láa loko litove: Izesuni gakó li kimita vegená mota kimiseleneimóma neve. Nenemú monó gotolaú gakó makó lá oko neve: Gakó lamaná li utó iaká nia ve keza gapo niago, kigisagutí liti liti ligo, ikago, gelekunike, ligika vávani okave.
ROM 10:16 Lá onoimóza, Zuta vegená mukitó ámina gakó lamaná gili alemakumú nene Isaiá luhuva láa loko gizamóma neve: Guivahanínemaka, gakó lo kumunimó nene ma gili alévolé inamamóma neve.
ROM 10:17 Nenemú láa loko gilitune: Ómasímini gakó gelekunikegó gele alévolé oaká noune, itó Kilistoni agepagutí gakó li utó niagogó gakola geleaká noune.
ROM 10:18 Geza nene Zuta vegenalite monó gelemamó nehe loko loká itanimó nene, neza lá oko nomive loko litoze. Monó gotolaú láa liki gizinamóma neve: Kegepagutí gakó nenémo numutó namató vo alimó. Itó gakóini nenémo mikasi nekisa vokisauka vo alimó neve.
ROM 10:19 Lá onoimóza, geza nene Isilae vegenalite gili vevesamamó netihe loko goha loká itanimó nene, neza lá oko nomive loko litoze. Mosé nene Ómasímo Zuta vegená lo kimi gakó láa loko luhuva gizamó nene apí oko gelezo: Lekeza hetoka vegenakumú gelemó nene ha netá lilí inamoláa kelémo molokugo, lekeza kemekugú nanigave. Ve lugáa negi hizi minamó nene sele lo kemekugo, keikumú mulutikú golesa gilinigave.
ROM 10:20 Itó Isaiá ahelele vizemigo Ómasímo li gakó láa loko limó neve: Nenikumú vitagá amatite není ániganigave. Nenikumú loká amake minamó keitoka anitinogo uve.
ROM 10:21 Itó Isilae vegenakumú Ómasímo li gakó láa liki luhuva gizinamóma neve: Neza nene giliki amanapa iki miniaká nia vegená gili ahuliaká nia vegená gínikaha iki miniaká nia vegená nene gamena hána nigizani gumí zeko alo loko sele lo kumumóma neve.
ROM 11:1 Nenemú geza nene Ómasímo aí vegenala zuha Zuta vegená monéna ahuloketamó nehe loko loká itanimó nene, neza óe, lá oko nomive, loko litove. Nénisi nene Isilae ve nouve. Neza nene Avalahani agapilamó nouve. Neza nene Pezamini mulusigutí noumóza, Ómasímo viselenetamive.
ROM 11:2 Ómasi nenémo goí oko gilike kelémo etó i vegená viseleketamimóma neve. Lekeza nene Eliani gakó nene monó gotolaú nemó nene gatiki gilisá amahe. Isilae vegená goní noketake negénegeka loko Ómasi láa loko lo amimó:
ROM 11:3 Guivahanínemaka, keza geí monó lili ali ve kipili hili asú iake, lónogó iki guguni giziaká a ita tele viziki ali golesa ikave. Lá ikago, imane nezagó nounazo, nezagi nipilinigi nilave.
ROM 11:4 Láa lokago, Ómasímo gakó láa loko lo amimó: Géisigó negopa, není vegenáne zuha minatave loko neza vegená 7 tausen soza ómai netá Pealini gupá zi amema vegená nene asenini zekimikuve.
ROM 11:5 Loko limó nenazo, ámináminoko itínasa gamenaló Ómasi eza nasahilí amelaho noikeve loko Zuta vegená luguhá lelémo etó okago minokune.
ROM 11:6 Ómasímo lelémo etó oaká noimó nenémo leza oko moloko oaká nouhakú voko alemive. Aí nasahilikú nene voko aleaká noive. Leza oko molokogú voko alilina nene, soza saza nasahilí minaline.
ROM 11:7 Nenémini gihiláa lá oko neve: Isilae vegená mukitó keza lihimáini minamitive liki vitagá a netá ali utó amamó. Ómasímo kelémo etó i vegená kéisigó ali utó amó. Lugáa keza nene kigika hize lí okago, negi nagi hiziki minamó nene
ROM 11:8 monó gotolaú luhuva láa liki gizinató utó imó neve: Ómasímo kigika ale gopa oká itó kogómula ale gopa oká, kagata hize lí oká okago minamó ámináagi itína ha niave.
ROM 11:9 Itó Tevití láa loko luhuva gizamóma neve: Lova ve galinali atakumú gelemiki nosánetakumú gelego ititimó nenémo kipilitimó neve. Lotohá kepelekiko pou liki akiiki lihimáinímini meinava alinigave.
ROM 11:10 Keza nene kogómula likokiko likatiká iki mihina itave. Kemegesaló agohí gihiki guni guni miliki mihina mihina iki mini lúaló miliki minanigave, loko limó.
ROM 11:11 Geza nene Isilae ve keza lotohá kepelekago monéna pou liki akamó nehe loko loká itanimó nene, neza lá oko nomive loko litoze. Keza netá golesa aliki minamómave loko Zuta vegená keza ánigiiki kemekugú niiki Izesutoka viki gímizitave loko Ómasímo kugutó vizeaká netá nene hetoka vegená lehizekimikave.
ROM 11:12 Zuta vegená keza lihima aliki minikago monó nene numutó namató Zuta vegená minamamoláaloka puu loko vimó. Itó Zuta vegenalite Izesukumú gili gopa amómave loko Ómasímo nene hetoka vegená kelémo lamaná oko nónohá zeketamó. Lá onimó nenazo, nenemú Ómasímo Zuta vegená gihila kelémo atiginá o asú okiko, hetoka vegenatoka gihila haitolíminoko golivagi zinogo ive.
ROM 11:13 Hetoka vegená lekeza lo likimitove. Lekelí aposolo nouke hozanemú gulugo itekago, nogoliza novizuve.
ROM 11:14 Vegenáne zuha lugáa monokumú kumu helekiko giliiki lamaná itave loko ámina hoza aleloko novuve.
ROM 11:15 Ómasímo Isilae vegená ahuloketatímini gihila nene hetoka vegená nene mikasi vogalaló numutó namató viki minakutí kelémo atiginá imó. Nenemú Ómasímo Isilae vegená goha kelémo molatímo nene hilinakutí atiginá itamó gilinogo ive.
ROM 11:16 Sikoni vatá niake, ganá nosá nene Ómasíminive liki amikago, etó oko nego, mukitoka hutilí oko etó okogó minanogo ive. Eza luhusa nenémo avasavagi etó oko noikoma, izana hazana ámináminoko etó okogó minanogo ive. Ámináminoko leza Zuta vetini avotege goí iki monokú etó iki minikago, kagapilamó zuha ámináminiki Ómasímini vegenala minanigave.
ROM 11:17 Zuta vegená keza olivi za lamaná nenéminiki minamó, itó avóike Ómasímo nónohá zeketa ve nene za luhusa nenéminiki minamó, itó hetoka vegená nene ekesá olivi za nenéminiki minamó. Lá ikago, Ómasímo nene za lamanalímini izana makó hukoko ale ahuloake, ekesá zagutí izana makó hukoake za lamaná huko ahulakú nene miní ameko hizekago, luhusámini nogoza nenémo aminí ameaká noive.
ROM 11:18 Nenemú hetoka vémage, goí oko huko ahula izanagitana Zuta vegenakumú gele golesa amo. Géisi nene luhusa hize lé otamane. Luhusa nenémo geí hize lé ogimiaká noinazo, nenemú gugupe aleko itemo.
ROM 11:19 Loko lokugo, géisi láa loko linogo ane: Ómasi nenémo není nene miní amenetanogo goí oko mina izana nene hukokave.
ROM 11:20 Loko gakó gihila litanimóza, Zuta vegenalite monó gili alévolé amamómave loko huko ahulonoimó neve. Gele alévolé anikumukó keí numutagató noane. Nenemú geza gugupe aleko itemoko gehelele viziko minozo.
ROM 11:21 Ómasi nenémo Zuta vegená olivi za lamanakitana mina vegená asenini zeketamimó nenazo, gezagi Ómasi viseletatanimó nene ámináminoko asega zegetaminogo ive.
ROM 11:22 Nenemú géisi nene Ómasímini nasahililamú itó amuza molatikumú gagatí molamino. Amuza molamó nenémini gihiláa nene monó kemegesa ame vegenatoka utó oaká noimóma neve. Itó aí nasahilikú alévolé oko minanitímini gihiláa nene aí nasahilí lamaná geitoka utó oaká noive. Miní ameko nasahililagú minamitanimó nene, gezagi hukoko ale ahulanogo ive.
ROM 11:23 Itó Ómasi nene miní ameaká zámuzagi noinazo, Zuta vegená keza Izesukumú gili alévolé ama mogona ahulatamó nene, Ómasímo miní ameketatove loko hanuva goha miní ameketanogo ive.
ROM 11:24 Hetoka vegená lekeza ekesá olivi za nenéminiki minamóma neve. Ómasímo ekesá olivi zagutí izana makó hukoake, gosohá suni alike za lamanakú miní ameko hizimó nenazo, nenemú Zuta vegená kelémo atiginá itove loko vávani oko kezáini numutagá ikú kelémo atiginá okiko, iki minanigave.
ROM 11:25 Nigivénegita, lekeza nene Zuta vegenakumú gili gopa iki lezatete kivilegeko gele vevesoaká noune liki lukugupe aliki itikataze. Nenemú asuguná gakó makó lo lekemekugo gilitave loko geleaká nouve. Isilae vegená lugáa gínikaha iki minakú miniliki niviko hetoka vegená keza monó agikagú vi asú itamó nene,
ROM 11:26 alika nene Isilae vegená mukitoka kugutó vizekiko lamaná iki minanigave. Nenemú monó gotolaú gakó makó láa liki luhuva gizinamóma neve: Zaion agokalotí lugutó vizeaká ve lamaná utó oko, Zakoponi agapilamó keitoka anuva oko ne netá nene giteko ale ahulanogo ive.
ROM 11:27 Itó lo múnaheaká gakó láa loko lo hukoketanogo uve: Neza nene lihimáini nagamí zekinake apizeko minatune loko Ómasímo limóma neve.
ROM 11:28 Isilae vegená keza Izesuni gakó lamaná gili ahuliaká niakumú Ómasímini gala ve lilí niatímo hetoka vegená lekelémo vatí oaká noive.
ROM 11:29 Lá onoimóza, Ómasímo nónohá zelimiaká noikumú itó sele lo lemeaká noikumú genezala ale viligá aligá amitimó nenazo, Zuta vegená gozapá kelémo etó oake avóikini gakó lo moloketamole loko Ómasímo agika kemeaká noi vegená niave.
ROM 11:30 Hetoka vegená lekeza gozapá gínikaha iake nene minamóza, itína Isilae vegená keza gínikaha ikago, Ómasímo agika hize lekemeake lekelémo lamaná imóma neve.
ROM 11:31 Áminagó iki Zuta vegená itína gínikaha iki niago, Ómasímo agika hize nolikimimó nene ámináminoko goha agika hize kiminogo ive.
ROM 11:32 Zuta vegená niamó minamamó mukitoka nene alika agika hize kimitove loko pelevesava ziaká niamómámini nagakú ahulokimikago niave.
ROM 11:33 Agae, Ómasímo gele asú oko minumuni lisolimiaká amelaho noive. Gele vevesoaká ohuni aitoka neve. Lo hukoakala nene vegenalita gelemunitíminoko neve. Hoza aleakalímini gapováa nene vegenalita vevesoakaláa nomive.
ROM 11:34 Nenemú monó gotolaú luhuva makó láa loko neve: Guivahanímini agikagú gakó nemó nene, ve éaho geleneimó neve. Gakó akó noligo nene, éaho alémo vatí igo limó neve. Ma nomive.
ROM 11:35 Éaho goí oko netá makó lehizetatitó apasoko amitive. Nenéa nomive.
ROM 11:36 Loko limó nene netá mukí aitokatikó utó oaká noive. Itó áisigó lokago utó oaká noive. Itó netá matá mukí nene aí gelegele nenazo, ámina monó gotolaú gizina gakó nene gihila neve loko gelenoune. Nenemú nene agepoka linake miní ameko mino lúaló moloko minatune. Lamaná.
ROM 12:1 Nenemú nigivénegita, Ómasímo agika goha hize lekemeaká noimó nenemule loko lekelémo mómoká oko gakó lo likimitoze, gililo. Ómasímo mukí loló oleketonoi netakumú gili niminiki Ómasímini monola ali otitamó nene lamaná itive liki giliniki likigika lukugupe nene guguni gizoaká netá alévolé oko minoakalímini itó etó oko minoakalímini Ómasímo ánigo amu heleakalímini minatave liki Ómasi lehizitalo.
ROM 12:2 Itó iki miliki itamó nenémo monó gelema vegenalitini avevezahaló loló amino. Lekeza nene Ómasímo likigika ale viligokiko haitó lakagata giliki minalo. Lá ikiko nene, Ómasímo lititoka molatitoka iti netá nene, netá lamaná itó Ómasímo laga avisiti netá itó vihelé lo minati netá nene ali lekelí itaze.
ROM 12:3 Ómasímo nasahilí lehizenetakumú mukitó láa loko lo nolukumuze, gililo: Lekezatinimú lakagata gilikiko etati lelegitó áminalokó minino. Avilegeko goha itemino. Ómasimú gili alévolé ikago monolímini zámuza lehizeleketamó nenemú gili miniki mogonatini etó etó iki lotuva ligitaze.
ROM 12:4 Lugupe nene hámakó neve, itó lugupémini gelekeleláa mukí minake, haitopaitó hoza aliaká niave.
ROM 12:5 Ámináminoko vegená nene mukí nounimóza, Kilistotoka voko gímizekunike mulusi hamokó noune, itó leza keikumú gelegele nouko keza lelikumú gelegele nianazo, lugupe aleko iteakaláa nomive.
ROM 12:6 Ómasímo nasahilí haitopaitolímini oko lehizelimikago, lelí monó zámuza haitopaitó alenoune. Nenemú limi avotigí oko hoza alinogo une. Nenémini agikagú makó eza Ómasímini agepagutí gakó lo utó itimó nene, Ómasímo gakó gihila alapizi avotigitó lo utó itize.
ROM 12:7 Makó eza monokú gelekelé oketatove loko litimó nenémo ezáaloka zámuza minati avotigitó gelekelé itize. Makó eza gakó lainim-oketati hoza alitove loko ezáaloka zámuza minati polosanava nenémini itize.
ROM 12:8 Makó eza kagata aleaká gakó litimó nene, ezáaloka zámuza minati avotigitó kagata alitize. Makó eza Ómasímini hozaló moni ahulatove loko litimó nene, mulunagú lamaná geleko ahulatize. Makó eza monó gele vegenatoka gizapa okimiaká hoza alitove loko nene amuza moloko gizapa itize. Makó eza gohogó vegená nasahilí oketatove loko nene agoliza vizeko nasahilí oketatize.
ROM 12:9 Likigika hizi kimiki nasahilí ikimiaká nene lukugupetunukó lá amilo. Netá golesamú nene musi likizapa ino. Netá lamaná nene ali gikitiki ali minalo.
ROM 12:10 Lekeza zuhaloka aliaká niamómámini iki likigivetikini likigika kimiiki nene apiziki minatamó nenémo lukumu hilino. Ve makolitini kugulizá ali otiki golómeni giziki eza aviliko eza aviliko okogó ale otitune liki gililo.
ROM 12:11 Monó hoza alinigi nene, goselekaselé amiki amuza milikigó alilo. Guivahani gelekelé itiki mulutikú ahuu ahuu liko minalo.
ROM 12:12 Ómasímo likimiti netakumú lakagata losi gelemiki ageva iaká niakumú lokogoliza viziki minalo. Miluma netalímini agikagú niminiki hulu iki minalo. Ómasiloka loaká nene ali gikitiki ali minalo.
ROM 12:13 Ómasímini vegenala zuhate netakumú vitagá niikoma, kilími vatí iki kimilo. Veno vegená niikoma nene, kilími miliki nasahilí ikitalo.
ROM 12:14 Gopoguni mililikitata vegená nene Ómasiloka likiko nónohá zeketatize. Kelémo golesa itive loko negopa, nónohá zeketative liki lilo.
ROM 12:15 Mulúikú lamaná gilita vegená nene lekezagi lilími vatí iki mulutikú lamaná gililo. Ive iki miluma gilita vegená nene lekezagi kilími vatí iki miluma gililo.
ROM 12:16 Lekezatini vitagá iaká nia netá nene likigivetitokagi utó itive liki amuza milalo. Lekezatinimú giliko itemiko, limiki mina vegenaki iki miliki mihina ilo. Lekezatinimú gilikiko, gele vevesoaká vegená loló amino.
ROM 12:17 Golesa netá eza amupiló molokiko eza amupiló molokiko amilo. Vegenalite gilikiko etati netakumukó gililo.
ROM 12:18 Nenémini gapováa utó neikoma, itó lekelí netá neikoma nene, numutó namató vegená mukitoka gouna ziki minalo.
ROM 12:19 Nigivénegita, lihimavatini mililikitatamó nene lekezatini apasikitamilo. Ómasímo mukahá olimiti gamenalokumú milalo. Nenemú monó gotolaú luhuva makó láa liki gizinamóma neve: Guivahanímo láa loko lokave: Lihima apasoaká nene není hoza neve. Lihima apasoaká hoza nene nezáne alitove, loko lokave.
ROM 12:20 Lekelisi nene monó gotolaú láa liki gizina gakó nenazo, nenémini ikigó minalo: Gala velini nene gaúna hilikikoma nosánetá kimilo. Nagamikumú kivisekikoma nagamí kimilo. Lekeza lá itamó nene, kovoza hiliko miluma gilitaze.
ROM 12:21 Golesa netá nenémo lekelí lekelémo-loko lememino. Nenéa nomive. Lekeza mogona lamaná nene lilí iki miniki golesa netáini nene ahulataze.
ROM 13:1 Vegená mukitoka nene gamani vegenalitini gakó gili alitave loko noluve. Gamani hoza nene Ómasímo litokó naleve, itó gamani vegená nene Ómasímini gakotó amegesaló miliki naleve.
ROM 13:2 Nenemú makó keza gamanitini gakó gili ahulatamó nene, Ómasímo ale utó i netá pelesa zinigave. Itó gamani vegenalitini gakó pelesa zita vegená nene kezáini iki miliki ita mogonáini meinava alinigave.
ROM 13:3 Iki miliki ago lamaná i vegená nenete gamanimú kelegesá ligitive loko negopa, netá golesa aliki miniaká nia vegená nene kelegesá ligitive loko kelémo etó onoimóma neve. Nenemú geza nene gelegesá legemitimó minatove loko mogona lamanakó loló ozo. Mogona lamanakó loló oko minatanimó nene, geikumú gilikiko lamaná inogo ive.
ROM 13:4 Gamani vegená keza nene geikumule liki Ómasímini gelekelela niave. Gizapa nigitiko vatí oko minatane liki hoza naleve. Geza golesa netá nalekoma gehelele viziko minozo. Keza nene hanuvamú kalapusi limiaká zámuzagi minamave. Keza Ómasímini gelekelela nianazo, golesa netá aliaká nia vegenakumú Ómasímo izapaló moloaká noi netá lelepizinigi gamani vegená nene Ómasi alími vatí iki kezagi kizapaló molokago kalapusi limiaká niave.
ROM 13:5 Nenemú gamani vegenalitini gakóini gili alitave loko noluve. Gakóini gele ahulokako Ómasímo miluma hoza gimitikumukó negopa, gigikámo etokave loko lititokó itanize.
ROM 13:6 Itó gamanite Ómasi gelekelé itiki gizapa hoza naleve. Nenemú lekeza gamanite litatoka litatoka iki takisi moni kimilo.
ROM 13:7 Nenemú limitave liki lita netá nene vegená mukitó kimitaze. Takisi moni aliaká nia vegená nene takisi moni kimitaze. Itó haitó mikasiukatí netá makó atitó áminaló meinava iteko mina moni nene kimitaze. Kilími otiki kugulizá ali otita vegená nene kilími napa ilo.
ROM 13:8 Lekeza netá gimiiki nimilo liki linita gamena avilegemilo. Tinamule liiki likigika kimiiki netá matá kimiliki viaká nenémini mogonámogó lekelitoka minatize. Makó keza kigikatunú nasahilí iki kigika kimitamó nenemú Ómasímo lo huka gakó mukí gili aliaká nia veve litune.
ROM 13:9 Mosé lo huka gakokú láa loko lonoimóma neve: Vego venako lekeza huki ezega emega amilizo. Geza vegená makó apele helemo. Geza gumina amo. Geza vegená makolitini netakumú ánigo lamaná amo. Nene gakó ale nupa oko gotoláa nenémini oko neve: Gezakamú geleaká noanimó nenémini oko gigivekaginimú geleko gigika kemezo.
ROM 13:10 Nasahiliki ve minatamó nenete kigivéitoka kigika miliki netá golesa alikitaminigave. Nenemú vegená makotoka kigika milata vegenalite Ómasímo lo huka gakó gili ali asú iaká niave.
ROM 13:11 Lekeza itína imane gamenámini mogona gilinamó nenazo, lá itave loko loleketonoumóma neve. Lovokutí ininá oko otituni gamena mota alitokave. Monó apí oko guluni gamena nene, netá golesagutí gologí oletati gamena hána otigí oko minamóza, itínasa nene mota gamena alitokave.
ROM 13:12 Límugusi mota asú inogo noive. Gó lanogo okululuva notovo ive. Nenemú límugusímini netá ahuliiki lekemeni apele helekative liki lapanalímini gimisi magé ali vatí iki minalo.
ROM 13:13 Lapanató minatunimoláa nene etó oko minatune. Nosánetalímini lagaváa giliiki nagamí niiki meleketakeni iki gumesisi mokoló mogona haitopaitolímini ali utó iki lova iki lova leta lava leta iki kemekugú niki amilo.
ROM 13:14 Guivahani Izesu Kilistotoka viki gímizemó nenémo gineganetini loló iko ali luhiki minalo. Lukugupémo amu heleko laga aviseaká noi netá alikataze, Ómasimukó giliki minalo.
ROM 14:1 Monokú hoe lamiki netá makó loló uko Ómasímo giliko golesa itihe liki kagata losi gilitamoláa vasá zemiki kilími milalo. Lá iki ha netakumú kagata losi giliiki lova leta lava leta itave loko nomive.
ROM 14:2 Makó eza monokú alévolé oko minatímo nosánetá mukí gopa noaká noigo, makó eza monokú hoe lamike, haitopaitó nosánetá nonake, Ómasímo gele golesa okative loko izámini mémela nosá amive.
ROM 14:3 Nenemú haitopaitó nosánetá gopa noaká noi vémo agivelaho nosánetá makó moseaká noi vemú gele golesa amino. Itó iza mémela moseaká noi vémo agivelaho gopa noaká noi vemú nene aleko letoko lamino. Eza geí gelekelé izegipa negopa, Ómasi gelekelé omiaká noinazo, ezagi Ómasímini izegipala loló onoive.
ROM 14:4 Nenemú ve makolímo Ómasi gelekelé otoko monó geleneitimó nene, geza nanakalotí aí mogona lotuva legeko gilitane. Áisi monokú alévolé itimó nehe hoe lamitimó nehe nene gizapa vevámini netá neve. Itó Guivahani eza hize lé olimiaká zámuzagi noinazo, hize lé omikiko, alévolé oko minanogo ive.
ROM 14:5 Makó eza nene haitopaitó gamenamú gilimó nene iteká lemeká oaká noive. Makolímo gamenamú gilimó nene iteká lemeká oko nomigo, hamolímini oko neve. Makó eza némini manámini itove loko nene gele alévolé onoko lá itize.
ROM 14:6 Gamena makokumú giligo ititi ve nenémo Ómasimule loko lá oaká noive. Itó nosánetá mukí gopa noaká noimó nenémo Ómasimule loko noaká noive. Lá noike nene, nosánetakumú Ómasi agepoka loaká noive. Itó nosánetá makó mosé mosé oaká noimó nenémo Ómasimú gilike lá oaká noive. Lá noike, ezagi nosánetakumú Ómasi agepoka loaká noive.
ROM 14:7 Lelikutí makolímo ezáagó giliko lamaná itive loko minoko aleko osá amive. Itó ezáagó giliko lamaná itive loko helesá amive.
ROM 14:8 Minoko aleko oaká nouhá nene Guivahanímini gelegele minoko aleko oaká noune. Heleaká nouhá nene Guivahanímini gelegele heleaká noune. Nenemú nene logómulagi minoko aleko itunimó itó hilitunimó nene Guivahanímini mututoni nounike áisi giliko lamaná itive loko lá itune.
ROM 14:9 Kilistó logómulagi nouhaki helemoláagi Guivahanite minanogo heleake otimó neve.
ROM 14:10 Nenemú nanakalotí gigivekahinimú aleko letoko litane, itó gigivekahinimú nanakalotí gelekako limitive. Leza mukitó Ómasímini avogisaló utó o asú okuko, áisi lelí gakó lo hukanogo ive.
ROM 14:11 Nenemú láa liki monó gotolaú luhuva gizinamóma neve: Guivahanímo láa loko lokave: Neza minoloko voko nou vémina alévolekutí noluve. Vegená mukitó kalapusa hiziki gupá zi nimiki kegepagutí Ómasímina nugulizá ali otinigave.
ROM 14:12 Nenemú leza mukitoka Ómasímini avogisaló mogonate lo utó itune loko lonoimóma neve.
ROM 14:13 Nenemú eza lá igo eza lá igo niamó nene mogonataganamú lo hukoaká nene ahulatune. Imanémini itune liki li hukalo: Ligiveteginimú monolímini agikagú viniko, gapo hizi lí ikimiká lihima netakumú gala viziká oaká suni ale utó amitune.
ROM 14:14 Guivahani Izesuki nousitímina láa loko gele alévolé onouve: Nosá némini manámini nonunike, ligika lemeni ale gopa iti netá ale utó oaká netá nomive. Lá onoimóza, makó eza netá makó nonoko lá oko nehe loko golotuva netá natimó nene, agika ale gopa inogo ive.
ROM 14:15 Geza nene nosánetá makó gopa nokoko gigivekaho agata gululusi geleko ininá iti netá ale utó omikakoma, oko moloko oaká noanimó nene gigika kemeakalímini gapogú vaminogo ive. Gigivekahikumú nene Kilistó aikumuki heleneimóma nenazo, geza nenemú gelekoko nene, nosánetakumule loko gigivekahini alémo golesa amo.
ROM 14:16 Lekeza mogona lamaná lilí itamó nenémo gigivekaho lihima aleaká gapogú alémo molokiko vegená lugáate aliki letikataze, gizapa iki minalo.
ROM 14:17 Ómasímini gizapaló minoakalímini mogonáa nene nosánetá makó natupe mositupe loaká nenegú nomive. Hee loko minoko aleko oaká itó hulu itó mulutegú lamaná geleaká nene Sikalahulímo ale utó moloaká noimó nenémo Ómasímini avogisaló voakaláa neve.
ROM 14:18 Makó keza ámina gapoló viki Kilistoni gelekelé imikiko, Ómasímo ánigokiko laga avisinogo ive, itó vegená lugáate giliko lamaná inogo ive.
ROM 14:19 Nenemú leza hulu utó itive loko itó ligika lemeni eza hize lé otiko eza hize lé otiko itune loko amuza molatune.
ROM 14:20 Geza nosánetakumule loko Ómasímini hoza ale golesa amo. Nosánetá mukí nene noakakó nenazo, ligika lemeni ale gopa aminogo ive. Lá onoimóza, hanuva nanogo upe lokoko gopa nokuko ligivetehini agikagú golesa itimó nenémo lihima alinogo une.
ROM 14:21 Geza gigivekahini lihima alekative loko gala vizekatanize, aikumule loko goula nosá ahe vain nagamí ahe namitanimó, itó némini manámini amitanimó nene lamaná inogo ive.
ROM 14:22 Geza nuvanémini manámini netakumú gakó napa nolokoma nene, Ómasigi gezakagigó ali minalizo. Makó keza kigikámo laga kivisigo gili lamaná iki minata netá alitamó nene, kogoliza vizinigave.
ROM 14:23 Itó makó keza Ómasímo gele golesa itihe liki kagatagú losi pasi noiko netá makó gopa natamó nene, lamaná neve liki gili zagiki namamó nenazo, lihimavagi loló inogo ive. Ne netá mana netá lamaná itive loko gele zage minoko loló amitunimó nene, lihimavagi netá loló inogo ive.
ROM 15:1 Monokú alévolé nouhá vegená leza nene kagata losi pasi giliki gili guni ama vegená gena kivisiti netá nene geheko legesó oko kelémo vatí oko alitune. Lezategó laga livisiti netá loló amitune.
ROM 15:2 Leza ligiveteginimú geleko lamaná itave loko, itó monokú alévolé itave loko kelémo vatí itune.
ROM 15:3 Kilistó eza ámina oko ezáa gele lamaná i netá alenamimóma neve. Monó gotolaú ve makolímo Ómasi lo ami gakó láa loko nemó nene Izesutoka alévolé oko minamó neve: Geí alivi galativi amó nenémo není numupiló itekave.
ROM 15:4 Itó gozapá monó gotolaú gakó makó luhuva gizinamó mukí nene lagata ale kolosiko gele guni itune liki gizinamó neve, itó ámina luhuva nenémo lelémo vávani okoko lelémo gilí noliko goselé lepelemiko Ómasímo ale vavá oleta netakumú lagata losi gelemoko gizapa oko minatune liki gizinamóma neve.
ROM 15:5 Itó Ómasímo lelémo zou loaká itó lelémo vávani oaká amelaho eza gala vizekago, lekeza Izesu Kilistó veleleta gapogú lakagata hamokó gili miniki minatave.
ROM 15:6 Lá iiki likigika itó lekegepa mili hamó iiki, Guivahanite Izesu Kilistoni amelahini agulizá ali otitave.
ROM 15:7 Nenemú Ómasímini lapaná utó itive liki Kilistó lekelémo molamó áminámini iki lekezagi likigivetikini kilími miliki likigika eza amiko eza amiko iki apizi lamaná iki minalo.
ROM 15:8 Neza láa loko lo nolukumuve: Ómasi eza avotegini gakó lo hukoko lo kemenei gakó nene gihila zitive loko Ómasímo gakó gihila lamanakó loaká noimó nenazo, ámina gakó ale alévolé itove loko Kilistó eza Zuta ve lelí gelekelé oletamó.
ROM 15:9 Lá imó nene, hetoka vegená kezagi nene Ómasímo agika hize lemeaká noikumú agepoka litave loko lá imóma neve. Nenemú monó gotolaú ve makolímo Ómasi lo ami gakó láa liki luhuva gizinamóma neve: Hetoka vegenalitini holúikú gegepoka linake geí gugulizá sigaga loko nama linake gegepoka loko minanogo uve.
ROM 15:10 Itó gakó makó láa loko neve: Hetoka vegená lekezagi nene Ómasímini vegenala zuhagi lokogoliza viziki agepoka lilo.
ROM 15:11 Itó gakó makó láa loko neve: Hetoka vegená lekeza nene Guivahani agepoka liki geké litalo. Numutó namató vegená lekeza sigaga sagaga liki agepoka lilo.
ROM 15:12 Itó Isaiá nene gakó makó láa loko luhuva gizamóma neve: Zesini gipala Tevitini agapilamó makolímo anogo ize. Áisi nene hetoka vegenalitini agulizaki ve loló inogo utó inogo ive. Lá okiko, hetoka vegená keza aikumú kagata losi gelemiki ageva iki minanigave.
ROM 15:13 Lagata losi gelemoko ageva oaká amelaho Ómasi eza nene gili alévolé akumú mulutikú lamaná giliaká itó hulu ale utó olekemekiko, lekelitoka vaí oko miniko nene, Sikalahulímini zámuzatunú hize lé olikimikiko, lakagata losi gelemiki aikumú ageva oko minoaká netá lekelitoka utó o vaí oko minative.
ROM 15:14 Nigivénegita, lekeza nene vatí iki iki miliki niave, itó monolímini mogonagi gili vevesinave, itó eza lainim-otiko eza lainim-otiko itave loko nene lekelikumú gele alévolé onouve.
ROM 15:15 Nenemukopa, neza Ómasímo monó lehizeneta gakokumule loko monó makokumú goha gili vevesatave loko lokovogisaló nelegesá legemigo vávani oko imane luhuva gizo nolukumuve.
ROM 15:16 Izesu Kilistó eza hetoka vegená lekelitoka monó hozaló nimisilimó. Neza Ómasímini gakó lamanakumule loko guguni gizoaká hoza aleaká noumó nene, Sikalahú nenémo lekelémo otopá zekiko, hetoka vegená lekeza Ómasímini miguhala lilí iki minikiko, Ómasímo ánigo amu hilitive loko aleaká nouve.
ROM 15:17 Neza Ómasímini hoza aleaká nou vémina Izesu Kilistokumule loko hoza aleaká noukumú gelekugo iteaká noive.
ROM 15:18 Ámina hoza nene nana zámuzalotí aluline. Nomive. Izesu Kilistó hize lé onetago hetoka vegená keza monó gili alitave loko hoza aleko minumó nenemú vávani oko lo likimitoze, gililo. Neza nene monó lo utó oko lo nokumuke,
ROM 15:19 osá amosá suni alévolé netá aleko oko moloko minuke, Sikalahutokatí zámuza alekuke, Zelusalegatí apí okuke, Kilistoni gakó lamaná mukí lo utó o-loko vuke vuke nene mikasi ale vigeko vuke vuke alika Ililiko mikasiuka vo anitumó.
ROM 15:20 Lá nouke, litahagú goha ale gosohá okatove loko Kilistoni gakó vo anitemimó gosohá mikasigú gakó lamaná lo utó oko lo kimitove loko amuza moloaká umóma neve.
ROM 15:21 Monó gotolaú gakó makó láa liki luhuva gizinató nene námegetuve: Aí gakó lo kememuhá vegená nenete gilinigave. Gakó gelemamó nenete gili guni inigave.
ROM 15:22 Lekelitoka vitove loko umóza, ámina hoza nalugo gamena gamena gapoma lí okago, gena niviseaká imóza,
ROM 15:23 minoko aleko utoka kilisimasi mukí oko novigo lekelitoka vitohe loko nigikatunú geleko minoaká nouve. Itó imane gamenaló apá lugaloka hoza makó alito apá nominazo,
ROM 15:24 Sipena mikasiloka vinogo noumóza, ganá lekelitoka vo anitekinake áminauka vitohe loko geleko nouve. Lekelitoka anitekugo nene, neza ánigiko nene, Sipena mikasiloka vitokumú gamena koma logoliza vizinake nilími gapoló milatave loko noluve.
ROM 15:25 Mota vitove loko geleaká noumóza, imane gamenaló nene Zelusale numutoka Ómasímini vegenala zuha nasahilí oketoko moni aleko kimitove loko novuve.
ROM 15:26 Masetonia mikasiuka itó Akaia mikasiuka Ómasímini vegenala zuha kezáini kagata geleke láa liki li hukinamóma neve: Zelusalega monó gele vegená gohogó niamó nene moni ale nupa okinake hize lé oketatune loko lo hukonouháma neve liki lamó.
ROM 15:27 Keza nene mulúikú lamaná geleke lá ikamó nene etokave. Itó hetoka vegená keza Zuta vetitokatí kigikámini netá gihila alemó nenazo, nenémini genaváa keitoka neve. Ámina lihima apasoko kimitune liki kugupémini netá gona miliki Zuta vegenakutí Izesuni vegenala zuha kimikiko etanogo ive.
ROM 15:28 Lá onoinazo, nenémini gihila utó okago neza nene moni aleko voko avasavagi keme asú okinake Sipena mikasigú vinogo noinake lekelitoka vo anitinogo uve.
ROM 15:29 Itó neza nene láa loko gele alévolé onouve: Zapakó lekelitoka vaminogo uve. Kilistoni nónohá nenitoka vaí okiko lekelitoka vinogo uve.
ROM 15:30 Nigivénegita, leza Guivahanite Izesu Kilistokumú itó Sikalahutokatí eza agika amigo eza agika amigo oaká nounikeve loko negénegé oko lo nolukumuze: Lekeza nenitoka miní amiki nenikumú amuza miliki Ómasiloka lilo.
ROM 15:31 Zutaia mikasiuka Zuta vegená lugáa Ómasimú gili alévolé ama vegenalitini kigizakutí Ómasímo gologí onetative liki Ómasiloka lilo. Itó Zelusalega monó gele vegená monima aliiki mulúikú lamaná giliki laga kivisitive liki lilo.
ROM 15:32 Lá okiko, alika Ómasímo giliko, etokikoma, mulúnegú agila guluma noiko lekelitoka vinake navasú vizeko hulu nivisitive liki lilo.
ROM 15:33 Ómasi hulu amelaho eza lekeza mukitó minatímo minoloko voko minino.
ROM 16:1 Vená ligiveteho Piopé eza Kenekelea numutoka Izesuni vegenala zuhaloka monó hoza aleaká noi vená áisi vo anitekiko nene, monokú nasahilí itatave loko mogonala hize lé oko noluve.
ROM 16:2 Ómasímini vegenala zuhate alikiko etatimó nenémini iki Guivahanimule liki alími vatí itaze. Ámina vená nenémo nezagi itó vegená lugáagi gelekelé oletoko minamó nenazo, nemú manamú navisiko alími vatí ilo.
ROM 16:3 Itó vanago venalago Akuilako Piliskako keza nene Izesu Kilistoni monó hozagú nilími vatí iaká niasive. Keí nene geké noloketuze, li kimilo.
ROM 16:4 Kéisi nene nenikumú kugupe latila inigasimó neve. Lá asimó nene nenikumukó nomive. Numutó namató hetoka vegená Izesuni vegenala zuha miniliki vinamó kezagi keikumú mulúikú lamaná giliki kegepoka liaká niave.
ROM 16:5 Keí numukú monokumú alegesá iaká nia vegenaki geké noloketuze, li kimilo. Asia mikasiuka ganá apí oko Kilistoni vegenala loló i ve Epainetó nigika amenou ve aikumuki geké nolotuze, li amilo.
ROM 16:6 Maliá eza lekelikumú miluma geleko monó hoza alimó. Aí geké nolotuze, li amilo.
ROM 16:7 Atolonikoki Zuniaki Zuta ve není zuha niasi ve kezagi nagá numukú makó minuháma neve. Keikumuki geké noloketuze, li kimilo. Keza aposolo vetini holúikú kugulizaki ve niasive, itó neza hanuva nougo keza goí iki Kilistoni izegipala lilí asimóma neve.
ROM 16:8 Monokú noi ve Apiliatoni geké nolotuve. Nigika aitoka neze, li amilo.
ROM 16:9 Kilistoni hozagú nelémo vatí i ve Ulupanó itó nigika amenou ve Sitaké keikumú geké noloketuze, li kimilo.
ROM 16:10 Kilistó mogonalamú giligo lamaná i ve Apeleni geké nolotuze, li amilo. Alistopuloni numukú nia vegenakumú geké noloketuze, li kimilo.
ROM 16:11 Zuta ve nigivéneho Helotió itó Nalisisoni gelekelé vegenala keza Guivahanímini vegenala zuha monokú nia vegenakumú geké noloketuze, li kimilo.
ROM 16:12 Vená lositá Tilipaenaki Tiliposaki keza Guivahanímini hoza napa aliaká niasive. Itó Peasí áminámini oko Guivahanimú miluma hoza aleaká igo nigika nagata aitoka neve. Keikumú geké noloketuze, lo kimilo.
ROM 16:13 Lupú eza Guivahanímini vegenala zuhagutí iteko mina ve, itó izolaho nelémo vatí ike izóneho loló imó. Keikumú geké noloketuze, li kimilo.
ROM 16:14 Asikilitó itó Pilegon itó Helemé itó Patopá itó Helemá kezagi kigivéikinigi geké napa noloketuze, li kimilo.
ROM 16:15 Pilologoki venala Zuliaki itó Neleó itó atolaho Olipá itó monokú ve vená mukí kezagi makó niamó keikumuki geké noloketuze, li kimilo.
ROM 16:16 Lekeza nene monokú eza aputá viziko eza aputá viziko iki minalo. Kilistoni vegenala zuha numutó namató mini-liki vinamó nenete geketini nilave.
ROM 16:17 Nigivénegita, lekelémo mómoká uke lakagata aleko láa loko noluve. Likilími gopa napa iaká nia vegenakumú gizapa ilo. Keza hizi hoú lita gakó ali utó iki monokú vita gapo hizi lí iake monó lainim-oleketunimó nene pelevesava ziaká niamó nenazo, lekemegesa kimilo.
ROM 16:18 Vegená nenémináa nenete Guivahanite Kilistoni gelekelé itamake, kezáini kugupémo amu hili netá gelekelé nitake, kigika kagata gopa i vegená giminikú miliki kilími gopa niago, gakó lamaná nilahe lago, kogoka kagaka viziaká niave.
ROM 16:19 Lekeza monó gili aliaká niamómámini gakoláa numutó namató vokave. Lá okago, neza lekelikumú gelekuke nogoliza novizuve. Lá noumóza, imanémini iki minatave loko noguluve: Netá lamanakumú gili vevesiki gili minalo. Netá golesamú giliko gena ino.
ROM 16:20 Lá itamó nene Ómasi hulu amelaho áisi nene mini hána amiko Satani nene likigisa heumauka zeko lana inogo ive. Guivahanite Izesu Kilistoni nasahilí lekelitoka minino.
ROM 16:21 Hamó hoza aleaká nousi ve Timotí itó Zuta ve nigivénege Lukió Zasó Sosipaté kezagi geké nililikitave.
ROM 16:22 Neza Teletiona pepa imane Pauló lo neme neme noigo luhuva gizo nolukumu vémina áminagó oko Guivahanímini avogisaló lekelikumú geké nololeketuve.
ROM 16:23 Gaió eza nasahilí onimiaká noigo, nezagi itó Ómasímini vegenala zuhagi aí numukú alegesá oko monó loaká noune. Eza geké nololeketave. Elastó nene kansoletini moniló gizapa oaká ve itó ligiveteho Kuatoki ámináminiki geketini nilasive.
ROM 16:25 Izesu Kilistoni gakó li utó iki li likimiaká niamó, itó Ómasímini asuguná gakola gozapá ká ela halá geloko voko minamó nene hámakó lelegitokó neve.
ROM 16:26 Ámina gakó lamaná Ómasímo nigizakú molamó nene lo utó oko lo nokumuke ligikámini luhusala ale gikitoaká zámuzagi noi amelahinimú lo kemeaká nouve. Lá onoumóza, imane gamenaló Ómasímini agepagutí gakó li utó iaká a vete luhuva giziki Izesukumú lina gakó li utó ikave. Ómasi nene alévolé helisagi noi vémo lo hukonoitó nene numutó namató vegená keza gili alévolé iki Ómasi gili amitave loko ámina monó gatoko lo kemeaká noune.
ROM 16:27 Izesu Kilistó lelémo vatí noiko Ómasi ezáagó gele vevesoko noi ve sigaga sagaga loko agepoka loko mino lúaló moloko minatune. Lamaná.
1CO 1:1 Neza Ómasímini gakotó Izesu Kilistoni aposolo loló itane loko nelémo etó i ve Paulona ligiveteho Sostené ezagi makó nousike
1CO 1:2 Koliti numutoka Ómasímini vegenala lekelitoka luhuva netá imane gizo nolukumuve. Lekezagi vegená lugáagi numutó namató hamokó Guivahanite Izesu Kilistoni sele li amiaká niago Ómasímo lusa geleketoko Izesu Kilistotoka gímizemó nenémini agikagú nene apazá minatave loko alesa molo likimi vegená niave.
1CO 1:3 Ómasi ameteho aitokatí itó Guivahani Izesu Kilistó aitokatí nasahilí itó hulu lekelitoka mino-loko voko minatize.
1CO 1:4 Ómasi eza Izesu Kilistokumule loko nasahilí lehizeleketakumú neza gelekuke lekelikumú gamena gamena Ómasi agepoka loaká nouve.
1CO 1:5 Eza monó vávani oko loaká itó geleaká haitopaitolímini hagitana lehizeleketonoimó nene,
1CO 1:6 Kilistoni gakolámo likigikagú luhusa alekago,
1CO 1:7 lekeza Guivahanite Izesu Kilistó atiginá oko atikumú ageva iki minake monolímini zámuza makokumú vitagá isá amave.
1CO 1:8 Eza Guivahanite Izesu Kilistó anititi gamenaló lihimatini nomitimó minatave loko gizapa oleketoko noiko, gamenatini asú itive.
1CO 1:9 Ómasi eza gipala Izesu Kilistó Guivahanite nene aitoka miní amitave loko sele lo likimi vémo lokago alévolé oaká ve noive.
1CO 1:10 Nigivénegita, neza Guivahanite Izesu Kilistoni agulizató lakagata aleko litoze, gililo. Lekeza gakó haitopaitó liki hizi hoú lamilo. Monokumú nigiliki likigikatini mili hamó iki minalo.
1CO 1:11 Náa vegúe, neza likigikagú lova leta gakó utó oko nemó nene Koloeni vegenalate likago gelekuve.
1CO 1:12 Nenemú gakó láa loko noluve. Lekelitokatí makolite leza Pauloni vegenala noune liki likago, makolite leza Apoloni vegenala noune liki likago, makolite leza Pitani vegenala noune liki liaká niave. Itó makolite leza Kilistoni vegenala noune liki liaká niave.
1CO 1:13 Nenemú nana ive. Kilistó eza hize hoú loleketahe. Itó Paulona neza lekelikumule loko zohota zaló huluhe. Itó není nugulizalímo avutá okago monó nagamí hilahe. Íi, lá oko nomive.
1CO 1:14 Neza lamaná monó nagamí hololeketamumóma nenazo, nenemú mulúnegú lamaná noguluve. Ve lositá Kilispoko Gaioko kezagó holoketumóma nene
1CO 1:15 lekelikutí ve makolímo Pauloni agulizalímo avutá nepelekago, monó nagamí hulumóma neve loko lokative loko lá umó neve.
1CO 1:16 Itó gakó makó noguluze. Setepaná aí vegenala kezagi holoketumó. Lugáa monó nagamí holoketuhe nene ma gelemuve.
1CO 1:17 Kilistó eza vegená monó nagamí holoketatane loko nimiselemimóma neve. Aí gakó lamaná lo keme keme itane loko lonetonoimóma neve. Itó Kilistó eza zohota zaló hili gakolámini zámuza lemekative loko lekelí likigilikagú apikulú aleko gele guni oaká gakó losá amumóma neve.
1CO 1:18 Zohota zaló hili gakola nene gapo golesagú viaká nia vegenalite gelego ha netá loló oaká noimóza, gapo lamanató novuni vegená nenete guluko, Ómasilokatí zámuzalagi gakó neve loko gelenoune.
1CO 1:19 Nenemú monó gotolaú Ómasímo li gakó makó láa liki luhuva gizinamóma neve: Leza gele guni oko matute koló onoive liki liaká nia vegenalitini gakóini ale golesa inogo uve. Itó sukulu napa lokunike gele vevesoaká noune liki liaká nia vegenalitini geleakáini nene gele ahulatove.
1CO 1:20 Ómasímo monó gelema vegenalitini geleakáinimú nene ha gakó neve loko gelekamó nenazo, nenemú gili guni iaká nia vegenalitini gakóini hí neve. Itó monó mogona apí ikimiaká nia vegenalitini gakóini hí neve. Itó itína gamenámini mogonamú gakó hoza lita vetini gakóini nene hí neve.
1CO 1:21 Itó Ómasímini gele vevesoakalímini zámuza utó noigo, vegená kezáini geleaká nenetunú Ómasímini mogona ániganigi ánigi vevesamamó. Nenemú Ómasímo giligo etokago, monó gakola lo kemehá nene vegená makolite gelego ha netá loló noimó nene vegená makó lo kemekuko, gili alévolé niago, Ómasímo kugutó vizeaká noive.
1CO 1:22 Zuta vegená není zuha keza haitó suni utó iko ánigatune liki amuza miliaká niave. Itó Kiliki vegená keza netá mogonamú gilinigi gumonó hiziki miniaká niamóza,
1CO 1:23 leza nene Kilistoni nene zohota zaló apili hele gakó lokuko, Zuta vegená keza gelego gena oaká noive, itó Kiliki vegená keza gelego, negi gakó loló oaká noimóza,
1CO 1:24 Ómasímo kelémo mola vegená Zuta ve niamó Kiliki ve niamó keza nene Kilistó zohota zaló hili gakokumú gelemó nene, Ómasímini helisa itó Ómasímini gele vevesoakaláa nene áminagutí utó oaká noive.
1CO 1:25 Vegená keza Ómasímini hozamú negi netá neve nilago, ámina negi netalímo vegenalitini geleakáini avilegeaká noive. Itó Ómasímini mogonamú zámuzala nomive nilago, ámina zámuza nomi netalímo vegenalitini zámuza avilegeaká noive.
1CO 1:26 Nigivénegita, Ómasímo ve nanámini sele lo likimimóma neve. Nenegú ánigiki gililo. Monó gelema vegenalite lekelikumú láa liki giliaká niave: Gili vevesi minamoláa mukí minamave. Itó zámuzagi minamoláa mukí minamave. Itó getakutí itiki minamoláa mukí minamave.
1CO 1:27 Liki linamóza, vegená kovogisaló negi niamoláa leza Ómasímo lelémo etó imó nene, gele guni onoune liki liaká a vegená kovoza hilitive loko alesa molo limimó neve. Itó vegená kovogisaló keé lamunimoláa leza Ómasímo lelémo etó imó nene, zámuzáinigi vegená keza kovoza hilitive loko alesa molo limimó neve.
1CO 1:28 Itó vegená kovogisaló gohogó vegená nounimoláa itó vegená kovogisaló guhalehale oko nounimoláa lezagi Ómasímo sele lo limimó nene kovogisagi vegenalitini lukesaváini akilitave loko sele lo limimó neve.
1CO 1:29 Lá okago, mikasiuka ve makolímo Ómasímini avogisaló agupe aleko iteminogo ive.
1CO 1:30 Ómasi eza Izesu Kilistotoka miní ameleketonoimóma neve. Kilistoni nene gele vevesatunitímini mogona minative loko, itó lihimate asú olimikiko minatunitímini mogona minative loko, itó lihimate ale ahulolimikiko ligika avova liko minatunitímini mogona minative loko, itó lelí lihimagutí gologí oletative loko amiseleletamó.
1CO 1:31 Nenemú gakó makó monó gotolaú láa liki luhuva gizinamó nene alévolé itive: Vegená makó nenete sigaga liki agepoka linigima Guivahanimukó litaze.
1CO 2:1 Nigivénegita, neza lekelitoka anitumó nene, Ómasímini asuguná gakó lo likimitove loko nene, vegenalite sigaga lita gakó negopa, itó není gele vevesoakaláa negopa,
1CO 2:2 neza láa loko lo hukouke vumóma neve: Neza lekelitoka vinake gakó lugáa laminake, Izesu Kilistoni zohota zaló apelemó nene gakokó lo likimitove loko vumóma neve.
1CO 2:3 Itó lekelitoka voko minumó nene keé lamuke nehelele vizigo luvoluvo zeko minumó neve.
1CO 2:4 Lá oko nouke, monó gakó lumó nene lakagata alitove loko mikasiuka vegenalite gili vevesina gakokutí lo lekememuve. Ómasímini zámuzámo itó Sikalahulímo není gakó hize lé okago, gihila zeaká imole.
1CO 2:5 Lá umó nene lekeza Ómasimú gili alévolé itamó nenémo vegenalite gili vevesiakakú negopa, Ómasímini zámuzagú leheta itive loko lá umóma neve.
1CO 2:6 Neza lamaná monokú olopa iki mina vegená nene gele vevesoaká gakokutí lo kemeaká noumóza, imane mikasiuka monó gelema vegenalite gili vevesiaká gakó itó kugulizaki ve hiliki haha ita ve nenete gili vevesiaká gakó liaká niamó nenéminoko losá amuve.
1CO 2:7 Neza Ómasímini asuguná gakó halá geko minamó nene lo utó oaká nouve. Ámina gakó nene vegená leza gonanalivagi loló oko minatune loko gozapá netá matá ale utó amike mina zupa Ómasímo ale vavá oko mololetamó.
1CO 2:8 Mikasiuka kugulizaki ve nenete ámina gele vevesoaká gakó mogona gili vevesamamó. Gili vevesalina nene, lelí Guivahani lapaná amelahini nene zohota zaló apelemaline.
1CO 2:9 Lá onoimóza, gakó makó láa liki luhuva gizinamóma neve: Vegenalite ánigama netá, itó kagatatunú gelema netá, itó vegenalitini kigikámo gelemi netá nene, Ómasímo kigika aminita vegená nene ale vavá oketonoimó neve,
1CO 2:10 liki luhuva gizinamómáminoko Ómasímo Sikalahuni amiselekago, ámina netakumú lo utó o lemeaká noive. Sikalahulímo netá matalímini mogona itó Ómasímini mogona halá geko minamolagi geleaká noive.
1CO 2:11 Hí vémo nene agivelahini agikámini mogona geleneive. Ezáa agikámini amelahogó geleaká noive. Ámináminoko Ómasímini agikámini mogona nene Ómasímini Sikalahulímo hamokó eza geleaká noive.
1CO 2:12 Itó Sikalahú nene monó gelema vegenatokatí alemuháma neve. Leza Ómasímo monó asapulagi lehizeletamó nene gele vevesatune loko Ómasímini Sikalahula aluháma neve.
1CO 2:13 Leza monó asapulagi aluhá nenemú logele hagele oaká nounimó nene, hanuva vegenalite kezáini geleakáinitunú li limikago negopa, Sikalahulímo lo lemekago lo kemeaká noune. Itó Sikalahulímini anó lupamú giliaká nia vegená nene monó lo kemekugo giliaká niave.
1CO 2:14 Ve makó Sikalahuki minamita vegená keza Ómasímini Sikalahulímini gakó ma geleminigave. Keza nana netáinigutí gilitave. Nomive. Sikalahú alina vegenalite gilitamoláa oko nenazo, Sikalahuki minamita vegenalite giliko negi gakó loló inogo ive.
1CO 2:15 Sikalahuki minata vegenakó netá mukilímini mogonamú hanuva gili vevesanigi niamóza, ve makolímo keí mogonataganamú lotuva legeminogo ive.
1CO 2:16 Nenemú gakó láa liki luhuva gizinamó nene gihila neve: Guivahanímini agikagú gakó nemó nene éaho gilitimó neve. Gakó akó noligo nene hí vémo alémo vatí igo limó neve. Ma nomive. Ma nomimóza, leza nene Kilistoni geleakaláámini oko nominune.
1CO 3:1 Nigive nagavese, neza lekelitoka vuke, ve Sikalahúinigi lo kemeaká noumola nenéminoko lo lekememuve. Lekeza monokú nene alévolé amake Kilistoni izegipa namunigitana iki niago, neza ve Sikalahunigi nomi vegená lo kemeakaláa nene lo lukumumó.
1CO 3:2 Neza likigikámini nosá alévoleláa lekememuke hanuva aminíma lukumumóma neve. Likigikámini nosá alévoleláa nene nana iki naline. Lekeza litaha lekemetamenigi ha nianazo, itínasa nene nosá alévoleláa nata avotigí iki minamave.
1CO 3:3 Lekeza nenémináa miniki kemekugú niki lova leta lava leta iki hanuva vegenakitana nenéminiki litaha lekemetamenigi miniaká niave.
1CO 3:4 Lekeza Pauloni vegenala noune itó Apoloni vegenala noune liki liaká nianazo, ve nenémináa lekeza numuká vegitana niave loko loleketanogo uve.
1CO 3:5 Lekeza lelikumú nanamú hizi hoú liaká niave. Apoloki nezagi hanuva Ómasímini gelekelé izegipalatosa Guivahanímo hoza gakó loletatíminoko monó lo lekemeko nousigo, aikumú gili alévolé inamóma neve.
1CO 3:6 Nénisi lekelitoka hoza aleko ale zuhá umó. Apoló nene liliha aleaká imóza, Ómasímo nene lusaváa gekago gihila zeaká noive.
1CO 3:7 Nenemú ale zuhá oaká noi vemú lamitune, itó liliha aleaká noi vemú litunimó negopa, lusa gekago gihila zeaká noi ve Ómasimú hamokó litune.
1CO 3:8 Hoza aleko ale zuhá oaká nou ve itó liliha aleaká noi ve leza hamokó lelegitó nousive. Meinaváa nene hoza alusi lelegitó etó etó oko alinogo usive.
1CO 3:9 Leza Ómasímini hozaló veva nousive. Ómasímini minía nene lekelisi niave. Itó lekeza Ómasímini numuni apala niave.
1CO 3:10 Ómasímo hoza lehizenetamole loko neza numuni geaká ve gihilámina simeni lapusa ale hizumó. Itó nenémini amupiló ve makolite miní amiki numuni giaká niave. Nenémináate gili hee li miniki gitaze.
1CO 3:11 Lapusa hizenoumó nemó nene Izesu Kilistoni aí akeleko makó hizeakaláa nomive.
1CO 3:12 Itó lapusa nenémini amupiló makolímo goli silivá nenetunupe itó meinava iteko mina gehanitunupe itó zasiha lónohani méniha nenetunú gitimó nene, minoko numuni gimó nenémini mogonáa utó inogo ive.
1CO 3:13 Minoko gamena napaló mogonala utó noitó nene ló napa guluma inogo ive. Itó ló nenémo numuni nigeke hoza alemó nenémini mogona ale utó molanogo ive.
1CO 3:14 Ve makolímo lapusa amupiló numuni gimó nene lolímo lo lamaná amitimó nene eza meinava alinogo ive.
1CO 3:15 Itó ve makolímo numuni gitó lolímo lo asú itimó nene, Ómasímo aseva zetoko lokutí agutó vizitimóza, eza meinava aleminogo ive.
1CO 3:16 Lekeza nene Ómasímini monó zavusave niave, itó Ómasímini Sikalahú nene mulutikú minoko aleko oaká noimó nene gelemahe.
1CO 3:17 Ómasímini monó zavusave nene etó keké vizeko neve, itó aí zavusave lekelisi niave. Nenemú makó keza Ómasímini monó zavusave ali golesa itamó nene, Ómasímo ámináminoko ámina vegená kelémo golesa inogo ive.
1CO 3:18 Lekeza likigikatini agoka vizemilo. Lekelikutí makolímo monó gelema vegenalitini kovogisaló gele vevesoaká ve nouve loko agata gilitimó nene, ámina gakó gele ahulokoko monó gelema vegenalitini kovogisaló negi ve loló oko minatimó nene Ómasímini agómulaló gele vevesoaká ve minanogo ive.
1CO 3:19 Mikasiuka monó gelema vegenalite vevesokave liki lita gakó nene Ómasímo gelekiko negi gakó loló inogo ive. Nenemú monó gotolaú Ómasimú gakó makó láa liki luhuva gizinamóma neve: Monó gelema vegenalitini kogómulaló gili vevesiki mina vegená keza gele vevesonoune liki netá nalemó nene gelehusi gekimikago, áminámini agepagú viki apiliaká niave.
1CO 3:20 Itó makó lá oko neve: Guivahanímo gele vevesonoune liki liaká nia vegenalite kagata nigele gakó nene ha netá neve loko geleneive.
1CO 3:21 Nenemú lekeza vegenalitini kugupe alimi iti iti amilo. Netá matá mukí nene lekelikumule loko mololikimikago neve.
1CO 3:22 Paulona itó Apoló itó Pitá leza nene lekelikumule loko gizapa ahulolimikago noune. Itó mikasiuka netá matá mukí itó minoakape heleakape itó itínasa minati netape itó alika utó iti netá mukí nene lekelí mututoni neve.
1CO 3:23 Itó lekeza nene Kilistoni mututoni niave, itó Kilistó nene Ómasímini mututoni noive.
1CO 4:1 Lekeza lelikumú gilikiko, Kilistoni gelekelé ve itó Ómasímini henonímini gizapa ve itó Ómasímini asuguná gakó lole ale ve loló ino.
1CO 4:2 Itó henonímini gizapa ve keza hoza amelaho litokó hoza alitave liki linamóma neve.
1CO 4:3 Lá onoimóza, nezánemú litoze. Lekelisihe itó vegená lugáate iki miniki není gakó litamó nene gelekugo gihila loló aminogo ive. Itó nezáne mogonánemú lotuva legeminogo uve.
1CO 4:4 Není lihimáne netimó nene gelenamuve. Lá onoimóza, není mogona nene Guivahani hamolímo ale utó inogo inazo, nenemú lihimáne nomimó nouve loko laminogo uve.
1CO 4:5 Nenemú lekeza vegenalitini mogonáinimú loakakumú nene litá iki lamilo. Guivahani ezáa atiginá oko ati gamena nene ligikagú asuguná ne netá nene ale lapanató molanogo ive. Itó vegená ligikagú geleaká nouni gakó nene ale utó o asú inogo ive. Lá okoko vegenalitini mogonáini ánigokoko etatitokó kelémo napa inogo ive.
1CO 4:6 Nigivénegita, lekeza lelí mogonáa lá iki nánigiki gili hee litave loko gakó nolumó nene Apoloki lezateloka lo moloko noluve. Monokú lá iki minalo loko lo mololeta gakó nene avilegemiki vegená lugáa kilími napa iká itó lugáa alivi letivi iká amilo.
1CO 4:7 Éaho lokago lukugupe alimi itiaká niave. Lekelitoka netá matá mukí vaí oko nemó nene Ómasímo lekememihe. Óe, Ómasímo netá matá mukí lekeme asú onoimó nenazo, lekeza nanamú gelego Ómasímo netá lekememimó gelekago lezatete ale utó okune liki lukugupe alimi itiaká niave.
1CO 4:8 Lekeza lekezatinimú láa liki giliaká niave: Lagatupa okago, monolímini netate vaí oko neve. Pauloge niamago lezategó lugulizaki ve loló oko minoaká noune liki liaká niamóza, Ómasímini avogisaló lamaná lukugulizaki ve lilí itanazo. Lá iki miniki lelí limimí iki lilímiki vikiko, lekelitoka miní ameko lugulizaki vegó loló oko minatuninazo.
1CO 4:9 Neza láa loko nagata noguluve: Ómasímo aposolo leza vegenalitini kigilikagú lelémoko lemeko mololetamó gelekave. Lá okago, goní ilimikago lipili ahulatakumú ageva geko nominuhá ve gelekune. Mukitoka ageloge niamó itó mikasiuka vegená niamó keza lelí ánigi goselé ikago nouhá gelekave.
1CO 4:10 Leza nene Kilistokumule loko vegenalitini kogómulaló negi ve loló oko nounimóza, lekelisi nene Kilistotoka miní ameko geleakate vaí oko neve liki giliaká niave. Leza keé lamunimóza, lekeza alévolé oko lugulizaki ve noune liki nigelehe. Vegenalite lamaná lelí nene alivi letivi iaká niamóza, lekelí lukugupe alimi itiaká niave.
1CO 4:11 Leza nene nosánetakumú zahí nagamikumú gaúna heleko nominune. Lipiliaká niago, gineganete nomimó numute nomimó minoaká noune.
1CO 4:12 Lugupémini netá utó itive loko lezate ligizanitunú hozaváa alunike ale utó oaká noune. Lelikumú alivi letivi ikago, nónohá zekimiaká noune. Gopoguni mililimikago mukahá osá amune.
1CO 4:13 Lugulizá ali mumusopa zikago, kelémo hulu oaká noune. Leza izahuza netá loló okunike, vegená mukilitini pipizakitana minoaká noune.
1CO 4:14 Neza lokovoza hilitive loko gakó imane gizamuve. Neza nigika lekemenou gipáne mohóne lakagata aleko luhuva imane nogizuve.
1CO 4:15 Kilistoni monokú apí ikimita ve nene vaí iki nitamóza, ametike mukí niamave. Nénisi Izesu Kilistoni monó lo lukumuke ametipina loló oko nouve.
1CO 4:16 Nenemú nene není nigizakagú lisiki némegetatave loko lakagata aluke noluze, gililo.
1CO 4:17 Neza lá itave loko Timotini amiselekugo, lekelitoka novive. Eza nigika amenou ve Guivahanímini monokú gipáne loló oko minake, mukí netá ale gapoló molokogó aleaká noive. Eza voko neza Izesu Kilistotoka gímizeuke gosohá gapoló mohona oaká noumó nene numutó namató aí vegenala zuha lo kemeaká nou gakó goha lo lekemekiko gilitaze.
1CO 4:18 Itó lekelikutí lugáa nenete nenikumú nene aminogo ive liki hokolizá iki gopa miniaká niamóza,
1CO 4:19 Guivahanímo gelekiko, lamaná okikoma, mino hána aminake lekelitoka vinake, ámina hokolizá iki mina vegenalitini gakoláa gelekinake, zámuzáini netihe nomitihe nenémini mogona ale utó inogo uve.
1CO 4:20 Ómasímini gizapaló minoakalímini gapo nene gakokú nomive. Ómasímini zámuzagú nene utó oaká noive.
1CO 4:21 Itó lekeza nenikumú nanave liki liaká niave. Mukahaki ano liki nilahe, itó nigika lamanaki hulu oko ano liki liaká niave.
1CO 5:1 Lekelikumú láa liki lamaná likago gelekuke ininá okuve: Lekelitoka moko netá haitolímini numuká vetitoka utó amoakalímini utó onoimó nene gipalámo amelahini venalagi mihina iaká niasive liki lakumú noluve.
1CO 5:2 Itó lekeza netá nenémináa utó onoimó nene lokovoza hiliki lukugupeló gilisá amahe. Lá niake monó vegená noune liki lukugupe aliki otiaká niamó nene etamive. Lekeza miluma giliki lokovoza heleaká noi netá aleaká noi vema nene ali ahulitatanazo.
1CO 5:3 Neza nugupetunú hotó nouke nigika lekelitoka nego ámina netá loló i vemú nene vogalatikú noukegitana láa loko lo hukumó:
1CO 5:4 Lekeza alegesá iki niiko, itó neza nigikatunú gele nolukumugo, Guivahani Izesuni agulizató itó aí zámuzaló ámina ve nene holutikutí amisili ahulataze.
1CO 5:5 Lá niiki ámina ve nene agupegú miluma geleoko eza litaha agika ahulokiko Guivahani Izesuni gamena alitokiko ámina vémini amenía aseva zetatihe liki Satani agizakú milatave loko nololeketuve.
1CO 5:6 Monotegi vegená noune liki lukugupetini aliki itiaká niamó nenemú gulugo golesa oaká noive. Iza ekesaláa nene netá komámo izavagú holokago gizi vatí amó nene ekesá o asú oaká noimó nene gelemahe.
1CO 5:7 Nenemú ekesalagi ve nene gizaká iki alími ahulikiko, noviko, gihila lagámini lilí ilo. Lekelí ekesá netatini mota gilato asú okamóma neve. Leza Zuta ve avotegini asenini zeketakumú gele minoaká holisi nene sipsip iza nanogo numutegutí ekesá netá ahulo asú okunike ekesá netá nomi peleti noaká nouháza, lelí asele zelimiaká sipsip iza Kilistoni nene lelí lihimamule liki apilinamóma nenazo,
1CO 5:8 nenémini holisiváa minatune loko musi netá hokolizá nenémini ekesá netala ahulo asú okinake, mokoná netalímini gihiláa itó gakó gihila lagáminigó ekesá netala nomimó nene ale mininake holisiváa minatune.
1CO 5:9 Neza luhuva netá makó gozapá láa loko gizo lukumumóma neve: Lekeza mokoló vegenaki nosá gitigi nímaní iki apiziki minamilo, loko loleketonoumóma neve.
1CO 5:10 Láa loko lumó nene monó gelema vegenalitini mokoló vehe itó makolímini netató ánigo lamaná oaká vehe, itó guminaló vehe itó gipe lakegusani lugeha netá ale miniaká nia vehe, keikumú lamumóma neve. Keí nene mikasi ahulatuni zupahé ahuloketatunitó niave.
1CO 5:11 Neza néminokomú gizo lukumumóma neve: Monó nogili ve likigivetipo makolímo mokoló mohona itihe itó makolímini netató ánigo lamaná oaká ve noitihe, itó gipe lakegusani lugeha netató minatihe, itó vegená kemegeka kamagaka litihe itó negi nagamitokó mohona itihe, itó gumina vaukalokó mohona iti ve nenémináagi apiziki miniki nosánetá namitave loko loleketonoumóma neve.
1CO 5:12 Leza monó gelemiki hetoka mina vegenakumú gakó lo hukoketosá nene lelí hoza nomive. Lekeza holutikú monó nigele vegená keí lihimáinímini gakolamú litamó nene lamaná inogo ive. Itó hetoka nia vegenalitini lihimáinímini gakoláa nene Ómasímo linogo ive. Nenemú monokú gakó láa liki luhuva gizinamó nene gili minalo: Vegená golesa ahulikimikiko holutikú minamino.
1CO 6:1 Lekelitokatí makolímo nene agivelahini lihima ale minatimó eza gakó nene monó vegenatoka lamoko monóini nomi vegenatoka noloko goní omiaká noimó nenemú lokovoza helemihe.
1CO 6:2 Monó vegená leza minoko monóini nomi vegenalitini gakó lo hukanogo une. Nene ma gelemahe. Itó minoko hoza nenémináa alitave loko loleketonoimóma nenazo, lekelí gakotini hutuva utó okikoma, li hukata avotigila iki minamahe.
1CO 6:3 Leza minoko ageló vegenalitini gakoki lo hukanogo une. Nenemú ha netá utó okikoma, vávani oko hanuva lo hukanogo une.
1CO 6:4 Ha netá nenémini gakoláa utó okagoma, lekeza nanamú monó guluhá vegená leza guluko lemeaká noi vegená nenémináa keitoka aliki vikago, li hukilikimiaká niave.
1CO 6:5 Lekeza gakó imane gilikiko, lokovoza hilitive loko lo nolukumuve. Lekelitokatí ve makó agatagú hee hee lo mina vema noamihe. Itó lekelitoka gakotini utó noikoma, aitoka aliki vikiko, ale hee loleketatimóza,
1CO 6:6 lekeza nenémini isá amave. Izesuni zuhagutí makolímo agivelahini lihima utó okagoma, monóini nomi vegenatoka aleko vokago li hukimiaká niave.
1CO 6:7 Lekelisi eza goní omikago eza goní omikago iaká niamó nenémo monotini aleko lemeaká noive. Likigive lugáate netá golesa aleleketatune liki nilikoma, helegalokagó minatinazo.
1CO 6:8 Lekeza nene lekezatinigi netá ali gopa iake, gumina vauka niaká niave. Lá niake, monokú ve likigivetikinigi ámina ikimiaká niave.
1CO 6:9 Netá golesa aliaká nia vegenalite Ómasímini avogisaló vi hiliakaláa nomive. Nenema gelemahe. Lekeza likigikatini agoka vizemilo. Gumesisi mokoló vegená itó gipe lakegusani lugeha netató vegená itó ve vená huki ezega emega iaká vegená itó vémohe venalímohe agivelahitoka gímizekiko akiaká nia vegená nenehe,
1CO 6:10 itó guminatamina vegená itó makolitini netató ánigi lamaná iaká nia vegená, itó negi nagamitó mihina iaká nia vegená itó kemegeka kamagaka liaká nia vegená, itó laskoli, vegená nenémináate Ómasímini avogisaló vi hilaminigave.
1CO 6:11 Itó lekelikutí vegená lugáa gozapá nenéminiki minamóma nemóza, itína nene likigika nagamí zelikimiake itó ale guluvitolikimiake, Guivahanite Izesu Kilistoni agulizató itó lelí Ómasímini Sikalahulímini agulizató lihimatini asú olikimikago niave.
1CO 6:12 Lekeza mukí netá nene gakola nominazo hanuva alesá neve liki liaká niamóza, mukí netá nenémo ma lelémo vatí aminogo ive. Itó lekeza mukí netá nene gakola nominazo hanuva alesá neve liki liaká niamóza, netá makolímo agulizaki ve loló o liminogo noiko gele amemitune.
1CO 6:13 Lekeza nene goula nosá nene lagatupámini netale itó lagatupa nene nosánetakumú neve liki liaká niamóza, minoko Ómasímo nene áminagi áminagi gizo lú nokiko haha inogo ive. Lugupémo nene moko netá aleakakumule loko nomive. Guivahanímini luhuva utó itive loko neve. Itó Guivahani eza lugupémini amelaho noive.
1CO 6:14 Itó Ómasímo Guivahani nene heleneikutí alémo otimó ámina oko zámuzalatunú leza lelémo otinogo ive.
1CO 6:15 Lukugupetinímo Kilistoni gelekelé oaká noimó nene gilisá amahe. Itó Kilistoni gelekelela eza goha ale viligokoko mokoló venalímini gelekelé otatihe, olo. Íi, lá oko nomive.
1CO 6:16 Lekeza láa liki gilisá amahe: Ve makolímo mokoló vená makotoka gímizekikoma, keza kugupenini kigikáini mili hámakó iiki minatáimó neve. Nenémini luhuva gakó makó láa loko nemóma neve: Keza lositató kugupe kigika hamokó loló okiko apiziki minatáive.
1CO 6:17 Lá oko nemóza, makó eza Guivahaniloka gímizekiko ezagi kigikáini hamokó loló inogo ive.
1CO 6:18 Lá onoimó nenazo, mokolú netá golisi italo. Ve makolímo netá golesa lugáa alitimó nenémo ezáa agupeló gímizemitimóza, mokoló netalímo netá nenémo ezáa agupe ale golesa inogo ive.
1CO 6:19 Itó lekeza láa liki gilisá amahe: Lukugupe nene Sikalahulímini monó zavusave neve. Ómasímo lekelí lukugupémini agikagú minoko aleko itive loko mololeketonoimóma neve. Lekeza nene likigika lukugupémini amelage minamanazo,
1CO 6:20 itó lekelí meina hizekamóma nenazo, nenemú lukugupémo Ómasímini agulizá ale otino.
1CO 7:1 Lekeza luhuva netá gizi nemeke loká inita netakumú lo utó molatoze, gililo. Ve makolímo vená alemoko hanuva minatove litimó nene lamanale.
1CO 7:2 Itó lá onoimóza, moko netakumú gimilegú moloaká netá nenémo vaí oko minokanazo, nenemú ve nene etó etó iki vená aliiki venáinigi minatamó nene vatí oko neve. Itó vená keza ámina iki etó etó iki veló viiki váinigi minatamó nene vatí oko neve.
1CO 7:3 Itó ve neneka gugupe nekisa nene venaka mosetamo. Itó ámina oko venalika gugupe nekisa nene vaka mosetamo.
1CO 7:4 Vená geza gugupémini netá nene geí nomive. Vakámini netá neve. Itó ve geza gugupémini netá nene geí nomive. Venakámini netá neve.
1CO 7:5 Vego venako lekeza lukugupetini ali amanapa amilizo. Hanuva Ómasiloka linigi goí iki ligili hagili iiki gamena miliiki mini hotó itái gamenamú litáimó nene, lamaná inogo ive. Milatái gamena asú okiko goha ali apiziiki minalizo. Milatái gamena aviligitáimó nene, Satá eza gimilikú molokative loko noluve.
1CO 7:6 Ve aleve lilí iki minatave loko lo hukoleketugopa, hanuva gele lukumuke noluve.
1CO 7:7 Nezáne noutíminiki gohuna minatave loko geleaká noumóza, Ómasímo zámuza haitopaitó lehizeletamó nenazo, makó keza ve aleve lilí itamó, itó makó keza gohuna minatamómámini zámuza alinamóma neve.
1CO 7:8 Getó venaki itó gohuna vegi itó gevoná venaki keí gakó nene láa loko noluve. Keza není suni aliki veló vamiki vená alemiki minimi ititamó nene, vatí inogo ive.
1CO 7:9 Lá itamóza, gumesisi lakagata nene ve vená huko ezega emega oaká lakagata gilitamó nene, ámina netalímini loláa nenémo lekelémo golesa okatize, ve aleve lilí iki minata sunímo vatí oko neve.
1CO 7:10 Ve aleve lekelí gakó litoze, gililo. Nene není gakokó nomive. Guivahanímini agepagutí gakó noluve. Vená keza váini ahulikitamino.
1CO 7:11 Itó váini ahulikitinitamó nene, goha veló vamiki hanuva minino, itó lá amiki váinigi goha apiziki minino. Itó ve keza venáini ahulikitamino.
1CO 7:12 Vegená lugáatini gakó litoze. Gilikiko, Guivahanímo lokago alika geleake nolihe liki gelemilo. Negepa ale vávani okago nololeketuve. Izesukumú gele alévolé onoiti ve makolímini venala eza monó gelemi vená minatimó nenémo vanagi apizeko minatíive loko gelekikoma, vanámo amisele ahulotamino.
1CO 7:13 Itó Izesukumú gele alévolé onoiti vená makolímini vana eza monó gelemi ve minatimó nenémo venalagi apizeko minatíive loko gelekikoma, venalámo amisele ahulotamino.
1CO 7:14 Monó gelema ve nene venáinilokatí lusa nenémo kezalokagi voko aleneive. Itó monó gelema vená nene váinilokatí lusa nenémo kezalokagi voko aleneive. Lá noigo, gipa mohóini nene lusaninigi lilí iki niave. Keitoka lusa minamilina, izegipáini nene monó gelema vegená minaline.
1CO 7:15 Lá onoimóza, monó gelemiti vémohe itó monó gelemiti venalímohe vanahe itó venalahe ahulotoko vitove loko nolikoma, géneka lamilo. Ómasímo geha ziki apiziki minatave loko sele lo limimóma nenazo, nagá zeko ale minatunimó nomive.
1CO 7:16 Vená geza vakagi apiziki minatáimó nene, monó gapogú nene vaka alémoko atape, amitane. Nenéa gelenape, olo. Itó ve geza venakagi apiziki minatáimó nene, venaka nene monó gapogú alémoko atape, amitane. Nenéa gelenape, olo.
1CO 7:17 Lekeza etó etó iki nene Guivahanímo iki miliki minatave loko loleketamó itó Ómasímo sele lo likimi zupa iki miliki miniaká a mogonaló nenegukó monokú minino. Neza numutó namató Izesuni vegenala zuha gakó lo kemeko némika loko lo hukoaká nouve.
1CO 7:18 Vegená makó nene Ómasímini anosa kugupeló milikimikago niago Guivahanímo sele lo kemekago imi nitamó nenete ámina anosa ahulata gapomú vitagá amitaze. Itó vegená makó nene kugupeló Ómasímini anosa nomimó niago Guivahanímo sele lo kemekago imi nitamó nenete ámina anosamú voká lamitaze.
1CO 7:19 Ómasímini anosa aliki minatamó itó anosa nomimó minatamó nenémo netá gihila nomive. Ómasímini agepagutí gakó gili aliki minatamó nenémo gihila neve.
1CO 7:20 Vegená lekeza nanámini mogonaló iki miliki niago Ómasímo sele lo likimimó nehe. Ámina mogonalokó minalo.
1CO 7:21 Geza megusa izegipa loló oko noako Ómasímo sele lo gemeneitimó nenemú gagata losi gelemoko áminagukó minozo. Itó megusa izegipa loló oko minoko hoza aleaká noanikutí gologí ogetatune liki nilikoma, géneka lamo.
1CO 7:22 Vegená makó nene megusa izegipa lilí iki niago Guivahanímo sele lo kemeneitimoláa keza Guivahanímo lihimáikutí apasoketa vegená niave. Itó ámináminoko vegená makó nene hanuva niago Guivahanímo sele lo kemeneitimoláa keza Kilistoni megusa izegipa lilí iki niave liki gili minalo.
1CO 7:23 Izesú eza lekelí meina hizeneimóma neve. Nenemú mikasiuka vegenalitini gopoguni miliki gelekelé ikitamiki Izesunigó gelekelé itiki minalo.
1CO 7:24 Nigivénegita, lekeza etó etó iki gozapá nanámini mogonaló iki miliki niago Ómasímo sele lo likimimó nehe, ámina mogonalokó itína gamenagi Ómasiloka gímiziki minalo.
1CO 7:25 Itó veló vama venakumú nene Guivahanímini agepagutí gakó alenamumóza, Guivahanímo agika hize nemekago monónegi loló oko nouke, nezáne nagata nogulu gakó lo likimitomó neneló lekeza leheta itave loko noguluve.
1CO 7:26 Itína gamena nene golesa netalímini agikagú nounike lugupe gasova okago noune. Nenemú ve makó keza vená alemiki gohuna minatamó nenemú gelekugo lamaná inogo ive.
1CO 7:27 Vená aleneitanimó nene, ahulatove loko gelemo. Itó vená alemoko hanuva noitanimó nene, venakumú gelemo.
1CO 7:28 Itó vená alitanimó nene golesa aminogo ive. Itó hanuva noiti vená makolímo veló vitimó nene golesa aminogo ive. Lá onoimóza, ve aleve keza lugupémini netakumukó giliki miluma giliki minanigave. Itó neza nenémini gelehusigutí akagá oleketatove loko noluve.
1CO 7:29 Nigivénegita, gakó imane lo nolukumumó nenémini mogona lá oko neve: Ómasímo mola gamena mota alitokave. Itó gelekelé otatuni gamena mota alínipa okanazo, venaki ve lekeza Guivahanímini hozagú iki miliki itamó nene ve aleve lilí amamó giliko minalo.
1CO 7:30 Itó ive nama iaká nia vegená lekeza iki miliki itamó nene ive nama amamó giliko minalo. Itó lokogoliza viziaká niamó lekeza iki miliki itamó nenémo lokogoliza vizemamó giliko minalo. Itó netá matá meina kona iki miniaká niamó nenémo henokanotini nomimó giliko minalo.
1CO 7:31 Itó nosá molosaka liaká niamó nene lá amamó gelekiko minalo. Mikasi imane luhuvagi nego ánigoko geleaká nouháza, mota vo tolova inogo ive. Nenemú gakó imane noluve.
1CO 7:32 Lekeza nene ha netakumú mulutini itemiko minatave loko gelenouke noluve. Gohuna ve nenete Guivahanímini hozamú giliki minanigave. Miniki Guivahanímo gelekiko lamaná itive likigó iki miliki inigave.
1CO 7:33 Venaki ve nenete lugupémini netakumú gilinigave. Lá niiki venáinite giliko lamaná itive likigó iki miliki inigave.
1CO 7:34 Lá iake kagata losi giliki miniaká niave. Itó áminagó iki vená mohó getó keza Guivahanímini hozamukó giliki minanigave. Lá niiki kigika kugupe Guivahanímini loló itive likigó iki miliki inigave. Itó vegi vená nenete kugupémini netakumukó gilinigave. Lá iiki váinite gili lamaná itave likigó gilinigave.
1CO 7:35 Lekeza vatí iki minatave loko gakó imane lo nolukumuve. Lekelí gapo hize lí ugopa, lekeza gopa amiki likigikatini mili nupa ikiko, Guivahaniloka mukipa miniko gelekelé itatave loko noluve.
1CO 7:36 Itó ve makó eza mohola nene veló viti gamena asú inogo noikoma, itó amelaho nene ale minanogo goselé apelekikoma, veló amisilinogo nookoma, amisilitimó nene lihima aleminogo ive.
1CO 7:37 Lá itimóza, ve makó nenémo agikatunú mohóne nene hanuva minative loko gele hamó oko gilikoma, gena amiko, veló vamitive loko lo hukatimó nene etanogo ive.
1CO 7:38 Nenemú ve makó eza mohola veló vitive loko gele amitimó nene, etanogo ive. Itó makó nenémo mohola amiselemoko ale minatimó nenémo iteko neve.
1CO 7:39 Vená makolímohe makolímohe vanámo oko moloko ititoka ititoka oko ezaló apizeloko voko minatize. Vana helekiko nene, ve makotó vitove lokoma hanuva vitize. Lá onoimóza, gopa napa minoko nomive. Guivahanimú geleneiti veló vitive. Lá onoimóza,
1CO 7:40 nagata gulumó veló vamoko hanuva minatimó nene, agoliza vizeko minanogo ive. Nene není gakó nemóza, nagata gulumó Ómasímini Sikalahú nenitoka nego noluve.
1CO 8:1 Itó soza ómai netalímini miguhala niaká niamó nenemú lo likiminogo uve. Leza mukitó nene netá mogonatagana geleaká noune liki liaká niamóza, mogona geleakaláagó gelekunike lugupe aleko iteaká noune. Ligika kemeko nasahilí oketoko minatunimó nenémo luhusate ale gilitolimikiko lamaná oko minanogo une.
1CO 8:2 Makó keza geleakate napa neve liki litamó nene geleaká gihila makó alinamave loko litune.
1CO 8:3 Makó keza kigika Ómasiloka mili gikí litamó keí nene Ómasímo giliko lamaná inogo ive.
1CO 8:4 Nenemú soza ómai netalímini miguhala noakakumú nene láa loko geleaká noune: Ómai netá eza netá gihila nomive. Ómasi eza hamokó gihila noive.
1CO 8:5 Ómasi mukí nene okulumakú itó mikasigú niave liki liaká niave. Itó ómai netá guivahani sozámini mukí niamó gelekamóza,
1CO 8:6 leza nene Ómasi ameteho hamokó noive loko gelenoune. Aitokatí netá matá mukí utó o asú onoimó, itó leza aí mututoni loló itune loko noune. Itó Guivahani hamokó Izesu Kilistó aí agizakutí netá matá mukí utó onoimó itó leza aí agizakukó noune.
1CO 8:7 Lá oko nemóza, vegená lugáa keza nene mogonáa lá oko noimó nene gili guni isá amave. Itó nenémináate ómai netá eza netá gihilave liki minake, sigaga litiki minake, kigika okamóma nenazo, miguhala nake goliva gelego, genavagi loló noigo, nake kigikáini ali golesa iaká niave.
1CO 8:8 Ómasi eza nosánetá noaká namoakakumú giligo golesa aminogo ive. Miguhala noaká mositunimó nene gele golesa itihe. Itó nokuko gele lamaná itihe. Lá oko nomive.
1CO 8:9 Hanuva lugáa lekeza lagava giliki niaká niamoláate likigivetikini kigika losi pasi i vegená kigikáini ali gopa ikimikataze, nenemú giliko gena likivisino.
1CO 8:10 Geza matuka koló ominamó neneka, ómai netalímini numukú miguhala noko noako, gigivekaho makolímo giliko gena oaká noiti vémo ánigokoko láa loko linogo ive: Nonamole. Neza natomole. Loko lokoko nanogo ive.
1CO 8:11 Natimó nene, gigivekaho monó lagasó alenei ve Kilistó nohilike meina hizenei vema geí gigikaloka vokoko hoipa loko golesa amitimó nehe.
1CO 8:12 Lekeza nenémini iaká niake, likigivetikini kigika kemeni alévolé ami vegená goihá giligili nikitake, kigika ali gopa ikimiaká niave. Kigika ali gopa ikitatamó nene, Kilistoni goihá giligili itamó gilinogo ive.
1CO 8:13 Nenemú neza iza mémela nonugo, nigivéneho nenemule loko gele gopa oko lihima alekatinazo, aikumú gulugo, gena okikoma, iza mémela mose oko mininake hilitoze.
1CO 9:1 Neza nagá makokú minamuve. Nénisi vegenalitini megusa minamuve. Nénisi nene aposolo nomive liki nilahe. Nénisi nene Guivahanima ánigamuhe. Hozanémini gihiláa Guivahanímini nasahilikú utó oaká noimó nene lekelisi nene lá isá amahe.
1CO 9:2 Nénisi nene vegená lugáatini aposolo minamugoma, aposolo hozanémini gihiláa Ómasímini lusaló utó amoláa nene lekelisi nianazo, lekelí aposolo lamaná nouve.
1CO 9:3 Aposolo hoza aleaká nou mogonánemú loká iaká nia vegená nene gakó imane ale viligoko láa loko lo kemeaká nouve.
1CO 9:4 Aposolo lugáa keza lekelitokatí nosánetá zahí nagamí aliki niki minikago, lelikumú nene namitáive liki li hukilitatahe.
1CO 9:5 Pitá itó Guivahanímini agunamotamolagi itó aposolo lugáa keza venáinigi monó hozaló nivago nosánetá kimiaká niave. Lá niago leza áminámini okogó venategi monó hozaló vitíinazo, nosánetá mosilitatamó nene etatihe, olile.
1CO 9:6 Nezagi Panapasiki lezagó ligizanitunú hoza aleaká nousimó nene ali ahulatáive liki gili limitamó nene etamitihe.
1CO 9:7 Gililo. Pilisí ve keza lova hizita netá kezáini moníinitunú meina hiziaká niahe. Itó ve makolímo hoza aleko zuhá itimó nene omolokiko aleko namitihe. Itó ve makolímo pulumaká iza gizapa onoitotí keí aminí namitihe.
1CO 9:8 Gakó láa loko nolumó nene imane mikasiuka vegenalitini gakó nolumóza, monó gotolaú gakó makó ámináminoko utó noive.
1CO 9:9 Mosé lo hukoko li gakó makó láa loko lonoimóma neve: Pulumaká nenémo hoza alegetoko méniha gihisi nanogo noikoma géneka loko agepa viseletamo. Loko Ómasímo limó nene pulumakakumukó lamive.
1CO 9:10 Vegená lelikumuki lo moloko limóma neve. Hozagaza aliaká niamó nenete gihila utó iko natune liki kagata losi gelemake, zuhaina iaká niamó nene etokave.
1CO 9:11 Leza nene lekelitoka likigikámini netá gihila nene zuhá oaká unitó meinaváa lekelitokatí lugupémini netá alitunikumú gilikago gena okahe.
1CO 9:12 Lugáa keza lekelitokatí moni henokanoni aliaká niamó nenémo etokamó nenazo, lamaná lezagi nene áminámini oko lekelitokatí alitunimó etative. Lá onoimóza, leza apí oko hoza alunikutí emane lugupémini netá alemuháma neve. Kilistoni gakó lamanalímini gapo hize lí omikatune loko lekelitokatí moni henoni alitave liki gili liminamóza, lá amunike ahulokunike gena aleko mohona oaká noune.
1CO 9:13 Monó zavusave napagú hoza alemoláa keza monó zavusavegú Ómasímini avogisaló milita nosakutí niaká niave. Itó ló lónogó iake Ómasi guguni gizi amiaká nia ve keza vegenalite Ómasímini avogisaló milita netakutí ali nímaní iaká niave. Nenéa lekeza gilisá amahe.
1CO 9:14 Itó monó gakó lole ale ve leza ámina gakó giliaká nia vegenakutí lugupémini lukesava alitave loko Guivahanímo lo hukoletonoimóma neve.
1CO 9:15 Lá onoimóza, nénisi ámina vililita gapoló vosá amuve. Itó lekeza nene ámina suni alinitatave loko gelekuke luhuva imane gizamuve. Itó ve makolímo nene neza hagitana oko monó lo lekemeaká noukumú nogoliza vizeko nugupe ale oteaká noumó nene aleko lemekative loko nenemú gulugo gena okanazo, heleaká netalímo není alitihe loko nenemú gulugo, vávani noive.
1CO 9:16 Gakó lamaná lo hutilí oaká nouve. Lá noumóza, ámina hozaváa nene není numupiló molonoimóma nenazo, nenemú nugupe aleko iteko sigaga loko litomó ma lamaná aminogo ive. Izesuni gakó lamaná lo hutilí amulina, nagataló nagataló igo minuline.
1CO 9:17 Hoza nene nezáne nagata geleko ale utó oko alulina nene, minoko meinaváa alulinamóza, nezáne nagata geleko alemumóma nenazo, mogonáa lá oko neve. Ámina hoza nene Ómasímo nemekago numupiló itekago aleaká nouve.
1CO 9:18 Nenemú meinaváa aleaká noumó nene lá oko neve. Neza monó hozaló novuke, Izesuni gakó lamanáma meinaváa nomimó vegená lo keme keme oaká nouve. Lá uke gakó lamaná loaká nenémini meinaváa lugupémini lukesaváa alitave liki linamó nene ale ahuloaká nouve.
1CO 9:19 Neza vegená makolitini megusáini minamumóza, vegená mukí nene Kilistotoka kelémo molatove loko gopa mukí vegenalitini gelekeléini loló oko nouve.
1CO 9:20 Zuta vegená Kilistotoka kelémo molatove loko kezagi makó minunike, Zuta vetini kemetameki loló oaká nouve. Itó nezánemú Mosé lo hukoko li gakolímini nagakú minamumóza, lo hukoko li gakolímini agizakú nia vegená nene Kilistotoka kelémo molatove loko keitoka minuke, ámina lo hukoko li gakotó gelekelé izegipa nemetamenigi loló oaká nouve.
1CO 9:21 Itó Zuta vegená minamamoláa keza Mosé lo hukoko li gakó minami vegenaki makó minunike Kilistotoka kelémo molatove loko Mosé lo hukoko li gakó minami nemetameki loló oaká nouve. Nene Ómasímini avogisaló eza lo mola gakó nomive lukopa, neza Kilistó lo mola gakó gele aleaká noumole.
1CO 9:22 Itó vegená monó kigika amimoláa Kilistotoka kelémo molatove loko ve nenémináagi makó minunike vegená monó kigika amimoláa kemetameki loló oaká nouve. Lugáate latila inigi niago, némini manámini oloko vinake Ómasímo lugáa kugutó vizitive loko haitopaitó vegenatoka minuke, haitopaitó kemetameki loló oaká nouve.
1CO 9:23 Mukí netá nene hanuva Izesuni gakó lamaná utó oloko vitive loko loló oaká nouve. Lá nouke Ómasímo nónohá nozeketoko nezagi nónohá zenetative loko aleaká nouve.
1CO 9:24 Lekeza láa liki gilisá amahe. Zohí oaká apató nene izegipa keza mukitó ololu liaká niamóza, netala nene hámakolímo goí oko vo anitike aleaká noive. Lekeza ámina iki Ómasilokatí gonanalisitini alitune liki ololu lilo.
1CO 9:25 Lesis ita izegipa keza amuza molatune liki apínapí iki haitopaitó avevezaha iaká niave. Keza gonanalisi netá ha netakumú nenémini iaká niamóza, leza nene gonanalisi netá alévoleláamú nenémini itune.
1CO 9:26 Nezánegi nene ololu loaká noumó nene anosa netá alitove loko ánigo hee lo minuke ololu loaká nouve. Itó neza hoza alumó nene ale satosá amuve.
1CO 9:27 Neza vegená nene monó lo keme keme oko minoko nezáne latila okatove loko nugupéne aleko lemeko nigikámo lititó ámegetative loko gizapaváa minoaká nouve.
1CO 10:1 Nigivénegita, leza avotege iki miliki amó nenemú gilitave loko lo likimitoze, gililo. Mosé eza Izipi mikasiukatí kelémoko novigo, keza mukitoka límusímo molo hitokimikago vamó, itó mukitoka age nagamí likiki vamó.
1CO 10:2 Lá niake, Moseni vegenala zuha lilí itave loko límusímo itó age nagamilímo monó nagamí loló okago hilamó.
1CO 10:3 Itó Sikalahulímo nosá ale utó okimikago, mukitó niki minamó.
1CO 10:4 Itó Sikalahulímo nagamí ale utó okimikago, mukitó namó nene Sikalahulímini zámuzaló gehani nenémo kémegetoko novigo ámina gehakutí nene nagamí lemekago namó. Ámina gehani nenémini agulizá Kilistó.
1CO 10:5 Lá okamóza, Ómasímo ámina Zuta vegená lugáamú gele golesa okimikago, mikasi gomopalaló hili gesá amó.
1CO 10:6 Itó Zuta vegenatoka netá lá oko utó imó nenémo lelí lagata alinogo utó imóma neve. Keza nene golesa netakumú mumuzó ikago, leza áminámini okatunize.
1CO 10:7 Keikutí lugáa nenete soza saza ómai netá gupá zi amiake, némini netalímini gelekelé itiki minamó. Lekelisi nenémini amilo. Nenemú monó gotolaú nene luhuva láa liki gizinamóma neve: Vegená keza mitó minake, nosánetá niki niki iake, otiake ómai netalímo ánigo guni itive liki melekeni amó neve.
1CO 10:8 Lá iake, mokoló netá haitopaitolímini ali utó iki minamó nenémini okatunize. Keikutí lugáa nenete ámina netá golesa ali utó iki minake, ámina zupagó vegená helemó nene 23 tausen hili gesá amó.
1CO 10:9 Itó keikutí lugáate Ómasimú agika lamanaki ve nenazo, nosánetakúmú géneka litunimó nene gahá lememitihe liki liake gimivagú milikago, gosihá agulizá guimalite kipilikago, hili gesá amó. Lezagi lá okatune.
1CO 10:10 Keikutí lugáate Ómasimú gahá litigí ikago, vegená kepeleaká ageló makolímo anitike kepele gesá imó. Lezagi lá okatune.
1CO 10:11 Keitoka netá utó imó nenémo lelí mesaha loló okaze, nene ánigatune. Mikasigi okulumaki gamenaváini asú ititó noune. Gakó imane lagata aliki nene gakokumú avetó iki luhuva gizinamóma neve.
1CO 10:12 Nenemú nene ve makolímo ezáamú giligo monokú alévolé oaká noitimó nenémo voko golesa okatize, nenemú legesó oko minatize.
1CO 10:13 Lekelitoka gimilikú moloaká nenémo utó omo itimó nene, numutó namató vegená mukitoka áminagó oko utó oaká noive. Lá onoimóza, Ómasímo lelémo vatí itove loko lokago alévolé oaká ve nenazo, gimilikú moloaká netá makolímo utó okoko lekelí zámuza avilegekoko lekehelú itimó okikoma, Ómasímo lekelémo vatí oko zámuza nolekemeko zukatoni lekelepizekiko, hanuva alévolé iki minanigave.
1CO 10:14 Nenemú nene, nigivénegita, lugeha netá soza saza ómai netakumú mosiiki etó iki minalo.
1CO 10:15 Lekeza likigikagi lakagatagima niave. Nenemú gakó imane litoze, lekezatini giliki ánigi hee lilo.
1CO 10:16 Gonigú nene vain nagamí Ómasímo lusa geko molamó nene nonunike, Kilistoni golanímini lusa molamó nene izá moloko aleaká noune. Itó peleti lusa geko molamó nene nonunike Kilistoni mémelámini lusa molamó nene izá moloko aleaká noune.
1CO 10:17 Lepa nosá nene hámakó peletigutí noaká noune. Ámináminoko leza monó guluhá vegená nenete apizeko hámakó loló oaká noune.
1CO 10:18 Lekeza nene Isilae vegenalitini sunimú gililo. Guguni giziki nosánetá niaká nia vegenalite guguni giziaká italó viki Ómasiloka gímiziaká niave.
1CO 10:19 Gakó nolumó nenémini mogona lá oko neve. Ómai netalímini miguhala niaká niamó nenémo netá gihila nomive. Itó ómai netá ezagi gihila nomimóza,
1CO 10:20 monó gelema vegenalite miguhala niaká niamó nene Ómasíminimú nomive. Holositini miguhala niaká niave. Nenemú nénisi nene lekezagi holosigi apizitave loko gelemuve.
1CO 10:21 Lepa nosató Guivahanímini gonigutí niiki itó holositini gonigutí niiki itamó nene, etamitive. Ámina goni lositakutí noakaláa nomive. Itó Guivahanímini italotí niiki holositini italotí noakaláa nomive.
1CO 10:22 Guivahanímini izapaló molative liki niahe. Ehe, lelí zámuzámo aí nene avilegenamive.
1CO 10:23 Lekeza nene netá matá mukí nene ligika ale golesa iti netá nomigo hanuva aleakaláa neve liki liaká niamóza, mukí netá alekuko nenémo lelémo vatí aminogo ive. Netá matá mukí nene gakola nomigo hanuva aleakaláa nemóza, nene netá mukí aleloko novinake luhusate ale gilitolimiakaláa nomive.
1CO 10:24 Makó eza ezáamukó gelemoko agivelahinimú gilino.
1CO 10:25 Lekeza nene lekezatikó maketilotí iza goula nosá meina hizitune likima hanuva hizitaze. Lá niikima soza saza ómai netalímini numukutí nehe liki giliko, gena okative liki loká miká amilo.
1CO 10:26 Nenemú monó gotolaú luhuva láa liki gizinamóma neve: Mikasigú netá matá mukí nemó nenémini amelaho Guivahani áisigó noive.
1CO 10:27 Liki gizinamó nenazo, mikasiuka netá mukí nene noaká netakó neve loko gilinogo une. Nenemú monó gelemi ve makolímo nosánetakumú alesa molo lekemekiko nene, numunagú ititune likima ititaze. Itikiko, nosánetá lekemekiko nene, lakagata giliko, gena amiko, gopa nalo. Gopa niniki nene holositini miguhala nehe liki loká miká amilo.
1CO 10:28 Lá onoimóza, gopa niniko nene ve makolímo imane iza nene ómai netalímini miguhala neve loko lo utó o lekemekiko nene, ámina vemú nene giliko, gena okikoma, ahulalo.
1CO 10:29 Lekezatini likigikatini golesa itikumú nomive. Likigivetipini agika golesa okative loko noluve. Nezáne nigikamú gulugo gena ami netakumú ve makolímo ezáa agikatunú ale moloko nenikumú lokatize, nenemú ahulatove.
1CO 10:30 Neza Ómasi agepoka lokinake nosánetá natomó nenazo, Ómasi agepoka loko nato netakumú ve makolímo gele golesa oko gahá nimitimó nene etaminogo ive.
1CO 10:31 Nenemú lekeza nosánetá nanigi itó zahí nagamí nanigi itó némini manámini inigi Ómasímini agulizá vitive liki lá ilo.
1CO 10:32 Lekeza Zuta vegená ahe itó Kiliki vegená ahe itó Ómasímini vegenala zuha keí kovogisaló gili golesa ita netá nene ali utó amilo.
1CO 10:33 Neza ámináminoko vegená haitopaitó keza ániginimikiko etative loko minuke, nezáne netá matáne lamaná itive loko nomive. Ómasímo vegená mukí kugutó vizitive loko némini manámini oaká nouve.
1CO 11:1 Neza Kilistó lisoko vi gapoló lisuke, ámegetoaká nouve. Lekeza ámináminiki není nigizakagú lisiki némegetalo.
1CO 11:2 Lekeza nene oko moloko umómaloka mili giliki neza lo hutu gakó lainim-oleketumó nene ámegetiki miniaká niave. Nenemú gulugo lamaná okago lekegepoka loaká nouve.
1CO 11:3 Itó gakó makó lokugo gilitaze, gililo. Ve nene venalitini napáa niave, itó Kilistó nene vetini napáa noive, itó Ómasi nene Kilistoni napáa noive.
1CO 11:4 Nenemú ve makolímo ezáa gotolaló akilí hitonoko Ómasiloka litimope itó Ómasímini agepagutí gakó lo utó itimó nene, Guivahani avoza hiliti netá alinogo ive.
1CO 11:5 Itó vená makolímo gotolaló netá hitamoko Ómasiloka litimope, itó Ómasímini monó gakó lo utó itimope nene, vana avoza hiliti netá alinogo ive. Lá itimó nene, mokoló vená lugáate gotóini zopova huki asú iki miniaká nia vená gilinogo ive.
1CO 11:6 Nenemú vená makó nene gotolaló netá hitamoko lá okikoma nene, gotola zopova huki alínipa italo. Itó vená makó nenemú avoza helekikoma, gotola zopova aseva zekoko gó ale hitooko Ómasiloka lino.
1CO 11:7 Itó ve keza nene Ómasímini nekisa itó Ómasímini gonanalisiva lilí inamole. Itó vená keza nene vetini gonanalisi niave. Nenemú ve keza monó lita gamenaló gotóitó netá ali hitiiki minatamó etaminogo ive.
1CO 11:8 Ómasi eza ve nene venakutí aleko loló amive. Vená nene vegutí aleko loló imole.
1CO 11:9 Ve nene venakumule loko alémo utó amive. Vená nene vemule loko alémo utó imole.
1CO 11:10 Nenemú monó liki niago, ageló vegenalite ánigi miniaká nianazo, vená keza vetini gizapaló niamó nenémini anosa nene gotóitó gó ali hitiki minatamó nene etanogo ive.
1CO 11:11 Lá oko nemóza, Guivahaniló gímizekunike ve nene venalitini zámuza nianazo, itó vená nene vetini zámuza nianazo, nenemú Guivahanímini avogisaló nene ve vená keza haitopaitolímini minatamó nene etaminogo ive.
1CO 11:12 Vená nene vegutí aleko loló onoimóma neve, itó itína gamena ve nene venakutí utó oko ve hize hutilí oko minoaká noune, itó netá mukí nene Ómasilokatí neve.
1CO 11:13 Lekezatini giliki ánigi hee lilo. Vená makolímo gotolaló netá hitamoko Ómasiloka litimó nene, etatimó nehe.
1CO 11:14 Itó ve makó nene gotola zopova hánagi minatimó nene etaminogo ive. Nenémini mogona nene gozapá monó gelemake mina zupa hanuva gilinamóma neve.
1CO 11:15 Itó venalitini gotóini zopova hána nenémo netá hitinamó gilinogo inazo, keza zopova hánagi minatakumú nene gili lamaná iaká niave.
1CO 11:16 Makó nenémo imane gakó gele ahulanogo nookoma, láa loko gilino: Haitó suni nene lezagi Ómasímini vegenala zuha lugáagi ma ale minamune.
1CO 11:17 Netá makokumú gulugo golesa oaká noimó nenemú lekegepoka laminake lakagata alinake lo likimitoze, gililo. Lekeza monokumú ali nupa iake likigika mili hamó amake hizi hoú liaká niave.
1CO 11:18 Itó monokumú ali nupa niago, lekelí likigika hoú loaká noive liki li nimikago lamaná lahe loko gelekuve.
1CO 11:19 Itó hizi hoú lamó nene hanuvamú nomive. Lekelikutí hí vegenalite monokumú amuza miliaká niave. Keza mini utó itave loko ámina suni utó oaká noimó netive.
1CO 11:20 Itó lepa nosá nanigi ali nupa iki minake, nosá niaká niamó nene Guivahanímini nosá nomive.
1CO 11:21 Lekeza nosánetá aliki ake nelaga amake, lekezatini litá iki etó etó nikago, vegená lugáa gaúna hiliki miniaká niave, itó vegená lugáa nagamí niki niki kigika kagata gopa oaká noive.
1CO 11:22 Lekeza numutini nomigo lá iaká niahe. Lekeza nosánetá natune likima numutikukó nalo. Lekeza Ómasímini vegenala zuha makó ánigago lemekago, gohogó vegená keza golesa gele netá alikimiaká niave. Nene sunimú nanave loko lo likimitove. Lekegepoka litohe. Óe, lekegepoka laminogo uve.
1CO 11:23 Neza Guivahanilokatí gakó aleko lukumumóma nene lá oko neve. Guivahani Izesú nene Zutá amimí i holugú nene peleti aleake,
1CO 11:24 Ómasi agepoka loake, gitegeko nokimike limó: Není mémela imane lekelikumule loko nolukumuve. Nenikumú gili miniki niki minalo.
1CO 11:25 Itó nosánetá niake, vain nagamí goni ámináminoko aleake, láa loko limó: Imane gonigú nene lo múnaheaká gakó gosohá ale alévolé oaká golaníne neve. Nata zupa zupa nene nenikumú gili miniki niki minalo.
1CO 11:26 Guivahani velesá atiginá oko amiko nene lekeza imane peleti nosaki vain nagamiki nata zupa zupa nene Guivahani hili gakó li utó utó iki li kimiaká niave.
1CO 11:27 Nenemú vegená makó keza Guivahanímini peleti nosaki vain nagamiki ali gopa iki natamó nene, Guivahanímini mémelagi golanigi ali gopa inatímini lihima alinigave.
1CO 11:28 Nenemú peleti nosaki vain nagamiki nanigi niikima, goí iki likigikagú gakó netikumú vitagá iiki nalo.
1CO 11:29 Itó vegená makó nenémo Guivahanímini agupe loló uhatímini mogona gele hee lamoko gopa natimó nene, Ómasímo lihimalamú goní otati netá nene ezáa ale utó inogo ive.
1CO 11:30 Lekelikutí lugáate lepa nosá gopa nikago, netá kiviseaká noive, itó lugáa mota hilikave.
1CO 11:31 Leza mogonatemú vitagá oko lo utó moloko minutilina, Guivahanímo nene lihima lememiline.
1CO 11:32 Itó Guivahanímo mogonatemú lotuva legeaká noi zupa nene lelí mogona ale utó oko lagavutó zeaká noive. Monó gelema vegenaki gopa miniki golesa ikatave loko nenémini olimiaká noive.
1CO 11:33 Nenemú nigivénegita, lekeza lepa nosá natune liki niikima, ali nupa iki miniki vegená lugáamú kegeva iki niiko, imi asú ikiko, apí iki nalo.
1CO 11:34 Makó nenémo nosánetakumú gaúna napa helekokoma, numunauka minoko goí oko nino. Alegesá iki ali gopa ikiko lekelitoka lihima utó okatize. Itó gakó lugáa nezáne lekelitoka vinake ale hee linogo uve.
1CO 12:1 Nigivénegita, Sikalahulímo zámuza haitopaitolímini lehizelimiaká noimó nenémini mogonamú gili gopa ikataze, lo likimitoze, gililo.
1CO 12:2 Lekeza gozapá monó gelema vegená niago, lakagata hizego, negi hiziaká netá ómai netá sozáaló viki gímiziaká amó. Nene mota gilinamó nenazo,
1CO 12:3 nenémini lugáa lokugo gilitaze, gililo. Ve makó nene Ómasímini Sikalahulímo alémo vávani iko Izesuni aleko letoko laminogo ive. Itó Sikalahulímo alémo vávani amiko nene, Izesú nene Guivahaníne noive loko laminogo ive.
1CO 12:4 Itó monolímini zámuza haitopaitolímini nemóza, Sikalahú hamokó nenémo lehizelimiaká noive.
1CO 12:5 Monolímini gelekelé hoza haitopaitolímini nemóza, hoza amelaho Guivahani nene hamokó noive.
1CO 12:6 Itó monolímini zámuza haitopaitotunú hoza aleaká nounimóza, Ómasi hamokó nenémo lelémo vávani igo aleaká noune.
1CO 12:7 Sikalahú nenémo monokú lamaná iki minatave loko monolímini zámuza mukí nene gona moloko leme asú oaká noive.
1CO 12:8 Ve makó nene Sikalahulímo alémo vávani igo gakó gele hee lo minake loaká noive. Makó nene ámina Sikalahulímogó alémo vávani igo, asuguná gakolímini mogona loaká noive.
1CO 12:9 Itó vegená makó nene ámina Sikalahulímogó alémo vávani igo, Ómasimú gele alévolé onoikeve loko alévolé suni ale utó oaká noive. Makó nene ámina Sikalahulímogó alémo vávani igo kivisi vegená kelémo zokoaká noive.
1CO 12:10 Itó makó nene alévolé suni alitive loko zámuza ameaká noive. Makó nene Ómasímini agepagutí gakó litive loko agika agata ale koló omiaká noive. Makó nene netá matá nene Ómasilokatí nemó nomimó nenémini mogona ánigo hee hee litive loko nene agika agata ale koló omiaká noive. Itó makó nene haitó vetini konokutí monó galinali litive loko agepa ale vávani omiaká noive. Makó eza haitó konokutí lina gakolímini mogona ale viligoko lo kimitive loko agepa ale vávani omiaká noive.
1CO 12:11 Nenémini zámuza mukí nene Sikalahú hamolímogó ezáa agata gilike etó etó oko gona moloko lemeaká noive.
1CO 12:12 Vegená leza lugupe nene hámakó neve, itó lugupémini gelekelé nita netá ligisa ligizani logoka legepa logómula lagata nene mukí neve. Keza ali nupa ikago, lugupe hámakó loló oko neve. Leza Kilistotoka gímizuni vegenatoka ámináminoko neve.
1CO 12:13 Sikalahú hamolímo lelitoka limike monokú lelémo nupa okago, lugupémini suni aleko hamó loló oko nominune. Zuta vegená itó Kiliki vegená itó sihele vegená nouhaki itó minamuhaki leza mukitó nene hamó Sikalahú ale mulutegú molo asú unike, hamó loló okune.
1CO 12:14 Lugupémini gelekelela nene hamó nomive. Mukí niave.
1CO 12:15 Nenemú ligisa nenémo neza agizani noamuve, nenemú agupémini nekisa minamuve loko litikumule loko lugupe ahuloake ezáagó minoakeve loko laminogo une.
1CO 12:16 Itó lagata nenémo neza agómula minamuve, nenemú agupémini nekisa minamuve loko lugupe ahuloake ezáagó minoakeve loko laminogo une.
1CO 12:17 Lugupeló nene logómulagó minalina, lugupe nenémo agatamú vitagá iline. Itó lagatagó minalina, agokamú vitagá iline.
1CO 12:18 Lá onoimóza, lá oko nomive. Ómasímo ezáa agata gele hee lo minake, lugupémini gelekelela mukí nene hoza gakó haitopaitolímini loketamó.
1CO 12:19 Lugupémini nekisa hamokó minalina, lugupe nene golesa oko haha ilinamóza,
1CO 12:20 itínasa nene gelekelé netá mukí niago, lugupe nene hamó neve.
1CO 12:21 Nenemú logómula nenémo geza lelí luhusate minamanize, ahulokoko vozo loko ligizani lo ameminogo ive. Itó gotote nenémo geza lelí luhusate minamanize, ahulokoko vozo loko ligisa lo ameminogo ive.
1CO 12:22 Lá oko nomive. Lugupémini nekisa lugáa keé lama netá nene minamalina, leza lamaná oko minamutiline.
1CO 12:23 Itó lugupémini nekisa makokumú guluko limiki niamó nene gizapa okimiaká noune. Itó lugupémini lovoza hili netá nene asapú oko gonanalisi oaká nounimóza,
1CO 12:24 lovoza helemi netá nene utó iki miniaká niave. Ómasímo nene lugupe ale utó ike, lugupémini nekisa limiki minamoláa nene hoza napa kimimó.
1CO 12:25 Lugupémini nekisa keza hoú liki haitopaitó minamiki lelegí iki eza gelekelé otiko eza gelekelé otiko minatave loko hoza kimimó.
1CO 12:26 Nenemú lugupémini nekisa makolímo gotá apelekiko miluma gilitimó nene, lugáa mukí keza miluma gili asú inigave. Itó lugupémini nekisa makó ali otitamó nene, lugáa mukí keza kogoliza vizi asú inigave.
1CO 12:27 Monokú nominuhatímini mogona ámináminoko neve. Lekeza mukí ali nupa ake Kilistoni agupegitana iki minake aí vegenala zuha lilí iki niave. Itó etó etó nene aí nekisa lilí iki minake, gelekelé iki niave.
1CO 12:28 Ómasímo nene vegenala zuha lelitoka lá oko lelémo etó okago noune: Aposolo lelémo etó okago, lelí hoza itekave. Nenelotí lemeko Ómasímini agepagutí gakó li utó iaká ve. Nenelotí lemeko monó lainim-ilimiaká ve, itó nenelotí alévolé suni haitopaitolímini aliaká ve kelémo etó imó. Nenelotí lemeko kivisi vegená kilími zokiaká vegi, nasahilí ikimiaká ve, gizapa ve, itó haitó konokutí galinali li utó iaká ve kelémo etó imó.
1CO 12:29 Leza aposologó lelémo etó imó nehe. Itó Ómasímini agepagutí gakó li utó utó vegó kelémo etó imó nehe. Itó monó lainim-ikimiaká vegó kelémo etó imó nehe. Itó alévolé suni haitopaitolímini ali utó iaká vegó kelémo etó imó nehe.
1CO 12:30 Itó kivisi vegená kilími zokiaká vegó kelémo etó imó nehe. Itó haitó konokutí galinali li utó iaká vegó kelémo etó imó nehe. Itó haitó konokutí lina gakolímini mogona ali viligiki li kimiaká vegó kelémo etó imó nehe. Nenéminoko nomive.
1CO 12:31 Lekeza monolímini zámuza iteko minamoláa alitune liki amuza milalo. Itó neza monolímini zámuzatunú miniki aliki ita gapováa lamaná lekelepizitoze, gililo.
1CO 13:1 Neza vegenalitini konokutipe itó agelogini konokutipe monó litomóza, nigika nene vegená kememoko hanuva lá itomó nene, hoko-hoko netá pelo anó nenémini oko ha netá loló inogo ive.
1CO 13:2 Itó neza Ómasímini agepagutí gakó loakalímini zámuzagi ve loló oko mininake, Ómasímini asuguná gakolímini mogona nene gele asú oko, itó mukí asuguná gakó mogonamú gele asú oko minoko, itó neza gele alévolé onoko agoka makó akutoko alemó zititímini zámuzagi minoko nigika kememinake hanuva lá itomó nene, ha netá loló inogo ive.
1CO 13:3 Itó netá matáne mukí gohogó ve nasahilí oketoko itó nugulizá ale otitove loko nugupe lokú ahulokoko nigika kememinake hanuva lá itomó nene, ha netá nenazo, nenémo nelémo lamaná aminogo ive.
1CO 13:4 Kigika kimita vegená nenete gínikaha amiki hulu iki minanigave. Keza kemekugú namiki kezáinimú giliko itemiko kezáini kugulizá ali oteminigave.
1CO 13:5 Keza sihana netá alemiki letenaha minamiki mukahá amiki vegenalitini lihima ali minamiki,
1CO 13:6 netá golesámo hutilí noiko kogoliza vizemiki monó sunímo hutilí noiko mulúikú lamaná gilinigave.
1CO 13:7 Kigika kimiaká vegená nenete genavagi netá hanuva gihinigave. Mukí netá matakumú gili alévolé ikigó minanigave. Kigikatunú Ómasimú kagata losi gelemiki ageva iki miniki monokú alévolé iki minanigave.
1CO 13:8 Ligika kemeaká suni nene lutegeminogo ive. Ómasímini agepagutí gakó loaká nene asú inogo ive. Itó haitó konokutí galinali loaká nene asú inogo ive. Itó asuguná gakó mogona geleaká nenegi asú inogo ive.
1CO 13:9 Asuguná gakó mogona geleaká itó Ómasímini agepagutí gakó loaká nounimó nene veletó agilaló neve.
1CO 13:10 Minoko alika nene vové avetoko avasavagi netá utó noiko, veletó agilaló ne netá nene tolova inogo ive.
1CO 13:11 Neza izegipa namuni minuke, namu gakó loko minumó, itó namunite giliaká kigika kagata geleko minumó. Itínasa nene olopa ve loló okuke, izegipa namunitini suni ahulokuve.
1CO 13:12 Itínasa gamena geleaká noumó nene, gapokapolímo logoka legepa ale viligokago, ánigo hee hee losá amunimó nenéminoko neve. Alika nene gihila lamaná logómulaló utó iko, Ómasímo lelí mogonáa ánigoko gele asú oaká noimó nenéminoko leza ánigokoko gele hee hee loko gilinogo une.
1CO 13:13 Itó miniva miniva ita netá nene Ómasimú gele alévolé oaká itó lagata losi gelemoko ageva oaká, itó ligika kemeaká nene netá losive makole nemóza, ligika kemeaká nenémo iteko neve.
1CO 14:1 Nenemú lekeza vegená likigika kimiki nasahilí itune liki amuza milalo. Itó monolímini zámuza makó alitune liki amuza milalo. Lá iki miniki Ómasímini agepagutí gakó li utó iakakumú gilikiko itino.
1CO 14:2 Haitó konokutí galinali liaká nia vegenalite vegená li kememake Ómasi li amiaká niave. Keza nene Sikalahulímo kelémo vatí igo Ómasímini asuguná gakó nilago, vegená lugáate gili gopa iaká niamóza,
1CO 14:3 Ómasímini agepagutí gakó li utó iaká niamó keza vegená monokú kilími olotiva iaká niave, itó ali kii likimiaká niave, itó kilími hulu iaká niave.
1CO 14:4 Haitó konokutí liaká nia vegenalite kezáini kigikáini hizi lé imiaká niamóza, Ómasímini agepagutí gakó li utó iaká nia vegenalite Izesuni vegenala zuha mukí nene monokú kilími alévolé iaká niave.
1CO 14:5 Lekeza haitó konokutí galinali li asú itave loko geleaká noumóza, Ómasímini agepagutí gakó li utó itakumú gulugo itekave. Ómasímini agepagutí gakó li utó iaká nia vegená nenete haitó konokutí liaká nia vegená nene kiviligikave. Lá onoimóza, ve makolímo haitó anokutí lokikoma, Izesuni vegenala zuhatini luhusáini ale gilitoketative loko makolímo ámina lonoi gakolímini mogona ale viligoko lo kimitimó nene hamó lelegitó minanigave.
1CO 14:6 Nigivénegita, neza lekelitoka vinake Ómasímo lo utó oko lo nimi gakó itó monó mogona itó Ómasímini agepagutí gakó itó lainim-oleketati gakó lo utó oko lo lekememinake haitó konokutikó gakó lo likimitomó nene, nenémo nana oko hize lé oleketative.
1CO 14:7 Hanuva netá hololopani itó gotilisa nene lamaná iki zemitamó nene, anó lupamú nana oko gilitune.
1CO 14:8 Itó ami vémo pikuli nene lamaná oko huhu lamitimó nene, lova hizitave loko sele nolive liki viki ali vatí aminigave.
1CO 14:9 Ámináminoko lekeza haitó konokutí gakó asapulagi litamó nene, vegená lugáate mogona nana iki gilitave. Hanuvamú likago, gakotini nene hepelímo ale gopa okiko tolova inogo ive.
1CO 14:10 Nagata gulumó numutó namató haitopaitó konó komasí nomive, itó gilituni gakokó nemóza,
1CO 14:11 hanuva neza haitó konokutí lina gakolímini mogonáa makó gele gopa itomó nene, ámina gakolímini amelaho nenikumú gelekiko, haitó apatotí ve loló inogo uve, itó neza ámináminoko aikumú gelekugo haitó apatotí ve loló inogo ive.
1CO 14:12 Itó lekelitoka mogona ámináminoko neve. Sikalahulímini zámuza lekelitoka utó itive liki amuza miliaká niamó nene vatí oko nemóza, Izesuni vegenala zuha monokú kilími miliko, monokú luhusatini ali alévolé itave liki amuza milalo.
1CO 14:13 Neza haitó konokutí Ómasiloka litomó nene nigikatunukó linogo uve. Nagata nenémo netá gihila ale utó aminogo ive. Nenemú haitó konokutí gakó galinali lita vegenalite mogona ali viligiki vegená li kimitatímini zámuza alitune liki Ómasiloka lino.
1CO 14:15 Nenemú nana itune. Nenémini uko etanogo ive. Makó zupa nene Sikalahulímo legepa ale vávani okiko haitó konokutí Omasiloka litune, itó makó zupa nene lagatatunú gele hee noloko Ómasiloka litune. Makó zupa nene Sikalahulímo legepa ale vávani okiko haitó konokutí nama litune, itó makó zupa nene lagatatunú gele hee lonoko nama litune.
1CO 14:16 Lá amitanimó nene, Sikalahulímo gegepa ale vávani okiko haitó konokutí Ómasi agepoka litanimó nene, geza lokako, nene sunimú gele vevesamita vegenalite geí gakó gelemitamó nenazo, keza nana iki lamanale liki litave.
1CO 14:17 Geza Ómasi agepoka gihila litanimoki, gigivekaho nene gele gopa noiko, nana oko monokú alémo alévolé itive.
1CO 14:18 Haitó konokutí gakó loaká nene nénisi likivilegeko loaká nouve. Nenemú Ómasi agepoka loaká noumóza,
1CO 14:19 neza nenemú gulugo, gihila loló amive. Monokumule liki alegesá niko haitó konokutí gakó hána hána litove lokoma hanuva litomóza, neza nenemú gelekugo lemekave. Nigika nagatatunú gele hee hee linake vegená lainim-oketanogo nene monó gakó luguhasí lo kemeakakumú nene gulugo, itekave.
1CO 14:20 Nigivénegita, izegipa komate izahuza netakumú giliaká niamó nenéminiki likigika lakagatámo izegipa komatini suni alemilo. Izegipa komatini suni alinigima nene netá golesa alemilo. Itó gakó giliki ali hee hee linigima nene, olotiva vegenalitini suni alilo.
1CO 14:21 Monó gotolaú gakó makó láa liki luhuva gizinamóma neve: Guivahanímo láa loko nolive: Neza haitó apatotí vegená kelémoko okugo, keza iki imane vegená nene haitó konokutí není negepagutí gakó li kimitamóza, není gakó geleminigave.
1CO 14:22 Nenémini lugáa litoze, gililo. Haitó konokutí gakó galinali loaká nenémo monó gilina vegenakumule loko haitó suni utó osá amive. Monó gelema vegenalite ininá itave loko neve. Itó Ómasímini agepagutí gakó lo utó oko lo kemeaká nenémo monó gelema vegenakumule loko utó osá amive. Monó gakó gilina vegenalitini luhusáini neve.
1CO 14:23 Nenemú Izesuni vegenala zuha ali nupa iki miniki mukitó nene haitó konokutí gakó ganagana niliko, nene sunimú gelema vegená ahe itó monó gelema vegená ahe itiki giliiki nene, negi hizikave liki gilinigave.
1CO 14:24 Itó lekeza mukitó nene Ómasímini agepagutí gakó li utó iki niliko, monó gelemi vehe itó hetoka ve makolímohe lekelitoka iteko monó gakó gilinogo ive. Lá itimó nene, lekeza mukitoka lina gakolímo lihimalámini mogonala ale utó oko goní otanogo ive.
1CO 14:25 Lá okiko, agikagú netá halá geko nemó nene utó okiko, eza pou loko mikasigú agoka hizeko ako minoko, Ómasi gupá ze ameko, Ómasi lamaná lekelitoka noive loko linogo ive.
1CO 14:26 Nigivénegita, nenemú nana itune. Lekeza monokumú alegesá inigi niikima, lukugupegó anitisá amave. Makó nenémo monó nama aleko oaká noive. Itó makó nenémo lainim-oleketati gakó aleko oaká noive. Makó nenémo Ómasímini agepagutí gakó haitolímini aleko oaká noive. Makó nenémo haitó konokutí gakó galinali loaká nene aleko oaká noive. Makó nenémo haitó gakokutí lonoi gakolímini mogona loaká nene aleko oaká noive. Nene suni mukí alitamó nene, monokú luhusatini ale alévolé itune liki nenémini ilo.
1CO 14:27 Haitó konokutí gakó litamó nene mukilite lamilo. Losihe losive makolehe nenéminiki hamopamó niliko, makolímo nene mogona ale viligoko lo kimino.
1CO 14:28 Monokumú alegesá iki niiko, ve makolímo haitó konokutí linogo nookoma, mogona ale viligoko lo kimiti ve makó nomikoma ezáagó nene makotoka minoko ezáaloka itó Ómasiloka lino.
1CO 14:29 Itó Ómasímini agepagutí gakó nene vegená losihe losive makolehe keza li utó iki niiko, lugáa keza nigiliki gona milatave.
1CO 14:30 Makó nenémo noliko, Sikalahulímo nene ve makolímini agikagú monó gakó molomikiko, linogoma, goí oko li ve nene hanuva noiko lino.
1CO 14:31 Lá iki Ómasímini agepagutí gakó litune likima, lekeza mukitó hanuva li asú itave. Lá iki hamopamó likiko, lugáa keza monó giliki kigika vávani itive.
1CO 14:32 Ómasi nene ale gopa oaká netakumú amu helesá ami Ómasi noive. Netá ale hee loaká nenemú amu heleaká noi Ómasi noinazo, Ómasímini agepagutí gakó li utó ita ve nenete kezáini li utó ita gakotó gizapa iki minatave liki linamole. Izesuni vegenala zuha lugáa nenete monokumú ali nupa niago nene,
1CO 14:34 vená nenete gakó lamake hanuva miniaká niave. Lekezagi áminámini ilo. Vená nenete monó gakó litave loko gele kemesá amune. Vená keza nenéminiki limiki minatave loko Mosé lo hukoko li gakokú nene neve.
1CO 14:35 Vená makolímo monokumú alegesá niiko gakó litimó nene, lovoza heleaká netá nenazo, vená keza netá makokumú loká inigima, hanuva numúikuka miniki váinigi kezáinigó loká ikitiko, ligili hagili itave loko noluve.
1CO 14:36 Nolu gakokumú géneka litamó nene, Ómasímini gakó lekelitokatí utó okago nilahe. Itó lekelisigó Ómasímini gakó gelemó nehe loko litove.
1CO 14:37 Lekelitokatí makolímo ezáamú gelekiko, Ómasímini gakó loaká ve gihila loló itimó itó Sikalahulímini zámuzagi mina ve loló itimó nene, gakó luhuva gizo nolukumumó nene Guivahanímo lo hutamó neve loko gilino.
1CO 14:38 Vegená makó nenémo imane gakó gele ahulatimó nene, aí gakó gele ahulatune.
1CO 14:39 Nenemú nigivénegita, láa liki gililo: Ómasímini agepagutí gakó li utó itakumú amuza milalo. Haitó konokutí galinali loaká nenemú géneka likitamilo.
1CO 14:40 Itó monokumú alegesá iki miniki netá matá mukí iki miliki itamó nene vo lamanakó oko vo gunigó ino.
1CO 15:1 Nigivénegita, Izesuni gakó lamaná lo lekemekugo gilinamóma goha lo likimitove. Lo lekeme lekeme ugo, alikago, lukesatini loló onoimóma neve.
1CO 15:2 Ámina gakó ali gilitiki alinitamó nene, gili zagiaká netatini alemó zeko gopa onamitimó nene, lukugutó vizinogo ive.
1CO 15:3 Monó gakó iteko mina gakó lo nimimokó nene lo lukumuke, láa loko lo lukumumóma neve: Kilistó nene monó gotolaú alika lá oko utó inogo ive liki li milató lelí lihimatemú hilimó.
1CO 15:4 Helekago, gale zimikago, monó gotolaú li milató gamena losive makole galegú minoake, otopá zeko otimó.
1CO 15:5 Oteake, goí oko Pitani utó o amimó. Nenelotí izegipala zuha 12-a keitoka utó o kimimó.
1CO 15:6 Nenelotí vegenala zuha 500 keza alegesá iki niago neneló utó o kemekago, ánigi asú amó. Itó keikutí mukí kogómulagi ha niamóza, lugáa mota hilikave.
1CO 15:7 Nenelotí agunala Zemusini utó o amimó. Nenelotí aposolo mukí utó o kimimó.
1CO 15:8 Alika nene neza guhalehale oko nougo utó o nimimó.
1CO 15:9 Neza aposologutí lemeko nouve. Neza Ómasímini vegenala zuha gopoguni moloko kepeleko nougo, aposolo loló itane loko nugulizá molokago, okeha nipiligo nouve.
1CO 15:10 Lá onoumóza, neza aposolo loló uke, není mogonáne haitolíminoko nemó nene Ómasi agika lamanakímo lokago loló okuve. Itó agika lamanakímo nenitoka satamive. Neza hoza alumó nene aposolo lugáa kivilegeko alumole. Itó hoza neza nanánetunú aluline. Ómasi agika lamanakímo nenitoka minokago alumole.
1CO 15:11 Itó neza hoza alumoki itó aposolo lugáate hoza alemoki nenémo gihila nomive. Leza monó nenéminoko lo lekemekuko, lekeza gili alévolé inamó nenémo gihila neve.
1CO 15:12 Kilistó nene heleneikutí otopá zeko otimó. Monó láa loko lo nolukumuko, lekelikutí lugáate helenosakutí oteminogo une liki nanamú liaká niave.
1CO 15:13 Heleneitunikutí otituni gakó nene gihila minamilina, Kilistó heleneikutí otimoki nene gakó gihila minamiline.
1CO 15:14 Itó Kilistó nene otemilina, monó noluhá nene hanuvamú lokuko, lekeza hanuvamú gili alévolé aline.
1CO 15:15 Itó nenegó nomive. Leza Ómasimú lo nouhá nene eza Kilistoni heleneikutí alémo otimó neve loko loaká nounimóza, helenosakutí otemoaká netá nelina, Kilistoni nene Ómasímo alémo otemiline. Itó nene gakó lunimó nene Ómasiloka lo mulunike sozaló ve loló oko nounimó gililine.
1CO 15:16 Hele vegená otemitave liki liaká niamó nene gakó gihila minalina, Kilistonigi alémo otemive lokogi gakó gihila minaline.
1CO 15:17 Itó Ómasímo nene Kilistoni heleneikutí alémo otemive liki liaká niamó nene gakó gihila minalina, gili alévolé iaká netatini nene ha netá loló iline. Itó lihimatini nene hanuva minaline.
1CO 15:18 Itó Kilistonimú gili alévolé iake hele vegená nene viki latila aline.
1CO 15:19 Leza mikasiukagó imane hanuvamú Kilistokumú lagata losi gelemoko ageva oko minutilina, vegená lugáa mukilite muhelete geleline.
1CO 15:20 Itó nenéminoko nomive. Kilistó nene lamaná heleneikutí otopá zeko otike, hele vegená ale goí o kimike otimó noive.
1CO 15:21 Ganá ve Atá eza heleaká netá ale utó o limike hilimó ámináminoko haitó ve makolímo helenosakutí otituni netá ale utó o limike otimó.
1CO 15:22 Atagegi lugupe apizekoma nouninazo, nenemú hele asú oaká noune. Ámináminoko Kilistogegi lugupe apizekoma nouninazo, galegutí ote asú inogo une.
1CO 15:23 Hizi letiki otitave loko lonoitokó otinogo une. Kilistó ale goí o limike oteneive. Ati gamenaló nene aí vegenala zuha leza otinogo une.
1CO 15:24 Nenelotí alika nene Izesú eza kugulizaki ve haitopaitolímini itó Satani amuza ve keí zámuza aleko leme asú okoko, aí gizapaló nia vegená nene Ómasi amelahini agizakú molokiko, gizapa oletoko noiko, gamena lutiginogo ive.
1CO 15:25 Itínasa nene Guivahanímo hozaváa aleko gizapa oletoko minoloko noviko, Ómasímo nene lova ve gala veva kelémo agisa heumauka molokiko, hozava ale asú inogo ive.
1CO 15:26 Lá okoko, lova ve gala ve makó kepele asú okoko lova ve gala vetini améipini napa nene alika apele hilinogo ive, agulizá nene heleaká netá.
1CO 15:27 Izesú lá iti netakumú monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Ómasímo mukí vegenaki itó netá matá mukí nene agisauka molo asú inogo ive. Liki lina gakó nene giliiki Ómasimuki lonoi gakó nehe liki gelemilo. Ómasímo mukí netá nene Kilistoni agisauka kelémo nupa oaká noive. Eza nene Kilistoni agisauka minaminogo ive.
1CO 15:28 Ómasímo vegená itó netá matá mukí nene gipala aí agisauka lelémo nupa okiko nouko, gipala nenémo amelahini gelekelé otanogo ive. Lá okiko, amelaho livilege asú inogo ive.
1CO 15:29 Lekelikutí lugáate hele vegenakumule liki monó nagamí hiliaká niave. Helenosakutí oteaká netá nomitimó nene, nanamú nihilave.
1CO 15:30 Itó helenosakutí oteaká nene soza gakó minalina, neza nene gasovagi netalímini amupiló genavagi minoaká noumó nene hanuvamú minaline.
1CO 15:31 Nigivénegita, Guivahanite Izesu Kilistó eza není gonanalisi minatave loko lekelémo molamó. Nenemú gelekuke, Ómasímini avogisaló láa loko noluve: Neza gamena gamena heleaká netalímo omo ávatiha okago nominuve.
1CO 15:32 Neza Epeso numutoka gasova galagitana vegená kezagi lova hizeko minuhale nene, hanuva vegenalitini gakotoka leheta onoko onoitomó nene, nana netá gihila utó o nimitive. Helenosakutí oteaká netá nomitimó nene, láa loko luko etaline: Azo hilinogo unize, itínasa nosánetá iza goula apeleko lavalona natune loko lutiline.
1CO 15:33 Gopa napa mihina nia vegenatoka viki gímizemilo, likilími gopa ikataze. Itó lamaná iki iki miliki ita netatini nene gopa okative.
1CO 15:34 Lekeza nene likigika otopá ziko etó iki miniki golesa netá nene lekemegesa amilo. Lekelikutí vegená lugáate Ómasimú gilisá amave. Nenemú gelekuke, lokovoza hilitive loko noluve.
1CO 15:35 Itó lugáate nene hele vegená keza nana iki otitave. Itó kugupe kovogisagi nanagitana ominamó utó itave.
1CO 15:36 Liki loká ita gakó nene negiga linigave. Lekeza netá matá ali zuhá iaká niamó nene hanuva ma golosá amive. Sikú zapava hulupa legekago, goloko iteaká noive.
1CO 15:37 Zuha netá nene haitó agupegi neve. Itó gulúvila nene haitó agupegi neve. Gihiláagó kilé ahe itó netá lugáahe zuhá oaká noune. Itó zuhá okuko, goloakaláagi agilagi nene alika utó oaká noive.
1CO 15:38 Itó Ómasi eza gele vevesoake lotamole loko ametameni amimó áminaló goloko iteake o moloaká noive. Itó gihila ámina oko kemetameni haitopaitolímini utó oaká noive.
1CO 15:39 Lugupémini mogonáa ámina oko hamokó minamive. Vegená lelí lugupe haitó, itó iza galatini kugupe nene haitó, itó namatini nene haitó, itó lagahatini nene ámina oko haitó.
1CO 15:40 Itó okulumatoka netá matá mukí neve, itó mikasiloka ámina oko netá mukí nemóza, okulumatoka netá mukí nemó nene gonanaliváa haitó, itó mikasiuka netá nemó nene ámina oko gonanaliváa haitó.
1CO 15:41 Ho nene lapanaláa haitó, ikani eza lapanaláa haitó, sonohí keza ámina oko lapanáini haitopaitó neve.
1CO 15:42 Helenosakutí oteakalímini mogonáa ámina oko neve. Gale zeaká lugupe nene haha oakalímini neve. Goloaká nenémo haha aminogo ive.
1CO 15:43 Gale zeaká lugupe nene hutuváa neve. Goloaká nene gonanalivagi neve. Gale zeaká lugupe nene keé lamimó neve. Goloaká nene zámuzalagi neve.
1CO 15:44 Gale zeaká nene mikasi lugupéa neve. Goloaká nene okulumakú lugupegi golanogo une. Mikasi lugupe nemó nene ámina oko okulumakú lugupe neve.
1CO 15:45 Monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Ganá ve Atá nene sikalahulagi loló oko minoaká nenémini amelaho loló oko minamó neve. Itó alika Atá agulizá Izesú eza alévolé oko minoakalímini amelaho loló oko minamó.
1CO 15:46 Okulumakú lugupe ale goí osá amive. Mikasigú lugupe nene ale goí okago, okulumakú lugupe nene alika utó inogo ive.
1CO 15:47 Ganá mikasigú ve eza nene mikasitunú loló imó, nenemú mikasigú ve minamó. Alika ve eza nene olulumakutí vema minamó.
1CO 15:48 Mikasiuka vegená leza mikasiukatí ve Atá mina avevezaha oko noune. Itó okulumakutí limi ve mina avevezaha oko gosohá vegená minanogo une.
1CO 15:49 Itó mikasiukatí vémini ametameni alunimó ámina oko alika okulumakutí limi vémini ametameni alinogo une.
1CO 15:50 Náa vegúe, gakó makó imane litoze, gililo. Mikasi lugupémo Ómasímini avogisaló vaminogo ive. Itó anuva oko haha iti lugupetunú netá alévoleláa ma aleminogo une.
1CO 15:51 Gililo. Neza asuguná gakó makó lo likimitoze. Leza Izesunimú gele alévolé uni vegená mukitó hilitunimó negopa logómulagi nouni vegenaki hilina vegenaki ale viligokinake gosohá lugupe nene mukitó ale luho asú inogo une.
1CO 15:52 Alika pikulima noziko, helemoláate galinali gó melevezakitana oko otiiki anuva iki haha amitamó minanigave. Itó logómulagi minatunimoláagi ale viligokinake, haitó lugupe ale luhanogo une.
1CO 15:53 Lugupe imane anuva oko haha oaká lugupe nene gololohá oko ale ahulokinake alévolé oko minoaká nene ginegane nenéminoko ale luhanogo une. Itó heleakalímini mututona leza alévolé lugupe ale luhanogo une.
1CO 15:54 Itó anuva oakalímo alévolé oko minoaká ale luhati zupa, gakó láa loko monó gotolaú luhuva gizonoimóma alévolé inogo ive: Alévolé oko minoaká nenémo heleaká nene avilegeneimóma neve.
1CO 15:55 Avilegeake, heleaká geza lepeleaká zámuzaka hí neve. Heleaká geza gasovaka hí neve loko limó.
1CO 15:56 Lihima netalímo nene heleaká netalímini gasovala loló onoive. Itó Ómasímo lo huka gakokutí lihima netalímo helisalagi loló onoimóza,
1CO 15:57 Ómasi eza Guivahanite Izesu Kilistoni lomikago, netá golesa avilegeaká zámuza lemeaká ve noinazo, nenemú agepoka litune.
1CO 15:58 Nenemú náa vegúe, imane lo lekemenou gakó gili miniki alévolé iki oti vevesiki minalo. Lá niiki Guivahanimule liki hozaváa naliki, ámina hozámini gihila voko sata aminogo ive liki gili miniki Guivahanímini hozaló gamena gamena amuza miliki aliliki vilo.
1CO 16:1 Itó Zelusale apatoka Ómasímini vegenala zuhate alitave liki moni ali nupa itakumú lo likimitoze, gililo. Galesia mikasiuka monó vegená lo kumumómáminiki ilo.
1CO 16:2 Lekeza moni nalemómámini avevezahaló gili miniki, holisi zupa zupa Sategú nene lugáa gona miliki ali etó etó iki mili-liki viki minalo. Hanuva moni ali nupa amiki gatizá niiko, vo anitekugo, moni ali nupa inigi ligitagani ikataze.
1CO 16:3 Lekezaloka vokugo, vegená makó kilími etó inita ve nene ámina hozamú gilitave loko luhuva netá kemekoko kimiselekugo, ali nupa initatotí nene Zelusalega aliki vitaze.
1CO 16:4 Itó lekeza giliko, etokikoma, nezagi makó aleko vitune.
1CO 16:5 Neza Masetonia mikasiuka vinogo nounazo, neneloka vinake gamena koma minokinake lekelitoka vinogo uve.
1CO 16:6 Lekelitoka vinake, nenelotí nenelokahe nenelokahe vitokumú gapoló nilími vatí itave loko lekezagi gamena koma minatohe, itó hepé gamena asú itihe loko nagata noguluve.
1CO 16:7 Neza itína gamena hanuva gopa novinake lekelí ánigomo vitomó nene etaminogo ive. Nenemú Guivahanímo gelekiko, lamaná noikoma lekelitoka voko gamena koma mininake vitove loko noluve.
1CO 16:8 Neza nene imaneloka Epeso numutoka Guivahanímo monolímini gapováa velekago, hoza nalugo gihila zeaká noinazo, itó monolímini gala veva mukí nianazo, Sikalahú limi holisi velesá alitamigo imaneloka miní ameko minanogo uve.
1CO 16:10 Timotí lekelitoka vo anitekiko, Guivahanímini hoza aleaká noumó nenéminoko aleaká noinazo, agupeló gelegele okatize, lamaná oko minative liki geha zi amilo.
1CO 16:11 Lekeza gosohá ve noive liki aikumú giliko lememino. Nezagi ligive lagave lugáagi ageva oko nounimó nenazo, lekeza legesó iki gizapa itiiki amisilikiko, geha zeko gapoló oko oko atiginá oko nenitoka atize.
1CO 16:12 Itó ligiveteho Apoloni gakó litove. Ligive monó ve lugáa kezagi lekelitoka vitive loko agata aleko amiseleháza, eza itínasa vinogo vávani amive. Itínasa gopa gamena makó nene viti gapo koló okikoma, lekelitoka vinogo ive.
1CO 16:13 Lekeza gizapa iki monokumú gili alévolé iki minalo. Lá niiki, lekehelele vizemiko amuza miliki minalo.
1CO 16:14 Itó netá matá mukí lilí inigima likigika kimiiki lilí ilo.
1CO 16:15 Itó nigive nagavese, gakó makó lo likimitoze, gililo. Lekeza Setepanani vená izegipala keza Akaia vegenakutí ali goí iki monó giliake, kigika ali viligamó neve liki mota gilinave. Itó monó gele vegenatoka gelekelé hoza alekogó minatune liki kagata giliaká niave.
1CO 16:16 Nene lekelisi nene nenémini vegená itó lilími vatí iki monó hoza aliki miluma giliaká nia vegená lugáagi ali lakamatoka milatave loko lakagata naluve.
1CO 16:17 Setepanaki Potunatoki itó Akaioki keza nenitoka ikago, Koliti vegená lekelikumú miluma geleko noutoka mulúnegú lamaná gelekuve.
1CO 16:18 Lá okuke, nezagi lekezagi mukitó keí ánigo lomala unike, mulutegú geha zimó. Lekeza ve nenémináamú giliko lamaná ino.
1CO 16:19 Asia mikasiuka monó gilina vegená keza lekelikumú geké nililikitago noluve. Itó Akuilako venala Piliskako itó keí numukú monokumú alegesá iaká nia vegená keza Guivahanimule liki lekelikumú geké nililikitago noluve.
1CO 16:20 Lekezatitini monokú eza aputá viziko eza aputá viziko iki minalo.
1CO 16:21 Neza Paulona itínasa luhuva nogiza vémini agizakutí luhuva gizoaká nogosanima alekuke geketini loleketuke luhuva imane gizo asú nouve.
1CO 16:22 Makó eza Guivahani agika amemitimó nene, Ómasímo usí vize amekiko meikú mututoni loló itize. Guivahanite geza ano.
1CO 16:23 Guivahanite Izesuni nasahilí lekelitoka mino moloko minino.
1CO 16:24 Nigikámo Izesu Kilistonimule loko lekelitoka minoaká noive.
2CO 1:1 Neza Ómasímini agepagú gakotó Izesu Kilistoni aposolo loló u ve Paulona itó ve ligiveteho Timotí ezagi makó minusike Koliti numutoka Ómasímini vegenala zuha itó Akaia mikasi lugáaloka monó gele vegená miniliki viki iki inamó lekeza luhuva netá imane gizo nolukumuke láa loko noluve:
2CO 1:2 Ameteho Ómasi itó Guivahani Izesu Kilistó aitokatí nasahilí itó hulu nene lekelitoka minoloko voko minino.
2CO 1:3 Guivahanite Izesu Kilistoni amelahini Ómasi agepoka litunize. Eza hulu ameteho itó lelémo geha zeaká ameteho minokave.
2CO 1:4 Eza milumámini mogonáa haitopaitó utó noigo lelémo guni oaká noive. Lá okago, Ómasímo lelémo hulu oaká noi hulu nenémo leza ámina oko ligive lugáa miluma malumámini amupiló niminikoma kelémo geha zitunimó onoive.
2CO 1:5 Kilistó eza miluma gilimó nenémini nekisáa lelitoka vaí oko miní amekago, ámina oko Kilistoni huluváa genavagi ale utó moloaká nousive.
2CO 1:6 Helegaloka lelitoka miluma maluma utó oaká noimó nene lekelitoka geha utó itive loko itó lekelémo lamaná itive loko utó o lemeaká noive. Itó helegaloka hulu nenémo utó o lemeaká noimó nene lekelikumule loko utó o lemeaká noive. Itó hulu nenémo lekelitoka mino moloko hize lé noleketiko, miluma maluma lelitoka utó oaká noimó ámina oko lekelitoka utó noiko nene siti viziki miniki alitave loko neve.
2CO 1:7 Itó leza lekelikumú lagata losi gelemoko minoaká nounimó nene alévolé okago láa loko geleaká noune: Leza miluma geleaká nounimó nene lekezagi izá miliki miluma maluma giliki niminiki hulúmini gehava monéna alitave.
2CO 1:8 Nigivénegita, nenémini gakola makó láa loko neve: Asia mikasigú milumámini amupiló minomo iteháma neve. Nenemú lakagatí molokative loko litoze, gililo. Neneloka nene genavagi netá golivagi lamaná lumupiló iteake lelémo akatimó okago, miní ameko logómula gizative loko ma gelemuháma neve.
2CO 1:9 Itó imane heleaká netá ale alitokune lokunike ligikate golosasa gimó nene lá imóza, ma utó o lememimóma neve. Leza zámuzatemú gelekuko lemeko ha netá loló okiko, Ómasímo heleakakutí lelémo oteaká ve aitokagó leheta itune loko ámina golivagi netá utó o limimóma neve.
2CO 1:10 Itó áisi nene heleakakutí alata mololetoko minamó. Itó áisi minoko goha alata mololetoloko vinogo ive. Nene gakó gele seketigí o minoko aitoka leheta okune.
2CO 1:11 Itó lekeza Ómasiloka litatímo lelémo vatí iko, Ómasi eza agika lamanaki vémove loko lokonotó aleko lugutó vizekiko, vegená mukilite kegepagutí kegepagutí lelikumú Ómasi agepoka liki geké litiki minatave.
2CO 1:12 Lezatemú gulusigo lagasó iteaká noimó nene lá okomú neve: Ligika lamanatotí itó monokú nene imane mikasiuka nominuko ligikámo netá makokumú lehelú osá amive. Leza monóini nomi vegená keí kovogisaló nenémini oko minunike monó gilina vegená lekelí lokovogisaló etó oko vevesoko minoaká noune. Itó monóini nomi vegenalite gili hee likakató leheta o minoko nomive. Ómasímini nasahilitó voko leheta oko minoaká noune.
2CO 1:13 Neza gakó soza sazagi loko nomive. Gakó mogonatagana ma hitosá amuve. Luhuva gizo lekemekugo gatiki gili guni itave lokogó gizoaká nouve loko gelenouve. Itó lekeza není mogona lugáa mota gilinamómáminiki lekeza alika gili hee liki gili asú itave loko noguluve. Lá ikiko, lekelikumú neza gulugo iteaká noimó nenémini oko lekeza Guivahani Izesuni gamena napaló nenikumú giliko ititize.
2CO 1:15 Gakó láa loko nolumó nene gele alévolé okuke goí oko gamena lositá lekelitoka vitomó nenémo mulutikú lamaná gilitave loko ale vavá umó.
2CO 1:16 Itó voko ánigolikimikinake Masetonia mikasiuka voko minokinake goha nene atiginá oko lekelitoka okugo nilími gapo iki niko Zutaia mikasiuka vitohe loko gulumole.
2CO 1:17 Itó neza láa loko lokugo, vávani oko haitolímini imómave liki nilahe, olile. Itó neza nene monóini nomi vegenakitana oko nene negepatunú vitove loko lo muluke ámina gamenaló nene nigikatunú óe vamitove loko lumó nene hutuva loló okahe.
2CO 1:18 Ómasi eza lamanalímini amelahináa minoakeve loko gakó lo hukoko lo lekemekugo hutuváa itó gihiláa nene gamena hámakó utó onamive.
2CO 1:19 Ómasímini gipala Izesu Kilistoni mogonáa nene nezagi itó Sailasí itó Timotí leza lo lukumuhá vemámo gakó lo molokago lugáa nene gihiláa loló oaká noigo lugáa hutuva loló osá amive. Mukí gihiláagó loló oaká noive.
2CO 1:20 Ómasímo lo mololeta gakó haitopaitolímini nene aitokagó gihila zeaká noive. Nenemú Ómasímini luhuva gegemá oko minative loko Izesú lelémo vatí noigo Ómasi agepoka lokusike lamanale loko loaká nousive.
2CO 1:21 Ómasímo lekezagi Kilistotoka lelémo molokago alévolé okune. Itó Ómasímo lelémo etó onoimóma neve.
2CO 1:22 Itó áisigó nene ligikagú anosa mololetamóma neve. Itó netá mukí alika lehizeletatitímini izaina ike nene Sikalahú mulutegú molokago noimóma neve.
2CO 1:23 Neza numutitoka voko gahá lekemeko lekelémo gopa okatove loko gulugo, gena okago, lekelitoka goha vamumóma neve. Gakó nene nigikagú ánigoaká ve Ómasímo gelekago lamaná lo nolukumuve.
2CO 1:24 Itó lekeza gili alévolé iakatinigú alévolé iki niamó nene gelenousimó nenazo, leza monokú lugulizaki ve loló itíive loko ma lamuve. Hanuva lekelitoka mulutikú lamaná gilitave loko lekelémo vatí oko hozaváa aleaká nousive.
2CO 2:1 Miluma gilita netá goha ale utó mololikimikatove loko gulugo, gena nivisekago, lekelitoka vamitove loko nigikatunú lo hukokuve.
2CO 2:2 Nénisi miluma netá lekemekugoma, makó éage mulúnegú ali lamaná initatave. Lekelisigó nianazo, mulutikú golesa gilikiko lá amitamó ikatave loko nenémini aminogo uve.
2CO 2:3 Itó lekezatini netá matá aliaká amó ali hee litave loko luhuva netá makó gozapá gizo lukumumó nene lekelitoka vokugo, lekeza mulúnegú ali lamaná inimiaká niamómata goha mulúnegú ale golesa gilito netá alinimikatave loko nene ámina luhuva gizumóma neve. Lezatemú láa loko noguluve: Není mulúnegú lamaná gilitotímo monéna mulutikú lamaná geleaká netá ale utó mololeketanogo ive.
2CO 2:4 Itó mulúnegú ale golesa gelekugo itó mulúne gitihiná okago, lekelikumú ive napa napa uke luhuva netá gizo lukumumó nene mulutikú golesa oleketatove loko negopa, nigikáne lekelitoka alévolé oko mulumó nenémini mogonáa lekelepizitove loko ámina luhuva gizumóma neve.
2CO 2:5 Ve makokumú luhuva netá gizumó áisi nene mulutegú golesa guluni netá alimó nene nenikó ma onetamive. Lekelikutí lugáagi mulutikú golesa gele netá alimóma neve. Ale nupa oko lokugo gena okative loko mukí vegená nenémini oletamóma neve loko lamuve.
2CO 2:6 Lekeza mukilita ámina ve nene nogosani amiki netá matá ali hee liki lilí itamó nene mota áminaló asú ino.
2CO 2:7 Itína nene mulunagú golesa gelekoko monéna golesa okative loko lihimavala ahulitiki alími hulu ilo.
2CO 2:8 Nenemú alími vatí iki nasahilí i amiiki likigikámini mogona alapizitave loko lakagata aleko noluve.
2CO 2:9 Neza nenemule loko goí oko luhuva netá gizo lekemenoumóma nene gakónéa mukí gili alitahe loko nenémini mogonáa utó itive loko gimilikú moloko gizo lekemenoumóma neve.
2CO 2:10 Lekeza ve makolímini lihimala ahulimikago, neza ámina oko ahulomiaká nouve. Áisi lihima ale utó molamó nene nezagi ale utó molonetamó negoma nene nezagi nahulotuve. Satá nene netá golesa aleletatove loko nogilimoláa mota gelenounimó nenazo, nenemú lekelikumú guluke Kilistoni avogisaló nene
2CO 2:11 Satá eza logoka vizeko livilegekative loko ámina vémini lihima ahulomiaká nouve.
2CO 2:12 Neza Kilistoni gakó lamaná litove loko Toloa numutoka nanitugo, Guivahanímo gapova ale lologa molonimikago, gelekuke,
2CO 2:13 nigivéneho Taetasí eza lekelitokatí litá oko atiginá oko amigove loko vitagá okuke nagata gululusi geleuke lekeza mota minalo lokuke Masetonia mikasiuka vumóma neve.
2CO 2:14 Kee, Ómasi eza Kilistotoka lelémo gímizeakeve loko aí gala veva gamena gamena kivilegeaká noikumú agoliza vizeko ganini hizeaká noive. Lá oake gala vizekago, aí mogonámini anuva lamaná lagámini nene sénava segekuko hutilí oko numutó namató hutilí oko novimó nenemú geké lotinake logoliza vize amitune.
2CO 2:15 Leza Kilistoni anuvaváa lamanakitana nouhatita Ómasi guguni gizo amekago vegená kugutó vizeakalímini mututoni itó lapuluva oakalímini mututoni nene anuva kepeleaká noive.
2CO 2:16 Lapuluvámini mututoni lilí inamó keza gelelehá i ahulikago limiki hiliaká nenémini anuváa kepelekago hiliaká niave. Itó lugutó vizeakalímini vegenala leza gelelehá okuko lemeko alévolé oko minoakalímini anuváa lepeleake lelémo mómoká okago, gosohá lemetameki loló oko minoaká noune. Lelí hozámini mogonáa lá oko nenazo, hoza nenémináa éagema kezáini zámuzáinitunú alikiko hee hee litive.
2CO 2:17 Lelikitana minata vegenalitegó lá itamó neve. Leza vegená lugáate iki miliki iaká niamó nenémini osá amune. Vegená lugáa mukilite Ómasímini gakokumú gelego, moni ale utó oketati netá loló okago, hozaváa aliaká niamóza, leza nene Ómasímo limiselekago ligikagú vové avé lo minago minoko Ómasímini avogisaló voko Kilistotoka gímizekunike monola loaká noune.
2CO 3:1 Láa loko nolumó nene lelí lugulizate ale otitíive loko gakó nenémináa goha apí usimó nehe. Itó lekeza lelí mogonatemú gilitave loko vegená lugáate luhuva netá makó giziki lelí lugulizá ali otiki lekelepizitahe. Itó lelí mogonamú ali otiiki lekeza makó giziiki vegená luhuva netá makó kelepizitahe.
2CO 3:2 Nenéminoko nomive. Není hozanémini luhuva nene lekelisi niave. Itó luhuva gizoaká netá nene ligikagú luhuva gizokago, vegená mukitoka ánigiki gatiki giliakalímini nene neve.
2CO 3:3 Leza lekelitoka hoza alekusigo lekeza Kilistotokatí luhuva netá lilí ikago, nenémini mogonáa utó oko neve. Itó luhuva gizoaká netá nene nagamitunú gizamive. Alévolé oko minoaká Ómasímini Sikalahulímo luhuva gizamó nene Mosé lo mola gakó gehaniló luhuva gizamómámini oko negopa, likigikagú luhuva gizokago alévolé oko neve.
2CO 3:4 Lelí mogonatemú gakó némináa nene Kilistokumule loko Ómasiloka leheta nousike lo lekemeaká nousive.
2CO 3:5 Hoza gihiláa makó lezatelokatí utó oaká noive loko itó lezate zámuzatelotí neve loko nomive. Netá matá loló okusigo lamaná oaká noimó nene Ómasilokatikó nene neve.
2CO 3:6 Ómasi áisi nene lelémo vatí okago gosohá lo múnaheaká gakolímini hozaváa aleaká nousive. Li huka gakó luhuva gizamó nene gele aleakalímini hozaváa negopa, Sikalahú gele ameakalímini hozaváa neve. Li huka gakó luhuva gizamó nenémo lemeni heleaká netá ale utó mololimiaká noive. Itó Sikalahú nenémo alévolé lemetameki minoaká netá nene ale utó mololimiaká noive.
2CO 3:7 Itó Mosé lo hukoko li gakó nene litaha ligika lapuluva oaká ale utó moloko voakalímini nene gatapa geható luhuva gizamó nenémo gopa Ómasímini lapanalagi utó imole. Itó ámina lo hukoko li gakolímini lapaná nene minoko tolova imóza, Moseni avogisaló ámina lapaná nenémo napaló nego, Isilae vegená keza neneló anitiki agoka agepaló ánigamitamó imóma neve.
2CO 3:8 Monó litahámini lapanaláa nenéminoko minamó nenazo, Sikalahulímo monó gosohá lehizelimiaká noimó nenémini lapanaláa aleko iteko sipisi minanogo ive.
2CO 3:9 Ligika lapuluva oakalímini mututonáa voaká nenémini lo múnaheaká gakolímini lapanaláa nene lemekosí neve. Itó lihimate asú olimikago minoaká nenémini hozavámini lapanaláa nene iteko neve.
2CO 3:10 Itó litaha lo múnaheaká gakolímini lapanaláa nene Moseni agoka agepaló utó imóza, gosohá lo múnaheaká gakolímini lapanala napa nenémo zemikago lovoza helekave.
2CO 3:11 Netá voko haha inogo itímini lapanala nene napa otigí utó imó nenazo, netá minoloko voko mino lúaló moloaká nenémini lapanaláa nenémo iteko sipisi neve.
2CO 3:12 Lagata losi gelemoko ageva oaká nouni netá nenéminoko minokanazo, monó gakóma lehelele vizemigo vávani oko lo kemeaká noune.
2CO 3:13 Lá nounike Mosenigitana minamune. Aí avogisaló Ómasímini lapaná sata ominamó nene asú inogo noigo, Isilae vegenalite iki ánigikatave loko agoka agepaló gánoni ge hitoake minoaká imóza, gosohá lo múnaheaká gakolímini lapaná nene ze hitosá amune.
2CO 3:14 Itó kigikáini hize lí okago, minoloko voko itína lo múnaheaká gakó litaha nenémo goha asapulagi loló okago, keza nagatiki gili hee liki gilisá amave. Itó asapú nene ezáa hanuva ma vínasaminogo ive, Kilistó hámakó vínasoko ale vesamá oaká noive.
2CO 3:15 Keza itína gamena nene Moseni luhuva gakó gatiaká niago kigikagú asapulagi ha minoaká noimóza,
2CO 3:16 kigikáini ali viligiki Guivahaniloka kovogisa i amitamó nene asapúma vínasoketanogo ive.
2CO 3:17 Guivahanimú nolumó nene Sikalahukumú noluve. Itó Guivahanímini Sikalahulámo minoaká noitoka netá makolímo nagá oletosá amive.
2CO 3:18 Leza nene lovogisate aitoka asapuláa minamitimó neve. Nenemú Guivahanímini lapanalámo hize hanatolimikoko lelémo viligokago, Ómasímini ametamenigi aleloko novunimó nene Guivahanímini Sikalahulímo lá oaká noive.
2CO 4:1 Guivahani eza nasahililagímo hoza nenémináa loletamó nenazo, nenemú goselekaselé amitunize.
2CO 4:2 Láa nounike, avozavagi netá itó asugunatoka aleaká netá nene lemegesa amekunike, makó sozámini amupiló minoko Ómasímini gakó ale gopa oaká nene ma osá amune. Leza Ómasímini avogisaló monó ale akutoko lo utó moloko lo nokumuko vegená mukilite lelí mogonate gilikago hee lokogó neve.
2CO 4:3 Itó monó gakó lamaná loaká nounimó nene asapulagi nolumó geleaká noikoma, lapuluvámini mututoni lilí ina vegenatokagó asapulagi nolumó geleaká noive.
2CO 4:4 Monó gili ahuliaká niamó kéisi nene imane mikasigutí agulizaki ve nenémo kigikáini hize lí okago, nana iki gakó lamanalímini lapanalímo kigikagú lemekiko Kilistó eza Ómasímini avevezahaló oko nomina vémini luhuváa ánigi hee liki ánigatave.
2CO 4:5 Leza monó nolunike lezatemú lo lekemesá amusive. Izesu Kilistó eza lelí Guivahanive itó Izesukumule loko gelekelé izegipatini mukitoka loló oko minatíive loko lo lekemeaká nousive.
2CO 4:6 Ómasi eza gozapá mogonaloka límugusi zeake nego gó lozo loko lokago gó lamó. Itó áisigó nene lokago ligikagú monolímini lapaná utó okago Kilistoni avogisaló Ómasímini lapaná utó o lamaná okago ánigoaká noune.
2CO 4:7 Itó ámina monó meinaváa iteko minamó ale minoaká nouni vegená leza nene ámina monó lo nokumuko lugupémo nene mikasi somogitana alévolé onamigo ámina monolímini zámuza lelitoka negopa, Ómasilokatí noimó nenémini mogonáa utó oaká noive.
2CO 4:8 Miluma malumámini amupiló nominuko nenémo lelémo zeko lana osá amive. Itó lagata losi gelenounike gopa nene guluko gopa osá amive.
2CO 4:9 Gopoguni netalímini amupiló nominuko, gopa nene ameteho taiza oletosá amive. Galaná mililitiki lá niago, gopa ma heleko lapuluva osá amune.
2CO 4:10 Nenéminoko Izesú minoko aleko oakalímini agikaváa ámina oko lugupeloka utó itive loko lugupeloka Izesuni apili hele ametameni nene aleko mohona oaká noune.
2CO 4:11 Vegená keza Izesukumule liki lelí gamena gohalagú imi aniti aniti iki lilími gopa napa iki heleakakú lilími miliaká niamó nene Izesú minoko aleko oakalímini zámuza nene heleaká lugupeloka utó o lamaná itive loko nenéminoko utó o lemeaká noive.
2CO 4:12 Lá okago, lelitoka heleaká netalímo hozaváa aleaká noive, itó lekelitoka alévolé oko minoaká netalímo hozaváa aleaká noive.
2CO 4:13 Monó gotolaú luhuva gakó makó nene neza Guivahanimú gele alévolé oaká nounazo, monó loaká nouve loko gizonoimóma neve. Itó leza ámina lelegitó Sikalahulímo lelémo vávani igo Guivahanimú gele alévolé oaká nounike monoláa loaká noune.
2CO 4:14 Lá unike Guivahani Izesuni heleneikutí alémo oti vémo lezagi ámina oko Izesugegi helenosakutí lelémo otekoko lekezagi monéna aitoka lelémo molanogo ive loko geleaká noune.
2CO 4:15 Ámina genavagi netá nene lekelikumule loko geheaká nounimó nene Ómasímini nasahilí ohunavagi nenémo hutilí oko noviko, vegená mukilite giliiki Ómasi agepoka liki niviki kogoliza vizi namiko, Ómasímini lapaná utó oloko voko minative loko neve.
2CO 4:16 Leza nenemú láa loko gelekunike goselé ma osá amune. Lugupete gisulupa moloaká noimóza, gamena gamena ligika nene ale gosohá oaká noive.
2CO 4:17 Mikasiuka miluma maluma koma geleaká nounimó itó alika monéna asú itimó nenémo gonanalisi napa itó genavagi itó alévolé oko minoakalímini nene ale utó mololetanogo ive.
2CO 4:18 Itó ánigoaká nouni netá nene asú itimó neve. Ánigamuhá netá nene alévolé oko mino lúaló moloko minatimó nenazo, netá genavagi alilimiaká niamó nenémo negopa, asuguná netá utó o limiti netatoka gonú ominoaká noune.
2CO 5:1 Leza láa loko geleaká noune: Mikasi lugupe sikalahutémini gá numunáa lukokikoma Ómasímo okulumakú alévolé numuni makokitana gosohá lugupe ale utó mololetonoimó nene kigizanitunú gemamó hanuva alévolé oko minati numuni apá neve.
2CO 5:2 Itó leza nenemú okulumakú numuni hize lelepizitive loko lagaváa gelekunike amuza nomulunike hanuva lugupegi minoaká nounikeve loko lege zeko minoaká noune.
2CO 5:3 Sikalahute zapakó minokative loko okulumakú lugupe ale luhokuko lamaná itive.
2CO 5:4 Imane mikasiuka gó numukú noinake miluma geleko gena liviseká liviseká noigo, lege zeko minoaká noune. Leza luhoaká gote litaha nene monéna vizako ahulatune loko gelesá amune. Litaha gó ha neiko amupiló gosohá netá ale luhatune lokogó geleaká noune. Lá okunike heleakalímini mututoni loló unimó nene alévolé oko minoakalímo mikilí itive loko geleaká noune.
2CO 5:5 Ámina netá lamaná utó o limitive loko ale vavá oletamó nene Ómasi áisi nenegó noive. Ámina netá lehizeletatimómámini izaina nene Sikalahú lehizeletamó neve.
2CO 5:6 Leza gosohá lugupe alitunikumú guluko mulutegú ale gilitolimikiko minatunize. Lá noinake láa loko nene gilitunize: Mikasi lugupegi minoaká nouni gamena nene Guivahanimú vitagá unike gutá mikasiloka minoaká noune.
2CO 5:7 Itína gamena nene gele alévolé okogó minoko aleko oaká noune. Gihiláa nene velesá ánigonamune.
2CO 5:8 Láa noinake gopa mulutegú ale gilitolimikago minoaká nounike lugupetunú gutá mikasiló minoaká nene ahulokinake gotó apatoka Guivahanigi makó minosakumú lagaváa geleaká noune.
2CO 5:9 Nenemú láa loko gelenoune: Lugupegi minoko netá matá oko moloko unimó lamaná nehe itó golesa nehe nenémini lelegí oko etó etó oko apasoko limitive loko leza mukitó minoko Kilistoni lo hukoaká holomaló vo anitinogo unimó nenazo, nenemú minoaká nene imane mikasiloka gutá lugupegi minoaká ahe itó mezane gotó mikasiloka minatunimó ahe nene Guivahanímo giliko lamaná itive loko legesó oko minoko aleko oaká noune.
2CO 5:11 Guivahanimú lehelele vizigo minoakalímini mogonamú gelekunike vegená keza kigika ali viligatave loko kagata aleko lo kemeaká noune. Ómasi eza mogonate ánigoaká noive. Itó lekeza áminámini iki mogonate nene likigikatunú giliaká niave loko noguluve.
2CO 5:12 Leza láa loko lokuko, gilikiko, leza nene miní ameko lugulizá ale otinogo gakó lo nolukumuhá gelemino. Lekeza hanuva lelikumú giliko, itekiko, lekeza vegená lugáa kigika otopá zemiko miniki kugupémini netakumukó hokolizá iki miniaká niamoláa nene není mogonamú li kimikiko gili lamaná itave loko noluve.
2CO 5:13 Lelikumú negi ve liki nilamóma nene Ómasímini hozavamule loko loló ino. Itó ligikate hee lokogó neve liki nilamó nene lekeza monotinigi itave loko loló ino.
2CO 5:14 Ve hamó eza vegená mukikumule loko helekamó nenazo, leza mukitó monéna ezagi helenouhá geleneive loko gele zagunikeve loko Kilistó eza agika lemeaká noitímo lelémo gikitokago lezate lugupe aleko itesá amune.
2CO 5:15 Itó vegená mukikumule loko hilimó nene logómulagi nomininake lezatemukó minoko aleko aminake lelikumú heleake oti vemule loko minoko aleko itunize.
2CO 5:16 Nenemú lá oko logómulagi minatuni gamenaló vegená kugupegi kemetamenigigó ánigokinake mogonataganáinimú lo hukoketaminogo une. Itó Kilistoni ámina oko gozapá agupegi ametamenigi ánigokunike eza lelikitana ve noive loko gulunimóza, ámina avevezahaló itínasa nene goha ma lá aminogo une.
2CO 5:17 Nenemú vegená makó Kilistotoka gímizinitamó kéisi nene haitolímini lilí iki ninigave. Litaha netáini nene asú okimikago gosohá mogonáa utó o kemekave.
2CO 5:18 Ámina netá matá gihiláa nene Ómasilokatí neve. Áisi nene Kilistoni zámuzaló lelémo apizekago nonagá okunike vegená lugáa nene ámina kelémo nonagá iti gakó li kimitave loko loletamóma neve.
2CO 5:19 Ámina gakó láa loko neve: Ómasi eza Kilistotoka minake mikasiuka vegená lezagi ale geha zeletamó. Lá oake lihimate ahulolimiake goha gatoaká nene gatosá amive. Itó ale geha ze limiaká gakó nene holutegú hize oteletamóma neve.
2CO 5:20 Nenemú leza Kilistoni gakó lole ale ve minusike Ómasímini gakó lamaná nene mololimikago, lo lekemeaká nousi gakó nene Ómasímo lo likimimó gelekago nene, Kilistokumú gelenousike lakagata aleko láa loko lo lekemeaká nousive: Ómasímo ale geha zelikimikiko ezagi apizilo.
2CO 5:21 Kilistó eza lihima ma alemi ve nene Ómasímo lelikumule loko golesa netategi loló otamó nene leza Kilistogegi apizekinake Ómasímini avogisaló hee loko minatune loko nenémini imó neve.
2CO 6:1 Ómasi alémo vatí vatí ve leza lakagata aseva aleko láa loko lo lekemeaká nousive: Ómasímini nasahilila lehizeleketamó nene voko haha amino.
2CO 6:2 Nasahilí oleketakumú Ómasímo li gakó makó láa loko neve: Neza gamena lamanató geí gakó gele minumóma neve. Itó gugutó vizeaká gamenaló gelémo lamaná umóma neve. Gilinahe. Gamena lamaná itínasagó neve, itó lugutó vizeaká gamena nene ámina oko itína nene neve.
2CO 6:3 Leza ámina oko vegená keza hoza aleaká nounikumú goseleka likatave loko monokutí velehé limita netá loló osá amune.
2CO 6:4 Leza mukí netá oko moloko oaká nounike Ómasímini gelekelé ve nouni mogona ale utó moloaká noune. Milumámini agikagú minunike, itó gasovagi netalímini amupiló minunike, itó galana netalímini amupiló minunike, geha zeakalímini agikagú minoaká une.
2CO 6:5 Segi nogosanitunú zi gilikilí niago, nagá numukú minoaká unike makilisi hiziki lipilinigi akú minoaká unimóma neve. Miluma hoza aleaká unike, lovó akamunike ote minunike nosánetá ma ale ligikagú vizeko namunike minoaká unimó neve.
2CO 6:6 Ligika gizopa lo minago minunike, netá mogona geleakalímini minunike, mulutegú geha zigo minunike, ligive nasahilí okimiaká unike, Sikalahuki minunike ligika lamaná oko kemeaká unimó neve.
2CO 6:7 Gakó lamanakó lokunike Ómasímini zámuza ale minoaká unimó neve. Lihimate asú olimikago minoaká nounimó nenémo gimi magete itó lagele loló okago ale minoaká noune.
2CO 6:8 Lugulizá ali otiakakú itó lovozámini holulagú minoaká noune. Itó legepoka loaká itó alivi letivi ilimiaká nenémini holukú noune. Sozaló veve liki nililitago soza lamunimó minoaká noune.
2CO 6:9 Mogonatemú vitagá niamóza, Ómasímo mogonate gele asú onoimole. Itó heleakalímini agepaló minunitita gopa logómulagi minoaká noune. Itó lipilikago hele vunimó neneta voko haha amune.
2CO 6:10 Itó móinata mulutegú lamaná geleko minoaká noune, itó gohogó nouhá nene gopa vegená mukí kelémo monokú henóiki vegená loló oaká noune. Sívosávo ovunitita ligikámini henonite vaí ominamó minoaká noune.
2CO 6:11 Kee, Koliti vegenáise, nigika nene lekelitoka napaló neve. Itó negepatunú nene gakó lo koló oko lo nolukumuve.
2CO 6:12 Nénisi nene nigikatunú alévolé oko hize lé olikimiaká noumóza, lekelisi nene likigika nimiaká niamó nene lagasó neve.
2CO 6:13 Lekelikumú gulugo mohóne gipáne lilí ikago, gakó imane lo likimitoze. Nenémini helega apasiki ámina iki likigikatini ali napa iki nenitoka milikiko minative loko noluve.
2CO 6:14 Monó gelema vegená keza apizeko minatune liki nilikoma, lekeza lelegí oko noune liki kilími vatí iki gehemilo. Gilinahe. Lamanalímini itó golesámini keza nana iki apizitáive. Itó lapanaki itó límugusigi nana iki apizitáive. Ma apizeminigasive.
2CO 6:15 Itó Kilistó ezagi gala veva Sataki nene nana oko kigika hamó minative. Itó monó gele alévolé uni vegenaki monó gelema vegenaki nana oko nonagá oko minatune.
2CO 6:16 Itó Ómasímini zavusavegi soza ómai netalímini zavusavegi keza nana iki apizitáive. Gilinahe. Ómasi alévolé oko minoaká vémini zavusave nene lélisi nene noune. Nenemú Ómasímo láa loko lonoimóma neve: Neza mulúiku minoko aleko inake holutikú mohona inogo uve. Ómasinini loló o kemekugo, keza vegenáne zuha minanigave.
2CO 6:17 Nenemú Guivahanímo láa loko lonoimóma neve: Monó gelemamoláa ámigikimiiki apazá minalo. Itó musi netató nene ali gelemilo. Lá ikiko, nénisi nene gizapa oleketoko lekelémo guni inogo uve.
2CO 6:18 Lá okinake ametipina nene minatove, itó lekeza nene mohóne gipáne lilí iki minatave. Guivahani osá amosá ve áisi gakó nene láa loko lonoimóma neve.
2CO 7:1 Nigika lekemenou nigivese, netá nenémináámini mututoni lelémo molonoimóma neve. Nenemú musi netá nenémo ligikate itó lugupete ale golotuva loaká noi netakutí nene Ómasimú lehelele viziko ligika nagamí zeko ale mokoná lokoko gizopa lo asú iko etó oko minatunize.
2CO 7:2 Lekezatini likigikatunú gahe sigilitalo. Leza lekelitoka minusike netá golesa aleleketosá amusive, itó ve makó alémo gopa otonamusive, itó mulutikú hizeko netá matatini ma ale gopa amusive.
2CO 7:3 Neza gakó imane mulutikú hizitive loko loleketamuve. Neza itínasa áimane lekezagi makó minoko aleko inakehe itó hilinakehe nigika lekelitoka minamó minanogo ive loko mota lo lekemekuve.
2CO 7:4 Nigikatunú lekelitoka voko nogímizigo lekelémo napa oko loaká nouve. Lekeza nigikáne ali geha zi asú ikago milumámini amupiló nogoliza sipisi novizuve.
2CO 7:5 Itó Taetasinimú vitagá oko Masetonia mikasigú omo anitekunike ma lavasú vizeko minamune. Neneloka lugupémini lovaváa itó ligikámini lelegesaváa nenémo utó oake lelémo vénehekánehé ligo minonouháma neve.
2CO 7:6 Megusa siheleni mulúini kelémo kii lokimiaká ve Ómasi áisi nene Taetasini alémo atiginá oake mulute ale gilitoletamó.
2CO 7:7 Lá oake, atiginá imó nenemukopa, lekeza mulunagú geha ziti gakó li amemó nene aleko okago, gelekusike mulutegú geha zekago nousive. Není ániganigi giliki miniaká niamó itó golesa netá utó ikumú miluma giliki miniaká niamó itó nenikumú hizi lé initiki amuza miliaká nia gakó lo nemekago, itínasa mulúnegú lamaná aleko iteko gelekuke nouve.
2CO 7:8 Neza gozapá luhuva netá makó gizo lukumugo mulutikú golesa gelemó nenemú gelekuke itínasa mulúnegú golesa gelemuve. Luhuva gizu gamena nene gamena alínipáisí mulutikú golesa gilikago gelekuke, lamaná mulúnegú golesa gulumó neve.
2CO 7:9 Itó itína nene mulúnegú lamaná geleko noluve. Mulutikú golesa gelemó nenemukopa, mulutikú golesa geletímo likigika ali viligakumú mulúnegú lamaná noguluve. Lekeza miluma gelemó nene Ómasímo giligo lamanalímini loló okago, gilikamole loko gakotémo ma lekelémo golesa onamive.
2CO 7:10 Nenémini mogonamú láa loko gilitune: Monokú miluma geleaká nenémo ligika ale viligoaká netá ale utó molokiko vegená lugutó vizekiko minatune. Nenemú miluma geleaká nenémináa ale utó molatitímo alika nenemú giliko golesa aminogo ive. Itó hanuva miluma geleaká nenémo negi nagi netá ale utó molokago lapuluva iaká niave.
2CO 7:11 Ánigalo. Miluma geleaká lapa nomimó nenémo lekelitoka gihiláa lagasó ale utó molamive. Monokú lekelémo vávani oaká itó mogonatini lamaná ale utó moloaká itó golesa netá ahelú oaká sipisi itó Ómasímini mesahamú lekelegesá legeaká itó nenikumú gili guni iminiki amuza moloaká itó golesa netalímini helegáa kemeaká nene netá nenémináa ale utó molamó nene lekelitoka utó okago, lo lukumu netakumú lekelí lihima nomimó nenémini mogonáa utó okave.
2CO 7:12 Gozapá luhuva netá láa loko gizo lukumumó nene golesa netá ali vema aikumule loko nomive. Itó golesa netá ale utó molota vema aikumule lokogi nomive. Gakó lo lekemekuko Ómasímini avogisaló lekeza lelitoka mulutini milatímini mogonáa utó itive loko nenemú gizo lukumumóma neve.
2CO 7:13 Itó lekeza áminámini iake mulutegú ali geha zemóma neve. Itó mulutegú ali gililitamó nenemukó nomive. Taetasí nene lekelikumú agata gululusi nogiligo lekeza Taetasini muluna ali geha zikago, eza mulunagú agila guluma noigo, ámina gakó nene geleko lagaváa gulunimóma neve.
2CO 7:14 Neza gozapá Taetasí nene lekelitoka vinogo noigo lekelémo napa oko gakó lo amumó neve. Itó lekelikumú gakó lo amumó nenémini gihiláa utó o asú imó neve. Neza Taetasini gakó nene sozagi ma lo lekemesá amuve. Ámina oko lukugulizá ale oteko Taetasini lo amumóma nene ma gihiláa loló onoimóma neve.
2CO 7:15 Taetasí nene lekelitoka vokago, lekehelele viziki ininá iki mulutini milake nasahilí itamó itó gakoláa gili alemó nenemú geleake agika lekelitoka molamó nene napa neve.
2CO 7:16 Neza lekelikumú gulumó netá matatini hee lokogó nego, mulúnegú golesa amigo vatí oko minanogo uve. Nenemú mulúnegú lamaná geleko luhuva imane gizo nolukumuve.
2CO 8:1 Nigivénegita, Masetonia mikasiuka monó gele vegenatoka Ómasímini nasahilí nenémo gihila ale utó imó nenemú lo likimitoze, gililo.
2CO 8:2 Keza miluma maluma nenémini agikagú minake gohogó minamó nenémo ha netá loló okago, gopa nene monolímini kogolizaváa nene itiki alinake mulúikú lamaná geleaká netá nene vegená makó kimitune liki moni ali nupa amó nene komasí nomive.
2CO 8:3 Neza keí mogonatagana gele hee loko gelenouke nolumó nene lá oko neve: Kezáini kagata giliki vávani iake moni ali nupa amó nene kezáini moni milamó nenémini lelegitó milamake aviligiki milamó.
2CO 8:4 Lá iake neza kagata aleko lá amugo, kezáini geleke gala vizilitake Zelusale numutoka Ómasímini vegenalatini mulúikú lamaná gilita netá ali utó miliki kilími vatí inigi moni aleko voko kimitane liki negénegeka lamó.
2CO 8:5 Lá iake, netá lagasó inigi lahe loko noguluko ganá nene Guivahaniloka kigika mili gilitiake Ómasímo lititoka molatitoka itune liki liake lezalokagi kigika mili gilitiki minamó.
2CO 8:6 Keza nenémini ikago, Taetasí nene ámina hoza apí i ve nene lekelitoka vooko lekeza likigika kimita hoza nenémináa ali asú itave loko gala vizunimó.
2CO 8:7 Itó gele alévolé oakatini itó monó loakatini itó gakó mogonáa gele hee loko geleakatini itó monolímini hozavamú amuza moloakatini itó likigika lemeaká nene netá nenémináámini gihila mukí ali utó miliakeve loko ámina mulutikú lamaná geleaká hoza aliiki moni ali nupa itakumú lekeza ámina iki vávani itave loko noluve.
2CO 8:8 Neza moni ali nupa itakumú gala vizeleketoko loleketamuve. Monó geleaká vegená lugáaloka ámina hozamú vávani ikave. Nenemú lo lekemekugo lekelí nasahililímini lelegiláa nana oko neve, nenémini mogona utó itive loko noluve.
2CO 8:9 Lekeza Guivahanite Izesu Kilistoni nasahililamú mota giliaká niave. Eza minumuni izolaho lekelikumule loko gohogó ve loló imó nene lekeza áminatunú monokú minumunavagi lilí itave loko nenémini imó nenazo, Izesuni agizaka hiziki mihina itave loko noluve.
2CO 8:10 Itó gakó makó láa loko nogulumó nene lo lekemekugo, gili alikiko, gihila utó itize. Lekeza nene litaha meleketó lekezatini litá iki moni ale nupa itune liki liake vávani iki ámina hoza apí inamóma nene itína ámina lelegitó ali asú itamó nene lamaná inogo ive.
2CO 8:11 Nenemú vávani iki apí amómáminiki miní amiki aliliki niviki vávani iki ali lutigitamó nenémini gihiláa nene moni milinita lelegitó ali utó milalo.
2CO 8:12 Mulutikú lamaná giliki moni milatamó nene Ómasímo gelekiko lamaná inogo ive. Leza molonamuni lelegitó negopa, netá molunouni lelegitó molokuko Ómasímo ánigago lamaná oaká noive loko noluve.
2CO 8:13 Lugáate mulúikú lamaná gilitave loko moni ale nupa oakakumú nene lekeza mikasi lukugupegi miniki lukugupeló gilitave loko nomive.
2CO 8:14 Lekelí minumunímo itínasa gamena nene keí gohogó amiselekiko, netá matáini nomi vegenalite netá makokumú vitagá amitave. Itó minoko gamena makó zupahé keí minumunímo lekelitoka gaúna gamena amisilitive. Lá okiko nene kezagi lekezagi hamó lelegitó mini miliki minatave.
2CO 8:15 Gona miliki kimimi vakumú nene monó gotolaú gakó lá oko nemóma neve: Mukí netá gizaká a vegenalitini minumuníini napa nomimó neve. Itó lagasó ali nupa amoláate gaúna helemamóma neve.
2CO 8:16 Ómasi eza lekelémo vatí itikumú nene Taetasini alémo zaú okago, lekelikumú nagata geleaká umó ámina avevezahaló aitoka utó okago, Ómasi agepoka loaká nouve.
2CO 8:17 Neza lo amekugo geleneive loko nomive. Ezáa agikámo vávani o lamaná okago núane lekelitoka vinogo ive.
2CO 8:18 Guivahanímini vegenala zuha mukitoka keza Izesuni gakó lamanakumule loko hoza aleaká noi vemú gili lamaná iki giliaká nia ve ezagi makó amiselekugo núane nivasive.
2CO 8:19 Itó ámina vémini gakola makó lá oko neve: Guivahanímini vegená keza ámina ve nene mulúikú lamaná gilitave loko ali nupa ina moni aleko novuko, neneló kelémo vatí iko, makó vitave liki alími etó amó. Ámina hoza nene Guivahanímini agulizá otitive loko, itó mulutegú vávani igo hoza nalunimó nenémini mogona utó itive loko alinogo noune.
2CO 8:20 Nenemú gopa gakó makó utó okative loko sipisi moni nene legesó iki gizapa itave loko kimiselekugo nivasive.
2CO 8:21 Lá nounimó nene leza netá loló okuko Guivahanímo ezagó gelekiko lamaná itive loko negopa, mukí vegenalite gilikiko lamaná itive lokogi nalune.
2CO 8:22 Neza nene ámina ve lositaki itó ligive makoki nene kimiselekugo núane nivaze. Ámina ve eza nene mukí zupa gimivagú moloko ánigokuko vegená kelémo vatí itikumú amuza moloakalímini mogonáa utó okave. Áisi nene lekelikumú giligo, alévolé okago, amuza napa nomolave.
2CO 8:23 Itó Taetasini mogonamú gilitune liki nilikoma, lekelikumule loko ezagi nezagi hoza aleaká ve losi nene nousive. Itó Taetasigegi makó nivasi vetini mogonáinimú gilitune liki nilikoma, keza monó gele vegenáini zuha nenete kimisilikago núane nivasive. Itó keza Kilistoni lapaná ali utó iaká nia ve niasive.
2CO 8:24 Neza lekelémo napa oko lo nokumumó nenémini gihiláa utó itive liki lekeza ámina ve nene viki anitikiko nasahilí ikimikiko, monó gilina vegená lugáa numutó numutó keza gili guni itave.
2CO 9:1 Zelusalega Ómasímini vegená nasahilí ikitiki moni kimita gakó nene mota gilinave. Nenemú nanave loko goha gizo likimitove.
2CO 9:2 Ámina hozamú mulutini hukili okago, gelekuke, lekelémo napa oko lekelí mogonamú láa loko lumó: Akaia mikasiuka monó nigele vegená lekeza litaha kilisimasiló litá iki vávani iake moni ali utó moloaká gapo ali utó amó nenémini gakó nene Masetonia vegená lo kemekugo, vegená lugáate keza amuza miliki gakotini giliake, ámina hoza alitune liki mulúikú lamaná gelemó.
2CO 9:3 Neza ámina hozamú lekelémo napa oko lo kumu gakó nene voko hetagá okative loko neza lumómaló nene áminaló miliki vávani iki moni ali nupa itave loko ámina ve losive makole kimiselekugo nivave.
2CO 9:4 Nezáne alika Masetonia vegenaki vokuko, lekeza moni moloakakumú ligitagani ikikoma lekelémo napa oko lo kumu gakóne alemó zekiko, nezagi itó lekezagi lovoza helekative loko
2CO 9:5 nenemú neza gulumó etokago, nigive nagave imane gala vizeko kimiselekugo, goí iki lekelitoka núane nivave. Vi anitikiko, lekeza moni ma kimitune liki emane amunaló gakó li hukinamóma neve. Nenemú ganatilisi ali nupa ikiko minatize. Lá ikiko, neza lekelitoka vo anitekinake gala vizé vizé ugo moni milatamó negopa, mulutikú lamaná gili minake moni milinamó nenémini mogona lamaná utó okiko ánigatove.
2CO 9:6 Itó moni ali nupa itakumú anoza gakó imane láa loko noluze, gili minalo: Leza zuha netá koma zuhá itunimó nene minoko komagó alinogo une. Itó zuha netá mukí zuhá itunimó nene minoko mukí ale minanogo une.
2CO 9:7 Nenemú imanémini itaze. Lekeza etó etó iki likigikatunú giliki gili guni iniki gilita avotigiláminiki nene moni ahulataze. Itó kogoliza viziki monó moni ahuliaká nia vegenakumú nene Ómasímo ánigo amu heleaká noinazo, gínikahavagi neiko vegenalite gala vizí vizí agogopa, mulutikú lamaná giliki ahulataze.
2CO 9:8 Ómasi eza minumunavagi ve noinazo, vávani oko lusa nene lukumupiló molokiko minumuni utó o likimitize. Lá okiko, lekezatini ni lakagatupa niiki vegená nasahilí ikitata hoza haitopaitolímini alitune likima netá makokumú ma vitagá aminigave.
2CO 9:9 Monóinigi vegenalite lá itakumú nene monó gotolaú gakó makó láa loko nemóma neve: Keza gona miliki gohogó vegená nasahilí ikitake kimiaká niave. Keí nasahilíini huko vamitimó minoloko voko minanogo ive.
2CO 9:10 Ómasi eza zuha netá ale utó mololimikago zuhaina oaká noune. Itó gihiláa ale utó mololimikago minoko aleko oaká noune. Lá oaká noinazo, eza nene lekezagi minoko zuhaváa ale utó mololikimioko lusa geko ale napa okiko, nasahilitinímini gihiláa mino hutilí oko minanogo ive.
2CO 9:11 Itó haitopaitolímini oko minumunitinigi vegená lilí iiki áminatunú vegená makó nasahilí ikimikiko, nasahilitinímini gihiláa utó okiko, keza lelikumú Ómasi agepoka litamómámini mogona lá oko neve:
2CO 9:12 Lekeza Ómasímini vegenala zuha mulúikú lamaná gilita netá lilí iki moni kimikiko, nenémo gohogóini amisele ahuloketative lokogó negopa, nenémo Ómasi agepoka loko geké lomiaká nenémini minumuníagi ale utó molotative.
2CO 9:13 Lekeza Kilistoni gakó lamaná giliake ali gikitiki ali miniaká niamó nenémini mogonáa, itó lekeza Zelusalega monó gele vegená itó likigive lugáa mukitoka kezagi nene mulutikú lamaná giliki napa iki nasahilí ikitamó nenémini mogonáa utó okiko, Ómasímini lapaná utó o lamaná oko minative liki ali otinigave.
2CO 9:14 Lá ikiko, Ómasímo nasahilí haitolíminoko lekelitoka ale utó imómave liki kigika lekelitoka miliki lekelikumú Ómasiloka linigave.
2CO 9:15 Itó Ómasi eza nasahilí oletoko gipala lehizeletamómámini mogona lo asú oko lo utó o asú amoakalímini nenemú hanuva sigaga lotoko agepoka litune.
2CO 10:1 Neza Paulona imane Kilistoni zou nagamilagi itó nasahililagi noukeve loko lakagata aleko lo likimitoze, gililo. Lugáate nenikumú láa liki liaká niave: Lelitoka oko minake ezáa amuzavagi ve minamike, gakó nagamilagi lo lemeaká imó. Lá oake, voko minake agokagutí gakó lo lemeaká noive liki liaká niave.
2CO 10:2 Nigive nagavese, lekelitoka voko mininake vegenalite litaha kigikatunú aliaká niamómáminoko hozava aleko minoaká noive liki nenikumú liaká nia vegená nene nogokagutí gakó lo kimitove loko nene vávani oko lo kimitomóza, lekeza lugáa ámináminoko nogokagutí lo lekemekatoze, gala vizemilo.
2CO 10:3 Lelí mogona lá oko neve: Mikasiuka netá matate ale minunike litaha lugupegi lamaná mohona nouhá nemóza, monokumule loko lova hizeaká nouhá nene monó gelema vegenalite litaha kigikatunú lova hiziaká niamó nenéminoko nomive.
2CO 10:4 Gimisi magé ale minunike monolímini lovavagú hoza aleaká nounimó nene mikasiukatí monó gelema vegenalitini netatunú negopa, Ómasímini zámuzalagi nounike nenetunú gala veletini ha gakóinímini vegegisa tele vizeaká noune. Itó keí zámuza zeko letokuko niiko,
2CO 10:5 Ómasímini mogonáamú gele guni oaká gapo hizi lí inigi govisi aliki letiaká gakóini apelekunike, vasá zeaká netá ali utó iaká niamó nene avilegeaká noune. Itó Kilistoni gelekeleláagó utó itive loko haitopaitolímini lagata geleaká netá nene nagá ameaká noune.
2CO 10:6 Lekeza není gakó gili aliakatini vávani i asú ikiko, leza vegená lugáa gakó pelesa ziaká niamoláa nene nakahuni kimitune loko gizapa onoune.
2CO 10:7 Není mogona lokovogisaló utó noimó nene ánigalo. Lekelitokatí ve makolímohe makolímohe ezáamú gelekiko Kilistoni vegenala zuha loló okamó áisi láa loko gilitize: Ezáagó Kilistoni vegenala ma nomive. Lezagi Kilistoni vegenala nene nousive.
2CO 10:8 Guivahanímo hozavamú gilike zámuza nimimó nene lekelémo lapuluva oakakumú negopa, hize lé olikimiakakumú nenazo, neza ámina zámuzamule loko nugupe aleko iteko lo likimitomó nene novoza heleminogo ive.
2CO 10:9 Itó luhuva netá imane gizo nolukumumó nene, nenemú giliko lekelegesá ligiti gakó gizo nolukumumó gelemino.
2CO 10:10 Nenikumú láa liki liaká niakumú noluve: Luhuva netakú gakó golivagi itó alévolekutí gizoaká noimóza, lovogisaló nene amuza ve minamive. Itó hutuváa gakó loaká noimó nene nagamilagi loaká noive liki liaká niave.
2CO 10:11 Némika liki liaká nia vegená keza hotó minuke luhuva gakó gizo lekemeaká noumó nene áminámini gihiláa hamó lelegitó nene holutikú minoko ale utó molokugo ániganigave liki gilitaze.
2CO 10:12 Neza vegená kugupe aliki iti iti iki miniaká nia vegenatoka gímizekinake lelegí noune loko litohe. Íi, keza není lelegitó ma minamave. Vegená nenémináa keza Ómasímo oko moloko oaká nounikumú nanave loko nogilive liki lamake, gakó gona miliki liaká niamó nene kezáini mogonáinimukó gili minake gakó gopa kezáini mogona lotuva ligiaká niave.
2CO 10:13 Neza Ómasímini hoza alitane loko lehizeneta lelegitó nelémo etó imó nene ámina oko aluke, lekelitoka anitumó nenemú gelekuke alemo ite ite gakó losá amuve. Itó lehizeneta lelegitó gopa avilegeko ma losá amuve.
2CO 10:14 Neza hozanegó lelegí oko aleaká nouve. Hoza lakanite nene lamaná lekelitoka neimó nenazo, leza nene lekelitoka anituko lelí legepagutí Kilistoni gakó lamaná ganá apí iki gilinamóma neve.
2CO 10:15 Leza vegená lugáatini hozagú lagakilimó oko moloko leza alunimole loko lugupe aleko iteaká gakó loaká nene ma osá amune. Gele alévolé oakatini nene agizani alekiko leza lekelitoka voko hoza lakanite ale napa itune loko nenemú ligika nego minoaká noune.
2CO 10:16 Lá okinake lekegemesaloka mina mikasigú vegenatoka gakó lamaná lo utó oko lo kemekinake, ve makolímini hoza lakanivagú ezáa ale utó ikumú lugupe aleko iteaká gakó loaká nene ma amitune.
2CO 10:17 Lugupe aleko iteakakumú nene monó gotolaú gakó makó lá oko nemó neve: Makó eza netá matakumú aleko ite ite gakó litove loko nookoma, Guivahanímo oko moloko i netakumú gele minoko lino.
2CO 10:18 Makó ezáa agupe aleko iteko nolikoma nene, monó hoza lamaná alekave loko lamitune. Guivahanímo alémo napa okago gihiláa loló okave loko litune.
2CO 11:1 Gakó lagasó makó lo nolukumugoma negi gakó lokave liki goselé lekepelemino. Hanuva legesó iki gililo.
2CO 11:2 Neza lekelikumule loko Ómasímo lekemekugú noaká noimómáminoko amuza moloaká nouve. Lekeza ve aleve suni ánigonami mohó vové aveláa nenéminiki niko, ve hamotokó vitave loko anosa mololeketumó nene Kilistó noive.
2CO 11:3 Lá onoimóza, gosihalímo logoka vizeakalímini mogonamú gele hee lo minake Evani nene soza gakotunú agoka vizimó ámina oko lekezaloka ve lugáate lokogoka vizitakumú geleakatini golosasa gekiko, vové avé liki Kilistonimukó giliaká niamó nene ahulikatave loko gulugo, gena noigo noluve.
2CO 11:4 Nenémini mogona lá oko neve: Lekelitoka vegená makolímo aniteko Izesuni mogonáa lélisi lo lekemeaká nouhalímini negopa, ametameni haitolímini makó lo lekemekago nene, itó gozapá lelitokatí alemó nenegopa, haitolímini gosohá gakó lo lekemekago nene, itó Izesuni gakó lamaná lelitokatí gelemóma nenegopa, monó haitolímini makó lo lekemekago nene, géneka li amemiki hanuva gili amiaká niamó nene lamaná noihe.
2CO 11:5 Nezáne mogonamú gelekugo ve napa noune liki liaká nia aposolotini sepenauka nominumó gelesá amive.
2CO 11:6 Neza negepa gúmusi muluke lo lekemeaká nouhe loko gelenamumóza, monolímini mogonáa geleaká nene gelenouve. Itó nenémini mogonáa haitopaitolímini oko ale vesamá oko lokovogisaloka ale moloko lo lekemeaká nouve.
2CO 11:7 Itó lekelí lekelémo napa itove loko nezáne lemeko minuke Ómasímini gakó lamaná lo lukumutó meinaváa ma alesá amumó nenémo golesa ihe lamaná ive.
2CO 11:8 Lekelitoka monó hoza aleko gelekelé noleketuke Ómasímini vegenala zuha lugáate moni henoni nimikago aleaká umó nene hagitana ipá oaká umó gelekave.
2CO 11:9 Itó lekelitoka minuke netá makokumú vitagá uke voká makó loleketamumóma neve. Neza vitagá oko mohona nougo, Masetonia mikasigutí nigive makolite aniteke netá nimiki ali negepa miliaká amó. Lá niago lekelitoka nene hanuva minuke genavagi netá geheleketonamumóma neve. Itó minoloko iteko gohagi geheleketamitove loko noluve.
2CO 11:10 Kilistoni gakó gihiláa nigikauka nego lamaná noluve. Ámina suni aleaká noukumú nugupe ale napa otigí oko loaká nou gapo nene Akaia mikasigú lekeza nia mikasiuka hizi lí aminigave.
2CO 11:11 Nene nanamú noluve. Nigika lekememuke lá oaká nouhe. Nenémini oko nomive. Nigika lekemeaká noumó nene Ómasímo geleneigo noluve.
2CO 11:12 Netá aleaká noumó nene ale-loko voko minanogo uve. Itó nene hanuvamukopa, vegená lugáa keza Pauló hoza aleaká noimó nenémini lelegitó oko hoza nalune liki kugupenini aliki itikatave loko nene lukesaváini akeleaká nouve.
2CO 11:13 Ve nenémináate aposolo sozámini itó monó hoza sozámini aliki minake, Kilistoni aposolo lelí lemetamenigitana lilí iaká niave.
2CO 11:14 Lá ikago netá haitolímini makó alikave loko litupe. Lá oko nomive. Satá ezagi nene ageló vegená lapanáiki loló itove loko ali tolova oaká noinazo,
2CO 11:15 nenemú Satani hozaváa aliaká nia vegená keza ámina iki netá lamaná aleakalímini gelekeleláa loló itune liki kezáini kogoka kegepa vávani iki ale tolova iaká niakumú ininá amitune. Keza miniki hoza golesa aliaká niamó nenémini helegáa alinigave.
2CO 11:16 Gakó nolumó nene goha litoze. Nenikumú gelego negi ve liki loló amino. Gopa nenikumú láa liki nigilikima gili nimikiko nugupe lagasó ale napa otigí oko litoze.
2CO 11:17 Neza gakó láa loko litomó nene Guivahanímo lonetamómámini oko litogopa, hanuva nugupe aleko iteko gakó apí okumole loko gopa nene negi gakó linogo uve.
2CO 11:18 Vegená mukilite lugupémini netakumú ali napa napa iki gakó liaká nianazo, neza ámina oko litove.
2CO 11:19 Agae, lekeza netá mogonáa geleaká nouni vegená noune liki likamó nenazo, lugáate negi gakó li likimikago, vávani iki giliaká niave.
2CO 11:20 Itó likilími gelekelé izegipatini milanigi niake, itó netá matatini ipá iki nanigi niake, itó gelehusíikú apilitave liki niake, itó kugulizaki ve lilí i likiminigi niake, itó lokogoka lekegepaló zinigi niago, nenemú lekeza gahá kememake gili kimiaká niave.
2CO 11:21 Neza nene sunimú amuza molamugo lekeza lovoza heleaká netá nalive liki nilahe. Makó keza netá nemupe manamupe ahuu ahuu liiki nene alune liki ma niko, nezagi nene negi vegitana oko nehelele vizemigo nugupe aleko iteko litoze.
2CO 11:22 Ámina aposolo sozámini nene kezáinimú Hipulu ve noune liki liaká niamóza, nezagi ámina oko Zuta ve nouve. Kezáinimú Isilae vegená noune liki liaká niamóza, neza ámina oko loaká nouve. Keza goha ámina iki kezáinimú Avalahani agapilamola noune liki liaká niamóza, neza áminaló kémegetoko loaká nouve.
2CO 11:23 Keza Kilistoni gelekelé veva noune liki liaká niamóza, neza imane gopa negi nagi gakó litoze. Neza kivilegeko Kilistoni gelekelé veva haitolímini nouve. Neza hozámini milumaváa geleaká noumó nene haitolíminoko neve. Itó monokumule loko nagá numukú minoaká umó, itó segi nogosanitunú nipilikago nagavú geaká imó, itó lapuluva itove loko geleaká umó nene haitó avevezahaló iteko neve.
2CO 11:24 Zuta ve keza gamena ligizani lugaloka asú igo uheni nakahunitunú nepelemó nene 39 igo nepelemó.
2CO 11:25 Gamena losive makole Loma vete segi nogosanitunú nepelemóma neve. Itó gamena hamó nene gehanitunú nipilikago hilinogo umóma neve. Itó gamena losive makole nagamikú lapegú nougo ámina sipi zeko ategekego age nagamikú lemesá umóma neve. Itó gamena hamó nene sipima golesa okago límugusi zeko gó loko imóza, simá namoko hanuva age nagamí amupiló minumóma neve.
2CO 11:26 Itó gamena mukí nene gapo hána hána vova vova oko mohona oko nominugo, golinímo nagamilímo okago lapuluva osá oko minoaká nenémini amupiló iteko minumóma neve. Itó laskoli vetini holúikú heleakalímini amupiló minumóma neve. Zuta ve nigivénegini holúikú itó Zuta ve minamamoláatini holúikú heleakalímini amupiló minumóma neve. Taoni napagú itó gihisigú heleakalímini amupiló minumóma neve. Age nagamikú nene sumizá noaká avevezahaló, itó monó sozaló ve ligivetegini holúikú heleakalímini amupiló mohona oko minumóma neve.
2CO 11:27 Génopa hoza alekuke nigizamuha nagavú gigo mohona uke, novoki ako lamaná amumó mohona uke, gaúna heleko zahí nagamikumú nivisigo, hepé heleko minumóma neve. Gineganemú itó avilisakumú vitagá oko minumóma neve.
2CO 11:28 Itó nenegó ma nomive. Gamena gamena mulúne gitihiná igo numutó namató Guivahanímini vegenala zuha gizapa okimiaká hozamú gulugo, gena nivisigo minoaká nouve.
2CO 11:29 Makó keza monokú ipú zemagoma, nezagi miluma gelekimiaká nouve. Itó makó keza monokutí olíi hizikagoma, milumaváini geleaká nouve.
2CO 11:30 Itó neza netá makokumú nugupe ale napa itove loko nookoma, keé lamumó nenemú ale napa oko nolugo lamaná inogo ive.
2CO 11:31 Guivahani Izesuni amelaho Ómasía luhuva gegemá oloko voko mino lúaló molati ve áisi nene nenikumú lamaná nolive loko geleneive.
2CO 11:32 Neza Tamasiko numutoka nougo, agulizaki ve napa Aletani kiapelímo nagá numukú nelémo molanogo lokago, numuni gatekú gohoni akamó.
2CO 11:33 Lá niago, nigive nagave keza nene gosúvehagú lohusi iake vegegisa koló o minakú nehelú i ahulikago, olío hetoka lemekuke golisi vumó neve.
2CO 12:1 Lugupe ale napa ituni gakó losá nene ma lelémo vatí amitimóza, gopa nene litoze. Nigika ale viligokago netá ánigumó itó Guivahanímo lo vesamá oko lo nimimó nenemú itínasa avetó oko lo likimitoze, gililo.
2CO 12:2 Neza Kilistoni vegenala makó gelenouve. Eza nene netá makó ániga gamenalotí kilisimasi 14 oko vokave. Ve eza nene Guivahanímo galinali alémoko okulumakú itekago velé amupiló agika nekú nene itimó. Neza agupegi nehe itó agupe gileleake nehe nene gele hee lamuve. Ómasímogó geleneive.
2CO 12:3 Itó Guivahanímo ámina ve galinali alémoko itekago, Palatisi zazuhagú nene iteko gakó legepatunú lamosá itó mikasiuka veta lo utó moloko lamosá nene gilimó. Neza gelenoumóza, agupegi minake itihe itó gileleake itihe nene nénisi gelemuve. Ómasímogó geleneive.
2CO 12:5 Ámina vemule loko nugupe ale napa oko gakó litove loko nene nezáne mogonamú hize lé oko laminogo uve. Nezánemú litove loko nene keé losá amumó nenemukó ale napa oko linogo uve.
2CO 12:6 Nugupe ale napa oko gakó litove loko nelina nene, gakó lamaná lulinamó nenazo, negi nagi ve minamuline. Lá onoimóza, nenikumú gelego itekative loko nene ma laminogo uve. Netá matá lokugo itó oko moloko nougo, lekezatini ánigiki mota giliaká niamó nenémini lelegitó minanogo ive.
2CO 12:7 Okulumakú netá gosohá ánigoko moloko umó nenemú nugupe aleko itekatove loko nugupéne mémelagú emane uhenagi netá makó hizimó nene, Satani gelekelé izegipala makó eza nigikatunú gulugo itekative loko agizani lapuva nimitive loko lonoimóma neve.
2CO 12:8 Lá okago, ámina netalímo ahulonetative loko Guivahaniloka gamena losive makole lumó neve.
2CO 12:9 Voká lokugo, láa loko lo nimimó: Není helisánémo keé losá amanikú nene napaló hize lé ogimiaká noinazo, není nasahilínémo geitoka veleko voaká noigo, netá makokumú voká litanimoláa nomive loko lo nimimó. Nenemú Kilistoni zámuzalámo nenitoka nelémo gilí litive loko keé losá amumó nenemukó ale napa oko noluke nogoliza vizeaká nouve.
2CO 12:10 Lá onoinazo, neza keé losá amutó nene aitoka leheta nouke amuza moloaká nounazo, Kilistokumule loko keé lamugoma, itó alivi letivi ninitagoma, itó miluma malumámini amupiló nominugoma, itó gopogunímini itó galáinímini amupiló nominugoma, gopa nenemú mulúnegú golesa gelesá amuve.
2CO 12:11 Imane negi nagi gakó lumó nene lekelisi iki miliki amó nenémo nelémo zaú okago noluve. Lekezatini nilími napa ikiko lamaná itinazo. Neza hanuva ánéámina noumóza, lekelí aposolo iteko noune liki nila vetini kamakuka lemeko ma minamuve.
2CO 12:12 Neza lekelitoka hoza huluváa alugo, alévolé suni itó gosohá netá zámuzagi ale utó oaká umó nenémo aposolo mogonáne ale utó moloaká imó.
2CO 12:13 Itó lekeza nanetá vitagá iake Ómasímini vegenala zuha mulusi lugáatini avevezahaló minamave. Lekeza netá hamotunukó lekelémo alínipa okuve. Netá matatini visele nómonó nene ma oleketamumóma neve. Ámina suni nene lihima napagi nego ahulinitalo loko litohe.
2CO 12:14 Neza lekelitoka gamena lositá vumóma neve. Itó itína nene goha vitove loko ale vatí nouve. Vinake goí oko vuke nugupémini lukesaváaloka umómáminoko miluma hoza lekememinogo uve. Izegipa koma nenete izóikini améikini hizi lé ikitanigi moni ali nupa isá amave. Kéisi izóike améike hizi kegepa itakumukó giligili miniaká nianazo, neza lekelí moni henonimú negopa, lekelikumule loko amuza moloaká nouve.
2CO 12:15 Neza nene lekelikumule loko moni henokanóne itó minoko aleko oakáne nenegi nuvane ahulatove loko vávani oko nouve. Nenemú nigikatunú lekelikumú geleaká noumó nenémo aleko iteko noiko, lekeza likigikatunú nenikumú giliaká niamó nenémo aleko lemeko minatihe.
2CO 12:16 Vegená lugáate nenikumú láa liki liaká niave: Ezáa netá utó ezo azoga loko ipá oaká nene ma osá amimóza, asugunatoka vegená kogoka vizeko netá matáini ipá oaká onoitihe liki liaká niave. Olile, neza lá umó nehe.
2CO 12:17 Nenemú lekeza lilo. Není gakotó nene vegenáne zuha kimiselekugo, viki netá makó lekelitokatí ipá ikahe.
2CO 12:18 Taetasini nene vitive loko lotumó, itó monokú ligive makó amiselekugo makó vikasigo nene, Taetasí nene voko lekelitokatí netá matá ma ipá ihe. Leza ligika molo hamó usike gapo hamotó lisoko makó vamusihe.
2CO 12:19 Gakó akó loaká noumó nene lekeza gelego ezáa mogona hize lé oaká nolive liki nilahe. Nenéminoko nomive. Neza Kilistoni izegipala minuke Ómasímini avogisaló gakó loaká nouve. Itó nigive nagavese, gihila nenikumule loko lamuve. Monokú lekelémo kii litove loko loaká nouve.
2CO 12:20 Neza lekelitoka voko ánigoleketatomó nene lekelikumú gulugo hehe lamitive loko, itó lekeza nenikumú ámina iki giliko hehe lamitive loko gulugo, gena nonivisive. Itó lekelitoka lova leta lava leta itó lekemekugú noaká, mesaha kosaha, itó molo alata alata oaká, itó alevo letovo oaká, lotoka lataka hizeaká, vegená kugupe aleko iteaká, ale gopánapa oaká, netá nenémináa neko voko ánigokatove loko gulugo, gena nonivisive.
2CO 12:21 Lekelitokatí lugáate emane amunaloka likigika golotuva lamó mokoló netá itó musi netá likigika napaló nego, némini manámini ake likigikatini makó ali viligisá amiki nenéminiki niko, lekelitoka vo anititomó nene lokovogisaló Ómasinémo nelémo-loko lemekiko, lekelí lihimamú mulúne gitihiná okative loko gulugo gena niviseaká noive.
2CO 13:1 Itína lekelitoka goha vokugo gamena losive makole inogo ive. Goní oaká gamenaló nene ve lositá ahe itó losive makolehe keza ve makolímini lihimamú likiko utó o lamaná oko vevesanogo ive liki monó gotolaú gizina gakó nene, lekelitoka vo anitekinake ámina gakó gele mininake gakó linogo uve.
2CO 13:2 Amunaló emane lihimatinigi minamoláa itó vegená lugáa nene lekelitoka gamena losi vu zupahé lakagata aleko lu gakó áminama nugupe hotó onoigo goha imane noluve. Alika goha nene voko aselini ma zeleketaminogo uve.
2CO 13:3 Kilistó nene nelémo vávani igo loaká noutímini mogonamú lekeza vitagá niamó nene ániganigave. Kilistó eza lekelitoka hozaváa nalimó nene nekisáa nomimó neve. Zámuzalagi aleaká noive.
2CO 13:4 Gozapá nene lamaná migelelé onoigo zohota zaló apelemóma nemóza, itína nene amelaho Ómasímini zámuzalagi aleake otimó neve. Neza ámina oko eza imómáminoko migelelé ovumóza, aitoka gímizekuke Ómasímini zámuzaló voko leheta oko minoaká noumó nenémini mogona lekelitoka voko ale utó molanogo uve.
2CO 13:5 Lekelisi nene lamaná monokú niahe niamahe nene likigikatini loká iki vitagá iiki nenémini mogonáa ali utó milalo. Itó Izesu Kilistoni mulutikú alími milikago nominamó nenémini mogona mota gilinahe, olile. Itó lukugupémo monó avevezaha oaká noihe.
2CO 13:6 Nénisi nene hetó nugupetunukó monó ve ma minosá amuve. Lá nougo ánigatave loko geleaká nouve.
2CO 13:7 Ómasímo gizapa olikimikiko lihima ali utó milamitave loko Ómasiloka loaká nouve. Lekeza ánigikiko monó ve gihiláa loló oko minatove loko nomive. Lekeza monó gakó gili alitamó nenémo utó o lamaná itive loko noluve. Itó nenikumú nene agupetunukó monó ve noive liki gilitamó nene ha netá neve.
2CO 13:8 Leza nenémináate nana oko gakó gihila lova ale amitíive. Hanuva hize lé otatíive loko nousive.
2CO 13:9 Leza zámuzamú vitagá okoko nousigo, lekelisi zámuzatiki minatamó nene mulutegú lamaná gilinogo usive. Lá nousike likigika gizopa lative loko Ómasiloka loaká nousive.
2CO 13:10 Guivahanímo zámuza nimimó nenetunú lekelí lekehelú itove loko negopa, lekelí lekelémo alévolé itove loko nemeneimóma nenazo, neza lekelitoka voko alévolé gakokutí lo lekemekatove loko ganatilisi hotó nouke lakagata aleko luhuva imane gizo nolukumuve.
2CO 13:11 Itó nigivénegita, gakó lo asú oko láa loko litoze: Lekeza mulutikú lamaná giliki minalo. Itó lakagata aleko gakó imane nolumó giliki likigika ali guni iki alími lamanatoka milalo. Lá niiki lekeza likigikatini mili hamó iki hulugú minalo. Lá ikiko, Ómasi eza ligika kemeaká itó hulu amelaho lekelitoka minanogo ive.
2CO 13:12 Lekeza monokú eza aputá viziko eza aputá viziko iki minalo.
2CO 13:13 Imaneloka monó gilina vegenalite mukitó geketini lilikimiaká niave.
2CO 13:14 Guivahani Izesu Kilistoni nasahilila nenémo itó Ómasímo agika lekemeaká noimó nenémo itó Sikalahulímo lekelémo apizeaká noimó nenémo lekelitoka minoloko voko minino.
GAL 1:1 Neza Paulona aposolo nene ve makolímo nimiselemimó itó vegenalite hoza gakó ma linitamamó, Izesu Kilistó itó heleneikutí alémo oti ve Ómasi ameteho nene aí gakotó aposolo loló utímina,
GAL 1:2 itó nigivénege lugáagi imaneló niamó kezagi makó nounike nene Izesuni vegenala zuha Galesia mikasiuka niató niató lekelí luhuva imane gizo nolukumuve.
GAL 1:3 Ómasi ameteho itó Guivahanite Izesu Kilistó aitokatí nasahilí itó hulu lekelitoka minino.
GAL 1:4 Izesú eza ameteho Ómasímini gakotó nene itína gamena golesa netatémo lelémo golesa inogo ikutí gologí oletanogo lelí lihimamule loko minoko aleko imoláa nene ezáa ahulamó.
GAL 1:5 Nenemú Ómasímini lapaná ale ote-loko voko minatune. Lamaná.
GAL 1:6 Lekeza nene Kilistoni nasahilikú miní amitave loko sele lo likimi veló mini hána amake lekemegesa amiake haitó gakó lamanakú viki lakagata miliki giliaká niakumú nene oho loko nololeketuve.
GAL 1:7 Gakó lamaná nene makó nomimóza, hanuva vegená lugáa nenete Kilistoni gakó lamaná nene ale gopa itupe liki haitó monó li likimiki likigika ali gopa ake nenémini iaká niave.
GAL 1:8 Lá niamóza, nezahe itó okulumakutí ageló makolímohe Izesuni gakó lamaná amunaloka lo lukumuhá nene lo lekememoko ale gopa oko haitó lo lekemesá nene lolímini mututoni loló osató neve.
GAL 1:9 Ámina gakó nene gozapá lunimó áminagó nene goha noluve. Makolite nene gakó lamaná amunaloka lo lekemekugo gilinamó nene ali gopa iki haitolíminiki li likimitamó nene lolímini mututoni lilí itamó neve loko goha nene noluve.
GAL 1:10 Gakó nolumó nene vegenalite ánigi kumu hilitave loko lamuve. Ómasímo ánigo amu hilitive loko noluve. Neza nene vegenalite nenikumú giliko ititive loko hoza alulina, Kilistoni gelekelé ve minamuline.
GAL 1:11 Nigivénegita, neza gakó lo likimitoze, gililo. Izesuni gakó lamaná lo lukumumó nene vegenalite kagata giliki ali utó amó nomive.
GAL 1:12 Itó vegenalititokatí nomive. Itó vegenalite lainim-initamave. Izesu Kilistó ezáa lo utó oko lo nimimó neve.
GAL 1:13 Neza gozapá Zuta ve minuke holúikú minokuke, netá matá oko moloko umó li likimikago nene gilinave. Neza Ómasímini monó gele vegená nene gopoguni moloketuke kepeleko kimisele kimisele moloko, kelémo golesa galasa oaká umó nene,
GAL 1:14 izegipa nahalúnegini kivilegeko izotegini ametegini itó avotegini mogona nene haha amitive loko ámina gakolímo alévolé oko minative lokuke nene, amuza moloko lá oaká umóma neve.
GAL 1:15 Lá oaká umóza, Ómasi nenémo amunaloka izónehini agatupagú nougo, ánigoake, nasahilí onetake nelémo etó oake sele lo nimimó.
GAL 1:16 Sele lo nimimó nene, giligo, etokago, gakola nene Zuta vegená minamamoláaloka ale hutilí itane loko gipalámini mogona lo utó oko nelepizimó. Itó lá imóza, ámina gakokumú gele vevesonouhe loko vegená makotoka loká oketamumóma neve.
GAL 1:17 Itó aposolo goí iki lilí iki minamoláa keza ámina gakó lamaná nene hee liki li nimitave loko Zelusale numutoka itemumóma neve. Ánigosá ugopa, litá oko Alapia mikasigú mikasi gomopalaló voko minuke atiginá oko Tamasiko numutoka vo anitumó.
GAL 1:18 Neneloka nougo, kilisimasi losive makole oko vokago, Pitani ánigatove loko Zelusalega itekugo, holisi lositá makó minusimó.
GAL 1:19 Neneló nousike, aposolo lugáa makó ánigamumó. Guivahanímini agunala Zemusinigó ánigumó, áisi monó gizapa ve napa minamó nenazo.
GAL 1:20 Itó gakó imane luhuva nogizumó nene soza gakó nomive. Ómasímini agovisaló lamaná noluke luhuva nogizuve.
GAL 1:21 Lá okuke nene, Silia mikasigú itó Silisia mikasigú nene voko minumó.
GAL 1:22 Itó Zutaia mikasigú Kilistoni vegenala zuhate není nogokaló ánigamamó.
GAL 1:23 Keza vegená lugáate nenikumú gakó makó likago láa liki gelemó: Gopoguni mololetake lepeleko limiseleko monó ale golesa itive loko vi vémo goha ale viligoake vegená nene monó lo nokimive.
GAL 1:24 Láa liake, nenikumú Ómasi agepoka liki miniaká amó.
GAL 2:1 Lá okago, kilisimasi 14 oko vokago, Panapasiki Zelusalega goha atiginá oko itekusike, Taetasini nene ale gímizekusike makó itunimó.
GAL 2:2 Nene hanuva lá amumó. Ómasímo gakó lo utó oko lo nimitó nene itumó. Itumó nene Zuta vegená minamamoláa Izesuni gakó lamaná lo utó oko lo kemeaká noumó nene monokú kugulizaki ve kezagó alegesá iki niago avetó oko lo kumumó. Není hozamú géneka likikoma hoza goí oko aleko minumoki itó hoza itína aleko nominumoki nene hanuvamú alumó gelekative loko lá umóma neve.
GAL 2:3 Lá okugo, ve lugáahe itó nezagi minusi ve Taetasí ahe eza nene Kiliki ve nenazo, nenemú Zuta ve loló itive loko agupeló nene Ómasímini anosa molotatune liki li hukitatahe loko nougo lamamóza,
GAL 2:4 emane amunaloka ve lugáa nene soza sazaló monó ve iki holutegú asugunatoka anitemó. Keza Izesu Kilistotoka voko apizeko minunike netá makolímini nagakú minamuhá nenémini mogona ánigatune liki Mosé lo hukoko li gakolímini gelekelé ve lelémo molatune liki ánigi loló itune liki halá giki amó.
GAL 2:5 Nene vete lelí ale limitune liki likago, leza Izesuni gakó lamaná nenémo lekelitoka ale gilitoko alitive loko Taetasini agupeló anosa milatave liki likago keké gele kememuháma neve.
GAL 2:6 Lá okago, vegenalite gelego monó kugulizaki ve minamó nenete lelí gapo hizi lí inigi némini manámini initamamóma neve. Itó keikumú gulugo haitolímini iki minamamó neve. Ómasímo ámináminoko lugupeló ánigamó nene itetigí lemetigí osá amive. Zelusale numutoka itu zupahé nene ámina monó gizapaló vete haitó gakó makó lo utó oko lo kimitane liki miní amiki li nememamó.
GAL 2:7 Keza láa liki li nememake láa likigó gelemó: Ómasímo Pitani nene Zuta vegenatoka Izesuni gakó lamaná lo utó oko lo kimitive loko lotamó. Áminámini oko není nene hetoka vegenatoka gakó lamaná lo utó oko lo kimitane loko lonetamó neve liki gelemó.
GAL 2:8 Pitá nene Zuta vetini aposolo loló imó áminagó oko neza nene Ómasímini zámuzaló hetoka vegenalitini aposolo loló umó.
GAL 2:9 Lá okago, Zemusiki Pitaki Zoniki monokú kugulizaki ve niahe liki gele ve nenete nenikumú nene Ómasímo apazá hoza lehizemikave liki gelemó. Giliake, ligiveteve liake, Panapasiki ligizakú alemó. Lá iake, lekeza hetoka vegenatoka monó hoza nalisiko, lezate Zuta vegenatoka naluko, oko minatune liki li hukamó.
GAL 2:10 Gohogó vegená limiki niamoláa nasahilí ikitatáive likigó li nememó. Itó ámina hoza amuza moloko alitohe loko gele minutó lave.
GAL 2:11 Itó Pitá eza Atiokia numutoka okago, aitokatí netá golesa utó onoigo, ánigokuke, aí agómulaló pelevesava zeko gakó lo amumó.
GAL 2:12 Nenémini mogonáa lá oko neve: Goí oko nene hetoka ve monó gele ve makó Zemusí kimiselekago ake Pitagegi makó minake nosánetá nene hámakokutí ninago, alika nene Zuta ve makó ikago, ánigoake, hetoka vegi kugupeló Ómasímini anosa minatave liki amuza miliaká a vema nianazo loko keikumú alegesá legekago hetoka ve nene ahulo hotó okimiake, kezagi makó minoko nosánetá namimó.
GAL 2:13 Lá oake, voko aleko oko aleko noigo, Zuta ve monokú agivelage ámináminiki genezáini losigi vegenalitini suni aleke Pitani alími vatí ago, Panapasí eza keitoka miní ameko keí suni alimó.
GAL 2:14 Lá iki minake, Izesuni gakó lamanalímini gapogú hee liki vamago nene ánigokuke, vegená lugáatini kovogisaló nene Pitani láa loko lo amumó: Geza nene Zuta ve noanimóza, Zuta ve lelí avotege li huka gakó nene ahulokanike hetoka vete iki miliki iaká niakú nene novane. Nenemú hetoka ve keza Zuta ve lelí oko molokogú vitave loko nolanimó nene etamive, loko lo amumó.
GAL 2:15 Leza nene hetoka ve gopa napa miniaká nia vegenakutí utó amune. Zuta ve gihila utó unimóza,
GAL 2:16 láa loko geleaká noune: Mosé lo hukoko li gakó emane gele alekinake hozava ale-loko voko mininake lihimate asú olimiakaláa nomive. Izesu Kilistonimú gele alévolé okukogó lihimate asú olimikiko minanogo une. Láa loko gelekunike, lo hukoko li gakolímini hozava aleko nominukopa, lihimate asú olimikiko minatune loko Izesu Kilistonimú mota gele alévolé okune.
GAL 2:17 Kilistotoka voko gímizekoko lihimate asú itive loko nouháza, lá oloko novinake hetoka vegitana oko golesa netá aleaká vegená loló noukoma nenemú nanave loko litune. Kilistó golesa netá alilo loko lelémo vatí oaká noihe. Óe, lá oko nomive, keké.
GAL 2:18 Lihimate asú itive loko Mosé li gakotó amegesaló mololoko vituni suni mota gale zunimó nene goha apatitunimó nene, lamaná lo hukoko li gakó pelevesava zeaká nounimó nenémini mogonáa utó inogo ive.
GAL 2:19 Mosé lo huka gakó nenémo áminama gele alekinake alévolé nemetameni alito gapo hize lí oake nemeni apele hilimó gelekamóza, Ómasimule loko minatove loko otekumó neve. Itó Kilistoni apili nihelego nezagi zohota zaló nipili hilikamó gelekamóza,
GAL 2:20 itínasa minoko aleko noumó nene, nezánegó minamuve. Kilistó eza mulúnegú minoko aleko noigo, nugupetunú minoko aleko noumó nene Ómasímini gipalamú gele alévolé onouke minoko aleko oaká nouve. Eza nene agika nenitoka moloake minoko aleko imoláa nene nenikumule loko ahulamó neve.
GAL 2:21 Lo hukoko li gakó emane gele alekoko lihimate asú olimikago minoaká imó nelina nene, Kilistó nene hanuvamú hilimó loló ilinamó nenazo, Izesú nohilike Ómasímini nasahilí lehizeletamó nene ale gopa oko ahulosá amuve.
GAL 3:1 Kee, Galesia vegená negi nagi neneta, lekeza nene éahoma lekelémo gopa napa ive. Izesu Kilistoni nene zohota zaló hili mogonáa lo lekemeko nolekelepizuko, lokogómulatunú ánigi akutiki ánigamóma neve.
GAL 3:2 Netá hamokumú loká oleketatoze, giliki li nimilo. Lekeza Ómasímini Sikalahú alemó nene, nana iake alemóma neve. Mosé lo hukoko li gakóma gili aliake alemó nehe, itó Izesukumú gili alévolé iake alemó neve.
GAL 3:3 Nanamú negi nagi hiziki niave. Sikalahulímini gapogú apí iki li-liki nivakutí nene ali viligiki litaha mogona ali miniki alévolé apakú anititune liki nigelehe, olile.
GAL 3:4 Monó lekelitó minamómave liki gopoguni mililikimikago, golivagi netá nene hanuvamú lukumupiló itimó nehe. Óe, lá oko nomive.
GAL 3:5 Ómasi eza Sikalahú lehizelikimiká itó alévolé suni lekelitoka ale utó oká noimó nene, Mosé lo hukoko li gakóma gili alikago lehizelikimiaká noihe, itó Izesuni gakó lamaná gili alévolé ikago lehizelikimiaká noive.
GAL 3:6 Monó gotolaú Avalahani mogonamú luhuva láa liki gizinamóma neve: Eza Ómasimú gele alévolé okago, nenemule loko lihimavaka asú ogimikave loko lotamó.
GAL 3:7 Nenemú láa liki gililo: Gili alévolé iaká niamoláa keza nene Avalahani agapilamó zuha gihila niave.
GAL 3:8 Zuta vegená minamamoláa keza Ómasimú gili alévolé ikiko nene, lihimáini ahuloketatikumú gozapá geleake, monó gotolaú Ómasímo gakó lamaná Avalahani lo amimó nene láa liki luhuva gizinamóma neve: Geí lusa nenémo hetoka vegená mukitoka vo ale asú inogo ive.
GAL 3:9 Nenemú Avalahá gele alévolé oake lisoko vi gapoló lisiki vitamoláa keza aí lusagú vi hilanigave.
GAL 3:10 Itó Mosé lo hukoko li gakokú leheta iake ámegé ámegé iaká nia vegená keza lolímini mututoni lilí inigave. Nenemú monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Mosé lo hukoko li gakokú hize letoko gizoloko vonoi gakó mukitó gili alemitamó nenete usilímini mututoni minanigave.
GAL 3:11 Nenemú monó gotolaú gakó makó lá oko neve: Gili alévolé iakeve liki Ómasímini agovisaló lihimáini asú okimikago minatamó nenete alévolé iki miniki aliki inigave liki luhuva gizinamó nenazo, Mosé lo hukoko li gakó gele alekinake Ómasiloka lihima nomitimó minoakaláa nomive. Nenémini mogonáa mota utó okave.
GAL 3:12 Itó lo hukoko li gakó gele alekinake alévolé ituni mogona haitolímini neve. Gele aleloko vova vova oko alévolé itunimoláa neve. Nenemú monó gotolaú láa loko luhuva gizonoimóma neve: Lo hukoko li gakolímini hozaváa aliliki viva viva iki ali asú ita vegená alévolé iki minanigave loko neve.
GAL 3:13 Itó monó gotolaú nene vegená zaló nagá ziki saína iki apatemó keza lolímini mututoni niave liki luhuva gizinamóma neve. Itó Kilistoni ámina iki zaló saína iki apatikago, lelikumule loko usí alimó. Aleake, Mosé lo hukoko li gakolímini nagakutí guluholetamó.
GAL 3:14 Lá imó nene Izesu Kilistó hoza alikumule loko Avalahatokatí lusámo numutó namató vegenatoka puu loko vo asú itive loko lá oletamó. Itó lá okiko Sikalahú lehizeletatove loko lo mololetamó nene Ómasimú gele alévolé okinake alinogo une.
GAL 3:15 Nigivénegita, neza hanuva gilina netá makotó lo moloko litoze, gililo. Ve makó nenetosa keza netá matá makokumú li múnahiki luhuva gizatáimó nene, makolímo senisimoká itó velé amupiló gakó makó miní ameko loká oko luhuva gizatimoláa nomive.
GAL 3:16 Itó Ómasímo nene Avalahani itó agapilamola lehizeleketatove loko lo moloketoko limó nene, agapilamó zuha mukikumú lamimóma neve. Hamó Kilistokumú limóma neve.
GAL 3:17 Mogona lá okomú noluve: Ómasímo gozapá monó helisa henoni lehizeletatove loko lo mololetake limó. Lá okago, kilisimasi 430 oko vokago, Mosé lo hukoko li gakó nene alika utó imó. Itó ámina lo hukoko li gakó nenémo Ómasímo lo molota gakó avutá apeleminogo ive.
GAL 3:18 Monolímini lusa henoni nene lo hukoko li gakó gele aleakakú nelina nene, Ómasímo gakó lo mololetoko likutí alemutiline. Lá onoimóza, nene ma nomive. Ómasímo monolímini helisa henoni nene lo molotake lonoikeve loko Avalahani hagitana lehizetamóma neve.
GAL 3:19 Lá onoimó nenazo, lo hukoko li gakóma nene nana netakumú neve. Pelevesava zekoko netá golesa aleaká nenémini mogona lo utó itove loko Ómasímo miní ameko molamóma neve. Itó minoloko vova vova oko noiko nene, lehizegetatove loko lo molota ve Avalahani agávolaho Izesú utó okiko asú itive loko lonoimóma neve. Itó lo hukoko li gakóma nene ageló makolite limiki holutegú mina ve Moseni agizakú milikago limimó.
GAL 3:20 Lá onoimóza, ve makolímo holutó ve minatimó nene, ve hamokumú minaminogo ive. Vegená mukikumú minanogo ive. Lá onoimóza, Ómasi áisi ve hamokó noinazo, eza Avalahani nene netá makó lehizegetatove loko agómulaló lo molotamó nene holúikú minati ve makokumú vitagá amike ezáagó lotamó.
GAL 3:21 Itó Mosé lo hukoko li gakó nenémo Ómasímo lehizeletatove loko lo mololeta gakó lovaga lo ameaká noihe. Lá oko nomive. Mosé lo hukoko li gakó nenémo alévolé lemetameni ale utó oakaláa nelina nene, lamaná lo hukoko li gakokutí lihimate asú olimikago minoaká gapováa utó iline.
GAL 3:22 Lá onoimóza, vegená mukitoka golesa netalímini nagakú nounimó nenémini mogonáa monó gotolaú li utó iki milinamóma neve. Lá okago, nenemú nene Izesu Kilistokumú gele alévolé okuko lehizeletatove loko lo mololeta netalímini gihila alitunimoláa oko neve.
GAL 3:23 Zuta ve leza gozapá nene gele alévolé oaká gapo utó amigo, Mosé lo hukoko li gakó nenémo nagá lemekago, nagakú minoloko novuko, gele alévolé oakalímini gakó utó o lamaná imó.
GAL 3:24 Itó Mosé lo hukoko li gakó nenémo lelémo vevesoaká gapo loló oko gizapa oletoloko vitó nouko, Kilistotoka lelémo molokago nene Izesunimú gele alévolé okunike lihimate asú olimikiko minanogo une.
GAL 3:25 Lélisi nene gele alévolé oaká gapováa utó okago, neneló ámegetoko novuko, ámina lo hukoko li gakolímini gizapavaló minamune.
GAL 3:26 Itó lekeza mukitó nene Izesu Kilistokumú gili alévolé atímo itínasa Ómasímini vegenala zuha lilí iki niave.
GAL 3:27 Monó nagamí hiliake, Kilistotoka miní amiake, mukitoka Kilistoni ametameni ali luhikave.
GAL 3:28 Nenemú Zuta vegená niamó itó hetoka vegená niamó, megusa lilí iki muhelé ahelé iki minamó itó hanuva miniaká niamó, ve niamó vená niamó haitopaitó miniaká amó nene ha netá loló okago, lekeza mukitoka Izesu Kilistotoka viki gímiziake mulusi hamó lilí iki niave.
GAL 3:29 Lekeza Kilistoni mututoni lilí inamó nenazo, nenemú Avalahani agapilamó zuha gihila lilí iki niake, Avalahani helisa henoni Ómasímo lehizetatove loko lo molotamó nene mukitó lekelí netá loló inogo ive.
GAL 4:1 Nenémini mogona makó láa loko litoze, gililo. Izegipa namuni eza amelaho helekiko minoloko iteko helisa henoni ale lá itimóza, izegipa noinazo gopa nene megusa izegipa ametamenigi loló oko minanogo ive.
GAL 4:2 Lá noiko, uvolagehe amelagehe keza helisa netaláa gizapa itiki minanigave. Gizapa itiki niko eza napa okoko amelaho mola gamena nene alitokiko, helisa henoni nene ale alinogo ive.
GAL 4:3 Ámináminoko leza gozapá monokú olopa vegitana oko minamunike, mikasímini amupiló ha netá mogonamú li huka gakolímini gelekelela otoko minuháma neve.
GAL 4:4 Lá okago, alika nene gamena molamó nene alitokago, Ómasímo eza gipala amiselekago, vená makolímo getokago, utó imó. Utó oake, eza Mosé lo hukoko li gakolímini gelekelé oko minamó.
GAL 4:5 Leza nene lo hukoko li gakolímini nagakutí gologí olimikiko Ómasímo lelémo lá itive loko Ómasímini gipala utó imó neve.
GAL 4:6 Itó lekeza Ómasímini izegipala lilí iki niamómave loko Ómasímo gipalámini Sikalahú nene mulutegú amiselekago, lemeko noigo, aí zámuzatunú ahóno aménegave loko sele loaká noune.
GAL 4:7 Nenemú geza megusa izegipa noakopa, Ómasímini izegipala noane. Itó aí izegipala minanikeve loko Ómasímini nasahililaló aí helisa netalímini amelaho ve loló oko minoaká noane.
GAL 4:8 Hetoka vegená lekeza gozapá Ómasimú gili guni amake soza saza ómai netalímini agihúna giki minake keí nagakú minake, gelekelé ikitiki minamó.
GAL 4:9 Itó itínasa lekeza Ómasimú vitagá iake alími utó ikave. Itó lá onoimóza, lamaná Ómasímo lekelikumú vitagá ike lekelémo utó okamó nenazo, ha netá pisila nomimó helisa nomi netá nene nanamú goha lokovogisa amiki gelekelé nitiki nilave.
GAL 4:10 Lá iki niminake, Ómasímo giliko lamaná itihe liki Zuta vete haitopaitó gamena itó haitopaitó ikani itó haitopaitó kilisimasi mili etó amó nenémini holisi miniaká niave.
GAL 4:11 Lá niago hozane nenémo lekelitoka gihila zemitihe loko gulugo gena niviseaká noive.
GAL 4:12 Nigivénegita, neza voká loleketoko litoze. Neza lekelilímini oko Mosé lo hukoko li gakolímini nagakutí nelémo otopá zekago nouve. Lekeza není suni aliki minalo. Lekelitoka minoloko novugo, lekeza netá golesa makó lilí initamamóma neve.
GAL 4:13 Neza gozapá miluma netá gizalekuke, ganá apí oko Izesuni gakó lamaná lo lukumumóma neve.
GAL 4:14 Itó nugupegú keé lamigo, gena likivisegetigí imóza, není gopa goselé lekepelemimóma neve, itó mu likizapa onamimóma neve. Lekeza ániginimiake alesa mili nememó nene, Ómasímini ageló ahe itó Izesu Kilistonihe keikumú alesava mili kememó gilimó neve.
GAL 4:15 Kee, gamena nene zupa lokogolizagó ma viziki miniaká amóma nene itínasa hikuka vokave. Lekelí mogonatini lamanakumú láa loko lo likimitoze, gililo. Lekeza lokogómula gologí itune likima, hanuva gologí iiki není nilími vatí iki nimitune liki nelina, hanuva nemeline.
GAL 4:16 Itó itínasa gamena nene gakó gihiláa lo nolukumukumú nene gala velini loló okuhe, olile.
GAL 4:17 Ve lugáate amuza miliki lekegepoka liaká niamó nene netá lamanakumú nomive. Lilími ezega emega ikiko, lekeza golisi inimiiki keí kugulizáini ali otitave liki amuza miliaká niave.
GAL 4:18 Netá lamanakumule loko lekegepoka loaká nene netá gihila nemóza, lekelitoka voko minu zupahekó negopa, gamena gamena lá iaká niko lamaná inogo ive.
GAL 4:19 Izegipánemata, neza lekelikumú miluma sipisi goha noguluve. Venalite izegipa getanigi miluma giliaká niamómáminoko miluma sipisi noguluve. Kilistoni ametameni lekelitoka utó o lamaná itive loko lekelikumú gulugo gena niviseaká noive.
GAL 4:20 Lekelikumú nagata gululusi geleuke lekelitoka litá oko voko lokovogisaló haitolíminoko gakó lo likimitove loko geleaká nouve.
GAL 4:21 Mosé lo hukoko li gakó nenémini gelekelé otatune liki liaká niamó neneta, loká oleketatoze, li nimilo: Lekeza lo hukoko li gakolímini luhuva netaláa nagatamóza, mogona gili hee lisá amahe.
GAL 4:22 Áminagú nene láa liki gizi milinamóma neve: Avalahá nene gipala lositá getamó. Makó nene gelekelé mohó megusa Hegá getamó, itó makó nene alimi ame vená Salá getamó.
GAL 4:23 Itó gelekelé mohó megusámo geta izegipa agulizá Isimaelé nene hanuva utó imó. Itó alimi ame venalímo geta izegipa agulizá Isaká nene Ómasímo alika getatane loko Avalahani lo molota gakotó getamó.
GAL 4:24 Itó nene gakolímini agikagú anoza makó láa loko neve: Ámina vená losi keza lo múnahi gakó lositalitini avevezahaváa lilí asimó. Lo múnahi gakó makó nene Sinai agokaú utó imó nenémini gizapaló nia vegená nenete lo hukoko li gakolímini gelekeleláa miniaká niave. Nenémini avevezahaváa nene gelekelé mohó megusámo Hegá eza loló imó.
GAL 4:25 Itó Alapia mikasiuka Sinai agokamú Hegani agokave liki liaká niave. Itó Hegá eza Zelusale apá itína hanuva nemómámini avevezahaváa noive. Zelusale apá nene Mosé lo hukoko li gakó ámegetoko minatunimó nene Ómasímini agómulaló hee loko minatune liki ámina gakolímini megusáa lilí iki nia vegenalitini gotó apá neve.
GAL 4:26 Itó Zelusale apá okulumakuka nemó nenémo alimi ame vená Salani avevezahaló neve. Neneló miniki aliki nia vegená nene nagá makokú minamave. Nenemú ámina apá nenémo izoteho loló onoive.
GAL 4:27 Nenemú monó gotolaú luhuva makó láa liki gizinamóma neve: Vegi vená geza gagapilamó lagasó getokako gohuna vená nenémo alika izegipala gululusi nene getatimó nenazo, gohuna vená geza izegipa getamanike minoaká noanitika geza mulukagú lamaná gelezo. Miluma gelemanitika géisi nene gogoliza vizeko gigisa zezo.
GAL 4:28 Nigivénegita, leza Isakanimáminoko Ómasímo lo mololeta gakotó utó unimó.
GAL 4:29 Hanuva utó i izegipa nenémo Sikalahulímini gakotó utó i ve Isakani gopoguni molotake lovaga lo amimó. Ámina suni itínasa nene utó okago lo hukoko li gakokú ámegé ámegé iki hoza nale ve nenete leza Sikalahutokatí utó uni vegená gopoguni mililimiaká niave.
GAL 4:30 Lá onoimóza, monó gotolaú gakó nana oko neve. Gelekelé moholímini gipala nenémo helisa henoni ale lá aminogo ive. Alimi ame venalímini gipalámo ezagó alitimó nenazo, gelekelé mohó megusagi gipalagi nene kimisele ahulokiko visino loko Ómasímo Avalahani lo amimó neve liki luhuva gizinamóma neve.
GAL 4:31 Nenemú nigivénegita, leza nene Mosé lo hukoko li gakolímini nagakú minoko gelekelé mohó megusámini agapilamó minamune. Izesukumú gele alévolé unikeve loko alimi ame venalímini agapilamó nouninazo, Ómasímini helisa henoni ale lá inogo une.
GAL 5:1 Nagá nomimó minatave loko Kilistó eza gologí oletamóma neve. Lá okanazo, nenemú vegená lugáa nenete Mosé lo huka gakolímini nagakú goha lekelémo molokuko gelekelé ilitatave liki nilikoma géneka liki alévolé ilo.
GAL 5:2 Neza Paulona lo likimitoze, gililo. Lekeza Ómasímo lugutó vizitive liki lukugupeló Ómasímini anosa milatamó nene, Kilistoni nasahilí nene lekelitoka ha netá loló inogo ive.
GAL 5:3 Itó goha miní ameko lo lekeme lamaná itoze, gililo: Makó keza alévolé lemetameni alitune liki kugupeló Ómasímini anosa milatamó nenete lo huka gakó lugáa monéna kumupiló itekiko ámina gakó nene ámegé ámegé iki hoza aliliki vinigave.
GAL 5:4 Lo huka gakó gele alinake lihimate asú olimikiko minatune nilamó lekelisi Kilistogegi apiziki múnahemó nene hukiake otopá zikago aí nasahilí nene ahulikave.
GAL 5:5 Itó lélisi nene Sikalahulímini zámuzaló gele alévolé uhakumú lihimate asú olimikiko minatune loko nenémini gelegele minoaká noune.
GAL 5:6 Izesu Kilistotoka voko gímizitunimó nene Ómasímini anosagi lugupeló minoaká itó Ómasímini anosa nomimó minoaká ale nupa napa okoko monéna gihiláa nomimó hutuváave loko litune. Izesukumú gele alévolé oaká netalímo ligikagú minokiko ligika ligivetegini kimitunimó nenemukó gihilave linogo une.
GAL 5:7 Lekeza monolímini gapogú vatí iki ololu liki nivago ve makolímo nana oko gapo hize lí olikimikago gakó gihiláa lekemegesa amiake gili alisá amave.
GAL 5:8 Sele lo likimi ve nenémo gala vizeko lá ilo loko loleketosá amive.
GAL 5:9 Izámini ekesaláa lagasó makó nenémo nosá netakú vo alekiko mukí ekesá o asú itimó neve.
GAL 5:10 Itó lekeza není nigikagukó vitave loko gulugo gena amigo lo nolukumuve. Guivahaniló voko gímizunimómave loko Ómasímini anosa lukugupeló netikumú neza nogulutíminoko lekeza gilitamó nene vo mili sigitive loko noguluve. Itó lekelémo gopa oaká noi ve nene Ómasímo goní otanogo ive.
GAL 5:11 Nigivénegita, neza vegenalitini kugupeló Ómasímini anosagi minamitimó nene Ómasímo kugutó vizemitive loko lainim-oleketumó nelina, gopogu galatakalatá nene initamaline. Ómasímini anosa kugupeló minative loko lo kemekogó minulina nene, Izesú zohota zaló hilimó nenémini gakó lo nokumukumú mu kagata oaká noimó nene asú iline.
GAL 5:12 Likilími gopa iaká nia ve kezáini kugupeló Ómasímini anosagó negopa, kugupenini zivi hutivi i asú itanazo.
GAL 5:13 Nigivénegita, nagakú ma minamitave loko Ómasímo sele lo likimimóma neve. Itó nagakú minamave liki lukugupémo amu heleaká noi netalímini gelekeleláa minamilo. Likigika kimiiki eza nasahilí otiko eza nasahilí otiko iki minalo.
GAL 5:14 Mosé lo hukoko li gakó ale nupa oko gotola lá oko neve: Gezakamú geleaká noanimó nenéminoko gigivekaginimú geleko gigika kemezo.
GAL 5:15 Lekeza lá amiki izámi suni aliki eza akohú apiliko eza akohú apiliko iiki latila ikatave loko lakagata naluve.
GAL 5:16 Itó nenémini itave loko noluve. Lekeza Sikalahulímo lititoka lititoka iki miliki ilo. Lá iiki litaha likigikámo amu heleaká noi netalímini hozaváa alemilo.
GAL 5:17 Litaha ligikámini lagavámo Sikalahú nene lovaga lo ameaká noive. Itó Sikalahulímini lagavámo litaha ligika nene lovaga lo ameaká noive. Lá okago, kéisi nene lova sava ikasigo, lekeza netá matá oko moloko itune liki amó nene vávani iki isá amave.
GAL 5:18 Itó Sikalahulímo lekelémo lolo ikoma Mosé lo huka gakolímo agulizaki loló o leketaminogo ive.
GAL 5:19 Litaha ligikámini hozaváa nene, asuguná netá negopa, utó oaká noive. Lá oko utó oaká noive: Mokoló netá, golotuva netá, lugupémini avoza heleaká netá,
GAL 5:20 itó soza ómai netá agepoka loaká, gipe lakegusani, mukahá kepeleaká, lovasava, kemekugú noaká, gulu guluga loaká, lova leta lava leta, kizapaló moloaká, lugulizaki ve loló itune liki kezáinimú gelego itekago amuza miliaká, itó mini ezega emega iki otopá ziki miniaká,
GAL 5:21 lelí itive loko molo hukoaká, itó piá nagamitó minoaká, itó nosánetá goliva gilikilí iki niaká, itó netá lugáa nenémináa aliaká niamó nene ámina netá matakumú gozapá lo lekemenoumóma neve. Itó imane goha lakagata aleko lo nolukumuve. Ámina golesa netá alitamoláa nenete Ómasímini avogisaló vi hilaminigave.
GAL 5:22 Itó Sikalahulímini gihiláa nene lá oko utó oaká noive: Nasahilí oketoko ligika kemeaká, mulutegú agila guluma oaká, hulu oko legesó oko minoaká, kelémo lamaná oaká, ligika lamanaki minoaká, hozagú alévolé oaká,
GAL 5:23 lemeko zou loko minoaká, itó lizapaló molamoaká nene, netá nenémináa pelevesava zekoko gapo lotokogi nomive.
GAL 5:24 Itó Izesu Kilistoni vegenala zuha leza litaha ligikámo amu heleaká netá, itó golesa netakumú mumuzó oaká netá nene apele helekuko haha onoimóma neve.
GAL 5:25 Sikalahulímini zámuzalaló minoko aleko nouninazo, nenemú Sikalahulímini gapogukó liso liso vitune.
GAL 5:26 Lugupémo itekoko eza ahelú okiko eza ahelú okiko nouko mulúikú golesa gililitata netá alemitune. Itó eza amiko eza amiko kemekugú namitune.
GAL 6:1 Nigivénegita, lekelikutí makolímo monokú migelelé onoko lihima ale utó molokikoma, lekeza Sikalahuki minamó neneta mulutikú hulu o minoko alími hehe lalo. Lá niiki lekezatini gimilikú milatakumú limiki akikataze, gizapa ilo.
GAL 6:2 Gena lekepeleaká noi netá nene eza hize lé omikiko eza hize lé omikiko iki miniki Kilistó lo huka gakó nene vatí iki gili alilo.
GAL 6:3 Vegená makó kugulizáini nomiti vegenalite kezáikumú giliko ititimó nenete kezáini kigikaváini agoka vizikiko lá inogo ive.
GAL 6:4 Nenemú lekeza etó etó iki mogonataganatini ánigi vevesalo. Monokú keé lamoko gopa aleaká nouni netalímini genaváa mota gona molokago leza mukitó ámina netalímini amelahove etó etó oko loló onounimó nenazo, lekelí hozámini mogonamú etó etó iki vitagá iki ali utó ilo. Lá ikiko lokogoliza vizeaká gakó utó itimó nene, ve makolímini mogonamú negopa, lekezatini iki miliki itamó nenémo ale utó inogo ive.
GAL 6:6 Monó giliaká nia vegená lekeza monó lainim-ilikimiaká nia vegená nene netá matá gona miliki kimilo.
GAL 6:7 Lekezatini likigikatini agoka vizemilo. Ómasi agoka vizeakaláa nomive. Ve makó keza hoza alitamó nene miniki ámina netalímini gihiláagó alinigave.
GAL 6:8 Makó keza litaha kigikatunú hozaváa alitamó keza miniki litaha kigikámini gihiláa latila nene ali utó inigave. Itó makó keza Sikalahulímini hozava alitamó keza miniki Sikalahulímini gihiláa alévolé kemetameni nene alinigave.
GAL 6:9 Netá lamanakumú nene goselekaselé aminake amuza moloko oko moloko itunize. Voko akamitunimó nene Ómasímo mola gamenaló minumuni ale utó inogo une.
GAL 6:10 Lá onoinazo, nenemú gamenavate noiko vegená mukitoka nasahilí oketatune. Lá noinake monokú ligive lagave nene netá aleko iteko nenémini oketatune.
GAL 6:11 Itínasa nene luhuva gizoaká nogosani nene luhuva gizoaká vémini agizakutí aleko luhuva napámini imane nezáne nigizanitunú nogizumó nene ánigalo.
GAL 6:12 Vegená lugáa keza kugupéinímo monó kemetameni okago lekezatini lukugupeloka Ómasímini anosa minative liki amuza golesa miliaká niave. Keza Kilistó zohota zaló hili gakolímogó lugutó vizitive loko lo utó oko lo kimitunimó nene gopoguni mililitatahe liki gelego gena okago, nenémini iaká niave.
GAL 6:13 Kugupeló Ómasímini anosa milikimikago nia vegená keza Mosé lo hukoko li gakó lugáa gili alemake lekezagi anosagi miniiki keitoka miní amikiko kezáini kugupenini aliki itinigi giliaká niave.
GAL 6:14 Nénisi nene nemupe manamupe nugupe aleko iteko lamuve. Guivahanite Izesu Kilistó zohota zaló hilimómámini gakó nene hámakokumú sigaga lomiaká nouve. Izesú zohota zaló hilikumule loko mikasiuka netá matá hulupa loko anuva oaká netató hulumó gelekago goha gala vizemitive. Itó ámina oko monó gelema vegenalite nenikumú gilikago mota helenoumó gelekave.
GAL 6:15 Lugupeló Ómasímini anosagi minoaká nenehe itó minamoaká nenehe nenémo gihila nomive. Gosohá lemetamenigi minoaká netá hámakó gihiláa neve.
GAL 6:16 Ámina lakanigú miniki aliki iaká niamoláa lekelitoka Ómasilokatí hulu itó agika lamaná lehizeleketatimó mino-loko iteko minatimó nene Ómasímini vegená mukitoka minino.
GAL 6:17 Láa loko lo nahuluve: Gopoguni milinitake nipilikago nuhú imane nego neza Izesuni megusava noumó nenémini mogonáa utó oaká noimó nenazo, gakó imane lo nolukumumó nenémini velé amupiló ve makolímo silipa hoza goha nememino.
GAL 6:18 Nigivénegita, Guivahanite Izesu Kilistotokatí nasahililímo likigikagú mino-loko voko minino. Lamaná.
EPH 1:1 Neza Paulona Ómasímini gakotó Izesu Kilistoni aposolo loló utímina Epeso numutoka monó gele vegená Izesu Kilistoni monokú alévolé iki miniaká nia vegená lekeza luhuva netá imane gizo nolukumuve.
EPH 1:2 Ameteho Ómasi itó Guivahanite Izesu Kilistó aitokatí nasahilí itó hulu lekelitoka mino moloko minatize.
EPH 1:3 Guivahanite Izesu Kilistoni amelaho Ómasi áisi nene nónohá zeletake okulumakutí monó lusa haitopaitolímini Kilistotoka voko gímizunimómave loko lehizeletamó. Lehizelimikumú geké lotatunize.
EPH 1:4 Áisi nene gozapá ká eláa mikasímini guhaiváa utó onamigo ezáa avogisaló apazá etó iki keké vizikigó minatave loko Kilistotoka miní amitave loko lelémo etó imó. Lá ike, agika limike,
EPH 1:5 ganatilisi gelekago minakumule loko Izesu Kilistoni nasahilí oletake kelémo lá okugo aí izegipala minatave loko lo hutamó.
EPH 1:6 Eza gipala gihila áisi lapanalagi nasahililagímo hagitana oko lehizeletamó. Nenemú geké lotoko minatune.
EPH 1:7 Izesú eza golanivatunú meinavate hizelimiake gologí oletake golesa netate gilatoletamó. Nenémini nasahililáa lelitoka ohunagi minokave.
EPH 1:8 Nene avevezahaló ohunagú ligikagú luhuvagi itó geleaká gihiláa napa oko leke vizeletamó.
EPH 1:9 Lá ike ezáa agikatunú gele minamómámini asuguná gakó ganatilisi geleake láa loko lo hukoletake ale vesamá okave:
EPH 1:10 Eza gamenamú giligo minamó nene alitokiko Kilistó nene netá matá mukí okulumakú neha itó mikasiuka neha ale nupa napa nenémini gotoláa loló itive loko lo molamó.
EPH 1:11 Itó netá matá mukí nene Ómasímo ezáa agikatunú gilike lo hukató aleaká noi ve áisi gozapá ganá agata gilike lo hukoletató monó helisa henoni ali alitave loko lelémo etó imó.
EPH 1:12 Nenemú ganá apí oko Kilistokumú lagata losi gelemoko ageva oaká uni vegená leza Ómasímini lapaná ale oteko minatune.
EPH 1:13 Itó lekeza ámina iki gakó gihiláa lukugutó vizi gakó lamaná nene giliake, Kilistokumú gili alévolé ikago, lo mololetató nene Sikalahú ganatilisi lehizelikimikago Ómasímini anosagi lilí inamóma neve.
EPH 1:14 Okulumakú Ómasímini monó helisa henoni ali lá itave loko gozapá lo huko mololetamómámini zazaváa nene Sikalahú lehizeletamó. Itó aí vegenala zuha lelí meina hizelimiaká hozaváa apí imó nene aleloko voko ale lutiginogo ive. Nenémini mogonáa gele vevesatune loko Sikalahulímini anosagi nominune. Nenemú Ómasímini lapaná ale oteko minatune.
EPH 1:15 Nenemú lekeza Guivahani Izesukumú gili alévolé iake monó vegená likigivetikini likigika kimiaká niamómámini gakola gelekukeve loko,
EPH 1:16 lekelikumú Ómasi agepoka loaká noumú nene ahulosá amuve. Lekelikumú láa loko Ómasiloka loaká nouve:
EPH 1:17 Guivahanite Izesu Kilistoni amelaho lapanalímini amelaho Ómasi áisi nene Sikalahú lehizeleketoko likigika alémo vávani okoko Guivahanímini mogonáa lo lekemekiko gili guni iki netá mogonamú gili vevesiki gilitaze.
EPH 1:18 Lá niiki likigika lakagata ale koló okiko, Guivahanímo lekelémo otopá zimómave loko okulumakú gonanalisimú lakagata losi gelemiki ageva iaká nia netakumú gilitave. Itó vegenala zuha lekeza monó helisa henoni asaivagi ali lá itakumú gilitave.
EPH 1:19 Itó leza gele alévolé uhatoka amuza sipisi alévolé helisatunú hoza aleaká noimó nenémini napavamú gilitave loko Ómasiloka loaká nouve.
EPH 1:20 Ámina alévolé zámuza sipisitunú nene Kilistó hilikutí mómoká oko alémo oteake okulumakú agizani lamagaloka alémo molokago,
EPH 1:21 kiapege itó gamani itó ve napa itó amuza ve iti minamó haitopaitolímini keí ve uvóipo ahulokimikago mina vegenalitini kugulizá nene lemeko noigo, aí agulizaláa mino veletó oko neve. Itó itínasagó nomive. Alika utó iti gamenaló iteko minanogo ive.
EPH 1:22 Itó Ómasímo netá matá mukí nene Izesuni heumauka mulisi moloketake ámina netalímini gotóini loló itive loko hize otemiake vegenala zuha lelitoka alémo molamó.
EPH 1:23 Itó monó guluni vegená leza Izesuni agupe makó loló okuko lelitoka gizapa noletago, netá matá mukilímini agikagú mino vaí oko noi vémini agikagú minoko aleko oaká noune.
EPH 2:1 Lekeza gozapá nene hokolizá pakalizá iki lihimatinigi minikagove liki lekemeni hele vimó minamole.
EPH 2:2 Nene gamenaló nene lekeza mikasímini gapo golesagú nivake, vogalaló zámuzagi netá matalímini gizapa ve golesaló gímiziake ámegetiaká amó. Aí ametamenímo itína gamena nene Ómasímini gakola pelevesava ziaká a vegenatoka hoza aleaká noive.
EPH 2:3 Leza gozapá kezagitana oko minunike, litaha ligikámini lagaváa ámegetoko loló oko lugupémini itó geleakalímini gakoláa gele alekunike, vegená lugáa minamó nenéminoko Ómasímini mesahaváámini mututoni loló unimó.
EPH 2:4 Lá oko minuháza, Ómasi áisi nasahilila mukí minokagove loko nasahilí sipisi oletake agika limimó.
EPH 2:5 Lihimategi minunitímo lemeni heleloko vimó nominuko, Kilistogegi lelémo mómoká okago, otunimó. Gilinahe. Ómasímini nasahililatunú lugutó vizimó.
EPH 2:6 Itó Izesu Kilistotoka lelémo gímizekago ligikáa lemeníatunú áisigi mota okulumakú minoko aleko oaká nounimó gelekave.
EPH 2:7 Nene alika gamenaló utó omo omo iti gamenaló nene agika hize limike Izesu Kilistoni nasahilila ohunagi limimó nene ale vesamá oletanogo lá imó neve.
EPH 2:8 Gilinahe. Eza lugutó vizimó nene aí nasahilitunú neve, itó Izesunimú gele alévolé unimómave loko neve. Nene lelí amuzatunú nomive. Ómasímo hagitana lehizeletamó.
EPH 2:9 Nana hoza ale minuko nenémini oletamó neve. Nene ma nomive. Nenemú lugupe aleko iteakaláa nomive.
EPH 2:10 Leza Ómasímini agizani luhuva nouko, ezáa Izesu Kilistotoka miní amunikeve loko mogona lamaná lilí itave loko lelémo utó molamó. Itó neneló lisi lisi iki vitave loko gozapá ámina gapo veleletamóma neve.
EPH 2:11 Lekeza gozapá hetoka vegená minamó. Itó Zuta vegená keza kugupéitó Ómasímini anosagi minamó nenete lekelikumú aliki mumusopa ziki anosagi nomi vegená niave liki liaká amóza, ha kugupémini anosamú linamóma neve.
EPH 2:12 Nene gamenaló lekeza Kilistogegi apiziki minamake otopá ziki minamó neve. Itó Isilae vegená lelí mulusigú minamake, lekeza hanuva gutá minamó neve. Itó Isilae vegená kelémo molokago keza lo múnahi gakó lo moloketamó nene ali minikago, lekeza amegesaloka minamó. Imane mikasiuka nene netá gihilamú ageva gemake Ómasigi minamamóza,
EPH 2:13 nene gamenaló lekeza hotoka gihisigú minakutí itína gamena nene Izesutoka miní ameke Kilistoni golanímo geisa mikú lekelémo molokago imi anitiki niave.
EPH 2:14 Ezáa nene nonagá itave loko lelémo apizeaká ve noive. Itó leza Zuta vegenaki lekeza hetoka vegenaki holutegú logoka hotopotó okago minuhalímini geisa nene aleko tele vizeake lelémo hamokú molamó neve.
EPH 2:15 Itó Mosé lo hukoko li gakolímini agikagú nene alilo alemilo liki haitopaitó gakó linamó nene ezáa agupe ahulake mukitó ipá oko ale ahulokamóma neve. Lá oake, Zuta vegenaki hetoka vegenaki mulusi lositá lelí holutegú minoko aitoka gímizunimómave loko ezáa lelémo gosohá vegená hamokó loló oake minake nonagá ale utó imó.
EPH 2:16 Eza zohota zaló nohilike, vegená mulisi lositá lelí lovasava oko minunimó nene apele heleake, Ómasigi lelémo mukipa imó.
EPH 2:17 Lá oake, gihisigú minamó hetoka vegená lekeza itó geisa mikú minunimó Zuta vegená leza mukitoka hulúmini gakó lo lemekago gelekune.
EPH 2:18 Lá oake, gapo velelimikago, leza Zuta vegenaki itó lekeza hetoka vegenaki Sikalahú hámakolímo gapo velelimikago, ameteho noitoka vo anitesá neve.
EPH 2:19 Nenemú itínasa gamenaló nene lekeza hanuva hepelaloka gutá ve minamave. Lekezagi monó vegená lugáagi Ómasímini apá amelage noune. Itó Ómasímini vegenala zuha loló oko noune.
EPH 2:20 Aposolo itó Ómasímini agepagutí gakó loaká ve leza lukesava loló oko nouko, nenetini lumupiló hize lé olikimikago miniliki viki niave. Itó Izesu Kilistó nene numuni lapusaváa loló oko noive.
EPH 2:21 Numutó namató vegená Guivahaniloka miní amekuko, aí apazá zagusave utó oloko voko napa oaká noive.
EPH 2:22 Sikalahú nenémo lekezagi ámina oko aitoka lekelémo miní amekago, Ómasímini numuni apá lilí ikago mulutikú minoko aleko oaká noive.
EPH 3:1 Itó neza Paulona nenemú hetoka vegená lekelikumule loko Izesu Kilistoni gelekeleláa minuke nagá numukú nouve.
EPH 3:2 Lekeza nenikumú nene Ómasímo nasahililatunú oko lekelitoka monó hoza alitane loko lonetonoimóma neve liki gilinave loko gelenouve.
EPH 3:3 Eza asuguná gakó amegesáa lo utó moloko lo nimimó neve liki mota gilinave. Ámina netakumú goí oko gakó alínipáisí gizo lukumumóma neve.
EPH 3:4 Lekeza ámina gakó gatiki nigiliki neza Izesu Kilistoni asuguná gakó amegesáa nene nigikatunú gele vevesoko gelekuke ánigoaká umoláa lekeza gilitave loko vesamá oko ámina luhuva gizo lukumumóma neve.
EPH 3:5 Ámina asuguná gakó amegesáa nene gozapá miniliki va vegenatoka utó amimóma neve. Apazá aposolo itó Ómasímini agepagutí gakó liaká ve lelitoka alika Sikalahulímo lo utó moloko limimó nene láa loko neve:
EPH 3:6 Gakó lamaná lo molamó nenémini gihiláa nene Zuta vegená minamamolaloka itó Zuta vegená lelitoka hámakó avevezahaló mulusi hámakó loló oko mininake Izesu Kilistokumule loko lehizeleketatove loko lo mololeta netá izá moloko alekuko lelí mututoni itive loko lonoimóma neve.
EPH 3:7 Itó ámina gakó lamanalímini gelekeleláa loló itane loko Ómasímo nasahililatunú oko aí zámuzaló moloko gele minake nenitoka ale utó molonoimóma neve.
EPH 3:8 Monó gele vegená limiki minakutí neza lemeko minumolámina Kilistotokatí minumuni gatoko gato asú amoakalímini noimó nenémini gakó lamaná nene Zuta vegená minamamoláa lo utó moloko lo kimitane loko nenémini hoza gakó lonetonoimóma neve.
EPH 3:9 Ómasímini asuguná gakó amegesáa nenéminoko hozaváa aleko ale asú itove loko agata gili mogona nene neza lo utó molokugo vegená mukitoka gilitave loko lonetonoimóma neve. Nene Ómasi eza netá matá mukí ale utó onoi vémo ámina asuguná gakó amegesáa nene ezáa agikagukó halá geloko voko minamó.
EPH 3:10 Láa loko Ómasímo agikatunú gilimó gihiláa nene Ómasímini vegenala zuha leza itína ale vesamá okuko, Ómasímini gele vevesoakaláa haitopaitolímini nene okulumakú agelóini kugulizaki ve niamó itó amuzáiki ve niamó keza ánigiiki gili guni itave loko halá geloko voko minamó nene,
EPH 3:11 Ómasímo eza gozapá netá matá ale utó onamike agikatunú lo huko mololoko iteko minamó nenémini gihiláa nene Guivahanite Izesu Kilistoni amiselekago ale utó molamó.
EPH 3:12 Aikumú gele alévolé okuko gapo veleko lovolovo zeletamó nenemú lelegesá legemiko Ómasímini avogisaló vitune.
EPH 3:13 Nenemú láa loko lo likimitoze, gililo. Neza lekelikumule loko gasovagi netalímini amupiló nominugoma, likigika lememino. Lekeza nenemú giliko gonanalisi netatini loló ino.
EPH 3:14 Nenemú nene okulumakú miniliki vamó itó mikasiuka minoloko vunimó mukilitini ameteho gihila aí nalapusa hizeko gupá ze ameko lekelikumú numuna láa loko loaká nouve:
EPH 3:16 Ómasímo eza ohunagi lapanalatunú Sikalahutoka lokago lemeko zámuza ale utó mololikimikiko, likigikatini napa alévolé itive loko,
EPH 3:17 itó Kilistokumú gili alévolé iminatímo eza mulutikú minoko aleko itive loko, itó agika likimitímo luhusatini ale gilitoko lukesalini loló okiko,
EPH 3:18 lekezagi itó monó gilina vegená lugáa mukitoka kezagi Kilistó agika limimó nenémo livilege zaká maká oaká noikumú gili guni iki gilitave loko,
EPH 3:19 itó Kilistó agika limimó nenémini mogonáa nenémo vegenalita geleaká nene avilege zaká maká oko nemó nenemú hanuva gili guni ikiko, Ómasímini agikagú laga netá vaí oko noimó nene lekezatini likigikagú vaí oko minative loko Ómasiloka loaká nouve.
EPH 3:20 Ómasi eza ligikagú hoza aleaká noi zámuzalatunú eza oko moloko oaká noitímo loká oaká nouni netá itó lagata geleaká nouni netá avilege zaká maká oko golivagi netá loló iti vémini luhuva hutilí ino.
EPH 3:21 Aí vegenala zuhalita oko moloko itunimó itó Izesu Kilistó oko moloko noimó nenémo Ómasi geké lotatunimó nene omolelé amalelé oko lagapilamotoka minoloko iteko minino. Lamaná.
EPH 4:1 Neza Guivahanimule loko nagá numukú noutímina lakagata aleko lo likimitoze. Ómasímo iteko mina netató sele lo likimimó nenémini sisihetokó miniki aliki ilo.
EPH 4:2 Lá niiki likigika aliliki limiki mulutikú geha ziko hulugú miniki goselé likipiliti netá alilikitatakumú goselé lekepelemiko legesó iki likigika kimiki minalo.
EPH 4:3 Itó hulúmini nagalatunú múnaheleketamóma neve. Nenemú ámina nagá hukikataze, eza gizapa otiko eza gizapa otiko iki Sikalahulímo lekelémo hamó ikú nene minalo.
EPH 4:4 Ómasímo okulumakú helisa henoni hámakokumú lakagata losi gelemiki ageva iki minatave loko sele lo lekemeneimómáminoko mulusi hámakó nouhá itó Sikalahú hámakó neve.
EPH 4:5 Guivahani hámakó noive, itó monó hámakokumú gele alévolé oaká nouhá, itó monó nagamí hámakó holoaká noune.
EPH 4:6 Itó mukitó ameteho Ómasi hámakó noive. Áisi monéna mukitoka livilege zaká maká oko noive. Itó etó etó oko zámuza limike hize lé olimikago aí hozaváa aleaká noune. Itó eza mulutegú etó etó oko minoko aleko oaká noive.
EPH 4:7 Kilistó eza lehizeleta polosava monolímini zámuza etó etó oko ale minoaká noune.
EPH 4:8 Nenemú nene monó gotolaú luhuva gakó makó láa loko neve: Eza veletoka mezane noitike nagá numukú minamoláa kigizató alike kelémo otimó neve. Itó monolímini zámuzala nene vegená lehizeletamóma neve.
EPH 4:9 Veletoka itimó nenémini mogonáa lá oko neitive. Eza mikasi agikagú lemeneikutí atiginá oko itimó.
EPH 4:10 Itó ámina limi ve nenémo atiginá oko okulumá avilegemo avilegemo itimó nene aí ametamenímo okulumakuki itó mikasiguki mino gikí oko minative loko iti ve noive.
EPH 4:11 Itó monolímini zámuza lehizeletamó nene vegená lugáa nene aposolo lelémo molamóma neve. Itó lugáa nene Ómasímini agepagutí gakó liaká ve itó lugáa nene Izesuni gakó lamaná li hutilí iaká ve itó lugáa pastoli ve itó monó tisa,
EPH 4:12 keza monó gilina gevená mukitoka kelémo vatí ikiko keza monolímini gelekeleláa minatave loko itó Kilistoni mulusi leza monokú voko napa itune loko vegená nenéminoko lelémo molamóma neve.
EPH 4:13 Lá oká lá oká oko hozaváa aluko gele alévolé oakate itó Ómasímini gipalámini mogonáa geleakate nene hutilí iko ligika hámakó miniko monokú alévolé oko Kilistoni ametamenigitana ale luhokinake napa oloko ititune loko ámina zámuza lehizeletonoimóma neve.
EPH 4:14 Itó lá okiko leza namuni molokoko minaminake amuza moloko nouko logoka viziaká ve keza soza sazagi li limikiko, soza saza gakóinímini hepeláámo lelémo mómoká okiko neneló gímizitupe neneló gímizitupe lokatunize.
EPH 4:15 Leza ligika kemeko gakó gihiláa loloko vinake matute loló oko noi ve Kilistotoka gímizekinake alévolé itune.
EPH 4:16 Aitoka miní amekuko amelaho vémo múnahe lamaná olimikiko apize lamaná oko mininake aí agupémini gelekelela mininake agisa agizani loló itunize. Lá noinake zámuza limi avotigí alenounimó neneló moloko lamaná oko hozaváa alinake ligika kemeakalímini nasahilikú napa oloko vitunize.
EPH 4:17 Nenemú neza Guivahanímini avogisaló lakagata aleko lo likimitoze, gililo. Hetoka vegená lugáa keza kagata giliaká niamó nene ha netakumukó giliaká niave. Keikitana iki miniki aliki amilo.
EPH 4:18 Keza nene kigika kagata koló amigo negi nagi hiziki kigika hize lí okago niakumú Ómasilokatí alévolé kemetameni alita netá kemegesa amikave.
EPH 4:19 Itó kigikáini hize lí okago netá golesamú kovoza ma helesá amigo, mokoló netalímini agikagú niake, golotuva netá haitopaitolíminimú kumu helekago goselé kepelemigo lilí iaká niave.
EPH 4:20 Lekelisi nenéminiki minatave loko Kilistoni mogona lo lekemesá amuháma neve.
EPH 4:21 Aí mogonáa lo lekemenouháma neve. Itó Kilistotoka viki gímizikago aitokatí gakó gihiláa lainim-oleketuko gilinamóma neve.
EPH 4:22 Litaha lekemetamenigi miniki aliki iaká ago itó lukumu hilimó nenémo soza lokoko lokogoka vizekego lapuluva oaká imó nenazo, ámina litaha likigikama gololohá ilo.
EPH 4:23 Itó likigika lakagata alémo gosohá lilí ikiko minino.
EPH 4:24 Ómasímo gosohá lekemetameni ale utó imó nene ezáa ametamenigi miniiki hee hee loko minoaká itó etó oko keké vizeko minoaká netá ali utó milata lekemetameni nene ali luhalo.
EPH 4:25 Nenemú lekeza soza saza ahulalo. Leza apize lamaná unike aí nagá loló okuháma nenazo, nenemú gakó lamanakó eza lo amiko eza lo amiko iki minalo.
EPH 4:26 Mesahagú miniki lihima alikataze. Mesaha oká likizapaló moloká iki niko ho nene lememino.
EPH 4:27 Lá itamó nene Satani nene gahe sigitaminigave.
EPH 4:28 Gumina aliaká a vegenalita ámina netá ahuliiki likigizanitunú hozaváa amuza miliki aliiki nosánetatini henokanotini ali utó miliki vegená ámemena nasahilí okekatune liki ámina zámuzagi minalo.
EPH 4:29 Ulínaka gakó lekegepagutí makó lamilo. Gakotini gilita vegená kelémo lamaná itune liki gakó lamanakó liki eza hize lé otiko eza hize lé otiko oaká gapomú vitagá ilo.
EPH 4:30 Ómasímini Sikalahú nene nemú manamú liki ahelukalú amilo. Aí nene gamena napaló nene asele zeletatimó nenémini zazaváa minative loko lehizeletonoimóma neve.
EPH 4:31 Ekesá gakó mesaha gakó mukahá gakó itó vivi vovoga aleko letovo oaká gakó nuvane giliki gili ahulalo. Itó lova likigika amino. Itó likizapaló molamino.
EPH 4:32 Lekeza likigika geha ziko likigika eza amiko eza amiko iki apizi lamaná iki minalo. Ómasímo Kilistokumule loko lihimavatini ahuloleketamómáminiki eza lihimavala ahulotiko eza lihimavala ahulotiko iki minalo.
EPH 5:1 Lekeza Ómasímini izegipa gihila minatita aí avevezahaló minalo.
EPH 5:2 Lá niiki likigika kemeakalímini agikagú miniki aliki ilo. Kilistó eza ámina oko agika limike lelikumule loko agupéa latila imó nene Ómasi guguni gizo amigo Ómasímo anuva giligo lamaná imó neve.
EPH 5:3 Lekeza monó vegená nianazo, mokoló netá itó musi netá itó mulutikú nihunihu nene lekelí holutikú utó amino.
EPH 5:4 Itó ulínaka negi gakó giza zohí gakó golesa litamó nene etaminogo inazo, ámina netá ahuliiki Ómasi agepoka liki minalo.
EPH 5:5 Lekeza láa liki gili alévolé iki gili minalo: Mokoló vehe itó musi netató vehe itó mulúikú nihunihuló ve mulutikú nihunihu nenémo soza ómai netá ámegetoakaláa geleneimó nenazo, ve nenémináa keza Kilistoni itó Ómasímini avogisaló miniki aliki ita netakumú nene vitagá itamóza, ma aleminigave.
EPH 5:6 Golesa netá nenémináamú nene Ómasi gili amema vegenatoka Ómasímini mesaha utó inogo inazo, lokogoka viziki lekelitoka soza saza gakó li likimikikoma, giliko gihiláa loló amino.
EPH 5:7 Nenemú lekeza vegená nenémináagi mini apiziki minamilo.
EPH 5:8 Lekeza gozapá límugusigú minamóma nemóza, itína nene Guivahaniloka gímiziake lapanatinigi lilí iake niave. Nenemú lapanalímini luhuvaváa lilí iiki nenémini avevezahaló minalo.
EPH 5:9 Lapanalímini gihiláa lá oko utó oaká noive: Ligika lamanaki minoaká itó hee loko minoaká itó gakó gihila loaká,
EPH 5:10 nene netá matá oko moloko itune loko Guivahanímo giliko lamaná iti netakumukó vitagá ilo.
EPH 5:11 Lugáate límugusímini netala itó hutuváa lilí nikoma kezagi mini apiziki minamilo. Lekeza ámina netá golesáini nene ali hanatalo.
EPH 5:12 Netá asugunatoka aliaká niamó nene lovoza heleaká netá nenazo, nene gakó lamitune.
EPH 5:13 Netá nenémináa ale hanatokuko, lapanalímo hize hanatokiko, utó o lamaná inogo ive.
EPH 5:14 Itó utó oaká netá nenémináámo nene lapanaki loló itimó neve. Nenemú monó gakó makó láa loko nemóma neve: Lokovó akina ve lekeza otilo. Itó hilinita ve lekeza mómoká iki otilo. Kilistó nene hize hanatoleketanogo ive liki luhuva gizinamóma neve.
EPH 5:15 Nenemú lekeza miniki aliki itatoka nene gizapa etoha iki minalo. Itó negi nagi hiziki minamiki gili vevesiki minalo.
EPH 5:16 Itína gamena nene golesa netalímo hutilí onoinazo, nenemú netá lamaná aleaká gamena utó olikimitimó nene ma likivilegemino. Gamena ha okatize.
EPH 5:17 Negi nagi netá lilí iki minamiki, Guivahanímo lititoka molatitoka iti gapomú vitagá ilo.
EPH 5:18 Piá nagamikumú lekemeni zemilo. Nenémo nene likigikatini ale gopa okatize. Ómasímini Sikalahú nene likigikagú mino vaí ino.
EPH 5:19 Ómasi agepoka lili iki ipá apá nama itó monó nama itó Sikalahulímo lekelémo vávani iko gosohá nama eza lo amiko eza lo amiko iki likigikagú Guivahani agepoka li amiki nama liki lokogoliza vizí vizí iki minalo.
EPH 5:20 Lá niiki Guivahanite Izesu Kilistoni agulizá iki mukí netakumú gamena gamena Ómasi ametehini agepoka lili iki minalo.
EPH 5:21 Lekeza Kilistoni goliva gilitiki eza gelekelé otiko eza gelekelé otiko ilo.
EPH 5:22 Vená lekeza vatinitini kagahaisiuka niminiki Guivahanímini agahaisiuka niminamó loló ino.
EPH 5:23 Kilistó eza vegenala zuhatini gotóini minake ale nupa oko gizapa olimiaká noive. Agisa agizani agupéa leza nene nouko eza lugutó vizeaká ve noive. Vená keza ámina iki váinitini kigínaló niave.
EPH 5:24 Nenemú Ómasímini vegenala zuhate Kilistoni agínaló niamó ámináminiki venatini nenete minimi limiki váinitini kagahaisiuka minataze.
EPH 5:25 Ve lekeza venatini nene likigika kimitamó nene Kilistó monó gele gevenakumule loko agika limike agupe latila ike hilimómáminiki likigika kimilo.
EPH 5:26 Kilistó lá imó nene vegenala zuha kelémo etó okiko golotuva netá keitoka minokative loko itó monó gakolatunú nagamí zekoko lusa gekiko
EPH 5:27 ezáaloka ale akolotake likigika gizopa lo minikogó lihima nomimó etó ikigó minatave loko hilimó neve.
EPH 5:28 Itó ve lekeza lekezatini lukugupemú miluma giliaká niamó ámináminiki venatinimú milumáini giliki likigika kimilo. Lekelikutí makolímohe makolímohe venalamú miluma geleko agika amitimó nene ezáa agupemú nene miluma giliti netá loló inogo ive. Ve makolite kugupenini mukahá apilisá amave.
EPH 5:29 Leza lugupeva gizapa lamaná otunike nosánetá amekogó minoaká noune. Leza Kilistoni agupe agisa agizani nekisáa nounimómave loko aí vegenala zuha ámináminoko gizapa olimiaká noive.
EPH 5:31 Nenemú monó gotolaú gakó makó lá oko neve: Ve makolímohe makolímohe izolahiko amelahiko ahulokimioko venalaloka voko gímizekiko keza kugupe kigika mili hámakó iki minatáive.
EPH 5:32 Itó ámina gakó amegesáa halá ge minamó nene Kilistó itó vegenala zuhaloka voko alekative loko noluve.
EPH 5:33 Nenemú ve lekeza mukitó nene lukugupelinimú giliaká niamó ámináminiki venatinimú giliki likigika kimilo. Itó vená lekeza mukitó nene vatini kugulizáini ali otiki kilími napa ilo.
EPH 6:1 Mohó gipa lekeza Guivahanimule liki izotikini ametikini gelekelé ikitiki keí gakóini gili alilo. Nenémo nene lekelí gapo loló onoive.
EPH 6:2 Geza izokahiko amekahiko kugulizá ale otezo loko li gakolímo gapo lota gakokutí nene ámina gakotó ganá miní ameko lo mololetamómagi neve. Láa loko lo mololetamóma neve:
EPH 6:3 Lá itanimó nene mikasigú mino lamaná oko gamena hána mino-loko voko minanogo ane, loko lonoimóma neve.
EPH 6:4 Itó izóikita améikita lekeza nene mohotini izegipatini keza kizapaló molati netá lilí ikitamilo. Guivahanímini monokú kagata aliki kilími hee hee liki gakó gilitave liki kagavutó zilo. Lá iki gizapa nikitiko monó gapogú viki napa itaze.
EPH 6:5 Gelekelé izegipa lekeza mikasiuka kugulizaki velini gelekelé ikitiki gakóini gili aliiki likigika lamaná ominiko lá ikitalo. Lá niikoma Kilistoni gelekelé nitamó nene gilinogo ive. Itó keikumú giliko gena noikoma legesó iki miniki gakóini gililo.
EPH 6:6 Lekeza nene kugulizaki velini lukugupe lekememi kimiiki gelekelé nikitiko hanuva lelí ánigi lamaná itave likigopa, leza Kilistoni gelekelé nenémináa minatune liiki Ómasímo lititoka molatitoka iki lá ilo.
EPH 6:7 Vegenakumú hoza nalune likigopa, Guivahanimú nalune liiki mulutikú lamaná giliiki hoza goselekaselé amiki alilo.
EPH 6:8 Lá niiki gelekelé izegipa niamó itó kugulizaki ve lilí iki niamó keza mogona lamaná lilí iki minatamó nene, Guivahanímo nenémini helegáa ámináminoko meinaváa kiminogo ive liki gili minalo.
EPH 6:9 Itó lukugulizaki ve lekeza gelekelé izegipatini nene ámina iki kilími lamaná iiki gamuni iki ahulikitalo. Lá niiki láa liki gililo: Gelekelé izegipatinigi itó lekezagi nene okulumakú Guivahani ametipo hamokó noive. Eza itiki minamó limiki minamó mukikumú giligo hamó lelegitokó niave.
EPH 6:10 Lo asú oko litoze. Guivahaniloka viki gímiziiki aí zámuza napa lekelitoka neiko nenémini agikagú miniliki viki alévolé ilo.
EPH 6:11 Satá nene asugunatoka logoka vizeaká suni alinogo noiko nene helisa aliiki nitatotí nene amisele ahulatune liki Ómasilokatí gimisi magé lova netá ale likigizakú miliiki gizapa iki minalo.
EPH 6:12 Leza hanuva lugupegi vegenaki lovasava osá amune. Kugulizaki ve napa itó guivahani alévoleláa imane límugusi gamenaló gizapa ve niamó kugupe nomimó ánigamoakalímini golesa netá okulumá sepenauka niamó kéisi lova ali limiaká niave.
EPH 6:13 Lá niamó nenazo, nenemú lekeza Ómasilokatí gimisi magé lova netá ali asú iki miniiki lova golesaló amuza miliki niko gala ve keza iki loú niiki vikiko lova hizi asú itató nene lekeza áminaló alévolé iki minanigave.
EPH 6:14 Lekeza lá iki otiiki minatave loko noluve: Gakó gihaláa getelini loló noiko, Ómasímini avogisaló lihimatini asú olikimikago minatamó nenémo apitiniló geha sioti loló okiko ali luhiiki minalo.
EPH 6:15 Hulúmini gakó lamaná ali guni iki ali minatamó nenémo likigisa suú loló okiko lisi gikitiiki minalo.
EPH 6:16 Lá niiki izolahináa napa nene Ómasimú gele alévolé atímo lagelini loló okiko, gamena gamena likigínagú miliiki niko, golesa netalímini amelahóa gimisivagutí magelámo satokiko magelímini loláa lihatize.
EPH 6:17 Lá noiko, aenitunú akilitini agulizaláa lekelémo lukugutó vizeaká netá nene ali hitiiki Sikalahutokatí Ómasímini gakó nenémo sopolo hánalini loló okiko ali minalo.
EPH 6:18 Lekeza gamena gamena Sikalahulímo lekegepa ale vávani noiko Ómasiloka miní ami amiki liki voká liki minalo. Itó zogozogo vizemiki goselé lekepelemiko gizapa iki minalo. Lá niiki monó gele vegená mukitoka keikumú numuna hoza alilo.
EPH 6:19 Lá niiki nenikumú nene Guivahanímo negepáne ale vávani okiko Izesuni gakó lamaná goí oko asuguná oko minamó nene negepa atilinake vávani oko lo utó molative liki lekeza numuna lilo.
EPH 6:20 Neza ámina gakó lamanakumule loko gakó lo utó utó ve nagá numukú noutímina Ómasímo lonetatíminoko nelegesá legemiko lo utó molative liki nenikumú Ómasiloka lilo.
EPH 6:21 Minoko aleko noumó nenémini mogonáa itó hozaváa aleaká noumó nenemú gilitave loko Tikikó nene voko gakó lo likiminogo ive. Eza ligiviteho gihila Guivahanímini gelekelé izegipala hozagú alévolé oko mina ve
EPH 6:22 áisi lelí gakoláate lo lekemeko mulutikú ale lamaná itive loko amiselekugo núane novive.
EPH 6:23 Ómasi ameteho itó Guivahani Izesu Kilistó áisi nigive nagave hulu ale utó mololeketoko gele alévolé oakatini ale hutilí olikimiko likigika eza amiko eza amiko iki minatave loko noluve.
EPH 6:24 Guivahanite Izesu Kilistotoka gímizi lamaná iki likigika amiaká nia vegená lekelitoka Ómasímini nasahilí nenémo mino moloko minino.
PHI 1:1 Neza Paulona itó Timotiki makó nousike Izesu Kilistoni gelekeleláa leza Pilipi numutoka vegená Izesu Kilistokumú gili alévolé iake Ómasímini vegenala zuha lilí ina vegená itó pastoligi itó monolímini gelekelé vegi lekelí pepa imane luhuva gizo nolukumuve.
PHI 1:2 Ómasi ameteho itó Guivahani Izesu Kilistó aitokatí nasahilí itó hulu lekelitoka minoloko voko minino.
PHI 1:3 Neza lekelikumú gele-loko novuke Ómasine agepoka loaká nouve.
PHI 1:4 Lekeza Izesuni gakó lamaná ganá apí iki giliake áminasitó monó hoza aleloko vutó itó itínasa nalutó nene nilími vatí iaká niakumú guluke lekelikumú Ómasiloka loaká noumó nene mulúnegú lamaná geleko Guivahani agepoka lomiaká nouve.
PHI 1:6 Itó hozaváa lamaná likigikagú apí i ve Ómasímo aleloko voko ale nolutigiko Izesu Kilistó anititi gamenaváa alitanogo ive loko gele seketigí oko nene gelenouve.
PHI 1:7 Neza imaneloka nagá numukú nougo itó gakó lamanakumule loko gakó hoza aleko hize lé oko nalugo lekezagi nezagi Ómasímini nasahilí izá moloko ale minoaká nounikumú lekeza nigikagú minamóma nenazo, neza lekelí mukikumú nagata gele lekemeaká noumó nene lamaná onoive.
PHI 1:8 Izesu Kilistó eza agika lemeaká noimómámini agikagú minuke neza lekelikumú milumavatini geleaká noumó nene Ómasímo giligo lamaná noluve.
PHI 1:9 Itó likigika kimitatímo itó netá mogonamú geleakatinímo itó giliki ali guni iakatinímo napa oloko vitive loko numuna loaká nouve.
PHI 1:10 Itó lá okiko netá gohaláa ánigiki miliki ikiko Izesu Kilistó anititi gamenaló likigika gizopa lo miniko lihima nomitimó miniki
PHI 1:11 Izesu Kilistoni ali gikitiki aliniko áisi nene hize lé oleketiko, hehe liki minatamó nenémini gihiláa itó minumunáa ali utó milikiko Ómasímini luhuva lapanala utó o lamaná oko minative loko Ómasiloka loaká nouve.
PHI 1:12 Nigivénegita, gili gopa ikatave loko lo likimitoze. Neza netá golesa utó o nimimó nenémo Izesuni gakó lamanalímini gapo hize lí itigopa, vo guni oko vo alitive loko utó imóma neve.
PHI 1:13 Neza Kilistokumule loko nagá numukú nou gakolímo imaneloka agulizaki ve napámini pilisi ve itó vegená lugáa keí kagataló holo asú onoive.
PHI 1:14 Itó nagá numukú noumómave liki imanelokatí ligive lagave lugáa keza Guivahanimú giliake vávani ake Ómasímini gakó kelegesá legemigo li utó iaká niave.
PHI 1:15 Lugáa Kilistoni monoláa nene eza avilegekago eza avilegekago iki liaká niave. Keza sozagi pevisá ziki nené nemekugú niake kezáini kugulizáini aliliki itinigi Kilistoni agulizá liaká niamó nene nagá numukú nominumómámini amupiló miluma hoza niminigi lá iaká niave. Itó lugáa nenete mulúikú lamaná giliki aí gakó liaká niave. Keza nene Ómasímo imaneloka minoko Izesuni gakó lamaná hize lé itane loko loake nelémo molamó neve liki giliake kigika nimiake lá iaká niave.
PHI 1:18 Itó némini manáminoko monó nene soza kigikagutí itimoki itó kigika lamanakutí ali miliki litamó nenemú lova sava amitune. Hanuva Kilistoni gakolámo hutilí oaká noikumú mulúnegú lamaná noguluve.
PHI 1:19 Itó lekeza nenikumú numuna liaká hoza alikiko itó Izesu Kilistoni Sikalahulímo nelémo vatí iko nagá numukutí gologí initatave. Mulúnegú láa loko gelekuke lamaná gelekogó minanogo uve.
PHI 1:20 Itó minoakakumupe itó heleakakumupe nigika vávani ominiko nugupe nigikagi Kilistoni lehizemikugo nenémo guhekaheláa loló itive loko oloko voko minumóma neve. Itó lá oloko voko minatove loko novoza heleaká netá nene ma ale utó molaminake gele lamaná okoko nigikatunú nagata losi gelemoko ageva oko minanogo uve.
PHI 1:21 Kilistó nenémo minoko aleko netáne loló okave. Itó heleaká nenémo iteko mina netá ale utó molonetanogo ive.
PHI 1:22 Itó mikasiuka miní ameko minatomó nenémo není hozámini gihiláa goha ale utó molanogo ive. Nenemú nana netakumú vávani itohe lokuke nagatagú losi pasi onoive.
PHI 1:23 Neza makokumupe makokumupe niviseaká noive. Mikasi ahulokinake Kilistoni ale utó molokinake áisigi minoakakumú laga nivisekago nenémo nene netá iteko neve.
PHI 1:24 Itó lekeza siheleni minikatave loko lekelikumule loko mikasiuka goha miní ameko minokugo lamaná itize.
PHI 1:25 Itó nenemú nene gele seketigí oko gelenoumó nenazo, neza heleminake lekezagi mininake lekelémo vatí ugo lekelí gele alévolé oakatini itó mulutikú agila guluma noimó nenémo napa oloko vitize.
PHI 1:26 Itó lekelitoka goha voko minugo nenikumule liki Izesu Kilistoni geké limiaká niatita gohagi miní amiki geké litatave loko gelenouve.
PHI 1:27 Lá onoimóza, likigika mili hamó iiki múnahiki miniki gakola lamanalámini hozaváa alévolé iki naliko gihiláa ali utó nimiliko lekelitoka vinake ánigatove, itó hotó mininake gakotinía gilitove loko lekeza iki miliki itamó nenémo Kilistoni gakó lamaná nenémini avevezahaló minino.
PHI 1:28 Gala velinimú lekelegesá ma legemiko alévolé iki miniki zámuzatini golosasa gemino. Ómasímo ámina anosa kelepizekiko keza simá noakalímini mogona ali utó inigave. Itó Ómasímo lukugutó vizitimó nenémini mogona ali utó inigave.
PHI 1:29 Lekeza Kilistokumú gili alévolé itave lokogó nomive. Aikumule liki miluma maluma netalímini amupiló minatave loko monéna gele lekemeneimóma neve.
PHI 1:30 Itó neza monokumule loko lovagú alévolé hoza gozapá nalugo ániginamóma neve. Itó itínasa nene nalugo gakóne giliaká niave. Itó monokumule liki ámina lovagú alévolé hoza lekezagi áminámini iki aliaká niave.
PHI 2:1 Lekeza Kilistotoka miní amekumule loko lekelémo múnahekago miniaká itó likigika kimiakeve liki hulu iki miniaká itó Sikalahugegi apiziki miniaká itó mulutikú hizigo miluma giliaká netá mukí lekelitoka nehe.
PHI 2:2 Nekoma, mulúnegú lamaná iteko geleko minatane liki geleakatini ali nupa ino. Lá niiki likigika kimiaká itó likigika lakagata múnaheaká nene hamó lelegitó iteko minino.
PHI 2:3 Lekezatinimukó giliki lukugupe alimi iti iti netá matá makó alemilo. Lekeza likigikáa aliliki limiki miliiki likigive lakagavemú giliko itino.
PHI 2:4 Itó makolímohe makolímohe ezáa hoza lamaná itive loko gelemoko agive lugáagi lamaná itave loko gilino.
PHI 2:5 Izesu Kilistó eza lá oko geleaká imoláa ámina oko lekelitoka minino.
PHI 2:6 Eza Ómasímini ametamenigi minoko aleko oko minamóza, Ómasigi lelegí oko nousitotí nanamú ahulatove loko lamike ale gikitamike,
PHI 2:7 eza gonanaliváa ahuloake gelekelé ametameni ale luhoake, vegená lemetamenigi utó imóma neve.
PHI 2:8 Oko molokóa nene vegená lelí avevezaha oko moloko noike ezáa agikáa aleloko limike moloake, Ómasímo litokó ámegé ámegé ike heleaká netá ale alitamó nene lovoza heleakalímini itó mulizapa oakalímini geheake zohota zaló heleneimóma neve.
PHI 2:9 Lá imómave loko amelaho Ómasímo alémo ká mezaneló agulizaki ve sipisi alémo loló okago, aí agulizá nenémo iteko minokiko vegená lugulizá lemeko minative loko lotonoimóma nene,
PHI 2:10 okulumakú itó mikasiuka itó mikasi agikauka minamoláa keza mukitó Izesuni agulizá iki kalapusa hiziki agepoka litave loko,
PHI 2:11 itó kegepagutí kegepagutí nene Izesu Kilistó eza Guivahani noive liki li gululutiki litamó nenémo iteko miniko Ómasi amelahini lapaná utó itive loko lotonoimóma neve.
PHI 2:12 Nenemú nigika lekemenou izegipa páne, lekeza gamena gamena gakóne gili aleakalímini minamó nenéminiki miní amiki minalo.
PHI 2:13 Ómasi ezáa nene likigikagú hozaváa nalike ezáa lititoka molatitoka niko alévolé oaká zámuza itó gihiláa ali utó miliaká zámuza lehizelikimiaká noinazo, lekezagi nougogó negopa, hotó nougogi nene lukugutó vizimó nenémini gihila ale utó itune liki gopa okatune liki Ómasimú goliva giliki ininá ininá iki amuza milalo.
PHI 2:14 Lekeza netá mukí naliki gulu-guluga liká pelevesava ziká amilo.
PHI 2:15 Lá niiko, lihima nomimó likigikagú gololó o minatimó minataze. Lá niiki vegená mulusi ali zová zavá ziki itó ali golesa palasa iaká nia vegenalitini límugusi kigilikagú nene lekeza Ómasímini mohola gipala likigika lamanakigó lilí iki miniki sonohí nenéminiki hizi hanatataze.
PHI 2:16 Lá niiki, Kilistó anitekiko nene lekelikumule loko oko moloko umó itó hozaváa gena oko alumó nene hanuvamú nomimó nenémini mogona utó okiko nogoliza vizeko mulúnegú lamaná gilitove loko hizi hanatiki alévolé kemetamenigi minoakalímini gakó ali utó mili kimiki minalo.
PHI 2:17 Gili alévolé iakatinímo Ómasiloka guguni gizoaká netakitana nego, nenémini amupiló nipili nihiliko golaníne lekitomó nenémo Ómasi gizo amumó gelekiko nenemuki lokogoliza viziki lekezagi mulutikú lamaná nigiliko nezagi lamaná gilinogo uve.
PHI 2:18 Itó lekeza ámina iki lokogoliza viziki lekezagi nezagi mulutegú gilitune loko noluve.
PHI 2:19 Guivahani Izesú gelekiko, vatí okikoma, Timotini litá oko lekelitoka amiselekugo voko lekelí gakó makó ale atiginá oko lo nemekiko gelekinake mulúnegú lamaná gilitove loko noluve.
PHI 2:20 Ve nenémináa aikitana makó imaneloka niamave. Áisi lamaná lekelikumú gilike agikatunú hize lé olikimiaká noive.
PHI 2:21 Ve lugáa kezáinimukó giliki Izesu Kilistoni hozaváamú ma gilisá amamóza,
PHI 2:22 Timotí nene minoko aleko oaká noimó nenémini mogona lamaná nego mota gilinave. Gipa makolímo amelahini alémo vatí oaká noimó nenémini oko eza Izesuni gakó lamanalímini hozaváamú nelémo vatí oaká imó neve.
PHI 2:23 Itó nenitoka netá néminoko manáminoko utó itikumú nene gele guni okinake aí nene litá oko lekelitoka amiselekugo vitive loko gelenouve.
PHI 2:24 Lá okiko, Guivahanímo gele nemekikoma, nezánegi mino hána aminake lekelitoka vinogo nene gelenouve.
PHI 2:25 Neza netá makokumú vitagá oko nougo, lekeza Epapolotaetasini amisilikago ake nelémo kii like nelémo vatí oaká ve itó monokú ve galaváa nigivénehini loló oko minoaká noimó nene nagata nogulumó nene goha ale atiginá oleketatove loko noluve.
PHI 2:26 Eza avisekago nenémini gakó gilinamóma neve. Eza lekelikumú miluma geleake avisi netakumú giliko mulutini itekative loko lekelikumú giligo gena noigo noluve.
PHI 2:27 Itó netá avisekago helesakosá imóza, Ómasímo agika hize amimó nene aikó nomive. Nenitoka mulúne gitihiná imó nenémini amupiló miní amekative loko eza agika hize nimike alémo zokamó.
PHI 2:28 Nenemú lekeza aí ánigiiki mulutikú lamaná gilitave loko itó neza ámina oko gulugo gena amiko minatove loko ale gikitamuke itínasa nene vávani oko amiselekugo núane novive.
PHI 2:29 Eza Kilistoni hozaváamule loko helesakosá ikutí nene lekeza hotó minake nilími vatí amisá niago gelekelé onetatove loko agupéa latila itikumú giligo gena amimó nenazo, nenemú mulutikú lamaná giliki Guivahaniloka voko gímizi ve noive liki alími lamaná ilo. Lekeza ve nenémináa mukí kilími napa iki nasahilí ikitalo.
PHI 3:1 Nigivénegita, gakó makó láa loko lo asú inogo uve: Guivahaniloka gímiziki niatímo mulutikú lamaná giliki minalo. Ámina gakó gohegeva gizoko goha lo likimitove loko gulumó nene gena amive, itó lekelitoka nene mino moloko minoko ale gikitoleketatize.
PHI 3:2 Lekeza gala kemetameki vegenakumú gizapa iki minalo. Keza netá golesa galasa aliki Ómasímini anosa kugupenitó nomulupe liki kugupenini gopa hukiaká nia vegenakumú gizapa iki minalo.
PHI 3:3 Sikalahulímo hize lé olimikago, Ómasi gupá ze ameaká nounimó itó Izesu Kilistotoka gímizekunike logoliza vizeaká nounimó leza lugupetunú oko moloko uni netató ma leheta osá amuhá vegená nene Ómasímini izegipala gihila noune. Kéisi negopa lezatete Ómasímini anosagi minoaká gihiláa alenoune.
PHI 3:4 Ómasímo nugutó vizitive loko nezáne nugupetunú oko moloko u netató leheta oko minatove loko hanuva leheta oko minuline. Itó ve lugáa keza kugupelokó leheta iaká alina nene, neza ámina itove loko aleloko iteko kivilegeko leheta uline.
PHI 3:5 Lá okomú noluve: Neza utó okuke nougo, gamena 8 oko vokago, nugupéneló Ómasímini anosa milamóma neve. Neza Isilae vetini mulusigutí Pezamini agapilamola neza Zuta ve gihila utó umóma neve. Mosé lo hukoko li gakolímini gelekeleláa Palisaio monó ve loló oko minumó.
PHI 3:6 Zuta vetini monokumú amuza golesa muluke Izesuni vegenala zuha lova ale kemeaká umóma neve. Mosé lo huka gakó geleko ámegetugo vegená lugáate lihimánemú vitagá amó nomive.
PHI 3:7 Lá onoimóza, neza gozapá netá ale minumó nenemú gulugo gihiláa loló oko minamóza, alika nene Kilistokumule loko ámina netakumú gulugo ha netá loló imó.
PHI 3:8 Itó nenegó nomive. Neza Guivahaníne Izesu Kilistoni mogonatagana ánigoko gulumó nenémini meinaváa itekago, netá lugáa mukitoka nene lamaná gulugo ha netá loló okave. Neza Kilistoni ale lá itove loko aikumule loko netá matáne mukí ánigugo, hutuváa loló okago, vo tolova o asú okave.
PHI 3:9 Neza aitoka gímizekuke minuke, Mosé lo hukoko li gakó gele alekuke, nezáne amuza moloko Ómasímini agovisaló hee loko minosá amuve. Kilistokumú gele alévolé okuke Ómasímini agovisaló lihimáne asú onimikago minoaká nenemú nivisekago gele alévolé oakalímini loló oko minatove loko Ómasímo lihimánemú giligo asú itímini agikagukó minoko aleko oaká nouve.
PHI 3:10 Itó neza Kilistoni mogonáa gele guni itove loko itó eza galegutí oteakalímini zámuza nenitoka utó itive loko itó eza miluma gilitó miní ameko nezagi gilitove loko hilinogo igo iki miliki ita mogona alitove loko,
PHI 3:11 itó lá okinake voko heleneitokutí oteaká netá ale utó itohe loko geleaká nouve.
PHI 3:12 Neza ámina netá mota ale lutegekuve loko losá amuve. Itó nigikáne gizopa vové avé lokogó neve loko losá amuve. Hanuva Izesu Kilistó nelémo lá imómave loko aitokatí ámina gonanalisi netá alitove loko amuza moloko novuve.
PHI 3:13 Nigivénegita, nezánemú gulumó nene ámina gonanalisi lamanáma mota alekuve loko lamuve. Imanéminigó oaká nouve. Ahulokuke u gapo nene nemegesaloka nego, nenemú gelesá amuve. Nogómulaloka ne netá alitove loko nigizani vatá oaká nouve.
PHI 3:14 Lá nouke Ómasímo Izesu Kilistó hoza alimómave loko okulumá gapoló nelémo molake makiló ahulonimikago, gonanalisi netá alitove loko ánigo vevesonouke hee loko ololu loko novuve.
PHI 3:15 Monokú napa unimoláa leza mukitoka ámina gonanalisi netakumukó gele zageko minatunize. Itó gakó nolumó nenemú giliko, gapóa haitolímini noikoma, Ómasímo likigika ale hanatokiko gili vevesanigave.
PHI 3:16 Lá onoimóza, monokú vonouni gapolokó vitunize.
PHI 3:17 Nigivénegita, lekeza mukitoka nénisi ale goí oko novugo ánigiiki áminalokó némegetiki alo. Vegená lugáa keza áminagó iki ali goí iki viaká niaze, keí nene ánigiiki nene ámina kigizakaló vilo.
PHI 3:18 Lá niiki láa liki gili minalo: Neza vegená lugáamú lo lekememo ova ova umóma neve. Itínasa imane ivegutí nene goha lo nolukumuve. Keza iki miliki niamó nenémo Kilistó zohota zaló hilimó nene lova ali amiaká niamó geleneive.
PHI 3:19 Vegená nenémináa keza kugupémo amu heleaká noi netá nenémo ómasinini loló oaká noive. Itó haitopaitó netá kovoza hiliti netakumú golómeni giziaká niave. Itó mikasiuka netakumukó giliaká niave. Lá niamó nenémo vo tolova oakalímini mututoni lilí niave.
PHI 3:20 Lá iki niago, leza nene okulumá apalímini amelahove nounike, lugutó vizeaká ve Guivahani Izesu Kilistó eza okulumakutí limitikumú ageva oko minoaká noune.
PHI 3:21 Eza netá matá mukí ale nupa napa oko ale agahaisiuka molokiko aí agisa heumaukagó kelémo moloaká zámuzatunú nene keé lami lugupe ale viligokiko, ezáa lapanalagi agupegitana loló inogo ive.
PHI 4:1 Nenemú nigika lekemenou nigivénegita, mulúnegú geleuke lekelikumú goha nonivisive. Lekeza hozanémini gihiláa lilí ikago, lekelikumú nogoliza vizeaká nouve. Lekeza amuza miliki Guivahaniloka gímizi salakiki aí mututoni lilí iki minalo.
PHI 4:2 Itó Izuotiako Sitikako lekeza Guivahanímini mohola lilí ikasinazo, likigika mili hamó iki minatáive loko lakagata naluve.
PHI 4:3 Itó hozagú ve nigivénega gihiláa geza ámina vená losi kelémo vatí ozo. Kezagi itó Kelemetó itó nigivénege lugáagi Izesuni gakó lamaná nenémini miluma hozavamú hizi lé initinamóma neve. Kugulizá nene alévolé kemetameki nia vegenalitini kugulizá giza pukugú neve.
PHI 4:4 Lekeza Guivahaniloka gímizemó nenémini agikagú miniki lokogoliza viziki minalo. Neza goha lakagata aleko litoze. Mulutikú agila guluma iko minalo.
PHI 4:5 Guivahani mota omo lovogisaloka inogo inazo, gevená mukí nene hulugutí némini manámini iaká niamómámini mogona kelepizilo.
PHI 4:6 Nemupe manamupe giliko mulutini itemino. Netá matakumú vitagá niiki Ómasiloka liki netakumú voká liki nene, netá mota lehizeleketakumú agepoka liki minalo.
PHI 4:7 Lá iki niko, Ómasímini hulu nenémo vegená geleaká nene avilegeko nemó nenémo likigikatini lakagatatiniló gizapa okiko Izesu Kilistotoka alévolé iki minataze.
PHI 4:8 Itó nigivénegita, gakó makó láa loko lo nahuluve. Netá gihiláa gelekelé o ameakaláa itó netá lamaná itó hee loko minoaká netá itó gizopa vové avetoko mina netá itó ánigoakalímini lagaváa itó gele lamaná oaká netá nene, etovi netá nekoma itó agepoka loaká netá nekoma, ámina netá mukikumú lakagata gili minalo.
PHI 4:9 Neza oko moloko uke lainim-oleketuke netá matá voko ale nupa oko lekelepizeko nougo ánigiki gelemó áminamalokó nene minalo. Niko, hulu amelaho Ómasímo lekezagi minanogo ive.
PHI 4:10 Lekeza gamena hána hanuva miniliki iteke likigikagú lamaná okago, itína nenikumú goha giliake ali lamaná initanigi nilago, nenemú gulugo Guivahaniloka vo anitekago mulúnegú lamaná napa noguluve. Lekeza goí iki nenikumú giliakaláa gilikamóza, netá mukí alenetatupe liki gapo vitagá iake nenemú gena likivisimó.
PHI 4:11 Neza netá némini manámini agikagú minuke goselé nepelemigo minatomó nenémini mogonamú vitagá oloko vuke mota gelenoumó nenazo, neza oko molokóne itína nomigo vitagá nouke lamuve.
PHI 4:12 Neza ali-liki itiiki itó ali-liki limiiki initatamóza, hanuva lá oakaláa lá niko vatí oko minanogo uve. Itó netá no gelekelé oko minoaká itó hukonopakonó oko minoaká itó minumuni amupiló minoakape itó gaúna gamenámini amupiló minoakape nenémini agikagú vávani oko minoakalímini mogonamú vitagá uke uke mota gelekuve.
PHI 4:13 Kilistó zámuza nemekago ámina zámuza ale minuke haitopaitó netá golesámini lamanalímini amupiló ale vatí okuve.
PHI 4:14 Lá onoimóza, lekeza nene miluma maluma geleko nougo nilími lamaná iaká amó nenemú gulugo etoaká noive.
PHI 4:15 Pilipi numutoka ve vená lekeza není gakó mota gilinave. Neza Izesuni gakó lamanalamú hozaváa apí u gamenaló nene Masetonia mikasi ahuloko novugo, Izesuni vegenala zuha lugáa hanuva niago lekezagó monó lusa lukumugo moni nemego oko minunimó neve.
PHI 4:16 Itó Tesalonika numutoka nougo, nugupémini netakumú hizi lé initiki minamóma neve.
PHI 4:17 Neza nene henokanonimú ma lamuve. Monolímini gihiláa lekelitoka utó okoko minoloko ititive loko noluve.
PHI 4:18 Itína imane netá matá ali utó miliniti asú amó vaí oko nego nenemú gilitave loko luhuva imane gizo nolukumuve. Epapolotaetasí nene lekelitokatí netá aleloko oko nemekago, henónegi ve loló okuke nouve. Lekeza lehizinita netakumú gelekugo Ómasi guguni gizi amikago anuva lamaná imó gelekave. Itó Ómasi laga avisi netá gelekave.
PHI 4:19 Ómasine eza minumuni ale utó oaká amelaho nene Izesu Kilistotoka miní amemómave loko netá matá lamaná avilisá olikimikiko netá makokumú ma vitagá aminigave.
PHI 4:20 Ómasi ameteho aitoka nene agepoka loo loo nenémo mino-loko iteko alévolé oko minino. Lamaná.
PHI 4:21 Izesu Kilistotoka viki gímiziake Ómasímini vegenala zuha lilí iki nia vegená nene gekéini noloketuze, li kimilo. Itó nigive nagave nezagi miniaká nia vegenalitegi geketini nililikitave.
PHI 4:22 Monó gele vegená imane mukilite geketini lilikimiaká niamóza, agulizaki ve napa Sisani gelekelé imiaká nia vegenalite aliki itiki lá ilikimiaká niave.
PHI 4:23 Guivahani Izesu Kilistoni nasahilí nenémo lekemetamekú vo holoko minino.
COL 1:1 Neza Paulona Ómasímini gakotó Izesu Kilistoni aposolo ve loló utímina neza itó ligiveteho Timotiki makó nousike
COL 1:2 Kolosa numutoka monó gele vegená ligive lagave Kilistotoka alévolé iki gímiziki nimina vegená nene luhuva netá imane gizo nolukumuve. Ómasi ameteho aitokatí nasahilí itó hulu lekelitoka mino moloko minino.
COL 1:3 Lekeza Izesuni gakó gihila lamaná nene lekelitoka gozapá utó okago okulumakú monó helisa henoni lekeza ali lá itave loko gozapá mololeketakumú giliake alitune liki lakagata losi gelemake ageva iki miniaká niamole liki Izesu Kilistokumú gili alévolé iaká niamó itó monó gele vegená mukitoka likigika kimiaká niamó nenémini gakó likago gelekusike leza Guivahanite Izesu Kilistoni amelaho Ómasi nene lekelikumú gamena gamena agepoka loaká nousive.
COL 1:6 Ámina gakó lamaná nenémo numutó namató hutilí oloko vova vova oko gihiláa ale utó oaká noimómámini oko lekelitoka ganá apí oko anitekago Ómasímo nasahilí olimiaká noi gakó nene lamanatotí gili guni iake, nene gamenalotí lekelitoka ámina oko gihiláa utó oloko voaká noive.
COL 1:7 Ligiveteho ligika amenousi ve Epapalá lelikumule loko Kilistoni gelekelé izegipala lamaná áisi mota ámina gakó gihila lo lekemekago gilinamóma neve.
COL 1:8 Áisi nene Sikalahulímo lekelémo vávani igo likigika eza amigo eza amigo iaká nia gakó geleake mota oko lo lemekave.
COL 1:9 Leza gakotini lamaná gelekusike áminaló apí oko Ómasímo geleakatini ale napa okiko eza geleko moloko imoláa giliiki Sikalahulímini gele vevesoaká gakola gili guni iki gilitave loko Ómasiloka loko nominusive.
COL 1:10 Itó lekeza miniki aliki iki miliki itamó nenémo mogonatini ale utó molokiko Guivahanímo ánigokiko lamaná itive loko, itó monokú hoza haitopaitó naliki nenémini gihiláa ali utó itave loko, itó láa niiki Ómasímini mogona gili guni iki giliki minatave loko numuna loaká nousive.
COL 1:11 Itó Ómasímini zámuza nene sigagavagi netá olío ititimó nene viki akamiki legesó iki ali gihiiki mulutikú agila guluma iko minatave loko numuna loaká nousive.
COL 1:12 Itó ameteho eza veletoka lapanalagi apakú helisa henoni mololetamó nene monó gilina vegená lekezagi izá miliki alitave loko ale vavá oko mololeketamó nenemú mulutikú lamaná giliki agepoka lilo.
COL 1:13 Ómasi eza límugusi amelahini zámuzalotí gologí olimiake ánigo amu hili gipalámini gizapaló nominuhakú lelémo molamó.
COL 1:14 Gipala áisi nene lihimate ahulolimiake gologí oletake meinavate hizimó neve.
COL 1:15 Gipala áisi ánigamoaká ve Ómasímini ametamenigi utó ike netá mukí avilegeko mina vémo nominave.
COL 1:16 Lá oake minoakató netá mukí okulumató itó mikasiló ale utó o asú oko ale utó imó nene ánigoakalímini itó ánigamoakalímini, vegená ahe itó ageló ahe zámuzalagi lelege loko mina netá nene helisa iteko minamó nenehe itó kugulizaki ve minamó mukí nene aí zámuzaló utó amó neve. Itó aí mututoni itave loko utó amó neve.
COL 1:17 Itó netá mukí utó amigo amunalotí emane gipala eza mino-loko voko minamó. Itó netá matá mukí nene aí zámuzaló apize lamaná okave.
COL 1:18 Itó áisi nene agisa agizani loló oko nouhá vegená nene lelí gotola loló oko noive. Lá noike apí oaká itó vegená helenosakutí ale goí oko mómoká oko oteaká amelaho minake netá mukí nenémini lapusaváa loló imó.
COL 1:19 Ómasímo ezáa ametameni nene gipalaloka mulusi moloko minative loko gelekago etamó.
COL 1:20 Itó netá mukí nene okulumatoka itó mikasiloka Ómasi ezáagi goha lelémo apizitive loko lomikago, áisi nene zohota zaló golanía lekike ale geha zike nenémini imó neve.
COL 1:21 Lekeza gozapá Ómasigi otopá ziki minake gala veva lilí iki minake lekemegesa amiake netá golesa haitopaitolímini aliki miniaká amóma nemóza,
COL 1:22 itína Kilistoni agupe hilimó nenémo hulu lekemekago, likigika gizopa lo miniko apazá keké viziki Ómasímini avogisaló lihima nomimó minatave loko goha aitoka lekelémo apizimóma neve.
COL 1:23 Itó nenemú lekeza gele alévolé oakakú alévolé iki miniki luhusatini ali kii lominago Izesuni gakola lamaná giliake monó helisa henonimú lakagata losi gelemiki ageva iaká niamó nene gopa olikimikatize, gelegele huzá giliiki minamilo. Ámina netakumú gakó lamaná li likiminamóma nene lekezagó ma nomive. Numutó namató vegená li kimiliki vinamóma neve. Itó neza Paulona nenémini gelekelé izegipala loló oko nouve.
COL 1:24 Neza lekelikumule loko miluma netalímini amupiló nominuve. Nenemú imane gelekugo lamaná onoive. Kilistoni agupémini agisa agizani lilí iki nia vegená lekelikumule loko Kilistó miluma maluma gilimóma neve. Ámina milumámini nekisaloka miní ameko geleaká netá nene není numupiló itekago ale asú ito hoza naluve.
COL 1:25 Neza Ómasímini gakó hize hutilí oloko vitive loko monó gele vegenalitini gelekeleláa mininake lekelitoka Ómasímini gakoláa lo lekeme-loko novoko ale lutigitane loko nelémo etó imóma neve.
COL 1:26 Vegená omolelé amalelé iki mini-liki nitego ámina asuguná gakó amegesáa nene vegenalite gelemitave loko halá geko minokago gelemunike hanuva minuháza, itína gamena nene monó guluhá vegená ale vesamá oko lo lemekamóma neve.
COL 1:27 Itó hetoka vegenatoka gakó amegesáamú minumuni lamaná minamó nene monó gele vegenala nene asuguná gakolímini gihiláa lo utó moloko lo limimó nene lá oko neve: Kilistó eza mulutikú minoaká noikumule liki okulumakú helisa henonimú lakagata losi gelemake ageva iaká niave.
COL 1:28 Aí mogona lo utó moloko numutó namató vetitoka lo kemeaká noune. Gele vevesoakatunú kagata aleko lainim-olikimiaká nounimó nene Kilistoni vegenala gihila lilí iki aitoka gímiziiki likigikámo monokú napa omo iteko alévolé oko minative loko
COL 1:29 aí zámuza sipisi nenémo hize lé onimikago hozaváa nene amuza moloko aleaká nouve.
COL 2:1 Neza lo likimitoze, gililo. Lekeza niamó itó Lautisia numutoka vegená niamó itó vegená lugáa nogoka ánigama vegená lekelikumule loko hoza aleloko vonoumó nene lagasó nomive.
COL 2:2 Lekezagi likigikatunú amuza miliki likigika eza amiko eza amiko iki múnahi lamaná iiki netakumú gili vevesiiki Ómasímini asuguná gakolímini mogonáa itó Kilistokumú gili guni iki neneloka viki gímiziki minatave loko hoza aleaká nouve.
COL 2:3 Aitoka nene likigikagú luhuva utó oakalímini gele vevesoakaláa nenémini ohunáa halá geneimó neve.
COL 2:4 Ve makolímo laga likivisiti gakó lo lekemekiko likigika gopa okative loko gakó imane lo nolukumumó nene
COL 2:5 nezáne nugupetunú hotó minuke nigikatunú lekezagi nominuke lekeza Kilistokumú gili alévolé iake múnahi lamaná iake alévolé iki niminamó nenemú gelekuke mulúnegú lamaná geleaká nouke luhuva imane gizo nolukumuve.
COL 2:6 Lekeza Izesu Kilistoni nene Guivahanite loló o limitive liki ali mulutikú milamómámini lelegitó nene aitoka gímizi lamaná iiki iki miliki ilo.
COL 2:7 Lá niiki aitoka luhusatini alekiko mini gikitiki minalo. Itó monó gapo lekelepizinamóma nene áminamalokó lisi lisi niviki lehizeleketa netakumú agepoka lii liiki minatamó nenémo likigikagú vaí oko minino.
COL 2:8 Ve makolímo vegenatokatí geleaká gakó itó logoka vizeaká gakó hutuváa lo lekemekikoma, nenegú viki nagá ikataze, gizapa iki minalo. Gakó nenémináa nene avotegini kigikagutí utó okago omolelé amalelé iki miniliki itetoka itó mikasímini amupiló gihiláa nomi netakumú li mila gakotó gímizi minake liaká nia vegutí neve. Kilistoni gakó nomive.
COL 2:9 Gilinahe. Ómasímini avevezahaváa mukitó nene Kilistoni agisa agizatokagi agupeló mukí mino gikí oko neve.
COL 2:10 Lekeza aitoka gímiziake likigikámini netá makokumú vitagá aminigave. Áisi nene gizapa oaká netá itó kugulizaki niamó mukilitini gotoláa noive.
COL 2:11 Aitoka gímizikago nene likigikauka Kilistoni luhuva neve. Vegenalite kigizanitunú lukugupeló luhuva zeakaláa nene nomive. Miniki aliki iki miliki iaká amó litaha nene gololohá i ahuliake Kilistotoka vake nene gosohá lilí inamóma neve.
COL 2:12 Monó nagamí hililikitake áisi hilikú miní amilikitinamóma neve. Lá ikago eza zámuzalatunú Kilistoni alémo oti zámuzamú gili alévolé ikago gosohá lekemetameki miniki aliki itató miní ameleketatove loko lekelémo otimóma neve.
COL 2:13 Lekeza gozapá likigikaló itó lukugupeló Ómasímini anosa nomimó minake golesa netá gopánapa aliki minamómave loko likigika hele vimó niago, Ómasi eza lihimavatini ahuloake Kilistoki lekelémo otimó neve.
COL 2:14 Lá imó nene gakó pelevesava zeaká unikumú goní oletati luhuva gizo molamó nene gilato nahulake nenémini lihima ale nupa okoko zohota zaló apatekago haha okamóma neve.
COL 2:15 Lá noike kugulizaki itó amuza mili mina ve lovagú kivilegeake zámuzáini gologolo soketakumú vegená kovogisaló kovoza helepelé imó nenémini mogona ale utó molamóma neve.
COL 2:16 Nenemú nosánetá makokumú ahe itó soza saza holisimupe itó ikanímini holiváahe itó holisi ale etó oko minoakakumupe itó minamoakalíminimupe ve makolímo ámina netakumú lihima alikave loko nolikoma gili amemilo.
COL 2:17 Netá nenémináamú hanuva hutuváave loko litune. Gihiláa nene alika utó itive loko samapala noave loko litune. Itó gihiláa nene Kilistotoka utó oko neve.
COL 2:18 Ve lugáate likimimí lakamamá iki lekezatini aliliki limiki minata gakó li likimiki iki ageló vegená gupá zi kimitave liki lakagata hiziki itó ligikate mino viligokago netá ánigo vevesoaká une liki li likimikikoma, nenemú gilikiko gihila loló amino. Hanuva kagata giliakaláa nemóza, kugupéini nene hanuvamú aliki itiaká niave. Ve nenémináate monó gihiláatini ipá ilikimikataze.
COL 2:19 Keza nenémináa Kilistotoka viki gímizemó mota gologolo sokave. Áisi nene gotote noigo lélisi nene agisa agizanía noune. Agisa agulúnaha nenémo limike luhusate ale gikitoletamó. Lá oake múnaheletoko hizevo lé ovo oletake noigo zámuza Ómasilokatí alekunike utó o napa oloko voaká noune.
COL 2:20 Kilistó hilimó neneló lekeza miní amiki lukugupémini netakumú li hukina gakó gele aleakakumú mota hilikamó geleneimóma nenazo, imane mikasímini amupiló gihiláa nomi netakumú li huka gakoláa nanamú gelekelé iaká niave.
COL 2:21 Li huka gakóma láa loko neve: Nene ale gelemo. Volane namo. Imane no gelemo. Gakó nenémináa livi hukivi iaká niamó nenemú noluve.
COL 2:22 Ale geleko nokuko asú oaká netakumú li hoipa iaká niave. Itó vegenalite hanuva kagatatunú gelemó vevesokago ali nupa napa iki liaká niave.
COL 2:23 Ve nenémináate ha vegená nenémináate kezáini kagata geleke monó nenéminiki lilo liká itó lukugupelini ali limilo liká itó lukugupe apiliki zivi hutivi ilo liká nia gakó nene gele vevesoaká gakó gihilagitana loló okamóza, netá nenémináámo gihiláa nomive. Nenémináa nene lugupémo amu heleaká netalímini gahe ma getaminogo ive.
COL 3:1 Kilistó mómoká oko otimómáminiki lekeza likigika heleneikutí otinamó neneta, veletoka Ómasímini zamagaloka Kilistó noitoka ne netakumú nene gili minalo.
COL 3:2 Lekeza netá golesa alitakumú hele vegená lilí inamó gelekago, miniki aliki ita netalímo Kilistogegi lekeza monéna Ómasímini amatoka voko halake minamó nenazo, mikasigú netá matá nemó nenemukupa, veletó netakumukó giliki minalo.
COL 3:4 Kilistó eza miniki aliki atímini mogona noinazo, eza goha utó noiko lekezagi nene aí lapaná hugepavagi izá miliki alinigave.
COL 3:5 Nenemú netá lá okomú nene etó iki miniki lukugupémo mumuzó iti netá nene musi netá, golotuva netá, mulutini gitihiná oaká netá, mokoló mogona, itó mulutikú nihunihu loaká netá, nenémo sozaló ómai netá ámegetoaká suni nenazo, netá nenémináa apili hilikiko helegelesino.
COL 3:6 Ámina netá mukikumú nene Ómasilokatí mesaha utó inogo ive.
COL 3:7 Itó lekeza gozapá ámina iki netá nenémináa ali minago likigika loló imóza,
COL 3:8 itína nene ahulalo. Mukahá pakaha, hokolizá, mesaha, hokolizá, ulínaka gakó, itó golatalaka gakó netá nenémináa nene ahuli asú iki ahulalo.
COL 3:9 Litaha likigikámo oko moloko i netá nene gololohá iki ali ahuliake likigika gosohá ali luhikamó nenazo, soza gakó eza lo amiko eza lo amiko amilo.
COL 3:10 Aí mogonamú gili vevesatave loko gosohá lekemetameni nene ezáa ametamenigitana oko lelémo utó itímo ale lamaná ova ova oaká noive.
COL 3:11 Nenemú haitopaitó minuháma nene asú okamóma neve. Hetoka vegená minuhá itó Zuta vegená minuhá, lugupeló Ómasímini anosa nemó nomimó, zauka vegená itó gihisigú vegená, megusámini nagakú niamoláa minamamoláa monéna minamuko, Kilistó ale nupa oko lelí ve napa loló oake mulutegú mino vaí oko noive.
COL 3:12 Ómasímini vegená lekeza ezáa agika lekemeake lekelémo etó okago apazá niamó nenazo, nenemú lekeza likigika hize kimiaká itó nasahilí ikimiaká itó likigika lamanaki minoaká itó lukugupe aliliki limiki miniaká itó likigika ale geha zekago legesó oko minoaká nenémo gineganetini loló okiko ali luhiiki ali minalo.
COL 3:13 Lekeza hulu vegená miniki itó holutikú gakó utó noikoma Guivahanímo lihimatini ahulamó nenéminiki lekezagi lihimatini eza ahulotiko eza ahulotiko iki minalo.
COL 3:14 Itó netá mukí nenémini amupiló likigika kimitamó nene mukí netá ale nupa oko múnahekago mino hamó oake avasavagi minoaká netá nene ali luhiki minalo.
COL 3:15 Lá okiko Kilistoni hulúmo likigikagú gizapa oleketino. Ámina hulu lekeza ali lá itave loko Ómasímo lekelémo etó okago aí agupe hamó lilí inamóma neve. Itó lekeza lehizelikimiaká noi netakumú agepoka liki minalo.
COL 3:16 Kilistoni gakolímo likigilikagú hize hutilí oko minino. Itó Ómasímini gele vevesoaká gakó haitopaitolímini eza lo amiko eza lo amiko iki lekezatini lakagata aseva aliki lainim-ilikitalo. Lá niiki likigikatunú Ómasi geké litiki monó nama itó ipá apá nama itó Sikalahulímo lekelémo vávani iko gosohá nama liki likigikatunú lokogoliza vizé vizé iki Ómasi agepoka lii liiki minalo.
COL 3:17 Itó lekegepatunú ahe itó likigizanitunú ahe netá iki miliki inigima nene Guivahani Izesuni agulizá iki netá mukikumú Ómasi ametehini agepoka liki minalo.
COL 3:18 Vená lekeza vatinitini kagahaisiuka limiki minalo. Guivahanímini mututoni lilí ikatita nenémini ikiko lamaná inogo ive.
COL 3:19 Ve lekeza venatini likigika kimilo. Itó alévoleka li kememilo.
COL 3:20 Itó gipa mohó lekeza izotike ametike mukí gakó litamó nene gili alilo. Lá itamó nene Guivahanímo giliko lamaná inogo ive.
COL 3:21 Izóikita améikita lekeza izegipatini kizapaló moloko goselé kipiliti netá lilí ikitamilo.
COL 3:22 Itó gelekelé ve lekeza mikasiuka kugulizaki velinitini gakó nene netá matá mukikumú gili alilo. Itó keza lugupeló ánigikiko lamaná itive liki gili minikigopa, likigikagú lovaleta minamiko Guivahani Izesukumú goliva gili miniki lá ilo.
COL 3:23 Hozalini mukí nene vegenakumule likigopa Guivahanimule liki likigikámo vávani iko iki miliki ilo.
COL 3:24 Lá niiki lekeza Guivahani Kilistoni gelekelé imiaká nianazo, lekelí hozámini meinaváa okulumakú helisa henoni nemó nene Guivahanilokatí alitunimó neve liki gili miniki hoza alilo.
COL 3:25 Makó keza hozaváa makó ali golesa iki alitamó nenémini helegáa alinigave. Itó Ómasímitoka iteko lemeko negopa, hamó lelegitó liminogo ive.
COL 4:1 Lukugulizaki ve lekeza gelekelé izegipatinitini netá makó ali gopa ikitamilo. Ali hehe likitiki kimilo. Itó lekelí Guivahani okulumakú noinazo, alika lelí hozámini mogona ale utó inogo ive liki gili minalo.
COL 4:2 Lekeza goselé lekepelemiko Ómasiloka liki minalo. Itó gizapa iki niiki lehizeleketa netakumú agepoka lii lii iki minalo.
COL 4:3 Itó Ómasímo monolímini gahe segelimikiko, Kilistoni asuguná gakoláa lo utó oko lo lamaná oko lo kimitune liki numuna lilo. Nene gakokumule loko nagá numukú nominuve.
COL 4:4 Itó numuna loakatunú hizi lé inimikiko, neza gakó nenémini lokugo etatitó nenéminoko lo utó oko lo kimitoze.
COL 4:5 Ómasímini geisa hetoka mina vegenaki hotu li lomala iiki keza mikuka ititave liki netá matá ali guni iki lilí ikitalo. Netá lamaná aleaká gamena utó olikimitimó nene ma likivilegemino.
COL 4:6 Gakotini nene age hilimikiko lagaváa loló ino. Lá okiko vegená makolite gakó némini manámináamú nana oko ale viligoko lo kimitune liki ligitagani aminigave.
COL 4:7 Není avetó gakó nene Tikikó lo likiminogo ive. Eza ligiveteho nigika amenou ve Guivahanímini gelekelé izegipa gakó gele aleakalímini noive.
COL 4:8 Eza nene minoko aleko nouhatímini gakoláa lo lekemekiko likigika ale hulu itive loko lekelitoka amiselekugo núane novive.
COL 4:9 Itó Onesímo monokú alévolé oko nomina ve ligiveteho nigika amenou ve lekelí numutokatí vema ezagi itína amiselekugo makó viki imane numutotí gakoláa li likimi asú inigasive.
COL 4:10 Nagá numukú ahulilimikago nousi ve Alistakó itó Panapasini aholaho Makí itó Zosuá agulizaláa makó Zustó keza geketini nililikitago noluve. Makini gakoláa goí oko lo lukumumóma nenazo, áisi vo anitekikoma ali lakamatoka milalo.
COL 4:11 Zuta vegenakutí Izesuni gakotó ámegeta vegenakutí ámina ve losive makole nenete kezagó Ómasímini gizapaló minoakalímini hozaváamú nilími vatí iaká niave. Lá ake mulutegú ali lamaná iaká niave.
COL 4:12 Itó lekelí numutokatí ve makó Epapalá eza Izesu Kilistoni gelekelé izegipala makolímo nene geketini nololeketago lo nolukumuve. Áisi nene Ómasímo hize lé oleketiko lekeza Ómasímo lititoka molatitoka gili hee liki monokú lakagata gululusi gelemiki olopagó minatave loko amuza moloko Ómasiloka loaká noive.
COL 4:13 Neza aí mogonáa mota gelenouke lo nolukumuve: Lekelikumupe itó Leotisia numutoka itó Hielapoli numutoka monó gele vegenakumupe miluma hoza sipisi aleaká noive.
COL 4:14 Lelí lusa ve tota nigika amenou ve Luká itó Temá keza geketini nililikitasigo lo nolukumuve.
COL 4:15 Neza Leotisia numutoka monó gele vegená itó monó vená Nimipá itó Ómasímini vegenala zuha aí numukú monokumú alegesá iaká nia vegenakumú gekéini noloketuze, li kimilo.
COL 4:16 Lekeza luhuva netá imane vegená mukí gati kimikiko gili asú iki gilikiko, Leotisia numutoka monó liaká nia vegenatoka milikiko vokiko nene gatatave. Itó keitoka luhuva makó gizumó nene áminámini iki likimikiko lekeza gatataze.
COL 4:17 Alikiponi nene monó hoza Guivahanímo lehizegetamó nene legesá oko minoko ale lutegeko alezo liki li amilo.
COL 4:18 Neza Paulona itínasa luhuva nogiza vémini agizakutí luhuva gizoaká nogosanima alekuke nezáne nigizanitunú nugulizáne imane nogizuve. Nagá numukú noumó nene lakagatí molokatize, nenemú gili minalo. Ómasímini nasahilí nenémo lekelitoka mino moloko minino.
1TH 1:1 Neza Paulona itó Sailasiko Timotigegi makó nounike Tesalonika numutoka Ómasímini vegenala zuha Ómasi ameteho itó Guivahanite Izesu Kilistoni vegenala zuha lekeza nene luhuva netá imane gizo nolukumuve. Nasahilí itó hulu lekelitoka mino moloko minino.
1TH 1:2 Leza gamena gamena lekelikumú Ómasi agepoka lova lova oaká noune. Itó numuna nolunike lekelikumuki geleko loaká noune.
1TH 1:3 Lekeza Ómasimú gili alévolé iaká nenémini gihila ali utó iaká niave, itó vegená nasahilí ikitake likigika kimiaká niave. Guivahanite Izesu Kilistokumú alévolé iki lakagata losi gelemiki ageva iaká niave. Nenemú gelenounike ameteho Ómasímini avogisaló agepoka loaká noune.
1TH 1:4 Ligivetegita, Ómasímo agika lekemeake lekelémo etó imó nenémini gihila nene
1TH 1:5 Izesuni gakó lamaná aleko voko lo lekemekuko, ha gakó loló imó negopa, amuzavagi nego, Sikalahulímo nene gihiláa neve loko lo likimimóma neve loko gelenoune. Lekelitoka minunike lekelikumule loko oko moloko unike monó hoza alunimó nene mota gilinave.
1TH 1:6 Lá okuko, oko moloko unitó nene lekeza iki miliki iake, Guivahani oko moloko itoki nene iki miliki niave. Lá ake nene, monokumule liki gopoguni nimililikitago, Ómasímini Sikalahulímo lekelémo vatí igo, gakó lamanáma gili alikago, mulutikú agila guluma lamaná imó neve.
1TH 1:7 Lá iake, lekeza goí iki monó gapoló nivago Masetonia mikasiuka itó Akaia mikasiuka monó gili alévolé a vegená lekeza atímini iki iki miliki amó.
1TH 1:8 Lekelitokatí nene Guivahanímini gakó lamaná puu loko vike Masetonia mikasiukagi Akaia mikasiukagi vimó. Lá imóza, nenegó nomive. Lekeza nene Ómasimú gili alévolé amó nenémini gakó nene numutó namató vokago, nenemú lezate lo kimitunimoláa makó nomive.
1TH 1:9 Holutikú hozaváa alekuko nenémini gihiláa utó i gakola nene kezáini li limiaká niave. Lekeza nene soza ómai netá lekemegesa amiake Ómasi alévolé ve gihilaloka gímiziki gelekelé imiake,
1TH 1:10 gipala heneneikutí alémo oti ve Izesú minomo iteko okulumakutí limitikumú ageva iki niave liki li limikago gelenoune. Áisi nene gamena napaló mesaha olimioko nogosani limitikutí nene lugutó vizeaká ve noive.
1TH 2:1 Nigivénegita, lekelitoka vunike hoza alunimó nene ha amimole liki lekezatini gilinave.
1TH 2:2 Ganá nene Pilipi numutoka gopoguni mililitake alivi letivi ilitamó nene lekeza mota gilinave. Lá ikamóza, Ómasímo lukesate hize lé olimikago lova vetini holúikú lelegesá legemigo minunike Ómasímini gakó lamaná lo utó oko lo lukumuháma neve.
1TH 2:3 Lakagata aleko lo lekemeaká nounimó nene gele gopa napa oko, soza ligikagi nouhakutí utó osá amive, itó lokogoka vizeko lo lekemesá amune.
1TH 2:4 Ómasímo ánigoletago, etokago, Izesuni gakó lamaná geleko ale gúekinake lo kimitune loko lelémo etó okago, ámina gakó nolune. Vegenalite giliko lamaná itive loko nomive. Ómasi eza ligikagú ánigoaká vémo gelekiko lamaná itive loko lo lekemeaká noune.
1TH 2:5 Lekelisi nene lelí mogona gilinave. Leza lekelitoka minunike, asugunatoka moni henonimú voká linogo lekegepoka loaká gakó itó lukugupe aleko iteaká gakó ma lo lekememune. Ómasímo gelekago noluve.
1TH 2:6 Lekelisihe itó numutó namató vetehe lelikumú giliko itekiko lugulizaki ve loló itune loko lamune.
1TH 2:7 Leza Kilistoni aposolola nouninazo, nenemú netá matá makokumú voká lokuko lemelinamó nene lamaná ilinamóza, lá oko nomive. Izóike keza izegipáini kilími kava ziaká niave. Áminagó oko leza nene lekelitoka minunike lekelémo kava zeaká unimó.
1TH 2:8 Nenémini lagaváa nene ligika lekelitoka minokago Ómasímini gakó lamaná lo likimitune lokogó lamune. Ligika lemeni lekelitoka lekeme gikitatune loko ligika lekelitoka nego luháma neve.
1TH 2:9 Nenemú ligivetegita, moni henonimú nagá zeko ale minuko goselé lekepelekative loko únaká neteká lugupémini hoza amuza moloko itó vauva aleko minunike, Ómasímini gakó lamaná lo lekemehá mota gilinave.
1TH 2:10 Leza ligika hanato minago hee hee loko lihimate nomigo minunike, monó gele vegená lekelitoka oko moloko unimó lekezagi itó Ómasímogi mogonate mota gilinave.
1TH 2:11 Lá iake, ve makolímo izegipa palaloka oko moloko oaká noimó nene leza lekelitoka áminámini oleketunike, etó etó oko gakó lo lekeme asú unimó.
1TH 2:12 Lá unike, lakagata aleko lekelémo kii loleketunike Ómasímini avogisaló itiiki aí lapaná ali lá itave loko sele lo lekemeaká noi ve Ómasímo gelekiko lekeza iki miliki iko etative loko lo lekemeaká uháma neve liki lekeza mota gilinave.
1TH 2:13 Leza nene Ómasímini gakó lo lekemekuko, vegenalitini gakó loló amimó. Lekeza nene Ómasímini gakole liki giliake ali gúinamóma neve. Itó lamaná lá oko neve. Ómasímini gakó nenémo monó gili alévolé ina vegená lekelitoka hoza aleaká noive. Nenemú lélisi nene Ómasi agepoka lokogó nominune.
1TH 2:14 Ligivetegita, Ómasímini vegenala zuha Zutaia mikasigú Izesu Kilistotoka viki gímize vegenaki lekezagi hamolímini iki iki miliki niago gasovagi netá lilí ilikitamó. Keí nene Zuta vete gopogu galatakalatá ikitamómámini iki likigivetike lugáate gopoguni mililikitamó.
1TH 2:15 Zuta ve keza Guivahani Izesuni itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve ámina iki kipili helemó, itó leza lipiliki limiselemóma neve. Keikumú Ómasímo giligo lamaná amigo, numutó namató vegenalitini lova ve lilí iaká niave.
1TH 2:16 Lá niake, hetoka vegená monó lo kemekuko, lamaná ikatave liki gapo hize lí itupe liki lovaga li limiaká amó. Keza lá iva iva ikago, keí lihima nene amupiló amupiló oko iteko minokago, Ómasímo izapaló molokago, nenémini lovaváa mota keitoka anitekave.
1TH 2:17 Ligivetegita, gamena koma ahulo hotó oleketunimó nene ligikatunú nomive. Lugupetunú lá unimó. Lekezagi minamunike, lekelí ánigatupe loko amuza moloko minoaká une.
1TH 2:18 Nene voko ánigatune loko lokunimóza, neza Paulona gamena gamena ánigatove loko nougo, Satá nene lelí gapo hize lí goha olimikave.
1TH 2:19 Lekelikú lagaváa geleaká nounimó nene lá oko neve:
1TH 2:20 Guivahanite Izesú anititi zupa nene hí vegenakumú mulutegú agila guluma noiko minatune. Hí vegenakumú lagata gopa gelesá amune. Lekelisigó nene lelí hozámini gihila lilí inamó neve. Itó lamaná lekelikumú agepoka loaká nounimó, itó mulutegú lamaná geleaká nounimó nenazo, nenemú lekelikumú logoliza vizeko minanogo une.
1TH 3:1 Lekelikumú miluma geleaká nouke, minoko aleko umó netamigo, nezagó Atena numutoka mininake,
1TH 3:2 Timotini amiselekugo, ahulonimioko lekelitoka vitive loko lo hukumó. Eza nene ligiveteho noike Ómasímini hozaló ve minake, Kilistoni gakó lamaná loaká noi vémo monokú lekelémo vávani itive loko, itó ale kii loleketative loko,
1TH 3:3 itó lekelisi nene gopoguni mililikimikiko monó ahulikatave loko nene amiselekuve. Gopoguni mililimiaká niamó nenémo Ómasímo litó utó oaká noive liki lekeza mota gilinave.
1TH 3:4 Leza nene lekelitoka minunike goí oko lova nene lumupiló itinogo ive loko lo lekemenouháma neve. Ámina gakó nene alévolé okave liki mota gilinave.
1TH 3:5 Lá okago, ámina gasovagi netakumú nene gimilegú moloaká vémo gimilikú molahe, itó monó ahulahe, itó ali minahe, itó lelí hozámini gihiláa haha okahe, monó alinamó nenémini mogonáa gilitove loko lekelikumú miluma napa gelekuke minoko aleko umó netamigo, Timotini amiselekugo vimóma neve.
1TH 3:6 Itó Timotí nene lekelitokatí atiginá oko ake, gakó avetó oake lekeza gili alévolé amó itó likigika kimiake nasahilí ikimiaká niamó itó lekeza nene nenikumú lagaváa giliaká niamó itó neza lekelí ánigatove loko geleaká noumómámini iki není ánigatune liki giliaká niamó nenémini gakola lo leme asú okave.
1TH 3:7 Nenemú nigivénegita, gopogu galatakalatá nenémini agikagú itó miluma geleaká nenémini agikagú nouke, lekeza Izesukumú gili alévolé iaká niamó nenémini gakó gelekuke mulúnegú geha zekave.
1TH 3:8 Itína lekeza nene Guivahaniloka viki gímiziiki alévolé initakumú gelekinake, ligikagú lamaná okiko, minoko aleko inogo une.
1TH 3:9 Itína Ómasímini avogisaló lekelikumú mulutegú agila guluma noimómave loko lekelikumú Ómasi agepoka loaká noune.
1TH 3:10 Guivahanímo gele lemekiko, lekelitoka vinake, eza ánigiko eza ánigiko inake, monó lugáa minoloko vonoimó nene miní ameko lo likimitune loko únaká neteká vauva aleko Ómasiloka loaká noune.
1TH 3:11 Ameteho Ómasi ezáa itó Guivahanite Izesú gapo velelimikiko lekelitoka vituninazo.
1TH 3:12 Itó lekelitoka vokuko nene, Guivahanímo hoza alekiko, eza agika amiko eza agika amiko ita netalímo hutilí ino, itó ligika lekelitoka mulunimó áminámini iki likigika mukí vegenatoka milatamó nenémo puu loko hutilí oko napa ino.
1TH 3:13 Lá okiko, Guivahanímo likigika nene ale kii lolikimikiko, Guivahanite Izesú eza vegenala zuha mukí kelémoko ati zupa nene lekeza nene Ómasi ametehini avogisaló vihelé lo miniko etó keké viziki lihimatini nomiko minatave.
1TH 4:1 Nigivénegita, Guivahanite Izesuni agulizató lakagata aleko gakó makó lo likimitoze, gililo. Monokú miniki aliki itamó nenémo Ómasímo giliko lamaná itimó nenémini mogonáa lo lekemekuko giliake monokú minoakalímini iki mota niamó nene ámina iki amuza miliki minalo.
1TH 4:2 Guivahanite Izesuni gakotó gakó lo lukumuhá nene mota gilinave.
1TH 4:3 Ómasímo gili agika nene lá oko neve: Mokoló netá ahuliiki likigika nene gizopa lo miniko minataze.
1TH 4:4 Itó etó etó iki likigika lamanatotikó hee hee liki vená alitaze.
1TH 4:5 Moko netakumú lukugupegú ló guluma iko nomive. Numuká vegená keza Ómasímini mogona gili hee hee lamatite lá iaká niave.
1TH 4:6 Ámina netá alita ve nene Guivahanímo áminámini meinaváa kimitive loko goí oko lakagata aseva aleko lo lekemenouháma nenazo, ve makolímo ámina suni alekoko agivelahini nene lihimavagi netá loló otamino.
1TH 4:7 Likigika golotuvagi minatave loko nomive. Likigika vové avetiko minatave loko sele lo likimimó neve.
1TH 4:8 Nenemú makó keza gakó imane gili ahulatamó nenete vegená ánigi ahulatagopa, Ómasi eza Sikalahú lekemeaká noi vema ánigi ahulanigave.
1TH 4:9 Lekeza Izesuni vegenala zuha lugáa nene likigika kimitave loko nanamú luhuva netá lekemeva lekemeva itune. Ómasi ezáa likigikatunú eza amiko eza amiko itave loko lo likimike lekelepizeneimóma neve.
1TH 4:10 Itó lekeza lamaná Masetonia mikasigú numutó numutó Izesuni vegenala zuha minimi vinamó nene likigika kimiaká niave. Lá iaká niamóza, goha napa iki nenémini itave loko lakagata aleko lo nolukumune.
1TH 4:11 Itó lo lukumunimó nenéminiki gakó vivi vovoga lamiki, numutikú legesó iki miniki, lekezatini netakumukó gili miniki, lekezatini likigizanitunú hoza alitakumú nene amuza milalo.
1TH 4:12 Lá ikiko nene numuká vegenalite lekelikumú gili lamaná itave, itó ve makokumú gelegele minamiki minatave.
1TH 4:13 Nigivénegita, lekeza nene hele vegenakumú nene monó gelematite okulumakú monolímini helisa henoni alitune liki gizapa isá amamó nenéminiki miluma napa giliki ive nama ikatave loko lo likimitoze, gililo.
1TH 4:14 Leza Izesú heleake goha oti gakó nene gele alévolé onoune. Ámináminoko Ómasi eza Izesuni alémo atiginá iti zupahé nene, Izesukumú gili alévolé iake hele vegenaki ezagi kelémoko anogo ive.
1TH 4:15 Guivahanímini gakola makó lo likiminogo uve. Mikasiuka logómulagi nouko Guivahani anititimó nene, leza nene hele vegená kivilegeminogo une.
1TH 4:16 Guivahani ezáa okulumakutí limitove loko gamoga geko sele lolimioko ageló vegenalitini agulizaki venini anó lupa itó Ómasímini pikuli anó nomiliko liminogo ive. Lemekiko, Kilistokumú gili alévolé inake helemó keza goí iki otinigave.
1TH 4:17 Otikiko, logómulagi ha minunimoláa nene Ómasímo lelémo otopá zekiko, keitoka límusi amupiló noitinake Guivahanigi hotu lanogo une. Guivahanigi mininake mino lúaló moloko minanogo une.
1TH 4:18 Nenemú lekeza gakó imane ligili hagili iki eza alémo alévolé otiko eza alémo alévolé otiko iki minalo.
1TH 5:1 Ligivetegita, guminaló ve keza holugú litá iki anitiaká niave. Áminagó oko nene Guivahanímini gamena nene galinali alitanogo ive liki mota gilinamó nenazo, nenemú Guivahanímini gamenavamú nanamú luhuva gizoko lo lekemeva lo lekemeva itune.
1TH 5:3 Nene gamenaló vegená keza mota hulu okave liiki legesó iki niiko, golivagi netá litá oko aniteko kumupiló itekiko golesa inigave. Izegipa agatupagi vená makolímo litá oko galinali miluma geleko ininá oaká noimó nenémini oko vegenatoka anitekiko, nana iki golisi itamó neve.
1TH 5:4 Lá onoimóza, ligivetegita, lekelisi nene límugusigú minamave. Nenemú Guivahanímini gamena nene guminaló ve nenémini oko litá oko galinali anititimó nene lekeza gatizá niiki ininá itató niamave.
1TH 5:5 Lekeza lapanalímini itó livilímini mututoni niave. Límugusímini mututoni minamune.
1TH 5:6 Nenemú ve lugáa nenete kovó akiaká niamó nenémini iki akamilo. Matutini gopa amiko lekezatini gizapa alévolé iki minalo.
1TH 5:7 Kovó akiaká nia vegená keza límugusigú kovó akiaká niave. Itó nagamí niaká vegená keza límugusigú nikake kigika gopa oaká noive.
1TH 5:8 Lá onoimóza, lapanalímini mututoni loló unimó nene ligika gopa amiko gizapa oko minatune. Lá inake Ómasimú gele alévolé itunimó itó ligika eza amiko eza amiko itunimó nenémo lagele loló itive. Ómasímo lugutó vizitikumú lagata losi gelemoko ageva oaká nouhá netá nenémo lelí geha akilí loló itive.
1TH 5:9 Nenémini mogonáa lá oko neve: Ómasímo mesaha olimikoko nogosani limitove loko lelémo etó amimóma neve. Eza Guivahanite Izesu Kilistoni lugutó vizeaká netá ali lá itave loko lelémo etó onoimóma neve.
1TH 5:10 Guivahanímo lelikumule loko hilimó nene leza helekinakehe itó logómulagi noinakehe ati gamenaló ezagi minatune loko lá imóma neve.
1TH 5:11 Lekeza nenemú itína aliaká niamó nenémini ikigó eza hize lé otiko eza hize lé otiko iki itó eza luhusava aliko eza luhusava aliko iki aliliki viki minalo.
1TH 5:12 Ligivetegita, netá makokumú amuza moloko nololeketuve. Lekelitoka monó hoza aliki lakagata aseva aliaká nia ve keza Guivahanimule liki ali goí nilikitake likilími hee liaká nia vemú giliko lamaná ino.
1TH 5:13 Lá iki kilími napa iki likigika kimiiki hozaninimú gilikiko itino. Itó lekeza nene hulu iki minalo.
1TH 5:14 Ligivetegita, lakagata aleko gala vizeko láa loko lo nolukumuve: Hoza alisá ama vegená nene kagata alilo. Itó kovoza helepelé iaká nia vegená kilími mómoká iki kilími kii likitalo. Kigika alévolé ami vegená hizi lé ikitalo. Lá iiki vegená mukikumú legesó iki hulu iki minalo.
1TH 5:15 Golesa netakumú pekimiiki eza apiliko eza apiliko ali volaló imaló amilo. Lá okatune liki lekezatitokagi vegená mukitoka netá lamaná oketatune likigó amuza miliki minalo.
1TH 5:16 Mulutikú agila guluma ikogó minalo.
1TH 5:17 Ómasiloka gamena gamena numuna liki minalo.
1TH 5:18 Netá matá mukikumú Ómasi agepoka lilo. Nene Izesu Kilistoni mututoni lilí inamómave loko Ómasímini agikalokagó neve.
1TH 5:19 Ómasímini Sikalahulímini loláa zi lihamilo.
1TH 5:20 Ómasímini agepagutí gakó lo lekemeakakumú giliko lememino.
1TH 5:21 Li likimita gakó mukí nene giliiki gona miliki minalo. Lamaná nehe golesa nehe liki giliiki lamaná neko nene ali minalo.
1TH 5:22 Netá golesa haitopaitolímini nene lekemegesa amilo.
1TH 5:23 Ómasi eza nene hulu amelaho ezáa likigika nagamí zeko lekelémo guluví lo asú okiko likigika lekemeni avasavagi niminiko Guivahanite Izesu Kilistó anititi gamenaló lihimavatini nomitimó minataze.
1TH 5:24 Sele lo lekemeaká noi ve eza lo hukokago alévolé oaká noi vémo ámina hoza aleloko voko ale asú inogo ive.
1TH 5:25 Ligivetegita, lelikumú Ómasiloka liki minalo.
1TH 5:26 Izesuni vegenala zuha mukí nene monokú eza aputá viziko eza aputá viziko iki minalo.
1TH 5:27 Neza Guivahanímini avogisaló luhuva netá imane Izesuni vegenala zuha mukí gati kimikiko gili asú itave loko nololeketuve.
1TH 5:28 Guivahanite Izesu Kilistoni nasahilí lekelitoka minoloko voko minino.
2TH 1:1 Neza Paulona itó Sailasiko itó Timotiko makó nounike Tesalonika numutoka monó gele vegená ameteho Ómasi itó Guivahani Izesu Kilistó aí vegenala zuha nene luhuva netá imane gizo nolukumuve.
2TH 1:2 Ómasi ameteho itó Guivahani Izesu Kilistoni hulu itó nasahilí lekelitoka vo aleko minino.
2TH 1:3 Ligivetegita, lekelikumú Ómasi agepoka loaká nouni hoza lumupiló itekago aleaká nounimó nene lekeza Izesukumú gili alévolé iaká niamó nenémo napa oloko novigo itó likigika eza amigo eza amigo niamó nenémo napa oloko novigo ámina hoza etokave.
2TH 1:4 Lekelí gopoguni mililikitake gasova netá nimililikitago, miluma giliki miniake gili alévolé iki likigika gologolo samigo alévolé iki hanuva niave. Nene gakó gelekunike, Ómasímini vegenala zuha miniliki vamó keitoka nene lukugupe aleko iteaká noune.
2TH 1:5 Itó lukumupiló miluma netá utó noikumú láa loko litune: Ómasímo lihimatemú gona mololetati zupa nene hee loko gona moloko limitimó nenémini mogona lá oko utó okave. Ómasímo lekelikumú giligo etokago, aí avogisaló vi hilatakumule loko gasovagi netalímini amupiló lekezagi niave.
2TH 1:6 Nenemú minoko Ómasímo giligo, etokago, gasovagi netá ali likimiaká nia vegenatoka áminagó oko miluma netá nene ámina vegená kiminogo ive.
2TH 1:7 Lá ooko Guivahani Izesú nene amuzagi agelogegi okulumakutí limita zupa nene gopoguni mililikitago miluma giliki miniaká nia vegenaki itó lezagi mino geleaká apakú lelémo molanogo ive.
2TH 1:8 Lá nooko nene ló gulumagú lemeko Ómasímini mogona gelema vegená itó Guivahanite Izesuni gakó lamaná gili alema vegená miluma hoza kiminogo ive.
2TH 1:9 Lá nooko ezáa avogisalotí itó zámuzalalotí itó lapanalalotí kehelú ahulokiko, mini golesaló iliki viki minanigave. Ómasímo miluma hoza lá oko nokimiko,
2TH 1:10 Izesú atiginá oko ati zupa nene aí vegenala zuhate aí gonanalivagi lapaná ali otinigave, itó monola gili alévolé ina vegenalite sigaga litanigave. Lekeza ámina gakó lo lekemekuko gili alévolé ina vegená nianazo, nenemú lekelisi ámina vegenaki minanigave.
2TH 1:11 Nenemú leza gamena gamena lekelikumú Ómasiloka loaká nounimó nene Ómasi eza sele lo likimimó nenémini lelegitó iki miliki itave loko, itó aí zámuzatunú hize lé olikimikiko, netá lamaná loló itune liki gili miniaká niamó itó gili alévolé iaká niamó nenémini hozaváa aliliki vitave loko loaká noune.
2TH 1:12 Itó lekeza lá ikiko, Ómasile itó Guivahanite Izesu Kilistó nasahilí olimiaká noimó nenazo, Guivahanite Izesuni agulizá lekelisi ali otitaze, itó ámináminoko aí lapaná lekelitoka utó noiko, eza lekelí lukugulizá ale otitive.
2TH 2:1 Nigivénegita, Guivahanite Izesu Kilistó ati gamena itó aitoka lelémo nupa iti gamena nenémini gakoláa lo likimitoze, gililo. Neza lakagata aleko láa loko lo likimitove:
2TH 2:2 Vegená keza Ómasímini agepagutí gakokumupe itó gakó makokumupe itó luhuva netá makokumupe Pauló gizamole liki niliki Guivahanímini gamena mota okave liki nilikoma, lekeza litá iki gili gopa iiki mulutini itemino.
2TH 2:3 Gakó némini manámini lilikitiki likilími gopa ikataze, nenemú láa liki gililo: Apí oko Ómasi lova ali amiaká vegená utó ikiko, itó lo huka gakó gele ahuloaká ve lolímini mututoni loló inogo i vema utó okiko, Guivahanímini gamena alika utó inogo ive.
2TH 2:4 Lo huka gakó gele ahuloaká ve nenémo vegenalite gelego ómai netá loló oaká noi netá itó vegenalite gupá zi amiaká nia netá nene lova ale amekoko keí holúikutí nene ezáa agupe aleko itinogo ive. Lá okoko Ómasímini monó zagusave napagú iteko minokoko ezáamú nénisi Ómasi nouve loko linogo ive.
2TH 2:5 Nénisi lekelitoka minuke, gakó láa loko lo lekemeva lekemeva umó nene lakagatí molokahe.
2TH 2:6 Itó imane gamenaló ámina vémini gapova lí oaká netá nene gilinave. Ómasímo mola gamenaló eza utó inogo ive.
2TH 2:7 Imane gamenaló netá golesa aleaká vémo asugunatoka hoza aleaká noimóza, Ómasímo ámina ati vémini gapo hize lí oaká noi vema ale ahulomikiko, eza utó inogo ive.
2TH 2:8 Ómasímo lo huka gakó gele ahuloaká vema utó okiko, Guivahani Izesuni agepa múnizámo apele hilinogo ive. Guivahani anititi zupa nene lapanalagi zámuzagi nooko alémo golesa inogo ive.
2TH 2:9 Lo huka gakó gele ahuloaká vemámo Satani zámuzagi aniteoko haitopaitó suni alévolé netá mukí nene soza moloko ale utó inogo ive.
2TH 2:10 Lá okoko vegená lugáa latila oakalímini mututoni nene haitopaitó suni golesa aleko kogoka vizinogo ive. Keza gakó gihila lamanakumú kumu helemiko gili ahulatamó nenemú Ómasímo kugutó vizeminogo ive.
2TH 2:11 Vegená keza lá iaká nitakumú Ómasímo lokiko, kogoka vizeaká izolahináa utó okiko nene, aí soza gakó gili zaginigave.
2TH 2:12 Lá ikiko gakó gihila nene gili ahuliiki, netá golesamú laga kivisiti vegená mukitoka nene lihima napa kumupiló itinogo ive.
2TH 2:13 Ligivetegita, Guivahanímo agika likimi vegená lekeza Sikalahulímo likigika nagamí zelikimikakeve loko itó gakó gihila gili zagikakeve loko lekelí nene apí oko lukugutó vizitove loko Ómasímo ezáa lekelémo etó ikumú nene gamena gamena Ómasi agepoka loaká hoza lumupiló itekago aleaká noune.
2TH 2:14 Lekeza lá itave loko gakó lamanáma lo lekemekuko giliiki Guivahanite Izesu Kilistoni gonanalivagi lapaná ali lá itave loko Ómasímo lekelémo etó imó neve.
2TH 2:15 Nenemú ligivetegita, lekeza likigika mili alévolé iiki legepagutí gakó loká itó luhuva netá ze lekemeká unike lainim-oleketunimó nene ali gikitiki ali minalo.
2TH 2:16 Guivahanite Izesu Kilistoki itó Ómasi ameteho eza agika lelitoka moloake nasahilí oletakeve loko lelémo huluga loaká netá mino lúaló moloko minoakalímini itó netá lamanakumú lagata losi gelemoko ageva oaká nouhá netá ale utó oleta ve
2TH 2:17 áisi nene likigika nagá zeko hize lé olikimikiko, gakó gihila loaká itó hoza gihila aleaká nene lekelitoka lemeko akamino.
2TH 3:1 Nigivénegita, gakó makó lo asú oko lo likimitoze, gililo. Guivahanímini gakó nene puu loko vitive loko, itó lekelitoka utó okago gihila zimó nene áminagó oko vegená makotoka gihila zitive loko lelikumú Ómasiloka lilo.
2TH 3:2 Itó vegená makolite monó nene avasavagi gili asú isá amanazo, kigika golesagi vegená lihimáinigi vegenalitini kigizakutí akagá oletative liki Ómasiloka numuna lilo.
2TH 3:3 Guivahanímo lokago alévolé oaká i vémo luhusatini ale kii loleketoko ve golesámo lekelémo golesa okative loko lekelémo vatí oko alata mololeketanogo ive.
2TH 3:4 Lekeza nene gakó loleketunimó nene gili aliaká niakumú itó gili aliiki ámegetiki minatakumú Guivahaniloka gímizekamole loko lekelikumú lagata losi geleminogo une.
2TH 3:5 Guivahanímo likigika ale vávani iko, Ómasímo agika lekemeaká noikú itó Kilistó alévolé oko oko moloko ikú miní amitave loko Ómasiloka noluve.
2TH 3:6 Nigivénegita, Guivahani Izesu Kilistoni agulizató nene hoza gakó láa loko nololeketune: Izesuni vegenala zuha luguhá nenete gakó lo lukumuható iki gímizemake, hoza alemake, gopa miniaká niave. Nene vegenaki apiziki minamilo.
2TH 3:7 Leza lekelitoka vuni zupa nene gapo veleleketoko hoza aleaká unimó nene mota gilinave. Lekeza ámináminiki lémegetalo. Leza lekelitoka nene hanuva minosá amuháma neve.
2TH 3:8 Lekelitokatí nosánetá meinaváa nomimó hanuva noloko vova vova amuháma neve. Nagá zeko ale nominuko goselé lekepelekative loko lugupeló netá meina hizitune loko únaká neteká miluma hoza aleaká unimóma neve.
2TH 3:9 Itó lekelitokatí nosánetá alitave loko lo hukoletonoimóma nemóza, mogonáa lekelepizunike lelí ligizakagú lisatave loko hoza lá oko aleaká unimó neve.
2TH 3:10 Lekelitoka minunike ve makolímo hoza alemoko zogozogo vizitimó nene, nosánetá mosimikiko namino loko lo lekemenounimóma neve.
2TH 3:11 Itó imane lekelitokatí gakó makó aliake vegená lugáate kezáini hozanini ahuliake zogozogo viziki ve makolitini hozagú gavakavató mihina iaká niave liki likago gelekune.
2TH 3:12 Vegená nenémináa keza Guivahani Izesu Kilistoni gakotó kagata aleko láa loko noloketune: Keza legesó iki hozáini alikiko, gihila utó iko nataze.
2TH 3:13 Nigivénegita, lekeza mogona lamaná loló oakakumú goselé lekepelemino.
2TH 3:14 Imane pepagú gakó gizo nolukumumó nene makolímo gele ahulokikoma, aí mogonamú giliiki nene ahulikiko, ezáagó minoko avoza hilitize.
2TH 3:15 Nene lova ali amitave loko lamuve. Ligivetehove liiki agata aliki alími vevesalo.
2TH 3:16 Guivahani eza hulu amelaho gamena gamena haitopaitó suni aleko hulu ale utó oleketino. Guivahani nene lekelitoka minoloko voko minino.
2TH 3:17 Neza Paulona itínasa luhuva nogiza vémini agizakutí luhuva gizoaká nogosanima alekuke nigizanitunú luhuva imane nogizumó nene není anosave loko nene nogizuve. Neza gamena gamena není luhuva lá okogó gizoaká nouve.
2TH 3:18 Guivahanite Izesu Kilistoni nasahilí lekelí mukitoka mino moloko minino.
1TI 1:1 Neza Paulona Ómasi lugutó vizeaká vémini gakotó itó Izesu Kilistokumú lagata losi gelemoko ageva oaká nouni vémini gakotó neza Izesu Kilistoni aposolo noutímina,
1TI 1:2 Timotiga monó gapogú gelémo muluke gelémo lá uke gipáne noane loko noluve. Geí luhuva imane gizo nogumuve. Ómasi ameteho itó Guivahanite Izesu Kilistó agika hize gemeko nasahilí ogetoko hulu ale utó ogetino.
1TI 1:3 Neza nene Masetonia mikasigú vinogo nouke gagata aleko lo gumumómámini ozo. Lá oko nene Epeso numutoka goha miní ameko minozo. Minoko vegená lugáa nenete soza saza monó apí i nikememó nene ahulatave loko lokimikako ahulataze.
1TI 1:4 Makó nene gitene gakó itó vegená hizi hutilí iki minimi ite gakó nenémini mogona likago, nenemú iteká lemeká okago, li volaló imaló goha ikave. Lá ikago, Ómasimú gili alévolé iki gelekelé itata gapo nene utó amive.
1TI 1:5 Monó loakalímini gihiláa lá oko utó okiko etanogo ive: Ligika nagamí zeko minoko, ligikagú gakó golesa makó minamiko, ligikatunú gele alévolé oko minoko ligika eza amiko eza amiko oaká nene utó itive.
1TI 1:6 Ve lugáa nenete monó gapo imane ánigi ahuliki kemegesa amiake, ha gakó gihila nomimó nene ligili hagili iaká niave.
1TI 1:7 Lá iake, kezáinimú nene Mosé lo hukoko li gakó lainim-oketatune liki amuza miliaká niamóza, gakó nilamó nenémini mogona itó gakó makó alévoleka liki nilamó nenémini mogona gili vevesamave.
1TI 1:8 Leza nene lo hukoko li gakokumú nene láa loko gelenoune: Nene gakó lamaná nemóza, Mosé lo hukoko li gakó itó haitopaitó li hukina gakó nene mogona lamanatokó ámegetatunimó nene lamaná onoive.
1TI 1:9 Leza láa loko gelenoune: Vegenalite li hukina gakó nene lihimáini nomi vegenalitini mututoni nomive. Li hukina gakó gili ahuliaká nia vegená, itó gínikaha ita vegená, monóini nomi vegená golesa, kigika golotuva latimó, monokumú gelema vegená, izóikini améikini itó haitó vegenaki kipili hiliaká a vegená,
1TI 1:10 mokoló vegená, vémohe venalímohe agivelahitoka voko gímizekiko akiaká, vegená gumina aleaká, sozaló vegená, hakupá gakó li kimiaká vegená, itó netá lugáa nenémo monó gakolímini gala veva nene netá nenémináa aliaká nia vegenalitini mututoni neve.
1TI 1:11 Ámina monó gakó nenémo Ómasímo gakó lamaná lehizenetamó nenegú noike lelí Ómasi lagámini lapanala lo utó oaká noive.
1TI 1:12 Zámuza lehizenetake luhusáne ale gilitoneta ve Guivahanite Izesu Kilistoni agepoka loaká nouve. Áisi nenikumú giligo, aí gakotó amegesaló moloaká ve loló nougo, gelekelé onetatane loko nelémo etó okave.
1TI 1:13 Goí oko nene alevo letovo uke gopoguni nomolotuke agulizá ale mumusopa zeaká umó nene neza aí monó gele guni amuke gatizá minokuke, lá ukumú agika hize nemeake,
1TI 1:14 Guivahanitémo nasahilí napa onimiake, Izesu Kilistotoka voko gímizumómave loko gele alévolé oaká itó agika nemeaká netá nene lehizenimikave.
1TI 1:15 Izesu Kilistó eza lihimáinigi vegená kugutó vizitove loko mikasiuka limi gakó nene lamaná neve. Mukitó gele alesató neve. Itó netá golesa aliaká a vetini guivahani nénisi nene noumóza,
1TI 1:16 Izesu Kilistó eza asene zenetoloko vova vova imó nenémini mogona nelepizitove loko Ómasímo agika hize nimimó nene hanuvamú nomive. Vegená nenete alikaloka není mogona ánigiiki gili alévolé iki alévolé kemetameni alitave loko lá imó neve.
1TI 1:17 Alévolé Guivahani napa, helemoakalímini, itó ánigamoakalímini, Ómasi hamokó aí agulizá ale otekuko, aí lapaná nenémo mino lúaló moloko minatize. Lamaná.
1TI 1:18 Gipáne Timotio, goí oko Ómasímini agepagutí gakó geikumú utó imó nenemú gelekuke láa loko nologetuve: Ámina gakolímo gelémo vávani okiko, lovagú iaká niamó nenéminoko monó hoza alévolé oko alezo.
1TI 1:19 Lá okoko, gele alévolé o minoko gigikagú némini manámini gakó golesa minamiko, monó hoza alezo. Vegená lugáa nenete kigika lapanaki minoaká gakó nene gili ahuliake, Ómasimú gele alévolé oakatini nene ahuliake, kigika gologolo sokago,
1TI 1:20 latila inigi amó keikutí ve losi Haimeniaisiki Alesateki niasive. Satani agizakú vi hiliki Ómasimú alivi letivi amitái mogona gilitáive loko kimisele ahulokuve.
1TI 2:1 Gakó imane goí oko iteko alévolé itive loko neza gagata aleko noluve. Lekeza vegená mukikumú voká voká liki Ómasiloka liki eza hize lé oketative liki keikumú Ómasi agepoka liki minatave loko nologetuve.
1TI 2:2 Itó lekeza legesó iki hulu iki monokú lamaná iki minikiko, vegená nenete nemú manamú giliko lamaná itive liki kugulizaki ve napamú itó mukí gizapa vegenakumú Ómasímo hize lé oketative liki numuna hoza alilo.
1TI 2:3 Nenémo lamaná inogo ive. Itó lugutó vizeaká Ómasi eza nenemú giligo etoaká noive.
1TI 2:4 Eza nene vegená mukitoka kugutó vizitove loko itó gakó gihila ali lá itave loko geleaká noive.
1TI 2:5 Ómasi hamokó noive, itó Ómasi leza vegenaki agata helega helega nouko ve hamokó Izesu Kilistó holutegú ve loló i ve nene
1TI 2:6 vegená mukitoka lihimate meina hizeko gologí oletatove loko minoko aleko imoláa nene ahulamó. Ómasímo nenémini itove loko ezáa mola gamena nene alitokago vegená mukitoka kugutó vizitove loko nogilimó nenémini avevezahaváa utó okago gelekune.
1TI 2:7 Ámina gakó lo utó oaká ve itó aposolo loló itane loko Ómasímo nelémo etó okago nouve. Zuta ve minamamolaloka gakó gihila gele alévolé oaká gakó mogona lainim-oketatane loko nelémo etó okave. Nene soza lamuve. Lamaná noluve.
1TI 2:8 Nenemú numutó namató monó gilina vegená keza kizapaló moloko itó lova leta lava leta nomitimó kigika gizopa lo miniko kigizani ali otiki numuna litave loko noluve.
1TI 2:9 Itó vená keza gineganéini ali lamaná iki luhiiki ali hita hita iki mihina itave loko noluve. Itó ve kumu hilitune liki gotóini zopova haitopaitó gonanalisi amitave. Gonanalisi netá golivagi itó luhoaká gó luhuvagi nene luhamitamó neve.
1TI 2:10 Monó gilina vená nenete etati lelegitó minatamómámini iki lamaná iki iki miliki itatímo gineganéini loló ino.
1TI 2:11 Vená keza legesó iki limiki miniki kagata gili vevesi miniki gakó gilitaze.
1TI 2:12 Vená neneta monó tisa lilí itamope itó ve kivilegeko gizapa oketatune litamope nenemú gele kemesá amuve. Monó litakú nene keza gakó lamiki legesó iki minataze.
1TI 2:13 Lá itakumú nene Atani nene goí oko alémo utó okago Evani nene alika alémo utó imó.
1TI 2:14 Itó Atani nene Satá gimivagú molamimó neve. Evani nene gimivagú molokago, gele ameake pelevesava ale utó ikumú noluve.
1TI 2:15 Lá okamóza, vená keza monó gili alévolé itamó itó vegená makó kigika kimitamó itó kigika gizopagi minatamó nenémini agikagú miní amiki némini manámini osá nene netá golesa okatune liki kugupe gizapa iki minatamó nene, izegipa nigetiko Ómasímo kugutó vizinogo ive.
1TI 3:1 Makolímohe makolímohe pastoli minatove loko litimó nene, hoza gihilamú linogo ive. Nene gakó gihila lamaná neve.
1TI 3:2 Itó pastoli loló iti ve nene, lihimavala nomitimó minoko ganakutí vená hamokó aleneiti vémo minatize. Némini manámini osá golesa okatove loko agupeva gizapa oko minatize. Legesó oko zou loko minatize. Veno vegená ikikoma nasahilí oketoko kelémo molatize. Lainim-okimiaká hoza nene gele vevesoko ale hee loko alitize.
1TI 3:3 Negi nagamí mukí nokoko negi hizemitive, itó negi nagamí nokoko lovaga loko lova ale utó amitize. Eza legesó oko hulu oko minoko, moni henoniló agika molamitize.
1TI 3:4 Ezáa vená izegipala legesó oko lamaná oko gizapa oketoko kagata aleko kelémo vevesokiko, limiki miniki gelekelé itataze.
1TI 3:5 Ve makó ezáa vená izegipala lamaná oko gizapa oketamitimó nene, Ómasímini vegenala zuha nana oko gizapa oketative.
1TI 3:6 Itó monó nagamí izoha holati ve makolímo pastoli loló amitive. Nenémo ezáa agupe aleko itekiko, Satá eza amimika lokiko, lolímini mututoni loló okatize.
1TI 3:7 Ómasímini vegenala zuha lilí ama vegená keza ve makolímini mogonamú giliko, etokiko nene, áisi nene pastoli loló itive. Aí amé zikiko nene, Satani gelehusigú apelekatize.
1TI 3:8 Ve makó keza monó gelekelé ve loló itune liki áminagó iki ve zouváa minataze. Keza genezáini lositaki minamitave. Negi nagamitó ve minamitave. Moni henonimú mumuzó amitave.
1TI 3:9 Lelí monó imane asuguná oko minatotí mota utó okamó nene ali gikitiki miniki, kigikagú gakó golesa minamiko minataze.
1TI 3:10 Keí nene goí iki mulúikú hiziki mogonáini ánigikiko, etokiko, monó hoza nene kimikiko monó gelekelé ve lilí itave.
1TI 3:11 Ámináminiki venáini keza zou liki minataze. Netá nemú manamú osá golesa okatune liki kugupeló gizapa itave. Venáini iki miliki itamó nenémo gihila loló onoi vete monó gelekelé ve lilí itave.
1TI 3:12 Keza ganakutí vená hamokó alinita ve nenete ámina hoza alitave. Vená izegipáini zuha vatí iki gizapa ikitatave.
1TI 3:13 Lá iiki monó hoza alitamó nene lamaná okikoma kigikámini henoni lamaná nene keitoka minanogo ive. Izesu Kilistotoka viki gímizeakakumú gakó vávani iki li utó inigave.
1TI 3:14 Neza nene noanitoka litá oko vitove loko gelekumóza, imane luhuva gizo nogumumó nene,
1TI 3:15 netá makolímo nagá zekiko nominugoma geza láa loko gilitane loko luhuva imane gizo nogumuve. Léisi nene alévolé ve Ómasímini vegenala zuha aí lapusava lilí iiki aí gakó gihila hizi lé ita vegenalitini holúikú mininake, oko moloko itunimó nenémini mogonamú luhuva imane gatokoko gilitane.
1TI 3:16 Lelí monolímini asuguná gakola halá geko minamó nenémini gihiláa Izesuni mogonamú láa liki li utó iaká niamó nene, golivagi neve: Áisi nene lelí lugupe ale luhoake utó imó. Sikalahulímo aí mogonáa ale utó igo hee loko minamó. Ageló vegenalite aí ánigamó. Numutó namató vete aí gakola gili asú amó. Mikasiuka vegenalite aikumú gili alévolé amó. Okulumá lapanalaló alémoko itimó.
1TI 4:1 Sikalahulímo lo utó oko láa loko loaká noive: Minomo noiteko alikaloka ve lugáate monó ahuliiki kilími gopa napa iaká nia holositini gakó gili alinigave. Itó ámina holositini soza saza gakotó viki gímizitave.
1TI 4:2 Ámina soza sazaló ve nenete kigikámini gakola gili ahuliaká niago mota lí okagove liki vegená kogoka vizeke láa liki li kimiaká niave:
1TI 4:3 Vená alemiki gohuna minalo, itó nosánetá lugáa namiki mosiaká ilo liki liaká niave. Ámina nosá nene Ómasímo gili alévolé iki minata vegenalite itó aí gakó gihila gili zagita vegenalite agepoka liki hanuva natave loko ale utó imóma neve.
1TI 4:4 Ómasilokatí utó onoi netá nene lamanakó neve. Nenemú nene agepoka loko ámina nosánetá aleko noaká noune. Nenemú moseakaláa nomive.
1TI 4:5 Ómasímo ezáa gakoláamule loko itó agepoka loko noaká nounikumule loko lusa genei netá nenazo, óe loko lonoi netá nomive.
1TI 4:6 Gele alévolé oaká nouni gakó itó monó gakó gihilaló voko gímizenimó nenémo gigikámini nosánetá loló oko noiko, geza nene monó gele vegená gakó imane lo nogumumóma nene lo kemeko kelémo lamaná itanimó nene, Izesu Kilistoni gelekelé izegipala lamaná minanogo ane.
1TI 4:7 Gitene gakokú monola nomive. Nene gakó gemegesa amezo. Geza nene monokú voko gele alévolé oko oko moloko itove loko, gigika alémo vávani oaká hoza alezo.
1TI 4:8 Lugupe ale vávani oaká hoza nenémo lamaná otigí nemóza, monó gakokumú ligika alémo vávani oaká nenémo itína gamenaló nemó alika gamenaló nemó Ómasilokatí alévolé lemetameni lehizeletati netá nenazo, nene gihila lamaná neve.
1TI 4:9 Nenémo gihila nenazo, vegená mukitoka nenémini gihila ali lá itave loko amuza moloko hozaváa alitune.
1TI 4:10 Ómasi eza numutó namató vegená mukitó kugutó viziti ve noimóza, keikutí gele alévolé unimoláa lamaná lugutó vizeaká noi ve noinazo, nenemú Ómasi alévolé ve atikumú lagata losi gelemoko ageva oaká nounimómave loko miluma hoza lumupiló itekago hoza napa aleaká noune.
1TI 4:11 Gakó mukí lo nogumumó nene gili alitave loko monoka gele vegená lainim-oketozo.
1TI 4:12 Géisi nene izegipa gosohá ve noane liki vegenalite geikumú giliko lememino. Geza gele alévolé o minoko gigika gizopa lo miniko, gigika kemekoko oko moloko itanitímo itó monó litanitímo gili alévolé a vegená gapo kelepizeko geí gémegetatave loko lá itanize.
1TI 4:13 Monó gotolaú gakó gato kemeaká hoza itó monó mogona lo utó oaká hoza itó monó lainim-okimiaká hoza nene hozaló gigika ame gikitoko amezo.
1TI 4:14 Goí oko nene monó olotiva vete kigizani nene gotokaló miliki lusa nigitiki Ómasímini agepagutí gakó makó geikumú linató nene Sikalahulímo monolímini zámuza lehizegetamó nenémini gihiláa gopa okatize, alévolé oko gizapa oko minozo.
1TI 4:15 Vegená mukilite monokú oko moloko anitímo napa omo novimó nene ánigikiko, laga kivisitive loko, nénisi lo nogumu gakó nene gigika molo gikitoko ale minozo.
1TI 4:16 Gezaka gugupe gizapa oko itó monó lo kimitani gakó avasavagi gizapa oko gakó lo gumumó nene alévolé oko ale minozo. Lá itanimó nene, gezagi geí gakó giliaká nia vegenaki alévolé apá alinigave.
1TI 5:1 Ozaha makó gakó lo amitove loko nene, gahá ameko lamo. Aménegave loko alémo geha zeko lo amezo. Gosohá ve nene nugunamotamóneve loko némini manámini oketoloko voko minozo.
1TI 5:2 Gelehosi nene izónegitave loko gizapa oketoko némini manámini oketoloko voko minozo. Vená gosohá nene mohó nugunamotamóneve loko némini manámini oketoloko novoko nene, gezaka gugupe gigikaloka gizapa ozo.
1TI 5:3 Itó gevoná vená nene kezáikó niiki muhelé ahelé iki niminikoma, kelémo lamaná oko hize lé oketozo.
1TI 5:4 Gevoná vená makolímini izegipagi agapilamoki keza nene goí iki kezáini numúikú nene monó hoza alitiki alími lamaná itave. Lá iki nene emane amunaloka izóipiki améipiki gizapa ikitató nene, ámina lihima apasiki gelekelé itataze. Nenemú Ómasímo giliko lamaná inogo ive.
1TI 5:5 Gevoná vená gihila nene kezáikó miniki Ómasimú gili alévolé iake, gamena gamena únaká neteká Ómasiloka liki voká voká lake kagata losi gelemake ageva iaká niave.
1TI 5:6 Itó gevoná vená makolímo mokoló minokikoma nene, aikumú nene agómulagi noihe liki lamiki ameni mota heleneive liki gililo.
1TI 5:7 Gevoná venalitini lihimáini minamitimó miniko keitoka gakó minamitive loko gakó imane lo hukoko lo kemezo.
1TI 5:8 Makó keza keí vegenáini zuha itó keí vená izegipáini nene gizapa lamaná ikitiki nasahilí ikitamitamó nene, lelí monó ahuliake monó gelema vegená kiviligiki limiki minanigave.
1TI 5:9 Gevoná vená makolímohe makolímohe ve hámakoki mino-loko noitiko kilisimasiva 60 minatimó nene, monó hoza koma naliko nosánetá koma ale utó oko native loko agulizá nene ámina venalitini kugulizá mina pepagú gizo molokako minino.
1TI 5:10 Áisi nene oko moloko igo vegenalite gili lamaná inamó noitihe, itó izegipala getokoko lamaná oko gizapa oketoko nasahilí oketamó noitihe, itó aitoka veno vegená ikago nasahilí oketoko kelémo molamó noitihe, itó áisi lemeko minake Ómasímini vegenala zuha lugáa nasahilí oketamó noitihe, itó vegená miluma maluma gilikago kelémo lamaná imó noitihe, itó vegená nasahilí oketoko némini manámini oketonoitihe. Mogonáini nene loká miká okako, lá okogó neikoma, kugulizá gizatanize.
1TI 5:11 Gevoná vená gosohá nenete lugulizá nene pepaló gizatane likikoma, óe loko gizamo. Veló goha vita netakumú kumu helepelé okiko, goí iki Kilistotoka viki gímizemóma ahuliake atiginá iki viaká niave.
1TI 5:12 Lá iake nene, kezáini apí iki monokumú ale amegesaló molatune liki li huka gakó nene gili ahulikago, lihimáini iteko minokave.
1TI 5:13 Lá iake nene, numukú numukú itigá limigá iki hanuva gakó liki miniaká niave. Itó nenegó nomive. Keza notuni mihina ake hanuva gakó gopa napa gakó golesa liva liva ake, vegená makolitini netá matakú gavakavató mihina iaká niave.
1TI 5:14 Nenemú nénisi láa loko noluve: Vená gevoná gosohá keza veló goha viiki izegipáini geti miliiki, kezáini numukú makó miniki aliki ita vegená gizapa lamaná ikitatave. Lá iki niiko, lelí gala ve nenete kegepa zikiko, lelikumú gakó golesa lamitave.
1TI 5:15 Gevoná vená lugáa keza litá iki latila oaká gapoló vake, Satani ámegetiki viaká niave.
1TI 5:16 Izesukumú gele alévolé onoiti vená makolímini zuhagutí gevoná vená makó nitamó nene, áisi nasahilí oketative. Lá noiko, monó gele vegenalitini mukitó netáikutí alemiko, monó gele vegenalite keza gevoná vená kezáikó minamoláa nene hizi lé ikitatave.
1TI 5:17 Monokú olotiva ve keza hoza alikiko, lamaná okikoma nene, monó vegenalite meinaváa miní amiki napa iki kimitave. Monó li kimiki lainim-ikimiaká hoza alévolé iki alita vete nenéminiki aliki itiki alitave.
1TI 5:18 Meinava alitakumú nene monó gotolaú luhuva láa liki gizinamóma neve: Pulumaká nenémo hoza aleloko novike nosánetá natove loko noikoma, agepaló gahumá itamilo. Hanuva natize. Itó gakó makó láa liki luhuva gizinamóma neve: Ve makolititoka hoza alita ve nenete ámina vegutí meinava alitaze.
1TI 5:19 Ve hámakó nenémo monó olotiva ve makó gonitó alémo molatove loko nolikoma, litá oko gele amemo. Vegená losihe losive makolehe lá ive liki likikoma, gelekoko gakó gilitanize.
1TI 5:20 Ve makolímo lihima alekikoma, lugáa keza giliiki kelegesá ligitive loko monó gele vegenalitini kovogisaló gahá amezo.
1TI 5:21 Neza Ómasímini itó Izesu Kilistoni avogisaló itó Ómasímo kelémo etó okago aí amatoka ageló niamó keí kovogisaló láa loko lo nohukogetuve: Gakó imane lo hukoko lo nogumumó nene gele alekoko gizapa okako lemeko akamino. Ve vená gakóini litove loko vegená lugáamú gelekako, iteko lemeko lamoko kelémo lisihé okogó noloko némini manámini loló oketozo.
1TI 5:22 Ve makó keza monó hoza alitave loko litalilá oko lusa geketamo. Keí lihimáinímo geí gumupiló itekatize. Gezaka gugupe gigika gizapa okako gizopa lo minatize.
1TI 5:23 Itó Timotiga, geza mulukagú akohú oká giviseká oaká noimó nene nagamikó namoko vain nagamí koma ma natane loko noluve.
1TI 5:24 Itó ve lugáatini golesa netáinímini lihima nene Ómasímo nogosani kimiti gamena velesá alitamigo litá oko utó oaká noive. Ve lugáatini lihima nene itína asuguná nemóza, alika utó inogo ive.
1TI 5:25 Ámináminoko vegená makolitini nasahilí hoza nene itína utó oaká noive. Itó lugaloka lá amitimó nene, asuguná halá geko minoloko voko minaminogo ive. Alika utó inogo inazo, nenemú monó hoza alita ve nene litá oko kelémo etó amitane loko noluve.
1TI 6:1 Megusa izegipa lilí iki hagitana hoza aliki miniaká nia vegená keza nene ve napáinimú láa liki gilitaze: Vegenalite Ómasímini agulizá aliliki limiki monó aliki letikatanazo, nenemú ve napatémini kugulizá ale oteko gelekelé lamaná oketatune.
1TI 6:2 Láa liki giliki, ve napáinimú nene kezagi lezagi hamó monó gele alévolé okunike, lisihé oko minokune liiki keikumú giliko lememino. Gelekelé izegipáini hozalotí meinaváa aliaká nia vete Ómasimú gili alévolé ina ve nianazo, itó gelekelé izegipáini nene Ómasímo agika kemeaká noinazo, nenemú lamaná iki gelekelé ikitatamó nene etanogo ive. Geza nene kelémo oteko gakó imane lainim-oketozo.
1TI 6:3 Makó keza gakó gihila gili ahuliiki haitó monó lainim-ilikitatamó nene, itó Guivahanite Izesu Kilistoni gakó gili ahuliiki monó gapómini gakoki kemegesa amitamó nene, keikumú láa loko gilitune:
1TI 6:4 Kezáini kagata giliki kugupe aliki itiki gakoláa ma gili vevesamave. Gakó miní amiki liva liva iki miniaká niamó nenémo kumu helekago, kemekugú niká lova leta lava leta iká itó alivi letivi iká, itó hanuva kemegeka liki gopa gakó liká,
1TI 6:5 itó ligí ahuligí iki miniká ita netá ali utó iaká nia vegená nene kigika kagata gopa okago, gakó gihila ahuliake, monó nenémo moni henoni ale utó itihe liki giliaká nia vegenalitini holúikú ali utó iaká niave.
1TI 6:6 Moni henonimú lugupeloka ale akalatuni netakumú mumuzó amoko mota alenouni netakumú lepa hizeko kii lo minatunimó nene monokú henonigi vegená minanogo une.
1TI 6:7 Leza láa loko gelenoune: Izotege getikago utó uni gamenaló nene, netá matá henoni ma alekamune. Itó minoko hilituni gamenaló nene lugupe zapakó vinogo une.
1TI 6:8 Nenemú nosánetá ginegane lelitoka ma nekoma nene, áminasí lelitoka neve loko hanuva zou loko minatune.
1TI 6:9 Moni henoni sipisimú kumu heleaká noi vegená keza Satá giminikú molokiko, Satani gelehusigú apilinigave. Lá niiki, ha netá negi netá kelémo gopa iti netá haitopaitokumú kumu helekiko, nenegú limiki latila iki golesa inigave.
1TI 6:10 Moni henonimú mumuzó oaká nenémo haitopaitó golesa netalímini mogonáa neve. Vegená lugáate ámina gapoló viake, monó gele alévolé oakáini ahuliake kemegesa amiaká niave. Lá ikago, keitoka miluma netá mukí utó oaká noive.
1TI 6:11 Ómasímini hozaló ve geza netá nenémináa gemegesa kemezo. Lá okoko nene, hee loko lamaná minoko oko moloko oaká, monolagi minoaká, gele alévolé oaká, gigika kemeaká, itó gopoguni miligimiaká utó noiko amánapa oko ote minoaká, kelémo hulu oaká, nenéminoko minatove loko amuza molozo.
1TI 6:12 Lá nooko, Izesukumú gele alévolé oakakumú amuza moloko hozaváa alezo. Aleloko voko alévolé gemetameni nene ale gikitoko alinogo ane. Itó gezaka lá itove loko vegená mukilitini kovogisaló monó ale lá nouve loko lo nohukako, Ómasímo ámina alévolé gemetameni ale luhatane loko sele lo gimimóma neve.
1TI 6:13 Netá matá mukí ale utó i ve Ómasímini avogisaló itó kiapé Potiasí Pilatoni amatoka ezáa mogonamú lo utó i ve Izesu Kilistoni avogisaló láa loko lo hukoko lo nogumuve:
1TI 6:14 Guivahanite Izesu Kilistoni gamena velesá alitamigo gilími etó a zupa lo hukogetu gakó nene gigika gizopa lo miniko lihimaka nomitimó ámegetoloko voko minozo.
1TI 6:15 Aí gamenava alitatimó nene, Ómasímo lokiko, utó o lamaná inogo ive. Ómasi eza mino lúaló moloko minoaká lagámini gizapa ve hámakó minake, kugulizaki vetini agulizaki venini, itó gizapa vetini gizapa venini hamokó noive.
1TI 6:16 Ezáagó heleakavagi nomive. Áisi lapanató minoko aleko noitó nene, leza hanuva voko aniteakaláa nomive. Ve makolímo aí agupe ánigosá amimóma neve, itó ánigamitimó okave. Sigaga lomiaká zámuza itó alévolé oko minoaká zámuza aitoka minino. Lamaná.
1TI 6:17 Geza imane mikasigú netá moni henoni mukí ali miniaká nia vegená láa loko lo hukoko lo kemezo: Kugupe aliki itiki holomaló milamitave. Tolova oaká henonimú giliko, alévolé amino. Neneloka viki leheta amilo. Ómasi eza loko lisolimiaká noi veloka voko leheta itunize.
1TI 6:18 Geza láa loko lo hukoko lo kemezo: Netá lamaná alitakumukó giliki aliki minalo. Mogona lamaná iki miliki itamó nenémo lekelí henoni loló ino. Nasahilí iki miniki, netá matatini gona miliki ali laga laga iki aliki minalo.
1TI 6:19 Lá iki monó gihila ali utó itamó nenémo luhusáini loló okiko, alikaloka minoloko voko minatimó neve. Lá noiko, keza alévolé kemetameni gihila nene ali lá itave loko lo kemezo.
1TI 6:20 Kee, Timotiga, helisa netá Ómasímo gimimó nene gizapa oko ale minozo. Itó ha gakó pisila nomimó nene vegená lugáa keza ali minake, lelí monó pelevesava ziake, mukí netá matá mogona gele asú noune liki, soza gakó liaká niave. Géisi ámina gakó gemegesa amezo.
1TI 6:21 Vegená lugáate ámina gakotó viki gímiziake, lelí monó ánigi satiake ahulikave. Ómasímini nasahilí nene lekelitoka mino moloko minino.
2TI 1:1 Neza Paulona Izesu Kilistotoka voko gímizekugo alévolé lekemetamenigi minatave loko lo mololeta gakóma lo utó itove loko Ómasímini gakotó imane Izesu Kilistoni aposolo loló oko noutímina,
2TI 1:2 Timotiga, monó gapoló gelémo muluke gelémo lá uke nigika gemenou ve luhuva imane gizo nogumuve. Ómasi ameteho itó Guivahanite Izesu Kilistó eza nasahilí ogetoko agika hize gemeko hulu ale utó ogetino.
2TI 1:3 Avónege kigika lamanaki minake, omolelé amalelé iki Ómasi gelekelé itiki minamómáminoko nénisi nigikagú gakó nomigo Ómasi gelekelé otuke agepoka loaká noumó nene, gamena gamena únaká neteká geikumú gele minuke Ómasiloka loaká nouve.
2TI 1:4 Makotoka vinogo nougo nenikumú ive nama animó nene gele minuke, voko ánigogimikinake mulúnegú agila guluma napa itive loko geleaká nouve.
2TI 1:5 Ómasimú gele alévolé oaká gihila nene geitoka nemó nene gele nominuve. Itó atekaho Loisí itó izokaho Zunisí goí iki Izesukumú gili alévolé inasigo geza ámináminoko gele alévolé onane loko gele guni onouve.
2TI 1:6 Nenemú gelekuke, lokugo, gakó imane goha gilitanize. Neza gotokaló nigizani molokugo Ómasímo monolímini zámuza lehizegetamó nene, gizapa lamaná oko ale otenako, ló guluma ino.
2TI 1:7 Lá nooko, láa loko gelezo: Ómasímo nene nemú manamú lelegesá legeakalímini lemetameni lehizeletamimóma neve. Amuza moloko ligikatunú nasahilí oketoko ligika lugupe gizapa itave loko lemeneimóma neve.
2TI 1:8 Nenemú Guivahanitémini gakó lamaná lo utó itanikumú govoza helemino. Lá nooko aí hozamule loko kalapusi numukú noumómave loko nenikumú govoza helemino. Ómasi eza zámuza gemeneimó nene ale minoko, Izesuni gakó lamanakumú gopoguni miligitikoma, gezagi nenémini amupiló hanuva minozo.
2TI 1:9 Ómasi eza lugutó vizike otopá ziki etó iki keké viziki minatave loko sele lo limimó nene oko moloko uhá ma lamaná nego lá amimó. Ezáa agikatunú geleake nasahilí hagitana lehizeletamó nene eza gozapá mikasi ale utó amike Izesu Kilistoni mututoni lilí itakumule loko lehizeletake,
2TI 1:10 gihila zitikú nene imane gamenaló lugutó vizeaká amelaho Izesu Kilistó lemekago ámina nasahilí nene utó o lamaná imó. Áisi nene heleaká netá apele heleake, alévolé oko minoaká netá helemoaká nene aí gakó lamanatunú ale utó oletamó neve.
2TI 1:11 Neza ámina gakó lamaná lo utó utó ve, itó aposolo itó tisá minatane loko Ómasímo nelémo etó onoimóma neve.
2TI 1:12 Itó neza nenemú miluma geleaká netá nene numupiló itekago kalapusi numukú noumóza, nenemú novoza helesá amive. Neza gele alévolé onou vémini mogona gelenouve, itó nagata losi gelemoko noinake eza amuza amelaho noinazo, nigika amenoumó nene gizapa onetoloko noviko, aí gamenava alitanogo ive loko gele guni onouve.
2TI 1:13 Gakó gihila geza ámegetatane loko lainim-ogetonoumó nene áminagú ale minoko Izesu Kilistotoka voko miní amenikeve loko aikumú gele alévolé oaká itó gigika kemeaká nenémini agikagú minozo.
2TI 1:14 Ómasímini Sikalahú mulutegú minoko aleko oaká noimó áisi izokaho loló iko Ómasímo gemenei netá nene gizapa etoha oko ale minozo.
2TI 1:15 Asia mikasiuka mukí vegenalite ahuli asú inimikave. Keikutí nene Pigeloki itó Helemogeneki niasimó. Nene mota gelenane.
2TI 1:16 Onesipoló eza kalapusi numukú minukumú avoza helemigo gamena gamena luhusáne ale kii lonetamó nenazo, Guivahanímo ezagi vegenala zuhagi milumaváini geleko agika hize kimino.
2TI 1:17 Áisi Loma apatoka oake nenikumú vitagá ike ike nelémo utó imó.
2TI 1:18 Guivahanímo giliko, lamaná okikoma, gamena napaló Guivahanímo agika hize amitive loko noluve. Itó Epeso numutokagi eza nasahilí onetoko hoza aleko minamó nene komasí nomimó nene lamaná gelenane.
2TI 2:1 Gipáne geza Izesu Kilistotoka voko gímizunikeve loko nasahilí lehizelimiaká noimó nenémini agikagú minoko alévolé ozo.
2TI 2:2 Ve mukilitini kovogisaló gakó mukí lo gumumóma nene, ve lugáamú gelekako alévolé ina vegená minikikoma, ámina gakó lehizekimikako, ámináminiki vegená lugáa lainim-ikitataze.
2TI 2:3 Geza Izesu Kilistoni gimisivagi ve lamaná loló oko minoko, gezagi gopoguni miligitatakumú goselé gepelemino.
2TI 2:4 Ami ve lilí iiki hozaváa alita vete hanuva vegenalite iki miliki itatotí apazá minanigave. Ami ve lilí itave loko kelémo etó i ve agulizaki ve nenémo giliko lagaváa gilitive liki nenémini hozagó alitune liki gilitaze.
2TI 2:5 Itó lesisitakú nene ve makolímo ámina zohilímini gizapa vevámo lesisimú lo huta gakó avutá itimó nene, gihiláa aleminogo ive.
2TI 2:6 Makó eza zuhaina oko amuza moloko miluma geleko zuhá iti vémo nosánetá omolokiko goí oko nanogo ive.
2TI 2:7 Guivahanímo gigika alémo zou lokiko nene, netá matá mukí gele vevesataninazo, anoza gakó láa loko lo nogumumó nenémini mogonáa geleko alémo etó ozo.
2TI 2:8 Geza Izesu Kilistokumú gele minozo. Eza Tevitini agávolaho heleneikutí mómoká oko oti veve loko aí gakó lamaná loaká nouve.
2TI 2:9 Ámina gakó lamanakumule loko gasovagi netá noguhuke, miluma geleaká nouve. Lá nouke, galana vegitana nagá zinimikago noumóza, Ómasímini gakó nene nagá alinamamóma neve.
2TI 2:10 Neza miluma hozaváa Ómasímo kelémo etó i vegenakumule loko gasovagi netá geheaká noumó nene keza Izesu Kilistó kugutó vizeaká netá itó alévolé lapanalagi ali lá itave loko lá oaká nouve.
2TI 2:11 Gakó makó láa loko nemó nene gakó gihila neve: Áisi hilikú miní amunimó nekoma nene, ezagi makó minoko aleko inogo une.
2TI 2:12 Miluma netá lumupiló noitiko nene, nenemule loko goselé lepelemiko hanuva gihitunimó nene, alika ezagi apizeko mininake aí hozaló gizapa inogo une. Aikumú noamive loko egamega otatunimó nene, eza áminámini oko egamega oletanogo ive.
2TI 2:13 Leza monokú alévolé amitunimó nene, ezáa mogonamú egamega amitimó nenazo, eza hanuva lonoi gakotó amegesaló moloko minanogo ive.
2TI 2:14 Monó gilina vegená geí gizapaló niamó nene gakó imane ale gosohá oko lo kemekoko Ómasímini avogisaló láa loko lo hukoko lo kemezo: Ha gakó pisila nomi gakó likivilege vino. Ámina gakó nenémo negénegé iki liva liva niago gele vegená nene kelémo golesa oaká noive.
2TI 2:15 Ómasímo geikumú gelekiko hozaló ve lamaná loló itane loko amuza moloko minoko hoza alezo. Lá oko gakó gihiláa nene ale vevesoko lo kemeko noako, geí hozamú govoza heleaká netá nene gumupiló iteminogo ive.
2TI 2:16 Gihila nomi gakokumú vivi vovoga nilikoma, gemegesa kemezo. Lá niamó nene láa liki niviki monó ahulanigave.
2TI 2:17 Soza gakóini nenémo litá oko halamé napa nenéminoko minoko vegená mukitoka napa oko vo alinogo ive. Ve nenémináa keikutí makó Haimeniasiko Pailitoko keza nene niasive.
2TI 2:18 Keza nene gakó gihila ánigi satikasike ahulikasike, ligika nene hele minakutí mota otekamó nenazo, alika gosohá lugupegi lelémo oteakaláa nomive likasike monó gele vegená lugáa kilími gopá-napa niasive.
2TI 2:19 Ómasímini vegenala zuha keza gehani lukesa hizinamó nenémini iki minikago, netá makolímo kelémo mómoká aminogo ive. Keí lukesanitó Ómasímo luhuva láa loko gizonoimóma neve: Guivahanímo ezáa vegenala zuha ánigo vevesoaká noive. Itó makó láa loko gizonoimóma neve: Guivahanímini agulizá ali mina vegená mukitoka gopa napa netáini litá iki ahuli asú iiki kemegesa amitaze.
2TI 2:20 Leza monó guluhá vegená nene lapegitana noune. Agulizaki ve makolímini numuni napagú nene lape haitopaitolímini golitunú itó silivatunú lilí inamóma itó zatunú itó mikasitunú lilí inamóma nene neve. Makó nene netá lamanakumú neve, itó makó nene ha netakumú neve.
2TI 2:21 Makó keza gopa napa netá mositamó nene kigika gizopa lokiko nene, lape gihila lilí ikiko, numuni amelaho lusa geko kelémo otopá zekiko, haitopaitó hoza nene numuni amelahini alitanigave.
2TI 2:22 Gosohá ve nenete kugupémo haitopaitó netakumú mumuzó oaká noikutí nene géisi mino otopá zezo. Lá okoko nene, gezagi itó kigika gizopa lo minago Guivahanimú voká voká liki sele liki miniaká nia vegenaki vevesoko minoaká, gele alévolé oaká, likigika kemeaká, hulu oko nonagá oko minoakakumú amuza milalo.
2TI 2:23 Lovaga liki gemé ziki nila gakó negi gakó ha gakó nene givilege vino. Nenémini gihila nene lova leta lava leta oaká nemó nene gelenane.
2TI 2:24 Guivahanímini hozaló ve keza lili ali iki lova leta lava leta amiki, vegená mukí alévolekutí li kememiki hulugutí monó vevesiki lainim-ikitataze.
2TI 2:25 Kéisi legesó iki monolímini gala véa nene kilími vevesatave. Ómasímo kagata alekiko kigika ali viligiki gakó lamaná ánigi vevesatahe liki lá inigave.
2TI 2:26 Lá ikiko, monolímini gala vetini kagata goha koló okiko, Satani gelehusigú apilinigi akutí nene gologí okimikiko, Ómasímo lititoka molatitoka iki minataze.
2TI 3:1 Geza gakó makó láa loko gele hee lozo: Gamena asú inogo noiko, golesa netá utó oko puu linogo ive.
2TI 3:2 Vegená lá iki minanigave: Kezáinimú giliko itekiko, moni henonimú kumu helepelé iko miniki, kezáini iki miliki ita netalímo kumu helepelé okiko, netá matakumú aliki letiki, kezáini kugupe ali otiki, izóikini améikini gakó gili ahuliiki, netá lamaná makó kimitató lekegepoka liki mokáneve lamiki, kigika lamanaki nomiko,
2TI 3:3 kigikatunú nasahilí nomimó miniki, lihima ali miniki, lotoka lataka hiziki, kugupe kigikaló gizapa amiki, gala kemetameni iki miniki, netá lamanakumú gili golesa iiki,
2TI 3:4 kimimika liaká iki, kogoka kagaka viziki, kezáini alími napa itiki, kigika nene Ómasiloka milamiki kigikáa nene kugupémo amu heleaká noi netató milanigave.
2TI 3:5 Lá iki kugupémo nene monó kugupe itimóza, monolímini zámuza nene vasá zi ahulanigave. Lá iki niminiko, geza ánigookoma, gemegesa kemeko kezagi apizemo.
2TI 3:6 Ve nenémináagutí lugáa keza asugunatoka viki gopa napa mihina nia venalitini numúikú itiki kogoka viziki gakó li kimiki kiviligiaká niave. Ámina vená keza lihima napa genavagi ali minake, la netá lami netá nenémo kumu helekago,
2TI 3:7 monokú mina vetini gakó giliaká niamóza, Ómasímini gakó gihila gili vevesisá amave.
2TI 3:8 Ve lositá keí kugulizá Zaneko Zapeleko kéisi nene Moseni gakó pelevesava zesimó áminagó iki ámina ve kigika gopa o vimó nenete lelí monolímini gapo ahuliake negi hiziake gopa ikave.
2TI 3:9 Zaneko Zapeleko keza negi hizesimó nenémini mogona utó imómáminiki kéisi negi nihizemó nenémini mogona utó okiko, vegená mukitó keza ánigi asú itamó nenazo, netá matá iki miliki niamó nene nana itotí lá imi imi ititave. Ma lá aminigave.
2TI 3:10 Lá imóza, makó minusike oko moloko umó itó monó lainim-oketumó itó oko moloko uke hoza alumó nenémini mogona kelepizumó, itó Ómasimú gele alévolé oko minumó itó netá matakumú goselé nepelemigo legesó oko minumó, itó Izesuni vegená nigika kemeko minumó, itó gasovagi netá numupiló itigo amánapa oko ote minumó,
2TI 3:11 itó gopoguni nimilinitago miluma geleko minumó, itó Atiokia numutokagi Ikonio numutokagi Listela numutokagi gopoguni haitopaitó milinitago miluma netalímini agikagú minumó nene, némegetoko anike ánigonanimóma neve. Lá oko minumóza, Guivahanímo ámina netakutí gologí onetamóma neve.
2TI 3:12 Itó vegená keza Izesu Kilistotoka viki gímiziiki monó gapoló vitamó nene keza mukitoka gasovagi netá kumupiló itinogo ive.
2TI 3:13 Lá onoimóza, ve golesagi soza monó liaká vegi keza kogoka vizita vegi kogoka vizikiko iliki niva vegi nenete hoza aliliki niviko napa omo itinogo ive.
2TI 3:14 Géisi nene gakó lo gemeaká umó nene gigika onoimóma neve. Lá okago, gakó lo gemehá vegenalitini mogona gelenanimó nenazo, nenemú ale gikitoko ale minozo.
2TI 3:15 Geza izegipa namutó minanike apazá pepa monó gotola gatoloko noitenike, save alekanike Izesu Kilistonimú gele alévolé anikeve loko gugutó viziti gakó gelenane.
2TI 3:16 Monó gotola pukugú luhuva gizinamó mukitó nene Ómasímini Sikalahulímo kigika ale vávani okimikago ali utó inamóma neve. Nenegutí gatoko noguluko monolímini mogona lelepizeaká noive. Lá ike, lagata aleaká noive, itó gopa gakó noluko lelémo gapoló moloaká noive, itó lagata alike lelémo vevesoaká noive, itó hee loko minoko aleko ituni gapo lelepizeko lelémo vevesokiko,
2TI 3:17 Ómasímini vegenala gihila loló oko mininake monokú legepagi avasavagi mininake, monó hoza lamaná haitopaitolímini aleko minanogo une.
2TI 4:1 Neza Ómasímini avogisaló itó Izesu Kilistó eza minoko vegená logómulagi itó helemoláagi gona mololetanogo i vémini avogisaló nene Izesú amuzavagi aniteko gizapa oletatimómave loko láa loko lo hukoko lo gimitoze, gelezo.
2TI 4:2 Geza nene monó lo utó oko lo kimitanimó nene, vegená nenemú nokivisiko nokivisemiko gopa lo kemezo. Kagata aleko kelémo vevesoko kelémo oteko goselé gepelemiko lainim-oketozo.
2TI 4:3 Minomo iteko gamena makó alitokiko, monó gihilamú géneka liiki ahulanigave. Lá niiki, monó nene kagatatunú giliko lagavagi minatimó nenéminigó gilitune liki tisá kilími nupa ikiko, hanuva gopa gakó kumu hiliti gakó li kimikiko,
2TI 4:4 monó gihila nene kemegesa amiiki, gitene gakokú viki gímizinigave.
2TI 4:5 Keza lá itamóza, géisi nene gigika gagataló gizapa oko minozo. Gasovagi netá gumupiló noitikoma, alévolé ozo. Izesuni gakó lamaná lo utó oaká hoza naleko ale gúezo. Ómasímo hoza gimimó nene ale lutegeko alezo.
2TI 4:6 Nénisi hilito gamena mota alitokave. Nipili hilikiko nugupelotí miguhala nanigave.
2TI 4:7 Nénisi nene hoza lamaná aleloko vumó nene mota ale asú onouve. Zohikú eza aviligigo eza aviligigo iaká niamó nenéminoko hoza ale lutegeko makiló anitekuve. Gakó gihila gizapa umó nene gologolo samimóma neve.
2TI 4:8 Itó okulumakutí gonanalivagi akilí lamaná nene vevesiki miniki aliki iaká nia vegenalitini mututoni nenémo negeva noimó nene gamena napaló Guivahani áisi ale vevesoko gona moloaká vémo nezagi mukí vegená eza anititi gamenamú lagata losi gelemoko ageva oaká nouhá vegená nene ámina akilí lehizeletanogo ive.
2TI 4:9 Geza nene nenitoka atove loko amuza moloko litá oko atanikumú noluve.
2TI 4:10 Temá áisi nene mikasigú netakumú giligo, itekago, ahulonimiake Tesalonika numutoka vokave. Keleseké eza Galesia mikasiloka vokave. Taetasí eza Talamesia mikasiuka mota vokave.
2TI 4:11 Leza nene Lukakigó nousive. Makí nene hozagú nelémo vatí iti ve noinazo, nenemú alémoko ano.
2TI 4:12 Tikikoni nene amiselekugo, Epeso numutoka novive.
2TI 4:13 Anogo nookoma nene, hepekumú luhoaká gó nene Toloa numutoka Kaloponi numutó gololohá o molonoumóma alenetoko ano. Itó monó gotolánemagi itó pepa agila makó molonoumómagi alenetoko ano.
2TI 4:14 Kapatunú netá matá loló oaká ve Alesaté nene netá golesa goha alenimikaze, nenemú minoko Guivahanímo lihimala lelegí oko aminogo ive.
2TI 4:15 Eza amuza moloko lelí monó gakokumú pelevesava zimó nenazo, áisi gelémo gopa napa okatize, gizapa etoha oko minozo.
2TI 4:16 Goní nougo, ganá apí oko není mogonamú lo nokumugo, makolímo nelémo vatí oko hize lé onetamimóma neve. Keza mukitó ahuli asú initamóma neve. Nenémini lihima nene Ómasímo ahuloketino.
2TI 4:17 Guivahani nenémo nasahilí onetake hize lé onetake, aí gakola lo utó oloko vinake lo lutigitane loko itó hetoka vegenalite gili asú itave loko luhusáne ale gilitonetamó. Lá noike gasovagi netalímini agepagutí asene zenetake vínasonetamole.
2TI 4:18 Itó Guivahani eza golesa netá nemupe manamupe nelémo vatí oko asene zenetoloko voko okulumakú aí avogisaló avasavagi nelémo molanogo ive. Aí lapaná nene mino lúaló moloko minino. Lamaná.
2TI 4:19 Itó imane Piliskaki vana Akuilaki itó Onesipoloni vegenala zuhagi gekéini noloketuze, nene lo kemezo.
2TI 4:20 Elastó eza Koliti numutoka minamó, itó Tolopimoni avisekago Mileto numutoka ahulotonouze.
2TI 4:21 Geza nene golini gamena alitamiko atove loko amuza moloko ano. Eupuló eza gekeka nologetaze, itó Putené itó Linó itó Kalautiá kezagi ligivetege lugáagi nene geké niligitave.
2TI 4:22 Guivahanímo geí sikalahutoka minino. Ómasilokatí nasahilí nene lekelitoka mino moloko minino.
TIT 1:1 Neza Paulona Ómasímini gelekelé ve itó Izesu Kilistoni aposolo nouke hoza nimimó nene Ómasímo kelémo etó i vegená keza monokú alévolé itave loko itó nenéminiki miniki aliki itakumú gakó gihila monokú nemó nene gili vevesatave loko ámina hoza nimimóma neve.
TIT 1:2 Není hozámini mogona lá oko neve: Ómasi soza losá ami vémo gozapá mikasigi okulumaki utó ami gamenaló nene alévolé lemetameni lehizeletatove loko lo mololetoko likumú lagata losi gelemoko ageva oko minoaká noune.
TIT 1:3 Nene gakó nene Ómasímo gamenamú giligo, etokago, aí gakó li utó niago, ale utó imó. Ómasi lugutó vizeaká vémo lo hukonetató ámina hoza lehizenetamó.
TIT 1:4 Monó gapoló gelémo muluke gelémo lá u ve Taetasiga, gezagi nezagi hamó monó gele alévolé onousi ve luhuva imane gizo nogumuze, gelezo. Ómasi ameteho itó Izesu Kilistó lugutó vizeaká ve aitokatí nasahilí itó hulu geitoka minino.
TIT 1:5 Kiliti mikasi pokolaló ahulogetumó nene hoza agepa minamó nene ale vevesoko ale apasatane loko logetumómáminoko geza numutó namató mohona oko monó gizapa ve kelémo molatane loko ahulogetumóma neve.
TIT 1:6 Ve makolímohe makolímohe lihimavala nomitimó, ganakutí vená hamokó ale minati vémo, aí izegipala nenete Izesukumú gili alévolé itamó, itó vegená makolite aikumú giliko ha netá matató ahulo latila oaká ve hokolizá oaká ve nomitimó, ve nenémináa pastoli hozagú kelémo molatane loko logetumóma neve.
TIT 1:7 Itó Ómasímini hozaló gizapa itamó nenazo, ámina hoza alinigi nia ve nene lihimáini nomitimó minataze. Lá iki gínikaha amitamó itó litá iki alévoleka lamitamó, piá nagamí vauva aliki namitamó, lova gakó lamitamó, moni henonimú lagaváa gelemitamó minataze.
TIT 1:8 Lá iiki veno vegená ikikoma nasahilí ikitiki kilími milatamó, itó netá lamanakumukó kumu hilitimó, zou liki minatamó, hee hee liki miniki aliki itamó, kigika gizopa lo minatimó, itó kigika kugupeló gizapa itamó neve.
TIT 1:9 Lá iiki monó gakó nenémo hize lé oketiko, monó gihila lamaná nene vegená li kimiki kagata aliki hizi lé ikitiki, lelí monó aliki letiaká nia gakó pelevesava ziki ali amunagú itave loko lo keme keme nouni gakokú nene, leza guluko alévolé noi gakó ali gikitiki ali minata ve nene pastoli lilí itave.
TIT 1:10 Mogona lá oko nekumú noluve: Ve mukí nene gínikaha niave. Ha gakokumú li volaló imaló iki kogoka viziaká ve niave. Ómasímini anosa nene kugupeló moloakakumú amuza miliaká nia ve nenete vauva aliki lá iaká niave.
TIT 1:11 Lá iaká nia ve nenete moni henoni alitune liki etami mogona aliki lainim-oketatune liki giliake, ve lugáa venáini izegipáinigi kilími gopa iaká niakumú kegepa apizilo loko loketatune.
TIT 1:12 Kiliti mikasi pokolaló nia ve kezáikutí gakó mogona gele hee lo mina ve makolímo láa loko limó neve: Kiliti vegená keza nene sozaló vegená, akohú galagitana, nosánetakumú iza galámo imómámini iaká niamó nene gasovagi vegená minake hozamú goselé kepeleaká noi vegená niave.
TIT 1:13 Neza ámina gakokumú gulugo gihila loló okave. Nenemú geza vauva aleko gahá kemeko kagata alekako, monó gakó nene gili vevesiki miniiki,
TIT 1:14 Zuta vetini gitene gakó ha gakó nene gili aleminigave, itó monó gelema vegenalite gakó gihilama kemegesa amiake hanuva gakó li hukinamó nene gili aleminigave.
TIT 1:15 Kigika gizopagi mina vegenalite netá matakumú gelego, gizopa loakalíminigó neve. Itó golesa netá nenémo kigikagú siholoni gekago gili alévolé ama vegenalitini kigika kagatagú siholoni gekago golotuva loaká noimó nenazo, nenemú keza netá matakumú gelego, ámináminoko siholoni geko golotuva loakalíminigó neve.
TIT 1:16 Keza Ómasímini mogona gelenoune liki kegepatunú liaká niamóza, iki miliki iaká niamó nenémo mogonáini lo utó oaká noigo, gihila nomive. Keza nene vegená golesa gakó gili ahuliaká vegená hoza lamaná alitatímini oko nomive.
TIT 2:1 Géisi nene monó gihila lamanalímini agikagutikó lo kemezo.
TIT 2:2 Ve olopa keza etó iki zou liki miniki, kigika kugupe gizapa iki miniki, monó gelenouhá nene gili vevesiki itó Izesuni vegená makó kigika kimiiki itó hulu iki gasovagi netalímini agikagú alévolé iki minatave loko loketozo.
TIT 2:3 Áminagó oko olopa vená keza monó vená lilí iki miniki, lotoka hiziki li volaló imaló amiki, piá nagamilímini gelekeleláa minamitave loko loketozo.
TIT 2:4 Lá iki vená gosohá nene netá lamanakumú lainim-ikimikiko váinigi izegipáinigi kigika keitoka miliki gizapa lamaná ikitatave.
TIT 2:5 Itó lá iiki olopa vená keza kigika kugupe gizapa lamaná iki, mokoló minamiki, numúitó apáitó miniki netá matáini gizapa lamaná iki, kigika lamanaki miniki váini nene gelekelé lamaná ikitiko, vegená makolite ánigiiki Ómasímini gakó alivi letivi amitave.
TIT 2:6 Ámináminoko gosohá ve keza kigika kugupe gizapa iki etó iki minatave loko kagata aleko lo kemezo.
TIT 2:7 Itó géisi netá lamanakumú ale etó oko zou lo minoko monó gakó nene giza zohikutí lamoko lo keme-loko novoko, goí okako, ánigiiki gémegetiki vitave.
TIT 2:8 Monó nene ale vevesoko lo kemekako, nenemú pelevesava zemiko, monokumú lova ali limiaká nia vegenalite lelikumú gakó golesa linigi vitagá iiki kovoza helekiko ahulatave.
TIT 2:9 Megusa izegipa lilí iki hagitana hoza aliki miniaká nia vegená nene ve napáinitini gakó gili aliiki gelekelé lamaná ikitatave loko, itó ve napáini keza laga kivisitive liki ve napáinitini konotó aliki keí gakó pelevesava zemitave loko loketozo.
TIT 2:10 Ve napáinitini netá matá gumina alemiki, netá matató gizapa lamaná iki hoza aliki iki miliki itamó nenémo vevesokiko, Ómasi lugutó vizeaká vémini monó nene némini manámini iki ali otitave.
TIT 2:11 Nenemule loko Ómasímo numutó namató vegená kugutó vizitove loko hagitana oko nasahilí olimiaká netá ale utó okave.
TIT 2:12 Lá oake, ámina nasahilí nenémo apí olimioko lelémo vevesokago, imane mikasigú ha netá golesamú lumu helepelé oaká imó nene ahulokinake, imane mikasiuka ligika lugupe gizapa lamaná oko vevesoko mininake, monó lemetameni iko minanogo une.
TIT 2:13 Lá inake, Ómasi napa lugutó vizeaká ve Izesu Kilistoni lapaná utó itikumú ageva oaká nounimó nene gonanalivagi netá nenazo, nenemú lagata losi gelemoko ageva oaká noune.
TIT 2:14 Áisi nene lelikumule loko miluma gilike, netá golesa aleaká uhakutí akagá oletatove loko minoko aleko imoláa ahulamó. Lá oake, aí vegenala zuha lelémo etó oake monó gihila amuza miliki aliki minatave loko ligika nagamí zeko lelémo lamaná imóma neve.
TIT 2:15 Gakó imane lo nogumumó nene ale hutilí oko lo kemezo. Monolímini zámuza alenikumú gelenoko kagata aleko kelémo vevesozo. Ve makolímo geikumú giliko, lememino.
TIT 3:1 Monó vegená geí gizapaló minamó nene gakó ale gosohá oko láa loko lo kemezo: Keza kiapegini itó gamani vegená iti minamoláa gelekelé ikitiki gakóini gili alitaze. Lá iiki hoza lamanaláa haitopaitolímini alitakumú ali vatí itaze.
TIT 3:2 Alivi letivi iki lova leta lava leta amitaze. Hulu iki miniki, vegená mukilitini kovogisaló zou liki minataze.
TIT 3:3 Lezate gozapá ámináminoko minunike, negi hizeko gínikaha oaká nouko, lilími gopa iaká amó. Lá okunike, lumu heleaká netá lagava geleaká uni netá nenémini gelekeleláa otoko minunike, vegená kelémo golesa unike, vegenalite iki miliki a netakumú nenéminoko minatuninaze lokunike, levé nogoza noaká unimó. Lá nouko, lelikumú gili golesa niago, keza mukahá lepelego leza mukahá kupuluko oko minoaká unimó.
TIT 3:4 Lá oko nouko, alika nene lugutó vizeaká ve Ómasímo nasahilí olimiaká itó agika lemeaká mogona ale utó oake lugutó vizimó.
TIT 3:5 Leza hee hee loko minoko oko moloko uhá ma lamaná nego, ánigoake lá amimó. Agika hize limikakeve loko, minoko aleko gosohalímini nagamí holoakakú itó Ómasímini Sikalahulímitokatí gosohá utó oaká nenémo lelémo lamaná imó.
TIT 3:6 Ómasi eza nene lugutó vizeaká ve Izesu Kilistotokatí Sikalahú nene vauva aleko lehizeletamó nene
TIT 3:7 Izesuni nasahililámo Ómasímini avogisaló lihimate asú olimikago minoko, alévolé apakumú lagata losi gelemoko ageva oaká nounimó nene ali lá itave loko lá oletamó neve.
TIT 3:8 Gakó lo nolukumumó nene lamaná gihila nenazo, gakó imane amuza moloko lo kimitane loko noguluve. Lá okako, Ómasimú gili alévolé ina vegená keza netá lamaná loló itune likigó hoza vauva aliki alitave. Lá ita netá nene netá lamaná nenazo, lá itamó nenémo vegená kelémo lamaná itimó neve.
TIT 3:9 Ha gakó li volaló imaló iki miniaká niamó nene gihila nomimó, itó avóike amunaloka ve hutilí iki omolelé amalelé iki miniliki itiki mina vegenalitini kugulizakumú lova leta lava leta iaká, itó Mosé lo hukoko li gakokumú ligí ahuligí iki lova isá isá iaká niamó, nene gakó nene ha gakó gihila nomimó nenazo, gele ahulokoko gemegesa amezo.
TIT 3:10 Ve makolite monó ali golesa iki hize hoú loaká netá ali utó ikikoma, gamena hamope gamena lositá ahe kagata aleko gakó lo kimitanimó nene gelemikoma, kimisele ahulokako, kezáinigó viki haitotoka minatave.
TIT 3:11 Ve nenémináa netá golesa aliliki niviki kigika gopa o vimó miniake, kezáini iki miliki amó nenémo keí mogona lo utó okave loko gele minoko nenémini oketozo.
TIT 3:12 Atemasinihe Tikikonihe geitoka amiselekugo, anitekiko nene, Nikopoli numutoka noitoze, nenitoka atove loko amuza molozo. Neza nene ámina numutoka golini gamena minatomó onoize.
TIT 3:13 Ve lositá Apoloki goní gakó mogonáa geleaká i ve Zenaki keza monó hozaló vitáive loko nosánetáini henokanóiki ale vatí oketatove loko amuza molozo. Lá okako, netá matakumú vitagá amitáive.
TIT 3:14 Vegenate zuha keza hoza lamaná aliliki niviko kigika itive. Lá okiko, lugupémini netá hize lé omiakakumú nene nasahilí hoza aliliki niviko, monokú iki miliki itamó nenémo gihila ale utó inogo ive.
TIT 3:15 Nezagi makó nouni vegená keza mukitoka geikumú geké niligitave. Monokumule liki kigika limiaká nia vegená geké noloketuze, lo kemezo. Ómasilokatí nasahilí lekelitoka mino moloko minino.
PHM 1:1 Neza Paulona Izesu Kilistokumule loko nagá numukú nou vémina itó ligiveteho Timotiki makó nousike Pilemó ligika gemenousi ve hamó hozaló ve nouninazo, nenemú luhuva netá imane gizo nogumuve.
PHM 1:2 Itó venaka ligiveteho Apiaki monó hozagú amuza moloko alévolé oaká noi gipaka Alikipó, itó geí numukú monokumú alegesá iaká nia vegenaki hamó luhuva gizo nolukumuve.
PHM 1:3 Ameteho Ómasilokatí itó Guivahanite Izesu Kilistotokatí nasahilí itó hulu lekelitoka minino.
PHM 1:4 Numuna loaká nou zupa zupa nene gugulizá oko geikumú Ómasi agepoka loaká noumó nene
PHM 1:5 geza Guivahani Izesukumú gele alévolé oaká anike, Ómasímini vegenala zuha gigika kemeaká noanimó nenémini gakola nene vegenalite likago gelekuke ló oaká nouve.
PHM 1:6 Itó géisi nene gele alévolé oakakú emane lezagi ligika molo hamó okinake, netá lamaná mukí Kilistotokatí lelitoka utó oaká noimó nene gele vevesoko gilitane loko Ómasiloka loaká nouve.
PHM 1:7 Nigivénega, geza Ómasímini vegenala zuha nasahilí okimiaká noane. Lá oko gigika kemenikumú nene mulúnegú lamaná noguluke, nogoliza vizeaká nouve.
PHM 1:8 Nenemú etati netá alitane loko Kilistoni gakotó lo hukoko logetatomó nelina, vávani oko lo gumulinamóza,
PHM 1:9 leza monokú nouhá vegená eza agika amigo eza agika amigo oaká nounikeve loko hagitana voká noluve. Neza Paulona Izesu Kilistoni monó gakó lole ale vémina itó aikumule loko nagá numukú nou vémina noluve.
PHM 1:10 Neza nagá numukú nouke, ve makó alémo monó gapoló muluke alémo lá u ve agulizá Onesímo aikumú noluve.
PHM 1:11 Agulizalímini mogona nene lelémo vatí oaká ve nego, aísi goí oko gelémo vatí amigo etamimóza, itínasa nene gezagi nezagi lelémo vatí oaká ve loló okago etokave.
PHM 1:12 Áisi nene není gomuháne noimóza, goha alémo atiginá okugo, geitoka novize.
PHM 1:13 Neza nene Izesuni gakó lamanakumule loko nagá numukú nougo, áisi nene geitó omolelé oko gelekelé onetative loko ale gilitanogo umóza,
PHM 1:14 geza gele nememanitó alémo lá okugo alévolekutí nemekatane loko gelekugo, gena okago, hulugutí nimitane loko gelekuke alémo atiginá nogetuve.
PHM 1:15 Onesímo ahulogetamó nenémini mogona lá oko noitive: Ahulogimikikoma nene, gamena koma oko vokiko atiginá oko nene gezagi alévolé oko mino-loko voko minanogo ive.
PHM 1:16 Nene gelekelekó ogetamitive. Koma itetigí oko minatize. Monokú gigivekaho loló okago húnane novive. Itó nigika amenou ve noimóza, geitokagi ha netakumupe Guivahanímini izegipa loló ikumupe áminámini oko itetigí oko minatimó neve.
PHM 1:17 Nenemú nenikumú gelekako, gigivekaho noitomó nene, Onesímini alémo mulukauka molatanimó nene, gelekako, Pauloni alémo mulukauka molanimó gilitize.
PHM 1:18 Itó goí oko netá makó ale golesa ogetonoitimó itó geitoka lihimala ma netimó nene, ámina lihima nenitoka molatane.
PHM 1:19 Neza Paulona láa loko není nigizanitunú luhuva gizo nogumuve: Nezáne apasoko giminogo uve. Lá itomóza, nenitokatí alévolé gemetameni alenimó nenémini lihima napa geitoka nemó nenemú ma lamuve.
PHM 1:20 Nenemú, nigivénega, geza Guivahanimule loko netá makó loló onetatane loko noluve. Kilistotoka gímizusimómave loko mulénegú lamaná gilitove loko naná naná onetozo.
PHM 1:21 Geza není gakó imane gele alitane loko gelenouke luhuva imane nogizuve. Itó lutíminigó negopa gigikagutí geleko netá makó loló itane loko gelenouve.
PHM 1:22 Itó lekeza nene nenikumú numuna nilató Ómasímo nagakutí gologí onimikiko geitoka vitove loko nene gele hamó oko gelenouve. Nenemú géisi nene akato numuni ale vavá onetozo.
PHM 1:23 Izesu Kilistokumule loko nagá numukú minusi ve nigivéneho Epapalá geikumú geké nologetave.
PHM 1:24 Lá oake, hamó hozaló ve Makí, Alistakó, Temá, Luká keza nene ámináminiki geké niligitave.
PHM 1:25 Guivahani Izesu Kilistoni nasahilí likigikagú mino moloko minino.
HEB 1:1 Ómasi eza gozapá agepagutí gakó liaká a vetini kegepa ale vávani okimikago, keza avotegini nene gakó haitopaitolímini itó gapováa haitopaitolímini li kimiliki iva iva amóza,
HEB 1:2 gamena asú inogo noigo imane gamena nene gipalámini agepa ale vávani okago aí gakó lo utó oko lo limimó. Gipala eza mukí netá matalímini mututonáa loló oko minative loko lota vémini zámuzatunú mukí netá ale utó imó.
HEB 1:3 Ómasímini lapanalámini gonanalivámini luhuváa aitoka utó imó neve. Itó Ómasímo minoko aleko itímini lelegiláa aitoka minokanazo, nenemú ezáa zámuzalaló molo gele minake loaká noi gakó nenémo netá mukí hize lé omiaká noive. Áisi nene lihimate nagamí zelimiaká hozaváa ale asú oake, vozaú vémini agizani lamagaloka voko mitó minoko gizapa oko minamó noive.
HEB 1:4 Lá noike ageló kivilege asú oko minamómámini lelegilaló nene agelolitini kugulizáini avilegeko iteko mina agulizá alimó neve.
HEB 1:5 Ómasímo gakó makó gipala lo amimó nene ageló makó láa loko lo amesá amive. Makó nene gipala láa loko lo amimóma neve: Géisi nene gipáne noanize, nénisi nene itínasa gelémo utó nomuluve. Itó lá okove: Nénisi nene amelahina loló oko minatoze. Itó áisi nene gipáne minative.
HEB 1:6 Makó nene minoko ganá gipala amiselekago, mikasiuka liminogo noigo, gipalámini gakoláa láa liki luhuva gizinamóma neve: Ómasímini ageló vegená keza mukitó gupá zi amiki agepoka li amitave.
HEB 1:7 Itó helegaloka ageló vegenakumú láa loko luhuva gizonoimóma neve: Ómasímo lokago aí ageló vegenalitini kemetameni ale viligokago hepé kemetameni ali luhiaká niave. Keza gelekelé izegipala loló o kimikago ló guluma kemetameni ale luhiaká niave.
HEB 1:8 Lá onoimóza, gipalamú nene láa loko luhuva gizonoimóma neve: Ómasi geza geí gonanalivagi siá alévoleláaló minoloko voko minanogane. Itó geí zámuzámini hánusaváa ale minanike geí gasovaló nene ale hehe loko gizapa oaká noane.
HEB 1:9 Geza nene hee loko minoaká netakumú giviseaká noive. Itó netá golesamú nene gumu helesá amive. Nenemú Ómasímo geí Ómasi áisi nene gogoliza vizitani netupa hologimikago gigivekagini kivilegekane.
HEB 1:10 Makó nene gipalamú ve makolímo láa loko lonoimóma neve: Guivahani geza ganatilisi mikasímini guhaiváa molanimóma neve. Itó okulumakuka keza nene gigizani luhuva ma niave.
HEB 1:11 Keza miniki haha inigave. Itó géisi nene mino alévolé oko minanogo ane. Kéisi nene luhoaká gó nenéminiki minikanazo, litaha lanigave.
HEB 1:12 Lá iki niko, géisi nene gakeko ale molanogo ane. Lá okako, keza nene haitó kemetameki lilí inigave. Lá itamóza, géisi nene noani gemetamenigi áminalokó minanogo ane. Itó meleke gamenavaka nene ma asú aminogo ive.
HEB 1:13 Itó Ómasímo gipala láa loko lo amimó neve: Oko nigizani lamagáneloka minoloko voko noako gala vega kelémo nupa okugo gigisa lapuvauka minanigave loko gipala lo ami gakó nene ageló makó láa loko lo amesá amimó nenazo,
HEB 1:14 ageló mukí keza sikalahuki netá Ómasímini gelekeleláa nene lugutó vizeakalímini gihiláa ale lá ituni vegená lilími vatí itave lokogó kimiseleaká noive, itó Izesú nene ageló kivilege asú onoive loko gelenoune.
HEB 2:1 Gipalámini mogona lá oko noinazo, leza gopa gapo golesagú gapo veleko vokatune loko gipalamú gakó gulunimóma nene goha ale gosohá oko amuza moloko alévolé oko geleko minatune.
HEB 2:2 Agelogini kegepagutí gakó Mosé gizamó nenémo gihila zekago, vegenalite agelogini gakóini avutá oaká itó gele ahulokoko pelevesava zeakalímini mogona utó okago nene, lihimavagi nenazo, nenémini ago helegáa lihima mota alikamóma nenazo,
HEB 2:3 lélisi nana oko lugutó vizeaká netá iteko minamó nene gele ahulokuko voko haha itimó neve. Ezáa Guivahanímo ganatilisi ámina lugutó vizeaká gakó lo utó molamó nene kagatatunú gili kolosiki gilina vete li limi limi ago ago, alévolé onoimóma neve.
HEB 2:4 Lá onoigo, Ómasímo ezáa haitopaitó alévolé suni itó zámuzalámini netala netá gosohá ale utó moloake keí gakó nene hize lé otake Sikalahutokatí monolímini zámuza ezáa litoka molatoka oko gona molake limimó.
HEB 2:5 Mikasi alika utó itimómámini gakó nolumó nene Ómasímo ageló keza gizapa itave loko loketamó negopa, vegenalita gizapa itave loko loletamóma neve.
HEB 2:6 Nenemú nene monó gotolaú ve makolímo Ómasi lo ami gakó lo utó moloko láa loko limóma neve: Géisi vegená ánenémináa nene nanáinimú gele kemeaká noane. Itó ve nenémináatini kagapilamó nanamú ánigoko kelémo vatí oaká ane.
HEB 2:7 Nene gamena alínipáisí ageló vegenalitikutí limiki minatave loko lokimikanimóza, netá golivagitunú itó lapanalámini agulizatunú ale akoloketanimó neve.
HEB 2:8 Lá okanike netá mukí nene kigisa lapuvauka ale molokane. Ómasímo netá mukí nene vegenalitini sepéikuka molamó nene gona molamike netá mukí avasavagi lehizeko asú imó. Itína gamena nene mukí netá nene vetini sepéikuka molonoigo ánigosá amune.
HEB 2:9 Lá noimóza, Izesuni mogonáa nene ánigoko geleaká noune. Gamena alínipa makó nene ageló vegenalitikutí lemeko minamóza, miluma gilike hilimómave loko lapanaki itó agulizá napagi lehizetamó nene ale akiseake noive. Itó ageló vegenalitikutí lemeko minamó nene Ómasímini nasahilí lelí limitive loko lokago, áisi nene heleaká netá ekesalímini nene vegená mukitoka lelikumule loko gilimó neve.
HEB 2:10 Ómasímo netá mukí nenémo aí gelegele minative loko noi ve itó netá mukilímini amelaho loló oko mina vémo mohola gipala mukí nene gonanalivagi lapaná lehizeketatove loko gilimó nene kugutó vizeakalímini Guivahani eza miluma geleoko vo milisegekogó minatane loko Izesuni lotamó nene etokave.
HEB 2:11 Itó kigika alémo mokoná loaká noi ve nemó itó kelémo mokoná lamoláa keza minamó keí améipo hamokó noize, nenemú Izesú nene izegipa nugunamotamóneve loketatove loko gelekago avoza helemive.
HEB 2:12 Nenemú Izesú Ómasi lo ami gakoláa lá oko neve: Neza vegenáne zuha geí mogonamú lo kemekinake monó gele vegenáne zuhatini holúikú nama loko gegepoka litove.
HEB 2:13 Itó eza Ómasimú li gakó makó lá okogi neve: Neza aikumú gele zageko minanogo uve. Itó makoki lá oko neve: Imane nezagi itó Ómasímo izegipala nimimoláagi leza mukitoka noune.
HEB 2:14 Nenemú Ómasímini izegipala leza nene lugupe mémelagi vegená minoaká nouninazo, Izesú ámináminoko lelí lugupe ale luhamó. Lá imó nene ezáa nohilike heleaká amelahini Satani zámuza nene apele kulutokago,
HEB 2:15 heleaká netakumú kehelele vizeakalímo nagá zekago miniki aliki a gamenavámini nagakú mina vegená vínasoketatove loko nenémini imóma neve.
HEB 2:16 Ámina netá nene ageló kelémo vatí itove loko lá osá amive. Eza Avalahani agapilamó zuhagitana nia vegená lekelémo vatí oaká noive liki monó gotolaú luhuva gizinamóma neve.
HEB 2:17 Itó Izesú eza lelí guguni gizoaká ve napa nene ageló negopa, kugupe mémelagi vegená kelémo vatí itove loko limimó nenazo, Ómasímini avogisaló eza litokó minoko hoza alévolé oko aleakalímini itó agika hize lemeakalímini loló itive loko, Ómasímo vegená lelí lihimatemú goha izapaló molamitive loko nene agunamotamola lezagi mukí netakú hamó lelegitó minatave loko lotonoimóma neve. Gapováa lugáa makó minamimó neve.
HEB 2:18 Ezáa lelikitana miluma gilike lemekú miliakakú vo holamó nenazo, nenemú vegená lelitoka lemekú moloaká netá nene utó o lemekiko, lelémo vatí itimó neve.
HEB 3:1 Nenemú Ómasímini apazá vegená nigivénegita, okulumakú netá izá miliki alitave loko sele lo likimimó neneta, lekeza monó gele alévolé oaká nounitímini lole ale ve itó guguni gizo ameaká noi ve napa Izesuni ánigi hee liki ánigalo.
HEB 3:2 Ómasímo ámina hoza alitive loko lo molotató áisi nene Mosé nene Ómasímini vegenala zuha gelekelé oketamó nenéminoko Ómasímo litokó minatíminoko Ómasímini hoza alévolé oko minoloko voko ale minamó.
HEB 3:3 Numuni geaká noi vémini agulizalímo genei numunímini agulizá avilegeaká noive. Ámináminoko Izesuni agulizalímo Moseni avilegeko lapanalagi neve.
HEB 3:4 Itó numuni ale utó moloaká nene vegenalita geaká netá nemóza, netá mukí ale utó moloaká ve nene Ómasi noive.
HEB 3:5 Itó Mosé eza Ómasímini numunigitana lilí iki mina vegenatoka minake Ómasímo litokó gelekelé hoza alévolé oko aleko minake, Ómasímo alika Izesukumú lo utó iti gakokumú gakola lo moloaká imó.
HEB 3:6 Lá oko minamóza, Kilistó eza nene gipalámo Ómasímini numunigitana mina vegenatoka gizapa noketake Ómasímo litokó hoza alévolé oko aleaká noive. Numuni nene lélisi nene noune. Itó nene hanuvamukopa, ale vavá oleta netakumú ageva oaká nouni netakumú gele gele mininake mulutegú lamaná nogilinake minoloko vitunimó nene Ómasímini numuni loló oko noune loko litunize.
HEB 3:7 Isilae vegenalite Ómasímini gakó gili ahuliake mino gelekelé oakalagú vi hilamakumú nene Sikalahulímo li gakóma monó gotolaú láa liki gizinamó nene gele minatunize: Itína nene lekeza Ómasímini anó lupa gilinitamó nene,
HEB 3:8 mikasi gomopalaló Isilae vegenalite gínikaha iake mesaha ake Ómasi gimivagú milamó nenéminiki likigika hize lí iko minamilo.
HEB 3:9 Avotike keza neneló melekeni 40 oko novigo golivagi netá mukí loló oaká umó nene ánigiaká amó nemóza, hokolizá i nimiake giminegú miliaká amóma neve.
HEB 3:10 Neza nenemú mesaha okuke keza gamena gamena gopa napa kagatatunú giliaká niamó niaze, itó není gapo ánigi vevesiki ánigisá amamóma neve loko lonoumóma neve.
HEB 3:11 Neza mesaha oketuke keza mino gelekelé oakánegú vi hilaminigave loko alévolé oko lo hukoko lumóma neve.
HEB 3:12 Nigivénegita, lekelitokatí makó likigika anupaki miniiki monó gili ahuliiki alévolé ve Ómasi lekemegesa amikatave liki gizapa iki minalo.
HEB 3:13 Leza ganá apí oko gele seketigí uni gakó nene ale gikitoko alinake anosaló anititunimó nene Kilistoni nasahilí izá moloko ale minuni vegená loló itunimó nenazo, gamena gamena itó gamenavatini ha neikoma golesa netalímini gimilegú moloká aleká oaká nenémo lekelitokatí ve makó apikulú alekoko Ómasimú agika hize lí okative liki, eza agata aliko eza agata aliko iki luhusatini ali alévolé iki minalo.
HEB 3:15 Nenemú monó gotolaú gakó makó lá oko nemó nene gele alitunize: Lekeza itína Ómasímini anó lupa gilinitamó nene Isilae vegená gínikaha iake mesaha amó nenéminiki likigika hize lí iko lá amilo.
HEB 3:16 Nene hí vegenalite Ómasímini anó lupa gili ahuliake pelesa ziaká amó neve. Mosé ale goí oketago Izipi mikasiukatí a vegenalite lá amóma neve.
HEB 3:17 Itó hí vegenakumú Ómasímo izapaló molokago melekeni 40 oko vimó neve. Nene golesa netá aliake mikasi gomopalaló hili gesá a vegenakumú nene nenémini imóma neve.
HEB 3:18 Itó hí vegenakumú mino gelekelé oakánegú vi hilaminigave loko alévolé oko lo hukoko loko limó neve. Nene gakola gili ahuliake pelesa ziaká a vegená Isilae vegenakumú nene limó neve.
HEB 3:19 Nenemú lá oko gelenoune. Keza Ómasimú gili alévolé amatímo mino gelekelé oaká apalaloka vi hilamamó neve.
HEB 4:1 Mino gelekelé oakalagú vi hilatave loko lo mololetonoi gakó nene haha amimó nenazo, nenemú lekelitokatí makolímohe makolímohe Isilae vegenakitana oko ámina gapoloka vo legesó okative loko lelegesá ligitize.
HEB 4:2 Nene hanuvamú nomive. Ómasímini gakola lamaná Mosé lo kimimó áminagó leza lagataló vo holokave. Itó keza ámina gakó gelemóza, mukilite kigikagú ali milamago lemeko minamigove loko keitoka hutuvagó minamó.
HEB 4:3 Leza monó gele alévolé oko gelenounimoláate ámina mino gelekelé oakalagú vo aniteaká noune. Nenemú Ómasímini gakó gili ahulakumú láa loko limó: Neza mesaha oketuke keza mino gelekelé oakánegú vi hilaminigave loko alévolé oko lo hukoko lumó neve. Nene mikasímini guhaiváa molake netá mukí loló o asú onoitotí mino gelekelé oko minake, alika ámina gakó limó.
HEB 4:4 Ámina mino gelekelé oaká gamenamú nene Ómasímo netá mukí loló o asú oake gamena nampa 7 neneló mino gilimó neve liki luhuva gizina gakó nene monó gotolaú neve.
HEB 4:5 Lá okago, veletoka Isilae vegenakumú nene keza není mino gelekelé oakánegú vi hilaminigave, loko limó.
HEB 4:6 Leza Ómasímini mino gelekelé oakakú vo holatuni gapo nene ha neve. Lá onoimóza, gozapá vo holoakalímini gakó lamaná lo kimi vegená keza gili ahuliake vi hilamamó nenazo,
HEB 4:7 nenemú itína vo holatuni gamena makó moloake, mota lo lukumu gakó nene alika Tevitini agepagú molokago, láa loko limó: Lekeza itína nene Ómasímini anó lupa gilinitamó nene, likigika hize lí iko minamilo.
HEB 4:8 Zosuá nene mino gelekelé oaká numuni apá gihiláa ale utó moloketamó nelina, Ómasímo alika haitó mino gelekelé gamenamú lamilinamó nenazo, nenemú Ómasímo haitó mino gelekelé gamenamú limó neve loko gelenoune.
HEB 4:9 Nenemú láa loko gilitunize: Ómasímini vegenala zuha lelí mino gelekelé oko minoaká holisi makó ha neve.
HEB 4:10 Ómasímo hoza ale asú oake mino gilimó ámina iki vegená makó keza Ómasímo mino gilitó mini milatamó nene hozáini aliliki nivitakutí mini gilikilí iki minamó gelekave.
HEB 4:11 Lá onoimó nenazo, lelitokatí makolímo Ómasímini gakola gili ahulakumú vegená gozapá gínikaha gapo miliki vamó áminaló vokatinazo, Ómasímini mino gelekelé oaká apatoka vo holatune loko amuza molatunize.
HEB 4:12 Ómasímini gakó gele ahuloakakumú makó láa loko gilitune: Ómasímini gakó nene alévolé oko minoakalímini neve. Itó amuzavagi neve. Itó amitá makó agepáa amegesaloka itó agómulaloka sánevetá nene avilegeko noimokitana nenazo, nenetunú hukomo lemeko lemenigi ligikagi itó helisate mapilihavetegi ómuvagi noko helegetoaká noive. Lá oake, áminatunú nene Ómasímo ligikámo geleakaláa itó gele laga oakalímini mogona ale utó moloaká noive.
HEB 4:13 Itó áisi netá mukí ale utó molamó nenazo, Ómasímini avogisaló nene hí netá asuguná oko minative. Aí avogisaló nene netá mukí halakeko nomive. Itó goní hoza alinogo uni vémini avogisaló nene utó okogó neve.
HEB 4:14 Lelí guguni gizoaká ve sipisi iteko minamó makó minoletonoi ve Ómasímini gipala Izesú áisi nene okulumakú iteko noive. Neneló minoletonoinazo, monola loaká nounimó nene ale gikitoko ale minatunize.
HEB 4:15 Itó guguni gizoaká ve sipisite eza gena liviseko láa noigo ánigo ámegeletosá amive. Lelitoka lemekú moloaká netá utó oaká noimó ámináminoko aitoka haitopaitolímini utó imóma nemóza, aitoka lihima hamoláa minamimó neve.
HEB 4:16 Lá onoimó nenazo, netá makolímohe makolímohe omo lovogisaloka noikoma, áisi nasahilí oletoko agika hize lemeko lelémo vatí itive loko leza nasahilila aleaká siá eza gizapa olimiaká noimómaló lehelele vizemiko anititune.
HEB 5:1 Mikasiuka ve lelitokatí guguni giziaká ve napa napa keza Ómasímini vegenakumule loko Ómasiloka utó i amiiki lihimáikumú agepoka liká netá matá guguni gizi amiká amitave liki kilími etó iaká niave.
HEB 5:2 Ve nenémináa kezagi keé lamamó minikanazo, negi nagi gatizá minunike otolova o vunimoláa lelikumú hulu iki milumavate gilitató niave.
HEB 5:3 Nenemú keza keé lamamómave liki, vegenalitini lihimamú itó kezáini lihimáikumú netá matá guguni gizi amiaká niave.
HEB 5:4 Itó ámina hoza ite minamó nene kezáini kigikagutí gakotó negopa, guguni gizoaká ve napa keza Ómasímo kelémo etó okake ámina hoza nene kigizakú molokave. Ámina hoza amelaho Alonani nene gozapá ká emane amunaloka ámináminoko Ómasímo amimóma neve.
HEB 5:5 Itó Kilistó eza ámináminoko ezáamú giligo itekago guguni gizoaká ve napa loló amimóma neve. Nene Ómasímo láa loko lomikago loló imóma neve: Geza nene gipáne noanize. Nénisi nene itínasa nene gelémo utó nomuluve.
HEB 5:6 Itó gakó makó láa loko lo amimó neve: Géisi nene Melikisetekeni avevezahaló oko guguni gizo ameaká ve mino lúaló moloko minanogane.
HEB 5:7 Izesú eza mikasiuka mina gamenaló hilinogo noitotí alémo atiginá oaká zámuzagi mina veloka like sele napa like agómulagutí ive nogoza lemekago voká sipisi lotamó. Lá okago Ómasímini amakuka lemeko minamómave loko gele amimó.
HEB 5:8 Eza Ómasímini gipala minamóza, gopa nene miluma maluma geleloko vitotí Ómasímini gakó gele aleakalímini mogonáa ánigo hee limó.
HEB 5:9 Lá oake, guguni gizoaká ve napa loló itikumú vo milisegeko mina ve loló oake aí gakola gili aliaká a vegená mukitoka keí kugutó vizeaká nekisáa nomitímini améipo loló imó nene,
HEB 5:10 lelí guguni gizo ameaká ve sipisi Melikisetekeni avevezahaló minative loko Ómasímo lotató lá imó neve.
HEB 5:11 Nenémini gakó mukí nemóza, lekelisi geleakatini alínipagi minikago, lo likimitove loko gulumó gena okave.
HEB 5:12 Lekeza gamena hána monó gililiki iva iva iki minatitegi vegená lugáatini tisá lilí alina, etalinamóza, lekeza monó avogisáa nene goha lo lekemeakató mini milikave. Lekeza likigikámini nosá alévoleláa namitató niave. Hanuva aminikó niki minata lelegitó minikave.
HEB 5:13 Aminí niaká nia vegená nene hehe loko minoaká mogona ma gili hee lamanazo, vegená nenémináamú nene namuni niave loko loketatunize.
HEB 5:14 Nosánetá alévoleláa nene olopa vegenalitini mututoni neve. Kagata kigika koloso lamaná okago, netá golesámini itó lamanalímini mogona gili-liki nivake nenémini mogonáa gili vevesiaká nia vegenalitini mututoni lilí inamó neve.
HEB 6:1 Nenemú nene leza lá okove loko Kilistoni gakó avogisáa apí ikú loakalímini nene molokuko neko, gakó amegesáa loloko itinake loakalímini gapo nene miní amitunize. Monó guhaiváa litaha nene nomilinake, gihila nomi hozalotí ligika emane ale viligoaká itó Ómasimú gele alévolé oaká,
HEB 6:2 itó nagamí holoaká gakó haitopaitolímini itó gotóitó ligizani moloko lusa geaká, itó helenosakutí oteaká, itó lihima moloketomo vova vova oaká gakó nanamú goha apí itune.
HEB 6:3 Ómasímo gelekiko, lamaná okikoma, gakó amegesáa makó miní amitunize.
HEB 6:4 Nenémini amitunikumú láa liki gililo: Monolímo nene vegená lugáatini kigika alémo hanatokago okulumakutí nosánetá niki gilinamó, itó Sikalahú ali lá inamó,
HEB 6:5 itó Ómasímini gakó itó alika utó iti gamenámini alévolé zámuzámini lagaváa gilinamóza,
HEB 6:6 Ómasímini vegená nenémináa keza monéna monó ahulatamó nene, Ómasímini gipala goha zohota zaló apiliiki avoza netá lilí itatamó gilitimó nenazo, kigika goha ali viligikiko kelémo atiginá oakaláa nene ma nomive.
HEB 6:7 Mikasi makó nene golinímo gamena gamena zeko minake alémo geha zekago, vegenalite áminaló zuhaina zahaina iaká niago, nosánetáini ale utó molokimiaká noimó nene Ómasímini lusaló nene mikasi amelahitoka gihiláa utó oaká noimóza,
HEB 6:8 ámina mikasiloka liliha gasovagi netakó vizititímo gohogó mikasi loló okikoma usí vizekiko lolímo latitó neve. Mikasimú lumó nene mikasimú negopa, vegenakumú lo moloko noluze, gililo.
HEB 6:9 Nigika lekemenou vegenáise, neza gakó láa loko nolumó nene lekeza lapuluva itave loko geleko lamuve. Lukugutó vizimó nenémini gihiláa lekelitoka utó oloko voko minative loko gele seketigí oko noluve.
HEB 6:10 Ómasi eza ma ale gopa oko lá oko osá amive. Eza hee loko mina ve noinazo, lekeza aikumule liki hozaváa aliake likigika aminatímini gihiláa nene vegenala zuha kilími vatí ake nasahilí ikimiaká amó itó itína nalemó nene ezáa nenemú agatí molaminogo ive.
HEB 6:11 Lekeza mukitoka hamó lelegitó vávani iki lilí ikiko, lehizeletati netá ale lá itune liki ageva iki lakagatagó minoloko noitiko gamena asú itive loko gelenouve.
HEB 6:12 Nenémini gihila nene lekeza migelelé amiki vegená lugáate gili alévolé inake itó goselé kepelemigo legesó iki netá matá lo moloketamó ali aliaká nia vegenalite vilina gapoló nene kemegesaló miliki iliki vitave loko noluve.
HEB 6:13 Nenémini gakola makó lá oko neve: Avalahani nene Ómasímo lo hutake nénisi nene lusa goha gegetoko goha gegetoko inogo uve. Itó okinake geí gagapilamó zuha hize hutilí ogimiká hize hutilí ogimiká inogo uve. Loko lo molotake ve makó iteko minamómámini agulizató lo hukatove loko gilimóza, vitagá oake ezáa agulizató ale alévolé oko lo hutamó.
HEB 6:15 Itó Avalahá eza Ómasímo láa loko lo molota gakokumú goselé apelemigo legesó oko minoloko itikeve loko ámina gakolímini gihila ale lá imó.
HEB 6:16 Vegenalita ligizani iteko ve makolímini avogisaló ale alévolé oko lo hukoaká gakó nolinake lelikutí ite mina vémini agulizató lokuko, pelesa zeaká gakó nene utó aminogo ive.
HEB 6:17 Ámináminoko Ómasímo eza limitove loko lo mololeta netakumú nene Ómasímo genezala ale viligoko haitó gakó litihe liki kagata losi gilikatave loko agikatunú giligo alévolé okago limó neve. Nenémini mogonáa ale utó molatove loko lo moloketa netalímini gakolímini amupiló ale alévolé oko lo hukoaká gakó nene miní amimó.
HEB 6:18 Lá imó nene eza soza saza gakó nomimó mina vémo ale alévolé oko gakó lositá limó nene hize oteake amekago nene, aí amakuka golisi oko halá guni vegená lezagi nene netá matá ale vavá oletamó nenémini gihilamú amuza moloko alitune loko gele minatune loko lá imó neve.
HEB 6:19 Ale vavá oleta netakumú logoliza vizeko ageva oko nounitímo ligikámini lukesavate loló oko noike guguni giziaká ve napate monó zavusavegú ímeha gó agikagú itiaká amómáminoko okulumakú Ómasímini avogisaló lelémoko iteaká noive.
HEB 6:20 Neneloka lelikumule loko ale goí olimiaká ve Izesú áisi nene ale goí o mololetoko voko agikagú vo hola ve Melikisetekeni avevezahaló lelí guguni gizoaká ve loló oake alévolé oko mino lúaló moloko minanogo ive.
HEB 7:1 Melikisetekeni mogonamú lo likimitoze, gililo. Eza nene Saleme numutoka agulizaki ve napa itó Ómasi napámini guguni gizoaká ve minamó. Lá noigo Avalahage kugulizaki ve gala véini kipili gizatotí atiginá niago, Melikisetekege viki gapoló hotu likasike eza Avalahani nónohá zetamó.
HEB 7:2 Lá omikago, Avalahá lovagutí vauna netá alekamó nene gatoko gona moloake netá 10 10 minakutí hamopamó nene Melikisetekeni amimó. Itó Melikisetekeni agulizalímini mogona lelí gakokutí nene hee loko minoakalímini agulizaki ve napave. Itó Saleme apalímini agulizaki ve minakeve loko, agulizá makó lelí gakokutí nene hulu Guivahanive loko neve.
HEB 7:3 Melikisetekeni izolahiko amelahiko itó avolage keí kugulizá nene monó gotolaú luhuva gizinamamóma neve. Keí mogonamú vitagá iki iki ali utó milamamó neve. Eza minoko aleko imó nene apí imoláagi minamimó itó hilimoláagi minamimó nenazo, eza Ómasímini gipalagitana minake guguni gizoaká ve miní ameko mino-loko voko minamó nominave.
HEB 7:4 Imane gili guni iki gililo. Melikiseteké nene ve napa loló oko noigo, avoteho gihila Avalahá eza ve iteko minamó nenémo lovagutí vauna netá lamanakó gatoko gona moloake netá 10 10 minakutí Melikisetekeni hamopamó amimó neve.
HEB 7:5 Livaini agapilamola lugáa guguni giziaká ve lilí iki mina ve keza Avalahani zuha lilí amó nemóza, kigive kagavegutí netá matáini mukí omolamó 10 10 minakutí hamopamó ali alitave liki li mila gakó ali nupa iki lakutí nene li hukikitiki lamó neve.
HEB 7:6 Lá onoimóza, Melikiseteké eza nene Livaini mulusigutí utó ami vémo nene Avalahani netá matala mukí 10 10 minakutí nene hamopamó gopa alimó. Lá noike, Ómasímo netá lamaná gimitove loko lo molota ve Avalahani nene nónohá zetamó.
HEB 7:7 Itó iti mina vete limi mina vegená nónohá zikimiaká niakumú nene makolímo ma gelemuve loko lamitimó nenazo, nenemú Melikiseteké eza Avalahani avilegeko ve napa minamó neve loko gelenoune.
HEB 7:8 Lugaloka nene guguni gizi amiaká nia ve keza miniki hilitamó nenete vegenalitini netá matáini 10 10 nekutí hamopamó aliaká niave. Itó lugaloka ámina netá 10 10 nekutí hamopamó ali ve Melikisetekekumú nene eza hili gakó itó agapilamó zuhatini gakó ma nominazo, eza minoloko voko minoaká noi veve liki luhuva gizinamó gelekave.
HEB 7:9 Neza gelekugo lá okave. Livaí eza avolahini agupeuka ha noigo, Melikisetekeki hotu li lomala niasigo, Avalahani liví nene ale amimó nene Livaini amimó geleneive. Lá okago, Livaí eza vegenatotí henoni 10 10 nekutí netá hamopamó aliaká a vetini avóipo mina vémo Avalahani amatoka minake ámina netá nene Melikisetekeni ale amimó gelekave. Itó Livaiki aí agapilamó zuhagi guguni giziaká ve lilí amó mukitó nenete Melikiseteké mota Livaini avilegekave liki linamó gelekave.
HEB 7:11 Livaini agapilamó zuhatini guguni gizoaká hozámini gizapaló nene Ómasi eza Mosé lo hukoko li gakó nene Isilae vegená kimimóza, ámina guguni giziaká ve keza gapo velemó nenémo vo milisegeko minatuni netá ale utó ilina, alika guguni gizoaká ve makó haitolímini Melikisetekeni avevezahaló nanamú utó iline. Guguni giziaká ve Alonani agapilamó zuha minamó nenete lilími vatí ita lelegitó minaline. Lá onoimóza, Izesú utó oake eza Alonani avevezahaló oko minamive. Eza Melikisetekeni avevezahaló utó imó neve.
HEB 7:12 Nenémini mogona makó lá oko neve: Guguni gizoaká hoza litaha senisim oko gosohá makó ale utó itove loko lonoimó nenazo, Ómasímini avogisaló vo holoakakumú lo hukoko li gakó ámina iki senisim ikiko, gosohalímini makó utó itive loko lonoimó neve.
HEB 7:13 Lo hukoko li gakó nenémo Izesutoka vo alekago, eza guguni giziaká zavusavegú hoza ali ve Livaini agapilamolaloka likita vetini mulusigutí utó amimó. Izesú nene haitó mulusigutí utó imó nene ámina mulusigutí ve makolímo guguni giziaká zavusavegú hoza alesá amimó neve.
HEB 7:14 Guivahanite eza Livaini zuhagutí negopa, agunala Zutani zuhagutí utó imó neve loko mota gele asú oko gelenoune. Itó Zutani agapilamó zuha keza guguni gizi amiaká hoza alitakumú nene Mosé gakó makó lonamimóma neve.
HEB 7:15 Itó guguni gizoaká ve gosohámámini mogona makó lá oko utó okave. Guguni gizoaká ve makó Izesú eza Melikisetekeni avevezahaló utó okave.
HEB 7:16 Eza guguni gizoaká ve loló imó nene Livaini agapilamó zuhagutí utó inigave liki li hukiki linató negopa, eza alévolé oko minoakalímini zámuzaló guguni gizoaká ve minamó minokave.
HEB 7:17 Aikumú nene monó gotolaú nene géisi Melikisetekeni avevezahaló guguni gizoaká ve mino lúaló moloko minanogo ane liki luhuva gizinamóma neve.
HEB 7:18 Nenemú Mosé lo hukoko li gakó nenémo vo milisegeko minatuni netá ma ale utó oloko vamimó nenazo, helegaloka guguni gizoakalímini gakó gozapá limó nene amuza nomitó gihila makó utó amimole loko ale otopá zimó.
HEB 7:19 Itó helegaloka nenémini avilegetigí oko guguni gizoaká gosohakutí netá lamanakumú ageva oakalímini gihiláa ale utó molamó nenémo gapo velelimikago, Ómasímini avogisaloka voaká noune.
HEB 7:20 Gosohá guguni gizoaká nenémo Izesutoka utó imó nene Ómasímo ale alévolé oko lo hukotató alévolé zámuzalagi utó o amimó. Goí iki guguni giziaká ve keza Ómasímo ale alévolé oko lo hukoko lamitó guguni giziaká ve lilí iki minamóza,
HEB 7:21 gosohá imane nene Ómasímo ale alévolé oko lo hukotató Izesú eza guguni gizoaká ve gihiláa loló oko noive. Aí luhuva gakó Ómasímo lo amimó nene lá oko neve: Guivahanímo ale alévolé oko lo hukake géisi guguni gizoaká ve mino lúaló moloko alévolé oko minanogane loko li gakó nene ahulaminogo ive.
HEB 7:22 Mogonáa nenéminoko minokago, Izesú nene lo múnaheaká gakó gihilámini ale alévolé iti ve loló imó neve.
HEB 7:23 Itó goí iki guguni giziaká ve keza nene hoza miní amiki aliliki nivake hili vivi amó nenazo, ámina hoza agepaló alita ve mukí minamó.
HEB 7:24 Lá inamóza, Izesú alévolé oko minoaká ve minoakeve loko guguni gizati hoza nene miní ameko mino lúaló moloko minanogo ive.
HEB 7:25 Nenemú alévolé oko minoakakú noi vémo nene gamena gamena lelikumule loko Ómasiloka voká loaká noinazo, aikumú gele alévolé unikeve loko Ómasímini avogisaló voaká nouni vegená vatí oko lugutó vizeloko voko minatimó neve.
HEB 7:26 Lelémo guni guni oaká vele Izesú nene lelí guguni gizoaká ve napa noimó nene etokave. Eza apazá keké vizeko minoko lihima nomimó agika gizopa lo minamó eza golesa netá aliaká a vegenakutí etó oko minake, okulumá avilege asú oko nomina ve nenémináámo hoza lá oko aleaká noimó nene etokave.
HEB 7:27 Áisi nene guguni giziaká ve napa litahagitana nomive. Keza gamena gamena ganá kezáini lihimáinimú ganatilisi guguni gizi amiake alika vegenalitini lihimáinimú giziaká niamóza, hoza nenémináa aliti mogona Izesú nene lihimavagi minamikumule loko nomimó. Eza agika agupeva nene lehizetake guguni hamó nene gizo amekago voko asú imó.
HEB 7:28 Mosé lo hukoko li gakotó nene vegená kigikámo gopa i vegená nene guguni giziaká ve minatave loko gopa loketamóza, Mosé lo hukoko li gakó amupiló nene Ómasímo ale alévolé oko lo hukoaká gakó nenémo gipala alémo etó okago, áisi nene guguni gizoaká ve minoloko voko mino lúaló moloko minatikumú vo milisegeko minamó neve.
HEB 8:1 Gakó nolumó nenémini gotola ale nupa oko lá oko neve. Lelí guguni gizoaká ve napa eza veletoka okulumakú Ómasímini golivagi holomaló amakuka agizani lamagaloka voko noive.
HEB 8:2 Eza apazá zagusave itó monó seli numuni gihiláa nenegú lelikumú Ómasiloka loaká noimó nenémo guguni gizoaká hoza loló okave. Ámina zagusave gihilama nene mikasi gomopalaló monó seli numuni vegenalite gemokopa, Guivahani ezáa ale utó imó.
HEB 8:3 Guguni gizi amiaká ve napa mukitoka keza iza goula nosá gizi vatá iaká itave liki kilími etó amó nenazo, nenemú lelí guguni gizo ameaká ve Izesú ezagi Ómasi guguni gizo amitive loko lonoi ve minamó.
HEB 8:4 Itó mikasiuka Mosé lo hukoko li gakotó Livaini mulusigutí guguni giziaká ve nene hanuva niamó nenazo, Izesú eza keí mulusigutí utó amimó nenazo, eza itínasa mikasigú minamó nelina, lihimatemú guguni gizoaká ve minamiline.
HEB 8:5 Keza monó numukú hoza aliaká niamó nene hanuva avevezaha neve. Gihiláa nene okulumakuka neve. Nenémini gakola makó nene monó gotolaú lá oko neve: Mosé eza monó seli numuni gitove loko noigo, Ómasímo láa loko lo amimó: Gelenape. Agokaló noako ametamenía gelepizumó nenemáminoko netá mukí loló ozo loko lotamó.
HEB 8:6 Gosohá lo múnahi gakó iteko nemó nene ezáa gosohá lo mola gakó iteko nemó nenémo guhaiváa loló omikago ale utó molamó nenazo, ámina seli numuni gitikumú láa loko lotamóza, imane nene Izesú eza Ómasigi vegenaki kelémo apizitove loko lo múnahi gakó gosohá nenémo iteko nene neve. Áminámini oko guguni gizoaká hoza ezáa aleaká noimó nenémo iteko mukí guguni giziaká vetini hozanini kivilegekave.
HEB 8:7 Gozapá lo múnahi gakó minamó nenémo vihelé lo minamó nelina, alika makó utó itive loko gakoláa utó amiline.
HEB 8:8 Lá onoimóza, Ómasi áisi nene Zuta vegenakumú gele golesa oake, lo múnahi gakó gosohakumú láa loko limó nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Minoko gamena makotó nene Isilae vegenaki itó Zuta vegenaki lo múnaheaká gakó gosohá makó ale utó oketatove loko Guivahanímo loko limó neve.
HEB 8:9 Gosohá nenémo gozapá avóike Izipi mikasiukatí kelémoko atove loko kigizató alu gamena kezagi lo múnaheaká gakó moloketu gakokitana nomive. Keza lo múnaheaká gakó litaha nenémini agikagú ali hehe liki minamago, nénisi ánigo ahuloketumó neve.
HEB 8:10 Itó alika Isilae vegenaki láa loko gakó lo múnahinogo uve: Neza lo hukoaká gakónéa kagatagú molokugo liminogo ive. Lá okoko kigikagú luhuva gizokugo minatize. Neza Ómasinini minatoze. Itó keza vegenáne zuha minataze.
HEB 8:11 Lá okiko ámemena niamó itó iti minamó mukí keza nenikumú gili asú iki gilitamó nenazo, nenemú ve makolímo agivelahinihe itó ahalulahinihe geza litá oko Guivahanímini mogonáa gele hee lozo loko monó lo ameko lainim-otaminogo ive.
HEB 8:12 Lá okomú gilinigave: Neza nigika hize kiminake golesa netáini ahuloketanogo uve. Itó lihimáinimú goha nagata ma geleminogo uve loko Guivahanímo lokave.
HEB 8:13 Itó Guivahani eza lo múnaheaká gakó gosohalímini gakoláa láa loko like, gozapá minamó nene mota litaha lokave loko limó neve. Itó netá litaha hulupa lo vi netalímo haha ititó neve.
HEB 9:1 Lo múnaheaká gakó litahagú nene Guivahanímini avogisaló gupá ze ameaká gakó minamó, itó imane mikasiuka monó seli numuni gemó
HEB 9:2 nenémini gakola lá oko minamó: Ámina seli numukú nene sahaza makó hizi hukamó makó avogisaló minamó, agulizá apazale liki lamó, nenegú nene lamu ló hána itó holoma agisavagi minamó, itó holoma amupiló nene Ómasímini avogisaló milina peleti nene minamó.
HEB 9:3 Itó voko agika makó ímeha gotunú hizi hukamó minamó, agulizá apazá gihiláa etole loko minamó.
HEB 9:4 Nenegú nene anuvagi paulá guguni gizoaká holoma makó golitunú lilí amó nene minamó. Itó golitunú hitina pokisi nene lo múnaheaká gakolímini pokisi minamó. Áminagú laisigitana netá agulizá mana nosalímini somo nene golitunú lilí inamóma nene minamó. Itó Alonani hánusa sisiváagi nene minamó. Itó gatapa gehani losiló nene gapo lota gakó luhuva gizokago minamó.
HEB 9:5 Veletó nene Ómasímini lapanalímini avevezaha netá kogokénagi netá ageló nenéminoko lositá keza pokisimámini amupiló lihima gilatoakakumú golani hepa hepa iaká ató nene kogokénatunú ali hitikasike minasimó. Nenémini gakola hána okative loko miní ameko lo asú amitove.
HEB 9:6 Netá nenéminiki milikago, nego, numuni avogisa nenegú nene guguni giziaká a ve keza gamena gamena itiki hozanini aliki miniaká amóza,
HEB 9:7 apazá gihiláa etole loko mina numuni agikagú nene guguni giziaká vetini ve napa ezáagó melekeni makolímini agikagú nene gamena hamó zupa iteaká imó. Lá oake meme izatini itó pulumaká izatini golani aleneikegó itike ezáa lihima itó vegenalitini lihimáini gopa alinamó nenemule loko lihima gilatoaká holomaló golanima hepa hepa imó.
HEB 9:8 Ámina netalímini mogonamú nene Sikalahulímo láa loko lo nolimive: Seli numuni nene ha neiko apazá gihila etó onoi zavusavegú Ómasímini avogisaló vo holatuni gapo koló o gesá amimó neve.
HEB 9:9 Itó ámina seli numuni minamó nenémo imane gamenaló Izesú loló oaká noi netalímini avevezahaváa neve. Nene ánigokinake nene apazá seli numukú iza goula nosá guguni gizi vatá iaká nenémo Ómasímini monó lituni vegená ligikagú vihelé lo miniko minatuni netá ale utó amitimó neve loko gilitune.
HEB 9:10 Nenémo lugupeloka li mila gakó nenegó neve. Itó zahí nagamí itó lugupe nagamí zeaká nenémini gakoláa neve. Nene Ómasímini gakotó utó okago, vegenalite ámegetiliki viki niko alika Kilistó lo múnaheaká gakó gosohá utó itive loko lo hukoletamó neve.
HEB 9:11 Lá onoimóza, Kilistó áisi nene netá gihiláa ale utó inogo molamó nenémini guguni gizoaká ve napa utó imó. Lá oake seli numuni haitolímini nene vo milisegeko minamó itó gihiláa lamaná minamó itó kigizanitunú gemamó itó imane mikasiuka nomimó nenegú itimó nene
HEB 9:12 eza memegi pulumakalitinigi golani negopa, ezáa golaníagi apazá etó oko mina apakú gamena hamó itike meinavate hizeko gologí oletati gapo vilimó nenémo alévolé oko mino lúaló moloko minanogo ive.
HEB 9:13 Memegi pulumakalitinigi golani itó pulumaká akalevámini lanía nene golotuva mogona alina vegenatoka hepa hepa iake kugupeloka holokimikago, vihelé igo minamó.
HEB 9:14 Lá okanazo, Kilistó eza nene mino-loko vova vova oaká Sikalahulímo hize lé otago, ezáa agika agupe avasavagi minamó nene Ómasi lehizemiake, lélisi oko moloko oaká uhá netá hutuváa ligikagú gímizimó nene Kilistoni golanímo aleko iteko nagamí zeko lelémo vávani okiko, alévolé Ómasi gelekeleláa otanogo une.
HEB 9:15 Nenemú nene Kilistó eza lá oake, lo múnaheaká gakó litaha nenémini gizapaló minunike lihima ale utó mulunikutí akagá oletatove loko hilimó neve. Lá okamó nenazo, Ómasímo sele lo kimi vegená keza alévolé oko minoaká helisa henoni alitave loko lo moloketamó nene ali lá itave loko Ómasigi vegenaki kelémo apizeakakumú lo múnahi gakó gosohá ale utó mololimikave.
HEB 9:16 Helisa henonímini gapováa lá oko neve. Izegipatini améipo hilimómámini mogona utó o lamaná okagogó helisa henoni alita gapo koló itive.
HEB 9:17 Gosohá agómulagi noiko, helisa netalímini gakó nene hanuvagó minanogo ive. Helekiko, améipini netá matakumú luhuva gizina gakó nene gihila zekiko, helisa henonima gona miliki alinigave.
HEB 9:18 Nenemú ámináminoko lo múnaheaká gakó litaha nenémo pulumaká ahe memetini golani lepikagogó vo alimóma neve.
HEB 9:19 Nenémini mogona lá oko neve: Mosé eza lo hukoko li gakó luhuva gizamó nenémini gakola lo keme asú oake, pulumaká izatini itó meme izatini golani nene nagamiki ale gopa oake, sagelegelegitana netató nene meme izámini zopova golohatunú molo likeake, nenetunú nene ahipí zeake, lo hukoko li gakolímini pepaló itó vegenatoka hepa hepa imó.
HEB 9:20 Lá noike, Ómasímo lo múnaheakalímini gakó lo hukoleketamó nene golani imanémo ale alévolé oko minative loko lo kimimó.
HEB 9:21 Mosé nene monó seli numuni nemó itó apazá hozámini netá matá nemó nene lá oko ahipí zeto asú imó.
HEB 9:22 Itó lamaná Mosé lo hukoko li gakotó netá mukí otigí nene memetini itó pulumakalitini golanitunú ale guluví loaká noimó neve. Golani lepinamató nene lihima gilatoakaláa ma nomive.
HEB 9:23 Netá matá gihila okulumakú nemó nenémini avevezahaváa nene gaha-namatini golanitunú nenéminiki nagamí ziki ali guluvitatave loko lonoimó nemóza, okulumakú iteakalímini gapo gihila nene guguni gizoakalímini etó oko haitolíminitunú nagamí zeko ale mokoná lative loko lonoimóma neve.
HEB 9:24 Nenemú nene Kilistó eza apazá zavusave kigizanitunú gemó itó netá gihilámini avevezaha minamó nenegú nene vo holonamive. Eza okulumakú iteake Ómasímini avogisaló lelikumule loko hize lé oletati hoza nene aleaká noive.
HEB 9:25 Zuta vetini guguni giziaká vetini ve napa áisi meleketó meleketó gamena hamokó zupa apazá numukú voaká noive. Lá noike, ezáa golaníatunukopa, hanuva netalímini golanía aleake iteaká imóza, Kilistó eza agika agupéa gamena gamena ahuloletamó nelina, eza mikasímini guhaiváa utó itotí emane heleloko ova ova oko komasí minamiline.
HEB 9:26 Lá onoimó nenazo, Kilistó ezáa agika agupéa nene lelikumule loko ahulanogo gamena mukí itemimóma neve. Áisi nene Ómasímo mola gamena asú inogo noigo gamena hamokó ezáa agika agupéa nahuliko, lihimate asú itive loko utó imó nene asú o lamaná okave.
HEB 9:27 Vegenalita gamena hamokó hilitune loko itó alikáa lihimatemú goní inogo une.
HEB 9:28 Ámina oko Kilistó eza mukí vegenalitini lihimaváini aí amupiló itekago, agohí geake Ómasi guguni gizo amike hilimó. Itó lihimate asú itive loko negopa, eza kogoliza viziki ageva iki miniaká nia vegená kugutó vizeaká hoza ale lutigitove loko alika goha utó inogo ive.
HEB 10:1 Mosé lo hukoko li gakó nene makó gihiláa alika utó ititímini avevezahaváa neve. Gihila lamaná nomive. Nenemú guguni giziaká ve napa keza Mosé lo hukoko li gakotó kilisimasiló kilisimasiló guguni áminámini ikigó giziaká niamó nenémo Ómasímini avogisaló viaká nia vegená nene monéna vo milisegeko minoaká gapo velesá ale utó amimóma neve.
HEB 10:2 Ómasi gupá zi amiaká nia vegená nene monéna kigika ale gizopa loketamó nelina, ligikagú lihimate nomimó nominune liake guguni gizoaká nene ahulaline.
HEB 10:3 Lá onoimóza, guguni gizoakakú memetini itó pulumakalitini golani lekemó nenémo lihimaváini asú oakaláa ma nominazo, guguni gizoaká nene kilisimasiló kilisimasiló nigizago, lihimaváinimú goha giliaká niave.
HEB 10:5 Nenemú nene Kilistó mikasigú limitove loko noike ezáa agupe guguni gizatikumú nene amelahini lo ami gakó nene monó gotolaú láa liki gizinamóma neve: Guguni gizo gemeaká nene haitopaitolíminimú gumu helemive. Lá okaninazo, nugupe ale vavá onetanimó neve.
HEB 10:6 Haitopaitó izatunú apiliki saga liki guguni giziaká amó nene ánigo lamaná osá amane. Lihimavate asú itive loko guguni gizoakakumú ma gelesá amane.
HEB 10:7 Lá okago, láa loko lumó: Gelenape. Ómasi geza litanitoka molatanitoka itove loko nouve. Lo hukoko li gakolímini luhuvagú není gakó gizonoitó alitove loko nouve.
HEB 10:8 Iza guguni gizo gemeaká haitopaitolíminimú gelesá amane loko, itó haitopaitó izatunú apiliki gé liake lihimavate asú itive liki guguni giziaká niamó nene ánigo lamaná osá amanimó neve loko limó nene, ámina guguni gizoaká hoza nene Mosé lo hukoko li gakotokó giziaká akumú limóza,
HEB 10:9 némika loake Izesú miní ameko láa loko limó: Ómasi geza litanitoka molatanitoka itove loko nouve loko limó nenazo, lihimate asú iti gapo litaha nene ale otopá zeake, gapo gosohalímini nene ale utó imó.
HEB 10:10 Nenemú Ómasímini gakotó Izesu Kilistoni agupe nenémo guguni gizokago, leza mukitoka ligika ale guluvitokago nounimó nene goha aleminogo ive. Mota alekago monéna asú onoive.
HEB 10:11 Zuta vetini guguni giziaká ve mukitoka keza gamena gamena hozanini aliki oti minake guguni giziva giziva iki miniaká niamóza, nenémo nene vegenalitini lihimáini gilatoketosá amive.
HEB 10:12 Lá onoimóza, Kilistó nene lihimate asú itive loko ezáa golanitunú guguni gizokago, asú okamó nenazo, nenémini amupiló goha lá aminogo ive. Itó lá oake, Ómasímini agizani lamagaloka mitó minamó.
HEB 10:13 Neneló Ómasímo gala veva agisa lapuvauka kelémo molatikumú ageva noive.
HEB 10:14 Ligika avasavagi lelémo etó oaká gapoló voaká nouhá vegená nene guguni hamó gizoake, lelémo vo milisegeko minatuni gapoló molokago, lutegekamóma neve.
HEB 10:15 Itó Ómasímini Sikalahulímo ezagi ámina gakó nene lamaná gihila neve loko lo utó oko lo lemekamóma neve. Aí gakola monó gotolaú lá oko neve:
HEB 10:16 Alika gamenaló lo múnaheaká gakó lá oko ale utó moloketatove loko Guivahanímo láa loko nolive: Neza nene lo hukoko lu gakó nene kigikagú molokimikugo, lemekago, kagatagú luhuva gizokugo minatimó neve.
HEB 10:17 Loko loake, áminaló miní ameko láa loko live: Golesa netáinimú itó lihimáinimú goha geleminogo uve.
HEB 10:18 Nenemú lihimate mota ahulonoitó nene netá golesamú guguni gizoaká nene áminagó oko asú o lamaná okave.
HEB 10:19 Nenemú nigivénegita, Izesuni golani nenémo gahe segelimikago, leza Ómasímo apazá minoaká noitoka ititunikumú ligika nene vávani oaká noive.
HEB 10:20 Monó zavusavegú ímeha gó nene aí agupémini avevezaha minamó nenazo, nenémo zeko hoú lo losi noigo Ómasímini amatoka voakalímini gapo gosohalímini itó alévolé oko minoakalímini ezáa ale koló oletamó nenazo,
HEB 10:21 itó eza iteko voake, guguni gizoaká vele napa loló oake, Ómasímini vegenala zuha lelí gototeló gizapa ve noinazo,
HEB 10:22 nenemú eza gele alévolé unitímo ligika vávani onoiko, soza ligikagi minaminake, itó lihimategi nominuko gena livisi netá nene aí golanitunú holomikago, ligika vávani ominiko, itó lugupe nene nagamí agómula ominatitunú nagamí zelimikiko noinake Ómasímini avogisaló anititune.
HEB 10:23 Lá noinake, leza gakó lo molató amegesaló moloaká ve noinazo, ageva nouni netá nene lagata losi pasi amoko ale gikitoko gizapa oko minatunize.
HEB 10:24 Itó ligikatunú nasahilí oko ligika eza amiko eza amiko inake, netá gihila loló oakakumú eza alémo vatí iko eza alémo vatí iko oko minatune loko ligika ale vávani oaká gapomú vitagá oko minatune.
HEB 10:25 Lá inake, monokumú alegesá oakakú vegená lugáate isá amake amanapa iki miniaká niamó nenémini aminake, eza ale kii lotiko eza ale kii lotiko itunize. Guivahani ati gamena mota alitokanazo loko gele mininake amuza moloko nenémini itunize.
HEB 10:26 Nenémini amitunikumú láa liki gililo: Leza Ómasímini gakó gihiláa nenémo ligika hize hanatokiko, golesa netá nene goha lagata geleko alémo etó oko ale minukoma, lihimate asú itive loko guguni gizoakaláa makó ma nomive.
HEB 10:27 Nenegopa nenémini lihimaváa golivagi napa ló agénahunámini lehelele viziko ageva minanogo une. Ló guluma nenémo Ómasi lova ali amiaká nia vegená nene akohú kipilinogo ive.
HEB 10:28 Ve makolímo Mosé lo hukoko li gakó avutá okago, ve losive makolehe itó lositakó ahe aí gakola likago, aí mogona golesa utó okago, miluma gilitamake litá iki apili hiliaká niave.
HEB 10:29 Nenémo genavagi otigí oko nemóza, ve makolímohe makolímohe Ómasímini gipala ale mumusopa zitimó, itó apizeko múnaheakalímini gakó gosohá ale alévolé oaká golani lepimó nenémo agika ale mokoná lamó nenemú ánigo ha gele gele itimó, itó nasahilí olimiaká Sikalahuni nene aleko letatimó nene, Ómasímo nana otatimó neve. Eza goní napa genavagi inogo ive.
HEB 10:30 Gilinahe. Lihima kemeaká nene není hozámini ago helegáa neve, itó apasoaká nene nezáne inogo uve loko li vemú gelenoune. Itó Guivahani eza vegenala zuha keitoka gakó hoza aleko gona moloketanogo ive loko li vémini mogona geleaká nouhá nenazo, litaha gapoló atiginá oko vitunikumú goní aminogo une loko litupe. Íi.
HEB 10:31 Gamena napaló alévolé oko minoaká Ómasímini agizakú holoaká nene genavagi netá nekumule loko noluve.
HEB 10:32 Lekeza gozapá Kilistoni gakó ganá gelekumú goha gililo. Gamena nene zupa likigikagú nene Ómasímini liví nenémo hize hanatolikimikago, miluma malumámini agikagú minake Izesukumú génopa hoza aliki alévolé iki minamó.
HEB 10:33 Itó lekeza miluma netalímo lukumupiló itekago, gopoguni mililikitake lokovoza hiliti netá lilí ilikitinamó. Itó gamena makó lekeza nene likigive lakagave netá nenémináa lilí nikitago lekezagi miní amiki miluma gilikitamó.
HEB 10:34 Likigive lakagave nene monokumule liki nagá numukú ahulikimikago, keikumule liki mulutini gitihiná imóma neve. Itó monóini nomi vegenalite henokanotini ipá i alikago nene, likigikámini henoni lamanaláa alévolé oko mino-loko voakalímini okulumakuka molonoune liki giliake, lokogoliza viziaká amóma neve.
HEB 10:35 Lá iki minamó nenazo, itína nene Ómasimú gele zageakatini ahulamilo. Nenémo minoko alika meinava napa ale utó oleketanogo ive.
HEB 10:36 Ómasímo lititoka molatitoka oko moloko inake netá ale vavá oleketamó nenémini gihiláa alika alitune liki lekeza genavagi netalímini agikagú hulu iki minalo.
HEB 10:37 Izesú lelí hozámini meinaváa liminogo goha atikumú monó gotolaú luhuva makó láa liki gizinave: Gamena alínipa makó neve. Nene asú noigo anogo ize. Ative liki lina ve nene mino otoha amoko litá oko anitinogo ive.
HEB 10:38 Lihimáini nomi vegenáne nenete gili alévolé atímo alévolé iki miniki aliki inigave. Itó makó keza ahuliiki atiginá iki vitamó nene keikumú gelekugo laga niviseminogo ive loko Guivahanímo limó neve.
HEB 10:39 Itó leza keé lamunike goselekaselé oko monó ahulunike lapuluva oaká gapómini mututoni noamune. Lélisi nene Izesunimú gele alévolé okunike lemeni lugutó vizeakalímini mututonáa noune.
HEB 11:1 Ómasimú gele alévolé oakalímini mogonáa lá oko neve: Netá matakumú lagata losi gelemoko ageva oaká nounimó nene alitune loko gele seketigí o minatune, itó ánigamuni netakumú ageva oaká nounimó nene ale ligizakú itune loko gele hamokó itune.
HEB 11:2 Avotege lugáa gozapá miniki aliki amó nenete Ómasimú gili alévolé iki miniaká amó nene Ómasímo ánigokago lamaná oaká imó.
HEB 11:3 Gozapá nene Ómasímini gakotó mikasiuka netaki okulumakú netaki ánigoaká nouni netá nene ánigamosalagutí utó imó neve loko gele alévolé unikeve loko gele hee loko gelenoune.
HEB 11:4 Atani gipala Epoló gele alévolé oakala minakeve loko Ómasi guguni gizo amimó nene Ómasímo ánigokago, lamaná okago, uvolaho Kaini nene ánigo goselé imó. Epoló gele alévolé oakala nene Ómasímo ánigokago lihimala minami ve minake, guguni gizo amekago alimómámini mogona neneló ale molamó. Itó Epoló helekamóza, gopa gele alévolé oko mina gakó imane lo lemeaká noimó gelekave.
HEB 11:5 Enokú eza gele alévolé oaká ve minamole loko Ómasi eza ánigo lamaná oake heleaká nene aitoka utó amitive loko gosohá agómulagi okulumakú alémoko itimó. Lá omikago vegenalite aikumú vitagá amó. Itó velesá itenamigo aí mogonamú nene Ómasímo Enokuni ánigo laga imó neve loko utó onoimóma neve.
HEB 11:6 Nenemú láa loko gilitunize: Ómasi eza noive loko itó aí mogonamú amuza moloko vitagá ituni vegená nene meinava limitive loko ligikatunú gele seketigí okogó aí amatoka voakaláa nenazo, gele alévolé oakate minamitimó minokukoma, Ómasímo ánigatimó ma ánigo lamaná amitimó neve.
HEB 11:7 Noá eza gele alévolé oaká ve minamómave loko Ómasímo alika ale utó iti netá velesá ánigamigo, goí oko gakó agata aleko lo amekago, Noá nene Ómasimú goliva gilike vegenala zuhagi gosohá minatave loko nene loake, nagamikú lape sipisi loló imó. Lá noike, mikasiuka vegenalitini lihimáinimú goní ita mogonamú lo utó oake, lihima asú omikago minoakalímini gihiláa Ómasimú gele alévolé unikeve loko aleaká unitímini gihiláa nene ale utó imó.
HEB 11:8 Ómasímo mikasi makó geí helisa henoni minative loko lehizegetatoze, geza mikasiga ahulokoko makotoka voko minatane loko Avalahani lo amekago, Ómasimú gele alévolé oakeve loko gele aleake mikasi nenemupe nenemupe limó nene gelemike, gele gopa oake gopa vimó.
HEB 11:9 Gele alévolé oaká ve minoakeve loko mikasi ánigo molotamó neneló vike aniteake, gutá minake, seli numuni moloake minake, ánuvanegú ako minamó. Gipala Isaká itó aí gipala Zakopó keza ámina lo moloketa netá ali lá itái ve minasike ámináminiki seli numukú miniaká asimó.
HEB 11:10 Avalahá eza alévolé lukesavagi apá makó utó itive loko Ómasímo vogunahana moloake ale utó mola apakumú ageva oko minamó.
HEB 11:11 Venala Salá eza gohuna vená noike, Ómasimú gele alévolé oakalímini minoakeve loko gelehosi moloake izegipala getati gamena asú okago, zámuza amekago, izegipa agatupagi minamó. Ómasímo nene agómulaló lo molomikago gihila zeaká noi vemámo lo utó molokave loko gele seketigí oake nenémini imó.
HEB 11:12 Itó nenemú nene hele vegenakitana mina ve hamokutí hize hutilí oakalímini zámuzáa asú oakakú agapilamó zuha hizi hutilí amó keza okulumatoka sonohí minoloko voko oko noimó nenémini avevezahaló, itó age nagamí agataló emane getani nemó nenéminoko vegenalita gatoko gato asú amoakalímini avevezahaló utó iliki vamó.
HEB 11:13 Ámina vegená mukitoka Ómasimú gili alévolé iki minake miniki hili vamó keza ale vavá oketa netalímini gihila nene velesá alemake, hanuva hotó nego ánigiake, kogoliza viziki ali kamatoka milamó. Lá iki minake, leza mikasiuka hanuva veno ve gutá noune liki gelemó.
HEB 11:14 Gakó némika liki liaká nia vegenalite gotó apáini gihila makó ali utó milanigi kigikagú giliki minamómámini mogona mota utó okave.
HEB 11:15 Lá iake, keza numuni apáini itó mikasinini ahulakumú miluma makó giliki lá amamó. Ámina apakumú kivisekago nelina, atiginá iki anigi hanuva aline.
HEB 11:16 Lá onoimóza, keza nene numuni apáini lamanaláa makó alinigi nenemukó gelemó nene okulumá apakumú gelemó neve. Ómasimú nene Ómasile liki likago, gelekago agoliza napa vizekave. Nene ezáa numuni apá makó okulumakú ale utó moloketakumú geleneike agoliza vizekave loko gelenoune.
HEB 11:17 Itó Avalahá eza Ómasímo amekú mola gamena nene gele alévolé oaká ve minoakeve loko gipala Isakani apeleko gizatove loko gele vávani imó. Ezáa agapilamó zuha hizi hutilí itave loko Ómasímo lo molota gakó nene ale ali ve minamóza, gipala hamó nene apeleko gizatove loko gele hamó imó.
HEB 11:18 Isakatokatí hizi hutilí itamoláamú gagapilamola gihila minanigave loko lota gipala minamóza, ámina gipa nene apeleko Ómasi guguni gizo amitove loko gilimó.
HEB 11:19 Avalahá eza Isakakumú láa loko gilimó netive: Ómasímo eza Isakani heleneikutí alémo otitove loko nenémini zámuza aleneive. Lá onoinazo, heleneikutí alémo atiginá imó gelekave loko anoza letoko limóma neve.
HEB 11:20 Itó Isaká eza gele alévolé oakeve loko alika utó iti netalímini gakó nene Zakoponi itó Esauni lo kimike nónohá zeketamó.
HEB 11:21 Zakopó nene Ómasimú gele alévolé oaká ve minoakeve loko hilinogo noike Zoseheni gipala lositá nónohá nozeketake, hánusatunú hize gikitoake ote minake Ómasi gupá ze ameko agepoka limole.
HEB 11:22 Zosehé eza gele alévolé ve minoakeve loko hiliti gamena alitokago, Isilae vegená miniki Izipi mikasi ahuliiki vitakumú geleake ezáa helisamú goí oko lo hukoko nene vinigi niiki není helisagi aliki vilo loko lo kimimó neve.
HEB 11:23 Itó Mosé utó okago, izolahiko amelahiko nene Ómasimú gili alévolé iaká aleve minikasikeve liki izegipáinimú izegipate lamaná netá neve liki ánigi kumu hilikasigo, agulizaki ve Palaoni gakokumú kelegesá legemigo ikani losive makole novigo alími halá gesimó.
HEB 11:24 Itó Mosé napa oake Ómasimú gele alévolé o minake, Palaoni moholámini gipalave liki litanigi ago óe loko gele ahulamó.
HEB 11:25 Eza golesa netalímini lagaváa mino hána oko minamoakalímini nenemú giligo lemekago, Ómasímini vegenala zuha kezagi miluma netalímini agikagú niago, kezagi miní ameko gilitove loko mino etó imó.
HEB 11:26 Lá oake, eza minoko Palaoni helisa henoni ale lá ooko Izipi mikasigutí moni henokanoni itó netá matá minumuni mukí alitikumú giligo, ha netá loló okago, Ómasímo gologí oletative loko lo mololeta vemule loko miluma gilimoláa minatove loko nenemú giligo gihiláa loló imó. Eza minomo noitike okulumakú nenémini meinaváa alitove loko lá imó neve.
HEB 11:27 Itó Mosé eza gele alévolé oakeve loko Izipi mikasi ahulamó nene agulizaki ve Palaoni izapaló molakumú nene ahelele vizimó negopa, Ómasi ánigamoakalímini aí agómulatunú ánigamó gelekago, alévolé oko minake lá imó.
HEB 11:28 Mosé eza gele alévolé imómave loko lokago, sipsip iza apilivi givi iake, vauna aleaká ageló nenémo Isilae vegenalitini ganá gipáini nene asenini zeketative loko golaníatunú numuni gateni zaló hilitamó.
HEB 11:29 Itó Isilae vegená keza Ómasimú gili alévolé iakeve liki age nagamí agulizá golohá nagamikú likiki vamó nene nagamí nene mino ezega emega okago gunahá mikasiló vamó. Itó Izipi ami ve keza nene ámina oko vitune liki nivago, age nagamilímo kelémo sumizá namó.
HEB 11:30 Itó Isilae vegená keza gili alévolé a vegená minikakeve liki Zeliko numutó nene gamena 7 oko novigo vegegisa nene ali vigikago vegegisa nenémo lemeko akamó.
HEB 11:31 Itó gapoló mokoló vená Lahapá eza Ómasimú gele alévolé itímo ve lositosa Zosuá kimiselekago vegená kemeni ániganigi guhu gapo vasimó nene numunagú kelémo molokago, Ómasímini gakó pelesa ziaká a vegená nene Ómasímo kepeleake Lahapani nene aseva zetamó.
HEB 11:32 Lá ikamóza, gakó lugáa nanave loko lo asú itove. Giteoná itó Palaká itó Samisoní Zepitá Tevití Samuelé itó Ómasímini agepagutí gakó liaká ve keí gakó lo asú oko linogo nelina, loloko novugo hána iline.
HEB 11:33 Keza Ómasimú gili alévolé a vegená mukí minikakeve liki lugáate vegená mukí nene lova ali kemeke kivilegemó, itó Isilae vegenatokagi hetoka vegenatokagi gizapa ikitiki kagata aleaká hoza aliki kilími hehe lamó, itó Ómasímo netá lehizeketatove loko lo moloketa netalímini gihiláa alemó. Itó lugáate laezoni akohú galatini kegepaló alego,
HEB 11:34 lugáate ló gulumámini agénahuna ali geha zego, lugáate lova amupiló nitekegi lá amóza, gosohá minamó. Keé lamatite goha nene amuza milamó. Itó lugáate lovagú amuza milake mikasi lugalokatí gala venini kipilivi gizivi amó.
HEB 11:35 Vená lugáate Ómasimú gili alévolé amómave loko Ómasímo izegipáini hilinakutí kelémo oteake goha izóikitoka kelémo gímizimó. Itó helegaloka Ómasimú gili alévolé ina vegená lugáa nogosani kepeleke gopoguni milikitamó nene monó ahulikiko aselini zeleketatupe liki li kimikago alikaloka lamaná oakakú goha otinogo une liki giliake, gili ha iake helemó.
HEB 11:36 Ómasimú gili alévolé a vegená lugáa giza nikitake gopoguka likitake segi nogosanitunú kepelemó. Itó lugáa keza kigisa kigizató seni nagá aliake nagá numukú ahulikitamó.
HEB 11:37 Vegená lugáa gehanitunú kipili helemó, itó lugáa nene kugupenini ziki gitegemó. Itó lugáa nene sopolotunú kipili helemó. Lugáa keza Ómasimú gili alévolé amómave liki kimisili ahulikago, keza mikasi gomopalaló itó agokaú gutá iki minake, mei tutuhunauka itó geha mulikú akiki mihina iki minamó. Lá iki minake gineganéini nomigo sipsip iza meme izatini galupaváa ali luhiake, gaúnámini amupiló minake, megusa izegipa lilí iki milumámini amupiló minamó.
HEB 11:38 Nenéminate gevená lugáa keza nanáinilotí mikasiuka apiziki minikago hehe laline.
HEB 11:39 Nenémináa keza mukitoka gili alévolé akumú Ómasímo ánigago lamaná imó. Lá okago, gopa nene netá lehizeketatove loko lo moloketa netalímini gihila nene kogómulagi mina gamenaló ma ali utó milamamó.
HEB 11:40 Nenémini mogona lá oko neve: Ómasi eza lelitoka netá ite minamoláa mololetanogo gelekago minamó nenemú keza goí iki ámina netá alemamó. Alika nene lezagi vo milisegeko minatuni netá nene ali utó itave loko Ómasímo moloketonoimóma neve.
HEB 12:1 Ómasimú gele alévolé oakalímini mogona li utó a vegená mukilite zohitó mulusi napa nenéminiki miniake lilími vigikamó nenazo, nenemú lesis-iaká nia vegenalite ololu liaká nia mogonamú gele mininake gena lepeleaká netá nene gololohá oko ale ahulatunize. Itó lihima netalímini nagá likimó nenegi guluhoko ale ahulatunize. Lá okinake gapo lelepizimó nenelokó goselé aminake ololu lokogó vitunize.
HEB 12:2 Láa noinake gele alévolé oakatemú ale goí moloaká itó nenémini gihiláa ale utó moloaká ve Izesú nene makimáminoko logómulaloka noiko aitoka ánigo zage loko ololu litune. Eza agoliza nene utó o amitive loko lonoitó zohota zaló heleakalímini avoza napámini amupiló itikumú giligo ha netá loló okago, miluma gilike hilimó. Lá oake, Ómasímini gonanalivagi siató agizani lamagaloka iteake mitó noive.
HEB 12:3 Golesa netá itó hokolizá nene Izesuni lilí itamó nene gele ahuloake, legesó oko minamó. Lekeza aikumú nigiliki goselé amilo. Likigikatini golosasa gekatize.
HEB 12:4 Lekeza golesa netakumú gimilikú moloaká netalímo lekelémo akanogo noigo amuza miliki lova ali namego lukugupelini apilikago golani velesá amive.
HEB 12:5 Itó Ómasímo lekelikumú izegipáneve lolikimiake luhusatini ale kii loleketake, gakó makó lo likimimó nene lakagatí molokahe, olo. Gakó láa loko limó neve:
HEB 12:6 Guivahanímo agika kemeaká noi vegená mukitoka kagavutó zeko kelémo hehe loaká noive. Itó aí izegipala lamaná kelémo molamó mukitoka nogosani kemeko kelémo hehe loaká noinazo, nenemú gipáne geza Ómasímo gelémo hehe lanogo gagavutó nozikoma, nenemú gelekako lememino. Itó golesa netakamú nogosani gemekikoma, gigika golosasa gemino.
HEB 12:7 Guivahanímo lakagavutó zekikoma, goselé amiki alévolé iki minalo. Ve makolímohe makolímohe gipala apeleko alémo hee lamitihe. Lá oko nomive. Kelémo hee loaká nene vegená mukilite lá iaká nianazo, Ómasímo ánigokago aí mohola gipala lilí ikago, lekelémo hehe linogo nenémini olikimiaká noive.
HEB 12:8 Itó Ómasímo izegipala mukitó kelémo hee loaká noinazo, lekeza nene lá oleketamiko minatamó nene, mohola gipala gihila lilí iki minaminigave. Nene gapoló izegipave loko loleketanogo ive.
HEB 12:9 Itó makó litoze. Mikasiuka ametege keza nene lagavutó zikago, leza géneka lamoko kelémo napa uháma nenazo, ligikámini ametehini agahaisiuka lemeko minokuko etanogo ive. Lá okinake mino lamanatoka moloko minanogo une.
HEB 12:10 Ametege kezáini kagata geletó nene melekeni gamena luguhá oko novigo lagavutó ziki lilími hehe liki miniaká amóza, Ómasi áisi nene netá gihiláa utó o limitive loko itó ezáa apazá keké vizeko nomina mogona izá miliki alitave loko lá olimiaká noive.
HEB 12:11 Lagavutó zeko lelémo hehe loaká netá utó okagoma, ganatilisi gelekuko laga netá negopa, milumavagi loló oaká noive. Itó alikaloka nene hehe loakakú minoaká nounimó nenémini gihiláa nene huhu lelitoka utó inogo ive.
HEB 12:12 Nenemú lekelisi likigika gopa o vimó likigisa likigizani akatamó lilí niikima migelelé amiki alévolé ilo.
HEB 12:13 Monolímini gapogú vinigi niiki kigisa gepili mina vegená makó monéna golesa i asú ikataze. Goha monokú migelelé amitave liki lekeza Ómasímini gapoló nene ali hehe liki mihina ilo.
HEB 12:14 Lekeza mukí vegenaki hulu oko minatune liki amuza milalo. Kigika golotuva lovimó nenete miniki Guivahani ánigamitamó nenazo, likigikagú gizopa lo miniko minatakumú amuza milalo.
HEB 12:15 Lekelitokatí ve makó Ómasímini nasahilikutí velehé limikataze, gizapa iki minalo. Lá niiki holutikú gohege golesa makolímo sisiva isekoko loko loaká noimó nenéminoko likigikámini ekesalámo napa okiko, vegená mukilitini kigika gopa okatinaze, gizapa ikitiki minalo.
HEB 12:16 Lá niiki lekelitokatí makolímohe makolímohe mokoló ve keza mini etó iki minamake miniaká amó nenéminoko Esauni gapoló vokatize. Esaú eza nene hamokó nosánetakumule loko ká emane alikaloka utó otati helisa netá nene ahulamóma neve.
HEB 12:17 Lekeza aí mogona mota gilinave. Eza alika amelahitokatí lusa alitove lokago amelaho óe lokago, netá matá imó nene nana oko haha itive loko geleake, ive nama oloko viha viha voko avisa lamóma neve.
HEB 12:18 Lekeza Isilae vegená alemó nenéminiki Sinai agoka ali giliaká avotigilaló amave. Ló gulumagú ma vi hilamamóma neve. Itó límusi sipisi hitakú itó límugusi ze minakú itó ohuhú nalikú nenémini agikagú ma vi hilamamóma neve.
HEB 12:19 Lekeza Sinai agokaloka pikuli napa zimó itó Ómasímini anó lupa napa ma gelemamóma neve. Gelemoláate nene gakó makoki gelemitune liake negénegé iki minamóma neve.
HEB 12:20 Gakó láa loko lo molamóma nene gilikago kehelele vizimó: Vegená makó keza agokaló lisi gilikikoma, lekeza gehanitunú kipili hilitaze. Itó izamuki ámináminiki itataze.
HEB 12:21 Ámina golivagi netá utó okago, Mosé nene ánigoake, neza nenemú nelegesá legekago luvoluvo zekuve loko limó.
HEB 12:22 Lekeza agoka nenémináaló negopa, lekeza Zaion agokaú alévolé oko minoaká Ómasímini numuni apá Zelusale apakitana oko mina apá okulumakú netoka anitikave. Lá niake, ageló gatoko gato asú amoakalímini niató,
HEB 12:23 itó aí izegipala zuha gihila kugulizáini okulumakú gizo molamó keza kogoliza viziki ali nupa iki minató vi anitikave. Lá niake, vegenala mukitoka lihimatemú gona mololetati ve Ómasi noitó imi anitikave. Itó hehe liki minake hele vegená kigikagú lo vihelé minoakatoka kelémo mola vegenalitini kemetameni niatoka miní amikamóma neve.
HEB 12:24 Itó lo múnaheaká gakó gosohá ale utó mololeta ve Izesutoka vi anitikave. Itó Epoloni golanímo nene uvolaho apele hili lihimamú apasative loko mikasiukatí limó nenelokopa, Izesú ezáa golani hepa hepa imó nenémo aleko iteko netá gihilamú sele loaká noimó neneló vi anitikave.
HEB 12:25 Lekeza gakó lo lekemeaká noi ve Ómasímini gakola gili ahulikatanaze, gizapa iki minalo. Gozapá Mosé nene mikasiuka minake gakó makó kagata aseva aleko lo kemekago, gakó hutuváave liki ahula vegenatoka netá golivagi utó o kimimóma neve. Lá okanazo, itína nene okulumakú minake ehe loko lo nolimi ve nene lemegesa amitunimó nene áminaló nogosani lememiko ha minatupe.
HEB 12:26 Gozapá Sinai agokaló gakó noligo mikasi mómoká imó. Lá imóza, gakoláa makó itína logómulaló lá oko lo mololimikave: Neza minoko mikasi nene goha alémo mómoká itomóza, lá noinake okulumaki nene alémo mómoká inogo uve loko limó.
HEB 12:27 Goha nene alémo mómoká inogo uve loko limó nenemú netá matá mukí ale utó molamó nene ale mómoká okoko ale tolova itove loko geleake limóma neve. Lá itimó nene alévolé oko minoaká netá mómoká amiti netá nene utó okoko minoloko voko minative loko lá inogo ive.
HEB 12:28 Nenemú leza alévolé netá makó mómoká amitimó minoloko voko minoaká netá nene ale lá itunikumú Ómasi agepoka linake lehelele viziko gupá ze ameko eza gele lamaná iti netá aleko monola loko minatune.
HEB 12:29 Nene nanamú negopa. Ómasile eza lotunú gizo lúnoaká ve noinazo.
HEB 13:1 Monokú agunala uvolaho likigika eza amigo eza amigo iaká niamó nene lekelitoka lememino.
HEB 13:2 Lugáate keza veno vegená kilími milanigi vegená kelémo nomulupe liki ageló nene kilími milinamóma nenazo, veno vegená numuteuka kelémo molatune likima goselekaselé amilo.
HEB 13:3 Likigive lakagave monokumule liki nagá numukú kilími milamolamú giliko lekezagi likilími milinamó giliko kilími vatí ilo. Lá niiki lezagi hamó lugupegi noune liki giliiki kilími golesa palasa ikitago nia vegenalite miluma giliaká nia netá nene lukumupiló itino.
HEB 13:4 Mokoló itó ve vená huki ezega emega iaká nia vegená keza Ómasímo lihima kiminogo inazo, vego venako minoaká sunimú gilikiko netá gihila loló ino, itó ve aleve suni ali gopa amilo.
HEB 13:5 Likigikatini nene moni henokanoniló vamino. Nénisi nene ahulogetaminogo uve, itó viselegetaminogo uve loko Guivahanímo lonoimó nenazo, netatini ali minakumú mukahá makahá amiki vitagá nouni netá ale utó oletanogo ive liki hulu ikigó minalo.
HEB 13:6 Nenemú leza amuza alekinake monó gotolaú ve makolímo gizonoi gakó makó láa loko litunize: Guivahani eza nelémo vatí oaká ve noinazo, neza netá nemú manamú nelegesá legeminogo ive. Vegenalite nana netá golesa alinitatakumú nehelele vizitive.
HEB 13:7 Monó gizapa velini Ómasímini gakó li likimiaká a vemú giliki minalo. Lá niiki monolímini gapovaló nivake helemoláatini kigizaka ánigi zagi miniki keitoka kémegetiki niviki gili alévolé iakatinigi ali minalo.
HEB 13:8 Izesu Kilistó eza goí oko minamó itó itínagi noimó áminámini okogó mino lúaló moloko minanogo ive.
HEB 13:9 Lá onoinazo, haitopaitó gosohá monó li nilikimikoma gelemilo. Ómasímini nasahilí nenémo likigikatini ale alévolé olikimikiko nene lamaná inogo ive. Netá noakalímini itó namoakalíminimú li hukina gakó nenémo ma lelémo vatí aminogo ive. Nene gakó ámegetiki vamó nenete gihila ma ali utó milinamamóma neve.
HEB 13:10 Izesú nohiligo ezáa agupe nene lelí guguni gizoaká netá loló okamó nenazo, Zuta vetini apazá seli numukú Ómasi gelekelé imiaká nia vegenalite ligikámini nosánetá gihila natave loko gele kemenamive.
HEB 13:11 Lekeza mota gilinave. Guguni giziaká vetini ve napa nenémo pulumaká izahe meme izahe apeleko gé loake, golani nene vegenalitini lihimáikumú guguni gizatove loko Ómasímini apazá zavusavegú aleko itekago gahaváa nene númaseloka aliki limiki ló gizi ahuliaká niave.
HEB 13:12 Itó Izesú eza ámina oko ezáa golanitunú vegená ligika ale guluvitoletatove loko Zelusale numuni númaseloka apilikago hilimó.
HEB 13:13 Nenemú leza ámina oko avotegini gakó gele alekuko Ómasímo lugutó vizitihe liki liaká nia vegená ahulokimikinake aitoka lemeko aí amupiló avoza hili netá ámina oko lumupiló itekiko gihitunize.
HEB 13:14 Lá noinake alévolé apá makó Zelusalegitana imaneloka lelitoka minamize, hanuva minoko utó itimoláa nenemú nene ligikámo ageva oaká noive loko nogilinake lá itunize.
HEB 13:15 Nenemú legepatunú lituni netalímo Izesuni agulizá ale oteko noiko Ómasi miní ameko agepoka loko minatunimó nenémo lelí guguni gizo ameaká netate loló okiko Izesuni amekuko, Ómasi alapizitive.
HEB 13:16 Ómasi eza nasahiliki netá itó netá lamaná izá moloko vegená kimituni netakumú gelekago guguni gizo ameaká netá gihiláa loló oaká noinazo, ámina netá alitune liki lakagata gili minalo.
HEB 13:17 Monokú kugulizaki velini nene lekemetameniló gizapa ilikitiki ali hehe liki miniaká nianazo, keí gakó gili aliiki keí kamatoka limiki minalo. Keza nene hozaninímini mogonamú alika gamenaló nene li utó milanigave. Lekeza hokolizá atímo miluma nigiliki ámina hoza alitamó nene lekelémo vatí iti netá lekelitoka utó amitimó nenazo, nenemú hozaváini kigika lamanatotí alitave liki gelekelé ikitiki némini manámini ikitalo.
HEB 13:18 Neza etó okogó oko moloko itove loko amuza moloaká noumó nenazo, nigikagú lihima netikumú vitagá oaká nouve. Lá noumómave loko nenikumú Ómasiloka liki minalo.
HEB 13:19 Guivahanímo není gapo hize lí noi netá ahulooko nelémo atiginá okiko lekelitoka litá oko vitove loko numuna loakatunú nilími vatí ilo loko gala vizeko lo nolukumuve.
HEB 13:20 Hulu amelaho Ómasi eza Guivahanite Izesú ezáa golanitunú alévolé oko minoakalímini lo múnaheaká gakó ale alévolé imómave loko sipsip izaló gizapa ve napa loló i ve hilikutí alémo atiginá o lemeka ve
HEB 13:21 Ómasi áisi netá lamaná haitopaitolímini lehizeleketoko lekelémo vávani okiko eza lititoka molatitoka gili alitave loko noluve. Lá niiko, ezáa gelekiko lamaná iti netá nene Izesu Kilistoni zámuzatunú likigikagú ale utó ino. Aí luhuva gegemá okiko agepoka loloko iteva iteva oko alévolé oko minino. Lamaná.
HEB 13:22 Nigive nagavese, neza gakó hána gizo lekemenamumó nenazo, lakagata aleko luhusatini ale alévolé iti gakó imane lo lukumumó nene lakagata gili hee liki gili minalo.
HEB 13:23 Itó lo likimitoze, gililo. Ligiveteho Timotini mota kalapusigutí guluhimikanazo, eza litá oko okikoma, alémoko vinake ánigoleketatíive liki gililo.
HEB 13:24 Monó gizapa velini itó Ómasímini vegená lugáa mukí nene gekéini noloketuze, li kimilo. Italia mikasiukatí likigivetike imaneló niamolate gekelini nililikitago lo nolukumuve.
HEB 13:25 Ómasímini nasahilí nenémo lekelitoka minoloko voko minino. Lamaná.
JAM 1:1 Neza Zemusina Ómasímini gelekelé ve itó Guivahani Izesu Kilistoni gelekelé vémina nezáne luhuva imane nogizuve. Lekeza Isilae vegená mulusi 12-a hutilí i va vegenakutí Izesuni vegenala zuha lilí amoláa geké nololeketuve.
JAM 1:2 Nigive nagavese, gopoguni nimililikitikoma nene, gimilikú milikiko lekeza Ómasimú alévolé iki gilinamómámini mogona lá oko utó itive liki giliiki gili golesa amiki lokogoliza viziki minalo. Lekeza monokú alévolé itave liki gopoguni mililikitata netá nenémo lekelémo vatí inogo ive.
JAM 1:4 Gopoguni nimililikitikoma nene, zou liki lipiziki minatamó nene, likigika lamanaki vihelé lo miniko minanigave.
JAM 1:5 Ómasímo nene vegená hize lé oketoko gínikaha amoko kemeaká noinazo, lekelikutí ve makolímo gele vevesoakala vitagá okokoma Ómasiloka lokiko aminogo ive.
JAM 1:6 Kagata losi gilita vegená nene hepé alike age nagamí valahuká zeaká noimó nenéminiki miniaká nianazo, Ómasiloka voká loko ámina netá alitohe alemitohe loko agata losi gelemoko gele hamó oko Ómasiloka litimó nene ámina netá alinogo ive.
JAM 1:7 Kagata losipasi giliaká nia vegenalite zová ziki mihina iaká nianazo, Guivahanilokatí netá ma aleminigave.
JAM 1:9 Gohogó vegená lekeza Ómasímo lekelémo vatí oaká noikumú nene lokogoliza viziki minalo.
JAM 1:10 Itó henotiki vegená lekeza za guvava nenéminiki lutihimí zitamó nenazo, Ómasímo lekelí henonimú giligo lemeaká noikumú lokogoliza viziki minalo.
JAM 1:11 Ho noiteko lokiko netá guvava mikinogo ive. Lá ooko guvava legemó zekiko avogisa gopa inogo ive. Ámina iki henóiki vegenalita hozagazagú niviki tolova inigave.
JAM 1:12 Gimíikú milata netá asú okiko alévolé iki minata vegenalite nene, Ómasímo kigika aitoka miliki minata vegená kimitove loko lo moloketonoitó nene gosohá kemetameni nene golivagi akilikitana alitamó nenazo, gopoguni nimilikitikoma alévolé itamoláa nene kogoliza viziki minanigave.
JAM 1:13 Ve makolímohe netá makolímohe netá golesamú Ómasi gimivagú molaminogo ive, itó netá golesa makokumú Ómasímo gimilegú molosá amimó nenazo, gimilikú nimilikoma Ómasímo gimilegú nomolave liki lamilo.
JAM 1:14 Lumu heleaká netalímo gimilegú molokago gelehusigú apeleaká noune.
JAM 1:15 Lumu nenémo ezáa nalamula molokiko gele ahulamitunimó nene lihima alinogo une. Ámina lihimate nene lulu vizeko napa napa okiko Ómasímo viselelimikiko tolova inogo une.
JAM 1:16 Nigika lukumu nigivénegita, gopa amilo. Gimilegú moloaká nene Ómasilokatí nomive.
JAM 1:17 Mukí netá lamaná vihelé lo minoaká netakó lamaná nene Ómasilokatí neve. Ómasi ameteho eza okulumató hanatoaká netá mukí kelémo utó imó neve. Ámina netá ali viligá aligá iaká niamóza, Ómasímo nenémini osá amive.
JAM 1:18 Leza Ómasímini vegenala zuha ganá apí oko loló itune loko Ómasímo geleko moloko noitó aí gakó gihila gele alévolé okuko gosohá lemetameni lemekave.
JAM 1:19 Nigika lukumu nigivénegita, lekeza imane gakó gililo. Lizapaló moloaká nenémo Ómasímini avogisaló hee loko oko moloko ituni netá ma ale utó amitimó nenazo, lekeza Ómasímini gakó litá iki nigiliki likizapaló molatikumú gakó makó litá iki lamilo.
JAM 1:21 Golotuva netá itó musi netá itó netá golesa aleaká mukí nene ahuliiki Ómasímini gakó likigikagú molamó nene ali gikitiki alilo, Ómasímini gakolímo lukugutó vizitimó nenazo.
JAM 1:22 Ómasímini gakó gili ahulata vegená nene gopa inigave. Nenemú gakola nene giliiki ámegetalo.
JAM 1:23 Ve makolite Ómasímini gakó giliki gili alemitamó nene gapokapokú kogoka kegepa ánigiaká niamó nenéminiki minanigave.
JAM 1:24 Kogoka kegepa ánigiake viki litá oko kagatí moloaká noive.
JAM 1:25 Lá onoimóza, Ómasímo lo huka gakó lamaná nene gologí olimiaká gakokú monolímini mogonamú vitagá oloko vinake lagatí molamiko gele alekogó minatunimó nene, Ómasímo nónohá zelimikiko logoliza vizeko minanogo une.
JAM 1:26 Makó keza monó noguluhá vegená noune liki litamó nenete kegepa gizapa amitamó nene, monó lupe liki soza lotuváa linigave.
JAM 1:27 Megusa izegipa itó vená getó muhelé iki niko kelémo vatí itunimó itó mikasiuka monó gelema vegenalitini mogona nenémo lelémo golesa okative loko gizapa oko minatunimó nenémo monó lituni netá loló oko Ómasímini avogisaló hee loko lamaná minanogo ive.
JAM 2:1 Nigive nagavese, lekeza lapanalagi Guivahani Izesu Kilistokumú mota gili alévolé nianazo, vegená makokumú sigaga nilikitake vegená makokumú ánigi ahuliaká nia netá nene ahulalo.
JAM 2:2 Ve makolímo netá lamaná akolokoko agizató nene goli gehanitunú lilí a lini akolokoko monó numutikú noitiko, itó ve makó gohogó ve nene ginegane litaha akolokoko ititimó nene,
JAM 2:3 lekeza netá lamaná akolonoiti vema ánigiiki sigaga limiiki holoma lamanató alími miliiki gohogó ve neneka, omaneló voko oteko minozo itó mikasiló ha minozo liki li amitamó nene,
JAM 2:4 lekeza vegená kugupe hetokagó ánigiake gona miliki kilími haitopaitó iake, lakagata golesa giliki vegená gizaká iaká niave.
JAM 2:5 Nigika lukumu nigivénegita, nenemú lo likimitoze, gililo. Gohogó ve niave liki liaká nia vegená makó nene Ómasímo kelémo etó okago, Ómasimú gili alévolé nianazo, Ómasímini avogisaló nene henóiki vegená lilí ikamó neve. Lá niago, Ómasímo kigika aitoka nimila vegená nene lo moloketonoimómáminoko aí gizapa olimiakalímini lapaná nene lehizeketanogo ive.
JAM 2:6 Lekelisi gohogó vegená ánigi ahuliaká niamóza, henóiki vegená nenete vasá zilikimiake goní ilikimiaká niave.
JAM 2:7 Lekelisi Izesuni agulizakumú sigaga liaká niamóza, henóiki vegená nenete Izesuni agulizá alivi letivi iaká niave.
JAM 2:8 Monó gotolaú Ómasímo lo hukoko li gakokutí gakó alévolela láa loko neve: Gezakamú geleaká noanimó nenéminoko gigivekaginimú geleko gigika kemezo loko limó neve. Lekeza ámina lo huka gakó gili alitamó nene netá gihila alitamóza,
JAM 2:9 gevená makokumú sigaga nilikitiki gevená makokumú ánigi goselé itamó nene lihima alitamó nenazo, Ómasímo lo huka gakó mota gili ahulikave loko linogo ive.
JAM 2:10 Ómasímo haitó ve vená ipá i ezega emega amilo loko limó itó vegená kipili helemilo loko lo hukamó neve. Itó lekeza haitó ve vená ipá i ezega emega amiki vegená kipili hilitamó nene Ómasímo lo hukoko li gakó mota pelevesava zikamó nenazo, ve makolímo Ómasímo lo hukoko li gakó mukí nene gele alekoko hamokó gele ahulatimó nene, mukitoka mota avutá imó gilinogo ive.
JAM 2:12 Ómasímo lo hukoko li gakó gologí olimiaká gakó gili alitamoláagi gili ahulatamoláagi alika lelémo nupa oko gona mololetanogo ive. Nenemú gakó niliki netá matá naliki nolu gakokumú gili minalo.
JAM 2:13 Ve makolímo agika hizekiko vegená makó kelémo vatí amitimó nene, Ómasímo ámina oko agika hizekiko alémo vatí amiko, ámina ve goní napa inogo ive. Itó kigika hizekiko kilími vatí ita vegená nene Ómasímo ámina oko agika hizekiko kelémo vatí inogo ive, itó goní okimiakaláa nene koma minanogo ive.
JAM 2:14 Nigive nagavese, ve makolímo neza Izesukumú gele alévolé okuve loko litimó nenémo monokú mogona lamaná makó ale utó amitimó nene, hutuva loló inogo ive. Nenémini okogó gele alévolé oloko vitunimó nene, Ómasímo lugutó vizeminogo ive.
JAM 2:15 Likigivetipo ve makó ahe vená makó ahe gineganemú ahe itó nosánetakumupe vitagá noikoma,
JAM 2:16 lekelitokatí makolímo aló vozo, mumusí oko nooko no gagatupa oko minozo loko lo amitimóza nasahilí otamitimó nene, hutuva inogo ive.
JAM 2:17 Vegená makolite monó gili alévolé iiki monokú mogona lamaná makó ali utó amitamó nene, Ómasimú gili alévolé itamola mota helekave.
JAM 2:18 Ve makolímo nolu gakokumú géneka litimó nene, láa loko lo amitomó neve: Geza monó gele alévolé okanimóza, neza nene monokú mogona lamaná ale utó oaká nouve. Monokú mogona lamaná nelepizemoko gele alévolé oaká animokó nelepizitanimó nene, neza monokú mogona lamaná ale utó oaká noumó nene gelepizekugo, Ómasimú gele alévolé noutímini mogona hanuva gilinogo ane loko linogo uve.
JAM 2:19 Lekeza nene Ómasi hámakó noive liki liaká niamó nene gakó gihila nilamóza, holosi golesa nenete ámina iki giliake alika goni itakumú kehelele vizekago luvoluvo ziaká niave.
JAM 2:20 Negi nagi vegenakumú litune. Vegená makó keza Ómasimú gili alévolé itamóza, monokú mogona lamaná makó ali utó amitamó nene, gele alévolé oakáini mota helekave loko litune.
JAM 2:21 Avoteho Avalahá nene gipala Isakani Ómasi guguni gizo aminogo noigo, Ómasímo geleake, novogisaló lihimavala asú omikago noive loko li gakó nene mota gilinave.
JAM 2:22 Nenemú eza gele alévolé omo novike monokú mogona lamaná ale utó oaká imó, itó monokú netá lamaná ale utó oloko vitímo gele alévolé i netá nene vihelé lo minamó neve.
JAM 2:23 Nenemú monó gotolaú nene Avalahá eza Ómasimú gele alévolé okago, nenemule loko Ómasímo gelekago lihimavala asú omikago minamó neve loko li gakó nene alévolé imó. Itó vegenalite Avalahakumú eza Ómasímini zogova lamaná noive liki liaká amó.
JAM 2:24 Lá onoimó nenazo, gele alévolé oakatemukó gelekoko Ómasímo eza novogisaló mota lihimatini asú olikimikago niave loko lamitimóza, gele alévolé onounike monokú mogona lamaná ale utó oakakumú gelekoko novogisaló lihimatini asú olikimikago niave loko linogo ive. Nene mota gilinave.
JAM 2:25 Ámináminoko Zosuá eza vegená guhu gapo viki asuguná iki vegená kemeni ánigatave loko kimiselekago, mokoló vená Lahapá noitoka ikago, áisi kelémo numukú moloake, gala vegenalite ánigiiki kipilikatave loko kimisele makó gapoloka molokago vamó. Ámina mogona gihila ale utó okago, Ómasímo aikumú novogisaló lihimala asú omikago noive loko limó.
JAM 2:26 Ve makolímini agikagú ameni nomigo mota helekave loko litune. Ámina oko ve makolímo Ómasimú gele alévolé okoko monokú mogona lamaná ale utó amitimó nene gele alévolé oakala mota helekave loko litune.
JAM 3:1 Nigive nagavese, tisá mukí nene aleko iteko goní hoza napa ale liminogo inazo, lekelikutí ve mukilite monó tisá lilí amino.
JAM 3:2 Leza mukitó gopa oaká noune. Makó keza gakokú gopa amitamó nene, vihelé likigó minanigave. Kegepaló gizapa itamó nenete kugupeloka netá mukí hanuva gizapa lamaná itamó neve.
JAM 3:3 Aenitunú lilí a netá nene hosi izatini kegepa holutó moloko nagá zeko nagató aleko gelelehá nouko, gapo vinogo nounitoka viaká niave.
JAM 3:4 Ámina oko sipi nene netá napa napa nemóza, itó hepé napa nenémo alémoko voaká noimóza, sipi ale ataloaká ve nenémo iha komaló ale molo molo nogiliko ámina sipi napa nene eza gilitoka vinogo ive.
JAM 3:5 Ámina oko genezate nene netá koma nemóza, netá koma-kama oko alesá amuve loko ale napa napa oaká noive. Ló luluha koma nenémo guluma oake zazuha gihinahisi lo asú oaká noive.
JAM 3:6 Ámina oko genezate nene lokitana neve. Lugupémini netakutí nene mikasiuka netá golesa mukilitini nogosani neve. Genezatémo lugupe ligika ale gopa o asú oaká noive. Ló luluhámo guluma oake zazuha gihinahisi lo asú oaká noimómáminoko ló apakutí Satani vegenala zuhate mikasiuka vegená mukitoka genezate ali viligá aligá ago gakó golesa lokuko áminalotí oko moloko nouni netá nene golesagó oloko novive.
JAM 3:7 Iza goula itó zauka gaha-nama, itó gosihá, itó nagamikú netá haitopaitolímini mukí kilími kagata ligatamó neve, itó kilími kagata ligiaká niamóza,
JAM 3:8 genezate nene ve makolímo agata aleminogo ive. Genezate nene netá golesa noike hanuvagi minosá amive. Ale viligá aligá oko minoaká noive. Genezate nene zahámegeta golesa heleaká netá neve.
JAM 3:9 Helegaloka genezatetunú nene Guivahani ametehini agepoka loaká noune, itó helegaloka Ómasi ezáagitana kelémo utó i vegená nene genezatetunú usí vizekimiaká noune.
JAM 3:10 Ámina hamokó genezatetunú nene gakó lamaná lo kemeko kegepoka loaká noune, itó ale viligoko usí vizekimiaká noune. Nigivénegita, nene etami suni neve.
JAM 3:11 Nagamí hinipiní hamokutí nene noaká nagamiki ekesá nagamiki lemeaká noihe.
JAM 3:12 Itó loisi nenémo anasi golatihe, itó gizasímo nene loisi golatihe, itó age nagamikutí noaká nagamí utó itihe. Lá aminogo ive.
JAM 3:13 Lekelikutí ve makó nene netakumú gele vevesoaká ve itó gele hee loaká ve noitimó nenémo zou ve minoko hee loko oko moloko itimó nene, gele vevesoakalímini mogona ale utó inogo ive.
JAM 3:14 Lá onoimóza, likigikagú gínikahagi gezaokaní gezaokaní liki kemekugú niki minatamó nene, sozagi likataze, lukugupe aliki itiki leza gele hee lonoune liki lamilo.
JAM 3:15 Ámina netá alitamó nene, gele vevesonoune liki lina gakó nene hutuváa neve. Ómasímo ámina netá alilo loko losá amive. Satá nene ámina netá alilo loko gala vizeaká noigo, litaha lemetamenitunú aleaká noune.
JAM 3:16 Kigikagú kemekugú noaká netá itó gezaokaní gezaokaní loaká netá netitoka nene vegenalite gopa netá aliki netá golesa mukí lilí inigave.
JAM 3:17 Ómasímo gele vevesoaká netá lehizelimiaká noimó nene, ligikagú gizopa lo minago hulu vegenakó minoko gínikaha amoko muheléini ánigokoko kelémo lamanatamaná okoko ligitagani oko genezate lositaki minoko soza losá amune.
JAM 3:18 Vegená nene hulu vegenakó miniiki netá mukí zou liki alitamó nene, hulu utó inogo ive.
JAM 4:1 Lekeza nene lova leta lava leta iki lova hiziaká niamómámini mogonamú lo likimitoze, gililo. Lukugupémini lukumu heleaká netalímo likigikagú vo alekago lova utó oaká noive.
JAM 4:2 Lá iake, lukumu hili netá nene alitupe liki amuza milaha milaha alemake vegená visilikimiaká niave. Netá matá ánigi lamaná iki ali likigizakú inamake lova napa hiziaká niave. Netá matakumú Ómasiloka voká lamanazo, alisá amave.
JAM 4:3 Itó netá makokumú Ómasiloka voká likamóza, likigika hee loko minamitita lekeza lukugupémo amu heleaká noi netakumukó gopa Ómasiloka liaká nianazo, Ómasímo lekememinogo ive.
JAM 4:4 Gumesisiló vegenalita monó gelema vegenalite giliaká niamó nenémini iki laga likivisiti netakumukó gilitamó nene, Ómasímini gala veva lilí itave liki gelemahe. Monóini nomi vegená kumu heleaká noi netakumukó likivisitimó nene, Ómasímini vegenala minaminigave.
JAM 4:5 Ómasímo monó gotolaú nene není Sikalahú kigikagú moloketumó nene hanuvamú ahulotamuve, netá golesa alitahe loko gizapa itive loko ahulotonouve loko limó.
JAM 4:6 Lá onoimóza, lumu heleaká netá golesa gili ahulatave loko nasahilí oletoko hize lé olimiaká noive. Nenemú monó gotolaú Ómasímo kugupe ali otiaká nia vegenalitini lukesa akeleaká noive, itó limiki mina vegenalitini lukesa hize lé okimiaká noive loko lonoimóma neve.
JAM 4:7 Lekeza Ómasiloka gímiziiki aí amakuka limiki minalo. Satani visilitatamó nene, golisi inogo ive.
JAM 4:8 Itó Ómasímini avogisaló vi alitatamó nene, eza ámina oko lokovogisaló omo alitanogo ive. Golesa netatini nene ahulalo. Vitupe atupe liki vénehekánehé nilamó nene ahuliiki likigika nagamí zilo.
JAM 4:9 Lekeza mogonatitoka giliki miluma giliki ive iki niviki likigika hizino. Giza iki lokogoliza vizeaká netatotí ive iki miluma giliaká netatini utó ino.
JAM 4:10 Guivahanímini avogisaló limiki minikikoma lekelémo otinogo ive.
JAM 4:11 Nigivénegita, lekezatinimú alivi letivi iki gakó golesa lamilo. Makó eza agivelahinimú gakó golesa lomikiko lihima molotatimó nene Ómasímo lo huka gakokumú gakó golesa loko aleko letamó gilinogo ive. Geza nene Ómasímo lo huta gakó aleko letatanimó nene, gele alemoko aleko letoko gakó gihila nomive loko litanimóza,
JAM 4:12 Ómasímo ezáagó lo huka gakó ale utó oake gakó akó loko gona mololetanogo ive. Ezáagó lugutó vizitimó neve, itó lelémo tolova itimó neve. Lá noiko nene vegenalitini mogonataganamú lotuva legeaká nene lekelí hoza nomive.
JAM 4:13 Lekeza nene itínahe azohe apá makotoka vinake kilisimasi hamó minokinake, hoza alinake henoni ale utó itune liki liaká nia vegenalita nene gakó makó lo likimitoze.
JAM 4:14 Azo utó iti netá nene lekeza gilinake nilahe, olile. Lekelisi nene miniki aliki niamó nene ló lokilagitana neve. Ló lokila notike notike vegenalite gamena lagasó ánigikago litá oko asú oaká noive.
JAM 4:15 Nenemú Ómasímo giliko lamaná noikoma nene, minoko aleko oko moloko itune liki lilo.
JAM 4:16 Itína nene, iki miliki ita netakumú lukugupe aliki itiaká niamó nenémo etamive.
JAM 4:17 Makó keza netá lamaná alitune liki gilinita netá lilí amitamó nene, lihima alinigave.
JAM 5:1 Lekeza henotiki vegenalita gakó makó lo likimitoze, gililo. Netá golivagi lekelitoka utó itimó nenaze, nenemú miluma giliki ive nama ilo.
JAM 5:2 Henotini mota hulupa lokago, gineganetini lamaná nene gúnakonite mota hukatató niave.
JAM 5:3 Lekelí monitini gaupá gimó nenémo moni aliki etoha iki ali minamómámini mogona alika utó okoko, lokitana oko lekezagi henotinigi lanogo ive. Henoni ali nupa iki milinamóza, mukí mikasiuka netá asú iti gamena mota alitokanazo, ámina gamenaló henotinímini lihima golesa alinigave.
JAM 5:4 Gilinahe. Lekelí mikú hozaló vete govisi hoza aliki gihisi hukikago, lekeza etami suni aliki meinava kememago, hoza ale vete ive nama amó nenémo Ómasímini agataló holokago lihimatinimú geleake láa loko nolive:
JAM 5:5 Lekeza mikasiuka imane iki miliki ake niki lagaváa giliaká niake, giliki gehatiaká niamóza, Ómasímo lekehelú iti gamena mota alitokave.
JAM 5:6 Lekeza vevesiki nia vegená nene goní ikimiake nikepelego keza lihima lova iki likipilisá amave.
JAM 5:7 Nigivénegita, Guivahani atiginá oko ati gamenamú goselekaselé amiki aí ageva iki minalo. Gilinahe. Zuhaina vete mini zuhá iake goí o golinigi itó alika golinigi zekiko minumuni omolokiko gihila lamaná aleko natune liki goselekaselé amake gizapa iki miniaká niave.
JAM 5:8 Guivahanite atiginá oko ati gamena alitokaze, nenemú lekezagi ámina iki goselekaselé amiki likigika Ómasiloka mili alévolé iki minalo.
JAM 5:9 Nigivénegita, goní oletati ve Ómasi nene alitó noive. Goní ikataze, lekeza mukahá makahá amilo.
JAM 5:10 Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve gopoguni nimilikitago goselekaselé amake Guivahanímini agulizá iki miniaka a vetini kigizakaú lisiki hulu iki minalo.
JAM 5:11 Gilinahe. Keza alévolé iki mina vegenakumú nene Ómasímo nónohá zeketa vegenale loko loaká noune. Zopú eza miluma maluma geleko goselé amike minamoláama mota gilinave. Miluma gili gamenava asú omikago Guivahanímo netá matá lamaná alika lehizetamó nene mota gilinave. Nenemú Guivahanímo muhelete ánigokoko agika hize lemeko hize lé oletatimóma neve loko gilitune.
JAM 5:12 Nigivénegita, alévolé gakó makó litoze, gililo. Okulumakú liví ziki likigizani itiki li hukamilo. Itó mikasiuka netá makokú liví ziki li hukamilo. Ómasiló goní ikatanazo, lekeza nene oo alitune itó óe alemitune linigima nene gakó lamanakutí lilo.
JAM 5:13 Lekelikutí makolímo eza miluma maluma geleko nominokoma Ómasiloka lino. Itó lekelikutí makolímo agoliza vizeko nominokoma Ómasi agepoka lokoko nama lino.
JAM 5:14 Lekelikutí ve makó avisekikoma monó gizapa ve sele lo kemekiko, anitiki Ómasiloka liki Guivahanímini agulizá ali otiki netupagitana nagamí hilitatave.
JAM 5:15 Lá niiki Ómasimú gili alévolé iminiki litamó nene, Guivahanímo alémo guni okiko avisi vema nene zokanogo ive. Itó lihimavatini minatimó nene, Ómasímo ahuloketanogo ive.
JAM 5:16 Nenemú Ómasímo lekelémo zokative liki eza hize lé omikiko eza hize lé omikiko iki lihimatini li utó utó miliki Ómasiloka lilo.
JAM 5:17 Vevesiki minata vegenalite numuna litamó nene, netá gihila mukí alinigave. Ilaizá nene lezagitana vemámo golini zemitive loko amuza moloko Ómasiloka lokago, kilisimasi losive makole asú oake nekisa ikani 6 oko novigo mikasiló golini zemigo,
JAM 5:18 alika nene goha golini zitive loko Ómasiloka lokago, golini zekago, mikasigú netá matá goha goloko itimó.
JAM 5:19 Nigivénegita, lekelitokatí makolímo monokú gapo zová zavá zekiko, agivelaho makolímo alémo atiginá okikoma,
JAM 5:20 gakó láa liki gilitaze: Makolímo lihimavagi ve gapo golesagutí alémo atiginá itimó nene, ámina lihimavagi vémini amenía monéna tolova inogo ikutí agutó vizeko lihimala mukí ale ahulomikave liki gilitaze.
1PE 1:1 Neza Pitana Izesu Kilistoni aposolo noutímina, Ómasímo kelémo etó i vegená lekeza Zelusalegatí hutilí iake Potu itó Galesia itó Kapatosia itó Asia itó Pitinia mikasiuka viki gá nia vegená luhuva imane gizo nolukumuve.
1PE 1:2 Lekeza nene Sikalahulímo lekelémo apazá zekiko Izesu Kilistoni gakó gili alitave loko itó aí golani hololeketamó nenémo likigika nagamí zekiko minatave loko Ómasi ametipo lo molonoitó minakutí lekelémo etó imóma neve. Ómasilokatí nasahilí itó hulu lekelitoka minoloko iteko minino.
1PE 1:3 Leza Guivahanite Izesu Kilistoni amelaho Ómasi agepoka litunize. Áisi nene Izesu Kilistoni nene heleneikutí alémo otekamole loko agika napa oko hizelimikago gosohá lemetameni limigo Ómasilokatí utó okunike netá lamaná alitune loko lagata losi gelemoko ageva oaká minokoko voko minoakalímini gihiláa geleko minoaká noune.
1PE 1:4 Itó heleneikutí alémo otekamole loko okulumakú helisa henonite hulupa legeko lá amoakalímini itó anuva oko gelesamoakalímini itó helemoakalímini ageva nounimó nene miniki okulumakú alitave loko ale vavá oletamó.
1PE 1:5 Lá oake, Ómasímo aí zámuzalatunú gizapa noleketiko aikumú gili alévolé iki niko minoko gamena asú noiko lukugutó vizeaká netá lehizeleketanogo noimó nene utó oko lamaná inogo ive.
1PE 1:6 Lá itikumú lokogoliza viziki niminamóza, Ómasímo giliko etokikoma, gamena alínipáisí gopogunímini amupiló itiki miluma giliki miniki gopa lokogoliza viziiki minatave loko noluve.
1PE 1:7 Gilinahe. Goli gehani minoko lapuluva oaká netalímini pipizá netá gopa netimoláa nene lolímo lo asú okiko goli gehanigó etó oko minanogo ive. Ámináminoko gele alévolé oaká netatinímini meinava goli avilegeko iteko minamóza, gopoguni mililikitata netalímo alémo mómoká noikoma, gele alévolé oakatini kii loko noiko, Izesu Kilistó anititi gamenaló nene lukugulizá ali otiki lekegepoka niliko gonanaliváa lekelitoka utó inogo ive.
1PE 1:8 Lekeza Izesuni ametamenía ánigamatita gopa likigikatini amiaká niave. Lá niake itína gamena nene lokogómulatunú aí ánigamake aikumú gopa nene gili alévolé iaká niave. Lá niake lokogoliza viziki lagaváa haitolímini vegenalita legepatunú lo utó moloko lamoakalímini nene giliaká niave.
1PE 1:9 Ómasimú gele alévolé oakatinímini gihiláa nene likigikatini lukugutó vizeaká netá nene omo lokovogisaloka okaze, nenemú lokogoliza nivizeve.
1PE 1:10 Ámina lugutó vizeaká netá nene Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve keza nana okoko utó itimó neve liki gozapá vitagá iki nenémini mogonamú agizaka hiziki minamó neve. Lá iake lekelitoka Ómasímini nasahilí utó itive liki alikamú gakó li miliake minamó.
1PE 1:11 Kilistó eza miluma gelekoko alika lapanalagi gonanalisi alitikumú Kilistoni Sikalahulámo gakó nene kigikagú molokago keza gamena nanahé zupa itó nana gamenaló Kilistotoka utó o amitive liake nenémini mogonamú vitagá iki minamó.
1PE 1:12 Keza hoza alemó nene kezáikumule loko nomive. Ómasímo lekelitoka utó itive loko lo utó oko lo kimimóma neve. Itó alika nenémini gihila utó okago Ómasímini Sikalahú amiselekago, eza okulumakutí lemeake zámuza lehizekimikago Izesuni gakó lamaná li hutilí a vete li lekemego gilinamóma neve. Ámina gakó nekisáa nene ageló keza gele guni itupe liki gili miniaká niave.
1PE 1:13 Nenemú lekeza likigika lakagatatinímini nagá zi gikitiki niminiki gizapa etoha iki Izesu Kilistó goha utó oko nasahilí oleketatikumú lakagata losi gelemiki ageva iki minalo.
1PE 1:14 Lekeza gozapá numuká vegená minake gatizá minago lukugupémo amu heleaká netá aliki minamó. Itínasa nene ámina netató iki miliki amiki Ómasi gili amilo.
1PE 1:15 Sele lo likimi ve Ómasi eza apazá keké vizeko noitíminiki iki miliki niiki apazá keké vizikigó minalo.
1PE 1:16 Nenemú Ómasímo li gakó makó nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Neza apazá keké vizeko nounazo, lekeza ámina iki apazá keké viziki minalo.
1PE 1:17 Lekeza ametehove liki limiake Ómasiloka liaká niave. Eza voko aleko oko aleko itigopa, minoko aleko oko moloko ituni avotigila oko hee loko gona mololetanogo ive. Nenemú lekeza mikasiuka gá ve minata gamenaló nene lekehelele viziko minalo.
1PE 1:18 Lekeza láa liki gili minalo: Lekeza avotike netá gihila nomi gapoló nivago netá hutuváámo goli silivá nenéminímo meinavatini hizeko gologí oleketonamimóma neve.
1PE 1:19 Lekeza Kilistoni golani meinava iteko minamó nenetunú meina hizeko gologí oleketonoimóma neve. Eza guguni gizoaká sipsip iza agupe gololó imó itó avasavagi vové avé loko minamó nenéminoko minamóma neve.
1PE 1:20 Itó gozapá mikasi ale utó ami gamenaló nene Ómasímo hoza gakó lomikago utó i ve nenémo alikama gamena asú inogo noigo lekelikumule loko utó imóma neve.
1PE 1:21 Lá oake, Ómasiloka lekelémo apizekago lekeza heleneikutí alémo oteake gonanalivagi lapaná ale luhota vemú gili alévolé iake gele alévolé oakatini itó lakagata losi gelemiki ageva iakatini nene Ómasilokagó neve.
1PE 1:22 Lekeza gakó gihila gili aliaká niago, lekelí likigikatini mokoná lamómave loko likigivetikini nene soza netá alikitamiki lamanakutí likigika kimiaká niave. Nenemule liki likigika lamanakutí eza amiko eza amiko iki múnahiki minalo.
1PE 1:23 Lekeza gosohá utó amó nene avotike hiliaká amómámini zuhaváa negopa, alévolé ve Ómasilokatí utó amóma neve. Alévolé lemetameni ale utó oko alévolé oko minoaká gakokutí Ómasímini gakokutí utó amóma neve.
1PE 1:24 Nenémini gakó makó nene monó gotolaú láa loko nemóma neve: Vegená mukitó nene gihisi nenéminiki niave. Itó ánigi laga hiliaká netáini nenémo netá guvava lamaná nenéminoko neve. Gihisi nene gulu gulu vizeaká noive. Itó guvaváa nenémo lutehemó zeaká noimóza,
1PE 1:25 Guivahanímini gakó nene alévolé oko mino lúaló moloko minoakalímini neve. Ámina gakó lamaná li likimikago gilinamóma neve.
1PE 2:1 Lekeza hokolizá soza netá itó genezatini losi minoaká itó kemekugú noaká itó aleko letoaká nene ahuli asú ilo.
1PE 2:2 Ahuli asú iiki izegipa namuni keza aminikumú kiviseaká noimó nenéminiki likigikatinímini aminí lamanakumú likivisino. Ámina aminí lamaná niliki viki monokú napa iiki gehatiki minataze.
1PE 2:3 Guivahanímini nasahililamú makó lagaváa gilinita vegenalita némini itaze.
1PE 2:4 Lekeza Guivahani minoloko voko minoaká gehanigitana noi ve vegenalite ánigi ahulamóza Ómasímo giligo meinaváa iteko mina ve alémo etó i veloka viki gímizilo.
1PE 2:5 Lá niiki sikalahutinigi gehani lilí i asú iiki miní amiki miniliki itiki Ómasímini Sikalahulímini monó numuni lilí ilo. Lá iiki nene apazá guguni gizi amiaká vegená niiki Ómasiloka liakatunú guguni gizi amikiko Izesu Kilistotoka vokiko, gelekoko gele laga itize.
1PE 2:6 Izesukumú monó gotolaú gakó láa loko nemóma neve: Neza alévolé gehani makó meinava iteko minamó nene alémo etó okuke Zaion agokaloka geha lapusa nohizuve. Aikumú gili alévolé itamó nenete viki netá alemamómave liki mulúikú ma mesaha aminogo ive.
1PE 2:7 Lekeza aikumú gili alévolé iaká nia vegenatoka nene eza netá meinava iteko minoaká noive. Itó gili alévolé ama vegenakumú nene monokú láa loko lonoimóma neve: Numuni giaká ve keza gehani makó ánigi goselé iake ali ahulamó nenémo geha lapusa loló oake noive.
1PE 2:8 Itó aikumú monokú luhuva makó láa liki gizinamóma neve: Ámina gehani amupilotí lotohá kipilinogo ive. Itó ámina gehanilotí kepele molanogo ive. Loko limó nene monó ahulakumú lotohá kipilitive loko lonoitó viki nenémini iaká niave.
1PE 2:9 Lá onoimóza, lekeza nene lekelémo etó onoi vegená itó agulizaki ve napatémini guguni gizi amiaká nia vegená itó Ómasímini apazá keké viziki nia vegenala lilí ake aí zuha lilí iki niave. Lekeza límugusigutí lekelémo otopá zeake lapanalámini silikakénaló lekelémo mola vémini gakó li hutilí ikiko hutilí itive loko sele lo likimimóma neve.
1PE 2:10 Lekeza gozapá nene ha netá minamóza itína nene Ómasímini vegenala zuha lilí iki niave. Gozapá nene gopa minamóza itína nene agika hize likimitímini agikagú niave.
1PE 2:11 Nigive nagavese, neza gala vizeko lakagata aleko lo likimitoze, gililo. Lekeza mikasiuka gá niamó itó hanuva veno vegená niatita lukugupémini laga aviseaká noi netalímo likigika lova ale ameaká netá nene mosilo.
1PE 2:12 Lá niiki monó gelema vegenalitini holúikú etó iki minalo. Lá iki niiko, ámina vegenalite mogonataganatini ánigiki giliiki golesa netá aliaká nia vegená niave liaká nia gakó nene ahuliiki iki miliki ita mogonatini lamaná ánigiiki Ómasímo gakó hoza aleketati gamenaló nene Ómasi agepoka liki minataze.
1PE 2:13 Vegenalita gizapa ve haitopaitolímini kilími milamó nene lekeza Guivahanimule liki gelekelé ikitalo. Gamanitini agulizaki ve napámini gakola
1PE 2:14 itó kiapege kéisi li huka gakó gili alilo. Ómasímo golesa netá aliaká nia vegená nene nogosani kimitave loko itó gakóini giliki netá lamaná aliki miniaká nia vegená kegepoka litave loko gamanite kelémo etó onoimóma neve.
1PE 2:15 Lekeza lá iki lamaná iki iki miliki itamó nenémo vegená negía keza lekelikumú negi gakó liaká niamó nene kegepaló gahumá ikitatave loko Ómasímo loleketonoimóma neve.
1PE 2:16 Lekeza mukí netalímini nagakutí mota gologí olimikamóma neve liki lamaná iki miniki aliki ilo. Itó lá iki minatamó nenémo golesa netalímini gahumaláa loló amino. Lekeza alévolé iki miniki Ómasímini gelekelé izegipa lilí iki minalo.
1PE 2:17 Lekeza mukí vegená kilími guni ilo. Itó likigive monokú niamoláa likigika kimilo. Ómasimú lekehelele viziko minalo. Gamanitini agulizaki ve napáa nene alími napa ilo.
1PE 2:18 Gelekelé izegipa lekeza gizapa velinitini kamatoka limiki miniki nasahilí ikitiki gakóini gili alilo. Itó huluváa itó kigika lamanaki mina vegenakumukó negopa, ve lolaváa itó gínikaha ve kezagi nenémini ikitalo.
1PE 2:19 Keza galana nomitó hanuvamú miluma hoza alilikitikoma lekeza Ómasimú giliki gínikaha amiki lamaná iki niko, Ómasímo lekelikumú giliko lamaná itize.
1PE 2:20 Itó lekeza lihima netá naliko nilikipilikoma, gínikaha amiki niko, ve makolímo geké loleketatihe. Lá aminogo ive. Nenemú lamaná iki miniko likipiliki miluma netá alilikimikikoma legesó iki minalo. Lá itamó nene Ómasímo giliko lamaná inogo ive.
1PE 2:21 Lekeza nenémini itave loko sele lo likimimóma neve. Kilistó eza ámina oko lekelikumule loko miluma gilike ale goí oko gapo veleleketamóma nenazo, lekeza agizaka hiziki vilo.
1PE 2:22 Áisi nene lihima makó ale utó molamimóma neve. Itó agepagutí soza makó lamimóma neve.
1PE 2:23 Alivi galativi nitago eza alevo galatovo oko loketamimóma neve. Itó miluma nogilike gamuni oketamike mogonataganamú ale hee loko lo hukoaká ve Ómasiloka leheta oko minamóma neve.
1PE 2:24 Lelí lihimá aí amupiló itekago, agohí geake, zohota zaló hilimó nene netá golesa aleakakumú hele vegenakitana iki mómoká iki otemitave loko, itó hee loko minoakakumú miniki aliki itave loko lá imóma neve. Itó aí agómuni nenémo likigikámini agómuni gimóma neve.
1PE 2:25 Lekeza sipsip iza nenéminiki hela hiziki mihina amóma nemóza, itína nene likigikámini gizapa ve nenémo lekelémo atiginá okago aitoka anitikave.
1PE 3:1 Vená lekeza ámina iki vatinitini kagahisiuka limiki minalo. Itó vatini lugáa nene monokumú gelemake miniaká nitamó nene monokú vi hilatave liki gakó nene li kememiki hanuva likigika lamanaki minikiko
1PE 3:2 vatini nene lekelí iki miliki miniki aliki iaká netá nene gizopa lo miniko ánigiiki kigika ali viligiki minataze.
1PE 3:3 Lekeza lukugupémini gonanaliváa nene nagatumó iki zopovatini ali lamaná iki gonanalisi itakumú itó likigisa likigizatoka gonanalisi iki meinava iteko mina netá milatakumú itó ginegane luhuvagi luhatakumú gilikiko ha netá loló ino.
1PE 3:4 Lá noiko geha itó hulu iki minata netalímo likigikagú vaí o lamaná oko gikí okiko gonanalisitini nene alévolé oko minoakalímini itó litaha lamoakalímini Ómasímo gelekiko iteko minati netá likigikagú minative.
1PE 3:5 Monóinigi vená gozapá miniliki amó keza kigikámini gonanalisi netá nenémináa aliki miniki amó. Lá ake Ómasiloka leheta iki váinitini kagahisiuka limiki miniaká amóma neve.
1PE 3:6 Salá eza ámináminoko vana Avalahani gakola nene gele aleake aikumú guivahaníneve loko lomiaká imó. Itó lekeza netá lamaná lilí iki netá nemú manamú lekelegesá legemiko minatamó nene Salani izegipala zuha niave loko loleketanogo une.
1PE 3:7 Itó ve lekeza ámina iki venatinigi hamolíminiki alévolé lekemetameni ali lá inamóma nenazo, Ómasiloka numuna liki akiki otikitini nenémo voko lí amitive liki venatinigi apiziki miniki zámuzáini lemeko nenaze liki gili miniki venatini nene netá matá nene likigika lamanakutikó li kimiki minalo.
1PE 3:8 Lá niiko lo asú oko lo likimitoze. Lekeza mukitoka likigikatini mili hamokó iki geha ziki miniki likigika eza amiko eza amiko iki likigivetikini milumáini giliki lukugupelini aliki limiki minalo.
1PE 3:9 Netá golesa nalilikitikoma, lekeza ali viligiki netá golesa alikitamilo. Alivi letivi nilikitikoma lekeza ali viligiki aliki letamiki nónohá zikitalo. Lekeza nónohá zeleketatove loko Ómasímo sele lo lekemeneimóma nenazo, lekeza ámina iki lusa gakó nene li kimilo.
1PE 3:10 Nenemú monó gotolaú gakó makó láa loko neve: Guivahani eza hee hee liki miniaká nia vegenatokagó agovisa kemeko aitoka liaká niakumú agata moloko gámemé noimóza, golesa netá aliaká nia vegená nene Guivahanímo ánigamó ánigo goselé oaká noinazo, makó keza alévolé oko minoakakumú lagaváa kivisekiko logoliza vizeko minoko aleko itune liikima genezáiniló gizapa iiki gakó golesa lamitaze. Itó kegepatunú soza gakó makó lamitaze. Itó golesa netá kemegesa amiiki netá lamanakó alitaze. Hulugú miniki nenémini hozaváa aliki amuza miliki alitaze.
1PE 3:13 Lekeza netá lamanakumú viki gímiziiki niko hí vémo netá golesa loló oleketative.
1PE 3:14 Itó lekeza iki miliki itatímo vo guni noiko miluma netalímini amupiló ititamó nene, Ómasímo nenemú gelekiko lokogoliza viziti netá loló inogo ive. Itó lova ali likimiki lekelegesá ligiti gakó nilikoma, likigisa likigizakutí luvoluvo zemino. Itó mulutini itemino.
1PE 3:15 Likigikatini ali guluvitiki ali guni ikiko Kilistó eza Guivahanitini loló o likimino. Lá okiko netá matakumú likigikatunú lakagata losi gelemiki ageva iaká niakumú loká nilikitikoma, vávani oko ámina mogona lo utó moloko lo kimitune liki ali vatí iki minalo.
1PE 3:16 Lá niiki gakó nene legesó iki keikumú giliko lememiko likigikagú gakó nomiko lamaná iki lilo. Lá niko lekelikumú alivi letivi niko, Kilistogegi apiziki lamaná iki iki miliki itamó nenémo ve nenémináa keza soza sazáinímini mogonáini utó okiko kovoza napa hilitaze.
1PE 3:17 Ómasímo likipiliki nagá likimitakumú gelekiko lamaná okiko, netá lamaná lilí niko lilí ilikitatamó nenémo itekave lokomú noluve. Itó lekeza lihima alikiko lilí ilikitatamó nenémo lemekave.
1PE 3:18 Kilistó eza ámina oko hee lo mina ve miluma gilike vegená golesa lelikumule loko hilimó. Eza lihimate asú itive loko lelikumú gamena hámakó helekago mota asú okave. Nene Ómasiloka lelémo molanogo loló imó nene agupegi minoakeve loko apilikago hilimó. Itó Sikalahulagi minoakeve loko goha mómoká oko otimó.
1PE 3:19 Oteko minake nene hiliki vamoláa keza sikalahulitinigi nene nagá geisagú niatoka lemeko monó lo kimimó.
1PE 3:20 Keza gozapá Noá eza sipi napa loló oko noigo Ómasímo agikagú hulu ominatímove loko kigika ali viligatahe loko kegeva oko minoloko noitigo gakoláa gili ahuli ahuli imi itemó. Lá niago, ve vená 8-así nene ámina sipigú itikago, nagamilímo kelémo veletó okago hanuva minamó.
1PE 3:21 Nenémini helegáa nene monó nagamí holoakalímo lekelémo lamaná oaká noive. Monó nagamilímo lugupémini golotuváa nene nagamí zesá amive. Monó nagamí nohulunike Ómasi eza ligikate nagamí zelimikiko eza gele lamaná ititó minoko aleko itune loko voká loaká noune. Monó nagamí nohuluko Izesu Kilistoni heleneikutí alémo otekamole loko lugutó vizeaká noive.
1PE 3:22 Itó ezáa okulumakú iteko Ómasímini agizani zamagaloka iteake mitó noigo ageló mukí itó vegená iti minamoláa zámuzagi niamoláa keza aí agahaisiuka limiki niave.
1PE 4:1 Kilistó agupe miluma gelekamole liki lekeza ámina iki lilí ilitatave liki zámuza aliki amuza milalo. Lá niiki makolímohe makolímohe monokumule loko agupe miluma geleaká noititímo golesa netá alitikumú goha mumuzó amitive loko gele minatize.
1PE 4:2 Itó lukugupémo minoko aleko iti gohalaló lukugupémo amu heleaká noi netá alemiki Ómasímo gilitó molató nene gili aliki minalo.
1PE 4:3 Amunaloka hetoka vegená keza lagaváa giliake netá matá lá iki aliki minamó neve: Mokoló netá itó golotuva netá nenémini hozaváa lilí iki minake, piá nagamí niki sipaki niake, iza goula nosá negi nagamiki vauva aliki niki lekemeni ziki eza aviligigo eza aviligigo iki, soza ómai netá gupá zi amiki minamó. Ámina netá nene lekezagi goselé lekepelemigo iliki viki niago gamena hána hána vimó neve. Nenemú goha miní amiki lá amilo.
1PE 4:4 Itó itína nene hetoka vegenalite golesa netalímini agikagú minake nosánetá niki meleketakeni iki kogoliza viziki niago lekeza kezagi apiziki minake ámina netá lilí amago, keza giliake, ininá niake lekelí nene alivi letivi iaká niave.
1PE 4:5 Lá ikamóza, hele vegená itó logómulagi vegená lelí mogonataganamú goní oletatove loko ale vatí oletonoi ve Ómasiloka gakó hoza sipisi alinogo une.
1PE 4:6 Nenemú helemoláa keza Izesuni gakó lamaná lo utó oko lo kimimó nene hele vegenalitini gapoló nivake kugupetunú lihima alikago Ómasímo keí mogonataganamú goní oketamóza, helegaloka Ómasímini gapoló viki alévolé oko minoakakú miniki aliki itave loko ámina gakó lamaná lo kimimóma neve.
1PE 4:7 Netá matá mukí asú iti gamena mota alitokave. Nenemú lekeza likigika lukugupe gizapa iki gili koló iki Ómasiloka numuna loakakumú vávani iki minalo.
1PE 4:8 Lá niiki ligika kemeaká nenémo lihima mukí eza ahulotiko eza ahulotiko oaká noimó nenazo, netá mukí kivilegeko mina netá nene likigika eza amiko eza amiko iakakumú amuza milalo.
1PE 4:9 Lekeza goselé lekepelemiko veno vegená nene eza nasahilí otiko eza nasahilí otiko kilími numutiuka miliki kilími lamaná ilo.
1PE 4:10 Lekeza Ómasímini monolímini zámuza haitopaitolímini lehizeleketató nene hoza aliki lekeza mukitoka vo alitive liki Ómasímini nasahilí nene legesó iki ali miniki gona moloaká vegená minalo.
1PE 4:11 Itó monó gakó li utó itamó nenete Ómasímini gakola lamaná li utó iki li kimitaze. Itó vegená nasahilí ikitatamó nenete Ómasímo zámuza kemekiko nenetunú nasahilí ikitataze. Lekeza némini manámini niiki Ómasímini agulizá vitive liki lá ilo. Izesu Kilistoni zámuzatunú aí luhuva utó itize, nenemú gonanalivagi lapaná itó gizapa olimiaká zámuza aitoka minatímo minoloko voko mino lúaló moloko minatize. Lamaná.
1PE 4:12 Nigika lukumu vegenáise, lekelitoka gimilikú moloaká netá agepagi netá utó noimó nene lekeza netá gosohá utó o lemekave liki hukili amilo.
1PE 4:13 Kilistó miluma gilimó nenémini agikagú miniki mulutikú agila guluma iko minalo. Lá iki miniki aí gonanalivagi lapanala utó o lekemekiko ámina oko mulutikú agila guluma noiko lokogoliza viziki minalo.
1PE 4:14 Lekeza Kilistoni agulizá ali minakumule liki aliki letiki mumusopa nizilikitikoma, gilikiko nene lapanalímini amelaho Ómasímini Sikalahú nene lekelitoka lemeko minatímini mogona lá oko utó okave liki gili minataze.
1PE 4:15 Lekelitokatí ve makolímohe makolímohe goní omikiko nagá numukú miluma gilitimó nene apele heleakakumupe itó guminamupe itó hokolizakumupe itó geligeli oakakumupe itó laskoli minoakakumupe loló amino.
1PE 4:16 Itó helegaloka makó eza Kilistoni vegenala minakumule liki nagá amikikoma nene, nenemú gelekiko avoza helemiko Kilistoni agulizaláa nene ale minoko Ómasi geké lo amitize.
1PE 4:17 Gilinahe. Ómasi eza vegenalitini mogonataganamú gona moloketati gamena mota alitokave. Itó vegenala zuha lelitoka ámina hoza apí oko alinogo ive. Nenemú lelitoka ganatilisi napa okoko alitimó nenazo, aleloko voko Ómasímini gakó lamaná gili ahuliaká nia vegenatoka voko nolutegeko nene, nanámini oketative.
1PE 4:18 Nenemú monó gotolaú gakó makó láa loko neve: Ve lamaná keza lihimáinimú goní ita gamenaló silipa oko kugutó viziko minatamó nenazo, nenemú monó gili ahuliaká itó golesa netá aliaká nia vegená keza nana itamó neve.
1PE 4:19 Itó nenemú Ómasímo giliko lamaná onoi miluma malumámini amupiló itita vegenalite kelémo utó oaká ve Ómasi eza lokago alévolé oaká vémini agizakú nene kigikáini miliiki lamaná iki iki miliki minataze.
1PE 5:1 Lekelitoka monó olotiva ve niamó nene ámina oko monó olotiva ve noutímina gakó lo lekemekugo, gilitaze. Neza Kilistó miluma maluma gilimó nene nogómulatunú lamaná ánigutímina noluve. Itó minoko gonanalivagi lapaná utó oloko voko utó noiko nene, izá moloko alito ve neza lakagata aleko gakó imane lo nolukumuze, gililo.
1PE 5:2 Ómasímini sipsip iza mulusi lekeza gizapa ikitatave loko loleketonoimó nene alévolekutikopa, mulutikú lamaná ominiko gizapa lamaná ikitalo. Lá niiki moni henokanoni aleakakumú giliki negopa, ámina hozamú mulutikú ahuu ahuu lokiko iki miliki itaze.
1PE 5:3 Lá niiki ve napáini lilí iki lá amilo. Sipsip izatini ali goí ikitiki monokú nene likigizaka hiziki vitave liki kilími zou liki kilímiki vilo.
1PE 5:4 Itó minoko gizapa ve napa nenémo aniteko gonanalivagi akilí alévolé oko minoakalímini hitolikimikiko, hitiki minataze.
1PE 5:5 Gosohá ve lekeza ámina iki olopa vetini kagahisiuka limiki minatave loko lo nolukumuve. Lá niiki lekeza mukitoka lukugupe aliki limiki minata netalímo hoza aleaká gineganetini loló okiko ali akaliki eza gelekelé otiko eza gelekelé otiko iki minalo. Nenemú monó gotolaú gakó makó láa loko neve: Ómasi eza kugupenini aliki itiaká nia vegenalitini lukesa akeleaká noive. Itó kugupe aliki limiki mina vegená nene hize lé oketake nasahilí okimiaká noive.
1PE 5:6 Nenemú Ómasímini alévolé gizapaló lukugupe aliki limiki gupá zi amilo. Lá ikiko, eza mola gamenaváa alitokiko áisigó lukugulizá ale otinogo ive.
1PE 5:7 Ómasímo nene vatí oko gizapa oko lekelémo guni oaká noive, nenemú lekeza netá matá gena netá lakagata gululusi giliaká nia netá mukitoka nene aí agizakú milalo.
1PE 5:8 Lekeza lakagata gili koló iki gizapa iki minalo. Gala velini Satá eza akohú galagitana oko agepa á oaká noi ve eza aí akohitohe aí akohitohe loko agepa á oloko vogá ogá oaká noive.
1PE 5:9 Nenemú lekeza gili alévolé i miniki vasá zilo. Lá niiki likigive lakagave monokú niamó numutó namató niamoláa keza miluma maluma ámina iki giliki miniaká niave liki gililo.
1PE 5:10 Itó Ómasi nasahilí amelaho eza Kilistotoka gímizemómave loko gonanalivagi lapaná alévolé oko minoakalíminiloka vi hilatave loko sele lo likimi ve áisi miluma maluma gamena alínipáisí nigiliko, lekelémo vevesati zámuza lekemekoko lekelémo kii loko lukesavatini hize kii loleketanogo ive.
1PE 5:11 Nenémini zámuza nene aitokagó minamó nene minoko minoloko voko mino lúaló moloko minino. Lamaná.
1PE 5:12 Neza gakó imane Sailasini nene lo ame ame nougo luhuva gizo nolikimive. Neza aikumú gulugo, nigivéneho gihila loló onoive. Neza Ómasímini nasahililamú gihila noive liki gilitave loko gakó ahaváisí lo utó moloko lo lukumuke hize lé oleketatove loko lo nolukumuve. Ámina nasahililímini agikagú alévolé iki oti minalo.
1PE 5:13 Papelonia numutokatí Ómasímini vegenala zuha lezagi lelémo etó i vegená keza geketini nililikitago noluve. Itó monokú alémo mulu ve Makí ezagi geketini nololeketave.
1PE 5:14 Lekeza monokú apizi lamaná iki eza aputá viziko eza aputá viziko iki minalo. Kilistotoka gímiziki nia vegenalita Ómasímini hulu lekelitoka mino moloko minino.
2PE 1:1 Neza Saimon Pitana Izesu Kilistoni gelekelé ve itó aposolo nénisi nene Izesu Kilistó eza Ómasile itó lugutó vizeaká ve hee loko mina ve minoakeve loko gele alévolé oaká gihiláa lehizeletamokitana oko lehizeleketa vegenalita luhuva imane gizo nolukumuve.
2PE 1:2 Lekeza Ómasimú itó Guivahanite Izesukumú gili guni iki gililiki niviko nasahilí itó hulu nene lekelitoka miní ameko utó oloko voko minino.
2PE 1:3 Izesú ezáa lapanalagi itó lamanalagi nene izá miliki alitave loko sele lo likimi ve ánigoko gelekuko Ómasiloka gímizi miniki iki miliki itave loko ligikámini lukesaváa mukí nene Ómasímini zámuzalámo lehizeletonoimóma neve.
2PE 1:4 Lá oake, netá gihila ite minamoláa meinaváa napagi nemó alitave loko lo mololeta netá lehizelimikago nene, alekuko, nenémini gihiláa lelitoka utó okiko, mikasiuka gumesisímini gihila lapuluva oaká netá nene lemegesa amekinake Ómasímini ametamenigi itunize.
2PE 1:5 Nenemú lekeza gili alévolé iki miniaká niató amuza miliki hee liki miniakatini nene miní amilo. Hee liki miniaká niató nene mukí netá mogonamú geleaká nene miní amilo.
2PE 1:6 Netá mogonamú geleakató nene likigika nemó lukugupe nemó gizapa oaká nene miní amilo. Nenémini agikagú amuza milikiko, gasovagi netá utó noikoma, amanapa o minoaká nene miní amitaze. Amanapa o minoakató nene, likigika lamanaki minoaká nene miní amilo.
2PE 1:7 Likigika lamanaki minoakató nene likigivetikinimú miluma gelekimiaká nene miní amilo. Miluma gelekimiakató nene, likigika kemeaká nene miní amilo.
2PE 1:8 Ámina netá matá nenémo lekelitoka minoko hize hutilí noikoma, Guivahanite Izesu Kilistoni mogonamú geleakaláa gili miniki hozaváa alikiko, hutuváa loló amoko gihiláa zinogo ive.
2PE 1:9 Itó nolu netá matá ali minamita vegenakumú láa loko litunize: Keza kemenímini agómula liko vimó neve. Golesa netáini goí oko Ómasímo nagamí zeketoko kelémo lamaná imó nene kagatí molokave loko litunize.
2PE 1:10 Nigive nagavese, lekeza nenemú Ómasímo lekelémo etó oake sele lo likimimó nenémini gihiláa lekelitoka mino alévolé itive liki amuza milalo. Lekeza lá itamó nene goselekaselé ikiko monokutí velehé lememinigave.
2PE 1:11 Lá iki miniko Ómasímo giligo vávani olikimikiko Guivahanite lugutó vizeaká vele Izesu Kilistoni avogisaló alévolé oko minoakalímini agikagú nene vi hilanigave.
2PE 1:12 Lekeza netá matá mukikumú imane mota lo lekemekuháma neve. Itó ámina gakó gihilámini agikagú alévolé iki niminamóza, ámina gakómaló nene ale gosohá oko lo lekeme lekeme oko minanogo uve.
2PE 1:13 Neza gamena hána minaminake mikasi nugupe ahulatove loko Guivahanite Izesu Kilistó lo utó oko lo nemekago gelenoumó nenazo, neza mikasi nugupegi nomininake gakó imane lo lekeme lekeme oko mininake lekelémo ote ote oko itove loko gulugo etokave.
2PE 1:15 Nenemú helekugo, lekeza gakó nene ali gosohakosohá iki mili gilikilí iki viva viva iki minata gapomú vitagá inogo uve.
2PE 1:16 Neza Guivahanite Izesu Kilistoni zámuzalamú itó anititi gakó lo lekemekugo nene, lekeza giliko gitene gakó loló amino. Vegenalite kagata giliki ali guni iki lakutí lo lukumumó negopa, neza Guivahanímini golivagi lapanaláa utó noigo, nezáne nogómula gihilatunú ánigonoutotí lo lukumumóma neve.
2PE 1:17 Nene Ómasi amelaho eza Izesuni agulizá ale otike gonanalisi lehizemikago, okulumakú lapanalagi velokatí nene imane nene nigika amu gipáne noive, aí nene ánigo laga alekuve loko limimóma neve.
2PE 1:18 Neza aposolo lugáagi áisigi apazá agokaló nouko, gakó némika loko okulumakutí lemekago gelenouháma neve.
2PE 1:19 Itó leza nenemú Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakó gelekuko gihiláa lamaná loló oloko iteaká noive. Nenémo livikitana oko límugusigú hize hanatokamó nenazo, lekeza nenemú lokogómulatunú ánigi gisili hiziki niko, gó lo lapaná latize. Itó sonohí napa ganakomekitana oko Izesuni lapaná nenémo likigikagú hize hanatoko minatize.
2PE 1:20 Ómasímini agepagutí gakó nene vegenalita giliki alivi hiziiki makó linamó negopa, Ómasímini Sikalahulímo kelémo vávani noigo Ómasilokatí gakó liki miniaká amóma nenazo, nenemú ganatilisi gakó makó láa liki gili guni iki gililo: Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete monó gotolaú luhuva gizi mila gakolímini mogonáa nene ve makolite kezáini kigikagutí gili guni iake lamoakalímini neve.
2PE 2:1 Isilae vegenatoka gakó lili ali ve sozáminigi nene gozapá utó iake minamó. Lekelitoka áminagó iki monó lili ali ve sozámini utó inigave. Keza soza monó ali utó milikiko, lekelitoka hoú loaká netá itó latila oaká netá nene utó inogo ive. Itó nenegó nomive. Guivahanímo nohilike lihimaváini meina hizeketa gakokumú egamega oaká nenegi alinigave. Lá ikiko, kezáini iki miliki atímo lapuluva oaká netá nene galinali kugupeló utó inogo ive.
2PE 2:2 Vegená nenémináa keza mokoló netá naliko vegená mukilite ánigiiki kémegetanigave. Itó keikumule liki vegená lugáate monó gihilámini gapomú aliki letanigave.
2PE 2:3 Lá okiko, soza monó liaká ve keza moni henokanonimú mumuzó itatímo itó kigikagutí gakó utó ititímo lokogoka viziki netá matatini hanuva alinigave. Hoza lá iki alitakumú keí lihima kimitove loko Ómasímo gozapá ale vatí oketamó nene, voko haha amive. Itó vi tolova iakáini nenémini agepáa ale molamó nene ha neve.
2PE 2:4 Ve nenémináatini mogonamú láa liki gililo: Ageló lugáate netá golesa alikago Ómasímo asenini zeketamike meikú nagá zeko kehelú ahulokago, ká emane límugusi lapalapa zikú limiki niave. Neneloka goní ita gamenamú ageva iki niave.
2PE 2:5 Itó gozapá netá matá mukí itó vegená nene Ómasímo asenini zeketamimóma neve. Makó Noá nene hee loko minoakalímini gakó loaká i vegi vegenala zuha 7 kezagigó asenini zekimikago, gosohá niago, vegená golesa keitoka nagamí veleko kepele gesá imóma neve.
2PE 2:6 Itó Soto apatokagi Gomola apatokagi ámina oko lapuluva itave loko lokago, lokú liki mikasi amóma nene vegená golesa alikaloka utó iki minatamó nenete ámina netalímo lelitoka utó okative liki gilitave loko nenémini imóma neve.
2PE 2:7 Itó ámina apá alémo latila inogo noike nene hokolizá ve keza mokoló netá kovoza helemigo aliki niago, hee lo mina ve Lotí eza ámina netá golesamú miluma geleko mina vema agutó vizimó.
2PE 2:8 Lotí eza monolagi ve minoakeve loko keí holúikú noigo, keza netá golesa aliki minikago gamena gamena ánigoká geleká ike, mulunagú gele golesa oko minoaká imó.
2PE 2:9 Nenemú Guivahanímini mogonáa lá oko mota utó okamó nenazo, áisi nene monóiki mina vegená nene gimilegú moloaká netakutí lugutó vizeaká zámuzagi noive. Itó monóini nomi vegená nene gamena napaló goní oketatove loko nagá kimitikumú geleneive.
2PE 2:10 Litaha kigikámo amu heleaká netá golesa ámegetiake goihá giligili iki gizapa véinitini gakó gili ha gele gele iaká nia ve nene Ómasímo aleko iteko alévolé oko nagá kiminogo ive. Ámina soza monó ve nenémináa nenete kelegesá legemigo hokolizá iki miniaká niave. Itó lapanáiki niamoláa nene alivi letivi ikitiki miniaká niave.
2PE 2:11 Lá niago ageló keza nene zámuza itó helisa haitolímini alinatite Guivahanímini agovisaló ámina soza monó liaká ve nene lihimáinimú lotuva ligiki alivi letivi iki ikitisá amamóza,
2PE 2:12 soza monó liaká ve nenémináa nene kigika kagata nomimó gaha nama kipiliki nia netakitana mina vegená keza netá matalímini mogonáa gili hee liki gilinamake ámina netakumú gopa napa gakó golesa liaká niave. Nenemú gaha nama tolova iaká niatíminiki tolova inigave.
2PE 2:13 Lá iiki netá golesa galasa aliki miniaká niamómámini meinaváa aliki miluma gilinigave. Keza límugusigú negopa ho napa lató nene kugupémo amu heleaká noi netá golesa amuza miliki aliaká niamó nenémo kogolizanini loló o kemeaká noive. Holutikú musi netá itó golotuva netá lilí iki niago lokovoza utó oaká noive. Nosánetató nene lekezagi niki minake ali gopa napa iki gasova vegenalitini suni aliaká niakumú kogoliza viziaká niave.
2PE 2:14 Kogómulatunú mokoló netá kogómula ánigoaká itó netá golesa lugáa nekumú lagaváa sipisi ali miniaká nia ve keza monokú alévolé ama vegená kimimika nilake itó moni henokanoni nenéminimú amuza mililiki nivago kigikáini loló oaká noive. Ve nenémináate meinímini mututoni lilí niave.
2PE 2:15 Keza gapo hee lo minamó nene kemegesa amiake olíi hiziki Posoleni gipala Palámo vi gapoló ámegetiki nivave. Palámo golesa netalímini meinaváa alinogo mumuzó imóza,
2PE 2:16 Guivahanímo ámina lihimamú gahá amimó nene, toki iza gakó lamoaká netalímo vegenalitini gakó loake soza gakó lole ale ve Palámini negi netá lekesava amimó.
2PE 2:17 Soza monó liaká ve nenémináate nagamí utamó nenéminiki minake itó hepelímo límusi huhu lokago, voko aleko oko aleko oko voaká noimó nenémini iki niave. Kegepagutí gakó linamó nenémini gihila utó osá amive. Ve nenémináa keza límugusi lapalapavagú anititave loko loketamó neve.
2PE 2:18 Kezáinimú gelego iteaká noi gakó ha gakó liake nene, monó giliake litaha gapo izoha nahula vegená nene kogoka viziaká niave. Lá niake mokoló netatunú kogokagú milikago, anitikago, litaha kigikámo amu heleaká noi netá aliake vegená makó keí gelehusigú apilitave liki lá iaká niave.
2PE 2:19 Lukugupémo amu hili netá hanuva alinigave liki li mililikimiaká niamóza, kezáini kigikáini anuva onoitímini nagakú niake némika liaká niave. Nenémini mogonamú láa loko gelenouve: Ve makolite netá makolímini gelekeleváa minatamó keza ámina netalímini nagalagú vi hiliki minanigave.
2PE 2:20 Gilinahe. Ve makó keza Guivahanite lugutó vizeaká ve Izesu Kilistoni mogona nene lamaná iki gilikakeve liki monóini nomi vegenalitini golotuva netáini kemegesa aminitakutí ámina netalímo goha kovogisaloka okoko agulizaki ve goha loló okemekiko ámina netató gímizi lamaná itamó nene, gozapá miniki aliki amó nenémo komáisí golesa imóza, alika miniki aliki itamó nenémo golesa o lamaná inogo ive.
2PE 2:21 Ve nenémináa keza hee loko voaká gapo lamaná nene ánigi lamaná amalina, golesa itigí i minaline. Itó gapo lamanató vikatitegi itó apazá gakoláa li kimikago gelemómategi goha atiginá iki gozapá litaha gapoló vitamó nene golesa o lamaná inogo ive.
2PE 2:22 Ve nenémináa keitoka anoza gakó láa liki liaká niamó nene alévolé okago niave: Gala eza nosánetá noake itó musi veleake ámináa nene goha noaká noive. Itó iza eza nagamikú akoake goha goihá holoaká noive.
2PE 3:1 Nigika lukumu vegenáise, luhuva netá goha imane gizo lukumugo losi noive. Ámina luhuva lositakú nene neza ale gosohá oko lo lekemekinake mulutini alémo otekugo giliakatini nene lamanalíminigó minative loko gizokumó nene
2PE 3:2 lekeza Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve apazá minamó nenete gozapá alika utó iti netakumú lina gakó itó lekelí aposolo vegená leza Guivahanímo lo mola gakola lo lukumuhá nene gili minatave loko gizo lukumumóma neve.
2PE 3:3 Ganatilisi imane gili zagiki gililo. Alika gamenama alitokiko, vegená golesa utó iiki kugupémo amu heleaká noi netató ali gikitiki aliki miniki gakotini alivi letivi iki lilikitiki
2PE 3:4 láa liki linigave: Guivahani atiginá itove loko lo mola gakolímini gihiláa hí neve. Gozapá avotege ámina gakó gililiki viki minake helemó. Lá okago netá matá mukí mikasi utó i gamenaló emane ámina netá minoloko iteko hanuva nemóma neve. Itó ámina okogó itína nominave liki linigave.
2PE 3:5 Keza vegená lá iki giliake gakó makó lá oko nemó nene gopa gili ámigiaká niave: Ómasímini gakotó okulumá gozapá utó imó, itó mikasi ámina oko nagamikutí utó oake nagamilagi minamó neve.
2PE 3:6 Itó alika ámina nagamilímogó vegená itó netá matá mukí kelémo sumizá noake kepele gesá imó neve.
2PE 3:7 Itó okulumaki mikasigi ha niasimó nene ámina gakotó Ómasímo kelémo gikitokago lolímini mututonáa lilí iki niasive. Vegená golesa lihimáinimú goní oketati gamena utó okiko, latila itáikumú ageva iki niasimole.
2PE 3:8 Nigika lukumu vegenáise, netá makó imanegi gili gopa napa amilo. Guivahani eza gamena hamokumú giligo melekeni 1000-igitana loló oaká noive. Itó melekeni 1000 nenemú giligo gamena hamokitana loló oaká noive.
2PE 3:9 Guivahani eza gakó lo mololetamó nenémini gihiláa utó itive loko ligitagani oko gamena molo hána osá amive. Vegená lugáate gilikago lá oaká noimóza, lá oko nomive. Eza ve lugáama latila itave loko gelesá amike vegená mukitoka kigika ali viligatave loko geleake lekelikumule loko geha zeko ageva oko minoaká noive.
2PE 3:10 Guivahanímini gamena nene guminaló ve nenéminoko galinali utó inogo ive. Utó okiko okulumá eza anó sipisi moloko voko tolova inogo ive. Itó okulumató nego ánigoko moloko oaká nouni netá mukitoka nene lolímo loko haha inogo ive. Lá noiko mikasigi itó mikasímini amupiló netá matá mukí nene lolímo lo asú inogo ive.
2PE 3:11 Netá matá mukí nene nenéminoko haha o asú ititó nenazo, nenemú lekeza etó iki keké vizi miniki monokú alévolé iki miniki ali minalo.
2PE 3:12 Lá niiki Ómasímini gamena napa atikumú lakagata losi gelemiki ageva iki govisi aliki letiki minalo. Ámina gamena alitokiko okulumá nene lolímo loko haha inogo ive. Itó okulumató nego ánigoko moloko nouhá netá mukí nene ló gulumagú holokiko loko gili gili molokiko asú inogo ive.
2PE 3:13 Lá onoimóza, lélisi nene okulumá gosohá itó mikasi gosohá ale utó moloko lehizeletatove loko lo mololetakumú ageváa noune. Itó nenegú vegenalite mini hee liki miniaká nenémo gikí o lamaná oko minanogo ive.
2PE 3:14 Nigika lukumu vegenáise, lekeza netá nenémináamú ageva iki miniaká nianazo, aí agovisaló likigika geha zimó gizopa lo miniko lihimate nomimó minatune liki amuza milalo.
2PE 3:15 Lá niiki Guivahanitémo gamena molo hána okikoma láa liki litaze: Lelémo lugutó viziti gamena neve. Ligiveteho ligika ameaká nouni ve Pauló eza Ómasilokatí geleakalagi minatímove loko lo lukumu netakumú luhuva gizo likimimóma neve.
2PE 3:16 Eza mukí luhuva netá gizoaká noikú nene ámina netakumú gakó lo lekemeloko voko noimóma neve. Itó aí luhuva netalagú gakó lugáámini mogonáa genavagi nego ve negi itó keé lamamó keza ali gopánapa iaká niamó nene aí luhuva netakó nomive. Monó gotola gakó lugáa mukitoka nene ali gopánapa iki kezáini vi tolova iaká gapoló nivake lá iaká niave.
2PE 3:17 Nigika lukumu vegenáise gakó imane lakagata aleko lo lekemekugo gilinamóma nenaze, vegená golesa keí gopánapa gakóini likigikagú lemekiko, likilími gopa ikiko monokutí limiki akikataze, gizapa iki minalo.
2PE 3:18 Lá niiki Guivahani lugutó vizeaká vele Izesu Kilistoni nasahilí itó aí mogonatagana gili kolosiki gili hee liliki viki minalo. Aí lapaná itínasa utó o lamaná okoko ámina oko minoloko voko mino lúaló moloko minino. Lamaná.
1JO 1:1 Mukí netá apí oko utó ikutí ká emane minoloko voko minamó itó lagatatunú gulunimó itó logómulatunú ánigunimó itó logómulatunú ánigo gisili hizeko ánigunike ligizanitunú ale geleko ánigunimó nene minova minova oko minoakalímini agepagú gakotó mina vemú luhuva imane gizo nolukumuve.
1JO 1:2 Minoaká gihila utó o lamaná okago ánigunitita alévolé oko minoloko voko minoakalímini gakola nene lo utó moloko lo lekemeaká noune. Alévolé oko minoloko voko minoaká ve nene amelahitoka minoloko voko minake alika lelitoka utó imó.
1JO 1:3 Nenemú netá matá ánigoko geleko unimóma ámina oko lo lekemeaká nounimó nene lekeza gilikiko ligika molo hamó oko lamaná oko apizeko minatune loko nenemú loaká noune. Itó ligika molo hamó oko lamaná oko apizeko nominuhá nene ametehitoka itó gipala Izesu Kilistotoka neve.
1JO 1:4 Nenéminoko utó okiko, mulutegú agila guluma o asú itive loko luhuva netá imane gizo nolukumuve.
1JO 1:5 Gakoláa nene Izesutokatí lá oko gelekuhámave loko lo lekemeaká noune: Ómasiloka límugusi makó ma nomive. Lapaná loake molo minamó neve.
1JO 1:6 Leza límugusigú minoko aleko inake Ómasigi ligika molo hamó oko lamaná oko apizekune loko litunimó nene sozagi linogo une. Itó netá gihiláa nene ma ale minamitune.
1JO 1:7 Ezáa nene lapanakú noive. Ámina oko leza nene lapanakú minoko aleko itunimó nene ligika molo hamó oko vatí oko apizeko minanogo une, itó gipala Izesu Kilistoni golanímo lihima netate monéna nagamí zekiko ligika guluvitanogo ive.
1JO 1:8 Leza golesa netate nomive loko litunimó nene ligikate agoka vizinogo une. Itó gakó gihila gotoláa nene ligikagú ma minaminogo ive.
1JO 1:9 Itó golesa netate lo utó molatunimó nene, Ómasímo lo mololeta netá amegesaló moloaká ve netá hee lokogó aleaká noi ve noinazo, golesa netate nagamí zeko lihimavate ale ahulo asú inogo ive.
1JO 1:10 Golesa netá aliaká niave loko lolimiaká noinazo, leza golesa netá alesá amune loko litunimó nene Ómasimú nene sozaló veve loko lotunimó gilinogo ive. Itó aí gakoláa nene ligikagú minaminogo ive.
1JO 2:1 Izegipánemata, netá golesa alikatave loko gakó imane gizo nolukumumóza, makó keza netá golesa alitamó nene, ametehitoka golesa netatemú goní nouko Izesu Kilistó eza hee loko mina vémo lelitoka alemo moloaká ve noive loko lo nolukumuve.
1JO 2:2 Áisi nene lihimate asú itive loko gapo veleletamó nene lelikumukó negopa, numutó namató vegená mukikumukive loko monéna veleletamóma neve.
1JO 2:3 Ómasímo lo hukoko li gakó nene gele alekuko, aikumú gele guni unitímini mogonáa utó okiko, gilinogo une.
1JO 2:4 Itó lo huka gakoláa gili alemitamó nenete Ómasimú gele guni o noune litamó nene sozaló veve loko loketatunize. Ve nenémináatini mulúikú gakó gihiláa nomive loko litunize.
1JO 2:5 Itó helegaloka Ómasímini gakó ámegetiki minatamó keza kigika Ómasi amikamómámini gihiláa utó o asú okave. Lá okago nene, Ómasiloka gímizi lamaná iakalímini mogonáa utó okiko, ánigoko gilitunize.
1JO 2:6 Lá oko utó itikumú noluve: Makó keza Ómasiloka gímizeko noune litamó keza Izesú oko moloko imó nenémini avevezahaló minanigave.
1JO 2:7 Nigika lukumu vegenáise, neza lo hukoaká gakó gosohá makó lo nolukumumó negopa, litaha mogonalokatí gili-liki viki minamóma nene, gakó li likiminamóma nenémini lo huka gakó litaha gohakú lo lakagata naluve.
1JO 2:8 Itó gakó luhuva nogizumó imane lo hukoko li gakó gosohá noimó nogilive. Itó límugusi mota tolova noigo, lapaná gihiláa nene utó o lamaná oko noinazo, ámina gosohá lo hukoko li gakó nene Izesutoka itó lekelitoka gakó gihiláa loló oaká noive.
1JO 2:9 Itó kigivéikini mukahá kipiliaká nita vegená keza nene lapanakú noune liki litamó nene, keza límugusigú niake nilave loko litune.
1JO 2:10 Itó kigivéikini kigika kimiiki nasahilí ikitatamó keza nene lapanakú vatí iki minanigave. Lá niiko, golesa netakumú gala vizé vizé nenémo keitoka ma utó osá aminogo ive.
1JO 2:11 Itó makolímohe makolímohe agivelahini mukahá apilitimó nene límugusigú minanogo ive. Itó límugusímini gapoló vinogo ive. Eza límugusímo agikámini agómula likokamó nenazo, ligitagani okoko gapo nene ánigo hee loko ma ánigaminogo ive.
1JO 2:12 Mohóne gipáne lekeza Izesuni agulizá alinakumú lihimatini ahulolikimikamóma nenazo, nenemú gakó imane gizo nolukumuve.
1JO 2:13 Améikita lekeza minoloko voko minamó noi vemú gili guni iki gilikamóma nenazo, nenemú lekelí gakoláa imane gizo nolukumuve. Itó gosohá ve lekeza golesa netalímini amelahináa amuza mili miliki aviligikamóma nenazo, nenemú gakó imane gizo nolukumuve.
1JO 2:14 Itó mohóne gipáne lekeza ametipini mogonamú gili guni iki gilikamole loko luhuva imane gizo nolukumuve. Améikita lekeza minoloko voko minamó noi vemú gili guni iki gilikamómave loko gakoláa imane gizo nolukumuve. Gosohá ve lekeza amuzaváa milamole loko itó Ómasímini gakoláa likigikagú nego golesa netalímini amelahináa aviligikamole loko gakoláa imane gizo nolukumuve.
1JO 2:15 Mikasiuka Ómasigi nomi suni itó mikasímini amupiló netá matá utó netó mulutini milikiko lukumu helemino. Makó keza mulúini nene mikasímini amupiló ne netató milikiko minatimó keza kigika nene améipini amisá amave.
1JO 2:16 Gilinahe. Mikasiuka netá matá mukí nene lugupémo mumuzó oaká noi netá itó logómulámo ánigo laga oaká netá itó ligika lugupe aleko ite ite netá nene ametehitokatí nomive. Nene mikasiukatile.
1JO 2:17 Itó mikasi eza gumesisivagi minoko vo otolova inogo ive. Lá itimóza, Ómasímini agikaló mini milatamó keza miniliki viki mini lúaló miliki minanigave.
1JO 2:18 Mohóne gipáne, gamena nene mota alínipa o asú okave. Nenemú lekeza Kilistoni gala ve napa utó itive liki lina gakó mota gilinave. Itó itína gala veva mukí utó iake miniliki vinave. Nenemú nene gamenaváa mota alínipa o lamaná okave loko gelenoune.
1JO 2:19 Kilistoni gala ve keza utó amoláa nene lelitokatí ahulilimiake vikamoláa nene lelí ligive lagave gihila lilí iki minamamó neve. Keza ligive lagave gihila minalina nene, ma ahulilitamaline. Itó ahulilimikamole loko keza ligive gihila lilí iki minamatímini mogona utó okave.
1JO 2:20 Lá ikamóza, lekeza mukitó nene apazá amelaho Sikalahula hololeketamole liki gakó gihila geleakalímini lilí iki niave. Nenemú luhuva imane gizo nolukumuve.
1JO 2:21 Lekeza gakó gihila gelemave lokogopa gakó gihila giliaká niamómave loko, itó soza saza mukí nene gakó gihilámini agikagutí ma utó osá amimole loko luhuva imane gizo nolukumuve.
1JO 2:22 Soza sazaló veve nene éaginimú litune. Ve makolímohe makolímohe Izesú eza gologí oletative loko amisili ve nomive loko nolikoma, aikumú sozaló veve loko litune. Amelahiko gipalago ánigi ahulata vegenakumú nene Kilistoni gala vegenale loko litunize.
1JO 2:23 Makó keza Ómasímini gipala ánigi ahulatamó nene amelahinigi ánigi ahulanigave. Makó keza gipalamú ali miniki litamó keza nene amelahinigi alími kamatoka milanigave.
1JO 2:24 Lekeza mogonalokatí emane monó gakola gililiki iki minamó nene gili zagi minalo. Monó gakoláa gili zagi minatamó nene amelahiko gipalago keitoka gímizi lamaná inigave.
1JO 2:25 Izesú lehizeletatove loko lo mololeta netá nene alévolé lemetamenigi minoaká nene neve.
1JO 2:26 Likigika ali gopánapa ilikitanigi nia vegenakumú gakó láa loko luhuva nogizumóza,
1JO 2:27 lekelikumú láa loko noluve: Sikalahú mololeketamó nene mulutikú minoko aleko oaká noive. Nenemú ve makolímo sozagi lamanaki nanave loko ale gizaká oko lo likimitive. Nene ma nomive. Sikalahú hololeketamó áisi gakó mukí lainim-oleketoko lo lekemeaká noive. Itó aí gakola nene sozagi ma nomive. Lamanakó nenazo, nenemú Sikalahulímo lo likimi gakó nene gili aliiki Kilistotoka gímiziki minalo.
1JO 2:28 Mohóne gipáne lekeza likigika avasavagi miniko miniki Kilistó eza anititi gamenaló utó noiko agómulaló lokovoza helemitive liki Kilistotoka gímiziki minalo.
1JO 2:29 Ómasi eza hee loko noitímo noive liki gilinitamóma nene, netá ali hee liaká nia vegená mukitó keza Ómasilokatí utó amole liki gili zagitave.
1JO 3:1 Gilinahe. Ameteho nene mohóneve gipáneve loletamó nene agika haitolíminoko limike lá oletamóma neve, itó leza lamaná aí izegipala nominune. Itó monóini nomi vegená keza Ómasímini mogona ánigi hee lisá amanazo, nenemú lelí mogona ánigi hee lisá amave.
1JO 3:2 Nigika lukumu vegenáise, leza itínasa nene Ómasímini mohola gipala nounize, itó minoko nana avevezahaló utó itunimó neve. Nenémini mogona litá oko utó o lamaná amimóza, láa loko gelenoune. Guivahani utó iti zupahé nene ametamenía ánigo gisili hizeko ánigatune, nenemú lezagi aí ametamenigitana minanogo une.
1JO 3:3 Itó makó keza nenemú kagata losi gelemiki ageva iki minata vegená nene, Guivahani eza vové aveláa noinazo, ámináminoko minatune liki kigikáa alími guluvitanigave.
1JO 3:4 Lihima netá aleaká nenémo Ómasímo lo mola gakó ahelú oaká netá nenazo, lihima netá aliaká nia vegená keza Ómasímo lo mola gakó nene avutá iaká niave.
1JO 3:5 Itó lekeza Izesuni mogona giliaká niave. Eza lihimate ale olové inogo utó imó. Lá oake ezáaloka nene golesa netala ma minamimó neve.
1JO 3:6 Nenemú makó keza Izesuki apiziki miniaká nia vegenalite golesa netá aliki minaminigave. Itó makó keza golesa netá aliki miniaká niamó nenete Izesuni mogonáa ánigi hehe lisá amave.
1JO 3:7 Mohóne gipánemata, makolímo oko lekelémo gopa itove loko nolikoma, gili amemilo. Makó keza netá ali hehe liki nalikoma, keikumú nene hee liki miniaká nia vegenale loko litunize. Itó Izesú nominatíminiki hehe liki minataze.
1JO 3:8 Makó keza lihima netá aliki minatamó nene Satani vegenala minatave. Satá eza lihima netá nene mogonalokatí aleloko voko minamó. Itó aleko minoaká noigo, Ómasímini gipalámo Satani hozaváa nene apeleko ale ahulanogo omo anitimó neve.
1JO 3:9 Ómasilokatí utó amó nenete Ómasímini ametameni ali minamó nenazo, keza lihima netá aliki minaminigave. Keza Ómasilokatí utó ikamole liki lihima netá aliki minaminigave.
1JO 3:10 Ómasímini izegipala itó Satani izegipala keí mogonatagana lá oko nene utó iko ániganogo une. Makó hehe liki minamitamó keza Ómasilokatí niave loko lamitunize. Itó makó keza kigikáini nene kigivéikini kememikoma keikumú nene ámina oko litunize.
1JO 3:11 Monó gakó lekeza mogonalokatí gililiki iva iva niamó nene lá oko neve: Ligika eza amiko eza amiko oko minatunize.
1JO 3:12 Atani gipala Kaini ámegetamitunize. Eza golesa netalímini amelahináámini gipala loló oake agunala apele hilimóma neve. Lá imó nene ezáa oko moloko imoláa golesa okagove loko, itó agunalámo oko moloko imoláa lamaná okagove loko apele hilimó neve.
1JO 3:13 Nigive nagavese, monóini nomi vegenalite alivi galativi nililikitikoma, giliiki gosohá suni neve liki lamilo.
1JO 3:14 Ligika nene ligivetegini kemeaká nounimó nenazo, nenemú helenouhakutí atiginá oko voko alévolekú vo holokuháma neve loko geleaká noune. Vegená makolite kigivéikini kigika kememitamó nene kigika hele vimó minikave.
1JO 3:15 Itó kigivéikini mukahá kipilita vegená nene kipili hiliaká ve kigikagi niave. Itó kipili hiliaká vegená nene alévolé kemetamenigi iki minamave liki lekeza giliaká niave.
1JO 3:16 Izesú eza lelikumule loko minoko aleko imola nahulake agika limimómámini mogona ale utó molokago ánigokune. Nenemú leza ámina oko ligiveteginimule loko minoko aleko itunimoláa ahulatave loko loletonoimóma neve.
1JO 3:17 Ve makolímo iza goula nosá henokanoni minumunímo vaí oko minati vémo agivelaho makó nene netá makokumú vitagá noiko ánigooko ánigo goselé itimó nene, Ómasiloka agika ma molamive loko litunize.
1JO 3:18 Mohóne gipáne, leza ligika nokiminake nene gakotunukó itó legepatunukó nomive. Nasahilitunú itó legepatunú ligika kemesá neve.
1JO 3:19 Lá okuko, gakó gihiláámini vegenala nounitímini mogonáa utó okiko, ánigoko gilinogo une. Itó ligikagú losi pasi noikoma Ómasímini avogisaló ligikagú hulu iko minatunize.
1JO 3:20 Netá golesamú goní ituni gakó ligikagú nekoma, láa loko litunize: Ómasi eza ligikámini avevezahaló nomive. Eza haitolíminoko minake, netá matá gele kolosoko geleaká noinazo, lihimatemú oko ahuloletaminogo ive.
1JO 3:21 Nigika lukumu vegenáise, netá golesamú goní ituni gakó ligikagú nomikoma, Ómasímini avogisaló lehelele vizemiko vatí oko minanogo une.
1JO 3:22 Itó gakoláa gele alekunike oko moloko oaká nouni netá nene eza gele lamaná oaká noinaze, nenemú nene aitoka netá matakumú voká lokuko lemeaká noive.
1JO 3:23 Gakoláa lo hukoko li gakó láa loko neve: Gipala Izesu Kilistoni agulizaláa gele alévolé inake loletonoimómáminoko ligika eza amiko eza amiko oko minatune.
1JO 3:24 Lo huka gakoláa gili alita vegená keza Ómasigi apizi lamaná iki niminiko, Ómasi eza mulúikú minoko aleko inogo ive. Itó Sikalahú lehizeletamó áisi lo lemekago, Ómasi eza mulutegú minoko aleko oaká noive loko geleaká noune.
1JO 4:1 Nigika lukumu vegenáise, Sikalahulímo lelémo vávani igo loaká noune liki liaká nia vegenalitini gakó nigiliki mukí nene Ómasilokatí neve liki gelemilo. Gakó lili ali ve sozámini mukí utó iake hutilí ikamó nenazo, gakó makó nene Ómasilokatí nehe nomihe gele hehe litune liki mili gililo.
1JO 4:2 Ómasímini Sikalahulímo kelémo vávani okave liki lá iki ánigataze. Izesu Kilistó nene lelí lugupe ale luhoake utó imó neve liki li utó miliki lita vegená nene Ómasilokatí niave loko gilitune.
1JO 4:3 Itó makó keza Izesunimú láa liki lamikoma nene, Ómasilokatí niamave. Keza Kilistoni gala ve napámini gakotó nilave loko gilitune. Aikumú nene mikasiuka utó itive liki li likimikago gilinamóma neve. Itó itína nene mota utó okave.
1JO 4:4 Mohóne gipáne, lekeza Ómasilokatí utó iake, monó gakó lili ali veva sozámini nene amuza miliki kiviligikamóma neve. Lekelí mulutikuka minoaká noi vémini zámuzalámo mikasiuka noi ve golesámini zámuzala nene avilegeneive.
1JO 4:5 Monó lili ali ve sozámini keza mikasímini amupiló netakumukó liaká nianazo, monóini nomi vegenalite gakóini nene ali kagatagú miliaká niave.
1JO 4:6 Leza nene Ómasilokatí utó unimó nenazo, Ómasímini mogona ánigi hee liki ániga vegenalite gakote giliaká niave. Ómasilokatí utó amamó nenete gakote gili ahuliaká niave. Gakó gihilámini mogona itó ale gopa oaká gakolímini mogona lá oko utó noigo ánigo guni oaká noune.
1JO 4:7 Nigika lukumu vegenáise, ligika kemeaká suni nene Ómasilokatí nenazo, nenemú leza ligika eza amiko eza amiko oko minatunize. Makó keza kigivéikini nene kigika kimiki nasahilí ikitatamó nene Ómasilokatí utó a vegená niave. Itó Ómasímini mogona gili hee linave.
1JO 4:8 Ómasímini mogona nene agika lemeakalímini nenazo, makó keza vegená makó kigikatunú nasahilí ikitamitamó nene, Ómasímini mogona ánigi hee lamave loko litune.
1JO 4:9 Ómasímini gipala hamó nene alévolé oko minoaká netá nene aitotí alitune loko mikasiuka amiselekago limitímo agika limimómámini mogona lelitoka utó o lamaná okave.
1JO 4:10 Ligika kemeakalímini mogonáa lá oko neve: Leza Ómasi ligika amehá negopa, áisi nene agika limike gipala amiselekago limike lihimate asú iti gapo veleletamó.
1JO 4:11 Nigika lukumu vegenáise, Ómasi eza haitolíminoko agika lemekamó nenazo, nenemú leza ámina oko ligika eza amiko eza amiko oko minatune.
1JO 4:12 Vegenalita Ómasi ánigoaká nene ma ánigonamunimóza, ligika eza amiko eza amiko oaká nenegú oko moloko itunimó nene Ómasímo mulutegú minoko aleko noitímini mogonáa ale utó inogo ive. Itó agika lemeaká noimó nenémo vihelé loko minanogo ive.
1JO 4:13 Áisi lelí lelémo amakuka moloaká noive. Itó lelí mulutegú minoko aleko oaká noive. Nenémini mogona nene Sikalahula lehizeletamole loko gelenoune.
1JO 4:14 Ameteho numutó namató vegená lugutó vizitive loko gipala amiselekago limimó nene leza logómula gihilatunú ánigokunimóma neve. Itó nenemú gakó imane lo utó moloaká noune.
1JO 4:15 Itó Izesú eza lamaná Ómasímini gipala noive liki lita vegená keza Ómasiloka gímiziki minanigave, itó Ómasímo ámina oko mulúikú minoko aleko inogo ive.
1JO 4:16 Ómasímo agika lemeaká noimó nene ánigoko gelenoune. Itó gele seketigí oko gelekune. Ómasímini mogona nene agika lemeakalímini neve. Itó vegená makó kigika kimiliki viki miniki aliki ita vegená keza Ómasiloka gímiziki minanigave. Itó Ómasímo mulúikú minoko aleko inogo ive.
1JO 4:17 Nenéminoko ligika kemeaká nouni netá nene vihelé loko minanogo ive. Lá okiko Izesú eza mikasiuka imane minoko aleko oaká imómáminoko leza minoaká nounimó nenazo, nenemú gamena napaló mulutegú hukili amiko ote hee loko minatune.
1JO 4:18 Lelegesá itó ligika kemeaká keza apiziki minisá amasive. Ligika kemeaká netá gihilámo nene lelegesá legeaká netá ahelú inogo ive. Netá makokumú lelegesá ligitimó nene ámina netalímo miluma gilituni netá lumupiló molatihe loko lelegesá legeaká noive. Nenemú makó keza kelegesá ligiti vegenatoka kigika kemeaká netalímo vihelé loko minamive loko litune.
1JO 4:19 Ómasímo ganá agika limimóma nenazo, nenemú ligika kemeaká noune.
1JO 4:20 Ómasi ligika ameaká noune liki kigivéikini mukahá kipilita vegenakumú nene sozaló veve loko litune. Mota gilinahe. Ligivetegini logómulatunú ánigoaká vegená ligika kememitunimó nene, Ómasi ánigamoaká ve ligika amesá nomive.
1JO 4:21 Izesú láa loko lo hukoleta gakó geleaká noune: Ómasi kigika amiaká nia vegenalite ámina iki kigivéikini nene kigika kemeakalímini genaváa keitoka neve.
1JO 5:1 Izesukumú nene gologí oletative loko lo mololeta veve liki gili seketigí itamó keza Ómasilokatí utó a vegená niave. Itó makó keza améipini nene kigika amitamó nene agapilamolagi kigika kimiaká niave.
1JO 5:2 Leza Ómasi ligika ameko lo hukoleta gakó gele aleaká nounitímo Ómasímini mohola gipala ligika kemeaká noupe loko nenémini mogona lo utó moloaká noive.
1JO 5:3 Ómasi ligika ameakalímini mogona nene lo huka gakó mukí gele aleakakú neve. Ómasímo lo huka gakó ámegetoaká nene genavagi nomive.
1JO 5:4 Ómasilokatí utó unimó mukitoka leza mikasi amupiló netá golesa lisomikuko lemeaká noive. Mikasi amupiló netá golesa lisomikuko lemeaká noitímini zámuza nene agulizaláa gele alévolé oakate nene neve.
1JO 5:5 Éage amuza miliki mikasímini amupiló netá golesa mukí lisimikiko limitive. Izesunimú Ómasímini gipala noive liki gili seketigí iki gilita vegenalitegó nenémini inigave.
1JO 5:6 Izesu Kilistó áisi nene nagamilagi golanigi utó imole. Nagamilagigó nomive. Utó imó nene monó nagamí holamoki golani lekike hilimoki neve.
1JO 5:7 Sikalahú eza gakó gihiláámini amelaho noinazo, Sikalahulímo nene ámina mogonamú lokago, gihila zeaká noive.
1JO 5:8 Nenemú Sikalahú ezáa itó monó nagamí holamó nenémo itó golani lekike hilimó nenémo Izesuni mogona hizi lé itake hoza aliaká niave. Sikalahú itó nagamila itó golaniva keza losive makole niatite Izesú nene Ómasímini gipala noive liki hamó gakó liaká niave.
1JO 5:9 Goní ikitató nene vegenalita oko moloko imole liki litamó itó oko moloko amimole liki litamó nene gele seketigí itune. Lá onoimóza, Ómasímo li gakó nenémo avilegeko alévolé oko noive. Ómasi eza gipalámini gakola hize lé otamó nene láa loko neve:
1JO 5:10 Ómasímini gipalamú gili alévolé ita vegená keza kigikatunú gelego alévolé oaká noive. Itó Ómasímini gakó gili alévolé amita vegená keza Ómasímo gipalamú li gakó gilikago hutuvagó loló onoimó nenazo, nenemú vegená nenémináate Ómasimú sozaló veve nilamó geleneive.
1JO 5:11 Itó gipalámini mogona hize lé oko gakó limó nene láa loko neve: Ómasi eza alévolé lemetameki minoaká netá ale utó molo limimó, itó alévolé oko minoakalímini mogonáa nene gipalaló neve.
1JO 5:12 Ómasímini gipala ali gikitiki minata vegená keza alévolé kemetameni alikamó neve. Itó Ómasímini gipalaló gímizema vegená keza alévolé oko minoaká nene alemave.
1JO 5:13 Ómasímini gipalamú gili alévolé inamó lekeza alévolé lekemetameki minoaká nene mota alenoune liki gili seketigí iki gilitave loko luhuva imane gizo nolukumuve.
1JO 5:14 Leza láa loko Ómasímini avogisaló gele olopá onoune: Ómasiloka netá makokumú voká lokuko nene ezáa gilitó molató noikoma gele liminogo ive.
1JO 5:15 Itó netá nemupe manamupe voká lokuko gele liminogo ive loko gele seketigí onounimó nenazo, netá makokumú voká lotatunimó nene litá oko ale ligizakú itune loko gelenoune.
1JO 5:16 Ve makó eza agivelaho makolímo golesa netá alekikoma ánigokoko lolímini mututonáa loló oakalímini nomikoma, ánigokoko nene aikumú Ómasiloka lotino. Lokikoma, Ómasímo alévolé gapoló alémo molatize. Itó golesa netalímini nagaláa nene lolímini alévolé nagala alemitimolamú noluve. Golesa netá makolímini nagá nene lolímini nagaláa nene neve. Nenémináamú numuna hoza alitave loko lamuve.
1JO 5:17 Netá golesa mukitoka nene lihima aleakalímini nemóza, golesa netá lugáa nene lolímini nagaláa alévolelagú lelémo molatitímini nomive.
1JO 5:18 Leza láa loko geleaká noune: Ómasilokatí utó atite nene golesa netá aliki minaminigave. Ómasímini gipalámo gizapa okimikiko golesa netalímini amelaho kugupeló ma ale geleminogo ive.
1JO 5:19 Leza Ómasilokatí utó unimó neve loko, itó monóini nomi vegená mukitoka keza golesa netalímini amelahini sepenauka akiaká niave loko gelenoune.
1JO 5:20 Itó láa lokogi gelenoune: Ómasímini gipala eza mikasiuka lemeake gele guni oakate ale utó olimikamó nenazo, Ómasi gihilámini mogona gele guni oko geleaká noune, itó Ómasi gihilaloka gímizekunimó nene gipala Izesu Kilistoni sepenauka minoko aleko oaká noune. Áisi nene Ómasi gihila itó alévolé oko minoakalímini amelahóa noive.
1JO 5:21 Mohóne gipáne lekeza soza saza ómai netakumú gizapa i guni iki minalo.
2JO 1:1 Monokú olotiva ve neza Guivahanímo alémo etó i venaki izegipalagitana mina vegená nene luhuva netá imane gizo nolukumuve. Neza nigika lekemeaká nouke gizo nolukumuve. Itó nénisigó nomive. Gakó gihiláa giliki kigikagú miliaká nia vegená mukitó kigika likimiaká niamó nene
2JO 1:2 monó nene ligikagú noigove loko itó lezagi alévolé oko minoloko voko minatikumule loko ligika lekemeaká noune.
2JO 1:3 Ómasi ameteho itó amelahini gipala Izesu Kilistó eza nasahilí oletoko agika molo lemeko hulu ale utó oletoko noiko, gakó gihilámini itó ligika kemeakalímini agikagú minoloko voko mino lúaló moloko minatune.
2JO 1:4 Mohó izegipaka lugáa keza ameteho lo hukoko li gakó lo limimó nene gili aliake gakó gihiláa ali miniaká niamó nenémini mogona gelekuke mulúnegú lamaná geleaká nouve.
2JO 1:5 Itó imane vená geza Guivahanímo lo hukoko li gakó makó lo gemekugo gelezo. Gakó gosohá ma nomive. Litahama mogonalokatí emane geleloko ova ova oko nominuhá gakó nene láa loko lo gimitoze: Ligika eza amiko eza amiko oko minatune.
2JO 1:6 Ómasímo lo huka gakó gele aleaká nenémo ligika kemeaká netá loló onoive. Ómasímo lo hukoko li gakó mogonalokatí gililiki iva iva iki niminamó nene likigika kimiliki viki minatave loko neve.
2JO 1:7 Gilinahe. Haitó monó alitave liki logoka viziaká ve mukí utó iake numutó namató hutilí ikave. Keza Izesu Kilistonimú nene mikasi lugupegi utó imóma neve loko loaká nouhá gakó nene zivi hitivi iaká niave. Ve nenémináa nene logoka viziaká ve itó Kilistoni gala veva nene niave.
2JO 1:8 Monolímini hozava alinamómámini gihiláa nene gopa olikimikatize, gizapa iki minalo. Lá niiki miniki meinava vatí iki alitaze.
2JO 1:9 Kilistoni monó lo limimó nene ali gikitamiki aviligiki gakó makó liiki ali gopa ita vegená keza Ómasi ali kamatoka aminigave. Makó keza láa lamiki Kilistoni gakó lamaná ali minatamó nenete ametehove itó gipalave ali kamatoka inigave.
2JO 1:10 Ve makolímohe makolímohe Kilistó lo limi gakó ale minamitimó nenémo lekelitoka gakó lainim-oleketatove nolikoma, numutikú alími milamilo. Itó alími lakamatoka milamilo.
2JO 1:11 Ve makolímo vegená nenémináa kelémo geha zitimó nene hoza golesa aliaká niatoka kelémo vatí noive.
2JO 1:12 Gakó lugáa mukí nemóza, luhuva gizoaká nagamitunú luhuva netakú gizo likimitove loko gelemuve. Neza lekelitoka litá oko vokugo, legepatunú logele hagele oko gelekinake mulutegú agila guluma napa itive loko gelekuve.
2JO 1:13 Geza mohó gugunaka Ómasímo alémo etó imó aí izegipala zuhagi geketini nililikitago noluve.
3JO 1:1 Monokú olotiva ve neza nigivénega gihila Gaioga geí luhuva netá imane gizo nogumuve. Neza geikumú lamaná geleaká nouve.
3JO 1:2 Nigivénega, gigika nene monokú vatí oko nego gelekuke, ámina oko gugupeloka miluma gelemoko némini manámini netá geitoka zeloko amiko vatí oko minatane loko Ómasiloka loaká nouve.
3JO 1:3 Geza gakó gihilámini gapolokó voaká noane. Nenemú ligive lugáa keza ake gakó gihiláa ale gikitoaká anikumú li nimikago gelekuke mulúnegú lamaná geleaká nouve.
3JO 1:4 Monokú kelémo molokugo mohó izegipáne lilí ina vegenalite gakó gihilámini gapoló viaká nia gakó gelekuke mulúnegú lamaná geleaká noumó nene haitolíminoko netá makolímo ma avilegeminogo ive.
3JO 1:5 Nigivénega, geza ligivetegini kelémo lamaná oaká noanimó nene alitokatí negopa, hotokatí nenegi kelémo vatí oaká animó nene vatí oko loló noanize.
3JO 1:6 Imaneló Izesuni vegenala zuhatini kovogisaló nene gigika kemeko nasahilí okimiaká anikumú avetó iaká niave. Izesuni vegená makó geitoka nivikoma, geza Ómasímini gakó lili ali iaká niakumú nasahilí oketoko kimisele molokako vitamó nenémo lamaná inogo ive.
3JO 1:7 Keza Guivahanímini agulizalamule liki mikasinini ahuliake monóini nomi vegenatokatí moni henokanoni makó alisá amake, monó hozaló vinamó neve.
3JO 1:8 Leza ve nenémináa nasahilí o kemeko hize lé okimikuko, monó hozámini hamó hozaló ve loló okuko gakó gihiláa hutilí itive loko loletonoimóma neve.
3JO 1:9 Neza monó gakó lili ali iaká nia vetini mogonáinimú nene Guivahanímini vegenala zuhaloka luhuva alínipa makó gizumóza, Tiotelepé eza ve uvóipina minatove loko loaká noi vémo gakóne nene gele ahuloaká noive.
3JO 1:10 Nenemú neza vinake oko moloko noititímini mogonáa ale utó molanogo uve. Eza lelikumú soza like alevo letovo oaká noive. Itó nenegó nomive. Monó vegená nivago eza kelémo amatoka molamike, vegená lugáate nasahilí ikitanigi niago, gahá kemeake monó lili ali vegenáma nene monó numúini hize lí okimiake kimisele ahuloaká noive.
3JO 1:11 Nigivénega gihila, vegenalite golesa netá lilí nikoma áminaló kémegetamo. Netá lamaná lilí nikoma kémegetatanize. Netá lamaná aliliki vita vegená nene Ómasilokatí utó a vegená niave. Golesa netá aliliki vitamoláa nene Ómasímini mogona ánigi hee liki ánigama vegená niave.
3JO 1:12 Vegená mukilite Temetelioni mogonamú nene lamanale likago gelekune. Itó monokú aí mogonáa mota utó onoimóma neve. Neza ámina oko ve lamaná noive loko hize lé omiaká nouve. Itó aikumú soza gakó losá amumó nene mota gelenane.
3JO 1:13 Gakó lugáa mukí nemóza, luhuva gizoaká nagamitunú luhuva gizatove loko gelemuve.
3JO 1:14 Neza geitoka mota vitove loko gele minuve. Vo anitekugo legepatunú logele hagele oko gilitíize.
3JO 1:15 Ómasímini hulu nene geitoka mino moloko minino. Gigive gagave keza gekeka niligitave. Geza ámina oko ligive lagavetini gekéini noloketu gakó lo kemezo.
JUD 1:1 Neza Zutana Izesu Kilistoni gelekeleláa itó Zelusalega monó gizapa ve napa Zemusini agunala noutímina Ómasi ameteho monokú sele lo lekemeko agika lekemeaká noikú lekelémo moloko Izesu Kilistoni gizapaló lekelémo mola vegená lekelí luhuva imane gizo nolukumuve.
JUD 1:2 Ómasímo agika hize lekemeaká itó hulu itó agika lekemeaká nene ale hutilí oleketo-loko voko minino.
JUD 1:3 Nigika lukumu vegenáise, neza lugutó vizeaká nene mukí vegenalita izá moloko aleaká nouni netakumú luhuva gizo likimitove loko amuza mulumóza, monó gele vegená gele alévolé oakalímini gakola Ómasímo lemeneimóma nene gopa okative loko lekeza mukitoka amuza miliki hozaváa alévolé iki naliki lova sava itakumú gala vizeko luhuva gizo likimito gamenaváne alitokave.
JUD 1:4 Nenemú lo likimitoze, gililo. Ve lugáa monóini nomimó keza holutikú asuguná iki itiki niake Ómasi nene nasahililagi ve noikeve loko gumesisi mokoló hoza aleaká nouhakumú goní oletaminogo ive liki li gopa niake hamokó gizapa vele Guivahanite Izesu Kilistoni nene zivi hitivi imiaká niave. Keza nene vi tolova imi tolova atímini mogonáini gozapá nene monó gotolaú luhuva gizinamóma neve.
JUD 1:5 Ómasímo lihimáinigi vegená makó nene gozapá goní oketa gakó nene lekeza gili asú inamóza, áminama ale gosohá oko noluve. Isilae vegená mulusi Izipi mikasigutí gologí okimiake, alika aikumú gili alévolé ama vegená ahulokimikago, lapuluva amóma neve.
JUD 1:6 Itó ageló makó keza gizapa hozanini ahuliake numuni apáini ahuliake, keza gamena napaló lihimáini alita gamenámini ageváa iki minanigi alévolé seni nagá nenémo ale gikitoake límugusitunú asapú oketamó neve.
JUD 1:7 Itó Soto itó Gomola itó apá luga luga minoloko vitó mina vegená keza ámináminiki gopa iki gumesisi mokoló netá itó musi netá ali utó milikago, ló sipisi alévolé oko minoakalíminigú ahulokimikago miniki niave. Nene ánigokuko lelegesá ligitive loko némini oketamó nenazo, nenemú lakagatí molamino.
JUD 1:8 Itó soza monó liaká nia ve keza ámina iki vamó ánigunimole liki kugupetunú musi netá aliaká niave. Lá niake kugulizaki ve alivi galativi iki lapanáiki ve ageló nene ali mumusopa ziaká niave.
JUD 1:9 Agelolitini ve uvóipo Maikolí nene soza monó liaká vegitana minamive. Eza Moseni gonosiváamú éaho alitihe liki Sataki gakotunú lova ikasike pelesa alesa zesike, Satani gakó golesa lotanogo gilimó nene gena okago, Guivahanímo gahá giminogo ive lokogó lo amimóza,
JUD 1:10 soza monó liaká ve imane keza gili guni ama netakumú alivi letivi iki miniaká niave. Iza galagitana lilí iake kugupémo amu heleaká noi netakumú hanuva kigikatunú giliake, gili guni ina netalímo kelémo golesa okago lapuluva iaká niave.
JUD 1:11 Agae, keza miniki nana itamó neve. Keza Kaí vi gapogú viaká niave. Itó moni henokanonimú lagaváa ali miniki soza monó loaká ve Palámini gapogú viaká niave. Itó Kolá eza Ómasímo kelémo etó i gizapa vemú pelevesava zekamole loko lapuluva imómáminiki hokolizá iiki lapuluva inigave.
JUD 1:12 Lekeza monokumule liki ali nupa iki nosánetá ninató nene ve nenémináa keza iza nosánetakumú ahuu ahuu liki gihúme kovoza helemimó kezáinimukó ali napa napa iki niave. Monóini nomi vegená keza nene gó zihe zihe liki límusi nene hanuva hepelímo se ahulokago voko golini zemoko haha oaká noimó, itó za makolímo nugunugu loko itekoko gihila zeaká gamenaló nene gihila zesá amimó nenéminiki niave. Ve nenémináa hili vamó keza asuto ahuloakató niave.
JUD 1:13 Age nagamí amuzavagi valahuká zeko gituhú galakalá golotuvagi utó oaká noive. Soza monó liaká ve nenémináatini golesa netáini avozavagi nenémini oko utó oaká noive. Sonohí lugáa keza atohimí ziaká niamó nenete gapo lelepizeminigave. Soza monó liaká ve sonohí nenémini iki nia ve nene límugusi lapalapava alévoleláa nene Ómasímo ale vavá oketonoimóma neve.
JUD 1:14 Atatokatí utó iliki va vegená 5 utó ikago, alika ve nampa 7 Enokú utó imó. Áisi nene ámina soza monó liaká ve utó itakumú láa loko limó: Gililo. Guivahanímo apazá ageló vegenala mulusi napa tausen mukí kelémoko anogo ive.
JUD 1:15 Lá okoko vegená mukitoka mogonáini lo utó moloko hokolizató vegená monóini nomimoláa keí hokolizáinímini mogonáa apasoko lihimaváa kiminogo ive. Itó hokolizató ve monóini nomimó keza Ómasimú alivi letivi iki gakó golesa litamómámini lihimaváa kiminogo ive loko limó neve.
JUD 1:16 Ve nenémináa keza géneka háneka lake gínikaha gánakaha iki kugupémo amu heleaká noi netá aliki nenegú minake kezáinimú ali nupa napa iki nimina ve keza vegená lugáate netá matá limitave liki kegepoka liki giminikú miliká aliká iaká niave.
JUD 1:17 Nigika lukumu vegenáise, lekeza gozapá Guivahanite Izesu Kilistoni aposolote li lekeme gakó giliki minalo.
JUD 1:18 Keza nene gamena napa alitokiko, gumesisi mokoló hozáinimú amuza miliaká nia ve utó iiki monotinimú alivi letivi ilikitatave liki li kimiaká amóma neve.
JUD 1:19 Ve nenémináate hizi hoú liaká netá ali utó miliaká niave. Ómasímini Sikalahú mulúikú minamigo mikasigú mogonamú giliaká niave.
JUD 1:20 Lá iki niamóza, nigika lukumu vegenáise, lekeza apazá monotini gihiláa nenémo likigika loló okiko alévolé iliki itiki minalo. Sikalahulímo lekelémo vávani noiko numuna liki minalo.
JUD 1:21 Lá niiki Guivahanite Izesu Kilistó eza geha ze lekemeko alévolé oko minoaká netá lehizeleketatikumú ageva iki niminiki Ómasímo agika lekemeaká noikú minalo.
JUD 1:22 Monó alitupe alemitupe liake, ligitagani ivamoláamú likigika hizi kimilo.
JUD 1:23 Lokú hiliki haha inigi nia vegená kilími atiginá ilo. Itó vegená lugáamú likigika hizekiko kilími vatí ilo. Lá niiki keí golotuva mogonámo lekelitoka itekative liki lekehelele viziko gizapa iki minalo.
JUD 1:24 Itó hize lé olikimikiko, akiki otiki amiki niko gonanalivagi lapanalaló lihimavatini minamitimó niko lokogolizagi lekelémo molati ve
JUD 1:25 Guivahanite Izesu Kilistoni hozatunú lugutó viziti ve Ómasi hamokó aitoka gonanalivagi lapaná itó alévolé zámuza itó gizapa oaká zámuza gozapá gamena nomitó ale minamó itó itínagi ámina oko aleneimó itó minoloko voko mino lúaló moloko minanogo ive. Lamaná.
REV 1:1 Imane nene Izesu Kilistó ale vesamá oko li gakó gamena hána vamiko netá matá utó itive loko Ómasímo lo mola gakó neve. Ómasímini gelekelé vegenala zuha lo kimitive loko Izesuni lo amekago áisi agelolahini amiselekago, gelekelé veva Zonina lo nemeko nelepizekago,
REV 1:2 nénisi nene Ómasímini gakó itó Izesu Kilistó lo utó i gakó nene ánigo guni oko gulutíminave loko gele minuke imaneló lo utó oko luhuva nogizuve.
REV 1:3 Itó luhuva imane mukitó alévolé iti gamena mota alitokamó nenazo, netá matá alika utó iti gakó imane nene gatiki li kimita vegenaki itó gakó luhuva imane giliiki gili alita vegenaki Ómasímo nónohá zeketonoi vegená niave.
REV 1:4 Neza Zonina Asia mikasiuka Ómasímini vegenala zuha mulusi 7 niamó lekelí luhuva netá imane gizo nolukumuve. Ómasi goí oko mina ve itó itína hanuva noi ve itó atiginá oko anogo i velokatí itó zámuzáini 7 nei Sikalahú gonanalivagi siató noi velokatí
REV 1:5 itó Izesu Kilistotokatí nene nasahilí itó hulu lekelitoka mino moloko minino. Izesú áisi nene Ómasímini gakó amegesa moloko avetó oaká ve itó ganá heleakakutí oti ve itó numutó namató vegenalitini kugulizaki véini uvóipo noive. Eza agika lemeaká noike ezáa golaníatunú lihima netategutí gologí oletake
REV 1:6 Ómasi amelahini lehizemikugo minatave loko aí avogisaló guguni gizoaká ve lelémo molamó neve. Aitoka nene gonanalivagi itó zámuzalagi mino lúaló moloko minanogo ive. Lamaná.
REV 1:7 Gilinahe. Límusi amupiló noago vegená mukitó kogómulatunú ániganigave. Itó galutá hize vegená kezagi ániganigave. Itó numutó namató vegená mukí keza aí ánigiiki aí gakó gili alemakumú ive nama inigave. Ámina gakó nene lá oko utó ino. Lamaná.
REV 1:8 Guivahani Ómasi osá amosá ve eza goí oko mina ve itó itína noi ve, itó anogo i ve áisi nene nénisigó apí oaká itó ale asú oaká amelahina nouve loko nolive.
REV 1:9 Likigivetipina Zonina lekezagi Izesukumule loko miluma maluma itó Ómasímo gizapa olimiaká itó genavagi netá geheko legesó oko ote minoaká netá izá moloko alekunike minoaká nouni ve neza Ómasímini gakó itó Izesuni agulizá lo utó oko lo kumule liki Patamo mikasi pokolagú nimisili ahuli milikago minumóma neve.
REV 1:10 Guivahanímini gamenaló Sategú nene Sikalahulímo nigikámini agómula ale panava zekago nemegesaloka gakó napa pikuli nenéminoko utó imó.
REV 1:11 Utó oake láa loko noligo gulumó: Netá ániganogo animó nene pepagú luhuva gizokoko vegenáne zuha mulusi 7 kezaloka ahulokako Epeso numutoka itó Similina numutoka itó Pelagamu numutoka itó Tiatila numutoka itó Saliti numutoka itó Pilatelepia numutoka itó Lautisia numutoka vitize.
REV 1:12 Itó neza gakó lo nimi vema ánigatove loko mino viliguke lamu liví 7 golitunú lilí amó nene ánigumó.
REV 1:13 Liví holulagú makó nego ánigumó nene ametamenía vegená lemetamenigitana noigo gineganeváa hána agisaló leme minamó. Itó apinaloka holotani golitunú lilí amó nene minamó.
REV 1:14 Itó gotola zopova mokoná nene límusigitana gizopa loko minamó, itó agómula luga luga nene ló guluma nenéminoko minamó.
REV 1:15 Itó agisa luga luga nene goli gehani lokú loake velu velu loaká noimó nenéminoko minamó. Itó anó lupa nene nagamí lisani sipisi nenéminoko sasa loko minamó.
REV 1:16 Agizani zamagaloka nene sonohí 7 ale minamó. Itó agepagutí amitá makó nene amegesaloka itó agómulaloka sánevetaláa minamó nene leme minago ánigumó. Itó agómula avogisa nene ho silikakéna nenémini oko lapaná loko minamó.
REV 1:17 Ametamenía lá oko nego ánigokuke agisagú pou loko akumó. Heleaká nenéminoko akonougo agizani zamagaloka nene numupiló moloake láa loko lo nimimó: Geza gelegesá legemino. Goí moloko itó alika moloko
REV 1:18 itó alévolé amelahina neza imane nouve. Gelenape. Neza hulumóza, goha otekuke mino lúaló moloko minanogo uve. Itó heleakalímini itó galémini gahémini kií nénisi alenouve.
REV 1:19 Nenemú netá nániganimó nene itína utó noimoláa itó alika utó itimoláa nenegi luhuva gizo asú ozo.
REV 1:20 Itó nigizani lamagalokagú sonohí 7-a itó lamu liví 7-a golitunú lilí ago ániganimó nene asuguná netalímini mogonáa lo gimitoze, gelezo. Sonohí 7 nene Ómasímini vegenala zuha mulusi 7 keí gizapa nikita ve ageló vegená nenéminiki niave. Itó lamu liví 7 nene monó gele vegená mulusi 7 nenetini avevezaha niave.
REV 2:1 Miní ameko láa loko lo nimimó: Epeso numutoka Ómasímini vegenala zuhatini ageló nenéminoko gizapa noketa vémo gakó láa loko luhuva gizo amekako lo kimitize: Sonohí 7 agizani zamagalokagú ale mina ve lamu liví 7 golitunú lilí amó nenémini agilikagú vogá ogá oaká noi ve áisi lekelikumú láa loko nolive:
REV 2:2 Neza iki miliki iaká niamó nenémini mogonáa itó hozalinímini mogonáa goselé lekepelemigo legesó iki aliaká niamó nenémini mogonáa gelenouve. Lekelisi vegená golesa galasa ánigi mu kizapa iaká niave. Itó vegená lugáa lezagi aposolove liake soza likago sozáinímini mogonáa ali utó milikave.
REV 2:3 Itó amuza miliki miniki nenikumule liki miluma malumámini amupiló goselé lekepelemigo hulu iki miniaká niave.
REV 2:4 Lá onoimóza, nénisi nene lekelikumú netá lá okomú gulugo golesa oaká noive. Lekeza gozapá likigika nimiaká amómámini oko gamena imanéa nene ma minamive.
REV 2:5 Gozapá veletó ká mezane monokú lamaná iki mihina iki minamopa itína nene mota velehé limikave. Lekeza nenemú goha giliiki likigika ali viligiiki gozapá gapoló goha lisiki vilo. Nenémini amikoma neza lekelitoka aniteko lamu livitini nene zeko liho ahulanogo uve.
REV 2:6 Makó nene lekelikumú gulugo lamaná oaká noive. Lekeza Nikolaoni vegenala zuha keza netá iki miliki niamó nene mukahá kipiliaká niave. Itó neza ámina oko mukahá kepeleaká nouve.
REV 2:7 Sikalahulímo Ómasímini vegenala zuha gakó némika loko lo nokimimó nene lakagata koló imó neneta gili vevesiki gililo. Makó keza monokú alévolé iliki viki Satani lovaváa aviligitamoláa nene alévolé oko minoakalímini za gihila Ómasímini zazuhagú noimó nene natave loko gele kiminogo uve, loko limó.
REV 2:8 Itó Similina numutoka Ómasímini vegenala zuhatini ageló nenémini oko gizapa noketa vémo gakó láa loko luhuva gizo amekako lo kimitize: Goí moloko itó alika moloko eza heleake oti vémo lekelikumú láa loko nolive:
REV 2:9 Lekeza miluma malumámini amupiló likilími-liki ahulilikimikago niamó itó gohogó vegená miniaká niamó nene gelenouve. Itó lekeza monolímini henokanotiki vegená niave. Itó Zuta vegená noune liki liaká niamó nenete lekelikumú alivi letivi iaká niave. Nenegi gelenoumóza, keza soza likave. Zuta ve gihiláa negopa, Satani vegenala zuha niave.
REV 2:10 Lekelitoka miluma maluma netá goha utó o likiminogo ive. Nenemú lekelegesá legemino. Gilinahe. Satá eza gimilikú moloaká netá utó o likimitive loko lekelitokatí lugáa nene nagá numukú kelémo molanogo ive. Lá okiko, gamena 10 oko novigo miluma giliki minanigave. Lekelisi monó nene ale gikitiki ali miniki hilikiko, gonanalivagi akilikitana oko alévolé oko minoaká nene ale hitoleketanogo uve.
REV 2:11 Sikalahulímo Ómasímini vegenala zuha gakó némika loko lo nokimimó nene lakagata koló imó neneta gili vevesiki gililo. Makó keza monokú alévolé iliki viki Satani lovaváa aviligitamoláa nene alika heleaká nenémo ma kelémo golesa palasa aminogo ive, loko limó.
REV 2:12 Itó Pelagamu numutoka Ómasímini vegenala zuhatini ageló nenémini oko gizapa noketa vémo gakó láa loko luhuva gizo amekako lo kimitize: Amitá makó amegesaloka itó agómulaloka sánevetaláa minamó alenei vémo lekelikumú láa loko nolive:
REV 2:13 Lekeza nimina apalímini mogonáa gelenouve. Neneló Satani vegenala zuha niave. Lekeza gakónéa itó nugulizánéa ale gikitiki ali miniaká niave. Itó neneló Satá minoko aleko oaká noitó nene není gakó lo amutokó lo kemeaká i ve Atipasini apelego hili zupahé nenikumú gili alévolé amó nene ahulamamóma neve.
REV 2:14 Itó neza lekelikumú koma gulugo golesa oaká noive. Lekelí numutoka vegená lugáa niamó keza Palámini gapogú viaká niave. Palámo eza Palakani nene Isilae vegená lo kimiti gakó lo amekago áisi gala vizekago soza ómai netalímini miguhala niki minake mokoló minake golesa amó.
REV 2:15 Ámináminiki lekelí apatoka vegená lugáa keza Nikolaoni vegenala zuhatini mogona golesa aliake áminámini iaká niave.
REV 2:16 Nenemú lekeza likigika ali viligalo. Némini amikoma neza lekelitoka galinali aniteko ámina vegená nene negepagutí nolimi amitatunú lova ale kiminogo uve.
REV 2:17 Sikalahulímo Ómasímini vegenala zuha nene gakó némika loko lo nokimimó nene lakagata koló imó neneta gili vevesiki gililo. Makó keza monokú alévolé iliki viki Satani lovaváa aviligitamoláa nene halá ge mina mana nosá gihila kiminogo uve. Itó gehani mokoná nene etó etó oko kemekugo neneló kugulizá luhuva gosohá miniko gehani amelaho ezagó ámina agulizá gilinogo ive, loko limó.
REV 2:18 Itó Tiatila numutoka Ómasímini vegenala zuhatini ageló nenémini oko gizapa noketa vémo gakó láa loko luhuva gizo amekako lo kimitize: Ómasímini gipala agómuláa ló guluma nenéminoko noi ve agisáa goli gehani lokú loake velu velu loaká noimómáminoko noi vémo lekelikumú láa loko nolive:
REV 2:19 Neza iki miliki iaká niatímini mogona itó likigika kimiaká niatímini mogona itó Ómasimú gili alévolé iki minatímini mogona itó nasahilí ikimiaká niatímini mogona itó genavagi netalímini agikagú hulu iki niamó nenémini mogonáa gelenouve. Itó gozapá amuza miliki lagasó minamó itína nene goha itekave. Nenegi gelekuve.
REV 2:20 Itó neza lekelikumú gulugo lá oko koma golesa onoive. Lekelisi nene Isilae vetini agulizaki vená golesa Zesepelokitana mina vená ánigi ahuliaká niago áisi Ómasímini agepagutí gakó loaká vená nouve loake, vegenáne zuha gakó lo kemeaká ike kogoka vizeake gala vizekago, gumesisi mokoló hoza aleke soza ómai netalímini miguhala aliki niaká niave.
REV 2:21 Itó agikáa ale viligative loko gamena molotumóza, áisi agikáa ale viligamike mokoló netala ahulanogo gelesá amive.
REV 2:22 Gilinahe. Neza nenemú lokugo, avisi netá nene utó o amekiko ako minatize. Lá noike, áisigi mokoló mogona lilí iaká niamó kezagitoka miluma maluma sipisi utó itize. Kigika ali viligiiki venalímini mokoló netala ahulamikoma, nenéminoko utó o kiminogo ive.
REV 2:23 Itó ámina venalímini izegipamú lokugo, golivagi netalímo utó oko kepele gesá itize. Némini okugo, numutó namató monó gilina vegenalite nenikumú kigikámini kagatámini mogonáa ánigo hehe loko ánigonane liki gili guni iki gilitaze. Neza vegená mukí iki miliki itatímini avotigila apasoko kiminogo uve, loko limó.
REV 2:24 Itó Tiatila numutoka vegená lugáa lekeza ámina soza gakó gili ahuliaká niave. Lá niake, gevená lugáa keza Satani mogonatagana gele hee loko gelenoune liki liaká nia vetini gakó lekeza gilisá ama vegenalita gakó lo likimitoze, gililo. Neza genavagi netá makó nene lukumupiló molaminogo uve.
REV 2:25 Itó netá alinamó nene ali gikitiki ali minalo. Lá iliki niviko anititoze.
REV 2:26 Makó keza monokú alévolé iliki viki Satani lovaváa aviligiki neza oko moloko noumómáminiki iki miliki iliki viki ali lutigitamoláa nene nénisi amuza kemekugo haitopaitó mikasiuka vegenalitini ve uvóike lilí iki minikiko
REV 2:27 aménehitokatí amuza alumó ámina oko kemekugo aeni hánusa ali miniki gizapa ikitataze. Lá niiki nogosanitunú mikasi somo zeko lana oaká nouhá nenéminiki lá ikitanigave.
REV 2:28 Itó sonohí gazakomé miní ameketanogo uve.
REV 2:29 Sikalahulímo Ómasímini vegenala zuha gakó némika loko lo nokimimó nene lakagata koló imó neneta gili vevesiki gililo.
REV 3:1 Miní ameko láa loko lo nimimó: Saliti numutoka Ómasímini vegenala zuhatini ageló nenéminoko gizapa noketa vémo gakó láa loko luhuva gizo amekako lo kimitize: Ómasímini Sikalahú zámuza 7 alenei Sikalahú itó sonohí 7 alenei ve nenémo lekelikumú láa loko lokave: Neza iki miliki atímini mogonáa gelenouve. Vegená keza ánigolikimikago lokogómulagi niamó geleneimóza, likigikáa nene hele vimó niave.
REV 3:2 Nenemú lekelisi nene mómoká iki otiiki gosohá lugáa hilinigi niamó nene kigikáa emane ale kii likitalo. Neza Ómasímini avogisaló iki miliki iaká niago ánigumó nene hehe lamive.
REV 3:3 Lekeza netá matá li likimikago gilinamó nenema alími gosohá iki ali gikitiki miniki likigika ali viligalo. Ali viligiki gizapa iki minamitamó nene, lova ale likiminogo uve. Gamena nomulumó nene lekeza gelemiko guminaló ve nenéminoko litá oko anitinogo uve.
REV 3:4 Saliti numutoka nene vegená lugáate gineganéini goihá zisá amave. Vegená nenémináate miniki gineganéini mokoná ali miniki nezagi mihina iki miniki aliki inigave. Lekeza nenémini ita avotigila iki niave.
REV 3:5 Makó keza monokú alévolé iliki viki Satani lovaváa aviligitamó nenete gineganéini mokoná lamaná kemekugo ali luhanigave. Itó kugulizá nene alévolé kemetameki nia vegenalitini kugulizáini giza pukugutí gilato ahulaminogo uve. Neza kugulizá nene aménehini avogisaló itó ageló vegenalitini kovogisaló lo utó molanogo uve.
REV 3:6 Sikalahulímo Ómasímini vegenala zuha gakó némika loko lo nokimimó nene lakagata koló imó neneta gili vevesiki gililo.
REV 3:7 Itó Pilatelepia numutoka Ómasímini vegenala zuhatini ageló nenémini oko gizapa noketa vémo gakó láa loko luhuva gizo amekako lo kimitize: Apazá noi ve itó lokago alévolé oaká noi vémo agulizaki ve Tevití gizapa oko mina apalímini kií ale minake gahe segeneitó ve makolímo voko ale lí aminogo i ve eza ale lí noitó ve makolímo gahe segeminogo i vémo lekelikumú láa loko nolive:
REV 3:8 Neza iki miliki iaká niatímini mogonáa gelenouve. Gilinahe. Neza lokovogisaló gahe makó segelikimikugo ve makolímo gahe geminogo ive. Lekeza amuzatini lagasóisí nemóza gopa nene gakóne ali guni iki ali minake nugulizá ahulamamó nene gelenouve.
REV 3:9 Gilinahe. Satani mulusigutí vegená lugáa keza Zuta vegená noune liki liaká niamó nenete soza liake Zuta ve gihiláa ma minamave. Neza keí nene gala vizekugo lekelitoka anitiki kalapusa hizi likiminigave. Lá niiki lekelikumú nene nigika lekemenou vegená niave liki gilinigave.
REV 3:10 Lekeza goselekaselé amiki negeva minatave loko loleketonou gakónéa nene ali guni iki ali minamó nenazo, nenemú gimíikú moloaká gamena nene numutó namató vegenatoka zeloko vitimóza, lekelitoka zeloko vokative loko nénisi nene vegegisa hizeleketoko alata mololeketanogo uve.
REV 3:11 Neza litá oko anitinogo uve. Nenemú makolímo gonanalivagi akilitini akúvasokative liki netá matá alinamó nene ale gikitiki ali minalo.
REV 3:12 Makó keza monokú alévolé iliki viki Satani lovaváa aviligitamoláa nene Ómasinémini zavusavegú lapusa nenéminoko hizekimikugo keza nenegú alévolé iki miniki goha hetoka ma olíi lememinigave. Itó kumupiló Ómasinémini agulizá luhuva, itó Ómasinémini apá nene Zelusale apá gosohá okulumakutí Ómasilokatí limiti apalímini agulizá itó neza nugulizá gosohalímini luhuva nene kumupiló gizanogo uve.
REV 3:13 Sikalahulímo Ómasímini vegenala zuha gakó némika loko lo nokimimó nene lakagata koló imó neneta gili vevesiki gililo.
REV 3:14 Itó Lautisia numutoka Ómasímini vegenala zuhatini ageló nenémini oko gizapa noketa vémo gakó láa loko luhuva gizo amekako lo kimitize: Gakó gihiláa loakalímini mogonáa noi ve itó gakó lokago alévolé oaká noi ve Ómasilokatí netá utó imó nenémini mogonáa noi vémo lekelikumú láa loko nolive:
REV 3:15 Lekeza iki miliki iaká niatímini mogonáa gelenouve. Lekeza monokumule liki amuza miliki ali mumusí isá amave, itó amuza miliki ali geha zi asú amamoláa nene gelenouve. Geha zeko minatune likima nene geha zikigó minatanazo.
REV 3:16 Lekeza vogalatikú koma mumusí otigí onoimó nianazo, negepagutí musi velelikimikugo liminigave.
REV 3:17 Lekeza lekezatinimú láa liki liaká niave: Ligikámini minumuni mukí lelitoka neve. Leza nana netá ma vitagá oaká noune. Netá matakumú makó vitagá osá amune liki liaká niamóza, lekeza keé lamamó mogonalini gelemake ve ámemenáa gohogó vegená likatiká ivamó zapakó miniaká niave. Nenemagi nene lekeza gili hee liki gilisá amave.
REV 3:18 Nenemú lakagata aleko lo lekemekugo gililo. Lekeza nenitokatí goli gehani vové avetoko minamó meinaváa iteko minamó nene meina hizikiki, lamaná henotiki vegená minanigave. Itó ginegane mokoná meina hiziki ali luhiiki, lukugupe zapakó minatímini avoza ali hitataze. Itó lokogómulámini netupaváa meinava hiziiki lokogómulaloka hilikiko goloutatize.
REV 3:19 Neza nigika kemeaká nou vegená nene aséito zeko kelémo hehe loaká noumó nenazo, nenemú lekeza amuza miliki likigika ali viligalo.
REV 3:20 Gilinahe. Neza likigikámini gahe amegesaloka otenouke hoko-hoko loaká nouve. Makó keza gakóne imane giliiki gahe siginimikiko, keí numukú itinogo uve. Iteko kezagi noko minanogo une.
REV 3:21 Neza amuza moloko Satani lovaváa avilegekuke, améneho nene gonanalivagi siató minoaká noitó minoaká nouve. Makó keza monokú alévolé iliki viki Satani lovaváa aviligitamoláa nene áminámini oko nénisi nene alesa molokugo, není gonanalivagi siató nougo, namatoka makó minanigave.
REV 3:22 Sikalahulímo Ómasímini vegenala zuha gakó némika loko lo nokimimó nene lakagata koló imó neneta gili vevesiki gililo.
REV 4:1 Neza netá nenéminoko ánigokuke, okulumatoka ánigumó nene gahe makó koló onoigo ánigumó. Ánigokugo nene gakó ganá utó igo gulumó nene, pikuli nenéminoko utó ike láa loko lo nimimó: Geza imaneló iteko noako netá matá alika utó itimó nene gelepizekugo ánigatanize.
REV 4:2 Loko noli agepagi Sikalahulímo nigikáne ale viligokago okulumakú gonanalivagi siá makó minató ve makó noigo ánigumó.
REV 4:3 Eza ametamenía meinava iteko mina gehani agulizá zasipa gehani nenémini oko, itó koniliani gehani golohá nenéminoko lapetapé oko minamó. Lolovaloka nene hugepavalámo ametamenía nene gihisigó nenéminoko lúvize távize oko nego ánigumó.
REV 4:4 Itó gonanalivagi siá napa hizi vigiki nene gonanalivagi siá lugáa 24 nego ánigumó. Siá nenémini amupiló nene monokú olotiva ve 24 keza gineganéini mokonakó ali luhiake miniliki vamó, itó gotóitó nene akilí gonanalivagi golitunú lilí amó nene hitinago ánigumó.
REV 4:5 Itó gonanalivagi siá napalotí nene gó melevezá oko gó pou pou loko anó sipisivagi minamó. Itó gonanalivagi siá avogisaloka nene ló liví 7 loko minamó nene Ómasímini Sikalahú zámuzala 7 alenei Sikalahulímini liví minamó.
REV 4:6 Itó gonanalivagi holomámini avogisaloka nene kalasi lagáminitunú lilí amó nene age nagamikitana oko minake gesá oko minamó. Itó gonanalivagi siá napa agilika luga luga nene netá alévolé losive losive miniliki vi minamó. Keza kogómulaloka itó kemegesaloka kogómula vaí oko minamó.
REV 4:7 Makó eza laizon akohú gala gelevimó, makó nene pulumaká akaleváagitana ametameki, makó eza avogisáa vegená ametamenigi, itó makó eza nama luipá agokéna ale talalo minamó nenémini ametameki minamó.
REV 4:8 Netá alévoleláa losive losive nene kogokéna 6, itó kogokéna veleláa itó amuná kogómula minamokó, itó límugusi zeko gó loko sele liki láa liki nama liaká niave: Guivahani Ómasi zámuza ale asú oko aleaká noi ve eza goí oko mina ve, itó itína hanuva noi ve itó minoko anogo noi ve etó oko keké vizeko noive.
REV 4:9 Itó alévolé netá losive losive keza gonanalivagi siató mino lúaló moloko minoaká noi ve alévolé oko minoaká amelahini agulizaláa ali otiki agepoka liki kogoliza vizi amiki niago,
REV 4:10 monokú olotiva ve 24 keza gonanalivagi siá minoaká noitoka alévolé oko minoaká amelahini amatoka gupá zi ameke agulizá ali otiki siámámini amakuka gonanalivagi akilíini nene akúvasi nimilake láa liki liaká niave:
REV 4:11 Guivahani Ómasile géisi nene netá mukí ale utó molanimó, itó geí gakotó netá matá utó o asú oake minoaká noinazo, vegenalita gonanalivagi gugulizató itó zámuzakaló ali otiki ali utó iko minati avotigila oko noane.
REV 5:1 Itó gonanalivagi siató minoaká noi vémo agizani zamagaloka ali gakina pepa makó aleneigo ánigumó. Itó ámina pepa nene amegesaloka itó agómulaloka luhuva nego ánigumó. Itó huma 7-atunú ali gilitiki lilí amó.
REV 5:2 Itó amuzavagi ageló makó ánigumó áisi nene gakó napagutí láa loko limó: Hí ve hehe loko minatímo pepa nenémini humaváa akagá iko lamaná itimó neve.
REV 5:3 Loko lokago, okulumakukahe itó mikasiukahe itó mikasi agikagú emanehe makolímo oteko pepa nene humaváa akagá okoko ánigamitimó imó.
REV 5:4 Lá okago, pepa nene akagá okoko ánigati avotigila oko mina ve makó nomigo, mulúnegú golesa okago ive umó.
REV 5:5 Ive nougo, monokú olotiva ve makolímo láa loko lo nimimó: Ive amo. Ánigozo. Zutani mulusigutí akohú gala laizonigitana mina ve eza Tevitini agapilamola nenémo Satani lovaváa avilegeake pepa nene huma 7-atunú ali lakolí amó nene akagá itimó neve.
REV 5:6 Loko noligo, neza nogómula ahulo moloko gonanalivagi siá minató netá alévoleláa losive losive itó monokú olotiva ve keí holúikú sipsip iza akaleva makó apilivi givi amó ametameki nego ánigumó. Sipivaláa 7 minamó, itó agómuláa ámina oko 7 minamó nene Ómasímini zámuzala 7 alenei Sikalahú nene amiselekago, mikasi nekisa vokisauka minoloko vonoimó aí avevezahaló minamó.
REV 5:7 Itó akalevámo vike gonanalivagi siató mina vemámini agizani zamagalokatí pepa asaivagi nene alimó.
REV 5:8 Pepa asaivagi alekago, alévolé oko minoaká netá losive losive itó monokú olotiva ve 24 keza sipsip iza akalevamámini amakuka gupá zi amemó. Lá iake, keza nama litive liki ziaká netá napa nene ali minake, itó lape makó nene golitunú lilí amoki nene kigizakú etó etó iki ali minamó. Anuvavagi paulá Ómasiloka gizo ameakakumú nene lapegú vaí o minamó nenémo monó gele vegenalite Ómasiloka liaká niatímini avevezaha neve.
REV 5:9 Nama gosohá makó láa liki lamó neve: Geza gipilikago helenike geí golanikatunú vegená mukí nene mukitó nagaki itó mukitó konoki itó mukitó kugupegi itó mukitó mikasigú vegená meina hizeko gologí okimikanike Ómasi noitoka kelémo molokanimole.
REV 5:10 Ómasi ametehini gelekelé itatave loko aí avogisaló guguni gizoaká ve kelémo molanimó neve. Kelémo molokako mikasiuka gizapa iki miniki kugulizaki minanigave. Lá onoinazo, pepa humaváa akagá itani avotigila oko noane, liki lamóma neve.
REV 5:11 Goha nogómula ahulo moloko ánigumó nene ageló mukilitini kegepagutí gakó mukí gulumó. Nampáini nene 100 milioni itó tausen tausen minamó. Keza nene gonanalivagi holomaló itó netá alévolé oko minoaká netá losive losive itó monokú olotiva ve minatoka hizi vego iki minake,
REV 5:12 gakó napagutí nama láa liki lamó: Sipsip akaleva imane goí iki apili hilinamó nenémo zámuza itó henoni itó gele vevesoaká itó amuza aliti lelegitó itó vegená mukilite agepoka liki aí agulizá ali otikiko, aí lapaná utó oko minati avotigila oko noive.
REV 5:13 Liki likago, neza mukí okulumakuka ne netá itó mikasigú ne netá itó mikasi emane amunagú ne netá itó age nagamí agikagú ne netá mikasi haitopaitokú nia netá nenete láa liki nama nilago gulumó: Gonanalivagi siató minoaká noi veló itó sipsip akaleva noitoka kegepoka itó kugulizá ale oteaká itó keí lapaná utó oaká itó zámuza keitoka minoloko voko mino lúaló moloko minanogo ive.
REV 5:14 Liki likago, netá alévolé oko minoaká netá losive losive keza konotó aliki lamanale likago, monokú olotiva ve keza kalapusa hizi amiki gupá zi amemó.
REV 6:1 Itó neza nogómula ahulo moloko ánigumó nene, sipsip akalevámo pepa humaváa 7-agutí makó nene akagá imó. Akagá noigo, alévolé oko minoaká netá 4 keitokatí makó eza gó galaketoko sele loko limó: Ano.
REV 6:2 Loko lokago, ánigumó nene, hosi iza mokoná makó ago, amupiló ve makó minamó eza gimisiva itó gonanalivagi akilí ali amikago aleneike lovagú netá avilegemo vike netá mukí aviliginogo novigo ánigumó.
REV 6:3 Itó sipsip akaleva eza pepa humaváa nampa 2 nene akagá okago, alévolé oko minoaká netá nampa 2 áisi ano loko sele lokago,
REV 6:4 hosi iza golohá makó utó oake amó. Amupiló nene ve makó minamó nenémo mikasigú hulu ale olové okimikiko, vegená keza eza apele ahulokiko eza apele ahulokiko itave loko nenémini zámuza amemó. Itó lova napa ale utó itimó nenémini zámuza itó sopolo hána nenegi amikago ale minamó.
REV 6:5 Itó sipsip akaleva nenémo pepa humaváa nampa 3 nene akagá okago, netá alévolé oko minoaká nampa 3 áisi ano loko sele lokago, neza nogómula ahulo moloko ánigumó. Nánigugo, hosi iza anupá makó amó. Ve makó amupiló minamó eza sigeli makó ale minamó.
REV 6:6 Itó netá alévolé oko minoaká keí holúikutí vegená konokitana utó oake, láa loko ligo gulumó: Mukí netalímini meinava mota iteko nenazo, laisi kapu 4 nenémini meinaváa 2 kina, itó polisi kapu 12 nenémini meinaváa ámina oko nemóza, olivi nogoza itó vain nagá nene vauna hizemilo loko limó.
REV 6:7 Itó sipsip akaleva nenémo pepa humaváa nampa 4 nene akagá igo, alévolé oko minoaká netá nampa 4 nenémo ano loko sele lokago,
REV 6:8 nogómula ahulo moloko nánigugo, hosi iza makó agupéa goni agupe lamó nene ago, ánigumó. Itó amupiló mina vémini agulizá nene heleakalímo itó amegesaló ámegetoko a vémini agulizá nene galegú lemeakalímo, itó mikasigú vegená lakani losive losive hizi hoú liki niago, mulusi makó nene lova itó gaúna napa itó vegená mukitó kivise gesá oaká netá itó zauka gaha akohú netá nene utó iki gevená lapuluva ikitatave loko nenémini zámuza kemekago ali minasimó.
REV 6:9 Itó sipsip akaleva nenémo pepa humaváa nampa 5 akagá okago ánigumó nene Ómasímini gakó ali minake li hutilí akumule liki kipili hele vegenalitini kemeni nene guguni gizoaká itámini sepekuka niago, ánigumó.
REV 6:10 Keza gakó gamoga giki sele lake láa liki lamó: Apazá Guivahani gihila geza gamena napama ale hána okane. Geza golanitémini lihima monóini nomi vegenatoka noimó nene nanahé apasatane.
REV 6:11 Liki likago, mokoná gó hána etó etó iki kimi asú iake, láa liki li kememó: Gelekelé izegipa likigive lugáa ámina iki kipili hilitamó keí nampáini vaí ititó neze, lakavasú viziki ageva kománetá minalo liki lamó.
REV 6:12 Itó netá lá oko ánigumó: Sipsip akaleva eza pepa humaváa nampa 6 nene akagá okago, imimá napa imó. Lá noigo, ho nene gónupa o asú oake, ikani nene golani loló imó.
REV 6:13 Itó sonohí keza hepelímo naligo gohuna zámini gihila legemó zimómáminiki okulumatokatí mikasiuka ligimí zizi amó.
REV 6:14 Itó okulumá eza nene usí pepa likeaká nouhámámini oko vímegeake, voko haha imó. Itó agoka itó mikasi pokola keza mukitó numuni apáini ahuliake haitotoka viká viká amó.
REV 6:15 Nenéminoko utó noigo, mikasigú gamani ve napa itó gizapa ve itó amitini ve napa itó henóiki ve itó amuza ve itó vegená lugáa mukitoka iti minamó itó limi minamó gelekelé vegená itó hanuva vegená keza geha mulikú itó agokaló gehani napámini amegesauka halá giki minamó.
REV 6:16 Lá iki niake, agokagi itó gehani napagi sele li kemeke láa liki lamó: Limiki zi hitilitamave. Gonanalivagi siató minoaká noi vémini avogisaló utó o amekatunize. Itó sipsip akalevamámo mukahá olimikatize.
REV 6:17 Mukaháinímini gamena napa utó okanazo, avogisaló éaho alévolé oko minatimó neve, liki lamó.
REV 7:1 Lá okago, neza nogómula ahulo moloko ageló losive losive ánigumó. Keza mikasi nekisa losive losiveló miniliki vinago ánigumó. Mikasiló hepé losive losive ali minamó nene mikasiukahe itó age nagamikú ahe itó veletoka hepé makó alemitive liki ali minamó.
REV 7:2 Itó ho noititokatí ageló makó noitigo ánigumó. Eza alévolé oko minoaká Ómasímini anosa ale minamó. Áisi nene ageló losive losivema mikasiuka itó age nagamikuka vauna alita zámuza kemeneimoláa sele lo kimike láa loko limó:
REV 7:3 Lekeza mikasiuka itó age nagamikuka itó veletoka litá iki vauna hizemilo. Leza goí oko Ómasímini vegenala zuhatini golihíitó nene anosa molokimikuko neze.
REV 7:4 Loko lokago, vegená golihíitó Ómasímini anosa minamó keí nampáinimú lo nemekago lá oko gulumó: Isilae vegenalitini mulusi haitopaitó mukikutí 144 tausen nene kovogisaló Ómasímini anosa minamó.
REV 7:5 Zutani mulusigutí 12 tausen nene anosavagi minamó. Lupeni mulusigutí 12 tausen, Kateni mulusigutí 12 tausen,
REV 7:6 Aseloni mulusigutí ámina oko 12 tausen, Napatalini mulusigutí 12 tausen, Manaseni mulusigutí 12 tausen,
REV 7:7 Simeoni mulusigutí 12 tausen, Livaini mulusigutí 12 tausen, Isakaloni mulusigutí 12 tausen,
REV 7:8 Zepuloni mulusigutí 12 tausen, Zoseheni mulusigutí ámina oko 12 tausen, Pezamini mulusigutí ámina oko 12 tausen nenémináate Ómasímini anosa nene golihíitó minamó.
REV 7:9 Lá okago, nogómula ahulo moloko ánigumó nene, numutó namatotí vegená nene mukitó kugupegi itó mukí nagaki itó mukitó konoki vegená mulusi napa napa nene ve makolímo gatoko gato asú amosalímini keza gonanalivagi sialímini avogisaló itó sipsip iza akalevámini amatoka niago, ánigumó. Keza nene gineganéini mokoná ali luhiake itó geké litanigi kigizakú nene kokonasi agila letiki ali minamó.
REV 7:10 Ali minake, gakó napagutí láa liki lamó: Lugutó vizeaká netá nene gonanalivagi siató minoaká noi Ómasile aitokatí itó sipsip akaleva aitokatí neve.
REV 7:11 Itó ageló mukí itó monokú olotiva ve itó alévolé oko minoaká netá losive losive keza gonanalivagi siá alími vigiake gonanalivagi sialímini amatoka kogoka hizinake Ómasímini agulizá ali oteke láa liki lamó:
REV 7:12 Lamaná. Nónohá zeaká itó aí lapaná itó gele vevesoaká itó agepoka loo loo itó agulizaláa ale oteaká itó helisa itó amuza nene Ómasileloka minoloko voko mino lúaló moloko minanogo ive. Lamaná.
REV 7:13 Liki li nahulago, monokú olotiva ve makolímo loká onetake limó: Ginegane mokonaki ali luhiaká niamoláa nene éage niave, itó hitokatí niave.
REV 7:14 Loko loká onimikago, gakó láa loko lo amumó: Gugulizaki venemaka, géisi gelenanimole. Lo nememane. Loko lokugo, eza limó: Keza gopoguni sipisi molokimiakalímini agikagutí kegepagi amóma nenae. Gineganéini nene sipsip akalevamámini golanitunú nagamí ziki ali mokoná linamole.
REV 7:15 Nenemú keza Ómasímini gonanalivagi siá amatoka miniki únaká neteká monó zagusavéagú gelekelé itiki miniaká niave. Lá niago, gonanalivagi siató minoaká noi vemámo gizapa oketoko minanogo ive.
REV 7:16 Lá noiko, nosánetakumú gaúnáini ma heleminigave, itó nagamikumú kiviseminogo ive. Itó homámohe itó netá makolímo kugupéini loko vímegeminogo ive.
REV 7:17 Siá holuláaló sipsip akaleva noimó áisi nene gizapa venini minanogo ive. Lá oko minova minova oakalímini nagamí hinipinímaló kelémo-loko vinogo ive. Lá okiko, Ómasímo kogómula nogozáa gilato asú inogo ive, loko lo nimimó.
REV 8:1 Lá okago, sipsip akaleva eza pepa humaváa nampa 7 akagá okago, okulumakú mukí netá matá mómoká iki konó milamago, hapu aowa oko vimó.
REV 8:2 Nene asú noigo ageló 7 Ómasímini amatoka oti miniaká niamó nene pikuli 7 kemekago ali minimini inago ánigumó.
REV 8:3 Itó ageló makolímo lape makó golitunú lilí amó nene aleloko ake, guguni gizoaká ita amatoka ote minamó. Neneloka anuvavagi paulá lamaná mukí nene Ómasiloka gizative liki alimi amikago, gonanalivagi siá avogisaloka nene guguni gizoaká ita golitunú lilí a netalímini amupiló anuvavagi paulá gizoake monó gele vegenalite Ómasiloka numuna liaká niamó neneló miní ameketamó.
REV 8:4 Lá noigo, agelolímini agizakutí lokila anuvavagi nenémo monó gele vegená kéisi Ómasiloka liaká nia netató nene miní amekimikago, Ómasiloka itimó.
REV 8:5 Ageló eza némini oake, guguni gizoaká italotí ló luluha aleake, lapevagú molo vaí oake, mikasigú ale tulu lo ahulokago limimó. Nolimigo, gó galaké galaké anó sipisigi nolike, gó melezá melezá oko nominago, imimá napa imó.
REV 8:6 Lá noigo, ageló 7 keza pikuli ali minamó nenete pikuli huhu linigi ali vatí iake minamó.
REV 8:7 Lá okago, ageló nampa 1 áisi nene pikuli huhu lokago, golini óvisopa gihilagi loki itó golanigi ali gopa amó nenémo mikasigú zimó. Nozigo, mikasiuka lakani hize hoú lo losive makole noigo, lakani makokú nene za mukí lolímo lamó, itó lakani lugáa nene gihisi mukí lolímo lo asú imó.
REV 8:8 Itó ageló nampa 2 áisi pikuli huhu lokago, agoka napagitana netá ló gulumavagi age nagamikú apate-loko limimó. Lemekago, age nagamí hize hoú lo losive makole okago, makokú nene golani loló imó.
REV 8:9 Lá okago, age nagamikú haitopaitó netá hize hoú lo losive makole okago, makokú mina netá matá nene hili gesá amó, itó nagamikú sipi mukí nene atigimi vamó.
REV 8:10 Itó ageló nampa 3 áisi pikuli huhu lokago, sonohí napa makó nene okulumakutí atoheake limimó nene, liví nenéminoko guluma oake nagamí lugáagú limimó.
REV 8:11 Sonohí agulizaláa nene ekesalagive. Nagamí nene hize hoú lo losive makole okago, makó nene ekesá o asú okago, ámina nagamí na vegená nene ekesalámo kepelekago, mukí hili gesá amó.
REV 8:12 Hili gesá niago, ageló nampa 4 áisi nene pikuli huhu lokago, ho ikani itó sonohí nenetini lapanáini hize hoú lo losive makole okago, makolímini lapaná nene asú imó. Lapanáini koma noigo, gó soza moloko gó lamó. Itó holugú ámina oko ikani sonohí soza moloko lapaná lomo vimó.
REV 8:13 Itó neza nogómula ahuloko nama gosúveha napa makó ánigumó. Ánigumó nene ká vozane veletó gasa geko minake, gakó napa like láa loko sele limó: Agae, agae, agae. Ageló losive makoletini pikuli ha neve. Nene huhu litató nene mikasigú vegená keza nanámini itamó neve loko ligo, gulumó.
REV 9:1 Itó ageló nampa 5 áisi nene pikuli huhu lokago, ageló makó sonohikitana minamó eza okulumatokatí lutegeake, mikasigú nolimigo ánigumó. Itó aseva nomi galémini gaheváa sigitive loko nenémini kií amikago ale minamó.
REV 9:2 Itó galémini gaheva nosigigo, lokila napa itimó nene gihisi vitú okuko lokila iteaká noimó nenéminoko galegutí itimó. Lokilámo nene iteko ho agómulaló itó vogalaló ká mezane ze hitamó.
REV 9:3 Ze nohitago, lokilámini agikagutí ganú nene mikasigú lememó. Kegepáa nene gámukelímini agepáa nenémini oko minamó.
REV 9:4 Keza mikasigú gihisi zazuha itó zagila tagila nene vauna alemitave loko lo hukoketamó. Ómasímini anosa kovogisaló minami vegená nene lova ali kimitave loko loketamó.
REV 9:5 Itó kipilikiko hilitave loko nomi. Hanuva ikani ligizani lugaloka asú igo nenémini agikagú akohú nikipiliko, miluma maluma giliki minatave loko gele kimimó. Gámukelímo lepelekago, miluma maluma geleaká nounimó nenéminiki miluma gilitave loko gele kimimó.
REV 9:6 Ámina gamenaló vegená keza lá iti netakumú hilitune liki hilita gapomú vitagá itaha itaha, heleminigave. Heleaká nene sele litaha litaha, gopa ma heleminigave.
REV 9:7 Itó ganúmate hosi iza kemetamenigi minamó nene gala ve keza lovaló vinigi hosi iza ali vavá ikimiake aliki viaká nia kemetamenigi minake gotóitoka akilí golitunú lilí amó gele vi netá nene minamó. Itó kovogisáa nene vegená logoka legepagitana,
REV 9:8 itó zopováini nene hána hána nene vená lugáatini zopovagitana, itó kegepáa nene laizon akohú galámini agepagitana,
REV 9:9 itó apíitoka nene sioti aenitunú lilí amó gelevi netá minago, ánigumó. Itó kogokénagutí anó molamó nene hosi iza mukí keza lovaló vinigi gelelehá oaká kaligi ololu liake konó napa miliaká niamó nenémini oko minamó.
REV 9:10 Kagasáa gámukelímini agasagitana oko, kegepáa nene kagasauka minamó. Nenetunú vegená ikani ligizani lugaloka asú igo nenémini agikagú akohú kipiliki minanigave.
REV 9:11 Itó ageló makó eza aseva nomi galeló gizapa oaká noimó nenémo kugulizaki venini noive, agulizá nene Hipulu vegenalitini gakokutí Apaton, itó Kiliki vegenalitini gakokutí Apolion, itó lelí gakokutí nene vauna aleakató ve.
REV 9:12 Agae, genavagi miluma netá makó nene asú okamóza, lositá nene hanuva neve, loko limó.
REV 9:13 Lá okago, ageló nampa 6 áisi nene pikuli huhu lokago, guguni gizoaká ita golitunú lilí amó Ómasímini avogisaló minoaká nemómámini sipiva losive losive nenelotí ve makolímini anó lupa makolímo iteake,
REV 9:14 ageló nampa 6 nene láa loko lo amimó: Zupaletis nagamí napaló ageló losive losive nagá zekimikamóma nene gologí oketozo.
REV 9:15 Loko lokago, ageló losive losive keza ámina kilisimasiló itó ámina ikató ámina gamenaló itó ámina aowa ahaváisí nene mikasigú vegená hizi hoú li losive makole iiki niko, mulusi makó nene kipili gesá itave loko kegeva iki minamoláa nene gologí oketamó.
REV 9:16 Itó ami ve hosi izatini kemegesaló mina vetini napáini 200 milionive liki lago, gulumó.
REV 9:17 Vegenaki hosi izagi keí kemetameni nene, neza vamokitana ánigumó nene lá iki minamó: Apíitoka siotigitana netá aenitunú lilí amó nene golohá itó gumugumusi itó gihuká nenémini iki luhiki minamó. Itó hosi izatini gotóini nene laizon akohú galámini gotola nenéminoko noigo, kegepagutí nene loki itó lokilagi itó gihuká gehani ló nolago limimó.
REV 9:18 Hosi izámini agepagutí nene loki itó lokilagi itó gihuká gehani ló nolago limimó nenémo mikasiuka vegená hize hoú lo losive makole oake noigo, mulusi makó nene kepele gesá imó.
REV 9:19 Ámina hosi izatini zámuzáini nene kegepagú itó kagasaloka minamó. Kagasa nene gosihá nenéminoko gotóinigi noigo, nenetunú vegená miluma netá lilí i kimiaká niave.
REV 9:20 Itó ámina vegená mukitoka kivise asú iti netalímo vegená lugáa kepele helemo novigo, lugáa asenini zeketamoláa keza kigikáa ali viligamake, keza soza netá lilí iake ali mini mini amó nene ali ahulamamó. Soza ómai netá golitunú itó silivatunú itó aenitunú itó gehanitunú itó zatunú lilí a netá ánigoko geleaká nomimoláa itó gapo moloko vamoakalímini nene miní amiki gupá zi kimiki minamó.
REV 9:21 Lá iki minake vegená kepele heleaká itó soza lusa geaká itó gumesisi mokoló netá itó gumina nene ahulamamóma neve.
REV 10:1 Itó amuzavagi ageló makóma okulumakutí limigo ánigumó nene agupeloka límusi leto voko minamó, itó gotolaló nene hugepa lo minamó, itó avogisaló nene ho silikakéna ahuloko minamó. Itó agisa luga luga nene lapusagitana oko ló guluma oko minamó.
REV 10:2 Agizakú nene pepa koma makó ale minake nene ale gakinakutí ale atalo minamó. Agisa sogalokatí nene age nagamí amupiló liso minamó. Agisa zamagalokatí nene mikasiloka liso minamó.
REV 10:3 Lá oko noike laizon akohú galámo anó sipisi molamó nenémini oko gakó napagutí sele litó nene gó galaké 7 nenete konó milamó.
REV 10:4 Konó milikago, gelekuke gakóini nene luhuva gizanogo nougo, okulumakutí anó lupa makó galinali nenitoka láa loko limimó: Gó galaké 7 keza gakó lamó nene, luhuva gizo molamo. Hanuva gigikagú minino.
REV 10:5 Loko lokago age nagamí amupiló itó mikasiloka liso mina agelómámo agizani zamagaloka nene okulumatoka ale otimó.
REV 10:6 Ale otike mino lúaló moloko alévolé oko minanogo noi vémo okulumatoka itó mikasiuka itó age nagamikú netá matala ale utó molo asú i ve Ómasímini agulizató gakó láa loko lo hukamó: Gamena makó ageva minaminogo une.
REV 10:7 Ageló nampa 7 áisi pikuli huhu lokiko anó napa molanogo ive. Nene zupahé Ómasímini agepagutí gakó liaká ve keza gelekelé itiki mina vegená nene emane Ómasímo asuguná gakó lo kimimómámini gihiláa utó o asú oko utó inogo ive.
REV 10:8 Loko noligo, okulumakutí anó lupa goí oko gulumóma ámina oko goha utó oake, láa loko lo nimimó: Geza voko age nagamí amupiló itó mikasiló lisoko noi agelómámini agizakutí luhuva netá ale gakinakutí ale atalo minamóma nene alezo.
REV 10:9 Loko lokago, neza ageló noitoka voko pepa koma ale minamó nene nimitive loko lokugo, láa loko lo nimimó: Alekoko nozo. Nokako, ale gegepaló nomolako nene, himoni nogozamáminoko laga givisitimóza, gigikauka ekesá inogo ive.
REV 10:10 Loko loake, pepa nene nemekago numó. Nokuke, negepaló nene himoni nogozamáminoko oake, laga imóza, no mikilí okugo, nigikauka ekesá imó.
REV 10:11 Lá okago, geza vegená mulusi mukí kugupe haitopaitoki itó gakóini haitopaitó itó kugulizaki ve haitopaitó keí sala gakó makó nenegi goha lozo loko lo nimimó.
REV 11:1 Itó ageló makolímo molo geleaká nogosani hánusagitana makó nemeake, láa loko lo nimimó: Geza oteko Ómasímini zagusavegi guguni gizoaká itagi molo geleko agikagú Ómasi gupá zi amiki nia vegenáma gatozo.
REV 11:2 Itó zagusavémini apaláa nene molo geleko ánigamoko hanuva ahuloikozo. Nene hetoka vegená keile loko hize huko ahulonoimó neze. Keza neneló apazá apáne Zelusalega nene ikani 42 nenémini agikagú lisi lana iki minatamó neve.
REV 11:3 Itó neza gakóne li utó utó ve lositá lokimikugo, ginegane litaha ali luhiiki vegená nene gakóne li kimi kimi iki niminisiko, ikani 42 goloko hilinogo ive.
REV 11:4 Keza olivi za lositáma itó liví lositáma mikasímini Guivahanímini avogisaló niminasimó nene gakóne li utó utó ve lositámámini avevezahaló niasive.
REV 11:5 Ve makolímohe makolímohe ámina ve lova ale kimitimó nene, kegepagutí vele limiti lolímó liki vímiginigave. Nenéminoko ve makolímohe makolímohe lova ale kimitimó nene, ezáa lapuluva inogo ive.
REV 11:6 Goliniló gizapa itái zámuza kemeneimó nenazo, Ómasímini gakola li kimiki niminisiko, golini zeminogo ive. Itó likisiko, mukí nagamí hinipinilímo golani loló inogo ive. Nenémini zámuza kemeneimóma neve. Itó mikasigú vegenatoka kivise asú iti netá haitopaitolímini utó itive liki likisiko, utó inogo ive.
REV 11:7 Itó monó litái gamenaló asú okiko, aseva nomi galegutí akohú netá golivagi netá itinogo ive. Iteko lova ale kemeko kivilegeko kepelekiko hilinigasive.
REV 11:8 Hilikisiko, vegená keza gonosíini ahulikiko, taoní napámini gapoló aki minanigasive. Guivahaninini nene gozapá ámina apató zohota zaló apilikago hilimóma neve. Apá nenémini agulizaláa anoza gakokutí Sotove itó Izipive liki liaká niave.
REV 11:9 Lá okiko, numutó namató gevená lugáa kemetameni haitopaitoki itó haitopaitó nagaki itó gakóini haitopaitoki nene gonosiváa gamena losive makole itó nekisáagi nenegú ánikigiki minanigave. Lá niiko, lugáate gale zeketatune liki likiko, géneka li kiminigave.
REV 11:10 Itó ámina monó lili ali ve nenetosa mikasiuka vegená nene miluma netá sipisi kimiaká asimó nenazo, helesikumú kogoliza viziki iza lulú giki ali helega helega inigave.
REV 11:11 Itó gamena losive makole itó nekisáa oko vokiko, Ómasilokatí gosohá minoaká netá ale utó moloaká sikalahú nenémo gonosíikú nene lemekiko, mómoká iki otinigasive. Otikisiko, vegená keza ánigiiki kehelele goha vizekiko, gakó laminigave.
REV 11:12 Lá okiko, okulumatotí anó lupa napa makó láa loko limitive: Kee, imaneloka itilizo. Loko lokiko, gala velini keza ániginiko, límusímo asapú okimikiko okulumakú itinigasive.
REV 11:13 Itó okulumakú nitisiko, áminasitó imimá napa nene itive. Noiko, ámina numutoka apá hamó golesa okiko, apá lugáa 9 ha minative. Itó imimalímo vegená 7 tausen kepelekiko, hili gesá inigave. Itó gosohá minatamoláa keza kelegesá legekiko, Ómasi okulumá amelahini lapaná ali otinigave.
REV 11:14 Agae, genavagi miluma netá lositá nene mota utó okamóza, hamó nene mota utó inogo inae.
REV 11:15 Lá okago, ageló nampa 7 áisi pikuli huhu lokago, okulumakú nene konó lupa napa lake láa liki lamó: Itína nene numutó namató kugulizaki vetini gizapa okimiaká zámuza nene Guivahanitémini itó gologí oketative loko lo moloketa vémini agizakú noigo, eza gizapa oketoko kugulizaki venini minoloko voko mino lúaló moloko minanogo ive.
REV 11:16 Liki likago, monokú olotiva ve 24 Ómasímini avogisaló gonanalivagi siató mina vete lemeke gupá zeke Ómasi láa liki agepoka lamó:
REV 11:17 Guivahani Ómasi osá amosá ve neneka, geza minanimó itó itínagi nominane. Amuzaka napa ale atalokanike gugulizaki minoko gizapa okimiaká hozaga apí oko ale utó nomolanikumú gegepoka nolune.
REV 11:18 Mukí numutó namató vegená kizapaló golesa molamó neve. Mesaha oketatani gamena alitokago, hele vegenalitini lihimamú goní oketatani gamena utó okave. Itó gelekelé izegipaka geí gegepagutí gakó liaká a ve itó monó gele vegená lugáa itó geí zámuzamú gili olopá iki niamó iti minamó itó limi minamó keza meinaváini kimitani gamena alitokave. Itó mikasiuka netá ali gopa iaká nia vegená kelémo lapuluva itani gamenaváagi mota alitokave.
REV 11:19 Liki agepoka likago, okulumauka Ómasímini zagusave koló okago, lo múnaheaká gakolímini pokisi nene zagusave agikagú utó imó. Itó gó melevezá itó konó lupa napa itó gó galaké itó imimá itó golini óvisopa gihila napa limimó.
REV 12:1 Lá okago, okulumató anosa napa lá oko utó imó: Vená makó minamó eza agupeló ho silikakéna luho minamó. Itó agisa amunauka nene ikani milimikago minamó. Itó gotolaloka nene sonohí 12-atunú lilí ita akilí hitamó.
REV 12:2 Itó eza izegipa agatupagi minoko izegipala getanogo miluma geleko gopaga loko minamó.
REV 12:3 Itó lá oko noigo, okulumatoka anosa makó lá oko utó imó: Gosihá sipisi makó minamó nene ametamenía golohá loko minamó, itó gotoláa 7, itó sipiváa nene 10, itó gotola minoloko vitó vitó nene kugulizaki vetini akilí makó hitimikago minamó.
REV 12:4 Lá onoi gosihalímo okulumatoka iteko minake agasatunú sonohí nene hize hoú lo losive makole oko hizeko atohe ahulo ahulo igo, mulusi makó nene mikasiuka lememó. Itó gosihá sipisi eza lá oake, venalímo izegipa getokiko mikilí itove loake voko amatoka gizapa oko minamó.
REV 12:5 Itó izegipala getokago nene, numutó namató vegená aeni hánusatunú gizapa oketative loko lo molotamó. Itó ámina gipa getokago nene, ipá iki aliki itiki Ómasímini amatoka gonanalivagi holomámini amakuka ahulitamó.
REV 12:6 Lá okago vená eza golisi vike mikasi gomopalaló ikani 42 nenémini agikagú nasahilí nitiko minative loko Ómasímo ale vatí ota apatoka voko minamó.
REV 12:7 Lá okago, okulumatoka lova napa utó imó. Agelolitini gizapa ve Maikolí itó izegipa agunamotamola keza sipisi gosiháma nene amiseleko apilitune liake lova ali utó amó. Itó helegaloka sipisi gosihá nene izegipa agunamotamolagi ámina iki gimisi magé iki minamó.
REV 12:8 Itó lá ikamóza, gosihagegi nene keé liki lova aviligitamoláa amigo, okulumakutí kimisiliake gahe gikitamó.
REV 12:9 Lá amó nene amepa gosihá napa eza gozapá ká emane amunalokatí mina ve Satá eza nene numutó namató ve kogoka vizé vizé oaká i vema ahelú i ahulikago, mikasigú limimó. Ezagi izegipala zuhagi monéna kehelú i ahulikago lememó.
REV 12:10 Lá niago, okulumató gakó napa láa loko utó noigo gulumó: Ligive lagavetini galanáikumú Ómasímini avogisaló gamena gamena únaká neteká goní okimiaká noi vema nene okulumatokatí ahelú i ahulikago lemekanazo, Ómasilémo lugutó vizeaká itó aí alévolé itó aí gasova itó gologí oletative loko lo mololeta vevámini gizapa oaká zámuza nene utó o lamaná okave.
REV 12:11 Keza sipsip iza akalevamámini golanitunú itó goselé kepeleko kelegesá legemigo Ómasímini gakó liaká atunú amuza miliake aviligikamóma neve. Lá iki miniki alikíinimú gelemake, itó lapuluva itupe liki gilisá amamóma neve.
REV 12:12 Nenemú okulumá agika itó nenegú mina vegenalita lokogoliza vizilo. Itó mikasiuka itó age nagamikuka niamoláa agae, lekeza nana itamó neve. Imane Satá eza gamenaváa mota asú inogo ive loko geleneike izapaló golesa molago lekelitoka núane nolimive.
REV 12:13 Lá okago, gosihá sipisima ahulimikago, mikasigú lemeko minakumú geleake, izegipa geta venáma agizató alinogo ámegetoko vimó.
REV 12:14 Lá okago ámina vená nene nama gosúveha sipisímini agokéna lositá ali amikago, mikasi gomopalaló minoko aleko oaká itoka gosihá sipisimú golisi voko halá gimó. Neneloka nasahilí itiki niko, kilisimasi losive makolegi hapumagi vinogo ive.
REV 12:15 Lá noiko, vená nene golisi okago, gosihá sipisi eza amegesaloka agepagutí nagamí nene vele ahulokago, ámina nagamilímo vele lemeake veleko vimó nene ámina vená alémoko vinogo nenémini imó.
REV 12:16 Lá inogo noigo, mikasímo vená agutó vizike agepa aká okago, gosihá sipisi nenémo vili nagamí nene mikasi agepagú leme asú imó.
REV 12:17 Leme asú okago, gosihá sipisi eza venámamú izapaló molokago, ámina venalímini izegipa agunamotamola Ómasímo lo huka gakó nene gili aleke Izesuni gakó goselé kepelemigo li utó miliki liaká a vegená nene lova ale kiminogo vimó.
REV 12:18 Novike, age nagamí getatoka lemeko minamó.
REV 13:1 Noigo, neza ánigutoka age nagamikutí nene hela netá napa makó itimó. Eza nene sipivaláa 10 itó gotoláa 7 itó gotoláa minoloko vitó vitó nene kugulizaki vetini akilí minamó. Itó gotolaló agulizá minamó nene Ómasi aleko letoko loaká gakó minamó.
REV 13:2 Hela netá napa ánigumó eza ametamenía nene pusi sipisimámini oko, agizanía nene peá galámini agizani nenémini oko, itó agepa nene laizon akohú gala agepamáminoko minamó. Itó gosihá sipisi nenémo ezáa zámuza itó ezáa gonanalivagi siá itó ezáa guivahani loló oko minoaká zámuza nene amimó.
REV 13:3 Hela netalímini gotoláa makó agómunigi minake hele minamó gelekago ánigumó. Itó nenémo agómuni ha omikago lamaná imó. Lá okago nenemú numutó namató vegenalite sigaga liake hela netá napama ámegetiki vamó.
REV 13:4 Lá niake gosihá sipisimámo guivahani loló oko minoaká zámuza amekamómave liki geké vaké liki gosiháma gupá zi amemó. Lá niake akohú netá amepa netáma ámina iki alími napa ake láa liki lamó: Hela netá napa makó ezagitana minamive. Itó makó éaho lova ale amitimó neve.
REV 13:5 Liki likago, agupe alimi iti iti gakó, itó Ómasi alevo letovo otoko litive loko agepáa gúmusi molomikamó. Itó ikani 42 nenémini agikagú mikasiuka gizapa oko minative loko zámuza amimó.
REV 13:6 Itó nenemú Ómasi eza noimó agulizala nemó itó minoaká apala nemó keza okulumakú miniaká niamoláagi apí oko alevo galatovo oko loketoko minamó.
REV 13:7 Itó Ómasímini vegená lova ale kemekoko kiviligitive loko gele amekago, némini oaká imó. Itó numutó namató vegená kugupe haitopaitó itó gakóini haitopaitó itó mulusi haitopaitó mukilitini agulizaki ve loló oko minative loko amuza ale amimó.
REV 13:8 Lá okiko mikasigú gevená mukí keza hela netá napama gupá zi amiki agepoka litanigave. Itó sipsip akaleva apili hele vémo gozapá mikasi utó ami gamenaló alévolé kemetameki nia vegenalitini kugulizáini nene puku makokú luhuva gizo molokago mina vegenalitegó nene hela netáma nene nenémini itaminigave.
REV 13:9 Lakagata hee lo minamó neneta gakó imane gili guni iki gililo:
REV 13:10 Makó keza kalapusi numukú minatave loko lonoimóma nene kalapusi numukú ahulikitataze. Makó eza sopolotunú ve makó apele helekikoma ámináminiki sopolotunú ámina ve apili hilitaze. Ómasímini apazá vegená keza ámina zupahé nene siti viziki gili alévolé iki minatakumule.
REV 13:11 Itó mikasi agikagutí hela netá napa makó itigo ánigumó. Eza sipsip iza nenéminoko sipivala lositá minamó. Anó lupa nene gosihá sipisi nenéminoko minamó.
REV 13:12 Lá noike goí oko iti akohú netalímini zámuzagi minake aí avogisaló hoza aleko minamó. Lá noike, mikasigú numutó namató vegená lokimikago, goí oko iti hela netá agómunigi minake hilitotí mómoká oko oti ve nene gupá zi amiki agepoka liaká niave.
REV 13:13 Itó hela netá napa alika utó imó nenémo haitopaitó golivagi netá aleaká noive. Lá noike haitó suni napa makó lá oko alimó: Áisi lokago, mikasigú vegená mukitoka ániginago, okulumakutí ló nene mikasiuka limimó.
REV 13:14 Alévolé suni nenéminoko loló itive loko gele amekago, goí oko utó i hela netalímini avogisaló loló ike mikasigú vegená kigika ale gopánapa oaká noive. Lá noike mikasiuka vegená lokimikago, hela netá napama amunaló emane sopolotunú apili hilikago goha oti netalímini vogunahana nene lilí amó.
REV 13:15 Vogunahana nene lilí iake, milikago noigo, alika utó i hela netá napa eza gele amimómave loko vogunahana alémo otekago, gakó loaká noive. Gakó lokago, vegená keza kalapusa hizi amemó. Amamoláa nene kipili helemó.
REV 13:16 Itó aí gakotó nene vegená mukitó iti minamó limi minamó henóiki itó itó kugulizaki itó gelekeléini nene kigizani zamagaloka itó golihíitoka anosa makó gizi asú inigave.
REV 13:17 Lá ikiko hela netá napa nenémini anosa nene agulizá luhuvahe itó agulizalámini nampavahe ali minisá amamoláa keza netá matá meina hizeaká itó salimoaká gapo hizi lí ikitanigave.
REV 13:18 Nene anosámini mogonamú silipa iki gili vevesatave. Vegená makó keza gakó giliaká vegená niikima, hela netá napamámini nampavalámini mogonáa ali utó miliki gilitaze. Nampaváa nene ve makolímini agulizalímini napaváa nene 666 nenéminoko neve.
REV 14:1 Lá okago, neza nogómula ahulo moloko ánigumó nene sipsip iza akalevama Zelusale numutoka Zaion agokaló oteneigo ánigumó. Ezagi vegená 144 tausen ámina agokaló alegesá iki minamó nene golihíitoka ezáa agulizá luhuva itó amelahini agulizá luhuva gizikago ánigumó.
REV 14:2 Lá niago okulumatokatí anó lupa gulumó nene nagamí lisani sipisimámini oko sasa loko itó gó pou pou loko limimó. Lá noigo, anó lupa gulumó nene gevená mukilite musiki ziaká netá napatunú nizego anó moloaká noitíminoko nego gulumó.
REV 14:3 Lá noigo, gonanalivagi sialímini amatoka nene netá alévoleláa losive losive itó monokú olotiva vetini kovogisaló nama gosohá makó liki miniaká amó. Ámina nama nene vegenalita gelesá avevezaha oko minamimó. Vegená 144 tausen nene numutó namató vegenatokatí meina hizeko gologí oketa vegená kéisigó gilitatíminoko neve.
REV 14:4 Keza nene venaki mokoló netá lilí amake kigika gizopa lo minamoláa sipsip akaleva noitoka ámegetiki viaká niamoláa keza numutó namató vegená lugáalokatí Ómasímini amatoka itó sipsip akalevámini amatoka miniaká niamoláagó apí oko kelémo molamoláa niave.
REV 14:5 Keza nene galanáini nomi vegená nianazo, kegepaukatí soza gakó makó olío lememimóma neve.
REV 14:6 Ageló makó nene ká vozane veletó letoko novigo ánigumó nene, gakó lamaná alévoleláa minova minova oaká gakó nene mukí mikasiuka vegená kugupe haitopaitó itó konóini haitopaitó itó haitopaitó nagá lo utó oko lo kimitove loko mohona noigo ánigumó.
REV 14:7 Áisi nene gakó napagutí sele loko láa loko limó: Vegená gona moloketati gamena mota alitokanazo, Ómasi golivala gilitiki aí agulizá ali otilo. Okulumaki itó mikasigi itó age nagamí itó hanuva nagamí goihá nagamiki kelémo utó i ve Ómasi nene agepoka liki minalo.
REV 14:8 Loko loake novigo, amegesaloka ageló makó oake láa loko sele limó: Papelonia apá napama mota tui loko vokave. Ámina apá amelage numutó namató vegená alévolé vain nagamí nalo nalo liki gala vizeaká netá aliki mokomú gala viziki miniaká atímo tui loko vokave.
REV 14:9 Loko loake novigo, amegesaloka ageló makolímo oake gakó napa like láa loko limó: Makó keza hela netá napamahe itó vogunahanahe kalapusa hizi amitamó itó golihíitó aí anosa ali milatamó itó kigizakú aí agulizá luhuva gizatamó nenete
REV 14:10 vain nagamikitana oko Ómasímini mukahá nemó hanuva nagamiki ale mukahá amoko gopa napa oketati lapevagutí kemekiko natave. Lá ikiko apazá ageló itó sipsip iza akaleva keí kovogisaló loki itó gihuká gehani ló lokiko, áminagú limiki niiki miluma napa giliki minanigave.
REV 14:11 Itó miluma gililiki va vegená nenémináa niviko, lova lova oko minanogo ive. Itó nenémini lokilaváa iteloko voko mino lúaló moloko minanogo ive. Nenemú hela netá napamahe itó vogunahanahe kalapusa hizi amiaká nia vegená niamó itó agulizalámini anosa ali miniaká nia vegená nene milumámo ma ahuloketoko vaminogo ive. Itó kavasú viziki itó geha ziki ma aminigave. Gamena gamena milumámo ze lemeko miniko, gililiki viki minanigave.
REV 14:12 Loko limó nenazo, nenémo Ómasímo lo huka gakó itó Izesuni monó ali gilitiki amegesaló miliaká nia vegená Ómasímini apazá vegenala keza nene alévolé iki minatakumú sele lo lemeaká noive.
REV 14:13 Lá okago, okulumatokatí gakó makó láa loko limigo gulumó: Imane gamenalotí veletoka Guivahaniloka gímiziki miniki hilita vegená keza mulúikú lamaná gilinigave loko luhuva gizozo. Loko lokago, Sikalahulímo láa loko limó: Lamaná. Keza iki miliki iaká amómámini gihiláa kémegetoko vinogo inazo, hozanini miliiki mini gilinigave.
REV 14:14 Goha ánigumó nene límusi mokoná galinali utó imó nene límusi amupiló ve makó minamó eza ametamenía vegenakitana oko, itó gotolaloka nene kugulizaki vetini akilí golitunú lilí amó nene hitoake minamó. Itó agizakuka nene nosánetá hukoaká amitá sánevetaláa makó ale minamó.
REV 14:15 Lá noigo, okulumakú monó zavusavegutí ageló makolímo lemeake límusi amupiló mina vema gakó napagutí láa loko lo amimó: Mikasigú hozámini gihiláa mota utó o asú okaze. Itó hukoko ale molatani gamenaváa mota alitokaze. Nenemú geza amitakatunú hozagámini gihiláa huko molozo.
REV 14:16 Loko lokago, límusi amupiló mina vémo amitala ale zohota oko zeake mikasigú gihiláa hukoko ale gesá imó.
REV 14:17 Lá noigo, ageló makolímo okulumakuka monó zavusavegutí olío lemeake ezagi ámina oko amitá sánevetaláa ale minamó.
REV 14:18 Aleko noago, agivelaho makó nenémo okulumakuka zavusavémini guguni gizoaká italó minatotí amó. Eza lolímini gizapaváa nenémo agivelaho amitá sánevetaláa ale mina ve nene gakó napagutí láa loko lo amimó: Gihiláa guzá lo asú okamó nenazo, geza amitakatunú mikasigú vain nagalímini gihila huko asú ozo.
REV 14:19 Loko lokago, ageló agivelaho nene amitáma ale zohota oko zeake, mikasiuka vain gihiláa huko asú imó. Huko asú oake Ómasímini mukahalímini mí zeko liliká zeaká gehanímini agikagú ahulokimikago limi asú amó.
REV 14:20 Lá ikago, numuni apá heláaloka mí ziki mili lí ikago, áminagutí Ómasímo mukahá oketa vegenalitini golani nene nagamikitana oko lemeko minamó. Lemeko ohuni molago, 2 mitaló iteko velemó zimó. Itó ohuni molatímini hánáa nene 320 kilomita mololoko voko minago ánigumó.
REV 15:1 Lá okago, okulumató haitó luhuva golivagi makó utó igo ánigumó nene ageló 7 keza vegená mukí kivise asú iti netá 7 ali minamó. Ámina netá nene miní ameko utó noiko, Ómasímini mukahá omo asú oko anogo ive loko lo molamó.
REV 15:2 Itó age nagamí makó ánigumó nene, kalasitunú lilí a netá ló gulumavagi ali gopa napa iki lilí amó gele minamó nego, ánigumó. Itó hela netá napama ezagi itó vogunahanavagi itó agulizalámini nampava nene alévolé iki avilegemoláa keza kalasitunú age nagamí lilí amómámini agilikaloka Ómasímini musiki zeaká netá napa ali mina vegená nene ánigumó.
REV 15:3 Keza Ómasímini gelekelé veva Moseni itó sipsip akalevámini nama láa liki lamó: Kee, Ómasi Guivahani osá amosá velemaka, oko moloko animó nene iteko neve. Itó golivagi netá aleaká noane. Numutó namató vegenalitini Guivahani geza gapoka nene lamaná itó gihila lamaná neve.
REV 15:4 Geza hamolika apazá keké vizeko noane. Nenemú numutó namató vegená geitoka iki kalapusi hizi giminigave. Geza hehe loko aleko oko moloko ani netá nene utó o lamaná okamó nenazo, Guivahani geza éaho golivaga gelegetamitive, itó éaho gugulizaka ale napa amitive.
REV 15:5 Liki likago, neza nogómula ahulo moloko ánigumó nene okulumakú monó zavusavémini gaheváa koló igo ánigumó.
REV 15:6 Koló noigo, ageló 7 keza vegená mukí kivise asú iti netá 7 ali minamoláa zavusavegutí lememó. Keza ginegane mokoná ali luhiake apíitoka nene golitunú lilí a holotani ali zemó.
REV 15:7 Itó alévolé oko minoaká netá losive losivemagutí makolímo ageló 7 nene lape 7 golitunú lilí amó nene keme asú okago ali minamó. Ámina lape agikagú nene Ómasi mino lúaló moloko minoaká vémini mukahá vaí o minamó.
REV 15:8 Itó monó zavusave napa agikagú nene Ómasímini lapanalagutí itó zámuzalagutí lokila vaí oake molo minamó. Itó ageló 7 keza vegená mukí kivise asú iti netá 7 velesá ali utó mili asú amago, zagusavegú itiaká gapováa nene mili lí ikago itemamó.
REV 16:1 Lá okago, monó zavusave agikagutí gakó napagutí ageló 7 láa loko lo nokimigo gulumó: Lekeza viki lape 7 nene aliki lekikiko, Ómasímini mukahá nene mikasigú limitive.
REV 16:2 Loko lokago ageló nampa 1 áisi nene voko lapeva ale lepekago, mikasigú limimó. Limike, vegená keza hela netá napámini anosa ali minamoláa itó aí vogunahana kalapusa hizi amiaká amolaloka gánatisi napa utó oake, kagavuki itó milumavagi utó imó.
REV 16:3 Lá okago ageló nampa 2 áisi nene lapevagutí netá ale lekekago, age nagamikú holokago, age nagamí nene gonositini golanigitana loló noigo, age nagamikú netá nene hili gesá amó.
REV 16:4 Hili gesá niago, ageló nampa 3 áisi voko lapevagutí netá leke ahulokago, mukí nagamí napagú itó mukí nagamí hinipinikú limimó. Lemekago golani nagamí loló o asú imó.
REV 16:5 Loló o asú okago, ageló makó nagamitó gizapa ahulomikago noitímo láa loko Ómasi lo namigo gulumó: Apazá keké vizeko minanitika goí oko minanimó itó itína noanimó geza golesa netá lá oko lihimáinímini meinava kemeaká ani netá nene ale gopa okogi nomimó mota utó okave.
REV 16:6 Geí apazá vegená itó gegepagutí gakó liaká a vetini golani lekemómámini lelegí oko golani kemekako ninamó nene hee lokave. Golesa netá alinamómámini meinaváa hee loko kemekane.
REV 16:7 Loko noligo, guguni gizoaká italotí agelolímini agepagutí gakó láa loko ligo gulumó: Guivahani Ómasi osá amosá ve geza lamaná oko ale hee lokogó lihima apasoaká noane.
REV 16:8 Loko lokago ageló nampa 4 áisi lapevagutí netá aleko leke ahulokago, hogú vo holative loko gele amekago ho nenémo vegená lovo vímegevo imó.
REV 16:9 Lá okago, vegená keza hómini mumusikasilámo lovo vímegevo igo, Ómasímini gakotó vegená mukí kivise asú iti netá nenéminoko ale utó i vémini agulizala alivi letivi iki lamóza, kigikáini ali viligamamó. Itó Ómasímini lapaná ali otemamó.
REV 16:10 Itó ageló nampa 5 áisi lapevagutí netá nene hela netá napámini gonanalivagi siató lepekago limimó. Lemekago, eza gizapa oko mina mikasiuka nene límugusi lapa-lapa zeko minamó. Nego, vegená keza miluma sipisi giliki genezáini akohiki gikitiake minamó.
REV 16:11 Itó milumaváinimú itó kagavúinimú okulumakú Ómasi alivi letivi amóza, kigikáini ali viligiki iki miliki a netá golesa ahulamamó.
REV 16:12 Lá okago ageló nampa 6 áisi nene lapevagutí netá nene leke ahulokago, nagamí napa agulizá Zupaletisi loko nekú lemekago, ho noititokatí kugulizaki ve napa anitita gapováa koló itive loko ámina nagamí nene uto asú imó.
REV 16:13 Lá okago, neza ánigonougo, gosihá sipisimámini agepagutí, itó hela netá napamámini agepagutí, itó soza saza monó lole ale vemámini agepagutí holosi golesa losive makole gizalá gili va netá itemó.
REV 16:14 Keza nene Satani gelekelé izegipalatini holosi nenete alévolé suni alitave loko nenémini zámuza ali minake numutó namató kugulizaki ve napa gala vizikago, Ómasi osá amosá vémini gamena napaló ali nupa iki lova hizinigave.
REV 16:15 Gilinahe. Neza guminaló ve nenéminoko galinali anitinogo uve. Nenemú vegená makó kugupe zapakó minatitó okugo kovoza helekatinazo, kigikáa gosohaki miniki kigikámini gineganeváa gizapa iki minatamó keza kogoliza vizinigave loko Guivahanímo nolive.
REV 16:16 Itó holosi keza lova hizitune liki mikasi makó agulizaláa Hipulu gakokutí Alamagetonive liki latoka kugulizaki ve napa nene kilími nupa i asú amó.
REV 16:17 Itó ageló nampa 7 áisi lapevagutí netá nene vogalaló ká melane leke ahulokago limimó. Nolimigo, monó zavusavegú gonanalivagi siatotí gamena imane mota asú okave loko gakó napagutí anó lupa lemekago gulumó.
REV 16:18 Lá okago, gó melevezá itó gó galaké itó anó sipisi nenémo moloake nominago, imimá sipisi noigo ánigumó nene vegená ganatilisi mikasiuka utó atotí imimá napa makó nenéminoko utó igo ánigamuhatímini utó imó.
REV 16:19 Lá noigo, Papelonia apá nene zevo hutilí ovo noigo hoú lo losive makole imó. Itó numutó namató vegenalitini apá napa nene tui loko vimó. Itó Papelonia apá napámini amelagini keikumú Ómasi eza gele minake vain nagamikitana oko mukahá okimiti lapegutí kemeko namó.
REV 16:20 Lá okago mikasi pokola nemó itó agoka nemó mukí vo tolova o asú imó.
REV 16:21 Itó okulumatotí golini óvisopa gihila napa napa gehani monuni nenémini okómo lemeko vegená zevo ategevo imó. Noigo, óvisopa gihila nenémo vauva aleko zevo ategevo oko kipilikumú Ómasi alivi galativi amó.
REV 17:1 Lá okago, ageló 7 keza lape 7-a ali minamó keitokatí makolímo nenitoka oake, láa loko lo nimimó: Mokoló venakitana apá napama nagamí amupiló nemómámini lihima alinogo ize. Okako, gelepizugo, ánigatane.
REV 17:2 Numutó namató kugulizaki ve napa ezagi mokoló mihina iaká amó. Itó numutó namató vegená nenete keza ámina venatokatí nene vain nagamikitana oko mokova mikilí iake, matúini gopa oaká noimó.
REV 17:3 Nene ánigatane loko lo nemekago, nigika ale viligokago, mikasi gomopalaló nelémoko vimó. Neneloka vená makó ánigumó nene hela netá napa golohá makolímini amupiló minamó. Ámina hela netalímini agupeló agulizá mukí minamó nene Ómasi aleko letoko loaká gakó haitopaitolímini gizikago minamó. Itó ámina netalímini gotoláa 7-a itó sipiváa 10-a minamó.
REV 17:4 Itó vená eza gineganeváa nene okohu gó golohá lovimó ale akolo minamó. Itó gonanaliváa nene goli gehanigi meinava iteko mina netá ale guni oko akalamó. Itó agizakú lape makó golitunú lilí amó ale minamó nene, mokovámini golotuváa ulínaka itó netá golesa vaí oko minamó.
REV 17:5 Itó golihilaló asuguná agulizá Papelonia apá napa numutó namató mokómini itó golotuva netalímini izolahináa nénisi nene nouve liki luhuva gizikago minamó.
REV 17:6 Itó vená eza Ómasímini apazá vegenala itó Izesutoka gímiziki minamómave liki kipili hele vegenalitini golani nake nake, matuna gopa okago nego, ánigumó. Ánigokuke, ininá golesa nouke nagata gululusi gulumó.
REV 17:7 Lá nougo, agelolímo láa loko loká onetamó: Nanamú ininá noane. Neza ámina venalímini mogona itó hela netá napámo agohí geneimó nenémini mogona, itó hela netá napámini gotola 7-a itó sipivala 10-a nenémini mogona itínasa lo utó oko lo gimitoze, gelezo.
REV 17:8 Geza hela netá ániganimó nene gozapá agómulagi minamó itína nene noamive. Alika nene aseva nomi galegutí atiginá oko itekoko voko minoko voko golesa o lamaná inogo ive. Itó eza gozapá minamó itó itína nene noaminazo, atiginá oko okiko mikasiuka vegená keza ánigiiki sigaga litanigave. Mikasi utó amitokatí emane alévolé kemetameki nia vegenalitini kugulizáini giza pukugú kugulizá gizi milama vegenalite nenémini inigave.
REV 17:9 Itó itína kigika koló omina vegenalitegó ámina anozámini mogona giliakató neve. Gotola 7 keza ámina venámámo ase hizeko nomina agoka 7 nenetini avevezaha neve.
REV 17:10 Itó agoka 7 nene kugulizaki ve napa 7-atini avevezaha niave. Keikutí kugulizaki ve 5 keza haha ikamóza, makó nene itína hanuva noive. Makó nene minoko utó okoko gamena ahaváisí minative loko lotonoimóma neve.
REV 17:11 Hela netá napa gozapá minamó itó itína gamena nene noamimó áisi nene kugulizaki ve napa 7 keitoka miní amekiko, nampáini nene 8 inogo ive. Lá okiko, eza minoko lapuluva oakakú nene vo holanogo ive.
REV 17:12 Itó sipiva 10-a ániganimó nene kugulizaki ve napa 10 keí avevezaha niave. Keza gizapa oaká zámuza velesá alinamamóma neve. Kugulizaki ve minata zámuza nene apí iki hela netámagi gamena alínipáisí alinigave.
REV 17:13 Keza geleakáini hamó minokiko, hela netá napamámini gelekeleláa itiki gizapa oaká zámuzáini nene aí agizakú milanigave.
REV 17:14 Lá niiki Ómasímini sipsip akaleva nene lova ali amiki minanigave. Lá niko sipsip iza akaleva áisi nene guivahanitini ve uvóipo itó kugulizaki vetini ve uvóipo noinazo, eza nene amuza moloko kehelú inogo ive. Lá noiko, áisi nene kelémo etó okoko alesa molo kemekiko, aitoka alévolé iki gímize vegená nene ezagi apiziki minanigave.
REV 17:15 Loko loake, láa loko miní ameko lo nimimó: Nagamí napa nene mokoló vená eza agilikaloka noigo ániganimó nenémo numutó namató vegená kugupe haitopaitó itó mulusi haitopaitó itó haitopaitó konoki vegenalitini avevezaha noive.
REV 17:16 Itó sipivala 10 ániganimó nene kugulizaki ve napa 10-agi itó hela netá napamagi nene mokoló venáma mukahá apiliiki ahelú ikiko, agupe zapakó minoko helekiko, mémela nikiko, lumáa nene lolímo lanogo ive.
REV 17:17 Lá itimó nene, hanuva ma aminogo ive. Ómasímo kigikagú ale vávani okiko, eza agata gilimoláa nene gili aliiki kigika hamó nominiko, gizapa oaká zámuzáini nene hela netámámini agizakú mili asú iiki aí gelekelela minanigave. Lá niko, Ómasímini gakó nene alévolé inogo ive.
REV 17:18 Itó vená makó ániganimó nene numuni apá napámini avevezaha noive. Ámina apá nenémo nene numutó namató kugulizaki vetini apá gotola loló okiko gelekelé itiki minatave loko nenémini zámuza aleneive, loko limó.
REV 18:1 Lá okago ageló makó okulumakutí limigo ánigumó. Eza helisalámo alévolé oko minamó, itó lapanalámo mikasiuka hize sata igo ánigumó.
REV 18:2 Eza gakó napa like láa loko limó: Papelonia apá napama tui loko vokave. Vokago holosi haitopaitolímini numuni apá loló oko nominave. Mota gaha nama golesatini numuni apá loló oko nominave.
REV 18:3 Mukí numutó namató vegenalite alévolé vain nagamikitana oko mokova mikilí iaká amóma neve. Numutó namató kugulizaki ve napa keza ámina mokoló venaki ámina netá aliki miniaká amóma neve. Numutó namató pisinisi hoza aliaká vete ámina hozámini moni aliake henóiki vegená lilí amóma neve.
REV 18:4 Loko lokago, okulumakutí gakó napa makó láa loko limigo gulumó: Vegenáne zuha lekeza ámina numuni apá nene ahuliiki golisi amave. Neneló miniki ámina apalímini lihima netala alími vatí ikiko vegená mukí kivise asú iti netala lekelitoka zeloko vokatize.
REV 18:5 Ámina apalímini lihima netala nene amupiló amupiló oko iteko okulumá ze gilitimó noive. Itó imane Ómasímo lihimavalamú agatí molamive.
REV 18:6 Nenemú netá golesa lilí ilikitató apasiiki nenéa aviligiki amupiló amupiló iki apasikitalo. Nenémini helegáa ekesá netá lekeza natave loko ali vavá ilikitamó nene aliki itiki amupiló amupiló iki kimilo.
REV 18:7 Kugupéini aliki itiki minake lagámini amupiló minake, meleketakeni ali miniaká amóma neve. Nenémini helegáa miluma itó mulúini gitihiná oaká netá nene ali utó i kimilo. Ámina apá nenémo agikatunú nene neza imane nugulizaki vená napa nouve. Neza getó minamuve. Miluma gelemoko lagámini amupiló minoloko voko minanogo uve.
REV 18:8 Loko loaká imó nenazo, gamena hamó zupahé ámina apatoka vegená mukí kivise asú iti netá mukí utó o amitize. Guivahani Ómasi eza amuzalagímo lihimavaláa napasotató nene heleaká netá itó mulúini gitihiná oaká netá itó gaúna heleaká netá utó okiko, ámina apató lolímo lo asú inogo ive, loko limó.
REV 18:9 Itó numutó namató kugulizaki ve napa ámina venaki mokoló mihina iake ámina apató ló gehani giziki nake meleketakeni ake miniaká amó keza ló lokilaváa itekiko, ánigiiki ive nama iki miluma gilinigave.
REV 18:10 Lá niiko, genavagi netá geleko haha imómámini mogona ánigiiki kehelele vizekiko, hotó miniki agae, agae, Papelonia apá napama lihimakámini meinaváa galinali anitegimikave liki linigave.
REV 18:11 Itó numutó namató pisinisi hoza aliaká ve keza lelí henonite nene eáho itína meina hizitimó neve liki ámina iki miluma gili amitaze.
REV 18:12 Keí henokanoni nene lá iki salimiaká amó: Goli gehani itó silivá gehani itó meinava iteko mina gehani haitopaitolímini, itó meinava iteko mina lulú, itó kugupeló netá gonanalivagi mukí mokoná itó okohugó itó golohá itó za lamaná haitopaitolímini itó elepani iza sipivatunú ali lolohalo a netá itó zasiha lónohanitunú, itó kapatunú itó aenitunú itó gala gehanitunú ali guni iki lilí ina netá,
REV 18:13 itó silogoheni anuva haitopaitolímini itó anuvavagi paulá guguni gizoakakumú itó lokila anuvavagi iteaká i netá itó anuvavagi netupa lamaná itó vain nagamí itó gilisima itó polisima laisima itó sipsip iza itó pulumaká iza itó hosi iza itó hosi izate gelelehá oaká kali netá lamaná mukí itó megusa izegipa itó vegenalitini kemeni salimiaká amóma neve.
REV 18:14 Itó pisinisi hoza aliaká ve keza láa liki litave: Minumunikama ánigo gelekelé oko minoaká animó nene haha o asú okave. Itó golivaka hizi netá mota gololohá okave. Itó gonanaligama voko haha okamó nenazo, nana oko goha alitanimó neve liki litave.
REV 18:15 Itó ámina apatoka netá nenémináa salimiki moni henokanoni ali nupa iaká a vegená keza genavagi netá geleko haha imó nene ánigiiki hotó oti miniki ive nama ikitiki miluma gilikitiki
REV 18:16 agae, agae. Numuni apá napamave. Gineganega luhuvagi mokoná okohu golohá ale luhoaká amimómave. Itó gonanalivagi netá haitopaitolímini meinava iteko minamó nenémini amupiló minoaká animómave.
REV 18:17 Lá animóza, imane henokanokama galinali lapuluva noinae liki linigave. Itó nagamikú sipi amelage itó áminagú veno vegená itó sipigú hozaváa aliaká ve itó age nagamikú pisinisi hoza aliaká a ve keza ámina iki ló lokilaváa itekiko ánigiiki hotó miniki
REV 18:18 miluma gilikitiki ive iki numuni apá napama nenémináa makó hitoka netive.
REV 18:19 Liki liiki goihá lánehá iki ive nama iki miniki láa liki litave: Agae, agae. Apá napamave. Age nagamikú sipi amelage ámina apalímini netá matalalotí henokanóinigi lilí iaká a vegená keza galinali gámekokó pizekave liki linigave.
REV 18:20 Ámina apá napámini lihimavaláa lekelitoka minamó nene Ómasímo itína apasokamómave liki okulumakú niamó itó Ómasímini apazá vegenala itó aposolo itó Ómasímini agepagutí gakó liaká ve niamó lekeza lokogoliza viziki mulutikú lamaná gililo.
REV 18:21 Loko agelolímo li gakó nenéminoko utó okago, ageló alévoleláa makolímo gehani napa makó geheko oake age nagamikú hize ahulokago limimó. Nolimigo, láa loko limó: Papelonia apá napa ámina oko amuza moloko ahelú o ahulokiko, voko haha o lamaná inogo ive.
REV 18:22 Itó musiki ziki voká ziki kita ziki hololopani huhu liki pikuli ziki miniaká a vegenalitini konó lupa nene ámina apatoka goha makó utó aminogo ive. Itó kigizanitunú luhuva miliki netá ali utó miliaká amoláa nene ámina apatoka goha minaminigave. Itó hoza gaza nenémini hoko-hoko haka-hakáa nene utó aminogo ive.
REV 18:23 Itó mota gámekokó pizinogo ive. Livilímini lapanaláa nene keitoka makó utó aminogo ive. Itó izoha alimi nimiliko ve vená keza gakó litamó nenémini konó lupa ámina oko ámina apakú makó utó aminogo ive. Nene ámina apakú pisinisi hoza aliaká véa numutó namató ve napa lilí iki miniaká amóma neve. Itó keí gipe lakegusanímo numutó namató vegená kigikáini ale gopa imó.
REV 18:24 Itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve itó Izesuni apazá vegená itó numutó namató monó alinakumule liki kipili hele vegenalitini golanímini meinaváa nene ámina apá napaloka minanazo, nenemú nene nenémini otanogo ive, loko agelolímo limó neve.
REV 19:1 Lá okago neza okulumakutí vegená mulusi sipisi keí konó lupa napa gulumó. Keza láa liki lamó: Haleluia. Ómasi agepoka lilo. Lugutó vizeaká itó gonanalivagi lapaná itó zámuzala helisalagi minamó nene Ómasímini mututoni neve.
REV 19:2 Áisi nene lihimatémini meinaváa kemeaká hoza alekago gihiláa lelegí oko utó okave. Mokoló vená napa eza numutó namató ve mokoló mogona apí o kimike kelémo lapuluva oaká i venámámini lihima nekisáa apasamó. Lá noike gelekelé vegenala zuha kipili helemómámini golanímini lihima aitoka minamó nene apasokave liki lamó.
REV 19:3 Liki liake Ómasi agepoka lilo liki goha liki goha liki apá napamaló ló lokilaváa iteva iteva oko mino lúaló moloko minanogo ive liki lamó.
REV 19:4 Itó monokú olotiva ve 24 itó alévolé oko minoaká netá 4-a keza kalapusa hiziki Ómasi gonanalivagi siató noi ve agepoka lake lamanale, Ómasi agepoka lilo liki lamó.
REV 19:5 Lá okago, gonanalivagi siá minatokatí anó lupa makó láa loko utó imó: Ómasímini gelekelé vegenala zuha lekeza nene agepoka lilo. Limi minamó iti minamó golivala giliki miniaká niamó neneta, agepoka lilo.
REV 19:6 Liki likago, neza vegená mulusi nenetini konó lupa goha gulumó nene nagamí lisani napamáminoko sasa loko itó gó pou pou loko nominago, gakó napa láa loko utó imó: Guivahani Ómasile osá amosá ve eza agulizaki vete loló oko gizapa olimiaká hozava utó o lamaná noize, Ómasi agepoka lilo.
REV 19:7 Ómasímini sipsip akaleva nene vená alemo amiti gamena alitokave, itó vegenala zuha keza aí vená lilí inigi ali vatí ikamó nenazo, nenemú leza logoliza vizeko mulutegú lamaná geleko agulizá ale otitune.
REV 19:8 Keza mokoná ginegane vové avé loko minamó ali akalatave loko gele kemeneimóma neve. Liki lamó nene Ómasímini apazá vegenala keza vevesiki iki miliki iaká amó nenémo góini loló onoikumú linamó neve.
REV 19:9 Gakó láa loko utó okago, agelolímo gakó makó láa loko lo nimimó: Geza lá oko luhuva gizozo: Ómasímini sipsip iza akaleva nene vená alemo amiti gamenaló nosá lagámini natave loko alesa molo likimi vegenala zuhalita mulutikú lamaná gililo. Loko loake, láa loko limó: Gakó lo nogumumó nene Ómasímini gakó gihiláa lamaná nene lo nogumuve.
REV 19:10 Loko lo nemekago, nalapusa hizekoko gupá ze amitove loko nougo, óe, lá amo loake, láa loko limó: Néminamo. Neza gelekelé ve gigivekahina gigive gagave Izesú lo utó i gakola ali gikitiki ali miniaká nia vegenalitini kigivéipina nouve. Ómasigó gupá ze amezo. Izesú lo utó i gakó nenémo Ómasímini agepagutí liaká a ve kelémo vávani igo alika utó iti netakumú liaká amóma neve, loko limó.
REV 19:11 Lá okago, neza nogómula ahulo moloko ánigumó nene okulumá koló okago, hosi iza gizopa makó nego ánigumó. Ámina hosi izámini amupiló mina vémini agulizala nene litokó minoaká itó gakó gihiláa loaká ve eza lihimámini meinava kemeaká hoza itó lovavagi hozava ale gopa amoko ale hee lokogó aleaká noive.
REV 19:12 Agómula gihiláa nene ló guluma oko minamó. Itó gotolaloka nene kugulizaki ve napatini akilí mukí hitoake minamó. Itó agulizá luhuváa minamó nene ezáagó gatoko geleaká noive.
REV 19:13 Ginegane hána nene golani hilimikago minamó itó agulizá nene Ómasímini agepagú gakotó mina veve liki milamó.
REV 19:14 Eza novigo, okulumakutí gimisigi ve mulusi napa mukí gineganéini mokoná vové aveláa luhi minake, hosi iza mokonalitini kemegesaló itiki miniake ámegetiki vamó.
REV 19:15 Agepagutí nene sopolo hána sánevetaláa makó ite minamó. Nenetunú nene numutó namató vegená kepeleko kiviligitive, itó aeni hánusa makó ale minoko gizapa oketanogo ive, itó Ómasi osá amosá vémini mukahá golesa ale utó moloko lihimáini apasoaká hoza alinogo ive.
REV 19:16 Gineganeló itó humailaló agulizá luhuva nene kugulizaki vetini agulizaki ve itó guivahanitini guivahanive loko gizokago minamó.
REV 19:17 Lá okago, neza nogómula ahulo moloko ageló makó homámini lapanató oteneigo ánigumó. Mukí nama nene vogalaló vigá igá niago, mukitoka gakó napagutí sele lo kimike limó: Ómasímo ló gehani napa nogizaze, iki alegesá ilo.
REV 19:18 Lá niiki kugulizaki ve napatini kugupe mémeláini itó ami gizapa vetini kugupe mémeláini itó ve alévoleláa keí kugupe mémela itó hosi izatini itó lova véinitini kugupe mémela itó ve mukilitini gelekelé izegipáini itó nagakú minamake hanuva minamoláa iti minamó limi mina vegenalitini kugupe mémeláini nataze loko limó.
REV 19:19 Lá okago, neza hela netá napama itó numutó namató vetini kugulizaki véini itó izegipa kugunamotamóini iki alegesá iake niago ánigumó. Keza nene hosi iza gizopámini amegesaló mina vegi izegipala agunamotamolagi lova ale kimitune liki anitemó.
REV 19:20 Itó hela netá napamagi itó gakó lole ale ve sozámini eza nene akohú netámámini avogisaló alévolé suni haitopaitolímini ali vegi nene kigizató alemó. Ámina gakó lole ale ve sozámini nenémo amunaló emane hela netalímini agulizá luhuva ali minamoláa itó vogunahanaló kalapusa hiziki agepoka liaká amoláa nene ámina alévolé suni alike kigika ale gopa oketamóma neve. Ezagi hela netá napagi kogómulagi niasigo kelémoake lolagi nagamilagú gihuká gehani ló loko noikú ahulokimikago lemesimó.
REV 19:21 Limikasigo, kugunamotamoláa nene hosi iza gizopámini amegesaló mina vémini agepagutí sopolo hána sánevetaláa nenémo kepele gesá imó. Lá okago, mukí nama nenete aniteke kugupe mémeláinía niki niki kagatupa imó.
REV 20:1 Lá okago, okulumakutí ageló makó limigo ánigumó nene aseva nomi galémini kií itó seni nagá napa makó nene agizakú aleneigo ánigumó.
REV 20:2 Áisi nene gosihá sipisi gozapá ká emane amunaukatí mina ve Satani nene agisa agizató aleake kilisimasi 1 tausen nene nagá numukú minative loko lotamó.
REV 20:3 Lomiake, galegú hize ahulokago limimó. Lemekago, gaheváa nene alévolé oko geake humatunú moloko alémo kii limó nene, numutó namató vegená kigika goha ale gopa oketamoko hanuva minoloko voko kilisimasi 1 tausen ale ahulokiko, gologí omikiko nene, itekoko gamena alínipáisí minative loko lotamó.
REV 20:4 Itó neza gonanalivagi siá mukí nego ánigumó nene netá golesamú livi hukivi hoza alitave loko loketa vegená nene áminaló minimi nivago ánigumó. Itó Izesuni agulizala li utó miliki Ómasímini gakola kelegesá legemigo ali gikitinago, luváini hukimi va vegenalitini kemeni ánigumó. Keza hela netá napama itó vogunahanaló kalapusa hiziki agepoka lisá amamoláa itó aí anosa nene golihíitó ali milamamoláa itó ali kigizakú milamamoláa ánigumó. Keza luváini hukinakutí goha otiki miniki Kilistogegi kugulizaki vete aliaká hoza aliki miniko, kilisimasi 1 tausen vinogo ive.
REV 20:5 Hililiki va vegená lugáa keza otemake kilisimasi 1 tausen nene asú itive liki ageva iki ha minamó. Helenosakutí oteaká ánigumó nene oteaká nampa 1 neve.
REV 20:6 Ámina hilinakutí oteaká netató miní amiaká nia vegená keza Ómasímini apazá vegená niakumú mulúikú lamaná giliaká niave. Vegená nenémináa keza heleaká nampa 2 nenémo kugupelotí poposá vizinogo ive. Keza Ómasímini itó Kilistoni guguni giziaká vegenala lilí iki minanigave. Lá niiki Izesuki kugulizaki ve hoza aliliki niviko kilisimasi 1 tausen oko vinogo ive.
REV 20:7 Itó kilisimasi 1 tausen asú noiko, Satani nene nagá numukutí gologí imikiko, goha itinogo ive.
REV 20:8 Iteoko numutó namató mikasi nekisa vokisauka Gogo mikasiukatí itó Magogo mikasiukatí vegená kigika ale gopa okimioko kelémo negi hizeoko vegená gala viziko, lova ali utó inigi alegesá inigave. Keza nampáini nene getani nenéminiki gatoko gato asú amoakalímini nitave.
REV 20:9 Vegená nenémináate mikasiuka hutilí iki Ómasímini apazá vegenala nitatoka itó Ómasímo amu heleaká noi apá Zelusalega viki gohoni milanigi ali viginigave. Lá niko, Ómasímo okulumakutí ló amiselekiko livi lúnivi inigave.
REV 20:10 Lá ikiko, Satá nene amunaló vegená kogoka vizi ve nene hela lolímini ohunagú gihuká gehani ló loko minakú ahelú i ahulikiko limitimó nene hela netá napamagi itó soza gakó lole ale vegi áminagú emane amunaló limiki minasitotí ageva iki minasikú liminogo ive. Keza nene gasovagi netá gihikimikiko, gamena gamena únaká neteká miluma giliki mini lúaló miliki minanigave.
REV 20:11 Itó gonanalivagi siá sipisi mokoná makó ánigumó. Itó amupiló mina vémini avogisa ánigumó nene okulumaki mikasigi keza aí avogisalotí golisi ikasike goha utó amasimó.
REV 20:12 Lá niasigo, hele vegená iti minamó limi minamoláa gonanalivagi siató Ómasímini avogisaló otinago ánigumó. Lá niago siató mina vémo puku mukí ale ataloko minamó. Makó ale atalago ánigumó nene alévolé kemetameki nia vegenalitini kugulizá gizo mola puku minamó. Itó hiliki vamoláa keza goí iki hanuva minake iki miliki amómámini mogonamú ámina pukugú gizi milinató nene goní oketamó.
REV 20:13 Itó ámina gamenaló age nagamikú hiliki va vegenaki kelémo atiginá imó. Itó heleakalímini itó galegú lemeakalímini agikagú hiliki va vegenaki kelémo atiginá imó. Itó hiliki vamoláa mukitoka keza iki miliki iaká a mogona lotuva legeko nenémini helegáa apasoko kimimó.
REV 20:14 Lá okago hele vegenaki galegú minamolagi nene lolagi nagamí ohukú kehelú o ahulokago lememó. Nenémo heleaká nampa 2 loló onoive.
REV 20:15 Itó vegená makó nene alévolé kemetameki nia vegenalitini kugulizá luhuva gizo mola pukugú minami vegená nene lolagi nagamí ohukú kehelú o ahulokago limiki minamó.
REV 21:1 Itó okulumá litahagi itó mikasi litahagi keza viki haha ikasigo itó age nagamí ámina oko voko haha okago okulumá gosohaki mikasi gosohaki ánigumó.
REV 21:2 Itó apazá apá Zelusale numuni apá gosohá nene okulumakutí Ómasilokatí nolimigo ánigumó nene ve makotó vená alimi aminigi gonanalisi imikago minamó nenéminoko nego ánigumó.
REV 21:3 Itó gonanalivagi siatotí anó lupa sipía makó láa loko gulumó: Ánigalo. Ómasímini numuni apá nene vegenalitini kovogisaló utó noive. Áisi nene holúikú minoko aleko noiko keza vegenala zuha lilí iki minanigave. Ezáa keitoka mino moloko nooko Ómasíini minanogo ive.
REV 21:4 Eza kogómula nogoza gilatoketanogo ive. Heleaká itó miluma geleaká itó ive nama oaká itó lagavú geaká nene asú okiko ma goha utó aminogo ive. Litaha netá nenémináa nene voko haha inogo ive, loko limó.
REV 21:5 Itó gonanalivagi siató noi vemámo láa loko lo nimimó: Gililo. Neza netá mukí nene gosohá ale utó nomuluve. Loko loake, geza imane netakumú luhuva gizo molozo. Gakó gihila imane lokugo alévolé oakalímini neve.
REV 21:6 Loko loake, láa loko lo nimimó: Ale lamaná o asú okuve. Neza goí moloko alika moloko netá apí oaká itó ale lutegeaká amelahina nouve. Makó keza nagamikumú kivisekikoma, nenitokatí alévolé kemetameki minoakalímini nagamí nene hinipinikutí ihiiki niliki viki minatave loko hanuva kiminogo uve.
REV 21:7 Makó keza monokú alévolé iliki viki Satani lovaváa aviligitamó nenete netá imane mili alinigave. Itó nénisi nene Ómasíini loló oko nougo, kéisi nene izegipáne lilí iki minanigave.
REV 21:8 Lá onoimóza, gasovagi netakumú golisi gele vegená itó monó gili ahuliaká nia vegená itó golotuva netá aliaká nia vegená itó kipili hiliaká nia vegená itó mokoló vegená itó gipe lakegusató vegená itó soza ómai netá gupá zi amiaká nia vegená itó soza gakotó vegená mukí nene ámina netá ali miniaká nia vegenalitini numuni apá nene lolagi nagamí ohunagú gihuká gehani ló loko nekú minatave loko lonoimóma neve. Nenémo nene heleaká nampa 2 loló onoive, loko lo nimimó.
REV 21:9 Itó ageló 7 keza lapéinigú vegená mukí kivise asú iti netá 7 vaí okago ali minakutí makolímo nenitoka ake láa loko lo nimimó: Ano Ómasímini sipsip akalevamámini alemo amiti vená gelepizitoze.
REV 21:10 Loko lokago, nigikáne ale noviligago agoka napa hána hána makotó nelémoko itike apazá apá Zelusalega nene Ómasilokatí okulumakutí nolimigo nelepizigo ánigumó.
REV 21:11 Ómasímini gonanalivagi lapaná neneló noigo, ámina apalímini avogisa nenémo gehani meinava iteko minamó agulizá zasipa gehani nenémini oko avogisámo hanato minamó.
REV 21:12 Gehani geisa napa hána nene numuni apá ale vigeko mina geisámini gatenía 12-a minamó. Itó gateni hamopamotó nene ageló makó minamó. Itó gatetó nene Isilae vegená mulusi 12 keí kugulizá nene luhuva gizi milikago nego ánigumó.
REV 21:13 Ho noititoka gateni losive makole itó ezegaloka gateni ámina oko losive makole itó emegaloka gateni ámina oko losive makole itó ho nolimitoka ámina oko gateni losive makole neve.
REV 21:14 Ámina geisámini lukesaváa nene 12 minomo vonoive. Itó lukesaváa 12 nenémini amupiló Ómasímini sipsip akalevámini aposolo 12 keí kugulizá gizo molokago minomo vimó.
REV 21:15 Láa loko lo nimi ageló nenémo hánusaváa makó golitunú lilí ikago ale minamó nene numuni apá itó gatenaváa itó geisaváa molo geleaká hánusa minamó.
REV 21:16 Ámina apá gohaláa tovoimoláa itó zohota vimoláa nene hamó lelegitokó nego, agelolímo hánusavatunú molo geleko ánigamó nene 2400 kilomita nego ánigamó. Itó tovoimoláa itó zohota vimoláa itó hána itimoláa nene hamó lelegitó neve.
REV 21:17 Itó geisámini hána imoláa molo gelekago 66 mita nenémini oko minamó. Vegenalita molo geleaká netá nene agelolímo ale minake molo giligo ánigumó.
REV 21:18 Numuni apalímini geisa nene mokoná gehani agulizá zasipa gehani nenetunukó gekago minamó. Itó ámina apá nene goli gehani vové avé loakalímini kalasi nenéminoko hanato mina netatunú lilí ikago minamó.
REV 21:19 Ámina numuni apalímini lukesaváa nene meinava ite mina gehani haitopaitolíminitunú ali votamó. Lukesaváa nampa 1 nene mokoná gehani agulizá zasipa gehanitunú lilí amó. Itó lukesaváa nampa 2 nene gumugumusi gehani agulizá sapaia gehanitunú lilí amó. Lukesaváa nampa 3 nene agulizá agate gehanitunú lilí amó. Lukesaváa nampa 4 nene gihisigó gehani agulizá emalali gehanitunú lilí amó.
REV 21:20 Lukesava nampa 5 nene mokonaki golohaki gehani agulizá satonikisi gehanitunú lilí amó. Lukesaváa nampa 6 nene golohá gehani agulizá koniliani gehanitunú lilí amó. Lukesaváa nampa 7 nene gihuká gehani agulizá kilisalaiti gehanitunú lilí amó. Lukesava nampa 8 nene gihisigó gehani agulizá pelilo gehanitunú lilí amó. Lukesaváa nampa 9 nene gihuká gehani agulizá topasi gehanitunú lilí amó. Lukesaváa nampa 10 nene gihisigó gehani agulizá kilisopelesi gehanitunú lilí amó. Lukesaváa nampa 11 nene mikasi guhí gelevi gehani agulizá haiasini gehanitunú lilí amó. Lukesaváa nampa 12 nene golohá gehani agulizá ametisi gehanitunú lilí amó.
REV 21:21 Itó gatenía 12 nene mokoná pesekú 12 meinaváa iteko minamolatunú lilí amó. Gateni hamopamó nene pesekú hamopamó sipisitunukó lilí amó. Itó numuni apalímini gapováa nene goli gehani vové avetoakalíminitunú lilí ikago kalasi nenéminoko hanato minamó.
REV 21:22 Guivahani Ómasi osá amosá ve áisi itó aí sipsip akaleva nenémo monó zavusave napa loló onoimó nenazo, ámina apatoka monó numuni nomigo ánigumó.
REV 21:23 Itó ámina apatoka Ómasímini gonanalivagi lapaná nenémo hize hanatatize, itó aí sipsip akaleva nenémo liví loló okoko minanogo inazo, neneló ikani ho lapanáini hize hanatati hozaváa nomive.
REV 21:24 Numutó namató vegená keza ámina apalímini lapanalagú mihina inigave. Itó numutó namató kugulizaki ve napa keza gonanalisi netáini nene áminalokagó aliliki vinigave.
REV 21:25 Ámina apá nene límugusi zeko gó loko ma aminogo ive. Lá onoinaze, ámina taonímini gateni nene holisakámáminoko koló oko minanogo ive.
REV 21:26 Numutó namató vegenalitini gonanalivagi netá meinava iteko mina netá nene ámina taonigú aliliki anitinigave.
REV 21:27 Golotuva netá makó nene áminagú iteminogo ive. Itó kovoza netá makó alita vegená itó soza gakó li minata vegená keza ámina apakú vi hilaminigave. Ómasímini sipsip akaleva nenémo alévolé kemetameki nia vegenalitini kugulizá nene pukugú gizo molokago mina vegenakó vi hilanigave.
REV 22:1 Itó agelómámo minova minova oakalímini nagamí napa makó nelepizigo ánigumó nene agómula golouto mina nagamí nene Ómasi itó sipsip akaleva keí gonanalivagi siatokatí lomoko novike,
REV 22:2 ámina apalímini gapo holukú lomoko vimó. Itó nagamí helega helega alévolé lemetameni ale utó oaká za noimó nenémini gihiláa haitopaitolímini 12 nene ikani gola zupa zupa gihila zeko guzá loaká noive. Numutó namató vegená keza ámina agiláa nene niki zoki lamaná inigave.
REV 22:3 Ámina apakú nene usilagi netá minaminogo ive. Ómasi eza itó aí sipsip akaleva keí gonanalivagi siá nenegú utó okiko, gelekelé izegipala keza gupá zi aminigave.
REV 22:4 Itó aí agoka agepa ánigi minanigave. Itó agulizalímini luhuváa nene golihíitó minanogo ive.
REV 22:5 Itó Guivahani Ómasi ezáa nene lapaná kemekiko ali minatamó nenazo, ámina apató nene límugusi ma zeminogo ive. Itó lamu liví ahe itó hómini lapanalahe nenémini hozaváa ma utó aminogo ive. Itó apá amelage keza kugulizaki ve lilí iki gizapa okimiaká hoza aliki mini lúaló miliki minanigave.
REV 22:6 Itó agelómámo láa loko lo nimimó: Gakó imane gakó gihila itó lokugo alévolé oakalímini neve. Guivahani Ómasímo eza agepagutí gakó liaká ve ale kegepagú moloaká i ve áisi nene agelola amiselekago, gamena hána amiko utó itive loko lonoi netá nene gelekelé veva lekeza gilitave loko lo gemeko nogelepizigo ánigane.
REV 22:7 Izesú nene gelenape. Neza litá oko núane vinogo uve. Itó makó keza imane pukugú alika utó iti gakó gizo molamó nene legesó iki gizapa iki ali minata vegenalite kogoliza vizinigave loko nolive.
REV 22:8 Itó neza Zonina netá imane ánigoko gele asú umó. Gele asú okugo, netá imane nelepizi agelolímini agisauka voko lipizekuke gupá ze aminogo nougo,
REV 22:9 eza óe loake láa loko lo nimimó: Néminamo. Neza gelekelé ve gigivekahina nouve. Itó Ómasímini agepagutí gakó liaká nia vetini kigivéipina nouve. Itó imane pukugú gakó legesó iki ali minata vegenalitini kigivéipina nouve. Geza Ómasigó gupá ze amezo.
REV 22:10 Loko loake, láa loko lo nimimó: Gakó nene gihila ziti gamenaváa mota alitokaze, nenemú geza puku imanegú alika utó iti netalímini gakó nene ali halá gemo.
REV 22:11 Nenemú golesa netá aliaká nia vegená keza alikigó minataze. Itó kigikáini golotuva lovimó keza ámináminikigó minataze. Itó monokú hee liki mininatite nene hee likigó miniliki viki minataze. Itó apazá niamoláa nene ámina iki apazá keké viziki miniliki viki minataze, loko lo nimimó.
REV 22:12 Izesú láa loko limó: Gelenape. Neza litá oko vinogo uve. Vinake nene lihimatini meinava apasoko likimitove loko aleko vinogo uve. Vegená iki miliki amómámini meinaváa lelegí oko etó etó oko kiminogo uve.
REV 22:13 Neza goí moloko alika moloaká ve lolováa itó mogonáa apí oaká itó ale asú oaká amelahina nouve.
REV 22:14 Gineganéini nagamí ziki ali vové avé liaká nia vegenakumú gulugo lagámini oaká noive. Keza nene lokimikugo alévolé lekemetameni ale utó oaká zámini gihila nataze, itó imane apalímini gatekú ititaze.
REV 22:15 Gipe lakegusató vegená itó mokoló vegená itó kipili hiliaká nia vegená itó soza ómai netató gupá zi amiaká nia vegená itó sozaló vegená nené numuni apá númaseloka minanigave.
REV 22:16 Neza Izesuna agelóne amiselekugo eza nene vegenáne zuha mulusi milató milató lekeza nene gakó imane lo utó moloko lo likimitize. Neza nene Tevitini agapilamola itó aí nagalagutí nouve, itó sonohí gazakomé lapanalagi ve nouve, loko limó.
REV 22:17 Ómasímini Sikalahulímo itó aí sipsip akalevámini venakitana mina vegenalite ano liki liaká niave. Itó makó keza gakó imane giliiki ámina iki ano liki linigave. Minova minova oakalímini nagamikumú likivisekikoma, imanelokatí iki ihiki nataze. Natune likima iki imanelokatí nagamí nene meinava nomimó hanuva nataze, alo.
REV 22:18 Imane pukugú alika utó iti netalímini gakó luhuva gizonoumó nene gatiki gilita vegená lekeza lakagata aleko ehe loko noluze, gililo. Makó kezáini kagatatunú giliki imane gizo nomulu gakotó makó miní amiki milata vegená nene Ómasímo vegená mukí kivise asú iti netá imane pukugú gizo mulu netató miní ameketanogo ize, ehe.
REV 22:19 Itó makó keza imane pukugú alika utó iti netalímini gakokutí makó huki ahulata vegenatoka Ómasímo alévolé kemetameni ale utó oaká zámini gihiláa itó apazá apala nene moseketanogo ive. Ámina netalímini gakó nene imane pukugú gizo molokugo neve.
REV 22:20 Imane lo utó mola gakó hize lé oaká ve áisi nene Oo, mota núane vinogo uve loko nolive. Lamaná. Guivahani Izesú geza ano.
REV 22:21 Guivahani Izesuni nasahilí nenémo lekelitoka mino moloko minino.
