GEN 1:1 Go mbomannahb Esowo limi elbung abola ndi.
GEN 1:2 Ndi jolo nnehme nehme, agburu alab bulu ndi kpee, a akpang enye jolem, al ahb bulu njini kpee, ejannge konngo edi ajehng ajehng, Etohko ji Esowo jo fonngo yannge go ero alahb ma bulu o kpee.
GEN 1:3 Esowo kehm bungu re, <<Nong ellennge jol>>, ellennge soro jol.
GEN 1:4 Esowo nyehne re ellennge nˈnob, á kehm yabe ellennge yehke go ejannge.
GEN 1:5 Esowo lungu ellennge re, <<Efung,>> fere lung ejannge re, <<Atv.>> Elgung jˈjol, efungfu jˈjol, owo jolo ngbokambang efung.
GEN 1:6 Esowo kehm bungu re, <<Nong ewuungu jol yab alahb ma li go ero, a ma li ga ndi.
GEN 1:7 Ano wo Esowo limi ewuungu, yab alahb mako tv go ero, maka jol ga ndi. Ano wo jolo no.
GEN 1:8 Esowo kehm lungu ewuungu re, <<Elbung.>> Elgung jˈjol, efungfu jˈjol, owo biingi etoono efung.
GEN 1:9 Esowo kehm bungu re, <<Nong alahb ma li ga nla elbung temme feere edi anyehng, nong ndi nyi ma wum lohng.>> Ano wo jolo no.
GEN 1:10 Esowo lungu ndi nyi ma wum re, <<Ndi,>> fere lung alahb ma temme feere edi ajehng re, <<Agburu aya.>> Esowo nyehne re ebnob.
GEN 1:11 Esowo kehm bungu re, <<Nong nti a ajele jini go ndi, ajele nya kpo kab amohk, a nti nyi kpo kab akab, a amohk atahng, go nkohnankohn.>>Ano wo jolo no.
GEN 1:12 Nti a ajele kehm kehme eljini go ndi, ajele nya kpo kab amohk go nkohnankohn, a nti nyi kpo kab akab, a amohk atahng, go nkohnankohn. Esowo nyehne re ebnob.
GEN 1:13 Elgung jˈjol, efungfu jˈjol, bi biingi nfung era.
GEN 1:14 Esowo kehm bungu re, <<Nong nsol nyi bahke jo ka ellennge jol go ewuungu, eji lˈyabe efung, a atv, nong jol elliingi ni bahke jo tib ngare, afung, a nnya.
GEN 1:15 Nong bo jol nlennge go elbung, jo ka ellennge ga ndi. Ano wo jolo no.
GEN 1:16 Esowo kehm limi agburu nlennge na abal, ni ga gbal jo ya efung, ni ki ga gbal jo ya atv. Á tob limi alonlo.
GEN 1:17 Esowo bumu bo go elbung re ka ellennge ga ndi.
GEN 1:18 Eji lˈjo fili efung, a atv, fere yab ellennge a ejannge. Esowo nyehne re ebnob.
GEN 1:19 Elgung jˈjol, efungfu jˈjol, bi biingi nfung eni.
GEN 1:20 Esowo kehm bungu re, <<Nong ajoobo enyam nya li go elkpin rur go alahb, nong nruk jol jo fonngo yannge go ero elbung.>>
GEN 1:21 Ano wo Esowo limi agburu enyamalahb, a ajoobo enyam elahb bi bahke ruru go alahb, go nkohnankohn, nruk jolo go nkohnankohn. Esowo kehm nyehne re ebnob.
GEN 1:22 Esowo kehm fuulu bo, fere bung re, <<Jelen, wahn jol go nfange, rur go alahb, nong nruk jel rur go njini.>>
GEN 1:23 Elgung jˈjol, efungfu jˈjol, bi biingi nfung elon.
GEN 1:24 Esowo kehm bungu re, <<Nong enyam jini go ndi, bi li nkohnankohn, atohkondi, a enyam bi kpo tohng ala go ndi, a enyam ekulugbe go nkohnankohn. Ano wo jolo.
GEN 1:25 Ano wo Esowo limi enyam ekulugbe, go nkohnankohn, atohkondi go nkohnankohn, a enyam bi kpo tohng ala go ndi go nkohnankohn. Esowo kehm nyehne re ebnob.
GEN 1:26 Esowo kehm bungu re, <<Nong wahr limen nne go egahre elfoongo, á jol ana wahr, nong bo jo fili nsahre nyi li go alahb, a nrur nyi kpˈfonngo go elbung, a atohkondi, bo tob jo fili njini kpee, a enyam bi kpo tohng ala go ndi.>>
GEN 1:27 Esowo kehm limi nne go ege elfoongo, go elfoongo ni Esowo ni á lim-e no. Á limi bo, nnenlum, a nnenkal.
GEN 1:28 Esowo kehm fuulu bo, fere tong bo re, <<Jolen wahn jel rur go njini, wahn jo fili. Jo fili nsahre nyi li go alahb, nruk, nyi kpˈfonngo go ero, a nnyam anyehng anyehng nyi kpˈjene go ndi.>>
GEN 1:29 Esowo kehm bungu re, <<M ma-n ka elkohn eljele anehng anehng ni kpo kab amohk, a eti ajehng ajehng ji kpo kab akab, a amohk go atahng, go njini kpee. Bahke jolo nsol alehke ka-n
GEN 1:30 Me ka elkohn ajele anyehng anyehng re jol nsol alehke ka enyam kpee bi li njini, a nruk kpee nyi kpˈfonngo go ero, a enyam bi kpo tohng ala go ndi, go ejum ajehng ajehng ji kpi elkpin. Ano wo jolo.
GEN 1:31 Esowo kehm seenge nsol kpee nyi á ma lim nyehn re ebnob sehng. Elgung jˈjol, efungfu jˈjol, bi biingi nfung erakera.
GEN 2:1 Ana wo Esowo limi elbung abola ndi mal, a nsol kpee nyi wob atahng.
GEN 2:2 Re kehm biingi nfung esehma, Esowo eblim eltum kpee mal. Efung bi biingi nfung esehma, Esowo kehm reke ekv.
GEN 2:3 Esowo kehm fuulu efung bio bi biingi nfung esehma, fere lim re jol saang, tibre efung bio bi á re ekv go eltum ni á limi njini.
GEN 2:4 wo li ntooba nnyo mi Esowo limi elbung abola ndi. Ngare nyi Jehova limi elbung abola ndi,
GEN 2:5 Ngare nyio nti, a ajele ka kehme elgbale a ndi, tibre Jehova ka na elahb wohngo go ndi, nnene jolem no bahke bahme ndi.
GEN 2:6 Ebohng bi bi jo lohng go ndi jo suku ndi kpee.
GEN 2:7 Owo Jehova kehm koko ebtohko bi ndi lim nne, fere v elv ni elkpin kak-e go atangewul. Nne kehm bele elkpin.
GEN 2:8 Jehova Esowo limi etahngga go Eden ji jolo ero nfam, owo á kake nne no á lim-e no.
GEN 2:9 Jehova Esowo kehm limi ajoobo nti gbal lohng go ndi nya fuumu fuumu amahr, fere nˈnob go ellehke. Go elka elka etahngga eti jolo o ji elkpin, a eti ji elkahne ebi, a nnoobo.
GEN 2:10 Go Eden wo aya jo fab ba ka elnaange go etahngga jio, aya mao yaame o fere jol efabe alahb emni.
GEN 2:11 Ngbokambang efabe bo kpo lung re Pison, kpo fab sennge ejang ndi bi bo kpo lung re Havila, edi ji agul li no.
GEN 2:12 Agul nya li o kpˈsahb nˈnob. Ajoobo alahb nti ma esˈsv eleenge tob jolo o, a anobnobo atal nya bo kpo lung re onik.
GEN 2:13 Etoono efabe jehko bo kpo lung re Gihon, kpo fab sennge ejang ndi bi bo kpo lung re Kus.
GEN 2:14 Go Efabe ebra bo kpo lung re Taigris, kpo fab go ejang ero nfam bi Asur. Go etoono efabe na ebni bo kpo lung re Yufratis.
GEN 2:15 Jehova Esowo bumu nne no á lim-e no go etahngga ji Eden re á jo lim eltum, fere jo kuuru edi jio.
GEN 2:16 Jehova Esowo kehm kake nne noa ejehke re, <<Á bahke ma jo li akab nti anyehng anyehng etahngga jia;
GEN 2:17 sehngem re eti jio ji elkahne ebi, a nnobo nobo. Tibre efung bi a lˈsi lˈli, a bahke tiki kpoko.>>
GEN 2:18 Owo Jehova Esowo kehm bungu re, <<Fuumem re nnenlum jol ntahngtahng, m bahke limi nkakebo no bahke fuumu a ne ka-e.
GEN 2:19 Jolo re Jehova Esowo ko ndi lim ejoobo nnyam anyehng anyehng nyi li ekulugbe, a nruk a nruk kpee nyi kpo fonngo, á kehm koko bo ba goji nnenlum re á nyehn ana a bahke gungu bo abing, mbing anyehng anyehng nyi nne noo gungu nnyam anyehng anyehng, nyi nyi jolo mbing enye.
GEN 2:20 Ano wo nne noo gungu atohkondi abing kpee, a nruk, a nruk nyi kpˈfonngo go ero, a enyam ekulugbe. Ngare nyia Adam ka bel nkakebo no fuumu a ne.
GEN 2:21 Jia limi Jehova Esowo kehm bumu Adam ellu, á lal kpˈkpoodo, eji á jo lal Esowo kehme yehke nkˈkehb anyehng fere feere edi jio bulu.
GEN 2:22 Ano wo Jehova Esowo ko nkˈkehb nyi á ma yehke goji nnenlum lim nnenkal, fere ko-e ba ka nnenlum.
GEN 2:23 Nne noo kehm bungu re, <<A wo li ekahb ji lohng egame ekahb, a ngubjing nyi lohng egame ngubjing, bo bahke jo lung-e re nnenkal tibre á lohng goji nnenlum.>>
GEN 2:24 Esi jia ji wahnge nne bahke tahme nde a nnyehn sa, bo song jol ajehng a nkal ewe, bo bahke fere jol ngubjing anyehng.
GEN 2:25 Nnenlum a nkal ewe, bo jolo ebun ebun jol ndon joom fili bo.
GEN 3:1 Go ellong enyam ekulugbe bi Jehova Esowo limi no, nnyo nyi ga wake sehnge bo kpee. Nnyo kehm bungu tong nnenkal re, <<Anv, Esowo lˈlohko bung re, <Kana li nkab eti go eti ajehng ajehng go etahnggaa?>>>
GEN 3:2 Nnenkal kehm faange nnyo nyio re, <<Akab nti nya li etahngga e bahke ma li,
GEN 3:3 wo Esowo bungu re, <Kana tiki li nkab go eti ji yim go elka ni etahngga, jol kana lak abo, tohko jol ano ḿ bahke kpoko.>>>
GEN 3:4 Nnyo nyio kehm tongo nnenkal re, <<Ń nehm lohko kpoe.>>
GEN 3:5 <<Esowo kpˈkahne re ń lˈli, amahr enyahne bahke lennge ḿ bahke kahne ana Esowo, ḿ bahke kahne ji kpˈnobo, a ji kpˈsabe.>>
GEN 3:6 Eji nnenkal nyehne re nkab eti nyio ebfuumu go amahr, fere nˈnob ellehke, fvfo bahke kake nne ngbere, á kehm bongo li fere song ka nlum no jolo a ne, á tob li.
GEN 3:7 Owo amahr ebo kehm lennge, bo soro liingi elbo re bo li ebun ebun; bo kehm banne abahmbahm efik kanne kpee ko bobo bulu elbo.
GEN 3:8 Owo nnenlum a nkal ewe kehm wuku erehm eljen akpade ni Jehova Esowo go etahngga ngare nyi edi ma naange, bo be biiri nti nyi jolo etahngga.
GEN 3:9 Jehova Esowo kehm lungu nnenlum re, <<Wo nona?>>
GEN 3:10 Á kehm faange re, <<Nyehn me ga, eji n wuk-a no á kpˈbake go etahngga, n jo fˈfahl, tibre n jolo ebun ebun, n kehm beke biiri.>>
GEN 3:11 Esowo kehm bungu re, <<Nne awo tong-a re a li ebun ebun? Wobli nkab eti go eti ji n ka-a ejehke re wo kˈlia?>>
GEN 3:12 Nnenlum kehm faange re, <<Nnenkal no a ka-m no re á jol aname, ye wo ka-m nkab eti nyi lohng eti jio, owo li no.>>
GEN 3:13 Jehova Esowo kehm tongo nnenkal re, <<Ejum ajii a ma lim a?>> Nnenkal kehm bungu re, <<Nnyo nyi ma-m nehm, m ma li.>>
GEN 3:14 Owo Jehova Esowo kehm tongo nnyo re, <<Tib eji a ma lim ana, <<Nkuk a na go nllong atohkondi kpee, a enyam ekulugbe kpee, a bahke jo tohng ala go ndi, fere jo li ebtohko ndi afung nya a bahke jolo go elkpin.
GEN 3:15 M bahke limi ń jol go ekv atemtem, wo a nnenkal, m bahke tob lim abon eba, a ba be jol go ekv, mmon ewe no nlum bahk-a wake esi, wo bahk-e kehre eselsel.>>
GEN 3:16 Eji nnenkal á tong-e re, <<M bahke limi jo sahb yam-a yam a lˈkehme abon jel, a bahke jo jel abon ano a elyame elyame nio. Ekor eja kpee bahke jolo ka nnenlum, ye wo bahke jo fil-a.>>
GEN 3:17 Go eyaame ji Adam, á tong-e re, <<Tib eji a wuku nkal ewa taame li nkab eti, go eti ji n ka-n erehke re <Kana tiki lio.> <<Ndi ebbel nkuk tib esi eja; a bahke jo lim eltum sahb riid-a riidi kehm jo bel li go afung nya a bahke jolo go elkpin.
GEN 3:18 Ndi bahke jo mahng ajoongo, a abarembv ka-a, a bahke jo li akab nti, a anyane go ekulugbe.
GEN 3:19 A bahke jo lim eltum yehke nwuuru kehm jo li, tete a kpo feere yel ndi, tibre n ko ndi lim-a; Wo, bo ko ndi lim-a, fvfo a bahke feere yel ndi nyi a lohng no.>>
GEN 3:20 Adam kehm gungu nkal ewe mbing re Iv, tibre ye wo bahke jolo nnyehn no ane kpee.
GEN 3:21 Owo Jehova Esowo kehm koko agunyam jamme nsol ka Adam abola Iv nkal ewe, bulu bo.
GEN 3:22 Jehova Esowo kehm bungu re, <<Anv nne ebjol ana wahr, yebkahn ji kpˈnobo, a ji kpˈsabe. Wahr ki-e nongo a kpe song bong nkab eti go eti jio ji elkpin li, fere sa kpin nkahlkahl.>>
GEN 3:23 Owo Jehova Esowo kehm-e kame yehke o etahngga jio ji Eden re á song, song lim eltum go ndi nyi á lohng no.
GEN 3:24 Eji Esowo kame nne yehke etahngga, á kehm bumu enjel nyi bo kpo lung-e Serubim go ejang ero nfam bi etahngga ji Eden, a ekahngkahng bi jo fokko enyahng enyahng jo se agun, baabe mbang nyi li rehng go eti ji elkpin.
GEN 4:1 Owo Adam kehm noongo a Iv nkal ewe á kehm sake ela. Eji ngare rehnge no, á kehm soro jel Ken. Iv kehm bungu re, <<Go ekakebo ji Jehova, me n jel nnenlum.>>
GEN 4:2 Eji ma kang a, á kehm kpe jel etoono mmon no nlum, kehm-e gungu mbing re, Ebel. Ebel jolo nne no jo le ebul, Ken jolo mbahmgbe.
GEN 4:3 Efung abehng eji nkpake egbe ma rehng, Ken kehm koko nsol mbahmandi enye re á ba lim njom ka Jehova.
GEN 4:4 Abel kehm tob jak atingi agbokombang ebul re á tob ba lim njom ka Jehova. Jehova bele eyebatahng a Ebel a njom enye,
GEN 4:5 a belem eyebatahng a Ken a njom enye. Owo Ken eltim kehm-e sahb rˈrak, á fere go guunu.
GEN 4:6 Jehova kehm bahbe Ken re, <<Jenji wahnge eltim kp-a rake ano? Nˈnan a kpˈguunu?
GEN 4:7 A lˈlim ji kpˈnobo, bo wa nehm koa? A tohko fere lim ji kpˈnobo, kunu ekpu, tibre abiafem yim na yim rib rib go ga mbutahk kp-a siki, re boba, a bahke ma ga abiafem nyao.
GEN 4:8 Ken kehm tongo Ebel mmonannyehn re, <<Wahr tahm ekulee.>> Eji bo jolo go ekulugbe, Ken kehm noko a Ebel mmonannyehn wul-e.
GEN 4:9 Owo Jehova kehm bahbe Ken re, <<Mmonanne Ebel mee?>> Á kehm faange re, <<Me n nehme kahn. Anv, me wo kpo kpur mmonaneea?>>
GEN 4:10 Jehova kehm bahbe re, <<Jenji a ma lim? Wuungu atung! Alung mmonanne kpˈlingi tob-m go atahng ndi.
GEN 4:11 Nkuk a na. M ma-a kam go ndi nyio nyi lennge nnyo wo alung mmonanne go ega ebo.
GEN 4:12 A lˈlim eltum, ndi nehm kpe jo lak nsol gbˈgbal ka-a. A bahke jolo nne no ki kpi ekehnge go njini nyia, a bahke fere jo yannge na yannge adi adi.>>
GEN 4:13 Ken kehm bungu tong Jehova re, <<Erem ebame ebgbal sehng ana m bahke ma sol.>>
GEN 4:14 Lela a ma-m kam yehke go ndi, m bahke jo biiri go ega esamahr. A ma-m lim re me n jo yannge na yannge, kˈbel erekekv. Nne awohng awohng no nyehn-m no, bahk-m wulu.
GEN 4:15 Jehova kehm-e faange re, <<Bo wa nehm wul, tibre nne awohng awohng no wul-a no, m bahk-e bongo nkpel esehma.>> Owo Jehova kehm kake Ken elliingi, eji nne awohng awohng no lˈnyehn-e, á lˈki-e wul.
GEN 4:16 Ken kehm soro mehl lohng esamahr ni Jehova, fere song lene go ndi nyi Nod, go ero nfam nyio nyi Eden.
GEN 4:17 Owo Ken kehm noonga nkal ewe, á soro sa ela jel Enok. Ngare nyio Ken jo si ejahbe, á koo mbing a mmon ewe Enok gungu ejahbe.
GEN 4:18 Enok wo jolo nde no Irad, Irad jol nde no Mehujael, Mehujael jol nde no Metusael, Metusael jol nde no Lamek.
GEN 4:19 Lamek baange akal abal. Awohng bo jo lung-e re, Ada, noko Jila.
GEN 4:20 Ada jele mmon no nlum no bo jo lung-e re Jabal; Ye wo jolo ngbokambang nne no jo lene go nkpatahk, jo le atohkondi.
GEN 4:21 Mmonannyehn no nlum bo jo lung-e re Jubal. Ye wo jolo ngbokambanga nne no kub ebuk, fere jo wor efiri.
GEN 4:22 Jila ji jolo nfahb no Ada, jele Tubal Ken. Ye wo gbo mbang jo tahl ajoobo akuungu, a abilikpi. Mmonannyehn Tubal Ken no nkal bo jo lung-e re Naama.
GEN 4:23 Lamek kehm tongo akal ebe, Ada abola Jila re, wuung-m wahn atung nobnob, wahn akal ba Lamek, wahn wuk-m. Me n wul nne no ba kehme elnoko aname, njankun nyi lim-m nsol.
GEN 4:24 Lˈjol re nne no wulu Ken, bo bahk-e bongo nkpel esehma, Noo nne no lˈwul Lamek bo bahke bongo nkpel atahl ara a nkpel elku ebal.
GEN 4:25 Owo Adam kehm kpe noongo a nkal ewe, á kehm kpe jel mmon no nlum. Iv gung-e mbing re Set. Tibre Iv bungu re, <<Esowo ma-m ka mmon no nlum, enyo ji Ebel ji Ken wul-e no.
GEN 4:26 Set tob bele mmon no nlum, á gung-e mbing re Enos. Ngare nyio o wo, ane kehme ellungu mbinga Jehova nyi li saang go elkake.
GEN 5:1 A wo li etoora nnyo mi bo yeele bade etˈtohngo ji Adam. Eji Esowo limi nne, á lim-e go elfoongo ni Esowo.
GEN 5:2 Á limi bo nnenlum, a nnenkal, kehm fuulu bo, fere lung bo re, <<Nne.>>
GEN 5:3 Adam kange nnya atahl arakera a nnya ewubu, kehm jele mmon no foong-e no, kehm-e gungu mbing re Seti.
GEN 5:4 Eji bo ma jel Set, Adam kpe kang nnya atahltahl nkpel ebal, fere kpe jel abon ba nlum a ba nkal.
GEN 5:5 Aya kpee nya Adam kange no jolo nnya atahltahl nkpel ebal a nnya atahl arakera a nnya ewubu, kehm kpoko.
GEN 5:6 Eji Set ma kang nnya atahl alon a nnya elon, á kehm jele Enos mmon ewe no nlum.
GEN 5:7 Eji bo jele Enos, Set kpe kang nnya atahltahl nkpel ebal a nnya esehma, kpe jel abon ba nlum a ba nkal.
GEN 5:8 Aya kpee nya Set kange no jolo nnya atahltahl nkpel ebal nnya atahl alon, a nnya ewubbal, kehm kpoko.
GEN 5:9 Enos kange nnya atahl ani a nnya ewubu, kehm jele Kenan, mmon ewe no nlum.
GEN 5:10 Eji bo jele Kenan, Enos kpe kang nnya atahltahl nkpel ebal a nnya elku, fere kpe jel abon ba nlum a ba nkal.
GEN 5:11 Aya kpee nya Enos kange no jolo nnya atahltahl nkpel ebal, a nnya atahl alon, a nnya elon, kehm kpoko.
GEN 5:12 Eji Kenan kange nnya atahl ara, a nnya ewubu, á kehm jele Mahalalel mmon ewe no nlum.
GEN 5:13 Eji Kenan ma jel Mahalalel, á kpe kang nnya atahltahl nkpel ebal, a nnya atahl abal, fere kpe jel abon ba nlum a ba nkal.
GEN 5:14 Aya kpee nya Kenan kange no jolo nnya atahltahl nkpel ebal, a nnya atahl alon a nnya ewubu, kehm kpoko.
GEN 5:15 Eji Mahalalel ma kang nnya atahl ara a nnya elon, á kehm jele Jared mmon ewe no nlum.
GEN 5:16 Eji Mahalalel ma jel Jared á kpe kang nnya atahltahl nkpel ebal a eltahl a nnya ewubu, fere jel abon ba nlum a ba nkal.
GEN 5:17 Aya kpee nya Mahalalel kange no jolo nnya atahltahl nkpel ebal a nnya atahl ani, a nnya elku, kehm kpoko.
GEN 5:18 Eji Jared ma kang nnya atahl anehkeni, a nnya ebal, á kehm jele Enok mmon ewe no nlum.
GEN 5:19 Eji Jared ma jel Enok, á kpe kang nnya atahltahl nkpe ebal, fere kpe jel abon ba nlum, a ba nkal.
GEN 5:20 Aya kpee nya Jared kange no jolo nnya atahltahk nkpel ebal, a nnya atahl anehkeni, a nnya ebal, kehm kpoko.
GEN 5:21 Eji Enok ma kang nnya atahl ara, a nnya elon, á kehm jele Metusela mmon ewe no nlum.
GEN 5:22 Eji Enok ma jel Metusela, á bele eljini ni jo kor Esowo go nnya atahlku, fere kpe jel abon ba nlum, a ba nkal.
GEN 5:23 Aya kpee nya Enok kange no jolo nnya atahlku, nnya atahl ara, a nnya elon.
GEN 5:24 Enok bele eljini ni jo kor Esowo. Esowo rod-e tahm a ne, á kpeem jol, tibre Esowo rod-e tahm a ne.
GEN 5:25 Metusela kange nnya atahl asehmwubu, a nnya esehma, kehm jele Lamek, mmon ewe no nlum.
GEN 5:26 Eji Metusela ma jel Lamek, á kpe kang nnya atahltahl atahlku a nnya atahl ani, a nnya ebal, fere kpe jel abon ba nlum a ba nkal.
GEN 5:27 Aya kpee nya Metusela kange no jolo nnya atahltahl nkpel ebal, a nnya atahl anehkeni a nnya esehmwubu, kehm kpoko.
GEN 5:28 Eji Lamek ma kang nnya atahl asehmwubu, a nnya ebal kehm jele mmon no nlum.
GEN 5:29 Lamek gung-e mbing re Noa, kehm bungu re, <<Ye wo bahk-r kake eltim go ejahkjahk eltum ni e kpˈlimi egahre abo go ndi nyi Jehova ma su.>>
GEN 5:30 Eji Lamek ma jel Noa, á kpe kang nnya atahltahl, a nnya atahl asehmwubu, a nnya elku, fere kpe jel abon ba nlum a ba nkal.
GEN 5:31 Aya kpee nya Lamek kange no jolo nnya atahltahl, a nnya atahlku a nnya atahl ara a nnya elku ebal, kehm kpoko.
GEN 5:32 Ngare nyi Noa kange nnya atahltahl atahl alon, á jele abon ba nlum na ara. Abing ebo nya a; Sem, Ham, a Jafed.
GEN 6:1 Eji aneblum kehme elnyabe go njini, bo fere jo jel abon ba nkal ka bo.
GEN 6:2 Abon ba nlum ba Esowo nyehne kan re anebkal ebjol anebe ano, bo kehm kehme akal baange ana koro bo.
GEN 6:3 Owo Jehova kehm bungu re, <<Elv ename ni kpi elkpin nehm kpe jol atahng nne, go njinanjini, tibre nne lohko li na ngubjing nyi kpo kpo, afung elkpin nya nne, nehm kpe jo sehnge nnya atahl arakera.>>
GEN 6:4 Agbungulu ane jolo njini ba bo jo lung re Nefilim, bomo ngare nyio asongo, eji abon ba nlum ba Esowo jo noongo a anebkal ba ane, bo jel abon ka bo, bo jolo atakuru nya mahne mahne nya bele elgahm.
GEN 6:5 Jehova kehm nyehne re abˈbi nya ane jo lim ebgbal sehng go njini, fere kahn re ntir nyi nne go ge eltim abˈbi abˈbi nya ngare anyehng anyehng.
GEN 6:6 Jehova yame go eltim sehng re yeblim nne go njini. Ejum jia yame Esowo sehng.
GEN 6:7 Owo Jehova kehm bungu re, <<M bahke feenge ane kpee ba m ma lim. M bahke tob feenge enyam kpee, a ejum ajehng ajehng ji kpo tohng ala go ndi, a nruk nyi kpo fonngo go ero, tibre ma-m yam sehng re me n tohko lˈlim bo.>>
GEN 6:8 Wo Noa limi ji jo kor Esowo.
GEN 6:9 A wo li ntoora nnyo mi li bada Noa. Noa jolo etingitingi nne, ebi ajehng ajehng á limem go ane ba jolo go egea ngare. Á bele eljini ni jo kor Esowo.
GEN 6:10 Noa bele abon ba nlum na ara: ngbokambang bo jo lung-e re Sem, etoono Ham, a Jafed.
GEN 6:11 Ngare nyio njini jolo abˈbi abˈbi go esamahr Esowo, atongtong jolo edi ajehng ajehng.
GEN 6:12 Esowo kehm seenge nyehn ana njini ma rannge, tibre ane kpee ba jolo go njini rˈrannge abang ebo.
GEN 6:13 Owo Esowo kehm bungu tong Noa re, m bahke feenge ane kpee, tibre boblim atongtong ebgbal sehng go njini. Etingitingi m bahke feenge bo, fere tane njini.
GEN 6:14 Ko eti ji bo kpo lung re sipress, wo kono egbang bi nlen, kak akimi, lim jol sahd sahd wo ko nnyake elak roongo go atahng a alatahk.
GEN 6:15 Ana wo a bahke sehke egbang: Alab egbang bahke jolo erula atahltahl erula atahl abal, erula ebwubu, akpang enye bahke jolo, erula atahl ara, erula elku, elwahre bahke jolo erula atahl abal erula eblon.
GEN 6:16 Lim elbulu ene, yake edi jo foong, bomo nkahl egbang rehng elbulu, jol ejum erula ajehng kunu esi, kak mbutahk go nkpe egbang, wo lim nkpake era go atahng, nyi li reed, a etoono, a nyi kpˈwahre.
GEN 6:17 M bahke koko nnyel ba bulu njini nyia kpee nyi bahke rannge ejum ajehng ajehng ji li go elkpin. Ejum ajehng ajehng go njini bahke kpoko.
GEN 6:18 M bahke limi egbanngalung ejame a na. A bahke yele egbang bia a abon eba ba nlum, a nkal ewa, a akal abon eba.
GEN 6:19 A bahke koko ejum ajehng ajehng ji li go elkpin, nlum, a nkal, bo ba woomo a na go egbang. Eji bo lˈkˈkpo.
GEN 6:20 Elkohn ebruk abehng abehng, a nnyam anyehng anyehng, nkal a nlum, a ejum ajehng ajehng ji kpo tohng go ndi, bo bahke bake a bum bo go elkpin.
GEN 6:21 Ko nsol ellehke anyehng anyehng nyi ḿ bahke jo li, wo kuuru go egbang, eji ḿ bahke jo li a enyam enyam bio.
GEN 6:22 Ano wo Noa limi ejum ajehng ajehng ana Esowo tong-e no.
GEN 7:1 Jehova kehm tongo Noa re, <<Mehl wo song yel egbang, wo a ebangenahb eja kpee, tibre me n kahn re, wo wo li etingi nne go eying jia
GEN 7:2 Rod enyam bi li saang esamahr Esowo, enyam esehma esehma, nlum a nkal, a elkohn enyam bi ki li saang esamahr Esowo, enyam ebal ebal, nlum a nkal,
GEN 7:3 tob ko ajoobo nruk esehma esehma, nlum a nkal, kpur bo bo jol elkpin, eji bo lˈjel behnjehle go njini.
GEN 7:4 Bomo anv asongo, lˈrehng nfung esehma, m bahke tumu elahb tv ndi, bahke nake nfung atahl abal, atv atahl abal, m bahke rannge ejum ajehng ajehng ji li go elkpin, ji n limi no bum go njini.>>
GEN 7:5 Noa limi ejum ajehng ajehng ji Jehova tong-e no.
GEN 7:6 Noa kange nnya atahltahl a nnya atahl awubu ngare nyi nnyel ba go njini.
GEN 7:7 Owo Noa a abon ebe ba nlum, nkal ewe, go akal abon ebe kehm yele egbang re bo tahre elbo go nnyel nyio.
GEN 7:8 Enyam bi jolo saang esamahr Esowo, a bi ki jol saang esamahr Esowo, nkal a nlum, nkal a nlum, nruk a ajoobo enyam bi kpo tohng ala go ndi,
GEN 7:9 nlum a nkal, kehm bake goji Noa ba yel egbang, ana Esowo kaa Noa ejehke.
GEN 7:10 Eji ma sehng nfung esehma, nnyel kehm bake go njini.
GEN 7:11 Go elku a nfung ebal mi etoono nnyahng, elya ni Noa kpˈrehnge nnya atahltahl a nnya atahl awubu, efung bˈnehm o bi abˈbehl alahb nya atahng ndi bohngo lohng, abuk alahb nya elbung lennge.
GEN 7:12 Elahb kehm nake nfung atahl abal, a atv atahl abal.
GEN 7:13 Efung bˈnehm o bi Noa a abon ebe ba nlum, Sem, Ham, a Jafed, a nkal ewe, akal abon ebe na ara mehle yel egbang.
GEN 7:14 Ajoobo enyam nkohnankohn woomo a bo o egbang ana ajoobo atohkondi go nkohnankohn, a ajoobo enyam bi kpo tohng ala go ndi, a ajoobo nrur go nkohnankohn, go ejum ajehng ajehng ji kpi akpungkpung.
GEN 7:15 Ejum ajehng ajehng ji kpi elkpin, nlum a nkal, ba goji Noa ba yel go egbang.
GEN 7:16 Ana wo jolo no, ejum ajehng ajehng ji kpi elkpin nlum a nkal, yele go egbang ana Esowo kaa Noa ejehke. Owo Jehova kehm bame bo tv.
GEN 7:17 Go nfung atahl abal nnyel kehm kpe jo yel na budu go ndi, ana alahb jo yel ano wo jo mehl egbang bio go ndi wahre.
GEN 7:18 Alahb kehm sahb yˈyel, egbang jo fuungu go ero alahb.
GEN 7:19 Alahb soro asi jo yel bulu awahre wahre awong kpee go ndi.
GEN 7:20 Alahb yele bulu awong nya sahb wˈwahre, kpe wahre na sehnge erula eltahl.
GEN 7:21 Ejum ajehng ajehng ji jolo go elkpin, ji kpo jen ndi rannge kpee, nruk, atohkondi, enyam ekulugbe, a anyam nyame kpee nya kpo fonngo go elbung, a ane ane kpee.
GEN 7:22 Ejum ajehng ajehng ji kpo v elv, ji jolo egbuk, kpo kpee.
GEN 7:23 Ejum ajehng ajehng ji jolo go elkpin rannge kpee go ndi, ane, enyam, a ejum ajehng ajehng ji kpo tohng ala go ndi, nruk nyi kpo fonngo go ero, rannge bo kpee. Noa ntahng ntahng wo sa, a ane ba woomo a ne go egbang.
GEN 7:24 Nnyel bulu ndi kpee go nfung atahl asehma a nfung ewubu.
GEN 8:1 Owo Esowo kehm buumu Noa, a enyam ekulugbe bi woomo a ne go egbang, a atohkondi atohkondi. Á kehm tumu elfeb tv go njini, nnyel alahb kehm kehme elrede.
GEN 8:2 Abˈbehl alahb nya jolo go atahng ndi, a abuk alahb nya ya no go elbung sˈsahd, elahb tob rahke elnake.
GEN 8:3 Owo alahb ma yele bulu njini kehm kehme elrede, eji ma kang nfung atahl asehma a nfung ewubu alahb ebsahb rˈrede.
GEN 8:4 Go elku a nfung ebal nyi nnyahng esehma, egbang kehm ba kuumu go agburu awong nya Ararad.
GEN 8:5 Alahb soro na asi jo rede tete rehng nnyahng ewubu, go ngbokambang efung bi nnyahng ewubu aro awong kehme ellohngo.
GEN 8:6 Eji ma kang nfung atahl abal, Noa kehm lennge ewindu go egbang bi a limi no,
GEN 8:7 kehm tumu nyakenyake mbare emel ebruk bi jo fonngo yannge na yannge tete alahb ka go ndi kpee.
GEN 8:8 Á kehm tumu ebbehl re á song kpur joare alahb ebka mal go ndi.
GEN 8:9 Jol ebbehl belem na edi ji á bahke ma kuumu, tibre alahb bulu ndi kpee, owo ebbehl kehm feere goji Noa egbang, Noa kehm tanne ebo ebe, ana ebbehl kuum-e go ebo á feere a ne kak go egbang.
GEN 8:10 Kpe kang kan nfung esehma, á kehm kpe yehke ebbehl tum.
GEN 8:11 Eji ebbehl feere no ba ngare elgung, á ko elyane oliv ni mbir mbir go ege a nnyo, ba a ni. Noa kehm kahne re alahb ebsahb rˈrede go ndi.
GEN 8:12 Eji ma kpe kang nfung esehma yehko, á kpe tum ebbehl, wo esennge jia ebbehl kpeem feere goji Noa.
GEN 8:13 Go ngbokambang efung bi ngbokambang a nnyahng, eji Noa ma kang nnya atahltahl, atahl awubu a elya anehng, ngare nyia alahb ebka go ndi, owo Noa kehm laade elkong egbang kehm seenge nyehn re ndi ebwum.
GEN 8:14 Go eltahl a nfung esehma go etoono nnyahng ndi gohro wum kpee.
GEN 8:15 Owo Esowo kehm bungu tong Noa re,
GEN 8:16 <<Lohng go egbang, wo a nkal ewa, a abon eba, go akal abon eba.
GEN 8:17 Yehke elkohn ejum ajehng ajehng go egbang ji li go elkpin, nrur, enyam, a nsol kpee nyi kpo tohng ala go ndi, eji bo lˈjel sahb rˈrur go njini.
GEN 8:18 Owo Noa kehm lohngo go egbang, a nkal ewe, a abon ebe, go akal abon ebe.
GEN 8:19 Enyam kpee, a nsol kpee nyi kpo tohng ala go ndi, a nruk kpee, go ejum ajehng ajehng ji kpo jen go ndi, bo kehm jo lohng go egbang nkohnakohn.
GEN 8:20 Owo Noa kehm limi egudu njom alimi ka Jehova. Go ellong enyam, a nruk kpee nyi jolo saang ka Esowo, Noa yehke nyandiki, ko lim njom nyi eljahme fi ka Jehova, egudu njom jio.
GEN 8:21 Jehova njom nyio kehme vohko esvsv eleenge, á kehm bungu go ege eltim re, <<N nehm kpe tiki su ndi tib esi ji nne, jol eji li li re ntir anyehng anyehng nyi nne go ge eltim tiki li ebi ntir, bomo ese ese. N nehm kpe tiki rannge nsol nyi li go elkpin kpee ana m ma lim a.
GEN 8:22 <<Ana ndi tik kpe li, ngare elbahme a ngare elkpake, ngare alohk a ngare ewannge, elum a nnale, afung, a atv.>>
GEN 9:1 Esowo kehm fuulu Noa, a abon ebe fere tong bo re, <<Jelen, wahn gbal, nyab rur go njini.
GEN 9:2 Enyam kpee bi li go njini bahke jo fahl-n fahl, ń fere jo mennge bo, fvfo nruk nyi kpo fonngo go ero, a ejum ajehng ajehng ji kpo tohng ala go ndi, a nsahre kpee nyi wob alahb. Nsol nyia kpee me nfaake kak-n go abo.
GEN 9:3 Ejum ajehng ajehng ji kpi elkpin, ji kpo jen go ndi ma-n ka re jol nsol alehke enyahne. Ana n ka-n nsol nyi lohng go nti, a ajele, ana nsol alehke, ano wo m ma-n tob ka ejum ajehng ajehng anv.
GEN 9:4 <<Ka tiki li nnyam a alung eme go atahng, alung ma li elkpin ene.
GEN 9:5 M bahke bahbe alung ema, alung ma elkpin ena abo ejum ajehng ajehng ji wul-a no. M bahke tob bahb go abo nya nnyam anyehng anyehng nyi wul-a no, m bahke bahbe alung go abo nne no wulu nne noko.
GEN 9:6 <<Nne no lˈwul nne, nne bahke tob wul-e, tibre Esowo limi nne go ege elfoongo.
GEN 9:7 Ka wahn, jelen, wahn rur go nfange, wahn sahb nyˈnyab go njini.>>
GEN 9:8 Esowo kehm bungu tong Noa a abon ebe re;
GEN 9:9 <<Anv n kpˈlimi agbanngalung ejame a na, a etˈtohngo eja ji kpa-a toono,
GEN 9:10 a nsol kpee nyi li elkpin nyi jolo a na, nruk, atohkondi, a enyam ekulugbe, bo kpee ji lohngo go egbang a na, a ejum ajehng ajehng ji li go elkpin go njini.
GEN 9:11 Me n lim egbanngalung a nahne: Nnyel nehm kpe tiki jol nyi bahke tane elkpin ejum ajehng ajehng ji li go elkpin, jol elkohn nnyel ana nyio nehm kpe tiki jol nyi bahke rannge njini.>>
GEN 9:12 Esowo kehm bung re, <<A wo li elliingi ni egbannalung ji n kpˈlimi me a na, a ejum ajehng ajehng ji li go elkpin a na, egbanngalung jia bahke jolo ano ano ka aying nya kpˈbake:
GEN 9:13 Me n bum ebangenjok go akparesemsem, ji ji bahke jolo elliingi ni egbanngalung ka-m a njini.
GEN 9:14 Ngare anyehng anyehng nyi akparesemsem lˈlohng go elbung, ebangenjok fere lohng go akparesemsem,
GEN 9:15 m bahke buumu egbannalung ejame ji n limi a na, a ejum ajehng ajehng ji li go elkpin. Alahb nehm kpe tiki yel rannge nsol kpee nyi li elkpin.
GEN 9:16 Ngare anyehng anyehng nyi ebangenjok lˈsi lˈlohng go akparesemsem, m bahke nyehne fere buumu egbanngalung ejame ji n limi no a ejum ajehng ajehng ji li go elkpin go njini, egbanngalung ejame li nkahlkahl.
GEN 9:17 Esowo kehm tongo Noa re, <<Ebangenjok jio ji li elliingi ni egbanngalung ejame ji m ma lim a ejum ajehng ajehng ji li go elkpin go njini.>>
GEN 9:18 Abone Noa ba lohngo go egbang, jolo Sem, Ham, go Jafed. Ham wo jolo nde no Kenan.
GEN 9:19 Abon ara ba Noa ba a. Ane kpee ba ma rur go njini, lohng goji bo.
GEN 9:20 Noa bahme egbe agreb, á kehm tahme song bahm etahngga avain.
GEN 9:21 Eji á wo amahm agreb, á kehm soro gbo njok, song noongo go ege mmobkpatahk ebun ebun.
GEN 9:22 Ham ji jolo nde no Kenan kehm song nyehn nde nong ebun ebun, kehm lohngo ba tong abonanyehn abal ga alatahk.
GEN 9:23 Owo Sem abola Jafed kehm rodo ekpawobo konngo elbo go akpakebahk, fere jo jen njahm njahm song yake ekpawobo jio bulu nde abo, bo jo seenge go nkpe, bo sebem re bo nyehn ana nde bo nong ebun ebun.
GEN 9:24 Eji Noa nyahme no go ellu amahm, fere seb kahn ji nkalla mmon ewe ma lim tob-e,
GEN 9:25 á kehm bungu re, <<Elsu li ka Kenan, á bahke jolo nju nyi sahb rˈrede ka abonanyehn.>>
GEN 9:26 Á kpe bung re, <<Elfuulu jol ka Jehova, ye ji li Esowo bi Sem, nong Kenan jol eju ka Sem.
GEN 9:27 Nong Esowo lim Jafed á nyange, nong Jafed lene go nkpatahk nyi Sem, nong Kenan jol eju ka-e.>>
GEN 9:28 Eji nnyel ma sehng, Noa kange nnya atahlku, a nnya atahl abal a nnya ewubu.
GEN 9:29 Nnya kpee nyi Noa kange no jolo nnya atahltahl nkpel ebal, nnya atahl asehma a nnya ewubu, kehm kpoko.
GEN 10:1 A wo li ntoora nnyo mi li bade abone Noa ba nlum, Sem, Ham, a Jafed. Bofono tob jele abon ngare nyi nnyel ma sehng.
GEN 10:2 Abon ba nlum ba Jafed ba a: Goma, Magog, Madayi, Javan, Tubal, Mesek, go Tiras.
GEN 10:3 Abon ba nlum ba Goma ba a: Askenas, Rifad, a Togama.
GEN 10:4 Abon ba nlum ba Javan ba a: Elisa, Tarsis, go anebe Kitim, go anebe Rodan.
GEN 10:5 E bo atˈtohngo wo ane ba lene nkpe alahb nkpe alahb lohng no, yaame ni ellong song kak elsi nˈne, a elatahkgur jˈje, a ejahbe jˈje, a nfam a nfam ebo.
GEN 10:6 Abon ba nlum ba Ham ba a: Kus, Mijraim, Pud, go Kenan.
GEN 10:7 Abon ba nlum ba Kus ba a: Seba, Havila, Sabta, Raama, go Sabteka. Abon ba nlum ba Raama ba a: Seba abola Dedan.
GEN 10:8 Kus wo jolo nde no Nimrod, ji gbale jol egburu ntakuru a nne go njini.
GEN 10:9 Á jolo egburu egbaji ebim go esamahr bi Jehova, owo wahnge bo jo bung re, <<Ana Nimrod, ji jolo egburu mbimi ebim go esamahr Jehova.>>
GEN 10:10 Agbokambanga aji etul nya Nimrod kake no jolo Babilon, Erek, Akad, a Kalne ji jolo go Sinar.
GEN 10:11 Nimrod lohngo o ndi nyio fere song lene go Asiria, owo á kpe song kak nsi nyehko nyi Nineve, Rehobod Ir, Kala,
GEN 10:12 go Resen ji jolo elka elka ni Nineve abola Kala ji jolo egburu ejahbe.
GEN 10:13 Mijraim wo jolo nde no anebe Lud, a anebe Anam, a anebe Lehab, a anebe Nabtu,
GEN 10:14 a anebe Patrus, a anebe Kashlu (a wo anebe Filistia lohng no) a anebe Kabto.
GEN 10:15 Kenan wo jolo nde no Sidon, Sidon wo jolo ngbokambang mmon ewe no nlum. Kenan tob jolo nde no anebe Hid.
GEN 10:16 Anebe Jebus, anebe Amor, anebe Girgasa,
GEN 10:17 anebe Hiv, anebe Ark, anebe Sin,
GEN 10:18 anebe Arvad, anebe Jemar, a anebe Hamad. Eji ma kang, anebe Kenan kehm nyange,
GEN 10:19 nkonandi nyi Kenan bomo go Sidon asongo go Gerar, tete rehng go Gaja, sehng o rehng go Sodom, Gomora, Adma, Jeboyim tete rehng Lasa.
GEN 10:20 A wo li abon ba nlum ba Ham. Ana wo bo jolo no song kak elsi ni bo, a elatahkgur nya bo, a ejahbe ji bo, a nfam a nfam ebo.
GEN 10:21 Sem ji jolo mmonannyehna Jafed no nkul tob jele abon ba nlum. Sem wo jolo nde nne no nkul go abon kpee ba Eber.
GEN 10:22 Abon ba nlum ba Sem ba a: Elam, Asur, Arfasad, Lud, a Aram.
GEN 10:23 Abon ba nlum ba Aram ba a: Uju, Hul, Geter, a Mesek.
GEN 10:24 Arfasad wo jolo nde no Sela, Sela tob jol nde no Eber.
GEN 10:25 Eber jele abon ba nlum abal, ngbokambang bo jo lung-e re Peleg, tibre egea ngare wo njini yabe no, mmonannyehn bo jo lung-e re Joktan.
GEN 10:26 Joktan wo jolo nde no Almodad, Selef, Hajarmaved, Jera,
GEN 10:27 Hadoram, Ujal, Dikla,
GEN 10:28 Obal, Abimael, Seba,
GEN 10:29 Ofir, Havila, abola Jobab. Ane baa kpee jolo abon ba nlum ba Joktan.
GEN 10:30 Ejang bi bo lene no, bomo go Mesa tete song rehng go Sefar, go ejahbe ewong ji ero nfam.
GEN 10:31 Abon ba nlum ba Sem ba a. Ana wo bo jolo no song kak elsi ni bo, a elatahkgur nya bo, a ejahbe ji bo, a nfam a nfam ebo.
GEN 10:32 A wo li ajahbe nya abon ba nlum ba Noa, Go ellong nia wo ajahbe yaame yel go njini kpee, ngare nyi nnyel ma sehng.
GEN 11:1 Njini kpee bele ejahbe ajehng, jo bung elkohn ellum anehng.
GEN 11:2 Eji ane kpee mehle jo jen asongo go ero nfam, bo kehm song nyehn edi ji li balebale go Sinar kak elsi o.
GEN 11:3 Bo kehm bungu tong atemtem re, <<Baan, wahr koon ndi, so, fere wo go agun nˈnob.>> Bo ko abahk ndi nyao, atal bo koom, bo ko nnyakenyake elak jo lang.
GEN 11:4 Bo kehm kpe bung re, <<Nong wahr siin ejahbe ka elnahre, fere tob si nkahmbungubungu etahk ji bahke rehnge go elbung, eji mbing enyahre lˈlohng, tohko jol ano, e bahke yaame atemtem sa rehng go nkpohka njini anyehng anyehng.
GEN 11:5 Jehova kehm badde ba nyehn ejahbe jio, a nkahmbungubungu etahk ji ane bao jo si.
GEN 11:6 Jehova kehm bungu re, <<Eji ane baa li ajehng, kpˈbungu ejahbejahbe ajehng ma kehme ellimi a na, jio ejumjum limm ji ane baa lˈseb re bo lim, bo lˈkˈma lim.
GEN 11:7 Nong wahr badden song lim ejahbe ji bo kpˈbungu bil bo amahr.
GEN 11:8 Jehova kehm limi bo, bo yaame o edi jio faade kpee go njini, fere rahke ejahbe jio go elsehke.
GEN 11:9 Owo wahng ka bo jo lung ejahbe jio re Bebel, tibre edi jio wo Jehova limi re bil bo amahr. Edi jˈnehm o wo Jehova limi re bo yaame faade go njini kpee.
GEN 11:10 A wo li ntoora nnyo mi li bade etˈtohngo ji Sem. Eji ma kang nnya ebal nyi nnyel ma sehng, ngare nyia Sem ebkang nnya atahl alon, á jele mmon no nlum no bo jo lung-e re Arfasad.
GEN 11:11 Ngare nyi Sem ma jel Arfasad, á kange nnya atahltahl atahl alon, kpe jel abon bako ba nlum, a ba nkal.
GEN 11:12 Eji Arfasad ma kang eltahl a nnya elku, á jele Sela.
GEN 11:13 Eji Arfasad jele Sela, á kange nnya atahltahl a nnya era. Á kpe jel abon bako ba nlum, a ba nkal.
GEN 11:14 Eji Sela ma kang eltahl a nnya ewubu, á kehm jele Eber.
GEN 11:15 Eji Sela ma jel Eber á kange nnya atahltahl a nnya era, kpe jel abon bako ba nlum a ba nkal.
GEN 11:16 Eji Eber ma kang eltahl a nnya ewubu a nnya eni, á kehm jele Peleg.
GEN 11:17 Eji Eber ma jel Peleg, á kange nnya atahltahl kunu eltahl a nnya ewubu, kpe jel abon bako ba nlum a ba nkal.
GEN 11:18 Eji Peleg ma kang eltahl a nnya ewubu, á kehm jele Reu.
GEN 11:19 Eji Peleg ma jel Reu, á kange nnya atahl awubu a nnya esehmwubu, kpe jel abo bako ba nlum, a ba nkal.
GEN 11:20 Eji Reu ma kang eltahl a nnya ewubu a nnya ebal, á kehm jele Serug.
GEN 11:21 Eji Reu ma jel Serug, á kange nnya atahl awubu a nnya esehma, kpe jel abon bako ba nlum, a ba nkal.
GEN 11:22 Eji Serug ma kang eltahl a nnya ewubu, á kehm jele Nahor.
GEN 11:23 Eji Serug ma jel Nahor, á kange nnya atahl awubu, kpe jel abon bako ba nlum, a ba nkal.
GEN 11:24 Eji Nahor ma kang eltahl a nnya esehmwubu, á kehm jele Tera.
GEN 11:25 Eji Naho ma jel Terah, á kange nnya atahl alon a nnya elku nnya eni, á kpe jel abon bako ba nlum a ba nkal.
GEN 11:26 Eji Tera ma kang nnya atahl ara a nnya ewubu, á kehm jele Ebram, Nahor a Haran.
GEN 11:27 A wo li ntoora nnyo mi ettohngo ji Tera. Tera wo jele Ebram, Nahor a Haran. Haran wo jele Lot.
GEN 11:28 Haran kpo go Ur ji li go Kaldia, edi ji bo jel-e no. Ngare nyio nde Tera kpeka li go elkpin.
GEN 11:29 Ebram abola Nahor kehm ba ko akal. Mbing nyi nkala Ebram bo jo lung-e re Sarayi, no Nahor bo jo lung-e re Milkah; Haran wo jolo nde no Milkah abola Iskah.
GEN 11:30 Sarayi jolo ngum, mmon awohng awohng á belem.
GEN 11:31 Tera kehm rodo Ebram mmon ewe, a Lot ji Haran jel-e no, ji jolo mmon no mmon ewe, go Sarayi ji jolo nkala mmon ewe Ebram, bo kpee kehm mehle o Ur ji li go Kaldia jo tahm asongo go Kenan, eji bo song rehng go edi ji bo jo lung re Haran, bo kehm sake jol o.
GEN 11:32 Nnya kpee nyi Tera kange no jolo nnya atahl awubu a nnya elon, o Haran wo á kpo no.
GEN 12:1 Jehova tongo Ebram re, <<Lohng ega ejahbe, wo yake ane eba, fere tob yake nlaaga nyi nso, wo song, m bahk-a tibi edi ndi ji a bahke jolo.
GEN 12:2 <<M bahk-a koko lim egburu ejahbe, m bahk-a fuulu; m bahke limi mbing enya gbal, a bahke jolo efuulu fuulu nne ka ane bako.
GEN 12:3 M bahke fuulu ane ba lˈfuul-a, nne awohng awohng no lˈsua, m bahk-e tob su; wo wo bahke wahnge ane kpee ba li go njini bel elfuulu.>>
GEN 12:4 Ebram kehm tahme ana Jehova tong-e no; Lot tob tahme toon-e. Ngare nyio nyi Ebram mehle o Haran asongo yebkang nnya atahl ara a nnya elku.
GEN 12:5 Ebram rodo Sarayi nkal ewe, a Lot ji jolo nfun ewe, a nsol a nsol ebo kpee, a ane ba bo bele no go Haran tahm asongo go ndi nyi Kenan, lohko song rehng go.
GEN 12:6 Ebram jene eljen go ndi nyio tete song rehng go ejang bi egburu eti ji jolo go ejahbe ji bo jo lung re Moreh ji li kohlo Sekem. Ngare nyio anebe Kenan baa kpeka lene o.
GEN 12:7 Jehova kehm ba kpiri Ebram, kehm-e tongo re, <<Edi ndi jia m bahke kake abon eba. Ebram kehm limi egudu njom alimi ka Jehova, ye ji lohngo ba kpir-e.
GEN 12:8 Ebram mehle o asongo go awong nya li ero nfam bio bi Betel, song si ebkpatahk ebe o. Betel jolo erede, Ai jol go ero nfam. Ona wo á limi egudu njom ji Jehova, jo lung mbing nyi Jehova.
GEN 12:9 Ebram kehm kpe tahm o tete asongo go Negev.
GEN 12:10 Ngare nyia njal jolo go ndi nyio, Ebram kehm tahme go Ijib re a tohko song jol go, tibre njal gbale sehng.
GEN 12:11 Eji a yahke rehng go Ijib, a kehm tongo Sarayi nkal ewe re, <<N kpˈkahne re wo nne ano wo.
GEN 12:12 Anebe Ijib lˈsi nyehn-a nyehn, bo bahke bungu re, <Nkal ewe wo a.> Bo bahk-m wulu, wo bo bahk-a yake.
GEN 12:13 Lub bung re wo mmonannee wo, eji bo lˈki-m wul, bo lˈfil-m nob nob tib esi eja.>>
GEN 12:14 Eji Ebram rehnge go Ijib, anebe Ijib nyehne re Sarayi gbo egbahme sehng.
GEN 12:15 Ana atubesi abalimeltum Fero nyehn-e no, bo kehm song tehke tong Fero, bo kehm-e rodo tahm a ne go ekpasiki Fero.
GEN 12:16 Fero fili Ebram nob nob tib esi Sarayi, Ebram gbo afang bel ejoro, adahmagbudu, a ebvankang, alum a akal, a akamel go alokeltum ba nlum, a ba nkal.
GEN 12:17 Owo Jehova kehm tubu Fero abi ayam, a nlaaga a nlaaga enye, tib esi Sarayi nkala Ebram.
GEN 12:18 Fero kehm tumu tv Ebram re a ba. Kehm bungu re, <<Nˈnan a ma-m lim ana?>> Jenji wahnge a ki-m tong re nkal ewa wo?
GEN 12:19 Nˈnan a kehm bungu re, <Mmonanne wo,> ma wahng m me-e ko ana nkal ewame? Anv, nyehn nkal ewa a, rod-e song a ne!>>
GEN 12:20 Fero kehm kake alokeltum ebe nsahm bade Ebram a ane ebe. Bo kehm-e song tv mbang, a nkal a nsol kpee nyi Ebram bele no.
GEN 13:1 Ebram kehm lohngo go Ijib tahm go Negev, a nkal ewe, a nsol nyi a bele no, Lod tob tahme toon-e.
GEN 13:2 Ngare nyia Ebram ebgbo afang nya atohkondi, a nya asilva, a agul.
GEN 13:3 A mehle go Negev jo yannge adi adi, tete ba rehng go Betel, go elka elka ni Betel a Ai edi ji a tohko si ebkpatahk,
GEN 13:4 edi ji a gbo mbang lim egudu njom. Owo Ebram jo kak Jehova.
GEN 13:5 Ngare nyia Lod ji jo yannge toono Ebram, tob bele atohkondi, a nkpatahk.
GEN 13:6 Atohkondi ebo nsol alehke joom kpe biingi bo, eji bo jolo edi ajehng, tibre nsol nyi bo bele no gbale sehng, wahnge bo ma-m kpe jol edi ajehng.
GEN 13:7 Ntaange kehm gboko abaabebul ba Ebram, a ba Lod. Ngare nyio anebe Kenan, a anebe Peris tob jolo ndi nyio.
GEN 13:8 Owo Ebram kehm bungu tong Lot re, <<Nong wahr kˈtaange, jol alokeltum ebahre kˈbel nfem, tibre wahr akunu nya.
GEN 13:9 Ndi sang nong-r a kpeea? Nong wahr yab elnahre. A lˈje go ejang ebobkal, me m bahke jeke ejang eboblum; a lˈfere yehke ejang eboblum, m bahke jeke ejang ebobkal.>>
GEN 13:10 Lot kehm tabe esamahr seenge, nyehn re edamme Jodan jolo alahb alahb, ana etahngga ji Jehova, tob jolo ana ndi nyi Ijib feere go ejang Joa. (Jia tohko jol Jehova kehm rannge Sodom a Gomora)
GEN 13:11 Owo Lod kehm yehke edamme ji Jodan asongo go ero nfam. Aneblum abal baa kehm yabe elbo:
GEN 13:12 Ebram lene go ndi nyi Kenan, Lod song si nkpatahk enye kohlo Sodom, ellong ajahbe nyao nya jolo go edi ji jolo ebale ebale.
GEN 13:13 Ngare nyio anebe Sodom jolo abˈbi ane, ba jo lim abˈbi gbalee go esamahr bi Jehova.
GEN 13:14 Eji Lod ma tahm fi, owo Jehova kehm bungu tong Ebram re, <<Tab esamahr eba edi ji a yim o, wo seenge go ejang ebobkal, a ejang eboblum, tob seenge ero nfam a erede nfam.
GEN 13:15 M bahk-a kake ndi nyia kpee nyi a kpˈnyehne, a etˈtohngo eja go njinanjini.
GEN 13:16 M bahke limi etˈtohngo eja nyab fere sahb rˈrur ana erikehndi. Lˈjol re nne bahke ma fange erikehndi, lohngo re bo bahke ma fange etˈtohngo eje.
GEN 13:17 Mehl wo jen alab, a akpang akpang nya ndi nyia, n kpˈyake na a ka-a.>>
GEN 13:18 Owo Ebram kehm kpudu nkpatahk enye, song kak elsi kohlo agburu nti nya li ka Mamre nya li go Hebron owo á limi egudu njom ji Jehova.
GEN 14:1 Ngare nyia Amrafel ji jolo ntul no Sinar, a Ariok ji jolo ntul no Elasa, Kedolaoma ji jolo ntul no Elam, go Tidal ji jolo ntul no Goyim,
GEN 14:2 bo je ebta a Bera ji jolo ntul no Sodom, a Birsa ji jolo ntul no Gomora, a Sinab ji jolo ntula Adma, Semeber ntul no Jeboyim, a ntul no Bela (Ji li Joar).
GEN 14:3 Etoono ellong atul baa ba kono go edamme ji Sidim, ji li aya elkang.
GEN 14:4 Go ewuba nnya ebal bo woomo elwo ni Kedolaoma, eji biingi ewuba nnya era bo yiimi etahnsi.
GEN 14:5 Go ewuba nnya eni, Kedolaoma a atul ba kpa njahm a ne, kehm tahme ebta song nok ga anebe Refa go Asterot Karnadim, anebe Juja bo ji li go Ham, anebe Emm bo ji li go Saveh Kiriateim,
GEN 14:6 go anebe Hor ba jolo go ejahbe ewong ji Seir, tete song rehng go El Paran kohlo go elka emahng.
GEN 14:7 Bo kehm feere njahm tahm go En Mishpad, ji li Kadish, bo ga bo ko ndi nyio nyi anebe Amalek kpee, a anebe Amor ba lene go Hajajon Tamar.
GEN 14:8 Owo ntul no Sodom, a ntula Gomora, a ntul no Adma, a ntula Jeboiim, go ntula Bela, ji li Joar, kehm mehle eljen asongo song yiimi nti nti re bo nok ebta go edamme ji Sidim
GEN 14:9 re bo nok ebta a Kedolaoma ji ntula Elam, a Tidal ntula Goyim, go Amrafel ntula Sinar, a Ariok ntula Elasar, bo atul ani je elnoko a atul alon.
GEN 14:10 Edamme ji Sidim abing jolo o tvv nya bo jo ramme yehke anyake elak, eji ntula Sodom, a no Gomora jo be, ane bandiki jo gbo yel abing nyao, bako be tahm go awong.
GEN 14:11 Atul ani bao kehm taare nsol anebe Sodom kpee, a nyi anebe Gomora, a nsol alehke ebo kpee, feere ebo kehnge
GEN 14:12 Bo tob bobo Lod ji nfuna Ebram tahm a ne, a nsol a nsol enye kpee, tibre á lene Sodom.
GEN 14:13 Nne awohng no be go ebta, kehm ba tong Ebram ji nnea Hibru. Ebram lene kohlo agburu nti nya Mamre ji nne Amor, ye ji jolo mmonannyehn no Esikol, a Aner, bo kpee ji jolo njahm a Ebram.
GEN 14:14 Eji Ebram wuku re nfun ewe bo me-e bob fi a ne, owo á kehm kuku ane ebe ba á ma tib bo ebnere ebta, ane atahlku ane elku ane ara, bo kpee bo jele bo go nlaaga nyi Ebram, bo kehm tahme jo kam bo tete rehng go Dan.
GEN 14:15 Ngare atv Ebram kehm yabe ane ebe go nlong a nlong, re bo nok a ane ba bobo Lod, bo kehm kame anebekv yehke, toono bo tete rehng go Hobah, ejang ebobkal bi Damaskus
GEN 14:16 Ebram fere taare nsol kpee nyi bo da no a Lod ji nfun ewe, a nsol a nsol enye kpee, feere a ne kehnge, a anebkal, a ane bako fvfo.
GEN 14:17 Eji Ebram kehnge ebta bi á noko ga Kedolaoma a atul ba á kpa njahm a bo, owo ntula Sodom kehm bake re á ba wan-e go edamme ji Saveh ji li Edamme ji Ntul.
GEN 14:18 Owo Melkijedek ntula Salem kehm koko nsol alehke, a amahm ba a ma. Á jolo nlimajom no Esowo bi ga wahre,
GEN 14:19 á kehm fuulu Ebram kehm bungu re, <<Nong Esowo bi ga wahre, ye ji limi elbung a ndi, fuulu Ebram.
GEN 14:20 Nong eltehke jol ka Esowo bi ga wahre, ye ji yake anebekv eba kak-a go ebo. Owo Ebram kehm kake Melkijedek ellong anehng go ellong nsol ewubu ewubu.
GEN 14:21 Ntula Sodom kehm bungu tong Ebram re, <<Ka-m ane ebame, wo ko nsol nyi a da go ebta.>>
GEN 14:22 Owo Ebram kehm bungu tong ntula Sodom re, <<N tabe ebo ebame ton go ero ko nwongo go mbinga Jehova, Esowo bi ga wahre, ye ji limi elbung abola ndi,
GEN 14:23 re me nehm tiki ko ejum ajehng ajehng, ji li jˈja, jol elv afi nlehke ekpaketa n nehm ko, eji a lˈkˈtiki ma bung re, <Me wo limi re Ebram gbo afang.>
GEN 14:24 N nehm ko ejumjum, sehngem jio ji ane ebame ma li, a mbake nyi li ka ane ba toon-m no, Aner, Eskol, go Mamre. Nong bo ko mbake nyi bo.
GEN 15:1 Eji nsol nyia kpee ma mal, Jehova kehm bungu tong Ebram go elfoongo nlem, re, <<Ebram ka fahl, Me wo li ekum eba, eltuuru ena bahke sahb gbˈgbal.
GEN 15:2 Ebram kehm faange re, <<O Jehova, Ntubesi ewame, jenji a bahk-m kake, ga na me mmon n kpimm? Nne no bahk-m elkv li Eliesa wo ji lohng go Damaskus!>>
GEN 15:3 Ebram kehm bungu re, <<Abon m-e a ka ka, nlokeltum no li egama nlaaga wo bahke jolo nlehkelkv ewame.>>
GEN 15:4 Owo Jehova kehm kpe bung tong-e re, <<Nne noa sang bahke jolo nlehkelkv ewa, mmon no a bahke jele, wo bahke jolo nlehkelkv ewa.>>
GEN 15:5 Á kehm lohngo elatahk a Ebram, kehm-e tongo re, <<Tab esamahr eba, wo seenge go elbung. Fange alonlo, lˈjol re a bahke ma fange.>> Owo Jehova kehm tongo Ebram re, <<Ano wo abon eba bahke ruru.
GEN 15:6 Ebram bumu Jehova go etingitingi, owo wahnge Esowo kehm-e koko ana etingitingi nne.
GEN 15:7 Á kpe bung re, <<Me wo li Jehova, ji lung-a yehke go ejahbe jio ji Ur go ndi nyio nyi anebe Kaldia, re me m ba ka-a ndi nyia, fere jol nyi nya.>>
GEN 15:8 Ebram kehm bungu re, <<O Jehova Ntubesi ewame, anv m bahke limi renan kehm kahne re ndi nyia bahke lohko jol nyˈnyame?>>
GEN 15:9 Jehova kehm-e tongo re, <<Ko mmon a nfong ba, a mbul, go nkom, bo bahke jolo bo ji ma kang nnya era era, tob ko elbehl ba ani, a mmon etomtom.>>
GEN 15:10 Ebram kehm koko nsol nyia kpee ba ka-e. Á jo ba enyam bio, yang go ejang ebbal. Ano wo Ebram rodo ajang enyam nyao bum go edi ebbal, jol wane atem, sehngem re, nruk nyi á ki yang bo.
GEN 15:11 Nruk nyi kpo li atem enyam jo seb re bo ba li enyam bio, wo Ebram jo kame na bo.
GEN 15:12 Eji njul yahke lahm a, Ebram kehm gboko ellu, lal kpˈkpoodo kpˈkpoodo, emennge ejannge jia kehm tahle na tahl ba bul-e.
GEN 15:13 Owo Jehova kehm bungu tong-e re, <<Loko kahn re etˈtohngo eja bahke jolo ajenne go njen ejahbe. Bo bahke rodo bo bum aju, fere jo nohk bo go nnya atahltahl.
GEN 15:14 M bahke kake ejahbe jio ji bo bahke jo loko bo erem, owo bo bahke lohngo ejahbe jio tahm, a agburu afang.
GEN 15:15 Wo bahke sahb kˈkul, kehm kpoko soom, bo kpa-a kak, a song kpiri babnso.
GEN 15:16 Go eying ebni, etˈtohngo eja bahke feere ba a. Tibre abiafem nya anebe Amor ka rur ebtuku.
GEN 15:17 Eji njul ma lahm, ejannge fere gbo Ebram kehm nyehne nkpangenyo nyi atˈtohk jo lohng, a enyaale ji jo lul, ma lohng ba sehng go elka elka ni enyam bio bi á bumu go edi ebbal.
GEN 15:18 Efung bio Jehova limi egbanngalung a Ebram re, <<Etˈtohngo eja ji m ma ka bo edi ndi jia, bomo go aya ma Ijib, tete rehng go agburu aya ma Yufrati.
GEN 15:19 Ndi nyio nyi anebe Ken, a nyi anebe Keniji, a anebe Kadmon,
GEN 15:20 a anebe Hid, anebe Periji, a anebe Refa,
GEN 15:21 a anebe Amor, a anebe Kenan, a anebe Girgasi, go anebe Jebusi.
GEN 16:1 Ngare nyia Sarayi nkala Ebram ka jel mmon awohng awohng ka-e. Á bele mmon no nkal no lohng go Ijib no jo lok-e, bo jo lung-e re Hagar.
GEN 16:2 Sarayi kehm tongo Ebram re, <<Jehova eblim re me n kˈjel abon. Song noongo a Hagar nloketum ewame, fundiki bahke limi o re me n bom nnahba njel go ege. Ebram tˈtaame tv ji Sarayi bungu no.
GEN 16:3 Ngare nyi Ebram ma kang nnya ewubu go Kenan, Sarayi nkal ewe kehm rodo mmona Ijib no nkal no jo lok-e, no bo jo lung-e re Hagar ka nlum we, re á jol nkal ewe.
GEN 16:4 Á kehm noongo a Hagar, á soro sa ela. Eji Hagar sebe kahn re yebsa ela, nnyehn no á jo lok-e we joom kpe lub.
GEN 16:5 Owo Sarayi kehm tongo Ebram re, <<Wo wo elfeeme nia li a na go ebi ji n kpˈnyehne erem a. N yake nloketum ewame kak-a go elwo, anv eji á ma kahn re yebsa ela, á me-e nehme kpe kpunu, nong Jehova lam-r awahra na.
GEN 16:6 Ebram kehm-e tongo re, nlokeltum ewa tiki wob go ega abo, lim-e ana a tiri no. Sarayi kehm-e bibi elfili, á soro be eje tahm.
GEN 16:7 Enjel nyi Jehova kehm nyehne Hagar jehk kohlo elbing alahb ni jolo go elka emahng, elbing alahb nio jolo kohlo mbang nyi li rehng go Sur.
GEN 16:8 Enjel kehm bungu re, <<Hagar nlokeltum no Sarayi, gan wo a lohng no kpˈbake, anv, gan wo a fi no? Hagar kehm-e faange re, <<N kpˈbeke goji Sarayi, nnee ejame no n kp-e loko.>>
GEN 16:9 Enjel nyi Jehova kehm-e tongo re, <<Feere song goji nnee no a kp-e loko wo song woom-e go elwo.
GEN 16:10 Enjel kehm kpe bung re, <<M bahke nyange etˈtohngo eja, bo bahke gbale sehng, jol a nehm ma fange.>>
GEN 16:11 Enjel nyi Jehova kpe-e tong re: <<Anv, a li ela, a bahke jele mmon no nlum, a bahk-e gungu mbing re Ismeel, tibre Esowo ebwuk erem eba.
GEN 16:12 Á bahke jolo njoba nne no li ana mbvankang nyi ekulegbe, abo enye bahke kuumu nne awohng awohng, ebo bi nne awohng awohng bahke tob kuum-e, á bahke jolo ebib bib elkpin a abonanyehn kpee.
GEN 16:13 Hagar kpiiki Jehova ji bungu a ne mbing re: <<Wo wo li Esowo bi kp-m nyehne,>> tibre á bungu re, <<Anv, me n nyehn nne no kp-m nyehne.>>
GEN 16:14 Owo wahnge bo jo lungu elbing alahb nio re, Beer Lahayi Royi. Nia kpeka li go elka elka ni Kedesh abola Bered.
GEN 16:15 Owo Hagar kehm jele mmon no nlum ka Ebram, Ebram kehm-e gungu mbing re Ismeel.
GEN 16:16 Ebram kange nnya atahl ani, a nnya erakera eji Hagar jele Ismeel ka-e.
GEN 17:1 Ngare nyi Ebram ma kang nnya atahl ani a nnya elku, a nnya eni, Jehova kehm ba kpir-e, fere tong-e re, <<Me wo li Esowo Bi Kpi Nsahm Kpee; jo toono abang enyame ka lim ebi ajehng ajehng.
GEN 17:2 M bahke tibi re egbanngalung ejame a na ebyiimi, fere sahb lˈlim eji a lˈgbal go nrur.>>
GEN 17:3 Ebram kehm gboko kohk esamahr go ndi, Esowo kehm-e tongo re,
GEN 17:4 <<Egame, egbanngalung ejame ji a, a na: A bahke jolo nde no ajahbe gbalee.
GEN 17:5 Bo wa-a nehm kpe lung re Ebram, mbing enya bo bahke fere jo lung-a re Ebraham, tibre m ma-a lim nde no ajahbe gbalee.
GEN 17:6 M bahk-a limi a sahb rˈrur, ajahbe gbalee bahke lohngo go ega, atul bahke tob lohng go ega fvfo.
GEN 17:7 Egbanngalung ji m ma lim a na bahke jolo nkahlkahl, bahke jolo ka me a na, a etˈtohngo eja, a aying nya kpˈbake. A wo li egbanngalung, m bahke jolo Esowo ba, a Esowo bi etˈtohngo eja ji kpˈbake.
GEN 17:8 Ndi nyia kpee nyi Kenan, nyi lela a li njenne, m bahk-a kake jol erohko ndi jˈja nkahlkahl, a etˈtohngo eja ji kpˈbake, m bahke jolo Esowo ebahne.>>
GEN 17:9 Owo Esowo kehm bungu tong Ebraham re, <<Wofono, tiki li re, wo bum egbanngalung ejame, wo a etˈtohngo eja, ji kpˈbake, aying nya kpˈbake.
GEN 17:10 A wo li egbanngalung ejame ji m ma lim a na, a etˈtohngo eja ji kpˈbake, ji li re wo tiki bum: Nnenlum awohng awohng go egahne ellong bahke yehke nrur.
GEN 17:11 Wofono antahng yehke elna nrur, eji lˈjol elliingi ni egbanngalung ji me ma lim a na.
GEN 17:12 Go aying nya kpˈbake, bo bahke jo yehke mmon awohng awohng no nlum go egahne ellong nrur, eji mmon noo ma kang nfung enehkeni, nrur nyia bahke jolo ka abon ba bo bahke jele bo ega etahk, jol afi bo gunu na bo go akpohko go njahm ejahbe, jol afi go ega etˈtohngo bo lohngem.
GEN 17:13 Jol afi bo jele bo go ega etahk, afi a gunu na bo go ega akpohko, bo bahke tiki yehke nrur. Egbanngalung ejame go ega ngubjing bahke jolo nkahlkahl.
GEN 17:14 Nnenlum awohng awohng no tohko yehke nrur, bo bahke yehke go ellong ane ebe; tibre yeb rannge egbannalung ejame.>>
GEN 17:15 Esowo kehm kpe tong Ebraham re, <<Ana Sarayi nkal ewa, ke-e kpe jo lung re Sarayi, fere jo lung-e re Sara.
GEN 17:16 M bahk-e fuulu, m bahke limi á tiki jel mmon no nlum ka-a, m bahk-e fuulu eji á lˈjol nnyehn no ajahbe tvv, atul ba ajahbe gbalee bahke lohngo go ege.
GEN 17:17 Ebraham kehm gboko kohk esamahr go ndi; kehm wolo fere tong elne re, <<Nnenlum no ma kang nnya atahl alon bahk kpe jol nde mmona? Anv, Sara ji ma kang nnya atahl ani, a nnya ewubu bahke ma jel mmona?>>
GEN 17:18 Ebraham kehm bungu tong Esowo re, <<Lˈlub jol re Ismeel bahke tob woomo go elwo ni elfuulu ena!>>
GEN 17:19 Esowo kehm bungu re, <<Ee, li ano, wo Sara nkal ewa bahke jele mmon no nlum ka-a, a bahke jo lung-e re Aisik, m bahke limi egbanngalung ejame a ne, ji bahke jolo nkahlkahl, a etˈtohngo ji kpˈbake.
GEN 17:20 Go eyaame ji Ismeel, m ma-a wuk; m bahk-e tiki fuulu, m bahk-e limi á jol njˈjel, njel enye bahke ruru. Á bahke jolo nde nne no ewubu ane abal ba bahke jo fili adi, m bahke fere ko-e lim á jol egburu ejahbe.
GEN 17:21 Go eji Aisik wo m bahke limi Egbanngalung ejame, ye ji Sara bahk-e jele ka-a yabv anana.>>
GEN 17:22 Ana Esowo bungu a Ebraham mal, á kehm-e tahme sa.
GEN 17:23 Efung bˈnehm o, Ebraham kehm rodo Ismeel mmon ewe, a abon ba nlum ba bo jele no go ege etahk, afi ba á gunu no go ege akpohko, bo aneblum kpee ba jolo go ege etahk, á song yehke bo nrur, ana Esowo tong-e no.
GEN 17:24 Ebraham jolo nnya atahl ani a nnya elku a nnya eni ngare nyi á yehke nrur,
GEN 17:25 Ismeel mmon ewe jolo ewubu a nnya era;
GEN 17:26 Ebraham, a Ismeel mmon ewe bo yehke nrur efung bˈnehm.
GEN 17:27 Nnenlum awohng awohng go nlaaga nyi Ebraham, afi bo jele bo o, afi bo gunu na bo go njahm ejahbe, bo kpee yehke nrur a Ebraham.
GEN 18:1 Jehova kehm ba kpiri Ebraham kohlo go agburu arahn nti nya li ka Mamre, ngare nyi á jehk go mbutahk mi ebkpatahk ebe, ngare nyi njul ma fub.
GEN 18:2 Ebraham kehm tabe esamahr seenge nyehn ane ara yim kohl-e kpidi kpidi. Eji á nyehne bo, á kehm foomo mehl go mbutahk, re á song kpiri bo, kehm song gong go ndi.
GEN 18:3 Á kehm bungu re, <<Ntubesi ewame, lˈjol re ḿ ma-m nyehn ndon, kana sehng nlokeltum ewahne sa.
GEN 18:4 Nong bo ko abon alahb ba ka-n wahn ru akpade, fere re ekv go enˈnang ji eti jia.
GEN 18:5 Nong me n seb mmojum alehke ka-n wahn li bob ala, bel eko, kehm sehnge song, eji li re wahn ebba goji nlokeltum ewahne.>> Bo kehm faange re, <<Ebnob sehng, lim ana a ma bung.>>
GEN 18:6 Owo Ebraham kehm foomo yel ebkpatahk, goji Sara, kehm-e tongo re, foomo elwaare wo nyahk ngbugu abe era, nya kpˈnobo, bonngo lim abred.
GEN 18:7 Á kehm beke rehng ege ega, song yehke mmona nfong no nno a nno, ba ka nlokeltum ewe, no foomo song wul-e, fere lam.
GEN 18:8 Á kehm koko nnyama nfong nyi bo lame no, á koo alahbbel nfong ma kpˈkpehde, a alahbbel ma li wiri wiri ba ka bo. Eji bo jo li, yefono yiimi kohlo bo o nnahb eti.
GEN 18:9 Bo kehm-e bahbe re, <<Sara nkal ewa nona?>> Á faange bo re, <<Sara wob go ebkpatahk.>>
GEN 18:10 Jehova kehm bungu re, <<M bahke tiki kpe feere ba go ega yabv ngare anana, Sara nkal ewa bahke jele mmon no nlum.>> Ngare nyio Sara jol-e go njahm jo wuungu atung, á ji go mbutahk ebkpatahk.>>
GEN 18:11 Ngare nyia Ebraham abola Sara, bobsahb kˈkul, nyˈnyehnge. Sara ebkul sehng ana fuumu re á kpe jel mmon.
GEN 18:12 Owo Sara kehm wolo atahng atahng eji á jo tir bade re, <<Anv eji m ma faade mal, nlum ewame go ebtob kul, m bahke ma kpe wuk elyebe nioa?>>
GEN 18:13 Owo Jehova kehm tongo Ebraham re, <<Jenji wahnge Sara ma wol fere bung re, <M bahke lohko jel mmon anv eji m ma kula?>
GEN 18:14 Anv ejum jia ji kpo riidi goji Jehovaa? M bahke feere ba go ega yabv, ana m ma kunu afung, Sara bahke jele mmon no nlum.>>
GEN 18:15 Sara jo fˈfahl, á kehm gbaame re, <<N wolem.>> Jehova kehm-e tongo re, <<Ee, á wˈwol.>>
GEN 18:16 Eji bo ma mehl re bo yahke tahm, bo seenge go edamme ji Sodom. Ebraham kehm tob tahm jo jen a bo re á song tv bo.
GEN 18:17 Owo Jehova kehm bungu re, <<Anv nˈnob re me n behr Ebraham ejum ji n yahke lima?
GEN 18:18 Ebraham jia bahke gbalao, fere jol egburu ejahbe, ji kpi eko, ajahbe njini kpee bahke bele elfuulu sehng go ege.
GEN 18:19 Tibre m me-e yehke re á tib abon ebe, a nlaaga enye, re bo toono mbang nyi Jehova, jo lim ji kpˈnobo, a ji li go nseenga nseenge. Eji Jehova lˈlim ana á nyame no tong-e.
GEN 18:20 Owo Jehova kehm bungu tong Ebraham re, <<Aling nya li bade Sodom a Gomora ebgbal sehng, abiafem ebo ebmaange sehng,
GEN 18:21 owo wahnge n fi o re me n song nyehn ji bo ma lim lˈjol re ebsab ana aling nya ma-m rehng ga. Tohko jol ano m bahke kahne.>>
GEN 18:22 Aneblum bao sennge tahm asongo go Sodom, wo Ebraham sa yiimi o esamahr Jehova.
GEN 18:23 Ebraham kehm jeere kohl-e kehm bungu re: <<A bahke feenge atingi ane semme a abi ane wohng goa?
GEN 18:24 Anv lˈfere jol re, atingi ane atahl abal ane awubu baa o ejahbe jio mee? A bahke tiki kpe rannge, a nehm yake edi jio bum, tib esi atingi ane atahl abal ane awubu ba li oa?
GEN 18:25 Ndan gbaaa re, wo lim elkohn ejum ana jia, wul atingi ane semme abi ane, re wo kak atingi ane, a abi ane erem jang jang. Ndan gbaaa! Anv, Nlˈlame no njini nyia kpee nehm ma lim ejum ji nnoa?>>
GEN 18:26 Jehova kehm bungu re, <<N lˈfere nyehn atingi ane atahl abal ane awubu, ejahbe jio ji Sodom, m bahke yake edi jio kpee bum tib esi atingi ane bao.>>
GEN 18:27 Ebraham kehm kpe bung re: <<Anv eji m ma bel esahb bung a Ntubesi ewame, jol ejumjum me n lohngem, n li ana ebtohko, a atong.
GEN 18:28 Lˈjol re ane alon eblohng go atingi ane atahl abal ane awubu, a bahke tiki rannge ejahbe jio kpee tib ane alon ba ma lohng go nfange nyioa? Jehova kehm bungu re, <<N lˈnyehn atingi ane atahl abal ane alon o, n nehm tiki rannge ejahbe jio.>>
GEN 18:29 Ebraham kehm kpe bung tong-e re, <<Anv, a lˈlub nyehn atingi ane atahl abal o mee? Jehova kehm-e tongo re, <<Tib esi atingi ane atahl abal bao, n nehm lim ano.>>
GEN 18:30 Ebraham kehm bungu re, <<Ntubesi ewame eltim ki-a rak, nong me m bung, lˈjol eltahl atingi ane awubu ba ba mee?>> Jehova kehm faange re, n lˈ nyehn eltahl atingi ane awubu o, n nehm lim ano.
GEN 18:31 Ebraham kehm bungu re, <<Anv eji m ma bel esahb re me n bung a Ntubesi, anv atingi ane eltahl ba ba lˈjol o mee?>> Jehova kehm faange re, <<Tib esi atingi ane eltahl, n nehm rannge ejahbe jio.>>
GEN 18:32 Ebraham kehm bungu re, <<Ntubesi ewame, eltim ki-a rak, nong me n gohro bung nkpel nkpel anyehng nyia. A lˈfere nyehn atingi ane awubu ba ba o mee?>> Jehova kehm faange re, <<Tib esi atingi ane awubu, n kehm rannge ejahbe jio.>>
GEN 18:33 Ana Jehova ma bung a Ebraham mal, á kehm tahme eje. Ebraham kehm feere kehnge go etahk.
GEN 19:1 Enjel ebal nyio rehnge go Sodom ngare elgung, Lod jii go eti mbu ji ejahbe jio. Á nyehne bo kan a me, á kehm mehle tahm re á song kpiri bo, fere gbo kohk esamahr ebe go ndi.
GEN 19:2 Á kehm bungu re, <<Atubesi ebame, ba tahm-n go etahk nlokeltum ewahne. M Bahke ma ru akpade, fere kang o. Behna efungfu behre behre wahn lohng song mbang enyahne.>> Bo kehm-e faange re, <<Eˈee, e bahke kange go elatahkgur.>>
GEN 19:3 Á fanne bo tˈtahne, bo kehm tahme toon-e song yel ege etahk. Á lame nsol ka bo, fere lim abred nya ki kpi ayist, bo li.
GEN 19:4 Re bo kehm tahme song noongo, aneblum go nkpohka Sodom anyehng anyehng kpee, anebkul, a ajangkun ajangkun lohngo ba sennge etahk jio kak.
GEN 19:5 Bo kehm lungu Lod bahb-e re, <<Ane ba ba go ega atv maa, bo bana? Yehke bo ba ka-r, wahr noongo a bo.>>
GEN 19:6 Lod kehm lohngo elatahk, bam mbu song kpiri bo,
GEN 19:7 kehm bungu re, <<Eˈee ate ebame, kana lim elkohn ebi ejum ana jia.
GEN 19:8 Nyehnen ga, n kpi abon ba nkal na abal, ba aneblum kala nˈnoongo a bo, nong me n ko bo ba ka-n, wahn lim bo ji kp-n koro. Kana lim ane baa ejumjum, tibre ane baa ebba, ajenne enyame nya, bo wob go egame ebo.
GEN 19:9 Bo kehm faange re, <<Ka-r eyake go mbang,>> Fere tob bung re, <<Nne noa ba a ana njenne, anv á yahke fere jol nlamalam! E bahk-a limi ji kpˈsabe, sehnge ji e bahke limi bo.>> Bo soro na asi kpe jo temme Lod, fere jo gbul asongo re bo song wa mbutahk.
GEN 19:10 Aneblum bao sa go atahng ekpˈkpa tanne abo tohng Lod feere kak ekpˈkpa, bam mbu.
GEN 19:11 Bo wa ane ba yiimi go mbutahk amahr, anebkul, a ajankun, ajankun, mbutahk bo kpeem jo nyehn.
GEN 19:12 Ane abal bao kehm tongo Lod re, <<A kpˈkpi nne awohng awohng a, ana abon ba li anar eba, abon ba nlum, a ba nkal, afi nne awohng awohng a ejahbe jia no li ka woa? Yehke bo a kpee,
GEN 19:13 tibre e bahke rannge edi jia, tib aling nya ma lohng song kpiri Jehova bade ane ba li ejahbe jia ebgbal sehng, owo wahnge Jehova ma-r tum re wahr ba rannge edi jia.>>
GEN 19:14 Owo Lod kehm tahme song tong abon anar ebe ba lame re bo bahke koko abon ebe ba nkal go elbal. Á song tongo bo re, <<Foomen wahn lohng edi jia, tibre Jehova yahke rannge ejahbe jia.>> Wo abon anar ebe jo tiri re, á jo limi ayok.
GEN 19:15 Ana efungfu kpi nseke nseke, enjel nyao kehm kehme Lot sohko, fere tong-e re, <<Foomo wo rod nkal ewa, a abon ebal eba ba nkal, ba li a, tohko jol ano, bo bahk-a tob rannge budu, ejahbe jia lˈkehme elrannge.
GEN 19:16 Eji Lod jo laange, aneblum bao kehm-e jabbe go ebo, fere tob jabbe nkal, a abon abon ebe, enangebeem yehke go ejahbe jio, tibre bo fili Jehova ndon.
GEN 19:17 Ana bo lohngo a bo, njenne anyehng kehm tongo bo re, <<Been, wahn tahre elkpin enahne! Kana keebe go njahm, jol kana yiimi edi ji li balebale! Been, song go awong; tohko jol ano bo bahk-n rannge kpee!>>
GEN 19:18 Lod kehm faange bo re, <<Eˈee ntubesi titi wahn!
GEN 19:19 Nlokeltum ewahne ma-n fili ndon, m ma-m tib nnoobo eljini, eji ḿ ma tahre elkpin ename. N nehm ma be rehng awong nyao; elrannge nia bahk-m kpiri, m bahke kpoko.
GEN 19:20 Nyehnen ejahbe ga ji li kpidi kpidi, ji m bahke ma be song rehng, mojahbe no nse wo. Nong me m be song o, mojahbe kpˈseke, ano sanga? Eji n lˈtahre elkpin ename.
GEN 19:21 Enjel kehm bungu tong Lod re, <<Ebnob sehng, m bahke kpe lim, n nehm tob rannge ejahbe ji a ma bung bade.
GEN 19:22 Fvfo be song elwaare, n nehm lim ejumjum tete a song rehng o.>> Owo wahng ejahbe jio bo jo lung re Joar.
GEN 19:23 Ngare nyi Lod rehnge go Joar, njul eblohng.
GEN 19:24 Jehova kehm nake agun asulfor go elbung wohngo Sodom, a Gomora.
GEN 19:25 Ano wo Esowo rannge ajahbe nyao, a adi nyao kpee nya li go ebal, budu ane ba lene ajahbe nyao, a nsol kpee nyi kpo mahng go ndi.
GEN 19:26 Wo nkala Lod keebe njahm, wahnge á siingi ego akang.
GEN 19:27 Efungfu behrebehre, etoono efung Ebraham kehm mehle feere go edi ji nyaane á yiimi no a Jehova.
GEN 19:28 Á kehm seenge ejang bio bi Sodom a Gomora, á tob seenge go ndi nyio nyi li balebale kpee, á kehm nyehne anyaake atˈtohk kpˈlohngo go ndi ana atˈtohk erehmengun.
GEN 19:29 Eji Esowo rannge ajahbe nyao go ndi nyi jolo balebale, á bˈbuumu Ebraham, song yehke Lod go elrannge ni gbo tub edi ji á jolo no.
GEN 19:30 Lod, a abon abal ebe ba nkal, mehle go Joar, fere song lene go awong, tibre á jo fˈfahl ellene go Joar. Ye a abon abal ebe ba nkal lene go egohng atal.
GEN 19:31 Efung abehng ngbokambang a mmon no nkal kehm tongo etoono re, <<Nsoo ejahre ebkul, nnenlum awohng awohng a limm no bahke noongo a nahre, ana eljini nio li go njini kpee.
GEN 19:32 Nong wahr ka nsoo ejahre á wo amahm, eji e lˈnoongo a ne, eji elˈlim ebangenahb ejahre kˈtan, sehng goji nso ejahre.
GEN 19:33 Atv mao bo kehm limi nde bo wo amahm, ngbokambanga mmon song noongo a nde, nde kahnem ngare nyi mmon song noongo a ne, a ngare nyi mmon mehle no.
GEN 19:34 Etoono efung behko, ngbokambanga mmon kehm tongo etoono re, <<Atv ma nyaane n noongo a nsoo, nong wahr kp-e ka atv maa, á kpe wo amahm, wo tob song noongo a ne, eji elˈlim ebangenahb ejahre kˈtan, sehng goji nso ejahre.>>
GEN 19:35 Owo bo kehm kpe ka nde amahm atv mao. Etoono mmon noko tob song noongo a ne. Á kpeem tob kahn ngare nyi mmon noongo a ne, a ngare nyi á mehle no.
GEN 19:36 Owo abon abal abal ba Lod kehm sake ela tib eji nde noongo a ebo.
GEN 19:37 Ngbokambanga mmon jele mmon no nlum, fere gung-e mbing re, Moab. Ye wo li nde no anebe Moab ba li lela;
GEN 19:38 Etoono mmon tob jele mmon no nlum, gung-e mbing re, Ben-Ami. Ye wo li nde no anebe Amon ba li lela.
GEN 20:1 Ebraham kehm tahme o edi jio song rehng go ekidi edi ji Negeb song lene go elka elka ni Kadesh abola Sur. Á tohko jol mmongare ntiil go Gerar,
GEN 20:2 eji Ebraham jolo o wo á bungu re Sara nkal ewe, <<Mmonanyehn wo.>> Owo Abimelek, ntula Gerar kehm tumu re bo song ko Sara ba, á ko-e ana nkal ewe.
GEN 20:3 Esowo kehm bake goji Abimelek atv amehng go nlem, kehm ba tong-e re, <<Á li jang jang ana ekpakv nne, eji á song rod nnenkal noo; tibre nnenkal noo ebbal nlum.>>
GEN 20:4 Ngare nyia Abimelek ka lak nnenkal noo abo, owo á kehm bungu re, <<O ntubesi a bahke rannge ejahbe ji ki kak afema?
GEN 20:5 Anv Ebraham me-e tong-m re, <Sara mmonannee no nkal woa? Sara tobem bung a re, <Ebraham mmonannee no nlum woa?> Ji n limi a, ntir enyame li saang, fvfo abo enyame li saang.>>
GEN 20:6 Owo Esowo kehm-e tongo go nlem re, <<Etingitingi ji, n kpˈkahne re a limi jia a ntir enya saang. Owo wahnge n ki taame re wo lim ebi tob-m. Jˈnehm ji wahnge n ki taame re wo koor-e abo.
GEN 20:7 Anv, feera nkala nnenlum noo song ka-e, tibre nnenlum noo nnyehnamahr Esowo wo, á bahke kake ero ka-a, a bahke kpini. Á tohko feere a ne, kahn na kahn re wo a ane eba kpee, ḿ bahke kpoko.>>
GEN 20:8 Njahm fungfu, efungfu behrebehre, Abimelek kehm lungu atubesi anebeltum ebe, eji á ma tong bo kpee ji ma jol, bo ane kpee bele elfahle sehng.
GEN 20:9 Owo Abimelek kehm tumu re lung Ebraham, fere tong-e re, <<Jenji wahnge á ma-r lim ana. Ebi ajii m ma-a lim, ji wahnge á ma ko egburu ebi ana jia ba kun-m, a eti etul ejame. A ma-m lim nsol nyi ki fuumu re wo lim.>>
GEN 20:10 Abimelek kehm bahbe Ebraham re, <<Jenji wahng ka a limi ejum ana jia?>>
GEN 20:11 Ebraham kehm faange re, <<N bungu tong elname re, <Etingitingi elfahle ni Esowo edi jia limm, bo bahk-m wulu tib esi nkal ewame.>
GEN 20:12 Nne lˈ bum jio go nkpe, á lohko li mmonanee no nkal, e lohng nde awohng, sehngem re eblohngo ni e ki lohng nnyehn awohng.
GEN 20:13 Eji Esowo sebe re me n lohng nlaaga nsoo sa, n tong-e re, <Ana wo a bahk-m tibi elkoro ena: Edi ajehng ajehng ji e lˈjee, jo tong ane re, me mmonanee no nlum wo.>>>
GEN 20:14 Owo Abimelek kehm koko ejoro, a efong, go aju aneblum, a anebkal ba ka Ebraham, fere feera Sara nkal ewe ba ka-e.
GEN 20:15 Abimelek kehm bungu re, <<Nyehn ndi enyame ga nong no, edi ajehng ajehng ji lˈkor-a song lene.>>
GEN 20:16 Á bungu tong Sara re, <<N kpˈkake mmonanne no nlum asilva akpohko, atahltahl nkpel ebal atahl awubu, nyaa li re wo ko bulu nsoodo nyi li bada na, go esamahr ane eba kpee, ba li a na; re wo ebˈbi ajehng ajehng a ka lim.>>
GEN 20:17 Ebraham kehm kake ero bahb Esowo, á lim Abimelek á nob, a nkal ewe, a aju abon ba nkal, re bo kpe jo jel abon,
GEN 20:18 tibre Jehova bˈbulu ejˈjele ajehng ajehng ji nnenkal awohng awohng no li go nlaaga Abimelek, tib esi Sara nkala Ebraham.
GEN 21:1 Jehova tibi Sara egburu ndon ana á bungu no, á limi ka Sara ana á nyame no.
GEN 21:2 Sara kehm sake ela jel mmon no nlum ka Ebraham, go ngare nyˈnehm nyi Esowo nyame no tong-e, ngare nyio Ebraham ebkul.
GEN 21:3 Ebraham gungu mmon no Sara jele no ka-e mbing re Aisik.
GEN 21:4 Eji Aisik mmon ewe ma kang nfung enehkeni, Ebraham kehm-e yehke nrur ana Esowo tong-e no.
GEN 21:5 Ebraham kange nnya atahl alon ngare nyi Sara jele Aisik mmon ewe ka-e.
GEN 21:6 Sara kehm bungu re, <<Esowo ma-m kak asol go nnyo, nne awohng awohng no lˈwuk bade ejum jia á bahke tob tob-m elwolo.>>
GEN 21:7 Á kpe bung re, <<Nne awoo jol tongo Ebraham re, Sara bahke yabe abon? Wo ga, me n jel mmon ka-e eji á ma kul.>>
GEN 21:8 Aisik mmon ewe kehm gbale fere kimi abel. Efung bˈnehm bi mmon kimi abel, Ebraham limi egburu elkak.
GEN 21:9 Ismeel mmon no Hagar nnea Ijib jele no ka Ebraham, jo nyoko Aisik, Sara kehm nyehne,
GEN 21:10 owo Sara kehm tongo Ebraham re, <<Kam nju a nnenkal noa a mmon ewe, tibre mmon a nju a nnenkal noa, nehm tiki jol nlehkelkv semme a Aisik mmon ewame.
GEN 21:11 Ejum jia gbiingi Ebraham sehng tib esi mmon ewe Ismeel.
GEN 21:12 Owo Esowo kehm tongo Ebraham re, <<Ka taame ejum jia bada mmon noa, a njua nlokeltum ewa gbiing-a, wuungu Sara nkal ewa atung go ejum ajehng ajehng ji á kpa-a tongo, tibre go abon ba Aisik wo etˈtohngo eja bahke lohngo.
GEN 21:13 M bahke koko mmona njua nnenkal noo lim ejahbe, tibre ye fvfo mmon ewa wo.>>
GEN 21:14 Toono efung, efungfu behrebehre, Ebraham kehm rodo nsol alehke, a ekpˈkpuk alahb ji bo ko ngunyam lim song ka Hagar. Á kehm rodo nsol nyio kunu Hagar go akpakebahk, kehm-e tumu a mmon re bo song. Á kehm mehle eje tahm song kehme eldaale go elka emahng ni Beerseba.
GEN 21:15 Eji alahb ma mal go ekpˈpuk, á kehm rodo mmon noo song bum go mmonnahb eti.
GEN 21:16 Á kehm tahme song ji eje kpidikpidi, tahm edi ji á ji no rehng edi ji mmon jolo no, li ana nne bahke ma ro eltal rehng, á bungu re, <<N nehm ma ji o nyehn ana mmon noa bahke kpoko.>> Ana á song ji kohlo o, á jo lingi wulu wulu wulu.
GEN 21:17 Esowo kehm wuku mmon noo kpˈlingi, enjel nyi Esowo kehm sake go ero lung Hagar, kehm bungu tong-e re, <<Hagar nfem anyii? Ka kpe fahl; Esowo ebwuk eling mmon noo, edi ji á nong o.
GEN 21:18 Song mehl mmon noo yiimi, wo jabbe go ebo, tibre m bahk-e koko lim egburu ejahbe.>>
GEN 21:19 Esowo kehm-e lennge amahr, á soro nyehn elbing alahb. Á song tuk alahb rurur go ekpˈkpuk, song ka mmon, á wo.
GEN 21:20 Esowo jolo a mmon noo eji á jo gbal. Á lene go elka emahng, á jolo nne no jo ta mban.
GEN 21:21 Ana á lene o elka emahng ni Paran, nnyehn song ko nkal go Ijib ba ka-e.
GEN 21:22 Ngare nyio Abimelek, a Fikol ji ntubesia nsoja enye kehm tongo Ebraham re, <<Esowo li a na go ejum ajehng ajehng ji a ma lim.
GEN 21:23 Tir tong-m go esamahr Esowo re, a nehm nehmem go mbang anyehng anyehng, afii jol abon ebame, afii etˈtohngo ejame. Tib-m nnoobo eljini, wo tob tib ejahbe ji a lene a ana njenne, elkohn ana ni m ma-a tib.
GEN 21:24 Ebraham kehm bungu re, <<Me n taame, m bahke tiri.>>
GEN 21:25 Ebraham kehm tooro tong Abimelek bade elbing alahb ni alokeltum ebe ma taare.
GEN 21:26 Abimelek kehm bungu re, <<N nehme kahn nne no ma lim ejum jia. Wo m-e a ka tong, lela wo n kpˈwuku na.>>
GEN 21:27 Owo Ebraham kehm koko ejoro, a efong ba ka Abimelek, bo ane abal abal kehm tiri lim egbanngalung atemtem.
GEN 21:28 Ebraham yehke nkala njoro na esehma nyi nse bum eje eje go ellong atohkondi enye,
GEN 21:29 Abimelek kehm bahbe Ebraham re, <<Nkal a njoro esehma nyi nse nyi a ma yehke bum eje eje lohngo renan?>>
GEN 21:30 Á kehm faange re, <<Ko nkala njoro nyia na esehma nyi nse go egame ebo, jol ntianse re, me wo rahme elbing alahb nia.>>
GEN 21:31 Owo wahnge edi jio bo jo lung re Beerseba, tibre edi jio wo, aneblum abal baa lim egbanngalung.
GEN 21:32 Eji bo limi egbanngalung jio o Beerseba mal, Abimelek, a Fikol ji ntubesia nsoja enye, kehm feere kehnge go ndi nyi anebe Filista.
GEN 21:33 Ebraham bahme elrahn eti ni bo kpo lung re tamaris go Beerseba, edi jio wo, á jo lung mbing nyi Jehova, ye ji li Esowo bi li njinanjini.
GEN 21:34 Ebraham kange gbalee go ndi nyi anebe Filista.
GEN 22:1 Eji ma kang a, Esowo kehm wuungu Ebraham. Á kehm-e lungu re, <<Ebraham!>> Á kehm faange re, <<Nyehn me ga.>>
GEN 22:2 Owo Esowo kehm-e tongo re, <<Rod Aisik mmon ewa, mmon mmon awohng, no kpo kor-a, wo song go ekidi ndi jio ji Moriya. Ko-e wo lim njom nyi bo kpo jahm fi go ewong ajehng go ellong awong nyao, ji m bahk-a tibi.>>
GEN 22:3 Etoono efung, efungfu behre behre, Ebraham kehm mehle toobo mbvankang enye. Á rodo alokeltum ebe na abal tahm a bo, a Aisik mmon ewe, á kehm rak nkun nyi á bahke koko lim njom nyio nyi bo kpo jahm fi, á kehm mehle asongo edi jio ji Esowo tong-e no bade.
GEN 22:4 Eji ma kang nfung era, Ebraham kehm tabe esamahr ebe seenge nyehn edi jio go fee.
GEN 22:5 Á kehm tongo alokeltum ebe re, <<Jolen a, a mbvankang, me a mmon, wahr tohko je go esˈsong. E bahke tohko song kak Esowo go, kehm feere ba kpir-n.>>
GEN 22:6 Ebraham kehm rodo nkun nyi bo bahke koko lim njom nyi eljahme fi, si mmon ewe Aisik, yefono antahng fili agun, a ntahme. Eji bo ane abal abal jo jen asongo,
GEN 22:7 Aisik kehm bungu tong Ebraham nde re, <<Nsoo?>> Ebraham kehm faange re, <<Ee, mmon ewame.>> Aisik kehm bungu re, <<Wo nyehn nkun a, agun fvfo nyaa a, mmonjoro nona no a bahke koko lim njom nyio nyi eljahme fi?
GEN 22:8 Ebraham kehm faange re, <<Mmon ewame, yefono Esowo antahng wo bahke kake mmonjoro no njom nyio nyi bo kpo jahm fi,>> Bo ane abal abal soro asi jo jen asongo.
GEN 22:9 Eji bo ma rehng edi ji Esowo tong-e no. Ebraham kehm limi egudu njom o, fere kono nkun kpee, á kehm gbake Aisik mmon ewe alehke fere rod-e kunu egudu njom jio, go ero nkun, go egudu njom.
GEN 22:10 Á kehm tanne ebo rod ntahme re á wul mmon ewe.
GEN 22:11 Owo enjel nyi Jehova kehm rabe lung-e go ero re, <<Ebraham! Ebraham!>> Á kehm-e faange re, <<Nyehn me ga.>>
GEN 22:12 Enjel kehm-e tongo re, <<Ka lak mmon noo ebo, ke-e lim ejumjum. Anv, me n kahn re a kpˈfahle Esowo, tib eji a ka-m mmon ewa, a kiim tahre mmon ewa, mmon mmon awohng ewa.>>
GEN 22:13 Ebraham kehm tabe esamahr seenge, soro nyehn nkom go arakrak nti ma fehre atang enye. Á kehm song jabbe nkom ko-e ba a ne, ba lim njom nyi bo kpo jahm fi, soongo esi mmon ewe.
GEN 22:14 Owo Ebraham kehm lungu edi jio re, Jehova wo bahk kake. Tete tub bi lela, bo kpo bung re, <<Go ewong ji Jehova, Jehova bahk-r kake.>>
GEN 22:15 Enjel nyi Jehova kehm lungu Ebraham go ero, etoono nkpele,
GEN 22:16 kehm bungu re, <<Jehova wo ma bung, <Me n tir elname tib ejum ji a ma lim a, a ki tahre mmon ewa bum, mmon mmon awohng ewa,
GEN 22:17 m bahk-a lohko fuulu, fere lim etˈtohngo eja rur ana alonlo nya li go elbung, bo bahke tob rur ana erikehndi bi li go nkpe aya. Etˈtohngo eja ji bahke taare ajahbe nya anebekv ebo fere lene,
GEN 22:18 sehng goji mmon ewa, ajahbe kpee go njini bahke bele elfuulu, tib eji a ma-m kpunu.
GEN 22:19 Ebraham kehm feere ba kpiri alokeltum ebe, bo kpee kehm feere kehnge go Beerseba. Ebraham lene o Beerseba.
GEN 22:20 Eji ma kang a, bo kehm tongo Ebraham re, <<Milka ji nkala mmonanne, yebtob jol nyehn abon, yeb jel abon ba nlum ka mmonanne:
GEN 22:21 Uji wo li ngbokambang, Buji ji mmonannyehn, Kemuel (nde no Aram),
GEN 22:22 Kesed, Hajo, Pildash, Jidlaf, a Betuel.>>
GEN 22:23 Betuel wo jolo nde no Rebeka. Milka jele abon ba nlum na anehkeni baa ka Nahor ji mmonannyehna Ebraham.
GEN 22:24 Nne elkora Nahor no bo jo lung-e re Reumah, a tob jele abon ba nlum: Tebah, Gaham, Tahas, a Maaka.
GEN 23:1 Sara, kange nnya atahl arakera a nnya esehma.
GEN 23:2 Sara kpoo go Kiriati Aba (ji li Hebron) go ndi nyi Kenan. Ebraham kehm tahme re á song ling Sara, fere noongo elkv ene.
GEN 23:3 Owo Ebraham kehm mehle yiimi o edˈda elkv nkal ewe, kehm tahme song bung a anebe Hid re,
GEN 23:4 <<Me njenne nyi, n li nne ajahmjahm go egahne ellong. Gung-m wahn edi ndi a, ji bahke jolo eyele akvne, ji m bahke jo kak akvne enyame.>>
GEN 23:5 Owo anebe Hid kehm faange Ebraham re,
GEN 23:6 <<Nsoo, wuung-r atung. Wo egburu mmona ntul wo go egahre ellong. Jo kak akvne enya go eyele akvne ejahre ji nno. Nne ewahre awohng awohng limm no bahke sahde re wo kˈkak akvne enya go ege eyele.>>
GEN 23:7 Ebraham kehm mehle yiimi gong go ndi, ka anebe Hid ba li afono ndi,
GEN 23:8 kehm bungu tong bo re, <<Joare kp-n lohko kor re me n jo kak akvne enyame a, wuung-m wahn atung, wahn fere tob-m gboongo Efron mmona Johar ka-m.
GEN 23:9 Eji á lˈgung-m egong jio ji Makipela, ji li jˈje ka-e, ji li ege esi egbe. Bahb-n ye á gung-m go ekun bi fuumu no, eji n lˈko lim eyele akvne go egahne ejahbe.>>
GEN 23:10 Efron nnea Hid ji o ellong ane ebe, á kehm faange Ebraham go elkab anebe Hid kpee ba ba go eti mbu ejahbe eje.
GEN 23:11 Á bungu re, <<Eˈee nsoo, wuung-m atung; M ma-a ka edi jio, fere tob ka-a egohng ji li o. M ma-a ka go esamahr ane ebame. Kpa nkvne enya kak o.>>
GEN 23:12 Ebraham kehm kpe gong go ndi ka afono ejahbe bao,
GEN 23:13 kehm tongo Efron go ebo esamahr re bo wuk, <<Wuung-m atung, lˈfere kor-a, m bahk-a kake ekun bi edi jio, taame wo ko, eji n lˈjo kak akvne enyame o.>>
GEN 23:14 Efron kehm faange Ebraham re,
GEN 23:15 <<Wuung-m atung nsoo; edi ndi jio rehnge asilva akpohko atahltahl, jia lohngo jen, me, a wahra na? Kpa nkvne enya kak o.
GEN 23:16 Ebraham kehm taame tv ekun bi Efron gahme no. Ebraham ka-e asilva akpohko atahltahl go esamahr anebe Hid, toono ana ekun akpohko jolo no go ellong abajenare ngare nyio.
GEN 23:17 Ano wo edi ndi ji Efron ji jolo go ejahbe bo kpo lung re Makipela kohlo ejahbe Mamre, edi ndi, a egohng ji jolo o, go arahnti kpee nya jolo o, bo yake kpee,
GEN 23:18 ka Ebraham re jol edi eje, go esamahr anebe Hid kpee ba ba go eti mbu ji ejahbe jio.
GEN 23:19 Eji Ebraham ma gunu edi ndi, ona wo á kake Sara nkal ewe, go egohng ji li go ejahbe Makipela, edi ndi ji jolo kohlo ejahbe Mamre, ji li go Hebron, go ndi nyi Kenan.
GEN 23:20 Ano wo edi ndi jio, a egohng jio, ji jolo ka anebe Hid, fere jol ka Ebraham ana eyele akvne eje.
GEN 24:1 Ngare nyio Ebraham ebkul, sahb kˈkul, Jehova me-e fuulu ejang abehng abehng.
GEN 24:2 Á kehm bungu tong ntubesia abalokeltum go nlaaga enye, ye ji nsol kpee nyi Ebraham wob-e go elwo re, <<Kak ebo eba go egame nla eyo.
GEN 24:3 N kpˈsebe re wo tir go esamahr Jehova, ye ji li Esowo bi elbung abola ndi, re a nehm ko nnenkal go ellong anebkal Kenan ka mmon ewame, bo ji n li a, go ebo a ndi,
GEN 24:4 a bahke feere egame ejahbe, go egama nnahb, song ko nkal ba ka Aisik mmon ewame.>>
GEN 24:5 Nlokeltum noo kehm-e bahbe re, <<Lˈfere jol re nnenkal we nehm kor re á toon-m ba ndi nyia, anv, m bahke koko na mmon ewa feere a ne go ejahbe ji a lohngo no ba aa?>>
GEN 24:6 Ebraham kehm-e tongo re, <<Tiki yiimi re a nehm rod mmon ewame feere a ne go.>>
GEN 24:7 Jehova, ye ji li Esowo bi li go ero, ye ji yehk-m no go nlaaga nyi nsoo, a ejahbe ji n lohng no, á bungu tong-m, fere nyam ko nwongo a name re, <Mmon ewa wo m bahk-e kake edi ndi jia.> Jehova bahke tumu enjel enye gbo-a mbang, eji a lˈsong ko nkal go, ba ka mmon ewame.
GEN 24:8 Lˈfere jol re nnenkal we nehm kor re á toon-a ba, wob for go nwongo nyi a tiri no go egame esamahr. Fvfo ka tiki feere a mmon ewame go.>>
GEN 24:9 Owo nlokeltum noo kehm kake ebo ebe go nla eyo nyi nde Ebraham, kehm koko nwongo bade ejum jia.
GEN 24:10 Owo nlokeltum noo kehm rodo ekamel na ebwubu bi nde, á tob rodo anoobo ajoobo nsol nya nde bele no budu, kehm mehle eljen asongo go Aram Naharaim, song rehng go ejahbe ji Nahor lene no.
GEN 24:11 Á limi re akamel nyao jamme alahng kohlo elbing alahb ni li ga esi ejahbe jio, jolo ngare elgung nyi anebkal kpo song tuk alahb.
GEN 24:12 Owo nlokeltum noo kehm kake ero re, <<O Jehova, Esowo bi nsoo Ebraham, nong eljen ni n fi a lela nob, wo fere tib Ebraham nso ewame nnoobo enya.
GEN 24:13 Nyehn ana n yim a kohlo elbing alahb, abon ba nkal ba anebe ejahbe jia, kpˈbake ba tuk alahb.
GEN 24:14 Nong jol re n lˈtong mmon no nkal re, <Radde etu elahb eja ka-m me n jahm nnyo, nong á lub bung re, <Ko wo, me n tob tuk ka akamel enya, nong lub jol re, ye wo á me-e yehke ka nlokeltum ewa Aisik. Lˈjol ana, m bahke kahne re wob tib nso ejame nnoobo enya.>>
GEN 24:15 Re á kehm kake ero mal, owo Rebeka kehm soro lohng ba, a etulahb go ekpakebahk. Á jolo mmon no nkal no Betuel, Betuel jolo mmon no nlum no Milka, Milka wo jolo nkal a mmonannyehn Ebraham no bo jo lung-e re Nahor.
GEN 24:16 Mongbahme noa nobo sehng, á jolo mongunga nnenkal; nnene ka nˈnoongo ane. Á kehm badde yel go elbing alahb song tuk alahb kak etu lohng a ma.
GEN 24:17 Nlokeltum noo kehm foomo song kpir-e, fere tong-e re, <<Titi ka-m abon alahb go ega etu me jahm nnyo.>>
GEN 24:18 Á kehm bungu tong-e re, <<Wo me nsoo, á kehm soro radde etulahb fili go abo, kehm-e kake á wo.
GEN 24:19 Eji á me-e ka, á ma wo, á fere tong-e re, <<M bahke tob tuk alahb ka akamel enya, tete bo wo biingi bo.>>
GEN 24:20 Á soro foomo yaange alahb go etu kak ejum ji bo kpo kak akamel alahb, fere kpe be tahm go elbing song tohng alahb mako ba a ma, ano wo á tohngo no ka akamel enye biingi bo kpee.
GEN 24:21 Jol nlokeltum noa ellum anehng anehng á bungem, á jo baab-e re á nyehn lˈjol re eljen ene Jehova eblim re nob ka-e, afii kˈnob.
GEN 24:22 Eji akamel ma wo alahb mal, nnenlum noa kehm yehke abangetung nwul nya agul nya jo lub egram eblon kunu ejang, a ebil ebo agul ebbal nya jo lub egram atahl alon a egram ebwubu.
GEN 24:23 Owo á kehm-e bahbe re, <<Mmonse nkal, wo mmona nyehne wo? Titi tong-m, ekpˈkpa jiaa go etahk nso ji e bahke bake ba kanga?>>
GEN 24:24 Á kehm faange re, <<Me mmon no Betuel wo, ye ji Milka jel-e no ka Nahor.>>
GEN 24:25 Á kehm kpe bung re, <<Wahr kpi akpawake ajele gbalee, a nsol nyi enyam, a ekpˈkpa ji a bahke ma kang atv.>>
GEN 24:26 Nnenlum noa kehm gongo go ndi kak Jehova,
GEN 24:27 rea, <<Eltehke jol ka Jehova, ye ji li Esowo bi nsoo Ebraham, ye ji ki ten nnoobo enye, á jolo go etingitingi ka nsoo ewame. Ana me, Jehova ma-m tv go mbang eljen tete rehng etahk abonanyehn nsoo.>>
GEN 24:28 Mmongbahme noo kehm beke song tong nnyehn, a anebe etahk ebe bada nsol nyia.
GEN 24:29 Rebeka bele mmonannyehn no nlum no bo jo lung-e re Leban, á kehm foomo re á song kpiri nne noa go elbing alahb.
GEN 24:30 Ana á nyehne abangetung nwul nyao, a ebil ebo go abo nya mmonannyehn no nkal, fere wuk Rebeka kpˈtongo ji nnenlum noa me-e tong, á kehm lohngo tahm song nyehn-e á yim no go ellong akamel kohlo elbing alahb.
GEN 24:31 Á kehm-e tongo re, <<Ba, wo ji Jehova ma-a fuulu, jenji wahnge a yim a? Me n toobo etahk bum-a, a edi ji akamel bahke jolo.>>
GEN 24:32 Owo nlokeltum noa kehm tahme etahk, bo kehm fannge akamel nsol go boa njahm, fere ko akpawake ajele, a nsol alehke akamel, tob ko alahb ba ka-e, a ane ebe re bo ru akpade ebo.
GEN 24:33 Eji bo ko nsol alehke ba ka-e, á tongo bo re, <<N nehm tiki li nsol alehke tete n tong-n ji li re me n tong-n.>> Leban kehm bungu re, <<Tong-r me.>>
GEN 24:34 Á kehm bungu re, <<Me nlokeltum no Ebraham wo.
GEN 24:35 Jehova ebfuulu nsoo ewame go mbuda nkunu, yeb gbo afang, Esowo me-e ka ejoro, efong, asilva, a agul,alokeltum ba nlum, a ba nkal, go akamel, a ebvankang.
GEN 24:36 Nkala nsoo ewame Sara ebjel mmon no nlum ka-e tvtv eji á ma kul o, á me-e ka ejum ajehng ajehng ji á kpi no.
GEN 24:37 Nsoo Ebraham lim-m n tir ko nwongo re, <Ka tiki ko nkal goji anebe Kenan ka mmon ewame go ellong abonse nkal ba anebe Kenan, bo ji ń lene go ebo a ndi,
GEN 24:38 song go nnahb a nsoo, go egame ejahbe, wo song ko nkal ba ka mmon ewame.>
GEN 24:39 Owo n kehm bahbe nsoo Ebraham re, <<Anv nnenkal tohko taame toon-m mee?
GEN 24:40 Á kehm-m faange re, <<Jehova ji m ma jen a ne, bahke tumu enjel enye á jol a na go ega eljen, eji lˈnob a na,eji a lˈko nkal ba ka mmon ewame, go ejahbe nsoo, á bahke lohngo go ebangenahb nsoo.
GEN 24:41 Jol a lˈsi jˈje go ejahbe nsoo, wob for go nwongo nyia, jol afii bo taamem yake nnenkal ka-a, a bahke foro go egama nwongo.>>
GEN 24:42 Eji m ba rehng elbing alahb lela, m bungu re, <O Jehova, Esowo bi nsoo ewame Ebraham, titi nong eljen nia nob aname,
GEN 24:43 nyehn me ga yim kohlo elbing alahb; mmon no nkal lˈfere ba alahb tuk go ege etu, n lˈtong-e re, <<Titi, nong me n tohko wo abon alahb go ega mmotu,
GEN 24:44 á lˈfere tong-m re, <<Wo, m bahke tob tuk ka akamel enya, nong jol re, ye wo Jehova me-e yehke ka mmona nsoo ewame.
GEN 24:45 Re me n rahke ero akake go egame eltim, Rebeka soro lohng ba, a etulahb go ekpakebahk, sehng re á song tuk alahb go elbing alahb, n kehm-e tongo re, <Titi, ka-m alahb me n wo.>
GEN 24:46 Á kehm soro foomo radde etu eje go ekpakebahk kehm bungu re, <Wo me, m bahke tob tuk alahb ka akamel enya. N kehm woko, á lohko tob tuk alahb ka akamel enyame.
GEN 24:47 N kehm-e bahbe re, <Mmonse nkal, wo mmona nyehne?> <<Á kehm faange re, <Me mmon no Betuel wo, ye ji Milka jel-e no ka Nahor.> N kehm soro kak-e ebil go nwul, kak-e abil nyako go abo,
GEN 24:48 n kehm gongo go ndi kak Jehova, n tehke Jehova, Esowo bi Ebraham nsoo ewame, ye ji ma-m tv sehng go mbang nyi nno re me n ko mmona mmonannyehna nsoo Ebraham ba ka mmon ewe.
GEN 24:49 Anv lˈjol re ḿ bahke tibi nsoo nnoobo eljini, fere lim etingitingi, tong-m wahn, afii ano nehm jol tong-m wahn, eji n lˈkahn esi mbang ji m bahke toono.>>
GEN 24:50 Leban, a Betuel kehm faange re, <<Jia lohng goji Jehova, wahr wa nehm ma tong ejum ajehng ajehng go mbang anyehng anyehng.
GEN 24:51 Nyehn Rebeka ga, rod-e song a ne, á song jol nkala mmona nso, ana Jehova ma tong re jol.>>
GEN 24:52 Eji nlokeltuma Ebraham wuku ji bo ma bung, á kehm gongo ndi go esamahr Jehova.
GEN 24:53 Owo nlokeltum kehm yehke agul, a asilva nya jolo nsol elliibi, go abomo ka Rebeka, á tob ka Leban mmonannyehn, a nnyehna Rebeka nsol nyi sahb kˈkim ekun.
GEN 24:54 Owo nlokeltum Ebraham noa, a aneblum ba toon-e no ba kehme nsol alehke li, fere wo, bo sa o kang. Eji bo nyahme no etoono efungfu, nlokeltum Ebraham kehm bungu re, <<Yak-m wahn, me n feere song goji nsoo ewame.>>
GEN 24:55 Owo Leban, a nnyehna Rebeka kehm-e faange re, <<Nong mmongbahme noa tohko kpe kang a nahre nfung ewubu, afii sehnge ano; wahn kehm tahme song.>>
GEN 24:56 Á kehm bungu tong bo re, <<Kama wahn kpe laange, anv eji Jehova ma lim re eljen aname nob. Yak-m wahn me n song kehnge, song kpiri nsoo ewame.>>
GEN 24:57 Owo bo kehm bungu re, <<Nong wahr tohko lung mongbahme fere bahb-e bade ejum jia.>>
GEN 24:58 Bo kehm lungu Rebeka bahb-e re, <<Á bahke toono nnenlum noa tahma?>> Á kehm bungu re, <<Ee, m bahke tahme.>>
GEN 24:59 Owo bo kehm tumu Rebeka mmonannyehn ebo, a nlokeltum ewe, a nlokeltuma Ebraham noo, a aneblum ba toon-e no ba, bo feere kehnge.
GEN 24:60 Bo fuulu Rebeka, fere tong-e re, <<Mmonannee ewahre, nong wo lub nyange mbuda nkunu, abon eba jo nok ga ajahbe nya anebekv ebo.>>
GEN 24:61 Owo Rebeka, a alokeltum ebe kehm toobo nsol eltahme, bo gbade akamel nsol tahm toono nnenlum noo. Nlokeltum noo ko Rebeka, bo tahm.
GEN 24:62 Ngare nyia Aisik eblohng go Negev edi ji á jolo no, ba ga Beer Lahayi Royi.
GEN 24:63 Á kehm lohngo song rehng go emahng elgung anehng, song ji re á tir bada nsol, ana á tabe esamahr wahre, á kehm nyehne akamel kpˈbake.
GEN 24:64 Rebeka tob seenge mbuksong, á kehm nyehne Aisik. Á kehm badde go ekamel ji á kuumu no,
GEN 24:65 á kehm bahbe nlokeltum noo re, <<Nne awoo kpˈbake o re á ba wan-r ga emahng?>> Á kehm-e faange re, <<Nsoo wo o, Rebeka kehm rodo mbomo esi bulu elne.
GEN 24:66 Nlokeltum noo kehm tongo Aisik nsol kpee nyi á ma lim.
GEN 24:67 Aisik kehm-e koko ba a ne go ebehre ji nnyehn Sara, fere ko-e go elbal, á jol nkal ewe, á jo kor-e kor, Rebeka jolo ejum ekakeltim eji nnyehn ma kpo.
GEN 25:1 Ebraham kehm kpe ko nkal noko, no bo jo lung-e re Ketura.
GEN 25:2 Á jele Jimran, Joksan, Medan, Midian, Isbak, go Sua ka Ebraham.
GEN 25:3 Joksan wo jolo nde no Seba a Dedan; etˈtohngo ji Dedan ji li anebe Asur, anebe Letus, a anebe Lewum.
GEN 25:4 Abon ba nlum ba Midian ba a, Efa, Efer, Hanok, Abida, a Eldaa. Bo kpee lohng go etˈtohngo ji Ketura.
GEN 25:5 Ebraham yake ejum ajehng ajehng kpee ji á bele no ka Aisik.
GEN 25:6 Eji Ebraham kpeka li elkpin, á kaa abon anebe elkang ebe nsol, fere tum bo, bo tahm Aisik sa, tahm go ero nfam.
GEN 25:7 Nnya kpee nyi Ebraham kange no, jolo nnya atahl anehkeni a nnya elku.
GEN 25:8 Owo Ebraham gohro v elv ene, kehm kpoko, á kange nnya tvv, sahb kˈkul. Bo kehm-e kpake kak go eyele ji ane ebe.
GEN 25:9 Aisik abola Ismeel, abon ebe ba nlum kehm-e kpake kak go egohng ji li ejahbe ji Makipela ji li kohlo ejahbe ji Mamre, go egbe ji Efron ji mmona Johar ji nnea Hid,
GEN 25:10 edi egbe jia Ebraham gunu goji anebe Hid, owo bo kpa Ebraham a nkal ewe, Sara kak.
GEN 25:11 Eji Ebraham ma kpo, Esowo kehm fuulu Aisik mmon ewe. Ngare nyio Aisik lene kohlo Beer Lahayi Royi.
GEN 25:12 A wo li ntoora nnyo mi Ismeel mmona Ebraham, ye ji nlokeltuma Sara no bo jo lung-e re Hagar ji lohng go Ijib jel-e no ka Ebraham.
GEN 25:13 Abing abon ba nlum ba Ismeel ba a, bo gamme bo, bomo nnenkul feere ndi: Nebayod wo jolo ngbokambanga mmon no Ismeel, noko Kedar, a Adbeel, a Mibsam,
GEN 25:14 a Mishma, a Duma, a Masa,
GEN 25:15 a Hadad, a Tema, a Jetur, a Nafis, go Kedema.
GEN 25:16 A wo li abon ba nlum ba Ismeel, go bo abing, a ajahbe nya bo lene no, a nsi, a nsi ebo, a arohko arohko ajahbe nya bo lene no. Bo ba jolo atubesi ebo, ewubu etˈtohngo ebbal ebo.
GEN 25:17 Nnya kpee nyi Ismeel kange no jolo nnya atahl arakera, a nnya elku a nnya ebal, kehm kpoko, bo kpa-e kak eyele ji ane ebe.
GEN 25:18 Etˈtohngo eje ji kake elsi ebo go elka elka ni Havila rehng go Sur, kohlo nkonandi nyi Ijib, ana a kpˈtahme asongo go Asur. Bo jo bibi eljini a abonanyehn ebo kpee.
GEN 25:19 A wo li ntoora nnyo mi Aisik mmona Ebraham. Ebraham wo jolo nde no Aisik,
GEN 25:20 Aisik jolo nnya atahl abal kehm koko Rebeka go elbal, ye ji jolo mmona Betuel, nne Aram no lohng go Padan Aram. Rebeka jolo mmonannyehn no Leban ji lohng go Aram.
GEN 25:21 Aisik kake ero tong Jehova, bada nkal ewe, tibre nkal jolo ngum, Jehova kehm faange ero ebe, Rebeka nkal ewe kehm soro sa ela.
GEN 25:22 Abon jo nokko etemtem go atahng ala. Á kehm bungu re, <<Jenji wahnge elkohn ejum ana jia kp-m lˈlim?>> Á kehm tahme re á song bahb Jehova.
GEN 25:23 Jehova kehm bungu tong-e re, <<Esi ejahbe ebbal wob-a go ala, ejahbe ebbal bi bahke lohngo go ga ala bahke yabe, ejahbe ajehng bahke tahne sehnge jehko, nne no li nnenkul bahke jo loko mmonse.
GEN 25:24 Eji ngare ejel enye rehnge no, á jele ayafele abon abal ba nlum.
GEN 25:25 No gbo mbang lohng jolo mbilibili, ngubjing enye jolo anyar anyar, jolo are bo kak-e na ewobo ji li agv agv; ye bo gung-e mbing re Eso.
GEN 25:26 Owo mmonannyehn kehm lohngo toon-e, ebo ebe jabbe go eselsel ji Eso, ye bo gung-e mbing re Jekob. Aisik jolo nnya atahl ara Rebeka kehm jele bo.
GEN 25:27 Abon bao kehm gbale, Eso jolo agbaji ebim, á jolo nne no jo woomo go emahng. Wo Jekob jolo nne no jolo soom, jo woomo go abon nkpatahk.
GEN 25:28 Tib eji nnyam jo kor Aisik, Eso wo jo ga-e kor. Wo Rebeka, Jekob wo jo kor-e.
GEN 25:29 Efung abehng Jekob jo lame mbed, Eso kehm kehnge emahng ba, njal yame sˈsehng, akahb jo kahm-e kahm.
GEN 25:30 Á kehm tongo Jekob re, <<Kam mbilibila mbed nyio me n li! Tibre njal ma-m yam sehng!>> (Ji ji wahnge bo tob jo lung-e re Edom.)
GEN 25:31 Jekob kehm-e faange re, <<Gbo mbang gung-m ekul eba.>>
GEN 25:32 Owo Eso kehm bungu re, <<Ga n nong go emel elkv, anv, nsehng anyii ekul ebame bahk-m kake?>>
GEN 25:33 Jekob kehm bungu re, <<Tohko gbo mbang tir tong-m.>> Owo Eso kehm tiri ko nwongo, fere gungu Jekob ekul ebe.
GEN 25:34 Owo Jekob kehm soro ka Eso ebred, a mbed nyi a ko amohk nti nya bo kpo lung re lentil lam. Eso li mbed nyia, wo alahb, mehl eje tahm. Ano wo Eso rodo ekul ebe daange.
GEN 26:1 Njal jolo go ndi nyia, njal nyi jolo ngare nyi Ebraham jolo eje eje. Owo Aisik kehm tahme goji Abimelek ntul no Filista gona Gera,
GEN 26:2 Owo Jehova kehm ba kpiri Aisik, kehm-e tongo re, <<Ka je go Ijib, lene go ndi nyi n tong-a no re wo lene.
GEN 26:3 Jol go ndi nyia mongare ntiil. M bahke jolo a na, fere fuul-a. Wo wo m bahk-a kake ndi nyia a etˈtohngo eja, m bahke lohko lim enyam bi n nyame no, eji n tiri ka Ebraham nso.
GEN 26:4 M bahke limi etˈtohngo eja bahke ruru ana alonlo nya li go elbung, m bahke fere ka bo ndi nyia kpee. Ajahbe njini kpee bahke bele elfuulu, sehng goji etˈtohngo eja.
GEN 26:5 Tibre Ebraham kpun-m kpunu, fere lim nsol nyi n tong-e re á lim, fere bum atahm enyame, a ajehke enyame, go nle enyame.>>
GEN 26:6 Aisik sa lene o Gerar.
GEN 26:7 Eji aneblum ba ejahbe jio bahb-e no bada nkal ewe, á kehm faange re, <<Ye mmonannee wo.>> Tibre á jo fˈfahl re á bung re, <<Ye nkal ewame wo.>> Á tiri go ege eltim re, <<Aneblum ba li edi jia bahk-m wulu tib go esi Rebeka, tib eji á li nne ano.>>
GEN 26:8 Eji Aisik ma kang afung gbalee edi jio, owo Abimelek ntula Filista kehm seenge sehng go ewindu, kehm soro nyehn Aisik kpi elkoro lim a Rebeka nkal ewe.
GEN 26:9 Owo Abimelek kehm tumu bo lung Aisik, kehm-e tongo re, <<Nkal ewa wo, go etingitingi! Nˈnan wahnge a tongo re, <Ye mmonannee wo?>>> Aisik kehm faange re, <<Tibre n tiri re m bahke tane elkpin ename tib esi eje.>>
GEN 26:10 Owo Abimelek kehm bungu re, <<A elkohn ejum ajii a ma-r lim ana. Nnenlum awohng awohng noongo noongo a nkal ewa, kehn wob ko na ko ebi jia ba kun-r mbol mbol.>>
GEN 26:11 Owo Abimelek kehm jehke ntahm ka ane kpee re, <<Nne awohng awohng no lˈgbiingi nnenlum noa, afi fere jolo nkal ewe, bo bahk-e tiki wulu na.>>
GEN 26:12 Aisik bahme nsol go ndi nyia, kehm kpake mbuda nkunu go elya nˈnehm o, tibre Jehova fuul-e fuulu.
GEN 26:13 Aisik kehm gboko afang, afang enye soro asi jo gbal na tete á sahb fˈfang.
GEN 26:14 Á bele ejoro, a ebul gbalee, a adahmagbudu adahmagbudu. Á tob bele alokeltum gbalee, toono o, á jo teele anebe Filista ala.
GEN 26:15 Abing alahb kpee nya alokeltum nde rahme no ngare nyi Ebraham nde kpeka li go elkpin, anebe Filista song kpu ndi sahd.
GEN 26:16 Owo Abimelek kehm bungu tong Aisik re, <<Mehl wo song ka-r eyake, tibre wob bel atahne sehng-r.>>
GEN 26:17 Owo Aisik kehm mehle o, song rehng go edamme ji Gerar, song kak elsi o.
GEN 26:18 Aisik kehm kpe lennge abing alahb nya bo rahme no ngare nyi Ebraham nde kpeka li, nya anebe Filista sahde no eji Ebraham ma kpo. Á tik kpe gungu abing alahb nyao abing nyanehm nya Ebraham nde ka no.
GEN 26:19 Alokeltum ba Aisik rahme elbing elahb go edamme, kehm song nyehn mbˈbehl alahb o.
GEN 26:20 Abaabebul ba anebe Gerar kehm kehme eltaange a abaabebul ba Aisik. Bo jo bungu re, <<Alahb ma mahre ma!>> Wahng ka á lungu elbing elahb nio re, Esek tibre bo taange a ne o.
GEN 26:21 Owo bo kehm kpe rahm elbing nehko. Anebe Filista kpe ba yiimi ntaange o; owo á lungu elbing alahb nio re Sitna.
GEN 26:22 Á kehm mehle tahm edi jio sa, kpe song rahm nehko, nio nnene taangem a ne. Á kehm lungu nio re Rehobod, ji lohngo re, <<Anv Jehova ma-r ka edi, e bahke tebe a ndi nyia.>>
GEN 26:23 Á kehm mehle o tahm go Beerseba.
GEN 26:24 Atv mao, Jehova kehm ba kpiri Aisik, kehm-e tongo re, <<Me wo li Esowo bi Ebraham nso. Ka fahl tibre me n li a na. M bahk-a fuulu, fere lim etˈtohngo eja rur, tib go esi Ebraham nlokeltum ewame.
GEN 26:25 Owo Aisik kehm limi egudu njom o, jo kak Jehova. Á si mobkpatahk o, alokeltum ebe tob rahme elbing alahb o.
GEN 26:26 Ngare nyˈnehm o, Abimelek eblohng go Gerar ba go ege, a Ahusa ntubelle ewe, a Fikol ji jolo ntubesia nsoja enye.
GEN 26:27 Aisik kehm bahbe bo re, <<Ḿ ba jen ga egame, wahn sang jo bib aname fere kam-m yake goa?
GEN 26:28 Bo kehm-e faange re, <<Wahr ebnyehn gbuul re Jehova li a na, owo wahnge e bungu re, fuumu re wahr koon nwongo tir atemtem, wahr anebe Filista a na, nong wahr koon nwongo a na,
GEN 26:29 re wahn nehm lim-r ebi ajehng ajehng, ana wahr ki-n gbiingi go mbang anyehng anyehng, e jo gbaam-n na, fere yak-n re wahn song go elkoono. Anv Jehova ma-a fuulu.>>
GEN 26:30 Owo Aisik kehm limi eyiiki ka bo, bo li, fere wˈwo.
GEN 26:31 Efungfu behre behre, etoono efung, bo kehm koko nwongo tir atemtem. Aisik kehm song bo re bo song, bo soro tahm-e sa asongo go elkoono.
GEN 26:32 Efung bio alokeltum Aisik kehnge ba tong-e bade elbing alahb ni bo ma rahm. Bo bungu re, <<Wahr ebnyehn alahb.>>
GEN 26:33 Aisik lungu elbing alahb nio re Siba, tete sik lela, bo kpo lung mbing ejahbe jio re Beerseba.
GEN 26:34 Eji Eso ma kang nnya atahl abal, á baange Judid, ye ji jolo mmona Beeri ji nnea Hid, á tob ko Basemad mmon no Elon ji nnea Hid fvfo.
GEN 26:35 Bo jo ka Aisik a Rebeka erakatahng.
GEN 27:1 Eji Aisik ma kul, amahr me-e kehme elbamme, á kpeem jo ma nyehn. Á kehm lungu Eso ji jolo mmon ewe no nkul, kehm-e tongo re, <<Mmon ewame.>> Eso kehm faange re, <<Ee, nyehn me ga.>>
GEN 27:2 Aisik kehm bungu re, <<Anv me kul na a, jol efung elkv ename n nehme kahn.
GEN 27:3 Rod nsol ebim enya, elban a ekpukpuk ji atake elban kpo woomo, wo song go emahng song bim nnyam ekulugbe ba ka-m.
GEN 27:4 Lam elkohn ayebeyebe nsol alehke nyi kpo kor-m, wo ko ba ka-m me n li eji n lˈfuul-a kehm kpoko.
GEN 27:5 Rebeka jo wuungu atung eji Aisik jo bung a Eso mmon ewe. Eji Eso tahme go ekul re á song bim nnyam ba a nyi,
GEN 27:6 owo Rebeka kehm tongo Jekob mmon ewe re, <<Nyehne, me n wuk nso kpˈbungu tong Eso mmonanne re,
GEN 27:7 <Ko nnyam ekulugbe, wo ba lam ayebeyebe nsol alehke ka-m me n li, eji n lˈka-a elfuulu ename go elwo ni Jehova kehm kpoko.>
GEN 27:8 Wuung-m atung nˈnob mmon ewame, wo lim ji m bahk-a tongo re wo lim,
GEN 27:9 song go ega ebul, wo song yehke abonbul abal ba nno, ko ba ka-m, me n lam ayebeyebe nsol alehke ana nyi kpo kor nso ka-e.
GEN 27:10 A bahke koko song ka nso re á li, eji á lfuul-a kehm kpoko.>>
GEN 27:11 Jekob kehm faange Rebeka nnyehn re, <<Wo Eso mmonannee li anyar anyar, me ga anyar ngubjing n kpimm.
GEN 27:12 Nsoo lˈfere koor-m abo mee? M bahke jolo nne enehm ka-e, ji kehn m bahke bele elfuulu, m bahke fere bel na elsu.>>
GEN 27:13 Nnyehn kehm-e tongo re, <<Mmon ewame, nong elsu nio jol ka me, lub lim na lim ji n tong-a no; song ko abon mbul ba ka-m.>>
GEN 27:14 Owo á kehm tahme song ko abon mbul abal bao ba ka nnyehn. Á kehm lame ayebeyebe nsol alehke, jang jang ana jo kor nde.
GEN 27:15 Owo Rebeka kehm song jak anoobo nsol ebjing nya Eso mmon ewe no nkul nya jolo a ne go etahk, ba kak Jekob mmon ewe no nse.
GEN 27:16 Á kehm fere rod ngunyama mbul bulu Jekob go abo a emel eje ji anyar ki jol.
GEN 27:17 Owo á kehm rodo ayebeyebe nsol alehke nyi á ma lam kak Jekob go ebo, a ebred ji á limi no.
GEN 27:18 Á kehm rodo tahm goji nde kehm song lung-e re, <<Nsoo.>> Nde kehm faange re, <<Ee, mmon ewame, wo nne awoo?>>
GEN 27:19 Jekob kehm bungu tong nde re, <<Me Eso ji ngbokambanga mmon ewa wo. Me n lim ana á tong-m no. Mehl ji, wo li nnyam ebim enyame, eji a lˈka-m elfuulu.
GEN 27:20 Aisik kehm bahbe mmon ewe re, <<A limi renan kehm ware bel nnyam ana, mmon ewame?>> Jekob kehm faange re, <<Jehova ji li Esowo eba, ye wo limi re ware ano ka-m.>>
GEN 27:21 Owo Aisik kehm tongo Jekob re, <<Mmon ewame, jeere ba, me n koor-a abo, eji n lˈkahn ejoare a lohko li Eso mmon ewame.
GEN 27:22 Jekob jeere kan a kohlo Aisik nde, á kehm-e kooro abo, kehm bungu re, <<Ellum ni Jekob ni, ga abo nya Eso nya.>>
GEN 27:23 Á we liingem, tibre abo enye jolo anyar anyar ana nya Eso mmonannyehn. Owo á kehm-e fuulu.
GEN 27:24 Á kehm-e bahbe re, <<Anv, etingitingi wo Eso mmon ewame woa?>> Jekob kehm-e faange re, <<Ee, me wo.>>
GEN 27:25 Aisik kehm-e tongo re, <<Ko nnyam enya ba ka-m, me n li, mmon ewame, eji n lˈka-a elfuulu ename.>> Jekob kehm koko ba ka-e, á li. Á tob ko amahm ba ka-e, á wo.
GEN 27:26 Owo Aisik nde kehm bungu re, <<Ba, mmon ewame, wo ba sod-m nnyo.>>
GEN 27:27 Á kehm jeke go ege song sod-e nnyo. Eji Aisik wuku esˈsv ewobo eje, á kehm-e fuulu, fere bung re, <<Esˈsv mmon ewame li ana esˈsv egbe jio ji Jehova ma fuulu.
GEN 27:28 Esowo ka-a ebohng bi kpo na go elbung, a afang nya ndi. Á ka-a amohk nti gbalee, a amahm nfenfe.
GEN 27:29 Ajahbe jo lok-a, nong ane ba lohng ajahbe gbalee jo gong ka-a, jol ntubesi ka abonane, nong abon ba nlum ba lohng ala nya nne jo gong kak-a, nong elsu jol ka ane bao ba lˈsua, elfuulu jol ka ane ba lˈfuul-a.
GEN 27:30 Aisik fuulu kan Jekob a mal me, ana Jekob lohngo nde sa, ano wo Eso mmonannyehn kehnge ebim.
GEN 27:31 Ye fvfo tob lame ayebeyebe msol alehke ko re á ba ka nde. Owo á kehm bungu re, <<Nsoo, mehl ji, wo li nnyam ebim enyame, eji á lˈka-m elfuulu ena.
GEN 27:32 Aisik nde kehm-e bahbe re, <<Wo nne awoo?>> Á kehm faange re, <<Me Eso wo, ngbokambanga mmon ewa.>>
GEN 27:33 Aisik kehm kehme elkahme gbohk gbohk gbohk, kehm bungu re, <<Anv, nne awoo no je ebim no ma ko nnyam ebim ba ka-m! N li fere fuul-e, a kehm soro lohng ba. M me-e fuulu, á bahke lohko bel elfuulu.
GEN 27:34 Eso wuku kan alum nya nde bungu no a me, á kehm rabe eling wahre wahre are eltim yahke fooro, fere jo tong nde re, <<Fuul-m, tob fuul-m nsoo.>>
GEN 27:35 Wo á faange na re, <<Mmonnane ebko enehm, ba ko elfuulu ena.>>
GEN 27:36 Eso kehm bungu re, <<Ji sang wahnge bo gung-e mbing re Jekoba? Nkpel ebal nyi a, nyi á ma-m nehm. Á ko ekul ebame, anv yebgohro ko elfuulu ename. Á kehm kpe bahb nde re, <<Anv, elfuulu anehng anehng a m-e bum-ma?>>
GEN 27:37 Aisik kehm faange Eso re, <<M me-e lim re á jol ntubesi ewa, fere lim re akunu enye kpee jol alokeltum ebe. M m-e ka elfuulu nio ni amohk nti, a amahm ma nfenfe. Anv, jenji m bahke ma lim ka-a, mmon ewame.
GEN 27:38 Eso kehm bungu tong nde re, <<Nsoo, anv a kpi elfuulu anehng ni nia? Nsoo tob fuul-m! Eso jo lingi wahre wahre.
GEN 27:39 Owo Aisik nde kehm-e faange re, <<Edi ellene eja bahke jo jol fee go nvemma ndi, bahke jolo edi jio ji elahb kil jo na.
GEN 27:40 A bahke jo ko ekahngkahng nok, kehm kpini, a bahke jo loko mmonanne. Ngare nyio nyi a lˈkˈma kpe kpuumu, a bahke laade elsol ene go ega emel tub go.>>
GEN 27:41 Eso bele ebi ntir atahng bada Jekob tib go elfuulu ni nde fuulu Jekob. Owo á kehm bungu tong elne re, <<Afung nya e bahke noongo elkv nsoo ebkabbe, owo m bahke wulu Jekob mmonannee.>>
GEN 27:42 Eji bo tongo Rebeka ejum ji Eso mmon ewe no nkul bungu no, á kehm tumu lung Jekob mmon ewe no nse, kehm-e tongo re, <Eso mmonanne kpi elne eltim kak, a ntir atahng nyi á kpi no re á wul-a.
GEN 27:43 Mmon ewame, anv lim ji n kp-a tongo a: Be tvtv anv, wo song go Haran eji Leban mmonannee.
GEN 27:44 Jol a ne o mmongare ntiil, tete mmonane eltim gbo-e.
GEN 27:45 Ngare nyi eltim lˈgbo mmonane, á fere yini ji a lim-e no, m bahke tiingi etib tv-a re wo kehnge. Jenji wahnge me m bahke tane wahn abon abal abal efungfung abehng?>>
GEN 27:46 Owo Rebeka kehm bungu tong Aisik re, <<Elkpin ma-m kpen tib esi anebkal Hid baa. Jekob lˈko nkal go anebkal Hid, go ellong anebkal ba lene ndi nyia, fuumu re me n kˈkpe jol elkpin.>>
GEN 28:1 Owo Aisik kehm tumu bo lung Jekob, kehm-e fuulu, fere ka-e erehke re, <<Ka baange nnenkala Kenan awohng awohng.
GEN 28:2 Song tvtv anv go Padan Aram, go etahke Betuel ji li nde no jele nne. Song ko nkal o, go ellong abone Leban ba nkal, ye ji li mmonannyehn nne.
GEN 28:3 Nong Esowo bi kpi nsahm kpee fuul-a, fere lim-a wo jel njel, rur go nfange, tete wahn jol ajahbe tvv.
GEN 28:4 Nong á ka-a, a etˈtohngo eja, elfuulu ni á ka Ebraham, eji a lˈtaare ndi nyio nyi a lene no anv ana njenne, ndi nyio nyi Esowo ka Ebraham.>>
GEN 28:5 Owo Aisik kehm tumu Jekob re á song. Á kehm tahme go Padan Aram, goji Leban ji mmona Betuel. Leban ji li nnea Aram wo jolo mmonannyehna Rebeka, ji nnyehna Jekob, a Eso.
GEN 28:6 Eso kehm sebe kahn re Aisik ebfuulu Jekob, fere tum-e tv go Padan Aram re á song ko nkal go, á tob sebe kahn re eji Aisik fuul-e no, á fere rehke Jekob re, <<Ka ko nnenkal no lohng go Kenan.>>
GEN 28:7 Á fere wuk re Jekob ebwuk nde, a nnyehn, tahm go Padan Aram.
GEN 28:8 Owo Eso kehm-e lennge re anebkal Kenan baa, joom ka Aisik nde eyebeltim ajehng ajehng.
GEN 28:9 Á kehm tahme goji Ismeel, song baange mmona Ismeel ji jolo mmona Ebraham, no bo jo lung-e re Mahalad, ye ji jolo mmonannyehna Nebayod no nkal. Á ko-e budu akal bako ba á bele no.
GEN 28:10 Jekob kehm mehle o Beerseba asongo go Haran.
GEN 28:11 Eji á song rehng edi ajehng, á kehm sake kang o, tibre njul eblahm. Á kehm rodo eltal bum noongo kunu esi lal.
GEN 28:12 Á leeme nlem nyi á nyehne elkpakengbe ni jahme go ndi, lab tete rehng go elbung. Enjel nya Esowo jo wahre go elkpakengbe nio, bako jo badde na.
GEN 28:13 Go ero elkpakengbe nio, Jehova yiimi o. Á kehm bungu re, <<Me wo li Jehova, ji li Esowo bi Ebraham nso, a bi Aisik. M bahk-a kake ndi nyi a nong a, a etˈtohngo eja.
GEN 28:14 Etˈtohngo eja bahke jolo ana erikehndi go nrur, a bahke nyange, je go erede nfam, a ero nfam, go ejang ebobkal, a ejang eboblum. Go ega abo, a abo nya abon eba, wo anebe njini kpee bahke sehnge bel elfuulu.
GEN 28:15 Me n li a na. M bahke jo baab-a edi ajehng ajehng ji a je no, m bahke feere a na ba go ndi nyia. Me wa nehm yake, tete n lim jio ji m ma nyam tong-a.>>
GEN 28:16 Eji Jekob nyahme go ellu, á kehm bungu go ege eltim re, <<Etingitingi Jehova li edi jia, jol me n kahnem.>>
GEN 28:17 Á jo fˈfahl, kehm bungu re, <<A wo li emennge emennge edie! Jol a edidi sang, etahk Esowo ji. A mbuga mi ejahbetul Esowo mi.>>
GEN 28:18 Efungfu behre behre bi etoono efung, Jekob kehm rodo eltal ni á noongo no kunu esi, fere jahm ana ego, kehm yaange akehng wohngo ero eltal nio.
GEN 28:19 Á lungu edi jio re Betel, wo wuku wuku bo jo lungu ejahbe jio re Lus.
GEN 28:20 Owo Jekob kehm nyame enyam re, <<Esowo lˈjol aname, fere baab-m go eljen ni n fi a, fere ka-m nsol alehke re me n li, a nsol ebjing re me n kak,
GEN 28:21 tete n feere nseenga nseenge ba go etahk nsoo, Jehova bahke jolo Esowo ebame.
GEN 28:22 Eltal nia ni m ma jahm a, ana ego, bahke jolo etahk Esowo, nsol nyi a bahk-m kake kpee, m bahk-a kake ejum ajehng go nsol ewubu.
GEN 29:1 Jekob kehm soro asi go ege eljen tete a ba rehng go ndi nyio nyi anebe ero nfam.
GEN 29:2 Owo á kehm nyehne elbing alahb go emahng, a nlong ejoro na era nya noongo o, tibre owo bo jo ka enyam alahb elbing nio. Eltal ni bo ko bulu nnyo elbing alahb nio jolo egburu eltal.
GEN 29:3 Ngare nyi bo ma ko ejoro kpee ba wane o, mbaabe ebul kehm bannge eltal nio lennge nnyo elbing alahb, bo ka ejoro alahb, kehm kpe feere a eltal nio bulu.
GEN 29:4 Jekob kehm bahbe abaabe ebul re, <<Abonanee, gan wo ń lohng no?>> Bo kehm-e faange re, <<Wahr lohng go Haran.>>
GEN 29:5 Á kehm kpe bahb bo re, <<N kpˈkahne Leban ji mmona Nahor jel-e noa?>> Bo kehm faange re, <<Ee, e kp-e kahne.>>
GEN 29:6 Owo Jekob kehm bahbe bo re, <<Ye noa nob noba?>> Bo kehm-e faange re, <<Ee, á noa nob nob, nyehn Rasel mmon ewe ga kpˈbake a ejoro.
GEN 29:7 Á kehm tongo bo re, <<Njul ga kpeke li ero, ngare ka rehng nyi kehn enyam bahke ba kono edi ajehng, kaan ejoro alahb, wahn feere a bo, bo song li nsol.>>
GEN 29:8 Bo kehm-e faange re, <<E nehm ma lim ano, tete bo lˈko atohkondi kpee ba edi ajehng fere bannge eltal nio lennge nnyo elbing alahb. Ngare nyio nyi e bahke ma ka bo alahb.>>
GEN 29:9 Ana á kpi mbungu mbungu, ano wo Rasel kehm soro ba rehng a ejoro nde, tibre á jolo mbaabe ebul.
GEN 29:10 Eji Jekob nyehne Rasel mmona Leban ji jolo mmonannyehn no nnyehn ewe, a ejoro bi Leban, á kehm song bannge eltal nio lennge nnyo elbing alahb, fere ka ejoro Leban mmonannyehn nnyehn alahb.
GEN 29:11 Owo Jekob kehm bingi Rasel, fere kehm kehme ellingi wahre wahre.
GEN 29:12 Ngare nyio yebtong Rasel re ye ekunu nde ji, fere tong-e re ye mmon no Rebeka wo. Á kehm beke song tong nde.
GEN 29:13 Ana Leban wuku bada Jekob mmona mmonannyehn, á kehm soro be song wan-e. Á kehm-e kake nnyo fere bing-e, kehm-e soro ko ba go ege etahk. Owo Jekob kehm-e tongo nsol kpee bade elkpin ene.
GEN 29:14 Owo Leban kehm-e tongo re, <<Wo a me alung amehng ma.>> Eji Jekob ma kang a Leban nnyahng kohro kohro,
GEN 29:15 Leban kehm bungu tong-e re, <<Anv, a bahk-m lohko loko na loko a na mbol mbol tib esi ji a li ekunu ejama? Tong-m ekun eba, ana m bahk-a jo kpi.
GEN 29:16 Leban bele abon abal ba nkal. No nkul bo jo lung-e re Lia, no nse bo jo lung-e re Rasel.
GEN 29:17 Lia kpoolo amahr, wo Rasel jolo nkpooda ngbahme, fere nˈnob.
GEN 29:18 Rasel wo jo kor Jekob. Á kehm bungu re, <<M bahke limi eltum ka-a go nnya esehma, eji a lˈka-m Rasel, mmon ewa no nse.>>
GEN 29:19 Leban kehm bungu re, <<Ga nob re me n ka-a ye, sehnge re me rod-e ka nne nondiki. Jol aname a.>>
GEN 29:20 Owo Jekob kehm loko Leban nnya esehma, eji á lˈko Rasel, jolo na are abon afung ba ka Jekob, tib go elkoro ni Rasel jo kor-e.
GEN 29:21 Owo Jekob kehm bungu tong Leban re, <<Ka-m nkal ewame. Ngare enyame ebbiingi, n kpˈsebe re me n noongo a ne.>>
GEN 29:22 Leban kehm lungu ane ba lene ejahbe re bo ba, kehm ba lim elkak elbal.
GEN 29:23 Elgung ba kan a me, á kehm rodo Lia, mmon ewe no nkul ka Jekob, Jekob soro noongo a ne.
GEN 29:24 Leban rodo monse nkal no jolo nlokeltum ewe, no bo jo lung-e re Jilpa, ka mmon ewe re á jol nlokeltum ewe.
GEN 29:25 Efungfu se kan a me, nyehn Lia nong a Jekobe! Jekob kehm bungu tong Leban re, <<A elkohn ejum ajii á ma-m lim ana? Rasel sang n lok-a no re wo ka-m yea? Jenji wahnge á ma-m nehm?>>
GEN 29:26 Owo Leban kehm-e faange re, <<Go egahre eljini, e kpehme gbo mbang rod mmon no nse ka go elbal, kehm tange mmon no nkul.
GEN 29:27 Nong erahde ji elkak elbal nia mal, owo e bahk-a kake Rasel a lˈkpe lim eltum go nnya esehma.
GEN 29:28 Jekob lohko lim ano. Eji á ma mal erahde ji elkak elbal Lia, owo Leban kehme kake Rasel mmon ewe go elbal.
GEN 29:29 Leban rodo monse nkal no jolo nlokeltum ewe, no bo jo lung-e re Bilha ka Rasel mmon re á jol nlokeltum ewe.
GEN 29:30 Owo Jekob kehm tob noongo a Rasel, á jo kor-e sehnge Lia. Á kpe lim eltum ka Leban go nnya esehma.
GEN 29:31 Eji Jehova nyehne no re Lia joom kor nlum we, á kehm-e lennge ala njel. Rasel jolo ngum.
GEN 29:32 Lia kehm sake ela, jel mmon no nlum. Á gung-e mbing re Ruben, tib á bungu re, <<Jehova ebnyehn erem ebame. Anv, m bahke lohko kor nlum ewame.>>
GEN 29:33 Á kehm kpe sa ela. Á jele kan mmon no nlum a, á kehm bungu re, <<tib Jehova wuku re n nehme kor nlum ewame, ji ji wahnge á ma-m kpe ka mmon noa.>> Wahng ka á lung-e re Simion.
GEN 29:34 Á kehm kpe sa ela behko. Eji á jele mmon no nlum, á kehm bungu re, <<Anv, nlum ewame bahke jolo bad bad aname, tibre me n jel abon ara ba nlum ka-e.>> Bo gung-e mbing re Levayi.
GEN 29:35 Á kehm kpe sa ela. Eji á jele mmon no nlum, á kehm bungu re, <<Anv, m bahke tehke Jehova.>> Owo á kehm-e gungu mbing re Juda. Á kehm rahke njel.
GEN 30:1 Eji Rasel nyehne re á nehme jel mmon awohng awohng ka Jekob, á bele eteelala a mmonannyehn, á kehm bungu tong Jekob re, <<Ka-m abon, tohko jol ano, m bahke kpoko!>>
GEN 30:2 Jekob atahng kehm-e rake tob-e, á kehm-e tongo re, <<Me wo ma ko nji nyi Esowoa, ye ji ma-a lim re wo kˈjel-a?
GEN 30:3 Owo Rasel kehm bungu re, <<Nyehn Bilha nloketum ewame ga, song kang a ne eji á lˈjel abon ka-m, toono o ege n tob bom ebangennahb.
GEN 30:4 Rasel kehm yake Bilha á jol nkala Jekob, Jekob kehm song kang a ne,
GEN 30:5 á kehm sake ela jel mmon no nlum ka-e.
GEN 30:6 Owo Rasel kehm bungu re, <<Esowo ebkim eno ka-m, fvfo yeb wuk elgboongo ename, fere ka-m mmon no nlum.>> Tib esi jia, á gung-e mbing re Dan.
GEN 30:7 Bilha nlokeltum a Rasel kehm kpe sa ela, jel etoono mmon no nlum ka Jekob.
GEN 30:8 Owo Rasel kehm bungu re, <<Me n bel egburu enok a mmonannee no nkal, me n nok ga, Rasel kehm-e gungu mbing re Naftali.
GEN 30:9 Eji Lia nyehne re yeb rahke njel, á fere rod nlokeltum ewe no nkal Jilpa ka Jekob á jol nkal.
GEN 30:10 Nlokeltuma Lia, Jilpa jele mmon no nlum ka Jekob.
GEN 30:11 Lia kehm bungu re, <<A wo li enobesi.>> Á kehm-e gungu mbing re Gad.
GEN 30:12 Nlokeltuma Lia, Jilpa kpe jel etoono mmon no nlum ka Jekob.
GEN 30:13 Lia kehm bungu re, <<Elkohn eyebatahng ji m ma bel ji nse sang. Anebkal bahke jo lung-m re, eyebatahng. Owo wahnge á gung-e mbing re Aser.
GEN 30:14 Ngare nyi bo jo kiimi nkohl nyi bo kpo lung re wid, Ruben kehm tahme je go emahng song wob eti ji bo kpo lung re mandrak ba ka nnyehn Lia, Rasel kehm tongo Lia re, <<Titi tob yehke abon mandrak mmon ewa ka-m me.
GEN 30:15 Lia kehm-e faange re, <<Wa-a ka tiki gbal eji a ma-m taare nluma? A bahke kpe taare mandrak nyi mmon ewama? Rasel kehm bungu re, <<Ebnob sehng, atv ma lela nong á kang ega tib esi eti mandrak mmon ewa.
GEN 30:16 Eji Jekob kehnge egbe ba elgung, Lia kehm song kpir-e, kehm-e tongo re, <<Lela a bahke kange ename, tibre me n ko eti mandrak mmon ewame ka ekun re wo kang aname. Jekob lohko kang a ne atv mao.
GEN 30:17 Esowo wˈwuk ji Lia bungu no, á sa ela jel mmon no nlum ka Jekob no biingi abon alon.
GEN 30:18 Lia kehm bungu re, <<Esowo ma-m tuuru eji m ma ka nlum ewame nlokeltum ewame no nkal.>> Owo á kehm-e gungu mbing re Isakar.
GEN 30:19 Lia kehm kpe sa ela jel mmon no nlum ka Jekob, mmon noa wo biingi abon nlum na arakera.
GEN 30:20 Owo Lia kehm bungu re, <<Esowo ma-m yare ka ayare nya nno. Anv nlum ewame bahk-m kpunu, tibre me n jel abon arakera ba nlum ka-e.>> Lia kehm-e gungu mbing re Jebulon.
GEN 30:21 Eji kpe kang a, Lia kpe jel mmon no nkal, bo jo lung-e re Dayina.
GEN 30:22 Esowo kehm buumu Rasel, wuung-e atung, fere lennge ejˈjele eje.
GEN 30:23 Á sa ela jel mmon no nlum, á kehm bungu re, <<Esowo ma-m yehke go ndon.>>
GEN 30:24 Á gung-e mbing re Josef, kehm bung re, <<Nong Jehova kpe-m budu mmon no nlum nondiki.>>
GEN 30:25 Eji Rasel jele Josef, Jekob kehm tongo Leban re, <<Tum-m me n song kehnge go egame ejahbe.
GEN 30:26 Ka-m akal ebame, a abon abon, bo ba wahnge m ma-a loko, me n tahm ejame. A kpˈkahne elkohn eltum ni m ma lim ka-a.
GEN 30:27 Leban kehm-e tongo re, <<Lˈjol re a kpˈkpi eyebatahng aname, titi tohko kpe jol aname, tibre me bu kahn re, Jehova ma-m fuulu tib esi eja.
GEN 30:28 Á kpe bung budu re, <<Tong-m ana m bahk-a kpiki, me n kpi-a.>>
GEN 30:29 Jekob kehm-e tongo re, <<Wob kahn eltum ni m ma lim ka-a, ana atohkondi enya li nob nob, fere nyˈnyab go egame abo.
GEN 30:30 Atohkondi enya jolo ntiil, anv bob rur gbalee, Jehova ma-a fuulu go edi ajehng ajehng ji m ba jol. Anv, ngare anyii fuumu re me n tob bom ejum alimi ka elname?
GEN 30:31 Leban kehm-e tongo re, <<Anv me n ka-a jen? Jekob kehm-e faange re, <<Kama ka ejumjum.>> A lˈfere lim ejum ajehng jia ka-m, m bahke soro asi jo le atohkondi enya, fere jo kpur bo.
GEN 30:32 Nong lela me n feede go ellong atohkondi enya kpee, fere jak ejoro bi kpi anyono, a bo ji kpi adebbe, a abon njoro ba kpˈremme, a ebul bi kpi anyono, a bo ji kpi a adebbe, bo ba bahke jolo nsehng enyame.
GEN 30:33 Behnjehle, ngare anyehng anyehng nyi a lˈba nyehn ana a kpi-m no, a bahke kahne re n jolo etingi nne. Mbul baange anyehng anyehng nyi li nyˈnyame, nyi ki kpi anyono, afii adebbe, afii mmona njoro awohng awohng no ki remme, bahke lohngo re me n v na.
GEN 30:34 Leban kehm bungu re, <<Me n taame, nong jol ana a ma bung.>>
GEN 30:35 Efung bˈnehm o Leban kehm yehke afahmbul kpee nya kpi anyono, a ba bele adebbe, a ebul baange kpee bi kpi adale, a bi kpi adebbe, bo ji kpi abarebare adale, a ejoro kpee bi kpˈremme, faake abo kpee kak abon ebe go abo.
GEN 30:36 Leban a abon ebe mehle eljen ejum nfung era, tahm Jekob sa edi ji á jolo no. Jekob sa soro asi jo kpur erik atohkondi nya Leban.
GEN 30:37 Fvfo Jekob song kiimi ajoobo abˈbo nti, go nti nyi bo kpo lung re poplar, Almon, a eplen, go abˈbo nyao kpee, laade akpake nyandiki, eji bo lˈnyehn nnyam eti nyi kpˈbare go elatahk.
GEN 30:38 Á kehm rodo abˈbo nyao kpee song bum kohlo go ejum ji atohkondi nyao kpo wo alahb, eji lˈjol songo songo wane go ebo mbuksong atohkondi, ngare nyi atohkondi kpo ba alahb wo owo bo kpo kuumu atemtem,
GEN 30:39 bo kpo ba gbehl abˈbo nyao go mbuksong jo kuumu atemtem, jo jel abon ba kpi anyono, adebbe, a adale.
GEN 30:40 Jekob rodo abon mbul bao bum eje eje, á limi bo jehko kpee jo seenge atohkondi nya Leban nya kpi anyono, a remme, eji bo jo kuumu atem. Ano wo á limi no yehke atohkondi nya bahke jolo ka-e á semmem bo go ellong enyam bi Leban.
GEN 30:41 Ngare anyehng anyehng nyi atahntahn enyam bi nkal, lˈba elkuumu atemtem, Jekob jo rodo abˈbo nti nyao yahke go edi ji bo kpo wo alahb, go ebo esamahr, eji bo kpˈkuumu atemtem kohlo abˈbo nti.
GEN 30:42 Wo lˈfere jol re enyam bio eko bo kpimm, Jekob nehm sahd abˈbo nyao o. Ano wo bo ji ki bel eko jo jol ba Leban, bo ji jolo eko eko jol ka Jekob.
GEN 30:43 Go mbang nyia nyi Jekob koo gbo afang, nya sahb gbˈgbal, fere bel ellong atohkondi, alokeltum ba nkal, a ba nlum, akamel, a ebvankang.
GEN 31:1 Jekob kehm wuku re, abone Leban ba nlum kpˈbungu re, <<Jekob ebrod ejum ajehng ajehng ji nsoo ewahre kpi no, afang kpee nya Jekob ma bel, lohng go nsol nyi nsoo ewahre,
GEN 31:2 Jekob sebe kahn re eljini ni Leban jolo a ne wuku wuku, anv ebyaange.
GEN 31:3 Jehova kehm tongo Jekob re, <<Feere song go ndi a nso, go nnahb enya, m bahke jolo a na.>>
GEN 31:4 Owo Jekob kehm tumu ellum tv Rasel abola Lia re bo lohng ba kpir-e go emahng edi ji atohkondi enye li no.
GEN 31:5 Á kehm tongo bo re, <<Me n seb kahn re eljini ni nso ewahne kpi no aname anv ebyaange, kpeem li ana wuku wuku jolo no, wo Esowo bi nso ewame noa aname.
GEN 31:6 Wahn kpˈkahne re me n lim eltum ka nso ewahne a eko eko ejame,
GEN 31:7 jol tvtv o, nso ewahne ma-m nehm fere yaange eltuuru ename nkpel na ewubu. Wo Esowo taamem re á lim-m ejum.
GEN 31:8 Leban lˈfere tong re atohkondi nya kpi adale nya nya li eltuuru ename, atohkondi kpee jo jele nya kpi adale, afi á fere tong re bo ji kpi anyono, bo ba li eltuuru ename, atohkondi kpee jo jele bo ji kpi anyono.
GEN 31:9 Owo wahnge Esowo ma taare nso ewahne atohkondi feere a nya ka-m.
GEN 31:10 Ngare nyi atohkondi kpo sa ela, n leeme nlem n nyehne re, afahmbul nya jo kuumu ebul baange bo bele anyono, adebbe, a adale.
GEN 31:11 Enjel nyi Jehova tong-m go nlem re, <Jekob,> N kehm faange re, <Nyehn me ga.>
GEN 31:12 Enjel nyio kehm bungu re,<<Seenge wo nyehn re, afahmbul kpee nya kpˈkuumu akal, bo jehko bahke bele anyono, bo jehko bel adebbe, bo jehko bel a adale, tibre me n nyehn nsol kpee nyi Leban jo lim-a.
GEN 31:13 Me wo li Esowo bi Betel, edi jio ji a wohngo akehng go ego, jˈnehm ji a nyame no tong-m. Tahm anv anv wo yake ndi nyia, fere song go ega ejahbe.>>>
GEN 31:14 Owo Rasel abola Lia kehm faange re, <<Fono anv wahr kpˈkpe kpi ebo abehng abehng go nsol elehke elkv nyi etahk nsoo ewahr-a?
GEN 31:15 Anv, á wahr kpehme ko ana ajahmjahma? Saam go elgungu no á ma-r gungu, yeb tob li kpee ji bo ka go egahre esi.
GEN 31:16 Etingitingi ji re nsol afang nyi Esowo ma taare nsoo ewahre li ka wahr a abon ebahre. Fvfo lim ajehng ajehng ji Esowo tong-a no.
GEN 31:17 Owo Jekob kehm rodo abon ebe, a akal ebe kunu go akamel,
GEN 31:18 tahm a bo, atohkondi enye gbo-e mbang, á tahma nsol kpee nyi á bele no o Padan Aram, asongo goji nde Aisik go ndi nyi Kenan.
GEN 31:19 Eji Leban tahme re á song kpud ejoro ebe anyar, Rasel v alokelom etahk nde.
GEN 31:20 Fvfo Jekob nehme Leban nnea Aram eji á ki-e tong re, á kpˈtahme.
GEN 31:21 Jekob bee a nsol kpee nyi á bele no, song siiri aya Yufrat, asongo go ejahbe ewong ji Gilied.
GEN 31:22 Go nfung era, bo kehm tongo Leban re Jekob ebbe fio.
GEN 31:23 Leban kehm rodo abonanyehn ebe, bo jo kam Jekob go nfung na esehma song bob-e go ejahbe ewong ji Gilied.
GEN 31:24 Esowo kehm ba kpiri Leban nne no lohng go Aram go nlem atv, kehm-e tongo re, <<Kunu ekpu, ka tiki bung ejum ajehng ajehng bada Jekob, afi jolo ji kpˈnobo, afi ji kpˈsabe.>>
GEN 31:25 Jekob tohko si ebehre eje go ejahbe ewong ji Gilied, Leban kehm ba kpir-e. Leban a abonanyehn kehm tob ba si abehre nya bo o.
GEN 31:26 Owo Leban kehm tongo Jekob re, <<Jenji wahnge a ma-m lim ana me? A ma-m nehm, wob kpu abon ebame, ana nne bobo ane go ebta ba bum eju.
GEN 31:27 Nˈnan a kehm weele na be fere nehm-m, nˈnan a ki-m tong eji n lˈtuma go eyebatahng, a ekahn ase ji bo jol jo kub asoongo, a akpasake toon-a.
GEN 31:28 Jol a nongem re me n bingi abon abon ebame nnyo, a yefono abon ebame ba nkal, fere tong bo re wahn songo. Woblim egboongo ejum.
GEN 31:29 N kpˈkpi nsahm nyi m bahk-a ma lim ejum, wo nyaane atv Esowo bi nso tong-m re, <<Kunu ekpu, ka tiki bung ejumjum bada Jekob, afi jolo ji kpˈnobo, afi jolo ji kpˈsab.
GEN 31:30 Anv wob tahm eja, tibre ma-a kor re wo feere go etahk nso, jenji wahnge a kehm vohko asowo enyame?
GEN 31:31 Jekob kehm faange Leban re, <<N jo fˈfahl, tibre n tiri re a bahk-m taare abon eba ba nkal go eko.
GEN 31:32 A lˈfere nyehn nne awohng awohng no rodo asowo enya a bahke kpoko. Go ellong nnahb enyame, kpur antahng wo nyehng joare ejum eja ajehng ajehng jia aname, lˈfere jol ano rod. Jekob kahnem re Rasel wo v asowo nyao.
GEN 31:33 Leban kehm yele ebehre ji Jekob, a ji Lia, go ji aloketum abal bao ba nkal, ejumjum á nyˈnehm. Eji á lohngo go ebehre ji Lia, á kehm song yel goji Rasel.
GEN 31:34 Ngare nyio Rasel ebrod asowo etahk nde kunu go njahm nyi ekamel rod ejum bo kpo koongo ekamel go njahm bulu ji tv. Leban feede ejum ajehng ajehng o ebehre kpee á nyehnem ejumjum.
GEN 31:35 Rasel kehm tongo nde re, <<Atahng ki-a rak nsoo re m maam mehl yiimi go ega esamahr, me ga me n gbo alung.>> Leban feede kpee á tikem nyehn asowo etahk eje.
GEN 31:36 Jekob atahng kehm-e rake, á rod Leban song kak elam, kehm bahbe Leban re, <<Ebi ajii m ma lim? Abiafem anyaa m ma lim, nya wahnge a kp-m bimi abake?
GEN 31:37 Anv eji a feede go egama nsol, jenji a ma nyehn ji lohng go ega etahk? Lohng aji a esamahr nnahb enyame, a nnahb enyame, bo lam-r, me a wahra na.
GEN 31:38 Me n jol a na go nnya na eltahl, ejoro eba, a ebul eba, anyehng anyehng tikem fumu, jol n tikem li nkom anyehng anyehng go ellong atohkondi enya.
GEN 31:39 N tikem ko nnyam enya anyehng anyehng ba a nyi re, ebi nnyam me-e jaake, me wo jo nyehn erem bio antahn, anv a kpˈsebe re me n gal-a ji bo v a njul afii bo v atv.
GEN 31:40 Ji jo jol aname ji a, njul jo ya-m ngara njul, alohk jo fil-m ngare atv, ellu n joom lal.
GEN 31:41 Ana wo jolo aname go ejum nnya eltahl nyi n jolo go ega etahk. N limi eltum ka-a go ewuba nnya eni tib abon eba ba nkal, fere kpe ko nnya erakera jo kpur atohkondi enya, á fere yaange eltuuru ename nkpel na ewubu.
GEN 31:42 Ki li re Esowo bi nsoo, Esowo bio bi Ebraham, ye ji Aisik jo fahl-e ki jol aname, a jol-m lohko tum n kehnge abo abo. Wo Esowo ebnyehn ana jo riid-m, fere jo nyehn ji n jo ko abo enyame lim, atv ma nyaane Esowo kak-a erehke.>>
GEN 31:43 Leban kehm faange Jekob re, <<Anebkal baa abon ebame ba nkal ba, abon baa, abon abon ebame ba, atohkondi nyaa, atohkondi enyame nya. Nya a kpˈnyehne a kpee a nyame nya, fono anv jenji m bahke limi lela a abon ebame ba nkal, afi abon ba bo ma jel?
GEN 31:44 Anv wahr lim egbanngalung, jol ejum ntianse ka wo, a me.>>
GEN 31:45 Owo Jekob kehm rodo eltal lo ana ego.
GEN 31:46 Jekob kehm tongo nnahb enye re, <<Kpu-n atal ba a nya, bo kehm solo atal ba luk ebim, bo ji go nkpe ebim atal jo li nsol.
GEN 31:47 Leban lungu edi jio re, Jegar Sahaduta, Jekob tob lungu edi jio re, Galed.
GEN 31:48 Leban kehm bungu re <<Ebim atal jia ebjol ntianse ka me a wo lela.>> Owo wahnge bo jo lung re Galed.
GEN 31:49 Fvfo bo jo tob lungu re Mijipah, tibre á bungu re, Nong Jehova jo baab-r eji e ma yaame atemtem.
GEN 31:50 A lˈfere sab abon ebame ba nkal go elfili, afii a lˈsong ko akal bandiki sehnge abon ebame baa ba nkal jol afi nnene jolem, buumu re Esowo bi li ntianse enya, a me.
GEN 31:51 Leban tob tongo Jekob re, <<Nyehn ebim atal ga, tob nyehn eltal ga m ma lo ana ego ka wo a me.
GEN 31:52 Ebim atal jia ji li ntianse, ego jia ji tob li ntianse re me nehm tiki siiri ebim atal jia rehng ega ejang ba lim-a ejum, re wo fvfo, a nehm siiri ebim atal jia a, a ego jia ba rehng ga egame ejang ba lim-m ejum.
GEN 31:53 Nong Esowo bi Ebraham, a Esowo bi Nahor, Esowo bio bi babnde ebo lam-r a wahra na.>> Owo Jekob kehm koko nwongo go mbing nyio nyi Esowo bio bi Aisik nde kpo fahl.
GEN 31:54 Jekob limi njom o ejahbe ewong, fere tiingi nnahb enye re bo ba li nsol. Eji bo ba li nsol bo sa kang o atv mao.
GEN 31:55 Njahm efungfu, efungfu behre behre Leban kehm bingi abon abon ebe, a yefono abon ebe ba nkal fere fuulu bo, kehm feere kehnge.
GEN 32:1 Jekob kehm tob tahm eje, babenjel nya Esowo kehm-e kpiri go mbang.
GEN 32:2 Eji Jekob nyehne bo, á kehm bungu re, <<A wo li ebehre ji Esowo.>> Á kehm lungu edi jio re Mahanayim.
GEN 32:3 Jekob tumu atiingi etib re bo gbo-e mbang tv Eso mmonannyehn, go ndi nyi Seir ji li ejahbe ji Edom.
GEN 32:4 Á tubu bo elle re, ana wo ḿ bahke tongo nsoo ewame Eso: <Jekob nlokeltum ewa re, me n jol a Leban, fere sa a ne tete rehng anv.
GEN 32:5 Me n bel efong, ebvankang, ejoro, ebul, alokeltum ba nlum, a ba nkal. Anv n kpˈtumu etib tv wo ntubesi ewame, re me lub fil-a ndon go ega esamahr.
GEN 32:6 Eji atiingi etib feere no ba kpiri Jekob, bo tong-e re, <<Wahr ebje goji Eso mmonanne, anv á kpˈbake ba kpir-a, a aneblum atahltahl ba kp-e toono.>>
GEN 32:7 Jekob bele egburu elfahle gbalee,eko fere jo tane, owo á kehm yabe ane ba jolo a ne go nlong na ebal, á tob yabe ebul ebe, akamel, a ebvankang.
GEN 32:8 Á tiri re, <<Eso lˈfere ba nok a ellong anehng, ellong ni lˈsa, bo lub be for.
GEN 32:9 Owo Jekob kehm kake ero re, <<O Esowo bi nsoo Ebraham, Esowo bi nsoo Aisik, O Jehova, wo ji tong-m re, <Feere song go ega ejahbe, go ega ebangenahb, m bahke limi nob a na.>
GEN 32:10 Me n tohkem fˈfuumu go nnoobo eljini, a ekakesehk ji a ma tib me nlokeltum ewa, m bele ebti efilebo bi bi, eji n siiri aya ma Jodan maa, wo anv me n jol nlong ebal.
GEN 32:11 N kpˈkake ero re, wo tahr-m go abo nya mmonanee Eso, tibre n kpˈfahle re á bahke ba nok aname, tob nok a bab nnyehn, a abon abon.
GEN 32:12 Wo wo ma bung re, <Etingitingi m bahke limi nob a na, m bahke fere lim etˈtohngo eja jol ana erikehndi aya bi nnene lˈkˈma fange.>>>
GEN 32:13 Jekob kange o atv mao, nsol enye nyi á bele no, á yehke o re á song yare mmonannyehn Eso:
GEN 32:14 ebul baange atahl awubu, efahmbul eltahl, ejoro atahlawubu, ekom eltahl,
GEN 32:15 eltahl ekamel ebwubu bi jolo akal budu abon, edahmagbudu atahl abal, nfong ewubu, akal ebvankang jolo eltahl, alum jolo ewubu.
GEN 32:16 Jekob yake bo kpee kak alokeltum ebe go ebo re bo jo kpur bo, nne awohng awohng no jo jen a bo, bele ellong nˈne, á kehm tongo alokeltum ebe re, <<Gbo-m wahn mbang, jo jenen wahn jo ka ane baa, a enyam eyake.>>
GEN 32:17 Á tubu nne no gbo bo mbang elle re, <<Mmonanee Eso lˈkpir-a fere bahb re, <Wo li ka nne awoo, fvfo gan wo a kpˈtahme? Nne awoo kpi enyam bi li-a go mbuksong o?>
GEN 32:18 Á bahk-e tongo re, <<Enyam bio bi Jekob nlokeltum ewa bi, ayare nya á ma tum tv ntubesi ewe Eso nya a. Yefono kpˈbake go njahm.
GEN 32:19 Jekob tob tubu etoono ane abal, a etoono ane ara elle, a ane bako kpee ba kpˈtoono ane ba kpo jen a enyam re, <<Wahn ane kpee bungen nnyo nnyo amehng tong Eso ń lˈwan-e go mbang.
GEN 32:20 Jo kunen ekpu wahn bung re, <Yefono Jekob nlokeltum ewa kpˈbake toon-r go njahm. Jekob jo tiri re, <<M bahk-e gono go ayare nya n kpˈtumu tv-e, n lˈnyehne, fundiki á bahk-m koko.>>
GEN 32:21 Owo Jekob kehm tumu ayare nyao bo gbo mbang a nya, yefono sa kang o ebo ebehre.
GEN 32:22 Atv mao Jekob kehm mehle rod akal ebe na abal, a alokeltum ba nkal abal, go abon ebe, ewubu a mmon awohng, kpee ba nlum bo song siiri ebgba bi bo jo lung re Jabok.
GEN 32:23 Ngare nyi á ma tum bo siiri ebgba, á tob tumu nsol enye kpee.
GEN 32:24 Jekob sa ntahngtahng, owo nnenlum kehm ba gong ebrahng a ne tete efungfu se.
GEN 32:25 Eji nnenlum noo nyehne re á nehme mal a ne, á kehm kooro Jekob go ebrudu, ebrudu soro radde, eji á jo gong ebrahng a ne.
GEN 32:26 Nnenlum noo tong-e re, <<Nong me n song tibre efungfu yahke se.>> Jekob kehm faange re, <<Me wa-a nehm yake á song tete á fuul-m.
GEN 32:27 Nnenlum noo kehm-e bahbe re, <<Mbing enya mee?>> Á kehm-e faange re, <<Me Jekob wo,>>
GEN 32:28 Nnenlum noo kehm bungu re, <<Bo wa-a nehm kpe jo lung re Jekob, bo bahke fere jo lung-a re Isreel, tibre wob nok a Esowo, tob nok a ane fere ga bo.>>
GEN 32:29 Jekob kehm bungu re, <<Titi tong-m mbing enya.>> Nnenlum noo kehm bungu re, <<Jenji wahnge a kehm bahbe mbing enyame? Nnenlum noo kehm-e fuulu o.
GEN 32:30 Owo Jekob kehm lungu edi jio re Peniel. Á kehm bungu re, <<Tibre me n nyehn Esowo gbul gbul gbuul, tvtv o yebkpe kuuru elkpin aname.>>
GEN 32:31 Njul rehnge ero tv-e o ana á sehnge Peniel, á fere jo feebe na tibre ebrudu ebradde.
GEN 32:32 Owo wahnge anebe Isreel kˈlˈli njahb nyi li kohlo ebrudu, tibre ebrudu bi Jekob rˈradde eji nnenlum noo koor-e kohlo o njahb ebrudu.
GEN 33:1 Jekob kehm tabe amahr nyehn Eso kpˈbake a aneblum atahltahl ebe, Jekob kehm yabe abon ebe, bako jolo a Lia, bako jolo a Rasel, bako jolo a alokeltum ebe ba nkal na abal.
GEN 33:2 Á tongo alokeltum ba nkal bao bo gbo mbang a abon ebo, Lia a abon ebe bo toono, Rasel abola Josef bo ba kahle njahm.
GEN 33:3 Yefono antahng gbo mbang, ana á jo jen asongo goji mmonannyehn á gongo go ndi nkpel esehma.
GEN 33:4 Eso bee song kpiri Jekob, fere bing-e, á kpehre abo go emel walle. Bo ane abal abal kehme ellingi.
GEN 33:5 Owo Eso kehm seenge nyehn anebkal a abon, kehm bahbe Jekob re, <<Ane a ba a, ba li a na? Jekob kehm faange re, <<Abon ba Esowo ma lim nnoobo ka me nlokeltum ewa ba a.
GEN 33:6 Owo alokeltum ba nkal a abon ebo kehm tob jeere ba kohl-e gong ndi.
GEN 33:7 Etoono, Lia a abon ba gong go ndi. Esˈkohro Josef a Rasel, bo fvfo tob ba gong ndi.
GEN 33:8 Eso kehm bahbe re, <<Nlong atohkondi nyaa kpee nya m ma wane a lohngo renan?>> Jekob kehm faange re, <<Li tib eji ntubesi ewame lˈbel eyebatahng aname.
GEN 33:9 Eso kehm bungu re, <<Me n kpˈkpi wuku wuku gbalee mmonannee, bum ji a kpi no jol ka wofono antahng.
GEN 33:10 Jekob kehm faange re, <<Eˈee, titi joare a kpˈkpi eyebatahng aname, ko ayare nyaa go egame abo. Re me n nyehn esamahr eba, li ana m ma nyehn esamahr bi Esowo, Anv eji a ma-m ko eyebatahng.
GEN 33:11 Titi ko ji bo ma ko ba bum-a go alata, tibre Esowo eblim nnoobo gbalee ka-m, me n bel nsol kpee nyi n kpˈsebe.>> Tib eji Jekob jo tiki ten, Eso kˈko nsol nyio.
GEN 33:12 Owo Eso kehm bungu re, <<Nong wahr tahm, m bahke jene a na.
GEN 33:13 Jekob kehm-e faange re, <<Ntubesi a kpˈkahne re abon kpˈseke, fvfo li re me n kpur ejoro, adahmagbudu nya kpˈyabe abon ebo, nne lˈga jen a bo elwaare jol efung kohro kohro enyam bia kpee bahke kpoko.
GEN 33:14 Ntubesi ewame wo gbo nloketum ewa mbang, m bahke jo jen bembem a enyam, a abon baa, tete m ba rehng goji ntubesi ewame go Seir.>>
GEN 33:15 Eso kehm bungu re, <<Nong me n tahm aneblum ebame bako sa-a a.>> Jekob kehm bungu re, <<Nsehng limm re wo kpe gbiingi elna>> N lub sebe na seb re ntubesi ewame bel eyebatahng a aname.
GEN 33:16 Owo Eso kehm bomo eljen ene efung bio asongo go Seir.
GEN 33:17 Jekob tob tahme go Sokod, go wo á song lim edi jol fere tob lim edi ji enyam ebe bahke jo kang. Owo wahnge edi jio bo jo lung re Sokod.
GEN 33:18 Bomo ana Jekob lohng go Padan Aram á rehnge o ejahbe Sekem nob nob go Kenan ba sa jol go nkpe ejahbe jio.
GEN 33:19 Jekob gunu erohko ndi goji abone Hamor nde no Sekem ka akpohko asilva atahlalon. Owo á si ebehre ji á jolo no.
GEN 33:20 Jekob kehm limi egudu njom, fere lung edi jio re, El Elohe Isreel (ji lohngo re Esowo bi Isreel kpˈgbale).
GEN 34:1 Efung abehng Dayina, mmon no nkal no Lia jele no ka Jekob kehm lohngo tahm elbong goji anebkal ba lene ejahbe jio.
GEN 34:2 Hamor ji nnea Hiv, ye ji jolo ntubesi ejahbe, á bele mmon no bo jo lung-e re Sekem, eji Sekem nyehne Dayina, á kehm-e rodo tahm a ne, song bobo sahb nne.
GEN 34:3 Eltim ene kpee lohngo toono Dayina mmona Jekob. Mmonse nnenkal noa kor-e sehng, á jo bungu a ne yebe yebe.
GEN 34:4 Sekem tongo Hamor nde re, <<Ko mmonse nnenkal noa ka-m, á jol nkal ewame.
GEN 34:5 Eji Jekob wuku re Dayina mmon ewe no nkal bo me-e rannge, abon ebe ba nlum jolo go emahng jo kpur atohkondi, owo á belle eje tete bo kehnge.
GEN 34:6 Hamor nde no Sekem kehm tahme song bung a Jekob.
GEN 34:7 Ngare nyia abone Jekob ebtob kehnge na kehnge, soro ba wuk ji ma lim, atahng rake bo sehng, sahb rˈrak bo tibre Sekem eblim ejum esono go Isreel, eji á noongo a mmona Jekob ejum ji ki fuumu re nne lim.
GEN 34:8 Hamor tongo bo re, <<Sekem mmon ewame ebyehke eltim ene kunu mmon ewa no nkal, titi yak-n ye, á jol nkal ewe.
GEN 34:9 Semm-n elbal anahre, Kaan wahr abon ebahne ba nkal, wahr bahke tob ka-n abon ebahre.
GEN 34:10 Ḿ bahke ba lene tob-r, ndi nyia nong gbalee ka-n. Ba jolen, wahn jo jen are, fere bel ndi gbalee.
GEN 34:11 Owo Sekem kehm tongo ndea Dayina a abonanyehn re, <<Nong me n fil-n ndon go egahne esamahr. M bahk-n kake ejum ajehng ajehng ji ń lˈbahb.
GEN 34:12 Tong-m wahn ekun elaame, a ayare nya kpˈsahb gbˈgbal nya bahk-n koro, m bahke kpiki ejum ajehng ajehng ji ń lˈtong-m. Sehngem re, lub ka-m wahn mmonse nkal noa, á jol nkal ewame.
GEN 34:13 Tib eji Dayina mmonannyehn ebo ma rannge, abone Jekob jo bungu alum enehm nyaa tong Sekem a Hamor nde abo.
GEN 34:14 Bo tongo bo re, <<Wahr nehm ma yake mmon ewahre no nkal ka nnenlum no kala yehke nrur, ejum ana jia bahke jolo esono sehng ka-r.
GEN 34:15 E bahke ma taame tv-n ń lˈlim ejum ajehng jia ji ji, ḿ bahke jolo ana wahr, ń bahke yehke aneblum kpee nrur.
GEN 34:16 Owo wahr bahk-n kake abon ebahre ba nkal, fere tob ko ebahne, wahr bahke lene anahne, wahn a wahr bahke jolo ajehng.
GEN 34:17 Ń tohko fere taame yehke nrur, wahr bahke koko mmonannee ejahre tahm ejahre.
GEN 34:18 Ntoobo abo kˈkor Hamor, a Sekem mmon ewe.
GEN 34:19 Njangkun nyia nyi ga bel ekpunu go nlaaga nde, á laangem ellimi ji bo tong-e no, tibre ntir enye á yehke kunu mmona Jekob noa no nkal.
GEN 34:20 Owo Hamor a Sekem mmon ewe, kehm tahme song rehng go eti mbu ji ejahbe ebo re, bo song tong ane ebo.
GEN 34:21 Bo tongo bo re, <<Ane baa li go elkoono a nahre, nong bo lene egahra ndi, fere jo jen are a, tibre ndi nyia gbalee nyi bo bahke ma jol a nahre, e bahke ma ko abon ebo ba nkal go elbal, bo tob ko ba bahre.
GEN 34:22 Wo aneblum bao re, <<Bo bahke lene anahre fere jol ajehng anahre, go ejum jia re, aneblum ebahre yehke nrur tob jol ana bo.
GEN 34:23 Anv atohkondi ebo, a nsol ebo go enyam ebo kpee nehm tob jol nsol enyahra? Nong wahr limen ana ji bo ma bung, bo bahke lene anahre a.
GEN 34:24 Aneblum kpee ba lohngo je go eti mbu ji ejahbe jio, bo taame tv ji Hamor, a Sekem mmon ewe bungu no, nnenlum awohng awohng go ejahbe jio yehke nrur.
GEN 34:25 Eji ma kang nfung era, ngare nyio nrur nyi bo yehke no kpi bo nnyame nnyame, abon ba nlum abal ba Jekob, Simion abola Levi abonanyehn Dayina, bo kehm rodo akahngkahng ebo song kehme elnoko a ejahbe jio ji ki kunu ekpu, fere wul nnenlum awohng awohng o.
GEN 34:26 Bo tob wulu Hamor a Sekem mmon ewe go ekahngkahng, fere yehke Dayina go etahk Sekem tahm ebo.
GEN 34:27 Abone Jekob kehm jeke ejahbe ji bo wulu ane bao, song da nsol, tibre o wo bo rannge mmonannyehn ebo no nkal.
GEN 34:28 Bo soro ba kpu ejoro, a ebul ebo, a efong, ebvankang, a ejum ebo ajehng ajehng ji bo bele no, go ejahbe jio, a nya li go emahng.
GEN 34:29 Bo kpu nsol afang ebo a anebkal ebo kpee a abon abon ana aju ebta, fere da ejum ajehng ajehng go ntahk.
GEN 34:30 Jekob kehm tongo Simion a Levi re, <<Wahn ebseb nfem ba ka-m, wahn eblim, me njol ana ebi nrabe ka anebe Kenan a anebe Peris bo ji li ane ba lene a ndi nyia a bo. Wahr nehme rur, bo lˈfere fadde elbo ba nok aname, me a etahk ejame, bo bahk-r rannge kpee.>>
GEN 34:31 Bo kehm faange Jekob re, <<Anv, fˈfuumu re Sekem lim mmonannee ejahre ana nne asˈsaa?>>
GEN 35:1 Esowo kehm tongo Jekob re, <<Song go Betel wo song jol o, lim egudu njom o ka Esowo, ye ji jo ba kpir-a eji a jo be Eso mmonanne.
GEN 35:2 Jekob kehm tongo anebe etahk ebe, a ane ba lene a ne re, <<Yehken, ajen asowo nya ń kpi no, wahn ru elnahne, fere yannge abomo.
GEN 35:3 Baan, wahr tahmen go Betel, go wo m bahke limi egudu njom ka Esowo, ye ji jo faang-m afung nya ejahkjahk jo jol aname, ye ji jo tob jol aname go edi ajehng ajehng ji n je no.>>
GEN 35:4 Owo bo kehm koko ajen asowo a abangetung nya jolo go ebo atung, ba ka Jekob, á kpa kak nnahb eti nyi bo kpo lung re oak go Sekem.
GEN 35:5 Owo bo kehm lohngo tahm, egburu efahle ni lohng goji Esowo jolo a ajahbe nya jolo sennge bo kak, jol nnene lohngem kam bo.
GEN 35:6 Jekob a ane ebe kpee jene ba rehng go Lusi, ji li Betel, go ndi nyi Kenan.
GEN 35:7 O edi jio wo á limi egudu njom, á jo lungu edi jio re, El Betel, tibre o edi jio wo Esowo lennge elne ka-e, eji á jo be Eso mmonane.
GEN 35:8 Nnenkal no jo rennge Rebeka, no bo jo lung-e re, Debora kehm kpoko, bo kpa-e kak go nnahb eti nyi bo kpo lung re Ok kohlo Betel, ano wo wahnge edi jio bo jo lung re, Alon Bakud.
GEN 35:9 Ngare nyi Jekob lohngo go Padan Aram, Esowo kehm kpe ba kpiri Jekob fere fuul-e.
GEN 35:10 Esowo kehm-e tongo re, <<Mbing enya bo kpo lung-a re Jekob, bo wa-a nehm kpe lung re Jekob; Bo bahke fere jo lung-a re Isreel. Owo á fere gung-e mbing re Isreel.
GEN 35:11 Esowo kehm-e tongo re, <<Me wo li Esowo Bi Kpi Nsahm Kpee, jel wo rur wahn jol go nfange gbˈgbal. Ejahbe, a abon ajahbe ba bahke lohngo go ega elwo, a atul atul kpee bahke lohngo go ega ngubjing.
GEN 35:12 Ndi nyi n ka Ebraham a Aisik, me n tob faake anyi ka-a, m bahke kake etˈtohngo eja ji kpa-a toono ndi nyia.
GEN 35:13 Esowo kehm feere go ero, tahme sa edi jio ji á jolo a ne.
GEN 35:14 Jekob kehm loko eltal ana ego, edi jio ji Esowo jo bung a ne, kehm yaange njom nyio nyi elwoko wohngo o, á tob yaange akehng wohngo o.
GEN 35:15 Jekob lungu edi ji Esowo bungu a ne re Betel.
GEN 35:16 Bo kehm mehle o Betel asongo, edi jio ekidi kpˈkpeka lab nne kehm rehnge go Efrad, Rasel kehm kehme ejel rahng, ejel jo riid-e sehng.
GEN 35:17 Ana ejel jo sahb riid-e riidi go eljele, owo nnenkal no jo bob-e ejel kehm-e tongo re, <<Ka kpe fahl, wob bel mmon no nlum noko.
GEN 35:18 Ana á gohro v elv ni elkv, á lungu mmon noo re Ben Oni, wo nde lung-e re Benjamin.
GEN 35:19 Owo Rasel kehm kpo, bo kpa-e kak go mbang eji bo jo tahm Efrad, ji li Betlehem.
GEN 35:20 O ero elahm bi Rasel, Jekob loo ego o, tete rehng lela ego jio kpˈtibi elahm bi Rasel.
GEN 35:21 Isreel kehm mehle o asongo, song si ebehre eje go esˈsong, nne lˈsehng Migdal Eder.
GEN 35:22 Eji Isreel lene o edi jio, Ruben kehm tahme song noongo a nne elkora nde Bilha, Isreel wˈwuk bade. Jekob bele ewubu abon abal ba nlum:
GEN 35:23 Abon ba nlum ba Lia ba a: Ruben wo jolo ngbokambang a mmona Jekob, Simion, Levi, Juda, Isaka a Jebulon.
GEN 35:24 Abon ba nlum ba Rasel ba a: Josef abola Benjamin.
GEN 35:25 Abon ba nlum ba Bilha nlokeltum Rasel jele no ba a, Dan abola Naftali.
GEN 35:26 Abon ba nlum ba Jilpa jele no ba a, ye ji jolo nlokeltum a mmon no nkal no Lia, Gad abola Aser. A wo li abon ba nlum ba bo jele no ka Jekob go Padan Aram.
GEN 35:27 Jekob feere kehnge goji nde Aisik ga Mamre, kohlo Kiriad Arba, ji li Hebron, edi ji Ebraham abola Aisik tohko lene.
GEN 35:28 Aisik kange nnya atahl asehmwubu.
GEN 35:29 Á gohro v esˈkohro elv soro kpo, bo rod-e song kak eyele ane ebe, á sahb kˈkul go nnya tvv. Eso abola Jekob, bo ji jolo abon ebe ba rod-e song kpa kak.
GEN 36:1 Ana wo li ntoora nnyo mi li bade Eso, ji li Edom.
GEN 36:2 Eso koo akal ebe goji anebkal Kenan: Adah mmon no nkal no Elon nnea Hid, a Oholibama mmon no nkal no Anah, ye ji jolo mmon a mmon no Jibion nnea Hiv,
GEN 36:3 á tob ko Basemad mmon no nkal no Ismeel, á jolo mmonannyehn no nkal no Nebayod.
GEN 36:4 Adah jele Elifas ka Eso, Basemad jel Reuel,
GEN 36:5 Oholibama tob jele Jewus, Jalam a Korah. Abon ba nlum ba a, ba bo jele ka Eso go Kenan.
GEN 36:6 Eso kehm rodo akal ebe, a abon ebe ba nlum, a ba nkal, a ane kpee ba jolo go egea nlaaga, atohkondi enye, go enyam behko, a nsol enye kpee nyi á bele no o Kenan, tahm song jol edi ji li fee a kehm rehnge edi ji Jekob mmonannyehn li no.
GEN 36:7 Nsol ebo nyi bo bele no gbale sehng re bo maam jol edi ajehng, edi ndi ji bo jolo no biingem bo, ane abal abal tib ntohkondi ebo.
GEN 36:8 Owo Eso, ji li Edom kehm tahme song jol go ejahbe ewong ji Seir.
GEN 36:9 Ana wo li ntoora nnyo mi li bade Eso, nde no anebe Edom go ejahbe ewong ji Seir.
GEN 36:10 A wo li abing nya abone Eso ba nlum, Elifas ji Ada nkala Eso jele no, a Reuel ji Basemad nkala Eso jele no.
GEN 36:11 Abon ba nlum ba Elifas ba a: Tema, Omar, Jefo, Gatam a Kenas.
GEN 36:12 Mmona Eso noa no nlum Elifas tob bele nne elkoro no bo jo lung-e re Timna, ye wo jele Amalek ka-e. A wo li abon abon ba Ada nkala Eso.
GEN 36:13 Abon ba nlum ba Reuel ba a: Nahad, Jera, Sama, a Mija. Bo ba jolo abon ba nlum ba abone Basemad nkala Eso.
GEN 36:14 Abon ba nlum ba Oholibama nkala Eso ji mmona Ana ba a, ye ji jolo mmon no mmona Jibion, ba á jele ka Eso: Jewus, Jalam a Kora.
GEN 36:15 Ane ba jolo atubesi go etˈtohng ji Eso ba a: Abon ba nlum ba Elifas ji jolo ngbokambanga mmon no Eso: Ntula Teman, ntula Omar, ntula Jefo, a ntula Kenas,
GEN 36:16 ntula Kora, ntula Gatam, a ntula Amalek, bo ba jolo atul ane go etˈtohngo ji Elifas go Edom, bo jolo abon ba abon Ada.
GEN 36:17 Abon ba nlum ba mmona Eso Reuel: Atula Nahad, ntula Jera, ntula Sama, a ntula Mija. Bo ba jolo atubesi etˈtohngo ji Reuel gona Edom; Bo ba jolo abon ba abon nkala Eso nobo jo lung-e re Basemad.
GEN 36:18 Abon ba nlum ba nkala Eso, Oholibama: Ntula Jewus, ntula, ntula Jalam, a ntula Kora, bo ba jolo atul go etˈtohngo ji nkala Eso Oholibama mmon no Ana.
GEN 36:19 Baa kpee jolo abon ba Eso, ji li Edom, bo jˈnehm ba jolo atul ebo.
GEN 36:20 Abon ba Seir nnea Hor, bo ji lene erohko jio ba a: Lotan, Sobal, Jibion, Ana,
GEN 36:21 Dison, Ejer a Disan. Abon baa ba Seirba nlum go Edom, bo ba jolo atul anebe Hor.
GEN 36:22 Abon ba nlum ba Lotan ba a: Hori abola Homam. Timna jolo mmonannyehn Lotan no nkal.
GEN 36:23 Abon ba nlum ba Sobal ba a: Alvan, Manahad, Ebal, Sefo a Onam.
GEN 36:24 Abon ba nlum ba Jibion ba a: Aya abola Ana. Ana jia wo, song nyehn elbing alahb ni jo fub go elka emahng, eji á jo jen ebvankang nde Jibion bo jo li nsol.
GEN 36:25 Abon ba Ana ba a: Dison mmon no nlum, a Oholibama mmon no nkal.
GEN 36:26 Abon ba nlum ba Dison ba a: Hemdan, Eshban, Itran a Keran.
GEN 36:27 Abon ba Ejerba nlum ba a: Bilhan, Jaavan, a Akan.
GEN 36:28 Abon ba Disan ba nlum ba a: Uju abola Aran.
GEN 36:29 Ane ba jolo atul ba anebe Hor ba a: Lotan, Sobal, Jibion, Ana,
GEN 36:30 Dison, Ejer a Disan. Ane baa ba jolo atul ba anebe Hor, ana bo yabe elbo ndi nyi Seir.
GEN 36:31 A wo li atul ba jo fili Edom anebe Isreel kehm tob bel atul ba bo.
GEN 36:32 Bela mmon no Beyo ba jolo ntul no Edom. Ejahbe eje bo jo lungu re Dinhaba.
GEN 36:33 Eji Bela kpoo no, Jobab mmon no Jera no lohng go Bojra wo ko nji etul ebe.
GEN 36:34 Eji Jobab kpoo no Husam ji lohng go ndi nyi anebe Teman wo ko nji etul ebe.
GEN 36:35 Eji Husam kpoo no Hadad mmona Bedad ye ji noko ga anebe Midia go ejahbe Moab, ye wo fere ba ko nji etul ebe. Elsi ene bo jo lungu re Avid.
GEN 36:36 Eji Hadad kpoo no, Samla ji lohng go Masreka wo ko nji etul ebe.
GEN 36:37 Eji Samla kpoo no, Sawul ji lohng go Rehobod go ejang aya wo ko nji etul ebe.
GEN 36:38 Eji Sawul kpoo no, Bal Hanan mmon no Akbor wo ko nji etul ebe.
GEN 36:39 Eji Bal Hanan mmona Akbor kpoo no, Hadad wo ko nji etul ebe. Elsi ene bo jo lung re Pawu, nkal ewe bo jo lung-e re Mehetabel ji mmona Matred, ji jolo mmona Me-Jahab no nkal.
GEN 36:40 A wo li ane ba jolo atubesi go etˈtohngo ji Eso, a abing ebo, ana arohko abangenahb ebo li no, a adi nya bo lene no: Timna, Alva, Jethed,
GEN 36:41 Oholibama, Ela, Pinon,
GEN 36:42 Kenaji, Teman, Mibjar,
GEN 36:43 Magidiel a Iram. Ane baa ba jolo atul ba Edom, toono ana bo kake nsi ebo go ndi nyi bo ji no. Eso wo jolo nde no anebe Edom.
GEN 37:1 Jekob lene ndi nyi nde jolo no, go ndi nyi Kenan.
GEN 37:2 Ntoora nnyo mi li bade Jekob mi a. Josef jolo mmonjangkun no ma kang elku a nnya ebal, á jo jene toono abonanyehn, bo jo le atohkondi, abon ba nlum ba Bilha, a ba Jilpa akal ndea bo. Josef jo ba tooro asabsab nsol nya abonanyehn jo kono ellimi.
GEN 37:3 Ana jolo o, Isreel nde, Josef wo jo ga-e kor sehnge abon ebe bako nlum, tibre Josef bo jele ka-e ngare nyi á ma kul; Owo wahnge á jahme ekpawobo ji jolo anyono anyono ka-e.
GEN 37:4 Eji abonanyehn sebe kahn re Josef wo jo ga kor nde ebo sehnge bo kpee, bo ko-e ekv, bo joom kpe bung a ne yebe yebe.
GEN 37:5 Josef kehm leeme nlem tooro tong abonanyehn, bo kpe-e ko na ekv budu.
GEN 37:6 Á kehm tongo bo re, <<Wuungen atung wahn wuk nlem nyi n leeme no.
GEN 37:7 E jolen go emahng jo gba agan nkohl, tvtv ngan nyˈnyame kehm mehle yiimi nsunsu, agan nya nyahne kehm bake ba yiimi sennge nyˈnyame kak, fere gong ka nyˈnyame.>>
GEN 37:8 Abonanyehn kehm-e tongo re, <Anv, a kpˈtiri re wo wo bahke jolo ntul ewahr-a? Wo bahke lohko jo fil-ra? Bo kpe-e jo ko na ekv budu tib go nlem nyia nyi á lake bo, a ji á tongo bo.
GEN 37:9 Josef kehm kpe leeme nlem nyehko tong abonanyehn re, <<Wuungen atung, me n kpe leeme nlem nyehka, anv jolo re njul a ebareka, go ewubu elonlo ajehng gongo ka-m.>>
GEN 37:10 Eji á tongo nde, fere tob tong abonanyehn, nde kehm-e nyame, fere tong-e re, <<Nlem nyi a ma leeme a, lohngo renan? Anv, nne a me, go abonane bahke bake ba gong go ndi ka-a?>>
GEN 37:11 Josef kpe sahb lˈli na abonanyehn ala, wo nde kuuru ejum ajehng ajehng go ege atahng.
GEN 37:12 Ngare nyia abonanyehn ebrod atohkondi ndea bo song kehme bo nsol alehke kaa kohlo Sekem,
GEN 37:13 Isreel kehm tongo Josef re, <<A kpˈkahne re abonane kpi atohkondi kpur kohlo go Sekem. Ba, me n tum-a tv bo.>> Á kehm faange re, <<Ebnob sehng.>>
GEN 37:14 Isreel kehm-e tongo re, <<Song wo song nyehn abonane joare bo baa go efel, afi atohkondi nyaa tob li nseenge, wo feere ba tong-m.>> Owo Isreel kehm-e tumu, á mehl o edamme ji Hebron asongo. Eji Josef rehnge go Sekem,
GEN 37:15 nne awohng kehm-e nyehne á kpˈdaale yannge go elka emahng, nne noo kehm-e bahbe re, <<Jenji a kpˈsebe?>>
GEN 37:16 Á kehm-e faange re, <<N kpi abonanee kpur. A bahk-m ma tib edi ji bo li no kpˈkpuru atohkondi eboa?>>
GEN 37:17 Nne noo kehm-e faange re, <<Bob mehl ao, n jo wuku eji bo jo bung re, <E tahmen go Dotan.>>> Owo Josef kehm tahme jo seb abonanyehn asongo, song nyehn bo kohlo go Dotan.
GEN 37:18 Eji bo sa nyehn-e go fee, re á kehm ba rehng o eji bo, bob toobo ana bo bahk-e wulu.
GEN 37:19 Bo jo bungu tong atemtem re, <<Nyehn monleeme alem ga kpˈbake!>>
GEN 37:20 Nong wahr wulen ye ro kak ekpabingi ajehng a, fere bung re ebi nnyam nyi me-e li, wahr kehm nyehne ana ji alem enye bahke jolo.
GEN 37:21 Eji Ruben wuku ano, á sebe re a á tahr-e yehke go ebo abo, á tongo bo re, <<Nong wahr ki-e wul.>>
GEN 37:22 Kana faade alung amehng amehng, roon na ye kak ekpabingi a elka emahng, kana lak ye ebo abehng abehng. Ruben bungu jia re á tahr-e go ebo abo, feere a ne song ka nde.
GEN 37:23 Eji Josef ma rehng goji abonanyehn, bo kehm-e yehke ekpawobo eje ji jolo anyono anyono ji á kake no,
GEN 37:24 bo kehm-e rodo ro kak ekpabingi, ekpabingi jolo nnehme nehme, alahb jolem.
GEN 37:25 Eji bo ji no jo li nsol alehke, bo kehm nyehne ellong anebe Ismeel ba lohng go Giled, kun go ebo akamel kpˈbake, akamel solo nsol are, ana akehng ma kpo yebe abehne, a ajoobo akehng eltaame ma kpo lim ane nob ayam, a alahb eti esˈsvv ma lohng eti ji bo kpo lung re Merr, bo jo tahm go Ijib.
GEN 37:26 Juda kehm tongo abonanyehn re, <<Anv nsehng anyii e bahke lehke, e lˈwul mmonannee ewahre fere bulu alung eme?
GEN 37:27 Nong wahr gungen na ye ka anebe Ismeel, wahr kiin ye abo lak, gana ye mmonannee ewahre wo, e kpi alung amehng.>>Abonanyehn soro taame.
GEN 37:28 Eji anebe Ismeel ba lohng go Midia ba jo jen are ba no, abonanyehn kehm tohngo Josef yehke go ekpabingi jio, fere rod-e gungu anebe Ismeel go akpohko asilva eltahl, ane bao rod-e tahm a ne go Ijib.
GEN 37:29 Eji Ruben feere no song kpur go ekpabingi jio, Josef o kpeem jol, á yare elne nsol nyi á kake no.
GEN 37:30 Ruben kehm jeke goji abonanyehn kehm song bung re, <<Mmon njangkun noo o kpeem li, anv gan wo m bahke jeke?>>
GEN 37:31 Bo kehm wulu mmombul, fere rod ekpawobo Josef behde go alung mao.
GEN 37:32 Bo kehm rodo ekpawobo anyono anyono song tib ndea bo, fere tong-e re, <<Wahr ebnyehn ekpawobo jia. Feede wo nyehn joare ekpawobo mmon ewa ji.>>
GEN 37:33 Á kehm liingi soro bung re, ekpawobo mmon ewame ji. Ebi nnyam me-e li. Josef bo me-e lohko jaake arohko arohko.
GEN 37:34 Owo Jekob kehm yare nsol nyi á kake no, fere kak anyake nsol, noongo elkv mmon ewe afung tvv.
GEN 37:35 Abon ebe kpee, ba nlum a ba nkal ba re bo ba kak-e eltim, á ten fere bung re, <<Eˈee, m bahke soro asi noongo elkv tete n yel elahm toono mmon ewame.>> Jekob soro na asi jo ling mmon ewe.
GEN 37:36 Eji ma jol ano, anebe Media rodo Josef gungu Potifa, ji jolo ntubesi awohng go ellong atubesi abalimeltum Fero. Potifa wo jolo ntubesi ababˈbaabe.
GEN 38:1 Ngare nyio Juda yake abonanyehn ebe kehm tahme re á song jol a nnelohng Adulam no bo jo lung-e re Hira.
GEN 38:2 Gona wo Juda kpiri mmonse no nkal, nde bo jolung-e Sua ji lohng go Kenan. Á ko-e go elbal, kehm noongo a ne,
GEN 38:3 á sa ela jel mmon no nlum no á gung-e mbing re Er.
GEN 38:4 Á kpe sa ela jel mmon no nlum no á gung-e mbing re Onan.
GEN 38:5 Á kpe bulu kpe sa ela jel mmon no nlum no á gung-e mbing re Sela, á jel-e go Kejib.
GEN 38:6 Juda ko nkal ka ngbokambang a mmon ewe no nlum Er, mbing enye bo jo lung-e re Tamar.
GEN 38:7 Ngbokambang a mmon ewe Er jolo nne no jo lim abˈbi go ejang bi Jehova, wahng ka Jehova wul-e.
GEN 38:8 Owo Juda kehm bungu tong Onan re, <<Song noongo a nkala mmonanne, wo ruru eltum ene ana nnar a mmonanyehn nne, eji a lˈjel abon ka mmonanne.>>
GEN 38:9 Onan kahne kpee re, mmon noo nehm jol no we. Owo wahnge ngare anyehng anyehng nyi á lˈnoongo a nkala mmonannyehn, á jo fere fonngo ebjing wohng go ndi, eji á lˈkˈjel abon ka mmonannyehn.
GEN 38:10 Ji Onan jo lim o jolo ebˈbi go ejang bi Jehova, Jehova tob wul-e.
GEN 38:11 Juda kehm tongo Tamar nnar ewe re,<<Jol go etahk nso ana nkal ebun tete mmon ewame Sela gbal,>>Á bele ntir re, á bahke tob kpo, ana abonanyehn.>> Ano wo Tama mehle no song lene go etahk nde.
GEN 38:12 Eji ma kang afung gbalee nkala Juda, mmon no nkal no Sua, kehm kpoko. Eji Juda ma noongo elkv mal, á mehle tahm go Timna, goji ane kpo kpud anyar ejoro ebe, nte ewe Hira ji lohng go Adulam toon-e je o.
GEN 38:13 Ana bo tongo Tama re, Nde nlum wa fi mbang mbang asongo go Timna re á song kpud anyar ejoro ebe,>>
GEN 38:14 Tama kehm yehke nsol nkalebun, kehm rodo mbomo konngo bulu elne eji nnene lˈki-e liingi, mehl song ji go mbang nyi li rehng go Enayim go mbang nyi li tahm go Timna. Á sebe kahn re jol eji Sela ma gbˈgbal o, bo we nehme ka á jol nkal ewe.
GEN 38:15 Eji Juda nyehn-e no, Juda tiri re nne asˈsa wo, tib yebkonngo esamahr ebe.
GEN 38:16 Juda kahnem re nkala mmon ewe wo, á song kpir-e o nkpe a mbang, kehm bungu re, <<Ba me, me n nkang a na.>> Tama kehm-e bahbe re, <<Jenji á bahk-m kake a lˈnoongo aname?>>
GEN 38:17 Juda kehm-e faange re, <<M bahke tumu mmon mbul no nse tv-a go ellong ebul ebame. Tama kehm-e tongo re, <<Á bahk-m ma yahke ejum ji m bahke bumu ana ejum ntianse tete á tum mmona mbul noo tv-m?>>
GEN 38:18 Juda kehm bungu re, <<Ejum ajii á kpˈsebe re me ka-a ana atianse? Tama kehm faange re, <<Yake ejum elliingi eja a nlehke eme, a ebti efilebo bi wob-a ebo ka-m.>> Á kehm-e kake, noongo a ne, á soro sa ela ka Juda.
GEN 38:19 Eji ma jol ano, Tama kehm feere go etahk, song lennge mbomo mi á konngo elne, rod abomo nkalebun bobo ana wuku wuku.
GEN 38:20 Eji ejum jio ma sehng, Juda kehm kake nte ewe Hira ji lohng go Adulam mombul re á song ka nnenkal noo fere ko nsol enye ba ka-e. Eji Hira je no á we kpeem nyehn.
GEN 38:21 Owo á kehm bahb aneblum ba lene o re, <<Nne a asˈsa no jo kono eljehke nkpe a mbang nyi li asongo Enayim mee? Bo kehm-e faange re, <<E ka bˈbel nne asˈsa ao.>>
GEN 38:22 Owo Hira kehm feere song tong Juda re,<<M we nyehnem edi ajehng ajehng, aneblum ba li ejahbe jio kpˈbungu re nne asˈsa ka jˈjol ona.>>
GEN 38:23 Juda kehm bungu re, <<Nong á bum nsol nyi n ka-e no, eji e lˈk jol ejum asol. Kehn n tˈtumu mombul ana e toobo no, á we nyehnem.>>
GEN 38:24 Eji yahke biingi nnyahng era, bo kehm tongo Juda re, <<Tama nkala mmon ewa kpˈjene yannge ana nne asˈsa, anv, tib esi jia, yebsa ela.>>Juda kehm bungu re, <<Koon ye ba, wahn ba jahm-e agun á kpo!>>
GEN 38:25 Eji bo me-e rod re bo song wul, owo á tumu etib tv nde nlum re, <<Nne no kpi nsol nyia, ye wo ma-m kak ela. Seenge nˈnob. Nne awoo kpi ejum elliingi jia a nlehke eme, a ebti efilebo bia?>>
GEN 38:26 Juda soro liingi nsol nyio tvtv, kehm bungu re, <<Tama wo ga li etingitingi nne sehnge me, tib m taam-m re Sela mmon ewame ko-e go elbal.>> Juda kpeem tiki noongo a Tama.
GEN 38:27 Eji ba rehng ngare ejel, bo sebe kahn re Tama jolo ela ayafele.
GEN 38:28 Ana á jo rahng ejel, mmon awohng gbo mbang yehke ebo ebe. Mbohngo ejel kehm tubu mmon noo ejahm, gba-e mbila mbomo go ege ebo, kehm bungu re, <<Noa wo gbo mbang lohng.>>
GEN 38:29 Á kehm fere tohng ebo ebe kak atahng, mmonannyehn fere lohng! Mbohngo ejel kehm biingi re, <<Lohngo renan!>> Á limi renan a ma bohngo lohng?>> Bo kehm gungu mbing re Pereji
GEN 38:30 Owo mmonannyehn no bo kahn-e mbila mbomo go ebo kehm lohngo, bo ka-e mbing re Jera.
GEN 39:1 Eji bo ko Josef song rehng a ne go Ijib, Potifa ji jolo nnea Ijib, ji jolo ntubesi awohng go ellong atubesi abalimiltum Fero, a ntubesi ababˈbaabe, ye wo gunu Josef goji anebe Ismeel ba ko-e no rehng o.
GEN 39:2 Jehova jolo a Josef owo wahnge edi jo nob a Josef, á jolo go etahk ndeju ewe nnea Ijib.
GEN 39:3 Eji ndeju ewe nyehne re Jehova jolo a ne, go fvfo Jehova tob ka-e efa go ejum ajehng ajehng ji á jo lim.
GEN 39:4 Potifa bele eyebatahng a Josef, owo wahnge á rod-e lim ntubesi go ege a nlaaga. Á jolo nne no jo lim eltum a ne bad bad.Á lim-e Á lim-e á jo kpur nlaaga enye, fere yake nsol enye kpee kak-e go ebo nyi á bele no.
GEN 39:5 Bomo ngare nyi á lim-e ntubesi fere yake nsol nlaaga kake go ebo, Jehova fuulu nlaaga nyi nnea Ijib tib esi Josef. Elfuulu ni Jehova jolo go ejum ajehng ajehng ji Potifa bele no, jolo go nlaaga afi go ekulugbe.
GEN 39:6 Potifa yake ejum ajehng ajehng ji á bele no ka Josef, tib esi ji Josef jo kpur nsol, Potifa joom kpe kunu ekpu go ejum ajehng ajehng, sehngem nsol alehke nyi nyi á jo li. Josef gbo eljini fere nˈnob.
GEN 39:7 Eji jolo ano nkala ndeju ewe yehke amahr kun-e, fere tong-e re, <<Ba noongo aname!>>
GEN 39:8 Josef tˈten fere tong-e re, <<Tib eji nsol kpee wob-m go ebo, ntubesi ewame ejumjum lim ji ye kpo kpe gbiingi elne go ege etahk, ejum ajehng ajehng yeb yake kak-m go ebo.
GEN 39:9 Nnene limm no kpˈgbale etahk jia ana me, ejumjum limm ji ntubesi ewame kala yake kak-m go ebo, sehngem wo ntahng ntahng, tibre wo nkal ewe wo. Bahke limi renan me n kehm limi elkohn ebi ejum ana jia, fere lim abiafem soodo Esowo.
GEN 39:10 Jol ana á jo bˈbung a Josef efung abehng abehng, Josef jo tˈten elnoongo a ne, jol Josef lubem jol na a ne.
GEN 39:11 Efung abehng Josef kehm yele ekpˈkpa re á song lim eltum ene, aloketum ba etahk jio kpee nnene jolem o ekpˈkpa.
GEN 39:12 Á kehm-e jabbe go ege ekpawobo, kehm bungu re, <<Ba noongo aname!>> Josef kehm yehke ekpawobo tv-e go, be lohng alatahk.
GEN 39:13 Eji á nyehne re yebyake ekpawobo tv-e ebo, fere be lohng alatahk,
GEN 39:14 á kehm lungu alokeltum ba etahk jio, kehm tongo bo re, <<Nyehnen nnea Hibru no bo ko-e ba ka-r re á ba nyok-r, nyehn ye go ma ba re á ba noongo aname, n kehm rabe.
GEN 39:15 Eji á wuku ana m ma rabe re tob-m wahn, owo á ma tahm ekpawobo sa go egame ejang, fere be lohng alatahk.>>
GEN 39:16 Nnenkal noo bumu ekpawobo jio tete nlum ewe kehnge ba etahk.
GEN 39:17 Owo á kehm-e tubu eka re: <<Nju nnea Hibru no á ko-e ba ka-r eblohng ba re á ba nyok-m.
GEN 39:18 Ana n soro kehme elrabe re tob-m wahn, á soro tahm ekpawobo eje sa go egame ejang, fere be lohng alatahk.>>
GEN 39:19 Eji Potifa wuku eka jio ji nkal ewe tub-e no re, <<Ana wo nju enya lim-m no,>> atahng kehm-e sahb rˈrak.
GEN 39:20 Á kehm rodo Josef nju enye song kak go ngbekobo, edi jio ji Fero kpo bum anebe agbekobo ebe. Ana Josef woomo o ngbekobo,
GEN 39:21 Jehova jolo a ne. Á tib-e nnoobo eljini, fere lim mbaaba ngbekobo jol eyebatahng a ne.
GEN 39:22 Owo mbaaba agbekobo kehm limi re Josef fere jo kpur anebe agbekobo ba wob o kpee, fere tob jo kpur ejum ajehng ajehng ji bo kpˈlimi o.
GEN 39:23 Mbaaba agbekobo joom kpe kunu amahr go ejum ajehng ajehng ji á ma yake kak Josef go ebo, tibre Jehova jolo a ne, fere lim-e á li efa go ejum ajehng ajehng ji á jo lim.
GEN 40:1 Eji ma kang afung, nfili ebtuka ntul abola nlima abred no ntula Ijib, soodo ndea bo, ntul no Ijib.
GEN 40:2 Fero atahng rak-e sehng tob atubesi ane abal ebe baa, ntubesia abafili ntuku abola ntubesia abalima abred,
GEN 40:3 á rodo bo kak ngbekobo go etahk jˈnehm ji ntubesia mbabˈbaabe, go ngbekobo nyˈnehm nyi Josef woomo no.
GEN 40:4 Ntubesia mbˈbaabe yake agbekobo nyao ka Josef re á jo kpur bo, Josef jo kpˈkpur bo. Eji bo ma jol o ngbekobo ma kang afung ntiil,
GEN 40:5 aneblum abal bao nfili ebtuku abola nlima abred ka ntula Ijib, bo ji woomo o ngbekobo, bo leeme nlem atv manehm, bo ane abal abal, nlem anyehng anyehng lohngo eje eje.
GEN 40:6 Eji Josef ba nyehn bo njahm efungfu, á sebe kahn re bo joom bang.
GEN 40:7 Owo á kehm bahbe atubesi alokeltum Fero bo ji woomo go ngbekobo go etahk ntubesi ewe re, <<Jenji wahnge ń kil bange lela?>>
GEN 40:8 Bo kehm-e faange re, <<Wahr ane abal abal leeme alem, wo nnene limm no bahke tooro tong-r ana lohngo no.>> Josef kehm tongo bo re, <<Esowo sang kpˈkahne ana ntooro alem lohngo noa?. Tong-m wahn alem enyahne.
GEN 40:9 Owo ntubesia nfili ntuku kehm tongo Josef nlem enye. Á tong-e re, <<Egama nlem n nyehne eti ji bo kpo lung re nlehke egreb, yim go egama mbuksong,
GEN 40:10 nlehke mio bele njad era, ana kake anyane o, soro fem lim atasok agreb fere bil.
GEN 40:11 Ebtuku Fero woomo egame abo, n kehm bongo akaba greb nyao, fere kaame kak go ebtuku, fere rod ebtuku bio kak Fero go ebo.>>
GEN 40:12 Josef kehm-e tongo re, <<Ana wo nlem enya lohngo no. Njad era nyio lohngo nfung era.
GEN 40:13 Re kang nfung era, Fero bahk-a yehke go ngbekobo, fere feere a na go ega nji eltum, a bahke feere jo song kak Fero ebtuku go ebo ana a jo lim wuku wuku, eji a jolo nfili ebtuku ewe.
GEN 40:14 Lˈfere nob a na buum-m wo tib-m nnoobo eljini, gahm-m go esamahr Fero wo kak-m ebo me n lohng go ngbekobo nyia.
GEN 40:15 Bo bob-m na yehke go ndi nyi anebe Hibru, jol edi ji n li a ejumjum n limem ji fuumu re bo kak-m go ngbekobo elbing.>>
GEN 40:16 Eji ntubesia abalima abred nyehne re Josef ebtooro ntooro nyi nno, á kehm tongo Josef re, <<Me fvfo n tob leeme nlem, ejeere ebra kuum-m go esi bi abred woomo no.>>
GEN 40:17 Ejeere ji gohro kuumu go ero, ajoobo akaange kaange nsol ellehke woomo atahng nya jolo ka Fero, nruk jo suudu nsol nyio li go atahng ejeere ji n solo go egame esi.
GEN 40:18 Josef kehm-e tongo re, <<Ana wo nlem enya lohngo no, ejeere ebra bio lohngo nfung era.
GEN 40:19 Lˈkang nfung era, Fero bahke kimi esi eja, fere rod-a song kahn tohko go eti, nruk bahke bake ba suudu nnyama ngubjing enya li kpee.>>
GEN 40:20 Sa nfung era Fero bahke buumu efung bi bo jel-e no, á limi elkak ka atubesi abalimeltum ebe. Á kehm tumu bo song yehke ntubesia abafili ntuku, a ntubesia abalima abred go ngbekobo, ba a bo go esamahr atubesi abalimeltum ebe.
GEN 40:21 Fero feere a ntubesia abafili ntuku jehke ege a nji eltum, eji á lˈkpe jo kak Fero ebtubu go ebo,
GEN 40:22 fere rod ntubesi abalima abred song kahn ekehd tohko go eti. Ana wo alem nyao lohko jol jangjang ana Josef tooro no tong bo.
GEN 40:23 Ntubesia abafili ntuku kpeem buumu Josef; á yin-e yini.
GEN 41:1 Eji ma sehng nnya ebal, Fero kehm leeme nlem: Á leeme no, á yiimi go nkpe aya Nayel,
GEN 41:2 edahmagbudu na ebsehma kehm lohngo o aya nya sahb jˈjok fere fˈfeele, ba kehme ajele li go nkpe aya.
GEN 41:3 Eji ma jol ano edahmagbudu na ebsehma behko kehm kpe lohng aya mao toono bo. Adahmagbudu nyao jolo akpuk kpuk fere sˈsab ba yiimi kohlo ajokojoko nyao go nkpe aya.
GEN 41:4 Akpuk kpuk adahmagbudu nyao fere sˈsab kehm lehke edahmagbudu bio na ebsehma bi joko fere fˈfeele. Fero kehm nyahme go ellu.
GEN 41:5 Á kehm kpe gbo ellu kehm kpe leeme etoono nlem, elrahn nkohl anehng lake abon na asehma fere gbal egburu arum nkohl sahb nˈnob.
GEN 41:6 Eji ma jol ano, akpuudu akpuk kpuk nkohl esehma kehm tob kpe kehme elgbale sahb fˈfiiri, elfeb ero nfam ba lim fi akohl nyao.
GEN 41:7 Akpuudu afiiri akohl nyao fere mele agburu arum anoobo akohl nyao, Fero soro nyahme, na ga nlem nyi.
GEN 41:8 Eji efungfu ma se, eltim jo gbiing-e sehng, á kehm tumu re bo lung anebe ntaane kpee a akahnkahn ane ba Ijib bo ba. Fero kehm lake bo alem enye, nnene we maam tong ana alem nyao lohngo no.
GEN 41:9 Owo ntubesia abafili ntuku kehm tongo Fero re, <<Lela me mbuumu abˈbi enyame.
GEN 41:10 Ngare jˈjol nyi a rake atahng tob alokeltum eba, fere tum-m ngbekobo awahra ntubesia abalima abred go etahk ntubesia mbˈbaabe.
GEN 41:11 Wahr ane abal abal leeme alem atv manehm na amehng, nlem anyehng anyehng jo lohngo eje eje.
GEN 41:12 Njangkun, nnea Hibru awohng jolo anahre, á jolo nlokeltum no ntubesia mbˈbaabe. Ye wo e lake alem enyahre, á tong-r ana lohng no, no nne á tong-e ana nlem enye lohngo no.
GEN 41:13 Nsol nyio lohko jol ana á tooro no tong-r, me feere go egama nji eltum, nne noko bo song kahn-e ekehd.
GEN 41:14 Fero kehm tumu tv Josef, bo soro yehk-e go ngbekobo elbing. Ngare nyi á ma kpud elne fere yaange abomo elkake, á kehm ba yiimi go esamahr Fero.
GEN 41:15 Fero kehm tongo Josef re, <<N leeme nlem, nnene me-e nehme ma tong ana lohngo no, me n wuk bob bung bada na re a lˈwuk nlem, a bahke ma tooro ana lohngo no.>>
GEN 41:16 Josef kehm faange Fero re, <<Me n nehm ma lim, wo Esowo bahke kake Fero nfaange nyi bahk-e koro.>>
GEN 41:17 Owo Fero kehm tongo Josef re, <<Go egama nlem, n yiimi go nkpe aya Nayel,
GEN 41:18 edahmagbudu na ebsehma kehm lohngo o aya, bo sahb jˈjok fere fˈfeele ba kehme ajele li.
GEN 41:19 Edahmagbudu ebsehma behko kehm tob kpe lohng o aya, bo sahb kpˈkpuk, fere fˈfiiri, n ka nyehn a nyehn adahmagbudu ana nyao a ndi nyi Ijib kpee.
GEN 41:20 Akpuk kpuk adahmagbudu nyao nya fere sˈsahb sˈsab kehm lehke ajokojoko adahmagbudu nyao na ebsehma nya gbo mbang lohng aya.
GEN 41:21 Jol tvtv o, eji bo ma li bo o, jol nnene nehm ma tong re bob lim ano, bo kpake yim ano kpuk kpuk kpuk kpuk ana wuku wuku. N kehm soro nyahme.
GEN 41:22 <<Go egame a nlem n nyehne agburu arum nkohl na esehma sahb nˈnob go elrahn anehng.
GEN 41:23 Eji jolo ano n kehm kpe nyehn akpuudu- akpawake akohl na esehma kpˈgbale sahb fˈfiiri, elfeb ero nfam ba fi.
GEN 41:24 Afiiri fiiri akohl nyao jo mele arum nyao na esehma nya sahb nˈnob. Me n tong anebe ntaane, bo ane kpee nnene lim no male no tong-m ana lohngo no.>>
GEN 41:25 Owo Josef kehm tongo Fero re, <<Alem nya Fero li elkohnkohn anehng, Esowo eblennge ka Fero ejum ji á yahke lim.
GEN 41:26 Anoobo adahmagbudu na ebsehma lohngo nnya esehma, anoobo arum akohl nyao na esehma lohngo nnya esehma; li na anehng fvfo li elkohn nlem anyehng.
GEN 41:27 Akpuk kpuk adahmagbudu na ebsehma nya sabb fˈfiiri fere sˈsab nya lohngo toono, tob lohngo re nnya esehma, ano wo akpuudu akpawake akohl nya elfeb ero fi no: Nya li nnya esehma nyi njal.
GEN 41:28 <<Li na li jang jang ana n tong-a no Fero, Esowo ebtib Fero ejum ji á yahke ba lim.
GEN 41:29 Egburu nnya esehma nyi nsol ndi bahke lake tv fad kpˈbake go ndia Ijib.
GEN 41:30 Wo nnya esehma nyi njal bahke toono, Bo bahke yini bade nlaka nsol nyi jolo a Ijib, njal nyi bahke fere ko nji a ndi nyia.
GEN 41:31 Bo nehm kpe buumu nlaka nsol nyi jolo go ndi nyia, tib re njal nyi bahke toono, bahke sabe sehng,
GEN 41:32 Ejum ji wahnge Esowo tibi Fero go nlem mbang ebal li re ejum jio Esowo ebtoobo sahb tˈtahne, fvfo Esowo bahke gulu ellimi.
GEN 41:33 <<Eji ma jol ana, nong Fero kpur nne no kpi ngbere a elkahne, fere rod-e kak á jo kpur ndia Ijib.
GEN 41:34 Nong Fero yehke atubesi ane kak go ndi nyia nyi Ijib, bo jo yehke ejum ajehng go nsol elon anyehng anyehng, go ngara nsol akpake go nnya esehma nyi nsol bahke lake tv fad.
GEN 41:35 Bo ko nsol alehke nyio go nnooba nnya na esehma nyi kpˈbake, bo kuuru nkohl go elwo ni Fero, bo kuuru nsol alehke nyio go ajahbe ajabe ajahbe.
GEN 41:36 Nsol alehke nyia bo bahke kuuru bum ejahbe, eji behnjehle bo lˈjo ko li, go nnya esehma nyi njal kpˈbake a Ijib, eji ejahbe lˈkˈnyehn erem njal.>>
GEN 41:37 Ntoobo nyia kˈkor Fero a atubesi alokeltum ebe.
GEN 41:38 Owo Fero kehm bahbe bo re,<<Anv wahr bahke ma bel elkohn nne ana noa, no etohko ji Esowo li a nea?>>
GEN 41:39 Fero kehm tongo Josef re,<<Eji Esowo ma lim re wo kahn nsol nyia kpee, nnene lim no kpe kpi ngbere a elkahne ana wo.
GEN 41:40 Ekpasiki ejame bahk-a woomo go ebo, ane ebame kpee bahke tob woom-a go ebo, fere jo wuk ajehke enya. Sehngem ga eti etul wo, me n bahke gbale sehng-a.>>
GEN 41:41 Owo Fero kehm tongo Josef re,<<Me n yake ndi a Ijib kpee kak ega ebo, re wo jo kpur.>>
GEN 41:42 Owo Fero kehm yehke ebil nsahm enye go ege ebnyohkobo, fere kak Josef go ege ebnyohkobo. Á fere liib-e ekpawobo ji etul, fere kak-e nlehke agul go emel.
GEN 41:43 Fere lim-e re bo sol-e go mmvtv akuungu ana etoono ntubesi, ane fere jo rabe re, <<Tahmen go mbango.>> Mbang nyia wo Fero ma yake ndi nyi Ijib kpee kak Josef go ebo re á jo kpur.
GEN 41:44 Owo Fero kehm tongo Josef re, <<Me wo li Fero, tohko jol re ellum ena ni, nnene lim no bahke tabe ebo afi ekpade go ndi nyi Ijib kpee.>>
GEN 41:45 Fero kehm kake Josef mbing re Jafena-pania fere ka-e Asenad mmon no nkal no Potifera, ye ji jolo nlimanjom go On re á jol nkala Josef. Josef yannge kpee go ndi nyi Ijib.
GEN 41:46 Ngare nyia Josef ebkang eltahl a nnya ewubu eji á yele eltum aloko goji Fero ntul no Ijib. Josef jo tahme o esamahr Fero jo yannge go ndi nyio nyi Ijib kpee.
GEN 41:47 Go nnya esehma nyi nsol bahke lake, nsol sahb lˈlak gbalee go ndi nyio.
GEN 41:48 Josef jo jene ko nsol alehke nyio nyi bo jo bel go nnya esehma nyio nyi nsol lake no tv fad go Ijib, fere jo kuuru go ajahbe, ajahbe. Go ejahbe ajehng ajehng nsol mbahmandi nyi bo jo bahm o á jo ko kuuru o.
GEN 41:49 Josef kuuru abim nkohl jolo are erikehndi aya ma. Gbale sehng re nfange á joom kpe ma kak go nwer, tibre siiri eso.
GEN 41:50 Re nnya nyio nyi njal kehm rehnge, Asenad mmon no nkal no Potifera nlimanjom no On, ebjel abon ba nlum abal ka Josef.
GEN 41:51 Josef gungu ngbokambang a mmon ewe mbing re Manase, kehm bungu re, <<Tibre Esowo eblim re me n yini afemfem enyame kpee, a nya nlaaga nsoo kpee.>>
GEN 41:52 Etoono mmon no nlum a gung-e mbing re Efriim, kehm bungu re, <<Tibre Esowo ma-m ka nrur go ndi nyi m ma nyehn erem.>>
GEN 41:53 Owo nnya esehma nyi nsol alehk tv fad go Ijib kehm male.
GEN 41:54 Nnya esehma nyi njal kehm bomo ana Josef bungu no. Njal jolo adi nyako kpee, wo go ndi nyi Ijib kpee nsol alehke jˈjol.
GEN 41:55 Eji anebe Ijib kpee kehme njal wa, bo kehm lingi tob Fero bade nsol alehke, Fero tongo aneb Ijib kpee, re <<Songen goji Josef wahn lim ajehng ajehng ji á bahk-n tongo.>>
GEN 41:56 Eji njal ma rehng edi ajehng ajehng go ejahbe kpee, Josef kehm lennge abutahk ntahk nyi á kuuru nsol alehke, jo gungu anebe Ijib nsol alehke, tibre njal gbale sehng go ndi nyi Ijib kpee.
GEN 41:57 Ane kpee jo lohngo go ajahbe ajahbe ba go Ijib ba gunu nsol alehke goji Josef, tibre njal gbale sehng go edi ajehng ajehng.
GEN 42:1 Eji Jekob wuku re nsol alehke nyia go Ijib, á tongo abon ebe re, <<Jenji wahnge ḿ ma sa kpi atemtem seenge?>>
GEN 42:2 Á kpe soro asi bung re, <<Me n wuk re alehke nyia go Ijib, songen go wahn song gunu ba ka-r, eji e lˈkpin, kˈkpo.>>
GEN 42:3 Owo abonanyehn Josef na awubu kehm tahme re bo song gunu alehke go Ijib.
GEN 42:4 Wo Jekob tumem Benjamin mmonanyehna Josef a ane bako, tibre á jo fahle re, ejum ki-e lim.
GEN 42:5 Abon Isreel kehm tahme a ellong ane bako re, bo song gunu nsol alehke, tibre njal tˈtob jol go ndia Kenan.
GEN 42:6 Josef wo jolo nne no jo fili ndi nyio, ye wo jolo nne no jo gungu anebe ejahbe bao kpee nsol alehke. Eji abonanyehn Josef bao rehnge o, bo gongo asamahr ebo go ndi ka-e.
GEN 42:7 Ana Josef nyehne abonanyehn, á lˈliingi bo, fere lim awini ana njenne, bung a bo egban egban re, <<Wahn lohng gan?>> Bo kehm-e faange re, <<Wahr lohng go ndi nyi Kenan, e ba re wahr ba gunu nsol alehke.>>
GEN 42:8 Jol eji Josef liingi liingi abonanyehn, bo we-e liigem
GEN 42:9 Josef kehm buumu nlem enye bada bo, kehm bungu tong bo re, <<Wahn ane ba kpo weele nyehn egahbe ba, ḿ ba re wahn ba nyehn nkpe ejahbe anyehng anyehng nyi nne bahke ma sehng yel,>>
GEN 42:10 Bo kehm faange re, <<Eˈee ntubesi wahr alokeltum eba, e ba re wahr ba gunu nsol alehke.
GEN 42:11 Wahr kpee abon ba nlum ba nne awohng ba, wahr alokeltum eba ane ba kpi ekpunu ba, abaweele nyehn ejahbe sang.>>
GEN 42:12 Josef faange bo re <<Eˈee, ḿ ba re wahn ba nyehn nkpe ejahbe anyehng anyehng nyi nne bahke ma sehng yel.>>
GEN 42:13 Bo kehm faange re, <<Wahr alokeltum eba jolo ewubu abonanyehn ba nlum na abal, abon nne awohng, bo lene go ndi nyi Kenan, monkalla li a nsoo ewahre, noko kpeem li.>>
GEN 42:14 Josef kehm tongo bo re, <<Tiki li ana n kp-n tongo re, wahn abaweele nyehn ejahbe ba!
GEN 42:15 Ana wo bo bahk-n wunngu, Go mbing nyi Fero ji li go elkpin, ń nehm tiki tahm a tete monkalla mmonanne ewahne ba a.
GEN 42:16 Tumen nne awohng wahne a song ko mmonanne wahne á ba; wahn egom jehka kpee ḿ bahke woomo go ngbekobo, eji bo lˈwuungu alum enyahne fere seb kahn joare ń kpˈbung etingitingi. Lˈjol re ń kpi kimi efahne, go mbing nyi Fero ji li go elkpin, wahn abaweele nyehn ejahbe ba!>>
GEN 42:17 Á kehm kake bo kpee go ngbekobo go nfung era.
GEN 42:18 Eji ma biingi nfung era Josef kehm tongo bo re, <<Limen jia wahn jol go elkpin, tibre me n kpˈfahle Esowo.
GEN 42:19 Joare ń lohko li ane ba kpi ekpunu, nong mmonanne ewahne awohng jol o ngbekobo, wahn ga roden nsol alehke wahn song kehnge, song ka anebe njal go etahk.
GEN 42:20 Koon mmonkalla mmonanne ewahne ba ka-m, eji alum enyahne lˈlohko jol ano, fvfo eji ń lˈkˈkpo.>> Bo tˈtaame re bo bahke limi ano.
GEN 42:21 Bo kehm bungu tong atemtem re, <<Etingitingi e kpˈnyehne erem bia tib esi mmonannee ewahre, e nyˈnyehn erem bi jolo a ne, eji á jo gboong-r tib esi elkpin ene, wo e we wukem, ano wo wahnge erem bia ma feere ba kuum-r.>>
GEN 42:22 Ruben kehm tongo bo re, <<Wahn tong-ma, re wahn kˈlim abiafem tob mmonse nlum noa? Ń wukem, anv wahr ba bahke gale mbong alung eme.>>
GEN 42:23 Bo joom kahn re Josef kpˈwuku ana bo kpˈ bungu, eji jolo re nne jo tooro na tong bo.
GEN 42:24 Josef kehm tahme bo sa song kehme ellingi, eji á ma rahke eling á kehm feere ba kehme elbungu a bo. Á kaa nsahm bo gba Simion go ebo esamahr.
GEN 42:25 Josef kehm tongo aloketum re bo kak bo nsol alehke rur go ebo abam, fere feere akpohko asilva ebo kak nne awohng awohng go ege ebam, fere toobo nsol eljen ka bo. Ngare nyi bo ma lim ano ka bo,
GEN 42:26 bo kehm gbade ebvankang, abam nsol alehke soro tahm.
GEN 42:27 Edi ji bo kange no wo, nne awohng kehm fannge ebam eje re á ka mbvankang nsol alehke, soro nyehn akpohko silva enye go egea nnyo ebam.
GEN 42:28 Kehm tongo abonanyehn re, <<Akpohko silva enyame, bob fere a nya kak-m egame ebam. Nyehnen nya ga egame ebam.>>Ntim kehm kimi bo, bo keebe seenge atemtem fere kehme elkahme kehm bungu re, <<Jenjii a ji Esowo ma-r lim anae?>>
GEN 42:29 Bo kehm ba rehng eji Jekob ndea bo, go ndi nyi Kenan, bo tongo ndea bo nsol kpee nyi ma lim bo.
GEN 42:30 Bo kehm bungu re, Nne no li ntubesi a ndi jo bungu anahre egbangban, fere jo ko-r are wahr ane ba kpo weele nyehn ndi ba.
GEN 42:31 Wo wahr tong-e re, <Wahr ane ba kpi ekpunu ba; wahr abaweele nyehn adi sang.>
GEN 42:32 E tong-e re, <E jolo ewubu abonanyehn abal, abon nde awohng, na awohng kpeem li, monkalla noa a nsoo ewahre go Kenan.>
GEN 42:33 <<Owo nne no li ntubesia ndi kehm-r tongo re, <Ana wo ḿ bahke kahne re wahn ane ba kpii ekpunu ba: Yaken mmonanne ewahne awohng bum a egame, wahn jehko ko nsol alehke song ka anebe njal go egahna ntahk.
GEN 42:34 Koon monkalla mmonanne ewahne ba ka-m, eji n lˈkahn re wahn abaweele nyehn edi sang, ane ba kpi ekpunu ba. M bahke feere a mmonannee ewahne kaan, ń fere jo jen are go ndi nyia.>>>
GEN 42:35 Ana bo jo yaange nsol alehke go ebo abam, nne awohng awohng nyehne ebgba akpohko silva enye go ege ebam! Eji bo a ndea bo ma nyehn ebgba akpohko silva ano, bo kehme elfahle.
GEN 42:36 Owo Jekob ndea bo kehm tongo bo re, <<M ma-m lim re me n kˈkpe bel mmon awohng awohng. Josef kpeem li, Simion kpeem tob li, anv ń yahke kpe rod Benjamin tahm a ne. Me wo nsol nyia kpee ma sennge kuumu me!>>
GEN 42:37 Ruben kehm tongo nde re, <<A bahke ma wul abon nlum abal ebame, n tohko ko Benjamin ba ka-a, yak-e kak-m go ebo re me n kpur-e, m bahke feere a ne.>>
GEN 42:38 Jekob kehm bungu re, <<Mmon ewame wahn nehm toono je go; mmonannyehn ebkpo, ye ntahng ntahng wo ma sa, ejum ajehng.>> Ajehng lˈsong lim-e go mbang eljen eji ń fi a ne, ḿ bahke limi abi enyame yel go elahm ndon ndon.
GEN 43:1 Ngare nyia njal kpˈkpake gbal go ndi nyio.
GEN 43:2 Owo eji bo ma li nsol alehke kpee nyi bo gunu go Ijib, ndea bo kehm tongo bo re, <<Feeren song Ijib wahn kpe song gunu nsol alehke ntiil ba ka-r.>>
GEN 43:3 Juda kehm bung tong nde re, <<Nne noo sahb rehk-r rehke tˈtahne re, <Ń nehm kpe nyehn esamahr ebame, ń tohko tiki ko nkalla ewahne ba a ne.>
GEN 43:4 Á lˈtum mmonannee ewahre á toon-r ba, wahr bahke jeke song gunu nsol alehke ba ka-a.
GEN 43:5 Á tohk-e tum á toon-r, wahr nehm je, tibre nne noo tong-r re, <Ń nehm kpe nyehn esamahr ebame, ń tohko tiki ko mmonanne ewahne ba a ne.>>>
GEN 43:6 Isreel kehm tongo bo re, <<Jenji wahnge ń kehm koko nfem nyia ba ka-m, eji ń tong-e re ń kpi mmonanne ewahne ga?>>
GEN 43:7 Bo kehm-e faange re, <<Nne noo bahb-r abahbe bade elnahre fere bahb-r bade a nnahb enyahre, á bahb-r nyehko re anv nso ewahne noa kpeka li go elkpina?> Fere kpe bahb re, <Ń kpˈkpi mmonanyehn nokoa?> Wahr tob faang-e na faange abahbe enye, e bahke limi renan kehm kahne re, á bahk-r tongo re, koon mmonanne ewahne ba a ne?>>>
GEN 43:8 Juda kehm tongo Isreel nde re, <<Yake mmonse nlum noa kak-m go ebo, wahr bahke tahme tvtv, eji wahr, a wo, a abon ebahre e kpin kˈkpo njal.
GEN 43:9 Mefono antahng m bahke yiimi nkpaneka tahr-e; me wo a bahk-m jabbe antahng. N tohk-e ko feere a ne ba yiimi a ne a go ega esamahr, me wo bahke solo elfeeme go egame elkpin kpee antahng.
GEN 43:10 Ana li a, ki li re wahr eblaange, kehn wahr ebje na kpe feere je nkpel ebal.>>
GEN 43:11 Owo Isreel ndea bo kehm tongo bo re, <<Lˈjol ano, limen jia: kaken akab nti nya nno go egahne abam nya lohng egahna ndi, wahn ko je a nya song ka nne noo ana ayare. Koon afubfub akehng, akehng ekon, a nsol nyi kpo lim nsol alehke yebe, a alahb eti ma kpo v esˈsvv eleenge, ma lohng eti ji bo kpo lung re Merr, mmohka pistasio, mmohka almond.
GEN 43:12 Roden akpohko asilva nyao edi ebbal, tibre ḿ bahke tiki song ka asilva nya bo kake egahne anyo abam, fundiki elsoodo ni.
GEN 43:13 Tob roden mmonanne ewahne, wahn song a ne anv anv goji nne noo.
GEN 43:14 Nong Esowo Bi Kpi Nsahm Kpee lim wahn fili nne noo ndon go ege esamahr, eji á lˈyake mmonanne ewahne noko, a Benjamin bo fere toon-n kehnge. Ana me, lˈjol re abon ebame bahke kpoko nong bo kpo.>>
GEN 43:15 Owo ane bao kehm rodo nsol ayare nyao, fere rod akpohko asilva edi ebbal, a Benjamin fvfo. Bo kehm foomo tahm song rehng go Ijib, song tib elbo go esamahr Josef.
GEN 43:16 Eji Josef nyehne Benjamin a bo, a kehm bungu tongo ntubesi alokeltum no etahk eje re,<<Rod ane baa song a bo egame etahk, song wul nyam o wo lam nsol alehke, bo bahke lehke nsol aname ngare efin.>>
GEN 43:17 Nne noo limi ana Josef tong-e no, lohko rod ane bao tahm a bo go etahk Josef.
GEN 43:18 Ane baa jo fˈfahl, eji bo rodo bo tahm a bo go etahk Josef. Bo jo tiri re, <<Bo ma-r ko ba a, tib akpohko silva nya bo kake go ebo anyo abam ngbokambang efung. Á yahke nok anahre fere ga-r, red-r fere ko-r ana aju fere taare ebvakanng ebahre.>>
GEN 43:19 Owo bo kehm tahme toono atubesi alokeltuma Josef, fere bungu a ne, eji bo yahke yel etahk.
GEN 43:20 Bo tong-e re, <<Titi nsoo, nyanjehle e ba a ba gunu nsol alehke.
GEN 43:21 Go edi ji e kange no atv, efannge anyo abam enyahre fere nyehn akpohko asilva wob ebam nne awohng awohng ewahre, go nseenga seenge wahr ebko feere a nya.
GEN 43:22 Wahr ebkpe ko akpohko silva nyako ba re wahr ba gunu nsol alehke, wahr nehme kahn nne no kake akpohko silva go egahre abam.>>
GEN 43:23 A kehm bungu re, <<Ebnob sehng,>> <<Kana kpe fahl. Esowo ebahne, Esowo bi nso ejahne, ye wo ma-n ka afange go egahne abam; n kˈko akpohko asilva enyahne.>> Owo á kehm yehke Simion feere a ne ba ka bo.
GEN 43:24 A kehm koko ane bao tahm a bo go etahk Josef, song ka bo alahb bo ru akpade, fere tob toobo nsol alehke ebvankang ka bo.
GEN 43:25 Bo kehm toobo nsol ayare bum jo sik re Josef ba ngare efin, tib re bo wuku re bo bahke lehke nsol o.
GEN 43:26 Eji Josef ma kehnge ba, bo kehm-e kake ayare nya bo ko no ba, bo gongo go ndi ka-e.
GEN 43:27 Á kehm bahbe bo ana bo li no, fere tong bo re, <<Ekˈkulu nso ewahne no ń tong-m no bada ne, á li rejen? Á noa kpaka li go elkpina?>>
GEN 43:28 Bo kehm faange re <<Nlokeltum ewa nsoo ewahre noa kpaka li elkpin. Fvfo ye noa nob nob.>> Bo kehm gongo go ndi, sahb gˈgong ka-e ekpunu.
GEN 43:29 Eji a kpuru no fere nyehn Benjamin mmonannyehn, mmon no nlum no nyehn jele no, a kehm bahbe re, <<Monkalla mmonane ewahne no ń tong-m no bade wo aa?>> Á kehm bungu re, <<Nong nnoobo nyi Esowo jol a na, mmon ewame.>>
GEN 43:30 Eji Josef nyehne mmonannyehn á kpeem ma bob elne, á kehm soro mehl esamahr abonanyehn tahm bo sa, foomo lohng, re á song seb edi ling. Á song yele ege a nkimi song ling.
GEN 43:31 Á ru esamahr ebe, kehm lohngo jo bob elne, fere tong re <<Bak nsol alehke.>>
GEN 43:32 Bo bake nya nye ka-e eje eje, abonanyehn bo ka bo ebo ebo, anebe Ijib ba li nsol a bo, bo tob bake ka bo eje eje, tibre aneb Ijib joom li nsol semme a aneb Hebru, tibre jolo ebi ejum ka aneb Ijib re bo lim ano.
GEN 43:33 Ane bao bo jehke bo nti go esamahr Josef toono esi ekul ebo, bomo nnenkul tete song rehng nkalla; bo jo seenge atemtem eko fere jo tan bo.
GEN 43:34 Eji bo jo bak nsol go ekpˈkuru ji Josef, nsol nyi bo jo ka Benjamin jo gbale nkpel elon sehnge nya nne awohng awohng ga. Bo li fere wo fannge ngubjing a Josef.
GEN 44:1 Josef kehm kake ntubesi alokeltum etahk ewe elle re <<Kak nsol alehke go abam ane baa, ana bo bahke ma sol, wo feere a akpohko asilva nya nne awohng awohng kak go ege nnyo ebam,
GEN 44:2 wo kak ebtuku ebame, ebtuku asilva go nnyo ebam mi nkalla. Tob kak akpohko asilva nya á ko gunu nsol alehke go ege ebam.>> Ano wo á limi no ana Josef tong-e no.
GEN 44:3 Re efungfu se, bo song tv bo re bo song a ebvankang ebo.
GEN 44:4 Jol eji bo lohngo ejahbe jio bo gaam jen fee, Josef tongo ntubesia nlokeltum ewe re, <<Song toono ane baa anv anv, a lˈkpiri bo, tong bo re, <Jenji wahnge ḿ ma ko ebi, feere a nnoobo?
GEN 44:5 Ebtuku asilva bia sang nsoo ewame kpo ko jo wo, fere jo bu elbua? Esab sab ejum ji ḿ ma lim.>>>
GEN 44:6 Eji á song kpiri bo, alum nyanehm o nya á tongo bo.
GEN 44:7 Bo kehm-e faange re, <<Jenji wahnge nsoo kpˈbungu elkohn ejum ana jia? Ndan gbaa re wahr alokeltum eba lim elkohn ejum ana jia!
GEN 44:8 Kehn wahr lˈlohng go ndi a Kenan feere a akpohko silva ba ka-a nya e nyehne egahra abam. Jenji wahnge wahr bahke kehm vohko silva afii agul etahk nso?
GEN 44:9 Lˈfere jol re nlokeltum ewa awohng awohng noa no bo bahke nyehne go ege, nong á kpo; wahr egom jehka bahke jolo alokeltum ba nsoo.>>
GEN 44:10 <<Á kehm bungu re ebnob sehng, <<Nong jol ana a ma bung. Nne no bo lˈnyehn go ege ye wo bahke jolo nju enyame; wahn egom jehko ń nehm kpe li ebi.>>
GEN 44:11 Bo nne awohng awohng foomo radde abam eje bum ndi fere fange anyo abam.
GEN 44:12 Owo ntubesi alokeltum kehm kehme elfeede, bomo goji nnenkul abo tete ba rehng eji nkalla. Etuku bio bo nyehne go ebam ji Benjamin.
GEN 44:13 Eji jolo ano bo kehm, yare abomo ebo. Owo bo kehm feere a nsol gbade ebvankang, fere feere go ejahbe.
GEN 44:14 Ngare nyio Josef noa kpake li etahk, Juda a abonanyehn kehm ba gbo noongo go ege alata.
GEN 44:15 Josef tongo bo re, <<Jen ji wahnge ḿ ma lim ana? Ń nehme kahn re nne ana me bahke ma seb ejum kahn go elbua?>>
GEN 44:16 Juda kehm faange re, <<Jenjii e bahke tongo nsoo ewame? Jenji e bahke bungu? Anv e bahke tibi renan re wahr nehme kahn? Esowo eblennge abˈbi nya alokeltum eba, anv a wahr aju nya nsoo nya, wahr fono antahng a nne no bo nyehne nkob ege ebam.>>
GEN 44:17 Owo Josef kehm bungu re, <<Ndan gbaa re, me n lim elkohn ejum ana jio! Nne no bo nyehne ebtuku go ege wo wo bahke jolo nju enyame, egom jehko feeren song tob nso ewahne go elkoono.>>
GEN 44:18 Owo Juda kehm song kpir-e fere tong-e re, <<Ntubesi ewame, nong nlokeltum ewa fil-a ndon. Nong me nlokeltum ewa bung moblum, Atahng ki-a rahk tob nlokeltum ewa, n kpˈkahne re, a li jang jang ana yefono Fero.
GEN 44:19 Wo, ntubesi bahbe nlokeltum ewe re a kpˈkpi ndea afii mmonannyehn?>
GEN 44:20 E faange re, <E kpˈkpi nde, yebkul, mmon no nse no nlum noa no bo jele ka-e, eji á ma kul, mmonannyehn noko ebkpo, ye ntahng ntahng wo ma sa go mmon a nnenkal noo. Á kpo kor nsoo sehng.>
GEN 44:21 <A tongo nlokeltum ewa re, <<Ko-e ba, eji me n lˈnyehn-e antahng.>>
GEN 44:22 E tongo ntubesi ewame re <<mmonse nnenlum noo nehm ma tahm nde sa; á lˈtahm-e sa, nde bahke kpoko.>>
GEN 44:23 Wo a tongo nlokeltum ewa re, <Tohko tiki jol re, nkalla toon-n ba a, ń nehm kpe tiki nyehn esamahr ebame.>
GEN 44:24 Eji e feere no kehnge goji nlokeltum ewa no li nsoo, e song tong-e ji ntubesi tong-r no.
GEN 44:25 <<Owo nsoo ewahre kehm-r tongo re, <Songen wahn kpe song gunu abon nsol alehke.>
GEN 44:26 Wo wahr tong-e re <<Wahr nehm feere je o, sehngem re no nkalla mmonnannee ewahre toon-r na, owo e bahke jeke. E nehm ma nyehn esamahr nne noo, tohko jol re nkalla mmonannee ewahre jolo anahre o.>
GEN 44:27 <<Nlokeltum ewa nsoo ewame tong-r re, <Ń kpˈ kahne re, nkal ewame jele abon ba nlum abal ka-m.
GEN 44:28 Awohng tahm-m a sa, n bungu re <<Etingitingi bo me-e jaake arohko arohko,>> We n nehme kpe tiki nyehn.
GEN 44:29 Á lˈkpe rod noa tahm-m sa, ejum lˈlim-e, a bahke rodo esi abi ejame yel go elahm ndon ndon.
GEN 44:30 Elkpin nsoo li are bob kpennge atem a elkpin monse nlum noa. Anv mmonse nlum noa tohko jol anahre, n lˈfeere goji nlokeltum ewa no li nsoo,
GEN 44:31 a lˈnyehn re, mmonse nlum noa lim anahre, á bahke kpoko, alokeltum eba bahke rodo esi abi nsoo ewahre song kak elahm ndon ndon.
GEN 44:32 Me nlokeltum ewa ko mmonse nlum go nkpaneka re m bahk-e kpuru ka nsoo ewahme. N tongo nsoo re, n tohk-e ko feere a ne ba ka-a, me wo bahke lehke ebi go ega esamahr, elkpin ename kpee.
GEN 44:33 <<Anv titi nong me nlokeltum ewa sa a ana njua nsoo, go esi mmonse nlum noa, nong mmonse nlum toono abonanyehn song.
GEN 44:34 M bahke limi renan kehm tahme kehnge goji nsoo ewame, mmonse nlum noa tohko jol aname? E,ee! Ka nongo me n nyehn ejum ndon ji bahke limi nsoo.>>
GEN 45:1 Josef kpeem ma bob elne go esamahr ane ebe, á kehm rabe re,<<Nong nne awohng awohng tahm-m esamahr!>> Nnene jolem a ne eji á lennge elne ka abonanyehn.
GEN 45:2 Á kehm lingi wahre wahre, anebe Ijib wˈwuk, anebe etahk Fero tˈtob wuk bade.
GEN 45:3 Josef kehm tongo abonanyehn re, <<Me Josef wo! Nsoo noa kpeka li go elkpina?>> Wo abonanyehn we ma-m faange, tib re eko tˈtan bo go ege esamahr.
GEN 45:4 Owo Josef kehm tongo abonanyehn re, <<Jeeren kohl-m wahn.>> Eji bo ma lim ano, á kehm bungu re, <<Me Josef mmonanne ewahne wo, ye ji ń gung-e ka Ijib.
GEN 45:5 Anv ki-n kpe mennge, jol kana kpe rak atahng tob elnahne tib eji ń gung-m no ka a, tib re jolo re me n tahre elkpin ane, ano wo wahnge Esowo tum-m re, me n gbo-n mbang.
GEN 45:6 Nnya ebal nyi a nyi njal li ndi nyia, nnya elon nyi ma sa, mbahmandi nehm jol, elkpake nehm jol.
GEN 45:7 Wo Esowo tum-m, n gbo-n mbang re me n ko egburu mbang eltahre nia kuuru nkpin enyahne eji n lˈkˈ kpo wahn ane kpee go njini.
GEN 45:8 <<Fvfo wahn sang tum-m tv a, Esowo bi tum-m. Esowo ma-m lim me n jol nde no Fero, ntubesi no nlaaga enye kpee, a nfiladi no Ijib kpee.
GEN 45:9 Anv foomen wahn feere song goji nsoo, tong-n ye re, <Ji ji a, ji Josef mmon ewa ma bung: re, Esowo ma-m lim ntubesi go Ijib kpee, mehl ba ga egame; ka laange.
GEN 45:10 Ḿ bahke ba lene nkpohko nyi Gosen, jol o kohlo me, wahn a abon ebahne, a abon abon ebahne, ejoro a ebul, a adahmagbudu enyahne a nsol kpee nyi n kpi no.
GEN 45:11 M bahke jo kpur-n kpur o, tibre ebsa nnya elon nyi njal kpeka li. Tohko jol ano wahn a anebe etahk ebahne, a ane ba li ka-n kpee ḿ bahke gboko ekpak.>
GEN 45:12 <<Wahnfono a Benjamin mmonannee kpˈnyehne re me Josef wo kpˈlohko bung anahne.
GEN 45:13 Tong-n nsoo ewame bade ekpunu ji bo ma-m ka ga Ijib, a ejum ajehng ajehng ji ḿ ma nyehn, wahn ko nsoo ewame ba a ne a elwaare.>>
GEN 45:14 Á kehm bingi Benjamin mmonannyehn fere kehme ellingi, Benjamin tob bing-e, tob jo ling.
GEN 45:15 Á fere tob bingi abonanyehn kpee fere ling a bo. Eji ma jol ano abonanyehn kehme elbungu a ne.
GEN 45:16 Eji eka jia rehnge go ekpasiki Fero re, abonanyehn Josef ebba, Fero a atubesi alakeltum ebe kpee koro bo sehng.
GEN 45:17 Fero kehm tong Josef re, <<Tong abonane re, <Lim-n jia: Gbaden enyam ebahne nsol, wahn feere go ndia Kenan,
GEN 45:18 wahn song ko nso ewahne a nnahb enyahne ba ka-m. M bahk-n kake edi ji ga nob ga ndia Ijib, ń tob li afom ebno ndi.>
GEN 45:19 <<A bahke tob tong bo re, lim-n jia: Rod-n nsol nyi kpo sol nsol a Ijib, wahn sol abon ebahne, a akal ebahne, a nso jahne, wahn ko bo ba a.
GEN 45:20 Kana tiiri bade nsol nyi li ka-n, tibre nsol nyi ga nob ga Ijib bahke jolo nyˈnyahne.>>>
GEN 45:21 Ano wo abone Isreel limi no, Josef ka bo nsol nyi kpo sol nsol, ana Fero ka ntahm, á tob toobo nsol alehke ka bo go ebo eljen.
GEN 45:22 Josef ka bo nne awohng awohng ewobo nfenfe, wo eji Benjamin á ka-e akpohko asilva atahlku fere ka-e ewobo eblon.
GEN 45:23 A wo li ji á tumu tv nde, mbvankang ewubu solo atingi anoobo nsol nya Ijib, akal ebvankang ewubu solo nsol alehke a abred go nsol nyehko nyi jolo ka eljen ene.
GEN 45:24 Á kehm tumu abonanyehn re bo song, eji bo jo tahm, á tongo bo re, kana taange go mbango.
GEN 45:25 Owo bo kehm tahme lohng go Ijib, song kpiri Jekob ndea bo go ndi nyi Kenan.
GEN 45:26 Bo kehm-e tongo re, <<Etingitingi Josef noa kpeka li go elkpin, ye wo li nne no kpˈfili Ijib kpee.>> Jekob eko tan-e tan, á ma-m taame tv bo.
GEN 45:27 Wo eji bo tong-e ejum ajehng ajehng ji Josef tongo bo, á fere tob nyehn nsol nyi kpo sol nsol, nyi Josef tumu re bo ba sol-e feere a ne, etohko ji Jekob ndea bo kehm yahme.
GEN 45:28 Isreel kehm bungu re, <<Ma-m lohko lennge! Josef mmon ewame noa lohko li go elkpin. M bahke tahme song nyehn-e kehm kpoko.>>
GEN 46:1 Owo Isreel kehm mehle tahm a nsol a nsol enye kpee, eji á rehnge go Beer-seba a kehm limi ajom ka Esowo bi nde Aisik.
GEN 46:2 Esowo kehm bungu tong Isreel atv, jolo elfoongo nlem re, <<Jekob! Jekob!>> Á kehm faange re, <<Nyehn me ga.>>
GEN 46:3 Esowo kehm bungu re, <<Me wo li Esowo, Esowo bio bi nso, ka fahl eljeke go Ijib, tibre m bahk-a koko lim egburu ejahbe o.
GEN 46:4 M bahke jeke a na go Ijib, etingitingi m bahke tiki feere a na. Josef wo a bahke naange kake go ebo.>>
GEN 46:5 Owo Jekob kehm mehle o Beer-seba, abon Isreel ba nlum kehm soro rod Jekob ndea bo, a abon ebo, a akal ebo, kak go amvtv nya Fero tumu tv re ba sol bo.
GEN 46:6 Fvfo bo tob rodo atohkondi ebo a nsol kpee nyi bo bele go Kenan. Jekob a abon ebe kpee mehle tahm go Ijib.
GEN 46:7 Jekob rodo abon ebe ba nlum, a abon abon ebe ba nlum, a tob rodo abon ebe ba nkal, a abon abon ebe ba nkal, etˈtohngo eje kpee tahm a bo go Ijib.
GEN 46:8 A wo li abing abon ba nlum ba Isreel ba tahme go Ijib: Ruben wo Jekob gbo mbang jel-e.
GEN 46:9 Abon ba nlum ba Ruben ba a: Hanok, Palu, Hejiron a Karmi.
GEN 46:10 Abon ba nlum ba Simion ba a: Jamuel, Jamin, Ohad, Jakin, Johar, a Sawul ji nnenkala Kenan wo jele ka-e.
GEN 46:11 Abon ba nlum ba Levi ba a: Gerson, Kohad a Merari.
GEN 46:12 Abon ba nlum ba Judah ba a: Er, Onan, Sela, Pereji a Jerah, (Er, a Onan bo kpo go ndi nyi Kenan) Abon ba nlum ba Pereji: ba a, Hejiron a Hamul.
GEN 46:13 Abon ba nlum ba Isaka ba a: Tola, Pua, Jasub a Simron.
GEN 46:14 Abon ba nlum ba Jebulun ba a: Sered, Elon a Jaleel.
GEN 46:15 Abon ba nlum baa, ba Lia jele ka Jekob go Padan Aram, a lˈyehke Dayina mmon ewe no nkal. Abon ba nlum, a ba nkal ebe kpee jolo eltahl ane awubu ane ara.
GEN 46:16 Abon ba nlum ba Gad ba a: Jefon, Hagi, Suni, Ejibon, Eri, Arodi a Areli.
GEN 46:17 Abon ba nlum ba Aser ba a: Imna, Isva, Isvi, a Beria, mmonannyehn ebo no nkal no bo jo lung-e re Sera. Abon ba nlum ba Beria ba a: Heber a Malkiyel.
GEN 46:18 Abon kpee ba Jilpa jele no ka Jekob ba a, Jilpa ji Laban rod-e no ka Lia mmon ewe no nkal, bo kpee jolo elku a nne awohng.
GEN 46:19 Abon ba nlum ba Rasel nkala Jekob jele no ba a: Josef a Bejamin.
GEN 46:20 Gona Ijib wo Asenad mmon no nkal no Potifera ji jolo nlimajom no On, jele Manase, a Efriim ka Josef.
GEN 46:21 Abon ba nlum ba Benjamin ba a: Bela, Beker, Asbel, Gera, Naaman, Ehi, Ros, Mupim, Hupim, a Ard.
GEN 46:22 Bo ba jolo abon ba nlum ba Rasel jele no ka Jekob, bo kpee jolo ewubu ane ani.
GEN 46:23 Mmon no nlum no Dan wo a: Husim.
GEN 46:24 Abon ba nlum ba Naftali ba a: Jajiyel, Guni, Jejer a Silem.
GEN 46:25 Abon ba nlum ba Bilha jele ka Jekob ba a, Bilha ji Laban rod-e no ka Rasel mmon ewe no nkal, bo kpee jolo ane asehma.
GEN 46:26 Ane ba toono Jekob je go Ijib, bo jolo ane atahl ara, ane arakera, bo kpee jolo etˈtohngo eje, a lˈyehke akal abon ebe bum nkpe.
GEN 46:27 A lˈbudu abon ba nlum abal ba Josef jele go Ijib, etˈtohngo Jekob, jolo ane atahl ara ane awubu kpe kpe.
GEN 46:28 Jekob tumu Judah á gbo-e mbang, song goji Josef, eji á lˈsong kahn ana bo bahke sehnge song rehng go Gosen. Eji bo rehnge go ejang bio bi Gosen,
GEN 46:29 Josef toobo mmvtv akuungu enye tahm go Gosen song wane Isreel nde go mbang. Ana Josef nyehne nde, á kehm song bingi nde, bahk emel kun-e go ekpakebahk, soro kehme ellingi ekidi tete.
GEN 46:30 Isreel kehm tongo Josef re, <<Anv wo fuumu re me n kpo, eji m ma ba nyehn antahng re wo noa kpeke li go elkpin.>>
GEN 46:31 Owo Josef kehm tongo abonanyehn a anebe etahk nde kpee re, <<M bahke tahme song bung a Fero, m bahk-e tongo re, <Abonanee, a anebe etahk nsoo kpee, bo ji lene go ndi nyi Kenan, bob ba, ba tob-m.
GEN 46:32 Aneblum baa, abaabebul ba, bo kpo le enyam, bob ko efong, ejoro, a ebul baange ebo ba a bi, a ejum ajehng ajehng ji bo kpi no.>
GEN 46:33 Fero lˈlung-n fere bahb re, <Eltum anii ń kpo lim?>
GEN 46:34 Li re wahn faang-e re, <Alokeltum eba kpo le atohkondi bomo ese ese tete ba rehng anv, ana babnsoo ejahre jo lim. Á bahk-n yake re wahn song jol go ejang bi Gosen, tibre eltum ebul abaabe li ebi eltum ka anebe Ijib.>>
GEN 47:1 Josef kehm tahme song tong Fero re, <<Nsoo, a abonanee, boblohng go ndi nyi Kenan ba, bo ba a efong, ejoro, a ebul baange ebo, go ejum ajehng ajehng ji bo kpi no kpee, anv bo li go ndi nyi Gosen.>>
GEN 47:2 Josef yehke abonanyehn ebe na alon ko bo song tib Fero.
GEN 47:3 Fero kehm bahbe abonanyehn Josef re, <<Ń kpo lim eltum anii?>> Bo kehm faange Fero re, <Alokeltum eba abaabebul ba, jang jang ana babnsoo ejahre jolo no.>>
GEN 47:4 Bo kpe-e tong re, <<Wahr ebba re wahr ba jol a mongare ntiil, tibre njal kpˈgbale go Kenan atohkondi nya alokeltum eba nehme kpe bel nsol li. Titi nong alokeltum eba song jol go Gosen.>>
GEN 47:5 Fero kehm tongo Josef re, <<Nso, a abonane ebba a ega,
GEN 47:6 Ndi nyi Ijib li go ega elwo; song bum nso a abonane go edi ji ga nob. Nong bo jol go Gosen. Joare nne awohng awohng go ebo ellong noa no kpi ekahmekahme ebo eltum nong bo jo kpur atohkondi nya nyame.>>
GEN 47:7 Owo Josef kehm koko Jekob nde ba tib Fero. Owo Jekob kehm fuulu Fero,
GEN 47:8 Fero kehm-e bahbe re, <<Wob kang renan?>>
GEN 47:9 Owo Jekob kehm tongo Fero re, <<Me n kang nnya atahl arakera a nnya ewubu. Aya enyame li ntiil fere rur ajahkjahk, aya nyaa biingem a aya ekul nya babnsoo ba bame.>>
GEN 47:10 Owo Jekob kehm fuulu Fero, soro lohng eje tahm.
GEN 47:11 Josef kehm toobo edi ji nde a abonanyehn bahke jolo o Ijib, fere ka bo edi ndi, go ejang ejahbe ji ga nob, jolo ejang bio bi Rameses ana Fero tibi no.
GEN 47:12 Fvfo Josef tob ka nde a abonanyehn go anebe etahk nde kpee nsol alehke, toono ana nfange abon ebo jolo no.
GEN 47:13 Ngare nyia nsol alehke ebmal go ajahbe nyao kpee, tibre njal gbale sehng, anebe Ijib, a anebe Kenan ebgbo awo tib njal.
GEN 47:14 Josef ko akpohko kpee nya jolo go Ijib, a Kenan, nya bo jo gunu nsol alehke, ba a nya go ekpasiki Fero.
GEN 47:15 Eji akpohko nya anebe Ijib, a anebe Kanan ma mal bo, ane kpee ba Ijib kehm bake goji Josef ba tong-e re, <<Ka-r nsol alehke! Anv wahr kpo go ega esamahra? Akpohko enyahre ebmal kpeeo.>>
GEN 47:16 Owo Josef kehm tongo bo re, <<Koon atohkondi enyahne ba, m bahke koko gung-n nsol alehke, yaange asi go akpohko, eji akpohko enyahne ma mal.>>
GEN 47:17 Owo bo kehm koko atohkondi bo ba, Josef jo ko anyˈya, ejoro, ebul baange, a adahmagbudu, a ebvankang Josef jo yaange ka bo nsol alehke. Á koo ano go elya nio jo ka bo nsol alehke, á jo ko atohkondi ebo go esi akpohko.
GEN 47:18 Eji elya nio ma sehng, bo kpe ba etoono elya, ba tong-e re, <<Wahr nehm ma behr elnahre go esamahr nsoo wahre, eji ma jol re akpohko enyahre ebmal, atohkondi enyahre li ka wo, ejumjum wahr kpeem kpi, sehngem re agubjing enyahre, a ndi enyahre.
GEN 47:19 A bahk-r yake e kpoa, ndi enyahre sa ekpehle kpehla? Gun-r, a ndi enyahre wo ko yaange fere jo ka-r nsol alehke, wahr a ndi enyahre e bahke jolo aju ka Fero. Ka-r amohk nti nya elbahme, eji e lˈkpin kˈkpo, fvfo eji ndi lˈkˈsa nnehme nehme.>>
GEN 47:20 Ano wo Josef gunu ndi nyi Ijib kpee ka Fero. Anebe Ijib kpee gungu ebgbe ebo, tibre njal gbale a bo sehng. Ndi fere jol ka Fero.
GEN 47:21 Josef limi ane bo jol aju bomo esi ejahbe Ijib jehko tete ba rehng esˈkohlo jehka.
GEN 47:22 Fvfo Josef gunem adi ndi nya abalimajom, tibre abalimiajom jo bele ekakebo goji Fero jo ka bo. Bo jo bele nsol alehke gbalee go ekakebo jio ji Fero jo kak bo, owo wahnge bo ki gungu adi ndi ebo.
GEN 47:23 Josef kehm tongo ane bao re, <<Anv eji m ma-n gunu a adi ndi enyahne ka Fero, kehm-n koko amohk nti elbahme wahn song bahm.
GEN 47:24 Ngare nyi ń lˈkehme elkpake nsol enyahne, ḿ bahke jo yehke ejum ajehng go nsol elon anyehng anyehng ba ka Fero. Wahnfono ko nsol eni eni bum elnahne go, ana amohk nya elbahme, a nya ellehke ka alaaga enyahne, a abon ebahne.>>
GEN 47:25 Bo kehm bungu re, <<Wob tahre nkpin enyahre, nsoo nong wahr jol go eyebatahng a na; wahr bahke jolo aju ka Fero.>>
GEN 47:26 Josef limi jia jol ntahm go ndi nyi Ijib, ntahm nyio nyia kpeke yim tete rehng lela re ejum ajehng go nsol elon, go nsol nkpakandi jol ka Fero. Sehngem re ndi nyi abalimajom nyi nyi ki jol ka Fero.
GEN 47:27 Ngare nyio kpee anebe Isreel jolo go Ijib go ejang erohko ji Gosen. Bo bele adi ndi gbalee, jo jel, fere sahb gbˈgbal go nrur.
GEN 47:28 Jekob kange elku nnya ebal o Ijib, nnya kpee nyi Jekob kange no go ege elkpin jolo nnya atahl asehma a nnya esehma.
GEN 47:29 Eji ngare nyi Jekob yake kpo ma kabbe, á kehm lungu Josef mmon ewe fere tong-e re, <<Lˈjol re m bahke bele nnoobo go ega, kak ebo eba go egame a nla eyo wo nyam re, a bahk-m tibi nnoobo a ekakesehk. Kama kpa kak a ndi nyi Ijib,
GEN 47:30 n lˈtahm song re ekv a babnsoo, sol-m a Ijib lohng aname, wo song kak-m go eyele babnsoo.>> Josef kehm bungu re, <<M bahke limi ana a ma bung.>>
GEN 47:31 <<Á kehm bungu re, <<Tir go egame esamahr,>> Josef kehm tiri tong-e, Isreel kehm gongo yakke esinong kak Esowo.
GEN 48:1 Ba jolo mongare ntiil, bo kehm tongo Josef re, <<Nso kpˈyame.>> Owo Josef kehm rodo abon abal ebe Manase abola Efriim tahm a bo goji nde.
GEN 48:2 Eji bo tongo Jekob re, <<Josef mmon ewa ebba re á ba nyehn-a,>> Isreel soro bel eko, mehl ji ege edilnong.
GEN 48:3 Jekob kehm tongo Josef re, <<Esowo Bi Kpi Nsahm Kpee tib-m elne go Luji, go ndi nyi Kenan, edi jio wo á fuul-m no.
GEN 48:4 Fere tong-m re, <M bahk-a limi a gbal fere rˈrur go nfange. M bahk-a koko lim ejahbe ji ane gbalee, m bahk-a kake ndi nyia ana edi jˈja go njinanjini, bahke jolo ka etˈtohngo eja ji bahk-a toono.>
GEN 48:5 <<Anv, abon abal eba ba nlum ba bo jele bo ka-a a Ijib, me n kehm bake a ega, bo bahke fange bo ana abon ebame; Efriim abola Manase bahke jolo ka me jang jang ana Ruben abola Simion bo li ka-m.
GEN 48:6 A lˈkpe bel abon bandikandiki, bo bahke jolo ba ba, ejum elehkelkv ebo bahke sehnge goji Efriim abola Manase.
GEN 48:7 Eji n lohngo go Padan jo kehnge, n jolo ndon ndon ana Rashel kpo go ndi nyi Kenan ngare nyi e kpeke li go mbang, ekidi kpeem ga lab tahm rehng Efrad. N kpa-e kak nkpe a mbang nyi nne kpˈtahme go Efrad, (ji lohngo re Betlehem).
GEN 48:8 Eji Isreel nyehne abon ba nlum ba Josef, á kehm bahbe re, <<A ane abaa?>>
GEN 48:9 Josef kehm faange nde re, <<Abon ba nlum ba Esowo ma-m ka a, ba a.>> Owo Isreel kehm bungu re, <<Ko bo ba ka-m, eji n lˈfuulu bo.>>
GEN 48:10 Ngare nyia Isreel amahr enye ebkehme elbamme, á nehme ga kpe nyehn tib eji á ma kul. Josef kehm jeere abon ebe kohlo nde, nde kehm sodo bo nnyo fere bingi bo.
GEN 48:11 Isreel kehm tongo Josef re, <<Me n kpeem bum re m bahke kpe nyehn esamahr eba, wo anv Esowo eblim re me fere tob nyehn abon eba fvfo.>>
GEN 48:12 Owo Josef kehm tabe bo go ayo Isreel nde, kehm gongo esamahr ebe go ndi.
GEN 48:13 Josef kehm koko bo ane abal abal ba, Efriim á jabb-e go eboblum á jol go ejang ebobkal bi Isreel, Manase á jabb-e go ege egang ebobkal, a jol go ejang eboblum bi Isreel, kehm jeere bo kohlo nde Isreel.
GEN 48:14 Isreel kehm tanne eboblum ebe kunu Efriim go esi, jol eji á jolo jol monkalla fere siiri ebobkal ebe kunu Manase go esi, jol eji á jolo jol ngbokambang.
GEN 48:15 Owo á kehm fuulu Josef kehm bungu re, <<Nong Esowo bio bi babnsoo Ebraham, a Aisik jo lok-e, Esowo bio bi ma jol mbˈbaabe no elkpin ename tete rehng lela,
GEN 48:16 Engel nyi ma-m tahre yehke go nsol nyi jol-m limi, nong á fuulu abonse nlum baa, nong bo jo lung bo go egama mbing, a abing nya babnsoo Ebraham a Aisik, nong bo sahb gbˈgbal go njini.>>
GEN 48:17 Eji Josef nyehn re nde tabe eboblum ebe kunu Efriim go esi, atahng we yebem; owo á kehm jabbe nde go ebo re á radde ebo bio go esi ji Efriim feere a bi kunu Manase.
GEN 48:18 Josef kehm tongo nde re, <<Eˈee, nsoo noa wo li ngbokambang, kun-e eboblum eba go ege esi.>>
GEN 48:19 Wo nde tˈten fere tong-e re, <<N kpˈkahne! Mmon ewame, n kpˈkahne, ye fvfo bahke tob jol ejahbe, ye fvfo bahke tob gbal. Jol ana li o, monkalla mmonannyehn wo bahke ga gbal sehng ye, ellong ajahbe gbalee bahke lohngo ege etˈtohngo.>>
GEN 48:20 Á fuulu bo efung bio fere bung re, <<Ega mbing wo anebe Isreel bahke jo tooro elfuulu nia re: <Nong Esowo lim-n wahn jol ana Efriim a Manase.>>> Ano wo jolo re, á rodo Efriim bum ngbokambang ka Manase.
GEN 48:21 Owo Isreel kehm tongo Josef re, <<N yahke ba elkpoko, Esowo bahke jolo a nahne, fere ko-n feere a nahne go ndi nyi babnso.
GEN 48:22 Wo wo m ma-a ka erohko ndi ajehng kpele, sehnge ji abonane bako, erohko ndi ji n taare anebe Amor go egame ekahngkahng, a elban ename.>>
GEN 49:1 Owo Jekob kehm lungu abon ebe ba nlum kehm bungu re: <<Ba jiin senng-m wahn kak me n tong-n nsol nyi bahk-n limi go afung nya kpˈbake.
GEN 49:2 <<Ba kon-n asi wahn wunngu atung, abon ba nlum ba Jekob; wuungen Isreel nso ewahne atung.
GEN 49:3 <<Ruben wo wo li ngbokambang a mmon ewame, eko ejame, ngbokambang elliingi ni nsahm anyame, wob gbal go ekpunu, fere gbal go nsahm.
GEN 49:4 Wo wo li alabb ma kil jo yiimi edi ajehng, ekpunu a nehm kpe bel, tibre wob song noongo go edilnong ji nso, wob fili edilnong ji nso rannge.
GEN 49:5 Simion abola Levi bo abonanyehn ba. Bo kpo ko akahngkahng ebo jo rannge edi.
GEN 49:6 Nong me n kˈwoomo go ebo ellong, nong me n kˈkono asi a bo, tibre bob wul ane tib go ebo erakatahng fere banne efong akpade ana koro bo.
GEN 49:7 Nong nkuk jol ka erakatahng ebo ji kpˈsahb sˈsum, nong nkuk jol ka erakatahng ebo ji kil elgbodo. M bahke limi bo yaame, jol go ndi nyi Jekob, fere lim bo jol adi adi go ellong ni anebe Isreel.
GEN 49:8 <<Judah, abonanne bahk-a tehke; abo enya bahke jolo go emel anebekv eba. Abon ba nlum ba nso bahke jo gong ka-a.
GEN 49:9 Judah, mmon ewame, wo li ana mmona egabe. Wob wul nnyam enya kehnge a nyi, ba rehng go ega elbad. A nong go ndi ana egabe, a kp-e lehke ana nkal egabe. Nne awoo bahke ma nyeenge egabe elkohn ngare ana nyia?
GEN 49:10 Ejehm jio ji etul nehm tiki jo lohng go etˈtohngo ji Juda. Abon ebe bahke tiki jo jol atul, tete nfono ejehm noo no etul bahke bake, ye ji ajahbe kpee bahk-e kpunu.
GEN 49:11 Juda bahke tohko mbvankang enye go elˈlehke egreb, á bahke kahne mmon a mbvankang go nnobo noba mbˈbo mi greb, á bahke suku akpawobo enye go amahm, esubu eje go akehng greb
GEN 49:12 Juda bahke bele amahm elwoko gbalee, bahke wahnge amahr enye bamme, á bahke bele alahbbel ma elwoko gbalee, wahnge amahn enye bahke sahb bˈbar tib esi alahbbel.
GEN 49:13 <<Jebulon bahke lene go nkpe aya, edi eje bahke jolo elga ni asohkkahng bahke jo ba tehme, nkonandi enye bahke jolo rehng go Sidon.
GEN 49:14 Isaka li ana mbvankang nyi kpˈsahb tˈtahne, á nong go elka elka ni abam nsol.
GEN 49:15 Á lˈnyehn ana edi erekekv eje kpˈnobo, fere nyehn ana ndi enye kpˈtob nob, á bahke tahnge akpakebo enye ka go elsol asolo, fere yake elne ka eltum ni bo bahk-e bobo re a lim.
GEN 49:16 <<Dan bahke lame ane ebe go nseenga nseenge, ana etˈtohngo ajehng go ellong atˈtohngo nya Isreel.
GEN 49:17 Dan bahke jolo nnyo go nkpea nlum mbang, ekumbad go alabmbang, ji bahke jo tokko anyˈnya go aselsel, eji ane ba kun bo bahke jo tuulu gbo feere njahmjahm.
GEN 49:18 <<N kpˈsiki eltahre ena O Jehova.
GEN 49:19 <<Gad, ellong abanokabohng bahke noko a ne, wo á bahke sehnge go njahm jo nok a bo.
GEN 49:20 <<Edi ndi ji Aser, owo nsol alehke nyi nno bahke lohngo, ye wo bahke toobo nsol nyi bahke jo fuumu a ntul.
GEN 49:21 <<Naftali li ana mbilikpa nyi bo me-e fannge go ekehd, ye ji kpo jel anobonobo abon.
GEN 49:22 <<Josef nlehke egreb mi bahke jo kab, ji yim kohlo elbing alahb, ji ayal enye ma taare kuumu go egbunggbung.
GEN 49:23 Go ebiltim wo anebelkv ba nok a ne; bo bahk-e take elban go eblum eblum.
GEN 49:24 Wo elban ene bahke sake ano ano, atahntahn abo enye bahke sake kpan yiimi, tib go ebo bi Etahntahn Nne no Jekob, tib esi Mbaabebul: ye ji li Ekpartal ji Isreel.
GEN 49:25 Tib esi ji Esowo bi nso, ye ji kak-a ebo, tib esi ji Nne no Gbale Sehng, ye ji ka-a nfuulu nyi lohng go ero, a nfuulu nyi wob go atahng ndi, nfuulu nyi abel a ejˈjele.
GEN 49:26 Elfuulu ni nso kpˈgbale sehnge elfuulu ni babnsoo ejame, sehnge rehng go ero egburu ewong ji ma sahb kˈkul. Nong elfuulu nia kpee kuumu Josef go esi, go elka esi ji nne bo m-e ga kpunu go ellong abonanyehn.
GEN 49:27 <<Benjamin li ana ejo ji kpo bob atem enyam jaake, efungfu á kpo li nnyam nyi á bobo no, ngare elgung á kpo bak bi á ma da.>>
GEN 49:28 Ane baa kpee ba li ewubu etˈtohngo ebbal bi anebe Isreel, a wo li nsol nyi ndea bo tongo bo, á fuulu nne awohng awohng elkohn elfuulu ana ni fuumu a ne.
GEN 49:29 Owo á kehm tubu bo elle nia re, <<M bahke gulu eltahme song kpiri ane ebame, song kak-m wahn go eyele ji babnsoo wob no, go egohng atal, go ekulugbe ji Efron nnea Hid,
GEN 49:30 egohng atal jio li go Makipela kohlo Mamre go Kenan, edi ji Ebraham gunu ekulegbe budu edi eyele akvne goji Efron nne Hid.
GEN 49:31 O edi jio wo bo kake Ebraham abola Sara nkal ewe, o edi jio wo bo kake Aisik abola Rebeka nkal ewe, o edi jˈnehm wo n kake Lia.
GEN 49:32 Edi egbe jio a egang ji li o bo gunu goji nne a Hid.>>
GEN 49:33 Eji Jekob ma tub abon ebe ba nlum elle mal, á kehm fehde akpade enye kunu edilnong soro v esˈkohro elv kpo song kpiri ane ebe.
GEN 50:1 Josef kehm gboko bulu nde fere jo ling-e.
GEN 50:2 Josef kehm tongo abalimakahm ba jolo o re, bo rod nde taame akehng nkvne kuuru go ekpˈkpa eji á lˈkˈrannge. Owo abalimakahm kehm lohko lim ano,
GEN 50:3 Bo ko nfung atahl abal kohro kohro nyi li afung nya bo kpo ko kuuru akvne go ekpˈkpa. Anebe Ijib noongo elkv ene nfung atahl ara a nfung nfung ewubu.
GEN 50:4 Eji afung elkv anoongo ma sehng, Josef kehm tongo anebe etahk Fero re, <<Ń lˈjol go eyebatahng a name, lub tongen Fero ka-m, tong-n ye re
GEN 50:5 <Nsoo limi re me n tir ko nwongo a ne re, <<N yake ba elkpoko; song kak-m go elahm bi n rahme bum elname go ndi nyi Kenan.>> Anv, nong me n tahm go song kak Nsoo; m bahke feere ba.>>>
GEN 50:6 Fero kehm-e tongo re, <<Song wo song kak Nso, ana á lim-a no a ko nwongo a ne.>>
GEN 50:7 Owo Josef kehm tahme re a song kak nde. Atubesi alimeltum ba Fero kpee mehle toon-e, anebkul etahk Fero a alahmlahm anebe Ijib.
GEN 50:8 Ane kpee ba jolo nlaaga nyi Josef, a abonanyehn ba nlum, go ane ba jolo ka nlaaga nyi nde je a ne, sehngem abon ebo, a efong, ejoro, a ebul baange, bo ba sa go Gosen.
GEN 50:9 Amvtv akuungu a ane ba kpo fing bo, bo tob toon-e, jolo egburu ellong ane.
GEN 50:10 Eji bo rehnge go edi ji bo kpo ruumu nkohlsal go Atad kohlo aya Jodan bo kpe kehme ellingi wahre wahre wahre sahb mˈmaange bo. O edi jio Josef bumu nfung esehma nyi a ko noongo elkv nde.
GEN 50:11 Eji anebe Kenan ba lene o nyehne elkohn aling nya jolo edi ji bo kpo ruumu nkohlsak go Atad bo bungu re, <<Anebe Ijib kpi egburu elkv lim o.>> Owo wahnge edi jio ji jolo kohlo aya Jodan bo kpo lung re, Abel Mijiraim.
GEN 50:12 Ana wo abon ba nlum ba Jekob limi ana á tongo bo:
GEN 50:13 Bo sol-e tahm a ne go ndi nyi Kenan song kake go egohng edi egbe ji Makipela, kohlo Mamre, ji Ebraham gunu budu edi egbe goji nnea Hid, re jol eyele akvne.
GEN 50:14 Eji Josef ma kak nde, á kehm feere go Ijib, a abonanyehn, go ane kpee ba toon-e je re á song kak nde.
GEN 50:15 Eji abonanyehn Josef nyehne re ndea bo ebkpo, bo kehm bungu re, <<Anv Josef lˈrak atahng tob-r, fere bong-r go asoodo kpee nya e m-e soodo mee?>>
GEN 50:16 Owo bo kehm tumu ellum tv Josef re, <<Nso tahme nle nyia sa, kehm kpoko:
GEN 50:17 <Ji ji a ji ḿ bahke bungu tong Josef: m bahb-a re wo tahm ka abonane go abˈbi, a asoodo nya bo lim-a no, eji bo sab-a go elfili.> Anv, titi lub tahm ka abˈbi, nya alokeltum ba Esowo bio bi nso.>> Eji etib ba kpiri Josef, á kehme ellingi.
GEN 50:18 Abonanyehn kehm bahke ba gbo noong-e alata, kehm bungu re, <<Wahr aju enya nya.>>
GEN 50:19 Josef kehm tongo bo re, <<Kana kpe fahl. Anv me n ko nji nyi Esowoa?
GEN 50:20 Ń gare re wahn lim-m ebi ejum, wo Esowo ebfere kpiidi lim nnoobo re jol ji kpˈlimi a, eltahre ni elkpin ane gbalee.
GEN 50:21 Fvfo kana kpe fahl. M bahk-n leke, a abon abon ebahne.>> Á kpe tuungu bung a bo, á bungu a bo yebe yebe.
GEN 50:22 Josef jolo o Ijib, a nnahb a nde kpe. Á kange nnya atahlalon a nnya ewubu.
GEN 50:23 Fere nyehn etoono eying ebra ji abon ba nlum ba Efriim. Fvfo a abon ba nlum ba Makir mmon a Manase jele kunu Josef go ayo.
GEN 50:24 Josef kehm tongo abonanyehn re, <<N yahke ba elkpoko. Fvfo Esowo bahke bake ba tob-n fere yehk-n ndi nyia tahm a nahne go ndi nyi á nyame ko nwongo a Ebraham, Aisik go Jekob.>>
GEN 50:25 Josef limi abon ba nlum ba Isreel tir ko nwongo bung rea,<<Esowo bahke tiki ba ba tob-n, ḿ bahke solo akahb enyame lohng a nya edi jia.>>
GEN 50:26 Josef kpoo eji á ma kang nnya atahl alon a nnya ewubu. Bo taame ngubjing enye akehng nkvne kak-e ekpˈkpa, bo kak-e go elkohl o Ijib.
DEU 1:1 Alum nya a nya Mosis bungu no tong anebe Isreel kpee go elka emahng, go ejang ero mfam bi Jodan, ji jolo go edamme ji Araba. Edi jio jolo wane a Suf, go elka elka ni Paran abola Tofel, Laban, Hajaroti a Dijahab.
DEU 1:2 Nne lˈsehng mbang nyi egburu ewong ji Sia, bahke koko nne ewubu efung abehng re á mehl go Horeb song rehng go Kadesi Benia.
DEU 1:3 Eji ma kang nnya atahl abal, go ngbokambang efung bi ewuba nnyahng amehng, owo Mosis kehm tiingi anebe Isreel nsol kpee nyi Jehova ka-e elkahn bada bo.
DEU 1:4 Ngare nyia yeb sehnge Sihon ji jolo ntul no anebe Amor go ebta, ye ji kuumu etul go Hesbon. Go Edreyi, á tob sehnge Og ji jolo ntul no anebe Besan go ebta, ye ji kuumu etul go Astaroti.
DEU 1:5 Go ero mfam bio bi Jodan wo Mosis bomo ellennge atahm nyaa ka bo, go ndi nyi anebe Moab re:
DEU 1:6 Jehova ji li Esowo ebahre bungu tong-r go Horeb re, <<Wahn ebkang go ewong jia afung gbalee.
DEU 1:7 Mehlen wahn soro asi asongo, song yel go ndi nyi anebe Amor, a ajahbe nya li kohlo bo kpee: go edamme ji Araba, go ejahbe ewong, a nya li go ejang ndi erikindi bi eboblum mfam, wahn song yel go ndi nyi anebe Kenan kpee, a awong Lebanon tete song rehng go agburu aya ma Yufriti.
DEU 1:8 Nyehnene, m ma-n ka ndi nyia. Song yelen, wahn ko ndi nyio, nyi Jehova tiri re á bahke kake babnso ewahne, - Ebraham, Aesik abola Jekob - a abon abon ebo ba bo bahke jele.>>
DEU 1:9 Mosisi tongo anebe Isreel ngare nyio re, <<Ḿ ma-m lub sehng re me n sol-n ana elsol antahng.
DEU 1:10 Jehova Esowo ebahne ma-n lim wahn ebrur, wahngka lela ń kpꞌruru ana alonlo nya li go elbung.
DEU 1:11 Nong Jehova, Esowo bio bi babnso ewahne kpe-n lim wahn nyab go nkpel atahltahl nkpel ebal atahl awubu, fere fuul-n, ana á nyame no!
DEU 1:12 Wo me, m bahke limi renan kehm ma sol atongtong enyahne, a elsol enahne, fere jo toobo afaabe kpee nya ḿ kpꞌbele antahng?
DEU 1:13 Yehken akahnkahn ane, ba kpi ngbere, bao ba kpi ekpunu, go etꞌtohngo ajehng ajehng ejahne. M bahke bo kunu ana atubesi ebahne.>>
DEU 1:14 Ń faang-m re, <<Ejum ji a ma tir re wo lim, kpꞌnobo.
DEU 1:15 Owo n kehm yehke atubesi ane go egahne atꞌtohngo, akahnkahn ane bao ba kpi ekpunu, fere kunu bo re bo jo fil-n, ana atubesi ane atahltahl nkpel ebal atahl awubu, a ba ane atahl alon, a ba ane atahl abal ane awubu, atubesi ane awubu, ana atubesi ba atꞌtohngo.
DEU 1:16 Owo n kehm rehke abalamalam ebahne re, <<Jo wuken atongtong nya ma gbo abonane ebahne, wahn jo lam go nseenga nseenge. Jol afi elam jio jolo a nnea Isreel a nnea Isreel noko, afi jol a nne a Isreel a nne ajahmjahm, no lene anahne.
DEU 1:17 Kana lam elam njahm anyehng. Wuk ntooro nyi mmonse, jangjang ana a bahke wuku ntooro nyi nnenkul. Kana jo fahl nnene, tibre Esowo bi kpi elam akimi. Elam ji lˈfere gbal sehng-n, ko-n ba ka-m wahn, m bahke toobo ka-n.
DEU 1:18 Ngare nyio, n tong-n ejum ajehng ajehng ji jolo re wahn jo lim.
DEU 1:19 Owo e kehm mehle go Horeb asongo go ndi awong, ana Jehova Esowo ebahre ka-r elkahn. E sehnge go emenngo nkpaange edi erikendi nyi li wum wum nyio nyi ḿ ma nyehn tete li ba rehng go Kadesi Benia.
DEU 1:20 Owo n kehm bungu tong-n re, <<Wahn ebrehng edi awong ji anebe Amor, ji Jehova Esowo ebahre kp-r kake.
DEU 1:21 Nyehnen! Jehova Esowo ebahne ma-n ka ndi nyia. Songen, wahn song ko, ana Jehova, Esowo bi babnso ewahne tong-n no. Kana fahl, jol eko ki-n tan.
DEU 1:22 Owo wahn ane kpee ḿ ba no ba kpir-m, kehm bungu re, "Nong wahr tumen ane, bo gbo mbang song feede ndi nyio, bo lˈfeere ba, bo bahk-r tongo bada ajahbe nya e bahke yele, a abang nya e bahke sehnge rehng o.
DEU 1:23 Go egame, ntoobo nyio nꞌnob. Owo n kehm yehke ewubu ane na abal, go egahne ellong.
DEU 1:24 Bo kehm tahme, jo wahr asongo go ndi awong. Bo kehm song rehng go edamme ji Esikol, jo yannge jo feede.
DEU 1:25 Bo ko akab nti nyandiki nya lohng ndi nyio ba ka-r, kehm bungu ntoorannyo re, <<Ndi nyi Jehova Esowo ebahre kp-r kake, etingi ndi nyi.>>
DEU 1:26 Wo wahn joom kor re wahn wahr ewong tahm o, ń yiimi ekungu, tahne esi go elkahn ni Jehova Esowo ebahne.
DEU 1:27 Ń jo memme go egahna nkpatahk, fere jo bung re, "Wahr ebtehn Jehova sehng, ji ji wahnge á yehk-r go Ijib, re á ba yak-r kak anebe Amor go abo, eji bo lꞌwul-r.
DEU 1:28 Anv, gan wo e bahke kehm jeke? Abonanee ebahre eblim re eko tan-r go elfahle. Bo bungu re, <Ane bao kpꞌtahne, bo li akolo ane sehng-r, ajahbe ebo kpꞌgbale, akahme ebo sahb wˈwahre. Egom ebo jindiki lohng etˈtohngo ji Anak, bo li alabe labe ane fere jˈjok.ˈ "
DEU 1:29 Owo n kehm bungu tong-n re, <<Ki-n mennge, jol kana fahl bo.
DEU 1:30 Jehova Esowo ebahne, ye ji ma-n gbo mbang asongo bahke noko ka-n, ana á limi no go Ijib, wahnfono nyꞌnyehn go amahr,
DEU 1:31 a go ndi erikendi nyi li wum wum. Ona ń nyˈnyehn ana Jehova Esowo ebahne rod-n no, ana nde nne kpo rod mmon ewe go mbang eljen enahne kpee tete ḿ ba rehng edi jia.>>
DEU 1:32 Jol eji jolo jol ano, ń tikem bum Jehova Esowo ebahne go etingitingi,
DEU 1:33 ye ji jo gbo-n mbang asongo go egahne eljen, á jo ka-n agun ngare atv, fere jo jen anahne go ekparesemsem ngara njul. Á jo sebe adi ka-n nya ḿ bahke reke ekv, fere jo tib-n mbang nyi ḿ bahke sehnge.
DEU 1:34 Eji Jehova wuku ji ḿ bungu no, eltim rake sehng, á kehm nyame fere sahb tˈtir re,
DEU 1:35 <<Nne awohng awohng limm no wob go eying abꞌbi ane baa, no bahke nyehne nnooba ndi nyi n tiri no re m bahke kake babnso ewahne ba nkul a nkul,
DEU 1:36 sehngem Keleb wo, ji mmona Jefune. Á bahke nyehne ndi nyio, m bahk-e kake ndi nyio nyi á kadde akpade, fere tob ka etꞌtohngo ji abon ebe, tibre á toono Jehova a eltim eltim ene kpee.>>
DEU 1:37 Tib go egahne esi, Jehova tob rake atahng a name, fere bung re, <<Wo fvfo, a nehm tob yel.
DEU 1:38 Sehngem Josua mmon no Nun, ye ji li nkakebo ewa, ye wo bahke yele. Kak-e eltim, tibre ye wo bahke jene anebe Isreel rehng go edi elehkelkv.
DEU 1:39 Abonse ba ń tongo re bo bahke bobo bo go ebta, abon ebahne ba kala kahn ebi, afi kahn eno, bo ba bahke yele ndi nyio. M bahke bo ka, bo bahke koko fere jol nyi bo.
DEU 1:40 Wo wahn, senngen njahm, wahn feere asongo go ndi erikendi nyi li wum wum, mbang mbang nyi aya nkpafa.>>
DEU 1:41 Owo ń kehm-m faange re, <<Wahr eblim abiafem bada Jehova, e bahke tahme song nok ebta, ana Jehova Esowo ebahre ka-r elkahn. Ano wo nne awohng awohng ewahne rodo nsol ebta gbade, tib ń jo tiri re bahke jolo nkpoodo ejum ka-n re wahn wahr ewong tahm go ndi awong.
DEU 1:42 Wo Jehova bungu tong-m re, <<Tong bo re, <Kana tahm ebta, tibre n nehm jol anahne. Anebekv ebahne bahk-n sehnge ebta.
DEU 1:43 Ano wo n tong-n no, wo m me-e wuungem atung. Ń yiimi ekungu a elkahn ni Jehova ka no, fere mehl egahne agabbe tahm ebta, asongo go ndi awong.
DEU 1:44 Owo anebe Amor ba lene o ajahbe awong nyao kehm lohngo ba bom ebta enahne. Bo kam-n ana ekon kpo kam ane, fere wul-n tuubu, bomo mbang mbang nyi Siya song rehng go Horma.
DEU 1:45 Ń feere ba, jo ba ling go esamahr bi Jehova, jol Jehova bumem na ntir go egahne eling, á bulu na atung enye.
DEU 1:46 Ano wo ń kange o Kadesi afung gbalee, ana ń ko ngare jol o.
DEU 2:1 Owo e kehm-n sennge, fere kunu asongo, mbang mbang nyi aya nkpafa, ana Jehova tong-m no. E ko afung gbalee jo jen sennge ndi awong nyi Sia.
DEU 2:2 Owo Jehova kehm bungu tong-m re,
DEU 2:3 "Ebko afung tvv nya ń kehme eljene sennge ndi awong nyia. Anv senngen feere go ejang ebobkal.
DEU 2:4 Ka ane baa elkahn nia re, <Anv , ń yahke sehng go ndi nyi abonane ebahne, etꞌtohngo ji Eso, Bo ji lene go Sia. Bo bahk-n jo fꞌfahl, wo wahn fvfo, sahb kunen kunu ekpu.
DEU 2:5 Kana lim re bo nok ebta anahne. Tibre me wahn nehm ka ndi a bo anyehng anyehng; jol morohko no nne bahke ma kadde ekpade, wahn nehm ka. Me n ka Eso ndi awong nyi Sia, re jol ka-e.
DEU 2:6 M bahke kpiki bo asilva go nsol alehke nyi ḿ bahke lehke, a alahb ma ḿ bahke woko.
DEU 2:7 Jehova Esowo ebahne ma-n fuulu go ntum abo enyahne kpee. Á ma-n baabe go eljen enahne sehng go nkpaange ndi erikendi nyi li wum wum. Go nnya atahl abal nyia, Jehova, Esowo ebahne ebjol anahne, jol ejumjum wahn rinem.
DEU 2:8 Ano wo e soro asi asongo, song sehng abonanee ebahre, etꞌtohngo ji Eso bo ji lene go Sia. E gbake mbang nyi li ndi nyi li rede rede nyi Araba sa, nyi lohngo go Elati a Ejiyon Geber, fere jo toono mbang ndi erikendi nyi li wum wum nyi Moab.
DEU 2:9 Owo Jehova kehm bungu tong-m re, <<Kana lim ntong a anebe Moab, jol kana lim re bo nok ebta anahne. Tibre me wahn nehm ka ejang ndi ebo ajehng ajehng. Me n ka mfam nyi Ar, re jol ejum elehkelkv ebo.>>
DEU 2:10 Anebe Emim jo lene o, bo ji jolo go nrur, fere tˈtahne. Bo jolo akola ane ana anebe Anak.
DEU 2:11 Ana anebe Anak, bo fvfo bo jo ko bo ana anebe Refati, wo anebe Moab jo lungu bo re anebe Emim.
DEU 2:12 Anebe Hor jo tob lene go Siya, wo etˈtohngo ji Eso kˈkam bo yehke. Bo tane anebe Hor, fere lene go ebo edi, ana anebe Isreel tob lim go ndi nyi Jehova ka bo re jol nyi bo.
DEU 2:13 Owo Jehova kehm bungu tong-r re, <<Mehlen wahn siiri edamme ji Jered.>> Ano wo e tahme song siiri edamme jio.
DEU 2:14 Bomo ngare nyi e mehle go Kadesi Benia tete e ba siiri Edamme ji Jered, ebsehnge eltahl a nnya elku a nnya era. Ngare nyio, eying anebe ebta anoko kohrokohro ebkpo mal go egahre ellong, ana Jehova tiri tong bo.
DEU 2:15 Ebo bi Jehova noko a bo, tete ˈa tane bo egahre ellong kpee.
DEU 2:16 Eji erik abanoko ebta bao ba woomo egahre ellong ma gohro kpo,
DEU 2:17 Jehova kehm bungu tong-m re,
DEU 2:18 <<Lela ḿ bahke sehnge go Ar, go ejang ndi nyi Moab.
DEU 2:19 Ń lꞌba goji anebe Amon, kana lim mfem a bo, jol kana lim re bo nok ebta anahne. Tibre me wahn nehm ka ejang ndi ajehng ajehng ji anebe Amon re jol jꞌjahne. Me n ka etꞌtohngo ji Loti, re jol ji bo.
DEU 2:20 Ndi nyio fvfo, bo jo tob ko ana ndi nyi anebe Refa, bo ji jo lene o. Wo anebe Amon jo lungu bo re anebe Jamjum.
DEU 2:21 Bo jolo go nrur ane, fere tꞌtahne. Bo jolo akola ane ana anebe Anak. Jehova rannge bo go esamahr bi anebe Amon. Anebe Amon kehm kame bo yehke fere ba lene go ebo a ndi.
DEU 2:22 Jehova tob limi ano ka abon etꞌtohngo Eso, bo ji lene go Siya, eji á rannge anebe Hor go ebo esamahr. Bo kame bo yehke, fere song lene go ndi anebe Hor tete sik lela.
DEU 2:23 Ana anebe Av ba no ba lene go abon ajahbe tete song rehng go Gaja, anebe Kabtor ba lohngo go Kabtor, ba rannge bo, fere lene go ebo a ndi.
DEU 2:24 <<Jehova tob bungu>> re, <Mehlen anv, wahn song siiri edamme ji Arnon. Me n jabbe Sihon ji nnea Amon, ye ji li ntul no Hesbon kak-n go ebo, a ejahbe eje. Bom elkoko ndi enye, wo fere bohk-e ebta.
DEU 2:25 Lela lela, m bahke nehke ajahbe kpee nya li go njini, fere kak bo elfahle ena. Bo bahke wuku eka bade anahne fere jo kˈkahm, a egburu elfahle tib go ejahne esi.
DEU 2:26 N sa go ndi erikendi nyi li wum wum nyi Kedemoti tiingi etib tv Sihon ji jolo ntul no Hesbon a alum elkoono, fere tong-e re,
DEU 2:27 <<Nong wahr sehng go ega ejahbe. E bahke jo sehng mbang mbang, jol e nehm gahl yange ejang ebobkal afi ejang eboblum.
DEU 2:28 Gung-r nsol alehke a alahb go ekun bi asilva, lub yak-r wahr jen akpade sehng.
DEU 2:29 Ana abon ba Eso, bo ji lene go Siya, a anebe Moab ba lene go Ar limi no, tete n siiri aya Jodan song yel ndi nyi Jehova Esowo ebahre kp-r kake.>>
DEU 2:30 Wo Sihon ji ntula Hesbon taamem re wahr sehng. Tibre Jehova Esowo ebahne limi re á bel etahnsi go etohko, fere bel etahneltim, eji á lˈyak-e kak-n go egahne abo, ana á ma lim anv.
DEU 2:31 Jehova kehm bungu tong-m re, <<Nyehne! Me n bom elyake Sihon, a ejahbe eje ka-n. Bom-n bo esehngebta, wahn fere ko ndi enye.>>
DEU 2:32 Eji Sihon a nsoja enye kpee lohngo no ba elnoko anahre go Jahaji,
DEU 2:33 Jehova Esowo ebahre, yak-e ka-r, ano wo e wul-e no, a abon ebe, a nsoja enye kpee.
DEU 2:34 Ngare nyio e ko agburu ajahbe enye kpee, fere rannge kpee, aneblum, anebkal a abonse. Jol e yakem nne awohng awohng, a jol go elkpin.
DEU 2:35 Sehngem re atohkondi nya e da ka elnahre, a nsol nyi e da go agburu ajahbe nya e noko ebta ko.
DEU 2:36 Bomo gona Arowe ji li go nkpe edamme ji Anon, a a egburu ejahbe ji li o edamme, tete rehng go Giled, egburu ejahbe anyehng anyehng jolem ji akahme enye wahre sehng-r, Jehova Esowo ebahre yake kpee kak-r go ebo.
DEU 2:37 Toono ana Jehova Esowo ebahre ka-r elkahn re, Kana yel go ndi anyehng anyehng nyi anebe Amon, jol go ndi nyi li nkpe nkpe aya ma Jabok, afi ajahbe nya li sennge ajahbe awong.
DEU 3:1 Owo e kehm feere sennge asongo jo wahr mbang mbang asongo go Basan, fvfo Og ntula Basan kehm lohngo abake a nsoja enye kpee, re á ba nok ebta anahre go Edireyi.
DEU 3:2 Jehova kehm bungu tong-m re, <<Kana ye fahl, tibre m m-e yake kak-n go abo, a nsoja enye kpee a ndi a ndi enye. Limen ye ana ń limi Sihon ji ntul anebe Amor, ye ji jo fili edi go Hesibon.>>
DEU 3:3 Ano wo Jehova Esowo ebahre tob yake Og ntula Basan kak-r ebo a nsoja enye kpee. E wulu bo ane kpee, jol nnene saam.
DEU 3:4 Ngare nyio, e ko ajahbe enye kpee. Egburu mfam anyehng anyehng saam, go ellong ejahbe atahlara nyao, nya jolo kpee go ejang erohko ndi nyi Arigob, go nji etul nyi Og go Basan, ji wahr kii ko.
DEU 3:5 Agburu ajahbe nyaa kpee bo si awahre wahre akahme sennge kak, fere kak atimbu nya bo jo ko alahmlahm akuungu bam. E tob ko abon ajahbe bako gbalee ba bo kii si akahme sennge, jol nfange wobem.
DEU 3:6 E rannge bo kpee, ana e limi Og ji ntula Hesibon. E rannge egburu ejahbe ajehng ajehng, wul aneblum a anebkal, abonse abonse.
DEU 3:7 Wo atohkondi kpee, a nsol nyi bo da go ebta go agburu ajahbe ebo, e ko fere jol nya nyahre.
DEU 3:8 Ano wo ngare nyio e ko ndi nyi li feere go ero mfam nyi aya Jodan, bomo go edamme Arnon tete rehng go egburu ewong ji Hermon go abo nya atul abal bao ba Amor.
DEU 3:9 (Anebe Sidon kpo lung Hermon re Sirion, anebe Amor kpo lung re Seni)
DEU 3:10 E ko ajahbe kpee nya li go ndi ebale bale, go ero ewong, a Giled kpee, go Basan kpee tete rehng go Saleka a Edireyi, nya jolo ajahbe nya nji etul nyi Og go Basan.
DEU 3:11 (Og ji ntula Basan ntahngtahng wo sa, go ellong ane ba bo jo lung bo re Refa. Elkohl nkvne ene bo ko akuungu lim, labe sehnge ewubu efiti ebra, fere kpange sehnge efiti ebrakebra. Jia tiki kpe li go Raba ji anebe Amon.
DEU 3:12 Bada ndi nyi e ko no ngare nyio, n ka anebe Ruben a anebe Gad ndi nyi bomo go ejang ebobkal mfam bi Aroye, go nkpe nyi Edamme ji Arnon, a ejang ndi nyi ndi awong nyi Gilead, nyi m bake jangjang go edi ebbal, a abon ejahbe ebo kpee.
DEU 3:13 Ejang Giled jehko a Basan kpee, ji jolo ejahbe Og, n ka ejang etˈtohngo ji Manase. (Erohko ndi nyio nyi Basan kpee bo jo lungu re ndi nyi anebe Refa.
DEU 3:14 Jayir ji lohngo etˈtohngo ji Manase wo ko ndi nyi Arigob kpee nyi li Basan, tete rehng go nseenge nyi anebe Gesu, a anebe Maaka. Bo rodo ndi nyio gung-e ebehn, ji ji wahnge tete sik lela bo kpo lung re abona ajahbe ba Jayir.)
DEU 3:15 Giled, n ka Makir.
DEU 3:16 Wo anebe Ruben a anebe Gad, n ka bo ejang ndi ji bomo go Giled rehng go edamme ji Arnon. Nseenga bo jolo elka elka ni edamme jio, sehng ano song rehng go aya ma Jabok ma li nseenge nyi anebe Amon.
DEU 3:17 Nseenge nyi erede mfam jolo go Jodan gona edamme ji Araba, bomo go Kenereti rehng go agburu aya ma Araba (Aya Elkv) nkpe ewong ji Pisiga ji li ero mfam.
DEU 3:18 Ngare nyio n ka-n elkahn re, <<Jehova Esowo ebahne ma-n ka ndi nyia re jol nyˈnyahne. Wo alahmlahm aneblum ebahne kpee bahke gboko anebe Isreel mbang, a nsol ebta ebo, song siiri Jodan.
DEU 3:19 Limi limi kan, akal ebahne a abon ebahne, go atohkondi enyahne <<n kpˈkahne re ń kpi atohkondi gbalee>> bo bahke ma sa go ajahbe nya m ma-n ka.
DEU 3:20 Ḿ bahke tahme a abonane abahne, tete Jehova tob ka anebe Isreel ebahne bako erekekv, ana á ma-n ka, bo fvfo tob ko ndi nyi Jehova Esowo ebahne ma ka bo go egbuk Jodan jehko. Jia lꞌjol ano, owo nne awohng awohng ewahne bahke ma feere go ndi enye nyi n ka-e no.
DEU 3:21 Ngare nyio n ka Josua elkahn re, <<Wobko amahr enya nyehn nsol kpee nyi Jehova Esowo eba ma lim atul abal baa. Ejum jꞌnehm ji Jehova bahke limi ajahbe etul kpee nya ń kpˈsiiri song yel.
DEU 3:22 Kahna fahl bo, Jehova Esowo ebahne antahng, ye wo bahke noko ka-n."
DEU 3:23 Ngare nyio n gboongo Jehova re,
DEU 3:24 <<Jehova ji gbale sehng, wobbom na eltibi nlokeltum ewa agbal enya a egburu nsahm enya. Anv, Esowo abii li go elbung afi go ndi, bi bahke ma lim ntum ana nyia, a agburu nsol nya wo kpo lim?
DEU 3:25 Titi, nong me n lub siiri song nyehn nnooba ndi nyio, go egbuk ji Jodan, nnooba ndi awong nyio, a Lebanon.>>
DEU 3:26 Wo tib esi ejahne, Jehova rake atahng a name, jol á m-e wuung-m atung. Jehova faang-m na re <<Jio ebgbal.>> Ka kpe tiki bung aname bade ejum jia.
DEU 3:27 Wahr, wo song go ero ewong ji Pisiga, wo keebe seenge go erede mfam, a ejang ebobkal, tob seenge ejang eboblum a ero mfam. Ko amahr enya wo seenge ndi nyio, tibre a nehm siiri Jodan jia.
DEU 3:28 Wo ka Josua nsahm, fere kak-e eltim, ka-e atahne. Tibre ye wo bahke koko ane baa song siiri aya ma Jodan, fere lim re bo ko ndi nyio nyi wo bahke nyehne.
DEU 3:29 Ano wo e jol-n o edamme kohlo Beti Peor.
DEU 4:1 Owo Mosisi kehm bungu tong ane bao re, <<Wuken anv, ajehke a atahm nya n yahk-n tib. Jo toonen atahm nyao, eji ń lꞌkpin, fere song ko ndi nyio nyi Jehova, Esowo bi babnso ewahne kp-n kake.>>
DEU 4:2 Kana budu ejumjum go nkahn nyi n kp-n kake, jol kana yehke. Bumen nkahn nyi n kp-n kake, nyi Jehova Esowo ebahne.
DEU 4:3 Wahn ebko amahr enyahne nyehn ji Jehova limi no go ewong ji Por. Jehova Esowo ebahne rannge ane kpee go egahne ellong, bo ji tahme no toono esowo bi baal go ewong ji Por,
DEU 4:4 wo wahn kpee, wahn jio ji yiimi tꞌtahne a Jehova Esowo ebahne, ń li go elkpin lela.
DEU 4:5 Nyehnen, m ma-n tib atahm a eltibi ana Jehova Esowo ebame ka-m elkahn, eji ń lˈjo toono atahm nyao, go ndi nyi ń kpꞌyele re wahn song ko jol nyi nyahne.
DEU 4:6 Jo kunen ekpu wahn jo bum atahm. Tibre ano wo ajahbe nyako bahke nyehne ngbere a ekahnafem ejahne; bo bahke wuku bade ajehke nyaa kpee, fere jo bung re, <<Etingitingi, egburu ejahbe jia, bo li akahnkahn ane ba kpi ngbere.>>
DEU 4:7 Ejahbe ajii kpeka li go, ji gbale ana, bo ji asowo ebo li badbad a bo ana Jehova Esowo ebahre li a nahre ngare anyehng anyehng nyi e kake ero ka-e?
DEU 4:8 Ejahbe ajii kpeka li go, ji gbale ana, ji kpi atingi atahm a eltibi ana nya n kpˈkoko ba ka-n lela.
DEU 4:9 Lub jo kunen na ekpu, wahn fere jo sahb bˈbaabe elnahne, eji ń lꞌkꞌyini nsol nyi amahr enyahne ma nyehn, afi jol lꞌki-n lohng go eltim ana ń li go elkpin. Jo tiben abon ebahne nsol nyia, a abon abon ebahne ba bahke toono bo.
DEU 4:10 Buumen efung bi ń yiimi esamahr bi Jehova Esowo ebahne go egburu ewong ji Horeb, eji á bungu tong-m re, <<Lung ane kono edi ajehng go egame esamahr, eji ń lꞌwuk alum enyame, eji bo lꞌkahn ana bo bahke jo ka-m egburu kpunu ngare kpe kpe nyi bo li elkpin go ndi nyia, fere tob jo tib abon ebo.
DEU 4:11 Ḿ baa, ba yiimi go mbangenahb ewong jio, ngare nyio agun jo lulu ewong tete rehng go elbung, nnyakenyake ekparesemsem tob jolo o, a nlum ejannge.
DEU 4:12 Owo Jehova kehm sake o ellul agun nio bung anahne. Wahn wuku ewahl alum alum, jol nnene ń nyehnem, sehngem ellum ni ni ḿ wuku no.
DEU 4:13 Á lennge nwongo enye ka-n, nkahn na ewubu nyio, nya á jehke ka-n re wahn jo toono, nya á fere nyon go ekpake taale na abal.
DEU 4:14 Ngare nyio Jehova tong-m re me n tib-n atahm a eltibi ni ḿ bahke jo toono go ndi nyio nyi ń kpꞌsiiri Jodan song ko.
DEU 4:15 Ń nyehnem elfoongo ni ejum ajehng ajehng efung bio bi Jehova jo bung anahne gona ellula agun go Horeb. Fvfo, jo kunen elnahne ekpu nꞌnob,
DEU 4:16 eji ń lꞌkꞌrannge elnahne fere lim elom ka elnahne, elkohn elok elom ji kpi elfoongo anehng anehng, ji li go elfoongo ni nnenlum, afi elfoongo ni nnenkal,
DEU 4:17 afi ji li ana ejum ajehng ajehng ji kpꞌjene go ndi, afi ana ebruk bi kpꞌfonngo go elbung,
DEU 4:18 jol kꞌjol ana ejum ajehng ajehng ji kpo tohng ala go ndi, afi ana nsahre anyehng anyehng nyi wob go atahng alahb.
DEU 4:19 Ń lꞌkpiidi amahr enyahne seenge go elbung, fere nyehn nsol nyio nyi li go elbung, ana njul a ebareka, afi alonlo, ka bel elgaare go ega eltim re wo gong ka bo fere jo kak nsol nyio nyi Jehova Esowo ebahne ma bak ka ajahbe kpee nya li go nla elbung.
DEU 4:20 Wo wahn, Jehova ba ko-n, fere yehk-n go agun nyao nya kpo nyane akuungu, á yehk-n go Ijib re wahn jol ejum elehkelkv eje, ana ń li no lela.
DEU 4:21 Jehova eltim rak-e tob-m tib go egahne esi, á sahb tꞌtir re me n nehm siiri Jodan fere yel go nnooba ndi nyio nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake ana ejum elehkelkv.
DEU 4:22 Me m bahke kpoko go ndi nyia; n nehm siiri Jodan; Wo anv, wahn yahke siiri song ko nnooba ndi nyio.
DEU 4:23 Jo kunen ekpu, wahn kꞌyini egbanngalung ji Jehova Esowo ebahne ji á limi a nahne. Kana rahm elokelom ka elnahne go elfoongo ni ejum ajehng ajehng ji Jehova Esowo ebahne ma ten.
DEU 4:24 Tibre Jehova Esowo ebahne, ye agun nya kpo lul fere fꞌfi nya, á li Esowo bi kpo kpu elkahre.
DEU 4:25 Ngare nyi ḿ ma bel abon, a abon abon ebahne, eji ḿ ma lene ndi nyio ekidi ma lab, ń lꞌfere rannge, fere jo rahm elkohn elokelom ajehng ajehng fere jo lim abꞌbi go esamahr bi Jehova Esowo ebahne eji eltim lꞌrak-e,
DEU 4:26 me n lung elbung a ndi re bo yiimi ntianse bada anahne lela re, ń bahke gulu elkpoko tan go ndi nyi ń kpꞌsiiri Jodan re wahn song ko, ngare nehm lab nyi ḿ bahke lene o, bo bahk-n lohko wul.
DEU 4:27 Jehova bahk-n yaame kak go ellong ajahbe nyako, sehngem abon amohk ane abik abik ba bahke sake, ba bahke jolo go elkpin go ajahbe nya Jehova bahk-n kame kak.
DEU 4:28 Ona, ḿ bahke jo kak asowo nya ane ko nti a atal rahm, nyao nya lꞌkꞌma nyehn, fere wuk, afi fere li nsol, jol bo nehm ma wuk esꞌsvv.
DEU 4:29 Wo ń lꞌfere seb Jehova Esowo ebahne go ajahbe nyao nya ń li no, ḿ bahk-e nyehne, ń lꞌsebe a ntim a ntim enahne kpee a atohko atohko enyahne kpee.
DEU 4:30 Ngare nyi ń li go akanya, eji nsol nyia kpee ma gbo tub-n, owo behnjehle go, ḿ bahke feere goji Jehova Esowo ebahne fere jo wuk-e.
DEU 4:31 Tibre Jehova Esowo ebahne li Esowo bi ane kpo fil-e ndon. Á wahn nehm ten, á wahn nehm wul, jol a nehm yini enyam bi á nyame no tong babnso ewahne, ji á ko nwongo lim re yiimi.
DEU 4:32 Bahben anv, bade afung nya mahne mahne nya jolo no ngare enyahne kehm rehnge, bomo go afung nya Esowo limi nne bum go ndi nyia. Bahben go ejang njini ajehng tete rehng ajehko. Egburu ejum ana jia ebjꞌjola? Afi ane ebwꞌwuk ejum ana jiaa?
DEU 4:33 Ejahbe ajehng ajehng go ebwꞌwuk ellum ni Esowo kpꞌbungu a bo go ellul agun ana wahn ma wuk, fere jol go elkpina?
DEU 4:34 Anv esowo abehng abehng ebgꞌgaare re á yehke ejahbe go atahng ejahbe jehko ka elne a elgare ni a jo ko wuungu bo, a nliingi, a akpokosi nsol, a nta, a egburu eko eje a nsahma? Afi esowo bio eblˈlim ano a atahntahn amennge nsol nya a limi no, ana nsol kpee nyi Jehova Esowo ebahne limi no ka-n go Ijib go egahne Esamahr?
DEU 4:35 Jehova tib-n nsol nyia, eji ń lꞌkahn re Jehova Esowo bi. A lꞌsehng ye sa, Esowo abehng abehng kpeem li.
DEU 4:36 Á sa go elbung jo lim-n re wahn wuk alum enye, eji á lꞌgonen. Ga ndi, a tib-n agburu agun enye, ń fere wuk alum enye nya jo bung go atahng agun.
DEU 4:37 Tibre babnso ewahne ba nkul jo kor-e kor, jiji wahnge á yehke etꞌtohngo abon ebo, fere ko Elwo ene a egburu eko eje, yehk-n go Ijib,
DEU 4:38 re á gbo-n mbang song kam ajahbe nya kpꞌgbale fere tꞌtahne sehng-n, fere ko-n ba kak go ebo a ndi, eji á lꞌka-n ana ejum elehkelkv ana li no lela.
DEU 4:39 Jo liingen ye, wahn fere ko kak egahna ntim lela re, Jehova wo li Esowo gona ero elbung, a atahng ndi. Esowo abehng abehng go kpeem li.
DEU 4:40 Jo bumen atahm enye, a nkahn enye, nya n kp-n kake lela, eji lꞌnob anahne, a abon ebahne ba bahke jini toon-n, eji ń bel nlaabe elkpin go ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake re jol enyahne nkahl nkahl.
DEU 4:41 Owo Mosis kehm yabe ejahbe era bum eje eje, nya jolo go ero mfam bi Jodan,
DEU 4:42 nyao nya nne awohng awohng no ma wul nne, bahke ma be song yel, lꞌfere jol re á wulu nnebjing ewe go efin, jol bo limm na go ekv wuku wuku. Á bahke ma be yel mfam ejahbe anyehng, go ajahbe nyaa a, tahre elne.
DEU 4:43 Agburu ajahbe nyao nya a: Bejer ji li go ndi ebalebale nyi ero ewong, jolo ka anebe Ruben; Ramoti ji li go Giled, jolo ka anebe Gad; a Golan ji jolo go Basan, jolo ka anebe Manase.
DEU 4:44 Ntahm nyia nyi Mosis lennge ka anebe Isreel.
DEU 4:45 A wo li nkahn, atahm a eltibi ni Mosis ka bo, eji bo lohngo go Ijib asongo,
DEU 4:46 eji bo jolo go edamme kohlo Beti Peor ero mfam nyi Jodan, go ndi nyi Sihon ji jolo ntul no anebe Amor. Ye wo jo fili Hesibon, ye ji Mosis a anebe Isreel ga-e no go ebta, eji bo lohngo go Ijib asongo.
DEU 4:47 Bo song ko ndi enye, a nyi Og ji jolo ntul no Basan, bo ane abal abal jolo atul anebe Amor go ero mfam nyi Jodan.
DEU 4:48 Ndi nyia bomo go Aroye, go nkahl nyio nyi edamme ji Arnon, song rehng go egburu ewong ji Siriyon ( ji li Hebron.)
DEU 4:49 Tob budu ndi nyi Araba kpee go ero mfam nyi Jodan tete rehng go aya akang go edamme ji Pisiga.
DEU 5:1 Owo Mosis kehm kuku anebe Isreel kpee, kehm bungu tong bo re, <<Anebe Isreel, wuken atahm a eltibi ni n kpꞌbungu re wahn wuk lela. Kpilen, wahn fere jo kunu ekpu jo toono.
DEU 5:2 Jehova Esowo ebahre limi egbanngalung anahre go ewong Horeb.
DEU 5:3 Babnso ewahre sang Jehova limi egbanngalung jia a bo, á limi anahre, á limi a wahr ane kpee ba li go elkpin a lela.
DEU 5:4 Yefono Jehova wo ba bung anahne, sehng go ellulagun go ewong.
DEU 5:5 Ngare nyio n yiimi elka elka ni Jehova a wahn jo lennge alum nya Jehova ka-n, tibre ń jo fahle agun nyao, ń wahrem je go ewong. Jehova bungu re,
DEU 5:6 <<Me wo li Jehova Esowo ebahne bi yehk-n go Ijib, go ndi nyi ń jolo aju.
DEU 5:7 Kana bel asowo nyako buda name.
DEU 5:8 Kana lim elok elom ka elnahne, ji li go elfoongo ni ejum ajehng ajehng go elbung, afi go ndi, afi go alahb ma li go ndi.
DEU 5:9 Ń nehm gong ka bo, jol ń nehm gong kak bo. Tibre me, Jehova Esowo ebahne, n li Esowo bi kpo kpu elkahr. N kpo kak abon erem go abiafem nya babnde ebo rehng go eying ebra, a eying ebni bio bi ane ba n kil jo kor bo.
DEU 5:10 Wo n kpo tib ane bao ba n kpo kor bo elkoro, bo ji kpo bum nkahn enyame rehng eying atahltahl nkpele ebal atahl awubu.
DEU 5:11 Kana rod mbing nyi Jehova Esowo ebahne daange, tibre Jehova nehm ka nne awohng awohng eno, no kpo rod mbing enye daange.
DEU 5:12 Jo bumen efung Erekekv, wahn fere jo bum saang, ana Jehova Esowo ebahne ma-n ka elkahn.
DEU 5:13 Nfung erakera nyi ḿ bahke koko jo lim ntum enyahne kpee.
DEU 5:14 wo efung bi biingi nfung esehma bahke jolo efung erekekv ka Jehova Esowo ebahne. Efung bio, a nehm lim eltum anehng anehng - Wofono afi mmon ewa no nlum, afi no nkal, afi nlokeltum ewa no nlum afi no nkal, jol nluma mfong enya, jol afi mbvankang, afi nnyam anyehng anyehng enya, afi njenne nyi ma ba lene tob-n go egahne ejahbe. Eji nlokeltum ewa no nlum a no nkal, bo lꞌtob re ekv ana wahn.
DEU 5:15 Buumen re wahn jolo aju go Ijib, re Jehova Esowo ebahne wo tanne etahntahn ebo ebe yehk-n o. Fvfo Jehova Esowo ebahne ma-n ka elkahn re wahn jo bum Efung Erekekv.
DEU 5:16 Jo kpunen babnso abola babnne, ana Jehova Esowo ebahne ma-n ka elkahn, eji lꞌnob anahne, ń fere bel nlaabe elkpin go ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake.
DEU 5:17 Kana wul nne.
DEU 5:18 Kana lim erehbe.
DEU 5:19 Kana v ejv.
DEU 5:20 Kana yiimi ntianse efahnge bade nnebjing ewahne.
DEU 5:21 Kana baare nkala nnebjing ewahne amahr. Kana yehke ntir atahng enyahne kunu go etahk nnebjing ewahne, afi ndi enye, afi nlokeltum ewe no nlum, afi no nkal, afi mfong enye, afi mbvankang enye, afi jol ejum ajehng ajehng ji nnebjing ewa.
DEU 5:22 Nkahn nyi a, nyi Jehova jo bung wahre wahre ka ellong ane ebahre kpee go agun nya jo lul go ewong jio, ekparesemsem jolo o, a nlum ejannge, jol a kpeem bung ejum budu. Owo á kehm nyono go ekpake taale ebbal, faake ka-m.
DEU 5:23 Eji ń wuku ellum nio ni lohngo go nlum ejannge, eji agun jo lul go ewong jio, atubesi ane kpee ba atꞌtohngo enyahne, a anebkul ebahne lohngo ba kpir-m.
DEU 5:24 Ń kehm bungu re, <<Jehova Esowo ebahre ma-r tib ellub ene, a agbal enye, wahr ebwuk ellum ene ni jo bung go agun. Lela wahr ebnyehn re nne bahke ma kpin, jol afi Esowo bungu a ne.
DEU 5:25 Wo anv, jenji wahnge wahr bahke kpoko? Agburu agun nyaa, bahk-r fehke, e bahke kpoko e lꞌfere kpe wuk ellum ni Jehova Esowo ebahre.
DEU 5:26 Nne awoo no li go elkpin, no ma wꞌwuk ellum ni Esowo bi li go elkpin kpꞌbungu go agun ana wahr ma wuk a, fere kpe jol go elkpin?
DEU 5:27 Wo jeere kabbe, wo wuungu atung ejum ajehng ajehng ji Jehova Esowo ebahre bahke bungu. Wo ba tong-r ajehng ajehng ji Jehova Esowo ebahre tong-a no. Wahr bahk-a wuungu atung, fere lim.>>
DEU 5:28 Jehova wuk-n wuk eji ḿ bungu aname, owo Jehova kehm bungu tong-m re, <<Me n wuk ji ane baa ma bung tong-a. Ejum ajehng ajehng ji bo bungu no, bo bungu nseenge.
DEU 5:29 Eye, li re ntim ebo bahke lub sennge feere go egame bo jo fahl-m, fere jo bum nkahn enyame ngare anyehng anyehng, eji lꞌnob abo, a abon ebo go njinanjini!
DEU 5:30 <<Song, wo song tong bo re bo feere song go eboa nkpatahk.
DEU 5:31 Wo, wo bahke jolo aname a, eji n lˈka-a nkahn kpee a ajehke, a atahm nya a bahke tibi bo re bo jo toono go ndi nyi n kpˈkake bo re bo ko, fere jol nyi bo.
DEU 5:32 Belen ekunukpu wahn jo lim ji Jehova Esowo ebahne ma-n ka elkahn; kana sennge feere go ejang eboblum afi ejang ebobkal.
DEU 5:33 Jo jenen a ekpunu go nsol kpee nyi Jehova Esowo ebahne ma-n ka elkahn, eji ń lˈjol go elkpin, bahke tob nob anahne, afung enyahne bahke labe go ndi nyi ń fi song ko, fere jol nyˈnyahne.
DEU 6:1 <<A wo li nkahn, atahm a eltibi, nya Jehova Esowo ebahne tong-m re me n tib-n wahn jo bum, go ndi nyi ń kpꞌsiiri Jodan song ko,
DEU 6:2 eji wahn a abon ebahne, a abon ebo, ba bahke toono bo, bahke fahle Jehova Esowo ebahne, ngare kpee nyi ḿ bahke jolo go elkpin, fere jo bum ajehke enye kpee a nkahn nyi n kp-n kake, eji ń lꞌbel nlaabe elkpin.
DEU 6:3 Wuken, wahn anebe Isreel, wahn fere jo kunu ekpu jo kpunu, eji lˈnob anahne, eji ń lꞌsahb nyꞌnyab go ndi nyia nyi alahbbel kpꞌfabe a akehng ekon ana Jehova Esowo bi babnso ewahne nyame tong-n.
DEU 6:4 Isreel wukeno! Jehova Esowo ebahre, ye antahngtahng wo li Jehova.
DEU 6:5 Nong Jehova Esowo ebahne jo kor-n, a ntim a ntim enyahne kpee, a atohko atohko enyahne kpee, a atahne atahne enyahne kpee.
DEU 6:6 Nong nkahn nyia, nyi n kp-n kake lela, woom-n go egahna ntim.
DEU 6:7 Kaken alum nyao go ntim nyi abon ebahne. Jo bungen bade o ngare nyi ń jehk go etahk, a ngare nyi ń kpˈjene go alab mbang, ngare nyi ḿ ma noongo, go ngare nyi ḿ ma nyahme.
DEU 6:8 Kahnen go egahne abo, a abuk enyahne ana ejum elbuumu.
DEU 6:9 Nyonen go ntimbu nyi ntahk enyahne, a ntimbuga enyahne.
DEU 6:10 Ngare nyi Jehova Esowo ebahne lˈko-n ba kak go ndi nyi á tiri tong babnso ewahne, Ebraham, Aesik, a Jekob re á bahk-n kake ndi nyꞌnehm o, ndi nyi kpi agburu ajahbe nya ane kpꞌruru , nya wahn kii si,
DEU 6:11 ntahk nyi elkohn anoobo nsol anyehng anyehng li no, nya wahn ki kak, mbing elahb nyi wahn ki rahm, ebgbe bio bi agreb a oliv, nya wahn kii bahm. Ngare nyio nyi ḿ ma li fere wꞌwohngo,
DEU 6:12 jo kunen ekpu, eji ń lꞌkꞌyini Jehova, ye ji yehk-n no lohng go ndi nyi Ijib, go ndi nyi ń woomo eju.
DEU 6:13 Jo fahlen Jehova Esowo ebahne, jo loken ye ntahngtahng, wahn jo ko nwongo go egea mbing.
DEU 6:14 Kana toono asowo nyako, asowo nya ajahbe nya li senng-n kak,
DEU 6:15 tibre Jehova Esowo ebahne, ye ji li go egahne ellong, a li Esowo bi kpo kpu elkahr, erakatahng eje bahke jo fi-n ana agun, á bahk-n wulu tane.
DEU 6:16 Kana wuungu Jehova Esowo ebahne, ana ń limi no go Masa.
DEU 6:17 Jo sahb kahnen kahn re ń kpˈbumu nkahn kpee nyi Jehova, a atahm, go nle nyi á ma-n ka.
DEU 6:18 Jo limen jio ji li go nseeenge, fere nˈnob go esamahr bi Jehova eji lꞌnob anahne, ń fere song ko nnooba ndi nyi Jehova nyame no, go nwongo tong babnso ewahne,
DEU 6:19 fere kam anebekv ebahne kpee yehke go egahne esamahr ana Jehova bungu no.
DEU 6:20 Behnjehle go, mmon ewa lꞌbahb-a re, <<Anv ajahng nyaa, a nle, atahm a ntibi nyia nyi Jehova Esowo ebahre ka elkahn, lohngo renan?>>
DEU 6:21 Tong-e re, <<Wahr jolo aju nya Fero go Ijib, wo Jehova ko etahntahn ebo ba yehk-r go Ijib.
DEU 6:22 Go egahre esamahr Jehova tumu amennge akpokosi nsol tv anebe Ijib, tv Fero a ane ebe kpee.
DEU 6:23 Wo á yehk-r, lohng anahre o, ko-r ba ka ndi nyi á nyame no, ko nwongo a babnsoo ewahre ba nkula nkul.
DEU 6:24 Jehova ka-r elkahn re wahr jo kpunu atahm enye kpee, fere jo fahl Jehova Esowo ebahre, eji lˈtiki jo nob anahre, e fere kpin, ana li no lela.
DEU 6:25 E lˈfere bel ekunukpu jo kpunu atahm kpee go esamahr bi Jehova Esowo ebahre, ana á ma-r ka elkahn, jio bahke jolo eno ejahre.>>
DEU 7:1 <<Ngare nyi Jehova Esowo ebahne bahk-n koko ba go ndi nyi ń kpˈyele re wahn song ko, ngare nyi a ma kam ajahbe gbalee yehke go egahne esamahr, ajahbe nya anebe Hiti, anebe Girga, anebe Amor, anebe Kenan, anebe Pereji, a anebe Hiv, go anebe Jebusi, ajahbe na ebsehma bi kpˈkpange fere tahne sehng-n.
DEU 7:2 Ngare nyi Jehova Esowo ebahne ma yake bo kak-n go ebo, ń fere ga bo, ḿ bahke rannge bo kpee, kana ko nwongo anyehng anyehng a bo, jol bo ki-n fili ndon anyehng anyehng.
DEU 7:3 Kana ko atem atem go mbal. Kana tang abon ebahne ba nkal ka bo, jol kana baange abon ebo ba nkal ka abon ebahne.
DEU 7:4 Tibre bo bahke sennge abon ebahne eltim tv go, re bo ki-m kpe toono. Bo bahke fere jo loko asowo nyako. Erakatahng ji Jehova bahk gulu elgboko tub-n, á fere wul-n.
DEU 7:5 Ji ḿ bahke bo lim ji a, waan agudu njom ebo, wahn fere wa atal eblom ebo, gbakken ago Asera ebo, wahn fere jamme alokelom ebo fi.
DEU 7:6 Tibre wahn li ane ba li saang ka Jehova Esowo ebahne. Jehova Esowo ebahne ma-n yehke go ellong anebe ejahbe kpee ba li njini re wahn jol ane ebe, ana etingi ejum ji nne kpi no, ji á kpo yehke ntir enye kunu.
DEU 7:7 Jehova yehkem ntir atahng enye kun-n fere yehk-n tibre wahn ba ga rur sehnge ajahbe nyako, tibre wahn ba ga jol mobsak sehnge ajahbe nyako kpee.
DEU 7:8 Wo jia jolo ano tibre ń koro Jehova, á fere seb re á bum nwongo nyi á ko tir tong babnsoo ewahne ba nkul. Owo wahnge á yehk-n no a etahntahn ebo, fere fak-n yehke go ndi nyi ń woomo eju, fere tob yehk-n go nsahm nyi Fero ji ntul no Ijib.
DEU 7:9 Kahnen fvfo re Jehova Esowo ebahne, Esowo bi. Á li nkakesehk Esowo bi kpo bum egbanngalung ji elkoro tete rehng eying atahltahl nkpel ebal atahl awubu ji ane bao ba ye kpo kor bo, bo fere jo bum nkahn enye.
DEU 7:10 Wo ane bao ba á kpo sab bo, á bahke tuuru bo go ebo esamahr eji á bahke rannge bo, jol á nehm laange ebrannge ane bao ba ye kpo sab bo.
DEU 7:11 Fvfo kunen ekpu, wahn jo toono nkahn, atahm a ntibi nya n kp-n kake lela.
DEU 7:12 Ń lꞌjo kunu ekpu go atahm nyaa, fere jo toono go nseenga nseenge, owo Jehova Esowo ebahne bahke bumu egbanngalung eje ji elkoro a nahne, ana a tiri tong babnso ewahne ba nkul.
DEU 7:13 Ḿ bahk-e jo kor, á fere fuul-n, fere lim-n ń jol go nrur. Á bahk-n fuulu ka njel, a mbahmandi, nkohl enyahne, a amahm emahne ma mfemfe, a akehng ma oliv, abon efong ba lohng go ellong efong ebahne, a abon ejoro a ebul baange ba lohng go ellong enyam ebahne, go ndi nyi á nyame tong babnso ewahne re á bahk-n kake.
DEU 7:14 Á bahk-n fuulu sehnge ane bako kpee. Aneblum afi anebkal nehm gbo egum, jol etohkondi ejahne ajehng ajehng nehm jol ji lꞌkꞌbel abon.
DEU 7:15 Jehova bahk-n yehke go eyam abehng abehng. Á wahn nehm tub amennge ayam nya ń wuku go Ijib, á bahke tuubu ane kpee bao ba wahn kpo sab bo ayam.
DEU 7:16 Ḿ bahke tiki wul ane kpee ba ajahbe nyaa Jehova Esowo ebahne yake kak-n ebo. Jol kana be bo ndon, kana loko asowo ebo tibre jia bahke jolo ana ekpoko ka-n.
DEU 7:17 Ń bahke ma bung tong elnahne re, <<Ajahbe nyaa kpꞌtahne sehng-r. E bahke limi renan kehm kame bo yehke?
DEU 7:18 Wo kana jo fahl bo. Jo buum-n nobnob ji Jehova Esowo ebahne limi Fero a anebe Ijib kpee.
DEU 7:19 Ń nyˈnyehn go egahne amahr, agburu arem, a nliingi a akpokosi, go egburu eko a nsahm nyi Jehova Esowo ebahne tanne no, bi á ko no yehk-n. Jehova Esowo ebahne bahke tob lim ano a ajahbe nya ń kpi bo fahl.
DEU 7:20 Budu o, Jehova Esowo ebahne bahke tumu egburu ntong sehng go anyam nyame nya bo kpo lung re Hornet tv bo go ellong, tete jol erik ebo ji bahke beke biiri, bahke gohro kpo tan.
DEU 7:21 Nong bo ki-n nehke, tibre Jehova Esowo ebahne bi wob-n go ellong, á li egburu emennge Esowo.
DEU 7:22 Jehova Esowo ebahne bahk-n gboko mbang jo kam ajahbe nyao ebrik ebrik. Á nehm taame re wahn wul na wul bo nkpel nkpel anyehng tane, lꞌjol ano enyamkulugbe bahke nyabe go egahne ellong.
DEU 7:23 Jehova Esowo ebahne bahke yake bo kak-n go ebo, á bahke kake bo egburu abilamahr go ebo ellong, tete bo rannge mal.
DEU 7:24 Á bahke yake atul ebo kak-n go egahne ebo. Ḿ bahk fvvdv abing ebo go njini ana nne fvvdv ejum ji bo nyono no. Nnene nehm ma yiimi abohng anahne. Ḿ bahke bo wul.
DEU 7:25 Ḿ bahke jamme alokelom asowo ebo fi. Kana baare amahr go asilva a agul nya bo ko liibi bo, jol kana rod na bum elnahne. Tohko jol ano, bahk-n bobo ana ekpoko, tibre li asabsab nsol ka Jehova Esowo ebahne.
DEU 7:26 Kana ko ejum ji kpo sab Esowo ba go egahna ntahk. Tohko jol ano, wofono antahng bo bahk-a tob yab tv go ejang elrannge, ana ejum jꞌnehm. Ko ana ejum eltehb, nong sahb sab-a sab, tibre bobyab bum go nkpe re bo rannge.
DEU 8:1 <<Jo kunen ekpu wahn jo toono nkahn kpee nyi ń kp-n kake lela, eji ń lꞌkpin, fere nyꞌnyab, eji ń lꞌyel ko ndi nyi Jehova ko nwongo nyam tong bahbnso ewahne ba nkul.
DEU 8:2 Buumen ana Jehova Esowo ebahne gbo-n mbang sehng go ndi erikendi nyi li wum wum. go nnya atahl abal nyia, re á gon-n kak ege elwo, fere wuung-n. Á limi ano eji á lꞌkahn ji wob-n go eltim, joare ḿ bahke bumu nkahn enye afi ń nehm bum.
DEU 8:3 Á gon-n, lim-n njal jo yam-n, fere le-n a mmana nyi wahn a babnso ewahne ba nkul kii kahn, eji á lˈtib-n re nsol alehke nyi nyi sang nne kpo kpin, á kpo kpin go ellum anehng anehng ni lohngo go nnyo mi Jehova.
DEU 8:4 Abomo enyahne jakem, jol akpade enyahne tungem go nnya atahl abal nyia.
DEU 8:5 Kahnen go egahna ntim fvfo re, ana nne kpo kak mmon ewe erem re a soong-e, ano wo Esowo ebahne kpo kak-n erem re a soong-n.
DEU 8:6 Jo bumen nkahn nyi Jehova Esowo ebahne, wahn jo jen jo wuk-e, fere jo ka-e egburu kpunu.
DEU 8:7 Tibre Jehova Esowo ebahne kp-n koko ba nnooba ndi, ndi nyi kpi ngbalahb, a abing alahb, go ngba nyi mbˈbehl alahb kpꞌlohngo, jo fab asongo go adamme a awong,
DEU 8:8 ndi nyi kpi akohl nya bo kpo lung re awid a bali, alehke greb a nrahn efig, pomegreneti tob li o, a akehng oliv, go akehng ekon.
DEU 8:9 Ndi nyio nyi nsol alehke lꞌki-n jo rin, jol ejumjum wahn nehm jo lehng. Ndi nyio akpartal enye akuungu nya, ḿ bahke ma jo kpa abilikpi yehke go awong.
DEU 8:10 Ngare nyi ḿ ma li fere wꞌwohngo, tehken Jehova Esowo ebahne, go nnooba ndi nyi á ma-n ka.
DEU 8:11 Jo kunen ekpu wahn kꞌyini Jehova Esowo ebahne, fere kane elbumu nkahn enye, a atahm enye go nle, nya n kp-n kake lela.
DEU 8:12 Tohko jol ano, ń lꞌsi li fere wꞌwohngo, ngare nyi ḿ ma si atingi ntahk fere lene o,
DEU 8:13 ngare nyi nlong efong ebahne a nlong ejoro a ebul ebahne ma rur, ń fere bel asilva a agul gbalee, nsol kpee nyi ń kpi no, ma kpe gbal budu.
DEU 8:14 Owo ntim enyahne bahke kehme ellimi agabbe, ḿ bahke yini Jehova Esowo ebahne, ye ji yehk-n go Ijib, go ndi nyio nyi ń jolo aju.
DEU 8:15 Á gbo-n mbang sehng go nkpaange ndi erikendi nyi li wum wum. ni jolo wum wum, ndi ekor lahb nyi ane lˈkˈma bel alahb, ndi nyi kpi enyo a enang bi kpi afa. Á limi alahb lohng go etahntahn ekpartal ka-n.
DEU 8:16 Á ka-n mmana re wahn li go ndi erikendi nyi li wum wum. jolo wumwum, ejum ji babnso ewahne kii kahn bade, eji á lˈgon-n kak ege elwo, fere jo wuung-n, eji go esꞌkohro, lꞌnob na anahne.
DEU 8:17 A li ma bung tong elna re, "Eko ejame, a atahne nya abo enyame nya ma lim afang nyaa a ka-m."
DEU 8:18 Wo buumen Jehova Esowo ebahne, tibre ye wo kpo ka-n eko ji emallimi bel afang, eji lꞌtib re egbanngalung eje ji á tiri ka babnso ewahne ebyiimi ana li no lela.
DEU 8:19 Ń lꞌfere yini Jehova Esowo ebahne fere jo toono asowo nyako, jo kak bo, jo gong ka bo, ń kpꞌyiimi ntianse ka elnahne lela re, go etingitingi, bo bahk-n rannge.
DEU 8:20 Ana Jehova rannge ajahbe nyaa go egahne esamahr, ano wo bo bahke tob ranng-n tib eji ń ki jo wuk Jehova Esowo ebahne.
DEU 9:1 <<Wuken wahn anebe Isreel: Anv, ń yahke siiri Jodan song yel ko ndi nyi ajahbe nya gbale sehng-n fere tahne sehng-n, agburu ajahbe nya akahme ebo kpꞌwahre are yahke rehng elbung.
DEU 9:2 Ane bao anebe Anak ba. Bo li akolo (alabelabe) ane, fere tꞌtahne. Ń kpꞌkahne bada bo, wahn ebwuk ana ji ane kpo bung re, <<Nne awoo bahke ma yiimi abohng a anebe Anak?>>
DEU 9:3 Bumen lela go egahna ntim re Jehova Esowo ebahne, wo kp-n gboko mbang siiri asongo go egbuk jehko ana agun nya kpo fi nsol. Á bahke rannge bo, á bahke koko bo elfono go egahne esamahr. Ḿ bahke kame bo yehke, fere tane mbing ebo elwaare, ana Jehova ma nyam tong-n.
DEU 9:4 Ngare nyi Jehova Esowo ebahne ma kam bo egahne esamahr tv go, ka bung go ega eltim re, <<Jehova ma-m ko ba a, re me m ba ko ndi nyia tib go egame etingi eljini. Eꞌee! Tib go ebi eljini ni ajahbe nyaa, jiji wahnge Jehova bahke kame bo yehke egahre esamahr.
DEU 9:5 Etingi eljini enahre sang wahnge, afi ana ḿ male bum elnahne a ekpunu sang wahnge, ń kpꞌyele song ko ndia bo, wo tib go esi ebi eljini ni ajahbe nyaa, jiji wahnge Jehova Esowo ebahne bahke bo kam yehke tv go eji á lꞌlim ji á nyame tong babnso ewahne, Ebraham, Aesik, a Jekob.
DEU 9:6 Jo gberen fvfo re, tib go egahne etingi eljini sang wahnge Jehova Esowo ebahne kp-n kake nnooba ndi nyia re wahn ko, tibre wahn li atahnsi ane.
DEU 9:7 Jo buumen jia, kana tiki yini ana ń limi no, ka Jehova Esowo ebahne erakatahng go ndi erikendi nyi li wum wum. ni jolo wum wum. Bomo go efung bi ń tahme go Ijib abake, tete ḿ ma ba rehng a, ń kpꞌyiimi etahnsi a Jehova.
DEU 9:8 Gona Horeb ń limi re erakatahng eje melle, wahng ka á rake eltim tete rehng ji á bahk-n wulu.
DEU 9:9 Ngare nyi n wahre go egburu ewong re me n song ko nkpake taale, akpake taale nya nwongo nyi Jehova limi anahne. N sa go egburu ewong atv atahl abal a nfung atahl abal. Nsol alehke n liim, jol alahb n woom.
DEU 9:10 Jehova ka-m nkpake taale na ebal nya Esowo ko ebnyohkobo ebe fik. O wo bo nyono atahm kpee nya Jehova jo bung tong-n go ewong, jo lohngo go atahng agun nyao, efung bio bi ḿ ba kono edi ajehng.
DEU 9:11 Eji ma biingi afung atahl abal a atv atahl abal, Jehova ka-m ekpake taale na ebal nyao, akpake taale nya egbanngalung.
DEU 9:12 Owo Jehova kehm-m tongo re, "Mehl wo badde song elwaare, ane eba ba á yehke bo go Ijib ebrannge. Bobtahr sꞌsennge njahm, tahm nsol nyi n ka elkahn sa, fere lim elokelom ka elbo."
DEU 9:13 Jehova kehm kpe bung tong-m re, "Me n nyehn ane baa, bo lohko li atahnsi ane go etingitingi.
DEU 9:14 Yak-m, eji n lˈwul bo, fere fvvdv mbing abo go njini. M bahk-a limi a jol ejahbe ji kpꞌtahne fere rꞌrur sehnge bo.
DEU 9:15 Ano wo n sennge no, jo badde ewong ji jo lul agun agun abake, a akpake taale ebal ebal nya egbanngalung go egame abo.
DEU 9:16 Ana n tabe amahr seenge, n nyehne re wahn eblim abiafem bada Jehova Esowo ebahne, ń limi elokelom ji ḿ mongo go elfoongo mmona mfong ka elnahne, wahn ebtahr sꞌsennge njahm, tahm mbang nyi Jehova ka-n elkahn sa.
DEU 9:17 Ano wo, n rodo akpake taale nyao na abal ro tub go ndi, kehm wake ajang ajang go egahne esamahr.
DEU 9:18 Owo n kehm kpe gbo noongo tanne go esamahr bi Jehova nfung atahl abal a atv atahl abal. Ejum alehke n liim, jol alahb n woom, tib go abiafem kpee nya ń limi no, eji ń limi jio ji ki nob go esamahr bi Jehova, ń jo lim-e re eltim rake.
DEU 9:19 N jo fˈfahl esumsum erakatahng a erem bi Jehova tibre eltim rak-e bada nahne sehng re jol á wul-n na. Wo Jehova wuung-m wuungu atung.
DEU 9:20 Jehova eltim rak-e bada Eron sehng re á wul-e, wo ngare nyio, n tob kake ero ka Eron.
DEU 9:21 N rodo ejum abiafem ejahne jio, mmona mfong no ń limi no, jahm fi go agun. N wa fere goko rꞌrere fere jol ana atong, sahb rꞌrere ana ebtohko. N kehm yaange ebtohko bio kak go ebgba bi jo fab asongo go edamme ewong.
DEU 9:22 Ń tob limi Jehova eltim rak-e go Tabera a Masa, a go Kibroti Hatava.
DEU 9:23 Ngare nyi Jehova yehk-n go Kedesi Benia tum, a bungu re, <<Songen, wahn song ko ndi nyio nyi m ma-n kaa, fere jol nyˈnyahne, wo ń yiimi etahnsi ten elkahn ni Jehova Esowo ebahne. Ń yehkem ntir enyahne kunu go ege, jol ń we-e wukem.
DEU 9:24 Ń kpo yiimi etahnsi a Jehova bomo go eji me n kahn-n no.
DEU 9:25 N noongo tanne go esamahr bi Jehova nfung atahl abal a atv atahl abal, tibre Jehova bungu re á bahk-n wulu.
DEU 9:26 N jo kake ero ka Jehova , fere jo bung re, <<Jehova ji gbale sehng, ka wul ane eba, bo ji li nsol elehkelkv enya, bo ji á ma ko egburu eko eja tahre bo, fere yehke bo go Ijib a etahntahn ebo.
DEU 9:27 Buumu Ebraham, Aesik a Jekob, bo ji jolo alokeltum eba. Lub rod na rod etahnsi ji ane baa, a abꞌbi ebo, go abiafem ebo bum daange daange daange.
DEU 9:28 Tohko jol ano, ane bao ba á yehk-r go ebo ejahbe ba, bahke bungu re, <<Tib eji Jehova kii ma ko bo song yel go ndi nyi á nyame tong bo tib goji bo kil jo kor-e, jiji wahnge á yehke bo ba, re á ba wul bo go ndi erikendi nyi li wum wum.
DEU 9:29 Wo ga, bo ane eba ba, nsol elehkelkv enya nyi, bo ji á ko egburu nsahm a eko, tanne song yehke bo.>>
DEU 10:1 <<Ngare nyio Jehova bungu tong-m re, <Fik ekpake taale na ebal yehke ana nya ngbokambang, wo ko bo ba ka-m ero ewong. Tob ko ajangenti wo lim mobkohl.
DEU 10:2 M bahke nyono go ekpake taale alum nyanehm nya jolo go agbokambang akpake taale nya a wa no. Owo a bahke rodo akpake taale nyao kak go mobkohl noo.
DEU 10:3 Ano wo n ko eti ji bo kpo lung re akasia lim mobkohl fere fik ekpake taale na abal ana nya ngbokambang. N kehm wahre tahm go ewong a akpake taale nyao na abal go egama abo.
DEU 10:4 Jehova kehm nyono nkahn na ewubu go akpake taale nyao na abal, ana á tohko nyon, nyao nya á jo rabe tiing-n go ewong, go agun efung nkon bio. Jehova kehm-m kake akpake taale nyao.
DEU 10:5 Owo n kehm feere badde ewong ba kak akpake taale nyao go elkohl ni m ma lim ana Jehova ka-m elkahn. Fvfo tiki wob o tete sik anv.
DEU 10:6 Anebe Isreel kehm tabe eljen ebo go mbing elahb nyi anebe Jaakan song rehng go Mosera. O wo Eron kpo no, bo kpa-e kak. Eleaja mmon ewe wo fere ba yiimi go ege enyo ana nlimanjom.
DEU 10:7 Bo kpe mehl eljen o tete rehng go Gudgoda sehng song rehng go Jotibata, go ndi nyi kpi mbing elahb gbalee.
DEU 10:8 Ngare nyio Jehova yabe etˈtohngo ji Levi re bo jo sol elkohl ni egbanngalung ji Jehova, fere jo yiimi go esamahr bi Jehova jo loko eltum, fere jo tob bung elfuulu go egea mbing, ana bo kpˈtiki kpe lim lela.
DEU 10:9 Jiji a ji wahnge anebe Levi kii kpi mbaangansol, afi elehkelkv go ellong abonanyehn ebo. Jehova wo li ejum elehkelkv ebo ana Jehova Esowo ebahne tongo bo.
DEU 10:10 Ngare nyia fvfo, n kange go ero ewong atv atahl abal a nfung atahl abal ana n kange no ngare egbokombang. Jehova wuung-m atung go ngare nyia fvfo. Ntir atahng enye, we jolem re á wul-n.
DEU 10:11 Jehova kehm bungu tong-m re, "Song wo song tv ane baa go ebo a mbang, eji bo lꞌyel song ko ndi nyio nyi n nyame tong babnde ebo ba nkul re m bahke kake bo.>>
DEU 10:12 Wo anv Isreel, ji Jehova Esowo ebahne kpˈsebe li re, wahn jo fahl Jehova Esowo ebahne, jo jen go abang enye kpee, á jo kor-n, wahn jo loko Jehova Esowo ebahne, a ntim a ntim enyahne , a etohko etohko ejahne,
DEU 10:13 fvfo wahn fere jo buumu nkahn a eltibi ni Jehova nya n kp-n kake lela, eji lꞌnob anahne?
DEU 10:14 Jehova Esowo ebahne bi kpi elbung a nsol kpee nyi li o, ye wo kpi elbung ni ga wahre a ndi, a nsol nyi li go njini kpee.
DEU 10:15 Tvtv o, Jehova yehke elkoro ene kunu babnso ewahne. Bo jo kor-e, á fere yehk-n, wahn abon abon ebo, fere rod-n wahre sehnge ajahbe kpee, ana li no lela.
DEU 10:16 Yehken asabsab nsol kpee go egahna ntim nya kpo lim re wahn kˈjo kpunu Jehova. Kana kpe tahne esi.
DEU 10:17 Tibre Jehova Esowo ebahne li Esowo bi asowo, fere jol Nde no babnde aju, egburu Esowo bi kpi nsahm, fere mꞌmonngo, ye ji kil jo rang ane, jol ngu á kpehme ko.
DEU 10:18 Á kpo yiimi ane ba ki kpi babnde, a akalebun njahm, go ebo atongtong. Ajahmjahm kpo kor-e ba lene go egahne ellong, á fere jo ka bo nsol alehke a nsol ebjing.
DEU 10:19 Nong ajahmjahm jo kor-n, tibre wahnfono jolo ajenne go Ijib.
DEU 10:20 Jo fahlen Jehova Esowo ebahne, wahn jo lok-e. Gbo-n ye ejahm wahn toon-e, fere jo ko nwongo go egea mbing.
DEU 10:21 Ye wo li nne no ḿ bahke tiki jo tehk-e, ye wo li Esowo ebahne, ye ji limi agburu amenngo akpokosi nsol ka-n, nya ń ko amahr enyahne nyehn.
DEU 10:22 Babnso ewahne ba nkul ba tahme song yel go Ijib jolo ane atahl ara ane awubu ba ba. Wo anv, Jehova Esowo ebahne ma-n lim wahn ebrur ana alonlo nya li go elbung.
DEU 11:1 <<Nong Jehova Esowo ebahne jo koren, wahn fere jo lim nsol nyi li re wahn lim, a eltibi ene, a atahm enye, a nkahn enye, ngare anyehng anyehng.
DEU 11:2 Buumen lela, re abon ebahne baa sang nyehne erem bi Jehova Esowo ebahne kan-n no, ano nya etul ebe, egburu eko eje a atahne enye.
DEU 11:3 Nliingi nyi á tibi no, a nsol nyi á limi no go atahng Ijib, nya á limi Fero ntula Ijib, a ejahbe Ijib kpee;
DEU 11:4 nsol nyi á limi nsoja nyi Ijib, ebvankang ebo, a amvtv nta ebo, fvfo ana Jehova ko nnyel alahb go aya nkpafa tane bo eko eji bo jo kam-n, fere mal bo tete lela.
DEU 11:5 Abon ebahne sang nyehne ji á limi ka-n go elka emahng tete ń rehng a edi jia,
DEU 11:6 a ji á limi Datan abola Abiram, abon ba nlum ba Eliyab ji lohng go etꞌtohngo ji Ruben, eji ndi lennge nnyo eme go ellong anebe Isreel, mele bo, a anebe etahk ebo, a ejum ajehng ajehng ji li elkpin ji bo bele no.
DEU 11:7 Wo amahr nya nyahne nya nyehne agburu nsol nyaa kpee, nya Jehova ma lim.
DEU 11:8 Fvfo jo bumen nkahn kpee, nya n kp-n kake lela, eji ń lˈbel atahne song yel ko ndi nyi ń kpꞌsiiri Jodan re wahn song ko fere bel.
DEU 11:9 Eji ń lˈbel nlabe elkpin go ndi nyi Jehova tiri tong babnso ewahne ba nkul a nkul, re á bahke kake bo a abon abon ebo. Ndi nyꞌnehm o alahb bel a akehng ekon kpˈfabe ana alahb.
DEU 11:10 Ndi nyi ń kpˈyele re wahn song ko, limm ana ndi nyi Ijib, nyi ń lohngo no ba, nyi ń jo bahm amohk nti fere jo ko akpade enyahne jo rahm adi nya alahb bahke jo fab sehng, ana etahngga anyane.
DEU 11:11 Wo ndi nyi ń kpˈsiiri Jodan re wahn song ko jol enyahne, li ndi nyi agburu awong a adamme nya kpo wo elahb ji kpˈnake go elbung abake.
DEU 11:12 Ndi nyi Jehova Esowo ebahne kpo kpur nyi, amahr nya Jehova Esowo ebahne tiki kun o, bomo ana elya kpꞌbomo tete rehng esꞌkohro.
DEU 11:13 Ń lˈfere soro asi jo bum nkahn nyi n kp-n kake a lela, re Jehova Esowo ebahne jo kor-n wahn fere jo lok-e a eltim eltim enahne, a etohko etohko ejahne,
DEU 11:14 owo m bahke nake elahb wohngo go egahna ndi, go ngare enye, ngare nyi elum yahke mal, a ngare nyi elum yahke se, eji n lˈbanne nkohl, a amahm mfemfe a akehng oliv bum elnahne.
DEU 11:15 M bahke limi re ajele jo gbal go egahne ebgbe ka efong ebahne, ḿ bahke jo li, fere wˈwohngo.
DEU 11:16 Jo kunen ekpu, no bo bahk-n were re wahn sennge go nkpe, fere jo kak asowo nyako, fere jo gong ka bo.
DEU 11:17 Owo erakatahng ji Jehova bahke nyaale tob-n ana agun. Á bahke bulu elbung eji elahb lˈkˈkpe na, ndi nehm kpe kab nsol ndi. Jol ḿ bahke gulu kpoko go nnooba ndi nyi Jehova kp-n kake.
DEU 11:18 Rod alum nyaa kak go egahne eltim a ntir atahng enyahne. Gba go ega abo ana ejum elliingi, wahn fere jo gba go egahna mbuk.
DEU 11:19 Tiben abon ebahne nsol nyia, jo bungen bade eji ń jehk etahk, a eji ń kpˈjene go mbang, a eji ń nong no, a ngare nyi ḿ ma mehl.
DEU 11:20 Nyonen go egahne ati mbu etahk a ati mbuga,
DEU 11:21 owo wahn a abon ebahne, m bahke bele nlabe elkpin go ndi nyi Jehova Esowo ebahne nyame no re á bahke kake babnso ewahne ba nkul. Ḿ bahke lene o eji elbung kpeka li go ero ndi kpeka li ga.
DEU 11:22 N lˈfere kunu ekpu bum nkahn nyia nyi n kp-n kake re wahn toono, re Jehova Esowo ebahne jo kor-n, wahn jo jen go ege abang kpee, fere jo tahm tonng-e,
DEU 11:23 Owo Jehova bahke kame ajahbe nyaa kpee yehke, ḿ bahke taare ajahbe nya kpꞌgbale, fere tahne sehng-n ndi abo.
DEU 11:24 Edi ajehng ajehng ji ń lꞌjade akpade bahke jolo ejahne. Ndi enyahne bahke bomo go elka emahng rehng go Lebanon. Fere bom go aya ma Yufritis rehng agburu aya ma erede mfam, ma bo kpo lung re Mediterania.
DEU 11:25 Nnene limm no bahke ma yiimi abohng anahne. Jehova Esowo ebahne bahke limi re elmenngo a elfahle enahne jol go ndi nyio kpee, a edi ajehng ajehng ji ń je no ana á nyame no.
DEU 11:26 Nyehneno, n kp-n bumu elfuulu a nkuk go egahne esamahr lela re wahn yehke,
DEU 11:27 ḿ bahke bele elfuulu, ń lꞌfere kpunu nkahn nyi Jehova Esowo ebahne nyi n kp-n kake lela;
DEU 11:28 Nkuk, ń lꞌfere ten elkpunu nkahn nyi Jehova Esowo ebahne fere sennge njahm go mbang nyi n kp-n kake elkahn lela, fere jo toono asowo nyako nya ń ki nyi.
DEU 11:29 Ngare nyi Jehova Esowo ebahne ma-n ko ba go ndi nyi ń kpꞌyele re wahn ko, ḿ bahke yiimi go egburu ewong ji Gerijim jo tiingi bada nfuulu, a go egburu ewong ji Ebal jo tiingi bade akuk.
DEU 11:30 Ń kpꞌkahne re awong nyaa li go egbuk Jodan jehko, go ejang erede mfam bi mbang nyi li asongo goji njul kpo lahm. Tob li kohlo agburu nti nya More, go ejang ndi nyi anebe Kenan ba lene go edamme ji Araba, go ejang bi Gilgal.
DEU 11:31 Anv, ń yahke ba elsiiri Jodan song yel ko ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake. Ngare nyi ḿ ma song ko ndi nyio fere lene o,
DEU 11:32 jo bumen re, ḿ bahke jo bum atahm a ntibi kpee nyi n kp-n kake lela.
DEU 12:1 <<Atahm a eltibi nya a, nya ḿ bahke jo kunu ekpu jo toono go ndi nyi Jehova, ye ji li Esowo babnso ewahne ma-n ka, re wahn ko fere jol nya nyahne, go ngare kpee nyi ḿ bahke lene go ndi nyio.
DEU 12:2 Ranngen kohrem kohrem kohrem, adi kpee nya li go ero awahre wahre awong, a nya li go ero awong, a nya li go nla eti ajehng ajehng ji ma nyange abˈbo, nya ajahbe nya ń kpꞌkoko kpo kak asowo bo.
DEU 12:3 Waan agudu njom ebo, wahn tob far akahme kahme atal ebo, fere jahmen ago asera go agun; kiimi alokelom asowo ebo tuubu go, wahn fere fvvdv yehke abing ebo go adi nyao.
DEU 12:4 Wahn, kana jo kak Jehova Esowo ebahne go mbang ana nyi bo kpo kak.
DEU 12:5 Wo, ḿ bahke sebe edi ji Jehova Esowo ebahne bahke yehke go egahne atꞌtohngo kpee re á kak mbing enye o, ana edi ellene eje. Edi jio ji ḿ bahke jo je.
DEU 12:6 Jo koon ayare enyahne nya bo kpo jahm fi je o, a ajom enyahne, a ejum ajehng go nsol ewubu, a akahmekahme nsol nya elkake Esowo, nsol nyi ń ko nwongo re ḿ bahk-e kake, a ayare nya nne toobo eltim ene, go agbokombang abon ba ellong efong ebahne, a ellong ejoro ebahne.
DEU 12:7 Ona wo, go elwo ni Jehova Esowo ebahne, wahn a ebangenahb ejahne bahke jo li, fere jo geere kak ejum ajehng ajehng ji ń kunu ebo ebahne re wahn lim. Tibre Jehova Esowo ebahne ma-n fuulu.
DEU 12:8 Ń nehm jo lim ana e kpꞌlimi a lela, re no nne jo lim ana kp-e koro.
DEU 12:9 eji ń kala si rꞌrehng go edi erekekv a ejum elehkelkv ji Jehova Esowo ebahne kp-n kake.
DEU 12:10 Wo ḿ bahke siiri Jodan song lene go ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake ana ejum elehkelkv. Fvfo á bahk-n kake erekekv go abo nya anebekv ebahne kpee ba lene senng-n kak, eji abi nsol lˈki-n toono.
DEU 12:11 Go edi jio ji Jehova Esowo ebahne bahke yehke ana edi ji ḿ bahke jo kak mbing enye fere kpun-e, owo ḿ bahke koko ejum ajehng ajehng ba, ana n ka-n elkahn. Nsol ana ayare nya bo kpo jahm fi, a ajomjom, ejum ajehng go nsol ewubu enyahne, a ekahmekahme nsol nya ń ko ba yare Esowo, a atingi nsol enyahne kpee nya ḿ ma ko nwongo re ḿ bahk kake Jehova,
DEU 12:12 Jo geeren o, go esamahr bi Jehova Esowo ebahne, wo a abon eba ba nlum, a ba nkal, alokeltum eba ba nlum a ba nkal, a ane ba lohng go etˈtohngo Levi ba li egahna mfam ba bo ki ka bo edi ndi, afi ejum elehkelkv ji bo.
DEU 12:13 Jo kunen ekpu, wahn kˈlim njom nyio nyi ayare nya bo kpo jahm fi go edi ajehng ajehng ji kor-n no.
DEU 12:14 Jo Limen go edi jio ji Jehova bahke yehke ji ji, go etꞌtohngo ajehng, go egahna atˈtohngo, owo ḿ bahke limi ejum ajehng ajehng ji n ka-n elkahn.
DEU 12:15 Limi limi kan, ń li ma wul nnyam enyahne go mfam ejahbe anyehng anyehng fere li nnyam ana kor-n no, jolafi jolo mbilikpa afi ebrahng, ana Jehova Esowo ebahne fuul-n no. Ane bao ba li saang, a ba ki li saang bahke ma li.
DEU 12:16 Wo ka tiki li alung ma nnyam anyehng anyehng, yaange wohng go ndi ana alahb.
DEU 12:17 Kana li go egahna ajahbe, ejum ajehng jio ji nsol ewubu, nyio nyi nkohl enyahne go mfam ejahbe, a nyi amahm mfemfe, afi akehng oliv, afi nyi ngbokambang a mmon no ellong efong a ejoro a ebul ebahne, afi ejum ajehng ajehng ji á ma lim nwongo re a bahke kake, afi ayare nya ń toobo egahna ntim, afi akahme kahme nsol elkake Esowo nyehko.
DEU 12:18 Sehngem re ḿ bahke jo li go elwo ni Jehova Esowo ebahne go edi ji Jehova bahke yehke. A bahke jo li a abon eba ba nlum a ba nkal, alokeltum ebahne ba nkal a ba nlum, a abalimajom ba li go egahne ejahbe. Ḿ bahke jo geere go esamahr bi Jehova Esowo ebahne, go ejum ajehng ajehng ji ń kunu ebo ebahne re wahn lim.
DEU 12:19 Jo kunen ekpu, wahn kꞌyini etˈtohngo ji Levayi, ngare kpee nyi ń li go ndi nyio.
DEU 12:20 Ngare nyi Jehova Esowo ebahne ma lim re edi ndi ejahne kpe kpange budu ana á nyame no, nnyam lꞌkor-n, á fere bung re, "Nnyam ma-m kor, ń li ma li ana kor-n no.
DEU 12:21 Lꞌjol re edi ji Jehova Esowo ewahne yehke re á kak mbing enye kpꞌlabe mbang sehng bomo go edi ji a li no, á bahke ma wul enyam go ellong efong a ejoro, a ebul bi Jehova ma-a ka ana n ka-n elkahn. Fvfo go egahna mfam ejahbe, ḿ bahke ma li ana kor-n no.
DEU 12:22 Liin ana á kpo li mbilikpa afi ebrahng. Ane bao ba li saang, a ba ki li saang, bahke ma li.
DEU 12:23 Wo jo kunen ekpu, wahn kꞌli alung, tibre alung ma li elkpin, fvfo ń nehm tiki li nnyam a elkpin.
DEU 12:24 Kana tiki li alung ma nnyam anyehng anyehng, yaangen wohngo go ndi ana alahb.
DEU 12:25 Ka li alung eji lꞌnob anahne, a abon ebahne ba bahk-n toono, ano wo ḿ bahke jo lim ji kpꞌnobo go esamahr bi Jehova.
DEU 12:26 Roden nsol nyi á ma yab bum ejeje ka Esowo, a ejum ajehng ajehng ji ḿ ma ko nwongo re ḿ bahke kake, wahn song edi ji Jehova bahke yehke.
DEU 12:27 Limen njom ayare enyahne nyi eljahme fi go egudu njom ji Jehova Esowo ebahne, jolo ayare nya nsol alehke, afi nya alung. Alung ma nnyam njom ebahne, ḿ bahke jo yaange wohngo go nkpe egudu njom nyi Jehova Esowo ebahne, wo ḿ bahke ma li nnyam nyio.
DEU 12:28 Kunen ekpu wahn jo kpunu ajehke kpee nya n kp-n kake, eji lꞌjo nob anahne ngare kpe kpe, a abon ebahne ba bahk-n toono. Tibre lꞌjol ano, ḿ bahke jo lim ji kpꞌnobo go esamahr bi Jehova Esowo ebahne.
DEU 12:29 Jehova Esowo ebahne bahke tane ajahbe kpee nya ń yahke yel re wahn song ko. Wo ngare nyi ḿ ma kam bo yehke, fere lene go eboa ndi,
DEU 12:30 fvfo ngare nyi Esowo ma rannge bo go egahne esamahr, jo kunen ekpu eji ń lꞌkꞌgbo yel ekpoko, jo song bahb bade asowo ebo re, <<Anv, ajahbe nyaa kpo loko asowo ebo renanee? E bahke tob jo loko bo.
DEU 12:31 Kana tiki jo kak Jehova Esowo ebahne go mbang ana nyi bo kpo lim, tibre bo kpo lim elkohn asabsab nsol kpee nyi kil jo kor Jehova, bo lꞌkehme asowo ebo loko. Bo kpo jahm abon ebo ba nlum a ba nkal fi go agun ana ajom nya bo kpꞌlimi ka asowo ebo.
DEU 12:32 Kunen ekpu wahn lim nsol kpee nyi n ka-n elkahn, kana budu ejumjum, jol kana yehke.
DEU 13:1 <<Nnyehnamahr lˈfere lohng go egahne ellong, afi nne no kpo leeme alem, ba tong-n bade elliingi, afi nkpokosi anyehng anyehng,
DEU 13:2 lˈjol re elliingi, nio, afi nkpokosi nyio, nyi á bungu no, eblohko lim, á soro bung re, <<Wahr tahmen song toono asowo nyako, fere jo kak bo.>> (asowo nya ń kil kahne)
DEU 13:3 Kana wuungu atung, go alum nya nnyehnamahr noo, afi nleemalem noo. Jehova Esowo ebahne kp-n wuungu, re á kahn joare re á kp-n koro a ntim a ntim enyahne kpee, a atohko atohko enyahne kpee.
DEU 13:4 Jehova Esowo ebahne ye wo ḿ bahke jo toon-e, fere jo kpun-e. Jo bumen nkahn enye wahn jo kpun-e, jo loken ye, wahn fere gbo-e ejahm tꞌtahne.
DEU 13:5 Nnyehnamahr noo, afi nleemalem noo, ḿ bahk-e tiki wul na, tibre yebtib ana ane bahke jo yiimi etahnsi a Jehova Esowo ebahne, ye ji yehk-n lohng anahne go Ijib fere faken yehke go edi ji ń jolo aju. Nnyehnamahr noo, afi nleemalem noo ebgare re á senng-n, wahn kꞌkpe toono mbang nyi Jehova Esowo ebahne ka-n elkahn re wahn jo toono. Ḿ bahke tiki yehke abꞌbi nyao go egahne ellong.
DEU 13:6 Mmonanne antahng antahng, afi mmon ewa no nlum, afi mmon ewa no nkal, afi nkal ewa no kpo kor-a, afi ekpondahme eja, lꞌfere weele jo wer-a re, <<Wahr tahm song kak asowo nyako, asowo nyao nya wahnfono, afi babnso ewahne ki nyi,
DEU 13:7 asowo nya ane ba lene senng-n kak, fere jolo nya li a edahl dahle, afi nya li fee go ejang njini behko,
DEU 13:8 ka taame tv bo, jol kana bo atung wuungu. Nong bo ki-n fili ndon. Kana bo yake, jol kana bo behr.
DEU 13:9 Ḿ bahke tiki wul na bo. Wo wo bahke gboko mbang ko ebo eba bom bo elwulu, ane bako kehm tob kak abo ebo.
DEU 13:10 Tuuben bo atal wul, tibre bo kpˈgare re bo senng-n yehke ntim enyahne goji Jehova Esowo ebahne, ye ji yehk-n go Ijib, go edi ji ń jolo aju.
DEU 13:11 Owo anebe Isreel kpee bahke wuku, fere jo fahl. Fvfo nnene go egahne ellong nehm kpe lim ebꞌbi ejum ana jio.
DEU 13:12 Ń lꞌwuk bade mfam ejahbe anyehng anyehng nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake re wahn lene,
DEU 13:13 re abi ane eblohng go egahne ellong, kpꞌtohko anebe mfam ejahbe nyio go mbang nyi ki li nyi nno, fere jo tong bo re, "Nong wahr tahmen song kak asowo nyako>> (asowo nyako nya ń ki nyi),
DEU 13:14 owo ḿ bahke bahbe, feede, fere seb kahn nob nob. Lꞌfere jol etingitingi, eji ḿ ma seb kahn re boblim ebꞌbi jia ji kpo sab Esowo go egahne ellong,
DEU 13:15 Ḿ bahke wulu ane kpee ba lene go mfam ejahbe nyio. Ranngen ejahbe jio kpee, ane a atohko ndi atohko ndi.
DEU 13:16 Kpu-n nsol kpee nyi ḿ bahke dake, wahn ba luk go elatahkgur ji ejahbe jio, fere jahm mfam nyio kpee fi go agun a nsol nyi ń da no, ana ayare eljahme fi ka Jehova Esowo ebahne. Mfam nyio bahke jolo ana ebimbim go njinanjini, jol nnene kꞌkpe tiki si.
DEU 13:17 Kana bum ejum ajehng ajehng ji li ka Jehova, ranngen kpee. Eji Jehova bahke sennge njahm go ege erakatahng, ń fere jo fil-e ndon. Fvfo á fere be-n ndon, lim-n, ń jol go nrur, ana á nyame no ko nwongo tong babnso ewahne ba nkul.
DEU 13:18 Jia bahke jolo ano tib eji ń kpunu Jehova Esowo ebahne, fere jo bum nkahn enye kpee nyi n kp-n kake lela, fere jo lim jio ji li nob nob go ege esamahr.
DEU 14:1 <<Wahn abon ba Jehova Esowo ebahne ba. Kana jo gbannge elnahne alok, jol kana jo kpoongo mbuk emahne tib eji ń nong elkv,
DEU 14:2 tibre ń li saang ka Jehova Esowo ebahne. Jehova ma-n yehke go ellong ane kpee ba li go njini re wahn jol akahmekahme ane ba li ka ye.
DEU 14:3 Kana li ejum ajehng ajehng ji ki li saang go esamahr bi Esowo.
DEU 14:4 Enyam bi a na, bi ḿ bahke ma jo li: edamagudu, njoro, mbul,
DEU 14:5 ebrahng, mbilikpa, nrun, mbulemahng, etohk, ngu, a njoro nyi kpo jol go ewong.
DEU 14:6 Ń li ma li nnyam anyehng anyehng nyi kpi ajiki nya yange ejang ebbal, nyi kpo li nsol kuuru go elbehr fere jo yehke li.
DEU 14:7 Limilimi kan, kana li enyam bia a, bi kpo jab nnyo afi bi kpi ajiki, nnyam ana ekamel, ebeso afi ebeso afukatal. Jol eji bo kpo jˈjab nnyo, bo kpimm ajiki, bo limm saang ka-n.
DEU 14:8 Ekuk tobem li saang, Jol eji ekuk kpi ajiki, á kpehme jab nnyo. Ń nehm jo li nnyam ekuk, jol kana lak ekuk ji ma kpo ebo.
DEU 14:9 Go enyam kpee bi li go alahb, ḿ bahke ma li bo ji kpi ekong a akpake.
DEU 14:10 Wo ejum ajehng ajehng ji tohko bel ekong a akpake, ń nehm li. Li ejum ji ki li saang ka-n.
DEU 14:11 Ḿ bahke ma li ebruk abehng abehng bi li saang.
DEU 14:12 Wo nruk nyi a, nyi ń lꞌkꞌli: Ekpi, ebtere, nnyake ebtere,
DEU 14:13 mbilibili ekumgbakela, nnyake nyake ekumgbakela, elkohn egor ajehng ajehng,
DEU 14:14 elkohn ebruk abehng abehng bi bo kpo lung re raven
DEU 14:15 Erꞌkohng akpatange, erꞌkohng ji kpo ran na, ebruk bi bo kpo lung re gol, ye ji kpo jol go egburu aya, elkohn ekumgbakela ajehng ajehng,
DEU 14:16 Mmorꞌkohng a egburu erꞌkohng, mbarebare erꞌkohng,
DEU 14:17 erꞌkohng emahng, ji kpo bim nsahre, ji bo kpo lung-e re ospehre, egburu erˈkohng aya ji bo kpo lung re komoranti,
DEU 14:18 Nlabannyo ebruk bi bo kpo lung re Stok, ajoobo abarebare nruk nyi kpo v elv alahb, ngon a esahnge.
DEU 14:19 Anyamnyame kpee nya kpo fonngo, bo limm saang ka-n, kana jo li bo.
DEU 14:20 Wo nnyam anyehng anyehng nyi kpi akpungkpung fere jol saang, ḿ bahke ma jo li.
DEU 14:21 Kana jo li ekpakv nnyam anyehng anyehng nyi ń tingi no. Ḿ bahke ma rod ka nne ajahmjahm no lene mfam ejahbe anyehng anyehng enyahne. Ye bahke ma li, afi ń li ma gungu nne ajahmjahm. Wahn li ane ba li saang ka Jehova Esowo ebahne. Kana ko alahb bel nnyehn mbul lam mmona mbul.
DEU 14:22 Jo kunen ekpu, wahn jo baange nsol nkpakandi enyahne go edi ebwubu, yehke ngꞌgabe anyehng, bum eje eje go elya elya.
DEU 14:23 Jo liin nsol enyahne, ejum ajehng go nsol ewubu, ana nkohl enyahne, amahm mfemfe, akehng oliv, fvfo a agbokombang abon ba ellong efong ebahne, a ba ellong ebul ebahne, go esamahr bi Jehova Esowo ebahne, go edi ji á bahke yehke re ane jo kak Mbing enye. Ano wo ḿ bahke kpili ana ḿ bahke jo kak mbing enye fere jo kpunu Jehova Esowo ebahne ngare kpe kpe.
DEU 14:24 Lꞌfere jol re edi jio kpꞌlabe sehng, wo ga Jehova ma-a fuulu ana a lꞌkꞌma sol nsol nyio je a nyi o, (tibre edi ji Jehova ma yehke fere kak Mbing enye kpꞌlabe mbang sehng),
DEU 14:25 Yaange agꞌgabe nsol enya nyao tv go akpohko, wo kuuru akpohko nob nob go ega ebo wo song go edi ji Jehova Esowo bahke yehke.
DEU 14:26 Ń lˈrehng go, ko akpohko nyao wo gunu ejum ajehng ajehng ji kor-a no, lꞌkor-a mfong, njoro, amahm, afi ekang amahm, afi ejum ajehng ajehng ji kor-a no. Owo, wo a ebangenahb eja bahke lehke fere jo geere go elwo ni Jehova Esowo ebahne.
DEU 14:27 Kana yini ane ba lohng go etˈtohngo ji Levi ba lene go egahna mfam, tibre bo kpimm edi ndi ji bo bake bo, afi ejum elehkelkv ebo.
DEU 14:28 Eji nnya era anyehng anyehng ma biingi, koon ejum ajehng go nsol ewubu enyahne, nyi nkpakandi nyi elya nio, song kak ekpꞌkpa ekuuru nsol go egahna mfam,
DEU 14:29 eji ane ba lohng go etˈtohngo ji Levi ba ki kpi edi ndi ji bo bake bo, afi ejum elehkelkv ji bo, a ajenne, a abon ba babnde ma kpo bo sa, a akalebun ba lene go egahna mfam bahke ma ba, ba li, fere wohngo eji Jehova Esowo ebahne bahk-n fuulu, go abo ntum enyahne kpee.
DEU 15:1 <<Eji ma biingi nnya esehma anyehng anyehng, ḿ bahke yake abong nya ane kpi-n no ka bo.
DEU 15:2 Ana wo ḿ bahke jo lim. Nne awohng awohng no bongo nnea Isreel akpohko bahke yake mbong nyio ka-e. Á nehm kpe fung nnea Isreel afi mmonannyehn re á kpi-e, tibre a wo li elya ni Jehova ma fa ane nnyo re bo yake abong ka go.
DEU 15:3 A li ma fung nne ajahmjahm mbong. Wo a bahke yake mbong anyehng anyehng nyi mmonanne nnea Isreel kpi-a no.
DEU 15:4 Wo nkpak nehm tiki jol go egahne ellong. Tibre go ndi nyio nyi Jehova kp-n kake re wahn ko ana ejum elehkelkv, á bahk-n fuulu gbˈgbal,
DEU 15:5 ń lꞌfere jo kpunu Jehova Esowo ebahne, fere jo kunu ekpu jo toono nkahn nyia nyi n kp-n kake lela.
DEU 15:6 Tibre Jehova Esowo ebahne bahk-n fuulu ana á ma nyam, ḿ bahke jo bong ajahbe gbalee nsol, jol bo wahn nehm jo bong. Ḿ bahke jo fili ajahbe gbalee, jol ejahbe ajehng ajehng wahn nehm fili.
DEU 15:7 Nne awohng awohng lˈfere gbo ekpak go ellong ni Isreel abonane ebahne, go mfam ejahbe anyehng anyehng nyi ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake, kana jo tahne ntim, afi jo laake abo a mmonanne ewahne noo.
DEU 15:8 Ji li no li re, ḿ bahke jo lennge na abo enyahne, fere bong bo ejum ajehng ajehng ji bo sebe no.
DEU 15:9 Jo kunen ekpu, wahn kꞌbel ebi ntir nyia go egahne atahng re, <<Elya ni kpꞌbiingi nnya esehma ebrehng mal, ni bo kpo yake abong ka goˈ eji ń lꞌkꞌ bel ebi ntir bada abonane ebahne anebe Isreel ba li elehng nsol kˈka bo ejumjum. Lꞌjol ano, bo li ma ling tong Jehova bada anahne, ń fere li ebi go esamahr Esowo.
DEU 15:10 Jo ka-n wehr abo enyahne ka bo, jol ka ka bo a elmoongo go eltim. Tib esi jia ji Jehova Esowo ebahne bahk-n fuulu go abo ntum enyahne kpee, a ejum ajehng ajehng ji a lake abo re wahn lim.
DEU 15:11 Akpak bahke tiki jo jol go egahna ndi. Jiji wahnge n kp-n kake elkahn re wahn jo lennge abo ka abonnnane ebahne anebe Israel, a akpak go ane ba nsol ma lehng bo go egahne ejahbe.
DEU 15:12 Lꞌjol re nne ewahne awohng awhng no li nnea Hibru, jolo nnenlum afi jolo nnenkal, ebgungu elbo ka-n, fere lok-n go nnya na erakera, eji ma biingi nnya esehma, ḿ bahke tiki yake bo, bo for.
DEU 15:13 Wo ń lꞌyake bo re bo song, kana yake bo abo abo.
DEU 15:14 Wehr abo enyahne wahn yehke go ellong atohkondi enyahne, ka-n bo nkohl a amahm gbˈgbal. . Ka-n bo ana Jehova Esowo ebahne ma-n fuulu.
DEU 15:15 Buumen re, ń jolo aju go Ijib. Jehova Esowo ebahne bi tahr-n yehke. Owo wahnge, n kp-n kake elkahn nia lela.
DEU 15:16 Wo nlokeltum ewa lꞌfere tong-a re, <<N nehme seb re me ń tahm-a sa,>> tibre wo a ebangenahb eja kp-e koro, budu o, tibre a kp-e fili nob nob.
DEU 15:17 Rod ebkehb wo lahm-e etung bade go mbutahk, á bahke fere jol nlokeltum ewa afung elkpin enye kpee. Ano wo a bahke tob lim nlokeltum ewa no nkal.
DEU 15:18 Nong ki-a jol ejahk jahk ejum re wo yake nlokeltum ewa re á song eje. Tibre elloko ni á ma-a loko nnya erakera nyia, ebbiingi ntum nyi a lake ane go nkpel ebal. Jehova Esowo eba bahk-a fuulu go ejum ajehng ajehng ji a limi no
DEU 15:19 Jo bumen ngbokambang abon efong ba nlum, a ba ebul go ejoro, bo jol ka Jehova Esowo ebahne. Kana rod ngbokambang a mmon a mfong ewahne kak go eltum egbe, jol ka kpud ngbokambanga mmon a njoro ewa anyar.
DEU 15:20 Elya elya, wo, a ebangenahb eja, ḿ bahke lehke bo go esamahr bi Jehova Esowo ebahne, go edi ji Jehova bahke yehke.
DEU 15:21 Nnyam lꞌfere bel elem, afi á wa amahr, afi yebbanne, afi á kpi ejum ji m-e ka ebi egahme, ń nehm ko-e lim njom ka Jehova Esowo ebahne.
DEU 15:22 Ḿ bahke lehke nyio go egahna mfam. Ane bao ba li saang a ba ki li saang, bahke ma li, jang jang ana nne bahke ma li ebrahng afi mbilikpa .
DEU 15:23 Wo kana tiki li alung nyam, yaangen wohng go ndi ana alahb.
DEU 16:1 <<Jo buumen, wahn bum nnyahng mi Abib, wahn jo lim elkak ni Elsiiri Sehng Sa, ni Jehova Esowo ebahne, tibre go nnyahng mio wo á yehk-n no go ndi nyi Ijib ngare atv.
DEU 16:2 Yehk-n nnyam go ellong ebul afi efong ebahne wahn lim njom nyi Elsiiri Sehng Sa ka Jehova Esowo ebahne, go edi ji Jehova bahke yehke ana edi ji bo bahke jo kak Mbing enye fere jo kpun-e.
DEU 16:3 Kana li semme a ebred ji bo ko ayisi lim, wo nfung na esehma, jo liin a ebred ji bo ki kak ayis, ebred ji elnohko, tibre ń mehle lohng go Ijib, go elfoomo. Jia li ano eji ń lꞌjo buumu go afung elkpin enahne kpee, bade ellohngo ni ń lohngo no go Ijib.
DEU 16:4 Nong eyisi kˈtiki jol anahne go ndi enyahne kpee go nfung na esehma. Kana yake re nnyam anyehng anyehng nyi ń ko lim njom go elgung ni ngbokambang efung, sa erik tete rehng efungfu.
DEU 16:5 Kana lim njom nyi Elsiiri sehng Sa go mfam ejahbe ajehng ajehng ji Jehova Esowo ebahne kp-n kake,
DEU 16:6 sehngem edi jio ji ye bahke yehke ana edi ji bo bahke jo kak Mbing enye fere jo kpun-e. O wo ḿ bahke tiki lim njom nyi Elsiiri sehng Sa, ngare elgung eji nnv ma ji egbiri. Efung bio bi kpo se efung bi ń lohngo go Ijib.
DEU 16:7 Woon na nnyam nyio, wahn fere li nsol edi jio ji Jehova Esowo ebahne bahke yehke. Efungfu wahn kehm feere go abon nkpatahk ebahne.
DEU 16:8 Go nfung na erakera, jo liin ebred ji ki kpi ayisi, go efung bi biingi nfung na esehma, belen nkon ka Jehova Esowo ebahne, kana lim eltum.
DEU 16:9 Fangen erahde ebsehma yehke, bomo ngare nyi ḿ bomo elkoko abontahme kiimi nkohlsak.
DEU 16:10 Ngare nyio nyi ḿ bahke limi elkak ni Arahde ka Jehova Esowo ebahne. Mbang nyi ana nyi ḿ bahke jo lim. ḿ bahke jo ka ayare ana nne toobo ege eltim, jangjang ana Jehova Esowo ebahne ma-n fuulu.
DEU 16:11 Jo geeren go esamahr bi Jehova Esowo ebahne, go edi ji á bahke yehke ana edi ji bo bahke jo kak Mbing enye, fere jo kpun-e. Ḿ bahke limi ano, wahn a abon ebahne ba nlum a ba nkal, alokeltum ebahne ba nlum a ba nkal, a anebe etˈtohngo ji Levi, a ajahmjahm, go ane ba ki kpi babnde, a akalebun ba lene go egahne ellong.
DEU 16:12 Buumen re, ń jolo aju go Ijib, wahn jo kunu ekpu toono atahm nyaa.
DEU 16:13 Limen elkak ni abonkpatahk go nfung na esehma ngare nyi ḿ ma fv nsol enyahne, fere kaame mahm bum.
DEU 16:14 Jo geeren, go egahne elkak, wahn a abon ebahne ba nlum a ba nkal, alokeltum ebahne ba nlum a ba nkal, a anebe etˈtohngo ji Levi, ajenne, abon ba ki kpi babnde, a akalebun, ba lene go egahna mfam.
DEU 16:15 Jo limen elkak nio nfung na esehma ka Jehova Esowo ebahne, go edi ji Jehova bahke yehke, tibre Jehova Esowo ebahne bahk-n fuulu go nsol kpee nyi ḿ bahke fohko, a eltum abo enahne kpee, ano eyebatahng ejahne bahke biingi rehng nseenge.
DEU 16:16 Aneblum ebahne bahke tiki ba wane go esamahr bi Jehova Esowo ebahne nkpel na era go elya, go edi ji ye bahke yehke. Bahke jolo go elkak ni ebred ji eyisi ki wob; go elkak ni Arahde, a elkak ni abonkpatahk. Nnene kꞌba yiimi esamahr bi Jehova abo abo.
DEU 16:17 M bahke koko ayare ba a nya, no nne, jangjang ana Jehova Esowo ebahne ma-n fuulu.
DEU 16:18 Yehken abalamalam kunu, a atubesi ntum go etꞌtohngo ajehng ajehng go mfam anyehng anyehng nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake. Bo bahke jo lam ane go mbang nyi nno.
DEU 16:19 Kana jo bvvrv elam, jol kana jo rang ane. Kana jo ko ngu, tibre ngu akoko kpo wa ebangbang nne amahr, fere yaange alum nya nne a mbolmbol.
DEU 16:20 Jo toono mbang nyi elam alame ji nno nyi nyi, eji ń lꞌkpin fere ko ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake.
DEU 16:21 Kana tiki lo eti elokelom ji Asera, kohlo egudu njom ji ḿ bahke sehke ka Jehova Esowo ebahne,
DEU 16:22 Jol kana lo eltal ni li re nne jo kak, tibre nsol nyia nyi kpo tehn Jehova Esowo ebahne.
DEU 17:1 <<Kana ko mmona mfong, afi njoro nyi kpi elem ajehng ajehng, afi nyi kpi akpafeme lim njom ka Jehova Esowo ebahne, tibre jio li ejum ji kpo sahb sab-e sab.
DEU 17:2 Lˈjol nnenlum, afi nnenkal no lene go egahne mfam anyehng anyehng nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake, kpꞌlimi abꞌbi go esahmahr bi Jehova, jo daange nwongo nyi Jehova,
DEU 17:3 eji á ma sennge njahm go nkahn enyame, fere kpˈ kake asowo nyako, jo gong ka bo, afi á jo kak njul, afi ebareka, afi alonlo nya li go elbung,
DEU 17:4 bo lꞌba tong-n ejum ana jia, ḿ bahke feede nob nob. Bo lꞌfeede kahn re etingitingi ji, re yeblohko lim esabsab ejum ana jia go Isreel,
DEU 17:5 Roden nnenlum afi nnenkkal noo no ma lim ebꞌbi ejum ana jia song go etimbu mfam ejahbe enyahne, wahn song tuub-e atal wul.
DEU 17:6 Ane abal afi, ane ara, lꞌyiimi ntianse lohng nne njahm, ḿ bahke wulu nne noo. Kana toono ntianse nyi nne awohng nyi nyi wul nne.
DEU 17:7 Atianse nya bahke gboko mbang bom-e elwulu, ane bako kpee kehm tob kak ebo. Go mbang nyia ḿ bahke tiki kam na abꞌbi yehke go egahne ellong.
DEU 17:8 <<Ngare nyi bo lꞌko atongtong ba go ntahk alam enyahne, nya kpꞌtahne sehng-n re wahn lam, afi jolo ji bo limi nne ejum, afi ewulunne, afi jolo re nne ebgbo ntahm, afi jolo ji nne noko a ntem, roden bo song go edi ji Jehova Esowo ebahne bahke yehke.
DEU 17:9 Songen go eji ane ba kpo lim ajom, bo ji li anebe Levi, a nlamalam no kun ngare nyio. Bahben bo, bo bahk kimi elam.
DEU 17:10 Ḿ bahke limi ana bo kimi elam ka-n, go edi ji Jehova bahke yehke. Jo kunen ekpu, wahn lim nsol kpee nyi bo tiben re wahn lim.
DEU 17:11 Limen ana bo tib-n no, fvfo ana bo kimi elam ka-n. Kana ten ellimi ji bo tong-n no, sennge feere eboblum afi ebobkal kˈlim ji bo tong-n no.
DEU 17:12 Nne no lꞌlim edaangenne a nlamalam, afi njomanjom no kpo yiimi jo loko Jehova Esowo ebahne, ḿ bahk-e wulu. Go mbang nyia ḿ bahke tiki yehke abiafem go Isreel.
DEU 17:13 Ane kpee bahke wuku, fere jo fahl, bo nehm kpe jo lim edaangenne.
DEU 17:14 Ngare nyi ḿ ma yel go ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake, eji ḿ ma ko, fere lene o, ń lꞌbung re, <<Wahr bob-n ntul kunu á jo fil-r ana ajahbe nyako kpee nya li senng-r kak.>>
DEU 17:15 Kunen ekpu, wahn bob ntul no Jehova Esowo ebahne me-e yehke re á fil-n. Á bahke tiki lohng go ellong abonane ebahne Isreel . Kana rod njenne kunu etul re á jo fil-n, ye ji ki li nnea Isreel no li mmonanne ewahne.
DEU 17:16 Budu o, ntul noo nehm da anyꞌnya gbalee bum elne, jol á nehm lim re ane kpe feere go Ijib song ko anyꞌnya, tibre Jehova ma-n tong re, <<Wahn nehm kpe tiki feere song sehng go mbang nyio.>>
DEU 17:17 Á nehm baange akal gbalee, eji á lꞌkꞌ sennge eltim ene tv go. Á kꞌtiki da asilva a agul gbalee luk elne.
DEU 17:18 Ngare nyi á ma ji eti etul ji ejahbet eje, á bahke nyono atahm nyaa go nlaba nwer, nya á ko goji anebe levi ba li abalimajom.
DEU 17:19 Bahke jolo a ne, á jo lung afung kpe kpe nya á li go elkpin, eji á lꞌkpili ana á bahke jo kpunu Jehova Esowo ebe, fere jo kunu ekpu toono alum kpee nya ntahm nyia, a nle nyia.
DEU 17:20 Eji á lꞌkꞌ jo nyehn elne re á kpꞌnobo sehnge abonanyehn Isreel, fere sennge njahm go ntahm feere go ejang eboblum, afi ejang ebobkal. Owo ye, a etˈtohngo eje bahke fili ane ekidi lˈlab go ege eti etul go Isreel.
DEU 18:1 <<Abalimajom ba li anebe Levi, a etˈtohngo ji Levi kpee, bo nehm bel mbaangandi afi ejum elehkelkv a anebe Isreel. Bo bahke jo kpin go ayare nya anebe Isreel bahke jo lim ajom ka Jehova, tibre nya nya li ejum elehkelkv ebo.
DEU 18:2 Bo nehm bel ejum elehkelkv go ellong abonanyehn ebo, anebe Isreel. Jehova wo li ejum elehkelkv ebo, ana á nyame tong bo.
DEU 18:3 A wo li mbaka nsol nyi li ka abalimajom go abo nya ane ba ko mfong, afi njoro lim njom: ebo, ala a ajoobo nya wob atahng, a esi.
DEU 18:4 Ḿ bahke jo ka bo agbokombang akabenti nya nkohl enyahne, amahm mfemfe, a akehng oliv, go anyar nya ń gbo mbang kpud ejoro ebahne.
DEU 18:5 Tibre Jehova Esowo ebahne ebyehke bo, a abon ebo ba bo bahke jele toono bo, go egahna atꞌtohngo kpee re bo jo yiimi jo loko go Mbing nyi Jehova ngare kpe kpe.
DEU 18:6 Nnea Levi lꞌlohng go mfam ejahbe enyahne anyehng go edi ajehng ajehng ji á lene no go Isreel, ba go eltim anehng edi ji Jehova bahke yehke,
DEU 18:7 á li ma loko eltum go Mbing nyi Jehova Esowo ebe, ana anebe Levi bako kpo loko o elwo ni Jehova.
DEU 18:8 Bo bahke tob bak ka-e jang jang go mbaange anyehng anyehng nyi li no, jol afi yebko akpohko nya bo gungu ndi nyi ebangenahb eje.
DEU 18:9 Ngare nyi ḿ ma yel go ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake, kana kpili ana ḿ bahke leeme asabsab abang nya elkpin nya ane bao ba ajahbe nyao nya li o.
DEU 18:10 Nong nnene kꞌjol go egahne ellong no kpo rod mmon ewe no nlum afi no nkal lim njom nyi eljahme fi, afi no kpo bu mbu, nnea ntaane, nne no kpo lennge ana ebi ejum ji ma gbo tub nne lohng no, afi nne no kpo lim aje,
DEU 18:11 afi nne no kpo jahng ane, afi nnyehnamahr akvne, nne no kpo bung a atohko, afi nne no kpo bung a akvne.
DEU 18:12 Nne awohng awohng no kpo lim nsol nyia li esabsab ejum ka Jehova, tib go asabsab nsol ana nyaa, Jehova Esowo ebahne bahk-n gboko mbang song kam ajahbe nyao yehke go egahne esamahr.
DEU 18:13 Ḿ bahke jolo ane ba lꞌkꞌbel ebi egahme go esamahr bi Jehova Esowo ebahne.
DEU 18:14 Ajahbe nya ń fi song taare bo ndi, kpo wuungu anebe ntaane a abuku mbu atung. Wo ana wahn, Jehova Esowo ebahne wahn ka yake re wahn jo lim ano.
DEU 18:15 Jehova Esowo ebahne bahk-n kake nnyehnamahr ana me, no bahke lohngo go egahne ellong, goji abonane ebahne Isreel. Ḿ bahke jo wuung-e atung.
DEU 18:16 Tibre ejum ji a, ji ḿ bahbe Jehova Esowo ebahne go ewong Horeb efung nkon bio, eji ḿ bungu no re, <<Nong wahr kꞌkpe wuk ellum ni Jehova Esowo ebahre, jol wahr kꞌkpe nyehn agburu agun nyaa, tohko jol ano e bahke kpoko.
DEU 18:17 Jehova bungu tong-m re, <<Ejum ji bo ma bung a, ebnob.
DEU 18:18 M bahke kake bo nnyehnamahr no li ana wo, no bahke lohngo go ellong abonanyehn ebo Isreel, m bahk-e kake alum enyame go egea nnyo, á bahke jo tong bo ejum ajehng ajehng ji n ka-e elkahn.
DEU 18:19 Nne awohng awohng no tohko wuungu atung go alum enyame nya nnyehnamahr noo bahke bungu go egama Mbing, mefono antahng m bahk-e jabbe.
DEU 18:20 Wo nnyehnamahr no lꞌyiimi jo kiimi afahnge, go egama Mbing, eji n ki-e tum na, afi nnyehnamahr no bungu go mbing asowo nyako, bo bahk-e tiki wul na.>>
DEU 18:21 Anv, ḿ bahke jo bung tong elnahne re, <<E bahke limi renan, kehm kahne, etib tohko fere lohng goji Jehova?>>
DEU 18:22 Lꞌjol re ejum ji nnyehnamahr noo kpꞌtooro go Mbing nyi Jehova, limem ano, afi lim go etingitingi, lohngo re etib bio, bi Jehova ki tum. Nnyehnamahr noo kpꞌtob bung na bung go egea nsahm. Kana ye fahl.
DEU 19:1 <<Ngare nyi Jehova Esowo ebahne ma rannge ajahbe nya á kp-n kake ndi a bo, ngare nyi ḿ ma kam bo yehke fere lene go ebo mfam ajahbe a ntahk ebo,
DEU 19:2 Ḿ bahke yehke egburu mfam ejahbe na era ka elnahne, go ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake.
DEU 19:3 Gaben ana mbang bahke labe , wahn fere baange ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake ana ejum elehkelkv go edi ebra, eji nne awohng awohng no wulu nne bahke beke song biirimfam ejahbe anyehng nyio.
DEU 19:4 Atahm nya a, nya li bada nne no wulu nne fere be song yel o, re á tahre elkpin ene. Nne no lˈwul nnebjing ewe go efin, eji á ki lohko toobo na go eltim re á wul-e, jol go ekv bo limm wuku wuku.
DEU 19:5 Ntugare li re, nne bahke ma tahm ekulugbe a nnebjing ewe re á song gbakke nti. Ana á fohko elfuk ene bahke ma juk song tub nnebjing ewe noo, á soro kpo. Nne noo bahke ma be song yel ejahbe ajehng go ejahbe ebra bio for.
DEU 19:6 Tohko jol ano, mmonannyehn nne no li re á bongo go ewul bio, bahk-e kame go eraketahng song kpiri, lꞌjol re mbang kpꞌlabe sehng, fere wul-e, jol eji li li re fuumem re bo wul-e. Tibre á limi nnebjing ewe ejum jia, jol ekv bo limm
DEU 19:7 Jia ji wahnge n kp-n kake elkahn nia re wahn yehke ejahbe na ebra bum elnahne.
DEU 19:8 Jehova Esowo ebahne lꞌfere lim re edi ndi ejahne kpe yange budu, ana á nyame no go nwongo tong babnso ebahne ba nkul, fere ka-n ndi kpee nyi á nyame tong bo,
DEU 19:9 tib eji wahn kpꞌkunu ekpu jo toono atahm nyaa kpee nya n kp-n kake elkahn lela re Jehova Esowo ebahne jo kor-n, wahn fere jo jen go abang enye ngare kpe kpe, owo ḿ bahke kpe yab mfam ejahbe na era nyehko bum eje eje.
DEU 19:10 Limen jia eji ane lꞌkꞌjo wul ane, alung mbol mbol jo lohng go ndi enyahne nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake ana ejum elehkelkv, eji ń lꞌkꞌli ebi ji ḿ ma yehke alung mbol mbol.
DEU 19:11 Wo, lꞌjol re nnebjing a nne kp-e sabe, á song biiri jo sik nnebjing ewe noo, nok a ne, fere wul-e, á lꞌbe song yel mfam ejahbe anyehng nyia,
DEU 19:12 Anebkul ejahbe eje bahke tumu ane tv-e, bo ko-e go mfam nyio feere a ne ba yake kak mmonannyehn no li re á bongo go ewul bio.
DEU 19:13 Á ki-n fili ndon anyehng anyehng. Ḿ bahke kame ebi alehke jio ji alung nne a mbol mbol yehke go Isreel, eji lꞌnob a nahne.
DEU 19:14 Ka yehke eltal nkonandi ni nnebjing ewa ni ane ba gbo mbang jol o, ni bo lo no go ndi nyi á li elkv, nyi Jehova Esowo ebahne kp-a kake re wo ko.
DEU 19:15 Ntianse nyi nne awohng, gbalem re wahn ko, ka nne ebi go ejum ajehng ajehng ji á limi no. Elbungu bahke yiimi go nnyo elam mi ntianse ebal afi ntianse era.
DEU 19:16 Nkimfahnga ntianse lˈba yiimi elam re á bung ka nne ebi, re nne noo eblim esabsab ejum,
DEU 19:17 ane abal ba kpi elam jio bahke tiki yiimi na, go esamahr bi Jehova, fvfo go elwo ni nlimajom, a abalamalam ba li eltum ngare nyio.
DEU 19:18 Abalamalam bahke kunu ekpu feede nob nob, lꞌfere jol re ntianse nyio bob seb kahn re á li nkimfahnge nyi kpˈyiimi ntianse efahnge ka mmonannyehn nnea Isreel,
DEU 19:19 Limen ye, ana ye tiri re á lim mmonannyehn. Ḿ bahke tiki kam na abꞌbi nyao yehke go egahne ellong.
DEU 19:20 Erik ane bako bahke wuku ejum jia soro jo fahl. Nnene nehm kpe tiki lim ebi ejum ana jio go egahne ellong.
DEU 19:21 Kana be nne ndon: Ḿ bahke jo ko elkpin gal elkpin, ko elmahr gal elmahr, ko elmahn gal elmahn, ko ebo gal ebo, fere ko ekpade gal ekpade.
DEU 20:1 <<Ń lˈtahm ebta anoko a anebekv ebahne, ń lꞌsong nyehn anyꞌnya a amvtv ebta, a nsoja nyi kpꞌruru sehng-n, kana fahl bo, tibre Jehova Esowo ebahne bi ko-n no go Ijib ba, á bahke jolo anahne.
DEU 20:2 Ngare nyi ń yahke bom ebta anoko, nlimajom bahke lohngo yiimi, bung a nsoja.
DEU 20:3 Á bahke bungu re, <Anebe Isreel wuk-m wahn! Anv, lela ń yahke nok ebta a anebekv ebahne. Nong ntim ki-n kim go ala, jol kana fahl bo, kana taame ntim gbehk-n afi bo menng-n .
DEU 20:4 Tibre Jehova Esowo ebahne wo fi a nahne, re á song nok a anebekv ebahne ka-n, eji á lꞌka-n esehngebta.>>
DEU 20:5 Atubesi abalimeltum bahke bungu tong nsoja re, <<Nne awohng awohng noa no ma si etahk mfemfe ji á kala rod kak Jehova go eboa? Nong a feere kehnge, tohko jol ano, á li ma kpo go ebta, fvfo nne nondiki bahke feere song bom ellene o.
DEU 20:6 Nne awohng awohng ebbahm abgbe agreb ji á kala kehme ellehka? Nong á feere kehnge, tohko jol ano, á li ma kpo go ebta nne nondiki song ting li.
DEU 20:7 Nne awohng awohng eblim ellennge go esi nnenkal no á kal-e baang-a? Nong á feere song kehnge, tohko jol ano, á li ma kpo go ebta, nne nondiki fere song baang-e.ˈ
DEU 20:8 Atubesi nsoja bahk kpe bung re, <<Nne awohng awohng noa no kpꞌfahla, afi no eko kp-e tana? Nong á feere song kehnge, eji atem asoja lꞌkˈtob gbo eltim.
DEU 20:9 Ngare nyi atubesi nsoja ma bung a nsoja mal, bo bahke yehke atubesi nsoja ba bahke jo fili bo go nlong a nlong.
DEU 20:10 Ngare nyi ḿ ma tahm eljen asongo re wahn song nok a ejahbe, bungen ane bao re, ń yahke lim elkoono a bo.
DEU 20:11 Bo lꞌtaame, fere lennge ati mbu ebo ane ba lene o kpee bahke jolo jolo aju enyahne fere jo lok-n, bo bahke jo lim eltum ka-n.
DEU 20:12 Bo lꞌfere ten elkoono alimi, fere yiimi re bo yahke nok a nahne, noongen sennge mfam nyio kak wahn kohko bo tv.
DEU 20:13 Jehova Esowo ebahne lꞌjabbe kak-n go ebo, wulen aneblum kpee ba li o.
DEU 20:14 Wo anebkal, abonse a atohkondi go ejum ajehng ajehng ji li mfam nyio. Ḿ bahke ma ko nyao ka elnahne ana nsol nyi ń da go ebta. Ḿ bahke ma ko nsol nyio nyi Jehova ka-n no, nyi ń da go ebta lim ji kor-n no.
DEU 20:15 Ana wo ḿ bahke jo lim ajahbe kpee nya li go fee nya ki li kohl-n, nya ki li ka ajahbe nya li kpidikpidi.
DEU 20:16 Wo go agburu ajahbe nyao nya ajahbe nya Jehova kp-n kake ana ejum elehkelkv, kana yake ejum ajehng ajehng ji kpꞌvohko elv, re jol go elkpin.
DEU 20:17 Malen na mal bo kpee, ana Jehova Esowo ebahne ka-n elkahn. Ajahbe nyao nya a: anebe Hiti, anebe Amor, anebe Kenan, anebe Periji, a anebe Hivi, go aneb Jebusi.
DEU 20:18 Tohko jol ano, bo bahk-n tibi re wahn jo toono asabsab nsol ebo nyi bo kpo lim eji bo kpo kak asowo ebo toono o, ń lim abiafem bade Jehova Esowo ebahne.
DEU 20:19 Ń lꞌnoongo sennge ejahbe afung gbalee, eji ń kpˈnoko, re wahn ko, kana ko elfuk gbakke nti nyi li o rannge, tibre ḿ bahke ma li akab nti nyao. Kana gbakke nti nyio tub. Anv, nti nyio ane baa, nyi ḿ bahke song noongo sennge bo kaka?
DEU 20:20 Limi limi kan, ń li ma gbakke nti nyi ń kpꞌkahne re kpehme kab akab, eji ń lꞌko si adi elkuumu tete mfam ejahbe nyio nyi kpꞌnoko ebta anahne gbo.
DEU 21:1 <<Ń lꞌnyehn nne no bo me-e wul, nong go ekane, go ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake re jol nyˈnyahne wahn, lꞌjol ji ń kil elkahne nne no wul-e no,
DEU 21:2 anebkul ebahne, a abalamalam, bahke song gaare ana labe no, bomo edi ji nkvne nong no, tete rehng go mfam ejahbe nyi li kohlo o.
DEU 21:3 Anebkul ba mfam ejahbe nyi ga kabbe ekv nne jio, bo bahke koko mmona mfong no bo kala kꞌko lim eltum, jol bo w-e ka kꞌkak ebˈbini go emel.
DEU 21:4 Bo bahk-e kohko song rehng go edamme ji bo kala job, jol bo ka bahm nsol, edi ji ebgbalahb bi kpˈfabe li no. O edamme jio wo, bo bahke bahne mmona mfong noo emel.
DEU 21:5 Abalimajom, anebe Levi, bahke lohngo yiimi, tibre bo ba Jehova ma yehke bo re, bo jo lim eltum, fere jo biri elfuulu go mbing nyi Jehova, fere jo toobo atongtong nya nfaabe, a abohng.
DEU 21:6 Anebkul kpee, ba lene mfam nyi li kohlo ekv nne jio, bahke ruku abo ebo wohngo mmon a mfong no bo bahn-e emel go edamme,
DEU 21:7 fere bung re, "Abo enyahre sang yehke alung maa, jol wahr nyehnem na, nne no limi no.
DEU 21:8 Jehova, ko elgongo nia, go esi Isreel ane eba, bo ji á ma fak bo. Ka jabbe ane eba re bobli ebi go alung nnea mbol mbol." Owo bo bahke gongo, go alung ma bo yehke no.
DEU 21:9 Ano wo ḿ bahke fulu elnahne ebi jio ji ḿ ma yehke alung mbol mbol tib eji ḿ ma lim ji li nseenge go esamahr bi Jehova.
DEU 21:10 Ń lˈje re wahn song nok ebta a anebekv ebahne, Jehova Esowo ebahne lꞌyake bo kak-n go ebo, ń fere bob anebekv kehnge a bo,
DEU 21:11 a l nyehn nnobonoba nnenkal go ellong ane ba bo bobo no, á lꞌfere kor-a, a bahk-e ma ko ana nkal ewa.
DEU 21:12 Ko-e kehnge a ne go ega etahk, tong bo kpud-e esi, fere kiim-e anyaange,
DEU 21:13 Bo yehk-e nsol ebjing nyi á kake no, ngare nyi bo bob-e no. Eji á ma lene go ega etahk, noongo elkv nde a nnyehn go nnyahng amehng kohro kohro, owo a bahke ma noongo a ne, á jol nkal ewa, wo jol nlum ewe.
DEU 21:14 Á tohk-a fere kor, nong á song eje, edi ajehng ajehng ji kor-e no. A w-e nehm gungu, jol k-e ko ana nju, eji li re a me-e rod daange.
DEU 21:15 Nnenlum lꞌfere ko akal abal, nkal awohng lꞌjo kor-e sehnge noko, bo ane abal abal lꞌjel abon ba nlum ka-e, lꞌjol re ngbokambang a mmon noo, nkal no kil jo kor-e wo jel-e,
DEU 21:16 ngare nyi á kpꞌnyono nwer bak abon ebe ba nlum bada nsol enye, á nehm tiki rod ekul bi ngbokambanga mmon no nnenkal no ki jo kor-e, ka mmon no nnenkal no jo kor-e, fere tahm ngbokambang sa, no nnenkal no kil jo kor-e.
DEU 21:17 Á bahke tiki liingi mmon no nkul ewe no nnenkal no ki-e jo kor, ana ngbokambanga mmon, fere ka-e nsol kpee nyi á kpi no, go edi ebbal. Mmon noo wo li ngbokambang elliingi ni atahne nya nde. Ekul bi ngbokambanga mmon li ka-e.
DEU 21:18 Nne lꞌbel mmon no kpo tahne esi, no kpo yiimi etahnsi kꞌjo kpunu nde ewe a nnyehn, no kil jo wuk bo lꞌkak-e erem.
DEU 21:19 Nde abola nnyehn bahk-e tubu ejahm ko-e ba go eji anebkul go eti mbu mfam.
DEU 21:20 Bo bahke bungu tong anebkul re, <<Mmon ewahre noa kpo tahne esi, jo yiimi etahnsi anahre. Jol á wahr kpehme kpunu. Á li nne elwur a nwokamahm a nne.
DEU 21:21 Owo aneblum kpee ba mfam ejahbe enye bahke tuubu mmon noo atal wul. Ḿ bahke tiki ful ebꞌbi yehke go egahne ellong. Anebe Isreel kpee bahke wuku bade, fere jo fahl.
DEU 21:22 Nne no ma li ebi go elam, ji li re bo wul-e, bo lꞌkahn-e nlehke wul, ekv eje bahke tokko o eti,
DEU 21:23 ń nehm tiki yake ekv eje re tokko o eti sene etoono efung. Kahnen re, nobo re wahn kpa-e kak efung bꞌnehm, tibre nne awohng awohng no bo kpak-e go eti, elsu ni Esowo li a ne. Kana tiki lim ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake ana ejum elehkelkv kˈjol saang.
DEU 22:1 <<Ń lˈnyehn mfong nyi mmonanne nnea Isreel, afi njoro enye nyi ma tan, kana tong re, ˈˈO ntong enyahre sang>>. Bumen go egahna ntim re wahn ko nnyam nyio feere song ka mfono.
DEU 22:2 Lꞌjol re bo lenem kohl-a, afi á nyimm nne no li mfono, ko nnyam nyio kehnge anyi go ega etahk, ba bum-e tete á seb-e ba. Fvfo, feere anyi ka-e.
DEU 22:3 Tob limen ano, ń lꞌnyehn mbvankanga mmonanne ewahne, afi mbomo elbulu esi eme, afi ejum ajehng ajehng ji tan-e no. Kana tong re o ˈNtong enyahre sangˈ.
DEU 22:4 Ń lꞌnyehn mbvankang nyi mmonanne ewahne nnea Isreel, afi mfong enye, eji á ma gbo go mbang, kana tong re, o ntong enyahre sang. Toben mfono, wahn mehl-e yiimi.
DEU 22:5 Nnenkal kꞌtiki kak nsol ebjing nyi aneblum, jol nnenlum kꞌkak nyi nnenkal. Tibre Jehova Esowo ebahne nne awohng awohng no limi nsol nyia kpo sabe sehng.
DEU 22:6 Ń lꞌnyehn etahk ebruk go nkpea mbang, afi jolo eti, afi go ndi, eji nnyehn ebruk kehm walle abon, afi aje, kana bob nnyehn ebruk a abon.
DEU 22:7 Ń li ma bob abon, tiki yaken nnyehn a song, eji lˈnob anahne, ń fere bel nlabe elkpin.
DEU 22:8 Ń lꞌsi etahk mfemfe, siin mmokahme sennge elbulu etahk enahne ni bale bale, eji nne lꞌkꞌfooro o gbo, toono o, ko ebi alehke ji alung ba ka-n egahne ntahk.
DEU 22:9 Kana bahm nkohn amohk nti na abal go egahne ebgbe agreb. A lꞌlim ano, mbahmandi nyio nyi nyi sang bahke jolo ejum eltehb go esamahr Esowo, yefono egbe agreb nyao fvfo bahke tob jol eltehb eltehb.
DEU 22:10 Kana rod mfong a mbvankang, kak bo eb'bini fadde re bo jo job ndi ka-n.
DEU 22:11 Kana kak nsol ebjing nyi bo ko av a abomo jahm semme.
DEU 22:12 Kanen akpud, kak go nsongo eni nyi ekpawobo ji elkonngo.
DEU 22:13 Nne lꞌko nkal, eji á ma noongo a ne, lꞌjol re nnenkal noo we-e nehme kpe kor,
DEU 22:14 á lꞌkehme eltooro nnenkal noo yannge fere ka-e ebi mbing re, <<M baange nnenkal noa, wo eji n noongo a ne, n nyehnem elliingi ni tib-m no re á ka sahb nne.>>
DEU 22:15 Owo nde abola nnyehn no mmonse nkal noo bahke koko ejum ji tibi re á ka sahb nne, ba goji anebkul mfam go eti mbu.
DEU 22:16 Nde mmonse nkal noo bahke bungu tong anebkul re, <<N tange mmon ewame no nkal ka nnenlum noa, wo mmon ewame we-e nehme kpe kor.
DEU 22:17 Anv, á kp-e tooro yannge fere jo bung re, <Me n nyehn re, mmon ewa no nkal ebsahb nne.> Wo ejum ji a ji kpˈtibi re mmon ewame sahbem nne. <Babnde bahke tanne mbomo mio bum go esamahr bi anebkul mfam,
DEU 22:18 fvfo anebkul bahke jabbe nnenlum noo kak-e erem.
DEU 22:19 Bo bahk-e kimi ngale re á gal ebahk esekel asilva atahl alon, nya bo bahke faake kak nde mmonse nkal go ebo. Tibre nnenlum noa ebka mongunga nnenkal ebi mbing go Isreel. Á bahke soro asi jol nkal ewe, jol á nehm yehk-e go elbal afung kpee nya á li go elkpin.
DEU 22:20 Wo lꞌfere jol re ebi ji bo ka-e no lohko li go etingitingi, ejumjum limm ji bahke tibi re mmonse nnenkal noo sahbem nne.
DEU 22:21 Bo bahk-e koko ba go mbutahk mi etahk nde, edi jio wo aneblum ba mfam ejahbe enye bahk-e tuubu atal wul. Tibre yeblim ejum esono go Isreel tib eji á jo famme yannge ngare nyi á kpeka li go etahk nde. Ḿ bahke tiki yehke ebꞌbi go egahne ellong.
DEU 22:22 Ń lꞌbob nnenlum no kpꞌnoongo a nkala nne, nnenlum noo no noongo a ne, a nnenkal noo, bo ane abal abal bo bahke bo wul. Ḿ bahke tiki yehke ebꞌbi jia go Isreel.
DEU 22:23 Nne lꞌsong noongo a mongunga nnenkal go mfam, no bo ma lam elbal a ne,
DEU 22:24 Ḿ bahke koko bo ane abal abal tahm go etimbu ji mfam ejahbe nyio, song tuubu bo atal wul. Mmonse nkal noo bahke kpoko tibre eji á jolo jol o mfam ane, á rabem lung ane, nnenlum noo bahke kpoko tibre yebrod nkala ntem daange. Ḿ bahke tiki yehke ebꞌbi jia go egahne ellong.
DEU 22:25 Wo, lꞌfere jol re go ekulugbe wo nnenlum song nyehn mmongunga nnenkal no bo ma lam elbal a ne, fere bob-e noongo a ne, nnenlum noo, ye ji limi ejum jia, ye wo bahke kpoko antahng.
DEU 22:26 Kana lim mmonse nkal noo ejumjum, abiafem á ka lim nya fuumu re á kpo. Elkohn elam jia li ana nne no song bohko nnebjing ewe abohng, wul-e.
DEU 22:27 Tibre nnenlum noo nyehne mmonse nkal no bo ma lam elbal a ne go ekul, jol afi á rabe na, nnene jolem no bahk-e tahre.
DEU 22:28 Nnenlum lꞌsong kpiri mongunga nnenkal no bo kala lam elbal a ne, bob-e noongo a ne, bo lꞌbob bo,
DEU 22:29 á bahke kpiki nde mmonse nkal noo ebahk asilva atahl ebal ewubu. Á bahke tiki ko monse nkal noo, tibre á me-e rod daange. Jol á nehm ma tiki mal elbal a ne, afung kpee nya nnenlum noo li go elkpin.
DEU 22:30 Nong nne kꞌko nkala nde, á kꞌtiki song lennge ngubjinga nde sa ebun ebun.
DEU 23:1 <<Nne awohng awohng no ma wa amohk nfahn, afi no bo yehk-e bo na kim-e eri, nehm yel go ellong ni ane ba Jehova.
DEU 23:2 Nnene kˈyel go ellong ane ba Jehova, no bo jele go elbal ni ki toono ntahm nyi Jehova, afi abon abon ebe ba, jol afi kange rehng eying na ebwubu.
DEU 23:3 Nnea Amon awohng awohng, afi nnea Moab, afi jolo anebe etˈtohngo ebo, kˈyel go ellong ane ba Jehova. Jol afi kange rehng eying na ebwubu.
DEU 23:4 Tibre bo wahn wanem go mbang a nsol alehke go alahb, eji ń lohngo go Ijib asongo . Bo song yaame na Balam ji mmona Beor, ye ji lohngo go Peto ji li Aram Naharem re á ba su-n.
DEU 23:5 Limi limi kan, JEHOVA Esowo ebahne wuungem Balam atung; á fere kpiidi na nkuk nyio tv elfuulu ka-n, tibre wahn kpꞌkoro Jehova Esowo ebahne.
DEU 23:6 Kana ko nwongo nyi etem a bo, afung kpee nya ń li go elkpin.
DEU 23:7 Nong nnea Edom ki-n jo daange go amahr, tibre ye ekunu ejahne ji. Nong nnea Ijib ki-n jo daange go amahr, tibre wahn lene ana ajahmjahm go ebo ejahbe.
DEU 23:8 Abon ebo bao ba bo jele ka bo, tete rehng eying ebra, bo bahke ma yel go ellong ane ba Jehova.
DEU 23:9 Ń lꞌjol go edi erekekv ji nsoja go emahng ebta, kpꞌsiki anebekv ebahne, yaben elnahne go ejum ajehng ajehng ji ki li saang.
DEU 23:10 Lꞌjol re nnenlum awahne awohng awohng limm saang tib go ebjing bi long-e no go ngare atv, á bahke lohngo tahm edi erekekv sa song jol fee.
DEU 23:11 Elgung lꞌkehme elbake, á bahke wuumu alahb, eji njul ma lahm, á feere go edi erekekv.
DEU 23:12 Yehken edi go nkpe edi erekekv ji ḿ bahke jo je esuku.
DEU 23:13 Go nsol ebta nyi ḿ bahke bele, tob belen ejum ji ḿ bahke jo ko kpa ndi. A lꞌje abahng nyi kpa elbing, wo nyi kak, tamme ndi bulu.
DEU 23:14 Tibre Jehova Esowo ebahne kpꞌjene yannge go egahne edi erekekv, eji á lꞌbaab-n, fere jabbe anebekv ebahne kak-n go ebo. Edi erekekv bahke tiki jo jol saang, eji á lꞌkꞌnyehn ejum eltehb ajehng ajehng go egahne ellong, fere sennge njahm.
DEU 23:15 Lꞌjol re nju ebbe yel etul go egahne, kana yake ye kak nde ewe go abo.
DEU 23:16 Nong á lene anahne edi ajehng ajehng ji kor-e no, a mfam anyehng anyehng nyi á yehke no. Kana ye fili nyaame nyaame.
DEU 23:17 Nnenlum, afi nnenkala Isreel awohng awohng kˈjol nne asˈsa etahk elom.
DEU 23:18 Kana ko akpohko nya bo kpi nnenkal asˈsa, afi nnenlum asˈsa, ba a nya go etahk Esowo ebahne re wahn ba ka nwongo nyi á ń ko no, tibre Jehova Esowo ebahne ane baa kpo sab-e sehng.
DEU 23:19 Kana ko mmonanne nnea Isreel nsehng go ejum ajehng ajehng ji ḿ bong-e no, afi jolo go akpohko afi nsol alehke, jol go ejum ajehng ajehng ji bahke kuumu nsehng.
DEU 23:20 Ḿ bahke ma ko nsehng goji anebe ajahmjahm, wo goji nnea Isreel mmonanne ewahne sang, eji Jehova Esowo ebahne, lꞌfuul-n go ejum ajehng ajehng ji a lake ebo re wahn lim go ndi nyi ń kpꞌyele re wahn song ko.
DEU 23:21 Ń lꞌko nwongo a Jehova Esowo ebahne, kana laange elkake ejum jio, tibre Jehova Esowo ebahne bahke tiki bahb-n ejum jio, ngare nyio ḿ bahke ebi li, re woblim abiafem.
DEU 23:22 Wo ń lˈfere kpuumu kꞌko nwongo, ń nehm li ebi.
DEU 23:23 Ejum ajehng ajehng ji ń lˈlennge nnyo emahne bung, jo bum ntir re wahn tiki lim, tibre ń ko nnyo emahne antahng ko nwongo nyio a Jehova Esowo ebahne.
DEU 23:24 Ń lꞌyel go egbe agreb ji nnebjing ewahne, a li ma li akab enye ana kor-n no, sehngem re, kana rod nkab anyehng anyehng kak go egahna ejeere.
DEU 23:25 Ń lꞌyel go egbe nkohl ji nnebjing ewahne, ḿ bahke ma fohko go egahne abo nya ma gbo go ndi, kana tiki ko ntahme ja arahn nkohl ebo nya yim na.
DEU 24:1 <<Nnenlum lꞌ ko nnenkal, lꞌjol re nnenkal noo w-e nehme kpe kor, tib eji á ma nyehn ejum bade nnenkal noo ji kil-e ebkpe kor. á lˈnyon nwer elbal amale ka nnenkal noo, kam-e yehke go ege etahk,
DEU 24:2 ngare nyi á ma lohng elbal nio, tahm etahk nnenlum noo sa, á lꞌfere song bal nnenlum nondiki,
DEU 24:3 á tohko kpe kor etoono nlum we noo, nlum tob nyon nwer elbal amale ka-e fere kam-e yehke go ege etahk, afi etoono nlum noo lꞌfere kpo na,
DEU 24:4 ngbokambanga nnenlum noo no male elbal a ne, we nehm ma kpe ko go elbal eji bo m-e lim re a kˈkpe jol saang. Jia bahke jolo esabsab ejum go esamahr bi Jehova. Kana ko abiafem ba kak go ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake ana ejum elehkelkv.
DEU 24:5 Lꞌjol re nne kpehna koko nkal, ń we-e nehm tum tv ebta, jol kana ye ka eltum anehng anehng. Á bahke jolo etahk go elya kohro kohro jo ka nkal ewe no á ma baange eyebatahng.
DEU 24:6 A l'bong nne ejum, kana ko eltal egoko nsol ni nne yahk-a na, jol mmon eltal noo go nkpaneka. Tibre jia li ana a ma ko ejum ji kpo ka nne ejum alehke.
DEU 24:7 Ń l'bob nne no ma weele bob nnea Isreel mmonannnyehn ewahne, fere jo bum-e ana nju, afi á gung-e na, nvohkane noo bahke tiki kpo. Ḿ bahke tiki ful abꞌbi nyao yehke go egahne ellong.
DEU 24:8 Go atongtong nya li bade eyam abili, jo kunen ekpu wahn lim jang jang ana abalimajom, bo ji li anebe Levi, tuben elle. Ḿ bahke tiki kunu ekpu toono ji m ma ka bo elkahn.
DEU 24:9 Buumen ji Jehova Esowo ebahne limi Meriam go mbang, eji ń lohngo go Ijib abake.
DEU 24:10 Ń lꞌbong nnebjing ewahne ejum ajehng ajehng, kana yel go ege ekpꞌkpa song rod ejum ji á kp-a yahke ana nkpaneka.
DEU 24:11 Yiimi elatahk, nong nne no a kp-e bongo ejum, ko ejum ji á kp-a yahke ba ka-a.
DEU 24:12 Lꞌjol re nne noo nkpak nyi, ka rod mbomo elkonngo eme mi á yahk-a no song bum tete sene efungfu.
DEU 24:13 Feere a mbomo elkoongo eme, song ka-e, njul kehm lahme, eji nneljing ewa lˈkonngo elne kehm lale. Owo á bahk-a kake saam, bahke jolo etingi ejum go esamahr bi Jehova Esowo eba.
DEU 24:14 Kana jo seb re wahn jo li nne no ń lak-e eltum nsehng, ye ji li nkpak nyi nsol m-e rin, jol afi á jolo nnea Isreel mmonanne ewahne, afi nne ajahmjahm no lene go mfam ejahbe anyehng enyahne.
DEU 24:15 Jo kpi-n bo akpohko eltum ebo efung efung, njul kehm lahme. Tibre ye nkpak nyi, amahr enye kpee kun o. Tohko jol ano, á li ma ling ka Esowo bada na, a fere li ebi.
DEU 24:16 Babnde nne, bo nehm jo wul bo tib esi ji abˈbi nsol nya abon ebo, jol abon bo nehm jo wul tib esi ji abˈbi bahb nsol nya babnde ebo. Nne awohng awohng bahke kpoko go ege abiafem.
DEU 24:17 Kana taare njenne, afi mmon no ki kpi nde eno elam. Jol kana ko mbomo eme mi elkonngo nkalebun ana ejum nkpaneka.
DEU 24:18 Buumen re wahn jolo aju go Ijib, Jehova Esowo ebahne wo tahr-n yehke o. Owo wahnge n kp-n kake elkahn re wahn jo lim jia.
DEU 24:19 Ń lꞌkehm elfohko nsol go egahne ebgbe,, ń lꞌnyehn agba nya ḿ ma sehng sa, kana feere song rod. Yake bum aneb ajahmjahm, ane ba ki kpi babnde, a akalebun, eji Jehova Esowo ebahne lꞌfuul-n go ntum abo enyahne kpee.
DEU 24:20 Ń lꞌkum akabe oliv go elrahn, kana kpe feere song feede abꞌbo. Yaken nya ma sa o ka aneb ajahmjahm, ane ba ki kpi babnde, a akalebun.
DEU 24:21 Ń lꞌbong agreb go egahne ebgbe agreb, kana kpe feere song feede agreb nyao.Yaken nya ma sa o ka ajenne, ane ba ki kpi babnde, a akalebun.
DEU 24:22 Buumen re wahn jolo aju go Ijib. Owo wahnge n kp-n kake elkahn re wahn jo lim jia.
DEU 25:1 <<Ane lꞌbel mfaabe nyi ma jol ntong, bo bahke koko tahm go etahk elam, abalamalam bahke toobo mfem nyio. Bo bahke kake nne a mbol mbol eno re á song eje, nne no li ebi, bo ka-e ebi.
DEU 25:2 Lꞌjol re nne no li ebi, fuumu re bo dv-e na, nlamalam bahk-e tongo re, á noongo. Bo bahk-e dohko nfanga nti ana ebi eje gbale no rehng, go esamahr bi nlamalam,
DEU 25:3 wo nlamalam nehm yake re bo dv-e sehnge nti atahl abal. Bo lꞌdv-e sehnge ano, mmonanne ewahne, nnea Isreel noo bahke fere daange go egahne esamahr.
DEU 25:4 Kana jo gba mfong nnyo ngare nyi á kpꞌdohko nkohl.
DEU 25:5 Abonanyehn nne lꞌlene edi ajehng, awohng lꞌkpo, no ki kpi mmon, nkalebun ewe nehm tiki tahm ebangenahb jio sa song bal nlum go njahm. Mmonannyehn nlum we bahk-e koko fere baang-e, jo lim eltum nio ni nnara nne ka-e.
DEU 25:6 Ngbokambanga mmon no nlum no nnenkal noo bahke jele ka-e, bahke jo taame mbing nyi mmonannyehn no ma kpo, eji mbing enye lꞌkꞌtan go Isreel.
DEU 25:7 Lꞌfere jol re nne nehme seb re á baange nkala mmonannyehn, nnenkal noo bahke tahme song kpiri anebkul go eti mbu ji mfam, tongo bo re, <<Mmonannyehn nlum ewame ebten re á nehm soro asi a mbinga mmonannyehn go Isreel. Á nehm lim eltum nio ni nnara nne ka-m.>>
DEU 25:8 Owo anebkul mfam enye bahk-e lung fere bung a ne. Á lꞌfere soro asi yiimi re, <<N nehme seb re me m baang-e,>>
DEU 25:9 nkalebun noo bahke jene song kpiri mmonannyehn nlum go esamahr anebkul mfam kpee, yehke nnenlum noo ekpade ekpaketa ajehng, fere so atel wohng-e go ege esamahr, kehm bungu re, <<Ejum ji a ji bo kpo lim nne no kil sebe re ebangenahb ji mmonannyehn gbal.>>
DEU 25:10 Anebe Isreel bahke jo lung abangenahb ji nnenlum noo re, ebangenahb nne no bo yehk-e ekpaketa go akpade.
DEU 25:11 Aneblum abal lꞌkehme abohng nok, nkala nne awohng ebo, lꞌba re á ba tahre nlum ewe yehke go abo nya nne no kp-e dohko, nnenkal noo lꞌjabb-e go elfahn,
DEU 25:12 ḿ bahke kimi nnenkal noo ebo, á ki-n fili ndon.
DEU 25:13 Kana jo bel ejum edumu nsol ebbal go egahne ebam, ji kpꞌlubu a ji kpꞌyaare.
DEU 25:14 Kana jo bel ejum nsol agaare ebbal go egahne etahk, ji kpꞌgbale a ji kpꞌseke.
DEU 25:15 Ḿ bahke tiki bel nsol eldumu, nya li songo songo fere jol go nseenge, eji ń lꞌbel nlabe elkpin go ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake.
DEU 25:16 Tibre Jehova Esowo ebahne, nne awohng awohng no kpo lim nsol nyia we kpehme kor, jol nne awohng awohng no kpo lim nsol enehm.
DEU 25:17 Buumen ji anebe Amalek lim-n no go mbang eji ń lohngo go Ijib abake.
DEU 25:18 Ngare nyi ń lahnge no fere kꞌkooko, bo kpir-n go mbang jo gboro ane kpee ba sa go njahm. Elfahle Esowo bo belem.
DEU 25:19 Ngare nyi Jehova Esowo ebahne ma-n ka erekekv go abo anebekv kpee ba lene no senng-n kak, go ndi nyi á kp-n kake re wahn ko ana ejum elehkelkv, ḿ bahke yehke mbing nyi anebe Amalek go njini. Kana yinao!
DEU 26:1 <<Ngare nyi ḿ ma yel go ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake ana ejum elehkelkv, eji ḿ ma ko, fere lene o,
DEU 26:2 nong no nne ko agbokombang akabe nti nyandiki go nsol nkpakandi kpee nyi ń fv go ndi nyio nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake, wahn kak go ejeere. Songen go edi ji Jehova Esowo ebahne bahke yehke re bo jo kak Mbing enye,
DEU 26:3 wo bung tong nlimajom no bahke kuumu ngare nyio re, <<N kpꞌbungu gbul gbul gbuul lela tong Jehova Esowo eba re, me m ba go ndi nyi Jehova tiri no, ka babnso ewahre ba nkul re á bahk-r kake.>>
DEU 26:4 Nlimanjom bahke taare ejeere jio go ega abo, song jehke go mbuksong egudu njom ji Jehova Esowo ebahne.
DEU 26:5 Owo a bahke bungu gbul gbul gbuul esamahr bi Jehova Esowo eba re, <<Nsoo ewame jolo nne Aram no jo jen yannge. Á tahme song jol go Ijib, a abon amohk ane, song lene o, kehm fere jol egburu ejahbe ji kpi eko, fere rˈrur go nfange.
DEU 26:6 Wo anebe Ijib jo fil-r mbang nyi kii nob, fere jo kak-r erem tib go atahntahn ntum nya bo jo kak-r.
DEU 26:7 Owo e kehm lingi tong Jehova Esowo bi babnsoo ewahre. Jehova kehm wuku aling enyahre, fere nyehn akanya enyahre, a erem bi e jo nyehn go elfili ni bo jo fil-r nyaame nyaame.
DEU 26:8 Jehova koo etahntahn ebo ebe yehk-r go Ijib, a ekv ebo ji á tanne no, a amenngo nsol, a nliingi, go akpokosi.
DEU 26:9 Á ko-r ba edi jia, fere ba ka-r ndi nyia nyi alahbbel, a akehng ekon, ma tv fad.
DEU 26:10 Anv Jehova me n ko agbokombang akab nti nya ndi nyia, nya a ma-m ka, ba a nyaˈˈ. Bum ejeere jio go esamahr bi Jehova Esowo eba, wo fere gbo kohk, go ege esamahr.
DEU 26:11 Wo, a ane ba lohng go etˈtohngo ji Levi, go ajahmjahm nya lene go egahne ellong, ḿ bahke geere kak anoobo nsol kpee nya Jehova Esowo ebahne ma-n ka, a ebangenahb eja.
DEU 26:12 Ngare nyi ḿ ma mal elyabe nsol nkpakandi enyahne, go elya ni limi nnya era, ni li elya ni ejum ajehng go nsol ewubu enyahne kpee, ḿ bahke kake anebe Levi, ajahmjahm, a ane ba ki kpi babnde, akalebun, eji bo lꞌli nsol go mfam ajahbe enyahne kpee fere wohngo.
DEU 26:13 Owo ḿ bahke bungu tong Jehova Esowo ebahne re, <<Me n yehke ekahmekahme ejum ji li ka Esowo go egame etahk. Me n ka anebe Levi, a ajahmjahm, a ane ba ki kpi babnde, go akalebun jang jang ana á ka elkahn. Jol n ka gbake feere go nkpe, tahm nkahn enya sa, jol n ka yini ejumjum.
DEU 26:14 N ka li ekahmekahme ejum ajehng ajehng ji li ka Esowo ngare nyi n noongo elkv, jol n yehkem ejum ajehng ajehng, ngare nyi n ki jol saang, jol n rodem ajehng ajehng lim njom ka akvne. Me n kpunu Jehova Esowo ebame, me n lim ejum ajehng ajehng ji wo ka-m elkahn.
DEU 26:15 Sa go elbung go ega edi ellene ji li saang, wo seenge, fuulu Isreel ane eba, a ndi nyi a ma-r ka, ana a nyame no ko nwongo ka babnso ewahre ba nkul, a ndi nyi alahbbel a akehng ekon ma tv fad.>>
DEU 26:16 Jehova Esowo ebahne kp-n kake nkahn lela, re wahn toono ntibi nyia, a atahm. Jo kunen ekpu, wahn jo bum atahm nyaa, a ntim ntim enyahne, a atohko atohko enyahne.
DEU 26:17 Wahn ebbung gbul gbul gbuul lela re Jehova wo li Esowo ebahne, re ḿ bahke jo jen a ne , ḿ bahke jo bum ntibi enye, a nkahn go atahm enye, ḿ bahke jo wuk-e.
DEU 26:18 Jehova ebbung gbul gbul gbuul lela re, wahn ane ebe ba, ba a ma-n bum ka elne, ana á nyame no, re wahn bahke jo bum nkahn enye kpee.
DEU 26:19 Yebbung gbul gbul gbuul re, á bahk-n mehle wahre, sehnge ajahbe kpee nya á ma lim, bo bahke jo tehk-n, jo ka-e elgahm a ekpunu. Fvfo ḿ bahke jolo ejahbe ji li saang ka Jehova Esowo ebahne, jang jang ana á nyame no.
DEU 27:1 <<Mosis a anebkul ba Isreel kehm kake ane elkahn re, <<Jo bumen nkahn nyia kpee nyi n kp-n kake lela.
DEU 27:2 Ngare nyi ḿ ma siiri Jodan song yel go ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake, loon agburu atal, wahn fere kpeele.
DEU 27:3 Nyonen alum kpee nya ntahm nyia, go atal nyao, ngare nyi ḿ ma siiri song yel go ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake, ndi nyi alahbbel a akehng ekon ma tv fad, jang jang ana Jehova Esowo babnso ewahne nyame no tong-n.
DEU 27:4 Ń lꞌsiiri Jodan, loon atal nyaa ewong Ebal wahn kpeele, ana n kp-n kake elkahn lela.
DEU 27:5 Limen egudu njom ji atal o ka Jehova Esowo ebahne. Kana ko ejum eltum ajehng ajehng ji bo limi go akuungu lim eltum o.
DEU 27:6 Limen egudu njom ji Jehova Esowo ebahne, go atal nya bo ki soongo na, wahn jo lim njom nyi eljahme fi o, ka Jehova Esowo ebahne.
DEU 27:7 Jo limen njom nyi ayare, nya elkoono o, wahn jo li fere jo geere go esamahr bi Jehova Esowo ebahne.
DEU 27:8 Ḿ bahke nyono alum kpee nya ntahm nyia gbul gbul gbuul, go atal nyao nya ḿ ma lo.>>
DEU 27:9 Owo Mosis a abalimajom, bo ji li anebe Levi, kehm bungu tong anebe Isreel kpee re, <<Wahn anebe Isreel, rahken ewok, wahn wuungu atung! Anv wahn ebjol ane ba Jehova Esowo ebahne.
DEU 27:10 Jo kpunen Jehova Esowo ebahne, wahn fere jo toono nkahn a ntibi enye, nya n kp-n kake lela.>>
DEU 27:11 Efung bꞌnehm o, Mosis kehm kake anebe Isreel elkahn re.
DEU 27:12 Ngare nyi ḿ ma siiri Jodan, atꞌtohngo nyaa bahke yiimi go ewong ji Gerijim jo fuulu ane; Etꞌtohngo ji Simion, a ji Levi, a ji Juda, a ji Isaka, a ji Josef, go etꞌtohngo ji Benjamin.
DEU 27:13 Atꞌtohngo nyaa bahke yiimi go ewong Ebal jo su akuk; Etꞌtohngo ji Ruben, a ji Gad , ji Asa, a ji Jebulon, a ji Dan go ji Naftali.
DEU 27:14 Anebe Levi ba bahke gboko mbang jo bung ka anebe Isreel kpee wahre wahre re,
DEU 27:15 <<Nkuk li ka nne no rahme elok elom ji li esabsab ejum ka Jehova, rod jehke go edi elbiiri, ji li eltum ni anebe agbˈgbe.>> Owo ane kpee bahke faange re, << Jol ano!>>
DEU 27:16 Nkuk li ka nne no kil jo kpunu nde ewe, afi nnyehn ewe. Ane kpee bahke bungu re, <<Jol ano!>>
DEU 27:17 Nkuk li ka nne no lˈrennge eltal go nseenga ndi nyi nnebjing ewe. Owo ane kpee bahke bungu re, <<Jol ano!>>
DEU 27:18 Nkuk li ka nne no limi nwakamahr tan mbang. Ane kpee bahke bungu re, <<Jol ano!>>
DEU 27:19 Nkuk li ka nne no ki lam elam go nseenge, ka nne ajahmjahm, afi nne no nde ma kpo, afi akalebun. Owo ane kpee bahke bungu re, <<Jol ano!>>
DEU 27:20 Nkuk li ka nne no noonga nkala nde, tibre á kpunem edilnong nde ewe. Owo ane kpee bahke bungu re, <<Jol ano!>>
DEU 27:21 Nkuk li ka nne no noonga nnyam anyehng anyehng. Owo ane kpee bahke bungu re, <<Jol ano!>>
DEU 27:22 Nkuk li ka nne no noonga mmonannyehn no nkal, mmon no nkal no nde, afi mmon no nkal no nnyehn. Owo ane kpee bahke bungu re, <<Jol ano!>>
DEU 27:23 Nkuk li ka nne no noonga nnyehn nkal ewe. Owo ane kpee bahke bungu re, <<Jol ano!>>
DEU 27:24 Nkuk li ka nne no weele no wul nnebjing ebe. Owo ane kpee bahke bungu re, <<Jol ano!>>
DEU 27:25 Nkuk li ka nne no ko ngu re a wul nnea mbol mbol. Owo ane kpee bahke bungu re, <<Jol ano!>>
DEU 27:26 Nkuk li ka nne no kil jo yiimi go alum nya ntahm nyia, kꞌfere jo lim. Owo ane kpee bahke bungu re, <<Jol ano!>>
DEU 28:1 <<Ń lˈjo kpunu Jehova Esowo ebahne ngare kpe kpe, fere jo kunu ekpu jo toono nkahn enye kpee nyi n kp-n kake lela, Jehova Esowo ebahne bahk-n mehle wahre sehnge ajahbe kpee nya li go njini.
DEU 28:2 Nfuulu nyia kpee bahke bake go egahne fere jo toon-n, ń lꞌjo kpunu Jehova Esowo ebahne:
DEU 28:3 Jehova bahk-n fuulu go mfam, fere fuul-n go egahne ebgbe.
DEU 28:4 Abon ebahne bahke bele elfuulu, a nsol mbahmandi enyahne, a atohko ndi enyahne, abon efong ba nlong efong enyahne a abon ejoro ba nlong ejoro enyahne.
DEU 28:5 Jehova bahke fuulu ajeere nkohl enyahne, a agbojok abred enyahne.
DEU 28:6 Elfuulu bahke jolo anahne ń lˈlohng, fere tob jol anahne ń lˈfeere kehnge.
DEU 28:7 Jehova bahke limi re wahn jo ga anebekv ba bahke yiimi abohng anahne. Bo bahke lohngo ejang abehng ba yiimi abohng anahne, fere be yaame toono mbang na esehma.
DEU 28:8 Jehova bahke fuulu abuungu enyahne, a ejum ajehng ajehng ji ń lake abo re wahn lim. Jehova Esowo ebahne bahk-n fuulu go ndi nyi á kp-n kake.
DEU 28:9 Jehova bahke limi re wahn jol afuulu fuulu ane ebe, ana á nyame no ko nwongo, ń lˈfere jo bum nkahn nyi Jehova Esowo ebahne, fere jo jen jo kpun-e.
DEU 28:10 Owo ajahbe njini kpee bahke nyehne re bo kpo lung-n kpiida mbing nyi Jehova, bo fere jo fahl-n.
DEU 28:11 Jehova bahk-n kake afang gbˈgbal. Á bahk-n kake abon gbalee, go atohkondi gbˈgbal, fere tob ka-n nsol mbahmandi gbˈgbal, go ndi nyi á tiri no tong babnso ewahne ba nkul re á bahk-n kake.
DEU 28:12 Jehova bahke lennge elbung, etahk ekuuru nsol enye, tum elahb tv go egahna ndi ngare nyi nno, fere fuulu ntum abo enyahne kpee. Ḿ bahke jo bong ajahbe gbalee nsol, wo, wahn nehm jo bong goji nne awohng awohng ebo.
DEU 28:13 Jehova bahke limi re wahn jol esi, ń nehm jo jol elsil. Ń lˈjo wuungu atung go nkahn nyi Jehova Esowo ebahne, nya n kp-n tongo lela, fere jo kunu ekpu jo toono, ḿ bahke tiki jo jol agbokombang, ń nehm jol akahlenjahm.
DEU 28:14 Kana kane ellimi nkahn anyehng anyehng nyi n kp-n kake lela. Kana sennge bum go nkpe, jol go ejang ebobkal, afi go ejang eboblum. Kana toono esowo abehng abehng behko, jol kana loko bo.
DEU 28:15 Limi limi kan, ń tohko jo kpunu Jehova Esowo ebahne, fere jo kunu ekpu jo toono nkahn enye kpee, a ntibi nyi n kp-n kake lela, akuk nyaa kpee bahke gboko tub-n, fere ko-n elfono:
DEU 28:16 Ḿ bahke bele nkuk go mfam, fere bel nkuk go egahne ebgbe.
DEU 28:17 Á bahke suku ajeere nkohl enyahne, a agbojok abred enyahne.
DEU 28:18 Jehova bahke suku abon abahne, a nsol mbahmandi enyahne, a abon efong ebahne, a abon ejoro ebahne go abon ebul baange.
DEU 28:19 Jehova bahk-n suku, ń lˈjo feere kehnge, á bahk-n suku ń lˈlohng asongo.
DEU 28:20 Jehova bahke tumu akuk tv-n, a ebilamahr, fere sare agan go ejum ajehng ajehng ji ń lˈlak abo enyahne re wahn lim, tete á ranng-n, ń kpo tan tvtv. Jia bahke jolo ano tib go abˈbi nya ḿ ma lim eji ḿ me-e ten.
DEU 28:21 Jehova bahk-n tuubu ayam tete á ranng-n yehke go ndi nyi ń kpˈyele re wahn song ko.
DEU 28:22 Jehova bahk-n tuubu afubu ayam, arumbum, go afahl, á bahke tumu elum a efubfub elfeb re ba rannge mbahmandi enyahne. Mbaare nyi bake rannge nsol enyahne, bahke jolo anahne tete ń kpo tan.
DEU 28:23 Elbung go egahne esi bahke jolo ana abilikpi, eji elahb lˈkˈma kpe na, ndi nyi ń kun no jol ana ekuungu, ejumjum nehm ma kpe mahng o.
DEU 28:24 Jehova bahke limi re elahb ji bahke nake go egahne ejahbe fere siingi ebtohko a atong. Bahke jo na go elbung abake, tete ń kpo tan.
DEU 28:25 Jehova bahke limi re anebekv ebahne jo ga-n go ebta. Ḿ bahke lohngo go ejang abehng re wahn ba nok a bo, ḿ fere be yaame sehng mbang esehma. Ḿ bahke jolo emennge emennge ejum ka ajahbe kpee nya li go njini.
DEU 28:26 Akv enyahne bahke jolo nsol alehke ka nruk kpee nyi kpo fonngo go elbung, a enyam ekulegbe bi li go ndi, jol nnene nehm jol no bahke kame bo tv go.
DEU 28:27 Jehova bahk-n tuubu afahl nya jo yam anebe Ijib, atungu tungu, ngubjing bahk-n jolo akpakolo akpakolo, fere gbo akpake, jol ń nehm bel enobayam.
DEU 28:28 Jehova bahk-n bumu esahl, fere wa-n amahr, fere kak-n ebilamahr go eltim.
DEU 28:29 Ngare efin, ḿ bahke jo dam yannge ana nwakamahr go ejannge. Ejum ajehng ajehng ji ń limi no, nehm jo nob, efung abehng abehng, bo bahk-n jo nyede na tv, fere jo v nsol enyahne, jol nnene nehm jol no bahk-n tahre.
DEU 28:30 A bahke lame elbal re wo ko nnenkal, wo nne nondiki wo bahk-e fere bob, jo noongo a ne. A bahke sehke etahk jol a nehm lene. A bahke bahme egbe agreb, jol a nehm lub bom na elbongo akab enye.
DEU 28:31 Bo bahke wulu nlum a mfong enya ega esamahr, jol bo wa-a nehm ka re wo li. Bo bahk-a taare mbvankang enya go egban, jol bo nehm kpe feere a nyi. Bo bahke rodo ejoro eba, ka nnekv ewa, jol nnene nehm tahre bo.
DEU 28:32 Bo bahke rodo abon eba ba nlum, a ba nkal, ka go njahm ejahbe nyehko. A bahke jo kpur bo go mbang efung efung tete a lahng, jol eko a nehm bel ji á bahke ma yiimi abohng.
DEU 28:33 Ane ba a kii nyi bo bahke lehke nkpakandi enya a nsol abo ntum enya. Ejumjum a nehm bel, sehngem re bo bahk-a jo lim eblum, afung kpee nya elkpin ena.
DEU 28:34 Nsol nyi ḿ bahke jo nyehn go egahna amahr, bahk-n bumu esahl.
DEU 28:35 Jehova bahk-n tuubu afahl nya kpˈsahb yˈyam go alahng, a akpade jol nehm kpo, bahk-n limi bomo go adabkpade tete rehng go egahne elka esi.
DEU 28:36 Jehova bahk-n kame, a ntul no ń kun-e re á jo fil-n, tv go ejahbe ji ń kii nyi, jol babnso ewahne kii kahn. Owo ḿ bahke jo loko asowo nyako, asowo nti a nya atal.
DEU 28:37 Ḿ bahke jolo emennge ejum, a ejum enyok, a asol, ka ajahbe kpee nya Jehova bahk-n kame tv.
DEU 28:38 Ḿ bahke jo bahm amohk nti gbalee go egbe, wo ḿ bahke jo fv ntiil, tibre agohrobi bahke jo lˈli.
DEU 28:39 Ḿ bahke jo bahm ebgbe agreb, jol ń nehm jo fohko akab enye, afi jo wo amahm, tibre aroongo bahke jo lˈli.
DEU 28:40 Ḿ bahke bele nrahna oliv go egahne ajahbe kpee, wo akehng oliv ń nehm jo bel, tibre akab bahke jo kum anyod anyod.
DEU 28:41 Ḿ bahke bele abon ba nlum a ba nkal, wo bo nehm jo jol anahne, tibre bo bahke bobo bo ana aju ebta.
DEU 28:42 Nkpa agohrobi bahke lehke nti enyahne kpee, a nsol mbahmandi enyahne.
DEU 28:43 Anebe ajahmjahm ba lene go egahne ellong, bahke jo gbal go afang sehng-n, fere bel eko sehng-n. Wo wahn bahke sahb gbˈgbo ekpak, jol eko ń nehm bel.
DEU 28:44 Bo bahk-n jo bong nsol, wo bo nehm jo bong egahne. Bo ba bahke jolo asi, wahn jol nsil.
DEU 28:45 Akuk nyaa kpee bahke gboko tub-n. Bahk-n jo kam, fere kpir-n tete ń kpo tan, tibre ń kpunem Jehova Esowo ebahne, fere jo bum nkahn, a ntibi nyi á ka-n no.
DEU 28:46 Akuk nyaa bahke jolo elliingi a nkpokosi ka-n, a abon ebahne go njinanjini.
DEU 28:47 Tibre ń lokem Jehova Esowo ebahne go eyebatahng a elgeere go ngare nyi ń jolo go efel.
DEU 28:48 Fvfo, go ngara njal a ekorlahb, ngare nyi ń li ebunjuku a egburu ekpak, ḿ bahke jo loko anebekv ba Jehova tumu re bo ba nok anahne. Á bahk-n kake ebˈbini ekuungu go egahne amel tete á ranng-n.
DEU 28:49 Jehova bahke koko ejahbe ji lohng go ejang njini behko, re bo ba nok anahne, ana ekpi ji kpˈfooro na fooro abake, ejahbe ji ń lˈkˈjo wuk ebliki ebo.
DEU 28:50 Ane bao kpˈmennge go esamahr, jol bo kpehme kpunu ekˈkulu nne, jol mmonse kpehme fili bo ndon.
DEU 28:51 Bo bahke lehke abon atohkondi ebahne a nsol mbahmandi enyahne tete bo ranng-n. Bo nehm tahm erik nkohl, afi amahm mfemfe, afi akehng sa-n, jol abon efong ebahne afi ejoro, a ebul, tete bo ranng-n.
DEU 28:52 Bo bahke bake ebta, ba senng-n kak, kohk-n tv go egahne ejahbe tete atahntahn awahre wahre akahme nya ń si sennge mfam ejahbe, nya n kpo yehke ntir enyahne kunu gbo. Bo bahke ba sennge ajahbe kpee nya li ndi nyi Jehova Esowo ebahne kp-n kake.
DEU 28:53 Tib go erem bi anebekv ebahne bahk-n kake ngare nyi bo bahke sennge mfam ejahbe kak, ḿ bahke jo li abon ebahne. Ḿ bahke jo li agubjing nya abon ebahne, ba nlum a ba nkal ba Jehova Esowo ebahne ma-n ka.
DEU 28:54 Jol nne no ga naange eljini go egahne ellong, no ejum kpo fil-e ndon, mmonannyehn ewe w-e nehm fili ndon, afi nkal no kpo kor-e, afi abon ebe ba kpeka li elkpin,
DEU 28:55 á nehm ka nne awohng awohng ebo, nnyama ngubjing abon ebe, nyi á kpˈlehke. Nnyam nyio nyi nyi bahke jolo ejum alehke kpee, ji ye kpi no, tib go erem bi anebekv bahk-n kake ngare nyi bo bahke ba sennge ajahbe kpee kak, kohk-n tv.
DEU 28:56 Nnenkal no ga naange eljini kpee go egahne ellong, no ejum kpo fil-e ndon, ye ji lˈkˈma kadde ekpade eje tˈtahne go ndi, á bahke jo baare nlum we no kpo kor-e amahr, afi mmon ewe no nlum, afi no nkal,
DEU 28:57 nkpahde ejel enye, a abon ba á jele no. tibre á tiri re á weele wul bo li, tib go egburu erem bi anebekv kp-m kake eji bo ma sennge ejahbe kak fere kohk-n tv.
DEU 28:58 Ń tohko kunu ekpu, bum alum ntahm nyia kpee, nya bo nyono go nwer nyia, kˈfere jo kpunu mbing nyia nyi kpi ellub, fere mˈmennge, mbing a Jehova Esowo ebahne,
DEU 28:59 Jehova bahk-n tubu amennge ayam, a abangenahb enyahne, atong tong nya bahke jo ko ngare, fere jo sahb yam-n yam, a ariidi ayam, nya lˈkˈjo mal.
DEU 28:60 Á bahk-n tuubu ayame Ijib kpee, nya ń jo fahl, ano wo bahk-n laake.
DEU 28:61 Jehova bahk-n tob tuubu nkohn ayam kpee nya bo ki nyon nwera ntahm nyia a agburu atong tong tete ń kpo tan.
DEU 28:62 Wahn ji ruru na, ana alonlo nya li go elbung, ḿ bahke fere sa amohk ane abik abik, tibre ń kpunem Jehova Esowo ebahne.
DEU 28:63 Ana jo yebe Jehova atahng re á lim-n wahn jol efel, fere jo nyab go nrur, ano wo eltim bahk-e jo yebe re á ranng-n fere demm-n. Bo bahk-n melle ana arahn nti, yehke go ndi nyi ń kpˈyele re wahn song ko fere jol nyˈnyahne.
DEU 28:64 Owo Jehova bahk-n kame faade kak ajahbe kpee, bomo go ejang njini ajehng rehng ajehko. Owo ḿ bahke jo kak asowo nyako, nya nti a nya atal nya wahn, afi babnso ewahne ki nyi.
DEU 28:65 Go ellong ajahbe nyao, erekekv ń nehm bel, jol ń nehm bel edi erekekv ji m bahke kadde akpade. O wo Jehova bahk-n kake egbiingi eltim, ḿ bahke jo seb re wahn nyehn ejum ji ń kpˈsebe, wo amahr enyahne nehm nyehn, fvfo ntim enyahne bahk-n woono.
DEU 28:66 Eltim bahk-n jo kahd ngare anyehng anyehng, fere jol elfahle elfahle atv a njul, ń nehm tiki jo kahn ana elkpin enahne li li.
DEU 28:67 Ngare efungfu, ḿ bahke jo bung re, "Li re elgung eblub ba, elgung ḿ bahke bungu re li re efungfu eblub se, tib go amennge nsol nya bahk-n ruru go nltim a nsol nyi amahr enyahne bahke jo nyehn.
DEU 28:68 Jehova bahk-n tumu ń feere go Ijib go asohkkahng, go eljen ni m bungu re, ń nehm kpe tiki je. O wo ḿ bahke jo seb re wahn gungu elnahne ana aju nya nlum a ba nkal, ka anebekv ebahne, wo nnene wahn nehm gunu.
DEU 29:1 Awo li alum go ntoora nti nya egbanngalung ji Jehova limi ka Mosis elkahn re á lim a anebe Isreel go ejahbe Moab, budu a egbanngalung ji á tohko lim a anebe Isreel go Horeb.
DEU 29:2 Mosis kehm kuku anebe Isreel kpee, kehm tongo bo re, <<Wahn ebnyehn go egahne amahr nsol kpee nyi Jehova limi Fero go Ijib, a atubesi abalimeltum ebe kpee, a ndi enye kpee.
DEU 29:3 Ń nyehne go egahne amahr agburu ngaare, a agburu nliingi, a agburu akpokosi.
DEU 29:4 Wo ga, tete sik lela, Jehova wahn ka ka eltim ni ngbere, afi amahr nya kpo nyehn, jol atung nya elwuku.
DEU 29:5 Wo Jehova bungu re, <<Go nnya atahl abal nyi n rod-n sehng anahne go elka emahng, nsol ebjing enyahne alahb kpoom, jol akpaketa nya ń kake no go akpade jakem kpee.
DEU 29:6 Ebred ń liim, amahm ḿ woom, afi nkang amahm. N limi jia, eji ń lꞌkahn re me wo li Jehova Esowo ebahne.>>
DEU 29:7 Eji ń rehnge edi jia, Sihon ji jolo ntula Hesbon a Og ji jolo ntula Basan, bo lohngo ba re bo ba nok anahre, wo e gꞌga bo go ebta.
DEU 29:8 E taare ndia bo, rod ka anebe etꞌtohngo ji anebe Ruben a ji Gad, go ejang etꞌtohngo ji Manase, ana ejum elehkelkv.
DEU 29:9 Kunen ekpu, wahn toono agbak nya nwongo nyia, eji lꞌnob anahne, go ejum ajehng ajehng ji ń limi no.
DEU 29:10 Wahn ane kpee ń yim go esamahr bi Jehova Esowo ebahne lela. Atubesi ebahne, atubesi aneblum, anebkul ebahne, a atubesi abalimeltum, go aneblum Isreel bako kpee,
DEU 29:11 budu abon ebahne, a akal ebahne a ajahm jahm nya lene go egahne nsi erekekv, bo ji kpo rak nkun, fere jo tuk alahb ka-n.
DEU 29:12 Ń yim ana, eji ń lꞌko nwongo a Jehova Esowo ebahne, nwongo nyi Jehova yahke ko anahne lela, fere tir kak elliingi,
DEU 29:13 eji á lꞌtaame lela re wahn ane ebe ba, eji ye lꞌjol Esowo ebahne ana á nyame no tong-n, fere tir tong babnso ewahne, Ebraham, a Aesik go Jekob.
DEU 29:14 Wahn wahn sang Jehova kpˈkoko nwongo nyia a nahne, fere tir,
DEU 29:15 wahn ji yim a anahre lela, go esamahr bi Jehova Esowo ebahre, wo Jehova kpꞌtob ko a ane ba ki li a lela.
DEU 29:16 Wahnfono antahng kpꞌkahne ana e lene no go Ijib, fere kahn ana e sehnge ajahbe nyako sa, ba rehng a.
DEU 29:17 Ń nyehne asabsab alokelom go ebo ellong, a asowo nya bo ko nti lim, a nya bo ko atal lim, nya asilva, a nya agul.
DEU 29:18 Seben kahn re nnenlum limm afi nnenkal, esi ejahbe, afi etꞌtohngo go egahne ellong lela, no ma sennge fere yehke eltim ene goji Jehova Esowo ebahre re á jo song kak asowo nya ajahbe nyao. Seben kahn re, jol nlohk anyehng anyehng limm go egahne ellong nyi kpo kab alul lul afa ana nyaa.
DEU 29:19 Elkohn nne ana noo lꞌwuk alum nwongo nyaa, á lꞌkak ero jo biri elfuulu tv elne fere tir re, "M bahke jolo go edi elforo, jol afi n soro asi jo toono abang enyame", á bahke koko egburu elrannge ba go ndi nyi li alahb alahb, a nyi li wumwum.
DEU 29:20 Jehova nehm tiki seb re á tahm ka bo. Erakatahng a elkahra akpuku ene bahke gboko tub bo. Akuk kpee nya bo nyono kak nwer nyia bahke gboko tub bo. Jehova bahke fvvdv abing ebo yehke go njini.
DEU 29:21 Jehova bahke jake bo yehke go ellong atꞌtohngo nya Isreel kpee re bo nyehn ebi erem bio, ana nkuk anyehng anyehng nyi nwongo nyi bo nyono go Nwer nyia nyi Ntahm li no
DEU 29:22 Abon ebahne ba bo bahke jele bo, toon-n eying jehko, a ajahmjahm nya lohng go fee ba, bahke nyehne atongtong nya ma gbo tub ejahbe ejahne, a ayam nya Jehova ma tub bo.
DEU 29:23 Ndi kpee bahke rannge ana ndi akang a asolfo, ejumjum bo nehm ma bahm, ejumjum nehm ma mahng, jol ejumjum nehm ma gbal o. Bahke jolo ana bo rannge Sodom a Gomora, Adˈma abola Jeboyim, ajahbe nyao nya Jehova rannge no go ege egburu erakaktahng.
DEU 29:24 Ajahbe kpee bahke jo bahb re, <<Jenji wahnge Jehova ma lim ejum jia go ndi nyia?>> Jenji wahnge egburu erakatahg eje ma maange anae?
DEU 29:25 Owo bo bahke faange re, <<Ebjol ano tibre ane baa senng-e njahm, ten nwongo nyi Jehova ji li Esowo bi babnde ebo, nyi á ko a bo eji á yehke bo go ndi nyi Ijib.
DEU 29:26 Bo tahme fere song kehme asowo nyako kak, fere jo gong kak bo, asowo nya bo ki nyi, nya Jehova ki ka bo.
DEU 29:27 Ano wo wahnge Jehova eltim kehm-e rake gbalee bada ndi nyia. Owo wahnge a kehm suku bo akuk kpee nya bo nyono go nwer nyia.
DEU 29:28 Ana eltim maang-e no, a egburu erakatahng, Jehova melle bo ana arahnti go eboa ndi, fere song ro bo kak go ndi nyindiki, ana li no anv.
DEU 29:29 Nsol nyi li mbehr mbehr, li ka Jehova Esowo ebahre, wo nsol nyio nyi bo ma lennge, li ka wahr a abon abon ebahre go njinanjini, eji e lꞌtoono alum kpee nya ntahm nyia.
DEU 30:1 <<Ngare nyi nfuulu nyia, a akuk nyaa kpee, nya m ma lennge ka-n, lˈgbo tub-n go edi ajehng ajehng ji Jehova ma-n kam kak ajahbe nyako, n lˈ buumu go egahna ntim.
DEU 30:2 Ń lꞌfeere goji Jehova a abon ebahne fere kpun-e a ntim a ntim enyahne, a atohko atohko enyahne jang jang ana n ka-n elkahn lela,
DEU 30:3 owo Jehova Esowo ebahne bahke feere efa ebahne ka-n. Ḿ bahk-e fili ndon, á fere ku-n yehke go ajahbe nya á kam-n no kak, ń fere egahna ndi.
DEU 30:4 Jol afi bo kam-n tv go ejahbe ji li go ejang njini ji ga lab, Jehova Esowo ebahne bahk-n kuku o, feere go egahna ndi.
DEU 30:5 Á bahke feere anahne ba go ndi nyi babnso ewahne, ḿ bahke koko ndi nyio fere jol nyˈnyahne. Á bahk-n limi ń sahb gbˈgbo afang, fere rˈrur sehnge babnso ewahne.
DEU 30:6 Jehova Esowo ebahne bahke limi ntim enyahne a ntim nyi abon ebahne bo jo wuk-e, eji ye, lꞌjo kor-n, a ntim a ntim enyahne kpee, a atohko atohko enyahne kpee, eji ń lꞌkpin.
DEU 30:7 Jehova Esowo ebahne bahke rodo akuk nyao kpee kunu anebekv ebahne, bao ba kpo ko-n ekv, fere jo gbak-n.
DEU 30:8 Ḿ bahke kpe kehme Jehova kpunu, fere jo toono nkahn enye kpee nya n kp-n kake lela.
DEU 30:9 Owo Jehova Esowo ebahne bahke limi re wahn sahb gbˈgbo afang go egahne abo ntum kpee, a abon bahne, a atohkondi enyahne, fvfo nkpakandi enyahne bahke gbale budu. Jehova eltim bahk-e kpe yebe bade anahne, a fere lim re wahn gbo afang, ana eltim yeb-e tob babnso ewahne,
DEU 30:10 ń lꞌfere jo wuk Jehova Esowo ebahne, fere jo bum nkahn enye, a ntibi nyi bo ma nyon go Nwer nyia nyi Atahm, fere feere goji Jehova Esowo ebahne, a ntim a ntim enyahne kpee.
DEU 30:11 <<Elkahn ni n kp-n kake anv lela nehm ga riidi sehng-n, jol lim na fee ji ń lꞌkꞌma rehng.
DEU 30:12 Limm na go elbung, ji ḿ bahke bahbe re, <<Nne awoo bahke wahre tahm go elbung song ko, feere ba tiing-r eji e lꞌkpunu?
DEU 30:13 Jol lim na go egbuk aya jehko, ji ḿ bahke bahbe re, "Nne awoo bahke siiri agburu aya song ko ba tiing-r, eji e lꞌkpunu?
DEU 30:14 Eꞌee, ellum nio li-n kpidi kpidi. Wob-n go egahna nnyo a ntim enyahne, eji ń lꞌkpunu.
DEU 30:15 Nyehne! Lela me n rod elkpin a afang bum-n go egahne esamahr, fere tob bum-n elkv a elrannge.
DEU 30:16 Anv lela, m ma-n ka elkahn re, Jehova Esowo ebahne jo kor-n. Jo jenen wahn jo kpun-e, fere jo bum nkahn enye, a ntibi enye, a atahm enye, ano wo ḿ bahke kpini fere nyab, fvfo Jehova Esowo ebahne bahk-n fuulu go ndi nyi ń kpꞌyele re wahn song ko jol nyˈnyahne.
DEU 30:17 Wo ntim enyahne lꞌfere sennge go, ń kꞌjo kpun-e, ń lꞌfere yehke ntir enyahne tv go re wahn jo gong kak asowo nyako, fere jo loko bo.
DEU 30:18 N kpꞌlennge tong-n lela re bo bahk-n lohko rannge. Ń nehm ga kang go ndi nyi ń kpꞌsiiri aya Jodan song yel re wahn ko.
DEU 30:19 Lela n kpꞌlungu elbung a ndi re yiim-m ntianse bade anahne, me n rod elkpin a elkv, go elfuulu a nkuk bum-n go egahne esamahr. Anv yehken elkpin, eji wahn a abon ebahne ń lꞌkpin.
DEU 30:20 Nong Jehova Esowo ebahne jo kor-n, wahn jo wuungu atung go ellum ene, fere gbo-e ejahm tꞌtahne. Tibre Jehova wo li elkpin enahne. Á bahk-n kake aya gbalee, go ndi nyi á tiri no re á bahke kake babnso ewahne, Ebraham, Aesik a Jekob.
DEU 31:1 Owo Mosis kehm tahme song bung alum nyaa kpee tong anebe Isreel re,
DEU 31:2 <<Anv me n kang nnya atahl arakera. Me wahn nehm ma kpe gbo bang asongo. Jehova ma-m tong re, ˈÁ nehm siiri aya ma Jodan.ˈ
DEU 31:3 Yefono Jehova Esowo ebahne wo bahk-n gboko mbang song siiri aya mao. Á bahke song rannge ajahbe nyao go egahne esamahr. Ń bahke song ko ndia bo, fere jol nyˈnyahne. Josua bahke tob gbo-n mbang song siiri, ana Jehova bungu no.
DEU 31:4 Jehova bahke limi bo, ana á limi Sihon abola Og, atul ba anebe Amor, bo ji á rannge bo a ajahbe ebo.
DEU 31:5 Jehova bahke yake bo kak-n go ebo. Ḿ bahke tiki lim bo nsol kpee ana m ma-n ka elkahn re wahn lim.
DEU 31:6 Belen atahne a ekakelltim. Kana fahl bo. Jol bo ki-n mennge, tibre Jehova Esowo ebahne kpꞌjene anahne. Á wahn nehm tiki yake, jol á wahn nehm ten.>>
DEU 31:7 Owo Mosis kehm tumu bo lung Josua, kehm-e tongo go ellong anebe Isreel kpee re, <<Bel atahne a ekakeltim. Tibre á bahke tiki rod ane baa tahm abo go ndi nyi Jehova tiri tong babnde ba nkul re, á bahke kake bo. Wo wo bahke tiki bak bo ndi nyio ana ejum elehkelkv ebo.
DEU 31:8 Yefono Jehova kp-n gboko mbang asongo. Á bahke jolo anahne; á wahn nehm tiki yake, jol á wahn nehm ten. Ka bel elfahle, jol eltim ki-a woono.
DEU 31:9 Mosis kehm nyono ntahm nyia, kehm faake ka anebe Levi ba li abalimajom, bo ji kpo sol elkohl egbanngalung ji Jehova, fvfo jolo ka anebkul ba Isreel kpee.
DEU 31:10 Owo Mosis kehm kake bo elkahn re, <<Eji nnya esehma anyehng anyehng ma biingi, go elya nio ni ane kpo yake abong ka, go ngare Elkak Abonkpatahk,
DEU 31:11 ngare nyi anebe Isreel kpee ma ba yiimi go esamahr bi Jehova Esowo ebahne, gona edi jio ji á bahke yehke, a bahke lungu atahm nyaa eji bo lꞌwuk.
DEU 31:12 Ku ane kpee bo ba kono asi, aneblum a anebkal, abonse, go ajahmjahm nya lene go egahna mfam ejahbe bo ane kpee, eji bo lˈwuk fere kpili ana bo bahke jo fahl Jehova Esowo ebahne, fere kunu ekpu jo toono alum kpee nya ntahm nyia.
DEU 31:13 Abon ebo ba ki nyi ntahm nyia bahke wuku, eji bo lꞌkpili ana bo bahke jo fahl Jehova Esowo ebahne go ngare kpee nyi ń lene go ndi nyio nyi ń kpꞌsiiri Jodan re wahn song ko.
DEU 31:14 Owo Jehova kehm bungu tong Mosis re, <<Efung bi a bahke kpoko ebkabbe. Lung Josua, wahn ba go ebkpatahk bi elwane, edi ji m bahk-e fake nnyo. Mosis a Josua kehm song yiimi go Mbuksong Ebkpatahk bi Elwane.
DEU 31:15 Owo Jehova kehm bake go ebkpatahk. Á ba go ekparesemsem. Ano wo ekparesemsem yiimi no, go ero mbutahk mi ebkpatahk bio.
DEU 31:16 Jehova kehm bungu tong Mosis re, <<A bahke kpoko, tahm goji babnso ba nkul. Ane baa bahke gulu asꞌsa jen, bo bahke jo toono ajen asowo nya ajahbe nya bo kpꞌyele. Bo bahk-m tene, fere range nwongo nyi n ko a bo.
DEU 31:17 Efung bio, m bahke rake eltim a bo, fere ten bo. M bahke fake esamahr ebame go nkpe, bo bahke rannge bo. Agburu atongtong gbalee a ajahkjahk nsol bahke gboko tub bo. Fvfo efung bio bo bahke jo bahb re, <<Anv, eji atongtong ana nyaa kpꞌgboko tub-r, jia nehme tib re Esowo limm anahra?
DEU 31:18 M bahke yehke esamahr ebame go ebo ejang, tib go abꞌbi ebo kpee nya bo kpꞌlimi eji bo ma sennge kpꞌfere toono asowo nyako.
DEU 31:19 Anv nyon ese jia, wo fere tib anebe Isreel, bo jo yim. Eji ese jꞌnehm lꞌyiim-m ntianse bada bo.
DEU 31:20 Ngare nyi n ma koko bo ba yel go ndi nyi alahbbel a akehng ekon kpˈfabe, nyi n nyame no, fere tir tong babnde ebo, ngare nyi bo ma li wohngo, fere jo gbal, bo bahke sennge, fere jo kak asowo nyako. Bo bahk-m tene fere range nwongo enyame.
DEU 31:21 Ngare nyi agburu atongtong a ajahkjahk nsol ma lim bo, ese jia bahke yiimi ntianse bada bo, tibre atˈtohngo ebo nehm yini. N kpꞌkahne ji li go ebo eltim re bo lim, jol tvtv re me n kehm koko bo ba ndi nyi n nyame tong bo fere tir.
DEU 31:22 Owo Mosis kehm nyono ese jia efung bio fere tib anebe Isreel.
DEU 31:23 Jehova kehm kake Josua mmona Nun elkahn nia re, <<Bel atahne, wo bel ekakeltim. Tibre a bahke koko anebe Isreel ba go ndi nyi n nyame no, fere tir re m bahke kake bo. Mefono antahng m bahke jolo a na.
DEU 31:24 Eji Mosis ma nyon alum atahm nyaa kpee kak go nwer mal, bomo mbomo tete rehng esˈkohlo,
DEU 31:25 á kehm kake anebe etꞌtohngo ji Levi ba kpo sol elkohl atahm ni nwongo Jehova elkahn nia re,
DEU 31:26 <<Koon Nwer Atahm nyia, wahn bum go nkpe elkohl ni Nwongo nyi Jehova Esowo ebahne. O, wo bahke jolo ntianse bada nahne.
DEU 31:27 Tibre n kpꞌkahne re ń li atahnsi ane ba kil jo wuk nyi etung. Lꞌjol re wahn ebtahne asi a Jehova ngare nyi me n kpeka li anahne go elkpin, lꞌlim rejen n lꞌgohro kpo tahm.>>
DEU 31:28 Kuun anebkul ba atꞌtohngo enyahne kpee, a atubesi abalimeltum, ba go egame, eji n lꞌbung alum nyaa kak go ebo atung.
DEU 31:29 Tibre n kpꞌkahne re n lꞌkpo tahm, ḿ bahke rannge abang enyahne, fere sennge njahm go mbang nyi n ka-n elkahn. Go afung nya kpꞌbake, egburu ntong bahk-n limi, tibre ḿ bahke jo lim abꞌbi go esamahr bi Jehova. M bahke jo ka-e erakeltim tib go nsol nyi abo enyahne ma lim.
DEU 31:30 Mosis kehm bungu alum ese jia tong nkon nyi anebe Isreel kpee, bomo go mbomo tete rehng go esꞌkohlo.
DEU 32:1 <<Wuungen atung wahn elbung, n yahke bung, wuken wahn, ndi, alum nnyo emame.
DEU 32:2 Nong eltibi ename jo na ana elahb, fvfo alum nnyo enyame ana ebohng, ana mmolahb no nyeme wohngo ajele, ana egburu elahb kpˈnake wohngo abon arahn nti.
DEU 32:3 M bahke tooro bada mbing nyi Jehova. Kaan Esowo ebahre agburu agbal.
DEU 32:4 Ye wo li Ekpartal. Ntum enye li go nseenga nseenge, abang enye kpee li go etingitingi. Esowo bi kpi ekakesehk, ye ji kil jo lim ebi, á li go nseenga nseenge a li go etingitingi.
DEU 32:5 Bobrannge, fvfo bo kpeem li abon ebe; Esono limm a bo, fvfo bo li eying ji li galle galle galle.
DEU 32:6 Wahn agboolo ane ba ki kpi ngbere, anv mbang nyi a, nyi ń kpꞌsebe re wahn feere kpi Jehovaa? Ye sang li Nso ewahna, ji gun-n noa, ye ji lim-n no, fere lim-n re wahn jol ejahba?
DEU 32:7 Buumen afung nya mahne mahne. Tiren bada aying nya jolo mahne mahne. Bahb nso ewa, á bahk-a tongo; bahb anebkul ebahne, bo bahke lennge tong-n.
DEU 32:8 Ngare nyi Esowo bi Gbale sehng jo bak ajahbe nsol elehkelkv ebo, ngare nyi á yabe ane, á jo kake nseenga ndi ka ane, ana nfange nyi abon ba Isreel jolo no, baben anebkul bo bahke lennge tongen
DEU 32:9 Tibre ane ebe ba li ejang mbake nyi Jehova. Jekob wo jolo ejum elehkelkv ji Jehova.
DEU 32:10 Á ting-e go emahng ji ajele ki li, go ndi nyi li nehme nehme, ndia mbol mbol. Á konng-e ana ekum, fere kpur-e, Jehova jo baab-e ana mon nehm nehm elmahr ene,
DEU 32:11 ana ekpi ji kpˈtibi abon ebe ana bo bahke jo fonngo, fere jo babbe sennge abon ebe kak. Ye ji kp'solo bo ege akpungkpung re bo k'gbo, fere jo fili bo go ege anyaange.
DEU 32:12 Jehova antahng wo jo tv-e. Jol njen esowo jolem a Jekob.
DEU 32:13 Á lim-e re á jo fonngo go awahre wahre adi nya ndi, fere jo ko akab nti nya egbe jo le-e. Á ka-e elfo nio ni akehng ekon ma akpartal, a akehng ma lohng ekpartal ji ma bahnge,
DEU 32:14 Á ka-e alahbbel efong ma ma kang, a alahbbel nfenfe ma ejoro a ebul; Á le-e a abon ejoro a ebul; a ekom bi nno a nno bi Basan, a amohk awid nya ga nob, a woo amahme greb ma jo tub nfahl, ma bili ana alung.
DEU 32:15 Anebe Jehova ba kpˈjene go nseenge kehm gboko afang fere jok. Eji bo wohngo no, bo kehm lubu go ngubjing fere jol yanng. Bo tahme Esowo bi lim-e bo sa, fere ten Ekpartal ji li ntꞌtahra abo.
DEU 32:16 Bo ko ajen asowo ebo jo lim-e re á jo kpu elkahre, fere jo ko asabsab alokelom ebo jo ka-e erakatahng.
DEU 32:17 Bo jo fuulu ajom ka asowo, bi ki li Esowo, asowo nya bo ki nyi, asowo nya kpehna lohngo ba, asowo nya babnso ewahne ki jo fahl.
DEU 32:18 Ń tahme Ekpartal sa, ye ji jolo nso ewahne, ń yini Esowo bi jel-n no.
DEU 32:19 Jehova nyehne kan ano, á kehm tene bo, tibre abon ebe ba nlum, a ba nkal ka-e erakatahng.
DEU 32:20 Á kehm bungu re, <<M bahke behre bo esamahr ebame, nyehn ana esˈkohro ebo bahke jolo. Tibre bo li eying ji kpˈtahne asi, bo li ebon ba ki kpi ekakesehk.
DEU 32:21 Bo ko nsol nyi ki li esowo jo lim-m re me n jo kpu elkahre, fere ko alokelom ebo jo ka-m arakatahng. M bahke koko ane ba ki li ejumjum lim, re bo bel eteelala. M bahke koko ejahbe ji ki kpi ngbere, ka bo erakatahng.
DEU 32:22 Tibre erakatahng ejame bahke kimi ellulu, agun nyao bahke lulu rehng go nnahbandi nyi ejahbe akvnne. Bahke lulu ndi a akab enye, fere lul abangenahb akahme nya awong.
DEU 32:23 <<M bahke kunu bo agburu atongtong go esi, fere ta mban enyame kpee tv bo.
DEU 32:24 M bahke tumu egburu njal tv bo, m bahke tumu abi ayam tv bo a ayam elkv; M bahke tumu nlong abˈbi enyam a enyo bi kpi afa bi kpo tohng ndi.
DEU 32:25 Ekahngkahng bahke wulu abon ebo go afak mbang, bo bahke jolo go egburu elfahle go ebo a ntahk. Ajangkun a agbahme bahke kpoko tan, ano wo abon mbili a akꞌkulu ane bahke tob kpo.
DEU 32:26 M bungu re, m bahke kame bo faade fere fvvdv mbinga bo go ellong ane,
DEU 32:27 wo gana n fahle enyok bi anebekv, eji anebekv lˈkˈkahn bung re, abo enyahre nya ma-r ka esehnge ebta. Jehova sang ma lim nsol nyia kpee.ˈ "
DEU 32:28 Bo li ejahbe ji ki kpi ekahnafem, jol ngbere bo kpimm.
DEU 32:29 Jol-m koro re bo jol bange, fere bel ngbere a ekahnafem, bade ana esˈkohlo ebo bahke jolo!
DEU 32:30 Anv, bahke limi renan, nne awohng kehm ma kam ane atahltahl nkpel ebal atahl awubu, afi ane abal fere kam ane atahltahl nkpel ewubu, tohko jol re Ekpartal ji ma gungu bo. Afi Jehova wo ma yake bo?
DEU 32:31 Tibre ekpartal ebo limm ana Ekpartal jˈjahre. Bofono anebekv ebahre kpꞌtaame ano.
DEU 32:32 Agreb ebo lohng go elrahn agreb ni Sodom, tob lohng go egbe ji Gomora. Akab egreb ebo li afa afa, atasok ebo kp'lulu.
DEU 32:33 Amahm ebo, afa nya nnyo nya, afa nya ebgbodo, nya kpo wul.
DEU 32:34 <<Anv, me sang kuuru nsol nyia buma, fere behr go edi nsol akuuru ejama?
DEU 32:35 Me wo li mbꞌbongo, m bahke bongo. Ngare lꞌbiingi, bo bahke roongo go akpade, efung ntong ebo ebkabbe, elrannge kpꞌbake ka bo ana nfehre alahb.>>
DEU 32:36 Jehova bahke foro ane ebe yake, á bahke beke alokeltum ebe ndon, á lꞌsi nyehn re eko ebtan bo, fere nyehn re nnene beem for jolo nju afi nne no ma for.
DEU 32:37 Á bahke bahbe re, <<Anv asowo ebo nya na? Akpartal nya bo jo be biiri nya na?
DEU 32:38 asowo nyao nya jo li afom enyam nya ajomjom ebo, fere jo wo amahm ma ayare amahm ebo. Nong bo mehl yiimi tob-n, nong bo ka-n edilkang.
DEU 32:39 Nyehnen anv, me wo li Esowo! esowo bindiki go kpeem li, buda name. Me n kpo wul, fere ka elkpin, me n kpo yehke nne alok, fere lim kpo. Nnene limm no bahke ma tahre nne yehke go egame ebo.
DEU 32:40 Me n tab abo enyame ton go elbung, fere tir tˈtahne re, etingitingi ana me n li no go njinanjini,
DEU 32:41 n lꞌsi bꞌbange nnyane nyane ekahngkahng ebame, fere rod fili re me n lam elam, m bahke bongo anebe ejahng ebame, m bahke kpiki ane ba n kpo sab bo.
DEU 32:42 M bahke limi re atake mban enyame leele alung alung, wo ekahngkahng ebame bahke lehke agubjing ebo, fere wo alung ane ba bo ma wul, a ane ba bo ma bob go ebta, bahke tob li asi nya atubesi anebekv.
DEU 32:43 Ajahbe Wahn, geeren a ane ba Jehova, tibre á bahke bongo ane, tib go alung ma alokeltum ebe. Á bahke bongo anebekv ebe, fere gongo ndi enye a ane ebe.
DEU 32:44 Owo Mosis kehm bake, a Josua ji mmona Nun, kehm ba bung alum ese nyaa kpee tong ane.
DEU 32:45 Eji Mosis ma bung alum ese nyaa ka anebe Isreel kpee,
DEU 32:46 Á tongo bo re, "Roden alum nyaa kpee nya m ma lennge tˈtahne tong-n lela kak go egahna ntim, eji ń lꞌka abon ebahne elkahn, re bo jo kunu ekpu, jo kpunu alum atahm nyaa kpee.
DEU 32:47 Alum nyaa, alum mbol mbol sang ka wahn, nya nya li elkpin enahne, nya nya m bahke koko lim afung elkpin enyahne lab, go ndi nyi ń kpꞌsiiri Jodan re wahn song ko fere jol nyˈnyahne.
DEU 32:48 Efung bꞌnehm o, Jehova kehm bungu tong Mosis re,
DEU 32:49 <<Wahr song, go elkudu ni Abarim, wo song go ero ewong ji Nebo ji li go Moab, go egbuk Jeriko jehko, wo seenge nyehn ndia Kenan, ndi nyio nyi n kpꞌkake anebe Isreel ana ejum elehkelkv ebo.
DEU 32:50 Go ewong jio ji a bahke wahre, o wo a bahke kpoko tahm eji ane eba, ana Eron mmonanne kpo no go ewong ji Hor. Tahm goji ane ebe
DEU 32:51 Jia li ano, tib go nsoodo nyi ń sood-m no, go elkab ni anebe Isreel, go alahb ma Meriba ji li go Kadesi, go emahng ji Jin, ḿ m-e kpunem ana n li saang go ellong anebe Isreel.
DEU 32:52 Fvfo, a bahke sake nyehn ndi nyio go fee, wofono nehm yel go ndi nyio nyi n kp'kake anebe Isreel.>>
DEU 33:1 Elfuulu ni a, ni Mosis nne Esowo biri tv anebe Isreel kehm kpoko.
DEU 33:2 Á bungu re, Jehova lohngo go ewong Sinayi ba, kehm sake go Siya ya ellennge tub bo. Ano wo á ya no go ewong ji Paran abake. Jehova lohngo go ejang eboblum mfam ba, go ege egbunggbung ewong, a ellong enjel atahl aku akuu enye ba jolo a ne, a agun nya jo lul go ejang eboblum ebe.
DEU 33:3 Bo kp'toono ariidi akpade enya. Etingitingi ji re wo wo ane kor-a no, abarebare ane kpee, wob-a go abo. Go ega akpade wo bo kpee kpo gong go ndi, fere ko elle go ega,
DEU 33:4 Nyia nyi li ntahm nyi Mosis ka-r no, nyi sahb l'li ejum ekpunu ji et'tohngo ji Jekob ma bel.
DEU 33:5 Á jolo ntul no anebe Isreel, ngare nyi atubesi ane ba kono edi ajehng, a atꞌtohngo nya Isreel.
DEU 33:6 <<Nong Ruben lub kpin na, á kꞌkpo, jol ane ebe kꞌjol ntiil.>>
DEU 33:7 Ejum ji a ji á bungu no bada Juda; Jehova wuk eling bi Juda; wo ko-e ba goji ane ebe. Juda kpꞌkoko abo enye antahng jo nok ka elne. Jehova tob-e nok a anebe ejahng ebe!
DEU 33:8 Bada et'tohngo ji Levi, á bungu re, <<Nsol elfaange atubu enya, nya bo kpo lung re Tumim abola Urim li ka nkakesehka nlokeltum ewa. A wuung-e go Massa; fere nok a ne go nkpe alahb ma Meriba.
DEU 33:9 A bungu bade nde a nnyehn re, <Bo me-e nehme lub.> Á liingem abonanyehn ba nlum jol abon ebe á kahnem bo. Wo á kpo baabe alum enya, fere jo kunu amahr go nwongo enya.
DEU 33:10 Bo kpo tib Jekob ajehke enya, fere tib Isreel atahm enya. Bo kpo lim ajom nya insen go ega esamahr, fere lim njom nyi bo kpo jahm fi kpee go ega egudu njom.
DEU 33:11 Jehova lub fuulu agbꞌgbe enye kpee. Nong eltum abo enye jo kor-a. Rum ane ba kp'mehle abohng a ne tub ndi. Raade anebekv ebe bo k'kpe mehl abohng.
DEU 33:12 Bada et'tohngo ji Benjamin, á bungu re, <<Nong akor-m ji Jehova bel erekekv ji lohng go elbaabe ni Jehova. Tibre á kpo konng-e ekum efung kpe kpe. Nong nne noo no kpo kor Jehova kuumu soom, go akpakebahk nya Jehova.
DEU 33:13 Bada et'tohngo ji Josef, á bungu re, <<Nong Jehova ko ebohng bi nno a nno bi kpo na elbung fuulu ndi abo, a alahb ma wob go nla ndi;
DEU 33:14 Nong ndia bo bel elfuulu ni akab nti nya njul ma lim ma bil, fvfo bahke bele akab nti nya nno nnyahng amehng amehng;
DEU 33:15 Nong nti nyi li agburu awong ebo nya mahne mahne nya bo yehke no tokko akab, a nlak nyio nyi awong nya li njinanjini;
DEU 33:16 Nong anoobo nsol rur eboa ndi, elfuulu ni nnoobo nyi Jehova, ye ji bungu alum go ekulegbe ji jo lul agun. Nong nsol nyia kpee gbo kuumu et'tohngo ji Josef. Tibre á jolo ntubesi, go ellong abonanyehn.
DEU 33:17 Go atahne, á li ana ngbokambanga mmona mfong no nlum. Á kpi atang nya mfong nkul. Nyanya á bahke koko jamme ajahbe, afi fere jolo go ejang njini jehko. Ano wo ane atahltahl nkpel ewubu ba Efriim li no, ano wo ane atahla nku aku ba Manase li no.
DEU 33:18 Bada et'tohngo ji Jebulon, a ji Isaka á bungu re, <<Jebulon, jo geeren go egahne ellohngo ni ń kpꞌlohngo. Fvfo nong et'tohngo ji Isaka tob geere go ege abonkpatahk.
DEU 33:19 Bo bahke jo ku ane ba atˈtohngo nyako tahm go awong, wo owo bo bahke song lim ajomjom nya atingi ane; Bo bahke koko anobo nobo nsol go agburu [aya jo le elbo]nya ma, jo le elbo, a atingi nsol afang nya bo behre go erikendi.>>
DEU 33:20 Bada etˈtohngo ji Gad, á bungu re, <<Eltehke ELFUULU] jol ka Jehova, ye ji bahke limi re ndi nyi Gad nyanye, Gad lene o ana Egabe, ji kp'jaake abo afi esi ji nnyam anyehng anyehng nyi jene kabb-e.
DEU 33:21 Ka anebe Isreel, á yehke edi ndi ji ga nob ka anebe Isreel. Bo bum-e erohko ndi ji li ka ntubesi. Eji atubesi ane wane no, á limi nnooba ntoobo nyi Jehova, a elam ji Jehova toobo no bada anebe Isreel.>>
DEU 33:22 Bada etˈtohngo Dan, á bungu re, <<Dan mmon egabe wo, no kpꞌyehbe lohng go Basan.
DEU 33:23 Bade etˈtohngo Naftali, á bungu re, <<Nnoobo nyi Jehova kpꞌgbale asongo asongo ka Naftali. Jehova me-e fuulu gbalee. Ye bahke lehke elkv go ejang eboblum mfam, tete rehng go eto Galili.
DEU 33:24 Bada etˈtohngo ji Aser, á bungu re, <<Aser wo bo ga-e fuulu, go abon ba nlum. Nong abonanyehn jo lim-e nnoobo, á fere ru akpade enye go akehng.
DEU 33:25 Fvfo abil eti mbu nya bahke jolo akuungu, a abil ekpi, fvfo atahne enya bahke kange ana afung kpee nya elkpin ena.
DEU 33:26 Nnene limm no li ana Esowo bi Isreel. Ye ji kun go elbung re á tob-n, fvfo go akparesemsem go ege atahne.
DEU 33:27 Esowo bi li go njinanjini, ye wo li edi elbiiri eja. Abo enye nya kpa-a fili go njinanjini. Á bahke kame anebekv eba, yehke go ega esamahr, fere bung re, <<Ranngen bo.>>
DEU 33:28 Ano wo anebe Isreel bahke jolo go elforo; Et'tohngo ji Jekob bahke jolo go elforo go ndi nyi nkohl a amahm mfemfe, edi ji elbung bahke jo na ebohng.
DEU 33:29 Elfuulu li ka anebe Isreel! Nne awo li ana wo, ane bao ba Jehova ma tahre boa? Ye wo li ekum a ekakebo eja, go ekahngkahng eba bi kpi ellub. Anebekv eba bahke jo kahn gub gub gub ega esamahr. A bahke jo jade bo go akpade.
DEU 34:1 Owo Mosis kehm mehle edi ebalebale ji Moab, song wahr ewong ji Nebo, song rehng go ero ewong jio ji Pisiga ji jolo songo songo wane Jeriko. O edi jio wo Jehova sa tib-e ndi nyio kpee, bomo go Giled, rehng go Dan,
DEU 34:2 ndi nyi Naftali kpee, a ejang mbakandi nyi Efriim a Manase a ndi Juda kpee tete rehng go agburu aya ma nlen ma bo kpo lung re Mediterenia.
DEU 34:3 Tob rehnge go Emahng ji ejang ebobkal a erohko ndi jio kpee, ji bomo go edamme ji Jeriko ji li ejahbe mbohng asongo tete rehng go Joar.
DEU 34:4 Owo Jehova kehm bungu tong-e re, <<Ndi nyi a, nyi n nyame no ko nwongo a Ebraham, Aesik abola Jekob re, <M bahke kake ebangenahb ejahne.> M ma-a yake re wo ko amahr amahr nyehn, jol wo á nehm siiri song yel o.
DEU 34:5 Mosis nlokeltuma Jehova kpo o Moab, ana Jehova bungu no.
DEU 34:6 Jehova kpa-e kak go edamme ji li songo songo wane Beti Peor go Moab. Tete sik lela, jol nnene nehme kahn edi ji elahm ebe li no.
DEU 34:7 Mosis kange nnya atahl arakera kehm kpoko. Jol amahr enye bammem, jol á kohkem go ngubjing.
DEU 34:8 Anebe Isreel noongo elkv Mosis gona edi ebalebal ji Moab eltahl a nfung na ewubu, tete ngare eling a elkv anoongo nyio sehng.
DEU 34:9 Etohko ji elkahne jolo a Josua ji mmon no Nun, tibre Mosis kun-e kunu abo enye. Anebe Isreel jo wuung-e wuungu atung, fere jo lim ji Jehova ka Mosis elkahn.
DEU 34:10 Bomo ngare nyio go Isreel, nnyehnamahr awohng awohng ka kpe jol ana Mosis, ye ji Jehova jo bung a ne gbul gbul gbuul.
DEU 34:11 Ye ji limi akpokosi nyaa kpee, a nliingi nyi Jehova tum-e re á lim go Ijib, nya á limi tib Fero a atubesi ntum ebe kpee, go ndi nyi Ijib kpee.
DEU 34:12 Tibre nnene limm, no ma tꞌtib egburu eko jio, fere lim amennge mennge nsol nya Mosis limi no, go esamahr bi anebe Isreel kpee.
JOS 1:1 Ngare nyi Mosis nlokeltum no Jehova ma kpo, owo Jehova kehm bungu tong Josua mmona Nun, ekpeele ji Mosis re:
JOS 1:2 <<Mosis nlokeltum ewame ebkpo. Wo, a ane baa kpee, tooben ebjing, wahn song siiri aya ma Jodan, rehng go edi ndi ji m bahke kake anebe Isreel.
JOS 1:3 Edi ajehng ajehng ji a kadde akpade enya, m bahke faake kak-a go abo, ana n nyame tong Mosis.
JOS 1:4 Edi ndi ejahne bahke bomo go elka emahng ejang eboblum rehng go awong Lebanon go ejang ebobkal, fvfo bomo go agburu aya ma Yufritis go ero nfam, song rehng go ndi nyi anebe Hid, rehng aya ma ki kpi egbuk go erede nfam.
JOS 1:5 Nnene limm no bahke ma yiimi abohng a na, afung nya a kpeka li go elkpin. Ana n jolo a Mosis, ano wo fvfo m bahke tob jol a na. Me wa nehm tiki yake abo, jol wa nehm tiki ten.
JOS 1:6 <<Bel atahne, a ekakeltim, tibre wo wo li nne no bahke tohko ane baa tete bo song yel go edi ndi elehkelkv, ji n nyame tong babnde ebo ba nkul re, m bahke kake bo.
JOS 1:7 Bel na bel atahne, wo sahb bˈbel esahbeltim, jo kunu ekpu wo bum atahm nya Mosis nlokeltum ewame ka-a no. Ka gbake je ejang eboblum, afi ejang ebobkal, eji lˈnob a na edi ajehng ajehng ji a fi no.
JOS 1:8 Ka tiki rahke nwer atahm nyia go ellungu ngare anyehng anyehng. Jo tir bade, atv a njul, eji a lˈjo kunu ekpu fere jo lim ejum ajehng ajehng ji bo nyono o. Owo a bahke gboko afang, fere nˈnob a na.
JOS 1:9 Wa n ka ka elkahna? Bel atahne, wo bel esahbeltim. Ka fahl, abo ki-a woono, tibre Jehova Esowo eba, bahke jolo a na edi ajehng ajehng ji a fi no.>>
JOS 1:10 Owo Josua kehm kake atubesi abanoko ebta ba kpo fili ane elkahn re:
JOS 1:11 <<Song yelen go atahng edi erekekv, wahn tong ane re, <Tooben nsol alehke enyahne bum, lˈbiingi nfung era, ḿ bahke siiri Jodan, song ko edi ndi ji Jehova Esowo ebahne ka-n no re jol jˈjahne.> >>
JOS 1:12 Josua kehm lungu ane ba lohng go etˈtohngo ji Ruben, a ji Gad, a ejang etˈtonhgo ji Manase, kehm tongo bo re,
JOS 1:13 <<Buumen ejehke ji Mosis nlokeltuma Jehova ka-n no: <Jehova Esowo ebahne bahk-n kake erekekv. Á ma-n ka edi ndi jia.>
JOS 1:14 Akal ebahne, a abon ebahne, a atohkondi atohkondi enyahne kpee bahke ma jol go edi ji Mosis ka-n no, go ero bio bi aya ma Jodan. Abanokebta ebahne kpee, a nsol ebta ebo kpee go ebo abo, bahke gboko atˈtohngo nyako mbang siiri Jodan. Wahn bahke kake abonane ebahne ebo,
JOS 1:15 tete Jehova ka bo erekekv ana á ma-n ka, eji bo lˈko nji go edi ndi ebo, ji Jehova Esowo ebahne bahke kake bo. Ń lˈlim ano, wahn kehm feere go egahna ndi nyi Mosis nloketuma Jehova ka-n no, go egbuk jehko ji aya ma Jodan, ejang bio bi njul kpo lohng.
JOS 1:16 Ane bao kehm faange Josua re, <<Ejum ajehng ajehng ji a lꞌka elkahn re wahr lim, e bahke limi, fvfo edi ajehng ajehng ji a lꞌtum-r, e bahke jeke.
JOS 1:17 Ana e jo wuku Mosis go ejum ajehng ajehng, ano wo fvfo e bahke tob jo wuk-a. Nong lub jol re Jehova Esowo eba bahke jolo a na ana á jolo a Mosis.
JOS 1:18 Nne no lˈsiir-a go asi, kˈbum alum enya, go ejum ajehng ajehng ji a lꞌtong bo, bo bahk-e wulu. Li re wo bel atahne, a esahbeltim. >>
JOS 2:1 Josua mmon no Nun kehm tumu ane abal mbehrbehr eji bo jolo go Sitehm re bo song weele nyehn edi ndi jio, asehngesehnge Jeriko. Owo bo kehm tahme, song yel etahk nnenkal asˈsa no bo jo lung-e re Rehab, song jol o.
JOS 2:2 Bo kehm tongo ntula Jeriko re, <<Nyehno! anebe Isreel bandiki ebba a atv maa, re bo ba weele nyehn ejahbe.>>
JOS 2:3 Ntula Jeriko kehm tiingi tv Rehab re, <<Yehke ane bao ba ma ba yel go ega etahk, tibre bo ba re bo ba weele nyehn ejahbe kpee.>>
JOS 2:4 Wo Rehab ebrod ane abal bao behr, kehm bungu re, <<Ee, aneblum baa lˈlohng ba a egame, me n kahnem edi ji bo lohngo no ba.
JOS 2:5 Bo feere ebo ngare elgung, ngare nyi bo kpo bam eti mbu. N kahnem esi mbang ji bo sehnge sehng tahm. Toonen bo elwaare elwaare. Ḿ bahke ma kpiri bo go mbang.>>
JOS 2:6 Wo, ga yebrod aneblum bao song kunu go ero elbulu, fere behr bo go nkahr nyi bo yale go ero elbulu.
JOS 2:7 Ane ba ntul tumu no kehm mehle asongo re bo song seb abaweele nyehn ejahbe mbang mbang nyi li feere elga ni bo kpo siiri aya ma Jodan. Ana ane ba jo seb bo mehle asongo, ano wo bo bame eti mbu.
JOS 2:8 Re abaweele nyehn adi kehm noongo lal, Rehab song kpiri bo go ero elbulu,
JOS 2:9 kehm tongo bo re, <<N kpˈkahne re, Jehova ma-n ka edi ndi jia, e kpi egburu elfahle bade anahne. Wo ane kpee ba li ejahbe jia, ebgbo awo, tib eji e kp-n fahle.
JOS 2:10 Tibre wahr ebwuk ana ji Jehova limi no, Aya nkpafa ka wum kpee, ka-n mbang eji ń lohngo go Ijib abake, fere wuk bade ana ń limi Sihon, a Og atul abal ba anebe Amor ba jolo go ero nfam bi aya ma Jodan, bo ji ń wulu ane ebo kpee.
JOS 2:11 Eji e wuku nsol nyia kpee, ntim enyahre ebrannge, eko ma-r tan, tib eji e kp-n fahle. Tib Jehova, Esowo ebahne, ye ntahng ntahng wo li Esowo go elbung a ndi.
JOS 2:12 Wahn fvfo tiren tong-m anv, go mbing nyi Jehova re ḿ bahke tibi ane ebame nnoobo, eji m ma lim nnoobo ka-n. Tib-m wahn ellingi ni m bahk kahne re,
JOS 2:13 ń nehm wul nsoo, nnee, a abonanee ba nlum a ba nkal , a ane kpee ba bo kpi no, re a bahk-r tahre yehke go elkv.>>
JOS 2:14 Owo aneblum bao kehm-e tongo re, <<Wahr ebtoobo ebjing re wahr ka elkpin enahre go egahne elkpin, jol tete e kpo. A tohko tong nne awohng awohng ji e ba a, ngare nyi Jehova lꞌka-r ndi nyia e bahk-a fili nobnob, fere fil-a go etingitingi.>>.
JOS 2:15 Eji etahk Rehab kuumu go ekahme ji bo si sennge ejahbe kak, Rehab kehm koko ekehd, kahn ewindu ane bao taare badde njahm ekahme nyehko.
JOS 2:16 Rehab kehm tongo ane bao re, <<Songen go awong, wahn song biiri o nfung era, eji ane ba kp-n sebe lꞌki-n nyehn. Bo lꞌfeere wahn kehm lohngo song.>>
JOS 2:17 Aneblum bao kehm bungu tong-e re, <<Nwongo nyi a lim-r no e tir, wahr nehm tuunu,
JOS 2:18 sehngem re eji e ma yel go ejahbe, e bahke nyehne mbilibili ekehd jia , ji a ma kahn go ewindu ji a yehk-r no yake, a bahke tob ko nso, nne, a abonane ba nlum, a anebe etahk nso kpee, ba bum go ega etahk.
JOS 2:19 Nne awohng awohng no lˈlohng go ega etahk jo yannge go mbang, alung eme bahke kuumu go ege esi. Ebi jˈjahre nehm jol. Nne awohng awohng no lˈwoomo etahk a na, alung eme bahke kuumu go egahre esi, ebo abehng abehng lˈkoor-e.
JOS 2:20 Wo a lˈfere tooro ejum ji e kpꞌlimi a tong nne awohng awohng, e bahke foro go nwongo nyi e limi a na.>>
JOS 2:21 Rehab kehm faange re, <<Me n taame ji ḿ ma bung.>> A kehm yake bo, bo tahm kehnge. Rehab kehm kahne mbilibili ekehd go ewindu.
JOS 2:22 Eji bo tahme no, bo song biiri go awong, kang nfung era o, tete ane bao ba jo seb bo mbang mbang, feere kehnge, bo nyehnem bo.
JOS 2:23 Ano wo ane abal baa soro badde go ero awong, jo feere ebo kehnge. Bo ba siiri aya ma Jodan, kehm ba tong Josua mmon no Nun nsol kpee nyi ma lim bo.
JOS 2:24 Bo kehm bungu tong Josua re, <<Jehova ebfaake ejahbe jia kpee go etingitingi kak-r go egahre abo. Ane kpee eko ebtan bo, tib go elfahle ni bo kp-r fahle.>>
JOS 3:1 Efungfu behre behre Josua a Isreel kpee kehm mehle go Sitehm song rehng go Jodan, edi ji bo gohro song re ekv kehm siiri aya ma Jodan.
JOS 3:2 Eji nfung era ma sehng, atubesi abanoko nta kehm mehle jo jen yannge edi erekekv,
JOS 3:3 kehm kehme ane elkahn ka re, <<Ń lˈnyehn Elkohl Atahm ni egbanngalung ji Jehova Esowo bahne, a abalimajom ba li anebe Levi ma sol, mehlen go adi nya ń jehk no wahn toono elkohl atahm nio.
JOS 3:4 Ngare nyio nyi, ḿ bahk kahne mbang nyi ḿ bahke sehnge, tibre ń ka sehnga sehng go mbang nyia. Kana jen kabbe elkohl atahm nio, ka-n eyake fee ejum ntahme atahltahl nkpel elon.>>
JOS 3:5 Josua kehm tongo ane re, <<Bumen elnahne saang, tibre behna Jehova bahke limi nkpokosi go egahne ellong.>>
JOS 3:6 Josua kehm bungu tong abalimajom re, <<Roden elkohl atahm ni egbanngalung, wahn gbo ane mbang. Ano wo bo rodo elkohl, gbo bo mbang.
JOS 3:7 Jehova kehm bungu tong Josua re, <<Lela wo m bahk-a bomo elmehle wahre go esamahr anebe Isreel kpee, ano wo bo bahke kahne re n li a na, ana n jolo a Mosis.
JOS 3:8 Tong abalimajom ba solo elkohl atahm re: Bo lˈrehng go nkpe aya mao ma Jodan, bo song yiimen go elka alahb.>>
JOS 3:9 Josua kehm bungu tong Isreel kpee re, <<Baan a, wahn ba wuungu atung go alum nya Jehova ma bung, ye ji li Esowo ebahne.
JOS 3:10 Ana wo ḿ bahke kahne re, Esowo bi li go elkpin wob go egahne ellong. Á bahke kame anebe Kenan, Hid, Hiv, Peres, Girgas, Amor, a anebe Jebus.
JOS 3:11 Nyehnen, elkohl atahm ni egbanngalung ji Ntul no njini kpee, ni ni bahk-n gboko mbang eji ń kpˈsiiri Jodan.
JOS 3:12 Anv, yehken ewubu ane abal, nne awohng awohng, go etˈtohngo ajehng ajehng.
JOS 3:13 Ana abalimajom ba solo elkohl atahm ni Jehova, ye ji li Ntul no njini kpee, bahke behde akpade ebo go aya ma Jodan, alahb bahke kimi ekpidi ebbal, ma kpˈfabe abake bahke ba yiimi gbo ekahme.>>
JOS 3:14 Ngare nyi ane ma mehl go edi ekv areke ebo re bo siiri aya ma Jodan, abalimajom ba solo elkohl atahm ni egbanngalung gbo ane mbang.
JOS 3:15 Jolo ngara nnyel nyi bo kpo kpa nsol ndi, ana akpade nya abalimajom ba solo elkohl atahm rehnge nkpe aya, ana bo behde akpade go nkpe alahb,
JOS 3:16 alahb ma jo fab ero abake rahke elfabe sa yiimi, lim ekahme bomo go fee go ejahbe ji bo kpo lung re Adam, ji li kohlo Jaretan. Ma jo fab erede erede, fab song yel aya Akang. Ma sa yiimi kpeem jo fab. Ano wo ane male bel mbang siiri sehng aya asongo go Jeriko ji jolo go bo a mbuksong.
JOS 3:17 Abalimajom ba solo elkohl atahm ni egbanngalung ji Jehova, sa yiimi ndi nyi ma wum, elka aya ma Jodam, tete anebe ejahbe Isreel kpee siiri ewumwum ndi rehng egbuk aya jehko.
JOS 4:1 Eji ejahbe Isreel kpee ma siiri aya mao ma Jodan mal, owo Jehova kehm bungu tong Josua re,
JOS 4:2 <<Yehke ewubu aneblum abal, go ellong ane baa, nne awohng awohng go etˈtohngo.
JOS 4:3 Tong ane bao, bo song rod ewubu atal abal, go yefono edi jio ji abalimajom yiimi no, go elka efabe aya ma Jodan, song bum go edi ji e bahke reke ekv atv ma lela.>>
JOS 4:4 Josua kehm lungu ewubu ane abal, ba á ma yehke, nne awohng awohng go etˈtohngo,
JOS 4:5 kehm bungu tong bo re, <<Songen go efabe ji Jodan, esꞌsong bi elkohl atahm ni Esowo yim no, wahn song rod, no nne eltal anehng kunu ekpakebahk, etˈtohngo ajehng ajehng rod eltal anehng anehng,
JOS 4:6 bahke jolo ejum elliingi go egahne ellong. Go ngare esˈsong, abon ebahne lˈbahb-n re, <Atal nyaa lohngo jen?>
JOS 4:7 Ḿ bahke tongo bo re, aya ma Jodan kimi ekpidi ebbal. Atal nyaa bahke jolo ejum elbuumu ka anebe Isreel, ngare kpe kpe.
JOS 4:8 Owo anebe Isreel kehm limi ana Josua ka bo elkahn. Bo yehke ewubu atal abal go elka efabe ji Jodan, jang jang ana nfange atˈtohngo nya Isreel li no, ana Jehova ka Josua elkahn. Bo solo song bum go edi ji bo jo re ekv atv mao, owo bo bumu atal nyao.
JOS 4:9 Josua fvfo tob lo ewubu atal abal go elka efabe aya ma Jodan, go edi jio ji abalimajom ba solo elkohl atahm ni Esowo yiimi no. Li o tete rehng efung bi lela.
JOS 4:10 Abalimajom ba solo elkohl atahm ni Esowo yiimi go elka efabe aya Jodan tete ane lim nsol kpee nyi Jehova ka Josua elkahn, ana Mosis tibi Josua. Ane jene elwaare siiri aya,
JOS 4:11 eji nne awohng awohng ma siiri rehng go egbuk jehko, owo abalimajom tob siiri, a elkohl atahm ni Jehova, ga ane kpee yiimi jꞌrii jo seenge.
JOS 4:12 Aneblum ba etꞌtohngo ji Ruben a ba Gad, a ejang etꞌtohngo ji Manase tob siiri aya a nsol ebta ebo go ebo abo. Bo gbo anebe Isreel mbang, ana Mosis ka bo elkahn.
JOS 4:13 Atahntahn ane baa jolo ane atahltahl nkpel atahl alon (40,000), bo siiri aya song rehng go emahng ji Jeriko ji li ebal ebal re bo song nok ebta, fvfo Jehova jolo a bo.
JOS 4:14 Efung bio Jehova mehle Josua wahre go esamahr bi Isreel kpee. Israel ka Josua ekpunu tete á kpo, ana bo ka Mosis.
JOS 4:15 Owo Jehova kehm bungu tong Josua re,
JOS 4:16 <<Ka abalimajom ba solo elkohl Ntianse elkahn re bo lohng go efabe aya Jodan, ba ga egbuk.
JOS 4:17 Josua kehm kake abalimajom elkahn re, <<Lohngen go efabe aya Jodan, wahn ba yiimi ga egbuk.>>
JOS 4:18 Abalimajom kehm lohngo a elkohl atahm ni Jehova ni bo solo no. Ana bo kpˈlohngo go efabe alahb akpade bo ba rehng egbuk, ano wo alahb ma Jodan kpe kehme elfabe, yel rehng egbuk ana wuku wuku.
JOS 4:19 Nfung ewubu nyi ngbokambanga nnyahng, owo anebe Isreel siiri aya ma Jodan, bo bumu edi erekekv go Gilgal ji li nkonandi nyi Jeriko, ero nfam.
JOS 4:20 O Gilgal wo Josua lange ewubu atal abal nya bo yehke go elka efabe aya ji Jodan.
JOS 4:21 Josua kehm bungu tong anebe Isreel re, <<Ngare esˈsong, abon ebahne bahke bahbe babnde re, <Atal nyaa lohngo rejen?>
JOS 4:22 Tong bo re, <Anebe Isreel siiri efabe Jodan go ewumwum ndi.>
JOS 4:23 Tibre Jehova, Esowo ebahne, ye wo limi aya ma Jodan ka go egahne esamahr, tete wahn siiri sehng. Jehova Esowo ebahne limi aya ma Jodan, jang jang ana á limi go aya nkpafa, eji á limi no ka egahre esamahr tete e siiri sehng.
JOS 4:24 Á limi jia eji ane ba njini kpee lˈkahn re ebo bi Jehova kpi nsahm, á tob limi eji wahn fvfo lˈtob jo fahl Jehova ji li Esowo ebahne go njinanjini.>>
JOS 5:1 Eji atul bao kpee ba anebe Amor, bo ji li feere erede nfam aya ma Jodan, a atul ba anebe Kenan kpee, bo ji jolo nkpe aya Mediterinian, wuku ana Jehova ma lim aya ma Jodan ma ka, ka anebe Isreel mbang bo siiri efabe aya Jodan, bo kehm kehme elfahle. Bo kpeem bel esahb ji bo bahke yiimi nok a anebe Isreel.
JOS 5:2 Ngare nyˈnehm o, Jehova kehm tongo Josua re, <<Ko atahntahn atal wo lim abon ntahme, bange yehke anebe Isreel nrur, bo ji bo ki yehke bo nrur wuku wuku.>>
JOS 5:3 Owo Josua kehm koko atahntahn atal lim abontahme, yehke anebe Isreel nrur go Gibiad Haaralod, ji lohngo re Ewong Nrur ayehke .
JOS 5:4 Jia ji wahnge Josua limi ano: Tibre ane kpee ba lohngo go Ijib, aneblum kpee ba rehnge ekul bi bo bahke ma je ebta, kpoo kpee go elka emahng ana bo lohngo go Ijib mbang mbang abake.
JOS 5:5 Aneblum kpee ba lohngo go Ijib, bo yꞌyehke bo nrur. Wo aneblum ba bo jele bo go elka emahng ana bo lohngo go Ijib jo jen asongo go Kena, bo yehkem bo nrur.
JOS 5:6 Anebe Isreel jene elka emahng nnya atahl abal, tete aneblum kpee ba rehnge ekul bi bo bahke ma je ebta ngare nyi bo lohngo go Ijib, ma kpoo, tib eji bo ki jo kpunu Jehova. Tibre Jehova ko nwongo fere tir re, bo nehm tiki nyehn edi ndi ji á nyame tong babnde re á bahke kake bo. Ndi nyi alahbbel a akehng ekon kpꞌfabe.
JOS 5:7 Jehova kehm koko abon ebo ba nlum le bo woongo asi nya babnde, bo ba Josua yehke bo nrur, ngare nyio bo ka yehke nrur, tibre bo yehkem bo nrur go mbang.
JOS 5:8 Eji bo ma yehke aneblum nrur kpee go ejahbe, bo sa o edi erekekv tete alok nrur ebo kpo kpee.
JOS 5:9 Owo Jehova kehm tongo Josua re, “Lela, me n yehke esono ji ń jolo aju go Ijib go egahne ellong. Bo soro lung edi jio re Gilgal ji lohngo re elyehke wohng go tete rehng lela.
JOS 5:10 Go ewubu a nfung eni mi nnyahng, ngare elgung, anebe Isreel kehm limi elkak ni Elsehnge Sa, ngare nyi bo kpeka li go edi erekekv ji Gilgal ji li adi ebal ebal nya Jeriko.
JOS 5:11 Etoono efung, eji elkak Elsehnge Sa ma mal, efung bˈnehm o, anebe Isreel li nsol nyindiki nyi lohng o ndi nyi Kenan: Abred nya bo ki kak ayist, a awokowoko nkohl.
JOS 5:12 Ana bo li nsol ndi nyia, etoono efung, ano wo mmana rahke no. Mmana kpeem jol ka anebe Isreel, elya nio kpee bo jo li nsol nyi lohng go ndi nyi Kenan.
JOS 5:13 Ngare nyi Josua ma rehng kohlo Jeriko, á kehm tabe amahr enye kehm nyehne nnenlum no yim go egea mbuksong, a ekahngkahng bi á ma wob go mbak. Josua kehm song kpir-e, kehm-e bahbe re, <<A li go egahre ejanga, afi go ejang anebekv ebahre?
JOS 5:14 Á kehm-e faange re, <<Eˈee n limm ka bo, jol n limm ka wahn. Me wo li ntubesi no abanoko ebta no Jehova, ano wo wahnge m ma ba. Josua kehm gboko kohk esamahr ndi kak-e, kehm-e bahbe re, <<Ntubesi etib abii a kpi no ka nlokeltum ewe?>>
JOS 5:15 Owo ntubesi no abanoko ebta no Jehova kehm faange re, <<Yehke akpaketa go ega akpade, tib edi ji a yim a, li saang.>> Owo Josua kehm limi no.
JOS 6:1 Ngare nyia Jeriko ebsahd ati mbu ebo kpee, tib esi ji anebe Isreel. Nnene kpeem jo lohng, jol nnene kpeem jo yel.
JOS 6:2 Owo Jehova kehm tongo Josua re, <<Nyehne! Me n yake Jeriko kpee kak-a go abo, a ntula bo, a abanoko ebta.
JOS 6:3 Jen sennge Jeriko nkpel anyehng a abanoko ebta kpee. Limen ana, go nfung erakera.
JOS 6:4 Nong abalimajom na asehma ba fili atang nkom, gbo elkohl atahm mbang. Go efung bi ma biingi nfung esehma, ḿ bahke jene sennge ejahbe jio nkpel na esehma, abalimajom bahke jo wor atang.
JOS 6:5 Ń lˈwuk abalimajom ma wor atang ekidi ma lab, nong ane biiki wahre wahre; Ekahme ji Jeriko bahke gboko, abanoko ebta bahke sehnge yel go atahng ejahbe, nne awohng awohng bahke jene tor tor yel.
JOS 6:6 Owo Josua mmona Nun kehm lungu abalimajom, kehm tongo bo re, <<Roden elkohl atahm ni Jehova, nong abalimajom na asehma gbo elkohl atahm nio mbang, fili atang go ebo abo.>>
JOS 6:7 Josua kehm tongo ane re, <<Mehlen! Jenen sennge ejahbe kak, nong abanoko ebta ba fili nsol ebta gbo elkohl atahm ni Jehova mbang.>>
JOS 6:8 Eji Josua ma bung abo ano mal, owo abalimajom na asehma, no nne a ntang go esamahr bi Jehova, kehm kehme atang ebo wor ana bo kpˈjene asongo. Elkohl atahm Jehova jo toono bo go njahm.
JOS 6:9 Abanoko ebta kehm gboko abalimajom ba jo wor atang mbang, egom jehko jo toono elkohl atahm. Ngare nyia kpee bo jo woro atang.
JOS 6:10 Wo Josua kehm kake ane elkahn re, <<Nnene kˈbiiki ebta, nnene kˈmehl alum wahre, jol nnene ellum ki-e lohng go nnyo tete efung bi á bahke tongo bo re bo biiki, bo kehm biiki.
JOS 6:11 Á kehm tongo bo rod elkohl atahm ni Jehova jen sennge ejahbe nkpel anyehng efung bio. Ane bao kehm feere kehnge go ebo edi erekekv, song kang atv mao o.
JOS 6:12 Josua kehm mehle etoono efung, efungfu behre behre, abalimajom kehm rodo elkohl atahm ni Jehova.
JOS 6:13 Abalimajom na asehma, ba fili ntang esehma gbo mbang, jo jen jo wor atang, go mbuksong nyi elkohl atahm ni Jehova. Nsoja nyehko gbo bo mbang, nyehka jo toono elkohl atahm ni Jehova. Abalimajom soro asi jo wor atang ngare kpe kpe.
JOS 6:14 Go nfung ebal, bo jene sennge ejahbe nkpel anyehng, bo kpee feere song rehng go ebo edi erekekv. Ano wo bo limi no, go nfung na erakera.
JOS 6:15 Go efung bi biingi nfung esehma, bo nyahme efungfu atv atv, jen sennge ejahbe jio ana bo jo kono ellimi. Sehngem re efung bia bi bo jene sennge ejahbe nkpel esehma.
JOS 6:16 Eji ma biingi nkpel esehma nyi bo ma jen sennge ejahbe efung bia, ngare nyi abalimajom ma wor atang nya sahb wˈwahre, Josua kehm kake ane elkahn re, <<Raben! Tibre Jehova ma-n ka ejahbe jia!
JOS 6:17 Ḿ bahke rannge ejahbe jia kpee, a ejum ajehng ajehng ji li go atahng. Sehngem Rehab ji li nne asˈsa, a ane kpee ba li go ege a nlaaga ba bahke sake, tibre á behre ane ba weele song nyehn ejahbe ba e tumu no.
JOS 6:18 Kana lak abo go ejum ajehng ajehng ji bo bahke rannge kpee, eji ń lꞌkꞌko elrannge ba ka elnahne tib ano. Ń lꞌlak abo bahke koko abꞌbi a afemfem ba kak edi erekekv.
JOS 6:19 Ejum ajehng ajehng ji bo limi go asilva a agul, a abrons, a akuungu li nsol nyi li saang ka Jehova. Nsol nyio kpee bo bahke koko song bum go etahk ji bo kpo kuuru nsol Jehova.
JOS 6:20 Eji bo woro atang nyao, ane kehm biiki, eji atang wahle no, ane kehm rabe wahre wahre, ekahme kehm soro gbo. Nnenlum awohng awohng kehm gehre yel songo songo ejahbe jio, ano wo bo ko ejahbe jio.
JOS 6:21 Bo yake ejahbe jio kpee ka Jehova, fere ko akahngkahng rannge nsol kpee nyi li go elkpin ana aneblum, anebkal, ba nse a ba nkul, go adahmagbudu, ejoro, a ebvankang.
JOS 6:22 Josua kehm tongo aneblum abal bao ba weele song nyehn ejahbe re, <<Songen go etahk nnenkal asˈsa noo, wahn song yehk-e, a ane ebe kpee, ana ń nyame no tong-e.
JOS 6:23 Ano wo njangkun ebal nyio, bo ji song weele nyehn ejahbe, kehm song yel yehke Rehab, nde, nnyehn, abonanyehn ba nlum a ba nkal, a ane kpee ba li a ne. Bo yehke ebangenahb eje kpee song bum edi ji li kohlo edi erekekv ji anebe Isreel.
JOS 6:24 Owo anebe Isreel kehm jahme ejahbe jio kpee fi, a nsol kpee nyi jolo go atahng. Wo bo kpu asilva, agul, a nsol nyi bo ko abrons go akuungu lim, song kak go etahk ji bo kpo kuuru nsol nyi Jehova.
JOS 6:25 Wo Josua yake Rehab nnenkal asꞌsa, a ebangenahb eje, go ane kpee ba jolo ka-e, á wulem bo, tibre á behre ajangkun nya Josua tumu re bo weele song nyehn Jeriko. Á lene go ellong ni anebe Isreel tete tub lela.
JOS 6:26 Ngare nyio Josua kehm nyame ko nwongo re: Go esamahr bi Jehova nne awohng awohng no lꞌgare re á tuungu ejahbe Jeriko jia si nkuk a ne: Re á bum nnahb ekahme, agbokambang a mmon ewe no nlum bahke kpoko; re á lim eti mbu, nkahla mmon ewe no nlum bahke kpoko.
JOS 6:27 Jehova jolo a Josua, elgahm ene yerre na yerre go ejahbe jio kpee.
JOS 7:1 Wo anebe Isreel taamem bum ntahm nyi jolo re bo rannge nsol kpee go Jeriko. Ekan ji mmon no Kami, ji mmon no Jimri ji mmon no Jera, ji lohng go etˈtohngo ji Juda. Á rodo abon nsol o. Owo Jehova kehm rake atahng a anebe Isreel.
JOS 7:2 Josua kehm tumu ane o Jeriko re bo song go Eai, ji li kohlo Bet-Aven, ji li go ero nfam nyi Betel. Á kehm tongo bo re, <<Weelen song nyehn erohko ejahbe.>> Owo aneblum bao kehm tahme, fere song weele nyehn Eai.
JOS 7:3 Eji bo feere no ba kpiri Josua, bo kehm-e tongo re, <<Nsoja kpee sang bahke jeke song nok a Eai. Tum ane atahltahl nkpel elon, afi ane atahltahl nkpel esehma, a ane atahl awubu, bo song ko ejahbe jio. Ka gbiingi ane kpee, tibre li abon amohk ane abik abik go ejahbe jio.>>
JOS 7:4 Bo kehm tumu ane atahltahl nkpel esehma a ane atahl awubu, anebe Eai ga bo kpee,
JOS 7:5 bo fere wul eltahl nne elku, a nne awohng. Aneblum Eai kame anebe Isreel bomo go eti mbu tete rehng go adi nya bo kpo wa atal, fere wul bo go agbunggbung. Eji jolo ano eko tane anebe Isreel efung bia, ntim woono bo go elfahle, fere jol ana alahb.
JOS 7:6 Owo Josua, kehm yare nsol ebjing enye, gbo kohk asamahr go ndi, go mbuksong elkohl atahm ni Jehova, sa o tete elgung. Ano wo anebkul ba Isreel tob lim, kpu ebtohko wohngo elbo go ebo esi.
JOS 7:7 Josua kehm bungu re, <<O Ntubesi Jehova, jenji wahng ka a tohk kˈko ane baa ba siiri aya ma Jodan, re wo ba yak-r kak abo anebe Amor re bo wul-r? Jol nobo e sa sa go egbuk aya Jodan jehko!
JOS 7:8 Ntubesi, anv m bahke bungu rejen, eji anebekv ma kam anebe Isreel?.
JOS 7:9 Anebe Kenan, a ane bako ba li go edi jia bahke wuku bade ejum jia, bo bahke ba senng-r kak, fere wul-r, fvvdv mbing enyahre go njini. Ejum ajii a bahke limi tib go ega egburu mbing?>>
JOS 7:10 Owo Jehova kehm tongo Josua re, <<Mehl yiimi! Nˈnan a nong ana, esamahr eba go ndi?
JOS 7:11 Anebe Isreel eblim abiafem, bob soodo egbanngalung ji n jehke ntahm ka bo re bo bum. Bob rod nsol nyindiki nyi n tongo bo re bo rannge; bob v, fere rod behr go ebo a nsol, bob kim afahnge.
JOS 7:12 Ano wo wahnge anebe Isreel lˈkˈma yiimi a anebekv ebo. Bob sennge ajahm be, anv, wahn ebyehke mbang elrannge. N nehm ma kpe jol anahne tete ń rannge nsol nyi li egahne ellong nya li ka-n re wahn rannge.
JOS 7:13 <<Mehl! wo song nange ane. Tong bo re, <Bo nange elbo, toobo ebjing bi behna; Jia ji Jehova Esowo bi Isreel kpˈbungu: Isreel go egahne ellong wahn ebbehr ejum ji n tong-n re wahn rannge. Ń nehm ma kpe tiki yiimi a anebekv tete ń yehke nsol nyio egahne ellong.
JOS 7:14 << <Go efungfu, ḿ bahke lohngo ba etˈtohngo etˈtohngo; etˈtohngo ji Jehova bahke yehke, bahke lohngo ba esi ejahbe esi ejahbe; esi ejahbe ji Jehova bahke yehke bahke lohngo ba ebangenahb ebangenahb; ebangenahb ji Jehova bahke yehke, bahke lohngo ba nnenlum awohng awohng.
JOS 7:15 Nnenlum no bo lˈkpiri nsol nyi jolo re bo rannge go ege ebo, bo bahk-e fehke go agun, a ejum ajehng ajehng ji á kpi no, tibre yebgbo ntahm nyi Jehova, fvfo yeblim ejum esono go Isreel.> >>
JOS 7:16 Etoono efungfu atv atv Josua limi Isreel bo lohng etˈtohngo etˈtohngo, etˈtohngo ji Juda ji bo yehke no.
JOS 7:17 Asi ajahbe nya Juda kehm lohngo ba, anebe Jera ba gbo tub bo. Eji anebe Jera lohngo ebangenahb ebangenahb, gbo tub ebangnahb nyi Jimri.
JOS 7:18 Joshua kehm tongo ebangenahb ji Jimri re bo lohng nnenlum awohng awohng, kehm gboko tub Ekan mmon no Kami, ji mmon no Jimri, ji mmon no Jera, á lohng go etˈtohngo ji Juda.
JOS 7:19 Josua kehm tongo Ekan re, <<Ekan mmon ewame, ka Jehova ellub, Esowo Isreel, wo fere jo tehk-e. Tong-m ji a ma lim; kam-a tiki behr.>>
JOS 7:20 Owo Ekan kehm faange re, <<Etingitingi ji, me n lim abiafem bada Jehova Esowo bi Isreel. Ejum ji a, ji m ma lim:
JOS 7:21 Eji n nyehne nnobo nobo ekpawobo ji bo limi go Babilon, a ekpohko asilva atahl awubu, a ebahk agul jolo ana mmona nsob, ellubu ene jolo ejang ekilo, kor-m sehng, n kehm dake. Nsol nyia kpee nyia behr go atahng ndi go egame ebehre, akpohko asilva wob nla nsol nyio.
JOS 7:22 Josua kehm tumu atiingi etib, bo be song rehng ebehre, song nyehn behr go ege ebehre, a akpohko asilva nyao wob go nla nsol nyio.
JOS 7:23 Bo yehke nsol nyio go ebehre, ko ba goji Josua, go esamahr bi Isreel kpee. Bo rod yale gbuul go esamahr bi Jehova.
JOS 7:24 Owo Josua , a Isreel kpee kehm rodo Ekan mmon no Jera, a asilva akpohko nyao, a ebahk agul ji jolo ana mmon a nsob, a abon ebe ba nlum a ba nkal, a efong ebe, ebvankang, ejoro, ebehre eje, a ejum ajehng ajehng ji á bele no, tahm a nya go edamme ji Ako.
JOS 7:25 Josua kehm bahbe Ekan re, <<Jenji wahnge a ma ko ntong nyia ba kun-r esi? Jehova bahk-a kunu ntong lela.>> Owo anebe Isreel kpee kehm-e tuubu atal, bo tob tuubu ane ebe bako atal, fere jahm bo fi.
JOS 7:26 Bo kpu atal bul-e luk ebim, nya sa o tete rehng lela. Egburu erakatahng ji Jehova kehm feere go ndi. Owo wahnge bo lungu edamme jio re, edamme Ako wuku wuku.
JOS 8:1 Owo Jehova kehm tongo Josua re, <<Ka kpe fahl, jol eltim ki-a woono. Rod nsoja kpee a na, wo song nok a Eai. Tib m ma-a kak ntula Eai go ega ebo, ane ebe, ejahbe eje, a ndi enye.
JOS 8:2 A bahke limi Eai a ntula bo, ana a limi Jeriko a ntula bo, elyaange ni bahke jolo a, ḿ bahke kpuku nsol nyi ḿ bahke dake a atohkondi ebo ka elnahne. Song noongen, go ebo ajahm ntahk.>>
JOS 8:3 Owo Josua a nsoja kpee kehm mehle re bo song nok a Eai. Á jake nsoja enye atahltahl nkpel atahl ara, a nkpel elku(30,000) nyi kpo sahb nˈnok nta, fere tum bo ngare atv,
JOS 8:4 a elkahn nia re: <<Wuungen atung nˈnob. Tumen ane bo song noongo go ebo ajahm ntahk. Kana je fee go njahm ntahk, wahn kpee jolen wake wake wahn jo sik.
JOS 8:5 Me, a ane ba li aname bahke song bohko ejahbe ebta, aneblum lˈlohng jo kam-r ana bo limi nyanjehle, e bahke jo be bo.
JOS 8:6 Bo bahk-r kame je fee tete e were bo yehke go ejahbe, wo bo bahke bungu re, <Bo kp-r beke ana bo be no nyanjehle.> Wo e lˈbe feere njahm,
JOS 8:7 owo ḿ bahke mehle adi nya ń nong no, song ko ejahbe. Jehova Esowo ebahne, bahk-n kake ejahbe jia go egahna abo.
JOS 8:8 Ngare nyi ń lˈko ejahbe jia, kaken agun jahm fi. Limen ji Jehova ma ka elkahn. Nyehnen; m ma-n ka elkahn.>>
JOS 8:9 Josua kehm song tv bo, bo kehm mehle atv mao song rehng adi elnoongo, go elka elka ni Betel a Eai, feere go erede bi Eai. Josua kange atv mao go ellong ane.
JOS 8:10 Efungfu behre behre etoono efung, Josua kehm mehle a ane ba be, ye, a anebkul Isreel gbo bo mbang asongo go Eai.
JOS 8:11 Nsoja kpee nyi jolo a ne jene asongo go ajahbe, song rehng go mbuksong ejahbe. Bo song limi edi erekekv ebo go ejang ebobkal bi Eai, edamme jolo go ebo elka, a ejahbe jio.
JOS 8:12 Josua rodo ejum ane atahltahl nkpel ewubbal, a ane atahl awubu re bo song noongo go elka elka ni Betel a Eai, feere erede bio bi ejahbe.
JOS 8:13 Bo limi nsoja song yiimi go ebo adi, bo jio kpee ji jolo edi erekekv feere go ejang ebobkal bi ejahbe, bo ji noongo no jolo ejang erede bi ejahbe. Atv mao Josua song yele go edamme.
JOS 8:14 Eji ntula Eai nyehne nsoja nyi Isreel, ye a aneblum kpee ba li ejahbe jio kehm mehle elwaare efungfu behre behre re bo nok a anebe Isreel edi ji li kohlo Araba. Wo á kahnem re bob noongo go ebo ajahm ntahk.
JOS 8:15 Josua a anebe Isreel kpee yake elbo jo be go ebo esamahr feere njahm njahm, bo jo be asongo go elka emahng.
JOS 8:16 Bo kehm lungu aneblum kpee go Eai re bo lohng ba kam anebe Isreel. Elkame ni bo jo kam Josua, ano wo nsoja nyi Isreel were bo yehke go ejahbe.
JOS 8:17 Nnenlum awohng awohng kpeem sa go Eai, afi go Betel no ki lohng jo kam anebe Isreel, bo lohngo ejahbe sa nnehme nehme lohng jo kam anebe Isreel.
JOS 8:18 Owo Jehova kehm tongo Josua re, <<Ton elkong ni wob-a go ebo tv go Eai, tib go ega ebo wo m bahk-a kake ejahbe jio.>> Ano wo Josua tono elkong ene tv go Eai.
JOS 8:19 Tvtv ana Josua tono elkong nia, ane ba noongo go ekul, kehm lohngo elwaare abahl abahl go adi nya bo noongo no asongo mbuksong mbuksong. Bo yele go ejahbe, song ko ejahbe jio, fere jahm elwaare go agun.
JOS 8:20 Aneblum ba Eai keebe kan go njahm me, bo nyehne atˈtohk go ejahbe ma rehng wahre wahre go elbung, bo kpeem bel edi ji bo bahke kpe be tahm. Tib anebe Isreel ba jo be njahm njahm yel go emahng, ebfeere kpˈnoko a ane ba kpi bo kam.
JOS 8:21 Eji Josua a anebe Isreel kpee nyehne re ane ba noongo go ajahm ntahk, ebsong yel ko ejahbe, fere nyehn atˈtohk kpˈlohngo go ejahbe, bo kehm sennge fere jo nok a aneblum Eai.
JOS 8:22 Ane ba noongo no, eji bo song yel ejahbe jahm fi, kehm feere lohng ba kehme elnoko a anebe Eai, bo sa go elka elka, anebe Isreel go esi ebbal ebbal, Isreel kehm wulu bo jol nnene saam go elkpin, jol nnene bo we-e bobem ana nju.
JOS 8:23 Wo ntula Eai wo bo bob-e no bum go elkpin, fere ko-e ba ka Josua.
JOS 8:24 Eji anebe Isreel ma wul ane kpee ba bo jo kam go ekulugbe a ekpawumu emahng ,bo ji bo kame bo song rehng, eji bo ma wul nne awohng awohng ebo go ekahngkahng, Isreel kpee kehm feere go Eai song wul erik ane ji jolo go atahng ejahbe.
JOS 8:25 Aneblum a anebkal ba bo wulu efung bio jolo ane atahltahl, eltahl a nkpel ewubu (12,000) bo kpee ba lene go Eai.
JOS 8:26 Josua tikem feere ebo bi jabbe elkong go ndi bi á tono go ero, tete bo wul nne awohng awohng no lene go Eai.
JOS 8:27 Anebe Isreel dˈdaa nsol kpee go ejahbe jia bum elbo, ana ntohkondi, a nsol afang ebo, jang jang ana Jehova tubu Josua elle.
JOS 8:28 Ano wo Josua jahme Eai go agun fi kpee, fere lim ejahbe jio fere sa ana ebimbim nkahlkahl. Sa ano nnehme nehme tete rehng efung bia.
JOS 8:29 Josua kehm rodo ntula Eai kahn-e ekehd go eti, á sa tokko eti tete elgung. Ngare nyi njul ma lahm Josua kehm tongo bo re, bo fannge ngubjing go eti, rod-e song tahnge tub go ndi go eti mbu jio ji ejahbe. Bo kpu atal song bul-e luk ebim li o tete tub bi lela.
JOS 8:30 Josua kehm limi egudu njom ka Jehova Esowo bi Isreel, go ewong ji Ebal,
JOS 8:31 ano wo Mosis nlokeltuma Jehova tongo anebe Isreel. Á limi ana bo nyono go nwer atahm nyi Mosis, egudu njom ji bo ki kiimi atal, nya bo ki ko ekuungu soongo. Egudu jio wo bo limi ajom nya bo kpo jahm fi, a ajom nyao nya elkoono ka Jehova.
JOS 8:32 O, esamahr bi anebe Isreel Josua fiki atahm nya Mosis go atal, nyao nya Mosis nyono ka bo.
JOS 8:33 Isreel kpee, ajenne, afono ejahbe, anebkul ebo, atubesi nsoja, a abalamalam, bo yiimi ejang ebbal ebbal bi elkohl atahm ni Jehova, jo seenge ane ba solo no, abalimajom, bo ji li anebe Levi. Egom ane jehko yiimi go mbuksong ewong ji Garisim, bo jehko yiimi go mbuksong ewong ji Ebal, ana Mosis nlokeltuma Jehova ma tohko tong bo, eji á ka bo elle ni elfuulu abone Isreel.
JOS 8:34 Eji ma jol ano, Josua kehm ba lung alum atahm nya Jehova kpee, nya elfuulu, a nya elsu, ful ful fuul ana Mosis yeele go nwer atahm.
JOS 8:35 Ellum anehng anehng jolem ni Mosis ka elkahn, ni Josua ki lung go ka anebe Isreel kpee, budu anebkal, abonse, a ajenne ajenne nya lene go ebo ellong.
JOS 9:1 Eji atul bao ba li feere erede bi aya Jodan wuku bade nsol nyia, ntula Hid, Amor, Kenan, a no Peres, a no Hiv, a no Jebus, bo ji lene go edi awong awong nya li feere erede, agbung gbung awong go erede nfam, fvfo go nkpe agburu aya ma a lꞌkꞌma nyehn egbuk jehko, tete rehng go Lebanon,
JOS 9:2 bo bungu bum nnyo amehng re bo ba nok a Josua a anebe Isreel.
JOS 9:3 Wo eji anebe Gibion wuku ji Josua ma lim anebe Jeriko, a Eai,
JOS 9:4 anebe Gibion kehm toobo re bo nehm anebe Isreel, eji bo lˈtahre elbo. Bo tahme ana ane ba bo tumu bo, bo kake nsol go agbajake abam rod gbade ebvankang ebo, a ayahbe nya ma kul, bo ma baade adi adi.
JOS 9:5 Bo kake agbajake nsol go bo agubjing, a akˈkulu akpaketa go akpade nya bo ma baade adi adi. Bo rodo akpawake abred nya ma tub amvmv.
JOS 9:6 Bo kehm song kpiri Josua go edi erekekv ji Gilgal, bo kehm tongo Josua a anebe Isreel re, <<E lohng mbang alab. Koon nwongo anahre.>>
JOS 9:7 Anebe Isreel kehm bahbe anebe Hiv re, <<Anv, Bahke ma jol re ń lohng a kpidi kpidi, bahke limi renan e bahk kehm koko nwongo anahne?>>
JOS 9:8 Bo kehm bungu tong Josua re, <<Wahr aloketum ebahne ba.>> Josua kehm bahb bo re, “Wahn ane a baa? Ń lohng gan ba?”
JOS 9:9 Bo kehm bungu re, <<E lohng fee ba. Wahr ebwuk bade egburu nsahm nyi Jehova Esowo ebahne. Wahr ebwuk aka bada ne: nsol kpee nyi á limi go Ijib,
JOS 9:10 wahr ebtob wuk bade ana á limi atul abal ba anebe Amor, bo ji jolo feere ero nfam bio bi aya ma Jodan. Sihon ntul no Hesbon, a Og ntul no Basan, ye ji kuumu go Astarod.
JOS 9:11 Anebkul ebahre, a ane ba lene go egahre ejahbe tong-r re, <<Tooben ebjing wahn mehl eljen song kpiri anebe Israel fere tong bo re, <<Wahr aloketum ebahne ba, Koon nwongo anahre.>> >
JOS 9:12 Abred enyahre nyaa jolo elfu elfu, eji e gbade elkpang go etahk, efung bi e mehle eljen kpꞌbake go egahne. Wo anv ebwuumu, fere tub amvmv.
JOS 9:13 Ayahbe enyahre nyaa jolo nfenfe, anv, ebkul, fere bahnge. Nsol ebjing enyahre nyia a akpaketa jolo nfenfe nfenfe, anv ebkpo alahb fere jak, tib go alaaba mbang nyi e lohng abake.
JOS 9:14 Anebe Isreel kehm ba feede nsol ebo kpee, jol bo bahbem Jehova.
JOS 9:15 Owo Josua kehm limi elkoono fere ko nwongo a bo, re bo nehm wul bo. Anebkul nfam taame tv, fere ko nwongo.
JOS 9:16 Eji ma biingi nfung era nyi anebe Isreel limi elkoono fere ko nwongo a anebe Gibion, anebe Isreel kehm ba wuk re ane baa lene kpidi kpidi kohlo bo, bo lenem fee.
JOS 9:17 Owo anebe Isreel kehm mehle asongo, go nfung era bo kehm song rehng go ebo ajahbe: Gibion, Kefira, Biirot, a Kiriad Jearim.
JOS 9:18 Anebe Isreel nokem a bo, tibre atubesi anebe Isreel ebko nwongo a bo go mbing nyi Jehova, Esowo bi Isreel. Anebe Isreel kpee kehme elmemme bade atubesi ebo,
JOS 9:19 owo atubesi anebe Isreel kpee kehm faange bo re, <<Wahr ebko nwongo abo go esamahr bi Jehova, Esowo bi Isreel, e nehm ma lak bo abo anv.
JOS 9:20 Ejum ji a, ji e bahke bo lim: Nong wahr yaken bo, bo jol go elkpin, eji erem lˈkˈgbo tub-r e lˈgbo go nwongo nyi e ma ko a bo.>>
JOS 9:21 Atubesi anebe Isreel kehm bungu re, <<Nong bo jol go elkpin, jo gbakke nkun, fere jo tuk alahb ka ejahbe kpee. Go mbang nyio ji atubesi bungu no bade abo, bo lꞌlim.
JOS 9:22 Owo Josua kehm lungu anebe Gibion, kehm bungu a bo re, <<Jenji wahng ka ń kehm ba nehm-r, eji ń tong-r re, <E lohng fee,> na nyehne ga ń lohko lene a kpidi kpidi?”
JOS 9:23 Wahn ebbel elsu: Bomo anv asongo, ḿ bahke jo lok-r ana abarake nkun, fere jol abatukalahb ka go etahk Esowo ebame.>>
JOS 9:24 Bo kehm faange re, <<Wahr aloeltum eba e limi jia, tibre bo tong-r re, <<Bo tongo alokeltum eba gbul gbul gbuul re, Jehova Esowo bi Isreel ebtong Mosis nloketum ewe re, á ka-n ndi nyia kpee, fere wul nne awohng awohng no lene o egahne esamahr. Wo e bele elfahle ni nkpin enyahre tib esi ejahne, owo wanhge e limi ejum jia.
JOS 9:25 Anv e li go egahna abo. Lim-r ejum ajehng ajehng ji kpˈnobo a ji li nseenge go egahne esamahr.
JOS 9:26 Ano wo Josua tahre bo go abo nya anebe Isreel, fvfo anebe Isreel wulem nne Gibion awohng awohng.
JOS 9:27 Go efung bio Josua limi anebe Gibion bo jol abarake nkun, a abatukalahb ka anebe Isreel kpee, a edi egudu njom ji Jehova, edi jio ji Jehova bahke yehke re bo si. Ano wo bo jo lim tete sik lela.
JOS 10:1 Anv eji Adoni-Jedek ntula Jeusalem wuku re Josua ebko Eai, fere rannge ejahbe jio kpee, yeblim Eai a ntula bo ana á limi Jeriko a ntula bo, fvfo ana anebe Gibion ma lim elkoono a anebe Isreel, bobfere jol kohlo bo.
JOS 10:2 Ntul noa, a ane ebe bele elfahle gbalee eji bo wuku nsol ana nyia, tibre Gibion jolo egburu ejahbe ji kpi ekpunu, jolo ajahbe etul; gbale sehnge Eai. Aneblum ebo kpee jolo abanokebta ba nno a nno.
JOS 10:3 Owo Adoni-Jedek ntula Jeusalem kehm lungu Hoham ntula Hebron, Piram ntula Jamud, Jafia ntula Lakis, Debir ntula Eglon, kehm kpake njahm a bo.
JOS 10:4 Á kehm tongo bo re, <<Baan, wahn ba tob-m nok a Gibion, tibre boblim elkoono a Josua, a anebe Isreel.>>
JOS 10:5 Owo atul baa na alon ba anebe Amor, atul ba Jeusalem, Hebron, Jamud, Lakis, Eglon kehm kono asi. Bo kpee kehm mehle, a nsoja ebo, song rod ebo ebta a anebe Gibion kehme elnoko a bo.
JOS 10:6 Anebe Gibion kehm tumu ellum tv Josua go edi erekekv ji Gilgal: <<Kana wahr yake, wahr aloketum ebahne ba. Baan ga elwaare, wahn ba tahr-r. Kak-r ebo, tibre atul baa ba anebe Amor bo jio ji kun go ejahbe awong ebkpa njahm re bo ba nok anahre.>>
JOS 10:7 Wo Josua kehm mehle go Gilgal a nsoja enye kpee, nyi semme a atahntahn ane kpee ba kpo sahb nˈnok ebta.
JOS 10:8 Jehova kehm bungu tong Josua re, <<Ka tiki bel elfahle bada bo; Me n faake bo kak-a go ebo. Jol nnene limm no bahk-a ma yiimi go abo.>>
JOS 10:9 Eji Josua ma jen atv atv mao, bomo go Gilgal asongo, Josua song gbede nsoja Amor eji bo ki kahn.
JOS 10:10 Jehova limi amahr bil bo go esamahr anebe Isreel, Isreel ga bo go egburu elgake go Gibion. Isreel soro asi jo kam bo mbang mbang nyio nyi Bet Horon, bo wulu bo gbalee mbang mbang nyio nyi Ajeka abola Makkeda.
JOS 10:11 Ana bo kpˈbeke go esamahr bi Isreel go mbang nyi lohngo go Bet-Horon asongo go Ajeka, Jehova kehm nake elahb atal go elbung wul ane gbalee. Ba kpo go elahb atal ba ga gbal sehnge ba anebe Isreel wulu akahngkahng.
JOS 10:12 Efung bi Jehova faake anebe Amor kak anebe Isreel go abo, Josua bungu tong Jehova go esamahr bi Isreel re, <<Njul sa yiimi go ero bi Gibion, ebareka sa yiimi o, ero edamme ji Aijalon.>>
JOS 10:13 Ano wo njul sa no yiimi, wo ebareka sa yiimi, tete anebe Isreel nok ga anebekv ebo, ana bo nyono go Nwer nyi Jasa. Njul sa yiimi go elka elka ni elbung, lahmem ejum efung kohro kohro.
JOS 10:14 Efung ana efung bio ka jˈjol, bomo efung bio efung ana bio ka kpe tiki jol, efung bi Jehova wuungu atung go ellum ni nne. Etingitingi Jehova jo nˈnok ka Isreel!
JOS 10:15 Owo Josua kehm feere a nsoja enye kehnge go edi erekekv ji Gilgal.
JOS 10:16 Ngare nyia atul baa na alon ebbe song biiri go nkpaltal nyi li go Makkeda.
JOS 10:17 Wo eji bo ba tong Josua re bobnyehn atul baa na alon behr go nkpaltal nyi li go Makkeda,
JOS 10:18 á kehm bungu tong bo re, “Banngen, agburu atal wahn sahd go nkpaltal nyio, wahn fere yehke ane bum jo baabe.
JOS 10:19 Kana rahke! Kamen anebekv ebahne, jo noken toono bo go njahm, kana taame bo yel go ebo ejahbe, tibre Jehova Esowo ebahne, ebfaake bo kak-n go ebo.
JOS 10:20 Ano wo Josua a nsoja nyi Isreel soro asi jo wul bo, sa na mmobsake, bo ji male be song yel go ebo ajahbe nya bo si akahme sennge kak.
JOS 10:21 Nsoja nyi Isreel kpee feere kehnge, nnene ejum we limem, ba rehng goji Josua edi erekekv, ngo Makkeda, , jol nnene bungem ebi ellum anehng anehng bada anebe Isreel.
JOS 10:22 Josua kehm bungu tong bo re, <<Lennge nnyo nkpaltal nyio wahn yehke atul alon bao ba ka-m.>>
JOS 10:23 Owo bo kehm yehke atul alon bao go nkpaltal, ntul no Jeusalem, Hebron, Jamod, Lakis, a Eglon.
JOS 10:24 Eji bo ma ko atul bao ba ka Josua, á kehm lungu nsoja Isreel kpee kehm bungu tong atubesi nsoja ba ba a ne re, <<Baan, wahn ba rod akpade enyahne kunu atul baa go bo amel. Owo bo kehm bake ba kunu bo akpade go ebo amel>>
JOS 10:25 Josua kehm bungu tong bo re, <<Kana fahl; ntim enyahne ki-n woono. Yiimi tˈtahne, wahn bel esahbeltim. Elkohn ejum ana jia ji Jehova bahke limi anebekv ebahne kpee ba ḿ bahke noko a bo.>>
JOS 10:26 Josua kehm wulu atul alon bao kpee, rod bo kpake go nti na elon tete ngare elgung.
JOS 10:27 Eji njul ma lahm, Josua kehm kake bo elkahn re bo song fono bo go nti, bo kehm song fono bo, song ro bo kak go nkpaltal nyi bo biiri no. Go nnyo nkpaltal nyio bo bannge agburu atal bum o, nyaa luk o tete rehng lela.
JOS 10:28 Efung bio Josua rannge ejahbe Makkeda kpee, fere wul ntula bo, a nne awohng awohng no li go ejahbe jio. Nnene á yakem no sa go elkpin. Á limi ntula Makkeda , ana á limi ntula Jeriko.
JOS 10:29 Josua kehm mehle a anebe Isreel go Makkeda song rehng go Libna song nok a bo.
JOS 10:30 Jehova tob faake ejahbe jia a ntula bo kak Isreel go ebo. Josua koo ekahngkahng rannge ejahbe jio, fere wul nne awohng awohng. Nnene á yakem no sa go elkpin o. Á limi ntula a bo ana á limi ntula Jeriko.
JOS 10:31 Josua kehm kpe sehng o Libna, a Isreel kpee song rehng go Lakis song sennge bo, nok a bo.
JOS 10:32 Jehova faake Lakis kak Isreel go ebo, ano wo Josua ga ejahbe jia etoono efung. Ejahbe jia, a nne awohng awohng no jolo o, á wulu bo ekahngkahng jangjang ana á limi go Libna.
JOS 10:33 Gana Horam ntula Gejer ebba re á ba tob Lakis, wo Josua nok ga-e a nsoja enye, tete nnene kpeem jol no sa go elkpin.
JOS 10:34 Owo Josua, a anebe Isreel kpee kehm mehle a ne o Lakis, asongo go Eglon; song sennge bo, nok a bo.
JOS 10:35 Bo bobo ejahbe jia efung bˈnehm bi bo bomo elnoko a bo, wul bo go akahngkahng, fere rannge nne awohng awohng ana bo limi go Lakis.
JOS 10:36 Owo Josua a Isreel kpee kehm mehle go Eglon song rehng go Hebron, song nok a bo.
JOS 10:37 Bo ko ejahbe jio, fere wul bo go akahngkahng, a ntula bo, a abon ajahbe ebo, a nne awohng awohng no lene o. Nnene bo yakem no sa elkpin. Ana bo limi Eglon, bo tob rannge Hebron kpee a nne awohng awohng go atahng.
JOS 10:38 Wo Josua a anebe Isreel kpee mehle a ne, sennge song nok a Debir.
JOS 10:39 Bo ko ejahbe jia, a ntula bo, a abon ajahbe ba nse, fere wul bo go akahngkahng. Bo rannge nne awohng awohng no li o kpee. Nnene bo yakem no sa go elkpin. Bo rannge Debir a ntula bo, jang jang ana bo rannge Libna a ntula bo, fvfo ana bo limi Hebron.
JOS 10:40 Ana wo Josua ga ajahbe nyaa kpee go erohko jia, a edi awong awong, emahng ji ejang eboblum, a abangenahb awong nya erede nfam, a akpe kpe agburu awong, a atul ebo kpee. Nnene á yakem no sa go elkpin. Josua wulu, ejum ajehng ajehng kpo v elv, jang jang ana Jehova Esowo bi Isreel ka-e elkahn.
JOS 10:41 Josua wulu bo, bomo go Kedes Bania tete song rehng go Gaja, sehng o rehng go arohko kpee nya Goseen tete rehng go Gibion.
JOS 10:42 Atul baa kpee, a ndi abo, Josua mehle nok a bo go ellohngo anehng ni á mehle ebta a bo, tibre Jehova Esowo bi Isreel, noko ka Isreel.
JOS 10:43 Owo Josua kehm feere kehnge a Isreel kpee go edi erekekv ji Gilgal.
JOS 11:1 Eji Jabin ntula Hajo wuku bada esehnge ebta bi anebe Isreel, á kehm tumu ellum tv Jobab ntula Madon, a atul ba Simron a Akisaf,
JOS 11:2 á tob tumu tv atul bako ba li li ejang ebobkal ero awong, fere tob tumu tv atul ba Araba ji li ejang eboblum bi Kinered, a atul ba li go abangenahb awong nya li erede nfam, a bao ba li go Nafod Dor ji li feere erede nfam;
JOS 11:3 á tob tumu tv atul ba anebe Kenan, ero a erede nfam; a atul ba anebe Amor, Hid, Peres, Jebus ba li go edi awong awong; a atul ba anebe Hiv ba li go edamme ji Hemon ji li go elwo ni Mijipa.
JOS 11:4 Bo lohngo a nsoja ebo kpee, nlong anyˈnya, go amvtv akuungu gbalee. Egburu nlong nrur nsoja, bo ji ruru ana eriki bi nkpe aya.
JOS 11:5 Atul baa kpee ba ko nsoja ebo ba kono asi edi ajehng, bo ba limi edi ererkekv ebo go alahb ma Merom, re bo nok a anebe Isreel.
JOS 11:6 Owo Jehova kehm bungu tong Josua re, <<Kana bel elfahle anehng anehng bada bo. Behna ngare nyia, m bahke faake bo kak Isreel go abo, bo kpee bahke jolo akvne akvne. A bahke kiimi anyˈnya ebo alumlum ajahb kpade, wahn fere jamme amvtv akuungu ebo fi.>>
JOS 11:7 Owo Josua a nsoja enye kpee kehm ba gbehl bo kohlo alahb ma Merom, kehm noko a bo,
JOS 11:8 wo Jehova kehm yake bo kak Isreel go ebo. Bo ga bo, fere kehm kehme bo kam mbang mbang nyio nyi rehng go Egburu Sidon tete rehng go Misrefod Main, song rehng go edamme ji Mijipa go ero nfam, tete nnene kpeem sa no jolo go elkpin.
JOS 11:9 Josua limi bo ana Jehova tong-e no. Á kehm kiimi anyˈnya ebo alumlum ajahb kpade kpee, fere fi amvtv akuungu ebo.
JOS 11:10 Ngare nyia Josua feere njahm ba bob Hajo, fere wul ntula bo go ekahngkahng. Hajo jia ji tohko jol ntubesi ejahbe, ji ajahbe atul nyaa kpee.
JOS 11:11 Nne awohng awohng ejahbe jia bo wul-e go ekahngkahng, Isreel rannge bo kpee, jol ejum ajehng ajehng ji kpi elv, bo yakem sa. Josua jahme Hajo fi.
JOS 11:12 Josua ga ajahbe atul nyaa kpee, a atul ebo, fere wul bo akahngkahng. Á rannge bo kpee, ana Mosis nlokeltum Jehova ka bo elkahn.
JOS 11:13 Wo Isreel ejahbe ajehng ajehng bo jahmem fi ji bo si kunu abuntahk, sehngem re Hajo ji Josua jahme no fi.
JOS 11:14 Anebe Isreel da nsol nyi ajahbe nyaa kpee, a ntohkondi atohkondi ebo. Wo ane baa kpee, bo wulu bo go akahngkahng, tete bo rannge bo kpee, jol ejumjum saam ji bele elv.
JOS 11:15 Ana Jehova ka Mosis nlokeltum ewe elkahn, ano wo Mosis tob ka Josua elkahn, Josua limi kpee, ejumjum jolem ji Josua ki lim, go nsol kpee nyi Jehova ka Mosis elkahn re á lim.
JOS 11:16 Ano wo Josua noko ko ndi nyia kpee: edi awong awong, a awumwum adi nya li go ejang eboblum, a ndi nyi Goseen kpee, go abangenahb awong nya li go erede nfam, a edamme ji Araba, a agburu awong kpee nya li go Isreel, a abangenahb awong ebo,
JOS 11:17 bomo go ewong ji Halak ji li feere go Seya tete song rehng go Baal Gad ji li go edamme Lebanon nnahb egburu ewong nyi Hemon. Josua bobo atul ebo kpee, fere wul bo.
JOS 11:18 Josua noko ebta a atul bao ekidi sahb lˈlab.
JOS 11:19 Nnene limem elkoono a anebe Isreel, sehngem re anebe Hiv ba lene go Gibion ba ba, Isreel ga bo kpee go ebta.
JOS 11:20 Jehova antahng antahng wo limi re ntim ebo tahne, eji bo lˈyiimi abohng a Isreel, eji á lˈsehng o wul bo kpee, fere yehke bo jol ndon á beem, ana Jehova ka Mosis elkahn.
JOS 11:21 Ngare nyio Josua wulu etˈtohngo ji Anak kpee, bo ji lene go edi awong awong: Hebron, Debir, Anab, go edi awong awong kpee nya li go Juda, a edi awong awong nya li go Isreel. Josua wulu bo kpee, fere rannge ajahbe ebo kpee.
JOS 11:22 Go ndi nyi Isreel, nne awohng awohng no Anak saam, go Gaja, Gati, a Asdod wo wo abon amohk anebe Anak sa no.
JOS 11:23 Owo Josua kehm koko ndi kpee, jang jang ana Jehova tongo Mosis. Josua bake edi ndi jia ka anebe Isreel ebangenahb ebangenahb ana ejum elehkelkv. Owo ndi bele erekekv go nta anoko.
JOS 12:1 A wo li Atul ba ndi nyia, ba anebe Isreel noko a bo, fere ga bo, fere taare adi ndi ebo go ero bi Jodan, bomo go edamme ji Anon rehng go egburu ewong ji Hemon, tob budu ero nfam bio bi Araba:
JOS 12:2 Sihon ntul no anebe Amor, ye ji kuumu go Hesbon. Á jo fili edi bomo go Aroe ji li nkpe edamme nyi Anon. Bomo go elka edaame, rehng go aya Jabok ma li nkonkon nyi anebe Amon. Ejang ejahbe ji Giled jolo budu o.
JOS 12:3 Á tob jo fili ero bio bi Araba bomo go aya ma Kinered tete rehng go agburu aya Araba ma li aya akang, song rehng go Bet-Jesimod, fere feere ejang eboblum, edamme jio ji Pisga.
JOS 12:4 Go ejang ndi bi Og ntula Basan, esˈkohro ntul no anebe Refa, ye ji jii jo fili Astarot abola Edrei.
JOS 12:5 Á fili edi bomo go ewong Hemon rehng go Saleka, Basan kpee tete rehng go nkonkon nyi anebe Gesur a Maaka, a ejang Giled rehng go nkonkon nyi Sihon ntula Hesbon.
JOS 12:6 Mosis nlokeltuma Jehova, a anebe Isreel ga bo. Wo Mosis faaka ndi ebo ka anebe Ruben, Gad, a ejang etˈtohngo ji anebe Manase, re jol ndi abo.
JOS 12:7 Atul ba ndi nyia ba a, ba Josua a anebe Isreel noko a bo, fere ga bo, go ejang erede bi Jodan, bomo go Baal Gad ji li edamme ji Lebanon song rehng go ewong Halak ji li feere go Seir. Josua ka bo ndi atˈtohngo atˈtohngo ana ejum elehkelkv ebo.
JOS 12:8 Ndi nyi Josua bake no nya a; edi awong awong, a nya li go abangenahb awong erede nfam, Araba, a nkpale nkpale ewong, a elka emahng feere ejang eboblum - ndi nyio nyi anebe Hid, anebe Amor, anebe Kenan, anebe Pereji, anebe Hiv, a anebe Jebus:
JOS 12:9 ntula Jeriko, ntula Eai( ji li kohlo Betel)
JOS 12:10 ntula Jeusalem, ntula Hebron,
JOS 12:11 ntula Jamud, ntula Lakis,
JOS 12:12 ntula Eglon, a ntula Geja,
JOS 12:13 ntula Debir, ntula Geda,
JOS 12:14 ntula Homa, a ntula Arad,
JOS 12:15 ntula Libna, ntul Adulam,
JOS 12:16 ntula Makkeda, ntula Betel,
JOS 12:17 ntula Tapua, ntula Hefa,
JOS 12:18 ntula Afek, ntula Lasaron,
JOS 12:19 ntula Madon, ntula Hajo,
JOS 12:20 ntula Simron Meron, ntula Akisaf,
JOS 12:21 ntula Taanak, ntula Megido,
JOS 12:22 ntula Kedesh, ntula Joknam go Kamel,
JOS 12:23 ntula Dor ji jolo go Nafod Dor, ntula Goyim go Gilgal,
JOS 12:24 a ntula Tirja. Bo kpee jolo eltahl atul awubu, a ntul awohng.
JOS 13:1 Eji Josua ma sahb kˈkul, owo Jehova kehm-e tongo re, <<Anv wobsahb kˈkul, wo gana adi ndi nyaa kpeka li gbalee ka-n re wahn ko.
JOS 13:2 Adi ndi nya a, nya ma sa: Ajang ndi kpee nya anebe Filista a anebe Gesu:
JOS 13:3 bomo go aya ma Siho, ero bi Ijib, feere ndi nyi Ekron ejang ebobkal. Ndi nyia kpee jolo ndi nyi anebe Kenan: Adi ndi nya jolo ka atul na alon ba Filista nya a, Gaja, Asdod, Askelon, Gati, a Ekron. Ndi nyi anebe Avva;
JOS 13:4 bomo ejang eboblum, ndi kpee nyi anebe Kenan, bomo Ara ji anebe Sidon, sehng tete rehng go Afek, ejang bi anebe Amor,
JOS 13:5 edi jio ji anebe Gebal, a Lebanon kpee, nyi li ero nfam, bomo go Baal Gad ji erede egburu ewong Hemon tete rehng go Lebo Hamad.
JOS 13:6 Bade ane bao ba lene go ajahbe nya kun agburu awong, bomo go Lebanon tete rehng go Misrefod Maim, anebe Sidon bao kpee. Mefono antahng bahke kame bo yehke go esamahr anebe Isreel. Tiki nok wo ka anebe Isreel edi ndi jia ana ejum elehkelkv, ana n tong-a no,
JOS 13:7 fvfo bak ana ejum elehkelkv ka etˈtohngo na ebsehmwubu a ejang etˈtohngo ji Manase.>>
JOS 13:8 Ejang etˈtohngo Manase jehko, anebe Ruben, a anebe Gad, bobko ejum elehkelkv bo ji, Mosis ka bo go ero bi aya ma Jodan, Mosis nlokeltuma Jehova wo ka bo.
JOS 13:9 Ndi ebo bomo go Aroe, go nkpe nyi edamme Anon, bomo ejahbe ji li go elka edamme tete rehng go nwahre wahre edi ji li ebale ebale ji Medeba sehng o song rehng go Dibon,
JOS 13:10 fvfo ajahbe kpee nya ntula Amor no bo kpo lung-e re Sihon, ye ji jolo go Hesbon jo fili ane, tete rehng go nkonkon nyi anebe Amon.
JOS 13:11 Giled tob woomo go atahng, ejang bio bi Gesu, a Maaka, a ejang egburu ewong bi Hemon kpee, ndi Basan kpee tete rehng go Saleka,
JOS 13:12 a wo li edi ndi kpee ji ntula Og jo fili go Basan, ye ji kuumu go Astarot abola Edrei, á jolo esˈkohro ntul no anebe Refa. Mosis noko a bo, ga bo, fere ko ndi ebo.
JOS 13:13 Wo anebe Isreel Kamem anebe Gesu, a anebe Maaka, bo soro asi lene go ellong anebe Isreel tete tub bi lela.
JOS 13:14 Wo Mosis Kaam etˈtohngo ji Levi edi ndi ajehng ajehng, eji jolo re ayare anyehng anyehng nya bo jo jahm na fi ka Jehova Esowo bi Isreel, nya nya jolo ejum elehkelkv ebo, ana Jehova nyame no tong bo.
JOS 13:15 Ana wo Mosis ka etˈtohngo ji Ruben edi ndi go ebangnahb ebangenahb:
JOS 13:16 Bomo Aroe ji li go nkahl nyi edamme ji Anon, fvfo bomo ejahbe ji wob go elka elka ni edamme, song rehng go nwahre wahre edi ji jolo ebal ebal ji li sehng go Medeba,
JOS 13:17 song rehng go Hesbon, a ajahbe nyaa nya li edi ebal ebal: Dibon, Bamod Baal, Bed Baal Meon,
JOS 13:18 Jahaji, Kedemot, Mefaat,
JOS 13:19 Kiriatayim,a Sibma, a Jeret Saha ji li go ewong ji li go edamme,
JOS 13:20 Bet-peor, agbung gbung nya ewong Pisga abola Bet-Jesimot,
JOS 13:21 budu ajahbe kpee nya li go awahre wahre adi nya li ebal ebal, a ajahbe kpee nya ntula Sihon jo fili. Sihon wo jolo ntul no anebe Amor, ye ji lene go Hesbon, Mosis wul-e wul budu a atul bako ba Media, ana ntula Evi, Rekem, Jur, Hur, Reba, atubesi baa jolo jo fili adi a ntula Sihon.
JOS 13:22 Anebe Isreel wulu Balam mmon no Beor go ekahngkahng, ye ji jolo nnea ntaane, budu ane ba bo wulu go ebta.
JOS 13:23 Nkonandi nyi etˈtohngo ji Ruben jolo nkpe nkpe nyi aya ma Jodan. Ajahbe, a abon ajahbe ba jolo a kpee jolo ejum elehkelkv ka etˈtohngo Ruben, ebangenahb ebangenahb.
JOS 13:24 Edi ndi ji a, ji Mosis ka etˈtohngo ji Gad ebangenahb abanganahb:
JOS 13:25 Edi ndi ji Jaje, a ajahbe kpee nya li Giled, a ejang nfam ji anebe Amon tete asongo go Aroer ji li kohlo Rabba,
JOS 13:26 fvfo bomo go Hesbon song rehng go Rama Mijipa, a Betonim, sehng go Mahanayim tete song rehng go edi ndi ji Debir,
JOS 13:27 Beth Aram, Bet-nimra, Sukot, a Jafon nya li go edamme, a erik ajahbe nya jolo go elwo ni ntula Sihon ji lene go Hesbon. Nseenge ebo jolo erede ajahbe nyao, sehnge go aya ma Jodan, sehng asongo tete rehng go edi ji agburu aya ma Kineret kohlo no.
JOS 13:28 Ajahbe nyaa a abon erik ajahbe ba jolo a kpee, jolo ejum elehkelkv ka etˈtohngo ji Gad, ebangenahb ebangenahb.
JOS 13:29 Edi ndi ji a ji Mosis kaa ejang etˈtohngo ji Manase. Ji lohngo re, á kaa ejang abon ba Manase, ebangenahb ebangenahb.
JOS 13:30 Ndi ebo bomo go Mahanayim, Basan kpee woomo atahng, adi kpee nya woomo ntula Og ji jolo go Basan go elwo, a nsi kpee nyi jolo go Jair, ji Basan, kpee jolo nsi atahl ara,
JOS 13:31 ejang ejahbe Giled, a Estarod abola Endreyi nya li ajahbe nya ntula Og jo fili, ye ji lene go Basan) . Nyaa kpee li ka etꞌtohngo ji Maki ji jolo mmona Manase, jolo ka ejang abon ba Maki, ebangenahb ebangenahb.
JOS 13:32 Adi elehkelkv nya a, nya Mosis bake no go edi ebale bal ji Moab, a lꞌsiiri aya ma Jodan ero bi Jeriko.
JOS 13:33 Wo Mosis kaam etꞌtohngo ji Levi edi ajehng ajehng, tibre Jehova, Esowo bi Isreel, ebnyam re ye wo bahke jolo ejum elehkelkv ebo.
JOS 14:1 A wo li adi nya anebe Isreel ko no ana ejum elehkelkv ebo, go ndi nyi Kenan, nya Elieja nlimanjom, a Josua mmona Nun, a atubesi atˈtohngo Isreel bake ka anebe Isreel.
JOS 14:2 Bo tubu elfaange bake ndi nyio ka etˈtohngo ebsehmwubu kunu ejang, ana Jehova ka Mosis elkahn.
JOS 14:3 Mosis ebtohko ka etˈtohngo ebbal kunu ejang edi elehkelkv ebo go ero aya ma Jodan. Wo Mosis kaam anebe Levi edi elehkelkv ajehng ajehng semme atˈtohngo nyako.
JOS 14:4 Wo abon ba Josef ebjol etˈtohngo na ebbal, Manase abola Efriim. Abone Levi bo bakem ndi anyehng anyehng ka bo, bo ka bo agburu ajahbe nya nya re bo lene, a edi ndi enyam aleke.
JOS 14:5 Ano wo abone Isreel baange adi ndi ana Jehova ka Mosis elkahn.
JOS 14:6 Owo aneblum ba Juda kehm ba kpiri Josua ngare nyi á li go Gilgal, wo Keleb mmona Jefune ji lohng go Keniji, kehm tongo Josua re, Á kpˈkahne ji Jehova bungu tong Mosis nne Esowo nlokeltum ewe bada a wo a me go Kedes Bania.
JOS 14:7 Ngare nyio n jolo nnya atahl abal eji Mosis nlokeltuma Jehova tum-m go Kedes Benia re me n song feede edi ndi jio. N ko ji n nyehne no ba tong-e, ana ntir atahng enyame jolo no.
JOS 14:8 Wo abonanee ba e je ano bungu nsol nyi kake ane elfahle. Me, n toono Jehova a eltim eltim ename kpee.
JOS 14:9 Fvfo efung bio Mosis tir tong-m re, <<Ndi nyi akpade enya jene no bahke jolo ejum elehkelkv eja, a ji abon eba go njinanjini, tib eji a ma toono Jehova Esowo ebame a eltim eltim ena.
JOS 14:10 Anv ana Jehova ko nwongo, a ma-m bum go elkpin go nnya atahl abal a nnya elon nyia, bomo ngare nyi á bungu nsol nyia sehng go nnyo mi Mosis, ngare nyio nyi Isreel jo yannge go elka emahng ni ki kpi ajele. Nyehn me a lela, m ma kang nnya atahl ani, a nnya elon.
JOS 14:11 N kpeka li eko eko ana n jolo ngare nyi Mosis tum-m no, m bahke ma kpe je ebta anv ana n jo ngare nyio.
JOS 14:12 Anv, ka-m edi awong awong jia, ji ji Jehova ko nwongo efung bio. Wofono wˈwuk re anebe Anak lene o, ajahbe ebo jolo agburu ajahbe, bo si akahme sennge ejahbe ebo kak. Wo go ekakebo ji Jehova, m bahke kame bo yehke ana Jehova bungu no.
JOS 14:13 Owo Josua kehm fuulu Keleb mmona Jefune, fere ka-e Hebron ana ejum elehkelkv eje.
JOS 14:14 Fvfo bomo go ngare nyio Hebron li ka Keleb mmona Jefune, ye ji jolo nnea Keneji, tib eji á toono Jehova Esowo bi Isreel a eltim eltim ene.
JOS 14:15 Hebron bo jo lungu wuku wuku re Kiriat Arba, Arba wo lini ebehn mbing nyia, á jolo etahntahn nne no lohng go Anak. Owo ndi re ekv go nta anoko.
JOS 15:1 Bo tubu elfaange bak edi ndi ka etˈtohngo ji Juda ji a, ebangenahb ebangenahb, kpange rehng go Edom tete song rehng go elka emahng Jiin ni ki kpi ajele, feere go esˈkohlo ji ejang eboblum.
JOS 15:2 Nseenge nyi ejang eboblum, bomo go nkpe nyi ejang eboblum nyi Aya Akang,
JOS 15:3 sehnge eboblum eboblum bi mbang nyi li go eyake agburu awong Akrabim, song rehng go Jiin, tete song rehng go ejang eboblum bi Kedes-Bania. Tob sehnge go Hejiron rehng go Ada, gahl song rehng go Karka.
JOS 15:4 Ano wo sehnge no, song rehng go Ajimon, kehm song yel go ebgba bi Ijib, song fel go agburu ma a lˈkˈma nyehn egbuk jehko. Nseenge ebo nyi ejang eboblum nyi a.
JOS 15:5 Nseenge nyi ero nfam, jolo go aya akang ,tete song rehng go nnyo mi aya Jodan. Nseenge nyi ejang ebobkal bomo go nkpe aya akang nnyo aya Jodan,
JOS 15:6 sehng asongo ero ero Bet-Hogla, sehng ano ebobkal ebobkal bio bi Bet-Araba, song rehng go eltal ni Bohan ji mmon no nlum no Ruben.
JOS 15:7 Nseenge nyio bomo go edamme ji Ako, asongo go Debir, sehng ebobkal ebobkal asongo go Gilgal, nyi jolo songo songo go mbang nyi li eyake eyake agburu awong nyi bo kpo lung re Adumin. A wo sehnge rehng go ejang eboblum bi edamme, soro asi alahb ma En Semes, tete ba lohng ga En Rogel.
JOS 15:8 Tob sehnge go edamme ji Ben Hinom, feere go edamme ji ejang eboblum bi Jebus ji li Jeusalem. Sehnge asongo, wahr go ewong ji li go erede edamme ji Hinom, song rehng go ekahlsi, ejang ebobkal bi edamme ji Refayiim.
JOS 15:9 Nseenge nyio soro asi go ero ewong song rehng go mbˈbehl alahb ma Neftoa tete ba lohng ga ajahbe nya ewong Efron, feere song rehng go Baala, ji li Kiriat-Jearim.
JOS 15:10 Nseenge kehm kpe sehng erede erede bio bi Baala asongo go egburu ewong ji Seya, sehng nkpe ewong ejang ebobkal, bi Jearim, ji li Kesalon, , sehng asongo go Bet-Semes siiri rehng go Timna.
JOS 15:11 Nseenge nyio soro asi asongo go ejang ebobkal nyi Ekron, sennge asongo go Sikeron, song rehng egburu ewong Baala, song rehng Jabnel. Nseenge song fele agburu aya ma nne lˈkˈnyehn ma egbuk jehko.
JOS 15:12 Nseenge nyi jolo erede nfam, jolo nkpe agburu aya, ma nne lˈkˈma nyehn egbuk jehko. Nseenge nyi jolo sennge anebe Juda nyi a, go ebangenahb ebangenahb.
JOS 15:13 Ana Jehova Ka Josua elkahn re á ka Keleb ji mmona Jefune, edi ndi go Juda. Josua kehm kake Keleb ejahbe ji bo kpo lung re Kiriat-Aba ji li Hebron. Aba ji jolo nde no nkul no Anak.
JOS 15:14 Keleb wo kame anebe Anak yehke go Hebron, bo ane na ara, Sesayi, Ahiman, a Talmayi, bo kpee lohng go ebangenahb ji Anak.
JOS 15:15 Edi jio wo á mehle song nok a ane ba lene goDebir wuku wuku bo jo lungu edi jio re Kiriat- Sefer.
JOS 15:16 Keleb kehm bungu re, <<Nne awohng awohng no lˈnok a Kiriat Sefer fere ga bo, m bahk-e kake mmon ewame no nkal no bo kpo lung-e re Aksa go elbal.>>
JOS 15:17 Otꞌniel mmon no nlum no Kenaji, ji jolo mmonannyehna Keleb wo je song nok a bo fere ga bo. Keleb kehm-e kake Aksa mmon ewe go elbal.
JOS 15:18 Efung abehng eji Aksa ba goji Otˈniel, á kehm fanne Otˈniel re á bahb Keleb nde re á ka-e edi ndi. Ana Aksa kpꞌbadde go mbvankang, owo Keleb nde kehm-e bahbe re, <<Jenji a kpꞌsebe re me n lim ka-a?>>
JOS 15:19 Owo á kehm-e faange re, <<Lim ekahmekahme ejum ka-m. Nong me n fil-a ndon, eji a ma-m ka edi ndi ji li go ejang eboblum, tob ka-m mbꞌbehl alahb.>> Owo Keleb kehm-e kake abing alahb nya li go ewong, a edamme.
JOS 15:20 Edi ndi elehkelkv ji a ji bo bake ka etꞌtohngo Juda, go ebangenahb ebangenahb:
JOS 15:21 Ajahbe nyaa nya ga li go ejang eboblum,go etꞌtohngo ji Juda, go emahng ji ejang eboblum, feere go nkonandi nyi Edom: Kabjeel, Ada, Jagu,
JOS 15:22 Kina, Dimona, Adada,
JOS 15:23 Kedes, Hajo, Itꞌnan,
JOS 15:24 Jif, Telem, Bealod,
JOS 15:25 Hajo Hadata, Keriot Hejiron ji li Hajo,
JOS 15:26 Amam, Sema, Molada,
JOS 15:27 Haja Gada, Hesmon, Beti-Peleti,
JOS 15:28 Haja Sual, Beseba Bisiotiya,
JOS 15:29 Baala, Iyim, Ejem,
JOS 15:30 Eltolad, Kesil, Homa,
JOS 15:31 Jiklak, Madmana, Sansana,
JOS 15:32 Lebaoti, Silhim, Ayin, a Rimon, kpee jolo eltahl ejahbe ebsuwubu bi nnen, a abon ajahbe bako ba nse.
JOS 15:33 Ajahbe nyako nya jolo nnahb ewong nya jolo feere go erede, nya bo tob ka Juda: Estaol, Jora, Asna,
JOS 15:34 Janoa, En Ganim, Tapua, Enam,
JOS 15:35 Jamuti, Adulam, Soko, Ajeka,
JOS 15:36 Saarayim, a Aditayim, a Gedara ji ji tob li Gederotayim, jolo ewubu ejahbe ebni, a abon ajahbe ba nse.
JOS 15:37 Jenan, Hadasa, Mikdal Gad,
JOS 15:38 Dilen, Mijipa, Joktel,
JOS 15:39 Lakis, Bojikati, Eglon,
JOS 15:40 Kabon, Lamas, Kitlis,
JOS 15:41 Gederoti, Bet Dagon, Naama, Makeda, kpee jolo elku ejahbe ajehng, a abon ajahbe ba nse.
JOS 15:42 Libna, Eteri, Asan,
JOS 15:43 Ibta, Asna, Nejib,
JOS 15:44 Keila, Akijib, Maresa, ejahbe ebsehmwubu, a abon ajahbe ebo bako ba nse.
JOS 15:45 Ekron, a nsi nyi senng-e kak, a abon ajahbe ba nse.
JOS 15:46 Bomo go Erede bi Ekron, ajahbe kpee nya jolo sennge Asdod, a nsi nyi sennge kak, a abon ajahbe ebo ba nse.
JOS 15:47 Asdod, a nsi nyi li senng-e kak, a abon ajahbe ebo ba nse, Gaja, a nsi nyi senng-e kak, a abon ajahbe ebo ba nse, bomo go abongba ba Ijib, tete rehng go abongba Ijib, nkpe nkpe agburu aya ma nne lꞌkꞌma nyehn egbuk ma li Mediterinian.
JOS 15:48 Fvfo go edi awong awong: Samir, Jatir, Soko,
JOS 15:49 Dana, Kiriati Sana ji li Debi,
JOS 15:50 Anab, Estemo, Anim,
JOS 15:51 Gosen, Holon, a Gilo, ewubu ejahbe ajehng, abon ajahbe ebo ba nse.
JOS 15:52 Arab, Duma, Esan,
JOS 15:53 Janim, Bet-Tapua, Afeka,
JOS 15:54 Humta, Kiriat-Abaji li hebron a Jior, ejahbe ebsuwubu, a abon ajahbe ebo ba nse.
JOS 15:55 Maon, Kamel, Jif, Juta,
JOS 15:56 Jejirel, Jokdim, Janoa,
JOS 15:57 Kain, Gibea, a Timna, jolo ejahbe ebwubu, a abon ajahbe ebo ba nse.
JOS 15:58 Halhul, Beti Jur, Gedo,
JOS 15:59 Maarat, Beti Anoti, a Eltekon, ejahbe ebrakebra, a abon ajahbe ebo ba nse.
JOS 15:60 Kiriati Baal ji li Kiriati Jearim, a Raba, ejahbe ebbal, a abon ajahbe ebo ba nse.
JOS 15:61 Go emahng ji ajele kꞌlꞌmahng: Beti Araba, Midin, Sekaka,
JOS 15:62 Nibsan, ejahbe akang, a En Gedi, ejahbe ebrakebra, a abon ajahbe ebo bako ba nse.
JOS 15:63 Anebe Juda maam kam anebe Jebus yehke, bo ji lene go Jeusalem, tete sik anebe Jebus baa kpeka lene semme a anebe Juda tete sik lela.
JOS 16:1 Bo tumu elfaange bak edi ndi ka etˈtohngo ji Josef, edi elehkelkv ebo bomo go aya ma Jodan, ero bio bi ngba nyi Jeriko, sehng go elka emahng ji kꞌlꞌmahng ajele tete song rehng go edi awong awong ji Betel.
JOS 16:2 Sehng o Betel ji bo jo lung re Luji siiri song rehng go Ataroti ji li go elwo ni anebe Arki,
JOS 16:3 feere ejang erede erede bio bi anebe Jafleti, tete rehng go ejang erede bi Beti Horon, song rehng go Gejer, tete song fel go agburu aya ma nne lꞌkꞌma nyehn egbuk jehko ji li Mediterinian.
JOS 16:4 Ano wo Manase, a Efriim bo ji lohng go etˈtohngo ji Josef ko edi elehkelkv ebo.
JOS 16:5 Ana wo bo bake ndi nyia ka Efriim, bo bake ebangenahb ebangenahb: Nseenge edi elehkelkv ebo, bomo go Ataroti Ada jio ji li go ero bi Beti Horon,
JOS 16:6 sehng song yel agburu aya ma nne lꞌkꞌma nyehn egbuk jehko. Bomo go Mikmetad, ji li go ejang ebobkal, gahl feere go ero nfam asongo go Taanati Silo, nkpe nkpe song rehng go Janoa ji li go ero nfam.
JOS 16:7 Ano wo sehnge nkpe nkpe nyio nyi Janoa song rehng go Ataroti, a Naara, sehng song kooro Jeriko, fere ba lohng go aya ma Jodan.
JOS 16:8 Bomo go Tapua, nseenge feere erede erede, toono nrabbe ebgba bi Kana, fere song fel go agburu aya ma nne lꞌkꞌma nyehn egbuk jehko. Ana wo etˈtohngo ji Efriim ko ndi ebo ebangenahb ebangenahb.
JOS 16:9 Bo tob ka bo abon ajahbe ba nlen, a ba nse, nya bo bumu eje eje ka anebe Efriim go ellong nsol elehkelkv nyi anebe Manase.
JOS 16:10 Bo kamem anebe Kenan ba jolo go Geja; Tete tub lela anebe Kenan baa go lene ellong anebe Efriim, wo anebe Efriim kpo ko bo fubu eltum.
JOS 17:1 Bo tubu elfaange bak edi ndi ka ejang etˈtohngo ji Manase. Manase ana ngbokambang a mmon no Josef. Makiri wo ko ejum elehkelkv, ye ji jolo ngbokambang a mmon no Manase. Makiri wo li nde no anebe Giled. Yeb tohko ko Giled, a Basan, tibre anebe Makiri jolo atahntahn abanokebta.
JOS 17:2 Mbake nyia joko ka erik ane bako go ellong anebe Manase, go abangenahb nyaa, Abieja, Helek, Asriel, Sekem, Hefa, a Semida. A wo li erik aneblum bako etˈtohngo ji Manase mmona Josef, go ebo ebangenahb.
JOS 17:3 Ana jolo o, Selofehad mmon no Hefa, ye ji Giled jel-e no, Giled ji jolo mmon no Makiri, ye ji Manase jel-e no, jelem mmon awohng awohng no nlum. Á jele abon ba nkal ba ba . Abing ebo nya a, Mala, Noa, Hogla, Milka, a Tisa.
JOS 17:4 Abon ba nkal baa kehm mehle song kpiri Elieja nlimanjom, a Josua mmona Nun, a atubesi ejahbe ba Isreel, kehm bungu re, <<Jehova ka Mosis elkahn re, á ka-r mbaka ndi nyˈnyahre ana bo ka abonanyehn ba nlum go egahre ellong. Josua kehm kake bo ejum elehkelkv semme a ellong abonanyehn nde ebo, jang jang ana Jehova bo elkahn.
JOS 17:5 Manase bo bake ka-e erohko ndi na ewubu, kehm budu ejang bi Giled, a bi Basan, ji li ero bi aya ma Jodan,
JOS 17:6 tibre abon ba nkal go etˈtohngo ji Manase ko mbake ana abon ba nlum. Edi ndi ji Giled, li ka erik etˈtohngo ji Manase.
JOS 17:7 Edi ndi ji Manase bomo go Aser, rehng go Mikmetati go ero bi Sekem. Nseenge nyio feere eboblum eboblum bio bi Mikmetati sehng goji ane ba lene kohlo elbing alahb ni En Tapua.
JOS 17:8 Ndi nyi Tapua li ka Manase, yefono Tapua li go nseenge nyi Manase, li ka anebe Efriim.
JOS 17:9 Nseenge sehnge asongo eboblum eboblum, song rehng go nrabbe ebgba bi Kana. Ajahbe jˈjol nya jolo ka anebe Efriim nya li nkpe nkpe nyi ajahbe nya Manase, wo nseenge nyi Manase jolo go nkpe nyi ejang ebobkal bi nrabbe ebgba tete song rehng agburu aya ma nne lˈkˈ ma nyehn egbuk jehko.
JOS 17:10 Ejang eboblum ndi nyio jolo ka aneb Efriim, go ejang ebobkal jol ka anebe Manase. Ndi nyi Manase kpange rehng go aya ma nne lˈkˈma nyehn egbuk jehko, á kpi nseenge a Aser go ejang ebobkal, go ero nfam nseenge rehnge go Isaka.
JOS 17:11 Atahng ajahbe nya Isaka, a Aser, Manase tob kpi Beti-San, Ibleyam, a anebe Dor ji li anebe Dor, Endo, Taanak, Megido, a nsi nyi li sennge kak. (Etoono ebra jolo Nafod)
JOS 17:12 Jol tvtv o, etˈtohngo ji Manase maam lene abon ajahbe bao kpee. Tib anebe Kenan bumu ntir abo re bo tiki lene erohko ndi jio.
JOS 17:13 Wo eji anebe Isreel gbale go atahne. Bo rodo anebe Kenan bum aju, bo jo loko bo. Bo kamem bo kpee yehke go ebo ejang ejahbe.
JOS 17:14 Owo etˈtohngo ji Josef kehm ba kpiri Josua, kehm-e bahbe re, <<Jenji wahnge a bahk-r kake edi ndi ajehng ji ji ana edi elehkelkv? Wahr ebjol go nrur, Jehova ma-r fuulu gbˈgbal.
JOS 17:15 Josua kehm faange re, <<Lˈjol re wahn ebrur sehng, lˈfere jol re edi ndi ji edi awong awong ji Efriim gbalem ka-n, song-n go ekulugbe wahn song ja edi ndi ka enahne, go edi ji anebe Peres, a anebe Refa.>>
JOS 17:16 Anebe Josef kehm bungu re, <<Edi awong awong wahr gbalem, ga anebe Kena ba li go ebal kpi amvtv akuungu, bo ji lene go Beti San, a nsi ebo, a bo ji li go edamme ji Jejireel.
JOS 17:17 Wo, Josua kehm tongo etˈtohngo ji Josef, ji li Efriim a Manase, <<Wahn ebrur, fere tˈtahne, ń nehm bel edi ndi ajehng ji ji,
JOS 17:18 bo bahke tob ka-n ekulugbe jio ji edi awong awong. Ja-n ana bahk-n gbale, jol jˈjahne; Jol afi anebe Kenan bele amvtv akuungu, afi bo bele atahne, ḿ bahke ma kam bo yehke.>>
JOS 18:1 Anebe Isreel kpee kehm ba kono edi ajehng go Silo, kehm sehke Ebkpatahk Elwane, ngare nyia Isreel ebko ndi nyio kpee.
JOS 18:2 wo ngare nyia ebsa etˈtohngo na ebsehma bi bo kala ka bo edi ndi ji elehkeltv ebo.
JOS 18:3 Josua kehm tong anebe Isreel re, <<Bahke kange renan, ji ń kpꞌsiki, kehm mehle song ko adi ndi nya Jehova, Esowo bi babnso ejahne ka-n no?>>
JOS 18:4 Yehken ane ara ara, go etꞌtohngo ajehng ajehng. M bahke tumu bo re, bo song feede edi ndi jia fere nyon bade ana bo bahke bake ejum elehkelkv ka etꞌtohngo etꞌtohngo. Bo bahke feere ba tong-m.
JOS 18:5 Bo bahke bake edi ndi jio edi na ebsehma. Anebe Juda bahke sake go ebo a ndi, ejang eboblum, a anebe Josef go ebo a ndi, ejang ebobkal.
JOS 18:6 Eji ḿ ma nyon bade ana edi ndi ebsehma bio li no, ko-n ba ka-m, me n tub elfaange ka-n go esamahr bi Jehova Esowo ebahre.
JOS 18:7 Anebe Levi belem edi elehkelkv ajehng ajehng semme anahne, tibre eltum ni njom alimi ni li ejum elehkelkv ebo, ni bo kpo lim ka Jehova. Etꞌtohngo ji Gad, a ji Ruben, a ejang etꞌtohngo ji Manase, bob ko mbake ebo go ero nfam , ejang bio bi Jodan. Mosis nlokeltuma Jehova, wo ka bo.
JOS 18:8 Ana ane baa mehle asongo re bo song nyehn edi ndi, Josua tubu bo elle re, <<Songen, wahn song nyehn edi ndi, fere nyon ana edi ndi jio li no. Ko-n ba kam, m bahke tubu elfaange ka-n a Silo, go esamahr bi Jehova.>>
JOS 18:9 Ano wo aneblum bao mehle no yannge kpee go ndi nyio, fere nyon ana bo nyehne no ejahbe ejahbe kak go nwer. Bo bake ndi nyio go edi na ebsehma, feere ba kpiri Josua go edi erekekv go Silo.
JOS 18:10 Josua kehm tubu elfaange ka bo go esamahr Jehova go Silo, kehm bake anebe Isreel edi ndi jio ana bo li no, etꞌtohngo etꞌtohngo.
JOS 18:11 Ngbokambang elfaange gbo tub etꞌtohngo ji Benjamin, ebangenahb ebangenahb. Edi elehkelkv ebo li go elka elka ni etꞌtohngo ji Juda abola Josef:
JOS 18:12 Nseenge nyi jolo ejang ebobkal, bomo go aya ma Jodan, sehng ano go ejang ebobkal bi Jeriko, sehng feere erede asongo go edi awong awong, tete ba lohng go elka emahng ni kꞌlꞌmahng ajele ni Beti Aven.
JOS 18:13 Siiri o song rehng go ejang eboblum, asongo go Lujiji li Betel, sehng asongo go Ataroti Ada ji kun go ewong, ejang eboblum bi Beti Horon ji rede rede.
JOS 18:14 Nseenge sehnge ejang eboblum go erede, bomo ewong ji li mbuksong nyi Beti Horon, tete song kohlo go ejahbe ji bo kpo lung re Kariati Baal(ji li Kariat Jearim, ejahbe jia wob go ellong ajahbe nya li ka Juda. A wo li erede nfam .
JOS 18:15 Nseenge nyi ejang eboblum bomo go esi ejahbe ji Kariati-Jearim, sehnge ano erede nfam, erede nfam, tete ba lohng go mbꞌbehl alahb nyi Neftoa.
JOS 18:16 Nseenge sehnge asongo nkpe ewong nkpe ewong nyi li wane edamme jio ji Ben Hinom, ejang ebobkal bi edamme ji Refiam. Ano wo sehnge go edamme ji Hinom, mbang nyi fi nkpale nkpale go ejahbe ji anebe Jebus, tete rehng go En-Rogel.
JOS 18:17 Fere gahl feere ebobkal asongo go En-Semes, tete rehng go Gelilod ji li songo songo mbang awong nyi Adumim, song rehng go eltal ni Bohan ji mmon no nlum no Ruben.
JOS 18:18 Sehnge o asongo nkpe nkpe egburu ewong ji Beti Araba, tete song rehng Araba.
JOS 18:19 Tob sehnge asongo ejang ebobkal, nkpe nkpe egburu ewong ji Beti Hogla, tete ba lohng go efabe agburu aya akang ma a lˈkˈma nyehn egbuk jehko, ma ba wane go nnyo aya ma Jodan. Nseenge nyi ejang eboblum nyi a.
JOS 18:20 Aya ma Jodan ma jolo nseenge go ero nfam. Adi ndi nya a, nya tibi nseenge nyi ejum elehkelkv ji abangenahb nya Benjamin ajang kpe kpe.
JOS 18:21 Agburu ajahbe nya a, nya bo ka etꞌtohngo ji Benjamin: Jeriko, Beti Hogla, Emek-Kejii,
JOS 18:22 Beti Araba, Jemarayim, Betel,
JOS 18:23 Avim, Para, Ofra,
JOS 18:24 Kefa Amoni, Ofni, a Geba, kpee jol egburu ejahbe ewubu ejahbe ebbal a abon ajahbe ba nse.
JOS 18:25 Gibion, Rama, Beeroti,
JOS 18:26 Mijipa, Kefira, Moja,
JOS 18:27 Rekem, Ipiil, Tarala,
JOS 18:28 Jela, Haelef, a ejahbe anebe Jebus ji li Jeusalem, Gibea, a Kiriati, jolo ewubu ejahbe ebni, a abon ajahbe ba nse. Nyaa nya jolo ejum elehkelkv ji etꞌtohngo ji Benjamin a ebangenahb ebangenahb.
JOS 19:1 Etoono elfaange ni bo tubu no gbo tub etˈtohngo ji Simion, ebangenahb ebangenahb. Edi elehkelkv ebo woomo ejang ejahbe ji etˈtohngo ji Juda.
JOS 19:2 Ajahbe nya a, nya wob go atahng: Beeseba a Seba, Molada,
JOS 19:3 Haja-Sual, Bala, Ejem,
JOS 19:4 Eltolad, Betul, Homa,
JOS 19:5 Jiklag, Beti-Makaboti, Haja-Susa,
JOS 19:6 Beti-Lebaoti, a Saruhen, kpee jolo ewubu ejahbe ebra, a abon ajahbe ebo ba nse.
JOS 19:7 Ain, Rimon, Ede, a Asan, egburu ejahbe ebni, a abon ajahbe ebo ba nse,
JOS 19:8 ajahbe kpee nya li sennge agburu ajahbe song rehng go Baalati Beer ji li Rama go elka emahng ni kˈlˈ mahng ajele. A wo jolo edi elehkelkv ji etˈtohngo ji Simion, ebangenahb ebangenahb.
JOS 19:9 Edi elehkelkv ji li ka etˈtohngo ji Simion lohng go edi elehkelkv ji etˈtohngo ji Juda, tibre edi ndi ji bo ka etˈtohngo ji Juda gbale sehng ana bo jol-e kake. Ano wo anebe Simion ko edi elehkelkv ebo go atahng edi elehkelkv ji etˈtohngo ji Juda.
JOS 19:10 Go elfaange ebra nyi bo tubu no, gbo tub etˈtohngo ji Jebulon, ebangenahb ebangenahb. Nseenge edi elehkelkv ebo jolo tete rehng Sarid.
JOS 19:11 Sehng o jo tahm erede erede, song rehng go Marala, sehng kooro Dabeseti, ano wo sehnge song rehng abongba ba li kohlo Jokneam.
JOS 19:12 Ano wo sehnge asongo go Sarid, ero nfam, ero nfam, ji njul kpo lohng, tete song rehng nseenge nyi Kisloti Tabor, sehnge asongo go Daberati tete rehng go Jafia.
JOS 19:13 Owo soro asi ano, ero nfam, ero nfam, rehng Gati-hefa, a Eti Kajin, ba lohng ga Rimon, song gahl asongo go Nea.
JOS 19:14 Nseenge nyi ejang ebobkal sehnge Hanaton tete song rehng go edamme ji Ipta El.
JOS 19:15 Ajahbe nya jolo o nya a, Kata, Nahalal, Simron, Idala, a Betlehem, agburu ajahbe jolo ewubu ejahbe ebbal, a abon ajahbe ebo ba nse.
JOS 19:16 Ajahbe, a abon ajahbe ba edi elehkelkv nya bo bake ka Jebulon nya a, ebangenahb ebangenahb.
JOS 19:17 Go elfaange eni nyi bo tubu no gbo tub etˈtohngo ji Isaka, ebangenahb ebangenahb.
JOS 19:18 Nseenge ebo nyi sehnge go Jejireel, Kesuloti, Sunem,
JOS 19:19 Hafarayim, Sion, Anaharati,
JOS 19:20 Rabiti, Kision, Ebeji,
JOS 19:21 Remeti, En-ganim, En-hada, Beti-Pajiji,
JOS 19:22 Nseenge ebo kooro Tabo, Sahajuma, Beti-Semes, sehnge ano tete song kohlo go aya ma Jodan, jolo elku egburu ejahbe ajehng, a abon ajahbe ebo ba nse.
JOS 19:23 Agburu ajahbe nyaa, a abon ajahbe ebo ba nse, nya nya jolo edi elehkelkv ji etˈtohngo ji Isaka, ebangenahb ebangenahb.
JOS 19:24 Go elfaange na elon, nyi bo tubu no gbo tub etˈtohngo ji Aser, ebangenahb ebangenahb.
JOS 19:25 Ajahbe nyaa nya tob woomo go atahng: Helkati Hali, Beten, Aksaf,
JOS 19:26 Alammelek, Amad, a Misal. Nseenge nyi jolo go erede nfam sehnge go Kamel song rehng go Siho-libnati.
JOS 19:27 Tob sennge asongo ero bi Beti-Dagon, tob kooro Jebulon, Edamme ji Ipta El, fere feere ejang ebobkal asongo go Beti-Emek, a Neiel, ano wo yabe Kabul tv ejang ebobkal.
JOS 19:28 Sehnge song rehng go Abdon, Rehob, Hamon, a Kana tete song rehng go Sidon ji kpˈgake gbal.
JOS 19:29 Nseenge nyio fere sehnge asongo go Rama, sehng asongo go Taya ji si ekahme sennge elbo kak, ba rehng go Hosa, fere sehng song lohng aya ma nne lˈkˈ nyehn egbuk jehko, go ejang ndi nyi Akjib,
JOS 19:30 Uma, Afek, a Rehob. Jolo eltahl egburu ejahbe ebbal, a abon ajahbe ebo ba nse.
JOS 19:31 Agburu ajahbe nyaa, a abon ajahbe ebo ba nse, nya nya jolo edi elehkelkv ji etˈtohngo ji Aser ebangenahb ebangenahb.
JOS 19:32 Go elfaange erakera ni bo tubu no, gbo tub etˈtohngo ji Naftali, ebangenahb ebangenahb:
JOS 19:33 Nseenge ebo bomo go Helef a egburu eti ji Jaananim, sehng asongo go Adami Nekeb, a Jabnel rehng go Lakum, song fel go aya ma Jodan.
JOS 19:34 Nseenge sehnge feere erede, sehng go Ajinoti Tabor tete ba lohng go Hukok. Nseenge kooro Jebulon go ejang eboblum, go erede kooro Aser, a Aya ma Jodan go ero nfam.
JOS 19:35 Ajahbe nya bo si akahme sennge kak nya a, Jidehm, Jer, Hamati, Rakati, Kinereti,
JOS 19:36 Adama, Rama, Hajo,
JOS 19:37 Kedes, Edrei, En Hao,
JOS 19:38 Iron, Mikdal El, Horem, Beti-Anati, Beti Semes, jolo elku egburu ejahbe ebni, a abon ajahbe ebo ba nse .
JOS 19:39 Agburu ajahbe nyaa, a abon ajahbe ebo ba nse, nya nya jolo edi elehkelkv ji etˈtohngo ji Naftali, ebangenahb ebangehb.
JOS 19:40 Go elfaange esehma nyi bo tubu no gbo tub etˈtohngo ji Dan, ebangenahb ebangenahb.
JOS 19:41 Nseenge nyi edi elehkelkv rehng: Jora, Estaol, Ir Semes,
JOS 19:42 Saalabin, Aijalon, Itla,
JOS 19:43 Elon, Timna, Ekron,
JOS 19:44 Elteke, Gibeton, Baalati,
JOS 19:45 Jehud, Bene Berak, a Gati Rimon,
JOS 19:46 Me Jakon, a Rakon, a edi ji li go mbuksong nyi Jopa.
JOS 19:47 Riidi etˈtohngo ji Dan sehng re bo kehm koko edi ebo go ebo ane ba tohko jol o. Bo mehle song nok a Lesem, wul nne awohng awohng o, fere ko ndi bo fere jol o. Bo lene go Lesem, feere yaange mbing ejahbe nyio, jo lung re Dan, mbing nyi nde ebo no nkul.
JOS 19:48 Agburu ajahbe nyaa, a abon ajahbe ebo ba nse, nya nya jolo edi elehkelkv ji etˈtohngo ji Dan, ebangenahb ebangenahb.
JOS 19:49 Eji bo ma baange ndi nyia kpee mal, arohko arohko, anebe Isreel kehm kimi edi tob ka Josua mmona Nun, edi elehkelkv á tob jol o a bo,
JOS 19:50 ana Jehova ka bo elkahn. Ajahbe nya á bahbe re bo ka-e nya nya bo ka-e no, ana Timnati Sera ji li go edi awong awong ji Efriim. Josua si ejahbe jio fere lene o.
JOS 19:51 Adi ndi nya a, nya Elieja nlimanjom, a Josua mmona Nun, a atubesi ba abangenahb ba atˈtohngo nya anebe Isreel, bake go elfaange ni bo tubu go Silo, go esamahr Jehova. Bo yiimi go mbuga mi Ebkpatahk Elwane. Ano wo mbake nyi adi ndi nyaa kohlo no.
JOS 20:1 Owo Jehova kehm bungu tong Josua re,
JOS 20:2 <<Tong anebe Isreel bo yehke ajahbe elbeke biiri, ana m bungu tong-n sehng go nnyo mi Mosis,
JOS 20:3 ngare anyehng anyehng nyi nne lˈwul nne go efin, eji á ki-e wul elrang, á bahke beke song yel o, eji akunu nya nkvne lˈki-e ba wul, bongo go alung ma ma fad.
JOS 20:4 Á lꞌbe asongo go ekahmekahme ajahbe nyao , á bahke sake yiimi go eti mbu ji ejahbe jio, tooro ajehng ajehng ana jolo no tong anebkul nfam ba ejahbe jio. Owo bo bahk-e koko ka-e edi re á jol a bo ejahbe bo.
JOS 20:5 Ababꞌbongo ba kpˈsebe re bo bongo go alung ma ma fad, kpe-e kame lꞌba, anebkul ejahbe kꞌtiki yehke nne noo ka, tibre nne noo wulem nne ebjing ewe go elrang, afi go ebi ntir.
JOS 20:6 Nne noo bahke sake ejahbe jio tete bo lam elam eje gbul gbul gbuul, fvfo tete ngare nyi Ntubesi nlimanjom no jolo no ngare nyi efin bio limi no kpo. Owo á bahke feere kehnge go ege etahk, go ege ejahbe ji a be no.
JOS 20:7 Bo yehke Kedes ji li go Galili, edi awong awong ji Naftali, a Sekem edi ndi ji Efriim ji jolo awong awong, a Kariati-Abaji li Hebron li go edi awong awong ji Juda.
JOS 20:8 Go ero bi aya ma Jodan kohlo Jeriko, bo yehke Bejar ji li go elka emahng ni ki kpi ajele, go ero ewong ji li ebal ebal, go etꞌtohngo ji Ruben, bo tob yehke Ramoti ji li go Giled ji etꞌtohngo ji Gad, a Golan ji li go Basan, ji li go etꞌtohngo ji Manase.
JOS 20:9 Nne Isreel awohng awohng, afi jolo njenne, nyi lene a bo, lꞌwul nne go efin bahke ma be, song yel go ajahbe nya bo ma yehke, abꞌbongo ba bahke sebe re bo bongo alung mao, bo kehm lame elam eje gbul gbul gbuul, nehm ma lim ano.
JOS 21:1 Atubesi ba anebe Levi kehm ba kpiri Elieja nlimanjom, a Josua ji mmona Nun, a atubesi bako ba atˈtohngo nyako nya Isreel
JOS 21:2 kehm ba tong bo go Silo go Kenan re, <<Jehova bungu sehng go nnyo mi Mosis re, wahn ka-r agburu ajahbe wahr lene, a edi ndi ji enyam aleke.
JOS 21:3 Owo anebe Isreel kehm kake anebe Levi ajahbe nyao, a edi ndi ji enyam aleke, go ebo ejum elehkelkv ana Jehova ka elkahn:
JOS 21:4 Ngbokambanga elfaange ni bo tubu no gbo tub anebe Kohad, ebangenahb ebangnahb. Anebe Levi, bo ji lohng ebangenahb ji Eron nlimanjom, bo ka bo ewubu egburu ejahbe ebra. Ajahbe nyaa kpee lohng go atˈtohngo nyaa; Juda, Simion, a Benjamin.
JOS 21:5 Erik etˈtohngo ji anebe Kohati, bo ka bo agburu ajahbe na ebwubu, nya lohng go atˈtohngo nya Efriim, Dan, go ejang etˈtohngo ji Manase.
JOS 21:6 Ebangenahb ji Gosen bo ka bo ewubu egburu ejahbe ebra, nya jolo go etˈtohngo ji Isaka, Asa, Naftali, a ejang etˈtohngo ji Manase ji li go Basan.
JOS 21:7 Go ebangenahb ji Merari, go ebangenahb ebangenahb, bo ko ewubu egburu ejahbe ebbal, nya lohng go etˈtohngo ji Ruben, Gad, a Jebulon.
JOS 21:8 Ana wo anebe Isreel ka anebe Levi ajahbe nyaa, a edi ndi ji enyam aleke, ana Jehova ka Mosis elkahn.
JOS 21:9 Go etˈtohngo ji Juda, a Simion, bo bake agburu ajahbe nyao, go mbing a mbing.
JOS 21:10 Ajahbe nyaa bo bake ka ebangenahb ji Eron, bo ji lohng go ebangenahb ji Kohati, ji lohng go ebangenahb ji Levi. Tibre bo ba ngbokambang elfaange ni bo tubu no, gbo tub bo.
JOS 21:11 Bo ka bo Kiriati-Arba ji li Hebron. A edi ndi ji enyam aleke, ji li sennge bo kak, li go edi awong awong ji Juda. (Aba wo jolo ndea nde no nkul no Anak).
JOS 21:12 Wo adi ndi, a abon ajahbe ba li sennge ejahbe jia bob tohko ka Keleb ji mmona Jefune, ana edi elehkelkv eje.
JOS 21:13 Go ebangenahb ji Eron nlimanjom, bo ka Hebron ejahbe ji nne no bo tongo re yeb wul nne, á bahke bake song biiri). Bo tob ka bo Libna,
JOS 21:14 Jati, Estemoa,
JOS 21:15 Holon, Debir,
JOS 21:16 Ain, Juta, a Beti Semes, semme edi ndi ji enyam aleke, jolo egburu ejahbe ebsuwubu bi lohng etˈtohngo jia na ebbal.
JOS 21:17 Go etˈtohngo ji Benjamin, bo ka bo Gibion, Geba,
JOS 21:18 Anatoti, a Almon, semme edi ndi ji enyam aleke, jolo egburu ejahbe ebni.
JOS 21:19 Nfange ajahbe nyi, jolo ka abalimajom, bo ji lohng go ebangenahb ji Eron, jolo ewubu ejahbe ebra, semme edi ndi ji enyam aleke.
JOS 21:20 Erik ebangenahb ji Kohati ji lohng go etˈtohngo ji Levi, bo ka bo ajahbe nyaa, nya lohng go etˈtohngo ji Efriim:
JOS 21:21 Go edi awong awong ji Efriim, bo ka bo Sekem, ejahbe ji nne lˈwul nne, á bahke bake biiri bo tob ka bo Gejar,
JOS 21:22 Kibjayim, Beti Horon, semme edi ndi ji enyam aleke, jolo egburu ejahbe ebni.
JOS 21:23 Fvfo go etˈtohngo ji Dan bo ka bo Elteke, Gebeton,
JOS 21:24 Aijalon, Gati rimon, a edi ndi ji enyam aleke, jolo egburu ejahbe ebni.
JOS 21:25 Go ejang etˈtohngo ji Manase, bo ka bo Taanak, Gati Rimon, a edi ndi ji enyam aleke, jolo egburu ejahbe ebbal.
JOS 21:26 Ejahbe ebwubu bio kpee, a edi ndi enyam aleke, bo ka erik ebangenahb ji Kohati.
JOS 21:27 Ajahbe nya a nya bo ka ebangenahb ji Gerson go etˈtohngo ji Levi: go ejang etˈtohngo ji Manase, bo ka bo Golan ji li go Basan, ejahbe ji nne lˈwul nne, á bahke bake biiri. Bo tob ka bo Estara, semme a edi ndi ji enyam aleke, jolo ejahbe ebbal;
JOS 21:28 go etˈtohngo ji Isaka, bo ka bo Kision, a Daberati,
JOS 21:29 Jamuti, Ganim, a edi ndi ji enyam aleke, jolo ejahbe ebni.
JOS 21:30 Go etˈtonhgo ji Aser, bo ka bo Misal, Abdon,
JOS 21:31 Helkati, Rehob, a edi ndi ji enyam aleke, jolo egburu ejahbe ebni,
JOS 21:32 go etˈtohngo ji Naftali, bo ka bo Kedes ji li go Galili, ejahbe ji nne lˈwul nne, á bahke bake biiri. Bo tob ka bo Hamoti Dor, a Katan, a edi ndi ji enyam aleke, jolo ejahbe ebra.
JOS 21:33 Ajahbe nya bo ka anebe Gerson kpee jolo ewubu ejahbe ebra, a edi ndi ji enyam aleke.
JOS 21:34 A wo li ajahbe nya bo ka ebangenahb ji Merari, erik ebangenahb ji Levi: Go etˈtohngo ji Jebulon bo ka bo Jokneam, Karta,
JOS 21:35 Dimna, a Nahalal, budu edi ndi ji enyam aleke, jolo ejahbe ebni;
JOS 21:36 go etˈtohngo ji Ruben, bo ka bo Bejer, a Jahaji,
JOS 21:37 Kedemoti, a Mefaati, a edi ndi ji enyam aleke, jolo ejahbe ebni.
JOS 21:38 Go etˈtohngo ji Gad, bo ka bo Ramoti ji li go Giled, ejahbe ji nne lˈwul nne, á bahke bake biiri, bo tob ka Mahaneam,
JOS 21:39 Hesbon, Jajer, a edi ndi ji enyam aleke, jolo ejahbe ebni kpee.
JOS 21:40 Ajahbe kpee nya bo ka ebangenahb ji Merari, bo ji jolo erik anebe Levi jolo ewubu ejahbe ebbal.
JOS 21:41 Ajahbe nya anebe Isreel ka anebe Levi nya jolo go elwo ni Isreel jolo ejahbe atahl abal ejahbe ebnehkemni kpee , a edi ndi ji enyam aleke.
JOS 21:42 Ejahbe ajehng ajehng jio bele edi ndi ji enyam aleke semme kak. Jolo ano go etingitingi ajahbe nyaa kpee.
JOS 21:43 Ana wo Jehova ka anebe Isreel edi ndi jia kpee ana á nyame tong babnde ba nkul re á bahke kake bo. Ano wo bo ko ndi nyio kpee fere lene o.
JOS 21:44 Owo Jehova kehm kake bo erekekv go ejang abehng abehng, jang jang ana á nyame tong babnde ebo. Nnekv ebo awohng awohng limm no male yiimi a bo, tibre Jehova yake bo kpee kak go ebo abo.
JOS 21:45 Nnoobo enyam abehng abehng bi Jehova limm, bi á nyame tong Isreel bi kane no, kpee lˈlim.
JOS 22:1 Owo Josua kehm lungu etˈtohngo ji Ruben, a etˈtohngo ji Gad, a ejang etˈtohngo ji Manase re bo ba kono edi ajehng,
JOS 22:2 kehm bungu tong bo re,“Wahn eblim nsol kpee nyi Mosis nlokeltuma Jehova ka-n elkahn, wo go ejum ajehng ajehng ḿ me-e faabem nnyo ana n ka-n elkahn.
JOS 22:3 Bomo go njahm tete ba rehng efung bia, ń tikem be abonane ebahne sa, wahn ebtoono alum nya Jehova, Esowo ebahne ka-n no.
JOS 22:4 Anv Jehova, Esowo ebahne, ebka abonane ebahne erekekv ana á nyame no, feeren, kehnge go egahna ajahbe, go ndi nyi Mosis nlokeltuma Jehova ka-n no go egbuk aya jehko ji Jodan.
JOS 22:5 Wo belen ekunukpu, wahn bum ajehke a atahm nya Mosis nloketuma Jehova ka-n no, á tong-n re Jehova Esowo ebahne jo kor-n, wahn fere jo jen go mbang enye anyehng anyehng, tob jo bum atahm enye. Jabben ye tˈtahne, wahn fere jo lok-e a ntim a ntim enyahne kpee, a atohko atohko enyahne kpee.
JOS 22:6 Owo Josua kehm fuulu bo , fere tong bo re bo song. Bo kehm tahme go ebo ajahbe.
JOS 22:7 Mosis wo ka ejang etˈtohngo ji Manase edi go Basan, Josua ka erik etˈtohngo jia edi go erede nfam bi Jodan a abonanyehn ebo. Ana Josua tumu bo re bo song, á fuulu bo,
JOS 22:8 kehm fere bung re, <<Feeren kehnge go egahna ajahbe, a agburu afang enyahne, atohkondi enyahne, asilva, agul, abrons a akuungu, agburu nkohl abomo nya li tolok tolok. Song baange nsol nyia a abonane ebahne, nyi ḿ ma da goji anebekv ebahne.>>
JOS 22:9 Owo etˈtohngo Ruben, Gad, a ejang etꞌtohngo ji Manase kehm yake erik anebe Isreel o Silo ji li go Kenan, kehm jo feere go Giled ji li edi ndi ebo, ji bo ka bo, ana Jehova ka bo elkahn sehng go nnyo mi Mosis.
JOS 22:10 Eji etˈtohngo ji Ruben, a ji Gad, a ejang etˈtohngo ji Manase ba rehng go Geliloti kohlo Jodan, go ndi nyi Kenan, bo kehm limi egburu egudu njom go nkpe aya Jodan.
JOS 22:11 Eji anebe Isreel wuku re boblim egudu njom go nkonkon nyi Kenan go Geliloti, kohlo Jodan, ejang bi Isreel
JOS 22:12 Isreel kpee kehm mehle song kono go Silo, re bo song nok ebta a bo.
JOS 22:13 Anebe Isreel kehm tumu Finehas ji mmon no nlum no Elieja nlimanjom, tv go ndi nyi Giled, re á song kpiri anebe Ruben, anebe Gad, a ejang etˈtohngo ji Manase.
JOS 22:14 Ane ba toon-e no jolo atubesi ane na awubu, no nne go etˈtohngo jˈje go Isreel, fvfo no nne jolo ntubesi go ege ebangenahb go ellong abangenahb nya anebe Isreel.
JOS 22:15 Eji bo je go Giled, goji anebe Ruben, anebe Gad, a ejang etˈtohngo ji Manase, bo kehm tongo bo re:
JOS 22:16 <<Ane kpee ba Jehova kpˈbungu re: <Nˈnan ḿ ma yab elnahne a Esowo bi Isreel mbang ana nyia? Nꞌnan wahnge ḿ ma sennge Jehova njahm, fere lim egudu njom ka elnahne anv, fere kpe-e tibi etahnsi?
JOS 22:17 Anv, abˈbi nya e limi go Peor wahr gbalema? Jol e ka tiki ru elnahre tete tub lela go abiafem nyao, jol eji li li re erem bia gbo tub ane ba Jehova!
JOS 22:18 << <Ń yahke sennge na Jehova njahma? Ń lˈtib etahnsi a Jehova lela, behna erakatahng eje bahke gboko tub anebe Isreel kpee.
JOS 22:19 Lˈjol re abˈbi ebjol go edi ndi ji ń ko no, feeren ba ga edi ndi ji Jehova, edi ji etahk ji Jehova li no, wahn ba baange ndi anahre. Kana nok a Jehova, afi a nahre re wahn song lim egudu njom ka elnahne, kˈsehnge egudu njom ji Jehova Esowo ebahre.
JOS 22:20 Eji Ekan, mmon no Jera da nsol nyi Esowo tongo re bo rannge, ń nyˈnehm ana erakatahng gbo tub Isreel kpeea? Ye ntahngtahng sang kpo no tib abiafem enye.> >>
JOS 22:21 Owo anebe Ruben, anebe Gad, go ejang etˈtohngo ji Manase kehm faange atubesi abangenahb nya Isreel re:
JOS 22:22 <<Nne no kpi Nsahm, Esowo, Jehova! Nne no kpi nsahm, Esowo Jehova. Á kpˈkahne! Nong Isreel kahn! Lˈfere jol re wahr ebten Esowo, fere senng-e njahm, kana wahr yake lela.
JOS 22:23 Lˈjol re e limi egudu njom ka elnahre re wahr yake Jehova, jo lim njom nyi eljahme fi, a nyi amohk nti. Afi fere lim ajom nya elkoono, nong yefono Jehova lim-r ji kor-e no.
JOS 22:24 Eˈee! E limi jia, a elfahle re behnjehle go abon ebahne bahke bungu tong ba bahre re, <Ejum ellimi ajii ń kpi a Jehova Esowo bi Isreel?
JOS 22:25 Jehova eblim aya Jodan re jol nseenge enyahre a wahn, wahn anebe Ruben, wahn anebe Gad! Ebo bahne wobem goji Jehova.> Wahngka etˈtohngo ejahne, bahke limi etˈtohngo ejahre re bo kˈkpe fahl Jehova .
JOS 22:26 Ejum jia ji wahnge e bungu re, ‘Wahr tooben lim egudu njom, wo nehm jol ka njom nyi bo kpo jahm fi, afi ajom nyako.
JOS 22:27 Tohko fere jol ano, bahke fere jol ejum ntianse ka wahr, a wahn, a aying nya kpˈbake njahm re, e bahke kake Jehova go ege etahk go ajom enyahre nya eljahme fi, a ajom nyako, a nya elkoono. Owo go esˈsong etˈtohngo ejahne nehm ma bung tong etˈtohngo ejahre re, Bo kpimm ebo abehng abehng goji Jehova.
JOS 22:28 Wo e bungu re, bo lˈfere bung jia tong-r, afi fere tong etˈtohngo ejahre, e bahke faange re, <Seengen, wahn nyehn elfoongo egudu njom ji Jehova ji babnsoo ejahre limi no, bo limem tib esi njom nyi eljahme fi, a ajom nyako, bo limi re jol ejum ntianse ka-r njahm ebal ebal.>
JOS 22:29 Ndan gbaa re wahr nok a Jehova, fere senng-e njahm lela, fere ba lim egudu jia re wahr jo lim ajom nya bo kpo jahm fi, a nya amohk nti, a ajom nyako, sehnge egudu njom jio ji Jehova, Esowo ebahre, ji yim go esamahr ebkpatahk Jehova.
JOS 22:30 Eji Finehas ji nlimanjom, a abafili ajahbe bo ji li atubesi abangenahb Isreel, wuku ana etˈtohngo ji Ruben, Gad, a ji Manase bungu no, yebe bo atahng sehng.
JOS 22:31 Owo Finehas mmon no Elieja ji nlimanjom kehm bungu tong anebe Ruben, Gad, a Manase re, <<Lela wahr ebkahn re Jehova li a nahre, tibre ń ka ten Jehova fere senng-e njahm go ejum jia. Wahn eblim re erakatahng ji Jehova kˈgbo tub anebe Isreel.
JOS 22:32 Owo Finehas mmon no Elieja ji nlimanjom, a abafili ajahbe, feere kehnge go Kenan, go eboa nkon nyi bo je no, a anebe Ruben, Gad go Giled song tooro tong anebe Isreel.
JOS 22:33 Bo bele eyebatahng sehng, fere tehk Esowo go nfaange nyi bo wuku no. Ntoobo nyi ebta kpeem jol bo go atahng re bo song rannge ajahbe nya Ruben a Gad lene no.
JOS 22:34 Fvfo anebe Ruben, a anebe Gad kehm kake egudu njom jia mbing: Bo jo lungu re, ntianse nyi a, go elka elka enahre re Jehova Esowo bi.
JOS 23:1 Eji ma kang afung gbalee, Jehova ma ka Isreel erekekv go esamahr anebekv ebo, Josua ntubesi ebo ebsahb kˈkul,
JOS 23:2 á kehm lungu anebe Isreel kpee ba kono edi ajehng, anebkul nfam, atubesi nsoja, abalamalam, a atubesi abailimi ntum, kehm bungu tong bo re: Anv, me n sahb kˈkul.
JOS 23:3 Wahnfono antahng ebnyehn ejum ajehng ajehng ji Jehova Esowo ebahne ma lim a nfam ajahbe nyaa. Jehova Esowo ebahne antahng antahng wo noko ka-n.
JOS 23:4 Buumen ana m ma bak adi alehkelkv ka atˈtohngo enyahne, adi ndi kpee, nya nfam ajahbe nya ma sa, nya m ma ga go ebta, bomo go aya ma Jodan tete song rehng go agburu aya ma nne lˈkˈma nyehn egbuk jehko go erede nfam.
JOS 23:5 Jehova, Esowo ebahne, yefono antahng bahke kame bo yehke egahne esamahr. Á bahke temme bo yehke go egahne elbohngo, ń fere ko adi ndi ebo, ana Jehova Esowo ebahne nyame no.
JOS 23:6 <<Yiimen tˈtahne, belen ekunukpu, wahn toono ajehng ajehng ji bo nyono go nwera ntahm nyi Mosis. Kana gbake feere ejang eboblum afi ejang ebobkal.
JOS 23:7 Gberen, wahn kˈrod elnahne semme a erik nfam ajahbe nya ma sa egahne ellong, kana toono asowo ebo, jol kana lung abing asowo ebo, afi tir bo. Kana jo loko bo, jol kana gong kak bo.
JOS 23:8 Wo Soren asi wahn tub Jehova Esowo ebahne ejahm ana ń kp-e toono wuku wuku, tete rehng anv.
JOS 23:9 Jehova ebkam agburu, a atahntahn nfam ajahbe go egahne elbohngo. Tete rehng lela, nnene limm no ma mal yiim-n go egahne esamahr.
JOS 23:10 Nne awohng go egahne ellong jo kame ane atahltahl nkpe ebal atahl awubu, tibre Jehova Esowo ebahne bi jo nok ka-n, ana á nyame tong-n.
JOS 23:11 Gberen, nong Jehova, Esowo ebahne jo kor-n.
JOS 23:12 Wo ń lˈfere sennge Esowo njahm, song semme a erik ane ji sa nfam ejahbe nyia, fere song ko abon ebo go elbal, afi song bal abon ebo, jo lim nsol semme a bo.
JOS 23:13 Kahnen re Jehova Esowo ebahne nehm kpe kam nfam ajahbe nyao yehke go egahne esamahr. Fvfo bo bahke jolo na ana arim a akpoko ka-n, a nrꞌrare nyi bahke jo ruum-n go njahm, a ajoongo nya bahke jo jamme go amahr, tete ń tan go nnooba ndi nyi Jehova Esowo ebahne ka-n no.
JOS 23:14 Anv, n yahke ba eltahme ebim ejok. Ń kpꞌkahne kpee a ntim a ntim enyahne kpee, a atohko enyahne re, enyam na abehng limm go anoobo anyam kpee nya Jehova Esowo ebahne nyame no tong-n, bi ma kꞌkane. Anyam kpee ebbiingi go nseenge. Jol na abehng kanem.
JOS 23:15 Wo ana anoobo anyam kpee nya Jehova Esowo ebahne, ma jol go nseenge ka-n, ano wo Jehova bahke koko abˈbi nsol kpee nya á tong-n no, ba kun-n, tete á ranng-n go nnooba ndi nyi á ka-n no.
JOS 23:16 Ń lꞌsoodo egbanngalung ji Jehova Esowo ebahne, nyi á ka-n elkahn, fere tahm song loko asowo nyandiki, fere gong kak bo, erakatahng ji Jehova bahke gboko kuum-n ana agun, fvfo ḿ bahke kpoko elwaare go nnooba ndi nyi á ka-n no.
JOS 24:1 Owo Josua kehm kuku atˈtohngo nya Isreel kpee re bo lohng ba go Sekem. Á lungu anebkul, atubesi, abalamalam, a atubesi nsoja ba Isreel, bo ba yiimi go esamahr bi Esowo.
JOS 24:2 Josua kehm bungu tong bo re, <<Ji ji a ji Jehova Esowo bi Isreel kpˈbungu: Mahne mahne babnso ewahne, lene go egbuk aya Yufritis jehko jo kak asowo nyako, nne awohng go ebo ellong bo jo lung-e re Tera ji jolo nde no Ebraham abola Naho.
JOS 24:3 N yehke nso ewahne Ebraham go egbuk aya jio, tv-e ba rehng go Kenan. N ka-e abon gbalee. N ka-e Aesik,
JOS 24:4 n ka Aisik, Jekob abola Eso. Eso n ka-e edi awong awong ji li Siya. Jekob a abon ebe mehle song lene go Ijib.
JOS 24:5 << <Wo n kehm tumu Mosis abola Eron tv go Ijib. N kake anebe Ijib arem, go nsol nyi n limi o, n kehm-n yehke.
JOS 24:6 Eji n yehke babnso ewahne go Ijib, ń ba rehng go aya nkpafa anebe Ijib rodo amvtv akuungu, a abafingi anyˈnya ebo kam anebe Isreel tete rehng go aya nkpafa.
JOS 24:7 Bo rabe lung-m Jehova n kak bo ebo. Owo n kehm tumu ejannge tv go elka elka nꞌnahne a anebe Ijib. N tob limi aya nkpafa mele bo kpee. Ń tob nyehne go egahne amahr, nsol kpee nyi n limi anebe Ijib. Ń kange aya tvv go elka emahng ni kꞌlꞌmahng ajele.
JOS 24:8 << <N ko-n tete ba rehng go ndi nyi anebe Amor, bo ji lene ero bio bi aya Jodan. Bo noko a nahne, n faake bo kak-n go egahne abo, n rannge bo go egahne esamahr, fvfo ń song ko ndi abo.
JOS 24:9 Eji Balak ji mmona Jipo, ntula Moab, toobo ebjing bi á yahke ba elnoko a Isreel. Á kehm lungu Balam mmon no Beor re a ba biri nkuk tv-n.
JOS 24:10 Me, n wuungem Balam atung. Wo á soro na asi jo fuul-n, ano wo n tahr-n yehke go abo nya Balak.
JOS 24:11 Owo ń kehm siiri aya ma Jodan ba rehng go Jeriko. Anebe Jeriko kehm noko a na, a Amor, Peres, Kenan, Hiti, Gigas, Hivi, a Jebus, wo n yake bo kpee kak-n go abo.
JOS 24:12 N tumu agbunggbung, nya gbo-n mbang song kam bo go egahne esamahr, fvfo a atul abal ba anebe Amor. Ń limem jia go egahne ekahngkahng, a elban.
JOS 24:13 N ka-n ndi nyi ń ki lim eltum kehm bele, fere ka-n agburu ajahbe nya ń ki si, ń lene o, kpꞌlehke akab agreb a akab oliv, nya ń ki bahm.
JOS 24:14 Anv, fahlen Jehova, wahn fere lok-e, a ntim a ntim enyahne kpee. Roon asowo nya babnso ewahne jo kak go egbuk aya jehko, a Ijib, wahn fere jo kak Jehova.
JOS 24:15 Yehken lela nne no ḿ bahke kake. Lˈfere jol re wahn nehme yebe atahng re wahn kak Jehova. Ń kpˈsebe re wahn kak asowo nya babnso ewahne jo kak go egbuk aya Yufritis jehko , afi asowo nya anebe Amor kpo kak, bo ji ń lene go ebo a ndi? Wo, me a etahk etahk ejame e bahke kake Jehova.
JOS 24:16 Wo bo kehm faange re, <<Ndan gbaa re, wahr ten Jehova, fere kak asowo nyako!
JOS 24:17 Jehova Esowo abahre wo yehk-r antahng, a babnsoo ewahre go Ijib, ndi nyi e woomo eju. Á limi agburu akpokosi go egahre amahr, fere baab-r go eljen enahre kpee, go ellong nfam ajahbe nya e jo sehng ebo alatahkgur.
JOS 24:18 Jehova kame ajahbe kpee yehke go egahre esamahr, a anebe Amor ba lene go ndi nyia. Wahr fvfo, e bahke loko Jehova, tib ye wo li Esowo ebahre.>>
JOS 24:19 Josua kehm bungu tong ane re, <<Wahn nehm ma loko Jehova. Á li Esowo bi li saang, á kpo kpu elkahre. Á nehm tiki tahm ka-n go egahne etahnsi, a abiafem enyahne.
JOS 24:20 Ń lꞌten Jehova, fere jo kak asowo nyandiki, á bahke sennge fere ko elrannge ba ka-n, fere ranng-n, jol eji á ma-n tohko tib nnoobo enye.
JOS 24:21 Ane bao kpee kehm faange Josua re, <<Eꞌee, wahr ebyehke re e bahke loko Jehova.>>
JOS 24:22 Josua kehm bungu re, <<Wahnfono ba li atianse ka ji ḿ ma bung re, ḿ bahke loko Jehova.>> Bo kehm-e faange re, <<Wahr li atianse a ji e ma bung.>>
JOS 24:23 Josua kehm tongo bo re, <<Ebnob, anv ro-n asowo nya ajahbe nyako go egahne ellong, wahn fere sennge ntim enyahne feere goji Jehova, Esowo bi Isreel.>>
JOS 24:24 Bo kehm bungu tong Josua re, <<E bahke loko Jehova, ye wo li Esowo ebahre. Ye ntahngtahng wo e bahke jo kpun-e.>>
JOS 24:25 Efung bio Josua ko nwongo a ane. O Sekem wo, á ka bo ajehke a atahm
JOS 24:26 Josua yeele nsol nyia kpee go nwer atahm nyi Esowo. Á kehm bannge ekahmeltal song bum go nnahb eti oak nyi jolo kohlo ebkpatahk Jehova bi li saang.
JOS 24:27 Josua kehm bungu tong bo kpee re, <<Nyehn-n! Eltal nia bahke yiimi ntianse bada nahre. Eltal nia ebwuk alum kpee nya Jehova ma bung anahre eltal nia bahke yiimi ntianse bade anahne, ń tohko jol go etingitingi a Esowo ebahne.
JOS 24:28 Josua kehm yaame ane, nne awohng awohng feere kehnge go ege edi elehkelkv.
JOS 24:29 Eji nsol nyia kpee ma sehng, Josua mmon no Nun, nlokeltuma Jehova kehm ba kak elkv kpo. Á kange nnya atahl alon, a nnya ewubu kehm kpoko.
JOS 24:30 Bo kpa-e kak go Timnati Sera ji li edi awong awong ji Efriim , ejang ebobkal nfam bi egburu ewong Gaas.
JOS 24:31 Anebe Isreel kake Jehova nobnob ngare elkpin kpee ni Josua, a ngare elkpin kpee nyi anebkul ba kange sehnge Josua bo ji nyehne akpokosi nya Jehova ma lim ka anebe Isreel.
JOS 24:32 Akahb nya Josef, nya anebe Isreel rodo go Ijib ngare nyi bo mehle go Ijib, bo ba kpa kak go Sekem, go eji ndi ji Jekob gunu goji abone Hamo, ye ji jolo nde no Sekem. Bo gunu edi ndi jia go ebahk asilva atahl alon. Edi jia fere jolo edi elehkelkv ji ebangenahb, ji Josef.
JOS 24:33 Owo fvfo Elieja mmona Eron kehm ba kpo, bo kake go Gibia, edi jio ji bo ka Finehas mmon ewe, edi awong awong ji Efriim.
JDG 1:1 Ngare nyio nyi Josua ma kpo, abone Isreel kehm bahbe Jehova re, "Anv, nne awoo bahk-r gboko mbang song nok a anebe Kenan?"
JDG 1:2 Owo Jehova kehm faange re, "Nong etˈtohngo ji Juda gboon mbang, m m-e kak edi ndi jia go ebo abo."
JDG 1:3 Etˈtohngo ji Juda kehm tongo abonanyehn ba lohng go etˈtohngo ji Simion re, "Ba tob-r nok a anebe Kenan ba wob go ejang ndi ji bo ka-r no, e bahke tob ba tob-n nok a anebe Kenan ba tob li go egahna ndi." Etˈtohngo ji Simion kehm song tob bo.
JDG 1:4 Ana anebe Juda tahme ebta, Jehova kehm faake anebe Kenan, a anebe Peres kak bo go abo. Efung bio bo wulu ane atahltahl go eltahl a nkpel elon ejahbe jio ji Besek.
JDG 1:5 O wo bo nyehne nne no bo kpo lung-e re Adoni-Besek, kehm kehme elnoko a ne. Bo kame anebe Kenan, a anebe Peres yehke ajahbe nyao.
JDG 1:6 Adoni-Besek bˈbe. Bo kam-e song bob, fere kiimi anyohkobo nlumlum, a anyohkgung nlumlum.
JDG 1:7 Á kehm soro bung re, "Ana n kiimi atul atahl ara a atul awubu bao anyohkobo nlumlum, a anyohkgung nlumlum bo fere jo kpiimi nsol alehke go egame nla ekpukuru, ano wo Esowo ma-m tob bongo." Bo ko-e ba go Jeusalem, owo á ba kpo.
JDG 1:8 Anebe Juda kpe sehng o song nok a Jeusalem, wul ane o kpee, fere jahm ejahbe jio fi.
JDG 1:9 Bo kpe sehng ona, song kehme elnoko a anebe Kenan ba lene go ero ewong, a adi nya li go elka emahng go ejang eboblum ejahbe jio, a akpe kpe awong nya li feere erede nfam.
JDG 1:10 Bo soro asi ona, song nok a anebe Kenan ba lene go ejahbe ji bo kpo lung re Hebron (bo tohko jo lung ejahbe jio re, Kiriat Aba) bo tob , ga Sesayi, a Ahiman, ngo Talmayi
JDG 1:11 Bo kpe sehng o nok anebe Diber (bo tohko jo lung ejahbe jia re, Kiriat Sefer).
JDG 1:12 Eji bo ba ebyele ejahbe jio, Keleb tongo abone Isreel re, "Nne awohng awohng no bahke noko a Kiriat Sefer fere sehnge bo, m bahk-e kake Akisa mmon ewame no nkal á ko-e go elbal."
JDG 1:13 Otinel, mmon no Kenas, ji jolo mmonannyehna Keleb no nse, song noko a bo, sehng ejahbe jio. Keleb kehm faake mmon ewe Akisa ka-e go elbal.
JDG 1:14 Efung abehng Akisa kehm bungu tong Otinel nlum we re, song bahb nsoo, á ka-a edi egbe. Eji bo song rehng eji nde, Akisa badde kan a me go njahm enyˈnya, nde kehm-e bahbe re, "Anv, me n lim jen ka-a?"
JDG 1:15 Á kehm faange nde re, "Eji a ma-m ka ndi go ejang eboblum bi alahb ki li, tob ka-m edi go ejang bio bi alahb li gbalee." Nde kehm-e kake mbingilahb nyi li go ero egbe, a nnahb gbe.
JDG 1:16 Etˈtohngo jio ji nde nkala Mosis, nne a Ken mehle go ejahbe ji bo jo lung re, ejahbe nsakoro ji bo kpo lung re Jeriko. Bo tahme toono anebe Juda re bo song lene a bo kohlo Arad ji jolo go elka emahng Juda ji li go elka emahng ejang eboblum, .
JDG 1:17 Anebe Juda kehm tob tahm song tob abonanyehn, anebe Simion, bo song nok a anebe Kenan ba jolo go Sefat bo rannge ejahbe jio kpee a ane ba lene o kpee. Bo lungu ejahbe jio re Homa (ji lohngo re elrannge).
JDG 1:18 Anebe Juda kehm noko ebta fere sehnge Gasa, Askelon, Ekron, fere taare ndi bo kpee.
JDG 1:19 Jehova jolo a anebe Juda. Bo taare ajahbe kpee nya kuumu go ero awong. Wo ajahbe nya jolo go ebal, bo maam kam bo, tib bo bele amvtv ebta nya jolo akuungu akuungu nya anyˈnya jo tohng.
JDG 1:20 Tib go enyam bi Mosis, bo faake Hebron ka Keleb, ye wo kame abon ba Anak na ara yehke go ejahbe jia.
JDG 1:21 Anebe Benjamin ana jolo o, bo maam kam anebe Jebus, ba jolo go Jeusalem, tete rehng efung bia. Bo baa kpe lene go ellong ni anebe Benjamin.
JDG 1:22 Etˈtohngo ji Josef ba noko ebta a ejahbe ji bo kpo lung re Betel, Jehova jolo a bo.
JDG 1:23 Bo tumu anebe mbehrbehr re bo song weele feede Betel (Betel bo jo lungu re Lus wuku wuku).
JDG 1:24 Anebe mbehr mbehr bao kehm wane nne no kpˈlohngo abake go ejahbe jio, bo kehm-e tongo re, "Tib-r mbang nyi e bahke yele go ejahbe jia, a lˈtib-r e wa nehm lim ebi ajehng ajehng."
JDG 1:25 Owo á kehm tibi bo mbang bo kehm wulu ane kpee ba li go ejahbe jio, sehngem nne no tibi bo mbang, a ebangenahb eje kpee.
JDG 1:26 Nne noa no tibi bo mbang mehle tahm go ndi nyi anebe Hit. Á si ejahbe o, ji á gungu mbing re Lus, mbing nyio nyi bo kpo lung ejahbe jio tete rehng lela.
JDG 1:27 Etˈtohngo Manase tobem kam ane ba jolo go Bet San, Taanak, Dor, Iblem, Megido, a ane ba lene sennge ajahbe nyao, tibre anebe Kenan yehke ntir ebo re bo bahke tiki jol o.
JDG 1:28 Ngare nyia Isreel bele atahne, bo kamem anebe Kenan yehke kpe kpe, Isreel limi bo bo jol aju jo lim ntum ka bo.
JDG 1:29 Jol Efrem tobem kam anebe Kenan ba jolo go Gesar, bo soro asi jo lene a bo.
JDG 1:30 Etˈtohngo Sebulon fvfo tobem kam anebe Kenan ba jolo go Kitron, afi Nahalol, bo yake bo re bo lene a bo,wo, go ebo eko, bo rod bo bum aju, jo lim ntum ka bo.
JDG 1:31 Jol etˈtohngo Aser kamem anebe Kenan ba jolo go Ako, Sidon, Ahlab, Aksib, Helbbah, Afek, a Rehob.
JDG 1:32 Tib esi jio wo etˈtohngo Aser lene edi ajehng a anebe Kenan ba jolo o.
JDG 1:33 Etˈtohngo Naftali fvfo kamem anebe Kenan ba lene go Bet Semesh, afi Bet Anat, anebe Naftali tob lene tob anebe Kenan ba jolo afono ejahbe. Anebe Naftali go ebo eko rodo anebe Kenan ba lene go Bet-Semesh, a Bet Anat, bum aju, jo lim ntum .
JDG 1:34 Anebe Amor sahde etˈtohngo ji Dan tv go ero ewong, bo kpeem jo taame re bo badde ba ga ebal.
JDG 1:35 Anebe Amor tob jabbe tˈtahne ewong ji Heres, a ejahbe ji bo kpo lung re Aijalon, a Saalbim, eji etˈtohngo ji Josef ba bel atahne sehnge bo, bo fere jabbe bo jol aju, jo lim ntum ka bo.
JDG 1:36 Nseenge nyi anebe Amor bomo go mmon ntoora mbang no bo kpo lung re Akrebim, no li go eyake awong. Soro asi ano tete rehng go Sela asongo.
JDG 2:1 Enjel nyi Jehova mehle go Gilgal tahm go Bokim, kehm bungu tong anebe Isreel re, "N yehk-n go Ijib, fere tv-n ba rehng edi ndi ji n nyame tong bahbnso ejahne re m bahke bo ka. M bung tong bo re, ˈN nehm tiki rannge egbanngalung a nahne,
JDG 2:2 wahn fvfo kana tiki lim egbanngalung ajehng ajehng a ane ba lene go edi jia, waan agudu njom ebo.ˈ Ḿ m-e wukem. Jenji wahnge ń limi ano?
JDG 2:3 Anv, n kp-n tongo re, n nehm tiki kam bo yehke go egahne ellong, bo bahke jolo ana ajoongo ka-n, asowo ebo bahke jolo akpoko fvfo."
JDG 2:4 Eji Enjel ma bung nsol nyia kpee tong abone Isreel, bo kehm kehme ellingi wahre wahre.
JDG 2:5 Bo kehm soro lung edi jio re Bokim (ji lohngo re abalingaling). Owo bo limi ajom gbalee ka Jehova.
JDG 2:6 Eji Josua ma yaame anebe Isreel kpee, no nne feere song yel go edi elehkekv eje.
JDG 2:7 Nne awohng awohng jo kake Esowo go ngare nyi Josua kpaka li go elkpin, a anebekul ba kpe jol ngare nyi Josua ma kpo, bo ji nyehne akpokosi nya Esowo ma lim ka anebe Isreel.
JDG 2:8 Josua mmon no Nun, nlokeltuma Jehova tahme ebim ejok eji á ma kang nnya atahl alon a nnya ewubu.
JDG 2:9 Bo kpa-e kak go edi ji á li elkv, ji bo kpo lung re, Timnat Heres, ji jolo go ejahbe awong ji Efrem, ejang ebobkal bi ewong Gaas.
JDG 2:10 Eji eying jio ji Josua ma kpo kpee mal, owo eying ji nfenfe kehm kpe ba ji ki kahn Jehova, jol nsol enye nyi á ma lim ka anebe Isreel nnene kahnem.
JDG 2:11 Bo limi abiafem gbalee go esamahr Esowo, fere jo loko Baal.
JDG 2:12 Bo tene Jehova, Esowo bio bi babnde ebo, ye ji yehke bo go ndi nyi Ijib. Bo tahme toono, jo loko asowo nya ane ba lene sennge bo kak. Bo limi Jehova jol erakatahng a bo,
JDG 2:13 tib eji bo ten-e no, fere jo loko Baal, a asowo nya Asterot.
JDG 2:14 Go erakatahng ji Jehova bele a Isreel, á tumu ane ba kpo da nsol tv bo, bo ba taare nsol ebo kpee. Á tob faake bo kak anebekv kpee ba li sennge bo go abo. Bo maam kpe yiimi bo go abo.
JDG 2:15 Ngare anyehng anyehng nyi Isreel lohngo tahm ebta, erakatahng ji Jehova ji jo toono bo, jang jang ana á nyame no. Ejum ajehng ajehng joom kpe nob a bo.
JDG 2:16 Owo Jehova kehm yehke abalamalam ba tahre bo yehke go abo ane ba jo da bo nsol.
JDG 2:17 Tvtv o, bo joom wuk abalamalam bao, bo kpe jo soro na asi, jo toono asowo nyako fere jo kak bo. Bo ware elyake mbang nyi babnde ebo sehng, bo ji jo kpunu atahm nya Jehova.
JDG 2:18 Ngare anyehng anyehng nyi Jehova lˈyehke nlamalam no bahke fili bo, á bahke jolo a ne, fere tahre anebe Isreel yehke go abo anebekv ebo, ngare nyio kpee nyi nlamalam noo kpeka li go elkpin. Tibre jo fili Jehova ndon sehng tib go elnohko, a arem nya abone Isreel jo nyehn fere jo rˈruunu go abo nya anebekv ebo.
JDG 2:19 Nlamalam noo lˈkpo, abone Isreel kpe fere jo lim abˈbi nya sehnge nya babnde ebo jo lim, jo toono, jo kak, fere jo loko asowo nyako. Bo tene elyake abi abang ebo.
JDG 2:20 Erakatahng ji Jehova kpe gbal na bada Isreel. Owo á kehm bungu re, "Tib eji ejahbe jia ma ten egbanngalung ejame ji n limi a babnde ebo, eji bo kiim wuungu atung,
JDG 2:21 n nehm kpe kam ajahbe nyao kpee nya Josua ki kam bo kehm kpoko.
JDG 2:22 Bo ba n bahke koko wuungu anebe Isreel, ejoare bo bahk-m toono ana babnde ebo toon-m no."
JDG 2:23 Jehova yake ajahbe nyao bum, tib esi jia. Owo wahnge á ki kam bo nkpel nkpel anyehng sehng go abo nya Josua.
JDG 3:1 Ajahbe nya a nya Jehova yake no re bo jol, eji á lˈ ko bo jo wuungu Isreel jio ji ki kahn bade ebta abehng abehng bi jolo Kenan.
JDG 3:2 Jehova limi jia, eji abone Isreel ba ki nyi ebta, lˈkpili bade ebta.
JDG 3:3 Ajahbe nyao nya a; Atul na alon ba anebe Filistia, anebe Kenan kpee, anebe Sidon, a anebe Hiv, bo ji lene go awong nyao nya Lebanon, bomo go ewong ji Baal Hemon song rehng go nnyo ewong ji Lebo Hamat.
JDG 3:4 Bo sa o, eji Jehova lˈko bo jo wuungu Isreel, ejoare Isreel bahke kpunu atahm nya á ka babnde ebo sehng go abo nya Mosis.
JDG 3:5 Ane ba a, ba abone Isreel lene a bo, anebe Kenan, anebe Hit, anebe Amor, anebe Peres, anebe Hiv, a anebe Jebus.
JDG 3:6 Abone Isreel ko mbal semme na semme a bo, fere jo kak asowo ebo.
JDG 3:7 Abone ba Isreel limi abiafem go esamahr bi Jehova. Bo yini Jehova Esowo ebo, fere tahm jo loko asowo, Baal abola Asera.
JDG 3:8 Jehova kehm bele egburu erakatahng bada anebe Isreel kehm faake bo kak ntul no Aram Naharim go ebo, no bo jo lung-e re Kusan-Risatem, ye wo Isreel jolo aju enye go nnya enehkeni.
JDG 3:9 Eji anebe Isreel lingi tong Jehova re á tob bo, owo á kehm yehke nnenlum awohng, re á song tahre bo. Bo jo lung-e re Otˈniel, á jolo mmona mmonannyehn no Keleb no nse, no bo jo lung-e re Kenas.
JDG 3:10 Etohko ji Jehova kehm ba jol a ne, á jol nne no bahke lame Isreel. Á kehm ba tahm ebta, song nok a ntula Kusan Risatem, ye ji jolo ntul no Aram. Esowo ka Otˈniel esehngebta go abohng nyao.
JDG 3:11 Elkoono jolo ejahbe jio nnya atahl abal, tete Otˈniel ji mmona Kenas kpo.
JDG 3:12 Owo abone Isreel kehm kpe lim abiafem go esamahr bi Jehova. Tib go esi abiafem ebo, Jehova ka ntula Moab nsahm, no bo jo lung-e re Eglon á ba nok sehnge Isreel.
JDG 3:13 Ntul noa ko anebe Amon, a anebe Amalek budu elne, ba nok a Isreel, taare bo Jeriko ejahbe nsakoro.
JDG 3:14 Anebe Isreel jolo aju ka Eglon ntul no Moab go elku a nnya era.
JDG 3:15 Eji abone Isreel lingi tong Jehova re á kak bo ebo. Á kehm kake bo nnenlum awohng no jo lim ebobkal, no bo jo lung-e re Ehud mmon no Gera, á lohng go etˈtohngo ji Benjamin. Abone Isreel kehm-e kake akpohko etak re á song ka Eglon ntula Moab.
JDG 3:16 Ehud limi ekahngkahng njahmbal, labe ana eyake ebnyohkobo ebbal. Á rodo gba go eyo ji ejang eboblum, kak nsol bulu.
JDG 3:17 Á song faake akpohko nyao kpee ka Eglon, Eglon jolo njokojoka nne.
JDG 3:18 Eji Ehud m-e ka akpohko nyao, á kehm feere song tv ane ba solo akpohko nyao ba a nya.
JDG 3:19 Eji á song rehng edi ji bo jo ko atal ramme asowo, kohlo Gilgal, owo á kehm feere ba kpiri ntula Eglon kehm-e tongo re, "Nsoo ntul, n kpi etib bi m bahk-a tongo mbehrmbehr." Ntul kehm tongo ane ba kpo lok-e re , ˈTohk-m ka wahn eyake.ˈ Bo kehm mehle lohng alatahk.
JDG 3:20 Ntul jii antahng go ekpˈkpa ji kpˈnaange go ero nkimi nyi li ege etahk, owo Ehud kehm jeere kohl-e, kehm-e tongo re, "N ko etib bi lohng goji Esowo re me m ba ka-a. Ana ntul mehle go ege eti,
JDG 3:21 ano wo Ehud kehm koko ebobkal wob ekahngkahng ebe go eyo eboblum, kehm jahme ntul ekahngkahng bio sa o ,
JDG 3:22 lahme tete ekpare yel go atahng, afom tahl bulu. Ano wo Ehud yake ekahngkahng bio sa-e go ala, lahme tete bohngo njahm.
JDG 3:23 Ehud kehm bame abu nyao nya eyong, fere ta, fere sehng nkpaame nkpaame badde eje tahm.
JDG 3:24 Eji Ehud ma tahm, owo alokeltum ntul feere no ba, kehm ba nyehn abutahk bo ma ta. Ntir atahng nyi bo jolo re, "Yebtahm esuku go nkimi nyi atahng."
JDG 3:25 Eji bo ma sik ekidi ma lab, ntul ki lennge mbutahk, limi bo ndon, bo kehm ba rod egbokoro, ba lennge abu, nyehn ntula bo nong go ndi ma kpo.
JDG 3:26 Ngare nyio nyi alokeltum ji jo sik nyi nyi Ehud be for. Á song sehnge edi atal ji bo jo ramme elokelom sa, song rehng go Seira.
JDG 3:27 Eji á rehnge , á kehm woro ntang, anebe Isreel kehm lohngo gbalee, á kehm gboko bo mbang jo badde asongo.
JDG 3:28 Á kehm tongo bo re, "Toon-m wahn, Jehova ebfaake anebe Moab ba li anebekv ebahne kak-r go abo." Bo kehm-e toono song taare elga anehng anehng ni bo kpo siiri aya ma Jodan tahm go Moab, re nne ekv awohng awohng kˈsiiri.
JDG 3:29 Ano wo bo noko a anebe Moab, fere wul ane atahltahl go eltahl a nkpel elon. Ane bao ba jolo nsoja ebo nyi jo sahb tˈtahne. Nne awohng awohng go ebo ellong forem.
JDG 3:30 Efung bio bi, anebe Isreel ga anebe Moab, anebe Moab fere jol aju ka bo, bomo ngare nyio asongo anebe Isreel jolo go elkoono nnya atahl ani.
JDG 3:31 Eji Ehud ma kpo, Samga mmon no Anat wo tob ba lam anebe Isreel.Ye fvfo tob tahre anebe Isreel. Á ko ebti bi bo kpo jamme adamagbudu, wul ane atahltahl, atahl awubu ba Filistia.
JDG 4:1 Eji Ehud ma kpo, abone Isreel kpe feere song kehme abˈbi lim go esamahr bi Jehova.
JDG 4:2 Jehova faake bo ka ntula Kenan, no bo jo lung-e re Jabin ji lohng go Hasor. Ntubesi nnea nsoja ewe, bo jo lung-e re Sisera, á jolo go ejahbe ji bo jo lung re Haroset Hagoyim.
JDG 4:3 Sisera bele amvtv ebta nya bo limi akuungu akuungu nya anyˈnya jo tohng, nya jolo amvtv atahltahl nkpel ebal a amvtv atahl alon. Á nohko abone Isreel go nnya eltahl. Abonee Isreel kehm lingi tong Jehova re á kak bo ebo.
JDG 4:4 Ngare nyia Debora nnyehnamahr no jolo nkala Lapidot, ye wo jo lam Isreel.
JDG 4:5 Á jo lame ane go ala nsakoro nya Debora, edi ji jolo elka elka ni ejahbe ji Rama a Betel, edi ndi ji Efrem ji jolo awong awong, edi jio ji anebe Isreel kpee jo ba kpir-e á jo toobo atong tong ebo.
JDG 4:6 Efung abehng á kehm tumu tv Barak mmona Abinoam, ye ji jolo go ejahbe ji Kedesh ji li go edi ndi ji Naftali. Á kehm-e tongo re, "Ejum ji a, ji Jehova, ye ji li Esowo bi Isreel kpa-a tongo re wo tiki lim: ˈSong wo song yehke anebelum atahltahl go eltahl a nkpel elon, bo ji li atakuru, go etˈtohngo ji Naftali, a ji Sebulon, wo tahm abo go ewong ji bo kpo lung re Tabor.
JDG 4:7 M bahke melle Sisera ntubesi nne a nsoja no Jabin go eltim re á rod amvtv ebta enye, a abanokebta ebe, ba wan-n go aya ma Kison. O wo m bahk-e faake kak-a go ebo, a sehng-e go ebta.ˈ "
JDG 4:8 Barak kehm-e faange re, "A tohk-m toono me n nehm je, a lˈtoon-m, m bahke jeke."
JDG 4:9 Debora kehm-e tongo re, "Ebnob sehng, m bahke jeke a na. Eji a ma yiimi re me m ba, ekpunu nehm jol jˈja. Nnenkal wo Jehova bahke faake Sisera kak-e go abo." Debora kehm toono Barak tahm go Kedesh.
JDG 4:10 Eji bo rehnge go Kedesh, Barak kehm kuku etˈtohngo ji Sebulon, a ji Naftali, anebelum atahltahl eltahl a nkpel elon, bo lohng toon-e tahm ebta. Debora fvfo tˈtob je a bo.
JDG 4:11 Ngare nyia Heber ji lohng go ebangenahb ji Ken, á lohng go etˈtohngo ji Hobab, nnar a Mosis, yeblohng go elwo ni ane ebe song si etahk go egburu nnahb eti nyi li go Saananim ji li kohko Kedesh.
JDG 4:12 Eji bo tongo Sisera re Barak mmona Abinoam ebrehng go ewong ji Tabor,
JDG 4:13 á kehm rodo abanokebta ebe, a amvtv akuungu akuungu nya á jo ko nok ebta, jolo mmvtv atahltahl nkpel ebal, a mmvtv atahl alon. Bo bomo eljen ebo go ejahbe ji bo kpo lung re Haroset Hagoyim asongo go aya ma Kison.
JDG 4:14 Owo Debora kehm tongo Barak re, "Toobo ebjing. Lela Jehova ma-a gbo mbang, yebfaake Sisera kak-a go ebo, ebta bia." Barak kehm soro mehl a nsoja enye, bo jolo asoja atahltahl eltahl, a nkpel elon, fere jo badde ewong Tabor asongo go edi ebta.
JDG 4:15 Ana Barak bomo ebta, Jehova kehm kake Sisera elsemme go ellong nsoja enye, a amvtv ebta enye bo be faade.Tete yefono Sisera yehb gbo go ege mmvtv ebta nyi á woomo no, be akpade akpade akpade.
JDG 4:16 Owo Barak kehm kehme nsoja enye kam, a amvtv ebta ebo, mbang mbang tete rehng go Haroset-Hagoyim. Bo wulu nsoja Sisera kpee, jol na wohng saam.
JDG 4:17 Yefono Sisera be akpade akpade song yel go mobkpatahk no Jayel nkal no Heber ji lohng go etˈtohngo Ken, tibre ntul a Hasor no bo jo lung-e re Jabin jolo etem a ejahbe ji Heber nne a Ken
JDG 4:18 Jayel kehm lohngo go ege mmobkpatahk song wane Sisera kehm bungu tong-e re, "Ba nsoo, ba ka fahl. Á kehm song yel go ege ebkpatahk, Jayel kehm-e konngo egbvgbv.
JDG 4:19 Sisera kehm-e tongo re, “Alahb ma-m kor, ka-m alahb me n wo." Jayel kehm lennge ekpukpuk ji bo ko ngunyam lim ka-e alahbbel nfong re á wo, fere feere egbvgbv konng-e.
JDG 4:20 Sisera kehm tongo Jayel re, “Yiimi mbutahk, nne awohng awohng lˈba bahb-a re, ˈNne noa aa?ˈ Tong-e re nnene limm."
JDG 4:21 Eji Sisera ma gbo ellu tib go ellahnge ni á ma lahng, Jayel nkala Heber kehm rodo efamfam, a ngan, kehm nyaabe song kum Sisera go nwonngo etung bade ndi, á kpo.
JDG 4:22 Eji Barak ba rehng, kpi Sisera seb, Jayel kehm song wan-e, kehm-e tongo re, "Ba, m bahk-a tibi nne no a kp-e sebe." Á kehm-e toono yel go mmobkpatahk, song nyehn Sisera nong no, bo m-e kum ebfamfam go nwonngo etung, á ma kpo.
JDG 4:23 Efung bio Esowo ga Jabin ji ntula Kenan, go esamahr bi anebe Isreel.
JDG 4:24 Abone Isreel kpe bel atahne gbalee sehnge Jabin ntula Kenan, tete bo wul-e.
JDG 5:1 Efung bio Debora, a Barak mmona Abinoam yimi ese jia;
JDG 5:2 "Ngare nyi atubesi anebe Isreel lˈgbo mbang, lˈtob kor ane fvfo re bo rod elbo lim eltum, tehken Jehova!.
JDG 5:3 "Wuungen atung, wahn atul, wuungu wahn ji kpi ane fili. M bahke yimi tehk Jehova, m bahke yimi, m bahke kubu ase ka Jehova, ye ji li Esowo bi Isreel.
JDG 5:4 "O Jehova, ngare nyi á mehle go Seir jo sehng go nla ejahbe nyi Edom, ndi gbˈgbehke, elbung na elahb, akparesemsem tob na alahb.
JDG 5:5 Awong gbehke go esamahr Jehova, Esowo bi Sinayi, ano wo jolo go esamahr bi Jehova, Esowo bi anebe Isreel
JDG 5:6 "Go afung nyao nya Samga mmona Anat, go afung nya Jayel, ane yaange abang, ane ba yaange abang jo sehng go abang ekulugbe.
JDG 5:7 Abonea ane abikabik sa go abon ajahbe ba Isreel, tete Debora kehm bake ana nnyehn nne go Isreel.
JDG 5:8 Eji abone Isreel yehke asowo nfenfe, ebta ba rehng go bo ati mbu. Jol go ellong atakuru ane ebo, ba jolo ane atahltahl nkpel atahl alon, ejum ebta ajehng ajehng jolem ana ekum, afi elkong
JDG 5:9 Eltim ename li go eji atubesi ba Isreel, a ane ba bele ekor rod elbo ka. Tehken Jehova!
JDG 5:10 “Wuungen atung, wahn ji jehk abarebare ebvankang go njahm, nya bo ma kunu agbvgbv nya kpˈkpoodo, a wahn ji kpˈjene go akpade.
JDG 5:11 wuungen abayimase atung bo ji jehk go abingilahb , bo kpˈfange anoobo nsol nya Jehova ma lim, a esehnge ebta, ji á ma ka atahntahna anebe Isreel. "Ane ba Jehova jene tete song rehng go ati mbu.
JDG 5:12 ˈDebora mehl mehl, mehl wo yim ase. Mehl yiimi Barak! Rod anebekv eba ba a ma bob song, mmona Abinoam.ˈ
JDG 5:13 Ane bao ba sa no, feere ba kpiri atubesi ebo. Bo ji jolo ka Jehova ba kpir-m, a etoobo ebjing ji bo bahke noko ebta a atakuru nya njahm nyehko.
JDG 5:14 Ane bako lohng go etˈtohngo ji Efrem, edi jio ji tohko jol ka anebe Amalek; etˈtohngo ji Benjamin fvfo tob woomo go ellong ane ba jo toon-n. Bomo go etˈtohngo ji Makir, atakuru bomo eljene abake, bo johko lohng go etˈtohngo ji Sebulon ji jolo atubesi ebta.
JDG 5:15 Atubesi ba Aisaka tob jolo a Debora, a Barak, jo toono bo asongo go edamme. Go nfam nyi Ruben nne ne bumem ntir nyi eljeke.
JDG 5:16 Jenji wahnge a sa go njahm go etahngga ebul, re wo wuk ana abaabebul kpi afiri wor kon ebul re bo ba kono edi ajehnga? Go ejahbe ji Ruben, a nnene bumem ntir nyi eljeke.
JDG 5:17 Anebe Gilied sa go egbuk aya Jodan jehko. Jenji wahnge anebe Dan sa go edi ji bo kpo bum asohkkahng? Anebe Aser sa go edi ebo, ji li go elga, edi ji bo kpo bum agbang ebo.
JDG 5:18 Anebe Sebulon yake elkpin ebo ka, ana anebe Naftali ka go emahng ebta.
JDG 5:19 "Atul lohngo ba nok. Atul bao ba ajahbe nya Kenan lohngo ba nok ebta go Taanak nkpe aya ma Megido, bo maam da asilva.
JDG 5:20 Go elbung alonlo sa nok ebta, bo sa go adi bo nok a Sisera.
JDG 5:21 Aya ma Kison ma feenge bo tahm, akˈkulu aya mao. Bel ekakeltim, etohko ejame, wo jen song.
JDG 5:22 Akpade nya anyˈnya kehm jo jahre na jahre go ndi jo wahl , bo jo ware abahl, bo jolo atahntahn anyˈnya nya ebta.
JDG 5:23 Enjel nyi Jehova kehm bungu re, ˈNkuk nyi nnen jol ka ejahbe ji bo kpo lung re Meros, a ane ebe, tibre bo baam ba kak Jehova ebo, eji atakuru ane baa a jo nok a bo.ˈ
JDG 5:24 "Nong elfuulu ga jol ka Jayel go ellong anebkal, ye ji li nkal no Hebar, nne no lohng etˈtohngo ji Ken. Elfuulu ga jol ka-e, go ellong anebkal ba lene go abonkpatahk.
JDG 5:25 Eji Sisera bahb-e alahb re á wo, Jayel ka-e alahbbel nfong ma bo ki semme alahb. Á kak-e go mmohk nyi atul kpo wo.
JDG 5:26 Jayel rodo efamfam, go eboblum, á rodo ngan. Á kehm kumu kak Sisera go esi, lahm bohngo njahm nyehko.
JDG 5:27 Á gbo, sa noongo o ndi, á gbo go ege alata, edi ji á gbo no owo á noongo no kpo.
JDG 5:28 “Nnyehn no Sisera jo seenge sehng go ewindu, eji á li go ege atahng ekpˈkpa, á ji re á nyehn re mmon kpˈfeere kehnge, á kehm kehme elbungu re, “Nˈnan mmvtv akuungu akuungu enye ma laange go elkehnge? Nˈnan n kala tiki wuk agare mmvtv akuungu akuungu enye kpˈbake?
JDG 5:29 "Nfaange lohngo anyo nya akahnkahn anebkal ba jolo jo limi eltum a ne, á jo bungu ntahngtahng re:
JDG 5:30 ˈBahke jolo re, bo kpˈbaange nsol nyi bo ma da . Nnenlum awohng awohng bahke ma bel ngbahme anyehng, afi ebal ebal. Bahke ma jol re bo kpˈbaange abomo nya bo ma tub go nkpiida nkpiidi ka Sisera, nyandiki bo bahke koko ba ka-m.ˈ
JDG 5:31 "Jehova, nong anebekv eba kpee kpo ana Sisera. Nong nne awohng awohng no wo kp-e koro jol ana njul nyi ma ta elbange lohng go eko eje." Nnya atahl abal Isreel jolo ebo soom.
JDG 6:1 Abone Isreel kehm kpe lim abiafem go esamahr bi Jehova. Go nnya esehma, Jehova yake bo, bo song jol aju go elwo ni anebe Midia.
JDG 6:2 Tib go esi ji anebe Midia jo sab bo go elfili , abone Isreel be rehng go ero awong, song biiri go akpatal, agohng, a eko ebta.
JDG 6:3 Ngare anyehng anyehng nyi abone Isreel lˈbahm nsol, anebe Midia, a anebe Amalek, a ane bako ba lohng ero nfam, bahke bake ba kehme elnoko a bo.
JDG 6:4 Bo sa o kak elsi, jo rannge nsol alehke ebo tete rehng go Gasa. Jol ejum ajehng ajehng ji ellehke, bo kpeem jo yake ka Isreel, ejoro, adamagbudu, a ebvankang, ebvankang kpee.
JDG 6:5 Bo jo ba a atohkondi atohkondi ebo, a nkpatahk, ana elkpa agohrobi. Jol a nehm ma fange bo, a akamel akamel ebo. Tete bo li nsol kpee mal, kehm feere.
JDG 6:6 Eji anebe Midia ma li nsol abone Isreel kpee mal, owo abone Isreel kehm lingi tong Jehova re, á kak bo ebo.
JDG 6:7 Eji abone Isreel lingi tong Jehova tib go esi ji anebe Midia,
JDG 6:8 á tumu bo nnyehnamahr no bungu re, "Ji ji a, ji Jehova, Esowo bi Isreel bungu no: n yehk-n go eju bi ń jolo go Ijib.
JDG 6:9 N tahr-n yehke go elnohko ni anebe Ijib, a ane kpee ba jo nohk-n. N kame anebekv ebahne, fere ka-n ndi abo.
JDG 6:10 N bungu tong-n re, ˈMe wo li Jehova, bi li Esowo ebahne; kana tiki kak asowo nya anebe Amor, bo ji ń lene eboa ndi.ˈ Jol ḿ m-e wukem."
JDG 6:11 Owo enjel nyi Jehova kehm ba ji go nnahb eti nyi bo kpo lung re oak ji li nfam nyi Ofra. Edi jio jolo ka Joas ji lohng ebangenahb ji Abieser. Gidion mmon a Joas jo ruumu nsam o edi ji bo kpo kaame amahm yehke go akab greb, eji anebe Midia lˈkˈnyehn.
JDG 6:12 Owo enjel nyi Jehova kehm ba kpir-e kehm-e tongo re, "Jehova li a na, wo egburu ntakuru."
JDG 6:13 Gidion kehm faange re, "Nsoo, lˈjol re Jehova li anahre, jenji wahnge nsol nyia kpee kp-r limi? Akpokosi nyanehm nya na, nya babnsoo tong-r bade, eji bo bungu re, anv Jehova sang yehk-r go ndi nyi Ijiba? Á ma feere ba tahng-r tub, faak-r kak anebe Midia go ebo.
JDG 6:14 Owo Jehova kehm sennge fere go ege, kehm bungu re, "Song go nsahm nyi a kpi no, song tahre anebe Isreel yehke go ebo bi anebe Midia. Me wo kp-a tumu."
JDG 6:15 Gidion kehm faange re, "Anv, Jehova m bahke limi renan, kehm tahre anebe Isreel? Ebangenahb ejame ji li morennge ebangenahb go etˈtohngo ji Manase, ga me n li erennge nne go egame ebangenahb."
JDG 6:16 Jehova kehm bungu tong-e re, "M bahke jolo a na. Á bahke noko a anebe Midia rannge bo, are a kpˈnoko a nne awohng."
JDG 6:17 Gidion kehm faange re, "Lˈjol go etingitingi re a bahk-m kake ebo, tib-m elliingi re wo wo kpˈbungu aname.
JDG 6:18 Ka tahm tete me n song ko ejum elyare ejame ba kaa. Jehova kehm faange re, "M bahke jolo a tete, a je feere."
JDG 6:19 Owo Gidion kehm yange go ege etahk, song wul mmombul baange, fere rod abe nya bahke ruru eltahl a ngbugu ebal lim abred nya ayist ki wob go atahng. Á kake nnyam go ejeere, kak abehne go mmotu, kehm koko ba ka enjel nyi ji go nnahb eti nyi bo kpo lung re Oak.
JDG 6:20 Enjel nyi Esowo kehm bungu tong-e re, "Rod nnyam nyio, a abred nyao nya ayist ki wob atahng kunu go ekpartal, yaange abehne nyao wohngo." Gidion kehm limi ano.
JDG 6:21 Enjel kehm rodo ebti bi á fili go ebo, kooro nnyam, a abred nyao. Agun kehm seke go ekpartal jio fere fi nnyam nyio, a abred. Enjel nyi Jehova soro lamme.
JDG 6:22 Eji Gidion sebe kahn re enjel nyi Jehova nyi, á kehm rabe, "Nsoo Jehova! Me n nyehn enjel nyi Jehova gbul gbul gbuul!"
JDG 6:23 Jehova kehm bungu re, "Elkoono jol a na, ka fahl, a nehm kpo."
JDG 6:24 Gidion kehm limi egudu njom ka Jehova edi jio, fere jo lung re, Jehova wo li Elkoono. Jia yim tete tub lela go ejahbe ji Ofra, go edi ndi ji ebangenahb ji Abieser.
JDG 6:25 Atv manehm o, Jehova kehm-e tongo re, "Yehke etoono mmona nfong no nlum no ga gbal, go ellong enyam nso, no ma kang nnya esehma. Far egudu njom Baal ji nso, tob kim ego ji Asera ji li kohlo o tub go ndi.
JDG 6:26 Lim egudu njom ji nno a nno ka Jehova edi ewong jia. Ko nfong , wo lim njom nyi bo kpo jahm na fi. Ko ego ji Asera ji a kimi no tub, ana nkun.
JDG 6:27 Gidion kehm rodo alokeltum ebe na awubu, bo song lim jang jang ana Jehova tong-e no. Á Limem jia a, njul á limi atv, tibre elfahle jol-e jol bade ebangenahb eje, a ane ba jolo go nfam.
JDG 6:28 Efungfu eji ane ma nyahme, bo kehm sebe kahn re, egudu njom ji Baal bobwa, tob kim ego Asera tub go ndi, bo limi egudu njom ji nfenfe, fere ko etoono mmona nfong no nlum no ga gbal lim njom kunu o.
JDG 6:29 Ane kehm kehme elbahbe atemtem, "Nne awo limi ejum jia? Eji bo feede nobnob, bo kehm tongo bo re, Gidion mmon a Joas wo limi."
JDG 6:30 Anebelum ba ejahbe jio kehm tongo Joas re, yehke mmon ewe ba a ne, á bahke tiki kpo na, tibre yebwa egudu njom ji Baal, fere kim ego ji Asera ji jolo kohlo o tub go."
JDG 6:31 Owo Joas kehm faange agbanne bao ba lohngo no ba re, "Wahn ba kpˈgboko siki ka Baala? Wahn ba bahke noko ka-ea? Nne no lˈnok ka-e, bo bahke ye wul behna efungfu! Lˈjol re Baal esowo bi, nong á nok a nne no rannge egudu njom eje antahng."
JDG 6:32 Bomo efung bio asongo, bo jo lungu Gidion re, Jerubaal, ji lohngo re, "Nong Baal nok ka elne antahng." Tibre á wa egudu njom ji Baal.
JDG 6:33 Gaam kpe kang nsoja nyi Midia, a nyi Amalek, a nyehko nyi lohng go ero nfam kpa njahm mehl ebta a abone Isreel. Bo siiri aya ma Jodan, ba kak elsi ebo, jolo go edamme ji Jesreel.
JDG 6:34 Owo Etohko ji Jehova kehm ba yel Gidion. Á kehm ba wor ntang a nnyam, yehke ane re bo tahm ebta, ane ba lohng go nnahb ji Abieser lohng ba go ege
JDG 6:35 Á tumu abatiingetib tv etˈtohngo ji Manase, , Aser, Sebulon, a Naftali, re bo rod nsol ebta, bo kpee lohng song kpir-e.
JDG 6:36 Gidion kehm bungu tong Esowo re, "Lˈjol re a bahke tahre abone Isreel sehng go egame ebo, ana a nyame no,
JDG 6:37 tib-m go mbang nyia, m bahke bumu ngunyam go edi ji bo kpo ruumu nsam, ebohng lˈna suku ngunyam nyi nyi, ndi jol wum wum, m bahke kahne re, a bahke tahre abone Isreel sehng go egame ebo ana a ma bung."
JDG 6:38 Ano wo jolo no ful ful fuul. Gidion kehm nyahme etoono efung, song rod ngunyam nyio kaame, rur na go ekpingi erukabo.
JDG 6:39 Gidion kehm bungu tong Jehova re, "Titi nong atahng ki-a rak tob-m. Nong me n kpe ko ngunyam nyia bahb-a ejum ajehng. Anv, lim ngunyam nyia jol wumwum, nong ebohng suku go ndi kpee."
JDG 6:40 Atv mao Esowo limi ano, efungfu ngunyam jolo wum wum, ndi kpee suku tib ebohng.
JDG 7:1 Gidion (ye ji tob li Jerubaal) a nsoja enye kehm mehle efungfu behre behre jen song rehng go elbing alahb ni bo jo lung re Harod. Nsoja nyi Midia ebbum elsi ebo go ejang ebobkal ebo, feere go edamme ji li kohlo ewong ji More
JDG 7:2 Owo Jehova kehm bungu tong Gidion, "Atakuru anebe ebta ba li a na ebrur sehng. N lˈyake bo ane kpee re bo song nok a anebe Midia, anebe Isreel bahke woro nnyo re eko ebo ji ma ka bo esehngebta.
JDG 7:3 Tong abone Isreel re, ˈNne awohng awohng no kpˈfahle, nobo re á yake ewong Gilied feere kehnge.ˈ " Nsoja atahltahl nkpel atahl abal a nkpel elku, kim kuuk feere kehnge. Nsoja nyi sa no jolo atahltahl, eltahl a nkpel elon.
JDG 7:4 Jehova kehm kpe bung tong Gidion re, "Erik nsoja ebkpe tiki gbal sehng. Rod bo wo song go ebgba, go wo m bahke jeke, nne no n lˈtong re ye wo bahke jeke á je a na, nne no n lˈtong re á kˈje á nehm je."
JDG 7:5 Gidion kehm koko ane bao tahm ebgba. Jehova kehm-e tongo re, "Ane ba jamme alahng, kohk nnyo jo wo alahb ana mbv nong bo yiimi ejang abehng."
JDG 7:6 Ane atahlku ba jo ko abo jo kpe alahb wo, egom jehko kpee jamme na alahng kohk nnyo jo wo alahb.
JDG 7:7 Jehova kehm tongo Gidion re, “Ane atahlku baa ba jo ko abo jo kpe alahb wo, bo ba m bahk koko, nok ga anebe Midia, fere tahr-a. Tum ane bako kpee bo kehnge."
JDG 7:8 Ane atahlku ba sa goji Gidion, bako a taare bo nsol ebta, a atang, fere tum bo kehnge. Elsi ni anebe Midia jolo edamme, Gidion a ane ebe bo kuumu ewong
JDG 7:9 Atv mao Jehova kehm tongo Gidion re, "Mehl wo song go elsi ni Midia, tibre n kpˈsebe re me n rod bo kak-n go abo.
JDG 7:10 Lˈjol re a kpˈfahle eljeke go ebo elsi, song a nlokeltum ewe no bo kpo lung-e re Pura,
JDG 7:11 wuungu atung wo wuk ji bo kpˈbungu, eji a lˈbel esahb ji a bahke song nok a bo." Ano wo Gidion abola Pura nlokeltum ewe badde tahm song rehng kohlo go ebo elsi.
JDG 7:12 Anebe Midia, a anebe Amalek, a ane bako kpee ba lohng go ero nfam, bo ebba rur go edamme, bo jolo ana ellong agorobi. Akamel ebo ruru ana erikehndi bi li go nkpe aya.
JDG 7:13 Eji Gidion rehnge o, á wuku nne no kpi ntem nlem lak re, "N leeme nlem, n nyehne ebred ji jolo bannge bannge, ji bo ko abe nya lohng go bali lim, kpˈbannge abake go elsi ni anebe Midia, bannge ba kahd ebkpatahk eko eko tete ebkpatahk bio tuulu gbo.
JDG 7:14 Owo nte we kehm-e faange re, "Nlem nyia, jol ejumjum sang, sehnge ekahngkahng bi Gidion mmon no Joas nne a Isreel. Esowo ebfaake anebe Midia, a ane kpee ba kpo tob bo ebta nok, kak Gidion go ebo."
JDG 7:15 Eji Gidion wuku nlem nyio, fere wuk ana lohngo no á tehke Esowo. Á kehm feere ba ga elsi ni abone Isreel, kehm ba ku ane."Lohngen! Lohngeno! Tibre Jehova ebfaake elsi ni anebe Midia kak-n go abo
JDG 7:16 Gidion kehm yabe nsoja atahlku nyio edi ebra. Á rodo atang nya elworo, a abon atu ba enyaale wob atahng kak nne awohng awohng go ebo.
JDG 7:17 Á kehm tongo bo re, "Seeng-m wahn." N lˈrehng kohlo n kon kon elsi, "Ajehng ajehng ji ń lˈnyehn-m n kpˈlimi, tob limen ano.
JDG 7:18 Ń lˈwuk-m, a ane ba li aname ma wor atang, tob woren, wahn kpee ji li sennge elsi nia, wahn rabe re, “Li ka Jehova, a Gidion.ˈ "
JDG 7:19 Eji Gidion a nsoja atahl alon nyi jolo a ne ma rehng go nkpe elsi nio ni anebe Midia, jolo nlum atv, eji bo ma yaange ababˈbaabe. Bo kehm kehme atang wor, fere wa abon atu ba wob bo go abo.
JDG 7:20 Owo bo kpee kehm kehme atang wor, fere wa atu ebo. No nne kehm rodo enyaale go ebobkal, ntang eboblum jo rabe re, “Ekahngkahng bi Jehova, a bi Gidion."
JDG 7:21 Nne awohng awohng yiimi edi ji bo bum-e no sennge elsi nio kak, anebe Midia kehm kehme elbeke ayambu ayambu aling aling go nnyo.
JDG 7:22 Eji nsoja atahlku nyio woro atang ebo, Jehova limi nsoja nyi anebe Midia kpee go bo elsi, bo fere jo nok atemtem go akahngkahng. Egom ji bo ki wul bo, yaame be rehng go Bet Sita mbang mbang nyio nyi Serera rehng go nseenge ejahbe nyi Abel Mehola ji li kohko Tabat.
JDG 7:23 Gidion tumu etib tv nsoja nyi Isreel nyi li go Naftali, a nyi Aser, a nyi Manase, bo lohng kpee ba kam anebe Midia.
JDG 7:24 Gidion tob tumu abatiingetib tv, ejahbe awong ji Efrem, tong bo re, "Badden, wahn ba bam anebe Midia go mbang alahb Jodan, tete rehng go Beth Bara." Ano wo nsoja kpee nyi Efrem lohngo no, ba taare ndi nkpe nkpe nyi aya ma Jodan, tete rehng go Beth Bara.
JDG 7:25 Bo bobo agburu anebe nsoja na abal ba anebe Midia, noko bo jo lung-e re, Oreb, noko Seeb. Oreb bo wul-e go ekpartal ji Oreb, Seeb bo wul-e go edi amahm akaame ji Seeb. Bo kame anebe Midia ekidi lˈlab, eji bo jo feere, bo ko esi Oreb, a ji Seeb ba ka Gidion . Ngare nyio á kpeka li go egbuk aya jehko.
JDG 8:1 Anebe Efrem kehm bahbe Gidion re, “Nˈnan a ma-r lim ana? A ki-r lung , eji a jo tahm elnoko a anebe Midia? Ano wo bo taange tˈtahne a Gidion
JDG 8:2 Gidion kehm faange bo re, "Anv, elkohn ejum aji m ma lˈlim sehnge jˈjahne? Ń nehme kahn re, abiini akabe greb nya sa go egbe ji Efrem nya kpˈgaka nob sehnge egbe kpee ji bo kpa no go ebangenahb ji Abiesar?
JDG 8:3 Esowo ka-n Oreb abola Seeb, atubesi anebe Midia. Jenji m ma lim, e lˈdumu, a jio ji jahne?" Eji Gidion bungu alum nyao , ntim ebo kehm naange bo.
JDG 8:4 Gidion, a nsoja atahlku enye, ba siiri Jodan, a ellahnge ellahnge ebo, bo kpe soro asi jo kam anebekv.
JDG 8:5 Eji bo rehnge go Sokot, Gidion kehm tongo anebekul Sukot re, “Ka-n nsoja enyame nsol alehke, bob gbo ewo. N kpi nkame nkame atul bao ba anebe Midia, Seba abola Salmuna.
JDG 8:6 Atubesi ba Sukot kehm-e faange re, "Wo a ka bob Seba abola Salmuna, nˈnan wahnge e bahke kake nsoja enya nsol alehke?"
JDG 8:7 Gidion kehm faange bo re, "Ebnob, Jehova lˈyake Seba abola Salmuna kak-m go ebo, m bahke koko ajoongo asohkonso, a akpiri, ba jaake agubjing enyahne.
JDG 8:8 Gidion sehnge o song rehng go ejahbe ji bo kpo lung re Peniel, tob song bahb bo nsol alehke, bo faange Gidion ana anebe Sukot faang-e no.
JDG 8:9 Á kehm bungu tong anebe Peniel re, “N lˈfeere a esehngebta ejame, m bahke wake nkahmbungubungu etahk ejahne ji ń kpo kuumu baabe ejahbe."
JDG 8:10 Ngare nyia, Seba abola Salmuna, a nsoja ebo, nyi li, ane atahltahl nkpel eltahl, a nkpel elkubal a ane atahl awubu, li go Karkor, bo ma sa go ellong nsoja nyi lohng go ero nfam. Tibre nsoja atahltahl nkpel atahlku,bob wul bo.
JDG 8:11 Gidion kehm sehnge mbang mbang jo tahm ero nfam, ajahbe nya bo jo lung re Nobah, a Jogbehah, bo song kpiri nsoja nyi anebe Midia nyi ki kunu ekpu, fere nok a bo.
JDG 8:12 Atul abal ba anebe Midia, Seba abola Salmuna be, Gidion kam bo song bob, nsoja ebo be yaame.
JDG 8:13 Eji Gidion mmona Joas ma bob bo, á kehm feere kehnge go emahng ebta, á sehnge montoora mbang no li go ewong, no bo lung re Heres.
JDG 8:14 Gidion bobo monjangkun no lohng go Sukot, á bahb-e abahbe, njankun nyio kehm yeele abing ane atahl ara, ane elku ane abal ba jolo atubesi, a anebekul Sukot, ka Gidion .
JDG 8:15 Gidion kehm feere ba rehng go Sukot, kehm ba bung tong anebe Sukot re, "Nyehnen Seba abola Salmuna gana. Wuku ń jo nyok-m re, ˈWo Seba abola Salmuna a ka bob bo, nˈnan a kpˈsebe re wahr ka nsoja enya nyi ma lahng nsol alehke?ˈ "
JDG 8:16 Á koo asohkonso, a akpiri dv anebekul bao nˈnob, jolo ana elle ka bo.
JDG 8:17 Nkahmbungubungu etahk Peniel, á wa tub, fere wul anebelum ba li ejahbe jio.
JDG 8:18 Gidion kehm bahbe Seba abola Salmuna re, "Ane ba ń wulu go Tabor, bo jolo elkohn ane abaa?" Bo kehm-e faange re, "Bo jolo ana wo, bo foongo abone ntul.”
JDG 8:19 Gidion kehm faange bo re, “Abonanee ba o, e lohng nnyehn awohng a bo. Etingitingi, ana Jehova li go elkpin, li re ń wulem bo, kehn wahn nehm wul."
JDG 8:20 Á kehm sennge seenge mmon ewe no nkul no bo kpo lung-e re Jeta, kehm-e tongo re, "Wul bo." Jol Jeta wobem ekahngkahng ebe, tibre á jo fˈfahl eji á jolo njankun.
JDG 8:21 Seba abola Salmuna tongo Gidion re, "Á lˈjol nnenlum wul-r antahng.ˈ Ano wo Gidion soro wul bo, ane abal abal. Á yehke nsol nyi bo kpo ko liibi akamel ebo go amel. Gidion limi ebulungang ji nlimanjom
JDG 8:22 Abone Isreel kehm tongo Gidion re, "Wo jo fil-r, mmon ewa, a mmon a mmon ewa, tibre wo wo ma-r tahre yehke go abo nya anebe Midia."
JDG 8:23 Owo Gidion kehm faange bo re, "Me nehm jol nne no bahk-n fili, jol mmon ewame nehm jol. Jehova wo bahk-n fili!
JDG 8:24 N kpi ejum ajehng ji n kp-n bahbe, "Nong, nne awohng awohng ewahne ka-m ebangetung, nsol nyi ń da no goji anebekv ba ń ma sehnge bo." (Eljini ni anebe Ismael ni re bi jo kak abangetung nya agul).
JDG 8:25 Bo kehm faange re, "E bahke kake go eyebatahng." Owo bo kehm yale mbomo, no nne kehm koko ebangetung ba kak. Bo yehke go ellong nsol nyi bo ma da.
JDG 8:26 Ellubu ni abangetung nyao lubu no jolo ejum ekilo eltahl. Bo tob ka-e alahm lahm nsol nyako nya kpo kim ekun. Nsol ana nyia nyi bo kpo liibi, nya bo kpo kak emel, a nsol elkake nyi ntul no Midia kpo liibi, fvfo asinimel nya bo kpo kak akamel go emel.
JDG 8:27 Gidion rodo nsol nyio kpee lim ebulungang ji nlimanjom jo kak. Á song bumu ejum jia go ege ejahbe, ji bo kpo lung re Ofra. Jol gaam kang anebe Isreel kpee yake Jehova fere jo song gbo jamme alahng jo kak ebulungang jio. Fere jolo na ekpoko ka Gidion, a ebangenahb eje. Elkv ni Gidion
JDG 8:28 Ana wo Isreel kadde anebe Midia tv go ndi, bo kpeem tiki mehl esi emehle mehle. Go nnya atahl abal nyi Gidion kpe jol go elkpin, Isreel jolo go elkoono.
JDG 8:29 Owo Gidion (ji li Jerubaal) kehm feere kehnge go ege ejahbe.
JDG 8:30 Á bele abon atahl ara, abon awubu, ba nlum, tibre á bele akal gbalee.
JDG 8:31 Nnenkal awohng jolo go Sekem no á jo bum elkang a ne, nnenkal noo jele mmon no nlum ka-e, no bo jo lung-e re Abimelek.
JDG 8:32 Gidion mmon no Joas kpoo eji á ma sahb kˈkul. Bo song kake go eyele nde, go ejahbe ji bo kpo lung re Ofra, go ebangenahb ji Abieser.
JDG 8:33 Anebe Isreel yake Esowo, feere song kehme Baal loko ngare nyi Gidion ma kpo. Bo ko Baal Berit jol esowo ebo, fere lim alokelom enye nya bo jo kak..
JDG 8:34 Bo yini Jehova, ye ji li Esowo ebo, ye ji ma tahre bo yehke go ellong anebekv ba sennge bo kak.
JDG 8:35 Jol bo tibem ebangenahb ji Jerubaal (ye ji li Gidion) nnoobo anyehng anyehng go anoobo nsol nya á limi ka Isreel.
JDG 9:1 Efung abehng Abimelek mmon no Gidion kehm tahme go Sekem , edi ji abonanyehn nnyehn li no, kehm song tong ejahbe nnyehn re,
JDG 9:2 "Bahben anebe Sekem, lˈjol re bo kpˈsebe re abone Gidion ba li ane atahl ara, ane awubu, ba bahke fili bo, afi nne awohng wo bahke fili bo? Buumen re, me, a wahn abonanyehn ba."
JDG 9:3 Eji abonanyehn nnyehn bungu ejum jia tong anebe Sekem, bo bumu ntir re bo bahke toono Abimelek, tibre bo bungu re, "Ye mmonannee ejahre wo."
JDG 9:4 Bo yehke akpohko go etahk elom Baal Berik, jolo akpohko esilva atahl ara, esilva ebwubu, ka Abimelek, á yaame nsoja jo toon-e.
JDG 9:5 Á mehle tahm go etahk nde ji li go Ofra, song ko afun ebe, ba jolo ane atahl ara, ane awubu ba wul bo kpee go eltal. No ga se, no bo kpo lung-e re Jotam wo be for song biiri.
JDG 9:6 Owo nfam ejahbe nyi Sekem, a Bet Milo kehm ba kono asi go egburu nnahb eti nyi li kohlo ego ji li go Sekem, re bo bob Abimelek etul.
JDG 9:7 Eji Jotam wuku bade, á kehm wahre go ewong Gerisim, kehm rabe tong anebe Sekem re, "Wuungen atung wahn anebe Sekem eji Esowo bahk-n tob wuungu atung."
JDG 9:8 Efung abehng nti kehm tahme re bo song bob ntula bo, bo gbo mbang tong eti ji bo kpo lung re Oliv re, "Jol ntul ewahre."
JDG 9:9 Á kehm tene, kehm bungu re, “Anv me n yake akehng ma n kpo lim, ma kpo ka asowo, a ane elfuula, fere jo yannge ana ntul no ntia?"
JDG 9:10 Nti kehm kpe bung tong efig, ˈBa wo ba jol ntul ewahre.ˈ
JDG 9:11 Efig kehm faange bo re, ˈAnv, me n kˈkpe kab anobonobo akab enyame fere jo yannge ana ntul no ntia?
JDG 9:12 Nti kehm ba tong elˈlehke greb, ˈBa jol ntul ewahre.ˈ
JDG 9:13 Owo elˈlehke greb kehm faange re, ˈAnv, me n kˈkpe lim amahm, ma kpo lim asowo, a ane bel eyebatahng, song yannge ana ntul no ntia?ˈ
JDG 9:14 Esˈkohro nti kehm bungu tong eti ajoongo ji ma sahb tˈtahb re, ˈBa jol ntul ewahre.ˈ
JDG 9:15 Á kehm faange bo re, ˈŃ l seb re me n jol ntul ewahne, ba woomen go egama enˈnang. Tohko jol ano, nong agun go egame song fi nti nyi li go Labenon kpee.ˈ
JDG 9:16 "Anv, wahn eblim nobnob, a ekpunu re wahn bob Abimelek, á jol ntul ewahna? Ń lˈlim nob nob ka Gidion, a ebangenahb ejea? Ń tib-e tib nnoobo eljini ana fuumu noa?.
JDG 9:17 Kana yini re, nsoo noko ka-n gbalee, eji á fili elkpin ene go ebo, tahr-n yehke go abo anebe Midia, fere ga bo.
JDG 9:18 Wo lela, ń kpˈfere nok a etahk nsoo. Abone ebe ba li ane atahl ara ane awubu, ń wulu bo go eltal anehng fere rod Abimelek ji li mmon a nju, bob-e etul ka anebe Sekem, tibre mmonanne ejahne wo.
JDG 9:19 Lˈjol re ji ń ma lim a, ń limi nobnob, a ekpunu ka Gidion a ebangenahb eje, nong Abimelek lim-n wahn bel eyebatahng, wahn tob lim-e á bel eyebatahng.
JDG 9:20 Fvfo, lˈjol re, ń limem go nseenge, nong agun lohng goji Abimelek ba fi-n, wahn anebe Sekem, a anebe Bet Milo, nong agun tob lohng go egahne wahn anebe Sekem, a anebe Bet Milo ba fi Abimelek!"
JDG 9:21 Jotam kehm beke song lene go Beer, tibre á jo fahle Abimelek mmonannyehn.
JDG 9:22 Eji Abimelek ma fili Isreel go nnya era,
JDG 9:23 Esowo kehm yake ebi etohko, ji ba yel go ellong ni atubesi anebe Sekem, a Abimelek, bo we joom kpe wuk.
JDG 9:24 Esowo limi jia, eji a lˈbongo Abimelek eji á wulu abonanyehn, ane atahl ara ane awubu ba jolo abone Gidion, fere tob bongo anebe Sekem ba tob-e no wul abonanyehn.
JDG 9:25 Anebe Sekem ba ki woomo njahma ntul tumu ane re bo song biiri go ero awong. Nne awohng awohng no lˈsehng o bo taare nsol. Nne jˈje song tooro tong Abimelek.
JDG 9:26 Ngare nyˈnehm o, Gaal mmon no Ebed mehle a abonanyehn song rehng go Sekem, ana bo je no, yebe anebe Sekem sehng, ye wo bo yehke amahr ebo kun-e.
JDG 9:27 Eji bo ma je go ebo ebgbe, song bong akab greb ba kaame, bo kehm limi elkak go etahk asowo bo. Eji bo jo li fere wˈwo, bo kehm kehme Abimelek su.
JDG 9:28 Gaal ji mmona Ebed kehm kehme elbungu re, "Nne awoo li li Abimelek? Ejum ajii wahr anebe Sekem kpi no a Abimelek, ji wahr bahk-e loko?. Ye sang li mmon no Gidiona, Sebul sang li ekpeele ejea? Nong wahr loken etˈtohngo ji Hamor ye ji li nde no Sekem . Jenji wahnge wahr bahke jolo alokeltum ba Abimelek?
JDG 9:29 Li re me wo kpˈfili ane baa, kehn m bahk-e yehke. M bahke tongo Abimelek re, ˈYehke nsoja enya kpee ba!ˈ "
JDG 9:30 Eji Sebul ji jolo ntubesi ejahbe wuku alum nya Gaal mmona Ebed bungu no, atahng rake sehng.
JDG 9:31 Á kehm tumu atiingi etib mbehr mbehr tv Abimelek go Aruma re, "Gaal mmona Ebed, a abonanyehn ebba ga Sekem, bob ba melle ane re bo kˈkpe koono a na.
JDG 9:32 N kpˈsebe re ngare atv wo, a ane eba, wahn ba biiri go mbang jo sik bo.
JDG 9:33 Efungfu, ngare nyi njul ma ta elbange, jo jeeren asongo go ejahbe. Gaal a ane ba li a ne, lˈmehl a nahne, limen bo ajehng ajehng ji ń lˈmal."
JDG 9:34 Ngare nyi atv ma behde, Abimelek a ane ebe kehm yabe elbo nlong eni, biiri kohlo Sekem.
JDG 9:35 Ngare nyi Abimelek a ane ebe ma lohng go edi ji bo biiri no Gaal yiimi go eti mbu.
JDG 9:36 Eji Gaal nyehne bo, á kehm tongo Sebul re, "Nyehn ane go kpˈbadde ewong abakae!" Sebul kehm-e faange re, "N kpˈnyehne atohko awong ana ane."
JDG 9:37 Gaal kehm kpe bung re, "Nyehn ane go kpˈlohngo abake go elka emahng, ellong nehko kpˈlohngo abake go nnahb eti nyi ane ba kpo bu mbu kpo ji.
JDG 9:38 Sebul kehm bahbe a esahb esahb re, "Nnyo mi a jo wor mehna? Wo sang bungu re, ˈNne awo li li Abimelek ji wahr bahk-e loka?ˈ Ane baa sang a jo nyok boa? Song nok a bo!"
JDG 9:39 Gaal kehm mehle a anebe Sekem, kehm kehme elnoko a Abimelek.
JDG 9:40 Abimelek kehm-e kehme elkame, anebe Sekem gbalee,jo gbo nsol jo lim bo, mbang mbang asongo go eti mbu.
JDG 9:41 Abimelek sa go Aruma, Sebul wo wo kame Gaal, a abonanyehn yehke go Sekem
JDG 9:42 Etoono efung behko anebe Sekem kpe mehl ebta, eji Abimelek wuku ano,
JDG 9:43 á kehm yabe ane ebe go nlong era, bo kehm song biiri. Eji Abimelek ma nyehn ane kpˈlohngo go ejahbe abake, bo kehm lohngo edi ji bo biiri no jo nok a bo.
JDG 9:44 Abimelek a ellong ane ebe song sahd eti mbu re anebe Sekem kˈbel mbang yel, nlong ebal nyehko jo wulu ane bako go emahng.
JDG 9:45 Efung bio kpee Abimelek noko a bo, tete á wul ane kpee, ko ejahbe. Á rannge ejahbe jio kpee, fere sale akang wohngo o.
JDG 9:46 Eji ane ba li go Sekem ba kun go nkahmbungubungu etahk ebta wuku ji ma jol, bo be song biiri go eko ebta jio ji etahk El Berith.
JDG 9:47 Eji bo song tong Abimelek ana ane bao ma song kono edi ajehng.
JDG 9:48 Ye a nsoja enye wahre go ewong Salmon. Á rodo elfuk kiimi abˈbo nti, fere rod kunu ebahk, kehm tongo nsoja enye re, "Limen elwaare ana m ma lim a!"
JDG 9:49 Ano wo ane ebe kpee kiimi abˈbo nti jo toon-e. Bo song sahde mbu mi eko ebta, kak agun tv bo go atahng. Ane kpee ba woomo etahk jio, bo rehnge ejum ane atahltahl nkpel ebal atahl awubu, anebelum, a anebkal anebkal.
JDG 9:50 Abimelek kehm kpe tahm go Tebes song nok ga bo fere ko ejahbe.
JDG 9:51 Go atahng ejahbe, nkahmbungubungu etahk ebta jolo o, ji anebelum, a anebkal, a ane kpee biiri no. Bo bame elbo tv atahng, fere song wahr go nkpake nyi jolo go ero.
JDG 9:52 Eji Abimelek mehle re á song nok a bo o. Ana á jo niiri asongo, eji á ma rehng kohlo eti mbu ji etahk ebta re a song kak agun edi jio,
JDG 9:53 nnenkal no kuumu go ero kehm yake mmon eltal ngoko tub Abimelek esi, esi bahnge.
JDG 9:54 Abimelek kehm tongo nne no jo sol nsol ebta enye re, "Wob ekahngkahng eba wo wul-m, bo kˈbung re, ˈNnenkal wo wulu Abimelek.ˈ " Nlokeltum ewe kehm wobo ekahngkahng wul-e.
JDG 9:55 Eji anebe Isreel nyehne re Abimelek ebkpo, bo kpee feere kehnge.
JDG 9:56 Ana wo Esowo ko bongo Abimelek go ebi ji á limi go nlaaga nyi nde, eji á wulu ane atahl ara ane awubu, ba jolo afun ebe.
JDG 9:57 Esowo tob bongo anebe Sekem go abˈbi ebo. Elsu ni Jotam mmon a Gidion lohko jol go etingitingi.
JDG 10:1 Eji Abimelek kpo no, nne no lohng go eˈtohngo ji Isaka, no bo jo lung-e re Tola, mmon no Pua, ji jolo mmon no Dodo. Ye wo lohngo ba Isreel tahre. Ejahbe eje jolo go ejahbe awong ji Efrem, ji bo kpo lung re Samir.
JDG 10:2 Á kpoo eji á ma fili Isreel go eltahl a nnya era, bo kpa-e kak go Samir.
JDG 10:3 Eji Tola ma kpo, Jair ji lohng go Gilied tob ba fili Isreel eltahl a nnya ebal.
JDG 10:4 Á bele eltahl abon awubu ba nlum, bo bele eltahl edonki ebwubu bi bo jo fing. Bo jo fili ejahbe ebwubu go Gilied, nya bo kpˈlungu tete sik lela re abon ajahbe ba Havot Jair.
JDG 10:5 Eji Jair kpoo no, bo kpa-e kak go Kamon.
JDG 10:6 Abone Isreel kehm kpe lim abiafem go esamahr bi Jehova. Bo jo toono Baal, a Astarot, asowo nya anebe Aram, a anebe Sidon, a anebe Moab, a anebe Amon, a nyao nya anebe Filisia. Tib eji abone Isreel tene Jehova, bo we kpeem jo loko,
JDG 10:7 Jehova bele erakatahng a bo. Á faake bo kak go abo nya anebe Filisia, a anebe Amon.
JDG 10:8 Elya nio, bo bomo anebe Isreel go elnohko, ano wo bo nohko bo go elku nnya era, bo ji jolo go ero nfam bio bi aya ma Jodan, go Gilied ndi nyi anebe Amor
JDG 10:9 Anebe Amon tob siiri egbuk aya ma Jodan song nok a anebe Juda, a anebe Benjamin, a anebe Efrem. Anebe Isreel jolo egburu erem.
JDG 10:10 Owo anebe Isreel kehm lingi go esamahr Jehova re, "Wahr eblim abiafem bada a na, tibre e ma-a yake, fere kpˈtoono jo loko Baal."
JDG 10:11 Jehova kehm faange re, "Eji anebe Ijib, a anebe Amor, a anebe Amon, a anebe Filisia,
JDG 10:12 a anebe Sidon, a anebe Maon jo nohk-n, ń lingi no tong-m, wahn n tahr-m yehke go ebo aboa?
JDG 10:13 Ń ma-m ten, fere kpˈtoono asowo, wahn nehm kpe tahre.
JDG 10:14 Songen wahn song ling tong asowo nya ḿ ma yehke. Nong bo tahr-n yehke go egahna ntong!"
JDG 10:15 Anebe Isreel kehm kehme elgboongo Jehova re, "Wahr eblim abiafem, kak-r erem abehng abehng bi a kp-r kake, lub tahr-r anv yehke go ebo abo."
JDG 10:16 Anebe Isreel kehm roko asowo ebo kpee go fere jo loko Jehova, kehm-e kehme eltim gbiingi go erem bi anebe Isreel kpˈnyehne.
JDG 10:17 Eji anebe Amon mehle ebta, ba gba ji go Gilied. Anebe Isreel tob lohngo ba gba ji go Mispa.
JDG 10:18 Atubesi ba Gilied kehm bungu tong atemtem re, "Nne no lˈgbo mbang mehl song nok ebta a anebe Amon, ye wo bahke jolo ntubesi ka ane kpee ba lene go Gilied."
JDG 11:1 Ngare nyio egburu etahntahn nne jolo go Gilied no bo jo lung-e re Jefta. Nde bo jo lung-e re Gilied; Nnyehn jolo nne asˈsa.
JDG 11:2 Nkal no Gilied tob jele abon ba nlum ka-e, ngare nyi bo ma gbal, bo kehm kame Jefta nfun abo yehke go ebo ellong. Bo kehm bungu tong-e re, "A nehm tiki sa a, ba li elkv nsoo a nahre, tibre nne no jel-a no nne asˈsa wo."
JDG 11:3 Owo Jefta kehm soro be goji afun ebe tahm go ndi nyi Tob, go wo á song bel ellong atahnsi ane ba ki bel ejum ajehng ajehng ji ellimi.
JDG 11:4 Eji ma kang abon afung ntiil, anebe Amon kehm ba kehme elnoko a anebe Isreel.
JDG 11:5 Anebekul nfam ba Gilied kehm tahme go ndi nyi Tob re bo song ko Jefta.
JDG 11:6 Bo kehm song tong-e re, "Ba wo ba jol ntˈtohko ewahre wahr song nok a anebe Amon."
JDG 11:7 Jefta kehm faange bo re, "Me wahn korem, owo wahnge ń kam-m go nlaaga nyi nsoo. Nˈnan ḿ bahke bake go egame anv, eji ń wob go ntong?"
JDG 11:8 Bo kehm-e faange re, "Jio ki-a gbiingi anv, wahr ebfeere ba re wo ba tob-r nok a anebe Amon. Á bahke jolo ntubesi no anebe Gilied kpee."
JDG 11:9 Jefta faange bo re, "Lˈjol re wahn ebfeere aname re me song nok a anebe Amon, Jehova faake abo kak-m go ebo, m bahke lohko jol ntubesi ewahna?"
JDG 11:10 Bo kehm-e faange re, "Wahr ebnyam re e bahke limi ana a bungu no, Jehova li ntianse enyahre."
JDG 11:11 Owo Jefta tahme toono anebekul nfam a Gilied, bo lim-e a jol ntubesi no jo gbo bo mbang go ebta. Go Mispa Jefta kpe bung nsol nyia kpee go esamahr bi Jehova nyi á bungu tong anebekul ejahbe.
JDG 11:12 Jefta kehm tumu abatiingetib tv ntul no Amon re á seb kahn ji wahng ka á ma bom abohng a anebe Isreel.
JDG 11:13 Ntul no Amon kehm faange abatiingetib bao re, "Ngare nyi Isreel lohngo go Ijib, bo taare ndi enyahre, bomo go aya ma Amon tete song rehng go aya ma Jobok, mbang mbang asongo go Jordan. Anv, feeren anyi ka-r enangebeem."
JDG 11:14 Jefta kehm tumu eltib tv ntul no Amon,
JDG 11:15 "Ji ji a ji Jefta kpˈbungu: Ndi nyi Moab, afii nyi anebe Amon, Isreel taarem.
JDG 11:16 Ngare nyi bo lohngo go Ijib, bo sehnge elka emahng asongo go Abili Aya tete song rehng go Kadesh.
JDG 11:17 Bo tumu eltib tv ntul no Edom re á lub fa bo nnyo bo sehng go ege ejahbe, á taamem. Ano wo bo tob bahb ntul no Moab, á tob ten. Isreel ba sa go Kadesh.
JDG 11:18 "Isreel sehnge nkpe nkpe nyio nyi elka emahng nio ni Edom abola Moab, bo sehnge ero nfam, ero nfam nyio nyi Moab, song rehng go nkpe aya ma Anon. Bo tikem siiri aya ma Anon rehng Moab tib o wo nkona ndi jolo no.
JDG 11:19 "Isreel kehm tumu eltib tv Sihon ntul no anebe Amor, ye ji kuumu go Hesbon re, ˈÁ fa bo nnyo bo sehng go ege ejahbe song rehng edi ji bo fi no.ˈ
JDG 11:20 Sihon, taamem tv bo re bo sehng go ege ejahbe. Á toobo nsoja enye bum go Jahas nyi jo nok a Isreel.
JDG 11:21 "Jehova, ye ji li Esowo bi Isreel, yake Sihon, a ane ebe kak Isreel abo. Ndi nyio nyi anebe Amor lene no kpee.
JDG 11:22 Anebe Isreel ko edi ndi, bomo go aya ma Anon song rehng go aya ma Jabok, sehng o rehng go elka emahng tete rehng go Jodan.
JDG 11:23 "Eji Jehova, Esowo bi Isreel ma kam anebe Amor, taare ndi abo ka Isreel. Jenji wahng ka á kpˈsebe re wahr rod ka-a?
JDG 11:24 Anv á nehm ko ji Kemosh, esowo eba ka-a noa? Ano wo fvfo ji Jehova, Esowo ebahre ka-r no, ji ji e bahke koko.
JDG 11:25 Anv, wo wo ga nob sehnge Balak mmon no Sippo ji ntul no Moaba? Á tˈtaange a Isreela, afi nok a bo?
JDG 11:26 Nyehn ejum nnya atahlku ma sehng, nyi Isreel ma lene go ndi nyia, bomo go Hesbon rehng go Aroer, a ajahbe kpee nya li go nkpe aya nyi Anon. Nnya nnya nyia kpee nˈnan a kala ko ndi nyia wuku wuku.
JDG 11:27 Me, n wa ka soodo, á kp-m limi ebi anv ebta bi a ma-r bohko. Nong Jehova, ye ji li nlˈlame no nno, toobo ntong nyia ka-r lela."
JDG 11:28 Etib bi Jefta tumu tv ntul no Amon, jol we lubem.
JDG 11:29 Owo, Etohko ji Jehova kehm ba yel Jefta, á kehm yele go atahng ejahbe nya Gilied, Manase, a Mispa ji li go Gilied, song ku nsoja nyi bahke noko a anebe Amon.
JDG 11:30 Jefta kehm koko nwongo go esamahr Jehova re, "A lˈka-m esehngebta go esamahr anebe Amon,
JDG 11:31 ejum ajehng ajehng ji gbo mbang lohng go egame etahk ba wan-m, eji m ma nok ebta ga anebe Amon, bahke jolo ji Jehova, m bahk-e rodo lim njom nyio nyi bo kpo jahm fi."
JDG 11:32 Jefta kehm tahme song nok a anebe Amon, Jehova rodo bo kak-e go ebo.
JDG 11:33 Á rannge ejahbe na eltahl, bomo go Aroer tete rehng go Minit, sehng rehng go Abel Keramim. Ana wo Isreel ga anebe Amon.
JDG 11:34 Re Jefta feere rehng etahk, mmon mmon awohng ewe no nkal wo lohngo ba wan-e, fere jo bahn ase nya bo jo kub. Ki li ye mmon awohng awohng noko á belem.
JDG 11:35 Eji Jefta nyehn-e no, á kehm jabbe nsol ebjing nyˈnye yare, fere biingi tiim, "Mmon ewame, eltim ename ebrannge kpee eji á lohngo ba wan-m. Me n nyam enyam tong Jehova bi n lˈkˈma kane."
JDG 11:36 Mmon kehm faange re, "Nsoo wobnyam tong Jehova, rod-m lim ana a nyame no. Eji ntul Esowo ma-a ka esehngebta go esamahr anebe Amon, ba li anebekv eba.
JDG 11:37 Tohko lim ejum ajehng jia ka-m ji n kpˈsebe, "Me n song yannge a ate ebame go ero awong, ling a bo ejum nnyahng ebal, tibre n nehm tiki kpe bal nlum."
JDG 11:38 Á kehm-e fake nnyo re á song, "Song yannge a ate ebe go nnyahng ebal." Ate ebe kehm-e toono rehng go ero ewong, song ling a ne, tibre á nehm tiki bal nlum.
JDG 11:39 Eji nnyahng ebal mio ma mal, á kehm feere ba goji nde, á rod-e lim ana á nyame no. Á sa mmongungu. Ana wo eljini ni Isreel fere jol,
JDG 11:40 go elya anehng anehng abongungu anebkal jo lohngo go nfung eni song buumu bada mmon a Jefta ji lohng go Gilied.
JDG 12:1 Anebe Efrem kehm song melle nsoja ebo, siiri song rehng go Safon. Bo kehm tumu etib bia tv Jefta re, "Jenji wahnge a kehm-r sehnge sa song nok a anebe Amon, a ki-r lung re wahr ba tob-a nok a bo? E bahke jahme etahk eja, a na na fi."
JDG 12:2 Jefta kehm faange re, "Me a ane ebame jo noko egburu enok a anebe Amon, n lung-n lung, m m-e tahrem yehke go ebo abo.
JDG 12:3 Eji n sebe kahn re ḿ m-e nehm tob, n rodo elkpin ename go egame abo, siiri song nok a anebe Amon. Jehova ka-m ka esehnge ebta, n ga bo. Jenji wahnge ń yahke ba nok aname lela?"
JDG 12:4 Owo Jefta kehm lungu anebe Gilied bo ba kono edi ajehng, kehm song nok a anebe Efrem. Anebe Gilied kehm wulu na wul anebe Efrem, tibre anebe Efrem ebbung re, "Wahn anebe Gilied, ń li na ane ba Efrem abola Manase ma ten."
JDG 12:5 Anebe Gilied ba taare elga ni bo jo siiri rehng go Efrem,edi ji kil ga rahbe, go aya ma Jodan. Nne Efrem no kpˈbeke lˈba elsiiri, anebe Gilied bahk-e sahde go mbang, fere bahb-e re," Wo nne a Efrem woa?" Á lˈfaange re "Eˈee,"
JDG 12:6 bo bahk-e tongo re, "Ebnob," lung re, "Siboled.ˈ " Á lˈfere lung re Siyiboled, tib eji á ki ma lung nobnob, bo bahk-e bobo song wul go elga Jodan. Anebe Efrem ba kpo ngare nyio jolo ane atahltahl nkpel atahl alon, a nkpel elon.
JDG 12:7 Jefta ji lohng go Gilied fili Isreel nnya erakera, kehm kpoko, bo kpa-e kak go Gilied.
JDG 12:8 Eji Jefta ma kpo owo Ibsan ji lohng go Betlehem bomo Isreel go elfili.
JDG 12:9 Abone ebe ba nlum jolo eltahl abon awubu, ba nkal jolo eltahl abon awubu fvfo. Á rodo abon ebe ba nkal tang abangenahb nyandiki. Á tob ko agbahme go abangenahb nyako ba ka abone ebe ba nlum. Ibsan fili Isreel go nnya esehma.
JDG 12:10 Elkohro, Ibsan kehm kpoko, bo kp-e kak go Betlehem.
JDG 12:11 Eji Ibsan kpo no, Elon ji lohng go Sebulon bomo Isreel go elfili. Á fili Isreel go nnya ewubu.
JDG 12:12 Elon kehm tob kpo, bo kpa-e kak go Aijalon ji li ndi nyi Sebulon.
JDG 12:13 Eji Elon kpo no, Abdon mmon no Hilel ji lohng go Piraton, bomo Isreel go ellame.
JDG 12:14 Á bele abon atahl abal ba nlum, abon abon ebe jolo eltahl abon awubu, bo jo kuumu go ebvankang bi jolo atahl ara ewubu. Á lame Isreel go nnya enehkeni.
JDG 12:15 Abdon mmon no Hilel kehm kpoko, bo kpa-e kak go Piraton ji li go Efrem, ejahbe ewong ji anebe Amalek.
JDG 13:1 Anebe Isreel kehm kpe lim abˈbi go esamahr bi Jehova, á kehm faake bo kak Filisia go abo, go nnya atahl abal.
JDG 13:2 Nne awohng jolo go no bo kpo lung-e re Manoa, á lohng go Sora ji li go elwo Dan. Nkal ewe jolo ngum, mmon awohng awohng á jelem.
JDG 13:3 Efung abehng enjel nyi Jehova kehm lohngo ba go ege kehm ba tong-e re, "A li ngum, mmon awohng awohng a kpimm. A bahke sake ela jel mmon no nlum.
JDG 13:4 Ka wo amahm ewoko woko, jol ejum elwoko ajehng ajehng ji kpo lim, ka tob li ejum ajehng ajehng ji ki li saang,
JDG 13:5 tibre a bahke sake ela jel mmon no nlum. A nehm kun-e elsem go ege esi, tibre bo bahk-e rodo kak Esowo go ebo. Bomo efung bi bo jel-e no, bo bahke koko nwongo re á bahke jolo eje eje ka Esowo. Á bahke tahre Isreel yehke go abo nya Filisia."
JDG 13:6 Nnenkal noa kehm soro mehl song kpiri nlum we, kehm-e tongo re, "Nne Esowo awohng baa ba kpir-m, á jolo are enjel nyi Esowo nyi, nne lˈseeng-e á bahke bele elfahle. We m bahbem edi ji á lohng no ba, jol mbing enye á me-e tongem.
JDG 13:7 Á bungu aname re, ˈA bahke sake ela jel mmon no nlum. Bomo anv asongo, ka tiki wo amahm ewoko woko, a ejum ajehng ajehng ji ma mang ji bo kpo wo, fvfo ka tiki li ejum ji ki li saang, tibre mmon no nlum no a bahke jele bahke jolo mmon no bo ma lim nwongo re bo bahk-e rodo á jol eje eje ka Esowo, bomo go efung bi bo bahk-e jele tete á kpo.ˈ "
JDG 13:8 Owo Manoa kehm kake ero tong Jehova re, "Nsoo, n kp-a gboongo , lub lim nne Esowo noo kpe feere ba, ba tib-r ana e bahke fili mmon noa no e bahke jele."
JDG 13:9 Esowo kehm faange Manoa. Enjel nyi Esowo kehm kpe ba kpiri nnenkal noa eji á li go egbe. Manoa nlum we jolem o a ne.
JDG 13:10 Nnenkal noa kehm beke song lung nlum re, "Nne no ba tiing-m etib nyanjehle, yeb kpe ba."
JDG 13:11 Manoa kehm feere toono nkal, ba kpiri nnenlum noo, kehm-e bahbe re, "Wo ba bung a nkal ewame nyanjehla?" Á kehm faange Manoa re, "Me wo."
JDG 13:12 Manoa kehm-e bahbe re, "Anv, alum nya a ma-r tong lˈlohko jol ano, e bahke jo fili mmon noa renan, eltum anii á bahke jo lim?"
JDG 13:13 Enjel nyi Jehova kehm faange Manoa re, "Lim eji nkal ewa lˈtoono ajehng ajehng ana m me-e tong."
JDG 13:14 Á kˈtiki li ejum ajehng ajehng ji lohng go nlehke avain, á kˈwo amahm amehng amehng, afi ejum ajehng ajehng ji ma mang, jol á kˈli ejum ajehng ajehng ji ki li saang. Nong á tiki bum ajehng ajehng ji n tong-e re á bum.
JDG 13:15 Manoa kehm bungu tong enjel nyi Jehova re, "Ji a wahr tohko song wul mbul, lam nsol ka-a."
JDG 13:16 Enjel nyi Jehova kehm-e faange re, "Jol afi a bob-m na bum a, n nehm tiki li ejum alehke eja. A lˈfere toobo re wo lim njom nyi bo kpo jahm na fi, lim ka Jehova."
JDG 13:17 Manoa kehm bahbe enjel nyi Jehova re, "Mbing enya mee? Eji ejum ji a ma-r tong lˈjol ano e lˈkpun-a."
JDG 13:18 Owo enjel nyi Jehova kehm-e tongo re, "Nˈnan a kpˈbahbe mbing enyame, n lˈtong-a a nehm kahn."
JDG 13:19 Manoa kehm koko mombul, a ayare nya nkohl, kehm song lim njom go ekpartal ka Jehova. Jehova limi nkpokosi ejum ji Manoa abola nkal jo seenge:
JDG 13:20 Ana agun jo lohng go edi njom, mehle tortor ton esi go elbung, enjel nyi Jehova tob mehl toono ebliki agun asongo go elbung. Eji Manoa a nkal nyehne ano bo gboko kohk asamahr ebo go ndi.
JDG 13:21 Eji enjel nyio ki kpe feere ba goji Manoa abola nkal, owo Manoa ba kahn re enjel nyi Jehova nyi.
JDG 13:22 Manoa kehm tongo nkal ewe re, "E bahke kpokao, tibre wahr ebnyehn Esowo!"
JDG 13:23 Owo nkal kehm-e faange re, "Li re Jehova sebe re á wul-r, kehn á jolem koko ayare nya bo kpo jahm fi, a nya nkohl go egahre abo, jol á wahr jolem tibi nsol nyia, fere tob tong-r nsol nyia."
JDG 13:24 Nnenkal noo kehm jele mmon no nlum, kehm-e kake mbing re Samson. Mmon noo kehm gbale, elfuulu ni Jehova jolo a ne.
JDG 13:25 Etohko ji Jehova kehm kehme ellimi eltum go ege elkpin eji á jolo go Mahane Dan, go elka elka no Sora abola Estaol.
JDG 14:1 Efung abehng, Samson je go Timna, song nyehn ngbahme, á jolo nne a Filisia.
JDG 14:2 Eji Samson feere ba rehng etahk, á ba tongo nde abola nnyehn re, "Me n nyehn mmon a Filisia no nkal go Timna, koon ye ka-m, á jol nkal ewame."
JDG 14:3 Nde abola nnyehn kehm-e faange re, "Anv, nnenkal awohng awohng a nyehnem go ellong akunu enyahre, a ane ebahre kpeea? Jenji wahnge a bahke tahme goji anebe Filisia ba kˈlˈyehke nrur song seb nkal? Samson kehm tongo nde re, "Ko-e ka-m, ye wo n kpe-e sebe."
JDG 14:4 (Jol nde abola nnyehn kahnem re Jehova kpˈsebe na mbang nyi á bahke koko ntong ba ka Filisia, tib ngare nyio bo ba jo fili Isreel).
JDG 14:5 Samson tahme go Timna, a nde, go nnyehn, eji bo rehnge edi egbe agreb ji anebe Timna. Owo egabe kehm ba kehme elnoko a Samson.
JDG 14:6 Ngare nyˈnehm o, Etohko ji Jehova kehm ba yel-e fere ka-e nsahm á kehm jabbe egabe yare abo abo, are á yare mombul. Jol nde abola nnyehn a tongem bo ji á ma lim.
JDG 14:7 Eji Samson song rehng go Timna, á kehm song bung a nnenkal. Samson nnenkal noo jo kor-e kor.
JDG 14:8 Eji ma kang abon afung, á kehm feere re á song lim elbal ebo, á kehm yange go ekul re á song nyehn ekpakv egabe jio. Á song nyehne ekon ma yel o, bi ma lim akehng,
JDG 14:9 á sa o kehme, rod abo song raabe akehng ekon jo yab mbang mbang. Eji á song kpiri nde abola nnyehn, á kehm tob ka bo, bo yab. Á tongem bo re akehng ekon mao lohng go ekpakv egabe.
JDG 14:10 Ana nde tahme song kpiri nnenkal, ano wo Samson song lim elkak ana eljini ajangkun jolo no ngare nyi bo kpˈlimi elbal ebo.
JDG 14:11 Eji Samson ba no anebe Timna ka-e eltahl atem awubu ba bahke jo jen a ne.
JDG 14:12 Samson kehm bungu re, Tong-m wahn ana elgan nia lohngo no. Ń lˈtong-m go nfung esehma nyi elkak nia bahke jolo, m bahk-n kake eltahl ebehn ebwubu, a eltahl a mbomo ewubu.
JDG 14:13 Ń tohkem ma tong ana lohngo no, ḿ bahk-m kake eltahl ebehn ebwubu, a eltahl ajoobo abomo ewubu. Bo kehm-e tongo re, "Tong-r elgan ena."
JDG 14:14 Á kehm bungu re, "Nsol alehke eblohng goji nne no kpo li, go etahntahn edi nnyebeyebe ejum eblohng." Go nfung era kohro kohro, bo maam tiki kahn ana lohngo lohng.
JDG 14:15 Eji ma biingi nfung eni, bo kehm tongo nkala Samson re, "Leebe nlum wa á tong-a, wo ba tong-r elgan ni á tong-r no. Tohko jol ano e bahk-a fehke a ane kpee ba li go etahk nso. Anv, ń tiing-r na elkak re wahr ba gbo ekpaka?
JDG 14:16 Owo nkala Samson kehm bake a abonngo go amahr, kehm tongo nlum re, "N wa nehme kor, n kp-a sabe! Wob tub ane ebame elgan, m-e a tong-m ana lohngo no. Á kehm-e faange re, "Jol nsoo abola nnee n ka tong bo, jenji wahnge m bahk-a tongo?"
JDG 14:17 Ano ano wo nkal jo ling go nfung esehma nyi elkak nio. Esˈkohro efung bi biingi nfung esehma á kehm-e tongo tibre á gbiing-e sehng. Ano wo á feere no song tong ane ebe.
JDG 14:18 Ntuumu nyi elgung esˈkohro efung bio, afono ejahbe bao kehm ba tong-e re, "Ejum aji kpˈyebe sehnge akehng ekon? Jenji kpˈtahne sehnge egabe? "Samson kehm bungu tong bo re, "Ki li re wahn, a nne no li badbad a name, kehn ḿ m-e jolem ma tong ana elgan ename lohngo no."
JDG 14:19 Etohko ji Jehova kehm ba yele fere ka- nsahm, á kehm song rehng go Askelon, song wul eltahl ane awubu go ejahbe jio, fere taare bo nsol ebo kpee. Á koo abomo ane bao, ba ka ane ba tong-e ana elgan nio lohngo no. Eji ma jol ano, rake Samson atahng sehng, á soro mehl o kehnge etahk nde.
JDG 14:20 Nkala Samson bo rod-e ka ekpondahme Samson ji jolo o elkak.
JDG 15:1 Eji ma kang abon afung ntiil, ngare nyi kpo banne nkohl, Samson kehm rodo mmona mbul, tahm re á song nyehn nkal ewe. Á tongo nde nkal re á kpˈsebe re á song kang a nkal ewe. Nde nkal taamem.
JDG 15:2 Nde nkal kehm-e tongo re, "N tiri re, á wa nehme kor, n rod-e ka ekpondahme eja. Nyehn mmonannyehn no nse, ye wo kpˈgaka nob, feere wo ba ko ye go elbal."
JDG 15:3 Samson kehm bungu re, "Anv, Nnene m-e nehm ma ka ebi ajehng ajehng, n lˈlim Filisia ebi."
JDG 15:4 Samson kehm lohngo song bob mbehr atahlku, jabbe ebbal ebbal go eboa nsil kanne, á tob jo gbade nkahr semme go eboa nsil ebal ebal.
JDG 15:5 Á kehm kake agun go nkahr nyio, fere yake bo, bo jo be go atahng egbe nkohl ji anebe Filisia. Ano wo á limi no fi nkohl nyi anebe Filisia kpee wohng go ndi, a nya bo gba agan agan. Bo tob rannge ebgbe agreb, a ebgbe oliv kpee.
JDG 15:6 Anebe Filisia kehm bahbe re, "Nne awo limi ejum jia?" Bo kehm faange bo re, "Samson wo, ye ji ko mmon no nne a Timna, tibre bo m-e taare nkal ka nte ewe. Anebe Filisia kehm tahme song jahm nnenkal noo, a nde fi go agun.
JDG 15:7 Samson kehm bungu tong bo re, ˈˈEji ḿ ma lim ana, n nehm tiki rahke tete m bong-n kpee biing-m."
JDG 15:8 Á mehle a egburu erakatahng song nok a bo, wul ane gbalee. Á mehle song woomo go nkpaltal nyio go Etam.
JDG 15:9 Anebe Filisia kehm ba bum elsi ebo go Juda, bo nyange elsi ebo rehng go Lehi.
JDG 15:10 Anebe Juda kehm bahbe anebe Filisia re, "Jenji wahnge ḿ ma ba elnoko a nahre?" Bo kehm faange bo re, "E ba re wahr ba bob Samson, fere bong-e ana ji á ma-r lim."
JDG 15:11 Ane atahltahl nkpel esehma, ane atahl awubu ba Juda kehm tahme song kpiri Samson go nkpaltal nyi jolo go ewong ji Etam. Bo tongo Samson re, "Á nehme kahn re Filisia ji kp-r fila? Jenji a kp-r limi ana?" Samson kehm faange bo re, "Elbongo ni m bongo bo."
JDG 15:12 Bo kehm tongo Samson re, "E ba re wahr ba gba-a, rod-a song faake kak anebe Filisia go abo." Samson kehm bungu re, "Nyamen tong-m re, wahn m-e nehm wul antahng."
JDG 15:13 Bo kehm-e faange re, "E wa nehm wul, e bahk-a gbake na gba abo, faak-a kak bo abo." Bo kehm gbake Samson go alehke nfenfe na abal, lohng a ne go nkpaltal nyio.
JDG 15:14 Eji anebe Filisia ba rehng a Samson go Lehi, bo kehm kimi abohk, jo rabe ana bo m-e bel. Etohko ji Jehova kehm ba ko nji go ege elkpin ba ka-e eko. alehke nya bo gba-e no kehm geebe are ngbakehrebo nyi, lohng-e go abo gbo.
JDG 15:15 Á kehm soro lamme rod elyar mbvankang nyi noongo go ndi, nyi bo kpehn-e wulu, wul ane atahltahl nkpel ebal atahl awubu ba Filisia.
JDG 15:16 Samson kehm bungu re, "A elyar enyˈnya go egame ebo, me n wul bo bum abim abim. A elyar mbvankang me n ko wul ane atahltahl nkpel ebal atahl awubu."
JDG 15:17 Eji á ma bung ano kpee mal, á kehm roko elyar mbvankang nyio go. Bo gungu edi jio mbing re, Ramat-Lehi. (ji lohngo re ewong elyar nnyam)
JDG 15:18 Eji alahb m-e kor, á kehm rabe lung Jehova re, "Wob nok ebta bia sehng go abo nya nlokeltum ewa. Anv, me n kpo ekor lahba, fooro yel abo ane ba kˈlˈyehke nrura?"
JDG 15:19 Jehova kehm limi alahb lohng go elbing anehng go Lehi, ana Samson wo no , ano wo á feere bel eko ana wuku wuku. Bo jo lungu elbing alahb nio re En Hakore (lohngo re elbing alahb ni nne lingi no ane wuk).
JDG 15:20 Samson lame Isreel go nnya eltahl, ngare nyio anebe Filisia ba jo fili edi.
JDG 16:1 Efung abehng Samson tahme song rehng go Gasa. Á song nne asˈsa awohng soro bum elkang a ne.
JDG 16:2 Etib kehm rehnge anebe Gasa re Samson li o. Anebe Gasa kehm gbake elbo toobo bum nnyo amehng re bo song biiri go eti mbu jo sik-e. Bo jolo o soom atv atv mao kpee, jo bung re efunfu lˈba elseke, e bahk-e wulu.
JDG 16:3 Samson noongo o tete atv kul. Á kehm mehle song melle ati mbu nya ejahbe, ebbal ebbal, a mbil a mbil enye. Á melle kunu go ebahk, sol song kunu go ero ewong ji li mbuksong nyi Hebron.
JDG 16:4 Eji ma kang abon afung, Samson ba bele nnenkal go ejahbe ji jolo edamme ji bo kpo lung re Sorek. Bo jo lung-e re Delila.
JDG 16:5 Owo atubesi anebe Filisia kehm bungu tong Delila re, "Were Samson á tong-a edi ji eko eje behr no, eji e bahk-e ma ko elfono, fere gba-e, taare eko eje. Nne awohng awohng ewahre bahk-a kake ebahk asilva atahltahl nkpel ebal, ebahk atahlku.
JDG 16:6 Efung abehng Delila kehm tongo Samson re, “Tong-m ejum ji kpo ka-a elkohn eko ana jia, tob tong-m ana nne bahk-a ma gba ko-a elfono.”
JDG 16:7 Samson kehm-e faange re, "A lˈko nlehke na esehma bi mbir mbir gba-m, m bahke fere jol ana nne noka noka."
JDG 16:8 Owo anebekul Filisia kehm koko alehke mbir mbir nyao na esehma ba ka Delila, á rod gba-e.
JDG 16:9 Ane biiri o ekpˈkpa ajehng etahk jio. Delila kehm rabe, "Samson, anebe filista ma-a ba elbo bao! Samson tohngo na tohng alehke nyao were na were go abo, are bo tono nlehke mio go agun. Edi ji eko eje behr no bo kahnem.
JDG 16:10 Delila kehm tongo Samson re, "Á kp-m koko na lim mbene, fere kp-m tongo afahnge. Titi anv, tong-m ana m bahk-a ma gba, fere ko-a elfono."
JDG 16:11 Samson kehm-e faange re, "Bo lˈgba-m alehke nfenfe nya bo kala kˈko gba ejum, m bahke jolo ana nne noka noka."
JDG 16:12 Owo Delila kehm koko alehke nfenfe ba a nya ba gba-e. Eji ane ba biiri go ekpˈkpa ana bo biiri ngare nyehko wuku Delila ma rabe, "Samson, anebe Filisia ma-a ba elbo bao." Samson tohng alehke nyao kiimi go ege abo are av nya.
JDG 16:13 Delila kehm bungu tong Samson re, "Tete rehng anv, a kpˈlimi na mbene aname, fere jo tong-m afahnge! Tong-m ana m bahk-a gbake . " Á kehm faange re, "A lˈtahng alvsi na esehma fere fer go ejum ji bo kpo tub abomo, fere kahn ekud, m bahke jolo ana nne noka noka. Eji á jo lal, Delila kehm ba tahng alv asehma nyao fere tub,
JDG 16:14 fere kahn ekpud, bade go ejum, tub abomo baade tv. Owo Delila kehm kpe rabe lung-e, "Samson, anebe Filisia ma-a ba elbobao!" Á kehm yahme go ellu, wob nga nyio nyi bo baade alv esi tv go edi ji kpo tub abomo.
JDG 16:15 Delila kehm-e tongo re, ˈJenji wahnge a kpˈbungu re, "N kp-a koro, eji a kalem tong nsol nyi behr-a go eltim? Anv, eblim nkpel era nyi a ma-m nehm. A ma-m ten eltongo edi ji egburu eko eja behr no.
JDG 16:16 Ano wo efung abehng abehng á jo gbiing-e tete á lahng fere jo yam go ngbˈgbiingi nyi á kp-e gbiingi.
JDG 16:17 Esˈkohro Samson lennge ejum ajehng ajehng ka-e, kehm-e tongo re, "Alv esi enyame bo ka kˈkiimi go esem. Tibre n li eje eje ka Esowo, bomo eji bo jel-m no. Bo lˈkiimi alv esi enyame, eko ejame bahke lohngo. M bahke jolo ana ane baka baka."
JDG 16:18 Eji Delila sebe kahn re á me-e tong etingitingi, á kehm tumu etib tv atubesi Filisia re, "Kpe-n feere ba anv, á ma-m tong ejum ajehng ajehng. Ana bo ba no, bo ba a akpohko nya bo taame no.
JDG 16:19 Delila kehm were Samson lal-e go ayo. Á kehm lungu nne ba yel, no ba kpud-e alv esi enye, ano wo eko eje gbodo no, soro yak-e abo.
JDG 16:20 Owo Delila kehm rabe re, "Samson anebe Filisia ma-a ba elbobao! Á nyahme kan a me, "Á kehm tiri re, a bahke lohngo ana á kpo kono ellohngo wuku wuku, gbehre eje for. Jol á tikem kahn re Jehova m-e yake abo.
JDG 16:21 Owo anebe Filisia kehm-e bobo, luud-e amahr, rod-e tahm go Gasa. Bo kak-e afarebok abrons go abo, fere bum-e á jo gok nsol go ngbekobo go eltal ngoko.
JDG 16:22 Eji ma abon afung, esi ji bo m-e kpud kehm kehme elkohdo.
JDG 16:23 Atubesi Filisia kehm ba gba ji, ba lim egburu elkak ni bo bahke limi egburu njom ka Dagon ji jolo esowo ebo, fere geere re, "Esowo ebahre ebga Samson nnekv ewahre, faak-e kak-r go abo."
JDG 16:24 Ana ane nyehn-e no bo kehm kehme esowo ebo tehk, fere jo bung re, "Esowo ebahre ebfaake nnekv ewahre kak-r go abo. Nne no wulu ane ebahre gbalee wob go egahre abo."
JDG 16:25 Eji bo ma wo fere kpˈbuumu, bo bungu re, "Koon Samson ba a ne, á ba bahn ase ka-r wahr nyehn. Bo kehm yehke Samson go ngbekobo ba a ne, á ba kehme elbahne. Bo bum-e á yiimi kohlo ago.
JDG 16:26 Samson kehm bungu tong nlokeltum no jabb-e ebo jo jen a ne re, "Tv-m me n song jabbe ago nya kpˈtobo etahk elom jia."
JDG 16:27 Ngare nyio anebelum, a anebkal anebkal, a atubesi Filisia kpee wob go etahk jia, go enyong bo jolo ane atahltahl nkpel esehma ane atahl awubu bo jo nyehne ana Samson kpˈbahne ase tib bo.
JDG 16:28 Samson kehm kake ero ka Ntula Jehova re, "Jehova, wo wo ga kpi nsahm, kpe-m buumu nkpel nyia, kpe-m ka atahne nkpel nyia nyi nyi, eji n lˈbongo anebe Filisia go esi amahr enyame."
JDG 16:29 Samson kehm nyange abo enye jabbe ago nya etahk elom jia kun no. Á jabbe ego jehko go eboblum, jehka ebobkal.
JDG 16:30 Á kehm bungu re, "Nong me n kpo a anebe Filisia!" Á kehm nyaame ago nyao, etahk jio gbo bulu abafili ane a ane bao kpee ba wob go atahng. Go ege elkv wo á ga wul ane sehnge ana á jolo go elkpin.
JDG 16:31 Abonanyehn, a ebangenahb nde kpee kehm ba rod ngubjing enye tahm a nyi kehnge. Bo song kpa-e kak go elka elka ni Sora abola Estaol, kohlo elahm nde Manoa. Á fili Isreel nnya atahl abal.
JDG 17:1 Nne awohng no bo lung-e re Maika, á lohng go ewong ejahbe ji Efrem,
JDG 17:2 á bungu tong nnyehn re, <<Me wo rodo abahk asilva atahltahl nkpel ebal atahlku nyao nya a jo su re bo ma-a v, nyaa go egame." Nnyehn kehm bungu re, "Jehova fuula mmon ewame."
JDG 17:3 Eji á feere asilva nyao ba ka nnyehn, nnyehn kehm bungu re, "N bahke faake asilva nyaa kpee ka Jehova tib esi mmon ewame. M bahke rodo lim asowo, konngo a silva feere a nya ba ka-a."
JDG 17:4 Maika feere asilva nyao song ka nnyehn. Nnyehn kehm rodo abahk asilva atahl awubu ka nfohkotahl, á kehm koko lim asowo fere konngo asilva. Bo rodo asowo nyao bum go etahk Maika.
JDG 17:5 Maika limi ekahnlom, á tob limi nkpehrekabe ewobo ji njomanjom kpo kak, fere lim asowo. Á rodo mmon ewe awohng re á jol nlimanjom.
JDG 17:6 Ngare nyio, Isreel ntul bo belem, nne awohng awohng jo limi ji kpe-e koro.
JDG 17:7 Ngare nyˈnehm o njankun anyehng jolo go nyi lohng go etˈtohng ji Levi, á lene go Betlehem ji li go Juda.
JDG 17:8 Á mehle Betlehem re á song seb edi jindiki lene. Ana á kpˈjene mbang mbang asongo, á kehm ba rehng go etahk Maika ji li go ejahbe ewong ji Efrem.
JDG 17:9 Maika kehm-e bahbe re, "Gan wo a lohng no kpˈbake a?" Á kehm faange Maika re, "Me nne no lohng go etˈtohngo ji Levi wo, ejahbe ejame Betlehem ji li go Juda ji. N kpˈsebe edi ji m bahke lene."
JDG 17:10 Maika kehm bungu tong-e re, "Jol a name a, wo jol nsoo, a nlimanjom ewame. Go elya m bahk-a kake akpohko asilva na ebwubu, a nsol alehke, go nsol elkake nyi ngubjing."
JDG 17:11 Njangkun nyia nyi lohng go etˈtohngo ji Levi ba taame re á bahke lene a ne. Á jolo a ne are mmon ewe wo.
JDG 17:12 Maika kehm rodo njangkun nyia á jol nlimanjom ewe, á lene o etahk Maika.
JDG 17:13 Maika kehm bungu re, "N kpˈkahne re, Jehova bahke limi nsol nob a name, tib nnea Levi noa ebba jol nlimanjom ewame."
JDG 18:1 Ngare nyio Isreel ntul bo belem. Etˈtohngo ji Dan jo sebe re, bo bel edi ellene, tibre ngare nyio bo ka tiki bel edi ndi ji bo ellong atˈtohngo nya Isreel.
JDG 18:2 Anebe Dan kehm tumu atakuru ane na alon ba lohng go Sora abola Estaol re bo song weele kpur edi ji bo bahke song lene. Ane baa jolo go esi enyo ebangenahb ebo. Bo yele go ejahbe ewong ji Efrem, kehm ba rehng go etahk ji Maika fere kang o.
JDG 18:3 Re bo kehm rehnge go etahk Maika, bo liingi ellum ni njangkun nyio nyi lohng go etˈtohngo ji Levi, ano wo bo yange go etahk jio. Bo rod-e feere a ne go nkpe, kehm-e bahbe re, "Nne awo ko-a ba a? Jenji a kpˈlimi edi jia? Jenji wahnge a li li a?"
JDG 18:4 Á kehm ba tong bo bade ana Maika m-e bum, anv ye wo li nlimanjom no Maika.
JDG 18:5 Bo kehm bungu tong-e re, "Bahb Esowo, joare eljen enahre nia bahke nobo, afi nehm nob."
JDG 18:6 Nlimanjom noo kehm faange bo re, "Songen soom, Jehova bahk-n gboko mbang."
JDG 18:7 Atakuru ane alon bao kehm mehle ba rehng go Lais, edi ji bo ba kpiri ane ba jolo elkpin nehka nehka jol ejumjum joom lub bo, ana anebe Saidon. Ntong anyehng anyehng kpeem jol. Bo jolo go elkoono kpee sennge bo kak. Bo jolo afangane, tibre bo bele nvemma ndi nyi jo lak nsol. Tob jolo re bo jolo fee, jol bo kpidem Sidon, afi bel ekpakebjing ajehng ajehng a ane ba jolo kpidi kpidi.
JDG 18:8 Eji bo feere no ba rehng go Sora, a Estaol, abonanyehn kehm bahbe bo re, "Nsol go jolo renan?"
JDG 18:9 Anebelum bao kehm bungu re, "Wahr noken a bo! Wahr ebyehn re ndi nyia kpˈnobo. Kana laange, e tahmen song koon edi jio.
JDG 18:10 Ń lˈrehng o, ḿ bahke nyehne ane kpˈlimi nsol nyi kpi bo kor, ejumjum kpehme lub bo. Esowo ma-r ka nvemma ndi nyia, elehng ajehng ajehng e limm."
JDG 18:11 Owo ane atahltahl atahl awubu ba lohng go etˈtohng ji Dan kehm kake nsol ebta. Bo lohng go Sora, a Estaol.
JDG 18:12 Bo bumu elsi ebo go erede bi Kiriat-Jearim ji li go Juda. Owo wahnge bo kpo lung edi jio re Mahane Dan tete rehng lela.
JDG 18:13 Bo kehm mehle o tahm go ejahbe ewong ji Efrem sehng song rehng go etahk Maika.
JDG 18:14 Atakuru ane alon bao, ba song feede ndi go Lais kehm bungu tong ane bako re, "Ń kpˈkahne re, etahk ejehng go ntahk nyia kpi ebulungang ji nlimanjom kpo kak, a abon asowo, go ji bo limi go eti, a ji bo mongo na. E kpˈkahne ana e bahke limi."
JDG 18:15 Ane bao na alon kehm tahme go etahk ji Maika, edi ji njangkun nyia nyi lohng go etˈtohngo ji Levi lene no song kak-e nnyo.
JDG 18:16 Ana atakuru ane bao, ane atahltahl atahl awubu ba lohng go etˈtohngo ji Dan yim go alatahk,
JDG 18:17 atakuru ane alon ba song feede edi kehm yele go ekahnlom song rod elokelom, a ebulungang jio, alokelum nya li ka ebangenahb, a elokelom jehko ji bo mongo na. Ngare nyio, nlimanjom, a ane atahltahl atahl awubu ba fili nsol ebta yim go mbuga.
JDG 18:18 Eji nlimanjom noo nyehne ana bo kpˈrodo elokelum go etahk Maika ji bo rahme na, a ebulungang a asowo nyako nya li ka ebangenahb, a elokelom jehko ji bo mongo na, á kehm bungu re, "Jenji ń kpˈlimi a?"
JDG 18:19 Bo kehm-e tongo re, "Bulu nnyo, wo tahm toon-r! Ba jol nsoo, a nlimanjom ewahre. Anv jinji ga nob! re wo jol nlimanjom ka etˈtohngo kohro kohro, afi wo jol ka nne awohng?"
JDG 18:20 Nlimajom noo bele eyebatahng sehng. Á rodo ebulungang ji nlimanjom, a elokelom ji bo rahme na, tahm toono ane bao.
JDG 18:21 Bo rodo abon ebo, a ntohkondi ebo, a nsol nyi bo kpi no bum go mbuksong, sennge elbo tahm.
JDG 18:22 Eji bo ma lohng go etahk Maika jen mmokv ntiil, owo ane ba lene kohlo etahk Maika kehm fohko elbo, kehm kehme anebe Dan kam.
JDG 18:23 Ana bo kpˈrabe jo toono bo go nnahb, owo anebe Dan kehm sennge bung tong Maika re, "Jenji wahng ka a ma lung ane eba re bo ba nok anahre?"
JDG 18:24 Á kehm faange bo re, "Wahn ebrod asowo enyame nya n limi no, a nlimanjom ewame fi a ne. Jenji kpe-m li go abo? Nˈnan ń kp-m bahbe re, ˈJinji kp-a kake elgbiingi?ˈ "
JDG 18:25 Anebe Dan kehm bungu re, "Jo kunen ekpu ejum ji ń kpˈbungu. Ane ba kpo rak atahng sohksohk li egahre ellong. Bo bahke ma rak atahng ba wul-a, a ebangenahb eja."
JDG 18:26 Anebe Dan soro asi go eljene asongo. Eji Maika nyehne re ane bao kpˈtahne sehng-e, á feere eje kehnge go ege etahk.
JDG 18:27 Bo rodo asowo Maika, a nlimanjom ewe song rehng go Lais re bo song nok a bo ji ki jo seb atong, bo belem ebaabe ebjing. Bo song noko a bo, wul bo kpee, fere jamme ntahk ebo fi.
JDG 18:28 Nnene jolem no bahke tahre bo. Bo jolem kohlo Saidon, jol ekpakebjing ajehng ajehng bo belem a nne awohng awohng. Ejahbe jio jolo go edamme kohlo Bet-Rehob. Anebe Dan tuungu ejahbe jio si, fere lene o.
JDG 18:29 Bo fere gungu ejahbe jio mbing re Dan ana bo jo lung nde bo, ye ji Isreel (Jekob) jel-e no. Ejahbe jia wuku wuku bo lungu re Lais.
JDG 18:30 Anebe Dan kehm limi egudu ji bo kunu asowo, Jonatan mmon no Gesom ji jolo mmon no Mosis, a abon ebe ba jolo abalimajom ka etˈtohngo ji Dan, tete ngare nyi bo rodo bo tahm eju.
JDG 18:31 Bo soro asi jo rod alokelom nyaa nya Maika ma lim, ngare kpe kpe nyi etahk Esowo jolo go Silo. kake asowo nyaa nya Maika limi no, eji etahk Esowo jolo go Silo.
JDG 19:1 Afung nyao Isreel ntul bo belem. Nne awohng jolo go no lene go ejahbe awong ji Efrem. Á lohng go etˈtohngo ji Levi. Á ko nne elkang awohng go Betlehem ji Juda ba a ne.
JDG 19:2 Nnenkal noo joom kpunu nlum mbang anyehng anyehng. Á be nlum sa, feere song kehnge go etahk nde ji li go Betlehem ji Juda. Eji ma kang ejum nnyahng eni,
JDG 19:3 nlum we kehm tahme re á song ko-e feere a ne. Á je a aloketum ebe, bo fili mbvankang ebal. Nnenkal kehm ba wan-e go mbang, fere ko-e song yel a ne go ekpˈkpa nde, eji nde nyehn-e no, atahng yebe sehng.
JDG 19:4 Nde nnar, nde no mmonse nkal jo sebe re á kang a bo, á sa a bo o nfung era, ano wo á jo li, jo wo, fere jo noongo lal.
JDG 19:5 Eji ma rehng nfung eni, á kehm mehle efunfu behre behre re á tahm, nde nkal kehm-e tongo re, "Tohko li nsol wo kehm tahme."
JDG 19:6 Bo ane abal abal kehm ba ji edi ajehng li nsol fere jo wo. Nde nnenkal kehm-e tongo re, "Kpe kang atv amehng a nahre, wo li fere jo geere."
JDG 19:7 Ana á mehle re á tahm, ano wo nde nkal kpanne no re á kang, á fere kang atv mao.
JDG 19:8 Efunfu behre behre bio bi biingi nfung elon, á kpe mehl re á tahm, ano wo nde nkal kpe-e kpanne re, "Tohko li nsol, eman eji nnv ma ren wo kehm tahme. Ano wo bo kpe ji li nsol edi ajehng.
JDG 19:9 Eji nnenlum noo, a nne elkang ewe, a nloketum no nnenlum noo mehle re bo tahm, nde nkal kehm kpe bung tong nlum a mmon re, "Nyehn ga elgung yahke ba,kang a wo li nsol a nahre, efunfu behre behre wo mehl kehnge."
JDG 19:10 Eji nnenlum noo bumu go ege eltim re á nehm kpe kang, á mehle asongo go Jebus (ji li Jeusalem), a ebvankang ebe na abal bi solo nsol, a nne elkang ewe.
JDG 19:11 Eji bo yahke ba elrehnge go Jebus, atv yahke behde, owo nlokeltum ewe kehm bungu tong nde re, "Nong wahr kangen go ejahbe jia atv maa."
JDG 19:12 Owo nde kehm-e faange re, "E nehm kang a, ejahbe ji ane ebahre Isreel ki li. E bahke tahme go Gibea."
JDG 19:13 Á kpe bung re, "Nong wahr noken rehng go Gibea, afi Rama song kang go."
JDG 19:14 Bo kehm mehle asongo. Njul kpˈlahme ngare nyi bo kpˈrehnge go Gibea, ji li go ndi nyi Benjamin.
JDG 19:15 Ana bo rehnge Gibea, bo sebe re bo kang o. Bo kehm mehle song ji go elatahkgur nne ne jolem no vvrv bo kak go ebo ntahk.
JDG 19:16 Elgung nio nkˈkula nnenlum awohng no jo kehnge elimijum, á lohng go ejahbe ewong ji Efrem. Á lene o Gibea, ji jolo ejahbe ji etˈtohngo Benjamin.
JDG 19:17 Eji á nyehne ajenne nyao, á kehm bahbe bo re, "N gan wo ń lohng no? N gan wo ń kpˈtahme?"
JDG 19:18 Á kehm faange bo re, "E lohng go Betlehem ji li go Juda, e kpˈtahme go ejahbe ewong ji Efrem, edi ji n lene no. N je go Betlehem ji li go Juda, anv, n fi go Etahk Esowo. Nne ne limm no ma-m vvrv kak go ege etahk.
JDG 19:19 Wahr kpi amahm, a nsol nyi e bahke lehke, go nsol nyi mbvankang bahke lehke, fere noongo lal. E nehme seb ejum ajehng ajehng.
JDG 19:20 Nnenkul noo kehm tongo bo re, "Baan, wahn ba kang go egame. M bahk-n kake ejum ajehng ajehng ji ń li elehng. Mbang anyehng anyehng, kana kang go alatahkgur."
JDG 19:21 Á kehm rodo bo tahm go ge etahk. Nfontahk ka abvankang ebo nsol alehke. Eji á ma ru bo akpade, á kehm koko nsol alehke ba, bo li egom egom.
JDG 19:22 Ana bo jehk no kpˈlehke nsol, abˈbi ane ba li ejahbe jio kehm ba sennge etahk jio kak. Bo jo ruumu mbutahk, fere jo rabe tong nnenkul noo re, "Ko nnenlum no ma ba a ega etahk wahr noongo a ne."
JDG 19:23 Nnenkul noo kehm lohngo ba kpiri bo go alatahk, kehm bungu tong bo re, "E,ee, ate ebame, kana lim elkohn ebi ejum ana jia, nne noa njenne enyame nyi, bahke jolo ejum esono.
JDG 19:24 Nyehnen mmon ewame no li mongunga nnenkal, a nnelkang ewe, m bahke koko bo ba ka-n. Lim-n bo ajehng ajehng ji kp-n koro. Kana lim nnenlum noa ejum ajehng ajehng."
JDG 19:25 Jol anebelum baa we wuungem atung. Owo nnenlum no lohng go etˈtohngo ji Levi kehm yehke nnelkang ewe ka bo go alatahk, bo noongo a ne atv mao kpee. Eji efungfu ma se, bo nyehk-e yake.
JDG 19:26 Ana efungfu kpˈseke, ano wo nnenkal noo feere ba rehng etahk ji nnelkang nde ewe jolo no, kehm ba fooro gbo go egudu mbutahk, sa noongo o tete edi gohro bang.
JDG 19:27 Eji nnelkang ewe mehle ba lennge mbu lohngalatahk mi á yahke soro asi go ege eljen, á kehm ba nyehn nnelkang ewe no nkal nong go mbutahk, á ma tub ejahm go mbu.
JDG 19:28 Á kehm-e tongo re, "Mehl yiimi, wahr tahm." Jol ellum go nnyo we lohngem. Á kehm-e tubu ejahm, rod-e kunu go njahm edonki, tahm a ne kehnge.
JDG 19:29 Eji á song rehng go etahk, á kehm rodo ntahme kiimi nnelkang ewe bum go ewubu ejang ebbal. Á kehm yehke ngabe anyehng anyehng tum tv etˈtohngo Isreel ajehng ajehng.
JDG 19:30 Nne awohng awohng no nyehne no bungu re, "Elkohn ejum ana jia ka jˈjol go Isreel, bomo go ngare nyi Isreel lohngo go Ijib. Keren bade ejum jia. Tooben, wahn ba tong-r ji e bahke limi."
JDG 20:1 Owo Isreel kpee, bomo go Dan tete song rehng go Beseba, bo ji tob lohng go Gilied, kehm ba kono a eltim anehng. Bo ba kpee go Mispa, ba yiimi go esamahr bi Esowo.
JDG 20:2 atubesi ba Isreel go atˈtohngo ebo kpee kehm lohngo, bo jolo atahntahn ane. bo jolo go nfange ane atahltahl nkpel atahltahl nkpel ebal atahl awubu(400,000), bo rodo nkahngkahng ebo ba ji go ebo a nji go esamahr bi Esowo.
JDG 20:3 (Anebe Benjamin ba wuku re atˈtohngo Isreel nyako kpee ebrehng go Mispa.) Owo anebe Isreel kehm bungu re, "Tong-r ana ejum jia jolo jol."
JDG 20:4 Nne a Levi no jolo nnelkang a nnenkal noa no bo wul-e no kehm bungu re, "Me, a nnelkang ewame ba rehnge go Gibea ji jolo go Benjamin re wahr ba kang o atv.
JDG 20:5 Nlum atv, anebe Gibea kehm ba sennge etahk ji n jolo no kak, a ntir re bo wul-m. Bo bobo nnelkang ewame noongo a ne, á ma kpo.
JDG 20:6 N kehm ba rod ngubjing enye kiimi akv akv, tum tv etˈtohngo ajehng ajehng ji li go Isreel, tibre bo limi ejum esono jia, go elwo ni Isreel.
JDG 20:7 Anv, wahn anebe Isreel kpee lohngen wahn bung ana ejum jia bahke jolo."
JDG 20:8 Owo ane kpee kehm mehle bung bum nnyo amehng re, "Nnene go egahre ellong limm, afi jolo re á wob go ebkpatahk, afi fere jolo go etahk no bahke feere go ege etahk.
JDG 20:9 Anv ji e bahke limi anebe Gibea ji a, a bahke tubu elfange, kahn nne no bahke gboko mbang song bohk-e abohng.
JDG 20:10 Etˈtohng ajehng ajehng ji kpi ane atahl alon bahk-r kake anebelum awubu; Etˈtohngo ji kpi ane atahltahl nkpel ebal ane atahl awubu bahk-r kake anebelum atahl alon; Etˈtohngo ji kpi ane rehng ane atahltahl go eltahl a nkpel elon, bahk-r kake anebelum atahltahl nkpel ebal ane atahl awubu. Ane baa ba bahke jo ko nsol alehke, a nsol nyehko ba ka nsoja. Wahr ji ma sa e bahk-n tahme go Gibea ji li go Benjamin song bongo bo go elkohn ebi ejum ana jia ji bo ma lim go Isreel."
JDG 20:11 Ano wo Isreel kpee taame bum nnyo amehng, re bo nok a ejahbe jio.
JDG 20:12 Atˈtohngo nyaka nya Isreel kpee kehm tumu etib tv etˈtohng ji Benjamin rea, "Elkohn ebˈbi ajii, ji bo ma lim go egahne ellong?
JDG 20:13 Faaken abi ane bao ka-r, eji e lˈwul bo, eji ebˈbi jia lˈkˈkpe jol go elwo ni Isreel." Jol anebe Benjamin faangem bo.
JDG 20:14 Ji bo limi no jolo re, bo lohng na go ebo ajahbe, ba rehng go Gibea re bo ba nok a Isreel.
JDG 20:15 Bo jolo ane atahltahl nkpel atahl ara a nkpel elon, ba lohngo go etˈtohngo ji Benjamin bo ji fili nkahngkahng, ba budu a ane atahltahl atahlku bo ji ma bel elnere abohng anoko ba lene go Gibea.
JDG 20:16 Ane atahltahl atahlku bao ba Benjamin jolo ane ba jo lim abobkal, bo bahke ma ro eltal tub ejum ajehng ajehng afi jolo ana ellv esi jol nehm foro go nkpe.
JDG 20:17 A lˈyehke anebe Benjamin, Isreel jolo ane atahltahl go nkpel atahltahl nkpel ebal atahl awubu, ba jolo atakuru ane.
JDG 20:18 Anebe Isreel je go Betel song bahb Esowo. Bo bahbe re, "Etˈtohngo ajii bahke gboko mbang bohko anebe Benjamin ebta?" Jehova kehm faange re, “Juda wo bahke gboko mbang."
JDG 20:19 Efunfu behre behre anebe Isreel kehm mehle song kak elsi ebo kohlo Gibea.
JDG 20:20 Owo Isreel lohngo jo song nok a anebe Benjamin, bo yiimi aji nta ebo jo nok a bo go Gibea.
JDG 20:21 Anebe Benjamin ba lohngo go Gibea wulu ane atahltahl nkpel atahl abal tahlku, ba anebe Isreel efung bio.
JDG 20:22 Anebe Isreel kehm kake atemtem eltim, kpe lohng eji ji bo yiimi no nyaane.
JDG 20:23 Bo mehle tahm go Betel song yiimi go esamahr Esowo jo ling tete elgung ba. Bo song bahbe Jehova re, "Wahr song nok a anebe Benjamin abonanee ejahra?" Jehova kehm faange bo re, "Song noken a bo."
JDG 20:24 Anebe Israel kehm kpe lohng song nok a anebe Benjamin go etoono efung.
JDG 20:25 Efung bia eji anebe Benjamin kpe ba kehme elnkok, bo kpe wul ejum ane atahltahl nkpel atahl abal a nkpel elon ba Isreel, bo kpee jolo atahntahn ane ba jo fili nkahngkahng.
JDG 20:26 Owo Isreel kpee kehm go Betel song kehme ellingi go esamahr bi Jehova, bade elbo njal tete rehng go elgung. Bo tob limi ajomjom, nya bo kpo jahm fi, a nya elkoono ka Jehova.
JDG 20:27 Anebe Isreel bahbe Jehova. (Ngare nyio elkohl atahm jolo o,
JDG 20:28 Finehas mmon no Eliesa, ye ji jolo mmon no Eron, ye wo jo lim njom ngare nyio.) Bo kehm bahbe re, "Wahr song noken a anebe Benjamin abonanee ebahra, afi wahr kˈje?" Jehova kehm faange re, "Songen, behna m bahke faake bo kaken go abo."
JDG 20:29 Anebe Isreel kehm tahme song biiri go ekulugbe sennge Gibea kak.
JDG 20:30 Bo kehm mehle ebta bia efung bi biingi nfung era re bo song nok a anebe Benjamin, song yiimi go ebo adi ebta nya bo kpo kono elyiimi re bo nok a Gibea.
JDG 20:31 Eji anebe Benjamin lohngo ba elnoko anebe Isreel, anebe Isreel jo feere njahmjahm, tohng bo yehke go ebo ejahbe. Ana bo jo kono ellimi, bo kpe kehme anebe Isreel wul ana jolo nyanjehle. Mbang mbang nyio nyi Betel, a Gibea, bo wulu eltahl ane awubu ba Isreel.
JDG 20:32 Ana nsoja nyi anebe Benjamin kpˈ bungu re, “Wahr ebkpe kehme bo wul ana nyanjehle.” Anebe Isreel kpˈbungu re, "E feeren njahmjahm, eji e lˈtohng bo yehke go ebo ejahbe feere go esi mbang.”
JDG 20:33 Eji anebe Isreel mehle go aji nya bo jolo no song rehng go Baal Tema, owo ane ba biiri go ekul kehm mehle go erede bio bi Gibea.
JDG 20:34 Atakuru nsoja nyi ga tahne nyi Isreel, bo jolo ane atahltahl go eltahl a nkpel elon mehle mbuksong ebta a anebe Gibea. Abohng tahne sehng, jol anebe Benjamin tikem kahn re, efung bia ebi efung bi ka bo.
JDG 20:35 Jehova kake Isreel ebo eji bo jo nok a anebe Benjamin. Efung bio anebe Isreel wulu ane atahltahl nkpel atahl ara a nkpel ebal a ane atahlku ba Benjamin. Bo kpee jolo ane ba kpo fili nkahngkahng.
JDG 20:36 Anebe Benjamin lohko nyehn re Isreel ebsehnge bo. Anebe Isreel jo be njahmjahm go esamahr bi anebe Benjamin, tib ekunukpu ebo jolo go eji ane ba biiri go ekulugbe jio ji Gibea.
JDG 20:37 Ane bao ba biiri go ekulugbe kehm lohngo go aji nya bo behr no, ba wul nne awohng awohng no li go Gibea go nkahngkahng.
JDG 20:38 Anebe Isreel toobo a ane ba biiri go ekulugbe re bo jahm ejahbe jio fi, bo nyehn atˈtohk go eji ji bo li no,
JDG 20:39 jio bahke tob lim anebe Isreel yiimi fere jo nok a bo. Ngare nyia anebe Benjamin ebkpe wul anebe Isreel (ejum eltahl ane awubu), bo soro kehme elbungu re, "E kpˈgake bo ana nyanjehle."
JDG 20:40 Eji atˈtohk ma tohko nti asongo go elbung nya kpˈlohngo go ejahbe jio, owo anebe Benjamin kehm keebe nyehn ana atˈtohk kpˈlohngo go ebo ejahbe asongo go elbung.
JDG 20:41 Anebe Isreel ba jo be njahmjahm kehm feere jo nok a anebe Benjamin. Ngare nyia nyi anebe benjamin liingi re ebˈbi ejum yahke lim bo.
JDG 20:42 Bo kehm kehme elbeke go esamahr bi Isreel asongo go elka emahng, bo maam for go ebta bia. Anebe Isreel kehm lohngo go ebo ejahbe ba kehme bo wul go elka emahng.
JDG 20:43 Anebe Isreel sennge anebe Benjamin kak, fere jo kam bo asongo asongo, bo kehm song bob bo go ero nfam nyio nyi Gibea.
JDG 20:44 Ane atahltahl nkpel atahl abal a nkpel elon ba Benjamin, ba jolo atahntahn ane ba kpo ebta bia.
JDG 20:45 Ana bo jo be asongo go eltal ni Rimon ni jolo go elka emahng. anebe Isreel wulu ejum ane atahltahl nkpel ewubal ane atahl awubu mbang mbang. Ano wo bo soro asi jo kam anebe Benjamin tete rehng go Gidom, wul ane atahltahl nkpel elon kpe budu.
JDG 20:46 Efung bio ane atahltahl nkpel atahl ara a nkpel ebal a atahl awubu ba Benjamin ba kpo fili nkahngkahng kpo go ebta, bo kpee jolo atahntahn ane.
JDG 20:47 Ane atahltahl atahl awubu be rehng go elka emahng song yel go nkpaltal nyi Rimon, bo jolo o nnyahng eni.
JDG 20:48 Anebe Isreel feere sehng song rehng go Benjamin. Bo wulu nne awohng awohng go ekahng kahng. Bo wulu, a enyam enyam kpee, a ejum ajehng ajehng ji bo nyehne no. Ejahbe ajehng ajehng ji bo yele no bo jo jahm fi.
JDG 21:1 Anebe Isreel ebko nwongo, ngare nyi bo jolo go Mispa: "Nnene nehm tiki ka nne a Benjamin mmon ewe no nkal go elbal."
JDG 21:2 Bo kpee je go Betel, song ji go esamahr Esowo song rabe aling wahre wahre tete elgung ba.
JDG 21:3 Bo lingi rea, "Jehova, wo li Esowo bi Isreel, jenji wahng ka jia ma lim Isreel? Jenji wahnge etˈtohngo ajehng ma tan go egahre ellong lela?"
JDG 21:4 Etoono efung, efungfu behre behre, bo kehm limi njom nyi bo kpo jahm fi, a nyi elkoono.
JDG 21:5 Anebe Isreel kehm bahbe elbo re, "Nne awoo go atˈtohngo nya Isreel no ki lohng ba go esamahr bi Jehova." Tibre bo ko nwongo go re, nne awohng awohng no tohko lohng ba go esamahr Jehova go Mispa, bo bahk-e wulu.
JDG 21:6 Anv, erakatahng ji Isreel, tib esi ji anebe Benjamin ji abonanyehn. Bo kehm bungu re, "Lela etˈtohngo ajehng kpeem li go Isreel.
JDG 21:7 Eji e ma ko nwongo go esamahr Esowo re wahr kˈka bo abon ebahre ba nkal go elbal. Ane ba ma sa e bahke limi renan kehm kake bo akal?"
JDG 21:8 Bo kehm bahbe re, "Nne awoo ki ba go atˈtohngo nya Isreel, ba ji go esamahr Jehova eji e je go Mispa?" Bo ba seb kahn re nne ne go Jabes Gilied lohngem ba.
JDG 21:9 Eji bo fange nrur ane, bo sebe kahn re nne ne lohngem go Jabes Gilied ba.
JDG 21:10 Owo nkon nyi anebe Isreel kehm tumu ane atahltahl nkpel eltahl, a nkpel ewubu abanokabohng a elle re, bo song wul nne awohng awohng no li o go ekahngkahng, anebkal, a abon abon kpee.
JDG 21:11 Bo bungu tong bo re, "Ji ji a, ji ḿ bahke limi. Ḿ bahke wulu nnenlum awohng awohng, wahn tob wul nnenkal awohng awohng no ma sahb nne."
JDG 21:12 Go Jabes Gilied bo bele ane atahltahl ba kala sahb ane, bo ko agungu anebkal bao kpee ba go Silo ji jolo go ndi nyi Kenan.
JDG 21:13 Anebe Isreel tumu anebe elkoono tv anebe Benjamin go nkpaltal nyi Rimon re bo rahke ebta.
JDG 21:14 Anebe Benjamin kehm feere, bo kehm kake bo anebkal ba bo ki wul bo, jol anebkal bao biingem bo.
JDG 21:15 Jo gbiingi anebe Isreel sehng, tibre Esowo eblim re eyake jol ji nne ne ki li go atˈtohngo nya Isreel.
JDG 21:16 Owo atubesi ba Isreel kehm bahbe re, "Anv, eji e ma wul anebkal ba etˈtohngo ji Benjamin kpee, nnenkal awohng awohng kpeem li no e bahke kake anebe Benjamin, e bahke limi renan kehm sebe anebkal ka bo.?
JDG 21:17 Bo kehm bungu re, "Anebe Benjamin ba sa no bahke tiki bel abon eji etˈtohngo lˈkˈtan go Isreel.
JDG 21:18 Wahr nehm ma ka bo abon ebahre re bo jol akal ebo, eji wahr Isreel ma ko nwongo nyio: Elsu bahke jolo ka nnea Isreel no bahke kake nne no lohng go etˈtohngo ji Benjamin nkal.
JDG 21:19 Bo kehm bungu re, "Elkak ni e kpo lim-n go elya elya ka Jehova go Silo ebkabbe, "Silo li ejang ebobkal bi Betel, a ejang eboblum bi Lebona, a lˈlohng go Betel kpˈtahme Sekem, Silo li ero nfam."
JDG 21:20 Bo kehm tubu anebe Benjamin elle re, "Songen, wahn song biiri go ebgbe agreb bi li go mbang,
JDG 21:21 wahn jo kpur. Abonse nkal ba lohng go Silo lˈlohng ba semme anahne jo bahn ase, lohngen go edi ji ń behr no, no nne ba tub mmonse nkal no bahke jolo nkal ewe ejahm go ellong abonse nkal ba lohng go Silo, wahn be abo tahm go edi nyi Benjamin.
JDG 21:22 Babnde, a abonanyehn ebo lˈba bahr-r, e bahke tongo bo re, ˈTib-r nnoobo eljini, wahn kak bo ebo, tibre nnenkal awohng awohng e belem ka bo ngare ebta. Ebi ejahne sang, eji ń ki ka bo abon ebahne ba nkal.ˈ "
JDG 21:23 Ano wo anebe Benjamin limi no. Ngare nyi abonse nkal kpˈbahne ase, no nne bahke beke song tub mmonse nkal awohng ejahm tahm a ne re á song jol nkal ewe. Owo bo kehm feere go eji elehkelkv ebo song tuungu ejahbe ebo si, fere lene o.
JDG 21:24 Ngare nyio anebe Isreel kehm yake edi jio, feere kehnge go ebo ejahbe, no nne feere go edi elehkelkv eje.
JDG 21:25 Ngare nyio ntul awohng awohng jolem go Isreel, nne awohng awohng jo limi ji jo kor-e.
RUT 1:1 Ngare nyi abalamalam jo fili adi, njal jolo go ndi nyi Isreel. Nne awohng jolo go no lohng go Betlehem ji jolo go Juda, a nkal ewe, a abon ebe ba nlum na abal. Bo mehle tahm re bo song lene mmongare ntiil go ejahbe ji Moab.
RUT 1:2 Nne noo bo jo lung-e re Elimelek, nkal ewe bo jo lung-e re Naomi. Abon ebo ba nlum bo jo lungu bo re, Malon, a Kilion. Bo lohng go nnahb nyi Efrat, bo lene o Betlehem ji Juda. Bo mehle song lene go Moab.
RUT 1:3 Owo Elimelek nluma Naomi kehm ba kpo, Naomi kehm ba sa, a abon abal ebe ba nlum.
RUT 1:4 Abon baa kehm ba ko anebkal Moab go elbal, nnenkal noko bo jo lung-e re Opa, noko Rut. Eji bo ma kang o ejum nnya ewubu,
RUT 1:5 abon abal ebe, Malon abola Kilion tob ba kpo, Naomi ba sa ntahngtahng, nlum limm, abon limm.
RUT 1:6 Eji Naomi wuku go Moab re Jehova ebtob ane ebe ka bo nsol alehke, á kehm toobo ebjing a akal abon ebe re bo feere kehnge go ege ejahbe.
RUT 1:7 Á kehm mehle a akal abon ebe bao na abal go edi ji á jolo no asongo mbang mbang nyi li asongo go ndi nyi Juda.
RUT 1:8 Owo Naomi kehm bungu tong akal abon bao na abal re, <<Feeren, wahn song kehnge goji babnne ejahne. Nong, Jehova tib-n ndon enye ana ḿ ma tib ane ba ma kpo, a me.
RUT 1:9 Nong Jehova lim eji wahn lˈbel alum ba ḿ bahke bale, fere ji go egahna ntahk soom.>> Á kehm soro bingi bo, bo lingi wahre wahre,
RUT 1:10 bo kehm bungu tong-e re, <<E bahk-a toono rehng goji ane eba.>>
RUT 1:11 Naomi kehm bungu re, <<Feeren kehnge abon ebame. Jenji wahnge ḿ bahk-m toono? Anv, m bahk kpe jel na abon ba nluma, bo ji bahke ba jol alum ebahna?
RUT 1:12 Feeren kehnge abon ebame; me n kul sehng re me n kpe bel nlum nondiki. Li re kpe li nyi m bahke koko nlum, n kehm ba bel nlum lela, kehm ba jel abon ba nlum,
RUT 1:13 anv, ḿ bahke siki bo tete bo gbala? Ḿ bahke siki, nlum awohng awohng ń nehm ko tib esi eboa? Eˈee abon ebame. Egame wo ga bib sehnge egahne, tibre ebo bi Jehova bia a, kpˈnoko a name.>>
RUT 1:14 Eji bo kpe wuk jia, bo kpe kehme ellingi. Opa kehm bingi nnyehn nlum kehm feere eje. Wo Rut feerem, á sa a nnyehn nlum.
RUT 1:15 Naomi kehm bungu tong Rut re, <<Nyehne, nfahbwa ebfeere goji ane ebe. Á tob fi song toono asowo ebo. Toon-e wo song kehnge.>>
RUT 1:16 Rut kehm-e faange re, <<Kam-a kpe kpanne re me n yak-a, afi me ki-a kpe toono. Edi ajehng ajehng ji a fi no, m bahke tob ba, edi ji a bahke jolo, m bahke tob jol o. Ane eba bahke jolo ane ebame, Esowo eba bahke tob jol Esowo ebame.
RUT 1:17 Edi ji a lˈkpo, owo m bahke tob kpo, bo bahke tob kpa-m kak o. Nong Jehova demm-m, n lˈfere yak-a abo, tohko jol ano elkv ni ni bahk-r yaame.
RUT 1:18 Eji Naomi lohko seb kahn re Rut ebyehke ntir enye re á bahk-e toono, á we kpeem kpanne re á feere.
RUT 1:19 Bo anebkal abal abal kehm soro asi asongo, tete bo ba rehng go Betlehem, eji bo rehnge go Betlehem ejahbe kpee kehm mehle a eyebatahng tib esi ebo. Anebkal kehm kehme elbahbe re, <<Lohko li re Naomi woa?>>
RUT 1:20 Á kehm tongo bo re, <<Kama wahn kpe lung re, Naomi. Jo lung-m wahn re, Mara, tibre Esowo bi Gbale Sehng eblim elkpin ebsab aname.
RUT 1:21 Eji m mehle a tahm, n tahme a ane ebame kpee, anv, Jehova ebfeere a name abo abo. Nˈnan ń kp-m lungu re Naomi? Esowo bi Gbale Sehng bi ma-m lim jia, ye wo ma rod akanya nyaa ba nyed-m.>>
RUT 1:22 Ana wo Naomi feere go Moab kehnge go Betlehem a Rut, nnenkal a Moab, nkala mmon ewe no toon-e no ba rehng go Betlehem. Jolo ngare nyi bo ma kehme arasi nya bo kpo lung re bali kiimi.
RUT 2:1 Naomi bele ekunu nlum ji bo jo lung-e re Boas, á jolo efangene ji jolo mmon elfvvrv, á lohng go etˈtohngo ji Elimelek.
RUT 2:2 Efung abehng Rut nnenkal a Moab kehm bungu tong Naomi re, <<Nong me n song go emahng arasi, song kpiimi arasi toono nne no lˈtaame re me n toon-e.>> Naomi kehm bungu tong-e re, <<Song mmon ewame.>>
RUT 2:3 Owo á kehm tahme song kehme elkpiimi, jo toono ane ba kpˈkiimi arasi. Ana ejum ba jol me, go egbe ji Boas wo á jo kpiimi arasi, ye ji lohng go etˈtohngo ji Elimelek.
RUT 2:4 Eji Boas lohngo go Betlehem ba rehng egbe arasi, kehm ba kak ane ba jo kiimi arasi nnyo re, <<Nong Jehova jol a nahne.>> Bo tob faang-e re, <<Nong, Jehova fuul-a.>>
RUT 2:5 Boas kehm bahbe ntubesi abakiimi arasi re, <<Mmon no nkal noa no nyehne wo?>>
RUT 2:6 Ntubesi noo kehm-e faange re, <<Ye wo li ngbahme nyi lohng go Moab, no toono Naomi ba.
RUT 2:7 Á tong-r efungfu bia re, <Titi, yak-m wahn me n kpiimi arasi toon-n, wahn ji kpˈlimi eltum. Yeblim eltum gbalee bomo efungfu rehng anv, sehngem re, yeb re mmokv ntiil go mmobkpatahk.>>>
RUT 2:8 Boas kehm tongo Rut re, <<Wuung-m atung mmon ewame, jol a, wo jo kpiimi arasi, ka je go egbe ajehng ajehng jehko. Jo jen toono anebkal, bo ji li alokeltum ebame.
RUT 2:9 Jo nyehn ana abalimeltum kpˈkiimi asongo, wo jo toono abonse nkal. Me n tong ajangkun re bo kˈlim ntong a na. Ngare anyehng anyehng nyi alahb lˈkor-a, song wo alahb go etu, ma bo ma tuk.>>
RUT 2:10 Rut kehm soro gong esamahr go ndi, kehm bungu re, <<Nˈnan m ma-a fili ndon, a ma fere lim nnoobo ana nyia ka-m, ga me njenne nyi?>>
RUT 2:11 Boas kehm-e faange re, <<Bo ma-m tong kpee bada anoobo nsol nya a ma lim ka nnyehn nlum wa, bomo ngare nyi nlum ewa kpo no, ana a ma yake nso, a nne, go ejahbe eja kpee ba lene go ellong ane ba a ki nyi bo.
RUT 2:12 Nong, Jehova tuur-a, nong Jehova ye ji li Esowo bi Isreel, ye ji a ma ba woom-e go elwo tuur-a sahb gbˈgbal ana a ma lim.>>
RUT 2:13 Rut kehm faange re, <<Nsoo nong me n soro asi jo bel nnoobo go ega esamahr, a ma-m kak eltim, go anoobo alum nya a ma bung a nlokeltum ewa, jol eji n ki bˈbik ana nlokeltum nnenkal ewa na awohng.>>
RUT 2:14 Ngara nsol alehke, Boas kehm bungu tong-e re, <<Mehl ba ga, ba ko ebred, wo tv go abehne.>>Eji Rut ji go ellong abakiimi arasi, Boas ba ka-e nkohl nyi bo ma wo, á li wohngo sa erik.
RUT 2:15 Eji Rut kpe feere song kehme arasi kpiimi, Boas kehm tongo ajangkun re, <<Afi jolo re á kpiimi na yel go abim arasi, kana ye gbiingi.
RUT 2:16 Fuumu na re wahn jo yehke go ebim tuubu go nkpe jo bum-e á jo ba fohko, kana ye sahde.>>
RUT 2:17 Rut kpiimi arasi nyao tete rehng elgung. Eji á ba ruumu akpiimi kpiimi arasi nyao nya bo kpo lung re bali, ruru ejum ngbojok.
RUT 2:18 Á solo tahm a nya go etahk, nnyehn nlum kehm ba nyehn elkohn arasi nya á kpiimi no. Á tob ko erik nsol alehke nyi á li wohngo sa erik, song ka nnyehn nlum go etahk.
RUT 2:19 Naomi, nnyehn nlum kehm-e bahbe re, <<Nyaa a kpiimi gan lela? Gan wo a limi eltum? Elfuulu bahke jolo ka nne no ma-a nyehn ndon kak-a ebo!>> Rut kehm tongo nnyehn nlum kpee bada nne no á kpˈlimi eltum go ege egbe. Rut bungu tong-e re, <<Nne no n limi eltum go ege egbe lela, bo kpo lung-e re Boas.>>
RUT 2:20 Naomi kehm bungu tong Rut nkala mmon ewe re, <<Nong Jehova fuul-e! Á ka tiki yake eltibi nnoobo eljini ene a ane ba li go elkpin, a ba ma kpo. Nnenlum noa li nne no li nnea nnahb ewahre, ye wo li nlehkelkv go egahre ebangenahb.>>
RUT 2:21 Rut nnenkala Moab kehm bungu re, <<Á tob tong-m re, <Me n kpe feere jo song lim eltum a alokeltum ebe tete eltum arasi nio mal.>>>
RUT 2:22 Naomi kehm bungu tong Rut, nkal mmon ewe re, <<Mmon ewame, bahke nobo sehng ka-a re wo jo song toono agbahme nya li alokeltum ebe, tib a lˈje go egbe jindiki, bo bahk-a ma lim ebi ejum.>>
RUT 2:23 Ano wo Rut jo toono agbahme nya jo loko Boas jo lim eltum arasi nya bo kpo lung bali, a nya bo kpo lung re wid tete mal. Rut tiki lene eji nnyehn nlum.
RUT 3:1 Efung abehng Naomi, nnyehn nlum kehm bungu tong Rut re, <<Mmon ewame, ngare ebbiingi nyi fuumu re me n seb nlaaga ka-ao, nyi bo bahke jo kpur-a nob nobo?
RUT 3:2 Boas ji a jo toono alokeltum ebe ba nkal jo lim eltum, nnea nnahb ewahre wo. Elgung nia, á bahke jo febe nkahr yehke go arasi nya bo kpo lung re bali gona ebud bud.
RUT 3:3 Wuumu alahb, wo taame akehng ma kpi esˈsvv ji nno, liibi nsol nyi kpˈsahb nˈnob, wo song go ebud bud arasi. Ka lim á kahn re a li o, tete á li nsol alehke mal, fere wo amahm.
RUT 3:4 Á lˈnoongo, seb kahn edi ji á nong no, ngare nyi á ma lal, wo song gbib mbomo lenng-e akpade fere noongo o. Á bahk-a tongo ji a bahke limi. >>
RUT 3:5 Rut kehm-e faange re, << M bahke limi ajehng ajehng ji a ma-m tong. >>
RUT 3:6 Rut kehm tahme go ebud bud arasi song lim jang jang ana nnyehn nlum tong-e no re á lim.
RUT 3:7 Eji Boas ma li nsol kpee mal, fere wo wohngo nˈnob, eyebatahng gbale sehng. Á kehm mehle song noongo go nkpe ebim arasi nyehko jo lal. Rut kehm weele song lenng-e mbomo go akpade noongo o.
RUT 3:8 Ngare nyi nlum atv ma kul, Boas kehm nehke nyahme seb kahn re nnenkal nong-e go ege nnahberedakpade.
RUT 3:9 Á kehm-e bahbe re, <<Wo nne awoo?>> Rut kehm bungu re, <<Me Rut wo, ji li nlokeltum ewa. Konng-m ejang ekpa ewobo eja, tib wo wo li nlehkelkv.>>
RUT 3:10 Boas kehm-e faange re, <<Jehova fuul-a mmon ewame. Nnoobo eljini ni a ma tib anv ebnob sehnge ni a tibi wuku: A beem toono ajangkun nya li afangene, afi bo ji li akpak.
RUT 3:11 Mmon ewame, ejum jia ki-a ka elfahle, m bahke limi ejum ajehng ajehng ji a kpˈsebe, tibre nne awohng awohng go ejahbe jia kpˈkahne re a kpi eljini ni nno.
RUT 3:12 Etingitingi ji re n li nnea nnahb, nnea nnahb noko noa no ga fuumu sehnge me.
RUT 3:13 Noongo atv maa, efungfu lˈse m bahk-e tongo, lˈfere jol re á bahk-a lehke elkv, ebnob, nong á li-a elkv. Lˈjol re we nehme kor re á li-a elkv, n kpˈnyame tong-a go mbing nyi Jehova re m bahk-a lehke elkv. Noongo a, efungfu tohko se.
RUT 3:14 Ano wo Rut noongo go nnahberedakpade nyi Boas tete efungfu se. Á mehle o ngare nyi mmojannge kpeka li, ji nne lˈkˈma liingi nne. Tibre Boas tong-e re, <<Nne awohng awohng kˈkahn re nnenkal ebba a edi ji e kpo ruumu arasi.>>
RUT 3:15 Boas kehm kpe bung tong-e re, <<Ko egbakesi eja wo ba yal.>> Eji á ma lim ano, á kehm gare ekpingi erukabo arasi ebrakebra nya bo kpo lung re bali, fere rod si-e go esi. Boas kehm tahme kehnge go ejahbe.
RUT 3:16 Ana Rut feere song rehng goji Naomi, nnyehn nlum, á kehm-e bahbe re, <<Jolo renan mmon ewame?>> Rut kehm-e tongo nsol kpee nyi Boas ma lim ka-e.
RUT 3:17 Rut kpe bung re, <<Á ka-m ekpingi arasi ebrakebra nya bo kpo lung re bali, fere bung re, <Ka feere abo abo goji nnyehn nlum wa.> >>
RUT 3:18 Owo Naomi kehm bungu re, <<Bel elkpuumu mmon ewame, wo nyehn ji bahke jolo. Boas nehm tiki bel erekekv tete á lim ejum jia lela.>>
RUT 4:1 Owo Boas kehm mehle tahm go esi ejahbe song ji go eti mbu ji nfam kpo kono elwane. Eji nne no bahke lehke elkv, no á jo bung ba no,, Boas kehm bungu re, <<Ba, wo ba ji ga mbi.>> Á kehm bake ba ji.
RUT 4:2 Boas koo anebkul nfam na awubu kehm bungu re, <<Jiin a.>> Bo kehm ba ji.
RUT 4:3 Owo Boas kehm bungu tong nlehkelkv re, <<Naomi ji kpehna kehnge go Moab kpi erohko ndi ji á bahke gungu ji mmonannee ewahre no bo jo lung-e re Elimelek.
RUT 4:4 N gbo ntir re me n ko ejum jia ba go ega alata, ba tong-a re wo gunu go esamahr anebkul, a ane kpee ba jehk a. Lˈjol re a bahke fake, a fak, tohko jol ano tong-m eji n lˈkahn.>> Á kehm bungu re, <<Nnene go limm no fuumu re á fak sehnge wo, me wo li etoono nne.>> A kehm bungu re, <<M bahk-e fake.>>
RUT 4:5 Boas kehm bungu re, <<Efung bi a lˈgunu edi ndi jia go abo nya Naomi, Rut ji li nkalebun no lohng go Moab, a bahk-e koko go elbal, eji mbing nyi nne no ma kpo, a nsol enye bahke sake go ebangenahb.>>
RUT 4:6 Eji nlehkelkv wuku jia, á kehm bungu re, <<N nehm ma fak, n lˈlim ano, ebangenahb ejame bahke jolo efin efin. Me nehm ma fak, wo song fak.>>
RUT 4:7 Jolo eljini mahne mahne go Isreel bade elehkelkv, a ejum ayaange re, nne no kpˈfaake ejum elehkelkv ka nne noko, bahke yehke ekpaketa eje ka nne no kpˈkoko. Jia ji ane bahke liingi re woblim ana fuumu no.
RUT 4:8 Nne no jol lˈli elkv nio kehm bungu tong Boas re, <<Fak antahng.>> Á kehm soro yehke ekpaketa eje ka Boas.
RUT 4:9 Owo Boas kehm bungu tong anebkul nfam, a ane bako kpee re, <<Wahn ba li atianse lela re me n gunu nsol nyi Elimelek, nyi Kilion, a nyi Malon go abo nya Naomi.
RUT 4:10 Me n tob ko Rut ji lohng go Moab, ye ji jolo nkal no Malon ana nkal ewame, eji mbing nyi Malon, a nsol a nsol enye lˈkˈtan go ge ebangenahb, a ejahbe eje. Wahn ba li atianse lela.>>
RUT 4:11 Anebkul, a ane kpee ba ji go eti mbu kehm bungu re, <<Wahr atianse enya nya.>>Nong Jehova lim nnenkal no kpˈbake go ega etahk ana Rasel abola Lea, bo ji limi nfam nyi Isreel kpee. Nong wo gbal go Efrat, bo kahn-a go Betlehem.
RUT 4:12 Sehng go etˈtohngo ji Jehova ma-a ka, go elwo ni ngbahme nyia, nong ebangenahb eja jol ana ji Peres ji Tema jele ka Juda.
RUT 4:13 Boas kehm rodo Rut, á jol nkal ewe. Eji Boas noongo a ne, Jehova ba lennge ejˈjele eje, á ba sa ela jel mmon no nlum.
RUT 4:14 Anebkal kehm bungu tong Naomi re, <<Nong ellub jol ka Jehova, ye ji ki-a yake abo abo, á ma-a ka nlehkelkv go ega ebangenahb. Nong bo kahn-e kpee go Isreel.
RUT 4:15 Á bahke limi elkpin ena nyamme, fere kpur-a ngare nyi a ma kul. Ye wo li mmon no nkala mmon ewa no a kpo sahb kor-e kor, me-e jel. Nkal a mmon ewa noa wo ga nob sehnge abon ba nlum na asehma.>>
RUT 4:16 Naomi kehm rodo mmon kunu elne go ayo jo kpur-e.
RUT 4:17 Anebkal ba lene o kehm kehme elbungu re, <<Naomi ebbel mmon no nlum.>> Bo gung-e mbing re Obed, ye wo jolo nde no Jesi, Jesi jol nde no Devid.
RUT 4:18 Etˈtohngo ji Peres ji a, Peres jolo nde no Hesron,
RUT 4:19 Hesron jol nde no Ram, Ram jol nde no Aminadab
RUT 4:20 Aminadab jol nde no Nason, Nason jol nde no Salmon,
RUT 4:21 Salmon jol nde no Boas, Boas jol nde no Obed,
RUT 4:22 Obed jol nde no Jesi, Jesi jol nde no Devid.
1SA 1:1 Nne awohng jolo go Ramatayim, nnea Jufiti, á lohng go ejahbe ewong ji Efriim, mbing enye bo jo lung-e re Elkana, mmona Jeroham mmon no Elihu, ji mmona Tohu, mmona Jufi, nnea Efriim.
1SA 1:2 Á bele akal abal, awohng bo jo lung-e re Hanna, noko Penina. Penina bele abon, Hanna belem.
1SA 1:3 Go elya anehng anehng nnenlum noa jo lohng ege ejahbe song kak Esowo, fere song lim njom ka Jehova ji Kpˈfili Elbung a Ndi go Sayilo, go edi ji Hofini a Finihas, abon abal ba Eli jolo abalimajom ba Jehova.
1SA 1:4 Ngare anyehng anyehng nyi efung lꞌrehng bi Elkana bahke limi njom, á bahke kimi nnyam a jom ka Penina, a abon ebe ba nkal, a ba nlum.
1SA 1:5 Wo goji Hanna á jo ka-e bꞌbudu, tibre á jo kor-e sehng, wo Jehova bꞌbulu ejˈjele eje.
1SA 1:6 Tib eji Jehova bulu ejꞌjele Hanna, nfahb we jo lim-e eji á lˈjo rak atahng.
1SA 1:7 Jia jo jolo elya elya. Ngare anyehng anyehng nyi Hanna lꞌje go etahk Jehova, nfahb we, bahk-e limi á jo ling, jol nsol alehke a nehm taame li.
1SA 1:8 Elkana nlum ewe bahke bungu tong-e re, <<Hanna jenji wahngka a kpꞌlingi? Jenji wahngka a kil lehke nsol? Jenji wahnge eltim ena li go ndon? Anv, n wa-a nehme gbal sehnge abon ba nlum na awuba?>>
1SA 1:9 Efung abehng eji bo li nsol mal, fere wꞌwo go Sayilo, Hanna soro tahm yiimi. Ngare nyia Eli ji nlimanjom ji go egbiri go nkpea mbutahk etahk Jehova.
1SA 1:10 Go ege eyam eltim, Hanna kake ero ka Jehova, fere jo sahb lꞌling.
1SA 1:11 Owo á kehm koko nwongo re, <<Jehova ji Kpˈfili Elbung a Ndi , li re a bahke lub seenge nyehn nlokeltum ewa no ki kpi eyebatahng fere buum-m kꞌyini nlokeltum ewa, lub ka-e mmon no nlum, m bahk-e rodo ka Jehova go afung kpee nya á bahke jolo go elkpin, jol elsen bo we-e nehm kooro go ege esi.
1SA 1:12 Eji á soro asi jo kak ero ka Jehova, Eli jo baab-e go kpakebibi nnyo.
1SA 1:13 Hanna jo kake ero go ege eltim, akpakebibi nnyo enye nya jo jehbe, jol ellum bo joom wuk, Eli tiri re á kpi amahm buumu,
1SA 1:14 á kehm bungu tong-e re, <<Bahke labe renan re wo sa go amahm abuumu ema maa? Rahke amahm maa.>>
1SA 1:15 Hanna kehm faange re, <<Ano sang nsoo, me nnenkal no eltim kp-m sahb gbꞌgbiingi wo. Amahm sang m ma wo, afi amahm ma kpo lim nne jo buumu, me n fannge eltim ename ka Jehova.
1SA 1:16 Ka ko nlokeltum ewa ana ebi nnenkal, n kpi ero kak a, tib go egburu eyameltim a ndon.
1SA 1:17 Eli kehm faange re, <<Song go elkoono, nong Esowo bi Isreel lim ka-a ana a bahb-e no.>>
1SA 1:18 Hanna kehm bungu re, <<Nong nlokeltum ewa lub li efa go ega esamahr. Owo Hanna kehm tahme eje song li ejum alehke, á joom kpe guunu go ege esamahr.
1SA 1:19 Njahm efungfu bo kehm mehle song kak Jehova, kehm feere ebo kehnge go Rama. Elkana kehm noongo a Hanna nkal ewe, Jehova buumu Hanna.
1SA 1:20 Eji ma kang abon afung Hanna kehm sake ela jel mmon no nlum, gung-e mbing re Samuel, fere bung re, <<Tibre ye wo m bahb-e Jehova.>>
1SA 1:21 Eji Ekana nlum ewe, kpe tahm a nnahb enye kpee re á song lim njom nyi elya ka Jehova, fere lim ana á ko nwongo,
1SA 1:22 Hanna jeem. Á bungu tong nlum ewe re, <<Ngare nyi mmon noa lꞌkimi abel, m bahk-e rodo song yake ka Jehova, á bahke lene o go elkpin ene kpee.
1SA 1:23 Elkana nlum ewe kehm-e tongo re, <<Lim ana fuum-a no.>>Jol a tete wo kim-e abel, nong ellum Jehova lub jol nob nob. Ano wo nnenkal noo sa no etahk yabe mmon noo, tete á kim-e abel.
1SA 1:24 Eji á me-e kimi abel, á kehm rodo mmon no nlum noo, ana á se se o tahm a ne, a mmonanfong no ma kang nnya era, go ebohk ebam abe, a eyahbe amahm, ko mmon noa tahm a ne go etahk Jehova go Sayilo.
1SA 1:25 Eji bo ko mmona nfong ba wul lim njom, bo kehm koko mmon noo song ka Eli.
1SA 1:26 Hanna kehm-e tongo re, <<Nsoo, nyehne! A kp-m kpeka buuma? me wo li nnenkal no yiimi a kohl-a nnya nyi ma sehng go, jo kak ero ka Jehova.
1SA 1:27 N jo kake ero bahb Jehova re á kam mmon noa, wo anv Jehova ma-m faange ji n bahb-e no.
1SA 1:28 Anv, n kp-e yake ka Jehova. Go afung kpee nya á bahke jolo go elkpin,>> owo mmon no sa no jo loko Jehova, á kehm gongo kake Jehova edi jio.
1SA 2:1 Owo Hanna kehm kake ero re, <<Eltim ename kpꞌgeere goji Jehova, Jehova eblim me mbel ekpunu. M kpˈworo nnyo goji anebekv ebame, tibre ma-m sahb yꞌyebe sehng goji a ma-m yehke yake .
1SA 2:2 Nnene limm no li saang ana wo Jehova, nnene limm no sehnge wo, ekpartal limm ji li ana Esowo ebahre.
1SA 2:3 Kana sa ji o jo bung elgeere elgeere, afi taame nnyo ema jo bung agabbe, tibre Jehova ye wo li Esowo bi kpꞌkahne nsol kpee, sehng go ege, ye kpo feede ejum ajehng ajehng nne awohng wohng.
1SA 2:4 Mban nyi atakuru ebbanne, wo egom ji ma seele gbo, ebfere bel eko.
1SA 2:5 Ane ba bele nsol gbalee nyi ellehke, mehle tahm eltum asebe ka elbo eji bo lˈbel nsol alehke li, wo ane ba jo wa njal, njal kpeem jo yam bo. Wo nnenkal no jolo ngum, ebjel abon asehma, wo ye ji bele abon ba nlum gbalee, yebfere kpuk sa abo abo,
1SA 2:6 Jehova wo kpo ko elkv ba, fere tob ka elkpin, ye wo kpo kak go elahm, kpe fere nyahme.
1SA 2:7 Jehova wo kpo tum ekpak, a afang, ye wo kpo rede, fere mehl wahre.
1SA 2:8 Ye wo kpo mehl akpak go ebtohko, fere yehke go ebimatong ane ba li elehng nsol, á kpo fere jehke bo go ellong atubesi, fere lim bo, bo li elkv eti etul ji ekpunu. Tibre Jehova wo kpi abangennahb ekahme nya njini, ona wo á kunu njini nyia.
1SA 2:9 Á bahke baabe akpade eljen nya akakesehk alokeltum ebe, wo aneb abꞌbi bahke belle go edi ejannge, tibre go eko sang nne kpo nok bel;
1SA 2:10 Jehova bake rannge ane kpee ba kpo yiimi nfaabe a ne, Á bahke take ndan go elbung rannge bo. Jehova bahke lame njini nyia kpee tete rehng go ekahlsi. <<Á bahke kake ntul ewe eko, fˈfo esehnge ebta li ka ntul ewe no á me-e kak akehng go esi.>>
1SA 2:11 Owo Elkana kehm tahme kehnge go Rama, wo Samwel mmon noo sa jo loko Jehova go elwo ni Eli ji jolo nlimanjom.
1SA 2:12 Abone Eli jo limi abꞌbi; jol Jehova joom lub bo.
1SA 2:13 Eljini ellimi ni abalimajom jolo re, ngare nyi nne awohng awohng lꞌba lim njom, nlokeltum no nlimanjom bahke fili egbehm ji kpi ntake era go ege ebo eji bo kpi nlame nlame nnyam go agun,
1SA 2:14 á lꞌjahm egbehm jio kak go ekpaseenge, afi ekpangenyo, afi ejongobil, afi etu, nnyam anyehng anyehng nyi á lꞌtung yehke, bahke jolo ka ye nlimajom. Ano wo bo jo lim anebe Isreel kpee ba jo ba go Sayilo re bo ba lim njom.
1SA 2:15 Jol eji bo kala fi afom, nlokeltum no nlimanjom bahke bake ba tong nne no kpi njom lim re, <<Ka nlimanjom nnyam á wo go agun, á nehm taame ko nnyam nyi bo ma lam go ega abo. Sehngem nnyam nyi li mbir mbir nyi á bahke koko.<<
1SA 2:16 Nne noo lꞌfere tong-e re, <<Nong nne gbo mbang jahm afom fi, wo yehke nya kor-a no, nlokeltum noo bahke faange re, Eꞌee, yake kpee ka-m, a tohko yake, m bahke koko go egban.
1SA 2:17 Abiafem nya abon Eli baa baa gbale sehng go ejang bi Jehova, tibre bo jo fili ayare nya Jehova, ekpunu bo joom kak.
1SA 2:18 Ngare nyio, Samwel jolo go Silo jo loko Jehova. Á jolo mmon no nse, fvfo á ajo kake monkpehrekahbe ewobo no nlimajom.
1SA 2:19 Elya anehng anehng nnyehn jo kono eljahme mmokpawobo no nse, fere ko song ka-e, á lꞌjee a nlum ewe re bo song lim njom elya.
1SA 2:20 Ngare anyehng anyehng nyi bo je, Eli jo fuulu Elkana a nkal ewe, fere bung re, <<Nong Jehova ka-a abon sehng goji nnenkal noa, eji bo lꞌko nji nyi mmon no á kake ero bade, fere rod-e ka Jehova.>> Owo bo kehm feere kehnge.
1SA 2:21 Jehova limi nnoobo ka Hanna, á jele abon ba nlum ara, jel ba nkal abal. Gana fvfo Samuel soro asi jo gbale go esamahr bi Jehova.
1SA 2:22 Anv Eli, ye ji ma sahb kˈkul wuku bade nsol nyi abon ebe kpˈlimi anebe Isreel kpee, ana bo kpo noongo a anebkal ba jo loko go mbuga mi li rehng go Ebkpatahk Elwane.
1SA 2:23 Ano wo á bungu a bo re, <<Jenji wahnge ń kpˈlimi elkohn nsol ana nyia? Me n wuk go ji ane kpee bade abˈbi nsol nya ń kpꞌlimi.
1SA 2:24 Eꞌee, abon ebame, nsol nyi n kpꞌwuku ebyeere na yeere go ellong ane ba Jehova, nehme nob ano.
1SA 2:25 Nne awohng lꞌlim abiafem tob nne noko. Esowo bahke ma gbo siki ka nne no ma soodo, wo lꞌfere jol re nne awohng awohng eblim abiafem tob Jehova, nne awoo bahke gboongo ka bo? Jol abon bao wuungem atung go enyam bio bi nde ebo, tibre jolo ntir nyi Jehova re á wul bo.
1SA 2:26 Mmon noa re Samuel jo soro na asi jo gbal agbal nya ngubjing, á jolo nob nob go ejang bi Jehova, a ejang bi ane.
1SA 2:27 Owo nnyehn amare Esowo kehm bake goji Eli ba tong-e re, <<Ji ji a ji Jehova ma bung: <Anv me, n tikem lennge elname ka ebangennahb babnso ewahne, eji bo jolo aju go ji ntula Ijiba?
1SA 2:28 N yehke nso ewahne go atꞌtohngo nya Isreel kpee re á jol nlimanjom ewame, re á jo je go egudu njom, song jahm insen fi, fere jo kak nkpehrekabe ewobo ji nlimanjom go egame elbohngo. N fere tob ka ebangennahb babnso, ayare nsol alehke kpee nyi anebe Isreel ko ba lim njom.
1SA 2:29 Jenji wahnge ń kpꞌnyoko njom enyame a ayare nya n tibi re jol ka edi ellene ejame? Jenji wahnge á kpꞌkpunu abon eba sehnge me, eji ń kpˈrodo atingi afv nnyam, nya ayare anyehng anyehng nya Isreel ane ebame kpˈkake, ń jo li fere jo jˈjok?
1SA 2:30 Fvfo, me Jehova, ji li Esowo bi Isreel ebbung rea, <N nyame re, ane go ega ebangennahb bahke jo lok-m ano ano.> Wo anv, Jehova eblennge re: <Ndan gbaa aname! Ane ba lꞌkpun-m, bo ba m bahke tob kpunu bo, wo ane ba lꞌnye-m bo ba m bahke nye bo.
1SA 2:31 Ngare kpꞌbake nyi m bahke rede afung elkpin ena, a afung elkpin nya anabe etahk babnso, eji nne awohng awohng ewahne lꞌkꞌkpe jo kul,
1SA 2:32 a bahke nyehne ejahk jahk go egame edi ellene. Jolo jolo kan re bo bahke limi nnoobo ka anebe Isreel, nnene nehm kpe jol go ega etꞌtohngo, no bahke jo kul.
1SA 2:33 Nne awohng awohng ewahne no n tohk-e ten re á kꞌkpe loko go egame egudu njom, m bahk-e yake, rannge amahr enye, fere rede eko eje, etꞌtohngo eja kpee bahke jo kpo go enyod.
1SA 2:34 <<Ji bahke limi Hofini a Finihas, abon abal eba bahke jolo elliingi ka-a re ji m bungu no bake loko jol go etingitingi, bo bahke kpoko efung efung abehng.
1SA 2:35 M bahke yehke nkakesehk nlimanjom nondiki ka elname no bahke jo lim ana ji wob-m ga eltim, a ntir enyame. M bahke sahb lꞌlim nlaaga enye nyange, bo bahke jo loko go elwo ni nne no m me-e kak akehng go esi ngare anyehng anyehng.
1SA 2:36 Owo nne awohng awohng no bake sake go ega ebangennahb bahke jo ba gong ndi gboongo ebahk asilva a ebgbu re, <<Titi lub kak-m eltum edi njom alimi eji n bel nsol alehke jo li.>>
1SA 3:1 Mmon noa Samuel jo limi eltum esamahr Jehova go elwo ni Eli. Go afung nyao alum nya Jehova jo rꞌriidi, elfoongo nlem gbalee gaam kpe jol.
1SA 3:2 Atv amehng Eli, ye ji amahr ma kehme elbamme, á kil kpe ga nyehn, á noongo go ege edi ji á jo kono elnoongo.
1SA 3:3 Enyaale ji Esowo ka si lꞌlahme, wo Samuel noongo go etahk Jehova, edi ji elkohl atahm ni Esowo jolo no.
1SA 3:4 Owo Jehova kehm lungu Samuel. Samuel kehm faange re, <<Nyehn me ga.>>
1SA 3:5 Á kehm beke je goji Eli, fere tong-e re, <<Nyehn me ga; ji a lung-m no.<< Wo Eli kehm bungu re, <<Me wa-a n ka lung; feere song noongo go ndi.>> Á lohko feere song noongo.
1SA 3:6 Wo Jehova kehm kpe lung, <<Samuel!>> Samuel kehm mehle tahm goji Eli, kehm bungu re, <<Nyehn me ga, ji a lung-m no.>> Eli kehm bungu re, <<Mmon ewame, n wa-a n ka lung; feere song, wo song noongo ndi.>>
1SA 3:7 Ngare nyia Samuel ka kahn Jehova: Jehova ka lennge ellum ene ka-e.
1SA 3:8 Go nkpel era Jehova kehm kpe lung Samuel! Owo Samuel kehm mehle tahm goji Eli, kehm bungu re, <<Nyehn me ga; ji a lung-m no. Owo Eli ba seb kahn re Jehova wo kpꞌlungu mmon noo.
1SA 3:9 Owo Eli kehm tongo Samuel re, <<Song noongo, á lꞌkpe-a lung faange re, ˈBung Jehova, nlokeltum ewa kpꞌwuungu atung.ˈ >> Ano wo Samuel kehm feere song noongo go ege edilnong.
1SA 3:10 Jehova kehm bake ba yiimi o edi jio, ba kehme ellungu ana á jo kono ellung ngare nyehko, <<Samuel! Samuel!>> Owo Samuel kehm faange re, <<Bung, nlokeltum ewa kpꞌwuungu atung.>>
1SA 3:11 Owo Jehova kehm tongo Samuel re, <<Nyehne, n yahke ba ellimi ejum go Isreel ji bahke limi nne awohng awohng no lꞌwuk bade, bahke nehke.
1SA 3:12 Go ngare nyio, ejum ajehng ajehng ji m bungu bade Eli a ebangennahb je, m bahke lohngo a nya, bomo go mbomannahb tete ba rehng go ekahlsi.
1SA 3:13 Tibre n tong-e re m bahke lame ebahngnahb enje nkahlkahl, tib go abiafem nya á kpꞌkahne bade, abon ebe jo su Esowo, á maam tiki sahde bo.
1SA 3:14 Fvfo, me n tir bade etahk Eli, <Ebi ji etahk Eli elgboongo nehm jol go njom alimi, afi go ayare.> >>
1SA 3:15 Samuel noongo eje o tete efungfu se, owo á kehm lennge abu etahk Jehova. Á jo fꞌfahl eltongo Eli elfoongo nlem nyio.
1SA 3:16 Wo Eli kehm-e lungu tong-e re, <<Samuel, mmon ewame.>> Samuel kehm faange re, <<Nyehn me ga.>>
1SA 3:17 Eli kehm-e bahbe re, <<Ejum aji o ji Jehova bungu tong-a no?>> Kam-a behr ejum ajehng ajehng ji á tong-a no, nong Esowo lim-a ebi ji sahb gbꞌgbal, á lꞌfere behr-m ejum ajehng ajehng ji á tong-a no.
1SA 3:18 Owo Samuel kehm-e tongo ejum ajehng ajehng, á we-e behrem ejum ajehng ajehng. Owo Eli kehm bungu re, <<Ye wo li Jehova, nong á lim ji fuumu go ege esamahr.>>
1SA 3:19 Jehova jolo a Samuel eji á jo gbal asongo, Jehova tikem taame re ellum anehng anehng ni Samwel bungu no sehnge nkpe.
1SA 3:20 Anebe Isreel kpee, bomo go Dan tete rehng go Beeseba liingi re Samuel ebjol nnyehnamahr no Jehova.
1SA 3:21 Jehova soro asi jo tib elne go Silo, o edi jio wo, á lennge elne ka Samuel sehng go ege ellum.
1SA 4:1 Wo Samuel bungu alum nyaa kpee tong anebe Isreel. Anebe Isreel lohngo re bo song nok a anebe Filista. Anebe Isreel si ebehre ebo go Ebenejer, wo anebe Filista tob si abehre ebo go Afek.
1SA 4:2 Anebe Filista kehm yehke nsoja ebo re bo song nok a anebe Isreel. Eji ebta nyange no, Filista nok ga anebe Isreel, fere wul bo ejum ane atahltahl atahlawubu go emahng ebta.
1SA 4:3 Eji nsoja feere kehnge go ebo ebehre, anebkul ba Isreel kehm bahbe re, <<Jenji wahnge Jehova ma yake anabe Filista re bo ga-r go ebta lela, wahr anebe Isereel? Nong wahr song koon elkohl atahm ni egbanngalung ji Jehova go Silo, eji á bahke ma jo jen anahre tahr-r yehke go ebo bi anebekv ebahre.>>
1SA 4:4 Owo bo kehm tumu ane tv go Silo, bo kehm song ko elkohl atahm ni egbanngalung ji Jehova ji Kpˈfili Elbung a Ndi feere a ni, ye ji jehk go eti etul, go elka elka ni Aserubim. Abon abal ba Eli, Hofni a Finehas bo jolo o a elkohl atahm ni egbanngalung ji Esowo.
1SA 4:5 Eji elkohl atahm ni Jehova ba no go abehre, anebe Isreel kpee mehle song kehme elwahle gꞌgingi, ndi gbꞌgbehke.
1SA 4:6 Eji anebe Filista wuku ejooko jio, bo kehm bahbe re, <<Elkohn ewahl ajii go abehre nya anebe Hibru? Eji bo sebe kahn re elkohl atahm Jehova ni bo ma ko ba a ni go abehre,
1SA 4:7 anebe Filista kehm kehme elfahle. Bo bungu re, <<esowo ebba go abehre. E li go ntong! <<Euu anareǃ>> Ejum ana jia ka lꞌlim.
1SA 4:8 Wahr ebdemmao! Nne awoo bahk-r tahre yehke go ebo bi atahntahn asowo nyao? Bo ba li asowo, bo ji tumu ajoobo ayam nya wulu anebe Ijib go elka emahng.
1SA 4:9 Belen atahne ana aneblem wahn Filista! Tohko jol ano, ḿ bahke woomo anebe Hibru go elwo ana bo ma-n tohko woomo. Belen atahne ana aneblum, wahn nok!>>
1SA 4:10 Ano wo anebe Filista noko no ga anebe Isreel, anebe Isreel be yel go ebo ebehre. Elwulu ni bo wulu bo gbale sehng. Isreel tane nsoja nyi jo jen akpade efung bio, ane atahltahl nkpe atahlara a nkpel elku.
1SA 4:11 Elkohl atahm Esowo bo taare, abon abal ba Eli, Hofni a Finehas bo tˈtob wul bo.
1SA 4:12 Efung bꞌnehm o, nne no lohng go etꞌtohngo ji Benjamin, be go emahng ebta tahm go Silo, nsol me-e yare go ngubjing, a ebtohko go ege esi.
1SA 4:13 Eji á ba rehng, Eli ji go ege egbiri go nkpe a mbang jo baabe, tibre elfahle gbal-e go eltim bade elkohl atahm Esowo. Eji nnenlum noo ba yel ejahbe, ba tooro ji ma jol, ane kpee go nfam nyio kehm kehme aling ling.
1SA 4:14 Eli kehm wuku ewahl aling jio kehm bahbe re, <<Ewahl aling nyao lohngo rejen? Nne noo kehm foomo song tong Eli ejum ji ma lim,
1SA 4:15 ngare nyia Eli ekang nnya atahl ani a nnya elku a nnya era, ye ji amahr enye ma kehme elbamme, á kil ga kpe nyehn.
1SA 4:16 Á tongo Eli re, <<me nne no lohngo go emahng ebta abake wo; m be na efungfu bia. <<Eli kehm bahbe re, <<Mmon ewame, jenji ma jol go?>>
1SA 4:17 Nne no ko etib bio ba a bi kehm faange re,<<Isreel ebbe anebe Filista. Anebe Filista ebwul nsoja nyi Isereel gbalee. Fvfo abon abal eba Hofni a Finehas bobkpo, elkohl atahm Esowo bob taare fi a ni.
1SA 4:18 Eji á gahme elkohl atahm Esowo, Eli kehm tuulu gbo nkpiidankpa go egbiri ji á ji no go nkpe ega, emel eje bahne, á kpo, tibre á jolo nnenkul, gana yeblub. Á fili Isreel go nnya atahl abal.
1SA 4:19 Nkala mmon ewe, nkal no Finehas jolo ela, ebrehng ngare nyi á yahke jel. Eji á wuku etib bio re elkohl atahm Esowo bob taare fi a ni, fere tob wuk re nde nlum a nlum ewe bob kpo, á soro tahm song kehme ejel rahng soro jel, eko tan-e tan go ejel bio.
1SA 4:20 Eji á kehme elkpoko, anebkal ba bob-e eje bungu re, <<Ka yini ekpu, wob jel mmon no nlum. Jol á faangem, afi wuungu atung.
1SA 4:21 Á gung-e mbing re Ikabod, tibre á bungu re, <<Ellub ni Esowo eblohng go Isreel.>> Á bungu jia tibre bob taare elkohl aatahm ni Esowo, fvfo nde nlum a nlum ewe bob.
1SA 4:22 Á bung re, <<Ellub ni Esowo eblohng go Isreel, tibre elkohl atahm Esowo bob taare fi a ni.>>
1SA 5:1 Eji anebe Filista ma taare elkohl atahm Esowo, bo rodo go Ebenejer song bum go Asdod.
1SA 5:2 Owo bo kehm rodo Elkohl nio song kak go etahk elom Dagon, song bum kohlo Dagon.
1SA 5:3 Eji ane ba Asdod lohngo no njahm efungfu, bo nyehne re elokelom Dagon ebgbo kohk esamahr go ndi go esamahr elkohl atahm ni Jehova. Bo song rod Dagon feere a ji jehke edi ji wuku wuku.
1SA 5:4 Wo efungfu behko re bo ba lohng je me, Dagon ebgbo kohk esamahr go ndi, go esamahr elkohl atahm ni Jehova! Esi eje a abo ebbakke kpee noongo go egudu mbu, sehngem ekehre-nkv ji ji sa.
1SA 5:5 Owo wahnge tete rehng lela, jol afi nlimanjom no Dagon wo, afi nne nondiki wo no lˈyel etahk elom Dagon go Asdod á nehm kpehme kaade akpade go egudu mbu.
1SA 5:6 Ebo bi Jehova sabe sehng a anebe Asdod, go adi nya jolo sennge o kak, Jehova koo elrannge ba ka bo go mbang nyi abˈbi afahl ba tuubu bo.
1SA 5:7 Eji anebe Asdod nyehne ji kpˈlimi, bo kehm bungu re, <<Elkohl atahm ni Esowo bi anebe Isreel nehm kpe jol egahre, tibre ebo ebe ebbib anahre sehng a Dagon ji li esowo ebahre.>>
1SA 5:8 Owo bo kehm lungu atubesi Filista kpee ba kono, kehm bahbe bo re, <<E bahke limi renan a elkohl atahm ni Esowo bi anebe Isreel? Bo kehm faange re, <<Nong wahr roden elkohl atahm ni Esowo bi Isreel song bum go Gati. Owo bo kehm rodo elkohl atahm ni Esowo bi Isreel song bum o.
1SA 5:9 Wo ana bo rodo no tahm a ni go Gati, ebo bi Jehova sabe sehng a ejahbe jio, abˈbi afahl kehm gboko tub bo, a elfahle. Jehova kake ejahbe jio erem gbalee, ajangkun a anebkul anebkul, Esowo tumu abˈbi afahl tv bo.
1SA 5:10 Owo bo kehm tumu elkohl atahm Esowo tv go Ekron. Ana elkohl atahm jo yel go Ekron, anebe Ekron kehm kehme elrabe re, <<Bob ko elkohl atahm Esowo ni Isreel ba bum-r, re ba wul-r, a ane ebahre.
1SA 5:11 Bo kehm lungu atubesi ba Filista ba kono edi ajehng, kehm bungu re, <<Tumen elkohl atahm Esowo ni Isreel tv go, nong feere song go edi ji jolo no, tohko jol ano bahk-r wulu a ane ebahre kpee.>> Tibre elkv ebko elfahle ba go ejahbe; ngare nyio Esowo ebkehme bo erem kak gbalee.
1SA 5:12 Ane ba ki kpo, gbo abˈbi afahl, wahnge aling ebo rehnge go ero elbung.
1SA 6:1 Eji elkohl atahm Jehova ma jol go ejahbe anebe Filista nnyahng esehma,
1SA 6:2 anebe Filista lungu nlimajom a anebe abuku nbu, kehm tongo bo re, <<Anv, e bahke limi rejen a elkohl atahm ni Jehova? Tong-r ana e bahke feere a ni go ege edi.>>
1SA 6:3 Bo kehm faange re, <<Ń lꞌfeere elkohl atahm ni Esowo bi anebe Isreel, kana feere tum tv-e ki-e tob ka nsol njom, mbang anyehng anyehng tumen nsol njom aka nyi ḿ ma li ebi tv-e. Owo ḿ bahke nobo ayam enyahne, ḿ bahke tob kahn ji wahnge á kpeh-n kpaka kak erem.>>
1SA 6:4 Anebe Filista kehm bahbe re, <<Elkohn nsol njom aka a nyaa, nya e bahke tumu tv-e? Bo kehm faange re, << Ebahk agul eblon, emongo agul eblon nya bo limi go elfoongo afahl, toono ana nfange atubesi Filista li no, tibre elkohn ayam nya nehm nya gbo tub-n, wahn, a atubesi ebahne.
1SA 6:5 Tahl nsol go elfoongo ni akpˈkpudu, a enyamatv bi kpˈrannge ejahbe, wo ko ka Esowo bi anebe Isreel ellub. Fundiki á bahk-n yake abo, tob yake asowo enyahne a ndi enyahne.
1SA 6:6 Jenji wahnge ń kpꞌtahne ntim enyahne ana anebe Ijib limi no a Fero? Ngare nyi Esowo bi anebe Isreel bibi a bo, anv, bo tongem anebe Isreel re bo lohng, song mbang nyi boa?
1SA 6:7 Anv a, tooben mmvtv akpakenti nyi nfenfe bum, a edamagbudu ebbal, bo ji kpi abon, nong jol bo ji kala sꞌsol nsol, kanne adamagbudu nyao go mmvtv akpakenti, fvfo roden abon ebo wahn kak bo go ega.
1SA 6:8 Roden elkohl atahm Jehova wahn kak go mmtv akpakenti, kaken nsol njom aka nya ń yake tum go elkohl, fvfo kaken elkohl nio go nkpe. Nong adamagbudu sol song ntahng tahng,
1SA 6:9 soro asi jo baabe. Lꞌfere je go ege abuntahk, asongo go Beti Semes, eblohng re Jehova wo ma ko egburu ayam nya ba ka-r. Fvfo tohko fere jol ano, owo e bahke kahne re ebo ebe sang ma-r kim ndab, lohngo re jia ma-r tob lim na lim.
1SA 6:10 Ano wo bo limi jia. Bo ko elkohn efong bio na abal kanne bo go mmvtv akpakenti, fere rod abon ebo song kak go ega.
1SA 6:11 Bo kehm rodo elkohl atahm Jehova kunu o mmvtv akpakenti, budu elkohl ni bo kake enyamatv agul, amongo agul nya li go elfoongo afahl.
1SA 6:12 Owo adamagbudu kehm lohko tahm asongo go mbang nyio nyi Beti Semesi, jo biingi mbang mbang, bo tikem yange feere ejang eboblum afi ejang ebobkal. Atubesi anebe Filista jo toono bo tete bo song rehng nkonandi nyi Beti Semesi.
1SA 6:13 Wo anebe Beti Semesi jo kiimi arasi go edamme, eji bo tabe asamahr nyehn elkohl atahm, bo bele eyebatahng sehng eji bo nyehne ano.
1SA 6:14 Mmvtv akpakenti nyio kehm song yange go egbe ji Josua nnea Beti Semesi, edi jio wo sa no yiimi kohlo egburu eltal. Ane bao kehm wake akpakenti nya mmvtv nyio, ko kono agun, ko efong bio, lim njom nyi eljahme fi, ka Jehova.
1SA 6:15 Anabe etˈtohngo ba Levi kehm yehke elkohl atahm Jehova bum ndi, a nsol nyi bo ko agul mong kunu go egburu ekpartal. Efung bio anebe Beti Semesi limi njom nyi eljahme fi, a ajom nyako ka Jehova.
1SA 6:16 Atubesi alon ba anebe Filista, nyehne nsol nyia kpee, owo bo kehm feere ebo efung bˈnehm o kehnge go Ekron.
1SA 6:17 A wo li nsol njom aka agul nya anebe Filista tumu no tv Jehova, nya bo ma lim ebi nya nya a, anyehng jolo ka Asdod, nyako jol ka Gaja, nyako jol ka Askelon, nyako jol ka Gati a Ekron.
1SA 6:18 Nfange enyamatv agul jolo toono ana nfanga nsi Filista jolo no, nya jolo ka atubesi alon ebo, nsi nyia nyi jolo agburu nsi nya bo lange akahme sennge, go abon ejahbe ba nse. Egburu ekpartal ji abalimajom bumu elkohl atahm Jehova li ntianse tete rehng lela go edi egbe ji Josua nnea Beti Semesi.
1SA 6:19 Wo Esowo wulu ane bandiki ba lene o Beti Semesi, ane atahl ara ane ewubu ba kpo no, tib eji bo fahnge go atahng elkohl atahm Jehova. Ane bao jolo ndon ndon sehng tib go egburu nfem nyi Jehova ma lim abo
1SA 6:20 wo anebe Beti Semesi kehm bahbe re, <<Nne awoo bahke ma yiimi go esamahr bi Jehova, Esowo bia bi li saang? Eji nne awoo elkohl atahm nia bahke jˈje song jol a ne, lˈtahm a?>>
1SA 6:21 Owo bo kehm tumu atiingi etib tv anebe Kiriad Jearim rea, <<Anebe Filista ebfeere elkohl atahm Jehova. Baan, wahn ba rod song ani go egahne ejahbe.>>
1SA 7:1 Ano wo anebe Kiriati Jearim kehm bake ba rod elkohl atahm Jehova. Bo ko song bum go etahk Abinadab go ewong, fere yehke Eleaja mmon ewe re á jo baabe elkohl atahm Jehova.
1SA 7:2 Ngre nyio elkohl atahm nio jolo go Kiriati Jearim ekidi lꞌlab, jolo o nnya eltahl kohro kohro. Owo anebe Isreel kpee, kehm fere sennge, feere ba tob Jehova.
1SA 7:3 Wo Samuel kehm tongo anebe Isreel kpee re, <<Lˈjol re wahn ebsennge feere goji Jehova a ntim a ntim enyahne, yaken ajen asowo nyako kpee, a Astoreti, wahn fere yake elnahne ka Jehova, fere jo loko ye ntahng ntahng, á bahk-n tahre yehke go ebo bi anebe Filista.>>
1SA 7:4 Ano wo anebe Isreel lohko yake Baal ebo, a Astoreti fere jo loko Jehova ntahng ntahng.
1SA 7:5 Owo Samuel kehm bungu re, <<Nong anebe Isreel kpee kono asi edi ajehng go Mijipa, m bahke gboongo Jehova ka bo.
1SA 7:6 Eji bo ba kono asi go Mijipa, bo kehm tohngo alahb ba wohngo go esamahr bi Jehova ana ejum njom, efung bio bo bade njal, fere fvvrv abiafem re, <<Wahr eblim abiafem bade Jehova.>> Ngare nyia Isreel jo kono elwane edi ajehng go Mijipa, Samuel wo jolo ntubesi abo.
1SA 7:7 Eji anebe Filista wuku re, anebe Isreel ebsong kono go Mijipa, atubesi anebe Filista kehm bake re bo ba nok a bo. Eji anebe Isreel wuku ano, bo jo fꞌfahl tib anebe Filista.
1SA 7:8 Bo bungu tong Samuel re, <<Ka tiki rahke ellingi tob Jehova ka-r, ye ji li Esowo ebahre, eji á lꞌfor-r yehke go ebo bi anebe Filista.
1SA 7:9 Owo Samuel kehm koko mmonjoro no kpꞌkpeka yab abel, lim njom nyi eljahme fi kpee ka Jehova. Á lingi tob Jehova tib go esi ji anebe Isreel. Jehova faang-e faange.
1SA 7:10 Eji Samuel jo lim njom nyio nyi eljahme fi, anebe Filista kpꞌjeere kabbe anebe Isreel re bo ba bohko bo ebta. Wo efung bio Jehova ta ndan nyi sahb wꞌwahl tv anebe Filista nyi ka bo egburu elfahle ni Esowo limi anebe Filista bo be go esamahr anebe Isreel.
1SA 7:11 Anebe Isreel bohngo lohng go Mijipa jo kam anebe Filista, jo wul bo mbang mbang tete kabbe edamme ji ejahbe Beti Kar.
1SA 7:12 Owo Samuel kehm rodo eltal lo go elka elka ni Mijipa a Sen. Á lungu eltal nio re, Ebenejer, fere bung re, <<tete anv, Jehova kp-r kake ebo.>>
1SA 7:13 Ana wo anabe Isreel ga anebe Filista, bo kehm rahke elnoko go ndi anebe Isreel. Go afung nya Samuel jolo go elkpin, ebo bi Jehova tiki kuumu anebe Filista.
1SA 7:14 Ajahbe nya bomo go Ekron song rehng Gati nya anebe Filista noko no ko go ji anebe Isreel, Isreel fere taare anebe Filita kpee, Isreel tahre abon ajahbe ba li sennge bo kak go ebo bi anebe Filista. Owo elkoono kehm jolo anebe Isreel a anebe Amor.
1SA 7:15 Samuel soro asi jol ntubesi no anebe Isreel go afung kpee nya á jolo go elkpin.
1SA 7:16 Go elya anehng anehng á jo sehnge go ntoora mbang, bomo go Betel rehng go Gilgal, tete tob rehng go Mijipa, jo lam anebe Isreel go adi nyao kpee.
1SA 7:17 Wo fvfo á jo tiki feere go Rama ji jolo ejahbe eje, edi ji etahk eje jolo no, fvfo o wo á jo lam anebe Isreel. Á si egudu njom o ka Jehova.
1SA 8:1 Eji Samuel ma kul, á yehke abon ebe ba nlum re bo jol atubesi anebe Isreel.
1SA 8:2 Ngbokambang a mmon ewe bo jo lung-e re Jowel, etoono bo jo lung-e re Abija, bo jolo abalamalam go Beeseba.
1SA 8:3 Wo abon ebe joom toono abang nya nde ebo jo toono, bo yaange jo lim nsol nyi jo ka bo nsehng akpohko, jo ko ngu, fere jo bvvrv alam.
1SA 8:4 Owo anebkul Isreel kpee kehm kono asi lohng ba goji Samuel go Rama.
1SA 8:5 Bo ba tong-e re, <<Wobkul, abon eba ba nlum nehme toono abang enya, anv yehke ntul no bahk-r fili, elkohn ni ajahbe nyako kpee kpi no.
1SA 8:6 Eji bo tongo re, <<Ka-r ntul no bahk-r fili,>> ejum jia Samuel atahng we-e yebem; á kehm kake ero ka Jehova.
1SA 8:7 Owo Jehova tong-e re, <<Wuungu atung go nsol kpee nyi ane baa kpa-a tongo, wo sang bo kpa-a tene, me wo bo ma-m ten ana ntula bo.
1SA 8:8 Ano wo bo ma limi bomo efung bi n yehke bo lohng go Ijib tete ba rehng lela, bo ma-m ten, kpˈfere song loko asowo nyako, ano wo bo kp-a tob lim.
1SA 8:9 Anv wuungu bo atung, fvfo sahb rˈrehke bo tˈtahne wo tong bo, ana elkohn ntul noo bahke jolo, á lˈkehme bo fili.
1SA 8:10 Samuel tooro alum nya Jehova tong ane ba jo bahb-e re á ka bo ntul.
1SA 8:11 Á bungu re, <<Ji ji a ji ntul no bahk-n fili bahke koko ana jꞌje, á bahke koko abon ebahne ba nlum lim bo jo loko go mmvtv akuungu a anyꞌnya, bo bahke jolo go mbuksong mmvtv akuungu enye ana abˈbaabe.
1SA 8:12 Bo jimongo á bahke yehke bo re bo jol atubesi nsoja jo fili ane atahltahl atahltahl, bo jimongo bahke jo fili ane atahlabal ewubu, atahlabal ewubu, bo jimongo bahke bahm egbe eje, fere jo kpa, jol tvtv o, bo jehko bahke jo tahl nsol ebta a nsol nyi li ka mmvtv akuungu.
1SA 8:13 Á bahke rodo abon ebahne ba nkal bum, bo jo lim akehng esˈsvv eleenge, fere jol abalame nsol a abakaange nsol.
1SA 8:14 Á bahke koko adi ndi enyahne nya ga nob, a adi ebgbe oliv enyahne, egbe avaen, a abohko oliv, faake a nya ka alokeltum ebe.
1SA 8:15 Á bahke jo yehke ejum ajehng go nsol ewubu anyehng anyehng ana nkohl, agreb faake a nya ka alokeltum ebe, a atubesi abalimeltum ebe.
1SA 8:16 Alokeltum ba nlum a alokeltum anebkal ebahne, a adamagbudu enyahne nya nno, a ebvankang, á bahk-n taare jol nyanye.
1SA 8:17 Á bahke koko ejum ajehng jio go nsol ewubu anyehng anyehng, go egahne atohkondi, wahnfono antahng bahke jolo aju enye.
1SA 8:18 Efung bio lꞌrehng, ḿ bahke lingi re bo tahr-n yehke go abo ntul no ń yehke no. wo Jehova wahn nehm faange.
1SA 8:19 Wo ane bao tꞌten elwuungu Samuel atung. Bo kehm bungu re, <<Eꞌee!>> <<Wahr kpꞌsebe ntul no bahk-r fili.
1SA 8:20 Owo e bahke jolo ana ajahbe nyako kpee, eji e kpi ntul no bahke jo tv-r, fere jo lohng anahre jo nok nta enyahre.>>
1SA 8:21 Eji Samuel wuku nsol nyi ane bao bungu no, á tooro nsol nyio kpee tong Jehova.
1SA 8:22 Jehova kehm faange re, <<Wuungu bo atung, wo ka bo ntul.>> Owo Samuel kehm bungu tong anebe Isreel re, <<Nne awohng awohng song kehnge go ege ejahbe.>>
1SA 9:1 Nne awohng jolo go, no lohng etꞌtohngo ji Benjamin, á gbale eljini, mbing enye bo jo lung-e re Kisi mmon no Abiel ji jolo mmon no Jeror, ji jolo mmona Bekorati mmona Afia ji lohng go etˈtohngo ji Benjamin.
1SA 9:2 Kisi bele mmon no nlum no bo jo lung-e Sol, á gbo ejangkun, bi nnene ki kpe jol ana ye go Isreel, á labe elkul ero sehnge nne awohng awohng.
1SA 9:3 Ngare nyia, ebvankang bindiki bi nde no Sol ye ji bo jo lung re Kisi kehm tane, Kisi kehm tongo Sol mmon ewe no nlum re, <<Ko nlokeltum awohng, wo song a ne, song kpur ebvankang bio.>>
1SA 9:4 Owo bo kehm song sehng go ejahbe ewong ji Efriim, sehng tete rehng ejang erohko bi Salisa, wo bo nyehnem bo. Bo sehng rehng erohko ji ejang Saalim, wo ebvankang o jolem. Owo á fere sehng go nkpohko ejang ejahbe Benjamin, wo bo tikem nyehn bo.
1SA 9:5 Eji bo rehnge erohko ejahbe ji Juf, Sol kehm tongo nloketum no jolo a ne re, <<Ba, wahr feere njahm, tohko jol ano nsoo bahke rahke eltiiri bade ebvankang, eltim bahk-e kehme elgbiingi bade anahre.>>
1SA 9:6 Wo nlokeltum noo faang-e re, <<Nyehne, ejahbe jia nne Esowo li o, á kpi ekpunu gbalee, ejum ajehng ajehng ji á lꞌbung kpo lohko jol go etingiting. Nong wahr tahm go anv. Fundiki á bahk-r tibi mbang nyi e bahke sehnge.>>
1SA 9:7 Sol kehm tongo nlokeltum ewe re, <<E lꞌje, jenji e bahke kake nne noo? Nsol alehke ebmal egahre abam. Ayare e kpimm nya e bahke koko song ka nne Esowo. Ejum ajii e kpi no?>>
1SA 9:8 Nlokeltum kehm kpe faange re, <<Nyehne n kpi ebahk asilva a, m bahke kake nne Esowo, eji á lꞌtong-r mbang nyi e bahke sehnge.>>
1SA 9:9 Mahne mahne, go Isreel nne lꞌtong re á bahb Esowo ejum, bo kpo bung re, <<Ba wahr tahm goji nne no kpo nyehn, tibre anyehnamahr ba lela bo kpo lung-e re anyꞌnyehne.
1SA 9:10 Sol kehm tongo nlokeltum ewe re, <<Ebnob sehng, nong wahr tahm.>> Owo bo kehm tahme asongo ejahbe ji nne Esowo jolo no.
1SA 9:11 Eji bo jo wahr ewong asongo go ejahbe, bo wane ellong agbahme kpꞌlohngo abake re bo ba tohng alahb, bo kehm bahbe bo re, <<Nne no kpo nyehn amahr noa oa?>>
1SA 9:12 Bo faang-e re, <<Ye noa, go egahna mbuksong. Foomen anv; yeb tob ba egahre ejahbe lela, tibre ane kpi njom lim edi njom alimi.
1SA 9:13 Ń lꞌsi yꞌyel ejahbe, ḿ bahk-e nyehne á kehm tahme go edi njom alimi song li nsol. Ane nehm bom nsol alehke tete á ba, tibre á bahke tiki fuulu njom; á lˈlim ano mal, ane ba bo tiingi bo bahke kehm lehke. Songen go anv, ḿ bahk-e nyehne ngare nyꞌnehm a.
1SA 9:14 Ana bo jo jen asongo go ejahbe re bo song yel me, nyehn Samuel ga kpꞌjene abake goji bo, ana á jo tahm go edi njom alimi.
1SA 9:15 Anv efung bi sene efung bi Sol kpˈbake, Jehova ebtohko lennge ka Samuel re,
1SA 9:16 <<Behna ngare anana, m bahke tumu nne no lohng etˈtohngo ji Benjamin tv-a. Kak-e akehng go esi, á jol nne no bahke fili ane ebame Isreel. Á bahke tahre bo yehke go ebo bi anebe Filista. Me n seenge ane ebame, tib aling ebo ma-n rehng.>>
1SA 9:17 Eji Samuel keebe amahr song nyehn Sol, Jehova kehm-e tongo re, <<A wo li nne no n tong-a no bade a ne; ye wo bahke fili ane ebame.>>
1SA 9:18 Sol kehm song gbede Samuel go eti mbu, kehm-e bahbe re, <<Titi á bahk-m ma tib edi ji etahk nne no kpo nyehn amahr li noa?>>
1SA 9:19 Samuel kehm faange re, <<Me wo li nnyꞌnyehne.>> Song tahm go edi njom alimi, go edi njom limi, lela á bahke lehke nsol aname, wo efungfu m bahk-a tumu a song, fere tong-a nsol kpee nyi wob go ega eltim.
1SA 9:20 Ana ebvankang bi tane no lela nfung era nyi ma sehng, ka kpe tiiri bada bo, bobnyehn bo. Nne awoo no, anebe Isreel kpee ma yehke ntir ebo kunu, wo sanga a etꞌtohngo eja kpeea?
1SA 9:21 Sol kehm faange re, <<Me sang lohng go nnahb nyi Benjamina, go etꞌtohngo ji Isreel ji ga sea, me sang nnahb enyame ga rennge go etꞌtohngo ji Benjamina? Jenji wahnge a kpꞌbungu elkohn ejum ana jia tob-m?>>
1SA 9:22 Owo Samuel kehm koko Sol, a nlokeltum ewe ba yel ekpꞌkpa fere jehke bo go mbuksong ane ba bo tiingi no, bo jolo ejum eltahl ane awubu go nfange.
1SA 9:23 Samuel kehm tongo nlamansol re, <<Ko mmofv nyam no n ka-a no ba, no n tong-a no re wo bum eje eje.
1SA 9:24 Owo nlamansol kehm rodo eyo enyam a mmofv nnyam song bum go alata nya Sol. Samuel kehm bungu re, <<Ji ji a ji m bum-a no. Li tibre m bumu eje eje ka wo go elkak nia bomo ngare nyi n tongo re, <Me n tiingi ane.>>> Sol li nsol a Samuel efung bio.
1SA 9:25 Ngare nyi bo fere badde edi njom alimi ba rehng go ejahbe, Samuel bung a Sol go ege ero etahk.
1SA 9:26 Bo kehm mehle ngare nyi edi yahke lennge, Samuel kehm lungu Sol go ero etahk, <<Tahm toobo ebjing, m bahk-a tumu a feere kehnge go ega eljen. Eji Sol toobo ebjing, ye a Samuel, bo kehm lohngo elatahk.
1SA 9:27 Eji bo jo jen asongos go esi ejahbe, Samuel kehm tongo Sol re, <<Tong nlokeltum ewa re, á tohk-r gbo mbansg song tahm.>> wo, tohko sa a mmongare ntiil, eji n lꞌtiing-a etib bi lohng goji Esowo. Ano wo nlokeltum no limi no.
1SA 10:1 Owo Samuel kehm rodo elom akehng oliv yaange wohngo Sol go esi, fere sod-e nnyo, kehm bungu re, <<Nyehne Jehova ma-a wohngo akehng re wo jol ntubesi no ane ba á ma li elkelkv.>>
1SA 10:2 A lꞌtahm-m sa a lela, a bahke wane aneblum abal kohlo elahm Rasel, go Jelja go nkonandi nyi Benjamin. Bo bahk-n tongo re, ˈEbvankang bi a lohngo re wo song seb bobnyehn bo. Anv nso ebrahke ebtiri bade a bo, yeb fere kpꞌgbiingi bade a na. Á kpꞌbahbe re, <<Jenji m bahke limi bada mmon ewame?>>
1SA 10:3 Wo a bahke soro asi o asongo tete a rehng go egburu elrahn eti Tabor. Ane era ba kpꞌtahme song kak Esowo go Betel bahk-a kpiri o. Awohng bahke solo abon mbul baange ara, noko abon ngbu abred ara, noko bahke fili eyahbe ji bo ko ngu nyam lim.
1SA 10:4 Bo bahk-a kake nnyo, fere yar-a ka ngbu ebred ebbal, nyi a bahke koko go ebo abo.
1SA 10:5 Lꞌjol ano, a bahke jeke go Gibea go ewong ji Esowo, go edi ji atimbu anebe Filista li no. Eji a kpꞌyele ejahbe jio a bahke wane ellong abanyehnamahr kpꞌlohngo na edi njom alimi abake, bo fili atalehk, agehmegehme, atang, a abuk kpꞌkubu go ebo esamahr, bo bahke kehme amahr nyehn.
1SA 10:6 Etohko ji Jehova bahke bake a na nsahm nsahm, a bahke kehme amahr nyehn a bo; wo, a bahke yaange jol nne nondikandiki.
1SA 10:7 Nliingi nyia lˈsi jˈjol ano a na , lim ajehng ajehng ji abo enya sebe re wo lim, tib Esowo li a na.
1SA 10:8 Gbo-m mbang wo song go Gilgal. M bahke tiki ba o ba lim ajom nya eljahme fi, a ajom nya elkoono, wo a bahke jehke sik go nfung na esehma tete m ba go ega, ba tong-a ji a bahke limi.>>
1SA 10:9 Ana Sol sennge re a yake Samuel, Esowo soro yaange eltim Sol, nliingi nyia kpee lohko jol ano efung bio.
1SA 10:10 Eji ye a nlokeltum ewe rehnge go Gibea ellong abanyehnamahr soro ba kpir-e, Etohko ji Esowo ba bul-e a nsahm a nsahm, á soro semme a bo jo nyehn amahr.
1SA 10:11 Eji ane kpee ba kpe-e kahne wuku wuku nyehne no re á kpꞌnyehne amahr a abanyehnamahr, bo jo bahbe atemtem re, <<Jenji ma jol a mmon no nlum no Kisi? Anv, Sol fvfo tob wob go ellong abanyehnamahra?>>
1SA 10:12 Nnenlum no lene o kehm faange re, <<Nne awoo li nde abo? Kehm fere jol ejum elbungu re, <<Anv Sol tob wob ellong abanyehnamahra?>>
1SA 10:13 Eji Sol ma rahke amahr anyehne, á tahme edi njom alimi.
1SA 10:14 Owo mmonannyehn nde kehm-e bahbe a nlokeltum ewe re, <<Gan wo ń je no?>> Á kehm faange re, <<E song sebe ebvankang. Wo eji e sebe kahn re e nehme nyehn bo, e sehnge je goji Samuel.>>
1SA 10:15 Mmonannyehn nde tong-e re, <<Tong-m ji Samuel bungu no tong-a.>>
1SA 10:16 Sol faange re, Á lim-r re wahr kahn re, bobnyehn ebvankang. Wo á tongem mmonannyehn nde bade ana Samuel tong-e no bade etul alehke.
1SA 10:17 Samuel kehm kuku anebe Isreel re bo ba kono edi ajehng go esamar Jehova go Mijipa.
1SA 10:18 Kehm bungu tong bo re, <Ji ji a ji Jehova Esowo bi anebe Isreel kpꞌbungu re, <<Me wo yehke anebe Isreel go Ijib lohng a bo, fere tahr-n yehke go nsahm nyi Ijib, tob tahr-n yehke go abo nya atul kpee ba jo nohk-n.>
1SA 10:19 Wo anv wahn ebten Esowo ebahne, ye ji kpo tahr-n yehke go atongtong a ajoobo arem. Wahn ebbung re, <<Eꞌee yehke ntul no bahk-r fili.>> Anv, konen elnahne go esamahr Jehova, go etꞌtohngo etꞌtohngo, a ebangenahb ebangenahb.>>
1SA 10:20 Eji Samuel ma lim re anebe Isreel kpee lohng ba go etˈtohngo etˈtohngo, etˈtohngo Benjamin ji elfaange gbo tub bo.
1SA 10:21 Á kehm yehke etꞌtohngo Benjamin lohng aji go esꞌsong, ebangenahb, abangenahb, ebangenahb ji Matri ji bo yehke no, esꞌkohro jolo Sol mmon no nlum no Kisi ye wo bo yehk-e no. Wo eji bo kpur-e no, bo w-e nyehnem.
1SA 10:22 Owo bo kehm kpe bahb Jehova re, ˈAnv, nne noa ebtiki rehng a? Jehova re <<Ee, yebbehr elne go ellong nsol.>>
1SA 10:23 Bo kehm beke song yehk-e lohng a ne, ana á ba yiimi go ellong ane bao, ye wo ga lab, fere yˈyoongo sehnge ane bako.
1SA 10:24 Samuel kehm bungu tong ane kpee re, <<Wahn ebnyehn nne no Jehova ma yehka? Nnene limm no li ana ye go ellong ane kpee.>> Owo ane bao kehm rabe re, <<Nlaabe elkpin jol ka ntul!>>
1SA 10:25 Samuel kehm lennge ka ane, eljini ni li ka eti etul, a ntum etul. Á nyono kak nwer nyi bo kpo fehd na, rod song bum esamahr bi Jehova. Owo Samuel kehm yaame ane, re bo song kehnge bo eboa ntahk.
1SA 10:26 Sol fvfo tob tahm eje kehnge go ege etahk go Gibea, a ellong ane ba toon-e no, ba bele etahneltim ba Esowo ma kooro bo.
1SA 10:27 Abvvrv ane bandiki bungu re, <<Yaaa, ye jia bahk-r ma tahra yeke go abo nya anebe ekv ebahra? Bo ten-e, bo w-e yarem ka ejum ajehng ajehng. Wo Sol belle eje.>>
1SA 11:1 Nahasi nnea Ammon kehm mehle tahm song bohko Jabesi Giled ebta. Aneblum Jabesi kehm-e tongo re, <<Ba ko nwongo anahre, wahr fere jo lok-a.>>
1SA 11:2 Wo Nahasi nnea Ammon kehm faange re, <<M bahk koko nwongo anahne tib ejum, m bahke luudu nne awohng awohng ewahne elmahr eboblum ene eji lˈjol esono ka anebe Isreel kpee.>>
1SA 11:3 Anebkul Jabesi kehm-e tongo re, <<Ka-r nfung esehma eji e lꞌmal tum atiingetib tv anebe Isreel; nnene tohko fere ba tahr-r, wahr bahke yake elnahre ka-a.>>
1SA 11:4 Eji atiingetib je go Gibea ejahbe ji Sol lene no, song tooro nsol nyia tong ane, bo kpee soro kehme ellingi wahre wahre wahre.
1SA 11:5 Ngare nyio Sol kpꞌtob kehnge na kehnge go gbe jo toono efong ebe go njahm, á kehm bahbe re, <<Jenji ma gbo a ane bao? Jenji wahnge ane bao kpꞌlingi? Bo tooro tong-e ana aneblum Jabesi ma ba bung.
1SA 11:6 Eji Sol wuku alum ebo, Etohko ji Esowo soro ba a ne, a nsahm a nsahm, atahng soro rake.
1SA 11:7 Á rodo alum efong ebal, ja bo jed jed jed, fere tum atiingetib re bo song a nyi goji anebe Isreel kpee, fere jo tooro re, <<Ji ji a ji bahke limi efong bi nne awohng awohng no tohko toono Sol a Samuel.>> Owo elfahle ni Jehova kehm gboko tub ane, bo kehm lohngo ba rur edi ajehng, are nne awohng wo.
1SA 11:8 Eji Sol fange bo go Bejek, aneblum ba Isreel jolo ane atahl alon alon nkpel atahl asehma ane atahl ewubu, (300,000), go Juda jolo atahl alon alon nkpel atahltahl atahl awubu. (30,000)
1SA 11:9 Bo kehm tongo atiingetib ba ba no re, <<Tongen aneblum Jabesi Giled re, <Ngare nyi njul lꞌfub behna, bo bahk-n tahre.>> Ngare nyi atiingetib bao feere no, song tong aneblum ba Jabesi, ka bo eyebatahng.
1SA 11:10 Bo kehm tongo anebe Ammon re, <<Behna e bake yake elnahre ka-n, ń lim-r ejum ajehng ajehng ji kor-n no.>>
1SA 11:11 Njahm fungfu nyehko Sol kehm yabe ane ebe go nlong era; N kpese efungfu bo ya yel go ebehre ji anebe Ammon, fere wul bo tete njul fub, bo ji foro no be yaame, jol ane abal jolem ba kpe sa edi ajehng.
1SA 11:12 Ane kehm tongo Samuel re, <<Ane a baa jo bahb re, ˈAnv, Sol wo bahk-r fila?ˈ Koon ane baa ba ka-r, wahr wul bo.>>
1SA 11:13 Wo Sol bungu re, <<Tibre Lela nnene bo we nehm wul, lela Jehova eltahre anebe Isreel!>>
1SA 11:14 Owo Samuel kehm tongo ane re, <<Baan, wahr tahmen go Gilgal kpe song tuungu liingi etul bi Sol.>>
1SA 11:15 Ano wo ane kpee kehm mehle tahm go Gilgal song liingi Sol ana ntul go esamahr bi Jehova. Owo bo limi ajom nya elkoono ka Jehova, Sol a anebe Isreel kpee limi egburu elkak.
1SA 12:1 Samuel kehm bungu tong Isreel kpee re, <<Me n wuungu atung wuk ejum ajehng ajehng ji ń ma bung tong-m, m ma-n ka ntul no bahke jo fil-n.
1SA 12:2 Anv, wahn ebbel ntul ana nne no bahke jo tv-n. Wo ana me a, me n kul mahng abi, abon ebame ba nlum baa anahne, me n jol nne no ma-n fili bomo eji n li njangkun tete tub lela.
1SA 12:3 Nyehn me ga yim no. Sahben bung ebi bade aname go esamahr bi Jehova a nne ewe no á kak-e akehng go esi. Nne awoo me, no m ma taare nluma nfong enye? Nne awoo me, no m ma taare mbvankang enye? Nne awoo m me-e nehm? Nne awoo me, no m me-e kak erem. Go abo nne awoo no, m ma ko ngu nyi bahk-m bulu amahr? Lꞌjol re me n lim ejum ajehng ajehng go nsol nyia, m bahke tuungu lim nob.>>
1SA 12:4 Bo kehm faange re, <<Wahr a ka nehm, jol wahr a ka kak erem. A ka kˈko ejum ajehng ajehng go abo nne.>>
1SA 12:5 Samuel kehm tongo bo re, <<Jehova kpˈyiimi ntianse ka-n, nne no á kake akehng go esi kpꞌtob yiimi ntianse lela re, ejumjum go egame abo ń nyehnem.>> Bo kehm bungu re, <<Á li ntianse.>>
1SA 12:6 Owo Samuel kehm tongo ane re, <<Jehova wo yehke Mosis abola Eron, bo song yehke babnso ejahne go Ijib.
1SA 12:7 Anv, yiimen tibre m bahk-n gbiiri go akpade, go esamahr bi Jehova go atingi nsol kpee nya Jehova ma lim ka wahn a babnso ejahne ji nkul.
1SA 12:8 Eji Jekob yele go Ijib, bo lingi tob Jehova re, á kak bo ebo, Jehova tumu Mosis abola Eron, bo ba yehke babnso ejahne ji nkul go Ijib, bo ba lene edi jia.
1SA 12:9 Wo bo yini Jehova Esowo ebo; ano wo á gungu bo kak abo nya Sisera, ye ji jolo ntubesi nnea nsoja no Hajo, a abo nya anebe Filista, a ntul no Moab, ye ji noko a bo.
1SA 12:10 Bo kehm lingi tob Jehova re, <Wahr eblim abiafem; wahr ebten Jehova, fere kpꞌloko Baal a Astoreti.> Anv tahr-r yehke go abo nya anebekv ebahre, wahr bahke fere jo lok-a.>
1SA 12:11 Owo Jehova kehm tumu Jerubaal, Barak, Jefta a Samuel, á tahr-n yehke go abo nya anebekv ebahne kpee ba li senng-n kak, wahng ka n jol go elforo.
1SA 12:12 Wo eji ń nyehne re, Nahasi ntul no Amon jo ba elnoko anahne, ń tong-m re, <Eꞌee e kpꞌsebe ntul no bahk-r jo fili.> Jol tvtv o re Jehova Esowo ebahne wo li ntul ewahne.
1SA 12:13 Anv, nyehnen ntul no wahn fono yehke no, ye ji ḿ bahbe no; nyehnee Jehova ma-n ka ntul.
1SA 12:14 Ń lꞌfere fahl Jehova, lok-e fere wuk-e, kꞌjo nok a atahm enye, lꞌfere jol re, wahn afi ntul no kp-n fili, ń bahke toono Jehova Esowo ebahne, jio bahke nobo!
1SA 12:15 Wo ń tohko fere wuk Jehova, ń lꞌfere jo nok a atahm enye, ebo ebe bahk-n kuumu ana kuumu babnso ewahne ba nkul.
1SA 12:16 Anv yiimen tꞌtahne wahn nyehn egburu ejum ji Jehova yahke lim egahne esamahr.
1SA 12:17 Anv ngare nkohl sak akiimi sanga? M bahke lungu Jehova, á tum ndan a elahb. Owo ḿ bahke liingi elkohn ejum ji ḿ ma lim go esamahr bi Jehova, eji ḿ bahbe re ń kpꞌsebe ntul.
1SA 12:18 Owo Samuel kehm lungu Jehova efung bꞌnehm, Jehova tumu ndan a elahb. Ane bao kpee fahle Jehova, a Samuel.
1SA 12:19 Bo ane kpee kehm tongo Samuel re, <<Kak ero ka Jehova Esowo eba, go esi alokeltum eba, eji e lꞌkꞌkpo, tibre wahr ebkpe budu elnahre abiafem nyako kpee, ebi ji e bahbe re wahr bel ntul.>>
1SA 12:20 Samuel kehm faange re, <<Kana kpe fahl. jol afii wahn eblim abiafem nyaa kpee, jol kana sennge Jehova njahm, wo jo loken Jehova kpee a ntim a ntim enyahne.
1SA 12:21 Kana tiki sennge toono alokelom nya ki lohng ejumjum. Bo nehm lim ejum ji nno ka-n, jol bo wahn nehm ma tahr-r, tibre bo lohngem ejumjum.
1SA 12:22 Tib go esi ji egburu mbing enye, Jehova nehm tiki ten ane ebe, tibre Jehova atahng yebe sehng re á lim-n wahn jol ane ba be.
1SA 12:23 Ana me, ndan gbaa re, me n lim abiafem tob Jehova, kꞌkak ero ka-n. M bahk-n tibi mbang nyi kpꞌnobo, a nyi li go nseenge.
1SA 12:24 Wo fvfo lohko jol re ń kpˈfahle Jehova, fere bel ekakesehk jo lok-e, a ntim a ntim enyahne kpee; jo gbo-n ntir bade elkohn agburu nsol nya á ma lim ka-n.
1SA 12:25 Wo ń lꞌfere soro asi go abꞌbi alimi, lohngo re wahn, a ntul ewahne, ḿ bahke kpoko tan.
1SA 13:1 Sol kange eltahl a nnya ewubu bo kehm-e bobo etul, á fili anebe Isreel go nnya atahl abal a nnya ebal.
1SA 13:2 Sol jake aneblum Isreel, ane atahl alon alon eltahl a edi ewubu, ane atahl alon alon go edi eltahl, jolo a ne go Mikmasi, go awong nya ejahbe Betel jolo no, ane atahl alon alon edi ebwubu. jolo a Jonatan go Gibea ji Benjamin. Erik aneblum bako á tumu bo, bo feere kehnge go eboa ntahk.
1SA 13:3 Jonatan jo noko a anebe Filista go ebud ji nse ji Geba, anebe Filista wˈwuk. Owo Sol kehm woro ntang go ndi nyio re, <<Nong anebe Hibru wuk!<<
1SA 13:4 Ano wo anebe Isreel kpee wuku etib bio re, <<Sol kp'noko a anebe Filista go ebud ji nse, jia limi re, anebe Filista bel etehne bade anebe Isreel,>> Bo kehm kuku ane re bo kpiri Sol go Gilgal.
1SA 13:5 Anebe Filista lohngo ba kono asi re bo nok ebta a anebe Isreel, amvtv ebta jolo atahl alon alon go eltahl edi ebwubu (3000), ane ba woomo amvtv ebta jolo ane atahl alon alon edi atahlara (6000), nsoja ruru are erikendi nkpe aya bi. Bo mehle song noongo edi erekekv ji Mikmasi, go ero nfam bi Beti Aven.
1SA 13:6 Eji anebe Isreel nyehne re edi ebnyaame bo, nsoja ebo edi ebriidi bo, bo be biiri agohng, mbad, jolo go akpartal, go abing, a abing nya bo kpo kuuru alahb.
1SA 13:7 Egom anebe Hibru jindiki siiri aya Jodan song rehng ndi nyi Gad a Giled, Sol sa go Gilgal, ellong nsoja kpee nyi jolo a ne, gbo ngbabohngo elfahle.
1SA 13:8 Á ji sik go nfung esehma, ngare nyi Samuel kake no, wo Samuel tikem ba ga Gilgal, aneblum ba jolo a Sol kehme elyaame.
1SA 13:9 Owo Sol kehm tongo re, <<Koon nsol njom nyi eljahme fi, a njom nyi elkoono ba ka-m. Sol kehm limi njom nyi eljahme fi.
1SA 13:10 Ana á limi njom nyio mal, Samuel kehm soro ba rehng, Sol je re á song kak-e nnyo.
1SA 13:11 Samuel kehm-e bahbe re, <<Jenji á ma lim?>> Sol faange re, <<Eji n nyehne re aneblum ebkehme elbeke yaame, wo nehme ba, ngare nyi e kake no, ga anebe Filista ebkono asi go Mikmasi,
1SA 13:12 n tiri, <Anv anebe Filista bahke badde ba kpir-m go Gilgal, gana n ka bahb ekakebo ji Jehova.> Owo wahnge m bobo lim njom nyi eljahme fi.>>
1SA 13:13 Samuel kehm bungu re, <<Woblim egboolo ejum. Á bumem elkahn ni Jehova Esowo eba ka-a no; li re a bumu bum, Esowo jol limi eti etul eje gbal kpee ngare anyehng anyehng go Isreel.
1SA 13:14 Wo anv etul eba nehm kpin, Jehova ebseb nnenlum no kp-e koro go ege eltim, yehk-e re, ye wo bahke fili ane ebe, tibre a taamem bum elkahn ni Jehova.>>
1SA 13:15 Samuel soro tahm o Gilgal song rehng go ejahbe Gibea ji li go erohko ji et'tohngo ji Benjamin. Sol fange aneblum ba sa a ne. Bo jolo ane atahl alon alon edi ebrakebra.
1SA 13:16 Sol a Jonatan mmon ewe, go ane ba jolo a ne, bo sa go Gibea ji li go Benjamin, anebe Filista jolo go Mikmasi.
1SA 13:17 Abanoko ebta mbehre mbehre lohngo go edi erekekv ji anebe Filista, bo jolo nlong era. Ellong anehng sennge asongo go Ofra go nkpohko nyi Sual,
1SA 13:18 ellong nehko lohng asongo go Beti Horon, go ellong ni biingi nlong era, bo mehle asongo go nkonandi jo seenge edamme ji Jeboyim ji li feere go elka emahng.
1SA 13:19 Nne etahl awohng awohng kpeem jol kpee go ndi nyi anebe Isreel, tibre anebe Filista ebbung re, <<Tohko jol ano anebe Hibru bahke limi akahngkahng, afi nkong!>>
1SA 13:20 Anebe Isreel jo badde tahm go Filista re bo song bange agburu eblu, eblu bi nse, nfuk, a ebtahme.
1SA 13:21 Ekun bi kimi go elbange, eblu bi nnen, eblu bi nse, jolo ejum esikel ebbal, nfuk, elkong arange, a nfuk, a nkong nyi bo kpo ko kam adahmagbudu jolo esikel ajehng.
1SA 13:22 Wo efung ebta nne a nsoja awohng awohng no jolo a Sol a Jonatan, jolem no bele ekahngkahng afi elkong go ege ebo; Sehngem Sol a Jonatam mmon ewe, bo ba bele.
1SA 13:23 Ngare nyia anebe Filista tumu nsoja ebo re bo song sahd mbang nyi li elka elka ni abon awong ba li asongo go Mikmasi.
1SA 14:1 Efung abehng Jonatan mmona Sol kehm tongo njangkun nyi jo fili nsol ebta enye re, <Ba, wahr siiri edamme tahm go edi erekekv ji anebe Filista go ejang behko. Wo Sol nde á we-e tongem.
1SA 14:2 Sol jolo ga esi ejahbe ji Gibea go nnahb pomegranati go Mikron. Aneblum ba jolo a ne jolo rehng ane atahltahl atahlawubu,
1SA 14:3 go ellong ane bao, noko bo jo lung-e re Ahija, ye kake nkpehrekahbe ewobo ji nlimanjom. Á jolo mmon no nlum no mmonannyehna Ikabod, no bo jo lung-e re Ahitub, Ahitub mmon no Finehas mmon Eli, ye ji jolo nlimanjom no Jehova go Silo. Nnene kahnem re Jonatan eblohng eje fi.
1SA 14:4 Mbang mbang nyi Jonatan jo seb re á ta mbang sehng song rehng go edi erekekv ji nsoja anebe Filista,agbung gbung awong jolo ejang abbal abbal. Ewong jehko bo jo lungu re Bojeji, jehko bo jo lung re Sene.
1SA 14:5 Eltal noko yiimi go ejang ebobkal nfam kohlo ejahbe ji bo jo lung re Mikmasi, nehko go ejang eboblum kohlo ejahbe ji bo kpo lung re Geba.
1SA 14:6 Jonatan tongo njangkun nyi jo fili nsol ebta enye re, <<Ba wahr tahm go ebud ji nse ji aneblum ba ki nyi Esowo, bo ji kil jo yehke nrur, fundiki Jehova bahke limi ejum tib go egahre esi. Ejumjum limm ji bahke ma kpan Jehova kꞌtahre, afi jolo ellong ni kpꞌgbale, afii ni kpꞌseke.>>
1SA 14:7 Nfꞌfila nsol ebta enye bungu re, lim ejum ajehng ajehng kpee ji wob-a go eltim, song a ne, me n li a na eltim anehng, a etohko.>>
1SA 14:8 Jonatan re, ba no lun, wahr siiri song kpiri bo, nong bo nyehn-r.
1SA 14:9 Bo lꞌbung tong-r re, <<Yiimen o tete wahr ba kpir-n,ˈ e bahke sake edi ji e li no, e nehm je goji bo.
1SA 14:10 Wo bo lꞌfere tong-r re, ˈBaan ga egahre,ˈ e bahke wahre je, tibre jia ji bahke jolo elliingi enahre re Jehova ebjabbe bo kak-r go abo.>>
1SA 14:11 Owo bo egom egom kehm lohngo gbuul go ebud ji anebe Filista. Anebe Filista re, <<Nyehnen!>> <<Anebe Hibru kpꞌtohngo lohng abing nya bo biiri no.>>
1SA 14:12 Aneblum ba jolo go ebud kehm rabe tob Jonatan, a nfila nsol ebta ewe re, <<Baan ga egahre, e bahk-n tibi ń nyehn ejum.>> Owo Jonatan kehm tongo nfila nsol ebta ewe re, <<Wahr, toon-m, Jehova ebyake bo kak ebo bi anebe Isreel.>>
1SA 14:13 Jonatan jo ko abo enye a akpade enye wahr, nfila nsol ebta ewe jo wahr toon-e go njahm. Anebe Filista gbo yel go ebo abo. Jonatan wulu anebe Filista ba jo nok a ne go mbuksong, fvfo nfili nsol ebta ewe wulu ane ba jo nok a ne ga njahm.
1SA 14:14 Go ngbokambang enok bia Jonatan a nfila nsol ebta ewe, bo wulu aneblum eltahl go morohko edi ntiil no efong bahke ma job efung abehng.
1SA 14:15 Elfahle kehm gboko tub nsoja kpee nyi jolo go edi erekekv, a nyi jolo go ekulugbe, bo jolo go ebud ji nse, a nlong nyehko, fvfo ndi gbehke. Esowo bi tumu elfahle nia tv bo.
1SA 14:16 Anebe Sol ba kpo baabe adi go Gibea ji Benjamin, nyehne nsoja ma yal elkpa kpˈbeke asongo adi adi.
1SA 14:17 Owo Sol kehm tongo aneblum ba jolo a ne re, <<Fange nsoja wahr seb kahn nne no ma lohng egahre ellong. Eji bo limi ano, bo sebe kahn re Jonatan a nfila nsol ebta ewe, bo ba ki li.
1SA 14:18 Sol kehm tongo Ahija re, <<Ko elkohl atahm Esowo ba a ni.>> (Ngare nyio elkohl atahm jolo goji anebe Isreel.)
1SA 14:19 Eji Sol kpi mbungu mbungu a nlimanjom, ejooko kpe gbal na budu go abud nya anebe Filista. Wo Sol feere tong nlimanjom re, <<Yehke ebo eba ka wake ko elkohl atahm ba.>>
1SA 14:20 Owo Sol kehm lungu aneblum kpee ba kono edi ajehng, mehl tahm ebta. Bo nyehne re anebe Filista kpee amahr ebbil bo, bo jo kehme atemtem boomo go ebo akahngkahng.
1SA 14:21 Anebe Hibru ba tohko jol wuku wuku a anebe Filista, bo ji jolo a bo go ebo ebud, bo be lohng song yel anebe Isreel ba jolo a Sol go Jonatan.
1SA 14:22 Eji anebe Isreel kpee ba biiri go ejahbe ewong ji etˈtohngo ji Efriim wuku re anebe Filista kpˈbeke asongo, bo tob yele ebta sahb fˈfub jo kam bo.
1SA 14:23 Go mbang ana nyia nyi Jehova tahre anebe Isreel, ebta bia soro asi siiri Beti Aven.
1SA 14:24 Efung bio jolo ejahkjahk efung ka anebe Isreel, tibre Sol gbaange ane kpee ko nwongo rea, <<Nkuk jol a nne awohng awohng no lˈli nsol, elgung kehm bake, tete me n tohko bongo anebekv ebame go nsol nyi bo ma-m lim!>> ellong nsoja anehng anehng tikem li nsol efung bio kpee.
1SA 14:25 Ellong nsoja nio kpee kehm yele ekulugbe, akehng ekon jolo o ndi.
1SA 14:26 Eji bo yele ekulugbe nti, bo nyehne akehng ekon kpˈfabe lohng, jol nnene behdem kak nnyo, tibre bo jo fahle nwongo nyio.
1SA 14:27 Wo Jonatan tikem wuk bade nwongo nyi nde ma gbaange ane, owo á kehm lohko esi ebti bi á fili go ege ebo go akpake ekon, behde ebo ebe kak nnyo, amahr soro bang-e.
1SA 14:28 Owo nne a nsoja awohng kehm-e tongo re, <<Nso ko nwongo nyi sahb tꞌtahne, gbaange ane rea, <<Nkuk li a nne no lꞌli nsol lela!> Owo wahnge ane ma gbo ewo a.>>
1SA 14:29 Jonatan kehm bungu re, <<Nsoo ebseb mfem ka ejahbe, nyehn ana amahr ma-m bang eji n lahbe akehng ekon ntiil.
1SA 14:30 Ji jol ga nob, li re ane li nsol nyi bo da lela goji anebekv ebo. Wob bum re elwulu ni e wulu anebe Filista jolem gbale sehnga?>>
1SA 14:31 Efung bio, eji anebe Isreel wulu anebe Filista bomo go Mikmasi song rehng go Ajalon, bo lꞌlahng.
1SA 14:32 Bo bꞌbe a nsol nyi bo da no, bo rodo ejoro, adahmagbudu, a efong song wul, bo jo li, a alung alung.>>
1SA 14:33 Nne kehm tongo Sol re, <<Nyehn ana ane baa kpꞌlimi abiafem tob Jehova, eji bo kpꞌlehke nnyam alung alung. Sol kehm tongo bo re, <<Eltaame enahne ebgbo. Banngen eltal ni nnen bulu a tvtv.>>
1SA 14:34 Á kehm bungu re, <<Songen go ellong ane bao wahn song tong bo re, ˈNo nne ko edahmagbudu a njoro, wahn ba wul bo a, fere li bo. Kana kpe lim abiafem tob Jehova jo li nnyam alung alung.>> Owo nne awohng awohng kehm koko nfong atv mao, song wul-e o.
1SA 14:35 Owo Sol soro lim egudu njom ka Jehova. A wo li ngbokambang egudu njom ji á lange no.
1SA 14:36 Sol kehm tongo re, <<Nong wahr tahmen song kam anebe Filista atv maa, fere da nsol ebo tete efungfu se, wahr kꞌyake nne awohng sa go elkpin. Bo faang-e re,<<Lim ana fuum-a no.>> Wo nlimanjom bungu re, <<Nong wahr tohko seb kahn goji Esowo a.>>
1SA 14:37 Ano wo Sol bahbe Esowo, <<Me n song kam toono anebe Filistaa? A bahke yake bo kak anebe Isreel go eboa?>> Wo Esowo we-e faangem efung bio.
1SA 14:38 Sol kehm bungu re, <<Baan a, wahn atubesi nsoja kpee, wahr seben kahn, abiafem nya bo ma lim a lela.
1SA 14:39 Etingitingi ana Jehova ji foro anebe Isreel yake li go elkpin, afi ebˈbi jio li a Jonatan mmon ewame, á bahke tiki kpo.>> Jol nne na awohng ellum bungem.
1SA 14:40 Sol kehm tongo anebe Isreel kpee re, <<Wahn yiimen go, me a Jonatan mmon ewame, e bahke yiimi ga. Bo faang-e re, <<Lim ana fuum-a no.>>
1SA 14:41 Owo Sol kehm kake ero ka Jehova, Esowo bi anebe Isreel. Jenji wahng ka a ki faange nlokeltum ewa lela? Lꞌjol re ebi li ka me, afii Jonatan mmon ewame, faange go elfaange atubu ni bo kpo lung re Urim, wo lꞌfere jol re ebi ji aneblum Isreel ji, tob faange go elfaange ni bo kpo lung re Tumim.>> Jonatan abola Sol bo ba elfaange gbo tub bo, aneblum fˈfor lohng go elfaange nio.
1SA 14:42 Sol bungu re, <<Tuben elfaange nia ka me a Jonatan mmon ewame, elfaange nia gbo tub Jonatan.
1SA 14:43 Owo Sol kehm tongo Jonatan re, <<Tong-m ejum ji a ma lim.>> Jonatan tong-e tong re, <<N wuungu abon akehng ekon, go egame esi ebti. Wo anv m bahke kpoko!>>
1SA 14:44 Sol re, <<Nong Esowo bib aname, sahb bˈbib, wo Jonatan a tohko kpo.>>
1SA 14:45 Wo aneblum kehm tongo Sol re, <<Jonatan kpoa, ye ji ma ko egburu elforo nia ba ka anebe Isreela? Nehm jol ano! Etingitingi, ana Jehova li go elkpin, jol ellv esi ene nehm gbo ndi, á limi jia lela tib ekakebo ji Esowo. go mbang nyia aneblum bao tahre Jonatan, bo we-e wulem.
1SA 14:46 Owo Sol kehm rahke anebe Filista go elkame, bo fere feere ga eboa ndi.
1SA 14:47 Eji Sol ba jol ntul no Isreel, á jo noko a anebekv ebo ejang abehng abehng: anebe Moab, anebe Amon, anebe Edom, atul ba Joba, a anebe Filista. Ejang abehng abehng bi á sennge feere, á jo nohko bo fere kak bo erem.
1SA 14:48 Á jo noko sahb tꞌtahne ga anebe Amalek, tahre anebe Isreel yehke go abo ane ba jo da nsol ebo.
1SA 14:49 Abon ba Sol ba nlum ba a, Jonatan, Isivi a Malki-Sua. Mbing nyi mmon ewe no nkal, no jolo no nkul bo jo lung-e re, Merab, mmon no nse bo jo lung-e Mikal.
1SA 14:50 Mbing nyi nkal ewe bo jo lung-e re, Ahinoam mmon no nkal no Ahimasi. Mbing nyi ntubesi nnea nsoja ewe bo jo lung-e re Abner mmon no nlum no Ner, Ner jolo mmonannyehn ndea Sol.
1SA 14:51 Ndea Sol Kisi, a ndea Abner Ner, bo ba jolo abon ba nlum ba Abiel.
1SA 14:52 Afung kpee nya Sol jolo no, ebta jo sumu sehng a anebe Filista ngare anyehng anyehng nyi á lꞌnyehn etahntahn nne, afii nne no kpi esahb, á jo ko-e kak ege eltum.
1SA 15:1 Samuel kehm bungu tong Sol re, <<Me wo li nne no Jehova tumu re me n ba kak-a akehng go esi wo jol ntul ka ane ebe Isreel; Anv, wuungu atung go etib bi lohng goji Jehova.
1SA 15:2 Ji ji a ji Jehova ji Kpˈfili Elbung a Ndi kpˈbungu: <M bahke kake anebe Amalek erem go ejum ji bo limi anebe Isreel, eji bo biiri sik bo go mbang, eji bo lohngo go Ijib jo tahm.
1SA 15:3 Anv song wo song nok a anebe Amalek, rannge ejum ajehng ajehng ji li ka bo kpee. Ka yake bo, wul aneblum, a anebkal, a abonse, a abonbili, adahmagbudu a ejoro, akamel a ebvankang.>>
1SA 15:4 Owo Sol kehm lungu aneblum, bo ba kono, fere fange bo go Telem- nsoja nyi jo jen akpade jolo ane atahl alon alon nkpel tahltahl nkpel elon,(200,000) ane atahl alon alon nkpel atahl alon,(10,000) nyi lohngo Juda.
1SA 15:5 Sol kehm tahme go ejahbe anebe Amalek song biiri sik bo go edamme.
1SA 15:6 Owo á kehm tongo anebe Ken re, <<Lohngen song yaken anebe Amalek eji n lꞌki-n tob rannge semme a bo, tibre ń tibi anebe Isreel nnoobo eljini eji bo lohngo go Ijib jo ba.>> Ano wo anebe Ken kehm tahme lohng anebe Amalek sa.
1SA 15:7 Sol kehm noko ebta a anebe Amalek ga bo, bomo go Havila tete rehng go Sur, kohlo nkonandi ero nfam nyi Ijib.
1SA 15:8 Á bobo Agag ntul no anebe Amalek mbir mbir kehnge a ne, á wulu ane ebe kpee go ekahngkahng.
1SA 15:9 Wo Sol a nsoja enye wulem Agag a ejoro bi nno, a adahmagbudu, agburu efong, a abonjoro, ejum ajehng ajehng ji jolo ji nno. Nyaa joom kor bo re bo rannge kpee, wo ejum ajehng ajehng ji bo ma ten, a nya li lenge lenge, bo rannge kpee.
1SA 15:10 Owo Jehova kehm bungu tong Samuel re:
1SA 15:11 Me n gbo ntir re n tohko na bob Sol etul, tibre á ma-m sennge njahm, á limem ana n tib-e no,<< Samuel bele erakatahng, á lingi tob Jehova atv mao kpee.
1SA 15:12 Efungfu behre behre Samuel kehm lohngo tahm re á song kpiri Sol, wo bo tong-e re, <<Sol ebtahm go ejahbe Kamel. Yebmong ejum bum elne ji bo bahke jo buum-e, fere soro o tahm go Gilgal.
1SA 15:13 Eji Samuel kpir-e no, Sol bungu re, <<Jehova fuul-a! Me n lim nsol nyi Jehova tongo no.>>
1SA 15:14 Wo Samuel re, <<Jenji wahnge n kpꞌwuku ebiingi ejoro go egame atung?>> fere wuk ebiingi adahmagbudu?
1SA 15:15 Sol faange re, <<Nsoja nyi ko bo goji anebe Amalek, bo yake atingi ejoro, a adahmagbudu re bo ko ba lim njom ka Jehova Esowo ebahne, wo nsol nyehko e rannge kpee.>>
1SA 15:16 Samuel kehm tongo Sol re, <<Ebgbal! nong me tong-a ji Jehova bungu no tong-m nyaane atv.>> Sol kehm faange re, <<Tong-m me.>>
1SA 15:17 Samuel re, <<Jol tvtv o, eji a jolo nne no kpꞌseke ega esamahr, anv wo sang ma jol ntubesi go atꞌtohngo nya anebe Isreela? Jehova kak-a akehng go esi re wo jol ntul ka anebe Isreel.
1SA 15:18 Á fere tum-a eltum re, <Song, wo song rannge anebe Amalek, aneb eblum bao, nok ebta a bo tete wo nyehn re wob feenge bo kpee yehke.
1SA 15:19 Jenji wahnge a ki kpunu ji Jehova bungu no? Jenji wahnge a song da nsol fere lim abꞌbi go esamahr bi Jehova?
1SA 15:20 Sol re, <<N wꞌwuk Jehova, n jꞌje eltum ni Jehova tum-m no, n lꞌlohko rannge anebe Amalek, n ko Agag ntula bo kehnge a ne.
1SA 15:21 Nsoja daa ejoro, a adahmagbudu, atingi nya bo yehke no ka Esowo, eji bo lꞌko ba lim njom ka Jehova Esowo eba go Gilgal.
1SA 15:22 Wo Samuel faange re, <<Wo kpꞌtiri re Jehova kpo bel eyebatahng go njom nyi eljahme fia a ajomjom yako, sehnge re nne kak Jehovaa? Etingitingi, ekake nne ji ga gbal sehnge njom alimi, ewuku nne gbale sehnge afom ekom.
1SA 15:23 Tibre abiafem nya a kpˈnoko a Jehova li ana aje alimi, elkuudu li ana abiafem eblom ajomo, tib eji a ma ten ellum ni Jehova, á ma-a tob ten ana ntul.>>
1SA 15:24 Owo Sol kehm tongo Samuel re, <<Me n lim abiafem. Me n daange ntahm nyi Jehova a elle ena. N jo fꞌfahl aneblum bao, owo wahnge n limi ji bo tong-m no.
1SA 15:25 Anv, n kp-a gboongo, tahm ka-m egame abiafem, wo fere ba toon-m, eji n lꞌsong kak Jehova.>>
1SA 15:26 Wo Samuel tong-e re, <<N nehm feere ba toon-a, wob ten ellum ni Jehova, Jehova ma-a tob ten ana ntul no anebe Isreel.>>
1SA 15:27 Ana Samuel sennge re á tahm, Sol soro jabbe esꞌsili ekpawobo eje, soro yare.
1SA 15:28 Samuel kehm-e tongo re, <<Jehova ebyare etul bi Isreel go ega lela, yebrod ka nnebjing ewa no nobo sehnge wo.
1SA 15:29 Go nsol kpee ye wo li ellub ni anebe Isreel, efahnge á kpehme kim, afi yaange ntir enye, tibre ye nne sang no bahke yaange ntir enye.>>
1SA 15:30 Sol kehm faange re, <<Me n lim abiafem. Titi kpun-m go esamahr anebkul ane ebame, a anebe Isreel, feere toon-m ba eji n lꞌsong kak Jehova ye ji li Esowo eba.>>
1SA 15:31 Owo Samuel kehm feere toono Sol, Sol song kak Jehova.
1SA 15:32 Samuel kehm bungu re, <<Koon Agag ntul no anebe Amalek ba ka-m, Agag lohngo ba agbekobo go ebo. Á tiri re elmaange ni elkv ebsehng.>>
1SA 15:33 Wo Samuel bungu rea, <<Ana ekahngkahng eba ma lim anebkal ki kpe kpi abon, ano wo nne no wa, bahke tob sa abon go ellong anebkal.>> Samuel wulu Agag go esamahr bi Jehova go Gilgal.
1SA 15:34 Samuel mehl tahm go Rama, wo Sol mehle eje kehnge go ege etahk go Gibea ejahbe eje.
1SA 15:35 Tete efung bi Samuel kpo no, á kpeem tiki je song nyehn Sol, jol tvtv o Samuel jo lingi Sol gbalee. Jehova gbo ntir re á jolem limi Sol jol ntul no anebe Isreel.
1SA 16:1 Jehova kehm tongo Samuel re, <<Bahke kange renan ji a bahke lingi Sol, eji m me-e ten re á kˈkpe jol ntul no anebe Isreel? Kak akehng rur go ega ntang, wo mehl song, m bahk-a tumu tv Jese ji Betlehem, me n yehke mmon ewe awohng no nlum re á jol ntul.>>
1SA 16:2 Wo Samuel kehm bungu re, <<M bahke jeke renan? Sol lˈfere wuk bade ejum jia, á bahk-m wulu.>> Jehova kehm bungu re, <<Rod mmona nfong no nkal tahm a ne, wo bung re, <M ba re me m ba lim njom ka Jehova.>
1SA 16:3 Tong Jese á tob ba go njom alimi nyio, m bahk-a tibi ji a bahke limi. A bahke kake nne no n lꞌtib-a akehng go esi bob-e etul ka me.>>
1SA 16:4 Samuel limi ana Jehova bungu no. Eji á rehnge go Betlehem, anebkul nfam akahb kahme bo eji bo ba kpir-e. Bo kehm bahbe re, <<A ba go elkoona?>>
1SA 16:5 Samuel kehm faange re, <<Ee, go elkoono wo m ba no. M ba re me m ba lim njom ka Jehova. Yaben elnahne bum ejahne ejahne, wahn toon-m ba go njom alimi.>> Á kehm yabe Jese a abon ebe ba nlum, bum ebo ebo, fere tiingi bo re bo je njom alimi.
1SA 16:6 Bo rehnge kan a me, Samuel nyehne Eliab, á kehm tiri re, <<Etingitingi, Á wo li etingi nne no Jehova me-e kak akehng go esi, ma ba yiimi a, go esamahr bi Jehova.>>
1SA 16:7 Wo Jehova tongo Samuel re, <<Ka tiiri bade elbohngo ene, afi agbal ero enye, tibre ye m me-e ten. Jehova kpehme seenge nsol ana ane kpo seenge. Ane kpo seenge go elbohngo ni alatahk, wo Jehova kpo seenge go eltim.>>
1SA 16:8 Owo Jese kehm lungu Abinadab, tong-e re á sehng go mbuksong mi Samuel, wo Samuel bungu re, <<Jol noa, Jehova we-e ka yehke.>>
1SA 16:9 Jese limi re Sama tob ba sehng, wo Samuel bungu re, <<Jol ye Jehova we-e yehkem.>>
1SA 16:10 Jese limi ano ano abon ebe ba nlum na asehma, bo sehng go esamahr bi Samuel, wo Samuel kehm-e tongo re, <<Jehova ka yehke nne awohng awohng go ebo ellong.>>
1SA 16:11 Owo á bahbe Jese re, <<A wo li abon ba nlum ba a kpi no kpeea?>> Jese kehm faange re, <<Ebsa mmonkahla, á kpi ejoro kpur.>> Samuel re, <<Tumen tv-e, wahr nehm tiki ji ndi tete á ba rehng a.>>
1SA 16:12 Owo á kehm tumu bo song ko Jese ba a ne. Á jolo biki biki fere bel elbohngo ni nno, á gbo ejangkun. Jehova kehm bungu re, <<Nne noo wo a, mehl wo kak-e akehng go esi.>>
1SA 16:13 Owo Samuel kehm rodo ntang yaange akehng kak-e go esi go esamahr abonanyehn ba nlum. Bomo efung bio asongo etohko ji Jehova kehm bake goji Devid a nsahm a nsahm. Samuel soro mehl tahm go Rama.
1SA 16:14 Ngare nyia Etohko ji Jehova ebyake Sol abo, ebi etohko ji lohng goji Jehova ji kpo gbiing-e.
1SA 16:15 Alokeltum ba Sol kehm tongo Sol re, <<Nyehn ana ebi etohko ma lohng goji Esowo ba kehm-a elgbiingi.
1SA 16:16 Nong nsoo ewahre tong alokeltum ebe bo seb nne no bahke ma kub egehmegehme. Á bahke jo kub ngare nyi ebi etohko lꞌlohng goji Esowo ba a na, bahk-a tele.>>
1SA 16:17 Owo Sol kehm tongo alokeltum ebe re, <<Seben nne no kpo mal elkubu egehmegehme, wahn ko-e ba ka-m.
1SA 16:18 Nlokeltum awohng go ellong abalokeltum kehm faange re, <<Me n nyehn mmon no nlum no Jese ji Betlehem, ye ji kpꞌkahne ana bo kpo kub egehmegehme nobnob. Á li nne no kpi etahne eltim, a li ntakuru. Á kpo bung nobnob, á li nne no gbo ejangkun. Jehova li a ne.>>
1SA 16:19 Owo Sol kehm tumu atiingi etib tv Jese fere bung re, <<Tum Devid mmon ewa no nlum tv-m, ye ji kpo kpur ejoro.
1SA 16:20 Owo Jese kehm rodo mbvankang, gbad-e nsol alehke, a eyahbmahm ji bo ko ngunyam lim, ji amahm ma rur, a mmombul baange, kehm tumu bo a Devid mmon ewe no nlum tv Sol.
1SA 16:21 Devid kehm bake goji Sol, ba jol nlokeltum ewe. Á jo koro Sol s'sehng. Devid woomo go ellong ane ba jo fili nsol ebta enye.
1SA 16:22 Owo Sol kehm tumu ellum tv Jese re, <<Yake Devid, á samme sa jo lim eltum aname, tibre á ma-m kor s'sehng.>>
1SA 16:23 Ngare anyehng anyehng nyi ebi etohko lꞌlohng goji Esowo ba yel Sol, Devid bahke rodo egehmegehme soro kehme elkubu, Sol bahke naange, fere jol nobnob, ebi etohko bahk-e yake.
1SA 17:1 Ngare nyia anebe Filista lungu nsoja ebo ba kono go Soko ji Juda re bo nok ebta. Bo bumu ebud nsoja ebo go Efesi Damim go elka elka ni Soko a Ajeka.
1SA 17:2 Sol a anebe Isreel kono fere bum ebud nsoja ebo go edamme ji Ela, jo toobo elbo re bo song nok a anebe Filista.
1SA 17:3 Anebe Filista kuumu ewong ajehng, anebe Isreel kuumu ajehko, edamme jol bo elka elka.
1SA 17:4 Ntubesi ebta, mbing enye bo jo lung-e re Golaya, á lohng go Gati, kehm lohngo go ebud nsoja ji anebe Filista ba yiimi. Elkul ero ene, a labe rehng ntahme elon, fere jꞌjok.
1SA 17:5 Á konngo ekpasi ebilekpi go esi, á kake ewobo ebta ji bo ko ebilekpi lim, kpꞌlubu rehng esikel atahltahl nkpel ewubbal atahl awubu,(57kilogram)
1SA 17:6 go ege akpade á kpennge ebilekpi, fvfo go njahm á leenge elkong ebilekpi.
1SA 17:7 Ebti bi elkong ene jolo ana ebti ntubansol, esi elkong bahke rehnge <<esikel>> atahltahl atahl awubu nne lˈdumu. (7 kilogram) Nne no jo fili ekum ebe gbo-e mbang.
1SA 17:8 Golaya yiimi jo rabe tob atubesi nsoja nyi anebe Isreel re, <<Jenji wahnge ń lohngo ba noongo ebta? Me n nne Filista sanga, wahn alokeltum ba Sol sanga? Yehken nne á ba kpir-m ga edamme ba nok aname.>>
1SA 17:9 Á lꞌfere mal nok wul-m, wahr bahke fere woom-n go elwo, wo me n lꞌnok sehng-e fere wul-e, wahn bahke fere woom-r go elwo fere jo lok-r.>>
1SA 17:10 Nne Filista noo jo bungu re, <<Lela me n rede nsoja nyi anebe Isreel, ka-m wahn nnenlum awohng wahr nok atemtem.>>
1SA 17:11 Eji Sol a anebe Isreel kpee jo wuk ana nnea Filista jo bung alum nyaa, eko jo tane bo, bo jo kahme na kahm.
1SA 17:12 Devid jolo mmona nnenlum no bo jo lung-e re Jese ji lohng go Efrat go Betlehem ji Juda. Jese bele abon ba nlum na anehkeni, ngare nyio nyi Sol, Jese ebsahb kꞌkul.
1SA 17:13 Abon ebe ba nlum na era toono Sol je ebta: Ngbokambang bo jo lung-e re Eliab; etoono Abinadab, etoono ane ara Sama.
1SA 17:14 Devid wo jolo nkalla. Ara baa ba nkul jo toono Sol,
1SA 17:15 wo Devid jo lohngo etahk Sol jo song kpur ejoro nde go Betlehem.
1SA 17:16 Go nfung atahl abal nyi nnea Filista noa jo lohng ba yiimi, efungfu a elgung.
1SA 17:17 Efung abehng Jese kehm tongo Devid mmon ewe no nlum re, <<Rod nsahke nyia, a awokowoko nkohl, nya nne l'dumu bahke rehnge ekilogram ebwubu wo foomo song ka abonane go ebud nsoja.
1SA 17:18 Tob ko alahbbel nfong ma bo ma ban wum, ebahk ebwubu wo ka ntubesi no ellong ebo. Nyehn abonane ana bo li no, wo feere ba tong-m.
1SA 17:19 Bo li a Sol, a aneblum Isreel kpee go edamme ji Ela kpꞌnoko a anebe Filista.>>
1SA 17:20 Efungfu behre behre Devid yake ejoro ka mbꞌbaabe, kpu nsol gbade mehl asongo ana Jese nde tong-e no. Á rehnge go ebud nsoja eji nsoja kpꞌlohngo tahm edi ji ebta li no, bo kpꞌbiiki ebiiki ebta.
1SA 17:21 Anebe Isreel a anebe Filista kpꞌjeere ebo ebta kabbe atem.
1SA 17:22 Devid yake nsol enye ka nne no kpo kpur nsol, be song rehng go edi ji ebta fi no re á song bahb ana abonanyehn li no.
1SA 17:23 Eji á jo bung a bo, Golaya ntubesi ebta no anebe Filista, ye ji lohng go Gad, kehm lohngo yiimi go mbuksong ebta nyi anebe Filista, kehm kehme elrabe, Devid kehm wuku.
1SA 17:24 Ngare anyehng anyehng nyi anebe Isreel lꞌnyehn nnenlum noa, bo kpee jo be a egburu elfahle.
1SA 17:25 Anebe Isreel jo bungu re, <<Ń kpꞌnyehne ana nnenlum noa kpo kono ellohngo ba, jo ba rede anebe Isreel. Ntul n Israel bahke kake nne no lꞌwul nnenlum noa agburu afang, fere ka-e mmon ewe no nkal, á ko-e go elbal, tob yehke nnahb enye bo nehm kpe jo tahb etak go Isreel.>>
1SA 17:26 Devid kehm bahbe ane ba yiimi kohl-e re, <<Jenji bahke jolo ka nne no lꞌwul nnenlum noa, fere yehke esono jia go esamahr anebe Isreel? Ye elkohn nnea Filista awoo no kala yehke na nrur, bahke jo ba nyok nsoja nyi Esowo bi li go elkpin?
1SA 17:27 Bo kpe tooro tong-e ana bo kpꞌbungu, <<Jia ji bo bahke limi ka nne no wulu nnenlum noo.>>
1SA 17:28 Eji Eliab ji jolo mmonannyehn no Devid wuku ana á kpˈbungu a aneblum bao, atahng rak-e tob Devid , á kehm bahbe re, <<Jenji wahnge a ba a? Nne awoo a tahme abonjoro bao sa-e go elka emahng? N kpꞌkahne elkohn elgeere ni a kpi no, ana eltim ena li eblum eblum, a ba re wo ba nyehn ana ebta li no.>>
1SA 17:29 Devid kehm bungu re, <<Anv, me n lim jen? N nehm ma bung elluma?>>
1SA 17:30 Á kpe sehng song bahb ane bandiki ejum jˈnehm, aneblum bao kp-e faange ejum jꞌnehm.
1SA 17:31 Ane kehm wuku ji Devid jo bung, bo kꞌko song tong Sol, Sol kehm tumu re bo lung Devid tv-e.
1SA 17:32 Devid bungu tong Sol re, <<Nnene eltim ki-e gbehke tib elbungu ni nnea Filista noa. Me, nlokeltum ewa bahke song nok a ne.>>
1SA 17:33 Sol faange re, <<Wo nehm ma lohng song nok a nnea Filista, wo mmonjangkun wo, yeb jol ntakuru nnoko ebta bomo eji á li njangkun.>>
1SA 17:34 Wo Devid tongo Sol re, <<Me nlokeltum ewa jo kpuru ejoro nsoo, ngbe afii ebea lohngo ba, ba bob njoro go ebo ellong,
1SA 17:35 n kame toon-e song rum-e, fere tahre njoro nyio yehke go ege a nnyo, á lꞌsennge toon-m n jo bob-e ege anyar fere wul-e.
1SA 17:36 Me nlokeltum ewa me n wul ngbe a ebea, nnea Filista noa, ye ji ki yehke nrur bahke jolo ana enyam bio, tibre yeb nyok nsoja nyi Esowo bi li go elkpin.
1SA 17:37 Jehova ji kpo tahr-m yehke go akpade ngbe a akpade ebea, bahk-m tahre yehke go ebo nnea Filista noa. Sol kehm tongo Devid re song, Jehova jol a na.
1SA 17:38 Owo Sol kehm liibi Devid eblahme ebta ebe, á kak-e ewobo ebta fere konng-e ekpasi ebilekpi go ege esi.
1SA 17:39 Devid kehm gbade ekahngkahng bi Sol, go ekpawobo ji á kake no, gaare eljene yannge o, tibre ye kpehme kono elkake nyao. Á kehm tongo Sol re, <<N nehm ma je a nsol nyiao, tibre me-e ka kpuuru. Owo á kehm yehke.>>
1SA 17:40 Owo á kehm rodo ebti ebe fili, á jake afeele atal na alon, go ebgba kak go ege ebam ji á kpo leenge jo kpur ebul, fere fili egbasad go ebo kabbe nnea Filista.
1SA 17:41 Wo ga nnea Filista a nne no jo fili ekum ebe go egea mbuksong kpꞌ jeere kabbe Devid
1SA 17:42 Á seenge Devid too, fere nyehn re, Devid se sehng, mmonse no nlum, a gbo ejangkun fere nꞌnob, Golaya Devid we foongem ejumjum go ege amahr.
1SA 17:43 Á kehm tongo Devid re, <<Me mbv nyia, ji wahnge á kpꞌbake egame a ebtia?>> Nnea Filista noa su Devid bade asowo enye.
1SA 17:44 Á bungu re, <<Ba a, m bahke yare ngubjing enya ka nruk a enyamkulugbe bo li!>>
1SA 17:45 Devid bungu tong nnea Filista re, <<Á kpꞌbake ga egame a ekahngkahng, go elkong, budu molkong no nse, wo me n kpꞌbake go ega go mbing nyi Jehova ji kp'fili Elbung abola Ndi , Esowo bi nsoja nyi anebe Isreel, ye ji á kp-e rede.
1SA 17:46 Lela Jehova bahk-a jabbe kak-m go abo, m bahk-a rumu tub ndi fere kim-a esi. Lela jia, ngubjing enyahne wahn nsoja nyi anebe Filista, m bahke kake nruk a enyam ekulugbe, njini kpee bahke kahne re, Esowo bia go Isreel.
1SA 17:47 Bo jio kpee ji ma rur a, bahke kahne re, go ekahngkahng, a elkong sang Jehova kpo tahre, ebta bi Jehova bi, á bahk-r kake wahn kpee egahre abo.
1SA 17:48 Ana nnea Filista jo jeere kohl-e re á nok a ne, Devid soro be elware asongo go mbuksong ebta re á song kpir-e.
1SA 17:49 Á Lohko ebo go ege ebam, yehke eltal kehm mahde tub nnea Filista go ege a mbuk. Eltal nio yel-e go mbuk, á gbo koongo esamahr go ndi.
1SA 17:50 Go mbang ana nyia wo Devid ko egbasad a eltal ga nnea Filista, eji á sade wul-e, jol ekahngkahng á filem.
1SA 17:51 Devid kehm beke song wahr kuum-e, song jabbe ekahngkahng ebe, tohng wob go mbak eji á me-e wul, á kim-e esi go ekahngkahng. Eji anebe Filista nyehne re, ntubesi ebo ebkpo, bo soro sennge be.
1SA 17:52 Owo nsoja nyi Isreel, a nyi Juda kehm soro be asongo jo rabe, kam anebe Filista tete song rehng edi elyele ji Gad a eti mbu ji Ekron. Akvne jo noongo mbang mbang nyi Saaram tete rehng Gad a Ekron.
1SA 17:53 Eji anebe Isreel jo feere kehnge go elkame ni bo kame anebe Filista, bo ba da nsol go ebud nsoja.
1SA 17:54 Devid koo esi nnea Filista noo ba a ji go Jeusalem, nsol ebta nyi nnea Filista, á song kake go ege etahk.
1SA 17:55 Eji Sol jo baabe Devid eji á lohngo re a song kpiri nnea Filista, a tongo Abner ji jolo ntubesi a nsoja re, Abner nne awoo li nde mmonjangkun noo? Abner faange re, <<Etingitingi ana wo li go elkpin, nsoo ntul, me n nehme kahn.>>
1SA 17:56 Ntul bungu re, <<Seb kahn nne no li nde mmonjangkun noa.>>
1SA 17:57 Ana Devid kehnge no eji á song wul nnea Filista, Abner soro ko-e ba a ne goji Sol, Devid kpeka kpi esi nnea Filista go ebo.
1SA 17:58 Sol kehm-e bahbe re, <<Wo mmon a nyehne, njangkun?>> Devid re, <<Me mmon no nlum no nlokeltum ewa, Jese ji lohng go Betlehem.>>
1SA 18:1 Eji Devid ma bung a Sol mal, Jonatan ba jolo ajehng go etohko abola Devid, Devid jo kor-e ana ebjing ebe antahng.
1SA 18:2 Bomo efung bio Sol bumu Devid re á jol a ne, á kpeem taame re Devid feere song go etahk nde.
1SA 18:3 Jonatan bo gbannge alung abola Devid, tibre á jo kor-e ana ebjing ebe.
1SA 18:4 Jonatan yehke ekpawobo eje ji á kake no feere aji ka Devid, a ewobo ebta, go ekahngkahng ebe, elban ene, a atake elban.
1SA 18:5 Eltum anehng anehng ni Sol tumu Devid, Devid jo limi go nseenga nseenge, wahng ka Sol ka Devid nji nyi kpꞌwahre go nsoja. Jia koro nlong nsoja kpee, a atubesi abalimeltum ba Sol fvfo.
1SA 18:6 Eji nsoja jo feere kehnge eji Devid wulu nnea Filista, anebkal kehm lohngo go ajahbe Isreel kpee re bo song wane ntula Sol, bo jo yimi ase fere jo bahn, bo jo yimi ase eyebatahng jo kub atalehk a agehmegehme.
1SA 18:7 Ana bo jo bahn, bo jo yimi re, <<Sol ebwul ane atahltahl ba be, Devid ebwul ane atahla nku a nkuu ba be.>>
1SA 18:8 Sol atahng rak-e sehng, eltim we yebem tib go elkohn elbungu nia, á tiri re, bob ka Devid nfange nyi kpˈwahre, ane atahla nku a nku, wo me atahltahl nya nya. Jenji á bahke kpe bel, kˈsehnge eti etul?
1SA 18:9 Bomo ngare nyio asongo, Sol kehme Devid amahr kunu.
1SA 18:10 Njahm efungfu nyehko, ebi etohko kehm lohngo goji Esowo eko eko ba yel Sol. Á kehme amahr nyehn go ege etahk. Devid jo kubu egehmegehme ana á jo kono ellimi, ngare nyi ejum jio lˈba a ne. kehm rodo egehmegehme jo kub ana á jo kono ellimi. Sol fili elkong go ege ebo.
1SA 18:11 Á ro elkong nio tv Devid, tibre á tiri re m bahk-e jahme bade ekahme, <<M bahke jahme Devid bade ekahme.>> Wo Devid fehme nkpel ebal.
1SA 18:12 Sol kehme Devid fahl, tibre Jehova jolo a Devid, wo yeb yake Sol.
1SA 18:13 Owo á kehm tumu Devid fere ka-e nsahm re á jol ntubesia nsoja atahltahl nkpel ebal atahlawubu. Devid rod nsoja nyio lohng a bo tahm edi emahng ebta ebo.
1SA 18:14 Go ejum ajehng ajehng ji Devid jo lim jo nˈnob a ne, tibre Jehova jolo a ne.
1SA 18:15 Eji Sol jo nyehne re Devid nsol jo nˈnob a ne, á jo fahl-e fahl.
1SA 18:16 Wo ane kpee ba Isreel, a ba Juda Devid jo koro bo sehng, tibre Devid jo ko bo song rehng ebo emahng ebta.
1SA 18:17 Sol kehm tongo Devid re, <<Nyehn mmon ewame no nkal no nkul Merab, m bahk-a kake ye, a ko-e go elbal, lub lok-m esahb esahb, wo nok ebta bi Jehova.>> Wo Sol bungu tong elne re, <<N nehm kpe tiki tab ebo kun-e, nong anebe Filista lim-e go!>>
1SA 18:18 Wo Devid tongo Sol re, <<Me elkohn nne awoo, nnahb enyame li jen, afii ejahbe ejame li jen go Isreel ji bahke wahnge me n jol nnara ntul?>>
1SA 18:19 Owo eji ngare rehnge no nyi Merab mmon no nkal no Sol, nyi jolo re bo ka-e Devid á jol nkal ewe, bo fere rod Merab ka Andril ji lohng go Mehola.
1SA 18:20 Mmona Sol no nkal Mikal bo jolo go elkoro abola Devid eji bo tongo Sol, Sol kor-e kor.
1SA 18:21 Á tiri ano re, <<M bahk-e kake ye, eji á lꞌ jol esi eti mbang ka-e eji ebo bi anebe Filista lˈkuum-e.>> Owo Sol kehm tongo Devid re, <<Anv wobbel etoono eyake re wo jol nnar ewame.
1SA 18:22 Owo Sol kehm kake anebe etahk ebe nsahm re, Bungen a Devid mbehr mbehr re, <<Nyehn me, ntul a kp-e koro, ane ebe kpee a kpꞌtob kor bo, nobo re wo jol nnar ewe.>>>
1SA 18:23 Bo jo tongo Devid alum nyaa nkpela nkpele. Wo Devid bungu re, <<Wahn kpꞌtiri re ejum ji nse jia, re nne jol nnara ntula? Me ga, nkpak nyi, bo me-e nehme ga kahn.>>
1SA 18:24 Eji alokeltum Sol tong-e ji Devid ma bung,
1SA 18:25 Sol faange re, <<Tongen Devid re, ˈNtul nehme seb ekun elaame abehng abehng, sehnge re bo wul anebe Filista, kiimi bo adokodoko, atahl alon bongo anebekv ebe.>> Ntoobo nyi Sol jolo re, eji Devid lꞌgbo yel ebo anebe Filista bo wul-e.
1SA 18:26 Eji abalimeltum Sol, song tong Devid ejum jia, kor-e kor re á jol nnara ntul. Eji afung elbal nya bo kake no lꞌkꞌsehng,
1SA 18:27 Devid kehm rodo nsoja enye, bo tahm ebta song wul anebe Filista atahl awubu fere kiimi bo adokodoko ba anya. Bo fange nfange nyio jang jang tib ntul, eji Devid lꞌjol nnara ntul. Owo Sol kehm yake mmon ewe no nkal Mikel re bo jol elbal.
1SA 18:28 Eji Sol sebe kahn re Jehova li a Devid, mmon ewe no nkal Mikal Devid kpe-e koro,
1SA 18:29 Sol jo kpe fahl na Devid budu, á sa jol nne ekv no Devid tete afung enye nya á jolo go elkpin.
1SA 18:30 Atubesi nsoja ba anebe Filista soro asi jo lohng tahm ebta, ngare anyehng anyehng nyi bo lꞌlim ano, jo tiki nob a Devid, sehnge atubesi nsoja bako kpee ba Sol, fvfo mbing nyi Devid kpe lohng egburu elgahm.
1SA 19:1 Sol tongo Jonatan mmon ewe no nlum a anebe etahk ebe kpee re, bo wul Devid. Wo Jonatan ga Devid jo kor-e sehng.
1SA 19:2 Jonatan sahb rꞌrehke Devid re, <<Nsoo ewame Sol kpꞌsebe mbang nyi á bahk-a wulu, baabe elna behna efungfu seb edi wo song biiri sa o.
1SA 19:3 M bahke jeke ekulugbe song yiimi bung a nsoo, edi ji a behr no, m bahke bungu nobnob bade a na, m bahke ba tong-a n lꞌseb kahn.>>
1SA 19:4 Jonatan bungu nobnob bada Devid tong nde Sol re, <<Nong ntul kꞌlim ebi a nlokeltum ewe Devid, á wa-a ka soodo, ji ye ma lim ma-a ka egburu elgahm.
1SA 19:5 Á fili elkpin ene go ege ebo, eji á wulu nnea Filista. Toono o Jehova ka anebe Isreel kpee egburu esehngebta, fvfo a ny'nyehn fere bel eyebatahng. Jenji wahnge anv a yahke lim ebi tob nnea mbol mbol, eji a yahke wul Devid mbol mbol?>>
1SA 19:6 Sol wuungu Jonatan atung, fere ko nwongo nyia re, <<Etingitingi ana Jehova li go elkpin Devid bo we-e nehm wul.
1SA 19:7 Owo Jonatan kehm lungu Devid fere tub-e eka jia. Á ko-e ba a ne goji Sol, Devid fere jol a Sol ana wuku wuku.
1SA 19:8 Ngare anyehng ebta kehm kpe gbo, Devid lꞌlohng song nok a anebe Filista. Á noko a bo tꞌtahne wul bo, egom jehko be.
1SA 19:9 Wo ebi etohko lohngo goji Jehova ba yel Sol, eji á jehk no ege ekpꞌkpa fili elkong ege ebo. Ana Devid jo kub egehmegehme,
1SA 19:10 Sol gaare re á jahm-e elkong ene bade go ekahme, wo Devid fehme, eji Sol ro elkong sehng song jahm yel ekahme. Atv mao Devid noko sehng be for.
1SA 19:11 Sol tumu aneblum tv go etahk ji Devid re, bo song baabe eji bo lꞌwul Devid efungfu. Wo Mikal nkala Devid rehk-e re, <<a tohko be tahre elkpin ena atv maa, behna bo bahk-a wulu.>>
1SA 19:12 Owo Mikal kehm yehke Devid yake go mmombu a nkpe ekahme, á be for.
1SA 19:13 Mikal kehm rodo elokelom bum edilnong, konngo mbomo fere kpu anyar mbul bul-e go esi.
1SA 19:14 Eji Sol tumu aneblum re bo ba bob Devid, Mikal tongo bo re, <<Á kpꞌyame.>>
1SA 19:15 Sol kpe tum aneblum re bo song nyehn Devid, á tongo bo re, <<Roden ye a edilnong edilnong ba a ne eji n lꞌwul-e.>>
1SA 19:16 Wo eji aneblum yele ekpꞌkpa, bo nyehne elokelom kun edilnong, go ege esi anyar mbul nya, bo nyehne no.
1SA 19:17 Sol kehm tongo Mikal re, <<Jenji wahnge a ma-m nehm ana me, yake nnekv ewame á be for?>> Mikal tong-e re, <<Á tong-m re, Tob-m me m be for, tohko jol ano m bahk-a wulu.>>>
1SA 19:18 Eji Devid ma be for, á tahme goji Samuel go Rama, song tong-e nsol kpee nyi Sol me-e lim. Owo ye abola Samuel kehm tahme go Noati fere song sa o.
1SA 19:19 Ellum kehm song kpiri Sol re, Devid li go Naoti nyi Rama;>>
1SA 19:20 Owo á kehm tumu aneblum re bo song bob-e. Wo eji bo song nyehn ellong abanyehnamahr kpi amahr nyehn, Samuel yim o ana ntubesi abo, etohko ji Esowo kehm ba yel aneblum ba Sol tumu no, bo fvfo tob kehme amahr nyehn.
1SA 19:21 Sol bo song tong-e bade ano, á kpe tum aneblum bako, bo fvfo tob kehme amahr nyehn. Sol kpe bulu tum aneblum go nkpel era, bo fvfo tob song kehme amahr nyehn.
1SA 19:22 Esꞌkohro yefono tahme antahng go Rama sehng song rehng go egburu elbing alahb ni Seku. Song bahb re, <<Samuel abola Devid bo ba na?>> Bo tong-e re, <<Bo li go Noati nyi Rama,>>
1SA 19:23 Owo Sol kehm tahme go Noati nyi Rama, Etohko ji Esowo tob ba a ne á jo jen yannge jo nyehn amahr tete á song rehng go Noati.
1SA 19:24 Á jaake ekpawobo eje, ye fvfo tob nyehn amahr go esamahr bi Samuel. Á noongo ebun ebun efung kohro kohro, atv kohro kohro. Owo wahnge ane bungu re, <<Sol fvfo tob wob go ellong abanyehnamahra?>>
1SA 20:1 Owo Devid kehm beke Noati nyi Rama tahm goji Jonatan song bahb re, <<Fono me n lim jen? Jenji li ebi ejame? Mbang anyii m ma soodo nso, ji wahnge á kpꞌgaare re á wul-m?
1SA 20:2 Jonatan faange re, <<Kpak, a nehm kpo, nyehne, nsoo no ewame kpehme lim ejum ajehng ajehng ji nlen afii ji nse, ki-m lim me n kahn. Jenji wahnge á bahk-m behre ejum ana jia? Ano sanga!>>
1SA 20:3 Wo Devid ko nwongo bung re, <<Nso no ewa kpꞌsahb kꞌkahn nobnob re a kpi nnoobo eljini aname, yeb bung tong elne re, <Jonatan nehm tiki kahn jia, tohko jol ano bahk-e maange sehng.> Etingitingi ana Jehova li go elkpin, wo tob li go elkpin, me n nong na go emel elkv.
1SA 20:4 Jonatan kehm tongo Devid re, <<Ejum ajehng ajehng ji a l'seb re me n lim ka-a, m bahke limi ka-a.>>
1SA 20:5 Owo Devid kehm bungu re, <<Nyehne, behna wo li nnyahng nfenfe mi elkak alimi, jol fuumu re me n li nsol a ntul, wo nong me n song, song biiri go ekul tete elgung ni njahmfunfu nyehko.
1SA 20:6 L'jol re nso me-e nehm tiki nyehn, tong-e re Devid sahb gb'gboongo re me n yak-e á be je go Betlehem go ege ejahbe, tibre nnahb enye kpee bahke limi njom nyi elya.
1SA 20:7 Á lꞌfere tong re <Ebnob sehng.> Eblohng re me nlokeltum ewa ebfor. Wo lꞌfere rak-e, a bahke kahne re á kpꞌlohko seb re á lim-m ejum.
1SA 20:8 Ana wofono antahng, tib me nlokeltum ewa nnoobo eljini, tibre wo wo ko-m ba, ba ko nwongo go esamahr bi Jehova. Lꞌjol re me n li ebi wul-m antahng. Jenji wahnge a bahk-m yake ka nso.?
1SA 20:9 Jonatan re, <<Kpak. Lub li re me n wuk ejv bio re, nsoo no ewame kpꞌtiki seb re á lim-a ejum, kehn me wa-a nehm tong-a?>>
1SA 20:10 Devid kehm bahbe re, << Nso lˈfaang-a egban egban, nne awoo bahk-e ba tong-m?>>
1SA 20:11 Jonatan kehm bungu re, <<Ba wahr tahm go ekul, owo bo kehm toono ano tahm.>>
1SA 20:12 Jonatan kehm tongo Devid re, <<Me n tir Jehova ye ji li Esowo bi anebe Isreel re, m bahke nyame nsoo, egolgol ji anv, njahm efungfu nyi behna. Lꞌjol re á bahke bungu nobnob bade a na, m bahke tumu ellum tv-a lim-a a kahn.
1SA 20:13 Wo lꞌfere jol re nsoo kpꞌtiki seb re á lim-a ejum, nong Jehova bib aname, sahb sꞌsab, n tohk-a lim a kahn fere tum-a a song go eyebatahng. Nong Jehova jol a na ana á ma jol a nsoo.
1SA 20:14 Wo, tib-m nnobo eljini ni lꞌkꞌkane ana elkohn nnoobo eljini ni Jehova, ana me n li elkpin, eji bo lꞌki-m wul.
1SA 20:15 Ka tiki yake nnoobo eljini ena, a nnahb enyame, jol afii fere jolo re Jehova ebwul nne awohng awohng no li nnekv no Devid go esamahr njini nyia.
1SA 20:16 Owo Jonatan kehm koko nwongo anebe etahk Devid bung re, <<Nong Jehova lung anebekv ba Devid elam.>>
1SA 20:17 Jonatan limi re Devid kpe tuungu riini aba go nwongo tib go elkoro ni á kpi a ne, tibre á jo kor-e ana yefono antahng.
1SA 20:18 Jonatan kehm tongo Devid re, <<Behna efung nnyahng nfenfe mi elkak, ane bahke jo bahb re Devid li gan? tibre eti eja bahke sake nnehme nehme.
1SA 20:19 Njahm fungfu yehko, ngare elgung, song go edi ji a biiri no ngare nyi ntong nyia bomo no, yiimi sik go eltal ni Ejel.
1SA 20:20 M bahke take ntake elban na era tv ejang bio, bahke jolo are n kpꞌtake tv edi ji bo tibi no.
1SA 20:21 M bahke tumu mmon no nlum, fere tong-e re, <Song wo song seb atake elban nyao.> N lꞌfere tong-e re, <Nyehne, atake elban nyao li ejang bia, song ko ba,> Wo lohng ba, etingitingi ana Jehova li go elkpin, wobfor; efin abehng abehng limm.
1SA 20:22 Wo n lꞌfere tong mmon no nlum noo re, <<Nyehne, atake elban nyao ma-a siiri sa,>> A bahke songo, tibre Jehova ma-a tum re wo song.
1SA 20:23 Bade nwongo nyi li ka wo a me nyi e ma toobo, buumu re Jehova wo li ntianse enyahre tete go njinanjini.
1SA 20:24 Owo Devid kehm biiri go ekul, eji nnyahng nfenfe mi elkak ba no, ntul kehm jehke re á li nsol.
1SA 20:25 Á jii go edi ji á jo kono eljehke go nkpe ekahme wane a Jonatan. Abner jii kohlo Sol, wo eti ji Devid jolo nnehme nehme.
1SA 20:26 Sol bungem ejumjum efung bio, á tiri re, ejum ji ma lim Devid, ji wahng ka á ki li saang, etingitingi á lohkem jol saang.
1SA 20:27 Wo njahm efungfu nyehko, etoono efung nnyahng, eti ji Devid kpe tiki jolo nnehme nehme. Owo Sol kehm tongo Jonatan mmon ewe re, <<Jenji wahnge mmona Jese ki ba, ba li nsol, jol nyaane afii lela?<<
1SA 20:28 Jonatan faange re, <<Devid sahb gboong-m gboongo ko nsahm re, ye tohko je go Betlehem.
1SA 20:29 Á bungu re, <<Nong me n tohko je, tibre nnahb enyahre kpꞌbumu njom alimi go egahre ejahbe, fvfo abonanee tong-m re me n tob jol o. Nyehn-m ndon me n song, song nyehn abonanee ebame. Jia ji wahnge á ki ba go ekpukuru ji ntul.
1SA 20:30 Sol atahng kehme rake tob Jonatan, á kehm bungu tong-e re, <<Wo mmona nnenkal no kpo bvvrv edi fere jo lim edaangenne go elrang wo, wo nehme kahn re me n kpꞌkahne re, a yim mmona Jese njahma, ji li esono ka wo-a, ji tob li esono ka nnenkal no jel-e noa?
1SA 20:31 Ana mmona Jese li go elkpin go njini nyia, jol wo, jol etul eba nehm yiimi. Anv tum nne, bo song ko-e ba ka-m, á bahke tiki kpo!<<
1SA 20:32 Jonatan kehm bahbe nde re, <<Jenji wahnge á bahk-e wulu?>> Jenji á ma lim?>>
1SA 20:33 Wo Sol kehm roko elkong ene tv Jonatan re á wul-e. Owo Jonatan kehm lohko kahn re nde kpꞌlohko seb re á wul Devid.
1SA 20:34 Jonatan kehm mehle o ekpukuru a egburu erakatahng, etoono efung bi elkak nio, nsol á liim, tibre eltim maange sehng tob nde, tib go esono ji nde jo ko fili Devid.
1SA 20:35 Efungfu Jonatan soro lohng tahm ekul re á song kpiri Devid. Á fili mmonse no nlum,
1SA 20:36 á tongo mmonse noo rea, <<Be song seb atake elban nya n kpꞌtake a.>> Ana mmonse noo jo be asongo, á taa ntake elban siir-e sa.
1SA 20:37 Eji mmonse song rehng edi ji ntake elban ni Jonatan gbo no, á kehm-e lungu, fere tong-e re, ntake elban li-a go esˈsong, jen song>>
1SA 20:38 Owo á kehm rabe re, <<Foomo! Song elwaare! Ka yiimi!<< Mmonse noo rodo ntake elban nio feere a ni ba ka nde nju.
1SA 20:39 Mmonse noo joom kahn ejumjum bade ejum jia, sehngem Jonatan abola Devid, bo ba jo kahn.
1SA 20:40 Owo Jonatan kehm kake mmonse noo nsol ebta enye, fere tong-e re, <<Song, rod nsol nyia wo song bum go ejahbe.>>
1SA 20:41 Eji mmonse noo ma tahm fi, Devid kehm lohngo go nkpohko ejang eboblum eltal, ba gong ndi ka Jonatan nkpel era a esamahr ebe go ndi. Owo bo kehm bingi atemtem fere jo ling, wo Devid wo ga ling.
1SA 20:42 Owo Jonatan kehm tongo Devid re, <<Song go elkoono, tibre wahr ebtir ekpondahme go mbing nyi Jehova, fere bung re, <<Jehova wo li ntianse enyahre, ye jꞌnehm wo tob li ntianse nyi etꞌtohngo eja a etꞌtohngo ejame go njinanjini.> << Devid soro tahm, Jonatan tob feere ga ejahbe.>>
1SA 21:1 Devid kehm tahme go Nob re á song nyehn Ahimelek ji nlimanjom, Ahimelek jo kꞌkahm eji á ba kpir-e, á bahb-e re, <<Jenji wahnge a li a antahng? Jenji wahnge nnene ki li a na?>>
1SA 21:2 Devid faange Ahimelek nlimanjom re, <<Ntul wo tum-m eltum, á tong-m re, <<Nnene kꞌkahn ejum ajehng ajehng bade eltum ni n kpa-a tumu.>> Bade aneblum ebame, me n tong bo re, bo ba kpir-m ekahmekahme edi.
1SA 21:3 Anv a, jenji a kpi no go ega ebo, ka-m ebred eblon me, afii ana a lꞌbel.
1SA 21:4 Wo nlimanjom faange Devid re, <<N kpimm abred nyehka nyehka, jol tvtv a, abred nya bo ma bum saang li a. Bo bahke ma li l'jol re aneblum bao ebyehke elbo go elnoongo anebkal.>>
1SA 21:5 Devid faange re, <<Eyaame ji elnoongo anebkal wahr ebbum go fee, ana wuku wuku kpo jol n l'si l'lohng. Agubjing nya aneblum baa li saang, Jol afi jolo ngare nyi ki li re bo jol saang, gohro t'tong lela.!<<
1SA 21:6 Owo nlimanjom kehm-e kake ngbu nyi jolo saang, eji jolo re ngbu nyindiki jolem. Sehngem ngbu nyi jo jol go esamahr bi Jehova nyi bo ma yehke, fere yaange ngbu nyi kpˈfubu go efung bi bo rodo no.
1SA 21:7 Ana jolo o, nlokeltum awohng no Sol jolo o efung bio, bo tohk-e bum o esamahr bi Jehova, bo jo lung-e re Doeg, nne Edom, á jolo ntubesia mbaabe ebul ewe.
1SA 21:8 Devid kehm bahbe Ahimelek re, <<Anv a, á kpimm elkong afii ekahngkahng aa? N fil-m ekahngkahng ebame a nsol ebta nyehko tibre eltum ni ntul tumu no jolo go elfoomo sehng.>>
1SA 21:9 Nlimanjom faange re, <<Ekahngkahng bi Golayad nnea Filista no a wul-e no go edamme ji Ela bia a; bo kpennge mbomo li o njahma nkpehrekahbe ewobo nyi nlimajom. Joare a kpꞌsebe rod, ekahngkahng abehng abehng a kpeem li sehngem Devid kehm bungu re, <<Bindiki kpeem li ana bio, ka-m ga.>>
1SA 21:10 Efung bio Devid bee for go abo nya Sol tahm goji Akisi ntul no Gati.
1SA 21:11 Wo aloketum ba Akisi tong-e re, <<Devid ntul no ndi nyia sang a? Ye sang bo kpo yim-e go ebo asea re: << <Sol ebwul atahltahl ba be, wo Devid ebwul atahla nku a nkuu ba be?>>
1SA 21:12 Devid rodo alum nyaa kuuru go ege eltim lim-e, á kehme Akisi ntul no Gati fahl.
1SA 21:13 Owo á kehm soro yaange go ebo esamahr tvtv, eji á jolo o ebo abo, a fere jo lim ana ngbokosahla nne, jo tennge alok go abutahk eti mbu, eron jo lohng-e faabe ege elahng.
1SA 21:14 Akisi kehm tongo alokeltum ebe re, <<Nyehnen, nnenlum noa, yeb joobo. Jenji wahnge ń ko-e ba ka-m?
1SA 21:15 Me wo agbokosahla ane ma lehng egama, ji wahnge ń ko nne noa ba kehme nsol nyia lim go egame esamahra? Nne noa fꞌfuumu re á ba egame etahka?>>
1SA 22:1 Devid kehm tahme o Gati, be tahm go egohng ji Adulam. Eji abonanyehn a anebe etahk nde wuku ano, bo soro tahm song kpir-e o.
1SA 22:2 Ane kpee ba edi jo riidi bo afii bo bele abong, afii bo jo nyehne erem, bo kame ba rur senng-e kak, á fere jol ntubesi no jo tv bo. Jolo rehng aneblum atahltahl ba jolo a ne.
1SA 22:3 O edi jio wo Devid tahme song rehng go Mijipa nyi Moab, song tong ntula Moab re, <<Titi, nongo nsoo, a nnee, bo ba jol a na tete me n kahn ji Esowo bahke limi ka-m.>>
1SA 22:4 Owo á tahme bo sa goji ntula Moab, bo jolo a ne go afung nya Devid jolo go ekobta.
1SA 22:5 Wo nnyehnamahra Gad tongo Devid re, <<Ka sa o ekobta. Song go ndi nyi Juda.>> Owo Devid kehm tahme go ekulugbe ji Hereti.
1SA 22:6 Ngare nyia Sol kehm wuku re, Devid a aneblum ebe bob nyehn bo. Sol noa jehk a elkong go ebo go nnahb eti ji bo kpo lung re tamarisk, go ewong ji Gibea a atubesi alimi eltum ebe kpee yim go ege a nkpe.
1SA 22:7 Á kehm tongo bo re, <<Wuungu atung aneblum ba Benjamin! Anv mmon no nlum no Jese bahk-n ma ka adi ebgbe kpee a adi ebgbe agreba? Á bahk-n limi ń jol atubesi nsoja ane atahltahl atahltahla a atubesi nsoja ane atahl alon alona?
1SA 22:8 Ano wo wahnge wahn kpee ma lam kak-ma? Nnene me-e tongem egahne ellong ngare nyi mmon ewame koo nwongo a mmona Jese. Nne awohng awohng ewahne lim no tiir-m no afii tong-m re mmon ewame yim njahm nyi nlokeltum ewame re bo noongo sik nok aname, ana á kpꞌlimi lela.
1SA 22:9 Wo Doeg nnea Edom, ye ji yiimi a atubesi alimi eltum ba Sol, kehm bungu re, <<N nyehne mmona Jese ma ba goji Ahimelek ji mmona Ahitub go Nob.
1SA 22:10 Ahimelek wo bahbe Jehova ka-e. Á tob ka-e nsol alehke, a ekahngkahng bi Golayad nnea Filista.
1SA 22:11 Owo ntul kehm tumu tv Ahimelek ji nlimanjom ji mmona Ahitub a aneblum kpee ba jolo nnahb enye, bo ji jolo abalimajom go Nob, bo kpee kehm bake goji ntul.
1SA 22:12 Sol bungu re, <<Wuung-m atung anv, mmona Ahitub.>> Á kehm-e faange re, <<Ee nsoo ewame.>>
1SA 22:13 Sol kehm bungu tong-e re, <<Jenji wahnge a ma lam kak-m, wo a mmona Jese, á ka-e abred a ekahngkahng, fere bahb ntir nyi Esowo ka-e, ebwahng anv, á kpꞌnoongo sik re á nok aname, ana á kpꞌlimi lelaa?>>
1SA 22:14 Ahimelek kehm faange ntul re, <<Nne awoo go ellong alokeltum eba no nne bahke bumu go etingitingi ana Devid, ye ji li nnara ntul, ntubesi abꞌbaabe eba no kpi ekpunu go nlaaga enya kpee?
1SA 22:15 Efung bio bi li na ngbokambang efung bi m ma bahb Jehova ka-ea? Jol efung bio bi bi sang. Nong ntul kꞌka me nlokeltum ewa ebi, afii nnahba nde, jol me nlokeltum ewa nehme kahn ejumjum bade nsol nyia kpee.>>
1SA 22:16 Wo ntul kehm bungu re, <<Wo Ahimelek á bahke tiki kpo na a nnahb a nnahb enya kpee.>>
1SA 22:17 Owo ntul kehm kake abꞌbaabe ebe ba yim-e nkpe re, <<Senngen wahn wul abalimajom ba Jehova, tibre bo fvfo tob yim njahma Devid. Bo kahne re, á jo be na, jol bo me-e tong-m.>> Wo atubesi alimi eltum joom kor bo re, bo tab ebo wul abalimajom ba Jehova.
1SA 22:18 Ntul kehm kake Doeg eko re, wo sennge, wo wul abalimajom.>> Owo Doeg nnea Edom kehm sennge wul bo. Efung bio á wulu ane atahl ani ane alon ba liibi akpehrekahbe awobo nya abalimajom.
1SA 22:19 Fvfo á tob wulu anebe Nob go ekahngkahng, ejahbe ji abalimajom, aneblum, anebkal, abonse a abonbili, adahmagbudu, ebvankang go ejoro.
1SA 22:20 Wo mmon awohng no Ahimelek mmona Ahitub no bo jo lung-e re Abiata, á be for song tob Devid.
1SA 22:21 Á tongo Devid re, Sol ebwul abalimajom ba Jehova.
1SA 22:22 Owo Devid kehm tongo Abiata re, <<Efung bio eji Doeg nnea Edom jolo o, n kpꞌkahne re, á bahke tiki tong Sol. Me wo wahnge ewul ma yel tob nnahb enya kpee.
1SA 22:23 Jol aname a, ka kpe fahl. Nnenlum no kpꞌsebe re á wul-a, kpꞌtob gaare re á wul-m fvfo. A bahke foro aname aname.>>
1SA 23:1 Efung abehng, eji bo tongo Devid re, <<Nyehnee, anebe Filista kp'noko a anebe Keyila fere jo kpu nsol mbahma ndi ebo, edi ji bo kpo febe nkohl.>>
1SA 23:2 Owo Devid kehm bahbe Jehova re, <<Me n song nok a anebe Filistaa?>> Jehova faang-e re, <<Song, wo song nok a anebe Filista fere tahre ejahbe Keyila.>>
1SA 23:3 Wo aneblum ba jolo a Devid tong-e re, <<A na Juda e kpꞌfahle, kehm jolo renan re, wahr tahm go Keyila song nok a nsoja nyi anebe Filista!>>
1SA 23:4 Devid kpe bahb Jehova, Jehova faange re, <<Song go Keyila, tib m bahke yake anebe Filista kak ega ebo.>>
1SA 23:5 Owo Devid a nsoja enye, bo kehm tahme go Keila, song nok a anebe Filista fere wul atohkondi ebo. Devid tane anebe Filista gbalee, tahre anebe Keyila.
1SA 23:6 <<Ngare nyia Abiata mmona Ahimelek rodo nkpehrekahbe ewobo ji nlimanjom ba a ji, eji á be ba tob Devid go Keyila.>>
1SA 23:7 Bo tongo Sol re, <<Devid ebtahm go Keyila, fvfo á kehm bungu re, <<Esowo me-e yake kak-m go egame abo, tibre Devid ebkak elne ngbekobo, eji á song yel ejahbe ji kpi ati mbu akuungu.>>
1SA 23:8 Sol kehm lungu nsoja enye kpee re bo tahm ebta go Keyila song kohko Devid tv a aneblum ebe.
1SA 23:9 Eji Devid sebe kahn re Sol kpˈlame kak-e, á kehm tongo Abiata ji nlimanjom re, <<Ko nkpehrekahbe ewobo ji nlimanjom ba a ji.>>
1SA 23:10 Devid bungu re, <<Jehova Esowo bi anebe Isreel, me nlokeltum ewa ebwuk riirii re, Sol kpꞌtoobo re á ba a Keyila ba rannge ejahbe tib esi ejame.
1SA 23:11 Anv afono ejahbe baa ba Keyila, bahk-m jabbe ka-e? Sol bahke lohko ba ana nlokeltum ewa ma wuka? Jehova, Esowo bi anebe Isreel, tong nlokeltum ewa.>> Jehova bungu re, <<Á bahke bake.>>
1SA 23:12 Devid kpe bulu bahb re,<<Anv anebe Keyila bahk-m jabbe a aneblum ebame ka Sola?>> Jehova bungu re, <<Bo bahke limi ano.>>
1SA 23:13 Owo Devid a aneblum ebe, bo jolo rehng ane atahltahl ane atahl awubu, bo kehm yake Keyila jo jen yannge adi adi. Eji bo tongo Sol re Devid ebbe go Keyila, á kpeem je o.
1SA 23:14 Devid song jolo go elka emahng ni ekobta, a awong nya emahng ji Jif. Efung abehng abehng Sol jo bimi Devid. Wo Esowo tikem yake Devid kak-e abo.
1SA 23:15 Ana Devid jolo go ejahbe Horesi go emahng ji Jif, á sebe kahn re Sol eblohng re á song wul-e.
1SA 23:16 Jonatan mmona Sol kehm tahme goji Devid go Horesi song kak-e ebo, á bel atahne goji Esowo.
1SA 23:17 Á tong-e re, <<Ka kpe Fahl.>> <<Nsoo ewame Sol wa-a nehm kunu ebo. Á bahke jolo ntul no anebe Isreel. Me m bahke jolo ekpeele eja. Jol nsoo ewame kpꞌkahne jia.>>
1SA 23:18 Bo ane abal abal ko nwongo gbanngalung atemtem. Owo Jonatan kehm feere kehnge, wo Devid sa go Horesi.
1SA 23:19 Anebe Jif kehm tahme goji Sol go Gibea song tong-e re, << Nyehne Devid ebsong biiri go egahre ekobta go Horesi, go ewong ji Hakila go ejang eboblum bi Jesimon.
1SA 23:20 Anv, ntul Agbal Enya, ba ngare anyehng anyehng nyi lꞌkor-a re wo lim ano, wahr bahke yiimi re wahr yak-e kak-a abo.>>
1SA 23:21 Sol faange re, <<Nong Jehova fuul-n.>> go egahne eltiiri ni ḿ ma-m tiiri.
1SA 23:22 Songen, wahn kpe song seb kahn nobnob. Seben kahn edi ji Devid kpo kono eljeke a nne no me-e nyehn o. Bo tong-m re, á kpꞌwake sehng.
1SA 23:23 Seben kahn adi elbiiri enye kpee nya á kpo biiri, wahn feere ba tong-m nobnob. m bahk-e sebe go ndi nyi Juda kpee, a abon ajahbe Juda.
1SA 23:24 Owo bo kehm feere go Jif gbo Sol mbang. Devid a aneblum ebe bo jolo elka emahng ni Maon go edamme ji Araba ejang eboblum bi Jesimon.
1SA 23:25 Sol a aneblum ebe kehm tahme song kehme elbimi, eji bo tongo Devid bade ano, á mehle tahm go agburu atal song jol go elka emahng ni Maon. Eji Sol wuku jia, á tahme asongo go elka emahng ni Maon jo kam Devid.
1SA 23:26 Sol jo jene asongo go nkpe ewong, Devid a aneblum ebe jol go nkpe ewong nyehka jo foomo re bo be goji Sol. Ana Sol a nsoja enye jo kabbe Devid a aneblum ebe re bo bob bo,
1SA 23:27 ntiingi etib kehm bake goji Sol ba bung re, <<Ba elwaare anebe Filista ebbohngo ga kpꞌnoko ebta a Isreel.>>
1SA 23:28 Sol rahke elkame ene, ni á jo kam Devid, feere song re á song kpiri anebe Filista. Owo wahnge bo kpo lung edi jio re, Ekpartal ji Elyaame .
1SA 23:29 Fvfo, Devid tahme edi jio song lene go edi ekobta ji En Gedi.
1SA 24:1 Ngare nyi Sol ma feere kehnge eji á jo kam anebe Filista, bo tong-e re <<Devid li go elka emahng ni En Gedi.>>
1SA 24:2 Owo Sol kehm rodo, ane atahl alon alon go eltahl a nkpel ewubu,(3,000) ajangkun nya li eko eko go Isreel kpee, lohng a bo jo seb Devid a nsoja enye, kohlo go Akpartal nya Ebulemahng.
1SA 24:3 Á kehm bake go edi ellong ejoro mbang mbang, egohng jolo o. Sol yele o re á song re ekv. Devid a aneblum ebe, bo jolo go fee njahm egohng jꞌnehm.
1SA 24:4 Nsoja nyi Devid kehm bungu tong Devid re, Aneblum bao bungu re, <<A wo li efung bi Jehova bungu no, eji á bungu tong-a re, <<M bahk-a kake anekv ewa go ega abo, eji a lꞌlim-e ana kor-a no.>> Owo Devid kehm tohngo sehng edi ji bo ki kahn, song kim esꞌsili ekpawobo ji Sol.
1SA 24:5 Eji ma jol ano sehng, ntir nyi Devid kehm-e kehme elgbiingi, tib eji á kimi esꞌsili ekpawobo ji Sol.
1SA 24:6 Á tongo aneblum ebe re, <<Jehova kꞌtaame re me n lim elkohn ejum ana jia tob nsoo ewame nju, nne no Jehova kak-e akehng go esi, afii kun-e ebo ebame, tibre ye nne no Jehova kak-e akehng go esi wo bob-e etul.>>
1SA 24:7 Go alum nyaa Devid sahb rꞌrehke aneblum ebe, á taamem re bo nok a Sol. Sol lohngo egohng jio tahm mbang enye.
1SA 24:8 Owo Devid kehm lohngo go egohng jio, kehm lungu Sol, <<Nsoo ntul ewame!>> Eji Sol keebe go njahm, Devid kehm gongo go ndi fere tanne elne, a esamahr ebe go ndi.
1SA 24:9 Á bungu tong Sol re, <<Jenji wahnge a kpo wuungu atung, aneblum lꞌbung re, <<Devid jehk kpꞌsiki, re á lim-a ejum?
1SA 24:10 Lela wobnyehn go ega amahr antahng ana Jehova ma-a jabbe kak-m egame abo a egohng. Egom jehko nyar-m re me n wul-a, wo n tab-a yake, m bungu re, <<M nehm rod ebo ebame kunu nsoo ewame nju, tibre ye nne no Jehova kak-e akehng go esi wo re á jol ntul.
1SA 24:11 Nyehn me nsoo ewame, seenge esˈsili ekpawobo eja ga egame ebo, n kimi esꞌsili ekpawobo eja, wo n wa-a wulem. seenge nyehn re, ejumjum egame ebo wobem ji bahke tibi re me n li ebi go esabe ellimi afii go elnoko. N wa-a ka soodo, wo ga a kp-m bimi re wo ko elkpin ename.
1SA 24:12 Nong Jehova lam-r a wahra na, nong Jehova bongo nsoodo nyi a ma-m lim, wo ebo ebame wa-a nehm kooro.
1SA 24:13 Ana bo bungu mahne re, <<Goji abalimabibi wo ebi ellimi kpo lohng,” ebo ebame wa-a nehm kooro.
1SA 24:14 <<Nne awoo no ntul no anebe Isreel ma lꞌlohng toon-e? Nne awoo a kpꞌkame toon-e, ekpakv mbva? Ntakpehla?
1SA 24:15 Nong Jehova jol nlamalam ewahre fere toobo ka-r. Nong á tir bade nfem enyame fere fili o, nong á bib aname, nong á tahr-m yehke go ega ebo.
1SA 24:16 Eji Devid ma bung mal, Sol kehm bahbe re, <<Ellum ena ni oa, Devid mmon ewama?>> Á kehm rabe eling wahre wahre wahre.
1SA 24:17 Á kehm bungu re, <<Wo wo ga li etingi nne sehnge me, wo ma-m fili nobnob. Me ma-a bib elfili.
1SA 24:18 A ma-m tong anv anv bade nnoobo nyi a ma lim ka-m, Jehova yak-m kak go ega abo, wo me-e a wulem.
1SA 24:19 Nne lꞌsong nyehn nnekv ewe, á kpo yak-e yaka ki-e lim ejuma? Nong Jehova tuur-a nobnob go mbang nyi a ma-m fili lela.
1SA 24:20 N kpꞌkahne re a bahke jolo ntul go etingitingi, etul bi Isreel bahke gbale ega abo.
1SA 24:21 Anv, tir tong-m go mbing nyi Jehova re, á nehm wul etꞌtohngo ejame kpee, afii fvvdv mbing enyame go nnahba nsoo.>>
1SA 24:22 Ano wo Devid kehm koko nwongo enye a Sol. Owo Sol kehm feere kehnge, wo Devid a aneblum ebe feere go edi ekobta.
1SA 25:1 Samuel kehm ba kpo, anebe Isreel kpee lohng ba kono asi ling-e, tete bo kpa-e kak ege etahk ji Rama. /s Devid mehl feere go elka emahng ni Paran
1SA 25:2 Nne awohng jolo go Maon, no bele nsol o Kamel, á gbo afang gbalee. Á bele ebulbaange, atahl alon alon go nkpel ewubu (1,000), ejoro atahl alon alon go eltahl a nkpel ewubu (3,000), bi á jo kpud bo anyar go Kamel.
1SA 25:3 Mbing anye bo jo lung-e re Nabal, mbing nyi nkal ewe Abigail. Abigail bele elkahne, á jolo nnenkal no gbo egbahme, wo nlum ewe jolo ntehne eljina nne, fere bel esabel eljini go nnahb nyi Keleb.
1SA 25:4 Eji Devid jolo o elka emahng, á wuku re Nabal kpi ejoro anyar kpud.
1SA 25:5 Owo á kehm tumu njangkun ewubu fere tong bo re, <<Songen goji Nabal go Kamel wahn song kak-e nnyo go egama mbing.
1SA 25:6 Tongen ye re, ˈNlaabe elkpin jol ka-a! Nong nob a na, a anebe etahk eba kpee, tob nob a ejum ajehng ajehng eja kpee!
1SA 25:7 << ˈAnv me n wuk re ngare nyi bo kpo kpud ejoro anyar nyi a. Eji abaabe ebul eba jolo anahre e bibem bo go elfili ngare kpee nyi bo jolo anahre go Kamel, ejum ebo ajehng ajehng limm ji tane no.
1SA 25:8 Bahb alokeltum eba, bo bahk-a tongo. Fvfo nong aneblum ebame fil-a ndon, eji li re, wahr ebba go ngare nyi nno. Titi ka alokeltum eba a Devid mmon ewa ajehng ajehng ji a bahke ma bel ka bo.ˈ <<
1SA 25:9 Eji aneblum ba Devid rehnge go ji Nabal, bo song tiingi Nabal etib bio go mbing nyi Devid. Bo fere ji sik.
1SA 25:10 Nabal faange alokeltum re, <<Nne awoo li Devid jia? Nne awoo li mmona Jese noo?. Alokeltum gbalee kpˈbeke babnde nju ebo sa lela.
1SA 25:11 Nˈnan m bahke rodo ngbu a alahb a enyam bi m ma wul re me n ka abakpudu ejoro anyar ka aneblum ba lohngo ba edi ji nne kil kahne?
1SA 25:12 Aneblum ba Devid sennge feere. Eji bo rehnge no, bo tooro ellum anehng anehng tong Devid.
1SA 25:13 Devid kehm tongo aneblum ebe re, <<Nne awohng awohng gbade ekahngkahng ebe.<< Bo lohko lim, Devid tob gbade bˈbe fvfo. Jolo ejum ane atahltahl ba toono Devid, ane atahl awubu sa jo kpur nsol.
1SA 25:14 Nlokeltum awohng kehm tongo Abigel nkala Nabal re, <<Devid tumu abatiingi etib go elka emahng re bo kak nsoo ewahre nnyo, wo á koo akuk faange bo.
1SA 25:15 Fvfo aneblum bao jolo nobnob anahre. Bo wahr bibem elfili, ngare kpee nyi wahr jo lohng je go emahng kohlo bo, ejumjum tikem tan.
1SA 25:16 Atv a njul bo jolo ekahme senng-r kak ngare anyehng anyehng nyi e jo kpur ejoro kohlo bo.
1SA 25:17 Anv, tir bade wo nyehn ji wo bahke ma lim, tibre ebi ejum tohk nsoo ewahre nju go nnahb, a anebe nlaaga ebe kpee. Á li elkohn ebi nnenlum no nne lꞌkˈbung a ne.
1SA 25:18 Abigel soro mehl tvtv. Á rodo ebred atahl awubu, ekpasake amahm ebbal, ejoro elon bi bo ma lam, ebam awoko akohl eblon, abane bane ngbu atahlalon, abred atahlawubu nyi bo ko efig lam, á kpu gbade ebvankang.
1SA 25:19 Á kehm tongo alokeltum re, <<Song tahmen; M bahk-n toono njahm.<< Wo Nabal nlum ewe á we-e tongem.
1SA 25:20 Ana á kuumu mbvankang song rehng go ewong ji bele akpafuku, nyehn Devid kpꞌbadde abake a aneblum ebe, Abigel song wane bo.
1SA 25:21 Devid kpꞌbungu na re, <<Jolo ejum mbol mbol, eji n jo baabe nsol nne noa go elka emahng re ejum ajehng ajehng eje kꞌtan. Á feer-m ebi go nnoobo nyi n limi no.
1SA 25:22 Nong Esowo bib a Devid, sahb sꞌsab, joare efungfu m bahke yake nnenlum awohng jol go elkpin, go ellong ane ba li ba be.
1SA 25:23 Eji Abigel nyehne Devid, á soro badde mbvankang elwaare ba gong ka Devid a esamahr ebe go ndi.
1SA 25:24 Abigel gbo-e go akpade fere bung re, <<Nong me nlokeltum ewa fil-a ndon nsoo ewame, nong me nlokeltum ewa bung a na, wuk ji nlokeltum ewa yahke bung.
1SA 25:25 Titi nsoo ewame, ka wuk ebi nnenlum noo re Nabal. Á li ana mbing enye, mbing enye lohngo re Egboolo, fvfo á kpo lim agboolo nsol. Ana me nlokeltum ewa, n nyehnem aneblum ba wo nsoo ewame tumu no.
1SA 25:26 Wo anv nsoo ewame, ana li go etingitingi, Jehova ye ji li Esowo eba, á li go elkpin, wo tob li go elkpin, eji Jehova ma-a yehke re, wo kꞌsong fad alung, fere yehk-a re wo kꞌbongo go ega ebo antahng, nong anebekv eba, a ane kpee ba kpꞌtiri re bo lim wo nsoo ewame nju ejum, jol ana Nabal.
1SA 25:27 Nong ayare nya me nlokeltum ewa ma ko ba ka wo nsoo ewame nju, nong bo ka aneblum ba toon-a no.
1SA 25:28 Titi tahm ka me nlokeltum ewa go ege elsoodo ni á ma lim. Jehova, ye ji li Esowo eba, bahke tiki lim efilane eja lab ka nsoo ewame nju, tibre á kpˈnoko ebta bi Jehova, bo nehm nyehn esabe ellimi anehng anehng go ega ejang go afung nya a li go elkpin.
1SA 25:29 Jol tvtv o, eji nne kpꞌsꞌseb re á ko elkpin ena, elkpin ni nsoo ewame nju bob behr go elwo ni elkpin goji Jehova, ye ji li Esowo eba, bahke bulu elkpin ena go ellong ane ba li go elkpin, wo elkpin ni anebekv eba, á bahke gbahbe tub ana eltal ni wob egbasad.
1SA 25:30 Ngare nyi Jehova ma lim anoobo nsol biingi ka nsoo ewame nju, nya á nyame no bada ne fere yehk-e re, ye wo bahke fili anebe Isreel,
1SA 25:31 wo nsoo ewame nju, we-e nehm ga kpo esi, go ege a ntir re, alung afade lohngem ejumjum, afi jol re á bongo antahng. Eji Jehova, ye ji li Esowo ebo ma ka nsoo ewame nju efa, buumu me nlokeltum ewa.
1SA 25:32 Devid kehm tongo Abigel re, <<Eltehke jol ka Jehova, Esowo bi anebe Isreel, ye ji ma-a tum lela re wo ba kpir-m.
1SA 25:33 Nong elfuulu jol a na go ega nnoobo a ntoobo, a elyehke ni a ma-m yehke re me n kꞌfad alung lela, a elbongo ni n jol koko abo enyame bongo.
1SA 25:34 Ki li ano, etingitingi ana Jehova, ye ji li Esowo bi anebe Isreel bi li go elkpin, ye ji ma-m yehke re me n ki-a lim ejum, ki li re wob ba elwaare ba kpir-m, jol nnenlum awohng awohng no li ka Nabal jolem kpe jol go elkpin efungfu lꞌse.
1SA 25:35 Owo Devid kehm koko ji á ko go ege ebo re á ba ka-e, fere tong-e re, <<Song kehnge go elkoono, me n wuk alum enya, fere lim ji a bahb-m no.<<
1SA 25:36 Eji Abigel feere goji Nabal, Nabal jo limi elkak go etahk ana elkak ntul. Nabal gbale go eyebatahng eji á wo jo buumu. Abigael we-e tongem ejumjum tete efungfu se.
1SA 25:37 Efungfu eji Nabal amahm me-e ter, nkal ewe kehm-e tongo nsol nyio kpee, eltim gbo-e, á fere jol are eltal ni.
1SA 25:38 Kange ejum nfung ewubu, Jehova rum Nabal tub, á kpo.
1SA 25:39 Eji Devid wuku re Nabal ebkpo, á bungu re, <<Eltehke jol ka Jehova, ye ji ma toobo elam ejame a Nabal, go ebibi elfili edaange nne. Yeb yehke nlokeltum ewe go ebi alimi, fere rod ebi ji Nabal kun-e go esi. Owo Devid tumu ellum tv Abigel, bahb-e re á jol nkal ewe.
1SA 25:40 Alokeltum Devid kehm tahme go Kamel song tong Abigel re, <<Devid wo tum-r re, wahr ba ko-a wo ba jol nkal ewe.<<
1SA 25:41 Á kehm gongo esamahr ebe go ndi kehm bungu re, <<Me nlokeltum ewa wo, me n toobo ebjing re me n lok-a fere ru akpade nya alokeltum ba nsoo ewame nju.
1SA 25:42 Abigel soro foomo tvtv kuumu mbvankang a alokeltum anebkal ebe na alon, bo toono atiingi etib Devid, á song jol nkala Devid.
1SA 25:43 Devid tob ko Ahinoam nnea Jejirel, bo ane abal abal bo jol akal ebe.
1SA 25:44 Wo Sol rodo Mikel mmon ewe, nkala Devid, ka Paltiyel mmona Laisi ye ji lohng go Galim.
1SA 26:1 Anebe Jifi kehm jeke goji Sol go Gibea song tong-e re, <<Devid sang ma ba biiri go ewong ji Hakila ji li songo songo wane a Jesimona?<<
1SA 26:2 Owo Sol kehm tahme go elka emahng ni Jifi a nsoja nyi anebe Isreel, bo jolo ane atahl alon alon go eltahl a nkpel ewubu (3000) ba bo jake no, re bo song seb Devid.
1SA 26:3 Sol bumu ebehre eje kohlo nkpea mbang go ewong ji Hakila jo seenge Jesimon, wo Devid jolo go elka emahng, eji á nyehne re Sol me-e toono rehng o,
1SA 26:4 á tumu ane ba kpo weele nyehn edi, lohko kahn re, Sol ebsi rꞌrehng o.
1SA 26:5 Owo Devid kehm tahme edi ji Sol bo si ebehre. Á nyehne edi ji Sol a Abne mmon a Ner, ye ji jolo ntubesi a nsoja noongo no. Sol noongo go atahng ebehre, nsoja woomo ebehre senng-e kak.
1SA 26:6 Devid bahbe Ahimelek nnea Hiti go Abisayi mmona Jerua, ye ji jolo mmonannyehna Joab re, <<Nne awoo bahke jeke aname go abehre goji Sol? Abisayi re, <<Me m bahke jeke.<<
1SA 26:7 Owo Devid a Abisayi kehm tahme goji nsoja nyio atv.. Bo nyehne Sol nong no, á ma lal go atahng ebehre, a elkong ene, á jahme kohlo ege esi. Abne a nsoja noongo senng-e kak.
1SA 26:8 Abisayi kehm tongo Devid re, <<Lela Esowo ebyake nnekv ewa kak ega ebo, nong me n jahm-e elkong nkpel anyehng bade ndi. N we-e nehm jahm nkpel ebal.<<
1SA 26:9 Wo Devid tongo Abisayi re ke-e rannge, nne awoo bahke lake nne no Jehova me-e kak akehng go esi kꞌli ebi?
1SA 26:10 Á bungu re, <<Etingitingi ana Jehova li go elkpin, Jehova antahng wo bahk-e rumu, afii ngare enye rehng, á kpo, afi á je ebta song kpo ebta tan.
1SA 26:11 Wo Jehova kꞌtaame re, me n lak nne no á me-e kak akehng go esi ebo. Rod elkong a ekpꞌkpuk alahb ji nong kohl-e go esi wahr tahm.
1SA 26:12 Owo Devid kehm rodo elkong a ekpˈkpuk alahb ji jolo kohlo ege esi, bo tahm. Nnene nyehnem bo, afi kahn bade, jol nnene nyahmem. Bo kpee jo lꞌlal tibre Jehova wo limi bo re bo sahb lꞌlal ano.
1SA 26:13 Devid kehm take tahm ejang behko, song wahr kuumu ero ewong go fee. Ka bo egburu eyake njahm ebal ebal.
1SA 26:14 Á kehm lungu nsoja a Abner mmona Ner, <<Abner a me nehm faanga?<< Abner kehm faange re, <<Wo nne awoo no kpi ntul lung?<<
1SA 26:15 Devid kehm bungu re, <<Nde, wo nnenlum wo, ano sanga? Nne awoo li ana wo go Isreel? Jenji wahnge a ki kpe baabe nso, ntul ewa? Nne ba o, re á ba rannge nso ntul ewa.
1SA 26:16 Ji á ma lim nobem. Etingitingi ana Jehova li go elkpin, kehn anv, wo a ane eba wahn ebkpo, tibre a ma-m baabe nso ntul ewa, ye ji Jehova kak-e akehng go esi. Kpur sennge elna. Gan wo elkong a ekpꞌkpuk alahb ntul ji jolo kohl-e esi li no.
1SA 26:17 Sol kehm liingi ellum ni Devid, fere bung re, <<Ellum ena ni oa Devid mmon ewama?<< Devid faange re, <<Ee, nꞌni, nsoo ntul ewame.<<
1SA 26:18 Á kpe budu re, <<Jenji wahnge nsoo ewame kpꞌkame nlokeltum ewe? Jenji m ma lim, elsoodo anii m ma li ebi?
1SA 26:19 Anv nsoo ntul ewame, wuungu atung wuk alum nya nlokeltum ewe. Lꞌfere jol re Jehova ma-a tehm tv-m, nong á ko ayare. Lꞌfere jol re ane ba ma lim ano, nong bo bel nkuk goji Jehova. Bo ma-m kam lela yehke go mbake enyame go nsol elehkelkv nyi Jehova, fvfo bung re ˈSong, loko asowo nyako.ˈ
1SA 26:20 Anv ka nongo alung emame gbo go ndi njahm ejahbe go fee go esamahr bi Jehova. Ntul no anebe Isreel eblohng kpꞌsebe aroongo ana nne kpi a akpamban bim go awong.
1SA 26:21 Owo Sol kehm bungu re, <<Me n lim abiafem. Feere ba Devid mmon ewame. Tibre wob tiiri elkpin ename sahb gbꞌgbal lela, n nehm kpe gaare re me n lim-a ejum. Etingitingi me n lim ana egboolo nne, sahb sꞌsab ellimi rannge.
1SA 26:22 Devid kehm faange re, <<Nyehn elkong ni ntul ga. Nong njangkun anyehng enya ba ko.
1SA 26:23 Jehova kpo tuuru nne awohng awohng go ebo ellimi nobnob a ekakesehk ebo. Jehova yak-a kak-m go egame abo lela, wo me n nehm lak nne no Jehova kak-e akehng go esi ebo ebame.
1SA 26:24 Etingitingi, ana elkpin ena lub-m no lela, nong elkpin ename tob lub Jehova á tahr-m yehke go afemfem kpee.
1SA 26:25 Owo Sol kehm bungu tong Devid re, <<Nong elfuulu jol a na Devid mmon ewame, a bahke limi agburu nsol, etingitingi a bahke sehnge ebta.<< Owo Devid kehm tahme mbang enye, Sol feere kehnge.
1SA 27:1 Wo Devid tiri antahng re, <<Efung abehng Sol bahke lohko ba wul-m ege ebo. Ji bahke fuumu re me n lim li re, me n be tahm go ndi nyi anebe Filista. Owo Sol bahk-m rahke elsebe go ndi nyi anebe Isreel, m bahke weele lohng go ege ebo.
1SA 27:2 Owo Devid a aneblum atahl alon alon nkpel atahlara, (600) ba jolo a ne, bo kehm tahme goji Akisi mmona Maok , ye ji jolo ntul no Gati.
1SA 27:3 Devid a aneblum ebe, bo song lene go Gati tob Akisi. Nne awohng awohng bele nnahb nyꞌnye nyi jolo a ne. Devid bele akal abal, Ahinom nnea Jejireel, a Abigel nnea Kamel, ye ji jolo nkalebun no Nabal.
1SA 27:4 Eji bo tongo Sol re, Devid ebbe tahm go Gati, á we-e kpeem jo seb.
1SA 27:5 Owo Devid kehm tongo Akisi re, <<Joare m ma-a fili ndon, ka-m edi ji m bahke jolo go mmojahbe fee go nfam nyia. <<Jenji wahnge me nlokeltum ewa bahke lene ejahbe ajehng a ntul ?>>
1SA 27:6 Owo efung bio Akisi ka-e Jikilag, edi jia jolo ka atul ba Juda alela sang.
1SA 27:7 Devid lene go ejahbe anebe Filista elya kunu nnyahng eni.
1SA 27:8 Owo Devid a ane ebe, bo kehm tahme song kehme elnoko a anebe Gesu, a anebe Girji, go anebe Amalek. (Bomo mahne mahne ane baa lene edi ndi jio, nyange rehng go Sur a Ijib.)
1SA 27:9 Ngare anyehng anyehng nyi Devid lꞌsong nok a ejahbe ajehng ajehng, á joom yake nnenlum, afii nnenkal re bo jol go elkpin. Wo á jo rodo ejoro, adahmagbudu, ebvankang, akamel a abomo. Fere feere ba tob Akisi.
1SA 27:10 Akisi lꞌbahb re, <<Gan wo a je enok lela?<< Devid jo bungu re, <<E je ebta go ejahbe elka emahng ji li ka et'tohngo ji Juda. Nkpel nyindiki á bung re, e je ebta go ejahbe elka emahng edi ji anebe Jerameel lene no. Nkpel nyindiki á bung re, e je ebta go ejahbe elka emahng ji anebe Ken lene no."
1SA 27:11 Á joom tiki yake nnenlum afii nnenkal re bo jol go elkpin, ko bo ba ka Gati, á jo tiri re, <<Bo bahke bungu bade anahre re, ˈJia ji Devid ma lim.ˈ Eljini ene ni o ni á jo kono ellimi go afung kpee nya á lene go edi ndi ji anebe Filista.
1SA 27:12 Akisi bumu Devid go etingitingi, fere bung tong elne re, <<Yebjol nne no kpꞌbibi eltim a ane ebe, anebe Isreel, tib ano, á bahke jolo nlokeltum ewame nkahlkahl.<<
1SA 28:1 Go afung nyao anebe Filista lungu nsoja ebo ba kono re, bo nok a anebe Isreel. Akisi kehm tongo Devid re, <<Fuumu re wo kahn re, wo a aneblum eba, m bahk-m toono ba ebta.
1SA 28:2 Devid bungu re, <<Owo a bahke nyehne antahng ana nlokeltum ewa bahke limi. Akisi faange re, <<Ebnob sehng, m bahk-a limi a jol mbaabe ebjing ewame nkahlkahl.<<
1SA 28:3 Ngare nyio Samuel ebkpo, anebe Isreel kpee ba elkv, fere ling-e tete rod-e kpa kak ege ejahbe Rama. Ngare nyio fvfo Sol kame abuku mbu a anebe abi atohko, kpee yehke ndi nyio.
1SA 28:4 Anebe Filista kehm ba kono, si ebehre go Sunem. Sol tob lung anebe Isreel kpee bo ba kono tob si ebehre go Gilboa.
1SA 28:5 Eji Sol nyehne nsoja nyi anebe Filista, á kehme elfahle, fere jo kꞌkahm go ege eltim.
1SA 28:6 Á bahbe Jehova, wo Jehova we-e faangem, jol go nlem afii go elfaange ni bo kpo lung re Urim, afii enyehnamahr.
1SA 28:7 Owo Sol kehm tongo ane ba kpo lim eltum a ne re, <<Seben nnenkal no li mbuku elbu, eji n lꞌje song bahb-e. Bo tong-e re, <<Nnenkal awohng noa go Endo.
1SA 28:8 Owo Sol kehm yaange nsol ebjing, fere kak nyindiki nyi nne li ki-e ma liingi, atv á ba tahm a aneblum abal song kpiri nnenkal, fvfo á tong-e re, <<Bahb etohko ka-m, wo ko etohko ji nne no ma kpo no m bahk-a tongo.
1SA 28:9 Wo nnenkal noo tong-e re, <<Etingitingi, wo kpꞌkahne ji Sol ma lim, yeb kam abuku mbu a anebe abi atohko yehke go ndi nyia. Jenji wahnge a yahke kono ekpoko bade elkpin ename, ji bahk-m wulu.
1SA 28:10 Sol kehm tiri tong-e go mbing nyi Jehova re, <<Etingitingi ana Jehova li go elkpin, bo wa-a nehm kak erem go eyaame jia.<<
1SA 28:11 Owo nnenkal noo kehm bahbe re, <<Nne awoo m bahk-e koko ba kaa? Sol re, <<Ko Samwel ba a ne.<<
1SA 28:12 Eji nnenkal nyehne Samwel, á kehm biingi ege ellum bung tong Sol re, <<Jenji wahnge a ma-m nehm? Wo Sol wo!
1SA 28:13 Ntul tong-e re, <<Ka kpe fahl. Jenji a ma nyehn?<< Nnenkal re, <<N nyehne ebi etohko kpꞌlohngo go ndi abake.
1SA 28:14 Á kehm bahbe re, <<Á li renan?<< Á re, á li ana ekꞌkula nnenlum, á kake ekpawobo kpꞌlohngo abake. Owo Sol soro kahn re Samwel wo, a gongo go ndi tanne elne, esamahr ebe go ndi.
1SA 28:15 Samwel kehm bungu tong Sol re, <<Jenji wahnge a ma-m gbiingi ko-m ba aname. Sol re, <<N li go egburu ejahkjahk.<< Anebe Filista kpꞌnoko aname, Esowo ma-m yake abo. Á me-e kpehme kpe faange, fere jol go enyehnamahr afii go nlem. Owo wahnge n lung-a re, wo tong-m ejum ji m bahke limi.<<
1SA 28:16 Samuel kehm bungu re, <<Jenji wahnge a kehm-m bahbe, anv eji Jehova ma-a yake, á ma fere jol nnekv ewa?
1SA 28:17 Jehova eblim ji á bungu sehng egame. Jehova ebyare etul yehke go ega abo, faake abi ka nnebjing ewa Devid.
1SA 28:18 Tibre a wukem ji Jehova, afii rod erakatahng eje rehng a ji goji anebe Amalek, Jehova eblim jia ka-a lela.
1SA 28:19 Jehova bahk-a yake, wo a anebe Isreel kak anebe Filista go abo, behna wo a abon eba ba nlum, ḿ bahke jolo aname. Jehova bahke tob yake nsoja nyi anebe Isreel kak abo nya anebe Filista.<<
1SA 28:20 Tvtv o Sol soro gbo tanne go ndi, elfahle gbal-e sehng eji á wuku alum nya Samuel. Eko tan-e tibre ejumjum á liim efung bio kpee a atv mao kpee.
1SA 28:21 Eji nnenkal noo baa goji Sol ba nyehn re, á bele elfahle tete, á bungu re, <<Nyehne, me nlokeltum ewa ma-a wuk. N fili elkpin ename egame abo fere lim ji a tong-m no re me n lim.
1SA 28:22 Anv titi, wuungu me nlokeltum ewa atung, me n ka-a nsol alehke eji a lꞌli kpe bel eko tahm eja kehnge.<<
1SA 28:23 Á ten, fere bung re, <<N nehm li. << Wo aneblum ebe tobo nnenkal, bo gboong-e, á wꞌwuungu bo atung. Á mehle go ndi fere ji go nlaabe eti.
1SA 28:24 Nnenkal noo bele njokojoka mmon edahmagbudu o etahk, á soro wul-e tvtv. Á nyahke abe kahm lim ngbu nyi ki kpi ayist.
1SA 28:25 Á kehm jehke Sol a aneblum ebe bo li. Atv manehm o bo soro mehl tahm.
1SA 29:1 Anebe Filista kehm lungu nsoja ebo, bo song kono go Afek, nsoja nyi anebe Isreel kono go ekpabingi ji Jejireel.
1SA 29:2 Ana atubesi ba anebe Filista jo jen go nlong atahl alon, a atahltahl atahltahl, Devid a aneblum ebe jo jene go njahm toono ntul Akisi.
1SA 29:3 Atubesi nsoja nyi anebe Filista bahbe re, <<Anebe Hibru baa mee?<< Akisi faange re, <<Devid sang a ji jolo ntubesi abalimi eltum no Sol ntul no anebe Isreela? Yeb jol aname ebsehng elya, bomo efung bi atahme Sol sa tete rehng anv, n ka nyehn ebi ajehng ajehng go ege.
1SA 29:4 Wo atubesi nsoja nyi anebe Filista atahng rake bo tob Akisi, bo kehm bungu re, <<Tum nnenlum noa á feere song go edi ji a tib-e no. Á ki-r toono ba ebta, tohko jol ano á bahke fere sennge kuum-r, ngare nyi ebta kpꞌnoko. Jol ga nob re á feere song tob nde nju ewe, sehnge re á wul aneblum ebahre kiimi bo asi.
1SA 29:5 Devid jia sang bo kpo yim ese elbahne ebo bada ne re: << ˈSol ebwul ane atahltahl atahltahl ebe, Devid ebwul ane atahlakuu a nkuuaˈ?<<
1SA 29:6 Owo Akisi kehm lungu Devid tong-e re, <<Etingitingi ana Jehova li go elkpin, wob jol nne no bo kpa-a bumu go etingitingi, jol-m koro re wo jol jo lok-m go egama nsoja. Bomo efung bi a ba go egame tete rehng lela, n ka tiki nyehn ebi ajehng ajehng go ega, wo atubesi re bo wa-a ka liingi.
1SA 29:7 Anv, feere song go elkoono, ka lim ejum ajehng ajehng ji bahke sabe atubesi anebe Filista.
1SA 29:8 Devid kehm bahbe re, <<Wo anv, jenjii m ma lim? Ebi ajii a ma nyehn ji li bada nlokeltum ewa, bomo efung bi m ba a ega, tete tub anv? Jenji wahnge n lˈkˈsong nok a anebekv ba nso ntul ewame?
1SA 29:9 Akisi kehm faange re, <<N kpꞌkahne re wob jol jo lim ji jo nob egame amahr, ana enjel nyi Esowo; Eltim ki-a gbiingi eji ma jol ano, atubesi anebe Filista ebbung re, <Ye nehm toon-r je ebta.>
1SA 29:10 Mehl efungfu behre behre wo toono alokeltum nde nju ewa, bo ji toon-a ba, wahn tahm, efungu behre behre ana edi kpꞌlennge na lennge.<<
1SA 29:11 Owo Devid a ane ebe, bo kehm tahme efungfu behre behre feere ndi nyi anebe Filista, anebe Filista wahr asongo go Jejireel.
1SA 30:1 Devid a ane ebe feere ba rehng go Jiklag, efung bi biingi nfung era. Wo re bo kehm rehnge o, anebe Amalek ebsong nok ebta go ejang eboblum nfam go elka emahng. Bo song noko a ejahbe Jiklag, fere jahm fi,
1SA 30:2 bo bobo anebkal a nne awohng awohng no jolo o, abonse a anebkul. Bo wulem nne awohng awohng, wo bo kpu bo tahm abo eji bo jo feere kehnge.
1SA 30:3 Eji Devid a ane ebe rehnge go Jiklag, bo song nyehne re agun ebrannge Jiklag, fvfo akal ebo, abon ba nlum, a ba nkal bo bobo bo song kak eju.
1SA 30:4 Owo Devid a ane ebe kehm lingi wahre wahre tete eko tan bo, bo kpeem ma jo ling.
1SA 30:5 Anebe Amalek fvfo tob bobo akal abal ba Devid, Ahinom ji nnea Jejireel, a Abigel ji nkalebun no Nabal ji nnea Kamel.
1SA 30:6 Devid jolo go egburu ntong, tibre bo jo bungu re, bo bahk-e tuubu atal, nne awohng awohng rak-e rehng nnahb eltim, tib esi abon ba nlum a ba nkal. Wo Devid bele atahne goji Jehova ji Esowo ebe.
1SA 30:7 Owo Devid kehm tongo Abiata ji nlimanjom mmon no Ahimelek re, <<Ko nkpehrekahbe ewobo ji nlimanjom ba ka-m. Abiata ko ba ka-e.
1SA 30:8 Devid kehm bahbe Jehova re, <<Anv, me n kam toono ellong abarˈrannge baa, m bahke ma kpiri boa? Jehova faang-e re, <<Kam toono bo, a bahke lohko kpiri bo, fere mal, tahre bo.
1SA 30:9 Devid a ane atahltahl atahlawubu ebe, bo song rehng go edamme ji Beso, edi jio wo egom jehko sa go njahm.
1SA 30:10 Ane atahl awubu gbo ewo, bo maam siiri edamme, wo Devid a ane atahltahl bako, bo soro asi jo kam toono asongo.
1SA 30:11 Bo kehm song nyehn nnea Ijib go ekulugbe ko-e ba a ne goji Devid. Bo ka-e alahb re á wo, fere tob ka-e nsol alehke re á li,
1SA 30:12 bo tob ka-e ebahk abane abane ngbu, nya bo ko afik lim, a abane bane ngbu abal nya bo ko agreb lim. Á li, fere bel eko, tib á ka tiki li nsol, afi wo alahb, go nfung na era, a atv era.
1SA 30:13 Devid bahb-e re, á li ka nne awoo? Gan wo a lohng no? / Á kehm bungu re, <<Me nnea Ijib wo, n li nju nyi nne Amalek. Nsoo ewame nju ma-m tahnge tub eji n jo yam, lela nfung era nyi a.
1SA 30:14 E ba noko a ejang eboblum emahng ji li ka anebe etˈtohngo Kered, edi ji li ka Juda, a ejang ji li ka ane ba etˈtohngo ji eboblum emahng bi li ka etˈtohngo ji Keleb. E fere jahm Jiklag fi.
1SA 30:15 Devid kehm-e bahbe re, <<A bahk-m ma tv song rehng edi ji ellong nsoja nyi ba rannge ejahbe li noa?" ane ba, ba rannga? Á faange re, <<Tir tong-m go esamahr Esowo re me-e a nehm wul afii yak-m ka nsoo ewame nju, m bahk-a koko tahm goji bo."
1SA 30:16 Á tv Devid bo rehng go, ane bao ebyaame kpee yel akpohko ejahbe, kpꞌlehke fere kpꞌwoko jo bahn, tib go agbojok nsol nyi bo ma da go ndi nyi anebe Filista a Juda.
1SA 30:17 Devid noko a bo, bomo elgung ni efung bio, tete elgung ni efung behko, nnene beem lohng, sehngem njangkun atahltahl bo ji kuumu akamel bo ba be for.
1SA 30:18 Devid koo ejum ajehng ajehng ji anebe Amalek rodo no tahm a ji, budu akal ebe na abal.
1SA 30:19 Ejumjum tanem, ajangkun afii anebkul, abon ba nlum afii abon ba nkal, nsol nyi bo da no afii ejum ajehng ajehng ji bo rodo no tahm a ji. Devid koo ejum ajehng ajehng feere aji.
1SA 30:20 Á kpuu ellong ejoro a ellong adamagbudu, ane ebe gbo mbang jo jen abo asongo, go mbuksong nyi atohkondi nyako jo bung re, <<A wo li nsol nyi Devid ma da go ebta."
1SA 30:21 Owo Devid bo kehm bake ba kpiri aneblum atahl awubu ba gbo ewo, bo ki-e ma kpe toono, bo sa go njahm edamme ji Beso. Bo kehm lohngo ba re bo ba wane Devid a ane ba jolo a ne. Ana Devid a ane ebe kpꞌrehnge o, á bahbe bo ana bo li no.
1SA 30:22 Wo abi ane kpee, kehm bake ba kpiri a abasebe afem go ellong ane ba toono Devid kehme elbungu re, <<Tib eji bo ki-r toono je, e nehm bak bo nsol nyi e song da kehnge a nyi. Limi limi kan, nnenlum awohng awohng bahke ma ko nkal ewe a abon ebe, bo song.
1SA 30:23 Devid faange re, <<Eꞌee, abonanee ba nlum, kana lim ano go ejum ji Jehova ma-r kaa, á ma-r kuuru yehke, fere yake ellong ane ni ba nok anahre kak egahre abo.
1SA 30:24 Nne awoo bahke wuungu atung go ejum ji wahn kpꞌbungu? M bake nyi nnenlum no sa jo kpur nsol, a nnenlum no je ebta, bahke jolo jangjang. Ane kpee bahke baange jangjang.<<
1SA 30:25 Devid bumu limi jia jol ntahm a eljini ka anebe Isreel bomo efung bio tete tub anv.
1SA 30:26 Eji Devid rehnge go Jiklag, a tumu nsol nyindiki nyi á da no tv anebkul Juda, bo ji jolo ate ebe, á bungu re, <<A wo li ayare nya lohng go nsol nyi n da goji anebekv ba Jehova."
1SA 30:27 Devid tumu tv bo ji jolo go Betel, bo ji jolo Ramoti go ejang emahng eboblum nfam, a Jati.
1SA 30:28 tob tum tv bo ji li Aroe Sifmoti, Estemoa,
1SA 30:29 a Rakal; tv bo ji jolo ajahbe nya anebe Jerameel a anebe Ken;
1SA 30:30 tv bo ji Homa, Bor Asan, Adak,
1SA 30:31 a Hebron, tob tum tv bo ji jolo adi nyako kpee nya ye a ane ebe jo beeme yannge.
1SA 31:1 Anebe Filista jo noko a anebe Isreel, anebe Isreel be, egom gbalee bo wulu bo go egburu ewong Gilboa.
1SA 31:2 Anebe Filista jo sahb kꞌkam Sol a abon ebe, fvfo bo wulu abon ebe ba nlum, Jonatan, Abinadab a Malki-Sua.
1SA 31:3 Ebta fubu toono Sol senng-e kak, ana bo ta elban song bob-e, bo lim-e ejum alung ji sahb gbꞌgbal.
1SA 31:4 Sol kehm tongo nne no jo fili nsol ebta enye re, <<Tohng ekahngkahng eba yehke wo jahm-m wul, tohko jol ano anebe Filista baa ba kil jo yehke nrur bahke bake ba wul-m, fere jo suum. Wo nne no jo fili nsol ebta enye menng-e sehng re á lim ano, owo Sol kehm rod ekahngkahng ebe jahm ekpare eje go ndi gbo jahme.
1SA 31:5 Eji nfila nsol ebta enye nyehne re Sol ebkpo, ye fvfo tob rodo ekahngkahng ebe jahm ekpare go ndi gbo jahme, tob kpo a ne.
1SA 31:6 Go mbang nyˈnehm nyi, Sol a abon ebe na ara, go nne no jo fili nsol ebta enye, a aneblum ebe kpee kpo efung bꞌnehm.
1SA 31:7 Eji anebe Isreel ba jolo go edamme a bo ji lene go egbuk aya Jodan jehko nyehne re, nsoja nyi anebe Isreel ebbe, gana Sol a abon ebe ebkpo, bo be tahm ajahbe ebo sa, anebe Filista lohng ba ko ajahbe nyao.
1SA 31:8 Njahm efungfu eji anebe Filista lohngo no song kehme akvne feede, re bo yehke nsol go abam akpakv nsoja, bo nyehne Sol a abon ebe na ara ma kpo go egburu ewong ji Gilboa.
1SA 31:9 Bo kim-e esi fere yehke nsol ebta, bo tumu atiingi etib tv go ndi nyi anebe Filista re, bo tiingi etib bio go etahk alokelom ebo, tob tiingi ane ebo.
1SA 31:10 Bo rodo nsol ebta enye kak go etahk elom ji asowo ebo ji bo kpo lung re Astoreti fere kum ngubjing enye lake go ekahme ji Beti San.
1SA 31:11 Eji anebe Jabesi Giled wuku ji anebe Filista ma lim Sol,
1SA 31:12 atahntahn ane ebo kpee jene atv atv rehng Beti San. Bo song fono ngubjing nyi Sol a nya abon ebe go ekahme ji Beti San, Sol a abon ebe, feere go Jabesi, bo ba jahm bo fi.
1SA 31:13 Owo bo kehm rodo akahb ebo song kpa kak go nla eti ji bo kpo lung re tamarisi go Jabesi, bo fere bade elbo njal nfung esehma.
2SA 1:1 Eji Sol ma kpo, Devid kehnge ebta bi á song nok ga anebe Amalek, á kange nfung ebal go Jiklag.
2SA 1:2 Go nfung era, á nyehne nne ma lohng go ellong nsoja nyi Sol ba, no nsol ebjing me-e yare, a ebtohko go esi. Eji á ba goji Devid á gbo noongo go ndi ka Devid ekpunu.
2SA 1:3 Devid kehm-e bahbe re, <<Á lohng gan?>> Á kehm faange re, <<Me m be lohng go ellong nsoja nyio nyi anebe Isreel.>>
2SA 1:4 Devid kehm-e bahbe re, <<Jenji ma lim? Tong-m>> Á kehm faange re, <<Ane ebbe go ebta, gbalee bobwul bo. Fvfo Sol a Jonatan mmon ewe bobkpo.>>
2SA 1:5 Owo Devid kehm tongo njangkun nyi ko etib ba tong-e re, <<A limi renan kehm kahne re Sol a Jonatan mmon ewe bobkpo?
2SA 1:6 Njangkun nyio kehm bungu re, <<M ba sebe kahn re n li go ewong ji Gilboa, fvfo n nyehne Sol o, ma gbo yakke go ege elkong, nga amvtv ebta a abaf'fingi ba jo kam-e, me-e kabbe.
2SA 1:7 Eji á keebe no nyehn-m, á kehm-m lungu, n kehm faange re, <Nyehn me ga!>
2SA 1:8 Á kehm-m bahbe re, wo nne awoo? N kehm faange re, <<Me nne Amalek wo.>>
2SA 1:9 Owo á kehm-m tongo re, <<Yiimi a kohl-m wo wul-m, n li go emel elkv, wo ga, me n kpeka li go elkpin.>
2SA 1:10 Ano wo n yiimi kohl-e, fere wul-e, tibre n k'kahn re eji bo me-e yehke alok, á nehm kpe kpin. Fvfo n rodo ekpasi etul ji konng-e go esi a ebil ngbakebil nyi woom-e ekv ebo, nya nya m ma ko re me m ba ka nsoo ewame.
2SA 1:11 Owo Devid a ane ebe kpee ba li a ne, kehm jabbe abomo ebo, tohng yare.
2SA 1:12 Bo ji ndon ndon jo ling, fere bade njal tete elgung ba, tib esi Sol a Jonatan mmon ewe, tob jolo ka nsoja Jehova a anebe Isreel kpee, tibre bob wul bo go ekahngkahng.
2SA 1:13 Devid kehm tongo njangkun nyi ko etib ba a bi re, <<Gan wo a lohng no? Á kehm faange re, <<Me mmona nne ajahmjahm wo, nnea Amalek.
2SA 1:14 Devid kehm bahbe re, <<N'nan ki-a mennge re wo rod ebo eba wul nne no Jehova kak-e akehng go esi?>>
2SA 1:15 Owo Devid kehm lungu nne awohng ewe fere tong-e re, <<Song wul-e, á soro song wul-e.
2SA 1:16 Devid tongo nnenlum noo re, <<Alung ema kuumu wofono antahng ega esi. Nnyo ema ebfvvrv bade a na, eji a bungu re, <Me n wul nne no Jehova kak-e akehng go esi.> >>
2SA 1:17 Devid kehm yimi ese eling jia kak Sol a Jonatan mmon ewe,
2SA 1:18 á ka ejehke re, bo tib anebe Juda eling ese jia, bo nyono kak nwer nyi Jasar
2SA 1:19 Eyee Isreel, egburu nne ano ewahne bo me-e wul go ewong! Eyee nyehn ana egburu nne ma gbo kpo!
2SA 1:20 Kana tooro go Gati, kana tiingi go afaka abang nya Askelon, eji abon ba nkal ba anebe Filista l'k'jo geere, eji abon ba nkal ba ane ba kil jo yehke nrur l'k'bel eyebatahng.
2SA 1:21 Wahn awong nya Gilboa, nong ebohng afi elahb k'kpe na ka-n, nong akpak kpak elahb k'kpe na wohngo egahna edi egbe, nya kpo lak nkohl nyi ajom alimi. Tib o wo, bo daange ekum bi etahntahn nne, ekum bi Sol, akehng bo joom kpe taame.
2SA 1:22 Elban ni Jonatan feerem njahm, ekahngkahng bi Sol feerem abo abo, go alung nne no á wulu no, fvfo go ngubjing nyi etahntahn nne.
2SA 1:23 Sol a Jonatan, go ebo elkpin, bo jolo akorokoro fere jol yebe yebe, jol go ebo elkv bo yabem. Bo jo ware sehnge akpi, bo jo tahne sehnge agabe.
2SA 1:24 Abon ba nkal ba Isreel, lingen Sol, ye ji bob-n abomo nya kp'bili, ye ji liib-n akpawobo nya bo kanna agul tohko.
2SA 1:25 Eyee, atahntahn ane ebgbo go ebta, Jonatan bo me-e wul tub egahna awong.
2SA 1:26 Kp-m maange ka-a Jonatan mmonannee, a jo kor-m sehng, elkoro ni a bele aname jolo nkpokosi sehng, jol sahb kp'kpo esi sehnge ni anebkal.
2SA 1:27 Eyee, nyehn ana atahntahn ane ma gbo kpo, nsol ebta ebtan.
2SA 2:1 Eji ma kang, Devid kehm bahbe Jehova re, <<M bahke ma tahm song lene go ejahbe Juda ajahnga?>> Jehova re, <<Song me,>> Devid kehm bahbe re, edi ajii? Jehova re, <<Go Hebron.>>
2SA 2:2 Owo Devid kehm tahme a akal ebe abal. Bo jo lungu bo re, Ahinoam ji lohng go Jejireel abola Abigail, ye ji jolo nkalebun no Nabal ji Kamel.
2SA 2:3 Devid fvfo tob tahme a aneblum ba jolo a ne, no nne tahme a nnahb enye, bo song lene go abon ajahbe jolo sennge Hebron kak.
2SA 2:4 Owo aneblum Juda kehm bake go Hebron, ona wo bo wohngo Devid akehng go esi fere bob-e etul ka et'tohngo ji Juda. Owo bo tongo Devid re aneblum ba lohng go Jabesi Giled ba ma kpa Sol kak,
2SA 2:5 á tumu abatiingetib tv bo fere tong bo re, "Jehova fuulen eji ḿ ma tib Sol ji jolo ntubesi ewahne nnoobo eljini, go elkake ni ḿ me-e kpa kak.
2SA 2:6 Nong Jehova tiben nnoobo eljini a ekakesehk, me fvfo, m bahke tob tiben ndon ny'nehm tib eji ḿ ma lim jia.
2SA 2:7 Anv, belen atahne, wahn bel esahb, tib Sol ji jolo ntubesi ewahne ebkpo, anebe Juda ma-m bob etul re me n jol ntula bo.
2SA 2:8 Go ngare nyio, Abner mmon no Ner, ye ji jolo ntubesi abanoko ebta no Sol rodo Isiboseti mmon no Sol, ko-e tahm a ne go Mahanam.
2SA 2:9 Á song bob-e etul, á jol ntul no Giled, Asuri a Jejireel, fvfo tob jolo ka Efriim, a anebe Isreel kpee.
2SA 2:10 Isiboseti mmon no Sol kange nnya atahl abal eji á jolo ntul no Isreel, á fili ejahbe go nnya ebal. Et'tohngo ji Juda tiki sa woomo Devid go elwo.
2SA 2:11 Ngare nyi Devid jolo ntul go Hebron ka Juda, á fili edi nnya esehma, kunu nnyahng erakera.
2SA 2:12 Abner mmona Ner, mehle go Mahanam a nsoja nyi Isiboseti ji mmona Sol, fere tahm go Gibion.
2SA 2:13 Joab ji mmona Jeruya a nsoja nyi Devid lohngo song kpiri bo go etolahb ji Gibion. Ellong anehng ji, ejang etolahb jehko, ellong nehko ji ejang jehka.
2SA 2:14 Owo Abner kehm tongo Joab re, <<Nong ajangkun lohng yiimi nok abo abo egahre esamahr.>> Joab re, <<Ebnob nong bo lim ano!>>
2SA 2:15 Owo bo kehm mehle yiimi, bo fange bo yehke, ewubu aneblum abal ba jolo ka Benjamin, a Isiboseti ji mmona Sol, eji Devid jolo ewubu ane abal.
2SA 2:16 No nne tub ntem ejahm go esi, fere jahm-e ekere go ngbaange bo gbo ndi ane abal abal kpo. Tib ano edi jio ji Gibion bo jo lungu re, <<Emang ji akahngkahng.>>
2SA 2:17 Ebta fubu efung bio area, Abner a nsoja nyi Isreel, nsoja nyi Devid g'ga bo.
2SA 2:18 Abon ara ba nlum ba Jeruya jolo o: Joab, Abisayi, a Asahel. Asahel jo sahb b'be ana mbul emahng.
2SA 2:19 Á jo kame Abner, jol á joom gbake je eboblum afi ebobkal, eji á jo kam-e.
2SA 2:20 Abner kehm keebe njahm kehm bahbe re, <<Asahel, wo woa?>> Á faange re <<Ee, me wo.>>
2SA 2:21 Abner kehm-e tongo re, <<Kpur ejang eboblum, afii ejang ebobkal, yehke njangkun anyehng wo taar-e nsol ebta enye. Wo Asahel we-e tikem rahke elkame.
2SA 2:22 Abner kehm kpe rehke Asahel re, <<Rahke, ka-ma kpe kam, jenji wahnge m bahk-a wulu? n l'wul-a, m bahke kpe jo sahb seenge esamahr bi Joab mmonanne renan?>>
2SA 2:23 Wo Asahel we-e tikem rahke elkame, owo Abner kehm jahme Asahel elkong ene go ala bohngo go njahm. Á soro gbo ndi kpo elahbe. Nne awohng awohng no jo sehng jo ba sa yiimi edi jio ji Asahel gbo no kpo.
2SA 2:24 Wo Joab abola Abisayi jo kame Abner, eji njul ma ji egbiri, bo ba rehng go ewong ji Ama, kohlo Gia mbang mbang nyi edi erikendi ji li wum wum.
2SA 2:25 Owo ane ba et'tohngo ji Benjamin kehm kono yiimi njahm nyi Abner, bo ba fadde elbo jol ellong anehng, song sehke ata go ero ewong.
2SA 2:26 Abner kehm rabe lung Joab tong-e re, abohng nyaa ga ekahngkahng bahke sake ano anoa? a nehme kahn re bahke song kohlo go elmaanga? Bahke kange renan a kehm tongo ane eba re bo rahke elkame Isreel ane ebo?
2SA 2:27 Joab kehm faange re, <<Etingitingi, ana Esowo li go elkpin, a kala bung ana, ane baa jol soro asi jo kam bo, tete efungfu se.>>
2SA 2:28 Owo Joab kehm woro ntang, nsoja ebo kpee kehm rahke, bo joom kpe kam anebe Isreel, jol bo joom kpe nok.
2SA 2:29 Atv mao kpee Abner a nsoja enye, jene sehng go edamme ji Araba. Bo siiri aya Judan soro asi tete efungfu se, bo ba rehng Mahanayim.
2SA 2:30 Owo Joab rahke elkame Abner, bo nsoja kpee fere song kono edi ajehng. A l'yehke Asahel bum nkpe, elku ane ani ba Devid, bo kpeem nyehn bo.
2SA 2:31 Wo ane ba Devid wulu, ane atahlku atahlara ba et'tohngo ji Benjamin bo ji jolo nsoja nyehko nyi jolo a Abner.
2SA 2:32 Bo rodo ekv ji Asahel song kpa kak elahm bi nde go Betlehem. Owo Joab a ane ebe, bo jene atv atv kpee tete song rehng Hebron eji efungfu ma se.
2SA 3:1 Ebta bi jolo nlaaga nyi Sol a nyi Devid kange gbalee. Etahk ji Devid jo gbale na jo tahne asongo asongo, wo ga nlaaga nyi Sol jo kooko na asongo asongo.
2SA 3:2 Akal ba Devid jele abon ba nlum go Hebron ka Devid. Ngbokambang bo jo lung-e re Amnon, nnyehn bo jo lung-e re Ahinoam nnea Jejireel.
2SA 3:3 Etoono bo jo lung-e re Kileab, nnyehn bo jo lung-e Abigail nkalebun Nabal nnea Kamel. Etoono ane ara Absalom, nnyehn bo jo lung-e re Maaka mmon no nkal no Talmayi ntul no Gesur;
2SA 3:4 etoono abon ani, Adonija, nnyehn bo jo lung-e re Hagiti. Etoono abon alon, bo jo lung-e re Sefatiya, nnyehn bo jo lung-e re Abital.
2SA 3:5 Etoono abon arakera bo jo lung-e re Itiream mmon no Egla nkala Devid. Baa bo jele bo ka Devid go Hebron.
2SA 3:6 Go ngare nyi ebta jolo ane ba etahk Sol, a ane ba etahk ji Devid, Abner bele atahne, yiimi go ekakesehk, ege a nji, go etahk ji Sol.
2SA 3:7 Sol t'tohko bel nne elkoro no bo jo lung-e re Rijipa ji mmon no nkal no Ayiya. Fvfo efung abehng Isiboseti kehm tongo Abner re, <<Jenji wahnge a kp'noongo a nne elkora nsoo?>>
2SA 3:8 Abner atahng rak-e sehng tib ejum ji Isiboseti bungu no. Owo á kehm faange re, <<Me mbv nyia, nyi kpi eltum ka-n wahn anebe Judaa? Lela, me n rede elname nlaaga nyi Sol nso, ka nnahb enye a ate ebe. Wa-a n yakem ka Devid. Jol tvtv o, a maam lake nfem bada nnenkal noa.
2SA 3:9 Nong Esowo lam me Abner, sahb b'bib aname, n l'fere kane ellimi ka Devid ji Jehova nyame no tong-e ko nwongo,
2SA 3:10 fvfo fere feere etul bi nlaaga nyi Sol song nyange eti etul ji Devid ka anebe Isreel a Juda bomo go Dan song rehng go Beeseba.
2SA 3:11 Isiboseti kpeem sahb bung ellum anehng anehng tob Abner, tib á jo fahl-e fahl.
2SA 3:12 Owo Abner kehm tumu atiingetib tv Devid ege enyo, re bo song tong-e re, <<Nne awoo li nfona ndi, ko nwongo aname, m bahk-a kake ebo ko anebe Isreel kpee ba ka-a.>>
2SA 3:13 Devid re, <<Ebnob sehng, m bahke koko nwongo a na. Wo n kp'sebe ejum ajehng go ega. Ka ba egame elbohngo, tohko jol re a koo Mikal mmona Sol ba a ne, a l'ba re wo ba nyehn-m.>>
2SA 3:14 Owo Devid kehm tumu atiingetib tv Isiboseti mmon no Sol, bahb-e re, <<Ka-m Mikal nkal ewame, ye ji n koo adokodoko anebe Filista atahl alon ka elaame ko-e go elbal.>>
2SA 3:15 Owo Isiboseti kehm kake elkahn re, bo yehk-e etahk nlum we Patial mmon no Laisi.
2SA 3:16 Wo nlum we Patial t'tahm jo toon-e jo ling mbang mbang toono go njahm asongo go nfam nyi Bahurim. Owo Abner kehm-e tongo re, <<Feere song kehnge, á kehm feere!.>>
2SA 3:17 Abner kehm kpiri anebkul Isreel bung re, <<Ebkang ji ḿ jo toobo re wahn bob Devid etul á jol ntul ewahne.
2SA 3:18 Anv, limen ano. Tibre Jehova nyame tong Devid re, <Goji Devid nlokeltum ewame wo m bahke tahre anebe Isreel ane ebame yehke go abo nya anebe Filista a abo nya anebekv ebo kpee.> >>
2SA 3:19 Abner fvfo bungu a et'tohngo ji Benjamin antahng. Owo á kehm tahme go Hebron re á song tong Devid ejum ajehng ajehng ji anebe Isreel a et'tohngo ji Benjamin kpee kp'sebe re bo lim.
2SA 3:20 Eji Abner ji bele ane eltahl ba jo toon-e ba goji Devid go Hebron, Devid limi elkak ka-e a ane ebe.
2SA 3:21 Owo Abner kehm tongo Devid re, <<Nong me n tahm anv tvtv song lung anebe Isreel kpee kono edi ajehng ka nsoo ntul ewame, eji bo l'ko nwongo a na, eji wo l'fili bo kpee ana eltim yeb-a no.>> Owo Devid kehm tongo Abner re á song kehnge. Á kehm tahme kehnge go eyebatahng.>>
2SA 3:22 Ana aneblum ba li a Devid a Joab kp'na kehnge enok bi bo je no fere da nsol gbalee ba a nya. Fvfo Abner kpeem jol a Devid go Hebron, tibre Devid me-e tum re á song, yeb feere fi go elkoono.
2SA 3:23 Eji Joab a nsoja kpee nyi jolo a ne ma kehnge, bo tongo Joab re Abner mmon no Ner ebba goji ntul, fvfo ntul me-e tong re á song, fvfo yeb feere fi go elkoono.
2SA 3:24 Owo Joab kehm jeke goji ntul fere bung re, <<Jenji á ma lim? Nyehno, Abner ebba go ega. Jenji wahnge a me-e yake á ma tahm? Anv á fi!
2SA 3:25 A kp'kahne Abner mmon no Ner, á ba re á ba nehm-a fere nyehn ana a kp'jene, fvfo seb ejum ajehng ajehng kahn ana a kp'limi.>>
2SA 3:26 Joab kehm tahme Devid sa song tum atiingi etib tv Abner, bo song ko-e go edi elbing alahb akuuru ni Sira feere a ne. Wo Devid kahnem ejumjum.
2SA 3:27 Eji Abner ma feere ba Hebron, Joab ko-e tahm a ne go monkpohko, atahng ekp'kpa, are á yake bung a ne mbehr mbehr. Ona wo á bongo alung ma Asahel mmonannyehn, ye ji Joab wul-e no.
2SA 3:28 Ngare ntiil eji Devid ma wuk bade ejum jia, á bungu re, me a anebe etul ebame, e nehme kahn ejumjum go esamahr Jehova bade alung ma Abner mmon no Ner.
2SA 3:29 Nong alung eme gbo kuumu esi ji Joab a ebangenahb eje kpee. Nong ebangenahb ji Joab k'tiki jol kˈbel nne no kpi, esabsab elok, afii abili, afii jo jen go ebti, afii no gbo yel ekahngkahng, afii no li elehng nsol alehke.
2SA 3:30 Joab a Abisayi wulu Abner, tibre ye wo wulu Asahel mmonannyehn bo, go ebta bi jolo go Gibeon.
2SA 3:31 Owo Devid kehm tong Joab a ane kpee ba jolo a ne re, <<Yaren abomo enyahne, wahn fere kak agbajake nsol, wahn jo jen go eling go esamahr ekv ji Abner,>> yefono ntula Devid jo jene ano toono ngubjing nyi Abner.
2SA 3:32 Bo kpa Abner kak o Hebron, ntula Devid lingi wahre wahre go elahm bi Abner. Ane kpee ba Devid tob lingi ano.
2SA 3:33 Ntul yimi ese eling bia ka Abner. "Anv, Abner kpo ana ebi nnea?
2SA 3:34 Bo wa-a gbam abo, bo wa-a kakem afarebok go akpade. A gbo ana nne no gbo yel abo ebi nne." Fvfo ane kpee kehm-e kpe ling budu.
2SA 3:35 Owo bo ane kpee kehm bake ba gboongo Devid re, a li nsol eji njul kpeka li, wo Devid ko nwongo bung re, "Nong Esowo bib aname sahb sˈsab n lˈfere wuungu ebgbu afi ejum alehke ajehng ajehng tete njul ji egbiri!
2SA 3:36 Ane kpee kˈkahn fvfo kˈkor bo, etingitingi ejum ajehng ji ntul limi no kˈkor bo.
2SA 3:37 Go efung bio wo ane kpee ba jolo o, a anebe Isreel kpee kahne re ebo bi ntul woomem go ewul bi Abner mmon no Ner.
2SA 3:38 Owo ntul kehm tongo ane ebe re, <<Ń nehme liingi re ntubesi a nsoja, a egburu nne ebgbo lela a Isreela?
2SA 3:39 Wo lela jolo jolo kan re bo ma-m bob etul, eko ma-m tan, wo abon baa ba Jeruya bo kp'tahne sehng ka-m. Nong Jehova bongo nlimi eb'bi jang jang ana á limi no!>>
2SA 4:1 Eji Isiboseti mmon no Sol wuku re Abner ebkpo go Hebron, eko tan-e tan, fvfo anebe Isreel kpee, edi jˈjoobo bo.
2SA 4:2 Jolo ano re mmon no Sol bele aneblum abal, bo ji jolo atubesi ellong ane jo kpu nsol ane, noko bo jo lung-e re Baana, noko Rekab, bo jolo abon ba Rimon nnea Beeroti ji lohng go etˈtohngo ji Benjamin, Beeroti, bo kpo ko edi jia re li ka Benjamin.
2SA 4:3 tibre anebe Beeroti be tahm go Gitayim song jol o ana ajahmjahm tete rehng lela.
2SA 4:4 Jonatan mmona Sol bele mmon no nlum no bo jo lung-e re Mefiboseti. Á jolo nnya elon eji etib ba no bada elkv ni Sol abola Jonatan, bi lohngo go Jejireel. Nne no jo renng-e kehm-e rodo jo be a ne. Eji á jo foomo, á foor-e gbo, akpade abal abal lohng, a kpeem ma jo jen.
2SA 4:5 Rekab a Baana abon ba Rimon nnea Beeroti kehm lohngo asongo go etahk ji Isiboseti, bo rehnge o ngare efin, ngare nyio Isiboseti jo re ekv.
2SA 4:6 Bo yele ekpˈkpa, are bo fi song ko (aweat) bo kehm-e jahme go ala. Owo Rekab a Baana mmonannyehn kehm weele be.
2SA 4:7 Bo yele go ekpˈkpa ngare nyi á noongo go edilnong, ege ekpˈkpa elkang. Eji bo jahm-e no wul, bo kim-e esi, rod tahm a ji. Bo jene atv atv mao kpee mbang mbang nyi edamme ji Araba.
2SA 4:8 Bo ko esi ji Isiboseti ba ka Devid go Hebron kehm tongo ntul re, "Nyehn esi ji Isiboseti mmon no Sol, ji nnekv ewa, ye ji jo gaare re a wul-a. Lela Jehova ebbongo Sol a ane ebe ka-a nsoo ntul ewame.
2SA 4:9 Devid kehm faange Rekab a Baana mmonannyehn, abon ba Rimon nnea Beeroti re, "Ana Jehova li elkpin, ye ji ma-m yehke go ntong anyehng anyehng,
2SA 4:10 eji nne ba tong-m re Sol ebkpo, tir re, á ko nnoobo etib ba a bi, n bob-e wul go Jiklag. Ano wo jolo eltuuru ni n ka-e no ege etib!
2SA 4:11 Bahke jolo renan, eji abi ane ma song wul nnea mbol mbol ege etahk, fvfo ege edilnong, anv nehm fuumu re me n bahb alung eme egahne abo fere yehken go njina?
2SA 4:12 Owo Devid kehm kake ane ebe eko, bo wul bo. Bo kiimi bo akpade a abo, fere rod agubjing ebo song tohko go nkpe eto. Wo bo rodo esi ji Isiboseti song kpa kak go elahm Abner go Hebron.
2SA 5:1 Atˈtohngo kpee nya Isreel ba goji Devid go Hebron ba bung re, " Nyehn wahr ga, wahr ane eba ba."
2SA 5:2 Go njahm, eji Sol jolo ntul ewahre, wo wo jolo nne no jo jen a anebe Isreel go nsoja, ko bo je ebta fere feere a bo. Jehova tong-a re, wo wo bahke jo baabe anebe Isreel ebame, wo bahke jolo nfˈfili a bo.
2SA 5:3 Eji anebkul Isreel kpee ma ba goji ntula Devid go Hebron, ntula Devid kehm koko nwongo a bo go Hebron go Esamahr bi Jehova, bo wohngo Devid akehng bob-e etul, á jol ka Isreel.
2SA 5:4 Devid jolo eltahl a nnya ewubu eji bo bob-e etul, á fili bo go nnya atahl abal.
2SA 5:5 Go Hebron á fili etˈtohngo ji Juda nnya esehma kunu nnyahng erakera, fvfo go Jeusalem, á fili Isreel kpee a etˈtohngo ji Juda eltahl a nnya ewubu a nnya era.
2SA 5:6 Ntula Devid a ane ebe kehm song yel go Jeusalem re bo nok a anebe Jebusi ba lene o. Anebe Jebusi tongo Devid re, "A nehm yel a, jol awakamahr a abanne bahk-a ma kpar yake go." Bo tiri re Devid nehm ma yel.
2SA 5:7 Jol tvtv o Devid noko ko abuntahk Jayon, ji ji li elsi ni Devid.
2SA 5:8 Go efung enok bio, Devid bungu re, "Nne awohng awohng no bahke noko ga anebe Jebusi, á bahke toono efabe ebgba song rehng goji ˈabanne a awakamahrˈ nyao, bo ji li anebekv ba Devid. Ji ji wahnge bo kpo bungu re, "Awakamahr a abanne nehm tiki yel go etahk Esowo."
2SA 5:9 Devid lene o abuntahk fere lung edi jio re elsi ni Devid. "A lange ekahme kpee sennge kak bomo go edi ji bo kpu ndi kak tete rehng atahng mfam.
2SA 5:10 Á jo kpe gbal na fere tˈtahne, tibre Jehova Esowo bi kpˈfili elbung a ndi.
2SA 5:11 Hiram ntul no Taya tumu alokeltum tv Devid a akpidi nti seda, abakumu nti, abasoongo atal, bo si ekpasiki ka Devid.
2SA 5:12 Owo Devid kehm kahne re Jehova me-e lim yebgbal jol ntul ka Isreel, fvfo yeb mehl ejahbe etul eje wahre, tib esi Isreel ane ebe.
2SA 5:13 Eji David mehle go Hebron song rehng Jeusalem, o Jeusalem wo David kpe ko akal a anebe elkoro gbalee, akale David baa, jele abon ka-e kpe budu, ba nlum a ba nkal.
2SA 5:14 Abing abon ba bo jele no, ka-e o nya a: Samua, Sobab, Natan, Solomon,
2SA 5:15 Ibhar, Elisua, Nefeg, Jafia,
2SA 5:16 Elisama, Eliada, a Elifeleti.
2SA 5:17 Eji anebe Filista wuku re Devid bo me-e bob etul go Isreel, bo kehm tahme eko eko song kehm-e elsebe, wo Devid wˈwuk, á kehm tahme go edi eko ebta.
2SA 5:18 Anebe Filista kehm bake ba rur go edamme ji Refayim,
2SA 5:19 Owo Devid kehm bahbe Jehova re, "Anv, me n song nok a anebe Filistaa? Á bahke yake bo kak-m aboa? Jehova faang-e re, " Song, m bahke lohko yake bo kak-a abo.
2SA 5:20 Owo Devid kehm tahme go Baal Perajim, o wo á noko ga bo. Á bungu re, "Ana alahb kpo bohngo lohng, Jehova ebwa bulu anebekv ebame ba yim abohng aname, owo wahnge edi jio bo kpo lung re Baal Perajim.
2SA 5:21 Anebe Filista be alokelom ebo sa o, wo Devid a ane ebe kpu tahm a nya.
2SA 5:22 Anebe Filista kehm kpe tahm song rur go edamme ji Refayim,
2SA 5:23 Owo Devid kehm bahbe Jehova, á faange re, "Ka je na je songo songo, sehng na bo go ebo a njahm, wo kehm noko a bo go mbuksong nti nyi bo kpo lung re poplar.
2SA 5:24 A lˈsi wˈwuk erehm eljen akpade go ero nti nyi bo kpo lung re Poplar, mehl elwaare, tibre bahke lohngo re Jehova ma-a gbo mbang re á song wul nsoja nyi anebe Filista.
2SA 5:25 Ano wo Devid limi ana Jehova ka-e elkahn, á wulu anebe Filista kpee mbang mbang nyi bomo go Gibeon asongo go Gejer.
2SA 6:1 Devid kpe ko ajangkun nya anebe Isreel kpee kono, bo jolo ane atahltahl nkpel atahlara a nkpel elku.
2SA 6:2 Ye a abanoko ebta ebe kpee tahme go Baala go ejahbe Juda re bo song ko elkohl atahm Esowo, ni bo jo lung Mbing nyia, mbing nyi Jehova ji Gbale Sehng, ye ji kun eti etul go elka elka ni eserubim go elkohl nio.
2SA 6:3 Bo kunu elkohl atahm Esowo go ejum elbannge ji nfenfe jo lohng a ni go etahk Abinadab ji jolo go ewong. Uja abola Ahio, abon ba Abinadab, bo ba jo jen toono jo baabe ejum elbannge jio ji nfenfe,
2SA 6:4 ana elkohl atahm Esowo kuumu no o, Ahio wo jo jen go mbuksong ejum elbannge jio.
2SA 6:5 Devid a anebe Isreel kpee jo geere a eko, eko ebo kpee go esamahr bi Jehova, bo jo kubu elohk, egehme gehme, ebuk, ntalehk, esoongo a akpakesang.
2SA 6:6 Eji bo ba rehng go, edi arasi aruumu ji Nakon, Uja kehm tanne abo jabbe elkohl atahm Esowo, tibre efong bi jo jen ejum elbannge ba eltuulu.
2SA 6:7 Esowo atahng rak-e tob Uja tib eji á ki tib ekpunu go ege ellimi. Owo Esowo rum-e tub ndi, á kpo o nkpe, kohlo elkohl atahm Esowo.
2SA 6:8 Devid bele erakatahng tib eji erakatahng ji Esowo gbo tub Uja, fvfo edi jio tete rehng lela bo kpo lung re, Pereji Uja.
2SA 6:9 Devid jolo elfahle ni Jehova efung bio kehm bungu re, "Bahke limi renan, elkohl atahm ni Jehova kehm ba jol aname?"
2SA 6:10 We joom kor re á rod elkohl atahm Jehova, ba jol a ne go elsi ni Devid, wo á fere rod bum etahk Obed-Edom ji nnea Giti.
2SA 6:11 Elkohl atahm Jehova sa etahk Obed- Edom nnea Giti go nnyahng na era, fvfo Jehova fuulu Obed-Edom a nlaaga enye kpee.
2SA 6:12 Owo bo tongo ntula Devid re, Jehova ebfuulu nlaaga nyi Obed-Edom kpee a ejum ajehng ajehng ji á kpi no, tib elkohl atahm Esowo. Ano wo Devid kehm tahme re á song rod elkohl atahm Esowo go etahk ji Obed-Edom feere a ni ga elsi ni Devid go elgeere.
2SA 6:13 Eji ane ba solo elkohl atahm Esowo ma tab ekpade eljen ebrakebra, á koo nfong lim njom, a mmona nfong no joko jok.
2SA 6:14 Á kake nkphrekahbe mbarebare ewobo ji nlimanjom kpo kak, Devid jo bahne go esamahr bi Jehova a eko eko eje kpee.
2SA 6:15 Eji ye, a anebe Isreel kpee jo ko elkohl atahm Jehova feere, jo rabe a eyebatahng, a ewahl atang nya bo jo wor.
2SA 6:16 Ana elkohl atahm Esowo jo yel elsi ni Devid, Mikal mmona Sol jo seenge sehng go mmombu nkpe ekahme. Eji ntula Devid kpˈyebbe fere jo bahn go esamahr bi Jehova, Mikal ten-e ten go ege eltim.
2SA 6:17 Bo ko elkohl atahm ni Jehova ba kunu edi ji bo limi bum-e, go atahng ebkpatahk bi Devid si no. Devid limi njom nyi eljahme fi, a njom nyi elkoono go esamahr bi Jehova.
2SA 6:18 Eji á ma lim njom nyi eljahme fi, a njom nyi elkoono mal, á fuulu ane bao go mbing nyi Jehova Esowo bi kpˈfili elbung a ndi.
2SA 6:19 Owo á ka nne awohng awohng efv nnyam ji bo wo agun, ebgbu abe, a nsahke, a nsahke nyi agreb, bo ellong anebe Isreel kpee, aneblum a anebkal anebkal. Fvfo bo ane kpee kehm tahme kehnge eboa ntahk.
2SA 6:20 Eji Devid feere no kehnge re á ba fuulu nlaaga enye, Mikal mmona Sol kehm lohngo re á song wan-e, á bungu re, "Ntul no anebe Isreel ebkpunu elne lela tete, re á jol ebun ebun go esamahr alokeltum ebe ba nkal, ana nne no ki lohng ejumjum bahke limi!
2SA 6:21 Devid tongo Mikal re, "N limi go esamahr bi Jehova, ye ji yehke me, ten nso, afi nne awohng awohng ege etahk, eji á yehk-m re me n jol nne no bahke fili Isreel anebe Jehova, m bahke geere go esamahr bi Jehova.
2SA 6:22 Ee, kp-m koro re me n kpe gboolo sehnga na, m bahke kpe jol daange, daange daange go egame esamahr, wo go esamahr abon ba nkal ba a bungu no, bo bahk-m jo kpˈkpunu.
2SA 6:23 Tib esi jia, Mikal mmona Sol tikem jel abon tete rehng efung bi á kpo no.
2SA 7:1 Eji ntula Devid ma yel ege ekpasiki, fvfo Jehova me-e ka erekekv kpee ji anebekv ebe ba li sennge kak,
2SA 7:2 á tongo Natan nnyehnamahr re, <<Nyehn anv, me n lene etahk ji bo ko nti aseda si, gana elkohl etahm Esowo ebsa mobkpatahk.
2SA 7:3 Natan faange ntul re, <<Ajehng ajehng ji a kpi ega eltim, song lim ano, tibre Jehova li a na.
2SA 7:4 Atv mao Jehova kehm bungu tong Natan re,
2SA 7:5 <<Song wo song tong Devid nlokeltum ewame re, <<Ji ji a ji Jehova ma bung: Wo wo li nne no bahke sehke etahk ka-m ji m bahke lena?
2SA 7:6 Me n ka lˈlene go etahk, bomo ana n yehke anebe Isreel go Ijib tete tub lela. Me n kpo kono eljene adi adi, a mobkpatahk ana edi ellene ejame.
2SA 7:7 Edi ajehng ajehng ji m ma jen a anebe Isreel kpee, me n tˈtiki bung a afiladi ba n ka bo elkahn re, bo jo kpur Isreel ane ebame re, "Jenji wahnge ń kala si etahk nti aseda ka-ma?" ˈ
2SA 7:8 Anv, tong Devid nlokeltum ewame re, "Ji ji a ji Jehova Esowo bi kpˈfili elbung a ndi: N yehk-a go emahng ajele, eji a jo le atohkondi, fere yehk-a re wo fili Isreel ane ebame.
2SA 7:9 Me n jol a na edi ajehng ajehng ji a ma je, me n yehke anebekv eba kpee go ega esamahr. Anv, m bahke limi mbing enya gbal, ana abing nya ane ba sahb lˈli agburu ane go njini.
2SA 7:10 Fvfo, m bahke toobo edi ka Isreel ane ebame, m bahke bumu bo eji bo lˈbel ejahbe ji bofono antahng, eji bo lˈkˈjo gbiingi bo. Abi ane nehm kpe jo nohk bo, ana bo limi no go mbomo.
2SA 7:11 Fvfo bo jo limi ano wuku wuku, eji n yehke afiladi ka Isreel ane ebame. M bahke tob ka-a erekekv kpee go abo nya anebekv eba. " ˈJehova lennge ka-a kpee re, yefono Jehova antahng wo, bahke limi re etul eba soro asi go ega etˈtohngo:
2SA 7:12 Ngare nyi afung enya ma mal, a ma song re ekv goji babnso, m bahke yehke nne ega etˈtohngo, no wofona antahng jel-e no, no bahke woongo esi eja, m bahke limi etul ebe gbal.
2SA 7:13 Ye wo bahke sehke etahk go egama mbing, fvfo m bahke limi nji etul enya jol go njinanjini.
2SA 7:14 M bahke jolo nde, ye bahke jolo mmon ewame. Á lˈlim ebi, m bahk-e kake erem ana nde nne awohng awohng kpo lim, fvfo m bahke koko abo nya nne dv-e.
2SA 7:15 Wo elkoro ename go ege n nehm tiki rod tahm a ni, ana n yehke goji Sol, ye ji n radd-e no fere kunu wo go ege a nji.
2SA 7:16 Ebangenahb eja, a efilane eja, bahke jolo ano ano go egame esamahr, eti etul eja, bahke tahne ano ano go njinanjini.
2SA 7:17 Natan tooro ejum ajehng ajehng tong David ana Esowo lennge no ka-e.
2SA 7:18 Owo ntula Devid kehm yele ekpˈkpa, song ji esamahr bi Jehova kehm bungu re, "Me elkohn nne awoo Jehova ji Gbale Sehng, fvfo jenji li li ebangenahb ejame, ji a ma-m fili tete rehng anv?
2SA 7:19 Jol jia, wa-a gbalem ega amahr Jehova ji Gbale Sehng, wob bung bade esˈsong bi ebangenahb ji nlokeltum ewa, ejehke jia, Jehova ji Gbale Sehng, li ka nne noka noka.
2SA 7:20 Jenji kpe li budu ji me, Devid bahke kpe bung tong-a? tibre wo kpˈkahne nlokeltum ewa, Jehova Esowo bi kpˈfili elbung a ndi.
2SA 7:21 Tib go ega ellum, fvfo, ana kor-a no, wob lim egburu ejum jia fere lennge ka nlokeltum ewa.
2SA 7:22 Jehova Esowo bi kpˈfili elbing a ndi. A kpˈlohko gbˈgbal! Esowo bindiki kpeem li sehnge wo, ana wahr ma wuk egahre atung.
2SA 7:23 Ane abaa li ana Isreel ane eba, ejahbe na ajehng ji li go njini, ji Esowo lohngo re á song fak ka elne, fere lim mbing ka elne, fere lim agburu amennge akpokosi, eji á kame ajahbe yehke, a asowo ebo, go esamahr ane ebe, ba a fake bo yehke go Ijib?
2SA 7:24 Woblim Isreel ane eba ebgbal, ana ane ba ba antahng go njinanjini, fvfo wo Jehova wobjol Esowo ebo.
2SA 7:25 Fvfo anv, Jehova Esowo, bum enyam eba go njinanjini bi a nyame bada nlokeltum ewa, a etahk eje. Lim ana a nyame no,
2SA 7:26 eji mbing enya bahke gbale go njinanjini. Owo ane bahke bungu re, ˈJehova ji Gbale Sehng, ye wo li Esowo ka Isreel. Fvfo nnahb nyi Devid nlokeltum ewa bahke bele atahne ega esamahr.
2SA 7:27 "Jehova Esowo bi kpˈfili elbung a ndi, Esowo bi Isreel, Wob esi lennge jia ka nlokeltum re, ˈM bahke sehke etahk ka-aˈ. Tib esi jia nlokeltum ewa ebbel ekakeltim re á kak elkohn ero bia ka-a.
2SA 7:28 Jehova ji Gbale Sehng, wo Esowo bi, nwongo enya lohko li etingitingi, fvfo wo wo ma nyam anoobo nsol tong nlokeltum ewa.
2SA 7:29 Anv nong kor-a wo fuulu ebangnahb ji nlokeltum ewa, eji lˈjol ano ano go njinanjini go ega esamahr, wo Jehova Esowo bi kpˈfili elbung a ndi wo ma bung, fvfo go ega elfuulu, nnahb nyi nlokeltum ewa bahke bele elfuulu go njinanjini."
2SA 8:1 Eji ma kang, Devid noko ga anebe Filista fere rede bo, fvfo á taare Meteg Amma anebe Filista kpeem ma jo fili.
2SA 8:2 Devid tob ga anebe Moab. Á limi aneb agbekobo noongo go ndi nti na era, á yehke bo ji jolo ngbokambang, a etoono nti wul, bo ji jolo go nti era, á yake bo jol go elkpin. Owo wahnge erik anebe Moab fere woomo go elwo ni Devid fere jo ko nsol nyi á lˈbahb bo ba ka-e.
2SA 8:3 Fvfo Devid tob ga Hadadejer ji mmona Rehab ntul no Joba, eji á je re á feere song ko ndi go nkpe aya ma Ufrati.
2SA 8:4 Devid taar-e amvtv akuungu atahltahl nkpel ebal atahl awubu, ane ba kpo fing amvtv akuungu jolo ane atahltahl nkpel elku ebal ane atahl awubu (7000), nsoja nyi jo jen akpade jolo ane atahltahl nkpel atahl abal a nkpel ewubu.(20,000). Á yehke anyˈnya nya jo fing amvtv akuungu ajiki kpee, sa anyˈnya atahl alon.
2SA 8:5 Eji anebe Aram ba go Damaskusi re, bo ba tob Hadadejer ntul no Joba, Devid wulu ane atahltahl nkpel atahl abal a nkpel elku (22,000).
2SA 8:6 Á bumu abˈbaabe go Aram, ejahbe ji etul bi Damaskusi, fvfo Aram fere woom-e go elwo jo ko nsol ba ka-e. Jehova jo ka Devid esehnge ebta edi ajehng ajehng ji á lˈjee.
2SA 8:7 Devid kehm rodo akum agul nya jolo ka atubesi alokeltum ba Hadadejer ko ba a nya go Jeusalem.
2SA 8:8 Go Teba a Berotayi ajahbe nya jolo ka Hadadejer, ntula Devid koo abilikpi gbalee.
2SA 8:9 Eji Towu ntul no ejahbe Hamati wuku re Devid ebga nsoja kpee nyi Hadadejer,
2SA 8:10 á tumu Joram mmon ewe tv ntula Devid re á song kak-e nnyo fere tehk-e ege esehnge ebta bi á ma ga Hadadejer, ye ji jo nok ebta a Towu. Joram ko nsol nyi bo ko asilva, a agul, a abilikpi lim re á ba ka ntula Devid.
2SA 8:11 Ntula Devid yake nsol nyia ka Jehova ana á ma tohko lim, a asilva, a agul nyako nya ajahbe nyako kpee nya á rede bo go ebta.
2SA 8:12 Ane baa jolo anebe Edom a anebe Moab, anebe Amon, a anebe Filista, go anebe Amalek. Á tob yake nsol nyi á da go ebta goji Hadadejer mmona Rehob ntula Joba.
2SA 8:13 Elgahm ni Devid kehm yeere eji á kehnge enok bi á wulu anebe Edom ane atahltahl nkpel atahl abal a nkpel elon (18,000), go edamme akang.
2SA 8:14 Á bumu abˈbaabe go Edom kpee, anebe Edom kpee fere woomo Devid go elwo. Jehova jo ka Devid esehnge ebta edi ajehng ajehng ji á lˈjee.
2SA 8:15 Devid fili anebe Isreel kpee, á jo limi ejum ajehng ajehng ji li nseenge a ji kpˈnobo ka ane ebe kpee.
2SA 8:16 Joab mmona Jeruya, ye wo jo kpur nsoja kpee, Jehosefati mmon no Ahilud wo jolo nne no jo nyon nsol kuuru.
2SA 8:17 Jadok mmona Ahitub a Ahimalek mmona Abiata bo ba jolo abalimajom, Seraya jol nnyonawer;
2SA 8:18 Benaya mmon no Jehoyada, ye wo jo kpur anebe Kereti a anebe Peleti, fvfo abon ba Devid jolo abalimajom.
2SA 9:1 Ntula Devid bahbe re, <<Anv nne noa no kpeka li no ma sa nlaaga nyi Sol, no m bahk-e tibi nnoobo eljini tib esi ji Jonatan?
2SA 9:2 Ngare nyia nlokeltum no jolo ka nlaaga nyi Sol kpee, bo jo lung-e re Jiba. Bo lung-e re á je goji Devid, fvfo ntul bahb-e re, wo wo li Jibaa? Á faange re, <<Ee, nsoo, me nlokeltum ewa wo.>>
2SA 9:3 Ntul kehm bahbe re, <<Nne noa no ma sa elkpin go nlaaga nyi Sol no m bahk-e ma tib nnoobo eljini ni Esowoa? Jiba kehm faange ntul re, <<Nne noa kpeka li, mmona Jonatan, yebbanne ekpade abal abal.
2SA 9:4 Owo ntul kehm bahbe re, <<Ye no na?>> Jiba faange re, <<Á li go etahk ji Makir mmona Amiyel go ejahbe ji bo kpo lung re Lo Debar.
2SA 9:5 Ntula Devid kehm tumu, bo song ko-e go Lo Debar go etahk Makir mmona Amiyel ba a ne.
2SA 9:6 Eji Mefiboseti mmona Jonatan ji mmon no Sol ba no goji Devid, á gongo ndi ka-e ekpunu. Devid re, <<Mefiboseti! <<Á faange re, <<Ee nsoo, me nlokeltum ewa wo.>>
2SA 9:7 Devid kehm-e tongo re, <<Ka kpe fahl, etingitingi, m bahk-a tibi nnoobo eljini tib esi ji nso Jonatan. M bahke feere a ndi kpee nyi jolo ka nso no nkul Sol ka-a, fvfo a bahke fere jo li nsol egame ekpukuru ngare kpe kpe.
2SA 9:8 Mefiboseti kehm gongo fere bung re, <<Nlokeltum ewa li jen, no a bahk-e liingi, ekpakv mbv ana me?>>
2SA 9:9 Owo ntul kehm lungu Jiba nlokeltuma Sol kehm bungu tong-e re, <<Me n ka mmona no mmona nso nju ewa, ejum ajehng ajehng ji jolo ka Sol a nnahb enye.
2SA 9:10 Wo a abon eba, go alokeltum eba, ḿ bahke jo bahm ndi ka Mefiboseti jo ko nsol ba a nyi, eji nsol alehke lˈjol ka-e. Mefiboseti ji mmon no mmona nso nju ewa, bahke jo li nsol egame ekpukuru ngare kpe kpe. (Jiba bele abon ba nlum na elku, a alokeltum eltahl.)
2SA 9:11 Owo Jiba kehm tongo ntul re, <<Nlokeltum ewa bahke limi ajjehng ajehng ji nsoo ntul ewame ma ka nlokeltum ewe elkahn re á lim. Ano wo Mefiboseti jo li nsol ekpukuru a Devid ana mmona ntul.
2SA 9:12 Mefiboseti bele njangkun a mmon no bo jo lung-e re Mika. Fvfo anebe etahk Jiba kpee jolo alokeltum ba Mefiboseti.
2SA 9:13 Mefiboseti lene Jeusalem tibre á jo li nsol ngare anyehng anyehng go ekpukuru ntul, á gbo ebanne akpade abal abal.
2SA 10:1 Eji ma kang, ntul no Ammon kehm kpoko, mmon ewe Hanun ba ko nji ana ntul.
2SA 10:2 Devid tiri re, <<M bahke tibi Hanun mmona Nahasi nnoobo eljini, ana nde tob tib-m nnoobo eljini. Owo Devid kehm tumu ane tv Hanun re bo song bung alum ekakeltim tong-e bada nde. Eji ane ba Devid je no go ndi nyi anebe Ammon,
2SA 10:3 atubesi anebe Ammon tongo Hanun ji jolo nde ebo re, <<Wobbum re Devid kpˈkpunu na nsoa, eji á tumu abungalum nfam tv-a re bo ba kak-a eltima? Anv, ka lohng re Devid tumu bo re, bo ba feede ejahbe, fere nyehn go elweele elweele eji bo lˈba nok a ejahbe fere koa?
2SA 10:4 Owo Hanun kehm jabbe aba tiingi etib ba Daivd, no nne bo kpud-e ejang elahng ajehng, fere kiimi akpawobo ebo, go ekidi atanahb, kam bo re bo song.
2SA 10:5 Eji bo tongo Devid bade ano, á tumu atiingi etib tv ane bao, tib bo sono bo sehng. Ntul bungu re, "Saan go Jeriko tete alahng enyahne tahb, wahn kehm bake.
2SA 10:6 Eji anebe Ammon kahne re, bob lim Devid ebbel erakatahng, bo kehm song yaame nsoja atahltahl nkpel atahl abal a nkpel ewubu (12,000) nyi anebe Aram nyi jo jen akpade, nyi lohng go Beti Rehob a Joba, tob rehng goji ntul no Maaka ko ane atahltahl nkpel ebal atahl awubu, (1000) fvfo tob song ko ane atahltahl nkpel eltahl a nkpel ewubu (12,000) ba lohng go Tob.
2SA 10:7 Devid wuku kan ano, á kehm tumu Joab re á lohng a ane kpee ba kpo nok ebta.
2SA 10:8 Anebe Ammon kehm ba rur go eti mbu ji ejahbe ebo, gana anebe Aram ba lohng go Joba a Rehob, a ane ba Tob a Maaka, bo jolo ebo ebo go ndi nyi li gbuul.
2SA 10:9 Joab nyehne kan re, anebe ebta li-e go esˈsong a ejahm, owo á kehm yehke nlong nyi kpˈsahb tˈtahne go ellong anebe Isreel re bo song nok a anebe Aram.
2SA 10:10 Á jabbe erik ane bako ka Abisayi ji mmonannyehn re bo ba bahke noko a anebe Ammon.
2SA 10:11 Joab kehm bungu tong Abisayi re, <<Lˈjol re anebe Aram yahke tahne sehng-m, baan wahn ba tahr-m, wo lˈ fere jol re anebe Amon yahke tahne sehng-n, m bahke bake ba tahr-n.
2SA 10:12 Bel etahne eltim wahr nok esahb esahb ka ane ebahre a ajahbe nya Esowo ebahre. Jehova bahke limi ji nobo no ege esamahr.
2SA 10:13 Owo Joab a nlong nyi jolo a ne kehm tahme kehme elnoko a anebe Aram, anebe Aram be go ege esamahr.
2SA 10:14 Eji anebe Amon sebe kahn re anebe Aram kpˈbeke, bo go tob be esamahr bi Abisayi feere yel atahng ejahbe. Owo Joab kehm kehnge enok bi a noko a anebe Amon ba go Jeusalem.
2SA 10:15 Eji anebe Aram nyehne re anebe Isreel ebwul bo gbalee, bo kehm kpe lung elbo ba kono asi.
2SA 10:16 Hadadejer tongo bo, bo ko anebe Aram go egbuk aya ma Ufrati, bo tahme go Helam, Sobak ji jolo ntubesi a nsoja nyi Hadadejer ye wo jo fili bo.
2SA 10:17 Eji bo tongo Devid ejum jia, á lungu anebe Isreel kpee kono edi ajehng, bo tahm siiri aya Jodan tahm go Helam. Anebe Aram kono elbo re bo song kpiri Devid nok ebta a ne.
2SA 10:18 Wo bo be esamahr anebe Isreel, fvfo Devid wulu ane atahltahl atahlku (700), bo ji jo fing amvtv akuungu ebo tob wul nsoja ebo nyi jene akpade ane atahltahl nkpel atahlabal (40,000). Á tob wulu Sobak ntubesi a nsoja ebo a kpo edi jio.
2SA 10:19 Eji atul kpee ba jo loko Hadadejer nyehne re anebe Isreel ebsehng bo go ebta, bo fere lim elkoono, fere woomo bo go elwo. Tib esi jio ji wahnge anebe Aram jo fahl re bo kpe kak anebe Ammon ebo nkpel anyehng anyehng.
2SA 11:1 Ngare nyi nale ma ba, ngare nyio nyi atul kpo lohng song nok nta, Devid tumu Joab a atubesi nsoja enye, go nsoja nyi anebe Isreel kpee. Bo song nok ga anebe Ammon fere sennge Raba kak. Wo Devid tiki jolo go Jeusalem.
2SA 11:2 Elgung anehng Devid mehle ege edilnong jo jen ege elbulu sennge ekpasiki. Eji á jolo elbulu wo á nyehne nnenkal kpˈwuumu alahb, nnenkal noo nobo area.
2SA 11:3 Devid kehm tumu nne re á seb kahn bade a ne. Nne noo ba tong-e re, <<Nnenkal noo bo kpo lung-e re, Betiseba, mmon no Eliam, nkal no Uriya nnea Hiti.
2SA 11:4 Owo Devid kehm tumu ntiingi etib re bo ko-e ba a ne. Á lohko ba ege, á noongo a ne. (Ngare nyio á jo wuumu alahb bum elne saang, tibre ngare nyio alung m-e mal) Á feere eje kehnge.
2SA 11:5 Nnenkal noo sa ela, tum etib tv Devid re, <<Me n sa ela.>>
2SA 11:6 Owo Devid kehm tumu ellum nia tv Joab re, <<Tum Uriya nne a Hiti tv-m.>> Joab soro tum Uriya tv Devid.
2SA 11:7 Eji Uriya ba go ege, Devid bahb-e ana Joab li no, ana nsoja tob li, fvfo ana ebta kpˈnoko asongo.
2SA 11:8 Owo Devid kehm tongo Uriya re, <<Song ega etahk wo song re ekv.>> Uriya kehm lohngo ekpasiki, fvfo ntul limi nnoobo tum ejum tv-e.
2SA 11:9 Wo Uriya kange o mbuga mi ekpasiki a alokeltum nde kpee, á jeem go ege etahk.
2SA 11:10 Bo tˈtong Devid re, <<Uriya jeem go etahk.<<Owo á kehm bahbe Uriya re, <<Nde á kpehna lohngo go ebud nsoja abake? Jenji wahnge a ki je etahk?
2SA 11:11 Uriya tongo Devid re, <<Elkohl atahm, a anebe Isreel, go anebe Juda wob go ebehre, ntubesi ewame Joab a ane ba nsoo ewame bo li go emahng gbul gbul gbuul. Jenji wahnge m bahke jeke egame etahk song li fere wˈwo, lim elkoro a nkal ewame? Go etingitingi, ana wo li go elkpin, me n nehm lim elkohn ejum ana jia.
2SA 11:12 Owo Devid kehm-e tongo re, <<Jol a efung abehng, behna m bahk-a tumu á feere. Uriya jolo o Jeusalem efung bio a njahm efungfu nyehko.
2SA 11:13 Devid lung-e a song li nsol a ne fere wˈwo, fvfo Devid lim-e á wo jo buumu. Wo eji elgung ba no, Uriya lohng tahm song noongo ege ekpa semme alokeltum nde, á jeem ege etahk.
2SA 11:14 Efungfu Devid nyono nwer tv Joab, nyi á ka Uriya re á song ka-e.
2SA 11:15 Go nwer nyio á nyono re, "Tum Uriya tv go mbuksong ebta bi kpˈsahb fˈfub, tahm-e sa eji bo lˈrum-e tub go á kpo.
2SA 11:16 Wo eji Joab ma tum nsoja sennge ejahbe kak, á tumu Uriya tv edi ji á k ahne re ane ba kpˈsahb tˈtahne go ebta li no.
2SA 11:17 Eji ane ba ejahbe jio lohngo ba re bo ba nok a Joab, egom ellong ane ba nsoja nyi Devid bo wˈwul bo, fvfo Uriya nnea Hiti tob kpo.
2SA 11:18 Joab tumu etib kpee ana ebta jolo no tv Devid.
2SA 11:19 Joab tubu ntiingi etib elle re, á lˈtooro mal tong ntul ana ebta li no,
2SA 11:20 ntul atahng bahk-e rake, á bahk-a bahbe re, ˈJenji wahnge ń sahb jˈjeere kohlo ejahbe song nok? Ń kahn-m re, bo bahke take mban sehng go nnyo ekahma?
2SA 11:21 Nne awoo wulu Abimelek mmona Jerub-Beseti? Nnenkal sang yake egburu eltal go ero ekahme tub-ea, wahng ka á kpo go Debejia? Nˈnan ń sahb kˈkabbe go ekahme? Á lˈbahb-a jia, tong-e re, <Fvfo Uriya nlokeltum ewa nnea Hiti ebkpo.> >>
2SA 11:22 Ntiingi etib noo mehle eljen, á rehnge kan a me, á kehm tongo Devid ejum ajehng ajehng ji Joab tum-e no re á ba tong-e.
2SA 11:23 Ntiingi etib tongo Devid re, <<Ane bao tahne sehng-r, bo lohngo gbuul ba kehme elnoko anahre, wo e kame bo feere eti mbu ji Ejahbe.
2SA 11:24 Owo atˈtake kehm sake go ekahme ta alokeltum eba elban, ane bandiki ba ntul kpo, fvfo Uriya nlokeltum ewa nnea Hiti ebkpo.
2SA 11:25 Devid tongo ntiingi etib re, <<Tong Joab ejum jia re, ˈKa taame ejum jia gbiing-a eltim, ekahngkahng kpo wul nne ano fere tob wul noko. Nok song gˈgingi wo rannge ejahbe jio, tong-e ano, wo kak-e eltim.
2SA 11:26 Eji nkala Uriya wuku re nlum ewe ebkpo, á lingi noongo elkv.
2SA 11:27 Eji á ma noongo ngare ma sehng, Devid tongo re bo ko-e ba ege etahk, á ba jolo nkal, jel mmon no nlum ka-e. Wo ejum ji Devid limi no Jehova atahng we-e yebem.
2SA 12:1 Jehova tumu Natan tv Devid. Eji á je go ege, a bungu re, <<Ane abal jolo go ejahbe ajehng, noko jolo efangene, noko jolo nkpak.
2SA 12:2 Efangene bele egburu ellong ejoro a efong,
2SA 12:3 wo nkpak belem ejumjum, sehngem mmonsˈsohko mmona njoro wo á gunu no. Á tohk-e tete á gbal ka-e, a abon ebe, bo jo li nsol ano edi ajehng a nenlum noo, fere jo wo alahb go egea nkob, jol á tob jo lale ege abo. Á jolo ana mmon no nkal ka-e.
2SA 12:4 Owo njenne kehm bake goji efangene jio, efangene jio sahbem yehke njoro anyehng, afii nfong anyehng ko lam nsol ka njenne nyi ba go ege. Ji á limi no, á song rodo mmonanjoro no jolo ka nkpak ba lam nsol ka njenne nyio.>>
2SA 12:5 Devid atahng kehm-e rake tob efangene jio, á kehm tongo Natan re, <<Etingitingi ana Jehova li go elkpin, nne no limi ejum ana jia bahke tiki kpo.
2SA 12:6 Á bahke gale njoro nyio nkpel eni budu, tib eji á limi ejum jia, á ki be ndon.
2SA 12:7 Owo Natan kehm tongo Devid re, <<Wo wo li nne noo! Ji ji a ji Jehova, Esowo bi anebe Isreel kpˈbungu, <N kun-a etul ka Isreel, n fere tahr-a yehke go abo nya Sol.
2SA 12:8 N ka-a nlatahk nyi nso ewa, fere yake akal nso kak-a go ebo. N ka-a Isreel kpee, a Juda. Lˈjol re nyaa ma-a se sehng, n jol-a ma ka budu.
2SA 12:9 Jenji wahnge a tene ellum ni Jehova, eji á limi ji jolo ebˈbi go ege elbohngo? A rumu Yuriya nnea Hiti go ekahngkahng, fere ko nkal ewe á jol nkal ewa. Wo wulu Uriya nnea Hiti go ekahngkahng bi anebe Amon.
2SA 12:10 Anv kahn re ekahngkahng nehm tiki lohng ega nlaaga, tibre a ten-m ten, fere rod nkala Uriya nnea Hiti á jol nkal ewa.ˈ
2SA 12:11 "Ji ji a ji Jehova kpˈbungu re, ˈ Ega nlaaga wo m bahke melle erem ka-a. M bahke rodo akal eba ega esamahr ka nne no li kohl-a, á bahke jo noongo a akal eba njul kpaang.
2SA 12:12 Wo limi ejum jia mbiiri, wo me, m bahke limi njul kpaang, go esamahr anebe Isreel kpee.ˈ "
2SA 12:13 Owo Devid kehm tongo Natan re, "Me n lim abiafem tob Jehova." Natan faang-e re, "Jehova ebtahm ka-a go ega abiafem. Á nehm kpe kpo.
2SA 12:14 Wo tib eji a ma lim jia, woblim edaangene tob Jehova, mmon no bo jele ka-a, bahke kpoko."
2SA 12:15 Eji Natan ma tahm kehnge, Jehova kehm rumu mmon no nkala Uriya jele no ka Devid, á kehme elyame.
2SA 12:16 Devid gboongo Esowo ka mmon noo. Á bade njal, atv gbalee á jo noongo ndi a agbajake nsol.
2SA 12:17 Anebkul ba nlaaga enye jo yiim-e go ngbaange re bo mehl-e yiimi, wo á jo tˈten, jol á joom taame li ejum ajehng ajehng a bo.
2SA 12:18 Eji ma kang nfung esehma mmon noo kpo. Alokeltum Devid fˈfahl re bo tong-e re, mmon ebkpo, bo tiri re, <<Eji mmon jolo elkpin, á wahr wukem, eji e jo bung a ne. E bahke limi renan, anv, kehm-e tongo re mmon ebkpo? Á bahke ma lim elne ejum.>>
2SA 12:19 Devid sˈseb kahn re alokeltum ebe kpi awˈwa bung atemtem, fvfo á kˈkahn re mmon ebkpo. Á kehm bahbe re mmon ebkpoa? Bo faange re <<Ee, yebkpo.>>
2SA 12:20 Owo Devid kehm mehle go ndi. Eji á ma wuumu alahb taame akehng fere yaange nsol ebjing, á tahme go etahk Jehova song kak Esowo. Owo á kehm feere kehnge ege etahk, kehm bahbe re bo ka-e nsol alehke, á kehm lehke nsol.
2SA 12:21 Alokeltum ebe kehm-e bahbe re, <<Jenji wahnge a kpˈlimi ana? Eji mmon jolo go elkpin, a jo bade njal fere jo ling, wo anv eji mmon ma kpo, wob mehl kpˈlehke nsol.>>
2SA 12:22 Á faange re, "Eji mmon jolo go elkpin n jo bade njal, fere jo ling, n tiri re nne awoo kpˈkahne? Fundiki Jehova m bahk-e fili ndon, á yake mmon a jol elkpin.
2SA 12:23 Wo anv, eji á ma kpo, jenji wahnge m bahk kpe jo bade njal? M bahk-e ma kpe ko feere a nea? M bahke jeke na go ege, wo ye nehm ma kpe feere ba ga egame.
2SA 12:24 Owo Devid kehm kake Betiseba nkal ewe eltim, fere tahm song lim elkoro a ne, á jel mmon no nlum no bo gung-e mbing re Solomon. Mmon noo jo koro Jehova;
2SA 12:25 Tib eji á jo kor Jehova, á tumu ellum sehng goji Natan nnyehnamahr re bo jo lung-e re Jedidaya.
2SA 12:26 Gana Joab noko a Rabba ji jolo abuntahk ejahbe anebe Amon taare ekpasiki.
2SA 12:27 Owo Joab kehm tumu ntiingi etib tv Devid, á bungu re, <<Me n nok a ejahbe Rabba fere taare adi alahb ebo.
2SA 12:28 Anv, ku erik nsoja nyehko kono edi ajehng, bo song jol sennge ejahbe kak fere ko. Tohko jol ano, me m bahke koko ejahbe fere jo lung kpiidi egama mbing.
2SA 12:29 Owo Devid kehm kuku nsoja nyehko kpee bo tahm go Rabba, song nok ko edi jio.
2SA 12:30 Devid laade ntul abo ekpasi, feere konngo elne, bo lˈdumu bake lubu ana eltahl ekilo elku, jo lubu ana ebahk agul. Bo ko atal nya nno a nno lim. Devid daa nsol gbalee go ejahbe jio,
2SA 12:31 fvfo á yehke ane ba jolo ejahbe jio, fere kak bo eltum nti ayange, eltum akuungu alimi, eltum akuungu nfuk alimi, fere jo lim eltum abˈlok nya bo kpo wo go agun. Ana wo Devid limi ajahbe nya anebe Amon. Devid kehm feere kehnge go Jeusalem, a nsoja enye kpee.
2SA 13:1 Absalom mmona Devid bele nnooba mmonannyehn no nkal no bo jo lung-e re Tamar, eji ma kang Amnon mmona Devid noko kehm gboko elkoro a Tamar, á jolo mmonannyehn no nkal no Absalom.
2SA 13:2 Amnon elkoro nia gbal-e sehng ni á bele a Tamar nfun ewe, wahnge á gbo eyam go nsahm. Tibre Tamar jolo mmongungu nnenkal, fvfo jolo ejahkjahk ejum ka Amnon re á lim-e elkohn ejum ana jia a ne.
2SA 13:3 Amnon bele ekpondahme ji bo jo lung-e re Jonadab ji mmon no Simea, mmonannyehn Devid. Jonadab jolo ewake wake nne.
2SA 13:4 Á bahbe Amnon re, <<Jenji wahnge wo ji li na mmona ntul, á kp'guunu efung efung? Á me-e nehm tonga? Amnon kehm-e tongo re, <<Me n gbo elkoro a Tamar mmonannyehna Absalom ji mmonannee.
2SA 13:5 Jonadab kehm-e tongo re, <<Song noongo edilnong wo jo lim awak re a kp'yame, ngare nyi nso ewa l'ba re á ba nyehn-a, tong-e re, <N kp'sebe re mmonannee Tamar ba, ba ka-m ejum alehke me n li. Nong á ba lam nsol alehke nyia egame esamahr me n nyehn fere li nsol nyio ege ebo.>>>
2SA 13:6 Owo Amnon kehm noongo jo lim awak re á kp'yame, eji ntul ba re á ba nyehn-e, Amnon kehm-e tongo re, <<Bahk-m koro re Tama mmonannee ba, ba lim ekahme kahme ebred egame esamahr, eji m bahke lehke ege abo.
2SA 13:7 Devid tumu ellum tv Tamar go ekpasiki re, <<Song etahk Amnon ji mmonanne, wo song lam nsol alehke ka-e.>>
2SA 13:8 Owo Tamar kehm tahme go etahk Amnon ji mmonanyehn, ye ji noongo ndi. Á kehm song rod ekpingi kak abe nyoodo kpee lim ebred jio ege esamahr.
2SA 13:9 Owo á kehm rodo ekpingi kak ebred jio song ka Amnon, á ten ellehke, Owo Amnon kehm tongo nne awohng awohng re bo lohng song. Ano wo nne awohng awohng lohk-e lohng sa.
2SA 13:10 Owo Amnon kehm tongo Tamar re, <<Ko nsol alehke ba ka-m egame ekp'kpa elkang, eji n l'li ega ebo. Tamar lohko ko ebred jio ji á ma lim re á song ka mmonannyehn Amnon go ege ekpˈkpa elkang.
2SA 13:11 Eji á ko song ka-e re á li, á kehm-e tubu ejahm fere bung re, <<Noongo aname mmonannee.>>
2SA 13:12 Tamar tong-e re, <<Eˈee mmonannee, ka ma bob na, elkohn ejum ana jia fuumem re lim a Isreel! Ka lim ebi ejum ana jia.
2SA 13:13 Me mee? Gan wo m bahke behre esono ejame? Wo fvfo mee? A bahke jolo ana egboolo nne go Isreel. Titi song bung a ntul, á nehm ten re me n ki-a bal.
2SA 13:14 Wo á tˈten, atung á wuungem, eji jolo re, Amnon tahne sehnge, á tiki bob-e noongo a ne.
2SA 13:15 Amnon fere ko-e ekv ji sahb tˈtahne. Etingitingi, eltehne ni á jo tehn Amnon gbale sehnge elkoro ni á jo kor-e. Amnon tong-e re, <<Mehl, wo lohng song!>>
2SA 13:16 Á tong-e re, <<Eˈee! Eltongo ni á kp-m tongo re me n song li egburu elsoodo sehnge ji á ma-m si lˈlim. Wo á tˈten, atung á we-e wuungem.
2SA 13:17 Amnon lungu nlokeltum ewe fere tong-e re, <<Yehke nnenkal noa egame esamahr, wo kak ebil go mbu tv-e go.
2SA 13:18 Ano wo nlokeltum ewe yehk-e yake go fere kak ebil mbu tv-e elatahk. Á kake ekpa ewehre ji jolo agane agane, tib elkohn ekpa ewehre ji a ji abongungu abon ba nkal mmona ntul kpo kak.
2SA 13:19 Tamar kake atong go ege esi, fere yare ekpa ewehre agane agane ji á kake no. Kunu abo ege esi lohng tahm jo ling wahre wahre ana á jo jen asongo.
2SA 13:20 Absalom mmonannyehn kehm-e tongo re, <<Eblohng re Amnon jio ji mmonanne, wo ma ko eko noongo a naa? Tohko belle, mmonannee, ye mmonanne wo. Ka rod ejum jia kak eltim. Tamar jolo etahk Absalom mmonannyehn antahng ndon ndon.
2SA 13:21 Eji ntula Devid wuku nsol nyia kpee, atahng rak-e sehng.
2SA 13:22 Absalom tikem bung ellum tong Amnon, jolo eno afi ebi, á koo Amnon ekv tib eji á ma sono Tamar mmonannyehn.
2SA 13:23 Eji ma kang nnya ebal, ngare nyi bo jo kpud ejoro bi Absalom anyar go Baal Hajor kohlo nkonandi nyi Efrim, á tiingi abontul ba nlum kpee re bo je.
2SA 13:24 Absalom kehm jeke goji ntul, song tong-e re, <<Nlokeltum ewa, ngare ebrehng nyi á yahke kpud ejoro anyar, bahke koro ntul a alokeltum ebe re, bo tob ba jol anama?>>
2SA 13:25 Ntul kehm faange re, <<Eˈee mmon ewame, wahr ane kpee e nehm je go, e bahke jolo ana elsol ka-a.>> Jol ana Absalom tiki fann-e re á je, á tˈten eljeke, wo elfuulu ene ni á ka-e no.
2SA 13:26 Owo Absalom kehm bungu re, <<Tohko fere jol ano, nong Amnon mmonannee ba anahre go. Ntul kehm-e bahbe re, <<Jenji wahnge á kpˈsebe re á ba toon-a?>>
2SA 13:27 Wo Absalom tiki fann-e, owo á kehm tongo Amnon a erik abontul re bo je.
2SA 13:28 Absalom ka ane ebe elkahn re, <<Wuungen atung! Eji Amnon ma wo amahm kpe-e limi, n lˈtong-n re, <Rumen Amnon tub,> wulen ye, kana fahl. Me sang ma-n ka elkahna? Belen etahne eltim, wahn bel esahb.>>
2SA 13:29 Ano wo ane ba Absalom limi Amnon ana Absalom ka bo elkahn. Owo abontul kpee kehm mehle tahm kuumu ebo ebvankkang be tahm.
2SA 13:30 Eji bo fi mbang, etib kehm song kpiri Devid re <<Absalom ebwul abontul kpee, jol na awohng saam.>>
2SA 13:31 Ntul kehm mehle yiimi, yare nsol enye fere gbo noongo ndi, ane ebe kpee tob yare nsol ebo fere ba yiimi a ne o.
2SA 13:32 Wo Jonadab ji mmon no Simea, ye ji jolo mmonannyehn no Devid bungu re,<<Nsoo ewame, ka tir re bob wul abontul ba nlum kpee, sehngem Amnon wo wo ma kpo. Absalom ebkud jia kak ala re á lim ejum jia, bomo efung bi Amnon bobo Tamar mmonannyehn noongo a ne.
2SA 13:33 Nsoo ntul ewame, ka tiiri bade etib bi ba no re, abontul kpee ebkpo. Amnon ntahng ntahng wo ma kpo.>>
2SA 13:34 Gana Absalom ebbe fi. Nne nsoja no yiimi o jo kpur, á nyehne ane gbalee go mbang, ejang erede mfam ebe, kpˈbake nkpe ewong. Ye ji jo kpur, wo song tong ntul re, n nyehne ane kpˈlohngo go ejang bi Horonayim go nkpe ewong.>>
2SA 13:35 Jonadab kehm tongo ntul re, nyehn abontul go ma ba, eblohko jol ana nlokeltum ewa ma bung.
2SA 13:36 Ana á bungu no mal, abontul ba yel, kpˈlingi wahre wahre. Ntul fvfo a ane ebe kpee, lingi sahb mˈmaange bo.
2SA 13:37 Absalom be tahm goji Talmayi mmona Amihud, ntul no Gesur. Wo ntula Devid noongo elkv afung tvv esi mmon ewe no nlum.
2SA 13:38 Eji Absalom ma be tahm go Gesur, á jolo o nnya era.
2SA 13:39 Eji ntula Devid ma noongo elkv mal ni mmon ewe Amnon, á jo sebe re á je song nyehn Absalom, tib bo me-e kak eltim bade elkv Amnon.
2SA 14:1 Joab ye ji nnyehn bo jo lung-e re Jeruya kˈkahn re, eltim ni ntul eblohng tonngo re á nyehn Absalom.
2SA 14:2 Owo Joab kehm tumu nne tv go Tekoa re bo ko nnenkal no jo sahb bˈbang o ba a ne. Á tong-e re, <<Jo lim awak re a nong elkv, kak nsol elkv anoongo, ka kak akehng go esi, jol taame na. Jo lim ana nnenkal no ma kang afung tvv go elkv anoongo.
2SA 14:3 Fvfo song goji ntul, wo song tong-e alum nya m bahk-a tongo. owo Joab kehm tongo nnenkal noo alum nya á sebe re á tong ntul.
2SA 14:4 Eji nnenkal no lohng go Tekoa jee no goji ntul, á gbo kohk esamahr go ndi ka-e ekpunu, á bungu re, <<Kak-m ebo nso ntul!>>
2SA 14:5 Ntul bahb-e re, <<Jenji kpa-a gbiingi? Á kehm bungu re, <<Me nkalebun wo, nlum ewame ebkpo.
2SA 14:6 Me nlokeltum ewa kpi abon ba nlum abal. Bo kehme abohng nok atemtem go edi egbe, nnene jolem no bahke yaame bo. Noko rumu ntem wul.
2SA 14:7 Anv ejahbe kpee ebmehl nfem bade a nlokeltum ewa, bo kpˈbungu re, <Yake mmon noa no rumu mmonannyehn tub ndi ka-r, eji e lˈtob wul-e go esi elkpin ni mmonannyehn ewe no á wul-e no, lˈjol ano wahr ebtob rannge nlehkelkv fvfo.> Bo bahke lahme akalengun enyame nya ma sa, jol mbinga nlum ewame, a etˈtohngo eje ebtan esamahr njini.>>
2SA 14:8 Ntul kehm tongo nnenkal noo re, <<Song kehnge, m bahke kake elkahn bade o ega esi.
2SA 14:9 Wo nnenkal no lohng go Tekoa tong-e re, <<Nong nso ntul ewame ny'nehm ndon a nnahb enyame, nong ntul a eti etul eje jol k'bel ebi.
2SA 14:10 Ntul kehm faange re, <<Nne awohng awohng lˈbung ejum ajehng ajehng tong-a bade ejum jia, ko bo ba ka-m, bo wa-a nehm gbiingi.>>
2SA 14:11 Nnenkal noo bungu re, <<Nong ntul gboongo Jehova Esowo ebe, á sahde mbˈbongo alung á kˈkpe kpele go elrannge ni ma jol, eji bo lˈkˈ rannge mmon ewame. David kehm bungu re, <<Etingitingi ana Jehova li elkpin, jol ellv esi na anehng ni mmon ewa nehm gbo ndi.>>
2SA 14:12 Nnenkal kehm noo re, <<Nong nlokeltum ewa bung ellum anehng tong nsoo ntul ewame.>> Ntul kehm faange re <<bung.>>
2SA 14:13 Nnenkal kehm bungu re, <<Jenji wahnge á ma tir ejum ana jia bade aneb Esowo? Ntul lˈbung ana, á ka elne ebia, tibre ntul ka tiki ko mmon ewe no bo ten-e tv go feere a nea?
2SA 14:14 Ana alahb kpo lamme yel ndi, a nehm ma kpe nyehn, ano wo wahr bahke kpoko. Wo ano sang Esowo toobo no, sehngem re, á toobo abang eji nne no bo me-e ten tv go lˈkˈsa go eltene nio, bo bahke feere a ne.
2SA 14:15 <<Anv me m ba re me m ba bung jia tong nsoo ntul ewame, tibre ane ma-m lim me n fahl. M nlokeltum ewa tiri re, <M bahke bungu a ntul; fundiki á bahke faange ji nlokeltum ewe bahbe no.
2SA 14:16 Fundiki ntul bahke taame tahre nlokeltum ewe go ebo bi nne no kpˈgare re á yehk-r, me a mmon ewame go elehkelkv ji Esowo.>
2SA 14:17 <<Fvfo anv m nlokeltum ewa n kpˈbungu re, <Nong ellum ni nsoo ntul ewame bel ekakeltim egame elehkelkv, tibre nsoo ntul ewame li ana enjel nyi Esowo go elfeede ji kpˈnobo, a ji li ebi. Nong Jehova Esowo eba jol a na.> >>
2SA 14:18 Owo ntul kehm bungu tong nnenkal re, <<Kam-a behr nfaange go ejum ji n yahk-a bahb. Nnenkal kehm bungu re, <<Nong nsoo ntul ewame bung.>>
2SA 14:19 Ntul kehm bahbe re, <<Lohkem li re ebo bi Joab wob a na go ejum jia kpeea?>> Nnenkal kehm faange re, <<Etingitingi ana a li go elkpin, nsoo ntul ewame, nnene nehm sennge feere ejang eboblum afii ejang ebobkal go ejum ajehng ajehng ji nsoo ntul ewame kp'bungu. Ee! lohko li Joab nlokeltum ewa, ye wo tub-m elle re, me n lim jia, fvfo ye wo kake alum nyaa go nnyo mi nlokeltum ewa.
2SA 14:20 Joab nlokeltum ewa limi jia re á yaange eljini ni yake jol a. Nsoo ntul ewame kpi ngbere ana nyio nyi enjel Esowo, á kpˈkahne ejum ajehng ajehng ji kp'limi a ndi nyia.>>
2SA 14:21 Eji ma kang, ntul kehm tumu tv Joab re, <<Ebnob sehng, m bahke limi ano. Song wo song ko njangkun nyio Absolom feere a ne.>>
2SA 14:22 Joab kehm gboko kohk esamahr go ndi ka-e ekpunu, fere bungu re, <<Esowo fuul-a ntul, Lela me nlokeltum ewa me n kahn re me n bel ndon ega esamahr, nsoo ntul tibre ntul wobfaange ji nlokeltum ewa bahbe no.>>
2SA 14:23 Owo Joab kehm tahme go Gesur song ko Absalom, feere a ne go Jeusalem.
2SA 14:24 Wo ntul bungu re, <<Á song ege etahkoo , á kˈnyehn esamahr ebame.>> Absalom lohko tahm ege etahk, á lohkem nyehn esamahr ntul.
2SA 14:25 Go Isreel kpee nnene tikem jol no bo sahb tehk-e tehk ege ano sehnge Absalom. Bomo ege esi tete ba rehng ndabkpade elem ajehng ajehng we-e jolem.
2SA 14:26 Á jo kpudu alv esi enye nkpel anyehng go elya, tibre lˈtahb jo lub-e lub. Ngare anyehng anyehng nyi á lˈkpud alv esi enye, á lˈdumu, jo lubu rehng ekilo ebbal kunu esi, go edumu ji ntul.
2SA 14:27 Absalom jele abon ba nlum na ara, mmon no nkal awohng, mbing enye bo jo lung-e re Tamar, Á gbo egbahme sehng.
2SA 14:28 Absalom lene go Jeusalem nnya ebal, á tikem nyehn esamahr bi ntul.
2SA 14:29 Owo Absalom kehm tumu nne tv re bo lung Joab eji á lˈtum etib tv ntul. Wo Joab ten eljeke goji Absalom, á kpe tum etoono nkpele, á tiki ten á jeem.
2SA 14:30 Owo á kehm tongo alokeltum ebe re, <<Nyehnen egbe ji Joab li kohlo ejame, nkohl nyi bo kpo lung re abali li o, songen wahn song jahm agun.>> Owo alokeltum Absalom kehm lohko song kak agun.
2SA 14:31 Owo Joab kehm tahme etahk Absalom, á tong-e re, <<Jenji wahnge alokeltum eba ma kak agun egame egbe?>>
2SA 14:32 Absalom tongo Joab re, <<Nyehnee n tumu etib tv-a re bo lung-a wo ba eji n lˈtum-a tv ntul, re wo bahb-e ji wahnge n lohngo go Gesur ba a. Jol ga nob ka-m li re n sa go Gesur! Anv n kpˈsebe re me n nyehn esamahr bi ntul, lˈjol re me n li ebi ajehng ajehng, nong á wul-m.>>
2SA 14:33 Owo Joab kehm tahme song tong ntul jia. Ntul kehm lungu Absalom, á kehm bake ba yel gong esamahr ebe go ndi go esamahr ntul. Fvfo ntul kehm bingi Absalom fere vvr-e.
2SA 15:1 Eji ma kang, Absalom toobo mmvtv akuungu ka elne a anyˈnya go aneblum atahl abal ane awubu ba bahke jo gbo-e mbang asongo edi ajehng ajehng ji á fi no.
2SA 15:2 Á jo kono elyahme efungfu behre behre, song yiimi go nkpea mbang nyi li rehng eti mbu ji ejahbe. Ngare anyehng anyehng nyi nne lˈko nfem re a ba tong ntul, eji bo lˈtoobo, Absalom bahke lungu nne noo bahb-e re, <<Esi ejahbe ajii a lohng no?>>Á bahk-e faange re, <<Nlokeltum ewa lohng go etˈtohngo ajehng ji anebe Isreel.>>
2SA 15:3 Absalom bahk-e tongo re, <<Nyehne, elam eja li go nseenge, fvfo kpˈnobo, wo nnene limm no yim enyo ji ntul no bahk-a wuku.>>
2SA 15:4 Absalom jo bungu budu re, li re bo ma-m yehke ana nlamalam go ndi nyia! Owo nne awohng awohng no lˈbel nfem afi elam lˈba egame, m bahke lame elam ebo ka bo go nseenga nseenge.
2SA 15:5 Ano wo nne awohng awohng no lˈjen kohl-e re á gong kak-e, Absalom bahke tanne ebo jabb-e, fere bing-e.
2SA 15:6 Mbang nyia nyi Absalom jo lim ka anebe Isreel kpee ba jo je goji ntul jo seb re bo li eno go alam, ana wo á limi no, jol gaam kang Absalom jo koro nne awohng awohng go Isreel sehnge ntul.
2SA 15:7 Eji nnya eni ma mal, Absalom tongo ntul re, <<Nong me tohko je go Hebron song lim ana n ko nwongo tong Jehova.
2SA 15:8 Eji nlokeltum ewa jolo go Gesur ejahbe Aram, n ko nwongo nyia re, <Jehova lˈko-m feere aname go Jeusalem, m bahke song kak Jehova go Hebron.
2SA 15:9 Ntul tong-e re, <<Song go elkoono.>> Owo á kehm tahme go Hebron.
2SA 15:10 Absalom tumu atiingetib mbehr mbehr tv atˈtohngo kpee nya Isreel re, <<Ana ń lˈsoro wˈwuk bo ma wor atang, bungen re, <Absalom ebjol ntul go Hebron.> >>
2SA 15:11 Ane atahl awubu ba lohngo Jeusalem toono Absalom. Bo tiingi na bo, bo jolo ekpehle ekpehle, fvfo bo tahme, jol bo kahnem ejumjum bade nfem nyia.
2SA 15:12 Eji Absalom jo lim ajomjom, á tob tumu tv Ahitofel nnea Gilo, ntubelle no Devid re, á lohng go Gilo ji jolo ejahbe eje ba. Fvfo ebi ntoobo nyi Absalom bele atahne, ane ba jo toono Absalom jo kpe rur na.
2SA 15:13 Ntiingetib kehm bake ba tong Devid re, <<Ntim nyi anebe Isreel anv li ka Absalom.
2SA 15:14 Owo Devid kehm tongo atubesi abalimeltum ebe kpee bo ji jolo a ne o Jeusalem re, <<Baan! Wahr been, tohko jol ano, nne ewahre awohng awohng nehm for abo nya Absalom. Wahr tahmen tvtv, tohko jol ano á bahke bake elwaare ba gbiir-r akpade, ko nfem ba ka-r, ko ewul ba ka ejahbe ejahre.
2SA 15:15 Atubesi abalimeltum kehm-e faange re, <<Wahr alokeltum eba kpˈsiki na re, ejum ajehng ajehng ji nsoo ntul ewahre lˈbung wahr lim.>>
2SA 15:16 Ntul kehm mehle asongo, nlaaga enye kpee jo toon-e, wo á tahme nkoro enye ane awubu sa re bo jo kpur ekpasiki.
2SA 15:17 Owo ntul kehm mehle asongo a ane kpee ba jo toon-e, bo tohko sa yiimi go esˈkohro etahk go ejahbe.
2SA 15:18 Ane ebe kpee ba sehng gbo-e mbang, a anebe Kereti a Peleti kpee; go anebe Giti, ane atahltahl atahlawubu kpee ba toon-e go Gati ba, gbo ntul mbang.
2SA 15:19 Ntul tongo Itayi nnea Giti re, <<Jenji wahnge á kp-r toono? Feere song wo song jol a ntula Absalom. Wo nne ajahmjahm wo, no ma be ejahbe eje sa.
2SA 15:20 Nyaane nyaane wo á ba no. Fvfo lela me n rod-a jo beeme a nahra adi adia, eji me n kil kahne edi ji n fi noa? Feere song wo song rod ane eba song. Nong Jehova tib-a nnoobo eljini a etingitingi.
2SA 15:21 Wo Itayi faange ntul re, <<Etingitingi, ana Jehova li go elkpin, fvfo ana nsoo ntul ewame li elkpin, edi ajehng ajehng ji nsoo ntul ewame bahke jolo, afi jolo elkpin afi jolo elkv, o wo me nlokeltum ewa bahke jolo.
2SA 15:22 Devid tongo Itayi re, <<Song tahm, jen song.>> Owo Itayi nnea Giti soro jo jen a ane ebe kpee, go abangenahb enye, nyi jolo a ne.
2SA 15:23 Anebe ejahbe jo lingi wahre wahre eji ane kpee kpˈsehnge. Ntul fvfo tob siiri edamme ji Kidron, fvfo ane kpee jo jene asongo go elka emahng.
2SA 15:24 Jadok tob jolo o, a anebe Levayi ba jolo a ne, bo solo elkohl atahm nwongo nyi Esowo. Bo bumu elkohl atahm Esowo ndi, Abiatar soro asi jo lim ajomjom tete ane kpee lohng go ejahbe.
2SA 15:25 Ntul kehm tongo Jadok re, <<Rod elkohl atahm Esowo wo feere a ni song bum go ejahbe. N lˈfere fili Esowo ndon, á bahke feere aname, fere lim re me n kpe nyehn elkohl nia a edi ellene eje.
2SA 15:26 Wo á lˈtong re, <<N kpimm eyebatahng a na, me n toobo ebjing, nong á lim-m ji á nyehne re ji ji nobo ege elbohngo.
2SA 15:27 Ntul tob tongo Jadok ji nlimajom re, <<Wo nnyehnamahr wo, ano sanga? Feere song go ejahbe go elkoono. Rod mmon ewa Ahimaaji á song a na, tob rod Abiatar mmona Jonatan. Wo a Abiatar feeren a abon abal ebahne.
2SA 15:28 M bahke siki go ebgba edi ji bo kpo siiri go ewum wum ndi erikendi, tete etib lohng ega ba kpir-m.
2SA 15:29 Owo Jadok a Abiatar kehm rodo elkohl atahm Esowo feere a ni go Jeusalem song jol go.
2SA 15:30 Wo Devid soro asi ano asongo go ewong ji Oliv, jo ling ana á jo jen asongo, á bulu esi eje fere jo jen akpade nnehme nehme. Ane kpee ba jo jen a ne tob bulu asi ebo fvfo, bo jo lingi ana bo jo jen asongo.
2SA 15:31 Devid bo tong-e re, <<Ahitofel tob wob ntoobo ellame kak nio a Absalom.>> Wo Devid kake ero re, <<Jehova yaange elle ni Ahitofel, fere jol egboolo elle.>>
2SA 15:32 Eji Devid rehnge go ero ewong edi ji bo kpo song kak Esowo, Husayi nnea Arkiti jolo o re á wan-e, ekpawobo eje ebyare fvfo ebtohko woom-e go esi.
2SA 15:33 Devid tong-e re, <<A lˈtoon-m, a bahke jolo egburu elsol ka-m.
2SA 15:34 Wo a lˈfere feere go ejahbe song tong Absalom re, <Nsoo go ega ellub, m bahke jolo nlokeltum ewa,ˈ n jolo nlokeltum no nso nyanjehle, wo anv m bahke jolo nlokeltum ewa, a bahk-m ma kak ebo, tib a bahke jo wahng elle ni Ahitofel jo bvvrv.
2SA 15:35 Jadok ji nlimajom, a Abiatar bo bahke jolo a na. Jo tong bo ejum ajehng ajehng ji a lˈwuk go ekpasiki.
2SA 15:36 Abon abal ebo, Ahimaaji mmona Jadok, abola Jonatan mmona Abiatar, bo li o a bo, tum bo tv-m a ejum ajehng ajehng ji a lˈwuk.>>
2SA 15:37 Owo Husayi, ye ji jolo ekpondahme ji Devid song rehng go Jeusalem ana Absalom jo yel na yel ejahbe.
2SA 16:1 Eji Devid ma jen mmokidi ntiil sehng ero ewong asongo, Jiba nlokeltum no Mefiboseti yiimi o, á jo siki re á wan-e. Á bele ellong ebvankang bi á toobo bo, fere gbade bo ebred atahlawubu, atasok agreb nya ma wum atahlalon, akab afik atahlalon, a eyahbe amahm.
2SA 16:2 Ntul kehm bahbe Jiba re, <<Jenji wahnge a koo nyaa ba a nya?>> Jiba kehm faange re, <<Ebvankang li ka nlaaga ntul kpee re bo jo kuumu, abred a akab nti li ka ane ba ntul re bo jo li, amahm li ka ane ba ma lahng re, bo jo wo nyamme elbo go elka emahng.>>
2SA 16:3 Ntul kehm bahbe re, <<Gan wo mmona mmon no nso ewa li no?>> Jiba tong-e re, <<Á li go Jeusalem, tib á tiri re, <<Lela anebe Isreel bahke feere etul bi nde a nde ka-e.> >>
2SA 16:4 Owo ntul kehm tongo Jiba re, <<Nsol kpee nyi li ka Mefiboseti, anv fere li nya nya.>> Jiba kehm bungu re, <<Me n rede elname gong ndi, nong me n lub fil-a ndon ega elbohngo nsoo ntul ewame.>>
2SA 16:5 Ana ntula Devid jo kabbe ejahbe ji bo kpo lung re Bahurim, nne no lohngo ejahbe jˈnehm, á jolo nnea nnahba Sol, kehm lohngo o ba. Mbing enye bo jo lung-e re Simeyi mmona Gera, á jo su Devid ana á kpˈlohngo abake.
2SA 16:6 Á jo ro atal tv Devid, a atubesi abalimeltum ebe kpee, jol eji jolo jol re ellong ane kpee, a akahme kahme ane ba jo baabe Devid, jolo Devid ejang eboblum a ejang ebobkal.
2SA 16:7 Simeyi jo su-e jo bung re, <<Lohng song, lohng song, wo nwulane noa, wo nne eblum noa.
2SA 16:8 Jehova ma-a bongo go ane kpee ba a wulu no go nlaaga nyi Sol, ye ji a jehk go ege nji kpˈfili. Jehova ebrod etul kak abo nya mmon ewa Absalom. Wob jol erem erem tib a li nwulane.
2SA 16:9 Owo Abisayi ji nnyehn jolo Jeruya kehm tongo ntul re, <<Nˈnan wahnge ekpakv mbv nyia bahke suku nsoo ntul ewame anae? Nong me n song kim-e esi.>>
2SA 16:10 Wo ntul bungu re, <<Jia ka me a wahn afan anya, wahn abon ba Jeruya? Lˈjol re á kpˈsuku tib Jehova me-e tong re su Devid, nne awoo bahke ma bahb re, <Jenji wahnge á kpˈlimi jia?> >>
2SA 16:11 Owo Devid kehm tongo Abisayi a atubesi abalimeltum ebe kpee re, <<Mmon ewame, ye ji li alung ma mame, kpˈgare re á wul-m, kehm jolo renan a nne etˈtohngo Benjamin noa; yaken ye go, nong á su, Jehova wo me-e tong re á lim ano.
2SA 16:12 Li ma jol re Jehova bahke nyehne akanya enyame, fere feere ka-m elfuulu ene, sehnge re akuk enye toon-m lela.>>
2SA 16:13 Owo Devid a ane ebe soro asi mbang eljen a bo, gana Simeyi jo sehnge nkpe ewong songo songo wane Devid, jo su-e mbang mbang ana á fi no, fere jo ro atal tv-e fere jo kpu ebtohko saade tv-e.
2SA 16:14 Ntul a ane ebe kpee song rehng edi ajehng, bo lahnge sehng, bo re ekv o, fere li nsol.
2SA 16:15 Ngare nyia Absalom a anebe Isreel kpee ebba go Jeusalem, fvfo Ahitofel jolo a ne.
2SA 16:16 Owo Husayi, nnea Arkiti, ye ji Devid jo bum-e go etingitingi, kehm jeke goji Absalom song tong-e re, <<Ntul a bahke kpini! Ntul a bahke kpini.>>
2SA 16:17 Absalom kehm tongo Husayi re, <<Ano wo li elkoro ni a tibi nte ewaa? Lˈjol re nte ewa wo, nˈnan a ki-e toono?>>
2SA 16:18 Husayi kehm tongo Absalom re, <<Eˈee, nne awohng awohng no Jehova ma yehke, a ane ma taame, a anebe Isreel kpee ma taame, ye wo m bahke jolo a ne, fvfo ye wo m bahke sake a ne.
2SA 16:19 Wo fvfo anv, nne awoo m bahk-e loko? Mmon sang m bahk-e lok-a? Jang jang ana n loko nso, ano wo m bahke tob lok-a.
2SA 16:20 Absalom kehm tongo Ahitofel re, <<Tub-r elle nˈna, jenji fuumu re wahr lim?>>
2SA 16:21 Ahitofel kehm faange re, <<Song noongo a nkoro nyi nso tahme sa re bo jo kpur ekpasiki. Owo anebe Isreel kpee bahke wuku re wob daange nso, fvfo abo nya nne awohng awohng ma-a kunu bahke sahb tˈtahne.>>
2SA 16:22 Owo bo kehm sehke mobkpatahk go ero elbultahk, Absalom song yel noongo a nkoro nyi nde go esamahr anebe Isreel kpee.
2SA 16:23 Go afung nyao elle ni Ahitofel jo tub, jo jolo are nne no jo bahb goji Esowo wo. Ano wo, bo ane abal abal, Devid a Absalom, jo ko elle ni Ahitofel.
2SA 17:1 Wo Ahitofel kehm tongo Absalom re, <<Ka-m nsahm me n yehke ane atahltahl eltahl a nkpel ewubu, bo lohng atv maa, song kam toono Devid.
2SA 17:2 M bahke noko a ne, eji eko me-e tan, á ma lahng. M bahk-e limi, á bel egburu elfahle, fvfo ane kpee ba li a ne bahke beke sa. M bahke wulu ntul wo wo,
2SA 17:3 fere ko ane kpee, feere a bo ba ka-a. Nne no a kpe-e sebe lˈsi kpˈkpo eblohngo re, ane kpee bahke feere go ega, ane kpee ejumjum nehm lim bo.
2SA 17:4 Ntoobo nyia nˈnob go esamahr bi Absalom, a anebkul Isreel kpee.
2SA 17:5 Wo Absalom bungu re, "Tob lung Husayi nnea Arkiti eji á lˈtob wuk ana ye fvfo bahke tob bung.
2SA 17:6 Eji Husayi ba ege, Absalom tong-e re <<Ahitofel wo ma tub elle nia. Wahr lim ana á bungu noa? Tohko jol ano tob tong-r ntir enya.>>
2SA 17:7 Husayi kehm faange Absalom re, <<Elle ni Ahitofel ma tub nobem anv.
2SA 17:8 A kpˈkahne re nso a ane ebe, bo abanok nta ba, sahb tˈtahne are ebea ji bo ma taare abon ebe ji. A lˈbum jia go nkpe, nso nne no kpi awak ebta anoko wo, á nehm kang edi ajehng a ane ebe.
2SA 17:9 Jol anv, yebbiiri agong atal, tohko jol ano edi jindiki. Á lˈfere gbo mbang bohko ane eba, nne awohng awohng lˈwuk, á bahke bungu re, ewul ebjol go ellong ane ba kpˈtoono Absalom.
2SA 17:10 Jol abanoko nta ba kpi esahb, bo ji ntim ebo li ana egabe, bo bahke kehme elkahme fere jo fahl, tibre anebe Isreel kpee kpˈkahne re nso nnoko ebta wo, fvfo bo ji li a ne ane ba kpi esahb ba.
2SA 17:11 Owo n kp-a tubu elle re: Nong anebe Isreel kpee, bomo Dan rehng go Beeseba, ana bo ruru are erikendi bi nkpe aya bi, bo ba kono ega, budu a wofono, wo gbo bo mbang ebta.
2SA 17:12 Owo wahr bahke noko a ne edi ajehng ajehng ji e lˈnyehn-e, e bahke gboko bul-e ana ebohng kpo na wohngo ndi. Jolo ye afi ane ebe, nnene nehm sa jol elkpin.
2SA 17:13 Á lˈfere be yel ejahbe, eblohng re wahr anebe Isreel bahke koko nlehke ba kahn ejahbe jio tohng tub edamme, tete jol nkpaketaale nehm sa.>>
2SA 17:14 Absalom a anebe Isreel kpee kehm bungu re, <<Elle ni Husayi ni ma ga nob sehnge ni Ahitofel. Tibre Jehova wo ma toobo re á bvvrv etingi elle ni Ahitofel eji á lˈko elrannge ba ka Absalom.
2SA 17:15 Husayi tongo Jadok a Abiatar bo ji jolo abalimajom re <<Ahitofel ebtub Absalom elle a anebkul Isreel re bo lim ana, bo lim ana, wo me n tub bo elle re bo lim ana ana.
2SA 17:16 Anv tum etib tvtv tv Devid wo tong-e re, <<Atv maa ka kang ewum wum ndi erikendi, siiri aya Judan song, ka laange tohko jol ano, ntul a ane ebe kpee ba li a ne, bo bahke mele bo.> >>
2SA 17:17 Jonatan a Ahimaaji bo jolo go En-Rogel. Nlokeltum no nkal wo jolo re á song tong bo, bo ba jol jeke song tong ntula Devid, Wo bo jolo efin efin, tib bo jol nyehne bo eji bo kpˈyele ejahbe.
2SA 17:18 Wo njangkun anyehng nyehne bo fere song tong Absalom. Owo bo ane abal abal soro tahm tvtv go etahk nne awohng go Bahurim. Á bele elbing alahb egea nlaaga, bo song badde yel atahng.
2SA 17:19 Nkal ewe kehm rodo mbulu song nyange bulu go nnyo elbing alahb, fere yale nkohl o kpee, nnene kahnem ejumjum bade.
2SA 17:20 Eji ane ba Absalom ba goji nnenkal noo etahk jio, bo kehm bahbe re, <<Ahimaaji abola Jonatan bo ba na?>> Nnenkal noo faange bo re, <<Bob siiri ebgba fi.>> Ane bao sebe bo, bo nyehnem nnene, bo feere ebo kehnge go Jeusalem.
2SA 17:21 Eji bo ma tahm, ane abal bao fere wahr elbing alahb lohng re bo song tong ntula Devid. Bo tong-e re, <<Mehl tahm wo siiri aya tvtv; Ahitofel ebtub Absalom elle ana ana bade a na.>>
2SA 17:22 Owo Devid a ane ebe kpee kehm mehle tahm siiri aya Jodan. Re efungfu se nnene jolem no ki siiri aya Jodan.
2SA 17:23 Eji Ahitofel sebe kahn re elle ene bo toonem, á kehm toobo mbvankang enye tahm asongo ege etahk ege ejahbe. Á song toobo nlatahk enye, fere song kahn elne ekehd. Á kpo, bo kake elahm nde ewe.
2SA 17:24 Devid tahme go Mahanayim, fvfo Absalom siiri aya Jodan, a anebe Isreel kpee.
2SA 17:25 Absalom yehke Amasa re á jo fili nsoja go enyo ji Joab. Amasa jolo mmona Jeter nnea Isimayel, ye ji ma tohko ko Abigail mmon no nkal no nsoo Nahasi, á jolo mmonannyehn no nkal no Jeruya nnyehn no Joab.
2SA 17:26 Anebe Isreel a Absalom, bo si nkpatahk go ndi nyi Giled lene o.
2SA 17:27 Eji Devid ba go Mahanayim, Sobi mmona Nahasi ye ji lohng go Raba ji anebe Amon, a Makir mmona Amiyel ji lohng go Lo-Deba, a Bajilayi nnea Giled go Rogelim,
2SA 17:28 bo ko nsol edilnong, agbojok, akpeeke, awid, abali, aflawa, a awoko woko akohl, a alahngelahnge, alahngelahnge nya bo kpo lung re lentil,
2SA 17:29 akehng ekon (Butter) ejoro, alahb bel efong ba ka Devid a ane ebe re bo li, tib bo bungu re, <<Ane bao eko ebtan bo, njal a ekor lahb go elka emahng.>>
2SA 18:1 Devid ku ane ebe ba jolo a ne bum agˈgabe agˈgabe, fere yehke atubesi kunu agˈgabe nyao, bo jehko jo kpur atahltahl nkpel ebal atahlawubu, atahltahl nkpel ebal atahlawubu, bo jehko jo kpur atahlalon alon.
2SA 18:2 Devid kehm tumu nsoja enye go nllong era, ellong nehko jolo elwo ni Joab, nehko jolo elwo ni Abisayi mmonannyehn Joab mmon no Jeruya, ellong nehko elwo ni Itayi nnea Giti. Ntul tongo nlong ane bao re, <<Mefono antahng m bahke tiki jo jen toon-n.>>
2SA 18:3 Wo ane bao bungu re, <<Wo a nehm tiki lohng je edˈdi; bo lˈkam-r re wahr be, bo nehm tiiri bade elnahre. Jol afi ejang ajehng ji ane baa kpo na, bo wahr nehm tiiri, wo wo kpˈlubu sehng-r, afi jolo atahltahl nkpel eltahl a nkpel eni kunu atahltahl. Bahke ga nob re, wo sa a ejahbe, jo tum ekakebo tv-r, e lˈfere seb.
2SA 18:4 Ntul kehm faange re, <<M bahke limi ji fuumu egahne esamahr.>> Owo ntul kehm yiimi nkpe eti mbu, ane kpee sehng lohng go nlong a nlong, nyi atahl alon alon, a nyi atahltahl nkpel ebal atahlawubu, atahltahl nkpel ebal atahlawubu.
2SA 18:5 Ntul kaa Joab, Abisayi a Itayi elkahn re, <<kunen ekpu bade njangkun nyio Absalom tib egame esi,>> Nlong ane kpee wˈwuk ana ntul ka elkahn bade Absalom tong atubesi ba nlong ane bao.
2SA 18:6 Nsoja nyi Devid jene lohng ejahbe re bo song nok a anebe Isreel, ebta bio jolo go ekulugbe ji Efriim.
2SA 18:7 Nsoja nyi Devid wulu nlong nsoja nyi Isreel, ane ba bo wulu no efung gbale sehng, bo jolo ane atahltahl nkpel atahlabal a nkpel enehkeni atahltahl nkpel ebal.
2SA 18:8 Ebta nyange rehng nkpe ejahbe jio kpee, fvfo ekulegbe ji ga tane ane efung bio sehnge ba bo wulu bo go ekahngkahng.
2SA 18:9 jolo ano re Absalom kehm song kpiri ane ba Devid. Á jo fingi mbvankang, eji mbvankang jo be asongo, song ludu nla egburu eti Oak ji sahb nyˈnyange abˈbo, Alv esi nya Absalom song kpehre eti. Á sa tokko o wung wung wuung, ga mbvankang kpˈbeke asongo ntahng ntahng
2SA 18:10 Eji nne awohng ma nyehne ji ma lim, á kehm tongo Joab re, <<Me n nyehn Absalom go tohk no go eti ji bo kpo lung re Oak.
2SA 18:11 Joab tongo nne no tong-e ejum jia re, <<Á re jen! á re a nyehne Absaloma?>> Jenji wahnge a ki-e kim tub ndi wul-e o tvtv? N jol-a kake ebahk asilva ebwubu a egbaange ji ntakuru.
2SA 18:12 Wo nne noo faang-e re, <<Jolafi bo gaare asilva atahltahl nkpel ebal atahlawubu kak-m ebo. N nehm tiki lak mmona ntul ebo. Egahre elwuku, ntul kaa elkahn tong-a a Abisayi go Itayi re, <Tahren njangkun nyio tib esi ejame.>
2SA 18:13 Li re m bumu elkpin daange daange daange ejum lim ji li mbehr mbehr go esamahr ntul, kehn wofono antahng a ma-m yab tv go fee.>>
2SA 18:14 Joab kehm bungu re, <<Me n nehm rannge ngare laange sik-a ana.>> Owo á kehm rodo nkong era fili ege ebo, song jamme Absalom go eltim ngare nyi á kpeka li mbir mbir eji á tokko eti ji bo kpo lung re oak.
2SA 18:15 Ane awubu ba jo fili nsol ebta nyi Joab yiimi o sennge Absalom kak, bo ba kim-e tub fere wul-e.
2SA 18:16 Owo Joab kehm woro ntang, nsoja rahke elkame anebe Isreel, tib á sˈsahde bo.
2SA 18:17 Bo rodo ekv ji Absalom ro kak egburu ekpabingi fere kpu ebim atal bul-e. Gana anebe Isreel kpee ebbe kehnge ebo a ntahk.
2SA 18:18 Ngare nyi Absalom kpeka li elkpin, á lo ego go edamme ji ntul ana ejum elbuumu ka elne, á tiri re, <<Mmon no nlum n kpimm no bahke buumu mbing enyame.>> Á gungu ego jio mbing ka elne antahng, bo kpo lung re, ejum elbuumu ji Absolom tete tub lela.
2SA 18:19 Ahimaaji mmon no Jadok kehm bungu re, <<Nong me m be, ko etib bia song tong ntul re Jehova ebbongo ka-e eji á me-e yehke go abo nya anebekv ebe.>>
2SA 18:20 Joab tong-e re, <<Wo sang bahke koko etib bia lela, á li ma ko etib song tiingi efung bindiki, wo á nehm ma lim ano lela, tib esi mmona ntul no ma kpo.>>
2SA 18:21 Owo Joab kehm tongo nnea Kusiti re, <<Song wo song tong ntul ji a ma nyehn.>> Nnea Kusiti kehm soro gong ndi go esamahr bi Joab, fere be tahm.
2SA 18:22 Ahimaaji mmona Jadok kehm kpe bung tong Joab re, <<Afi jolo jen, nong me n jo be toono nnea Kusiti go njahm. Wo Joab faange re, Mmon ewame, jenji wahnge a kpˈsebe re wo jee? A kpimm etib abehng abehng bi bahk-a kake eltuuru.>>
2SA 18:23 Á bungu re, <<Afi jolo jen, n kpˈsebe re me n be je, Joab bungu re, aa, <<Be song me!>> Owo Ahimaaji kehm beke sehng mbang nyi edi ebal ebal, fvfo a bee sehnge nnea Kusiti.
2SA 18:24 Eji Devid jii elka elka eti mbu atahng a ji alatahk, nne no jo baabe wahre kuumu ero elbultahk ni mbuga go ekahme. Ana á jo kpur, á nyehne nne kpˈbeke ntahng ntahng.
2SA 18:25 Mbˈbaabe kehm lungu ntul fere tooro tong-e. Ntul bungu re, <<Lˈjol re á li antahng, bahke tiki jol re á koo nnoobo etib kpˈbake.>> Mbekabahl jo kabbe abake abake.
2SA 18:26 Owo mbˈbaabe noo kehm kpe nyehn nne noko kpˈkpeka be abake, á kehm lungu nne no jo baabe eti mbu re, <<Nyehno, nne noko kpˈbeke ntahng ntahng abakaoo!>> Ntul bungu re <<Á kpˈtiki tob ko nnoobo etib abake.>>
2SA 18:27 Mbˈbaabe bungu re, <<Kp-m jolo ga are ngbokambang a nne kpˈbeke ana Ahimaaji ji mmona Jadok.>> Ntul bungu re, <<Ye nnooba nne wo, á kpˈbake a anoobo ntib.>>
2SA 18:28 Ahimaaji kehm lungu ntul re, <<Kpee kpˈnobo, á kehm gongo ka ntul a esamahr ebe go ndi, kehm bungu re, "Eltehke jol ka Jehova Esowo eba. Yebjabbe ane ba tabe abo ebo re bo nok a nsoo ntul ewame.
2SA 18:29 Ntul kehm bahbe re, <<Absalom njangkun nyio fˈfora? Ahimaaji faange re, <<N nyehne egburu ejooko eji jolo re Joab yahke tum nlokeltum a ntul a me ji li nlokeltum ewa, wo n kahnem ji jolo no.
2SA 18:30 Ntul bungu re, <<Yiimi nkpe o sik.>> á tahm song yiimi nkpe go.
2SA 18:31 Owo nnea Kusiti kehm ba lohng ba bung re nsoo ntul, wuk nnoobo etib, Jehova ebbongo ka-a eji á ma-a yehke go abo ane kpee ba mehle no bada na.
2SA 18:32 Ntul kehm bahbe nnea Kusiti re, <<Anv, Absalom njangkun nyio fˈfora?>> Nnea Kusiti faange re, <<Nong anebekv ba nsoo ntul a bo kpee ba ma mehl yiimi re bo lim-a ejum jol ana njangkun nyio.>>
2SA 18:33 Ntul ngubjing gbehk-e gbehke. Á tahm yel ekpˈkpa ji jolo go ero ekahme mbuga song kehme ellingi. Eji á tahme no, á bungu re, <<Eyee mmon ewame Absalom! mmon ewame, mmon ewame! Absalom! Me wo jol lub kpo, sehnge re wo kpo. Eyee Absalom mmon ewame mmon ewame!>>
2SA 19:1 Bo tongo Joab re, <<Ntul kpˈlingi, fvfo á nong elkv ni Absalom.>>
2SA 19:2 Fvfo nsoja kpee, esehnge ebta efung bio, fere kpiidi, jol elkv anoongo, tibre efung bio nlong ane wˈwuk eji bo bungu no re, <<Ntul kpˈlingi mmon ewe.>>
2SA 19:3 Ane jo weele na yel ejahbe efung bio, ana ane ba kpˈweele yel ba ma bel esono eji bo be go ebta.
2SA 19:4 Ntul bulu esamahr ebe fere jo ling wahre wahre re, <<Eyee mmon ewame Absalom, Eyee Absalom mmon ewame, mmon ewame, mmon ewame!>>
2SA 19:5 Owo Joab kehm tahme etahk goji ntul kehm bungu re, <<Lela wob sono ane eba kpee, bo ji ma tahre elkpin ena, a nkpin nyi abon eba ba nlum, a ba nkal, a nkpin nyi akal eba, a nkoro enya.
2SA 19:6 Ane ba a kpi bo tehn, bo ba kpo kor-a, fvfo ba wo kpi bo kor, bo ba kpo tehn-a. Wob tib gbuul lela re atubesi a ane ebo ejumjum bo lohngem ka wo. Me n nyehn re, jol-a koro re Absalom jol elkpin lela, fvfo wahr ga wahr kpo kpee.
2SA 19:7 Anv, lohng song wo song kak ane eba eltim. Me n tir go mbing nyi Jehova re, á tohko lim ano, jol nne na awohng, wa-a nehm kpe sa, atv kehm behde. Jia bahke sabe na sehnge asab asab nsol kpee nya ma-a lim bomo eji ajolo njangkun tete rehng anv.>>
2SA 19:8 Owo ntul kehm mehle song ji go ege eti go mbuga. Eji bo tongo ane re, <<Ntul noa jehk go mbuga,>> bo kpee kehm bake go ege esamahr. Gana, anebe Isreel ebbe kehnge go ebo a ntahk.
2SA 19:9 Gona atˈtohngo nya anebe Isreel, ane kpee jo limi nfaabe bo bo re, <<Ntul wo yehk-r go abo nya anebekv ebahre, ye jˈnehm wo ma-r foro yake go abo nya anebe Filista. Wo anv yeb be ejahbe re á for go abo nya Absalom;
2SA 19:10 anv Absalom ji e wohng-e akehng bob-e etul re á fil-r ebkpo go ebtaa. Jenji wahnge ń kil bungu ejumjum bade ana e bahke koko ntul feere a ne?>>
2SA 19:11 Ntul a Devid tumu etib bia tv Jadok a Abiata, bo ji jolo alimajom re, <<Bahben anebkul ba Juda re, <Jenji wahnge wahn bahke jolo akahlenjahm ane go elkoko ntul feere a ne ege ekpasiki, eji elbungu ni bo kpˈbungu go Isreel kpee ma rehng ntul go atung go ege etahk?
2SA 19:12 Wahn ba li akunu enyame, ngubjing nyˈnyame a alung alung. Jenji wahnge, wahn bahke jolo akahlenjahm ane go elkoko ntul feere a ne?>
2SA 19:13 Fvfo tong Amasa re, <Wo fvfo á tobem li ngubjing enyame a alunga? Nong Esowo bib aname, sahb bˈbib aname, lˈjol re n wa nehm lim re wo jol ntubesi a nsoja enyame go ngare nyi a li elkpin go enyo Joab.> >>
2SA 19:14 Go mbang nyia David koo aneblum ba Juda elfono ni ntim re, bo kpee fere jol a ntir ntir anyehng. Bo tumu ellum tv ntul re, <<Feere, wo a ane eba kpee.>>
2SA 19:15 Owo ntul kehm feere, á jene ba rehng aya Jodan. Aneblum ba Juda kehm bake Gilgal, bo tahm song kpiri ntul ko-e siiri Jodan.
2SA 19:16 Simeyi ji mmona Gera, ye ji lohng etˈtohngo ji Benjamin go ejahbe ji bo kpo lung re Bahurim, foomo asongo a aneblum ba Juda re bo song wane ntula Devid.
2SA 19:17 Ane ba toon-e no bo lohng go etˈtohngo ji Benjamin bo jolo ane atahltahl nkpel ebal, ane atahlawubu, a Jiba nlokeltum no nlaaga nyi Sol, bo kpee jolo o, abon ebe ba nlum ane elku, budu alokeltum ane eltahl. Bo foomo rehng go Jodan edi ji ntul jolo no.
2SA 19:18 Bo siiri go edi elsiiri re, bo song ko ntul a ane ebe kpee, fere lim ajehng ajehng ji ɑ́ lˈtong bo. Eji Simeyi mmona Gera siiri aya Jodan, á song gbo ndi tanne elne ka ntul,
2SA 19:19 kehm bungu tong-e re, <<Nong nsoo ewame kiim ka ebi. Ka buumu ana nlokeltum ewa limi ebi, efung bi nsoo ntul ewame lohngo Jeusalem sa. Nong ntul yehke jio ege a ntir.
2SA 19:20 Tib me nlokeltum ewa kpˈkahne re, me n lim abiafem. Wo lela me m ba a ana ngbokambang a nne go etˈtohngo ji Josef re me m ba, ba wane nsoo ntul ewame.>>
2SA 19:21 Owo Abisayi mmona Jeruya kehm bungu re, <<Anv fuumem re bo wul Simeyi go ejum jiaa? Á suu nne no Jehova wohng-e akehng bob-e etul.>>
2SA 19:22 Devid kehm faange re, <<Jia bahke jen lim ka-n wahn abon ba Jeruya? Ebo abii a kpi no go nfem nyia? Fˈfuumu re, bo wul nne go Isreel lelaa? Anv me nehme kahn lela re, me li ntul ka Isreela?>>
2SA 19:23 Owo ntul kehm tongo Simeyi re, <<A nehm kpo.>> Ntul nyame ko nwongo.
2SA 19:24 Mefiboseti ji mmona mmona no Sol, ye fvfo tob je re á song wane ntul. Jol akpade enye, á kpeem jo kunu ekpu, afi kpud elahng, afi ru nsol ebjing, bomo efung bi ntul tahme no tete rehng efung bi á feere no go elkoono.
2SA 19:25 Eji á lohngo go Jeusalem ba wane ntul, ntul bahb-e re, <<Jenji wahnge a kii tahm toon-m, Mefiboseti?>>
2SA 19:26 Á bungu re, <<Nsoo ntul ewame, eji li re me nlokeltum ewa, n li mbanne, <M bungu re, <M bahke toobo mbvankang enyame kuumu, eji n lˈtoono ntul tahm.> Wo Jiba nlokeltum ewame ye wo rod-m gungu.
2SA 19:27 Fvfo ye wo rannge nlokeltum ewa ka nsoo ntul ewame. Nsoo ntul ewame li ana enjel nyi Esowo. Lim ji fuum-a no.
2SA 19:28 Etˈtohngo ji babnsoo ji jele bab nsoo kpee, ejumjum fuumem a bo sehnge elkv ni bahke lohngo goji nsoo ntul ewame, wo a kaa nlokeltum ewa eyake go ellong ane ba kpo li nsol ega ekpˈkuru. Anv, jenji n kpi no ji m bahk kpe bahb ntul?
2SA 19:29 Ntul tong-e re, <<Jenji wahnge a kpˈkpeka bung budu? N kpˈbungu re wo, a Jiba, wahn baange ndi nyio nyi akang.>>
2SA 19:30 Mefiboseti tongo ntul re, <<Nong ye rod ejum ajehng ajehng, anv, eji nsoo ntul ewame ma feere kehnge nob nob.>>
2SA 19:31 Bajilayi nnea Giled kehm tob lohng go Rogelim ba, á ba siiri Jodan a ntul fere tv-e go mbang.
2SA 19:32 Wo Bajilayi jolo nne no sahb kˈkul, ngare nyia yebkang nnya atahlani. ye wo toobo nsol ka ntul ngare nyi ntul jolo go Mahanayim, tib á jolo efangene.
2SA 19:33 Ntul tongo Bajilayi re, <<Siiri aya toon-m wo ba jol aname go Jeusalem, m bahke jo kpur-a kpur.>>
2SA 19:34 Wo Bajilayi faange ntul re, "Nnya ebik nyi me bahke kpe kang, nyi m bahke tahme je go Jeusalem song jol a ntul?
2SA 19:35 Me n kang nnya atahlani. Anv m bahke ma tib elyaange ejum ji kpˈyebe a ji kil yeba? Anv nlokeltum ewa bahke ma kpe wuungu ji a kpˈlehke a ji a elwoka? Anv, m bahke ma kpe wuk alum nya abayimase ba nlum a ba nkala? Jenji wahnge nlokeltum ewa bahke kpe budu nsoo ntul ewame elsol?
2SA 19:36 Me nlokeltum ewa bahke siiri aya Jodan a ntul, jen mmokv ntiil, wo jenji wahnge ntul bahk-m tuuru go mbang ana nyia?
2SA 19:37 Nong me nlokeltum ewa feere song, eji n lˈkpo egame ejahbe kohlo elahm bi nsoo ewame a nnee. Wo nyehn nlokeltum ewa ga Kimham. Nong a siiri a nsoo ntul ewame. Lim ka-e ana kor-a no.>>
2SA 19:38 Ntul kehm bungu re, <<Kimham bahke siiri toon-m, fvfo m bahke limi ka-e ana kor-a no. Wo fvfo, ajehng ajehng ji a sebe no go egame, m bahke limi ka-a.>>
2SA 19:39 Ano wo ane kpee siiri Jodan, ntul kehm tob siiri. Ntul kehm bingi Bajilayi fere tong-e re, á song nob nob, fvfo Bajilayi feere kehnge ege etahk.
2SA 19:40 Eji ntul siiri aya Jodan song rehng go Gilgal, Kimham sˈsiiri toon-e. Ellong nsoja Juda kpee, a ejang ellong nsoja Isreel bo ba rodo ntul siiri a ne.
2SA 19:41 Mongare ntiil, anebe Isreel kpee kehme elake eji ntul ba kehm-e eltongo re, <<Jenji wahnge abonanee ebahre, aneblum ba Juda, ba v ntul tahm a ne, fere ko-e a anebe etahk ebe kpee siiri Jodan, a ane ane ebe kpee?>>
2SA 19:42 Ane ba Juda kpee faange anebe Isreel re, <<E limi jia tibre ntul li kohl-r. Jenji wahnge atahng kp-n rake bade ejum jio? Anv, wahr ebli nsol ntula? Anv wahr ebrod ejum ajehng ajehng ka elnahra?>>
2SA 19:43 Owo aneblum ba Isreel kehm faange aneblum ba Juda re, <<Go mbake, wahr kpi nkpel na ebwubu, goji ntul, wahr ba ga kpi eko goji Devid sehnge wahn. Jenji wahnge ń kp-r fili go mbang edaangenne? Wahr sang gbo mbang bung bade elkoko ntul ewahre feere a nea?>> Wo ane ba Juda jo kpe sab jo bˈbung na eko eko re bo ba, sehnge anebe Isreel.
2SA 20:1 Ngare nyia, nsebantong a nne no bo jo lung-e re Seba mmona Bikehri, á lohng go etˈtohngo ji Benjamin, á jolo o, á woro ntang fere rabe re, <<Wahr kpimm ebo abehng abehng goji Devid, jol ejumjum e kpimm goji mmona Jese. Nnea Isreel awohng awohng feere song kehnge go ege etahk.>>
2SA 20:2 Wo anebe Isreel kpee ten Devid fere jo toono Seba ji mmona Bikehri. Wo ane ba Juda jolo bad bad a ntula bo, bomo go Jodan tete rehng Jeusalem.
2SA 20:3 Eji Devid kehnge no ba rehng ege ekpasiki ga Jeusalem, á rodo nkoro enye na ewubu, bo ji á bumu bo re bo jo kpur ekpasiki, fere song kak bo etahk ji bo kake mbaabe. Ye wo jo ka bo nsol alehke, wo á tikem kpe bel elnong a bo. Bo baame bo, bo jol edi ajehng, tete afung elkv ebo, bo jolo o ana akalebun.
2SA 20:4 Owo ntul kehm tongo Amasa re, <<Tong anebe ba Juda, bo ba egame ejum nfung era, wofono tob jol a.>>
2SA 20:5 Wo eji Amasa jee no re á song tong aneblum ba Juda, á laange sehnge afung nya ntul kak-e no.
2SA 20:6 Devid tongo Abisayi re, <<Seba mmon no Bikehri bahk-r limi ji ga sab sehnge ji Absalom limi no. Rod ane ba nso ewa, wo song kam-e, tohko jol ano, á bahke sebe ejahbe ji bo ma kak ega be song yel, for egahre ebo.>>
2SA 20:7 Owo anelum ba Joab, anebe Kereti a Peleti, go agburu atahntahn atakuru kpee mehle lohng go eko ji Abisayi. Bo mehle lohng Jeusalem re bo song kam toono Seba ji mmona Bikehri.
2SA 20:8 Eji bo kpeka li go egburu ekpartal ji Gibeon, Amasa kehm ba wane bo. Joab kake nsol ebta enye, gbaange elne egbaange go ebun, fere gbade ekere bi woomo mbak. Eji á jo jen asongo ekere kehm wobo go mbak gbo.
2SA 20:9 Joab kehm tongo Amasa re, <<Mmonannee li renan?>> Joab kehm koko eboblum ebe jabbe elahng bi Amasa re á bing-e.
2SA 20:10 Amasa joom kunu ekpu bade ekere bi wob ebo bi Joab. Joab kehm-e jahme ege ala, ala enye lohng gbo ndi. Jol á we-e kpeem jahm budu, Amasa kpo. Owo Joab abola mmonannyehn Abisayi bo kehm soro jo kam Seba ji mmona Bikehri.
2SA 20:11 Nne nsoja Joab awohng no yiimi ka Amasa kehm bungu re, <<Nne no li ka Joab, a nne no li ka Devid, nong á toono Joab!>>
2SA 20:12 Amasa sa noongo mbang ege alung o elka mbang, fvfo nne no nyehne re nsoja kpee jo ba sa yiimi o. Owo eji á sebe kahn ano re, nne awohng awohng no jo ba eji Amasa jo sa yiimi o, á kehm-e tohngo go mbang song bum ekul fere bul-e mbomo.
2SA 20:13 Eji bo ma rod Amasa go mbang, nne awohng awohng jo ba sehnge toono Joab, bo jo kam Seba ji mmona Bikehri.
2SA 20:14 Seba sehnge go atˈtohngo nya anebe Isreel kpee rehng go Abel Beti Maaka, sehng o rehng arohko nya anebe Bikehri, bo mehle kono edo ajehng tahm toon-e.
2SA 20:15 Nlong ane kpee ba jo toono Joab, song sennge Seba go Abel Beti Maaka. Bo kpu nsol luk fohko atal yahke go ekahme jio eji nsoja lˈwahr wa ekahme,
2SA 20:16 ebangbang nnenkal no jolo ejahbe jio kehm rabe re, <<Wuungen atung! Wuungen atung! Tong Joab, á ba a, eji n lˈbung a ne.>>
2SA 20:17 Joab soro je eji nnenkal noo, á kehm-e bahbe re, <<Wo wo li Joaba?>> Á faange re, <<Me wo.>> nnenkal noo bungu re, wuungu atung ejum ji me nlokeltum ewa yahke bung, Joab re n kpˈwuungu atung.
2SA 20:18 Nnenkal noo soro asi go elbungu re, <<Mahne go bo jo bungu re, <Song bel nfaange enye go ejahbe ji bo kpo lung re Abel,> ano wo jo lohko jol.
2SA 20:19 Ejahbe ejahre li ejahbe elkoono a ejahbe ekakesehk go Isreel. Á kpˈgare re wo rannge nnyehn ejahbe go Isreel. Jenji wahnge a yahke mele ejum elehkelkv ji Jehova?>>
2SA 20:20 Joab re, <<Ndan gbaa aname, ndan gbaa aname re me n rannge afi mele ejum elehkelkv ji Jehova.
2SA 20:21 Ano sang li ntoobo enyahre. Nne no bo kpo lung-e re Seba ji mmon bo Bikehri, á lohng ejahbe ewong ji Efrim, ye wo ma tab ebo ntong bada ntul, bada Devid. Yak-e kam, m bahke tahme lohng ejahbe jia sa.>> Nnenkal noo kehm tongo Joab re, <<Bo bahke roko esi eje siiri go ekahme tv-a.>>
2SA 20:22 Owo nnenkal noo kehm jeke goji ane kpee a elle elkahne ene, bo kim Seba ji mmon no Bikehri esi ro tv Joab, Joab soro wor ntang, ane ebe soro tahm lohng ejahbe jio, no nne tahm kehnge ege etahk. Joab feere goji ntul go Jeusalem.
2SA 20:23 Joab wo jo fili nsoja kpee nyi anebe Isreel, Benaya ji mmon no Jehoada jo fili nsoja nyi anebe Kereti a nsoja nyi anebe Peleti.
2SA 20:24 Adoniram wo jo kpur ane ba jo tohng ane go nsahm bo jo lim ntum, Jehosafati ji mmon no Ahilud wo jo nyono nsol nyio nyi limi no kak go nwer.
2SA 20:25 Seva wo jolo nnyonawer, Jadok abola Abiata bo jolo abalimajom,
2SA 20:26 fvfo Ira nnea Jairi jolo nlimanjom no Devid.
2SA 21:1 Ngare nyi Devid jo fili ejahbe, njal jˈjol nyi kange nnya era; Owo Devid sebe esamahr bi Jehova. Jehova tong-e re, <<Ejum jia li tib eyake ji Sol, a etahk eje ji ma leele alung alung; tib eji á wulu anebe Gibeon.>>
2SA 21:2 Ntul kehm lungu anebe Gibeon, fere bung a bo. (Anebe Gibeon woomem ellong anebe Isreel, bo jolo ka anebe Amor, anebe Isreel ko nwongo re, bo bahke kuuru bo, wo Sol go ege ekor ji á bele a Isreel go Juda, á gare re á wul bo kpe kpe.)
2SA 21:3 Devid kehm bahbe anebe Gibeon re, <<Jenji m bahke limi ka-n? Mbang anyii m bahke gongo ka-n, eji ń lˈfuulu nlehkelkv no Jehova?>>
2SA 21:4 Anebe Gibeon kehm-e faange re, <<Wahr kpimm eko re wahr tong bo ka-r asilva afi agul nya lohng eji Sol afi nya nnahb enye, jol wahr kpimm eko re wahr wul nne awohng awohng go Isreel. Devid tiki kpe bahb re, <<Jenji m bahke limi ka-n?>>
2SA 21:5 Bo faange ntul re, <<Wo, ana eyaame ji nne no ranng-r no, fere lam kak-r, ma wahng bo ma-r gbake bum go nkpe, edi ajehng ajehng e kpimm a Isreel,
2SA 21:6 nong bo ka-r aneblum ebo na asehma ba lohng ege etˈtohngo wahr wul bo, fere yale agubjing ebo go esamahr bi Jehova go Gibea ejahbe ji Sol, ye ji Jehova yehke no.>> Owo ntul kehm bungu re, <<M bahk-n kake bo.>>
2SA 21:7 Ntul yake Mefiboseti mmona Jonatan ji mmona Sol, tib go nwongo nyi bo koo esamahr bi Jehova bade Devid a Jonatan mmona Sol.
2SA 21:8 Wo ntul rodo Amoni a Mefiboseti, abon abal ba Rijipa ji jolo mmona Aeya, ye ji á jele ka Sol, budu abon alon ba mmon no nkal no Sol no bo jo lung-e re Merab, Merab jele abon baa ka Adriyel mmon no Bajilayi ji nnea Meholati.
2SA 21:9 Bo ba á yake bo ka anebe Gibeon, bo song wul bo, fere yale agubjing ebo go ewong, esamahr bi Jehova. Bo kpee ane asehma noongo edi ajehng; bo wulu bo ngare nyi agbokombang afung nya bo jo fv nsol, ana abali akiimi bomo no.
2SA 21:10 Rijipa mmon no Aeya no nkal, rodo abomo nya ane kpo kak noongo elkv song yal go ekpartal ka elne. Bomo ngare nyi bo bomo nsol afohko tete elahb na go elbung wohngo agubjing nyao, á tikem taame re nruk kooro bo ngare njul afi abi enyam ngare atv.
2SA 21:11 Eji bo tongo Devid, ji Rijipa mmon no nkal no Aeya ma lim, ye ji jolo nne elkoro no Sol,
2SA 21:12 á tahme song rod akahb nya Sol a nya Jonatan mmon ewe, goji afono ejahbe Jabesi Giled. (Bo v agubjing ebo go elatahkgur go Beti San edi ji anebe Filista kahne bo tohko, ngare nyi bo wulu Sol go Gilboa.
2SA 21:13 Devid koo akahb nya Sol abola Jonatan feere a nya, fvfo akahb nya ane asehma ba anebe Gidion kanne bo alehke wul bo fere yale gbuul bo tˈtob kpu.
2SA 21:14 Bo ba kpa akahb nya Sol a Jonatan mmon ewe kak elahm bi ndea Sol no bo jo lung-e re Kisi go Jela ji li Benjamin, fere lim ejum ajehng ajehng ji ntul ka elkahn. Eji ma jol ano, Esowo kehm faange ero go eyaame ji ndi.
2SA 21:15 Ebta kehm kpe gbo anebe Filista a anebe Isreel. Devid kehm tahme a ane ebe re á song nok a anebe Filista, fvfo eko mal-e mal.
2SA 21:16 Fvfo Isibi-Benob, ye ji lohng etˈtohngo ji Rafa ye ji ekuungu ji bo ko lim elkong ene jo lubu rehng ekilo ebra kunu ejang, a lˈdumu, á fili ekahngkahng bi mfemfe, á bungu re ye bahke wulu Devid.
2SA 21:17 Wo Abisayi ji mmon no Jeruya kehm bake goji Devid ba nok tahr-e yake, fere wul nnea Filista noo. Owo ane ba Devid kehm koko nwongo tong-e re, <<Nsi nsi, a wahr nehm kpe tiki toono je ebta, eji enyaale ji anebe Isreel lˈkˈlahme.>>
2SA 21:18 Eji ma kang, ebta kpe gbo a anebe Filista go Gob. Ngare nyio Sebekayi nnea Husa wulu Safa ye ji lohng go etˈtohngo ji Rafa.
2SA 21:19 Go ebta behko bi anebe Isreel noko a anebe Filista go Gob. Elhanan ji mmona Jari nnea Betlehem wulu mmonannyehna Golayad nnea Giti ye ji bele elkong ni ebti ebe gbale ana elub lub ebti bi bo kpo ko tub abomo.
2SA 21:20 Go ebta behko bi kpe gbo go ndi Gati, bi nne awohng no jolo ekolo, á bele anyohkobo arakera ebo abehng abehng, anyohkgung arakera go ekpade ajehng ajehng, kpe kpe jolo eltahl eni. Ye fvfo tob lohng etˈtohngo ji Rafa.
2SA 21:21 Eji á jo nyoko anebe Isreel, Jonatan ji mmona Simea, ye ji jolo mmonannyehna Devid wo wul-e.
2SA 21:22 Ane ani baa lohng etˈtohngo ji Rafa ji li go Gati, bo gbo yel abo nya Devid a nsoja enye.
2SA 22:1 Devid yimi ka Jehova alum nya ese jia eji Jehova tahr-e yehke go abo nya anebekv ebe kpee, fvfo yehke ebo bi Sol.
2SA 22:2 Á bungu re, <<Jehova wo li ekpartal ejame, Edi elbiiri ejame, a ntˈtahre ewame;
2SA 22:3 Esowo ebame, bi li ekpartal ejame, ege wo m kpo biiri, ye wo li ekum ebame, a eko eltahre ename. Ye wo li eko ebta ebame, edi elbiiri ejame, a ntˈtahre ewame, go ellong anebe atongtong á kpo tahr-m tahre.
2SA 22:4 N lungu Jehova, ye ji eltehke fuumu no ka-e, fvfo a tahr-m go ebo anebekv ebame.
2SA 22:5 Ekehre ji elkv jo limi senng-m kak, ebuku ji elrannge jo ba bul-m.
2SA 22:6 Alehke nya elkv kpenng-m; Akpoko nya elkv ba gbehl-m.
2SA 22:7 <<Go egame ejahkjahk n kehm lungu Jehova, n rabe lung Esowo ebame. Go ege etahk, á wuku ellum ename; eling ebame yel-e atung.
2SA 22:8 Ndi jo kˈkahn, fere gbehke, abangenahb akahme nya elbung gbuungu, jo kahme tibre atahng rak-e rak.
2SA 22:9 Atˈtohk jo lohng-e go atang nwul; agun nya kpo fi jo lohng-e nnyo, akalengun nya kpˈlulu kpo lohng o.
2SA 22:10 Á kpo yang elbung fere badde ba, anyakenyake akparesemsem kpo jol-e go ege ndab kpade.
2SA 22:11 Á kuumu serubim fonngo, elfeb ni li akpungkpung nya kpo sol-e yannge.
2SA 22:12 Á ko ejannge bulu elne, ji li anyakenyake akparesemsem nya li go elbung.
2SA 22:13 Elbare ni elbohngo ene, kpo nyaale nyaa ana emangedu.
2SA 22:14 Jehova bungu ana ndan go ero elbung. ellum ni ye Ji Gbale Sehng wahle na wahl.
2SA 22:15 Á ta atakelban enye, anebekv raade, á ko egburu ebanngebannge emangedu kam bo raade.
2SA 22:16 Ngare nyi Jehova lˈkaa enyam go ege elv ni lohng-e go atangenwul adamme nya agburu aya, jolo gbuul, nnahbekahme nyi ndi noongo kpiriing.
2SA 22:17 Á badde go elbung, ba tub-m ejahm, á tohng-m yehke go alahb ma kpˈrahbe.
2SA 22:18 Á tahr-m yehke go atahntahn abo nya nnekv ewame, goji anebekv ba sahb tˈtahne sehng-m.
2SA 22:19 Bo ba gbehl-m efung bi ejahkjahk jolo aname, wo Jehova wo jolo ntˈtobo ewame.
2SA 22:20 Ye wo koom ba edi ji kpˈgbale, á tahr-m yake, tib á bele eyebatahng aname
2SA 22:21 Jehova eblim ebnob aname toono ana n jo lim ji li nseenga, toono ana n jo lim ji li saang, á ma-m tuuru.
2SA 22:22 Tib me m bum abang nya Jehova. Ebi ajehng ajehng n ka li go elsennge Esowo ebame njahm.
2SA 22:23 N kpo bum tahm enye kpee, n ka sennge njahm ege ajehke.
2SA 22:24 Ebi me-e a ka ka go ege esamahr, fvfo me n yehke elname go abiafem.
2SA 22:25 Jehova ma-m tuuru tib ana n li nseenga nseenge, tib ana n li saang go ege esamahr.
2SA 22:26 Jehova, goji nne no kpi ekakesehk, a kpo tib elna ana wo kpi ekakesehk, goji nne no kala li ebi, wo kpo tib elna ana nne no ki kpi ebi,
2SA 22:27 goji nne no li saang, wo kpo tib elna ana a li saang, wo goji nne no kpo nehm ane, wo kpo bib tob abˈbi ane.
2SA 22:28 A kpo tahre ane ba kpo rede elbo, wo amahr enya kun eji aneb elgeere re wo rede na bo.
2SA 22:29 Wo Jehova, wo wo li enyaale ejame, Jehova kpo kpiidi ejannge ejame ebfere jol ellennge.
2SA 22:30 Tib go ega ekakebo, m bahke ma ga nlong nsoja, ana Esowo li aname m bahke ma yehb siiri ekahme ji kpo baabe ejahbe.
2SA 22:31 Goji Esowo, mbang enye li nseenga nseenge: ellum ni Jehova elem kpim; á kpo konngo ane kpee ba kpo biiri go ege.
2SA 22:32 Wo nne awoo li Esowo sehnge Jehova? Nne awoo li li ekpartal, tohko jol Esowo ebahre?
2SA 22:33 Tiki li re Esowo bi kpo ka-m eko, fvfo fere bum mbang enyame go nseenge.
2SA 22:34 Á limi akpade enyame yiimi go ndi tˈtahne ana nnyam ajiki, á kpo lim-m n yiimi go awahre wahre awong.
2SA 22:35 Yeb tib abo enyame re jo nok ebta; akv abo enyame bahke ma gahl elban akuungu.
2SA 22:36 Á ka-m ekum bi esehnge ebta eba, ebjol ekum ebame; ekakebo eja ma-m lim me n jol egburu nne.
2SA 22:37 Wob toobo mbang nyi kpˈkpange ka akpade enyame, jia ebwahng ka akpade enyame kpehme roongo.
2SA 22:38 N kame anebekv ebame, fere song kehr bo, n kpehme feere njahm tete n rannge bo.
2SA 22:39 N rere bo kpee, bo kpeem ma mehl, bo gbo n kadde bo egama ndabkpade.
2SA 22:40 Wo kpo ka-m eko ji ebta, á kpo rede anebekv ebame ka-m.
2SA 22:41 Á limi anebekv ebame sennge njahm jo be, fvfo n rannge anebekv ebame.
2SA 22:42 Bo rabe aling nya eltobo, nnene jolem no bahke tahre bo, bo lingi tob Jehova, wo á faangem bo.
2SA 22:43 N jo dv bo nob nob ana ebtohko bi ndi, n jo bo fere kadde bo ana edob go ntoora mbang.
2SA 22:44 A ma-m tahre yehke go enok bi ane ebame, a ma-m kuuru bum re me n jol ntubesi no ajahbe. Ane ba n kii nyi bo, anv bo ba kp-m loko.
2SA 22:45 Ajahmjahm kpo kak-m kak, bo lˈsi wuk re me wo, bo kpo wuk-m wuk.
2SA 22:46 Bo kpee eltim kpo woono bo, bo kpo ba ekahmakahb, bo lˈlohng go ebo eko ebta.
2SA 22:47 Jehova li elkpin. Eltehke jol ka ekpartal ejame. Elmehle wahre jol ka Esowo ebame, Ekpartal, ntˈtahre ewame!
2SA 22:48 Ye wo li Esowo bi kpo bongo ka-m, ye ji ma rod ejahbe kak-m go elwo,
2SA 22:49 ye ji ma-m foro yake goji anebekv ebame. A mehl-m wahre sehnge anebekv ebame, a yehk-m yake go abo nya nne atongtong.
2SA 22:50 Fvfo m bahk-a tehke wo Jehova go ellong ajahbe, m bahke yimi eltehke ni mbing enya.
2SA 22:51 Á kpo ka ntul ewe egburu esehnge ebta, á kpo tib nne ewe no bo kak-e akehng go esi nnoobo eljini ene ni kil jo kane, ka Devid a etˈtohngo eje go njinanjini.
2SA 23:1 A wo li asˈkohro alum nya Devid: << Akahme kahme alum, nya Devid mmona Jese, ntooro nyi nne, ye ji Nne no Gbale Sehng mehl-e no wahre, nne no Esowo bi Jekob kak-e akehng go esi, nne no lim ayebe yebe ase eltehke nya anebe Isreel.
2SA 23:2 Etohko ji Jehova bungu sehng egame, ellum ene jolo egame ebliki.
2SA 23:3 Esowo bi anebe Isreel bˈbung, Ekpartal ji anebe Isreel bungu tong-m re, <<Nne no kpˈfili ane go mbang nyi nno, á lˈjo fili ane go elfahle ni Esowo,
2SA 23:4 á li ana ellennge ni efungfu eji njul ma ta elbange, efungfu bi akparesemsem kahla lohng, fvfo ana edi kpo bar, elahb lˈna ji kpo bange ajele ndi.>
2SA 23:5 Ki li re etahk ejame jolo nseenge a Esowo, etingitingi á jolem limi egbanngalung ji nkahlkahl aname, yebtoobo nsol kpee, fere baame nkpe anyehng anyehng; etingitingi kehn á nehm taame re eltahre ename jol kˈkab akab, fvfo fere faang-m ejum ajehng ajehng ji n kpˈsebe.
2SA 23:6 Wo abi ane li re, bo temme bo bum nkpe ana ajoongo, nya nne lˈkˈko ebo kpu.
2SA 23:7 Nne awohng awohng no lˈkooro ajoongo, á kpo ko ebti akuungu afi nnahb elkong, bo kpo jahm fi edi ji nong no.>>
2SA 23:8 A wo abing nya atakuru abanoko ebta ba David; Joseb-Basebeti, nnea Tahkemon, ye jolo ntubesi no akahme kahme nlong ane ara ba jolo atakuru ba Devid baa, ye wo rodo elkong ene nok wul ane atahltahl nkpel ebal, ebta na abehng.
2SA 23:9 No toon-e no Eleaja mmon no Dodaya nnea Ahohiti. Ye jolo ellong atahntahn ane ara ba jo ga nok, ye jolo a Devid eji bo jo nyok anebe Filista ba ba kono go Pasi Damim re bo nok ebta. Egom nsoja Isreel be feere,
2SA 23:10 wo Eleaja yiimi tˈtahne wul anebe Filista tete ebo ebe lahng fere kpo ntˈtehne lak ekahngkahng. Jehova ko egburu esehngebta ba ka bo efung bio. Ellong nio feere song kpiri Eleaja, wo bo fere ba da nsol nyi akvne nyao.
2SA 23:11 No kpe toono, bo jo lung-e re, Sama mmon no Agee nnea Harari. Eji anebe Filista kpu no song kono edi egbe ji bo kpo bahm anyerenyere amohk nti nya bo kpo lung re alenti, anebe Isreel bˈbe esamahr ane bao.
2SA 23:12 Wo Sama yiimi tˈtahne go elka egbe tahre edi egbe jio fere wul anebe Filista, Jehova ka anebe Isreel egburu esehngebta.
2SA 23:13 Ngare nyi bo jo fv nsol, atahntahn abanokobta ane ara go ellong eltahl ane awubu, ba goji Devid go egohng ji Adulam, gana ellong nsoja nyi anebe Filista ebba kono edamme ji Refayim.
2SA 23:14 Ngare nyio Devid jolo go ekobta, fvfo nlong abanoko ebta, ba anebe Filista ruru go Betlehem.
2SA 23:15 Devid jo sebe alahb, á kehm bungu re, <<Eya, li re nne bahke ma song ko alahb elwoko go elbing alahb ni li kohlo etimbu ji Betlehem.
2SA 23:16 Owo atahntahn ane ara baa kehm yange sehng go ellong nsoja nyi anebe Filista song tohng alahb go elbing alahb ni li kohlo etimbu Betlehem sol ba ka Devid. Wo á ten go elwoko, á fere yaange na wohng go esamahr bi Jehova.
2SA 23:17 Kehm bungu re, <<Ndan gbaa aname, Jehova, re me n lim ejum jia!>> <<Alung sang a, ma ane ba ma riki nkpin eboa?>> Devid woom alahb mao. Ejum jia atahntahn ane ara ba bel etahne eltim lim.
2SA 23:18 Abisayi mmonannyehna Joab mmona Jeruya, ye ji jolo ntubesi go ane ara baa. Ye rodo elkong ene nok wul ane atahlku, owo elgahm ene kehm yeere, go ellong atahntahn atakuru ane ara baa .
2SA 23:19 Anv, ye wo ga bel ekpunu go ellong atahntahn atakuru ane ara baa. Ye wo jolo ntubesi a bo, jol eji bo ki-e fˈfange budu go ellong ane ara bao.
2SA 23:20 Benaya ji mmon no Jehoada, á tahne eltim go enok, á lohng go Kabjeel, á jo limi agburu nsol. Á wulu atakuru anebe Moab na abal. Á tob yele elbing, efung elahb atal song wul egabe.
2SA 23:21 Á kpe tob wul ekolo nnea Ijib. Jol eji jolo jol re nnea Ijib fili elkong ege ebo, Benaya wame kpir-e a ebtahmtahm. Á fooro na nnea Ijib elkong ege ebo, fere ko elkong nio wul-e.
2SA 23:22 Benaya ji mmona Jehoada, ye wo limi nsol nyia, ye fvfo elgahm ene tob yeere ana atahntahn atakuru ane ara bako.
2SA 23:23 Ye wo ga bel egburu ekpunu sehnge atahntahn atakuru eltahl ane awubu bao, wo ye bo we-e fangem kak go ellong atahntahn atakuru ane ane ara bao. Devid bum-e á jol ntubesi go ellong ane ba jo baab-e.
2SA 23:24 Go ellong eltahl ane awubu bao, abing ebo nya a, Asahel ji mmonannyehna Joab, Elhanan ji mmona Dodo ye ji lohng go Betlehem.
2SA 23:25 Sama nnea Harod, Elika nnea Harod.
2SA 23:26 Heleji nnea Palti, Ira mmon no Ikesi ji lohng go Tekoa,
2SA 23:27 Abiejer ji lohng go Anatoti, Mebuna ayi nnea Husati,
2SA 23:28 Jalmon nnea Ahohiti, Maharayi nnea Netofati,
2SA 23:29 Heled mmona Baana nnea Netofati, Itayi mmona Ribayi ji lohngo go Gibea go etˈtohngo ji Benjamin.,
2SA 23:30 Benaya nnea Piratoni, Hidayi ji lohng ejang ngba nyi Gaasi,
2SA 23:31 Abi Albon nnea Abati, Ajimaveti nnea Barhumi,
2SA 23:32 Eliaba nnea Saalbon, a abon ba Jasen, Jonatan
2SA 23:33 Sama ji nnea Harari, Ahiyam mmon no Sarar nnea Harari,
2SA 23:34 Elifeteti mmona Ahasibayi nnea Maakati, Eliyam mmona Ahitofel nnea Gilon,
2SA 23:35 Hejiro nnea Kamel, Paarayi nnea Arbi,
2SA 23:36 Igal mmon no nlum no Natan ji lohng go Jobahi, Bani ji lohng etˈtohngo ji Gad,
2SA 23:37 Jelek nnea Amon, Naharayi nnea Beeroti, ye ji jo fili nsol ebta nyi Joab mmon no Jeruya,
2SA 23:38 Ira nnea Itri, Gareb nnea Itri
2SA 23:39 a Uraya nnea Hiti. Bo jolo eltahl ane elku ane abal kpee.
2SA 24:1 Jehova atahng kehm-e kpe rak tob anebe Isreel, á melle Devid re á tong bo re, <<Song wo song fange anebe Isreel a Juda.>>
2SA 24:2 Owo ntul kehm tongo Joab a atubesi nsoja ba jolo a ne re, "Songen go atˈtohngo Isreel kpee, bomo go Dan rehng Beeseba, wo fange abanoko nta, eji n lˈkahn nfange ana nyi bo li no.
2SA 24:3 Wo Joab faange ntul re, <<Nong Jehova Esowo eba lim nlong nsoja rur nkpel atahlalon budu, nong amahr nya nsoo ntul ewame nyehn bo. Wo jenji wahnge nsoo ntul ewame yahke lim elkohn ejum ana jia?>>
2SA 24:4 Fvfo ellum ni ntul gbale Joab sehng a atubesi nsoja, owo bo kehm tahme elbohngo ntul re bo song fange abanokonta, bo anebe Isreel.
2SA 24:5 Eji bo siiri aya ma Jodan, bo re ekv kohlo Aroe, ejang eboblum bi ejahbe edamme, soro asongo go Gad tete rehng go Jajer.
2SA 24:6 Bo tahme go Gilead a erohko ji Tatim Hodsi, tob rehng Dan Jaan, sennge asongo go Sidon.
2SA 24:7 Owo bo soro asongo go ekobta bi Taya a ajahbe kpee nya anebe Hiv a Kanan. Elkohro bo rehnge go Beeseba go ewum wum ndi ejang eboblum bi Juda.
2SA 24:8 Eji bo ma jen go ndi nyi Isreel kpee, bo kehm feere go Jeusalem elahme nnyahng esehmwubu, kunu nfung eltahl.
2SA 24:9 Joab kehm ba tooro nfange nyi abanokonta tong ntul go Isreel, jolo ane atahl atahl nkpel atahl atahl nkpel elon (800,000) ba jolo atahntahn aneblum, bo ji bahke ma fili nkahngkahng, go Juda, nfange ane jolo ane atahl atahl nkpel atahl atahl nkpel era a nkpel atahl abal nkpel ewubu. (500,000)
2SA 24:10 Devid eltim kehm-e moongo, eji á fange abanoko nta, á kehm tongo Jehova re, <<Me n lim abiafem gbalee go ejum ji m ma lim, Anv, Jehova n kpa-a gboongo, yehke ebi ji nlokeltum ewa ma lim. Me n lim ebi ji sahb li egboolo ejum.>>
2SA 24:11 Re Devid kehm nyahme njahm efungfu behko, ellum ni Jehova ebba goji Gad nnyehnamahr, ye wo jo nyehn ka Devid.
2SA 24:12 Song wo song tong Devid re, <Ji ji a ji Jehova kp'bungu, <N kp-a bumu nsol era, yehke ajehng ji m bahke koko lim-a.> >>
2SA 24:13 Owo Gad kehm tahme goji Devid, song tong-e re, <<Njal ba nnya era go ndi nyia? Afi elbeke ni anebekv bahke jo kama go nnyahng era? Afi ayam elkv ba ndi enya nfung era? Anv gbo ntir bade, wo yehke ana m bahke faange nne no tum-m no.>>
2SA 24:14 Devid kehm tongo Gad re, <<Me n jol go egburu ejahkjahk. Nong wahr gbo yel go abo nya Jehova, tib ndon enye kpˈgbale, wo ka nongo me n gbo yel abo nya nne.>>
2SA 24:15 Owo Jehova kehm tumu ayam elkv tv anebe Isreel bomo efungfu bio tete song rehng ngare nyi á tongo no, nfange ane nyi kpoo no jolo ane atahl atahl nkpel atahl anehkeni a nkpel elku, (70,000) ane ba kpo no bomo go Dan song rehng go Beeseba.
2SA 24:16 Eji enjel jol rannge Jeusalem, Jehova kehm sahde ayam elkv nyao fere tong enjel nyi jo kak bo erem re, <<Ebgbal! Yehke ebo eba.>> Enjel nyi Jehova jolo edi ji bo jo dv arasi Arauna nnea Jebusi.
2SA 24:17 Eji Devid nyehne enjel nyi jo wul ane, á kehm tongo Jehova re, <<Me n lim abiafem; Me mbaabe ebul, me n lim soodo. Bo jia ejoro bi, jenji bo ma lim? Nong ebo eba gbo kuumu me a nnahb enyame.>>
2SA 24:18 Efung bio Gad je goji Devid song tong-e re, "Song wo song lim egudu njom ka Jehova go edi ji bo kpo dv arasi nya Arauna nnea Jebusi.
2SA 24:19 Owo Devid kehm tahme ana Jehova ma ka elkahn sehng goji Gad.
2SA 24:20 Eji Arauna nyehne ntul a atubesi abalimeltum ebe kpˈbake ege, á kehm tahme, song gong go esamahr ntul a esamahr ebe go ndi.
2SA 24:21 Arauna bungu re, <<Jenji wahnge nsoo ntul ewame ma ba goji nlokeltum ewe?>> Devid faange re, <<M ba re me m ba gunu edi arasi adohko eja, eji n lˈlim egudu njom ka Jehova, eji eyam elkv bi li ellong ane lˈrahke.>>
2SA 24:22 Arauna kehm tongo Devid re, <<Nong nsoo ntul ewame rod ajehng ajehng ji fuumu a ne lim njom. Nyehn efong ga bi njom nyi eljahme fi, nyehn nsol elkoko dv arasi ga, a abˈbini nya li nkun.
2SA 24:23 Go ega Agbal, me Arauna, me n ka ntul nsol nyia kpee. Arauna kpe bungu re, <<Nong Jehova Esowo eba ko-a.>>
2SA 24:24 Wo ntul faange Arauna re, <<Eˈee m bahke gunu na kpi-a, n nehm lim njom ka Jehova Esowo ebame, njom nyi eljahme fi nyi kiim kim ekun abehng abehng.>> Owo Devid kehm gunu edi ji bo kpo dv arasi, a efong, ka asilva atahlabal esilva ebwubu.
2SA 24:25 Devid limi egudu njom ka Jehova o, fere lim ajom nya eljahme fi a ajom nya elkoono. Owo Jehova kehm faange ero ebe go esi ji edi ndi, eyam elkv bio ka anebe Isreel soro rahke.
1KI 1:1 Ngare nyi Devid ma sahb kˈkul, jol afi bo konng-e egbvgbv ebbik ebbik, á joom tiki bel elfuubu.
1KI 1:2 Alokeltum ebe kehm-e tongo re, <<Nong wahr seb mongunga nnenkal, no bahke jo loko ntul, fere jo kpur-e. Á bahke ma noongo go egea nkpe, eji nso ntul ewahre bahke bele elfuubu.>>
1KI 1:3 Owo bo kehm yannge seb nnobo noba mmonse nkal go Isreel kpee, kehm song nyehn Abisagi, nne ejahbe Sunam, kehm-e koko ba ka ntul.
1KI 1:4 Mmonse nkal jolo nne ano; á jo kpuru ntul, jo lok-e, wo ntul tikem noongo a ne.
1KI 1:5 Ngare nyia, Adonija, ye ji bo jo lung nnyehn re Hagiti, kehm mehle elne wahre, kehm bungu re, <<M bahke jolo ntul.>> Ano wo á kehm toobo amvtv akuungu a anyꞌnya, a ane atahl abal ane awubu ba bahke jo gbo-e mbang.
1KI 1:6 <<Jol nde we-e ka nyˈnyam, fere bahb-e re, <<Jenji wahnge a kpꞌlimi eljini nia?>> Adonija jolo nne ano, ye wo bo jele kunu Absalom.>>
1KI 1:7 Adonija kpa njahm a Joab ji mmona Jeruya, a Abiata ji nlimajom, bo kun-e abo go njahm
1KI 1:8 Wo Jadok ji nlimajom, Benaya mmona Jehoiada, Natan ji nnyehnamahr, Simeyi a Reyi, a akahme kahme ane ba jo baabe Devid taamem semme elbo a ntoobo nyi Adonija.
1KI 1:9 Adonija kehm koko ejoro, adahmagbudu a ajoko joko abon efong song lim ajom go Eltal ni Joheleti kohlo En Rogel. Á tiingi abonanyehn kpee, ba li abon ntul, a aneblum ba Juda kpee ba kpo lim eltum etahk ntul,
1KI 1:10 wo á tiingem Natan ji nnyehnamahr, afi Benaya, afi akahme kahme ane ba jo baabe ntul, afi Solomon ji mmonannyehn.
1KI 1:11 Owo Natan kehm bahbe Batiseba ji nnyehn Solomon re, <<Á ka wuk re Adonija, ji mmona Hagiti, ebjol ntul, jol nsoo ntula Devid kahnema?
1KI 1:12 Anv nong me n tub-a elle, ana á bahke tahre elkpin ena, a ni Solomon mmon ewa.
1KI 1:13 Song go ekpˈkpa goji Ntula Devid, song tong-e re, <<Nsoo ntul, á tirem tong me nlokeltum ewa re, <<Etingitingi Solomon mmon ewa wo bahke jolo ntul toon-ma?, ye wo bahke jehke go egame eti etula? ˈNꞌnan wahnge Adonija ma fere jol ntul?>>
1KI 1:14 Ana a kpi mbungu mbungu a ntul, m bahke bake ba kpir-a o, ba tong ntul re, ji a kpꞌbungu lohko li ano.>>
1KI 1:15 Ano wo Betiseba mehle song nyehn ntul no ma sahb kˈkul go ege ekpꞌkpa, eji Abisagi nnea Sunem jo kpur-e.
1KI 1:16 Betiseba kehm gongo noongo go ndi, go esamahr ntul. Ntul kehm-e bahbe re, <<Jenji á kpꞌsebe?>>
1KI 1:17 Á kehm faange ntul re, <<Ntul ewame, wofono antahng wo tiri tong-m me nlokeltum ewa go mbing nyi Jehova Esowo eba re, <<Solomon mmon ewa wo bahke jolo ntul toon-m, ye wo bahke jehke go egame eti etul.>>
1KI 1:18 Wo anv, Adonija wo ma jol ntul, nga wo ntul ewame, wo ka kahn bade.
1KI 1:19 Adonija eblim ajom, ko ajoko joko abon efong gbalee, a adahmagbudu, ejoro, fere tiingi abon ntul, Abiata ji nlimajom a Joab ji ntubesia nsoja, wo Solomon nlokeltum ewa, á we-e tiingem.
1KI 1:20 Nsoo ntul ewame, amahr nya anebe Isreel kpee kpi wo seenge, re bo kahn go ega nne no bahke jehke go eti etul ji nso ntul toon-e.
1KI 1:21 A tohko lim ano, ana bo kpꞌkpake babnso ewahne kak elahm a babnde ebo, me a Solomon mmon ewame, bo bahk-r jabbe ana abi ane.>>
1KI 1:22 Ana á kpi mbungu mbungu a ntul, nyehn Natan ji nnyehnamahr ma ba lohng.
1KI 1:23 Bo kehm tongo ntul re, <<Natan ji nnyehamahr li a.>> Á kehm tahme go esamahr ntul, kehm song gong esamahr ebe go ndi.
1KI 1:24 Natan kehm bungu tong ntul re, <<Nsoo ntul ewame, wobbung re, Adonija wo bahke jolo ntul no bahke jehke toon-aa? ye wo bahke jehke go ega eti etula?
1KI 1:25 Lela yeblohng song lim ajom, ko ajoko joko abon efong gbalee, efong, a ejoro. Yebtiingi abon ntul, fere tiingi atubesi asoja, a Abiata ji nlimanjom. Anv, bo baa go kpꞌlehke fere wꞌwo a ne, fere kpꞌbungu re, <<Nong elkpin ena lab, ntula Adonija!>>
1KI 1:26 Wo me, nlokeltum ewa, a Jadok nlimanjom, a Benaya mmon no Jehoida, go Solomon nlokeltum ewa, á wahr tiingem.
1KI 1:27 Ejum ji a ji nso ntul ewame ma lim, á sebem re wahr alokeltum eba kahn nne no bahke jehke go eti etul ji nso ntul ewahre toon-ea?>>
1KI 1:28 Owo ntula Devid kehm bungu re, <<Lung Betiseba kam.>>Ejum ji nso ntul ewame ma lim ji a, á sebem re Ano wo á lohngo ba yiimi go esamahr ntul.
1KI 1:29 Owo ntul kehm koko nwongo re, <<Go etingitingi ana Jehova li go elkpin, ye ji ma-m tahre go ajoobo atongtong anyehng anyehng,
1KI 1:30 m bahke lohko lim lela go etingitingi ji n ko nwongo tong-a go esamahr bi Jehova Esowo bi Isreel. Solomon mmon ewa bahke jehke etul toon-m, á bahke jehke go egame eti etul, go egama enyo.>> Owo Betiseba kehm gongo esamahr ebe go ndi, fere noongo tanne go esamahr ntul, kehm bungu re, <<Nong nsoo ewame, ntula Devid bel nlabe elkpin!>>
1KI 1:31 Owo Betiseba kehm gongo esamahr ebe go ndi, fere noongo tanne go esamahr ntul, kehm bungu re, <<Nong nsoo ewame, ntula Devid bel nlabe elkpin!>>
1KI 1:32 Ntula Devid kehm bungu re, <<Lung Jadok ji nlimanjom, Natan ji nnyehnamahr, a Benaya mmona Jehoida kam.>> Eji bo ba no go esamahr bi ntul,
1KI 1:33 á kehm tongo bo re, "Roden nlokeltuma ntul wahn song, fere rod Solomon mmon ewame kunu go egame enyꞌnya ji kahbe akpade, song a ne go Gihon.
1KI 1:34 Nong Jadok ji nlimajom abola Natan ji nnyehnamahr, bo wohng-e akehng go edi jio, bob-r etul bi Isreel. Wor ntang, fere rabe re, <<Ntula Solomon, elkpin ena laboo!>>
1KI 1:35 Owo ḿ bahke tahme a ne, á song ji go egame eti etul, jo fili edi go egame enyo. M me-e yehke re á jol nfiladi go Isreel a Juda.>
1KI 1:36 Benaya mmona Jehoida kehm faange ntul re, <<Nong jol ano! Nong Jehova, Esowo bi nso ntul ewame bung yiimi tˈtahne.
1KI 1:37 Ana Jehova jolo a nsoo ntul ewame, nong á tob jol a Solomon, lim etul ebe gbal sehnge eti etul ji nso ntula David!
1KI 1:38 Ano wo Jadok ji nlimajom, Natan nnyehnamahr, go Benaya mmona Jehoida, anebe Kereti a anebe Peleti, bo mehle tahm, song rod Solomon kunu go enyꞌnya ji ntula Devid ji kahbe akpade, fere tv-e ko-e song rehng go Gihon.
1KI 1:39 Jadok ji nlimajom kehm rodo ntang nyi akehng wob atahng go mmobkpatahk no li saang ba kak Solomon akehng go esi. Owo bo kehm woro ntang, fvfo ane kpee kehm rabe re, <<Ntula Solomon, elkpin ena laboo!>>
1KI 1:40 Ane kpee kehm mehle tahm jo toon-e, jo wor agbehle, jo bel eyebatahng gbalee, ndi jo gbꞌgbehke go ewahl ji jo lim.
1KI 1:41 Adonija, a ajenne kpee nya jolo a ne wuku ewahl eji bo yahke li elkak ebo mal. Ana bo kpꞌwuku atang nya bo kpꞌworo, Joab kehm bahbe re, <<Elkohn ewahl ajii li go atahng ejahbe me?>>
1KI 1:42 Jol ana á kpi mbungu mbungu, Jonatan mmona Abiata ji nlimajom ebba lohng. Adonija kehm bungu re, <<Ba yel. Nnooba nne ana wo tiki kpi nnoobo etib.>>
1KI 1:43 Jonatan kehm faange re, <<Eꞌeeo! nsoo ntul ewahre Devid ebbob Solomon ntul.
1KI 1:44 Ntul me-e tum a Jadok ji nlimajom, Natan nnyehnamahr, Benaya mmon no Jehoida, anebe Kereti, anebe Peleti, fvfo bo me-e rod kunu go enyꞌnya ji ntul ji kahbe akpade,
1KI 1:45 fvfo Jadok ji nlimajom a Natan nnyehnamahr me-e bob etul go Gihon. Go wo bo lohngo no ba, ba yel go nfam, a ewahl ewahl ana bo ba no. Ewok ji o ji á kpꞌwuku.
1KI 1:46 Go nsol kpee, Solomon ebji go nji etul enye ana ntul.
1KI 1:47 Fvfo, ane ba kpo lim eltum a ntul, ebba kak nsoo ntula Devid nnyo re, <<Nong Esowo eba lim mbing nyi Solomon ga gbal sehnge nyꞌnya, nji etul enye bel ellub sehnge nyꞌnya!> Ntul gbo kohk esi eje go edilnong kak Esowo,
1KI 1:48 fere bung re, <Eltehke jol ka Jehova Esowo bi Isreel, ye ji ma wahng re me nyehn nne no bahke jehke toon-m go eti etul lela.> >>
1KI 1:49 Eji bo wuku jia, ajenne kpee nya ba goji Adonija mehle a elfahle, fere be raade no nne tahm mbang enye.
1KI 1:50 Wo Adonija go elfahle ni á jo fahl Solomon, mehle tahm song tub ejahm go atang nya jolo go egudu njom.
1KI 1:51 Bo kehm tongo Solomon re, <<Adonija kpꞌfahle ntula Solomon, yebsong tub ejahm go atang nya egudu njom. Á bungu re, <<Nong ntula Solomon tir tong-m lela re, á nehm wul me nlokeltum ewe.>>>
1KI 1:52 Solomon kehm faange re, <<Á lꞌtib elne ana nne no bo bahk-e ma bum etingitingi, jol ellv esi ene anehng anehng nehm gbo go ndi; wo lꞌjol re abꞌbi bahke jolo go ege atahng, á bahke kpoko.>>
1KI 1:53 Owo Ntula Solomon kehm tumu ane, bo song radd-e go egudu njom ba a ne. Owo Adonija kehm bake, ba gbo kohk esi go ndi kpunu Ntula Solomon, owo Solomon kehm bungu tong-e re, <<Song ega etahk.>>
1KI 2:1 Eji ngare ba rehng nyi Devid yahke ba elkpoko, á tubu Solomon mmon ewe elle.
1KI 2:2 Á kehm bungu re, <<N yahke ba eltahme mbang nyi anebe njini kpee bahke jeke. Yiimi tꞌtahne, tib elna re wo nnenlum wo,
1KI 2:3 wo fere jo toono ji Jehova Esowo eba kpꞌsebe re wo toono. Jo jen go ege abang, wo jo bum ntibi a nkahn enye, atahm a nsol nyi á kpꞌsebe re wo lim, ana nya bo nyono go atahm nya Mosis, eji lꞌnob a na go ejum ajehng ajehng ji á kpꞌlimi, a edi ajehng ajehng ji a kpꞌjeke,
1KI 2:4 eji Jehova lꞌbum enyam abehng abehng bi a nyame tong-m: <Lꞌjol re etˈtohngo eja bahke kunu elbo ekpu ana bo kpꞌbumu nkpin ebo, fere jol go etingitingi go egame esamahr a ntim a ntim ebo, a ntira ntir ebo, a nehm tiki rin elbele nne no bahke kuumu etul bi Isreel.>
1KI 2:5 Anv, wofono antahng kpꞌkahne ji Joab mmona Jeruya lim-m no- ji á limi atubesi nsoja na abal ba Isreel, Abner mmona Ner, a Amasa mmona Jeda. Á wulu bo, wohng alung ngare elkoono, ano are ngare ebta nyi, alung me-e taame go egbaange ji li-e go ebun tete rehng go akpaketa enye go akpade.
1KI 2:6 Jabb-e nobnob ana elkahne ena li no, fvfo ka taame á kul, yel go ndi elahm soom.
1KI 2:7 "Lub tib abone Bajilayi ji Giled nnoobo eljini, nong bo woomo go ellong ane ba bahke jo li go ega ekpukuru. Bo tob-m sehng ngare nyi n jo be Absalom mmonane.
1KI 2:8 <<Fvfo buumu re, Semeyi mmona Gera li a na, nnea Benjamin no lohng go ejahbe ji bo kpo lung re Bahurim, ye ji biri akuk tv-m efung bi n je go Mahanayim. Ngare nyi á ba ba kpir-m go aya ma Jodan, n tiri tong-e go mbing nyi Jehova re: <N wa nehm tiki wul go ekahngkahng.>
1KI 2:9 Wo anv, ke-e ko ana nne no ki lim ebi. Wo nne no kpi elkahne wo; a bahke kahne ji a bahk-e limi. Toobo ana a bahk-e wulu, ka taame á kul.>>
1KI 2:10 Owo Devid kehm kpoko bo song kpa-e kak go ejahbe ji Devid.
1KI 2:11 Á fili Isreel nnya atahl abal, nnya esehma á jolo go Hebron jo fili edi, eltahl a nnya ewubu a nya era á jolo go Jeusalem jo fili edi.
1KI 2:12 Ano wo Solomon ji go eti etul ji nde Devi, wo eti etul eje kehm tahne fere gbˈgbal.
1KI 2:13 Ano wo Adonija, mmona Hagiti kehm tahme goji Betiseba nnyehna Solomon. Betiseba kehm-e bahbe re, <<Á baa a ntir elkoono go ega atahnga?> Á kehm faange re, <<Ee, go elkoono.>>
1KI 2:14 Owo á kehm kpe bung budu re, <<N kpi ejum ji n kpꞌsebe re me m bung a na.>> Á kehm-e faange re, <<A bahke ma bung.>>
1KI 2:15 Á kehm bungu re, <<A kpꞌkahne re, Eti etul jia jolo jꞌjame. Isreel kpee jo seenge me ana ntul a bo. Wo nsol yaange, eti etul feere goji mmonannee; wo je go ege, tib lohng goji Jehova.
1KI 2:16 Anv, ejum ajehng ji n kpꞌbahbe go ega. Kama ten.>> Á kehm-e tongo re, <<Á bahke ma bahb.>>
1KI 2:17 Ano wo á soro asi re, <<Titi bahb ntula Solomon, re á ka-m Abisag nnea Sunem á jol nkal ewame. Wo ega n kpˈkahne re á nehm ten ejum ajehng ajehng ji a bahb-e no.
1KI 2:18 Betiseba kehm faange re <<Ebnob sehng. M bahke bungu a ntul ka-a.>>
1KI 2:19 Eji Betiseba je goji ntula Solomon re á song bung ka Adonija, ntul mehle song wane Betiseba, song gong kak-e, feere song ji go go ege eti etul. Á tongo bo ko eti etul ba ka nnyehn ntul. Betiseba jii go eti go ege ejang eboblum.
1KI 2:20 Nnyehn kehm bungu re, <<N kpꞌsebe re me m bahb-a mmojum ntiil, titi kama ten.>> Ntul kehm faange re, <<Bahb, nnee; ji a lꞌbahb n nehm ten.>>
1KI 2:21 Owo á kehm bungu re, <<Nong bo rod Abisag nnea Sunem ka mmonanne Adonija go elbal.>>
1KI 2:22 Ntula Solomon kehm faange nnyehn re, <<Jenji wahnge a kpꞌbahbe re me n rod Abisag nnea Sunem ka Adonija? A jol tob, bahb eti etul ka-e, tibre ye mmonannee no nkul wo. Ee, bahb eti etul ka-e, tob ka Abiata ji nlimajom, a Joab ji mmona Jeruya!>>
1KI 2:23 Owo ntula Solomon kehm tiri go mbing nyi Jehova re, <<Esowo lim bib aname sab bˈbib, tohko jol re Adonija bahke kake elkpin ene eji á bahbe ejum jia!
1KI 2:24 Anv, etingitingi eji Jehova li go elkpin, ye ji ma-m lim re me n gbal fere tahne go eti etul ji nso Devid, yeb lennge nji etul nyia ka-m ana á nyame no, lela Adonija bo bahk-e wulu!>>
1KI 2:25 Ano wo Solomon ka Benaya mmona Jehoiada nsahm, á song wul Adonija.
1KI 2:26 Ntul bungu tong Abiata nlimajom re, <<Feere song kehnge go ega etahk go Anatoti. Wo fꞌfuumu re wo kpo, wo anv sang m bahk-a wulu, tib a solo Elkohl Atahm ni nsoo ntula Jehova ji Gbale Sehng, go esamahr nso ewame Devid, fere toono nyehn erem a nso go ajahkjahk.>>
1KI 2:27 Ano wo Solomon yehke Abiata go eltum abalimajom ni Jehova. Go mbang ana nyia alum nya Jehova bungu no go Silo bade etahk ji Elayi bˈbiingi go nseenga seenge.
1KI 2:28 Eji etib rehnge Joab, ye ji woomo ntoobo nyio a Adonija, jol á woomem ellong ni Absalom, á kehm beke song yel ebkpatahk bi Jehova, song tub ejahm go atang nya li go egudu njom.
1KI 2:29 Bo kehm tongo ntula Solomon re, Joab ebbe song yel go ebkpatahk bi Jehova, fere song yiimi go nkpe egudu njom. Owo Solomon kehm fake Benaya mmona Jehoiada nnyo re, <<Song wo song wul-e!>>
1KI 2:30 Ano wo Benaya yele go ebkpatahk ni Jehova, kehm tongo Joab re, <Ntul re, wo lohng elatahk. >> Wo á faange re, <<Eꞌee, m bahke kpoko a.>> Benaya feere song tong ntul re, <Ana wo Joab faang-m no.>
1KI 2:31 Owo ntul kehm kake Benaya elkahn re, <<Lim ana á bungu no. Wul-e tub, wo kpa-e kak, eji me a nnahb enyame kpee lꞌkˈli ebi ji alung mbol mbol ma Joab wohngo no.
1KI 2:32 Jehova bahk-e kpiki go esi ji alung ma á ma wul ane wohng, tib jol nso ewame Devid kahnem, á mehle song nok ane abal, wul bo go ekahngkahng. Bo ane abal abal, Abner mmona Ner, ye ji jolo ntubesia nsoja no Isreel, a Amasa mmona Jeter, ntubesia nsoja no Juda, bo jolo atingitingi ane ba nobo sehnge ye.
1KI 2:33 Nong ebi ji alung ebo kuumu go esi ji Joab, a etˈtohngo eje go njinanjini. Wo goji Devid, a etˈtohngo eje, etahk eje a eti etul eje, nong elkoono ni Jehova jol o go njinanjini.>>
1KI 2:34 Ano wo Benaya mmona Jehoiada mehle no song yel go ebkpatahk song wul Joab, bo fere song kpa-e kak go ege edi ndi go elka emahng.
1KI 2:35 Ntul kehm limi Benaya mmona Jehoiada ntubesia nsoja go nji nyi Joab, fvfo nji nyi Abiata ntul rodo ka Jadok ji nlimajom.
1KI 2:36 Owo ntul kehm tumu re bo ko Semeyi ba, á kehm-e tongo re, <<Si etahk eja a Jeusalem, wo lene o, fvfo ka kpe tiki lohng tahm edi ajehng ajehng.
1KI 2:37 Efung bi á lꞌlohng siiri edamme ji Kidron, tiki kahn re a bahke kpoko, alung ema bahke kuumu wofono antahng.>>
1KI 2:38 Simeyi kehm faange ntul re, <<Ji a ma bung kpꞌnobo. Me nlokeltum ewa bahke limi ji wo nsoo ewame ma bung.>> Simeyi sa go Jeusalem ekidi lꞌlab.
1KI 2:39 Eji ma kang nnya era, nju na ebal nyi Simeyi kehm beke tahm goji Akisi mmona Maaka, ntula Gati, fvfo etib kehm ba kpiri Simeyi re, <<Aju enya li go Gati.>>
1KI 2:40 Eji Simeyi wuku ano, á kehm kuumu go ege mbvankang tahm goji Akisi go Gati, re á song seb aju enye. Ano wo Simeyi mehle no tahm go Gati song ko aju enye feere abo.
1KI 2:41 Eji bo tongo Solomon re Simeyi eblohng a Jerusalem je go Gati feere,
1KI 2:42 ntul kehm lungu Simeyi tv elne, fere tong-e re, <<Me wa n limem á tir go mbing nyi Jehova, n fere ka-a erehke re, <<Go efung bi a lꞌyake edi jia tahm edi jindikandiki, wo bahke kahne re a bahke tiki kpoa? Go ngare nyio a tong-m re, <<Ji a bungu no ebnob. M bahke wuku.>>
1KI 2:43 Nꞌnan á ki bum nwongo nyi a ko no a Jehova, fere bum elkahn ni n ka-a no?>
1KI 2:44 Ntul tob bungu tong Simeyi re, <<A kpꞌkahne go ega eltim, abꞌbi nya a limi nsoo ewame Devid. Anv, Jehova bahk-a kpiki go abꞌbi enya nya a limi no.
1KI 2:45 Fvfo ntula Solomon bahke bele na elfuulu, Eti etul ji Devid bahke sake yiimi ano tˈtahne go esamahr bi Jehova go njinanjini.>>
1KI 2:46 Owo ntul kehm kake Benaya mmona Jehoiada nsahm, á song Simeyi. Etul kehm gbale tahne go abo nya Solomon.
1KI 3:1 Solomon kehm limi etem a Fero ntula Ijib, fere ko mmona ewe go elbal. Á ko nkal noo ba go ejahbe ji Devid, tete á si ekpasiki eje, a etahk ji Jehova, go ekahme ji sennge Jeusalem kak mal.
1KI 3:2 Ana jolo o ngare nyia anebe Isreel kpi nlimi nlim ajom go agudu njom nya bo limi antahng, tibre go ngare nyia bo ka si etahk Esowo ji bo bahke jo kpunu Mbing nyi Jehova.
1KI 3:3 Solomon tibi elkoro ene ni á kpi a Jehova, eji á jo bum ntibi nyi Devid nde ka-e no, sehngem re á jo limi ajom fere jo fi insen agudu ajom nya bo limi antahng.
1KI 3:4 Efung abehng ntul mehle tahm go Gibion song lim ajom, tib go wo agudu njom nya ga fuumu jolo no, fvfo Solomon limi ajom nkpel atahl alon alon go edi ebwubu, nya eljahme fi go egudu njom jio.
1KI 3:5 Go Gibion wo Jehova ba kpir-e go nlem nlum atv, Esowo tong-e re, <<Bahb ejum ajehng ajehng ji á kpꞌsebe re me n ka-a.>>
1KI 3:6 Solomon kehm faange re, <<Wobtib nlokeltum ewa, Devid nsoo ewame, nnoobo eljini ena, tibre á bele ekakesehk jol etingi nne, fvfo eltim ene jolo tortor. Wob soro asi go egburu nnoobo eljini ana nia ka-e, fere ka-e mmon no ma ji go ege eti etul efung bi lela.
1KI 3:7 <<Anv, Jehova Esowo ebame, wobbob me nlokeltum ewa etul go nji nyi nsoo Devid. Wo ga, me mmonse wo, fvfo n nehme kahn ana m bahke ma jo lim ntum enyame.
1KI 3:8 Me nlokeltum ewa noa a, go ellong ane ba a ma yehke, agburu ane, bobrur sehng re, nne nehm ma nfange.
1KI 3:9 Fvfo lub ka nlokeltum ewa ngbere nyi eltim, nyi m bahke jo fili ane eba, ana m bahke jo kahn ejum ji nno a ji kpꞌsabe.Tibre nne awoo bahke ma kahn ana á bahke ma fili egburu ellong ane eba baa?>>
1KI 3:10 Jehova atahng yebe sehng eji Solomon bahbe ejum jia.
1KI 3:11 Owo Esowo kehm-e tongo re, <<Eji á ma bahb ejum jia, a bahbem bade nlabe elkpin, afi afang ka elna, jol elkv wul anebekv eba sang á bahbe no, á bahbe bade ngbere nyi eltim, nyi a bahke jo lam elam ji nno,
1KI 3:12 M bahke limi ji a bahbe no. M bahk-a kake elkahne a ngbere nyi eltim, eji bahke jolo re nnene ka tohko jol ana wo, fvfo nnene nehm tiki jol ana wo go afung esˈsong.
1KI 3:13 Budu o m bahk-a kake ji a ki bahb. M bahk-a afang, a ekpunu, eji ngare nyi a kpeka li go elkpin ntul limm no bo bahk-e koko gaare a na.
1KI 3:14 A lꞌjen go egame abang, fere jo bum ntibi enyame a nkahn ana nso Devid jo bum, m bahk-a kake nlabe elkpin.>>
1KI 3:15 Owo Solomon kehm nyahme, á sebe kahn re nlem nyi. Á kehm feere go Jeusalem, kehm song yiimi go esamahr elkohl atahm ni Jehova, lim ajom nya eljahme fi, a ajom nya elkoono. Á kehm limi elkak ka anebe eltum ebe kpee.
1KI 3:16 Efung abehng anebkal asꞌsa na abal kehm bake goji ntul, ba yiimi go ege esamahr.
1KI 3:17 Awohng kehm bungu re, <<Nsoo ntul ewame, nyehnem ndon, nnenkal noa a me, e lene etahk ajehng. N jele mmon eji á jolo o aname.
1KI 3:18 Eji ma kang nfung era nyi n jele no, nnenkal noa tob jel mmon. E jolo wahr wahr etahk; nnene jolem o anahre, wahr ane abal ba jolo.
1KI 3:19 <<Ngare atv, nnenkal noa mmon ewe ba kpo, tib á noongo nyed-e tv.
1KI 3:20 Á kehm mehle nlum atv, fere rod mmon ewame go egame elwo, eji me nlokeltum ewa kpꞌlale. Á kehm song bum-e go ege nnyo elbel, fere rod no we no ma kpo ba bum-m go egame nnyo elbel.
1KI 3:21 Etoono efungfu, n kehm mehle re me n ka mmon ewame, abel n sebe kahn re yeb kpo! Eji n seeng-e no nobnob eji edi ma lennge, n sebe kahn re a mmon no n jele no sang.>>
1KI 3:22 Nnenkal noko re, <<Eꞌee! No li elkpin wo li no ewame; no ma kpo wo li no wa.>> Wo ngbokambang nnenkal tiki yiimi re, <<Eꞌee! mmon no ma kpo wo li no wa, no li go elkpin wo li no ewame.>> Ano wo bo jo faabe go esamahr ntul.
1KI 3:23 Ntul kehm bungu re, <<Noa kpꞌbungu re, <Mmon ewame wo li go elkpin, wo no ewa ebkpo,> Wo noko re, <Eꞌee, Mmon ewa ebkpo, no ewame wo li elkpin.> >>
1KI 3:24 Owo ntul kehm bungu re, <<Koon ekahngkahng ba ka-m.>>Owo bo kehm koko ekahngkahng ba ka ntul.
1KI 3:25 Á kehm kake bo elkahn re<<Kimen mmon noa no li go elkpin ekpidi na ebbal, wahn ka noka ekpidi lehko, fere ka noko ekpidi jehko.>>
1KI 3:26 Wo nnenkal no mmon ewe jolo elkpin, elkoro gbal-e atahng sehng bade esi mmon ewe, á kehm bungu tong ntul re, <<Titi nsoo ewame, ka-e mmon no li go elkpin! Ke-e wul!>> Wo nnenkal noko re, <<Jolo me afi wo, nnene nehm ko mmon noa. Kimen ye ekpidi ebbal!>>
1KI 3:27 Owo ntul kehm kimi elam eje re: Kaan ngbokambang nnenkal noo mmon no li go elkpin. Kana ye wul, ye wo li nnyehn.>>
1KI 3:28 Eji anebe Isreel kpee wuku elam ji ntul ma kimi, bo mehle ekpunu ji bo kpi a ntul sahb wˈwahre, tibre bo nyehne re elkahne ene lohng goji Esowo bade ekimi elam ji nno.
1KI 4:1 Ano wo Ntula Solomon fili Isreel kpee.
1KI 4:2 A wo li agburu ane ba jo lim eltum a ne: Ajariya mmona Jadok wo jolo nlimajom;
1KI 4:3 Elihoref abola Ahija, abon ba Sisa, bo ba jolo abanyonawer; Jehosafati mmona Elilud ye wo jo nyon nsol bum;
1KI 4:4 Benaya mmona Jehoiada- jolo ntubesia nsoja; Jadok abola Abiata- bo ba jolo abalimajom;
1KI 4:5 Ajaria mmona Natan- ye wo jolo nne no atubesi ba jo fili arohko ajahbe woom-e go elwo; Jabud mmona Natan jolo nlimajom a nne no jo tub ntul elle;
1KI 4:6 Ahisa- jo kpuru ekpasiki; Adoniram mmona Abda ye wo jolo ntubesi ane ba jo bob ane bo lim ntum.
1KI 4:7 Solomon bele atubesi eltum ewubu ane abal ba jo fili arohko adi go Isreel kpee, bo ji jo ko nsol alehke a nsol nyehko goji anebe Isreel ba ka ntul a anebe etahk ebe. No nne jo ko nsol go ege erohko edi nnyahng amehng go elya ba ka etahk ntul.
1KI 4:8 Abing ebo nya a: Ben-Hur jolo ka erohko ejahbe ewong ji Efriim;
1KI 4:9 Ben-Deker jol ka arohko ajahbe nya Makaji, Salbim, Beti Semesi a Elon Beti-Hanan;
1KI 4:10 Ben-Hesed jol ka Aruboti (Soko a ndi nyi Hefer kpee jolo nyˈnye);
1KI 4:11 Ben- Abinadab jol ka Nafoti Dor ( á koo Tafati mmona Solomon go elbal);
1KI 4:12 Baana mmona Ahilud jol ka Taanak, Megido, a Beti San kpee ji li toono Jaretan erede bi Jejireel, bomo go Beti San rehng Abel Mehola siiri rehng Jokmiam;
1KI 4:13 Ben-Geber-jolo ka Ramoti Giled, a abona ajahbe ba li Giled nya jolo ka ebangenahb ji Jair mmona Manase. Á tob jolo ntubesi go erohko ji agob go Basan, ji Bele ejahbe atahl ara nya bo lange akahme sennge kak, ko abilikpi lim nti elbame go ebo ati mbu.
1KI 4:14 Ahinadab mmona Edo jol ka Mahanaim;
1KI 4:15 Ahimaji jolo ka Naftali (á koo Basemati mmona Solomon go elbal);
1KI 4:16 Baana mmona Husayi jolo ka Aser a Aloti;
1KI 4:17 Jehosafati mmona Parua jolo ka Isaka;
1KI 4:18 Simeyi mmona Ela jol ka Benjamin;
1KI 4:19 Geber mmona Uri jolo ka Giled eji jolo ejahbe ji Sihon ntul no anebe Amor a ejahbe ji Og ntula Basan. Geber ntahng ntahng wo jolo ntubesi no fili erohko jio.
1KI 4:20 Anebe Juda a anebe Isreel bo ruru are eriki bi li go nkpe agburu aya bi; bo li nsol, fere wꞌwo, bel eyebatahng.
1KI 4:21 Owo Solomon jo fili ajahbe kpee, bomo go aya ma Ufrati song rehng go ndi nyi anebe Filista, tete song rehng go nkonandi nyi Ijib. Ajahbe nyaa kpee jo tahbe ntahbe ka Solomon, fere woom-e go elwo ngare nyi á jolo go elkpin kpee.
1KI 4:22 Nsol nyi bo jo ko le Solomon a anebe etahk ebe go efung abehng, jo jolo ebusel abe atahl asehma ebusel ebwubu, a ebusel akahde kahde abe atahlku,
1KI 4:23 efong ewubu bi joko jok, edahmagbudu eltahl bi bo ma le bo, a ejoro go ebul atahl alon, fvfo abilikpa a nrahng, go ngu nyi kpi atang nya kpi ayal, a ekok bi nno a nno.
1KI 4:24 Tib á jo fili ajahbe nya jolo erede aya ma Ufrati, bomo go Tifsa rehng go Gaja, fvfo elkoono jolo ajang kpe kpe.
1KI 4:25 Ngare nyi Solomon jolo elkpin Juda a Isreel, bomo go Dan rehng go Beeseba, ntong anyehng anyehng jolem, ebangenahb ajehng ajehng bele ebgbe agreb nya bo, afik nya bo jo ko le elbo.
1KI 4:26 Adi nya Solomon jo kuuru amvtv anyꞌnya jolo edi atahl alon alon nkpel atahltahl. Anyꞌnya jolo enyꞌnya atahl alon alon nkpel atahlarakara.
1KI 4:27 Atubesi arohko adi jo bele ekakesehk jo ka Ntula Solomon nsol alehke a ane ba jo ba go ekpuru ntul. Ntubesi awohng awohng jo tiki seb kahn re ejumjum jolem go elehng go nnyahng mi jolo mˈme.
1KI 4:28 Nfiladi awohng awohng jo ko nkohl abali a ajele ana bo tong-e no ba bum edi ji fuumu no, eji lˈjol ka anyˈnya nya kpo fing amvtv akuungu a anyˈnya nyako.
1KI 4:29 Esowo ka Solomon ngbere, a ntir atahng nyi sahb gbˈgbal, a ekahnafem ji nne lˈkˈma ko gare.
1KI 4:30 Ngbere nyi Solomon gbale sehnge ngbere nyi ane kpee ba lohng go ero nfam, tob gbal sehnge ngbere kpee nyi anebe Ijib.
1KI 4:31 Á bele ngbere sehnge anebe ngbere bako kpee, sehnge Etan nnea Ejira, á bele ngbere sehnge Heman, Kalkol a Darda abon ba Mahol. Elgahm ene yeere tete rehng go ajahbe kpee nya li sennge bo kak.
1KI 4:32 Á tuubu ngaane atahl alon alon go eltahl a nkpel ewubu, ase enye jolo ese atahl alon alon nkpel ewubu a ese eblon.
1KI 4:33 Á jo bungu bade elkpin ni nti, bomo go eseda ji Bebilon rehng go hisob ji kpo mahng go akahme. Á tob bungu bada enyam kpee bi kpo tohng ala go ndi.
1KI 4:34 Atul kpee ba njini ba wuku bada ngbere nyi Solomon, jo tumu ane go ajahbe kpee re bo ba wuk ngbere nyi Solomon.
1KI 5:1 Eji Hiram ntula Taya wuku re Solomon bo me-e bob etul re á ko nji nyi nde Devid, á kehm tumu ntiingi etib ewe tv Solomon, tibre á jolo etem ngare kpe kpe a Devid.
1KI 5:2 Solomon feere tum etib bia tv Hiram re:
1KI 5:3 <<A kpꞌkahne re tib go nta nyi bo noko a nsoo Devid go ejang abehng abehng, á maam si etahk Esowo ji bo bahke jo kak mbing nyi Jehova Esowo ebe. Jehova bahk-e limi re, a jo ga anebekv ebe.
1KI 5:4 Wo anv Jehova Esowo ebame ma-m ka erekekv go ejang abehng abehng, anebekv afi enok limm.
1KI 5:5 N kpi ntir fvfo nyi m bahke sehke Etahk Esowo ji bo bahke jo kak mbing nyi Jehova Esowo ebame, ana Jehova tongo nsoo Devid, eji á bungu re, <Mmon ewa, ye ji m bahk-e kunu go eti etul toon-a, ye wo bahke sehke Etahk Esowo ka mbing enyame.>
1KI 5:6 <<Anv fvfo ka elkahn bo gbakke aseda nya Lebanon ba ka-m. Ane ebame bahke limi eltum a ane eba, m bahke kpiki ane eba ekun bi á lꞌtaame. A kpꞌkahne re wahr kpimm ane ba kpi elwak ni agburu nti agbakke ana anebe Sodon.>>
1KI 5:7 Eji Hiram wuku etib bi Solomon, atahng yebe sꞌsehng, á fere bung re, <<Eltehke jol ka Jehova lela, tib yeb ka Devid Mmon ewe no kpi ngbere re á fili egburu ejahbe jia.>>
1KI 5:8 Owo Hiram kehm tumu ellum tv Solomon re: Me n wuk etib bi a tumu tv-m, m bahke limi ajehng ajehng bade aseda a akv nti junipa nya a kpˈsebe.
1KI 5:9 Alokeltum ebame bahke bannge bomo go Lebanon tete ba rehng go agburu aya ma Mediteran, bo bahke tuuru kak jo fab go aya tete ba rehng edi ji a bahke tibi. Owo bo bahke fannge, eji a bahke ma rod tahm a nya. M bahke sebe re wo lim ji m bahbe no bade nsol alehke nyi a bahke kake ane kpee ba lohng ga egame etahk ntul.>>
1KI 5:10 Go mbang nyia Hiram soro asi jo ka Solomon aseda kpee a akv nti junipa nya á kpꞌsebe,
1KI 5:11 fvfo Solomon kaa Hiram ebusel nkohl atahltahl nkpel atahl awubbal ebusel ebwubu, ana nsol alehke ka nlaaga Hiram, fere budu egalon akehng oliv ma bo ma kaame, atahltahl nkpel atahl awubu era a egalon elku. Solomon soro asi jo lim jia ka Hiram go elya elya.
1KI 5:12 Jehova ka Solomon ngbere, jang jang ana á nyame no tong-e. Hiram abola Solomon jolo go elkoono, bo ko nwongo nyi elkoono atemtem.
1KI 5:13 Ntula Solomon yehke ane atahltahl nkpel atahl ara a nkpel elku, go ellong anebe Isreel kpee, ba a bahke jo bob bo, bo lim atahntahn ntum enye.
1KI 5:14 Á jo tumu bo tv go Lebanon go ellong ellong, ellong anehng anehng jo jolo ane atahltahl go eltahl a nkpele elon, bo jo kange nnyahng amehng go Lebanon, fere feere ba kang nnyahng ebal go etahk. Adoniram wo jolo ntubesi, eltum ni bo jo bob ane jo lim.
1KI 5:15 Solomon bele ane atahltahl nkpel atahlawubu ba jo soongo atal, ane ba jo sol atal jolo ane atahltahl nkpel atahl asehma a nkpel elku,
1KI 5:16 á tob bele atubesi ane atahltahl nkpel atahl ani a nkpel ebal ane atahl awubu, ba jo fili ane bao kpee go eltum, jo tib bo ana bo bahke jo lim.
1KI 5:17 Go elkahn ni ntul, bo yehke agburu atal nya nno nya bo soongo no, nya bo yahke ko bom nnahb ekahme nyi etahk Esowo.
1KI 5:18 Aneb eltum ba Solomon a ba Hiram, go aneblum ba Gebal kiimi akv nti, fere fik atal bum abasehke ntahk ba etahk Esowo.
1KI 6:1 Go nnya atahltahl a nnya atahlani nyi anebe Isreel lohngo eju go Ijib, ngare nyia Solomon ebfili Isreel nnya eni, go nnyahng mi bo kpo lung re Jiv, mi jolo etoono nnyahng go elya, owo Solomon bomo etahk Jehova go elsehke
1KI 6:2 Etahk ji Ntula Solomon sii ka Jehova, alab jolo ntahme atahl abal a ntahme elon, akpang jolo ntahme elku, elkul ero jolo eltahl a ntahme ebal kunu esi.
1KI 6:3 Bo ramme ago kak gbiiri elbultahk ni bo junu no, elbultahk nio go mbuksong Etahk Esowo kpange rehng ntahme elku, akpange jolo jangjang ana mbuksong etahk Esowo. Labe lohng rehng ntahme esehma kunu esi go mbuksong etahk Esowo.
1KI 6:4 Á limi abon abu nkpe akahme fiidi ga elatahk go atahng kpˈkpange.
1KI 6:5 Á si eyong nkpake era lake go ekahme ji jolo sennge egburu ekpˈkpa, ji nkimi nyi li saang. Go mbang nyio á kake anyo ekpˈkpa gbalee sennge etahk jio.
1KI 6:6 Akpang ekpˈkpa ji nnahba ndi sa ntiil rehng ntahme eni, akpang nya ekpˈkpa ji li nkpake anyehng jolo ntahme eni kunu esi, akpang ekpˈkpa nkpake era jolo ntahme ewubu kunu esi. Á lange nsol sennge etahk Esowo go elatahk, eji bo lꞌkꞌrahm ejum ajehng ajehng kak akahme etahk Esowo.
1KI 6:7 Eji bo jo lang etahk Esowo, atal nya bo soongo no go edi atal awake nya nya bo ko jo lang, fvfo ngan anyehng anyehng, ejum ji bo kpo ko fik, afi ekuungu ajehng ajehng jehko ji eltum alimi nne kpeem wuk ewahl eje go edi ji bo jo si etahk Esowo.
1KI 6:8 Edi elyele go Etahk Esowo go nkpake nyi ndi, jolo ejang eboblum nfam bi etahk Esowo; edi elwahre jolo o rehng go ngbokambanga nkpake, fere tob sehng o rehng nkpake nyi ero.
1KI 6:9 Ano wo á lange etahk Esowo, fere lim mal, kum agburu ajang nti, a ajang nti aseda go elbulu.
1KI 6:10 Á si abon ntahk lake go akpꞌkpe etahk Esowo kpee. Elkul ero nya abon nkpatahk bao sa ntiil rehng ntahme eni, bo ko ajang nti eseda nya nnen kum lake etahk Esowo.
1KI 6:11 Owo Jehova kehm bungu tong Solomon re:
1KI 6:12 <<Bade etahk Esowo jia ji a kpꞌsehke, lꞌjol re a bahke toono ntibi enyame, lim nsol nyi m ma-a tib, fere bum nkahn enyame kpee, kpunu atahm nyaa, m bahke limi sehng go ega biingi go nseenga nseenge ana n nyame tong nso Devid.
1KI 6:13 M bahke lene go ellong ni anebe Isreel, fvfo n nehm yake Isreel ane ebame.>>
1KI 6:14 Ano wo Solomon si etahk Esowo, fere lim mal.
1KI 6:15 Á koo akpakenti aseda kum lake go akahme nya atahng ekpˈkpa, bomo go ndi tete rehng go ero etahk, tob ko akpakenti nya Junipa bulu go elka ndi.
1KI 6:16 Á koo akpakenti lim nkimi, akpang jolo ntahme elku, go nkpe ekpꞌkpa etahk Esowo, bo kumu akpakenti bomo ndi tete rehng go ero etahk, lim mmonkimi, no sahb lˈli saang.
1KI 6:17 Nkpange kpange ekpꞌkpa ji li mbuksong ekpꞌkpa jia, jolo eltahl a ntahme ewubu go alab.
1KI 6:18 Go atahng etahk Esowo bo ko ajangenti aseda, fik ntuku a atꞌtuul nya ma nyange. Ejum ajehng ajehng bo ko ajangenti aseda lim; eltal ekahme anehng anehng bo sebem re bo nyehn.
1KI 6:19 Bo toobo edi go atahng nkimi ji li saang ji li go nkpe etahk nyi njahmtahk Etahk Esowo, elkohl nwongo nyi Jehova o.
1KI 6:20 Nkimi nyi atahng nyi jolo saang, jolo ntahme elku, alab, akpang a elkul ero. Á koo nnyam nyam agul taame kpee go ekpꞌkpa, á tob taame agul egudu njom jio ji aseda.
1KI 6:21 Solomon ko nnyam nyama agul wohng bulu kpee go atahng ekpꞌkpa etahk Esowo, fvfo á tanne ngbekobo agul, nyi siiri mbutahk mi atahng nkimi nyi li saang, go mbuksonga nkimi nyi li saang nyi bo wohngo agul bulu.
1KI 6:22 Ano wo á wohngo agul go akpꞌkpa kpee. Á tob wohngo agul go egudu njom ji jolo ka nkimi nyi atahng ekpꞌkpa ji li saang.
1KI 6:23 Go ekpꞌkpa ji atahng ji li saang, á ko eti oliv lim eserabim ebbal, ajehng ajehng wahre elkul ero rehng ntahme esehma kunu esi.
1KI 6:24 Ekpungkpung ji ngbokambang eserabim labe rehng ntahme ebal kunu esi, ekpungkpung jehko tob jolo ntahme ebal kunu esi, kpe kpe bomo esi ekpungkpung jehko rehng esi ekpungkpung jehka jolo ntahme esehma kunu esi go alab.
1KI 6:25 Go etoono eserubim, bo tob gare alab ekpungkpung jolo ntahme esehma kunu esi, eserub ebbal ebbal jolo elkohn anehng alab a eljini ni bo li no.
1KI 6:26 Elkul ero ji eserub ajehng ajehng jolo ntahme esehma kunu esi.
1KI 6:27 Á rodo aserub nyao bum go atahng nkimi nyi li saang etahk Esowo. Ekpungkpung ji eserub ajehng kooro ekahme jehko , ekpungkpung ji eserub jehka kooro ekahme jehka, fvfo go elka elka ekpꞌkpa akpungkpung ebo ba kooro atemtem.
1KI 6:28 Á koo agul wohng bulu aserub nyao kpee.
1KI 6:29 Go akahme kpee nya atahng ekpꞌkpa a nya elatahk, á fiki aserubim, arahn mbohng, a atꞌtuul nya ma nyange.
1KI 6:30 Á tob wohngo agul bulu go elka ndi akpꞌkpa nya li elꞌlohng elꞌlohng, a akpꞌkpa nya li go atahng.
1KI 6:31 Bo mbutahk mi atahng ekpꞌkpa ji li saang, á ko nti oliv lim abutahk nya edi ji li saang, nya kpange rehng ntahme era.
1KI 6:32 Go mbutahk ebal mi bo ko eti oliv lim, á fiki eserabim, arahn mbohng, a atꞌtuul nya ma nyange, fere ko agul nya bo dv no wohng bulu eserabim a arahn mbohng nyao.
1KI 6:33 Go mbang nyꞌnehm nyi á limi nti mbutahk nyi kpi ngoongo eni eni, mi bo ko nti oliv lim mbutahk mi li rehng egburu ekpꞌkpa.
1KI 6:34 Á ko eti ji bo kpo lung re sipres tob lim mbutahk ebal mi jo fehd na, amehng amehng bo limi re jo fehd ntahng ntahng.
1KI 6:35 Á fiki aserabim, arahn mbohng, a atꞌtuul nya ma nyange lake go abutahk, fere wohng agul nya bo ma kahd bulu nsol nyi bo ma fik.
1KI 6:36 Á lange atahng nlaaga go atal nya bo soongo no, go ero nkpa era anyehng anyehng bo jo kunu egburu ejang nti eseda.
1KI 6:37 Nnahb ekahme nyi etahk Esowo bo bumu go nnya eni nyi Solomon kuumu etul, go nnyahng mi bo kpo lung re Jiv ji jolo nnyahng era go elya.
1KI 6:38 Go ewubu elya anehng, go nnyahng mi bo kpo lung re Bul, mi jolo nnyahng enehkeni, bo si etahk Esowo mal, a nsol kpee nyi bo kake ana bo tibi bo. Á ko nnya esehma go elsehke.
1KI 7:1 Solomon ko ewuba nnya era kohro kohro si ekpasiki eje mal.
1KI 7:2 Ekp'kpa ajehng go akp'kpa nya ekpasiki eje bo jo lungu re Etahk Ntul ji Ekulugbe Lebanon, alab jolo ntahme atahl ani a ntahme enehkeni, akpang jolo ntahme atahlabal a ntahme eni ewubu kunu esi, elkul ero jolo eltahl a ntahme esehma. Nti ago aseda na eni, nya jo gbiiri ajangenti asi ekahme aseda nya bo ma soongo.
1KI 7:3 Aseda nya bo ko kum bulu ajangenti asi akahme, jolo ejangenti asi akahme atahl abal ejangenti eblon, ego elku elku go nti anyehng anyehng.
1KI 7:4 Abonbu nkpe ekahme ekpꞌkpa jolo nkpake era, jolo wane atemtem.
1KI 7:5 Abutahk kpee a atimbutahk jo bele nkpohko eni eni, jolo nkpake era wane atemtem.
1KI 7:6 Á tob lange ekpꞌkpa ji ago, bulu molbulu, alab jolo ntahme atahlabal a ntahme eni, akpang jolo eltahl a ntahme esehma. Edi eljehke jolo labe labe go mbuksong bo kake ago jabbe.
1KI 7:7 Solomon tob si ekp'kpa eti etul, ji jolo ekpꞌkpa elam alame, ji á bahke jo ji jo lam alam, ko aseda bulu bomo ndi tete rehng go ero atahng ekpꞌkpa.
1KI 7:8 Ekpasiki ji á si re á lene jolo go njahmtahk nyi ekp'kpa elam alame, elkohn n'nehm ana ntahk nyehko. Solomon tob si elkohn etahk ana jio ka mmon no nkal no Fero no á ko-e go elbal.
1KI 7:9 Ntahk nyia kpee, bomo go elatahk tete song rehng egburu nlaaga, bomo nnahb ekahme rehng esi ekahme, bo ko atal nya nno a nno lim ab'lok enye, bo ko ntahme amahn kiimi, fere kpam es'song a njahm.
1KI 7:10 Bo ko agburu atal nya kpꞌsahb nꞌnob bum nnahb ekahme, atal nyandiki alab jo jolo ntahme enehkeni, nyandiki ntahme esehma.
1KI 7:11 Atal nya bo jo lang kunu o jolo atingi atal nya kpo kim kun, bo jo kiimi jol jang jang wane a nyako, bo tob kake agburu nti aseda nya elsiki.
1KI 7:12 Nlaaga nyi Ekpasiki, nlaaga nyi atahng etahk Esowo, a edi elsehnge yel ekp'kpa etahk Esowo, bele akahme nya bo ko atal nya bo soongo no lang. Go nkpake era anyehng anyehng bo jo kake ejangenti eseda.
1KI 7:13 Ntula Solomon kehm tumu etib tv Huram go ejahbe ji bo kpo lung Taya re ba.
1KI 7:14 Nnyehn no Huram jolo nkalebun go et'tohngo ji Naftali, wo nde lohngo go Taya no jolo nne agb'gbe go eltum ebilekpi. Huram jolo nne egburu ngbere, no bele elkahne fere bel ekahnafem ji a á jo lim ntum abilikpi anehng anehng. Á ba goji ntula Solomon, fere ba lim eltum kpee ni bo ka-e re á lim.
1KI 7:15 Á ko ebilekpi mong ego na ebbal, ajehng ajehng elkul ero jolo ntahme ewubu kunu esi, ajok ego a l'ko nlehke gaare jolo ntahme enehkeni.
1KI 7:16 Á tob ko abilikpi lim esi ego ebbal re bo kunu go ero ago, esi ego ajehng jo wahre rehng ejum ntahme eni kunu esi.
1KI 7:17 Hiram ko agbekobo liibi asi ago ajehng ajehng nyao nya bo kunu ago, esi ego ajehng bi jo roomo ngbekobo esehma.
1KI 7:18 Á koo abilikpi lim nkpa akab pomegrenet ebal nya bo kahne sennge agbekobo nyao liibi asi ago. Á limi ano esi ego ajehng ajehng.
1KI 7:19 Asi ago nya á limi kunu go ago nya edi eljehke ji alatahk, jolo go elfoongo ni at'tul nya ma nyange nya bo kpo lung re lili, wahre rehng ntahme eni.
1KI 7:20 Go asi ago nyao nya bo limi ana ekpeeke, go ego ebbal ebbal, kohlo agbekobo nya bo liibi no, o wo bo kunu akabe pomegrenet nya bo mongo no, atahl awubu nkpake ebal.
1KI 7:21 Huram lo ago nyao go edi eljehke ji alatahk, go mbuksong Etahk Esowo. Ego ji jolo ejang eboblum á lungu re Jakin, ji jolo go ejang ebobkal á lungu re Boaji.
1KI 7:22 Asi ago nya bo limi kunu jolo ana etˈtul ji ma nyange ji bo kpo lung re lili. Ano wo eltum ni ago male no.
1KI 7:23 Á nyane akuungu lim egburu ekpungkpung ji bo jo lung re agburu aya, kpange rehng ntahme eni kunu esi, fere wahre elkul ero rehng tahme enehkeni kunu esi. Á l'kak nlehke sennge, nlehke mio bahke labe rehng eltahl a ntahme erakera kunu esi.
1KI 7:24 Go nla nyi nkahl ero ekpungkpung, á mongo nsol ana abon mbahr. Á jo gaare eyakebo anyehng kehm mongo abon mbahr awubu. Ngare nyi bo nyane akuungu mong agburu aya wo bo tob mong abon mbahr.
1KI 7:25 Agburu aya kuumu go njahm ewubu a nfong ebal, nfong era sennge esamahr go ejang ebobkal, era sennge erede nfam, era sennge go ejang eboblum, era sennge go ero nfam. Agburu aya kuumu efong bio, bo kpee sennge asamahr ga elatahk, akpade ebo woomo go nla agburu aya jio.
1KI 7:26 Akpang nya nkahl ekpungkpung jio bahke rehnge ana akpang ndabbo, nkahl enye kpahle ana etu, ana et'tul ji ma nyange. Alahb bahke ma yel o rehng egalon atahl alon alon nkpel atahl alon a nkpel ewubu. (11,000).
1KI 7:27 Á tob ko abilikpi lim nkohl na ewubu nya bo kake agare elbannge go akpade, ajehng jo labe rehng ntahme eni, tob jolo ano go akpang, fere jol ntahme era go elkul ero.
1KI 7:28 Bo tob ko abilikpi lim elkohl kunu go akpakenti nya bele akpade.
1KI 7:29 Go agbaange enye bo fiki agabe lake o, a efong go aserubim. Go ero a nnahbandi nyi agabe a efong bio, bo kpe kak nliibi nyehko nyi bo ko abilikpi lim.
1KI 7:30 Elkohl anehng anehng bele ngbojok nyi kuumu go ekpade ebni, bo ko at'tuul liibi ejang abehng abehng.
1KI 7:31 Bele akahl nnyo ana nkpangennyo, nnyo eme jolo ejehngka fere kpange rehng ejum ntahme kunu esi. Bo fiki nsol nnyo eme. Nkohl ny'nehm yiimi songo songo bel agoongo, jolem bannge bannge ana etu.
1KI 7:32 Agare ani nyao jol akpekpe, akjehl nya agare nyao jolo o. Nne lˈkak nlehke gare ajehng fere tanne, bahke labe rehnge ejum ntahe ebal.
1KI 7:33 Agare nyao jolo ana agare mehtv akuungu, akjehl enye a nkehb go ahob, bo ko akuungu lim.
1KI 7:34 Elkohl anehng anehng jo bele edi ebjabbe na ebni, nya bo lake go nsongo elkohl eni eni.
1KI 7:35 Go ero elkohl nio bo kunu ekpake ekuungu ji jol ejennka sennge, bahke rahbe rehng ejang ekubit. Bo ko ejum jˈnehm lim agbaange enye a nnyo ekuungu mio.
1KI 7:36 Á fiki aserubim, a agabe, go nrahn mbohng go agbaange enye a nnyo mio. fere tahng nsol nyehko liibi akahl enye.
1KI 7:37 Ana wo Huram limi nkohl ewubu nyio, bo ko elkohn mmul anyehng lim, fvfo jolo elkohnkohn anehng.
1KI 7:38 Huram kehm koko ebilikpi lim ngbojok ewubu nyi bo bahke jo kunu nkohl agare nyio, ngbojok anyehng alahb bahke yele rehng egallon atahl awubu. A l'ko nlehke gare, bomo nkahl nnyoa ngbojok mio rehng anyohko, bahke rehnge ejum ntahme era.
1KI 7:39 Á bumu nkohl elon go ejang eboblum bi Etahk Esowo, elon nyehko go ejang ebobkal. Á bumu ekpungkpung jio go ejang eboblum, kohlo ejang ero nfam bi etahk Esowo.
1KI 7:40 Huram tob limi abon agbojok, a agburu aguremgbang, go nkpinsgi nyi bo jo kak alung madde. Ano wo Huram limi ntum kpee nyi a jo lim ka ntula Solomon go Etahk ji Jehova:
1KI 7:41 Ego ebbal; esi ego ebbal nya jolo ana abon agbojok go ero ago; nkpi agbekobo ebal nyi bo tahnge no liibi aro ago nyao nya li ana abon agbojok go ero ago;
1KI 7:42 Pomegrinati atahl tahl nya jolo ka nsol nyi bo tahnge liibi ago (nkpia pomegrinati ebal jolo ka nkpi agbekobo anyehng nyi bo roomo liibi esi ego ji jolo ana abon ngbojok go ero ago).
1KI 7:43 Nkohl ewubu nyi bo kake agare, a ngbojok ewubu ebo;
1KI 7:44 Ekpungkpung, a ewuba nfong ebal nyi woomo go nla;
1KI 7:45 atu, agburu aguremgbang, go nkpingi alung amadde. Nsol nyia kpee nyi Huram limi no ka ntula Solomon tib go etahk Jehova, bo ko abilikpi lim, nya bo ma dohk.
1KI 7:46 Ntul ka elkahn, bo ramme adi nya bo jo mong nsol nyio, go edi ebale bale ji Jodan, elka elka ni Sukoti a Jaretan.
1KI 7:47 Solomon jol nsol nyia kpee á dumem, tibre nsol jolo gbalee, jol bo maam dumu kahn ana lubu no.
1KI 7:48 Solomon tob limi nsol kpee nyi bo ko liibi Etahk Jehova: egudu njom ji agul, ekpˈkuru agul ji bo jo kunu ebred ji Esamahr bi Jehova;
1KI 7:49 Nti enyaale nyi bo ko nnyam nyam agul lim, (eblon go ejang eboblum, eblon nyehko ejang ebobkal go mbuksong nyi ekpˈkpa atahng); atˈtul agul a enyaale, go nliki agun nyi bo ko agul lim.
1KI 7:50 Nkpingi nyi bo ko nnyam nyam agul lim, afahnggba nya bo kpo ko soongo av enyaale, nkpingi alung amadde, nkpingi nyi bo jo kak insensa, ebil ji bo kpo kum jamme elgu mbu yiimi, nya jolo ka nkimi nyi atahng Edi ji Sahb lˈli Saang, tob jolo ka abutahk nya egburu ekp'kpa ji Etahk Esowo.
1KI 7:51 Eji eltum kpee ni Ntula Solomon jo lim go etahk Jehova ma mal, á kehm koko nsol kpee nyi David nde jabbe kak Esowo go ebo, asivla a agul, go nsol ekp'kpa aliibi, ba bum go ekp'kpa nsol akuuru go etahk Jehova.
1KI 8:1 Owo Ntula Solomon kehm kuku anebkul nfam ba Isreel, a atubesi kpee ba atꞌtohngo, go atubesi ane go ebangenahb ajehng ajehng, re bo rod elkohl nwongo nyi Jehova go Jayon ejahbe Devid ni ba a ni.
1KI 8:2 Aneblum ba Isreel kpee kehm bake ba kono edi ajehng goji ntula Solomon ngare nyi bo jo lim elkak abonkpatahk, go nnyahng Etanim mi jolo nnyahng esehma mi elya.
1KI 8:3 Ngare nyi anebkul ba Isreel kpee ma ba rehng, abalimajom kehm rodo elkohl nwongo,
1KI 8:4 fvfo bo rodo elkohl nwongo ni Jehova, a ebkpatahk elwane, a nsol elliibi enye kpee nyi li saang go atahng. Abalimajom a anebe etˈtohngo ji Levi kehm solo nsol nyio kpee,
1KI 8:5 ntula Solomon a anebe Isreel kpee ba jolo a ne, bo jo jene go esamahr elkohl nwongo, ko ejoro gbalee lim ajomjom, jol nne kpeem ma kahn nfange.
1KI 8:6 Owo abalimajom kehm koko elkohl nwongo ni Jehova ba a ni go edi ji bo limi ka-e go atahng ekpꞌkpa ji etahk Esowo, atahng nkimi nyi li saang, ba bum go nla nyi akpungkpung nya eserabim.
1KI 8:7 Akpungkpung Eserabim nyange konngo elkohl nwongo, fere tob bulu elkohl nwongo, a nti nyi bo jo ko sol.
1KI 8:8 Nti nyio labe sehng re nne bahke ma nyehn asi enye ga atahng ekpˈkpa etahk Esowo Edi Ji Li Saang, go elatahk nne nehm ma sa nyehn, tiki li o tete tub lela.
1KI 8:9 Ejumjum woomem go elkohl, sehngem akpataale abal nya Mosis kake no go Horeb, edi ji Jehova ko nwongo enye a anebe Isreel, ngare nyi bo jo lohng go Ijib.
1KI 8:10 Tvtv ana abalimajom lohngo go Edi Ji Li Saang, ekparesemsem kehm tahle ba bulu etahk ji Jehova.
1KI 8:11 Fvfo abalimajom maam kpe lim eltum ajom ebo tib ekparesemsem, tib ellub ni Jehova ebrur go ege Etahk.
1KI 8:12 Owo Solomon kehm bungu re, <<Jehova ebbung re á bahke woomo go nkom ejannge;
1KI 8:13 Etingitingi me n si egburu nobo nobo etahk ka-a, edi ji a bahke jolo go njinanjini.>>
1KI 8:14 Ana anebe Isreel kpee kpeka yim ona, ntula Solomon kehm sennge esamahr goji ane, kehm fuulu bo.
1KI 8:15 Owo á kehm bungu re: Eltehke jol ka Jehova Esowo bi anebe Isreel, ye ji ma ko abo enye lim enyam bi á nyame no tong Devid nsoo ewame re biingi go nseenge. Tib á bungu re,
1KI 8:16 <Bomo efung bi n yehke Isreel ane ebame go Ijib, n ka yehke ejahbe ajehng ajehng go etꞌtohngo Isreel, re bo si etahk ji bahke jo kpunu Mbing enyame, wo Devid wo m m-e yehke re á fili Isreel ane ebame.>
1KI 8:17 Devid nsoo ewame jol-e go ege eltim re á si etahk Esowo go Mbing nyi Jehova, Esowo bi Isreel.
1KI 8:18 Wo Jehova bungu tong nsoo ewame Devid re, <<Tib eji wob-a go eltim re wo si etahk Esowo ji bahke kpunu Mbing enyame, á limi sehng re wo bel ntir nyia go ega eltim.
1KI 8:19 Limi limi kan, wo sang bahke sehke Etahk Esowo jio, mmon ewa wo, ye ji li alung a ngubjing nyꞌnya, ye wo bahke sehke etahk Esowo jio ji bahke kpunu Mbing enyame.>
1KI 8:20 <<Jehova eblim ebbiingi ana á nyame no: Me n ji go eti etul ji nsoo ewame Devid, fvfo anv n jehk go eti etul ji Isreel, jang jang ana Jehova nyame no, me n si Etahk Esowo ji bahk kpunu Mbing nyi Jehova Esowo bi Isreel.
1KI 8:21 Me n toobo edi o ji elkohl nwongo nyi Jehova wob no, ji á limi no go esamahr babnso ewahre ngare nyi á yehke bo go Ijib.>>
1KI 8:22 Owo Solomon kehm mehle yiimi go mbuksong egudu njom ji bo kpo lim njom ka Jehova, go esamahr anebe Isreel kpee, nyange abo enye ton go ero,
1KI 8:23 kehm bungu re: Jehova Esowo bi Isreel, Esowo abehng abehng limm bi li ana wo go ero ejahbetul, afi ga ndi a atahng ndi, wo ji kpo bum nwongo nyi elkoro a alokeltum eba, bo ji kpo soro asi go ega abang a ntim a ntim ebo.
1KI 8:24 Wob bum enyame eba a nsoo Devid nlokeltum ewa, wob ko nnyo ema nyam enyam, fere ko abo enya lim enyam bio, ana li a lela.
1KI 8:25 Anv Jehova, Esowo bi Isreel, bum enyam eba bi a nyame ka Devid nsoo ewame, bi a bungu re, <A nehm tiki jol go elehng nne no bahke jehke go eti etul ji Isreel go egame esamahr, lꞌlub jol re abon eba bahke bele ekunukpu go nsol kpee nyi bo kpˈlimi, jo jen go agame esamahr, ana wo ma jen.>
1KI 8:26 Fvfo anv, Esowo bi Isreel, nong alum enya nya a nyame tong nsoo Devid nlokeltum ewa lohko jol ano go etingitingi.
1KI 8:27 Wo etingitingi ji re Esowo bahke jolo a njina? Ewuungu ji elbung, jol ejahbetul ji kpꞌsahb wꞌwahre, wa-a nehm ma biingi. Bahke limi renan etahk Esowo jia kehm-a biingi ji m ma si!
1KI 8:28 Limi limi kan, lub wuungu atung enya go ero bi nlokeltum ewa kpˈkake a elgboongo re wo tib-r ndon, Jehova Esowo ebame. Wuk eling a ero bi nlokeltum ewa kpꞌkake go ega esamahr lela.
1KI 8:29 Lub lennge amahr enya, wo seenge etahk jia atv a njul, edi jia ji a bungu re, <Mbing enyame bahke jolo o,> eji a bahke wuku ero bi nlokeltum ewa kpꞌkake seenge esamahr ebe edi jia.
1KI 8:30 Wuk elgboongo ni nlokeltum ewa, a ni Isreel ane eba, eji bo kpˈkake ero seenge edi jia. Wuk go ejahbetul edi ellene eja, a lꞌwuk tahm ka-r.
1KI 8:31 Nne lˈsoodo nnebjing ewe, wo lꞌjol re á bahke koko nwongo, á lꞌba ba ko nwongo go mbuksong egudu njom etahk Esowo jia,
1KI 8:32 wuk go ejahbetul, wo lim ejum. Lam alokeltum eba, ka nne no ma lim ejum jio ebi, wo nne no ki lim ebi, ka-e eno.
1KI 8:33 Ngare nyi ane eba, anebe Isreel, bo ma gbo go ebta go esamahr anebekv ebo, tib go ebo abiafem nya bo ma lim bade a na, bo lꞌfere sennge feere go ega, ba tehk mbing enya, jo kak ero fere jo gboongo go etahk Esowo jia,
1KI 8:34 tˈti lub wuk go ejahbetul, wo fere tahm ka Isreel ane eba go ebo abiafem, fere ko bo ba go ndi nyi a ka babnde abo.
1KI 8:35 Lꞌjol re elbung nehme kpe na elahb tib go esi abiafem nya ane eba ma lim bade a na, bo lꞌkak ero seenge go edi jia, fere tehk mbing enya, fere sennge njahm go ebo abꞌbi tib eji a ma kak bo erem,
1KI 8:36 tˈti wuk go ero, wo fere tahm ka Isreel alokeltum eba go ebo abiafem, Isreel ane eba. Tib bo mbang nyi nno ana bo bahke lene nkpin ebo, fere tum elahb tv go ndi nyi a ka ane eba ana ejum elehkelkv.
1KI 8:37 Ngare nyi egburu njal, afi abˈbi ayam lꞌba go ejahbe, afi akab nti wuudu fere bol, agohrobi afi akpaange, afi anebekv ba sennge bo kak go eboa nfam, elkohn elrannge anehng anehng a eyam abehng abehng bi bahke bake,
1KI 8:38 fvfo ngare anyehng anyehng nyi nnea Isreel lˈkak ero, afi gboongo, no nne fere kahn bade erem bi li no go ege eltim, fere nyange abo enye ton go etahk Esowo jia,
1KI 8:39 tˈti wuk go ejahbetul, edi ji wo lene no. Wo tahm ka bo, lim toono nne awohng awohng go mbang ana nyi á limi no, eji a kpꞌkahne eltim ene <<tib wo ntahngtahng kpꞌ kahne eltim ni ane kpee>>,
1KI 8:40 eji bo lꞌfahl-a ngare kpe kpe nyi bo lene go ndi nyi a ka babnso ewahre.
1KI 8:41 Go eyake ji ajenne ba ki lohng go Isreel ane eba, wo bo lohng go ajahbe nya li fee ba tib bob wuk bade egburu mbing enya-
1KI 8:42 tib ane bahke wuku bade egburu mbing enya, a egburu ebo eba, bi a ma tanne, - bo lˈba kak ero seenge esamahr etahk Esowo jia,
1KI 8:43 tˈti wuk go ejahbetul, edi ji a lene no,wo lim ajehng ajehng ji njenne lꞌbahb go ega, eji ane kpee ba li go njini lꞌkahn mbing enya, fere jo fahl-a, ana ane eba Isreel kpo fahl-a, bo bahke tob kahn re etahk jia ji m ma si, Mbing enya li o.
1KI 8:44 Ane eba lꞌlohng je re bo song nok a anebekv ebo, edi ajehng ajehng ji a lꞌtum bo, fvfo bo lꞌkak ero ka Jehova, seenge go ejahbe jia ji a ma yehke, a etahk Esowo ji m ma si tib Mbing enya.
1KI 8:45 Tˈti wuk ero ebo go ejahbetul, a elgboongo ebo, wo lim ji bo kpˈsebe.
1KI 8:46 Ngare nyi bo lꞌlim abiafem bade a na- tib nnene limm no kil jo lim abiafem- a fere bel erakatahng a bo, fere rod bo ka anebekv, bo ji bahke rodo bo ana aju tahm go ebo ejahbe, jolo fee afi kpidikpidi;
1KI 8:47 Fvfo bo lꞌfere gbo ndon yaange ntir abo go ndi nyi bo wob eju, fere gbo ndon, gboong-a seenge go ndi nyi ane ba bobo bo kak eju, fere bung re, <Wahr eblim abiafem, wahr eblim ebi, ji e ma lim ebsab sehng>;
1KI 8:48 fvfo bo lꞌsennge feere go ega a ntim a ntim ebo, a atohko atohko ebo, go ejahbe ji anebekv ba ko bo ba kak eju, fere kak ero seenge go ndi nyia nyi a ka babnde ebo, fere feere go ejahbe ji a ma yehke, a Etahk Esowo ji m ma si go ega-a Mbing;
1KI 8:49 Tˈti wuk go ejahbetul, edi ji a lene no, wo lim ji bo kpˈsebe.
1KI 8:50 Fvfo tahm ka ane eba, ba ma lim abiafem bada na; tahm ka bo go abi nsol nya bo ma-a soodo, wo tob lim ane ba bobo bo go ebta nyehn bo ndon;
1KI 8:51 tibre bo ane eba ba, a ejum elehkelkv eja, bo ji a yehke bo go Ijib, go edi jio ji nfuubu erem.
1KI 8:52 Nong amahr enya lennge wo wuk elgboongo ni nlokeltum ewa, a elgboongo ni Isreel ane eba kpꞌgboongo, fvfo jo wuk bo ngare anyehng anyehng nyi bo lꞌling tob-a.
1KI 8:53 Tib a jahme bo ebo go ellong ajahbe njini kpee re bo jol ejum elehkelkv jꞌja, ana a bungu gbul gbul gbuul sehng eji Mosis nlokeltum ewa, eji wo Nsoo Ntula Jehova yehke babnsoo ebahre go Ijib.>>
1KI 8:54 Eji Solomon ma kak aro nyaa kpee mal fere gboongo Jehova, á kehm mehle go mbuksong egudu njom ji Jehova, edi ji á jolo go alahng ajamme, fere ton abo enye go ejahbetul Esowo.
1KI 8:55 Á mehle yiimi, kehm fuulu anebe Isreel kpee ba jolo o, kehm bungu wahre wahre re:
1KI 8:56 Nong eltehke jol ka Jehova, ye ji ma ka Isreel ane ebe erekekv ana á nyame no. Jol ellum anehng anehng ka kane go anobo nobo anyam kpee nya á nyame no sehng goji Mosis nlokeltum ewe.
1KI 8:57 Nong Jehova Esowo ebahre jol anahre, ana á jolo a babnsoo ewahre; nong á ki-r tiki yake abo, afi fere ten-r.
1KI 8:58 Nong á sennge ntim enyahre tv elne, eji e lꞌjo jen go egea mbang, fere jo bum nkahn, atahm, a ntibi enye, nya á ka babnsoo ewahre.
1KI 8:59 Fvfo nong alum enyame nyaa, nya m ma kak ero go esamahr bi Jehova, jol bad bad goji Jehova Esowo ebahre atv a njul, eji á lꞌlim ji nlokeltum ewe kpꞌsebe, a ji ane ebe Isreel kpꞌsebe efung abehng abehng,
1KI 8:60 eji ane kpee ba li go njini lꞌkahn re Jehova Esowo bi, fvfo Esowo bindiki go kpeem li.
1KI 8:61 Fvfo nong ntim enyahne kpee jol ka Jehova Esowo ebahre, wahn jo toono ntibi enye, fere jo kpunu nkahn enye ana ń kpˈlimi lela.
1KI 8:62 Owo ntula Solomon a anebe Isreel kpee kehm limi ajomjom go esamahr bi Jehova.
1KI 8:63 Solomon ko efong atahltahl nkpel atahl abal a nkpel elku (22000) fere ko ejoro a ebul atahltahl nkpela atahlku (120000) lim njom nyi elkoono. Ano ntul a anebe Isreel kpee faake etahk Esowo jio ka Jehova.
1KI 8:64 Efung bꞌnehm o, ntul rodo elka nlaaga, go mbuksong mi etahk Jehova fere lim jol saang, owo á limi ajom nya eljahme fi, a nya nkohl, a afom nnyam ma njom elkoono, tibre egudu njom ebilikpi ji jolo go esamahr bi Jehova se sehng, re bo ko lim ajom nya eljahme fi, a nya nkohl, a afom nnyam ma njom elkoono.
1KI 8:65 Ano wo Solomon limi Elkak ni Nkpatahk nyio kpee ngare nyia, anebe Isreel fvfo kpee jolo a ne, nrur ane gbalee, ane ba lohng go Lebo ji Hamati tete song rehng fee edamme ji Ijib. Bo limi eyiiki jia go esamahr bi Jehova Esowo ebahre go nfung na esehma, kpe budu nfung esehma nyehko, kpee jolo ewubu a nfung eni.
1KI 8:66 Eji elkak ma mal, etoono efung, bi biingi nfung enehkeni, á tongo ane feere kehnge go eboa ntahk. Bo kake ntul saam, fere mehl kehnge go eyebatahng, a elgeere go ebo a ntim, go anoobo nsol kpee nya Jehova ma lim ka nlokeltum ewe Devid a Isreel ane ebe.
1KI 9:1 Ngare nyi Solomon ma si etahk Jehova mal, a ekpasiki ntul, fvfo lim nsol kpee nyi á sebe re á lim.
1KI 9:2 Owo Jehova kehm lohngo ba kpir-e go etoono nkpele, ana á tohk-e kpiri go Gibion.
1KI 9:3 Jehova kehm-e tongo re, <<Me n wuk ero eba, a elgboongo ni a ma gboongo go egame esamahr; me n lim etahk Esowo ji a ma si re jol saang, eji a ma kak Mbing enyame o go njinanjini. Amahr enyame a eltim ename bahke jolo o ngare kpe kpe.
1KI 9:4 Go ejang bꞌba, wo lꞌfere toon-m a eltim eltim ena kpee, a etingitingi, ana nso Devid jo toon-m, fere jo lim elkahn anehng anehng ni n ka-a no, jo toono ntibi, a atahm,
1KI 9:5 m bahke jehke ebangenahb eja go eti etul ji Isreel go njinanjini, ana n nyame tong nso Devid eji m bungu re, <A nehm tiki jol elehng nne no bahke jehke go nji etul nyi Isreel.>
1KI 9:6 Wo lˈfere jol wo, afi etˈtohngo eja, lꞌsenng-m njahm, fere ten eltoono nkahn a ntibi nyi m ma-n ka fere tahm song loko asowo nyako, fere jo kak bo,
1KI 9:7 owo m bahke yabe anebe Isreel go ndi nyi m ma ka bo, fvfo m bahke tene etahk ji m ma lim re jol saang ka mbing enyame. Isreel bahke jolo na jol ejum elgal, fere jol ejum enyok go ellong ajahbe kpee.
1KI 9:8 Etahk jia ji li saang, bahke jolo ana ebimbim, bahke jolo ejum ji bahke tane ane ba kpꞌsehnge go mbang eko, bo fere jo nyok re, <Jenji wahnge Jehova ma lim elkohn ejum ana jia bada ndi nyia, a Etahk Esowo jia ji li saang?>
1KI 9:9 Ane bahke faange re, <Tibre bobten Jehova Esowo ebo, ye ji yehke babnde ebo go ndi nyi Ijib, fere kpi asowo nyako toono, jo loko, fere jo kak bo, owo wahnge Jehova ma ko elrannge nia ba kunu bo go esi.> >>
1KI 9:10 Eji nnya eltahl ma mal nyi Solomon ko no si ntahk ebal ebal nyia, etahk Esowo ji Jehova, a ekpasiki eje,
1KI 9:11 ntula Solomon kaa Hiram ntula Taya esi ejahbe eltahl, nya li go Galili, tib Hiram wo ka-e nti aseda, a nti junipa, go agul nya á jo seb re á ko jo lim eltum.
1KI 9:12 Wo eji Hiram lohngo go Taya re á ba nyehn asi ajahbe nya Solomon ka-e no, asi ajahbe nyao we-e korem.
1KI 9:13 Á kehm-e bahbe re, <<Elkohn asi ajahbe a nya a nya a ma-m ka, mmonannee? Á kehm lungu asi ajahbe nyao re Kabul (ji lohngo re, lohngem ejumjum), mbing nyio nyi bo kpi no tete tub lela.
1KI 9:14 Limi limi kan Hiram ebtum ebahk agul atahltahl nkpel ewubbal a atahl awubu tv ntula Solomon.
1KI 9:15 Ntoora nnyo nyia li bade ntum nyi ntula Solomon jo bob ane kak bo jo lim atahntahn ntum, re bo si etahk Esowo ji Jehova a ekpasiki eje, a ndi nyi á kake adamme, a akahme nya Jeusalem, re bo tuungu esi ejahbe Hajo, a Megido go Gejer si.
1KI 9:16 Re kehm rehnge ngare nyio Fero ntula Ijib ebba bohko Gejer ebta, fere bob Gejer. Fere jahm agun. Á wulu anebe Kenan ba lene o, fere rod ka mmon ewe no nkal ana ejum ayare elbal mmon, ngare nyi mmon no nkal song bal Solomon.
1KI 9:17 Solomon tuungu Gejer si. Á si Beti Heron ji edamme,
1KI 9:18 Baalati a Tadmor ji li go edi erikendi ji li wum wum, go egea ndi,
1KI 9:19 a ajahbe enye nya á jo kuuru nsol, a ajahbe nya amvtv akuungu enye, a anyꞌnya enye, a ejum ajehng ajehng ji jo kor-e re á si go Jeusalem, a Lebanon a adi kpee nya á jo fili.
1KI 9:20 Ane kpe tiki jol o ba lohng go Amor, a anebe Hiti, a anebe Periji, a anebe Hivi, go anebe Jebusi ba lene o ndi nyio. Fvfo ane baa anebe Isreel sang.
1KI 9:21 Etˈtohngo ji ane bao ba sa o go ndi nyio, bo ji anebe Isreel ki kam bo yehke, bo ba jolo ane ba Solomon jo bob bo, bo jo lim ntum eju ka-e, ano wo li no tete rehng efung bi lela.
1KI 9:22 Wo Solomon tikem ko nnea Isreel bum eju; bo jolo abanoko ebta, ane ba jo lim eltum a ne, atubesi ane, atubesi nsoja, a ane ba jo fili amvtv akuungu, a ane ba jo fing.
1KI 9:23 Bo jˈnehm ba tob jol atubesi go eltum anehng anehng ni Solomon bele no, ane atahltahl atahl asehma ane awubu, atubesi baa ba jo kpur fere jo tv ane ba jo lim eltum.
1KI 9:24 Eji mmona Fero no nkal ma lohng go ejahbe ji Devid ba rehng go ekpasiki ji Solomon ma si ka-e, á kehm kake ndi go adamme nyao.
1KI 9:25 Nkpel era go elya Solomon jo limi njom nyi eljahme fi, a njom nyi elkoono go egudu njom ji á ma si ka Jehova, jo kak agun go insen go esamahr bi Jehova jo teebe, mbang nyia, á jo limi ji jolo ka-e re á lim go etahk Esowo.
1KI 9:26 Ntula Solomon tob kono asohkkahng go Ejion Geber, ji li kohlo Elati ji Edom go nkpe Aya Nkpafa.
1KI 9:27 Owo Hiram kehm tumu ane ebe, ba kpo jen agburu aya, bo ji kpꞌkahne ana aya li no, re bo jo fing asohkkahng a ane ba Solomon.
1KI 9:28 Bo fingi asohkkahng rehng go Ofir, fere song ko abahk agul nya a lˈdumu bahke lubu rehng ebam akang atahltahl nkpela atahlku ba ka ntula Solomon.
1KI 10:1 Eji ntula nnenkal no Seba wuku bade elgahm ni Solomon, ni ko ekpunu ba ka mbing nyi Jehova, á ba re, á ba wuungu Solomon a atahntahn abahbe.
1KI 10:2 Eji á ba rehng go Jeusalem a ellong ane gbalee, a nsol afang gbalee, akamel gbalee solo nkang, agul gbalee, go anobonobo atal, nya sahb kˈkim ekun á ba goji Solomon, kehm ba bung bada nsol kpee nyi wob-e go ege atahng.
1KI 10:3 Solomon faange abahbe enye kpee; ejumjum jolem ji sahb rꞌriidi ntula Solomon re á lennge ka-e.
1KI 10:4 Eji ntula nnenkal no Seba nyehne ngbere nyi Solomon a ekpasiki ji á ma si,
1KI 10:5 nsol alehke nyi kun-e go ekpukuru, ana abalimi eltum ebe kpo ji, ane ba kpo lok-e a nsol nyi bo kake go ngubjing, ane ba kpo fa amahm ka ntul, a ajom nya á kpo jahm fi go etahk ji Jehova, tan-e eko.
1KI 10:6 Á kehm bungu tong ntul re, <<Nsol nyi a ma lim, nyi n wuku go egame ejahbe, a ngbere enya lohko li go nseenge.
1KI 10:7 Wo n taamem nsol nyia tete n lohng ba, ba nyehn go egame amahr antahng. Go etingitingi, jol bo me-e tongem rehng ejang nsol nyi m ma ba nyehn, go ngbere a afang, a kpi gbalee sehnge ana n wuku no.
1KI 10:8 Nyehn egburu eyebatahng ji ane eba bahke bele! Nyehn egburu eyebatahng ji abalimeltum eba bahke bele! bo ji bahke soro asi jo yiimi go ega esamahr jo wuk ngbere enya!
1KI 10:9 Eltehke jol ka Jehova Esowo eba, ye ji me-e yebe atahng tob-a re á jehk-a go eti etul ji Isreel. Tib go esi elkoro ni Jehova kpi nkahlkahl ka Isreel, á ma-a kunu etul, eji á lˈjo lam elam ji nno, fere jo lim nsol nyi kpꞌnobo.>>
1KI 10:10 Á kehm kake ntul ebahk agul nya a lˈdumu lubu sehnge ebam akang atahltahl nkpele ewubu, a nsol nkang gbalee nyi kpo lim nsol yebe. Go atal nya nno a nno nya kpo sahb kˈkim ekun. Nnene kpeem tiki ko nkang gbalee nyi kpo lim nsol alehke yebe ana nyi ntula Seba ko ba ka ntula Solomon.
1KI 10:11 (Ellong asohkkahng nya Hiram ko agul go Ofer ba; fvfo bo tob ko nti gbalee nyi bo kpo lung re almug, a atal nya nno.
1KI 10:12 Ntula Solomon ko nti almug liibi Etahk Esowo a ekpasiki ntul, fere tob lim egehmegehme a egili ka abayimase. Wo elkohn nti almug nyaa bo ka kpe tiki ko ba go Isreel, jol elkohn nia bo ka kpe tiki nyehn bomo efung bio.
1KI 10:13 Ntula Solomon ka ntula nnenkal no Seba nsol kpee nyi á sebe no fere bahb, nsol nyehko nyi Solomon tohk-e kak go ege ebo wobem go atahng ellong nsol nyia. Owo á kehm feere a ane ebe kehnge go ege ejahbe.
1KI 10:14 Agul nya Solomon jo bel elya elya jo lubu rehng ebam akang atahltahk atahl awubu.
1KI 10:15 Akpohko nya á jo ko goji abagungu nsol a abajenare woomem go atahng, a nya lohngo go abo nya Atul anebe Arab, a abafiladi ba ndi nyi Isreel.
1KI 10:16 Ntula Solomon limi ekum agul agul, atahl awubu nya nnen nya bo dv na. Kariki jol lubu rehnge ekilo agul ebsehma.
1KI 10:17 Ntula Solomon tob limi abonsˈsohko akum agul atahlku nya bo ma dv, sa ntiil ekum ajehng ajehng jo lub ana ekilo agul ebbal. Á kake nsol nyia go ekpasiki ntul go ekulegbe Lebanon.
1KI 10:18 Ntul fvfo tob limi egburu eti etul, bo ko ntang njok lim, fere ko agul nya nno wohng bulu.
1KI 10:19 Eti etul jio bele egudu elwahre na ebrakera, ero ebe bele ejehngka. Go ejang ebbal ebbal bi eti etul jio, bele edi ekunabo ji ntul bahke jo kunu abo, bo fiki egabe ji yim no ejang ebbal ebbal.
1KI 10:20 Eti etul kpi ngbahk erakera nyi nne bahke wahre rehng ero, ewubu egabe ebbal yim esi ngbahk ejang ebbal ebbal. Elkohn eti etul ana jia bo ka lꞌlim ka etul abehng abehng go njini.
1KI 10:21 Ntuku kpee nyi ntula Solomon jo wo alahb, bo limi go agul, a nsol nyi bo limi go ege Ekpasiki ekulegbe ji Lebanon bo ko agul nya nno a nno lim. Ejum ajehng ajehng bo koom asilva lim, tibre asilva ngare nyi Solomon ellub anehng anehng belem.
1KI 10:22 Ntul bele asohkkahng gbalee nya jo jen are, go aya ngare nyꞌnehm a asohkkahng nya Hiram. Asohk kahng nyao jo feere nkpel anyehng go nnya era, bo jo solo agul, asilva, ivori, a ebuk, go ellong nki.
1KI 10:23 Ntula Solomon gboo afang sehng, a ngbere sehnge atul bako kpee go njini.
1KI 10:24 Nne kpee go njini jo lohngo ba re bo ba wuk ngbere nyi Esowo ma kak Solomon go eltim.
1KI 10:25 Go elya elya, nne awohng awohng no lꞌba go ege, á jo ko ayare asilva, agul, abomo, nsol ebta, nsol nkang nyi kpo lim nsol alehke yebe, anyˈnya, a ebvankang.
1KI 10:26 Solomon bele amvtv akuungu, anyˈnya, á bele amvtv akuungu atahl tahkl nkpel era atahl awubu, a anyˈnya, atahl tahl go eltahl a nkpel ewubu nya á bumu go ejahbe amvtv akuungu, a nya jolo a ne go Jeusalem.
1KI 10:27 Ntul limi asilva jol ndaange ejum go Jeusalem ana atal, fvfo aseda jolo go nrur are akuntaake afik ekulegbe nya abangenahb awong.
1KI 10:28 Bo jo gunu anyꞌnya nya Solomon go Ijib, a Silisia, abajenare ntul jo gunu bo go Silisia, go ekun bi nno
1KI 10:29 Bo gungu amvtv akuungu go Ijib, go esekel asilva atahlatahl atahl awubu, anyꞌnya bo gunu go abahk asilva atahl asehma ebahk ebwubu. Bo tob tumu bo tv atul ba anebe Hiti, go atul ba anebe Aram.
1KI 11:1 Ntula Solomon bele elkoro a anebkal ajahmjahm gbalee, budu mmona Fero no nkal, á tob ko anebkal go Moab, ko go a Amon, ko go Edom, ko go Sidon, a go Hiti.
1KI 11:2 Bo lohng go ajahbe nya Jehova ma tong anebe Isreel re, <<Kana tiki ko elbal semme a bo, tibre bo bahke tiki sennge ntim enyahne feere goji asowo ebo.>> Wo Solomon tiki tub bo ejahm go ege elkoro.
1KI 11:3 Solomon bele akal atahltahl atahlku bo jolo abon ntul, nkoro enye jolo atahlku. Akal ebe senng-e eltim á jo toono asowo ebo.
1KI 11:4 Ngare nyi Solomon ma kul, akal ebe senng-e eltim feere goji asowo nyako, eltim ene kpeem jol kpe kpe, ejang bi Jehova Esowo ebe, ana eltim nde Devid jolo no.
1KI 11:5 Á jo toono Astoreti esowo nnenkal bi anebe Sidon kpo kak, a Molek ebꞌbi esowo bi anebe Amon.
1KI 11:6 Ano wo Solomon limi abiafem go esamahr bi Jehova, á toonem Esowo jang jang, ana Devid nde jo toon-e.
1KI 11:7 Go ewong ji ero nfam bi Jeusalem, Solomon song si etahk elom ka Semosi ebꞌbi esowo bi anebe Moab, a edi ji Molek ebi esowo bi anebe Amon.
1KI 11:8 Solomon limi akahnlom ka akal ebe kpee ba jolo ajahmjahm, bo jo jahm insen fi, fere jo lim ajom ka asowo ebo.
1KI 11:9 Wo Jehova atahng kehm-e rake tob Solomon tibre yeb yehke eltim ene goji Jehova Esowo bi Isreel, ye ji ma lohng ba kpiri nkpel na ebal.
1KI 11:10 Jol eji á ma tohko tong Solomon re á kꞌtoono asowo yako, Solomon kpunem elkahn ni Jehova.
1KI 11:11 Owo Jehova kehm bungu tong Solomon re, <<Eji li re ana so a kpˈlimi, fere ten elbumu nwongo enyame a ntibi enyame, m bahke tiki taare eti etul jia go ega ebo, fere song ka nlokeltum ewa go ellong alokeltum eba.
1KI 11:12 Jol eji li li ano, tib go esi ji nso Devid, n nehm lim go ngare nyi a kpeke li go elkpin. M bahke yehke go ebo bi mmon ewa.
1KI 11:13 Fvfo n nehm taare etul bio kpee go ege abo, m bahk-e kake etˈtohngo ajehng tib go esi ji Devid nlokeltum ewame, a esi ji Jeusalem ji m ma yehke.>>
1KI 11:14 Owo Jehova kehm melle nnekv re á nok a Solomon, Hadad ji lohng go ebangenahb ntula Edom.
1KI 11:15 Mahne eji Devid jo nok ebta a Edom, Joab ji ntubesia nsoja, je re á song kpa akvne kak, wulu aneblum kpee go Edom.
1KI 11:16 Joab a anebe Isreel kpee jolo o go nnyahng erakera, tete bo rannge aneblum kpee go Edom.
1KI 11:17 Wo Hadad ngare nyia kpeka li mmonse, á be tahm go Ijib a egom atubesi ane ba anebe Edom, bo ji ma tohko loko nde.
1KI 11:18 Bo mehle go Media, tahm go Paran, owo bo ko ane go Paran tahm a bo, bo song rehng go Ijib goji ntula Fero, fvfo ye wo ka Hadad etahk, fere tob ka-e ndi, a nsol alehke.
1KI 11:19 Fero atahng jo yebe sehng tob Hadad, owo wahngka á ka-e mmonannyehn nkal ewe, ntula nnenkal Tapenesi go elbal.
1KI 11:20 Mmonannyehna Tapenesi no nkal, jele mmon no nlum ka-e no bo jo lung-e re, Genubati, fvfo ye wo Tapenesi le-e no go etahk ntul. Owo Genubati lene no go ellong abone Fero.
1KI 11:21 Eji Hadad jolo go Ijib, á kehm wuku re Devid ebtahm ebim ejok, fvfo re Joab ntubesi nsoja ebtob kpo. Owo Hadad kehm tongo Fero re, <<Yak-m, me n tahm feere song go egame ejahbe.>>
1KI 11:22 Fero kehm-e bahbe re, <<Wobjol go elehng ejum ajii <a,> ji wahnge a yahke feere go ega ejahbe?>> Hadad kehm faange re, <<Ejumjum, yak-m me n song!>>
1KI 11:23 Esowo tob melle Rejon mmon no Eliada, re á ba nok a Solomon. Rejon wo be goji nde nju, Hadadeje ji jolo ntula Joba.
1KI 11:24 Ngare nyi Devid rannge nsoja nyi Joba, Rejon koo ellong ane, bo ji ki jo wuk nyi etung, ye jol ntubesi abo. Atahnsi ane baa mehle song rehng go Damaskusi, go wo bo kak elsi ji jo fili ane.
1KI 11:25 Rejon jolo nnekv no anebe Isreel go afung kpee nya Solomon jolo go elkpin. Budu a atongtong nya Hadad jo lim. Rejon jo fili ane go Aram, fere jo bib a anebe Isreel.
1KI 11:26 Fvfo Jeroboam mmona Nebati kehm kpe sennge jo nok a ntul. Á jolo nlokeltum awohng go ellong alokeltum Solomon, nnea Efriim no lohng go Jereda, nnyehn jolo nkalebun no bo jo lung-e re Jerua.
1KI 11:27 Ntoora nnyo mi a ana á noko a ntul: Solomon ebkak ndi go adamme, fere tuungu akahme nya jolo sennge Jeusalem kak, ejahbe ji nde Devid.
1KI 11:28 Jeroboam jia jolo nnooba nne, fvfo eji Solomon nyehne ana njangkun nyia limi eltum ene, á kake re á jol ntubesi no ane ba kpo lim atahntahn ntum go etꞌtohngo ji Josef.
1KI 11:29 Ngare anyehng eji Jeroboam lohngo go Jeusalem asongo, owo Ahija nnyehnamahr no Silo kehm ba wan-e go mbang nyi abon ajahbe ki jol, á kake ekpawobo ji nfenfe. Bo bo ba jolo go elka emahng,
1KI 11:30 owo Ahija kehm jabbe ekpawobo ji á kake no, kehm yange wubu ejang elbal.
1KI 11:31 Owo á kehm bungu tong Jeroboam re, <<Rod ejang ebwubu bꞌba, tib ji Jehova Esowo bi Isreel ma bung ji a re, <Nyehnee!, m bahke yange eti etul jia go ebo bi Solomon, fere ka-a etꞌtohngo na ebwubu.
1KI 11:32 Wo tib go esi ji Devid nlokeltum ewame, a Jeusalem, ji m ma yehke go atꞌtohngo nya Isreel kpee, á bahke bele etꞌtohngo ajehng.
1KI 11:33 M bahke limi jia tibre Solomon a ane ebe bo ma-m ten, kpꞌfere kake Astoreti, esowo nnenkal bi anebe Sodon, a Kemosi esowo bi anebe Moab, a Molek esowo bi anebe Amon, fvfo bobten eljene go egama abang, fere ten eblimi ji kpꞌnobo go egame amahr, ntibi enyame a atahm bobten elbumu ana Devid nde no Solomon bumu no.
1KI 11:34 Wo n nehm yehke eti etul jia kpee go ebo bi Solomon; Me-e lim re á jol ntul go afung kpee nya á li elkpin, tib go esi ji Devid nlokeltum ewame, ye ji n yehk-e no, fvfo ye ji jo bum atahm enyame a ntibi.
1KI 11:35 M bahke yehke eti etul jia go ebo mmon ewe, fere ka-a etꞌtohngo ebwubu.
1KI 11:36 Wo m bahke kake mmona Solomon etꞌtohngo ajehng, eji ebangenahb ji Devid nlokeltum ewame bahke tiki jo bel ntul go egame esamahr go Jeusalem, go ejahbe ji n yehke re me n kak Mbing enyame.
1KI 11:37 Limi limi kan, tib wo, m bahk-a koko, a bahke fili ane kpee ba eltim ena kpꞌsebe; a bahke jolo ntul no Isreel.
1KI 11:38 A lꞌlim ajehng ajehng ji n ka-a elkahn, fere jen go egame abang, fere lim nsol nyi kpꞌnobo go egame esamahr, go elbumu ntibi enyame, a nkahn, ana Devid nlokeltum ewame jo bum, m bahke jolo a na. M bahke limi eti etul ka-a ji bahke kange ana ji n limi ka Devid, fvfo m bahk-a kake nfam nyi Isreel a jo fili.
1KI 11:39 M bahke kake etˈtohngo ji Devid erem tib go esi jia, wo n nehm kak bo erem go njinanjini.>>>
1KI 11:40 Solomon gare ana á bahke wulu Jeroboam, wo Jeroboam be tahm go Ijib goji Sisak ntul no Ijib, fere song jol go tete Solomon kpo.
1KI 11:41 Bade nsol nyehko kpee ana Solomon fili ejahbe - nsol kpee nyi á limi no, a ngbere nyi á tibi no bo nyono kak go nwer aka nyi atula Solomon
1KI 11:42 Solomon jolo go Jeusalem jo fili Isreel kpee go nnya atahl abal.
1KI 11:43 Owo Solomon kehm tahme ebim ejok, bo song kpa-e kak go ejahbe ji nde Devid. Rehoboam mmon ewe wo kuumu etul toon-e.
1KI 12:1 Rehoboam tahme go Sekem, edi ji Isreel kpee ma ji re bo bob-e etul.
1KI 12:2 Eji Jeroboam mmona Nebati wuku ana, (á tiki kpe jol go Ijib ana á be go esamahr bi ntula Solomon), á kehm lohngo go Ijib feere kehnge.
1KI 12:3 Bo kehm tumu re bo song lung Jeroboam ba, owo ye a anebe Isreel kpee kehm tahme goji Rehoboam kehm song bung tong-e re:
1KI 12:4 <<Nso si-r egburu elsol ni nlen, anv lim atahntahn ntum nyaa, a egburu elsol ni á si-r no fere yaare, wahr bahk-a loko.>>
1KI 12:5 Rehoboam kehm faange re, <<Feeren song go nfung era wahn feere ba go egame.>> Ano wo ane feere no.
1KI 12:6 Owo ntula Rehoboam kehm song kpiri anebkul mfam ba ma loko nde Solomon ngare nyi á jolo elkpin. Rohoboam kehm bahbe bo re, <<Elle ani ḿ bahk-m tubu ni m bahke faange ane baa?>>
1KI 12:7 Bo kehm-e faange re, <<Lꞌfere jol lela re á bahke jolo nlokeltum ka ane baa, fere loko bo, fvfo ka bo nfaange nyi bahke koro bo, bo bahke soro asi jol alokeltum eba ngare kpe kpe.>>
1KI 12:8 Wo Rehoboam tꞌten elle ni anebkul ka-e no, fere song kpiri atem ba bo tahme eljini ano, bo ji jo lok-e.
1KI 12:9 Á kehm bahbe bo re, <<Elle ani ḿ bahk-m tubu? Anv e bahke faange ane baa ba kp-m tongo re, <Lim elsol enahre yaare ni nso sii-r no.>?>>
1KI 12:10 Ajangkun nya bo tahme eljini ano kehm faange re, << Ane baa ma tong re, <Nso si-r egburu elsol, wo lub lim elsol enahre yaare> tong bo re, <Ebnyohkobo ebame kpꞌlubu sehnge ebun ji nsoo.>
1KI 12:11 Nsoo jo si-n alublub nsol; m bahke limi kpe lub na budu; Nsoo jo dv-n go ntii; wo me m bahke jo ko anang jo ta-n.>> >
1KI 12:12 Eji ma rehng nfung era, owo Jeroboam a ane kpee kehm feere ba goji ntula Rehoboam ana á bungu no re, <<Feeren ba go egame nfung era lꞌsehng.>>
1KI 12:13 Ntul faange ane baa egban egban. Á tene elle ni anebkul tub-e no,
1KI 12:14 fere toono elle ni ajangkun nya bo tahme eljini ano, bungu re, <<Nsoo si-n elsol ni nlen; m bahke limi kpe lub na budu. Nsoo dv-n go ntii, wo me m bahke jo ko nnang jo ta-n.
1KI 12:15 Ano wo ntul ki wuungu ane atung, tibre ejum ji limi a lohng go ebo bi Jehova, eji lˈlim biingi ellum ni Jehova ni á bungu tong Jeroboam mmona Nebati, sehng go nnyo mi Ahija nnea Silo.
1KI 12:16 Eji anebe Isreel kpee nyehne re ntul wuungem bo atung, bo kehm faange ntul re: <<Wo anv mbake anyii e kpi kpi goji Devid, ebo abii e kpi kpi goji mmona Jesi? Wahn anebe Isreel, Feeren go egahna nkpatahk! Song kpur-n etahk ejahne, wahn Devid!>> Ano wo anebe Isreel kehm tahme kehnge.
1KI 12:17 Wo bade anebe Isreel ba jolo go ajahbe Juda, Rehoboam tiki jo fili bo.
1KI 12:18 Ntula Rehoboam kehm tumu Adoniram, ye ji jolo ntubesi no ane ba jo lim atahntahn ntum, wo Isreel kpee tuub-e atal wul. Wo ntula Rehoboam noko be kuumu go mmvtv akuungu enye, be for song rehng go Jeusalem.
1KI 12:19 Ano wo anebe Isreel tiki kpe li ekv a ebangenahb ji Devid tete tub lela.
1KI 12:20 Eji anebe Isreel kpee wuku re Jeroboam ebfeere kehnge, bo kehm tumu, bo lung-e ba ga edi ji ane ma kono, bo fere bob-e ntul no Isreel kpee. Etˈtohngo ji Juda ji ji sa no jo toono ebangenahb ji Devid.
1KI 12:21 Ngare nyi Rehoboam ba rehng go Jeusalem, á kehm ba lung etꞌtohngo ji Juda a etˈtohngo ji Benjamin kpee, ane atahltahl nkpel atahl abal ewubu ba kpo nok abohng, re bo nok ebta a etꞌtohngo ji Isreel, fere ko eti etul jia ka Rehoboam mmona Solomon.
1KI 12:22 Wo Esowo kehm bungu tong nnyehnamahr Esowo re:
1KI 12:23 Tong Rehoboam mmona Solomon ntula Juda, a anebe Juda go anebe Benjamin kpee, a erik ane bako re,
1KI 12:24 <Ejum ji a ji Jehova bungu no re: Kana je song nok a abonane ebahne, anebe Isreel. Feeren kehnge, wahn ane kpee, ji kpˈjolo a, me wo kpˈlimi.>>> Ano wo bo kpunu ellum ni Jehova, kehm feere kehnge ana Jehova kaa bo elkahn.
1KI 12:25 Owo Jeroboam kehm lange ekahme sennge Sekem go ejahbe ewong ji Efriim, fere lene o. Owo á mehle no song si Peniyel.
1KI 12:26 Jeroboam kehm gboko ntir go ege eltim re, <<Li are eti etul bahke feere go ebangenahb ji Devid.
1KI 12:27 Ane baa lꞌtahm song lim ajomjom go etahk Jehova go Jeusalem, bo bahke kpe feere song kehme eltoono ntula abo, Rehoboam ntula Juda. Bo bahk-m wulu, fere feere goji ntula Rehoboam.>>
1KI 12:28 Ntul ko elle ni abatubelle ebe, kehm song to elokelom agul na ebbal. Kehm bungu tong ane re, <<kpˈriidi sehng ka-n re wahn jo je go Jeusalem song kak Esowo go. Anebe Isreel a wo li asowo enyahne, bo ji yehken no lohng go Ijib.
1KI 12:29 Elokelom ajehng á bumu go Betel, jehko á bum go Dan.
1KI 12:30 Fvfo ejum jia ebjol abiafem ka anebe Isreel; ane jo je song kak elokelom ajehng ji jolo go Betel, fere tahm je fee song kak elokelom jehko go Dan.
1KI 12:31 Jeroboam si ntahk eblom go ero awong, fere tob yehke abalimajom go ellong ajoobo ane, jol afi bo jolem ane ba lohng etˈtohngo ji Levi.
1KI 12:32 Á bumu elkak go nfung elku, go nnyahng enehkeni, ana elkak nyi nkpatahk nyi bo limi go Juda, fere lim ajomjom go egudu njom. Á limi ana go Betel, lim ajom ka alokelom nya á ma lim. Fvfo go Betel, á tob yehke abalimajom kunu go adi ajom alimi nya á limi no.
1KI 12:33 Go nfung elku go nnyahng enehkeni, efung bio bi á yehke no antahng, á jo limi ajomjom go egudu njom ji á limi no go Betel. Ano wo á jo bum elkak nio ka anebe Isreel, fere jo song wahr egudu jo lim ajom.
1KI 13:1 Nne Esowo kehm lohngo go Juda ba rehng ga Betel a ellum ni Jehova, ana Jeroboam yim go nkpe egudu njom re á lim njom.
1KI 13:2 Á kehm rabe wahre wahre go esamahr egudu njom re: Egudu njom, egudu njom! Ejum ji a ji Jehova ma bung re, <Bo bahke jele mmon go ebangenahb ji Devid, bo bahk-e gungu mbing re Josiya. Á bahke koko abalimajom ba awahre wahre adi, lim njom kunu o, bo ji kpi ajomjom lim a. Bo bahke fehke akahb ane kun-a o.>>>
1KI 13:3 Efung bꞌnehm o, nnyehnamahr Esowo tibi elliingi: <<A wo li elliingi ni Jehova ma tib: Egudu njom bahke wake, atong ma kun o bahke faade.>>
1KI 13:4 Ngare nyi ntula Jeroboam wuku ana nnenlum Esowo noo rabe ebi bade egudu njom go Betel, á kehm tanne ebo ebe eji á yim go egudu njom, kehm bungu re, <<Jabben ye!>> Wo ebo bi á tanne no ton nne Esowo noo sa wuumu, á kpeem ma feere ebo bio go ndi.
1KI 13:5 Fvfo, egudu njom bahnge, atong eme faade go ndi ana elliingi ni nne Esowo noo tibi no, sehng go ellum ni Jehova.
1KI 13:6 Owo ntul kehm bungu tong nne Esowo re, <<Gboongo Jehova Esowo eba, wo fere kak ero ka-m re ebo ebame fere jol ana wuku wuku.>> Ano wo nnenlum Esowo kehm gboongo Jehova, fvfo ebo ntul kehm feere jol ana wuku wuku.
1KI 13:7 Ntul kehm bungu tong nne Esowo re, <<Toon-m ba go etahk, wo ba li ejum alehke, fvfo m bahk-a yare ka ejum.>>
1KI 13:8 Wo nne Esowo faange ntul re, <<Jol afi a yange nsol kpee nyi a kpi no, fere ka-m ejang ajehng, n nehm ma feere toon-a, jol n nehm li ejum alehke, afi wo alahb edi jia.
1KI 13:9 Tibre elkahn lohng go ellum ni Jehova ba kpir-m re, <á lˈkehme elkehnge, ka tiki li nsol alehke afi wo alahb, jol ka feere toono mbang nyi á lohngo no ba.>>>
1KI 13:10 Ano wo, á toono mbang nyindiki, fvfo á kpeem toono mbang nyi á sehnge no ba go Betel.
1KI 13:11 Nkꞌkulu nnyehnamahr awohng lene o Betel. Abon ebe feere ba tong-e nsol kpee nyi nnyehnamahr Esowo ma lim efung bio. Bo tob tongo nde ebo nsol nyi á ma bungu tong ntul.
1KI 13:12 Ndea ebo kehm bahbe bo re, <<Mbang anyii á sennge no tahm?>> Owo abon ebe kehm-e tibi mbang nyi nnyehnamahr Esowo no lohng go Juda sennge no tahm.
1KI 13:13 Ano wo á kehm tongo abon re, <<Tooben mbvankang bum-m.>> Fvfo eji bo ma toobo mbvankang bum-e, á kehm wahre kuumu,
1KI 13:14 kehm kehme elfingi asongo jo toono mbang nyi nnyehnamahr Esowo sehnge no asongo. Á song kpiri nnyehnamahr Esowo noo jehk go nnahb eti nyi bo kpo lung re oak, kehm bahbe re, <<Wo wo li nnyehnamahr Esowo no lohng go Juda baa? Á kehm-e faange re, <<Me wo.>>
1KI 13:15 Owo nnyehnamahr kehm-e tongo re, <<Feere toonem wo ba li nsol egame etahk.
1KI 13:16 Nnyehnamahr Esowo kehm bungu re, <<N nehm ma feere, toon-a ba ega etahk, jol ejum alehke n nehm li afi alahb ma n nehm wo a na edi jia.
1KI 13:17 Elkahn lohng goji Jehova ba kpir-m re, <Ka tiki li ejum alehke o, afi wo alahb o, jol ka feere mbang nyi á lohngo no ba.> >>
1KI 13:18 Nkꞌkula nnyehnamahr kehm faange re, <<Me fvfo, me nnyehnamahr wo ana wo. Enjel bungu aname go ellum ni Jehova re: <Feere a ne song go ega etahk, eji á bahke ba li ejum alehke, fere wo alahb.> <Wo na ga á jo kim-e efahnge.>
1KI 13:19 Ano wo nnyehnamahr Esowo feere toon-e ba li nsol alehke fere wo alahb go ege etahk.
1KI 13:20 Ana bo jehk go ekpukuru, ellum ni Jehova kehm bake goji nkꞌkula nnyehnamahr, no me-e ko feere a ne.
1KI 13:21 Á kehm rabe tong nnyehnamahr Esowo no lohng go Juda ba re, <<Ji ji a ji Jehova ma bung re: <Wobten ellum ni Jehova, fvfo á bumem elkahn ni Jehova Esowo eba ka-a no.
1KI 13:22 Á feere ba, wob li nsol alehke fere wo alahb edi ji Jehova tong-a re wo kꞌli nsol, afi kꞌwo alahb. Eji li ano ngubjing enya bo nehm kpa kak go elahm bi babnso.> >>
1KI 13:23 Ngare nyi nnyehnamahr Esowo ma li nsol mal, fere wo alahb, nnyehnamahr no feere a ne ba, kehm ba toobo mbvankang enye bum-e.
1KI 13:24 Ana á jo jen asongo go mbang, egabe kehm ba kpir-e go mbang wul-e, ngubjing enye sa noongo go nlum mbang, mbvankang a egabe yiimi kohlo ekv eje.
1KI 13:25 Egom ane ba jo sehng mbang nyehne ngubjing nong go mbang, fere nyehn egabe yim kohlo ngubjing enye, wo bo tahme song rehng go mfam ejahbe nyi nkˈkulu nnyehnamahr noo lene no song tiingi.
1KI 13:26 Eji nnyehnamahr Esowo no ko-e no feere a ne, ngare nyi á jo feere kehnge wuku no, á bungu re, <<nlokeltum Esowo wo, no tene ellum ni lohng go nnyo mi Jehova. Jehova me-e faake ka egabe, ji me-e bob wul go mbang, jang jang ana ellum ni Jehova me-e kak erehke.>>
1KI 13:27 Nnyehnamahr kehm bungu tong abon ebe re, <<Toob-n mbvankang bum-m,>> bo kehm limi ano.
1KI 13:28 Owo á kehm lohngo tahm song nyehn ngubjing nong go mbang, go mbvankang a egabe yim kohl-e. Jol egabe ka jaake ngubjing, afi wul mbvankang.
1KI 13:29 Ano wo nnyehnamahr Esowo rodo ngubjing nyio nyi nlokeltum Esowo, kunu go njahma mbvankang, feere a nyi atahng nfam enye, re á ba ling-e, fere kpa-e kak.
1KI 13:30 Owo á kehm rodo ngubjing nyio song kpa kak go ege elahm, kehm noongo elkv ene, kehm bungu re, <<Eyee Mmonannee ewame!>>
1KI 13:31 Eji á m-e kpa kak, á kehm bungu tong abon ebe re, <<Me n lꞌkpo, kpa-m wahn kak go elahm bi bo kake nlokeltum Esowo noa. Roden akahb enyame bum kohlo nya nye.
1KI 13:32 Tib go etib bi á bungu no sehng go alum nya Jehova bade egudu njom ji li go Betel, fvfo bade ntahk eblom nya kun awahre wahre adi go ejahbe Samaria, bahke lohko jol go etingitingi.
1KI 13:33 Jol eji nsol nyia ma sehng, Jeroboam tikem yaange ebi abang enye, wo á kpe yehke na abalimajom ba ntahk eblom go ellong ajoobo ane. Nne awohng awohng no jo seb re á jol nlimanjom, á rod-e fuulu kunu go ntahk elom.
1KI 13:34 A wo jolo abiafem nya ebangenahb ji Jeroboam ji wahnge no ka bo gbo no, fere rannge go esamahr njini kpee.
1KI 14:1 Ngare nyio Abija mmona Jeroboam gboo eyam,
1KI 14:2 owo Jeroboam kehm bungu tong nkal re, <<Song, wo song yaange nsol ebjing bo ki-a liingi re wo nkala Jeroboam wo. Wo song go Silo. Ahija ji nnyehnamahr li o, ye ji tong-m re, m bahke jolo ntul no ane baa.
1KI 14:3 Rod ngbu ebred na ewubu wo fili, a akare, go ekpuma akehng ekon, wo song go ege. Á bahk-a tongo ji bahke limi mmon noa.>>
1KI 14:4 Ano wo nkala Jeroboam kehm limi ji á bungu no, fere mehl tahm etahk Ahija go Silo. Ngare nyia Ahija nehme kpe nyehn, tib yebkul.
1KI 14:5 Wo Jehova ebtong Ahija re, <<Nkala Jeroboam kpꞌbake re á ba bahb-a bada mmon ewe, tib mmon kpꞌyame, fvfo nfaange nyi a nyi a bahk-e faange. Ngare nyi á ma ba, á bahke limi awini re ye nnenkal nondikandiki wo.>>
1KI 14:6 Wo eji Ahija wuku akpade eljen ene go mbutahk, á kehm bungu re, <<Ba yel, nkal no Jeroboam. Awini nyaa lohngo renan? Bo ma-m tum tv-a, a ebi etib.
1KI 14:7 Song, tong Jeroboam re, ejum ji a ji Jehova Esowo bi Isreel bungu no re: <M mehl-a wahre go ellong ane, fere lim-a nfilane go ellong anebe Isreel, ane ebame.
1KI 14:8 N yange eti etul, yehke go ebangenahb ji Devid, fere feere a ji ka-a, wo jol, a ka jol ana Devid nlokeltum ewame, ye ji bumu atahm enyame, fere toon-m a eltim eltim ene kpee, á jo limi nsol nyi jo nob go egame esamahr.
1KI 14:9 Woblim abꞌbi sehnge ane ba gbo mbang jini ka wo. Woblim asowo nyako ka elna, alokelom nya bo ko akuungu lim, á ma-m lim me n rak atahng, a ma-m sennge njahm.
1KI 14:10 <<<Tib go esi jia, m bahke koko elrannge ba go ebangenahb ji Jeroboam. M bahke wulu nnenlum awohng awohng go ebangenahb ji Jeroboam go Isreel, jolo nju, afi nne no ma for. M bahke jahme etahk ji Jeroboam ana nne kpo jahm ebimbim, tete fi kpee.
1KI 14:11 Nne awohng awohng no li ka Jeroboam no kpoo go atahng nfam ebv bahk-e lehke, wo bo ji kpoo go ekulugbe, nruk nyi bahke lehke bo. Me Jehova wo ma bung!>
1KI 14:12 Go ega, feere song kehnge. Ngare nyi a lꞌsi yꞌyel go ega nfam, mmon noo bahke kpoko.
1KI 14:13 Anebe Isreel kpee bahke noongo elkv ene, fere kpa-e kak. Ye ntahng ntahng wo li nne no li ka Jeroboam no bo bahk-e kpake kak, tibre ye ntahng ntahng wo li go ebangenahb ji Jeroboam, ye ji Jehova Esowo bi Isreel ma nyehn ejum ji ma lim Jehova ma bel eyebatahng.
1KI 14:14 <<Jehova bahke yehke ntul ka elne antahng no bahke fili Isreel, no bahke tane ebangenahb ji Jeroboam. Jol anv, ebbom ellimi.
1KI 14:15 Fvfo Jehova bahke kake Isreel erem, eji bahke jolo ana elnyane ni kpꞌfuungu go alahb. Jehova bahke yehke Isreel go nnooba ndi nyi á ka babnde ebo, fere kam bo faade rehng go Aya ma Yufrat, tibre boblim Jehova ebbel erakatahng, eji bo ma lim ago nya esowo bi Asera.
1KI 14:16 Fvfo Jehova bahke yake Isreel abo, tib go esi abiafem nya Jeroboam ma lim, nya á ma lim anebe Isreel ma tob song lim.>>
1KI 14:17 Owo nkala Jeroboam kehm mehle o tahm, fere ba rehng go Tirja. Ana á ba siiri akpade go eti mbu, mmon noo soro kpo.
1KI 14:18 Bo kpa-e kak, Isreel kpee noongo elkv ene, ana Jehova bungu no sehng go nnyo mi nlokeltum ewe, nnyehnamahra Ahija.
1KI 14:19 Nsol nyehko nyi jolo go ngare nyi ntula Jeroboam jo fili edi, nta nyi á jo nok fvfo ana á jo fili edi, bo nyono go awer aka nya atul bao ba anebe Isreel.
1KI 14:20 Á fili edi eltahl a nnya ebal, kehm kpoko. Fvfo Nadab mmon ewe wo ko nji etul enye.
1KI 14:21 Rehoboam mmona Solomon jolo ntul go Juda. Ngare nyi bo bob-e etul yebkang nnya atahl abal a elya anehng, á fili ejahbe elku a nnya ebal go Jeusalem, egburu nfam ejahbe nyi Jehova yehke no kpee go atꞌtohngo nya Isreel, nyi á bahke kake mbing enye. Nnyehn bo jo lung-e re Naama; á lohng go Amon.
1KI 14:22 Ngare nyi Rehoboam jo fili edi anebe Isreel limi abꞌbi. Abiafem ebo nyao melle egburu erakatahng ji Jehova sehnge ana nya babnde ebo limi no.
1KI 14:23 Bo si ntahk eblom bum elbo, atal njom, bo jamme ago nya bo jo kak asowo anebkal nya bo kpo lung re asera, go nwahre wahre ewong anyehng anyehng, a ala nti nya ma nyange.
1KI 14:24 Fvfo aneblum ba jo jen asꞌsa go ntahk eblom jolo go ejahbe, bo rodo elbo kak go abi nsol nya ajahbe nyako jo lim, bo ji Jehova ma kam bo go esamahr bi anebe Isreel.
1KI 14:25 Eji ntula Rehoboam ma fili ejahbe nnya elon, Sisak ntula Ijib kehm ba nok a Jeusalem.
1KI 14:26 Á ba yehke nsol kpee go etahk Jehova, a nsol nyi woomo go ekpasiki. Á rodo ejum ajehng ajehng, fere buda akum agul kpee nya Solomon limi no.
1KI 14:27 Owo ntula Rehoboam ko abilikpi lim akum go enyo jio ji akum agul, fere rod ka atubesi ababˈbaabe adi, ba jolo go eltum go mbuga mi ekpasiki ntul.
1KI 14:28 Ngare anyehng anyehng nyi ntul lꞌje go etahk ji Jehova, ababꞌbaabe jo fili akum nyao, fere feere a nya song bum ekpꞌkpa nsol abumu bo lꞌlim mal.
1KI 14:29 Bade nsol nyehko nyi jolo ngare nyi Rehoboam jo fili edi, a nsol kpee nyi á limi no, bo nyono go awer nya aka nya atul ba Isreel.
1KI 14:30 Rehoboam a Jeroboam jolo go ebta ngare kpe kpe.
1KI 14:31 Owo Rehoboam kehm kpoko, bo song kpa-e kak go eyele ebo go ejahbe ji Devid. Nyehn bo jo lung re Naama á lohng go Amon. Fvfo Abija mmon ewe, wo ji nji etul enye.
1KI 15:1 Elku a nnya era nyi Jeroboam mmona Nebati kpi Isreel fili, owo Abija ba jol ntul no Juda,
1KI 15:2 á kuumu go Jeusalem jo fili ejahbe nnya era. Nnyehn bo jo lung-e re Maaka mmona Abisalom.
1KI 15:3 Á limi elkohn abiafem anyehng anyehng kpee nya nde no tohko jol ka ye limi no, nya jolo go ege esamahr; eltim ene á yakem kpee ka Jehova Esowo ebe ana nde no nkul Devid limi no.
1KI 15:4 Eji jolo jol ano, wo go esi ji Devid, Jehova Esowo ebe ka-e ka ellennge go Jeusalem, eji á ka-e mmon no bahke jehke etul toon-e, fere lim Jeusalem bel atahne.
1KI 15:5 Jehova limi ejum jia tibre, Devid limi ejum ji jolo go nseenge go esamahr Jehova, fvfo á kanem elbumu elkahn anehng anehng ngare nyi á jolo go elkpin, sehngem ji á limi no bade Yuraya nnea Hiti.
1KI 15:6 Ebta bi gbo Rehoboam abola Jeroboam soro asi ano ano ngare nyi Abija jolo go elkpin.
1KI 15:7 Bade nsol nyehko nyi jolo ngare nyi Abija jo fili edi, a nsol kpee nyi á limi no, bo nyon go nwer aka nya atul ba Juda. Abija aboloa Jeroboam jolo go ebta.
1KI 15:8 Abija kpo, bo kpa-e kak go eyele babnde, go ejahbe ji Devid. Asa mmon ewe wo ko nji etul enye.
1KI 15:9 Ngare nyi Jeroboam ma fili Isreel nnya eltahl, owo Asa kuumu etul go Juda.
1KI 15:10 fvfo á kuumu go Jeusalem nnya atahl abal a elya anehng. Nnyehn no nkul bo jo lung-e re Maaka mmon no Abisalom.
1KI 15:11 Asa limi nsol nyi jolo go nseenge go esamahr Jehova, ana nde Devid limi no.
1KI 15:12 Á kame aneblum ba jo lim asꞌsa go ntahk eblom, fere rannge alokelom kpee nya babnde ma lim.
1KI 15:13 Á tob kame nnyehn no nkul Maaka yehke bum go nkpe ana nnyehn no ntul, tibre á bele ebi elokelom ji á limi re bo jo ko kak Asera. Wo Asa kimi elokelom tub go, fere rod song jahm fi go edamme ji Kidron.
1KI 15:14 Jol eji á ki rˈrannge ntahk eblom kpee, eltim ni Asa á rodo kpe kpe ka Jehova ngare kpee nyi á jolo go elkpin.
1KI 15:15 Á ko asilva a agul a ajoobo nsol nyehko nya ye a nde ma rod kak Jehova go ebo, ba a nya go etahk Esowo ji Jehova.
1KI 15:16 Asa ntula Juda a Baasa ntula Isreel jolo go ebta ngare kpe kpe, eji bo jo fili adi.
1KI 15:17 Baasa ntula Isreel kehm mehle ebta a anebe Juda, á song lange ekahme elbaabe sennge ejahbe Rama kak, eji nne awohng awohng lꞌkꞌlohng, afi sehng yel go edi ndi ji Asa ntula Juda.
1KI 15:18 Owo Asa kehm rodo asilva a agul kpee nya sa go adi elkuuru nya etahk ji Jehova, a ekpasiki eje. Á faake kak atubesi abalimeltum ebe, kehm tumu bo tv goji Ben-Hadad mmon no Tabrimon, mmon no Hejion, ntul no Aram, ye ji jo fili edi go Damaskosi.
1KI 15:19 Á kehm bahbe bo re, bo tong ntul Aram re,<<Nong wahr ko nwongo, wo, a me, ana nsoo no ewame ko nwongo a nso no ewa. Nyehne, nsol asilva a agul ga nya m ma tum tv-a ana ayare. Anv, yake nwongo anyehng anyehng nyi a ma ko a Baasa ntula Isreel, eji á lꞌyak-m abo.>>
1KI 15:20 Ntula Ben Hadad taame ji ntula Asa bungu no, kehm tumu atubesi nsoja enye tv go ajahbe Isreel. Á noko ga ajahbe Ijon, Dan, Abel Beti Maaka, a Kenereti go erohko ji Naftali.
1KI 15:21 Eji Baasa wuku jia, á rahke eltuungu Rama, fere feere go Tirija.
1KI 15:22 Owo ntula Asa kehm kake elkahn ka Juda kpee, nne awohng awohng limm no ki woomo go atahng, bo song sol atal go Rama, a akpidi nti nya Baasa jo ko lim eltum. Nya nya ntula Asa ko si Geba ji li go Benjamin, tob ko si Mijipa.
1KI 15:23 Bade nsol nyehko kpee, nyi jolo ngare nyi Asa jo fili edi, a nsol kpee nyi á male lim, kpee nsol nyi á limi no, a ajahbe nya á si no, bo nyono kpee go nwer aka nya atul ba Juda. Eji á ma kul á gbo eyam akpade.
1KI 15:24 Owo Asa kehm kpoko, bo kpa-e kak, eyele ji ejahbe nde Devid. Jehosafad mmon ewe wo ko nji etul enye.
1KI 15:25 Nadab mmona Jeroboam ba kuumu etul go Isreel go etoono elya ni Asa kpi Juda fili, á fili Isreel nnya ebal.
1KI 15:26 Á limi abi nsol go asamahr bi Jehova, á jo jene go abang nya nde jo jen, fere jo lim abiafem nyanehm nya nde limi anebe Isreel re bo jo lim.
1KI 15:27 Baasa mmona Ahija ji lohng go ebangenahb ji Isaka lame kak-e, fere wul-e go Gibeton ejahbe Filita, ngare nyi Nadab a anebe Isreel kpee ma sennge ejahbe kak.
1KI 15:28 Baasa wulu Nadab eji ma kang nnya era nyi Asa kuumu etul go Juda, fere ko nji etul enye go Isreel.
1KI 15:29 Ana Baasa bomo edi afili, á wulu ebangenahb ji Jeroboam kpee. Jol á yakem nne awohng awohng no sa go elkpin, á rannge bo kpee, jang jang ana Jehova bungu sehng go nnyo mi nlokeltum ewe Ahija ji lohng go Silo-
1KI 15:30 Jia limi tib go abiafem nya Jeroboam limi no, fere Isreel bo lim abiafem, fvfo á tob limi Jehova Esowo bi Isreel rak atahng.
1KI 15:31 Bade nsol nyehko nyi jolo ngare nyi Nadab jo fili edi, a nsol kpee nyi á limi no, bo nyono go nwer aka nya atul ba Isreel.
1KI 15:32 Asa ntula Juda a Baasa ntula Isreel jolo go ebta ngare kpee nyi bo jo fili adi ebo.
1KI 15:33 Eji ma kang nnya era nyi Asa ntula Juda kuumu etul, Baasa mmona Ahija ba kuumu etul ka Isreel kpee go Tija, fvfo á fili Isreel eltahl a nnya eni.
1KI 15:34 Á limi abꞌbi go esamahr bi Jehova, á jo jene go abang nya Jeroboam, fere jo lim abiafem nyanehm nya nde limi anebe Isreel re bo jo lim.
1KI 16:1 Owo Jehova kehm bungu tong nnyehnamahra Jehu mmona Hanani, fere bade Baasa re,
1KI 16:2 <<N rod-a ana nne no ane ki-a nyi re wo ba jol nfiladi, fili Isreel ane ebame, wo á fere jo jen go abang nya Jeroboam, fere lim ane ebame jo lim abꞌbi, fere jo lim-m m bel erakatahng go esi abiafem ebo nyao.
1KI 16:3 Wo, Baasa a nlaaga enya kpee, m bahke limi nlaaga enya ana nyi Jeroboam mmona Nebati.
1KI 16:4 Nne awohng awohng no li ka Baasa no kpoo go nfam ebv bahk-e lehke, wo bo ji kpoo go ekulugbe nruk nyi bahke lehke bo.>>
1KI 16:5 Bade nsol nyehko nyi jolo no ngare nyi Baasa jo fili edi, nya á limi no fere bel, bo nyono go nwer aka nya atul ba Isreel.
1KI 16:6 Owo Baasa kehm kpoko bo kpa-e go eyele babnde, go Tirija. Ela mmon ewe ko nji etul enye.
1KI 16:7 Wo fvfo, ellum ni Jehova kehm bungu sehng goji nnyehnamahra Jehu ji mmona Hanani, bade Baasa a ebangenahb eje, tib go abꞌbi nya á ma lim go esamahr bi Jehova, lim Jehova bel erakatahng go nsol nyi á limi no, fere jol ana ebangenahb Jeroboam, fvfo tibre Baasa rannge ebangenahb ji Jeroboam
1KI 16:8 Go eltahl a nnya erakera nyi ntula Asa jo fili Juda, Ela mmona Baasa ba kuumu etul go Isreel, fvfo á fili nfam go Tirija nnya ebal.
1KI 16:9 Wo Jimri, ntubesi nsoja ewe awohng, ye ji jo fili ejang amvtv akuungu enye, lame kak-e. Ela jolo go Tirija ngare nyio, á woo jo bˈbuumu go etahk ji Aja, ntubesi no ababˈbaabe ekpasiki go Tirija.
1KI 16:10 Jimri kehm bake ba yel, ba rum-e tub, fere wul-e, ngare nyio ebkang eltahl a nnya esehma nyi ntula Asa kpi Juda fili. Owo á fere ko nji etul enye.
1KI 16:11 Ngare nyꞌnehm o nyi Jimri bomo edi afili, á ma ji go nji etul, á kehm wulu ebangenahb Baasa kpee. Nnenlum awohng awohng bo we yakem, afi fere jolo ekunu, afi ntem.
1KI 16:12 Ano wo Jimri rannge ebangenahb ji Baasa kpee, ana ellum ni Jehova bungu no bada Baasa sehng go nnyo mi Jehu nnyehnamahr-
1KI 16:13 tib go abiafem kpee nya Baasa a mmon ewe Ela ma lim, a nya bo ma lim Isreel bo ma lim, boblim Jehova Esowo bi Isreel ebbel erakatahng go alokelom ebo nya ki lohng ejumjum.
1KI 16:14 Bade nsol nyehko nyi jolo no ngare nyi Ela jo fili edi, a nsol kpee nyi á limi no, bo nyono go nwer aka nya atul ba Isreel.
1KI 16:15 Jimri bomo Isreel elfili go Tirija go eltahl a nnya esehma nyi ntula Asa jo fili Juda, wo Jimri fili ejahbe nfung na esehma nyi nyi. Nsoja nyi Isreel bele edi erekekv kohlo Gibeton ejahbe anebe Filista
1KI 16:16 Eji nsoja nyi anebe Isreel ba jolo go edi erekekv wuku re Jimri ebtoobo ebi bada ntul, fere wul-e, bo yehke Omri, ji ntubesi nsoja, á jol ntul no Isreel efung bꞌnehm o go edi erekekv.
1KI 16:17 Owo Omri a Isreel kpee kehm mehle go Gibeton, song noongo sennge Tirija kak.
1KI 16:18 Ana Jimri nyehne re bob nok ko ejahbe, á kehm beke song yel etahntahn ekpˈkpa ji ekpasiki, fere kak agun sennge elne kak. Ano wo á kpo no,
1KI 16:19 tib go abiafem nya á ma lim, jo lim abꞌbi go esamahr bi Jehova, fere jo jen go abang nya Jeroboam a abiafem nyanehm nya Jeroboam limi anebe Isreel re bo jo lim.
1KI 16:20 Bada nsol nyehko nyi jolo no ngare nyi Jimri jo fili edi, a ntoobo ewul nyi á bele no, bo nyono go nwer aka nya atul ba Isreel.
1KI 16:21 Wo anebe Isreel kehm yabe ejang ebbal; ejang behko jolo ka Tibni mmona Ginati re á jol ntul, ejang ane jehko jolo ka Omri.
1KI 16:22 Wo ane ba jo toono Omri tahne go ebta sehnge ane ba jo toono Tibni mmona Ginati. Bo wulu Tibni, Omri fere jol ntul.
1KI 16:23 Go eltahl a nnya ewubu a elya anehng nyi Asa jolo ntul no Juda, owo Omri kuumu etul ka Isreel, á fili edi ewuba nnya ebal. Go ewuba ebal nyio á jolo go Tirija fili edi nnya erakera.
1KI 16:24 Á gunu ewong ji Samaria go ebo nnenlum no bo jo lung-e re Sema go ebahk asilva akpohko atahltahl nkpel ewubu a nkpel eni, fere si ejahbe kunu o, jo lung re Samaria, á gungu mbing nyio kpiidi a Sema ye ji tohko jol nfono ewong jio wuku wuku.
1KI 16:25 Wo Omri limi abiafem go esamahr bi Jehova, fere gbal sehnge ane ba gbo mbang kuumu etul ka-e.
1KI 16:26 Á jo jene go abang kpee nya Jeroboam mmona Nebati, jo lim abiafem nyanehm, nya Jeroboam limi anebe Isreel jo lim, jo lim Jehova Esowo bi Isreel bel erakatahng go esi alokelom ebo nya ki lohng ejumjum.
1KI 16:27 Bade nsol nyehko nyi jolo no ngare nyi Omri jo fili edi, a nsol nyi á limi no, go nta nyi á noko no, bo nyono go nwer aka nya atul ba Isreel.
1KI 16:28 Omri kpo, bo kpa-e kak go Samaria. Fvfo mmon ewe Ehab wo ko nji etul enye.
1KI 16:29 Go eltahl a nnya elku a nnya era nyi Asa jolo ntula Juda, Ehab mmona Omri ba kuumu etul go Isreel, á fili Isreel go Samaria go eltahl a nnya ebal.
1KI 16:30 Ehab mmona Omri limi abꞌbi go esamahr bi Jehova sehnge ane kpee ba ma tohko jol atul ka ye.
1KI 16:31 Jol-e nehka nehka re á jo jen go mbang abiafem nyi Jeroboa mmona Nebati, wo á fere ko Jejibel mmon no nkal go elbal no ntula Etibaal ji anebe Sidon, fere jo loko Baal, fere jo kak-e.
1KI 16:32 Á limi egudu njom ji Baal go etahk elom Baal ji á si go Samaria.
1KI 16:33 Ehab tob lo ego ji Asera, fere lim nsol gbalee nyi jo ka Jehova Esowo bi Isreel erakatahng, sehnge nya atul kpee ba ma tohko jol ka-e.
1KI 16:34 Go ngare nyi Ahab, Hiel ji nnea Betel, ye wo tuungu Jeriko si. Wo eji Hiel jo bum nnahb ekahme nyi nfam nyio, ngbokambanga mmon ewe no nlum Abiram wo kpo. Fvfo ana á jo lim ati mbu re mal nkahla mmon ewe no nlum Segub, tob kpo, jang jang ana alum nya Jehova bungu sehng go nnyo mi Josua mmon no Nun.
1KI 17:1 Elayija nnea Tisibe ji li go Giled, kehm tongo Ehab re, <<Ana Jehova Esowo bi Isreel bi li go elkpin, ye ji n kp-e loko, ebohng abehng abehng nehm kpe na, jol elahb nehm kpe na, go abon nnya ba kpˈbake, no me wo bungu re na.>>
1KI 17:2 Owo Jehova kehm bungu tong Elayija re,
1KI 17:3 <<Mehl edi jia, wo song go ero nfam, song biiri go kohlo ebgba Kereti go ero aya Jodan
1KI 17:4 A bahke jo wo alahb go ebgba, wo fere jo li ji akumgbakela bahke koko ba ka-a, tibre me n ka bo nsahm re bo jo ko nsol alehke ba ka-a.>>
1KI 17:5 Ano wo Elayija mehle song lim ji Jehova me-e tong. Á tahme go ebgba bi bo kpo lung re Keriti, ero aya Jodan song jol o.
1KI 17:6 Akumgbakela jo ko ebred a nnyam ba ka-e efungfu, ngare elgung bo tob ko ebred a nnyam ba ka-e, á fere jo wo alahb go ebgba.
1KI 17:7 Eji ma kang abon afung, ebgba bio kehm kake, tibre elahb joom kpe na go ndi nyio.
1KI 17:8 Owo Jehova kehm bungu tong Elayija re:
1KI 17:9 <<Mehl song elwaare go Jarefati go erohko ji Sidon, wo song jol o. Me n toobo nkalebun o edi jio re, á jo ka-a nsol alehke.>>
1KI 17:10 Ano wo á kehm tahme go Jarefati. Eji á rehnge go eti mbu ji ejahbe jio, nkalebun jolo o jo rak nkun. Á kehm-e lungu kehme bahbe re, <<A bahk-m ma ka abon alahb go ega ekpꞌkpuk me n woa?>>
1KI 17:11 Ana á tahme alahb lim ba ka-e, á kehm kpe bung a ne re, <<Titi, ko mmobahk ebred ba kam.>>
1KI 17:12 Wo nnenkal noo kehm-e faange re, << Etingitingi ana Jehova Esowo eba li go elkpin, >>Ejum alehke ajehng ajehng n kpimm, sehngem abon abe ana ntiil ba wob go mmotu a abon akehng go ekpuma. N kpi abon nkun rak tahm aba go etahk, song lam nsol nyi me a mmon ewame e lˈli mal, e bahke jehke kpo njal.>>
1KI 17:13 Elayija kehm-e tongo re, <<Ka fahl. Song etahk, wo lim ana a bungu no. Wo, gbo mbang lim mmobahk ebred ntiil ba kam go abe nya a kpi no, wo kehm song lim nya wo a mmon ewa.
1KI 17:14 Ejum ji a ji Jehova Esowo bi Isreel ma bung re: <Etu abe nehm tiki mal, jol ekpuma akehng nehm tiki tob mal, tete efung bio bi Jehova bahke nake elahb go ndi.>>>
1KI 17:15 Nkalebun noo kehm tahme, song lim ana Elayija tong-e no. Ano wo nsol lehke jolo ka Elayija efung abehng abehng, a nkalebun noo a ebangenahb eje.
1KI 17:16 Etu abe tikem mal, jol ekpuma akehng tikem tob mal, jang jang ana ellum ni Jehova bungu no sehng go nnyo mi Elayija.
1KI 17:17 Eji ma kang abon afung, mmona nnenkal no kpi etahk kehm ba gbo eyam. Mmon noo, eyam kehm ba riidi na riidi, esˈkohro á kpo.
1KI 17:18 Nnenkal noo kehm tongo Elayija re, <<Nne Esowo, jenjii a ma-m lim ana? A ba na re wo ba gbib-m nnahba go egame abiafema, fere wul mmon ewama?>>
1KI 17:19 Elayija kehm tongo nnenkal noo re, <<Ka-m mmon ewa.>> Elayija kehm koko mmon noo go ege ebo, kehm-e rodo tahm a ne go ero enyong, edi ji á jolo no, song kun-e go ege edilnong.
1KI 17:20 Owo á kehm rabe lung Jehova re, <<Jehova Esowo ebame, wob ko elkohn ebi ejum ana jia ba kunu nkalebun noa no n lene a nea, eji a ma limm mmon ewe ma kpo?
1KI 17:21 Owo á kehm tanne bulu mmon noa nkpel era, kehm rabe lung Jehova go ero akake re, <<Jehova Esowo ebame, feere elkpin mmon noa ba ka-e!>>
1KI 17:22 Jehova kehm wuku ero bi Elayija kake no, feere elkpin mmon kak-e, á fere jol go elkpin.
1KI 17:23 Elayija kehm rodo mmon, fere badde a ne ba ga ekpꞌkpa nnahbandi. Á rod-e faake ka nnyehn, kehm bungu re, <<Nyehne, mmon ewa, noa elkpin!>>
1KI 17:24 Owo Nnenkal noo kehm tongo Elayija re, <<Anv me n kahn re, wo lohko li Nne Esowo, fere nyehn re ellum ni Jehova go ega nnyo lohko li etingitingi.>>
1KI 18:1 Eji ekidi ma lab, go nnya era nyi elahb kala kpe na, Jehova kehm tongo Elayija re, <<Song, wo song tib elna go esamahr bi Ehab, fvfo m bahke tumu elahb tv go ndi.>>
1KI 18:2 Ano wo Elayija tahme re á song tib elne go esamahr bi Ehab. Ngare nyia njal nyia gbalee go Samaria,
1KI 18:3 fvfo Ehab lungu Obadiya ji jolo nne no jo fili ekpasiki eje. (Obadiya jolo nne no yake elne ka Jehova fere jo kak-e.
1KI 18:4 Ana Jejibel jo wul abanyehnamahr ba Jehova, Obadiya ebrod abanyehnamahr bako ane atahl alon song behr go egong na ebbal, ane atahl abal ane awubu go egong ajehng ajehng, fere jo ka bo nsol alehke a alahb.)
1KI 18:5 Ahab tongo Obadiya re, <<Song yannge go adi kpee, a abing elahb go adamme. Fundiki e bahke ma nyehn abon ajele ba e bahke ma ko ba ka anyˈnya a ebvakang bo li kˈkpo, eji e lˈkˈwul nyam enyahre anyehng anyehng.>>
1KI 18:6 Ano wo bo bake elbo ndi nyio ana bo bahke yannge, Ahab je ejang bˈbe, fvfo Obadiya je ejang behko.
1KI 18:7 Ana Obadiya jo jen asongo, Elayija ba kpir-e. Obadiya lˈliingi Elayija, gong kok esi-e, fere bung re, <<Nsoo ewame Elayija, wo lohko yim aa?>>
1KI 18:8 Elayija kehm-e faange re, <<Ee me wo, song tong nso ewa re, Elayija li a.>>>
1KI 18:9 Obadiya kehm-e bahbe re, <<Ebi ajii m ma lim ji, a kpꞌsebe re wo faake me nlokeltum ewa ka Ehab á wul-e?
1KI 18:10 Etingitingi ana Jehova Esowo eba li go elkpin, ejahbe ajehng ajehng limm, afi ejahbe etul, ji nsoo ntul ewame kala tum nne re bo seb-a. Fvfo ejahbe, afi ejahbe etul ajehng ajehng lꞌbung re, go eji bo a limm, á bahke limi bo, bo tir re bo wa-a ka nyehn.
1KI 18:11 Wo anv, a kpꞌsebe re me n song tong nsoo ntul ewame re, <Elayija li a.>
1KI 18:12 N nehme kahn edi ji Etohko ji Jehova bahk-a rodo tahm, n lꞌtahm-a sa a. N lˈ tahm song tong Ehab, fvfo á tohk-a fere nyehn, á bahk-m wulu. Ga me nlokeltum ewa ebkak Jehova bomo ngare nyi n jolo njangkun.
1KI 18:13 Nsoo, a wuk-m ji n limi no, ngare nyi Jejibel jo wul abanyehnamahr ba Jehovaa? M behre abanyehnamahr ba Jehova, ane atahl alon go egong na ebbal, ane atahl abal ane awubu go egong ajehng ajehng, fere jo ka bo nsol alehke a alahb.
1KI 18:14 Wo anv, a kp-m tongo re, me n song tong nsoo ntul re, <Elayija li a.> Á bahk-m wulu!>>
1KI 18:15 Elayija kehm bungu re, <<Etingitingi ana Jehova ji Kpo fili elbung a ndi li go elkpin, ye ji n kp-e loko, etingitingi m bahke tiki ko elname song tib Ehab lela.>>
1KI 18:16 Ano Obadiya mehle song kpiri Ehab kehm-e tongo, fvfo Ehab tahme song kpiri Elayija.
1KI 18:17 Eji Ehab nyehne Elayija, á kehm bungu tong-e re, <<Wo wo a, wo ji kpꞌkake Isreel agbiinga?>>
1KI 18:18 Elayija kehm faange re, <<N ka tiki seb ntong anyehng anyehng ka Isreel. Wo a ebangenahb nso, wahn ba ma ko ntong bo ka Isreel. Wahn ebten nkahn nyi Jehova, fere kpꞌtoono alokelom nya Baal.
1KI 18:19 Anv, ku anebe Isreel go nkpohko anyehng anyehng kpee, wahn ba kpir-m go Ewong ji Kamel. Wahn ko abanyehnamahr ba baal, ane atahltahl ane atahl abal ane awubu, a abanyehnamahr ba Asera ane atahltahl, bo ji kpo li nsol go ekpukuru ji Jejibel.>>
1KI 18:20 Ano wo Ehab kehm tumu ellum tv Isreel kpee, fere ko abanyehnamahr ba a bo go Egburu Ewong ji Kamel.
1KI 18:21 Elayija kehm tahme song yiimi go esamahr ane, kehm bungu re, << Bahke kange renan ń kehm gboko ntir bade eyake ebbal bia? Lꞌjol re Jehova Esowo bi, toonen ye, wo lꞌfere jol re Baal Esowo bi toonen ye. Wo nnene bungem ejumjum
1KI 18:22 Owo Elayija kehm bungu tong bo re, <<Me ntahng ntahng wo ma sa go ellong abanyehnamahr ba Jehova, wo Baal kpi abanyehnamahr ane atahltahl ane atahl abal ane awubu.
1KI 18:23 Song koon nlum efong na abal ba ka-r. Nong abannyehnamahr ba baal yehke anyehng ba-e, fere kiim-e kunu go nkun, bo kꞌkak agun. M bahke tob ba nluma nfong nyehko, fere tob kiimi kunu go nkun, jol agun n nehm kak.
1KI 18:24 Owo ḿ bahke lungu go mbing esowo ebahne, fvfo m bahke lungu go mbing nyi Jehova. Esowo bi lˈfaange go agun__ye wo li Esowo.>> Owo ane kpee kehm bungu re, <<Ji a ma bung ebnob.>>
1KI 18:25 Elayija kehm bungu tong abanyenamahr ba Baal re, <<Yehk-n nluma nfong awohng, wahn gbo mbang lim njom, tib ń li go egom. Lungen go mbing nyi esowo ebahne, wo agun nya ń lꞌkꞌkak.>>
1KI 18:26 Ano wo bo kehm rodo nluma nfong nyi bo ka bo, song wul. Owo bo kehm kehme elrabe jo lung mbing nyi Baal, bomo efungfu tete efin yiimi re, <<Baal, faang-r me!>> Wo nfaange jolem; nnene faangem. Fvfo bo jo bahne sennge egudu njom ji bo limi no.
1KI 18:27 Eji efin ma yiimi, Elayija kehm kehme bo nyok. Á kehm tongo bo re, <<Raben wꞌwahre! Etingitingi á lohko li esowo! Fundiki á kpˈtiri fee, afi á kpi eltum lim, tohko jol ano á li mbang eljen. Bahke ma jol re á nong go ellu, fvfo nobo re á nyahme.>>
1KI 18:28 Ano wo bo jo rabe wahre wahre, jo boomo elbo akahngkahng a nkong, ana eljini ebo jolo no, tete alung jo lohng fab.
1KI 18:29 Eji nnv ma ren, bo soro asi jo nyehn agbehre nngaane amahr ebo, tete ngare rehng nyi bo kpo lim njom nyi elgung. Wo nfaange jolem, nnene faangem, nnene jolem no wuungu atung.
1KI 18:30 Owo Elayija kehm tongo ane kpee re, <<Jeeren ba egame.>> Bo kehm bake ege, Elayija kehm tuungu egudu njom ji Jehova ji ma rannge.
1KI 18:31 Elayija rodo ewubu atal abal, eltal anehng jo jolo ka etꞌtohngo ajehng go atꞌtohngo nya lohng go elwo ni Jekob, ye ji Jehova bungu a ne rea, <<Mbing enya bo bahke jo lung-a re Isreel.>>
1KI 18:32 Á ko atal nyao lim egudu njom go mbing nyi Jehova, fere kpa ekpabingi sennge kak, ji bahke ma yel egalon alahb ebni.
1KI 18:33 Á kehm ba kono nkun, fere ba nfong nyio rod kunu go nkun. Owo á kehm tongo bo re, <<Tuken etu alahb na ebni bi nlen, wahn yaange wohngo go ejum njom nyio a nkun. Bo kehm limi ano.
1KI 18:34 Á bungu re, <<Kpeen lim ano, bo kpe lim ano. Á kpe tong bo re, <<Kpeen lim jol nkpel era,>> bo kpe lim ano nkpel era.
1KI 18:35 Alahb mao kehm kehme elfaabe go egudu njom, fere rur ekpabingi ji li sennge egudu njom jio.
1KI 18:36 Eji ngare nyi bo kpo lim njom ma rehng, owo Elayija nnyehnamahr kehm lohng ba yiimi kohlo egudu njom fere kak ero re, <<Jehova Esowo bi Ebraham, Aesik a Isreel, nong bo kahn lela re wo wo li Esowo go Isreel, fere kahn re me wo li nlokeltum ewa, fvfo n kpi nsol nyia lim kpee ana a ka-m elkahn.
1KI 18:37 Faang-m Jehova, Faang-m, eji ane baa lꞌkahn re wo Jehova, wo Esowo bi, fvfo re á kpi ntim ebo sennge feere go ega.
1KI 18:38 Owo agun kehm lohngo goji Jehova ba lul nsol njom, nkun, atal a ndi a ndi kpee, fere lahbe alahb kpee ma woomo ekpabingi ji li sennge edi njom kak.
1KI 18:39 Eji ane kpee nyehne ejum jia, bo gbo noongo go ndi, fere rabe re, <<Jehova ye wo li Esowo! Jehova ye wo li Esowo!>>
1KI 18:40 Owo Elayija kehm kake bo elkahn re, <<Boben abanyehnamahr ba Baal. Kana taame nne awohng awohng be for!>> Bo kehm bobo bo, Elayija kehm rodo bo tahm go Edamme ji Kison, song wul bo o.
1KI 18:41 Owo Elayija kehm tongo ntul Ehab re, <<Song, wo song li, fere wo, tib n kpꞌwuku ewahl egburu elahb.>>
1KI 18:42 Ano wo Ehab tahme no song li fere wꞌwo, wo Elayija wahre song rehng go ero ewong Kamel, song ji kohk esamahr go ndi ege alahng abal abal.
1KI 18:43 Elayija kehm tongo nlokeltum ewe re, <<Song wo song seenge feere go agburu aya.>> Á kehm tahm, song seenge. Á kehm bungu re, <<Ejumjum o limm.>> Nkpel esehma nyi Elayija tong-e re, <<Feere song kpur.>>
1KI 18:44 Eji biingi nkpel esehma nyio, nlokeltum kehm bungu re, <<Mmon sꞌsohko ekparesemsem ana ebo nne kpꞌlohngo agburu aya.>> Elayija kehm bungu re, <<Song wo song tong Ehab re, <Kuumu go mmvtv akuungu enya, wo song elwaare, fvfo elahb kehm-a bame tv.> >>
1KI 18:45 Tvtv ona, akparesemsem ebnyak go elbung, nfeb kehm bake, egburu elahb kehm bake, Ehab fingi song rehng go Jejireel.
1KI 18:46 Nsahm nyi Jehova kehm yel Elayija, á kehm gbade abomo enye go ebun, á gbo mbang be akpada akpade rehng Jejireel ka Ehab.
1KI 19:1 Ehab tongo Jejibel nsol kpee nyi Elayija ma lim, fvfo ana á ma wul abanyehnamahr Baal kpee go ekahngkahng.
1KI 19:2 Ano wo Jejibel tumu etib tv Elayija re, <<Nong asowo lim bib aname, sahb bˈbib aname , re go ngare ana nyia behna, n nehm wul-a ana a wulu ane bako.
1KI 19:3 Elayija kehm kehme elfahle, fere be go esi elkpin ene. Eji á ba rehng go Beeseba ji Juda, á tahme nlokeltum ewe o,
1KI 19:4 yefono antahng mehl eljen efung abehng asongo go edi erikendi ji li wumwum. Á song rehnge go eti ji bo kpo lung re eti anyol kehm song ji go nnahb enye, kehm kake ero re á kpo. Á bungu re, <<Jehova, nsol nyia ebgbal sehng. Ko elkpin ename; N nehme nob sehnge babnsoo ba nkul.>>
1KI 19:5 Owo á kehm noongo go nnahb eti, fere gbo ellu. Nkpelnkpel anyehng enjel kehm ba koor-e, kehm bungu re, <<Mehl ji li nsol.>>
1KI 19:6 Á kehm keebe nyehn, go ege nkpe esi, abred nya bo bane go akal ngun, a ekpꞌkpuk alahb. Á kehm lehke abred, fere wo lahb, feere eje noongo.
1KI 19:7 Enjel nyi Jehova kehm kpe feere ba etoono nkpele, kehm ba koor-e, fere bung re, <<Mehl wo li nsol, tibre eljen nia bahke gbale sehng ka-a.>>
1KI 19:8 Ano wo á mehle li nsol, fere wo alahb. Nsol nyi á li no ka-e eko, á jen eljen nfung atahl abal a atv atahl abal tete á song rehng go Horeb, Egburu Ewong ji Esowo.
1KI 19:9 O edi jio á song yele go egohng kang o atv mao. Jehova kehm bungu a ne re, <<Elayija, a kpo lim jen a?>>
1KI 19:10 Á kehm faange re, <<Me n yake elname ka wo ntahngtahng, Jehova Esowo bi ga kpi nsahm. Anebe Isreel ebten nwongo enya, bobwa agudu njom enya, fere wul abanyehnamahr eba go akahngkahng. Me ntahngtahng wo ma sa, wo anv bo kpꞌgare re bo wul-m.>>
1KI 19:11 Jehova kehm bungu re, <<Lohng wo song yiimi go ero Egburu ewong, go esamahr bi Jehova, tibre Jehova kpꞌsebe re á sehng o.>> Owo egburu etahntahn elfeb, kehm lohngo ba wa ewong, yehke abahk atal faade go esamamhr bi Jehova, wo Jehova o elfeb woomem. Eji elfeb ma sehng, ndi agbehke kehm bake, wo Jehova o ndi egbehke woomem.
1KI 19:12 Eji ndi agbehke ma sehng, agun kehm bake, wo Jehova o agun woomem. Eji agun ma sehng, owo momnaange ellum awˈwa kehm bake.
1KI 19:13 Eji Elayija wuku ellum, á kehm gbibi ewobo eje bulu esamahr. Owo Elayija kehm wuku ellum ni bungu re, <<Elayija, á kpo lim jen a?>>
1KI 19:14 Á kehm faange re, <<Me n yake elname ka wo ntahng tahng Jehova Esowo bi ga kpi nsahm. Anebe Isreel ebten nwongo enya, bobwa agudu njom enya, fere wul abanyehnamahr eba go akahngkahng. Me ntahngtahng wo ma sa, wo anv bo kpꞌgare re bo tob wul-m.>>
1KI 19:15 Jehova kehm-e tongo re, <<Feere song mbang nyi a lohngo ba, fere song go edi erikendi ji wumwum ji Damaskos. Ngare nyi a lꞌrehng o, wohngo Hajael akehng á jol ntul no Aram.
1KI 19:16 Tob wohngo Jehu mmona Nimsi akehng, á jol ntula Isreel, go Elisa mmona Safati ji lohng go Abel Mehola á ko nji enya ana nnyehnamahr.
1KI 19:17 Jehu bahke wulu nne awohng awohng no foro go ekahngkahng bi Hajael, fvfo Elisa bahke wulu nne awohng awohng no foro go ekahngkahng bi Jehu.
1KI 19:18 Me n kuuru ane atahltahl nkpel elku ebal a ane atahl awubu, bo kpee nnene ka gong kak Baal, jol anyo ebo ka sod nnyo eme.>>
1KI 19:19 Elayija mehle o, song nyehne Elisa mmona Safati. Á jo jobo ndi egbe a eltahl a enyam eni, bo kpo jen nnyam ebal ebal, Elisa wo jo toono esꞌkohro enyam ebal bi jo tohng asongo. Elayija kehm song kpir-e, song ro ekpawobo eje bul-e.
1KI 19:20 Elisa kehm yake efong ebe, be toono Elayija. Elisa kehm bungu re, <<Nong me n song tong nsoo a nnee re me n fio, kehm feere ba toon-a.>> Elayija kehm faange re, <<Song me. Jenji m ma-a lim?
1KI 19:21 Ano wo Elisa feere no we-e a kpeem toono. Á rodo efong ebe, wul. Á ko nsol nyi á jo ko lim eltum lam enyam bio fere rod ka ane bo li. Owo á kehm lohngo jo toono Elayija, fere jol nlokeltum ewe.
1KI 20:1 Ben Hadad ntula Siria kehm kuku nsoja enye kpee ba kono edi ajehng. Eltahl atul awubu atul abal ba jolo a ne, a anyˈya ebo, go amvtv akuungu ebo, á mehle song sennge Samaria kak bohko bo ebta.
1KI 20:2 Á kehm tumu abatiingetib tv Ehab ntula Isreel go nfam nyio re, <<Fvfo ejum ji a ji Ben Hadad bungu no re,
1KI 20:3 <Asilva a agul enyahne, nya nyame nya, fvfo atingi akal ebahne a abon ebahne ba bame ba.> >>
1KI 20:4 Ntula Isreel kehm faange re, << Ana nsoo ntul ewame ma bung, ejum ajehng ajehng ji n kpi no jˈja ji.>>
1KI 20:5 Gaam ji, abatiingetib kehm kpe feere ba bung re, <<Ejum ji a ji Ben Hadad bungu no re: <N tumu re wahn yake asilva a agul, akal ebahne a abon ebahne ka-m.
1KI 20:6 Wo ngare ana nyia behna, m bahke tumu atubesi abalimeltum ebame, bo bahke ba feede ekpasiki ejahne a ntahk nyi atubesi abalimeltum ebahne. Ejum ajehng ajehng ji kpo sahb koren kor bo bahk-n taare tahm a ji.>>>
1KI 20:7 Ntula Isreel kehm lungu anebkul ba ejahbe kpee, kehm tong bo re, <<Nyehnen ana nne noa kpꞌsebe ntong! Eji á tumu etib bade akal ebame a abon ebame, asilva a agul enyame, we n faabem nnyo.>>
1KI 20:8 Owo anebkul a ane kpee ba lohng ejahbe jio kehm faange re, <<Ke-e wuungu atung, afi taame tv ji á kpꞌbahbe.>>
1KI 20:9 Ano wo á kehm faange abatiingetib ntula Ben Hadad re, <<Tongen nsoo ntul ewame Ben Hadad re, <Nlokeltum ewa bahke limi nsol kpee nyi a gbo mbang bahb, ji ma kpe budu n nehm ma lim.> >> Alokeltum feere etib bio song tong Ben Hadad.
1KI 20:10 Owo Ben Hadad kehm kpe tum etib behko tv Ehab re, <<Nong asowo bib aname, sahb bˈbib aname, joare n nehm feenge Samaria kpee, jol ndi nyi bahke sake nfam nyio, nehm kpe gbal nyi bahke ruru adabbo nya nsoja enyame bahke kehnge anyi.>>
1KI 20:11 Ntula Isreel kehm faange re, <<Tongen ye re, <Nne no ma je ebta nok ga, kpˈfeere kehnge, ye wo fuumu re a wor nnyo sehnge nne no kpˈtahme ebta.> >>
1KI 20:12 Ben Hadad wuku etib bia eji ye a atul bako kpi amahm wo go eboa nkpatahk, á kehm lungu nsoja enye tong bo re, <<Tooben song bohko ebta.>> Ano wo bo toobo no re bo song bohko ebta go nfam nyio.
1KI 20:13 Owo nnyehnamahr awohng kehm bake goji Ehab ntula Isreel ba tiingi re, <<Ejum ji a ji Jehova bungu no re, <A kpꞌnyehne egburu ellong nsoja nia? M bahke faake bo kak-a go ebo lela, owo a bahke kahne re me wo li Jehova.>>>
1KI 20:14 Ehab kehm bahbe re, <<Wo nne awoo Jehova bahk-e koko nok ebta bia? Nnyehnamahr kehm-e faange re, <<Ejum ji a ji Jehova bungu no re, <Ajangkun atubesi nsoja ba wob elwo ni atubesi nsoja yako, bo ba bahke limi jia.> >> Á kehm bahbe re, <<Nne awoo bahke bohko ebta.>> Nnyehnamahr kehm faange re, <<Wo bahke bohko.>>
1KI 20:15 Ehab kehm lungu ajangkun atubesi nsoja ba wob go elwo ni atubesi nsoja nyako, ane atahl awubu kunu eltahl ane awubu ane abal. Owo á kehm lungu erik nsoja Isreel nyehko, bo kpee jolo ane atahltahl nkpel elku ebal ane atahl awubu.
1KI 20:16 Bo mehle eljen ngare nyi efin ma yiimi, ngare nyio Ben Hadad a eltahl atul awubu a atul abal ba kpa njahm a ne jolo go eboa nkpatahk ma wo amahm kpˈbuumu.
1KI 20:17 Ajangkun atubesi nsoja ba wob elwo ni atubesi nsoja nyako ba gbo mbang lohng tahm. Gana Ben-hadad ebtum nsoja, bo ji ba tong-e re,<<Nsoja kpꞌlohngo go Samaria abake.>>
1KI 20:18 Á kehm bungu re, <<Lꞌjol re bo ba elkoono seb, boben bo mbir mbir, afi bo ba ebta, kana wul na bo, tob boben bo mbir mbir.
1KI 20:19 Ajangkun nsoja nya woomo elwo ni atubesi nsoja nyako, kehm lohngo eljen nfam nyio asongo, nsoja jo toono bo go njahm.
1KI 20:20 No nnea nsoja no Isreel wul nnea nsoja no Aram no a lˈkpir-e. Eji anebe Asiria nyehne ano, bo kehm elbeke, anebe Isreel kehm kehme bo kam. Wo Ben Hadad ntula Aram be for go njahm enyꞌnya, a ellong ane ebe ba kpo fing anyꞌnya.
1KI 20:21 Ntula Isreel kehm kehme bo kam, fere ga anyꞌnya a amvtv akuungu ebo, fere wul anebe Aram gbalee.
1KI 20:22 Owo nnyehnamahr kehm bake goji ntula Isreel kehm ba tong-e re, <<Toobo elna nob nob, wo fere kahn ejum ji fuumu re wo lim, ngare ana nyia yabv ntula Aram bahke bake kpe ba nok a na.>>
1KI 20:23 Wo ngare nyia atubesi abalimeltum ntula Aram me-e tub elle re, <<asowo ebo, li asowo nya awong. Owo wahnge bo tahne sehng-r. Wo e lꞌnok a bo go edi ji li ebal ebal, etingitingi e bahke tahne sehnge bo.
1KI 20:24 Ejum ji a ji fuumu re wo lim: Yehken atul baa kpee bum go nkpe, wahn fere yehke atubesi nsoja nyako ko nji ebo.
1KI 20:25 Kpe ko ellong nsoja ana ni a ma tane, wo budu elna jol go nrur ana nyˈnehm o, a amvtv akuungu go nrur, eji e lꞌnok a Isreel go edi ebal ebal. Go etingitingi e bahke tahne sehnge ntula Ben-hadad. Á kehm taame tv bo, fere lim jangjang ana bo tong-e no.
1KI 20:26 Eji elum behko kpe se, Ben Hadad kehm kuku nsoja Aram, bo kehm tahme song rehng go Afek re bo song nok a anebe Isreel.
1KI 20:27 Eji bo tob kuu anebe Isreel lohng a bo, ka bo nsol ebta, bo kehm lohngo eljen song kpiri bo. Anebe Isreel bumu edi erekekv ebo songo songo wane a bo, are abon ellong ebul na abal ba, wo ga anebe Aram buulu nkpange kpange edi ndi.
1KI 20:28 Nne Esowo kehm lohngo ba, ba tong ntula Isreel re, <<Ejum ji a ji Jehova bungu no re, <<Tib eji anebe Aram kpꞌtiri re Jehova li esowo bi awong, á limm esowo bis adamme, m bahke faake nsoja nyia nyi li go nrur kak-a go abo, a bahke fere kahn re me Jehova wo.
1KI 20:29 Nsoja nyi Isreel a nsoja nyi Aram bumu nsi ebo wane atemtem go nfung esehma, efung bi biingi nfung esehma bo bom ebta anoko atemtem. Anebe Isreel wulu anebe Aram ane atahltahl go eltahl a nkpel elon, go nsoja nyi jo jen go akpade go efung abehng.
1KI 20:30 Erik nsoja nyehko be song yel go ejahbe Afek, edi ji ekahme buku wul bo, ane atahltahl nkpel atahl ara a nkpel esehma a ane atahl awubu. Fvfo Ben Hadad be song rehng go nfam, song biiri go nkimi go atahng ekpꞌkpa.
1KI 20:31 Atubesi abalimeltum ebe kehm bungu tong-e re, <<Nyehne, wahr ebwuk re atul ba anebe Isreel kpi ndon gbalee. Nong wahr tahmen goji ntula Isreel, wahr boben abomo nkv anoongo go egahre ebun, fere kpennge alehke go egahre asi. Fundiki á bahke tahre elkpin ena.>>
1KI 20:32 Bo kehm bobo abomo nkv anoongo go ebo ebun, fere kpennge alehke go ebo asi, kehm mehle tahm goji ntula Isreel song tong-e re, <<Nlokeltum ewa Ben Hadad kpꞌbungu re, <N kpa-a gboongo re, kam-a wul.> >> Ntul kehm faange re, <<Ye noa kpaka li go elkpina? Ye mmonannee wo.>>
1KI 20:33 Aneblum baa ko nfaange nyi ntul ana elliingi ni nno, bo tob ware ko alum nyanehm o faange re, <<Ee, mmonanne Ben Hadad!>> Ntul kehm bungu re <<Song ko-n ye ba.>> Eji Ben Hadad lohngo no ba, Ehab yak-e á wahr yel go ege mmvtv akuungu.
1KI 20:34 Ben Hadad kehm-e tongo re, <<M bahke feere ajahbe nya nsoo taare nso go ebta ka-a. A bahke ma bum edi are jꞌja go Damaskusi, ana nsoo limi no go Samaria.>> Ehab kehm bungu re, <<Á lꞌlim ji a kpꞌbungu, m bahk-a yake a feere song mbol mbol.>> Ano wo Ehab ko nwongo a Ben-hadab, fere yake á feere kehnge.
1KI 20:35 Wo Jehova bungu a nne awohng go ellong abanyehnamhr re, á tong nte we re, <<Ko ebti eba wo rum-m,>> Wo nne noo tˈten.
1KI 20:36 Nnyehnamahr noo kehm bungu re, <<Tib eji a ki kpunu Jehova, a lꞌsi tˈtahm a, egabe bahk-a wulu.>> Eji nne noo tahme no, egabe kehm-e nyehne go mbang, soro wul-e.
1KI 20:37 Nnyehnamahr kehm nyehne nne noko kehm-e tongo re, <<Titi rumem.>> Ano wo nne noo rum-e no, fere lim-e nsol.
1KI 20:38 Owo nnyehnamahr kehm tahme song yiimi go esi mbang jo sik ntul. Á konngo elne nsol go esamahr eji nnene lꞌki-e liingi.
1KI 20:39 Ana ntul jo sehng go mbang, nnyehnamahr kehm-e lungu fere bung a ne re, <<Me nlokeltum ewa je go mbuksong ebta, fvfo nne kehm bake go egame ba ka-m nne no bo me-e bob go ebta kehm bungu re, <Baabe nnenlum noa. Á lꞌbe for, bo bahke koko elkpin ena go esi elkpin ene, tohko jol ano a bahke tiki kpi ebahk asilva atahltahl nkpel esehma atahl awubu.>
1KI 20:40 Eji nlokeltum ewa jo lim eltum je go je ga, nne noo be daade.>> Ntula Isreel kehm bungu re, <<Ano wo elam eja bahke jolo, wob kimi ebi ka elna antahng.>>
1KI 20:41 Owo nnyehnamahr awohng kehm foomo lennge abomo nya á konngo go esamahr, fvfo ntula Isreel soro liing-e re a tob li nne no kpo tob nnyehn amahr.
1KI 20:42 Á kehm tong ntul re, <<Ejum ji a ji Jehova ma bung re, <<Wob yake nne no m me-e yehke re á bahke tiki kpo, yeb for. Fvfo esi elkpin ena bahke tahme go esi elkpin ene, ane eba bahke kpoko tib esi ane ebe.> >>
1KI 20:43 Ano wo ntula Isreel feere no go ege ekpasiki go Samaria a elmarre go erakatahng.
1KI 21:1 Eji ma kang, ejum jolo bade edi egbe agreb ji Naboti nnea Jejireel. Edi jio jolo go Jejireel, kohlo ekpasiki Ehab ntula Samaria.
1KI 21:2 Efung abehng Ehab kehm tongo Naboti re, <<Ka-m edi egbe agreb eja, me n ko jo bahm anyane ellehke, eji li kohlo egame ekpasiki. Wahr yaange atem, m bahk-a kake edi egbe agreb ji ga nob, afi lꞌkor-a, m bahk-a kpiki ekun abehng abehng bi fuumu edi jio.>>
1KI 21:3 Wo Naboti kehm faange re, <<Jehova kꞌtaame re me n ka-a ejum elehkelkv ji babnsoo ewahre>>
1KI 21:4 Ano wo Ehab mehle kehnge a elmarre go erakatahng, tib Naboti ebbung re, <<Me wa nehm ka ejum elehkelkv ji babnsoo ewahre.>> Á song noongo go ege edilnong, sennge esamahr go ekahme, fere ten nsol alehke.
1KI 21:5 Nkal ewe Jejibel kehm bake, ba bahb-e re, << Nˈnan a kpˈ guunu? Nꞌnan a ma ten nsol alehke?
1KI 21:6 Á kehm faange nkal re, <<Tibre n tongo Naboti ji lohng go Jejireel re, <Gung-m edi egbe agreb eja; afi lꞌfere kor-a, m bahk-a edi egbe agreb jindiki yaange asi.> Wo á tong-m re, <N wa nehm ka edi egbe agreb ejame.> >>
1KI 21:7 Jejibel nkal ewe kehm bungu re, <<Ano wo eljini ellimi ena li no ana ntul ka Isreela? Mehl ji wo li nsol! Bel eyebatahng. M bahk-a kake edi egbe agreb ji Naboti ji lohng go Jejireel.>>
1KI 21:8 Jejibel kehm nyono awer go mbing nyi Ehab, kak elliingi ene go atahng awer, tum awer nyao tv anebkul a agburu ane ba bo lene ano ejahbe ajehng a Naboti.
1KI 21:9 Awer nyao Jejibel nyono re, <<Tiingen ane efung bi njal abade a ero akake, bo fere jehke Naboti go eti ekpunu go ellong ane.
1KI 21:10 Yehken abi ane abal, bo ji go egea mbuksong, bo yiimi ntianse efahnge go ege esamahr re yebsu Esowo a ntul. Owo bo bahk-e rodo lohng a ne, song tuub-e atal wul.>>
1KI 21:11 Ano wo anebkul a agburu ane ba lene go ejahbe ji Naboti lene no, limi ana Jejibel tongo bo re bo lim go awer nya á nyono tv bo.
1KI 21:12 Bo kehm tiingi njal abade, kehm rodo Naboti jehke go edi ekpunu go ellong ane.
1KI 21:13 Akimfahnge atianse na abal kehm bake ba ji go ege esamahr, kehm ba kehme nsol tooro nyi Naboti ma lim go esamahr ane re, <<Naboti ebsu Esowo fere tob su ntul.>> Ano wo bo rod-e no tahm go esi mbang, song tuub-e atal á kpo.
1KI 21:14 Owo bo kehm tumu etib tv Jejibel re, <<Bobtuubu Naboti atal yebkpo.>>
1KI 21:15 Ana Jejibel wuku re Naboti bo me-e tuubu atal wul, á kehm tongo Ehab re, <<Tahm, wo song ko edi egbe agreb ji Naboti ji lohng go Jejireel, ji á ten-a elgungu. Á kpeem li go elkpin, yebkpo.
1KI 21:16 Eji Ehab wuku re Naboti ebkpo, á kehm tahme re, á song ko edi egbe ji Naboti.
1KI 21:17 Owo Jehova kehm tongo Elayija ji lohng go Tisibe re,
1KI 21:18 <<Song wo song kpiri Ehab ntula Isreel, ye ji jehk go Samaria kpˈfili edi. Anv á li go edi egbe agreb ji Naboti, á fi o re á song ko edi egbe agreb jio fere jol nfono.
1KI 21:19 Tong-e re, <Ejum ji a ji Jehova ma bung re, <Wobwul nne, fvfo wobfere ba nsol enye kpua?>> Fvfo tob tong-e re, <Ejum ji a ji Jehova ma bung re, Go edi ji ebv lahbe alung ma Naboti, ebv bahke tob lahbe alung ema o, Ee, ma ma!> >>
1KI 21:20 Ehab kehm tongo Elayija re, <<Nnekv ewame á ma-m seb ba nyehna! nnekv ewame!>> Elayija kehm-e faange re, <<M ma-a seb ba nyehn, tibre wobrod elna gungu abꞌbi alimi go esamahr bi Jehova.
1KI 21:21 <Nyehne, Jehova bungu re, M bahke koko elrannge ba kun-a. M bahke rannge ebangenahb eja, fere wul nnenlum awohng awohng go ebangenahb ji Ehab go Isreel, jolo nju afi nja.
1KI 21:22 M bahke fake etahk eja ana ji Jeroboam mmona Nebati a etahk ji Baasa mmona Ahija, tibre wo ma melle erakatahng ejame, fere lim Isreel boblim abiafem.>
1KI 21:23 <<Bada Jejibel fvfo Jehova bungu re, <Ebv bahke lehke ngubjing nyi Jejibel go nkpe ekahme nyi Jejireel.>
1KI 21:24 <<Ebv bahke lehke ekv nne awohng awohng no li ka Ehab no bahke kpoko go atahng nfam, fvfo nruk go ekulugbe bahke lehke agubjing nya ane ba bahke kpoko go elatahk nfam. >>
1KI 21:25 <<Nne awohng awohng tikem jol ana Ehab no rodo elne lim abꞌbi go esamahr bi Jehova, ye ji Jejibel nkal ewe jo tehme re á lim abˈbi.
1KI 21:26 Á jo limi nsol ebi mbang, fere jo jen jo toono alokelom, ana anebe Amor ba Jehova kame bo go esamahr bi anebe Isreel.>>
1KI 21:27 Ana Ehab wuku alum nyao, á kehm yare abomo enye, fere rod abomo elkv anoongo bobo, agbajake, jo tib egbokondon. Á sa jo jen a abomo elkv anoongo nyao.
1KI 21:28 Owo Jehova kehm bungu tong Elayija ji lohng go Tisibe re:
1KI 21:29 Wobnyehn ana Ehab ma rede elne go egame esamahra? Tib eji á ma rede elne, n nehm ko elrannge nia ba egea ngare, m bahke koko ba ka etahk eje, ngare nyi mmon ewe.>>
1KI 22:1 Ejum nnya na era, ebta kpeem gbo anebe Aram a anebe Isreel.
1KI 22:2 Wo goji kpꞌbiingi nnya era Jehosafati ntula Juda mehle je re á song nyehn ntula Isreel.
1KI 22:3 Ntula Isreel tongo ane ebe ba jolo atubesi ane re, <<Wahn nehme kahn re Ramoti Giled ji jahre jia, wo ń nehme lim ejum ajehng ajehng ji ḿ bahke koko go abo nya ntula Arama?>>
1KI 22:4 Owo ntul kehm bahbe Jehosafati re, <<Á bahke jeke a name song nok ebta a anebe Ramoti Gileda?>> Jehosafati kehm faange ntula Isreel re, <<Me n li ana wo li no, ane ebame li ana ane eba, anyˈnya enyame ana anyˈnya enya.>>
1KI 22:5 Wo Jehosafati tob kpe bungu tong ntula Isreel re, <<Titi gbo mbang seb elle goji Jehova ana á kpꞌtiri bade ejum jia.>>
1KI 22:6 Ano wo ntula Isreel kehm kuku abanyehnamahr bo ba kono edi ajehng, ejum aneblum atahltahl, kehm ba bahb bo re, <<Fꞌfuumu re me je ebta, song nok a anebe Ramoti Giled, afi me n kꞌje? >> Bo kehm-e faange re, <<Song, tib Nsoo Ntul bahke faake kak ntul go ebo.>>
1KI 22:7 Wo Jehosafati kehm bahbe re, <<Nnyehnamahr no Jehova awohng awohng a limma ye ji e bahk-e bahba?>>
1KI 22:8 Ehab ntula Isreel kehm faange Jehosafati re, <<Ebsa nne nne awohng ana no e bahke ma bahb Jehova sehng go ege abo, wo ye kpo tehn-m tehn, tib á ka nyꞌnyehn amahr nya nno bada name, ngare anyehng anyehng ebi ebi. Nne noo Mikaya mmona Imla wo.>> Jehosafati kehm faange ntul re, <<Nong ntul kꞌbung jio ano.>>
1KI 22:9 Ano wo Ehab ntula Isreel lungu nlokeltum ewe awohng kehm bungu re, <<Song, wo song ko Mikaya mmona Imla ba elwaare.>>
1KI 22:10 Ehab ntul no Isreel a Jehosafati ntul no Juda, liibi nsol etul, ba ji go ebo nti etul, edi ji bo kpo ruumu arasi go eti mbu ji Samaria, a abanyehnamahr yim no kpꞌnyehne amahr go ebo esamahr tong bo.
1KI 22:11 Nnyehnamahr awohng no bo kpo lung-e re Jedekaya mmona Kenaana eblim atang akuungu fere kehm tongo Ehab re, <<Ejum ji a ji Jehova bungu no re, <Go atang nyaa, a bahke koko atang nyaa nok a anebe Aram tete bo rannge kpee.> >>
1KI 22:12 Abanyehnamahr bako kpee jo nyehne amahr mbang mbang anyehng. Bo bungu re, <<Song noken anebe Ramoti Giled, ḿ bahke bele esehnge ebta, tib Jehova bahke faake bo kak wo ntul go ebo.>>
1KI 22:13 Ntiingi etib no tahme Mikaya lung tongo Mikaya re, <<Nyehno, abanyehnamahr bako kpee, kpꞌbungu nnyo amehng re ntul bahke sehnge ebta. Nong ellum ena wane a ni bo, bung nob nob bada ntul.>>
1KI 22:14 Wo Mikaya kehm bungu re, <<Eji Jehova li go elkpin, m bahke tongo ntul jio ji Jehova tong-m no ji ji.>>
1KI 22:15 Eji á ba rehng, ntul kehm-e bahbe re, <<Mikaya, fꞌfuumu re wahr je song nok ebta a anebe Ramoti Giled, afi wahr kꞌje?>> Á kehm faange re, <<Song noken, á bahke bele esehnge ebta, tib Jehova bahke faake bo kak ntul go ebo.>>
1KI 22:16 Ntul kehm bungu tong-e re, <<Nkpel ebik nyi m bahk-a limi a tir re a m-e nehm tong ejumjum sehngem etingitingi go mbing nyi Jehova?>>
1KI 22:17 Owo Mikaya kehm faange re, <<N nyehne Isreel kpꞌjene yele yele yele yannge go awong ana ejoro bi ki kpi mbꞌbaabe, owo Jehova kehm bungu re, <Ane baa ntubesi bo kpimm. Nong nne awohng awohng feere kehnge go etahk go elkoono.>>>
1KI 22:18 Ehab ntula Isreel kehm tongo Jehosafati re, <<Me wa n tong-m re, á ka nyꞌnyehn amahr nya nno bada name, sehngem ebi ji ji?>>
1KI 22:19 Mikaya kehm soro asi bung re, <<Fvfo wuk ellum ni Jehova ni á bungu re, <<N nyehne Jehova jehk go ege eti etul a ellong enjel kpee ni ejahbetul yim sennge kak go eboblum a ebobkal.
1KI 22:20 Wo Jehova kehm bungu re, <Nne awoo bahke song fanne Ehab re á song nok a Ramoti Giled, eji á lˈsong kpo o?> Egom jehko faange mbang nyehka, agom jehko faange nyehko.
1KI 22:21 Esꞌkohro, etohko kehm ba yiimi go esamahr bi Jehova kehm bungu re, <M bahke song nehm-e.>
1KI 22:22 Jehova kehm bahbe re, <Go mbang anyii?> Á kehm bungu re, <<M bahke lohng tahm fere song jol etohko ji afahnge akiimi go anyo nya abanyehnamahr ebe kpee.> Jehova kehm bungu re, << Á bahk-e ma nehm, song, wo song lim ano.>
1KI 22:23 Mikaya kehm gohro bung re, << Ji ma jol ji a. Jehova ebkak etohko ji kpo kiimi afahnge go anyo nya abanyehnamahr eba kpee. Jehova ebka ejehke re, ebꞌbi gbo tub-a.>>
1KI 22:24 Owo Jedekaya mmona Kenaana kehm tahme song ta Mikaya elkpal go esamahr. Á kehm-e bahbe re, <<Limi renan Etohko ji Jehova kehm-m lohngo sa, ba bung a na?>>
1KI 22:25 Mikaya kehm faange re, <<Bahke sebe kahn efung bio bi á bahke song biiri go nkimi atahng ekpꞌkpa.>>
1KI 22:26 Ehab ntula Isreel kehm tongo re, <<Roden Mikaya, wahn tum-e feere goji Amon ye ji kpi ejahbe fili a Joasi ji mmona ntul,
1KI 22:27 wo fere bung re, <Ejum ji a ji ntul ma bung: Kaken nne noa go ngbekobo, wahn fere ka-e abon abahk ebred a abon alahb, tete n feere kehnge ebta nob nob.> >>
1KI 22:28 Mikaya kehm bungu re, <<Á lꞌlohko feere kehnge nob nob, lohngo re Jehova ka bung sehng go egame.>> Owo á kehm kpe bung re, <<Bumen alum enyame nob nob, wahn ane kpee!>>
1KI 22:29 Ano wo Ehab ntula Isreel a Jehosafati ntula Juda kehm tahme ebta anoko go Ramoti Giled.
1KI 22:30 Ntula Isreel kehm tongo Jehosafati re, <<M bahke yele ebta bia, kak nsol nyehka nyehka nyi bo lꞌki-m liingi, wo kak nsol etul enya.>> Ano wo ntula Isreel kehm kake nsol nyehka nyehka nyi bo lꞌki-e liingi, fere mehl tahm ebta.
1KI 22:31 Ngare nyia ntul no Aram ebtong atubesi nsoja ba kpo fing amvtv akuungu, eltahl ane awubu ane abal re, <<Kana nok a nne awohng awohng noka, jolo egburu nne afi nne no nse, sehngem ntul no Isreel.>>
1KI 22:32 Eji atubesi nsoja ba kpo fing amvtv akuungu nyehne Jehosafati, bo tiri re, <<Etingitingi nne noa wo li ntula Isreel.>> Owo bo kehm sennge re bo nok a ne, wo eji Jehosafati rabe no,
1KI 22:33 atubesi nsoja ba kpo fing amvtv akuungu sebe kahn re ye ntul no Isreel sang, bo rahke, bo we kpeem jo kam.
1KI 22:34 Wo nne awohng go ellong nsoja Aram kehm take na ta elban ene sehng song jahm ntula Isreel go nkon kon nyi ekpawobo ebta eje. Ntul kehm tongo nne no jo fing mmvtv akuungu enye re, <<Gahl feere wo yehk-m go emahng ebta. Bo ma-m lim ejum.>>
1KI 22:35 Efung kohro kohro bo jo noko ebta. Wo ntul sa o woomo go mmvtv akuungu enye go mbuksong nyi anebe Aram. Alung ma jo lohng-e ege elok taame na taame go mmvtv akuungu kpee, fvfo elgung nio á kak elkv kpo.
1KI 22:36 Ana njul kpꞌbake ellahme, etib kehm lohngo ba go ellong nsoja nyi Isreel, ni bungu re, <<Nne awohng awohng feere go ege ejahbe; nne awohng awohng feere go egea ndi!>>
1KI 22:37 Ano wo ntul kpo no bo ko-e ba go Samaria, fere kpa-e kak o.
1KI 22:38 Bo ru alung go mmvtv akuungu go eto ji li go Samaria <<edi ji asꞌsa kpo wuumu alahb,>> fvfo ebv kehm ba lahbe alung eme, ana ellum ni Jehova bungu no.
1KI 22:39 Bada nsol nyehko nyi jolo no ngare nyi Ehab jo fili edi, budu nsol kpee nyi á limi no, ekpasiki ji á si no, fere kak avori go atahng, a ajahbe nya á si akahme sennge kak, bo nyˈnyon kak go nwer aka nya atul ba Isreel.
1KI 22:40 Ehab kehm kpoko ana babnde ebo. Fvfo Ahajiya ji mmon ewe, wo ko nji etul enye.
1KI 22:41 Jehosafati mmona Asa ba kuumu etul bi Juda, ngare nyi Ehab ma ji etul bi Isreel nnya eni.
1KI 22:42 Jehosafati kange eltahl a nnya elku eji bo bobo etul bi Isreel, fvfo á fili edi go Jeusalem go eltahl a nnya elon. Nnyehn bo jo lung-e re Ajuba mmona Silhi.
1KI 22:43 Go ejum ajehng ajehng, á jo toono mbang nyi nde Asa, jol á tikem gbake feere go nkpe. Á limi nsol nyi jolo go nseenge go esamahr bi Jehova. Wo ntahk eblom á ranngem, ane soro asi jo lim ajomjom, fere jo fi insen o.
1KI 22:44 Jehosafati limi elkoono a ntula Isreel.
1KI 22:45 Bada nsol nyehko nyi jolo no ngare nyi Jehosafati jo fili edi, nsol nyi á limi no, a eko ebta ji á tibi no, anv bo nyˈnyon go nwer aka nya atul ba Juda.
1KI 22:46 Á tob kame aneblum ba jo jen asꞌsa ntahk eblom, bo ji sa no bomo ngare nyi nde Asa jo fili edi.
1KI 22:47 Ngare nyio ntul awohng awohng jolem go Edom; Ekpeele ntul ji jo fili edi.
1KI 22:48 Jehosafati kono asohkkahng gbalee re bo jo ko jen are je go Ofir, jo sol agul, jol nsohkkahng anyehng anyehng tikem lohng eljen, rannge o Ejion Gebe.
1KI 22:49 Owo Ahajiya mmona Ehab kehm tongo Jehosafati re, <<Nong ane ebame jo fing asohkkahng go aya lim eltum a ane eba, wo Jehosafati taamem.
1KI 22:50 Owo Jehosafati kehm kpoko bo kpa-e kak go ejahbe ji Devid nde. Fvfo Jehoram mmon ewe wo ko nji etul enye.
1KI 22:51 Ahajiya mmona Ehab kuumu etul bi Isreel go elku a nnya ebal nyi Jehosafati jo fili Juda, fvfo á fili Isreel go nnya ebal.
1KI 22:52 Á limi abꞌbi go esamahr bi Jehova, tibre á jo jene go abang nya nde abola nnyehn, go abang nya Jeroboam mmona Nebati, ye ji limi Isreel bo jo lim abiafem.
1KI 22:53 Á jo loko fere jo jom Baal, fere lim Jehova Esowo bi Isreel bel erakatahng jang jang ana nde limi no.
1CH 1:1 Adam jele Sed, Sed jel Enos,
1CH 1:2 Kenan jele Mahalalel, Mahalalel jel Jared,
1CH 1:3 Enok jele Metusela, Metusela jel Lamek abola Noa
1CH 1:4 Abon ba nlum ba Noa ba a: Sem, Ham, go Jafed.
1CH 1:5 Abon ba nlum ba Jafed ba a: Gomer, a Magog, Madai, Javan, Tubal, a Mesek go Tiras.
1CH 1:6 Abon ba nlum ba Gomer ba a, Asikenas, Rifad go Togama.
1CH 1:7 Abon ba nlum ba Javan ba a, Elisa, a Tasisi, a anebe Kitti go anebe Rodan.
1CH 1:8 Abon ba nlum ba Ham ba a: Kusi, Mijraim, Pud a Kenan.
1CH 1:9 Abon ba nlum ba Kusi ba a: Seba, Havila, Sabta, Raama, go Sebteka. Abon ba nlum ba Raama ba a: Seba abola Dedan.
1CH 1:10 Kusi wo jolo nde no Nimrod, Nimrod ji ba jol ntahkuru anea nsoja go njini.
1CH 1:11 Mijraim wo jolo nde no anebe Lud, a anebe Aram, anebe Lehab, anebe Naftuhim,
1CH 1:12 a anebe Patrusi, a anebe (Kasilu boji anebe Filista lohng goji bo,) go anebe Kaptor
1CH 1:13 Kenan jolo nde no Sidon. Sidon wo jolo ngbokambang a mmon ewe no nlum, Kenan wo tob jol nde no a anebe Hiti,
1CH 1:14 a anebe Jebus, anebe Amon a anebe Girgas,
1CH 1:15 a anebe Hiv a anebe Arki a anebe Sin,
1CH 1:16 a anebe Avad, a anebe Jema go anebe Hamati.
1CH 1:17 Abon ba nlum ba Sem ba a: Elam, Asur, Afakjad, Lud go Aram. Abon ba nlum ba Aram ba a: Uj, Hul, Gateri go Mesek.
1CH 1:18 Afakjad wo jolo nde no Sela, Sela jol nde no Eber.
1CH 1:19 Bo jele abon ba nlum abal ka Eber, awohng bo jo gung-e mbing re Peleg, tibre ngare nyi á jolo elkpin wo anebe njini yabe no; mmonannyehn bo gung-e mbing re Joktan.
1CH 1:20 Joktan wo jolo nde no Almodad, Selef, Hajamavete, go Jera,
1CH 1:21 á tob jolo nde no Hadoram, Ujal, Dikla,
1CH 1:22 Obal, Abimael, Seba,
1CH 1:23 Ofir, Havila go Jobab. Bo kpee jolo abon ba nlum ba Joktan.
1CH 1:24 Lohngo re nti et'tohngo nyi bomo go ji Sem rehng eji Ebraham nyi a: Sem, Afakjad, Sela,
1CH 1:25 Eber Peleg, Reu,
1CH 1:26 Serug Nahor, Tera,
1CH 1:27 go Ebram ye ji li Ebraham.
1CH 1:28 Abon ba nlum ba Ebraham ba a: Aisek abola Ismael.
1CH 1:29 Anebe at'tohngo ebo ba a: Nabayod ngbokambang a mmon no Ismael, Kedar, Adbeel, Mibsam,
1CH 1:30 Misma, Duma, Massa, Hadad, Tema,
1CH 1:31 Jetur, Nafis go Kedema. Bo ba jolo abon ba nlum ba Ismael.
1CH 1:32 Abon ba nlum ba Ketura nne elkanga Ebraham jele no ba a: Jimran, Joksan, Medan, Midian, Isibak, go Sua. Abon ba Joksan ba a: Seba a Dedan.
1CH 1:33 Abon Ba nlum ba Midian ba a: Efa, Efer, Hanok, Abida, go Eldaa. Ane baa kpee ba jolo anebe et'tohngo ji Ketura.
1CH 1:34 Ebraham jolo nde no Aisik. Abon ba nlum ba Aisik, Eso abola Isreel.
1CH 1:35 Abon ba nlum ba Eso ba a: Elifasi, Rewel, Jewusi, Jalam go Kora.
1CH 1:36 Abon ba nlum ba Elifasi ba a: Teman, Omar, Jefo, Gatam go Kenaj. Timna jele Amalek ka-e.
1CH 1:37 Abon ba nlum ba Rewel ba a: Nahati, Jera, Sama go Mija.
1CH 1:38 Abon ba nlum ba Seri ba a: Lotan, Sobal, Jibeon, Ana, Dison, Ejer go Disan.
1CH 1:39 Abon ba nlum ba Lotan ba a: Hori a Homam. Timna jolo mmonannyehn Lotan no nkal.
1CH 1:40 Abon ba nlum ba Sobal ba a: Alvan, Manahati, Ebal, Sefo, go Onam. Abon ba nlum ba Jibeon, ba a Ana.
1CH 1:41 Mmon no nlum Ana, DIson wo. Abon ba nlum ba Dison ba a: Hemdan, Esiban, Itran, go Keran.
1CH 1:42 Abon ba nlum ba Ejer ba a: Bilhan, Jaavan go Akan. Abon ba nlum Disan ba a: Uj, abola Aran.
1CH 1:43 Atul ba a, ba kuumu go Edom nne awohng awohng kehm kuumu etul go Isreel: Bela mmon no nlum no Beyo, ye ji bo jo lung nfam ejahbe enye re Dinhaba
1CH 1:44 Eji Bela kpo no, Jobab mmona Jera no nlum ji lohngo go Bojra wo ba kuumu etul ege a nji.
1CH 1:45 Eji Jobab kpo no, Husam ji lohngo go ndi nyi anebe Teman wo ba kuumu etul go ege a nji.
1CH 1:46 Eji Husam kpo no, Hadad mmon no Bedad, ye ji ga anebe Midia go ejahbe Moab, wo ba kuumu etul ege a nji. Nfam ejahbe enye bo jo lungu re Avid.
1CH 1:47 Eji Hadad kpo no, Samla ji lohngo go Masireka, wo ba kuumu etul ege a nji.
1CH 1:48 Eji Samla kpo no, Sawul ji lohngo go Rehobod go aya, wo ba kuumu etul go ege a nji.
1CH 1:49 Eji Sawul kpo no, Baal-Hanan ji mmon no nlum no Akbo wo ba kuumu etul go ege a nji.
1CH 1:50 Eji Baal-Hanan kpo no, Hadad wo ba kuumu etul go ege a nji. nfam ejahbe enye bo gungu mbing re Pau, fvfo nkal ewe bo jo lung-e re Mehetabel, mmon no nkal Matred ji jolo mmon no nkal no Me-Jahab no nkal.
1CH 1:51 Eji Hadad tob kpo. Atul ba Edom ba a: Timna, Alva, go Jeted,
1CH 1:52 Oholibama, Ela, Pinon,
1CH 1:53 Kenaj, Teman, Mibja,
1CH 1:54 Magidiel, go Iram. Bo ba jolo atul ba Edom.
1CH 2:1 A wo li abon ba nlum ba Isreel: Ruben, Simon, Levi, Juda, Isaka, Jebulum,
1CH 2:2 Dan, Josef, Benjamin, Naftali, Gad a Aser.
1CH 2:3 Abon ba nlum ba Juda: Er, Onan a Sela, ane ara baa nnenkal a Kanan wo jele bo ka-e, ji jolo mmon no nkal no Sua. Er ji jolo ngbokambang a mmon no Juda, jolo eb'bi nsaba ala nne go ejang bi Jehova, owo wahnge Jehova wul-e no.
1CH 2:4 Nkala mmon no nlum no Juda no bo jo lung-e re Tama jele Pereji a Jera ka Juda, Juda bele abon ba nlum alon kpee.
1CH 2:5 Abon ba nlum ba Pereji ba a: Hesiron a Hamul.
1CH 2:6 Abon ba nlum ba Jera ba a: Jimri, Etan, Heman, Kalkol a Darda, bo kpee jolo abon na alon.
1CH 2:7 Abon ba nlum ba Karmi ba a: Akar ji ko ntong ba kunu Isreel, eji á rannge ntahm, nyi bungu re, nne kꞌrod nsol nyi bo ma yake ka Esowo.
1CH 2:8 Mmon no nlum no Etan wo a: Ajaria.
1CH 2:9 Abon ba nlum ba bo jele ka Hejiron ba a: Jerameel, Ram a Keleb.
1CH 2:10 Ram wo jolo nde no Amminadab, fvfo Amminadab wo jolo nde no Nason, ye ji jolo ntubesi no anebe Juda.
1CH 2:11 Nason wo jolo nde no Salmon, Salmon wo jolo nde no Boas.
1CH 2:12 Boas wo jolo nde no Obed fvfo Obed jol nde no Jesse
1CH 2:13 Jesse wo jolo nde no Eliab ji jolo ngbokambang a mmon no nlum, etoono mmon no nlum Abinadab, etoono abon ba nlum era Simea,
1CH 2:14 go abon ba nlum na ani Netanel, go abon ba nlum na alon Raddi,
1CH 2:15 go abon arakera Ojem, go abon asehma Devid.
1CH 2:16 Abonannyehn ba nkal ba a, Jerua a Abigel. Abon ba nlum ara ba Jerua ba a: Abisai, Joab a Asahel
1CH 2:17 Abigel wo jolo nnyehn no Amasa ji nde bo jo lung-e re Jeteri ji jolo nne a Isimel.
1CH 2:18 Kaleb mmon no nlum no Hejiron, Ajuba nkal ewe jele abon ka-e, Jeriod tob jele abon ka-e. Abon Ajuba ba nlum ba a Jeser, Sobab a Ardon
1CH 2:19 Eji Ajuba kpo no Kaleb ko Efrad, ye ji jele Hur ka-e.
1CH 2:20 Hur wo jolo nde no Uri, fvfo Uri wo jolo nde no Bejalel.
1CH 2:21 Eji jolo ano Hejron, ji ma kang nya atahl ara, song ko mmon no nkal no Makir ji nde no Giled . Á limi elkoro a ne á jel Segub ka-e.
1CH 2:22 Segub jolo nde no Jair, ye ji jo fili eltahl ejahbe ebra go Giled.
1CH 2:23 (Wo Gesur a Aram noko ebta ko Havod Jar fvfo bo tob ko Kenad a ejahbe atahl ara nya jolo sennge bo kak:) Nyaa kpee jolo etꞌtohngo Makir nde no Giled
1CH 2:24 Eji Hejiron kpo no go Kaleb Efrata, Abija nkal no Hejiron jele Asur ka-e, ye ji jolo nde no Tekoa.
1CH 2:25 Abon ba nlum ba Jeremeel ba a; ye ji jolo ngbokambang a mmon no nlum no Hejiron, Ram ngbokambang a mmon no nlum no Buna, Oren, Ojem go Ahija.
1CH 2:26 Jerameel bele nkal noko no bo jo lung-e re Atara, á jolo nnyehn no Onam.
1CH 2:27 Abon ba nlum ba Ram ji jolo ngbokambang a mmon no nlum no Jerameel ba a: Masi, Jamin a Eker.
1CH 2:28 Abon ba nlum ba Onam ba a: Sammai a Jada. Abon ba nlum ba Sammai ba a: Nadab a Abisu.
1CH 2:29 Nkal no Abisu bo jo lung-e re Abihel, ye ji jele Aban a Molid ka-e.
1CH 2:30 Abon ba nlum ba Nadab ba a: Seled a Appaim, Seled kpoo mmon á jelem.
1CH 2:31 Mmon no nlum no Appaim wo a: Isi ji jolo nde no Sesan. Sesan jolo nde no Alayi.
1CH 2:32 Abon ba nlum ba Jada ji jolo mmonannyehn no Sammai ba a , Jeter a Jonatan, Jeter kpoo, mmon á jelem.
1CH 2:33 Abon ba nlum ba Jonatan ba a: Pelet a Jaja, a wo li et'tohngo ji Jerameel.
1CH 2:34 Sesan mmon no nlum á jelem, sehngem ba nkal ba ba. Á bele nlokeltum no lohng go Ijib no bo jo lung-e re Jara.
1CH 2:35 Sesan ka Jara nlokeltum ewe mmon ewe no nkal á ko-e go elbal, á jel Ata ka-e.
1CH 2:36 Ata wo jolo nde no Natan, Natan jol nde no Jabad,
1CH 2:37 Jabad jol nde no Eflal, Eflal jol nde no Obed,
1CH 2:38 Obed jol nde no Jehu, Jehu jol nde no Ajaria,
1CH 2:39 Ajaria jol nde no Helesi, Helesi jol nde no Eleasa,
1CH 2:40 Eleasa jol nde no Sisma, Sisma jol nde no Sallum,
1CH 2:41 Sallum jol nde no Jekamia, Jekamia jol nde no Elisama.
1CH 2:42 Abon ba nlum ba Keleb ji jolo mmonannyehna Jerameel ba a: Mesa ji jolo ngbokambanga mmon no nlum, ye ji jolo nde no Jif, fvfo mmon ewe Maresa ji jolo nde no Hebron.
1CH 2:43 Abon ba nlum ba Hebron ba a: Kora, Tappua, Rekem a Sema.
1CH 2:44 Sema jolo nde no Raham, fvfo Raham jol nde no Jokiyam. Rekem jol nde no Sammayi.
1CH 2:45 Maon jolo mmon no Sammayi, fvfo Maon wo jolo nde no Beti-Jur.
1CH 2:46 Nne elkoro Kaleb, Efa, wo jolo nnyehn no Haran, Moja a Gajeji. Haran wo jolo nde no Gajeji.
1CH 2:47 Abon ba nlum ba Jada ba a: Regem Jotam, Gesam, Peleti, Efa a Saaf.
1CH 2:48 Nne elkoro Keleb Maaka, wo jolo nnyehn no Seber a Tirana.
1CH 2:49 Á tob jele Saaf, ji jolo nde no Madmana a Seva ji jolo nde no Makbena a Gibea. Mmon no nkal no Keleb bo jo lung-e re Aksa.
1CH 2:50 Ane baa tob jolo et'tohngo ji Kaleb. Abon ba Hur ji jolo ngbokambang mmon no Efrata; Sobal nde no Kiriad Jearim.
1CH 2:51 Salma wo jolo nde no Betlehem a Haref ji jolo nde no Beti Gader.
1CH 2:52 Et'tohngo ji Sobal ji jolo nde no Kiria Jearim ji a; Haroe, ejang anebe Manahata,
1CH 2:53 a esi ejahbe nya Kiriad Jearim, anebe Itriti , Putiti, Sumati, a Misrati. A wo anebe Jara a anebe Esitaol lohng no.
1CH 2:54 Et'tohngo ji Salma: Betlehem, Netofati, Atroti Beti Joab, ejang Manahati, Jorit,
1CH 2:55 asi ajahbe nya abanyonawer ba lene go Jabesi: Anebe Tirati, Simeati a Sukati . A wo li anebe Kenit ba lohng go ebangenahb ji Hammad, nde no Rekab.
1CH 3:1 A wo li abon ba nlum ba David ba bo jele bo go Hebron: ngbokambang a mmon bo jo lung-e re Amnon, mmon no Ahinoam ji Jijireel, etoono Daniel mmon no Abigel ji lohng go Karmel.
1CH 3:2 Etoono abon ara, Absalom mmon no Maaka ji jolo mmon no nkal no Talma ntul no Gesur, etoono abon ani, Adonija mmon no Haggid,
1CH 3:3 go abon alon Sefatiya mmon no Abital, abon arekara, Itram ji Egla jele no.
1CH 3:4 Abon baa na arekara ba bo jele no ka David go Hebron, eji á jo fili edi go nnya esehma kunu nnyahng erakera. David jolo go Jeruselem jo fili edi ana ntul, eltahl a nnya ewubu a nnya era 33,
1CH 3:5 abon ba a ba bo jele ka-e o: Sammua, Sobab, Natan a Solomon, abon ani baa Batseba mmon no nkal no Ammiel wo jele bo.
1CH 3:6 David tob jele Ibhar, Elisua, Elifeled,
1CH 3:7 Noga, Nefe, Jafia,
1CH 3:8 Elisama, Eliada a Elifeled bo jolo ane asehmwubu
1CH 3:9 Bo kpee jolo abon ba David, abon ba nkoro enye a wobem: Fvfo Tama jolo mmonannyehn bo no nkal.
1CH 3:10 Mmon no nlum no Solomon wo a Rehoboam, Rehoboam jele Abija, Abija jel Asa, Asa jel Jehosafat,
1CH 3:11 Jehosafat jel Jehoram, Jehoram jel Ahajia, Ahajia jel Joasi,
1CH 3:12 Joasi jel Amajia, Amajia jel Ajaria, Ajaria jel Jotam,
1CH 3:13 Jotam jel Ahasi, Ahasi jel Hejekiya, Hejekiya jel Manasse,
1CH 3:14 Manase jel Amon, Amon jel Josia.
1CH 3:15 Abon ba nlum ba Josia ba a: Johanan ngbokambanga mmon, Jehoakim etoono mmon, Jedekia etoono abon ara Sallum etoono abon ani.
1CH 3:16 Ane ba kuumu etul toono Jehoakim: Jehoiasin mmon ewe no nlum, a Jedekiya.
1CH 3:17 Et'tohngo ji Jehoiasin ji bo bob-e kak ngbekobo go Bebylon: Seltiel mmon ewe no nlum,
1CH 3:18 Malkiram, Pedaya, Senajar, Jekamiya, Hosama a Nedabiya.
1CH 3:19 Abon ba nlum ba Pedaya ba a: Jerubabel a Simei. Abon ba nlum ba Jerubbabel, Mesullam a Hanania. Selomid wo jolo mmonannyehn bo no nkal.
1CH 3:20 Ane alon fvfo tob jolo o: Hasuba, Ohel, Berekiya, Hasadia a Jusab-Hesed.
1CH 3:21 Et'tohngo ji Hananiya: Pelatia a Jesaya, fvfo abon ba nlum ba Refaya ji Arnan, ji Obadiya a ji Sekaniya.
1CH 3:22 Abon ba nlum ba Sekaniya: Semaya a abon ebe ba nlum: Hattusi, Igal, Bariya, Neariya a Safati. Bo jolo ane arakera kpe kpe.
1CH 3:23 Abon ba nlum ba Neariya: Elioenai, Hijikia a Ajirikam. Bo jolo ane ara kpe kpe.
1CH 3:24 Abon ba nlum ba Elioenai: Hodavia, Eliasib, Pelaya, Akub, Johana, Delaya a Anani - Bo jolo ane asehma kpe kpe.
1CH 4:1 Abon ba nlum ba Juda: Peres, Hejron, Karmi, Hur a Sobal.
1CH 4:2 Renia mmona Sobal no nlum wo jolo nde no Jahad fvfo Jahad jol nde no Ahumia a Lahad. A wo li abangenahb nya Joratid.
1CH 4:3 A wo li abon ba nlum ba Etam: Jejreel, Isma a Idbas. Mmonannyehn no nkal bo jo lung-e re Hejjelelponi.
1CH 4:4 Penuel wo jolo nde no Gedor, a Ejer ji jolo nde no Husa. A wo li abon ba nlum ba Hur, ngbokambang a mmon no nlum no Efrata ji jolo nde no Betlehem.
1CH 4:5 Asur nde no Tekoa bele akal abal, Hela a Naara.
1CH 4:6 Naara jele abon baa ka-e: Ahujam, Hefer, Temeni a Ahaahastari, a wo jolo abon ba nlum ba Naara.
1CH 4:7 Abon ba nlum be Hela ba a: Jered, Johar, Etnan,
1CH 4:8 a Koj, ji jolo nde no Anub a Hajobeba ji lohng go et'tohngo ji Ahahel mmon no nlum no Harum.
1CH 4:9 Jabes bo jo kpun-e sehnge abonannyehn bako, nnyehn gung-e mbing re Jabes ji bungu re, n jel-e go eyam.
1CH 4:10 Jabes lingi tob Esowo bi Isreel. re Oh, li re a bahk-m fuulu fere nyannge edi eljolo ejame, Nong ebo eba jol aname wo fere yehk-m go nfem anyehng anyehng eji n l'jo for go atongtong anyehng anyehng, ano wo Esowo wuku ero ebe.
1CH 4:11 Kelub mmonannyehn Suha no nlum wo jolo nde no Mehir ji jolo nde no Eston.
1CH 4:12 Eston wo jolo nde no Bet Rafa, Pasea a Tehinna jol nde no Ir Nahas. A wo jolo aneblum ba Reka.
1CH 4:13 Abon ba nlum ba Kenas ba a: Otniel a Seraya. Abon ba nlum ba Otniel: Hata a Meonota.
1CH 4:14 Meonata wo jolo nde no Ofra. Sera wo jolo nde no Joab, nde no Ge Harasim. Bo jo lungu bo ano tibre ane ba lene o bele abo ntum.
1CH 4:15 Abon ba nlum ba Kaleb ji jolo mmon no Jefunne ba a: Iru, Eta a Naam Mmon no nlum no Ela: Kenas.
1CH 4:16 Abon ba nlum ba Jehallel ba a: Jif, Jifa, Tiria a Asarel.
1CH 4:17 Abon ba nlum ba Ejra ba a: Jeter, Mered, Efer a Jalon. Nkal awohng no Mered jele Miriam, Sammayi a Isba ji jolo nde no Estemoa.
1CH 4:18 Nkal ewe lohng go et'tohng ji Juda jele Jered ji jolo nde no Gedor, Heber nde no Soko a Jekutiel ji jolo nde no Janoa A wo jolo abon ba mmon no nkal no Faro Bitia, no Mered baang-e no.
1CH 4:19 Abon ba nkala Hodia mmonannyehn no nkal no Naham, nde no Keyila ji Garam, a Estemoa ji anebe Maakatie.
1CH 4:20 Abon ba nlum ba Simon ba a: Amnon, Rinna, Ben-Hanan a Tilon. Et'tohngo ji Isi: Johed a Ben-Johed.
1CH 4:21 Abon ba nlum ba Sela mmon no nlum no Juda: Er, ne no Leka, Laada nde no Maresa bo ji lohng go ejang bi kpo lim eltum ni akpawobo go Bet-Asbea,
1CH 4:22 Jokim, aneblum ba Koaseba, Joas go Saraf bo ji jo fili Moab a Jasubi Lehem Nsol nyi bo nyono no bum lohng go nk'kulu a ngare.
1CH 4:23 Aba tohko nsol toko ba lene go Netaim a Gedera. Bo jolo o jo lim eltum ka ntul.
1CH 4:24 Abon ba nlum ba Simon: Nemuel, Jamin, Jarib, Jera a Saul.
1CH 4:25 Sallum jolo mmon no nlum no Sol, Mibsam jolo mmon no nlum no Sallum, Misma mmon no nlum no Mibsam.
1CH 4:26 Abon ba nlum ba Misma: Hammuel jolo mmon nlum no Misma, Jakkur mmon no nlum no Hammuel, fvfo Simei mmon no nlum no Jakkur.
1CH 4:27 Simei bele abon ba nlum elkua mmon awohng '16' a abon arakera ba nkal '6', wo abonanyehn belem abon gbalee, fvfo abangenahb ebo kpee jolem go nrur ana anebe Juda.
1CH 4:28 Bo lene go Beerseba a Molada, Hajar Sual,
1CH 4:29 Bilha, Ejem, Tolad,
1CH 4:30 Betuel, Horma, Jiklag,
1CH 4:31 Bet Markabot, Hajar Susim, Bet Biri, a Saaraim, a wo jolo nfam ajahbe ebo tete David ba jol ntul
1CH 4:32 Abon ajahbe ba jolo seennge bo ba a, Etam, Ain, Rimmon, Tokem a Asan, jolo ejahbe eblon.
1CH 4:33 fvfo kpee ajahbe nya jolo seennge abona ajahbe tete rehng go Baalad jolo adi nya bo lene no fvfo bo bumu nwer nyi tibi ana bo lohng no.
1CH 4:34 Mesobab, Jamlek, Josa ji mmon no nlum no Amajia,
1CH 4:35 Joel a Jehu ji mmon no nlum no Josibia, ji mmon no nlum no Sera ji mmon no nlum no Asiel,
1CH 4:36 fvfo Elioyenai, Jaakoba, Jesohaya, Asaya, Adiel, Jesimiel, Benia,
1CH 4:37 a Jija ji mmon no nlum no Sifi, Sifi mmon no nlum no Allon, Allon ji mmon no nlum no Jeddia, Jeddia mmon no nlum no Simri, Simri mmon no nlum no Semia.
1CH 4:38 Aneblum ba bo gamme bo o jolo atubesi go bo abangenahb, abangenahb ebo gbale gbalee.
1CH 4:39 Bo tahme go n kpe nyi Gedor go ejang edamme jo seb ajele nya bo bahke jo ka atohko ndi ebo.
1CH 4:40 Bo nyehne nnooba ndi nyi nlak, go ajele fvfo ndi nyio gb'gbal, jolo soom fere n'nob. Anebe Hamid ebtohko lene o.
1CH 4:41 Ane ba abing ebo, bo gamme no ba ngare nyi Hejekia ntul no Juda. Bo noko a anebe Ham go ebo adi nya bo jolo no, fvfo a anebe Meunid ba jolo o, rannge bo kpe kpe ana e jum ji kp'tibi tete lela, wo bo fere jolo go bo a ndi, tibre ajele jolo ka atohko ndi ebo.
1CH 4:42 Ane atahltahl atahl alon ba Simeon, bo ji Pelatia, Nearia, Rafia a Ujjiel, ji mmon no nlum no Isis koo bo ba rannge ejahbe ewong ji Seir.
1CH 4:43 Bo wulu anebe Amalek ba be no, fere jol o tete lela.
1CH 5:1 Ruben wo jolo ngbokambang a mmon no Isreel. (Etingitingi, wo eji á noongo nkala nde,) eji á limi ano á rannge edi elnong nde, ejum ji jolo ka-e ana ngbokambang mmon no nlum, bo fere feere ka abon ba nlum ba Josef mmon no nlum no Isreel. Eji jolo ano Ruben bo we-e fangem kak go nwer nyi tibi ana bo lohng no go eyake ji elkv alehke ana ngbokambang mmon no nlum,
1CH 5:2 tvtv re Juda jolo etahntahn nne go ellong abonannyehn, fvfo ntubesi jo lohngo go ege, ejum ji jo jol ka ngbokambang a mmon no nlum, bo jo ka tiki ka Josef.)
1CH 5:3 Abon ba nlum ba Ruben ji jolo ngbokambang a mmon no nlum no Isreel jolo: Hanok, Pallu, Hejiron a Karmi.
1CH 5:4 Abon ba nlum ba Joel: Semaia mmon ewe no nlum, Gog jolo mmon no nlum no Semaia, Simei jolo mmon no nlum no Gog,
1CH 5:5 Mika jolo mmon no nlum no Simei, Reaia mmon no nlum no Mika, Baal mmon no nlum no Reaia,
1CH 5:6 a Beera mmon no nlum no Baal, Beera wo jolo ntubesi no anebe Ruben. Tigla-Pileser ntula Assiria bobo Beera song kak eju go ejahbe ji ndiki.
1CH 5:7 Abonanyehn ebo, ba bo kake abing ebo go awer go ebangenahb ebangenahb, ana bo nyono kak nwer jo tib ana ebangenahb ebo li no: Jeil ji ntubesi, Jekaria,
1CH 5:8 fvfo Bela mmon no nlum no Ajaji ji jolo mmon no nlum no Sema ji jolo mmon no nlum no Joel. Bo kpee jolo ejang bi bomo go Aroer rehng go Nebo a Baal Meon.
1CH 5:9 Go ero nfam bo jolo go ndi nyio tete rehng go nkpe ewum wum ndi nyi nyange rehng go aya Uferetis, tibre atohko ndi ebo r'ru go Gilead.
1CH 5:10 Ngare nyi Sol jo fili edi, bo noko ebta a ane ba lohng go et'tohngo ji Reuben, ga bo fere ko adi ellene nya Hagriti kpee go erohko ejang ero nfam bi Gilead.
1CH 5:11 Anebe Gad lene kohlo bo go Basan, tete rehng go Saleka:
1CH 5:12 Joel wo jolo ntubesi, Safam jol etoono, go Janayi a Safad bo lene go Basan.
1CH 5:13 Abonanyehn ebo go ebangenahb ba a: Mikael, Mesullam, Seba, Jorai, Jakan, Jia a Eber, kpee jolo nnahb esehma.
1CH 5:14 A wo li abon ba nlum ba Abihail, Abihail mmon no nlum no Huri. Huri ji jolo mmon no nlum no Jaroa, Jaroa mmon no nlum no Gilead, Gilead mmon no nlum no Mikael, Mikael mmon no nlum no Jesisai, Jesisa mmon no nlum no Jado, Jado mmon no nlum no Busi.
1CH 5:15 Ahi jolo mmon no nlum no Abdiel, ye ji jele Guni wo jolo ntubesi no ebangenahb ebo.
1CH 5:16 Anebe Gad lene go Gilead ji Basan a abon ajahbe go adi enyam aleke go Saron tete rehng ana bo nyange no.
1CH 5:17 Bo kpee kake abing ebo go nwer nyi tibi at'tohngo ebo, ngare nyi Jotam ntul no Juda a Jeroboam ntul no Isreel.
1CH 5:18 Anebe Ruben, Anebe Gad a ejang et'tohngo ji Manase bo bele aneblum ba jolo atahl alon alon nkpel atahltahl a nkpel atahl abal a nkpel esehma kunu ane atahl ara '44,760,' ba jolo ka eltum nsoja, aneblum ba bele agubjing nya bahke ma jo fili ekum a ekahngkahng, ba bahke ma fili elban, ba bo ma tib bo ana bo bahke jo nok nta.
1CH 5:19 Bo noko ebta a anebe Hagrid, Jetur, Nafisi a anebe, Nodab.
1CH 5:20 Esowo kake bo ebo nok ka bo, fere yake anebe Hagrid a ane kpee ba kpa njahm a bo, á kak bo go ebo abo, tibre bo lingi tob-e go ngare ebta. A faange aro ebo, tibre bo yehke ntim ebo kun-e.
1CH 5:21 Atohko ndi nya bo taare anabe Hagrid jolo akamel atahl alon alon nkpel atahltahl atahl awubu, '50,00,' ejoro jolo atahl alon alon nkpel atahltahl nkpel erakera kunu ejoro atahl alon, '250,000' ebvankang jolo atahl alon alon go nkpel eltahl, '2,000,' bo tob bobo ane atahl alon alon nkpel atahltahl nkpel ebal atahl awubu '100,000' song kak eju,
1CH 5:22 egom jehko gbalee bo wul bo, tibre ebta jolo bi Esowo. Bo ko ndia bo fere sa jol o, tete ana bo jolo go eju.
1CH 5:23 Ane ba ejang et'tohngo ji Manase ruru sehng, bo lene bomo go ndi nyi Basan rehng go Baal Hamon, a Senir Ewong Hamon.
1CH 5:24 A wo li atubesi ba abangenahb ebo: Efer, Isi, Eliel, Ajirel, Jeremaya, Hodavia a Jadiel, bo jolo atakuru, atahntahn aneblum atubesi go ebo abangenahb.
1CH 5:25 Wo bo belem ekakesehk go ejang bi Esowo bi babnde ebo, bo jo kake asowo nya ane ba lene go ndi nyio, bo ji Esowo ma rannge bo.
1CH 5:26 Ana wo Esowo bi Isreel kehm melle etohko ji Pul ntula Assiria ye ji tob li Tigla-Pileser ntul no Assiria, ye wo ba bob anebe Ruben, anebe Gad a ejang et'tohngo ji Manase tahm a bo song kak eju, Á rodo bo tahm go Hala, Habo, Hara go ejang aya ma Gojan, o wo bo li no tete tub lela.
1CH 6:1 Abon ba nlum ba Levi ba a: Garson, Kohati a Merari.
1CH 6:2 Abon ba nlum ba Kohati ba a: Amram, Ijar, Hebron a Ujiel.
1CH 6:3 Abon ba Amram ba a: Eron, Mosis a Miriam. Abon ba nlum ba Aaron ba a: Nadab, Abihu, Eleaja a Itamar.
1CH 6:4 Eleaja wo jolo nde no Finehasi, Finehasi jol nde no Abisua,
1CH 6:5 Abisua jol nde no Bukki, Bukki jol nde no Uji,
1CH 6:6 Uji jol nde no Jerahia, Jerahia jol nde no Merayoti,
1CH 6:7 Merayoti jol nde no Amaria, Amaria jol nde no Ahitub,
1CH 6:8 Ahitub jol nde no Jadok, Jadok jol nde no Ahimaaji,
1CH 6:9 Ahimaaji jol nde no Ajaria, Ajaria jol nde no Johanan,
1CH 6:10 Johanan jol nde no Ajaria, ye wo jo loko ana nlimanjom go etahk Esowo ji Solomon si no go Jeusalem,
1CH 6:11 Ajaria jol nde no Amaria, Amaria jol nde no Ahitub,
1CH 6:12 Ahitub jol nde no Jadok, Jadok jol nde no Sallum,
1CH 6:13 Sallum jol nde no Hilkia, Hilkia jol nde no Ajaria,
1CH 6:14 Ajaria jol nde no Seria, Seria jol nde no Jojadak.
1CH 6:15 Jojadak yele eju, ngare nyi Jehova yake Juda a Jeruselem kak go abo nya Nebukadnajar bo jol aju.
1CH 6:16 Abon ba nlum ba Levi ba a: Gason, Kohati a Merari.
1CH 6:17 A wo li abing abon ba Geson: Libni a Simei.
1CH 6:18 Abon ba nlum ba Kohati: Amram, Ijar, Hebron a Ujiel.
1CH 6:19 Abon ba nlum ba Merari ba a: Mali a Musi. A wo li asi ajahbe nya anebe Levi nya bo nyono toono babnde bo:
1CH 6:20 Gerson wo jolo nde no Libni: Jahati mmon no nlum no Libni, Jimma mmon no nlum no Jahati,
1CH 6:21 Joa wo jolo mmon no nlum no Jimma, Iddo mmon no nlum no Joa, Jera mmon no nlum no Iddo fvfo Jeaterai mmon no nlum no Jera.
1CH 6:22 Et'tohngo ji Kohati ji a: Amminadab mmon no nlum no Kohati, Assir mmon no nlum no Kora,
1CH 6:23 Elkana mmon no nlum no Assir, Ebiasaf mmon no nlum no Elkana, Assir mmon no nlum no Ebiasaf,
1CH 6:24 Tahad mmon no nlum no Assir, Uriel mmon no nlum no Tahad, Ujjia mmon no nlum no Uriel, go Saul mmon no nlum no Ujjia.
1CH 6:25 Abon ba nlum ba Elkana ba a: Amasai abola Ahimod, mmon ewe no nlum: Amasai wo jolo nde no Ahimod,
1CH 6:26 go Elkana mmon no nlum no Ahimod, Jofai mmon no nlum no Elkana, Nahad mmon no nlum no Jofai,
1CH 6:27 Eliab mmon no nlum no Nahad, Jeroham mmon no nlum no Eliab, Elkana mmon no nlum no Jeroham a Samwel mmon no nlum no Elkana.
1CH 6:28 Abon ba nlum ba Samwel ba a: Joel ngbokambanga mmon go Abija etoono mmon no nlum.
1CH 6:29 Go ebangenahb ji Merari, Mali mmon ewe no nlum: Libni mmon no nlum no Mali, Simei mmon no nlum no Libni, Ujja mmon no nlum no Simei,
1CH 6:30 Simea mmon no nlum no Ujja, Haggia mmon no nlum no Simea, a Asaia jol mmon no nlum no Haggia.
1CH 6:31 A wo li anebe Levi ba David ka bo eltum ase a yimi go etahk ji Jehova eji elkohl atahm Esowo ba no.
1CH 6:32 Bo jo yimi ase go mbuksong ebkpatahk elwahne ni li saang, tete Solomon si etahk Esowo ji Jehova go Jeusalem, bo jo limi ntum ebo jang jang ana bo tongo bo re bo lim.
1CH 6:33 A wo li aneblem ba jo lim eltum a abon ebo ba nlum: Go ebangenahb Kohad, Heman wo jolo ntubesia nyimase, á jolo mmon no nlum no Joel, Joel mmon no nlum no Samwel,
1CH 6:34 Samwel mmon no nlum no Elkana, Elkana mmon no nlum no Jeroham, Jeroham mmon no nlum no Eliel, Eliel mmon no nlum no Toa,
1CH 6:35 Toa Mmon no nlum no Juf, Juf mmon no nlum no Elkana, Elkana mmon no nlum no Mahad, Mahad mmon no nlum no Amasai,
1CH 6:36 Amasai mmon no nlum no Elkana, Elkana mmon no nlum no Joel, Joel mmon no nlum no Ajaria, Ajaria mmon no nlum no Jefania,
1CH 6:37 Jefania mmon no nlum no Tahad, Tahad mmon no nlum no Assir, Assir mmon no nlum no Ebiasaf, Ebiasaf mmon no nlum no Korad,
1CH 6:38 Korad mmon no nlum no Ijar, Ijar mmon no nlum no Kohad, Kohad mmon no nlum no Levi, fvfo Levi mmon no nlum no Isreel,
1CH 6:39 Heman bele ekunu ji bo jo lung-e re Asaf ye ji jo yiimi go ejang eboblum bi Heman lok-e. Asaf mmon no nlum no Berekia, Berekia mmon no nlum no Simea,
1CH 6:40 Simea mmon no nlum no Mikal, Mikal mmon no nlum no Baasea, Baasea mmon no nlum no Malkija,
1CH 6:41 Malkija mmon no nlum no Etini, Etini mmon no nlum no Jera, Jera mmon no nlum no Adaia,
1CH 6:42 Adaia mmon no nlum no Etan, Etan mmon no nlum no Jimma, Jimma mmon no nlum no Simei,
1CH 6:43 Simei wo jolo mmon no nlum no Jahad, Jahad mmon no nlum no Gerson, fvfo Gerson mmon no nlum no Levi,
1CH 6:44 Ethan ji lohng go esi ejahbe ji Merari wo jolo ntubesi ayimi ase go etoono ane are. Anebe ebangenahb eje bo jo lungu bo re: Etan mmon no nlum no Kisi, Kisi mmon no nlum no Abdi, Abdi mmon no nlum no Malluk,
1CH 6:45 Malluk wo jolo mmon no nlum no Hasabia, Hasabia mmon no nlum no Amajia, Amajia mmon no nlum no Hilkia,
1CH 6:46 Hilkia wo jolo mmon no nlum no Amji, Amji mmon no nlum no Bani, Bani mmon no nlum no Semer,
1CH 6:47 Semer jolo mmon no nlum no Mali, Mali mmon no nlum no Musi, Musi mmon no nlum no Merari, Merari mmon no nlum no Levi,
1CH 6:48 Anebe Levi bako bo ka bo ntum nyehko go ebkpatahk etahk Esowo.
1CH 6:49 Wo Eron a et'tohngo eje bo ba jolo ka ajom alimi go egudu ji bo kpo jahm njom fi, a egudu ji bo kpo jahm insen fi, go nsol nyehko kpee nyi li ka Edi ji Sahb L'li Saang, jo gongo ka Isreel, jang jang ana Mosis nlokeltum Esowo tibi bo.
1CH 6:50 A wo li abon ba nlum ba Eron: Eleaja mmon no nlum no Eron, Pinehas mmon no nlum no Eleaja, Abisua mmon no nlum no Pinehas,
1CH 6:51 Bukki wo jolo mmon no nlum no Abisua, Uji mmon no nlum no Bukki, Jerahia mmon no nlum no Uji,
1CH 6:52 Merayod wo jolo mmon no nlum no Jerahia, Amaria mmon no nlum no Merayod, Ahitub mmon no nlum no Amaria,
1CH 6:53 Jadok jolo mmon no nlum no Ahitub fvfo Ahimaaji jol mmon no nlum no Jadok.
1CH 6:54 A wo li adi nlene bo, nya bo ka bo ana edi ebo, bo ka et'tohngo ji Eron bo ji lohng go ejahbe Kohad tibre ngbokambang a mbake jolo ka bo,
1CH 6:55 bo ka bo Hebron go ajang ajahbe nya Juda a adi ajele nya jolo sennge bo kak.
1CH 6:56 wo adi ajele a aroko ajahbe nya jolo sennge nfam nyio bo ka Keleb mmon no nlum no Jefune.
1CH 6:57 Ano wo bo ka et'tohngo ji Eron, Hebron ejahbe ji elbeke elbiiri a Libna, Jatir, Estemoa,
1CH 6:58 Hilen, Debir,
1CH 6:59 bo tob ko Asan, Jutta a Bet Semes, budu adi njele ebo.
1CH 6:60 Go ebangennahb ji Benjamin bo ka bo Gibion, Geba, Alemed a Anatod a adi njele ebo. Kpee ajahbe nya bo bake no ka anebe Kohad jolo ewubu ejahbe ebra.
1CH 6:61 Erik et'tohngo ji Kohad bo ka bo ejahbe ebwubu go ajahbe nya ejang ebangennahb ji Manase.
1CH 6:62 Et'tohngo ji Gerson, ejahbe ejahbe, bo ka bo ewubu ejahbe era go et'tohngo ji Issaka, Aser a Naftali a ejang et'tohngo ji Manase ji li go Basan.
1CH 6:63 Et'tohngo ji Merari, esi ejahbe esi ejahbe, bo ka bo ewubu ejahbe abal go et'tohngo ji Ruben, Gad a Jebulun.
1CH 6:64 Ano wo abone Isreel ka anebe Levi ajahbe, a edi ajele ebo.
1CH 6:65 Go et'tohngo ji Juda, Simion a Benjamin bo ka bo go ajahbe nya bo ma tohko gamme abing.
1CH 6:66 Anebe Kohad bandiki bo ka bo adi ellene a adi ajele, go ndi nyi et'tohngo ji Efreim.
1CH 6:67 Go ejahbe ewong Efriim bo ka bo Sekem ejahbe elbiiri a Gejer,
1CH 6:68 Jokmem, Beti Horon,
1CH 6:69 Ajalon a Gati Rimmon, a edi ajele ebo.
1CH 6:70 Go ejang ebangenahb ji Manase, anebe Isreel ka erik anebe Kohad, Aner a Bilem, go edi ajele ebo.
1CH 6:71 Anebe Gerson bo ka bo: adi ellene ebo go ejang et'tohngo ji Manase, Golan ji Basan a Astorad a edi ajele ebo.
1CH 6:72 Go et'tohngo ji Issakar bo ko Kedes, Daberati,
1CH 6:73 Ramod, a Anem a edi ajele ebo.
1CH 6:74 Go et'tohngo ji Aser bo ka bo Masal, Abdon a edi ajele,
1CH 6:75 Hukok a Rehob a edi ajele ebo;
1CH 6:76 Go et'tohngo ji Naftali, bo ka bo Kedesi ji Galilee, Hamon a Kiriatam, a edi ajele ebo.
1CH 6:77 Anebe Merari erik anebe Levi, ka bo ndi nyia: Go et'tohngo ji Jebulun bo ka bo Jokneam, Karta, Rimmono a Tabo, a edi ajele ebo.
1CH 6:78 Go et'tohngo ji Ruben sehng go aya Jodan ero bi Jeriko bo ka bo Bejer go ewumwum ndia Jaja,
1CH 6:79 Kedemod a Mefaad, a edi ajele ebo;
1CH 6:80 fvfo go et'tohngo ji Gad bo ka bo Ramod ji Gilead, Mahanam,
1CH 6:81 Hesibon a Jajer, a edi ajele ebo.
1CH 7:1 Abon ba nlum ba Issakar ba a: Tola, Pua, Jasub a Simron, bo ane ani kpe kpe kpee.
1CH 7:2 Abon ba nlum ba Tola ba a: Uji, Refaya, Jeriel, Jamai, Ibsam a Samuel bo ba li atubesi ebangenahb ebo. Ngare nyi David jolo Ntul, et'tohngo ji Tola abanoko nta, ba bo kake bo abing go awer ebangenahb, bo jolo ane atahl alon alon nkpel atahl awubu a etahla nkpel erakera. '22,600.'
1CH 7:3 Mmon no nlum no Uji wo a: Ijiraiya. Abon ba nlum ba Ijiraiya ba a: Mikel, Obadia, Joel a Isia. Bo ane alon, bo jolo atubesi ba ebangenahb.
1CH 7:4 Ana bo nyono go nwer ebangenahb ebo, bo jolo aneblum atahl alon alon nkpel atahlku, budu ane atahlara. '36,000' ba ma rehng go ebta anoko, tibre bo bele akal gbalee a abon abon.
1CH 7:5 Abonannyehn ebo, ba jolo abanoko nta ba jolo ka ebangenahb ji Isaka, ana bo nyono go nwer ebangenahb ebo bo jolo aneblum atahl alon alon nkpel atahltahl nkpel ebal budu ane atahlara ane awubu. '87,000' kpe kpe kpee.
1CH 7:6 Abon ba nlum ara ba Benjamin ba a: Bela, Beker a Jedayel.
1CH 7:7 Abon ba nlum ba Bela ba a, Ejibon, Uji, Ujiel, Jerimoti a Iri, bo jolo ane alon kpe kpe kpee, bo ba jolo atubesi ebo ebangenahb. Ana bo nyono go nwer ebangenahb, bo jolo aneblum atahl alon alon nkpel atahl ewubu ane eltahla budu eltahl ane awubu ane ani '22,034' ba bahke ma nok ebta.
1CH 7:8 Abon ba nlum ba Beker ba a: Jemira, Joasi, Eliejer, Elionayi, Omri, Jeremod, Abija, Anatod, a Alemed. Bo kpee jolo abon ba nlum ba Beker.
1CH 7:9 Bo nyono abing ebo kak go nwer ana atubesi ebangenahb, aneblum jolo atahl alon alon nkpel atahla wubbal ane abale '20, 200' bo ji bahke ma nok nta.
1CH 7:10 Mmon no nlum no Jedayel wo a: Bilhan. Abon ba nlum Bilhan ba a: Jeusi, Benjamin, Ehud, Kenana, Jetan, Tarsisi, a Ahisahar.
1CH 7:11 Abon ba nlum baa kpee ba Jedayel jolo atubesi ebangenahb. Bo jolo aneblum atahl alon alon nkpel atahl anehkeni budu ewubu ane abal '17,200' ba bahke ma je song nok ebta.
1CH 7:12 Anebe Supim a Hupim bo tob lohng et'tohngo ji Ir. anebe Husim lohng et'tohngo ji Aher.
1CH 7:13 Abon ba nlum ba Naftali ba a: Jajiel, Guni, Jejer a Silem bo lohng et'tohngo ji Bilha.
1CH 7:14 Abon ba nlum ba Manase ba a: Abon ebe ba nlum lohngo go Asriel mmon no nnea Aram no jolo nne elkoro ewe. Ye wo jele Makir ji jolo nde no Giled.
1CH 7:15 Makir koo nkal goji anebe Hupim a anebe Subim. Mbing nyi mmonannyehn no nkal bo jo lung-e re Maaka. Etoono mmon noko bo jo lungu re, Jelofahad, ye jele abon ba nkal ba ba.
1CH 7:16 Maaka nkala Makir jele mmon no nlum ka-e no bo jo lung-e re Peresi. Mmonannyehn no nlum bo jo lung-e re Seresi, Peresi wo jolo nde no Ulam abola Rakem.
1CH 7:17 Mmon no nlum no Ulam wo a, Bedan. Bo jia ba jolo abon ba nlum ba Giled, mmon no nlum no Makir, mmon no nlum no Manase.
1CH 7:18 Hamoleked mmonannyehn no nkal no Giled ye wo jele Isihod, Abiejer a Mala.
1CH 7:19 Abon ba nlum ba Semida ba a: Ahian, Sekem, Likhi a Aniam.
1CH 7:20 Et'tohngo ji Efriim ji a: Sutela jolo mmon no nlum no Efriim, Bered mmon no nlum no Sutela, Tahad mmon no nlum no Bered, Eleada mmon no nlum no Tahad, Tahad mmon no nlum no Eleada
1CH 7:21 Jabad jolo mmon no nlum no Tahad, a Sutela ji jolo mmon no nlum no Jebad. Aneblum ba Gad wulu Ejer abola Elead bo wulu bo eji bo tahme re bo song v atohko ndi nya nfono ejahbe no Gad.
1CH 7:22 Efriim ndea bo noongo elkv go afung tvv, abonanyehn ebe ba, ba kak-e eltim.
1CH 7:23 A kehm kpe noongo a nkal ewe, á sa ela jel mmon no nlum. Efriim jo lung-e re Beria, tib go ebibi ji yele ege ebangenahb.
1CH 7:24 Mmon ewe no nkal bo jo lung-e re, Seera, ye wo kake nsi nyi ero nfam a erede nfam bi Beti Horon a Ujen Seera.
1CH 7:25 Refa wo jolo mmon no nlum no Beria, Resef mmon no nlum no Refa, Tela mmon no nlum no Resef, Tahan mmon no nlum no Tela,
1CH 7:26 Ladan mmon no nlum no Tahan, Amihud mmon no nlum no Ladan, Elisama mmon no nlum no Amihud,
1CH 7:27 Nun mmon no nlum no Elisama, a Josua mmon no nlum no Nun.
1CH 7:28 Ndia ebo a adi nya bo lene no jolo rehng go Betel a aroko ajahbe ebo sennge kak, tete rehng go Naaran go ero nfam, Gejer a aroko ajahbe ebo sennge kak go ejang erede nfam, fvfo Sekem a aroko ajahbe eye kpee tete rehng Ayya a arohko ajahbe eye.
1CH 7:29 Go nkona ndi nyi Manase, arohko ajahbe nya jolo, Bed San, Taanak, Megido, Dor a aroko ajahbe ebo sennge kak. Et'tohngo ji Josef mmon no nlum no Isreel bo ba lene arohko ajahbe nyao.
1CH 7:30 Abon ba nlum ba Aser ba a: Imna, Isiva, Isivi, a Beria. Mmonannyehn ebo no nkal bo jo lung-e re, Sera.
1CH 7:31 Abon ba nlum ba Beria ba a: Heber abola Malkiel, ji jolo nde no Birjaid.
1CH 7:32 Heber wo jolo nde no Jefled, Somer a Hotam go mmonannyehn ebo no nkal Sua.
1CH 7:33 Abon ba nlum ba Jefled ba a: Pasak, Bimhal a Asivad. Bo ba jolo abon ba nlum ba Jefled.
1CH 7:34 Abon ba nlum ba Soma ba a: Ahi, Roga, Hubba, a Aram.
1CH 7:35 Abon ba nlum ba Helem mmonannyehn Soma ba a: Jofa, Imna, Selesi a Amal.
1CH 7:36 Abon ba nlum ba Jofa ba a: Sua, Harnefa, Sual, Beri, Imra,
1CH 7:37 Bejer, Hod, Samma, Silsa, Itran a Beera.
1CH 7:38 Abon ba nlum ba Jeter ba a: Jefune, Pisiba a Ara.
1CH 7:39 Abon ba nlum ba Ulla ba a: Ara, Hanniel a Rijia.
1CH 7:40 Bo jia kpee lohng go et'tohngo ji Aser, bo jolo atubesi ebangenahb, aneblum baa bo yehke na bo, atahntahn atakuru abohng, bo jolo ane ba egahme ebo ma yeere, ba jolo atubesi. Ba bahke ma nok ebta, bo jolo ane atahl alon alon nkpel atahl awubu budu ane atahlara '26,000' ana bo fange kak go nwer.
1CH 8:1 Benjamin wo jolo nde no Bela, Bela wo jolo ngbokambanga mmon ewe no nlum, Asibel jol etoono mmon no nlum, Ahara etoono mmon no nlum go ane ara,
1CH 8:2 Noha etoono mmon no nlum go ane ani, Rafa etoono mmon no nlum go ane alon.
1CH 8:3 Abon ba nlum ba Bela ba a: Adda, Gera, Abihud,
1CH 8:4 Abisua, Naaman, Ahoa,
1CH 8:5 Gera, Sefufan, a Huram.
1CH 8:6 At'tohngo nya Ehud bo ji jolo atubesi abangenahb ane ba lene go Geba ba bo kame bo yehke re bo song jol go Manahad:
1CH 8:7 Abon ba nlum ba Ehud: Naaman, Ahija, a Gera, bo kame bo yehke, Gera wo jolo nde no Uja a Ahihud.
1CH 8:8 Eji Saharaim tene akal ebe Husim a Baara, Saharaim jolo o Moab ko nnenkal no bo kpo lung-e re Hodesi a jel abon ba nlum baa ka-e.
1CH 8:9 Jobab, Jibia, Mesa, Malkam,
1CH 8:10 Jeuji, Sakia a Mirma. Abon ebe ba nlum ba jolo atubesi ebangenahb.
1CH 8:11 Nkal ewe Husim tob jele Abitub a Elpaal ka-e.
1CH 8:12 A wo li abon ba nlum ba Elpaal ba a: Eber, Misam, Semed, Semed wo si nfam ejahbe Ono, Lod a abon ajahbe ebe sennge kak,
1CH 8:13 fvfo Beria a Sema bo ji jolo atubesi ebangenahb ane ba lene go Aijalon, bo ba kame ane ba lene Gad.
1CH 8:14 Ahio, Sasak, Jeremod,
1CH 8:15 Jebadia, Arad, Eder,
1CH 8:16 Mikael, Isipa, a Joha bo ba jolo abon ba nlum ba Beria.
1CH 8:17 Jebadia, Mesulam, Hijika, Heber,
1CH 8:18 Isimerayi, Ijilia, a Jobab bo ba jolo abon ba nlum ba Elpaal.
1CH 8:19 Jakim, Jikri, Jabdi,
1CH 8:20 Elienayi, Jiletayi, Eliel,
1CH 8:21 Adaya, Berayiya, a Simrad bo ba jolo abon ba nlum ba Simei.
1CH 8:22 Isipan, Eber, Eliel,
1CH 8:23 Abdon, Jikri, Hanan,
1CH 8:24 Hanania, Elam, Antotija,
1CH 8:25 Ifdeyiya a Penuel bo ba jolo abon ba nlum ba Sasak.
1CH 8:26 Samserayi, Seharia, Atalia,
1CH 8:27 Jaaresiya, Elija a Jikri bo ba jolo abon ba nlum ba Jeroham.
1CH 8:28 Bo jia kpee jolo atubesi abangenahb, atubesi ba bo kake bo abing go nwer et'tohngo ebo, fvfo bo lene Jeusalem.
1CH 8:29 Jeyel ji jolo nde no Gibeon lene go Gibeon. Mbinga nkal ewe bo jo lung-e re Maaka,
1CH 8:30 fvfo ngbokambang a mmon ewe no nlum bo jo lung-e re Adon. Abon ebe ba nlum bako bo jo lungu bo re, Jur, Kisi, Baal, Ner, Nadab,
1CH 8:31 Gedo, Ahio, Jekaria,
1CH 8:32 a Miklod, ji jolo nde no Simea. Bo fvfo lene kohlo abonanyehn ebo go Jeusalem.
1CH 8:33 Ner wo jolo nde no Kisi, Kisi jol nde no Sol, fvfo Sol jol nde no Jonatan, Milki-Sua, Abinadab a Esi-Baal.
1CH 8:34 Mmon no Jonatan no nlum bo jo lung-e re Merib-Baal, Merib-Baal wo jolo nde no Mika.
1CH 8:35 A wo li abon ba nlum ba Mika: Piton, Melek, Tarea a Ahaji.
1CH 8:36 Ahaji wo jolo nde no Jehoada, Jehoada jol nde no Alemed, Ajimaved, a Jimri, fvfo Jimri wo jolo nde no Moja.
1CH 8:37 Moja wo jolo nde no Binea; Rafa wo jolo mmon no nlum no Binea, Eleasa mmon no nlum Rafa, Ajel mmon no nlum no Eleasa.
1CH 8:38 Ajel bele abon ba nlum na arakara, a wo li abing ebo: Ajirikam, Bokeru, Isimael, Searia, Obadia, a Hanan. Bo jia ba jolo abon ba nlum ba Ajel.
1CH 8:39 A wo li abon nlum ba Ajel mmonannyehn Esek ba a: Ulam wo jolo ngbokambanga mmon no nlum, Jeusi jol etoono, Elifeled jol etoono ane ara.
1CH 8:40 Abon ba nlum ba Ulam jolo atahntahn atakuru ba bahke ma fili elban. Bo bele abon ba nlum gbalee a abon, abon ebo, bo jolo ane atahl alon kunu ane abal ane awubu kpe kpe. Bo jia kpee lohngo et'tohngo ji Benjamin.
1CH 9:1 Anebe Isreel kpee bo kake bo abing toono go ebo at'tohngo go nwer nyi atul ba Isreel a ba Juda. Bo kpu bo song kak eju go Bebilon, tib go ebo ek'kpunu Esowo.
1CH 9:2 Agbokombang ane ba gbo mbang kehnge eju song kpiri nsol ebo go eboa nsi jolo anebe Isreel, Abalimajom, anebe Levi, a alokeltum go etahk Esowo.
1CH 9:3 Bo ji lohng et'tohngo ji Juda, ji Benjamin, ji Efriim, a ji Manase bo ji lene go Jeusalem bo ba.
1CH 9:4 Utayi mmon no nlum no Amihud, Amihud ji mmon no nlum no Omri, Omri ji mmon no nlum no Imri, ji mmon no nlum no Bani, Bani lohng go et'tohngo ji Peresi mmon no nlum no Juda.
1CH 9:5 Bo ji lohng go nnahb nyi Selan, Asayiya wo bo gbo mbang jel-e a abon ba nlum ba Asaia.
1CH 9:6 Go nnahb nyi Jera: Jewel. Nrur ane ba Juda jolo atahl alon alon nkpel erakera kunu ane atahlani ane awubu.
1CH 9:7 Go nnahb nyi Benjamin, Salu mmon no nlum no Mesulam, Mesulam ji mmon no nlum na Hodavia, Hodavia ji mmon no nlum no Hasenua;
1CH 9:8 Ibneya mmon no nlum no Jeroham; Ela mmon no nlum no Uji, Uji ji mmon no nlum no Mikri; a Mesulam ji mmon no nlum no Sefatia, Sefatia ji mmon no nlum no Rewel, Rewel ji mmon no nlum no Ibnija.
1CH 9:9 Ane ba lohng et'tohngo ji Bejamin ba bo kake bo abing toono ebo ebangenahb bo ruru rehng, ane atahl alon alon nkpel esehmwubu kunu ane atahl abal ane elku a nne awohng '956'. Ane baa kpee ba jolo atubesi ane go ebo ebangennahb.
1CH 9:10 Go et'tohngo ji abalimajom, Jedaya, Jehoarib, a Jakin,
1CH 9:11 Ajaria mmon no nlum no Hilkia, Hilkia ji mmon no nlum no Mesulam, Mesulam ji mmon no nlum no Jadohk, Jadohk ji mmon no nlum no Merayod, Merayod ji mmon no nlum no Ahitub. Ajaria wo jolo ntubesi no etahk Esowo.
1CH 9:12 Adaia, ji mmon no nlum no Jeruham, Jeruham ji mmon no nlum no Pasihur, Pasihur ji mmon no nlum no Malikija, a Maasayi ji mmon no nlum no Adiel, Adiel ji mmon no nlum no Jajera, Jajera ji mmon no nlum no Mesulam, Mesulam ji mmon no nlum no Mesilemid, Mesilemid ji mmon no nlum no Immer.
1CH 9:13 Abalimajom ba jolo atubesi go ebangenahb bo jolo ane atahl alon alon elku a nkpel ebbal kunu ane atahlara '1,760.' Bo jolo aneblum ba bahke ma lim ejum, bo ba eltum etahk Esowo woomo go ebo abo.
1CH 9:14 Anebe Levi, Semaya ji mmon no nlum no Hasub, Hasub ji mmon no nlum no Ajirikam, Ajirikam ji mmon no nlum no Hasabiya, Semaya nnea Merari.
1CH 9:15 Bakbakar, Heresi, Galal, a Matania ji mmon no Mika, Mika ji mmon no nlum no Jikri, Jikri ji mmon no nlum no Asafi;
1CH 9:16 Obadia ji mmon no nlum no Semaya, Semaya ji mmon no nlum no Galal, Galal ji mmon no nlum no Jedutun, a Berekia ji mmon no nlum no Asa, Asa ji mmon no nlum no Elkana, bo ji lene go abon ajahbe Netofad.
1CH 9:17 Abab'baabe etimbu ba a: Salum, Akub,Talmon, Ahiman, a anebe Levi bako. Salum wo jolo ntubesia bo,
1CH 9:18 no jo baabe etimbu ntul ji ero nfam tete rehng ngare nyia. Ane baa ba jo baabe etimbu go nji nyi anebe Levi.
1CH 9:19 Sallum ji mmon no nlum no Kore, Kore ji mmon no nlum no Abiasaf, Abiasaf ji mmon no nlum no Kora, Sallum a anebe Kora bo jo baabe atimbu, bo anebe Kora bo ba jolo ka eltum elbaabe ni Agudu Abutahk, ana at'tohngo babnde ba nkul ebo jo baabe edi elsehnge yel ebkpatahk Jehova.
1CH 9:20 Go ngare nyi ma sehng, Finehasi ji mmon no nlum no Eleaja wo jolo ntubesi eltum no jo baabe atimbu, Jehova jolo a ne.
1CH 9:21 Jekaria ji mmon no nlum no Meselemia wo jolo mb'baabe no etimbu ji elsehnge yel go Ebkpatahk Elwane.
1CH 9:22 Bo kpee ji bo yehke bo re bo jo baabe Atimbu bo jolo ane atahlawubu kunu ewubu ane abal '212.' Bo kake bo abing go nwer toono ajahbe ebo nya bo lene no. Ntula Devid a nnyehnamahra Samwel wo, ka babnde ba nkul eltum nio, tib bo ba bo jo bum bo go etingitingi.
1CH 9:23 Bo a at'tohngo ebo, bo ba eltum elbaabe ni atimbu Etahk Jehova jolo ka bo, ji bo jo lung re, Ebkpatahk Elwane.
1CH 9:24 Abab'baabe jolo go nkpe na eni: ero nfam, erede nfam, ebobkal a eboblum nfam.
1CH 9:25 Anebe Levi ba lene abon ajahbe, jolo re bo jo lohng ba lim esennge eltum ebo go nfung esehma esehma.
1CH 9:26 Atubesi ane ani ba jo baabe atimbu nyao, bo ji jolo anebe Levi, bo ba bo yake akp'kpa nya bo jo kuuru nsol go etahk Esowo ka bo.
1CH 9:27 Bo bahke tiki jol o atv sennge etahk Esowo kak, tibre bo bahke tiki baabe; bo ba egbokoro woomo bo go abo re bo jo lennge atimbu efungfu abehng abehng.
1CH 9:28 Bo jindiki jolo ka bo re, bo jo kpur nsol nyi bo kpo ko lim eltum o Etahk Esowo; jolo ka bo re bo l'ko nsol nyio ba, bo jo fange, bo l'kehm feere a nsol nyio, bo tob jo fange.
1CH 9:29 Bo jindiki bo ka bo eltum ni li re bo jo kpur nsol nyi bo jo ko lim eltum go etahk Esowo, a nsol kpee nyi li edi ji li saang, a akahmekahme abe, go amahm, akehng oliv, insen a nsol nyi kpo lim nsol yebe.
1CH 9:30 Wo abalimajom bako jolo ka bo re bo jo semme nsol nyi kpo lim nsol yebe.
1CH 9:31 Nnea Levi no bo kpo lung-e re, Matitia ye ji jolo ngbokambanga mmon no nlum no Sallum nnea Kora, ye wo bo ka-e eltum ni abe asemme ko lim abred nya ayare.
1CH 9:32 Egom anebe Kohad ba jolo anebe Levi, jolo ka eltim ni bo jo lim abred nya bo jo kunu ekp'kuru efung Esabad abehng abenhg.
1CH 9:33 Bo ji jolo abakubu ase atubesi ba ebangenahb ji anebe Levi, bo jo jolo go akp'kpa nya etahk Esowo, fvfo bo y'yehke bo go ntum nyehko tibre bo ba jolo ka eltim nio atv a njul.
1CH 9:34 Bo aneblum baa kpee jolo atubesi ba et'tohngo ebangenahb ji anebe Levi, bo kake abing ebo go nwer. Bo lene go Jeruselem.
1CH 9:35 Jeyel ji jolo nde no Gibeon lene go Gibeon. Nkal ewe bo lung-e Maaka,
1CH 9:36 fvfo ngbokambanga mmon no nlum bo jo lung-e re, Abdon, Jur wo toon-e, Kisi, Baal, Ner, Nadab,
1CH 9:37 Gedor, Ahio, Jekaria, a Miklod.
1CH 9:38 Miklod wo jolo nde no Simeam. Bo fvfo lene kohlo abonanyehn ebo go Jeuselem.
1CH 9:39 Ner wo jolo nde no Kisi. Kusi jol nde no Sol, Sol jol nde no Jonatan, Malkisua, Abinadab a Esi-Baal.
1CH 9:40 Mmon no nlum no Jonatan wo a: Merib-Baal ji jolo nde no Mika.
1CH 9:41 Abon ba nlum ba Mika ba a; Piton, Melek, Taria, a Ahaji.
1CH 9:42 Ahaji wo jolo nde no Jada, Jada jol nde no Alemed, Ajimaved, a Jimri, fvfo Jimri wo jolo nde no Moja.
1CH 9:43 Moja wo jolo nde no Binea, Rafaya ji mmon no nlum no Binea, Eleasa ji mmon no nlum no Rafaya, Ajel ji mmon no nlum no Eleasa.
1CH 9:44 Ajel bele abon ba nlum na arakera, a wo li abing ebo: Ajirikam, Bokeru, Isimel, Seriya, Obadiya a Hanan. Bo ba jolo abon ba nlum ba Ajel.
1CH 10:1 Ngare nyia anebe Filista noko a Isreel, anablumu Isreel be ebo esamahr, bo wulu anebe Isreel gbalee go egburu ewong ji Gilboa.
1CH 10:2 Anebe Filista jo kame Sol g'gingi a abon ebe ba nlum, bo wulu abon ebe ba nlum, Jonatan, Abinadab a Malki-Sua.
1CH 10:3 Enok fubu gbale sennge Sol kak, fvfo eji atakelban kpir-e no, bo lim-e nsol.
1CH 10:4 Sol tongo nfilansol ebta ewe re <<Wob ekahngkahng eba wo jahm-m wul, tohko jol ano ane baa ba kil jo yehke nrur bahke ba suu-m.>>Wo nfilansol ebta ewe eko tan-e tan á limem ano, owo Sol kehm koko ekahngkahng b'be gbo nyede wul elne.
1CH 10:5 Eji nfilansol ebta ewe nyehne re Sol ebkpo, ye fvfo tob gbo nyede ekahngkahng ebe tob kpo.
1CH 10:6 Ano wo Sol a abon ebe ba nlum na ara kpo no, a anebe etahk ebe kpee.
1CH 10:7 Eji anebe Isreel kpee ba jolo go edamme nyehne re nsoja ebo ebbe, fvfo Sol a abon ebe ba nlum bobkpo, anebe Isreel be ajahbe ebo sa. Anebe Filista fere ba jol o.
1CH 10:8 Njahm fungfu yehko, eji anebe Filista ba no ba kehme akvne feede re bo ko ji bo jo seb, bo nyehne ekv ji Sol a abon ebe ba nlum nong go egburu ewong ji Gilboa.
1CH 10:9 Bo ba yehk-e nsol ebjing, fere kim-e esi rod nsol ebta enye, fere tum atiingetib tv go ndi anebe Filista kpee re, bo tiingi ntib nyao go ntahk eblom ebo a ane ebo.
1CH 10:10 Bo ko nsol ebta Sol song kak go etahk asowo ebo, fere rod esi eje song tohko go etahk elom Dagon.
1CH 10:11 Eji ane kpee ba lene go Jabesi Giled wuku ji anebe Filista ma lim Sol,
1CH 10:12 atahntahn aneblum ebo kpee kehm tahme song rod ekv ji Sol a nya abon ebe ba nlum ko ba ga Jabes. Owo bo song kpa akv ebo kak go egburu nla eti go Jabes, fvfo bo bade njal nfung esehma.
1CH 10:13 Sol kpoo tibre á belem ekakesehk a Jehova, á bumem ellum ni Jehova á jo bahbe abukumbu re bo tib-e mbang,
1CH 10:14 fvfo á joom bahb Jehova. Owo Jehova kehm-e wulu fere faake etul ka Devid mmon no nlum no Jese.
1CH 11:1 Ajahbe Isreel kpee kehm bake ba kono asi goji Devid go Hebron, kehm bungu re, <<Wahr agubjing enya nya a alung a lung.
1CH 11:2 Go njahm, ngare nyi Sol jolo ntul, wo wo jo ko nsoja Isreel je ebta. Fvfo Jehova Esowo eba bungu tong-a re, wo wo bahke baabe Isreel ane ebame, fvfo á bahke jolo nne no bahke fili bo.>>
1CH 11:3 Eji anebkul Isreel kpee ma ba goji ntul a Devid ga Hebron, á ko nwongo a bo go Hebron go esamahr bi Jehova. Fvfo bo kak-e akehng go esi re á jol ntul ka Isreel, ana Jehova ma nyam sehng goji Samwel.
1CH 11:4 Devid a anebe Isreel kpee jene je Jeruselem, ji lohngo re Jebusi Anebe Jebusi ba lene o,
1CH 11:5 tongo Devid re, á nehm yel a. Jol tvtv o, Devid noko ko abuntahk nya Jayon, bo fere jo lung re, ejahbe ji Devid.
1CH 11:6 Devid ebbung re, <<nne no l'gbo mbang ebta bia bi anebe Jebusi ye wo bahke jolo ntubesia nsoja no Isreel.>> Joab mmon no nlum no Jeruya wo mehle gbo mbang ebta, fvfo á ba jolo ntubesia nsoja.
1CH 11:7 Devid song jolo edi ekobta, owo wahnge bo jo lung re ejahbe ji Devid.
1CH 11:8 Á si ejahbe sennge kak, bomo go adamme nya bo kake ndi tete rehng ekahme ji bo lange sennge nfam kak, gana Joab kp'tuungu erik ejahbe.
1CH 11:9 Fvfo Devid jo kpe gbal na go atahne, tibre Jehova ji kp'fili elbung a ndi jolo a ne.
1CH 11:10 A wo li atubesi atahntahn atukuru nsoja nyi Devid, bo budu a Isreel kpee, bo ba ka-e atahne etul re, á nyange rehng ndi nyio kpee, ana Jehova ma nyam.
1CH 11:11 A wo li nwer nyi bo kake abing nya atahntahn atukuru nsoja nyi Devid; Jasobeyam nnea Hakmon ye wo jolo egburu ntubesi no nnen, á ko elkong ene wul ane atahlku '300' go enok ajehng.
1CH 11:12 Nne no toon-e no bo jo lung-e re, Eleaja ji mmon no nlum no Dodayi nnea Aho, ye wo jolo nne awohng go ellong atahntahn atakuru na ara,
1CH 11:13 Á jolo a Devid go Pasi Damim eji anebe Filista kono re bo nok ebta. Go edi ji jolo emahng ji nkohla abali ma kab m'meeke, nlong nsoja Isreel nyehko be esamahr anebe Filista.
1CH 11:14 Wo bo ba rehne akpade go elka emahng nio. Bo yiimi nok wul anebe Filista, fvfo Jehova ka bo egburu esehngebta.
1CH 11:15 Go ellong agburu atubesi eltahl ane awubu '30', ane ara song kpiri Devid go ekpartal ji egong Adulam, gana ellong anebe Filista ebba kak elsi ga edamme ji Refayim.
1CH 11:16 Ngare nyio Devid li go ekobta. fvfo nlong nsoja nyi anebe Filista li Betlehem.
1CH 11:17 Devid alahb kehme koro, á kehm bungu re, <<Eeya, li re nne bahke ma song ko alahb elwoko go elbing alahb ni li kohlo eti mbu ji Betlehem ba ka-m eyee!>>
1CH 11:18 Owo ane ara bao kehm yange sehng go ellong nsoja nyi anebe Filista, song tohng alahb go elbingalahb ni li eti mbu ji Betlehem, sol ba ka Devid. Wo, á tene elwoko, ji á fere lim, á yaange wohng go ana ejum njom ka Jehova.
1CH 11:19 Á bungu re, <<Esowo k'taame me n lim jia, Anv, me n wo alung ane ba ma riki elkpin eboa?>> Tib bob riki nkpin ebo song tuk alahb, fere ko feere a ni, Devid lohkem wo. Awo li egburu ejum ji atahntahn atakuru ane ara bao limi no.
1CH 11:20 Abisayi ji mmonannyehna Joab no nlum wo jolo ntubesi no nnen go ane ara bao. Á koo elkong ene wul ane atahlku '300,' fvfo wahnge elgahm ene yeere ana ane ara bako.
1CH 11:21 Á bele ekpunu budu gbalee sehnge ane ara bako, fvfo ye wo jolo ntubesi abo, jol tvtv eji bo ki-e fange kak ebo ellong.
1CH 11:22 Benaya mmon no nlum no Jehoyada etahntahn n'noko no lohng go Kabjeel, limi egburu ndakanding eltum. Á wulu atahntahn atubesi anebe Moab na abal. Á tob tahme song yel elbing, efung elahb atal song wul egabe.
1CH 11:23 Á wulu nnea Ijib no labe rehng efid ebsehma kunu ejang go elkul ero. Jol tvtv o, eji nnea Ijib noo fili ellong ege ebo a ntahke elban ni sahb s'subu ana ebti bi bo kpo ko tub abomo. Benaya fili ebkpun song kpi-e, á taare nnea Ijib elkong nio ege ebo fere ko elkong nio wul-e.
1CH 11:24 Ana wo jolo eltum ni Benaya mmon no nlum no Jehoyada limi no, ye fvfo tob lohngo elgahm ana atahntahn atakuru ara bako.
1CH 11:25 Ye bele egburu ekpunu sehnge eltahl ane awubu bao '30,' wo bo we-e fangem kak ellong ane ara bao. Fvfo Devid lim-e ntubesi no ellong ni jo baab-e.
1CH 11:26 Atahntahn atakuru nyao abing ebo nya a. Asahel mmonnayehn Joab no nlum, Elhanan mmon no nlum no Dodo ye ji lohng go Betlehem,
1CH 11:27 Sammoti nnea Haro, Heleji nnea Pelon,
1CH 11:28 Ira mmon no nlum no Ikesi ye lohngo go Tekoa, Abiejer ji lohngo go Anatoti,
1CH 11:29 Sibekayi nnea Husa, Ilayi nnea Aho,
1CH 11:30 Maharayi nnea Netofa, Heled mmon no nlum no Baana nnea Netofa,
1CH 11:31 Itayi mmon no nlum no Rebayi ye lohng go Gibea et'tohngo ji Bejamin, Benaya nnea Perato,
1CH 11:32 Hurayi ji lohng edamme ji Gasi, Abiel nnea Arba,
1CH 11:33 Ajimaved nnea Baharum, Eliyaba nnea Saalbon,
1CH 11:34 abon ba nlum ba Hasem nnea Gijon, Jonatan mmon no nlum no Sagee nnea Harari,
1CH 11:35 Ahiyam mmon no nlum no Sakar nnea Harari, Elifal mmon no nlum no Ur,
1CH 11:36 Hefer nnea Mekerad, Ahija nnea Pelon,
1CH 11:37 Hejiro nnea Kamel, Narayi mmon no nlum no Ejibayi,
1CH 11:38 Joyel mmonannyehna Natan no nlum, Mibhar mmon no nlum no Hagri,
1CH 11:39 Jelek nnea Ammon, Naharayi nnea Beroti, ye wo jo fili nsol ebta nyi Joab mmon no nlum no Jeruya,
1CH 11:40 Ira nnea Itri, Gareb nnea Itri,
1CH 11:41 Uriya nnea Hiti, Jabad mmon no nlum no Alayi,
1CH 11:42 Adina mmon no nlum no Sija ye lohng go et'tohngo ji Ruben, ye jolo ntubesi go et'tohngo ji Ruben a eltahl ane awubu '30' ba toon-e no,
1CH 11:43 Hanan mmon no nlum no Maaka, Josafad nnea Mitin,
1CH 11:44 Ujiya nnea Asitera, Sama a Jeyel abon ba nlum ba Hotam nnea Aroye,
1CH 11:45 Jediyayel mmon no nlum no Simri, mmonnayehn ewe no nlum bo jo lung-e re Joha nnea Tiji,
1CH 11:46 Eliyel nnea Mahavi, Jeribaya abola Josaviya abon ba nlum ba Elnam, Itima nnea Moab,
1CH 11:47 Eliyel Obed a Jasiyel anebe Mejoba.
1CH 12:1 Aneblum ba a, ba ba goji Devid go ejahbe Jiklag, ngare nyi á daade no go esamahr bi Sol mmon no nlum no Kisi bo woomo go ellong atakuru nya jo tob-e nok ebta,
1CH 12:2 bo jolo ane ba jo fili mban, bo jo male mban atake afii jo saade egbasad atal, jolo eboblum afii ebobkal; bo jolo ane ba lohng ebangenahb ji Sol go et'tohngo ji Benjamin. A wo li abing ebo:
1CH 12:3 Ahieje ji jolo ntubesi abo no nnen abola Joasi bo abon ba nlum ba Semaa nnea Gibea; Jejiyel a Peleti bo abon ba nlum ba Ajimaved; Beraka, Jehu nnea Anato,
1CH 12:4 a Isimaya nnea Gibeon, etahntahn ntakuru go ellong eltahl ane awubu '30,' ye wo jolo ntubesi go eltahl ane awubu '30' bao; Jeremaya, Jahajiyel, Johanan, Jojabad nnea Gedera,
1CH 12:5 Elujayi, Jerimod, Bealiya, Semariya a Sefatia nnea Haruf,
1CH 12:6 Elkana, Isiya, Ajarel, Joejer a Jasobeyam nnea Kora,
1CH 12:7 a Joela, Jebadiya abon ba nlum ba Jeroham ye ji lohng go Gedor.
1CH 12:8 Egom anebe Gad yabe song kpiri Devid go ege eko ebta go elka emahng. Bo jolo atakuru nya bele esahb, bob toobo ebjing ebta anoko, fvfo bo jolo ane ba bahke ma fili ekum a elkong. Asamahr ebo jolo ana asamahr agabe, bo jo ware are ebul emahng go awong nya.
1CH 12:9 Ejer wo jolo ntubesi, Obadiya jol etoono ntubesi, Eliab jol etoono ane ara,
1CH 12:10 Misimana jol etoono ane ani, Jeremaya jol etoono ane alon,
1CH 12:11 Atayi jol etoono ane arakera, Eliyel jol etoono ane asehma,
1CH 12:12 Johanan jol etoono ane anehkeni, Eljabad jol etoono ane asehmwubu,
1CH 12:13 Jeremaya jol etoono ane awubu, fvfo Makbanayi jol etoono ewubu a nne awohng.
1CH 12:14 Anebe Gad baa jolo atubesi nsoja, no sahb s'se jo fili ane atahlalon alon '100,' bo ji kp'gbale jo fili ane atahltahl nkpel ebal atahlawubu '1,000.'
1CH 12:15 Bo ba jolo ane ba siiri aya Jodan ngare nyi ma yel kuumu agbunggbung go ngbokambang a nnyahng, bo kame ane kpee ba lene edamme, tv go ero nfam a erede nfam.
1CH 12:16 Ane bako ba lohng et'tohngo ji Benjamin a egom ane ba lohng Juda, bo fvfo tob ba goji Devid go ege eko ebta.
1CH 12:17 Devid kehm lohngo song kpiri bo, kehm tongo bo re, <<L'jol re wahn ebba go elkoono re wahn ba tob-m, bahk-m koro re wahn jol aname. Wo l'fere jol re ḿ ba re wahn ba gung-m ka anebekv ebame eji abo enyame ki wob go atongtong, nong Esowo bi babnsoo ewahre nyehn jia fere lam-n.>>
1CH 12:18 Owo Etohko ji Esowo kehm bake a Amasayi ye ji jolo ntubesi ka eltahl ane awubu bao, á bungu re, <<Wahr ane eba ba, Devid, wahr li ka wo mmon no nlum no Jese, elkoono ee, nong elkoono jol a na, fvfo nong elkoono jol a ane ba kpa-a tobo, tib Esowo eba bahk-a tobo.>> Owo Devid kehm koko bo fere lim bo, bo jol atubesi ba nlong nsoja enye.
1CH 12:19 Egom et'tohngo ji Manase yabe lohng ba tob Devid eji á tahme no a anebe Filista re á song nok a Sol. (Ye a aneblum ebe bo kpeem tob anebe Filista, tib eji, anebe Filista toobo no, bo k'kam Devid yehke ebo ellong. Bo bungu re, <<Bahke koko asi enyahre, Devid l'feere song tob Sol nde nju ewe.>>)
1CH 12:20 Eji Devid tahme go Jiklag aneblum baa a, ba et'tohngo ji Manase, ba yabe no song kpir-e, Adna, Jojabad, Jedayel, Mikayel, Jojabad, Elihu a Jiletayi, bo jolo ane ba jo fili nlong nsoja atahltahl nkpel ebal atahlawubu '1,000' go et'tohngo ji Manase.
1CH 12:21 Bo ba jo tob Devid jo nok a nlong nsoja nyi anebekv, tib bo ane kpee jolo atakuru nya bele esahb, bo ba jolo atubesi ege ellong nsoja.
1CH 12:22 Efung abehng abehng aneblum jo lohngo ba tob Devid, tete á bel egburu ellong nsoja ana nsoja nyi Esowo.
1CH 12:23 A wo li nfange aneblum ba toobo ebjing ebta, ba je goji Devid go Hebron re, bo song faake etul bi Sol ka-e, ana Jehova bungu no,
1CH 12:24 go et'tohngo ji Juda, ane ba jo fili ekum, elkong yiimi ebta anoko jolo ane atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel erakera budu anea atahltahl nkpel ebal '6,800,'
1CH 12:25 go et'tohngo ji Simeon, atakuru nya toobo ebjing ebta bo jolo ane atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel esema ane atahlalon '7,100,'
1CH 12:26 goji et'tohngo ji Levi, jolo ane atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel eni budu atahltahal atahlawubu '4,600,'
1CH 12:27 budu Jehoyada, ntubesi no ebangenahb ji Eron, jolo aneblum atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel era budu atahaltahl atahlku '3,700,'
1CH 12:28 fvfo Jadok njangkun a ntakuru nyi bele esahb, budu eltahl atubesi eltum abal '22' bo lohng ege ebangenahb,
1CH 12:29 et'tohngo ji Benjamin, ebangenahb ji Sol, jolo ane atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel era '3,000,' ane gbalee tiki sa woomo elwo etahk Sol tete ngare nyia,
1CH 12:30 go ebangenahb ji Efraim atakuru nya bele esahb, ba elgahm ebo lohngo ebo ejang ajahbe, bo jolo ane atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel eltahl budu atahltahl nkpel ebal, '20,800,'
1CH 12:31 go ejang et'tohngo ji Manase bo ji abing ebo lohngo no, bo ji ba re bo ba bob Devid etul bo jolo atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpek atahl elkura '18,000,'
1CH 12:32 go et'tohngo Isaka ane ba jo kahn ngare, fere kahn ji fuumu re Isreel lim, atubesi jolo ane atahl awubu '200,' a abonanyehn ebo kpee ba woomo go ebo elwo,
1CH 12:33 go et'tohngo ji Jebulun, nsoja nyi jo kahn afem, toobo ebjing ebta a ejoobo ejum ebta ajehng ajehng re bo tob Devid, bo k'yab bo jol nti nti anyehng, bo jolo atahl alon alon nkpel atahltahhl atahl alon '50,000,'
1CH 12:34 go et'tohngo ji Naftali, atubesi nta jolo ane atahl alon alon nkpel ewubu '1,000,' budu aneblum ba kpo fili akum a nkong bo jolo atahl alon alon nkpel atahlku, nkpel atahl ara a nkpel ewubu '37,000,'
1CH 12:35 go et'tohngo ji Dan, bo ji toobo ebjing ebta, bo jolo atahl alon alon nkpel atahl awubu, a nkpel atahl ani a nkpel erakera '28,600,'
1CH 12:36 go et'tohngo ji Aser, nsoja nyi jo kahn afem, toobo ebjing ebta, bo jolo atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel atahlabal '40,000,'
1CH 12:37 go ero aya ma Jodan, go et'tohngo ji Ruben, Gad a ejang et'tohngo ji Manase, ane ba fili ejoobo ejum ebta ajehng ajehng, bo jolo ane atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel atahla arkera '120,000,'
1CH 12:38 Bo jia kpee aba noko nta ba, bo ji koro bofono antahng re, bo loko ngbahka ngbahk. Bo ba je go Hebron bo bele ntir ntir anyehng re, bo ba bob Devid etul ka Isreel kpee. Erik anebe Isreel bako kpee tob bele ntir ntir anyehng re, bo bob Devid etul.
1CH 12:39 Aneblum bao kange o a Devid nfung era, jo li fere jo w'wo, tib abangenahb ebo toobo nsol ka bo.
1CH 12:40 Aneb ebjing ebo fvfo bo ji li fee go at'tohngo nya Isaka, Jebulun, a Naftali bo solo nsol alehke go ebvankang, akamel, ebvankang bi kahbe akpade a alum efong. Nsol jolo gbalee, ana abe, abane bane ngbu afik, abane bane ngbu agreb, amahm, akehng oliv, adamagbudu, a ejoro tib eyebatahng jolo gbalee go Isreel.
1CH 13:1 Devid toobo a ntubesi ewe awohng awohng, atubesi nsoja ba jo fili ane atahl alon alon nkpel ewubu, a ba jo fili ane atahl alon alon.
1CH 13:2 Á tongo Isreel kpee ji ba kono o re, <<L'jol re n'nob ano kaan, fvfo l'fere jol re ntir nyi Jehova Esowo ebahre nyi, nong wahr tumen ellum tv ane ba li fee sahb f'fe, erik ane ebahre kpee go arohko ajahbe Isreel, fvfo tob tum tv abalimajom a anebe Levi bo ji li a bo, go ebo ajahbe a adi nya bo kpo le atohko ndi, re bo ba semme anahre.
1CH 13:3 Wahr song koon elkohl atahm Esowo ebahre feere ani ba ka-r, tib e kpeem tiki jo bahb bade a ni, ngare efilane ji Sol.>>
1CH 13:4 Bo kpee ba kono o tˈtaame re bo lim ano, tibre ane kpee ny'nyehn re n'nob ka bo kpee.
1CH 13:5 Devid kehm kuku Isreel kpee, bomo go ero aya ma Sihor go Ijib rehng go Lebo Hamati re, bo rod elkohl atahm ni Esowo go Kiriati Jearim ba a ni.
1CH 13:6 Devid a Isreel kpee tahme go Baala ji Juda [Kiriati Jearim] re bo song ko elkohl atahm Esowo Jehova, ye ji jehk etul go elka elka ni serubim, elkohl ni bo kpo lung kpiida mbing enye.
1CH 13:7 Bo yehke elkohl atahm Esowo go etahk Abinadab, mmvtv akpakenti nyi nfenfe nyi solo, Uja abola Ahio bo ba jo baabe mbang mbang.
1CH 13:8 Devid a anebe Isreel kpee jo geere a eko eko ebo kpee ka Esowo, go ase a abuk, agehmegehme, atalehk, asoongo a atang.
1CH 13:9 Eji bo rehnge go edi arasi aruumu ji Kidon, Uja tanne ebo re á tuungu elkohl atahm nio kunu, tib efong s'sel.
1CH 13:10 Jehova atahng rak-e tob Uja á rum-e tub, tib yeb lak abo go elkohl atahm nio. Owo á kpo no go esamahr bi Esowo.
1CH 13:11 Owo Devid atahng kehm-e rake tib eji erakatahng ji Jehova ma gbo tub Uja, tete tub lela edi jio bo kpo lung re, Pereji Uja.
1CH 13:12 Devid fahle Esowo efung bio kehm bahbe re, <<N kehm limi renan ko elkohl atahm Esowo ba bum elname?>>
1CH 13:13 Á kpeem ko elkohl atahm nio re song jol a ne go elsi ni Devid. Á fere ko song bum etahk Obed-Edom nnea Gati.
1CH 13:14 Elkohl atahm Esowo sa o ebangenahb ji Obed-Edom ege etahk go nnyahng era, fvfo Jehova fuulu nlatahk enye kpee a ejum ajehng ajehng ji á bele no.
1CH 14:1 Ngare nyia Hiram ntula Taya tumu atiingi etib tv Devid, budu akv nti aseda, abasoongo atal a abakonajangenti re bo song si ekpasiki ka-e.
1CH 14:2 Devid k'kahn re Jehova me-e lim yeb gbal ana ntul ka Isreel, fvfo etul ebe yeb sahb m'mehl wahre tib esi ane ebe Isreel.
1CH 14:3 Go Jeruselem Devid kpe ko akal budu, fvfo á jolo nde no abon ba nlum gbalee a ba nkal.
1CH 14:4 A wo li abing abon ba bo jele ka-e o, Samua, Sobab, Natan, Solomon,
1CH 14:5 Ibhar, Elisua, Elpeled,
1CH 14:6 Noga, Nefeg, Jafiya
1CH 14:7 Elisama, Beliyada a Elifeled.
1CH 14:8 Eji anebe Filiata wuku re Devid bo me-e kak akehng go esi re á jol ntul ka Isreel kpee, bo kehm mehle eko eko re bo song seb-e, wo Devid wˈwuk bade ano, á kehm lohngo re á song kpiri bo.
1CH 14:9 Ngare nyio anebe Filista eblohng ba bohko ebta fere da nsol go edamme ji Refayim;
1CH 14:10 owo Devid kehm bahbe Esowo re; <<Me n song, song nok a anebe Filstaa? Á bahke yake bo kak-m egama aboa?>> Jehova faang-e re, <<Song, m bahke yake bo kak-a ega abo.>>
1CH 14:11 Owo Devid a ane ebe bo kehm tahme go Baal Perajim, ona wo á noko ga bo. Á bungu re, <<Ana nyel kpo ya lohng, Esowo ebya wohngo anebekv ebame egame ebo.>> Owo wahnge bo jo lung edi jio re Baal Perajim.
1CH 14:12 Anebe Filista ebbe asowo ebo sa o, fvfo Devid ka eko re bo jamme fi go agun.
1CH 14:13 Anebe Filista kpe tahm song bohko ebta go edamme;
1CH 14:14 owo Devid kehm kpe bahb Esowo, fvfo Esowo faang-e re, <<Ka nok a bo songo songo, sennge na bo kak wo bom elnoko a bo go mbuksonga nti nyi bo kpo lung re balsam.
1CH 14:15 A l'si w'wuk ewahl eljen go elkong nti balsam, mehlen song ebta, tib jio bahke lohngo re Esowo eblohng gbo-n mbang re á song nok a nsoja nyi anebe Filista.>>
1CH 14:16 Ano wo Devid limi ana Esowo ka-e elkahn, fvfo bo wulu nsoja nyi anebe Filista, mbang mbang nyi bomo go Gibion tete rehng Gejer.
1CH 14:17 Owo elgahm ni Devid kehm yeere rehng adi kpee, fvfo Jehova limi re ajahbe kpee jo fahl-e.
1CH 15:1 Eji Devid ma si ntahk ka elne go ejahbe ji Devid, á toobo edi ji elkohl atahm Esowo, fere si ebkpatahk bum re jol ka elkohl atahm nio.
1CH 15:2 Owo Devid kehm bungu re, <<Nnene sang bahke solo, sehngem anebe Levi ba bahke solo elkohl atahm Esowo, tibre bo ba Jehova ma yehke re bo jo sol elkohl atahm Jehova, fere jo lok-e ano ano.>>
1CH 15:3 Devid kehm kuku Isreel kpee bo ba kono Jerusalem re bo song ko elkohl atahm Jehova ba a ni edi ji á ma toobo bum re jol.
1CH 15:4 Á kehm lungu at'tohngo nya Eron a anebe Levi ba kono edi ajehng;
1CH 15:5 Go at'tohngo nya Kohati, Uriyel wo jolo ntubesi a ebangenahb eje, bo ane atahl alon kunu ane eltahl; '120.'
1CH 15:6 go at'tohngo nya Merari, Asayel wo jolo ntubesi, a ebangenahb eje, bo ane atahl alon alon nkpel ebal kunu ane eltahl '220,'
1CH 15:7 go at'tohngo nya Gerson, Joel wo jolo ntubesi, a ebangenahb eje, bo ane atahl alon kunu eltahl ane awubu '130,'
1CH 15:8 go at'tohngo nya Elijafan, Semayel wo jolo ntubesi, a ebangenahb eje, bo jolo ane atahla wubu '200,'
1CH 15:9 go at'tohngo nya Hebron, Eliyel wo jolo ntubesi, a ebangenahb eje, bo jolo ane atahlani '80,'
1CH 15:10 go at'tohngo nya Ujiyel, Aminadab wo jolo ntubesi, a ebangenahb eje, bo jolo ane atahl alon kunu ewubu ane abal '112.'
1CH 15:11 Owo Devid kehm lungu Jadok a Abiata ji nlimanjom, a Uriyel, Asaya, Joel, Semaya, Eliyel, a Aminadab bo anebe Levi.
1CH 15:12 Á tongo bo re, <<Wahn ba li atubesi go ebangennahb ji anebe Levi, wahn a anebe Levi ebahne bako, bum-n elnahne saang, wahn song ko elkohl atahm Jehova, Esowo bi Isreel, ba a ni edi ji m ma toobo bum.
1CH 15:13 Eji li re wahn anebe Levi sang song ko go ngbokambang, wahnge Jehova Esowo ebahre bele erakatahng bade anahre. E we-e bahbem ana e bahke limi go mbang nyi fuumu no.>>
1CH 15:14 Owo abalimajom a anebe Levi kehm bumu elbo saang eji bo lˈsong ko elkohl atahm Jehova, Esowo bi Isreel.
1CH 15:15 Anebe Levi ko alaabe nti sol elkohl atahm Esowo nio ebo akpakebahk, ana Mosisi ka bo elkahn toono go ellum ni Jehova.
1CH 15:16 Devid tongo atubesi ba anebe Levi re, bo yehke abayimase ebo ellong, bo jo yim wahl go eyebatahng, jo kub nsol nyia, abuk, atalehk a asoongo.
1CH 15:17 Ano wo anebe Levi yehke Heman mmon no nlum no Joel; Asafi mmon no nlum no Berekaya; fvfo Etan mmon no nlum no Kusayiya go ebangenahb ji Mer,
1CH 15:18 fvfo abonanyehn ebo ba toono bo jolo, Jekaria, Jajiyel, Semiramoti, Jehiyel, Unni, Eliab Benaya, Maaseya, Matitiya, Elifelehu, Mikneya, Obed Edom a Jeyiyel bo ji jo baabe nti mbuga.
1CH 15:19 Abakubase, Heman, Asafi a Etan, bo ba jolo re, bo jo kub bron ji bo ko ebilikpi lim.
1CH 15:20 Jekaria, Jajiyel, Semiramoti, Jehiyel, Unni, Eliab, Maseya a Benaya bo jo kubu abuk toono ana alamoti li no.
1CH 15:21 Mattitaya, Elifelehu, Miknaya, Obed-Edom, Jeyiyel a Ajajiya bo jo kub abuk toono ana atake nya nlum a nya nkal nya Seminiti li no.
1CH 15:22 Kenaniya ji jolo ntubesi anebe Levi, ye wo jolo ka elyimi, jio ji jolo ebo eltum ebe tibre á kahne ana á jo mal lim nobnob.
1CH 15:23 Berekiya abola Elkana li ka bo re, bo jo baabe abutahk nya elkohl atahm.
1CH 15:24 Sebaniya, Jasofati, Netanel, Amasayi, Jekaria, Benaya a Elieje, bo alimajom li ka bo re, bo wor atang gbo elkohl atahm Esowo mbang. Obed Edom abola Jehiya ji bo tob li re, bo jo baabe abutahk elkohl atahm.
1CH 15:25 Owo Devid a anebkul Isreel a atubesi nsoja ba jo fili nlong nsoja atahl alon alon nkpel ewubu tahme no re bo song ko elkohl ni nwongo nyi Jehova go etahk Obed Edom go eyebatahng.
1CH 15:26 Tibre Esowo ebtob anebe Levi bo ji jo sol elkohl ni nwongo nyi Jehova, alum efong na esehma a ekom na esehma bi bo ko lim njom.
1CH 15:27 Devid liibi mbomo mi bo jahme ekpawobo ji nno, ano ano wo anebe Levi kpee ba solo elkohl atahm, a abakubase go Kenaniya ye ji jolo ntubesi abayimi ase tob liibi. Devid tob kake monkpehrekahbe ewobo no alimajom no bo ko aleenge leenge abomo jahm.
1CH 15:28 Ano wo Isreel kpee ko elkohl ni nwongo nyi Jehova a elrabe elrabe go ewahl atang ekom a atang atang a ewahl asoongo, go elkubu ni bo jo kub atalehk a abuk.
1CH 15:29 Ana elkohl ni nwongo nyi Jehova jo yel ejahbe ji Devid, Mikal mmon no nkal no Sol jo fahnge go monbua nkpe ekahme. Eji á nyehne Ntula Devid kp'bahne fere jo yebbe, á kehm-e daange ege eltim.
1CH 16:1 Bo kehm koko elkohl atahm Esowo ba yel a ni ebkpatahk bi Devid ma si ka, fvfo bo limi njom ayare eljahme fi a njom ayare nya elkoono ka Jehova.
1CH 16:2 Ngare nyi Devid ma lim njom ayare nya eljahme fi mal, a nya elkoono, á fuulu ane go mbing nyi Jehova.
1CH 16:3 Owo á kehm kake nnenlum a nnenkala Isreel awohng awohng ebred ajehng ajehng, ngbu njua nsakoro, ngbu agreb, a ngbu nyi bo bane go nkpingi.
1CH 16:4 Á tob yehke egom anebe Levi re bo jo lim eltum go elkohl atahm Jehova, bo jo lim eltum ni ellungu mbinga Jehova, saam akake a eltehke Jehova, Esowo bi Isreel.
1CH 16:5 Asaf wo jolo ntubesi, Jekaria wo toon-e, Jaajiel, Semiramoti, Jehiyel, Matitiya, Eliab, Benaniya, Obed Edom, a Jeyel. Bo ba li re, bo jo kub abuk a agehmegehme, Asaf jo kak esoongo,
1CH 16:6 fvfo Benaya a Jahajiel bo ji li alimajom bo jo wor atang asoro asoro go esamahr elkohl nwongo nyi Esowo.
1CH 16:7 Efung bio Devid gbo mbang yehke Asaf a ellong ene re bo jo tehk Jehova go mbang ana nyia:
1CH 16:8 Ka Jehova eltehke, tiingi mbing enye; lim ka ajahbe bo kahn ji á ma lim.
1CH 16:9 Yim ka-e, yim tehk-e; tooro kpee bade akpokosi ntum enye.
1CH 16:10 Ka ellub egea mbarebara mbing; nong ntim nyi ane ba kp-e sebe bel eyebatahng.
1CH 16:11 Seb Jehova a atahne enye; jo seb esamahr ebe ngare kpekpe.
1CH 16:12 Buumu agan nsol nya á ma lim, akpokosi enye, fvfo elam eje ji á ma tiingi,
1CH 16:13 wahn alokeltum ebe, et'tohngo ji Isreel, wahn ji á yehken no, abon ba Jekob.
1CH 16:14 Ye wo li Jehova Esowo ebahre; elam eje li go njini kpee.
1CH 16:15 Á kp'buumu nwongo enye go njinanjini, enyam bi á yame no, li ka aying atahlankuaku,
1CH 16:16 nwongo nyi á ko a Ebraham, enyam bi á ayame tong Isak.
1CH 16:17 Á limi yiimi ka Jekob ana ntahm, ka anebe Isreel ana nwongo nyi li go njinanjini.
1CH 16:18 <<Wo wo m bahk-a kake ndi nyi Kenan ana erohko edi ji a bahke lehke elkv.>>
1CH 16:19 Eji bo jolo amohk ane abika bik, sahb sˈse, fvfo bo jolo ajenne o,
1CH 16:20 bo jo beeme yannge ejahbe ejahbe, bomo ejahbe etul ajehng rehng ajehko.
1CH 16:21 Á tikem taame re nne nohk bo; tib ebo esi á nyame atul.
1CH 16:22 <<Kana kooro ane ebame ba m ma kak bo akehng go esi; kana lim anyehnamahr ebame ejum.>>
1CH 16:23 Yimen ka Jehova, wahn njini kpee; tiingi bade eltahre ene efung efung.
1CH 16:24 Lennge bade ellub ene go ellong ajahbe, agan ellimi ene go ellong ane kpee.
1CH 16:25 Jehova kp'gbale sehng sahb fˈfuumu go eltehke; ye wo fuumu re bo fahl-e sehnge asowo nyako kpee.
1CH 16:26 Tibre asowo nyako kpee nya ajahbe alokelom nya, wo Jehova wo limi elbung.
1CH 16:27 Ekpunu a elub li go ega; atahne a eyebatahng li ege edi ellene.
1CH 16:28 Tehken Jehova, wahn abangenahb kpee nya njini, kaan Jehova ellub a atahne.
1CH 16:29 Kaan Jehova ellub ni fuumu a mbing enye; ko ayare ba anya ege esamahr. Fvfo baan go ege elbohngo. Kaken Jehova ege ekpunu ji li saang.
1CH 16:30 Nong njini kpee jo kahm akahb ka-e! Njini nyia tiki yim t'tahne; nnene nehm ma yuudu.
1CH 16:31 Nong elbung bel eyebatahng, nong ndi bel elgeere; nong bo bung go ellong ajahbe re, <<Jehova wo kpˈfili edi!>>
1CH 16:32 Nong agburu alahb kpee sahb w'wahl, a nsol kpee nyi wob o; nong adi ebgbe bel elgeere a ejum ajehng ajehng ji li o!
1CH 16:33 Nong nti ekulegbe jo yim, nong bo jo yim go eyebatahng ka Jehova, tib á kp'bake ba lam njini.
1CH 16:34 Kaken Jehova saam, tib á kp'nobo; elkoro ene li ano ano go njinanjini.
1CH 16:35 Bung tong-e re, <<Tahr-r, Esowo nt'tahre ewahre, kpuu-r bum edi ajehng, wo yehk-r yake go ajahbe nyako, eji e l'kak mbarebara mbing enya saam, fere ka ellub ega eltehke.>>
1CH 16:36 Eltehke jol ka Jehova, Esowo bi Isreel, bomo go njinanjini song rehng go njinanjini. Owo ane kpee kehm bungu re, <<Jol ano>> fvfo tob bung re<<Tehken Jehova.>>
1CH 16:37 Devid tahme Asafi a ane ebe ba jolo a ne sa o esamahr elkohl ni nwongo nyi Jehova re bo jo lim eltum o ngare kpe kpe, ana eltum bahke jo jol efung efung.
1CH 16:38 Á tob tahme Obed Edom a ane atahlara ane anehkeni '68' ebe sa re bo jo lim eltum a bo. Obed Edom mmon no nlum no Jedutun, abola Hosa bo jolo ane ba jo baabe abuga
1CH 16:39 Devid tahme Jadok ji nlimanjom sa a atoono abalimajom ebe go ebkpatahk bi Jehova go edi elkake go Gibea,
1CH 16:40 re bo jo lim njom nyio nyi eljahme fi ka Jehova go egudu njom jio ji eljahme fi ngare kpe kpe, efungfu a elgung, toono ana bo nyono ejum ajehng ajehng go atahm nya Jehova, nya á ma ka Isreel.
1CH 16:41 Bo ji kpe jol budu, jolo, Heman a Jedutun go erik ji bo yehke bo fere gamme bo abing re bo jo kak Jehova saam, <<tibre elkoro ene li go njinanjini.>>
1CH 16:42 Heman abola Jedutun ebo eltum ebo li re bo jo wor atang fere jo kak asoongo, fvfo fere jo kub nsol elkubu go ese ji li saang. Abon ba nlum ba Jedutun tiki jo yiimi mbuga.
1CH 16:43 Owo ane kpee kehm yaame kehnge eboa ntahk, fvfo Devid tob feere kehnge re a song fuulu ebangenahb eje.
1CH 17:1 Ngare nyi Devid ma ji ege ekpasiki, á tongo Natan nnyehnamahr re, <<Anv me n lene etahk ji bo ko aseda si, gana elkohl ni nwongo nyi Jehova wob ebkpatahk.>>
1CH 17:2 Natan faange Devid re, <<Ajehng ajehng ji wob-a eltim lim ano tibre Esowo li a na.>>
1CH 17:3 Wo atv mao ellum ni Esowo kehm bake goji Natan rea;
1CH 17:4 <<Song, wo song tong Devid nlokeltum ewame re, <Ejum ji a ji Jehova kpˈbungu re: Wo sang bahke sehke etahk ji me n bahke lene.
1CH 17:5 Me n ka l'lene go etahk, bomo efung bi n yehke Isreel go Ijib tete tub lela. Me kpo jen go ebkpatahk abehng rehng nkpe ebkpatahk behko, n kpo jol edi ellene jehko fere jol ajehka.
1CH 17:6 Eji n kpo jen a anebe Isreel kpee, me n bˈbung tong atubesi eboa, bo ji n kaa bo elkahn re, bo jo baabe ane ebame, <Jenji wahnge n kala si etahk aseda kaam?> >>
1CH 17:7 Anv fvfo tong Devid nlokeltum ewame re, <<Ejum ji a ji Jehova Ji Kp'fili Elbung a Ndi kp'bungu re, N yehk-a go emahng, edi ji a jo baabe atohkondi, fere yak-a ka re, wo jol ntubesi ka ane ebame Isreel.
1CH 17:8 Me n jol a na edi ajehng ajehng ji a je no, fvfo me n yehke anebekv eba kpee ega elbohngo. Anv m bahke limi mbing enya jol ana abing nya agburu ane ba njini.
1CH 17:9 M bahke toobo edi bum Isreel ane ebame, m bahke jehke bo, eji bo l'bel ejahbe ji bofono, eji bo l'k'jo gbiingi bo. Aneb eblum nehm kpe jo kak bo erem ekake kake, ana bo jo lim bo go ngbokambang,
1CH 17:10 ana bo bomo ellimi wuku wuku ngare nyi n yehke atubesi bum re, bo jo kpur Isreel ane ebame. M bahke rede anebekv eba kpee. <<Me n lennge tong-a re, Jehova bahke sehke etahk ka-a:
1CH 17:11 ngare nyi afung enya ma mal, a ma tahm eljolo a babnso, m bahke yehke mmon awohng ewa no nlum go ellong abon eba ba nlum no bahke woongo asi enya, mmon ewa no nlum antahng antahng, m bahke limi etul ebe gbal.
1CH 17:12 Ye wo bahke sehke etahk kaam, fvfo m bahke limi eti etul eje yiimi tahne go njinanjini.
1CH 17:13 M bahke jolo nde no ewe, ye bahke jolo mmon ewame, N nehm tiki yehke elkoro ename go ege, ana n yehke no goji nne no gbo mbang fili edi ka-a.
1CH 17:14 M bahk-e kunu re á jo kpur etahk ejame fvfo nji etul enyame bahke jolo go njinanjini; eti etul eje bahke gbale go njinanjini.>>
1CH 17:15 Natan tooro kpee tong Devid, alum nya ellennge nia.
1CH 17:16 Owo ntul a Devid kehm song ji esamahr bi Jehova, kehm bungu re, <<Me n li jen. Jehova Esowo, ebangenahb ejame tob li jen, ji wahnge a mam ka efa bia?
1CH 17:17 Jol jia wa-a gbalem ega elbohngo, Esowo ebame, wob kpe bung bade es'song ebangenahb ji nlokeltum ewa. Wo Jehova Esowo, a ma-m nyehn are, nne no kp'sahb w'wahre go ellong ane o.
1CH 17:18 Jenjii, me Devid bahke kpe bung tong-a eji a ma kpunu nlokeltum ewa ano? Tibre a kp'kahne nlokeltum ewa.
1CH 17:19 Jehova, tib esi ji nlokeltum ewa, fvfo ana li ntir enya, wob lim egburu ejum jia, fere lim ka re bo kahn agburu anyam kpee.
1CH 17:20 Nnene lim no li ana wo, Jehova, fvfo Esowo bindiki go limm sehnge wo, ana wahr ma wuk egahre atung.
1CH 17:21 Fvfo nne awoo li ana Isreel ane eba, ejahbe na ajehng go njini ji Esowo ma fak ane ka elne, fvfo re á lim mbing ka elne, fere lim agburu amennge akpokosi, go mbang nyi a kame ajahbe yehke go esamahr ane eba, bo ji a fake bo yehke go Ijib?
1CH 17:22 A limi Isreel ane baba bo jol go njinanjini, fvfo wo, Jehova wob jol Esowo ebo.
1CH 17:23 <<Anv Jehova, nong enyam bi a ma nyam bada nlokeltum ewa a ebangenahb eje jol ano go njinanjini. Lim ana a nyame no,
1CH 17:24 eji l'lohko gbal tahne, fvfo mbing enya bahke gbale wahre go njinanjini. Owo ane bahke bungu re, Jehova Ji Kp'fili Elbung a Ndi, Esowo bi li ka Isreel, ye Esowo bi Isreel bi. Fvfo ebangennahb ji Devid nlokeltum ewa bahke yiimi t'tahne ega elbohngo.
1CH 17:25 <<Wo ji li Esowo ebame, wob lennge ka-m, me nlokeltum ewa re, wo bahke sehke etahk ka-m. Tib esi jia nlokeltum ewa ebbel ekakeltim re, á kak ero ka-a.
1CH 17:26 Wo, Jehova, wo Esowo bi, wob nyam anoobo nsol nyaa tong nlokeltum ewa.
1CH 17:27 Anv ma-a yebe re wo fuulu ebangenahb ji nlokeltum ewa, eji l'jol jo soro asi go njinanjini ega esamahr, fvfo wo Jehova wob fuulu, eblohko bel elfuulu go njinanjini.>>
1CH 18:1 Eji ma kang, ntula Devid bohko a anebe Filista ebta fere ga bo, fvfo á koo ejahbe Gati a abon ajahbe ba li sennge kak go abo nya anebe Filista ba jo fili bo.
1CH 18:2 Fvfo Devid tob ga anebe Moab, bo fere woom-e go elwo jo ko ayare ba ka-e.
1CH 18:3 Budu o fvfo, Devid tob ga Hadadeje ntul no Joba go Hamati, eji á tahme re á kpe song bel eko go aya ma Ufrati.
1CH 18:4 Devid taare amvtv akuungu enye, atahltahl nkpel ebal atahlawubu '1,000,' abaf'fingi jolo atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel esema '7,000,' budu nsoja nyi jene akpade, bo jolo atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel eltahl '20,000.' Fvfo Devid banne any'nya akpade kpee nya jo fing amvtv akuungu fere bum eny'nya atahl alon '100' nya jo fing amvtv akuungu.
1CH 18:5 Eji anebe Aram ba Damakusi ba re, bo ba tob Hadadeje ntul no Jabo, Devid wulu bo ane atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel eltahlebal '22,000.'
1CH 18:6 Á kake mbaabe go etul bi anebe Aram ba Damakusi, fvfo anebe Aram fere woom-e go elwo jo ko ntahbe ba ka-e. Jehova jo ka Devid esehnge ebta edi ajehng ajehng ji á jo je.
1CH 18:7 Devid kpuu akum nya bo ko agul lim nya atubesi eltum ba Hadadeje, solo no ba, á ko feere ba bum Jeusalem.
1CH 18:8 Bomo go ajahbe Teba a Kun ajahbe nya jolo ka Hadadeje, Devid tob kpuu abilekpi o gbalee, nya nya Solomon koo no lim egburu nkpaanga ngbojok nyi bo jo lung re, Aya abilekpi. Á tob ko lim ago a ajoobo akpeeke.
1CH 18:9 Eji Tou ntul no Hamati wuku re Devid ebgaa nsoja kpee nyi Hadadejer ntul no Joba,
1CH 18:10 á tumu mmon ewe no nlum Hadoram tv ntul a Devid re, á song kak-e nnyo fere tehk-e ege esehnge ebta go ebta bi á noko a Hadadeje ye ji jo nok a Tou. Hadoram koo ajoobo nsol agul a nya asilva go abilekpi ba ka Devid.
1CH 18:11 Ntul a Devid yake ajoobo nsol nyaa kpee kak Jehova go ebo, ana á tohko lim agul a asilva kpee nya á daa ajahbe nyako, ana Edom a Moab Ammon, Filista go Amalek.
1CH 18:12 Abisayi ji mmon no nlum no Jeruya wulu anebe Edom, atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel elkura '18,000' go edamme akang.
1CH 18:13 Á kake mbaabe go Edom, anebe Edom kpee fere woomo Devid elwo. Jehova jo ka Devid esehnge ebta edi ajehng ajehng ji á jo je.
1CH 18:14 Devid fili Isreel kpee, jo lim ji jolo nseenga nseenge a ji jo tor kpee ka ane ebe.
1CH 18:15 Joab mmon no nlum no Jeruyiya wo jolo ntubesi a nsoja, Jehosafati mmon no nlum no Ahilub wo jo nyon nsol kak go nwer,
1CH 18:16 Jadok mmon no nlum no Ahitub a Ahimelek mmon no nlum no Abiata bo ba jolo abalimajom, Savisa wo jolo nnyonawer.
1CH 18:17 Benaya mmon no nlum no Jehoyada wo jolo ntubesi ka anebe Kereti a Peleti fvfo abon Devid ba nlum ba jolo atubesi eltum go ejang bi ntul.
1CH 19:1 Eji ma kang, Nahasi ntul no anebe Amon ba kpo, fvfo mmon ewe no nlum wo ko nji etul enye.
1CH 19:2 Devid tiri re <<M bahke tibi Hanun mmon no nlum no Nahasi nnoobo eltim, tibre nde tib-m nnoobo eltim.>> Owo Devid kehm tumu akahmekahme ane tv-e re bo song bung kak-e eltim bada nde ewe. Eji akahmekahme ane ba Devid tumu no je goji Hanun go ndi nyi anebe Amon re bo song kak-e eltim,
1CH 19:3 atubesi nsoja anebe Amon tongo Hanun re, <A kp'tiri re, Devid kp'kpunu na nso ewa oa, eji á tumu ane baa tv-a re bo ba kak-a eltima? Ka lohng re ane baa ba re bo ba feede fere weele nyehn ejahbe jia seb mbang nyi bo bahke ba rannga?>
1CH 19:4 Owo Hanun kehm bobo ane bao ba Devid tumu no, kpud bo alahng, kiimi akpawobo ebo ekidi njahm fere tong bo re bo song.
1CH 19:5 Eji nne ba tong Devid bade ane ebe, á tumu ntiingi etib re a song kpiri bo, tib bob sono bo sehng. Ntul bungu re, <Jolen go Jeriko tete alahng enyahne tahb, wahn kehm bake.>
1CH 19:6 Eji anebe Amon sebe kahn re, bob jol abi ane ka Devid, Hanun a anebe Amon kehm tumu asilva nya bahke rehnge ekilo atahltahl nkpel ebal atahlawubu go eltahla nkpel ewubuni '34,000' tv re bo song yaame amvtv akuungu a abaf'fingi goji anebe Aram Naharayim, Maaka a Joba.
1CH 19:7 Bo yaame amvtv akuungu atahl alon alon nkpel atahlawubu a nkpel eltahl a abaf'fingi, tob budu ntul a Maaka a nsoja enye, bo ba bum abehre kohlo Medeba, gana anebe Amon ebkono elbo ebo ajahbe mehl tahm ebta.
1CH 19:8 Devid wuku kan ano, a kehm tumu Joab a nsoja enye kpee, bo ane ba kpi ebnere ebta anoko.
1CH 19:9 Anebe Amon kehm lohngo ba ser ebta go elsehnge ni ejahbe ebo, gana atul ba toono bo ba, bo jolo gbul gbul gbuul ga ejahbe.
1CH 19:10 Joab nyehne re anebe ebta jol-e es'song fere jol-e ga njahm, owo á jake atahntahn nlong nsoja o Isreel re bo yiimi a anebe Aram.
1CH 19:11 Erik aneblum bako á yake bo ka Abisayi ji mmonannyehn re á jol ntubesi a bo, bo ba yiimi a anebe Amon.
1CH 19:12 Joab bungu re l'jol re anebe Aram l'kehm tahne sehng-m, ba wo ba tobem, wo l'fere jol re anebe Amon yahke tahne sehng-a, m bahke bake ba tob-a.
1CH 19:13 Bel atahne, nong wahr nok go esahb ka ane ebahre a ajahbe nya Esowo ebahre. Jehova bahke limi ji bahke nobo ege ejang.>
1CH 19:14 Owo Joab a nlong nyi jolo a ne kehm sehke ata elnoko a anebe Aram, anebe Aram be tahm.
1CH 19:15 Eji anebe Amon sebe kahn re, anebe Aram kp'beke, bo fvfo tob be Abisayi ji mmonannyehn song yel atahng ejahbe. Owo Joab kehm feere kehnge go Jerusalem.
1CH 19:16 Eji anebe Aram nyehne re anebe Isreel ebga bo, bo tumu atiingi etib tv anebe Aram, bo ko bo ba nkpe aya ma Ufratis, Sofak ji jolo ntubesi a nsoja nyi Hadadejer wo ko bo ba.
1CH 19:17 Eji bo tongo Devid bade ejum jia, á kuu anebe Isreel kpee bo siiri aya Jodan, á song sehke ata yiimi songo songo wane a bo. Devid yehke nsoja enye bum re bo nok a anebe Aram, bo l'lohko nok a ne.
1CH 19:18 Wo, bo be esamahr Isreel, fvfo Devid wulu ane ba kpo fing amvtv akuungu, jolo ane atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel esema '7000,' nsoja nyi jene akpade nyi á wulu no jolo ane atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel atahlable '40,000.' Á wulu Sofak ji jolo ntubesi a nsoja abo.
1CH 19:19 Eji atul kpee ba woomo go elwo ni Hadadeje nyehne re, Isreel ebga bo sehng, bo ba limi elkoono a Devid fere woom-e elwo. Tib esi jio anebe Aram joom kpe seb re bo tob anebe Amon nkpel anyehng anyehng.
1CH 20:1 Ngare nyi nnale yake bom, ngare nyi atul kpo lohng song nok nta, Joab wo lohngo a nsoja. Yeb lim ndi nyi anebe Amon ebsa nehmenehme, fvfo á tahme go Raba song kehme elrannge, wo ntula Devid jolo ga Jerusalem. Joab noko a ejahbe Raba, ejahbe jio fere sa nehmenehme.
1CH 20:2 Devid wobo ekpasi ji ntula bo ege esi, eji bo dumu no lubu rehng ebahk agul, eltahl ebahk ebwubu ebahk ebni '34' bo ko atal nya nno a nno lim, bo koongo Devid ege esi. Á daa nsol gbalee go ejahbe jio kehnge anyi,
1CH 20:3 á fere yehke ane ba jolo o, ba kak bo eltum nti ayange, akuungu go nfuk, Devid limi jia go ajahbe Amon kpee. Owo Devid a nsoja enye kpee kehm feere kehnge go Jerusalem.
1CH 20:4 Eji ma kang, ebta kehm gboko go Geje a anebe Filista a anebe Ireel. Ngare nyio Sibekayi nne a Husati wulu Sipayi ye ji lohng go et'tohngo ji Refa, fvfo anebe Filista bo g'ga bo.
1CH 20:5 Go ebta behko a anebe Filista, Elhanan mmona Jayir no nlum wulu Lami ji mmonnayehna Golaya nne a Giti ye ji bele elkong ntahke elban nyi sahb s'subu ana ebti bi bo kpo ko tub abomo.
1CH 20:6 Go ebta behko bi kpe gbo, jolo go Gati nne awohng jolo o no jolo ekolo, á bele anyohkobo arakera ebo abehng abehng, anyehkgung arakera go ekpade ajehng ajehng, kpe kpe eltahl a nsol eni. Ye fvfo lohng et'tohngo ji Rafa.
1CH 20:7 Eji á jo nyok anebe Isreel, Jonatan mmona Simeya no nlum ji mmonannyehna Devid wo wul-e.
1CH 20:8 Ane baa lohng et'tohngo ji Rafa go Gati, bo kpee Devid a ane ebe wulu bo.
1CH 21:1 Nnehm kehm mehle nfem bade anebe Isreel, ba ka Devid ebi ntir re á fange nfange anebe Isreel kak bo abing go nwer.
1CH 21:2 Owo Devid kehm tongo Joab a atubesi nlong nsoja re, <<Songen wahn song fange anebe Isreel bomo go Beerseba tete rehng go Dan. Wahn feere ba tong-m eji n kahn ana bo ruru no.
1CH 21:3 Wo Joab faange re, <<Nong Jehova lim bo rur nkpel atahlalon budu. Nsoo ntul ewame anv, bo kpee ane ba wob nsoo ntul ewame go elwo sanga? Jenjii wahnge nsoo ntul yake lim jia? N'nan á yahke ko ebi ba kunu Isreel?>>
1CH 21:4 Limi limi kan ellum ni ntul ni yiimi sehnge ni Joab; owo Joab kehm tahme jen yannge go Isreel kpee, fere feere kehnge Jeusalem.
1CH 21:5 Joab ba tooro nfange nyi aneblum ba bahke ma nok ebta tong Devid: go Isreel kpee jolo ane emilon anyehng budu ane atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel atahla alon '1,100,000' bo ji bahke ma fili ekahngkahng, go ane atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel eni budu ane atahl are ane awubu '470,000' bo ji lohng go Juda.
1CH 21:6 Wo Joab fangem anebe Levi a et'tohngo ji Benjamin budu go nfange nyia, tibre elkahn ni ntul ka-e no moong-e eltim sehng.
1CH 21:7 Elkahn nia tob jolo eb'bi go esamahr bi Esowo, tib jio ji wahnge á kake Isreel erem.
1CH 21:8 Owo Devid kehm tongo Esowo re, <<Me n lim agburu abiafem eji m ma lim jia. anv n kp'gboongo re wo tahm ka nlokeltum ewa ebi jia. Me n lim egboolo ejum>>.
1CH 21:9 Jehova kehm tongo Gad ji jolo nnyehnamahr no Devid re,
1CH 21:10 <<Song wo song tong Devid re <Ejum ji a ji Jehova kpˈbungu re, N kp-a kake nsol era. Yehke ejum ajehng ji m bahk-a limi.>>
1CH 21:11 Owo Gad kehm tahme goji Devid, song tong-e re, <<Ejum ji a ji Jehova kp'bungu re; <<Yehke ejum ji kor-a no;
1CH 21:12 njal go nnya era, afii anebekv ko nnyahng era kam-n go ebo akahngkahng, afii Jehova ko ekahngkahng kak ndi erem go nfung era nyi á bahke koko enjel enye ba rannge anebe Isreel go nkpohko anyehng anyehng. Anv toobo ana m bahke faange nne no tum-m no.>>
1CH 21:13 Devid faange Gad re,<<Me n yel egburu nfem. Nong me n gbo yel abo nya Jehova, tib ndon enye kp'gbale; wo, ka nongo me n gbo yel abo nya nne.>>
1CH 21:14 Owo Jehova kehm tumu ebi eyam tv anebe Isreel, fvfo aneblum ba kpo no jolo ane atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel atahla ara ane awubu '70,000.'
1CH 21:15 Fvfo Esowo tumu enjel tv re, á song rannge Jeruselem. Wo ana enjel jo lim ano asongo, Jehova nyehn fere rahke erem bio, kehm tongo enjel nyi jo rannge ane re, <<Ebgbal! yehke ebo eba.>> Enjel nyi Jehova sa yiimi edi arasi aruumu ji Aruana nne a Jebusi.
1CH 21:16 Devid kehm seenge nyehn enjel nyi Jehova yim no go elka elka ni elbung a ndi, a ekahngkahng bi á wobo no ege ebo kp'tono tv go Jeruselem. Owo Devid a anebkul kehm kake nsol elkv anoongo gbo kohk asamahr ndi.
1CH 21:17 Devid tongo Esowo re, me sang ka elkahn re bo fange aneblum ba bahke ma noka? Me mbaabe ebul, me n lim abiafem fere lim elsoodo. Bo ejoro bi. Bob lim jen? Jehova Esowo ebame, nong ebo eba gbo kuumu me a ebangenahb ejame, wo ka nongo erem bia sa a ane eba.
1CH 21:18 Owo enjel nyi Jehova kehm kake Gad elkahn re, á song tong Devid re, á song lim egudu njom ka Jehova go edi arasi aruumu ji Arauna nne a Jebusi.
1CH 21:19 Devid kehm mehle tahm, á kpunu ellum ni Gad ma bung go mbing nyi Jehova.
1CH 21:20 Eji Arauna jo ruumu nkohlsak á kehm keebe nyehn enjel, abon ebe ba nlum na ani be song biiri.
1CH 21:21 Devid soro ba lohng, eji Arauna seenge no nyehn Devid, á tahme o edi arasi aruumu song gong esamahr ebe ndi ka Devid.
1CH 21:22 Devid tong-e re, <<Nong me n ko edi arasi aruumu eja jia, eji n l'lim egudu njom ka Jehova, eji erem bia bade ane l'rahke. Gung-m go ekun bi fuumu no.
1CH 21:23 Arauna tongo Devid re, <<Ko me, nong nsoo ntul ewame lim ana yeb-e no. Nyehno, m bahke kake efong a ko lim njom nyi eljahme fi, nti nkohlsak aruumu jol ana nkun, fvfo nkohlsak bahke jolo ka njom nyi akohl. M bahke kake nyaa kpee.>>
1CH 21:24 Wo ntula Devid faange Arauna re, <<E,ee n nehm ko k'gunu na ka ekun, n nehm ko j'ja ka Jehova afii lim njom nyi eljahme fi nyi kii-m kim ekun abehng abehng.>>
1CH 21:25 Owo Devid kehm kpiki Arauna ebahk agul, atahl alon alon edi ebrakera go edi jio.
1CH 21:26 Devid limi egudu njom o, fere lim njom nyi eljahme fi a nyi elkoono. Á lungu Jehova, fvfo Jehova faang-e faange go agun kehm lohngo go ejahbetul ba yel egudu njom ji njom ayare eljahme fi fere fi njom nyio.
1CH 21:27 Owo Jehova kehm tongo enjel, fvfo á feere ekahngkahnhg ebe kak mbak.
1CH 21:28 Ngare nyio, eji Devid nyehne re Jehova me-e faange go edi nkohlsak aruumu ji Arauna nne a Jebusi, á tob jo limi ajom o.
1CH 21:29 Mobkpatahk no Jehova, no Mosis limi no go ewumwum ndi k'lehmahng ajele a egudu njom ji eljahme fi, ngare nyia kpaka li go edi Jehova akake go Gibeon.
1CH 21:30 Wo Devid maam je song bahb elle goji Esowo, tibre á jo f'fahl ekahngkahng bi enjel nyi Jehova.
1CH 22:1 Owo Devid kehm bungu re, <<A wo nobo re etahk ji Jehova Esowo jol, fvfo tob budu egudu njom ji eljahme fi ji Isreel.
1CH 22:2 Owo Devid kehm kake elkahn re bo kuu ajahmjahm nya lene Isreel, go ebo ellong wo á yehke anebe atal ajiki, re bo soongo atal nya bo bahke koko si etahk Esowo.
1CH 22:3 Á kaa akuungu gbalee nya bo bahke koko lim aba nya ati mbu, a nya bo bahke jo kum kono atem, go abilekpi gbalee nya bo l'k'ma dumu.
1CH 22:4 Á tob ka akv nti aseda nya bo l'k'ma fange, tib anebe Sidon a anebe Taya ko go nrur ba ka Devid.
1CH 22:5 Devid bungu re,<<Mmon ewame no nlum Solomon kpaka li mmojangkun, á ka bel ngbere, fvfo etahk ji li re bo si ka Jehova bahke jolo ji bahke lohngo egburu elgahm, bahke yeere, bel ellub go ajang ajahbe kpee. Fvfo m bahke toobo nsol bum sik. Owo wahnge Devid toobo nsol go ntooranti, afung elkv ene kehm rehnge.
1CH 22:6 Á kehm lungu Solomon mmon ewe no nlum, kehm-e kake elkahn re, á si etahk ka Jehova, Esowo bi anebe Isreel.
1CH 22:7 Devid tongo Solomon re, <<mmon ewame no nlum, jol-m ga eltim re me n si etahk ka Mbing nyi Jehova Esowo ebame.
1CH 22:8 Wo Jehova bungu aname re,<<Wob faade alung gbalee, fvfo wob nok agburu nta gbalee. Wo sang bahke sehke etahk ka Mbing enyame, tibre wob faade alung gbalee go ndi egame esamahr.
1CH 22:9 Wo, á bahke bele mmon no nlum no bahke jolo nne elkoono a erekekv, m bahk-e kake erekekv go abo nya anebekv ebe kpee go ejang ajehng ajehng. Mbing enye bo bahke jo lung-e re, Solomon, m bahke kake anebe Isreel elkoono a enange ngare efilane eje.
1CH 22:10 Ye wo bahke sehke etahk ka Mbing enyame. Á bahke jolo mmon ewame no nlum, fvfo m bahke jolo nde no ewe. M bahke limi eti etul eje gbal ka anebe Isreel go njianjini.>
1CH 22:11 <<Anv mmon ewame no nlum, Jehova jol ana, fvfo nong nob a na, wo si etahk ji Jehova Esowo eba ana á tongo re a bahke limi.
1CH 22:12 Nong Jehova lub ka-a elkahne a ngbere ngare nyi á l'rod-a lim ntubesi ka Isreel, eji a l'bum atahm nya Jehova Esowo eba.
1CH 22:13 Owo bahke nobo a na, a l'lub bel ekunukpu jo bum atahm a ntibi nyi Jehova ka Mosis re jol ka Isreel. Bel atahne a ekakeltim. Ka bel elfahle, jol eltim ki-a woono.
1CH 22:14 Me n ko egburu elmaange toobo nsol bum sik etahk Jehova, agul gbale senge emilon akilo agul era a atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel atahltahl '3,400,000,' a asilva nya gbale senge emilon akilo asilva atahlawubu eni '34,000,000.' Abilekpi gbalee a akuungu nya kp'gbale ana nne l'k'ma dumu, nti a atal. Wofono bahke ma kpe kpele budu.
1CH 22:15 A kpi anebeltum gbalee, abajiki atal, abalange akahme, abakono ajangenti a ane ba kpi ajoobo abo ntum go elkohn eltum anehng anehng,
1CH 22:16 go agul a silva, abilekpi a akuungu, anebe agb'gbe jolo go nlong ana nne l'k'ma fange. Anv bom eltum, nong Jehova jol a na.
1CH 22:17 Owo Devid kehm kake anebkul Isreel kpee elkahn re, Bo kak Solomon mmon ewe no nlum ebo.
1CH 22:18 Á tongo bo re, lohkem li re Jehova Esowo ebahne li anahna? Á wahn ka ka erekekv ajang kpe kpea? Tib yeb yake ane ba lene a kak-m abo, fvfo ndi wob elwo ni Jehova, tob wob ane ebe ebo.
1CH 22:19 Anv koon ntim enyahne a atohko enyahne wahn jo seb Jehova Esowo ebahne. Bomen elsehke edi ji li saang ji Jehova Esowo, eji ń l'song ko elkohl nwongo nyi Jehova a nsol nyi li saang nyi li ka Esowo, ba kak etahk ji bo bahke sehke ka mbing nyi Jehova.
1CH 23:1 Eji Devid ma kang nnya tvv sahb k'kul, á kehm bobo Solomon mmon ewe no nlum etul ka Isreel.
1CH 23:2 Á tob lungu atubesi Isreel kpee kono, a abalimajom go anebe nlaaga ba Levi.
1CH 23:3 Anebe nlaaga ba Levi ba ma kang rehng eltahl a nnya ewubu k'kunu bo ba bo fange bo, nfange a bo kpee nyi aneblum jolo atahltahl nkpel ebal atahlawubu etahla nkpel elkuni '38,000.'
1CH 23:4 Devid bungu re, <<Bo jia a, jolo ane atahltahl nkpel ebal atahlawubu nkpel atahlani '24,000,' bo bahke jolo ka eltum ni etahk Esowo akake ji Jehova, fvfo atahl alon alon nkpel atahlara bahke jolo atubesi eltum a abalamalam.
1CH 23:5 Ane atahltahl nkpel ebal atahlawubu nkpel eni '4,000' bahke jolo ane ba bahke jo baabe ati mbuga, ane atahltahl nkpel ebal atahlawubu nkpel eni '4,000' bako bahke jo tehk Jehova go nsol elkubu nyi m ma toobo bum tib eyaame jio.>>
1CH 23:6 Devid yabe anebe Levi bum go nlong era, toono abon ba nlum ba ebangenahb ji nlaaga nyi Levi: ebangenahb ji Gerson, ebangenahb ji Kohati, a ebangenahb ji Merari.
1CH 23:7 Bo ji lohng ebangenahb ji Gerson, Ladan a Semeyi.
1CH 23:8 Abon ban lum ba Ladan: Jehiyel wo li ngbokambang, Jetam a Joel, bo kpee jolo ane ara.
1CH 23:9 Abon ba nlum ba Simeyi: Selomoti, Hajiel a Haran bo kpee jolo ane ara. Bo jia ba jolo atubesi ebangenahb ji Ladan.
1CH 23:10 Abon ba nlum ba Simeyi: Jahati, Jija, Jeusi a Beria bo jia ba jolo abon ba nlum ba Simeyi bo kpee jolo ane ani.
1CH 23:11 Jahayi wo jolo ngbokambang, Jija jol etoono, wo Jeusi abola Beria bo belem abon ba nlum gbalee, bo fange bo ana ebangenahb ajehng, eltum anehng ni bo ka bo.
1CH 23:12 Abon ba nlum ba Kohati: Amram, Ilar, Hebron a Ujiyel bo kpee ane ani.
1CH 23:13 Abon ba nlum ba Amram: Eron a Mosis, Eron a et'tohngo eje bo yabe bo bum eje eje go njinanjini, re bo jo lim sahb b'bar nsol nyi li saang, bo jo lim ajomjom ka Jehova bo jo lok-e eltum, fere jo fuulu ane go egea mbing go njinanjini.
1CH 23:14 Abon ba nlum ba Mosis ji nne Esowo, bo fange bo ana bo lohng nlaaga nyi Levi.
1CH 23:15 Abon ba nlum ba Mosis ba a: Gersom a Eliejer.
1CH 23:16 Abon ba Gersom: Subayel wo jolo ngbokambang.
1CH 23:17 Nlaaga nyi Eliejer nyi a: Rehabaya wo jolo ngbokambang. Eliejer belem abon bako ba nlum, wo abon ba nlum ba Rehabaya ruru sehng.
1CH 23:18 Abon ba nlum ba Ijar: Selomoti wo jolo ngbokambang.
1CH 23:19 Abon ba nlum ba Hebron: Jeria wo jolo ngbokambang, Amaria jol etoono Jahajiyel etoono ane ara, Jekameam jol etoono ane ani.
1CH 23:20 Abon ba nlum ba Ujiyel: Mika wo jolo ngbokambang, Isaya jol etoono.
1CH 23:21 Abon ba nlum ba Merari: Mali a Musi. Abon ba nlum ba Mali, Eleaja a Kisi.
1CH 23:22 Eleaja kpo, á belem abon ba nlum, sehngem abon ba nkal ba á bele no. Afun ebo ba jolo abon Kisi ba nlum ba ba baange bo.
1CH 23:23 Abon ba nlum ba Musi ba a: Mali, Eder, a Jerimoti bo kpee jolo ane ara.
1CH 23:24 Bo ji lohng nlaaga nyi Levi toono go ebo a ebangenahb, atubesi abangenahb ana bo nyohno abing ebo kak ebo go nwer, fere fange go nne awohng awohng. Ane ba bo nyohno abing ebo kak go nwer, bo ba jolo abalimeltum go etahk ji Jehova, bo jolo ane ba ma kang rehng nnya eltahl k'kunu.
1CH 23:25 Tib Devid ebbung re, <<Eji Jehova Esowo bi Isreel ma ka ane ebe erekekv, fvfo yeb ba re, á ba lene a Jeusalem go njinanjini,
1CH 23:26 anebe nlaaga ba Levi kpeem li re, bo jo sol mmobkpatahk afii nsol nyi bo kpo ko jo loko eltum o.>>
1CH 23:27 Ana wo Devid gohro tub es'kohro elle, anebe Levi bo fange bo, bomo nnya eltahl k'kunu.
1CH 23:28 Eltum ni anebe Levi li re, bo kak et'tohngo ji Eron ebo, jo loko eltum go etahk ji Jehova, bo ba bahke jo kpur alaaga nya etahk ji Jehova, anyo akp'kpa nya li akpekpe, jo lim nsol kpee nyi li saang jol saang, fere jo lim ajoobo abo ntum go etahk Esowo.
1CH 23:29 Bo ba bahke jolo ka abred nya bo kpo lim kunu ekp'kuru, akahmekahme abe nya njom nyi akohl, afiiri fiiri abred nya ki kpi ayist, elbane a elsemme, fvfo ana bo bahke jo gaare kpee ana fuumu no a agbal enye.
1CH 23:30 Bo bahke tob jo yiimi efungfu abehng abehng jo kak saam fere jo tehk Jehova. Elgung bo bahke tob lim ano,
1CH 23:31 fvfo ngare anyehng anyehng nyi bo kp'limi njom nyi eljahme fi ka Jehova efung Esabad, efung ebareka nfenfe ji elkak, a afung nya nkak alimi. Bo bahke jo loko Jehova ngare anyehng anyehng go nfange nyi bo kake no, fvfo go mbang nyi bo toobo ka bo.
1CH 23:32 Ano wo anebe nlaaga ba Levi rodo eltum ebo jo lim go ebkpatahk bi elwane, go Edi Ji Li Saang, go elwo ni abonanyehn ebo et'tohngo ji Eron, go elloko ni bo jo loko etahk Jehova.
1CH 24:1 A wo li nlong nyi et'tohngo ji Eron: Abon ba nlum ba Eron jolo, Nadab, Abihu, Eleaja a Itama.
1CH 24:2 Wo Nadab abola Abihu bo tohko kpo ndea bo kehm kpoko, bo jelem mmon awohng awohng, fvfo Eleaja abola Itama bo jo loko ana abalimajom.
1CH 24:3 Go ekakebo ji Jadok ji lohng nlaaga nyi Eleaja a Ahimelek ji lohng nlaaga nyi Itama, Devid yabe bo bum nlong a nlong toono ana á bake bo ntum.
1CH 24:4 Bo nyehne egburu ellong atubesi ba lohng go nlaaga nyi Eleaja, sehnge nlaaga nyi Itama, fvfo bo yabe bo toono ana bo jolo no, elkua ntubesi ebangenahb awohng '16' go nlaaga nyi Eleaja, atubesi ebangenahb anehkeni '8' go nlaaga nyi Itama.
1CH 24:5 Bo tubu elfaange yab bo jol nnene bo rangem, tib jolo re bo bel atubesi ba edi ji li saang a atubesi ba eltum etahk Esowo go ellong ni alaaga nya Eleaja abola Itama.
1CH 24:6 Nyonawer, Semaya ji mmon no nlum no Netanel nnea nlaaga nyi Levi, nyono abing ebo kak nwer go esamahr bi ntul a bi atubesi eltum. Jadok ji nlimajom, Ahimelek ji mmon no nlum no Abiata a atubesi abangenahb nya abalimajom a anebe nlaaga nyi Levi, bo yehke nnahb anyehng goji Eleaja, fere tob yehke anyehng goji Itama.
1CH 24:7 Ngbokambang elfaange gbo tub Jehoarib, etoono gbo tub Jedaya,
1CH 24:8 etoono ebra gbo tub Harim, etoono ebni gbo tub Seorim,
1CH 24:9 go eblon gbo tub Malkija, go ebrakera gbo tub Mijamin,
1CH 24:10 go ebsehma gbo tub Hakoji, go ebnehkeni gbo tub Abija,
1CH 24:11 go ebsehmwubu gbo tub Jesua, go ebwubu gbo tub Sekaniya,
1CH 24:12 go ewubajehng gbo tub Eliasib, go ewubbal gbo tub Jakim
1CH 24:13 go ewubera gbo tub Hupa, go ewubeni gbo tub Jesebeyab,
1CH 24:14 go elku gbo tub Bilga, go elku ajehng gbo tub Immer,
1CH 24:15 go elku ebbal gbo tub Hejir, go elku era gbo tub Hapijeji,
1CH 24:16 go elku ebni gbo tub petahiya, go eltahl gbo tub Jehejikel,
1CH 24:17 go eltahl ajehng gbo tub Jakin, go eltahl ebbal gbo tub Gamul,
1CH 24:18 go eltahl ebra gbo tub Delaya, fvfo go eltahl ebni gbo tub Majia.
1CH 24:19 Ana wo jolo esennge eltum ebo, bo l'yel etahk Jehova jo lim eltum, ana Eron ndea bo no nkul bake bo, ana Jehova, Esowo bi anebe Isreel ka-e elkahn.
1CH 24:20 Ana erik anebe nlaaga ba Levi; go abon ba nlum ba Amram; Subayel, go abon ba nlum ba Subayel, Jedeya.
1CH 24:21 Ana abon ba nlum ba Rehabiya, go ege abon, Isia wo jolo ngbokambang.
1CH 24:22 Go anabe Ijariti wo Selomoti long no; go abon ba nlum ba Selomoti wo Jahati long no.
1CH 24:23 Abon ba nlum ba Hebron, Jeria wo jolo ngbokambang, Amaria etoono ane abal, Jahajiel jol etoono ane ara, fvfo Jekameyam wo jolo etoono ane ani.
1CH 24:24 Mmon no nlum no Ujiyel, Mika, go abon ba nlum ba Mika; Samir.
1CH 24:25 Mmonannyehn no Mika: Isiya; go abon ba nlum ba Isiya: Jekaria.
1CH 24:26 Abon ba nlum ba Merari: Mali abola Musi. mmon no nlum no Jaajia, Beno.
1CH 24:27 Abon ba nlum ba Merari bomo goji Jaajia, Beno, Soham, Jakur a Ibri.
1CH 24:28 Goji Mali: Eleaja ye ji ki bel abon.
1CH 24:29 Goji Kisi, mmon no nlum no Kisi, Jeramel.
1CH 24:30 Fvfo abon ba nlum ba Musi, Mali, Eder, a Jerimoti. Bo jia ba jolo anebe nlaaga ba Levi toono go ebo ebangenahb.
1CH 24:31 Bo tob tubu elfaange, ana abonannyehn ebo go nlaaga nyi Eron limi no, go esamahr bi ntula Devid a bi Jadok. Ahimelek a atubesi ebangenahb ba abalimajom a anebe nlaaga nyi Levi. Abangenahb nya mmonannyehn no nkulakul bo ka bo eltum ana bo tob ka abangenahb nya abonanyehn ba nseanse.
1CH 25:1 Devid budu a atubesi nsoja, bo yabe abon ba nlum ba Asafi, Heman abola Jedutun, bo jol ka eltum ni amahr anyehne, jo ko atalehk, abuk a agehmegehme. A wo li abing aneblum ba jo lim eltum nia.
1CH 25:2 Go ellong abon ba nlum ba Asafi: Jakur, Josef, Netania, a Aserela. Abon ba nlum ba Asafi jo limi eltum go elwo ni Asafi, ye ji jo nyehn amahr go ngare anehng anehg nyi ntul l'ka elkahn.
1CH 25:3 Ana Jedutun, bomo ege abon ba nlum, Gedalia, Jeri, Jesaya, Simeyi, Hasabia, a Matitaya, bo kpee jolo ane arakera, bo jo limi eltum go elwo ni Jedutun ndea bo, ye ji jo nyehn amahr, jo ko ebuk jo kak saam, fere jo tehk Jehova.
1CH 25:4 Ana Heman ege abon ba nlum, Bukia, Matania, Ujiyel, Subayel a Jerimoti, Hanania, Hanani, Eliata, Gidalti a Ramanti-Eje, Josibekasa, Maloti, Hotir, a Mahajioti.
1CH 25:5 Bo jia kpee jolo abon ba nlum ba Heman, bo ba jolo abay'yehne ba ntul. Bo rodo bo ka ntul tib go anyam nya Esowo re, bo jo mehl-e wahre. Esowo ka Heman ewubu abon ba nlum na ani '14,' abon ba nkal ara '3.'
1CH 25:6 Aneblum baa kpee jo limi eltum go elwo ni ndea bo go ase akubu go etahk Jehova, bo jo ko abuk, atalehk a agehmegehme, go eltum nio etahk Esowo. Asafi, Jodutun, a Heman bo jolo go elwo ni ntul.
1CH 25:7 Budu a abonanyehn bako bo kpee kpili ebo eltum bio bi ase akubu ka Jehova, bo jolo ane atahl alon alon edi ebbal kunu atahlani '288.'
1CH 25:8 Ajangkun a ak'kulu, at'tibi a abone nwer fvfo, bo kpee tubu elfaange ka eltum ebo.
1CH 25:9 Ngbokambang elfaange ni jolo ka Asaf, gbo tub Josefi, abon ebe ba nlum a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,' etoono gbo tub Gedalia, ye a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:10 etoono ebra gbo tub Jakur, abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:11 etoono ebni, gbo tub Ijiri, abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:12 etoono eblon gbo tub Netania, abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:13 go etoono ebrakera gbo tub Bukia, abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu abal '12,'
1CH 25:14 go ebsehma gbo tub Jesarela, abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:15 go ebnehkeni gbo tub Jesaya, abon ebe ba nlum a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:16 go ebsehmwubu gbo tub Matania, abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:17 go ebwubu gbo tub Semei, abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:18 go ebwubu ajehng gbo tub Ajarel, abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:19 go ewubbal gbo tub Hasabia, abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:20 go ewubura gbo tub Subayel, abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:21 go ewubu eni gbo tub Matitaya, abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:22 go elku gbo tub Jerimoti, abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:23 go elku ajehng gbo tub Hananiya abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:24 go elku ebal gbo tub Josibekasa abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:25 go elku era gbo tub Hanani abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:26 go elku eni gbo tub Maloti, abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:27 go eltahl gbo tub Eliata, abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:28 go eltahl ajehng gbo tub Hotir abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:29 go eltahl ebbal gbo tub Gidalti abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:30 go eltahl ebra gbo tub Mahajioti, abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ane abal '12,'
1CH 25:31 go eltahl ebni gbo tub Romamti-Ejer, abon ebe ba nlum, a abonanyehn bo ewubu ana abal '12.'
1CH 26:1 Nyabe nyi abab'baabe nti abuga: bomo go ebangenahb ji Kora: Meselomiya, mmon no nlum no Kore, mmon awohng no abon ba Asafi.
1CH 26:2 Meselomiya bele abon ba nlum: Jekaria wo bo gbo mbang jel-e, Jediyel jol etoono, Jebadiya jol etoono ane ara, Jatiniel jol etoono ane ani.
1CH 26:3 Elam jol etoono ane alon, Jehohanan jol etoono ane arakara, fvfo Eliehoenayi jol etoono ane asehma.
1CH 26:4 Obed-Edom tob bele abon ba nlum: Semaya wo bo gbo mbang jel-e, Jehojabad jol etoono, Joa jol etoono ane ara, Saka jol etoono ane ani, Netanel jol etoono ane alon,
1CH 26:5 Amiyel etoono ane arakera, Isaka etoono ane asehma, fvfo Peuletaya wo jol etoono ane anehkeni. Tib Esowo fuulu Obed-Edom.
1CH 26:6 Obed-Edom mmon ewe no nlum Semaya tob bele abon ba nlum ba jolo atubesi go nnahba ndea bo, tib bo jol aneblum ba abon elfvvrv.
1CH 26:7 Abon ba nlum ba Semaya: Otni, Refael, Obed a Eljabad; Abonanyehn ebe, Elihu abola Semakiya bo tob jolo abon elfvvrv.
1CH 26:8 Bo jia kpee bo lohng go nlaaga nyi Obed-Edom; bo a abon ebo ba nlum ba go abonanyehn ebo bo jolo anebe elfvvrv bo bele eko ji eltum alimi, et'tohngo ji Obed-Edom bo kpee bo jolo ane atahlara ane abal '62.'
1CH 26:9 Meselomiya bele abon ba nlum, a abonanyehn bo jolo anebe elfvvrv, bo kpee bo jolo elku ane ara '18.'
1CH 26:10 Hosa nnea Merari bele abon ba nlum: Simri wo jolo ngbokambang, jol ye sang bo gbo mbang jel-e, nde wo yehk-e re á jol ngbokambang,
1CH 26:11 Hilkiya wo jolo etoono, Tabalia jol etoono ane ara, fvfo Jekariya jol etoono ane ani. Abon ba nlum ba Hosa a abonanyehn bo kpee bo jolo ewubu ane ara '13.'
1CH 26:12 Nlohng nyia nyi abab'baabe ati abuga, sehng goji atubesi ebo, bele eltum ni ellimi go etahk Jehova, ana abonanyehn ebo bele eltum.
1CH 26:13 Bo tubu elfaange ka eti mbuga ajehng ajehng, ana ebangenahb ebo jolo no, ajangkun a ak'kulu ane.
1CH 26:14 Elfaange ni eti mbuga ji ero nfam gbo tub Selemiya. Fvfo bo tubu elfaange ka Jekaria mmon ewe no nlum, ntubu elle no jo sahb k'kahn, fvfo ye wo elfaange ni eti mbuga ji ejang ebobkal nfam gbo tub-e.
1CH 26:15 Elfaange ni eboblum nfam gbo tub Obed-Edom, fvfo elfaange ni etahk nsol akuuru gbo tub abon ebe ba nlum.
1CH 26:16 Nfaange nyi eti mbuga ji erede nfam a eti mbuga ji Saleketi go nwahre nwahre a mbang gbo tub Sufim abola Hosa. Mbab'baabe jolo o jo baabe.
1CH 26:17 Nlaaga nyi Levi jolo ane arakera '6' jo baabe eti mbuga ji ero nfam efung efung, ane ani go eti mbuga ji ebobkal nfam go efung abehng, ane ani go eti mbuga ji eboblum go efung abehng, fvfo ane abal ngare ngare anyehng go etahk nsol akuuru.
1CH 26:18 Ana nlaaga nyi jolo feere erede nfam, jolo ane ani go mbang, ane abal go yefono nlaaga.
1CH 26:19 Bo jia a ba jolo nlong anebe eltum bo ba jo baabe nti abuga, bo ba lohng et'tohngo ji Kora a ji Merari.
1CH 26:20 Abonanyehn ebe anebe Levi, jolo ka bo re, bo jo kuuru akpohko nya etahk Esowo, fere jo kuuru nsol nyi bo yake ka Esowo.
1CH 26:21 Et'Stohngo ji Ladan, bo ji jolo anebe Gerson sehng goji Ladan bo ji li atubesi abangenahb nya Ladan nne a Gerson, bo jolo Jehieli,
1CH 26:22 abon ba nlum ba Jehieli, Jetam a mmonannyehn ewe Joel. Bo ba jo kpur akpohko akuuru go etahk ji Jehova.
1CH 26:23 Bomo go ebangenahb ji Amram, ebangenahb ji Ijar, ebangenahb ji Hebron, a ebangenahb ji Ujiel:
1CH 26:24 Sebusel ji long go ebangenahb ji Gersom mmon no nlum no Mosis, ye wo jolo ntubesi no akpohko akuuru.
1CH 26:25 Abonanyehn, sehng goji Elieje: Rehabiya mmon ewe no nlum, Jesaya mmon ewe no nlum, Joram mmon ewe no nlum, Jikri mmon ewe no nlum, a Selemoti mmon ewe no nlum.
1CH 26:26 Selemoti a abonanyehn bo ba jo kuuru nsol kpee nyi bo yake kak Esowo go ebo sehng goji Ntul a Devid, sehng goji atubesi abangenahb bo ji jo fili ane atahltahl k'kunu a bo ji jolo atubesi jo fili ane atahl alon kˈkunu, fvfo a atubesi nsoja nyako.
1CH 26:27 Nsol nyimongo nyi bo daa go ebta, bo bumu bo saange ka re bo ko tuungu etahk Jehova.
1CH 26:28 A ejum ajehng ajehng ji Samwel ny'yehne yake ka Esowo, ji Sol mmon a Kisi no nlum, Abner mmon a Ner no nlum, a Joab mmon a Jerua no nlum, a nsol kpee nyi bo yake no ka Esowo jolo go abo nya Selomiti a abonanyehn.
1CH 26:29 Go nlaaga nyi Ijar: Kenaniya a abon ebe ba nlum, bo ka bo ntum go nyi ki jol o etahk Esowo, re bo jol atubesi a abalamalam ka anebe Isreel.
1CH 26:30 Go nlaaga nyi Hebron: Hasabiya a abonanyehn ebe, abon elfvvrv jolo ane atahltahl nkpel ebal atahlawubu budu ane atahltahl atahlku '1,700,' bo ba jo kpur anebe Isreel ba erede aya Jodan go ntum kpee nyi Jehova a ntul aloko.
1CH 26:31 Ana nlaaga nyi Hebron, Jeria wo jolo nnenkul a ebangenahb toono go ebo et'tohngo ana bo kake go awer nya ebangenahb. Ejum nnya atahlabal nyi Devid ma fili ejahbe, bo f'feede awer seb kahn re abon elfvvrv jolo go ellong anebe nlaaga nyi Hebron, go Jaje ji Gilead.
1CH 26:32 Jeriya bele abonanyehn, atahltahl nkpel ebal atahlawubu nkpel altahlawubu budu anea atahltahl atahlku '2,700' bo ji jolo abon elfvvrv a atubesi ebangenahb, fvfo Ntul a Devid kake bo re bo jo kpur nlaaga nyi Ruben, nlaaga nyi Gad, a ejang nlaaga nyi Manase go ejum ajehng ajehng ji li bade Esowo, a nsol nyehka nyehka nyi li bade ntul.
1CH 27:1 A wo li nwer nyi anebe Isreel nyi tibi bade atubesi abangenahb, atubesi ba jo fili ane atahlanku a nku, a ba jo fili atahl alon alon, a atubesi ebo, bo ji jo loko ntul go nsol kpee nyi li bade nlong nsoja nyi jo lim eltum go nnyahnga nnyahng go elya kohro kohro. Ellong anehng anehng jo jolo ane atahl alon alon nkpel atahlawubu budu ane atahlabal '24,000.'
1CH 27:2 Nne no jolo ka ngbokambang ellong, fvfo go ngbokambang a nnyahng bo jo lung-e re, Jasihobeyam mmon no nlum no Jabdiyel jolo ane atahl alon alon nkpel atahlawubu budu ane atahlabal '24,000.'
1CH 27:3 Á lohng go nlaaga nyi Pereji, ye wo jolo ntunesi a nsoja kpee go ngbokambang a nnyahng.
1CH 27:4 Nne no jolo ka etoono ellong go etoono nnyahng, bo jo lung-e re Dodayi nnea nlaaga nyi Ahohi: Mikloti wo jolo ntubesi ege ellong, bo jolo ane atahl alon alon nkpel atahlawubu budu ane atahlabal ege ellong '24,000.'
1CH 27:5 Ntubesi a nsoja no etoono nnyahng era bo jo lung-e re, Benaya ji mmon no nlum no Jehoada ji nlimajom. Ye wo jolo ntubesi, bo jolo ane atahl alon alon nkpel atahl ewubu budu eltahla ane ani ege ellong '24,000.'
1CH 27:6 Benaya wo a, ji jolo etahntahn ntakuru go ellong ni eltahla nsoja ewubu '30,' ye wo jolo etahntahn ntubesia nsoja. Amijobad mmon ewe no nlum wo jolo ntubesi ka ellong ene.
1CH 27:7 Go nlong eni go nnyahng eni, Asahel ji mmonannyehn a Joab; mmon ewe no nlum Jebadiya wo woongo asi enye. Bo jolo ane atahl alon alon nkpel atahlawubu budu ane atahlabal ege ellong '24,000.'
1CH 27:8 Go nlong elon go nnyahng elon, Ntubesi bo jo lung-e re Samhuti nne a Ijara, bo jolo ane atahl alon alon nkpel atahlawubu budu ane atahlabal ege ellong '24,000.'
1CH 27:9 Go nlong erakera fvfo go nnyahng erakera, Ira mmon no nlum no Ikesi nnea Tekoa wo jolo ntubesi bo jolo ane atahl alon alon nkpel atahlawubu budu ane atahlabal ege ellong '24,000.'
1CH 27:10 Go nlong esehma fvfo go nnyahng esehma, Heleji nnea Pelon, ye ji lohng go nlaaga nyi Efrayiim wo jolo ntubesi, bo jolo ane atahl alon alon nkpel atahlawubu budu ane atahlabal ege ellong '24,000.'
1CH 27:11 Go nlong enehkeni fvfo go nnyahng enehkeni Sibekaya nnea Husa no lohng go nlaaga nyi Jera. Ye wo jolo ntubesi, bo jolo ane atahl alon alon nkpel atahlawubu budu ane atahlabal ege ellong '24,000.'
1CH 27:12 Go nlong esehmwubu go nnyahng esehmwubu, Abiejer nne Anatoti ji lohng go nlaaga nyi Benjamin, ye wo jolo ntubesi, bo jolo ane atahl alon alon nkpel atahlawubu budu ane atahlabal ege ellong '24,000.'
1CH 27:13 Go nlong ewubu go nnyahng ewubu, Maharayi nnea Netofa, á lohng go nlaaga nyi Jera, bo jolo ane atahl alon alon nkpel atahlawubu budu ane atahlabal ege ellong '24,000.'
1CH 27:14 Go ewuba ellong anehng, ewubu a nnyahng amehng, Benaya nnea Piraton, ye ji lohng go nlaaga nyi Efriim, ye wo jolo ntubesi, bo jolo ane atahl alon alon nkpel atahlawubu budu ane atahlabal ege ellong '24,000.'
1CH 27:15 Go ewuba nlong ebal go ewuba nnyahng ebal, Heldayi nnea Netofa ye ji lohng go ebangenahb ji Ot'niel, bo jolo ane atahl alon alon nkpel atahlawubu budu ane atahlabal ege ellong '24,000.'
1CH 27:16 Atubesi ba alaaga nya Isreel: go nlaaga nyi Ruben: Elieje mmon no nlum no Jikri; Go nlaaga nyi Simeon: Sefatiya mmon no nlum no Maka;
1CH 27:17 Go nlaaga nyi Levi: Hasabiya mmon no Kemuel; Go nlaaga nyi Eron: Jadok wo;
1CH 27:18 Go nlaaga nyi Juda: Elihu mmonannyehn no Devid wo; Go nlaaga nyi Isaka: Omri mmon no nlum no Maekel;
1CH 27:19 Go nlaaga nyi Jebulun: Isimayiya mmon no nlum no Obadiya; Go nlaaga nyi Nafitali: Jerimoti mmon no nlum no Ajerel;
1CH 27:20 Go alaaga nya anebe Efriim: Hoseya ji mmon no nlum no Ajajia; Go ejang nlaaga nyi Manase: Joel mmon no nlum no Pedaya;
1CH 27:21 Go ejang nlaaga nyi Manase go Gileyad: Ido mmon no nlum no Jekariya; Goji Benjamin: Jaasiyel mmon no nlum no Abner;
1CH 27:22 go nlaaga nyi Dan: Ajarel mmon no nlum no Jeroham. Ane baa ba jolo atubesi go at'tohngo nya anebe Isreel.
1CH 27:23 Devid fangem aneblum ba ma kang rehng nnya eltahl '20,' afii rede sehnge ano, tibre Jehova ebnyam re á bahke limi Isreel bo rur are alonlo nya li go elbung.
1CH 27:24 Joab mmon no nlum no Jeruaya bomo aneblum go elfange, á fangem mal. Erakatahng ji Esowo gbo tub Isreel go eyaame ji ane afange, fvfo nfange nyio bo kakem go nwer aka nya Ntula Devid.
1CH 27:25 Ajimaveti mmon no nlum no Adiyel wo jolo ka ntahk nsol akuuru nyi etul. Jonatan mmon no nlum no Ujiya wo jolo ka ntahk nsol akuuru nyi jolo arohko nya nfam ajahbe, a abon ajahbe ba nse go akahmbungubungu ntahk nyi ab'baabe kpo kuumu.
1CH 27:26 Ejiri mmon no nlum no Kelub wo jo kpur anebe eltum ba jo bahm ndi.
1CH 27:27 Simeyi nnea Rama jolo ka edi egbe agrab. Jabdi nnea Sefam jolo ka akab nti nya jo lohng egbe agrab, nya bo jo ko lim amahm.
1CH 27:28 Bal-Hanan nnea Gederi wo jolo ka oliv a sikamo nti afik go erede abangenahb awong. Joasi wo jolo ka akehng oliv alimi fere jo bak.
1CH 27:29 Sitrayi nnea Saron wo jolo ka atohkondi aleke go Siharon. Safati mmon no nlum no Adliya wo jolo ka atohkondi aleke go adamme.
1CH 27:30 Obil nnea nlaaga nyi Isimayel wo jo kpur akamel. Jedeya nnea Merono wo jo kpur ebvankang.
1CH 27:31 Jajiji nnea nlaaga nyi Haga wo jolo ka atohkondi akpuru. Ane baa kpee ba jolo atubesi eltum ka nsol Ntula Devid.
1CH 27:32 Jonatan mmonannyehn ndea Devid wo jolo ntubelle, ebangbang nne g'ga, á tob jolo nyonawer. Jehiel mmon no nlum no Hakmoni ye jo kpuru abon ntul ba nlum.
1CH 27:33 Ahitofel jolo ntubelle no ntul. Husayi nnea nlaaga nyi Arak jolo nne no ntul jo bum-e go etingitingi.
1CH 27:34 Jehoada mmon no nlum no Benaya abola Abiata bo ba ko nji nyi Ahitofel. Joab wo jolo ntubesi a nsoja nyi ntul.
1CH 28:1 Devid kehm kuku atubesi eltum kpee go Isreel re bo ba kono go Jeusalem: atubesi ba at'tohngo, atubesi ba nlong nyi kpo loko ntul, atubesi ba kpo fili nsoja atahlatahla nku a nku, a ba kpo fili nsoja atahlalon alon. go atubesi ba li ka nsol nlaaga kpee a atohko ndi nya li ka ntul a abon ebe ba nlum, budu atubesi ba ekpasiki, atakuru aneblum kpee ba kpo nok ebta a asahb asahb nsoja.
1CH 28:2 Ntula Devid kehm mehle yiimi, kehm bungu re: <<Wuung-m wahn atung, anebe Isreel ebame, ane ebame. Jol-m go eltim re, me n si etahk ana edi rekekv ji elkohl ni nwongo nyi Jehova, go etikunakpade ji Esowo ebahre, fvfo me n toobo ebjing re me n si.
1CH 28:3 Wo, Esowo tong-m re, <Wo sang bahke sehke etahk ka mbing enyame, tibre wo ntakuru nyi, fvfo wob faade alung gbalee.>
1CH 28:4 <<Fvfo Jehova Esowo bi Isreel, yehke me egame ebangenahb kpee re, me n jol ntul ka Isreel go njinanjini. Á yehke Juda ana ntubesi, go et'tohngo ji Juda á yehke ebangenahb enyame goji abon ba nlum ba nsoo, owo yeb-e no re, á lim-m me n jol ntul ka Isreel kpee.
1CH 28:5 Go abon ebame ba nlum kpee, fvfo Jehova kaam bo gbalee, yeb yehke Solomon mmon ewame re á ji eti nji etul nyi Jehova ka Isreel.
1CH 28:6 Á tong-m rea: <<Solomon mmon ewa no nlum ye wo bahke sehke etahk ejame a nlaaga enyame, tib m me-e yehke re á jol mmon ewame fvfo m bahke jolo nde no ewe.
1CH 28:7 M bahke limi etul ebe yiimi go njinanajini, á l'fere kunu ekpu jo bum nkahn enyame a atahm enyame ana bo kp'limi a ngare nyia.>
1CH 28:8 <<Anv n kpa-a rehke go esamahr Isreel kpee a ane ba ma ba kono a, ka Jehova, fvfo go elwuku ni Esowo ebahre kp'wuku: Kunu ekpu wo toono atahm nya Jehova kpee, ye ji li Esowo eba, eji á l'ko nnoobo a ndi nyia, fere yake ka abon eba ana ejum elehkelkv go njinanjini.
1CH 28:9 <<Fvfo wo Solomon mmon ewame no nlum kahn Esowo bio bi nso ewa, wo lok-e a eltim eltim kpee, yake elna ka a ntir nyi kpa-a koro re wo lim, tib Jehova wo kpo rab eltim anehng anehng fere kahn ekor ajehng ajehng a ntir anyehng anyehng. A l'seb-e a bahk-e nyehne; wo a l'fere ten-e á bahk-a tob ten go njinanjini.
1CH 28:10 Tir anv, tib Jehova ma-a yehke re wo si etahk ana edi ji li saang. Bel atahne wo lim eltum nio.>>
1CH 28:11 Owo Devid kehm kake Solomon mmon ewe no nlum ntoobo nyi li bade etahk Esowo go elsehke, akp'kpa nsol akuuru, ero etahk, akp'kpa nya atahng, a Edi ji Sab L'li Saang ji li edi elkoono alimi.
1CH 28:12 Á ka-e ntoobo kpee ana Etohko ji li Saang kak-e ege a ntir, ana nlaaga etahk Jehova, a anyo akp'kpa kpee nya bahke jolo sennge kak, edi nsol akuuru etahk Esowo, a edi ji bo bahke kuuru nsol nyi bo ma yake kak Jehova go ebo.
1CH 28:13 Á tubu Solomon elle ana abalimajom bahke yabe a anebe Levi, a eltum kpee ni bo bahke jo loko etahk Jehova, budu fvfo a ajoobo nsol nyi bo bahke jo ko loko eltum.
1CH 28:14 Á gabe ellubu ni agul go agul kpee nya bo bahke limi ajoobo nsol nya bo bahke jo ko loko eltum ajoobo adi, a ellubu ni asilva go asilva kpee nya bo bahke limi ajoobo nsol nyi bo bahke jo ko loko ajoobo nloko,
1CH 28:15 ellubu ni agul nya bo bahke koko agul lim nti anyaale a yefono anyaale, ellubu ni eti ajehng ajehng a anyaale ebo, fvfo ellubu ni asilva go eti enyaale ji asilva a anyaale enye, toono ana enyaale ajehng ajehng bo bahke jo lim a ji,
1CH 28:16 ellubu ni agul nya bo bahke koko lim ekpukuru ajehng ajehng ji ebred ji li saang, ellubu ni asilva nya bo bahke koko lim akpukuru asilva,
1CH 28:17 ellubu ni nyamyam agul nya bo bahke koko lim agbehm atake, akpeeke nya alung akake madde a ntuku, ellubu ni agul nya bo bahke koko lim ngbojok agul anyehng anyehng ellubu ni asilva nya bo bahke lim ngbojok asilva anyehng anyehng,
1CH 28:18 a ellubu ni agul nya bo ma tuungu lim re bo ko lim egudu njom ji bo bahke kake ainsen jo teebe. Á tob ka-e ntoobo bade mmvtv akuungu, ji re, serubim agul nya bahke nyange akpungkpung ebo konngo elkohl ni nwongo nyi Jehova.
1CH 28:19 David bungu re,<<Nyaa kpee, M bele go elnyono ana ebo bi Jehova kuumem no, ye wo ma lim re me n ka ntoobo etahk jia go ntooranti.>>
1CH 28:20 Devid tongo Solomon mmon ewe no nlum re, <<Bel atahne wo bel esahb lim eltum nia. Ka fahl jol abo ki-a woono tib Jehova Esowo, Esowo ebame li a na. Á wa-a nehm kane, jol á wa-a nehm ten, tete eltum Etahk ni Jehova ji li Saang mal.
1CH 28:21 Elyabe ni abalimajom a anabe Levi ebjol kp'siki na eltum kpee ni Etahk Esowo ji li Saang, fvfo nne awohng awohng no kp-e koro, bo ji li anebe agb'gbe bo kak-e ebo go eltum kpee. Atubesi eltum kpee a ane baka jo bum nkahn enya anyehng anyehng.>>
1CH 29:1 Owo Ntul a Devid kehm tongo ane kpee ba kono o re, mmon ewame no nlum Solomon, ye ji Esowo me-e yehke, á li mmonjangkun elkahne á ka bel. Eltum kp'gbale, tibre ekpasiki jia limm ka nne li ka Jehova Esowo.
1CH 29:2 Go egame enohk kpee, me n toobo ejum ajehng ajehng bum ka elsehke etahk Esowo ebame, re agul jol ka eltum agul, asilva jol ka eltum asilva, abilekpi jol ka eltum abilekpi, akuungu jol ka eltum akuungu, nti jol ka eltum nti, tob li ano ka atal anisi re bo ko soongo, atal tukwesi, atal nya kpi ajoobo agane, a ajoobo atal kpee go nkohn a nkohn, a elkohn anoobo atal, go atahntahn abare atal, nyaa kpee ebluuku egburu ebim gb'gbal.
1CH 29:3 Nyao l'jo go nkpe, tibre n kaa eltim ename kpe kpe go eltum ni etahk Esowo ebame, go egama nsol, me n ka agul a asilva go etahk Esowo ebame, sehnge ejum ajehng ajehng ji m ma toobo ka etahk jia ji li saang,
1CH 29:4 akilo agul jolo atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel atahla alon '100,000' agul nya ofir, a akilo asilva jolo atahltahl nkpel ebal atahlawubu go nkpel atahlawubu budu akilo asilva atahlku '230,000,' nyaa, nya bo bahke koko kpeele akahme etahk jio,
1CH 29:5 li ka eltum agul a eltum asilva, go eltum kpee ni anebe agb'gbe. Anv ane abaa kpi bo kor re, bo yake elbo ka Jehova lela?>>
1CH 29:6 Owo atubesi ba abangenahb, atubesi ba at'tohngo nya Isreel, atubesi nsoja ba jo fili nsoja atahl alon alon nkpel ewubu k'kunu, a ba jo fili nsoja atahl alon alon k'kunu, go atubesi ba jolo ka eltum ntul, bo ka go eyebatahng.
1CH 29:7 Bo ka tib esi eltum etahk Esowo, ekilo agul atahltahl nkpel ebal atahlawubu nkpel atahlalon budu atahltahahl atahlawubu a egul atahlabal ewubu, '165,000,' ekilo asilva atahltahl nkpel ebal atahlawubu nkpel atahlku budu esilva atahlku, '330,000,' ekilo abilikpi jolo atahltahl nkpel ebal atahlawubu nkpel atahltahl atahlawubu, '600,000,' a akuungu jolo emilon ekilo ekuungu era budu ekuungu atahltahl nkpel ebal atahlawubu nkpel atahlku, '3,300,000.'
1CH 29:8 Nne awohng awohng no bele atal nya nno ano koo ba ka edi ekuuru nsol etahk Jehova, jolo go abo nya Jehiel nnea Gerson.
1CH 29:9 Koro ane sehng go ellimi ni atubesi ebo limi no, tib bo ka fannge ntim ebo kpee ka Jehova. Devid ji ntul tob bele eyebatahng gbalee.
1CH 29:10 Devid tehke Jehova go esamahr ane kpee ba kono o rea, <<Eltehke jol ka wo, Jehova, Esowo bi nsoo ewahre Isreel, bomo go njinanjini song rehng go njinanjini.
1CH 29:11 Jehova, a kp'gbale a nsahm, ellub, agbal, a ekpunu. Ejum ajehng ajehng ji li ejahbetul a ndi, wo wo kpi. Etul b'ba wo Jehova, wo wo bo ma-a mehl wahre ana esi, go nsol kpee.
1CH 29:12 Afang a ekpunu lohng go ega; wo wo li n f'fili no ejum ajehng ajehng kpee. Ega abo wo atahne li no a nsahm nyi kpo mehle nne wahre, fvfo kpo ka ane atahne kpee.
1CH 29:13 Anv Esowo ebahre, e kpa-a kake saam fere tehk mbing enya nyi kpi ellub.
1CH 29:14 <<Wo me elkohn nne woo, fvfo ane abaa li ane ebame, ba bahke ma ka wehr abo ana? Ejum ajehng ajehng lohng go ega, fvfo wahr ebka ji lohng ega ebo.
1CH 29:15 Wahr ajahmjahm nya a ajenne ega ejang, ana babnsoo ewahre tob jol, Afung enyahre a njini li are atohko nti nya, ekunukpu e kpimm.
1CH 29:16 Jehova Esowo ebahre, nsol nyia gbalee nyi e ma toobo re bo ko si etahk ka mbing enya nyi li saang, lohng ega ebo, fvfo nyaa kpee li ka wo.
1CH 29:17 N kp'kahne, Esowo ebame re, wo wo kpo wuungu eltim, kpo yeb-a sehng bade eltim ni li tor tor. Nsol nyia kpee me n ka go eyebatahng a eltim ni li reed. Anv me n nyehn go eyebatahng ana ane eba baa ba li a, ma-a ka a ntim ebo kpee.
1CH 29:18 Jehova Esowo bi bab nsoo ewahre, Ebraham, Isak, a Isreel, bum ekor jia go ntim ane eba go njinanjini, fvfo bum ntim ebo rede rede ka elna.
1CH 29:19 Fvfo ka Solomon mmon ewame no nlum eltim kpee ni á bahke yake elne ka jo bum nkahn enya, atahm enya, a ntibi jo lim ejum ajehng ajehng jo si ekpasiki etahk jia ji m ma toobo nsol bum.>>
1CH 29:20 Owo Devid kehm tongo ane kpee ba kono o re,<<Tehken Jehova Esowo ebahne.>> Owo bo kpee kehm tehke Jehova Esowo bi bab nde ebo, bo gongo ndi tanne elbo ka Jehova a ntul.
1CH 29:21 Njahmfungfu bo limi ajom ka Jehova, fere tob lim ajom nya eljahme fi ka-e, efong atahl alon alon edi ebwubu '1,000,' ekom atahl alon alon edi ebwubu '1,000,' a ejoro jolo atahl alon alon edi ebwubu '1'000,' budu ayare nya elwoko, a ajomjom nyako gb'gbal go esi ji anebe Isreel kpee.
1CH 29:22 Bo li fere, w'wo go eyebatahng go esamahr bi Jehova efung bio. Owo bo kehm liingi Solomon mmona Devid no nlum ana ntul etoono nkpele, kak-e akehng go elbohngo ni Jehova re á jol nf'fili, fvfo Jadok jol nlimajom.
1CH 29:23 Ano wo Solmon jii eti etul ji Jehova ana ntul go enyo ji nde Devid. Nobo a ne, Isreel kpee jo wuk-e wuk.
1CH 29:24 Atubesi ntum kpee a atakuru, fvfo budu abon ntula Devid ba nlum kpee rede elbo fere taame re bo bahke woomo Ntula Solomon go elwo.
1CH 29:25 Jehova sahb m'mehl Solomon wahre go ejang bi Isreel kpee, fere ka-e ekpunu go ege eti etul ji ntul awohng awohng go Isreel kala b'bel.
1CH 29:26 Devid mmona Jese no nlum jolo ntul ka Isreel kpee.
1CH 29:27 Á fili Isreel go nnya atahlabal '40,' nnya esehma '7' go Hebron fvfo eltahl a nnya ewubu a nnya era '33' go Jeusalem.
1CH 29:28 Á kpoo go nnoobo ekul bi nno, á bele nlaabe elkpin ni nsol nobo a ne, afang a ekpunu. Solomon mmon ewe no nlum wo woongo asi enye ana ntul.
1CH 29:29 Nsol nyi limi no ngare efili ane ji ntul a Devid, bomo mbomannahb tete rehng elkohro, bo nyono kak awer nya Samwel ny'yehne, awer nya Natan nnyehnamahr a awer nya Gad ji ny'yehne,
1CH 29:30 budu efili ane eje go ntooranti a nsahm, go ajahkjahk nsol nya jolo senng-e kak a Isreel go etul kpee bi ajahbe nyako.
EZR 1:1 Go ngbokambang elya ni Sairus ntula Pesia, eji alum nya Jehova lˈlohko jol go nseenge nya Jeremaya bungu no, Jehova melle eltim ni Sairus ntula Pesia re á tiingi go ege nfam ejahbe, fere nyon nwer.
EZR 1:2 Ji ji a ji Sairus ntula Pesia bungu no: <<Jehova Esowo bi li go ejahbetul ma-m ka ajahbe atul kpee nya li njini. Á ma-m yehke re me n si etahk Esowo ka-e go Jeusalem ji li go Juda.
EZR 1:3 Nne ewe awohng awohng go egahne ellong, nong Esowo ebe jol a ne, nong á tahm go Jeusalem ji li go Juda, fere song si etahk Jehova Esowo bi Isreel, Esowo bi li go Jeusalem.
EZR 1:4 Edi ajehng ajehng ji anebe Isreel ba bo bobo bo go ebta lene no, nong afono ejahbe bao ka bo asilva, a agul, a nsol eljen ebo, atohkondi, a ayare nya elkoro nya bo bahke koko si etahk Esowo go Jeusalem.
EZR 1:5 Owo atubesi abangenahb nya Juda, a Benjamin, go abalimajom, a anebe Levi, nne awohng awohng no Esowo me-e kooro go eltim, toobo ebjing tahm go song si etahk Jehova go Jeusalem.
EZR 1:6 Aneb ebjing ebo kpee kake bo ebo, ka bo nsol nyi bo ko asilva a agul lim, a nsol eljen ebo, a atohkondi, nsol nyi sahb kˈkim ekun, budu a ayare elkoro kpee.
EZR 1:7 Asehnge sehnge ntula Sairus yehke nsol ba ka, nyi jolo go etahk Jehova, nyi ntula Nebukadneja yehke go etahk Jehova go Jeusalem tahm a nya, nya á rodo song bum go etahk esowo ebe.
EZR 1:8 Sairus ntula Pesia tongo Mitredati ji jolo nkuuru akpohko, re á fange nsol nyia, fere faake kak Sesbaja ji ntubesi anebe Juda go abo, ye ji jolo ntubesi no anebe Juda.
EZR 1:9 Nsol nyi a nyi bo ka bo: nkpingi agul jolo eltahl ewubu, nkpingi asilva jolo atahltahl nkpel ebal atahl awubu, agbangngbang asilva jolo eltahl a ngbangngbang esehmwubu,
EZR 1:10 akpeeke nya agul jolo eltahl ekpeeke ebwubu, akpeeke asilva nya jolo njad ebal jolo atahltahl ekpeeke ebwubu, a nsol eltul nyako nya jolo atahltahl nkpel ebal atahl awubu.
EZR 1:11 Nsol kpee nyi agul abola asilva jolo nsol atahltahl nkpel ewubal a nsol atahl awubu, Sesbaja ko go Babilon ba a nya go Jeusalem, a ane ba feere no kehnge.
EZR 2:1 A wo li abing ane ba lohng go esi ejahbe Juda ba bo bobo bo kak eju ba feere kehnge, ba Nebukadneja ntula Babilon bobo bo song kak eju go Babilon, bo feere kehnge Jeusalem a Juda, no nne feere go ege ejahbe.
EZR 2:2 Atubesi ane ba a; Jerubabel, Jesua, Nehemaya, Seraya, Reelaya, Modekaya, Bilsan, Mispa, Bikvayi, Rehum, a Baana. Nfange aneblum Isreel ba feere kehnge ba a:
EZR 2:3 Ebangenahb ji Paros jolo ane atahltahl nkpel elon, ane atahl anehkeni a ewubu ane abal (2172).
EZR 2:4 Ebangenahb ji Sefataya, jolo ane atahlku era, a ewubu ane abal(372).
EZR 2:5 Ebangenahb ji Ara jolo ane atahltahl, atahlku era ane elku (775)
EZR 2:6 Ebangenahb ji Pahati-Moab etˈtohngo ji Jesua a Joab) jolo, ane atahltahl nkpel esehma, a ewubu ane abal (2812.
EZR 2:7 Ebangenahb ji Elam, jolo ane atahltahl nkpel era ane atahl abal ane awubu ane ani (1254).
EZR 2:8 Ebangenahb ji Jatu, jolo ane atahltahl nkpel abal, ane atahl asehma, a ane alon (945).
EZR 2:9 Ebangenahb ji Jakayi jolo ane atahltahl, ane atahlku era (760).
EZR 2:10 Ebangenahb ji Bani jolo, ane atahltahl, ane atahl ewubal ane abal (642).
EZR 2:11 Ebangenahb ji Bebayi jolo ane atahltahl, ane atahl ewubu ajehng, a ane ara (623)
EZR 2:12 Ebangenahb ji Ajigad jolo ane atahltahl nkpel era, a eltahl ane abal (1222).
EZR 2:13 Ebangenahb ji Adonikam jolo ane atahltahl, ane atahl awubu era,a ane arakera(666)
EZR 2:14 Ebangenahb ji Bikvayi jolo ane atahltahl nkpel elon, ane atahl abal,ane elku a nne awohng (2056).
EZR 2:15 Ebangenahb ji Adin jolo ane atahltahl, ane atahl abal, ane awubu, ane ani(454).
EZR 2:16 Ebangenahb ji Atersehng goji Hejekaya jolo ane atahlani ane elku era(98).
EZR 2:17 Ebangenahb ji Bejayi jolo ane atahlku ajehng, ane ara(323).
EZR 2:18 Ebangenahb ji Jora jolo ane atahl alon ane awubbal(112).
EZR 2:19 Ebangenahb ji Hasum jolo ane atahl ewubu ajehng, a ane ara(223).
EZR 2:20 Ebangenahb ji Gibar jolo ane atahl ani ane elku(95).
EZR 2:21 Ane ba Betlehem jolo ane atahl arakera a ane ara(123).
EZR 2:22 Ane ba Netofa jolo ane atahl abal ane elku a nne awohng(56).
EZR 2:23 Ane ba Anatoti jolo ane atahl arakera ane anehkeni(128).
EZR 2:24 Ane ba Ajimaveti jolo ane atahl abal ane abal (42).
EZR 2:25 Ane ba Kiriati Jearim, Kefira, a Beeroti jolo ane atahltahl atahlku ebal, a ane ara(743).
EZR 2:26 Ane ba Rama, a Geba jolo ane atahltahl ane atahl ewubu ajehng a nne awohng(621).
EZR 2:27 Ane ba Mikmas jolo ane atahl arakera ane abal (122).
EZR 2:28 Ane ba Betel, a ba Eai jolo ane atahl ewubu ajehng a ane ara (223).
EZR 2:29 Ane ba Nebo jolo ane atahl abal ane awubu, ane abal (52).
EZR 2:30 Ane ba Makbis jolo ane atahl asehma ane elku, a nne awohng (156).
EZR 2:31 Ane ba Elam jolo ane atahltahl nkpel ara, a ane atahl abal, ane awubu, a ane ani(1254).
EZR 2:32 Ane ba Harim jolo ane atahlku ajehng (320).
EZR 2:33 Ane ba Lod,Hadid, a Ono jolo ane atahltahl atahlku ajehng, ane alon(725).
EZR 2:34 Ane ba Jeriko jolo ane atahlku ebal ane alon(345).
EZR 2:35 Ane ba Senaa jolo ane atahltahl nkpel esuwubu, a eltahl ane awubu(3630).
EZR 2:36 Ebangenahb abalimajom: Go ebangenahb ji Jedaya, sehng go ebangenahb ji Jesua, jolo ane atahltahl nkpel ebal ane atahl anehkeni, ane awubu, a ane ara(973).
EZR 2:37 Ebangenahb ji Imer jolo ane atahltahl nkpel ebal ane atahl ewubal, ane awubu ane abal(1052)
EZR 2:38 Ebangenahb ji Pashur jolo ane atahltahl nkpel era, a ane atahl abal, ane asehma(1247).
EZR 2:39 Ebangenahb ji Harim jolo ane atahltahl nkpel ebal, ane atahl awubu, a elku ane abal(1017).
EZR 2:40 Anebe Levi: go ebangenahb ji Jesua abola Kadmiyel sehng ebangenahb ji Hodaviya, jolo ane atahl ara ane awubu, a ane ani(74).
EZR 2:41 Abayimase: go ebangenahb ji Asaf jolo ane atahl arakera ane anehkeni(128).
EZR 2:42 Ababˈbaabe ati mbu ba etahk Esowo: go ebangenahb ji Salum, a ji Ater, a ji Talmon, a ji Akub, a ji Hatita, a ji Sobayi bo jolo ane atahl arakera, ane elku eni(139).
EZR 2:43 Alokeltum etahk Esowo: Ebangenahb ji Jiha, Hasufa, Tabaoti,
EZR 2:44 Keros, Siaha, Padon,
EZR 2:45 Lebana, Hagaba, Akub
EZR 2:46 Hagab, Salmayi, Hanan,
EZR 2:47 Gidel, Gahar, Reaya,
EZR 2:48 Rejin, Nekoda, Gajam,
EZR 2:49 Uja, Pasea, Besayi,
EZR 2:50 Asna, Meunim, Nefusim,
EZR 2:51 Bakbuk, Hakufa, Harhur,
EZR 2:52 Bajiluti, Mehida, Harsa,
EZR 2:53 Barkos, Sisera, Tema,
EZR 2:54 Nejiya, a Hatifa.
EZR 2:55 Ebangenahb ji alokeltum Solomon: ebangenahb ji Sotayi, Hasofereti, Peruda,
EZR 2:56 Jaala, Darkon, Gidel,
EZR 2:57 Sefatiya, Hatil, Pokeretis-hajebayim, a Ami.
EZR 2:58 Alokeltum go etahk Esowo, a alokeltum ebangenahb ji Solomon jolo ane atahlku eni ane awubu, a ane abal.
EZR 2:59 Ane baa lohng go ajahbe nyaa: Tel-mela, Telharsa, Kerub, Adon, a Imer. Ane baa maam tib abangenahb ebo go Isreel:
EZR 2:60 Bo lohng go etˈtohngo ji Delaya, Tobaya, a Nekoda, jolo ane atahltahl ane atahl ewubal, a ewubu ane abal(652).
EZR 2:61 Go ebangenahb ji abalimajom: ebangenahb ji Hobaya, Hakoji, a Bajilayi, nne no koo mmon no nkal no Bajilayi nnea Giled, bo fere jo lung-e mbing nyio.
EZR 2:62 Bo sebe ebangenahb ji bo lohng no, bo tikem kahn. Owo wahng ka bo ki kpe taame re bo jol abalimajom. Bo yehke bo go ellong abalimajom, tibre bo bumu bo ana ane ba ki li saang
EZR 2:63 Nfili ejahbe tongo bo re, bo kˈkpe ka bo nsol nyi sahb lˈli saang, nyi kpo lohng go njom alimi, tete jol re nlimanjom ebjol no bahke tubu elfaange nsol nyi bo kpo lung re Urim a Tumim.
EZR 2:64 Ane kpee ba feere kehnge jolo: ane atahltahl nkpel atahl alon a nkpel elon, a ane atahlku era(42360),
EZR 2:65 budu o jolo alokeltum ba nkal a ba nlum ane atahltahl nkpel elku era, a ane atahl arakera, ane elku ebal(7337), a abayimase anebkal a aneblum jolo atahl awubu.
EZR 2:66 Bo bele ebvankang atahltahl atahlku mbvankang anyehng, a mbvankang elku anyehng(736), mbvankang anyˈnya jolo atahl ewubbal, a mbvankang anyˈnya eblon (245),
EZR 2:67 Akamel jolo atahltahl, a eltahl ekamel elku, ebvankang jolo atahltahl nkpel elku anyehng, a mbvankang atahlku ajehng(6720).
EZR 2:68 Ngare nyi bo ma rehng go etahk Jehova go Jeusalem, egom atubesi abangenahb wehre abo ka go eltum ni bo jo seb re bo tuungu etahk Esowo si, edi jˈnehm.
EZR 2:69 Ntubesi awohng awohng ka ana á bahke ma ka, akpohko nya bo ka no jolo agul ekilo atahltahl atahl alon, (500 kilos). Nya asilva jolo akilo atahltahl nkpel esehma ekilo atahl awubu, (3000). Bo ka akpawobo atahl alon nya abalimajom.
EZR 2:70 Abalimajom, anebe Levi, abayimase, ababˈbaabe abuga, a alokeltum go etahk Esowo, bo feere song lene go ebo ajahbe, a nlong ane bako, erik anebe Isreel bako feere song jol go ebo ajahbe.
EZR 3:1 Eji ba rehng nnyahng esehma, fvfo anebe Isreel bob song ji go ebo ajahbe, bo kehm ba kono edi ajehng, go eltim anehng go Jeusalem.
EZR 3:2 Owo Jesua mmona Jojadak, a abalimajom bako ba bo kpo lim eltum ano, a Jerubabel mmona Seltiel a ane ba bo kpo lim eltum ano, kehme ellimi edi njom ji Esowo bi Isreel re bo jo lim njom eljahme fi o, ana bo nyono go ntahm nyi Mosis nlokeltum no Esowo.
EZR 3:3 Jol eji bo jo fˈfahl agburu ajahbe nya li sennge bo kak, bo limi egudu njom kunu go nkˈkula nnahb ekahme nyi tohko jol. Bo kehme ajom eljahme fi ka Jehova lim o, ajom nya efungfu a ajom nya elgung.
EZR 3:4 Bo limi Elkak ni Nkpatahk, a mfange njom eljahme fi, ana bahke jo jol efung abehng abehng, toono ana bo nyono go nwer atahm.
EZR 3:5 Eji jio ma sehng bo jo limi njom nyi bo kpo jahm fi nyi bo kpo kono ellimi, a ajom nya ebareka nfenfe, a ajom nya li ka ajoobo nkak nya Jehova, a nsol nyi ane jo ka Jehova go eboa ntim.
EZR 3:6 Go ngbokambang efung bi nnyahng esehma, wo bo bomo ajom alimi nya bo kpo jahm fi ka Jehova, jol ngare nyia nnahb ekahme nyi etahk Esowo bo ka bum.
EZR 3:7 Owo bo kehm kake abalange ntahk a abakumu ntahk akpohko, fere ka anebe Sidon a Taya nsol alehke, amahm a akehng oliv, eji bo lˈko akv nti aseda sehng aya ma nne lˈkˈ ma nyehn egbuk jehko go Lebanon ba rehng Jopa ana Sairus ntula Pesia fa bo nnyo.
EZR 3:8 Eji ma rehng nnyahng ebal go etoono elya ni bo ba rehng go etahk Esowo go Jeusalem, Jerubabel mmona Seltiyel, Jesua mmona Jojadak, a erik ane bako, abalimajom a anebe Levi, a ane kpee ba kpehna kehnge eju ba rehng go Jeusalem, bomo eltum, yehke anebe Levi ba ma rehng nnya eltahl asongo go ero, re bo jo kpur eltum etahk Jehova.
EZR 3:9 Ane baa ba jo kpur eltum etahk Esowo. Jesua a abon ebe, a abonanyehn, a Kadmiyel a abon ebe, ba lohng go ebangenahb ji Hodaviya, a abon ba Henadad, a abon ebo, a abonanyehn, bo kpee anebe Levi, bo kodo abo jo kpur anebe eltum etahk Esowo.
EZR 3:10 Eji asehketahk ma bum nnahb ekahme etahk Jehova mal, owo abalimajom kehm liibi akpawobo ebo, kehm fere jo wor atang ebo. Anebe Levi go ebangnahb ji Asaf kehm rodo akpalekpale agbanggbang nya ase akubu, bo kehm mehle yiimi ebo adi, kehm kehme elyimi tehk Jehova, ana Devid ntula Isreel tibi bo.
EZR 3:11 Ana bo kpˈtehke fere jo kak saam, bo yimi ese jia ka Jehova. <<Jehova kpˈnobo! Elkoro ene ni á kpi anebe Isreel li go njinanjini!>>. Owo ane kpee kehm rabe egburu elrabe jo tehk Jehova, tibre bob bum nnahb ekahme etahk Jehova.
EZR 3:12 Wo egom abalimajom ba ga kul, a anebe Levi a atubesi abangenahb bo ji nyehne etahk Esowo ji mahne mahne, kehm lingi wahre wahre eji bo nyehne nnahb ekahme nyia nyi bo ma bum, egom jehko gbalee jo rabe go eyebatahng.
EZR 3:13 Nnene maam yab ewahl eyebatahng a ji eling, tibre ewahl ane wahre sehng. Ane jo wuku ewahl go fee.
EZR 4:1 Eji anebekv ba Juda, a Benjamin wuku re anebe Isreel ba woomo eju ebfeere kehnge ba kehme etahk Jehova Esowo bi Isreel si,
EZR 4:2 bo kehm bake goji Jerubabel, a atubesi abangenahb, kehm ba tong bo re, <<Nong wahr tob-n go elsehke, tibre e kpo loko Esowo ebahne ana wahn, fvfo e kpo lim njom ka-e, bomo ngare nyi Esarhadon ntula Asiria, ye ji ko-r ba.
EZR 4:3 Wo Jerubabel, Jesua, a erik atubesi abangenahb nya Isreel kehm faange re, wahn ebo abehng abehng ń kpimm anahre go elsehke etahk Esowo ebahre. Wahr ntahng ntahng bahke sehke etahk ka Jehova Esowo Isreel, ana Sairus ntula Pesia ka-r elkahn.
EZR 4:4 Owo ane ba jolo sennge bo kak, kehm kehme anebe Juda nwoono kak go bo a ntim, lim bo bel elfahle go elsehke.
EZR 4:5 Bo lake atubelle bo jo song kak anebe Isreel nkpaale go eboa ntoobo, fere bvvrv atoobo ebo, bomo ngare nyi Sairus ntula Pesia jo fili edi, tete song rehng ngare nyi Dairus ntula Pesia jo fili edi.
EZR 4:6 Ngare nyi Ahasuaros bomo elfili Pesia, anebekv ba Juda kehm nyono nwer nyi bo bungu ebi bade anebe Juda a Jeusalem.
EZR 4:7 Go afung nya Ataseses ntula Pesia, Bislam, Mitredati, Tabeel a erik anebe eltum ebe nyono nwer tv ntula Ataseses. Nwer nyio bo nyono go alum ejahbe Aram, fvfo eljini elnyono ni anebe Aram.
EZR 4:8 Rehum ntubesia nsoja , a Simsayi nnyeela awer nyono abi nsol go nwer bada Jeusalem tum tv ntula Ataseses ana wo á yeele no:
EZR 4:9 Nwer nyia lohng goji Rehum ntubesi nsoja, Simsayi nnyeele awer, a ane ba bo kpo lim eltum ano, abalamalam, a atubesi ba ane ba lohng go Tripolis, anebe Pesia, Erek, Babilon, a anebe Susa ji li Elam,
EZR 4:10 a ellong ane bako ba ebgburu ntula Asiria Asubanipal no kpi ellub ko bo ba, fere ba ka bo edi ellene go ejahbe ji Samaria, a adi nyako, go erede mfam, aya ma Yufritis re bo jol.
EZR 4:11 Nwer nyi a, nyi bo nyono no tum tv-e: Ntul Ataseses, wahr ji wob-a go elwo erede bi aya ma Yufritis.
EZR 4:12 E kpˈsebe re ntul kahn re, anebe Ju ba lohngo go ega ba rehng go egahre, bob rehng go Jeusalem, bo kpˈtuungu ntahnsi a ebˈbi ejahbe si. Bo kpˈtuungu nnahb ekahme bum fere si akahme.
EZR 4:13 E kpˈsebe re, ntul tob kahn re, bo lˈtuungu ejahbe jia si, fere tob si akahme nyaa kpee mal, bo nehm kpe kpi etak ka-a, afi ntahbe anyehng anyehng, wahng ka akpohko nya jol bake goji ntul, nehm kpe ba.
EZR 4:14 Eji e wob go ega elwo, ana alokeltum eba, fvfo e nehme seb re nne awohng awohng daang-a, e kpˈtumu etib bia tv, re wahr lim ntul kahn,
EZR 4:15 eji bo lˈsong feede go edi nsol akuuru ji ane ba ma tohko jol nji nyia wo kehm bake. Wo go nsol nyi bo nyono mahne bum, a bahke nyehne re ejahbe jia ntahnsi ejahbe ji, bob ka atul agbiingi a arohko ajahbe, ebjol ntahnsi ejahbe mahne mahne. Jia ji wahngka bo rannge ejahbe jia.
EZR 4:16 E kpˈtongo ntul re, bo lˈsi ejahbe jia, fere lang akahme enye, ejumjum nehm kpe jol ka-a erede mfam aya ma Yufritis.
EZR 4:17 Ntul kehm tumu mfaange nyia: Tv Rehum ji ntubesia nsoja, Simsayi ji nnyeele awer, a ane ba bo kpo lim eltum ano ba lene go Samaria, a adi nyako go erede mfam aya ma Yufritis. M ma-n kak nnyo.
EZR 4:18 Nwer nyi ń tumu tv-r, bob lung fere tooro ana lohngo no go egame esamahr.
EZR 4:19 N ka nsahm bob feede, fere seb kahn re ejahbe jia eblim afemfem bade atul nkpela nkpele, fvfo ejahbe jia bob rur atahnsi ane a anebe atongtong.
EZR 4:20 Jeusalem bˈbel atahntahn atul, ba jo fili erede ejang bia bi aya Yufritis, ane jo kpi atak a atahbe nyako ka bo.
EZR 4:21 Anv ka elkahn, bo tong ane baa, bo rahke eltum, eji bo lˈkˈkpe tuungu ejahbe jio si, tete n fa bo nnyo.
EZR 4:22 Kunu ekpu, nong ntong nyia ki-a kpaale. Ka taame ntong nyia nyange ko mfem ba ka ntul.
EZR 4:23 Ana bo lungu ekpake nwer jia ji ntula Ataseses ka Rehum, Simsayi nyeela nwer, a ane ba bo kpo lim eltum ano, bo kehm mehle tvtv song kpiri anebe Ju go Jeusalem, song sahde bo go egban.
EZR 4:24 Ano wo, bo laange eltum etahk Esowo go Jeusalem tete go etoono elya ni Dairus ma jol ntula Pesia.
EZR 5:1 Ngare nyio Hagayi nnyehnamahr, a Jakaraya nnyehnamahr ye ji lohng go ebangenahb ji Edo, bo jo nyehne amahr tong anebe Ju ba jolo go Juda a Jeusalem, go mbing nyi Esowo bi Isreel, ye ji jo fili bo.
EZR 5:2 Owo Jerubabel mmona Seltiyel, a Jesua mmona Jojadak bomo eltuungu etahk Esowo go elsehke go Jeusalem. Abanyehnamahr Esowo jolo abo jo kak bo ebo.
EZR 5:3 Ngare nyio Tatenayi ji jolo nfili ejahbe no erede ejang bi aya ma Yufritis, a Setar-Bojenayi, a ane ba bo kpo lim eltum ano, kehm ba bahb bo re, <<Nne awo ka-n nsahm re wahn tuungu etahk Esowo jia si, fere lim mal ana?>>
EZR 5:4 Bo tob bahbe bo re, <<Abing aneblum ba na ba kpˈsehke etahk jia?
EZR 5:5 Wo elmahr ni Esowo Ju jo seenge anebkul Ju, owo wahng ka atubesi abalimeltum Pesia ki ma sahde bo, tete atubesi abalimeltum Pesia nyon nwer tv Darios, fere ko mfaange go ege.
EZR 5:6 Nwer nyi a, nyi Tatenayi nfili ejahbe no erede ejang aya ma Yufritis, Setar-Bojenayi, a ane ba bo kpo lim eltum ano, a atubesi abalimeltum ba erede ejang aya ma Yufritis, tumu tv ntula Darios:
EZR 5:7 Ntooro a nnyo mi bo tumu tv-e mi a: Ntula Darios: E ma-a kak nnyo.
EZR 5:8 <<E kpꞌsebe re ntul kahn re, e je go ejahbe Juda, fere je go etahk Esowo bi gbale sehng. Ane kpꞌsehke etahk Esowo jio, bo kpˈkoko agburu atal jo lang. Agburu ajangnti nya bo kpꞌkoko kunu akahme. Bo kpꞌkake eko go eltum nia, fvfo eltum kpꞌjene elwaare ana atubesi Ju kpi bo tib.
EZR 5:9 <<Wahr ebbahb anebkul re, <Nne awo ka-n nsahm re wahn tuungu etahk Esowo jia si , fere lim mal ana?>
EZR 5:10 E tob bahbe abing ebo, eji elˈnyon fere tum abing atubesi ebo tv-a.
EZR 5:11 Ana wo bo faang-r no: <<Wahr alokeltum Esowo bi limi elbung abola ndi ba, e kpˈtuungu etahk jia si, ji bo si aya tvv nya ma sehng, ji egburu ntul awohng go Isreel si no mal.
EZR 5:12 Wo eji babnsoo limi Esowo bi li ejahbetul bel erakatahng, á faake bo ka Nebukadneja nnea Kaldia ntula Babilon go abo, ye wo rannge etahk Esowo jia, fere kpu ane tahm eju go Babilon.
EZR 5:13 Wo go ngbokambang elya ni Sairus ntula Babilon, ntula Sairus kaa ejehke re, bo tuungu etahk Esowo jia si.
EZR 5:14 Jol á tob yehke nsol nyi bo ko agul lim, a nsol nyi bo ko asilva lim nya Nebukadneja yehke go Etahk Esowo ji li Jeusalem, song bum go etahk asowo ebo go Babilon. Ntul Sairus yehke nsol nyio go etahk asowo ebo go Babilon, faake kak nne no bo jo lung-e re Sesbaja go ebo, ye ji á yehk-e re á jol nfili ejahbe ji Juda.
EZR 5:15 Fvfo ntul tongo re, rod nsol nyia wo song bum go etahk Esowo go Jeusalem edi ji jolo no. Wo fere tuungu etahk Esowo si edi ji jolo mahne mahne.
EZR 5:16 Owo Sesbaja jia kehm ba bum nnahb ekahme nyi etahk Esowo go Jeusalem. Bomo efung bio tete rehng anv, bo kpi nlimi nlimi eltum etahk Esowo, ka mal.>>
EZR 5:17 Lˈfere yebe ntul atahng, nong á ka nsahm bo feede go edi ekuuru nsol ntul go Babilon, wo nyehn joare ntula Sairus nyˈnyon nwer tong re bo feere song tuungu etahk Esowo si go Jeusalem. Nong ntul fere tum mfaange enye tv-r ana á kpˈtiri re wahr lim go ntong nyia.
EZR 6:1 Ntula Darios ka ejehke, bo song feede go edi ekuuru nsol ntul go Babilon.
EZR 6:2 Bo kehm nyehne nwer nyi bo fehde go edi ji bo kpo kuuru nsol ebta go mfam nyi Ekbatana go ejang ejahbe Media, ana wo bo nyono no: Ejum elbuumu ji a:
EZR 6:3 Go ngbokambang elya ni ntula Sairus, ntula Sairus ka ejehke bo nyon nwer bade etahk Esowo ji li go Jeusalem re: Nong bo tuungu etahk Esowo si, jol go edi ji anebe Ju jo lim ajom ebo. Nong bo si go nnahb ekahme nyi mahne mahne. Bahke wahre rehng ntahme atahl abal a ntahme elon, akpang bahke tob jol ntahme atahl abal a ntahme elon.
EZR 6:4 Bo lˈlang agburu atal nkpa era, ajangenti jol elkpa anehng. Ekun bi bo bahke kpiki, bahke lohngo ebam ntul.
EZR 6:5 Fvfo nsol nyi bo ko agul lim, a nsol nyi bo ko asilva lim nya etahk Esowo nya ntula Nebukadneja rodo go etahk Esowo ji li Jeusalem, ko ba go Babilon, ḿ bahke feere a nya song bum go etahk Esowo go Jeusalem, adi nya jolo no, bo bahke song bum go etahk Esowo.
EZR 6:6 Owo Tatenayi nfili ejahbe no erede ejang aya Yufritis, a Setar-Bojenayi, a wahn ji kpo lim eltum ano ejang ejahbe jia, kaan eyake o.
EZR 6:7 Kana lim mfem, go eltum etahk Esowo nia. Nong nfili ejahbe no anebe Ju a anebkul ba anebe Ju tuungu etahk Esowo jia si edi ji jolo no mahne mahne.
EZR 6:8 Anv, n kp-n kake ejehke ejum ji ń bahke limi ka anebkul baa ba anebe Ju go eltum etahk Esowo nia ni bo kpˈsehke: Ekun bi ḿ bahke kpiki anebe eltum kpee, bahke lohngo go ebam ntul. Yehken go akpohko nya ḿ ma ko atak go erede ejang ajahbe ji aya ma Yufritis, eji eltum lˈkˈrahke.
EZR 6:9 Ajehng ajehng ji bo kpꞌsebe, abon nfong ba nlum, ekom, a abon ekom, nya bo bahke koko jo lim ajom nya bo kpo jahm fi, ka Esowo bi li go ero, fvfo awid, akang, amahm a akehng, ana abalimajom ba Jeusalem bahbe no, ḿ bahke tiki jo ka bo efung abehng abehng kꞌkane.
EZR 6:10 Eji bo lˈmal jo lim ajom ebo nya bahke jo yebe Esowo bi li ejahbetul atahng, fere jo kak ero ka ntul re jo nob a ne, a abon ebe.
EZR 6:11 Fvfo budu o, me n ka ejehke re, nne awohng awohng no lˈyaange ejehke jia, nong bo yehke ewaade go ege etahk, subu rod jahm, rod-e tung ewaade á tokko o, tib esi ebi ejum ji á limi no, etahk eje bo bahke limi jol ebimbim.
EZR 6:12 Nong Esowo bi ma yehke re mbing enye jol go Jeusalem, rannge ntul awohng awohng afi jolo ane ba bahke mehle ebo re bo yahke yaange ejehke jia, afi fere rannge etahk Esowo jia go Jeusalem. Me, Darios wo ma ka elkahn nia. Nong bo lim jang jang ana m bungu no.
EZR 6:13 Wo, tib esi ejehke ji ntula Darios tumu no, Tatenayi nfili ejahbe no ejang erede aya ma Yufritis, Setar-Bojenayi, a ane ba bo kpo lim eltum ano, bo limi jangjang ana ntul bungu no.
EZR 6:14 Ano wo anebkul ba anebe Ju soro asi jo si etahk Esowo, eltum nio jo jene elwaare. Hagayi nnyehnamahr, a Jakaraya ji lohng go ebangenahb ji Edo jo nyehn amahr jo kak bo eltim. Bo si etahk Esowo mal, ana Esowo bi Isreel ka Isreel elkahn, a ajehke nya Sairus, Darios, a Ataseses atul ba Pesia.
EZR 6:15 Bo male etahk Esowo go elsehke, go efung bi kpꞌbiingi nfung era nnyahng mi Adar. Go nnya erakera nyi ntula Dairus kpi ejahbe fili.
EZR 6:16 Owo anebe Isreel, abalimajom, anebe Levi, a anebe Isreel ba woomo eju, limi elkak ni bo rodo etahk Esowo jia ka Esowo go eyebatahng.
EZR 6:17 Ana bo rodo etahk jia ka Esowo, enyam bi a bi bo wulu lim ajom, alum efong atahl alon, ekom atahl awubu, abon ekom atahltahl. Go njom nyi abiafem nya anebe Isreel kpee bo ko ewubu afahmbul ebbal. Efahmbul ajehng go etꞌtohngo ajehng.
EZR 6:18 Owo bo yehke abalimajom bum go ebo adi ntum, a anebe Levi bum nlong a nlong, re bo lim eltum Esowo go Jeusalem, ana bo nyono go nwer nyi Mosis.
EZR 6:19 Go ngbokambanga nnyahng, ewubu a nfung eni, anebe Isreel ba ma kehnge eju limi elkak ni Elsehng Sa.
EZR 6:20 Abalimajom, a anebe Levi, ejum aka ajehng ajehng go ebo agubjing kpee limm. Anebe Levi kehm wulu njoro nyi elkak ni Elsehng Sa ka anebe Isreel kpee ba ma kehnge eju, ka abonanyehn ba li abalimajom, fere tob ka bofono antahng.
EZR 6:21 Owo anebe Isreel ba kpehna kehnge eju kehm lehke nsol njom, a ane bako kpee ba ma yab elbo go nsol aka anyehng anyehng nyi ane ba ki li Ju kpo lim, re bo kak Jehova Esowo bi Isreel.
EZR 6:22 Bo ko nfung esehma lim elkak ni abred nya bo kil jo kak ayist go eyebatahng, tibre ntim ebo ebrur go eyebatahng ji Jehova ka bo eji á yaange ntir atahng nyi ntula Siria bada bo, eji á kake bo ebo go eltum etahk Esowo, Esowo bi anebe Isreel.
EZR 7:1 Eji aya tvv ma sehng, ngare nyi Ataseses ntula Pesia kpi edi fili, nnenlum awohng jolo go no bo jo lung-e re Ejira. Á jolo mmona Seraya, ji mmona Ajariya, ji mmona Hilkaya,
EZR 7:2 ji mmona Salum, ji mmona Jadok, ji mmona Ahitub,
EZR 7:3 ji mmona Amariya, ji mmona Ajariya, ji mmona Meraoti,
EZR 7:4 ji mmona Jerahiya, ji mmona Uji, ji mmona Buki,
EZR 7:5 ji mmona Abisua, ji mmona Finehas, ji mmona Elieja, ji mmona Eron ji ntubesi nlimanjom.
EZR 7:6 Ejira jia lohng go Babilon. Á jolo ntˈtibi, á jolo nne no bele elkahne atahm nya Mosis gbalee, nya Jehova Esowo bi Isreel ka Isreel. Ntul ka-e ejum ajehng ajehng ji á bahb-e no, tibre ebo bi Jehova Esowo ebe jolo a ne.
EZR 7:7 Egom anebe Isreel budu, abalimajom, anebe Levi, abayimase, ababꞌbaabe ati mbu, a alokeltum go etahk Esowo, fvfo tob ba go Jeusalem, eji ma yel nnya esehma nyi ntul Ataseses kun etul.
EZR 7:8 Ejira ba rehnge Jeusalem go nnyahng elon mi elya ni kpˈbiingi nnya esehma nyi ntula Ataseses kun etul.
EZR 7:9 Á bomo eljen ene go Babilon asongo, go ngbokambang efung bi ngbokambanga nnyahng, song rehng go Jeusalem go ngbokambang efung bi nnyahng elon, tib nnoobo ebo bi Esowo ebe jolo a ne.
EZR 7:10 Tibre Ejira rodo elne kak jo kpili atahm, fere jo bum atahm nya Jehova, fere jo tib ajehke a atahm go Isreel.
EZR 7:11 Nwer nyi a nyi ntul Ataseses tumu tv Ejira ji nlimanjom a ntˈtibi, nne no kpi ngbere go nsol nyi li bade elkahn a ajehke nya Jehova kaa Isreel:
EZR 7:12 Me Ataseses, ntul no atul, n kpˈnyono tv Ejira ji nlimanjom, a ntˈtibi no atahm nya Esowo bi li ejahbetul: N kp-a kake nnyo.
EZR 7:13 N kpi ejehke jia ka re, nnea Isreel awohng awohng no li go egame ejahbe, abalimajom, anebe Levi, no kp-e koro re á feere kehnge go Jeusalem a na, bahke ma song.
EZR 7:14 Wo wo ntul kp-a tumu a ane asehma ba kpo tub-e elle, re wahn song feede kahn ji li go Juda, a Jeusalem, bade atahm Esowo eba nya wob-a go ebo.
EZR 7:15 Esehnge sehnge ḿ bahke rodo asilva a agul, nya ntul a abatubu elle ebe ma ka Esowo bi Isreel go elkoro, ye ji edi ellene eje li go Jersalem,
EZR 7:16 budu a asilva kpee a agul, nya ḿ bahke bele go ejang bi Babilon, a nsol nyi ane a abalimajom ka go ebo eltim, tib eltum etahk Esowo ebo go Jeusalem.
EZR 7:17 Go akpohko nyaa kunu ekpu wo gunu alum efong, ekom, abon ekom, budu a ajom nya amohk nti, a ajom nya amahm, ko bo song lim njom go egudu njom ji etahk Esowo ebahne ji li Jeusalem.
EZR 7:18 Wo, a anebe Ju abonane ebahne, ḿ bahke ma ko erik asilva a agul lim ejum ajehng ajehng ji kpꞌnobo, jang jang ana ntir nyi Esowo ebahne li no.
EZR 7:19 Yake ka Esowo bi Jeusalem, nsol kpee nyi bo ma faake kak-n go abo, nyi ḿ bahke jo ko kak Esowo go etahk Esowo ebahne.
EZR 7:20 Wo ejum ajehng ajehng jehko ji ń kpꞌsebe re wahn ko lim eltum etahk Esowo ebahne, ji tiki li re wahn ka ane bo ko lim eltum, ḿ bahke ma yehke akpohko go elkohl ntul.
EZR 7:21 Me, ntula Ataseses, n kpꞌtumu ejehke tv abakuuru akpohko ntul go ejang ejahbe ji aya ma Yufritis re ajehng ajehng ji Ejira, nlimanjom, a ntꞌtibi no atahm Esowo bi ejahbetul lꞌbahb-n,
EZR 7:22 asilva ekilo atahltahl nkpel enehkeni ekilo atahl awubu, nkohl nyi bo kpo lung re, awid jolo ekilo atahltahl eltahl a nkpel elon, nsang amahm jolo nsang atahl alon , nsang akehng oliv, jolo nsang atahl alon, akang kaan bo ana bo sebe no.
EZR 7:23 Ejum ajehng ajehng ji Esowo bi li go ero kpˈsebe go eltum etahk eje, nong wahr limen nobnob, go esi ji etahk Esowo bi li go ero. Jenji wahnge e bahke taame re erakatahng ji Esowo gbo tub ejahbe ji ntul kpˈfili, a abon ebe?
EZR 7:24 Fvfo kahn-n re, wahn nsahm ń kpimm nyi ḿ bahke koko etak a ntahbe anyehng anyehng goji abalimajom, anebe Levi, abayimase, ababꞌbaabe ati mbu, a alokeltum etahk Esowo afi abalimeltum bako go etahk Esowo jia.
EZR 7:25 Fvfo wo, Ejira ko ngbere nyi Esowo eba, nyi li ana, wo yehke atubesi abalame ane, fere yehke abalamalam re bo jo lam atingi alam ka ane bao kpee go ejang aya ma Yufritis, bo kpee ji kpꞌkahne atahm nya Esowo eba. Fvfo ḿ bahke fere jo tib ane ba kil elkahne atahm nyaa.
EZR 7:26 Nne awohng awohng no tohko bum ntahm Esowo eba, a ntahm nyi ntul, bo bahk-e tiki ka erem bi ewul, afi kam-e yehke go ejahbe, afi taare nsol enye, afi kake ngbekobo.
EZR 7:27 Ejira kehm bungu re, <<Eltehke jol ka Jehova, ye ji li Esowo bi babnsoo ebahre, ye ji kake elkohn ejum ana jia go eltim ntul, re á kpunu etahk Jehova ji li go Jeusalem go elkohn mbang ana nyia.
EZR 7:28 Nong eltehke jol ka ye, ye ji ma tanne nnoobo ebo ebe kun-m, eji n yiimi go esamahr ntul, abatubu elle ebe, a atahntahn ane kpee ba kpo lim eltum a ntul. Tib eji ebo bi Jehova Esowo ebame jolo aname, m bele etahneltim ji n lungu ane ba jolo atubesi ane go Isreel ba wane, re bo je aname.
EZR 8:1 Atubesi abangenahb ba a, a ane ba abing ebo wob go awer nya ebangenahb ba mehle go Babilon jo feere kehnge aname ngare nyi ntula Ataseses jo fili edi:
EZR 8:2 Go ebangenahb ji Finehas, Gersom; go ebangenahb ji Itama, Daniel; go ebangenahb ji Devid, Hatusi,
EZR 8:3 ji lohng ebangenahb ji Sekanaya; go ebangenahb ji Parosi, Jakaraya, fvfo ane ba bo ko bo abing jolo aneblum atahl asehma, a aneblum awubu;
EZR 8:4 go ebangenahb ji Pahati Moab, Eliehoenayi mmona Jerahiya, a aneblum atahl awubu ba jolo a ne;
EZR 8:5 go ebangenahb ji Jatu, Sekaniya ji mmona Jahajiyel, a aneblum atahlku ba jolo a ne;
EZR 8:6 go ebangenahb ji Adin, Ebed mmona Jonatan, a aneblum atahl abal, aneblum awubu ba jolo a ne;
EZR 8:7 go ebangenahb ji Elam, Jesaya mmona Ataliya, a aneblum atahl ara, aneblum awubu ba jolo a ne;
EZR 8:8 go ebangenahb ji Safatiya, Jabadiya mmona Mayikel, a aneblum atahl ani ba jolo a ne;
EZR 8:9 go ebangenahb ji Joab, Obadiya mmona Jehiyel, a aneblum atahl awubu, a aneblum elku era ba jolo a ne;
EZR 8:10 go ebangenahb ji Bani, Selomiti mmona Josifiya, a aneblum atahl anehkeni ba jolo a ne;
EZR 8:11 go ebangenahb ji Bebayi, Jekaraya mmona Bebayi, a eltahl aneblum anehkeni ba jolo a ne;
EZR 8:12 go ebangenahb ji Ajigad, Johanan mmona Hakatan, a aneblum atahl alon, aneblum awubu ba jolo a ne;
EZR 8:13 go ebangenahb ji Adonikam, bo ji gohro ba, Elifeleti, Jewuyel, Semaya a aneblum atahl ara ba jolo a bo;
EZR 8:14 go ebangenahb ji Bikvayi, Utayi, a Jakur, aneblum atahl ara, aneblum awubu ba jolo a bo.
EZR 8:15 N kehm ba kono bo go efabalahb ji kpˈ fabe asongo go Ahava. E re ekv o nfung na era. N kehm jo feede go ellong ane a ellong abalimajom, nnea Levi awohng awohng o jolem.
EZR 8:16 Owo n kehm lungu Elieja, Ariyel, Semaya, Elnatan, Jarib, Elnatan, Natan, Jekaraya, a Mesulam bo ji jolo atubesi, a Joiarib abola Elnatan bo ji jolo anebe ngbere,
EZR 8:17 n fere tum bo tv Eddo, ntubesi no li go Kasifia. N tongo bo ji bo bahke song tong Eddo a akunu enye, a alokeltum go etahk Esowo ji li Kasifia, re bo ko abalimeltum ba ka-r ba bahke jo lim eltum go etahk Esowo ebahre.
EZR 8:18 Tib nnoobo ebo bi Esowo ebahre bi jolo anahre, bo ko Serebiya ba ka-r, á jolo etingi nne no fuumu no, á lohng go ebangenahb ji Mahli mmona Levi, ji mmona Isreel. Bo tob ko abon ba nlum ba Serebiya ba, a abonanyehn, bo kpee jolo elku aneblum ara;
EZR 8:19 a Hasabaya, a Jesaya ji lohng go ebangenahb ji Merari, a abonanyehn, a abon abonanyehn ba nlum, bo kpee jolo aneblum eltahl.
EZR 8:20 Bo tob ko alokeltum go etahk Esowo, aneblum atahl ewubu ajehng, ane ba Devid a ane ba atubesi ane ebe ma yehke, re bo jo kak anebe Levi ebo. Bo kpee bo nyono abing ebo kpee go awer.
EZR 8:21 O ebgba alahb bi Ahava, n tiingi bo re wahr jiin njal, eji e lꞌrede elnahre go esamahr Esowo ebahre. E kake ero bahb Esowo re á baab-r go mbang, a abon ebahre, a nsol kpee nyi e kpi no.
EZR 8:22 Jol-m ejum ndon re me m bahb ntul bade nsoja, a ane ba kpo fing ebvankang, bo ji bahk-r baabe go esamahr anebekv ebahre go mbang, tib eji e ma tohko tong ntul re, <<Nnoobo ebo bi Esowo bahre kun nne awohng awohng no kpꞌkunu ekpu go ege, wo erakatahng eje li a ane kpee ma me-e ten>>.
EZR 8:23 Ano wo e bade njal kak ero, bahb Esowo ebahre bade ejum jia, fvfo á faange ero ebahre.
EZR 8:24 N kehm yehke atubesi abalimajom, ewubu ane abal, bo jolo Serebiya, Hasabaya, a ane awubu bako ba jolo abonanyehn ebo,
EZR 8:25 fvfo n dumu nsol ka bo, ayare nya asilva, agul a ajoobo nsol nyako, nya ntul, atubu elle ebe, a atubesi, a anebe Isreel kpee ba jolo o ma ka go eltum etahk Esowo ebahre.
EZR 8:26 N dumu nsol nyia kpee kehm faake kak bo go abo, ana wo jolo no: asilva jolo 22100 (ekilo atahltahl nkpel atahl abal a nkpel elku nkpel atahl alon), (nsol asilva nyako (3400 Atahltahl nkpel enehkeni atahl awubu) nya agul jolo 3400 atahltahl nkpel enehkeni atahl awubu.
EZR 8:27 ekpeeke agul na eltahl, ekun ebe bahke rehnge akpohko agul atahltahl nkpel ebal atahl awubu. Anobo nobo nsol na abal nya bo ko abron nya bo ma dohk, jo nob ana agul.
EZR 8:28 N kehm tongo abalimajom baa re, <<Wahn, a nsol nyia kpee, bo ma-n rod ka Jehova ana nsol nyi li saang. Asilva a agul, nya li nsol nyi ane ka go eboa eltim ka Jehova Esowo bi babnso ejahne.
EZR 8:29 Baaben nsol nyia nobnob, tete wahn song dumu go ekpꞌkpa etahk ji Jehova go Jeusalem, go esamahr atubesi abalimajom, anebe Levi, a anebkul mfam ba Isreel.
EZR 8:30 Owo abalimajom, a anebe Levi kehm koko asilva a agul, a nsol nyehko nyi li saang nyi bo ma dumu re bo sol tahm a nya go etahk Esowo ebahre ji li Jeusalem.
EZR 8:31 Go ewuba nfung ebal mi ngbokambanga nnyahng, owo e mehle go ebgba bi Ahava asongo go Jeusalem. Ebo bi Esowo ebahre jolo anahre, jo baab-r fere tahr-r yehke go elwo ni anebekv ebahre, a abi ane go mbang.
EZR 8:32 Ano wo e rehnge nobnob go Jeusalem, owo e re ekv nfung era.
EZR 8:33 Eji ma rehng nfung eni nyi e rehnge Jeusalem, e kehm dumu asilva, agul, a nsol nyako nyi li saang, kehm faake kak Meremoti mmona Yuraya nlimanjom. Elieja mmona Finehas jolo o a ne, a anebe Levi fvfo, Jojabad mmona Jesua, a Noadiya mmona Binuyi.
EZR 8:34 Ejum ajehng ajehng bo nyˈnyon kak ana go nfange no, fere dumu. Ellubu ene kpee bo nyˈnyon ngare nyio.
EZR 8:35 Owo ane ba ma kehnge eju, kehm ba kehme ajom lim nya bo kpo jahm fi ka Esowo bi Isreel: Ewubu a nlum nfong ebal ka Isreel kpee, nkom atahl ani a nkom elku anyehng, abon ekom atahl ara abon ekom elku ebal. Bo wulu ewubu efahmbul ebbal tib go esi ajom nya abiafem. Nyaa kpee jolo njom nyi bo kpo jahm fi ka Jehova.
EZR 8:36 Bo tob ka atubesi ane ba ntul jehke bo adi adi, a ane ba kpo fili erohko ji erede aya ma Yufritis ejehke ji ntul, bo ba jo tob ane, a etahk Esowo.
EZR 9:1 Eji nsol nyia kpee ma lim, atubesi anebe Ju kehm ba kpir-m, fere tong-m re, <<Anebe Isreel, budu abalimajom, a anebe Levi ebten elyabe a anebe eltehb ba li sennge bo kak, ana anebe Kenan, Hiti, Pereji, Jebus, Amon, Moab, Ijib a anebe Amor.
EZR 9:2 Bob song ko abon ebo bandiki ba nkal ana akal ebo, fere ko ka abon ebo ba nlum, bobfere semme elbo, bo ji li saang, a ane ba ki li saang ba li sennge bo kak. Wo atubesi, a abalimeltum ba ma sahb yˈyel rˈrahbe go ebˈbi jia.>>
EZR 9:3 Eji n wuku jia, n kehm yare ewobo ejame a ekpawobo, fere tohng alvsi enyame woobo, a elahng, sa ji, eko ma-m tan.
EZR 9:4 Nne awohng awohng no bele ekahmakahb go alum nyao nya Esowo bi Isreel, bo ba ji senng-m kak, tib go ekˈmal lim ji ane ba woomo eju . N ji ano eko ma-m tan tete ngare nyi bo kpo lim njom nyi elgung.
EZR 9:5 Wo eji elgung ma ba ni bo kpo lim njom, n kehm mehle edi ji n ji no jo ling, ewobo a ekpawobo ejame ji ma yare, kehm gboko jamme alahng, tab abo enyame ton tv goji Jehova Esowo ebame,
EZR 9:6 kak ero re: <<Esowo ebame, ndon kp-m fili sehng, li ejum esono re me n tab esamahr ebame seeng-a, Esowo ebame tibre abiafem enyahre ebwahre elkul sehnge asi enyahre, fvfo elsoodo ni e ma-a soodo ebrehng go elbung.
EZR 9:7 Bomo afung nya babnsoo ejahre ji nkul tete rehng anv, nsoodo enyahre ebgbal area. Tib esi abiafem enyahre wahr, a atul ebahre, a abalimajom ebahre, bo kp-r wulu go ekahngkahng fere bob-r kak eju, kpur a nsol a nsol song nohk fere son-r go abo nya atul ajahmjahm, ana e li a lela.
EZR 9:8 Wo anv, mmongare noa, Jehova Esowo ebahre e ma-a fili ndon re wo yak-r wahr sa mmorik ane ba li go elkpin. Á ma-r ka ebaabe ebjing ega mbarebare edi jia. Esowo ebahre ma-r ka ellennge go egahre amahr, fere yehk-r go eju abon afung baa.
EZR 9:9 E jolo aju, Esowo ebahre wahr senngem njahm go eju ebahre, á ma-r tib nnoobo eljini ene, go esamahr atul ba Pesia : Á ma-r ka elkpin mfenfe re wahr tuungu etahk Esowo ebahre si, fere tob tuungu nsol etahk Esowo nyi ma rannge, fvfo á ma-r ka ekahme ji elbaabe go Juda a Jeusalem.
EZR 9:10 Wo anv, Esowo ebahre, e bahke kpe bung jen toono nsol nyia? Tibre wahr ebten atahm enya,
EZR 9:11 nya á ka-r no sehng go abo nya abanyehnamahr, ba jolo alokeltum eba, ngare nyi a bungu re, <<Edi ndi ji ń kpꞌyele, ebrannge tib ebi elkpin ni ane ba lene o. Bob rannge ndi go abꞌbi kpee, bomo go esi ejahbe jia song rehng esi ejahbe jehko.
EZR 9:12 Fvfo kana yake abon ebahne ba nkal bo song bal abon ebo ba nlum, jol kana ko abon ebo ba nkal ka abon ebahne ba nlum. Kana ko nwongo nyi etem alimi a bo ngare anyehng anyehng, eji ń lꞌbel atahne, fere li anoobo nsol nya li go ndi nyia, fere yake ka abon ebahne go njinanjini ana ejum elehkelkv.
EZR 9:13 <<Ejum ji ma-r lim a, lim-r tib esi abꞌbi enyahre, a egburu elsoodo enahre, jol fvfo Esowo ebahre, a ma-r kak erem bi rede sehnge abiafem enyahre, fere ka-r erik ane ana jia.
EZR 9:14 Anv, wahr kpe ten atahm enya, fere song semme ane baa go elbala, bo ji kpꞌlimi elkohn ana niaa? Wo nehm bel erakatahng gbalee anahre ji á bahk-r rannge kpee, eji nnene lꞌkꞌkpe saa?
EZR 9:15 Wo, Jehova Esowo bi Isreel, á li etingitingi Esowo! Lela wahr ebsa erik ane. Nyehn wahr a ma li ebi go ega esamahr, jol eji li etingitingi re nne no ma lim ebi ana jia, fuumem re á yiimi ega esamahr. esamahr.>>
EZR 10:1 Ngare nyi Ejira kpi nkake nkake ero fere jo fvvrv abiafem, jo ling fere jo bannge go ndi go mbuksong etahk Esowo, ellong anebe Isreel gbalee, aneblum, anebkal, a abonse abonse kehm bake ba senng-e kak. Bo tob lingi area.
EZR 10:2 Owo Sekaniya mmona Jehiyel, ye ji lohng go ebangenahb ji Elam, kehm tongo Ejira re, <<Wahr limem ji Esowo ebahre tong-r no eji e ma tahm kpˈkoko anebkal ajahmjahm ba li senng-r kak. Wo jol, eji li li ano, ekunukpu jia ka anebe Isreel.
EZR 10:3 Anv nong wahr limen egbanngalung go esamahr Esowo ebahre, song ten anebkal baa, fere kam bo, a abon abon ebo, ana elle ni Ejira nsoo ewame ka no, a elle ni ane ba kpˈfahle elkahn ni Esowo ebahre. Nong bo lim ana ntahm bungu no.
EZR 10:4 Mehl yiimi, ntong nyia wob go ega abo. E bahk-a kake ebo, fvfo bob eltim wo lim.
EZR 10:5 Ano wo Ejira mehle yiimi , kehm tongo atubesi abalimajom, a anebe Levi, go anebe Isreel kpee re bo ko nwongo re bo bahke limi ji bo ma toobo. Bo kehm koko nwongo.
EZR 10:6 Wo Ejira kehm mehle go mbuksong etahk Esowo, song yel go ekpˈkpa ji Jehohanan mmona Eliasib. Eji Ejira jolo o, á tikem li ejum alehke ajehng ajehng, jol alahb á woom, tib á soro asi jo ling bade etahnsi ji ane ba ma kehnge eju.
EZR 10:7 Owo bo kehm tiingi etib tv anebe Isreel kpee ba ma kehnge eju, go Juda a Jeusalem, re bo ba kono edi ajehng go Jeusalem.
EZR 10:8 Nne awohng awohng no tohko lohng, go nfung era, bo bahk-e taare nsol enye kpee, jang jang ana anebkul a atubesi abalimeltum toobo no, wo yefono antahng bo bahke kame go ellong ane ba lohng eju.
EZR 10:9 Go nfung era nyio, aneblum kpee ba Juda, a Benjamin kono go Jeusalem. Wo go nfung eltahl nyi nnyahng esehmwubu, ane kpee ji go elatahkgur, go mbuksong etahk Esowo, eko ma tan bo, tib esi nsol nyia, a eji elahb jo na.
EZR 10:10 Owo Ejira nlimajom kehm mehle yiimi, tong bo re, <<Wahn nehme toono Esowo go mbang nyi nno, wahn ebsong ko anebkal ajahmjahm, kpe budu a nsoodo nyi Isreel ma soodo.
EZR 10:11 Anv fvvren abiafem enyahne ka Jehova, Esowo bi babnso ejahne, wahn fere jo lim mbang enye. Yaben elnahne go ellong ane ba li senng-n kak, a akal ajahmjahm ebahne.>>
EZR 10:12 Owo anebe Isreel kpee kehm taame fere jo rabe tiim re, <<Wob bung go nseenge; E bahke tiki lim ana a bungu no.
EZR 10:13 Wo ane baa a gbalee, wo ga ngara nnale nyi; e nehm ma yiimi elatahk. Budu o, ntong nyia, a ntong efung abehng, afi nfung ebal sang, tibre wahr eblim abiafem nya gbale sehng go ejum jia.
EZR 10:14 Nong atubesi abalimeltum ebahre lim nsol nyia go esi anebe Isreel kpee. Nong nne awohng awohng go egahre abon ajahbe, no ma ko nkal ajahmjahm, lohng go elatahkgur ekahme kahme ngare, a anebkul, go abalamalam ba ejahbe ajehng ajehng, tete egburu erakatahng ji Esowo ebahre bade ejum jia lohng-r go emel.>>
EZR 10:15 Sehngem Jonatan mmona Asahel, a Jahjeya mmona Tikva bo ba ki taame, wo Mesulam abola Sabetayi anebe Levi tob toono bo ten.
EZR 10:16 Ano wo ane ba kehnge eju limi ji bo toobo no. Ejira ji nlimanjom kehm jake aneblum ba li atubesi ebangenahb yehke, nne awohng go ebangenahb ajehng ajehng, no nne jo yiimi go ege a mbing. Go ngbokambang efung bi nnyahng ewubu, bo ba ji jo feede alamlam nyaa,
EZR 10:17 re kehm rehnge go ngbokambang efung bi ngbokambanga nnyahng, bo male ntoobo bade aneblum kpee ba ko akal ajahmjahm.
EZR 10:18 Go ellong ebangenahb ji abalimajom, ane ba a, ba baange akal ajahmjahm: Go ebangenahb ji Jesua mmona Jojadak, a abonanyehn ba nlum: Maaseya, Elieja, Jarib, a Gadaliya.
EZR 10:19 Bo kpee taame ko nwongo re bo bahke yehke akal ebo go elbal, go ebi ji bo ma li, no nne ka nkom, go ellong ejoro ana njom nyi bo ma li ebi.
EZR 10:20 Go ebangenahb ji Imer: Hanani abola Jebadiya.
EZR 10:21 Go ebangenahb ji Harim: Maaseya, Elaija, Semaiya, Jehiyel, a Ujiya.
EZR 10:22 Go ebangenahb ji Pashur: Elioyenayi, Maaseya, Ismeel, Netanel, Jojabad, a Elasa.
EZR 10:23 Go ellong anebe Levi: Jojabad, Simeyi, Kelaya (ji li Kelita), Petahiya, Juda, a Elieja.
EZR 10:24 Go ellong abayimasene: Eliasib. Go ellong ababˈbaabe ati mbu: Salum, Telem, a Uri.
EZR 10:25 Go ellong anebe Isreel bako: Go ebangenahb ji Parosi: Ramiya, Ijiya, Malikija, Mijamin, Elieja, Malikija a Benaya.
EZR 10:26 Go ebangenahb ji Elam: Mataniya, Jekaraya, Jehiyel, Abidi, Jeremoti, a Elaija.
EZR 10:27 Go ebangenahb ji Jatu: Elioyenayi, Eliasib, Mataniya, Jeremoti, Jabad, a Ajija.
EZR 10:28 Go ebangenahb ji Bebayi: Jehohanan, Hananiya, Jabayi, a Atilayi.
EZR 10:29 Go ebangenahb ji Bani: Mesulam, Maluk, Adaya, Jasub, Seyal, a Jeremoti.
EZR 10:30 Go ebangenahb ji Pahati Moab: Adina, Kelal, Benaya, Maaseya, Mataniya, Bejalel, Binuyi, a Manase.
EZR 10:31 Go ebangenahb ji Harim: Elieja, Isija, Malikija, Semaya, Simion,
EZR 10:32 Benjamin, Maluk, a Semariya.
EZR 10:33 Go ebangenahb ji Hasum: Matenayi, Matata, Jabad, Elifeleti, Jeremayi, Manase, a Simeyi.
EZR 10:34 Go ebangenahb ji Bani: Maadayi, Amiram, Yuwel ,
EZR 10:35 Benaya, Bedeya, Keluhi,
EZR 10:36 Vaniya, Meremoti, Eliasib,
EZR 10:37 Mataniya, Matenayi, a Jaasu.
EZR 10:38 Go ebangenahb ji Binuyi: Simeyi,
EZR 10:39 Selemiya, Natan, Adaya.
EZR 10:40 Makinadebayi, Sasayi, Sarayi,
EZR 10:41 Ajarel, Selemaya, Semariya,
EZR 10:42 Salum, Amariya, a Josef.
EZR 10:43 Go ebangenahb ji Nebo: Jeyel Matitiya, Jabad, Jebina, Jadayi, Jowel, a Benaya.
EZR 10:44 Anenlum baa kpee baange akal ajahmjahm, fvfo bo jindiki akal baa ebjel abon ka bo.
NEH 1:1 Ntoora nnyo mi Nehemaya mmona Hakaliya nyi a: Go nnyahng mi bo kpo lung re Kislev, eji kpˈbiingi nnya eltahl nyi ntula Ataseses kun no, n jolo go Susa abuntahk nya Elam
NEH 1:2 Hanani mmonannee awohng kehm lohngo go Juda ba a aneblum bako, owo m bahbe bo ana erik anebe Ju bako bo ji ki kpo go eju, tob bahb bo bada Jeusalem.
NEH 1:3 Bo kehm-m tongo re, <<Ane ba je eju ba kpeka li go elkpin, bo ji ma feere kehnge go ejang Juda, bo wob egburu ntong a esono. Ekahme ji Jeusalem ebbakke gbo, wo ati mbu enye bob jahm agun fi.>>
NEH 1:4 Eji n wuku nsol nyia n sa ji ndi jo ling. Go abon afung, n ji ndon ndon jo bade njal, jo kak ero go esamahr Esowo bi ejahbetul.
NEH 1:5 Owo n kehm bungu re, <<Jehova, Esowo bi ejahbetul, a kpˈgbale fere mˈmennge, a kpo bum nwongo enya nyi elkoro a ane ba a kpi bo kor, fere jo bum atahm enye,
NEH 1:6 lennge atung enya, wo fere lennge amahr enya wuk ero bi nlokeltum ewa kpꞌkake ega esamahr atv a njul ka alokeltum eba, anebe Israel. N kpꞌfvvrv abiafem nya wahr Isreel e ma lim bade a na, me n wob atahng, a etahk nsoo.
NEH 1:7 Wahr eblim abꞌbi nya sahb sꞌsab bada na. E kpunem elkahn, ajehke, atahm, enya nya a ka Mosis nlokeltum ewa.
NEH 1:8 <<Buumu elle ni a ka Mosis nlokeltum ewa re, <Ń tohk-m jo toono a ntim a ntim enyahne, m bahk-n kame faade go agburu ajahbe nyako,
NEH 1:9 wo ń lˈfeere ba go egame fere ba bum atahm enyame, jola afi bo rodo ane ebahne kak eju go nkpohka njini nyi sahb lꞌli fee, m bahke kuku bo bum edi ajehng, feere a bo, ba rehng a bo go edi ji m ma yehke re mbing enyame jol o.>
NEH 1:10 Bo alokeltum eba ba, a ane eba, ba a limi bo for go ega egburu eko a etahntahn ebo eba.
NEH 1:11 Jehova lennge atung enya, wo wuk ero bi nlokeltum ewa, a aro nya alokeltum eba ba kpo kor bo re bo kpunu mbing enya. Lennge mbang ka nlokeltum ewa lela, eji ntul lꞌtib-e ndon enye. Ngare nyio me wo jolo nfakamahm ka ntul.
NEH 2:1 Go nnyahng mi Nisan, eji kpꞌbiingi nnya eltahl nyi ntul Ataseses kun go ejahbe, Eji bo ko amahm ba, me wo taare fa ka ntul. Wuku wuku n ka gˈguunu go ege esamahr.
NEH 2:2 Ntul kehm-m bahbe re, <<Nꞌnan esamahr eba kpꞌguunu ano, eji a kil yame na? Ejumjum sang, eltim ni kp-a gbiingi.>> N bele elfahle gbalee,
NEH 2:3 wo n kehm tongo ntul re, <<Nong ntul kang aya tvv! Nꞌnan esamahr ebame lꞌkꞌjol ndon ndon, eji ejahbe ji bo kpa babnsoo kak ma rannge kpee, ati mbu enye bobjahm agun kpee fi?>>
NEH 2:4 Owo ntul kehm-m tongo re, <<Anv, ejum ajii a kpꞌsebe?>> Owo n kehm kake ero tong Esowo bi ejahbetul,
NEH 2:5 fvfo n fere faange ntul re, <<Lꞌfere kor ntul, lꞌjol re ntul atahng me-e yebe tob-m, me nlokeltum ewa, nong ntul tum-m tv mfam ejahbe ji Juda, edi ji bo kpa babnsoo kak, eji n lꞌsong tuungu si.>>
NEH 2:6 Owo ntul, ngare nyia nkal ewe jehk-e go nkpe ebrudu, ntul kehm-m bahbe re, <<Bahk kange renan ji a bahk koko rehng o? Ngare anyii a bahke feere ba?>> Eji yebe ntul atahng re á tum-m; owo n kehm-e kake ngare.
NEH 2:7 N kpe tong ntul re, <<Lˈfere kor-e, á yeele nwer ka-m, me n song ka atubesi ejahbe ba li go erede bio bi aya ma Yufritis, eji bo lꞌtv-m, n lꞌkꞌbel elgbiingi eltim mbang mbang tete n rehng go Juda.
NEH 2:8 Tob ka-m nwer, me n song ka Asaf ji kpo kpur ekulugbe ntul, eji á lꞌka-m ajangenti nya m bahke koko lim ago si ati mbu nya ekpukpa nsol ebta kohlo etahk Esowo, a ekahme nya mfam ejahbe, go etahk ji m bahke woomo.>> Tib eji nnoobo ebo Esowo jolo aname, ntul limi nsol nyia kpee nyi m bahbe no.
NEH 2:9 Ano wo m ba rehng goji afili ejahbe ba li go erede ejang aya ma Yufritis, m kehm ba faake awer ntul ka bo. Ntul tob kake atubesi nsoja a abafingi anyꞌnya ba jolo aname jo baab-m.
NEH 2:10 Ngare nyi Sanbalati nnea Horon abola Tobaya ji nnea Amon, bo ji jolo atubesi ane wuku bada jia, jo gbiingi bo eltim sehng re nne ebba re á ba lim ji bahke kake anebe Israel ebo.
NEH 2:11 M ba rehnge go Jeusalem. Eji m ma kang o nfung era
NEH 2:12 n kehm mehle atv a ane abik abik. Ngare nyia nnene n ka tong ana ji Esowo ebame ma-m kak go eltim re me n lim ka Jeusalem. Enyam jolem bi e jo fing, sehngem nyi n jo fing yannge nyi.
NEH 2:13 N lohngo atv sehng go eti mbu ji jolo go edamme, a Elbing Alahb Edragon, sehng song rehng go eti mbu ji Abahng Enyam. N jo feede akahme nya Jeusalem, nya bo ma wa, a ati mbu nya ma fi agun.
NEH 2:14 Owo n kehm mehle asongo eti mbu ji Mbꞌbehl Alahb, tob rehng go Eto ji Ntul. Wo nnyam nyi n kuumu no maam sehng tib eji ekahme ma gbo, edi elludu jolem;
NEH 2:15 ano wo n tahme go edamme ngare atv, jo feede akahme. Esꞌkohro n feere njahm, fere ba tuungu sehng yel go mfam nyi nnen go Eti Mbu Edamme.
NEH 2:16 Jol atubesi abalimeltum kahnem edi ji n lohngo no tahm, afi ejum ji n jo lꞌlimi, tibre ngare nyia n ka tiki bung ejum ajehng ajehng tong anebe Ju, afi abalimajom, afi atubesi ejahbe, afi atubesi abalimeltum, afi nne awohng awohng noko no bahke jo lim eltum.
NEH 2:17 Owo n kehm tongo bo re, <<Ń kpꞌnyehne elkohn ntong nyi e ma yel: Jeusalem ebrannge kpee, Ati Mbu enye ebfi go agun. Baan, wahr tuungen ekahme Jeusalem lang, eji lꞌkꞌkpe jol esono ka-r.>>
NEH 2:18 N tob tongo bo bada nnoobo ebo bi Esowo ebame bi jolo aname, a ejum ji ntul tong-m no. Bo kehm-e faange re, <<Nong wahr bomen ekahme mfam ejahbe go ellange. Ano wo bo bomo nnoobo eltum nia.
NEH 2:19 Wo eji Sanbalati nnea Horon, Tobaya ntubesi nnea Amon, a Gesem nnea Arab, wuku bade eltum nia, bo kehme elnyoko, fere jo wol-r. Bo kehm-r bahbe re, <<Ejum a ji a ji ń kpꞌlimi? ń yahke lim etahnsi esamahr ntula?>>
NEH 2:20 Owo n kehm faange bo re, <<Esowo bi ejahbetul bahk-r kake ebo e lim eltum nia mal. Wahr ji li alokeltum ebe bahke bomo eltuungu ekahme lang, wo ana wahn, ebo abehng abehng ń kpimm go Jeusalem, eko ajehng ajehng a kpimm, jol eka ji bahke tibi bade a na, a kpimm go Jeusalem?>>
NEH 3:1 Eliasib nlimanjom no ga wahre, a abalimajom ebe ba bo kpo lim eltum ano, song bomo ekahme asehke, bo tuungu Eti Mbu Ejoro. Bo yake kak Esowo go ebo fere kak abutahk. Bo si ekahme ano tete song rehng go nkahmbungubungu etahk Atahl Alon, ji bo tob yake kak Esowo go ebo. Bo soro asi go elsehke tete song rehng go nkahmbungubungu etahk ji Hananel.
NEH 3:2 Aneblum Jeriko jo lange toono Eliasib, wo Jaku mmona Emiri jo lange toono bo.
NEH 3:3 Abon ba nlum ba Hasenaa ba lange Eti Mbu nsahre. Bo ba kunu akporti, kak abutahk enye, kak Adon, fere kak nti esiki mbu.
NEH 3:4 Meremoti mmona Uriya, mmona Hakuji ye wo tuungu edi ji jolo etoono edi jio. Mesulam mmona Berekiya ji mmona Mesejabel, wo toon-e, tuungu adi, no toon-e no Jadok mmona Baana tob tuungu adi nya ma rannge.
NEH 3:5 Aneblum Tekoa ba tuungu etoono edi, wo atubesi ane ebo joom seb re bo lim eltum go elwo ni ane ba jo tv bo go eltum.
NEH 3:6 Joyada mmona Paseya a Mesulam mmona Besodeya bo ba tuungu Eti Mbu ji Jesena. Bo kunu ebti siki go ero, fere kak abu , a Adon, a ebti mbu abame.XXXXXXXXX
NEH 3:7 Ane ba toono bo, aneblum ba lohng go Gibion a Mijipa, Melatiya ji Gibion, a Jadon ji Meronoti, adi nya jolo go elwo ntul no jo fili erede aya ma Yufritis.
NEH 3:8 Ujiyel mmona Harhaya, ji nne etahl go ellong abatahle etahl agul, wo tuungu ejang ekahme ji toono jio; Hananiya ji jo lim akehng esˈsvv, a tuungu erohko edi toono jio. Bo tuungu ejang ekahme Jeusalem mal, tete song rehng Ekahme ji Kpˈkpange.
NEH 3:9 Refaya mmona Hur, ji jolo ntubesi go erohko ejahbe Jeusalem, tuungu edi ji toono jio.
NEH 3:10 Jedaiya mmona Harumafi tuungu edi ji jolo songosongo wane etahk eje, Hatusi mmona Hasabneya tuungu edi ji jolo kohl-e.
NEH 3:11 Malkija mmona Harim a Hasub mmona Pahati Moab tuungu erohko jehko, fvfo a nwahre wahre edi ji kpi egbakohk abred.
NEH 3:12 Salum mmona Halohesi, ji jo fili erohko ajehng a lˈyab Jeusalem ejang abbal jangjang tuungu ekv jˈje toono bo, abon ebe ba nkal ba tob-e.
NEH 3:13 Hanun a ane ba lene go Janoa, ba tuungu eti mbu edamme. Bo tuungu lang fere kak ebil, a eti esiki ntem. Bo tob tuungu ekahme, labe ntahme atahltahl nkpel ebal atahl awubu song rehng go eti mbu abahng enyam.
NEH 3:14 Malkija mmona Rekab wo tuungu, eti mbu abahng enyam. ye ji jo fili erohko ejahbe ji bo jo lung re Beta Hakerem. Á tuungu ati mbu nyao, kak abu, fere kak mbil a, eti siki mbu.
NEH 3:15 Salum mmona Kol-Hoje ji jo fili erohko ajahbe i bo kpo lung re Mijipa wo tuungu eti mbu ji Elbing alahb. Á tuungu si, fere konngo elbulu go ero, fere kak abu, fere kak mbil a nti esiki mbu. Á tob tuungu ekahme jio ji eto Silom, nkpe nyio nyi etahngga ntul tete rehng go agbahk nya toono rehng go ejahbe Devid.
NEH 3:16 Go ege a mbuksong, Nehemaya mmona Ajibuk wo, ye ji jo fili ejang ejahbe ajehng a lˈyab go edi ebbal, ji bo kpo lung re Beti Jur, wo tuungu lang ekahme, tete rehng go edi ji li wane go eyale ji Devid, sehng o rehng eto ji bo limi no, a etahk ji atahntahn anebe nta ba kpi egahme li nno.
NEH 3:17 Ane ba kpe toono tuungu edi, anebe Levi ba jo lim eltum go elwo ni Rehum mmona Bani. Ege ejang, Hasabaya ji jo fili ejang ejahbe ajehng a lˈyab go ejang ebbal, ji bo kpo lung re Keila, ba tuungu lim eltum ka erohko ejahbe eje.
NEH 3:18 Ane ba toono no tuungu edi, anebe ejahbe eje Levi, ba tuungu edi, go elwo ni Binuyi mmona Henadad, ntubesia nne no jo fili ejang ejahbe jehko ji Keila.
NEH 3:19 Ane ba toono bo, Ejeri mmona Jesua, ji jolo ntubesi no Mijipa wo kpe toono tuungu ejang ekahme jehko, eji a kpˈtahme edi ji bo kpo kuuru nsol ebta tete rehng go nkpohko ekahme.
NEH 3:20 Nne no toon-e no, Baruk mmona Jabayi, go ekor, kpe tuungu edi jehko, bomo go nkpohko tete song rehng go mbuga etahk Eliasib, nlimanjom no nnen.
NEH 3:21 Nne no kpe no, Meremoti mmona Uraya, mmona Hakoji, tuungu erohko jehko, bomo go eti mbu ji etahk Eliasib tete song rehng esˈkohlo ekahme.
NEH 3:22 Abalimajom ba jolo abon ajahbe ba sennge bo kak, ba kpe tuungu edi toon-e.
NEH 3:23 Go ebo esˈsong, Benjamin a Hasub tuungu ekahme ji jolo wane go eboa mbuksong etahk. Ane ba toono bo, Ajariya mmona Maaseya, ji mmona Ananiya, tuungu kohlo etahk eje.
NEH 3:24 Nne no kpe toono, Binuyi mmona Henadad tuungu edi jehko, bomo go etahk Ajariya tete song rehng go elgahle ni li go nkpohko ekahme.
NEH 3:25 Palal mmona Ujayi, á limi eltum songo songo wane nkpohko nyi ekahme a nkahmbungubungu etahk, rehng ekpasiki ji kpˈwahre kohlo nlaaga ababˈbaabe. Nne no kpe toono, Pedaya mmona Paros,
NEH 3:26 a alokeltum etahk Esowo ba lene go ewong Ofel, tuungu tete rehng edi ji li wane eti mbu alahb, asongo ero nfam a nkahmbungubungu etahk.
NEH 3:27 Ane ba kpe toono, aneblum ba Tokoa ba tuungu erohko edi jehko, bomo go egburu nkahmbungubungu etahk, tete song rehng go ekahme ji Ofel.
NEH 3:28 Ero bio bi Eti Mbu Enyˈnya, abalimajom tuungu adi, no nne go mbuksong etahk eje.
NEH 3:29 Nne no toono bo, Jadok mmona Emeri tuungu songo songo wane etahk eje. Nne no toon-e no, Semaya mmona Sekaniya ji jo baabe eti mbu ero nfam, wo tuungu edi.
NEH 3:30 Nne no toon-e no, Hananiya mmona Selemaya a Hanun, ye wo biingi abon arakera ba Jalaf, bo ba tuungu erohko ekahme jehko. Nne no toono bo, Mesulam mmona Berekiya, tuungu edi songo songo wane etahk eje ji á lene no.
NEH 3:31 Nne no toon-e no, Malkija, ye ji jolo nne etahl agul, tuungu edi tete rehng go etahk ji alokeltum etahk Esowo, a abajenare, ji wane eti mbu ji ane feede, tete song rehng go ekpꞌkpa eyong, ji li go nkpohko.
NEH 3:32 Elka elka ni ekpꞌkpa ji li go ero enyong ji li go nkpohko, a eti mbu ejoro, anebetahl agul, a abajenare bo ba tuungu.
NEH 4:1 Eji Sanbalati wuku re e kpꞌtuungu ekahme lang, á bele egburu erakatahng, á jolo go erakatahng eltim jo gbiing-e gbiingi, á kehm kehme anebe Ju nyok.
NEH 4:2 Á kehm bungu a bo, go esamahr ane ba bo kpo lim eltum ano, a nsoja nyi Samaria re, <<Jenji awon Ju nyao kpˈlimi? Bo kpꞌtiri re bo kpe tuungu ekahme langa? Bo kpˈtiri re bo lim ajoma? Bo bahke limi eltum nia mal go efung abehnga? Anv bo bahke yehke atal etahk asehke go abim nsol nya ma fia?>>
NEH 4:3 Tobaya nnea Amon no yiimi kohl-e kehm bungu re, << Ekahme atal ji bo kpˈlange o jol mbehr lˈwahr bahke gboko!
NEH 4:4 N kehm kake ero re, <<Esowo ebahre wuung-r atung, ane ma-r sennge njahm. Sennge enyok ebo fere kuumu go ebo asi. Faake bo ka ana ejum eldake go ndi nyi bo bahke woomo eju.
NEH 4:5 Ka bulu ebi ji bo ma li, afi tahm ka bo go ebo abiafem ega esamahr, tibre bobnyok abalange ekahme go ebo esamahr.>>
NEH 4:6 Ano wo e soro asi jo lang ekahme, tete wahre rehng ekvkv, tibre ane jo limi eltum a ntim a ntim ebo.
NEH 4:7 Wo eji Sanbalati a Tobaya, a anebe Arab, a anebe Amon, anebe Asidod wuku re, ekahme Jeusalem ji e kpˈtuungu kpˈwahre asongo, fvfo ayake nya jolo no, bob kehme eltuungu lang sahd, bo bele egburu erakatahng.
NEH 4:8 Bo kpee kehm toobo egom egom re bo ba ba nok a Jeusalem, fere lim ntong a bo.
NEH 4:9 Wo e kake ero ka Esowo ebahre, fere kak mbaabe atv a njul, eji bahk-r tobo go ntong nyia.
NEH 4:10 Wo gana, anebe Juda ebbung re, <<Eko ebtan abalimeltum, wo nsol nyia gbalee nyi ma bud; e nehm ma tuungu ekahme jia lang.>>
NEH 4:11 Fvfo anebekv ebahre tob bungu re, <<Re bo kehm kahne afi nyehn-r, bo bahk-r nyehne go ebo ellong, kpi bo wul, wahng ka, eltum nio bahke rahke.>>
NEH 4:12 Anebe Ju ba lene kohlo anebekv, jo ba tong-r sehnge nkpele ewubu re, <<Edi ajehng ajehng ji ń sennge no, bo bahk-r ma bohko abohng ejang abehng abehng.>>
NEH 4:13 Ano wo fvfo n kehm bumu ane go njahm ekahme nyi sahb rˈrede adi nyao nya jolo gbuul, n jo bumu bo mbaabe go ebangenahb ebangenahb, no nne ekahngkahng, a elkong, a mban.
NEH 4:14 Eji m ba seenge ana nsol kpꞌjeke, n kehm mehle yiimi, kehm bungu tong agburu ane, a ane ba kpꞌfili adi, a erik ane bako kpee re, <<Kana fahl anebekv ebahne. Buumen Jehova, ye ji kpꞌgbale, fere mꞌmennge, wahn nok ka abangenahb enyahne, abon ebahne ba nlum a ba akal, akal ebahne a ntahk a ntahk enyahne.>>
NEH 4:15 Ana anebekv ebahre sebe kahn re wahr ebkahn ebi ntoobo ebo, fvfo ana Esowo ma lim ma bil bo amahr, owo wahr kpee kehm feere, no nne go edi ekahme ji a jo lim eltum.
NEH 4:16 Bomo efung bio asongo, n yabe ane ebame ejang ebbal, ane bako jo lim eltum, bako fili nsol ebta ana nkong, akum, mban a nsol ebta nyako. Atubesi yehke elbo yiimi go njahm nyi anebe Juda kpee,
NEH 4:17 ba jo lang ekahme. Ane ba jo sol nsol eltum, jo solo ebo abehng, fere jo fili ejum ebta ebo behko,
NEH 4:18 nne awohng awohng no jo lang gbade ekahngkahng go ebun ana á jo lim eltum. Wo nwora ntang jolo aname.
NEH 4:19 Owo n kehm tongo agburu ane, a atubesi ane, go erik ane re, <<Eltum nia kpꞌgbale, fere nyꞌnyange, ga e li tang tang tang go ekahme.
NEH 4:20 Edi ajehng ajehng ji ń lꞌwuk ntang ma wor, been ba kpir-r o. Esowo ebahre bahke noko ka-r!>>
NEH 4:21 Ano wo e soro asi go eltum, egom ane bako fili nkong, bomo efunfu behre behre tete ngare nyi alonlo ma lohng.
NEH 4:22 Ngare nyˈnehm o n tob tongo ane re, <<Nong nne awohng awohng a nkake ebo ewe jo jol atahng Jeusalem atv, eji bo bahke jolo ababˈbaabe go atv, fere jo lim eltum ngara njul.>>
NEH 4:23 Jol me, abonanee, aneblum ebame, afi abaaba adi ba jolo aname, e tikem yehke nsol ebjing enyahre, no nne fili ejum ebta, jol afi fere jolo re á je alahb tuk.
NEH 5:1 Ngare nyia egom aneblum, a akal ebo, kehm kehme elbungu bada abi nsol nya Ju abonanyehn ebo kpꞌlimi.
NEH 5:2 Egom jindiki jo bungu re, <<Wahr, a abon ebahre ba nlum a ba nkal, e kpꞌruru; re wahr kehm lehke nsol fere jol go elkpin, e bahke tiki bel nkohl ellehke.>>
NEH 5:3 Bako jo bungu re, <<Wahr ebrod ebgbe ebahre, ndi egbe agreb, a ntahk enyahre yahke, ko nkohl ngara njal.>>
NEH 5:4 Egom jehko kpe bung re, <<E bongo na akpohko song kpi etak ntul, ji ndi ebgbe ebahre, a ebgbe agreb.
NEH 5:5 Jol eji wahr kpee, e lohng ebangenahb ajehng, abon ebahre kpˈtob nob ana abon ba bo. Wahr ebrob abon ebahre ba nlum a ba nkal kak eju. Abon ebahre ba nkal bandiki ebsi yˈyel eju, wo eko wahr lim, tibre ndi egbe, a ebgbe agreb fere li ka ane bako.>>
NEH 5:6 Eji n wuku aling ebo, a abi nsol nya bo tooro no, atahng rak-m sˈsehng.
NEH 5:7 N tiri bada nsol nyia go egame atahng, kehm kake agburu ane, a atubesi ebi. N tongo bo re, <<Ń kpo ko ane ebahne nsehng gbˈgbal, ń lꞌbong bo akpohko. Owo n kehm lungu egburu nkon eji bo kpee lˈbung bada nsol nyia,
NEH 5:8 fere tong bo re, "Ana e male no, wahr ebnok feere song gunu abonanee ebahre anebe Ju, ba bo song gungu bo go ajahbe nyako. Anv, ń kpꞌgungu abonanee ebahne, re bo feere a bo ba gung-r! Bo kpee sa belle, tib nnene belem ejum ji elbungu.
NEH 5:9 N kpe soro asi jo bung re, <<Ji ń kpꞌlimi ń nehme lim go nseenge. Anv, nobem re wahn jen go elfahle ni Esowo ebahre, eji enyok lꞌkꞌlohng goji anebekv ebahre ba li ane baka bakaa?
NEH 5:10 Me, a abonanee ebame, a aneblum ebame, e kpꞌtob bong ane akpohko, a nkohl. Nong wahr rahken nsehng akoko, e lꞌbong bo nsol.
NEH 5:11 Feeren ndi egbe ebo ka tvtv, egbe agreb, egbe oliv, a ntahk ebo, ḿ bahke tob feere a nsehng nyi ḿ ma ko ebo abo ka bo, yehke ekpohko ajehng go ekpohko atahl alon ka, nkohl, amahm nfenfe, a akehng oliv.>>
NEH 5:12 Owo bo kehm faange re, <<E bahke feere ejum ajehng ajehng ka bo, e nehm kpe bahb bo ejum ajehng ajehng. Ana a bungu no, ano wo e bahke limi. Owo n kehm lungu abalimajom, feere lim eji agburu ane, a atubesi ane lꞌko nwongo re, bo bahke limi ana bo ma nyam.
NEH 5:13 N kpahle ebam ajame kum, kehm bungu re, <<Mbang nyˈnehm a nyi, nong Esowo kum nne awohng awohng no ki bum enyam bia yehke go ege etahk a afang enye. Nong nne noo bo kum-e yehke, á sa abo abo!>> Ane ba ji o kpee taame bung re, <<Jol ano," bo fere tehk Jehova. Fvfo bo song limi ana bo nyame no.
NEH 5:14 Ana jolo jol o, eji ntula Atajejes ma fili ejahbe rehng nnya eltahl, ngare nyi bo yehk-m re me n jol ntubesi abo go ndi nyi Juda, tete rehng eltahl a nnya ewubu a nnya ebal nyi Atajejes kpi nfili nfili edi. Ewubu a nnya ebal nyio, nsol alehke nyi jolo ka ntubesi, jol me, afi abonanee ebame joom li.
NEH 5:15 Wo atubesi ba tohko jo fili adi, ba n kpꞌtoono bo, bo si ane baa egburu elsol, fere taare bo ebahk asilva atahl abal, budu nsol alehke, a amahm ma bo jo ka atubesi ebo. Akpeele ebo fvfo jo nyede na ane elsol. Wo eji n jo fahl Esowo, me ano n limem.
NEH 5:16 Ji n jo lim, n rodo elname kak rꞌrahbe go eltum ekahme jia go ellange. Aneblum ebame kpee jolo o jo lim eltum. Jol edi ndi ajehng ajehng e gunem.
NEH 5:17 Kpe kpele o, anebe Ju a atubesi ane, ane atahl asehma ane awubu jo li nsol go egame ekpukuru, a ane ba lohng go agburu ajahbe nya li senng-r kak.
NEH 5:18 Efung abehng abehng, nsol alehke nyi a, nyi jo lohng go egame ebam, nlum edahmagbudu anyehng, ejoro erakera nya nno a nno, a ekok gbalee. Go nfung ewubu anyehng anyehng n jo ka ajoobo amahm gbalee. Jol eji elsol nia yakk-m yakke, nsol alehke nyi bo jol-m jo ka ana ntubesi, n joom bahb. Tibre ane baa, elsol nyede bo sehng.
NEH 5:19 Buum-m, tib-m nnoobo Esowo ebame, go nsol kpee nyi m ma lim ka ane baa.
NEH 6:1 Eji Sanbalati, Tobaya, a Gesem nnea Arab, a erik anebekv ebahre wuku re me n tuungu ekahme lang mal, jol eyake ajehng ajehng kpeem sa, sehngem re ngare nyio abu nya nya e kala kak go abuga.
NEH 6:2 Sanbalati a Gesem kehm tumu etib bia tv-m re: <<Ba, wahr ba wane go mmojahbe awohng, go edi ebal ebal ji Ono.>> Wo bo bele ebi ntoobo re bo lim-m ebi ejum;
NEH 6:3 Owo n kehm tumu atiingitib tv bo a nfaange nyia re: <<N kpˈlimi egburu eltum, n nehm ma ba. Jenji wahng ka eltum bahke rahke, n fere tahm sa, m fere mehl ba kpir-n go?>>
NEH 6:4 Bo tumu etib bˈnehm tv-m nkpel na eni, fvfo nkpel anyehng anyehng nfaange nyˈnehm nyi n jo faange bo.
NEH 6:5 Wo eji biingi nkpel elon, Sanbalati tumu ekpeele eje tv-m, a etib bˈnehm. Fvfo á fili nwer go ege ebo nyi bo ki bulu.
NEH 6:6 bo nyono re, <<Bobtooro go ajahbe, Gesem ma-m tong re li go etingitingi re wo, a anebe Ju, ń kpˈtoobo re, wahn nok bel elnahne antahng, fvfo ji ji wahngka ń kpꞌlange ekahme. Etib bia tob bungu re, á kpˈtoobo re wo jol ntula abo,
NEH 6:7 anv wob tob yehke abanyehnamahr ba bahke tiingi tong ane bada na, go Jeusalem re, <Ntul ebjol go Juda!> Anv kahn re etib bia bahke feere song rehng goji ntul, ba wahr tooben egom egom.>>
NEH 6:8 N tumu nfaange nyia tv-e re, <<Ejumjum ana ji a kpꞌbungu nehme jol, a kpꞌtob bung na bung jia ana kpa-a bake go esi.>>
NEH 6:9 Wo bo kpee jo sebe re bo nehk-r, a ntir re, <<Abo anebe Ju bahke woono bo gbalee go eltum, fvfo eltum nia nehm mal.>> Wo n kake ero re, <<Anv ka-m atahne go eltum nia.>>
NEH 6:10 Efung abehng n je go etahk ji Semaya mmona Delaya, mmona Mehetabel, ye ji bo bam-e kak go ege etahk. Á kehm-m tongo re, <<Nong wahr wane go etahk Esowo, woomo o atahng, bam abutahk kpee, tibre ane kpꞌbake re bo ba wul-a, atv bo bahke bake ba wul-a.>>
NEH 6:11 Wo n kehm bungu re, <<Anv, nnenlum ana me bea? Afi nne ana me song yel go etahk Esowo tahre elkpin enama? Me nehm tiki je!>>
NEH 6:12 N sebe kahn re, Esowo sang tum-e, yeb nyehn ebi amahr bada aname, tibre Tobaya a Sanbalati me-e yaam-e.
NEH 6:13 Bo yaam-e re á ba nehk-m, eji lꞌjol abiafem n lꞌtoono lim ejum ana jia, toono o bo ka-m ebi mbing eji lꞌred-m.
NEH 6:14 Esowo ebame, buumu ji Tobaya a Sanbalati ma lim; fvfo tob buumu ji Noadiya nnyehnamahra nnenkal, a erik abanyehnamahr bako ba kpꞌtiri re, bo nehk-m.
NEH 6:15 Ano wo bo male eltum ekahme nia go eltahl a nfung elon mi nnyahng mi bo kpo lung re Elul. Bo ko nfung atahl abal, a nfung ewubbal lim eltum nia mal.
NEH 6:16 Eji anebekv ebahre kpee wuku bade ejum jia, ajahbe kpee nya li senng-r kak jo fˈfahl, abo fere woono bo, tib bo sebe kahn re eltum nia e limi tib go ekakebo ji Esowo ebahre.
NEH 6:17 Fvfo, go afung nyao agburu ane ba Juda jo tumu awer gbalee tv Tobaya, wo nfaange jo soro lohng goji Tobaya ba kpiri bo.
NEH 6:18 Wo ane gbalee go Juda ko nwongo jo toono Tobaya, tib eji Tobaya ko mmona Sekaniya mmona Ara go elbal, wo fvfo mmon ewe Jehohanan koo mmona Mesulam, mmona Berekiya go elbal.
NEH 6:19 Esehnge sehnge, bo soro asi jo tong-m anobonobo nsol nya Tobaya ma lim, fere jo tong-e ji m ma bung. Wo Tobaya jo tumu awer tv re ba nehk-m.
NEH 7:1 Ngare nyi bo ma tuungu ekahme lang mal, m ma fere kak abutahk kpee, fere yehke ababꞌbaabe ati mbu, tob yehke akahme kahme abayimase, fvfo bo ma tob ka anebe Levi ntum ebo.
NEH 7:2 N rodo Hanani mmonanee bum ntubesi re á jo fili Jeusalem, a Hananiya, ji ntubesi ekpasiki, tibre á jolo nne no nne bahk-e ma bum etingitingi, á fere jo fahl Esowo sehng egom ane jehko.
NEH 7:3 N tongo bo re, <<Kana jo lennge eti mbu Jeusalem tete ngare nyi njul ma fub. Eji ababˈbaabe kpake li go eltum, nong bo ta abu, fere kak nti elsiki. Fvfo yehken ane ba lene Jeusalem, bo jol ababˈbaabe, bako jol go ebo adi ntum, baka jo baabe kohlo ntahk ebo.>>
NEH 7:4 Ngare nyia Jeusalem jolo egburu ejahbe, sahb kpꞌkpange, wo abon amohk ane abik abik ba jolo o, ntahk gbalee bo ka tuungu si.
NEH 7:5 Wo Esowo ebame kehm-m melle go egame eltim re me n lung atubesi agburu ane, a atubesi abalimeltum, a nne awohng awohng noko, re bo ba kak abing ebo go nwer, ebangenahb ebangenahb. N ba nyehne abing ane ba gbo mbang kehnge go etˈtohngo etˈtohngo. Jia ji n nyehne no, ji bo nyono no:
NEH 7:6 A wo li ellong ane ba lohng erohko ejahbe ba, ba kehnge eju, bo ji Nebukadneja ntula Babilon tahme abo eju. (bo feere kehnge go Jeusalem a Juda, no nne feere go ege ejahbe,
NEH 7:7 bo jene ellong anehng a Jerubabel, Josua, Nehemaya, Ajariya, Raamiya, Nahamani, Modekaya, Bi lsan, Mispereti, Bikvayi, Nehum, a Baana). Ana wo nfange aneblum Isreel jolo no:
NEH 7:8 Go ebangenahb ji Parosi, ane atahltahl nkpel elon a ane atahl anehkeni, a ewubu ane abal (2172),
NEH 7:9 Ebangenahb ji Sefatiya, jolo ane atahlku atahl era, a ewubu ane abal (372).
NEH 7:10 Ebangenahb ji Ara, jolo ane atahltahl atahl awubu, a ane atahl abal a ewubu ane abal (652).
NEH 7:11 Ebangenahb ji Pahat-Moab (Jesua abola Joab, eyake ajehng ji) bo jolo ane atahltahl nkpel esehma a elku ane ara(2818).
NEH 7:12 Ebangenahb ji Elam jolo ane atahltahl nkpel era, a ane atahl abal, ane ewubu ane ani(1,254).
NEH 7:13 Ebangenahb ji Jatu, jolo ane atahltahl nkpel ebal ane atahl abal ane alon(845).
NEH 7:14 Ebangenahb ji Jakayi, jolo ane atahltahl atahlku a ane atahl ara(760).
NEH 7:15 Ebangenahb ji Binuyi, jolo ane atahltahl atahl awubu, a ane atahl abal ane anehkeni (648).
NEH 7:16 Ebangenahb ji Bebayi jolo ane atahltahl atahl awubu, a eltahl ane anehkeni (628).
NEH 7:17 Ebangenahb ji Ajigad jolo ane atahltahl nkpel elon ane atahlku, a eltahl ane abal(2322).
NEH 7:18 Ebangenahb ji Adonikam, ane atahltahl atahl awubu a ane atahl ara ane asehma(667)
NEH 7:19 Ebangenahb ji Bikvayi, jolo ane atahltahl nkpel elon, ane atahl ara ane asehma(2067).
NEH 7:20 Ebangenahb ji Adin, jolo ane atahltahl atahl awubu, a ane atahl abal ane elku(655).
NEH 7:21 Ebangenahb ji Ata (sehng eji Hejekaya) jolo ane atahl ani ane elku era (98).
NEH 7:22 Ebangenahb ji Hasum, jolo ane atahlku, a eltahl ane anehkeni(328).
NEH 7:23 Ebangenahb ji Bejayi, jolo ane atahlku a eltahl ane ani(324).
NEH 7:24 Ebangenahb ji Harif, jolo ane atahl alon ane awubu a ane abal (112).
NEH 7:25 Ebangenahb ji Gibion, jolo ane atahl ani, ane elku (95).
NEH 7:26 Aneblum ba Betlehem, a ba Netofa, ane atahl asehmwubu ane anehkeni(188).
NEH 7:27 Anebe Anatoti ane atahl arakera ane anehkeni(128).
NEH 7:28 Anebe Bet-Ajimaveti ane atahl abal ane abal(42).
NEH 7:29 Anebe Kiriati Jearim Kefira, a Beeroti ane atahltahl atahlku a ane atahl abal ane ara(743).
NEH 7:30 Anebe Rama, a ba Geba, ane atahltahl atahl awubu kunu eltahl a nne awohng (621).
NEH 7:31 Anebe Mikmasi ane atahl arakera ane abal (122).
NEH 7:32 Anebe Betel, a ane ba Ai, ane atahl arakera ane ara (123).
NEH 7:33 Anebe Nebo bako, ane atahl abal ane awubu ane abal(52)
NEH 7:34 Anebe Elam bako, ane atahltahl nkpel era, a ane atahl abal, ane ewubu eni(1254).
NEH 7:35 Anebe Harim, ane atahlku ane eltahl (320).
NEH 7:36 Anebe Jeriko, ane atahlku atahl abal ane alon (345)
NEH 7:37 Anebe Lod, Hadid, a ba Ono, ane atahltahl atahlku ane atahl abal, a nne awohng (721).
NEH 7:38 Anebe Senaa, ane atahltahl nkpel esehmwubu ane atahlku ane atahl ani, a eltahl ane alon(3930).
NEH 7:39 Abalimajom ba a , ba kehnge go eju: Ebangenahb ji Jedaya (sehng go ebangenahb ji Jesua), atahltahl nkpel ebal, atahl anehkeni a ane awubu a ane ara (973).
NEH 7:40 Ebangenahb ji Emmer, jolo ane atahltahl nkpel ebal ane atahl awubu, a ane atahl abal ane awubu, a ane abal (1052).
NEH 7:41 Ebangenahb ji Passu, jolo ane atahltahl nkpel era a ane atahl abal ane asehma (1247).
NEH 7:42 Ebangenahb ji Harim, jolo ane atahltahl nkpel ebal a atahl awubu, a elku ane abal (1017)
NEH 7:43 Anebe Levi: Ebangenahb ji Jesua (eyake ji Kadmiyel, eyake ji Hodaviya) jolo ane atahl ara ane awubu ane ani (74).
NEH 7:44 Abayimase: Ebangenahb ji Asaf, jolo ane atahl asehma ane anehkeni(148).
NEH 7:45 Ababˈbaabe ati mbu: Go abangenahb nya Salum, Ater, Talmon, Akub, Hatita, a ji Sebayi jolo ane atahl arakera ane elku era (138).
NEH 7:46 Alokeltum go etahk Esowo: Go etˈtohngo ji Jiha, Hasufa, Tabaoti,
NEH 7:47 Keros, Sia, Padon,
NEH 7:48 Lebana, Hagaba, Salmayi,
NEH 7:49 Hanan, Gidel, Gaha
NEH 7:50 Reaya, Rejin, Nekoda,
NEH 7:51 Gajam, Uja, Paseya,
NEH 7:52 Besayi, Menim, Nefusim,
NEH 7:53 Bakbuk, Hakufa, Hahu,
NEH 7:54 Bajiluti, Mehida, Hasa,
NEH 7:55 Bakos, Sisera, Tema,
NEH 7:56 Nejiya, a Hatifa.
NEH 7:57 Abangenahb nya alokeltum ba Solomon nya a: Ebangenahb ji Sotayi, Sofereti, Perida,
NEH 7:58 Jaala, Dakon, Gidel
NEH 7:59 Sefatiya, Hatil, Pokreti-Hajebayim, a Amon.
NEH 7:60 Alokeltum go etahk Esowo, a abangenahb ji aloketum ba Solomon, jolo ane atahlku ane atahl ani ane awubu, ane abal.
NEH 7:61 Ane baa a lohng go ajahbe nyaa nya Tel-mela, Tel-hasa, Kerub, Adon, a Emer, bo kpee maam tib re ebangenahb ebo lohng go Israel.
NEH 7:62 Ebangenahb ji Delaya, Tobaya, a Nekoda, ane atahltahl atahl ewubbal ane abal(642).
NEH 7:63 Go ellong ni abalimajom: Ebangenahb ji Hobaya, Hakoji, a Barjilayi (nnenlum no ko mmona Barjilayi go elbal ji nnea Giled, bo fere jo lung-e kpiida mbing nyio.
NEH 7:64 Ane baa sebe nwer nyi bo nyono abing ebangenahb ebo, bo nyehnem, bo yehke bo go ellong abalimajom, fere ko bo ana ane ba ki li saang.
NEH 7:65 Nfila adi taamem re bo li akahmekahme nsol alehke nyi ga li saang, tete nlimanjom ba, no bahke koko Urim a Tumim seb kahn joare bo abalimajom ba.
NEH 7:66 Ane ba kehnge no kpee, jolo, ane atahltahl nkpel atahl alon, a nkpel elon, a ane atahlku era (42,360).
NEH 7:67 Nfange nyi alokeltum ba nlum, a ba nkal, ba jolo atahltahl nkpel elku era, a ane atahl arakera, a elku ane abal (7337), go abayimase, ba nlum a ba nkal ane atahl ewubu a atahl abal nnyam alon (245), woomem go atahng nfange nyio.
NEH 7:68 Ebvankang atahltahl atahlku, a eltahl elku a mbvankang anyehng(736), abon adahmagbudu atahl ewubu atahl abal, edahmagbudu eblon (245).
NEH 7:69 Ekamel atahltahl, eltahl ekamel elku (435), a adonki atahltahl nkpel elku anyehng, a atahlku anyehng (6720).
NEH 7:70 Atubesi ba abangenahb nyandiki tahbe nsol nyi tobo ane go eltum. Nfila adi no jo fili erohko ejahbe, ka abahk agul, atahltahl nkpel ebal atahl awubu (1000), ngbojok atahl abal a ngbojok ewubu, nya bo ko agul lim (50). a akpawobo atahltahl atahl alon kunu eltahl ekpawobo ebwubu (530)nya abalimajom kpo kak.
NEH 7:71 Atubesi bako tob ka ebahk agul atahltahl nkpel atahl abal a nkpel ewubu (20000), a asilva nya jolo ekilo atahltahl nkpel era a atahl alon (1300kg)
NEH 7:72 Kpee nya erik ane bako ka no jolo abahk agul atahltahl nkpel atahl abal a nkpel ewubu (20000) Asilva jolo ekilo atahltahl nkpel era (1200kg) a akpawobo atahl ara ekpa ebsehma nya abalimajom.
NEH 7:73 Abalimajom, anebe Levi, ababˈbaabe ati mbu, abayimase, a abalimeltum go etahk Esowo, a ellong ane bako, a erik anebe Isreel, feere kpee kehnge go ebo ajahbe Eji nnyahng esehma ba rehng, wo anebe Isreel ebsong ji go ebo ajahbe,
NEH 8:1 ane kpee kehm ba kono edi ajehng ana nne awohng go elatahkgur songo songo mbuga alahb. Bo tongo Ejira ntꞌtibi no atahm re á yehke nwer atahm nyi Mosis ba, nyi Jehova ka Isreel elkahn.
NEH 8:2 Ano wo go ngbokabang efung bi nnyahng esehma Ejira nlimanjom ko atahm ba a nya go esamahr ane ba ma kono, ellong ane nia jolo aneblum a anebkal, a ane kpee ba nsol nyia bahke ma lennge bo.
NEH 8:3 Á lungu nwer nyio wahre wahre bomo efunfu tete efin yiimi, ana á yiimi go elatahkgur jio ji Eti Mbu Alahb. Á yiimi go esamahr aneblum, anebkal, a ane ba nsol nyia bahke ma lennge bo. Fvfo nne awohng awohng wuungu atung nobnob go Nwer Atahm.
NEH 8:4 Ejira ji ntꞌtibi no atahm kuumu go egudu ji bo limi akpakenti tib go esi elwane nia. Ane ba yiim-e go ejang eboblum, Matitaya, Sema, Anaya, Yuriya, Hilkaya, Maaseya; bo ji yiim-e go ejang ebobkal, Padaya, Miseyel, Malkija, Hasum, Hasbadana, Jekaraya, a Mesulam.
NEH 8:5 Ejira lennge nwer nyio. Ane kpee jo nyehn-e nyehn tib á kuumu egudu ji kpꞌwahre sehnge edi ji ane yim no. Eji bo nyehn-e no á ma lennge nwer atahm, ane kpee mehl yiimi.
NEH 8:6 Ejira kehm tehke Jehova, Esowo bi kpi nsahm; Owo ane kpee kehm mehle abo ebo wahre go ero, kehm faange re, <<Jol ano! Jol ano!>> Owo bo kehm gongo ndi tehk Jehova, a asamahr ebo go ndi.
NEH 8:7 Anebe Levi baa, Jesua, Bani, Serebaya, Jamin, Akub Sabatayi, Hodiya, Maaseya, Kelita, Ajariya, Jojabad, Hanan, a Pelaya, bo ba jo tub ane elle bade atahm nya bo ma wuk, ane kpee yiimi go ebo adi.
NEH 8:8 Bo lungu go nwer atahm nyi Esowo, fere jo lennge ka ane ana lohngo no, eji ane bahke ma kahn ji bo ma lung.
NEH 8:9 Nehemaya, ntubesi erohko ejahbe, a Ejira nlimanjom, a ntꞌtibi no atahm a anebe Levi, bo ji jo lennge ka ane ana atahm lohngo no, kehm bungu tong bo kpee re, <<Kana ling go elkohn efung ana bia, lela li efung bi li saang ka Jehova Esowo ebahne.>> Tib ane kpee jo lingi eji bo jo wuungu atung go alum nya atahm.
NEH 8:10 Nehemaya kehm bungu re, <<Songen, wahn song lim eyiiki ji nsol alehke nyi m ma yehke nyi kp-n koro, a ayebeyebe nsol nya elwoko, fere tumen nyandiki tv ane ba ki kpi. Efung bi lela li saang ka Jehova ejahre. Ntim ki-n gbiingi, tibre eyebatahng ji Jehova kp-n kake ji li atahne enyahne.>>
NEH 8:11 Anebe Levi limi ane kpee jol soom, fere tong bo re, <<Kpooren, tib efung bia, efung bi li saang bi. Ntim ki-n gbiingi.>>
NEH 8:12 Owo ane kpee tahme no song li nsol alehke nyi eyiiki jia, fere wˈwo, fere tum nsol alehke tv atemtem go elkak nia go egburu eyebatahng, tibre anv, bobkahn alum nya bo ma lennge ka bo.
NEH 8:13 Etoono efung go nnyahng mio, atubesi go abangenahb kpee, a abalimajom, a anebe Levi, bo ba kono ji sennge Ejira ntꞌtibi atahm kak re bo wuungu atung go alum nya atahm.
NEH 8:14 Bo nyehne re bo nyono go atahm, nsol nyi Jehova ma ka elkahn sehng go abo nya Mosis, re anebe Isreel jo lene go abonkpatahk, go ngare elkak ni nnyahng esehma,
NEH 8:15 fvfo bo bahke jo tiingi ane alum nyaa kpee go bo afam ejahbe, a Jeusalem re: <<Lohngen, wahn song ejahbe ewong, wahn song banne abˈbo oliv, a nya ma mahng adi adi, a eti ji bo kpo lung re mitehl, amang, a abahm bahm, a amang mbohng wahn lim abonkpatahk ana bo nyono no.
NEH 8:16 Ano wo ane lohngo song ko abˈbo nti kehm ba kehme ebsehke abon nkpatahk kunu go ebo ero elbulu ntahk, bo si ano go ebo alaaga, a nlaaga nyi etahk Esowo, a elatahkgur jio ji Eti Mbu Alahb, a jehko ji eti mbu Efriim.
NEH 8:17 Ane kpee ba ma kehnge eju, si nkpatahk ebo fere woomo. Bomo afung nya Josua mmona Nun tete rehng efung bio, anebe Israel ka lˈlim elkohn eyiiki ana jia. Fvfo eyebatahng ebo gbale sehng.
NEH 8:18 Efung efung, bomo go ngbokambang efung tete rehng go esꞌkohro efung, Ejira jo lungu go nwer atahm nyi Esowo. Bo limi elkak nia go nfung esehma. Go efung bi biingi nfung enehkeni, ana eljini li no, bo ba kono edi ajehng.
NEH 9:1 Eji ma biingi eltahl a nfung eni go nnyahng mio, anebe Israel kehm kono edi ajehng, bade elbo njal, fere kak nsol elkv anoongo ebo agubjing, fere kpu atong kak elbo go ebo asi.
NEH 9:2 Ane ba lohng go etꞌtohngo ji Israel yabe elbo go ellong ni ajenne. Bo yiimi go ebo adi, fvvrv abiafem ebo, a abꞌbi nya babnde ebo.
NEH 9:3 Ejum awa arakera, bo yiimi jo lung atahm nya Jehova Esowo ebo. Bo kpe ko awa arakera nyako jo fvvrv abiafem ebo, fere jo kak Jehova Esowo ebo.
NEH 9:4 Anebe Levi ba yiimi nwahre wahre edi ba a: Jesua, Bani, Kadmiyel, Sabaniya, Buni, Serebaya, Bani, a Kenani. Bo ba jo rabe wahre wahre jo tong Jehova, Esowo ebo.
NEH 9:5 Fvfo anebe Levi, Jesua, Kadmiyel, Bani, Hasabniya, Serebiya, Hodiya, Sebaniya, a Petahiya kehm bungu re, <<Mehlen yiimi , wahn tehk Jehova, Esowo ebahne. Ye ji ki kpi mbomannahb, jol ekahlsi á kpimm.>> <<Elfuulu jol ka Mbing enya nyi kpi ellub, nong jol wahre wahre sehnge elfuulu a eltehke.
NEH 9:6 Wo ntahng ntahng wo li Jehova. Wo wo limi elbung a nkpake elbung ni sahb wꞌwahre, a alonlo ebo kpee, ndi a nsol kpee nyi li no, agburu aya a nsol kpee nyi wob go atahng. Wo wo ka ejum ajehng ajehng elkpin. Ejum ajehng ajehng ji kpi elkpin go ajahbetul kpo kaka.
NEH 9:7 “Wo wo li Jehova Esowo bi yehke Ebram, fere rod-e go Ur ji Kaldia tahm a ne, fere ka-e mbing re Ebraham.
NEH 9:8 A nyehne eltim ene re yebtaame tv-a, fvfo a limi egbanngalung a ne, re a bahke kake etꞌtohngo eje ndi nyio nyi anebe Kenan, anebe Hiti, Amor, Pereji, Jebusi, a anebe Girigasi. Woblim ji a nyame no, tib a li etingi nne.
NEH 9:9 A nyꞌnyehn erem bi babnso nyehne no go Ijib. A tꞌtob wuk eling ebo go aya nkpafa.
NEH 9:10 A tumu akpokosi a nliingi bada Fero, atubesi ane ebe kpee, a ane ebe kpee. A jo kꞌkahn ana anebe Ijib jo sab-r elfili. Mbing enya bele elgahm ni á limi ka elna, ni li tete rehng lela.
NEH 9:11 A yabe aya go ebo esamahr , ano wo bo jene sehng go ewumwum ndi. A yake ane ba jo kam bo kak go atahng aya, ano wo bo faame song ter ana ekahmetal go agburu alahb.
NEH 9:12 A koo ekparesemsem jo tv bo go ngara njul, atv ekparesemsem ji jolo agun agun ji jo ka bo ellennge go mbang nyi li re bo sehng.
NEH 9:13 A badde ba go ewong Sinayi, alum enya lohngo ero ba bung a bo. A ka bo nle, a atahm nya li nseenga nseenge, fere ka bo ajehke, a nkahn nyi kpꞌnobo.
NEH 9:14 A limi bo kahn atahm kpee bade Efung Erekekv bi li saang. A ka bo nkahn, ajehke, a atahm sehng go abo nya Mosis nlokeltum ewa.
NEH 9:15 Go eboa njal, a ka bo mmana nyi lohng go elbung, ana alahb koro bo, a yehke alahb go ekpartal ka bo. A tongo bo re bo song, song ko edi ndi ji a nyame ton ebo go ero re a bahke kake bo.
NEH 9:16 Wo bo, babnsoo ejahre bele agabbe, fere tahne asi, wo nkahn enya bo bumem.
NEH 9:17 Bo tene atung awuungu, jol bo kpeem buumu akpokosi nya a limi go ebo ellong. Bo jo tahne na esi, go ebo etahnsi bo yehke ntubesi no bahke feere a bo go eju bi Ijib. Wo Esowo, wo wo li Esowo bi kpo tahm ka nne, a kpi ndon, a kpꞌnobo, a kpehme rak atahng sohk sohk, elkoro ena kpehme kane. A senngem bo njahm,
NEH 9:18 jol eji bo mongo elokelom ka elbo go elfoongo mmon a nfong, fere bung re, <A wo li esowo ebahne, ye ji yehk-n go Ijib lohng anahne,> afi eji bo bungu abi nsol daange mbing enya.
NEH 9:19 Wo go ega egburu ndon, a tahmem bo sa elka emahng. Go efung ego ekparesemsem tikem rahke eltibi bo mbang, jol ego ekparesemsem agun go atv tikem rahke ellennge akake go mbang nyi bo bahke sehnge.
NEH 9:20 A ka bo nnoobo etohko eja re jo tub bo elle, a tikem kane bo mmana akake go eboa nnyo, a ka bo alahb eji koro ebo.
NEH 9:21 Go nnya atahl abal á le bo nobnob go elka emahng. Bo jolem go elehng ejum ajehng ajehng, nsol ebjing ebo tikem kpo alahb, jol akpade ebo ruurem.
NEH 9:22 <<A ka bo ajahbe a ane kpee, a ka bo tete rehng go akpohko ejahbe nya li go atahng atahng. Bo song taare Sihon ye ji jolo ntula anebe Hesbon. fere song taare Og ji jolo ntula anebe Basan. .
NEH 9:23 A limi atꞌtohngo ebo rur ana alonlo nya li go elbung, a fere ko bo ba rehng go ndi nyi a nyame tong babnde ebo re bo ba yel ko.
NEH 9:24 Abon ebo ba yel, song ko ndi nyio, a rede anebe Kena go ebo esamahr, bo ji lene o, a faake anebe Kena kak bo go abo, a atul ebo, a ane kpee ba lene o, re bo fili bo ana kpi bo kor.
NEH 9:25 Bo ko ajahbe nya si akahme sennge elbo kak, a nvemma ndi ebo. Bo taare ntahk ebo, nya ma rur a elkohn anoobo nsol anyehng anyehng nya wob atahng, a abing alahb nya bo ma kpa wuku wuku, ebgbe agreb, arahn oliv, a nti akab gbalee. Bo li wꞌwohngo, fere nob go agubjing, jo geere kak egburu nnoobo enya.
NEH 9:26 Wo bo wa kpunem, bo tahne esi a na, bo rodo atahm enya bum go nkpe. Bo wulu abanyehnamahr eba, ba jo rehke bo re bo sennge feere go ega. Bo jo kono mbing enya su.
NEH 9:27 Ano wo wahng ka a faake bo kak anebekv ebo go abo, bo jo nohk bo. Wo ngare nyi bo jo nohk bo, bo lingi tob-a. Go ejahbetul a wꞌwuku bo, go ega egburu ndon, a ka bo ane ba ba tahre bo yehke go abo nya anebekv ebo.
NEH 9:28 Wo ngare anyehng anyehng nyi bo lꞌbel erekekv, bo kpe kehme abꞌbi lim go ega ejang. Wo a yake bo kak anebekv go abo, eji bo lꞌjo fili bo. Eji bo kpe ling tob-a, a wꞌwuk go ejahbetul, ana ndon enya li no, a tahre bo nkpela nkpele.
NEH 9:29 A rehke bo re, bo feere ba bum atahm enya, wo bo fere jo lim agabbe, fere ten atahm enya go eltoono. Boblim abiafem bada ajehke enya, nyao nya a tongo re nne lꞌtoono á bahke bele elkpin. Go ebo etahnsi, bo ma-a sennge njahm, kpi esi tahne, fere ten atung awuungu.
NEH 9:30 A bele elkpuumu a bo aya gbalee. Go ega Etohko a sehng go nnyo mi abanyehnamahr eba rehke bo. Tvtv o bo joom tiki wuk. Ano wo a yake bo ka anebekv ba li kohlo bo.
NEH 9:31 Wo go ega egburu ndon, a sebem re wo rannge bo, afi ten bo. Tibre wo li Esowo bi kpi nnoobo eljini, a ndon.
NEH 9:32 <<Wo anv, Esowo ebahre, wo wo li egburu Esowo, a kpi nsahm, a li Esowo bi kpꞌmennge. wo kpo bum enyam eba bi elkoro, ka taame adi nya ma-r riidi a jol ndaange ndaange go ega esamahr. Ariidi nsol ma-r lim, eblim atul ebahre, atubesi, abalimajom, abanyehnamahr, a babnsoo ewahre, a ane eba kpee, bomo go ngare nyi atul ba Asiria, tete ba rehng anv.
NEH 9:33 Go ajehng ajehng ji ma-r lim, a tiki li etingi Esowo. Ji a kpˈlimi li nseenge, wo wahr kpo lim abˈbi.
NEH 9:34 Atul ebahre, atubesi ebahre, abalimajom ebahre, a babnsoo ewahre taamem toono atahm enya, jol ajehke nya a rehke bo, bo taamem jo lim.
NEH 9:35 Jol eji bo jolo jol go ebo nji etul, jo li anoobo nsol nya lohng go nkpaanga nvemma ndi, nyi a ka bo, bo wa joom loko, jol bo yakem abi abang ebo.
NEH 9:36 <<Wo nyehn, wahr aju nya lela, aju go ndi nyi a ka babnsoo ewahre re bo li akab nti a anoobo nsol nya lohng o.
NEH 9:37 Tib go esi abiafem enyahre, nsol kpee nyi e kpo fv, li ka atul ba a ma yehke re bo jo fil-r. Bo ba kpꞌfili agubjing enyahre a atohkondi enyahre ana kpi bo kor. E kpꞌnyehne erem gbalee.
NEH 9:38 Tib esi nsol nyia kpee, e kpꞌkoko nwongo, e bahke yeele na kak nwer, fvfo atubesi ebahre, anebe Levi ebahre, a abalimajom ebahre, bo bahke bannge abo ebo go nwer nyio.
NEH 10:1 Ane ba bannge abo ebo ba a: Ntubesi Nehemaya mmon no Hakaliya, Jedekaya
NEH 10:2 Seraya, Ajariya, Jeremaya,
NEH 10:3 Pasu, Amariya, Malkija,
NEH 10:4 Hatusi, Sabaniya, Maluk,
NEH 10:5 Harim, Meremoti, Obadiya,
NEH 10:6 Daniyel, Gineton, Baruk,
NEH 10:7 Mesulam, Abija, Mijamin,
NEH 10:8 Maajiya, Bilgayi, a Semaya. Bo ba jolo abalimajom.
NEH 10:9 Anebe Levi: Jesua mmona Ajaniya, Binuyi ji lohng go ebangenahb ji Hanadad,a Kadmiyel,
NEH 10:10 a anebe Levi bako: Sebaniya, Hodiya, Kelita, Pelaya, Hanan,
NEH 10:11 Mika, Rehob, Hasabiya,
NEH 10:12 Jakur, Serebiya, Sebaniya,
NEH 10:13 Hodiya, Bani, a Beninu.
NEH 10:14 Ane ba jolo atubesi ane: Parosi, Pahati Moab, Elam, Jatu, Bani,
NEH 10:15 Buni, Ajigad, Bebayi,
NEH 10:16 Adonija, Bikvayi, Adin,
NEH 10:17 Ater, Hejekaya, Ajur,
NEH 10:18 Hodiya, Hasum, Bejayi,
NEH 10:19 Harif, Anatoti, Nebayi,
NEH 10:20 Makpiasi, Mesulam, Hejir,
NEH 10:21 Mesejabel, Jadok, Jadua,
NEH 10:22 Palatiya, Hanan, Anaya,
NEH 10:23 Hosea, Hananiya, Hasub,
NEH 10:24 Halohesi, Pilha, Sobek,
NEH 10:25 Rehum, Hasabna, Maaseya,
NEH 10:26 Ahiya, Hanan, Anan,
NEH 10:27 Maluk, Harim, a Baana,
NEH 10:28 “Erik ane jehko, abalimajom, anebe Levi, ababˈbaabe ati mbu, abayimase, abalokeltum ba etahk Esowo, a ane kpee ba yabe elbo go ellong ane baka baka ba lene edi jio re, tib esi atahm nya Esowo, bo a akal ebo, a abon abon ebo, bo ji bahke ma wuk, fere kahn ji bo ma wuk.
NEH 10:29 Ane baa kpee semme elbo a anebe Isreel abonanyehn bo, ba jolo atubesi, ko nwongo re nkuk anahre, E bahke bumu atahm Esowo nya Esowo ka sehng goji Mosis nlokeltum Esowo, fvfo e bahke kunu ekpu bum atahm Esowo kpee, a ajehke nya Jehova ntul ewahre.
NEH 10:30 “Wahr ebnyam re e nehm rod abon ebahre ba nkal ka re bo song bal ane baka baka, ba li senng-r kak, afi ko abon ebo ba nkal ka abon ebahre ba nlum.
NEH 10:31 Ane baka baka lꞌko nsol elgungu, afi akabenti ba re bo ba gung-r efung Erekekv, afi efung abehng abehng bi li saang, e nehm gunu go ebo abo efung Erekekv, afi efung abehng abehng bi li saang. Nnya esehma lꞌbiingi mbahmandi nehm jol, fvfo e bahke yaka nne awohng awohng no kpi-r mbong.
NEH 10:32 <<Wahr ebtaame re e bahke jo ka ebahk asilva ajehng a lˈbaange edi ebra. go eltum etahk Esowo ebahre:
NEH 10:33 eji bo bahke jo ko kpur abred nya kun ekpukuru; tib go esi njom akabenti nya bo kpo lim ngare kpe kpe, a ajom nya bo kpo jahmfi, tib go ajom nya Afung Erekekv, nkak nyi Ebareka Nfenfe, a ajoobo nkak nyako nya bo ma yehke kpo lim, tib go ajom nya li saang, tib go ajom nya abiafem nya bo kpo lim anebe Isreel bel eltahmeka, a nya ntum kpee nyi etahk ji Esowo ebahre.
NEH 10:34 Wahr- abalimajom, anebe Levi, a ane kpee, wahr ebtub elfaange re wahr kahn, ngare nyi ebangenahb ajehng ajehng bahke jo ko ba go etahk Esowo. Nkun nyi bo bahke jo ko jahm agun go egudu njom ji Jehova Esowo ebahre go ekahmekahme ngare go elya ana bo nyono go atahm.
NEH 10:35 Wahr ebtaame re, elya anehng anehng e bahke jo ko agbokombang akabenti ba go etahk ji Jehova, a nya eti ajehng ajehng ji kpi akab.
NEH 10:36 <<Ana bo nyono go nwer atahm, e bahke koko agbokombang abon ebahre ba nlum, a abon efong, adahmagbudu, a ejoro ebahre ba go etahk Esowo ebahre, ba ka abalimanjom ba kpo lim eltum o.
NEH 10:37 Esehnge sehnge, e bahke koko nsol nyi e ma kpa ba kak go abuungu nya etahk Esowo ebahre, ba ka abalimanjom, agbokombang nsol nyi bo ma gok, ana ayare nya akohl, akab nti nya nti enyahre kpee, amahm nfenfe, a akehng ma oliv. Wahr bahke koko, ejum ajehng go nsol ewubu enyahre, nya nkpakandi enyahre ba ka anebe Levi, tib bo ba kpo ko ejum ajehng go nsol ewubu enyahre, go ajahbe kpee nya e jo lim eltum.
NEH 10:38 Nlimanjom no lohng go etꞌtohngo ji Eron bahke jolo go ellong ni anebe Levi eji bo kpꞌkoko ejum ajehng go nsol ewubu. Anebe Levi bahke koko ejum ajehng go nsol ewubu, ba go etahk Esowo ebahre ba go ebuungu ji nsol akuuru.
NEH 10:39 Anebe Israel, anebe Levi wob atahng, bo bahke koko ntahbe nkohl ebo, amahm nfenfe, a akehng oliv, ba go abuungu, edi jio ji akahmekahme nsol nya etahk Esowo kpo jol, jol ka abalimanjom ba li go eltum, a ababꞌbaabe ati mbu, a abayimase. << E nehm ma ten etahk Esowo ebahre.>>
NEH 11:1 Atubesi kpee lene go Jeusalem, fvfo owo erik ane bako kehm tubu elfaange re bo yehke nne awohng awohng go ellong ane awubu anehng anehng, bo ba lene go Jeusalem, ejahbe ji li saang, eji erik ane asehmwubu bako bahke sake go ebo ajahbe.
NEH 11:2 Ane tˈtehk ane kpee ba yehke elbo antahng re bo bahke lene go Jeusalem.
NEH 11:3 Atubesi arohko ba a, ba ba lene go Jeusalem. Egom anebe Isreel bako, abalimajom, anebe Levi, alokeltum go etahk Esowo, abangenahb nya alokeltum ba Solomon, bo kpee soro asi jo lene go ebo ajoobo ajahbe.
NEH 11:4 ane bandiki ba lohng go etꞌtohngo ji Juda a ji Benjamin lene go Jeusalem: Bo ji lohng go etꞌtohngo ji Juda: Ataya mmona Ujiya, mmona Jekaraya, mmona Amariya, mmona Safatiya, mmona Mahalalel, ye ji lohng go etꞌtohngo ji Pereji;
NEH 11:5 a Maaseya mmona Baruk, mmona Kol-Hoje, mmona Hajayiya mmona Adayiya, mmona Joyarib, mmona Jekariya, ye ji lohng go ebangenahb ji Sela.
NEH 11:6 Ebangenahb ji Pereji ji lene go Jeusalem jolo ane atahltahl, ane atahl ara ane anehkeni, bo jolo atahntahn ane ba bele ellub.
NEH 11:7 Bo ji lohng go etꞌtonhgo ji Benjamin: Salu mmona Mesulam, mmona Joyed, mmona Pedaya, mmona Kolaya, mmona Maaseya, mmona Ediyel, mmona Jesaya,
NEH 11:8 a ane ba jo toon-e, Gabayi a Salayi- ane atahltahl nkpel ebal ane atahl arakera a ane anehkeni.
NEH 11:9 Joel mmona Jikiri wo jolo ntubesi abo, Juda mmona Hasenua wo jolo ntubesi go elsi nfenfe go ejahbe jio.
NEH 11:10 Go ellong ni abalimajom: Jedaya; mmona Joiarib; Jakin;
NEH 11:11 Serayiya mmona Hilkiya, mmona Mesulam, mmona Jadok, mmona Merayoti, mmona Ahitub ji jo kpur etahk Esowo,
NEH 11:12 a ane ba bo jo lim eltum ano, bo jo limi eltum etahk Esowo, bo jolo, ane atahltahl nkpel ebal a eltahk ane abal. Adayiya mmona Jeroham, mmona Pelaliya, mmona Amji, mmona Jekariya, mmona Pasihur, mmona Malkija,
NEH 11:13 a ane ba bo jo lim eltum ano, bo ji jolo atubesi ane go ebangenahb, bo jolo ane atahl ewubbal ane abal; Amasayi mmona Ajarel, mmona Ajayi, mmona Mesilemoti, mmona Emmer,
NEH 11:14 a ane ba bo jo lim eltum ano, bo jolo atahntahn ane, ane atahl arakera, a ane anehkeni. Ntubesi ebo, bo jo lung-e re, Jabdiyel mmona Hagedolim.
NEH 11:15 Go ellong anebe Levi: Semayiya mmona Hasub, mmona Ajirikam, mmona Hasabiya, mmona Buni,
NEH 11:16 Sabedayi a Jojabad, ane abal baa ba jolo atubesi anebe Levi, ba jo lim eltum alatahk sennge etahk Esowo kak;
NEH 11:17 Mataniya, mmona Mika, mmona Jabdi, mmona Asaf, á jo tv ane go saam akake, a ero akake; Bakbukiya ji jolo ekpeele go ebo ellong; a Abda mmona Samua, mmona Galal, mmona Jedutun.
NEH 11:18 Anebe Levi ba jolo go nfam ejahbe ji jolo saang jolo ane atahltahl, a ane atahl ani, a ane ani.
NEH 11:19 Ababˈbaabe ati mbu: Akub, Talmon, a ane ba bo kpo lim eltum ano, bo ji kpo baabe ati mbu, ane atahl anehkeni, ane awubu ane abal, bo ba jo lim eltum eti mbu abaabe.
NEH 11:20 Erik anebe Isreel bako, abalimajom, a anebe Levi, bo jolo go ajahbe nya Juda kpee, no nne lene go adi elehkelkv ebo.
NEH 11:21 Alokeltum ba jo lim eltum go etahk Esowo jolo go ejahbe ewong ji Ofel, fvfo Jiha a Gispa ba jolo atubesi ebo.
NEH 11:22 Ntubesi no ga gbal no jo kpur anebe Levi go Jeusalem bo jo lung-e re Uji mmona Bani, mmona Hasabiya, mmona Mataniya, mmona Maeka, á lohng go etˈtohngo ji Asaf, ebangenahb eje jo limi eltum ase ayimi go etahk Esowo.
NEH 11:23 Abayimase woomo go elwo ni ntul, ye wo jo tong bo ji bo bahke limi efung abehng abehng.
NEH 11:24 Patahiya mmona Mesejabel, ye ji lohng go atꞌtohngo nya Jera mmona Juda, ye wo jo loko ntul eltum go nsol nyi jolo ka ane kpee.
NEH 11:25 Bade abon ajahbe a ebgbe ebo, egom anebe Juda bandiki lene go Kiriati-Aba, a abon ajahbe ba li sennge bo kak, bako go Dibon, a abon ajahbe ba li sennge bo kak, bako go Jekabjel, a abon ajahbe ba li sennge kak,
NEH 11:26 go Jesua, go Molada, go Beti Peleti,
NEH 11:27 go Hajar-sual, Beeseba, a abon ajahbe ba li sennge kak,
NEH 11:28 go Jiklak, go Mekona, a abon ajahbe ebe.
NEH 11:29 go En-Rimon, go Jora, Jamut,
NEH 11:30 Janua, a Adulam, a ajahbe nya li sennge bo kak. Bo tˈtob jol go Lakhisi, a adi nya sennge bo kak, a Ajeka, a ajahbe nya li sennge kak. Ano wo anebe Juda lene no bomo go Beeseba tete song rehng go edamme ji Hinom.
NEH 11:31 Ane ba lohng go etꞌtohngo ji Benjamin lene go Geba, Mikmasi, Aija, a Betel, a abon ajahbe ba li sennge bo kak,
NEH 11:32 go Anatoti, Nob, Ananiya,
NEH 11:33 go Hajo, Rama, Gitayim,
NEH 11:34 go Hadid, Jeboyim, Nebalati,
NEH 11:35 go Lod a Ono, a go edamme jio ji aneba agbꞌgbe.
NEH 11:36 Egom anebe Levi ba lene go Juda, song lene go ellong ni etꞌtohngo ji Benjamin.
NEH 12:1 A wo li abalimajom, a anebe Levi ba feere kehnge a Jerubabel mmona Seltiyel a Jesua: Seraya, Jeremaya, Ejira
NEH 12:2 Amariya, Maluk, Hatusi,
NEH 12:3 Sekanaya,, Rehum, Meremoti,
NEH 12:4 Edo, Gineton, Abija
NEH 12:5 Mijamin, Moadaya, Bilga,
NEH 12:6 Semaya, Joarib, a Jedaya,
NEH 12:7 Salu, Amok, Hilkaya, Jedaya. Bo ba jolo atubesi abalimajom, a ane ba bo jo lim eltum a bo ngare nyi Jesua jolo nlimanjom.
NEH 12:8 Anebe Levi ba kehnge a bo ba a, Jesua, Binuyi, Kadmiyel, Serebaya, Juda, fvfo a Matanaya, ye a ane ba bo jo lim eltum ano, bo jolo ka ase ayimi nya saam akake.
NEH 12:9 Bakbukiya abola Uni, a ane ba jo lim eltum a bo, yiimi songo songo go bo a mbuksong go etahk ero.
NEH 12:10 Josua ji jolo wo jolo nde no Joyakim, Joyakim jol nde no Eliasib, Eliasib jol nde no Joiada,
NEH 12:11 Joiada jol nde no Jonatan, Jonatan jol nde no Jadua.
NEH 12:12 Ngare nyi Joyakim jolo nlimanjom, ane ba a, ba jolo atubesi abalimajom go ebangenahb ajehng ajehng: Meraya jol ntubesi go ebangenahb ji Seraya, Hananiya jol ntubesi go ebangenahb ji Jeremaya;
NEH 12:13 Mesulam jol ntubesi go ebangenahb ji Ejira; Jehohanan jol ntubesi go ebangenahb ji Amaraya.
NEH 12:14 Jonatan jol ntubesi go ebangenahb ji Maluk, Josef jolo ntubesi go ebangebahb ji Sekanaya;
NEH 12:15 Adina jol ntubesi go ebangenahb ji Harim, Helkayi jol ntubesi go ebangenahb ji Meremoti;
NEH 12:16 Jekaraya jol ntubesi go ebangenahb ji Edo; Mesulam jol ntubesi go ebangenahb ji Gineton;
NEH 12:17 Jikiri jolo ntubesi go ebangenahb ji Abija; Piltayi wo jol ntubesi go ebangenahb ji Miniamin a Moadaya;
NEH 12:18 Samua jol ntubesi go ebangenahb ji Bilga, Jehonatan jol ntubesi go ebangenahb ji Semaya;
NEH 12:19 Matenayi jolo ntubesi go ebangenahb ji Joyarib, Uji jol ntubesi go ebangenahb ji Jedaya;
NEH 12:20 Kalayi jol ntubesi go ebangenahb ji Salu, Eber jolo ntubesi go ebangenahb ji Amok;
NEH 12:21 Hasabaya jol ntubesi go ebangenahb ji Hilkaya, Netanel jol ntubesi go ebangenahb ji Jedaya.
NEH 12:22 Eji Darius ntula Pesia jo fili edi, bo nyˈnyon abing atubesi abangenahb nyao nya anebe Levi, a abalimajom, ngare nyi atubesi abalimajom baa jolo no, Eliyasib, Joyada, Johanan, a Jadua.
NEH 12:23 Atubesi go ebangenahb ji anebe Levi tete rehng go ngare nyi Johanan mmon no Eliyasib, bo yeele kak go nwer nyi bo jo nyon akahme kahme nsol kak.
NEH 12:24 Atubesi ba anebe Levi ba a, Hasabaya, Serebaya, Jesua mmon no Kadmiel, a ane ba bo jo lim eltum ano, bo yiimi songo songo go mbuksong abo jo tehk Esowo, fere jo kake saam, jo faange atemtem, ana Devid nlokeltum Esowo tibi bo.
NEH 12:25 Matanaya, Bakbukaya, Obadaya, Mesulam, Talman, a Akub, bo ba jolo ababꞌbaabe ati mbu, bo jo baabe edi ji bo kuuru nsol go eti mbu.
NEH 12:26 Bo kpee jo limi eltum ngare nyio nyi Joyakim mmona Jesua, ye ji Josadak jel-e no, ngare nyꞌnehm nyi Nehemaya jolo ntubesi go erohko ejahbe ajehng, Ejira tob jol nlimanjom, fere jol ntˈtibi no atahm.
NEH 12:27 Ngare nyi bo ba elyake ekahme ji Jeusalem kak Esowo go ebo, bo sebe anebe Levi yehke go nkpohko anyehng anyehng nyi bo lene no, ba a bo go Jeusalem re bo ba kak ebo go ase ayimi, a saam akake, bo bahke koko nsol nyi bo kpo lung re asimbal, a ntalehk, go ebuk.
NEH 12:28 Bo ko abayimase go abon ajahbe ba li sennge Jeusalem, go abona ajahbe ba anebe Netofati.
NEH 12:29 go Bet-Gilgal, ejang bio bi Geba a Ajimaveti, abayimase ebsi abon ajahbe ka elbo sennge Jeusalem kak.
NEH 12:30 Eji abalimajom, a anebe Levi gbo mbang bum elbo saang, tob bum ane bako saang, a ati mbu, a akahme.
NEH 12:31 N limi atubesi ba Juda bo wahr go ero ekahme. N toobo nlong abayimase na abal re bo yim kak saam. Ellong nehko jo jene asongo go ero ekahme ejang eboblum, asongo eti mbu abahng enyam.
NEH 12:32 Hosaya, a ejang atubesi bako (a lˈbaange atubesi go ejang ebbal) jo toono abayimase.
NEH 12:33 Ajariya, Ejira, Mesulam,
NEH 12:34 Juda, Benjamin, Semaya, Jeremaya woomo ellong nio,
NEH 12:35 Abalimajom ba fili atang elworo tob jolo o, Jekaraya ji mmona Jonatan, mmona Semaya, mmona Mataniya, mmona Makaya, Jakur mmona Asaf,
NEH 12:36 a ane ba jo lim eltum ano, Semaya, Ajarel, Milalayi, Gilalayi Maayi, Netanel, Juda, a Hanani. Bo jolo a nsol elkubu ana Devid nlokeltum Esowo tibi bo. Ejira ji jolo ntˈtibi no atahm wo gbo ane mbang.
NEH 12:37 Ano wo bo soro asi go eti mbu ji Mbꞌbehl alahb asongo go ejahbe ji Devid, jo wahr asongo go ekahme. bo sehnge etahk ji Devid tete song rehng go eti mbu ji alahb ji li feere ero nfam.
NEH 12:38 Etoono ellong abayimase nehko jolo songo songo wane a bo. N jo toono bo go ero ekahme, a ellong ane ji jolo a name, e jene sehng nkahmbungubungu etahk nyi egbakok abred song rehng go nkpange kpange ekahme,
NEH 12:39 sehng rehng go eti mbu Efriim, eti mbu Jesana, eti mbu nsahre, nwahre wahre edi ji Hananel, nwahre wahre edi ji atahl alon, song rehng go eti mbu ejoro. Go eti mbu ji ababꞌbaabe ji bo song yiimi.
NEH 12:40 Ellong abayimase abal abal ba jo kak saam, song yel edi ji bo kpo ji go etahk Esowo. Ano wo me, a ellong atubesi e tob song yel.
NEH 12:41 fvfo a abalimajom, Eliyakim, Maaseya, Miniamin, Mayikaya, Elioenayi, Jekaraya, a Hananiya a atang elworo ebo,
NEH 12:42 fvfo a Maaseya, Semaya, Elieja, Uji, Jehohanan, Malkija, Elam, a Ejer. Jejirahiya wo jo tv abayimase.
NEH 12:43 Wo efung bio bo bele eyebatahng lim agburu ajom gbalee, tibre Esowo ka bo egburu eyebatahng. Anebkal, a abonse abonse tob bele eyebatahng. Ane ba jolo fee jo wˈwuk ewahl elgeere go Jeusalem.
NEH 12:44 Efung bio, bo yehke ane ba jo kpur abuungu, ajom nya agbokombang akab nti, a eltahme ni ejum ajehng go nsol ewubu. Jolo re bo ko nsol nyio kpee go ebo ebgbe ba kak go ebuungu ana ntahm bungu no, jol ka abalimajom, a anebe Levi, wo Juda bele eyebatahng sehng a abalimajom a anebe Levi ba jo lim eltum.
NEH 12:45 Bo limi eltum Esowo ebo nobnob, a eltum ni elbumu elbo saang, ana wo abayimase, a ababꞌbaabe ati mbu tob lim ana Devid, a mmon ewe Solomon ka bo elkahn.
NEH 12:46 Mahne mahne, go afung nya Devid a Asaf, ane jꞌjol ba jo tv ane go ase ayimi, go ase nya Esowo atehke a saam akake.
NEH 12:47 Wo fvfo ngare nyi Jerubabel a Nehemaya jolo abafiladi, anebe Isreel kpee jo ko nsol go efung abehng abehng ba ka abayimase, ababꞌbaabe ati mbu, a anebe Levi. Anebe Levi jo yehke go nsol nyi bo ka bo, tob ka abalimajom, bo ji lohng go etˈtohngo ji Eron.
NEH 13:1 Efung bio, ana bo jo lung nwer nyi Mosis wahre wahre tong ane, bo kehm ba rehng edi nwer ji bungu re, bo kꞌtaame nnea Amon, afi nnea Moab yel semme go ellong anebe Esowo.
NEH 13:2 Jia jolo tib anebe Amon a Moab kaam anebe Israel nsol alehke a alahb, eji Isreel jo lohng go Ijib. Ji bo limi no, bo yaame na Balam go akpohko re Balam ba su Isreel, (wo Esowo ebahre fere sennge nkuk nyio, fere ka bo fuulu.)
NEH 13:3 Eji ane ma wuk ntahm nyia, bo kehm yehke ajahmjahm go ellong anebe Isreel.
NEH 13:4 Re jia kehm jolo, Eliasib nlimanjom bo me-e yehke re a jo baabe akpꞌkpa nsol akuuru go etahk Esowo ebahre. Á jolo nne no jolo badbad aTobaya,
NEH 13:5 wo Eliasib ebrod egburu ekpꞌkpa ka Tobaya, ekpˈkpa ji wuku wuku bo jo kak nkohl nyi bo jo ko lim ajom, insens, ajoobo nsol eltum etahk Esowo, fvfo a eltahme ejum ajehng go nsol ewubu nyi nkohl, anyo amahm, a akehng oliv, ma li ka anebe Levi, abayimase, a ababꞌbaabe ati mbu, a ntahbe nyi li ka abalimajom.
NEH 13:6 Wo eji nsol nyia jo lim, n jolem a Jeusalem, tib go eltahl a nnya ewubu a nnya ebal nyi ntula Ataseses ji ntul no Bebilon, me n feere song rehng goji ntul. Mongare ntiil m bahbe re á ka-m eyake,
NEH 13:7 re me n feere ba rehng go Jeusalem. M ba wuku bade ebꞌbi ji Eliasib ma lim, eji á ma yake ekpꞌkpa go atahng etahk Esowo ka Tobaya.
NEH 13:8 Eltim rak-m sehng eji n nyehne ano, n kehm yehke nsol Tobaya kpee ekpˈkpa wohng go elatahk.
NEH 13:9 N ka bo nsahm re bo song lim akimi jol saang, n kehm feera nsol eltum etahk Esowo kak, a ayare nkohl a insens.
NEH 13:10 N kehm sebe kahn re ejum ji jolo re bo ka anebe Levi, bo ka ka bo, wo anebe Levi kpee, a abayimase ba jol jo lim eltum go etahk Esowo, bobfeere kpi ntum ebo lim go ebo ebgbe.
NEH 13:11 N kehm nyame atubesi ane, kehm bahbe bo re, <<Jenji wahnge ḿ ma ten etahk Esowo? Owo n kehm lungu bo bum edi ajehng, fere feere a bo bum go adi ntum ebo.
NEH 13:12 Anebe Juda kpee kehm koko nsol eltahme ni ejum ajehng go nsol ewubu nyi nkohl, anyo amahm, a akehng oliv ba kak go akpꞌkpa nsol akuuru nyi etahk Esowo.
NEH 13:13 N kake Selemaya ji nlimanjom, Jadok nyeelawer, nnea Levi no bo jo lung-e re Pedaya, bo jo kpur ekpˈkpa nsol akuuru, fere lim Hanan mmona Jakur mmona Matanaya, á jol ekpeele ebo, tibre ane baa ba, ane kahne re bo bahke ma lim eltum nia. Bo ba bahke jo bak nsol ka anebe Levi abonanyehn ebo.
NEH 13:14 Esowo ebame, buum-m bade ejum jia, ka yini nsol nyi m ma lim a eltim eltim ename go etahk Esowo ebame, a eltum ni etahk Esowo.
NEH 13:15 Go afung nyao n jo nyehne anebe Juda go ebo ebgbe Efung Erekekv, bo jo akab nti yehke amahm, fere jo ko adonki ba sol nkohl, a amahm, agreb, afik, a ajoobo nsol nyako. Bo jo ko nsol nyia kpee ba go Jeusalem go Efung Erekekv. Owo n rehke bo re bo kꞌgungu nsol alehke efung bio.
NEH 13:16 Ane ba lohng go Taya, ba lene go Jeusalem jo ko nsahre a nsol are nyehko jo ba gungu anebe Juda go Jeusalem, go Efung Erekekv.
NEH 13:17 N kehm nyame atubesi ane ba Juda, kehm tongo bo re, <<Elkohn ebi ejum aji ń kpꞌlimi a, kpꞌlimi Efung Erekekv re kpˈkpe jol saang?
NEH 13:18 Nsol nyia sang babnsoo ewahre jo lima, nya wahnge Esowo ebahre ko ajoobo arem nyaa ba gbo tub-r a nfam ejahbe nyiaa? Anv ń kpˈlimi Esowo á sahb bˈbel erakatahng bada anebe Isreel, eji ń kpˈlimi Efung Erekekv kˈkpe jol saang.
NEH 13:19 N kehm tongo bo re, elgung nio ni bahke sene Efung Erekekv, ati mbu kpee nya Jeusalem jol bambam tete Efung Erekekv sehng. N yehke ane ebame bandiki bum re bo kˈtaame bo sol nsol anyehng anyehng yel go Jeusalem Efung Erekekv.
NEH 13:20 Nkpel anyehng, afi nkpel ebal nyi abajenare a ane ba jo gungu ajoobo nsol nyako kpee kange no go ati mbu nyao nya Jeusalem, a nsol ebo.
NEH 13:21 N kehm nyame bo re, “Jenji wahng ka ń kpˈ kange go akpe kpe akahme nya Jeusalem? Ń lˈkpe lim ano, m bahk-n bobo. Owo bo kehm rahke.Bomo ngare nyio bo kpeem jo ba Efung Erekekv
NEH 13:22 N kehm tongo anebe Levi re bo jo bum elbo saang, feere jo baabe ati mbu, eji Efung Ekerekv lˈjo jol saang. Titi Esowo ebame tob buum-m ejum jia fvfo, wo tib-m ndon enya, go ega egburu elkoro.
NEH 13:23 Ana jolo jol o, go afung nyao, n nyehne aneblum Juda ba ma ko anebkal ajahmjahm ba lohng go Asdod, Amon, a Moab.
NEH 13:24 Ellong abon ebo nehko, jo bungu ejahbe ji Asdod, afi ejahbe ji ane bako. Bo joom ma bung ejahbe Juda.
NEH 13:25 N kehm nyame bo, fere su bo. Egom jindiki n dv bo, fere tohng alv esi ebo woobo. N limi bo, bo ko nwongo go mbing Esowo, n kehm bungu tong bo re, ń nehm kpe yake abon ebahne ba nkal re bo song bal abon ebo ba nlum, jol kane ko abon ebo ba nkal ka abon ebahne, jol wahn fono kana baange bo.
NEH 13:26 Elkohn ajoobo mbal nyaa sang wahng ka ntula Solomon limi abiafema? Ntul awohng awohng go ejahbe ajehng ajehng jolem ana ye. Á koro Esowo, Esowo lim-e á jol ntul no Israel. Anebkal ajahmjahm baa ba lim-e re á gbo yel go abiafem.
NEH 13:27 Anv, ń kpˈsebe re wahr wuk re, wahn fvfo ń kpˈtob lim amennge abˈbi ana nyaa, fere ten Esowo ebahre atung awuungu eji ń kpˈkoko anebkal ajahmjahma?
NEH 13:28 Mmon awohng no Joyada no nlum, Joyada ji jolo mmon no Eliasib ji jolo egburu nlimanjom, koo mmon no Sanbalak ji lohng go Horon. N kam-e go egame elbohngo.
NEH 13:29 Titi Esowo ebame, buumu bo, eji bo ma rannge eyake jia ji abalimajom, a anyam nya abalimajom a nya anebe Levi.
NEH 13:30 N kehm limi abalimajom, a anebe Levi bo jol saang, go ejum ajehng ajehng ji ajahmjahm. N kehm bake bo ntum, nne awohng awohng go ege edi eltum.
NEH 13:31 N toobo ana ane bahke tahbe nkun ngare ngare a agbokombang akabenti. Esowo ebame, titi buum-m go ega ndon.
EST 1:1 Jia limi ngare nyi ntul a Pesia no bo jo lung-e re Ahasueros jolo egburu ntul no fili ejahbe atahl arakera ejahbe ebsehma. Bomo go India tete rehng go Etiopia.
EST 1:2 Ekpasiki eje jolo go Susa,
EST 1:3 Eji kpˈbiingi nnya era nyi á kun etul bia, á kehm ba lim elkak ni á tiingi ajˈjok ane a atubesi abalimeltum ba á yehke bo re bo jo fili ejahbe a ne. Atubesi nsoja ba Pesia a Media, a atubesi ajahbe nyao kpee a ajˈjok ane jolo elkak nio.
EST 1:4 Elkak nio bo limi nnyahng erakera. Á tibi agburu afang nya etul ebe, a ano nya etul ebe, a ellub ni agbal enye.
EST 1:5 Eji afung nyao kpee ma mal, ntul ba limi elkak, ni jolo nfung na esehma. Jolo go etahngga ji woomo atahng ekpasiki, á limi ka nne awohng awohng, bomo agburu ane tete rehng goji abonse ba jolo go abuntahk Susa nya bo si ekahme sennge kak.
EST 1:6 Bo liibi etahngga jio a abarebare abomo ekpiki, go abamme bamme anyaame nya bo gba alehke, nya bo ko abarebare abomo ekpiki lim, a alehke nya kpˈremme, nya bo kanne go mbil asilva, fere gba lake ago nya bo ko afeele feele atal lim. Bo jehke nti nyi agul a asilva, go elka ndi, ni bo ko atal nya li agaane gaane lim. Ana abili bili, abarebare, a atal nya kpˈnyane, go anyake nyake.
EST 1:7 Bo bele ajoobo akob agul nkpiida nkpiidi nya bo jo bak ane amahm, no nne bele elkohn nkob nyˈnye, amahm jolo gbalee ka ane, ana ntul wehre abo enye.
EST 1:8 Ejehke ji ntul jolo re, nne awohng awohng wo, ana á male no, tib ntul tongo ababˈbake amahm re bo ka nne awohng awohng ana kor-e no.
EST 1:9 Vasti nkala ntul tob limi elkak ka anebkal etahk ntul Ahasorosi ngare nyˈnehm o.
EST 1:10 Eji elkak nio ma biingi nfung esehma, ngare nyia ntul ebwo amahm kpˈbuumu, owo á kehm tongo efange ane na ebsehma ba kpo lok-e, bo kpo lung bo re, Mehunam, Bisita, Habona, Bikida, Abagida, Jeta, a Kakasi,
EST 1:11 re bo ko Vasiti nkal ewe ba, eji á ma liibi nsol etul enye kpee, eji á lˈba tib ajˈjoka ane,a ane bako ba ma ba elkak ano enye, tibre á jolo nnooba ngbahme.
EST 1:12 Eji bo ba tong Vasiti etib bi ntul tumu tv-e, á ten go elbake. Eji ntul wuku re nkal ebten elbake, atahng kehm-e rake.
EST 1:13 Ejum ajehng ajehng, ntul kpo bel ane ba kpo tub-e elle go ntahm anyehng anyehng. Ntul bahbe bo bade ana eljini li no go elkohn ejum ana jia.
EST 1:14 Ellong ane baa, ane ba sahb jˈjol a ntul bad bad, ba a, Kasena, Seta, Adimata, Tasisi, Meresi, Masena, a Memukan, ane asehma ba jolo agburu ane ba jolo badbad a ntul. Agburu ane asehma baa, ba Pesia a Media, ba ntul jo ga nyehn bo, bo ba kuumu go adi ntum nya ga wahre go etul bio.
EST 1:15 Ntul kehm bahbe bo re, Ntahm bungu re, e bahke limi Vasiti nkala ntul jen, eji á tene elbake, ana ntul tumu sehng goji afange ane re á ba?>>
EST 1:16 Memukan kehm faange ntul go esamahr agburu ane bako kpee re, <<Ejum ji Vasiti nkala ntul ma lim nobem, á limem wo ntahng ntahng, ebi jia li ka egburu nne awohng awohng, a ane kpee ba li abon arohko ajahbe nya ntula Ahasorosi.
EST 1:17 Nnenkal awohng awohng go ejahbe jia bahke kahne ji Vasiti ma lim, bo bahke tob lim eljini nio go esamahr alum bo. Bo bahke bungu re, <<Ntul Ahasorosi tumu re bo lung Vasiti nkala ntul, á ten elbake.>>
EST 1:18 Efung bi lela, anebkal Pesia a Media ba kpi ekpunu, bo ji ma wuk bade eljini ni nkala ntul ma lim bo bahke tob lim alum bo ano. Ano wo edaange nne a nfaabe bahke sake go ejahbe.
EST 1:19 <<Lˈkor-a ntul, yeele nwer ana ejehke ji anebe Pesia, a Media li no, ji nne ne lˈkˈma yaange re Vasti kˈ kpe tiki ba go ega esamahr. Wo fere seb nnenkak nondiki no nobo sehng-e, no bahke koko nji enye go etahk ntul.
EST 1:20 Ejehke jia ji ntul lˈrehng edi ajehng ajehng go ejahbe jia, anebkal bahke jo kpunu alum bo nob nob, afi bo jolo agburu ane, afi bo jolem.>>
EST 1:21 Elle ni Memukan ka no koro ntul, a akpeele enye, wahng ka bo toono elle nio.
EST 1:22 Owo ntul kehm yeele nwer tv edi ajehng ajehng ji woom-e go elwo, go erohko ejahbe ajehng ajehng ana bo kpo nyon go ebo ejahbe re, nnenlum awohng awohng jo fili nlaaga enye, jo bung go ege ejahbe.
EST 2:1 Eji nsol nyia kpee ma lim, eltim ma naange ntula Ahasorosi, á kehm buumu bada Vasiti, go ejum ji á ma lim, a elkahn ni á ma ka bada ne.
EST 2:2 Owo alokeltum ntul kehm tongo ntul re, <<Nong, wahr seben abongungu anebkal, ba kpˈsahb nˈnob, ba ka ntul.
EST 2:3 Nong ntul yehke atubesi abalimeltum go erohko ejahbe ajehng ajehng, bo ko anobo anobo abongungu anebkal bao ba go edi ji bo kpo kuuru anebkal go abuntahk Susa. Nong bo jabbe bo kak Hegayi ji li efange nne nlokeltuma ntul go ebo, ye ji kpo kpur anebkal; Nong bo seb kahn re bobka bo nsol nyi bo bahke kpele ano.
EST 2:4 Nong nnenkal awohng awohng no lˈkor ntul, fere ko nji nyi Vasiti ana nkala ntul. Elle nia ni koro ntul, ni ni á toono no.
EST 2:5 Ngare nyia nnea Ju no lohng go etˈtohngo ji Benjamin jolo o Abuntahk Susa, bo jo lung-e re Modekaya mmon no Jair, ye ji Simeyi mmon no Kish jel-e no,
EST 2:6 ye ji Nebukadneja ntula Bebilon bob-e go eju go Jeusalem ba a ne. Á woomo go ellong ni bo bobo no a Jehoyakin ntula Juda.
EST 2:7 Modekaya bele nfun, bo jo lung-e re Hadasa, ye ji á me-e le, tibre nde a nnyehn á belem. Bo jo tob lung-e re Esita, á jolo mmon ellub, fere sahb nˈnob. Modekaya ko-e jo le ana mmon no we, ngare nyi nde abola nnyehn ma kpo.
EST 2:8 Ngare nyi nwer nyi ntul yeele no ma rehng go nkpohko ejahbe anyehng anyehng, bo kehm koko abonse nkal ba go Susa ba ka Hegayi ji jo kpur anebkal. Bo tob ko Esita je a ne go abuntahk, tob song ka Hegayi ye ji jo kpur edi jio.
EST 2:9 Mmonse nkal noa jo koro Hegayi sehng, á fere jo fil-e nobnob. Tvtv, á ka-e nsol ano akpele, a akahmekahme nsol alehke. Á yehke ngbahme na esehma o ekpasiki ka-e, fere ka bo ekahme kahme ekpˈkpa ji nno go edi ji bo kpo kuuru anebkal, re bo jo kpur Esita.
EST 2:10 Esita ka tiki lennge tong nne awohng awohng ejahbe ji á lohng no, jol ebangenahb eje, tibre Modekaya ka-e ka erehke re á kˈlim ano.
EST 2:11 Efung abehng abehng Modekaya jo jene yannge go nlaaga etahk anebkal re á jo seb kahn ana Esita li no, afi ejum ajehng ajehng jia ji m-e lim.
EST 2:12 Re esennge ji mmonse nkal awohng awohng kehm rehnge nyi á bahke jeke go esamahr ntula Ahasorosi, á bahke toobo ebjing ebe elya kohro kohro, afi ewubu a nnyahng abal. Á bahke koko nnyahng erakera taame akehng ma bo kpo lung re Mer, tob kpe ko nnyahng erakera mehko taame akehng esˈsvv a akehng ma bo ko eti balsam lim.
EST 2:13 Ana wo á bahke jeke goji ntul: Ejum ajehng ajehng ji á bahke sebe ji ji bo bahk-e kake re á ko go etahk ji bo kpo kuuru anebkal tahm aji go ekpasiki.
EST 2:14 Elgung, ngbahme nyio bahke jeke o, efungfu á bahke feere ba go ejang etahk anebkal elwo ni Saasigaji ji jolo efange nne ji jo kpur anebe elkoro ba ntul. Ngbahme nyio nehm kpe tiki feere goji ntul, sehngem no re á koro na ntul, owo ntul bahk-e lungu go mbing re á ba.
EST 2:15 Owo ngare kehm ba rehng re Esita je goji ntul. Esita jolo ngbahme nyi Modekaya m-e ko kp-e leke, á jolo mmon no nkal no Abihail mmonannyehn nde, eji Esita jo tahm re á song nyehn ntul, á bahbem ejum ajehng ajehng, sehngem re ji Hegayi efange nne nlokeltuma ntul tong-e no re á ko ji ji, ye ji jo kpur edi. Esta koro nne awohng awohng no nyehn-e no.
EST 2:16 Bo kehm-e koko tahm a ne goji ntula Ahasorosi go ekpasiki, go nnyahng ewubu, mi bo kpo lung re Tebeti, eji ma biingi nnya esehma nyi ntula Ahasarosi kpˈfili ejahbe.
EST 2:17 Ntul Esita kor-e b sehnge agbahme nyako kpee, á kehm yehke Esita go ellong abongungu anebkal bako. Owo ntul kehm-e konngo ekpasi etul ji nkala ntul, á fere ko nji nyi Vasiti ana nkala ntul.
EST 2:18 Ntul kehm limi egburu elkak. Elkak ni Esita, ni jolo ka agburu ane, a abalimeltum ntul. Efung bio á ka nne awohng awohng erekekv, fere yare ane ka nsol nyi lohng go elwo ni ntul.
EST 2:19 Eji abongungu anebkal bao kpe ba ji edi ajehng etoono nkpele, Modekaya wo ji go eti mbu etahk ntul.
EST 2:20 Wo Esita ebtiki bum mbehr behr edi ji á lohng no a ebangenahb eje, jang jang ana Modekaya tong-e re a lim, á tiki jo toono elle ni Modekaya tong-e no, ngare nyi á jo gbal go ege ebo.
EST 2:21 Ngare nyio nyi Modekaya jo baabe eti mbu etahk ntul, alokeltum ntul na abal, Bikitana abola Teres ba jo baabe etahk ntul, bo bele erakatahng a ntul. Bo jo toobo re bo wul ntula Ahasarosi.
EST 2:22 Modekaya sebe kan a kahn ebi ntoobo ebo, á kehm song tong Esita nkala ntul. Esita kehm song tong ntul, fere tong-e re Modekaya wo sebe kahn.
EST 2:23 Eji bo feede no kahn re lohko li go etingitingi, bo kehm kahne ane abal bao alehke go ago. Bo yeele nsol nyia kpee kak go nwer aka, go esamahr ntula Ahasarosi.
EST 3:1 Eji nsol nyia kpee ma sehng, ntula Ahasaros kehm ba ka Heman ellub, ji jolo mmon no Hamedata ji nnea Agag mehl-e wahre, á jol njˈjoka nne, ka-e nsahm sehnge atubesi bako kpee.
EST 3:2 Abalimeltum ntul kpee go mbuga ntul jo gbo jamme alahng jo kpunu Haman tib ntul ebka elkahn bade a ne. Wo Modekaya joom jamm-e alahng, afi fere ka-e ekpunu.
EST 3:3 Owo atubesi abalimeltum go eti mbuga etahk ntul kehm bahbe Modekaya re, <<Jenji wahnge a kpˈdaange elkahn ni ntul?>>
EST 3:4 Bo jo bungu a ne efung abehng abehng. Modekaya tikem yaange eljini. Owo bo kehm tahme song tong Heman re bo nyehn joare á bahke taame tv eljini ni Modekaya kpˈlimi. Yebtong bo re ye nne a Ju wo.
EST 3:5 Eji Heman nyehne re Modekaya nehm jamm-e alahng, afi fere kpun-e, atahng maange sˈsehng.
EST 3:6 Wo eji á ba seb kahn Modekaya, a ane ebe, á kehm bumu ntir re á kˈwul Modekaya wo wo. Wo Heman jo sebe mbang nyi á bahke wulu anebe Ju kpee, go ejahbe ji ntula Ahasarosi kpee.
EST 3:7 Eji ntul Ahasaros ma fili ejahbe kpˈtahme ewuba nnya ebal, go ngbokambang a nnyahng, mi bo kpo lung re Nisan, bo kehm tubu elfaange ni bo kpo lung re pur, go esamahr Heman eji bo lˈyehke efung, a nnyahng. Elfaange nio kehm tibi tv ewuba nnyahng ebal, nnyahng mi Ada.
EST 3:8 Owo Heman kehm tongo ntula Ahasaros re, <<Ajoobo ane baa a, ba ma semme a ane go arohko ajahbe nya ejahbe eja kpee, bo li ane ba ma yab elbo, eljini ebo li eje eje go ellong ane bako, jol atahm nya ntul bo kpehme kpunu; tikem fuumu re ntul yake na yake bo.
EST 3:9 Lˈfere kor ntul, nong ejehke lohng go ega elwo, ji bo bahke rannge bo, m bahke kake abalimeltum go etahk ntul ebahk asilva atahltahl nkpel atahl abal, bo song kak go edi ekuuru akpohko ntul.>>
EST 3:10 Owo ntul kehm yehke ebil go ege ebnyohkobo ji kpi elliingi ene, ka Heman mmona Hamedata ji nnea Agag, ye ji li nnekv no anebe Ju.
EST 3:11 Ntul kehm tongo Heman re, <<Kuuru akpohko nyao, wo lim ane bao ji kor-a no.>>
EST 3:12 Owo go ewuba nfung era mi ngbokambang a nnyahng, bo kehm lungu abayeela awer, ba kpo yeele ka ntul, bo ba yeele go ellum ni erohko ejahbe ajehng ajehng, ana bo kpo nyon go ebo ejahbe, ji Haman tongo atubesi ejahbe, abafili arohko ejahbe, a anebe ellub go ejahbe ajehng ajehng. Bo nyono go mbinga ntula Ahasarosi, fere kak elliingi ebil eje.
EST 3:13 Bo rodo awer nya ka bab ekpababa bo ko tahm a nya go nkpohko ejahbe anyehng anyehng a elkahn re, bo rannge, wul, fere tane anebe Ju kpee, ajangkun a anebkul, anebkal a abonse, go efungfung abehng, go ewuba nfung era mi ewuba nnyahng ebal, nnyahng Ada, bo fere da nsol ebo kpee.
EST 3:14 Ekpake nwer jio bo bahke rodo bum jol ntahm ka erohko ejahbe ajehng ajehng, bo fere lim ane ba ejahbe ajehng ajehng kahn, eji bo lˈtoobo ebjing bade efung bio.
EST 3:15 Abatiingi etib bao kehm lohngo asongo, ana ntahma ntul jo sohko bo, nyi bo ka go abuntahk nya Susa. Ntul abola Heman bo sa ji, jo wo amahm, wo ga na nfam Susa jo jokko na jokko.
EST 4:1 Ngare nyi Modekaya ma wuk bade nsol kpee nyi bo ma lim, á kehm koko ebo yare nsol kpee nyi woom-e go ngubjing, fere kak nsol elkv, tob kpu atong bulu elne. Á kehm lohngo ano go alatahkgur, jo ling wahre wahre a eyam eltim.
EST 4:2 Wo á jene song fel go eti mbu etahk ntul, tibre nnene limm no kake nsol elkv, no bo bahke taame re á yel.
EST 4:3 Go erohko ejahbe ajehng ajehng ji etib, a elkahn ntul rehnge no, anebe Ju gbalee noongo elkv, jo abade njal, fere jo ling ndon ndon. Ane gbalee noongo a abomo elkv, fere wohngo elbo atong.
EST 4:4 Eji afangene ba jo kpur Esita, a abonse nkal ba jo lim eltum ka-e ba ba tong-e bada Modekaya, eko tane tan. Á tumu abomo tv-e re á kak, yehke nsol elkv, wo á taamem ko.
EST 4:5 Owo Esita kehm tumu etib tv Hatak, efange nne ntul ajehng ji bo bum-e re á jo kpur-e, fere tong-e re á song kpiri Modekaya bahb-e ejum ji kp-e gbiingi eltim, fvfo ejum aji wahng ka kp-e gbˈgbiingi.
EST 4:6 Ano wo Hatak kehm mehle song kpir-e go elatahkgur, songo songo go eti mbu jio ji etahk ntul.
EST 4:7 Modekaya kehm-e tongo nsol kpee nyi m-e lim, fere tong-e ekun akpohko bi Heman ma taame re á bahke kake go ebam ntul, nya bo bahke koko rannge anebe Ju.
EST 4:8 Á tob tumu nwer nyi ntul jehke ejehke, re bo wul Ju kpee tane, awer nyao bo tob tumu tv go Susa, re bo song tib Esita fere lennge tong-e, á fere tub Esita elle re, á song go esamahr ntul song gboongo ntul re á nyehn ane ebe ndon, fere tob tong ntul bade ane ebe, anebe Ju.
EST 4:9 Owo Hatak kehm feere song tong Esita nsol nyi Modekaya ma bung.
EST 4:10 Owo á kehm-e tubu elle re á song tong Modekaya,
EST 4:11 <<Re abalimeltum ntul a ane kpee ba li go nlaaga ntul, kpˈkahne re, nnenlum afi nnenkal no lˈyel go nlaaga etahk ntul eji bo ki-e tiingi na, ntul kpi ntahm ntahm anyehng: Li re bo wul nne noo, no re ntul tanne na ebtifilibo bi bo limi go agul tv-e, tahre elkpin ene. Wo eltahl a nfung ewubu nyi ma sehng a, nyi bo gohr-m lung je etahk ntul.>>
EST 4:12 Eji alum Esita ba rehng goji Modekaya,
EST 4:13 á kehm tumu nfaange nyia tv-e: <<Ka bum ntir re eji á li go etahk ntul, wo ntahng ntahng go ellong anebe Ju bahke foro.
EST 4:14 Wo a lˈsa kpooro go ngare ana nyia, elforo a eltahre ni anebe Ju bahke lohngo go edi jindiki, wo a nlaaga nyi etahk nso ḿ bahke kpoko tan. Fvfo nne awo kpˈkahne? Fundiki jia ji wahnge Esowo ko-a ba go nji etul ana jia, go ngare ana nyia?>>
EST 4:15 Owo Esita kehm tumu nfaange tv Modekaya re,
EST 4:16 <<Song wo song lung anebe Ju kpee ba li go Susa, wahn bade elnahne njal ka-m. Kana li nsol, afi wo alahb nfung era, atv a njul. Me, a ane ba kpo kpur-m bahke tob ji njal ana ḿ ma owo e lˈlim ano, m bahke jeke goji ntul, afi jol re me nsoodo ntahm. N lˈfere kpo, nong me n kpo.>>
EST 4:17 Modekaya kehm feere tahm, song lim nsol kpee ana Esita tong-e no.
EST 5:1 Eji ma rehng nfung era Esita kehm liibi nsol etul enye, song yiimi go atahng nlaaga nyi ekpasiki, go nbuksong edi ji ntul kpo ji. Ntul ji go ege eti etul go ekpasiki sennge esamahr go mbutahk
EST 5:2 Eji ntul nyehne Esita nkala ntul yim go nlaaga, atahng yebe bade a ne, á kehm tono ebtiflibo bi bo limi go agul tv-e, ji á fili go ege ebo. Ano wo Esita jeere song lak esˈsili ebti bio.
EST 5:3 Owo ntul kehm-e bahbe re, <<Esita nkala ntul, ejum aji? Jenji a kpˈsebe? Jol afi a sebe re bo yab ejahbetul ejame go ejang ebbal, m bahk-a kake ejang ajehng.>>
EST 5:4 Esita kehm-e faange re, <<Ntul lˈfere kor-a, lela n kpˈsebe re wo, a Haman wahn ba go egburu elkak ni m ma toobo bum-e.
EST 5:5 Ntul kehm tumu re, <<Ko Haman ba elwaare, eji e lˈsong lim ji Esita bahbe no>> Owo ntul abola Haman kehm tahme go elkak ni Esta ma toobo bum.
EST 5:6 Eji bo jo wo amahm, ntul kehm kpe bahb Esita re, <<Anv, ejum aji a kpˈsebe re wo tong-m? M bahke limi ka-a. Ejum aji a kpˈbahbe. A fi jolo re ejahbe etul ejame bobyab go edi ebbal, m bahk-a kake ejang ajehng.
EST 5:7 Esitata kehm faange re, <<Ji n kpˈbahbe, a ji n kpˈsebe ji a:
EST 5:8 Lˈjol re ntul eltim kp-e yebe bada name, afi lˈfere kor ntul re, á ka-m ji n kpˈbahbe, a ji n kpˈsebe, nong ntul a Haman ba behna go elkak ni m bahke toobo bum bo. Owo m bahke faange mbahbe nyio nyi ntul.
EST 5:9 Haman kehm lohngo jo kehnge go eyebatahng a egburu elgeere. Wo eji á nyehne Modekaya go eti mbu etahk ntul, fere seb kahn re á mehlem yiimi, jol á tibem elfahle anehng anehng go ege esamahr, atahng kehm-e sahb rˈrak tob Modekaya.
EST 5:10 Tvtv o, Haman bobo elne, sehng song rehng etahk, song lung ate ebe, a Jeresi nkal ewe.
EST 5:11 Heman kehm kehme nnyo wor bade ana á ma sahb fˈfang, tong bo, ana á kpi abon ba nlum gbalee, a abang kpee nya ntul m-e kpunu, fere tong ana ntul m-e mehl wahre sehnge ajˈjokaane bako, a atubesi abalimeltum.
EST 5:12 Heman kehm kpe bung re, <<Nsol nyia nyi nyi sang, gana me ntahng ntahng wo Esita nkala ntul ma-m tiingi go ellong ajˈjok ane re me song li nsol a ntul. Á ma-m kpe tiingi re me, a ntul wahr kpe je behna.
EST 5:13 Jol nsol nyia kpee m-e nehme ka eyebatahng, eji n kpi nnyehne nnyehne Modekaya nne a Ju noo jehk go mbuga etahk ntul.
EST 5:14 Nkal ewe Jeresi a ate ebe kpee kehm-e tongo re, <<Song, wo song kim eti ji bahke labe, rehng ntahme atahl abal, a ntahme ewubu. Wo tong ntul efungfu behna re á ka eko bo kahne Modekaya ekehd go eti jio. A lˈlim ano, wo kehm songo elkak nio a ntul song li go eyebatahng.>> Elle nia yebe Haman atahng gbalee, á kehm song tong ane, bo rahm elbing rod eti jio jahm.
EST 6:1 Atv mao, ntul maam tiki lal; owo á kehm tumu bo song ko nwer nyi bo nyono nsol nyi ma lim, a nsol nyi ma jol go egea ngare nyi á kpi ejahbe fili, re bo ko ba a nyi, ba lung tong-e.
EST 6:2 Bo sebe kahn eka ji bo nyono o, ji Modekaya lennge bada Bikitana abola Teresi, aloketum ntul baa na abal ba jo baabe mbang nyi li rehng etahk ntul, ana bo toobo re bo wul ntula Ahasaros.
EST 6:3 Owo ntul kehm bahbe re, <<Elkohn ekpunu, afi eltuuru ani Modekaya ma ko, eji á limi ejum jia? Nloketum ewe kehm-e faange re, <<Ejumjum bo ka lim ka-e.>>
EST 6:4 Ntul kehm bungu re, <<Nne awo li atahng nlaagae.?>> Wo ngare nyˈnehm ona, Haman kpehna ba yel atahng nlaaga nyi ekpasiki, re á ba bung a ntul re, ntul ka-e nsahm nyi á bahke song kahn Modekaya nlehke, go ego ji á ma jahm bum-e.
EST 6:5 Aloketum ebe kehm faange re, <<Hkman wo yim no go atahng nlaaga.>> Ntul kehm kake eko re, <<Koon ye ba ga atahng.>>
EST 6:6 Eji Heman ba yel, ntul kehm-e bahbe re, <<Anv ejum aji fuumu re bo lim ka nne no ntul kpˈseb re á kpun-e?>> Heman kehm tiri go ge eltim re, <<Anv, nne awo ntul bahk-e kpˈkpunu gona sehnge me?>>
EST 6:7 Owo á kehm faange ntul re, <<Nne no ntul kpˈsebe re á kpun-e,
EST 6:8 nong bo ko nsol nyi ntul ma tohko liibi, a enyˈnya ji ntul ma tohko kuumu, enyˈnya jio ji bo m-e konngo ekpasi ntul.
EST 6:9 Wo nong bo rod ekpawobo jio, a enyˈnya ka ntubesi nlimeltum no nlen go etahk ntul, nong bo liibi nne no ntul kpˈ sebe re á kpunu, bo kun-e go enyˈnya, jo yannge a ne go afak mbang fere jo kpang tiingi go egea mbuksong re, <<Ejum ji a, ji bo ma lim ka nne no ntul kpˈsebe re á kpunu!>>>
EST 6:10 Owo ntul kehm tongo Haman re, <<Mehl elwaare, Rod ekpawobo, a enyˈnya wo song lim ka Modekaya nnea Ju, ye ji kpo ji go mbuga ntul, jang jang ana a ma bung. Ka gbake ejum ajehng ajehng ji a ma bung a bum go nkpe.>>
EST 6:11 Heman kehm rodo ekpawobo, a enyˈnya, kehm liibi Modekaya, lim-e á kuumu go njahm enyˈnya, yannge a ne go afake mbang, nya li go ejahbe, fere jo kpang tiingi go egea mbuksong asongo re, <<ejum ji bo ma lim ka nne no ntul kpˈsebe re a kpun-e.>>
EST 6:12 Eji á ma lim ano mal, Modekaya feere go mbuga ntul. Wo Haman kehm foomo kehnge go etahk, esamahr m-e gbod ndon ndon,
EST 6:13 Kehm ba tong Jeresi nkal ewe, a ate ebe, nsol kpee nyi m-e lim. Abatubu elle ebe a Jeresi nkal ewe kehm-e tongo re, <<Eji Modekaya jia, ye ji a ma kehme ellaange gbo go ege esamahr, li nnea Ju, ejum ajehng ajehng á w-e nehm ma lim. Wo bahke kpoko na!>>
EST 6:14 Eji bo kpi mbungu mbungu a ne, afang ane ntul kehm ba rehng, ba ko Hasman elwaare tahm a ne go elkak ni Esita nkala ntul ma toobo bum.
EST 7:1 Owo ntul, a Haman kehm tahme go elkak ni Esita nkala ntul ma toobo.
EST 7:2 Wo ana bo kpi amahm wo go etoono efung, owo ntul kehm kpe bahb re, <<Esita nkala ntul, ejum aji a kpˈsebe re wo bahb? M bahk-a kake. Ejum aji a kpˈsebe? Afi a sebe re bo yab ejahbetul ejame go edi ebbal, m bahk-a kake ejang ajehngi.>>
EST 7:3 Esta nkala ntul kehm-e faange re, <<Lˈjol re eltim m-a yebe tob-m Nsoo ntul, lˈfere kor-a, tahre elkpin ename. Ji n kpˈbahbe ji a. Tahre elkpin ane ebame, ji n kpˈbahbe ji a.
EST 7:4 Tibre me a ane ebame, bo ma-r gungu, re bo ranng-r, fere wul-r, tane eji nnene lˈkˈkpe jol. Li re elgungu ni ni bo gung-r no ana nju nyi nnenlum afi nnenkal, n jol belle na belle, tibre go elkohn ejum ana jio, nobem re me, m ba gbiingi ntul.>>
EST 7:5 Wo ntula Ahasaros kehm bahbe Esita nkala ntul re, <<Nne awoo? Á li gan? Nne awoo kpˈsebe re a lim elkohn ejum ana jio?>>
EST 7:6 Esita kehm faange re, <<Haman jia wo, ji li ebi nne, a nnekv ewahre. Haman eko kehm-e tane esamahr ntul, a ntula Esita.
EST 7:7 Ntul kehm mehle yiimi go erakatahng, yake amahm eme, lohng tahm go etanngga ji jolo go ekpasiki. Wo Heman sebe kahn re ntul ebtoobo elam eje wuku wuku ka-e ebi, á sa njahm re á gboongo ntula Esita nkala ntul bade elkpin ene.
EST 7:8 Re ntul kehm feere ba yel go ekpˈkpa, á ba nyehne Haman ma gbo kuumu go eti ji nkal a ntul jehk no. Owo ntul kehm rabe re, <<Anv, á yahke bob nkala ntul noongo a ne eji a li aname egame etahka? Re ntul kehm bulu nnyo, bo bulu Heman mbomo go esamahr.
EST 7:9 Efange nne ajehng ji jo loko ntul ngare nyio, bo jo lung-e re, <Habona,> á kehm bungu re, Haman eblim eti ji bo kpo kahn nne ekehd, kpˈwahre, li ntahme atahl abal a ntahme ewubu, li go nkpe etahk nyi Haman. Á limi bum re á wul Modekaya ji tahre ntul ngare nyi bo jol wulu ntul. Ntul kehm bungu re, <<Songen, wahn song kahn-e o!>>
EST 7:10 Owo bo kehm rodo Haman song kahn go ego jio ji á toobo bum Modekaya. Owo erakatahng ji ntul kehm-e naange.
EST 8:1 Efung bˈnehm, ntula Ahasaros ka Esita etahngga nsol nyi Haman nnekv a Ju bele no. Owo Modekaya kehm bake go esamahr bi ntul, tib Esita tong-e ana Modekaya li ekunu eje.
EST 8:2 Ntul kehm yehke ebil eje, ji á taare goji Haman, fere faake ka Modekaya. Fvfo, Esita yehke Modekaya re á kpur etahngga nsol Haman kpee.
EST 8:3 Esita kehm kpe je song yiimi go esamahr ntul, gbo noongo go alata nya ntul, jo ling, fere gboongo ntul re, á sahde ebˈbi ntoobo nyi Haman nnea Agagi ma toobo bade anebe Ju.
EST 8:4 Owo ntul kehm tanne ebti bi bo limi go agul ton Esita, á kehm mehle yiimi, ege esamahr.
EST 8:5 Esita kehm bungu re, <<Lˈfere kor ntul, lˈtob jol re m bahk-e fili ndon, á fere tir ejum ji nno ji á bahke limi, fvfo lˈjol re á kpi eyebatahng aname, nong ntul nyon nwer nyi bahke sahde abˈbi nya Haman mmona Hamedata ji nnea Agagi ma toobo re á rannge anebe Ju kpee, ba li go arohko ejahbe ntul kpee.
EST 8:6 Wo m bahke kpuumu renan, nyehn elkohn egburu elrannge ana nia bahke gboko tub ane ebame? M bahke ma kpuumu renan ji nyehn ana bo bahke rannge ebangenahb ejame?>>
EST 8:7 Owo ntul Ahasarosi kehm faange Esita nkala ntul, a Modekaya nnea Ju re, <<Tib eji Haman jo nok a anebe Ju, me n rod nsol enye kpee ka Esita, bo m-e fere rod, song kahn-e ekehd go eti ji á jahme no.
EST 8:8 Anv, nyonen ejehke jindiki, yeelen go mbing nyi ntul go esi ji anebe Ju, ana kor-n no, wahn ko ebil ntul kak elliingi, tib nwer anyehng anyehng limm nyi bo nyono go mbing nyi ntul fere ko ebil ntul kak selliingi nyi bo bahke ma yaange.>>
EST 8:9 Tvtv o, bo kehm lungu abanyonawer ba ntul, go eltahl a nfung era mi nnyahng era, nnyahng mi Sivan. Bo nyono ana Modekaya ka bo elkahn kpee, re bo nyon tv anebe Ju, a atubesi agburu ajahbe, a ane ba kpo fili arohko ejahbe ajehng ajehng, a agburu ane ba erohko ajahbe atahl arakera, erohko ebsehma, bomo go India tete rehng go Etiopia. Bo nyono nkahn nyia go elyeele ni ebliki ajahbe kpee, nya ane bao kpo bung. Ano wo bo tob yeele go alum ejahbe nya Ju.
EST 8:10 Modekaya kehm yeele go mbing a ntula Ahasarosi, bo kake elliingi ni ntul, kehm tumu tv bo sehng goji alokeltum ba kpo kuumu go anyˈnya nya kpo be elwaare, nya li akahme kahme anyˈnya nya ntul.
EST 8:11 Elkahn ni ntul, ka Ju nsahm re bo kono asi go ejahbe ajehng ajehng toobo ebjing, go mmojahbe awohng awohng, ni bo bahke baabe elbo; yiimi rannge, wul tane, nsoja anyehng anyehng nyi bahke lohngo ejahbe ajehng ajehng ba elnoko a abo, a anebkal ebo, a abon abon ebo, fere da nsol nyi anebekv ebo kpee.
EST 8:12 Efung bi ntul yehke ka anebe Ju re bo lim jia go nkpohko ejahbe anyehng anyehng nyi ntula Ahasarosi, jolo go ewuba nfung era, mi ewuba nnyahng ebal, nnyahng mi Ada.
EST 8:13 Bo bumu nwer nyio re jol ana ntahm go erohko ejahbe ajehng ajehng, re nne awohng awohng kahn go ege ejahbe, ji efung bio anebe Ju bahke toobo ebjing yiimi tˈtahne bongo anebekv ebo.
EST 8:14 Alokeltum ntul kehm kuumu go ebo anyˈ nya, a egburu etib bi ntul ma tum bo. Etib bia bo tˈtob tiingi go Susa, ji jolo abuntahk.
EST 8:15 Modekaya kehm mehle go esamahr ntul, liibi nsol etul, jolo eremme abarebare nsol. Bo konng-e egburu ekpasi etul ji agul, a ekpawobo ji bo ko anobo nobo linen lim. Elkak jolo go nfam nyi Susa. Nne awohng awohng jolo go eyebatahng.
EST 8:16 Go esamahr anebe Ju jolo ngare eyebatahng, a elgeere, elfooko, go ekpunu.
EST 8:17 Nkpohko ejahbe anyehng anyehng nyi nwer nyi ntul rehnge no, eyebatahng a elgeere jolo go ellong ni anebe Ju, bo jo limi elkak jo geere, esi jia, ane ba lohng go ajahbe nyako, jo lungu elbo re bo Ju, tib elfahle ni bo jo fahl anebe Ju, ebko bo elfono.
EST 9:1 Go ewuba nfung era nyi ewuba nnyahng ebal, nnyahng Ada wo, bo bahke limi ji ntul ka elkahn. Efung bia anebekv Ju bumu ntir re bo bahke koko Ju kpee elfono, wo fere kpiidi akpade go ero, Ju fere bel nsahm sennge kuumu ane ba jolo enebekv ebo.
EST 9:2 Anebe Ju lohngo nkpohko ejahbe anyehng anyehng bo lene no kono asi, go ejahbe ajehng ajehng ji ntula Ahasaros, re bo ba nok a ane ba kpˈsebe re bo ba rannge bo. Tibre ajahmjahm nya lene o jo fˈfahl anebe Ju.
EST 9:3 Agburu ane kpee ba jo fili arohko ejahbe, a atubesi ba agburu ajahbe, a atubesi abalimeltum, a ane ba jo loko ntul, jo tobo anebe Ju tib go elfahle ni bo jo fahl Modekaya ni ma ko bo elfono.
EST 9:4 Modekaya jolo egburu nne no bo m-e liingi go ekpasiki; mbing enye a elgahm ene yeele go nkpohko ejahbe anyehng anyehng, á jo gbale a atahne.
EST 9:5 Ju wulu anebekv ebo kpee go ekahngkahng, wul, fere rannge bo. Bo limi anebekv ebo, ji jo kor bo.
EST 9:6 Go Susa ji jolo abuntahk, Ju wulu, fere rannge ane atahltahl ane atahl alon.
EST 9:7 Bo tob wulu Pasandata, Dalfon, a Asipata,
EST 9:8 Porata, Adalia, Aridata,
EST 9:9 Pamasita, Arisayi, Aridayi, a Vayijata,
EST 9:10 abon awubu ba Haman mmon no Hamedata nne ekv no anebe Ju. Jol anebe Ju daam nsol ebo.
EST 9:11 Nfange ane nyi bo wulu no go abuntahk nya Susa, ba rehnge goji ntul efung bˈnehm.
EST 9:12 Ntul kehm tongo ntula Esita nkal ewe re, <<Anebe Ju ebwul, fere rannge ane atahltahl ane atahl alon, a abon awubu ba Haman go abuntahk nya Susa. Go erohko ajang ejahbe ntul nyako, bob lim jen? Anv, jenji a kpˈseb re me n lim ka-a? M bahke limi ka-a.>> Jenji a kpˈbahbe? Bo bahke tob yake ka-a.
EST 9:13 Owo Esita kehm bungu re, <<Lˈkor-a ka Ju ji li Susa nsahm, bo kpe lim behna ana bo ma lim lela, bo rod agubjing abon Haman bao na awubu song tohngo go ago.>>
EST 9:14 Ntul kehm kake elkahn re jol ano. Ano wo bo tiingi no kpee go Susa. Bo kehm rodo agubjing abon Haman na awubu song tohko go ago.
EST 9:15 Anebe Ju go Susa kehm kono edi ajehng go ewuba nfung eni mi nnyahng Ada, song wul ane atahlku go Susa. Jol bo lakem abo da nsol ebo.
EST 9:16 Erik aneb Ju ba jolo go arohko ajahbe nyako tob ba kono asi edi ajehng re bo baabe elbo. Bo bele erekekv tib ane ba jo gbak bo kpeem jol. Bo wulu ane atahltahl nkpel atahl asuwubu a nkpel esehma, a ane atahl awubu (75,000). Nnene lakem abo da nsol ebo.
EST 9:17 Ejum jia jolo go ewubu a nfung era, go nnyahng mi Ada. Go ewubu a nfung eni, bo re ekv, fere lim elkak jo geere.
EST 9:18 Wo Ju ji jolo go Susa kono asi edi ajehng, nok a anebekv ebo, go ewubu a nfung era, a ewubu a nfung eni. Go nfung elku wo bo re ekv, fere ji lim elkak jo geere.
EST 9:19 Ji ji wahng ka Ju ji lene go abon ajahbe jo bum ewuba nfung eni mi nnyahng Adar, ko jo lim nkak, fere jo yare atemtem nsol.
EST 9:20 Modekaya kehm nyono ejum ajehng ajehng ji ma lim kak go nwer, kehm tumu tv Ju kpee ji jolo ajahbe kpee nya woomo go elwo ni ntula Ahasaros, ajahbe nya jolo fee, a nya jolo kpidi kpidi,
EST 9:21 fere tong bo re, bo jo bum ewubu a nfung eni, a nfung elku, go nnyahng Adar, jo lim elkak elya anehng anehng.
EST 9:22 Ngare nyio nyi, Ju foro go abo anebekv ebo. Ana nnyahng mio mi ndon abo, fere jol eyebatahng, fvfo afung aling ebo fere jol afung nkak alimi, á nyono re bo jo bum afung nyao, fere jo lim nkak, fere jo yare atemtem ka nsol, fere tob ka akpak.
EST 9:23 Anebe Ju kehm taame re bo bahke soro asi jo lim elkak nia ana Modekaya ma nyon tong bo.
EST 9:24 Haman mmona Hamedata, ji lohng go Agag, nnekv no anebe Ju, toobo re a wul Ju kpee efung bio. Á tubu elfaange kehm kehme ngare a efung bi bo bahke wulu Ju kpee.
EST 9:25 Wo eji ejum jia rehnge goji ntul, á kehm fere nyon ejehke ka re, ebi ji Haman ma toobo bade anebe Ju, fere kuumu ye go ege esi, ye a abon ebe, bo tob rod bo, song tohko go ago.
EST 9:26 Afung elkak nyaa bo kpo lung re Purim, (ji lohngo re elfaange atubu). Tib esi nwer nyi Modekaya nyono no, a ji bo ma nyehn, a ji ma lim bo.
EST 9:27 Ju kpee taame re bo bahke jo lim ekak nia elya elya, go eying ajehng ajehng. Nne awohng awohng no lˈtaame yel bo, bo nehm tik kane ana bo toobo no, bahke jo lim elkak nia nfung ebal ebal.Go mbang ana nyi bo tibi bo, a ekahme kahme ngare nyi go ka bo.
EST 9:28 Afung nyaa bo bahke jo buumu go eying ajehng ajehng. Ebangenahb ajehng ajehng bahke jo buumu go ajahbe kpee. Anebe Jus nehm jo kane afung nyaa go elbuumu eji lˈkˈbe nne awohng awohng go ege atahng, jol atˈtohngo go kˈyini go eying ajehng ajehng.
EST 9:29 Esita nkala ntul mmona Abihail a Modekaya nnea Ju kehm kpe nyon awer nyandiki go ebo a nsahm kpee, rehke Ju kpee re bo jo lim elkak Purim.
EST 9:30 Owo Modekaya tumu awer tv erohko atahl arakera a erohko ebsehma, nyao nya ntul Ahasueros, re Ju kpee jol go elkoono, ejum ajehng ajehng kˈka bo egbiingi eltim,
EST 9:31 re bo jo bum efung bia jo lim elkak ni Purim, ana Modekaya nnea Ju abola Esita nkala ntul ka ntahm, ana bo ma toobo re bo bahke jo lim, a atˈtohngo ebo, bade afung njal abade ebo, afi jolo efung eling.
EST 9:32 Ntahm nyi Esita ebyiimi tˈtahne bade nsol nyi bo toobo no bade ana bo bahke jo lim elkak Purim. Fvfo bo kehm nyon kak awer.
EST 10:1 Ntul Ahasarosi kehm kake ane kpee etak, ba li go ege ejahbe, a bo ji li go egbuk agburu aya.
EST 10:2 Nsol kpee nyi ntul limi no, go ege eko a nsahm enye, budu agburu agbal nya Modekaya ana á mehle Modekaya wahre, nsol nyia kpee bo nyono go nwer nyi atul ba Media, a Pesia
EST 10:3 Modekaya nnea Ju, jolo njˈjoka nne, no jolo ekpeele ntul Ahasarosi. Á jolo mmon elfvvrv no Ju. Bo jo kpun-e sehng. Á jo noko ngare anyehng anyehng re á lim nnoobo ka ane ebe, fere bung ka bo go esamahr ntul.
ECC 1:1 Alum nya a, nya ntiingi etib, mmon a Devid no jolo ntul go Jeruselem, bungu no re:
ECC 1:2 <<Nsol kpee ejumjum lohngem!>>Ntiingitib wo bungu. <<Jol egburu ejum lohngem ejumjum!>> <<Nsol kpkee Ejumjum lohngem ejumjum lohngem.>>
ECC 1:3 Nsehng anyii ane kpo li go eboa ntum kpee, nyi bo kp'limi go njini nyia?
ECC 1:4 Aying kpo ba, fere sehng asongo, wo ndi tiki li go njinanjini.
ECC 1:5 Njul kpo lohng fere lahm, fere foomo feere go edi ji á kpo lohng.
ECC 1:6 Nfeb kpo lim feere go ejang eboblum, fere sennge feere go ejang ebobkal; kpo sennge ano ano, tiki jo feere toono elsehnge ene.
ECC 1:7 Ngba kpee kpo fab song yel go agburu aya, wo agburu aya nehme tiki rur. Go edi ji ngba kpo lohng ba, go wo kpo kpe feere tahm.
ECC 1:8 Nsol kpee ebkpen nne, sehnge ana nne bahke ma bung. Amahr kp'sebe re nyehn wo nsol elyehne lim, jol atung kp'sebe re wuk wo nsol elwuku lim.
ECC 1:9 Jio ji ma tohko jol, bahke kpe jol, ji bo ma tohko lim, bo bahke kpe lim; ejumjum limm ji li ejum nfenfe go njini.
ECC 1:10 Ejum ajehng ajehng jia go ji nne bahke ma bung re,<<Nyehnene! A ejum nfenfe ji a?>> Ebtohko jol a, mahne mahne; tohko jol a ngare enyahre kehm rehnge.
ECC 1:11 Nnene kpehme kpe buumu aying nya mahne mahne, jol aying nya kp'bake ane nehm buumu, ane ba bahke jolo toono ngare nyio, nehm kpe jo buumu aying nyao.
ECC 1:12 Me ntiingi etib, n kuumu etul go Jerusalem jo fili Isreel.
ECC 1:13 N yehke ntir enyame kak re me n kpili nsol, fere ko ngbere feede nsol kpee nyi ane kpo lim go njini. A wo li egburu elsol ni Esowo ma rod si nnee!
ECC 1:14 Me n seenge nsol kpee nyi ane kpo lim go njini; nsol nyio kpee ejumjum lohngem, nne kp'kame na toono elfeb.
ECC 1:15 Ejum ji ma galle, nne nehm ma tanne; ji ki li a nehm ma fange kak nti.
ECC 1:16 M bungu tong elname re, <<Me m bel ngbere sehnge nne awohng awohng no ma tohko kuumu etul go Jerusalem me n kehm ba kuumu; ngbere a elkahne ma-m nahre gbalee.>>
ECC 1:17 Owo n kehm yehke ntir enyame kak re me n kpili bada ngbere, a esahl go elgboolo, wo n tob kpili re, jia fvfo, nne kp'beke na kam elfeb.
ECC 1:18 Tibre nne no kpi egburu ngebere kpo jol ndon ndon sehng; ana elkahne kp'gbale, ano wo egbiingeltim tob li.
ECC 2:1 N kehm bungu tong elname re, <<Wuk-mo! M bahke koko elfo wuung-a eji n l'seb kahn ji kp'nobo.>> Wo jia fvfo n nyehne re ejumjum lohngem.
ECC 2:2 N kehm bungu re, <<Asol awolo esahl bi. Anv elfo alehke kpo ka nne jen?>>
ECC 2:3 N gare re me n ko amahm ka elname eyebatahng, fere jo lim agbolo nsol, wo ntir atahng enyame jo tiki soong-m a ngbere. N jo sebe re me n kahn ji nobo ka ane re bo jo lim go njini nyia abon afung ba nkpin ebo.
ECC 2:4 N kake esehk jo lim agburu ntum: N sii ntahk ka elname fere bahm ebgbe agrab
ECC 2:5 N bahme adi ebgbe, fere lim adi ekv areke nya m bahme nkohn a nti kpee nyi kpo kab akab.
ECC 2:6 N ramme abing nya alahb akuuru, nya bo jo ko alahb toomo abohko nti.
ECC 2:7 N gunu aju nya nlum a nya nkal, fere bel aju nyako nya bo jele bo go egame etahk. N tob bele nlong efong a nlong ebul a ejoro sehnge nne awohng awohng no gbo mbang kuumu etul go Jerusalem ka me.
ECC 2:8 N kpu asilva a agul luk ka elname, go atingi nsol nya atul a nya arohko ajahbe. M bele ayimase ba nlum a ba nkal, a aneb elkang gbalee, nsol nyo nyi kpo ka aneblum eyebatahng.
ECC 2:9 N sahb gb'gbal sehnge nne awohng awohng no tohko jol ntul go Jeusalem ka me, n kehm kuumu etul. Go nsol nyia kpee, ngbere enyame sa a name.
ECC 2:10 N tenem elname ejum ajehng ajehng ji koro amahr enyame; N tenem eltim ename elfo anehng anehng. Eltim ename jo geere kak ntum abo enyame kpee, jia ji jolo eltuuru eltum ename go agb'gbiingi enyame kpee.
ECC 2:11 Wo ga n l'fere seenge nsol kpee nyi abo enyame ma lim, a nsol nyi m ma gbiingi elname bel, ejum ajehng ajehng ejumjum lohngem, nne kp'beke kam elfeb; nsehng anyehng anyehng nne belem go elwo ni njul.
ECC 2:12 Owo n kehm sennge fere yehke eltim ename kunu re me n gbo ntir bada ngbere, fvfo esahl a elgboolo. Anv ejum ajii ji ntul no bahke ba kuumu etul toono atul bahko bahke ma kpe lim, sehnge ji bo ma toko lim?
ECC 2:13 N nyehne re ngbere nobo sehnge elgboolo, ana ellennge kp'nobo sehnge ejannge.
ECC 2:14 Aneb ngbere kpo bel amahr go ebo esi, wo egboolo nne kpo jen go ejannge; wo n sebe kahn re elkohn ejum ajehng ji kpo gbo tub bo ane abal abal.
ECC 2:15 Owo n kehm bungu tong elname re, <<Ji kpo gbo tub egboolo nne bahke tob gbo tub-m fvfo. Anv nsehng anyii N kpi no go egama ngbere?>> N kehm tongo elname re <<Jia fvfo ejumjum lohngem.>>
ECC 2:16 Tibre nne a ngbere tob li ana egboolo nne, bo ane abal abal bo nehm ga buumu bo; afung ebsi r'rehng nya ane bahke yini bo. Fvfo nnea ngbere bahke tob kpo ana egboolo nne.
ECC 2:17 Ano wo elkpin tehn-m no, tibre eltum ni ane kpo lim go njini, jo ka-m eyameltim sehng. Nsehng nyi ngbere kpee ejumjum lohngem, nne kpe kame na toono elfeb.
ECC 2:18 N kpi etehn ka nsol kpee nyi m ma lim bum go njini a elgbiingi enahme go elwo ni njul, tibre m bahke tahme sa nne no bahk-m toono.
ECC 2:19 Anv nne awoo kp'kahne jo re á bahke jolo nnea ngbere afii egboolo nne? Tvtv o, ye wo nsehng nyi ntum enyame bahk-e woomo go elwo, nyi N nyennge ko elkahne ename kak eko lim go elwo ni njul. Jia fvfo ejumjum lohngem.
ECC 2:20 Ano wo, eko kehm-m eltane bada ntum kpee nyi m ma nyehn erem lim go njini.
ECC 2:21 Tibre nne li ma ko ngbere a elkahne go ebnere lim eltum, fvfo á ba fere yake nsol kpee nyi á kpi no bum nne nondiki, no kii nyehn erem lim eltum nio. Jia fvfo ejumjum lohngem, li egburu ebibisi.
ECC 2:22 Nsehng anyii ane kpo bel go ntum ebo nyi bo kpo nyehn erem lim fere jo biingi elbo go njini nyia?
ECC 2:23 Afung elkpin ebo kpee, bo kpo lim eltum ndon ndon a abiingi eltim; jol ngare atv, eltim ebo kpehme re ekv. Jia fvfo, ejumjum lohngem.
ECC 2:24 Ejumjum limm ji nne bahke ma lim sehnge re á jo li nsol, fere jo w'wo, fere bel elwohngo go eltum erem ebe. Jia fvfo, me N nyehn re Esowo bi kpo ka nne,
ECC 2:25 tibre tohko jol Esowo, nne awoo bahke ma li fere bel elyebe?
ECC 2:26 Esowo kpo ka nne no kp'nobo go ege esamahr ngbere a elkahne go eyebatahng, wo nne abiafem á kpo ka-e eltum ni li re á jo kpu afang bum, nya á bahke faake ka nne no kp'nobo go esamahr bi Esowo. Jia fvfo ejumjum lohngem, nne kp kahme na toono elfeb.
ECC 3:1 Ejum ajehng ajehng kpi ngare ny'nye, fvfo ejum ajehng ajehng ji kp'limi go njini kpi ngare;
ECC 3:2 kpi ngare nyi bo kpo jel nne, fvfo tob kpi ngare nyi nne kpo kpo, ngare nyi nsol abahme, a ngare nyi elfohko nsol,
ECC 3:3 ngare nyi elwulu a ngare nyi enobayam, ngare nyi etahk afake a ngare nyi elsehke,
ECC 3:4 ngare nyi eling alingi a ngare nyi asol awolo, ngare nyi eljolo ndon ndon a ngare nyi ase abahne,
ECC 3:5 ngare nyi atal afare faade a ngare nyi elkpuku atal luk edi ajehng, ngare nyi a bahke bingi nne a ngare nyi a bahke yaame go elbingi nio,
ECC 3:6 ngare nyi ejum asebe a ngare nyi ekpu ayini, ngare nyi elbumu ejum a ngare nyi elroko ejum jio go,
ECC 3:7 ngare nyi nne bahke yare mbomo a ngare nyi á bahke jahme baade, ngare nyi li re nne belle a ngare nyi li re nne bung,
ECC 3:8 ngare nyi li re nne jo kor-a a ngare nyi li re nne jo tehn-a, ngare nyi ebta a ngare nyi elkoono.
ECC 3:9 Nsehng anyii abalimentum kpo bel go ebo eltum ni bo kpo nyehn erem jo lim?
ECC 3:10 Me n nyehn elsol ni Esowo ma si nne.
ECC 3:11 Esowo eblim ejum ajehng ajehng re nob go ege a ngare. Yebkak elkahne ni elkpin ni njinanjini go eltim ni nne, tvtv o, nnene nehm ma lohko kahn ji Esowo kp'limi kpee go mbomo rehng go ekahlsi.
ECC 3:12 Nkp'kahne re ejumjum go limmm ji nobo ka ane, sehnge re bo jo bel eyebatahng fere lim nnoobo ngare nyi bo li go elkpin.
ECC 3:13 Re nne jo li fere w'wo fere bel elwohngo go ntum ebo nyi bo kp'nyennge lim, tib jia ayare nya Esowo nya.
ECC 3:14 N kp'kahne re ejum ajehng ajehng ji Esowo limi no bahke jolo go njinanjini, jol nne nehm ma budu ejumjum o, afii yehke na. Esowo kpo lim ano eji ane l'jo fahl-e.
ECC 3:15 Ejum ajehng ajeng ji li no, ebtohko jol, ji bahke jolo ebtohko jol, fvfo Esowo bahke limi ji ma tohko lim kpe lim.
ECC 3:16 N kpe nyehn ejum ajehng jehko go njini nyia ji li re: Go edi elam alame, ab'bi li o, go edi ji fuumu re ane jo lim nsol songo songo, ab'bi li o.
ECC 3:17 N kehm bungu tong elname re, <<Esowo bahke lame etinginne a ebinne, bo ane abal abal, tibre ngare bahke jolo ka eltum anehng anehng, ngare nyi bo bahke lame ejum ajehng ajehng ji nne limi no.>>
ECC 3:18 N tob bungu tong elname re, <<Ana ane, Esowo kpo wuungu bo, eji bo l'kahn re bo li ana enyam.>>
ECC 3:19 Etingitingi, ji li ka nne, tob li ano ka enyam; j'nehm ji kpi bo sik: Ji li re, ana nnyam bahke kpoko, ano wo nne kpo tob kpo. Bo kpee kpi elv elv anehng ni elkpin, nne kpimm na nsehng sehnge nnyam. Go ejum ajehng ajehng, ejumjum lohngem.
ECC 3:20 Bo kpee kpo feere tahm edi j'nehm; bo ko ebtohko lim nne a nnyam, ano wo bo bahke feere go ebtohko.
ECC 3:21 Nne awoo kp'kahne jo re etohko ji nne kpo mehl tahm go ero, fvfo jo re ji nnyam kpo badde yel go ndi?
ECC 3:22 Ano wo n nyehne no re ejumjum go limm ji kp'nobo ka nne, sehnge re a jo geere kak eltum ene tibre jio ji li etuureltum j'je. Tibre, anv, nne awoo bahke feere abo ba tib bo ji bahke jolo ngare nyi bo ma kpo fi?
ECC 4:1 Owo n kehm kpe seenge fere nyehn eblum kpee ni ane kp'limi atem go njini: N nyehne abonngo nya ane ba bo kp'limi bo eblum, jol nkakeltim bo kpimm; ane ba kp'limi bo nlum kpi eko, wo bo nkakeltim bo kpimm.
ECC 4:2 N kehm bungu gbul gbul gbuul re, ane ba ma kpo fi, bo kpi eyebatahng sehnge aneb mbir mbir, bo ji kpeka li go elkpin.
ECC 4:3 Nne no bo kal-e j'jel ye wo ga nob a ne sehnge bo njahm ebal ebal, ye ji kala nyehn ab'bi nya ane kp'limi go njini.
ECC 4:4 N t'tob nyehne re enok kpee, a eko kpee ji nne kpo kak go eltum ni alimi no, kpo lohng go eteele ala ji nne kpi no bada ntem. Jia fvfo ejumjum lohngem, li ana nne kp'beke kam elfeb.
ECC 4:5 Agboolo ane kpo wal abo ebo, ko elrannge ba ka elbo.
ECC 4:6 Ga nob re nne bel ndabbo ejum alehke anyehng a enange eltim, sehnge re á bel ndabbo nsol alehke ebal go elnyennge lim eltum, elnyennge lim eltum li ana nne kp'kame toono elfeb.
ECC 4:7 Owo n kehm kpe nyehn ejum jehko ji ki lohng ejumjum go njini nyia.
ECC 4:8 Nne awohng jolo go no lene ntahng ntahng, jol mmon a belem afii mmonannyehn. Tvtv o, á joom lahng eltum alimi, jol afang enye we-e joom gbal. Owo á kehm bahbe elne re, <<Anv, nne awoo me n kp'nyehne erem jo lim eltum nia ka-e,>> <<Fvfo jenji wahnge n kil elbele ngare lim elgeere?>> Jia fvfo tob li ejum mbol mbol, a erem bi kpo kpo ko et'tane ba!
ECC 4:9 Ane abal ba ga nob sehnge nne awohng, tibre, tibre nsehng eltum ebo bahke gbale.
ECC 4:10 Nne awohng ebo l'foro gbo, noko bahk-e mehle yiimi. Wo eyuu a nne no bahke gboko fvfo k'bel nne no bahk-e mehle yiimi.
ECC 4:11 Budu o, ane abal l'noongo edi ajehng, bo bahke bele elfuubu bo. Wo nne no li antahng bahke limi rejen kehm bele elfuubu ngubjing?
ECC 4:12 Jol nne awohng nne noko bahk-e ma ko elfono, ane abal bahke ma yiimi ka elbo. Nlehke mi bo fere nja era bahke riidi eltohngo kim.
ECC 4:13 Nkubin a njangkun nyi kpi ngbere nyi ga nob sehnge ek'kulu egboolo ntul, no kil jo wuk erehke.
ECC 4:14 Li ma jol re njangkun nyio lohngo ngbekobo ba kuumu etul, afii bo jele go ekpak go ejahbe ji á kp'fili.
ECC 4:15 N nyehne re ane kpee ba jolo go elkpin go njini jo toono njangkun nyio nyi ba kuumu etul toon-e.
ECC 4:16 Ane ba á jo fili bo, jol go nfange bo jolem. Wo ane ba bo jele bo ngare nyi á ma kuumu etul sehng, eltim yebem bo bada a ne. Jia ejumjum lohngem, nne kp'kame na toono elfeb.
ECC 5:1 Jo baabe akpade eljen enya a l'je go Etahk Esowo. Jo je re wo song wuungu atung, sehnge re wo song lim njom nyi agboolo ane, bo ji kil jo kahn re boblim ebi.
ECC 5:2 Ka jo warre go nnyo, jol ejum ki-a jo foomo go eltim re wo bung ejum ajehng ajehng go esamahr bi Esowo. Esowo li go elbung, wo li ga ndi, owo wahnge nobo re wo k'ga jo bung.
ECC 5:3 Nne kpo leeme nlem tib go nsol gbalee nyi wob-e go eltim, fvfo egboolo nne kpo bung alum gbalee.
ECC 5:4 A l'ko nwongo a Esowo, ka laange ellimi ejum jio. Esowo eltim we-e kpehme yebe bada agboolo ane; lim ji a ko nwongo.
ECC 5:5 Ga fuumu re nne k'ko nwongo sehnge re á ko, k'lim ji á nyame no.
ECC 5:6 Ka taame nnyo ema gbul-a kak go abiafem. Fvfo ka yiimi nfaabe a ntiigetib no Etahk Esowo re, <<Nwongo nyi n ko no, n soodo na.>> Jenji wahnge a bahke limi re eltim rak Esowo bade ajum ji a bungu no, fere rannge eltum abo enya?
ECC 5:7 Alem gbalee a eb'bungu gb'gbal kehme lohng ejumjum. Fvfo jo fahl Esowo.
ECC 5:8 A l'nyehn go esi jahbe re bo kp'limi nkpak eblum, fere jo lam elam eje go ebi mbang, taar-e eno eje, nsol ana nyio ki-a jo kpo esi, tibre ntubesi abalimentum awohng awohg kpo bel nne no kpe fil-e. Wo atubesi bao abal abal kpi nne no kp'ware sehnge bo ane abal abal.
ECC 5:9 Nsehng nyi ndi li ka ane kpee; yefono ntul kpo tob li nsehng go ebgbe bi bo bahme.
ECC 5:10 Nne awohng awohng no akpohko kpo kor-e, akpohko we-e nehm tiki gbal; nne awohng awohng no nsol afang kpo kor-e, nsehng afang we-e nehm tiki gbal. Jia fvfo ejumjum lohngem.
ECC 5:11 Ana nsol kp'ruru, ano wo ane ba kpo li kpo tob rur. Anv nsehng anyii li no a nne no kpi no, sehnge re kpo kor bo re bo jo ko amahr jo nyehn?
ECC 5:12 Ellu ni nne no ma lim nltum kpo yebe sehng, jol afii bo li nsol ntiil afii bo li gbalee, wo efangene, nsol afang ebo nehm taame re bo lal.
ECC 5:13 Me n nyehn egburu ebi ejum go njini nyia, ji li re, nne l'behr afang enye es'kohro bahke koko ebi ba ka-e,
ECC 5:14 afii afang nyao fere tane tib go ebibesi, wahnge á l'jel mmon, ejumjum nehm kpe jol ji elkv alehke.
ECC 5:15 Nne awohng awohng kpo lohng ebun ebun go ala nnyehn ba, ana nne awohng awohng ba no, ano wo á bahke feere. Ejumjum á nehm bel go ntum enye kpee nyi á jo nyennge lim, ji á bahke fili go ege ebo asongo.
ECC 5:16 Jia fvfo egburu ebi ejum ji: Tibre ana nne awohng awohng ba no, ano wo á bahke feere, fvfo nsehng anyii bo kpi no, eji bo kp'nyennge lim eltum ka elfeb?
ECC 5:17 Go afung enye kpee, á kpo li nsol go ejannge, a elmarre ekubin a erakatahng.
ECC 5:18 Ejum ji a ji m ma nyehn re kp'nobo: Ji li re, ga fuumu re nne jo li fere jo w'wo, jo bel elwohngo go ntum abo enye nyi á kp'limi go njini nyia go abon afung elkpin ba Esowo me-e ka, tibre jia ji li ji Esowo me-e ka.
ECC 5:19 Budu o, Esowo l'ka nne agburu afang á fere bel nsol, fere ka-e eko re á jo li nsehng go nsol nyio, fere ko re ano wo elkpin li no, jo bel eyebatahng go eltum ene, jia ayare nya Esowo nya.
ECC 5:20 Nne noo nehm jo tir gbalee bade afung nya elkpin ene, tibre Esowo me-e bum re á jo li elfo.
ECC 6:1 Me n nyehn ebi ejum jehko go njini, li egburu elsol ka ane.
ECC 6:2 Esowo kpo ka ane bandiki agburu afang, a nsol afang go ekpunu, wahnge bo limm elehng ejum ejehng ajehng ji eltim ebo sebe no, wo Esowo kpehme ka bo eko re bo li nsehng nyi nsol nyio, fvfo ajenne nya bahke lehke nsehng nyio. Jia ejumjum lohngem, egburu eyameltim ji.
ECC 6:3 Nne li ma bel abon atahl alon, fere kang nya tvv, wo jol afii elkpin ene labe renan, á tohko ma li nsehng nyi afang enye, fvfo bo tohko ma lim elkv ene ana fuumu no, me n kp'bungu re, mmon no bo ejel ekpakv wo ga nob sehnge nne noo.
ECC 6:4 Tibre á kpo ba ana ejum ji kii lohng ejumjum, fvfo mbing enye ebtob sa go ejannge.
ECC 6:5 Jol mmon no ki nyehn ebare elbung, afii kahn ejumjum, ye wo ga kpi erekekv sehnge efange nne.
ECC 6:6 Jol afii nne noo kange nnya atahltahl nkpel elon, wo á maam li nsehng nyi afang nya á bele no. Anv edi j'nehm sang bo kpee fi noa?
ECC 6:7 Nne awohng awohng kpo nyennge lim eltum re a bel ejum alehke, wo ga ekpidla nehm tiki wohngo.
ECC 6:8 Nsehng anyii nnea ngbere kpi no sehnge egboolo nne? Nsheng anyii akpak bahke bele go elkahne mbang ana nyi bo bahke jo fili elbo go ellong ane?
ECC 6:9 Ellehke ji nne kp'nyehne go ege amahr ji ga nob, sehnge re nne jo tiiri bade ejum ji á kala nyehn go ege amarhr. Jia fvfo ejumjum lohngem, nne kp'kame na toono elfeb.
ECC 6:10 Ejum ajehng ajehng ji li no bob tohko gungu mbing, fvfo ji nne li no, bob tohko kahn bade; nnene nehm ma yiimi abohng a nne no kp'tahne sehng-e.
ECC 6:11 Ana alum kp'ruru, ano wo kil jo kpe lohng ejum jum, fvfo nsehng anyii jio bahke ma ka nne awohng awohng?
ECC 6:12 Tib anv, nne awoo kp'kahne ji kp'nobo ka nne go elkpin, go abon afung ba ki lohng ejumjum nya á li elkpin ni bahke sehnge ana etohko? Nne awoo bahk-e tongo ji bahke jolo go njini, go ngare nyi á ma kpo?
ECC 7:1 Nnooba mbing kp'nobo sehnge atingi akehng es'sv eleenge, fvfo efung bi nne kpo no kp'nobo senge efung bi bo jel-e no.
ECC 7:2 Ga nob re nne je go etahk ji ane nong elkv, senge re á je go etahk elkak, tibre elkv ni li ejum ji li ka nne awohng awohng; nobo re ane ba elkpin ko jia kak go eltim.
ECC 7:3 Ndon nyi ga nob sehnge asol, tibre esahmahr ndon ndon kp'nobo ka eltim.
ECC 7:4 Eltim ni nnea ngbere li go etahk elkv, wo eltim ni agboolo ane li go etahk elfo alehke.
ECC 7:5 Ga nob re nne wuk erehke ji nne a ngbere sehnge re nne jo wuungu atung go ese ji agboolo ane.
ECC 7:6 Ana ajoong kp'tahke go agun nya etu kun no, ano wo asol nya egbooko nne li no. Jia fvfo ejumjum lohngem.
ECC 7:7 Eloono nne kpo lim nnea ngbere fere jol egboolo nne, fvfo ngu kpo rannge eltim nne.
ECC 7:8 Nkahlsi ejum kp'nobo sehnge mbomannahm, fvfo elkpuumu kp'nobo sehnge agaabe.
ECC 7:9 Ka jo ware rak eltim sohk sohk go ega atahng, tibre erakatahg wob go ntim nyi agboolo ane.
ECC 7:10 Ka jo bung re, <<Jenji wahnge afung nya mahne mahne, nobo sehnge afung nya lela?>> Tibre fuuemem re nne jo bahb abahbe ana nyao.
ECC 7:11 Ngbere li nnoobo ejum ana elehkelkv, kpi nsehng ka ane ba li go elkpin.
ECC 7:12 Ngbere li ejum ji kpo bulu nne ana akpohko li ejum ji kpo bulu nne, wo nsehng nyi elkahne li re, ngbere kpo kuuru ane ba kpi-e no.
ECC 7:13 Tir bada ji Esowo ma lim, nne awoo bahke ma tanne ji á ma lim galle galle galle?
ECC 7:14 L'nob a na, jo bel eyebatahng; wo l'sab a na, jo buumu jia, re, Esowo eblim ejum jia ana a limi jehko. Fvfo, nnene nehm ma kahn ejumjum bade ana bahke jolo a ne behnjehle.
ECC 7:15 Go elkpin ename nia ni kii lohng ejumjum, me n nyehn nsol ebal nyia: Me n nyehn etinginne kp'kpoko tan go etingi eljini ene, ebi nne fere bel nlaabe elkpin go ege ebi eljini.
ECC 7:16 Ka jo tir bade elna re wo wo ga kpi etingi eljini, jol ka tir re wo wo ga kpi ngbere, jenji wahnge a bahke rannge elna?
ECC 7:17 Ka jo gbal go ab'bi alimi, fvfo ka jol egboolo nne, jenji wahnge a bahke kpoko ngare enya kehm rehnge.
ECC 7:18 Ga nob re wo gbo ejahm go ejum ajehng go nsol nyia, fvfo jol ka yake jehko. Nne awohng awohng no kpo fahl Esowo nehm gbo yel nsol nyia.
ECC 7:19 Ngbere kpo lim nnea ngbere awohng tahne sehnge afiladi awubu ba li go nfam.
ECC 7:20 Lohko li ano re, nnene lim go njini no li etinginne; nnene lim no kpo lim nsol go nseenga nseenge k'tiki lim abiafem
ECC 7:21 Ka jo kunu atung go ellum anehng anehng ni ane kp'bungu; tohko jol ano, a bahke wuku nlokeltum ewa kp-a suku,
ECC 7:22 tibre a kp'kahne go ega eltim re, akpel tvv wofonantahng kpo t'tob su ane bako.
ECC 7:23 Nsol nyia kpee n ko ngbere wuungu, n kehm bung re, <<Me n ntoobo egame eltim re me n bel ngbere,>> wo ga ejum jia ebgbal sehng-m.
ECC 7:24 Ejum ajehng ajehng ji li no, li go fee, fere r'rahbe, nne awoo bahke ma seb kahn?
ECC 7:25 Owo n kehm fere yehhke ntir enyame kunu re me n bel ekahnafem, re me n feede, fere seb ngbere yehke, kahn ana nsol lohngo lohng, fere lenng-m bade ademme nya li go ebiljini a esahl bi li go elgboolo.
ECC 7:26 Me n nyehn re ejum jia kp'yame sehnge elkv, nenkal no li ana ekpoko, ye ji eltim ene li ekpoko, fvfo abo enye li agbekobo. Nenlum no kpo lim ji kpo kor Esowo bahke foro go ege abo, wo nne abiafem wo bahke gboko ege ekpoko.
ECC 7:27 Nt'tibi kp'bungu re, <<Nyehn gae!>> <<Ejum ji a ji m ma seb kahn, me n ko ejum ajehng budu a jehko, eji n l'kahn ana nsol lohngo lohng.>>
ECC 7:28 Ana n jo seb asongo, jol eji n kala ny'nyehn, wo nyehne nnelum na awohng no li songo songo go ellong ane atahl alon nkpel ewubu (1000), wo nenkal na awohng n nyehnem go ellong ane baa kpee.
ECC 7:29 Ejum ajehn ji m ma nyehn ji a, ji li re, Esowo limi ane ba li elkpin songo songo, wo bobtahm kp'sebe afehme abang gbalee.
ECC 8:1 Nne awoo li ana nnea ngbere? Nne awoo bahke ma lennge nsol ka ane? Ngbere nyi nne kpi no kpo lim re esamahr ebe jo bang, fere yaange elbohngo esahmahr ebe bi kp'nyehnge.
ECC 8:2 N kp'bungu tong-a re wo jo kpunu nkahn nyi ntul, tibre a ko nwongo go essamahr bi Esowo
ECC 8:3 Ka foomo tahm lohng go esamahr ntul. Ka yel ellong ane ba kpo toobo bade ab'bi, tibre ntul bahke ma lim ejum ajehng ajehng ji kor-e no.
ECC 8:4 Eji li re ellum ni ntul kpi egbuuru eko, nne awoo bahke ma bung a ne re, <<Ejum aji a kp'limi?>>
ECC 8:5 Nne awohng awohng no kpunu nkahn enye, ebi ejum nehm gbo tub-e, fvfo nne no kpi ngbere go eltim bahke kahne ngare nyi fuumu re á lim nsol nyia, a mbang ana nyi á bahke koko lim.
ECC 8:6 Tibre ngare nyia, nyi fuumu no re nne lim ejum ajehng ajehng, a mbang ana nyi á bahke limi, jol eji li li re nne li ekubin ekubin.
ECC 8:7 Eji li re nnene nehme kahn ji behna, nne awoo bahke ma tong ntem ejum ji bahke jolo?
ECC 8:8 Ana nnene kii kpi nsahm nyi á bahke ma kpan elfeb, ano wo nnene kii kpi nsahm bada ngare elkv enye. Ana bo kil jo yehke nne go nsoja ngare ebta, ano wo ab'bi l'k'ma yake ane abo bo ji kp'limi.
ECC 8:9 N nyehne nsol nyia kpee, eji n yehke ntir enyame kak go nsol kpee nyi bo kp'limi go njini nyi ane bandiki kpi eko fvfo ane bako kpi erem nyehn go ebo elwo.
ECC 8:10 Ano wo fvfo n nyehne ana bo limi elkv abi ane, kpa bo kak, bo jio ji jo kono elbake go edi li saang fere feere, fvfo ane jo tehke bo go nfam nyi bo jo lim nsol nyia. Jia fvfo ejumjum lohngem.
ECC 8:11 Erem akake bi bo kimi elam bada nne no limi eb'bi l'jo laange, ntim ane kpo kehme elsebe abang nya bo bahke koko jo lim ab'bi.
ECC 8:12 Jol afii ebi nne ji limi abi nsol nkpel atahl alon kange aya tvv, n kp'kahne re bahke nobo a ane ba kpo fahl Esowo, ba kpo kpun-e go ege esamahr.
ECC 8:13 Wo eji abi ane kil jo fahl Esowo, nehm nob a bo, jol afung ebo nehm lahb ana etohko elgung.
ECC 8:14 Ejum ajehng jehko jia ji kpeka li ji ki lohng ejumjum go njini. Etinginne no bele ji kehn fuumu a ebi nne, a ebi nne ji bele ji kehn fuumu a etinginne. Jia fvfo, lohngem ejumjum.
ECC 8:15 Owo wahnge egame, fuumu re nne jo li elkpin go njini nyia, tibre ejumjum limm ji nobo no ka nne sehnge re, á jo li, jo w'wo, fere bel eyebatahng go elkpin. Owo eyebatahng bahke toono bo go ntum erem ebo go afung kpee nya elkpin ebo nya Esowo ma ka bo go njini nyia.
ECC 8:16 Eji n neyhke ntir enyame kunu re me n kahn bada ngbere fere kunu amahr nyehn ntum nyi ane kpo lim go njini, nyi wahnge bo kil jo lal atv a njul,
ECC 8:17 owo n kehm nyehne nsol kpee nyi Esowo ma lim. Nnene nehm ma kahn ana ji kp'j'jol go njini nyia. Jol ana bo kp'n'nok kpee re bo feede kahn, nnene we-e nehm ma tiki lennge ana lohngo lohng. Jolafii aneb ngbere kp'woro nnyo re bo kp'kahne, nehm ma tiki lennge bo.
ECC 9:1 Ano wo n jo tir bade nsol nyia kpee fere kohlo asi re, etinginne a nnea ngbere a nsol nyi bo kp'limi wob go abo nya Esowo, wo nnene nehme kahn joare elkoro ni nong kpi bo sik afii etehn nne.
ECC 9:2 Ejum ajehng j'nehm ji kpo gbo tub bo ane kpee, atingane a abiane, anobonbo a asabsab, ane ba li saang a ba ki li saang, ane ba kpo lim ajom ka Esowo a ba kil jo lim ajom ka Esowo. Ana li a nnooba nne ano wo tob li a nne abiafem; ana li a ane ba kpo ko nwongo, ano wo tob li a ane ba kpo fahl nwongo akoko.
ECC 9:3 A wo li ebi ejum ji li go ejum ajehng ajehng ji kp'jolo go njini, ji li re, ejum ajehng j'nehm ji kpo gbo tub ane kpee. Budu o, ab'bi ebrur go nitim ane, esahl tob wob bo go ntim ana bo li go elkpin, tete bo kpo song jol a akvne.
ECC 9:4 Nne awohng awohng no li elkpin kpi ekunukpu, jol mbv nyi li elkpin kp'gake nob sehnge egabi ji ma kpo.
ECC 9:5 Tibre ane ba li go elkpin kp'kahne re bo bahke kpoko, wo akvne ejumjum bo nehme kahn, eltuuru bo kpeem kpi, jol abing ebo ane ebyini
ECC 9:6 Elkoro ebo, a etehnne ebo, go eteele ala ebo ebtan fi ekidi eblab; bo nehm ma kpe lim ejum ajehng ajehng bade nsol nyi kp'jolo go njini
ECC 9:7 Song, wo song li nsol alehke enya a eyebatahng, wo amahm ema a eyebeltim tibre Esowo ebtaame tv ejum ji a kp'limi.
ECC 9:8 Jo liibi a babare nsol ngare kpekpe, fvfo wo fere jo kak elna akehng go esi ngare kpekpe.
ECC 9:9 Jo li elkpin a nkal ewa no kpo kor-a, go afung kpe kpe nya elkpin ena ni ki lohng ejumjum, ni Esowo m-a ka go njini, afung enya kpee nyao nya ki lohng ejumejum. Tibre ejum ji a, ji li ka go elkpin, fvfo go eltum ni a kp'nyennge jo lim go njini.
ECC 9:10 Ejum ajehng ajehng ji a kake abo enya re wo lim, lim a eko eko eja kpee, tib go ejahbe akvne ji a fi no, eltum alimi go limm, jol ntoobo, jol elkahne afii ngbere limm.
ECC 9:11 Me n tob nyehn ejum jehko go njini nyia: Nne no kpo ware abahl abeke sang kpo be ga ane bako, jol nne eko sang kpo ko esehnge ebta, jol nne a ngbere sang kpo bel nsol alehke, afii agburu afang jol ka ebangbanag nne, afii nnoobo jol ka nne elkahne; Kpo jol go enobesi, nne l'jol go edi ji fuumu no go ngare nyi fuumu no.
ECC 9:12 Fvfo, nnene nehme kahn ana ngare ny'nye bahke bake: Ana bo kpo ko arim eblum bob nsahre, afii ana nruk kpo gbo ekpoko, ano wo ebi ngare kpo bob ane ana ekpoko, kpo gbede na bo.
ECC 9:13 Fvfo n kehm kpe tob nyehn ntugare nyehko nyi li bada ngbere go njini nyia, nyi liim na egbuuru nkpoko esi ejum.
ECC 9:14 Mojahbe awohng jolo go, a abon amohk ane ba lene o. Owo ntul no kpi eko kehm ba yiimi ebta a bo, sennge bo kak, fere si nkpak ngbe sennge ekahme nfam kak.
ECC 9:15 Nnenlum awohng lene o no jolo nkpak, wo á bele ngbere, fvfo a ko ngbere enye tahre nfam nyio. Jol nnene buumem nkpak a nne noo.
ECC 9:16 Ano wo m bungu no re, <<Ngbere nyi ga nob sehnge atahne.>> Wo bo rodo ngbere nyi nkpak nyio daange, jol alum enye bo nehme kpe wuk.
ECC 9:17 Anaange alum nya nnea ngbere nya ga fuumun re nne wuk, sehnge elrabe ni mfiladi no agboolo ane.
ECC 9:18 Ngbere nyi ga nob sehnge nsol ebta, wo nne abiafem awohng kpo rannge anoobo nsol gbalee.
ECC 10:1 Ana akpakv aj'jahnge kpo lim re akehng es'sv eleenge jo v esabsab es'sv, ano wo li bada nne elkahne a ekpunu bo l'lim elgboolo ntiil.
ECC 10:2 Eltim ni nnea ngbere kpo jol feere go ejang etingi mbang, wo ni egboolo nne kpo jol feere go ejang ab'bi.
ECC 10:3 Jol eji agboolo ane kp'jene asongo go mbang, ntir nyi nno bo kpimm, bo kpo tib nne awohng awohng eldaabe ebo.
ECC 10:4 Nfiladi l'rak eltim bade a na, ka tahm edi eltum eja sa; nnaangeljini bahke limi bo tahm ka nne go nsoodo.
ECC 10:5 Ebi eju jia a, ji m ma nyehn go njini nyia, elkohn nsoodo nyi nfiladi kpo lim:
ECC 10:6 Agboolo ane bo kpo rod bo kunu go awahrewahre adi gbalee, wo ga afangane, kpo kuumu arederede adi.
ECC 10:7 Me n nyehn aju kun go ajahm ebvankang, wo atubesi ane fere jo jen go akpade ana aju.
ECC 10:8 Nne awohng awohng no kpa elbing, li ma gbo yel o; nne awohng awohng no wa ekahme re a yel, nnyo li-e ma tohko.
ECC 10:9 Nne awohng awohng no kpo kpa atahl yehke, atal nyao bahk-e ma lim ejum; nne awohng awohng no kpo yange nti, á li go efin efin, li-e ma lim ejum.
ECC 10:10 Elfuk l'kohd, fvfo bo tohko k'bange, nne bahke kake eko gbalee lim eltum, wo nne no elfuk m-e nahre bahke limi nobnob.
ECC 10:11 Nnyo l'gbo mbang tohko nne, nnea ntanne kehm-e koko elfono, eblohng re nnea ntaane noo bo we-e nehm kpe kpi.
ECC 10:12 Alum nya lohng go nnyo mi nnea ngbere li anoobo alum, wo agboolo ane kpo wul elbo go eboa nnyo.
ECC 10:13 Go mboma mbomo alum e bo li agboolo alum; ekahlsi alum ebo li abi alum nya esahl,
ECC 10:14 fvfo agboolo ane kpo bung alum gbalee. Nnene nehme kahn ji kp'bake, fvfo nne awoo bahke ma tong ntem ji bahke jolo b'njehle ngare nyi bo ki kpe li?
ECC 10:15 Eltum ni agboolo ane kpo nyennge jo lim, kpo lahng na bo, bo kpehme kahn mbang rehng to nfam.
ECC 10:16 Eyuu a ejahbe ji ntula bo jolo nlokeltum, bo ji atubesi ane ebo kpo lim nkak efungfu.
ECC 10:17 Elfuulu li ka ejahbe ji ntula bo lohng go ebangenahb ji agburu ane, ye ji atubesi ane ebe kpo lim nkak go ngare nyi fuumu no, eji bo l'bel eko, bo kpehme lim re bo jo wo fere jo b'buumu.
ECC 10:18 Ewon kpo lim elbulutahk jak; tib eji abo li nehme nehme, etahk kpo l'lahl.
ECC 10:19 Elkak bo kpo lim re ane jo wol asol, amahm kpo lim elkpin jol yebe yebe, fvfo akpohko nya li nfaange nyi ejum ajehng ajehng.
ECC 10:20 Ka nyok ntul, jol go ega eltim, afii su efangenne go ega ekp'kpa elkang, tibre ebruk bi kp'foongo go elbung bahke ma rod alum enya, fvfo ebruk bi kpo foongo bahke ma tooro ji a bungu no.
ECC 11:1 Ro abred enya kak go alahb; l'kang afung gbalee, a bahke ma bel nsehng.
ECC 11:2 Kak akpohko enya go are na asehma, jol kak rehng anehkeni; a nehme kahn ebi erem bi bahke gboko tub ejahbe.
ECC 11:3 Akparesemsem l'jol alahb alahb, kpo na elahb wohngo go ndi. Jol afii eti gbo feere go ejang aboblum afii ejang ebobkal, edi j'nehm ji gbo no, o wo kpo noongo
ECC 11:4 Mbahmgbe awohng awohng no kp'kahn ejang ji elfeb kpo lohng ba kp'kahn ngare nyi á l'k'bahme nosl enye; mbahmgbe awohng awohng no kp'kahne bade akparesemsem kpo kahn ngare nyi ki fuumu re á fv nsol enye.
ECC 11:5 Ana a kil elkahne mbang nyi nfeb kpo sehng, afii ana nne kpo jini go ala nnyehn, ano wo a l'k'ma kahn eltum ni Esowo, ye ji li Nlima nsol kpee.
ECC 11:6 Bahm nsol ndi enya go ngare efungfu, fvfo ngare elgung, non abo enya k're ekv, tib a nehme kahn nsol nyi bahke nobo, ma nyao nya njii, afii nyako nya, afii fundiki abbal abbal bahke nobo.
ECC 11:7 Ellennge kp'yebe, nne kpo bel eyebe eltim re amahr enye nyehn njul.
ECC 11:8 Jol afii ne kahnge aya tvv, nong bo bel elgeere aya nyao kpee. Wo nong bo buumu afung nya ejannge, tibre afung nyao bahke bahke jolo gbalee. Ejum ajehng ajehng ji kp'bake ejumjum lohngem.
ECC 11:9 Wahn ji li ajangkun, jo belen eyebatahng eji ń li ajangkun, fvfo nong ntim enyahne jo ka-n eyebatahng go afung nya n li ajangkun. Jo toonen abang nya nltim enyahne a ejum ajehng ajehn ji amahr enyahne nyehne no. Wo kahnen re go nsol nyia kpee, Esowo bahk-n lungu elam.
ECC 11:10 Ano wo wahnge fuumu no re wo yehke egbiingi eltim go ega eltim, fere rod atongtong nya ngubjing enya ro go, tibre eljolo ejangkun a eljolo eko eko, ejumjum lohngem.
ECC 12:1 Buumu nl'limi ewa go ngare nyi a kpeka li njangkun, afung nya atongtong kehm bake, aya kehm kabbe, nya a bahke bung re, << N kpimm ekor go ejum ajehng ajehng.>>
ECC 12:2 Ngare nyio njul a ellennge, a ebareka go alonlo bahke daade, siingi ejannge, fvfo akparesemsem kehm feere elahb l'na mal;
ECC 12:3 ngare nyi ane ba kpo baabe etahk bahke jo kahm, tib go elfahle, atahntahn aneblum fere jo jen gong gong; ngare nyi abagoko nsol l'k'kpe jol tibre bo li abon mohk ane abik abik, fvfo ngare nyi amahr bahke bamme ane ba kpo fahng go mombua nkpe ekahme.
ECC 12:4 Ngare nyi bo ma bame abutahk nya afakabang, fvfo ewahl nsol agoko fere rahke; ngare nyi ane bahke nyahme tib eji nruk kp'siiki, wo ase ebo kpee bahke rahke na;
ECC 12:5 ngare nyi ane bahke jo fahl ejum ji kp'wahre, a efin bi li go afakabang, eji elrahn almon ma nyono, fvfo ekpaange kp'feebe asongo, ejumjum nehm kpe jo tab nne nkpa. Owo ane kpo tahm asongo go ekehnge ebo ji li njinanjini, abanoongo elkv fere jo jen yannge go afakabang.
ECC 12:6 Buumu nl'limi ewa, nlehke asilva kehm kimi fvfo ekpingi agul kehm gboko wa; etulahb kehm gboko wa go ebgba, fvfo egare kehm kimi go elbing elahb,
ECC 12:7 fvfo ebtohko kehm feere go ndi nyi lohng no, etohko feere goji Esowo bi kaa no.
ECC 12:8 <<Ejumjum lohngem! ejumjum lohngem!>> nt'tibi wo bungu. <<Jol ejumjum ajehng ajehng! Ejumjum lohngem ejumjum.>>
ECC 12:9 Nt'tibi jolem na jol nnea ngbere, wo á tob tibi ane elkahne. Á jo tiri bade agaane, jo feede, fere toobo. agaane gbalee bum go ntooranti.
ECC 12:10 Nt'tibi kpo feede eji á l'seb kahn ellum ni fuumu no, fvfo jore ji á nyono no, li songo songo a etingitingi.
ECC 12:11 Alum nya nnea ngbere li ana ebti mbaabebul, alum ebo li ana aba nya bo ma sahb k'kum kak ejum, mbaabebul awohng wo bungu alum nya.
ECC 12:12 Mmon ewame, nong me n rehk-a, re wo k'yehke ntir enya kak go alum anyehng anyehng sehnge nyaa. Ane nehm ma tiki nyon awer mal, fvfo nne l'ga kpili sehng, á bahke lahnge na.
ECC 12:13 Anv wobwuk nsol kpee; a wo li es'kohro elbungu nia, nyi li re: Jo fahl Esowo wo jo bum nkahn enye, tibre a wo li eltum ni ane kpee.
ECC 12:14 Tibre Esowo bahke lame nne bade ejum ajehng ajehng ji á limi no, a ejum mbehr mbehr ajehng ajehng, jol afii nobo na afii sabe na.
MAT 1:1 A wo li nwer nyi etꞌtohngo ji Jisos Kraist lohng no, ji jolo mmon a Devid, Devid ji jolo mmon no Ebraham.
MAT 1:2 Ebraham jele Aisik. Aisik jel Jekob. Jekob jel Juda, a abon bako.
MAT 1:3 Juda jele Peres, go Sera. Nnyehn ebo, bo jo lung-e re Tamar. Peres jel Hesron. Hesron jel Ram.
MAT 1:4 Ram jel Aminadab, Aminadab jel Nason. Nason jel Salmon.
MAT 1:5 Salmon jel Boas. Nnyehn Boas, bo jo lung-e re Rehab. Boas jel Obed. Nnyehn Obed, bo jo lung-e re Rut. Obed jel Jesi.
MAT 1:6 Jesi jel Devid ji jolo ntul. Devid ji jolo ntul jel Solomon. Nnyehn Solomon tohko jol nkal Uraya.
MAT 1:7 Solomon jel Rehoboam. Rehoboam jel Abija. Abija jel Asa.
MAT 1:8 Asa jel Jehosafat. Jehosafat jel Joram. Joram jel Usia.
MAT 1:9 Usia jel Jotam. Jotam jel Ehas. Ehas jel Hesekaya.
MAT 1:10 Hesekaya jel Manase. Manase jel Amon. Amon jel Josia.
MAT 1:11 Josia jel Jekonia, a abon bako, ngare nyi anebe Bebilon ba bob abone Israel, tahm a bo go Bebilon.
MAT 1:12 Ngare nyi bo ma bob abone Israel, tahm a bo go Bebilon, owo Jekonia kehm jele Sealtiel. Sealtiel jel Serubabel.
MAT 1:13 Serubabel jel Abiud. Abiud jel Eliakim. Eliakim jel Asor.
MAT 1:14 Asor jel Sadohk. Sadohk jel Akim. Akim jel Eliud.
MAT 1:15 Eliud jel Eleasar. Eleasar jel Matan. Matan jel Jekob.
MAT 1:16 Jekob jel Josef ji jolo nlum a Meri. Meri ji jolo nnyehn Jisos, Jisos ji bo kpo lung-e re Kraist.
MAT 1:17 Bomo goji Ebraham, nde nne lꞌjel mmon, mmon tahm jel ntem mmon ano ano tete ba rehng go ngare nyi Devid, babnde nne jolo ewubu ane ani. Bomo goji Devid, nde nne lꞌjel mmon, mmon tahm jel ntem mmon ano ano tete ba rehng ngare nyi bo bobo abone Israel, tahm a bo go Bebilon, babnde nne jolo ewubu ane ani. Bomo ngare nyi bo bobo abone Israel, tahm abo go Bebilon, nde nne lꞌjel mmon, mmon tahm jel ntem mmon ano ano tete ba rehng ngare nyi Kraist, babnde nne jolo ewubu ane ani.
MAT 1:18 Ana wo bo jele Jisos Kraist. Nnyehn Jisos, bo jo lung-e re Meri. Ngare nyi bo ma lam elbal abola Josef, Josef tikem noongo a Meri, Meri sa ela go nsahm Etingi Etohko.
MAT 1:19 Josef nlum ewe jolo nnobeljina nne. Á sebem re á sono Meri. Á sebe mbang ana nyi á bahk-e tene, ane kꞌwuk.
MAT 1:20 Eji Josef jo tir nsol nyio kpee, enjel nyi Esowo kehm bake, ba kpir-e go nlem, kehm-e tongo re, “Josef ji mmon no Devid, ka kpe fahl elkoko Meri go elbal! Tibre ela bi á ma sa o, á sa go nsahm Etingi Etohko.
MAT 1:21 Á bahke jele mmon, no a bahk-e gungu mbing re Jisos (ji lohngo re ntꞌtahre). Tibre á bahke tahre ane ebe yehke go ebo abiafem.”
MAT 1:22 Nsol nyia kpee limi, eji alum nya Jehova bungu sehng goji nnyehnamahr lꞌlohko jol go etingitingi, nya á bungu re,
MAT 1:23 “Mmongungu a nnenkal, (Ngbahme nyi bo kala nꞌnoongo a ne) bahke sake ela, jel mmon no nlum, no bo bahke jo lung-e re Emanuel.” (Ji lohngo re, “Esowo li a nahre”).
MAT 1:24 Josef nyahme kan go ellu, á kehm limi ana enjel nyi Jehova tong-e no, á feere song ko Meri go elbal.
MAT 1:25 Á tikem noongo a ne tete á jel ngbokambang a mmon ewe no nlum. Josef kehm-e gungu mbing re Jisos.
MAT 2:1 Jisos, bo jel-e go Betlehem ji Judea ngare nyi Herod jolo ntul. Owo akahnkahn ane kehm lohngo go ero nfam ba go Jeusalem,
MAT 2:2 ba kehme elbahbe re, “Mmon no na, no bo m-e jel, no li ntul no Jus? Tibre wahr ebnyehn elonlo eje go ero nfam. Owo wahnge e ba no re wahr ba kak-e.”
MAT 2:3 Eji ntul a Herod wuku ano, eltim kehm-e jokko, a aneb Jeusalem kpee.
MAT 2:4 Owo á kehm lungu atubesi abalimajom, a atꞌtibi ba atahm, bo ba kono edi ajehng. Á kehm bahbe bo re, “Kraist jio, bo bahk-e jele gan?”
MAT 2:5 Bo kehm-e faange re, “Go Betlehem ji Judea. Tibre ana wo nnyehnamahr Esowo nyono no re,
MAT 2:6 “ ‘Wahn Betlehem ji Juda, wahn erennge ejahbe sang go mbang anyehng anyehng go ellong atubesi ajahbe nya li go Juda. Tibre go egahne ellong wo, ntubesi bahke lohngo, no bahke ba fili Israel, ane ebame.’ ”
MAT 2:7 Herod kehm lungu akahnkahn ane bao, tahm a bo go nkpohko, song bahb bo ekahmekahme ngare nyi elonlo jio lohngo no.
MAT 2:8 Owo á kehm tumu bo tv go Betlehem, a elle ni á tubu bo re, “Songen, wahn song seb mmon noo nob nob! Ń lꞌsong seb-e nyehn, lim-m wahn, me n kahn, eji me n lꞌtob je song kak-e fvfo.”
MAT 2:9 Eji bo ma wuk ana ntul bungu no, bo kehm tahme. Elonlo ji bo jo nyehn go ero nfam kehm gboko bo mbang tete song yiimi edi ji mmon noo jolo no.
MAT 2:10 Eji bo kpe nyehn elonlo jio yim no, bo bele eyebatahng sehng, fere jo gꞌgeere.
MAT 2:11 Bo kehm yele ekpꞌkpa, song nyehn mmon, a Meri nnyehn, gbo jamme alahng, kak mmon. Bo kehm soro lennge abam ebo, yehke agul, frankinsens, a mmir, yare mmon.
MAT 2:12 Esowo kehm rehke bo go nlem re, bo kꞌkpe feere goji Herod. Owo bo kehm sehnge mbang nyindiki kehnge.
MAT 2:13 Ngare nyi akahnkahn ane bao ma tahm fi, owo enjel nyi Esowo kehm ba kpiri Josef go nlem, kehm-e tongo re, “Tahm, wo rod mmon, a nnyehn, be, song go Ijib, kang ona tete me n kpe ba tong-a. Tibre Herod yahke ba mmon noa seb re á wul.”
MAT 2:14 Josef kehm tahme, rod mmon, a nnyehn, bo tahm atv atv song rehng go Ijib.
MAT 2:15 Owo á jolo no tete Herod kpo, eji lꞌlohko jol ana Jehova bungu sehng goji nnyehnamahr re, “N lungu mmon ewame go Ijib, á lohng ba.”
MAT 2:16 Herod sebe kan kahn re, akahnkahn ane m-e nehm, atahng kehm-e rake tete. Á kehm tumu ane, bo song wul abon ba nlum kpee go Betlehem, a abon ajahbe ba li sennge o kak, ba ma kang bomo nnya ebal feere ndi, tib ana á wuku goji akahnkahn ane bao bada ngare nyi elonlo lohngo no.
MAT 2:17 Ngare nyio nyi lohko lim ana nnyehnamahr Jeremaya bungu no re,
MAT 2:18 “Bobwuk ewahl ane go Rama, ewahl ji ane ma biingi aling, fere kpꞌlingi ndon ndon. Resel kpꞌlingi abon ebe. Bo kak-e eltim, jol eltim we tikem naange, tibre bo kpeem li elikiliki.”
MAT 2:19 Ngare nyi Herod ma kpo, owo enjel nyi Jehova kehm kpe song kpiri Josef go nlem, eji á jolo go Ijib, kehm-e tongo re,
MAT 2:20 “Tahm, rod mmon, a nnyehn, wo feere a bo go ndi nyi Israel. Tibre ane ba jo seb re bo ba wul mmon bobkpo.”
MAT 2:21 Josef kehm tahme, rod mmon, a nnyehn, feere a bo go ndi nyi Israel.
MAT 2:22 Eji Josef wuku re, Arkelaus ebko nji nyi nde Herod, kpꞌfili Judea, á kehm kehme elfahle eljeke o. Owo Esowo kehm-e kpe rehke go nlem, Josef kehm tahme go ejang bi Galili,
MAT 2:23 song lene go ejahbe ji bo kpo lung re Nasaret, eji lꞌlohko jol ana abanyehnamahr Esowo bungu no re, “Bo bahke jo lung-e re nne a Nasaret.”
MAT 3:1 Ngare nyio Jon ji nwohngalahb kehm lohngo ba, ba kehme elbungu go elka emahng nio ni Judea re,
MAT 3:2 “Yaangen elkpin enahne, tibre etul bi Esowo ebkabbe.”
MAT 3:3 Jon wo jolo nne no nnyehnamahr Aisaya jo bung bada ne, eji á jo bung re, “Nne noa, kpꞌrabe go elka emahng re, ‘Tuungen mbang nyi Ntul bum-e. Limen mbang tꞌtor, nyi á bahke sehnge.’ ”
MAT 3:4 Nsol nyi Jon jo kak, bo limi go anyar nyam nyi bo kpo lung re ekamel. Á jo gbaange egbaange ji bo limi go ngunyam. Á jo li agohrobi, fere jo yab akehng ekon.
MAT 3:5 Ane jo lohngo go Jeusalem je go ege, a ane ba jolo go Judea kpee, go ane kpee ba lene ajahbe nya jolo egbuk ebbal ebbal bi aya ma bo kpo lung re Jodan.
MAT 3:6 Bo jo fvvrv abiafem ebo, á jo wohngo bo alahb go Jodan.
MAT 3:7 Eji Jon nyehne aneb Farisi, a anebe Sadusi gbalee kpꞌbake re á wohngo bo alahb, á kehm tongo bo re, “Wahn ane ba li ana akumbad ba! Nne awo tong-n re, ḿ bahke foro go erakatahng ji Esowo ji kpꞌbake?
MAT 3:8 Limen nsol nyi bahke tibi re, wahn eblohko yaange elkpin enahne.
MAT 3:9 Kana kpe laange, fere jo bung go egahna ntim re, ‘Ebraham wo li nso ejahre.’ N kp-n tongo re, Esowo bahke ma ko atal nyaa, lim abon ka Ebraham.
MAT 3:10 “Bobtoobo elfuk bum, ni bo bahke kiimi alohk nti, melle nti nyio. Eti ajehng ajehng ji tohko kab akab nya nno, bo bahke mehle tub, fere rod kak agun.
MAT 3:11 “N kp-n wohngo alahb mao ma egbokondon. Nne no kpꞌbake toon-m wo ga gbal sehnge me. Jol me n fuumem re me n sol akpaketa enye. Á bahk-n wohngo alahb go Etingi Etohko, a agun.
MAT 3:12 A fili edꞌda go ebo, kpꞌfebe arasi enye. Á bahke kpuku arasi enye, song kak go ege ekpꞌkpa, fere jahm awal go agun nya lꞌkꞌtiki lahme elahmelahme.”
MAT 3:13 Ngare nyio Jisos kehm tahme go Galili, song rehng go Jodan goji Jon re Jon wohng-e alahb.
MAT 3:14 Jon jo gare re á sahd-e, kehm-e tongo re, “Kehn wo wo nobo re wo wohngo na me alahb, wo ma fere ba na ga egame.”
MAT 3:15 Owo Jisos kehm-e faange re, “Nong jol ano! Tibre fuumu re wahr lim nsol kpee nyi Esowo sebe re wahr lim.” Jon kehm taame.
MAT 3:16 Tvtv o eji Jisos ma bel ewohngalahb, á kehm lohngo go alahb. Ngare nyio ejahbetul Esowo eblennge ka-e. Owo á kehm nyehne etohko ji Esowo go elfoongo ni ebbehl kpꞌbadde abake, kehm ba jol a ne.
MAT 3:17 Owo bo kehm wuku ellum go ejahbetul Esowo ni bungu re, “A wo li akor-m mmon ewame, no kpo kor-m sꞌsehng.”
MAT 4:1 Etingi Etohko kehm yehke Jisos, song kak go elka emahng re nnehm gar-e.
MAT 4:2 Eji Jisos ma bade elne njal nfung atahl abal, owo njal kehm-e yame.
MAT 4:3 Nnehm kehm bake, ba tong-e re, “A lꞌjol Mmon Esowo, tong atal nyaa siingi abred.”
MAT 4:4 Jisos kehm-e faange re, “Bo nyono go nwer Esowo re, ‘Abred nya nya sang wahnge nne kpo kpin, á kpo bel elkpin go ellum anehng anehng ni lohng go nnyo mi Esowo.’ ”
MAT 4:5 Nnehm kehm rodo Jisos, tahm a ne go mbarebare ejahbe, song kun-e go elkong etahk Esowo,
MAT 4:6 kehm-e tongo re, “A lꞌjol Mmon Esowo, yehb, wo ba gbo go ndi! Tibre bo nyono go nwer Esowo re, “ ‘Esowo bahke tongo enjel enye bada na. Bo bahk-a gbiiri go bo abo, eji a lꞌkꞌba jahre akpade enya go eltal.’ ”
MAT 4:7 Jisos kehm faange re, “Bo tꞌtob nyon go nwer Esowo re, ‘Ka gare Esowo, Ntul ewa!’ ”
MAT 4:8 Nnehm kehm kpe rod Jisos, tahm a ne go ewong ji sahb wꞌwahre, fere tib-e ajahbe kpee nya li go njini, a ellub ni bo kpi no,
MAT 4:9 kehm-e tongo re, “M bahk-a kake nyaa kpee, a lꞌjamme alahng kak-m.”
MAT 4:10 Owo Jisos kehm-e tongo re, “Nnehm, tahm-m go esamahr! Tibre bo nyono go nwer Esowo re, ‘Esowo, Ntul ewa wo wo, a bahk-e jo kak. Ye ntahngtahng wo, a bahke fere jo lok-e.’ ”
MAT 4:11 Nnehm kehm-e soro yake. Babenjel soro ba kak-e ebo.
MAT 4:12 Eji Jisos wuku re, Jon, bo m-e kak ngbekobo, á kehm tahme eje, song rehng go Galili.
MAT 4:13 A kehm tahme go Nasaret, fere song lene go Kapenium ji jolo kohlo eto ji Galili, go ndi nyi abone Sebulon, a ba Naftali,
MAT 4:14 eji lꞌlohko jol jang jang ana nnyehnamahr Aisaya bungu no re,
MAT 4:15 “Ndi nyi abon Sebulon, a ba Naftali, ba lene ejang bio bi eto ji Galili li no, egbuk Jodan jehko go Galili jio ji ane ba ki nyi Esowo,
MAT 4:16 ane bao ba jehk go ejannge ebnyehn egburu ellennge. Ane bao ba nong go emel elkv, edi ebkehme bo lennge.”
MAT 4:17 Bomo ngare nyio asongo Jisos kehm kehme etib ebe tiingi re, “Senngen njahm go egahne abiafem! Tibre etul bi Esowo ebkabbe.”
MAT 4:18 Eji Jisos jo jen go nkpe eto nyi Galili, á kehm nyehne abasahre nsahre, ane na abal, noko jolo Saimon ji bo jo lung-e re Pita, noko, bo jo lung-e re Andru ji mmonannyehn Pita. Bo kake erim alahb.
MAT 4:19 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Tahmen toon-m, m bahk-n limi ń fere jo bim ane.”
MAT 4:20 Bo kehm soro tahm arim ebo sa, tahm toon-e.
MAT 4:21 Jisos kehm kpe sehng asongo, kpe song nyehn ane abal bako. Noko, bo jo lung-e re Jems. Noko, bo jo lung-e re Jon, mmonannyehn Jems. Bo jolo abon Sibidi. Bo woomo go egbang, jo baade arim ebo, a Sibidi nde ebo. Owo Jisos kehm lungu bo.
MAT 4:22 Bo kehm soro tahm egbang sa, tahm nde ebo sa, tahm toono Jisos.
MAT 4:23 Jisos kehm tahme, jo yannge go Galili kpee, jo tib ane go bo ntahk ero, fere jo tiingi nnoobo etib bio bi etul bi Esowo, fere jo lim ane, bo nob elkohn eyam abehng abehng.
MAT 4:24 Ane kpee ba jolo go Siria wuku kan elgahm ene, owo bo kehm koko aneb ayam kpee ba go ege, ba jo yam ajoobo ayam tvv, fere jo nyehn ajoobo arem, a ane ba bele abi atohko go bo a ntim, a aneb eyam atatehk, a ane ba ma banne. Jisos limi bo kpee, bo nob.
MAT 4:25 Ellong ane gbalee ba jo toon-e, egom jindiki lohng go Galili, egom jindiki lohng go Dekapolis, egom jindiki lohng go Jeusalem, egom jindiki lohng go Judea, egom jindiki lohng go egbuk Jodan jehko.
MAT 5:1 Eji Jisos nyehne ellong ane bao, á kehm tahme go ewong. Á ji kan a me, abatꞌtoono ebe kehm bake go ege.
MAT 5:2 Á kehm kehme bo tib re,
MAT 5:3 “Elfuulu li ka ane ba ma gbo ekpak bio bi etohko. Tibre etul bi Esowo li ka bo.
MAT 5:4 “Elfuulu li ka ane ba jehk ndon ndon. Tibre bo bahke kake bo eltim.
MAT 5:5 “Elfuulu li ka ane ba kpi nnaange eljini. Tibre bo bahke bele njini ana ejum elehke elkv ebo.
MAT 5:6 “Elfuulu li ka ane ba kpꞌsahb sꞌseb re bo li eno go esamahr bi Esowo. Tibre bo bahke lehke eno.
MAT 5:7 “Elfuulu li ka ane ba, ane kpo fili bo ndon. Tibre bo bahke tob fili Esowo ndon.
MAT 5:8 “Elfuulu li ka ane ba ntim ebo li saang. Tibre bo bahke nyehne Esowo.
MAT 5:9 “Elfuulu li ka ane ba kpo seb elkoono. Tibre bo bahke jo lung bo re abon ba Esowo.
MAT 5:10 “Elfuulu li ka ane ba, bo kpꞌnohko bo tib eji bo kpꞌlimi nsol nyi li go etingitingi. Tibre etul bi Esowo li ka bo.
MAT 5:11 “Elfuulu li ka-n, ane lꞌjo su-n, fere jo nohk-n, fere jo kiimi elkohn efahnge anehng anehng lak-n tib go egame esi.
MAT 5:12 “Belen eyebatahng, wahn jo geere. Tibre eltuuru enahne ni li go ejahbetul Esowo kpꞌgbale. Ano wo bo jo tob nohk abanyehnamahr Esowo ba tohko jol, wahn kehm jini.
MAT 5:13 “Wahn ba li akang ma njini. Elyebe akang lꞌlohng go akang, bahke limi renan, kehm kpe yebe? Nehm kpe nob ellahbe. Bo bahke sale na wohng go, ane jo kadde sehng.
MAT 5:14 “Wahn ba li ellennge ni njini. Ejahbe ji bo si kunu go ewong nehm kpe ma biiri.
MAT 5:15 Nnene limm, no kpo nyaale etꞌrekahng, rod ejeere konngo. Á bahke rodo na kunu go ejum ji bo kpo kunu atꞌrekahng. Owo bahke yake ka ane kpee ba wob ekpꞌkpa jio.
MAT 5:16 Nong, ellennge enahne ni ń kpi no jo ya go esamahr ane, eji bo lꞌnyehn nnoobo enyahne nyi ń kpo lim, fere jo tehk nso ejahne no li go ejahbetul.
MAT 5:17 “Kana tir re m ba re me m ba range atahm nya Moses, a eltibi ni abanyehnamahr tibi no. M baam re me m ba range, m ba re me n gohro ba lim, biingi go nseenge.
MAT 5:18 Etingitingi, n kp-n tongo re, Eji elbung abola ndi kpeke li, mmonrꞌrohka mmojum awohng awohng no atahm nehm range tete rehng esꞌkohro ji nsol kpee bahke male.
MAT 5:19 “Owo fvfo, nne awohng awohng no lꞌyuudu nrꞌrohka mmontahm awohng awohng, afi á tibi ane ano, ye wo bahke ga jol nkpak go ejahbetul Esowo sehnge ane kpee. Nne awohng awohng no lꞌbum atahm, fere jo tꞌtib, ye wo bahke jolo njꞌjoka nne go ejahbetul Esowo.
MAT 5:20 “N kp-n tongo re, ń nehm ma yel go ejahbetul Esowo, sehngem re, eno ejahne ji ḿ bahke lehke go esamahr Esowo sehnge ji atꞌtibi ba atahm, a Bab Farisi.
MAT 5:21 “Wahn ebwuk ana bo tongo ane ba jolo mahne mahne re, ‘Kana jo wul nne! Nne awohng awohng no lꞌwul nne, bo bahk-e koko, tahm ane go elam.’
MAT 5:22 Wo, me n kp-n tongo re, Nne awohng awohng no eltim lꞌrak-e tob mmonannyehn, bo bahk-e koko, tahm a ne go elam. Nne awohng awohng no lꞌsu mmonannyehn, bo bahk-e koko, tahm a ne go esub. Nne awohng awohng no lꞌtong mmonannyehn re, ‘Egboolo ji!’ yeblim ebi ji bo bahk-e koko, song kak go ellulagun.
MAT 5:23 “A lꞌko ayare ba a nya go edi njom alimi, a lꞌfere buumu ona re, ń li go ntong awahn a mmonanne,
MAT 5:24 yake ayare enya bum kohlo edi njom alimi jio, wo feere, tohko song bung ntong nyio mal, fere koono a mmonanne, wo kehm feere ba ka ayare enya.
MAT 5:25 Jo koono a nnekv ewa elwaare, eji ngare kpeke li, eji nnekv ewa lꞌki-a song kak esub, nlamalam rod-a kak mbehresi go ebo, á rod-a song kak ngbekobo.
MAT 5:26 Etingitingi, n kp-a tongo re, Owo a bahke woomo tete a gohro gal mbong nyi a bele no, jol ederi ajehng ajehng nehm sa.
MAT 5:27 “Wahn ebwuk ana bo bungu re, ‘Ka jo lim erehbe!’
MAT 5:28 Wo, me n kp-n tongo re, Nne awohng awohng no lꞌyehke amahr enye kunu nnenkal re á noongo a ne, yeblim abiafem nya erehbe go ege eltim.
MAT 5:29 Elmahr eboblum ena lꞌwahng re wo lim abiafem, luudu ro go! Ga nob re ejum ngubjing enya demme, sehnge re bo rod ngubjing enya kpee, song kak go ellulagun.
MAT 5:30 Eboblum eba lꞌwahng re wo lim abiafem, kim tub go! Ga nob re ejum ngubjing enya tan, sehnge re bo rod ngubjing enya kpee, song kak go ellulagun.
MAT 5:31 “Bo kpe bung re, ‘Nne awohng awohng no lꞌyehke nkal ewe elbal, nong á nyon nwer ka-e, nyi á m-e yehke elbal.’
MAT 5:32 Wo, me n kp-n tongo re, Nne awohng awohng no lꞌyehke nkal ewe elbal, eji nnenlum nondiki ki noongo a ne, á kp-e limi re á lim erehbe. Nne awohng awohng no lꞌko nnenkal no bo m-e yehke elbal, á kpꞌlimi erehbe.
MAT 5:33 “Wahn ebtob wuk ana bo tongo ane ba jolo mahne mahne re, ‘Ka jo tir go edaange! Ka kane enyam bi a nyame no go esamahr bi Jehova!’
MAT 5:34 Wo, me n kp-n tongo re, wahn kꞌjo tir nkpel anyehng anyehng. Kana jo tir elbung! Tibre elbung, eti etul ji Esowo ji.
MAT 5:35 Kana jo tir ndi! Tibre ndi, etikunakpade eje ji. Kana jo tir Jeusalem! Tibre Jeusalem, ejahbe ji egburu ntul ji.
MAT 5:36 Ka jo tir esi eja! Tibre a nehm ma lim ellv esi anehng re, jol mbarebare, jol a nehm ma lim re, jol nnyakenyake.
MAT 5:37 “Nong, wahn jo faange re, ‘Ee,’ tohko jol ano, ‘Eꞌee.’ Ellum anehng anehng ni lꞌjol sehnge ano, lohng goji Ebinne jio.
MAT 5:38 “Wahn ebwuk ana bo bungu re, ‘Nne no lꞌwa ntem elmahr, bo tob wa-e elmahr. Nne no lꞌbahk ntem elmahn, bo tob bahk-e elmahn.’
MAT 5:39 Wo, me n kp-n tongo re, Kana jo sahde ebi nne go eko! Nne lꞌrum-a elkpal go ekpoko eboblum, sennge ekpoko ebobkal ka-e, á kpe-a rum.
MAT 5:40 Nne no lꞌgbaame ewobo eja re á kpꞌkoko, kpe yake nkud enya ka-e.
MAT 5:41 Nne no lꞌbob-a re, wo jen mmal anyehng a ne, jen mmal ebal a ne.
MAT 5:42 Nne no lꞌlem-a ejum, ka-e! Nne no lꞌba re á ba yaame ejum go ega, ka-e!
MAT 5:43 “Wahn ebwuk ana bo tongo re, ‘Nne ebjing ewa bahke jo kor-a, nnekv ewa jo sab-a.’
MAT 5:44 Wo, me n kp-n tongo re, Nong, anebekv ebahne jo kor-n. Jo biren nnoobo tv ane ba kp-n suku! Jo limen nnoobo ka ane ba kpo ko-n ekv! Jo kaken ero ka ane ba kpo ka-n ebi mbol mbol, a ane ba kpo nohk-n,
MAT 5:45 eji ń lꞌjol abon ba Nso ejahne no li go ejahbetul. Tibre á kpo lim njul enye jo ya tub abi ane, a anoobo ane. Á kpo na elahb ka ane ba ma li eno, a ane ba ma li ebi.
MAT 5:46 “Anv, ane ba ń kpo kor bo, bo l'tob jo kor-n, eltuuru anii Esowo bahk-n tuuru? Anv, abakokatak kpehme lim anoa?
MAT 5:47 Ń lꞌjo kak abonane ejahne nnyo ba ba, anv, nkpokosi ejum anyi nyi ḿ ma lim? Anv, ane ba ki nyi Esowo kpehme lim anoa?
MAT 5:48 Jolen saang, wahn kꞌbel elem ajehng ajehng, ana Nso ejahne no li go ero li saang.
MAT 6:1 “Kunen ekpu, eji ń lꞌkꞌjo lim nnoobo enyahne go esamahr ane, tohko jol ano, Nso ejahne no li go ero wahn nehm tuuru.
MAT 6:2 Ngare anyehng anyehng nyi a lꞌlim nnoobo, ka jo tooro yannge, ana ane ba kpo tib elbo go ekpꞌkpa ero, fere jo jen alab nfam, eji ane lꞌjo tehk bo. N kp-n tongo re, Eltuuru ebo ebsehng mbang.
MAT 6:3 A lꞌlim nnoobo, nong, ebobkal eba kꞌkahn ji eboblum eba kpꞌlimi,
MAT 6:4 eji nnoobo enya nyi a kpꞌlimi lꞌkꞌjo jol gbul gbul gbuul. Nso no kpo nyehn nsol nyi ki li gbul gbul gbuul bahk-a tuuru.
MAT 6:5 “A lꞌkehme ero kak, ka jo lim ana ane ba kpo tib elfuumu elfuumu. Kpo kor bo re bo jo mehl yiimi go ekpꞌkpa ero, fere yiimi elatahkgur, jo kak ero, eji ane lꞌnyehn bo. Etingitingi, n kp-n tongo re, Eltuuru ebo ebsehng mbang.
MAT 6:6 A lꞌkehm kake ero, yel go ega nkimi. Eji a ma bam mbu tv elna, wo kehm kake ero ka Nso no ane lꞌki-e ma nyehn. Nsoo no kpo nyehn nsol nyi ki li gbul gbul gbuul bahk-a tuuru.
MAT 6:7 “A lꞌkehm kake ero, ka jo lim ewok mbol mbol, ana ane ba ki nyi Esowo kpo lim. Ane bao ba kpo tir re, Esowo bahke wuku bo, tib eji bo kpꞌkake alaabe aro.
MAT 6:8 Kana jol ana bo! Tibre Nso ejahne kpꞌkahne nsol nyi ń kpꞌsebe, jol ń kehm-e bahbe.
MAT 6:9 Ana wo nobo re wahn jo kak ero re, “Nso ejahre no li go ero, nong, mbing enya jol saang.
MAT 6:10 Yake etul eba ba. Nong ntir enya, afi jolo go ndi, afi jolo go ero.
MAT 6:11 Ka-r ejum alehke ji lꞌbiingi a nahre lela.
MAT 6:12 Jo tahm ka-r go egahre abiafem, ana wahr kpo tahm ka ane ba lim-r abiafem.
MAT 6:13 Ka lim, e yel go elgaare. Jo tahr-r yehke go abiafem.
MAT 6:14 “Ń lꞌtahm ka ane go bo abꞌbi nya bo lim-n no, Nso ejahne no li go ero bahke tob tahm ka-n go egahne abꞌbi.
MAT 6:15 Ń tohko tahm ka ane go bo abꞌbi nya bo lim-n no, bahke limi renan, Nso ejahne kehm tob tahm ka-n?
MAT 6:16 “Ń lꞌkehme elnahne njal bade, kana jo gehn asamahr, ana ane ba kpo tib elfuumu elfuumu kpo lim. Bo kpo gbod asamahr ebo, eji ane lꞌkahn re, bo kpi elbo njal bade. Etingitingi, n kp-n tongo re, Eltuuru ebo ebsehng mbang.
MAT 6:17 A lꞌkehme elna njal bade, jo ru esamahr, wo fere jak esi,
MAT 6:18 eji ane lꞌkꞌkahn re, a kpi elna njal bade, sehngem Nso no ane kil-e elnyehne wo bahke kahne. Nso no kpo nyehn nsol nyi ki li gbul gbul gbuul bahk-a tuuru.
MAT 6:19 “Kana jo kpu nsol afang bum elnahne go njini nyia, edi ji bahke biili amahn, etan fere wo, awajv fere wa yel ba v.
MAT 6:20 Ga nob re wahn kpu nsol afang bum elnahne go ejahbetul Esowo, edi ji lꞌkꞌtiki biili amahn, etan lꞌkꞌma wo, awajv lꞌkꞌma wa yel song v.
MAT 6:21 Tibre eltim ena bahke tiki jol edi ji afang enya li no.
MAT 6:22 “Elmahr ni li ana etꞌrekahng ka ngubjing. Elmahr ena lꞌjol sange sange, ngubjing enya bahke bele ellennge.
MAT 6:23 Elmahr ena lꞌjol abꞌbi abꞌbi, ngubjing enya bahke jolo ejannge ejannge. Ellennge ni wob-a go atahng lꞌfere kpiidi, jol ejannge, nkom ejannge nyi bahke jolo tete, jol nyi nse sang.
MAT 6:24 “Nnene limm, no bahke ma loko nde na ebal. Á bahke koko noko ekv, noko jo kor-e. Tohko jol ano, á bahke lake na awohng, fere jo daange noko. Ń nehm ma loko Esowo, fere jo loko akpohko.
MAT 6:25 “Ana wo wahnge n kp-n tongo re, Kana jo tiiri bada nsol nyi ḿ bahke jo li, fere jo wꞌwo, a nsol nyi ḿ bahke jo kak go ngubjing. Elkpin sang ga gbal sehnge nsol alehka? Ngubjing sang ga gbal sehnge aboma?
MAT 6:26 Nyehnen nruk ana bo kpꞌfonngo go elbung yannge. Bo kpehme bahm nsol. Bo kpehme kpa. Bo kpehme sol, song lake go abuungu. Nso ejahne no li go ero wo kpo le bo. Anv, wahn sang ga gbal sehnge nruka?
MAT 6:27 Nne awo ewahne no bahke kpe ma budu abon nnya go ege elkpin, eji á kpꞌtiiri ana?
MAT 6:28 “Jen ji wahnge ń kpꞌtiiri bada nsol ngubjing? Nyehnen ana atꞌtul nkpad kpo gbal go emahng. Bo kpehme nyennge lim eltum. Bo kpehme jamme nsol kak elbo.
MAT 6:29 N kp-n tongo re, Jol Solomon go ege ellub á liibem ana atꞌtul nyao.
MAT 6:30 Ana Esowo kpo liibi ajele nya li go emahng, nya kpo kpin lela lela, behna bo jahm fi, jen ji wahnge á lꞌki-n tob liibi, wahn ji kpꞌkahn taame ntiil?
MAT 6:31 “Owo fvfo nobo re wahn kꞌjo tiiri, fere jo bung re, ‘Ejum aji e bahke jo li, fere jo wo, fere jo kak go ngubjing?’
MAT 6:32 Nsol nyia nyi ane ba ki nyi Esowo kpo tiiri. Wo, wahn, Nso ejahne no li go ero kpꞌkahne re, nsol nyia kpee nobo re wahn bel.
MAT 6:33 Ga nob re wahn gbo mbang tiiri bade etul bi Esowo, ana ḿ bahke lehke eno go ege esamahr. Á bahk-n budu nsol nyehko kpee.
MAT 6:34 “Kana jo tiiri bade nya behna! Nong behna tiiri bade elne. Efung abehng abehng kpo bel afemfem nyanye. Wahn, kana jo budu atꞌtiiri nya nyahne!
MAT 7:1 “Kana jo lam ane bako, eji Esowo lꞌki-n tob lam.
MAT 7:2 Tibre go mbang nyꞌnehm nyi ń kpo lam ane bako, nyi nyi Esowo bahke tob ko lam-n. Ana ń gaare no ka, ano wo Esowo bahke tob gare ka-n.
MAT 7:3 “Jen ji wahnge a kpꞌseenge mmolsahk no wob mmonanne go elmahr, a kil eltiiri bada nkporti nyi wob go ega elmahr?
MAT 7:4 A bahke sahbe renan, tong mmonanne re, ‘Nong, me n yehk-a mmolsahk no wob-a go elmahr,’ eji nkporti wob-a go elmahr?
MAT 7:5 Wobnob tane! Tohko gbo mbang yehke nkporti go ega elmahr, eji a lꞌmal nyehn, yehke mmolsahk no wob go elmahr mmonanne.
MAT 7:6 “Kana jo ka ebv nsol Esowo nyi li eje eje, eji bo lꞌkꞌtahm kehm-n eljaake. Kana jo rod amohkesol ro tv akuk, eji bo lꞌkꞌkadde go bo akpade.
MAT 7:7 “Bahben, ḿ bahke bele. Seben, ḿ bahke nyehne. Kahden, bo bahke lennge mbu ka-n.
MAT 7:8 Tibre nne awohng awong no lꞌbahb, á bahke bele. Nne no lꞌseb, á bahke nyehne. Nne no lꞌkahd, bo bahke lennge mbu ka-e.
MAT 7:9 “Nne awo ewahne no bahke kake mmon ewe eltal, á lꞌbahb-e re á ka-e nsol alehke?
MAT 7:10 Afi á bahke rodo nnyo ka-e, á lꞌbahb-e re á ka-e nsahre?
MAT 7:11 Wahn ji li na abi ane, ń kpꞌkahne ana ń kpo ka abon ebahne nsol nyi nno, lꞌlim renan, Nso ejahne no li go ero lꞌki-n tob ka nsol nyi nno, ń lꞌbahb-e?
MAT 7:12 “Nsol kpee nyi ń kpꞌsebe re ane bako jo lim ka-n, nyi nyi ḿ bahke tob jo lim ka bo. Ń lꞌlim ano, wahn ebbum atahm nya Esowo, a alum nya abanyehnamahr bungu no.
MAT 7:13 “Sehngen go nfiidifiidi eti mbu jio! Tibre mbang nyi li rehng go ellulagun, mbang elfohk elkul nyi, eti mbu eje kpꞌkpange. Ane gbalee ba kpꞌsehnge ona.
MAT 7:14 Wo, mbang nyi li rehng go elkpin, mbang asodaroongo nyi. Eti mbu eje li fii. Ane ba kpꞌnyehne mbang nyio li ntiil.
MAT 7:15 “Jo gberen akimfahnge abanyehnamahr. Bo kpo ba go egahne, jo ba lim, are ejoro bi. Wo, go bo atahng bo li, are abibbib enyam bi.
MAT 7:16 Go bo akab wo, ḿ bahke bo liingi. Anv, asokonso, nne kpo jꞌje song bong akab avaina? Agasame, nne kpo je song bong akab afiga?
MAT 7:17 “Eti ji nno ajehng ajehng kpo kab anoobo akab. Esabsab eti kpo kab abi akab.
MAT 7:18 Eti ji nno nehm ma kab abi akab. Esabsab eti nehm ma kab anoobo akab.
MAT 7:19 Eti ajehng ajehng ji tohko kab anoobo akab, bo bahke gbahke kak agun.
MAT 7:20 Go bo akab wo fvfo, ḿ bahke bo liingi.
MAT 7:21 “Nne awohng awohng sang no kpo lung-m re, ‘Ntul, Ntul!’ bahke yele go ejahbetul Esowo, sehngem ye ji kpꞌlimi ji Nsoo no li go ero tong-e no re á lim bahke yele.
MAT 7:22 Efung bio ane gbalee bahk-m bahbe re, ‘Ntul, wahr sang jo nyehn amahr go ega mbinga, fere jo kam abi atohko yehke go ega mbinga, jo lim akpokosi gbalee go ega mbinga?’
MAT 7:23 Owo m bahke kehm tongo bo re, ‘Me, wahn n nehme kahn. Fak-m wahn go esamahr, wahn aneb abꞌbi ba!’
MAT 7:24 “Fvfo, nne awohng awohng no lꞌwuk alum enyame, fere jo lim, á li ana ekahnkahn nne no si etahk eje kunu go ekpartal.
MAT 7:25 Elahb kehm ba na, nnyel kehm yele, kuumu agbunggbung, rehng etahk jio, nfeb kehm kehme ellimi, jo gbul etahk jio. Tikem gbo. Tibre á si kunu go ekpartal.
MAT 7:26 “Nne awohng awohng no lꞌwuk alum enyame, kꞌlim, á li ana egboolo nne ji si etahk eje kunu go erikehndi.
MAT 7:27 Elahb kehm ba na, nnyel kehm yele, kuumu agbunggbung, rehng etahk jio, nfeb kehm kehme ellimi, jo gbul etahk jio. Etahk jio kehm gboko, wa rꞌrere rꞌrere.”
MAT 7:28 Eji Jisos ma bung nsol nyia mal, eltibi ene kehm kpoko ellong ane bao esi.
MAT 7:29 Á jo tibi bo ana nne no kpi nsahm. Á joom tib ana atꞌtibi ebo ba atahm.
MAT 8:1 Jisos kehm badde go ewong jio, ellong ane gbalee tahm toon-e.
MAT 8:2 Nne abili kehm lohngo ba go ege, kehm ba jamm-e alahng, kehm bungu re, “Nsoo, lꞌkor-a, a li-m ma lim, n nob.”
MAT 8:3 Jisos kehm tanne ebo ebe, koor-e, kehm bungu re, “Kor-m kor, wobnob!” Tvtv ona á kehm soro nob abili enye.
MAT 8:4 Owo Jisos kehm-e tongo re, “Ka tiki tong nne awohng awohng, wobwuka? Song goji nlimajom, wo song tib-e elna, fere lim njom nyi Moses tibi no, eji lꞌjol ejum ntianse ka ane.”
MAT 8:5 Eji Jisos rehnge go Kapenium, ntubesi a nsoja no Rom kehm bake, ba kpir-e, kehm-e gboongo
MAT 8:6 re, “Nsoo, nlokeltum ewame noa go etahk, kpꞌyame gꞌga, jol á nehme ma jen.”
MAT 8:7 Jisos kehm-e tongo re, “M bahke bake ba lim-e, á nob.”
MAT 8:8 Owo ntubesi a nsoja noo kehm-e faange re, “Nsoo, me n fuumem re wo ba yel go egame ekpꞌkpa. Lub bung na bung ellum, nlokeltum ewame bahke nobo.
MAT 8:9 Tibre me n li nne no wob nne go elwo. N tob kpi nsoja nyi wob-m go elwo. N lꞌtong noo re, ‘Song!’ á tahm. N lꞌtong noka re, ‘Ba!’ á ba. N lꞌtong nlokeltum ewame re, ‘Lim jia!’ á lim na lim.”
MAT 8:10 Eji Jisos wuku ano, kehm-e kpoko esi. Á kehm tongo ane ba jo toon-e re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, elkohn eltaame ana nia n ka nyehn a nyehn go Israel.
MAT 8:11 N kp-n tongo re, Ane gbalee bahke lohngo go ero nfam, a erede nfam ba ji a Ebraham, a Aisik, go Jekob go ejahbetul Esowo, jo li nsol a bo.
MAT 8:12 Wo, abon ntul ba jol lehke etul, bo bahke rodo bo, ro kak edi ji nkom ejannge li no. Owo ane bahke jo ling, fere jo kono amahn.”
MAT 8:13 Owo Jisos kehm tongo ntubesi a nsoja noo re, “Song kehnge! Ana a ma taame, ano wo bahke jolo ka-a.” Ngare nyꞌnehm ona nyi nlokeltum ewe nobo eyam ebe.
MAT 8:14 Jisos song rehnge kan etahk Pita, á kehm song nyehn nnyehn nkal a Pita nong kpꞌyame arumbum.
MAT 8:15 Á kehm-e kooro go ebo, á kehm soro nob arumbum nyao, kehm soro tahm, kehm-e kehme elloko.
MAT 8:16 Eji elgung ba no, ane kehm koko ane gbalee ba bele abi atohko, ba go ege. Á kehm kame bo abi atohko nyao kpee yehke go ege ellum, fere lim aneb ayam kpee, bo nob,
MAT 8:17 eji lꞌlohko jol ana Esowo bungu sehng goji nnyehnamahr Aisaya re, “Á rodo elleenge enahre, fere sol ayam enyahre.”
MAT 8:18 Eji Jisos nyehne ellong ane gbalee ba ma ba yiimi senng-e kak, á kehm tongo abatꞌtoono ebe re, “Wahr tahmen egbuk jehko!”
MAT 8:19 Owo ntꞌtibi atahm awohng kehm bake go ege, ba tong-e re, “Ntꞌtibi, m bahk-a toono rehng edi ajehng ajehng ji a fi no.”
MAT 8:20 Jisos kehm-e faange re, “Akpangang kpi abing nya bo kpo woomo. Nruk kpi ntahk nyi bo kpo kang. Wo, Mmon no nne, edi ellohko esi ajehng ajehng á kpimm.”
MAT 8:21 Nne noko no jolo ntꞌtoono Jisos kehm-e tongo re, “Nsoo, nong, me n tohko song kpa nsoo kak.”
MAT 8:22 Owo Jisos kehm-e faange re, “Tahm toon-m, nong, akvne kpa atem akvne kak!”
MAT 8:23 Jisos kehm yele go egbang, abatꞌtoono ebe tahm toon-e.
MAT 8:24 Owo egburu nfeb nyi nnen a nnen kehm ba kehme ellimi go eto jio, ebuku jo lim, bulu egbang. Ngare nyio Jisos jo lꞌlal.
MAT 8:25 Abatꞌtoono ebe kehm jeke go ege, song nyahm-e, kehm-e tongo re, “Nsoo, tahr-r, e kpꞌtane na a!”
MAT 8:26 Jisos kehm faange bo re, “Jen ji wahnge ń kpꞌfahle ana, wahn ji kpꞌkahn taame ntiil?” Owo á kehm mehle yiimi, kehm nyame nfeb, a ebuku. Edi kehm naange soom.
MAT 8:27 Owo kehm kpoko ane bao esi. Bo kehm bungu re, “Elkohn nne awo anae, no kpo bung tong nfeb, a ebuku, bo wuk-e?”
MAT 8:28 Jisos kehm bake go Gadara ji jolo go egbuk eto jehko. Owo ane abal kehm lohngo edi ji alahm akvne jolo no, ba wan-e. Bo bele abi atohko go bo atahng. Bo jo mennge sehng. Jol nne awohng awohng joom sahb, sehng mbang nyio.
MAT 8:29 Owo bo kehm biingi tiim re, “Anv, Mmon no Esowo, jen ji e kpi no me atemtem? Anv, a ba na re wo ba kak-r erema, eji ngare kala biinga?”
MAT 8:30 Ellong akuk jolo ona kpidi kpidi, jo li nsol.
MAT 8:31 Abi atohko kehm gboongo Jisos re, “A lꞌkehm-r kame yake, nong, wahr song yel akuk nyao go atahng.”
MAT 8:32 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Songen!” Bo kehm soro lohng, song yel akuk nyao go atahng. Ellong akuk nio kehm soro rehm abahl, song fooro agbunggbung eto jio, yel go alahb tan.
MAT 8:33 Ane ba jo baabe akuk nyao, kehm soro be ebo tahm, song rehng go nla ejahbe, song tooro kpee, fere tooro ejum ji ma lim ane ba bele abi atohko.
MAT 8:34 Ejahbe jio kpee kehm tahme, song kpiri Jisos. Eji bo song nyehn-e, bo kehm-e gboongo re, á lub tahm ejahbe jio song.
MAT 9:1 Jisos kehm yele go egbang, siiri eto jio, song rehng go ege ejahbe.
MAT 9:2 Ane bandiki kehm koko mbanne nyi noongo go edilnong ba a ne go ege. Eji Jisos nyehne eltaame ebo, á kehm tongo mbanne nyio re, “Mmon ewame, bob eltim! Abiafem enya, me n tahm ka-a.”
MAT 9:3 Owo atꞌtibi ba atahm bandiki kehm kehme elbungu atemtem re, “Nne noa kpꞌsuku Esowo, eji á ma rod elne bum ana Esowo.”
MAT 9:4 Jisos kꞌkahn ntir atahng ebo, owo á kehm bungu re, “Jen ji wahnge ń kpꞌtiri elkohn abi nsol ana nyao go egahna ntim?
MAT 9:5 Anv, jen ji ga riidi, n lꞌtong-e re, ‘Abiafem enya me n tahm ka-a,’ afi n lꞌtong-e re, ‘Tahm, wo jen!’?
MAT 9:6 M bahk-n tibi re, Mmon no nne kpi nsahm go njini nyia nyi á bahke ma tahm ka nne go ege abiafem.” Owo á kehm tongo mbanne nyio re, “Mehl, wo rod edilnong eja, song kehnge!”
MAT 9:7 Nne noo kehm mehle yiimi, tahm eje kehnge.
MAT 9:8 Eji ane bao nyehne ano, bo kehm kehme elfahle, fere jo tehk Esowo bi ma ka ane elkohn nsahm ana nyio.
MAT 9:9 Jisos kehm tahme edi jio. Eji á jo sehng asongo, á kehm nyehne nne no jehk go ege a nji atak, no bo jo lung-e re Matiu. Owo á kehm-e tongo re, “Tahm toon-m!” Matiu kehm soro tahm toon-e.
MAT 9:10 Efung abehng eji Jisos jolo go etahk Matiu, jo li nsol, abakokatak gbalee, a aneb abꞌbi jolo a ne o, go abatꞌtoono ebe fvfo, tob jo li nsol.
MAT 9:11 Egom Farisi jindiki nyehne kan ano, bo kehm tongo abatꞌtoono ebe re, “Jen ji wahnge ntꞌtibi ewahne kpo li nsol edi ajehng a abakokatak, go aneb abꞌbi?”
MAT 9:12 Jisos kehm wuku ana bo jo bung, kehm faange re, “Ane ba li nob nob kpehme seb nlimakahm, sehngem ane ba kpꞌyame ba ba kpo seb nlimakahm.
MAT 9:13 Songen, wahn song kpili bade ana edi nwer Esowo jia lohngo no, ji bungu re, ‘Njom sang n kpꞌsebe, ndon nyi.’ M baam re me m ba lung anoobo ane, m ba re me m ba lung aneb abꞌbi re bo gbo ndon.”
MAT 9:14 Abatꞌtoono Jon ji nwohngalahb kehm bake goji Jisos, ba bahb-e re, “Jen ji wahnge wahr, a Bab Farisi, e kpo kono elnahre njal bade, abatꞌtoono eba kil jo bade?”
MAT 9:15 Owo Jisos kehm faange bo re, “Anv, atem nlumanne li ma ji ndon ndon go elkak elbala, eji nlumanne kpeke li a boa? Efung bahke rehnge bi bo bahke rodo nlumanne go bo ellong, tahm a ne. Ngare nyio nyi, bo bahke kehme elbo njal bade.
MAT 9:16 “Nnene limm, no bahke koko mmojang mbomo no nfenfe, song baade nkꞌkula mbomo. Á lꞌlim ano, mmojang mbomo no nfenfe nehm yiimi. Nkꞌkula mbomo mio bahke kpe kv edi jio budu sehnge ana wuku wuku.
MAT 9:17 Nnene limm, no bahke yaange amahm ma kpꞌfahle kak go nkꞌkohko eyahbe. Á lꞌlim ano, eyahbe jio bahke bahnge na, amahm sale. Nobo re nne ko amahm ma kpꞌfahle, song yaange kak go eyahbe nfenfe. Eyahbe nfenfe jio, a amahm bahke jolo nob nob.”
MAT 9:18 Eji Jisos jo bung nsol nyia tong bo, owo ntubesi a Jus awohng kehm lohngo ba, ba jamm-e alahng, kehm bungu re, “Mmon ewame kpꞌna kpoko. Ba wahr tahm, wo ba koor-e ebo, eji á lꞌfere bel elkpin.”
MAT 9:19 Jisos kehm tahme toon-e, a abatꞌtoono ebe fvfo.
MAT 9:20 Mmonankal awohng no alung sa-e go nnahb ewubu a nnya ebal, kehm kehme Jisos toono go njahm, kehm kooro esꞌsili nsubu enye.
MAT 9:21 Tibre á bungu go ege eltim re, “N lꞌlub kooro nsubu enye nyi nyi, m bahke nobo.”
MAT 9:22 Jisos kehm keebe, nyehn-e, kehm-e tongo re, “Mmon ewame, bob eltim! Eltaame ena ni ma-a lim, a ma nob.” Ngare nyꞌnehm ona nyi nnenkal noo kehm soro nob.
MAT 9:23 Owo Jisos kehm ba rehng go etahk ntubesi noo, ba nyehn aneb ase, a ane ba ba elkv, bo kpꞌkubu ase, jo lim ewok.
MAT 9:24 Á kehm tongo bo re, “Tahmen, tibre mmon noa ka kpo, á kpꞌlale na.” Owo bo kehm-e elwolo.
MAT 9:25 Bo kame kan ane bao yehke me, Jisos kehm yele ekpꞌkpa song jabbe mmonse nkal noo go ebo, á kehm mehle ji.
MAT 9:26 Eka jio kehm yeere na yeere ejahbe jio kpee.
MAT 9:27 Jisos kehm tahme edi jio, jo jen asongo. Awakamahr ane abal kehm-e kehme eltoono, fere jo rabe re, “Mmon no Devid, nong, wahr lub fil-a ndon!”
MAT 9:28 Eji Jisos yele go ekpꞌkpa, awakamahr ane bao kehm ba kpir-e. Owo Jisos kehm bahbe bo re, “Anv, ń kpꞌtaame re m bahke ma lim ejum ana jiaa?” Owo bo kehm taame re, “Ee nsoo.”
MAT 9:29 Jisos kehm kooro bo go amahr, kehm bungu re, “Nong, jol ana ḿ ma taame.”
MAT 9:30 Amahr ebo kehm soro lennge. Jisos kehm bungu a bo tꞌtahne re, “Kana tiki tong nnene!”
MAT 9:31 Bo kehm tahme, song tooro tong ejahbe jio kpee ji Jisos ma lim.
MAT 9:32 Eji ane bao kpꞌtahme asongo, ane bako kehm koko nkamme ba a ne go ege, nyi bele ebi etohko go ege atahng.
MAT 9:33 Jisos kehm kame nne noo ebi etohko jio yehke, nne noo soro kehme elbungu. Ane bao kehm kpoko bo esi. Bo kehm kehme elbungu re, “Elkohn ejum ana jia, e ka nyehn a nyehn go Israel.”
MAT 9:34 Bab Farisi kehm bungu re, “Ntul a nnehm wo ka-e nsahm re á jo kam ane abi atohko yehke.”
MAT 9:35 Jisos kehm tahme, jo yannge ajahbe nya nnen, a nya nse kpee. Á jo tibi ane go bo ntahk ero, fere jo tiingi bo nnoobo etib bi etul bi Esowo, fere jo lim ane, bo jo nob elkohn eyam abehng abehng.
MAT 9:36 Eji á nyehne ellong ane, bo kehm-e fili ndon. Tibre eko ebtan bo, nkakebo bo kpimm, bo jolo ana ejoro bi ki kpi mbꞌbaabe.
MAT 9:37 Owo á kehm tongo abatꞌtoono ebe re, “Egburu egbe jia, ji elkpake, wo, abalimeltum li ntiil.
MAT 9:38 Gboongen nfono egbe, eji á lꞌtum abalimeltum tv re bo ba kpa egbe eje.”
MAT 10:1 Jisos kehm lungu abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal tv elne, kehm kake bo nsahm re bo kam ane abi atohko yehke, fere lim ane, bo nob elkohn eyam abehng abehng.
MAT 10:2 Abing abatiingetib ewubu ane abal nya a. Ngbokambang, Saimon ji bo jo lung-e re Pita, go Andru mmonannyehn, go Jems ji mmon a Sibidi, a Jon ji mmonannyehn Jems,
MAT 10:3 go Filip, Batolomi, Tomos, go Matiu nkokatak, Jems ji mmon Alfeus, a Lebeus ji bo jo lung-e re Tadeus,
MAT 10:4 a Saimon ji jo seb re ejahbe eje lohng go elwo ni aneb Rom, go Judas Iskariot ji gungu Jisos.
MAT 10:5 Re Jisos kehm tumu ewubu ane abal bao, á tubu bo elle re, “Kana je ajahbe nya ane ba ki li Jus, a ajahbe Samaria.
MAT 10:6 Songen goji ejoro bi Israel bi ma tan.
MAT 10:7 Song bungen alum Esowo re, ‘Etul bi Esowo ebkabbe.’
MAT 10:8 Limen aneb ayam, bo nob, wahn lim aneb abili, bo nob, fere nyahme akvne go elkv, fere kam ane abi atohko yehke. “Ana n ka-n mbol mbol, tob kaan go mbol mbol.
MAT 10:9 Kana fili agul, a asilva, jol kana kak apene go egahne abam fili.
MAT 10:10 Kana fili abam efilibo, fere fili mbomo ebal ebal, a akpaketa, a nti efilibo. Tibre nlimeltum fꞌfuumu re á bel nsol alehke.
MAT 10:11 “Ejahbe ajehng ajehng ji ń lꞌsong rehng, afi jolo egburu ejahbe, afi jolo mmojahbe no nse, seben nne no bahke kahne re, eltum enahne ni nno ni. Kangen a ne o tete wahn tahm ejahbe jio.
MAT 10:12 Ń lꞌyange go etahk nne, kaken bo nnyo.
MAT 10:13 Ane bao lꞌvvr-n, nong, elkoono ni ń kpi no jol a bo. Bo tohko fere vvr-n, elkoono ni ń kpi no bahke feere, ba tob-n.
MAT 10:14 Nne awohng awohng no tohk-n vvrv, kꞌwuungu atung go egahne alum, afi fere jolo ejahbe, tahmen edi jio, wahn kum ebtohko go egahne akpade.
MAT 10:15 Etingitingi, n kp-n tongo re, Go efung elam, elam ji ejahbe jio bahke bibi sehnge ji Sodom, a Gomorra.
MAT 10:16 “Anv, n kp-n tumu ana ejoro tv go ellong abi enyam. Jo bangen ana enyo, wahn fere jol ana mbehl nyi kil jo lim ebi ejum ajehng ajehng.
MAT 10:17 Jo gberen! Tibre ane bahk-n jo kak go esub, fere jo dv-n go bo a ntahk ero.
MAT 10:18 “Bo bahke jo ko-n, song yiimi go esamahr atubesi, a atul tib go egame esi. Nsol nyia nyi bahk-n jo lim, eji ń lꞌjo yiim-m ntianse go bo esamahr, a esamahr ane bako ba ki nyi Esowo.
MAT 10:19 Bo lꞌkak-n go esub, kana jo tiiri bada nsol nyi ḿ bahke bungu, jol ana ḿ bahke bꞌbung. Tibre ngare nyio bo bahk-n kake alum nya ḿ bahke bungu.
MAT 10:20 Tibre alum nya ḿ bahke bungu, nyanyahne sang, bahke lohngo goji Etohko ji Nso ejahne ji kpꞌbungu go egahne atahng.
MAT 10:21 “Abonanyehn nne bahke jo yake abonanyehn ka re bo wul. Babnde nne bahke tob jo yake abon ebo ka re bo wul. Abon bahke jo kpiidi kuumu babnde, jo jabbe bo ka, bo wul.
MAT 10:22 Nne awohng awohng bahke jo ko-n ekv tib go egama mbing. Nne no lꞌkpuumu tete rehng go esꞌkohro, ye wo bahke bele eltahre.
MAT 10:23 “Bo lꞌnohk-n go ejahbe jehko, been, song ejahbe jehko. Tibre etingitingi, n kp-n tongo re, Ń nehm ma tiki lim eltum go ajahbe Israel kpee mal, tete Mmon no nne feere ba.
MAT 10:24 “Nne no kpꞌkpili kpehme gbal sehnge ntꞌtibi ewe. Nlokeltum kpehme gbal sehnge nde.
MAT 10:25 Nobo re nne no kpꞌkpili tob taame go eyebatahng jol ana ntꞌtibi ewe. Nobo re nlokeltum taame, jol ana nde. Nfontahk, bo lꞌlung-e re ntul a nnehm, bahke limi renan, bo kꞌtob lung ane ebe ano?
MAT 10:26 “Kana jo fahl ane! Ejum ajehng ajehng limm, ji bo bulu no, ji Esowo lꞌkꞌlennge. Ejum ajehng ajehng limm, ji bo behre no, ji ane lꞌkꞌkahn.
MAT 10:27 Ejum ji n kp-n tongo a mbehr mbehr, ḿ bahke bungu gbul gbul gbuul. Ji m bungu go awꞌwa tong-n, ḿ bahke bungu go elkab ane.
MAT 10:28 “Kana jo fahl ane ba kpo wul ngubjing, ba lꞌkꞌma wul etohko. Fahlen ye jio ji bahke ma rannge etohko, a ngubjing go ellulagun.
MAT 10:29 Nne li ma gunu nruk ebal go are, ka mpene. Abehng abehng limm, bi bahke gboko go ndi, sehngem re no, Nso ejahne taame na.
MAT 10:30 Wahn, alv enyahne kpee nya li go egahne asi, bobfange.
MAT 10:31 Kana kpe fahl! Wahn ba ga lub sehnge nruk gbalee.
MAT 10:32 “Fvfo, nne awohng awohng no lꞌyiimi ntianse ka-m go esamahr ane, ye wo fvfo, m bahke tob yiimi ntianse ka-e go esamahr bi Nsoo no li go ejahbetul.
MAT 10:33 Nne awohng awohng no lꞌten-m go esamahr ane, ye wo fvfo, m bahk-e tob ten go esamahr bi Nsoo no li go ejahbetul.
MAT 10:34 “Kana tir re, n ko elkoono ba a ni go njini nyia. M baam re me n ko elkoono ba a ni, m ba re me n ko ekahngkahng ba a bi.
MAT 10:35 M ba re ‘mmon fere kpiidi kuumu nde, mmon no nkal kpiidi kuumu nnyehn, nkal a nne kpiidi kuumu nnyehn nlum.
MAT 10:36 Nne, ane ebe ba bahke fere jol anebekv ebe.’
MAT 10:37 Nne no nde, afi jolo nnyehn, bo lꞌkor-e sehnge me, á fuumem a name. Nne no abon ebe lꞌkor-e sehnge me, á fuumem a name.
MAT 10:38 Nne awohng awohng no tohko rod ekros eje, tahm toon-m, á fuumem a name.
MAT 10:39 Nne no lꞌgare re á tahre elkpin ene, á bahke tane na elkpin ene. Nne no lꞌtane elkpin ene tib go egame esi, á bahke tahre na elkpin ene.
MAT 10:40 “Nne no lꞌvvr-n, á vvrv me. Nne no lꞌvvr-m, á tob vvrv nne no tum-m no.
MAT 10:41 Nne no lꞌvvrv nnyehnamahr, tib eji á kahne re nnyehnamahr Esowo wo, á bahke bele eltuuru ana ni nnyehnamahr kpo bel. Nne no lꞌvvrv etingitingi nne tib á li go etingitingi, á bahke bele eltuuru ana ni etingitingi nne kpo bel.
MAT 10:42 Nne awohng awohng no lꞌka nne awohng go ellong abonse baa abon alahb re á wo, tib eji á kpꞌkahne re, ntꞌtoono ewame wo, á bahke bele eltuuru go etingitingi.”
MAT 11:1 Eji Jisos tubu abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal, elle mal, á kehm tahme edi jio, song rehng go ajahbe Jus, jo bung alum Esowo, fere jo tib ane.
MAT 11:2 Eji Jon ji nwohngalahb ji woomo go ngbekobo wuku bada nsol nyi Kraist kpꞌlimi, á kehm yehke abatꞌtoono ebe tum tv-e.
MAT 11:3 Bo kehm song bahb-e re, “Wo wo li nne no Jon tongo re á kpꞌbaka, afi wahr ji sik nne nondiki?”
MAT 11:4 Owo Jisos kehm faange bo re, “Feeren song goji Jon, wahn song tong-e bada nsol nyi ń kpꞌnyehne a, fere kpꞌwuku,
MAT 11:5 ana awakamahr kpꞌnyehne, abanne kpꞌtahme jen, aneb abili kpꞌnobo, alakatung kpꞌwuku, akvne kpꞌnyahme go elkv, akpak, bo kpꞌtiingi bo nnoobo etib.
MAT 11:6 Eyebatahng li ka nne no lꞌki-m sel gbo.”
MAT 11:7 Eji abatꞌtoono Jon ma feere fi, Jisos kehm bahbe ellong ane bao bada Jon re, “Elka emahng, eji ń jo je goji Jon, ń jo je re wahn song nyehn jen? Eljele ni nfeb kpꞌlimi kpꞌneenga?
MAT 11:8 Anv, ejum aji ń jo jꞌje re wahn song nyehn abee? Nne no ma liibi nsol nyi nno a nnoa? Ane ba kpo liibi ano kpo jol go ntahk nyi atul.
MAT 11:9 Anv, ejum aji ń jo jꞌje o, jo song nyehn? Nnyehnamahr woa? N kp-n tongo re, Wahn ebnyehn nne no gbale sehnge nnyehnamahr.
MAT 11:10 Tibre Jon wo li nne no bo nyono go nwer Esowo bada ne re, ‘M bahke tumu ntiingetib ewame, á gbo-a mbang, song tuungu mbang bum-a.’
MAT 11:11 “Etingitingi, n kp-n tongo re, nnene limm, no ma jꞌjol go njini nyia no gbale sehnge Jon ji nwohngalahb. Nne no ga rede go ellong ane ba bahke lehke etul bi Esowo, á gbale sehnge Jon.
MAT 11:12 Bomo ngare nyi Jon ji nwohngalahb tete rehng anv, etul bi Esowo li go elkake nsahm kehm kuumu, aneb nsahm bahke kuumu go eko akake.
MAT 11:13 Atahm nya Moses, a abanyehnamahr Esowo kpee tete ba rehng ngare nyi Jon bungu bade etul bia.
MAT 11:14 Lꞌkor-n taamen tv alum nyaa, nya li re, Jon wo li Elaija, ji bo bungu re á kpꞌbake.
MAT 11:15 Nne no kpi atung, nong, á wuk.
MAT 11:16 “Anv, m bahke koko ane ba li anv gara jen? Bo li ana abonse ba ma lohng elatahkgur kpi mbene lim. Egom jindiki tong egom jehko re,
MAT 11:17 “ ‘Wahr ebwor afiri ka-n, ḿ bahnem. Wahr ebling aling, wahn tobem ling fvfo.’
MAT 11:18 “Eji Jon ba no, á jo kono elne njal bade, amahm á joom wo. Ane re, á kpi ebi etohko go ege atahng.
MAT 11:19 Eji Mmon no nne ba no, á jo li nsol, fere jo wꞌwo, ane jo bungu re, ‘Nyehnen nlehke ebno noa, no kpo wo amahm, á li ntem no abakokatak, a aneb abꞌbi!’ Nne lꞌkpur nsol nyi aneb elkahne kpo lim, owo á bahke tob kahn ana elkahne li no.”
MAT 11:20 Jisos kehm kehme ajahbe nya á ma ga lim akpokosi gbalee ebi ka, tibre bo ka gbo ndon.
MAT 11:21 “Eyuu a nahne, aneb Korasin! Eyuu a nahne, aneb Betsaida! Li re Taya, a Saidon nyehne agburu akpokosi ana nya wahn ma nyehn a, kehn bo jol gboko ndon wuku wuku, fere kak ajakensol, kpu atong, kak esi.
MAT 11:22 Wo, n kp-n tongo re, Efung elam bio, elam nehm ga bib a bo ana bahke bibi a nahne.
MAT 11:23 “Wahn aneb Kapenium, bo ma-n mehl wahre rehng go ejahbetul Esowo. Bo bahke fere rod-n, ro kak go ellulagun. Li re aneb Sodom nyehne agburu akpokosi ana nya ḿ ma nyehn a, kehn bo baa, kpeke li tete sik anv.
MAT 11:24 Owo n kp-n tongo re, Efung elam bio, elam nehm ga bib a Sodom ana bahke bibi a nahne.”
MAT 11:25 Ngare nyio Jisos kehm bungu re, “Nsoo, wo wo li Ntul go ero, a ndi. N kp-a tehke, tib eji a ma lennge abonbili nsol nyia nyi a behre re akahnkahn ane, a anebkul kꞌnyehn.
MAT 11:26 Tibre kor-a na re wo lim ano, Nsoo.
MAT 11:27 “Nsoo ebyake ejum ajehng ajehng kak go egame abo. Nnene limm, no kpꞌkahne Mmon, sehngem Nde ntahngtahng wo kp-e kahne. Nnene limm, no kpꞌkahne Nde, sehngem Mmon ntahngtahng wo kp-e kahne, a nne awohng awohng no Mmon kpꞌsebe re á lennge Nde tib-e.
MAT 11:28 “Baan go egame, wahn ane kpee ba ma lahng go elsolo nsol nyi kpꞌlubu. M bahk-n kake erekekv.
MAT 11:29 Taamen, wahn woom-m go elwo, fere jo kpili go egame. Tibre me n li soom, fere jol reed. Owo atohko enyahne bahke bele erekekv.
MAT 11:30 Tibre eltum ename riidem. Elsol ename ni m bahk-n sehke kpꞌyaare.”
MAT 12:1 Ngare nyio eji Jisos jo jen go mbang egbe efung Esabat, abatꞌtoono ebe njal yꞌyam bo. Bo kehm kehme amohk nkohl monngo tv go arahn, jo li.
MAT 12:2 Eji Bab Farisi nyehne ano, bo kehm tongo Jisos re, “Nyehn ana abatꞌtoono eba kpꞌlimi ejum ji ki fuumu re nne lim efung Esabat!”
MAT 12:3 Jisos kehm faange bo re, “Ń ka lung a lung bade ana Devid njal yam-e no, a ane ebea?
MAT 12:4 Á song yele ekpꞌkpa Esowo, song li abred nya bo limi no bum go ekpꞌkpa Esowo jio, nya ki tohko fꞌfuumu re á li, a ane ebe, sehngem abalimajom ba ba fuumu re bo jo li.
MAT 12:5 Ń ka lung a lung go atahm nya Moses re, efung Esabat abehng abehng abalimajom ba kpo lim eltum go etahk Esowo kpo sꞌsoodo ntahm nyi Esabat, jol ntahm nyio bo joom gbo.
MAT 12:6 “N kp-n tongo re, Ejum jia, ji gbale sehnge etahk Esowo.
MAT 12:7 Li re ń kpꞌkahne ana edi nwer Esowo jia lohngo no, ji bungu re, ‘Njom sang n kpꞌsebe, ndon nyi’, kehn ń kpehme ka ane ba ki gbo ntahm ebi.
MAT 12:8 Tibre Mmon no nne tob li nfono Esabat.”
MAT 12:9 Jisos kehm tahme edi jio, song rehng go etahk ero ajehng.
MAT 12:10 Nne jolo o, no ebo ebe lohngo no. Bo kehm bahbe Jisos re, “Anv, nꞌnob re nne lim ane, bo nob ayam ebo efung Esabata?” Tibre bo jo sebe ejum ji bo bahke koko ka Jisos ebi.
MAT 12:11 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Anv, nne awohng ewahne lꞌbel njoro, njoro nyio lꞌfere gbo yel go elbing efung Esabat, á nehm song yehk-ea?
MAT 12:12 Anv, nne sang ga gbal sehnge njora? Ano wo wahng ka atahm enyahre bungu re, nne jo lim nnoobo efung Esabat.”
MAT 12:13 Owo á kehm tongo nne noo re, “Tanne ebo eba!” Á kehm tanne ebo, ebo fere feere ana wuku wuku, nob kpee ana ebo behko.
MAT 12:14 Bab Farisi kehm soro tahm, song lam kak-e, ana bo bahk-e wulu.
MAT 12:15 Eji Jisos sebe ano kahn, á kehm tahme eje. Ane gbalee kehm tahme toon-e. Á limi bo kpee, bo nob ayam ebo.
MAT 12:16 Á tongo bo re, bo kꞌtooro tong ane bako bada ne,
MAT 12:17 eji lꞌlohko jol ana Esowo bungu sehng go nnyo mi nnyehnamahr Aisaya re,
MAT 12:18 “Nyehnee, a wo li nlokeltum ewame no m ma yehke. Akor-m ejame ji kpo kor-m sꞌsehng. M bahk-e kake etohko ejame. Á bahke jo tiingi ane baka baka elam ejame.
MAT 12:19 Á nehm jo taange ntaange, fere jo rabe. Bo nehm jo wuk ewok eje go nla ejahbe.
MAT 12:20 Eljele ni ma bahne, á nehm wob. Etꞌrekahng ji kpꞌrede ellulu, á nehm lahme, tete etingitingi ba ko nji.
MAT 12:21 Go ege a mbing wo ane baka baka bahke jo kunu ekpu.”
MAT 12:22 Ane bandiki kehm koko nwakamahr nyi ki jo ma bung, ba a ne, nyi bele ebi etohko go ege atahng. Jisos kehm limi nne noo, á nyehn, fere bung.
MAT 12:23 Ellong ane bao kehm kpoko bo esi. Bo kehm bungu re, “Anv, mmon a Devid wo aa?”
MAT 12:24 Bab Farisi wuku kan a me, bo kehm bungu re, “Á kpo kam ane abi atohko yehke tib go nsahm nyi Belsebul, ntul a nnehm ka-e no.”
MAT 12:25 Jisos kꞌkahn ntir atahng ebo, kehm tongo bo re, “Ejahbe ajehng ajehng ji lꞌyab, jol ebo ebo, bahke tane na. Nfam anyehng anyehng nyi lꞌyab, jol ebo ebo, afi fere jol nlaaga, nehm yiimi.
MAT 12:26 Nnehm lꞌkam nnehm yake go, lohngo re eblehm ebyab. Ejahbetul eje bahke yiimi renan?
MAT 12:27 “Lꞌfere jol re, n kpo kam ane abi atohko yehke go nsahm nyi ntul a nnehm, anv abon ebahne kpo kam bo yehke go nsahm anyii? Owo wahng ka bo bahke jolo ane ba bahk-n lame.
MAT 12:28 N kpo kam ane abi atohko yehke go nsahm nyi etohko ji Esowo, eblohng re, Esowo ebbadde ba go egahne, a etul etul ebe.
MAT 12:29 Nnene limm, no bahke ma wa etahk etahntahn nne yel, song kpu nsol enye tahm a nyi, sehngem re no, á tohko gbo mbang gba etahntahn nne jio alehke, á kehm ma yel, song kpu nsol enye.
MAT 12:30 “Nne no ki li ka me, á li nnekv ewame. Nne no tohk-m tob elkpiimi, no lun á kpꞌfare na faade.
MAT 12:31 Owo wahnge n kp-n tongo re, ane bahke ma bel eltahmeka go bo abiafem anyehng anyehng nya bo limi no, a ebꞌbi ajehng ajehng ji bo bungu no, sehngem abꞌbi nya bo kpo bung bade Etingi Etohko, nya nya bo lꞌkꞌtiki bel eltahmeka.
MAT 12:32 Nne awohng awohng no lꞌbung ebꞌbi bada Mmon no nne, á bahke bele eltahmeka. Nne awohng awohng no lꞌbung ebꞌbi bade Etingi Etohko, á nehm bel eltahmeka, jol eying jia ji anv, afi fere jol eying ji kpꞌbake.
MAT 12:33 “Re wahn kehm jo bong anoobo akab nti, lohngo re ḿ bahke bahme na nnoobo eti. Ń lꞌbahm ebi eti, ḿ bahke bongo abi akab. Tibre go akab nya kabe no nya, bo bahke liingi eti jio.
MAT 12:34 Wahn ane ba li ana akumbad ba! Ḿ bahke ma bung anoobo nsol renan, eji ń li abꞌbi abꞌbi? Tibre nsol nyi ma rur nne go ege eltim, nyi nyi nne kpo bung go ege a nnyo.
MAT 12:35 Nnooba nne kpo yehke anoobo nsol nya wob-e go ege atahng. Ebi nne kpo yehke abi nsol nya wob-e go ege atahng.
MAT 12:36 N kp-n tongo re, Efung elam bio, nne awohng awohng, Esowo bahk-e bahbe bade ellum anehng anehng ni á bungu no, ni ki lohng ejumjum.
MAT 12:37 Tibre Esowo bahke koko alum enya nya a bungu no, lam-a. Fundiki a bahke lehke eno. Fundiki a bahke lehke ebi.”
MAT 12:38 Egom Farisi, a atꞌtibi ba atahm bandiki kehm tongo Jisos re, “Ntꞌtibi, e kpꞌsebe re wo lim nkpokosi, wahr nyehn.”
MAT 12:39 Á kehm faange bo re, “Abi ane ba li anv, ba ma sennge Esowo njahm kpꞌsebe re bo nyehn nkpokosi. Jol nkpokosi anyehng anyehng bo nehm nyehn, sehngem nkpokosi ana nyi nnyehnamahr a Jona nyi nyi bo bahke nyehne.
MAT 12:40 Tibre, ana Jona kange ala nnyam alahb nfung era, ano wo fvfo Mmon no nne bahke tob kang atahng ndi nfung era.
MAT 12:41 “Go efung elam bio, aneb Ninive bahke mehle yiimi, ka ane ba li anv ebi. Tibre bo gbꞌgbo ndon go bo abiafem, eji bo wuku alum Esowo nya Jona bungu no. Nyehnen ga, a wo li nne no ga gbal sehnge Jona.
MAT 12:42 Go efung elam bio, ntul a nnenkal no Seba bahke mehle yiimi, ka ane ba li anv ebi. Tibre á lohngo nlaabambang ejahbe ba goji Solomon re á ba wuk elkahne ene. Nyehnen ga, a wo li nne no ga gbal sehnge Solomon.
MAT 12:43 “Ebi etohko lꞌlohng nne, á kpo yannge go adi nya kpꞌwaange, jo seb edi ji á bahke reke ekv, á nehm tiki ting.
MAT 12:44 Owo ebi etohko jio bahke kehm bungu re, ‘M bahke feere go etahk ji n lohng no abake.’ Á lꞌfeere song nyehn etahk jio, li nehme nehme, bo ma feenge kpee, tuungu kpee bum,
MAT 12:45 owo á bahke tahme, song ko atohko nyako na asehma ba a nya, nya sahb bꞌbib sehnge ye. Bo feere ba lene etahk jio. Nne noo bahke kpe sab na sehnge ana wuku wuku. Ano wo fvfo bahke tob jol ka abi ane ba li anv.”
MAT 12:46 Ngare nyi Jisos kpi mbungu mbungu a ane bao, nnyehn kehm lohngo ba, a abonanyehn. Bo yiimi go elatahk, jo seb re bo bung a ne.
MAT 12:47 Owo nne awohng kehm tongo Jisos re, “Nyehnee, nne, a abonane yim go elatahk kpꞌsebe re bo bung a na.”
MAT 12:48 Jisos kehm faange nne no tong-e no re, “Nne awo li nnee? Ane aba li abonanee?”
MAT 12:49 Á kehm tono ebo tv abatꞌtoono ebe, kehm bungu re, “A wo li nnee. A wo li abonanee.
MAT 12:50 Tibre nne awohng awohng no lꞌlim ji Nsoo no li go ero kpꞌsebe re á lim, ye wo li mmonannee, a nnee.”
MAT 13:1 Efung bꞌnehm ona, Jisos kehm mehle go etahk, song ji go nkpe eto.
MAT 13:2 Eji ellong ane gbalee ba go ege, owo á kehm yele go egbang, song ji. Ane bao kpee yiimi go nkpe egbuk.
MAT 13:3 Á ko ngaane, jo tong bo nsol gbalee re, “Nne jolo gona, no tahme no, song wohngo amohk nti enye go ege egbe.
MAT 13:4 Eji á jo wohngo, nyandiki gbo noongo go mbang. Nruk ba suudu kpee mele.
MAT 13:5 “Nyandiki gbo noongo go ndi nyi jolo atal atal. Abon ndi jolo ntiil. Amohk nti nyao gulu elmahnge. Tibre edi jio ndi gbalem.
MAT 13:6 Njul nyaare kan a me, akohdo nti nyao wuudu, fere kpo. Tibre alohk jolem.
MAT 13:7 “Nyandiki gbo kuumu go elkob akpiri. Akpiri nyao gbale, bulu akohdo nti nyao.
MAT 13:8 “Amohk nti nyako gbo noongo go nnooba ndi, kab akab. Atasok nyandiki jo jolo nkab atahl alon alon, atasok nyandiki nkab atahl ara ara, atasok nyandiki eltahl a nkab ewubu eltahl a nkab ewubu.
MAT 13:9 “Nne no kpi atung, nong, á wuk!”
MAT 13:10 Owo abatꞌtoono Jisos kehm bake go ege, ba bahb-e re, “Jen ji wahnge a kpo ko ngaane, jo bung a bo?”
MAT 13:11 Jisos kehm faange bo re, “Bo ma-n ka elkahne nio ni etul bi Esowo, bi Esowo behre no. Ane bao, bo kaam bo.
MAT 13:12 Nne no kpi no, bo bahk-e budu na, á bel gbalee. Nne no ki kpi, bo bahk-e taare na ji á kpi no.
MAT 13:13 Owo wahng ka n kpo bung a bo go ngaane. Tibre bo kpo seenge, jol bo kpehme nyehn. Bo kpo wuungu atung, jol bo kpehme wuk, fere kahn.
MAT 13:14 Bo ba li ane ba nnyehnamahr Aisaya bungu no bada bo re, “ ‘Ḿ bahke wuungu na wuungu wuungu atung, ń nehm tiki kahn. Ḿ bahke seenge na seenge seenge, ń nehm tiki nyehn.
MAT 13:15 Tibre asi ane bao ebfere tahne. Bobsahde atung ebo. Bobbulu amahr ebo. Ki li ano, kehn, bo kpꞌnyehne, fere wuk, fere kꞌkahn go bo a ntim, fere sennge, feere go egame, eji n lꞌlim bo, bo nob.’
MAT 13:16 Elfuulu li ka amahr enyahne, eji kpꞌnyehne. Elfuulu li ka atung enyahne, eji kpꞌwuku.
MAT 13:17 Etingitingi, n kp-n tongo re, Abanyehnamahr gbalee, a aneb Esowo gbalee jo sebe re bo nyehn ji ń kpꞌnyehne a. Jol bo tikem nyehn. Bo jo sebe re bo wuk ji ń kpꞌwuku a. Jol bo tikem wuk.
MAT 13:18 “Wuungen atung anv, wahn kahn ana elgan ni li bada mbahmgbe lohngo no.
MAT 13:19 “Ane ba lꞌwuk alum nya etul bi Esowo, kꞌkahn ana lohngo no, Ebinne bahke bake, ba yehke nsol nyi bo ma bahm go bo a ntim tahm a nyi. Nyao nya li amohk nti nya gbo noongo go mbang.
MAT 13:20 “Ane bandiki li ana amohk nti nya gbo noongo go ndi nyi jolo atal atal. Bo lꞌwuk alum Esowo nyao o, bo ko tvtv a eyebatahng.
MAT 13:21 Eji bo ki kpi alohk, bo kpehme kang. Erem lꞌba, a ntong tib go alum Esowo nya bo wuku no, bo soro gbo tvtv.
MAT 13:22 “Ane bandiki li ana amohk nti nya fooro gbo go elkob akpiri. Bo kpꞌwuku alum Esowo, wo, nsol nyi njini nyia kpo gbiingi bo go bo a ntim. Ekor akpohko kpo nehm bo. Nsol nyia kpee kpo bulu alum Esowo nyao tv. Akab bo nehm kab.
MAT 13:23 “Ane bako li ana amohk nti nya bo wohngo go nnooba ndi. Bo lꞌwuk alum Esowo kahn, bo lohko kab akab, egom jindiki nkab atahl alon alon, egom jindiki nkab atahl ara ara, egom jindiki eltahl a nkab ewubu eltahl a nkab ewubu.”
MAT 13:24 Jisos kehm kpe tub bo elgan nehko re, “Etul bi Esowo li ana nne no tahme song kak nkohl go ege egbe.
MAT 13:25 Eji ane ma lal, nnekv ewe kehm tahme song wohngo afem agasame semme go nkohl nyio, tahm eje.
MAT 13:26 Eji nkohl ma mahng, gbal, fere lake abon, agasame kehm tob mahng.
MAT 13:27 Owo alokeltum ba nfono egbe noo kehm ba bahb-e re, ‘Nsoo, nkohl sang a kake go ega egbea? Anv, agasame nyao lohngo gan ba?’
MAT 13:28 Owo á kehm tongo bo re, ‘Nnekv wo ma lim ejum jio.’ Alokeltum bao kehm-e bahbe re, ‘Anv, a kpꞌsebe re wahr song wooba?’
MAT 13:29 Á kehm tene re, ‘Eꞌee, ń lꞌsong woobo agasame, ḿ bahke woobo nkohl semme.
MAT 13:30 Nong, nsol ebal ebal gbal ano tete rehng go efung elbanne. Owo m bahke tongo ababꞌbanne re, Gboon mbang, wahn tohko woobo agasame, gba agan agan, eji bo lꞌjahm fi, wahn kehm banne nkohl kanne, kpu song kpake go egame etahk.’ ”
MAT 13:31 Jisos kehm kpe tub bo elgan nehko re, “Etul bi Esowo li ana mmohk asia nyi nne ko no, song bahm go ege etahngga.
MAT 13:32 Se sehnge mmohk eti anyehng anyehng. Eji gbale no, gbale sehnge eti ajehng ajehng ji bo kpo bahm etahngga. Owo nruk kehm bake, ba si ntahk o.”
MAT 13:33 Jisos kehm kpe tub bo elgan nehko re, “Etul bi Esowo li ana ayist, nya nnenkal ko song behr go ebam aflawa na ebra tete semme kpee, fere tung.”
MAT 13:34 Nsol nyia kpee, Jisos jo bungu go ngaane, tong ellong ane. Á joom tiki bung na bung, kꞌbung go elgan,
MAT 13:35 eji lꞌlohko jol ana nnyehnamahr bungu no re, “M bahke jo bung a bo go ngaane. M bahke tongo bo nsol nyi Esowo behre no ngare nyi njini bomo no.”
MAT 13:36 Jisos kehm tahme ellong ane bao sa, song yel ekpꞌkpa. Abatꞌtoono ebe kehm bake go ege, ba bahb-e re, “Tong-r ana elgan ni li bade agasame lohngo no.”
MAT 13:37 Owo Jisos kehm faange re, “Nne no kake nkohl, Mmon no nne wo.
MAT 13:38 Edi egbe jio, njini nyi. Nkohl nyio, abon Ntul ba. Agasame nyao, abon ba Ebinne jio ba.
MAT 13:39 Nnekv no wohngo afem agasame, nnehm nyi. Ngare elbanne nyio, esꞌkohro eying jia ji. Ababꞌbanne bao, babenjel ba.
MAT 13:40 “Ana bo bahke kpuku agasame nyao, jamme fi, ano wo bahke jolo esꞌkohro eying jia.
MAT 13:41 Owo Mmon no nne bahke tumu enjel enye, bo bahke yannge go ege ejahbetul, kpu ane kpee ba jo wahng re ane jo lim abiafem, a aneb abꞌbi,
MAT 13:42 ro bo, kak go agun. Owo bo bahke woomo, jo ling, fere jo kono amahn.
MAT 13:43 Aneb Esowo bahke jo ya ana njul go ejahbetul ji Nde ebo. “Nne no kpi atung, nong, á wuk.
MAT 13:44 “Etul bi Esowo tob li ana elkohl akpohko ni bo behre edi egbe. Nne awohng kehm song nyehn, tuungu behr. Á bele eyebatahng sehng, kehm song gungu nsol enye kpee nyi á bele no, fere ba gunu edi egbe jio.
MAT 13:45 “Etul bi Esowo tob li ana njenare no jo seb anoobo amohkesol.
MAT 13:46 Eji á nyehne anyehng nyi sahb kꞌkim ekun, fere nꞌnob, owo á kehm soro tahm, song gungu nsol enye kpee, nyi á bele no, fere ba gunu mmohkesol nyio.
MAT 13:47 “Etul bi Esowo tob li ana erim bi bo ma kak go aya, fere bob nsahre go nkohn a nkohn.
MAT 13:48 Eji nsahre ma rur, bo kehm tohngo, bum egbuk. Owo bo kehm jehke, kehm kehme nsahre jak. Nyi nno, bo jo kake go ajeere. Abi nsahre, bo ro go.
MAT 13:49 Ano wo bahke jolo go esꞌkohro eying jia. Babenjel bahke bake, ba jak abi ane go ellong anoobo ane,
MAT 13:50 fere ro bo kak agun. Owo bo bahke woomo, jo ling, fere jo kono amahn.”
MAT 13:51 Jisos kehm bahbe bo re, “Anv, nsol nyia lenng-n lennga?” Owo bo kehm-e faange re, “Ee nsoo.”
MAT 13:52 Á kehm tongo bo re, “Owo wahnge ntꞌtibi no atahm awohng awohng no ma jol ntꞌtoono Esowo, no ma kpili bade etul bi Esowo, á li ana nfontahk no kpo yehke nsol afang enye go elkohl, nyindiki nsol nfenfe, nyindiki akꞌkulu nsol.”
MAT 13:53 Eji Jisos tuubu ngaane nyio kpee mal, owo á kehm tahme edi jio,
MAT 13:54 song rehng go ege ejahbe, song kehme bo tib go bo etahk ero. Ane ba wuk-e no, jo kpo bo esi sehng, bo kehm bahbe re, “Gan wo á bele elkohn elkahne ana nia, a nsahm nyi á kpo ko lim agburu akpokosi nyaa?
MAT 13:55 Ye sang li mmon a kapentaa? Nnyehn sang bo kpo lung-e re Meria? Abonanyehn sang bo kpo lung bo re Jems, Joses, Saimon a Judasa?
MAT 13:56 Abonanyehn ba nkal sang li a nahre a kpeea? Anv, gan wo á bele bel nsol nyio kpee?”
MAT 13:57 Owo bo kehm-e tene. Jisos kehm tongo bo re, “Nnyehnamahr, bo kpo kak-e edi ajehng ajehng, sehngem ane ebe, a ejahbe eje ji kil jo kak-e.”
MAT 13:58 Á limem akpokosi gbalee ejahbe jio tib go bo ekꞌtaame.
MAT 14:1 Ngare nyio Herod ji jolo ntul a Galili kehm wuku bada Jisos.
MAT 14:2 Owo á kehm tongo alokeltum ebe re, “Jon ji nwohngalahb wo ona ma nyahme go elkv. Ano wo wahnge á kpi egburu nsahm ana nyio nyi kpo mehl-e.”
MAT 14:3 Tibre Herod bobo Jon, gba-e, kak go ngbekobo tib esi ji Herodias ji jolo nkal a Filip mmonannyehn.
MAT 14:4 Tibre Jon jo tong-e re, “Fuumem re a ko-e.”
MAT 14:5 Herod jo sebe re á wul-e. Á jo fahle Jus, tibre bo jo bumu Jon ana nnyehnamahr.
MAT 14:6 Efung bi bo ji, buumu efung bi bo jele Herod, mmon no nkal no Herodias kehm kehme ase bahn go elkab ane nio. Herod, atahng yeb-e sehng,
MAT 14:7 á kehm nyame, fere tꞌtir re, “M bahk-a kake ejum ajehng ajehng ji a lꞌbahb-m.”
MAT 14:8 Nnyehn kehm toobo a ne. Mmon noo kehm song tong Herod re, “Ka-m esi Jon ji nwohngalahb anv anv go ekpingi.”
MAT 14:9 Ntul kpeem bang, wo, tib go esi ji á tiri no go esamahr ane ba á tiingi bo elkak, owo á kehm tongo re bo lim ka-e ana á bahbe no.
MAT 14:10 Á kehm tumu ane, bo song kim Jon esi go ngbekobo,
MAT 14:11 ko esi jio go ekpingi ba a ji, ba ka mmon noo. Mmon noo kehm soro ko, song ka nnyehn.
MAT 14:12 Abatꞌtoono Jon kehm bake, ba rod ekv eje, song kpa kak, kehm feere song tong Jisos.
MAT 14:13 Eji Jisos wuku eka jio bada Jon, owo á kehm tahme edi jio, song yel egbang antahng, song rehng edi ji li soom. Ellong ane ba wuku no, kehm tahme ajahbe ebo, jo jen egbuk egbuk, jo toon-e.
MAT 14:14 Jisos lohngo kan egbang me, á kehm nyehne ellong ane gbalee. Bo kehm-e fili ndon. Á kehm limi aneb ayam ebo, bo nob.
MAT 14:15 Eji elgung ma ba, abatꞌtoono ebe kehm song kpir-e, kehm-e tongo re, “Tahm edi jia ana rehng go ajahbe, ekidi kpꞌlabe. Wo gana, ngare ebsehng. Nong, ane baa song gunu nsol alehke go abon ajahbe li me.”
MAT 14:16 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Bo sang bahke tahme song gunu nsol alehke li, wahn kaan bo nsol alehke, bo li.”
MAT 14:17 Owo bo kehm-e faange re, “Nsol nyi e kpi a kpee li abon abred na alon, kumu abon nsahre abal.”
MAT 14:18 Jisos kehm tongo bo re, “Koon nsol nyio ba ka-m wahn!”
MAT 14:19 Owo á kehm tongo ane bao re, bo ji go ajele. Á kehm rodo abon abred bao na alon, a abon nsahre na abal, kehm kpiidi amahr enye go elbung, kak Esowo saam, fere bakke abon abred bao, ka abatꞌtoono ebe. Abatꞌtoono ebe ko, song bak ellong ane bao.
MAT 14:20 Bo li ane kpee wohngo. Abatꞌtoono ebe kehm song taare bo erik ji sa no, ruru ewubu ejeere na ebbal.
MAT 14:21 Aneblum ba li nsol nyio jolo ejum ane atahltahl nkpel ewubbal ane atahl awubu (5,000). Jol anebkal, a abonse, bo fangem bo.
MAT 14:22 Jisos kehm tongo abatꞌtoono ebe re bo yel egbang, gbo-e mbang, song go egbuk jehko, ye samme ji, yaame ane bao.
MAT 14:23 Eji á ma yaame ane bao, owo á kehm tahme go ewong antahng re á song kak ero. Eji elgung ba no, Jisos noa, kpeke li go ntahngtahng.
MAT 14:24 Ngare nyio egbang ebrehng go nlum alahb. Ebuku jo gbulu egbang bio tv edi ajehng ajehng. Tibre nfeb jo lohngo go bo a mbuksong.
MAT 14:25 Nkpese efungfu wo, Jisos jene ero alahb, song kpiri bo.
MAT 14:26 Eji abatꞌtoono ebe nyehn-e no á kpꞌjene go ero alahb, kehm mennge bo. Bo kehm bungu re, “Etohko ji,” fere rabe elfahle elfahle.
MAT 14:27 Jisos kehm soro bung a bo tvtv re, “Boben eltim, me wo, kana kpe fahl!”
MAT 14:28 Owo Pita kehm-e faange re, “Nsoo, lꞌlohko jol re wo wo, tong-m, me n lohng, jen go alahb, ba kpir-a!”
MAT 14:29 Jisos kehm-e tongo re, “Ba!” Pita kehm lohngo go egbang, kehm kehme eljene go ero alahb asongo goji Jisos.
MAT 14:30 Eji á nyehne re, nfeb nyio kpꞌlimi area, á kehm kehme elfahle, soro kehme eltere, kehm rabe re, “Nsoo, tahr-m!”
MAT 14:31 Owo Jisos kehm soro tanne ebo ebe, jabb-e kehm-e tongo re, “Wo ji kpꞌkahn taame ntiil, jen ji wahnge a kehm fꞌfaabe me?”
MAT 14:32 Eji bo feere song yel go egbang, nfeb nyio kehm soro naange.
MAT 14:33 Ane ba woomo go egbang kehm ba jamm-e alahng, kehm bungu re, “Etingitingi, wo Mmon Esowo wo.”
MAT 14:34 Bo kehm gohro siiri, song rehng go egbuk jehko ji Genesaret.
MAT 14:35 Ane bao liingi kan Jisos, bo kehm tiingi etib tv ajahbe kpee nya jolo o. Bo kehm koko aneb ayam kpee, ba a bo go ege.
MAT 14:36 Bo fere gboong-e re, á nong, aneb ayam lub koor-e go ege asꞌsili nsubu. Ane kpee ba koor-e no, bo nobo ayam ebo.
MAT 15:1 Atꞌtibi ba atahm, a egom Farisi jindiki kehm lohngo go Jeusalem ba goji Jisos, ba bahbe re,
MAT 15:2 “Jen ji wahnge abatꞌtoono eba kpꞌdaange atahm nya babnsoo, tib eji bo kil jo ru abo, kehm jo li nsol?”
MAT 15:3 Owo á kehm faange bo re, “Jen ji wahnge ń kpo daange atahm Esowo, fere kpꞌtoono eljini nꞌnahne?
MAT 15:4 Tibre Esowo jehke ntahm re, ‘Jo kak nso, a nne!’ Nyehko kpe li re, ‘Nne no lꞌsu nde, afi jolo nnyehn, bo bahk-e wulu.’
MAT 15:5 Wahn kpo tib re, ‘Nne no lꞌbel ejum ji á jol kake nde ebo, afi jolo nnyehn, á lꞌfere bung re, Ejum jia li ka Esowo, kpeem li ka-e re, á kpe kak nde, a nnyehn.’
MAT 15:6 Eji ń kpo tib ana wo wahnge ḿ ma range ntahm nyi Esowo, fere kpꞌtoono eljini nꞌnahne.
MAT 15:7 Wahn aneb alum abal abal ba! Aisaya lohko nyehn enyehnamahr ji nno bada nahne, eji á bungu re,
MAT 15:8 “ ‘Ane baa kpo kak-m go nnyo a nnyo. Ntim ebo n wobem.
MAT 15:9 Bo kp-m kake mbol mbol, eji bo kpꞌtibi atahm nya ane baka baka jehke no, nya ki li nya Esowo.’ ”
MAT 15:10 Jisos kehm lungu ellong ane tv elne, kehm tongo bo re, “Wuungen atung, wahn kahn!
MAT 15:11 Ejum ji kpo yel nne go nnyo sang kpo lim eltim nne kꞌkpe jol saang. Jio ji kpo lohng na go ege a nnyo, ji ji kpo lim eltim nne re kꞌkpe jol saang.”
MAT 15:12 Abatꞌtoono ebe kehm bake go ege, ba tong-e re, “Anv, a kpꞌkahne re, alum nya wuku a bungu no sꞌsab Bab Farisia?”
MAT 15:13 Owo á kehm faange re, “Eti ajehng ajehng ji Nsoo no li go ero ki bahm, bo bahke mehle na tub go.
MAT 15:14 Yaken na yake bo go! Bo li awakamahr atubesi! Nwakamahr lꞌseb re á tib ntem nwakamahr mbang, bo ane abal abal bahke gboko na, yel go elbing.”
MAT 15:15 Owo Pita kehm-e tongo re, “Tong-r ana elgan nia lohngo no!”
MAT 15:16 Jisos kehm faange re, “Wahn fvfo, ń nehme tob kahna?
MAT 15:17 Ń nehme kahn re, ejum ajehng ajehng ji lꞌyel nne go nnyo kpo sehng go ala, lohng go ngubjinga?
MAT 15:18 Nsol nyi kpo lohng nne go nnyo kpo lohng-e go eltim. Nsol nyio nyi kpo lim nne, kꞌkpe jol saang.
MAT 15:19 Tibre go eltim nne wo ebi ntir kpo lohng, a ewulane, erehbe alimi, anebkal akono, ejv avohko, ntianse efahnge, a afahnge akiimi lake ane.
MAT 15:20 Nsol nyia ana nyi kpo lim nne, kꞌkpe jol saang. Re nne li nsol kꞌru abo, we nehm ma lim á kꞌkpe jol saang.”
MAT 15:21 Jisos kehm tahme edi jio, song rehng go ejang bi Taya, a Saidon.
MAT 15:22 Nnenkal a Kenan awohng no lohng ejahbe jio kehm bake go ege, ba rabe gboong-e re, “Nsoo, mmon no Devid, nong, me n fil-a ndon! Mmon ewame, ebi etohko wob-e go atahng, kp-e gbiingi sehng.”
MAT 15:23 Jisos we tikem faange. Abatꞌtoono ebe kehm bake go ege, ba gboong-e re, “Tong-e á song. Tibre á kpꞌrabe tob-r sehng.”
MAT 15:24 Owo Jisos kehm faange re, “Bo tum-m tv go ejoro bio bi Israel bi ma tan bi bi.”
MAT 15:25 Owo nnenkal noo kehm ba gbo go ege alata, kehm bungu re, “Nsoo, kak-m ebo!”
MAT 15:26 Owo Jisos kehm faange re, “Nobem re nne rod nsol alehke nyi abon, ka ebv.”
MAT 15:27 Nnenkal noo kehm taame re, “Ee nsoo, jol ebv kpo kpiimi akahb elang nya kpo fooro ekpꞌkuru nde ebo gbo.”
MAT 15:28 Owo Jisos kehm-e faange re, “Nnenkal, eltaame ena kpꞌgbale gbalee. Nong, lohko jol ana a kpꞌsebe.” Ngare nyꞌnehm ona nyi mmon ewe noo no nkal nobo eyam bio.
MAT 15:29 Jisos kehm tahme edi jio, song rehng go eto jio ji Galili, kehm wahre go ewong, song ji.
MAT 15:30 Ellong ane gbalee kehm koko aneb ayam ba a bo goji Jisos. Bandiki jolo abanne, bandiki agboodo, bandiki awakamahr, bandiki akamme. Ane bako gbalee ba jo yame ayam nyandikandiki. Bo jo ba bumu aneb ayam bao go alata nya Jisos. Á jo lim bo, bo nob.
MAT 15:31 Jo kpo ane esi sehng, eji bo nyehne akamme kpꞌbungu, fere nyehn agboodo ma nob, fere nyehn abanne kpꞌjene, awakamahr fere jo nyehn. Bo kehm kehme Esowo bio bi Israel ellub ka.
MAT 15:32 Jisos kehm lungu abatꞌtoono ebe tv elne, kehm tongo bo re, “Ane baa ma-m fili ndon. Tibre nfung era nyi a, nyi bo ma kang a name. Anv, bo kpeem kpi ejum alehke ajehng ajehng. N nehme seb re me n yake bo, bo song njal njal. Fundiki bo bahke gboko awo go mbang.”
MAT 15:33 Owo abatꞌtoono Jisos kehm-e bahbe re, “Gan wo e bahke tingi nsol alehke elka emahng nia, kehm leke ellong ane ana nia?”
MAT 15:34 Owo Jisos kehm bahbe bo re, “Abon abred abik ń kpi no?” Bo kehm-e faange re, “E kpi abon abred na asehma, kunu abon nsahre abik abik.”
MAT 15:35 Jisos kehm tongo ellong ane bao re, bo ji go ndi.
MAT 15:36 Á kehm rodo abon abred bao na asehma, a nsahre nyio, kehm kake Esowo saam, bakke, ka abatꞌtoono ebe, abatꞌtoono ebe kehm koko, song bak ane.
MAT 15:37 Bo li ane kpee wohngo. Abatꞌtoono ebe kehm taare bo erik ji sa no, ruru ejeere na ebsehma.
MAT 15:38 Aneblum ba li nsol nyio jolo ane atahltahl nkpel ewubu (4,000). Jol anebkal, a abonse, bo fangem.
MAT 15:39 Jisos kehm yaame ane bao re bo song kehnge, kehm yele egbang, song rehng go egbuk jehko ji Magadan.
MAT 16:1 Egom Farisi jindiki, a Bab Sadusi kehm bake goji Jisos re bo ba gar-e. Owo bo kehm-e tongo re, á lim nkpokosi nyi lohng go ejahbetul Esowo tib bo.
MAT 16:2 Owo Jisos kehm faange bo re, “Ana wo ń kpo kono elbungu. Elgung lꞌba, eji elbung ma biili, ń re, ‘Elahb nehm na.’
MAT 16:3 Efungfu atv atv eji elbung ma biili, fere nyꞌnyak, ń re, ‘Elahb bahke nake.’ Ń kpo kahn ana elbung li no, joare elahb bahke nake, afi nehm na. Anv, nliingi nyi kpꞌtibi bada ngare ń nehme ma liinga?
MAT 16:4 Abi ane ba li anv, ba ma sennge Esowo njahm kpꞌsebe re bo nyehn nkpokosi. Jol nkpokosi anyehng anyehng bo nehm nyehn, sehngem nkpokosi ana nyio nyi nnyehnamahr Jona nyi nyi bo bahke nyehne.” Owo á kehm soro tahm bo sa o, tahm eje.
MAT 16:5 Eji abatꞌtoono Jisos siiri eto jio, song rehng egbuk jehko, ebred ajehng ajehng bo belem. Tibre bo yꞌyini, bo rodem.
MAT 16:6 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Jo gberen, wahn jo kunu ekpu go ayist nyao nya Farisis, a nya Sadusis.”
MAT 16:7 Bo kehm kehme elbungu atemtem re, “Á bungu ellum nia a, tib eji e ki rod abred ba a nya.”
MAT 16:8 Eji Jisos sebe kahn ana bo jo bung, á kehm bahbe bo re, “Wahn ane ba kpꞌkahn taame ntiil ba! Jen ji wahnge ń kpꞌbungu atemtem bade ana ń ki rod abred ba a nya?
MAT 16:9 Anv, ń ka tiki kahn naa? Anv, ń nehme kpe buumu ana m bakke abon abred bao na alon, ka ane atahltahl nkpel ewubbal atahl awuba? Anv, erik ji sa no, ji ń taare no, ruru ejeere ebbik?
MAT 16:10 Abon abred bao na asehma ba m bakke, ka ane atahltahl nkpel ewubu, erik ji sa no, ji ń taare no, ruru ejeere ebbik?
MAT 16:11 Jen ji wahnge ń kil tiki kahn re, n joom bung a nahne bade abred? Jo gberen elnahne tib ayist nya Farisis, a nya Sadusis.”
MAT 16:12 Owo abatꞌtoono ebe kehm kahne re, Jisos jo tongo bo re, bo gbere eltibi nio ni Farisis, a ni Sadusis, bo kꞌgbere ayist nya bo kpo kak go abred.
MAT 16:13 Eji Jisos rehnge go ejang bi Sisaria Filipi, owo á kehm bahbe abatꞌtoono ebe re, “Anv, ane kpo bung renan bada Mmon no nne? Nne awo li Mmon no nne?”
MAT 16:14 Owo bo kehm faange re, “Ane bandiki kpo bung re, wo Jon ji nwohngalahb wo. Ane bandiki bung re, wo Elaija wo. Ane bandiki re, wo Jeremaya wo, tohko jol ano nnyehnamahr nondiki wo.”
MAT 16:15 Owo Jisos kehm bahbe bo re, “Anv, wahn kpo tir re, me n li elkohn nne awo?”
MAT 16:16 Saimon Pita kehm faange re, “Wo wo li Mesaya ji Mmon no Esowo bi li go elkpin.”
MAT 16:17 Owo Jisos kehm-e faange re, “Eyebatahng li a na, Saimon, mmon a Jona. Ji a bungu a, nne sang tib-a na. Nsoo no li go ero wo ma lennge ka-a.
MAT 16:18 N kp-a kpeke tong re, Wo wo li Pita (ji lohngo re eltal). Go ekpartal jia wo m bahke sehke etahk ero ejame. Jol elkv nehm ma rannge etahk jio.
MAT 16:19 M bahk-a kake agbokoro nya ejahbetul Esowo. Ji a lꞌgba go njini nyia, bobtob gba go ejahbetul Esowo. Ji a lꞌfannge go njini nyia, bobtob fannge go ejahbetul Esowo.”
MAT 16:20 Owo Jisos kehm tongo abatꞌtoono ebe re, bo kꞌtiki tong nne awohng awohng re, ye wo li Mesaya.
MAT 16:21 Bomo ngare nyio asongo, Jisos kehm bomo abatꞌtoono ebe eltongo gbul gbul gbuul re, “M bahke jeke go Jeusalem, song nyehn erem gbalee, bi anebkul nfam, a atubesi abalimajom, a atꞌtibi ba atahm bahk-m kake. Bo bahk-m wulu. Lꞌkang nfung era, n nyahme go elkv.”
MAT 16:22 Pita kehm koko Jisos, tahm a ne go nkpohko, kehm-e rehke re, “Nsoo, Esowo kꞌtaame re ejum ana jia lim-a.”
MAT 16:23 Owo Jisos kehm sennge, tong Pita re, “Nnehm, fak-m go esamahr! Wo kp-m kpane. Tibre a kpo tir ntir nyehka nyehka nyi ane. A kpehme tir ntir nyi Esowo.”
MAT 16:24 Owo Jisos kehm tongo abatꞌtoono ebe re, “Nne awohng awohng no lꞌseb re á toon-m, nong á ten elne tv-m, fere rod ekros eje tahm toon-m.
MAT 16:25 Tibre nne awohng awohng no lꞌseb re á tahre elkpin ene, á bahke tane na elkpin ene. Nne awohng awohng no lꞌtane elkpin ene tib go egame esi, á bahke bele etingitingi elkpin.
MAT 16:26 Nsehng anyi nne bahke lehke, afi á gbo afang nya njini nyia kpee, fere tane etohko eje? Ejum aji nne bahke kake, kehm fake etohko eje?
MAT 16:27 “Tibre Mmon no nne yahke ba elbake go ellub ni nde, a enjel enye. Owo á bahke tuuru nne awohng awohng jang jang ana á limi no.
MAT 16:28 Etingitingi, n kp-n tongo re, Egom ejahne jindiki jia ana, ji lꞌkꞌkpo tete bo nyehn Mmon no nne kpꞌbake ana ntul.”
MAT 17:1 Eji ma kang nfung erakera, Jisos kehm yehke Pita, Jems, a Jon ji mmonannyehn a Jems. Bo kehm tahme bo bo, song wahr nwahrewahre ewong.
MAT 17:2 Eji bo jo seenge Jisos, á kehm yaange. Esamahr ebe fere jo ya ana njul. Nsol nyi á kake go ngubjing kehm bare kparaang.
MAT 17:3 Owo bo kehm soro nyehn Moses abola Elaija ma lohng ba, ba kehme elbungu a Jisos.
MAT 17:4 Pita kehm tongo Jisos re, “Nsoo, a wo li nnoobo edi ji fuumu re wahr jol. Lꞌkor-a, nong, wahr si nkpatahk era a, behko jol bꞌba, behko jol bi Moses, behko jol bi Elaija.”
MAT 17:5 Eji Pita kpi mbungu mbungu, ekparesemsem ji jo ya, kehm tahle ba bulu bo. Owo bo kehm wuku ellum go ekparesemsem jio re, “A wo li akor-m mmon ewame no kpo kor-m sꞌsehng. Wuken ye!”
MAT 17:6 Abatꞌtoono bao wuku kan ano, bo kehm gboko, kohk asamahr ebo go ndi, kehm kehme elfahle gbalee.
MAT 17:7 Jisos kehm bake, ba kpiri bo, kooro bo, kehm bungu re, “Mehlen yiimi, kana kpe fahl!”
MAT 17:8 Eji bo tabe asamahr ebo wahre, bo kpeem nyehn nnene, sehngem Jisos ntahngtahng wo bo nyehn-e no.
MAT 17:9 Eji bo jo badde go ewong abake, Jisos kehm tongo bo re, “Kana tiki tong nne awohng awohng bada nkpokosi nyi ḿ ma nyehn a, tete Mmon no nne nyahme go elkv.”
MAT 17:10 Abatꞌtoono bao kehm-e bahbe re, “Jen ji wahnge atꞌtibi ba atahm kpo bung re, Elaija bahke tohko gbo mbang ba?”
MAT 17:11 Á kehm faange re, “Elaija bahke gboko mbang ba, ba tuungu ejum ajehng ajehng.
MAT 17:12 N kp-n tongo re, Elaija ebsi bꞌba. Bo we liingem. Bo lim-e ejum ajehng ajehng ji koro bo. Ano wo fvfo Mmon no nne bahke tob nyehn erem bi ane bao bahk-e kake.”
MAT 17:13 Owo kehm lennge abatꞌtoono bao re, á jo bungu abo bada Jon ji nwohngalahb.
MAT 17:14 Eji bo feere no, ba rehng edi ji ellong ane jolo no, nne awohng kehm lohngo ba, ba jamme Jisos alahng,
MAT 17:15 kehm-e tongo re, “Nsoo, nong, mmon ewame fil-a ndon. Á kpo gbo ngboko, kpo gbiing-e sehng. Nkpel tvv á kpo kono elgboko yel agun, fere jo gbo yel alahb.
MAT 17:16 N ko-e ba a ne goji abatꞌtoono eba. Bo we maam lim, á nob.”
MAT 17:17 Owo Jisos kehm faange re, “Wahn ane ba kpo soodo, fere kꞌtaame ba! M bahke kange renan a nahne? Anv, bahke kange renan, ji m bahke koko tib-n, ń kehm kahne? Ko mmon noo, ba a ne!”
MAT 17:18 Jisos kehm nyame ebi etohko jio, ebi etohko jio kehm soro lohng mmon noo. Mmon noo lohko nob tvtv.
MAT 17:19 Owo abatꞌtoono Jisos kehm bake, ba kpiri Jisos, eji á li ntahngtahng, kehm-e bahbe re, “Jen ji wahnge wahr ki ma kam ebi etohko jio yehke?”
MAT 17:20 Owo Jisos kehm faange bo re, “Ekꞌtaame ejahne ji wahnge. Etingitingi, n kp-n tongo re, Ń lꞌtaame, jol afi eltaame enahne se ana mmohk asia, ń li ma tong ewong jia re, ‘Mehl, song rehng o!’ Ewong jio bahke lohko mehl tahm. Ejumjum limm, ji bahk-n riidi.
MAT 17:21 Elkohn ebi etohko ana jio ń nehm ma kam yehke, tohko jol re ń kake ero, fere bade elnahne njal.”
MAT 17:22 Ngare nyi bo jolo go Galili, Jisos kehm tongo bo re, “Mmon no nne, bo yahk-e ba elyake, kak ane go ebo.
MAT 17:23 Bo bahk-e wulu. Lꞌkang nfung era, á nyahme go elkv.” Abatꞌtoono ebe, ndon kehm gbale bo go eltim.
MAT 17:24 Eji Jisos, a abatꞌtoono ebe ba rehng go Kapenium, ane ba kpo ko etak ji etahk Esowo kehm ba bahb Pita re, “Anv, ntꞌtibi ewahne kpehme tahb etak ji etahk Esowoa?”
MAT 17:25 Pita kehm faange re, “Ee.” Eji Pita yele ekpꞌkpa, owo Jisos kehm gboko mbang bahb-e re, “Saimon, anv, a kpo tir renan bade ejum jia? Atul ba njini nyia kpo ko atak goji abon ebo, afi bo kpo ko goji ane baka baka?”
MAT 17:26 Owo Pita kehm faange re, “Goji ane baka baka.” Jisos kehm bungu re, “Lꞌfere jol ano, lohngo re, abon, ntahm bo wobem.
MAT 17:27 Nong, wahr lim, eji lꞌkꞌsab bo. Song, wo song tub eblo go eto! Yehke ngbokambang a nnyam alahb nyi gbo eblo, wo lennge nnyo eme. Owo a bahke nyehne akpohko nya bahke biingi etak ejame, a jꞌja. Nyao nya a bahke koko, song ka bo.”
MAT 18:1 Ngare nyio nyi abatꞌtoono Jisos ba rehng go ege, owo bo kehm-e bahbe re, “Nne awo ga gbal go ellong ane ba wob go elwo ni Esowo?”
MAT 18:2 Jisos kehm lungu mmonse, ba yiimi go bo a mbuksong,
MAT 18:3 kehm bungu re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, Ń tohko tiki yaange jol ana abonse, ń nehm tiki li etul bi Esowo.
MAT 18:4 Fvfo, nne no lꞌrede elne, jol ana mmonse noa, ye wo ga gbal go ellong ane ba wob go elwo ni Esowo.
MAT 18:5 Nne awohng awohng no lꞌvvrv elkohn mmonse ana noa tib go egama mbing, á vvrv me.
MAT 18:6 “Ga nob re bo kahn nne egburu eltal go emel, tub-e kak alahb, sehnge re á lim mmonse awohng no ma taame tv-m, á gbo yel abiafem.
MAT 18:7 “Eyuu a ane ba njini nyia tib nsol nyi kpo wahng re ane jo lim abiafem! Nsol nyio bahke tiki ba. Eyuu a ane ba kpꞌkoko ba a nyi!
MAT 18:8 “Ebo eba, afi jolo ekpade eja lꞌkehm-a limi re wo gbo yel abiafem, kim tub go! Ga nob re wo yel go edi elkpin ebo abehng, tohko jol ano ekpade ajehng, sehnge re wo bel abo abal abal, a akpade abal abal, bo ro-a kak go agun nya li go njinanjini.
MAT 18:9 “Elmahr ena lꞌkehm-a limi re wo lim abiafem, luudu ro go! Ga nob re wo bel elmahr anehng, yel edi elkpin, sehnge re wo bel amahr abal abal, bo ro-a kak ellulagun.
MAT 18:10 “Jo kunen ekpu, eji ń lꞌkꞌdaange mmonse awohng awohng no wob go ellong abonse baa. Tibre n kp-n tongo re, Enjel ebo nya li go ejahbetul Esowo kpo nyehn esamahr Nsoo no li go ero ngare anyehng anyehng.
MAT 18:11 Tibre Mmon no nne ba re, á ba tahre jio ji ma tan.
MAT 18:12 “Anv, ń kpꞌtiri renan bade ejum jia? Nne lꞌbel ejoro atahl alon, anyehng kehm ba tan, nfono ejoro nehm tahm ejoro behko sa go awong, song seb nyio nyi ma tana?
MAT 18:13 Á lꞌseb-e nyehn, etingitingi, n kp-n tongo re, á bahke ga bel eyebatahng go njoro nyio, sehnge ejoro behko bi ki tan.
MAT 18:14 Ano wo fvfo Nso ejahne no li go ero kil sebe re mmonse awohng awohng go ellong abonse baa tan.
MAT 18:15 “Mmonanne lꞌlim abiafem bada na, song lennge ebi ji á lim-a no ka-e wahn wahn. Á lꞌwuk-a, a m-e ko, feere a ne.
MAT 18:16 Á tohk-a fere wuk, ko ntianse anyehng, tohko jol ano ebal, je a bo, ‘eji ellum anehng anehng lꞌjo yiimi, ni ntianse ebal, tohko jol ano ni ntianse era bungu no, bum nnyo amehng.’
MAT 18:17 Á tohko fere wuk bo, tooro tong aneb ero. Á tohko fere wuk aneb ero, ko-e na ko ana nne no ki nyi Esowo, tohko jol ano ana nkokatak.
MAT 18:18 “Etingitingi, n kp-n tongo re, Ejum ajehng ajehng ji ń lꞌgba go njini nyia, bobtob gba go ejahbetul Esowo. Ejum ajehng ajehng ji ń lꞌfannge go njini nyia, bobtob fannge go ejahbetul Esowo.
MAT 18:19 “N kp-n kpeke tong re, Ejum ajehng ajehng ji ane abal ebahne lꞌkod abo kak ero go njini nyia, Nsoo no li go ero bahke limi ka bo.
MAT 18:20 Tibre edi jio ji ane abal, ane ara lꞌkono go egama mbing, me n li go bo ellong.”
MAT 18:21 Pita kehm bake goji Jisos, kehm ba bahb-e re, “Nsoo, nkpel ebik nyi mmonannee lꞌsood-m, m bahke jo tahm ka-e?”
MAT 18:22 Owo Jisos kehm-e faange re, “N kp-a tongo re, Nkpel esehma sang, li nkpel atahltahl atahl ani nkpel ewubu.
MAT 18:23 “Etul bi Esowo li ana ntul awohng no lungu alokeltum ebe re bo ba toobo akpohko enye ka-e.
MAT 18:24 Á bomo kan eltoobo a alokeltum ebe, owo bo kehm koko nne awohng ba go ege, no bel-e mbong ekpa akpohko atahltahl nkpel atahltahl.
MAT 18:25 Eji nlokeltum noo ki bel ejumjum ji á bahke kake, owo nde kehm tongo re, bo gung-e, fere gungu nkal ewe, gungu abon ebe, a nsol kpee nyi á kpi no, ko akpohko nyao gal mbong.
MAT 18:26 “Owo nlokeltum noo kehm jamme nde alahng, kehm-e gboongo re, ‘Nsoo titi, tohko kpe nong, m bahk-a gale mbong enya kpee.’
MAT 18:27 “Nde nlokeltum noo, ndon kehm-e fili, á kehm-e yake, á song, fere yake mbong nyi á bel-e no tv-e.
MAT 18:28 “Nlokeltum nonehm o kehm tahme song kpiri nte ewe, no jo tob loko nde nonehm o. Nte ewe noo bel-e mbong a mpon esehma. Á kehm-e tubu ejahm go nkahng, fere tong-e re, ‘Gal-m mbong enyame!’
MAT 18:29 “Nte ewe noo kehm-e jamme alahng, fere jo gboong-e re, ‘Titi, tohko kpe nong, m bahk-a gale mbong enya.’
MAT 18:30 “Jol atung we á joom wuungu. Á tahm a ne, song kak-e ngbekobo re á woomo o tete gal-e mbong enye.
MAT 18:31 “Eji alokeltum bako nyehne ano, bo kpeem jo bang. Bo kehm tahme, song tooro nsol kpee nyi ma lim, tong nde ebo.
MAT 18:32 “Owo nde kehm-e lungu, kehm-e tongo re, ‘Wo ebi nlokeltum wo. Mbong nyio nyi a bel-m no kpee, me n yake tv-a, tib eji a gboong-m no.
MAT 18:33 Anv, limm nyi kehn nte ewa jol-a tob fili ndon, ana a fil-m ndona?’
MAT 18:34 “Nde noo, atahng rak-e sehng, owo á kehm tumu nlokeltum noo ngbekobo re bo kak-e erem tete á gal-e mbong enye kpee.
MAT 18:35 “Ano wo Nsoo no li go ero bahke limi nne awohng awohng ewahne no tohko jo tahm ka mmonannyehn go abiafem nya á lim-e no kpee eltim eltim ene.”
MAT 19:1 Eji Jisos ma bung ano mal, á kehm tahme o Galili, feere go Judea, egbuk Jodan jehko.
MAT 19:2 Ellong ane gbalee kehm tahme toon-e. Á kehm limi bo, bo nob ayam ebo.
MAT 19:3 Egom Farisi jindiki kehm bake re bo ba gar-e. Bo bahb-e re, “Anv, ntahm enyahre bꞌbung re, nfem anyehng anyehng lꞌgbo nne abola nkal ewe, á yehk-e na yehke elbala?”
MAT 19:4 Owo Jisos kehm faange re, “Anv ń ka tiki lung bade ana Esowo limi ane go mbomannahb re, á limi ‘nnenlum, a nnenkala?’
MAT 19:5 fere bung re, ‘Ano wo wahnge nne bahke tahme nde, a nnyehn sa, bo song jol ebo ebo abola nkal ewe. Ane bao na abal bahke fere jol ajehng.’
MAT 19:6 Bo nehm kpe jol ane abal, bo bahke fere jol ana ngubjing anyehng. Ejum ji Esowo ma kono edi ajehng, nne kꞌyaame.”
MAT 19:7 Owo Bab Farisi kehm-e bahbe re, “Jen ji wahnge Moses kehm jehke ntahm re, nne jo nyon nwer, ka nkal ewe, kehm-e kame, á song?”
MAT 19:8 Jisos kehm faange re, “Moses jehke ntahm re wahn jo yehke akal ebahne ano tib go egahne etahnsi. Go mbomannahb jolem ano.
MAT 19:9 Wo, n kp-n tongo re, Nne awohng awohng no lꞌkam nkal ewe, eji nnenlum nondiki ki noongo a ne, fere ko nkal nondiki, yeblim abiafem nyao nya erehbe. Nne no lꞌko nnenkal no bo m-e yehke elbal, yebtob lim abiafem nya erehbe.”
MAT 19:10 Abatꞌtoono ebe kehm-e tongo re, “Joare ano wo li no bada nnenlum, a nnenkal, ga nob re nne kꞌko nkal.”
MAT 19:11 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Ellum ni n fi elbungu a, ane kpee sang bahke lennge bo, sehngem ane bao ba Esowo ma lennge ka bo, bo ba bahke lennge bo.
MAT 19:12 Ane baa, ba bo ma fang bo. Ane baa, ba bo jele na bo ano. Ane baa, ba fange elbo antahng tib esi jio ona ji etul bi Esowo. Nne no lꞌmal kahn ana lohngo no, nong, á kahn.”
MAT 19:13 Ane bandiki kehm koko abon ba nse, ba goji Jisos re á kunu bo abo, kak ero. Abatꞌtoono Jisos kehm nyame ane bao.
MAT 19:14 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Yaken abon ba nse, bo jo ba ga egame. Kana jo sahde bo! Tibre etul bi Esowo li ka ane ba li ana bo.”
MAT 19:15 Á kehm kunu bo abo, kehm tahme eje o.
MAT 19:16 Nne awohng kehm bake goji Jisos, ba bahb-e re, “Ntꞌtibi, nnoobo anyi m bahke limi, eji n lꞌbel elkpin ni li go njinanjini?”
MAT 19:17 Owo Jisos kehm-e faange re, “Jen ji wahnge a kehm-m bahbe bade ji kpꞌnobo? Esowo ntahngtahng bi kpꞌnobo. Lꞌjol re a kpꞌsebe re wo bel elkpin, jo bum atahm!”
MAT 19:18 Owo á kehm-e bahbe re, “Atahm anya?” Jisos kehm-e faange re, “Ka jo wul nne! Ka jo lim erehbe! Ka jo v ejv! Ka jo yiimi ntianse efahnge!
MAT 19:19 Kak nso, a nne! Nne ebjing ewa jo kor-a ana ebjing eba!”
MAT 19:20 Owo njangkun nyio kehm-e faange re, “Nyaa kpee n kpo bꞌbum. Anv, ejum aji kpe li, ji m bahke kpe lim!”
MAT 19:21 Jisos kehm-e tongo re, “A lꞌseb re wo jol go nseenge, song, wo song gungu nsol kpee nyi a kpi no, ko akpohko nyao song ka akpak, a bahke bele afang go ejahbetul Esowo, wo feere ba toon-m.”
MAT 19:22 Eji njangkun nyio wuku ano, á kehm tahme eje ndon ndon. Tibre á fange sehng.
MAT 19:23 Jisos kehm bungu tong abatꞌtoono ebe re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, Bahke riidi sehng re, efange nne kehm lehke etul bi Esowo.
MAT 19:24 N kp-n kpeke tong re, Re efange nne kehm yele go ejahbetul Esowo, ekamel bahke sehnge go mbang a nga.”
MAT 19:25 Abatꞌtoono ebe wuku ano, kehm sahb kpꞌkpo bo esi, bo kehm bahbe re, “Wo anv, nne awo bahke kehm bele eltahre me?”
MAT 19:26 Jisos kehm seenge bo too, kehm bungu tong bo re, “Jia, nne nehm ma lim. Wo, goji Esowo ejum ajehng ajehng riidem.”
MAT 19:27 Owo Pita kehm bungu re, “Nyehn ana e ma yake nsol kpee kp-a toono. Ejum aji e bahke bele?”
MAT 19:28 Jisos kehm tongo bo re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, Ngare nyi Mmon no nne bahke jehke go eti etul ji ellub ene, ngare nyio nyi nsol kpee ma yaange, jol nyi nfenfe, owo wahn jia ji jo toon-m ḿ bahke tob ji go ewubu a nti etul ebal, fere lam ewubu etꞌtohngo ebbal bi Israel.
MAT 19:29 Nne awohng awohng no lꞌyake etahk eje, yake abonanyehn, yake nde, yake nnyehn, yake abon ebe, fere yake egbe eje tib go esi mbing enyame, á bahke bele budu nkpel atahl alon, fere bel elkpin ni li go njinanjini.
MAT 19:30 Ane gbalee ba li agbokombang bahke fere jol akahlenjahm. Akahlenjahm bahke fere jol agbokombang.
MAT 20:1 “Etul bi Esowo li ana nfono egbe no tahme no efungfu atv atv, song lak ane egbe eje.
MAT 20:2 Eji á ma lam are ane bao re á bahke kake bo nne awohng awohng nsiring elon elon efung, owo á kehm tubu bo tv go ege egbe re bo song lim eltum.
MAT 20:3 “Eji ma rehng nkaranka esehmwubu, á kehm jeke are, song nyehn ane bamongo yim no mbol mbol, kil ejumjum lim.
MAT 20:4 Owo á kehm tongo bo re, ‘Wahn tob songen go egame egbe, wahn song lim eltum. M bahk-n kpiki nob nob ana bo kpo kono elkpiki.’
MAT 20:5 “Owo bo kehm tahme. “Nfono egbe noo kehm kpe je ngare efin, fere kpe je go nkaranka era nyi elgung, tob lim ano jang jang.
MAT 20:6 Eji ma rehng nkaranka elon nyi elgung, á kehm kpe je, song nyehn ane bako yim no mbol mbol, kil ejumjum lim. Owo á kehm tongo bo re, ‘Jen ji wahnge ń yim na yim ana efung kohro kohro, ń kil ejumjum lim?’
MAT 20:7 “Owo bo kehm-e faange re, ‘Nnene limm, no ma-r lak eltum.’ “Á kehm tongo bo re, ‘Tob songen fvfo go egame egbe, wahn song lim eltum. M bahk-n kpiki nob nob ana bo kpo kono elkpiki.’
MAT 20:8 “Eji elgung ba no, nfono egbe noo kehm tongo ntubesi a nlokeltum ewe re, ‘Lung aneb eltum ebame, bo ba, wo kpi bo. Gbo mbang bom goji ane ba n gohro ko bo ba, wo kehm gohro kpi ane ba n gbo mbang ko bo.’
MAT 20:9 “Ane ba bomo eltum nkaranka elon nyi elgung kehm bake, ba ko nsiring elon elon.
MAT 20:10 Owo ane ba, á gbo mbang lak bo kehm bake. Bo jo tiri re, bo bahke koko akpohko sehnge ane bao. Bo fvfo tob ko nsiring elon elon.
MAT 20:11 Eji bo ma ko ano, owo bo kehm kehme elmemme tob nfono egbe noo re,
MAT 20:12 ‘Ane baa ba a gohro ko bo ba, bo limi eltum awa anyehng nya nya, wobkpi bo jang jang ana a kpi-r no, wahr ji ma nyehn erem go nfuba njul nyia efung kohro kohro.’
MAT 20:13 “Owo nfono egbe kehm faange nne awohng re, ‘Mbi, wa n nehmem na. Nsiring elon sang wuku e lame area?
MAT 20:14 Ko akpohko enya, wo song a nya! Anv, lꞌkor-m re me n ka ane ba gohro ba ekahlenjahm ana n ka-a no,
MAT 20:15 anv, akpohko enyame sang n kpꞌkoko lim ana kor-m noa? Anv, a kpꞌmemme tib eji m ma wehr aboa?’ ”
MAT 20:16 Jisos kehm gohro bung re, “Akahlenjahm bahke gboko mbang, agbokombang fere kahle njahm. Ane gbalee ba bo ma lung bo, wo, abon amohk ane ntiil ba bo ma jak.”
MAT 20:17 Eji Jisos jo tahm go Jeusalem, ngare nyi bo li go mbang, á kehm koko abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal, tahm a bo go nkpohko anyehng, song tong bo re,
MAT 20:18 “Nyehnen, anv, e kpꞌtahme go Jeusalem. Mmon no nne, bo bahk-e yake, kak atubesi abalimajom, a atꞌtibi ba atahm go ebo. Bo bahke lame elam ji bo bahk-e wulu,
MAT 20:19 fere yak-e, kak ane baka baka go ebo, ba bahk-e nyoko, fere dv-e, kum-e go ekros. Lꞌkang nfung era, á nyahme go elkv.”
MAT 20:20 Nkal a Sibidi kehm koko abon ebe Jon, a Jems, ba a bo goji Jisos, kehm ba gong go ege alata, kehm-e gboongo re, á lub lim ejum ka-e.
MAT 20:21 Jisos kehm-e bahbe re, “Jen ji a kpꞌsebe me?” Á kehm-e faange re, “Ka abon ebame baa na abal nsahm, eji noko lꞌji go ega ejang eboblum, noko go ega ejang ebobkal ngare nyi a ma jol ntul.”
MAT 20:22 Owo Jisos kehm faange re, “Ń nehme kahn ji ń kpꞌbꞌbahb. Anv, ḿ bahke ma wo go nkob nyi n yahke ba elwoka?” Bo kehm-e faange re, “Ee, e bahke ma wo.”
MAT 20:23 Jisos kehm tongo bo re, “Etingitingi, ḿ bahke lohko wo go egama nkob. Me, nsahm n kpimm, nyi m bahke yehke ane, noko ji go egame ejang eboblum, noko ji go egame ejang ebobkal. Adi nyao li ka ane ba wahnge Nsoo toobo bum.”
MAT 20:24 Abatꞌtoono bako na ewubu wuku kan ano, atahng kehm rake bo tob Jon, a Jems.
MAT 20:25 Owo Jisos kehm lungu bo tv elne, kehm bungu re, “Ń kpꞌkahne re, atubesi ba njini nyia kpi nsahm nyi bo kpo fili ane. Ajꞌjok ane kpo tob fili ane.
MAT 20:26 Wahn, kana jo lim ano go egahne ellong. Nne awohng awohng ewahne no lꞌseb re á jol njꞌjoka nne, á bahke jolo na nlokeltum ewahne.
MAT 20:27 Nne awohng awohng ewahne no lꞌseb re á jol ntubesi, á bahke fere jol na nlokeltum ewahne,
MAT 20:28 ana Mmon no nne ki ba re bo lok-e, á ba re á ba loko, fere ka elkpin ene, fak ane gbalee yake.”
MAT 20:29 Eji bo jo tahm go Jeriko asongo, ellong ane gbalee kehm tahme toono Jisos.
MAT 20:30 Awakamahr na abal ji o nkpe a mbang. Eji bo wuku re, Jisos kpꞌbake elsehnge, bo kehm kehme elrabe re, “Mmon no Devid, nong, wahr fil-a ndon!”
MAT 20:31 Ellong ane bao kehm sahde bo re bo rahke ewok. Bo jo kpe nyennge na rabe re, “Mmon no Devid, nong, wahr fil-a ndon, nsoo!”
MAT 20:32 Jisos kehm yiimi, lung bo re bo ba. Á kehm bahbe bo re, “Ń kpꞌsebe re me n lim jen ka-n?”
MAT 20:33 Owo bo kehm-e faange re, “Nsoo, lub lenng-r amahr enyahre!”
MAT 20:34 Owo Jisos ndon kehm-e fili. Á kehm song kooro bo abo go amahr, bo kehm soro nyehn tvtv, soro tahm toon-e.
MAT 21:1 Eji bo ma kabbe Jeusalem, bo kehm ba rehng go Betfage ji jolo go nnahb ewong ji bo kpo lung re Oliv. Owo Jisos kehm yehke abatꞌtoono ebe, ane na abal,
MAT 21:2 kehm tongo bo re, “Songen ejahbe ji li-n o mbuksong. Owo ḿ bahke nyehne mbvankang nyi bo kahn-e go eti, a mmon ewe. Fanngen bo, wahn ko bo ba ka-m.
MAT 21:3 Nne awohng awohng no lꞌbahb-n ejum bade ebvnkang bio, tongen ye re, ‘Nsoo kpꞌsebe bo,’ nfono ebvnkang bio bahke yake bo elwaare ka.”
MAT 21:4 Nsol nyia limi, eji lꞌlohko jol go etingitingi ana nnyehnamahr Esowo bungu no re,
MAT 21:5 “Tong Sayon re, Nyehnen, ntul ewahne kpꞌbake go egahne. Á li soom, á kun go mbvankang. Á kun go mmon a nnyam no kpo sol nsol.”
MAT 21:6 Abatꞌtoono ebe kehm tahme, song lim ana Jisos tongo bo.
MAT 21:7 Bo kehm koko mbvankang nyio, a mmon ba a bo, yehke awobo ebo, kunu go bo a njahm, Jisos kehm wahre, kuumu mmon a mbvankang noo.
MAT 21:8 Ellong ane gbalee kehm yehke awobo ebo, yal go mbang. Ane bandiki song ja amang, jo ba yal go mbang.
MAT 21:9 Ellong ane ba gbo Jisos mbang, a ellong ane ba jo toon-e njahm kehm kehme elrabe re, “Tehken mmon no Devid! Elfuulu li ka nne no kpꞌbake go mbing nyi Jehova. Tehken Esowo bi li go ero!”
MAT 21:10 Eji Jisos yele go nla Jeusalem, edi kehm kehme elvvrv na vvrv. Ane kehm kehme elbahbe re, “Nne awo ona?”
MAT 21:11 Owo ellong ane bao kehm jo bung re, “Jisos wo ana, ji li nnyehnamahr. Á lohng go Nasaret nyi Galili.”
MAT 21:12 Jisos kehm yange go etahk Esowo, song kam ane ba jo gungu, a ane ba jo gunu, fere gbul akpꞌkuru nya abayaangakpohko tuubu go, a nti nyi abagungumbehl.
MAT 21:13 Á kehm tongo bo re, “Bo nyono go nwer Esowo re, ‘Etahk ejame, bo bahke jo lung re, etahk ero akake.’ Wahn ebfere rod, bum ana ebehre awajv.”
MAT 21:14 Awakamahr ane, a abanne kehm bake, ba kpir-e go etahk Esowo jio. Á lim bo, bo nob.
MAT 21:15 Eji atubesi abalimajom, a atꞌtibi ba atahm nyehn akpokosi nya á limi no, fere wuk abonse kpꞌrabe go etahk Esowo jio re, “Tehken mmon no Devid!” atahng kehm rake bo.
MAT 21:16 Owo bo kehm tongo Jisos re, “Wobwuk ana bo kpꞌraba?” Jisos kehm faange bo re, “Ee, n kpꞌwuku. Wo, ń ka tiki lung edi nwer Esowo ji bungu re, “ ‘Esowo ebko anyo abonse, a nya abonbili, lim, eji lꞌjol ejum eltehke ka yefono antahnga?’ ”
MAT 21:17 Jisos kehm tahme bo sa, song rehng go Betani, fere kang o.
MAT 21:18 Efungfu atv atv eji Jisos feere asongo go Jeusalem, njal kehm-e yame.
MAT 21:19 Á kehm nyehne eti ji bo kpo lung re efig go nkpe a mbang. Á jeere kan kohlo o me, á nyehnem nkab anyehng anyehng, sehngem anyane nya nya á nyehne no. Owo á kehm tongo eti jio re, “A nehm kpe tiki kab akab go njinanjini.” Tvtv ona eti jio kehm soro kpo.
MAT 21:20 Eji abatꞌtoono ebe nyehne ano, kehm kpoko bo esi. Bo kehm bungu re, “Jen ji wahnge eti jia ma tahr kpꞌkpo elwaare elwaare anae?”
MAT 21:21 Owo Jisos kehm faange bo re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, Ń lꞌtaame, kꞌjo faabe, ḿ bahke jo lim ana m ma lim eti jia, jol sꞌsehnge na ana. Ń li ma tong ewong jia re, ‘Mehl, song yel aya!’ Bahke lohko lim ano.
MAT 21:22 Ejum ajehng ajehng ji ń lꞌbahb go egahne ero bi ń kpꞌkake, ń lꞌtaame, ḿ bahke bele.”
MAT 21:23 Jisos kehm feere go etahk Esowo. Eji á jo tib, atubesi abalimajom, a anebkul nfam kehm bake, ba kpir-e, kehm-e bahbe re, “Nsahm anyi a kpi no, nyi wahnge a kpo lim nsol ana nyia? Nne awo ka-a nsahm ana nyio?”
MAT 21:24 Jisos kehm faange bo re, “M bahk-n tob bahb mbahbe fvfo. Ń lꞌfaang-m, n kehm-n tongo bada nsahm nyi n kpi no, nyi wahnge n kpo lim nsol ana nyia.
MAT 21:25 Anv, nsahm nyi Jon jo wohngo ane alahb lohng go ejahbetul Esowo baa, afi lohng goji ane?” Bo kehm kehme eltoobo atemtem re, “E lꞌbung re, ‘Nsahm nyi Jon lohng go ejahbetul Esowo’, á bahk-r bahbe re, ‘Jen ji wahnge ń ki taame tv Jon?’
MAT 21:26 E lꞌfere bung re, ‘Nsahm enye lohng goji ane’, ma ane bahk-r limi ejum nji. Tibre e kpꞌfahle bo, tib eji bo kpee jo bum Jon ana nnyehnamahr.”
MAT 21:27 Owo bo kehm faange Jisos re, “Wahr nehme kahn.” Jisos kehm tongo bo re, “Fvfo, wahn n nehm tong bada nsahm nyi n kpi no, nyi n kpo ko, lim nsol nyia.
MAT 21:28 “Anv ń kpꞌtiri renan bade elgan nia? Nne jolo go, no bele abon na abal. Owo á kehm jeke goji ngbokambang a mmon, kehm song tong-e re, ‘Mmon ewame, song lela go egame egbe, wo song lim eltum.’
MAT 21:29 “Mmon noo kehm faange re, ‘N nehm je.’ Ji kan mmokidi, á kehm yaange ntir atahng enye, fere tahm egbe nde.
MAT 21:30 “Owo nde kehm kpe je, song kpiri mmon noko, kehm-e tob tong ano fvfo. Á kehm taame re, ‘Ee nsoo.’ Jol egbe á tikem je.
MAT 21:31 “Nne awo go abon abal bao limi ji nde tong-e re á lim?” Bo kehm-e faange re, “Ngbokambang a mmon wo.” Owo Jisos kehm tongo bo re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, Abakokatak, a abajenasꞌsa ba bahke song yel go ejahbetul Esowo, wahn sa elatahk, jo seenge bo.
MAT 21:32 Tibre Jon ji nwohngalahb ba, ba tib-n mbang nyi nno, nyi elsehnge, ń tikem taame tv-e. Abakokatak, a abajenasꞌsa ba taame no tv-e. Jol eji ń nyehne nyehn ano, ń tikem yaange ntir atahng enyahne, fere taame tv-e.”
MAT 21:33 Jisos kehm tongo bo re, “Wuken elgan nehko! Nne jolo go, no bahme avain, fere kak ega sennge. Á kehm rahme elbing ni bo jo kak akab nti, fere jo kaame akab nti nyao tv elbing nio, alahb jo lohng. Á si enyong, kak ane ba jo baabe edi jio, kehm yaame abahmgbe edi jio, toono eje tahm ejahbe jehko ji li fee.
MAT 21:34 “Eji ngare nyi bo kpo bong akab nti nyao ma kabbe, owo á kehm tumu alokeltum ebe tv ane ba á yaame bo etahngga eje, eji bo lꞌsong ko akab nti enye, ba ka-e.
MAT 21:35 Abayaame etahngga kehm bobo alokeltum ebe. Noko, bo dv-e, noko, bo wul-e, fere tuubu noko atal, á kpo.
MAT 21:36 “Owo nfono etahngga kehm kpe tum alokeltum bako gbalee, sehnge ba á gbo mbang tum. Abayaame etahngga tob limi bo jang jang ana bo limi ane bako.
MAT 21:37 “Esꞌkohro, á gohro tum mmon ewe tv bo. Á bungu re, ‘Bo bahke kake mmon ewame.’
MAT 21:38 “Eji abayaame etahngga bao nyehne mmon ewe noo kpꞌbake, bo kehm bungu atemtem re, ‘Ye wo li nlehkelkv, nong, wahr song wulen ye, eji etahngga jia lꞌfere jol jꞌjahre.’
MAT 21:39 Bo kehm-e bobo, ro njahm etahngga nyehko, fere song wul-e.
MAT 21:40 Anv, nfono etahngga lꞌba, á bahke limi abayaame etahngga bao renan?”
MAT 21:41 Bo kehm-e faange re, “Á bahke wulu abi ane bao, bo kpo esabsab elkv, fere yaame ane bako etahngga jio, ba bahke jo ka-e akab nti nyao go ngare nyi nno.”
MAT 21:42 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Ń ka tiki lung a lung edi nwer Esowo jia re, “ ‘Eltal ni asehketahk tene no, ni ni ma fere jol nnahb ekahma? Jehova limi jia ji li nkpokosi go egahra ntim.’
MAT 21:43 “Owo wahnge n kp-n tongo re, Esowo bahk-n taare etul ebe, faake a bi, ka ane ba bahk-e kake akab nti go ngare nyi nno.
MAT 21:44 “Nne no lꞌfooro gbo eltal nio, á bahke banne. Wo, nne no eltal nio lꞌgbo nyed-e á bahke rere na rere kpee.”
MAT 21:45 Atubesi abalimajom, a Bab Farisi wuku kan ngaane enye, bo kehm soro kahn tvtv re, á jo bungu bada bo.
MAT 21:46 Bo kehm gare ana bo bahk-e bobo. Bo jo fahle ellong ane ba jo bum Jisos ana nnyehnamahr.
MAT 22:1 Jisos kehm kpe tub bo elgan nehko re,
MAT 22:2 “Etul bi Esowo li ana ntul no toobo ebjing bi elkak elbal, ni mmon ewe yahke ko nkal.
MAT 22:3 Á kehm tumu alokeltum ebe re, bo song tong ane ba á tiingi bo elkak re bo ba. Korem bo elbake.
MAT 22:4 Á kehm kpe yehke alokeltum bako, kehm tongo bo re, ‘Songen, wahn song tong ane ba n tiingi bo elkak re, Me n toobo ejum ajehng ajehng kpee bum. Bobwul efong ebame, a atohkondi nya m ma le bo, bo ma jok. Baan go elkak elbal!’
MAT 22:5 “Ane ba bo tiingi bo elkak, elkak nio lubem bo. Bo tahme na go bo alimi nsol. Noko tahme go ege egbe, noko tahm go ege a nju are.
MAT 22:6 Egom ane bako bobo alokeltum ntul noo, nohk bo, fere wul bo.
MAT 22:7 “Ntul, atahng rak-e sehng. Á kehm tumu nsoja enye, bo song wul awulane bao, fere jahm ejahbe ebo fi.
MAT 22:8 Owo á kehm tongo alokeltum ebe re, ‘Nsol elkak kpee, me n toobo bum. Ane ba n tiingi bo, bo kpeem fuumu.
MAT 22:9 Songen go ayaame mbang! Nne awohng awohng no ń lꞌnyehn-e, tongen ye, á ba go elkak elbal.’
MAT 22:10 “Alokeltum bao kehm tahme, jo yannge. Nne awohng awohng no bo nyehn-e no, lꞌkor-e, bo ko-e tahm a ne go elkak. Ane bandiki jolo abi ane, bandiki jol anoobo ane. Ekpꞌkpa elkak nio kehm ruru ane ane.
MAT 22:11 “Owo ntul kehm tahme re á song nyehn ane ba jo li nsol. Á kehm nyehne nne no kake ewobo ji ki fuumu elkak elbal nio.
MAT 22:12 Ntul kehm-e bahbe re, ‘Mbi, a limi renan, kehm yele a, kꞌkak ewobo ji fuumu elkak nia?’ “Nne noo belle na belle eje.
MAT 22:13 “Owo ntul kehm tongo alokeltum ebe re, ‘Boben ye, wahn gba-e alehke go abo, a akpade akpade, fere ro-e tv go elatahk, edi ejannge jio ji ane kpo woomo, jo ling, fere jo kono amahn go esi.’
MAT 22:14 “Tibre ane gbalee ba bo tiingi no. Abon amohk ane abik abik ba bo ma jak.”
MAT 22:15 Bab Farisi kehm tahme, song toobo ana bo bahk-e bobo go ege alum nnyo.
MAT 22:16 Bo kehm tumu abatꞌtoono ebo, a aneb ntul a Herod tv goji Jisos. Bo kehm song bahb-e re, “Ntꞌtibi, e kpꞌkahne re, wo etingi nne ji. A kpo tib mbang nyi Esowo go etingitingi. A kpehme rang nnene. Jol esamahr ane, a kpehme be.
MAT 22:17 Tong-r ana a kpꞌtiri bade ejum jia. Nꞌnob re wahr jo tahb etak ka ntul a Roma, afi nobem?”
MAT 22:18 Jisos kꞌkahn ebi ntir atahng ebo, owo á kehm faange re, “Wahn aneb alum abal abal ba! Jen ji wahnge ń kp-m gare?
MAT 22:19 Tib-m wahn akpohko nya ḿ bahke koko tahb etak.” Bo kehm koko ba a nya.
MAT 22:20 Jisos kehm bahbe bo re, “Esi jia ji nyehne ji? Mbing nyia nyi nyehne nyi?”
MAT 22:21 Bo kehm faange re, “Esi jia ji ntul ji. Mbing nyia nyi ntul nyi.” Owo Jisos kehm tongo bo re, “Kaan ntul ji li ka ntul, wahn ka Esowo ji li ka Esowo.”
MAT 22:22 Eji bo wuku ano, kehm kpoko bo esi. Bo kehm-e yaame sa, tahm ebo.
MAT 22:23 Efung bꞌnehm ona, egom Sadusi jindiki kehm bake ba kpiri Jisos. Bo ba kpo tib re, elnyahme go elkv limm. Owo bo kehm tongo Jisos re,
MAT 22:24 “Ntꞌtibi, Moses bungu re, ‘Nne lꞌkpo, eji á ki jel abon, mmonannyehn nkvne ko nnenkal noo, eji á lꞌjel abon ka mmonannyehn no ma kpo.’
MAT 22:25 “Abonanyehn na asehma ba jolo a nahre. Ngbokambang ko nkal, mmon awohng awohng á jelem, á kehm kpoko, nkal ewe sa.
MAT 22:26 Ano wo tob lim etoono mmonannyehn, a mmonannyehn noko no toono noo, a erik abonanyehn bako kpee.
MAT 22:27 Esꞌkohro, nnenkal noo tob kpo.
MAT 22:28 Anv, efung bi ane lꞌnyahme go elkv, nne awo á bahke jolo nkal ewe? Tibre bo ane kpee ko-e ana nkal abo.”
MAT 22:29 Owo Jisos kehm faange bo re, “Ń kpo soodo, tibre ń nehme kahn nwer Esowo, a nsahm nyi Esowo.
MAT 22:30 Ngare nyi ane ma nyahme go elkv, bo bahke jolo ana babenjel. Aneblum nehm kpe jo ko akal. Anebkal nehm kpe jo bal alum.
MAT 22:31 Bade elnyahme ngubjing go elkv, ń ka lung alung ana Esowo tong-n no re,
MAT 22:32 ‘Me wo li Esowo bi Ebraham, a bi Aisik, a bi Jekob.’ Jia lohngo re, Ye li Esowo bio bi ane ba li go elkpin, bi akvne sang.”
MAT 22:33 Eji ellong ane bao wuku ana á jo tib, kpo bo esi sehng.
MAT 22:34 Eji Bab Farisi wuku re, Jisos ebga aneb Sadusi, bobbelle, bo kehm song kono edi ajehng.
MAT 22:35 Nne awohng go bo ellong no jolo ntꞌtibi no atahm kehm bake ba bahb Jisos mbahbe, jo gar-e. Á bahb-e re,
MAT 22:36 “Ntꞌtibi, ntahm anyi ga gbal kpee go egahre atahm?”
MAT 22:37 Owo Jisos kehm-e faange re, “ ‘Esowo, ntul ewa bahke jo kor-a eltim eltim ena, etohko etohko eja, a ntir a ntir enya.’
MAT 22:38 A wo li ngbokambang a ntahm nyi ga gbal.
MAT 22:39 Etoono ntahm tob li na li ana nyio o, nyi li re, ‘Nne ebjing ewa jo kor-a ana ebjing eba.’
MAT 22:40 Atahm nya Moses kpee, a eltibi ni abanyehnamahr tohk ntahm ebal nyia.”
MAT 22:41 Ngare nyi Bab Farisi ba kono edi ajehng, Jisos kehm bahbe bo mbahbe re,
MAT 22:42 “Anv, ń kpo tir renan bada Mesaya? Ye mmon a nyehne wo?” Owo bo kehm-e faange re, “Mmon a Devid wo.”
MAT 22:43 Jisos kehm tongo bo re, “Jen ji wahnge Devid lungu Mesaya re, ‘Ntul ewame’, eji Etingi Etohko mehl-e no, á bungu re,
MAT 22:44 “ ‘Jehova tongo ntul ewame re, Ji go egame ejang eboblum tete me n lim anebekv eba etikunakpade eja.’
MAT 22:45 “Yefono Devid jo lung-e re, ‘Ntul ewame’, bahke limi renan, ntul noo kehm fere jol mmon ewe?”
MAT 22:46 Nnene jolem, no male elfaange Jisos ellum anehng anehng. Bomo efung bio asongo nnene kpeem jo sahb, bahb-e mbahbe.
MAT 23:1 Jisos kehm tongo ellong ane bao, a abatꞌtoono ebe re,
MAT 23:2 “Atꞌtibi ba atahm, a Bab Farisi ebko nji nyi Moses.
MAT 23:3 Jo bumen ejum ajehng ajehng ji bo lꞌtong-n, wahn fere jo lim. Kana jo toono eljini ni bo! Tibre bo kpehme lim ji bo kpo bung.
MAT 23:4 “Bo kpo tuuru alublub nsol, nya kpo riidi go elsolo, rod si ane. Jol bofono antahng bo kpehme gare elmehle.
MAT 23:5 Bo kpo lim ejum ajehng ajehng, eji ane lꞌjo nyehn bo. Nyehnen ana awer nya bo kpo kahn go bo abuk, a abo abo kpꞌkpange, nya bo nyono adi nwer Esowo! Nyehnen ana asohk nya bo tohko go asꞌsili akpawobo ebo kpꞌlabe!
MAT 23:6 Go elkak, kpo kor bo re, bo ji adi nya fuumu re ajꞌjok ane ji. Go ekpꞌkpa ero, kpo kor bo re, bo ji mbuksong.
MAT 23:7 Go are, kpo kor bo re, ane jo gong kak bo nnyo, fere jo lung bo re atꞌtibi.
MAT 23:8 “Nong, ane ki-n jo lung re atꞌtibi. Tibre nne awohng wo wo li ntꞌtibi ewahne. Wahn kpee abonanyehn ba.
MAT 23:9 Kana jo lung nne awohng awohng go njini nyia re Nso ejahne. Tibre nne awohng wo wo li Nso ejahne, ye jio ji li go ejahbetul.
MAT 23:10 Nong, ane ki-n jo lung re atubesi. Tibre nne awohng wo wo li ntubesi ewahne, ye ji li Mesaya.
MAT 23:11 “Nne no lꞌga gbal go egahne ellong, ye wo bahke jolo nlokeltum ewahne.
MAT 23:12 Nne awohng awohng no lꞌmehl elne wahre, bo bahk-e rede na. Nne awohng awohng no lꞌrede elne, bo bahk-e mehle wahre.
MAT 23:13 “Eyuu a nahne, wahn atꞌtibi ba atahm, a Farisis! Wahn aneb alum abal abal ba! Ń kpo bam ejahbetul Esowo tv ane. Ń kpehme taame, yake ane ba kpꞌgare re bo yel. Wahnfono antahng nehm yel.
MAT 23:14 “Eyuu a nahne, wahn atꞌtibi ba atahm, a Farisis! Wahn aneb alum abal abal ba! Ń kpo nehm akalebun, taare ntahk ebo. Eyaame jehko, ń kpo kak alaabe aro, jo tib elnahne. Tib esi jio ji bahke wahnge elam ejahne sahb gbꞌgbal!
MAT 23:15 “Eyuu a nahne, wahn atꞌtibi ba atahm, a Farisis! Wahn aneb alum abal abal ba! Ń kpo yannge go njini kpee, jo siiri agburu aya, eji ń lꞌlub were nne awohng, á fere yel-n. Ń lꞌting nne, ń rod-e, lim mmon ellulagun no sahb sꞌsab sehnge wahnfono antahng.
MAT 23:16 “Eyuu a nahne, wahn awakamahr ane ba kpo tib ane mbang! Ń kpo tib re, ‘Nne awohng awohng no lꞌtir etahk Esowo, ejumjum limm. Wo, nne no lꞌfere tir agul nya li go etahk Esowo, á bahke tiki lim, nehm tiki kane.’
MAT 23:17 Wahn agboolo awakamahr ba! Anv, ejum aji ga gbal, agul, afi etahk Esowo ji wahnge agul nyao li saang?
MAT 23:18 Ń kpo kpe tib re, ‘Nne awohng awohng no lꞌtir edi njom alimi, ejumjum limm. Wo, nne no lꞌfere tir ejum njom ji kun edi njom alimi jio, á bahke tiki lim, nehm kane.’
MAT 23:19 “Wahn agboolo awakamahr ba! Anv, ejum aji ga gbal, ejum njom, afi edi njom alimi ji wahnge ejum njom li saang?
MAT 23:20 Fvfo, nne lꞌtir edi njom alimi, yebtir edi njom alimi jio, a nsol njom kpee nyi kun o.
MAT 23:21 Nne no lꞌtir etahk Esowo, yebtir etahk Esowo, a Esowo bi lene o.
MAT 23:22 Nne no lꞌtir ejahbetul Esowo, yebtir eti etul ji Esowo, a nne no jehk o.
MAT 23:23 “Eyuu a nahne, wahn atꞌtibi ba atahm, a Farisis! Wahn aneb alum abal abal ba! Ń kpo ka eltahme go abon asahkesahke nsol ana nkambe, nfehne, a abehne, fere gbake alahmlahm nsol ana elam, ndon, a eltaame, bum go nkpe. Limen nsol ebal ebal, kana gbake ajehng bum go nkpe!
MAT 23:24 “Wahn awakamahr ane ba kpo tib ane mbang ba! Ń kpo yehke nnyamnyame go egahne alahb elwoko, fere mele ekamel!
MAT 23:25 “Eyuu a nahne, wahn atꞌtibi ba atahm, a Farisis! Wahn aneb alum abal abal ba! Tibre ń kpo ru njahm a nkob, a njahm ekpingi. Go atahng, nsol ejv ebrur, a nsol nyi ń kpo lahm ane bako etong.
MAT 23:26 Wo nwakamahr a nne a Farisi wo! Gbo mbang ru atahng nkob, a atahng ekpingi, eji njahm lꞌtob bar.
MAT 23:27 “Eyuu a nahne, wahn atꞌtibi ba atahm, a Farisis! Wahn li ana alahm nya bo ma taame efem go njahm elatahk, ma nob. Go atahng, akahb akvne nya ma rur, a nsol eltehb.
MAT 23:28 Ana wo fvfo ń tob li. Go njahm elatahk ń kpo jol nne awohng awohng, are ń li nob nob. Go atahng, abꞌbi nya ma rur, a afahnge afahnge.
MAT 23:29 “Eyuu a nahne, wahn atꞌtibi ba atahm, a Farisis! Wahn aneb alum abal abal ba! Wahn ba kake alahm nya abanyehnamahr Esowo, fere liibi alahm nya atingitingi ane,
MAT 23:30 fere jo bung re, ‘Li re e jolo ngare nyi babnso ejahre, kehn, e jolem limi ana bo limi no, fere wul abanyehnamahr Esowo.’
MAT 23:31 Wahnfono antahng ebyiimi ntianse re wahn ba li abon ba ane ba wulu abanyehnamahr.
MAT 23:32 Wahn ebba soro asi, kpꞌgohro lim ji babnso ejahne limi no sa.
MAT 23:33 “Wahn enyo bia, wahn abon akumbad baa, ḿ bahke ma for renan go elam ji bo bahk-n lame, kim ebi ka-n, fere kak-n go ellulagun?
MAT 23:34 Owo wahng ka m bahke tumu abanyehnamahr tv-n, fere tum akahnkahn ane, fere tum atꞌtibi. Egom jindiki, ḿ bahke wulu bo, jindiki, ń kum bo lake go akros, jindiki, ḿ bahke jo dv bo go egahna ntahk ero, fere jo kam bo yannge ajahbe ajahbe ajahbe,
MAT 23:35 eji ń lꞌli ebi tib go atingitingi ane ba bo wulu bo go njini kpee, bomo goji Ebel ji jolo etingi nne tete ba rehng goji Sekaraya ji jolo mmon a Barakaya, ye ji ń wul-e no go elka elka ni etahk Esowo, a edi njom alimi.
MAT 23:36 “Etingitingi, n kp-n tongo re, Ane ba li anv bahke lehke ebi tib go nsol nyio kpee.
MAT 23:37 “O Jeusalem, Jeusalem! Wahn ba kpꞌwulu abanyehnamahr Esowo, fere tuubu ane ba Esowo tumu bo tv-n atal. Nkpel tvv n jo gare re me n lung-n tv elname, ana nkok kpo lung abon ebe tv elne, fere walle bo go ege akpungkpung. Wahn joom kor elbake.
MAT 23:38 “Etahk ejahne bahke sake nehme nehme.
MAT 23:39 “N kp-n tongo re, Bomo anv asongo, me n nehm kpe nyehn, tete ngare nyi ḿ bahke bungu re, ‘Elfuulu li ka nne no kpꞌbake go mbing nyi Ntul!’ ”
MAT 24:1 Jisos kehm lohngo go etahk Esowo jio tahm. Abatꞌtoono ebe kehm bake, ba tib-e ntahk nyi bo si go nlaaga nyi etahk Esowo jolo no.
MAT 24:2 Owo Jisos kehm faange bo re, “Nyehnen ntahk nyia a kpee! Etingitingi, n kp-n tongo re, Jol eltal anehng anehng limm, ni bahke kpe kuumu a ntem. Bo bahke wake kpee, wohng ndi.”
MAT 24:3 Eji Jisos song ji go ewong ji bo kpo lung re Oliv, owo abatꞌtoono ebe kehm song kpir-e bo bo, kehm-e bahbe re, “Tong-r ngare nyi ejum jio bahke limi, wo fere tib-r elliingi ni bahke tibi elbake ena ni a bahke bake, a ni esꞌkohro eying jia.”
MAT 24:4 Owo Jisos kehm faange bo re, “Kunen ekpu, eji nne awohng awohng lꞌki-n nehm.
MAT 24:5 Tibre ane gbalee bahke bake go egama mbing, jo ba bung re, ‘Me wo li Mesaya.’ Toono o, bo nehm ane gbalee.
MAT 24:6 Ḿ bahke kehme elwuku bada nta, fere jo wuk aka nta. Kana jo fahl! Tibre nsol nyia kpee bahke tiki lim, jol o esꞌkohro sang ma rehng na.
MAT 24:7 Ajahbe nyandiki bahke jo nok atemtem. Ajahbe nyandiki bahke kehme elnoko a atem ajahbe nyako! Njal, a ayam nya kpo sehnge ane, go ndi agbehke bahke jo jol adi adi.
MAT 24:8 Nsol nyia kpee nyi li mbomannahb erem.
MAT 24:9 “Ngare nyio nyi bo bahke jo bob-n, song ka re bo kak-n erem, fere wul-n. Ane kpee bahk-n jo ko ekv tib go egama mbing.
MAT 24:10 Ane gbalee bahke kehme elseele gbo, tibre bo bahke jo jabbe atemtem ka go, fere jo ko atemtem ekv.
MAT 24:11 “Akimfahnge abanyehnamahr gbalee bahke longo ba, ba nehm ane gbalee.
MAT 24:12 Owo eji abꞌbi ma tv ano, elkoro ni ane gbalee bahke kehme elmale.
MAT 24:13 Nne no lꞌyiimi tꞌtahne go mbang nyi Esowo tete rehng go esꞌkohro, ye wo bahke bele eltahre.
MAT 24:14 Ngare nyi bo ma tiingi nnoobo etib bade etul bi Esowo tong njini kpee ana ejum ntianse, owo esꞌkohro bahke kehm rehnge.
MAT 24:15 “Ḿ bahke nyehne ‘ejum ji kpꞌsahb sꞌsab, ji bahke rannge edi’, ji nnyehnamahr a Daniel bungu no bade, yim go mbarebare edi. Nne no lꞌlung nsol nyia, nong á kahn.
MAT 24:16 “Ngare nyio nyi ane ba li go Judea bahke beke, tahm go awong.
MAT 24:17 Nne no lꞌkuumu go ege ero etahk, á kꞌtohko seb elyele go ekpꞌkpa, song rod ejum fili.
MAT 24:18 Nne no lꞌjol go ege egbe, á kꞌtohko be, ba etahk, ba rod nsol ebjing enye.
MAT 24:19 “Eyuu a anebkal ba bahke jolo ela ngare nyio, a anebkal ba kpi abon go ebo.
MAT 24:20 Kaken ero, eji elbeke enahne ni ḿ bahke beke lꞌkꞌjol ngara nnale, kꞌfere jol efung Esabat.
MAT 24:21 Tibre erem bio bahke gbale sehng. Jol erem ana bio ka jol a jol ejolojolo bomo eji njini bomo no tete rehng anv. Jol nehm kpe tiki jol ano ejolojolo.
MAT 24:22 “Tohko jol re Esowo tele afung nyao kahbe, nnene nehm jol no bahke bele eltahre. Tib go esi ji ane ba Esowo ma yehke, owo wahnge Esowo bahke tele afung nyao kahbe.
MAT 24:23 “Ngare nyio, nne lꞌtong-n re, ‘Nyehnen, Kraist ga!’ afi á tong-n re, ‘Nyehnen Kraist go!’ kana taame tv-e.
MAT 24:24 Akimfahnge ane bahke lohngo ba, jo ba bung re, Bo ba li Mesaya. Egom jindiki bahke jo bung re, Bo ba li abanyehnamahr Esowo. Bo bahke kehme nliingi tib, fere jo lim akpokosi, eji limi limi kan, bo lꞌnehm aneb Esowo, ba Esowo ma jak.
MAT 24:25 Kunen ekpu, m ma-n tong jia ana, re ngare kehm rehnge.
MAT 24:26 “Ane lꞌkehm-n tongo re, ‘Nyehnen, ye go elka emahng!’ kana je go! Bo lꞌfere tong-n re, ‘Nyehnen, ye ga nkimi nyia!’ kana taame tv bo.
MAT 24:27 Ana emangedu kpo lim, lennge duu, bomo go ero nfam tete rehng go erede nfam, ano wo elbake ni Mmon no nne bahke jolo.
MAT 24:28 Tibre edi ajehng ajehng ji ekpakv ejum lꞌnoongo, owo ntere bahke jeke song rur.
MAT 24:29 “Ngare nyi erem bio ma mal, “njul bahke dvvrv, ebareka nehm kpe jo ya na eyakeyake. Alonlo bahke kehme elfooro go elbung gbo. Atahm nya elbung bahke range.
MAT 24:30 “Owo ane bahke kehm nyehne elliingi ni Mmon no nne go elbung. Ane kpee ba li go njini bahke kehme ellingi, fere nyehn Mmon no nne kpꞌbake go akparesemsem, a nsahm a nsahm, a egburu ellub.
MAT 24:31 Owo enjel bahke woro ntang wahre wahre. Á bahke tumu babenjel tv ejang njini abehng abehng, a ejang elbung abehng abehng, eji bo lꞌsong ko ane ba á jake bo, ba a bo edi ajehng.
MAT 24:32 “Kpilen ejum go elgan ni li bade eti ji bo kpo lung re efig. Eji eti jio ma nyono, fere kak anyane, owo ḿ bahke kahne re, nnale ebba.
MAT 24:33 Tob li ka-n fvfo re, ń lꞌnyehn nsol nyio kpꞌlimi, owo ḿ bahke kehm kahne re, ngare ebkabbe kpidi kpidi.
MAT 24:34 “Etingitingi, n kp-n tongo re, Ane bao ba bahke jolo go elkpin ngare nyio, bo nehm kpo, tete nsol nyio lim kpee.
MAT 24:35 Elbung abola ndi bahke tane, alum enyame nehm tiki tan.”
MAT 24:36 “Nnene nehme kahn efung bio, a ngare nyio, jol babenjel ba li go ejahbetul Esowo nehme kahn, jol Mmon nehme kahn, sehngem Nsoo ntahngtahng wo kpꞌkahne.
MAT 24:37 “Ana jolo go ngare nyi Noa, ano wo fvfo bahke tob jol ngare nyi Mmon no nne bahke bake.
MAT 24:38 Ana wo jolo no ngare nyi nnyel nyi bulu njini kala yel. Ane bao jo li nsol, fere jo wꞌwo. Aneblum jo ko akal, anebkal jo bal alum tete rehng efung bi Noa yele go egbang.
MAT 24:39 Tvtv o bo joom kahn ji kpꞌlꞌlim, tete nnyel yel, ba feenge bo kpee, tahm abo. “Ano wo fvfo bahke tob jol ngare nyi Mmon no nne bahke bake.
MAT 24:40 Ngare nyio ane abal bahke jolo go egbe, noko, bo bahk-e koko, noko sa.
MAT 24:41 Anebkal abal bahke jo gok nsol, noko, bo bahk-e koko, noko sa.
MAT 24:42 “Jo baaben, tibre ń nehme kahn efung bi Ntul ewahne bahke bake.
MAT 24:43 Ji fuumu re wahn kahn, li re, nfontahk kꞌkahn ngare nyi nwajv bahke bake atv, kehn á jol baabe, á jolem taame re, bo ba lahm etahk eje ye.
MAT 24:44 Owo fvfo nobo re wahn toobo ebjing kpee. Tibre Mmon no nne bahke gbede na ba ngare nyi ń ki bum re á kpꞌbake.
MAT 24:45 “Nne awo li ekahnkahn nlokeltum no kpi ekakesehk? Ye wo li nne no nde ma yake alokeltum bako kak go ege ebo re á jo le bo go ngare.
MAT 24:46 Eyebatahng bahke jolo a nlokeltum noo no nde lꞌba, á bahke ba kpir-e, á kpꞌlimi ano.
MAT 24:47 Etingitingi, n kp-n tongo re, Nde bahke faake a nsol enye kpee, kak-e go ebo.
MAT 24:48 “Á lꞌfere jol ebi nlokeltum, á bahke bungu go ege eltim re, ‘Nsoo nehme waka ba.’
MAT 24:49 Á bahke kehme alokeltum bako dv, fere jo jen a abawokamahm, jo li nsol a bo, fere jo wꞌwo.
MAT 24:50 Owo nde nlokeltum noo bahke kehnge efung bi á ki ekpu kunu, a ngare nyi á kil kahne.
MAT 24:51 Nde bahk-e bomo, kiimi akv akv akv, fere rod-e, kak edi ji ane ba kpi alum abal abal wob no. Owo ane bahke woomo, jo ling, fere jo kono amahn go esi.
MAT 25:1 “Etul bi Esowo bahke jolo ana ngbahme na ewubu nyi rodo atꞌrekahng ebo, tahm re bo song wane nlumanne.
MAT 25:2 Ngbahme na elon jolo akahnkahn. Ngbahme nyehko na elon jolo agboolo.
MAT 25:3 Agboolo agbahme nyao rodo atꞌrekahng ebo, akehng bo filem.
MAT 25:4 Akahnkahn agbahme nyao rodo atꞌrekahng, fere fili akpuma akehng budu.
MAT 25:5 “Eji nlumanne laange elbake, agbahme nyao kpee kehm kehme amahke lal, soro sa lal.
MAT 25:6 Nlum atv, nne jo rꞌrabe re, ‘Nyehnen, nlumanne kpꞌbake! Songen, wahn song wan-e!’
MAT 25:7 “Agbahme nyao kpee kehm mehle, toobo atꞌrekahng ebo bum.
MAT 25:8 Owo agboolo nyao kehm tongo akahnkahn re, ‘Nyahken akehng emahne ka-r, tibre atꞌrekahng enyahre yahke lahme.’
MAT 25:9 “Owo akahnkahn kehm faange bo re, ‘Akehng maa nehm biingi rehng egahne. Songen goji abajenare, wahn song gunu antahng.’
MAT 25:10 “Eji bo tahme no re bo song gunu akehng, nlumanne kehm bake. Ane bao ba toobo ebjing kehm tahme toon-e, song rehng go elkak elbal. Bo kehm bame mbu.
MAT 25:11 “Ji kan a, agbahme nyako kehm tob ba, ba kehme elbungu re, ‘Nsoo, nsoo, lenng-r mbu!’
MAT 25:12 “Owo á kehm faange bo re, ‘Etingitingi, n kp-n tongo re, Wahn n nehme kahn!’ ”
MAT 25:13 Jisos kehm gohro bung re, “Jo kunen ekpu, tibre n nehme kahn efung, a ngare nyi Mmon no nne bahke bake.
MAT 25:14 “Etul bi Esowo bahke jolo ana nne no yahke ba eltahme eljen. Á kehm lungu alokeltum ebe, yake nsol enye, kak go bo abo.
MAT 25:15 Á ka nne awohng awohng ana á bahke ma lim. Noko, á ka-e ekpa akpohko eblon, noko, ekpa akpohko ebbal, noko ajehng, kehm soro tahm eje.
MAT 25:16 Nne no ko ekpa akpohko eblon kehm soro tahm, song jen are, li nsehng go ekpa akpohko eblon.
MAT 25:17 Ano wo nne no ko ekpa ebbal tob li nsehng ekpa ebbal fvfo.
MAT 25:18 Nne no ko ekpa ajehng kehm song rahm elbing, rod akpohko nde, kak o behr.
MAT 25:19 “Eji ma sahb kꞌkang, nde alokeltum bao kehm kehnge, kehm ba tong alokeltum ebe re, bo ba toobo akpohko enye ka-e.
MAT 25:20 “Nlokeltum no ko ekpa akpohko eblon kehm koko ekpa akpohko eblon behko budu, ba a bi, kehm bungu re, ‘Nsoo, a ka-m ekpa akpohko eblon, nyehn ekpa akpohko eblon behka gana bi m ma li nsehng.’
MAT 25:21 “Owo nde kehm-e tongo re, ‘Woblim sehng, nkakesehk a nlokeltum no nno. Eji a bele ekakesehk go abonsꞌsohko abon nsol, m bahke yake agburu nsol, kak-a go ebo. Ba yel ga, wo bel eyebatahng ana n kpi no.’
MAT 25:22 “Nne no ko ekpa akpohko ebbal kehm tob ba, ba bung re, ‘Nsoo, a ka-m ekpa akpohko ebbal, nyehn ekpa ebbal behka bi m ma li nsehng.’
MAT 25:23 “Owo nde kehm-e tongo re, ‘Woblim sehng, nkakesehk a nlokeltum no nno. Eji a bele ekakesehk go abonsꞌsohko abon nsol, m bahke yake agburu nsol, kak-a go ebo. Ba yel ga, wo bel eyebatahng ana n kpi no.’
MAT 25:24 “Nne no ko ekpa akpohko ajehng kehm tob ba, ba bung re, ‘Nsoo, n kpꞌkahne re, wo ebibbib nne ji. Á kpo kpa ji a ki bahm, fere fv nya a ki kak.
MAT 25:25 N jo fꞌfahl, owo n kehm tahme song behr akpohko enya go ndi. Nyehn nyanya ana.’
MAT 25:26 “Owo nde kehm-e faange re, ‘Wo ebi nlokeltum wo, no ma gbo ewon. Á kꞌkahn re, n kpo kpa ji n ki bahm, fere fv nya n ki kak.
MAT 25:27 Kehn nde, a jol kake abajenare akpohko enyame, n lꞌba, m ba ko, fere ko nsehng budu.
MAT 25:28 Taaren ye ekpa akpohko jio, wahn ka nne no kpi ekpa ebwubu.
MAT 25:29 “ ‘Tibre nne awohng awohng no kpi no, bo bahk-e kake na budu, á bel gbalee. Nne no ki kpi, jol ntiil ana á kpi no, bo bahk-e taare na.
MAT 25:30 Roden edemme nlokeltum noa, ro tv elatahk edi ejannge. Owo nne bahke woomo, jo ling, fere jo kono amahn go esi.’
MAT 25:31 “Ngare nyi Mmon no nne bahke bake go ege ellub, a enjel kpee, á bahke jehke go eti etul jio ji ellub ene.
MAT 25:32 Ane ba li go njini kpee, bo bahke koko bo, ba yiimi go ege esamahr. Owo á bahke kehm yabe bo ana mbaabebul kpo yab ejoro, bum eje eje, ebulbaange jol eje eje.
MAT 25:33 Á bahke rodo ejoro, bum ege ejang eboblum, fere rod ebulbaange, bum ege ejang ebobkal.
MAT 25:34 Owo ntul bahke kehm tongo ane ba yiim-e go ege ejang eboblum re, ‘Baan, wahn jia ji Nsoo ma-n fuulu! Baan, wahn ba li etul bi Esowo ma toobo bum-n, bi lohng eji njini bomo na bom.
MAT 25:35 Tibre njal jo yam-m yam, ń jo ka-m, n li. Alahb kor-m kor, ń ka-m, n wo. N yel-n ejen, ń vvr-m.
MAT 25:36 N jolo ebun ebun, ń ka-m, m bobo. N jo yꞌyam, ḿ ba, ba nyehn-m. N woomo go ngbekobo, ḿ ba, ba nyehn-m.’
MAT 25:37 “Owo atingitingi ane bao bahk-e kehm faange re, ‘Ntul, ntahn wo e nyehn-a no, njal ma-a yam, e ka-a, a li? Ntahn wo e nyehn-a no, alahb ma-a kor, e ka-a, a wo?
MAT 25:38 Ntahn wo e nyehn-a no ana njenne, e kehm-a vvrv? Ntahn wo e nyehn-a ebun ebun, e kehm-a kake, a bobo?
MAT 25:39 Ntahn wo e nyehn-a no, a kpꞌyame, jol go ngbekobo, e kehm ba nyehn-a?’
MAT 25:40 “Owo ntul noo bahke kehm faange bo re, ‘Etingitingi, n kp-n tongo re, Ngare anyehng anyehng nyi ń jo lim ano ka nne awohng no sahb rꞌrede go ellong abonanee ba li a, ń jo limi ka me.’
MAT 25:41 “Owo á bahke kehm tongo ane ba yiim-e go ege ejang ebobkal re, ‘Fak-m wahn go esamahr, wahn ji Esowo ma-n su. Songen go ellulagun ni li go njinanjini, ni bo ma toobo bum nnehm, a enjel enye.
MAT 25:42 Tibre njal yam-m yam, me ń kaam, n li. Alahb kor-m kor, me ń kaam, n wo.
MAT 25:43 N yel-n ejen, me ń vvrem. N jolo ebun ebun, me ń kaam, m bobo. N jo yꞌyam, fere woomo go ngbekobo, ḿ baam, ba nyehn-m.’
MAT 25:44 “Owo bofono bahke tob faange re, ‘Ntul, ntahn wo e nyehn-a no, njal kp-a yame, alahb jo kor-a? Ntahn wo e nyehn-a no ana njenne? Ntahn wo e nyehn-a no ebun ebun? Ntahn wo e nyehn-a no, a kpꞌyame? Ntahn wo e nyehn-a no, a wob go ngbekobo? Ntahn wo e nyehn-a ano, ki-a kak ebo?’
MAT 25:45 “Owo á bahke kehm faange bo re, ‘Etingitingi, n kp-n tongo re, Ngare anyehng anyehng nyi ń ki jo lim ano ka nne awohng no sahb rꞌrede go ellong abonanee ba li a, ń limem ka me.’
MAT 25:46 “Ane baa bahke song yel go edi erem, jo nyehn erem o go njinanjini. Atingitingi ane bahke bele elkpin ni li go njinanjini.”
MAT 26:1 Eji Jisos ma bung alum nyaa kpee mal, á kehm tongo abatꞌtoono ebe re,
MAT 26:2 “Ń kpꞌkahne re, lela ebsa nfung ebal, elkak Pasova rehng. Efung bio bi bo bahke jabbe Mmon no nne ka re bo kum-e go ekros.”
MAT 26:3 Owo atubesi abalimajom, a anebkul nfam kehm song kono go nlaaga ntubesi abalimajom no bo jo lung-e re Kayafas.
MAT 26:4 Owo bo toobo no ana bo bahke bobo Jisos mbehr mbehr, song wul.
MAT 26:5 Bo jo bungu re, “Nong, wahr kꞌlim ngare elkak, eji lꞌkꞌgbo ntong.”
MAT 26:6 Eji Jisos jolo go Betani go etahk Saimon ji nne abili,
MAT 26:7 nnenkal awohng kehm bake go ege, no fili elom akehng ji nno a nno, ji sahb kꞌkim ekun. Á kehm yaange akehng mao, kak-e go esi ngare nyi á jehk go ekpꞌkuru kpi nsol li.
MAT 26:8 Eji abatꞌtoono ebe nyehne ano, atahng kehm rake bo. Bo kehm bahbe re, “Jen ji wahnge á kpꞌfade akehng ana maa?
MAT 26:9 Kehn akehng maa bo jol gungu, ko akpohko gbalee, fere ko, ka akpak.”
MAT 26:10 Jisos sebe kan kahn ana bo jo bung, á kehm tongo bo re, “Jen ji wahnge ń kpꞌgbiingi mmonankal noa? Yeblim nnoobo ka-m.
MAT 26:11 Akpak li a nahne ngare anyehng anyehng, wo, me n limm a nahne ngare anyehng anyehng.
MAT 26:12 Tibre eji mmonankal noa wohng-m akehng go egama ngubjing, á toobo ebjing ebame bum, bi m bahke kpoko.
MAT 26:13 Etingitingi, n kp-n tongo re, Edi ajehng ajehng go njini kpee, ji bo bahke tiingi nnoobo etib bia, bo bahke tob jo bung jia ji nnenkal noa ma lim, fere jo buum-e.”
MAT 26:14 Nne awohng go ellong abatꞌtoono Jisos, ewubu ane abal, no bo jo lung-e re Judas Iskariot kehm tahme, song kpiri atubesi abalimajom,
MAT 26:15 kehm bahbe bo re, “Ejum aji ḿ bahk-m kake, n lꞌjabbe Jisos, kak-n go ebo?” Bo kehm-e kake mpon esehma.
MAT 26:16 Bomo ngare nyio asongo, Judas kehm kehme mbang seb ana nyi á bahke jabbe Jisos ka bo.
MAT 26:17 Ngbokambang efung elkak ni Jus kpo li abred nya bo kil jo kak ayist, abatꞌtoono Jisos kehm ba kpir-e, fere bahb-e re, “Gan wo a kpꞌsebe re wahr song toobo nsol alehke nyi elkak Pasova bum-a?”
MAT 26:18 Á kehm tongo bo re, “Songen go nla ejahbe goji nne awohng, wahn song tong-e re, ‘Ntꞌtibi re, Ngare enyame ebkabbe. M bahke lehke elkak Pasova, a abatꞌtoono ebame go ega etahk.’ ”
MAT 26:19 Abatꞌtoono Jisos kehm song toobo nsol elkak Pasova nio bum, ana Jisos tongo bo.
MAT 26:20 Eji elgung ma ba, Jisos kehm song ji go ekpꞌkuru, jo li nsol, a abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal.
MAT 26:21 Eji bo jo li nsol o, á kehm bungu re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, Nne awohng ewahne bahk-m jabbe ka go.”
MAT 26:22 Ndon kehm fili bo. Bo kehm-e kehme elbahbe. No nne re, “Nsoo, me wo afi?”
MAT 26:23 Owo á kehm faange bo re, “Nne no kpꞌna tohko ebred eje ekpingi ajehng a name, ye wo li nne no bahk-m jabbe ka.
MAT 26:24 Mmon no nne bahke kpoko jang jang ana bo nyono bada ne. Eyuu a nne no bahke jabbe Mmon no nne ka. Jol ga nob, li re nne noo bo we jelem.”
MAT 26:25 Judas ji gung-e no kehm bahbe re, “Ntꞌtibi, anv, me woa?” Jisos kehm-e faange re, “Ee, wo wo.”
MAT 26:26 Eji bo kpi nlehke nlehke nsol, Jisos kehm rodo ebred, kak Esowo saam, fere bakke, ka abatꞌtoono ebe, kehm bungu re, “Koon, wahn li! A wo li ngubjing enyame.”
MAT 26:27 Owo á kehm rodo nkob, kak Esowo saam, kehm kake bo, kehm bungu re, “Woon, wahn ane kpee!
MAT 26:28 Tibre a wo li alung emame ma egbanngalung ji nfenfe, ma kpꞌfabe ka ane gbalee, eji bo lꞌbel eltahmeka go bo abiafem.
MAT 26:29 N kp-n tongo re, N nehm kpe wo alahb avain maa tete efung bio rehng bi m bahke kpe wo a nahne go ejahbetul ji Nsoo.”
MAT 26:30 Owo bo kehm yimi ese, kehm lohngo tahm go ewong ji bo kpo lung re Oliv.
MAT 26:31 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Atv maa ḿ bahke dulu tib esi ejame. Tibre bo nyono go nwer Esowo re, “ ‘M bahke wulu mbaabebul, ejoro bahke yaame ebo.’
MAT 26:32 Ngare nyi m ma nyahme, m bahk-n gboko mbang, song rehng go Galili.”
MAT 26:33 Owo Pita kehm-e faange re, “Afi ane baka kpee dulu na, me, wa n nehm be sa.”
MAT 26:34 Owo Jisos kehm-e tongo re, “Etingitingi, n kp-a tongo re, Atv maa, re nkok kehm kuku, a bahke gbaame nkpel era re, me a nehme kahn.”
MAT 26:35 Pita kehm-e faange re, “Afi elkv ni m bahke kpoko a na, wa n nehm tiki ten.” Abatꞌtoono bako kpee tob bung ano fvfo.
MAT 26:36 Owo Jisos kehm koko abatꞌtoono ebe, tahm a bo song rehng go edi ji bo jo lung re Gesemani, kehm tongo bo re, “Jiin ana, tete me n song kak ero o feere.”
MAT 26:37 Á kehm rodo Pita, a abon abal ba Sibidi, tahm a bo. Ndon kehm-e kehme elfili, ala fere jo teel-e.
MAT 26:38 Á kehm tongo bo re, “Eltim ename ebjol ndon ndon sehng, rehng go elkv. Jiin a, wahn jo tob-m elbaabe.”
MAT 26:39 Á kehm reenge je go esꞌsong, song gbo, kohk esamahr ndi, kehm kehme ero kak re, “Nsoo, tohko ga tahne, fak-m nkob erem nyia. Ana koro me sang, ana koro wo wo.”
MAT 26:40 Á kehm feere ba kpiri abatꞌtoono ebe kpꞌlale, kehm tongo Pita re, “Ḿ maam ji awa anyehng nya nya tob-m elbaaba?
MAT 26:41 Jo baaben, wahn jo kak ero, eji ń lꞌkꞌyel go elgaare. Etohko, mbang nyi Esowo kp-e koro, wo ga, ngubjing kpꞌleenge.”
MAT 26:42 Á kehm kpe feere, song kak ero re, “Nsoo, lꞌfere jol nyi m bahke woko go nkob nyia, a tohko fere fak-m nkob nyia go elbohngo, nong, mbang enya lim!”
MAT 26:43 Eji á kpe feere ba, á kehm kpe ba nyehn bo kpꞌlale. Tibre akpakamahr lubu bo ellu ellu.
MAT 26:44 Jisos kehm kpe tahm bo sa, kpe song kak ero bꞌnehm.
MAT 26:45 Á kehm kpe feere ba kpiri abatꞌtoono ebe, kehm tongo bo re, “Ń kpi nlale nlala, fere jo re ekva? Ngare ebkabbe na a, nyi bo bahke jabbe Mmon no nne, kak aneb abiafem go ebo.
MAT 26:46 Mehlen, wahr tahmen! Nyehnen, nne no bahk-m jabbe ka, ma kabbe a.”
MAT 26:47 Eji Jisos kpi mbungu mbungu, Judas ji woomo go ellong abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal, kehm ba lohng, a ellong ane gbalee ba fili akahngkahng, a atahmtahm. Atubesi abalimajom, a anebkul nfam ba tumu bo.
MAT 26:48 Nne no gung-e no tongo ane bao wuku wuku ana bo bahke liingi Jisos. Á tongo bo re, “Nne no n lꞌsod-e nnyo, ye wo, ḿ bahk-e bobo.”
MAT 26:49 Owo á kehm soro sehng na sehng, song rehng goji Jisos, kehm bungu re, “Ntꞌtibi, n kp-a kake nnyo,” kehm soro sod-e nnyo.
MAT 26:50 Jisos kehm-e bahbe re, “Mbi, a ba jen?” Owo bo kehm bake, ba bob Jisos.
MAT 26:51 Nne awohng go ellong ane ba jolo a Jisos o kehm wobo ekahngkahng ebe go mbak, kpale nlokeltum a ntubesi abalimajom etung.
MAT 26:52 Owo Jisos kehm-e tongo re, “Feere a ekahngkahng eba, wo kak go mbak! Tibre ane ba kpo nok abohng akahngkahng, bo bahke kpoko elkv akahngkahng.
MAT 26:53 Anv, a nehme kahn re, n jol ma gboongo Nsoo, á tum sehnge nlong enjel ewubbal re bo ba kak-m eboa?
MAT 26:54 Wo, lꞌfere jol ano, adi nwer Esowo nya bungu bade elkv ename bahke kehm jolo go etingitingi renan?”
MAT 26:55 Owo Jisos kehm bungu tong ellong ane bao re, “Anv, ń lohngo ba a akahngkahng, a atahmtahm re wahn ba bob-m ana n li nwajva? Efung abehng abehng n jo ji go etahk Esowo, jo tib-n, me ń tikem bob.
MAT 26:56 Nyaa kpee limi, eji alum nya abanyehnamahr Esowo nyono no lꞌlohko jol go etingitingi.” Abatꞌtoono ebe kpee kehm-e yaame sa, be ebo tahm.
MAT 26:57 Ane ba bobo Jisos kehm-e koko, tahm a ne go etahk Kayafas ji jolo ntubesi abalimajom. Owo atꞌtibi ba atahm, a anebkul nfam kono asi.
MAT 26:58 Jisos jo jene ekv. Pita jen ekv, á kehm ba rehng go nlaaga ntubesi abalimajom, kehm song ji a alokeltum nfontahk, eji á lꞌnyehn ji bahke jolo.
MAT 26:59 Atubesi abalimajom, anebkul nfam, a atul esub jo sebe mbang ana nyi bo bahke kiimi afahnge lake Jisos, toono o, bo wul-e.
MAT 26:60 Bo tikem kahn mbang anyehng anyehng, jol eji akimfahnge atianse gbalee lohngo lohng ba yiimi. Esꞌkohro, akimfahnge atianse na abal kehm gohro lohng ba yiimi,
MAT 26:61 fere bung re, “Nne noa tongo re, á bahke ma wa etahk Esowo, fere tuungu si go nfung era.”
MAT 26:62 Owo ntubesi abalimajom kehm mehle yiimi, kehm bahbe Jisos re, “A nehm faanga? Ejum aji ane baa kpꞌbungu tob-a?”
MAT 26:63 Jisos belle na eje. Ntubesi abalimajom kehm-e kpe tong re, “N kpa rehke go esamahr Esowo bi li go elkpin re wo tong-r joare wo Mesaya wo, ji li Mmon no Esowo.”
MAT 26:64 Owo Jisos kehm-e faange re, “Me wo. N kp-a tongo re, Bomo anv asongo ḿ bahke nyehne Mmon no nne jehk go ejang eboblum bi Esowo bi gbale sehng, ń fere nyehn-e á kpꞌbake go akparesemsem.”
MAT 26:65 Owo ntubesi abalimajom noo kehm yare ewobo eje, kehm bungu re, “Yebsu Esowo! Ntianse anyehng anyehng e nehme kpe seb. Wahnfono antahng ebwuk abꞌbi alum nya á ma bung.
MAT 26:66 “Ń tiri renan?” Bo kehm faange re, “Yebli ebi ji fuumu re bo wul-e.”
MAT 26:67 Bo kehm soko atel wohng-e go ege esamahr, fere dv-e. Egom jindiki jo ruum-e nkpal,
MAT 26:68 fere jo bung re, “Mesaya, nyehn-r amahr, wo fere tong-r nne no rum-a no.”
MAT 26:69 Pita ji eje ga elatahk. Nlokeltum awohng no jolo nnenkal kehm lohngo ba rehng go ege, kehm-e tongo re, “Wo fvfo, a tob jolo a Jisos ji Galili.”
MAT 26:70 Á kehm gbaame go esamahr ane bao kpee re, “N nehme kahn ejum ji a kpꞌbꞌbung.”
MAT 26:71 Eji Pita ma tahm, song rehng go mbuga, nnenkal noko kehm-e kpe nyehn, kehm tongo ane ba jolo ona re, “Ye jia tob jolo a Jisos ji Nasaret.”
MAT 26:72 Á kehm kpe gbaame, fere tir re, “Nne noo, we n nehme kahn.”
MAT 26:73 Eji ma ji mmokidi, ane ba yiimi kohlo o kehm bake ba kpiri Pita, kehm-e tongo re, “Etingitingi, a tob wob go bo ellong. Tibre alum nya a kpꞌbungu, nya nya kpꞌtibi ejahbe ji a lohng no.”
MAT 26:74 Pita kehm tiri re, “Esowo demm-m na demme. N nehme kahn nne noo.” Tvtv ona nkok kehm soro kuk.
MAT 26:75 Pita kehm soro buumu alum nya Jisos tong-e re, “Re nkok kehm kuku, a bahk-m tene nkpel era.” Pita kehm lohngo ona, song kehme ellingi ndon ndon.
MAT 27:1 Eji efungfu se no, atubesi abalimajom kpee, a anebkul nfam kehm toobo ana bo bahke wulu Jisos.
MAT 27:2 Eji bo m-e kak agbekobo, bo kehm-e koko, tahm a ne, song yak-e kak Pailet go ebo, ye ji jolo ntubesi ejahbe.
MAT 27:3 Eji Judas ji gung-e no nyehne re, Jisos ebli ebi, á kehm gboko ndon, fere rod mpon esehma nyio, feere a nyi re á song ka atubesi abalimajom, a anebkul nfam,
MAT 27:4 kehm bungu tong bo re, “Me n lim abiafem, eji n gungu nne no ki lim ebi ajehng ajehng.” Bo kehm-e faange re, “O elam ejahre sang, nfem enya nyi go.”
MAT 27:5 Á kehm saade akpohko nyao, kak go etahk Esowo, kehm tahme eje, song kahn elne ekehd.
MAT 27:6 Atubesi abalimajom kehm rodo akpohko nyao, fere bung re, “Abi akpohko nyaa, akpohko alung nya. Fuumem re, akpohko nyaa woomo semme a akpohko ayare.”
MAT 27:7 Bo kehm toobo, rod akpohko nyao, song gunu edi egbe ji jolo ji ntokatu, eji bo lꞌjo kpa ajahmjahm kak edi ndi jio.
MAT 27:8 Owo wahnge bo kpo lung edi ndi jio re, “Egbe alung”, tete sik anv.
MAT 27:9 Owo kehm lohko jol go etingitingi ana nnyehnamahr Jeremaya bungu no re, “Bo rodo mpon esehma nyio nyi jolo ekun bi aneb Israel taame re bo ka go ege esi,
MAT 27:10 song gunu edi egbe ji ntokatu, ana Jehova tong-m no.”
MAT 27:11 Jisos kehm song yiimi go esamahr ntubesi ejahbe no bahb-e re, “Wo wo li ntul no Jusa?” Jisos kehm-e faange re, “Ee, me wo.”
MAT 27:12 Eji atubesi abalimajom, a anebkul nfam jo ka-e ebi, ejumjum á faangem.
MAT 27:13 Owo Pailet kehm-e bahbe re, “Anv, a nehme wuk nsol gbalee nyi bo kpꞌbungu tob-aa?”
MAT 27:14 Jol Jisos we tikem faange. Ntubesi ejahbe noo kehm-e kpoko esi tete.
MAT 27:15 Elkak anehng anehng ntubesi ejahbe jo kono elyehke nne a ngbekobo awohng, ka ellong ane, no bo lꞌseb.
MAT 27:16 Ngare nyio nne awohng woomo ngbekobo, no bo jo lung-e re Barabas. Nnene jolem no ki-e kahn.
MAT 27:17 Eji bo ba kono edi ajehng, Pailet kehm bahbe bo re, “Nne awo ń kpꞌsebe re me n yehke yake, Barabas, afi Jisos ji bo kpo lung-e re Kraist?”
MAT 27:18 Tibre á jo kahne kpee re, bo ko-e ba ka-e, tib eji á jo teele bo ala.
MAT 27:19 Eji Pailet jehk go ege eti elam, nkal ewe kehm tiingi tv-e re, “Ka lak etingi nne jio abo, tibre ye wo wahng ka n nyehne erem gbalee go egama nlem nyi n leeme no lela.”
MAT 27:20 Atubesi abalimajom, a anebkul nfam kehm kehme ellong ane bao eltim sennge re, bo gboongo Pailet, á yehke Barabas yake, fere wul Jisos.
MAT 27:21 Ntubesi ejahbe noo kehm bahbe bo re, “Ane abal baa, nne awo ń kpꞌsebe re me n yehke yake?” Bo kehm faange re, “Barabas wo.”
MAT 27:22 Pailet kehm bahbe bo re, “Anv, me n lim Jisos jen, ye ji bo kpo lung-e re Kraist?” Bo ane kpee kehm faange re, “Kum-e go ekros!”
MAT 27:23 Ntubesi ejahbe noo kehm bahbe re, “Anv, ebi aji á ma lim?” Bo kehm kpe rabe wahre wahre wahre re, “Kum-e go ekros!”
MAT 27:24 Eji Pailet sebe kahn re, ejumjum kpeem li ji á bahke kpe ma lim, gana ntong yahke gbo, owo á kehm koko alahb, ba ru abo go esamahr ane bao, kehm bungu re, “Elkv ni nne noa bahke kpoko, ebo ebame o wobem, nfem enyahne nyi go.”
MAT 27:25 Owo ellong ane bao kpee kehm-e faange re, “Nong, alung eme tuun-r, a abon abon ebahre.”
MAT 27:26 Pailet kehm yehke Barabas ka bo, á for, tong bo dv Jisos, fere yak-e ka re bo song kum-e go ekros.
MAT 27:27 Owo nsoja nyi ntubesi ejahbe noo kehm rodo Jisos, tahm a ne go nlaaga ntubesi noo, kehm song lung ellong nsoja nehko re bo ba.
MAT 27:28 Bo kehm-e yehke nsol go ngubjing, fere kak-e mbilibili ekpawobo ana ji atul kpo kono elkake.
MAT 27:29 Bo kehm tahnge ekpasi akpiri, ba konng-e go esi, fere ka-e ebti, á fili go ege eboblum, kehm jo gbo, jamm-e alahng go ege alata, fere jo nyok-e re, “E kp-a kake nnyo, ntul no Jus.”
MAT 27:30 Bo kehm jo so atel wohng-e, fere taare ebti bi á fili go ebo, jo rum-e go esi.
MAT 27:31 Eji bo m-e nyok ano kpee, owo bo kehm-e yehke ekpawobo jio, feere a nsol enye kak-e, ko-e tahm a ne re bo song kum-e go ekros.
MAT 27:32 Eji bo ma lohng fi, bo kehm song nyehn nne no bo jo lung-e re Saimon ji jolo nne a Sirin. Bo kehm-e bobo re á sol ekros ji Jisos.
MAT 27:33 Eji bo song rehng go edi ji bo jo lung re Golgota ji lohngo re “edi nkpakesi”,
MAT 27:34 owo bo kehm-e kake amahm ma bo semme alullul anyane. Eji Jisos wuungu no, á kpeem wo.
MAT 27:35 Bo kum-e kan a lake go ekros, bo kehm soro kehme elfaange tub, eji bo lꞌmal baange nsol ebjing enye.
MAT 27:36 Eji bo ma baange nsol nyio, bo kehm jehke o, jo baab-e.
MAT 27:37 Bo kehm lake ekpakenwer go ero kohlo go ege esi, ji bo nyono ebi ji bo ka-e re, “A WO LI JISOS, NTUL NO JUS.”
MAT 27:38 Owo bo kehm tob kum awajv abal lake go akros, noko go ege ejang eboblum, noko go ege ejang ebobkal.
MAT 27:39 Ane ba jo sehng go mbang kehm kehme aromo tuubu, fere jo su-e re,
MAT 27:40 “Wo sang jo bung re, a bahke wake etahk Esowo, fere tuungu si go nfung eraa? Tahre elna anv me! Lꞌjol re, wo Mmon no Esowo wo, badde go ekros me!”
MAT 27:41 Atubesi abalimajom, a atꞌtibi ba atahm, go anebkul nfam tob jo nyok-e ano fvfo re,
MAT 27:42 “Á kpo tahre ane bako, yefono nehm ma tahre elne! Lꞌjol re ye ntul no Israel wo, nong, á tohko badde go ekros ba, wahr kehm taame tv-e.
MAT 27:43 Á kpo bum Esowo go etingitingi, nong, Esowo tahr-e me, á lꞌkor-e. Tibre á kpo bung re, ye Mmon Esowo wo.”
MAT 27:44 Awajv nya bo tob kumu bo ana ye, jo tob su-e ano.
MAT 27:45 Eji efin ma yiimi, ejannge kehm gboko go ejahbe jio kpee, ji tete biingi awa ara.
MAT 27:46 Eji ma rehng nkaranka era nyi elgung, Jisos kehm rabe wahre wahre wahre re, “Eli, Eli, lama sabaktani?” ji lohngo re, “Nsoo, Nsoo, jen ji wahng ka a ma-m yake ana?”
MAT 27:47 Ane bandiki ba yiimi o wuk, kehm bungu re, “Á kpi Elaija lung.”
MAT 27:48 Owo nne awohng kehm soro be eje, song rod ndꞌdahng, suku go evinegar, tung go esi ebti, rod ton-e re á yab.
MAT 27:49 Egom ane bako kehm bungu re, “Tohken nong, wahr nyehnen, joare Elaija bahke bake, ba tahr-e.”
MAT 27:50 Jisos kehm kpe rabe wahre wahre wahre, kehm yake etohko eje ka go.
MAT 27:51 Owo ekpiki ji bo tohko go etahk Esowo kehm soro yang ejang ebbal, bomo go ero tete ba jahm ndi. Ndi kehm gbehke. Akpartal bahnge.
MAT 27:52 Alahm kehm lennge. Aneb Esowo gbalee ba kpo no, kehm nyahme.
MAT 27:53 Ngare nyi Jisos nyahme go elkv, bo kehm lohngo go alahm, tahm song rehng go Jeusalem. Owo ane gbalee nyehne bo.
MAT 27:54 Eji ntubesi a nsoja, a nsoja nyehko nyi jo tob baabe Jisos a ne nyehne ana ndi ma gbehke, fere nyehn nsol nyehko nyi kpe lim budu, bo kehm kehme elfahle, fere kehme elbungu re, “Etingitingi, nne noa lohko jol Mmon no Esowo!”
MAT 27:55 Anebkal gbalee ba lohngo go Galili, ba jo toono Jisos, fere jo kak-e ebo, yiimi ebo go fee, jo nyehn.
MAT 27:56 Meri ji lohng go Magdala woomo go bo ellong, a Meri nnyehn Jems a Josef, go nnyehn abon Sibidi.
MAT 27:57 Eji elgung ma ba, efange nne ajehng ji bo jo lung-e re Josef, ji lohng go Arimatia kehm bake. Ye fvfo tob jolo ntꞌtoono no Jisos.
MAT 27:58 Á kehm tahme song kpiri Pailet, fere gboong-e re á yake ekv ji Jisos ka-e. Pailet kehm tongo re, bo yake ekv eje ka-e.
MAT 27:59 Josef kehm rodo ekv ji Jisos, kpennge abarebare abomo nya nfenfe,
MAT 27:60 fere rod, song kak go ege elahm bi bo kpꞌna rahme go ekpartal. Á kehm bannge egburu eltal, bulu go nnyo elahm, kehm tahme eje.
MAT 27:61 Meri ji lohng go Magdala, a Meri jehko, bo kehm song ji, wane elahm bio.
MAT 27:62 Etoono efung behko, eji efung ebjing atoobo ma sehng, atubesi abalimajom, a Bab Farisi kehm song kono asi go etahk Pailet,
MAT 27:63 kehm-e tongo re, “Nsoo, wahr ebbuumu ana nnehm a nne noo bungu ngare nyi á kpeke li go elkpin re, ‘Nfung era m bahke nyahme go elkv.’
MAT 27:64 Tum ane, bo song baabe elahm bio tete nfung era nyio biingi, eji abatꞌtoono ebe lꞌkꞌsong v ekv eje, fere jo bung tong ane re, ‘Yebnyahme go elkv’. Tohko jol ano, esꞌkohro enehm bia bahke sabe sehnge bi ngbokambang.”
MAT 27:65 Owo Pailet kehm bungu re, “Koon abꞌbaabe, wahn song baabe elahm ana ń kahne no.”
MAT 27:66 Bo kehm tahme, song bum abꞌbaabe o re bo baabe elahm, fere rod elak lake, kak elliingi, (eji bo lꞌkahn, nne lꞌyel go elahm).
MAT 28:1 Eji Esabat ma sehng, ngbokambang efung go erahde, efungfu behre behre Meri ji lohng go Magdala, a Meri jehko, bo kehm tahme re, bo song nyehn elahm.
MAT 28:2 Owo ndi kehm soro kehme elgbehke tete, tibre enjel nyi Jehova lohngo go ejahbetul Esowo ba, ba bannge eltal nio bum go nkpe, fere ji.
MAT 28:3 Á jolo are emangedu ji. Nsol nyi á kake go ngubjing jo bare kparaang.
MAT 28:4 Abꞌbaabe bao fahl-e sehng, fere jo kꞌkahm, bo fere jolo are akvne nya.
MAT 28:5 Enjel nyio kehm tongo anebkal bao re, “Kana kpe fahl! Tibre n kpꞌkahne re, n kpi Jisos seb, ji bo kum-e go ekros.
MAT 28:6 Ana á limm, yebnyahme fi, ana á bungu no. Baan, wahn ba nyehn edi ji á noongo no.
MAT 28:7 Songen anv elwaare, wahn song tong abatꞌtoono ebe re, yebnyahme go elkv. Á bahk-n gboko mbang song rehng go Galili. Go wo ḿ bahk-e nyehne. Buumen ji m ma-n tong a!”
MAT 28:8 Owo bo kehm lohngo go elahm elwaare, elfahle elfahle, a egburu eyebatahng, be re bo song tong abatꞌtoono ebe.
MAT 28:9 Eji bo fi no re bo song tong abatꞌtoono ebe, owo Jisos kehm ba wane bo, kehm bungu re, “N kp-n kake nnyo.” Bo kehm jeere kohl-e, jamm-e alahng, jabb-e akpade, fere kak-e.
MAT 28:10 Jisos kehm tongo bo re, “Kana kpe fahl! Songen, wahn song tong abonanee re, bo song go Galili. Go wo bo bahk-m nyehne.”
MAT 28:11 Eji anebkal bao ma tahm fi, abꞌbaabe elahm bandiki kehm tahme, song rehng go nla ejahbe, song tooro ejum ajehng ajehng ji ma lim, tong atubesi abalimajom.
MAT 28:12 Atubesi abalimajom, a anebkul nfam kehm song kono edi ajehng, kehm toobo, ka abꞌbaabe elahm bao akpohko gbalee,
MAT 28:13 kehm bungu re, “Ana wo ḿ bahke jo bung re, ‘Abatꞌtoono ebe ba atv, ba v nkvne, tahm a ne ngare nyi e jo lal.’
MAT 28:14 Ntubesi ejahbe lꞌwuk, e bahke song bung a ne, wahn, kana tiiri!”
MAT 28:15 Abꞌbaabe elahm bao kehm rodo akpohko nyao, song lim ana bo tongo bo. Eka jia, Jus kpi ntubu ntubu, tong atem tete sik anv.
MAT 28:16 Abatꞌtoono Jisos, ewubu a nne awohng, bo kehm tahme go ewong ajehng ji li go Galili, edi ji Jisos tongo bo re bo je.
MAT 28:17 Eji bo nyehn-e no, bo kehm gboko, jamm-e alahng, fere kak-e. Egom jindiki jo fꞌfaabe.
MAT 28:18 Jisos kehm jeere kohlo bo, kehm tongo bo re, “Bo ma-m ka nsahm kpee nyi m bahke jo fili ejahbetul Esowo, fere jo fili njini.
MAT 28:19 Songen fvfo go njini kpee, wahn song lim ane, bo jol abatꞌtoono ebame go ejahbe ajehng ajehng. Wohngen bo alahb go mbing nyi Nsoo, a Mmon, a Etingi Etohko,
MAT 28:20 wahn fere tib bo, bo jo bum ejum ajehng ajehng ji m ma-n tong. Buumen re, m bahke jolo a nahne ngare anyehng anyehng tete eying jia mal.”
MAR 1:1 Mbomannahb a nnoobo etib bi Jisos Kraist Mmon Esowo bi a.
MAR 1:2 Mahne mahne nnyehnamahr Aisaya nyono go ege a nwer ana Esowo tongo Mmon ewe re, “M bahke tumu ntiingetib ewame tv re á gbo-a mbang, ba lennge mbang ka-a.”
MAR 1:3 “Nne noa, kpꞌrabe go elka emahng re, ‘Tuungen mbang nyi Ntul bahke sehnge, wahn lim tꞌtor.’ ”
MAR 1:4 Ane noo bo jo lung-e re Jon, á je go elka emahng, song kehme ane tiingi re, “Gboon ndon go egahne abiafem, wahn bel ewohngalahb, eji Esowo lꞌtahm ka-n go egahne abiafem.”
MAR 1:5 Ane kpee ba lene o nfam nyio nyi Judea, a ane kpee ba lene go Jeusalem jo lohngo je goji Jon, song fvvrv abiafem ebo, fere bel ewohngalahb go Jodan.
MAR 1:6 Jon jo kake nsol nyi bo limi go anyar nnyam nyi bo kpo lung re ekamel, fere jo gbaange egbaange ngunyam go ebun. Á jo li agohrobi, fere jo yab akehng ekon.
MAR 1:7 Á kehm kehme ane tiingi re, “Nne no kpꞌbake go, á li njꞌjoka nne sehnge me. Jol me, n tohkem fꞌfuumu re, me n kehme go ndi fannge alehke akpaketa enye.
MAR 1:8 Eltum ename li re, me n jo wohng-n alahb maka maka. Ye ji kpꞌbake, bahk-n wohngo alahb go Etingi Etohko.”
MAR 1:9 Ngare nyio Jisos lohngo go Nasaret ji Galili, ba go Jodan. Jon kehm-e wohngo alahb.
MAR 1:10 Jisos lohngo kan go alahb me, á kehm nyehne ejahbetul Esowo kpꞌlennge. Etohko ji Esowo kehm lohngo go elfoongo ni ebbehl, badde ba jol a ne.
MAR 1:11 Á kehm wuku ellum go ejahbetul Esowo ni bungu re, “Wo wo li akor-m mmon ewame no kpo kor-m sꞌsehng.”
MAR 1:12 Tvtv ona etohko ji Esowo kehm soro rod-e tahm a ne go elka emahng.
MAR 1:13 Á kange elka emahng nio nfung atahl abal. Owo nnehm gar-e no, re á yel go abiafem. Enyam bi kpo jol emahng jolo ona fvfo. Owo enjel nyi Esowo kehm lohngo ba kak-e ebo.
MAR 1:14 Ngare nyio, Jon, bo m-e kak go ngbekobo. Jisos kehm tahme song rehng go Galili, song tiingi nnoobo etib bi Esowo.
MAR 1:15 Á jo bungu re, “Etingitingi, ngare ebrehng. Etul bi Esowo ebkabbe. Gboon ndon go egahne abiafem, wahn taame tv nnoobo etib bi Esowo!”
MAR 1:16 Eji Jisos jo jen egbuk eto ji Galili, á nyehne abasahre nsahre, ane na abal, Saimon, a Andru ji mmonannyehn Saimon, bo jo kake erim go eto.
MAR 1:17 Jisos kehm tongo bo re, “Tahmen toon-m wahn! M bahk-n limi, ń nehm kpe bim nsahre, ḿ bahke fere jo bim ane.”
MAR 1:18 Bo kehm soro yake arim ebo, tahm toono Jisos.
MAR 1:19 Á kehm jene mmokidi, song kpiri Jems, a Jon ba jolo abon Sibidi. Bo woomo egbang, jo baade arim ebo.
MAR 1:20 Jisos kehm mahke bo. Bo kehm soro tahm nde ebo, a alokeltum ebe sa go egbang, tahm toono Jisos.
MAR 1:21 Bo kehm song rehng go ejahbe ji bo jo lung re Kapenium. Efung Esabat Jisos kehm ba yel ekpꞌkpa ero kehm kehme eltibi.
MAR 1:22 Ane ba wuk-e no, kpo bo esi sehng tib go mbang nyi á jo tib. Á jolem ana atꞌtibi baka gana ba atahm. Á jo tibi area, ana nne no kpi nsahm.
MAR 1:23 Nne no bele ebi etohko go ege atahng kehm soro lohng, ba yel ekpꞌkpa ero jio.
MAR 1:24 Á kehm rabe tong Jisos re, “Jisos ji Nasaret, a ba jen ko go egahre? A ba re wo ba ranng-ra? N kpꞌkahne elkohn nne no a li no. A li mbarebara nne no Esowo. Ebi ajehng ajehng wa wobem go ega eltim. A lohng goji Esowo ba.”
MAR 1:25 Jisos kehm rabe tong ebi etohko jio re, “Rahke ewok, wo lohng nne noa!”
MAR 1:26 Ebi etohko jio limi nne noo, á soro gbo ngbabohngo, fere rabe tiim, kehm soro lohng nne noo.
MAR 1:27 Ane kpee ba jolo o, kpo bo esi area. Bo kehm kehme elbungu atemtem re, “Jen ji jo jol ana? Nkpokosi anyi a? A eltibi ni nfenfe ni! Nne noa kpi nsahm nyi abi atohko kpo wuk-e, á lꞌbung a bo.”
MAR 1:28 Elgahm ni Jisos kehm yeere na yeere go nfam nyio nyi Galili kpee.
MAR 1:29 Jisos, Jems, a Jon, bo kehm lohngo go ekpꞌkpa ero jio asongo go etahk ji Pita a Andru lene no.
MAR 1:30 Saimon, nnyehn nkal ewe noongo edilnong, jo yam arumbum. Jisos rehnge kan a me, bo kehm-e tongo bada nnenkal noo.
MAR 1:31 Á kehm jeere kohl-e, song jabb-e go ebo, tab-e yiimi. Á soro nob arumbum nyao. Nnenkal noo kehm tahme fvfo, kehme bo loko.
MAR 1:32 Elgung ba kan a me, ngare nyi njul ma lahm, ane kehm koko aneb ayam kpee, a aneb abi atohko ba goji Jisos.
MAR 1:33 Ane kpee ba jolo ejahbe jio kehm ba nyo na nyo go mbutahk.
MAR 1:34 Jisos limi aneb ayam gbalee, bo nob elkohn eyam abehng abehng, fere kam ane gbalee abi atohko. Á taamem re, abi atohko nyao bung ejumjum. Tibre bo jo kꞌkahn nne no Jisos li no.
MAR 1:35 Etoono efung behko Jisos kehm fungu atv atv tahm song rehng go edi ji li soom, song kak ero.
MAR 1:36 Saimon, a atem bako go kehm tahme, kehm-e elsebe.
MAR 1:37 Eji bo nyehn-e no, bo kehm-e tongo re, “Nsoo, ane kpee kp-a sebe.”
MAR 1:38 Jisos kehm faange re, “Wahr tahmen go abon ajahbe bako. M bahke tob bung alum Esowo tong bo. Tibre nya nya wahng ka m ba no.”
MAR 1:39 Á kehm mehle, kehme elyannge go Galili, jo bung alum Esowo go ntahk ero, fere kam ane abi atohko yehke go bo a ntim.
MAR 1:40 Efung abehng nne abili kehm bake goji Jisos, ba gbo jamm-e alahng, kehm-e gboongo re, “Lꞌfere kor-a, lim-m, me n nob.”
MAR 1:41 Jisos, ndon kehm-e fili. Á kehm tanne ebo, koor-e, kehm-e tongo re, “Kor-m kor, wobnob.”
MAR 1:42 Tvtv o nnenlum noo kehm soro nob abili nyao.
MAR 1:43 Jisos kehm-e rehke tꞌtahne, fere tong-e re á song.
MAR 1:44 Á kehm-e tongo re, “Wuungu atung, n kp-a tongo re, wo kꞌtiki tong nne awohng awohng jia ana! Song goji nlimajom, á feed-a, wo song lim njom nyi Moses tibi no, eji ane lꞌkahn re wobnob.”
MAR 1:45 Nne noo kehm tahme, kehm kehme eltiingi nkpokosi nyi m-e lim, tong ane edi ajehng ajehng. Á tooro area, kehn jol Jisos kꞌkpe ma lohng go nfam gbul gbul gbuul. Á jo fere jen eje adi nya li soom. Ane jo kpe lohng edi ajehng ajehng, song kpir-e.
MAR 2:1 Kange kan abon afung ntiil, Jisos kehm feere ba ga Kapenium. Eka kehm yeere na yeere re, Jisos noa etahk.
MAR 2:2 Ane kehm bake ba nyo, jol eyake ajehng ajehng kpeem jol go mbutahk ji nne bahke sehnge yel ekpꞌkpa. Jisos kehm kehme bo nnoobo etib bio tiingi.
MAR 2:3 Ellong ane bako kehm kpe ba. Ane ani woomo go bo ellong o, ba solo mbanne, jo ba a ne goji Jisos.
MAR 2:4 Bo kahnem mbang nyi bo bahke sehnge a ne rehng goji Jisos, tibre ane ruru sehng. Bo kehm lahme elbultahk, kanne alehke go edilnong, kehm kehme eltahre, tete nne eyam noo song rehng edi ji Jisos jehk no.
MAR 2:5 Eji Jisos nyehne ana bo taame no tv-e, á kehm bungu tong mbanne nyio re, “Abiafem enya, me n tahm ka-a.”
MAR 2:6 Atꞌtibi ba atahm bandiki ba ji o, kehm kehme eltiri go bo a ntim re,
MAR 2:7 “Jen ji wahnge á ma daange Esowo, fere bung elkohn ellum ana nia? Nne awo bahke ma tahm ka nne go ege abiafem? Esowo ntahngtahng bi bahke ma tahm ka nne go ege abiafem.”
MAR 2:8 Tvtv o Jisos kehm soro kahn ntir atahng abo, kehm bahbe bo re, “Jen ji wahnge ń tiri ntir ana nyia?
MAR 2:9 Jen ji ga riidi, n lꞌtong mbanne nyio re, ‘Abiafem enya, me n tahm ka-a,’ afi n lꞌtong-e re, ‘Mehl, wo rod edilnong eja, tahm jen?’
MAR 2:10 M bahke lennge fvfo tib-n re, Mmon no nne kpi nsahm go njini nyia, nyi á bahke ma tahm ka nne go ege abiafem.”
MAR 2:11 Owo wahnge Jisos kehm tongo mbanne nyio re, “Mehl, wo rod edilnong eja, song kehnge!”
MAR 2:12 Bo kehm kehme elseenge. Nne eyam noo soro mehl tvtv, rod edilnong eje tahm. Kehm kpoko bo esi, bo ane kpee. Bo kehme Esowo tehk re, “Elkohn ana nia, e ka nyehn a nyehn!”
MAR 2:13 Jisos kehm kpe lohng tahm go eto ji Galili. Ane kpee kehm bake go ege. Á kehm kehme bo tib.
MAR 2:14 Eji á kpꞌsehnge egbuk eto jio, á kehm nyehne Livai, mmon no Alfeus, jehk go ege edi eltum, kpi akpohko etak ko. Jisos kehm bungu tong-e re, “Tahm toon-m me!” Livai kehm mehle fvfo toon-e.
MAR 2:15 Eji Jisos, a abatꞌtoono ebe jo li nsol go etahk Livai, abakokatak, a aneb abiafem gbalee tob jolo o fvfo, jo li nsol. Tibre ane gbalee ba jo toon-e.
MAR 2:16 Eji ellong atꞌtibi ba atahm, ba bo jo lung bo re Farisis nyehne Jisos kpꞌlehke nsol a abakokatak, a aneb abiafem, bo kehm bahbe abatꞌtoono ebe re, “Jen ji wahnge á kpo li nsol a abakokatak, a aneb abiafem?”
MAR 2:17 Jisos wuku kan bo, á kehm faange re, “Ane ba li nob nob kpehme seb nlimakahm, sehngem bao ba kpꞌyame ba kpo seb nlimakahm. M baam re me m ba lung anobonobo ane, m ba re me m ba lung aneb abiafem.”
MAR 2:18 Efung abehng abatꞌtoono Jon, a ba Farisi jo bade elbo njal. Bo kehm bake goji Jisos, ba bahb-e re, “Jen ji wahnge abatꞌtoono Jon, a abatꞌtoono Farisis kpo bade elbo njal, abatꞌtoono eba kil jo tob bade elbo ano?”
MAR 2:19 Jisos kehm bahbe bo re, “Nꞌnob re ane ba bo ma tiingi bo elkak elbal, bo ji njala? Eji nfono elkak kpeke li na, bo nehm ma bade elbo njal.
MAR 2:20 Ngare kpꞌbake nyi bo bahke koko nfono elkak tahm a ne. Ngare nyio lꞌrehng, owo bo bahke kehme elbo njal bade.
MAR 2:21 “Nnene limm, no bahke koko mmojang mbomo no nfenfe song baade nkꞌkula mbomo. Á lꞌlim ano, mmojang mbomo no nfenfe nehm yiimi. Nkꞌkula mbomo mio bahke kpe kv na edi jio budu sehnge ana wuku wuku.
MAR 2:22 Nnene limm, no bahke yaange amahm ma kpꞌfahle, kak go nkꞌkohko eyahbe. Á lꞌlim ano, eyahbe jio bahke bahnge na, amahm sale. Nobo re nne ko amahm ma kpꞌfahle, yaange kak go eyahbe nfenfe.”
MAR 2:23 Efung Esabat Jisos jo jene go emahng ji bo ma bahm nkohl. Eji abatꞌtoono ebe jo toon-e, bo kehm kehme amohk nkohl monngo tv go arahn.
MAR 2:24 Bab Farisi kehm bahbe Jisos re, “Jen ji wahnge abatꞌtoono eba kpꞌlimi ejum ji ki fuumu re nne lim efung Esabat?”
MAR 2:25 Jisos kehm faange bo re, “Wahn ka tiki lung bade ana Devid limi noa, eji nfem gbo tub-ea, á song seb nsol alehke lia, ye, a ane ebea?
MAR 2:26 Á yele ekpꞌkpa Esowo, song li abred nya bo limi bum go esamahr Esowo. Jia ana limi ngare nyi Abiatar jolo ntubesi abalimajom. Ntahm enyahre li re, abalimajom ba ba fuumu re bo jo li abred nyao. Devid li abred nyao, fere faake erik ka ane ebe, bo tob li.”
MAR 2:27 Jisos kehm bungu tong bo re, “Esowo limi efung Esabat ka nne. Á limem nne ka efung Esabat.
MAR 2:28 Mmon no nne tob li nfono Esabat.”
MAR 3:1 Jisos kehm kpe feere go etahk ero. Nne jolo o, no ebo ebe lohngo no.
MAR 3:2 Ane ba jolo o jo kpuru Jisos, joare á bahke limi nne noo, á nob efung Esabat. Tibre bo jo sebe ejum ji bo bahke kake Jisos ebi.
MAR 3:3 Jisos kehm bungu tong nne no ebo ebe ma lohng re, “Mehl, wo jeere ba!”
MAR 3:4 Jisos kehm bahbe ane bako re, “Ejum aji atahm enyahre bungu re nne jo lim efung Esabat? Á jo kak nne eboa, afi á jo rannge na? Á tahre elkpin nnea, afi á rannge elkpin nne?” Jol ejumjum bo we faangem.
MAR 3:5 Jisos, atahng kehm-e rake, eji á mehle no jang. Ndon kehm-e fere fili bada bo. Tibre bo bele etahnsi. Á kehm tongo nne noo re, “Tanne ebo eba!” Á kehm tanne ebo ebe, lohko nob tvtv.
MAR 3:6 Bab Farisi kehm lohngo ekpꞌkpa ero jio o, kehm song kpiri alokeltum ntul a Herod. Bo kehm toobo ana bo bahke limi, kehm wulu Jisos.
MAR 3:7 Jisos kehm tahme eje, a abatꞌtoono ebe go eto ji Galili. Ellong ane tvv tꞌtoono bo.
MAR 3:8 Ane bao lohngo go Galili, Judea, Jeusalem, a Idume, go egbuk jehko ji Jodan, fere lohng go abon ajahbe ba li sennge Taya abola Saidon kak. Ellong ane gbalee ba goji Jisos, tibre bobwuk ana á kpꞌlimi.
MAR 3:9 Jisos kehm tongo abatꞌtoono ebe re bo toobo egbang bum-e, eji ane lꞌki-e fahd kak.
MAR 3:10 Tibre á limi ane gbalee, bo nob ayam ebo. Owo wahnge aneb ayam bao kpee jo temme atemtem re bo song koor-e ebo.
MAR 3:11 Abi atohko lꞌnyehn Jisos, bo jo gbꞌgbo jamm-e alahng, fere jo rabe tiim re, “Wo wo li Mmon no Esowo!”
MAR 3:12 Jisos kehm rehke abi atohko nyao tꞌtahne re, bo kꞌtooro tong ane elkohn nne no ye li no.
MAR 3:13 Jisos kehm tahme go ewong ajehng, song lung ane bao ba á kpꞌsebe. Bo kehm bake.
MAR 3:14 Á kehm yehke ewubu ane abal, fere tong bo re, “M ma-n yehke re wahn jol a name. M bahk-n tumu re wahn song bung alum Esowo.
MAR 3:15 Fvfo ḿ bahke bele nsahm nyi ḿ bahke jo kam abi atohko.”
MAR 3:16 A wo li ewubu ane abal ba á yehke no, Saimon ji Jisos ka-e mbing nyehko re Pita,
MAR 3:17 Jems, a Jon, bo jolo abon ba Sibidi. Jisos ka bo abing nyako re Boanerges ji lohngo re, “abon ba li ana ndan”,
MAR 3:18 Andru, Filip, Batolomi, Matiu, Tomos, Jems ji mmon no Alfeus, Tadeus, Saimon ji jo seb re ejahbe eje lohng go elwo ni aneb Rom,
MAR 3:19 go Judas Iskariot ji gungu Jisos.
MAR 3:20 Jisos, a abatꞌtoono ebe, bo kehm feere kehnge go etahk. Ellong ane kehm kame na kam song rur. Jisos, a abatꞌtoono ebe belem eyake ji bo bahke lehke nsol.
MAR 3:21 Ane ebe wuku kan a me, bo kehm bake re bo ba ko-e tahm a ne. Tibre bo jo bungu re, “Yebgbo esahl!”
MAR 3:22 Atꞌtibi ba atahm bandiki ba lohngo go Jeusalem ba, kehm bungu re, “Á kpi etohko ji nnehm go ege eltim. Ntul a nnehm wo ka-e nsahm nyio re á jo kam ane abi atohko yehke.”
MAR 3:23 Jisos kehm lungu ane bao tv elne, kehm tuubu ngaane tong bo re, “Nnehm bahke ma kam elne renan?
MAR 3:24 Ejahbe lꞌyab, jol ebo ebo, ejahbe jio bahke tane.
MAR 3:25 Nnahb lꞌyab, jol ebo ebo, nnahb nyio bahke tane.
MAR 3:26 Eblehm lꞌkehme elnoko atemtem, ejahbe ebo lꞌyab, bahke tane.
MAR 3:27 Nnene limm, no bahke ma wa mbutahk yel go etahk etahntahn nne, song kpu nsol enye kpee, sehngem re no, á tohko gbo mbang gba etahntahn nne noo alehke, kehm ma yel ege ekpꞌkpa, song seb ajehng ajehng ji kor-e no rod.
MAR 3:28 “Etingitingi, n kp-n tongo re, Ane bahke ma bel eltahmeka kpee go bo abiafem, a elsuku ni bo kpo su Esowo,
MAR 3:29 wo, nne awohng awohng no lꞌfere lim abiafem, su Etingi Etohko, á nehm tiki bel eltahmeka go njinanjini. Abiafem nyao we nehm tiki laade go njinanjini.”
MAR 3:30 Jisos bungu jia, tibre ane tvv jo tongo re, “Á kpi ebi etohko.”
MAR 3:31 Nnyehn Jisos, a abonanyehn Jisos kehm bake. Bo yiimi go elatahk, tum re bo lung-e.
MAR 3:32 Ellong ane tvv ji sennge Jisos kak. Bo kehm-e tongo re, “Nyehnee, nne, a abonane ebba yiimi go elatahk kp-a sebe.”
MAR 3:33 Jisos kehm faange re, “Nne awo li li nnee? Ane aba li li abonanee?”
MAR 3:34 Á kehm tabe esamahr wahre, jang ane kpee ba ji senng-e kak, kehm bungu re, “Nyehnen, a wo li babnnee, a abonanee.
MAR 3:35 Nne awohng awohng no lꞌlim ji Esowo kpꞌsebe re á lim, ye wo li mmonannee, a nnee.”
MAR 4:1 Jisos kehm kpe tahm go eto ji Galili song tib ane. Ellong ane ni ba yiimi senng-e kak, gbale sehng. Owo á kehm song yel go egbang bi woomo go alahb, ellong ane jol ga nkpe egbuk.
MAR 4:2 Á jo ko ngaane, tib bo nsol tvv. A wo li eltibi ene ni á tibi bo re,
MAR 4:3 “Wuungen atung! Nne jolo gona, no tahme re á song wohngo amohk nti enye.
MAR 4:4 Eji á tahme no re á song wohngo amohk nti go ege egbe, nyandiki gbo noongo go mbang. Nruk ba suudu kpee mele.
MAR 4:5 “Nyandiki gbo noongo go ndi nyi li atal atal. Abon ndi jolo ntiil. Amohk nti nyao gulu elmahnge. Tibre edi jio, ndi gbalem.
MAR 4:6 Njul nyaare kan a me, akohdo nti nyao wuudu, fere kpo. Tibre alohk jolem.
MAR 4:7 “Nyandiki gbo kuumu elkob akpiri. Akpiri nyao gbale na, bulu akohdo nti nyao, kabem.
MAR 4:8 “Amohk nti nyako gbo noongo go nnooba ndi, kehm mahnge, fere gbal arahn, kab. Atasok nyandiki jo jolo eltahl a nkab ewubu eltahl a nkab ewubu, atasok nyandiki nkab atahl ara ara, atasok nyandiki nkab atahl alon alon.”
MAR 4:9 Jisos kehm bungu re, “Wuungen atung! Nne no kpi atung, nong á wuk!”
MAR 4:10 Eji Jisos jolo ntahngtahng, egom jindiki, a abatꞌtoono ebe kehm song ji senng-e kak, kehm-e bahbe bada ngaane enye.
MAR 4:11 Jisos kehm faange re, “Wahn, boblennge nsol nyi li bade etul bi Esowo ka-n, nyi Esowo behre no. Ngare anyehng anyehng egom jehko jo wuku ngaane nyi nyi.
MAR 4:12 “ ‘Re bo seenge na seenge seenge, jol bo nehm tiki nyehn. Re bo wuk na wuk wuk kak atung, jol bo nehm tiki kahn, eji bo lꞌkꞌgbo ndon, feere goji Esowo, fere bel eltahmeka.’ ”
MAR 4:13 Jisos kehm bahbe bo re, “Elgan nia wahn lenngema? Bahke limi renan, ń kehm kahne ngaane nyehko nyi m bahke kpe tuubu?
MAR 4:14 “Mbahmgbe noo tahme song wohngo alum Esowo.
MAR 4:15 “Ane bandiki li ana amohk nti nya gbo noongo go mbang. Bo lꞌwuk alum Esowo, nnehm soro ba tvtv, ba yehke etib bio go bo a ntim.
MAR 4:16 “Ane bandiki li ana amohk nti nya gbo noongo go ndi nyi li atal atal. Bo lꞌwuk alum Esowo, bo ko tvtv a eyebatahng.
MAR 4:17 Nehm yel rahbe go bo a ntim, lim alohk. Jol nehm tohko kꞌkang, erem lꞌba, a ntong go alum Esowo nya bo wuku no, bo soro gbo tvtv.
MAR 4:18 “Ane bandiki li ana amohk nti nya fooro gbo go elkob akpiri. Bao ba li ane ba kpo wuk etib bio o.
MAR 4:19 Gana, nsol nyi njini nyia kpi bo gbiingi go bo a ntim. Ekor akpohko kpꞌnehme bo. Bo fere jo nok, eji bo lꞌbel ejum ajehng ajehng ji bo ki kpi. Nsol nyia kpee bahke rake yel go bo a ntim, bulu alum Esowo tv. Akab nehm kab.
MAR 4:20 “Ane bako li ana amohk nti nya bo wohngo go nnooba ndi. Bo lꞌwuk alum Esowo ko, bo fere kab akab, egom jindiki eltahl a nkab ewubu eltahl a nkab ewubu, egom jindiki nkab atahl ara ara, egom jindiki nkab atahl alon alon.”
MAR 4:21 Jisos kehm kpe soro asi re, “Nne ebkꞌko etꞌrekahng ba a jia, ba nyaala, fere rod ejeere konnga, afi á bum go nla ekpꞌkuru? Á kpo rod kunu go edi ji li gbuul.
MAR 4:22 Ajehng ajehng ji bo behre no, bo bahke koko ba edi ji li gbuul. Ajehng ajehng ji bo bulu no, bo bahke tiki lennge.
MAR 4:23 Wuungen atung! Nne no kpi atung, nong, á wuk!”
MAR 4:24 Fvfo, á kehm bungu tong bo re, “Kunen ekpu go ajehng ajehng ji ń kpo wuk. Mbang nyꞌnehm nyi ń kpo lam ane bako, nyꞌnehm nyi Esowo bahke tob lam-n. Elam ji Esowo bahke gbale sehng, fere sꞌsab.
MAR 4:25 Nne no kpi no, Esowo bahk-e kpe budu na. Nne no kpi ntiil, Esowo bahk-e gohro taare na, no á kpi no.”
MAR 4:26 Jisos kehm bungu re, “Etul bi Esowo li ana nne no song wohngo amohk nti go ege egbe.
MAR 4:27 Á jo kono elnoongo lal ngare atv, fere nyahme efungfu. Amohk nti nyao mahng, fere gbal. Á kahnem ana limi lim.
MAR 4:28 Ndi nyi kpo lim antahng re nsol mahng, fere gbal, kab akab.
MAR 4:29 Ngare nyi nti nyio ma kab, nne noo bahke koko ebgbagodo, song bong. Tibre ngare elbongo ebrehng.”
MAR 4:30 Jisos kehm bahbe re, “E bahke bungu renan bade ana etul bi Esowo li no? Elgan ani e bahke koko lennge?
MAR 4:31 Li ana mmohk asia nyi sahb sꞌse go njini nyia sehnge mmohk eti anyehng anyehng.
MAR 4:32 Nne kehm rodo bahm go ndi. Kange kan a me, kehm gbale sehnge elrahnti anehng anehng, jamme agburu abꞌbo, nruk ba si ntahk.”
MAR 4:33 Jisos jo bungu alum enye gbalee go ngaane ana elgan nia. Á jo bungu, eji bo lꞌmal elwuku.
MAR 4:34 Á jo tiki bung a bo go ngaane. Á lꞌjol ntahngtahng, a abatꞌtoono ebe, á jo lennge ajehng ajehng tong bo.
MAR 4:35 Efung bꞌnehm ona, ngare elgung, Jisos kehm tongo abatꞌtoono ebe re, “Wahr siiren eto jia, rehng go egbuk jehko.”
MAR 4:36 Bo kehm yake ellong ane bao. Abatꞌtoono ebe kehm tahme yel egbang. Ngare nyio Jisos ebyel. Agbang nyako tob jolo o fvfo.
MAR 4:37 Nfeb nyi kpꞌtahne kehm bake. Ebuku kehm kehme ellimi. Alahb kehm jo kim, yel egbang, ba elruru.
MAR 4:38 Jisos noongo go nnahb egbang jo lal. Á kunu esi go etisi. Abatꞌtoono ebe kehm-e nyahme re, “Ntꞌtibi, wa nehme luba, wahr ga yahke tano?!”
MAR 4:39 Jisos kehm mehle yiimi, kehm bungu tꞌtahne, tong nfeb re, “Rahke!” Á kehm fere tong ebuku re, “Goomo!” Nfeb nyio kehm rahke. Edi kehm naange soom.
MAR 4:40 Jisos kehm fere bung tong abatꞌtoono ebe re, “Jen ji ń kpꞌfahle ana? Jen ji wahng ka ń kil-m elbumu go etingitingi?”
MAR 4:41 Tibre bo fahle sehng. Bo kehm kehme elbungu atemtem re, “Anv, elkohn nne awo anae, no kpo bung tong nfeb, a ebuku, wuk-e?”
MAR 5:1 Bo kehm rehnge go egbuk eto jehko go ejang bi Gerasa.
MAR 5:2 Jisos lohngo kan go egbuk, á kehm soro wane nne no lohng go edi ji alam akvne jolo no. Nne noo ona bele ebi etohko go ege atahng.
MAR 5:3 Á lene go alahm akvne. Nnene we kpeem ma kak agbekobo.
MAR 5:4 Nkpel tvv bo jo kak-e agbekobo. Ngare anyehng anyehng nyi bo gba-e no, á tohng nya abo kiimi, fere ruumu nya akpade kiimi. Nne ne jolem, no jo mal gon-e.
MAR 5:5 Atv a njul á jo yannge go alahm akvne, a awong, jo rabe tiim, fere jo rod atal, jo kadde elne, yehke alok.
MAR 5:6 Á jolo fee, eji á nyehne Jisos. Á kehm beke ba gbo jamme Jisos alahng,
MAR 5:7 kehm rabe tiim re, “Jisos ji Mmon no Esowo bi li go ero, a ba jen go egame? Tib go esi ji Esowo m ma-a gboongo re, wo ki-m kak erem!”
MAR 5:8 Á bungu jia, tib eji Jisos m-e tohko tong re, “Ebi etohko lohng-e!”
MAR 5:9 Jisos kehm bahbe ebi etohko jio re, “Mbing enya mee?” Á kehm faange re, “Mbing enyame li re ‘Egomegom’. Tibre e li go egom.”
MAR 5:10 Á kehm soro gboongo Jisos re, á kꞌkam bo yehke go ejahbe jio.
MAR 5:11 Ellong akuk jolo o kpidi kpidi, jo li nsol go ewong.
MAR 5:12 Abi atohko nyao kehm kehme Jisos gboongo re, á lub tum bo, bo song yel akuk nyao go atahng.
MAR 5:13 Jisos kehm taame. Abi atohko nyao kehm soro yake nne noo abo, tahm song yel akuk nyao go atahng. Bo kehm beke song fooro agbunggbung gbo yel go alahb tan. Kpee ellong akuk nio o jolo akuk atahltahl nkpel elon (2,000).
MAR 5:14 Ane ba jo baabe akuk nyao, be ebo tahm, song tiingi go etahk, a abon ajahbe bako fvfo. Ane bao kehm lohngo re bo song nyehn ji ma lim.
MAR 5:15 Bo kehm bake goji Jisos, ba nyehn nne no bele ellong abi atohko go ege atahng. Á jehk eje sange sange, fere kak nsol go ngubjing. Bo kehm kehme elfahle.
MAR 5:16 Ane ba nyehne no, kehm song tong ane bako ji ma lim nne no bele abi atohko, a ji ma lim akuk.
MAR 5:17 Bo kehm tongo Jisos re, á tahm ejahbe jio.
MAR 5:18 Eji Jisos yele egbang, nne no bele abi atohko kehm jo gboong-e re, “Nong, me n toon-a, wahr tahm!”
MAR 5:19 Jisos taamem, á tong-e re, “Feere song goji ane eba, wo song tong bo ana ji Ntul ma lim ka-a, ana a ma fili Esowo ndon.”
MAR 5:20 Nne noo kehm tahme jo yannge go ejahbe na ebwubu bi bo jo lung re Dekapolis, jo tooro ji Jisos ma lim ka-e. Ane bao kpee ba wuku no, kpo bo esi area.
MAR 5:21 Jisos kehm yele egbang, feere egbuk eto jehko. Owo ane kame no ba rur senng-e kak. Á jolo kpidi kpidi go nkpe eto.
MAR 5:22 Ntubesi awohng go ellong atubesi ba etahk ero, no bo jo lung-e re Jairus kehm bake. Á nyehne kan Jisos, á kehm gboko jamm-e alahng go alata,
MAR 5:23 kehm-e gboongo gbalee re, “Mmon ewame yahke kpo, titi, ba wo ba kun-e ebo go esi, eji á lꞌnob, fere bel elkpin.”
MAR 5:24 Jisos kehm soro tahm toono Jairus. Ellong ane tvv jo tob toono bo go njahm. Bo jo gbulu na gbul atemtem mbang mbang.
MAR 5:25 Nnenkal awohng jolo o, no alung sa-e nnahb ewubu a nnya ebal.
MAR 5:26 Á jo nyehne erem sehng, eji abalimakahm tvv jo lim-e akahm. Á rannge akpohko enye kpee re á nob eyam bio, eyam jo kpe-e nyede na.
MAR 5:27 Á wuku bada Jisos. Owo á kehm jene a ellong ane ba jo toono Jisos go njahm, ba kooro nsubu enye.
MAR 5:28 Tibre nnenkal noo bungu go ege eltim re, “N lꞌlub koor-e na kooro go ege a nsubu, m bahke nobo.”
MAR 5:29 Á kehm soro kooro nsubu enye. Alung eme soro mal. Á kehm soro kahn tvtv re, yeblohko nob eyam ebe.
MAR 5:30 Tvtv o Jisos kehm soro kahn re, nsahm m-e tele lohng. Á kehm keebe seenge ellong ane bao, kehm bahbe re, “Nne awo ma-m kooro go egama nsubu?”
MAR 5:31 Abatꞌtoono ebe kehm faange re, “A kpꞌnyehne re, ane ebrur sehng, gana a kpꞌbahbe re, nne awo ma-m kooro!”
MAR 5:32 Tvtv o Jisos kpi njange njange re á nyehn nne no koor-e no.
MAR 5:33 Nnenkal noo kehm soro kahn ji ma lim go ege a ngubjing, kehm bake goji Jisos a elfahle, a ekahme akahb, ba gbo jamm-e alahng, kehm-e soro tong etingitingi kpee.
MAR 5:34 Jisos kehm tongo re, “Nnenkal, eltaame ena ebwahng ka wobnob. Song go eyebatahng! Woblohko nob eyam eba.”
MAR 5:35 Eji Jisos jo bung jia, ane bandiki kehm soro lohng go etahk ntubesi etahk ero noo, kehm ba tong-e re, “Mmon ewa ebkpo. Jen ji wahng ka a kpꞌkpeke gbiingi nsoo?”
MAR 5:36 Jisos wuungem atung a jio ji bo bungu no. Á kehm tongo ntubesi no re, “Ka fahl, taame na taame!”
MAR 5:37 Jisos taamem re, nnene toon-e, sehngem Pita, Jems a Jon ji mmonannyehn Jems, bo ba, á taame re bo toon-e.
MAR 5:38 Bo kehm soro rehng etahk ntubesi noo. Jisos kehm nyehne egom jehko ji kpꞌlingi, fere nyehn bako ba kpꞌkake agohrobi, fere jo jokko na jokko edi.
MAR 5:39 Á kehm maade yel go ekpꞌkpa, song tong bo re, “Jen ji wahnge ń kpꞌlimi ana? Jen ji wahnge ń kpꞌlꞌling? Mmon noa ka kpo. Á kpꞌlale na.”
MAR 5:40 Bo kehm-e kehme elwolo. Á kehm nyame bo re, bo lohng elatahk. Owo á kehm lungu nde mmon, fere lung nnyehn mmon, a abatꞌtoono ebe, ane ara ba toon-e no. Bo kehm yele ekpꞌkpa jio ji mmon noo noongo no.
MAR 5:41 Jisos song jabbe mmon noo go ebo, kehm bungu tong-e re, “Talita kumi,” ji lohngo re, “Mmon ewame, n tong-a re, wo mehl yiimi.”
MAR 5:42 Á kehm soro mehl tvtv, soro kehme eljene yannge. Ngare nyi nkpokosi nyio limi no, yebkang ewubu a nnya ebal. Kpo bo esi area.
MAR 5:43 Jisos kehm bungu tꞌtahne re, bo kꞌtong nnene. Á kehm soro bung re, “Kaan ye nsol alehke, á li!”
MAR 6:1 Jisos kehm tahme edi jio, song rehng go ege ejahbe, a abatꞌtoono ebe.
MAR 6:2 Efung Esabat á kehm song tib go ekpꞌkpa ero. Ane gbalee jolo o. Eji bo wuk-e no, kpo bo esi area. Bo kehm bahbe re, “Gan wo á bele nyaa? Á limi renan, kehm bele elkahne ana nia? Á kpo lim renan, kehm limi akpokosi nyaa!
MAR 6:3 Ye sang li ekapentaa, ji li mmon a Meria? Ye sang li mmonannyehn a Jems, Joses, Jud a Saimona? Abonanyehn ba nkal sang lene aa?” Ano wo wahnge bo kehm-e tene.
MAR 6:4 Jisos kehm bungu tong bo re, “Nnyehnamahr Esowo, bo kpo kak-e edi ajehng ajehng, sehngem re nnahb enye, ejahbe eje, a etahk eje ji kil jo kak-e.”
MAR 6:5 Á maam lim nkpokosi anyehng anyehng o, sehngem re abon amohk ane ntiil ba jo yam ba á kunu bo ebo, bo nob.
MAR 6:6 Jisos, kpo-e esi area, eji ejahbe eje ki taame. Á kehm kehme elyannge go abon ajahbe ba jolo sennge ona, kehme bo tib.
MAR 6:7 Jisos kehm lungu abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal tv edi ajehng, kehm tumu bo ane abal abal. Á ka bo nsahm re bo kam ane abi atohko yehke.
MAR 6:8 Á bungu tong bo re, “Kana fili ejum ajehng ajehng, sehngem ntifilibo nyi nyi ḿ bahke fili. Kana fili nsol alehke! Kana fili abam! Kana kak akpohko go egahne abam!
MAR 6:9 Kaken akpaketa! Kana fili mbomo ebal ebal!”
MAR 6:10 Á kpe tong bo re, “Ń lꞌje, jolen a ane bao ba tong-n no re wahn kang go bo a ntahk. Kana yaange etahk jimongo tete ń tahm ejahbe jio.
MAR 6:11 Ń lꞌfere je ejahbe ji ane lꞌki-n vvrv, kꞌfere wuung-n atung, lohngen ejahbe jio o, wahn kum akpade. Jia bahke jolo ana elliingi ka bo.”
MAR 6:12 Bo kehm lohngo song bung alum Esowo re, ane gbo ndon go bo abiafem.
MAR 6:13 Bo kame ane abi atohko yehke gbalee, fere jo taame aneb ayam akehng, bo jo nob.
MAR 6:14 Ntul a Herod kehm wuku bada nsol nyia kpee. Tibre elgahm ni Jisos ebyeere gbalee. Ane bandiki jo bungu re, “Jon ji nwohngalahb ebnyahme go elkv, fere jol go elkpin. Owo wahng ka nne noo kpi elkohn nsahm ana nyio, fere kpꞌlimi akpokosi.”
MAR 6:15 Ane bandiki jo fere bung re, “Elaija wo a.” Ane bandiki jo bungu re, “Nnyehnamahr wo, ana ajꞌjok anyehnamahr Esowo ba jolo go nkꞌkula ngare.”
MAR 6:16 Herod wuku kan a me, á kehm bungu re, “Jon ji nwohngalahb wo, ye ji n kim-e esi. Yebkpe fere nyahme.”
MAR 6:17 Tibre nyanjehle Herod tꞌtum re bo bob Jon ba a ne, ba gba-e kak go ngbekobo. Herod limi jia tib go esi ji Herodias ji á taare Filip mmonannyehn.
MAR 6:18 Jon ji nwohngalahb jo tongo Herod re, “Nobem re wo baange nkal a mmonanne.”
MAR 6:19 Herodias kehm kehme elmarre a Jon. Á bele erakatahng re á bahk-e wulu. Á malem.
MAR 6:20 Tibre Herod jo fahle Jon, tib eji á jo kahn re, Jon jolo etingitingi nne Esowo. Herod jo sebe re á tahre elkpin ene. Jo kor-e re á jo wuungu atung go alum nya Jon, jol eji alum nyao jo gbiing-e gbiingi, fere ka-e atꞌtiiri go eltim.
MAR 6:21 Efung elbuumu bi bo jele Herod, Herodias kehm bele eyake. Tibre Herod tiingi atul elkak, fere tiingi atubesi nsoja, a anebkul nfam ba Galili.
MAR 6:22 Mmon a Herodias no nkal kehm lohngo ba yel, kehm kehme ese bahn. Kehm yebe ntul a Herod atahng, a ane ebe. Á kehm bahbe mmonse noo re, “Jen ji a kpꞌsebe re me n ka-a! M bahk-a kake ajehng ajehng ji a sebe no.”
MAR 6:23 Herod kehm nyame, fere tꞌtir re, “Ajehng ajehng ji a lꞌbahb-m, m bahk-a kake, jol afi ejang afang ejame ji, m bahk-a kak.”
MAR 6:24 Mmon noo kehm soro lohng tahm, song bahb nnyehn re, “Jen ji m bahk-e bahbe?” Nnyehn kehm faange re, “Esi ji Jon ji nwohngalahb.”
MAR 6:25 Mmon noo kehm feere elwaare elwaare, ba goji ntul, ba tong-e re, “N kpꞌsebe re, wo ka-m esi ji Jon go ekpingi.”
MAR 6:26 Jia limi ntul, á kehme elguunu. Á kpeem ma ten, tib eji á ma tohko nyam ano, fere tir go esamahr ane kpee.
MAR 6:27 Á kehm soro tum nlokeltum ewe na awohng re á song kim Jon esi ba a ji.
MAR 6:28 Nlokeltum noo kehm soro tahm, song rehng go ekpꞌkpa ngbekobo, song kim Jon esi, kak go ekpingi, ba ka mmon noo. Mmon noo kehm soro rod fvfo, song ka nnyehn.
MAR 6:29 Abatꞌtoono Jon wuku kan a me, bo kehm song rod ekv eje, song kpa kak go ndi.
MAR 6:30 Abatiingetib Jisos kehm feere ba kpir-e, ba kehm-e nsol tong nyi bo ma lim kpee, fere tꞌtib.
MAR 6:31 Etahk ji Jisos jolo no, ane bako jo yele na, egom jehko jo lohng. Jisos, a abatꞌtoono ebe belem ngare nyi nsol alehke. Á kehm bungu tong bo re, “Wahr tahmen go edi ji li soom. Go wo ḿ bahke ma re ekv.”
MAR 6:32 Bo kehm yele go egbang tahm go edi ji li soom.
MAR 6:33 Ane gbalee nyehne bo eji bo tahme no, fere liingi bo. Owo ane kehm lohngo ajahbe nyao kpee, jo jen egbuk egbuk, gbo mbang song rehng edi jio, Bab Jisos kehm rehnge.
MAR 6:34 Jisos lohngo kan egbang, á kehm nyehne ellong ane gbalee. Ndon kehm-e fili. Tibre bo jolo ana ejoro bi ki kpi mbꞌbaabe. Á kehm kehme bo nsol tib gbalee.
MAR 6:35 Eji atv yahke behde, abatꞌtoono ebe kehm bake, ba bung tong-e re, “Tahm edi jia ana rehng go ajahbe, ekidi kpꞌlabe, gana, atv yahke behde.
MAR 6:36 Tum bo, bo song go abon ajahbe ba li a kpidi kpidi, song gunu nsol alehke.”
MAR 6:37 Jisos kehm faange re, “Wahn kaan bo nsol alehke, bo li!” Bo kehm-e bahbe re, “A kpꞌsebe re, wahr song gunu nsol go mpon atahl alon, ba le boa?”
MAR 6:38 Jisos kehm bahbe bo re, “Ebred ebbik ń kpi no? Song kpuren!” Eji bo ma song kpur, bo kehm bake, ba tong-e re, “Ebred eblon, kunu abon nsahre abal.”
MAR 6:39 Jisos kehm tongo ane bao re, bo ji agꞌgabe agꞌgabe go ajele nya kpꞌna kohdo.
MAR 6:40 Bo kehm jehke. Nlong nyindiki jo jolo ane atahl alon alon. Nlong nyindiki jo jolo ane atahl abal ane awubu, ane atahl abal ane awubu.
MAR 6:41 Jisos kehm rodo ebred eblon bio, a abon nsahre abal, seenge go elbung, kak Esowo saam, kehm bakke abred nyao, ka abatꞌtoono ebe re bo ko song bak bo. Fvfo, á kehm kpe bakke abon nsahre bao na abal, bo tob song bak bo kpee.
MAR 6:42 Bo kpee li wohngo.
MAR 6:43 Abatꞌtoono ebe kehm taare erik abred nyao, a nsahre, kak ajeere, ruru ewubu ejeere ebbal.
MAR 6:44 Aneblum ba li abred nyao jolo ane atahltahl nkpel ewubbal ane atahl awubu (5,000). Anebkal, a abonse, bo fangem bo.
MAR 6:45 Tvtv o Jisos kehm soro tong abatꞌtoono ebe re, bo yel egbang, gbo-e mbang, song egbuk jehko ji Betsaida, yefono ji, jo yaame ane.
MAR 6:46 Eji á ma tong ellong ane bao re bo song kehnge, á kehm tahme go ewong re á song kak ero.
MAR 6:47 Eji elgung ma ba, egbang bio jolo go nlum alahb. Jisos sa ntahngtahng go ewong.
MAR 6:48 Jisos kehm nyehne re, abatꞌtoono ebe ebbel nfem go egbang, nyi jo lim bo re, bo kꞌma kpe fing egbang. Tibre nfeb jo gbulu bo, feere njahm njahm. Eji ma rehng ejum nkaranka eni nyi efungfu, Jisos kehm kehme eljene go ero alahb asongo goji bo. Á jo jene, are á yahke sehng bo.
MAR 6:49 Bo kehm-e nyehne, á kpꞌjene go ero alahb. Bo tiri re, etohko ji. Bo kehm kehme elrabe.
MAR 6:50 Eji bo kpee nyehn-e no, bo kehm kehme elfahle. Jisos kehm soro tong bo re, “Me wo, kana kpe fahl! Boben eltim!”
MAR 6:51 Á kehm ba yel egbang. Nfeb kehm soro rahke. Abatꞌtoono ebe kpo bo esi sehng.
MAR 6:52 Bo kahnem ana abred nyao lohngo no. Tibre jolo bo ekpehlekpehle.
MAR 6:53 Bo rehnge kan egbuk eto jehko, edi ndi ji bo jo lung re Genesaret, song kahn egbang ebo.
MAR 6:54 Bo lohngo kan a egbang me, ane kehm soro liingi Jisos.
MAR 6:55 Bo kehm tahme, yel nkpohko ejahbe anyehng anyehng, jo sol aneb ayam go ebkpa, ba edi ajehng ajehng ji bo lꞌwuk re Jisos ebrehng o.
MAR 6:56 Ajahbe nya nnen, a ajahbe nyi ki ga gbal, a abon ajahbe ba nse, ane gbalee jo ko aneb ayam ebo, je go are, fere gboongo Jisos re á lub taame, bo koor-e go ege asꞌsili nsubu. Ane kpee ba jo koor-e, jo lꞌlohko nob.
MAR 7:1 Bab Farisi, a atꞌtibi ba atahm bandiki kehm lohngo go Jeusalem ba goji Jisos.
MAR 7:2 Bo nyehne re, abatꞌtoono Jisos bandiki joom kpe ru abo go mbang nyi atꞌtibi ba atahm jo kono eltibi, kehm lehke nsol.
MAR 7:3 Farisis, a Jus kpee joom tiki li na li nsol, kꞌru abo. Tibre bo jo toono eljini ni babnde ebo jo tib bo.
MAR 7:4 Bo lꞌje are feere, bo nehm tiki li nsol, bo tohko tiki bum elbo saang. Bo jo toono eljini nehko go fvfo, nio ni babnde jo tib bo, ana eljini ntuku aruku, a ni atu aruku, a ni nkpingi aruku.
MAR 7:5 Bab Farisi, a atꞌtibi ba atahm bao kehm bahbe Jisos re, “Jen ji wahnge abatꞌtoono eba kil jo toono eljini ni babnso ejahre tib-r no? Bo kpehme ru abo kehm lehke nsol!”
MAR 7:6 Jisos kehm faange bo re, “Wahn aneb alum abal abal ba! Aisaya lohko nyehn amahr bada nahne! Lohko li ana á nyono no re, “ ‘Esowo re, Ane ebame kp-m kake go nnyo a nnyo, ntim ebo n wobem.
MAR 7:7 Bo kp-m kake mbol mbol, eji bo kpꞌtibi atahm nya ane baka baka jehke no, nya ki li nya Esowo.’ ”
MAR 7:8 “Wahn ebyake atahm nya Esowo, fere kpꞌtoono eljini ni ane baka baka tibi no.”
MAR 7:9 Jisos kehm kpe bung tong bo re, “Ebnob ka wahn, eji ḿ ma ten atahm nya Esowo, fere kpꞌlimi eljini ni babnso ejahne.
MAR 7:10 Moses bungu re, ‘Kak nso, a nne! Nne awohng awohng no lꞌfere su nde, a nnyehn, bo bahk-e wulu.’
MAR 7:11 “Ń kpo tib re, ‘Nne lꞌbel ejum ji kehn á jol kake nde ebo, a nnyehn, á lꞌfere bung re, Ejum jia li re Korban (ji lohngo re, li ka Esowo),
MAR 7:12 á nehm kpe kak nde ebo, a nnyehn.’
MAR 7:13 Jia lohngo re, wahn ebten ellum ni Esowo, fere kpꞌtibi atahm nya babnso ejahne. Elkohn nsol ana nyia li gbalee, nyi ń kpo tob lim fvfo.”
MAR 7:14 Jisos kehm kpe lung ellong ane, kehm tongo bo re, “Wuungen atung, wahn ane kpee, wahn kahn!
MAR 7:15 Ejumjum limm, ji kpo yel nne go nnyo, kehm limi eltim ene sab. Ji kpo lohng nne go eltim, ji ji kpo lim eltim nne sab.
MAR 7:16 Wuungen atung! Nne no kpi atung, nong, á wuk!”
MAR 7:17 Jisos lohngo kan go ellong ane bao o rehng go etahk, abatꞌtoono ebe kehm-e bahbe bade elgan nio ni á tubu no.
MAR 7:18 Á kehm bungu tong bo re, “Wahn ebgboolo ana ane bako goa? Wahn lenngema? Ji kpo yel nne go nnyo sang kpo lim nne sab.
MAR 7:19 Tibre kpehme yel go ege eltim. Kpo yel go ala, fere lohng go ngubjing.” Jisos bungu jia re, nsol alehke anyehng anyehng nyi ane kpo li, nꞌnob re wahr li.
MAR 7:20 Á kehm kpe soro asi elbungu re, “Ji kpo lohng nne go ege atahng, ji ji kpo wahng ka nne kꞌjol saang.
MAR 7:21 Tibre go atahng ma nne, a eltim ene, owo abꞌbi kpo lohng, ana ebi ntir atahng, asꞌsa, ejv avohko, ewulane, anebkal akono,
MAR 7:22 etong alahme, nkahng abare, abꞌbi, enehm, atahm agboko, amahr abaare ejum nne, afahnge akiimi lake ane, elgeere, a elgboolo.
MAR 7:23 Abꞌbi nyaa kpo lohng eltim nne. Nya nya kpo lim eltim nne sab.”
MAR 7:24 Jisos kehm tahme go ejahbe ajehng ji li kohlo Taya, song yel ekpꞌkpa ajehng. Tibre á joom seb re, nne awohng awohng kahn re, á li o. Á maam tiki biiri.
MAR 7:25 Nnenkal awohng no mmon ewe no nkal bele ebi etohko go ege atahng kehm wuku bada Jisos. Á kehm ba kpir-e, soro gbo tvtv, jamm-e alahng.
MAR 7:26 Mmonankal noo jolo nfono ejahbe no jo bung Grik. Á kehm gboongo Jisos re, á lub kam ebi etohko jio, yehke mmon ewe go eltim.
MAR 7:27 Jisos kehm-e faange re, “Nong, me n tohko gbo mbang le abon. Nobem re me n rod nsol alehke nyi abon, ka ebv.”
MAR 7:28 Nnenkal noo kehm taame re, “Ee nsoo, fvfo, n kpꞌkahne re, akahb elang nya abon lꞌfooro gbo ndi, ebv bi kpo fohko li.”
MAR 7:29 Jisos kehm bungu tong-e re, “Tib go ellum ni a faange no, a li ma song kehnge, tibre mmon ewa, ebi etohko m-e lohng go ege eltim.”
MAR 7:30 Nnyehn kehm feere je, lohko song nyehn mmon ewe nong go edilnong sange sange. Ebi etohko jio m-e lohko lohng.
MAR 7:31 Jisos kehm sehnge go Taya asongo, song rehng go Saidon, fere song rehng go Dekapolis, tete song rehng go eto ji Galili.
MAR 7:32 Ane kehm koko nlakatung nyi ki jo ma bung nob nob, ba a ne goji Jisos, fere gboongo Jisos re, á lub kun-e ebo.
MAR 7:33 Jisos kehm-e koko, lohng a ne go ellong ane bao, kehm-e lohko anyohkebo go atung, fere so atel wohngo go ebnyohkobo abehng, ko song behd-e go ebliki.
MAR 7:34 Jisos kehm kpiidi amahr enye go elbung, tub eromo, kehm bungu tong nne noo re, “Efata,” ji lohngo re, “Lennge!”
MAR 7:35 Tvtv o atung nne noo soro lennge, ebliki soro tahm. Á kehme elbungu nob nob.
MAR 7:36 Jisos kehm bungu tong bo re, bo kꞌtooro tong ane. Jol eji á rehke rehke bo o, ano wo fvfo bo tob tooro kpee.
MAR 7:37 Nne awohng awohng no wuku no, jo kpo-e esi area. Bo re, “Yeblim ejum ajehng ajehng ebnob go nseenga nseenge, ye jio ji kpo lim alakatung, bo wuk, fere lim akamme, bo bung.”
MAR 8:1 Gaam kang fvfo, ellong ane bako kehm kpe ba. Eji bo ki kpe bel ejum ellehke ajehng ajehng, Jisos kehm lungu abatꞌtoono ebe tv elne, kehm bungu tong bo re,
MAR 8:2 “Ndon ma-m fili sehng. Tibre ane baa ebkang nfung era a name. Ejumjum bo kpeem kpi ji ellehke.
MAR 8:3 Re me n tum bo ana, bo song kehnge, egom jindiki bahke kehme awo gbo mbang mbang, tib ane bandiki lohng nlaabambang ba.”
MAR 8:4 Abatꞌtoono ebe kehm-e faange re, “Elka emahng nia, gan wo nne bahke tingi nsol alehke, kehm leke elkohn ane ana baa kpee?”
MAR 8:5 Jisos kehm bahbe bo re, “Ebred ebbik ń kpi no?” Bo kehm-e faange re, “E kpi ebred ebsehma.”
MAR 8:6 Á kehm tongo ellong ane bao re, bo ji ndi. Á kehm rodo ebred ebsehma bio, kehm kake Esowo saam, kehm bakke ka abatꞌtoono ebe re bo song bak. Abatꞌtoono ebe lohko lim ano.
MAR 8:7 Bo bele abon nsahre abik abik o fvfo. Jisos kehm kake Esowo saam go nsol nyia, fere tong abatꞌtoono ebe re bo tob song bak.
MAR 8:8 Nne awohng awohng lꞌli wohngo. Owo abatꞌtoono ebe kehm taare erik ji sa no, ruru ejeere na ebsehma.
MAR 8:9 Bo jolo ejum ane atahltahl nkpel ewubu (4,000). Jisos kehm tongo ane bao re bo song kehnge.
MAR 8:10 Á kehm yele go egbang, a abatꞌtoono ebe. Bo kehm tahme go ejahbe ji bo jo lung re Dalmanuta.
MAR 8:11 Bab Farisi kehm ba kehme Jisos abahbe bahb go nfaabe re, bo nyehn nkpokosi nyi ejahbetul Esowo, eji bo lꞌgar-e.
MAR 8:12 Jisos kehm tubu eromo, kehm bungu re, “Jen ji wahng ka ane ba li anv kpꞌsebe re bo nyehn nkpokosi? Ellingi anehng anehng nehm jol ka ane bao.”
MAR 8:13 Á kehm tahme bo sa, song yel go egbang, tahm egbuk eto jehko.
MAR 8:14 Abatꞌtoono ebe yꞌyini abred go elkoko ba a nya. Sa mmobred awohng wo wo go egbang.
MAR 8:15 Jisos kehm kake bo erehke re, “Gberen elnahne go ayist nyao nya Farisis, a nya Herod.”
MAR 8:16 Abatꞌtoono ebe kehm kehme elbungu atemtem. Bo bumu re, Jisos bungu alum nyaa, tib eji bo ki bel abred.
MAR 8:17 Jisos kꞌkahn re, lenngem bo re á bungu bade eltibi ni ane bao. Owo á kehm bahbe bo re, “Jen ji ń kpꞌbungu bade abred nya ń ki kpi? Ń nehme nyehna? Ń nehme wuka? Anv, li-n ekpehlekpehla?
MAR 8:18 Ń kpi amahr, ń nehme nyehna? Ń kpi atung, ń nehme wuka? Ń nehme kpe buuma,
MAR 8:19 ana m bakke ebred eblon, ka ane atahltahl nkpel ewubbal atahl awuba (5,000)? Ejeere ebbik ń ko arꞌrohko kak tahm a nya?” Bo kehm faange re, “Ewubu ejeere ebbal.”
MAR 8:20 Jisos kehm bahbe bo re, “Nyanjehle, eji m bakke ebred na ebsehma, ka ane atahltahl nkpel ewubu (4,000), ejeere ebbik ń ko arꞌrohko kak tahm a nya?” Bo faange re, “Ejeere ebsehma.”
MAR 8:21 Jisos kehm kpe bahb bo re, “Wahn ka tiki lennga?”
MAR 8:22 Jisos, a abatꞌtoono ebe je go Betsaida. Ane bako kehm koko nwakamahr je goji Jisos, song gboong-e re, á lub koor-e.
MAR 8:23 Jisos kehm jabbe nwakamahr nyio go ebo, lohng a ne tahm go esi mbang. Á so atel, kak nne noo go amahr, kehm-e kooro abo go amahr, kehm-e bahbe re, “Anv, a bahke ma nyehn ejuma?”
MAR 8:24 Nne noo kehm lennge amahr enye, kehm bungu re, “N kpꞌnyehne ane. Bo li na li, are nti nyi kpꞌjene yannge.”
MAR 8:25 Jisos kehm-e kpe kooro abo go amahr. Ngare nyio nne noo kehm gohro lennge amahr enye, amahr enye kehm feere ana wuku wuku. Á kehm nyehne ejum ajehng ajehng saang.
MAR 8:26 Jisos kehm-e tumu re, á song kehnge, fere tong-e re, á kꞌsehng mbang ejahbe jio ji bo kpꞌna lohngo abake.
MAR 8:27 Jisos kehm tahme, a abatꞌtoono ebe song rehng go abon ajahbe ba bo jo lung re Sisaria Filipi. Eji bo kpꞌjene go mbang, á kehm bahbe bo re, “Tong-m wahn, ane kpo bung renan bada name? Me n li elkohn nne awo?”
MAR 8:28 Bo kehm faange re, “Egom jindiki kpo bung re, Wo Jon ji nwohngalahb wo. Egom jindiki re, Wo Elaija wo. Egom jindiki re, Wo nnyehnamahr Esowo wo.”
MAR 8:29 Jisos kehm bahbe bo re, “Wahn fvfo mee? Wahn kpo bung renan bada name? Me n li elkohn nne awo?” Pita kehm-e faange re, “Wo Kraist wo!”
MAR 8:30 Jisos kehm rehke bo re, bo kꞌtong nnene ejum ajehng ajehng bada ne.
MAR 8:31 Jisos kehm kehme abatꞌtoono ebe tib re, “Mmon no nne bahke nyehne erem gbalee. Anebkul nfam, a atubesi abalimajom, go atꞌtibi ba atahm bahk-e tene, fere wul-e. Lꞌkang nfung era á nyahme, fere jol go elkpin.”
MAR 8:32 Jisos jo bungu alum nyao gbul gbul gbuul. Pita kehm-e koko, tahm a ne go nkpohko, kehm-e kehme elrehke.
MAR 8:33 Jisos kehm keebe, seenge abatꞌtoono ebe, kehm nyame Pita re, “Nnehm, fak-m go esamahr! Ntir enya nyi nne nyi, nyi Esowo sang.”
MAR 8:34 Jisos kehm lungu ellong ane tv elne, fere tob lung abatꞌtoono ebe, kehm tongo bo re, “Nne awohng awohng no lꞌtong re, á kp-m toono, nong á ten elne tv-m, fere rod ekros eje, tahm toon-m.
MAR 8:35 Nne no lꞌtong re, á bahke tahre elkpin ene go njini nyia, á bahke fere tane na elkpin ene. Nne awohng awohng no lꞌfere tane elkpin ene tib go egame esi, a esi ji alum Esowo, á bahke bele na etingitingi elkpin.
MAR 8:36 “Li re nne bahke bele afang nya njini nyia kpee, fere tane etohko eje, nsehng anyi á bahke lehke?
MAR 8:37 Ejumjum limm, ji nne bahke kake, kehm fake etohko eje.
MAR 8:38 Nne no lꞌdaang-m tib go egame alum go ebꞌbi njini nyia nyi ma ten Esowo, Mmon no nne bahke tob daang-e, á lꞌba go ellub ni nde, a abarebare enjel.”
MAR 9:1 Jisos kehm soro asi elbungu re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, Egom jindiki ji yim a, nehm tiki kpo, tete bo nyehn etul bi Esowo ma badde ba go njini nyia a nsahm a nsahm.”
MAR 9:2 Kange kan nfung erakera, Jisos kehm yehke Pita, Jems, a Jon tahm a bo go ewong ji wahre wahre. Jisos kehm yaange ngubjing enye o.
MAR 9:3 Nsol nyi á kake no kehm bare kparaang, fere jo yꞌya. Nnene limm go njini nyia, no bahke ma baare elkohn ana nio.
MAR 9:4 Elaija abola Moses kehm lohngo ba bung a Jisos.
MAR 9:5 Pita kehm bungu tong Jisos re, “Nsoo, nꞌnob re wahr jol a. E bahke sehke nkpatahk na era, ebkpatahk behko bꞌba, behko bi Elaija, behko bi Moses.”
MAR 9:6 Pita kahnem ana ji á bahke bungu, tibre bo jo fꞌfahl.
MAR 9:7 Ekparesemsem kehm soro tahl ba bulu bo. Bo kehm wuku ellum go ekparesemsem re, “A wo li akor-m mmon ewame no kpo kor-m sꞌsehng. Wuken ye!”
MAR 9:8 Abatꞌtoono ebe kehm soro kehme eljange. Bo kpeem nyehn nnene, sehngem Jisos ntahngtahng wo bo nyehn-e no.
MAR 9:9 Eji bo jo badde abake go nnahb ewong, Jisos kehm rehke bo re, “Kana tiki tong nnene ji ń nyehne no, tete Mmon no nne nyahme go elkv.”
MAR 9:10 Bo lohko bum erehke jio ji á kake bo. Bo kehm kehme elbungu atemtem re, “Elnyahme ngubjing go elkv nia lohngo renan?”
MAR 9:11 Bo kehm bahbe Jisos re, “Jen ji wahng ka atꞌtibi ba atahm kpo bung re, Elaija bahke tohko gbo mbang ba?”
MAR 9:12 Á kehm faange bo re, “Elaija bahke tohko gbo mbang ba, ba tuungu nsol kpee bum. Nwer Esowo bungu renan bada Mmon no nne? Bungu re, Mmon no nne bahke nyehne erem, bo bahk-e tene.
MAR 9:13 N kp-n tongo re, Elaija eblohko ba. Bo lim-e ana ji koro bo, jang jang ana nwer Esowo bungu no.”
MAR 9:14 Bo feere kan ana, bo kehm ba kpiri abatꞌtoono baka gana, fere nyehn ellong ane tvv ma sennge bo kak. Atꞌtibi ba atahm bandiki jo limi nfaabe a abatꞌtoono Jisos.
MAR 9:15 Ane bao nyehne kan Jisos ana, kehm kpoko bo esi. Bo kehm soro be tvtv song wan-e, kak-e nnyo.
MAR 9:16 Jisos kehm bahbe bo re, “Jen ji wahnge ń kpꞌlꞌlim nfaabe?”
MAR 9:17 Nne awohng go ellong ane bao kehm faange re, “Nsoo, n ko mmon ewame ba a ne. Tibre á kpi ebi etohko go ege atahng. Á nehme ma bung.
MAR 9:18 Edi ajehng ajehng ji ebi etohko jio lꞌsi mehl-e mehl, kpo rod-e tub ndi, nfahl jo tub-e na tub go nnyo. Á kpo kono amahn go esi, fere tahne na tahne. Me n gboongo abatꞌtoono eba re, bo kam-e ebi etohko jio jehke. Bo maam lim.”
MAR 9:19 Jisos kehm tongo abatꞌtoono ebe re, “Jen ji wahnge ń kpi ekꞌtaame go egahna ntim? M bahke kange renan a nahne? Ko mmon noo, ba a ne!”
MAR 9:20 Bo ko-e kan a, ba a ne, ebi etohko jio nyehne kan Jisos a, á kehm limi mmon noo, á gbo ngboko, fere gbo ndi, kehm kehme elgbehde. Nfahl jo tub-e go nnyo.
MAR 9:21 Jisos kehm bahbe nde re, “Ebkang renan eji eyam bia bom-e no?” Á kehm-e faange re, “Bomo ngare nyi á jolo mmonse ntiil, tete rehng anv.
MAR 9:22 Nkpel tvv ebi etohko jio kpo gare re á wul-e. Nkpel nyindiki tub-e kak agun. Nkpel nyindiki tub-e kak alahb. Nong, wahr fil-a ndon, wo kak-r ebo, tohk-a jahk!”
MAR 9:23 Jisos kehm bungu re, “Wobbung re, ‘Tohk-m jahk.’ Nne no lꞌtaame, ejumjum limm, ji bahk-e riidi.”
MAR 9:24 Nde kehm soro rabe tvtv re, “Me n taame, kak-m ebo go egame ekꞌtaame.”
MAR 9:25 Eji Jisos nyehne re, ellong ane bao kpꞌkame ba rur, á kehm nyame ebi etohko jio, fere tong-e re, “Etohko ji kpo lim nne gbo ekamme, fere lak atung, ka kpe tiki yel mmon noa!”
MAR 9:26 Tvtv o ebi etohko jio kehm biingi tiim, kehm soro yehke mmon noo, á gbo ngboko ekidi lꞌlab. Ebi etohko jio kehm soro lohng-e. Mmon noo kehm sake noongo, are nkvne nyi. Owo ane bandiki kehm kehme elbungu re, “Yebkpo.”
MAR 9:27 Jisos kehm jabbe mmon noo go ebo, tab-e yiimi, mmon noo lohko yiimi.
MAR 9:28 Jisos yele kan ekpꞌkpa me, abatꞌtoono ebe kehm bake, ba bahb-e eji bo jolo ebo ebo re, “Jen ji wahnge wahr ki ma kam mmon noo ebi etohko jio yehke?”
MAR 9:29 Jisos kehm faange re, “Elkohn etohko ana jio, ń nehm ma tiki kam yehke, tohko tiki jol re, ero akake bi.”
MAR 9:30 Bo kehm tahme ejahbe jio asongo go Galili. Jisos joom seb re nne awohng awohng kahn edi ji á li no.
MAR 9:31 Tibre á jo tibi abatꞌtoono ebe re, “Mmon no nne, bo bahk-e rodo, kak abi ane go ebo, bo bahk-e wulu. Lꞌkang nfung era, á nyahme, jol go elkpin.”
MAR 9:32 Bo kahnem ji á jo bꞌbung. Bo jo fꞌfahl a ye bahb.
MAR 9:33 Eji bo song rehng go Kapenium, bo kehm yele go ekpꞌkpa. Jisos kehm bahbe abatꞌtoono ebe re, “Jen ji wahnge ń jo lim nfaabe mbang mbang?”
MAR 9:34 Jol bo we faangem. Tibre bo jo limi nfaabe mbang mbang bada nne no li njꞌjoka nne go bo ellong.
MAR 9:35 Jisos kehm jehke, kehm lungu abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal tv elne, kehm bungu tong bo re, “Nne no lꞌtong re, ye wo li ntubesi, á bahke fere jol nkahlanjahm, fere jol nlokeltum no bahke jo loko ane kpee.”
MAR 9:36 Á kehm koko mmonse ba yiimi go bo a mbuksong, kehm-e kpaake ebo, kehm bungu tong bo re,
MAR 9:37 “Nne no lꞌko mmonse ana noa a go egama mbing, á ma-m tob ko. Nne no lꞌko-m, á tob ko Nsoo no tum-m no.”
MAR 9:38 Jon kehm bungu tong Jisos re, “Wahr ebnyehn nne no kpo kam ane abi atohko yehke go ega a mbing. Go egahre ellong á wobem. E sahd-e sahde re á rahke, tibre á wobem go egahre ellong.”
MAR 9:39 Jisos kehm faange re, “Kana ye sahde re á rahke. Tibre nnene limm, no bahke limi nkpokosi go egama mbing, kehm fere jo bung abꞌbi bada name.
MAR 9:40 Etingitingi, nne no tohk-r ko ekv, ye nne ewahre wo.
MAR 9:41 Nne no lꞌka-n mmobtuku alahb tib eji ń li abatꞌtoono ba Kraist, á bahke bele eltuuru go etingitingi.”
MAR 9:42 Jisos kehm bungu re, “Ga nob re, bo kahn nne eltal go emel, tub-e kak alahb, sehnge re á lim mmonse no ma taame tv-m, á gbo yel abiafem.
MAR 9:43 “Ebo eba lꞌkehm-a limi re wo yel abiafem, kim ebo bio tub go. Ga nob re wo bel ebo abehng, kpo, yel ejahbetul Esowo, sehnge re wo bel abo abal abal, kpo, je ellulagun ni lꞌkꞌtiki lahme go njinanjini.
MAR 9:44 Go wo aroongo nya kpo li abi ane lꞌkꞌtiki kpo. Agun nehm tiki lahme.
MAR 9:45 “Ekpade eja lꞌkehm-a limi re wo yel abiafem, kim ekpade jio tub go. Ga nob re wo jen ekpade ajehng, kpo, yel ejahbetul Esowo, sehnge re wo jen akpade abal abal, kpo, je go ellulagun.
MAR 9:46 Go wo aroongo nya kpo li abi ane lꞌkꞌtiki kpo. Agun nehm tiki lahme.
MAR 9:47 “Elmahr ena lꞌkehm-a limi re wo yel abiafem, luudu elmahr nio tub go. Ga nob re wo bel elmahr anehng, kpo, yel ejahbetul Esowo, sehnge re wo bel amahr abal abal, kpo, je go ellulagun.
MAR 9:48 Go wo aroongo nya kpo li abi ane lꞌkꞌtiki kpo. Agun nehm tiki lahme.
MAR 9:49 “Nne awohng awohng, Esowo bahk-e doobo go agun.
MAR 9:50 “Akang kpꞌnobo. Elyebe akang lꞌlohng, a bahke limi renan, kehm kpe yebe? Belen akang go egahne atahng. Jolen go elkoono atemtem!”
MAR 10:1 Jisos kehm tahme edi jio, siiri aya ma bo kpo lung re Jodan, rehng go egbuk jehko ji Judea. Fvfo, ellong ane kehm kpe ba rur. Á kehm kpe tib bo ana á kpo kono eltibi.
MAR 10:2 Egom Farisi jindiki kehm bake re bo ba gar-e. Owo bo kehm-e bahbe re, “Tong-r, ntahm enyahre bꞌbung re, nne li ma ten nkal ewe no jehk-e go etahka?”
MAR 10:3 Jisos kehm faange a mbahbe re, “Atahm anya Moses tib-n no?”
MAR 10:4 Bo faange re, “Moses tib-r re, nne yeele nwer, ka nkal ewe, kehm-e yehke elbal.”
MAR 10:5 Jisos kehm bungu tong bo re, “Moses nyono nsol nyia tib go egahne etahnsi.
MAR 10:6 Go mbomannahb eji Esowo limi njini, ‘Á limi nnenlum, a nnenkal.
MAR 10:7 Jia ji bahke wahng ka nne bahke tahme nde, a nnyehn sa, bo song jol abola nkal ewe,
MAR 10:8 bo fere jol ana ngubjing anyehng.’ Bo nehm kpe jol ane abal. Bo bahke fere jol ana nne awohng.
MAR 10:9 Ji Esowo ma kono edi ajehng, nne kꞌyaame.”
MAR 10:10 Bo feere kan a song rehng go bo etahk, abatꞌtoono ebe kehm bahbe Jisos re, “Ellum ni a kpꞌna bungu lohngo renan?”
MAR 10:11 Á kehm bungu tong bo re, “Nne awohng awohng no lꞌten nkal ewe, fere song baange nondiki, yeblim abiafem nyao nya erehbe go esamahr bi Esowo tob nkal no á gbo mbang baang-e.
MAR 10:12 Ano wo fvfo tob li ka nnenkal no lꞌbe nlum ewe sa, fere song bal nlum nondiki. Yebtob lim abiafem nya erehbe go esamahr bi Esowo.”
MAR 10:13 Ane bako ko abon ba nse, ba goji Jisos re á kooro bo abo. Abatꞌtoono ebe jo sebe re bo sahde ane bao.
MAR 10:14 Jisos wuku kan a me, atahng kehm-e rake. Á kehm tongo abatꞌtoono ebe re, “Yaken abonsꞌsohko abonse ba ga egame! Kana kpe sahde bo! Tibre elkohn ane ana abonse baa, bo ba etul bi Esowo li ka bo.
MAR 10:15 Etingitingi, n kp-n tongo re, Nne awohng awohng no tohko taame, woomo go elwo ni Esowo ana mmonse kpo woomo go elwo ni nde, etul bi Esowo á nehm li.”
MAR 10:16 Á kehm koko abonse bao, kpaake bo abo, kehm kunu bo abo, jo fuulu bo.
MAR 10:17 Eji Jisos ma tahm eljen ene, á kehm nyehne nne ma be, ba jamm-e alahng, kehm-e bahbe re, “Nnooba ntꞌtibi, m bahke limi renan, kehm bele elkpin ni li go njinanjini?”
MAR 10:18 Jisos kehm-e bahbe re, “Jen ji wahng ka, a kehm-m lungu re nnooba ntꞌtibi? Nnene limm, no li nnooba nne, sehngem Esowo ntahngtahng bi li nnooba nne.
MAR 10:19 A kpꞌkahne atahm nya bungu re, ‘Ka wul nne! Ka kak afem nya erehbe! Ka v ejv! Ka yiimi ntianse efahnge! Ka nehm nne! Kak nso, a nne!’ ”
MAR 10:20 Nne noo kehm bungu re, “Ntꞌtibi, jol bomo ngare nyi n jolo ntiil tete ba rehng anv, nyaa kpee n kpo bꞌbum.”
MAR 10:21 Go elkoro wo Jisos kpiidi amahr enye seeng-e, kehm-e tongo re, “Ejum ajehng ji ma-a sa. Song, wo song gungu nsol afang enya, ko ba ka akpak! Owo a bahke bele afang go ejahbetul Esowo, wo ba, ba toon-m.”
MAR 10:22 Nne noa wuku kan ano, esamahr kehm-e gbodo. Á kehm soro tahm eje ndon ndon. Tibre á fange sehng.
MAR 10:23 Jisos kehm keebe, tong abatꞌtoono ebe re, “Bahke riidi, afang ane kehm yele go ejahbetul Esowo.”
MAR 10:24 Abatꞌtoono ebe, alum nyao gbale bo go eltim sehng. Jisos kehm kpe bung tong bo re, “Ate ebame, bahke riidi area, nne kehm yele ejahbetul Esowo.
MAR 10:25 Re efange nne kehm yele go ejahbetul Esowo, ekamel bahke sehnge go mbang a nga.”
MAR 10:26 Kpo na kpo abatꞌtoono ebe esi tete ga. Bo kehm-e bahbe re, “Wo, nne awo bahke bele eltahre me lꞌlun?”
MAR 10:27 Jisos kehm keebe, seenge bo, kehm bungu re, “Ji nne lꞌkꞌma lim, goji Esowo riidem. Ajehng ajehng limm, ji kpo riidi Esowo.”
MAR 10:28 Pita kehm bungu re, “Wahr jia, eji e li a, wahr ebyake ejum ajehng ajehng kpi wo toono.”
MAR 10:29 Jisos kehm faange bo re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, Nne awohng awohng no lꞌyake etahk eje, fere yake abonanyehn, nnyehn, nde, abon ebe, egbe eje, tib go egame esi, a esi ji alum Esowo,
MAR 10:30 á bahke bele na budu. Á bahke bele na ntahk budu nkpel atahl alon, bel abonanyehn, bab nnyehn, abon, a ebgbe. Fvfo, ebnohko bia. Go ngare esꞌsong, á bahke bele elkpin ni li go njinanjini.
MAR 10:31 Ane gbalee ba li agbokombang bahke fere jol akahlenjahm. Fvfo, ane gbalee ba li akahlenjahm bahke fere jol agbokombang.”
MAR 10:32 Eji bo jo tahm go Jeusalem, Jisos gbo abatꞌtoono ebe mbang. Ala jo teele bo sehng. Ane bako ba jo toono bo go njahm jo fꞌfahl. Jisos kehm kpe yehke abatꞌtoono ebe, kehm kpe tong bo nsol nyi bahk-e limi.
MAR 10:33 Á bungu re, “Nyehnen, anv, e kpꞌtahme go Jeusalem. Owo Mmon no nne, bo bahk-e rodo, kak atubesi abalimajom, a atꞌtibi ba atahm go abo. Bo bahke kimi elam ji bo bahk-e wulu, fere rod-e, kak ane bako ba ki li Jus go abo.
MAR 10:34 Bo bahk-e nyoko, fere jo so atel wohng-e, dv-e tete bo wul-e. Lꞌkang nfung era, á nyahme go elkv, fere jol go elkpin.”
MAR 10:35 Abon Sibidi, Jems abola Jon kehm bake goji Jisos, ba tong-e re, “Ntꞌtibi, ejum jia, ji e kpꞌsebe re, wo lim ka-r.”
MAR 10:36 Jisos kehm bahbe bo re, “Jen ji ń kpꞌsebe re me n lim ka-n?”
MAR 10:37 Bo kehm-e faange re, “Ngare nyi a ma ji go ega eti etul, e kpꞌsebe re wahr tob ji a na o, noko go ega ejang eboblum, noko go ega ejang ebobkal.”
MAR 10:38 Jisos kehm tongo bo re, “Ń nehme kahn ji ń kpꞌbꞌbahb. Ḿ bahke ma nyehn erem bi me m bahke nyehna? Ḿ bahke ma bel ewohngalahb ji m bahke bela?”
MAR 10:39 Bo kehm faange re, “Ee, e bahke ma bel.” Jisos kehm bungu tong bo re, “Etingitingi, ḿ bahke tob nyehn erem bi m bahke nyehne, fere bel ewohngalahb ji m bahke bele.
MAR 10:40 Nsahm me n kpimm, nyi m bahke yehke ane re, noko ji go egame ejang eboblum, noko ji egame ejang ebobkal. Esowo bi bi bahke kake ane bao adi nya á ma toobo re á ka bo.”
MAR 10:41 Erik abatꞌtoono baka gana, ane awubu, wuku kan a bade Jems, a Jon, eltim kehm kehme bo rak tob bo.
MAR 10:42 Jisos kehm lungu bo kpee, kehm tongo bo re, “Ń kpꞌkahne re, ane ba bo yehke bo re bo jol atul, bo kpi nsahm nyi bo kpo fili ane ebo tꞌtahne. Ajꞌjok ane, bo ba kpo fili bo tꞌtahne.
MAR 10:43 Wahn, kana jo lim ano! Nne awohng awohng ewahne no lꞌseb re á jol njꞌjoka nne, á bahke fere jol nlokeltum ka wahn ane kpee.
MAR 10:44 Nne awohng awohng ewahne no lꞌfere seb re á jol ntubesi, á bahke fere jol nju ka wahn ane kpee.
MAR 10:45 Tibre Mmon no nne baam re bo jo lok-e, á ba re á ba loko na, fere ka elkpin ene, tahre ane gbalee yake.”
MAR 10:46 Bo kehm bake go Jeriko. Eji Jisos lohngo no, a abatꞌtoono ebe, a ellong ane ba jo toon-e, nwakamahr a nne no bo jo lung-e re Batimos ji mmon a Timeus ji nkpe a mbang ona, jo gboongo ane nsol.
MAR 10:47 Á wuku kan a re Jisos ji Nasaret wo, á kehm kehme elrabe re, “Jisos ji mmon a Devid, me n lub fil-a ndon!”
MAR 10:48 Ane gbalee kehm-e kehme elnyame re, á rahke ewok. Jol á jo kpe rabe na wahre wahre re, “Mmon a Devid, me n lub fil-a ndon!”
MAR 10:49 Jisos kehm yiimi, kehm bungu re, “Lungen ye tv-m!” Bo kehm lungu nwakamahr nyio re á ba. Bo kehm-e tongo re, “Bob eltim, wo tahm ba, á kp-a lungu.”
MAR 10:50 Á kehm tahnge mbomo eme tub, mehl karab yiimi, kehm jeke goji Jisos.
MAR 10:51 Jisos kehm-e bahbe re, “A kpꞌsebe re me n lim jen ka-a?” Nwakamahr nyio kehm bungu re, “Ntꞌtibi, n kpꞌsebe re me n lub nyehn!”
MAR 10:52 Jisos kehm-e tongo re, “Song, eltaame ena ni ma wahng ka, a ma nyehn.” Tvtv o á kehm soro nyehn, tahm toono Jisos mbang mbang asongo.
MAR 11:1 Eji bo ma jen kabbe go Jeusalem, a abon ajahbe ba li sennge o kak, ana Betfage abola Betani ba li kohlo ewong ji bo kpo lung re Oliv, Jisos kehm yehke abatꞌtoono ebe na abal, tum re bo song.
MAR 11:2 Á tongo bo re, “Songen ejahbe jio o ji li egahna mbuksong. Ń lꞌsi rꞌrehng o, ḿ bahke nyehne mmombvankang no bo kal-e kꞌkuumu. Fanngen ye, wahn ko-e ba!
MAR 11:3 Nne awohng awohng lꞌfere bahb-n re, ‘Ń kpi jen lim a ne?’ tongen ye re, ‘Ntul wo kp-e sebe.’ Nfona mbvankang bahk-e yake elwaare ka-n.”
MAR 11:4 Bo kehm jeke, lohko song nyehn mmombvankang nonehm o, bo m-e kahn kohlo go mbutahk. Eji bo jo fannge,
MAR 11:5 ane ba yiimi o kehm bahbe bo re, “Jen ji ń kpꞌlimi o? Jen ji wahnge ń kpꞌfannge mmombvankang noo?”
MAR 11:6 Bo kehm faange bo ana Jisos tongo bo. Bo yake bo, bo tahm a ne.
MAR 11:7 Bo kehm koko mmombvankang noo ba a ne goji Jisos. Bo kehm rodo abomo ebo, yal mmombvankang noo go njahm. Jisos kehm kuumu.
MAR 11:8 Ane gbalee jo yale abomo ebo go mbang. Egom jindiki jo ja amang go emahng, jo ba yal go mbang.
MAR 11:9 Ane bandiki gbo-e mbang, bandiki kahle njahm. Bo kpee kehm kehme elrabe re, “Tehken Esowo!” “Elfuulu jol ka nne no ma ba go mbing nyi Ntul!”
MAR 11:10 “Elfuulu jol ka etul bi Devid nso ejahre bi kpꞌbake!” “Ellub jol ka Esowo bi li go ero!”
MAR 11:11 Jisos kehm rehnge go Jeusalem, sehng song yange go etahk Esowo, kehm kehme elkpuru ejum ajehng ajehng ji jolo go etahk Esowo jio. Eji atv yahke behde, Jisos kehm tahme asongo go Betani, a abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal.
MAR 11:12 Etoono efung behko eji bo tahme go Betani, jo jen asongo, Jisos, njal kehm-e yame.
MAR 11:13 Á kehm nyehne eti ji bo kpo lung re efig go fee ma tahb na tahb, jolo anyane anyane. Á kehm jeere, song rehng go nnahb re, fundiki á bahke tingi nkab anyehng. Eji á jeere no kohlo re á kpur me, jol kabem. Tibre ngare ka rehng nyi kpo kab.
MAR 11:14 Jisos kehm tongo eti jio re, “Nnene limm, no bahke kpe li nkab anyehng anyehng enya go etingitingi.” Abatꞌtoono ebe tꞌtob wuk.
MAR 11:15 Eji bo rehnge go Jeusalem, Jisos kehm yange go etahk Esowo, kehm song kam ane bao ba jo gungu, fere gꞌgunu. Á kehm gbulu akpꞌkuru nya ane ba jo yaange akpohko tub, fere gbul nti nyi ane ba jo gungu mbehl tub.
MAR 11:16 Á kpeem tiki taame re, nne awohng awohng jo sol ejum ajehng ajehng, sehng a ji etahk Esowo jio.
MAR 11:17 Á kehm tibi ane bao re, “Bo nyono go nwer Esowo re, Esowo re, ‘Etahk ejame, bo bahke jo lung re etahk ero akake ji li ka ane kpee.’ Wahn ebfere rod, bum ana ebehre awajv.”
MAR 11:18 Atubesi abalimajom, a atꞌtibi ba atahm wuku kan jia, bo kehm kehme mbang seb nyi bo bahke Jisos wul. Bo jo fahl-e fahl, tibre ellong ane bao kpo bo esi area tib go ege eltibi.
MAR 11:19 Elgung ba kan a, Jisos, a abatꞌtoono ebe kehm tahme ejahbe jio asongo.
MAR 11:20 Etoono efung behko eji bo jo jen mbang mbang asongo, bo kehm nyehne eti jio ji ki kab akab ma kpo kpee tete rehng go alohk.
MAR 11:21 Pita kehm buumu ji ma lim, kehm bungu tong Jisos re, “Ntꞌtibi, nyehn! Eti ji nyaane a bungu no re bahke kpoko, eblohko kpo.”
MAR 11:22 Jisos kehm faange bo re, “Taamen tv Esowo!
MAR 11:23 Etingitingi, n kp-n tongo re, Nne lꞌtaame tv Esowo, á li ma tong re, ‘Ewong mehl, song yiimi go aya!’ Ewong jio lohko mehl. Á tohko bel nfaabe go ege eltim, á lꞌfere taame re, ji á bahbe no bahke lohko lim, ji ji Esowo bahke tiki lim ka-e.
MAR 11:24 Owo wahng ka n kp-n tongo re, Ń lꞌkak ero, bahb ejum ajehng ajehng, taamen re wahn eblohko bel, ji ji ḿ bahke bele.
MAR 11:25 “Ń lꞌkehme ero kak, jo tahmen ka ate ebahne go ejum ajehng ajehng ji ń kpi no bada bo, goji Nso ejahne no li go ero lꞌtob tahm ka-n go egahne abiafem.
MAR 11:26 Ń tohko jo tahm ka nne, Nso ejahne no li go ero nehm tob tahm ka-n go egahne abiafem.”
MAR 11:27 Bo kehm kpe feere go Jeusalem. Eji Jisos jolo go etahk Esowo, atubesi abalimajom, atꞌtibi ba atahm, a anebkul nfam kehm bake goji Jisos,
MAR 11:28 kehm ba bahb-e re, “Nsahm anyi a kpi no, nyi a kpo lim elkohn nsol ana nyia?”
MAR 11:29 Jisos kehm faange bo re, “Me fvfo, m bahk-n tob bahb mbahbe anyehng. Ń lꞌfaang-m, m bahk-n tongo nsahm ana nyi n kpi no, nyi n kpo lim nsol nyia.
MAR 11:30 Tong-m wahn, ewohngalahb ji Jon lohng goji Esowoa, afi lohng goji ane?”
MAR 11:31 Bo kehm kehme nfaabe lim atemtem re, “E bahke bungu renan? E lꞌtong re ‘Ewohngalahb ji Jon lohng goji Esowo’, á bahk-r bahbe re, ‘Jen ji wahng ka ń ki taame tv alum nya Jon?’
MAR 11:32 E lꞌfere bung re, ‘Lohng goji nne’, ma ane bahk-r limi ejum nji?” Bo jo fahle ane, tibre nne awohng awohng jo sahb kꞌkahn re, Jon jolo etingitingi nnyehnamahr Esowo.
MAR 11:33 Owo wahnge bo kehm faange Jisos re, “E nehme kahn.” Jisos kehm bungu tong bo re, “Lꞌlun, wahn n nehm tob tong nsahm nyi wahng ka n kpo lim nsol nyia.”
MAR 12:1 Jisos kehm kehme elbungu a bo go ngaane re, “Nne jolo go, no bahme avain, fere kak ega sennge. Á kehm rahme elbing ni bo jo kak akab nti, fere jo kaame akab nti nyao tv elbing nio, alahb jo lohng. Á si enyong, kak ane ba jo baabe edi jio, kehm yaame abahmgbe edi jio, toono eje tahm ejahbe jehko ji li fee.
MAR 12:2 Ngare rehnge kan a, nyi bo kpo bong akab nti nyao. Nfono etahngga kehm tumu nlokeltum ewe awohng tv re á song ko akab nti enye goji ane ba á yaame bo etahngga eje.
MAR 12:3 Bo kehm-e tubu ejahm, dv-e tꞌtahne, kam-e, á feere abo abo.
MAR 12:4 Á kehm kpe tum nlokeltum noko. Bo kehm-e kpe dv, bom-e elok go esi, fere son-e.
MAR 12:5 Á kehm kpe tum nne noko. Ye, bo wul-e na. Ano wo tob lim egom jindiki ji á kpe tum. Bandiki bo dv bo. Bandiki bo wul na.
MAR 12:6 “Awohng no gohr-e sa, ekorokoro mmon ewe wo. Esꞌkohro, á kehm-e gohro tum tv bo. Á tiri re, ‘Mmon ewame bahke lubu bo.’
MAR 12:7 “Abayaame etahngga bao kehm kehme elbungu atemtem re, ‘A wo li nne no bahke lehke elkv ene. Baan, wahr wulen ye, eji etahngga jia lꞌfere jol jꞌjahre.’
MAR 12:8 Bo kehm-e jabbe, wul-e, fere rod-e tub go nkpe etahngga.
MAR 12:9 “Jen ji nfono etahngga noo bahke limi? Á bahke wulu abayaame etahngga bao, fere faake etahngga jio ka ane bandiki.
MAR 12:10 Wahn ka lung a lung edi nwer Esowo jiaa, ji bungu re, “ ‘Eltal ni asehketahk tene no, ni ni ma fere jol nnahb ekahma?
MAR 12:11 Jehova limi jia ji li nkpokosi go egahra ntim.’ ”
MAR 12:12 Atubesi Jus kehm jo seb re bo bob Jisos. Bo jo kahne re, elgan nio á tubu bada bo. Bo jo fꞌfahl ellong ane ba jolo o. Bo kehm-e tahme sa, tahm ebo.
MAR 12:13 Bo kehm tumu egom Farisi jindiki, fere tob tum egom ane ba Herod tv Jisos re bo song bob-e go ege alum nnyo.
MAR 12:14 Eji bo je no, bo kehm bungu tong-e re, “Ntꞌtibi, e kpꞌkahne re, wo etingi nne ji. E kpꞌkahne re, wo kpehme rang ane. Nne awohng awohng li jang jang go ega esamahr. Á kpo lohko tib mbang nyi Esowo go etingitingi. Nꞌnob re wahr jo tahb etak ka ntul a Roma, afi nobem? Wahr jo tahba, afi wahr kꞌjo tahb?”
MAR 12:15 Jisos kꞌkahn awak ebo, kehm fere tong bo re, “Jen ji wahnge ń kp-m gare? Ka-m wahn nsiring, me n tohko nyehn!”
MAR 12:16 Bo kehm koko nsiring ba ka-e. Á kehm bahbe bo re, “Esi jia ji nyehne ji? Mbing nyia nyi nyehne nyi?” Bo kehm-e tongo re, “Esi jia ji ntul ji. Mbing nyia nyi ntul nyi.”
MAR 12:17 Jisos kehm bungu re, “Ka-n ntul ji li ka ntul, wahn ka Esowo ji li ka Esowo!” Jisos, kehm kpoko bo esi.
MAR 12:18 Egom Sadusi jindiki kehm bake goji Jisos. Bo jo kono eltibi re, “Elnyahme ngubjing go elkv limm.” Bo kehm bungu re,
MAR 12:19 “Ntꞌtibi, ntahm nyi Moses nyono ka-r li re, ‘Nne lꞌkpo, nkal ewe sa, eji á ki jel mmon awohng awohng, mmonannyehn nne no ma kpo wo bahke baange nnenkal noo, eji á lꞌjel abon ka mmonannyehn no ma kpo.’
MAR 12:20 Jolo abonanyehn nne na asehma. Ngbokambang baange nkal. Mmon awohng awohng á jelem, kehm kpoko.
MAR 12:21 Etoono kpe baange nnenkal nonehm o. Mmon awohng awohng á jelem, á tob kpo. Ano wo tob jol a mmonannyehn noko no toon-e no.
MAR 12:22 Erik abonanyehn bako ba sa njahm tob baange nnenkal nonehm o. Mmon awohng awohng bo tikem jel. Bo kpo kpee. Esꞌkohro, nnenkal noo gohro kpo.
MAR 12:23 Go esꞌkohro efung, ane lꞌfere nyahme go elkv, nne awo bahke jolo nlum a nnenkal noo? Kpee abonanyehn bao na asehma ko nnenkal noo ana nkal abo.”
MAR 12:24 Jisos kehm bungu tong bo re, “Wahn ebsoodo. Ń kpꞌkahne ji wahng kaa? Tibre ń nehme kahn nwer Esowo, ń nehme kahn nsahm nyi Esowo.
MAR 12:25 Go efung elnyahme ngubjing go elkv, ane bahke fere jol ana babenjel go ejahbetul Esowo. Aneblum nehm kpe ko akal. Anebkal nehm kpe bal alum.
MAR 12:26 Bade elnyahme ngubjing go elkv, ń ka lung a lung go nwer nyi Moses bade eti ji jo lula? Owo bo nyono re, ‘Esowo bungu tong Moses re, Me wo li Esowo bi Ebraham, a bi Aisik, a bi Jekob.’
MAR 12:27 Jia lohngo re, Ye wo li Esowo bi ane ba li go elkpin, bi akvne sang. Wahn ebsoodo tete.”
MAR 12:28 Ntꞌtibi no atahm awohng jolo o, no jo wuk ana bo jo bung. Á nyehne re, Jisos ebfaange Bab Sadusi nnooba nfaange. Á kehm lohngo ba, ba bahb Jisos re, “Ntahm anyi li li ngbokambang a ntahm nyi gbale sehnge atahm kpee?”
MAR 12:29 Jisos kehm faange re, “A wo li ngbokambang a ntahm, ‘Wuken abon Israel! Esowo Ntul ewahre, ye wo li Esowo ntahngtahng.
MAR 12:30 Nobo re Esowo Ntul ewa jo kor-a eltim eltim ena, a etohko etohko eja, a ntir ntir enya, a eko eko eja.’
MAR 12:31 Etoono ntahm nyehka li re, ‘Nne ebjing ewa jo kor-a ana ebjing eba.’ Ntahm anyehng anyehng go kpeem li, nyi li etahntahn ntahm sehnge nyia na ebal.”
MAR 12:32 Ntꞌtibi no atahm noo kehm bungu tong Jisos re, “Ntꞌtibi, woblohko bung go etingitingi. Etingitingi, lohko li Esowo na abehng. Esowo abehng abehng kpeem li, sehngem ye ntahngtahng wo li no.
MAR 12:33 Ano wo nobo re Esowo jo kor nne eltim eltim ene, a ntir ntir enye, a eko eko eje. Nne ebjing ewe jo kor-e ana ebjing ebe. Elbumu ni nne bahke jo bum ntahm nyia na ebal, ni ni ga nob sehnge enyam kpee bi á kpo ko, jahm fi ka Esowo, a nsol nyehko nyi á kpo ko lim njom ka Esowo.”
MAR 12:34 Eji Jisos kahne re, yebfaange nnooba nfaange, á kehm-e tongo re, “Ebsa ntiil, a li etul bi Esowo.” Nnene kpeem sahb, bahb Jisos mbahbe anyehng anyehng.
MAR 12:35 Eji Jisos jo tib go etahk Esowo, á kehm bahbe mbahbe anyehng re, “Jen ji wahnge atꞌtibi ba atahm kpo bung re, Mesaya bahke lohngo go etꞌtohngo ji Devid?
MAR 12:36 Yefono Devid nyono ana Etingi Etohko tong-e no re, “ ‘Esowo bungu tong ntul ewame re, Ji go egame eboblum, tete me n lim anebekv eba etikunakpade eja.’
MAR 12:37 Yefono Devid jo lung-e re, ‘Ntul ewame’. Bahke jolo renan, ntul noo kehm fere jol mmon ewe?” Ellong ane bao wuku alum nyao go eyebatahng.
MAR 12:38 Jisos kehm kpe tib ane re, “Gberen atꞌtibi ba atahm! Kpo kor bo re bo jo kak akpawobo, jo yannge. Go are, bo kpo seb re, ane jo gong, kak bo nnyo.
MAR 12:39 Go ero, bo kpo ji go mbuksong. Go elkak, bo kpo ji adi nji nya fuumu re ajꞌjok ane ji.
MAR 12:40 Bo kpo nehm akalebun, taare ntahk ebo. Bo kpo kak alaabe aro go nnyo a nnyo, go ntim kpehme rehng. Elam ji bo bahke bibi sehng.”
MAR 12:41 Eji Jisos ji ona ekpꞌkpa Esowo kohlo edi ji bo kpo ka ayare, á jo nyehne ana bo kpi ayare ka. Afang ane tvv jo ba yaange na yaange akpohko ka.
MAR 12:42 Nkpak a nkalebun kehm bake, ba tub ederi ebbal kak, bi limi mpene anyehng.
MAR 12:43 Jisos kehm lungu abatꞌtoono ebe tv elne, kehm tongo bo re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, Nkalebun noa ana, ye wo ga ka sehnge ane bao kpee.
MAR 12:44 Egom jehko jo ka gbalee, jo sa bo gbalee go. Ye ji li nkpak, á ka kpee ji á bele no, ji kehn á jol ma ko, gunu nsol alehke.”
MAR 13:1 Jisos lohngo kan a ekpꞌkpa Esowo me, ntꞌtoono ewe na awohng kehme tongo re, “Ntꞌtibi, nyehn elkohn anoobo ntahk nya li gae! Nyehn agburu atal nya bo ko sie!”
MAR 13:2 Jisos kehm faange re, “Wobnyehn ajꞌjok ntahk nyaa? Jol eltal anehng anehng limm, ni bahke kpe kuumu a ntem. Bo bahke wake kpee, wohng ndi.”
MAR 13:3 Eji Jisos ji go ewong ji bo kpo lung re Oliv, etahk Esowo jolo go ege a mbuksong kpidi kpidi, Pita, Jems, Jon, a Andru, bo jo jolo a ne o kehm-e bahbe re,
MAR 13:4 “Tong-r ngare nyi afemfem nyaa bahke limi. Tib-r elliingi ni bahke jolo, nsol nyio kpee kehm limi.”
MAR 13:5 Jisos kehm kehme eltibi bo re, “Kunen ekpu, eji nne awohng awohng lꞌki-n nehm.
MAR 13:6 Ane tvv bahke bake go egama mbing re, bo ba li ntꞌtahre. Bo bahke nehme ane tvv.
MAR 13:7 “Ń lꞌwuk bade ebta bi li kpidi kpidi, fere wuk aka nta fee, kana jo fahl mbol mbol! Elkohn nsol nyia bahke tiki lim. Jol nyaa ana lohngem re, esꞌkohro efung bi ma rehng na.
MAR 13:8 Ajahbe nyandiki bahke jo nok atemtem. Ajahbe nyandiki bahke kehme elnoko a ajahbe nyako. Ndi bahke jo gbꞌgbehke adi nyandiki. Owo njal bahke bake. Nyaa a kpee nya li mbomannahb erem.
MAR 13:9 “Baaben elnahne! Ane bahk-n jo bob, kak esub. Bo bahke jo dv-n dv go ntahk ero. Ḿ bahke jo yiimi go esamahr atubesi, a esamahr atul tib go egame esi, eji ń lꞌjo yiimi ntianse nyi nnoobo etib tong bo.
MAR 13:10 “Alum enyame bahke tohko gbo mbang yeere rehng ejang njini abehng abehng.
MAR 13:11 Bo lꞌbob-n, kak go esub, kana jo tiiri nsol nyi ḿ bahke bungu. Ngare nyio ellum anehng anehng ni Esowo lꞌfere ka-n, bungen! Tibre alum nya ḿ bahke bungu, nyanyahne sang, bahke jo lohng goji Etingi Etohko.
MAR 13:12 “Ane bahke kehme abonanyehn jabbe ka re bo wul. Babnde nne bahke tob lim abon ebo ano. Abon bahke tob ten babnde ebo, fere jabbe bo ka re bo wul.
MAR 13:13 Nne awohng awohng bahke jo ko-n ekv tib go egama mbing. Nne awohng awohng no lꞌsoro asi ano go mbang nyi Esowo tete rehng go esꞌkohro, ye wo bahke bele eltahre.”
MAR 13:14 “Ḿ bahke nyehne ‘ejum ji kpꞌsahb sꞌsab’, ji bahke rannge edi, yim no edi ji ki fuumu re yiimi. Wuungen atung, wahn kahn nob nob ana lohngo no. Ngare nyio ane ba li go Judea bahke beke, tahm go awong.
MAR 13:15 Nne no lꞌkuumu go ege ero etahk, jo re ekv, á lꞌbadde, á kꞌtohko seb elyele go ekpꞌkpa song rod ejum fili.
MAR 13:16 Nne no lꞌjol go ege egbe, á kꞌkpe tohko be na tahm go etahk, song rod abomo enye.
MAR 13:17 Ngare nyio bahke sabe area ka anebkal ba li ela, a anebkal ba kpi abon go ebo.
MAR 13:18 “Kaken ero ka Esowo, eji nfem nyio lꞌkꞌlim ngara nnale.
MAR 13:19 Ngare nyio erem bahke gbale sehng, jol bi kala jꞌjol bomo eji Esowo limi njini tete rehng anv. Jol erem ana bio nehm kpe tiki jol ejolojolo.
MAR 13:20 “Tohko jol re Jehova tele afung nyao kahbe, nne awohng awohng nehm jol no bahke bele eltahre. Tib go esi ane ba Esowo ma yehke, ji ji bahke wahnge Esowo tele afung nyao kahbe.
MAR 13:21 “Ngare nyio nne lꞌtong-n re, ‘Nyehnen Kraist ga!’ afi á tong-n re, ‘Nyehnen Kraist go!’ kana taame tv-e!
MAR 13:22 Akimfahnge ane bahke lohngo ba, jo ba bung re, bo ba li Mesaya. Egom jindiki bahke jo bung re, bo ba li abanyehnamahr Esowo. Bo bahke kehme nliingi tib, fere jo lim akpokosi, eji limi limi kan, bo lꞌnehm aneb Esowo, ba Esowo ma jak.
MAR 13:23 Kunen ekpu, m ma-n tong jia ana ngare kehm rehnge.
MAR 13:24 “Ngare nyio, “ ‘Njul bahke dvvrv. Ebareka nehm kpe ya na eyakeyake.
MAR 13:25 Alonlo bahke kehm elfooro go elbung gbo. Atahm nya elbung bahke range.’
MAR 13:26 “Owo bo bahke nyehne Mmon no nne kpꞌbake go akparesemsem, a egburu nsahm enye, a ellub.
MAR 13:27 Owo á bahke tumu enjel enye re bo song ko ane ba Esowo ma jak bo go nkpohka njini anyehng anyehng ba a bo.
MAR 13:28 “Kpilen ejum go eti ji bo kpo lung re efig. Ngare nyi eti jio ma nyono, kak anyane, owo ḿ bahke kahne re, nnale ebba.
MAR 13:29 Tob li ka-n fvfo. Ń lꞌnyehn nsol nyio kpꞌlimi, kahnen re, elbake ni Mmon no nne ebkabbe.
MAR 13:30 Etingitingi, n kp-n tongo re, Ane bao ba bahke jolo go elkpin ngare nyio, bo nehm kpo tete nsol nyio lim kpee.
MAR 13:31 “Elbung abola ndi bahke tane, alum enyame nehm tiki tan.
MAR 13:32 “Efung bio, a ngare nyio, nnene nehme kahn, jol babenjel ba li go ejahbetul Esowo nehme kan, jol Mmon fvfo nehm tob kahn. Nsoo ntahngtahng wo kpꞌkahne.
MAR 13:33 “Jo kunen ekpu! Kana tiki lal! Tibre ń nehme kahn ngare nyi nsol nyio bahke limi.
MAR 13:34 “Bahke jolo ana nne kpꞌtahme edi. Re á tahm etahk eje sa, á bahke tohko rod alokeltum ebe bum o, eji nne awohng awohng lꞌjo lim eltum ene. Á bahke tongo mbꞌbaabe re á jo baabe mbutahk.
MAR 13:35 Kunen ekpu, tibre ń nehme kahn ngare nyi nfontahk bahke kehnge. Á li ma ba elgung, á li ma ba nlum atv, á li ma ba ngare nyi ekok kpꞌkuku. Á li ma ba efungfu.
MAR 13:36 Kana jo lal, eji afi nfontahk gbede na ba, á lꞌki-n ba kpiri, ń kpꞌlale.
MAR 13:37 Ji m bungu a, tong-n li ka wahn ane kpee re wahn jo baabe.”
MAR 14:1 Ngare nyio ebsa nfung ebal elkak Pasova kehm rehnge, nio ni abred nya bo kil jo kak ayist. Atubesi abalimajom, a atꞌtibi ba atahm jo sebe mbang ana nyi bo bahke bobo Jisos mbehr mbehr song wul.
MAR 14:2 Bo kehm bungu re, “E nehm lim ngare elkak, eji ntong lꞌkꞌgbo.”
MAR 14:3 Jisos kehm feere je go Betani go etahk Saimon ji jolo nne abili wuku wuku. Eji bo jo li nsol, nnenkal awohng kehm bake, ba yel ekpꞌkpa. Á fili elom akehng ji nno a nno, ji sahb kꞌkim ekun. Á kehm lennge elom akehng jio, yaange akehng kak Jisos go esi.
MAR 14:4 Ane bandiki ba jolo ona kehm kehme atahng rak, fere jo bung atemtem re, “Jen ji wahng ka á kpꞌfade akehng ana maa!
MAR 14:5 Kehn bo jol gungu, ko mpon atahl asehma, ko akpohko nyao, le akpak.” Eltim kehm rake bo tob nnenkal noo.
MAR 14:6 Jisos kehm bungu re, “Yaken ye! Jen ji wahnge ń kp-e gbiingi? Yeblim nnobonobo ejum ka-m.
MAR 14:7 Wahn, ngare anyehng anyehng akpak li a nahne. Lꞌfere kor-n, ḿ bahke ma jo lim nnoobo ka bo. Me n nehm jol a nahne ngare kpe kpe.
MAR 14:8 Nnenkal noa eblim ji á male no. Á toobo ebjing ebame bum, bi m bahke kpoko.
MAR 14:9 Etingitingi, n kp-n tongo re, Edi ajehng ajehng go njini ji bo bahke tiingi nnoobo etib, bo bahke jo tob bung bade jia ji nnenkal noa ma lim, eji bo lꞌjo buum-e.”
MAR 14:10 Judas Iskariot ji woomo go ellong ewubu ane abal ba jo toono Jisos kehm tahme goji atubesi abalimajom re á song gungu Jisos.
MAR 14:11 Eltim yebe bo sehng, eji bo wuku ji Judas jo bung. Bo kehm taame re bo bahk-e kake akpohko. Á kehm kehme elsebe mbang nyi nno nyi á bahke jabbe Jisos kak bo go abo.
MAR 14:12 Ngbokambang efung elkak ni abred nya bo kil jo kak ayist, ni ni jolo efung bi bo wulu abon ejoro. Abatꞌtoono Jisos kehm bahbe Jisos re, “Gan wo a kpꞌsebe re wahr song toobo nsol alehke elkak bum-a?”
MAR 14:13 Jisos kehm tumu ane abal, fere tong bo re, “Songen go nfam. Ḿ bahke wane nne no solo etulahb. Toonen ye,
MAR 14:14 wahn song go etahk ji á bahke yange. Tongen nfontahk noo re, ‘Ntꞌtibi ewahre re, Ekpꞌkpa jin ji á bahke jehke, a abatꞌtoono ebe, li elkak nia?’
MAR 14:15 Á bahk-n tibi ekpꞌkpa ji li go ero enyong, ji bo ma jehke nsol kpee. Owo ḿ bahke toobo nsol nyio bum-r.”
MAR 14:16 Abatꞌtoono ebe kehm tahme song rehng go nfam, lohko song nyehn nsol kpee, nyi Jisos tongo bo. Bo kehm toobo nsol elkak nyio bum.
MAR 14:17 Elgung ba kan a me, Jisos kehm tahme, a abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal.
MAR 14:18 Eji bo jehk go ekpꞌkuru kpꞌlehke nsol, Jisos kehm bungu re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, Nne awohng ewahne no kpꞌlehke nsol a name bahk-m jabbe, kak abi ane go ebo.”
MAR 14:19 Abatꞌtoono ebe, ndon kehm kehme bo fili. No nne jo bahbe Jisos re, “Me woa, afi?”
MAR 14:20 Jisos kehm faange bo re, “Bahke jolo nne awohng go egahne ellong no kpꞌtohko ebred ekpingi ajehng a name.
MAR 14:21 Mmon no nne bahke kpoko ana nwer Esowo bungu no. Erem bahke gbale sehng ka nne no ma gungu Mmon no nne. Jol ga nob, li re, nne noo bo we jelem.”
MAR 14:22 Eji bo jo li nsol o, Jisos kehm rodo ebred, kak Esowo saam, kehm bakke ka abatꞌtoono ebe, kehm bungu re, “Koon, wahn li! A wo li ngubjing enyame.”
MAR 14:23 Á kehm rodo nkob, kak Esowo saam, kehm kake bo. Bo kpee kehm woko ona.
MAR 14:24 Jisos kehm bungu re, “A wo li alung emame ma egbanngalung ji nfenfe, ma kpꞌfabe ka ane gbalee.
MAR 14:25 Etingitingi, n kp-n tongo re, N nehm kpe tiki wo alahb avain maa tete go efung bio bi m bahke kpe wo a nahne go ejahbetul Esowo.”
MAR 14:26 Owo bo kehm yimi ese ero, kehm soro tahm asongo go ewong ji bo kpo lung re Oliv.
MAR 14:27 Jisos kehm bungu tong bo re, “Wahn kpee bahke dulu atv maa tib esi ejame. Tibre nwer Esowo bungu re, “ ‘Esowo bahke wulu mbaabebul, ebul ebe yaame.’
MAR 14:28 Ngare nyi m ma nyahme go elkv, m bahk-n gboko mbang song rehng go Galili.”
MAR 14:29 Pita kehm faange re, “Me, wa n nehm tiki yake, jol afi egom jehka kpee yaam-a na sa.”
MAR 14:30 Jisos kehm bungu tong Pita re, “Etingitingi, n kp-a tongo re, Re nkok kehm kuku nkpel ebal, a bahke gbaame nkpel era atv maa re, me a nyimm.”
MAR 14:31 Pita kehm faange tꞌtahne re, “Me, wa n nehm tiki ten, jol afi elkv ni, m bahke tob kpo a na.” Abatꞌtoono bako kehm tob bung ano fvfo.
MAR 14:32 Bo kehm song rehng go etahngga ji bo jo lung re Gesemani. Jisos kehm tongo abatꞌtoono ebe re, “Jiin a, me n tohko song kak ero.”
MAR 14:33 Á kehm rodo Pita, Jems, a Jon, bo tahm. Á kehm kehme elfahle, ala fere jo teel-e.
MAR 14:34 Á kehm tongo bo re, “Eltim ename ebgbal ndon ndon sehng, jol tete rehng go elkv. Jiin ana, wahn jo baabe!”
MAR 14:35 Á kehm jeere, je esꞌsong, song gbo noongo ndi. Á kehm kehme ero kak re, “Nsoo, nong, me n kꞌlub nyehn erem bia, eyake lꞌfere jol.
MAR 14:36 Nsoo, ejum ajehng ajehng riidem go ega. Fak-m erem bia! Ana koro me sang, ana koro wo wo.”
MAR 14:37 Á kehm feere, ba kpiri abatꞌtoono ebe, ane ara, á ba no, bo kpꞌlale. Á kehm bungu tong Pita re, “Saimon, a kpꞌlala? A nehm ma ji awa anyehng kꞌlala?”
MAR 14:38 Á kehm tongo bo re, “Jo baaben, wahn jo kak ero, eji ń lꞌkꞌyel go elgaare. Etohko, mbang nyi Esowo kp-e kor, wo ga, ngubjing kpꞌleenge.”
MAR 14:39 Á kehm kpe feere, kpe song kehme ero bꞌnehm kak ana wuku wuku,
MAR 14:40 kehm kpe feere ba goji abatꞌtoono ebe, kpe ba nyehn bo, bo kpꞌlale. Tibre akpakamahr lubu bo ellu ellu. Bo joom kahn ji bo bahk-e tꞌtong.
MAR 14:41 Á kpe feere kan a me, á kehm ba tong bo re, “Ń kpi nlale nlala? Songen, wahn song re ekv! Ebgbal. Ngare nyi ma biingi a, nyi bo bahke jabbe Mmon no nne, kak abi ane go abo.
MAR 14:42 Mehlen, wahr tahmen! Nyehnen, nne no bahk-m jabbe, kak abi ane go abo yeb rehng a kpidi kpidi.”
MAR 14:43 Eji Jisos kpi mbungu mbungu, Judas ji woomo go ellong ewubu ane abal, ba jo toono Jisos, kehm lohngo ba, a ellong ane ba fili akahngkahng, a atahmtahm. Atubesi abalimajom, atꞌtibi ba atahm, a atubesi nfam ba tumu bo.
MAR 14:44 Nne no gung-e gungu tongo ane bao re, “Nne no, n lꞌsod-e nnyo, ye wo ń kpe-e sebe. Boben ye, song a ne, wahn baab-e nob nob!”
MAR 14:45 Judas rehnge kan a me, á kehm jeere rehng goji Jisos, kehm-e lungu re, “Ntꞌtibi!” kehm soro sod-e nnyo.
MAR 14:46 Bo kehm tubu Jisos ejahm gꞌgingi.
MAR 14:47 Nne awohng no yiimi ona kehm wobo ekahngkahng go mbak, kpale nlokeltum a ntubesi abalimajom awohng etung.
MAR 14:48 Jisos kehm tongo bo re, “Ń fili akahngkahng, a atahmtahm re wahn ba bob-m ana nwulanea?
MAR 14:49 Efung abehng abehng n jo jolo a nahne, jo tib-n go etahk Esowo, me ḿ bobem. Tibre alum nya Esowo bungu no bahke tiki lim.”
MAR 14:50 Abatꞌtoono ebe kpee kehm soro yaam-e sa, be ebo tahm.
MAR 14:51 Njangkun anyehng jolo ona, nyi bobo mbarebara mbomo mi mi. Á jo tob toono Jisos fvfo. Bo gare re bo bob-e.
MAR 14:52 Á kehm yake mbomo tv bo, kehm beke ngubjing nehme nehme tahm.
MAR 14:53 Bo kehm koko Jisos tahm a ne go etahk ntubesi abalimajom. Owo atubesi abalimajom kpee, a anebkul nfam, a atꞌtibi ba atahm kono nkon.
MAR 14:54 Jisos jo jene ekv. Pita jen ekv. Bo ba rehng go nlaaga ntubesi abalimajom. Owo Pita ji no, a alokeltum nfontahk, jo wooro agun.
MAR 14:55 Atubesi abalimajom, a atul esub jo sebe mbang ana nyi bo bahke Jisos ebi ka, toono o, bo wul-e. Bo tikem nyehn ebi ajehng ajehng ji Jisos limi no.
MAR 14:56 Atianse gbalee jo kiimi afahnge lake Jisos. Alum nya bo jo bung joom yel.
MAR 14:57 Ane bako kehm kpe mehl, kiimi afahnge lak-e re,
MAR 14:58 “E wuk-e ana á bungu re, á bahke wake etahk Esowo jio ji ane si no, fere tuungu si ji nfenfe o nfung era, ji bo kala sꞌsi.”
MAR 14:59 Atianse nya bo jo yiimi, anyo joom yel jang jang.
MAR 14:60 Ntubesi abalimajom kehm mehle yiimi, kehm bahbe Jisos re, “A nehme faanga? A nehme wuk ebi ji atianse nyaa kp-a kaka?”
MAR 14:61 Jisos belle na belle, jol á faangem ellum anehng anehng. Ntubesi abalimajom noo kehm-e kpe bahb re, “Wo wo li Mesaya, Mmon no Esowo bi gbale sehnga?”
MAR 14:62 Jisos kehm faange re, “Me wo. Ḿ bahke nyehne Mmon no nne jehk go eboblum Esowo bi kpi nsahm. Ḿ bahk-e nyehne ana á kpꞌbake go akparesemsem.”
MAR 14:63 Ntubesi abalimajom kehm yare ewobo eje, kehm bungu re, “E nehme kpe seb ntianse anyehng anyehng.
MAR 14:64 Wahn ebwuk abi alum enye, ana á ma su Esowo. Ń kpꞌtiri renan?” Bo kpee kehm bungu re, “Yebgbo ntahm. Nobo re bo wul-e.”
MAR 14:65 Egom jindiki kehme atel so wohngo Jisos. Bo gba-e mbomo go esamahr, kehm-e kehme eldohko. Bo kehm bungu re, “Nyehn-r amahr me!” Alokeltum bao soro kehm-e nkpal ruumu.
MAR 14:66 Ngare nyio Pita kpeke li go nlaaga nyio. Owo nlokeltum a ntubesi abalimajom no jolo nnenkal kehm bake.
MAR 14:67 Á nyehne kan Pita a me, eji á kpi agun wooro, á kehm-e seenge too, kehm-e tongo re, “Wo fvfo tob jolo a Jisos ji Nasaret.”
MAR 14:68 Á kehm gbaame re, “Me, we n nyimm. N nehme wuk ji a kpꞌbungu.” Á kehm lohngo, song yiimi go mbuga. Nkok kehm soro kuk.
MAR 14:69 Nlokeltum noo kehm-e kpe nyehn, kehm kpe bung tong ane ba yiimi o re, “Ye wob go bo ellong.”
MAR 14:70 Pita kehm kpe ten. Mmongare ntiil ane ba yiimi o kehm kpe bung tong Pita re, “Go etingitingi, wo wob go bo ellong. A lohng go Galili. Wahr ma-a liingi go ega alum.”
MAR 14:71 Pita kehm tiri re, “Esowo demm-m na demme. Nne no ń kpꞌbungu bada ne, me, we n nyimm.”
MAR 14:72 Nkok kehm soro kpe kuk. Owo Pita kehm soro buumu ellum ni Jisos bungu tong-e re, “Re nkok kehm kuku nkpel ebal, a bahk-m tene nkpel era.” Á kehm kehme ellingi ndon ndon.
MAR 15:1 Etoono efungfu behko atubesi abalimajom, atꞌtibi ba atahm, anebkul nfam, a atul bako ba esub kehm toobo ana bo bahke limi. Bo kehm kake Jisos agbekobo, kehm-e rodo, tahm a ne, song kak Pailet go ebo.
MAR 15:2 Pailet kehm-e bahbe re, “Wo wo li ntul no Jusa?” Jisos kehm taame re, “Ee, me wo.”
MAR 15:3 Atubesi abalimajom bao ona kehm kehme eltooro nsol gbalee, fere jo ka-e ebi.
MAR 15:4 Pailet kehm kpe bahb Jisos re, “A nehm faanga? A nehme wuk ebi ji bo kp-a kaka?”
MAR 15:5 Jisos kpeem faange ejumjum. Pailet kehm-e kpoko esi area.
MAR 15:6 Ngare elkak (Pasova) anyehng anyehng Pailet jo yehke nne a ngbekobo awohng yake, no bo lꞌseb.
MAR 15:7 Ngare nyio ona nne awohng woomo go ngbekobo, no bo jo lung-e re Barabas, budu ate ebe ba jo wul ane, eji bo jo jokko ejahbe.
MAR 15:8 Eji ellong ane kame no ba rur, bo kehm tongo Pailet re, á yehke nne awohng. Ano wo eljini ene jolo no, ni á jo kono ellimi.
MAR 15:9 Pailet kehm bahbe bo re, “Ń kpꞌsebe re me n yehke ntul no Jus ka-na?”
MAR 15:10 Á jo kahne re, atubesi abalimajom ebyake Jisos ka-e, tib eji á jo teele bo ala.
MAR 15:11 Atubesi abalimajom kehm nyare ellong ane bao, eji bo lꞌgbiingi Pailet, á yehke Barabas yake, fere wul Jisos.
MAR 15:12 Pailet kehm kpe bung tong ellong ane bao re, “Jen ji ń kpꞌsebe re me n lim nne noa no ń kp-e lungu re ntul no Jus?”
MAR 15:13 Bo kehm rabe re, “Kum-e go ekros!”
MAR 15:14 Pailet kehm bahbe re, “Anv, jen ji á ma lꞌlim?” Bo kehm kpe rabe tiim re, “Kum-e go ekros!”
MAR 15:15 Pailet jo sebe re, ellong ane bao bel eyebatahng, owo á kehm yehke Barabas yake, yake Jisos ka, bo dv-e. Bo dv-e kan a me, Pailet rod-e, kak nsoja go abo re bo song kum-e go ekros.
MAR 15:16 Nsoja nyio kehm rodo Jisos, yange a ne go nlaaga ntubesi ejahbe. Bo kehm lungu ellong nsoja nehko re bo ba.
MAR 15:17 Bo kehm kake Jisos mbilibili ekpawobo ana ji atul jo kono elkake, kehm tahnge ekpasi akpiri, ba konng-e go esi.
MAR 15:18 Bo kehm-e kehme nnyo mia kak re, “Wo noaa, ntul ewahra?”
MAR 15:19 Bo kehm koko ebti, jo rum-e go esi, kehm kehme atel so wohng-e, jo gbo jamm-e alahng, are bo kp-e kake na.
MAR 15:20 Bo nohk-e kan a rahke, bo kehm-e yehke ekpawobo jio, kehm feere a nsol enye kak-e, tahm a ne re bo song kum-e go ekros.
MAR 15:21 Eji bo fi mbang mbang, bo kehm nyehne nne no bo jo lung-e re Saimon ji lohng mmojahbe noko kpꞌbake go Jeusalem. Bo kehm-e bobo re á sol ekros ji Jisos. Saimon jolo nne a Sirin, ye wo jele Aleksanda, a Rufus.
MAR 15:22 Bo kehm koko Jisos tahm a ne go edi ji bo jo lung re Golgota, ji lohngo re Edi Nkpakesi.
MAR 15:23 Owo bo gare re bo ka-e amahm semme anyane nya bo kpo lung re mmir. Jisos tikem wo.
MAR 15:24 Bo kehm-e kumu go ekros, rod abomo enye bum, fere tub elfaange re bo kahn ana nne awohng awohng bahke koko.
MAR 15:25 Jolo nkaranka esehmwubu nyi efungfu nyi bo kum-e go ekros.
MAR 15:26 Ejum ji wahng ka bo kum-e lake go ekros, ji ji bo nyono go ekros re, “A wo li ntul no Jus.”
MAR 15:27 Bo tob kumu awulane, ane abal lake ona, noko, bo kum-e go ege ejang eboblum, noko go ege ejang ebobkal.
MAR 15:28 Ana wo li ellum ni nnyehnamahr Esowo bungu no go nkꞌkula ngare re, “Bo bahk-e fange kak go ellong abi ane.” Ni ni a, ma lohko jol.
MAR 15:29 Ane ba jo sehng mbang jo tiib-e abo, fere jo su-e re, “A tongo re, a bahke wake etahk Esowo, fere tuungu si ji nfenfe go nfung era.
MAR 15:30 Tahre elna, wo badde go ekros me!”
MAR 15:31 Atubesi abalimajom, a atꞌtibi ba atahm jo tꞌtob nyok-e fvfo, fere jo bung atemtem re, “Á kpo tahre ane bako. Yefono nehm ma tahre elne.
MAR 15:32 Nong, wahr nyehn ana Kraist, ntul no Israel, bahke badde go ekros ba, eji e lꞌtaame tv-e.” Ane ba, bo tob kum bo go akros fvfo jo tꞌtob su Jisos.
MAR 15:33 Eji efin ma yiimi, ejannge kehm gboko go ejahbe jio kpee, ji tete biingi awa na ara.
MAR 15:34 Nkaranka era nyi elgung Jisos kehm rabe wꞌwahre wꞌwahre re, “Eloi eloi lama sabaktani!” ji lohngo re, “Nsoo, nsoo, jen ji wahng ka a ma-m yake anae?”
MAR 15:35 Eji egom ane bandiki ba jolo ona wuku alum nya Jisos bungu no, bo kehm bungu re, “Wuken, á kpi Elaija lung.”
MAR 15:36 Nne awohng kehm beke song ko ndꞌdahng, suku go amahm, tung go esi ebti, kehm tabe ton Jisos go ege a nnyo re á yab. Á kehm bungu re, “Nong, wahr tohko nyꞌnyehn, joare Elaija bahke bake, ba fon-e go ekros.”
MAR 15:37 Jisos kehm soro rabe, soro kpo.
MAR 15:38 Ekpiki ji bo tohko go etahk Esowo kehm soro yang, bomo ero tete ba jahm ndi.
MAR 15:39 Eji ntubesi a nsoja no yiimi ona wane go ekros nyehne ana Jisos kpo no, á kehm bungu re, “Nne noa ana lohko jol Mmon Esowo!”
MAR 15:40 Anebkal bako jolo ona, ba yiimi go fee, jo nyehn, Salome a Meri ji lohng go Magdala, go Meri nnyehn a Joses abola Jems, ji jolo mmonse. Bo tob woomo go ellong nio.
MAR 15:41 Bo jo toono Jisos ngare nyi á jolo go Galili, fere jo kak-e ebo. Ellong anebkal bako ba tob toono Jisos ba go Jeusalem fvfo, tob jolo o.
MAR 15:42 Efung bi bo kpo toobo ebjing bi elkak Pasova, bi sene efung Esabat,
MAR 15:43 owo Josef ji lohng go Arimatia kehm bake. Á jolo nlamalam no jo sahb lꞌlub ane. Á jo siki elbake nio ni etul bi Esowo. Josef jo sahb tahm song kpiri ntul a Pailet, kehm-e bahbe re á lub taame, á song fono ekv ji Jisos.
MAR 15:44 Pailet kehm-e sahb kpꞌkpo esi, eji á wuku re, Jisos ebtahr kpꞌkpo. Á kehm lungu ntubesi a nsoja, kehm-e bahbe, joare yebtahr kpꞌkpo.
MAR 15:45 Eji Pailet wuku goji ntubesi a nsoja noo re, yeblohko kpo, á kehm tongo Josef re, á song fono ekv ji Jisos, song a ji.
MAR 15:46 Josef kehm gunu mbarebara mbomo, kehm song fono ekv ji Jisos, fere kpennge mbomo mio, rod tahm a ji, song kak go elahm bi bo rahme go ekpartal. Á kehm bannge eltal, bulu go nnyo elahm.
MAR 15:47 Meri ji lohng go Magdala, abola Meri nnyehn Joses, bo jo kpuru re bo nyehn edi ji bo kake Jisos.
MAR 16:1 Eji efung Esabat ma sehng, Meri ji lohng go Magdala, a Salome, go Meri nnyehn Jems, bo song gunu ajoobo akehng re bo song taame ekv ji Jisos.
MAR 16:2 Ngbokambang efung go erahde, efungfu atv atv, bo kehm tahme go elahm ngare nyi njul ma ta elbange.
MAR 16:3 Bo kehm kehme elbungu atemtem re, “Anv, nne awo bahke bannge eltal nio go nnyo elahm ka-r me?”
MAR 16:4 Jolo egburu eltal ni nnen a nnen. Eji bo rehnge go elahm, bo kehm tabe asamahr ebo, soro nyehn eltal nio ma bannge, noongo go nkpe.
MAR 16:5 Bo kehm soro yel go elahm. Owo bo nyehne njangkun jehk go ejang eboblum, nyi kake mbarebare ekpawobo. Bo kehm kehme elfahle.
MAR 16:6 Njangkun nyio tongo bo re, “Kana kpe fahl! Ń kpi Jisos ji Nasaret seb, ye ji bo kum-e go ekros. Ana á limm. Yebnyahme fi. A wo bo bum-e no.
MAR 16:7 Songen anv, wahn song tong Pita, a abatꞌtoono Jisos bako fvfo re, Jisos bahk-n gboko mbang song rehng go Galili. Go wo ḿ bahk-e nyehne, ana á tong-n no.”
MAR 16:8 Owo bo kehm soro lohng go elahm, be asongo. Tibre ala jo tꞌteele bo, akahb fere jo kahm bo. Bo tikem bung ejumjum, tong nne awohng awohng. Tibre bo jo fꞌfahl.
MAR 16:9 Eji Jisos nyahme go elkv, á nyahme ngbokambang efung go erahde nkpese efungfu. Á gbo mbang kpiri Meri ji lohng go Magdala, ye ji á kam-e abi atohko na asehma yehke.
MAR 16:10 Meri kehm tahme song tong ane bao ba jo toono Jisos, ba ji ndon ndon, fere jo ling.
MAR 16:11 Eji bo wuku re, Jisos noa go elkpin, Meri m-e nyehn, bo tikem taame tv-e.
MAR 16:12 Fvfo, Jisos kehm tob kpiri abatꞌtoono ebe, ane abal, go elfoongo nne nondiki eji bo ma lohng go Jeusalem kpꞌtahme ejahbe jehko.
MAR 16:13 Bo kehm feere ba tong abatꞌtoono baka, jol bo tikem taame tv bo.
MAR 16:14 Esꞌkohro, Jisos kehm ba kpiri abatꞌtoono ebe, ewubu a nne awohng, eji bo kpi nsol li. Á kehm nyame bo tib go bo ekꞌtaame, a etahnsi ebo. Tibre bo tikem taame tv ane bao ba nyehn-e no, fere ba tong bo re, yebnyahme go elkv, fere jol go elkpin.
MAR 16:15 Á kehm bungu tong bo re, “Songen go njini kpee, wahn song bung alum Esowo tong nne awohng awohng.
MAR 16:16 Nne no lꞌtaame, fere bel ewohngalahb, á bahke bele eltahre. Nne no tohko fere taame, á bahke lehke ebi.
MAR 16:17 Ane ba lꞌtaame, bo bahke bele nsahm nyi bo bahke jo lim akpokosi. Bo bahke jo kam ane abi atohko yehke go egama mbing. Bo bahke jo bung go ajahbe nfenfe.
MAR 16:18 Bo lꞌrod enyo go abo, fere wo ebi ekahm, ejumjum nehm lim bo. Bo bahke jo kunu aneb ayam abo, bo nob.”
MAR 16:19 Eji Ntul a Jisos ma bung a bo mal, nsahm Esowo kehm-e soro rod, tahm a ne go ejahbetul Esowo. Jisos song ji go eboblum Esowo.
MAR 16:20 Abatꞌtoono ebe kehm tahme, jo bung alum Esowo edi ajehng ajehng. Jehova jo kake bo ebo, fere jo yiimi ntianse ka alum enye nya bo jo bung, eji bo jo lim akpokosi nya á ka bo re bo lim.
LUK 1:1 Ane gbalee ebnyon nsol nyi ma lim go egahre ellong, nyi e kpo taame tv go etingitingi.
LUK 1:2 Bo nyono ana ane ba jolo go mbomannahb, ba nyehne nsol nyio go amahr tong-r, bo ji jolo alokeltum ba Alum Esowo.
LUK 1:3 Tib eji me n tob seb nsol nyio kpee kahn nob nob ana jolo go mbomannahb, owo wahng ka n tiri re, nꞌnob re, me n tob nyon nsol nyio go ntooranti ka-a,
LUK 1:4 eji a lꞌkahn re, nsol nyi bo tib-a no lohko li go etingitingi.
LUK 1:5 Ngare nyi Herod jolo ntul go Judea, nlimajom awohng jolo o, no bo jo lung-e re Sekaraya. Á woomo go ellong abalimajom ba Abija jolo ntubesi abo mahne mahne. Nkal ewe, bo jo lung-e re Elisabet ji lohngo go etꞌtohngo ji Eron.
LUK 1:6 Bo ane abal abal jolo atingitingi ane go esamahr Esowo, ba jo bum atahm nya Jehova kpee nseenga nseenge.
LUK 1:7 Bo jelem mmon awohng awohng. Tibre Elisabet jolo ngum a nnenkal. Ngare nyio bobkul ane abal abal.
LUK 1:8 Efung abehng Sekaraya jo limi eltum njom alimi go etahk Esowo, tib jolo esennge ji ellong nꞌne.
LUK 1:9 Ana eljini ni abalimajom jolo no, owo bo kehm-e yehke re á kak agun go insens, jo teebe go ekpꞌkpa Esowo.
LUK 1:10 Ane baka kpee jolo ga elatahk, jo kak ero ngare nyi insens jo teebe.
LUK 1:11 Owo enjel nyi Esowo kehm lohngo ba kpir-e. Enjel nyio yiimi go ejang eboblum bi edi njom jio ji insens jo teebe.
LUK 1:12 Eji Sekaraya nyehn-e no, ala kehm-e teele, á kehme elfahle.
LUK 1:13 Owo enjel nyio kehm-e tongo re, “Sekaraya, ka kpe fahl! Esowo ebwuk ero eba. Elisabet nkal ewa bahke jele mmon no nlum ka-a. A bahk-e gungu mbing re Jon.
LUK 1:14 A bahke bele eyebatahng, fere jo geere. Ane gbalee, eltim bahke yebe bo, ń lꞌjel-e.
LUK 1:15 Tibre á bahke jolo njꞌjoka nne go esamahr bi Esowo. Á nehm jo wo amahm, a nsol elwoko nyehko nyi kpo lim nne. Bomo ngare nyi á wob nnyehn go ala, Etingi Etohko bahk-e ruru go atahng.
LUK 1:16 Á bahke feere abon Israel gbalee ba ka Esowo, Ntul abo.
LUK 1:17 Á bahk-e gboko mbang a etohko ji Elaija, a nsahm a nsahm enye, eji á lꞌsennge babnde ntim, bo fere jol ana abonse, fere sennge akpuuru ane ntim, bo fere bel elkahne ni atingitingi ane, fere toobo ane bum Esowo.”
LUK 1:18 Owo Sekaraya kehm bahbe enjel nyio re, “M bahke limi renan, kehm kahne, joare lohko li go etingitingi? Tibre me n kul, nkal ewame fvfo ebtob kul.”
LUK 1:19 Enjel nyio kehm-e faange re, “Me wo li Gebriel ji kpo yiimi go esamahr bi Esowo. Esowo bi tum-m no re me m ba bung a na, fere tiing-a nnoobo etib bia.
LUK 1:20 A bahke gboko ekamme. A nehm ma kpe bung tete rehng efung bi ejum jia bahke jolo, tib eji a ki taame tv alum enyame nya bahke jolo go etingitingi, ngare nyio lꞌbiingi.”
LUK 1:21 Ane ba jo sik Sekaraya jo kpo bo esi sehng, eji á ma laange ano go ekpꞌkpa Esowo.
LUK 1:22 Eji á lohngo go elatahk, á kpeem jo ma bung a bo. Owo bo kehm soro kahn re, yebnyehn nkpokosi ejum go ekpꞌkpa Esowo. Eji á ki ma jo bung go nnyo, á fere jo bung a bo go abo abo.
LUK 1:23 Eji afung nya á jo lim eltum go etahk Esowo ma mal, á kehm tahme kehnge.
LUK 1:24 Eji ma jol ano, Elisabet nkal ewe kehm sake ela, sa woomo ekpꞌkpa tete nnyahng elon. Á jo bungu re,
LUK 1:25 “Anv, eji m ma fili Jehova ndon, owo á ma-m kak ebo mbang nyia, eji á lꞌlim-m, n jo lub ane.”
LUK 1:26 Eji ma kang nnyahng erakera mi Elisabet sa ela, owo Esowo kehm tumu enjel Gebriel tv go ejahbe ajehng ji jolo go Galili, ji bo kpo lung re Nasaret.
LUK 1:27 Á ko etib ba a bi re á ba tiingi ngbahme anyehng nyi bo jo lung-e re Meri ji bo kala nꞌnoongo a ne. Nne awohng no bo jo lung-e re Josef ji lohng go etꞌtohngo ji ntul a Devid wo lame elbal a ne.
LUK 1:28 Enjel nyio kehm ba kpiri Meri, kehm-e tongo re, “M ma-a kak nnyo, wo ji Esowo ma-a fuulu. Jehova li a na.”
LUK 1:29 Owo ala kehm sahb tꞌteele Meri, eji á wuku etib bi enjel nyio tiing-e no. Á kehm kehme eltiiri bade ana nnyo akake mio lohngo no.
LUK 1:30 Enjel nyio kehm-e tongo re, “Meri, ka kpe fahl! Esowo ma-a fuulu.
LUK 1:31 A bahke sake ela, jel nnenlum no a bahk-e gungu mbing re Jisos.
LUK 1:32 Á bahke jolo njꞌjoka nne. Bo bahke jo lung-e re Mmon no Esowo bi gbale sehng. Jehova bahk-e jehke go eti etul ji nde Devid.
LUK 1:33 Á bahke fili abon Jekob go njinanjini. Etul ebe, esꞌkohlo nehm bel.”
LUK 1:34 Owo Meri kehm bahbe enjel nyio re, “Jia kehm jolo renan, eji n ki kpi nlum!”
LUK 1:35 Enjel nyio kehm-e faange re, “Etingi Etohko bahke jolo a na. Nsahm nyi Esowo bahk-a bulu. Owo bahke wahng ka mbarebara mmon no a bahke jele, bo bahke jo lung-e re Mmon no Esowo.
LUK 1:36 Nyehn Elisabet, nne a nnahb ewa, ji bo jo lung-e re ngum a nnenkal, yebsa ela bi á bahke jele nnenlum, nnyahng erakera mi a, jol eji á ma kꞌkul o.
LUK 1:37 Tibre Esowo, ejumjum limm, ji á kil jo ma lim.”
LUK 1:38 Owo Meri kehm bungu re, “Me n li nlokeltum no Esowo. Nong, jol ana a bungu no.” Enjel nyio kehm soro tahm.
LUK 1:39 Jol gaam kang, Meri kehm toobo ebjing, foomo tahm song rehng go ejahbe ajehng ji jolo go ejang awong nya Judea.
LUK 1:40 Owo á kehm song yange go etahk Sekaraya, kehm song kak Elisabet nnyo.
LUK 1:41 Eji Elisabet wuku nnyo mi Meri kak-e no, mmon no woomo Elisabet go ala kehm nvvdv. Etingi Etohko kehm ruru Elisabet go atahng,
LUK 1:42 owo á kehm soro kehme elbungu wahre wahre re, “Wo wo, Esowo ma-a fuulu go ellong anebkal. Elfuulu li ka mmon no a bahke jele.
LUK 1:43 Jen ji wahnge elkohn nkpokosi ejum ana nyia ma lim re nnyehn ntul ewame ba nyehn-m?
LUK 1:44 Tibre n wuku kan nnyo mi a kak-m no, mmon no wob-m ga ala soro yuudu go eyebatahng.
LUK 1:45 Eyebatahng li a na, eji a ma taame tv etib bi Jehova tiing-a no. Tibre bahke lohko jol go etingitingi.”
LUK 1:46 Owo Meri kehm bungu re, “Eltim ename kpꞌtehke Jehova.
LUK 1:47 Etohko ejame kpꞌgeere kak Esowo, ntꞌtahre ewame,
LUK 1:48 eji á ma-m buumu, me ji li nlokeltum ewe no li reed. Bomo anv asongo ane kpee bahk-m jo lung re, nne no Esowo m-e fuulu.
LUK 1:49 Tibre Esowo bi gbale sehng ma-m rod, kpꞌlimi agburu nsol. Mbing enye li saang.
LUK 1:50 Ndon enye li ka ane ba kp-e fahle, jol afi bo jini ngare anyi.
LUK 1:51 Á tanne ebo ebe, fere tib nsahm enye, kam aneb elgeere raade, a ntir a ntir ebo.
LUK 1:52 Á kpo radde ajꞌjok atul go bo a nti etul, fere mehl ane ba li rede rede wahre.
LUK 1:53 Ane ba njal ma yam bo, á kpo ka bo anoobo nsol, bo li wohngo, fere yake afang ane, bo song abo abo.
LUK 1:54 Esowo ebkak Israel, nlokeltum ewe, ebo, eji á ma buumu ndon enye,
LUK 1:55 nyi li go njinanjini ana á bungu tong babnso ejahre, fere tong Ebraham, a abon ebe.”
LUK 1:56 Meri kange ejum nnyahng era a Elisabet, kehm feere kehnge.
LUK 1:57 Ngare kehm rehnge nyi Elisabet yahke jel. Á kehm jele nnenlum.
LUK 1:58 Eji aneb nkontahk ebe, a ane ebe wuku ana Jehova m-e tib egburu ndon enye, bo kehm-e tobo elgeere.
LUK 1:59 Eji mmon ma kang nfung enehkeni, bo kehm tahme re bo song yehk-e nrur. Owo bo kehm-e gungu mbing nyi nde re Sekaraya.
LUK 1:60 Nnyehn kehm tene re, “Eꞌee, bo bahk-e jo lung re Jon.”
LUK 1:61 Bo kehm-e faange re, “Nne ewa awohng awohng limm, no kpi mbing nyio!”
LUK 1:62 Bo kehm bahbe nde go abo abo re, “Elkohn mbing anyi a bahke gungu mmon ewa?”
LUK 1:63 Sekaraya kehm bahbe re, bo ka-e nwer. Á kehm koko nyon re, “Mbing enye, bo bahke jo lung-e re Jon.” Ane kpee kehm kpoko bo esi.
LUK 1:64 Sekaraya kehm soro kpe kehme elbungu, fere jo tehk Esowo.
LUK 1:65 Kpee ane ba lene kohlo o kehm kehme elfahle. Eka jio kehm yeere go ejang bi ajahbe kpee nya jolo go awong nya Judea.
LUK 1:66 Ane kpee ba wuku no, kehm rodo kak go bo a ntim, fere jo bahb re, “Anv, mmon noa bahke jolo elkohn nne awo?” Tibre bo nyehne ana nsahm nyi Esowo jolo a ne.
LUK 1:67 Owo Etingi Etohko kehm ba rur Sekaraya, nde Jon, á kehme amahr nyehn re,
LUK 1:68 “Nong, wahr tehken Esowo bi Israel, bi li Ntul ewahre. Yebba re á ba kak ane ebe ebo, fere fak bo yake.
LUK 1:69 Á ma-r ka ntꞌtahre no kpi nsahm, no lohng go etꞌtohngo ji Devid, nlokeltum ewe.
LUK 1:70 Ano wo Esowo bungu sehng go nnyo mi abarabare anyehnamahr ba jolo mahne mahne.
LUK 1:71 Á tongo re, á bahk-r tahre yehke go abo nya anebekv ebahre, fere yehk-r go abo nya ane kpee ba ma-r ko ekv,
LUK 1:72 fere tib babnso ejahre ndon enye, tob buumu mbarebare enyam ebe bi á nyame no,
LUK 1:73 eji á tiri no, fere tong Ebraham, nso ejahre re,
LUK 1:74 á bahk-r yehke go abo nya anebekv ebahre, eji e lꞌjol ejahre ejahre ka ye ye, fere li eno go ege esamahr, jo lok-e, kꞌfahl afung kpee nya e li go elkpin.
LUK 1:76 Mmon ewame, bo bahk-a jo lung re, nnyehnamahr no Esowo bi gbale sehng. Tibre a bahke gboko Ntul mbang, song tuungu mbang enye bum-e,
LUK 1:77 fere tong ane ebe re bo bahke bele eltahre, tib eji Esowo bahke tahme ka bo go bo abiafem.
LUK 1:78 Tibre Esowo ebahre kpi egburu ndon nyi bahke lohngo go ero. Ellohngo ni bahke lohngo bahke jolo ana njul kpꞌyake tub-r,
LUK 1:79 eji lꞌka ane ba jehk go ejannge ellennge, a ane ba nong go emel elkv, fere jo tib-r mbang nyi elkoono.”
LUK 1:80 Mmon noo kehm gbale, fere tahne go etohko. Á jolo go elka emahng tete efung bi á lohngo gbuul, Israel kehm-e nyehne.
LUK 2:1 Ngare nyio nyi ntul Agostos kehm jehke ntahm re, bo fange njini kpee, kak abing ebo go nwer.
LUK 2:2 Eji bo gbo mbang fange ane, Sirinus wo jolo ntubesi go Siria.
LUK 2:3 Nne awohng awohng kehm tahme go ege ejahbe re bo kak-e mbing go nwer.
LUK 2:4 Josef ji lene go Nasaret nyi Galili kehm tob tahm, song rehng go Betlehem ji Judea, ejahbe jio ji bo jele ntul a Devid. Tibre Josef lohng go etꞌtohngo ji Devid.
LUK 2:5 Á je ona re bo kak mbing enye go nwer, a Meri ji á tongo re á bahk-e koko, ye ji jolo ela.
LUK 2:6 Eji bo jolo o Betlehem, ngare kehm biingi nyi Meri yahke ba eljele.
LUK 2:7 Owo á kehm jele ngbokambang a mmon ewe no nlum, kpenng-e abomo, fere rod-e, bum go ejum ji bo jo kak efong nsol alehke. Tibre eyake jolem go ekpꞌkpa elkang ka bo.
LUK 2:8 Abaabebul jolo ejang ejahbe jio, ba jo kang go emahng, jo baabe ebul ebo atv.
LUK 2:9 Enjel nyi Esowo kehm lohngo ba kpiri bo. Ellub ni Esowo kehm yake ana njul tub bo. Bo kehm kehme elfahle tete.
LUK 2:10 Owo enjel nyio kehm tongo bo re, “Kana kpe fahl! Tibre n ko nnoobo etib ba a bi, bi kpi egburu eyebatahng ka ane kpee.
LUK 2:11 Tibre lela bobjel ntꞌtahre ka-n go ejahbe ji Devid, no li Kraist ji Ntul.
LUK 2:12 A wo li elliingi ka-n. Ḿ bahke nyehne mmon elbili no bo m-e kpennge abomo, á nong go ejum ji bo kpo kak efong nsol alehke.”
LUK 2:13 Ellong enjel nyi ejahbetul Esowo gbalee kehm soro lohng ba kpiri enjel nyio, jo tehk Esowo re,
LUK 2:14 “Ellub jol a Esowo go ero. Elkoono jol a ane go njini, ba Esowo li a bo yebe yebe.”
LUK 2:15 Eji babenjel ma feere ebo fi go ejahbetul Esowo, abaabebul kehm bungu atemtem re, “Nong, wahr tahmen go Betlehem, song nyehnen ejum ji ma jol, ji Jehova ma-r tong.”
LUK 2:16 Owo bo kehm soro tahm elwaare, song nyehn Meri, a Josef, fere nyehn mmon nong go ejum ji bo kpo kak efong nsol alehke.
LUK 2:17 Bo nyehne kan ano me, bo kehm tahme, jo yannge, jo tooro tong ane ana enjel tongo bo bada mmon noo.
LUK 2:18 Ane kpee ba wuku ana abaabebul tongo bo, kehm kpoko bo esi.
LUK 2:19 Meri kehm kuuru nsol nyio kpee go ege eltim, fere jo tir bade.
LUK 2:20 Abaabebul bao kehm feere, jo ka Esowo ellub, fere jo tehk-e mbang mbang go nsol kpee nyi bo ma nyehn, fere wꞌwuk. Jolo na jol jang jang ana enjel tongo bo.
LUK 2:21 Eji ma kang nfung enehkeni, nyi bo bahke mmon noo nrur yehke, owo bo kehm-e gungu mbing re Jisos, nyꞌnehm o nyi enjel tibi Meri, á kehm sake ela ebe.
LUK 2:22 Eji ngare biingi no nyi Meri bahke limi kpee, eji á lꞌkpe jol saang ana ntahm nyi Moses bungu no, owo Josef abola Meri kehm rodo mmon noo, tahm a ne go Jeusalem re bo song rod-e kak Jehova go ebo.
LUK 2:23 Ana wo bo nyono go ntahm nyi Jehova re, “Ngbokambang a mmon no nlum awohng awohng no lꞌjini, á bahke jolo ka Jehova.”
LUK 2:24 Bo kehm limi njom ana ntahm Esowo bungu no re, “Ane bao bahke kake etomtom ebbal, tohko jol ano mbehl ebal.”
LUK 2:25 Nne jolo go Jeusalem, no bo jo lung-e re Simeon. Á jolo nnooba nne no jo fahl Esowo, fere jo sik nkakeltim no bahke ba kak Israel eltim. Etingi Etohko jolo a ne.
LUK 2:26 Tibre Etingi Etohko lennge tong-e re, á nehm tiki waka kpo tete á nyehn Mesaya nyi Jehova bahke tumu.
LUK 2:27 Etohko ji Esowo kehm-e yehke re á je go etahk Esowo. Eji Josef, a Meri, bo ko Jisos, mmon abo, song yange a ne go etahk Esowo re bo song lim-e ana ntahm bungu no,
LUK 2:28 owo Simeon kehm taare mmon, fili go ebo, fere jo tehk Esowo re,
LUK 2:29 “Ntul, woblim enyam eba, anv, nong, nlokeltum ewa kehm yake njini nyia abo, song go eyebatahng,
LUK 2:30 tibre amahr enyame ebnyehn eltahre ena,
LUK 2:31 ni a ma toobo bum go esamahr ane kpee.
LUK 2:32 Eltahre nia li ellennge ni bahke wahnge ane baka baka nyehn mbang enya, ni bahke jolo ellub ni Israel, ane eba.”
LUK 2:33 Eji nde, a nnyehn wuku ana Simeon bungu bada mmon noo, kehm kpoko bo esi.
LUK 2:34 Simeon kehm biri elfuulu ni Esowo tv bo, kehm tongo Meri nnyehn re, “Mmon noa, Esowo bi m-e yehke. Ye wo bahke limi ane gbalee go Israel gbo, fere lim ane gbalee mehl yiimi. Ye wo li elliingi ni Esowo ma tib, ni ane bahke jo bung ebi bade,
LUK 2:35 eji ntir atahng nyi ane gbalee lꞌjol gbuul. Wofono antahng eltim ena bahke jolo, are bo jahm-a ekahngkahng.”
LUK 2:36 Nnenkal awohng tob jolo o, no bo jo lung-e re Ana. Á jolo nnyehnamahr. Nde, bo jo lung-e re Fanuel ji lohng go etꞌtohngo ji Aser. Ana sahb kꞌkul. Eji nlum ewe ko-e no, á ji elbal nnya esehma,
LUK 2:37 nlum ewe kehm-e kpoko sa, á fere jol nkalebun. Ngare nyia a, yebkang nnya atahl ani a nnya ani. Á joom tiki lohng go etahk Esowo, á jo kake Esowo, jo bade elne njal, fere jo kak ero atv a njul.
LUK 2:38 Á kehm soro ba ngare nyꞌnehm o, ba kehme Esowo tehk, fere jo bung tong ane bao bada mmon noo, bao ba ji, jo sik elforo ni Jeusalem bahke foro.
LUK 2:39 Eji bo ma lim ejum ajehng ajehng mal ana ntahm nyi Jehova bungu no, owo bo kehm feere kehnge go Nasaret, ejahbe ebo ji li go Galili.
LUK 2:40 Mmon noo kehm gbale, fere tahne. Á gbale go elkahne. Elfuulu ni Esowo jolo a ne.
LUK 2:41 Elya anehng anehng nde Jisos, a nnyehn jo je elkak Pasova go Jeusalem.
LUK 2:42 Eji Jisos ma kang ewubu a nnya ebal, bo kehm kpe je go Jeusalem ana bo jo kono eljeke elkak nio.
LUK 2:43 Eji afung elkak nio ma mal, owo bo kehm feere kehnge. Jisos sa go Jeusalem. Nde, a nnyehn kahnem.
LUK 2:44 Bo jo tiri re, Jisos wob go ellong ane ba kpꞌkehnge. Eji bo ma jen efung kohro kohro, owo bo kehm-e kehme elsebe go ellong abonanyehn ebo, a atem ebo.
LUK 2:45 Eji bo ki-e nyehn, bo kehm feere go Jeusalem, song seb-e gona.
LUK 2:46 Eji ma kang nfung era, owo bo kehm song nyehn-e go etahk Esowo, á jehk no a atꞌtibi kpꞌwuungu atung, fere jo bahb bo abahbe.
LUK 2:47 Ane kpee ba wuk-e no, kehm jo kpo bo esi tib go ege elkahne, a afaange nya á jo faange bo.
LUK 2:48 Nde, a nnyehn, kpo bo esi sehng, eji bo nyehn-e no. Owo nnyehn kehm-e tongo re, “Mmon ewame, jen ji wahnge a kehm limi ejum ana jia? Nso, a me, e ma-a seb na seb seb seb.”
LUK 2:49 Owo á kehm faange bo re, “Jen ji wahnge ń jo seb-m? Ń nehme kahn re, m bahke tiki lim eltum ni Nsooa?”
LUK 2:50 Bo kahnem esꞌsi ejum ji á jo bꞌbung tong bo.
LUK 2:51 Owo Jisos kehm tahme toono bo, bo feere kehnge go Nasaret, á song woomo bo go elwo. Nnyehn kuuru nsol nyio kpee go ege eltim.
LUK 2:52 Jisos kehm gbale go elkahne, fere gbal agbal nya ngubjing. Elkoro ni á jo kor Esowo, fere jo kor ane jo kpe gbal na.
LUK 3:1 Eji ma kang nnya elku nyi Taibirius jolo ntul a Rom, ngare nyio nyi Pontus Pailet jolo ntubesi ejahbe go Judea, Herod jo fili Galili, Filip mmonannyehn jo fili Iturea, fere jo fili Trakonitis, Lisanias jo fili Abilene.
LUK 3:2 Annas abola Kayafas jolo atubesi abalimajom. Ngare nyio nyi ellum Esowo song kpiri Jon ji jolo mmon a Sekaraya go elka emahng.
LUK 3:3 Jon kehm tahme, jo yannge go ajahbe nya li kohlo Jodan, jo bung alum Esowo re, “Yaangen mbang enyahne, wahn bel ewohngalahb, Esowo bahke tahme ka-n go egahne abiafem.”
LUK 3:4 Ana nnyehnamahr Aisaya nyono kak go nwer re, “Nne noa, kpꞌrabe go elka emahng re, ‘Tuungen mbang nyi Ntul bum-e! Limen mbang tꞌtor nyi á bahke sehnge.
LUK 3:5 Bo bahke kake ndi go edamme ajehng ajehng, fere jol bale bale, fere rene ewong ajehng ajehng gooro, fere jol bale bale. Ejum ji lꞌgalle, bo bahke limi, fere tor. Abang nya li akpuku akpuku, bo bahke fere gooro, jol gele gele.
LUK 3:6 Nne awohng awohng bahke nyehne eltahre ni Esowo.’ ”
LUK 3:7 Ellong ane gbalee jo lꞌlohng, je goji Jon re á wohngo bo alahb. Jon kehm bungu tong bo re, “Wahn enyo bia,” nne awo tong-n re ḿ bahke foro go erakatahng ji Esowo ji kpꞌbake?
LUK 3:8 Jo limen eljini ni bahke jo tib re, wahn ebyaange mbang enyahne. Kana bom elbungu atemtem re, ‘Ebraham wo li nso ejahre.’ Tibre n kp-n tongo re, Esowo bahke ma ko atal nyaa, lim abon ka Ebraham.
LUK 3:9 “Bobtoobo elfuk bum, ni bo bahke kiimi alohk nti. Eti ajehng ajehng ji tohko kab akab nya nno, bo bahke gbahke tub, rod kak agun.”
LUK 3:10 Owo ane bao kehm-e bahbe re, “Anv, ejum aji e bahke limi me?”
LUK 3:11 Á kehm faange bo re, “Nne no lꞌbel nsubu ebal, nong, á yehke anyehng, ka nne no ki kpi. Nne no lꞌbel nsol alehke, nong, á tob lim ano.”
LUK 3:12 Abakokatak kehm tob ba re bo ba bel ewohngalahb. Owo bo kehm-e bahbe re, “Ntꞌtibi, ejum aji e bahke limi?”
LUK 3:13 Jon kehm faange bo re, “Kana kpe jo ko akpohko etak sehnge ana bo tong-n re wahn jo ko.”
LUK 3:14 Egom nsoja nyindiki kehm-e tob bahb re, “Wahr bahke limi renan?” Á kehm faange bo re, “Kana jo lim nne awohng awohng ejum go eko! Kana jo ka nne ebi mbol mbol! Nong, ana bo kp-n kpiki jo gbal-n.”
LUK 3:15 Owo ane kehm kehme ekpu kunu, fere jo tir go bo a ntim bada Jon re, fundiki ye Mesaya wo.
LUK 3:16 Owo Jon kehm bungu tong bo ane kpee re, “N kp-n wohngo alahb maka maka. Nne no kpꞌbake gbale sehnge me. Jol me n tohkem fꞌfuumu re me n fannge alehke akpaketa enye. Ye wo bahk-n wohngo alahb go Etingi Etohko, a agun.
LUK 3:17 Á fili edꞌda go ebo, kpꞌfebe arasi enye. Á bahke kpuku arasi enye, song kak go ege ekpꞌkpa, fere jahm awal go agun nya lꞌkꞌtiki lahme elahmelahme.”
LUK 3:18 Nsol nyehko kpe jol tvv, nyi Jon kpe jo rehke bo, eji á jo tiingi ane bao nnoobo etib.
LUK 3:19 Á tob ka ntul a Herod ebi, tib eji á taare Herodias, nkal a Filip mmonannyehn, kpe lim abi nsol nyako budu.
LUK 3:20 Herod kpe lim ebi jehko kpele, eji á bobo Jon kak ngbekobo.
LUK 3:21 Eji ane bao kpee ma bel ewohngalahb, Jisos kehm tob bel ewohngalahb. Eji á jo kak ero, ejahbetul kehm lennge.
LUK 3:22 Etingi Etohko kehm badde go elfoongo ni ebbehl, ba jol a ne. Bo kehm wuku ellum go ejahbetul Esowo re, “Wo wo li akor-m mmon ewame, no kpo kor-m sꞌsehng.”
LUK 3:23 Ngare nyio Jisos ebkang ejum eltahl a nnya ewubu. Ane jo tiri re, á jolo mmon a Josef, ji jolo mmon a Heli.
LUK 3:24 Heli jolo mmon a Matat. Matat jol mmon a Livai. Livai jol mmon a Melki. Melki jol mmon a Jannai. Jannai jol mmon a Josef.
LUK 3:25 Josef jol mmon a Matatias. Matatias jol mmon no Amos. Amos jol mmon a Nahum. Nahum jol mmon no Esli. Esli jol mmon a Naggai.
LUK 3:26 Naggai jol mmon a Maat. Maat jol mmon a Matatias. Matatias jol mmon a Semein. Semein jol mmon a Josek. Josek jol mmon a Joda.
LUK 3:27 Joda jol mmon a Joanan. Joanan jol mmon a Resa. Resa jol mmon a Serubabel. Serubabel jol mmon a Sealtiel. Sealtiel jol mmon a Neri.
LUK 3:28 Neri jol mmon a Melki. Melki jol mmon no Addi. Addi jol mmon a Kosam. Kosam jol mmon no Elmadam. Elmadam jol mmon no Er.
LUK 3:29 Er jol mmon a Josua. Josua jol mmon no Eliesa. Eliesa jol mmon a Jorim. Jorim jol mmon a Matat. Matat jol mmon a Livai.
LUK 3:30 Livai jol mmon a Simeon. Simeon jol mmon a Juda. Juda jol mmon a Josef. Josef jol mmon a Jonam. Jonam jol mmon no Eliakim.
LUK 3:31 Eliakim jol mmon a Melea. Melea jol mmon a Menna. Menna jol mmon a Matata. Matata jol mmon a Natan. Natan jol mmon a Devid.
LUK 3:32 Devid jol mmon a Jesi. Jesi jol mmon Obed. Obed jol mmon a Boas. Boas jol mmon a Sela. Sela jol mmon a Nason.
LUK 3:33 Nason jol mmon no Aminadab. Aminadab jol mmon no Admin. Admin jol mmon no Arni. Arni jol mmon a Hesron. Hesron jol mmon a Peres. Peres jol mmon a Juda.
LUK 3:34 Juda jol mmon a Jekob. Jekob jol mmon no Aisik. Aisik jol mmon no Ebraham. Ebraham jol mmon a Tera. Tera jol mmon a Nahor.
LUK 3:35 Nahor jol mmon a Serug. Serug jol mmon a Reu. Reu jol mmon a Peleg. Peleg jol mmon no Eber. Eber jol mmon a Sela.
LUK 3:36 Sela jol mmon a Kainan. Kainan jol mmon Arfasad. Arfasad jol mmon a Sem. Sem jol mmon a Noa. Noa jol mmon a Lamek.
LUK 3:37 Lamek jol mmon a Metusala. Metusala jol mmon no Enohk. Enohk jol mmon a Jared. Jared jol mmon no Mahalalel. Mahalalel jol mmon a Kainan.
LUK 3:38 Kainan jol mmon no Enos. Enos jol mmon a Set. Set jol mmon no Adam. Adam jol mmon Esowo.
LUK 4:1 Eji Jisos lohngo go Jodan, jo kehnge, Etingi Etohko rur-e go ege atahng. Etingi Etohko kehm-e rodo tahm a ne go elka emahng.
LUK 4:2 Owo nnehm gar-e no nfung atahl abal. Afung nyao kpee á tikem li ejumjum. Eji afung nyao ma biingi, njal kehm-e yame.
LUK 4:3 Owo nnehm kehm-e tongo re, “A lꞌjol Mmon Esowo, tong eltal nia siingi ebred.”
LUK 4:4 Jisos kehm-e faange re, “Nwer Esowo bungu re, ‘Abred nya nya sang wahnge nne kpo kpin. Á kpo tob bel elkpin go ellum Esowo anehng anehng.’ ”
LUK 4:5 Nnehm kehm-e rodo tahm a ne go nwahrewahre ewong, ko mmongare ana no nne bahke jehbe akpakamahr, tib-e ajahbe nya li go njini kpee,
LUK 4:6 kehm-e tongo re, “M bahk-a kake nsahm kpee nyi a bahke jo fili ajahbe nyao, fere ka-a ellub ebo. Tibre bobyake kpee kak-m go ebo, m bahke fere faake ka nne no kor-m no.
LUK 4:7 A lꞌsoro jꞌjamme alahng kak-m, nsol nyia kpee bahke fere jol nyꞌnya.”
LUK 4:8 Owo Jisos kehm-e faange re, “Nwer Esowo bungu re, ‘Kak Esowo Ntul ewa. Ye ntahngtahng wo a bahk-e loko.’ ”
LUK 4:9 Nnehm kehm-e koko tahm a ne go Jeusalem, song rod-e kunu go elkong etahk Esowo, kehm-e tongo re, “A lꞌfere jol Mmon Esowo, yehb gbo ndi.
LUK 4:10 Tibre nwer Esowo bungu re, ‘Esowo bahke tongo enjel enye, bo baab-a.’
LUK 4:11 Edi nwer Esowo jehko kpe bung re, ‘Bo bahk-a gbiiri go bo abo, eji a lꞌkꞌba jahre akpade go eltal.’ ”
LUK 4:12 Owo Jisos kehm-e faange re, “Nwer Esowo bungu re, ‘Ka gare Esowo Ntul ewa.’ ”
LUK 4:13 Eji nnehm m-e gare mal, á kehm-e tohko yake mmongare ntiil.
LUK 4:14 Jisos kehm feere a nsahm Etingi Etohko, ba rehng go Galili. Owo elgahm ene kehm yeere ejang ejahbe jio kpee.
LUK 4:15 Á jo tibi go bo a ntahk ero. Ane kpee jo tehk-e tehk.
LUK 4:16 Jisos kehm jeke go Nasaret, edi ji bo le-e no, á gbal. Efung Esabat á kehm jeke go etahk ero ana á jo kono ellimi. Á kehm mehle yiimi re á lung edi nwer Esowo.
LUK 4:17 Bo kehm-e kake nwer nyi nnyehnamahr Aisaya. Eji á ma lennge nwer nyio, á kehm song nyehn edi ji bo nyono re,
LUK 4:18 “Etohko ji Jehova jia, kun-m. Á ma-m tum re me n song tiingi etib bi bahke wahnge aneb agbekobo for, awakamahr nyehn. Á ma-m tum re me n song tahre ane ba kpꞌnyehne erem yehke bo go afemfem nya bo wob no,
LUK 4:19 fere tong ane re, Elya eyebatahng ni Jehova ebrehng.”
LUK 4:20 Eji á ma bulu nwer nyio, á kehm feere a nyi ka nlokeltum, kehm jehke. Ane kpee ba woomo go ekpꞌkpa ero jio jo seeng-e na seenge too.
LUK 4:21 Owo á kehm kehme elbungu a bo re, “Edi nwer Esowo jia ebjol go etingitingi lela, eji ḿ ma wuk.”
LUK 4:22 Owo ane kpee kehm-e kehme eltehke. Anoobo alum nya lohng-e go nnyo jo kpo bo esi sehng. Bo kehm bahbe re, “Anv, mmon a Josef sang aa?”
LUK 4:23 Á kehm tongo bo re, “Etingitingi, ḿ bahk-m tubu elgan nia re, ‘Nlimakahm, lim elna, wo nob me!’ Fere bung re, ‘Nsol nyi e ma wuk re, woblim go Kapenium, tob lim a fvfo go ega ejahbe!’ ”
LUK 4:24 Owo Jisos kehm kpe bung re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, Nnyehnamahr awohng awohng limm, no bo kpo ko-e go ege ejahbe.”
LUK 4:25 Etingitingi, n kp-n tongo re, Akalebun jolo gbalee go Israel ngare nyi Elaija, eji elahb ki kpe na go nnya era kunu ejang, owo egburu njal kehm bake go ndi nyio kpee.
LUK 4:26 Jol Esowo tumem Elaija tv nkalebun awohng awohng gona, sehngem nkalebun awohng no jolo go Sarefat ji Saidon wo, Esowo tumu Elaija tv-e.
LUK 4:27 “Aneb abili gbalee ba jolo go Israel ngare nyi nnyehnamahr Elisa. Bo, nne awohng awohng nobem abili enye, sehngem Neman ji jolo nne a Siria wo wo nobo.”
LUK 4:28 Eji ane ba woomo ekpꞌkpa ero jio wuku ano, atahng kehm rake bo tete.
LUK 4:29 Bo kehm-e tohngo yehke go ejahbe jio, song rehng a ne go nkpe ewong nyi bo si ejahbe jio kunu re bo gbul-e, á fooro go egbunggbung ewong ba gbo.
LUK 4:30 Á fere jene na, ba sehng go elka ane tahm eje.
LUK 4:31 Owo Jisos kehm tahme, song rehng go Kapenium ji li go Galili, song kehme ane tib efung Esabat.
LUK 4:32 Jo kpo bo esi tib go ege eltibi ni á jo tib bo. Tibre alum nya á jo bung, á jo bungu ana nne no kpi nsahm.
LUK 4:33 Nne jolo o ekpꞌkpa ero jio, no bele esabsab etohko go ege atahng. Á kehm rabe tiim re,
LUK 4:34 “Yak-m! E li go nfem anyi awahr a na, Jisos ji Nasaret? A ba re wo ba ranng-ra? N kpꞌkahne nne no a li no. A li mbarebara nne Esowo!”
LUK 4:35 Owo Jisos kehm-e nyame re, “Behl ewok, wo lohng-e song!” Ebi etohko jio kehm yehke nne noo tub ndi go elka ane bao, soro lohng-e. Ejumjum we á limem.
LUK 4:36 Kehm kehme nne awohng awohng esi kpo, bo kehm kehme elbungu atemtem re, “Anv, elkohn alum anya a, nya á kpo bung go nsahm, tong asabsab atohko, bo jo lohng?”
LUK 4:37 Owo elgahm ni Jisos kehm yeere, rehng ejahbe ajehng ajehng ji jolo ejang bio.
LUK 4:38 Jisos kehm lohngo ekpꞌkpa ero jio, song rehng go etahk Saimon. Nnyehn nkal a Saimon, arumbum nyed-e sehng. Bo kehm-e gboongo ka-e.
LUK 4:39 Á kehm tahme song yiimi go ege a nkpe edilnong, kehm nyame arumbum nyao, nnenkal noo soro nob, kehm mehle tvtv, soro kehme bo loko.
LUK 4:40 Eji njul yahke ba ellahme, ane kpee ba bele aneb ayam, ba jo yam ajoobo ayam tvv, kehm koko bo, ba goji Jisos. Á kehm kunu bo abo, go nne awohng awohng, bo nob ane kpee.
LUK 4:41 Abi atohko tob lohngo ane gbalee, jo biingi tiim, fere jo bung re, “Wo wo li Mmon no Esowo!” Jisos jo nyame bo. Á joom taame re bo bung. Tibre bo jo kahne kpee re á li Mesaya.
LUK 4:42 Efungfu behre behre Jisos kehm tahme ejahbe jio, song rehng go edi ji li soom. Ane kehm-e kehme elsebe. Eji bo nyehn-e no, bo kehm jo nok mbang anyehng anyehng, eji á lꞌkꞌtahm bo sa.
LUK 4:43 Owo á kehm tongo bo re, “M bahke tob tiingi nnoobo etib bi etul bi Esowo tong ajahbe nyako fvfo. Tibre ana wo wahnge Esowo tum-m no.”
LUK 4:44 Owo á kehm tahme, jo song bung alum Esowo go ntahk ero nyi jolo go Judea.
LUK 5:1 Efung abehng eji Jisos yiimi go nkpe eto nyi Genesaret, ane kehm ba rur, jo fahd-e tv re bo wuk alum Esowo.
LUK 5:2 Owo á kehm nyehne agbang na abal go elga. Abasahre nsahre eblohng go agbang nyao, song kehme arim ebo faare.
LUK 5:3 Á kehm song yel egbang abehng bi jolo bi Saimon, kehm-e tongo re, á reenge egbang feere go elka alahb. Owo á kehm jehke go egbang, jo tib ane bao.
LUK 5:4 Eji á ma bung mal, owo á kehm tongo Saimon re, “Reenge egbang, song rehng edi ji kpꞌrahbe, wahn yake arim enyahne kak o, bob nsahre.”
LUK 5:5 Owo Saimon kehm-e faange re, “Nsoo, wahr eblim eltum atv atv maa ana tete, jol ejumjum e tikem bob. Wo, eji a ma bung ano, m bahke yake erim ebame kak.”
LUK 5:6 Eji bo ma lim ano, bo kehm bobo nsahre gbalee, erim kehm kehme elyare.
LUK 5:7 Owo bo kehm soro kehme atem ba woomo go egbang behko mahk re bo ba tob bo. Bo kehm bake, ba yehke nsahre nyio, ruru agbang abal abal, fere jol are agbang yahke ter.
LUK 5:8 Eji Saimon Pita nyehne ano, á kehm gboko jamme Jisos alahng, kehm bungu re, “Ntul, jeere song, tibre me nne abiafem wo.”
LUK 5:9 Tibre nkpokosi nyio jo kpo-e esi sehng, a ane bako kpee ba tob jolo a ne o, tib go elkohn nsahre nyi bo bobo no.
LUK 5:10 Ano wo fvfo, Jems a Jon ba jolo abon Sibidi, bo ji jo lim eltum ano a Pita, jo tob kpo bo esi. Owo Jisos kehm tongo Saimon re, “Ka kpe fahl! Bomo anv asongo, a bahke fere jo bim ane.”
LUK 5:11 Eji bo ma tohng agbang ebo kunu egbuk, bo kehm tahme ejum ajehng ajehng sa, tahm toono Jisos.
LUK 5:12 Efung abehng eji Jisos jolo ejahbe ajehng, nne jolo ona, no abili saab-e na saabe go ngubjing. Á nyehne kan Jisos, á kehm gboko, kohk esamahr ebe go ndi, fere jo gboong-e re, “Ntul, lꞌfere kor-a, a li-m ma lim, n nob.”
LUK 5:13 Jisos kehm soro tanne ebo ebe, koor-e, kehm bungu re, “Kor-m kor. Wobnob!” Tvtv o á kehm soro nob abili nyao.
LUK 5:14 Owo Jisos kehm-e rehke re, á kꞌtong nne ne, fere tong-e re, “Song, wo song kpiri nlimajom, fere tib-e elna, fere lim njom ana Moses tongo no, tib eji a ma nob, eji lꞌjol ejum ntianse ka bo.”
LUK 5:15 Tvtv o elgahm ni Jisos kpe yeere na budu. Nlong ane gbalee kehm jo kam, jo ba re bo jo wuk-e, fere jo nob ayam ebo.
LUK 5:16 Jisos jo tahme, song rehng edi ji li soom, song kak ero.
LUK 5:17 Efung abehng eji Jisos jo tib, Bab Farisi, a atꞌtibi ba atahm tob ji ona, ba lohngo go ejahbe ajehng ajehng ji li go Galili, a Judea, fere tob lohng go Jeusalem ba. Nsahm nyi Esowo jolo a Jisos ona re á ko lim ane, bo nob ayam ebo.
LUK 5:18 Ane kehm koko mbanne ba a ne, nyi bo sol-e go edilnong. Bo jo gare re bo yel a ne go ekpꞌkpa, song bum-e go alata Jisos.
LUK 5:19 Bo tingem mbang anyehng anyehng nyi bo bahke sehnge a ne tib ellong ane bao. Owo bo kehm wahre a ne go ero etahk, kehm song lahm elbulu, kehm tahre alehke nya bo kanne go edilnong jio tete ba rehng go elka ane bao, edi ji Jisos jolo no.
LUK 5:20 Eji Jisos nyehne ana bo ma taame tv-e, owo á kehm bungu re, “Mbi, abiafem enya, me n tahm ka-a.”
LUK 5:21 Atꞌtibi ba atahm, a Bab Farisi kehm kehme elbungu atemtem re, “Anv, ye elkohn nne awo, no kpꞌbungu abꞌbi alum ana nyaa tob Esowo? Nne awo bahke ma tahm ka nne go ege abiafem? Esowo ntahngtahng bi bahke ma tahm ka nne go ege abiafem!”
LUK 5:22 Eji Jisos ma seb kahn ana bo jo tir, owo á kehm faange bo re, “Elkohn ntir anyi ń kpꞌtiri go egahna ntim?
LUK 5:23 Jen ji ga riidi, n lꞌtong nne noa re, ‘Abiafem enya me n tahm ka-a,’ afi n lꞌtong-e re, ‘Mehl yiimi, wo jen?’
LUK 5:24 M bahk-n tibi re, Mmon no nne kpi nsahm go njini nyia, nyi á bahke ma tahm ka nne go ege abiafem.” Owo á kehm tongo mbanne nyio re, “N kp-a tongo re, wo tahm, rod edilnong eja, song kehnge!”
LUK 5:25 Tvtv o nne noo kehm soro mehl yiimi go esamahr ane bao, rod edilnong ji á noongo no, tahm eje kehnge, jo tehk Esowo asongo.
LUK 5:26 Ane bao kpee kpo bo esi area. Bo kehm kehme Esowo tehk afahlafahle, fere jo bung re, “Wahr ebnyehn akpokosi nsol lela.”
LUK 5:27 Eji ma jol ano, Jisos kehm tahme, song nyehn nkokatak no bo jo lung-e re Livai jehk go ekpꞌkpa etak. Á kehm-e tongo re, “Tahm toon-m!”
LUK 5:28 Livai kehm tahme ejum ajehng ajehng sa, tahm toon-e.
LUK 5:29 Owo Livai kehm limi egburu elkak go ege etahk ka Jisos. Abakokatak gbalee tob jolo o, a ane bako fvfo, jo li nsol abo.
LUK 5:30 Bab Farisi, a atꞌtibi ba atahm ba woomo go ellong Farisis kehm kehme elmemme tob abatꞌtoono Jisos re, “Jen ji wahnge ń kpo li nsol alehke a abakokatak, go aneb abꞌbi?”
LUK 5:31 Owo Jisos kehm faange bo re, “Ane ba li nob nob kpehme seb nlimakahm, sehngem ane ba kpꞌyame ba kpꞌsebe.
LUK 5:32 M baam re me m ba lung anoobo ane, bo gbo ndon. M ba re me m ba lung abi ane.”
LUK 5:33 Egom ane bandiki kehm ba bahb Jisos re, “Jen ji wahnge abatꞌtoono Jon, a ba Farisis kpo bade elbo njal nkpel a nkpele, fere jo kak ero, abatꞌtoono eba kpo li na nsol, fere jo wꞌwo?”
LUK 5:34 Owo Jisos kehm faange bo re, “Ḿ bahke limi renan, kehm tongo ane ba bo ma tiingi bo elkak elbal re bo ji njal ngare nyi nlumanne kpeke li a bo?
LUK 5:35 Ngare kpꞌbake nyi bo bahke yehke nlumanne go bo ellong tahm a ne. Ngare nyio nyi bo bahke kehme elbo njal bade.”
LUK 5:36 Jisos kehm kpe tub bo elgan re, “Nnene limm, no bahke koko mmojang mbomo no nfenfe, song baade nkꞌkula mbomo. Á lꞌlim ano, edi ji bo ko mmojang mbomo no nfenfe baade, bahke kpe kv na budu. Ejang mbomo nfenfe nehm fuumu a nkꞌkula mbomo.
LUK 5:37 “Nnene limm fvfo, no bahke yaange amahm ma kpꞌfahle kak go nkꞌkohko eyahbe. Á lꞌlim ano, amahm mao ma kpꞌfahle bahke limi eyahbe jio bahnge, amahm sale, eyahbe rannge kpee.
LUK 5:38 Amahm ma kpꞌfahle, bo bahke jo kak go eyahbe nfenfe.
LUK 5:39 Nnene limm, no kpo wo akꞌkulu amahm, amahm ma kpꞌfahle kehm-e kpe kor. Á bahke bungu re, ‘Akꞌkulu amahm ma ga nob.’ ”
LUK 6:1 Efung Esabat abehng eji Jisos jo jen go emahng ji bo bahme nkohl, owo abatꞌtoono ebe kehm jo laade nkohl, fere monngo amohk tv go arahn, jo li.
LUK 6:2 Owo egom Farisi jindiki kehm bahbe bo re, “Jen ji wahnge ń kpꞌlimi ejum ji ntahm enyahre sahde re, nne kꞌjo lim efung Esabat?”
LUK 6:3 Jisos kehm faange re, “Ń ka tiki lung bade ana Devid limi no ngare nyi njal yam-e no, a ane ebea?
LUK 6:4 Á yele ekpꞌkpa Esowo, song rod abred nya bo limi bum go esamahr Esowo li, fere tob ka ane ebe ba jolo a ne, bo li, nya ki fuumu re nne awohng awohng li, sehngem abalimajom ba ba jo li.”
LUK 6:5 Owo Jisos kehm kpe tong bo re, “Mmon no nne tob li nfono Esabat.”
LUK 6:6 Efung Esabat bi Jisos kpe je go etahk ero song tib, nne awohng jolo o, no eboblum ebe lohngo no.
LUK 6:7 Atꞌtibi ba atahm, a Bab Farisi, bo jo baab-e, joare á bahke limi nne awohng awohng, á nob efung Esabat.
LUK 6:8 Jisos kꞌkahn ntir atahng ebo, owo á kehm tongo nne no ebo ebe lohngo no re, “Ba, wo ba yiimi ana!” Nne noo kehm mehle yiimi, jen song yiimi ona.
LUK 6:9 Owo Jisos kehm tongo bo re, “N kp-n bahbe re, Anv, ntahm enyahre bungu re wahr jo lim jen efung Esabat, wahr jo kak na nne ebo, afi wahr jo rannge na? Wahr jo tahre elkpin nne, afi wahr jo rannge elkpin nne?”
LUK 6:10 Eji á ma seenge bo, song jahm, owo á kehm tongo nne noo re, “Tanne ebo eba!” Á kehm limi ano. Ebo ebe kehm feere jol ana behko jang jang.
LUK 6:11 Atahng kehm rake bo tete, bo kehm kehme eltoobo bo bo, ji bo bahke limi Jisos.
LUK 6:12 Ngare nyio Jisos kehm tahme go ewong re á song kak ero. Owo á kange no, jo kak ero ka Esowo.
LUK 6:13 Eji efungfu ma se, á kehm lungu abatꞌtoono ebe tv elne, kehm jake ewubu ane abal, ba á jo lung bo re abatiingetib.
LUK 6:14 A wo li ewubu ane abal ba á yehke no. Saimon ji Jisos ka-e mbing nyehko re Pita, a Andru mmonannyehn Pita, go Jems, Jon, Filip, Batolomi,
LUK 6:15 Matiu, Tomos, Jems ji mmon a Alfeus, a Saimon ji jo seb re ejahbe eje lohng go elwo ni aneb Rom,
LUK 6:16 go Judas ji mmon a Jems, a Judas Iskariot ji gungu Jisos.
LUK 6:17 Eji Jisos jo badde a bo go ewong, á kehm ba yiimi edi ji li bale bale, a ellong abatꞌtoono ebe gbalee, a ellong ane tvv, ba lohngo go Judea kpee, fere lohng go Jeusalem, a ba lohng go nkpe agburu aya, ejang bi Taya, a Saidon. Bo ba re bo ba wuk-e, fere nob ayam ebo.
LUK 6:18 Ane ba asabsab atohko jo gbiingi bo, bo nobo ane kpee.
LUK 6:19 Ellong ane bao kpee jo sebe re, bo koor-e, tibre nsahm jo lohng-e lohng. Á fere lim bo, bo nob ane kpee.
LUK 6:20 Owo Jisos kehm tabe esamahr ebe seenge abatꞌtoono ebe, kehm bungu re, “Elfuulu li ka wahn akpak, tibre etul bi Esowo bꞌbahne bi.
LUK 6:21 “Elfuulu li ka wahn ji njal kp-n yame anv, tibre ḿ bahke wohngo.” “Elfuulu li ka wahn ji kpꞌlingi anv, tibre ḿ bahke wolo asol.
LUK 6:22 “Elfuulu li ka wahn, ane lꞌko-n ekv tib go esi ji Mmon no nne, fere yab a nahne, jo su-n, fere jo bung re, wahn abi ane ba.
LUK 6:23 “Jo belen eyebatahng, nsol ana nyio lꞌlim, wahn fere jo siiki. Tibre egburu eltuuru enahne nia, nong-n go ejahbetul Esowo. Tibre nsol nyꞌnehm ona nyi babnde ebo jo lim abanyehnamahr Esowo.
LUK 6:24 “Eyuu a nahne, wahn afang ane, tibre wahn ebbel ejum ekakeltim ejahne.
LUK 6:25 “Eyuu a nahne, wahn ji kpꞌwohngo anv, tibre ḿ bahke jene njal njal. “Eyuu a nahne, wahn ji kpꞌwolo anv, tibre ḿ bahke jehke ndon ndon, fere jo ling.
LUK 6:26 “Eyuu a nahne, ane kpee lꞌjo tehk-n. Tibre ano wo babnde ebo tob jo tehk akimfahnge abanyehnamahr.”
LUK 6:27 “N kp-n tongo wahn ji kpꞌwuungu atung re, Anebekv ebahne jo kor-n. Jo limen nnoobo ka ane ba kpo ko-n ekv.
LUK 6:28 Jo biren nnoobo tv ane ba kpo su-n. Jo kaken ero ka ane ba kpo lim-n ebi.
LUK 6:29 Nne no lꞌrum-a elkpal, tob sennge ejang behko ka-e fvfo, á kpe-a rum. Nne no lꞌtaare nsubu enya, á lꞌkpe ba ewobo eja taare, tob yake ka-e.
LUK 6:30 Jo ka nne awohng awohng ejum, no bahb-a no. Nne no lꞌtaare ejum eja, k-e tong re á feere a ji.”
LUK 6:31 “Ejum ajehng ajehng ji ń kpꞌsebe re ane jo lim ka-n, wahn fvfo, tob jo limen ano ka bo.
LUK 6:32 Ane ba ń kpo kor bo, bo lꞌjo kor-n, eltuuru ani Esowo bahk-n tuuru? Tibre ane ba, aneb abiafem kpo kor bo, bo ba fvfo kpo tob kor aneb abiafem.
LUK 6:33 Ń lꞌjo lim nnoobo ka ane ba kpo lim nnoobo ka-n, eltuuru ani ḿ bahke bele? Tibre aneb abiafem kpo tob lim ano.
LUK 6:34 Ń lꞌjo bong ane akpohko, ba ń tiri re bo bahke tob bong-n, eltuuru ani ḿ bahke bele? Tibre aneb abiafem kpo bong aneb abiafem, eji bo lꞌtob lim jang jang ka bo.”
LUK 6:35 “Nong, anebekv ebahne jo kor-n, wahn jo lim nnoobo. Jo bongen ane akpohko, wahn kꞌjo kunu ekpu re bo feere a nya ka-n. Ń lꞌlim ano, eltuuru enahne bahke gbale. Owo ḿ bahke kehm jolo abon ba Esowo bi gbale sehng. Tibre Esowo kpo lim nnoobo ka ane ba kil jo kak saam, fere tob lim nnoobo ka abi ane.
LUK 6:36 “Nong, ane jo fil-n ndon, ana Nso ejahne, ane kpo fil-e ndon.”
LUK 6:37 “Kana jo lam ane bako, Esowo wahn nehm tob lam. Kana jo tong ane re, bobli ebi, Esowo wahn nehm tob tong re, wahn ebli ebi. Jo tahmen ka ane, Esowo bahke tob tahm ka-n.
LUK 6:38 Jo kaan, Esowo bahk-n tob ka. Á bahke gare go ebam ji nno a nno, gbehke, fere so, kak, rur wꞌwohng, fere yaange kak egahne abam. Ana ń gare no ka, ano wo fvfo Esowo bahke tob gare ka-n.”
LUK 6:39 Jisos kehm tob tub bo elgan re, “Anv, nwakamahr a nne bahke ma tib nwakamahr nyehko mbanga? Bo ane abal abal nehm song gbo yel go elbinga?
LUK 6:40 “Nne no kpꞌkpili kpehme gbal sehnge ntꞌtibi ewe. Nne awohng awohng no lꞌkpili mal, á bahke jolo ana ntꞌtibi ewe.
LUK 6:41 “Jen ji wahnge a kpꞌseenge mmolsahk no wob mmonanne go elmahr, a kil eltiri bada nkporti nyi wob go ega elmahr?
LUK 6:42 A bahke limi renan, kehm tongo mmonanne, re, ‘Nong, me n yehk-a mmolsahk no wob-a go elmahr,’ eji wofono antahng kil nyehne nkporti nyi wob-a go elmahr? Wobnob tane! Tohko gbo mbang yehke nkporti nyi wob go ega elmahr, eji a lꞌmal nyehn, yehke mmolsahk no wob mmonanne go elmahr.
LUK 6:43 “Tibre eti ji nno ajehng ajehng limm, ji kpo kab asabsab akab. Jol fvfo, esabsab eti ajehng ajehng limm, ji kpo kab anoobo akab.
LUK 6:44 Tibre eti ajehng ajehng, bo kpo liing-e go ege akab. Nnene limm, no kpo bong akab efig go asokonso, fere bong akab avain go egab.
LUK 6:45 “Nsol afang nyi wob nnooba nne go ege eltim, nyi nyi á kpo yehke, lohng a nyi. Abꞌbi nsol nya wob ebi nne go ege eltim, nya nya á kpo yehke, lohng a nya. Tibre ji ma rur nne go eltim, ji ji kpo lohng-e go nnyo.
LUK 6:46 “Jen ji wahnge ń kpo lung-m re, ‘Ntul, Ntul!’ Ń kil jo lim nsol nyi n kpo tong-n re wahn lim?
LUK 6:47 “Nne awohng awohng no lꞌba go egame, ba wuk alum enyame, fere jo lim, m bahk-n tibi elkohn nne no á li no.
LUK 6:48 Á li ana nne no si etahk. Á kpa rꞌrahbe tete rehng go ekpartal, kehm bumu nnahb ekahme enye o. Eji nnyel yele no, alahb jo gbul etahk jio, tikem ma gbehke egbehkegbehke, tibre nnahb ekahme nyio kuumu go ekpartal.
LUK 6:49 “Nne no lꞌwuk alum enyame, fere ten go ellimi, á li ana nne no si na si etahk eje kunu go ndi, kꞌbum nnahb ekahme. Eji alahb jo gbul etahk jio, kehm soro gbo kpee rꞌrere rꞌrere.”
LUK 7:1 Eji Jisos ma bung nsol nyia kpee mal, tong ane bao, á kehm tahme go Kapenium.
LUK 7:2 Ntubesi a nsoja awohng jolo o, no bele nlokeltum no jo sahb kor-e kor. Nlokeltum ewe noo jo yame, are á bahke kpoko.
LUK 7:3 Eji ntubesi a nsoja noo wuku bada Jisos, á kehm tumu anebkul Jus bandiki re bo song gboong-e, á ba lim nlokeltum ewe nob.
LUK 7:4 Eji bo ba rehng goji Jisos, bo kehm sahb gboong-e gboongo re, “Ntubesi noo, fꞌfuumu re wo kak-e ebo.
LUK 7:5 Tibre ejahbe ejahre kpo kor-e sehng. Yebsi etahk ero ka-r.”
LUK 7:6 Owo Jisos kehm tahme toono bo. Eji á ma kabbe etahk jio, ntubesi a nsoja noo kehm tumu ate ebe tv-e. Bo kehm-e song tong re, “Ntubesi re, wo kꞌkpe gbiingi elna mbol mbol, are ye fuumem re wo song yel ege ekpꞌkpa.
LUK 7:7 Jol á fuumem re á ba go ega. Are, wo lub bung ellum ellum, nlokeltum ewe bahke nobo.
LUK 7:8 Ntubesi re, á li nne no wob go elwo nne. Á tob kpi nsoja nyi tob wob-e go elwo. Á lꞌtong nne noko re, ‘Song!’ Tahm. Á lꞌtong nne noka re, ‘Ba!’ Á ba. Á lꞌtong nlokeltum ewe re, ‘Lim ejum jia!’ Á lim na lim.”
LUK 7:9 Jisos, esi kehm-e kpoko, eji á wuku ano. Á kehm keebe, kehm bungu tong ellong ane ba jo toon-e re, “N kp-n tongo re, Jol go Israel n ka tiki nyehn nne no kpi elkohn egburu eltaame ana nia.”
LUK 7:10 Eji ane ba ntubesi a nsoja noo tumu bo feere no, ba rehng ege etahk, bo ba nyehne nlokeltum noo ma lohko nob.
LUK 7:11 Etoono efung behko Jisos kehm tahme go ejahbe ji bo jo lung re Nain. Abatꞌtoono ebe gbalee, a ellong ane tvv ba toon-e no je.
LUK 7:12 Eji á ma kabbe eti mbu ji jolo ejahbe jio, ane ba solo nkvne kehm lohngo ejahbe jio abake. Nne no kpo no jolo mmon mmon awohng no nnenkal no jolo nkalebun. Ellong ane gbalee jolo a nnenkal noo o, ba lohngo ejahbe jio.
LUK 7:13 Eji Ntul a Jisos nyehn-e no, ndon kehm-e gbale go ege eltim tib nnenkal noo. Owo á kehm-e tongo re, “Ka kpe ling!”
LUK 7:14 Á kehm jeere, song kooro ekpa ji bo gbade nkvne. Aneblum ba sol-e no kehm yiimi. Jisos kehm bungu re, “Njangkun, n kp-a tongo re wo mehl!”
LUK 7:15 Nne no kpo no kehm soro mehl ji, kehm kehme elbungu. Jisos kehm-e jabbe, kak nnyehn go ebo.
LUK 7:16 Owo nne awohng awohng kehm kehme elfahle, fere jo tehk Esowo re, “Egburu nnyehnamahr eblohng go egahre ellong.” Bo kpe bung re, “Esowo ebba re á ba tahre ane ebe.”
LUK 7:17 Eka jia bada Jisos kehm yeere go Judea kpee, a ajahbe nya jolo sennge Nain ka.
LUK 7:18 Abatꞌtoono Jon kehm song tong-e nsol nyio kpee.
LUK 7:19 Jon kehm lungu abatꞌtoono ebe na abal, tum bo tv Ntul a Jisos re bo song bahb-e re, “Wo wo li nne no kpꞌbake, afi wahr ji sik nne nondiki?”
LUK 7:20 Eji bo song kpiri Jisos, bo kehm-e tongo re, “Jon ji nwohngalahb wo ma-r tum tv-a re wahr ba bahb-a re, ‘Wo wo li nne no kpꞌbake, afi wahr ji sik nne nondiki?’ ”
LUK 7:21 Ngare nyio Jisos limi aneb ayam gbalee, bo nob go ajoobo ayam tvv, fere kam ane abi atohko yehke, tob lim awakamahr gbalee, bo nyehn.
LUK 7:22 Owo Jisos kehm faange ane ba Jon tumu no re, “Songen, wahn song tong Jon nsol nyi ḿ ma nyehn, fere wꞌwuk. Anv, awakamahr kpꞌnyehne, abanne ebtahm kpꞌjene, aneb abili kpꞌnobo, alakatung kpꞌwuku, akvne kpꞌnyahme go elkv. Akpak kpꞌwuku nnoobo etib.
LUK 7:23 “Elfuulu li ka nne no lꞌki-m sel gbo.”
LUK 7:24 Eji ane ba Jon tumu bo ma feere fi, owo Jisos kehm bomo elbungu bada Jon, tong ellong ane bao re, “Ń jo lohngo je elka emahng re wahn song nyehn jen? Eljele ni nfeb kpꞌlimi, kpꞌneenga?
LUK 7:25 Jen ji ń jo jꞌje re wahn song nyehn? Nne no liibi anoobo nsola? Etingitingi, elkohn ane ba kpo liibi ano, fere jo li ebno, bo kpo kono eljolo go ntahk atul.
LUK 7:26 Anv, ejum aji ń jo je re wahn song nyehn? Nnyehnamahra? “Etingitingi, n kp-n tongo re, wahn ebnyehn nne no gbale sehnge nnyehnamahr.
LUK 7:27 Tibre Jon wo li nne no nwer Esowo bungu no bada ne re, “ ‘M bahke tumu ntiingetib ewame re á gbo-a mbang, song tuungu mbang bum-a.’
LUK 7:28 “N kp-n tongo re, Nne awohng awohng limm, no ma jꞌjol go njini nyia no gbale sehnge Jon. Wo, nne no sahb rꞌrede, no kun etul bi Esowo, á gbale sehnge ye.”
LUK 7:29 “Ane kpee, a abakokatak ba wuk-e no, bo ba taame re, Esowo lohko li go etingitingi, tib eji bo ma bel ewohngalahb ji Jon.
LUK 7:30 “Bab Farisi, a atꞌtibi ba atahm tꞌten ji Esowo toobo re á lim ka bo, eji ki kor bo re bo bel ewohngalahb jio ji Jon.
LUK 7:31 “Anv, m bahke koko ane ba li anv gara jen? Bo li renan?
LUK 7:32 Bo li ana abonse ba ma lohng song ji go elatahkgur kpi mbene lim. Egom jindiki tong egom jehko re, “ ‘Wahr ebwor afiri ka-n, ḿ bahnem. Wahr ebling aling, wahn tobem ling fvfo.’
LUK 7:33 Eji Jon ji nwohngalahb ba no, á joom li abred, fere jo wo amahm, ń jo tongo re, ‘Á kpi ebi etohko go ege atahng.’
LUK 7:34 Wo anv, Mmon no nne ebba, kpꞌlehke, fere jo wꞌwo, ń fere jo bungu re, ‘Nyehnen nlehke ebno noa! Á li nwokamahm, a ntem no abakokatak, a ntem no aneb abꞌbi.’
LUK 7:35 “Nne lꞌkpur nsol nyi aneb elkahne kpo lim, owo á bahke tob kahn ana elkahne li no.”
LUK 7:36 Nne a Farisi awohng kehm tiingi Jisos re á song li nsol a ne. Jisos kehm jeke go etahk nne a Farisi noo, song ji go ekpꞌkuru nsol alehke.
LUK 7:37 Nnenkal awohng jolo ejahbe jio, no jolo nne abiafem. Eji á sebe kahn re Jisos noa, kpꞌlehke nsol go etahk nne a Farisi noo, owo á kehm koko elom akehng tahm a ji,
LUK 7:38 song yiimi go njahm a Jisos, edi ji Jisos bumu akpade. Á jo lꞌling, abonngo jo toongo wohngo Jisos go akpade. Owo á kehm koko alv esi enye dohk-e akpade, fere sod akpade enye, kehm yaange akehng mao, wohng-e go akpade.
LUK 7:39 Eji nne a Farisi no tiingi Jisos nyehne ano, á kehm bungu atahng atahng re, “Li re nne noa lohko li nnyehnamahr, kehn á jol kahne nne no nnenkal noo li no, no kp-e kooro abo, fere kahn elkohn elkpin ni á kpo lim, tibre á li nne abiafem.”
LUK 7:40 Owo Jisos kehm bungu re, “Saimon, n kpi ejum ji n kp-a tongo.” Á kehm faange re, “Aa, ntꞌtibi, tong-m me!”
LUK 7:41 Owo Jisos kehm bungu re, “Ane abal jolo go, ba bele nne no kpo bong ane akpohko mbong. Nne noko bel-e mbong a mpon atahl awubu, noko bel-e mbong a mpon eltahl.
LUK 7:42 Eji bo ki bel ejumjum ji bo bahke koko gal mbong nyio, á kehm yake ka bo. Tong-m, go ellong ane abal baa, nne awo, nne noo bahk-e jo ga kor?”
LUK 7:43 Owo Saimon kehm faange re, “Me m bum re, nne no á ga yake ka-e wo.” Jisos kehm bungu tong-e re, “Wobfaange go nseenge.”
LUK 7:44 Á kehm keebe seenge nnenkal noo, kehm bungu tong Saimon re, “Wobnyehn nnenkal noaa? Eji m ba yel go ega ekpꞌkpa, me a kaam alahb re men n ru akpade. Wo, ye ma-m ru akpade go ege abonngo, fere ko alv enye dohk-m.
LUK 7:45 M-e a sodem nnyo. Jol ye ka tiki rahke akpade enyame go elsodo, eji n tiki yel a.
LUK 7:46 Akehng, m-e a kakem go esi, wo, ye ma-m wohngo akehng go akpade.
LUK 7:47 Owo wahnge n kp-a tongo re, Abiafem enye nya li gbalee, me n tahm ka-e, tibre á kpi egburu elkoro sehng.”
LUK 7:48 Á kehm tongo nnenkal noo re, “Abiafem enya me n tahm ka-a.”
LUK 7:49 Ane bako ba tob ji ekpꞌkuru nsol alehke jio kehm kehme elbungu atahng atahng re, “Ebga! Anv, ye nne awo no kpo tahm ka nne go ege abiafem?”
LUK 7:50 Owo Jisos kehm tongo nnenkal noo re, “Song go eyebatahng! Eltaame ena ni ma-a tahre.”
LUK 8:1 Eji ma jol ano, Jisos kehm jo jen yannge ajahbe ajahbe ajahbe, jo bung alum Esowo, fere jo tiingi nnoobo etib bi etul bi Esowo. Abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal, jolo a ne o,
LUK 8:2 a anebkal bandiki ba á kame bo abi atohko yehke, fere lim bo nob ayam ebo. Meri ji bo jo lung-e re Meri ji lohng go Magdala tob woomo go ellong ane bao, ye ji á kam-e abi atohko na asehma yehke,
LUK 8:3 go Joanna nkal a Kusa, Kusa ji jolo ntubesi no alokeltum ba jolo go nlaaga Herod, go Susanna, a anebkal gbalee bako ba jo kak Jisos, a abatꞌtoono ebe ebo go nsol nyi bo bele no.
LUK 8:4 Eji ellong ane gbalee kpi nlohngo nlohngo go ajahbe ajahbe ajahbe, ba kono edi ajehng goji Jisos, owo á kehm tubu bo elgan nia re,
LUK 8:5 “Nne jolo go, no tahme re á song wohngo amohk nti enye go ege egbe. Eji á jo wohngo, nyandiki fooro gbo go mbang. Ane ba kadde sehng. Nruk ba suudu mele.
LUK 8:6 “Nyandiki gbo noongo go ndi nyi jolo atal atal. Amohk nti nyao gulu elmahnge, fere kpo, waange, tibre ndi waange sehng.
LUK 8:7 “Nyandiki gbo kuumu go elkob akpiri, mahng. Akpiri kehm gbale, bulu akohdo nti nyao.
LUK 8:8 “Nyako gbo noongo go nnooba ndi, kehm mahnge, gbal, kab akab, etasok ajehng ajehng nkab atahl alon alon.” Eji Jisos ma bung ano, á kehm rabe re, “Nne no kpi atung, nong, á wuk!”
LUK 8:9 Abatꞌtoono Jisos kehm-e bahbe ana elgan nia lohngo no.
LUK 8:10 Owo Jisos kehm faange bo re, “Bo ma-n ka elkahne nio ni nsol nyi li ka etul bi Esowo, nyi Esowo behre no. Egom ane bako kpo wuk ngaane ngaane, eji ‘bo lꞌseenge na seenge, kꞌnyehn, fere wuk na wuk, kꞌkahn ana lohngo no.’
LUK 8:11 “Ana wo elgan nia lohngo no. Amohk nti nyao, alum Esowo nya.
LUK 8:12 “Amohk nti nya gbo noongo go mbang lohngo ana ane ba kpo wuk alum Esowo. Nnehm ba yehke alum nyao go bo a ntim, eji bo lꞌkꞌtaame, fere bel eltahre.
LUK 8:13 “Amohk nti nya gbo noongo go ndi nyi li atal atal lohngo ana ane ba lꞌwuk alum Esowo. Bo ko go eyebatahng. Alohk bo nehm bel. Bo kpo toono Esowo mmongare ntiil. Elgaare lꞌba, bo yak-e.
LUK 8:14 “Amohk nti nya gbo kuumu elkob akpiri lohngo ana ane ba ma wuk alum Esowo. Atꞌtiiri nya njini nyia, ekor afang, a ekor nsol nyi njini kpo lim, nsol nyi nyi kpo ra yel go bo a ntim, song bulu alum Esowo tv, akab nehm kul.
LUK 8:15 “Amohk nti nya gbo noongo go nnooba ndi lohngo ana ane ba ma wuk alum Esowo, fere ko, kuuru go bo anoobo ntim nya enehm abehng abehng ki wob, soro asi, jo kab akab.
LUK 8:16 “Nnene limm, no ma nyꞌnyaale etꞌrekahng, rod ejeere konngo, jol rod, kak go nla ekpꞌkuru. Á bahke rodo na, kunu go ejum ji bo kpo kunu etꞌrekahng, eji ane ba kpꞌyele ekpꞌkpa lꞌjo nyehn ellennge nio.
LUK 8:17 Tibre ejum ajehng ajehng limm, ji bo behre no, ji lꞌkꞌjol gbuul. Jol ejum ajehng ajehng limm, ji li go mbiiri, ji lꞌkꞌlohng gbuul, ane fere kahn.
LUK 8:18 “Jo kunen ekpu ana ń kpo wuk nsol. Nne awohng awohng no kpi no, bo bahk-e kake na budu. Nne awohng awohng no ki kpi, jio ji á tiri no re á kpꞌkpi, bo bahk-e taare na.”
LUK 8:19 Nnyehn Jisos, a abonanyehn Jisos kehm bake. Bo tikem ma rehng goji Jisos tib ellong ane.
LUK 8:20 Owo ane bao kehm-e tongo re, “Nne, a abonane, bo baa, yim go elatahk kpꞌsebe re bo nyehn-a.”
LUK 8:21 Jisos kehm faange bo re, “Ane ba lꞌwuk alum Esowo, fere jo lim, bo ba li babnnee, a abonanee.”
LUK 8:22 Efung abehng Jisos kehm yele go egbang, a abatꞌtoono ebe, kehm tongo bo re, “Nong, wahr siiren rehng egbuk eto jehko.” Owo bo kehm soro tahm.
LUK 8:23 Eji bo jo fing asongo, Jisos kehm gboko ellu. Owo egburu nfeb kehm ba kehme ellimi go eto jio, alahb kehm kehme elkimi yel egbang, ba elruru. Bo jolo efin efin ngare nyio.
LUK 8:24 Owo abatꞌtoono ebe kehm ba kpir-e, kehm-e nyahme re, “Nsoo, nsoo, e kpꞌtane na ao!” Jisos kehm mehle yiimi, kehm nyame nfeb, a ebuku ji jo lim nsahm nsahm. Kehm rahke, edi naange soom.
LUK 8:25 Jisos kehm bungu tong bo re, “Anv, eltaame enahne nꞌna me?” Owo bo kehm kehme elfahle, fere jo kpo bo esi. Bo kehm kehme elbungu atemtem re, “Anv, ye elkohn nne awoe, no kpo bung tong nfeb, a ebuku, wuk-e?”
LUK 8:26 Bo kehm song rehng go Gerasa ji jolo egbuk eto jehko. Galili egbuk jehka.
LUK 8:27 Eji Jisos wahre go egbuk, nne awohng lohngo go nla ejahbe, kehm ba wan-e. Nne noo bele abi atohko ekidi eblab. Á jo jene ebun ebun. Á joom kang etahk, á jo kange edi ji alahm akvne jolo no.
LUK 8:28 Á nyehne kan Jisos a, á kehm rabe, gbo-e go alata, fere jo bung wahre wahre re, “E li nfem anyi awahr a na, Jisos ji Mmon Esowo bi gbale sehng? N kp-a gboongo re, wo ki-m kak erem.”
LUK 8:29 Tibre Jisos tohko tong esabsab etohko jio re á lohng nne noo. Nkpel tvv etohko jio jo yehk-e. Jol eji ane jo kak-e kak agbekobo go abo, a akpade akpade, fere jo baab-e, á jo kiimi na agbekobo nyao, ebi etohko jio jo yehk-e kak go elka emahng.
LUK 8:30 Owo Jisos kehm-e bahbe re, “Mbing enya mee?” Á kehm faange re, “Egom.” Tibre abi atohko gbalee woom-e go atahng.
LUK 8:31 Abi atohko nyao kehm gboongo Jisos re, á kꞌtong bo, bo je song yel go nrabbe elbing.
LUK 8:32 Ngare nyio ellong akuk gbalee jo li nsol ona go nkpe ewong. Abi atohko nyao kehm gboongo Jisos re á lub yake bo, bo song yel akuk nyao go atahng. Jisos kehm yake bo.
LUK 8:33 Owo abi atohko nyao kehm lohngo nne noo, song yel akuk go atahng. Akuk nyao kpee kehm beke, song fooro egbunggbung aya, yel alahb tan.
LUK 8:34 Eji ane ba jo baabe akuk nyao nyehne ano, bo kehm beke, song tooro go etahk, a abon ajahbe ba jolo o.
LUK 8:35 Ane bao kehm lohngo ba re bo ba nyehn ejum ji ma lim. Eji bo ba kpiri Jisos, bo kehm tob ba nyehn nne no abi atohko lohng-e no, jehk go alata nya Jisos sange sange. Á ma kak nsol go ngubjing kpee. Owo bo kehm kehme elfahle.
LUK 8:36 Ane ba nyehne ana ngbokesahl nyio ma nob, bo kehm song tooro tong ane bako.
LUK 8:37 Ane kpee ba lene ejang bio bi Gerasa kehm gboongo Jisos re á tahm o song. Tibre bo jo fahle sehng. Owo Jisos kehm song yel egbang re á feere kehnge.
LUK 8:38 Nne no abi atohko lohng-e no kehm gboongo Jisos re, “Nong, me n jol a na!” Jisos kehm-e tongo re á song, fere bung re,
LUK 8:39 “Feere song kehnge, wo song tong ane ana ji Esowo ma lim ka-a.” Owo nne noo kehm tahme, song tooro tong ejahbe jio kpee bade egburu ejum ji Jisos ma lim ka-e.
LUK 8:40 Eji Jisos feere no, ba rehng egbuk eto jehka, ane kehm-e jo gbaame. Tibre bo ji, jo sik-e.
LUK 8:41 Owo nne awohng kehm lohngo ba, no bo jo lung-e re Jairus ji jolo ntubesi etahk ero, ba gbo jamme Jisos alahng, fere gboong-e re, á lub je go ege etahk.
LUK 8:42 Tibre á bele mmon mmon awohng no nkal, no ma kang ewubu a nnya ebal. Á noongo go emel elkv. Eji Jisos jo jen mbang mbang asongo, ellong ane jo fahd-e na fahd kak.
LUK 8:43 Nnenkal awohng jolo o, no alung jo lohng-e go nnahb go ewubu a nnya ebal. Á rannge akpohko nya á bele no kpee, ka abalimakahm. Jol nnene we tikem ma lim, á nob.
LUK 8:44 Owo á kehm jeere kohlo Jisos go njahm, fere koor-e go ege esꞌsili nsubu. Tvtv o, alung eme kehm soro kimi.
LUK 8:45 Jisos kehm bahbe re, “Nne awo ma-m kooro a?” Eji ane kpee ma ten, Pita kehm bungu re, “Nsoo, ellong ane ni kpꞌjene a na, ni ni kp-a sehme.”
LUK 8:46 Owo Jisos kehm kpe bung re, “Nne ma-m kooro. Tibre me n kahn re, nsahm ma-m tele lohng.”
LUK 8:47 Eji nnenkal noo sebe kahn re, á nehm ma biiri, á kehm lohngo kpꞌkahme abake, ba gbo jamm-e alahng, kehm tooro go esamahr ane kpee, ana ji wahnge á koor-e no, fere tong ana á soro nob ngare nyꞌnehm o.
LUK 8:48 Owo Jisos kehm bungu re, “Mmon ewame, eltaame ena ni ma-a lim, a ma nob. Song go eyebatahng!”
LUK 8:49 Eji Jisos kpi mbungu mbungu, nne awohng kehm lohngo etahk ntubesi ero noo, ba tong-e re, “Mmon ewa ebkpo. Ka kpe gbiingi ntꞌtibi mbol mbol.”
LUK 8:50 Eji Jisos wuku ano, owo á kehm-e faange re, “Ka kpe fahl, taame na taame! Á bahke nobo.”
LUK 8:51 Eji á ba rehng etahk jio, á taamem re nnene kpe yel ekpꞌkpa, sehngem Pita, Jon, a Jems, go nde mmon, a nnyehn, bo ba, á taame no bo yel.
LUK 8:52 Nne awohng awohng jo ji ndon ndon, fere jo ling. Owo Jisos kehm bungu re, “Kana kpe ling, mmon noa ka kpo, á kpꞌlale na.”
LUK 8:53 Bo kehm-e elwolo, tibre bo jo kahne kpee re, mmon noo ebkpo.
LUK 8:54 Jisos kame kan ane bao yehke, á kehm jabbe mmon noo go ebo, kehm rabe re, “Mmon, mehl!”
LUK 8:55 Etohko mmon noo kehm soro feere ba yel-e, á soro mehl tvtv. Owo Jisos kehm tongo bo re, bo ka mmon noo nsol alehke, á li.
LUK 8:56 Nde, a nnyehn, kpo bo esi sehng. Owo Jisos kehm tongo bo re, bo kꞌtong nne awohng awohng ji ma lim.
LUK 9:1 Jisos kehm lungu abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal, tv edi ajehng, fere ka bo nsahm nyi bo bahke jo kam ane abi atohko kpee yehke, fere jo lim ane, bo nob ayam ebo.
LUK 9:2 Owo á kehm tumu bo re, bo song tiingi ane etib bi etul bi Esowo, fere lim ane, bo nob ayam ebo.
LUK 9:3 Á kehm tongo bo re, “Eljen ni ḿ bahke tahme, kana rod ejum ajehng ajehng fili, ana ebti efilibo, a abam, a nsol alehke, a akpohko. Kana fili nsubu ebal ebal!
LUK 9:4 Etahk ajehng ajehng ji bo lꞌvvr-n, jolen o, tete wahn tahm ejahbe jio.
LUK 9:5 Ejahbe ajehng ajehng ji tohk-n vvrv, tahmen ejahbe jio, wahn kum ebtohko go egahne akpade. Ebtohko bio bi bahke jolo ana ntianse nyi bahke jo bung tob bo.”
LUK 9:6 Abatꞌtoono bao kehm tahme, jo yannge ajahbe ajahbe ajahbe, jo tiingi nnoobo etib, fere jo lim ane edi ajehng ajehng, bo nob ayam ebo.
LUK 9:7 Eji Herod ji jolo ntul no Galili wuku nsol kpee nyi jo lim, owo ala kehm jo teel-e, tibre ane bandiki jo bungu re, “Jon ji nwohngalahb ebnyahme go elkv.”
LUK 9:8 Ane bandiki bungu re, “Elaija wo ma lohng ba.” Ane bandiki bungu re, “Nnyehnamahr awohng noko no jolo go nkꞌkula ngare wo ma feere ba jol go elkpin.”
LUK 9:9 Herod bungu re, “Jon, m m-e kim esi, wo anv, nne awo n kpꞌkpeke wuk elkohn nsol ana nyia bada ne?” Owo á kehm jo gare ana á bahke nyehne Jisos.
LUK 9:10 Eji abatiingetib ma feere, bo kehm ba tong Jisos ejum ajehng ajehng ji bo ma lim. Á kehm koko bo bo, tahm a bo go ejahbe ji bo jo lung re Betsaida.
LUK 9:11 Eji ane wuku ano, owo bo kehm-e toono. Á kehm gbaame bo, fere bung a bo bade etul bi Esowo. Ane ba jo yam, á lim bo, bo nob.
LUK 9:12 Ngare nyi njul yahke ba ellahme, owo abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal kehm bake ba tong-e re, “Tong ane baa, bo song go ajahbe nya li kpidi kpidi, a abon ajahbe bako, eji bo lꞌting nsol alehke li, fere ting adi nyao bo bahke kange. Tibre tahm edi jia rehng go ajahbe ekidi kpꞌlabe.”
LUK 9:13 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Wahnfono antahng kaan bo nsol alehke, bo li.” Bo kehm faange re, “E kpi abon abred na alon, kunu abon nsahre na abal ba ba. Anv, a kpꞌsebe re wahr tahm song gunu nsol alehke, ba ka elkohn ellong ane ana niaa?”
LUK 9:14 Tibre aneblum ba jolo o, jolo ejum ane atahltahl nkpel ewubbal atahl awubu (5,000). Owo Jisos kehm tongo abatꞌtoono ebe re, “Nong, ane baa ji agꞌgabe agꞌgabe, ellong anehng anehng jo jol ane atahl abal ane awubu.”
LUK 9:15 Abatꞌtoono ebe kehm limi ano, ane bao kpee ji ndi.
LUK 9:16 Owo Jisos kehm rodo abon abred bao na alon, kunu abon nsahre abal, kpiidi amahr enye go elbung, kak Esowo saam, bakke, ka abatꞌtoono ebe, eji bo lꞌsong bak ellong ane bao. Bo kehm song bak bo.
LUK 9:17 Ane bao li kpee wohngo. Abatꞌtoono ebe kehm taare erik ji ane bao li no sa, ruru ewubu ejeere ebbal.
LUK 9:18 Efung abehng bi Jisos jo kak ero antahng, abatꞌtoono ebe kehm ba kpir-e. Jisos kehm bahbe bo re, “Anv, ane kpo bung renan bada name? Me n li elkohn nne awo?”
LUK 9:19 Bo kehm faange re, “Ane bandiki kpo bung re, wo Jon ji nwohngalahb wo. Ane bandiki re, wo Elaija wo. Ane bandiki re, nnyehnamahr awohng noko no jolo mahne mahne wo ma nyahme.”
LUK 9:20 Owo Jisos kehm bahbe bo re, “Anv, wahn kpo bung renan bada name? Me n li elkohn nne awo?” Pita kehm faange re, “Wo li Mesaya nyi Esowo tum-a no.”
LUK 9:21 Jisos kehm rehke bo, fere bung a bo tꞌtahne re, bo kꞌtong nnene.
LUK 9:22 Owo Jisos kehm bungu tong abatꞌtoono ebe re, “Mmon no nne bahke nyehne erem gbꞌgbal. Anebkul nfam, atubesi abalimajom, a atꞌtibi ba atahm bahk-e tene, fere wul-e. Lꞌkang nfung era, á nyahme go elkv.”
LUK 9:23 Owo á kehm bungu tong ane kpee re, “Nne no lꞌseb re á toon-m, nong á ten elne tv-m, fere rod ekros eje efung abehng abehng, jo toon-m.
LUK 9:24 Nne awohng awohng no kpꞌsebe re á tahre elkpin ene, á bahke tane na elkpin ene. Nne awohng awohng no lꞌtane elkpin ene tib go egame esi, á bahke tahre na elkpin ene.
LUK 9:25 Nsehng anyi nne bahke lehke, jol afi á gbo afang nya njini nyia kpee, fere tane elkpin ene, afi á yake elne ka go?
LUK 9:26 Tibre nne awohng awohng no lꞌbe ndon, ten-m, afi jolo alum enyame, fvfo, Mmon no nne bahke tob be-e ndon, á lꞌba go ege ellub, a ellub ni Nde, a abarebare enjel.
LUK 9:27 Etingitingi, n kp-n tongo re, Egom jindiki ji yim a, nehm kpo, tete bo nyehn etul bi Esowo go amahr.”
LUK 9:28 Bomo ngare nyi Jisos bungu alum nyao, eji ma kang nfung enehkeni, owo á kehm rodo Pita, Jon, a Jems, wahr a bo go ewong re á song kak ero.
LUK 9:29 Eji á jo kak ero, esamahr ebe kehm yaange. Nsol nyi á kake no kehm bare, fere jo nyꞌnyane.
LUK 9:30 Owo ane abal kehm soro lohng ba kehme elbungu a ne, noko jolo Moses, noko jol Elaija.
LUK 9:31 Bo ba go ellub ba bung a Jisos bade elkv ni á yahke ba elkpoko go Jeusalem, eji á lꞌgohro lim ji Esowo toobo no bum-e.
LUK 9:32 Wo gana, Bab Pita ebgbo ellu kpꞌlale. Eji bo ma nyahme, bo kehm nyehne Jisos a ellub ene, fere nyehn ane abal ba yiimi a ne ona.
LUK 9:33 Eji ane bao yahke tahm, owo Pita kehm tongo Jisos re, “Nsoo, nꞌnob re wahr jol a. Nong, wahr si nkpatahk era, behko bꞌba, behko bi Moses, behko bi Elaija.” Jol á kahnem ji á jo bꞌbung.
LUK 9:34 Eji á kpi mbungu mbungu, ekparesemsem kehm tahle, ba bulu bo. Bo kehm kehme elfahle, eji bo woomo go ekparesemsem.
LUK 9:35 Bo kehm wuku ellum go atahng ekparesemsem re, “A wo li akor-m mmon ewame, jo wuken ye!”
LUK 9:36 Eji ellum nio ma mal, bo nyehne Jisos ntahngtahng. Bo belle na belle. Ngare nyio bo tikem tong nne awohng awohng ejum ajehng ajehng ji bo nyehne no.
LUK 9:37 Etoono efung behko eji bo ma badde go ewong, ellong ane tvv kehm ba kpiri Jisos.
LUK 9:38 Nne awohng go ellong ane bao kehm rabe re, “Ntꞌtibi, n kpa gboongo! Nyehn mmon ewame ana! Ye ntahngtahng wo n kpi-e no.
LUK 9:39 Ebi etohko kpo yehk-e. Ngare anyehng anyehng nyi á lꞌyehk-e, á soro biingi tvtv, fere sok-e, tete nfahl jo tub-e nnyo, fere jo jahr-e. Kpo riidi kehm-e yake abo.
LUK 9:40 Me n gboongo abatꞌtoono eba re bo kam-e yehke. Bo maam lim.”
LUK 9:41 Owo Jisos kehm faange re, “Jen ji wahnge wahn ane ba li anv kil taame? Ń kpo fere soodo! Anv, m bahke kange renan a nahne, fere jo tib-n, ń kehm kahne? Ko mmon ewa ba a ne!”
LUK 9:42 Eji mmon noo jo jen abake, ebi etohko jio kehm-e soro yehke tub go ndi, á soro gbo ngboko. Owo Jisos kehm nyame esabsab etohko jio, fere lim mmon noo, á nob, fere yak-e ka nde.
LUK 9:43 Ane kpee kehm kpoko bo esi, eji bo nyehne egburu nsahm nyi Esowo. Eji kpi nkpoko nkpoko ane bao kpee esi bade ejum ajehng ajehng ji Jisos ma lim, owo á kehm tongo abatꞌtoono ebe re,
LUK 9:44 “Wuken alum nyaa, wahn kak go egahna ntim! Tibre Mmon no nne, bo yahk-e ba elyake kak ane go abo.”
LUK 9:45 Bo kahnem ana alum nyao lohngo no. Tibre á lenngem bo, eji bo lꞌkꞌkahn ana lohngo no. Bo jo fꞌfahl a ye bahb ana alum nyao lohngo no.
LUK 9:46 Abatꞌtoono Jisos kehm kehme nfaabe lim bada nne no ga gbal go bo ellong.
LUK 9:47 Eji Jisos sebe kahn ji bo jo tir go bo a ntim, owo á kehm koko mmonse, á ba yiimi kohl-e,
LUK 9:48 kehm tongo bo re, “Nne awohng awohng no lꞌko mmonse ana noa tib go egama mbing, á ko me. Nne no lꞌko me, á ko nne no tum-m no. Tibre nne no lꞌga rede go egahne ellong, ye wo li njꞌjoka nne.”
LUK 9:49 Jon kehm bungu re, “Nsoo, wahr ebnyehn nne no kpꞌkame ane abi atohko yehke go ega mbing. E m-e sahde, tibre wa á kpehme toono ana wahr.”
LUK 9:50 Owo Jisos kehm-e faange re, “Kana ye kpe sahde, tibre nne no tohk-n ko ekv, ye nne ewahne wo.”
LUK 9:51 Eji afung nya bo bahke rodo Jisos tahm a ne go ejahbetul Esowo ma kabbe, á kehm bobo eltim ene re á tahm go Jeusalem.
LUK 9:52 Á kehm tumu ane, bo gbo-e mbang, song rehng go ejahbe Samaria ajehng re bo song toobo nsol bum-e.
LUK 9:53 Ane ba jolo ona we koom, tibre bo kahne kpee re, á jo tahme go Jeusalem.
LUK 9:54 Eji abatꞌtoono ebe Jems, a Jon nyehne ano, owo bo kehm bahbe re, “Ntul, anv, a kpꞌsebe re wahr biri agun lohng go ejahbetul Esowo tv boa, ana Elaija limi noa?”
LUK 9:55 Owo Jisos kehm keebe, kehm nyame bo re, “Anv, ń nehme kahn elkohn etohko ji ń kpi noa?”
LUK 9:56 “Tibre Mmon no nne baam re á ba rannge elkpin ane, á ba na re ane bel eltahre.” Owo bo kehm sehnge, song rehng ejahbe jehko.
LUK 9:57 Eji bo jo jen go mbang asongo, nne awohng kehm tongo Jisos re, “M bahk-a toono, je edi ajehng ajehng ji a fi no.”
LUK 9:58 Owo Jisos kehm-e faange re, “Akpangang kpi abing, nruk kpi ntahk. Wo, Mmon no nne, edi ellohko esi ajehng ajehng á kpimm.”
LUK 9:59 Owo Jisos kehm tongo nne noko re, “Tahm toon-m!” Á kehm-e faange re, “Nsoo, nong me n tohko gbo mbang song kpa nsoo kak.”
LUK 9:60 Jisos kehm-e tongo re, “Nong, akvne kpa akvne ebo kak. Wo, song, wo song tiingi etib bio bi etul bi Esowo.”
LUK 9:61 Owo nne noko kehm kpe bung re, “Ntul, m bahk-a toono. Nong, me n tohko gbo mbang song tong ane ebame re me n fio.”
LUK 9:62 Owo Jisos kehm-e tongo re, “Nne awohng awohng no ma rod elu eje, bom egbe abahme, fere jo keebe go njahm, á kpeem fuumu re á kuumu etul bi Esowo.”
LUK 10:1 Eji ma jol ano, owo Jisos kehm yehke ane atahl ara ane awubu bako, tum bo ane abal abal re, bo gbo-e mbang song rehng ejahbe ajehng ajehng, a edi ajehng ajehng ji yefono antahng yahke ba eljeke.
LUK 10:2 Tib á tongo bo re, “Egbe ji elkpake jia gbalee. Abalimeltum li ntiil. Owo fvfo nobo re wahn gboongo nfono egbe, á tum abalimeltum tv go ege egbe, bo song kpa.
LUK 10:3 Songen, n kp-n tumu ana abon ejoro re wahn song go ellong agabe.
LUK 10:4 Kana fili akpohko, a abam! Kana kak akpaketa! Kana yange, kak nne awohng awohng nnyo go mbang!
LUK 10:5 “Etahk ajehng ajehng ji ń lꞌyange, jo kaken aneb etahk bao nnyo re, ‘Nong, elkoono jol etahk jia!’
LUK 10:6 Nne lꞌfere jol o, no kpꞌsebe elkoono, elkoono enahne bahke jolo a ne, tohko jol ano elkoono enahne bahke feere ba tob-n.
LUK 10:7 Jolen etahk jꞌnehm ona, wahn jo li, fere jo wo ejum ajehng ajehng ji bo lꞌka-n. Tibre nlokeltum fꞌfuumu re á bel eltuuru ene. Kana jo yaange ntahk nyindiki jol!
LUK 10:8 “Ejahbe ajehng ajehng ji ń lꞌje, bo lꞌvvr-n, jo liin ejum ajehng ajehng ji bo ka-n no.
LUK 10:9 Limen aneb ayam, bo nob ejahbe jio, wahn fere tong ane bao re, ‘Etul bi Esowo ma-n kabbe.’
LUK 10:10 “Ejahbe ajehng ajehng ji ń lꞌje, bo tohk-n vvrv, tahmen song go afak nya li ejahbe jio, wahn jo bung re,
LUK 10:11 ‘Ebtohko bi ejahbe ejahne bi ma-r laake go egahre akpade, e kpꞌkumu tv-n. Ejum jia ji nobo re wahn kahn ji li re, Etul bi Esowo ebkabbe.’
LUK 10:12 “N kp-n tongo re, Efung elam bio, elam nehm ga bib a anebe Sodom ana bahke bibi a ejahbe jio.
LUK 10:13 “Eyuu a nahne, wahn anebe Korasin! Eyuu a nahne, wahn anebe Betsaida! Li re Taya abola Saidon nyehne akpokosi ana nya ḿ ma nyehn, kehn bobgbo ndon wuku wuku, kak agbajake nsol, fere ji go atong.
LUK 10:14 Efung elam bio, elam nehm ga bib a aneb Taya, a Saidon ana bahke bibi a nahne!
LUK 10:15 “Wahn anebe Kapenium, bo ma-n mehl wahre rehng go ejahbetul Esowo. Bo bahke fere rod-n, ro kak go ellulagun.
LUK 10:16 “Nne no lꞌwuk-n, á wuku me. Nne no lꞌten-n, á tene me. Nne no lꞌten me, á tene nne no tum-m no.”
LUK 10:17 Ane atahl ara ane awubu bao feere kehnge go eyebatahng, fere jo bung re, “Ntul jol abi atohko wob-r na go elwo tib go ega mbing.”
LUK 10:18 Owo Jisos kehm faange bo re, “Me n nyehn nnehm ma fooro go ejahbetul Esowo gbo ana emangedu.
LUK 10:19 M ma-n ka nsahm nyi ḿ bahke jo jade enyo, a enang go akpade, fere ka-n nsahm nyi gbale sehnge nsahm kpee nyi Nnekv kpi no. Ejumjum limm, ji bahk-n jo lim go mbang anyehng anyehng.
LUK 10:20 Kana jo geere tib abi atohko wob-n go elwo. Jo geeren, tibre abing enyahne, bobnyon go ejahbetul Esowo.”
LUK 10:21 Ngare nyio Jisos kehm bele eyebatahng go etohko, kehm bungu re, “N kp-a tehke Nsoo, wo ji li Ntul no ejahbetul Esowo, a ndi, tibre a behre nsol nyia re akahnkahn ane, a anebe ngbere kꞌnyehn, a ma fere lennge ka abonbili. O nsoo, ano wo kor-a no go ega eltim.
LUK 10:22 Nsoo ebyake ejum ajehng ajehng kak-m go ebo. Nnene nehme kahn nne no Mmon li no, sehngem Nsoo ntahngtahng wo kpꞌkahne. Nnene nehme tob kahn nne no Nsoo li no, sehngem Mmon wo kpꞌkahne, a nne no Mmon bahke lennge Nsoo ka-e.”
LUK 10:23 Jisos kehm keebe, kehm bungu tong abatꞌtoono ebe ngare nyi bo jolo bo bo re, “Elfuulu li ka ane ba kpꞌnyehne nsol nyi wahn kpꞌnyehne.
LUK 10:24 Tibre n kp-n tongo re, Abanyehnamahr gbalee, a atul jo sebe re bo nyehn ji ń kpꞌnyehne, jol bo nyehnem. Bo jo sebe re bo wuk ji ń kpꞌwuku, jol bo tikem wuk.”
LUK 10:25 Ntꞌtibi no atahm awohng kehm lohngo ba re á ba gare Jisos. Owo á kehm bungu re, “Ntꞌtibi, m bahke limi renan, kehm bele elkpin ni li go njinanjini?”
LUK 10:26 Jisos kehm-e bahbe re, “Anv, jen ji bo nyono go atahm? Jen ji a kpo lꞌlung?”
LUK 10:27 Owo á kehm faange re, “Esowo Ntul ewa bahke jo kor-a eltim eltim ena, etohko etohko eja, eko eko eja, a ntir a ntir enya. Nne ebjing ewa jo kor-a ana ebjing eba.”
LUK 10:28 Jisos kehm-e tongo re, “Wobfaange go nseenge. Jo lim ano, a bahke bele elkpin.”
LUK 10:29 Ntꞌtibi noo sebe re á tib re, ye etingi nne ji. Owo á kehm bahbe Jisos re, “Nne awo li nne ebjing ewame?”
LUK 10:30 Jisos kehm-e faange re, “Nne awohng lohngo go Jeusalem, jo tahm go Jeriko. Eji á jo tahm, á kehm song kpiri awajv. Bo kehm-e yehke nsol nyi á kake no, fere dv-e, tab-e tub, á sa noongo o ana nkvne.
LUK 10:31 “Wo ana, ejum jo jol, nlimajom awohng jo sehnge mbang nyio. Eji á ba nyehn nne noo nong no, á kehm gbake eje, sehng nkpe a mbang nyehko tahm.
LUK 10:32 “Ano wo fvfo nne no kpo lim eltum go etahk Esowo kehm tob ba rehng edi jio, ba nyehn nne noo, tob gbake eje, sehng nkpe a mbang nyehko tahm eje.
LUK 10:33 “Nne a Samaria awohng no jo tahm eljen, kehm tob ba rehng eji nne noo. Eji á nyehn-e no, ndon kehm-e gbale go eltim.
LUK 10:34 Á kehm jeere, song kpir-e, fere kak-e akehng go alok, a alahb avain, gba-e, kehm-e rodo kunu go ege a nnyam, tahm a ne, song rehng go etahk ajehng. Owo á bohng-e no.
LUK 10:35 Etoono efung behko, á kehm yehke nsiring ewubu, ka nfontahk noo, kehm bungu re, ‘Jo kpur-e. Akpohko anyehng anyehng nya a lꞌkpe rannge budu, n lꞌba, m bahke feere a nya ka-a.’
LUK 10:36 “Anv, ane ara baa, nne awo a tiri re, á jolo nne ebjing a nne no awajv dv-e no?”
LUK 10:37 Owo ntꞌtibi no atahm noo kehm faange re, “Nne no á fil-e ndon wo.” Jisos kehm-e tongo re, “Song, wo tob song lim ano!”
LUK 10:38 Eji Jisos, a abatꞌtoono ebe jo jen go mbang asongo, á kehm song rehng ejahbe ajehng. Owo nnenkal awohng no bo jo lung-e re Mata kehm-e vvrv, kak go etahk.
LUK 10:39 Mata bele mmonannyehn no bo jo lung-e re Meri, ji jii kohlo Ntul a Jisos, jo wuungu atung go ege alum.
LUK 10:40 Mata jo dehke na dehke, eji á jo lam nsol ka bo, tib eltum gbale sehng. Owo á kehm bake, ba tong Jisos re, “Ntul, anv wa nehme lub, eji n kpꞌloko eltum nia antahng, Meri kil-m ebo kaka? Tong-e, á ba kak-m ebo!”
LUK 10:41 Owo Jisos kehm-e faange re, “Mata, a kpꞌtiiri nsol gbalee nyi kp-a gbiingi go eltim.
LUK 10:42 Ejum ajehng ji li ji tahne tahne. Meri wo ma yehke ji ga nob, ji bo lꞌki-e ma tiki taare.”
LUK 11:1 Efung abehng Jisos jolo edi ajehng, jo kak ero. Eji á ma kak mal, ntꞌtoono ewe awohng kehm bungu tong-e re, “Ntul, tib-r ana e bahke jo kak ero, ana Jon tibi abatꞌtoono ebe.”
LUK 11:2 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Ń lꞌkehme ero kak, jo bungen re, “Nsoo, nong, mbing enya jol saang! Yake etul eba ba!
LUK 11:3 Jo ka-r nsol alehke nyi lꞌbiingi a nahre go efung efung.
LUK 11:4 Jo tahm ka-r go egahre abiafem! Tibre wahrfono antahng kpo tob tahm ka nne awohng awohng no lim-r abiafem. Ka lim, e yel go elgaare!”
LUK 11:5 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Li re nne awohng ewahne bahke jeke, song kpiri nte ewe nlum atv, kehm-e tongo re, ‘Mbi, bong-m abon abred na ara,
LUK 11:6 tibre nte ewame awohng eblohng ba eljen go egame etahk. Ejum alehke ajehng ajehng n kpimm, ji m bahk-e kake.’
LUK 11:7 “Fono, nne no wob ekpꞌkpa bahke faange re, ‘Ka ma kpe gbiinga, mbutahk li ta taa, abon ebame nong a name ga edilnonga, n nehm ma mehl ba ka-aa?’
LUK 11:8 “N kp-n tongo re, jol afi á tahmem ba ka-e tib eji á li nte ewe, á bahke tahme ba ka-e ana á kpꞌsebe tib go elgbiingi ni á kp-e gbiingi.
LUK 11:9 “Owo wahnge n kp-n tongo re, wahn bahb, ḿ bahke bele. Seben, ḿ bahke nyehne. Kahden, bo bahke lennge mbu ka-n.
LUK 11:10 Tibre nne awohng awohng no lꞌbahb, á bahke bele. Nne no lꞌseb, á bahke nyehne. Nne no lꞌkahd, bo bahke lennge mbu ka-e.
LUK 11:11 “Li re nne awohng ewahne li nde nne, mmon ewe lꞌbahb-e re á ka-e ebred, anv, á bahk-e kake eltala? Afi á lꞌbahb-e re á ka-e nsahre, á bahke bobo nnyo ka-e?
LUK 11:12 Afi á lꞌbahb-e re á ka-e ejenkok, á bahk-e kake nnang?
LUK 11:13 Anv, wahn ji li na abi ane, ń lꞌmal ka abon ebahne nsol nyi nno, lꞌlim renan Nsoo no li go ejahbetul lꞌkꞌka ane ba bahb-e no Etingi Etohko?”
LUK 11:14 Jisos kehm kame nne no jolo nkamme ebi etohko yehke. Eji ebi etohko jio ma lohng nne noo, nne noo kehm kehme elbungu. Owo kehm kpoko ellong ane bao esi.
LUK 11:15 Egom jindiki kehm kehme elbungu re, “Á kpo kam ane abi atohko yehke tib go nsahm nyi Belsebul ntul a nnehm ka-e no.”
LUK 11:16 Egom jehko jo sebe re bo gar-e. Owo bo kehm-e tongo re á tib elliingi ni bahke lohngo go ejahbetul Esowo.
LUK 11:17 Jisos kꞌkahn ntir atahng abo, owo á kehm tongo bo re, “Ejahbe ajehng ajehng ji lꞌyab, jol ebo ebo, bahke rannge na, afi fere jol nlaaga, nlaaga nyio bahke tane.
LUK 11:18 Anv, ejahbetul ji nnehm lꞌyab, ejahbetul eje bahke limi renan kehm yiimi? Tibre wahn kpo bung re, n kpo kam ane abi atohko yehke go nsahm nyi ntul a nnehm.
LUK 11:19 Lꞌjol re n kpo kam ane abi atohko yehke go nsahm nyi ntul a nnehm, anv, nsahm anyi abon ebahne kpo ko, jo kam bo yehke? Owo wahnge bo bahke jolo ane ba bahk-n lame.
LUK 11:20 “Wo, lꞌfere jol re n kpꞌkame ane abi atohko yehke go nsahm nyi Esowo, lohngo re etul bi Esowo bi ma badde ba tob-n.
LUK 11:21 Etahntahn nne lꞌfili ntahme go ebo, jo baabe etahk eje, ejum ajehng ajehng eje nehm ran esi.
LUK 11:22 Etahntahn nne ji tahne sehng-e lꞌba, ba nok a ne, fere ga-e, á bahk-e taare ntahme enye nyi á kpo tir re, nyi nyi bahk-e kake ebo, fere kpu nsol enye tahm a nyi song bak.
LUK 11:23 “Nne no ki li ka me, ye nnekv ewame wo. Nne no tohk-m tob elkpuku bum edi ajehng, á kpꞌfare na faade.
LUK 11:24 “Eji esabsab etohko ma lohng nne, á kpo song yannge go adi nya kpꞌwaange, jo seb edi ji á bahke reke ekv. Á tohko ting edi ajehng ajehng, á bahke bungu re, ‘M bahke feere go egame etahk ji n tahme sa.’
LUK 11:25 “Á lꞌfeere ba, ba nyehn, etahk jio bo ma feenge, fere tuungu ejum ajehng ajehng bum go nseenge.
LUK 11:26 Owo á bahke feere song ko atohko nyako na asehma nya sabe sehnge yefono. Bo feere ba lene o. Nne noo bahke kpe sab na sehng ana wuku wuku á jolo no.”
LUK 11:27 Eji Jisos ma bung ano, nnenkal awohng go ellong ane bao kehm bungu re, “Elfuulu li a nnenkal no jel-a no, fere yab-a.”
LUK 11:28 Jisos kehm faange re, “Elfuulu ga li ka ane ba wuku alum Esowo, fere jo lim.”
LUK 11:29 Eji ellong ane jo kpe ba budu, Jisos kehm kehme elbungu re, “Ane ba li anv, abi ane ba. Bo kpꞌsebe re bo nyehn nkpokosi. Nkpokosi anyehng anyehng limm, nyi bo bahke nyehne, sehngem nkpokosi ana nyi Jona nyi bo bahke nyehne.
LUK 11:30 Ana Jona jolo elliingi ka aneb Ninive, ano wo fvfo Mmon no nne bahke tob jol elliingi ka ane ba li anv.
LUK 11:31 “Go efung elam bio, ntul a nnenkal no Seba bahke mehle yiimi, ka ane ba li anv ebi. Tibre á lohngo nlaabambang ejahbe, ba goji Solomon re á ba wuk elkahne ene. Wo anv, ejum jia, ji gbale sehnge Solomon.
LUK 11:32 “Go efung elam bio, anebe Ninive bahke mehle yiimi, ka ane ba li anv ebi. Tibre bo gbꞌgbo ndon go bo abiafem, eji bo wuku alum Esowo nya Jona bungu no. Nyehnen, a wo li ejum ji gbale sehnge Jona.
LUK 11:33 “Nnene limm, no ma nyꞌnyaale etꞌrekahng, fere rod song behr, jol rod ejeere konngo. Á bahke rodo na, kunu go ejum ji bo kpo kunu etꞌrekahng, eji ane ba kpꞌyele ekpꞌkpa lꞌjo nyehn.
LUK 11:34 “Elmahr ena li ana etꞌrekahng ka ngubjing enya. Elmahr ena lꞌjol saang, ngubjing enya kpee bahke jolo ellennge. Elmahr ena lꞌfere jol abꞌbi, ngubjing enya kpee bahke gboko ejannge.
LUK 11:35 “Jo kunu ekpu, eji ellennge ni wob-a go atahng lꞌkꞌfere gbo ejannge.
LUK 11:36 Ngubjing enya kpee lꞌjol ellennge, kꞌbel nkpohko anyehng anyehng nyi kpi ejannge, owo ngubjing enya bahke jolo ellennge ellennge kpee ana etꞌrekahng kpꞌyake tub-a.”
LUK 11:37 Eji Jisos kpi mbungu mbungu, nne a Farisi awohng kehm-e tongo re á song li nsol a ne. Owo á kehm yele ekpꞌkpa, song ji go ekpꞌkuru nsol alehke.
LUK 11:38 Nne a Farisi noo kehm-e kpoko esi, eji á nyehne re, Jisos ruum akidi, kehm kehme nsol li.
LUK 11:39 Owo Ntul a Jisos kehm-e tongo re, “Wahn Farisis, ń kpo ru njahm a nkob, a njahm ekpingi. Go atahng, abꞌbi nya ma rur, a nsol ejv.
LUK 11:40 Wahn agboolo nya! Ye ji limi njahm elatahk sang tob lim atahnga?
LUK 11:41 Yaren akpak ka nsol nyi wob go egahne akob, a nkpingi, ejum ajehng ajehng ejahne bahke bare.
LUK 11:42 “Eyuu a nahne, wahn Farisis! Wahn kpo ka eltahme go asahkesahke nsol ana nkambe, a alamaje, a anyane nyako kpee, fere jo gbake elam, a elkoro ni Esowo bum go nkpe. Limen nsol ebal ebal! Kana gbake ejum ajehng, bum go nkpe!
LUK 11:43 “Eyuu a nahne, wahn Farisis! Go egahne ekpꞌkpa ero, kpo kor-n re wahn jo ji go mbuksong. Go are, kpo kor-n re ane jo gong na, kak-n nnyo.
LUK 11:44 “Eyuu a nahne! Ń li ana alahm nya bo kil nyehne, ane kpꞌkadde sehng, jol bo nehme kahn re, bobfere jol ane ba ki kpe li saang.”
LUK 11:45 Owo ntꞌtibi atahm na awohng kehm-e faange re, “Ntꞌtibi, alum nya a kpꞌbungu a, a kp-r suku nao!”
LUK 11:46 Jisos kehm bungu re, “Eyuu a nahne, wahn atꞌtibi ba atahm fvfo! Ń kpo si ane elsol ni nnen ni kpo riidi elsolo, jol wahnfono antahng, ń kpehme tohko gꞌgare elmehle.
LUK 11:47 “Eyuu a nahne! Wahn ba li ane ba kake alahm nya anyehnamahr Esowo go nsement, ba babnso ejahne wulu no.
LUK 11:48 Eji ḿ ma lim ano, ebtib re, wahn ebtaame tv ji babnso ejahne limi no. Tibre bo ba wulu bo. Wahn ma rod alahm ebo kpꞌkake nsement.
LUK 11:49 “Owo wahnge Elkahne ni Esowo bungu re, ‘M bahke tumu abanyehnamahr, fere tum abatiingetib tv bo. Bandiki, bo bahke wulu bo. Bandiki, bo bahke nohko bo,’
LUK 11:50 eji alung ma abanyehnamahr kpee ba bo wulu no, bomo ngare nyi njini bomo no lꞌtuunu ane ba li anv,
LUK 11:51 bomo goji Ebel tete ba rehng goji Sekaraya ji bo wul-e go elka elka ni edi njom alimi, a etahk Esowo. Etingitingi, n kp-n tongo re, Ane ba li anv, Esowo bahke bo bahb bada nsol nyia kpee.
LUK 11:52 “Eyuu a nahne, wahn atꞌtibi ba atahm? Wahn ba ma rod egbokoro jio ji etahk elkahne. Wahnfono yelem. Ń kpo kpan ane ba jol yele.”
LUK 11:53 Eji Jisos ma tahm edi jio, owo atꞌtibi ba atahm, a Bab Farisi kehm-e kehme alum jamme, fere jo bahb-e abahbe gbalee bada nsol tvv,
LUK 11:54 fere jo baab-e go ege alum nnyo, eji bo lꞌbob-e.
LUK 12:1 Eji ellong ane gbalee ma ba rur edi ajehng, bo ruru sehng, fere jo kadde atem go akpade, owo Jisos kehm gboko mbang tong abatꞌtoono ebe re, “Jo gberen ayist nyao nya Farisis, nya li alum abal abal.
LUK 12:2 Ejumjum limm, ji bo bulu no, ji bo lꞌkꞌlennge. Ejumjum limm, ji bo behre no, ji lꞌkꞌjol gbuul.
LUK 12:3 Ejum ajehng ajehng ji ḿ bungu go ejannge, bo bahke wuku ngara njul. Ji ḿ bungu awꞌwa go nkimi, bo bahke kuumu go aro ntahk, tooro wahre wahre.
LUK 12:4 “Ate ebame wahn, n kp-n tongo re, Kana jo fahl ane ba kpo wul ngubjing, ba lꞌkꞌma kpe lim ejumjum budu.
LUK 12:5 M bahk-n tibi nne no fuumu re wahn fahl-e. Jo fahlen ye jio ji kpi nsahm nyi á bahke ma ro nne kak ellulagun ngare nyi ngubjing ma kpo. N kp-n tongo re, ye wo nobo re wahn fahl-e.
LUK 12:6 “Nne li ma gunu nruk elon go are, ka mpene ebal. Jol tvtv ona, abehng abehng limm, bi Esowo m-e yini.
LUK 12:7 Alv enyahne nya li go egahne esi, Esowo ebfange kpee. Owo nobo re wahn kꞌjo fahl. Tibre wahn ba ga gbal sehnge nruk, jol afi bo ruru renan.
LUK 12:8 “N kp-n tongo re, Nne awohng awohng no lꞌyiim-m ntianse go esamahr ane, Mmon no nne bahk-e tob yiimi ntianse go esamahr enjel nyi Esowo.
LUK 12:9 Nne no lꞌten-m go esamahr ane, Mmon no nne bahke tob ten-e fvfo go esamahr enjel nyi Esowo.
LUK 12:10 Nne awohng awohng no lꞌbung ellum tob Mmon no nne, á bahke ma bel eltahmeka. Nne no lꞌbung ebi tob Etingi Etohko, á nehm bel eltahmeka.
LUK 12:11 Bo lꞌko-n, tahm a nahne go ntahk ero, afi jolo go esamahr atubesi, afi bo fere kak-n esub, kana jo tiiri bade ana ḿ bahke faange, jol kana jo tiiri ana ḿ bahke bungu.
LUK 12:12 Tibre Etingi Etohko bahk-n tibi ngare nyio ji ḿ bahke bungu.”
LUK 12:13 Nne awohng go ellong ane bao kehm bungu tong Jisos re, “Ntꞌtibi, ba tong mmonannee, wahr baange nsol nyi e li elkv me!”
LUK 12:14 Owo Jisos kehm-e faange re, “Mbi, nnene limm, no tong-m re me n jo lam alam, fere jo bak-n nsol nyi ḿ ma li elkv.”
LUK 12:15 Á kehm bungu tong bo ane kpee re, “Jo kunen ekpu, wahn jo gbere elnahne, eji ń lꞌkꞌjo baare amahr enyahne go nsol ane re wahn jo bel na bel bel bel budu. Tibre nsol gbalee nyi nne kpi no sang li elkpin ene.”
LUK 12:16 Owo á kehm tubu bo elgan re, “Efange nne ajehng jolo gona, ji egbe eje sahb lꞌlak.
LUK 12:17 Á kehm bahbe elne re, ‘Anv, m bahke limi renan? Ebuungu ejame gbalem, ji m bahke lake eblu ebame.’
LUK 12:18 Owo á kehm bungu re, ‘Ana wo m bahke limi. M bahke kpe nyange ebuungu ejame. Owo m bahke lake eblu ebame, a nsol nyehko gona kpee.
LUK 12:19 Owo m bahke kehm bungu tong elname re, Me n li efa sehng. M bahke jehke, re ekv, bel elkpin, jo li na li li li, fere jo wo, bel eyebatahng. Tibre me m bel nsol gbalee nyi bahk-m biingi go nnya tvv.’
LUK 12:20 “Esowo kehm-e tongo re, ‘Wo egboolo jia, lela atv bo bahke bake, ba ko elkpin ena. Nsol nyi a ma kuuru bum elna, nne nondiki wo bahke ba ting ko.’
LUK 12:21 “Ano wo tob li ka nne no lꞌkpu nsol afang luk elne, no ki gbo afang nya Esowo.”
LUK 12:22 Jisos kehm bungu tong abatꞌtoono ebe re, “Ana wo wahnge n kp-n tongo re, wahn kꞌjo tiiri bada nsol alehke nyi ḿ bahke jo li, a nsol nyi ḿ bahke jo kak go egahna ngubjing.
LUK 12:23 Elkpin ni ga gbal sehnge nsol alehke. Ngubjing ga gbal sehnge abomo.
LUK 12:24 “Nyehnen nruk! Bo kpehme bahm. Bo kpehme kpa. Abuungu, bo kpimm, jol bo kpehme kak go ayake. Esowo bi kpo le bo. Anv, wahn sang ga gbal sehnge nruka?
LUK 12:25 Nne awo ewahne no bahke kpe ma budu abon nnya go ege elkpin, eji á kpꞌtiiri ana?
LUK 12:26 Eji ń lꞌkꞌma lim mmonsꞌsohko ejum ana noo, jen ji wahnge ń kpꞌtiiri bada nsol nyehko?
LUK 12:27 “Nyehnen ana atꞌtul nkpad kpo gbal go emahng! Bo kpehme nyennge, lim eltum. Bo kpehme jamme nsol, kak elbo. Wo, n kp-n tongo re, jol Solomon go ege ellub, á liibem ana etꞌtuul ajehng go ellong atꞌtuul nyao.
LUK 12:28 Ana Esowo kpo liibi ajele nya li go emahng, nya kpo kpin lela lela, behna bo jahm fi, jen ji wahnge á lꞌki-n tob liibi, wahn ji kpꞌkahn taame ntiil?
LUK 12:29 “Ano wo fvfo nobo re wahn kꞌjo sahb sꞌseb nsol nyi ḿ bahke jo li, fere jo wo. Kana jo tiiri!
LUK 12:30 Tibre ane baka baka ba ki nyi Esowo ba kpo lim ano. Nso ejahne kpꞌkahne re, ń kpꞌsebe nsol nyia.
LUK 12:31 Ga nob re wahn gbo mbang seb etul bi Esowo. Nsol nyehko kpee á bahk-n budu.
LUK 12:32 “Kana kpe fahl, wahn mmoblong ejoro! Tibre koro Nso ejahne re wahn tob ji go eti etul eje.
LUK 12:33 “Gungen nsol nyi ń kpi no, wahn rod akpohko ka akpak. Belen abon abam akpohko ba lꞌkꞌtiki kul, wahn fere gbo afang nya ejahbetul Esowo, nya lꞌki-n mal go abo, nya li edi ji nwajv anyehng anyehng lꞌkꞌma rehng, etan lꞌkꞌma wo.
LUK 12:34 Tibre edi ji nsol afang enya li no, owo eltim ena bahke jolo.
LUK 12:35 “Tooben ebjing, wahn gbaange agbaange go egahne ebun! Taben av atꞌrekahng enyahne wahre!
LUK 12:36 Jolen ana ane ba kpꞌsiki nde ebo re á kehnge elkak elbal ba, eji á lꞌfeere ba kahd, bo lꞌlennge ka-e.
LUK 12:37 “Elfuulu li ka alokeltum ba lꞌkꞌlal ngare nyi nde ebo bahke bake. Etingitingi, n kp-n tongo re, á bahke tongo bo re bo ji ekpꞌkuru nsol alehke. Á bahke gbaange egbaange eje, fere jo loko bo.
LUK 12:38 Á li ma ba nlum atv. Á li ma ba nkpese efungfu. “Elfuulu li ka alokeltum bao ba, á lꞌba nyehn bo, bo ma toobo ebjing.
LUK 12:39 Jia ji nobo re wahn kahn. Tibre nfontahk kahne kahn ngare nyi nwajv kpꞌbake, kehn á jol baabe etahk eje, kꞌtaame nwajv lahm etahk eje yel.
LUK 12:40 “Wahn fvfo, tooben ebjing, tibre Mmon no nne bahke bake ngare nyi ń kil tiri re á kpꞌbake.”
LUK 12:41 Pita kehm-e bahbe re, “Ntul, elgan nia, a tubu tong wahra, afi nne awohng awohng?”
LUK 12:42 Owo Ntul a Jisos kehm faange re, “Li ka ekahnkahn nlokeltum no kpi ekakesehk, no nde bahke yake alokeltum bako, kak go ege ebo re á jo le bo ngare. Nne awo li elkohn nlokeltum ana noa?
LUK 12:43 Eyebatahng bahke jolo a nlokeltum noo, no nde lꞌba, á bahke ba kpir-e, á kpꞌlimi ano.
LUK 12:44 Etingitingi, n kp-n tongo re, á bahke yake nsol enye kpee kak-e go ebo.
LUK 12:45 “Nlokeltum noo lꞌfere bung go ege eltim re, ‘Nsoo eblaange elbake,’ á lꞌbom alokeltum bako go eldohko, fere jo li, jo wo, fere jo buumu,
LUK 12:46 owo nde nlokeltum noo bahke bake efung bi á kil ekpu kunu re á bahke bake, ngare nyi á kil elkahne. Nde noo bahk-e boomo, kiimi akv akv akv, fere tuur-e eltuuru nꞌnehm ana ni á bahke tuuru ane ba ki taame tv-e.
LUK 12:47 “Nlokeltum no kahne ji nde sebe re á lim, kꞌtoobo ebjing, fere lim, bo bahk-e sahb dꞌdv.
LUK 12:48 “Nlokeltum no ki kahn ji nde sebe re á lim, á lꞌfere lim nsol nyi fuumu re bo dv-e, ye, bo we nehm ga dv. “Nne awohng awohng no bo m-e ka nsol gbalee, bo bahke sebe nsol gbalee go ege abo. Nne no bo ma yake nsol gbalee kak-e go ebo, ye wo, bo bahke koko gbalee go ege.
LUK 12:49 “M ba re me m ba kono agun go njini. Kor-m kor re, kehn agun nyao bom ellulu.
LUK 12:50 Ewohngalahb jia, ji m bahke tohko bel, ji ji ma-m gba area. Bahke jolo anaana tete mal.
LUK 12:51 Anv, ń kpꞌtiri re, eji m ba njini nyia, n ko elkoono ba a nia? N kp-n tongo re, elkoono sang wahnge m ba no. M ba, eji ane lꞌyab.
LUK 12:52 Bomo anv asongo ane alon lꞌjol nlaaga anyehng, abal bahke yabe jol ebo ebo, ane ara bako jol ebo ebo.
LUK 12:53 Nde nne bahke woomo njahm nyehko, mmon ewe woomo njahm nyehka. Nnyehn nne bahke woomo njahm nyehko, mmon ewe woomo njahm nyehka. Nnyehn nne bahke woomo njahm nyehko, nkal a mmon woomo njahm nyehka.”
LUK 12:54 Jisos kehm tob bung tong ellong ane bao re, “Ń lꞌnyehn ekparesemsem ma tahl go erede nfam kpꞌbake, ń kpo bung tvtv re, ‘Elahb yahke ba elnake.’ Lohko na fvfo.
LUK 12:55 Nfeb lꞌkehme ellimi nyi lohng go elka emahng, ń kpo bung re, ‘Ewannge yahke ba.’ Lohko ba fvfo.
LUK 12:56 “Wahn aneb alum abal abal ba! Ń kpo mal seenge elbung abola ndi, fere kahn ana ji bahke jolo. Jen ji wahnge ń lꞌkꞌma kahn ngare nyi li anv?
LUK 12:57 “Jen ji wahnge wahnfono antahng kil ebtiki kahn ji kpꞌnobo?
LUK 12:58 Nnekv ewa lꞌfere ko-a, tahm a na go esub, nok, eji a lꞌtoobo a ne ngare nyi ń kpeke li go mbang, eji á lꞌki-a tohng, tahm a na goji nlamalam, nlamalam faak-a, kak mbehresi go ebo, mbehresi ko-a song kak ngbekobo.
LUK 12:59 N kpa tongo re, a nehm tiki lohng ona, tete a gohro gal mbong enya kpee mal, jol ederi ajehng ajehng nehm sa.”
LUK 13:1 Ngare nyio ane jolo o, ba tongo Jisos bade ana Pailet wulu aneb Galili, eji bo jo lim njom ka Esowo.
LUK 13:2 Owo Jisos kehm faange bo re, “Anv, ń kpꞌtiri re, anebe Galili bao ba ga jol aneb abiafem sehnge anebe Galili bako kpeea, tib eji bo nyehne erem bioa?
LUK 13:3 Eꞌee! N kp-n tongo re, ń tohko yaange mbang enyahne, ḿ bahke tob kpo kpee ana ane bao.
LUK 13:4 “Anv, elku ane ara ba kpo go Siloam, eji enyong gbo bulu bo mee? Anv, ń kpꞌtiri re, bo ba ga jol abi ane sehnge ane bako kpee ba lene go Jerusalema?
LUK 13:5 Eꞌee! N kp-n tongo re, ń tohko yaange mbang enyahne, ḿ bahke tob kpo kpee ana ane bao.”
LUK 13:6 Jisos kehm tubu bo elgan nia re, “Nne awohng bele eti ji bo kpo lung re efig go ege etahngga. Á kehm bake ba seb akab. Á tingem nkab anyehng anyehng.
LUK 13:7 Owo á kehm tongo nne no jo lim eltum go etahngga jio re, ‘Nyehnee, nnya era nyia, nyi n kpo ba, ba kpur akab go eti jia, jol n ka tiki bel. Gbahk eti jia tub, tibre yim na yim a mbol mbol.’
LUK 13:8 “Owo á kehm-e faange re, ‘Nsoo, nong tohko kpe jol elya nia ni ni. M bahke kpake kpee sennge, fere kak akpake elu, a ajele.
LUK 13:9 Owo e bahke nyehne, joare bahke kabe akab. Tohko fere kab, wo kehm gbahke tub.’ ”
LUK 13:10 Efung Esabat abehng Jisos jo tibi go etahk ero ajehng.
LUK 13:11 Nnenkal awohng jolo o, no bele ebi etohko ji bum-e eyam, bi ma kang elku a nnya era. Nnenkal noo fehde na fehd, á joom kpe ma tanne etannetanne.
LUK 13:12 Eji Jisos nyehn-e no, á kehm-e lungu tv elne, kehm-e tongo re, “Nnenkal, ngubjing enya ebfannge!”
LUK 13:13 Jisos kehm-e kunu abo, nnenkal noo soro tanne tvtv, fere jo tehk Esowo.
LUK 13:14 Ntubesi etahk ero noo, atahng kehm-e rake, tib eji Jisos ma lim nne, á ma nob efung Esabat. Á kehm kehme ane tong re, “Li nfung erakera nyi ane bahke jo lim eltum. Jo baan afung nyao, wahn jo ba nob ayam enyahne, go efung Esabat sang.”
LUK 13:15 Owo Ntul a Jisos kehm-e faange re, “Wahn aneb alum abal abal ba! Wahn ane kpee, wahn sang kpo fannge efong ebahne, a ebvankang ebahne go ntahk nyi bo kpo wooma, tahm a bo go alahb efung Esabata?
LUK 13:16 Nyehnen nnenkal noa no li mmon no Ebraham, no nnehm gba-e no go elku a nnya era. Nobem re á for go eyam bia efung Esabata?”
LUK 13:17 Alum nya Jisos faange no kehm riki anebekv ebe ndon, bo ane kpee. Wo, ellong ane bako kpee jo bele na eyebatahng tib go agburu nsol nya á ma lim.
LUK 13:18 Owo Jisos kehm bungu re, “Anv, etul bi Esowo li renan? M bahke koko gara jen?
LUK 13:19 Li ana mmohk asia nyi nne rodo, song bahm go ege etahngga. Kehm gbale egburu elrahn. Nruk kehm bake, ba si ntahk ebo ona.”
LUK 13:20 Jisos kehm kpe bung re, “Anv, m bahke koko etul bi Esowo gara jen?
LUK 13:21 Li ana ayist, nya nnenkal ko song behr go ebam aflawa na ebra, tete semme kpee, fere tung.”
LUK 13:22 Eji Jisos jo tahm go Jeusalem, á jo sehnge go ajahbe ajahbe, fere jo tib ane.
LUK 13:23 Nne awohng kehm-e bahbe re, “Nsoo, anv, abon amohk ane abik abik ba bahke bele eltahra?” Owo Jisos kehm faange bo re,
LUK 13:24 “Jo noken, eji ń lꞌsehng go nfiidifiida mbutahk. Tibre n kp-n tongo re, ane gbalee bahke gare re bo sehng yel, bo nehm ma sehng.
LUK 13:25 “Nfontahk lꞌsi mꞌmehl, bam mbu, ḿ bahke yiimi go mbutahk, jo kahd, fere jo bung re, ‘Nsoo, lenng-r mbu!’ Owo á bahk-n kehm faange re, ‘N nehme kahn edi ji ń lohng no ba.’
LUK 13:26 “Owo ḿ bahke kehme elbungu re, ‘E jo li nsol a na, fere jo wo. A jo tibi go egahre ejahbe.’
LUK 13:27 “Á bahke bungu re, ‘N kp-n tongo re, N nehme kan edi ji ń lohng no ba. Wahn abi ane baa, tahm-m wahn go esamahr!’
LUK 13:28 “Go elatahk wo ḿ bahke jo ling, fere jo kono amahn go esi, ń lꞌnyehn Ebraham, Aisik, Jekob, a abanyehnamahr kpee go ejahbetul Esowo, wahnfono antahng fere sa elatahk.
LUK 13:29 Ane bahke lohngo go ejang njini abehng abehng ba ji, jo li nsol go ejahbetul Esowo.
LUK 13:30 “Egom jindiki ji kahle njahm bahke fere gbo mbang. Egom jindiki ji gbo mbang fere kahle njahm.”
LUK 13:31 Ngare nyꞌnehm ona aneb Farisi bandiki kehm ba kpiri Jisos, kehm-e tongo re, “Lohng a, song! Tibre Herod kpꞌsebe re á wul-a.”
LUK 13:32 Owo Jisos kehm faange bo re, “Songen, wahn song tong ekpangang jio re, ‘N kpꞌkame ane abi atohko yehke, fere lim ane, bo nob ayam ebo. N kpꞌlimi lela, lim behna, lꞌbiingi nfung era, n gohro lim mal.’
LUK 13:33 M bahke tahme eljen ename asongo lela tete rehng behna, a etoono efung behko. Tibre nnyehnamahr, bo bahk-e tiki wul go Jeusalem, edi jindiki sang.
LUK 13:34 “Wahn Jeusalem, ń kpo wul abanyehnamahr, fere tuubu ane ba Esowo tumu tv-n atal. Nkpel tvv n jo gare re me n lung-n tv elname ana nkok abon kpo lung abon ebe, fere walle bo. Wahn korem elbake!
LUK 13:35 “Anv, etahk ejahne bahke sake nehme nehme. Etingitingi, n kp-n tongo re, me ń nehm kpe tiki nyehn tete ḿ bung re, ‘Elfuulu li a nne no kpꞌbake go mbing nyi Ntul.’ ”
LUK 14:1 Efung Esabat abehng Jisos kehm tahme song li nsol go etahk ntubesi a nne a Farisi awohng. Owo bo jo baab-e.
LUK 14:2 Nne awohng no gbo eyam ebyeenge kehm bake goji Jisos.
LUK 14:3 Owo Jisos kehm bahbe atꞌtibi ba atahm, a Bab Farisi re, “Anv, ntahm enyahre tꞌtaame re nne jo lim ane, bo nob efung Esabata, afi?”
LUK 14:4 Bo kehm belle. Owo Jisos kehm rodo nne eyam noo, lim-e, á nob, fere yak-e, á song.
LUK 14:5 Jisos kehm tongo bo re, “Anv, nne awo ewahne no mmon ewe, afi nfong enye bahke gboko yel elbing alahb ni kpꞌrahbe, á kꞌsong yehk-e efung Esabata?”
LUK 14:6 Jol bo we maam faange ejumjum.
LUK 14:7 Jisos nyehne kan ana ane ba bo tob tiingi bo elkak fvfo ma song yehke adi nji nya li wahre wahre, owo á kehm tubu bo elgan re,
LUK 14:8 “Nne lꞌtiing-a elkak elbal, ka song ji edi nji ji li wahre wahre. Fundiki nne no ga gbal sehnge wo, nfono elkak tꞌtob tiing-e fvfo.
LUK 14:9 Lꞌjol ano, nne no tiingi wahn ane abal abal bahke bake, ba tong-a re, ‘Tahm ka nne noa, á ji!’ Ndon bahk-a kehme elfili re wo fere song ji go nredereda nji.
LUK 14:10 “Bo lꞌtiing-a elkak, song ji go nredereda nji, eji nfono elkak lꞌba, á bahke ba tong-a re, ‘Mbi, mehl, wo ba ji ga nwahrewahra nji.’ Owo a bahke bele ellub go esamahr ane kpee ba jehk a na go ekpꞌkuru jio.
LUK 14:11 “Tibre nne awohng awohng no lꞌrod elne bum wahre wahre, bo bahk-e rede na. Nne no lꞌrede elne, bo bahk-e rodo, bum wahre wahre.”
LUK 14:12 Owo Jisos kehm tob bung a nne no tiing-e no re, “A lꞌtiingi ane re bo ba li nsol, afi jolo elkak, ka jo tiingi ate eba, jol abonane, jol nnahb enya, a aneb nkontahk eba ba li afang ane. Tibre bo fvfo bo bahk-a tob tiingi. A lꞌlim ano, wobbel eltuuru ena tvtv go ejum ji a limi no.
LUK 14:13 Ga nob re a lꞌtiingi ane elkak, wo jo tiingi akpak, a abanne, a awakamahr.
LUK 14:14 A bahke bele elfuulu, tibre bo nehm ma tob lim ka-a. Esowo bi bahke limi ka-a efung bio bi atingi ane bahke nyahme go elkv.”
LUK 14:15 Eji nne awohng no woomo go ellong ane ba tob ji ekpꞌkuru jio a Jisos wuku ano, owo á kehm-e tongo re, “Elfuulu li ka nne no bahke lehke nsol go ejahbetul Esowo.”
LUK 14:16 Jisos kehm-e faange re, “Nne awohng jolo go, no limi egburu elkak, tiingi ane gbalee.
LUK 14:17 Eji afung elkak ma rehng, á kehm tumu nlokeltum ewe re á song tong ane ba á tiingi bo re bo ba. Tibre bobtoobo ejum ajehng ajehng bum.
LUK 14:18 “Bo ane kpee kehm kehme ellaange kunu go nsol. Ngbokambang a nne kehm tongo nlokeltum noo re, ‘N gunu nfong ewubu, n yahke tahm song wuungu bo. Lub wuk ana n kp-a gboongo titi.’
LUK 14:19 Owo nne noko kehm kpe bung re, ‘N gunu edi egbe. M bahke tahme song nyehn. Lub wuk ana n kp-a gboongo titi.’
LUK 14:20 Nne noko kehm tob kpe bung re, ‘Me n ko nkal, owo wahnge n lꞌkꞌma ba.’
LUK 14:21 “Nlokeltum noo kehm feere song tong nde. “Nfono elkak noo, atahng kehm-e rake. Á kehm tongo nlokeltum ewe re, ‘Foomo song go afak ejahbe, wo song ko akpak, fere ko abanne, a awakamahr ba a bo.’
LUK 14:22 “Eji nlokeltum noo je feere, á kehm ba tong nde re, ‘Nsoo, ana a bungu no, me n lim. Eyake jia, kpeke li, ji ane bahke kpe ji.’
LUK 14:23 “Nde kehm tongo nlokeltum noo re, ‘Song go abang ebud, a abang ekulugbe, wo jo fanne ane, eji bo lꞌba, ba yel, ane lꞌrur go egame ekpꞌkpa.’
LUK 14:24 Tibre n kp-n tongo re, Nne awohng awohng go ellong ane ba bo tiingi bo nehm tiki li elkak ename.”
LUK 14:25 Ellong ane gbalee jo jene a Jisos. Owo á kehm keebe, kehm tongo bo re,
LUK 14:26 “Nne awohng awohng no lꞌba go egame, á nehm ma jol ntꞌtoono ewame, tohko jol re á ko nde ekv, a nnyehn, a nkal ewe, a abon ebe, a abonanyehn, a elkpin ene fvfo.
LUK 14:27 Nne no tohko sol ekros eje, tahm toon-m, á nehm ma jol ntꞌtoono ewame.
LUK 14:28 Nne awohng ewahne lꞌseb re á si enyong, á bahke tohko gbo mbang ji, gabe ana bahk-e kimi ekun, joare akpohko enye bahk-e biingi, á si kpee mal.
LUK 14:29 Á tohko lim ano, fundiki á bahke bumu nnahb ekahme nyi nyi, á nehm kpe ma soro asi. Ane kpee ba lꞌnyehn, bo bahk-e kehme elnyoko re,
LUK 14:30 ‘Nne noa ana bomo etahk go elsehke, á kpeem ma gohro si mal.’
LUK 14:31 “Ntul no kpi nsoja atahltahl nkpel eltahl, no yahke tahm re á song nok ebta a ntul noko no kpꞌbake re á ba nok a ne, no kpi nsoja atahltahl nkpel atahl abal, á bahke tohko gbo mbang ji kpee, toobo, joare á li ma yiimi, nok a ntul noko.
LUK 14:32 Joare á nehm ma yiimi a ne, á bahke tumu ane tv ntul noko, eji á kpeke li go fee re bo song bahb-e ji á bahk-e kake, bo kehm koono.
LUK 14:33 “Ano wo fvfo, nne awohng awohng ewahne no tohko yake ejum ajehng ajehng ji á kpi no, á lꞌkꞌma jol ntꞌtoono ewame.
LUK 14:34 “Akang kpꞌyebe. Elyebe akang lꞌlohng, a bahke limi renan, akang kehm kpe yebe?
LUK 14:35 Jol nehm nob ka ndi, jol nehm nob re nne ko kak go abangenahb nti. Ane kpo sale na elkohn akang nio wohng go. Nne no kpi atung, nong, á wuk.”
LUK 15:1 Abakokatak, a aneb abiafem jo jeere kohlo Jisos, eji bo lꞌjo wuk-e.
LUK 15:2 Bab Farisi, a atꞌtibi ba atahm jo memme re, “Nne noa kpo ko aneb abiafem, fere jo li nsol a bo.”
LUK 15:3 Owo wahnge Jisos kehm tubu bo elgan re,
LUK 15:4 “Anv, nne ewahne awohng lꞌbel ejoro atahl alon, anyehng lꞌtan, á nehm tahm ejoro behko sa go elka emahng, song seb nyi tane no tete á nyehn-ea?
LUK 15:5 Á lꞌnyehn-e, á bahk-e rodo, kunu go ebahk, fere jo geere.
LUK 15:6 “Á lꞌba rehng etahk, á bahke lungu ate ebe, a aneb nkontahk ebe, fere tong bo re, ‘Tob-m wahn elgeere, tibre me n nyehn njoro enyame nyi tane no.’
LUK 15:7 “N kp-n tongo re, Eyebatahng bahke ga gbal go ejahbetul Esowo, nne abiafem awohng lꞌgbo ndon, sehnge atingitingi ane gbalee ba kil sebe re bo gbo ndon.
LUK 15:8 “Li re nnenkal kpi nsiring ewubu, anyehng kehm ba tan-e, anv, á nehm nyaale etꞌrekahng, fere feenge ekpꞌkpa, jo seb bem bem bem tete á nyehna?
LUK 15:9 “Á lꞌnyehn, á bahke lungu ate ebe, a aneb nkontahk ebe, tong bo re, ‘Ba tob-m wahn elgeere, tibre me n fere nyehn nsiring nyi tan-m no.’
LUK 15:10 “N kp-n tongo re, Ano wo fvfo enjel nyi Esowo kpo bel eyebatahng, nne abiafem awohng lꞌgbo ndon.”
LUK 15:11 Owo Jisos kehm bungu re, “Nne awohng jolo go, no bele abon ba nlum na abal.
LUK 15:12 Nkalla kehm tongo nde re, ‘Nsoo, ka-m ejang nsol nyi bahke jolo nyꞌnyame.’ Owo nde noo kehm bake abon ebe na abal nsol enye.
LUK 15:13 “Gaam kang, mmonkalla noo kehm kpuku nsol kpee nyi á bele no, tahm go nlaabambang ejahbe. Owo á song li akpohko enye go mbang elwur kpee mal.
LUK 15:14 Eji á ma fad akpohko enye kpee mal, owo njal kehm bake go ejahbe jio, jol nyi nse sang. Á kehm sake abo abo.
LUK 15:15 “Á kehm tahme, song wu laake nfono ejahbe awohng. Á kehm-e tumu re á song, jo song baabe akuk.
LUK 15:16 Jol-e koro re, á jo li nsol nyi akuk kpo li. Jol nnene jolem no jo ka-e.
LUK 15:17 “Eji á ma fere gbo ntir, owo á kehm bungu re, ‘Ane kpee ba nsoo kpo lak bo eltum, bo kpi nsol alehke gbalee, jol sehnge ana nyi bo kpꞌsebe. Wo, me n jehk ana, kpꞌkpoko njal.
LUK 15:18 M bahke tahme, song kpiri nsoo, fere tong-e re, Nsoo, me n lim abiafem bade Esowo, fere tob lim bada na.
LUK 15:19 Me n kpeem fuumu re bo jo lung-m re mmon ewa. Tob lak-m, me n tob jol nlimeltum ewa.’
LUK 15:20 “Owo á kehm mehle, feere goji nde. Jol á gaam kabbe go etahk nde, nde kehm-e nyehne. Ndon kehm-e fili, á kehm beke, song bing-e, fere sod-e nnyo.
LUK 15:21 “Owo mmon noo kehm-e tongo re, ‘Nsoo, me n lim abiafem bade Esowo, fere lim bada na. N kpeem fuumu re bo jo lung-m re mmon ewa.’
LUK 15:22 “Nde kehm lungu alokeltum ebe, kehm tongo bo re, ‘Song koon ekpawobo ji nno a nno ba a ji, wahn ba kak-e. Tob kaken ye ebil go ebo, wahn fere kak-e akpaketa go akpade.
LUK 15:23 Song koon mmon a nfong no sahb jꞌjok, wahn ba wul, wahr limen elkak, fere bel eyebatahng.
LUK 15:24 Tibre mmon ewame noa kpꞌkpo, wo anv, yebfere jol go elkpin. Á tꞌtan. Anv a, m m-e nyehn.’ “Owo bo kehm soro bom elkak nio go ellimi.
LUK 15:25 “Ngbokambang a mmon jolo go egbe. Eji á jo kehnge abake, ba kabbe go nkpe etahk, á kehm wuku ase nya bo jo kub, fere jo bahn.
LUK 15:26 Á kehm lungu nlokeltum awohng, kehm-e bahbe re, ‘Ase nyao lohngo rejen?’
LUK 15:27 “Owo á kehm-e faange re, ‘Mmonanne wo ma feere kehnge. Nso ma wul mmon a nfong no joko jok. Tibre yebfere bel mmon ewe nob nob. Ejumjum we limem.’
LUK 15:28 “Eji á ma wuk ano, atahng kehm-e rake. Á kehm tene elyele go ekpꞌkpa. “Owo nde kehm lohngo ba gboong-e.
LUK 15:29 “Á kehm faange nde re, ‘Nnya tvv nyi m ma-a loko. Ngare anyehng anyehng n kpo lim ajehng ajehng ji a tong-m no. Jol me, a ka kꞌka mbul re me n ko lim elkak ka ate ebame.
LUK 15:30 Wo anv, eji mmon ewa noa ma ba, no ma rannge akpohko enya eji á jo noongo abajenasꞌsa, ye wo, a ma wul mmon a nfong no joko jok ka-e.’
LUK 15:31 “Owo nde kehm-e faange re, ‘Mmon ewame, wo li a name ngare anyehng anyehng. Nsol kpee nyi li nyꞌnyame, tob li nyꞌnya fvfo.
LUK 15:32 Fꞌfuumu re wahr lim elkak, fere bel eyebatahng. Tibre mmonanne noa kpꞌkpo, anv, yebfere jol go elkpin. Á tꞌtan, anv a, m m-e nyehn.’ ”
LUK 16:1 Jisos kehm kpe bung tong abatꞌtoono ebe re, “Efange nne ajehng jolo gona, ji bele nlokeltum. Ane kehm song tong-e re, nlokeltum noo kpꞌfade akpohko enye.
LUK 16:2 “Owo nde noo kehm-e lungu, kehm-e bahbe re, ‘Jen ji wahnge n kpꞌwuku nsol ana nyia bada na? Ko awer ba a nya, nya a kpo nyon nsol enyame nyi n yake kak-a go ebo. Tibre a nehm kpe tiki jol nlokeltum ewame.’
LUK 16:3 “Owo nlokeltum noo kehm bungu go ege eltim re, ‘Anv, m bahke limi renan, eji nsoo yahk-m yehke go egame eltum? Eko n gaam kpi, ji m bahke jo bahm egbe. Ndon kp-m fili re me n jo gboongo na nsol.
LUK 16:4 Anv, me n kahn ji m bahke limi, eji n lꞌbel ane ba bahk-m koko, n lene tob bo ngare nyi nsoo ma-m yehke go eltum.’
LUK 16:5 “Owo á kehm lungu ane kpee, ba bele nde abong, kehm tongo ngbokambang re, ‘A kpi nsoo mbong rejen?’
LUK 16:6 Á kehm faange re, ‘Nsang akehng atahl alon.’ Nlokeltum noo kehm-e tongo re, ‘Rod nwer a mbong enya, wo ji elwaare, nyon nsang atahl abal a nsang ewubu.’
LUK 16:7 “Owo á kehm bahbe noko re, ‘Anv, wo, mbong enya li rejen?’ Á kehm-e faange re, ‘Ebam nkohl atahl alon.’ Nlokeltum noo kehm-e tongo re, ‘Rod nwer a mbong enya, wo nyon ebam atahl ani.’
LUK 16:8 “Owo nde kehm tehke nkimfahnga nlokeltum ewe noo, tib go elwake ni á ma wake. Tibre abon ba njini nyia ba kpꞌgaka wake go bo a ntum sehnge abon ba ellennge.
LUK 16:9 “N kp-n tongo re, Roden afang nya ki li nyanyahne, wahn ko lim etem, eji afang lꞌmal, bo lꞌko-n kak go ntahk nyi li go njinanjini.
LUK 16:10 Nne no lꞌbel ekakesehk go mmojum no nse, á tob kpi ekakesehk go egburu ejum. Nne no kil ma lim mmojum no nse go etingitingi, á kpehme ma tob lim egburu ejum go etingitingi.
LUK 16:11 “Eji ń ki ma lim nsol nyi njini nyia go ekakesehk, bahke limi renan, bo kehm yake atingitingi afang kak-n go egahne abo?
LUK 16:12 Eji ń ki bel ekakesehk go nsol nyi ki li nyꞌnyahne, nne awo me, no bahk-n kake ji bahke jolo jꞌjahne?
LUK 16:13 “Nlokeltum awohng awohng limm, no bahke ma loko nde na ebal. Noko, á bahk-e koko ekv, noko jo kor-e. Tohko jol ano á bahke lake nde noko, fere jo daange noko. Ń nehm ma loko Esowo, fere jo loko akpohko.”
LUK 16:14 Eji Bab Farisi wuku nsol nyio, bo kehm-e kehme elnyoko, tibre akpohko jo koro bo sehng.
LUK 16:15 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Wahn li ane ba kpo tib elnahne go esamahr ane re, wahn li atingitingi ane. Wo, Esowo kpꞌkahne ntim enyahne. Tibre nsol nyi ane kpo tehk, nyi nyi li nsol eltehb go esamahr Esowo.
LUK 16:16 “Atahm nya Moses, a alum nya abanyehnamahr nyono no jolo ka ngare nyio nyi mahne mahne tete ba rehng ngare nyi Jon ji nwohngalahb. Bomo ngare nyio, owo bo kehme eltiingi nnoobo etib bi li bade etul bi Esowo. Nne awohng awohng no lꞌlim go nsahm, á bahke ma kuumu.
LUK 16:17 “Elbung abola ndi tohkem rꞌriidi re tan. Jol nrꞌrohka ntahm anyehng anyehng nehm tiki range.
LUK 16:18 “Nne awohng awohng no lꞌten nkal ewe, fere ko noko, yeblim erehbe. Nne no lꞌbaange nnenkal no nlum ewe m-e yehke elbal, eblim erehbe.”
LUK 16:19 “Efange nne ajehng jolo gona, ji jo liibi nsol nyi jo sahb kꞌkim ekun, fere jo lim egburu elkak efung abehng abehng.
LUK 16:20 “Nne awohng tob jolo ona, no bo jo lung-e re Lasaros, ji jolo nkpak. Ngubjing enye jolo alok alok. Á jo kono eljehke go mbutahk efange nne jio.
LUK 16:21 Á jo sebe re á jo kpiimi akahb elang li, nya jo fooro ekpꞌkuru efange nne jio gbo, eji á lꞌwohngo. Ebv jo lohngo ba lahb-e alok.
LUK 16:22 Toono o nkpak nyio ba kpo. Babenjel kehm ba sol-e, song bum-e, á ji kohlo Ebraham. “Efange nne jio kehm tob kpo. Bo kpa-e kak.
LUK 16:23 Eji á woomo go ellulagun, jo nyehn erem, á kehm tabe esamahr ebe, kehm nyehne Ebraham go fee, fere nyehn Lasaros jehk kohl-e.
LUK 16:24 Owo á kehm rabe re, ‘Nso Ebraham, nong, me n fil-a ndon! Lub tum Lasaros, á song behde ebnyohkobo ebe go alahb, ba behd-m go ebliki, eji ebliki ebame lꞌlub naang-m. Tibre n kpꞌnyehne erem sehng go agun nyaa.’
LUK 16:25 “Owo Ebraham kehm-e faange re, ‘Mmon ewame, buumu re, ngare nyi a jolo go elkpin, a bele anoobo nsol, Lasaros bele asabsab nsol. Wo anv, bo m-e kak eltim, wo noa, kpi erem nyehn.
LUK 16:26 Wo gana, elka elka ni wahr a nahne, egburu edamme jia, ji nnene lꞌkꞌma sehng ga egahre, ba rehng go egahne, fvfo ji nnene lꞌkꞌtob ma sehng go egahne, ba rehng ga egahre.’
LUK 16:27 “Owo efange nne jio kehm bungu re, ‘Nsoo, n kp-a gboongo re, wo lub tum Lasaros tv go etahk nsoo,
LUK 16:28 eji á lꞌsong rehke abonanee. Tibre n kpi abonanee na alon, tohko jol ano, bo bahke tob ba, ba nyehn erem ebnohko edi jia.’
LUK 16:29 “Owo Ebraham kehm faange re, ‘Bo kpi awer nya Moses, a nya abanyehnamahr, nong, bo jo wuk.’
LUK 16:30 “Efange nne jio kehm tene re, ‘Eꞌee nso Ebraham, nne lꞌlohng akvne, fere song kpiri bo, bo bahke gboko ndon.’
LUK 16:31 “Ebraham kehm-e tongo re, ‘Bo tohko fere wuk alum nya Moses, a nya anyehnamahr, afi nne nyahme na go elkv, bo nehm taame.’ ”
LUK 17:1 Jisos kehm bungu tong abatꞌtoono ebe re, “Nsol nyi kpo lim nne gbo yel abiafem bahke tiki ba. Eyuu a nne no bahke wahnge re ba!
LUK 17:2 Ga nob re bo kahn-e eltal go emel, tub-e kak alahb, sehnge re á lim mmonse awohng go ellong abonse baa, á gbo yel abiafem.
LUK 17:3 “Jo gberen elnahne! “Mmonanne lꞌlim abiafem, jo rehk-e. Á lꞌgbo ndon, tahm ka-e.
LUK 17:4 Á lꞌsood-a nkpel esehma efung abehng, fere ba gboong-a nkpel esehma re, ‘Ndon ma-m fili!’ tahm ka-e.”
LUK 17:5 Owo abatiingetib kehm tongo Ntul a Jisos re, “Lim eltaame enahre gbal!”
LUK 17:6 Ntul a Jisos kehm faange bo re, “Li re ń kpi eltaame ni se ana mmohk asia, kehn ń li ma bung tong etaamenti bia re, ‘Mehl, wo song yiimi go aya!’ kehn bahk-n wuku.
LUK 17:7 “Li re nne awohng ewahne kpi nlokeltum no kpo bahm egbe, tohko jol ano á kpo baabe ebul. Á lꞌkehnge egbe ba, nde kpo tong-e tong rea, ‘Ba elwaare, wo ba ji ekpꞌkuru li nsola?’
LUK 17:8 “Eꞌee! Á bahk-e tongo na re, ‘Song lam nsol ka-m, wo fere toobo ebjing bi a bahk-m loko ngare nyi n kpi nsol li. N lꞌli mal, wo kehm tob li.’
LUK 17:9 “Anv, á bahke kake nlokeltum ewe nnyo go nsol nyi á tong-e re á lima?
LUK 17:10 “Wahn fvfo, ń lꞌlim nsol kpee nyi bo tong-n re wahn lim, jo bungen re, ‘Wahr alokeltum baka baka ba. Wahr eblim ji li ka-r re wahr lim.’ ”
LUK 17:11 Eji Jisos je go Jeusalem, á sehnge go Samaria, a Galili.
LUK 17:12 Eji á rehnge go ejahbe ajehng, aneb abili na awubu kehm ba wan-e. Bo yiimi go fee,
LUK 17:13 kehm rabe re, “Jisos nso ejahre, nong, wahr fil-a ndon!”
LUK 17:14 Eji Jisos nyehne bo, á kehm tongo bo re, “Songen, wahn song kpiri abalimajom, fere tib bo elnahne.” Eji bo jo jen asongo, bo kehme elnobo.
LUK 17:15 Nne awohng go bo ellong, eji á nyehne re yeblohko nob, á kehm feere abake, jo tehk Esowo wahre wahre,
LUK 17:16 kehm ba gbo go alata nya Jisos, kehm-e kake saam. Nne noo jolo nne a Samaria.
LUK 17:17 Owo Jisos kehm bungu re, “Anv, ane awubu sang nobo noa? Ane asehmwubu bako bana?
LUK 17:18 Nnene feerem ba re á ba tehk Esowoa, sehngem njenne nyia nyi nyi feere noa?”
LUK 17:19 Owo á kehm-e tongo re, “Mehl, wo song, eltaame ena eblim, wobnob.”
LUK 17:20 Egom Farisi jindiki kehm bahbe Jisos re, “Ngare anyi etul bi Esowo bahke bake!” Owo Jisos kehm faange bo re, “Etul bi Esowo nehm ba go mbang nyi ane bahke nyehne.
LUK 17:21 Nne awohng awohng limm, no bahke bungu re, ‘Nyehn, bi gana!’ Jol, ‘Nyehn, bi gona!’ Tibre etul bi Esowo bia, wob-n go atahng.”
LUK 17:22 Owo á kehm tongo abatꞌtoono ebe re, “Ngare kpꞌbake nyi ḿ bahke sebe re efung abehng bi Mmon no nne kpir-n, jol wahn nehm kpiri.
LUK 17:23 Bo bahk-n jo tong re, ‘Nyehnen gona!’ Ane bako bahk-n jo tong re, ‘Nyehnen ga!’ Kana lohng je ona! Jol kana toono bo!
LUK 17:24 Ana emangedu kpo lim, lennge go elbung, rehng ejang abehng abehng, ano wo fvfo Mmon no nne bahke jolo go ege efung.
LUK 17:25 Á bahke gboko mbang nyehn erem gbalee. Ane ba li anv bahk-e tene.
LUK 17:26 “Ana jolo ngare nyio nyi Noa, ano wo fvfo bahke tob jol afung nyao nya Mmon no nne.
LUK 17:27 Ngare nyio ane jo li, fere jo wꞌwo. Aneblum jo ko akal, anebkal jo bal alum, tete rehng efung bio bi Noa yele go egbang. Owo nnyel kehm yele, ba wul bo kpee.
LUK 17:28 “Bahke jolo ana jolo ngare nyio nyi Lot. Bo jo li, fere jo wꞌwo, jo gunu, fere jo gꞌgungu, jo bahm ebgbe, fere jo si ntahk.
LUK 17:29 Efung bi Lot lohngo go Sodom, agun, a asalfa kehm kehme elnake go ejahbetul Esowo, ba wul bo kpee.
LUK 17:30 “Ano wo bahke tob jol fvfo efung bi bo bahke lennge Mmon no nne tib.
LUK 17:31 Efung bio, nne no lꞌkuumu go ege ero etahk, á lꞌbadde, á kꞌtohko kpe ji, yel go ege ekpꞌkpa, song rod nsol enye. Ano wo fvfo tob li ka nne no li go ege egbe, á nehm tohko kpe feere go ege etahk.
LUK 17:32 “Buumen nkal a Lot!
LUK 17:33 Nne awohng awohng no lꞌgare re á tahre elkpin ene, á bahke tane na elkpin ene. Nne no lꞌtane elkpin ene, á bahke tahre na elkpin ene.
LUK 17:34 “N kp-n tongo re, atv mao ane abal bahke noongo go edilnong ajehng, noko, bo bahk-e rodo tahm a ne, noko sa.
LUK 17:35 Anebkal abal bahke jo gok nsol, noko, bo bahk-e rodo tahm a ne, noko sa.
LUK 17:36 Aneblum abal bahke jolo go egbe, noko, bo bahk-e rodo tahm a ne, noko sa.”
LUK 17:37 Owo abatꞌtoono ebe kehm-e bahbe re, “Nsoo, gan wo?” Jisos kehm faange bo re, “Edi ji ekpakv ejum li no, owo ntere kpo song rur.”
LUK 18:1 Jisos kehm tubu bo elgan, eji á lꞌtib bo ana bo bahke jo kak ero ngare anyehng anyehng, kꞌjo yini ekpu.
LUK 18:2 Á bungu re, “Nlamalam awohng jolo go ejahbe ajehng, no ki jo fahl Esowo. Ane we joom lub.
LUK 18:3 “Nkalebun awohng tob jolo ejahbe jio, no gbake jo je go ege, jo song tong-e re, ‘Lam elam ejame nob nob, ji n kpi a nnekv ewame.’
LUK 18:4 “Á kehm tene. Kpe kang kan a, á kehm fere bung go ege eltim re, ‘Jol eji n kil jo fꞌfahl Esowo, ane kil jo lub-m,
LUK 18:5 tib eji nkalebun noa kp-m gbiingi sꞌsehng, m bahke lame elam eje nob nob, tohko jol ano á bahk-m gboro tib go elbake ni á kpo ba ngare anyehng anyehng.’ ”
LUK 18:6 Ntul a Jisos kehm bungu re, “Wuken ana ebi nlamalam noo bungu no.
LUK 18:7 Anv, Esowo nehm tob lam elam ji nno ka ane ba á yehke no, ba kpo gboong-e atv a njula? Anv, á bahke tohko laange, kehm kake bo eboa?
LUK 18:8 N kp-n tongo re, á bahke lame elam ji nno elwaare ka bo. Anv, Mmon no nne lꞌba, á bahke nyehne ane ba kpꞌtaame go njini nyiaa?”
LUK 18:9 Jisos tob tubu elgan nia, tong ane ba jo bum elbo re, bo ba li go etingitingi, fere jo daange ane bako.
LUK 18:10 Á bungu re, “Ane abal je go etahk Esowo re bo song kak ero. Noko jolo nne a Farisi, noko jol nkokatak.
LUK 18:11 “Nne a Farisi kehm yiimi eje eje, jo kak ero re, ‘O Esowo, m ma-a kak saam, tibre n limm ana ane ba kpo v ejv, ba kil jo lim nsol go etingitingi. N limm ana ane ba kpo lim erehbe. M ma-a kak saam, tibre n limm ana nkokatak noo ona.
LUK 18:12 N kpo bade elname njal nkpel ebal go erahde. N kpo ka eltahme go ejum ajehng ajehng ji n lꞌbel.’
LUK 18:13 “Nkokatak yiimi eje go fee. Jol á tabem esamahr ebe, seenge go elbung. Á kohko na esi eje go ndi, kehm bungu re, ‘Esowo, nong, me n fil-a ndon, me nne abiafem wo.’
LUK 18:14 “N kp-n tongo re, Nkokatak noa wo li eno go esamahr Esowo, kehm kehnge go etahk, nne a Farisi sang. Tibre nne awohng awohng no lꞌmehl elne wahre, bo bahk-e rede na. Nne no lꞌrede elne, bo bahk-e mehle na wahre.”
LUK 18:15 Ane bandiki kehm koko abon ba nse, ba goji Jisos re á kooro bo abo. Eji abatꞌtoono Jisos nyehne ano, bo kehm nyame bo.
LUK 18:16 Owo Jisos kehm lungu bo tv elne, kehm bungu re, “Nongen, abon ba nse jo ba ga egame. Kana jo sahde bo! Tibre etul bi Esowo li ka nkohn nyia.
LUK 18:17 “Etingitingi, n kp-n tongo re, nne awohng awohng no tohko ko etul bi Esowo ana mmon no nse, á nehm tiki li.”
LUK 18:18 Ntubesi awohng kehm bahbe Jisos re, “Nnooba ntꞌtibi, m bahke limi renan, kehm bele elkpin ni li go njinanjini?”
LUK 18:19 Jisos kehm-e faange re, “Jen ji wahnge a kehm-m lꞌlung re nnooba nne fono? Nnene limm, no li nnooba nne, sehngem Esowo ntahngtahng bi li nnooba nne.
LUK 18:20 A kpꞌkahne atahm nya bungu re, ‘Ka jo lim erehbe! Ka jo wul nne! Ka jo v ejv! Ka jo yiimi ntianse efahnge! Jo kak nso, a nne!’ ”
LUK 18:21 Owo nne noo kehm faange re, “Atahm nyaa kpee m bomo elbumu ngare nyi n kpeke li ntiil.”
LUK 18:22 Eji Jisos wuku ano, á kehm bungu re, “Ebsa ejum ajehng ji a bahke gohro lim. Song gungu nsol kpee nyi a kpi no, wo ko akpohko nyao song ka akpak, owo a bahke bele afang go ejahbetul Esowo, wo fere tahm toon-m.”
LUK 18:23 Eji á wuku ano, á kehm kehme elguunu, tibre á fange sehng.
LUK 18:24 Jisos nyehne kan re á kpꞌguunu, á kehm bungu re, “Bahke riidi sehng re afang ane kehm lehke etul bi Esowo.
LUK 18:25 Re efange nne kehm yele ejahbetul Esowo, ekamel bahke sehnge go mbang a nga.”
LUK 18:26 Ane ba wuku no kehm bahbe re, “Anv, nne awo me, no bahke kehm bele eltahre?”
LUK 18:27 Owo Jisos kehm faange re, “Ji nne kil ma lim, goji Esowo riidem.”
LUK 18:28 Pita kehm bungu re, “Nyehn, ana e ma tahm ntahk enyahre sa, kp-a toono.”
LUK 18:29 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, Nnene limm, no ma tahm etahk eje sa, jol nkal ewe, jol abonanyehn, jol babnde, a abon ebe tib go esi ji etul bi Esowo,
LUK 18:30 no lꞌkꞌbel na gbalee budu eying jia ji anv, fere bel elkpin ni li go njinanjini eying ji kpꞌbake.”
LUK 18:31 Owo Jisos kehm rodo abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal, tahm a bo go nkpohko, kehm song tong bo re, “Anv, e yahke tahm go Jeusalem. Go wo ejum ajehng ajehng ji abanyehnamahr Esowo nyono no bada Mmon no nne, bahke lohko lim ano go etingitingi.
LUK 18:32 Tibre bo bahk-e yake, kak ane ba ki li Jus go ebo. Bo bahk-e nyoko, fere son-e, fere so atel wohng-e.
LUK 18:33 Bo bahk-e dohko, fere wul-e. Lꞌkang nfung era, á nyahme go elkv.”
LUK 18:34 Abatꞌtoono ebe wukem ejum ajehng ajehng ji á bungu no. Lenngem bo, tibre bo bꞌbehr bo alum nyao.
LUK 18:35 Jisos kehm jene song kabbe go Jeriko. Nwakamahr anyehng ji o nkpe a mbang, jo gboongo nsol.
LUK 18:36 Eji á wuku ellong ane kpꞌsehnge, á kehm bahbe re, “Nenan ana?”
LUK 18:37 Bo kehm-e tongo re, “Jisos ji Nasaret wo kpꞌsehnge.”
LUK 18:38 Owo á kehm soro rabe re, “Jisos mmon no Devid, nong, me n lub fil-a ndon!”
LUK 18:39 Ane ba jolo esꞌsong kehm-e nyame re á rahke ewok. Á kehm kpe tuungu na, rabe wahre wahre re, “Mmon no Devid, nong, me n fil-a ndon!”
LUK 18:40 Jisos kehm yiimi, kehm tongo bo re, bo ko-e ba. Eji á ba rehng kabbe Jisos, owo Jisos kehm-e bahbe re,
LUK 18:41 “Anv, a kpꞌsebe re me n lim jen ka-a?” Á kehm faange re, “Nsoo, n kpꞌsebe re me n lub nyehn.”
LUK 18:42 Owo Jisos kehm-e tongo re, “Fere jo nyehn anv! Eltaame ena ebwahng, wobnob.”
LUK 18:43 Tvtv ona á kehm soro nyehn, fere tahm toon-e, jo ka Esowo ellub. Eji ane bako kpee nyehne ano, bo kehm kehme Esowo tehk.
LUK 19:1 Jisos kehm rehnge go Jeriko, sehng asongo.
LUK 19:2 Nne awohng jolo o, no bo jo lung-e re Sakeus. Á jolo ntubesi abakokatak, fere fꞌfang.
LUK 19:3 Á jo sebe re á nyehn ana Jisos li no. We á joom nyehn, tib ellong ane gbale o sehng, ga fvfo á jolo nkpehrekahba nne.
LUK 19:4 Owo á kehm beke, gbo bo mbang, song wahr ekuntaake, eji á lꞌnyehn-e. Tibre Jisos jo ba elsehnge go mbang nyio.
LUK 19:5 Eji Jisos ba rehng edi jio, á kehm kpuru ero, kehm-e tongo re, “Sakeus, badde elwaare, tibre lela m bahke kange go ega etahk.”
LUK 19:6 Owo á kehm badde elwaare, ba vvr-e go eyebatahng.
LUK 19:7 Bo nyehne kan ano, bo kehm kehme elmemme ane kpee re, “Nne noa ebtahm re á song kang a nne no li na nne abiafem.”
LUK 19:8 Sakeus kehm mehle yiimi, kehm bungu tong Ntul a Jisos re, “Nsoo, m bahke yange nsol enyame, yehke ejang ka akpak. Nne awohng awohng no n nehm-e go ejum ajehng ajehng, m bahk-e gale nkpel eni budu.”
LUK 19:9 Owo Jisos kehm-e tongo re, “Lela eltahre ebba go etahk jia, tib eji á tob li mmon no Ebraham.
LUK 19:10 Tibre Mmon no nne ba re á ba seb, fere tahre jio ji ma tan.”
LUK 19:11 Eji ane bao wuku nsol nyio, Jisos kehm tubu bo elgan. Tibre ngare nyio yebkabbe go Jeusalem, ane bao jo fere tir re, etul bi Esowo bahke soro ba tvtv.
LUK 19:12 Owo wahng ka á kehm bungu re, “Mmon a ntul awohng jolo go, no tahme nlaabambang ejahbe re á song li etul feere.
LUK 19:13 Re á kehm tahme, á lungu alokeltum ebe, ane awubu, ka bo mpon ewubu ewubu, kehm tongo bo re, ‘Roden akpohko nyaa, wahn jen are tete me n feere ba.’
LUK 19:14 “Ejahbe eje ko-e ekv, owo bo kehm tiingi etib tv-e re, bo nehme seb re á ba jol ntul abo.
LUK 19:15 “Eji á ma song li etul feere, á kehm ba lung alokeltum ebe, ba á ka bo akpohko re bo ba, eji á lꞌkahn ana bo ma li nsehng go are ma bo ma jen.
LUK 19:16 “Ngbokambang a nlokeltum kehm bake, ba yiimi go ege esamahr, kehm bungu re, ‘Nsoo, mpon ewubu enya nyi a ka-m no eblim mpon atahl alon.’
LUK 19:17 “Owo á kehm-e tongo re, ‘Woblim sehng, nnooba nlokeltum. Tib eji a ma bel ekakesehk go mmonsꞌsohka mmojum, a bahke jo fili ejahbe na ebwubu.’
LUK 19:18 “Etoono nlokeltum noko kehm kpe lohng ba, ba bung re, ‘Nsoo, mpon ewubu enya nyi a ka-m no eblim mpon atahl abal a mpon ewubu.’
LUK 19:19 “Owo á kehm-e tongo re, ‘A bahke jo fili ejahbe na eblon.’
LUK 19:20 “Noko kehm kpe lohng ba, ba bung re, ‘Nsoo, nyehn mpon ewubu enya ga! N kake go egame afiafong, song bum go.
LUK 19:21 N jo fahl-a fahl. Tibre a li ebibbib nne sehng. A kpo rod nsol nyi ki li wo bumu no. A kpo kpa nsol nyi a ki bahm.’
LUK 19:22 “Á kehm-e tongo re, ‘Wo ebꞌbi nlokeltum noa, m bahke koko alum nnyo enya lam-a. A kꞌkahn re, me ebibbib nne ji. N kpo rod nsol nyi n ki bum, fere kpa nsol nyi n ki bahm.
LUK 19:23 Jen ji wahnge a ki ka njenare akpohko enyame, kehn eji m ma feere ba, n jol ba ko, fere ko nsehng budu?’
LUK 19:24 “Owo á kehm bungu tong ane ba yiimi ona re, ‘Taaren ye mpon ewubu nyio, wahn faake a nyi ka nne no kpi mpon atahl alon.’
LUK 19:25 “Bo kehm-e tongo re, ‘Nsoo, á kpi mpon atahl alono!’
LUK 19:26 Á kehm faange re, ‘N kp-n tongo re, nne awohng awohng no lꞌbel, bo bahk-e kake na budu. Nne no ki kpi, jol ji á kpi no, bo bahk-e taare.
LUK 19:27 “ ‘Anebekv ebame bao ba kil sebe re me m ba jol ntul abo, song koon bo ba, wahn ba wul bo go egame esamahr.’ ”
LUK 19:28 Eji Jisos ma bung ano, á kehm soro asi asongo go Jeusalem.
LUK 19:29 Eji á ba rehng kohlo go Betfage, a Betani, ajahbe nya li go nnahb ewong ji bo kpo lung re Oliv, á kehm yehke abatꞌtoono ebe na abal tum.
LUK 19:30 Re á kehm tumu bo, á tongo bo re, “Songen go ejahbe ji li go egahna mbuksong. Ń lꞌsong rehng ejahbe jio, eji ń fi no, ḿ bahke nyehne mmon a mbvankang no bo kal-e kꞌkuumu, no bo tohk-e go eti. Fanngen ye, wahn ko-e ba a ne!
LUK 19:31 Nne awohng awohng no lꞌbahb-n re, ‘Jen ji wahnge ń kp-e fannge?’ faangen ye re, ‘Ntul wo kp-e sebe.’ ”
LUK 19:32 Ane ba Jisos tumu bo kehm lohko je, lohko song nyehn ana Jisos tongo bo.
LUK 19:33 Eji bo jo fannge mmon a mbvankang noo, owo afono mbvankang nyio kehm bahbe bo re, “Jen ji wahnge ń kpꞌfannge mbvankang nyio?”
LUK 19:34 Owo bo kehm faange re, “Ntul wo kp-e sebe.”
LUK 19:35 Bo kehm koko mbvankang nyio tahm a nyi goji Jisos, fere yehke nsol nyi bo kake no, yal mbvankang nyio go njahm, fere mehl Jisos jehke.
LUK 19:36 Eji mbvankang jo jen a ne asongo, bo kehme abomo ebo yal go mbang.
LUK 19:37 Eji á jo badde go ewong jio asongo, ngare nyi á ma kabbe go Jeusalem, ellong abatꞌtoono ebe gbalee kehm kehme elgeere, fere jo tehk Esowo wahre wahre tib go agburu akpokosi nya bo ma nyehn.
LUK 19:38 Bo jo bungu re, “Elfuulu li a ntul no kpꞌbake go mbing nyi Jehova. Elkoono jol go ejahbetul Esowo, ellub jol go ero!”
LUK 19:39 Egom Farisi jindiki ji woomo go ellong ane bao kehm-e tongo re, “Ntꞌtibi, nyam abatꞌtoono eba!”
LUK 19:40 Jisos kehm faange re, “N kp-n tongo re, Ane baa lꞌbelle, atal bahke kehme elrabe.”
LUK 19:41 Eji bo ba rehng kohlo go Jeusalem, eji á ma nyehn yefono ejahbe, á kehm kehme ellingi re,
LUK 19:42 “N kpꞌsebe re wahn lub kahn lela ejum ji bahke koko elkoono ba a ni, wo anv, ń nehme ma nyehn.
LUK 19:43 Tibre afung nyao bahk-n kpiri, nya anebekv ebahne bahke bake, ba senng-n kak, fere kohk-n tv.
LUK 19:44 Bo bahke rannge ejahbe ejahne kpee, a ane kpee ba lene o. Jol eltal anehng anehng nehm kpe jol ni bahke sake kuumu a ntem egahne ejahbe. Tibre ń kahnem ngare nyi Esowo ba re á ba tahr-n.”
LUK 19:45 Jisos kehm yange go etahk Esowo, song kehme ane bao kam, ba ji o, jo gungu nsol,
LUK 19:46 fere tong bo re, “Bo nyono go nwer Esowo re, Esowo bungu re, ‘Etahk ejame bahke jolo etahk ero akake.’ Wahn ebfere rod bum ana ebehre awajv.”
LUK 19:47 Jisos jo tibi efung abehng abehng go etahk Esowo. Atubesi abalimajom, atꞌtibi ba atahm, a atubesi ane jo sebe re bo wul-e.
LUK 19:48 Jol bo tikem kahn mbang ana nyi bo bahke limi. Tibre ane kpee jo wuung-e atung sehng, eji ellum ene anehng anehng lꞌkꞌgbo ndi.
LUK 20:1 Efung abehng eji Jisos jo tib ane go etahk Esowo, fere jo tiingi bo nnoobo etib, owo atubesi abalimajom, a atꞌtibi ba atahm, a anebkul nfam kehm lohngo ba,
LUK 20:2 ba bahb-e re, “Tong-r, nsahm anyi a kpi no, nyi wahnge a kpo lim nsol ana nyia? Nne awo ka-a ka nsahm nyꞌnehm a?”
LUK 20:3 Owo á kehm faange bo re, “Me fvfo, m bahk-n tob bahb mbahbe. Tong-m wahn,
LUK 20:4 anv, ewohngalahb ji Jon lohng go ejahbetul Esowoa, afi lohng goji ane?”
LUK 20:5 Bo kehm kehme eltoobo atemtem re, “E lꞌtong re, ‘Lohng go ejahbetul Esowo,’ á bahke bungu re, ‘Jen ji wahnge ń ki taame tv Jon?’
LUK 20:6 E lꞌfere tong re, ‘Lohng goji ane,’ ane kpee bahk-r atal tuubu.” Tibre bo jo sahb kꞌkahn re, Jon jolo nnyehnamahr Esowo.
LUK 20:7 Owo wahnge bo kehm faange re, bo nehme kahn edi ji lohng no ba.
LUK 20:8 Jisos kehm tob tong bo re, “Ano wo fvfo n lꞌki-n tob tong nsahm nyi n kpi no, nyi wahnge n kpo lim nsol nyia.”
LUK 20:9 Jisos kehm tubu elgan nia tong ane re, “Nne awohng jolo go, no bahme avain go ege etahngga, fere rod yaame ane, kehm tahme eje song rehng go ejahbe jehko, kang go ekidi lꞌlab.
LUK 20:10 Ngare biingi kan a me, á kehm tumu nlokeltum ewe tv ane ba á yaame bo etahngga eje re bo song bong akab nti nyandiki go etahngga ba ka-e. Abayaame etahngga bao fere dv-e na, kam-e, á feere abo abo.
LUK 20:11 “Owo á kehm kpe tum nlokeltum noko. Ye fvfo, bo tob dv-e ano, fere son-e, kam-e, á feere abo abo.
LUK 20:12 Á kehm kpe bulu, kpe tum noko. Noa ana, bo bom-e elok, fere kam-e yake go.
LUK 20:13 “Owo nfono etahngga noo kehm bungu re, ‘Anv, m bahke limi renan abee? M bahke gohro tum akor-m mmon ewame. Fundiki á bahke bo lub.’
LUK 20:14 “Eji abayaame etahngga bao nyehn-e no, bo kehm kehme elbungu atemtem re, ‘Ye wo li nlehkelkv, nong, wahr wulen ye, eji etahngga jia lꞌfere jol jꞌjahre.’
LUK 20:15 Owo bo kehm-e yehke go etahngga jio, song wul-e. “Anv, jen ji nfono etahngga noo bahke bo lim?
LUK 20:16 Á bahke bake ba wul abayaame etahngga bao, fere faake etahngga jio ka ane bandiki.” Eji ane bao wuku ano, bo kehm bungu re, “Esowo kꞌtaame!”
LUK 20:17 Owo Jisos kehm seenge bo too, kehm bungu re, “Anv, edi nwer Esowo jia lohngo renan, ji bungu re, “ ‘Eltal ni asehketahk tene no, ni ni ma fere jol nnahb ekahme?’
LUK 20:18 Nne awohng awohng no lꞌgbo go eltal nio, á bahke banne. Eltal nio lꞌfere gbo na, nyede nne, bahk-e wade na wade.”
LUK 20:19 Atꞌtibi ba atahm, a atubesi abalimajom gare re bo bob Jisos ngare nyꞌnehm ona. Tibre bo jo kahne re, á tubu elgan nio bada bo. Fvfo, bo jo fꞌfahl ane.
LUK 20:20 Owo bo kehm-e kehme elbaabe, fere tum ane ba bo ka bo ngu, bo song kehme awak lim, are bo atingitingi ane ba, eji bo lꞌbob-e go ege alum nnyo, fere yak-e kak ntubesi ejahbe go ebo, eji á lꞌlam-e.
LUK 20:21 Bo kehm-e bahbe re, “Ntꞌtibi, e kpꞌkahne re, wo kpo bung, fere tib go nseenga nseenge. Wo kpehme rang nnene. A kpo lohko tib mbang nyi Esowo go etingitingi.
LUK 20:22 Anv, atahm enyahre tꞌtaame ka-r re wahr jo tahb etak ka ntul a Roma, afi taamem?”
LUK 20:23 Jisos kꞌkahn awak ebo. Owo á kehm tongo bo re,
LUK 20:24 bo tib-e nsiring, kehm fere bahb bo re, “Anv, esi jia ji nyehne ji? Mbing nyia nyi nyehne nyi?” Bo kehm-e faange re, “Nyi ntul a Rom nyi.”
LUK 20:25 Á kehm tongo bo re, “Kaan ntul a Rom ji li ka-e, wahn ka Esowo ji li ka Esowo.”
LUK 20:26 Bo we maam tiki bob go ellum anehng anehng go esamahr ane. Owo bo kehm belle, tib eji nfaange enye jo kpo bo esi.
LUK 20:27 Egom Sadusi jindiki kehm lohngo ba goji Jisos. Bo ba li ane ba kpo bung re, “Elnyahme go elkv limm.”
LUK 20:28 Bo kehm-e tongo re, “Ntꞌtibi, Moses nyono ntahm ka-r re, ‘Nne lꞌkpo, nkal ewe sa, eji á ki jel mmon awohng awohng, mmonannyehn nkvne bahke koko nnenkal noo, jel abon ka mmonannyehn no ma kpo.’
LUK 20:29 “Jolo abonanyehn na asehma. Ngbokambang kehm koko nkal. Mmon awohng awohng á jelem, á kpo.
LUK 20:30 Etoono kehm tob ko nnenkal nonehm o, kehm kpoko.
LUK 20:31 Noko gona kehm kpe ko nnenkal nonehm o. Ano wo jolo a ane asehma bao kpee. Mmon awohng awohng bo jelem, kehm kpoko.
LUK 20:32 Esꞌkohro, nnenkal noo gohro kpo.
LUK 20:33 Go efung bi ane lꞌnyahme go elkv, á bahke jolo nkal a nyehne? Tibre bo ane asehma kpee ko-e ana nkal abo.”
LUK 20:34 Owo Jisos kehm faange bo re, “Ane ba li eying jia ji anv kpo ko akal, anebkal bal alum.
LUK 20:35 Ane ba fuumu re bo nyahme go elkv, fere jol go eying ji kpꞌbake nehm kpe jo ko akal, anebkal nehm kpe jo bal alum.
LUK 20:36 Bo nehm kpe jo kpo, tibre bobjol ana babenjel. Eji bo ma nyahme go elkv, bobfere jol abon ba Esowo.
LUK 20:37 Elnyahme go elkv nia. Jol Moses tib-r tib, eji á nyono bade eti jio ji jo lul. Owo á lungu Jehova re, ‘Esowo bio bi Ebraham, a bi Aisik, a bi Jekob.’
LUK 20:38 Á limm Esowo bi akvne, á li Esowo bi ane ba li go elkpin. Tibre bo kpꞌkpini ka ye.”
LUK 20:39 Atꞌtibi ba atahm bandiki kehm faange re, “Ntꞌtibi, a bungu go nseenge.”
LUK 20:40 Bo kpeem sahb bahb Jisos mbahbe anyehng anyehng.
LUK 20:41 Jisos kehm tongo bo re, “Anv, jen ji wahnge bo kpo bung re, Mesaya mmon a Devid wo?
LUK 20:42 Tibre yefono Devid bungu go nwer a Saams re, “ ‘Jehova tongo ntul ewame re, Ji go egame ejang eboblum,
LUK 20:43 tete me n lim anebekv eba etikunakpade eja.’
LUK 20:44 Eji Devid lung-e re, ‘Ntul ewame’, anv, á kehm jolo mmon ewe renan?”
LUK 20:45 Jisos kehm tongo abatꞌtoono ebe go esamahr ane kpee re,
LUK 20:46 “Jo gberen atꞌtibi ba atahm, ba kpo kor bo re bo jo kak akpawobo yannge. Kpo kor bo re, ane jo gong, kak bo nnyo go are. Go ekpꞌkpa ero, afi jolo go nkak, kpo kor bo re bo jo ji adi nji nya ajꞌjok ane kpo ji.
LUK 20:47 Bo kpo taare akalebun ntahk ebo, fere jo kak alaabe aro go nnyo a nnyo. Elam ji bo bahke gbale sehng.”
LUK 21:1 Jisos kehm tabe esamahr ebe, kehm nyehne afang ane kpꞌkake akpohko ayare ebo go elkohl akpohko ni jolo go etahk Esowo.
LUK 21:2 Á kehm tob nyehn nkpak a nkalebun kpꞌkake ederi ebbal.
LUK 21:3 Owo á kehm bungu re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, Nkpak a nkalebun noa wo ga ka sehnge bo ane kpee.
LUK 21:4 Egom jehko jo ka gbalee, jo sa bo gbalee go. Ye ji li nkpak kaa kpee ji á bele no, ji kehn á jol ma ko, gunu nsol alehke.”
LUK 21:5 Egom ebo jindiki jo bungu bade etahk Esowo, ana bo liibi no go anoobo atal, a nsol nyi bo ko akpohko ayare gunu. Owo Jisos kehm bungu re,
LUK 21:6 “Bada nsol nyi ń kpꞌnyehne a, ngare kpꞌbake nyi eltal anehng anehng lꞌkꞌkpe sa kuumu a ntem. Bo bahke wake kpee wohng ndi.”
LUK 21:7 Bo kehm-e bahbe re, “Ntꞌtibi, anv, jia bahke limi ngare anyi? Ellingi ani bahke tibi re, yahke ba ellimi?”
LUK 21:8 Owo Jisos kehm faange re, “Jo kunen ekpu, eji bo lꞌki-n nehm. Tibre ane gbalee bahke bake go egama mbing, fere jo bung re, ‘Me wo a!’ fere bung re, ‘Ngare ebkabbe!’ Kana jo toono bo!
LUK 21:9 Ń lꞌwuk bada nta, fere wuk bade ana ane bahke kehme asi tab, fere jo ten atubesi ebo, kana jo fahl! Nsol nyio bahke tohko gbo mbang lim. Fvfo, lohngem re, esꞌkohro ji ma kabbe o.”
LUK 21:10 Jisos kehm kpe tong bo re, “Ejahbe ajehng ajehng bahke noko a njahm ejahbe nyehko. Ajahbe bahke jo nok atemtem.
LUK 21:11 Adi nyandiki, ndi bahke jo gbehke sehng. Njal bahke jolo, a ayam nya bahke jo sehnge ane. Amenngemennge nsol, a agburu nliingi bahke jo tib go elbung.
LUK 21:12 “Re nsol nyia kpee kehm limi, bo bahke jo bob-n, fere jo nohk-n, jo ko-n tahm a nahne go ntahk ero, fere jo kak-n go ngbekobo. Bo bahk-n jo ko tahm a nahne, song yiimi go esamahr atul, a atubesi tib go egama mbing.
LUK 21:13 Jia ji bahk-n limi, eji ń lꞌyiimi ntianse ka-m.
LUK 21:14 “Nong, ntim enyahne jo tahn-n, eji ń lꞌkꞌjo tiiri ana ḿ bahke faange, ngare kehm rehnge.
LUK 21:15 Tibre m bahk-n kake alum nya ḿ bahke bungu, fere ka-n elkahne, eji anebekv ebahne lꞌkꞌma faange, fere jo ten.
LUK 21:16 Jol babnso ejahne, a abonane ebahne, a nnahb enyahne, a ate ebahne bahk-n jabbe ka. Egom ejahne jindiki, bo bahke wulu na bo.
LUK 21:17 Ane kpee bahk-n koko ekv tib go egama mbing.
LUK 21:18 Jol ellv esi enahne anehng anehng limm, ni bahke tane.
LUK 21:19 Ń lꞌjo kpuumu, ḿ bahke tahre atohko enyahne.”
LUK 21:20 Ń lꞌnyehn nlong nsoja ma ba sennge Jeusalem kak, owo ḿ bahke kahne re, bahke gulu elrannge.
LUK 21:21 Nong, ane ba li go Judea be song go awong ngare nyio, ane ba li go Jeusalem tahm ejahbe jio song. Ane ba li go bo ebgbe, nong, bo kꞌkpe feere ba go Jeusalem.
LUK 21:22 Tibre afung nyao nya li afung elbongo, eji nsol kpee nyi bo nyono go nwer Esowo lꞌlohko jol go etingitingi.
LUK 21:23 Eyuu a anebkal ba bahke jolo ela, a ane ba bahke jo yab abon ngare nyio. Ndon bahke gbale sehng ejahbe jio. Erakatahng ji Esowo bahke gboko kuumu ane bao.
LUK 21:24 Bo bahke wulu bo go ekahngkahng. Egom jehko, bo bahke bobo bo, tahm abo, bo song jol aneb agbekobo go ejahbe ajehng ajehng ji li go njini. Ane baka baka bahke jo kadde Jeusalem go akpade akpade tete ngare abo biingi.
LUK 21:25 “Nliingi bahke jo tib go njul, fere jo tib go ebareka, a alonlo. Ane ba li go njini, ala bahke jo teele bo, eko fere jo tan bo. Bo nehm jo kahn ji bo bahke limi tib go ewahl ji agburu aya, a ebuku bahke jo wahl.
LUK 21:26 Ane bahke jo gbo elkv tib elfahle, eji bo kpꞌsiki nsol nyi kpꞌbake go njini kpee. Tibre atahm nya kpi elbung bahke range.
LUK 21:27 Owo bo bahke nyehne Mmon no nne kpꞌbake go ekparesemsem, a nsahm, a egburu ellub.
LUK 21:28 “Nsol nyio lꞌkehme ellimi, kpiiden asamahr enyahne go ero, wahn tab asi enyahne wahre, tibre eltahre enahne kpꞌkabbe abake.”
LUK 21:29 Jisos kehm tubu bo elgan re, “Kpuren eti ji bo kpo lung re efig, a nti nyehko kpee.
LUK 21:30 Ń lꞌsoro nyꞌnyehn eji ma kehme elnyono, ḿ bahke kahne re, nnale yahke ba.
LUK 21:31 Mbang nyꞌnehm nyi, ń lꞌtob nyehn nsol nyio kpee kpꞌlimi, ḿ bahke kahne fvfo re, etul bi Esowo ebkabbe.
LUK 21:32 Etingitingi, n kp-n tongo re, Ane ba bahke jolo go elkpin ngare nyio nehm kpo tete nsol nyio kpee lim.
LUK 21:33 Elbung abola ndi bahke tane, alum enyame nehm tiki tan.
LUK 21:34 “Jo baaben elnahne, goji nkak alimi, a amahm awoko a atꞌtiiri nya elkpin nia lꞌki-n gbal go egahna ntim, eji efung bio lꞌki-n gbede na.
LUK 21:35 Tibre efung bio bahke gbede ane kpee ba li go njini, ana ntahmfuk nyi bo kpo saade konngo nsahre.
LUK 21:36 Jo baaben ngare kpe kpe, wahn jo kak ero, eji ń lꞌbel eko ji ḿ bahke foro go nsol nyio kpee nyi bahke limi, wahn fere yiimi go esamahr bi Mmon no nne.”
LUK 21:37 Efung abehng abehng Jisos jo tibi go etahk Esowo. Atv lꞌbehde, á jo kono eljeke song kang go ewong ji bo kpo lung re Oliv.
LUK 21:38 Efungfu atv atv ane kpee jo lohngo ba go etahk Esowo re bo ba wuk-e.
LUK 22:1 Eji elkak ni bo jo li abred nya bo kil jo kak ayist ma kabbe, ni bo kpo lung re Pasova,
LUK 22:2 owo atubesi abalimajom, a atꞌtibi ba atahm jo seb mbang ana nyi bo bahke wulu Jisos. Fvfo, bo jo fꞌfahl ane.
LUK 22:3 Ngare nyio nnehm kehm yele Judas ji bo jo lung-e re Iskariot, ji woomo go ellong abatꞌtoono Jisos, ewubu ane abal.
LUK 22:4 Owo Judas kehm tahme song kpiri atubesi abalimajom, a atubesi ane ba jo baabe etahk Esowo, fere toobo a bo ana á bahke jabbe Jisos ka bo.
LUK 22:5 Atahng yebe bo sehng, owo bo kehm taame re, bo bahk-e kake akpohko.
LUK 22:6 Judas kehm taame, kehm kehme mbang seb nyi á bahke jabbe Jisos ka bo, eji ane bako ki li.
LUK 22:7 Owo efung kehm ba rehng bi elkak ni abred nya ki kpi ayist, bi bo jo wul abon ejoro ba Pasova.
LUK 22:8 Jisos kehm tongo Pita abola Jon re bo song toobo edi bum bo, ji bo bahke lehke elkak Pasova. Owo á kehm tumu bo tv.
LUK 22:9 Re bo kehm tahme, bo tohk-e bahb re, “Gan wo a kpꞌsebe re wahr song toobo bum?”
LUK 22:10 Owo á kehm faange bo re, “Wuungen atung! Ń lꞌyel go nla ejahbe, ḿ bahke wane nne no solo etulahb. Toonen ye, song go etahk ji á bahke yange,
LUK 22:11 wahn tong nfontahk re, ‘Ntꞌtibi kp-a bahbe re, Gan wo ekpꞌkpa li no, ji m bahke jehke, li elkak Pasova, a abatꞌtoono ebame?’
LUK 22:12 Á bahk-n tibi egburu ekpꞌkpa ajehng ji li go ero enyong ji bo ma jehke nti. Owo ḿ bahke toobo nsol kpee bum.”
LUK 22:13 Bo kehm lohko tahm, lohko song nyehn ejum ajehng ajehng ana Jisos tongo bo, kehm toobo nsol elkak Pasova bum.
LUK 22:14 Eji ngare biingi no, á kehm song ji go ekpꞌkuru, a abatiingetib ebe.
LUK 22:15 Owo á kehm tongo bo re, “Jo kor-m sehng re me n li elkak Pasova nia a nahne, kehm nyehne erem.
LUK 22:16 Tibre n kp-n tongo re, N nehm kpe tiki li elkak nia, tete n li etingitingi elkak a nahne go ejahbetul Esowo.”
LUK 22:17 Owo á kehm rodo nkob, kak Esowo saam, kehm bungu re, “Koon, wahn wo, wahn ane kpee.
LUK 22:18 Tibre n kp-n tongo re, Bomo anv asongo n nehm kpe tiki wo alahb avain tete etul bi Esowo ba.”
LUK 22:19 Owo á kehm rodo ebred, kak Esowo saam, fere bakke, ka bo, kehm bungu re, “A wo li ngubjing enyame, nyi bo kp-n kake. Jo limen ana, eji ń lꞌjo buum-m.”
LUK 22:20 Eji bo ma li nsol mal, go mbang nyꞌnehm nyi á tob ka bo nkob, fere bung re, “Nkob nyia nyi li egbanngalung ji nfenfe tib go alung emame ma kpꞌfabe ka-n.
LUK 22:21 “Nyehnen, nne no kp-m gungu, á jehk a name ana go ekpꞌkuru.
LUK 22:22 Tibre Mmon no nne bahke kpoko ana Esowo toobo no. Eyuu a nne no kp-e gungu.”
LUK 22:23 Owo bo kehm kehme elbahbe atemtem re, “Nne awo go egahre ellong no bahke limi elkohn ejum ana jia?”
LUK 22:24 Owo nfaabe kehm gboko abatꞌtoono Jisos bada nne no bo bahk-e bumu ana nne no ga gbal go bo ellong.
LUK 22:25 Jisos kehm tongo bo re, “Atul ba njini nyia kpꞌkpi nsahm nyi bo kpo fili ane ebo. Atubesi ane, bo kpo lung bo re, ‘Akubi!’
LUK 22:26 Ano sang bahke jolo go egahne. Ga nob re nne no ga gbal go egahne ellong jol ana mmonse. Ntubesi bahke jolo ana nlokeltum.
LUK 22:27 Anv, nne awo ga gbal, nne no jehk go ekpꞌkuru, afi nne no kp-e loko wo? No jehk go ekpꞌkuru sang ga gbal? Eji n li a nahne, n li ana nlꞌloko.
LUK 22:28 “Wahn ba li ane ba ma jol a name kpee go egame elgaare.
LUK 22:29 Ana nsoo ma-m ka ejahbe re me n fili, ano wo fvfo m ma-n tob ka,
LUK 22:30 eji ń lꞌjo li nsol ekpꞌkuru ajehng a name go egame ejahbetul, fere ji go nti etul, jo lam ewubu etꞌtohngo ebbal bi Israel.”
LUK 22:31 Ntul a Jisos kehm bungu re, “Saimon, nnehm sebe re á ko nsahm nyi á bahk-n febe ana bo kpo febe arasi.
LUK 22:32 Me n kak ero ka-a, eji a lꞌkꞌgbo go egama mbang. Ngare nyi a ma fere gbo ndon, jo kak abonane eko!”
LUK 22:33 Owo Pita kehm-e faange re, “Ntul, me n toobo ebjing re me n je ngbekobo a na, jol afi elkv ni, m bahke kpoko a na.”
LUK 22:34 Jisos kehm bungu re, “Pita, n kp-a tongo re, Lela a bahke gbaame nkpel era re, me a nehme kahn, nkok kehm kuku.”
LUK 22:35 Jisos kehm bahbe bo re, “Ngare nyi n tum-n no, eji ń ki fili abon abam akpohko, fere fili abam efilibo, a akpaketa, ejum jia ji rin-n noa?” Bo kehm faange re, “Ejumjum wahr rinem.”
LUK 22:36 Jisos kehm tongo bo re, “Anv, nne no lꞌbel mmombam akpohko, afi á bele ebam efilibo, nong, á fili. Nong, nne no ki kpi ekahngkahng gungu mbomo eme, song gunu.
LUK 22:37 Tibre n kp-n tongo re, Edi nwer Esowo ji bungu re, ‘Bo m-e fange kak go ellong abi ane’, bahke lohko jol go etingitingi. Tibre ji bo nyono bada name bahke lohko jol go etingitingi.”
LUK 22:38 Owo abatꞌtoono ebe kehm bungu re, “Ntul, nyehn akahngkahng na abal a!” Á kehm faange bo re, “Ebgbal.”
LUK 22:39 Jisos kehm lohngo tahm go ewong ji bo kpo lung re Oliv, ana á jo kono ellimi. Abatꞌtoono ebe tahm toon-e.
LUK 22:40 Eji á song rehng edi jio, á kehm tongo bo re, “Jo kaken ero, eji ń lꞌkꞌyel go elgaare.”
LUK 22:41 Á kehm jeere song rehng go esꞌsong ekidi labe ana nne bahke roko eltal song rehng. Owo á kehm jamme alahng, kehm kehme ero kak re,
LUK 22:42 “Nsoo, lꞌkor-a, fak-m nkob erem nyia! Ana koro me sang, ana koro wo wo.”
LUK 22:43 Owo enjel kehm soro lohng go ejahbetul Esowo ba kak-e eko.
LUK 22:44 Eji ala jo sahb teel-e teele, á kehm nyennge, jo kak ero. Nwuuru nyi á wuuru no, nyi jo toongo wohngo ndi jolo ana agburu atoongo alung.
LUK 22:45 Eji á mehle go edi ji á jo kak ero, á kehm feere goji abatꞌtoono ebe, song kpiri bo, bo kpꞌlale, tib ndon nyi jo fili bo.
LUK 22:46 Owo á kehm bahbe bo re, “Jen ji wahnge ń kpꞌlale? Tahmen, wahn kak ero, eji ń lꞌkꞌyel go elgaare.”
LUK 22:47 Eji á kpi mbungu mbungu, ellong ane kehm soro lohng abake. Nne no bo jo lung-e re Judas ji woomo go ellong abatꞌtoono Jisos, ewubu ane abal, ye wo jo tib bo mbang. Eji bo ma rehng goji Jisos, Judas kehm jeere kohlo Jisos re á sod-e nnyo.
LUK 22:48 Owo Jisos kehm-e bahbe re, “Judas, anv, a bahke jabbe Mmon no nne ka go nnyo asoda?”
LUK 22:49 Eji abatꞌtoono Jisos nyehne ji yahke lim, owo bo kehm bahbe re, “Ntul, wahr ko akahngkahng enyahre, song nok a boa?”
LUK 22:50 Nne awohng go bo ellong kehm fohko ekahngkahng ebe, kpale nju nyi ntubesi abalimajom etung eboblum.
LUK 22:51 Owo Jisos kehm-e tongo re, “Ka kpe lim ano!” Á kehm rodo etung nne noo, feere a bi lak-e, á nob.
LUK 22:52 Jisos kehm bahbe atubesi abalimajom, a atubesi ane ba jo baabe etahk Esowo, a anebkul nfam ba ba re bo ba bob-e re, “Ń lohngo a akahngkahng, a atahmtahm atahmtahm ana ń kpꞌbake a nwajv boba?
LUK 22:53 N jo jolo a nahne go etahk Esowo efung abehng abehng, me ń lakem abo. A wo li ngare enyahne, a nyi atubesi ba ejannge.”
LUK 22:54 Owo bo kehm bobo Jisos tahm a ne go etahk ntubesi abalimajom. Jisos jo jene ekv, Pita jen ekv.
LUK 22:55 Bo kono agun go nlaaga nyio, ji sennge kak. Pita kehm tob song ji o a bo.
LUK 22:56 Eji nlokeltum no jolo nnenkal nyehne Pita jehk go agun, owo á kehm-e seenge too, kehm bungu re, “Nne noa fvfo tob jolo a ne!”
LUK 22:57 Owo Pita kehm gbaame re, “Nnenkal, me we n nehme kahn.”
LUK 22:58 Eji ma kpe ji mmongare ntiil, nne noko kehm-e tob nyehn, kehm bungu re, “A tob wob go bo ellong.” Owo Pita kehm tene re, “Eꞌee mbi, me sang.”
LUK 22:59 Eji ma kpe ji ejum awa anyehng, nne noko kehm kpe bung tꞌtahne re, “Etingitingi, nne noa tob jolo a ne fvfo, tibre ye nne a Galili wo.”
LUK 22:60 Owo Pita kehm faange re, “Mbi, n nehme kahn ji a kpꞌbꞌbung.” Tvtv ona eji á kpi mbungu mbungu, nkok kehm soro kuk.
LUK 22:61 Ntul a Jisos kehm soro keebe, seenge Pita. Owo Pita kehm buumu ellum ni Ntul a Jisos bungu no tong-e re, “Re nkok kehm kuku lela, a bahk-m tene nkpel era.”
LUK 22:62 Pita kehm soro lohng ona, song kehme ellingi ndon ndon.
LUK 22:63 Ane ba jabbe Jisos kehm-e kehme elnyoko, fere jo dv-e.
LUK 22:64 Bo tob gba-e mbomo go esamahr, kehm-e bahbe re, “Nyehn amahr me! Anv, nne awo ma-a rum?”
LUK 22:65 Bo kpe bung alum nyako gbalee, nya bo jo su-e.
LUK 22:66 Eji efungfu ma se, anebkul Jus, atubesi abalimajom, a atꞌtibi ba atahm kehm ba kono edi ajehng, kehm koko Jisos ba a ne go bo elam, kehm-e tongo re,
LUK 22:67 “Tong-r, joare wo wo li Mesaya!” Owo Jisos kehm faange bo re, “N lꞌtong-n anv, ń nehm taame.
LUK 22:68 N lꞌfere bahb-n na, ń nehm faange.
LUK 22:69 Bomo anv asongo, Mmon no nne bahke jehke go eboblum Esowo bi gbale sehng.”
LUK 22:70 Bo ane kpee kehm bahbe re, “Anv, wo wo li Mmon no Esowoa?” Jisos kehm faange bo re, “Me wo, ḿ bungu nseenge.”
LUK 22:71 Owo bo kehm bungu re, “Anv, e bahke kpe seb ntiansea? Wahrfono antahng ebwuk go ege a nnyo.”
LUK 23:1 Ellong ane bao kpee kehm tahme, ko Jisos song rehng a ne goji Pailet.
LUK 23:2 Owo bo kehm-e kehme ebi ka re, “E sebe kahn re, nne noa kpi ane ebahre rannge, fere jo sahd-r re wahr kꞌkpe tahb etak ka Ntul a Rom, fere jo bung re, ye wo li Kraist ji li ntul.”
LUK 23:3 Owo Pailet kehm-e bahbe re, “Anv, wo wo li ntul no Jusa?” Jisos kehm-e faange re, “Me wo, a bungu nseenge.”
LUK 23:4 Pailet kehm tongo atubesi abalimajom, a ellong ane bao re, “Ebi ajehng ajehng n nyehnem ji nne noa ma lim.”
LUK 23:5 Bo kehm kpe nyennge na, jo bung re, “Á kpo lim ntim ane jo jokko go ege eltibi. Á bomo go Galili, á ma yannge go Judea kpee, anv, á ma ba a.”
LUK 23:6 Eji Pailet wuku ano, á kehm bahbe, joare Jisos nne a Galili wo.
LUK 23:7 Á kahne kan a re á lohng go ejahbe ji ntul a Herod kpꞌfili, á kehm-e tumu tv Herod ji jolo go Jeusalem ngare nyio.
LUK 23:8 Eji Herod nyehne Jisos, atahng yeb-e sehng. Tibre á bomo elsebe wuku wuku re á nyehn-e, tib eji á wuku bada ne. Á jo tob sebe re á nyehn nkpokosi nyindiki nyi á bahke limi.
LUK 23:9 Owo Herod kehm bahbe Jisos abahbe tvv, jol Jisos we tikem faange.
LUK 23:10 Atubesi abalimajom, a atꞌtibi ba atahm tob jolo ona fvfo. Owo bo jo ka-e ebi gbalee.
LUK 23:11 Herod, a nsoja enye bum Jisos daange daange daange, fere jo nyok-e, kehm-e kake ekpawobo ji nno a nno, ji jo nyane go amahr, kehm-e tumu tv Pailet.
LUK 23:12 Efung bio bi, Herod abola Pailet, bo fere jol go etem, tibre wuku wuku bo jolo go ekv.
LUK 23:13 Pailet kehm lungu atubesi abalimajom, a atubesi ane, a ane bako,
LUK 23:14 kehm tongo bo re, “Ń ko nne noa ba kak-m go ebo, no ḿ bungu re á kpi ane rannge. Eji m bahb-e abahbe go egahne esamahr, n nyehnem ebi ajehng ajehng ji á limi no, ji wahnge ń kp-e kake ebi.
LUK 23:15 Ano wo fvfo tob jol goji Herod, tib eji á feere a ne ba ka-m. Nne noa limem ejumjum ji fuumu re bo wul-e.
LUK 23:16 Owo wahnge m bahke tongo, bo dv-e, n fere yak-e, á song.”
LUK 23:17 Elkak Pasova anehng anehng Pailet jo yehke nne a ngbekobo awohng ka bo.
LUK 23:18 Ellong ane bao kpee kehm rabe nnyo nnyo amehng re, “Song a nne noo, wo song wul-e, wo yake Barabas ka-r.”
LUK 23:19 Barabas, bo kak-e ngbekobo tib eji á jo jokko ejahbe, fere wul nne.
LUK 23:20 Pailet jo sebe re á yehke Jisos yake, owo á kehm kpe bung a bo.
LUK 23:21 Bo kpe rabe na re, “Kum-e go ekros! Kum-e go ekros!”
LUK 23:22 Owo Pailet kehm kpe bahb bo go nkpel era re, “Anv, jen ji wahnge? Ebi aji á limi no? N nyehnem ebi ajehng ajehng ji á limi no, ji fuumu re bo wul-e. M bahke tongo bo dv-e, n fere yehk-e yake.”
LUK 23:23 Bo kehm kpe nyꞌnyennge na, jo rabe wahre wahre wahre re bo kum-e go ekros. Esꞌkohro elrabe ni bo jo gohro rabe kehm gake Pailet.
LUK 23:24 Owo á kehm kimi elam ana bo jo seb,
LUK 23:25 fere yehke nne no bo sebe no yake, no bo kak-e ngbekobo tib eji á jo jokko ejahbe, fere wul nne, kehm fere yehke Jisos ka, bo lim-e ana koro bo.
LUK 23:26 Eji bo ko Jisos, jo tahm a ne, bo kehm song wane nne awohng no bo jo lung-e re Saimon, ji jolo nne a Sirin. Á lohngo go mmojahbe noko kpꞌtahme go Jeusalem. Bo kehm-e bobo, kun-e ekros re á sol, jo toono Jisos go njahm.
LUK 23:27 Ellong ane gbalee ba jo toono Jisos, a anebkal ba jo ling-e ndon ndon.
LUK 23:28 Owo Jisos kehm keebe, kehm tongo bo re, “Anebkal ba Jeusalem, ka ma wahn kpe ling! Lingen elnahne, wahn ling abon ebahne!
LUK 23:29 Tibre ngare kpꞌbake nyi bo bahke bungu re, ‘Elfuulu li ka agum anebkal, ba kala jꞌjel, bo ji kala yꞌyabe abon.’
LUK 23:30 Owo bo bahke kehme elbungu tong awong re, ‘Gboon bul-r!’
LUK 23:31 Esowo lꞌlim eti mbir mbir ano, lꞌlim renan, á lꞌkꞌtob lim ekpakv eti ano?”
LUK 23:32 Ane abal bako ba jolo abi ane, bo tob ko bo tahm a bo re bo tob song wul bo a Jisos.
LUK 23:33 Eji bo song rehng go edi ji bo jo lung re edi nkpakesi, owo bo kehm kumu Jisos go ekros, a abi ane bao fvfo, noko go ege ejang eboblum, noko go ege ejang ebobkal.
LUK 23:34 Jisos kehm bungu re, “Nsoo, tahm ka bo, tibre bo nehme kahn ji bo kpꞌlimi.” Bo kehm tubu elfaange, eji bo lꞌkahn ana bo bahke baange nsol ebjing enye.
LUK 23:35 Ane yiimi ona, jo nyehn, eji atubesi Jus jo nyok-e re, “Á kpo tahre ane bako, nong, á tob tahre elne, joare ye wo li Kraist ji Esowo ma yehke.”
LUK 23:36 Nsoja tꞌtob nyok-e fvfo, owo bo kehm bake re bo ba ka-e amahm,
LUK 23:37 fere bung re, “Lꞌjol re wo wo li ntul no Jus, tahre elna!”
LUK 23:38 Bo tob nyono nwer lake kohlo go ege esi. Nwer nyio bo nyono go Grik, Latin, a Hibru re, “A WO LI NTUL NO JUS .”
LUK 23:39 Ebi nne ajehng ji tob kpaake go ekros kohlo Jisos, kehm-e suku re, “Wo sang li Mesayaa? Tahre elna, wo tob tahr-r me!”
LUK 23:40 Noko kehm-e nyame re, “Anv, a nehme fahl Esowoa, eji bo ma tob kimi elam re bo wul-aa?
LUK 23:41 Wahr kpꞌnyehne erem bia go nseenge. Tibre e kpꞌbele eltuuru enahre ni fuumu re wahr bel go nsol nyi e limi no. Wo, nne noa, jol ebi ajehng ajehng á limem.”
LUK 23:42 Owo á kehm bungu tong Jisos re, “Buum-m, a lꞌba ji go ega eti etul.”
LUK 23:43 Jisos kehm-e faange re, “Etingitingi, n kp-a tongo re, Lela a bahke jolo a name go ejahbetul Esowo.”
LUK 23:44 Jolo ejum nkaranka ewubbal nyi efin, nyi ejannge gbo no ejahbe jio kpee, ji tete rehng nkaranka era nyi elgung.
LUK 23:45 Njul kpeem ya. Ekpiki ji tokko go etahk Esowo kehm yange ejang ebbal.
LUK 23:46 Owo Jisos kehm rabe wahre wahre wahre re, “Nsoo, me n yake etohko ejame kak go ega ebo.” Eji á ma bung ano mal, á soro kpo.
LUK 23:47 Ntubesi a nsoja nyehne kan ji ma lim, á kehm kehme Esowo tehk, fere bung re, “Etingitingi, nne noa lohko jol etingi nne.”
LUK 23:48 Ellong ane ba kame ba rur re bo ba nyehn ana bo bahke wulu Jisos, eji bo nyehne ji ma lim, bo kehm feere ebo kehnge ndon ndon.
LUK 23:49 Ane kpee ba kahne Jisos, a anebkal ba lohngo go Galili toon-e ba rehng o, bo yiimi ebo fee, jo nyehn nsol nyia.
LUK 23:50 Nne awohng jolo go, no bo jo lung-e re Josef ji lohng go ejahbe Jus ji bo jo lung re Arimatia. Á jolo nnooba nne, no jolo go etingitingi, fere jol ntul esub.
LUK 23:51 Á jo siki etul bi Esowo bi kpꞌbake. Owo wahnge á ki taame tv ntoobo ebo nyi bo toobo no, fere lim.
LUK 23:52 Á kehm tahme song bahb Pailet, joare á bahke taame, á song fono ekv ji Jisos tahm a ji.
LUK 23:53 Owo á kehm song fono ekv ji Jisos, fere kpennge ekpowo, rod song kak go elahm bi á rahme go ekpartal, bi bo kala kꞌkak nne awohng awohng.
LUK 23:54 Jolo efung bi bo jo toobo ebjing bi Esabat yahke rehng.
LUK 23:55 Anebkal ba lohngo go Galili jo toono Jisos kehm tob ba nyehn elahm, fere nyehn ana bo kak-e no.
LUK 23:56 Owo bo kehm feere, ba toobo anyane, fere toobo akehng bum. Efung Esabat bo kehm jehke, re ekv, ana ntahm bungu no.
LUK 24:1 Ngbokambang efung go erahde, efungfu atv atv, bo kehm rodo anyane nya bo toobo no, tahm a nya go elahm.
LUK 24:2 Eji bo rehnge go, bo kehm song nyehn eltal nio ma bannge go nnyo elahm, noongo go nkpe.
LUK 24:3 Owo bo kehm maade yel, jol ekv ji Ntul a Jisos bo nyehnem.
LUK 24:4 Eji bo yim o, ma bil bo amahr, bo kehm soro nyehn ane abal yim kohlo bo, ba kake nsol nyi jo nyane.
LUK 24:5 Eji anebkal bao jo fahl, fere kohk asamahr go ndi, ane bao na abal kehm soro kehme elbungu a bo re, “Jen ji wahng ń kpꞌsebe nne a mbir mbir go ellong akvne?
LUK 24:6 Ana á limm. Yebnyahme. Buumen ana á tong-n no ngare nyi á kpeke li go Galili re,
LUK 24:7 ‘Mmon no nne, bo bahk-e yake, kak abi ane go ebo, bo kum-e go ekros, lꞌkang nfung era, á nyahme go elkv.’ ”
LUK 24:8 Owo anebkal bao kehm soro buumu alum enye,
LUK 24:9 kehm lohngo go elahm feere, song tooro nsol nyio tong abatꞌtoono ebe, ewubu a nne awohng, fere tob tong erik ane bako fvfo.
LUK 24:10 Anebkal ba tongo abatiingetib nsol nyia jolo Meri ji lohng go Magdala, Joanna, Meri nnyehn Jems, a anebkal bako ba tob jol a bo fvfo.
LUK 24:11 Abatiingetib, alum nya anebkal bao tongo bo jolo bo ana emongo. Bo taamem tv bo.
LUK 24:12 Pita kehm tahme, be song rehng go elahm, kehm song reme fahng, nyehn akpowo nya nya nong no. Owo á kehm feere kehnge, fere jo tir bade ji ma lim.
LUK 24:13 Efung bꞌnehm ona ane abal ba woomo go bo ellong lohngo jo tahm go ejahbe ji bo kpo lung re Emmaus ji jolo ejum mmal esehma, a lꞌtahm go Jeusalem.
LUK 24:14 Bo jo tubu eka atemtem bada nsol nyia kpee nyi ma lim.
LUK 24:15 Eji bo kpi mbungu mbungu atemtem, fere jo tiiri, yefono Jisos kehm lohngo ba kpiri bo, jo jen a bo.
LUK 24:16 Ngare nyio amahr ebo ka lennge, owo bo ki-e liingi.
LUK 24:17 Á kehm bahbe bo re, “Jen ji ń kpꞌbungu tong atemtem, eji ń kpꞌjene asongo ndon ndon?”
LUK 24:18 Owo nne awohng no bo jo lung-e re Kleopas kehm-e faange re, “Anv, wo ntahngtahng wo ga li njenne nyi li go Jerusalema, nyi kil kahne nsol nyi ma lim a afung nyaa?”
LUK 24:19 Á kehm bahbe bo re, “Nsol anyi?” Owo bo kehm-e faange re, “Nsol nyi ma lim Jisos ji Nasaret,” ji jolo nnyehnamahr no jo bung alum nya kpi nsahm, fere jo lim agburu akpokosi go esamahr Esowo, a esamahr bi ane kpee.
LUK 24:20 Atubesi abalimajom ebahre, a atubesi ebahre ba yak-e no ka re bo kimi elam ji bo bahk-e wulu. Owo bo kehm-e kumu go ekros.
LUK 24:21 Wahr jo kunu ekpu re, ye wo bahke fake Israel yake. Gana yebkpo! Lela nfung era nyi a, nyi nsol nyia limi no.
LUK 24:22 “Fvfo, ji ma-r kpe kpꞌkpo esi, anebkal bandiki ba wob go egahre ellong fungu efungfu atv atv, je go elahm,
LUK 24:23 ekv eje bo nyehnem. Bo kehm feere ba, ba bung re, bobnyehn nkpokosi ejum, eji bo nyehne enjel nyi tongo bo re, á noa go elkpin.
LUK 24:24 Egom jindiki ji woomo go egahre ellong kehm jeke go elahm, lohko song nyehn jang jang ana anebkal bao bungu no, sehngem yefono wo bo ki-e nyehn.”
LUK 24:25 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Wahn agboolo ane baa, jen ji wahnge kpo riid-n go eltaame ejum ajehng ajehng ji anyehnamahr nyono no?
LUK 24:26 Tiki li re, Mesaya gbo mbang nyehn erem bia kpee, kehm yele go ege ellub.”
LUK 24:27 Owo Jisos kehm lennge adi nwer Esowo kpee nya bungu bada ne tong bo, bomo go awer nya Moses, a awer nya anyehnamahr kpee.
LUK 24:28 Bo kehm kabbe ejahbe ji bo fi no. Jo jolo are Jisos yahke sehng asongo.
LUK 24:29 Bo kehm-e gboongo re, “Ba kang a nahre, tibre elgung ebba, gana ejannge ebkehme elgboko.” Owo á kehm song yel ekpꞌkpa re á song kang goji bo.
LUK 24:30 Eji á ji ekpꞌkuru, jo li nsol a bo, owo á kehm rodo ebred, kak Esowo saam, bakke, ka bo.
LUK 24:31 Owo amahr ebo kehm soro lennge, bo kehm-e soro liingi. Á kehm soro lamme.
LUK 24:32 Owo bo kehm kehme elbungu, jo tong atemtem re, “Ano wo wahnge alum enye jo yall-r, eji á jo bung a nahre go mbang, fere jo lennge nwer Esowo tong-r.”
LUK 24:33 Owo bo kehm soro mehl tvtv, feere go Jeusalem, ba nyehn abatꞌtoono Jisos, ewubu a nne awohng ma ba kono edi ajehng, a ane ba tob jol a bo o fvfo,
LUK 24:34 ba jo bung re, “Ntul a Jisos eblohko nyahme go etingitingi. Saimon m-e nyehn.”
LUK 24:35 Owo ane abal bao kehm tob tooro ana ji limi go mbang tong bo, ana bo liing-e no ngare nyi á bakke ebred.
LUK 24:36 Eji bo kpi mbungu mbungu, yefono Jisos kehm soro ba lohng go bo elka, kehm bungu tong bo re, “Elkoono jol a nahne!”
LUK 24:37 Kehm mennge bo, bo kehm kehme elfahle, fere jo tir re, etohko ji bo kpꞌnyehne a.
LUK 24:38 Owo á kehm bahbe bo re, “Jen ji wahnge eko ma-n tan ana? Jen ji wahnge ń kpꞌfaabe go egahna ntim?
LUK 24:39 Nyehnen abo enyame, wahn nyehn akpade enyame fvfo, eji ń lꞌkahn re mefono antahng wo. Dam-m wahn, wahn nyehn. Tibre etohko, ngubjing kpimm, ana ḿ ma-m nyehn, n kpi no.”
LUK 24:40 Á bungu kan ano mal, á kehm tibi bo abo enye, a akpade akpade.
LUK 24:41 Eji bo kala tiki taame tib go eyebatahng ji bo bele no, a esi ji jo kpo bo, owo Jisos kehm bahbe bo re, “Anv, ń kpꞌkpi ejum ajehng ajehng a, ji ellehka?”
LUK 24:42 Bo kehm-e kake ekv nsahre ji bo ma lam.
LUK 24:43 Owo á kehm taare li go bo esamahr.
LUK 24:44 Á kehm tongo bo re, “Alum enyame nya ana, nya n jo bung a nahne ngare nyi n kpeke li a nahne re, Ejum ajehng ajehng ji bo nyono bada name go atahm nya Moses, fere nyon go awer nya abanyehnamahr, a nwer a Saams bahke lohko jol go etingitingi.”
LUK 24:45 Owo á kehm lennge ntim ebo, eji bo lꞌkahn nwer Esowo,
LUK 24:46 fere tong bo re, “Ana wo bo nyono re, Mesaya bahke nyehne erem, lꞌkang nfung era, á nyahme go elkv,
LUK 24:47 bo fere tiingi ane kpee ba li go njini etib bi egbokondon, a bi eltahmeka go abiafem. Go Jeusalem wo, bo bahke bomo etib bio go eltiingi go ege a mbing.
LUK 24:48 Wahn ba li atianse go nsol nyia.
LUK 24:49 M bahke tumu ji nsoo nyame no tv-n. Jolen ejahbe jia a, tete nsahm nyi bahke lohngo go ero, lohng ba tob-n.”
LUK 24:50 Owo á kehm rodo bo, tahm abo song rehng go Betani. Owo á kehm tabe abo enye wahre, fuulu bo.
LUK 24:51 Eji á jo fuulu bo, á kehm soro tahm bo sa. Nsahm nyi Esowo rod-e tahm a ne go ejahbetul Esowo.
LUK 24:52 Bo kehm feere go Jeusalem, a egburu eyebatahng.
LUK 24:53 Bo jo jolo go etahk Esowo ngare anyehng anyehng, jo tehk Esowo, fere jo kak-e saam.
JOH 1:1 Go mbomannahb Ellum ni jolo. Ellum nio ni jolo a Esowo. Ellum nio ni jolo Esowo.
JOH 1:2 Ellum nio ni jolo a Esowo go mbomannahb.
JOH 1:3 Ni ni Esowo ko, lim nsol kpee. Ki li ye, kehn ejumjum jolem jolo ji ma jol.
JOH 1:4 Ege wo elkpin jolo no. Elkpin nia ni jolo ellennge ka ane.
JOH 1:5 Ellennge nio li ana agun nya kpꞌyake go ejannge. Ejannge jio ka tiki lahme agun nyao.
JOH 1:6 Nne awohng jolo go, no Esowo tum-e no, no bo jo lung-e re Jon.
JOH 1:7 Á ba re á ba yiimi ntianse bade ellennge nio, eji ane kpee lꞌtaame tib go alum nya á bungu no.
JOH 1:8 Ye sang jolo ellennge nio. Á ba re á ba yiimi ntianse ka ellennge nio.
JOH 1:9 Etingitingi ellennge ni kpo ka nne awohng awohng ellennge, ni ni ma ba go njini.
JOH 1:10 Á jolo go njini. Ye wo Esowo ko-e, lim njini nyia. Jol njini nyia, we tikem liingi.
JOH 1:11 Á ba go ege ejahbe, ane ebe we koom.
JOH 1:12 Ane bao ba ko-e no, fere taame tv mbing enye, bo ba li ane ba á ka bo nsahm re bo jol abon Esowo.
JOH 1:13 Bo jelem bo ana ane baka baka, jol go elkoro ni anebkal sang, jol bo jelem bo tib ana nne tiri no. Esowo bi jele bo.
JOH 1:14 Ellum nio ni ba siingi nne, fere lene tob-r. Wahr ebnyehn ellub ene, ellub nio ni Nde ka Mmon mmon awohng ewe, no ma gbal go nnoobo, a etingitingi.
JOH 1:15 Jon ji nwohngalahb jo yiimi ntianse ka-e, fere jo rabe re, “Ye wo a, ji n jo bung bada ne re, ‘Nne no kpꞌbake toon-m go njahm gbale sehnge me. Tibre á tohko jol, me n kehm jini.’ ”
JOH 1:16 Go ege agbal wo, á jo yehke nnoobo, jo ka wahr ane kpee.
JOH 1:17 Moses wo ka atahm. Nnoobo, a etingitingi, Jisos Kraist wo ko ba ka.
JOH 1:18 Nnene limm, no ma nyꞌnyehn Esowo, sehngem Mmon mmon awohng no li a Esowo bad bad, ye wo ma lim re wahr kahn Esowo.
JOH 1:19 Alum nya ana, nya Jon bungu no. Eji Jus ji jolo go Jeusalem tumu abalimajom, a abon Livai, bo song bahb-e re, “Ekahmekahme kpee, wo nne awo?”
JOH 1:20 Á kehm lennge ka bo, á gbaamem. Á lennge ka bo re, “Me Kraist sang.”
JOH 1:21 Bo kehm-e kpe bahb re, “Ekahmekahme kpee, wo nne awo fono? Anv, wo Elaija woa?” Á kehm faange re, “Eꞌee, me Elaija sang.” Bo kpe-e bahb re, “Anv, wo nnyehnamahr no e kp-e siki woa?” Á kpe faange re, “Eꞌee, me nnyehnamahr noo sang.”
JOH 1:22 Bo kehm-e kpe bahb re, “Anv, wo nne awo? Tong-r, eji e lꞌsong tong ane ba tum-r no. Anv, a kpo bung renan bade elna?”
JOH 1:23 Jon kehm faange re, “Me wo li ‘nne no kpꞌrabe go elka emahng re, Tuungen mbang nyi Ntul bahke sehnge, wahn lim tꞌtor’ ana nnyehnamahr Aisaya bungu no.”
JOH 1:24 Ane ba tumu bo, Bab Farisi ba.
JOH 1:25 Bo kehm-e bahbe re, “Eji a tong-r re, wo Kraist sang, wo Elaija sang, wo nnyehnamahr noo sang, anv, jen ji wahnge a kpꞌwohngo ane alahb?”
JOH 1:26 Jon kehm faange bo re, “N kpo wohngo ane alahb maka maka. Go egahne ellong nne awohng noa yim, no ń kil-e elkahne.
JOH 1:27 Jol eji á kpꞌbꞌba toon-m go njahm, me n fuumem re me n kehme, fannge alehke akpaketa enye.”
JOH 1:28 Nsol nyia kpee limi go Betani, go egbuk Jodan jehko, edi jio ji Jon jo wohngo ane alahb.
JOH 1:29 Etoono efung behko Jon kehm nyehne Jisos kpꞌbake go ege. Á kehm bungu re, “Nyehnen, Mmon a Njoro no Esowo, no bahke ba rod abiafem nya njini.
JOH 1:30 Nne noa wo, n jo bung bada ne re, Nne no kpꞌbake toon-m go njahm gbale sehnge me, tibre á tohko jol, me n kehm jini.
JOH 1:31 Mefono antahng, we n tohkem kahn wuku wuku. Ji wahnge m ba no, fere kpi ane alahb wohngo, li, eji abone Israel lꞌkahn-e.”
JOH 1:32 Jon jo yiimi ntianse re, “N nyehne Etingi Etohko go elfoongo ebbehl ma lohng go ejahbetul Esowo badde ba kuum-e.
JOH 1:33 Mefono antahng, we n tohkem kahn wuku wuku. Esowo bio bi tum-m no re me m ba wohngo ane alahb, ye wo tong-m re, ‘Nne no, a lꞌnyehn Etingi Etohko ma badde ba kuum-e, ye wo li nne no kpo wohngo ane alahb go Etingi Etohko.’
JOH 1:34 Me n lohko nyehn, fere yiimi ntianse re, ye wo lohko li Mmon no Esowo.”
JOH 1:35 Etoono efung behko Jon kpe jol ona, a abatꞌtoono ebe, ane abal.
JOH 1:36 Á kehm nyehne Jisos, eji á jo jen abake, kehm bungu re, “Nyehnen, Mmon a Njoro no Esowo!”
JOH 1:37 Eji abatꞌtoono bao na abal wuku ano, bo kehm tahme toono Jisos.
JOH 1:38 Jisos kehm keebe, nyehn bo, eji bo kp-e toono, á kehm bahbe bo re, “Ń kpi jen seb?” Bo kehm-e faange re, “Rabbi (ji lohngo re ntꞌtibi), gan wo a kpo kang?”
JOH 1:39 Jisos kehm bungu tong bo re, “Baan, wahn ba nyehn!” Bo kehm jeke, song nyehn edi ji á jo kang, kehm tob kang o efung bio. Tibre ngare nyio jolo ejum nkaranka eni nyi elgung.
JOH 1:40 Nne awohng go ellong ane abal bao, no tob wuk ana Jon jo bung, kehm tahme toono Jisos. Bo jo lung-e re Andru ji jolo mmonannyehn a Saimon Pita.
JOH 1:41 Á gbo mbang song nyehn Saimon mmonannyehn, kehm-e tongo re, “Wahr ebnyehn Mesaya,” (ji lohngo re Kraist).
JOH 1:42 Á kehm koko Saimon ba a ne goji Jisos. Jisos kehm-e seenge too, kehm bungu re, “Wo Saimon wo, ji mmon a Jon. Bo bahke fere jo lung-a re Kefas ji lohngo re Pita.”
JOH 1:43 Etoono efung behko Jisos kehm toobo re á bahke tahme go Galili. Owo á nyehne Filip, kehm-e tongo re, “Tahm toon-m!”
JOH 1:44 Filip lohng go Betsaida, ejahbe ji Andru abola Pita lene no.
JOH 1:45 Filip kehm song nyehn Natanael, kehme tongo re, “Wahr ebnyehn nne no Moses nyono bada ne go nwer atahm, no abanyehnamahr Esowo tob nyon fvfo bada ne, Jisos ji Nasaret, ji mmon a Josef.”
JOH 1:46 Natanael kehm faange re, “Anv, ejum ajehng ajehng ji nno jia, ji bahke tiki lohng go Nasareta?” Filip kehm-e faange re, “Ba wahr tahm, wo ba nyehn!”
JOH 1:47 Eji Jisos nyehne Natanael kpꞌbake go ege, á kehm bungu bada ne re, “Nyehnen, a wo li etingitingi nne Israel, no enehm abehng abehng ki-e wob go atahng.”
JOH 1:48 Natanael kehm bahbe Jisos re, “A limi renan, kehm-m kahne?” Jisos kehm-e faange re, “Re Filip kehm-a lungu, n nyehn-a, a jehk no go nnahb eti ji bo kpo lung re efig.”
JOH 1:49 Natanael kehm bungu re, “Rabbi, a lohko li Mmon no Esowo. Wo wo li Ntul no Israel!”
JOH 1:50 Jisos kehm-e faange re, “Anv, wobtaama, tib eji m ma-a tong re, N nyehn-a go nnahb efiga? A bahke nyehne akpokosi sehnge ana nyi a ma nyehn a.”
JOH 1:51 Jisos kehm kpe bung tong bo re, “Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, ḿ bahke nyehne ejahbetul Esowo ma lennge, fere nyehn babenjel kpꞌtahme go ero, fere jo badde ba goji Mmon no nne.”
JOH 2:1 Eji ma kang nfung ebal, elkak elbal jolo go Kena ji Galili. Nnyehn Jisos jolo ona.
JOH 2:2 Jisos, bo tꞌtob tiing-e elkak elbal nio, a abatꞌtoono ebe.
JOH 2:3 Eji amahm male no, owo nnyehn Jisos kehm bake ba tong-e re, “Amahm ebmal.”
JOH 2:4 Jisos kehm-e faange re, “Nnenkal, nꞌnan a kp-m tohngo anv kak go ntong nyia? Ngare nyꞌnyame ka rehng.”
JOH 2:5 Owo nnyehn Jisos kehm tongo alokeltum ba jolo o re, “Limen ajehng ajehng ji á bahk-n tongo!”
JOH 2:6 Etu ebrakebra jolo ona, nya bo bumu re bo jo ba ru elbo ana atahm ebo bungu no. Jolo agburu atulahb nya nnen a nnen, nya etu ajehng ajehng jo yele rehng egalon eltahl, tohko jol ano eltahl egalon ewubu.
JOH 2:7 Jisos kehm bungu tong bo re, “Song tuken alahb, wahn ba ruru go atulahb nyao!” Bo kehm tuku alahb, ba ruru atulahb nyao kpee.
JOH 2:8 Á kehm tongo bo re, “Limen alahb maa, wahn song ka nfakamahm!” Bo kehm limi, tahm a ma.
JOH 2:9 Nfakamahm no elkak nio kehm wuungu alahb mao ma ma siingi amahm. Á kahnem edi ji lohngo lohng ba. Alokeltum bao ba limi lim alahb mao, bo jo kꞌkahn. Owo á kehm lungu nlumanne,
JOH 2:10 kehm-e tongo re, “Nne awohng awohng kpo tohko ka amahm ma nno. Eji bo ma wo kpꞌbuumu, á kehm gohro ka bo ma ki ga nob. Wobrod amahm ma nno bum gona tete sik anv!”
JOH 2:11 Ngbokambang a nkpokosi nyi Jisos limi no nyi a, á limi go Kana ji Galili. Owo á tibi ellub ene. Abatꞌtoono ebe kehm taame tv-e.
JOH 2:12 Owo Jisos kehm tahme go Kapenium, a nnyehn, a abonanyehn, a abatꞌtoono ebe. Owo bo kange abon afung ntiil.
JOH 2:13 Ngare nyio elkak ni aneb Jus ni bo kpo lung re Pasova ebkabbe. Owo Jisos kehm tahme go Jeusalem.
JOH 2:14 Etahk Esowo ona wo, á nyehne ane ba jo gungu efong, a ejoro, go mbehl, fere nyehn ane ba jo yaange akpohko jehk no, kpꞌyaange akpohko go akpꞌkuru ebo.
JOH 2:15 Jisos kehm soro ko ebrꞌrare, kam ane kpee yehke go etahk Esowo jio, a efong efong fvfo. Á sale akpohko nya abayaangakpohko, fere gbul akpꞌkuru ebo tuubu go.
JOH 2:16 Á kehm tongo ane bao ba jo gungu mbehl re, “Roden nsol nyia, wahn song a nyi! Kana rod etahk Nsoo, bum ana edi are!”
JOH 2:17 Abatꞌtoono ebe kehm soro buumu ana nwer Esowo bungu no re, “Ntir nyi n yehke kak, eji n tuungu etahk Esowo, nyi nyi bahke fere wul-m.”
JOH 2:18 Jus kehm-e bahbe re, “Elliingi ani a bahk-r tibi, eji e lꞌkahn re, a kpi nsahm nyi a kpo lim nsol nyia?”
JOH 2:19 Jisos kehm faange bo re, “Waan etahk Esowo jia, m bahke tuungu si ji nfenfe go nfung era.”
JOH 2:20 Jus kehm bungu re, “Bo ko nnya atahl abal a nnya erakera, si etahk Esowo jia, ji ji a ma fere tong re, a bahke tuungu si go nfung eraa?”
JOH 2:21 Etahk Esowo ji Jisos jo bung bade, ngubjing enye nyi.
JOH 2:22 Ngare nyi á nyahme go elkv, abatꞌtoono ebe bꞌbuumu alum nyao nya á bungu no. Owo bo kehm taame tv nwer Esowo, fere taame tv alum nya Jisos bungu no.
JOH 2:23 Eji Jisos jolo go Jeusalem ngare nyio nyi elkak Pasova, ane gbalee ba taame no tv mbing enye, eji bo nyehne akpokosi nya á jo lim.
JOH 2:24 Á joom bum bo go etingitingi, tibre á jo kahne bo kpee, ana bo li no.
JOH 2:25 Kpeem fuumu re nne awohng awohng tong-e bade ana ane li no, tibre yefono antahng kꞌkahn ana ntim ane li no.
JOH 3:1 Nne a Farisi awohng jolo gona, no bo jo lung-e re Nekodimos. Á jolo nne no woomo go ellong atubesi Jus.
JOH 3:2 Atv amehng á kehm bake goji Jisos, ba tong-e re, “Rabbi, wahr kpꞌkahne re, wo li ntꞌtibi no Esowo tumu no. Tibre nnene limm, no bahke ma lim akpokosi ana nyaa nya a kpꞌlimi, sehngem re no, Esowo bi jolo a ne.”
JOH 3:3 Jisos kehm-e faange re, “Etingitingi, n kpꞌbungu tong-a re, Tohko tiki jol re, nne kpe tuungu jini, á nehm tiki nyehn etul bi Esowo.”
JOH 3:4 Nekodimos kehm-e bahbe re, “Anv, nne bahke kpe tuungu jini renan, eji á ma kul? Á bahke kpe feere na song yel nnyehn go ala, á kpe-e jela?”
JOH 3:5 Jisos kehm faange re, “Etingitingi, n kpꞌbungu tong-a re, Tohko tiki jol re, nne kpe tuungu jini go alahb, a Etingi Etohko, á nehm nyehn etul bi Esowo.
JOH 3:6 Nne kpo jel nne. Etohko kpo jel etohko.
JOH 3:7 Ki-a kpe kpo esi mbol mbol, tib eji n tong-a re, Tiki li re wahn kpe tuungu jini.
JOH 3:8 Nfeb kpo lim edi ajehng ajehng ji kor-e no. A kpo wuk ewahl ewahl. A kpehme kahn edi ji kpꞌlohngo abake, a edi ji fi no. Ano wo tob li jang jang a nne no Etingi Etohko jel-e no.”
JOH 3:9 Nekodimos kehm-e bahbe re, “Anv, jia kehm jolo renan ana?”
JOH 3:10 Jisos kehm-e faange re, “Wo ji li na ntꞌtibi Israel, nsol nyia a nehme kahna?
JOH 3:11 Etingitingi n kpꞌbungu tong-a re, Wahr kpo bung bada nsol nyi e kpꞌkahne, fere jo yiimi ntianse go nsol nyi e ma nyehn. Jol ń nehme tiki taame tv etib ebahre.
JOH 3:12 Eji m ma-n tong nsol nyi njini nyia, ń kil eltaame, lꞌlim renan, ń kehm taame, n lꞌtong-n nsol nyi ejahbetul Esowo?
JOH 3:13 Nnene limm, no ma jꞌje go ejahbetul Esowo, sehngem Mmon no nne wo wo ma lohng go ejahbetul Esowo ba.”
JOH 3:14 Ana Moses rodo nnyo kum go ejangnti, rod jahm ngare nyi bo jolo go elka emahng, ano wo fvfo bo bahke tob rod Mmon no nne, kum go ejangnti, rod jahm,
JOH 3:15 eji nne awohng awohng no lꞌtaame tv-e, á lꞌbel elkpin ni li go njinanjini.
JOH 3:16 Esowo njini kor-e na, wo, á rodo Mmon mmon awohng ewe ka re, nne awohng awohng no lꞌtaame tv-e, á nehm tiki kpo tan, á kpi elkpin ni li go njinanjini.
JOH 3:17 Tibre Esowo tumem Mmon ewe tv go njini nyia re á ba ka njini ebi. Á tum-e re á ba tahre njini nyia.
JOH 3:18 Nne no lꞌtaame tv-e, á nehm li ebi. Nne no tohko taame, yebsi lꞌli ebi. Tibre á taamem tv mbing nyi Mmon mmon awohng no Esowo.
JOH 3:19 Ana wo li elam, eji ellennge ma ba go njini. Ane, ejannge ji kpi bo kor sehnge ellennge. Tibre nsol nyi bo kpꞌlimi, li abꞌbi abꞌbi.
JOH 3:20 Tibre nne awohng awohng no kpo lim abꞌbi, ellennge kpo sab-e sab. Á kpehme seb re á jen go edi ji ellennge li no, eji bo lꞌkꞌnyehn abꞌbi enye.
JOH 3:21 Nne no kpo lim jio ji li go etingitingi, ye wo li nne no kpꞌjene go edi ji ellennge li no, eji nne awohng awohng lꞌnyehn nnoobo eltum ni á limi no go elfahle ni Esowo.
JOH 3:22 Owo Jisos kehm tahme go Judea, a abatꞌtoono ebe. Ona wo bo kange no, jo wohngo ane alahb.
JOH 3:23 Jon fvfo jo tob wohngo ane alahb go Enon ji li kohlo Salim. Tibre alahb jolo o gbalee. Ane jo je o, song bel ewohngalahb.
JOH 3:24 Ngare nyio, Jon, bo we ka bob kak ngbekobo.
JOH 3:25 Abatꞌtoono Jon, a nne a Jus awohng, bo kehm kehme nfaabe lim bade eljini ni nne bahke jo bum elne saang.
JOH 3:26 Owo bo kehm bake goji Jon, kehm ba tong-e re, “Ntꞌtibi, nne noo no jolo a na go egbuk Jodan jehko, no a jo yiimi ntianse ka-e, á noa ona, kpi ane alahb wohngo, nne awohng awohng kpꞌjeke go ege.”
JOH 3:27 Owo Jon kehm faange re, “Nnene limm, no bahke ma bel ejum ajehng ajehng, sehngem re no Esowo bi ka-e.
JOH 3:28 Wahnfono antahng ebwuk ana n tong-n no re, Me sang li Kraist. Bo tum-m na re me n gbo-e mbang.
JOH 3:29 “Nne no kpi nkal, ye wo li nlumanne. Eji ntem no nlumanne yim ona, kpꞌwuku alum nya á kpꞌbungu, eltim bahk-e jo yebe sehng. Anv, eyebatahng ejame jia ebgbal.
JOH 3:30 Ye bahke gbale na, me m bahke fere jol reed.”
JOH 3:31 “Ye jio ji lohng go ero ba, á gbale sehnge ane kpee. Nne no lohng go njini, á li ka njini. Á kpo bung nyi njini. Nne no lohng go ejahbetul Esowo ba, á gbale sehnge ane kpee.
JOH 3:32 Á kpo yiimi ntianse go nsol nyi á ma nyehn, fere wꞌwuk. Nnene limm, no kpꞌtaame tv etib ebe.
JOH 3:33 Nne awohng awohng no lꞌtaame tv etib ebe, bahke lohko tib re, Esowo li go etingitingi.
JOH 3:34 Nne no Esowo m-e tum, á kpo bung alum nya Esowo. Tibre Esowo kpehme gare na etohko eje ka ane.
JOH 3:35 Esowo, Mmon ewe kor-e sehng, owo wahnge á ma yake nsol enye kpee, kak-e go ebo.
JOH 3:36 Nne no lꞌtaame tv Mmon Esowo, á kpi elkpin ni li go njinanjini. Nne no tohko wuk Mmon Esowo, elkpin á nehm bel. Erakatahng ji Esowo ji li a ne.”
JOH 4:1 Bab Farisi kehm wuku re, Jisos kpo wohngo ane alahb sehnge Jon, ane bao fere jo toon-e.
JOH 4:2 Jol Jisos wohngem nne awohng awohng alahb, sehngem abatꞌtoono ebe ba ba jo lim ano.
JOH 4:3 Ntul a Jisos sebe kan kahn ano me, á kehm tahme o Judea asongo go Galili.
JOH 4:4 Tiki jolo re, á sehng go Samaria.
JOH 4:5 Á kehm song rehng go ejahbe Samaria ajehng, ji bo jo lung re Sikar, ji jolo kohlo edi ndi ji Jekob ka mmon ewe Josef.
JOH 4:6 Elbing alahb ni Jekob jolo ona. Eji Jisos ma lahng eljen, á kehm ba ji o elbing alahb nio. Ngare nyio jolo ngare efin.
JOH 4:7 Owo nnenkal a Samaria kehm bake re á ba tuk alahb. Jisos kehm-e tongo re, “Ka-m alahb, me n wo!”
JOH 4:8 Ngare nyio abatꞌtoono Jisos ebtahm go nla ejahbe re bo song gunu nsol alehke.
JOH 4:9 Nnenkal a Samaria noo kehm-e faange re, “Jen ji wahnge a kp-m bahbe re, me n ka-a alahb, wo ji li na nne a Jus, gana me nne a Samaria?” Tibre Jus, a Samaria, bo kpehme kod abo.
JOH 4:10 Jisos kehm-e faange re, “Li re a kpꞌkahne ayare nya Esowo kpo ka, fere kahn nne no kp-a bahbe re, wo ka-e alahb, á wo, kehn a m-e gboongo na, á ka-a alahb mao ma elkpin.”
JOH 4:11 Mmonankal noo kehm-e bahbe re, “Nsoo, ejum limm, ji a bahke koko tuk alahb, gana elbing alahb nia kpꞌrahbe. Gan wo a bahke bele alahb mao ma elkpin?
JOH 4:12 Anv, wo ga gbal sehnge Jekob, nso ejahre, no ka-r elbing alahb nia? Á jo wo alahb ana, a abon abon ebe, a atohkondi enye kpee.”
JOH 4:13 Jisos kehm-e tongo re, “Nne awohng awohng no lꞌwo alahb maa, bahk-e kpe kor.
JOH 4:14 Nne awohng awohng no lꞌwo alahb mao ma m bahk-e kake, ekor bahk-e tane. Alahb mao ma m bahk-e kake, bahke jo tub mbꞌbehl go ege atahng, fere gbo ebgba bi bahke jo fab, rehng go elkpin ni li go njinanjini.”
JOH 4:15 Mmonankal noo kehm-e faange re, “Nsoo, ka-m alahb mao ma ekor bahk-m tane, eji n lꞌkꞌkpe ba a, ba tuk alahb elbing nia.”
JOH 4:16 Jisos kehm-e tongo re, “Song, wo song lung nlum ewa, wahn ba!”
JOH 4:17 Mmonankal noo kehm-e faange re, “Nlum awohng awohng n kpimm.” Jisos kehm-e tongo re, “Wobbung etingitingi, eji a tongo re, nlum a kpimm.
JOH 4:18 Wobbel alum na alon. Noo no a jehk-e etahk, etingitingi nlum ewa sang. A lohk-m tong etingitingi.”
JOH 4:19 Mmonankal noo kehm-e tongo re, “Nsoo, me n lohko kahn re, wo nnyehnamahr wo.
JOH 4:20 Babnso ejahre jo kake Esowo go ewong jia. Wahn Jus, ń kpo bung re, Go Jeusalem wo li edi ji fuumu re, ane jo ba, ba kak Esowo.”
JOH 4:21 Jisos kehm-e tongo re, “Nnenkal, taame tv alum enyame nya n kpꞌbungu tong-a re, Ngare kpꞌbake nyi ń lꞌkꞌkpe kak Esowo Nsoo go ewong jia, jol go Jeusalem fvfo.
JOH 4:22 Wahn aneb Samaria, ń kpo kak ejum ji ń kil elkahne. Wahr Jus, e kpo kak ji e kpꞌkahne. Tibre eltahre kpo lohng goji Jus.
JOH 4:23 Ngare kpꞌbake nyi atingitingi abakake Esowo bahke jo kak Esowo Nsoo go etohko, a etingitingi. Tibre elkohn ane ana bao ba, Esowo Nsoo kpꞌsebe re bo kak-e. Ngare nyꞌnehm nyi ma rehng a.
JOH 4:24 Esowo, etohko ji. Bao ba kp-e kake, bahke jo kak-e go etohko, a etingitingi.”
JOH 4:25 Mmonankal noo kehm-e tongo re, “N kpꞌkahne re, Mesaya kpꞌbake. Mesaya ji bo kpo lung-e re Kraist lꞌba, á bahk-r tibi nsol kpee.”
JOH 4:26 Jisos kehm-e faange re, “Me jia ji kpꞌbungu a na, me wo li Mesaya.”
JOH 4:27 Tvtv ona abatꞌtoono Jisos kehm soro ba. Kpo bo esi area, eji bo nyehne re, á kpꞌbungu a nnenkal. Nnene jolem go bo ellong no bahbe Jisos re, “Jen ji a kpꞌsebe?” Jol bo we bahbem re, “Jen ji wahnge a kpꞌbungu a ne?”
JOH 4:28 Nnenkal noo kehm soro tahm etulahb eje sa, tahm song rehng go nla ejahbe, song tong ane re,
JOH 4:29 “Baan, wahn ba nyehn nne no ma-m tong nsol kpee, nyi n kpo lim. Ma ye wo li Mesaya nji!”
JOH 4:30 Ane bao kehm soro lohng ejahbe jio, tahm song kpiri Jisos.
JOH 4:31 Ngare nyꞌnehm nyi abatꞌtoono Jisos jo gboongo Jisos re, “Ntꞌtibi, ko nsol alehke, wo li me!”
JOH 4:32 Á kehm tongo bo re, “N kpi nsol alehke nyi m bahke lehke, nyi ń kil elkahne.”
JOH 4:33 Abatꞌtoono ebe kehm kehme elbahbe atemtem re, “Anv, nne ebko nsol alehke ba ka-ea?”
JOH 4:34 Jisos kehm faange bo re, “Nsol alehke enyame li re, me n lim mbang nyi nne no tum-m no, fere gohro mal eltum ene.
JOH 4:35 Wahn sang kpo kono elbungu re, ‘Ebsa nnyahng eni, ngare elkpake rehnga?’ N kp-n tongo re, wahn tab asamahr enyahne wahre, nyehn ana ebgbe ma kum, ngare ebrehng kpee, nyi elkpake.
JOH 4:36 Nne no lꞌkpa, á kpo bel eltuuru. Á kpo kpu nsol nyio bum, jol go elkpin ni li go njinanjini, eji mbꞌbahme, a nkpꞌkpake, bo lꞌbel eyebatahng egom egom.
JOH 4:37 Tibre jia ji bo kpo kono elbungu, lohko li go etingitingi re, ‘Nne noko bahm, noko kpa.’
JOH 4:38 M ma-n tum re, wahn song kpa egbe jio ji ń ki lim eltum anehng anehng. Ane bako ba ma lim eltum o, wahn ebba yel eltum nio, soro asi kpꞌlimi asongo.”
JOH 4:39 Anebe Samaria gbalee ba lene ejahbe jio, kehm taame tv Jisos, tibre mmonankal noo bungu re, “Á tong-m nsol kpee nyi m ma lꞌlim.”
JOH 4:40 Eji anebe Samaria bao ba goji Jisos, bo gboong-e re, á lub song kang a bo. Owo Jisos kehm song kang a bo nfung ebal.
JOH 4:41 Ane gbalee kpe taame budu, tib go ege alum nya á bungu no.
JOH 4:42 Bo kehm tongo mmonankal noo re, “Wahr ebtaame anv. Lohngem re, wahr ebtaame tib eji a tong-r no. Wahr ebtaame, tibre wahrfono antahng ebwuk. Wahr eblohko kahn go etingitingi re, ye wo li ntꞌtahre no njini.”
JOH 4:43 Jisos kange kan nfung ebal o me, á kehm tahme go Galili.
JOH 4:44 Tibre Jisos jo yiimi ntianse antahng antahng re, “Nnyehnamahr Esowo kpehme lub go ege ejahbe.”
JOH 4:45 Eji Jisos ba no, ba rehng go Galili, anebe Galili jo vvr-e sehng, tib eji bo nyehne akpokosi nya á limi no go Jeusalem ngare elkak. Tibre bofono tꞌtob je elkak nio.
JOH 4:46 Á kehm feere tahm go Kena ji Galili, ejahbe jio ji á ko alahb lim, siingi amahm. Ntubesi ejahbe awohng jolo go Kapenium, no mmon ewe jo yam.
JOH 4:47 Á wuku kan re, Jisos eblohng go Judea ba go Galili, á kehm bake goji Jisos, ba gboong-e re, á je go Kapenium, song lim mmon ewe, á nob. Tibre mmon ewe nong go emel elkv.
JOH 4:48 Owo Jisos kehm-e tongo re, “Tohko tiki jol re, ń nyehne akpokosi, ń kpehme tiki taame.”
JOH 4:49 Ntubesi ejahbe noo kehm-e tongo re, “Nsoo, ba wahr tahm, mmon ewame yahke kpo.”
JOH 4:50 Jisos kehm-e faange re, “Song, mmon ewa bahke kpini!” Nne noo kehm soro taame tv alum nya Jisos bungu no tong-e, kehm soro tahm eje.
JOH 4:51 Eji á jo kehnge, alokeltum ebe kehm ba wan-e go mbang, kehm-e tongo re, “Mmon ewa kpeke li go elkpin.”
JOH 4:52 Á kehm bahbe bo ngare nyi mmon ewe kehme elnobo. Bo kehm-e tongo re, “Nyaane ngare efin nkaranka anyehng, owo á nobo arumbum nyao.”
JOH 4:53 Nde mmon kehm soro buumu tvtv re, ngare nyio nyi Jisos tong-e re, “Mmon ewa bahke kpini.” Yefono antahng kehm taame tv-e, a ane ba lene go ege a nlaaga kpee.
JOH 4:54 Etoono nkpokosi nyi a, nyi Jisos kpe lim ngare nyio nyi á lohngo go Judea, feere go Galili.
JOH 5:1 Eji nsol nyio ma sehng kpee, owo Jisos kehm tahme go Jeusalem. Tibre ngare nyio jolo ngare elkak ni Jus.
JOH 5:2 Go Jeusalem, go eti mbu jio ji bo jo lung re, Eti Mbu Ejoro, owo eto jolo no, ji bo si nkpatahk elon sennge kak. Eto jio bo jo lungu go alum Hibru re Betsata.
JOH 5:3 Ona wo ellong ane gbalee noongo no, jo yam, awakamahr, abanne, a aneb ayam bandiki. (Bo jo baabe re alahb gbehke.
JOH 5:4 Tibre ngare nyimongo enjel nyi Jehova jo ba yel alahb mao, jo gbehke alahb. Nne eyam awohng awohng no lꞌfere gbo mbang song yel go alahb, eji kpꞌgbehke, ye wo bahke nobo eyam ebe, afi á bele elkohn eyam abehng abehng.)
JOH 5:5 Nne awohng jolo noa, no eyam ebe ma kang eltahl a nnya elku a nnya era.
JOH 5:6 Eji Jisos nyehn-e no, fere kahn re, yebnoongo ona edi jio ekidi eblab, á kehm-e bahbe re, “Anv, a kpꞌsebe re wo noba?”
JOH 5:7 Nne eyam noo kehm-e faange re, “Ee nsoo, wo, nnene n kpimm, no bahk-m rodo kak go eto jia, eji alahb ma kehme elgbehke. N lꞌtahm re me n song yel, nne noko go tohko gbo mbang ka-m.”
JOH 5:8 Jisos kehm-e tongo re, “Tahm, wo rod ekpa eja, jen song!”
JOH 5:9 Tvtv ona nne noa kehm soro nob eyam ebe, kehm rodo ekpa eje, kehme eljene. Efung bio jolo efung Esabat.
JOH 5:10 Aneb Jus kehm tongo nne noo no ma nob eyam ebe re, “Lela efung Esabat bi. Nobem re wo sol ekpa eja.”
JOH 5:11 Nne noo kehm faange bo re, “Nne no lim-m no, n nob, ye wo tong-m re, ‘Rod ekpa eja, wo jen song!’ ”
JOH 5:12 Bo kehm-e bahbe re, “Nne awo tong-a tong re, wo rod ekpa eja, jen song?”
JOH 5:13 Nne noo no nobo eyam ebe kahnem nne no lim-e lim, á nob. Tibre Jisos tꞌtahm, eji ellong ane kame no ba rur o.
JOH 5:14 Eji ma ji ntiil, Jisos kehm song nyehn-e go etahk Esowo, kehm-e tongo re, “Nyehnee, anv wobnob. Ka kpe lim abiafem, eji ejum ji sabe sehnge jia lꞌki-a kpe lim.”
JOH 5:15 Nne noo kehm tahme song tong Jus re, Jisos wo lim-e no, á nob.
JOH 5:16 Owo wahng ka Jus kehm kehme Jisos gbak, tib eji á limi nne nob efung Esabat.
JOH 5:17 Jisos kehm faange bo re, “Nsoo kpi nlimi nlimi eltum. Me fvfo, n kpꞌtob lim eltum.”
JOH 5:18 Jia ji wahnge anebe Jus kpe bel erakatahng gbalee tob-e, fere jo seb mbang ana nyi bo bahk-e wulu. Tibre bo jo bungu re, Jisos, ntahm Esabat nyi nyi sang á soodo no, á kpe bung re, Esowo, Nde no we wo, ji lohngo re, á kpꞌrodo elne bum jang jang a Esowo.
JOH 5:19 Jisos kehm tongo bo re, “Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, Mmon nehm ma lim ejumjum go ege a ngang antahng, sehngem ji á lꞌnyehn Nde kpꞌlimi, ji ji á kpo tob lim. Ajehng ajehng ji Nde lꞌlim, jꞌnehm ji Mmon kpo tob lim.
JOH 5:20 Tibre Nde, Mmon ewe kp-e koro sehng, owo wahnge á kp-e tibi nsol kpee nyi yefono antahng kpꞌlimi. Á bahk-e tibi nsol nyi gbale sehnge nyia a, eji lꞌjo kpo-n esi.
JOH 5:21 Ana Nde kpo nyahme ane go elkv, bo fere bel elkpin, ano wo fvfo Mmon bahke tob ka nne awohng awohng elkpin, no kor-e no.
JOH 5:22 Nsoo kpehme lam nne awohng awohng. Yebfaake elam eje kpee ka Mmon ewe re
JOH 5:23 eji nne awohng awohng lꞌkak Mmon ewe, jang jang ana bo kpo kak Nde. Nne no tohko kak Mmon ewe, lohngo re, á nehme kak Nde no tum-e no.
JOH 5:24 kpꞌ“Etingitingi, n bungu tong-n re, Nne awohng awohng no lꞌwuk alum enyame, fere taame tv nne no tum-m no, á kpi elkpin ni li go njinanjini. Bo we nehm kpe lam. Yebsehng elkv sa rehng go elkpin.
JOH 5:25 Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, Ngare kpꞌbake, ngare nyꞌnehm nyi ma rehng a, nyi akvne bahke wuku alum nya Mmon Esowo. Bao ba lꞌwuk, bo bahke jolo go elkpin.
JOH 5:26 “Ana Nsoo kpi nsahm antahng nyi á kpo ko, ka elkpin, ano wo fvfo á ma tob lim Mmon ewe re, á tob bel nsahm nyi á bahke tob jo ka elkpin.
JOH 5:27 Á m-e ka nsahm nyi á bahke jo lam alam. Tibre ye wo li Mmon no nne.
JOH 5:28 Nong, ki-n kpe kpo esi mbol mbol. Tibre ngare bahke bake nyi akvne kpee nya wob go alahm bahke wuku alum enye.
JOH 5:29 Bo bahke nyahme lohng go alahm. Bao ba limi nob nob bahke nyahme, jol go elkpin. Bao ba limi abꞌbi bahke nyahme, ba yiimi go eti elam.
JOH 5:30 “N nehm ma lim ejumjum go egame eko. Ana n kpo wuk goji Esowo, ano wo n kpo lam. Elam ejame li go etingitingi. Tibre n nehme lim mbang nyꞌnyame. N kpꞌlimi mbang nyi nne no tum-m no.
JOH 5:31 N lꞌyiimi ntianse ka elname antahng, ntianse enyame nehm lub.
JOH 5:32 Nne noko noa, no kpꞌyiimi ntianse ka-m. N kpꞌkahne re, ntianse nyi á kpꞌyiimi ka-m, lohko li go etingitingi.
JOH 5:33 Ń tumu ane tv Jon ji jo yiimi ntianse ka etingitingi jia.
JOH 5:34 Jol nnene n sebem re á yiimi ntianse ka-m. M bungu jia, eji wahn lꞌbel eltahre.
JOH 5:35 Jon jolo ana etꞌrekahng ji jo lul, fere jo yꞌya. Jo kor-n re wahn jo bel eyebatahng mmongare ntiil tib go ege ellennge.
JOH 5:36 “Ntianse nyi me n kpi no, gbale sehnge nyi Jon. Tibre akpokosi nyao nya Nsoo ma-m ka re me n lim, eltum nꞌnehm ni n kpꞌlimi a, ni ni kpꞌyiimi ntianse ka-m re, Nsoo wo tum-m no.
JOH 5:37 Nsoo no tum-m no wo yiimi ntianse antahng antahng ka-m. Ellum ene wahn ka wuk a wuk, jol esamahr ebe ń ka nyehn a nyehn.
JOH 5:38 Ellum ene go egahne atahng wobem. Tibre ń nehme taame tv nne no á tum-e no.
JOH 5:39 Ń kpo kpili nwer Esowo, tibre ń kpo tir re, ona wo ḿ bahke bele elkpin ni li go njinanjini. Nwer Esowo nyio nyi kpꞌyiimi ntianse ka me.
JOH 5:40 “Wahn nehme kor elbake go egame, eji ń lꞌbel elkpin.
JOH 5:41 “N kpehme ko ellub goji ane.
JOH 5:42 Tibre n kpꞌsahb kꞌkahn re, ekor ji Esowo wobem go egahne atahng.
JOH 5:43 M ba go mbing nyi Nsoo. M-e ń nehme ko. Nne nondiki lꞌfere ba go ege a mbing, ye wo ḿ bahk-e koko.
JOH 5:44 Bahke limi renan, ń kehm taame tv Esowo, eji ń kpo ko ellub goji ane? Esowo bi li na abehng, ellub ene ń kpehme seb.
JOH 5:45 “Kana tir re, m bahk-n kake ebi go esamahr Nsoo. Moses wo bahk-n kake ebi, ye jio ji ń kpꞌkunu ekpu go ege.
JOH 5:46 “Li re ń kpꞌtaame tv Moses, kehn ń kpꞌtob taame tv-m. Tibre Moses nyꞌnyon bada name.
JOH 5:47 Eji ń kil eltaame tv alum enye nya á nyono no, bahke limi renan, ń kehm taame tv alum enyame?”
JOH 6:1 Owo Jisos kehm tahme go egbuk eto jehko ji Galili, ji bo jo tob lung re eto ji Taibirias.
JOH 6:2 Ellong ane gbalee kehm-e toono, tibre bo jo nyehne akpokosi nya á jo lim aneb ayam, bo nob.
JOH 6:3 Jisos kehm wahre go ewong, song ji a abatꞌtoono ebe.
JOH 6:4 Ngare nyio elkak Pasova ni Jus ebkabbe.
JOH 6:5 Eji Jisos tabe esamahr ebe wahre, nyehn ellong ane bao kpꞌbake, á kehm bahbe Filip re, “E bahke limi renan, kehm gunu abred nya ane bao kpee bahke lehke?”
JOH 6:6 Á bungu ellum nia re á wuung-e. Tibre yefono antahng jo kꞌkahn kpee ji á bahke limi.
JOH 6:7 Filip kehm-e faange re, “Mpon eltahl, e lꞌko gunu abred, jol nehm tohko bꞌbiingi bo, afi nne awohng awohng jo li ntiil.”
JOH 6:8 Ntꞌtoono ewe awohng no bo jo lung-e re Andru ji mmonannyehn a Saimon Pita, kehm-e tongo re,
JOH 6:9 “Mmonse awohng li ana, no kpi ebred na eblon, a abon nsahre na abal. Anv, nyaa a, tohko lꞌli jen, ka ellong ane ana nia?”
JOH 6:10 Jisos kehm tongo bo re, “Tongen ane bao, bo ji ndi.” Tibre ajele jolo gbalee edi jio. Owo ane bao kehm jehke ndi. Bo jolo ejum aneblum atahltahl nkpel ewubbal atahl awubu (5,000).
JOH 6:11 Jisos kehm rodo abred nyao, kak Esowo saam, kehm bake ane bao ba ji go ndi. Ano wo fvfo á tob lim go abon nsahre bao. Nne awohng awohng li ana kor-e no.
JOH 6:12 Eji bo ma wohngo ane kpee, Jisos kehm tongo abatꞌtoono ebe re, “Taaren bo erik ji ma sa, eji ejum ajehng ajehng lꞌkꞌrannge mbol mbol.”
JOH 6:13 Ebred eblon bi ane bao li no, bo kehm song taare erik ji sa no, ruru ewubu ejeere na ebbal.
JOH 6:14 Ane bao nyehne kan nkpokosi nyi Jisos ma lim, bo kehm kehme elbungu re, “A wo lohko li nnyehnamahr Esowo no e jo wuk re, á bahke bake go njini.”
JOH 6:15 Eji Jisos sebe kahn re, bo yahke ba, ba bob-e etul go nsahm, á kehm tahme bo sa, tahm go ewong ntahngtahng.
JOH 6:16 Eji elgung ba no, abatꞌtoono ebe kehm tahme go nkpe eto,
JOH 6:17 kehm song yel go egbang, kehm kehme elfingi re bo siiri eto jio rehng go Kapenium go egbuk jehko. Ngare nyio ejannge ebgbo. Jisos ka tiki ba, ba kpiri bo.
JOH 6:18 Alahb kehm kehme ebuku lim, tibre nfeb jo limi sehng.
JOH 6:19 Bo fingi kan ejum mmal era, fundiki mmal eni, bo kehm soro nyehn Jisos kpꞌjene go ero alahb, jo kabbe go bo egbang. Bo kehm kehme elfahle.
JOH 6:20 Jisos kehm tongo bo re, “Kana kpe fahl, me wo!”
JOH 6:21 Eltim yebe bo sehng. Bo kehm-e solo go egbang. Tvtv ona egbang kehm soro rehng egbuk eto jehko ji bo jo jꞌje.
JOH 6:22 Etoono efung behko, ellong ane ba sa go egbuk eto jehko kehm sebe kahn re, egbang abehng bi bi jolo o. Egbang bio, Jisos yelem. Abatꞌtoono ebe ba, ba yel egbang bio tahm asongo bo bo.
JOH 6:23 Owo agbang nyandiki kehm lohngo go Taibirias ba edi ji bo li abred nyao ngare nyi Ntul a Jisos ma kak Esowo saam.
JOH 6:24 Eji ane bao sebe no kahn re, Jisos, a abatꞌtoono ebe, ona bo limm, bo kehm kpe yel agbang tahm go Kapenium, song seb Jisos.
JOH 6:25 Eji bo nyehn-e no go egbuk eto jehko, bo kehm-e bahbe re, “Ntꞌtibi, ngare anyi a rehnge a?”
JOH 6:26 Jisos kehm faange bo re, “Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, Elsebe ni ń kp-m sebe, ḿ m-e nehme seb tib eji ń nyehne akpokosi. Abred nya ń li wohngo, nya nya wahnge ń kp-m sebe.
JOH 6:27 Kana kpe nyennge, jo lim eltum ni ḿ bahke bele nsol alehke nyi bahke tane na. Jo noken mbang nyi ḿ bahke bele nsol alehke nyi bahke jolo go njinanjini, nyi Mmon no nne bahk-n kake. Tibre ye wo, Esowo Nsoo m-e kak elliingi nio ni nsahm enye.”
JOH 6:28 Bo kehm-e bahbe re, “Jen ji e bahke lꞌlim, kehm jo lim eltum ni Esowo?”
JOH 6:29 Jisos kehm faange bo re, “Eltum ni Esowo kpꞌsebe re wahn lim, li re, wahn taame tv nne no á tum-e no.”
JOH 6:30 Owo bo kehm-e bahbe re, “Elliingi ani a bahke tibi, ni e bahke nyehne, kehm taame tv-a? Nkpokosi anyi a bahke limi?
JOH 6:31 Babnso ejahre jo li nsol nyi bo kpo lung re mmanna go elka emahng, jang jang ana nwer Esowo bungu no re, ‘Á ka bo abred nya lohng go ejahbetul Esowo re bo li.’ ”
JOH 6:32 Jisos kehm tongo bo re, “Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, Moses sang ka-n abred nya lohng go ejahbetul Esowo. Nsoo wo kp-n kake etingitingi ebred ji lohng go ejahbetul Esowo.
JOH 6:33 Tibre ebred ji Esowo li ebred ji lohng go ejahbetul Esowo, ba ka njini elkpin.”
JOH 6:34 Bo kehm-e tongo re, “Nsoo, jo ka-r ebred jio ngare anyehng anyehng!”
JOH 6:35 Jisos kehm tongo bo re, “Me wo li ebred ji elkpin. Nne no lꞌba go egame, njal we nehm kpe yam. Nne no lꞌtaame tv-m, ekor alahb bahk-e tane.
JOH 6:36 M ma-n tong re, ḿ ma-m nyehn, jol ń nehme tiki taame.
JOH 6:37 Nne awohng awohng no Nsoo ka-m ye, ye wo bahke bake go egame. Nne no lꞌba go egame, we n nehm kam yake go.
JOH 6:38 Tibre n lohngo go ejahbetul Esowo ba re me m ba lim mbang nyi Nsoo no tum-m no. Mbang nyꞌnyame sang m ba ellimi.
JOH 6:39 Ejum ji ana, ji Nsoo no tum-m no tong-m re me n lim. Á tong-m re, me n kꞌwahng nne awohng awohng tan, no á ma-m ka. M bahke nyahme bo go elkv esꞌkohro efung.
JOH 6:40 A wo tob li ejum ji Nsoo kpꞌsebe re, nne awohng awohng no lꞌnyehn Mmon ewe fere taame, á bahke bele elkpin ni li go njinanjini. M bahk-e nyahme go esꞌkohro efung.”
JOH 6:41 Jus kehm kehme elmemme atemtem tob-e, tib eji á bungu re, “Me wo li ebred ji lohng go ejahbetul Esowo ba.”
JOH 6:42 Bo kehm bungu re, “Jisos sang aa, ji li mmon a Josef, ji e kpꞌkahne nde, a nnyehna? Jen ji wahnge á bahke kehm bungu re, á lohngo go ejahbetul Esowo ba?”
JOH 6:43 Jisos kehm faange bo re, “Kana kpe memme atemtem!
JOH 6:44 Nnene limm, no bahke ma ba go egame, tohko jol re Nsoo no tum-m no wo leeb-e. M bahk-e nyahme go elkv esꞌkohro efung.
JOH 6:45 Tibre abanyehnamahr Esowo nyono re, ‘Esowo bahke bo tib, bo ane kpee.’ Nne awohng awohng no ma wuk, fere kpili goji Nsoo, á bahke bake go egame.
JOH 6:46 “Jia lohngem re, nne awohng awohng ebnyehn Nsoo, sehngem nne no lohng goji Esowo Nsoo ba, ye wo ma nyehn Nsoo.
JOH 6:47 Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, Nne no lꞌtaame, á kpi elkpin ni li go njinanjini.
JOH 6:48 Me wo li ebred ji elkpin.
JOH 6:49 Babnso ejahne jo li mmanna go elka emahng. Bobkpo kpee.
JOH 6:50 “A wo li ebred ji lohng go ejahbetul Esowo ba, ji nne lꞌli, á lꞌkꞌkpo.
JOH 6:51 Me wo li ebred ji elkpin, ji lohng go ejahbetul Esowo ba. Nne awohng awohng no lꞌli ebred jia, á bahke bele elkpin ni li go njinanjini. Ebred ji m bahke kake njini re bo bel elkpin, ngubjing enyame nyi.”
JOH 6:52 Jus kehm kehme nfaabe lim atemtem re, “Bahke limi renan, nne noa kehm-r kake ngubjing enye, wahr li?”
JOH 6:53 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, Tohko tiki jol re, ń li ngubjing nyi Mmon no nne, fere wo alung eme, ń nehm tiki bel elkpin go egahne atahng.
JOH 6:54 Nne no kpo li ngubjing enyame, fere jo wo alung emame, á kpi elkpin ni li go njinanjini. M bahk-e nyahme go elkv esꞌkohro efung.
JOH 6:55 Tibre ngubjing enyame lohko li etingitingi ejum alehke. Alung emame tob li etingitingi ejum elwoko.
JOH 6:56 Nne no lꞌli ngubjing enyame, fere jo wo alung emame, á wob-m go eltim, me n tob wob-e go eltim.
JOH 6:57 Nsoo no li go elkpin wo tum-m. Esi eje ji wahnge n tob li go elkpin. Nne no lꞌli ngubjing enyame, á bahke tob jol go elkpin tib go egame esi.
JOH 6:58 A wo li ebred ji lohng go ejahbetul Esowo ba. Limm ana elkohn ni babnso ejahne li no, fere kpo. Nne no lꞌli ebred jia, á bahke jolo go njinanjini.”
JOH 6:59 Jisos jo bungu alum nyaa, eji á jo tib go etahk ero ji jolo go Kapenium.
JOH 6:60 Egom abatꞌtoono Jisos gbalee, eji bo wuku alum nyao, bo kehm bungu re, “Alum nyao kpꞌriidi sehng. Nne awo bahke ma wuungu atung go nsol nyio?”
JOH 6:61 Eji Jisos sebe kahn re, abatꞌtoono ebe kpꞌmemme bade alum nyao, owo á kehm bahbe bo re, “Anv, alum nya m bungu a, ma-n saba?
JOH 6:62 Ḿ bahke bungu renan, ń lꞌnyehn Mmon no nne kpꞌfeere go ero edi ji á tohko jol?
JOH 6:63 Etohko ji kpo ka elkpin, ngubjing o mbol mbol wo. Alum nya m ma bung tong-n li etohko etohko, a elkpin.
JOH 6:64 Egom ejahne jindiki jia, ji kil eltaame.” Jisos bungu ellum nia a, tibre á jo kahne kpee mboma mbomo. Á jo kahne egom ji lꞌkꞌtaame, fere kahn nne no bahk-e gungu.
JOH 6:65 Á kehm bungu re, “Owo wahnge n tong-n no re, Nnene limm, no bahke ma ba go egame, sehngem re no, Nsoo wo limi mbang ka-e.”
JOH 6:66 Tib go alum nyao, egom abatꞌtoono ebe gbalee kehm soro yaam-e sa, tahm ebo. Bo we kpeem jo tiki toono.
JOH 6:67 Jisos kehm bahbe abatꞌtoono ebe, ewubu ane abal re, “Wahn fvfo, ḿ bahke tob yaam-m saa?”
JOH 6:68 Saimon Pita kehm-e faange re, “Ntul, eji nyehne wo, e bahke jeke? Wo wo kpi alum nyao nya elkpin ni li go njinanjini.
JOH 6:69 Wahr ebtaame, fere kahn re, wo wo li Mbarebara nne no Esowo.”
JOH 6:70 Jisos kehm faange re, “Wahn sang n jak-n no yehka, wahn ewubu ane abala? Nne awohng go egahne ellong, nnehm nyi.”
JOH 6:71 Á bungu bade Judas ji mmon a Saimon Iskariot, ji woomo go ellong ane ebe, ewubu ane abal. Tibre ye wo jolo nne no bahk-e gungu.
JOH 7:1 Eji nyao kpee ma mal, Jisos kehm tahme, jo yannge go Galili. Á joom yannge go Judea, tibre Jus jo sebe re bo wul-e.
JOH 7:2 Ngare nyio ona elkak ni Jus jo si nkpatahk jo woomo, ebkabbe.
JOH 7:3 Owo abonanyehn Jisos kehm-e tongo re, “Tahm, wo song go Judea, eji abatꞌtoono eba lꞌnyehn akpokosi nya a kpꞌlimi me!
JOH 7:4 Nnene limm, no kpo behr nsol nyi á kpꞌlimi, eji á kpꞌsebe re nne awohng awohng kahn-e. A lꞌkehme nsol enya lim, jo tib elna go njini.”
JOH 7:5 Jol abonanyehn fvfo joom taame tv-e.
JOH 7:6 Jisos kehm faange bo re, “Ngare enyame ka biingi. Ngare nyꞌnyahne li ngare anyehng anyehng.
JOH 7:7 Njini nyia, ekv bo wahn nehme ko, me wo, bo kp-m koko ekv, tibre n kpo tong bo re, mbang nyi bo kpꞌtoono nobem.
JOH 7:8 Songen go elkak nio wahn wahn. Me n nehme tahm elkak anv, tibre ngare enyame ka biingi.”
JOH 7:9 Á bungu kan ano me, á kehm sake eje go Galili.
JOH 7:10 Ngare nyi abonanyehn ma tahm go elkak, á kehm tob tahm fvfo. Á joom jen gbul gbul gbuul, á jo jene mbehr mbehr.
JOH 7:11 Jus jo seb-e go elkak nio, fere jo bahb re, “Ye nona?”
JOH 7:12 Ellong ane bao jo bungu awꞌwa bada ne. Bandiki jo bungu re, “Á li nnooba nne.” Bandiki re, “Eꞌee, á kpꞌnehme na ane.”
JOH 7:13 Tib eji bo jo fahl Jus, nnene jolem, no jo bung gbul gbul gbuul bada ne.
JOH 7:14 Elkak nio kpo kang nfung enehkeni. Elka elka ene wo, Jisos tahme go etahk Esowo, song kehme eltibi.
JOH 7:15 Kehm kpoko Jus esi, bo kehm kehme elbungu re, “Jen ji wahnge nne noa kpꞌkahne elkahne ana nia, jol eji á ki jꞌje nwer?”
JOH 7:16 Jisos kehm faange bo re, “Eltibi ename ni n kpꞌtibi a, nꞌname sang, ni Esowo bi tum-m no ni.
JOH 7:17 Nne awohng awohng no kpꞌsebe re, á lim mbang nyi Esowo, á bahke kahne, joare eltibi ename ni n kpꞌtibi lohko lohng goji Esowo, afi n kpo bung go egama nsahm.
JOH 7:18 Nne no kpo bung go ege a nsahm, á kpo seb ellub nꞌne. Nne no kpꞌsebe ellub ni nne no tum-e no, á lohko li go etingitingi, ebꞌbi ajehng ajehng á kpimm.
JOH 7:19 Moses sang ka-n atahma? Nne ewahne awohng awohng limm, no kpꞌbumu atahm nyao. Jen ji wahnge ń kpꞌsebe re wahn wul-m?”
JOH 7:20 Ane bao kehm faange re, “A kpi ebi etohko go ega atahng. Nne awo kpꞌsꞌseb re á wul-a?”
JOH 7:21 Jisos kehm faange bo re, “N limi nkpokosi anyehng ana nyꞌnyehng, jo kpo-n esi, wahn ane kpee.
JOH 7:22 Moses tong-n re, wahn jo yehke abon ebahne nrur. (Lohngem re, Moses wo ko nrur ayehke ba a nyi, lohng goji babnso ejahre.) Wahn kpo yehke mmon nrur efung Esabat.
JOH 7:23 Bo lꞌyehke mmon nrur efung Esabat, eji atahm nya Moses lꞌkꞌrange, jen ji wahnge lꞌlun ntim enyahne kp-n rake tob-m, tib eji n limi nne eyam nob kpee go ege a ngubjing efung Esabat?
JOH 7:24 Kana jo lam alam ane ana ń kpꞌnyehne esamahr ebo. Jo lamen elam ji nno!”
JOH 7:25 Aneb Jeusalem bandiki kehm bungu re, “Nne noa sang bo kpꞌsebe re bo wul-ea?
JOH 7:26 Ye sang ana, kpꞌbungu gbul gbul gbuula? Jol nnene nehme bung ejumjum tob-e. Ma atubesi ebahre eblohko kahn re, ye Mesaya wo nji.
JOH 7:27 Wahr kpꞌkahne edi ji nne noa lohng no. Mesaya lꞌba, nnene limm, no bahke kahne edi ji á bahke lohngo ba.”
JOH 7:28 Eji Jisos jo tib go etahk Esowo, á kehm jo bung wahre wahre re, “Ń kp-m kahne, ń kpꞌtob kahn edi ji n lohng no ba. M baam antahng a. Nne no tum-m no li go etingitingi. Wahn, we ń nehme kahn.
JOH 7:29 N kp-e kahne, tibre n lohng go ege ba. Ye wo tum-m no.”
JOH 7:30 Owo bo kehm gare re bo bob Jisos, jol nnene jolem, no lak-e abo. Tibre ngare enye ka biingi.
JOH 7:31 Ane gbalee jolo go ellong nio ba taame tv Jisos. Bo jo bungu re, “Anv, Mesaya lꞌba, á bahke limi akpokosi sehnge ana nya nne noa ma lima?”
JOH 7:32 Bab Farisi kehm wuku ana ellong ane bao jo bung awꞌwa bada Jisos. Owo atubesi abalimajom, a Bab Farisi kehm tumu alokeltum ebo re bo song bob Jisos.
JOH 7:33 Jisos kehm bungu re, “M bahke kpe jol a nahne ana mmongare ntiil, kehm tahme goji nne no tum-m no.
JOH 7:34 Ḿ bahk-m sebe, m-e ń nehm kpe nyehn. Edi ji m bahke jeke, ń nehm ma ba.”
JOH 7:35 Jus kehm kehme elbahbe atemtem re, “Gan wo nne noa kpꞌbungu re, á yahke tahm, eji e lꞌki-e kpe nyehn? Anv, á yahke tahm goji Jus ji lene go ajahbe Grika, fere song tib aneb Grika?
JOH 7:36 Anv, jio ona lohngo renan, ji á kpꞌbungu re, ‘Ḿ bahk-m sebe, m-e ń nehm kpe nyehn. Edi ji m bahke jolo, ń nehm ma ba?’ ”
JOH 7:37 Esꞌkohro efung bi elkak nio, bi bi jolo egburu efung. Owo Jisos kehm mehle yiimi, kehm bungu wahre wahre re, “Nne awohng awohng no alahb lꞌkor-e, nong á ba ga egame, ba wo!
JOH 7:38 Ana wo nwer Esowo bungu no re, ‘Nne awohng awohng no lꞌtaame tv-m, aya ma elkpin bahke kehme elfabe go ege eltim lohng.’ ”
JOH 7:39 Jisos bungu ellum nia bade etohko ji ane ba lꞌtaame tv-e bahke bele. Tibre ngare nyio etohko ji Esowo ka ba, eji Jisos kala nyahme go elkv song ji go ege ellub.
JOH 7:40 Eji ane bao wuku alum nyao, egom jindiki kehm bungu re, “Nne noa ana lohko li nnyehnamahr Esowo noo.”
JOH 7:41 Egom jindiki jo bungu re, “Nne noa ana, Kraist wo.” Egom jindiki jo bahbe re, “Anv, Kraist bahke lohngo go Galilia?
JOH 7:42 Nwer Esowo bungu re, ‘Kraist bahke lohngo go etꞌtohngo ji Devid. Bo bahk-e jele go Betlehem, ejahbe ji Devid.’ ”
JOH 7:43 Owo ane bao kehm kehme elyabe tib go ege esi.
JOH 7:44 Egom jindiki jo sebe re bo bob-e, jol nnene jolem, no lak-e abo.
JOH 7:45 Alokeltum bao kehm feere ebo, tahm goji Bab Farisi, a atubesi abalimajom. Bo kehm bahbe bo re, “Jen ji wahnge ń ki-e bob, ba a ne?”
JOH 7:46 Alokeltum bao kehm faange re, “Nnene limm, no kpo bung ana nne noo.”
JOH 7:47 Bab Farisi kehm bahbe bo re, “Anv, wahn fvfo, á kp-n tob nehma?
JOH 7:48 Wahn ebtiki nyehn ntubesi awohng awohng, a nne a Farisi no ma tiki taame tv-ea?
JOH 7:49 Ellong ane bao nehme kahn atahm nya Moses. Owo wahng ka erakatahng ji Esowo li a bo.”
JOH 7:50 Nekodimos ji ma tohko je goji Jisos, ji woomo go ellong Farisis kehm bungu re,
JOH 7:51 “Atahm enyahre bungu re, wahr kꞌjo lam na lam nne, eji e kala wuk, fere seb kahn ji á limi no.”
JOH 7:52 Bo kehm faange re, “Anv, wo tob lohng go Galili fvfoa? Lung nwer Esowo, a bahke kahne re, nnyehnamahr awohng awohng limm, no bahke lohngo go Galili.”
JOH 7:53 Ane kpee kehm yaame kehnge.
JOH 8:1 Jisos kehm tahme go ewong ji bo kpo lung re Oliv.
JOH 8:2 Efungfu atv atv á kehm kpe feere ba go etahk Esowo. Ane kpee kehm kame ba rur senng-e kak. Á kehm jehke, jo tib bo.
JOH 8:3 Bab Farisi, a atꞌtibi ba atahm kehm koko mmonankal awohng ba a ne, no bo bob-e no, eji á jo lim erehbe, ko-e song yiimi go esamahr ane kpee.
JOH 8:4 Bo kehm tongo Jisos re, “Ntꞌtibi, mmonankal noa, e m-e bob, eji á jo lim erehbe.
JOH 8:5 Go egahre atahm, Moses tong-r re, elkohn nnenkal noo, wahr jo wul-e na go atal atal. Anv, a bahke bungu renan bada ne?”
JOH 8:6 Alum nyao, bo bungu, eji bo lꞌgar-e. Bo jo sebe re, bo bel ejum ji bo bahk-e ebi ka. Jisos kehm soro kabe, jo tennge ebnyohkobo go ndi.
JOH 8:7 Eji bo soro asi, jo bahb-e abahbe, Jisos kehm mehle yiimi, kehm tongo bo re, “Nong, nne awohng awohng go egahne ellong no kala lꞌlim abꞌbi, gbo mbang rod eltal tub-e.”
JOH 8:8 Jisos kehm kpe kabe, kpe kehme ebnyohkobo tennge go ndi.
JOH 8:9 Eji bo wuku ano, bo kehm kehme elyaame, go nne awohng awohng, nnenkul abo wo gbo mbang. Jisos sa ntahngtahng, a nnenkal noo no yiimi o.
JOH 8:10 Jisos kehm tabe esamahr ebe, kehm-e tongo re, “Nnenkal, ane bako bana? Nnene limm, no kp-a kpeke ka ebia?”
JOH 8:11 Á kehm faange re, “Ntul, nnene me kpeem ka ebi.” Jisos kehm-e tongo re, “Jol me, wa n nehm tob ka ebi. Song, ka kpe lim abꞌbi.”
JOH 8:12 Jisos kehm kpe kehme elbungu a bo re, “Me wo li ellennge ni njini. Nne awohng awohng no lꞌtoon-m, á nehm kpe jen go ejannge, á bahke bele ellennge ni elkpin.”
JOH 8:13 Bab Farisi kehm-e tongo re, “Eji a kpꞌyiimi ntianse ka elna antahng, ntianse enya limm go etingitingi.”
JOH 8:14 Jisos kehm faange bo re, “Jol afi n kpꞌyiimi ntianse ka elname antahng, ntianse enyame lohko li go etingitingi. Tibre n kpꞌkahne edi ji n lohng no ba, fere kahn edi ji n fi no. Wahn nehme kahn edi ji n lohng no ba, jol ń nehme tob kahn edi ji n fi no.
JOH 8:15 Ń kpo lam alam ana ane kpo lam, wo, me n kpehme lam nnene.
JOH 8:16 Li re n kpꞌlame ane, kehn elam ejame li go etingitingi. Tibre me ntahngtahng sang kpo lam. E kpo lam awahr a Nsoo no tum-m no.
JOH 8:17 Bo nyꞌnyon go egahne atahm re, ane abal lꞌyiimi ntianse, bung nnyo amehng, lohngo re, alum nya bo bungu no lohko li etingitingi.
JOH 8:18 N kpo yiimi ntianse ka elname antahng. Nsoo no tum-m no kpo tob yiimi ntianse ka-m fvfo.”
JOH 8:19 Owo bo kehm-e bahbe re, “Nsoo li gan?” Jisos kehm faange bo re, “M-e ń nehme kahnem. Nsoo, we ń nehme tob kahn. Li re ń kp-m kahne, kehn wahn ebtob kahn Nsoo fvfo.”
JOH 8:20 Jisos jo bungu alum nyaa, eji á jo tib go etahk Esowo, edi ji bo kpo kuuru akpohko. Nnene jolem, no bob-e no, tibre ngare enye ka rehng.
JOH 8:21 Jisos kehm kpe tong bo re, “M bahke tahme, ḿ bahk-m sebe. Ngare nyio wo ḿ bahke kpoko go egahne abiafem. Edi ji n fi no, ń nehm ma ba.”
JOH 8:22 Jus kehm bahbe re, “Anv, á bahke wulu na elnea, tib eji á kpꞌbungu re, edi ji á fi no, wahr nehm ma jea?”
JOH 8:23 Jisos kehm tongo bo re, “Wahn lohng go njini nyia. Me n lohng go ero ba. Wahn li ka njini nyia. Me n limm ka njini nyia.
JOH 8:24 M ma-n tong re, ḿ bahke kpoko go egahne abiafem. Tohko tiki jol re, ń taame na tv re, me nne noo wo, ḿ bahke kpoko go egahne abiafem.”
JOH 8:25 Bo kehm-e bahbe re, “Wo nne awo?” Jisos kehm faange bo re, “Li ana m ma-n tohko tong mboma mbomo.
JOH 8:26 N kpi nsol gbalee nyi m bahke bungu bada nahne, fere lam-n. Nne no tum-m no li go etingitingi. Ajehng ajehng ji n wuku go ege, ji ji n kpꞌlennge ka njini nyia.”
JOH 8:27 Tikem lennge bo re, Jisos jo bungu bada Nde.
JOH 8:28 Owo Jisos kehm bungu tong bo re, “Ngare nyi ḿ ma rod Mmon no nne, kum go ejangnti, rod jahm, owo ḿ bahke kahne re, me nne noo wo, fere kahn re ejumjum limm, ji n kpo lim go egame eko. N kpo bung ana Nsoo tong-m no.
JOH 8:29 Nsoo no tum-m no li a name. M-e á ka tahm sa. Tibre n kpo lim ji kpo kor-e ngare anyehng anyehng.”
JOH 8:30 Eji Jisos bungu alum nyaa, ane gbalee tꞌtaame tv-e.
JOH 8:31 Jisos kehm bungu tong aneb Jus ba ma taame tv-e re, “Ń lꞌsoro asi ana, jo toono alum enyame, ḿ bahke lohko jol atingitingi abatꞌtoono ebame.
JOH 8:32 Ḿ bahke kahne etingitingi. Etingitingi bahk-n limi, ń for.”
JOH 8:33 Bo kehm-e faange re, “Wahr lohng go etꞌtohngo ji Ebraham. E ka jol a jol aju ka nne awohng awohng. Jen ji wahnge a kehm bungu re, bo bahk-r limi, e for?”
JOH 8:34 Jisos kehm faange bo re, “Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, Nne awohng awohng no lꞌlim abiafem, á li nju ka abiafem.
JOH 8:35 Nju kpehme jol etahk nde ngare kpe kpe. Mmon a nde nne wo kpo jol etahk nde ngare kpe kpe.
JOH 8:36 Mmon no Esowo lꞌlim-n re wahn for, wahn eblohko for go etingitingi.
JOH 8:37 N kpꞌkahne re, wahn lohng go etꞌtohngo ji Ebraham, gana ń kpꞌsebe re wahn wul-m. Tibre ń nehme ko alum enyame nya n kp-n tibi, kak go egahna ntim.
JOH 8:38 N kpo bung jio ji n nyehne goji Nsoo. Wahn kpo lim ji ń wuku goji nso ejahne.”
JOH 8:39 Bo kehm-e faange re, “Ebraham wo li nso ejahre.” Jisos kehm bungu tong bo re, “Li re ń li abon ba Ebraham, kehn ń kpꞌlimi ji Ebraham limi no.
JOH 8:40 Anv a, ń kpꞌsebe re wahn wul-m, me ji li nne no kp-n tongo etingitingi ji n wuku goji Esowo. Nsol ana nyia Ebraham joom lim.
JOH 8:41 Ń kpo lim nsol nyi nso ejahne limi no.” Bo kehm-e faange re, “Wahr limm abon ba ki nyi babnde. Wahr kpi nde na awohng no li Esowo.”
JOH 8:42 Jisos kehm tongo bo re, “Li re Esowo nso ejahne wo, kehn n kp-n koro. Tibre n lohngo goji Esowo ba. Ye wo tum-m no. M baam go egama ngang antahng.
JOH 8:43 Jen ji wahnge alum nya n kpꞌbungu kil-n ellennge? Tibre wahn nehme kor re, wahn wuungu atung go egame alum.
JOH 8:44 Wahn li abon ba nnehm nyi nso ejahne. Ń kpꞌsebe re wahn toono mbang nyi nso ejahne. Á jolo nwulane go mboma mbomo. Ye, a etingitingi, bo kpehme koono. Etingitingi ajehng ajehng á kpimm. Á lꞌkim efahnge, á kpꞌlimi ana eljini ene li no. Tibre ye nkimfahnge nyi. Afahnge kpee lohng go ege.
JOH 8:45 “N kpo tong-n etingitingi, owo wahng ka ń kil taame tv-m.
JOH 8:46 Nne awo go egahne ellong bahk-m tibi ebꞌbi ajehng ajehng ji m ma lim? N lꞌtong-n etingitingi, jen ji wahng ka ń kil taame tv-m?
JOH 8:47 Nne no lohng goji Esowo, ye wo kpo wuk alum nya Esowo. Ejum ji wahnge ń kil wuku alum Esowo, li re, ń limm ka Esowo.”
JOH 8:48 Jus kehm faange Jisos re, “Anv, e lꞌtong-a re, wo nne a Samaria wo, a kpi ebi etohko go ega atahng, etingitingi sang e kpꞌbunga?”
JOH 8:49 Jisos kehm faange bo re, “Me, ebi etohko ajehng ajehng n kpimm go egame atahng. Esowo bi li Nsoo. Ye wo n kpo kak-e. Wahn, m-e nehme kak.
JOH 8:50 N nehme seb ellub nꞌname antahng. Nne noa go, no kp-m ellub ka. Ye wo li nlꞌlame.
JOH 8:51 Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, Nne awohng awohng no lꞌbum alum enyame, á nehm kpe tiki kpo.”
JOH 8:52 Jus kehm-e tongo re, “Anv, wahr eblohko kahn re, a kpi ebi etohko go ega atahng. Tibre Ebraham kpꞌkpo, ano wo fvfo abanyehnamahr Esowo tob kpo, gana a kp-r fere tong re, nne no lꞌbum alum enya, á nehm kpe tiki kpo.
JOH 8:53 Anv, wo wo ga gbal sehnge Ebraham, nso ejahre no ma kpoa? Abanyehnamahr Esowo fvfo tꞌtob kpo. Anv, a kpꞌtiri re, wo elkohn nne awo?”
JOH 8:54 Jisos kehm faange re, “N lꞌka elname ellub antahng, ellub ename li mbol mbol. Nsoo wo kpo ka-m ellub, ye ji ń kpꞌtongo re, Esowo ebahne bi.
JOH 8:55 We ń ka tiki kahn. Me n kp-e kahne. N lꞌtong re, me, we n nehme kahn, n li nkimfahnga nne ana wahn. N kp-e kahne kpee, fere jo bum alum enye.
JOH 8:56 Ebraham, nso ejahne, eltim jo yeb-e sehng re, afung enyame kpir-e. Á nyꞌnyehn, fere bel eyebatahng.”
JOH 8:57 Jus kehm-e tongo re, “Jol nnya atahl abal a nnya ewubu a ka kang, gana a kpꞌbungu re, wobnyehn Ebraham!”
JOH 8:58 Jisos kehm faange bo re, “Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, Re Ebraham kehm jini, me n noa.”
JOH 8:59 Owo bo kehm fohko atal re bo tuub-e. Jisos kehm beke, biiri eje etahk Esowo o, fere lohng eje tahm.
JOH 9:1 Eji Jisos jo sehng go mbang, á kehm nyehne nne no bo jel-e nwakamahr.
JOH 9:2 Abatꞌtoono ebe kehm-e bahbe re, “Ntꞌtibi, ye wo limi abiafema, afi nde abola nnyehn ba limi abiafem, ji wahng ka bo kehm-e jele ano?”
JOH 9:3 Jisos kehm faange bo re “Lohngem re abiafem nya nne noa nya, jol nya nde, a nnyehn sang. Jia li, eji ane lꞌnyehn nkpokosi nyi Esowo bahke limi go ege elkpin.
JOH 9:4 E bahke tiki jo lim eltum ni nne no tum-m no, eji njul kpeke li. Tibre atv bahke behde, ma nnene lꞌkꞌkpe ma lim eltum.
JOH 9:5 Me wo li ellennge ni njini, eji n kpeke li go njini.”
JOH 9:6 Á bungu kan ano me, á kehm soro so atel wohngo ndi, nyob ndi, roongo nne noo go amahr,
JOH 9:7 kehm-e tongo re, “Song, wo song ru esamahr eba go eto ji Siloam!” (ji lohngo re “eltumu”). Nwakamahr nyio kehm soro tahm, song ru esamahr ebe, soro nyehn, kehm feere ba.
JOH 9:8 Aneb ebjing ebe, a ane ba jo nyehn-e, eji á jo ji, jo gboongo nsol, kehm kehme elbungu re, “Nne noa sang ana, no kpo kono eljehke, jo gboongo nsola?”
JOH 9:9 Egom jindiki jo bungu re, “Ye wo ana.” Egom jindiki re, “Ye sang, á kp-e foongo na.” Yefono antahng kehm kehme elbungu re, “Me wo ana.”
JOH 9:10 Bo kehme bahbe re, “Anv, á limi renan, amahr enya kehm lennge?”
JOH 9:11 Á kehm faange re, “Nne no bo kpo lung-e re Jisos, ye wo nyobo ndi, roong-m go amahr, kehm-m tongo re, ‘Song go eto ji Siloam, wo song ru esamahr!’ Owo n kehm lohko tahm, song ru esamahr, lohko nyehn.”
JOH 9:12 Bo kehm-e bahbe re, “Anv, nne noo li gan?” Á kehm faange re, “Me n nehme kahno!”
JOH 9:13 Bo kehm soro ko nne noo no tohko wa amahr, tahm a ne goji Bab Farisi.
JOH 9:14 Efung bi Jisos nyobo edob, fere lim nne noo amahr enye lennge, jolo efung Esabat.
JOH 9:15 Bab Farisi kehm-e kpe bahb ana limi lim, á kehm nyehne. Á kehm tongo bo re, “Á roong-m edob go amahr, n kehm song ru esamahr, soro nyehn.”
JOH 9:16 Egom Farisi jindiki kehm bungu re, “Nne no limi ejum jia, á lohngem goji Esowo, tibre á nehme bum ntahm nyi Esabat.” Egom jindiki jo bungu re, “Bahke jolo renan re, nne no li nne abiafem, kehm ma lim akpokosi ana nyaa?” Ane bao kehm kehme elyabe.
JOH 9:17 Owo bo kehm kpe bahb nwakamahr a nne noo no ma nyehn re, “Anv, a kpo bung renan bada ne, eji á ma-a lim amahr enya ma lennge, a ma nyehn?” Nne noo kehm faange re, “Nnyehnamahr wo.”
JOH 9:18 Jus tikem taame re, nne noo lꞌlohko wa amahr, á ma fere nyehn, tete bo lung nde, a nnyehn nne no ma nyehn, bo ba.
JOH 9:19 Bo kehm bahbe bo re, “Mmon ewahne wo aa, no ń kpo bung re, ń jel-e nwakamahra? Á limi renan, kehm nyehne?”
JOH 9:20 Nde, a nnyehn kehm faange re, “E kpꞌkahne re, mmon ewahre wo a, no e jel-e nwakamahr.
JOH 9:21 Ana á ma fere nyehn anv, e nehme kahn ana limi lim, á kehm nyehne. E nehme kahn nne no lenng-e amahr. Bahben ye, yebgbal, á bahke ma faange antahng.”
JOH 9:22 Nde, a nnyehn bungu alum nyaa, tibre bo jo fahle Jus. Tib Jus bungu bum nnyo amehng re, nne awohng awohng no lꞌsi bꞌbung re, Jisos, Mesaya wo, bo bahk-e kame yehke go ero.
JOH 9:23 Esi jio ji wahng ka nde, a nnyehn tongo re, “Yebgbal, bahben ye!”
JOH 9:24 Bab Farisi kehm kpe lung nne noo no bo jel-e nwakamahr, kehm-e tongo re, “Ka Esowo ellub! E kpꞌkahne re, nne noo, nne abiafem wo.”
JOH 9:25 Á kehm faange re, “Ma nne noo nne abiafem wo nji. Me n nehme kahn. Ejum ajehng ji n kpꞌkahne, li re, n jolo nwakamahr, anv, me n nyehn.”
JOH 9:26 Bo kehm-e bahbe re, “Anv, á lim-a renan? Á limi renan, kehm lennge amahr enya?”
JOH 9:27 Á kehm faange bo re, “M ma-n tohko tong wuku wuku, ń wuungem atung. Jen ji wahnge ń kpꞌsebe re, me n kpe-n tong, wahn kpe wuk? Anv, ń kpꞌsebe re wahn tob jol abatꞌtoono ebea?”
JOH 9:28 Bo kehm-e suku re, “Wo wo li ntꞌtoono ewe, go, wahr abatꞌtoono ba Moses ba.
JOH 9:29 E kpꞌkahne re, Esowo jo bungu a Moses. Nne noo, wahr nehme kahn edi ji á lohng no ba.”
JOH 9:30 Á kehm kpe faange re, “Anv, ejum jia nkpokosi sanga? Ń nehme kahn edi ji á lohng no, gana yeblennge amahr enyame.
JOH 9:31 E kpꞌkahne re, Esowo kpehme wuungu aneb abiafem atung. Nne awohng awohng no lꞌkak-e, fere lim mbang enye, ye wo Esowo kpo wuung-e atung.
JOH 9:32 Bomo go mbomannahb nyi njini bomo no tete rehng anv, nnene limm, no ma wꞌwuk re, nne noa, no ma lꞌlennge amahr nne no bo jel-e nwakamahr.
JOH 9:33 Li re nne noo lohngem goji Esowo, kehn á jolem ma lim ejumjum.”
JOH 9:34 Bo kehm-e faange re, “Bo jel-a go abiafem, a ejannge, anv, a kpꞌsebe re wo tib-ra?” Bo kehm soro kam-e yehke go ero bio.
JOH 9:35 Jisos kehm wuku re, bo m-e kam yehke go ero. Eji á song nyehn-e, á kehme bahbe re, “Wobtaame tv Mmon no nnea?”
JOH 9:36 Á kehm faange re, “Nsoo, nne awo m bahke taame tv-e?”
JOH 9:37 Jisos kehm bungu tong-e re, “A m-e nyehn. Ye wo ana, kpꞌbungu a na.”
JOH 9:38 Á kehm faange re, “Ntul, me n taame,” fere gbo jamm-e alahng.
JOH 9:39 Jisos kehm bungu re, “Esi elam jio ji wahnge m ba go njini nyia, eji ane ba kil elnyehne lꞌnyehn, eji ane bao ba kpꞌnyehne lꞌfere wa amahr.”
JOH 9:40 Egom Farisi jindiki ji jolo kohl-e, kehm wuku, bo kehm-e bahbe re, “Anv, wahr tob li awakamahra?”
JOH 9:41 Jisos kehm faange bo re, “Li re wahn ebwa amahr, kehn ebꞌbi ajehng ajehng a nahne limm. Anv, eji ń kpꞌtongo re, ‘E kpꞌnyehne,’ ebi jia, a nahne.”
JOH 10:1 Jisos kehm kpe tong bo re, “Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, Nne awohng awohng no tohko yel go mbutahk mi etahk ejoro, á lꞌfere wahr edi jindiki yel, nne noo ona nwajv nyi.
JOH 10:2 Nne no lꞌyel go mbutahk, ye wo li mbaabebul.
JOH 10:3 Ye wo, nne no kpo baabe mbu bahke lennge ka-e, á yel. Ejoro ebe kpo wuk ellum ene. Á kpo lung ejoro ebe go bo abing, fere lohng a bo.
JOH 10:4 Á lꞌyehke bo kpee, á kpo fere gbo bo mbang, ejoro jo toon-e go njahm. Tibre bo kpꞌliingi ellum ene.
JOH 10:5 Njenne, bo we nehm toono. Bo bahk-e beke na, yaam-e sa. Tibre alum ajenne, bo nehme liingi.”
JOH 10:6 Eji Jisos tubu bo elgan nia, bo kahnem ejum ji á jo tꞌtong bo.
JOH 10:7 Jisos kehm kpe tong bo re, “Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, “Me wo li mbutahk mi ejoro.
JOH 10:8 Egom jehko kpee ji gbo mbang ba ka me, awajv nya. Ejoro joom wuungu bo atung.
JOH 10:9 Me wo li mbutahk. Nne awohng awohng no lꞌyel go mbutahk mio, á bahke bele eltahre. Á bahke yele, fere lohng, song li efa.
JOH 10:10 Nwajv kpo ba re á ba v, fere wul, fere rꞌrannge. Me m ba re me m ba ka bo elkpin budu sahb gbꞌgbal.
JOH 10:11 “Me wo li nnooba mbaabebul, nnooba mbaabebul no bahke kake elkpin ene go esi ejoro ebe.
JOH 10:12 Nne no bo lak-e na, no ki li nfono ejoro, á lꞌnyehn ebi nnyam kpꞌbake, á bahke beke, ejoro bio sa. Ebi nnyam nyio bahke bake, ba bob ejoro bindiki, behko yaame ebo kpee.
JOH 10:13 Nne noo bahke beke, tibre bo lak-e na, á nehme tiiri ejoro bio.
JOH 10:14 “Me wo li nnooba mbaabebul. N kpꞌkahne ejoro bꞌbame, ejoro ebame kp-m tob kahn.
JOH 10:15 Ana Nsoo kp-m kahne, ano wo fvfo n kpꞌtob kahn Nsoo. Me n yake elkpin ename ka go esi ejoro ebame.
JOH 10:16 N kpi ejoro bindiki, bi ki wob go ellong nia. Bo fvfo, m bahke tob ko bo ba. Bo bahke wuku alum enyame, fere jol ellong anehng, a mbaabebul awohng.
JOH 10:17 Ana wo wahnge n kpꞌkoro Nsoo, tibre me n yake elkpin ename ka, goji n lꞌfere kpe ko elkpin ename.
JOH 10:18 “Nnene limm, no bahke ma taare elkpin ename, sehngem re no, n ka na antahng. N kpi nsahm nyi m bahke yake elkpin ename ka, fere bel nsahm nyi m bahke fere ko elkpin ename. Tibre ano wo Nsoo tong-m re me n lim.”
JOH 10:19 Jus kehm kpe kehme elyabe, tib go alum nyao nya Jisos bungu no.
JOH 10:20 Egom Jus gbalee jo bungu re, “Á kpi ebi etohko go ege atahng. Yebgbo esahl. Jen ji wahnge ń kp-e wuungu atung?”
JOH 10:21 Egom jindiki jo bungu re, “A alum nya nne no kpi ebi etohko sang. Anv, ebi etohko bahke ma lennge nwakamahr amahra?”
JOH 10:22 Elkak nio ni elbuumu ni bo kpe lennge etahk Esowo jolo go Jeusalem.
JOH 10:23 Ngare nyio jolo ngare elkoko. Jisos jo yannge go nlaaga nyi etahk Esowo, edi ji bo jo lung re etahk Solomon.
JOH 10:24 Jus kehm kame ba rur senng-e kak, kehm-e bahbe re, “Bahke kpe kang renan, a kehm-r tongo? Wahr ga li-r ekpehlekpehle. Joare wo Mesaya wo, lennge tong-r.”
JOH 10:25 Jisos kehm faange bo re, “M ma-n tohko tong, ń nehme taame. Ntum nyi n kpꞌlimi go mbing nyi Nsoo, nyi nyi kpꞌyiimi ntianse ka-m.
JOH 10:26 Wahn nehme taame, tibre ń wobem go ellong ejoro ebame.
JOH 10:27 “Ejoro ebame kpo wuk alum enyame. N kpꞌkahne bo, bo kp-m toono.
JOH 10:28 N kpo ka bo elkpin ni li go njinanjini. Bo nehm tiki kpo tan. Nnene limm, no bahke ma fooro bo go egame abo, tahm a bo.
JOH 10:29 Nsoo no ka-m bo, gbale sehnge nne awohng awohng. Nnene limm, no bahke ma fooro bo go ebo bi Nsoo.
JOH 10:30 Wahr awahr a Nsoo, e li ajehng.”
JOH 10:31 Owo Jus kehm kpe fohko atal re bo tuub-e.
JOH 10:32 Jisos kehm faange bo re, “Me n lim nnoobo gbalee ka-n, nnoobo nyi Nsoo ka-m no re me n lim. Go nsol nyia kpee, ekahmekahme ejum aji wahnge ń kpꞌsebe re, wahn tuub-m atal?”
JOH 10:33 Jus kehm-e faange re, “E nehme seb re, wahr tuub-a atal tib go nnoobo nyi a kpꞌlimi. E kpꞌsebe re, wahr tuub-a atal tib eji a kpꞌsuku Esowo, eji a kpꞌrodo elna, jo bum ana Esowo, wo ji li na nne.”
JOH 10:34 Jisos kehm faange bo re, “Bo nyono go egahne atahm re, ‘Esowo re, wahn li are Esowo bi.’
JOH 10:35 “E kpꞌkahne re, ji nwer Esowo bungu no, nnene limm, no bahke ma range alum nya Esowo. Esowo kpo lung ane bao ba á ka bo alum enye re, ‘Esowo’,
JOH 10:36 jen ji wahnge ń kp-m tongo re, n kpꞌsuku Esowo, tib eji n tong-n re, me Mmon Esowo wo, me ji Esowo Nsoo yehke no, fere tum tv go njini nyia?
JOH 10:37 N tohko lim eltum ni Nsoo, kana taame tv-m!
JOH 10:38 N lꞌfere lim eltum ni Nsoo, ń tohko taame tv-m, lub taamen tv eltum ni n kpꞌlimi, eji ń lꞌkahn, fere taame re, Nsoo noa, wob-m go atahng, me n tob wob Nsoo go atahng.”
JOH 10:39 Bo kehm kpe gare re bo bob-e, Jisos kehm weele eje be.
JOH 10:40 Á kehm feere song siiri Jodan, song kang eje go egbuk jehko, edi jio ji Jon gbo mbang jo wohngo ane alahb.
JOH 10:41 Ellong ane gbalee kehm bake go ege, kehm ba bung re, “Jol eji Jon ki lꞌlim nkpokosi anyehng anyehng, ejum ajehng ajehng ji á bungu no bada nne noa eblohko jol go etingitingi.”
JOH 10:42 Ane tvv tꞌtaame tv-e edi jio o.
JOH 11:1 Nne awohng jolo gona, no bo jo lung-e re Lasaros ji jo yam. Á lene go Betani, ejahbe ji Meri lene no, a Mata mmonannyehn.
JOH 11:2 Meri jio wo yaange akehng ma nno a nno wohngo Ntul a Jisos, fere ko alv esi enye dohk-e akpade. Ye wo, Lasaros mmonannyehn jo yam.
JOH 11:3 Abonanyehn Lasaros bao kehm tiingi etib tv Jisos re, “Ntul, ekpondahme eja ji kpo kor-a sꞌsehng kpꞌyame.”
JOH 11:4 Eji Jisos wuku no, á kehm bungu re, “Eyam bio, eyam elkv sang, li re Esowo tib ellub ene, eji Mmon Esowo lꞌbel ellub.”
JOH 11:5 Jisos, Mata jo kor-e sehng, a Meri mmonannyehn, go Lasaros.
JOH 11:6 Jisos wuku kan re, Lasaros kpꞌyame, á kpe kang nfung ebal edi jio ji á jolo no.
JOH 11:7 Owo á kehm tongo abatꞌtoono ebe re, “Ba, wahr feeren go Judea!”
JOH 11:8 Abatꞌtoono ebe kehm-e tongo re, “Ntꞌtibi, nyanjehle Jus jo sebe re bo tuub-a atal, anv ana, a kpꞌkpeke seb re wo kpe feere goa?”
JOH 11:9 Jisos kehm faange bo re, “Ewubu awa na abal sang li go efung kohro kohra? Nne awohng awohng no lꞌjen ngara njul, á kpehme seele. Tibre á kpꞌnyehne ellennge ni njini nyia.
JOH 11:10 Nne awohng awohng no lꞌjen go ejannge, á kpo sꞌseele. Tibre ellennge go ege atahng limm.”
JOH 11:11 Ana wo Jisos bungu no, kehm kpe soro asi bung tong bo re, “Lasaros, nte ewahre kpꞌlale. N kpꞌtahme song nyahm-e.”
JOH 11:12 Abatꞌtoono ebe kehm-e tongo re, “Ntul, lꞌjol re Lasaros kpꞌlale na, eyam ebe bahk-e tele.”
JOH 11:13 Jisos bungu bade elkv ni Lasaros. Bo jo tiri re, Jisos bungu bade ellu nehka nehka ni nne kpo lal.
JOH 11:14 Owo Jisos kehm lennge tong bo re, “Lasaros ebkpo.
JOH 11:15 Esi ejahne ji wahnge eltim kp-m yebe, eji n ki jol ona, eji ń lꞌtaame. Nong, wahr tahmen go!”
JOH 11:16 Tomos ji bo jo lung-e re Ayafele, kehm tongo abatꞌtoono Jisos bako re, “Nong, wahr tob tahmen toon-e, eji afi jolo elkv, e lꞌtob kpo a ne a ne.”
JOH 11:17 Eji Jisos ba no, á sebe kahn re, Lasaros, bo m-e kak elahm, ebkang nfung eni.
JOH 11:18 Tahm go Betani rehng go Jeusalem labem, jolo mmal na ebal.
JOH 11:19 Jus gbalee ji ba no re bo ba ji, jo kak Mata, a Meri eltim, tib go elkv ni mmonannyehn ebo ma kpo.
JOH 11:20 Eji Mata wuku re, Jisos kpꞌbake, á kehm tahme song wan-e. Meri ji eje ga etahk.
JOH 11:21 Mata kehm tongo Jisos re, “Ntul, li re, a jolo jol ana, kehn mmonannee jolem kpoko.
JOH 11:22 Jol anv, n kpꞌkahne re, ejum ajehng ajehng ji a lꞌbahb Esowo, á bahk-a kake.”
JOH 11:23 Jisos kehm-e faange re, “Mmonanne bahke nyahme go elkv.”
JOH 11:24 Mata kehm-e tongo re, “N kpꞌkahne re, á bahke nyahme go elkv go esꞌkohro efung bi ane kpee bahke nyahme.”
JOH 11:25 Jisos kehm-e tongo re, “Me wo li enyahme ngubjing go elkv. Me wo li elkpin. Nne no lꞌtaame tv-m, afi á kpo na, á bahke fere jol go elkpin.
JOH 11:26 Nne no lꞌjol go elkpin, fere taame tv-m, á nehm kpe tiki kpo ekpokokpoko. Wobtaame ana n tong-a noa?”
JOH 11:27 Á kehm-e faange re, “Ee Ntul, me n taame re, wo wo li Kraist ji Mmon no Esowo no bo tong-r re, á kpꞌbake go njini.”
JOH 11:28 Eji Mata bungu ano mal, á kehm tahme song lung Meri mmonannyehn, kehm-e tongo go awꞌwa re, “Ntꞌtibi ebba, á kp-a lungu.”
JOH 11:29 Meri wuku kan ano me, á kehm mehle tahm re, á song kpir-e.
JOH 11:30 Ngare nyio o Jisos ka rehng go ejahbe jio, á kpeke yim go edi ji Mata kpir-e no.
JOH 11:31 Eji anebe Jus ba ji a Meri go ege etahk, jo kak-e eltim, nyehne re, yebmehl fi, bo kehm tob tahm toon-e. Tibre bo jo tiri re, Meri fi song ling go elahm.
JOH 11:32 Meri ba kan a, ba rehng edi ji Jisos jolo no, á kehm soro nyehn-e, soro gbo jamm-e alahng, kehm bungu tong-e re, “Ntul, li re, a jolo jol ana, kehn mmonannee jolem kpoko.”
JOH 11:33 Eji Jisos nyehn-e no, á kpꞌlingi, fere nyehn Jus ji toon-e no ba, kpꞌtob ling, owo ndon kehm-e fili go eltim, fere moong-e go atahng.
JOH 11:34 Á kehm-e bahbe re, “Gan wo ń kak-e no?” Bo kehm-e tongo re, “Ntul, ba wahr tahm, wo ba nyehn!”
JOH 11:35 Jisos kehm lingi.
JOH 11:36 Owo Jus kehm bungu re, “Nyehnen ana á kp-e korae!”
JOH 11:37 Egom ane bandiki jo bungu re, “Ye sang lennge nwakamahr amahra? Anv, á jolem ma lim nne noa, á kꞌkpoa?”
JOH 11:38 Jisos, ndon kehme kpe gbal go eltim. Á kehm bake go elahm. Elahm bio o, bo rahme go ekpartal, fere bannge eltal bulu go nnyo elahm.
JOH 11:39 Jisos kehm bungu re, “Banngen eltal nio, wahn bum go nkpe!” Mata ji mmonannyehn nkvne kehm-e tongo re, “Ntul, á bahke vohko tꞌtokko sehng, tibre ebkang nfung eni nyi á kpo no.”
JOH 11:40 Jisos kehm-e faange re, “Wa n tongem re, a lꞌtaame, a bahke nyehne ellub ni Esowoa?”
JOH 11:41 Owo bo kehm bannge eltal nio bum go nkpe. Jisos kehm kpiidi amahr go ero, kehm bungu re, “Nsoo, m ma-a kak saam, tibre a ma-m wuk.
JOH 11:42 N kpꞌkahne re, a kpo wuk-m ngare anyehng anyehng. M bungu jia tib go esi ji ane baa ba yim a, eji bo lꞌtaame re, wo wo lohk-m tum.”
JOH 11:43 Jisos bungu kan ano me, á kehm rabe wahre wahre re, “Lasaros, lohng me!”
JOH 11:44 Nne no kpo no, kehm soro lohng go elahm, a abomo nya bo kpenng-e no go abo, a akpade akpade. Esamahr ebe, bo tob kpenng-e mbomo. Jisos kehm tongo bo re, “Fanngen ye, wahn yak-e, á song!”
JOH 11:45 Jus gbalee ji ba no, ba ji a Meri, fere nyehn ji Jisos limi no, bo soro taame tv-e.
JOH 11:46 Egom jindiki kehm tahme goji Bab Farisi, song tooro tong bo ana ji Jisos ma lim.
JOH 11:47 Owo atubesi abalimajom, a Bab Farisi kehm lungu atubesi nfam, bo ba kono edi ajehng. Bo kehm kehme elbungu atemtem re, “Anv, e bahke limi renan, tib eji nne noa kpꞌlimi akpokosi gbalee?
JOH 11:48 E lꞌyak-e, á lꞌsoro asi ana, nne awohng awohng bahke taame tv-e. Anebe Rom bahke bake, ba rannge ejahbe ejahre, fere rannge mbarebare etahk Esowo jia.”
JOH 11:49 Nne awohng no tob woomo go ellong ane bao, no bo jo lung-e re Kayafas ji jolo ntubesi abalimajom go elya nio, kehm bungu tong bo re, “Ń nehme tohko kꞌkahn ejumjum.
JOH 11:50 Ń nehme kahn re, nobo re, nne awohng kpo, tib go esi ane kpee, sehnge re ejahbe kohro kohro rannga?”
JOH 11:51 Alum nya á bungu no, á bungem go ege a ntir. Tib eji á jolo ntubesi abalimajom, owo wahnge á nyehne amahr nya Esowo re, nobo re Jisos kpo go esi ejahbe kohro kohro.
JOH 11:52 Lohngem re ejahbe Jus ji ji, fvfo tob li ka abon Esowo ba ma yaame rur go njini, eji bo lꞌfere jol ajehng.
JOH 11:53 Bomo efung bio asongo, owo bo toobo no ana bo bahk-e wulu.
JOH 11:54 Owo wahnge Jisos ki kpe jo jen gbul gbul gbuul, jo yannge go Judea. Á jo tahme ona, song rehng go ejahbe ji li kohlo elka emahng, ji bo jo lung re Efraim. Owo á jolo no eje, a abatꞌtoono ebe.
JOH 11:55 Ngare nyio elkak ni Jus ni Pasova ebkabbe. Ane gbalee jo tahme ajahbe nyako, jo je go Jeusalem, eji bo lꞌsong bum elbo saang, elkak nio kehm rehnge.
JOH 11:56 Bo jo sebe Jisos. Eji bo song kono asi go etahk Esowo, bo kehm kehme elbahbe atemtem re, “Anv, ń kpꞌtiri renan? Á nehm ba go elkak niaa?”
JOH 11:57 Ngare nyio nyi atubesi abalimajom, a Bab Farisi kehm tongo re, nne awohng awohng no lꞌkahn edi ji Jisos li no, á ba tong bo, eji bo lꞌje, song bob-e.
JOH 12:1 Eji ma sa nfung erakera, Pasova rehng, Jisos kehm tahme go Betani, edi ji Lasaros lene no, ji á nyahme go elkv.
JOH 12:2 Owo bo kehm lame nsol ka-e. Mata wo jo loko bo. Lasaros tꞌtob woomo go ellong ane ba ji ekpꞌkuru nsol alehke a Jisos.
JOH 12:3 Meri kehm koko egburu elom akehng ji sahb kꞌkim ekun, ba a ji, ba yaange wohngo Jisos go akpade, kehm fere ko alv esi enye, jo dohk-e akpade. Esꞌsvv akehng mao kehm yeele na yeele ekpꞌkpa jio.
JOH 12:4 Judas Iskariot ji woomo go ellong abatꞌtoono Jisos, ye jio ji bahk-e gungu, kehm bungu re,
JOH 12:5 “Jen ji wahnge bo ki gungu akehng maa, ko eltahl a mpon ewubu ka akpak?”
JOH 12:6 Alum nyaa nya á bungu no, lohngem re á tiiri akpak, lohngo re á tiiri elne. Tibre ye jolo nwajv. Á jolo nne no jo kuuru akpohko, fere jo yehke o, jo kak elne ebo.
JOH 12:7 Jisos kehm bungu re, “Yaken nnenkal noo! Á kuuru akehng maa sik elkv ename.
JOH 12:8 Akpak li a nahne ngare anyehng anyehng, wo, me n limm a nahne ngare anyehng anyehng.”
JOH 12:9 Eji ellong Jus tvv wuku no re, Jisos li o, bo kehm jeke. Bo jeem tib Jisos wo wo. Bo je re, bo tob song nyehn Lasaros ji Jisos nyahm-e go elkv.
JOH 12:10 Atubesi abalimajom kehm toobo re, bo tob wul Lasaros fvfo.
JOH 12:11 Tib go ege esi wo wahnge egom Jus gbalee jo yake bo, fere jo taame tv Jisos.
JOH 12:12 Etoono efung behko ellong ane gbalee ba, ba go elkak kehm wuku re, Jisos kpꞌbake go Jeusalem.
JOH 12:13 Owo bo kehm jake amang mbohng, tahm a nya re bo song wan-e. Bo kehm kehme elrabe re, “Tehken Esowo! Elfuulu li a nne no kpꞌbake go mbing nyi Jehova. Elfuulu li a ntul no Israel!”
JOH 12:14 Jisos nyehne mmombvankang no nse, kehm kuumu, ana bo nyono go nwer Esowo re,
JOH 12:15 “Ka kpe fahl Jeusalem, mmon a Sayon. Nyehn, ntul ewa kpꞌbake, á kun go mmombvankang no nse.”
JOH 12:16 Abatꞌtoono ebe wakem lennge bo ngare nyio. Eji Jisos ma bel ellub ene, owo bo kehm buumu re, edi nwer Esowo jio ji bo nyono bada Jisos. Eblohko jol ano ka-e.
JOH 12:17 Ellong ane ba jolo o ngare nyi á lungu Lasaros go elahm, fere nyahm-e go elkv, bo ba yiimi Jisos ntianse.
JOH 12:18 Owo wahnge ellong ane kame no re bo ba kpiri Jisos, tibre bo wuku re, ye wo ma lim nkpokosi nyio.
JOH 12:19 Bab Farisi kehm bungu atemtem re, “Ń kpꞌnyehne re, ń nehm ma lim ejumjum. Nyehnen ana njini kpee ma tahm kp-e toono.”
JOH 12:20 Anebe Grik bandiki woomo go ellong ni ane ba je elkak go Jeusalem re bo song kak Esowo.
JOH 12:21 Anebe Grik bao kehm bake goji Filip ji lohng go Betsaida ji Galili, kehm ba tong-e re, “Nsoo, e kpꞌsebe re wahr nyehn Jisos.”
JOH 12:22 Filip kehm tahme song tong Andru. Andru abola Filip, bo kehm tahme ano, song tong Jisos.
JOH 12:23 Jisos kehm faange bo re, “Ngare ebrehng nyi Mmon no nne, bo bahk-e egburu ellub ka.
JOH 12:24 Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, Tohko tiki jol re mmohk eti fooro na gbo go ndi kpo, bahke sake ano ano. Lꞌkpo, bahke kabe akab gbalee.
JOH 12:25 Nne no elkpin ene lꞌkor-e, á kpꞌtane na elkpin ene. Nne no elkpin ene lꞌsab-e go njini nyia, á kpꞌkuuru na elkpin ene bum go njinanjini.
JOH 12:26 Nne awohng awohng no lꞌtong re á kp-m loko, á bahk-m tiki toono. Edi ji n li no, owo nlokeltum ewame bahke tob jol. Nne awohng awohng no lꞌlok-m, á bahke jo lub Nsoo.
JOH 12:27 “Anv, eltim ename kp-m gbiingi. M bahke bungu renan a? Lꞌli re me m bung re, ‘Nsoo, tahr-m go ngare nyiaa?’ Eꞌee, jꞌnehm ana ji wahnge m ba no re me m ba nyehn erem ngare nyia.
JOH 12:28 Nsoo, lim, goji mbing enya lꞌbel ellub!” Bo kehm soro wuk ellum go ejahbetul Esowo ni bungu re, “Me n lim re, mbing enyame bel ellub, m bahke kpe lim, kpe bel ellub.”
JOH 12:29 Ellong ane ba yiimi kohlo o wꞌwuk ellum nio. Egom jindiki kehm bungu re, ndan ebta. Egom jindiki bungu re, enjel nyi ma bung a ne.
JOH 12:30 Jisos kehm faange bo re, “Ellum nia a, ba tib go egahne esi, go egame esi sang wahnge.
JOH 12:31 Anv wo li ngare nyi njini nyia yim go eti elam. Ngare nyia nyi ntubesi no njini nyia, bo bahk-e kame yake go.
JOH 12:32 Ngare nyi bo ma-m kum go ejangnti, rod jahm, owo m bahke leebe ane kpee tv elname.”
JOH 12:33 Jisos bungu ellum nia, goji á lꞌtib ane elkohn elkv ni á bahke kpoko.
JOH 12:34 Ellong ane bao kehm-e faange re, “Wahr ebwuk go atahm nya Esowo re, Mesaya bahke jolo go njinanjini. Jen ji wahnge a kehm bungu re, Mmon no nne, bo bahk-e kumu go ejangnti, rod jahm? Nne awo li Mmon no nne?”
JOH 12:35 Jisos kehm faange bo re, “Ellennge nia, li a nahne mmongare ntiil. Jo jenen, eji ellennge kpeke li, goji ejannge lꞌki-n kpiri. Nne no kpꞌjene go ejannge, á kpehme kahn edi ji á fi fi.
JOH 12:36 Eji ellennge nia, kpeke li a nahne, taamen tv ellennge nia, eji ń lꞌjol abon ba ellennge.” Jisos bungu kan a mal, á kehm tahme song seb edi biiri, eji bo lꞌki-e nyehn.
JOH 12:37 Jus tikem taame tv Jisos, jol eji á jo lꞌlim akpokosi gbalee, tib bo.
JOH 12:38 Jia jolo, tib goji ellum ni nnyehnamahr Aisaya bungu no lꞌlohko jol go etingitingi, ni á bungu re, “Ntul, nne awo ma taame tv etib ebahre? Nne awo no Jehova m-e tib nsahm enye?”
JOH 12:39 Tib go esi alum nyao, bo tikem ma taame. Tibre Aisaya kpe bung re,
JOH 12:40 “Esowo ebwa bo amahr, fere lim asi ebo tahne. Ki li ano, kehn bo kpꞌnyehne go bo amahr, fere kahn go bo a ntim, fere sennge, feere go egame, eji n lꞌlim bo, bo nob.”
JOH 12:41 Aisaya bungu alum nyaa, tibre á nyehne ellub ni Mesaya, fere bung bada ne.
JOH 12:42 Tvtv o, atubesi Jus gbalee tꞌtaame tv Jisos. Tib eji bo jo fahl Bab Farisi, bo joom bung gbul gbul gbuul, eji bo lꞌkꞌkam bo yehke go ero.
JOH 12:43 Tibre ellub ni bo kpo ko goji atem, ni ni jo ga kor bo, sehnge ellub ni Esowo.
JOH 12:44 Jisos kehm kehme elbungu wahre wahre re, “Nne no lꞌtaame tv-m, á taamem tv me me, á tob taame tv nne no tum-m no.
JOH 12:45 Nne no lꞌnyehn-m, yebnyehn nne no tum-m no.
JOH 12:46 M ba go njini nyia ba jol ellennge, eji nne awohng awohng no lꞌtaame tv-m, á lꞌkꞌkpe sa go ejannge.
JOH 12:47 Nne awohng awohng no lꞌwuk alum enyame, kꞌfere bum alum nyao, we n nehm lam. Tibre m baam re me m ba lam njini nyia. M ba na re me m ba tahre njini nyia.
JOH 12:48 “Nne no lꞌten-m, kꞌko alum enyame, ye wo elam nong kp-e siki. Alum nya m ma bung a, nyanehm nya bahk-e lame go esꞌkohro efung.
JOH 12:49 Tibre alum nya m bungu no, nyanyame sang. Nsoo no tum-m no, ye wo tong-m ji m bahke bungu, fere tib.
JOH 12:50 N kpꞌkahne re, alum enye kpo ka elkpin ni li go njinanjini. Owo wahng ka n kpo bung ana Nsoo tong-m no re me m bung.”
JOH 13:1 Ngare nyio ebsa efung abehng elkak Pasova rehng. Jisos kꞌkahn re, ngare ebbiingi nyi á bahke tahme njini nyia song rehng goji Nde. Ane ba jolo ane ebe go njini nyia, jo kor-e sꞌsehng. Bo jo kor-e tete rehng go esꞌkohro.
JOH 13:2 Eji Jisos, a abatꞌtoono ebe jo li nsol, ngare nyio nnehm ebkak Judas Iskariot ji mmon a Saimon ntir go ege eltim re á gungu Jisos.
JOH 13:3 Jisos kꞌkahn re, Nde m-e kak nsol kpee go ebo. Á jo tob kahne re, á lohng goji Esowo ba, á bahke kpe feere goji Esowo.
JOH 13:4 Jisos kehm mehle go ekpꞌkuru nsol alehke yiimi, kehm soro fannge mbomo eme, fere rod ntawehre bobo.
JOH 13:5 Á kehm yaange alahb kak ngbanggbang, jo ru abatꞌtoono ebe akpade, fere jo dohk bo go ntawehre nyi á bobo go ebun.
JOH 13:6 Á kehm bake goji Saimon Pita. Saimon Pita kehm-e tongo re, “Ntul, anv, a yahk-m ru akpada?”
JOH 13:7 Jisos kehm-e faange re, “Ji n kpꞌlimi a, a nehme kahn anv, behnjehle go wo bahk-a lennge.”
JOH 13:8 Pita kehm-e tongo re, “A nehm tiki ru akpade enyame!” Jisos kehm-e faange re, “N tohk-a ru, lohngo re, wo nne ewame sang.”
JOH 13:9 Saimon Pita kehm-e faange re, “Ntul, akpade enyame nya nya sang, a bahk-m ruku. Fvfo, a bahk-m tob ru abo enyame, a esi.”
JOH 13:10 Jisos kehm-e faange re, “Nne no ma wuumu alahb, kpeem li re á kpe ru akidi, tibre yebbar kpee, sehngem re akpade enye nya ano á bahke kpe ru. Wahn ebbar kpee, fvfo, wahn ane kpee sang.”
JOH 13:11 Tibre Jisos jo kꞌkahn nne no bahk-e gungu. Owo wahnge á bungu no re, “Wahn ane kpee sang ma bar.”
JOH 13:12 Á ru kan bo akpade mal, á kehm rodo mbomo eme bobo, feere song ji go ege a nji, kehm bahbe bo re, “Ń kpꞌkahne ji n lim-n aa?
JOH 13:13 Ń kpo lung-m re ntꞌtibi, fere lung-m re Ntul. Kpꞌnobo, eji ń kpo lung-m ano. Tibre ano wo n lohko li.
JOH 13:14 Me wo li ntul ewahne, a ntꞌtibi ewahne. M ma-n ru akpade enyahne. Nobo re wahn fvfo, wahn tob jo ru atemtem akpade.
JOH 13:15 M ma-n tib ntugare, eji wahn fvfo ń lꞌtob lim ana m ma lim ka-n.
JOH 13:16 Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, Nlokeltum kpehme gbal sehnge nde no á kp-e loko. Ntiingetib awohng awohng limm, no kpo gbal sehnge nde no tum-e no.
JOH 13:17 Eji ń kpꞌkahne nsol nyia, ń lꞌlim, elfuulu bahke jolo ka-n.
JOH 13:18 “N nehme bung bade wahn ane kpee. N kpꞌkahne bao ba m ma yehke. Bahke tiki jol go etingitingi ana nwer Esowo bungu no re, ‘Nne no jo li nsol alehke enyame, ye wo jolo nne no ma lam kak-m.’
JOH 13:19 N kp-n tongo anv ana re kehm limi, eji lꞌlim, ń lꞌtaame re, me nne noo wo.
JOH 13:20 Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, Nne awohng awohng no lꞌko nne no n tum-e no, á ko me. Nne no lꞌko-m, á tob ko nne no tum-m no.”
JOH 13:21 Jisos bungu kan ano mal, ndon kehm-e gbale go ege atahng. Á kehm kehme elbungu gbul gbul gbuul re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, Nne awohng go egahne ellong bahk-m gungu.”
JOH 13:22 Abatꞌtoono ebe kehm kehme elkeebe, seenge atemtem. Bo joom kahn nne no á jo bꞌbung bada ne.
JOH 13:23 Ntꞌtoono awohng no Jisos jo kor-e sꞌsehng ji kohlo Jisos.
JOH 13:24 Saimon Pita kehm-e faake ebo, kehm bungu re, “Tong-r nne no á kpꞌbung bada ne.”
JOH 13:25 Owo ntꞌtoono noo kehm jeere kohlo Jisos, kehm-e bahbe re, “Ntul, nne awo me?”
JOH 13:26 Jisos kehm faange re, “Ye ji m bahk-e kake ejum alehke jia ji m bahke tohko go abehne wo.” Jisos kehm rodo ejum alehke jio, tv abehne, kehm faake ka Judas ji mmon a Saimon Iskariot.
JOH 13:27 Eji Jisos ma lim ano, nnehm kehm soro yel Judas. Jisos kehm-e tongo re, “Ejum ji a fi ellimi, song lim elwaare.”
JOH 13:28 Nnene jolem no ji ekpꞌkuru jio, no kahne ji wahnge Jisos bung ano.
JOH 13:29 Egom jindiki jo tiri re, eji Judas jo kuuru akpohko, owo wahnge Jisos tong-e no re, á song gunu nsol nyi bo bahke lehke go elkak nio. Egom jindiki tiri re, “Fundiki Jisos tong-e re, á yehke apene song ka akpak.”
JOH 13:30 Eji Judas ma taare ejum alehke jio, á kehm soro lohng tvtv tahm. Ngare nyio atv ebbehde.
JOH 13:31 Eji Judas ma lohng fi, Jisos kehm bungu re, “Anv wo, Mmon no nne ma bel ellub ene. Eji á ma bel ellub, owo Esowo ma tob bel ellub.
JOH 13:32 Esowo lꞌbel ellub ni Mmon ewe, á bahke kpe feere a ni, ka Mmon ewe. Á bahke limi ano elwaare.
JOH 13:33 Abon ebame wahn, m bahke gohro jol a nahne mmongare ntiil. Ḿ bahk-m sebe. Ana m bungu tong Jus, ano wo n kp-n tob tong re, Edi ji n fi no, ń nehm ma ba.
JOH 13:34 N kpꞌjehke ntahm nyi nfenfe ka-n anv re, wahn bel elkoro atemtem. Ana ń kp-m koro, nobo re wahn tob bel elkoro atemtem.
JOH 13:35 Ń lꞌbel elkoro atemtem, owo ane kpee bahke kahne re, wahn lohko li abatꞌtoono ebame.”
JOH 13:36 Saimon Pita kehm bahbe Jisos re, “Ntul, gan wo a kpꞌtahme?” Jisos kehm-e faange re, “Edi ji n fi no, m-e a nehm ma toono anv. Ngare esꞌsong wo, a bahk-m toono rehng edi jio.”
JOH 13:37 Pita kehm-e bahbe re, “Ntul, jen ji wahnge n lꞌki-a ma toono anv? Me n taame re, m bahke kake elkpin ename, kpo go ega esi.”
JOH 13:38 Jisos kehm-e faange re, “Anv, a bahke taame, yake elkpin ena ka go egame esia? Etingitingi, n kpꞌbungu tong-a re, a bahke gbaame nkpel era re, me, m-e a nehme kahn, nkok kehm kuku.
JOH 14:1 “Kana jo taame re, ntim enyahne jo gbiing-n! Taamen tv Esowo, wahn tob taame tv me!
JOH 14:2 Go etahk Nsoo akimi nyaa tvv. Tibre n fi song toobo edi bum-n. Ki li ano, kehn wahn n jolem tongo.
JOH 14:3 N lꞌje song toobo edi jio bum-n, wo m bahke kpe feere ba, ba ko-n tahm a nahne go edi ji n li no, eji ń lꞌtob jol go edi jio ji n li no.
JOH 14:4 Anv, wahn ebkahn mbang nyi ḿ bahke sehnge rehng go edi ji n fi no.”
JOH 14:5 Tomos kehm bungu tong-e re, “Ntul, e nehme kahn edi ji a fi no. E bahke limi renan, kehm kahne mbang?”
JOH 14:6 Jisos kehm-e faange re, “Me wo li mbang, me wo li etingitingi, me wo li elkpin. Nnene limm, no bahke sehnge rehng goji Nsoo, tohko tiki jol re á sehnge go egame.
JOH 14:7 Li re ń kp-m kahne, kehn ń kpꞌtob kahn Nsoo. Bomo anv asongo ń kp-e kahne, tibre ḿ m-e nyehn.”
JOH 14:8 Filip kehm bungu tong Jisos re, “Ntul, tib-r Esowo Nsoo. Ejum jia ji e kpꞌsebe.”
JOH 14:9 Jisos kehm-e faange re, “Filip, me n jol a nahne afung tvv. M-e a nehme tiki kahna? Nne no lꞌnyehn-m, yebnyehn Esowo Nsoo. Jen ji wahnge a bahke kpe bung re, ‘Tib-r Esowo Nsoo?’
JOH 14:10 A nehme taame re, me n wob Nsoo go atahng, Nsoo tob wob-m go atahnga? Alum nya n kpꞌbungu tong-n, nyanyame sang. Nsoo no wob-m go atahng, ye wo n kpi eltum ene lim.
JOH 14:11 Taamen tv-m re me n wob Nsoo go atahng, Nsoo tob wob-m go atahng. Tohko jol ano, lub taamen tib go eltum ename ni n kpꞌlimi.
JOH 14:12 “Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, Nne no lꞌtaame tv-m, á bahke tob lim eltum ni n kpꞌlimi. Jol á bahke limi na eltum ni gbale gbal sehng eltum ni n kpꞌlimi. Tibre n kpꞌtahme goji Nsoo.
JOH 14:13 Ejum ajehng ajehng ji ń lꞌbahb go egama mbing, m bahke limi ka-n, eji Mmon lꞌtib ellub ni Nde.
JOH 14:14 Ejum ajehng ajehng ji ń lꞌbahb go egama mbing, m bahke limi ka-n.
JOH 14:15 “N lꞌkor-n, ḿ bahke bumu atahm enyame.
JOH 14:16 M bahke gboongo Nsoo, á fere tum nkakebo noko tv-n, eji á lꞌba jol a nahne go njinanjini.
JOH 14:17 Nne noo, Etingi Etohko ji, ji njini lꞌkꞌma bel. Tibre njini we nehme nyehn, jol bo we nehme kahn. Wahn ba kp-e kahne. Tibre á bahke jolo a nahne, fere woom-n go egahne atahng.
JOH 14:18 “Wahn n nehm yake abo, ń jol ana abon akubin. M bahke kpe feere ba go egahne.
JOH 14:19 Mmongare ntiil, njini nyia me nehm kpe nyehn. Wahn bahk-m jo nyꞌnyehn. Tib eji me n li go elkpin, owo wahnge ḿ bahke tob jol go elkpin.
JOH 14:20 Efung bio bi ḿ bahke kahne re, me n wob Nsoo go atahng, wahn wob-m go atahng, me n tob wob-n go atahng.
JOH 14:21 “Nne no lꞌwuk atahm enyame, fere bum, ye wo li nne no n kp-e koro. Nne no, me n lꞌkor-e, á bahke tob kor Nsoo. Me fvfo, á bahk-m tob kor, n fere lennge elname ka-e.”
JOH 14:22 Judas jehko ji mmon a Jems kehm-e bahbe re, “Ntul, bahke jolo renan re wo lennge elna ka-r, kꞌtob lennge elna ka njini?”
JOH 14:23 Jisos kehm-e faange re, “Nne no, me n lꞌkor-e, á bahke bumu alum enyame. Á bahke koro Nsoo. Me, a Nsoo, e bahke bake, ba lene tob-e go ege atahng.
JOH 14:24 Nne no, me n tohk-e kor, á nehm jo bum alum enyame. Alum nya ḿ ma wuk, alum nyanyame sang, nya Nsoo no tum-m no nya.
JOH 14:25 “Nsol nyia a, n kpꞌbungu a nahne, eji n kpeke li a nahne.
JOH 14:26 Nkakebo no Nsoo bahke tumu go egama mbing, no li Etingi Etohko, á bahk-n tibi nsol kpee, fere buum-n nsol kpee nyi m ma-n tohko tong.
JOH 14:27 N kpꞌtahme elkoono sa-n. Elkoono nꞌname ni m bahk-n kake. Wahn n nehme ka ana njini nyia kpo ka. Kana ga jo tiiri, fere jo fahl mbol mbol!
JOH 14:28 “Ń wꞌwuk, eji n tong-n no re, ‘M bahke tahme, kehm kpe feere ba go egahne.’ Li re n kp-n koro, kehn ń jol bele eyebatahng. Tibre n kpꞌtahme goji Nsoo. Nsoo wo ga gbal sehnge me.
JOH 14:29 Anv, m ma-n tohko tong, ngare nyio kehm rehnge, eji lꞌkehme ellimi, ń lꞌtaame.
JOH 14:30 N nehm kpe ga bung a nahne gbalee. Tibre ntubesi no njini nyia kpꞌbake. Jol we n wobem go elwo.
JOH 14:31 N kpo lim ana Nsoo tong-m no, eji njini nyia lꞌkahn re, Nsoo kpo kor-m sehng. Tahmen, wahr tahm edi jia!
JOH 15:1 “Me wo li etingitingi evain. Nsoo wo li nne no kpo lim eltum go etahngga, jo kuuru nti enye.
JOH 15:2 Mbꞌbo eti anyehng anyehng nyi tohko kab akab, á gbahk tub go. Mbꞌbo eti anyehng anyehng nyi lꞌkab akab, á kpo tele na sere, eji lꞌkpe kab akab gbalee budu.
JOH 15:3 Wahn ebsi bꞌbar tib go alum nya m ma bung tong-n.
JOH 15:4 Jolen a name, m bahke tob jol a nahne. Ana mbo eti lꞌkꞌma kab akab antahng, tohko tiki jol re á laake go ekꞌkv eti, ano wo tob li ka-n fvfo re, ń nehm ma kab akab, tohko tiki jol re ń laake me.
JOH 15:5 “Me wo li ekꞌkv eti, wahn ba li abꞌbo eti. Nne no lꞌya laak-m, ye wo m bahke tob laak-e, á bahke kabe akab gbalee. Tib tohko tiki jol re, ń ya laake me, ń nehm ma lim ejumjum.
JOH 15:6 Nne no tohko ya laake me, bo bahk-e kimi tub go ana mbꞌbo eti. Á bahke wuudu sa o kpo. Abꞌbo nyao, bo bahke kpuku na luk edi ajehng, jahm agun.
JOH 15:7 Ń lꞌya laak-m, alum enyame tob jol a nahne, bahben ajehng ajehng ji ń kpꞌsebe, ḿ bahke bele.
JOH 15:8 Ana wo Nsoo bahke jo bel ellub, ń lꞌjo kab akab. Tibre nyao nya bahke tibi re, wahn abatꞌtoono ebame ba.
JOH 15:9 Ana n kpꞌkoro Nsoo, ano wo wahn kp-m tob kor. Jolen go egame elkoro!
JOH 15:10 Ń lꞌbum atahm enyame, ḿ bahke jolo go egame elkoro, jang jang ana m ma bum atahm nya Nsoo, fere jol go ege elkoro.
JOH 15:11 M ma-n tong nsol nyia ana, goji eyebatahng ejame lꞌjol a nahne, fere rur go egahna ntim.
JOH 15:12 “A wo li ntahm enyame, nyi li re, wahn bel elkoro atemtem, ana ń kp-m koro.
JOH 15:13 Elkoro anehng anehng limm, ni nne bahke ma bel, ni biingi a nia ni li re, nne yake elkpin ene ka go esi atem.
JOH 15:14 Wahn ate ebame ba, ń lꞌlim ji n tong-n no.
JOH 15:15 “Wahn n nehme kpe lung re alokeltum nkpel anyehng anyehng. Tibre nlokeltum kpehme kahn ji nde kpꞌlimi. M ma-n lung re ate ebame. Tibre nsol kpee nyi n wuku goji Nsoo, me n lennge kpee ka-n.
JOH 15:16 Wahn sang yehke me, me wo yehk-n na re wahn song kab akab, akab enyahne jol kꞌbol. Owo bahke wahnge ajehng ajehng ji ń lꞌbahb Nsoo go egama mbing, á bahk-n kake.
JOH 15:17 Ji n kp-n tongo li re, wahn bel elkoro atemtem.
JOH 15:18 “Njini nyia lꞌko-n ekv, nobo re wahn kahn re, bo gbo mbang ko me ekv, kehm tob ko-n ekv.
JOH 15:19 Li re ń wob go njini nyia, kehn ḿ bahke jo kor njini nyia, are wahn ane ebe ba. Eji ń ki wob go njini nyia, m ma-n jak yehke go njini nyia a, owo wahnge njini nyia kp-n koko ekv.
JOH 15:20 “Jo buumen ellum ni m bungu tong-n re, ‘Nlokeltum kpehme gbal sehnge nde.’ Ana bo jo gbak-m, ano wo fvfo bo bahke tob jo gbak-n. Ana bo jo bum alum enyame, ano wo fvfo bo bahke tob jo bum alum enyahne.
JOH 15:21 Bo bahk-n limi nsol nyia kpee tib go egame esi. Tibre bo nehme kahn nne no tum-m no.
JOH 15:22 “Ki li re m ba, ba bung a bo, kehn bo jolem lehke ebi go bo abiafem. Wo anv, aneb abiafem bao, ejum ellaange kunu ajehng ajehng bo kpeem kpi.
JOH 15:23 Nne no lꞌko-m ekv, á tob ko Nsoo ekv.
JOH 15:24 “Li re n limem akpokosi nyao go bo ellong, nya nne awohng awohng kala lꞌlim, kehn bo jolem lehke ebi go bo abiafem. Anv, bobnyehn nsol kpee nyi n limi no, jol bo kp-m koko ekv tv o, fere tob ko Nsoo ekv.
JOH 15:25 Jia li, eji ellum ni bo nyono go bo atahm lꞌlohko jol go etingitingi, ni li re, ‘Bo ko-m ekv, eji n ki lim ejumjum.’
JOH 15:26 “Nkakebo no li a Nsoo lꞌba, no m bahk-e tumu tv-n, ye ji li Etingi Etohko ji lohng goji Nsoo, á bahke jo yiimi ntianse ka-m.
JOH 15:27 Wahn fvfo, wahn tob li atianse enyame, tibre ń jolo a name, go mbomannahb.
JOH 16:1 N tong-n alum nyaa, eji ń lꞌkꞌgbo.
JOH 16:2 Tibre bo bahke jo kam-n yehke go ero. Etingitingi, ngare kpꞌbake nyi nne awohng awohng no lꞌwul-n, á bahke tiri re, á kpi Esowo loko.
JOH 16:3 Bo bahke jo lim ana, tibre bo m-e nehme kahn, jol Nsoo bo we nehme kahn.
JOH 16:4 M ma-n tong nsol nyia re, eji ngare nyio lꞌbiingi nyi bo bahke limi ano, ń lꞌbuumu nsol nyi n tong-n no bada bo. Wahn n tongem nsol nyia go mbomannahb, tibre n jolo a nahne.
JOH 16:5 “Anv, n kpꞌtahme goji nne no tum-m no. Nne ewahne awohng awohng limm, no kp-m bahbe re, ‘Gan wo a kpꞌtahme?’
JOH 16:6 Alum nya m ma-n tong nya wahnge ndon ma-n jol go atahng gbalee.
JOH 16:7 N kp-n tongo etingitingi re, bahke nobo a nahne sehng, n lꞌtahm. N tohko tahm, Nkakebo nehm ba. N lꞌtahm, m bahk-e tumu tv-n.
JOH 16:8 “Á lꞌba, á bahke ba lennge ane ba li njini nyia bade ana abiafem li no, fere lennge bo bade ana eno alehke li no, go elam ji Esowo ji kpꞌbake.
JOH 16:9 Abiafem nyao nya li nya bo kil taame tv-m.
JOH 16:10 Eno alehke jio, jꞌjame ji. Tibre n kpꞌtahme goji Nsoo, bo m-e nehm kpe tiki nyehn.
JOH 16:11 Elam jio ji li elam ji bo ma lam ntubesi no njini nyia.
JOH 16:12 “N kpe kpi nsol tvv nyi n jol kpe bung a nahne. Anv, ngare nyia, kpꞌriidi re wahn kehm kahne.
JOH 16:13 “Etingi Etohko jio lꞌba, á bahke jo tib-n mbang anyehng anyehng nyi etingitingi. Tibre á nehm jo bung alum nyanye go ege a nsahm. Ajehng ajehng ji á wuku no, jꞌnehm ji á bahke bungu. Á bahk-n lennge nsol nyi kpꞌbake go esꞌsong.
JOH 16:14 Á bahke me ellub ka. Á bahke koko nsol nyꞌnyame, ba lennge ka-n.
JOH 16:15 “Ejum ajehng ajehng ji Nsoo kpi no, tob li jꞌjame. Ana wo wahnge n tong-n re, á bahke koko jꞌjame, ba lennge ka-n.
JOH 16:16 “Mmongare ntiil ḿ m-e nehm kpe nyehn. Lꞌkpe kang mmongare noko, ḿ bahk-m kpe nyehn.”
JOH 16:17 Abatꞌtoono ebe bandiki kehm kehme elbungu atemtem re, “Anv, alum nyaa lohngo renan, nya á kp-r tongo a re, ‘Mmongare ntiil ḿ m-e nehm kpe nyehn, lꞌkpe kang mmongare noko, ḿ bahk-m kpe nyehn,’ a ellum nehko ni kpe li re, ‘Tibre n kpꞌtahme goji Nsoo?’ ”
JOH 16:18 Bo kehm bahbe re, “Anv, ‘mmongare ntiil’ lohngo renan? E nehme kahn ji á kpꞌsebe re á bung tong-r.”
JOH 16:19 Jisos kꞌkahn re, bo kpꞌsebe re bo bahb-e. Owo á kehm tongo bo re, “M bungu re, ‘Mmongare ntiil ḿ m-e nehm kpe nyehn. Lꞌkang mmongare noko, ḿ bahk-m kpe nyehn.’ Ellum nia ni, ń kpꞌbahbe atemtem ana lohngo noa?
JOH 16:20 Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, Ḿ bahke lingi, fere jo ka agohrobi, gana njini bahke jo bel na eyebatahng. Ḿ bahke jo ji ndon ndon, ndon enyahne bahke fere siingi eyebatahng ka-n.
JOH 16:21 Eji nnenkal yahke jel, á kpo nyehn erem, tibre ngare erem enye ebrehng, ngare nyi á ma jel mmon, á nehm kpe tiki buumu erem bi á nyehne no, tib go eyebatahng ji á ma jel mmon kak go njini nyia.
JOH 16:22 Mbang nyꞌnehm nyi, ń li go ndon anv, ḿ bahk-m kpe nyehn. Ngare nyio ntim enyahne bahke gbale go eyebatahng.
JOH 16:23 Efung bio me ń nehm kpe jo bahb ejumjum. Etingitingi, n kpꞌbungu tong-n re, Ajehng ajehng ji ń lꞌbahb Nsoo, á bahk-n kake tib go egama mbing.
JOH 16:24 Jol tete sik anv, ń ka tiki bahb ejumjum go egama mbing. Bahben, ḿ bahke bele, goji eyebatahng ejahne lꞌkpe gbal go egahne atahng.
JOH 16:25 “Alum nya m bungu tong-n, m bungu go ngaane. Ngare kpꞌbake nyi n lꞌkꞌkpe bung a nahne go ngaane. M bahke jo bung gbuul tong-n bada Nsoo.
JOH 16:26 Afung nyao lꞌbiingi, ḿ bahke jo bahb Nsoo go egama mbing. Wahn n nehme tong re, m bahke jo bahb Nsoo ka-n.
JOH 16:27 Tibre yefono Nsoo, wahn kp-e koro, tib eji me n kp-n koro, ḿ ma fere taame re, n lohng goji Nsoo ba.
JOH 16:28 N lohng goji Nsoo ba go njini nyia. Anv, n kpꞌtahme njini nyia, feere goji Nsoo.”
JOH 16:29 Abatꞌtoono ebe kehm-e tongo re, “Anv, a kpꞌbungu gbuul tong-r, go ngaane sang.
JOH 16:30 Anv, wahr ebkahn re, a kpꞌkahne ejum ajehng ajehng. Kpeem fuumu re, nne awohng awohng bahb-a mbahbe. Owo wahng ka e ma taame re, a lohko lohng goji Esowo ba.”
JOH 16:31 Jisos kehm faange bo re, “Anv wo, ḿ ma kehm rahng taama?
JOH 16:32 Ngare kpꞌbake nyi nne awohng awohng ewahne bahk-m yaame sa, tahm go ege ejahbe. Ngare nyꞌnehm nyi a. Jol fvfo, n nehm tiki jol antahng. Nsoo noa a name.
JOH 16:33 M bungu alum nyaa tong-n, eji ń lꞌbel elkoono tib go egame esi. Go njini nyia ḿ bahke jo bel afemfem. Kana jo tiiri, me n ga njini nyia.”
JOH 17:1 Eji Jisos ma bung alum nyao kpee mal, á kehm kpiidi amahr enye go ero, kehm kehme ero kak re, “Nsoo, ngare ebbiingi. Ka mmon ewa ellub, eji mmon ewa lꞌtob ka-a ellub.
JOH 17:2 Tibre wobyake ane kpee kak go ege elwo, eji á lꞌka ane ba a yehke no ka-e elkpin ni li go njinanjini.
JOH 17:3 “Elkpin ni li go njinanjini ni li elkahne ni ane ma-a kahn, fere kahn re, wo ntahngtahng wo li etingitingi Esowo, tob kahn Jisos Kraist ji a tum-e no.
JOH 17:4 Eji n jolo go njini, n jo ka-a ellub. Me n lim eltum ni a ka-m no mal.
JOH 17:5 Nsoo, ka-m ellub anv go ega esamahr, ellub ni m bele go ega ngare nyi njini kala jol.
JOH 17:6 “Me n lennge mbing enya tong ane ba a yehke no go njini nyia ka-m. Bo jolo ane eba, ba a yehke no ka-m. Boblohko bum alum enya.
JOH 17:7 Anv, bo kpꞌkahne re, ajehng ajehng ji a ka-m no lohng go ega.
JOH 17:8 Tibre me m bung alum enya tong bo, nya a tong-m no. Bobtaame tv alum nyao, fere kahn go etingitingi re, me n lohng go ega ba. Boblohko taame re, wo wo tum-m no.
JOH 17:9 N kpꞌkake ero ka bo. N nehme kak ero ka njini nyia a. N kpꞌkake ero ka bao ba a ka-m no. Tibre bo ane eba ba.
JOH 17:10 Ejum ajehng ajehng ji n kpi no, jꞌja ji. Ajehng ajehng ji a kpi no, jꞌjame ji. Bo ba kpꞌtibi ellub ename.
JOH 17:11 Anv, n kpeem li go njini, bo ba kpeke li go njini. N kpꞌbake go ega. Mbarebara Nsoo, jo fili bao ba a ka-m no go nsahm nyi li go ega mbing, eji bo lꞌjol ajehng ana wahr li ajehng.
JOH 17:12 Eji n jolo a bao ba a ka-m no, n jo fili bo go ega mbing, fere jo baabe bo. Nne awohng awohng limm, no ma tan, sehngem nne no tiki jol re á tan, ye wo ma tan, eji nwer Esowo lꞌlohko jol go etingitingi.
JOH 17:13 “Anv, n kpꞌbake go ega. Alum nya n kpꞌbungu ga njini nyia li, eji eyebatahng ejame lꞌgbal go bo atahng.
JOH 17:14 Me m bung alum enya tong bo. Njini ebko bo ekv, tibre bo wobem go njini nyia, jang jang ana me n ki tob wob go njini nyia.
JOH 17:15 N nehme kak ero re, wo yehke bo go njini nyia. N kpꞌkake ero re, wo baabe bo nob nob, eji abꞌbi lꞌkꞌyel go bo atahng.
JOH 17:16 Bo wobem go njini, ana mefono antahng ki tob wob go njini.
JOH 17:17 “Ko etingitingi, wo yehke bo, bo jol ebo ebo. Alum enya, etingitingi ji.
JOH 17:18 Ana a tum-m no tv go njini nyia, ano wo fvfo m ma tob tum bo tv go njini.
JOH 17:19 Tib go bo esi wo wahnge, n kpꞌrodo elname ka, eji bofono antahng lꞌjol ebo ebo, fere sa go etingitingi.
JOH 17:20 “N kpꞌkake ero ka bo, fere tob kak ero ka ane bako fvfo, bao ba bahke tob taame tv-m tib go bo alum.
JOH 17:21 Nsoo, n kpꞌkake ero re bo jol ajehng, bo ane kpee, ana a wob-m go atahng, me n tob wob-a go atahng, eji bo kpee lꞌtob woom-r go atahng, eji lꞌtoono o, njini nyia tob taame re, wo wo tum-m no.
JOH 17:22 Ellub ni a ma-m ka, me n faake a ni ka bo, eji bo lꞌjol ajehng ana wahr li ajehng,
JOH 17:23 m bahke woomo go bo atahng ana wo wob-m go atahng, eji bo lꞌlohko jol na ajehng ana jꞌjehng. Ano wo bahke wahnge njini kahn re, wo li nne no tum-m no, fere kahn re, bo kp-a koro ana n kp-a koro.
JOH 17:24 “Nsoo, n kpꞌsebe re, ane ba a ka-m no jol a name edi ji n li no, eji bo lꞌnyehn ellub ni a ma-m ka, tib go ega elkoro ni n kor-a no ngare nyi njini kala jol.
JOH 17:25 Nnobonoba nsoo, njini nyia ana wa ka kahn. Wo, me n kp-a kahne. Ane baa ana kpꞌkahne re, wo wo tum-m no.
JOH 17:26 Me n lennge mbing enya ka bo. M bahke soro asi, jo lim ano ano, eji elkoro ni n kp-a koro lꞌwoomo go bo atahng, me n fere tob woomo go bo atahng.”
JOH 18:1 Eji Jisos ma kak ero mal, á kehm tahme, a abatꞌtoono ebe, song siiri ebgba bi bo jo lung re Kidron. Etahngga jolo ona edi jio. Jisos kehm yele ona, a abatꞌtoono ebe.
JOH 18:2 Judas ji gungu Jisos jo tob kahn edi jio. Tibre Jisos, bo jo kono eljeke ona song kono, a abatꞌtoono ebe.
JOH 18:3 Judas kehm song kpiri atubesi abalimajom, a Bab Farisi. Bo kehm-e kake nsoja, a egom ane bandiki ba kpo baabe etahk Esowo. Bo fili atꞌrekahng, fili nrꞌrare nyi bo bunu no, jo ko nyaale agun, fere fili nsol ebta, tahm a nyi edi jio o.
JOH 18:4 Jisos kꞌkahn nsol kpee nyi bahk-e limi. Á kehm jeere song kpiri bo, kehm bahbe bo re, “Nne awo ń kp-e sebe?”
JOH 18:5 Bo kehm-e faange re, “Jisos ji Nasaret wo.” Jisos kehm tongo bo re, “Me wo a.” Judas ji gung-e no, tob yiimi o go bo ellong.
JOH 18:6 Eji Jisos tongo bo re, “Me wo a,” bo kehm feere njahm njahm, song gbo go ndi.
JOH 18:7 Á kehm kpe bahb bo re, “Nne awo ń kp-e sebe?” Bo kehm-e tongo re, “Jisos ji Nasaret wo.”
JOH 18:8 Jisos kehm kpe faange bo re, “N tong-n re, ‘Me wo ana.’ Joare me wo ń kp-m sebe, yaken ane baa, bo song.”
JOH 18:9 Á bungu ellum nia, eji lꞌlohko jol go etingitingi, ana á tohko bung re, “Ane ba a ka-m no, nne awohng awohng limm, no ma tan.”
JOH 18:10 Saimon Pita bele ekahngkahng ona, á kehm wobo go mbak, kpale nju nyi ntubesi abalimajom etung eboblum. Nju nyio, bo jo lung-e re Malkus.
JOH 18:11 Jisos kehm tongo Pita re, “Feere ekahngkahng eba, wo kak go mbak. Anv, me n kꞌwo go nkob erem nyi Nsoo ka-m noa?”
JOH 18:12 Ntubesi a nsoja, a nsoja enye nyio, a egom ane ba jo baabe etahk Esowo kehm ba bob Jisos, fere gba-e alehke.
JOH 18:13 Bo tohko gbo mbang ko-e tahm a ne goji Annas ji jolo nde nkal a Kayafas, Kayafas ji jolo ntubesi abalimajom go elya nio.
JOH 18:14 Kayafas wo jolo nne no tubu Jus elle re, “Nobo re nne awohng kpo go esi ane kpee.”
JOH 18:15 Saimon Pita, a ntꞌtoono Jisos noko, bo kehm kehme Jisos toono. Ntꞌtoono Jisos noko kehm song yange go nlaaga nyi ntubesi abalimajom, tibre ntubesi abalimajom noo jo kahn-e kpee.
JOH 18:16 Pita ji gana kohlo mbuga. Ntꞌtoono Jisos noko no ntubesi abalimajom jo kahn-e, kehm lohngo song tong nnenkal no jo baabe mbuga re á nongo Pita yange.
JOH 18:17 Nnenkal noo no jo baabe mbuga kehm bahbe Pita re, “Anv, wo ntꞌtoono a nne noo sanga?” Pita kehm faange re, “Ee, me ntꞌtoono ewe sang.”
JOH 18:18 Ngare nyio ona alohk jo fꞌfili. Owo alokeltum bao, a abꞌbaabe edi kehm kono agun go akal nsehng. Bo kehm yiimi sennge agun nyao kak, jo wooro. Pita yiimi go bo ellong o, tob jo wooro.
JOH 18:19 Ntubesi abalimajom jo bahbe Jisos bade abatꞌtoono ebe, fere bahb-e bade eltibi ene.
JOH 18:20 Jisos kehm-e faange re, “N jo bungu gbul gbul gbuul tong nne awohng awohng. Ngare anyehng anyehng n jo tibi eltibi ename go ntahk ero, fere jo tib go etahk Esowo, edi ji Jus kpee jo ba kono. Ejumjum limm, ji n jo bung mbehr mbehr.
JOH 18:21 Jen ji wahnge a kp-m abahbe bahb? Bahb ane ba wuku nsol nyi m bungu no. Bo kpꞌkahne nsol nyi m bungu no.”
JOH 18:22 Eji Jisos bung ano, owo mbꞌbaabe awohng no yiimi kohl-e kehm-e rumu elkpal, kehm-e tongo re, “Jen ji wahnge a kehm faange ntubesi abalimajom elkohn nfaange ana nyia?”
JOH 18:23 Jisos kehm-e faange re, “Joare me n soodo, eji m bungu a, lennge tong nne awohng awohng ji n soodo no. Joare ellum ni m bungu no, m bungu go etingitingi, jen ji wahnge a kehm-m rumu elkpal?”
JOH 18:24 Owo Annas kehm tumu Jisos, a alehke alehke nya bo gba-e no tv goji Kayafas ji jolo ntubesi abalimajom.
JOH 18:25 Eji Saimon Pita kpeke yim, kpi agun wooro, bo kehm-e kpe bahb re, “Wo ntꞌtoono a nne noo sanga?” Pita kehm kpe gbaame re, “Ee, me ntꞌtoono ewe sang.”
JOH 18:26 Nlokeltum a Ntubesi abalimajom awohng no jolo mmonannyehn nne no Pita kpal-e etung, kehm bahbe Pita re, “Wo sang n nyehn-a no go etahngga, a nne nooa?”
JOH 18:27 Pita kehm kpe gbaame. Nkok kehm soro kuk tvtv.
JOH 18:28 Efungfu atv atv bo kehm koko Jisos go etahk Kayafas, tahm a ne go etahk ntubesi ejahbe. Jus joom yel go ekpꞌkpa ntubesi, tibre bofono antahng jo sebe re bo bum elbo saang, eji bo lꞌmal li elkak Pasova.
JOH 18:29 Owo Pailet kehm lohngo go elatahk, ba kpiri bo, kehm ba bahb bo re, “Ejum aji wahnge wahng ń kpi nne noa ebi ka?”
JOH 18:30 Bo kehm-e faange re, “Li re nne noa ebi nne sang, kehn we e jolem koko ba a ne.”
JOH 18:31 Pailet kehm tongo bo re, “Koon ye, wahn lam-e ana atahm enyahne bungu no.” Jus kehm-e faange re, “Bo nehm taame re, wahr wul nne.”
JOH 18:32 Jia limi, eji ebung ji Jisos bungu no lꞌlohko jol go etingitingi, ana á bungu no bade elkohn elkv ni á bahke kpoko.
JOH 18:33 Pailet kehm feere song yel go ege ekpꞌkpa, kehm lungu Jisos, kehm-e bahbe re, “Anv, wo wo li ntul no Jusa?”
JOH 18:34 Jisos kehm-e faange re, “Anv, mbahbe nyia a tiri antahnga, afi ane bandiki ba tong-a bada name?”
JOH 18:35 Pailet kehm bungu re, “Anv, me nne a Jus woa? Ane eba, a atubesi abalimajom, bo ba yak-a no ka-m. Anv, a limi jen?”
JOH 18:36 Jisos kehm faange re, “Me ntul sang go njini nyia. Li re n li ntul go njini nyia, kehn alokeltum ebame jol noko ka-m, eji bo lꞌki-m yake kak Jus go ebo. Tibre me ntul sang go njini nyia.”
JOH 18:37 Pailet kehm-e bahbe re, “Anv, lohngo re wo ntul woa?” Jisos kehm-e faange re, “Ee, wobbung etingitingi re, me ntul wo. M ba go njini nyia re, me m ba bung bade etingitingi. Tibre esi jia ji wahnge bo jel-m no. Nne awohng awohng no lꞌjol ka etingitingi jio, á kpo wuk alum enyame.”
JOH 18:38 Pailet kehm-e bahbe re, “Ejum aji li re etingitingi?” Eji Pailet ma bung ano mal, á kehm kpe lohng go elatahk, ba kpiri Jus, kehm ba tong bo re, “Ebi ajehng ajehng n nyehnem ji nne noo ma lim.
JOH 18:39 Ń kpi eljini ni n kpo kono nne a ngbekobo ewahne awohng yehke yake ngare elkak Pasova. Ń kpꞌsebe re me n yehke ntul ewahne noo yaka?”
JOH 18:40 Bo kehm-e faange wahre wahre wahre re, “Barabas wo e kpꞌsebe re wo yehk-e yake. Nne noo sang!” Barabas jolo nne no jo jen, jo taare ane nsol go nsahm.
JOH 19:1 Pailet kehm kake nsahm re, bo ko Jisos song dv-e.
JOH 19:2 Nsoja nyio kehm koko akpiri, tahng ekpasi, konng-e go esi. Bo kehm rodo ekpawobo kak-e, mbilibili ekpawobo ji atul kpo kono elkake.
JOH 19:3 Bo kehm jo ba lim ayok re, “E ma-a kak nnyo, ntul no Jus,” fere jo ruum-e nkpal.
JOH 19:4 Pailet kehm kpe lohng go elatahk, kpe song tong Jus re, “M bahke kpe lohng a ne ba, eji ń lꞌkahn re, ejumjum n nyehnem ji á limi no.”
JOH 19:5 Owo Jisos kehm lohngo ba go elatahk, a ekpasi akpiri jio go esi, a mbilibili ekpawobo ji bo kak-e no. Pailet kehm tongo bo re, “Nyehnen nne noa ga.”
JOH 19:6 Eji atubesi abalimajom, a abꞌbaabe nyehn-e no, bo kehm kehme elrabe re, “Kum-e lake go ekros! Kum-e lake go ekros!” Pailet kehm tongo bo re, “Koon ye antahng, wahn song kum-e, tibre ejumjum n nyehnem ji á limi no.”
JOH 19:7 Jus kehm-e faange re, “E kpi ntahm, tib go ntahm nyio ona fuumu re á kpo. Tibre yebrod elne bum re, ye Mmon Esowo wo.”
JOH 19:8 Eji Pailet wuku alum nya bo bungu no, á kpe fꞌfahl na budu.
JOH 19:9 Á kehm kpe maade yel go ege ekpꞌkpa, song bahb Jisos re, “Anv, a lohng gan?” Jisos we faangem efaangefaange.
JOH 19:10 Owo Pailet kehm-e bahbe re, “A nehm bung a nama? Anv, a nehme kahn re, n kpi nsahm nyi m bahk-a ma yake, a fora, fere bel nsahm nyi m bahk-a ma kum go ekrosa?”
JOH 19:11 Jisos kehm-e faange re, “Ki li re Esowo bi ka-a nsahm, kehn a jolem ma bel nsahm nyi a bahk-m wulu. Nne no ko-m no, ba kak-a go abo, ye wo ma ga lim abiafem.”
JOH 19:12 Pailet wuku kan alum nyao o, á kehm kehme elsebe mbang ana nyi á bahk-e yehke yake. Jus kehm kpe kehme elrabe re, “A lꞌyehke nne noo yake, a nehm kpe jol ntem a ntul no Rom. Tibre nne awohng awohng no lꞌtong re, ye ntul wo, á li nnekv no ntul a Rom.”
JOH 19:13 Pailet wuku kan alum nyaa a me, á kehm soro yehke Jisos lohng a ne go elatahk, kehm fere song ji go ege eti elam, edi ji bo jo lung re Pevment ji bo jo lung go alum Hibru re Gabata.
JOH 19:14 Efung bio jolo efung bi bo jo toobo ebjing bi Pasova. Ngare efin Pailet kehm tongo Jus re, “Nyehnen, ntul ewahne gana!”
JOH 19:15 Bo kehm rabe re, “Tahmen a ne! Tahmen a ne! Song kumen ye go ekros!” Pailet kehm bahbe bo re, “Anv, ń kpꞌsebe re me n kum ntul ewahne go ekrosa?” Atubesi abalimajom kehm faange re, “Ntul awohng awohng e kpimm, sehngem ntul a Rom wo wo e kpi no.”
JOH 19:16 Pailet kehm yake Jisos ka bo re bo song kum-e go ekros. Bo kehm-e koko tahm a ne.
JOH 19:17 Jisos kehm solo ekros eje, song rehng go edi ji bo jo lung re edi nkpakesi, ji bo jo lung go alum Hibru re Golgota.
JOH 19:18 Owo bo kum-e lake go ekros. Ane abal ba bo tob kum bo o, nne noko go ejang eboblum, noko go ejang ebobkal, Jisos woomo go elka elka.
JOH 19:19 Pailet nyono mmonwer lake go ekros, no bungu re, “Jisos ji Nasaret, ntul no Jus wo ana.”
JOH 19:20 Anebe Jus gbalee ba jo lung mmonwer noo. Tibre edi ji bo kumu Jisos jolo kohlo go nla ejahbe. Mmonwer noo bo nyono go Hibru, fere nyon go Latin, fere nyon go Grik.
JOH 19:21 Atubesi abalimajom kehm tongo Pailet re, “A jolem nyono re Ntul no Jus, a jol nyono re, Nne noa bungu re, ye ntul no Jus wo.”
JOH 19:22 Pailet kehm faange re, “Ji m ma nyon, tiki li ana n nyono no.”
JOH 19:23 Ngare nyi nsoja nyio ma kum Jisos go ekros, bo kehm rodo nsol ebjing enye baange, bo ane ani. Bo tꞌtob rod nsubu enye nyi bo tubu no, nyi ki bel nkon anyehng anyehng.
JOH 19:24 Bo kehm kehme elbungu atemtem re, “Nong, wahr kꞌkiimi nsubu nyia baange, wahr tub na elfaange, nyehn nne no bahke bele.” Jia limi, eji nwer Esowo lꞌlohko jol go etingitingi ana bungu no re, “Bobbaange nsol ebjing enyame, fere tub elfaange, gohro ko nsubu enyame.”
JOH 19:25 Owo nsoja nyio kehm limi ano. Nnyehn Jisos yiimi ona kohlo go ekros, a mmonannyehn, a Meri nkal a Klopas, go Meri ji lohng go Magdala.
JOH 19:26 Eji Jisos nyehne nnyehn, a ntꞌtoono ewe no jo sahb kor-e kor yim kohlo o, á kehm tongo nnyehn re, “Nnenkal, nyehn mmon ewa o!”
JOH 19:27 Á kehm tongo ntꞌtoono ewe noo re, “Nne no wa wo a.” Bomo ngare nyio asongo ntꞌtoono noo kehm-e koko tahm a ne go ege etahk, á song lene tob-e.
JOH 19:28 Eji ma jol ano, Jisos kꞌkahn re, nsol kpee ebmal. Owo á kehm bungu re, “Alahb ma-m kor,” goji alum Esowo lꞌlohko jol go etingitingi.
JOH 19:29 Etu jekke ona, ji bo kake alahb ma bo kpo lung re evinegar. Bo kehm soro tub ndꞌdahng kak go alahb mao, tung go ebti, song koor-e go nnyo.
JOH 19:30 Jisos wo kan alahb mao, á kehm bungu re, “Ebmal,” kehm soro yake elkpin ene ka go, bahk emel kpo.
JOH 19:31 Efung bio jolo efung ebjing atoobo bi Esabat. Jus kehm song bahb Pailet, joare á bahke taame re, bo song banne ane ba kpaake go akros akpade, fere fono bo. Bo joom seb re, akv ebo kpe kpaake go akros egburu efung Esabat bi jolo etoono efung behko.
JOH 19:32 Nsoja kehm bake, ba banne nne noko no bo kum-e kohlo Jisos akpade, fere kpe banne nne noko akpade fvfo.
JOH 19:33 Eji bo ba rehng goji Jisos, bo sebe kahn re, yeblohko kpo. Bo we bannem akpade.
JOH 19:34 Nne a nsoja awohng kehm-e jahme elkong go ngbaange. Owo alung kehm lohngo, semme alahb.
JOH 19:35 Nne noo no nyehne ji ma lim o, ye wo yiimi ntianse, goji wahn fvfo lꞌtob taame. Ntianse enye lohko li go etingitingi. Á kpꞌkahne re, alum enye lohko li go etingitingi.
JOH 19:36 Nsol nyia kpee limi, goji nwer Esowo lꞌlohko jol go etingitingi, nyi bungu re, “Ekahb eje ajehng ajehng limm, ji bo bahke bahne.”
JOH 19:37 Edi nwer Esowo jehko kpe bung re, “Ane bahke seenge nne noo no bo jahm-e elkong.”
JOH 19:38 Josef ji lohng go Arimatia kehm song bahb Pailet, joare á bahke taame, á fono ekv ji Jisos tahm a ji. Josef jo toono Jisos mbehr mbehr, tib á jo fahle Jus. Pailet kehm taame, owo Josef kehm bake, ba fono ekv ji Jisos tahm a ji.
JOH 19:39 Nekodimos ji tohko je goji Jisos atv amehng kehm koko nsol nyi kpo v esꞌsvv ji nno a nno, ba a nyi, nyi jo lub ana ekpa akang ji nnen. Nsol nyio bo ko anyane nya bo kpo lung re mmir, a aloe semme, kehm limi.
JOH 19:40 Bo ane abal abal kehm rodo ekv ji Jisos ba a ji, ba wohngo nsol nyio, kpennge abarebare abomo, ana eljini elkv alimi ni Jus jolo no.
JOH 19:41 Etahngga jolo edi ji bo kumu Jisos go ekros. Elahm jolo go etahngga jio, bi bo kala kꞌkak nnene.
JOH 19:42 Eji jolo efung bi bahke sene efung Esabat, tibre elahm bio jolo kpidi kpidi, owo bo kehm koko ekv ji Jisos song kak elahm bio.
JOH 20:1 Ngbokambang efung go erahde, Meri ji lohng go Magdala kehm fungu go elahm efungfu atv atv, kehm song nyehn eltal ni bo bannge bulu go nnyo elahm ma bannge noongo go nkpe.
JOH 20:2 Á kehm beke tahm goji Saimon Pita, a ntꞌtoono Jisos noko go fvfo, no jo sahb kꞌkor Jisos, kehm song tong bo re, “Bobyehke Ntul ewahre go elahm fi a ne. E nehme kahn edi ji bo m-e song bum.”
JOH 20:3 Pita, a ntꞌtoono noko, bo kehm mehle tahm gona elahm.
JOH 20:4 Bo ane abal abal jo be abahl. Ntꞌtoono noko be sehnge Pita, gbo mbang song rehng go elahm.
JOH 20:5 Á kehm song kehme, jo fahng go elahm, kehm nyehne abarebare abomo nyao nong no go atahng. Á yelem go atahng.
JOH 20:6 Saimon Pita ji jo tob toon-e, kehm bake, ba sehng na sehng, yel go elahm, kehm nyehne abarebare abomo nyao nong no,
JOH 20:7 fere nyehn mbomo mi bo kpennge Jisos go esi. Noongem edi ajehng a abarebare abomo nyako. Mbomo mio mi bo kpennge Jisos go esi noongo elfehd.
JOH 20:8 Owo ntꞌtoono noko no gbo mbang rehng go elahm, kehm tob yel song nyehn, fere taame.
JOH 20:9 Tibre wuku wuku bo tikem kahn edi nwer Esowo ji bungu re, á bahke nyahme go elkv.
JOH 20:10 Abatꞌtoono Jisos bao kehm feere kehnge.
JOH 20:11 Meri yiimi eje kohlo elahm, jo ling. Eji á jo ling, á kehm kehme, jo fahng go elahm.
JOH 20:12 Á kehm nyehne enjel na ebal nyi kake abarebare nsol jehk no go edi jio ji bo kake ekv ji Jisos, noko ji edi ji esi Jisos noongo no, noko ji edi ji akpade nya Jisos noongo no.
JOH 20:13 Enjel nyio kehm-e bahbe re, “Nnenkal, jen ji wahnge a kpꞌlingi?” Á kehm faange bo re, “Tibre bobyehke Ntul ewame fi a ne. N nehme kahn edi ji bo bum-e no.”
JOH 20:14 Á bungu kan ana mal, á kehm soro keebe, nyehn Jisos yim no. Á kahnem re, Jisos wo.
JOH 20:15 Jisos kehm-e bahbe re, “Nnenkal, jen ji wahnge a kpꞌlingi? Nne awo a kp-e sebe?” Meri jo tiri re, nne no kpo lim eltum etahngga jio wo. Owo á kehm-e tongo re, “Nsoo, joare wo wo rod-e, tib-m edi ji a bum-e no, eji n lꞌsong rod-e tahm a ne.”
JOH 20:16 Jisos kehm-e lungu re, “Meri!” Meri kehm keebe, kehm bungu go ellum Hibru re, “Rabbuni,” ji lohngo re ntꞌtibi.
JOH 20:17 Jisos kehm-e tongo re, “Ka ma lak abo, eji n kala tahm go ero goji Nsoo. Song goji abonanee, wo song tong bo re, n kpꞌtahme go ero goji Nsoo, no tob li Nso ejahne. N fi goji Esowo ebame, bi tob li Esowo ebahne.”
JOH 20:18 Meri ji lohng go Magdala kehm tahme song kpiri abatꞌtoono Jisos, kehm tongo bo re, “Me n nyehn Ntul,” fere tong bo ana Jisos bungu no tong-e.
JOH 20:19 Efung bꞌnehm ona bi jolo ngbokambang efung go erahde, elgung nio ona, abatꞌtoono Jisos woomo ekpꞌkpa ajehng, gbaange abutahk kpee tv elbo, tibre bo jo fahle Jus. Jisos kehm bake, ba yiimi go bo ellong, kehm kake bo nnyo re, “Belen elkoono!”
JOH 20:20 Á bungu kan ano mal me, á kehm tibi bo abo enye, a ngbaange. Abatꞌtoono ebe bele eyebatahng sehng, eji bo nyehne Ntul abo.
JOH 20:21 Jisos kehm kpe kak bo nnyo re, “Belen elkoono! Ana Nsoo tum-m no, ano wo fvfo n kp-n tob tum.”
JOH 20:22 Á bungu kan ano mal me, á kehm soro fahle elfeb wohngo bo, kehm bungu tong bo re, “Taaren Etingi Etohko!
JOH 20:23 Ń lꞌtahm ka nne go ege abiafem, yeblohko bel eltahmeka. Ń tohko tahm ka nne go ege abiafem, á bahke sake ano go ege abiafem.”
JOH 20:24 Tomos ji woomo go ellong abatꞌtoono Jisos, ewubu ane abal, ji bo jo lung-e re Ayafele, á jolem a bo ona ngare nyi Jisos ba no.
JOH 20:25 Owo abatꞌtoono Jisos bako kehm-e tongo re, “Wahr ebnyehn Ntul.” Á kehm faange bo re, “Tohko tiki jol re, n nyehne anv nya abang aba go ege abo, nya bo kum-e no, fere kooro ebnyohkobo go anv nyao, fere lak ebo ebame go ege a ngbaange, n nehm tiki taame.”
JOH 20:26 Eji ma kang nfung enehkeni, abatꞌtoono Jisos kpe je edi jio. Tomos jolo a bo o fvfo. Bo ta abutahk kpee. Jisos kehm kpe ba lohng go bo ellong, kpe kak bo nnyo re, “Belen elkoono!”
JOH 20:27 Á kehm tongo Tomos re, “Koor-m ebnyohkobo a, wo fere nyehn abo enyame. Tanne ebo eba, wo lak-m go ngbaange. Ka kpe faabe, taame na taame!”
JOH 20:28 Tomos kehm-e faange re, “Wo wo li Ntul ewame, a Esowo ebame!”
JOH 20:29 Jisos kehm-e bahbe re, “Wobtaame tib eji a ma-m nyehna? Elfuulu li ka ane ba ki nyehn go amahr, bo taame na taame.”
JOH 20:30 Jisos limi akpokosi gbalee go esamahr abatꞌtoono ebe, nya ki wob nwer nyia.
JOH 20:31 Nyaa bo nyono, goji ń lꞌtaame re, Jisos wo li Kraist ji Mmon no Esowo. Ń lꞌtaame, ḿ bahke bele elkpin go ege a mbing.
JOH 21:1 Owo Jisos kehm kpe song tib elne go ellong abatꞌtoono ebe go eto ji Taibirias. Ana wo á tibi elne.
JOH 21:2 Saimon Pita, a Tomos ji bo jo lung-e re Ayafele, go Natanael ji lohng go Kena ji Galili, a abon ba Sibidi, go abatꞌtoono ebe bako na abal, bo ane kpee jolo o edi ajehng.
JOH 21:3 Saimon Pita kehm tongo bo re, “N kpꞌtahme nsahre.” Bo kehm-e faange re, “E bahke tob tahm toon-a.” Bo kehm soro tahm, song yel go egbang. Jol ejumjum bo bobem atv mao ona.
JOH 21:4 Eji efungfu yahke se, Jisos kehm bake ba yiimi go nkpe eto. Abatꞌtoono ebe we liingem re, Jisos wo.
JOH 21:5 Jisos kehm bahbe bo re, “Abon ebame, ḿ bꞌbob nsahra?” Bo kehm-e faange re, “Eꞌee, ejumjum e bobem.”
JOH 21:6 Jisos kehm tongo bo re, “Yaken erim ebahne kak alahb go ejang eboblum bi egbang, ḿ bahke bobo nsahre.” Owo bo kehm limi ano. Bo kpeem ma tohng erim bio, tibre nsahre ruru go erim sehng.
JOH 21:7 Ntꞌtoono no jo kor Jisos sꞌsehng, kehm tongo Pita re, “Ntul ewahre wo o!” Saimon Pita wuku kan a re, Ntul wo, á kehm soro kak nsol enye go ege a ngubjing, nyi á yehke no lim eltum, kehm soro yehb yel go alahb.
JOH 21:8 Abatꞌtoono Jisos bako fingi egbang, ba rehng go nkpe egbuk. Bo jo tohngo erim bi nsahre ma gbo gbalee, tibre nkpe egbuk gaam jol fee, jolo ejum eyake ego ewaya ajehng.
JOH 21:9 Eji bo rehnge go egbuk, bo kehm nyehne agun nya bo fohko go akal nsehng, fere nyehn nsahre kun go akal ngun, a ebred.
JOH 21:10 Jisos kehm tongo bo re, “Koon nsahre nyindiki ba a nyi, nyi ń kpꞌna bobo.”
JOH 21:11 Owo Saimon Pita kehm tahme song tohng erim bio ona, lohng a bi go egbuk. Erim bio nsahre ruru sehng. Nfange enyamalahb bio jolo nnyamalahb atahl asehma kunu ewubu a nnyamalahb era. Jol eji nsahre ruru rur ano, erim yarem.
JOH 21:12 Jisos kehm tongo bo re, “Baan, wahn ba bob ala go elehke ejum jia.” Jol ntꞌtoono ewe awohng awohng jolem, no sahbe no bahb-e re, “Wo nne awo?” Tibre bo jo kꞌkahn re, Ntul a Jisos wo.
JOH 21:13 Jisos kehm bake ba rod ebred jio ka bo, tob rod nsahre nyio ka bo.
JOH 21:14 Nkpel nyia nyi biingi nkpel era nyi Jisos tibi abatꞌtoono ebe elne, bomo eji á nyahme go elkv.
JOH 21:15 Eji bo ma li nsol alehke mal, Jisos kehm bungu tong Saimon Pita re, “Saimon ji mmon a Jon, anv, n kp-a koro sehnge ane bakoa?” Pita kehm faange re, “Ee Ntul, a kpꞌkahne re, a kpo kor-m sehng.” Jisos kehm-e tongo re, “Le abon ejoro ebame!”
JOH 21:16 Jisos kehm-e kpe bahb go nkpel ebal re, “Saimon ji mmon a Jon, anv, n kp-a kora?” Pita kehm-e faange re, “Ee Ntul, a kpꞌkahne re, a kp-m koro.” Jisos kehme tongo re, “Baabe ejoro ebame!”
JOH 21:17 Jisos kehm-e kpe bahb go nkpel era re, “Saimon ji mmon a Jon, anv, n kp-a kora?” Pita atahng kehm-e moongo, tib eji Jisos bahb-e nkpel era re, “N kp-a kora?” Á kehm faange re, “Ntul, a kpꞌkahne ejum ajehng ajehng. A kpꞌkahne re, a kp-m koro.” Jisos kehm-e tongo re, “Le ejoro ebame!
JOH 21:18 Etingitingi, n kpꞌbungu tong-a re, Ngare nyi a jolo njangkun, a jo gbaange egbaange eja go ebun, jo je edi ajehng ajehng ji kor-a no. Eji a ma kul, a bahke tanne abo enya. Nne nondiki bahk-a gbaange egbaange eja go ebun, ko-a tahm a na go edi ji ki-a kor re wo je.”
JOH 21:19 Jisos bungu alum nyaa re, á tib Pita elkohn elkv ni á bahke kpoko, ka Esowo ellub. Owo Jisos kehm-e tongo re, “Tahm toon-m!”
JOH 21:20 Pita kehm keebe, nyehn ntꞌtoona Jisos noko, kpi bo toono, no jo kor Jisos sꞌsehng, no ji kohlo Jisos, eji bo jo li nsol alehke elgung, fere bahb-e re, “Ntul, nne awo li nne no bahk-a gungu?”
JOH 21:21 Eji Pita nyehn-e no, á kehm bahbe Jisos re, “Ntul, nne noa mee?”
JOH 21:22 Jisos kehm faange Pita re, “Lꞌkor-m re á jol a, tete me n feere ba, elam eja sang, wo toon-m na toono!”
JOH 21:23 Eka jia kehm yeere na yeere go ellong aneb Esowo re, ntꞌtoono a Jisos noo nehm kpo, jol eji Jisos ki-e tꞌtong ejumjum re, á nehm kpo. Alum nya Jisos bungu no li re, “Lꞌkor-m re á jol a, tete me n feere ba, elam eja sang.”
JOH 21:24 Ntꞌtoona Jisos noo wo kpꞌyiimi ntianse go nsol nyia a. Ye wo fere nyon nwer nyia. E kpꞌkahne re, alum enye nya á yiimi ntianse lohko li go etingitingi.
JOH 21:25 Nsol nyehko nyia gbalee, nyi Jisos limi no. Li re bo nyono nsol kpee kak go awer, me m bum re, njini ebse sehng re awer nyaa kpee jol.
ACT 1:1 Teofailus, Ngbokambang a nwer enyame nyi n nyono no, n nyono bada nsol nyi Jisos limi no, fere tꞌtib, bomo ngare nyi á bomo eltum ene,
ACT 1:2 tete bo rod-e tahm a ne go ejahbetul Esowo. Re bo kehm-e rodo tahm a ne go ejahbetul Esowo, á jo tibi abatꞌtoono ebe ba á yehke no go nsahm Etingi Etohko.
ACT 1:3 Bomo goji Jisos kpo no, nfung atahl abal nyi á ko no, tib abatꞌtoono ebe elne, fere jo kpiri bo nkpel a nkpele, fere jo bung bade etul bi Esowo. Ano wo á tibi no re, á lohko li go elkpin, jol nfaabe limm.
ACT 1:4 Eji á jolo a bo, á jo tongo bo re, bo song jol go Jeusalem, bo kꞌkpe yaame je edi ajehng ajehng, bo ji sik nnoobo nyi Esowo Nsoo nyame re á bahke bo ka, nyio nyi á bungu no tong bo re,
ACT 1:5 “Jon jo wohngo ane alahb maka maka. Re kang abon afung ntiil, ḿ bahke bele ewohngalahb ji Etingi Etohko.”
ACT 1:6 Eji bo ma fadde edi ajehng, bo kehm bahbe Jisos re, “Ntul, ngare nyio nyi a bahke feere etul ka Israela?”
ACT 1:7 Á kehm faange bo re, “Jio li ka Nsoo, tibre ye wo kunu afung. Limm re wahn kahn.
ACT 1:8 Wahn bahke bele nsahm ngare nyi Etingi Etohko lꞌba a nahne. Ḿ bahke jo yiimi atianse ka-m bomo go Jeusalem, rehng go Judea, fere rehng go Samaria, tete rehng ejang njini abehng abehng.”
ACT 1:9 Á bungu kan a mal, bo kehm-e soro mehl tahm a ne, eji abatꞌtoono ebe jo seeng-e. Ekparesemsem kehm soro bul-e, á lahm.
ACT 1:10 Eji bo jo seenge go elbung too, eji á ma tahm, bo kehm soro nyehn ane abal ma lohng ba yiimi kohlo bo, ba kake abarebare akpawobo.
ACT 1:11 Bo kehm bungu re, “Aneb Galili, jen ji wahnge ḿ ma sa kpꞌseenge elbung too? Jisos jꞌnehm a, ji bo m-e rod go egahne ellong tahm a ne go ejahbetul Esowo, á bahke feere ba, ana ń nyehn-e no á kpꞌtahme go ejahbetul Esowo.”
ACT 1:12 Abatꞌtoono Jisos kehm kehme elbadde go ewong ji bo kpo lung re Oliv asongo go Jeusalem. Bomo go ewong jio rehng go Jeusalem rehngem mmal anyehng nob nob.
ACT 1:13 Eji bo rehnge go Jeusalem, bo kehm song yel ekpꞌkpa ajehng ji jolo go ero enyong, ji bo jo kono eljolo. Bo jolo Pita, Jon, Jems, Andru, Filip, Tomos, Batolomi, Matiu, Jems ji mmon Alfeus, a Saimon ji woomo go ellong ane ba bo jo lung bo re Silot (bo ji jo nok re ejahbe ebo for go abo nya anebe Rom), go Judas ji mmon a Jems.
ACT 1:14 Bo kpee jolo nnyo nnyo amehng, jo kak ero bi ekakesehk, go anebkal fvfo, a Meri nnyehn Jisos, go abonanyehn Jisos.
ACT 1:15 Ane ba jolo o kpee jolo ane atahl arakera. Ngare nyio nyi Pita kehm mehle yiimi, kehm bungu re,
ACT 1:16 “Abonanee, nwer Esowo eblohko jol go etingitingi ana Etingi Etohko bungu no tong Devid bada Judas ji ko ane song tib Jisos, bo bob-e.
ACT 1:17 Á jolo nne no woomo go egahre ellong, fere jo lim eltum ni wahr jo lim.
ACT 1:18 Á ko akpohko nyao nya á limi ebi, song gunu edi egbe. Owo á gbo no sahb lꞌlohko, ngubjing joodo, akpidla bohngo.
ACT 1:19 Ane kpee ba lene go Jeusalem wꞌwuk. Owo wahnge bo kpo lung edi egbe jio go bo ejahbe re Akeldama, ji lohngo re egbe alung.
ACT 1:20 “Tibre bo nyono go nwer a Saams re, “ ‘Nong, etahk eje jol na jol, nnene kꞌwoomo.’ Bo kpe nyon re, “ ‘Eltum ene, nne nondiki wo bahke fere ko.’
ACT 1:21 “Nne noo bahke jolo nne no woomo egahre ellong ngare kpe kpe nyi Jisos jolo a nahre,
ACT 1:22 bomo ngare nyi Jon jo wohngo ane alahb tete rehng efung bi Jisos, bo rod-e tahm a ne go ero. Nne ana noo wo bahke yele ellong enahre, fere jo yiimi ntianse bade elnyahme ni Jisos.”
ACT 1:23 Owo bo kehm yehke ane abal, nne noko Josef ji bo jo lung-e re Barsabas, mbing enye nyehko, bo jo kpe-e lung re Justus. Nne noko, bo jo lung-e re Matayas.
ACT 1:24 Bo kehm kehme ero kak re, “Jehova no kpꞌkahne ntim nyi ane kpee, tib-r nne no a ma yehke, ane abal baa,
ACT 1:25 re á ko eltum nio ni ntiingetib, ni Judas yake no bum, tahm go ege edi.”
ACT 1:26 Bo kehm tubu elfaange, eji bo lꞌmal yehke nne awohng. Elfaange nio gbo tub Matayas. Bo kehm-e koko, budu go ellong abatiingetib, ewubu a nne awohng.
ACT 2:1 Eji efung bio bi Pentikost rehnge no, bo kpee jolo edi edi ajehng.
ACT 2:2 Tvtv ona egburu ewahl ji nnen a nnen ji lohng go elbung kehm kehme elwahle ana nfeb nyi nnen a nnen, kehm ba rur go ekpꞌkpa jio ji bo ji no.
ACT 2:3 Bo kehm nyehne nsol ana nlikagun ma yaame na yaame, kuumu nne awohng awohng.
ACT 2:4 Etingi Etohko kehm ruru bo kpee go atahng. Bo kehm kehme elbungu alum ajahbe nyandiki, ana Etingi Etohko jo lim bo re bo bung.
ACT 2:5 Jus jindiki ji lene go Jeusalem, ji lohngo go ejang njini abehng abehng ba, bo jolo anoobo ane ba Esowo jo kor bo.
ACT 2:6 Eji ellong ane wuku ewahl jio, bo kehm kame song rur, kehm kehme bo esi kpo. Tibre nne awohng awohng jo wuku abatꞌtoono Jisos kpꞌbungu go ege ejahbe.
ACT 2:7 Eji bo ma nyehn nkpokosi nyio, bo kehm bahbe re, “Anv, ane ba kpꞌbungu a, aneb Galili sanga?
ACT 2:8 Jen ji wahng ka nne awohng awohng ewahre kpꞌwuku alum nyao go ege ejahbe?
ACT 2:9 Wahr lohng go Partia, ane bandiki lohng go Midis, ane bandiki lohng go Elam, ane bandiki lohng go Mesopotemia, ane bandiki lohng go Judea, ane bandiki lohng go Kapadosa, ane bandiki lohng go Pontus, ane bandiki lohng go Esia,
ACT 2:10 ane bandiki lohng go Frigia, ane bandiki lohng go Pamfilia, ane bandiki lohng go Ijib, ane bandiki lohng go ejang Libia ji li kohlo Sirin. Ajenne nyandiki lohng go Rom, ane bandiki Jus ji, ane bandiki ane baka baka ba, ba kpꞌlimi eljini ni Jus.
ACT 2:11 Egom ejahre jindiki lohng go Gris, ane bandiki lohng go Arebia. E kpꞌwuku bo kpꞌbungu ajahbe enyahre bade ajꞌjoko nsol nya Esowo ma lim.”
ACT 2:12 Esi kehm kpoko bo ane kpee, amahr fere jo bil bo. Bo kehm kehme elbungu atemtem re, “Anv, elgan nsol nyia lohngo renan?”
ACT 2:13 Ane bandiki kehm kehme bo nyok re, “Amahm ma bo ma wo kpꞌbuumu.”
ACT 2:14 Pita kehm mehle yiimi, a abatiingetib bako, ewubu a nne awohng, kehm bungu wahre wahre tong ellong ane bao re, “Juda, ejahbe ejame, a wahn ji lene go Jeusalem kpee, wuungen atung, wahn wuk ji n yahke bung.
ACT 2:15 Ane baa ana, amahm sang bo kpꞌbuumu, ana ń kpꞌtiri. Tibre anv ebrehng nkaranka esehmwubu nyi nyi, nyi efungfu.
ACT 2:16 “Ji ma lim a, ji ji nnyehnamahr a Joel bungu no re,
ACT 2:17 ‘Esowo re, “ ‘Go ngare esꞌkohro afung m bahke yaange etohko ejame wohngo nne awohng awohng. Abon ebahne bahke kehme amahr nya Esowo nyehn. Ajangkun enyahne bahke tob jol abanyehnamahr fvfo. Anebkul ebahne bahke jo leeme alem.
ACT 2:18 Alokeltum ebame, aneblum, a anebkal anebkal, bo fvfo m bahke tob yaange etohko ejame wohngo bo ngare nyio. Bo bahke jo nyehn enyehnamahr ji Esowo.
ACT 2:19 M bahke jo lim akpokosi go elbung, a ndi. Bahke jolo go alung, go agun, a atꞌtohk nya ma sahb tꞌtehm.
ACT 2:20 Njul bahke fere gbo ejannge, ebareka bahke fere siingi alung, efung bi Jehova bahke bake. Bahke jolo egburu efung bi Esowo bahke tibi nsahm enye.
ACT 2:21 Owo nne awohng awohng no lꞌgboongo Jehova go ege a mbing, á bahke bele eltahre.’ ” (Ana wo Joel bungu fel.)
ACT 2:22 Pita kehm kpe bung re, “Israel, ejahbe ejame, wuungen atung go alum nya n kpꞌbungu. Jisos ji Nasaret wo, Esowo ka-e nsahm re á jo lim akpokosi, fere jo tib nliingi go egahne ajahbe, eji ń lꞌkahn re Esowo bi tum-e no.
ACT 2:23 Esowo go ege elkahne wo, á toobo no re á yake Jisos ka. Wahn ba jabb-e kak abi ane go ebo. Bo kum-e lake go ekros, á kpo.
ACT 2:24 Esowo bi nyahm-e go elkv. Á yehk-e go erem bi elkv. Tibre elkv we maam kpan.
ACT 2:25 “Tibre Devid bꞌbung bada ne re, “ ‘Ngare anyehng anyehng n jo nyehne Jehova bad bad a name. Á li go egame eboblum, eji nnene lꞌki-m ma nyeenge.
ACT 2:26 Owo wahng ka eltim jo yeb-m, n kehme ase yim. Afi n kpo na, ekunukpu ejame li re, Esowo bahke tiki lim ka-m.
ACT 2:27 Tibre a nehm yake etohko ejame sa go ndi, go ellong akvne. A nehm taame re mbarebara Mmon ewa bol.
ACT 2:28 A ma-m tib mbang nyi li rehng go elkpin. Eji a bahke jolo a name, a bahke jo ka-m eyebatahng.’ (Ana wo Devid bungu fel.)”
ACT 2:29 Pita kehm kpe bung re, “Abonanee, n kpꞌbungu gbul gbul gbuul re, Devid nso ejahre kpꞌkpo mahne mahne, bo kpa-e kak. Elahm ebe bia, kpeke li tete sik anv.
ACT 2:30 Tib eji á jolo nnyehnamahr Esowo, á jo kꞌkahn ji Esowo nyame tong-e re, ‘Mmon ewa wo bahke jehke go ega eti etul.’
ACT 2:31 Á nyehne amahr bade elnyahme ni Mesaya re, ‘Esowo we yakem, á sa woomo go ellong akvne, ekv eje bol.’
ACT 2:32 “Jisos jꞌnehm o wo, Esowo lohk-e nyahme go elkv. Wahr kpee ba li atianse enye, tibre wahr nyꞌnyehn nsol nyio kpee.
ACT 2:33 Bo mehl-e, song jehke go eboblum Esowo bi ka-e Etingi Etohko ana á nyame no tong-e, ji ji á ma yaange wohng-r, jꞌnehm ji ń kpꞌnyehne a, fere jo wuk.
ACT 2:34 “Jol yefono Devid tohkem je na go ejahbetul Esowo. Á bungu na bung re, “ ‘Jehova bungu tong ntul ewame re, Ji a, egame ejang eboblum,
ACT 2:35 tete n lim anebekv eba etikunakpade eja.’
ACT 2:36 “N kpꞌsebe re wahn anebe Israel kpee, wahn sahb kꞌkahn re, Jisos jꞌnehm ji ń kum-e go ekros, Esowo m-e rod lim ntul, fere rod-e lim Kraist.”
ACT 2:37 Eji bo wuku ana, ala kehm teele bo. Bo kehm bahbe Pita, a abatiingetib bako re, “Abonanee, anv, e bahke limi renan?”
ACT 2:38 Pita kehm tongo bo re, “Gboon ndon go egahne abiafem, wahn ane kpee, wahn fere bel ewohngalahb go mbing nyi Jisos Kraist, eji ń lꞌbel eltahmeka go egahne abiafem, Esowo fere yar-n ka Etingi Etohko.
ACT 2:39 Enyam bia li ka wahn, a abon ebahne, a ajahbe nya li fee, a nne awohng awohng no Jehova bahk-e lungu tv elne.”
ACT 2:40 Pita bungu na bung bung bung, jo tong bo, fere jo kak bo erehke re, “Nobo re wahn for go erem bi bahke gboko tub abi ane baa ba li anv.”
ACT 2:41 Ane bao ba wuku alum enye fere taame, bo ba bele ewohngalahb. Bo jolo ejum ane atahltahl nkpel esehma ane atahl awubu (3,000), ba Esowo budu no efung bio.
ACT 2:42 Bo jo kake esi re bo kahn eltibi ni abatiingetib Jisos jo tib bo, fere jo kono edi ajehng, jo bakke ebred, fere jo kak ero.
ACT 2:43 Abatiingetib Jisos jo limi akpokosi gbalee, fere jo tib nliingi. Owo wahnge nne awohng awohng jo fahl.
ACT 2:44 Ane ba taame no soro asi, jo kono edi ajehng. Nne awohng lꞌbel ejum, fere jo jol ka bo ane kpee.
ACT 2:45 Bo jo gungu nsol ebo, fere jo baange akpohko, jo ka nne awohng awohng ana nsol m-e lehng.
ACT 2:46 Efung abehng abehng bo jo song wane go etahk Esowo, fere jo bakke ebred go bo a ntahk, jo li nsol ebo go eyebatahng,
ACT 2:47 fere jo tehk Esowo. Bo jo koro nne awohng awohng. Esowo jo kpe kpele na ane efung abehng abehng go ellong abatꞌtoono Jisos, ba jo bel eltahre.
ACT 3:1 Eji ma rehng nkaranka era nyi elgung, ngare nyi bo jo kono ero kak, Pita abola Jon kehm tahme go etahk Esowo.
ACT 3:2 Eji bo ma rehng go eti mbu ji bo jo lung re eti mbu ji nno, bo kehm nyehne mbanne nyi kala jꞌjen bomo eji bo jel-e no. Efung abehng abehng bo jo sol-e ba bum eti mbu jio re á jo gboongo apene goji ane bao ba jo sehng yange go etahk Esowo.
ACT 3:3 Eji á nyehne Pita a Jon, bo yahke yange go etahk Esowo, á kehm soro gboongo bo re bo ka-e akpohko.
ACT 3:4 Bo kehm-e seenge too, Pita kehm bungu re, “Seeng-r gae!”
ACT 3:5 Mbanne nyio kehm kehme amahr baare re, anv, bo bahk-e kake ejum.
ACT 3:6 Pita kehm bungu re, “Asilva, a agul n kpimm. Ji n kpi no, ji ji m bahk-a kake. N kp-a tongo go mbing nyi Jisos Kraist ji Nasaret re, Mehl, wo jen!”
ACT 3:7 Á kehm-e jabbe go eboblum, tab-e yiimi. Akpade enye kehm soro tahne.
ACT 3:8 Á kehm soro mehl karab yiimi, kehme eljene yannge, soro toono Pita abola Jon, yange etahk Esowo, kehme eljene yannge, fere jo feebe, jo tehk Esowo.
ACT 3:9 Ane kpee ba nyehn-e no, eji á kpꞌjene, jo tehk Esowo,
ACT 3:10 bo kehm soro liing-e tvtv re, ye wo jolo ngbꞌgboongo nyi jo ji eti mbu ji li go etahk Esowo, jio ji bo jo lung re eti mbu ji nno. Kpo bo esi area, eji bo ma nyehn ji ma jol ka-e.
ACT 3:11 Eji nne noo jo jen bad bad a Pita, go Jon, ane kpee kehm jo kpo bo esi. Bo kehm kame, song kpiri bo go edi ji bo jo lung re etahk Solomon.
ACT 3:12 Pita nyehne kan ane bao ana, á kehm bungu tong bo re, “Israel wahn, jen ji wahng ka esi kp-n kpoko ana, ḿ ma sa anyo kaa kpꞌseenge? Anv, ń kpꞌtiri re, go egahra nsahm wo, e ma lim nne noa á ma noba, afi go egahre elkake ni e kpꞌkake Esowo, ni e m-e lim á kpꞌjene?
ACT 3:13 Esowo bi Ebraham, a bi Aisik, a bi Jekob, Esowo bio bi babnso ejahre, ye wo ma ka nlokeltum ewe Jisos ellub ene. Jisos jꞌnehm ji ń senng-e njahm, fere ten-e go esamahr Pailet, eji á tiri re á yehke Jisos yake.
ACT 3:14 Ń tene Jisos ji li Nnooba Nne no Esowo, no li go etingitingi, fere taame re bo yehke nwulane ka-n.
ACT 3:15 Ń wulu nfono elkpin. Esowo fere nyahm-e go elkv. Nsol nyio nyi wahnge wahr kpꞌyiimi ntianse.
ACT 3:16 “Nsahm nyi li go mbing nyi Jisos nyi wahng ka, nne noa ma nob, ye ji ń kp-e kahne, fere kp-e nyehne. Eltaame ni á ma taame tv Jisos, ni ni ma wahng á ma nob, anv, á yim a go egahne esamahr.
ACT 3:17 “Abonanee, n kpꞌkahne re, ji ń limi no, a atubesi ebahne, ń limi ekpehlekpehle.
ACT 3:18 Mahne mahne Esowo tongo abanyehnamahr ebe re, bo song bung re, ‘Tiki li re, Kraist bahke tiki nyehn erem.’ Ana wo Esowo lohko lim enyam ebe re lohko jol go etingitingi.
ACT 3:19 Ano wo fvfo nobo re, wahn gbo ndon, fere sennge njahm go egahne abiafem, eji Jehova lꞌfvvdv abiafem enyahne, ngare nyio nyi eyebatahng nfenfe ji lohng goji Esowo bahk-n kpiri.
ACT 3:20 Á bahke tob tum Jisos Kraist ji á yehke no ka-n.
ACT 3:21 “Jisos bahke tohko jol go ejahbetul Esowo tete ngare rehng nyi nsol kpee bahke yaange, jol nfenfe, ana Esowo bungu no tong abanyehnamahr ebe, bomo mahne mahne tete sik anv.
ACT 3:22 “Moses bungu re, ‘Jehova bahke tumu nnyehnamahr no bahke lohngo go egahne ellong, ana á tob yehk-m tum. Jo wuungen ye atung go ellum anehng anehng ni á lꞌtong-n.
ACT 3:23 Nne awohng awohng no tohko wuungu nnyehnamahr noo atung, Esowo bahk-e yabe go ellong ane ebe, fere ranng-e.’
ACT 3:24 “Abanyehnamahr bao kpee, ba ba no, bomo go ngare nyio nyi Samuel tete sik anv, bo kpee jo bungu bada ngare nyꞌnehm ana.
ACT 3:25 “Wahn ba li abon ba abanyehnamahr bao, a ba babnso ejahre, ba Esowo limi egbanngalung a bo, ana á bungu tong Ebraham re, ‘Nne no bahke lohngo go ega etꞌtohngo, ye wo bahke wahng ka nnahb anyehng anyehng go njini bel elfuulu.’
ACT 3:26 Wahn ba li agbokombang ane ba Esowo yehke nlokeltum ewe tum tv-n re á ba fuul-n, fere lim-n wahn ane kpee, ń sennge njahm go egahne abꞌbi.”
ACT 4:1 Ngare nyi Pita abola Jon kpi mbungu mbungu a ellong ane bao, owo abalimajom, a ntubesi ane ba kpo baabe etahk Esowo, go aneb Sadusi fvfo kehm tob ba kpiri bo.
ACT 4:2 Eltim jo rake bo, tibre Pita abola Jon jo tibi ane re, Jisos ebnyahme go elkv, ji ma lohng re, akvne bahke fere nyahme, bel elkpin.
ACT 4:3 Bo kehm soro bob bo, kak bo go ngbekobo tete etoono efungfu behko. Tibre elgung bꞌba ngare nyio.
ACT 4:4 Ane gbalee ba wuku alum Esowo nyao tꞌtaame. Nfange aneblum jolo ejum ane atahltahl nkpel ewubbal ane atahl awubu (5,000).
ACT 4:5 Etoono efungfu behko atubesi, a anebkul nfam, go atꞌtibi ba atahm, bo kehm ba kono edi ajehng go Jeusalem.
ACT 4:6 Nkon nyio nyi bo song kono a Annas ji jolo ntubesi abalimajom, go Kayafas, Jon Aleksanda, a ane bako ba tob woomo go nnahb nyi ntubesi abalimajom.
ACT 4:7 Bo kehm koko Pita, a Jon song yiimi go bo esamahr, kehm kehme bo bahb re, “Ń limi renan ejum jꞌnehm? Nsahm anyi ń ko no? Mbing nyi nyehne nyi ń ko no?”
ACT 4:8 Pita ji ruru go etohko ji Esowo kehm faange bo re, “Atubesi, a anebkul wahn,
ACT 4:9 lela bo kp-r abahbe bahb bada nnoobo nyi e ma lim, eji e limi mbanne nyio á nob.
ACT 4:10 Nobo re wahn kahn, a anebe Israel kpee re, nne no yim go egahne ellong a, yebnob kpee go nsahm nyi li go mbing nyi Jisos Kraist ji Nasaret ji ń kum-e go ekros, Esowo fere nyahm-e go elkv.
ACT 4:11 “Jisos jꞌnehm ji nwer Esowo bungu no bada ne re, Ye wo li ‘eltal ni wahn asehketahk tene no, ye wo ma fere jol etingitingi eltal ni nnahb ekahme.’
ACT 4:12 Eltahre li go ege wo wo. Mbing anyehng anyehng limm go njini nyia, nyi Esowo ma ka ane, nyi e bahke koko bel eltahre.”
ACT 4:13 Eji bo nyehna no re, Pita abola Jon, bo bele esahb, kehm kpoko bo esi, tibre Bab Pita jolo ane baka baka ba ki kahn nwer. Bo kehm soro seb kahn re, bo jolo a Jisos.
ACT 4:14 Eji bo nyehne mbanne nyio nyi ma nob, yim kohlo Pita abola Jon, mbang anyehng anyehng kpeem jol nyi bo bahke kpe ma faabe.
ACT 4:15 Bo kehm tongo bo re, bo lohng go ekpꞌkpa elam song elatahk. Bo kehm kehme eltoobo re,
ACT 4:16 “Anv, e bahke limi ane bao renan? Nne awohng awohng no lene go Jeusalem ebkahn re, bo ba li ane ba limi egburu nkpokosi nyia. Anv, e nehm kpe ma gbaame.
ACT 4:17 Nong, wahr rehke bo, bo kꞌkpe bung tong ane go mbing nyi Jisos, eji eka jia lꞌkꞌkpe yeere nkpel anyehng anyehng.”
ACT 4:18 Bo kehm lungu Pita, a Jon, bo feere ba yel ekpꞌkpa. Bo kehm rehke bo re, bo kꞌkpe bung go mbing nyi Jisos nkpel anyehng anyehng, fere jo tib.
ACT 4:19 Pita abola Jon kehm faange re, “Wahnfono antahng bahke toobo kahn, joare nꞌnob go ejang bi Esowo re nne wuk wahn, afi á wuk Esowo.
ACT 4:20 Wahr nehm tiki rahke elbungu bada nsol nyi e ma nyehn, fere wuk.”
ACT 4:21 Bo kehm kpe rehke bo tꞌtahne, kehm yake bo, bo song. Bo nyehnem mbang anyehng anyehng nyi bo bahke kake bo erem tib ane ba jolo o. Tibre nne awohng awohng jo tehke Esowo tib go nkpokosi nyi ma lim.
ACT 4:22 Nne no bo lim-e no, á nob, ngare nyio yebkang sehnge nnya atahl abal.
ACT 4:23 Tvtv ona eji bo yehke Pita abola Jon yake, bo kehm soro tahm goji atem ebo, kehm song tooro tong bo ana atubesi abalimajom, a anebkul nfam bungu no.
ACT 4:24 Eji bo wuku no, bo ane kpee kehm kehme ero kak ka Esowo re, “Egburu Esowo bi limi elbung, a ndi, a alahb, a nsol kpee nyi li no,
ACT 4:25 go nsahm Etingi Etohko wo, nso ejahre Devid nlokeltum ewa jo bung re, “ ‘Jen ji wahnge ane baka baka ba ki nyi Esowo, ntim kpi bo maange ana? Jen ji wahnge ane bao kpꞌtoobo mbol mbol?
ACT 4:26 Atul ba njini jo toobo ebjing ebo, atubesi song ji edi ajehng, jo toobo nfem bada Jehova, a Mesaya enye.’
ACT 4:27 “Tibre etingitingi, Herod abola Pailet, a ane baka baka ba ki nyi Esowo, a anebe Israel, bo kono edi ajehng go ejahbe jia, jo lam kak Jisos, mbarebara nlokeltum ewa, no a ko-e lim Mesaya.
ACT 4:28 Bo kono edi ajehng re bo lim ejum ajehng ajehng ana ji a toobo wuku wuku bum.
ACT 4:29 Jehova, nyehn esabsab enyam bi bo ma nyam! Ka abon eba nsahm, eji bo lꞌjo sahb tiingi etib eba,
ACT 4:30 wo fere tanne ebo eba, goji ane lꞌnob ayam ebo, wo fere lim akpokosi go mbing nyi mbarebara nlokeltum ewa Jisos.”
ACT 4:31 Eji bo ma kak ero mal, edi jio ji bo ji no, jo lim nkon, kehm gbehke. Etingi Etohko kehm ruru bo kpee go bo atahng, bo kehm kehme etib bi Esowo tiingi a esahb esahb.
ACT 4:32 Ellong ane ba taame tv Esowo jolo ntir ntir anyehng. Nnene jolem, no jo bung re, nsol nyꞌnye li ka ye ntahngtahng. Bo jo baange na ejum ajehng ajehng ji bo bele no egom egom.
ACT 4:33 Abatiingetib Jisos jo yiimi ntianse bade elnyahme ni Jisos a nsahm a nsahm. Esowo kehm fuulu bo egburu elfuulu bo ane kpee.
ACT 4:34 Nnene jolem go bo ellong, no ejum jo lehng-e. Tibre ane bao ba bele ebgbe, a ntahk, bo jo gungu, ko akpohko ba a nya,
ACT 4:35 ba faake a nya, kak abatiingetib Jisos go ebo. Akpohko nyao bo jo ka nne awohng awohng ana nsol m-e lehng.
ACT 4:36 Joses ji lohng go etꞌtohngo ji Livai, ji bo jel-e go Saiprus, ye ji abatiingetib Jisos ka-e mbing re Barnabas, ji lohngo re nkakeltim a mmon,
ACT 4:37 ye wo gungu egbe eje, ko akpohko nyao ba ka abatiingetib Jisos.
ACT 5:1 Nne awohng jolo go, no bo jo lung-e re Ananayas. Nkal ewe bo jo lung-e re Safira. Bo gungu ejang nsol ebo.
ACT 5:2 Ananayas yange ejang akpohko bum elne go, ejang jehko á ko ba ka abatiingetib Jisos. Nkal ewe kꞌkahn kpee.
ACT 5:3 Pita kehm-e bahbe re, “Ananayas, jen ji wahnge nnehm ma ko nji go ega eltim kp-a fili, a ma bum akpohko nyako go, ba yiimi go esamahr Etingi Etohko kpi afahnge kiimi?
ACT 5:4 Re wo kehm gungu nsol enya nyio, jolo nyꞌnya. Eji a ma gungu nsol nyio, akpohko jolo nyanya. Jen ji wahnge a kehm tiri ano go ega eltim, lim elkohn ejum ana jia? A kimem efahnge soodo ane, a kimi efahnge soodo Esowo.”
ACT 5:5 Ananayas wuku kan ano me, á kehm soro tuulu gbo kpo. Ane ba wuku no kpee, kehm kehme elfahle tete.
ACT 5:6 Ajangkun kehm soro lohng ba, ba gbad-e, rod-e tahm a ne song kpa kak.
ACT 5:7 Ji kan ekidi rehng awa ara, nkal ewe kehm tob ba. Á wukem ji ma lim.
ACT 5:8 Pita kehm-e bahbe re, “Tong-m, akpohko nya a kpee, nya ń gungu edi egbe ejahna?” Á kehm faange re, “Ee, nya nya a kpee.”
ACT 5:9 Pita kehm-e bahbe re, “Jen ji wahnge ń lame no re, wahn ba gare etohko ji Jehova? Ane ba rodo nlum ewa song kpa kak, bo baa, yim mbutahk o. Bo bahk-a tob rod lohng a na.”
ACT 5:10 Tvtv ona á kehm soro gbo ndi go ege alata kpo. Eji ajangkun nyao yele ekpꞌkpa, bo lohko nyehn re, yeblohko kpo. Bo kehm-e soro rod, lohng a ne, song kpa kak kohlo nlum ewe.
ACT 5:11 Aneb ero bao kpee, a egom jindiki ji wuku no, bo kehm kehme elfahle tete.
ACT 5:12 Abatiingetib Jisos jo limi akpokosi gbalee go esamahr ane. Aneb Esowo jo jolo edi ajehng go etahk Esowo, ejang bio bi bo jo lung re etahk Solomon.
ACT 5:13 Ane bako joom sahb yel ellong ebo, tvtv ona bo jo kake bo sehng.
ACT 5:14 Esowo jo kpe budu na budu budu ane ba jo taame go bo ellong, anebkal, a aneblum aneblum.
ACT 5:15 Ane jo solo aneb ayam ba a bo, ba bum bo go elatahk, egom jindiki noongo go adilnong, egom jindiki noongo go ebkpa, eji afi Pita sehnge na, etohko eje lꞌjo kooro bandiki.
ACT 5:16 Ellong ane gbalee kehm lohngo ba, ni lohngo go ajahbe nya li sennge Jeusalem kak. Bo ko aneb ayam, fere ko ane ba bele abi atohko, ba a bo, bo nobo ane kpee.
ACT 5:17 Ntubesi abalimajom, a ane ebe kpee ba tob woomo go ellong nio ni aneb Sadusi, abatiingetib Jisos jo teele bo ala sehng.
ACT 5:18 Owo wahnge bo kehm bobo abatiingetib Jisos kak ngbekobo.
ACT 5:19 Ngare atv enjel nyi Esowo kehm bake, ba lennge abutahk agbekobo nyao, yehke abatiingetib Jisos bao, kehm bungu tong bo re,
ACT 5:20 “Songen go etahk Esowo, wahn song tong ane alum kpee nya li bade elkpin nia ni nfenfe.”
ACT 5:21 Eji bo wuku ana, bo kehm tahme go etahk Esowo ngare nyi efungfu ma se, song kehme eltibi. Ntubesi abalimajom, a ane ebe kehm tiingi tv anebkul nfam, a atul esub re bo ba kono edi ajehng. Bo kehm tumu alokeltum ebo tv go ekpꞌkpa ngbekobo re bo song ko abatiingetib Jisos ba a bo.
ACT 5:22 Eji bo ba no, bo nyehnem Bab Pita go ngbekobo. Bo kehm feere song tooro tong bo re,
ACT 5:23 “E nyehne abutahk ngbekobo ta ta, fere nyehn abꞌbaabe yim no go abutahk kpꞌbaabe. Eji e lennge abu, nnene atahng e nyehnem.”
ACT 5:24 Eji ntubesi abꞌbaabe etahk Esowo, a atubesi abalimajom wuku ano, kehm fohko bo nkv, fere kpo bo esi ana ji bahke jolo.
ACT 5:25 Nne awohng kehm lohngo ba, ba tong bo re, “Ane ba ń kake bo ngbekobo, bo yim na go etahk Esowo kpi ane tib.”
ACT 5:26 Ntubesi abꞌbaabe etahk Esowo kehm tahme, a ane ebe song ko bo, ba a bo. Bo joom lim go nsahm, tibre bo jo fahle re, ane bako bahke bo atal tuubu.
ACT 5:27 Bo kehm koko abatiingetib Jisos bao, ba a bo, bo ba yiimi go esub. Ntubesi abalimajom kehm kehme bo abahbe bahb, fere tong bo re,
ACT 5:28 “E rehk-n re, wahn kꞌkpe tib go mbing a nne noo. Wahn ba ma wahng ka etib bia ma yeere go Jeusalem kpee. Wahn ba kp-r ebi ka tib go elkv ni nne noo.”
ACT 5:29 Pita, a abatiingetib Jisos bako kehm faange re, “E bahke tiki jo wuk Esowo, nne sang e bahk-e wuku.
ACT 5:30 Esowo bi babnso ejahre bi nyahme Jisos go elkv, ji ń wul-e no, eji ń kum-e go ekros,
ACT 5:31 Esowo m-e lim njꞌjok a nne, fere rod-e jehke go ege eboblum ana ntubesi, a ntꞌtahre, eji Israel lꞌbel egbokondon, fere bel eltahmeka go bo abiafem.
ACT 5:32 Wahr ba li atianse nsol nyia kpee, wahr, a Etingi Etohko fvfo ji Esowo kpo ka ane ba kp-e wuku.”
ACT 5:33 Eji bo wuku ano, eltim kehm kehme bo rak. Bo kehme elsebe ana bo bahke wulu bo.
ACT 5:34 Nne awohng jolo o, no bo jo lung-e re Gamaliel. Á jolo nne a Farisi, fere jol ntul esub, fere jol ntꞌtibi no atahm. Á jolo nne no ane kpee jo kak-e. Á kehm mehle yiimi, kehm bungu tong bo re, bo yehke abatiingetib Jisos, song a bo go elatahk, tohko ji mmongare ntiil.
ACT 5:35 Á kehm bungu tong bo re, “Abonanee wahn Israel, kunen ekpu go ejum ji ń kpꞌtiri re wahn lim ane baa.
ACT 5:36 Mahne go, nne awohng no bo jo lung-e re Tudas, á tabe esi, fere rod elne bum wꞌwahre re, ye wo li njꞌjoka nne. Ejum ane atahltahl ba tahme no toon-e. Bo wul-e wul, abatꞌtoono ebe kpee yaame ebo tahm. Etul ebe gbo.
ACT 5:37 “Kange kan a, Judas ji lohng go Galili kehm kpe ba, ngare nyi bo jo fange ane. Ye fvfo tob bele ellong ane ba jo toon-e. Á tob kpo tan. Abatꞌtoono ebe kpee yaame ebo tahm.
ACT 5:38 “Elam jia ji anv, n kp-n tongo re, wahn yake ane baa ana, bo song. Eltum nio ni bo kpꞌsebe re bo lim lꞌfere jol ni nne, bahke tane na.
ACT 5:39 Lꞌfere lohng goji Esowo, wahn, nnene limm, no bahke ma sahde bo. Fundiki bahke jolo ana ń kpꞌnoko a Esowo.”
ACT 5:40 Bo kehm koko elle ni Gamaliel, fere lung abatiingetib Jisos bao re bo feere ba. Bo kehm dohko bo, kehm rehke bo re, bo kꞌkpe tiki bung go mbing nyi Jisos, kehm yake bo, bo song.
ACT 5:41 Abatiingetib Jisos kehm lohngo, ane bao sa ekpꞌkpa esub o, tahm ebo. Bo bele eyebatahng tib eji Esowo kpunu bo, bo nyehn erem bio bi esono tib go esi ji Jisos.
ACT 5:42 Efung abehng abehng bo tikem rahke eltibi go etahk Esowo, fere jo tib go ntahk ane, fere jo tiingi nnoobo etib re Jisos wo li Kraist.
ACT 6:1 Ngare nyio o eji nfange ane nyi abatꞌtoono Jisos jo kpe rur na budu, nfem kehm gboko anebe Jus ba lohng go Gris, a anebe Jus baka ga ba li etahk. Anebe Jus ba lohng go Gris jo bungu re, efung abehng abehng bo lꞌkehme nsol bak, akalebun ebo kpehme bel jang jang ana ane bako.
ACT 6:2 Abatiingetib Jisos, ewubu ane abal kehm lungu abatꞌtoono Jisos bako, bo ba kono edi ajehng, kehm bungu re, “Fuumem re wahr yake alum Esowo abungu, fere jo ba bak nsol alehke.
ACT 6:3 Abonanee, yehken ane asehma go egahne ellong, ba kpꞌyiimi ntianse nyi nno, ba etohko ji Esowo, a elkahne ma rur go bo atahng, wahr ka bo eltum nio.
ACT 6:4 Wahr bahke rodo ngare enyahre kak go ero akake, fere jo bung alum Esowo.”
ACT 6:5 Alum nya bo bungu no, yebe ellong ane bao atahng sehng. Owo bo kehm yehke Stiven ji etohko ji Esowo ruru go ege atahng, á fere gbal go ekakesehk, a Filip, go Prokoros, Nikanor, Taimon, Parmenas, a Nikolas ji ki jol nne a Jus, ye ji lohng go Antiok.
ACT 6:6 Bo kehm koko bo, ba goji abatiingetib Jisos. Bo kehm kake ero fere kunu bo abo.
ACT 6:7 Alum Esowo kehm yeere na yeere. Abatꞌtoono Jisos kpe rur na go Jeusalem gbalee. Abalimajom gbalee ba tob taame, jo toono eltibi ni Jisos.
ACT 6:8 Stiven jolo nne no Esowo fuul-e no, fere ka-e nsahm gbalee. Á jo limi akpokosi go esamahr ane.
ACT 6:9 Ane bandiki joom taame tv-e. Bo kehm kehme nfaabe lim a Stiven. Bandiki lohng go ejahbe ji bo jo lung re Silisia, bandiki lohng go Esia, bandiki jo kono elkono go etahk ero ji ane bao ba bo jo lung bo re aforfor ane.
ACT 6:10 Etohko ji Esowo ka Stiven elkahne gbalee. Eji á jo bung, á jo ga bo. Bo kpeem jo kahn ana bo bahk-e jo faange.
ACT 6:11 Owo bo kehm nyare ane kak re bo song bung re, “E jo wuku ana á jo su Moses abola Esowo.”
ACT 6:12 Bo kehm tob nyare ane bako, fere nyare anebkul nfam, a atꞌtibi ba atahm. Bo kehm ba bob-e, ko-e tahm a ne go esub.
ACT 6:13 Bo kehm koko akimfahnge atianse ba a bo. Atianse nyao ba bungu re, “Nne noa kpo kono ebi bung bada mbarebare etahk Esowo jia, a atahm nya Moses.
ACT 6:14 E m-e wuk, eji á jo bung re, Jisos ji Nasaret bahke wake etahk Esowo jia, fere yaange atahm nya Moses ko no ba ka-r.”
ACT 6:15 Kpee ane ba ji ekpꞌkpa elam jio kehm kehme Stiven seenge too. Bo jo nyehne esamahr ebe, jolo are bi enjel bi.
ACT 7:1 Ntubesi abalimajom noo kehm bahbe Stiven re, “Anv, lohko li anoa?”
ACT 7:2 Stiven kehm faange re, “Babnso wahn, a abonanee, wuungen atung! Esowo bi kpi ellub kpiri nso ejahre Ebraham eji á lene go Mesopotemia. Ebraham kehm song jol go Haran.
ACT 7:3 Esowo bungu tong-e re, ‘Tahm nnahb enya sa, wo tahm ejahbe eja sa, song go edi ndi ji m bahk-a tibi.’
ACT 7:4 Á kehm tahme o ejahbe jio ji bo kpo lung re Kaldea, song lene go Haran. Eji nde kpo no, Esowo kehm yehke Ebraham ejahbe jio, tum-e tv ejahbe jia ji ń lene a anv.
ACT 7:5 Esowo we kaam edi ndi jio re jol jꞌje. Jol mmokpuku ndi awohng awohng á belem. Esowo nyame tong-e re, á bahk-e kake, jol jꞌje, a ji abon ebe. Jol ngare nyio Ebraham, mmon awohng awohng á ka jel.
ACT 7:6 “Ana wo Esowo bungu no tong-e re, ‘Abon eba bahke lene go ejahbe jindiki ana ajahmjahm. Bo bahke jolo aju. Ane bao bahke fere jo nohk bo go nnya atahltahl.’
ACT 7:7 Esowo kehm kpe bung re, ‘M bahke lame ejahbe jio ji bo bahke jo loko bo. Abon eba bahke tahme ejahbe jio o, fere ba lok-m edi jia a.’
ACT 7:8 “Esowo kehm limi etem a Ebraham, kehm-e tongo re, ‘Wahn kpee bahke jolo ane ba bahke jo yehke nrur. A wo li elliingi ni etem bia.’ Ebraham kehm jele Aisik, kehm-e tob yehke nrur, eji Aisik ma kang nfung enehkeni. Aisik kehm tahme jel Jekob, kehm-e tob yehke nrur. Jekob kehm yehke abon ebe, ewubu ane abal nrur. Ewubu ane abal bao ba jolo babnso ejahre.
ACT 7:9 “Babnso ejahre bao ba, Josef teele bo ala, bo kehm-e gungu, á jol nju, bo tahm a ne go Ijib. Esowo jolo a ne sehng.
ACT 7:10 Á jo tahr-e yehke go erem abehng abehng. Eji Josef ba yiimi go esamahr Fero, Esowo ka-e elkahne. Á fere jo kor Fero, Fero rod-e lim ntul re á jo fili Ijib, fere fili etahk ntul.
ACT 7:11 Njal kehm bake go Ijib, a Kenan. Erem gbale sehng ngare nyio. Babnso ejahre, nsol alehke anyehng anyehng bo kpeem bel.
ACT 7:12 “Eji Jekob wuku re, nkohl nyia go Ijib, á kehm tumu babnso ejahre tv go ngbokambang a nkpele.
ACT 7:13 Nkpel nyehko nyi bo kpe je, Josef kehm lennge elne ka abonanyehn. Ngare nyio nyi Fero kehm kahne ana nnahb a Josef li no.
ACT 7:14 Josef kehm tiingi etib tv nde re, á ba, a ane ebe kpee. Bo jolo ane atahl ara ane elku kpe kpe.
ACT 7:15 Owo Jekob kehm tahme go Ijib. Owo á kpo no, babnso ejahre tob kpo.
ACT 7:16 Bo solo bo, feere a bo go Sikem, song kak go elahm bi Ebraham gunu goji abon Hemor, ka akpohko gbalee.
ACT 7:17 Eji ngare ma kabbe nyi Esowo nyame no tong Ebraham, owo ane ebahre kehm ruru go Ijib.
ACT 7:18 Ntul no jo fili Ijib ngare nyio kahnem Josef.
ACT 7:19 Á jo nehme ane ebahre, jol ndon we joom fili. Á kehm jehke ntahm re, babnso ejahre jo rod abonbili ebo, song bum go ekul, eji bo lꞌjo kpo.
ACT 7:20 “Ngare nyio nyi bo jele Moses. Á jolo nnobonoba mmon sehng. Á kange nnyahng era mi mi go etahk nde.
ACT 7:21 Eji bo rod-e no song kak go aya, mmon a Fero no nkal kehm-e song ting. Á kehm-e rodo, le-e ana mmon ewe.
ACT 7:22 Bo jo tib-e elkahne ni Ijib kpee. Á kehm jolo njꞌjoka nne go alum abungu, a nsol alimi.
ACT 7:23 “Eji Moses ma kang nnya atahl abal, á kehm tiri go ege eltim re, á bahke tahme song nyehn abonanyehn Israel.
ACT 7:24 Eji á je no, á kehm song nyehn nne awohng no nne Ijib kp-e nohko, kehm kake nne noo ebo, no nne Ijib jo nohk-e, kehm bongo nne Ijib noo go elwulu.
ACT 7:25 Á jo tiri re, ane ebe bahke kahne re, Esowo m-e yehke re, á tahre bo yake. Jol bo tikem kahn.
ACT 7:26 “Njahmfungfu á kehm kpe song kpiri anebe Israel na abal kpꞌnoko abohng. Á jo gare re á lim, bo bel elkoono. Owo á kehm bungu tong bo re, ‘Wuungen atung, wahn abonanyehn ba. Jen ji wahng ka ń kpꞌnoko atemtem?’
ACT 7:27 “Nne noko no bohko ntem abohng, kehm gbulu Moses tv go nkpe, kehm-e tongo re, ‘Nne awo lim-a re wo jol ntubesi, fere jo lam alam enyahre?
ACT 7:28 A kpꞌsebe re wo wul-m ana a wulu nne Ijib nyaana?’
ACT 7:29 “Eji Moses wuku ano, á kehm beke go Ijib, fere song lene go ejahbe ji bo jo lung re Midian. Owo á jele abon abal.
ACT 7:30 “Eji ma sehng nnya atahl abal, á kehm nyehne enjel nyi Esowo elka emahng go ewong ji bo kpo lung re Sainai. Enjel nyio woomo go agun nya jolo go eti ajehng ji jo lul.
ACT 7:31 Ejum ji Moses nyehne no, kpo-e esi sehng. Eji á jeere no je re á song nyehn, á kehm wuku ellum ni Jehova bungu no re,
ACT 7:32 ‘Me wo li Esowo bi babnso ejahne, Esowo bi Ebraham, a bi Aisik, a bi Jekob.’ “Moses kehm kehme elkahme, jol á kpeem sahb seenge.
ACT 7:33 “Esowo kehm-e tongo re, ‘Yehke akpaketa enya, tibre edi ndi ji á yim ona li mbarebare edi.
ACT 7:34 Me n lohko nyehn erem bi ane ebame kpꞌnyehne go Ijib. Me n wuk aromo nya bo kpꞌtuubu. Me m badde ba re me m ba tahre bo. Ba, m bahk-a tumu go Ijib.’
ACT 7:35 “Moses ji bo ten-e no, fere bung re, ‘Nne awo lim-a re wo jol ntubesi, fere jo lam alam enyahre?’ ye wo Esowo tum-e no re, á song jol ntubesi, fere jol ntꞌtahre. Enjel nyio nyi á nyehne no go eti jio, nyꞌnehm nyi song tv-e go Ijib.
ACT 7:36 Moses kehm yehke bo go Ijib. Á jo limi akpokosi go Ijib, a Abilaya fvfo, a elka emahng go nnya atahl abal.
ACT 7:37 “Moses jꞌnehm o wo bungu tong abone Israel re, ‘Esowo bahk-n tumu nnyehnamahr no bahke lohngo go egahne ellong, jang jang ana á tum-m no.’
ACT 7:38 “Moses wo jolo a abone Israel go elka emahng. Ye wo jolo a babnso ejahre, a enjel nyi Esowo nyi bungu a ne go ewong jio. Ye wo jolo nne no ko etib bi li go elkpin ba tiing-r. Etib bio lohng goji Esowo.
ACT 7:39 “Babnso ejahre tꞌten. Bo taamem tv-e. Bo yab-e na tv go nkpe. Go bo a ntim bo jo tiri re, bo feere go Ijib.
ACT 7:40 Owo bo kehm bungu tong Eron re, ‘Lim eblom ka-r, jo gbo-r mbang. E nehme kahn ji ma lim Moses ji yehk-r no go Ijib.’
ACT 7:41 “Bo kehm limi elom jio go elfoongo ni mmon a nfong, jo jom, eltim jo yebe bo sehng go ejum ji bo limi go bo abo.
ACT 7:42 “Esowo kehm sennge bo njahm, kehm yake bo re bo jo kak nsol nyi li go elbung, ana ebareka, a njul, go alonlo. Ana bo nyono no go nwer nyi abanyehnamahr Esowo re, “ ‘Anebe Israel wahn, me sang wahng ka ń jo wul enyam, jo lim ajom go nnya atahl abal nyi ń jolo go elka emahng.
ACT 7:43 Wahn ebsol etahk ji Molohk, elom ejahne, a esowo bi bo jo lung re Refan, ji jolo go elfoongo ni elonlo. Bio bi jolo eblom bi ń li no, fere jo jom. M bahk-n kame tv fee sehng Bebilon sa.’
ACT 7:44 “Babnso ejahre bele ebkpatahk go elka emahng bi Esowo jo ba kpiri bo, bi bo limi ana Esowo tongo Moses re á lim, jang jang ana á nyehne goji Esowo.
ACT 7:45 Eji Josua jolo ntubesi abo, owo babnso ejahre kehm kpudu ebkpatahk bio song yel a bi ejahbe jio ji ane ba Esowo kame no. Ebkpatahk bio jolo o tete rehng afung nya Devid.
ACT 7:46 “Esowo, Devid jo kor-e sehng. Devid kehm bahbe Esowo re, joare nꞌnob re á si etahk ka-e, ye ji li Esowo bi nsoo Jekob.
ACT 7:47 Solomon wo si etahk jio ka-e.
ACT 7:48 Esowo bi gbale sehng kpehme lene go ntahk nyi ane si go ebo, ana nnyehnamahr Esowo bungu no re,
ACT 7:49 “ ‘Elbung ni li eti etul ejame. Njini nyi li etikunakpade ejame. Elkohn etahk ajii ḿ bahke sehke ka-m? Gan wo li edi erekekv ejame?
ACT 7:50 Mefono antahng sang limi nsol nyia kpeea?’
ACT 7:51 “Wahn ebtahne asi sehng. Ntim enyahne li ntim nyi ane ba ki li aneb Esowo. Atung enyahne eblak. Ngare anyehng anyehng ń kpo kono Etingi Etohko ten. Ana babnso ejahne jo lim, ano wo fvfo ń kpꞌtob lim.
ACT 7:52 Nnyehnamahr awo no babnso ejahne ki-e nohk? Bo wulu bao ba jo tiingi wuku wuku re, ‘Etingitingi nne kpꞌbake.’ Ye wo ń gung-e no, fere wul-e.
ACT 7:53 Wahn ba li ane ba ko atahm nya Esowo, nya enjel ko ba ka-n. Ḿ bumem atahm nyao!”
ACT 7:54 Eji atul esub wuku ana Stiven jo bung, ntim kehm maange bo sꞌsehng. Bo kehm kehme aromo tuubu.
ACT 7:55 Stiven ji Etingi Etohko ji Esowo rur-e go ege atahng, kehm kpiidi esamahr ebe seenge go elbung, kehm nyehne ellub ni Esowo, Jisos yim no go eboblum Esowo.
ACT 7:56 Á kehm bungu re, “Nyehnen, me n nyehn ejahbetul Esowo ma lennge, fere nyehn Mmon no nne yim go ejang eboblum bi Esowo.”
ACT 7:57 Bo kehm rabe wahre wahre, lohko abo atung, kehm soro song buul-e,
ACT 7:58 kehm-e tohngo, lohng a ne go ejahbe jio, song rehng a ne go esi mbang. Owo bo song kehm-e atal tuubu re bo wul. Atianse nyao fannge abomo ebo, bum njangkun anyehng, nyi bo jo lung-e re Sol re á kpur.
ACT 7:59 Eji bo jo tuubu Stiven atal, á jo kake ero re, “Ntul a Jisos, ko-m etohko ejame!”
ACT 7:60 Á kehm jamme alahng, soro rabe tiim re, “Ntul, nong, abiafem nyaa kꞌkuumu bo go esi!” Eji á bunga no, á kehm soro kpo.
ACT 8:1 Sol tꞌtaame tv elwulu ni bo wulu Stiven. Efung bio bo kehm kehme abon Esowo ba jolo go Jeusalem nohk tete. Bo kehm yaame ebo kpee tahm go Judea, a Samaria, sehngem abatiingetib Jisos ba ba sa no.
ACT 8:2 Ane bandiki ba jo fahl Esowo kehm rodo ekv ji Stiven, song kpa kak, fere jo ling tete.
ACT 8:3 Sol jo sebe re, ero tan. Á jo je etahk ajehng ajehng, jo bob abon Esowo, aneblum, a anebkal, fere jo kak bo go ngbekobo.
ACT 8:4 Abon Esowo ba yaame no, kehm kehme elyannge edi ajehng ajehng, jo bung alum Esowo.
ACT 8:5 Filip kehm tahme go Samaria, kehm song tong ane bada Mesaya.
ACT 8:6 Ane bao wꞌwuungu atung wuk ana ji Filip jo bung. Bo wuku alum nyao nya á jo bung, bo ane kpee, fere nyehn akpokosi nya á jo lim.
ACT 8:7 Abi atohko gbalee jo biingi tiim, fere jo lohng ane gbalee. Abanne tvv, a agboodo agboodo tꞌtob nob fvfo.
ACT 8:8 Eyebatahng gbale sehng go Samaria.
ACT 8:9 Nne awohng jolo o, no bo jo lung-e re Saimon. Á jo limi ntaane, fere jo lim nsol nyi jo kpo aneb Samaria esi. Á jo lungu elne re njꞌjoka nne.
ACT 8:10 Nne awohng awohng go ejahbe jio jo wuk-e wuk, afi á jolo ntul, afi á jolo nja, bo fere jo bung re, “Ye wo kpi nsahm nyio nyi Esowo, nyi bo kpo lung re Egburu Nsahm.”
ACT 8:11 Bo jo wuk-e, tibre ebkang ji á bomo ntaane nyio go ellimi, jo kpo ane bao esi.
ACT 8:12 Eji bo taame tv Filip go alum nya á jo bung bade etul bi Esowo, fere jo bung bada mbing nyi Jisos, ji li Kraist owo bo kehm bele ewohngalahb, aneblum, a anebkal anebkal.
ACT 8:13 Saimon kehm tob taame fvfo. Eji á ma bel ewohngalahb, á jo jene a Filip. Kpo-e esi area, eji á nyehne agburu akpokosi nya Filip jo lim.
ACT 8:14 Eji abatiingetib Jisos ba jolo go Jeusalem wuku no re, Samaria ebtaame tv alum Esowo, bo kehm tumu Pita abola Jon tv bo.
ACT 8:15 Eji bo je no, bo kehm song kehme ero kak ka ane bao ba ma taame, eji bo lꞌbel Etingi Etohko.
ACT 8:16 Tibre nnene limm, no ma bel, sehngem re ewohngalahb ji ji bo bele no go mbing nyi Jisos.
ACT 8:17 Bo kehm kunu bo abo go esi, bo kehm soro bel Etingi Etohko.
ACT 8:18 Eji Saimon nyehne re, eji abatiingetib kunu bo abo, owo wahnge bo ma bel Etingi Etohko, owo á kehm taame akpohko ka Pita abola Jon,
ACT 8:19 kehm bungu re, “Tob ka-m wahn nsahm nyia, eji nne awohng awohng no n lꞌkun-e ebo, á lꞌtob bel Etingi Etohko.”
ACT 8:20 Pita kehm bungu tong-e re, “Wo, a akpohko akpohko enya ḿ bahke yele go ellulagun, eji a kpꞌtiri re a bahke gunu ayare nya Esowo go akpohko.
ACT 8:21 Egahre ellong a wobem. Tibre eltim ena limm saang go esamahr bi Esowo.
ACT 8:22 Gbo ndon go abꞌbi nyaa, wo kak ero ka Jehova, eji fundiki á lꞌtahm ka-a go ebi ntir nyi a ma tir a.
ACT 8:23 N kpꞌnyehne re, ala kpo teel-a sehng, a wob ngbekobo nyio nyi abiafem.”
ACT 8:24 Saimon kehm faange Pita, a Jon re, “Kaken ero ka Jehova ka-m, goji ejum ajehng ajehng ji ḿ bungu no lꞌki-m lim.”
ACT 8:25 Eji bo ma bung alum Esowo, fere yiimi ntianse ka Esowo, Pita abola Jon kehm feere go Jeusalem. Go mbang elkehnge ebo, bo jo bungu alum Esowo mbang mbang go abon ajahbe ba Samaria.
ACT 8:26 Enjel nyi Jehova kehm bungu tong Filip re, “Mehl, song go erede nfam, edi jio ji mbang li no, nyi bomo go Jeusalem tete rehng go Gasa, mbang nyio nyi li elka emahng.”
ACT 8:27 Á kehm mehle, soro tahm. Nne Itiopia awohng no bo fang-e no, kehm kehme elsehnge kehnge. Nne noo jolo njꞌjoka nne no jo kuuru nsol afang nya ntul a nnenkal no jo fili Itiopia, no bo jo lung-e re Kandes. Á je go Jeusalem song kak Esowo.
ACT 8:28 Eji á kpꞌkehnge, á ji go ege a ntrok, jo lung nwer nyi nnyehnamahr Aisaya nyono no.
ACT 8:29 Etingi Etohko kehm bungu tong Filip re, “Song, wo jen kohlo ntrok nyio!”
ACT 8:30 Filip kehm soro be asongo, kehm wuku nne noo kpꞌlungu nwer nyi nnyehnamahr Aisaya nyono no. Á kehm-e bahbe re, “Anv, a kpꞌkahne ji a kpꞌlꞌlunga?”
ACT 8:31 Nne noo kehm-e faange re, “Tohko tiki jol re, nne wo lennge ka-m, n nehm kahn.” Á kehm tongo Filip re á wahr, ji go ntrok nyio kohl-e.
ACT 8:32 Edi nwer Esowo ji á jo lꞌlung li re, “Á jolo ana njoro nyi bo ma rod, yahke wul. Á jolo ana mmon a njoro no kil biingi, eji bo kp-e kpudu anyar. Á belle na belle, jol ellum anehng anehng á bungem.
ACT 8:33 Bo kehm-e rede. Jol eji bo kahne no re, yebli eno, bo ten-e tv o. Nnene limm, no bahke ma bung bade etꞌtohngo eje. Tibre elkpin ene kpeem li go njini nyia.”
ACT 8:34 Nne noo o kehm bahbe Filip re, “Anv, nnyehnamahr Esowo bungu bada nyehne? Á bungu bade elnea, afi bada nne nondikandiki?”
ACT 8:35 Filip kehm bomo elbungu bade edi nwer Esowo ji á jo lung, fere tiing-e nnoobo etib bada Jisos.
ACT 8:36 Eji bo jo sehng asongo, bo kehm song rehng go ebgba abehng. Nne noo kehm soro bung re, “Nyehn ebgba ana! Jen ji bahke wahnge n kꞌbel ewohngalahb!”
ACT 8:37 (Filip kehm faange re, “A li ma bel ewohngalahb anv, a lꞌtaame eltim eltim ena kpee.” Nne noo kehm faange re, “Me n taame re, Jisos Kraist wo li Mmon Esowo.”)
ACT 8:38 Á kehm limi re ntrok nyio yiimi. Filip, a nne noo, bo kehm badde yel go ebgba. Filip kehm-e wohngo alahb.
ACT 8:39 Eji bo lohngo alahb mao, etohko ji Jehova kehm soro rod Filip, tahm a ne. Nne noo we kpeem nyehn. Á kehm soro asi eljen asongo a eyebatahng.
ACT 8:40 Bo kehm nyehne Filip go Asdod. Á kehm soro asi asongo go Sisaria, jo bung alum Esowo mbang mbang go ejahbe ajehng ajehng ji jolo go mbang.
ACT 9:1 Ngare nyio Sol kpꞌkpeka nyam abatꞌtoono Ntul a Jisos re á bahke wulu bo. Á kehm tahme goji ntubesi abalimajom,
ACT 9:2 kehm song tong-e re á ka-e awer, á tahm a nya, song tib go ntahk ero nyi li go Damaskus, eji jol afi á nyehne ane bao ba kpꞌtoono mbang nyio nyi nfenfe, á lꞌbob bo aneblum, a anebkal anebkal, feere a bo go Jeusalem.
ACT 9:3 Eji Sol ma kabbe go Damaskus, ellennge kehm lohngo go elbung ya tub-e.
ACT 9:4 Á kehm fooro gbo ndi, fere wuk nne no jo bung a ne re, “Sol, Sol, jen ji wahng ka a kp-m nohko anae?”
ACT 9:5 Sol kehm bahbe re, “Wo nne awo, Ntul?” Á kehm faange re, “Me Jisos wo, ji a kpꞌnohko.
ACT 9:6 Mehl, wo song ejahbe jio, owo bo bahk-a tibi ji a bahke limi.”
ACT 9:7 Ane bao ba jo jen a ne, wuku ellum ellum. Nnene bo nyehnem. Kehm kpoko bo esi, bo yiimi na yiimi anyo kaa.
ACT 9:8 Sol kehm mehle. Eji á lennge amahr enye, ejumjum á kpeem jo ma nyehn. Bo kehm-e jabbe ebo, tahm a ne go Damaskus.
ACT 9:9 Á kpeem jo nyehn tete nfung era, jol ejumjum á kpeem jo li, alahb á kpeem jo wo.
ACT 9:10 Ntꞌtoono Jisos awohng jolo go Damaskus, no bo jo lung-e re Ananayas. Á nyehne Ntul a Jisos kp-e lungu re, “Ananayas!” Á kehm faange re, “Me ga, Ntul.”
ACT 9:11 Ntul a Jisos kehm bungu tong-e re, “Mehl, wo song go etahk Judas ji li go efak ji bo kpo lung re Ntoorambang, wo song kpiri nne no lohng go Tarsus, no bo kpo lung-e re Sol. Á kpi ero kak.
ACT 9:12 Sol nyehne nne go nlem, no bo kpo lung-e re Ananayas kpꞌbake re á ba kun-e ebo, eji á lꞌkpe nyehn.”
ACT 9:13 Ananayas kehm faange re, “Ntul, ane gbalee ma-m tub eka bada nne noo, ana á ma sahb nꞌnohk ane eba go Jeusalem.
ACT 9:14 Anv ana, á ko nsahm goji atubesi abalimajom, eji á lꞌba bob ane kpee ba kpꞌkake ero go ega mbing.”
ACT 9:15 Ntul a Jisos kehm bungu tong-e re, “Song na song! M m-e yehke re á lok-m, eji mbing enyame lꞌyeere goji ane ba ki nyi Esowo, a atul, go abone Israel.
ACT 9:16 M bahk-e tibi ajoobo arem nya á bahke nyehne tib go egame esi.”
ACT 9:17 Ananayas kehm soro tahm song rehng go etahk jio, sehng song yel ekpꞌkpa, kehm song kunu Sol ebo ebe, kehm bungu re, “Egban Sol, Ntul a Jisos ji a nyehn-e go mbang nyi a lohngo no jo ba, ye wo ma-m tum a, eji a lꞌkpe nyehn, Etingi Etohko fere rur go ega eltim.”
ACT 9:18 Amahr Sol kehm soro lennge, jolo ana eblꞌlu bi laad-e no. Á kehm soro nyehn saang, kehm soro tahm, bel ewohngalahb.
ACT 9:19 Á kehm lehke nsol, fere kpe bel eko, fere kang abon afung ntiil a abatꞌtoono Jisos go Damaskus.
ACT 9:20 Sol kehm soro tahm go ntahk ero, song kehme eltibi bada Jisos re, ye wo li Mmon no Esowo.
ACT 9:21 Ane kpee ba jo wuk-e, kehm kpoko bo esi. Bo kehm kehme elbungu re, “Nne noa sang jo wul ane ba jo taame tv mbing nyia go Jerusalema? Ji wahnge á ba a, á ba re á ba bob bo, feere a bo song ka atubesi abalimajom.”
ACT 9:22 Sol kpe gbal na, bel eko go alum Esowo abungu. Jus ji jolo go Damaskus, jo fohko bo nkv, tib eji á jo tib re, Jisos wo li Kraist.
ACT 9:23 Eji ma kang afung tvv, Jus kehm toobo re bo wul-e.
ACT 9:24 Sol kehm sebe kahn ana bo toobo no. Tibre bo jo baab-e go ati mbu atv a njul re bo wul-e.
ACT 9:25 Atv, abatꞌtoono ebe kehm-e kake go ejeere, siir-e ekahme ji jolo sennge Damaskus kak, bum njahm ekahme nyehko.
ACT 9:26 Eji Sol rehnge go Jeusalem, á jo sebe re, á yel go ellong abatꞌtoono Jisos. Bo jo fahl-e fahl. Bo joom bum re, á tob li ntꞌtoona Jisos.
ACT 9:27 Owo Barnabas kehm-e koko ba a ne goji abatiingetib Jisos, fere tooro tong bo ana Sol nyehne Jisos go mbang, Jisos fere bung a ne. Á tꞌtob tong bo ana Sol jo bung alum Esowo go mbing nyi Jisos esahb esahb go Damaskus.
ACT 9:28 Sol jo jene a bo, fere jo bung alum Esowo go mbing nyi Jisos esahb esahb go Jeusalem.
ACT 9:29 Á kehm tob bung tong Jus ji jo bung Grik. Bo kehm kehme nfaabe lim, fere jo gare ana bo bahk-e wulu.
ACT 9:30 Eji abatꞌtoono Jisos bako sebe ano kahn, owo bo kehm koko Sol, tahm a ne go Sisaria, fere tum-e re á song go Tarsus.
ACT 9:31 Owo wahnge aneb ero bao ba jolo go Judea, a Galili, a Samaria bele eyebatahng ngare nyio, tibre nfem anyehng anyehng kpeem jol. Ero kpe gbal na go nrur, fere tꞌtahne. Bo jo jene go elfahle ni Esowo. Etingi Etohko jo kake bo eltim.
ACT 9:32 Pita jo yannge, je edi ajehng ajehng. Efung abehng á kehm jeke go Lida, song nyehn aneb Esowo ba jolo go.
ACT 9:33 Owo á nyehne nne no bo jo lung-e re Anias ji jolo mbanne. Nnya enehkeni nyi á ki kpe jo ma mehl go edilnong.
ACT 9:34 Pita kehm bungu tong-e re, “Anias, Jisos Kraist bahk-a limi, a nob. Mehl, wo tuungu edilnong eja ya!” Tvtv ona Anias kehm soro mehl.
ACT 9:35 Eji ane bao kpee ba jolo go Lida, a Seron nyehn-e no, bo kehm taame tv Esowo.
ACT 9:36 Nnenkal awohng jolo go Jobba, no bo jo lung-e re Tabita. Á tob jolo ntꞌtoona Jisos. Mbing enye nyi Grik, bo jo lung-e re Dorkas ji lohngo re mbilekpa. Á jo limi nnoobo ngare anyehng anyehng, fere jo kak akpak ebo.
ACT 9:37 Ngare nyio á kehm gboko eyam, soro kpo. Eji bo wul-e alahb, bo kehm-e rodo song bum go nkimi nyi jolo go ero enyong.
ACT 9:38 Lida jolo kpidi kpidi kohlo Jobba. Eji bo wuku re, Pita li go Lida, bo kehm tumu ane abal tv re bo song tong Pita re, titi, á ba elwaare, á kꞌlaange.
ACT 9:39 Owo Pita kehm soro toobo ebjing, tahm toono bo. Eji bo ba no, ba rehng go Lida, bo kehm-e koko tahm a ne go nkimi nyio nyi jolo go ero enyong. Akalebun kpee ba jolo o jo ling, kehm bake ba sennge Pita kak, kehm-e tibi akpawobo, a nsol elliibi nyindiki budu, nyi Dorkas limi no, eji á kpeke li go elkpin.
ACT 9:40 Pita kehm tongo bo re bo lohng go nkimi nyio. Á kehm jamme alahng, kehm kake ero, kehm keebe seenge nkvne nyio, kehm bungu re, “Tabita, mehl me!” Á kehm soro lennge amahr enye. Eji á nyehne Pita, á kehm mehle ji.
ACT 9:41 Pita kehm-e jabbe go ebo, mehl-e yiimi, kehm lungu aneb Esowo, a akalebun, kehm tibi bo Dorkas ana á ma lohko nyahme.
ACT 9:42 Eka jia kehm yeere go Jobba. Ane tvv kehm taame tv Jehova.
ACT 9:43 Pita kange o Jobba afung tvv go etahk Saimon ji jolo nne eltum agunyam.
ACT 10:1 Nne awohng jolo go Sisaria, no bo jo lung-e re Kornilius. Á jolo ntubesi a nsoja no jo lim eltum go ellong nsoja nyi bo jo lung re, “Ellong nsoja nyi lohng go Itali.”
ACT 10:2 Á jolo nne no Esowo jo kor-e. Á fere jo fahl Esowo, a ane kpee ba jolo go ege a nlaaga. Á jo wehre abo, jo ko akpohko enye, jo lim nnoobo ka ane, fere jo kak ero ka Esowo kpe kpe ngare.
ACT 10:3 Jolo ejum nkaranka era nyi elgung, nyi á nyehne enjel nyi Esowo kpꞌbake, kehm ba lung-e re, “Kornilius!”
ACT 10:4 Eji á jo seenge enjel too, anyar kehm-e lamme. Á kehm-e bahbe re, “Jen ji, nsoo?” Enjel nyio kehm-e faange re, “Esowo ma-a buumu, eji á ma nyehn nnoobo enya, fere wuk ero eba.
ACT 10:5 Tum ane anv, bo song go Jobba, song lung Saimon ji bo kpo lung-e re Pita.
ACT 10:6 Á kpo kang go etahk Saimon, nne eltum agunyam. Etahk eje li go nkpe agburu aya.”
ACT 10:7 Eji enjel nyio nyi jo bung a ne ma tahm, Kornilius kehm lungu alokeltum ebe na abal, a nne a nsoja awohng no jolo a ne bad bad, no Esowo jo tob kor-e,
ACT 10:8 kehm tongo bo kpee ji ma lim, kehm tumu bo tv go Jobba.
ACT 10:9 Etoono efung behko eji bo ma kabbe Jobba ngare efin, Pita kehm wahre go ero etahk re á song kak ero.
ACT 10:10 Owo njal kehm-e yame. Á kehm kehme elsebe ejum ji á bahke lehke. Ngare nyi bo jo lam nsol alehke re bo ka-e, Pita kehm nyehne nkpokosi ejum.
ACT 10:11 Á nyehne elbung ma lennge, fere nyehn ejum ji kpꞌbadde abake, jolo ana nsubu nyi bo ma jabbe go esꞌsili emni emni kpꞌbadde beem abake ba rehng go ndi.
ACT 10:12 Ajoobo enyam gbalee woomo ona atahng, enyam ana eguumu, a enyo, go ntere.
ACT 10:13 Pita kehm wuku nne no bungu a ne re, “Pita tahm, wo wul li!”
ACT 10:14 Pita kehm faange re, “Eꞌee Ntul, n ka li a li esabsab nnyam nyi ki li saang.”
ACT 10:15 Á kehm kpe wuk ellum nehko re, “Ji Esowo ma tong re, li saang, ka kpe bung re, li esabsab ejum.”
ACT 10:16 Limi ano nkpel na era, tete bo rod nsubu nyio tahm a nyi go elbung.
ACT 10:17 Eji Pita nyehne nkpokosi nyio, kehm-e fohko nkv. Ngare nyi á kpi ntiri ntiri bade ana nkpokosi nyio lohngo lohng, ane bao ba Kornilius tumu bo ebba yiimi go mbuga. Tibre bobtohko bahb edi ji etahk Saimon li no.
ACT 10:18 Bo kehm lungu ane ba jolo etahk Saimon, fere bahb bo re, joare Saimon ji bo kpo lung-e re Pita noa o.
ACT 10:19 Ngare nyio Pita kpi ntiri ntiri bade ejum ji á ma nyehn. Etohko ji Esowo kehm soro tong-e re, “Nyehnee, ane ara baa go, kp-a sebe.
ACT 10:20 Mehl, wo badde song! Ka fahl eltoono bo, tibre me wo ma tum bo.”
ACT 10:21 Pita kehm badde je goji ane bao, kehm song tong bo re, “Me wo a, ji ń kp-m sebe. Jen ji wahng ka ḿ ba no?”
ACT 10:22 Bo kehm faange re, “Kornilius ji li ntubesi a nsoja wo ma-r tum. Á li nnooba nne no kpo fahl Esowo, no Jus kpee kpo kak-e. Enjel nyi Esowo nyi tong-e no re, á tiingi tv-a, wo je go ege etahk, eji á lꞌwuk ji a bahk-e tongo.”
ACT 10:23 Pita kehm tongo ane bao re bo ba, ba kang o. Etoono efung behko Pita kehm tahme toono bo. Abon Esowo bandiki ba jolo go Jobba kehm-e tob toono.
ACT 10:24 Njahmfungfu nyehko bo kehm rehnge go Sisaria. Ngare nyio Kornilius ebtiingi ane ebe, a ate ebe re, bo ba ji, jo sik bo.
ACT 10:25 Eji Pita yahke yel ekpꞌkpa ji Kornilius, Kornilius kehm ba wan-e, gbo jamm-e alahng go ege alata, gong kak-e.
ACT 10:26 Pita kehm-e tabe yiimi, kehm bungu re, “Mehl yiimi, me nne wo, ana wo.”
ACT 10:27 Ngare nyi Pita yele go ekpꞌkpa, á kpi mbungu mbungu a Kornilius. Á kehm song kpiri ane gbalee ma ba ji edi ajehng.
ACT 10:28 Á kehm bungu tong bo re, “Wahnfono antahng kpꞌkahne re, wahr Jus, ntahm enyahre bungu re, wahr kꞌjo ji elbong goji ane baka baka ba ki li Jus, fere jo kod abo a bo, jo lim ejum ajehng ajehng. Esowo ma-m tib re, me n kꞌjo lung nne awohng awohng re nne noka noka. Jol me n kꞌjo lung nne re, á limm saang.
ACT 10:29 Eji ń tumu ane tv-m, m ba na ba. N kp-n bahbe re, Jen ji wahnge ń tumu tum ane tv-m?”
ACT 10:30 Kornilius kehm faange re, “Lela nfung eni ngare nyꞌnehm ana n jo kak ero egame etahk nkaranka era nyi elgung ana n kpo kono ellimi. Nne awohng kehm lohngo ba, ba yiim-m go esamahr. Á kake abarebare nsol nya jo ya na ya.
ACT 10:31 Á kehm bungu re, ‘Kornilius, Esowo ma-a buumu, eji á ma nyehn nnoobo enya, fere wuk ero eba.
ACT 10:32 Tum ane, bo song go Jobba, song lung Saimon ji bo kpo lung-e re Pita. Á kpo kang go etahk Saimon ji kpo lim eltum agunyam, ji lene go nkpe agburu aya.’
ACT 10:33 N kehm soro tum ane tvtv tv-a. Emnob sehng goji a ma taame ba. Owo wahng ka e jehk ana go esamahr bi Esowo kpꞌsiki re wahr wuk ajehng ajehng ji Esowo ma-a tong re wo ba tong-r.”
ACT 10:34 Pita kehm kehme elbungu re, “Anv, me n seb kahn re, etingitingi, Esowo kpehme rang nne awohng awohng.
ACT 10:35 Nne awohng awohng no lꞌfahl-e, fere lim mbang nyi kpꞌnobo, á bahk-e koko.
ACT 10:36 Wahn kpꞌkahne etib bi á tiingi Israel, eji Jisos Kraist ko nnoobo etib bio bi elkoono ba a bi. Ye wo li Ntul no ane kpee.
ACT 10:37 Ngare nyi Jon ma tiingi etib bio bi ewohngalahb, bo kehm bomo elbungu alum nya Jisos go Galili. Alum nyao kehm yeere go Judea kpee.
ACT 10:38 Wahn kpꞌkahne ana Esowo yaange etohko eje wohngo Jisos ji Nasaret, fere ka-e nsahm. Jisos jo yannge, fere jo lim nnoobo, jo lim ane bao ba nnehm jo nohk bo, bo jo nob. Tibre Esowo jolo a ne.
ACT 10:39 “Wahr ba li atianse go nsol nyio nyi á limi no go Jeusalem kpee tete rehng go nkpohko ejahbe Jus anyehng anyehng. Bo kehm-e kumu lake go ekros, á kpo.
ACT 10:40 Esowo kehm-e nyahme go nfung era, fere tib-r ye.
ACT 10:41 Ane kpe kpe sang nyehn-e no, sehngem wahr ba nyehn-e no, wahr jia ji Esowo yehk-r no ana atianse enye, wahr jia ji jo li, fere jo wo a ne ngare nyi á ma nyahme go elkv.
ACT 10:42 Á tong-r re wahr jo bung alum Esowo tong ane, fere jo yiimi ntianse re, ye wo Esowo m-e yehke re á lam aneb mbir mbir, fere lam ane ba ma kpo.
ACT 10:43 Abanyehnamahr Esowo kpee jo bungu bada ne re, nne awohng awohng no lꞌtaame tv-e, á bahke bele eltahmeka go ege abiafem, tib go ege a mbing.”
ACT 10:44 Ngare nyio eji Pita kpi mbungu mbungu, Etingi Etohko kehm gboko, bulu ane bao ba wuku alum Esowo nyao.
ACT 10:45 Aneb Esowo ba jolo Jus, ba toono Pita je, kehm kpoko bo esi. Tibre Esowo ebtob ka ane baka baka ba ki li Jus Etingi Etohko.
ACT 10:46 Bo kehm wuku bo, bo kpꞌbungu ajahbe nyandikandiki, fere jo tehk Esowo. Pita kehm bungu re,
ACT 10:47 “Anv, lꞌli nyi nne bahke tene re, wahr kꞌwohngo ane baa alahba? Tibre bobbel Etingi Etohko ana wahr bele no fvfo.”
ACT 10:48 Á kehm tongo bo re, bo bel ewohngalahb go mbing nyi Jisos Kraist. Bo kehm-e tongo re, á kang abon afung a bo.
ACT 11:1 Abatiingetib Jisos, a aneb Esowo ba lene go Judea, kehm wuku re, ane baka baka ebtob taame tv alum Esowo.
ACT 11:2 Eji Pita je no go Jeusalem, ane bao ba jo kor bo re ane baka baka yehke nrur, kehm kehme ntong lim a ne,
ACT 11:3 fere jo bahb-e re, “Jen ji wahng ka a kehm jeke goji ane ba kil yehke nrur, fere li nsol a bo?”
ACT 11:4 Pita kehm kehme ellennge ejum ajehng ajehng tong bo ana jolo no. Á bungu re,
ACT 11:5 “N jolo go Jobba, jo kak ero. N kehm nyehne nkpokosi ejum, nyi bo jabbe go esꞌsili emni, jo badde abake tete ba rehng egame.
ACT 11:6 Eji n seenge no nob nob, n kehm nyehne enyam, bindiki abibbib enyam, bindiki enyam ana eguumu, a enyo, go ntere.
ACT 11:7 Owo n kehm wuku ellum ni jo bung tong-m re, ‘Pita tahm, wo wul li!’
ACT 11:8 N kehm tene, nde, ‘Eꞌee Ntul, n ka li a li esabsab ejum ajehng ajehng ji ki li saang tete sik anv.’
ACT 11:9 N kehm kpe wuk ellum ni lohng go elbung, ni bungu re, ‘Ji Esowo ma tong re li saang, ka kpe lung re, li esabsab ejum!’
ACT 11:10 “Limi anaana nkpel na era, nsubu nyio kehm feere tahm go elbung.
ACT 11:11 “Ngare nyꞌnehm ona, ane ara kehm soro lohng ba etahk ji e jolo no. Bo tumu bo go Sisaria tv me.
ACT 11:12 Etohko ji Esowo kehm soro tong-m re, me n toono bo, me n kꞌfaabe. Abon Esowo, ane arakera baa tꞌtob tahm toon-m. E kehm song rehng etahk nne noo.
ACT 11:13 “Á tong-r ana á nyehne enjel yim no go ege etahk, nyi bungu re, ‘Tum ane, bo song go Jobba, song lung Saimon ji bo kpo lung-e re Pita, á ba.
ACT 11:14 Ye wo bahk-a tiingi etib bi bahke wahnge ka a bel eltahre, a etahk etahk eja kpee.’
ACT 11:15 “Eji m bomo elbungu, Etingi Etohko kehm soro gbo, bulu bo, jang jang ana tob lim-r go mbomannahb.
ACT 11:16 N kehm soro buumu ellum ni Ntul a Jisos bungu re, ‘Jon jo wohngo ane alahb maka maka, wahn bahke bele ewohngalahb ji Etingi Etohko.’
ACT 11:17 “Esowo ka ane baka baka ayare nyao, ana á tob ka-r, eji e taame tv Ntul a Jisos Kraist. Anv, me n li renan ji m bahke kehm sahde Esowo?”
ACT 11:18 Eji bo wuku ano me, bo kehm belle na belle soom, kehm kehme Esowo tehk re, “Esowo ebtob ka ane baka baka eyake re bo gbo ndon, fere bel elkpin.”
ACT 11:19 Ngare nyi bo wulu Stiven, ebnohko gbale sehng, aneb Esowo yꞌyaame. Bandiki be rehng go Fenisa, bandiki be rehng go Saiprus, bandiki be rehng go Antiok. Bo jo bungu alum Esowo tong Jus ji ji.
ACT 11:20 Aneb Esowo bandiki ba lohngo go Saiprus, a Sirin kehm tahme go Antiok. Bo kehm song bung alum Esowo bade Jisos tong aneb Grik fvfo.
ACT 11:21 Nsahm nyi Jehova jolo a bo. Ellong ane gbalee ba taame no, feere goji Jehova.
ACT 11:22 Aneb ero ba jolo go Jeusalem kehm wuku ana ji ma lim go Antiok. Bo kehm tumu Barnabas tv go Antiok.
ACT 11:23 Eltim yeb-e sehng, eji á je no, song nyehn ana Esowo ma fuulu bo. Á kehm rehke bo ane kpee re, bo soro asi go eltoono Ntul a Jisos a ntim a ntim ebo.
ACT 11:24 Tibre Barnabas jolo nnooba nne no bele ekakesehk, etohko ji Esowo ruru go ege eltim. Ellong ane gbalee ba kpe jo taame tv Ntul a Jisos.
ACT 11:25 Barnabas kehm tahme go Tarsus re á song kpur Sol.
ACT 11:26 Eji á nyehn-e no, á kehm-e koko ba a ne go Antiok. Bo kehm jolo ona elya anehng, a aneb ero, jo tib ane gbalee. Go Antiok wo, bo gbo mbang lung abatꞌtoono Jisos re ane ba Kraist.
ACT 11:27 Ngare nyio nyi abanyehnamahr Esowo kehm lohngo go Jeusalem ba go Antiok.
ACT 11:28 Nne awohng go bo ellong, no bo jo lung-e re Agabus kehm mehle yiimi, kehm kehme elbungu go nsahm nyi Etingi Etohko bade esꞌsong re, egburu njal bahke bake go njini kpee. Njal nyio lohko ba ngare nyi Klodius jolo ntul.
ACT 11:29 Abatꞌtoono Jisos bao kehm toobo re bo bahke jo tꞌtum nsol alehke tv abon Esowo ba li go Judea, ana nne awohng awohng bele no.
ACT 11:30 Bo kehm limi ano, kehm kake Barnabas abola Sol nsol nyio go abo re bo ko song ka anebkul ero.
ACT 12:1 Ngare nyio nyi Herod kehme aneb ero bandiki nohk.
ACT 12:2 Á wulu Jems mmonannyehn Jon go ekahngkahng.
ACT 12:3 Á nyehne kan re, eji á limi ano, ebyebe Jus atahng, á kehm kpe bob Pita fvfo. Ejum jia limi ngare elkak ni abred nya ki kpi ayist.
ACT 12:4 Eji bo bob-e no, bo kehm-e song kak go ngbekobo. Bo rod-e kak nsoja na eni go ebo, re bo baab-e. Ni ellong bele nsoja ane ani. Herod tiri re, elkak nio ni Pasova lꞌmal, á kehm-e yehke ba ka Jus.
ACT 12:5 Ngare nyio eji Pita kpeka wob go ngbekobo, aneb ero jo kake ero tꞌtahne ka Esowo tib go esi ji Pita.
ACT 12:6 Atv mao ma Herod jo tiri re, á bahke yehke Pita ba ka ane, Pita woomo go elka elka ni nsoja na ebal, jo lal. Bo kak-e agbekobo na abal. Abꞌbaabe baka yiimi ga mbutahk ngbekobo, jo baabe.
ACT 12:7 Owo enjel nyi Jehova kehm lohngo ba. Ellennge kehm yake go nkimi ngbekobo nyio. Enjel nyio kehm bunu Pita go ebahk, nyahm-e, kehm-e tongo re, “Mehl elwaare!” Agbekobo nyao kehm soro won-e abo gbo.
ACT 12:8 Enjel kehm-e tongo re, “Gbaange egbaange eja, wo kak akpaketa enya!” Pita kehm limi ano kpee. Enjel kehm-e kpe tong re, “Konngo nsubu enya, wo tahm toon-m!”
ACT 12:9 Pita kehm lohngo toon-e. Á kahnem re, ji enjel jo lim lohko li etingitingi. Pita jo tiri re, á kpꞌleeme na.
ACT 12:10 Eji bo ma sehng ngbokambang a mbꞌbaabe sa, fere sehng etoono sa, bo kehm song rehng go eti mbu ji bo ko akuungu lim, ji nne bahke sehnge o rehng go nfam. Lennge ntahngtahng ka bo. Bo kehm lohngo, jo jen asongo alab mbang. Enjel kehm soro tahm, Pita sa.
ACT 12:11 Pita, amahr kehm-e bange, á kehm bungu re, “Anv, me n lohko kahn re, Jehova ebtum enjel enye, ba tahr-m go abo nya Herod. Á ma-m fere yehke go nfem nyi Jus tiri re bo lim-m.”
ACT 12:12 Á sebe kan kahn ana ma jol me, á kehm tahme go etahk Meri nnyehn Jon, Jon jio ji bo jo lung-e re Mak. Owo ane gbalee jolo no, jo kak ero.
ACT 12:13 Eji Pita jo kahd go mbutahk, nlokeltum no bo jo lung-e re Roda kehm bake.
ACT 12:14 Á liingi kan ellum ni Pita, á bele eyebatahng sehng, jol mbu á lenngem. Á be na be, yel ekpꞌkpa, kehm song tong ane bako re, “Pita noa, yim go mbutahk.”
ACT 12:15 Bo kehm-e tongo re, “Anv, esahl bi kp-a lima?” Á kehm faange re, “Lohko li etingitingi.” Bo kehm bungu re, “Enjel enye nyi ona.”
ACT 12:16 Ngare nyio Pita kpi nkahde nkahde go mbutahk. Bo kehm song lennge mbu, kehm-e nyehne. Eji bo nyehn-e no, kpo bo esi sehng.
ACT 12:17 Pita kehm bunu bo ebo re bo rahke, bo kꞌkpe bung. Á kehm kehme eltooro ana Esowo m-e yehke go ngbekobo, kehm bungu re, “Tob tongen Jems, a abon Esowo bako fvfo.” Pita kehm soro tahm eje ejahbe jindiki.
ACT 12:18 Eji efungfu se no, ebud nsoja jokko na jokko. Bo kpeem kahn ji ma lim eyaame ji Pita.
ACT 12:19 Herod kehm tongo ane ebe re bo song seb Pita. Bo seb-e, bo we tikem nyehn. Á kehm kehme abꞌbaabe bao abahbe bahb, kehm tongo re bo wul bo. Herod kehm tahme go Judea, sehng song rehng go Sisaria, sa kang go.
ACT 12:20 Herod, eltim jo rak-e tob aneb Taya, a Saidon sehng. Bo kehm tahme egom re bo song nyehn Herod. Bo gbo mbang sennge Blastus eltim feere go bo ejang. Blastus jolo ntubesi alokeltum Herod. Bo kehm tahme goji Ntul a Herod, song gboong-e re, “Titi, e ma-a gbo.” Tibre ajahbe ebo belem edi jindiki ji bo jo je, song gunu nsol alehke, sehngem ejahbe ji Herod ji ji bo jo je.
ACT 12:21 Efung bio bi Herod kunu tv, á liibi nsol nyi atul kpo liibi, kehm ba ji go eti etul eje, kehm kehme elbungu a ane.
ACT 12:22 Ane bao kehm soro rabe re, “O alum nya nne sang, nya esowo nya!”
ACT 12:23 Tvtv ona enjel nyi Jehova kehm soro gbul Herod tub ndi. Tibre á kaam Esowo ellub. Aroongo kehm-e lehke, á kpo.
ACT 12:24 Alum Esowo kehm kpe yeere, fere gbꞌgbal.
ACT 12:25 Barnabas, a Sol, eji bo ma mal eltum ebo go Jeusalem, bo kehm koko Jon Mak tahm a ne kehnge.
ACT 13:1 Abanyehnamahr Esowo jolo go ero bio bi Antiok, a atꞌtibi fvfo. Abing ebo, noko, bo jo lung-e re Barnabas, noko Simeon ji bo jo lung-e re Naija, noko Lusius ji jolo nne a Sirin, noko Manaen ji bo jolo nlaaga anyehng a ntul a Herod tete bo gbal, noko Sol.
ACT 13:2 Eji bo jo kak Esowo, fere jo bade elbo njal, Etingi Etohko kehm bungu tong bo re, “Yaken Barnabas, a Sol, bo jo lim eltum ni n yehke bo.”
ACT 13:3 Bo kehm bade elbo njal, fere kak ero, kunu bo abo, kehm tumu bo re bo song.
ACT 13:4 Ana etohko ji Esowo tumu bo, bo kehm tahme go Silusa. Ona wo bo yele go egbang, tahm go Saiprus.
ACT 13:5 Eji bo rehnge go Salamis, bo kehm kehme alum Esowo bung go ntahk ero nyi Jus. Jon Mak jolo a bo, jo kak bo ebo go eltum.
ACT 13:6 Eji bo jo yannge ejahbe jio ji li elka alahb, bo kehm song rehng go Pafos. Owo bo kpiri nne a ntaane awohng no bo jo lung-e re Barjisos. Á jolo nne a Jus no jolo nkimfahnga nnyehnamahr.
ACT 13:7 Á jolo a ntubesi ejahbe no bo jo lung-e re Serjes Polos ji jolo ekahnkahn nne. Ntubesi noo kehm lungu Barnabas, a Sol, tibre á jo sebe re á wuk alum Esowo.
ACT 13:8 Nne a ntaane noo no bo jo lung-e go alum Grik re Elimas joom taame tv Bab Sol. Á jo sebe re, á sennge ntubesi noo eltim, á kꞌtaame.
ACT 13:9 Sol ji bo jo lung-e re Pol ji etohko ji Esowo rur-e go ege eltim, kehm seenge nne a ntaane noo too,
ACT 13:10 kehm bungu re, “Wo mmon a nnehm noa, wobgbal go enehm sehng, a abꞌbi. A kpo ko etingitingi ekv. A kpo seb re, wo yaange etingitingi ji Esowo, fere kak efahnge.
ACT 13:11 Erakatahng ji Esowo bahke gboko tub-a anv, a bahke wake amahr. A nehm kpe waka nyehn njul nyia.” Tvtv ona ejannge kehm soro gbo-e, á kehm kehme ane seb, ba bahk-e jabbe go ebo, jo tib-e mbang.
ACT 13:12 Ntubesi noo kehm taame, eji á nyehne ejum ji ma lim. Tibre eltibi nio ni Esowo jo kpo-e esi sehng.
ACT 13:13 Pol, a ane ebe bako, bo kehm yele egbang go Pafos, song rehng go Perga ji Pamfilia. Jon Mak kehm beke bo sa, feere eje go Jeusalem.
ACT 13:14 Bo kehm tahme go Perga, sehng song rehng go Antiok ji Pisidia. Eji efung Esabat rehnge no, bo kehm tahme go etahk ero ji Jus, song ji.
ACT 13:15 Eji ane bao ma lung atahm nya Moses, fere lung alum nya abanyehnamahr Esowo nyono no, atubesi etahk ero jio kehm lungu bo re, “Abonanee, joare ń kpꞌkpi elle anehng anehng ni ḿ bahke tubu ane, tuben bo!”
ACT 13:16 Pol kehm mehle yiimi, faake ebo, kehm bungu re, “Anebe Israel, a wahn jia ji kpi Esowo fahl, wuungen atung!
ACT 13:17 Esowo bio bi Israel, ye wo yehke babnso ejahre, fere lim bo, bo rur, eji bo jolo go Ijib. Esowo kehm yehke bo go Ijib ege a nsahm.
ACT 13:18 Á le bo go elka emahng ejum nnya atahl abal.
ACT 13:19 Esowo tane ejahbe na ebsehma go ndi nyi Kenan, faake a ndi nyio bak bo.
ACT 13:20 “Owo á kehm kake bo abalamalam ba jo lam alam ane bao go ejum nnya atahltahl atahl abal a nnya ewubu, tete kehm song rehng go ngare nyi nnyehnamahr Samuel.
ACT 13:21 Bo jo sebe re bo bel ntul. Esowo kehm kake bo ntul no bo jo lung-e re Sol mmon a Kis, no lohng go etꞌtohngo ji Benjamin. Á jolo ntul go nnya atahl abal.
ACT 13:22 “Eji Esowo ma fak Sol, á kehm fere lim Devid jol ntul abo. Alum nya Esowo bungu bade Devid li re, ‘Devid ji mmon a Jesi wo li elkohn nne no kor-m no, no bahke limi ajehng ajehng ji n lꞌtong-e re á lim.’
ACT 13:23 “Go etꞌtohngo ji Devid wo, Jisos lohng no. Esowo lim-e ntꞌtahre no Israel ana á nyame no.
ACT 13:24 Re Jisos kehm bake, Jon ebtohko tiingi etib bi ewohngalahb, tong anebe Israel kpee re bo gbo ndon go bo abiafem.
ACT 13:25 Eji eltum ni Jon yahke mal, á kehm bungu tong bo re, ‘Anv, n kpꞌtir re, me n li elkohn nne awo? Me sang li nne no ń kp-e siki, no kpꞌbake go, jol me n tohkem fꞌfuumu re, me n fannge alehke akpaketa enye.’
ACT 13:26 “Abonanee, abon Ebraham, a ane ba wob go egahne ellong, ba kpꞌfahle Esowo, wahr ba wahnge etib bia bi eltahre ma ba.
ACT 13:27 “Tibre ane ba jolo go Jeusalem, a atubesi ebo, tib esi ji bo ki-e liingi re ye ntꞌtahre wo, jol alum nya abanyehnamahr nya bo jo lung go efung Esabat abehng abehng bo kahnem, bo lohko lim ebung ji enyehnamahr jio jol go etingitingi ji bo kimi elam re bo wul-e.
ACT 13:28 Jol ebꞌbi ajehng ajehng bo nyehnem ji kehn fuumu re bo wul-e. Tvtv ona bo tongo Pailet re á yak-e ka nsoja, bo wul-e.
ACT 13:29 Eji bo ma lim kpee, ana nwer Esowo bungu no bada ne, bo kehm-e fono go ekros, song kak elahm.
ACT 13:30 Esowo nyahm-e go elkv.
ACT 13:31 Afung tvv nya á jo kpiri ane ba jo lohng go Galili, jo toon-e tahm go Jeusalem. Bao ba li atianse enye anv.
ACT 13:32 “Wahr ko nnoobo etib ba abi, bi Esowo nyame no tong babnso ejahre.
ACT 13:33 Ana Esowo nyame no tong bo, ano wo á ma lim ka wahr ji li abon ebo, eji á nyahme Jisos go elkv. Ano wo fvfo bo tob nyon go nwer ebal nyi Saams re, “ ‘Wo wo li mmon ewame, lela wo a ma jini.’
ACT 13:34 “Ano wo Esowo bungu no bade elnyahme ni Jisos go elkv, fere bung bade ana á lꞌkꞌbol go ndi re, ‘Elfuulu ni m bahk-e fuulu bahke jolo etingitingi elfuulu ni kpꞌbare saang, ni n nyame tong Devid.’
ACT 13:35 “Edi nwer a Saams jehko kpe bung re, ‘A nehm taame re nnooba nlokeltum ewa bol go ndi.’
ACT 13:36 “Tibre Devid go ege a ngare á loko Esowo, fere jo lim ejum ajehng ajehng ji Esowo sebe re á lim, tete á kpo. Bo kpa-e kak kohlo alahm nya babnsoo. Á bꞌbol go ndi.
ACT 13:37 Ye ji Esowo nyahm-e go elkv, á bolem go ndi.
ACT 13:38 “Owo nobo re wahn kahn abonanee re, nne noo wo wahng ka e kp-n tiingi etib bi eltahmeka go abiafem.
ACT 13:39 Nne awohng awohng no lꞌtaame tv-e, á bahk-e limi, á for go ege abiafem kpee. Tibre atahm nya Moses nehm ma lim nne, á for go ege abiafem.
ACT 13:40 “Kunen ekpu, goji ejum ji abanyehnamahr Esowo bungu no lꞌki-n lim, ji bo bungu re,
ACT 13:41 “ ‘Wahn ane ba nsol kil jo lub-n, nyehne nkpokosi, wahn kpo, kꞌkahn. Tibre ejum ji m bahke limi go egahne ngare, ń nehm tiki taame, jol afi nne lennge na ka-n.’ ”
ACT 13:42 Eji Pol, a Barnabas jo lohng ekpꞌkpa ero jio, ane bao kehm gboongo bo re, bo kpe feere ba efung Esabat behko, kpe ba tib bo budu.
ACT 13:43 Eji ane ma lohng ekpꞌkpa ero, Jus gbalee, a ane baka baka ba jo kak Esowo ana Jus, bo kehm toono Pol, a Barnabas. Bab Pol kehm tibi bo, fere rehke bo re bo soro asi, yiimi ano go nnoobo nyi Esowo.
ACT 13:44 Etoono Esabat jehko, ka riki ejahbe jio kpee kame na kam ba rur, jo wuk alum Esowo.
ACT 13:45 Eji Jus nyehne ellong ane ana bao, ala kehm kehme bo teele. Alum nya Pol jo bung, jo sabe bo sehng, bo kehm-e jahre alum, fere jo su-e.
ACT 13:46 Pol, a Barnabas, bo jo kpe bung na esahb esahb re, “Fuumu re bo tohko bung alum Esowo tong-n. Eji ḿ ma ten, wahn eblam elnahne antahng re, kpeem fuumu re wahn bel elkpin ni li go njinanjini.
ACT 13:47 Tibre Jehova tong-r re, “ ‘M ma-n yehke re wahn jol ellennge ka ane ba ki nyi Esowo, goji eltahre lꞌrehng go ejang njini abehng abehng.’ ”
ACT 13:48 Eji ane baka baka wuku ano, eltim yebe bo sehng. Bo kehm kehme alum Esowo tehk. Ane bao ba Esowo ma yehke re bo bel elkpin ni li go njinanjini, bo tꞌtaame.
ACT 13:49 Alum Jehova kehm yeere na yeere go ejahbe jio kpee.
ACT 13:50 Jus kehm kehme atubesi nfam nyare, fere nyare anebkal ba ki jol Jus, ba jo kak Esowo, ba jolo ajꞌjok ane. Bo kehm kehme Pol a Barnabas gbak, fere kam bo re bo tahm ejahbe jio song.
ACT 13:51 Bab Pol kehm kumu ebtohko go bo akpade tv bo, fere tahm go Ikonium.
ACT 13:52 Abatꞌtoono Jisos ba jolo o, etohko ji Esowo ruru bo go bo a ntim, bo fere bel eyebatahng.
ACT 14:1 Eji bo rehnge go Ikonium, Pol, a Barnabas, bo song yel go ekpꞌkpa ero ji Jus. Bo bungu sehng, toono o, Jus gbalee taame, a ane baka baka gbalee fvfo.
ACT 14:2 Jus ji ki taame, kehm kehme ane baka baka nyare, fere sennge bo ntim tob aneb Esowo.
ACT 14:3 Abatiingetib Jisos bao kange ona afung tvv. Bo jo bungu a esahb esahb bada Jehova no yiimi ntianse ka alum nyao nya nnoobo enye, eji á ka bo nsahm re bo jo lim akpokosi.
ACT 14:4 Ane ba jolo go ejahbe jio kehm yabe. Egom jindiki jolo ka Jus, egom jehko jolo ka abatiingetib Jisos.
ACT 14:5 Owo ane baka baka, a anebe Jus, go atubesi ebo kehm toobo re, bo nohk Pol, a Barnabas, fere tuubu bo atal.
ACT 14:6 Bab Pol wuku kan ano me, bo kehm soro be tahm go Listra, sehng o song rehng go Derbe, a abon ajahbe ba Likaonia ba tob jol o fvfo.
ACT 14:7 Owo bo bungu alum Esowo.
ACT 14:8 Nne jolo go Listra, no ki jo ma jen. Á jolo mbanne bomo ngare nyi bo jel-e na jel.
ACT 14:9 Á ji, jo wuungu atung go alum Esowo nya Pol jo bung. Pol kꞌkahn re, nne noo ebtaame elkohn eltaame ni á bahke nobo. Owo á kehm-e soro seenge too,
ACT 14:10 kehm bungu wahre wahre tong-e re, “Mehl yiimi?” Á kehm soro mehl, kehme eljene.
ACT 14:11 Eji ellong ane bao nyehne nkpokosi nyi Pol ma lim, bo kehm kehme elrabe go alum nya Likaonia re, “Asowo ebbadde ba go elfoongo ni nne!”
ACT 14:12 Bo lungu Barnabas re Sus, fere lung Pol re Hermes, tibre Pol wo jolo mbꞌbungu.
ACT 14:13 Nlimajom no elom ji bo jo lung re Sus kehm koko efong, a atꞌtul, tahm a nya go eti mbu, tibre bo si etahk elom jio go esi mbang. Owo bo je no re bo song lim njom ka abatiingetib Jisos bao.
ACT 14:14 Eji Pol, a Barnabas wuku ji bo yahke song lim, bo kehm yare awobo ebo, be song yel go ellong ane bao, kehm kehme elrabe re,
ACT 14:15 “Wahn jia, jen ji wahnge ń kpꞌlimi ana? Wahr li ane ana wahn! E ko nnoobo etib ba a bi, eji ń lꞌsennge njahm go nsol nyi li mbol mbol, feere goji Esowo bi li go elkpin, bi limi elbung, a ndi, a aya, go nsol kpee nyi li no.
ACT 14:16 Mahne mahne Esowo yake ane kpee, bo jo jen go mbang nyi koro bo.
ACT 14:17 Tvtv o, á kpo lennge elne go anobonobo nsol nya á kpo lim, ana elahb ji kpo lohng go elbung, na ka-n, ana nsol enyahne nyi kpo lak go ngare. Á kpo ka-n nsol alehke, fere ka-n eyebatahng.”
ACT 14:18 Sa ntiil ane bao lim njom ka bo, jol eji bo jo bꞌbung alum nyao tong bo.
ACT 14:19 Jus jindiki lohngo go Antiok ji Pisidia, bandiki lohng go Ikonium, ba sennge ane bao ntim, feere goji bo. Bo tuubu Pol atal, tohng-e, lohng a ne go esi mbang. Tibre bo jo tiri re, yebkpo.
ACT 14:20 Eji abatꞌtoono Jisos ba no, ba rur senng-e kak, Pol kehm soro mehl, tahm go nla ejahbe. Etoono efungfu behko Pol, a Barnabas kehm tahme asongo go Derbe.
ACT 14:21 Bo kehm bungu alum Esowo go Derbe. Ane gbalee ba taame no o. Bab Pol kehm feere go Listra, sehng song rehng go Ikonium, sehng o kehm song rehng Antiok ji Pisidia.
ACT 14:22 Bo jo kake abatꞌtoono Jisos ba jolo o eltim, fere jo rehke bo re bo soro asi ano ano go mbang nyi Esowo. Bo jo tibi ane re, “E bahke tiki nyehn erem, kehm yele go ejahbetul Esowo.”
ACT 14:23 Bo jo yehke anebkul ero go ero abehng abehng, fere rod bo kak Jehova bi bo ma taame tv-e go ebo, jo kak ero, fere jo bade elbo njal.
ACT 14:24 Bo kehm sehnge asongo go Pisidia, fere sehng o rehng go Pamfilia.
ACT 14:25 Eji bo ma bung alum Esowo go Perga, bo kehm tahme asongo go Atalia.
ACT 14:26 Owo bo yele go egbang asongo go Antiok, ejahbe jio ji bo rodo bo, kak Esowo go ebo, tib go eltum ni bo ma lim mal.
ACT 14:27 Eji Pol, a Barnabas ma ba rehng go Antiok, bo kehm lungu aneb ero kpee, ba kono edi ajehng, kehm tooro nsol nyi Esowo ma ko bo lim, tong bo ana Esowo ma lennge mbang ka ane baka baka re bo tob taame.
ACT 14:28 Bo kange afung tvv a abatꞌtoono Jisos bao.
ACT 15:1 Ane bandiki lohngo go Judea ba go Antiok, ba kehme abon Esowo ba li o tib re, “Tohko tiki jol re, ń yehke nrur ana ntahm nyi Moses tibi no, ń nehm tiki bel eltahre.”
ACT 15:2 Pol, a Barnabas, bo jo limi nfaabe a bo bada nsol nyio, edi jooko na jooko. Ano wo wahnge bo toobo no re, Pol, a Barnabas, a aneb Esowo bandiki ba li go Antiok, bo song go Jeusalem, song kpiri abatiingetib, a anebkul ero, bo toobo nfem nyio.
ACT 15:3 Aneb ero kehm tumu bo, bo kehm tahme, song sehng go Fenisa, a Samaria. Edi ajehng ajehng bo jo tooro ana ane baka baka kpꞌgboko ndon go bo abiafem, feere goji Esowo. Eji abatꞌtoono Jisos bao wuku ano, ntim yebe bo sehng.
ACT 15:4 Eji Bab Pol song rehng go Jeusalem, aneb Esowo, a abatiingetib a anebkul ero vvrv bo sehng. Bo kehm tooro nsol nyi Esowo ma ko bo lim, tong bo.
ACT 15:5 Aneb Esowo bandiki ba woomo go ellong Farisis kehm mehle yiimi, kehm bungu re, “Tiki li re, bo tiki yehke nrur, fere bum atahm nya Moses.”
ACT 15:6 Abatiingetib Jisos, a anebkul ero kehm bake ba ji edi ajehng re bo toobo nfem nyia.
ACT 15:7 Eji bo ma bung tetete, Pita kehm mehle yiimi, kehm bungu re, “Abonanee, ń kpꞌkahne re, ebkang ji Esowo yehk-m no go egahne ellong re, go egama nnyo wo ane baka baka bahke wuku nnoobo etib, fere taame.
ACT 15:8 “Esowo bi kpꞌkahne ntim ane. Ye wo yiimi ane baka baka ntianse, eji á ka bo Etingi Etohko ana á tob ka-r.
ACT 15:9 Elyaange anehng anehng limm, wahr a bo. Yebtahm ka bo go bo abiafem, tib eji bo ma taame.
ACT 15:10 “Anv, jen ji wahnge ń kpꞌgare Esowo? Jia li ana e kpꞌrodo elsol ni nnen si ane baka baka, elsol ni jol babnso ejahre ki ma sol, awahr awahr fvfo.
ACT 15:11 Wahr kpꞌtaame re, nnoobo nyi Ntul a Jisos nyi kpo wahng ka e bel eltahre, ano wo fvfo bo ma tob bel.”
ACT 15:12 Ellong ane bao kpee belle na belle, eji bo wuku Barnabas, a Pol kpꞌtooro bade akpokosi nya Esowo ka bo re bo lim go ellong ane baka baka ba ki li Jus.
ACT 15:13 Bo bungu kan a rahke, Jems kehm bungu re, “Abonanee, wuungen atung?
ACT 15:14 Saimon Pita kpꞌna bungu anv anv re, Esowo ebgbo mbang tib elkoro ene goji ane baka baka, tibre yebyehke ane go bo ellong re bo jol ane ebe.
ACT 15:15 Alum nya abanyehnamahr Esowo bungu no ebwane a nya Pita, ana nwer Esowo bungu no re,
ACT 15:16 “ ‘Nyaa lꞌsehng, owo m bahke feere ba tuungu etahk ji Devid ji ma gbo, si. M bahke tuungu nkultahk nyio si,
ACT 15:17 goji egom ane bako lꞌseb Jehova, a ane baka baka kpee, ba li abehn nyanyame.
ACT 15:18 Ano wo Jehova bungu no, eji á lennge nsol nyia mahne mahne.’ ”
ACT 15:19 Owo Jems kehm kpe soro asi go elbungu re, “Egame, kor-m re wahr kꞌjo gbiingi ane baka baka ba kpꞌtaame tv Esowo.
ACT 15:20 Ji li no li re, wahr nyon nwer tong bo re, bo kꞌjo li nsol nyi bo ma ko jom eblom, nyi ki li saang, bo jo jahng asꞌsa, bo kꞌjo li nnyam nyi bo kahn-e ekehd, á kpo, bo kꞌjo li alung.
ACT 15:21 Tibre atahm nya Moses, bo bomo ellungu mahne mahne go ntahk ero enyahre efung Esabat abehng abehng. Alum nyao, ejahbe ajehng ajehng limm, ji bo kala bung.”
ACT 15:22 Abatiingetib Jisos, a anebkul ero, a aneb ero kpee, bo toobo re bo yehke ane go bo ellong tum tv go Antiok. Bo yehke Judas ji bo jo lung-e re Barsabas, fere yehke Sailas, ane abal baa ba jo sahb lꞌlub aneb ero bao. Bo toono Pol, a Barnabas.
ACT 15:23 A wo li nwer nyi bo tumu no, nyi bo nyono re, “Wahr abatiingetib Jisos, a anebkul ero, ba li abonanee ejahne, e ma-n kak nnyo, wahn abonanee ba ki li Jus, ba lene go Antiok, a Siria, go Silisia.
ACT 15:24 Wahr ebwuk re, ane ebahre bandiki ebba ba bung alum nya ma-n bil amahr, fere joob-n go egahna ntim. Elle anehng anehng e tubem bo re bo ba bung elkohn alum ana nyao.
ACT 15:25 Wahr ebkono edi ajehng, yehke ane re wahr tum bo tv-n. Bo bahke toono akpondahme enyahre Pol, a Barnabas,
ACT 15:26 bo ji ma taame elkv go esi ji Ntul a Jisos Kraist.
ACT 15:27 E yehke Judas, a Sailas re bo ba tong-n nsol nyꞌnehm go nnyo a nnyo ana e nyono no.
ACT 15:28 Etingi Etohko, a wahr ebtaame re, e nehm si-n elsol ni nnen, sehngem re akahmekahme nsol nyaa, nya nya fuumu re wahn kꞌjo lim.
ACT 15:29 Kana jo li nsol nyi bo ma ko jom eblom, nyi ki li saang. Kana jo li alung. Kana jo li nnyam nyi bo kahn-e ekehd, á kpo. Jo jahngen asꞌsa. Ń tohko jo lim nsol nyia, ḿ bahke jolo nob nob. E ma-n kak nnyo.”
ACT 15:30 Bo kehm tumu ane ba bo yehke bo, bo song rehng go Antiok, kehm song lung aneb Esowo bao, ba kono edi ajehng, kehm kake bo nwer nyio.
ACT 15:31 Eji bo lungu no, eltim yebe bo sehng go erehke ji bo kake bo.
ACT 15:32 Judas, a Sailas, bo ji jolo abanyehnamahr Esowo kehm kehme bo rehke, fere jo kak bo eltim.
ACT 15:33 Eji bo ma kang abon afung o, ane bao kehm tongo bo re, bo feere song kehnge a eyebatahng goji ane ba tumu bo.
ACT 15:34 (Sailas kehm tiri re, ye bahke jolo o).
ACT 15:35 Pol, a Barnabas, bo sa ona Antiok, fere jo tib ane alum Esowo, fere jo bung alum Esowo tong ane. Ane gbalee bako jo tꞌtob bung fvfo.
ACT 15:36 Eji ma kang abon afung ntiil, Pol kehm tongo Barnabas re, “Ba wahr feere tahm goji aneb Esowo ba li go ajahbe nya e bungu alum Esowo, song nyehn ana bo li no.”
ACT 15:37 Barnabas jo sebe re, Jon Mak toono bo.
ACT 15:38 Pol kehm bungu re, “Nobem re wahr kpe-e ko, tibre á tahm-r sa go Pamfilia. Á jolem a nahre tete e lim eltum mal.”
ACT 15:39 Bo kehm kehme nfaabe lim tꞌtahne bo bo, kehm yaame. Barnabas kehm koko Mak, bo yel egbang tahm go Saiprus.
ACT 15:40 Pol yehke Sailas. Aneb Esowo kehm jabbe bo kak Jehova go ebo, bo kehm soro tahm.
ACT 15:41 Pol je go Siria, fere sehng song rehng go Silisia, jo kak aneb ero eko.
ACT 16:1 Pol kehm soro asi rehng go Derbe, a Listra. Ntꞌtoona Jisos awohng jolo ona, no bo jo lung-e re Timoti. Nnyehn jolo nne a Jus. Á tob jolo mmon Esowo. Nde jolo nne a Grik.
ACT 16:2 Abon Esowo ba jolo go Listra, a Ikonium jo tehke Timoti sehng.
ACT 16:3 Pol jo sebe re Timoti toon-e. Á kehm-e koko, song yehk-e nrur, tib go esi ji Jus ji jolo adi nyao. Tibre bo kpee jo kahne re, nde Timoti jolo nne a Grik.
ACT 16:4 Eji bo jo sehng ajahbe nyao o, bo jo tongo bo re bo jo bum alum nya abatiingetib Jisos toobo no go Jeusalem, a anebkul ero.
ACT 16:5 Aneb ero bao ona gbale na, fere yiimi tꞌtahne go mbang nyi Esowo. Ane jo kpe rur na efung abehng abehng, ba jo taame.
ACT 16:6 Bo jo yannge go Frigia, a Galesa. Etingi Etohko joom taame re bo bung alum Esowo go Esia.
ACT 16:7 Eji bo ma kabbe Misa, owo bo kehm gare re bo sehng go Bitinia. Etohko ji Jisos taamem.
ACT 16:8 Bo sehnge go nkpe ejahbe nyi Misa rehng go Troas.
ACT 16:9 Pol kehm nyehne nkpokosi anyehng atv. Á nyehne nne a Masedonia yim no, kp-e gboongo re, “Ba ga Masedonia, wo ba kak-r ebo!”
ACT 16:10 Pol nyehne kan nkpokosi nyio o, wahr ane kpee, e kehm soro toobo ebjing, tahm go Masedonia. Tibre wahr ebseb kahn re, Esowo bi ma-r lung re wahr song bung alum enye tong bo.
ACT 16:11 E yele egbang go Troas tete song rehng go Samotres. Etoono efung behko e rehng go Neapolis.
ACT 16:12 Owo e sehnge no song rehng go Filipai ji jolo ngbokambang ejahbe go Masedonia. Ejahbe jio woomo go elwo ni Rom. Owo e kange abon afung.
ACT 16:13 Efung Esabat e kehm lohngo ejahbe jio, tahm go nkpe aya. Tibre e tiri re, edi jio ji li edi ero akake. E kehm jehke, kehm kehme elbungu a anebkal bao ba ba no, ba kono edi ajehng.
ACT 16:14 Nnenkal awohng jolo ona, no bo jo lung-e re Lidia ji jolo nne a Tiatira. Á jo jene are abomo nya nno, fere jo kak Esowo. Á jo wuungu atung go alum nya Pol jo bung, tibre Esowo bi lennge eltim ene.
ACT 16:15 Owo Lidia, a aneb etahk ebe kehm bele ewohngalahb. Á kehm soro tong-r re, “Joare wahn ebbum re, me n lohko taame tv Esowo, baan, wahn ba jol go egame etahk.” Á kehm jo gbiing-r re wahr tiki je.
ACT 16:16 Efung abehng eji e jo tahm go edi ji bo kpo kak ero, e kehm nyehne mmonse no nkal no jolo nju. Á bele ebi etohko ji amahr anyehne. Á jo limi akpohko gbalee ka ane bao ba jo fil-e, eji á jo nyehn ane amahr.
ACT 16:17 Á jo toono Pol, a wahr, jo rabe tiim re, “Ane baa, alokeltum Esowo bi li go ero ba! Bo kpo tib-n mbang nyi ḿ bahke sehnge kehm bele eltahre!”
ACT 16:18 Alum nyaa á jo kono elbungu nkpel a nkpele. Pol, eltim kehm-e rake, á kehm keebe, kehm bungu tong ebi etohko jio re, “N kp-a tongo go mbing nyi Jisos Kraist re, wo lohng go ege a ngubjing!” Á kehm soro lohng ngare nyꞌnehm o.
ACT 16:19 Eji afono nju nyio sebe no kahn re, mbang anyehng anyehng nyi bo bahke kpe ting akpohko kpeem li, bo kehm soro bob Pol, a Sailas, tahm a bo go are, edi ji atubesi nfam jolo no.
ACT 16:20 Eji bo ma ko bo, je go esamahr atul esub, bo kehm bungu re, “Ane baa a, anebe Jus ba. Bo kpꞌsebe nfem go egahre ejahbe.
ACT 16:21 Bo kpi eljini tib, ni ki nob re wahr anebe Rom, wahr leeme, fere jo lim.”
ACT 16:22 Ane bako ba jolo o, kehm nake ba bulu bo. Abalamalam bao kehm tohngo bo awobo yare. Bo yehke bo awobo nyao, kehm soro ka ane bao nsahm re bo dv bo go nrꞌrare.
ACT 16:23 Eji bo ma dv bo gbalee, bo kehm kake bo go ngbekobo, tong mbꞌbaabe agbekobo re á baabe bo nꞌnob.
ACT 16:24 Eji á wuku ano me, á kehm kake bo go nkimi nyi li atahng atahng, fere kak bo afung go akpade.
ACT 16:25 Nlum atv, Pol, a Sailas kehm kehme ero kak, fere jo yim ase, jo tehk Esowo. Aneb agbekobo bako jo wuungu atung, jo wuk.
ACT 16:26 Tvtv ona ndi kehm kehme elgbehke na gbehke. Nnahb ekahme nyio nyi ngbekobo jo gbꞌgbehke. Abutahk ngbekobo kpee kehm soro lennge. Agbekobo kehm soro won bo ane kpee gbo.
ACT 16:27 Mbꞌbaabe agbekobo noo nyahme kan a me, á kehm ba nyehn abutahk ma lennge. Á kehm soro rod ntahme enye, yahke wul elne. Tibre á jo tiri re, anv, aneb agbekobo ebbe kpee fi.
ACT 16:28 Pol kehm soro bung wahre wahre re, “Ka bom elna! Wahr baa ane kpee.”
ACT 16:29 Mbꞌbaabe agbekobo noo kehm lungu ane re, bo ko agun ba. Á kehm beke yel ekpꞌkpa ngbekobo jio, kehm kehme elfahle, jo kꞌkahm, gbo jamme Pol, a Sailas alahng go alata.
ACT 16:30 Á kehm lohngo a bo go elatahk, kehm bahbe bo re, “Anv, jen ji m bahke limi, kehm bele eltahre?”
ACT 16:31 Bo kehm-e faange re, “Taame tv Ntul a Jisos, a bahke bele eltahre, a etahk etahk eja.”
ACT 16:32 Bo kehm bungu alum Esowo tong-e, a ane kpee ba jolo go ege etahk.
ACT 16:33 Mbꞌbaabe noo kehm koko bo atv manehm o, tahm a bo, song ru bo alok nyao kpee, kehm soro bel ewohngalahb, a ane ebe kpee.
ACT 16:34 Á kehm koko bo tahm a bo go ege etahk, song ka bo nsol alehke. Á bele eyebatahng, a etahk etahk eje, tib eji á ma taame tv Esowo.
ACT 16:35 Etoono efungfu behko abalamalam kehm tumu mbehresi re bo ba yehke ane bao yake, bo song.
ACT 16:36 Mbꞌbaabe agbekobo noo kehm tooro tong Pol re, “Abalamalam ebtiingi tv re wahn song. Lohngen anv, wahn song go eyebatahng.”
ACT 16:37 Pol kehm bungu tong mbehresi nyio re, “Bo dv-r go elkab ane. Elam jolem, jol ebi ajehng ajehng e liim. Bo kak-r go ngbekobo, wahr ji li na anebe Rom. Anv, bo kehm fere weele na, yehk-r mbehr mbehr re wahr song. Eꞌee, ano sang. Nong, bofono antahng ba, ba yehk-r.”
ACT 16:38 Mbehresi nyio kehm song tooro alum nyao tong abalamalam bao. Eji bo wuku re, bo anebe Rom ba, bo kehm kehme elfahle.
ACT 16:39 Bo kehm bake ba gboongo bo, kehm yehke bo yake re bo tahm ejahbe jio song.
ACT 16:40 Bab Pol kehm lohngo go ngbekobo tahm song nyehn Lidia, a aneb ero bako, kak bo eltim, kehm soro tahm.
ACT 17:1 Bo kehm tahme go Amfipolis, sehng song rehng go Apolonia, soro song rehng go Tesalonaika, edi ji etahk ero ji Jus jolo no.
ACT 17:2 Pol kehm song yel go ekpꞌkpa ero, ana á jo kono ellimi. Aneb Jus jo limi nfaabe a ne bada nwer Esowo tete biingi Esabat na ebra.
ACT 17:3 Á jo lennge bo, fere jo tib bo re, “Tiki jol re, Kraist nyehn erem, kpo, fere nyahme go elkv.” Á kehm kpe bung re, “Jisos jia ji n kpꞌbungu bada ne, Kraist wo.”
ACT 17:4 Egom jindiki lꞌlennge bo, bo taame, fere jo toono Pol, a Sailas. Ano wo fvfo ellong aneb Grik gbalee ba jo kak Esowo, a atubesi anebkal bandiki gbalee tob taame, jo toono bo.
ACT 17:5 Ala kehm kehme aneb Jus teele. Bo kehm lungu abi ane bandiki tum, bo song lung ane ba kono edi ajehng, kehm kehme edi sohko na sohko. Bo kehm song yel ekpꞌkpa Jeson, jo seb Bab Pol re, bo ko bo ba ka ane bao.
ACT 17:6 Eji bo ki nyehn bo, bo kehm tohngo Jeson, a abon Esowo bako gona, tahm a bo goji atubesi nfam, fere jo rabe re, “Ane bao ba ma rod njini nyia kpiidi akpade go ero, bobkpe ba a.
ACT 17:7 Jeson wo ma ko bo ba kak go ege etahk. Bo ba kpi atahm nya ntul a Rom range. Bo kpo bung re, Ntul noko noa, no li Jisos.”
ACT 17:8 Eji ellong ane bao, a atubesi nfam wuku ano, ntim kehm jokko na jokko bo.
ACT 17:9 Bo kehm tongo Jeson, a ane bako re bo ba ka akpohko nkpaneka. Eji bo ma ka akpohko nyao, bo kehm yake bo.
ACT 17:10 Eji atv behde no, aneb Esowo bao kehm tumu Pol, a Sailas tv go Berea. Eji bo rehnge o, bo kehm sehnge tahm go etahk ero ji Jus.
ACT 17:11 Aneb Jus bao ba ga nob sehnge ane bao ba jolo go Tesalonaika. Bo ko alum Esowo nyao kak go bo a ntim, fere jo kak ekpuku, jo feede go nwer Esowo efung abehng abehng, joare lohko li ano.
ACT 17:12 Owo wahnge ane gbalee go ebo ellong taame no. Go bo ellong o, ajꞌjok anebkal Grik tob woomo o semme aneblum.
ACT 17:13 Eji Jus ji jolo go Tesalonaika wuku re, Pol ebtob bung alum Esowo go Berea, bo kehm tob je o fvfo, song kehme ane nyare. Nfam kehm kehme eljokko na jokko.
ACT 17:14 Abon Esowo bao kehm soro tong Pol re á song go mbang nyio nyi agburu aya li no. Sailas, a Timoti, bo sa ona Berea.
ACT 17:15 Ane bao ba jo tv Pol, ko-e tete song rehng a ne go Atens. Bo ko elle goji Pol, ni jolo re, Sailas, a Timoti gulu eljeke song kpir-e. Bo kehm feere kehnge go Berea.
ACT 17:16 Eji Pol ji go Atens, jo sik Sailas, a Timoti, eltim rak-e sehng, tibre ejahbe jio asowo tv sehng.
ACT 17:17 Á jo bungu a anebe Jus go bo etahk ero, fere jo bung a ane baka baka ba ki jol Jus, ba jo kak Esowo. Efung abehng abehng á jo je go are, jo song bung tong ane ba jo ba si are.
ACT 17:18 Atꞌtibi bandiki ba jo toono eltibi ni Epikur, a atꞌtibi bako ba bo jo lung bo re Stoik, kehm tob song kpiri Pol. Ane bandiki kehm bungu re, “Jen ji á kpꞌbꞌbung o? Akpaale abuuru nyaa lohngo renan?” Ane bandiki re, “Li are á kpꞌbungu bade ajen eblom bi ane bamongo.” Tibre Pol jo bungu bada Jisos, a elnyahme ngubjing go elkv.
ACT 17:19 Bo kehm koko Pol tahm ane go edi ji bo jo lung re Areopagus, kehm-e tongo re, “E kpꞌsebe re wahr kahn eltibi nia ni nfenfe, ni a kpꞌbungu bade.
ACT 17:20 Nsol enya nyi a kpꞌtibi, nyindiki li-r nfenfe go egahre atung. E kpꞌsebe re wahr kahn ana nsol nyio lohngo lohng.”
ACT 17:21 Ane kpee ba lene go Atens, a ajenne fvfo jo rannge ngare ebo re bo jo wuk aka nfenfe nya nya, fere jo tub.
ACT 17:22 Pol jo yiimi go elka ane bao ba jo kono nkon go Areopagus, jo bung re, “Aneb Atens wahn, me n nyehn re, ń li ane ba kpꞌgare area re wahn sehng go mbang nyi Esowo.
ACT 17:23 Eji n jo sehng abake, n nyehne eblom bi ń kpꞌkake. N tob nyehne edi njom alimi ji bo nyono re, ‘Jia li ka Esowo bi e kil-e elkahne.’ Esowo bio bi ń kpo kak-e, bi ń kil-e elkahne, bi bi n yahk-n tong bada ne anv.
ACT 17:24 “Esowo bi limi njini, a nsol kpee nyi li no. Ye wo li ntul no elbung abola ndi. Á kpehme lene go ntahk ero nyi ane si no.
ACT 17:25 Esowo, ejum ajehng ajehng we kpehme rin ji nne bahk-e kake, tibre ye wo kpo ka ane elkpin, go nsol alehke, a ejum ajehng ajehng.
ACT 17:26 Go etꞌtohngo nne awohng no á lim-e no, owo ane ba li njini nyia kpee lohng no. Á limi bo re bo jol go njini nyia kpee. Eji á limi bo, á ka bo ngare ana nyi bo bahke kpini, fere bak bo adi ndi nya bo bahke jo lene,
ACT 17:27 eji bo lꞌseb Esowo. Fundiki bo bahk-e nyehne, eji bo kp-e sebe nkamme nkamme. Jol fee á limm go egahre.
ACT 17:28 Tib go ege esi wo wahnge, e li go elkpin, fere kpꞌjene tete sik anv. Li ana akahnkahn ane ebahne bandiki bungu no re, ‘Wahr lohng go ege etꞌtohngo.’
ACT 17:29 Eji wahr lohng go etꞌtohngo ji Esowo, wahr kꞌjo tir re, Esowo li go elfoongo ni agul, a ni asilva, a ni atal, a ni nsol nyi ane kpo lim abo, nyi lohng go bo a ntir atahng.
ACT 17:30 “Ngare nyio nyi ane ki liingi Esowo, Jehova kpooro na. Anv, yebtong nne awohng awohng go edi ajehng ajehng re á gbo ndon go ege abiafem.
ACT 17:31 Tibre yebkunu afung nya á bahke njini nyia kpee lam nob nob go nnyo mi nne no á ma yehke. Esowo eblennge jia ka nne awohng awohng, eji á nyahme nne noo go elkv.”
ACT 17:32 Eji bo wuku bade elnyahme ngubjing go elkv, egom jindiki kehm-e elnyoko. Egom jindiki re, “E bahke kpe wuk ana a bahke kpe bung efung bindiki.”
ACT 17:33 Owo Pol kehm soro lohng ekpꞌkpa nkon jio.
ACT 17:34 Egom ane bandiki tꞌtaame toon-e. Nne awohng no bo jo lung-e re Dionisius ji woomo go ellong ane ba jo kono nkon go Areopagus tob woomo go ellong ane ba taame no, a nnenkal awohng no bo jo lung-e re Damaris, a egom ane bandiki fvfo.
ACT 18:1 Owo Pol kehm tahme Atens, song rehng go Korint.
ACT 18:2 Owo á song mahnge nne a Jus awohng no bo jo lung-e re Akwila ji bo jel-e go Pontus. Ngare nyio á kpꞌna lohngo na lohng go Itali, a nkal ewe Priskilla ba. Tibre ntul a Klodius kame anebe Jus re bo tahm go Rom song. Pol kehm tahme song nyehn bo.
ACT 18:3 Á song jolo a bo, bo jo limi eltum edi ajehng. Tibre elkohn eltum nꞌnehm ni bo jo lim. Eltum ni bo jo lim, bo jo ko atapul, jo jamme kpee, ko jo si ntahk.
ACT 18:4 Efung Esabat abehng abehng Pol jo je go etahk ero ji Jus, jo song bung a ane, fere jo sennge Jus ntim, a Grik fvfo.
ACT 18:5 Eji Sailas, a Timoti lohngo go Masedonia ba kpiri Pol go Korint, Pol rodo ngare enye kpee kak go alum Esowo abungu, fere jo yiimi ntianse tong Jus re, Jisos wo li Kraist.
ACT 18:6 Eji bo jo ten alum enye, fere jo su-e, á kehm kumu ebtohko go ege ewobo, kehm faange bo re, “Joare wahn ebten, ebi jio bahke kuumu wahn, me sang. Bomo anv asongo, me n fi goji ane baka baka ba ki li Jus.”
ACT 18:7 Á kehm tahme eje song rehng go etahk nne no bo jo lung-e re Taitus Justus ji jo kak Esowo. Etahk eje jolo kohlo etahk ero ji Jus.
ACT 18:8 Krispus ji jolo ntubesi etahk ero ji Jus tꞌtaame tv Jehova, a etahk etahk eje kpee. Ane gbalee ba lene go Korint, eji bo wuku etib bi Pol, bo tꞌtaame, fere bel ewohngalahb.
ACT 18:9 Atv amehng Jehova kehm bungu a Pol go nkpokosi a mbang re, “Ka fahl! Jo bung, ka belle!
ACT 18:10 Tibre n li a na. Nnene limm, no bahke sahbe, lak-a ebo, fere lim-a ejum. Tibre ane ebame baa gbalee go ejahbe jia.”
ACT 18:11 Pol kange ona elya kunu nnyahng erakera, jo tib bo alum Esowo.
ACT 18:12 Ngare nyi Gallio jolo ntubesi go Akaya, nyi nyi aneb Jus na, bulu Pol, bob-e tahm a ne go ekpꞌkpa esub.
ACT 18:13 Bo kehm bungu re, “Nne noa ana kpo sennge ane ntim re bo kak Esowo go mbang nyi kpo range atahm enyahre.”
ACT 18:14 Eji Pol tahme re á bung, Gallio kehm tongo Jus re, “Li re yebseb nfem, fere lim ebi, kehn elgbiingi enahne ni ń kp-m gbiingi me jolem kpene.
ACT 18:15 Eji li nfem nyi alum abungu, a abing, go atahm enyahne, limen antahng. Me n nehme seb re, me n lam alam nyaa.”
ACT 18:16 Á kehm kame bo re bo lohng ekpꞌkpa esub song.
ACT 18:17 Jus kehm soro bob Sostenes ji jolo ntubesi go bo etahk ero, fere dv-e go esamahr Gallio. Jol Gallio we lubem.
ACT 18:18 Pol kpe kang afung gbalee a abon Esowo go Korint, kehm tahme bo sa. Go Kenkrea Pol kehm soro kpud esi o, tibre á nyame ejum tong Esowo. Pol, bo kehm yele egbang, ye a Akwila, a Priskilla, jo tahm go Siria.
ACT 18:19 Bo kehm sehnge song rehng go Efesus. Pol kehm tahme Akwila, a Priskilla sa o, kehm song yel go ekpꞌkpa ero ji Jus, jo bung a bo.
ACT 18:20 Eji bo jo tong-e re á kpe kang a bo afung tvv, á tꞌten.
ACT 18:21 Eji á jo tahm bo sa, á kehm bungu tong bo re, “Esowo lꞌtaame, m bahke feere egahne a.” A kehm kpe yel egbang o Efesus asongo.
ACT 18:22 Eji á song rehng go Sisaria, á kehm sehnge song rehng go Jeusalem, song kak aneb ero nnyo, kehm soro tahm go Antiok.
ACT 18:23 Eji á ma kang abon afung o, á kehm tahme, jo yannge edi ajehng ajehng go Galesa, a Frigia, jo kak abatꞌtoono Jisos eltim.
ACT 18:24 Nne a Jus awohng no bo jo lung-e re Apollos ji bo jel-e go Aleksandria kehm bake go Efesus. Á jolo nne no sahb kꞌkahn nwer Esowo, fere jo mal elbungu.
ACT 18:25 Bo tib-e mbang nyi Jehova nob nob. Á jo bungu nsol nyi li bade Esowo eltim eltim ene, fere jo tib jang jang ana lohko jol, tvtv o á kahne ewohngalahb ji Jon ji ji.
ACT 18:26 Á jo bungu esahb esahb go etahk ero ji Jus. Eji Akwila, a Priskilla, bo wuk-e no eji á jo bung, bo kehm-e koko tahm a ne, kpe song tib-e mbang nyi Esowo budu.
ACT 18:27 Eji á sebe re á yel egbang tahm go Akaya, abon Esowo bao tꞌtaame re á song. Bo kehm fere nyon nwer tv abatꞌtoono Jisos bako go re, á lꞌrehng go, bo ko-e. Eji Apollos rehnge go, á jo kake abon Esowo ebo area, ba ma taame tib go nnoobo nyi Esowo.
ACT 18:28 Á jo bungu area, fere jo ga anebe Jus go elkab ane, eji á jo lennge nwer Esowo ka bo re, Jisos wo li Kraist.
ACT 19:1 Eji Apollos jolo go Korint, Pol kehm sehnge go alab ejahbe nya Esia, kehm song rehng go Efesus. Owo á ba nyehn abatꞌtoono Jisos bandiki.
ACT 19:2 Á kehm bahbe bo re, “Eji ń tiki taame tv Esowo, wahn ebtiki bel Etingi Etohka?” Bo kehm-e faange re, “Eꞌee, jol e ka wuk a wuk na re Etingi Etohko jia.”
ACT 19:3 Á kehm bahbe bo re, “Elkohn ewohngalahb aji ḿ bele no?” Bo kehm-e faange re, “Ewohngalahb ji Jon ji.”
ACT 19:4 Pol kehm bungu re, “Jon jo wohngo ane alahb ma egbokondon, fere jo tong bo re bo taame tv nne no kpꞌbake toon-e, no li Jisos.”
ACT 19:5 Eji bo wuku ano, bo kehm tuungu bel ewohngalahb go mbing nyi Ntul a Jisos.
ACT 19:6 Pol kunu kan bo ebo, bo kehm soro bel Etingi Etohko, jo bung go ajahbe nfenfe, fere jo nyehn amahr.
ACT 19:7 Bo kpee jolo ejum ewubu aneblum abal.
ACT 19:8 Pol jo je go etahk ero ji Jus, jo song bung alum Esowo tong ane esahb esahb go nnyahng era. Á jo bungu bade etul bi Esowo, fere jo gare ana á bahke sennge bo ntim.
ACT 19:9 Ane bandiki jolo atahnsi ane, bo joom taame. Bo jo su na mbang nyi Esowo go esamahr ane kpee. Owo Pol kehm koko abatꞌtoono Jisos tahm a bo, tahm atahnsi ane bao sa, fere jo tib ane efung abehng abehng go ekpꞌkpa ji Tirannus.
ACT 19:10 Á limi anaana nnya ebal tete Jus, a Grik kpee ji lene go Esia wuk alum nya Ntul a Jisos.
ACT 19:11 Esowo jo ko Pol, jo lim ajoobo akpokosi gbalee, nya kala lꞌlim.
ACT 19:12 Ane jo ko afiafong nya Pol bele no, a abomo enye, jo tahm a nya goji aneb ayam, bo jo nob ayam ebo, abi atohko fere jo lohng bo.
ACT 19:13 Jus jindiki ji jo yannge, jo kam ane abi atohko yehke, bo jo gare re bo lim nsol nyio go mbing nyi Ntul a Jisos. Bo jo bungu tong abi atohko nyao re, “N kp-n tongo go mbing nyi Jisos re wahn lohng, Jisos jio ji Pol kpo bung bada ne.”
ACT 19:14 Nne awohng jolo go no bo jo lung-e re Skiva ji jolo ntubesi abalimajom. Á bele abon ba nlum na asehma, ba jo lim nsol nyio.
ACT 19:15 Ebi etohko jio kehm faange bo re. “Jisos, n kp-e kahne. Pol, n kp-e kahne. Anv, wahn ane aba?”
ACT 19:16 Nne no bele ebi etohko jio kehm kehme elyebbe, jo nyede bo tv ndi, fere dv bo. Bo kehm soro be etahk jio, tahm ebo ebun ebun, a alok alok.
ACT 19:17 Jus kpee ji jolo go Efesus, a Grik kpee wuku kan nsol nyio, bo kehm kehme elfahle, bo ane kpee, fere jo tehk mbing nyi Jisos.
ACT 19:18 Aneb Esowo gbalee ba ma taame, kehm bake ba kehme elfvvrv, jo tooro nsol nyi bo ma lim.
ACT 19:19 Egom ane bandiki gbalee ba jo lim ntaane, kehm rodo awer ebo kpee, ba luk edi ajehng, jamme fi go esamahr ane kpee. Bo kehm gabe ekun ana bi bo ka go awer nyao, jolo ekpa akpohko atahl awubu.
ACT 19:20 Owo alum Esowo kehm kpe gbal, fere nyꞌnyab, fere tahne.
ACT 19:21 Eji nsol nyio ma sehng kpee, Pol kehm tiri re, á bahke sehnge go Masedonia rehng go Akaya, sehng song rehng go Jeusalem. Á kehm bungu re, “N lꞌje o, m bahke tob rehng go Rom.”
ACT 19:22 Á kehm tumu alokeltum ebe na abal, Timoti abola Erastus tv go Masedonia, yefono sa, kang abon afung ntiil ga Esia.
ACT 19:23 Ngare nyio nyi egburu ntong nyi nnen a nnen gbo go Efesus tib mbang nyi Esowo.
ACT 19:24 Nne awohng jolo go, no bo jo lung-e re Demetrius. Á jolo nne etahl no jo ko asilva, jo tahl abontahk elom ba Artemis, jo gungu. Alokeltum ebe ba jolo a ne, jo limi akpohko sehng.
ACT 19:25 Á kehm lungu bo kpee, fere lung ane bako ba eltum ebo tob jol ana ni bo, kehm tongo bo re, “Ń kpꞌkahne re, eltum nia ni kpi-r afang ka.
ACT 19:26 Anv, nde, ń kpꞌnyehne, fere jo wuk ana ji Pol kpꞌlimi. Á kpo bung re, asowo nya ane kpꞌrahme, fuumem re nne kak. Jol go Efesus wo wo sang, á ma sennge ane gbalee ntim, ka riki Esia kpee ji á ma sennge bo ntim.
ACT 19:27 N kpꞌfahle re, eltum enahre nia bahke bele ebi mbing. Etahk elom ejahre ji Artemis bahke tob jol mbol mbol. Jol egburu mbing enye nehm kpe lohng, elom jia ji nne awohng awohng go Esia kpo jom, a njini kpee.”
ACT 19:28 Eji ellong ane bao wuku ano, eltim kehm rake bo sꞌsehng. Bo kehm kehme elrabe re, “Elom ejahre, Artemis ji aneb Efesus, ji ji li njꞌjok elom!”
ACT 19:29 Ejahbe jio kpee kehm kehme eljokko na jokko. Bo kehm bobo Gayus abola Aristarkus, bo ji lohng go Masedonia, jo jen a Pol, tahm a bo go ekolo. Ane kehm kame song rur.
ACT 19:30 Pol jo sebe re á woomo go ellong ane bao. Abatꞌtoono Jisos taamem.
ACT 19:31 Ane bandiki ba jolo atubesi ejahbe, ba jolo atem Pol, kehm tiingi etib tv-e re á kꞌlohng je go ekolo.
ACT 19:32 Egom ane bandiki jo rabe eje eje, egom jehko jo rabe eje eje. Nkon nyio jolo jokko jokko jokko. Ane tvv joom kahn esꞌsi ji wahnge wahng bo je no, song kono edi ajehng.
ACT 19:33 Eji egom ane bandiki ba woomo go ellong nio nyehne Jus kpꞌtehme Aleksanda re á lohng song bung ka bo, bo kehm-e tohngo yehke re á lohng. Aleksanda kehm faake ebo ebe, tibre á jo sebe re á bung a ane bao, tahre Pol yake.
ACT 19:34 Bo kahne kan a re á jolo nne a Jus, bo kpee kehme elrabe nnyo nnyo amehng re, “Elom ejahre Artemis ji aneb Efesus, ji ji li njꞌjok elom!” Bo rabe ano ano rehng awa na abal.
ACT 19:35 Esꞌkohro, nne no kpo nyon nsol nfam kehm male sahde bo ewok, kehm bungu tong bo re, “Aneb Efesus wahn, nne awohng awohng kpꞌkahne re, Efesus ji li ejahbe ji kpo kuuru etahk elom jia ji njꞌjok Artemis, a mbarebare eltal ni lohngo go elbung gbo.
ACT 19:36 Nnene limm, no bahke ma faabe nsol nyia a. Jolen soom, kana lim ejum ajehng ajehng sohk sohk.
ACT 19:37 Jol ane baa ka v elom ejahre. Jol elom ejahre, bo ka su a su. Wahn ebko na ko ane baa, ba a bo.
ACT 19:38 “Demetrius, a alokeltum ebe, joare nne ebsoodo bo, afung elam nyaa, nya bo kpo lam alam. Atubesi ane baa. Go esamahr elam wo, fuumu re bo bung nfem nyia.
ACT 19:39 Joare ejum jindiki ji ń kpꞌsebe na, bo bahke lame elam jio go nkon nyi nfam kpo kono ngare anyehng anyehng.
ACT 19:40 N kpꞌfahle re, bo bahk-r ebi ka go nfem nyi e ma lim lela. Ejumjum limm, ji e bahke ma laange kunu, tib go nfem nyi e ma lim a.”
ACT 19:41 Eji á bungu ano mal, á kehm yaame ane bao.
ACT 20:1 Eji nfem nyio o ma mal, Pol kehm lungu abon Esowo, bo ba kono edi ajehng. Á kake kan bo eltim mal, á kehm tahme bo sa, tahm go Masedonia.
ACT 20:2 Eji á jo yannge ajahbe nyao, jo kak aneb Esowo eltim, fere jo bung alum gbalee, á kehm tahme go Gris.
ACT 20:3 Owo á kange nnyahng era. Á jo toobo ebjing bi á bahke tahme go Siria. Eji á sebe no kahn re, Jus kpꞌlame kak-e, owo á kehm toobo re, elfeere, á bahke sehnge mbang a Masedonia.
ACT 20:4 Owo Sopater mmon a Pirus ji lohng go Berea kehm tahme toon-e, a Aristarkus, go Sekundus, bo ji lohng go Tesalonaika, a Gayus ji lohng go Derbe, go Timoti, a Tikikus, a Trofimus, bo ji lohng go Esia.
ACT 20:5 Ane bao kpee kehm gboko mbang song ji go Troas, jo sik-r.
ACT 20:6 E yele egbang go Filipai, eji elkak ni abred nya ki kpi ayist ma sehng. Kange nfung elon, e kehm song rehng go Troas, song kpiri bo. Owo e kange nfung esehma.
ACT 20:7 Ngbokambang efung go erahde e kehm song kono asi edi ajehng re wahr bakke ebred. Pol kehm kehme elbungu a ane bao. Á bungu na bung bung bung tete nlum atv kul, tibre njahmfungfu wo, á toobo re á bahke tahme.
ACT 20:8 Bo nyaale atꞌrekahng gbalee bum go ero enyong, edi ji e kono no.
ACT 20:9 Njangkun anyehng nyi bo jo lung-e re Yutikus ji go eyake ewindu. Eji Pol kpi mbungu mbungu, á kehm lale kpꞌkpoodo kpꞌkpoodo. Eji á ma sahb lꞌlal, á kehm fooro go ero enyong song gbo ndi. Bo song rod-e ekpakv.
ACT 20:10 Pol kehm soro badde go ero enyong, song rehng go ndi, kehm song gbo konng-e, fere wall-e, kehm bungu re, “Kana kpe fahl, á kpeke li go elkpin.”
ACT 20:11 Pol kehm kpe feere song wahr go ero enyong, kehm bakke ebred, bo li. Á bungu a bo tetete efungfu se, á kehm soro tahm eje.
ACT 20:12 Nkpokosi nyia nyi kake bo eltim, eji bo rodo njangkun nyio kehnge a ne, á kpeke li go elkpin.
ACT 20:13 E yele go egbang song rehng go Assos, tibre owo e sebe re wahr song kak Pol go egbang, tib eji á tong-r re wahr lim ano, ye kpꞌsehnge egbuk egbuk song rehng go.
ACT 20:14 Eji á kpir-r go Assos, e kehm-e kake go egbang, song rehng go Mitilin,
ACT 20:15 kehm soro asi asongo. Etoono efung behko e sehnge kohlo Kayos. Njahmfungfu nyehko e kehm song rehng go Semos. Etoono efung behko e soro rehng go Miletus.
ACT 20:16 Pol tiri re á sehng Efesus sa, eji á lꞌkꞌkpe rannge ngare go Esia. Tibre á jo foomo re á gulu elrehnge go Jeusalem, á lꞌmal, efung Pentikost kehm rehnge.
ACT 20:17 Go Miletus wo, Pol tiingi etib tv anebkul ero go Efesus re bo ba kpir-e o.
ACT 20:18 Eji bo ba no, á kehm bungu tong bo re, “Wahnfono antahng kpꞌkahne elkpin ni n jo lim ngare anyehng anyehng eji n jolo a nahne bomo gona ngbokambang efung bi n gbo mbang rehng go Esia,
ACT 20:19 ana n jolo rede rede, jo loko Jehova a abonngo abonngo go amahr, fere jo bel elgaare go nsol nyi Jus jo lam kak-m.
ACT 20:20 Ń kpꞌkahne re, ejum ajehng ajehng limm, ji m behre no, ji li ji nno ka-n, eji n jo tib-n elkab ane, fere jo tib-n etahk ajehng ajehng.
ACT 20:21 N jo lennge tong Jus, fere tong Grik re bo gbo ndon go bo abiafem, feere goji Esowo, fere jo taame tv Ntul a Jisos Kraist.
ACT 20:22 “Anv a, n kpꞌtahme go Jeusalem, tibre Etingi Etohko ji ma-m mehl. N nehme kahn ji bahk-m limi go Jeusalem.
ACT 20:23 Ajehng ji n kpꞌkahne li re, go ejahbe ajehng ajehng ji n sehnge no Etingi Etohko ji jo tong-m re, ngbekobo nyia go esꞌsong kp-m siki, a erem.
ACT 20:24 Elkpin ename, ejum elkoko sang, lohngem ejumjum ka-m. Ji li no li re, me n gohro lim eltum ni Ntul a Jisos ka-m no mal, gohro be abahl enyame, fere tong ane alum nya nnoobo nyi Esowo.
ACT 20:25 Wahn ane kpee, n jo yannge go nlaaga anyehng anyehng enyahne, jo bung alum Esowo tong-n bade etul bi Esowo. Anv a, n kpꞌkahne re, me ń nehm kpe nyehn enyehnenyehne.
ACT 20:26 N kpꞌbungu go esamahr Esowo lela re, Nne awohng awohng ewahne no lꞌtan tib go ege abiafem, ebi ejame sang.
ACT 20:27 Ellum Esowo anehng anehng limm, ni m behr-n no. M ma-n tong kpee.
ACT 20:28 Baaben elnahne, a ejoro bi Esowo kpee, bi Etingi Etohko ma-n ka re wahn baabe. Leen abon Esowo ba Jisos ma gunu bo, ka alung eme.
ACT 20:29 N kpꞌkahne re, ngare nyi m ma tahm, abibbib enyam ana agabe bahke ba yel egahne ellong. Njoro anyehng anyehng limm, nyi bo bahk-e sehnge sa, kꞌgare re bo wul-e.
ACT 20:30 Ane bandiki ba bahke lohngo go egahne ellong. Bo bahke jolo akimfahnge atꞌtibi, fere jo gare re bo sennge abon Esowo ntim, bo fere jo toono bo.
ACT 20:31 Jo kunen ekpu! Buumen ana n jolo a nahne nnya era, jo rehke nne awohng awohng ewahne a abonngo go amahr atv a njul.
ACT 20:32 “Anv, m ma-n rod, kak Esowo go ebo, a alum enye nya kpo tib nnoobo enye, nya bahk-n ma lim, ń gbal, fere ka-n elfuulu ni Esowo ma kuuru bum ane ebe ba á ma ru ntim ebo.
ACT 20:33 N ka baare nne awohng awohng amahr re á ka-m akpohko, jol á ka-m abomo.
ACT 20:34 Wahnfono antahng kpꞌkahne re, abo enyame nyaa nya n kpo ko, jo lim eltum, kehm jo ting nsol alehke li, a ane ebame.
ACT 20:35 Go nsol nyia kpee nyi n jo lim, m ma-n tib ana nne bahke jo bade, jo lim eltum, jo kak ane ba kil tahne ebo. Buumen alum nya Jisos bungu no re, ‘Elfuulu ga li ka nne no kpꞌkake, sehnge nne no kpꞌkoko.’ ”
ACT 20:36 Eji Pol ma bung alum nyaa kpee mal, á kehm jamme alahng a bo, kehm kehme ero kak.
ACT 20:37 Bo kpee kehm kehme ellingi, eji bo bingi Pol.
ACT 20:38 Bo bele erakatahng sehng go ekahmekahme ellum nio ni á bungu re, bo we nehm kpe nyehn enyehnenyehne. Bo kehm song tv-e, á yel go egbang.
ACT 21:1 E kehm tongo bo re, “Wahn jol o,” egbang kehm soro wob a nahre o, tete song rehng go Kos. Etoono efung behko e rehnge go Rodes. E kehm kpe sehng o, song rehng go Patara.
ACT 21:2 Owo e nyehne egbang bi jo tahm go Fenisa. E kehm soro yel tahm.
ACT 21:3 Eji e nyehne Saiprus go ejang ebobkal, e kehm maake song rehng go Siria. Go Taya wo, e yiimi no, tibre owo bo raade nsol are go egbang.
ACT 21:4 E nyehne abatꞌtoono Jisos ona, kehm kange a bo nfung esehma. Go nsahm nyi Etingi Etohko nyi bo tongo Pol re á kꞌje go Jeusalem.
ACT 21:5 Eji afung enyahre biingi no, e kehm soro tahm, soro asi go egahre eljen asongo. Bo kehm bake ba tv-r go esi mbang, a akal ebo, a abon abon ebo. Eji e rehnge go nkpe agburu aya, e kehm jamme alahng, kehme ero.
ACT 21:6 E kehm soro kak atemtem nnyo, kehm song yel egbang. Bo soro yaame ebo kehnge.
ACT 21:7 E kehm kpe soro asi go Taya asongo, kehm song rehng go Ptolemais. Owo e song kak aneb Esowo nnyo, jol a bo efung kohro kohro.
ACT 21:8 Njahmfungfu e kehm tahme song rehng go Sisaria. Owo e song rehng etahk Filip ji jolo mbungalum Esowo, kehm jolo a ne. Á jolo nne no woomo go ellong ane asehma ba bo yehke bo go Jeusalem.
ACT 21:9 Á bele abon ba nkal na ani, ba kala bal alum. Bo jo nyehne amahr nya Esowo.
ACT 21:10 Eji e ma kang abon afung ntiil ona, nnyehnamahr no bo jo lung-e re Agabus kehm lohngo go Judea ba.
ACT 21:11 Eji á ba no, ba rehng egahre, á kehm rodo egbaange ji Pol, gbade elne abo, a akpade, kehm bungu re, “Ejum ji ana, ji Etingi Etohko ma bung re, ‘Ana wo Jus ji li go Jeusalem bahke gbake nfono egbaange noa, rod-e kak ane baka baka go ebo.’ ”
ACT 21:12 Eji e wuku ano, wahr, a ane bako ba jolo o, kehm kehme Pol gboongo re á kꞌje go Jeusalem.
ACT 21:13 Pol kehm faange re, “Jen ji wahnge ń kpꞌlingi ana, jo lim eltim jo maang-m! Me n toobo ebjing kpee, jol afi ngbekobo nyi, jol afi elkv ni m bahke kpoko go Jeusalem tib go esi ji Jisos.”
ACT 21:14 E kpe-e tahre re á kꞌje, á ten. Owo e kehm soro yak-e abo, kehm bungu re, “Nong, mbang Esowo lim, ana kor-e no.”
ACT 21:15 Owo e kehm toobo ebjing, tahm go Jeusalem.
ACT 21:16 Abatꞌtoono Jisos bandiki ba jolo go Sisaria tꞌtahm toon-r, fere ko-r, song rehng go etahk Mneson ji jolo nne a Saiprus, ye ji bomo eltoono Jisos wuku wuku. Go ege wo, e song jol.
ACT 21:17 Eji e song rehng go Jeusalem, aneb Esowo bao gbaam-r sehng go eyebatahng.
ACT 21:18 Etoono efung behko Pol kehm tahme a nahre re wahr song nyehn Jems. Anebkul ero kpee jolo ona.
ACT 21:19 Pol kehm kake bo nnyo, kehm fere tooro ajehng ajehng ana ji Esowo ka-e re á lim ka ane baka baka ba ki li Jus.
ACT 21:20 Eji bo wuku ano, bo kehm kehme Esowo tehk, kehm bungu tong Pol re, “Egban, a kpꞌnyehne re, anebe Jus atahl nku a nku ba ma taame. Bo kpeke li ane ba kpꞌsahb bꞌbum atahm.
ACT 21:21 Bobtooro gana re, a kpꞌtibi Jus kpee ji lene go ajahbe nyandiki re, bo yake atahm nya Moses, kꞌkpe yehke abon ebo nrur, kꞌkpe lim eljini ni Jus.
ACT 21:22 Jen ji e bahke limi anv a? Bo bahke tiki seb kahn re, wobrehng a.
ACT 21:23 “Anv, lim ana ji e bahk-a tongo. E kpi ane ani a, ba ma nyam enyam tong Esowo.
ACT 21:24 Song toono ane bao, wahn song bum elnahne saang, wo fere kpi akpohko go bo esi, eji bo lꞌmal kpud ebsi ebo. Owo nne awohng awohng bahke kehm kahne re, nyao kpee nya bo bungu bada na etingitingi sang, fere kahn re, a kpꞌlohko bum atahm nya Moses.
ACT 21:25 Bade ane baka baka ba ma taame tv Esowo, wahr ebtum nwer tv bo, ana e ma toobo re, bo kꞌjo li nsol nyi bo ma ko jom eblom, nyi ki li saang, bo kꞌjo li alung, bo kꞌjo li nnyam nyi bo kahn-e ekehd, á kpo, bo jo jahng asꞌsa.”
ACT 21:26 Pol kehm soro ko ane bao. Etoono efung behko, bo kehm bumu elbo saang, kehm tahme go etahk Esowo, eji bo lꞌtong bo afung ana nya bahke kange, elbumu elbo saang nio kehm male. Ngare nyio wo, bo bahke limi njom tib esi ji Pol, a ji ane bako.
ACT 21:27 Eji nfung esehma nyio yahke biingi, anebe Jus bandiki ba lohng go Esia ba, kehm ba nyehn Pol go etahk Esowo. Bo kehm soro nyare ellong ane re, bo song bob Pol. Bo kehm-e soro bob.
ACT 21:28 Bo kehm kehme elrabe re, “Israel wahn, kaken ebo! Á wo li nne no kpꞌyannge edi ajehng ajehng, jo tib nne awohng awohng, fere jo bung tob anebe Israel, a atahm nya Moses, a etahk Esowo jia. Yebgohro ko aneb Grik ba kak go etahk Esowo jia, fili edi jia kpꞌrannge.”
ACT 21:29 Tibre bo tohko nyehn Trofimus ji lohng go Efesus go nla ejahbe a Pol. Owo wahnge bo kehm tiri re, Pol m-e ko ba kak go etahk Esowo.
ACT 21:30 Edi kehm kehme eljokko na jokko, ane kehm fere kam song rur edi ajehng, kehm bobo Pol, tohng-e yehke go etahk Esowo. Tvtv ona bo kehm soro bam abutahk nya etahk Esowo.
ACT 21:31 Eji bo jo gare ana bo bahke wulu Pol, nne kehm tahme song tooro tong ntubesi a nsoja nyi Rom re, “Ga Jeusalem edi kpꞌjokko area.”
ACT 21:32 Ntubesi a nsoja noo kehm soro ko atubesi nsoja, a nsoja nyindiki gbalee, tahm a bo. Eji Jus nyehne ntubesi, a nsoja enye kpꞌfoomo abake, bo kehm rahke Pol go eldohko.
ACT 21:33 Ntubesi a nsoja kehm bake, a nsoja enya, ba tong bo re, bo bob Pol, kak-e agbekobo abal. Á kehm bahbe re, “Anv, ye nne awoo! Jen ji á ma lim?”
ACT 21:34 Egom jindiki jo rabe eje eje, egom jehko jo rabe ebo ebo. Eji ntubesi noo ki kahn ejum ji ma gbꞌgbo tib go eljokko ni bo jo jokko edi, á kehm tongo re, bo ko Pol song a ne go bo ebud.
ACT 21:35 Eji bo ba rehng mbuga, nsoja nyio kehm mehle Pol, sol, tibre ellong ane bao jo gbiingi bo sehng.
ACT 21:36 Bo jo jene a bo bad bad, jo rabe re, “Wulen na ye!”
ACT 21:37 Eji nsoja yahke rehng a Pol go bo ebud, Pol kehm tongo ntubesi noo re, “N kpꞌsebe re me m bung a na.” Ntubesi kehm bahbe re, “Anv, a kpo mꞌma bung Grika?
ACT 21:38 Wo nne a Ijib sanga, no bomo ebta anoko a nahre nyanjehla, no jake akpuuru ane atahltahl nkpel ewubu, ba fili nsol ebta, song biiri go elka emahnga?”
ACT 21:39 Pol kehm faange re, “Ee, me nne a Jus wo. N li nne a Tarsus ji li go Silisia. N li nfono ejahbe no lohng go egburu ejahbe, titi, nong me n tohko bung a ane bao.”
ACT 21:40 Ntubesi noo kehm taame. Pol kehm yiimi go mbuga, kehm faake ebo ebe. Bo kehm naange kpꞌtii, are alahb ma. Pol kehm bungu go alum Hibru re,
ACT 22:1 “Babnsoo, abonanee, ane ebame wahn, wuungen atung, eji n yahke lennge elname ka-n.”
ACT 22:2 Eji bo wuk-e no, á kpꞌbungu go alum Hibru, bo kehm sahb nꞌnaange kpꞌtii. Pol kehm bungu re,
ACT 22:3 “Me nne a Jus wo. Bo jel-m go Tarsus ji Silisia. Bo ko-m ntiil ntiil, ba a name go Jeusalem. Gamaliel wo jolo ntꞌtibi ewame. Bo tib-m tib atahm nya babnso ejahre nseenga nseenga. N rodo elname kpee nob nob ka Esowo jang jang ana wahn ji li a lela.
ACT 22:4 N jo nohko ane ba jo toono mbang nyi Jisos. N jo bobo aneblum, a anebkal anebkal, jo kak bo afarebok, tum bo ngbekobo, egom jindiki n jo wul na bo.
ACT 22:5 Ntubesi abalimajom, a anebkul nfam, bo kpee kpꞌkahne re, n kpꞌbungu etingitingi. Bo jo ka-m awer re me n song ka aneb Jus ebahre ba li go Damaskus. N kehm jeke re me n song bob ane ba Jisos ba jolo o, kak bo afarebok, feere a bo go Jeusalem, eji bo lꞌkak bo erem.
ACT 22:6 “Eji e ma tahm asongo, yahke ba elrehnge go Damaskus, ngare nyio jolo ngare efin, n kehm nyehne egburu ellennge ni lohngo go elbung, ya tub-m.
ACT 22:7 “N kehm fooro gbo ndi, kehm wuku ellum ni bungu re, ‘Sol, Sol, jen ji wahng ka a kp-m nohko anae?’
ACT 22:8 “N kehm faange re, ‘Wo nne awo, Ntul?’ “Á kehm bungu tong-m re, ‘Me Jisos ji Nasaret wo, ji a kpꞌnohko.’
ACT 22:9 “Ane ba jene aname nyehne ellennge ellennge. Bo wukem ellum ni nne noo jo bung a name.
ACT 22:10 N kehm-e soro bahb re, ‘Jen ji m bahke limi, Ntul?’ “Ntul a Jisos kehm-m tongo re, ‘Tahm, wo song go Damaskus. Owo bo bahk-a tongo ejum ajehng ajehng ji Esowo ma toobo bum-a re wo lim.’
ACT 22:11 “Eji amahr wa-m no tib go egburu ellennge ni n nyehne no, ane ba jene aname kehm-m jabbe go ebo, rehng a name go Damaskus.
ACT 22:12 “Nne awohng jolo o, no bo jo lung-e re Ananayas. Á jo fahle Esowo, fere jo bum atahm enyahre. Jus kpee ji lene go Damaskus jo kak-e sehng.
ACT 22:13 Á kehm bake go egame, ba yiimi kohl-m, kehm bungu re, ‘Egban Sol, kpe nyehn!’ “Tvtv ona amahr enyame kehm soro lennge n kehm-e nyehne.
ACT 22:14 “Ananayas kehm bungu re, ‘Esowo bi babnso ejahre ma-a yehke re wo kahn mbang enye, fere nyehn Etingitingi Nne ewe, fere wuk alum enye go ege a nnyo antahng.
ACT 22:15 Tibre wo bahke jolo ntianse enye, fere tong nne awohng awohng nsol nyi a ma nyehn, fere wꞌwuk.
ACT 22:16 Anv, jen ji wahnge a kpꞌkpeke laange? Tahm, wo bel ewohngalahb, fere gboong-e go ege a mbing, eji á lꞌru eltim abiafem ena.’
ACT 22:17 “Eji n feere go Jeusalem, n song kehme ero kak go etahk Esowo, n kehm nyehne nkpokosi.
ACT 22:18 Nkpokosi nyi n nyehne no, n nyehne Ntul a Jisos kpꞌbungu a name re, ‘Foomo elwaare, wo tahm a Jeusalem. Tibre ane ba li a, nehm taame tv ntianse nyꞌnya, nyi a bahke yiimi ka-m.’
ACT 22:19 “N kehm faange re, ‘Ntul, bofono antahng kpꞌkahne re, n jo je go etahk ero ajehng ajehng, jo song bob ane ba kpꞌtaame tv-a, jo dv bo, fere kak bo ngbekobo.
ACT 22:20 Eji bo wulu Stiven, nne a ntianse ewa, mefono antahng tob jolo o. N tꞌtaame, eji bo wul-e no, fere jo baabe abomo nya ane ba wul-e no.’
ACT 22:21 “Ntul a Jisos kehm bungu tong-m re, ‘Song, m bahk-a tumu fee goji ane baka baka ba ki li Jus.’ ”
ACT 22:22 Bo wuung-e atung tete rehng alum nyao. Bo kehm kehme elrabe wahre wahre re, “Tahmen a ne, wahn song wul-e! Kpeem fuumu re, elkohn nne ana noa kpe jol go elkpin!”
ACT 22:23 Bo jo rabe wahre wahre wahre, jo fokko abomo, fere jo kpu atꞌto, jo saade tv go ero.
ACT 22:24 Ntubesi nsoja kehm tongo nsoja enye re bo ko Pol song a ne go ebud, song dv-e, eji bo lꞌseb kahn ji wahnge Jus kpꞌrꞌrabe ano tob-e.
ACT 22:25 Eji bo m-e gba alehke re bo dv-e, Pol kehm bungu tong mmontubesi a nsoja noko no yiimi kohl-e re, “Anv, fꞌfuumu re, wahn dv nne a Rom, eji bo kala kahn ejum ji á limi noa!”
ACT 22:26 Mmontubesi noo wuku kan ano me, á kehm tahme goji ntubesi no nnen, kehm song tong-e re, “Jen ji a yahke lim? Nne noa ana, nne a Rom wo.”
ACT 22:27 Ntubesi noo kehm bake goji Pol, kehm ba bahb-e re, “Tong-m anv, a lohko li nne a Roma?” Pol kehm taame.
ACT 22:28 Ntubesi noo kehm faange re, “Re me n kehm jolo nne a Rom, n ka akpohko gbalee.” Pol kehm bungu re, “Bo jel-m ana nne a Rom.”
ACT 22:29 Tvtv ona ane bao ba ba re bo ba bahb Pol abahbe, kehm soro jeere, fere njahm. Ntubesi noo kehm kehme elfahle, eji á sebe kahn re, Pol jolo nne a Rom, tibre á m-e gba alehke.
ACT 22:30 Ntubesi noo jo sebe re, á kahn etingitingi, ana ji wahnge Jus ka Pol ebi. Etoono efung behko á kehm tongo atubesi abalimajom, a anebkul nfam kpee re bo ba kono edi ajehng. Á kehm yehke Pol agbekobo, ko-e ba yiimi go esamahr ane bao kpee.
ACT 23:1 Pol kehm seenge ellong ane bao too, fere kehme elbungu re, “Abonanee, atahng ala enyame kpꞌbare saang go esamahr Esowo, bomo wuku wuku tete sik anv.”
ACT 23:2 Ntubesi abalimajom no bo jo lung-e re Ananayas kehm tongo ane bao ba yiimi kohlo Pol re bo rum-e go nnyo.
ACT 23:3 Pol kehm bungu tong-e re, “Esowo bahke tob rum-a, wo jia ji li ana ekahme ji bo taame efem. A jehk ana re wo lam-m ana ntahm bungu no, wobfere gbo ntahm, eji a tongo re, bo rum-m.”
ACT 23:4 Ane ba yiimi kohlo Pol kehm bungu re, “A kpꞌsuku ntubesi abalimajom no Esowo!”
ACT 23:5 Pol kehm faange re, “Abonanee, n kahnem re, ye wo li ntubesi abalimajom. Tibre nwer Esowo bungu re, nne kꞌjo bung ebi tob ntubesi ejahbe ewe.”
ACT 23:6 Eji Pol sebe no kahn re, egom jindiki jolo Sadusis, egom jehko Farisis, á kehm soro bung wahre wahre tong ane bao re, “Abonanee, me nne a Farisi wo, babnsoo, Farisis ba. N yim esamahr elam a, tib eji n kpꞌtaame re, akvne bahke nyahme go elkv.”
ACT 23:7 Pol bungu kan ano mal, Farisis, a Sadusis kehm kehme eltaange, nkon kehm yabe, jol ejang ebbal.
ACT 23:8 Tibre Sadusis jo bungu re, “Elnyahme ngubjing go elkv limm, jol enjel limm, jol atohko limm.” Farisis jo tꞌtaame tv nsol nyio kpee.
ACT 23:9 Edi kehm kehme elwahle. Atꞌtibi ba atahm bandiki ba woomo ellong Farisi kehm mehle yiimi, kehm kehme eltaange a Sadusis re, “Ebi ajehng ajehng e ka nyehn ji nne noa ma lim. Ma etohko ji ma bung a ne nji, ma enjel nyi nji.”
ACT 23:10 Nfaabe kehm kpe gbal, are yahke gbo abohng. Owo ntubesi kehm kehme elfahle re, fundiki bo bahke tohngo Pol yare. Á kehm tongo nsoja enye re, “Badden song, wahn song yehke Pol go ellong ane bao, song a ne go ebud.”
ACT 23:11 Etoono atv mako, Ntul a Jisos kehm lohngo ba yiimi kohlo Pol, kehm bungu re, “Bob eltim! Wobyiimi ntianse ka-m go Jeusalem. A bahke tob kpe yiimi ntianse go Rom fvfo.”
ACT 23:12 Etoono efungfu behko Jus kehm song kono edi ajehng, jo lam kak Pol, fere nyam tꞌtahne re, bo tohko tiki wul Pol, bo nehm li nsol, jol alahb bo nehm wo.
ACT 23:13 Ane bao ba lame no, bo jolo ejum ane atahl abal kꞌkunu.
ACT 23:14 Bo kehm jeke goji atubesi abalimajom, a anebkul nfam, kehm song tong bo re, “Wahr ebnyam tꞌtahne re, nsol alehke anyehng anyehng e nehm li, tete e wul Pol.
ACT 23:15 Anv, nobo re wahn, a abalamalam, wahn tiingi tv ntubesi a nsoja no nnen re á ko Pol ba a ne. Limen awak, wahn tong-e re, ń kpꞌsebe re, wahn kpe lennge elam eje. E bahk-e wulu go mbang. E nehm taame, á rehng ga.”
ACT 23:16 Mmon no mmonannyehn Pol no nkal wuku kan ana bo lame no, á kehm tahme song rehng go ebud, kehm song tong Pol.
ACT 23:17 Pol kehm lungu ntubesi a nsoja awohng, kehm-e tongo re, “Ko mmonse noa, song a ne goji ntubesi a nsoja no nnen, tibre á kpi ejum ji á bahk-e tongo.”
ACT 23:18 Owo á kehm-e koko tahm a ne goji ntubesi no nnen, kehm song tong-e re, “Pol nne a ngbekobo, ye wo lung-m no, fere tong-m re, me n ko mmonse noa ba a ne go ega, tibre á kpi ejum ji á bahk-a tongo.”
ACT 23:19 Ntubesi noo no nnen kehm jabbe mmonse noo go ebo, tahm a ne go nkpohko, edi ji nnene lꞌkꞌwuk. Owo á kehm-e bahbe re, “Ejum aji a yahk-m tong!”
ACT 23:20 Mmonse noo kehm bungu re, “Jus ebtoobo re, bo ba bahb-a re, wo ko Pol je a ne behna go elam. Bo kpꞌlimi awak re bo kpꞌsebe re bo kpe lennge elam eje.
ACT 23:21 Ka taame tv bo! Tibre ane baa, ba ma biiri go ekane kpi Pol sik. Bo li ane atahl abal kꞌkunu. Bobnyam tꞌtahne re, bo tohko tiki wul Pol, ejumjum bo nehm tiki li, jol alahb bo nehm wo. Anv, bobtoobo ebjing kpꞌsiki re wo lim ana bo bahk-a bahbe.”
ACT 23:22 Ntubesi a nsoja noo kehm bungu re, “Ka tong nne awohng awohng ji a ma-m tong a!” Á kehm-e tongo re á song.
ACT 23:23 Ntubesi noo no nnen kehm lungu atubesi bako ba nse, ane na abal, kehm tongo bo re, “Yehken nsoja atahl awubu, bo toobo ebjing tahm go Sisaria nkaranka esehmwubu nyi atv, wahn tob yehke ane atahl ara ane awubu ba bahke kuumu go anyꞌnya, a ane atahl awubu ba bahke fili nkong.
ACT 23:24 Tooben anyꞌnya nyandiki, wahn bum Pol kuumu, wahn ko-e song rehng a ne goji ntul a Feliks, ejumjum ki-e lim go mbang.”
ACT 23:25 Ntubesi a nsoja noo no nnen kehm nyono nwer nyi bungu re,
ACT 23:26 “Me Klodius Lisias, Feliks ntul ewame, m ma-a kak nnyo.
ACT 23:27 Jus bobo nne noa, bo jol-e wulu. N sebe kahn re, á jolo nne a Rom, n kꞌko nsoja enyame song tahr-e.
ACT 23:28 Eji n sebe re me n kahn ji wahnge bo jo ka-e ebi, n kehm-e koko je a ne go bo elam.
ACT 23:29 N sebe kahn re, bo jo ka-e ebi tib go esi atahm ebo. Ebꞌbi ajehng ajehng á limem ji fuumu re bo wul-e, jol bo kak-e ngbekobo.
ACT 23:30 Eji bo lennge no ka-m re, Jus kpꞌlame kak-e, owo n kehm-e soro tum tv-a. N tongo ane ba jo ka-e ebi re, bo ba tooro tong-a ji wahnge bo kp-e kake ebi.”
ACT 23:31 Nsoja nyio kehm soro ko Pol, tahm a ne go Antipatris atv, ana ntubesi tongo bo.
ACT 23:32 Eji efungfu se no, nsoja nyehka kehm feere ga ebud. Nsoja nyi kuumu anyꞌnya soro asi asongo a Pol.
ACT 23:33 Eji bo song rehng go Sisaria, bo kehm koko nwer nyio song ka ntul a Feliks, kehm-e soro tib Pol.
ACT 23:34 Eji ntul noo ma lung nwer nyio kpee, á kehm bahbe Pol ejahbe ji á lohng no. Á kahne kan a re, á lohng go Silisia,
ACT 23:35 á kehm bungu tong-e re, “M bahke wuku elam eja nob nob ngare nyi ane ba kp-a kake ebi ma ba.” Á kehm tongo re, bo ko Pol song kak-e go etahk ji ntul a Herod, fere jo baab-e.
ACT 24:1 Eji ma kang nfung elon, ntubesi abalimajom no bo jo lung-e re Ananayas kehm bake go Sisaria, a anebkul nfam bandiki, go nne no jo kahn atahm kpee, no bo jo lung-e re Tertullus. Bo kehm tahme song kpiri ntul a Feliks, kehm kehme Pol tooro tong ntul.
ACT 24:2 Eji bo ma lung Pol, á ma ba, owo Tertullus kehm kehme Pol ebi ka, kehm bungu re, “Njꞌjoka ntul ewahre Feliks, elkahne ena ni a kp-r male elfili ebko elkoono gbalee ba ka-r. Wo wo ma kehme ejahbe ejahre tuungu, owo wahnge ejahbe ejahre ma kehme elnobo.
ACT 24:3 Kpee nsol nyi a ma kehme ellimi go edi ajehng ajehng kp-r atahng yebe tob-a sehng, e kp-a kake saam.
ACT 24:4 Anv, me n nehme kpe seb re me n kpe rannge ngare enya. N kp-a gboongo re, lub kor-a, wo tohk-r wuungu atung ntiil.
ACT 24:5 “Wahr ebseb kahn re, nne noa nsebantong a nne wo. Á li nkakanyooda nne no kpo jen ejang njini abehng abehng bi Jus li no, jo seb afem. Ye wo li ntubesi go ellong ane ba bo kpo lung bo re Nasarin.
ACT 24:6 Á gare re á rannge etahk Esowo, kꞌkpe jol saang, e kehm soro bob-e. E jol-e lame ana ntahm enyahre bungu no.
ACT 24:7 Ntubesi a nsoja no bo kpo lung-e re Lisias, a ane ebe kehm bake ba taar-r ye go eko tahm a ne.
ACT 24:8 Lisias kehm tongo re, ane ba kp-e kake ebi, bo ba go ega. A lꞌbahb nne noo abahbe, owo a bahke kehm kahne ejum ajehng ajehng antahng ji wahnge e kp-e ebi ka.”
ACT 24:9 Jus kehm taame kpee re, “Ebi ji e kp-e kake a, lohko li ano.”
ACT 24:10 Ntul noo kehm soro mahk Pol re á bung. Pol kehm soro faange re, “N kpꞌkahne re, woblam ejahbe jia go nnya tvv. Eltim kp-m yebe sehng re me n lennge elname ka-a.
ACT 24:11 A li ma seb antahng kahn, tibre ka sehng ewubu a nfung ebal nyi n je go Jeusalem re me n song kak Esowo.
ACT 24:12 Jus me nyehnem ana n jo lim nfaabe a nne awohng awohng, fere jo tong ane re bo song seb nfem go etahk Esowo, jol go ntahk ero, jol go nfam.
ACT 24:13 Bo nehm ma tib ekahmekahme ejum ji wahnge bo kp-m kake ebi.
ACT 24:14 Ejum jia a, ji n kp-a tongo, n kp-a tongo gbul gbul gbuul re, n kpꞌkake Esowo bi babnso ejahre, eji n kpꞌtoono mbang nyi ane bao ba bo kpꞌsuku bo re, mmollong abvvrv ane. N kpo taame tv ejum ajehng ajehng ji atahm nya Moses bungu no, fere taame tv alum nya abanyehnamahr Esowo nyono no.
ACT 24:15 Ekunukpu ji n kpi no, jꞌnehm ji bo tob kpi, ji li re, Esowo bahke nyahme ane kpee go elkv, anoobo ane, a abi ane.
ACT 24:16 N kpo nok mbang anyehng anyehng re, atahng ala enyame jol saang go esamahr bi Esowo, a bi ane.
ACT 24:17 “Eji m ma kang nnya tvv go adi nyandiki, n kehm feere go Jeusalem, ba ka ane ebame akpohko, fere lim njom ka Esowo.
ACT 24:18 Eji n jo lim ano, bo kehm ba kpir-m go etahk Esowo, eji m ma bum elname saang. Ellong ane jolem aname, nfem anyehng anyehng jolem.
ACT 24:19 Jus jindiki ji lohngo go Esia jolo o. Bo ba fuumu re bo ba go ega esamahr ba ka-m ebi, joare n li go nfem a bo.
ACT 24:20 Eji ane bao ki li, nong, ane baa tooro ebi ji bo nyehn-m, n limi no, eji n yiimi go bo esamahr elam,
ACT 24:21 sehngem ejum na ajehng jia ji m bungu no, eji n yiimi go bo esamahr. Tib go esi jio ji elnyahme ngubjing go elkv, ji ji wahnge lela n wob esub a.”
ACT 24:22 Feliks ji kahne mbang nyi Jisos nob nob, kehm bulu elam jio, kehm bungu re, “Lisias ntubesi a nsoja lꞌba, owo m bahke elam ejahne lam, fere kimi.”
ACT 24:23 Á kehm tongo ntubesi a nsoja noko re á baabe Pol. Á jo ka Pol eyake, jo taame ate ebe jo ba nyehn-e, fere ka-e ejum ajehng ajehng ji lꞌrin-e.
ACT 24:24 Eji ma kang abon afung ntiil, Feliks kehm koko nkal ewe ba a ne, no jolo nne a Jus. Mbing enye, bo jo lung-e re Drusilla. Feliks kehm tumu tv Pol re á ba, ba tong-e bada mbang nyi Jisos Kraist.
ACT 24:25 Eji Pol kehme elbungu bade ana nne bahke lehke eno go esamahr Esowo, fere bung bade ana nne bahke jo bob elne, a elam ji kpꞌbake go esꞌsong, Feliks, ala kehm-e teele. Á kehm faange re, “A li ma song anv. N lꞌbel eyake, m bahk-a kpe lung.”
ACT 24:26 Á jo tiri re, Pol bahk-e kake ngu. Esi jio ji wahnge á jo lung-e ngare anyehng anyehng, bo jo tub aka.
ACT 24:27 Eji ma kang nnya ebal, Porsius Festus kehm koko nji etul nyi Feliks. Feliks jo sebe re á lim nnoobo ka Jus, owo eji á tahme no, á tahme Pol sa go ngbekobo.
ACT 25:1 Eji Festus ma ba go ejahbe ji á bahke fili, eji ma kang nfung era, á kehm tahme go Sisaria, sehng song rehng go Jeusalem.
ACT 25:2 Atubesi abalimajom, a atubesi Jus kehm tooro Pol tong-e, fere gboong-e re,
ACT 25:3 á lim bo nnoobo, ko Pol ba a ne go Jeusalem. Tibre bobtohko lam wuku wuku re bo biiri go mbang wul-e.
ACT 25:4 Festus kehm faange re, “Pol noa, kpeke wob ngbekobo go Sisaria. N kpꞌsebe re me n gulu eljeke ona.
ACT 25:5 Nong, atubesi ejahbe ejahne toon-m song rehng go Sisaria, song ka-e ebi, joare yeblim ebi ajehng ajehng.”
ACT 25:6 Festus kehm kange a bo ejum nfung enehkeni, fundiki nfung ewubu, kehm soro tahm song rehng go Sisaria. Etoono efung behko á kehm jehke go ege a nji elam, kehm tongo re, bo ko Pol ba a ne.
ACT 25:7 Eji Pol ba no, Jus ji lohng go Jeusalem ba, kehm ba yiimi sennge Pol kak, jo kpu agburu afem tvv kun-e. Bo tikem ma tib ekahmekahme ejum.
ACT 25:8 Pol kehm kehme eltooro re á yehke elne. Á bungu re, “Atahm nya Jus n gboom. Etahk Esowo n soodem, jol ntul a Rom we n soodem.”
ACT 25:9 Festus jo sebe re á lim nnoobo ka Jus. Owo wahnge á kehm bahbe Pol re, “Anv, a kpꞌsebe re, wo je go Jeusalem, bo kpe lam elam eja go egame esamahra?”
ACT 25:10 Pol kehm faange re, “Anv, n yim go esamahr eti elam ji ntul a Rom. A wo nobo re bo lam-m. Wofono antahng kpꞌkahne re, ebi ajehng ajehng limm, ji n limi Jus.
ACT 25:11 Joare me n gbo ntahm, fere lim ebꞌbi ajehng ajehng ji fuumu re bo wul-m, n nehme seb re me n for go elkv nio. Lꞌfere jol re bo kp-m ebi ka mbol mbol, eji n ki lim ejumjum, nnene limm, no bahk-m ma rod kak bo go abo. N kpꞌsebe re me n lennge elam ejame tv goji ntul a Rom.”
ACT 25:12 Festus kehm toobo a abalamalam ebe, kehm faange re, “Woblennge elam eja tv go Rom. Go wo a bahke jeke goji ntul a Rom.”
ACT 25:13 Kange kan abon afung ntiil, ntul Agrippa, a Bernis kehm bake go Sisaria re bo ba kak ntul a Festus nnyo.
ACT 25:14 Eji bo ma kang abon afung ntiil o, Festus kehm jo lennge elam ji Pol ka bo re, “Nne awohng li ana, no Feliks tahm-e no sa go ngbekobo.
ACT 25:15 Eji n jolo go Jeusalem atubesi abalimajom, a anebkul Jus jo tong-m bada ne, fere tong-m re me n kimi ebi ka-e.
ACT 25:16 N kehm faange bo re, ‘Eljini enahre, wahr anebe Rom, e kpehme ka na ka nne ebi, sehngem re nne noo tohko kpiri ane bao ba ko nfem kun-e, fere bel eyake ji á bungu, yehke elne.’
ACT 25:17 Eji bo ba no, n laangem nkpel anyehng anyehng. Etoono efung behko n kehm soro ji go eti elam, kehm tongo re bo ko Pol ba a ne.
ACT 25:18 “Eji ane ba jo ka-e ebi mehle no yiimi, jo tooro, n wukem ebi ajehng ajehng ji á limi no, ana n tiri no.
ACT 25:19 Jolo na jol nfaabe alimi nyi nyi bada mbang nyi bo kpꞌkake Esowo, a elkohn nne awohng no kpo no, no bo jo lung-e re Jisos, ji Pol jo bung re á kpeke li go elkpin.
ACT 25:20 N joom kahn ana m bahke lꞌlim, kehm kahne nsol nyio o. Owo n kehm bahbe Pol re, joare á bahke jeke go Jeusalem, kpe song lennge elam eje go.
ACT 25:21 Pol jo sebe re á lennge elam eje tv goji ntul a Rom. Á fere tong re, bo nong-e, á sa woomo go ngbekobo. Owo n kehm tongo re, bo jo baab-e tete me n tum-e tv goji ntul a Rom.”
ACT 25:22 Ntul Agrippa kehm bungu tong Festus re, “Kor-m kor re, me n tob wuk-e go ege a nnyo antahng.” Festus kehm faange re, “Behna wo, a bahk-e wuku.”
ACT 25:23 Etoono efung behko Agrippa abola Bernis kehm bake a egburu ellub, sehng song yel go ekpꞌkpa esub, go atubesi nsoja, a atubesi nfam. Festus kehm tumu ane re bo song ko Pol ba a ne.
ACT 25:24 Festus kehm bungu re, “Ntul Agrippa, a ane bako wahn, nyehnen nne no Jus kpee ji li a, a ji li go Jeusalem jo gbiing-m, fere jo rabe re, á kpeem fuumu re á jol go elkpin.
ACT 25:25 Ji n sebe no kahn li re, ejumjum á limem ji fuumu re bo wul-e. Ana yefono tongo re, á bahke lennge elam eje tv go Rom, n kehm taame re, m bahk-e tumu tv goji ntul a Rom.
ACT 25:26 N nehme kahn akahmekahme alum nya m bahke nyꞌnyon go nwer tum tv ntul a Rom. Owo wahng ka m m-e ko ba a ne go egahne esamahr, asehngesehnge wo ntul Agrippa. Ngare nyi e lꞌbahb-e abahbe kpee, owo fundiki m bahke bele ejum ji m bahke nyono.
ACT 25:27 Egame, n kpꞌtiri re, nobem re nne tum nne a ngbekobo tv, eji á ki lennge ebi ji bo m-e ka.”
ACT 26:1 Ntul Agrippa kehm bungu tong Pol re, “Anv, a li ma bung yehke elna.” Pol kehm soro tanne ebo ebe, kehm kehme elbungu re á yehke elne. Á bungu re,
ACT 26:2 “Ntul Agrippa, n kpꞌtiri re esi ma-m nob lela, eji m ma bel eyake ji m bahke bungu yehke elname go ega esamahr bada nsol nyi Jus kp-m kake ebi.
ACT 26:3 Tibre a kpꞌkahne eljini ni Jus, a afemfem ebo kpee. Owo wahng ka n kp-a gboongo re wo lub wuung-m atung.
ACT 26:4 “Jus kpee kpꞌkahne eljini ename, bomo ngare nyi n jolo ntiil. Tibre n jo kono eljolo a ane ebame go Jeusalem.
ACT 26:5 Bo kpꞌkahne go wuku wuku re, n jo limi eljini ni Farisis ji jo sahb bꞌbum atahm enyahre, joare bo kpꞌsebe re bo yiimi ntianse go nsol nyio.
ACT 26:6 “Anv, n yim eti elam jia, tibre n kpꞌkunu ekpu go nsol nyi Esowo nyame no tong babnso ejahre,
ACT 26:7 nsol nyio nyi ane ebahre, ewubu etꞌtohngo ebbal, jo kunu ekpu re bo bahke bele, eji bo kpꞌkake Esowo atv a njul, a ntim a ntim ebo. Ntul Agrippa, ekunukpu jio ji wahng ka, Jus kp-m kake ebi.
ACT 26:8 Jen ji wahnge, wahn Jus, kp-n riidi ana re wahn taame re, Esowo kpo nyahme akvne?
ACT 26:9 “Me fvfo, n jo tob tiri re, m bahke tiki lim mbang anyehng anyehng, eji mbing nyi Jisos ji Nasaret lꞌtan.
ACT 26:10 N jo limi ano go Jeusalem. N jo ko nsahm goji atubesi abalimajom, fere jo song bob aneb Esowo gbalee kak bo ngbekobo. Eji bo jo gohro lam elam, fere kimi re bo bahke wulu bo, n jo tꞌtob taame.
ACT 26:11 Nkpel tvv n jo song kake bo erem go ntahk ero nyi Jus. N jo gare re me n sennge bo ntim, bo su Kraist. Eltim jo rak-m tob bo sehng, owo wahnge n jo tob je ajahbe nyandiki, song nohk bo fvfo.
ACT 26:12 “Esi jio ji wahng ka, n kehm jeke song ko nsahm goji atubesi abalimajom, kehm tahme go Damaskus.
ACT 26:13 Ntul, ano wo jolo no. Eji e jo jen asongo ngare efin, n kehm nyehne ellennge ni lohngo go elbung, ni jo sahb yꞌya sehnge njul, kehm yake tub-m, a ane ba jo jen a name.
ACT 26:14 Wahr ane kpee kehm gboko go ndi. N kehm wuku nne no bungu a name go alum Hibru re, ‘Sol, Sol, jen ji wahng ka a kp-m nohko anae? Bahke wofono antahng yam ana nfong nyi kpo sahn ekpade tv nfono, eji bo m-e kahn nlehke go ekpade.’
ACT 26:15 “N kehm bahbe re, ‘Wo nne awo, Ntul?’ “Ntul a Jisos kehm soro bung re, ‘Me Jisos wo, ji a kpꞌnohko.
ACT 26:16 Mehl yiimi! M ma-a kpiri lela, fere yehk-a re, wo jol nlokeltum ewame, fere jo yiimi ntianse enyame go nsol kpee nyi a ma nyehn lela, a nsol nyi m bahk-a kpe tib go esꞌsong.
ACT 26:17 M bahk-a tahre yehke go abo nya aneb Israel, fere yehk-a go abo nya ane baka baka ba m bahk-a tumu tv bo.
ACT 26:18 A bahke bo amahr lennge, eji bo lꞌfere lohng go ejannge, feere ga ellennge, eji bo lꞌfere lohng go elwo ni nnehm, feere goji Esowo. Bo lꞌfere taame tv-m, bo bahke bele eltahmeka go bo abiafem, fere bel eyake go ellong ane ba Esowo ma yehke.’
ACT 26:19 “Ntul Agrippa, ano wo wahnge n ki faabe alum nya n wuku no, nya lohngo go elbung.
ACT 26:20 M bomo alum Esowo abungu go Damaskus, sehng song rehng go Jeusalem sehng asongo tete rehng go ajahbe nya li go Judea, fere tob bung tong ane baka baka ba ki li Jus re, nne awohng awohng gbo ndon go ege abiafem, feere goji Esowo, fere jo lim eljini ni bahke jo tib re, yeblohko gbo ndon.
ACT 26:21 Esi jia ji wahnge Jus bob-m no go etahk Esowo, jo gare ana bo bahk-m wulu.
ACT 26:22 “Tete sik anv Esowo kp-m nkake nkake ebo. Owo wahng ka n yim ana go egahne esamahr, kpi ntianse yiimi, fere tong nne awohng awohng, afi jolo mmonse, afi jolo nnenkul. Ejumjum limm, ji n kpꞌbungu, sehngem nyao nya Moses, a anyehnamahr Esowo bungu no re bahke limi, nya nya n kpꞌtob bung,
ACT 26:23 nya li re, Kraist bahke nyehne erem kpo, fere jol ngbokambang a nne no bahke nyahme go elkv, eji á lꞌtiingi Jus etib bio bi bahke kake bo ellennge, a ane baka baka ba ki li Jus fvfo.”
ACT 26:24 Pol gohro bung kan ano me, Festus kehm rabe re, “Pol, wobgbo esahl! Egburu elkahne ena ni kp-a bumu esahl!”
ACT 26:25 Pol kehm faange re, “Egburu ntul a Festus, esahl n ka gbo. Alum enyame nya n kpꞌbungu, n kpꞌbungu nseenga nseenge, li go etingitingi.
ACT 26:26 Tibre ntul Agrippa kpꞌkahne nsol nyia, owo wahng ka n kpꞌbungu a ne gbul gbul gbuul. N kpꞌsahb kꞌkahn re, ejumjum limm, ji á ki jo wuk, fere kahn. Tibre nsol nyio limem go nkpohko.
ACT 26:27 Ntul Agrippa, anv, a kpꞌtaame tv abanyehnamahr Esowoa? N kpꞌkahne re, a kpꞌtaame.”
ACT 26:28 Agrippa kehm faange Pol re, “Mmongare ana noa, a kpꞌtiri re, a bahk-m ma sennge eltim n jol nne a Kraista?”
ACT 26:29 Pol kehm faange re, “Afi mmongare ntiil wo, afi fere labe na ekidi, n kpꞌkake ero ka Esowo, jol wo ntahngtahng sang, wahn ane kpee ba wuk-m no lela re wahn jol ana me n li no, sehngem agbekobo nyaa nya ń lꞌkꞌwoomo.”
ACT 26:30 Ntul Agrippa, ntul a Festus, a Bernis, bo kehm mehle yiimi, a egom ane bako fvfo,
ACT 26:31 kehm lohngo ekpꞌkpa jio, fere jo bung atemtem re, “Ejumjum limm, ji nne noa limi no, ji fuumu re á woomo go ngbekobo, jol ji fuumu re bo wul-e.”
ACT 26:32 Agrippa kehm bungu tong Festus re, “Li re nne noa ka lennge elam eje tv goji ntul a Rom, kehn e jol-e ma yehke yake.”
ACT 27:1 Eji bo toobo no re, wahr yel go egbang tahm go Itali, bo kehm koko Pol, a aneb agbekobo bako, kak ntubesi a nsoja awohng go ebo, no bo jo lung-e re Julius ji woomo go ellong nsoja nyi bo jo lung re, ellong nsoja nyi ntul Agostos.
ACT 27:2 E kehm yele egbang bi lohngo go Adramitium ba, bi yahke tahm go ajahbe nyao nya li go Esia, nya li nkpe alahb, adi nyao nya agbang kpo kono eltehme. E kehm tahme asongo. Aristarkus ji lohng go Tesalonaika ji Masedonia tꞌtob toon-r fvfo.
ACT 27:3 Etoono efung behko e kehm song rehng go Saidon. Julius jo bumu Pol ndok ndok, fere jo yak-e re á song nyehn ate ebe, eji bo lꞌka-e ejum ajehng ajehng ji m-e rin.
ACT 27:4 E kehm tahme o asongo, song sehng Saiprus sa go ebobkal. Tibre nfeb jo gbiing-r sehng.
ACT 27:5 E kehm siiri aya ma li kohlo Silisia, a Pamfilia, fere sehng o song rehng go Mira nyi li go Lisa.
ACT 27:6 Owo ntubesi a nsoja nyehne egbang bi lohngo go Aleksandria kpꞌtahme go Itali. Á kehm-r kake go egbang bio, e tahm.
ACT 27:7 Ngare nyio jolo ejahkjahk ngare area. Egbang bio jo jene beem. Eji ma kang afung tvv, e kehm song rehng kohlo Knidus. Nfeb nongem re, wahr sehng asongo. E kehm fere tannge, feere go Salmone, sehng Krit sa go eboblum.
ACT 27:8 Eji e jo sehng nkpe egbuk nkpe egbuk nyi Krit, ngare nyio kpe jol ejahkjahk ngare area, tete e kehm song rehng go edi ji bo jo lung re, Edi ji nobo eljolo, ji agbang kpo tehme, ji li kohlo Lasea.
ACT 27:9 E kange afung tvv ona. Ngare nyio efin gbale go aya sehng. Tibre efung bi Jus jo bade njal ebsehng. Owo Pol kehm tubu bo elle re,
ACT 27:10 “Babnsoo wahn, n kpꞌkahne re, eljen enahre ni e fi a, bahke gbale efin sehng, a erem. Fundiki egbang bahke wake, nsol tan, fundiki ane bake tane elkpin ebo.”
ACT 27:11 Alum nya nfono egbang, a nya ntubesi egbang, nya nya ntubesi a nsoja jo ga wuungu atung sehnge nya Pol.
ACT 27:12 Edi jio ji egbang bio jolo no gaam nob re agbang jol o ngare elkoko. Ane gbalee ba tubu bo elle re bo wob tahm, eji fundiki bo lꞌnok ano ano rehng Feniks, song jol o tete elkoko nio mal. Feniks tob li ejahbe Krit. Edi jio li edi ji nfeb kil jo lohng ba.
ACT 27:13 Eji mmonfeb no nse bomo ellimi go ejang aya bio, ane bao kehm tiri re, bo li ma lim ana bo toobo no. Owo bo kehm wobo akuungu nya jolo ana nlo, nya bo tubu kak alahb re egbang yiimi, jo fing nkpe egbuk nkpe egbuk nyi Krit.
ACT 27:14 Tvtv ona nfeb nyi nnen a nnen nyi bo jo lung re nfeb egbuk kehm soro lohng egbuk ba, kehm kehme ellimi.
ACT 27:15 Nfeb jo yehke na yehke egbang asongo. Bo joom kpe ma soongo esi egbang. E kehm fere yake elsoongo, tibre nfeb jo yehke na yehke egbang tv edi ajehng ajehng.
ACT 27:16 Eji e song rehng go mmojahbe no li go elka alahb, no bo kpo lung re Kloda, e kehm fere jo sehng nkpe egbuk nkpe egbuk. Owo nfeb kehm tele ntiil. Bo kehm noko, tahre egbang bi nse bi laake nkpe,
ACT 27:17 rod kak atahng egbang bi nnen. Bo kehm sebe alehke, te egbang bi nnen tꞌtahne tꞌtahne. Tibre bo jo fꞌfahl re egbang li ma bahm go erikehndi ji li go nkpe egbuk nyi Libia. Owo bo kehm soro fannge afara go egbang, yake egbang jo fab asongo.
ACT 27:18 Eji nfeb tahne sehng, egbang kehm kehme elgbiingi na gbiingi go alahb. Owo etoono efung behko bo kehm kehme nsol are nyi bo kake go egbang raade, tuubu kak go alahb.
ACT 27:19 Etoono efung behko bo kehm kehme nsol egbang raade, tuubu kak alahb fvfo.
ACT 27:20 Afung tvv e kpeem jo nyehn njul, a alonlo. Nfeb jo limi na lim lim lim, tikem rahke. E joom kpe kunu ekpu re e bahke kpe kpin.
ACT 27:21 Eji ane bao ma ji njal ekidi ma lab. Pol kehm song bung tong bo re, “Ate ebame wahn, ń jol-m wuku, eji n tong-n no re, wahn kꞌtahm go Krit, kehn nsol ana nyia jolem tane, jol kehn erem ana bia e jolem nyehne.
ACT 27:22 N kp-n tongo re, wahn bob eltim. Nnene limm, no bahke tane elkpin ene, sehngem re egbang bi bahke tane.
ACT 27:23 Nyaane atv, enjel nyi Esowo bi n tohk-e no, fere kp-e kake yiimi kohl-m,
ACT 27:24 kehm bungu re, ‘Pol, ka kpe fahl! A bahke tiki yiimi go esamahr ntul a Rom. Esowo ma-a ka elkpin ane baa kpee, ba wob a na go egbang, tib go ege a nnoobo.’
ACT 27:25 Owo wahnge n kp-n tongo re, wahn bob eltim, ate ebame wahn. N kpꞌtaame tv Esowo re, bahke lohko lim jang jang ana n wuku no.
ACT 27:26 Nfeb bahke yehke egbang song rehng a nahre go ejahbe ji li go elka alahb.”
ACT 27:27 Eji ma kang ewuba nfung eni, ngare nyio egbang kpi nfabe nfabe asongo go aya ma bo kpo lung re Adria, nlum atv, abafingegbang kehm kehme eltiri re, bo yahke ba elrehnge go egbuk.
ACT 27:28 Owo bo kehm gare, kahn ana alahb rahbe no. Jolo efut atahl arakera. Eji bo kpe fab ntiil rehng esꞌsong, bo kehm yake nlehke, kpe kak, kehm sebe kahn re, jolo efut atahl ani a ngbahk ewubu.
ACT 27:29 Bo kehm kehme elfahle re, egbang ebahre bahke fabe, song kahd kak atal. Owo bo kehm fannge ekuungu emni bi jolo ana nlo, kak alahb, kehm kake ero re, edi lub lennge.
ACT 27:30 Abafingegbang kehm kehme elgare re bo weele ebo be. Ngare nyio nyi bo kehme mmogbang noo fannge re bo kak alahb, fere lim awak re bo fi song fannge akuungu nyao nya li ana nlo go esi egbang, kak alahb.
ACT 27:31 Pol kehm bungu tong ntubesi a nsoja, a nsoja enye re, “Tohko tiki jol re abafingegbang baa, woomo go egbang bi nnen, ń nehm ma tahre elkpin enahne.”
ACT 27:32 Nsoja nyio kehm soro kiimi alehke nya bo gbade egbang bi nse, egbang bi nse fooro yel alahb, fab tahm.
ACT 27:33 Ngare nyio edi yahke lennge. Pol kehm tongo bo kpee re, bo li nsol alehke. Á kehm bungu re, “Lela ewubu a nfung eni nyi a, nyi ḿ ma ji njal, ń kala kpe li ejumjum.
ACT 27:34 Anv, n kp-n gboongo re, wahn li nsol. Bahk-n eko ka. Jol ellv esi enahne anehng anehng nehm tan.”
ACT 27:35 Á bungu kan ano mal me, á kehm soro rod ebred, kak Esowo saam go esamahr ane kpee, kehm kehme elbakke li.
ACT 27:36 Bo ane kpee kehm bobo eltim, tob li nsol.
ACT 27:37 E jolo ane atahl awubu atahl ara ane elku a nne awohng ba woomo go egbang bio.
ACT 27:38 Ngare nyio eji nne awohng awohng ma li nsol wohngo, bo kehm yehke nkohl nyi bo kake egbang, saade kak go alahb, eji lꞌlim egbang yaare, kꞌga kpe lub.
ACT 27:39 Eji efungfu se no, bo tikem liingi edi ji bo yahke rehng. Ji bo nyehne no, bo nyehne edi ana nkpohko aya, a elga ona ni jolo erikehndi erikehndi. Owo bo kehm tiri re, bo lꞌfere mal, bo bahke fingi egbang song rehng go egbuk.
ACT 27:40 Bo kehm soro kiimi alehke akuungu nyao nya jolo ana nlo, nya bo kake go alahb, fere song fannge alehke nya bo gbade ejum ji bo kpo ko soongo egbang, fere song tab afara nya jolo go esi egbang wahre, fere nyange, eji nfeb lꞌgbul egbang tahm a bi go elga.
ACT 27:41 Esi egbang kehm soro song bahm go erikehndi, joom kpe ma yuudu. Nnahb egbang kehm wake, tib go nsahm ebuku.
ACT 27:42 Nsoja nyio kehm toobo re bo wul aneb agbekobo bao, eji nne awohng awohng lꞌkꞌbe ngare nyi bo lꞌkehme alahb nyok.
ACT 27:43 Ntubesi a nsoja noo jo sebe re á tahre Pol. Owo á kehm soro sahde bo re, bo kꞌlim ano. Á kehm tongo ane ba jo mal alahb anyoko re, bo gbo mbang nyok song rehng go egbuk,
ACT 27:44 fere tong egom jehka re, bo jabbe ajang nti, a ajang egbang toono bo. Ano wo jolo no, e kehm tahre elkpin enahre, rehng go egbuk.
ACT 28:1 Eji wahr ane kpee, e ma nyok lohng, owo e kehm kahne re, ejahbe jio bo kpo lung re Malta.
ACT 28:2 Afono ejahbe bao ona jo gbaam-r sehng. Bo kehm kono agun ka-r. Tibre ngare nyio elahb ebbom elnake, alohk jo fꞌfili.
ACT 28:3 Eji Pol song rak nkun ba a nyi re á ba kak agun, nnyo kehm soro lohng nkun nyio, kpenng-e go ebo. Tibre agun nyao jo fubu sehng.
ACT 28:4 Eji afono ejahbe nyehne nnyo nyio m-e kpennge go ebo, bo kehm kehme elbungu atemtem re, “Nne noo lohko li nwulane, nfaabe anyehng anyehng limm. Jol eji á ma fꞌfor aya, Esowo m-e demme na o.”
ACT 28:5 Pol kehm soro mahd nnyo nyio kak agun, jol ejumjum we limem.
ACT 28:6 Ane bao jo siki re bo nyehn, joare Pol bahke tungu, fundiki á bahke tuulu gbo kpo. Eji bo ma seenge, ekidi ma lab, eji ejumjum kil-e eltiki lim, bo kehm fere yaange nnyo, fere jo bung re, “Ye esowo bi.”
ACT 28:7 Ebgbe jolo o kpidi kpidi, bi ntubesi ejahbe no bo jo lung-e re Publius bahme no. Á kehm-r gbaame, ko-r tahm a nahre go ege etahk. E kange nfung era a ne.
ACT 28:8 Ngare nyio nyi nde a Publius noongo go edilnong jo yam arumbum, fere jo yam ala alung. Pol kehm jeke song nyehn-e, fere kak ero, kun-e ebo, á nob eyam ebe.
ACT 28:9 Eji nkpokosi nyia limi no, aneb ayam bako kpee ba jolo ejahbe jio kehm bake, bo nobo ane kpee.
ACT 28:10 Bo kehm-r yare ka nsol gbalee. Re wahr kehm yele egbang tahm, bo kak-r nsol gbalee go egbang, nyi rin-r no.
ACT 28:11 Eji ma kang nnyahng era, e kehm yele go egbang bi jolo o ngare elkoko, bi lohngo go Aleksandria ba. Egbang bio o bele elokelom ji bo jo lung re Ayafele.
ACT 28:12 Eji e rehnge go Sirakus, e kehm kange o nfung era,
ACT 28:13 kehm wobo tahm song rehng go Regium. Etoono efung behko nfeb kehm kehme ellimi, nyi jo lohng go ejang Malta. Owo eji ma kang nfung ebal e kehm rehnge go Puteoli.
ACT 28:14 E nyehne abon Esowo o, bo kehm-r tongo re, wahr kang a bo nfung esehma. Owo e kehm soro sehng, song rehng go Rom.
ACT 28:15 Abon Esowo ba jolo go Rom, eji bo wuku re, wahr ebba, bo kehm bake ba wan-r go are ma Appius. Bandiki wan-r go Tres Taberna. Eji Pol nyehne bo, á kehm kake Esowo saam, fere bob eltim.
ACT 28:16 Eji e song rehng go Rom, bo kehm yake Pol re á jol edi jꞌje eje eje, a nne a nsoja awohng no jo baab-e.
ACT 28:17 Eji ma kang nfung era, Pol kehm lungu atubesi Jus ba jolo go Rom. Bo ba kono kan edi ajehng, á kehm bungu tong bo re, “Abonanee, jol eji n ki lꞌlim ane ebahre ejumjum, jol atahm nya babnso ejahre n soodem, bo bohk na bohk bob-m kak go ngbekobo go Jeusalem, fere faak-m kak anebe Rom go ebo.
ACT 28:18 Eji bo ma lam elam ejame, bo kehm tahme re bo yehk-m yake, tibre bo sebe kahn re, ejumjum limm, ji bahke wahnge bo wul-m.
ACT 28:19 Eji anebe Jus tene re bo ki-m yehke yake, jol eji ki-m kꞌkor re me n lennge elam ejame tv goji ntul a Rom, n lennge na lennge, jol ejumjum m belem ji m bake bungu tob ane ebame.
ACT 28:20 Owo wahng ka, n sebe re me n nyehn-n fere bung a nahne. Tibre nne noo no Israel kp-e kunu ekpu, ye wo wahnge bo ma-m kak agbekobo nyaa.”
ACT 28:21 Bo kehm-e faange re, “E ka tiki bel nwer anyehng anyehng nyi lohng go Judea, nyi bungu bada na. Jol nne ejahbe ewahre awohng awohng limm, no ma lohng go ba ana ba bung ebꞌbi ajehng ajehng bada na.
ACT 28:22 E kpꞌsebe re wahr kahn ntir atahng enya. Tibre wahr kpꞌkahne re, edi ajehng ajehng ane kpꞌbungu tob mmollong ane bao ba a wob no.”
ACT 28:23 Bo kehm kunu afung, ellong ane gbalee kehm bake go etahk Pol. Á kehm kehme eltooro, bomo efungfu tete elgung ba, fere lennge atahm nya Moses, a awer nya abanyehnamahr Esowo nyono no, tong bo bade etul bi Esowo, eji á lꞌsennge bo ntim, bo feere goji Jisos.
ACT 28:24 Egom jindiki tꞌtaame tv alum nya á jo bung. Egom jehko taamem.
ACT 28:25 Jus kehm kehme nfaabe lim atemtem, eji Pol ma gohro bung alum nyaa re, “Etingi Etohko lohko bung etingitingi, eji á bungu sehng go nnyo mi nnyehnamahr Aisaya tong babnso ejahre re,
ACT 28:26 “ ‘Song goji ane bao, wo song tong bo re, Etingitingi, ḿ bahke jo wuk na wuk, ń nehm kahn ana lohngo no. Ḿ bahke jo seenge na seenge, ń nehm nyehn.
ACT 28:27 Tibre asi ane bao ebfere tahne. Bobsahde atung ebo. Bobbulu amahr ebo. Ki li ano, kehn bo kpꞌnyehne, fere jo wuk, kahn, fere sennge, feere go egame, eji n lꞌlim bo, bo nob.’ ”
ACT 28:28 Pol kehm kpe bung re, “Nobo re wahn kahn re, etib bia bi eltahre ni Esowo, bobtiingi ane baka baka ba ki li Jus. Bo bahke wuungu atung.”
ACT 28:29 Pol bungu kan ano mal me, Jus kehm tahme a nfaaba nfaabe asongo.
ACT 28:30 Pol kange nnya ebal go etahk ji á yaame no. Á jo gbaame ane kpee ba jo ba, ba nyehn-e.
ACT 28:31 Á jo bungu alum Esowo bade etul bi Esowo, fere jo tib ane bada Ntul a Jisos Kraist gbul gbul gbuul. Nnene jolem no jo sahd-e.
ROM 1:1 Me Pol, me wo kpꞌnyono nwer nyia, me ji li nlokeltum no Jisos Kraist, ji Esowo lung-m no re me n jol ntiingetib, fere yehk-m re me n tiingi nnoobo etib bi Esowo,
ROM 1:2 bi Esowo nyame no mahne mahne sehng go anyo nya abanyehnamahr ba nyono no kak go mbarebara nwer Esowo.
ROM 1:3 Nnoobo etib bio li bada Mmon ewe. Ana nne, bo jel-e kak go etꞌtohngo ji Devid.
ROM 1:4 Go eyaame ji Etingi Etohko ji li eje eje, á jolo Mmon no Esowo, Jisos Kraist Ntul ewahre. Esowo tibi jia go ege egburu nsahm, eji á nyahm-e go elkv,
ROM 1:5 ye ji ma wahnge Esowo ma-r ka nnoobo, fere ka-r eltum ni nnoobo etib atiingi, eji e lꞌwahnge egom ane bandiki go nnahb anyehng anyehng nyi li go njini taame, fere jo wuk Esowo tib esi mbing nyi Jisos.
ROM 1:6 Wahn tob wob go ellong nio, wahn ji Jisos Kraist ma-n lung.
ROM 1:7 N kpꞌnyono tv wahn ane kpee, ba kpo kor Esowo, wahn ji li go Rom. Á ma-n lung re wahn jol ane babe. Nong, Esowo Nso ejahre, a Ntul a Jisos Kraist ka-n nnoobo, a elkoono.
ROM 1:8 N kpꞌgboko mbang kak Esowo ebame saam sehng goji Jisos Kraist tib wahn ane kpee. Tibre njini kpee ebwuk bade ana ḿ ma taame tv Esowo.
ROM 1:9 Esowo bi n kpo lok-e a eltim eltim ename kpee, eji n kpꞌtiingi nnoobo etib bi Mmon ewe, ye wo kp-m yiimi ntianse re n kpo gahm-n gahm go egame ero ngare anyehng anyehng.
ROM 1:10 Ero ebame bi n kpo kak, n kpo gboongo Esowo ngare anyehng anyehng re, lꞌfere kor-e, á lim mbang anv, me m ba nyehn-n.
ROM 1:11 Tibre kp-m sahb kꞌkor re me n nyehn-n, eji n lꞌkak-n ebo bio bi etohko, ń fere tahne.
ROM 1:12 Jia lohngo re, e bahke jo kak atemtem eltim. Ekakesehk ejahne bahk-m eltim kak, ekakesehk ejame tob kak-n eltim.
ROM 1:13 Abonanee, n kpꞌsebe re wahn kahn re, nkpel tvv n jo toobo re me m ba go egahne, eji n lꞌba, ba bong akab nti nyamongo go egahne, jang jang ana m bongo goji ane bako ba tob li ane baka baka. Ejum ji kpan-m re me n kꞌba go egahne tete sik anv.
ROM 1:14 Tibre n kpi aneb Grik mbong, a aneb ekulugbe, a akahnkahn ane, a ane ba kil kahne ejumjum.
ROM 1:15 Owo wahnge n kpꞌnoko re me n tob ba go Rom, ba tiing-n nnoobo etib fvfo.
ROM 1:16 N nehme be ndon go eltiingi nnoobo etib bi Kraist. Tibre kpi nsahm nyi Esowo nyi kpo tahre nne awohng awohng no lꞌtaame, gbo mbang tahre Jus, kehm tob tahre Grik.
ROM 1:17 Tibre nnoobo etib bi kpo lennge ana nne bahke ma li eno go esamahr bi Esowo. Li ka nne no kpꞌtaame, fere soro asi ano. Ana nwer Esowo bungu no re, “Etingi nne bahke bele elkpin tib go ege eltaame.”
ROM 1:18 Tibre Esowo eblennge ana erakatahng eje bahke lohngo go ege ejahbetul ba gbo tub abi ane, fere gbo tub ane kpee ba kil-e elkake. Go bo abꞌbi wo, bo kpo kpan etingitingi jia.
ROM 1:19 Ji ane bahke ma kahn bade Esowo eblennge bo, tibre Esowo bi ma tib bo.
ROM 1:20 Bomo wuku wuku eji Esowo limi njini, ane ebnyehn nsahm enye nyi li go njinanjini, fere nyehn sange sange ana á lohko li Esowo go nsol nyi á limi no, jol eji nne lꞌkꞌma nyehn Esowo. Owo wahnge bo lꞌkꞌma laange kunu ejum ajehng ajehng.
ROM 1:21 Tibre bo kꞌkahn Esowo, jol bo we kaam ekpunu ji kehn bo jol-e kake. Jol saam bo we kakem. Ntir nyi bo kpꞌtiri anv, bo kpꞌfere tir mbol mbol. Ntim ebo li ekpakekpake, ebfere gbo ejannge.
ROM 1:22 Eji bo kpꞌrodo elbo bum ana akahnkahn, bobfere jol agboolo.
ROM 1:23 Bobfere yaange ellub ni Esowo bi lꞌkꞌtiki kpo, fere ko asowo nya li go elfoongo nne no bahke kpoko, a ni nruk, a ni enyam, a ni enyo, fere kpꞌkake.
ROM 1:24 Owo Esowo ma yake bo re bo jo lim nsol nyi ki li saang, nyi kpo kor bo go ellimi, fere jo ko agubjing ebo, jo lim nsol ndon atemtem.
ROM 1:25 Tibre bobyaange etingitingi ji Esowo, fere ko efahnge, kpꞌkake nsol nyi Esowo limi no, fere jo loko nsol nyio, kehn nyi bo jol kake Esowo bi limi lim nsol nyio, bi fuumu re ane jo tehk-e go njinanjini. Emen.
ROM 1:26 Esi jio ji wahnge Esowo ma yake bo re bo jo lim nsol ndon nyi kpo kor bo go ellimi. Anebkal ebyaange eljini ni bo, fere kpꞌnoongo atemtem.
ROM 1:27 Ano wo fvfo aneblum ma tob yake eljini ni bo jo lim a anebkal, fere kpꞌsahb jo mꞌmelle bo go bo a ntim re bo jo noongo atemtem. Aneblum kpꞌlimi nsol ndon atemtem, owo wahnge bo kpꞌnyehne etingitingi erem bi fuumu a bo go bo agubjing tib go bo abꞌbi.
ROM 1:28 Bo joom seb re Esowo fili ntir atahng ebo. Owo wahnge á kehm yake bo re, abi ntir jo fili ntim ebo, eji bo lꞌfere jo lim ji ki fuumu re bo lim.
ROM 1:29 Elkohn abꞌbi anyehng anyehng ebrur bo go bo a ntim, ana abi nsol alimi, amahr abaare, ebi ntir, ala ateele, ane awulu, etul arake, enehm, eblum alimi, a areyi alimi.
ROM 1:30 Bo kpo kiimi afahnge lake ane. Esowo kpo sab bo. Bo kpo lim agadagv, fere jo lim agabbe, fere jo wor anyo. Bo kpo fum abꞌbi. Bo kpehme kak bab, a bab nnyehn.
ROM 1:31 Bo li agboolo. Ekakesehk bo kpimm. Elkoro bo kpimm. Ndon bo kpimm.
ROM 1:32 Jol eji bo kpꞌkahne ntahm nyi Esowo nyi bungu re, ane ba lꞌlim elkohn nsol ana nyia fuumu re bo kpo, bo kpo kpe soro na asi, jo lim nsol nyia, fere jo taame re, ane bako tob jo lim ano.
ROM 2:1 Fvfo, a lꞌjo lam nne noko, a nehm ma laange kunu ejum ajehng ajehng, afi a jolo elkohn nne awo. Tibre eji a kpꞌlame nne noko, a kpi elna ebi ka. Tibre wo jꞌnehm o ji kpꞌlame, a kpo tob lim nsol nyꞌnehm.
ROM 2:2 E kpꞌkahne re, Esowo kpꞌlimi go nseenge, eji á kpꞌlame ane ba kpo lim nsol ana nyia.
ROM 2:3 Mbi, anv, a kpꞌtiri renan? A lꞌlam ane bako ba kpo lim elkohn nsol ana nyio, eji wofono antahng kpꞌtob lim ano, anv a bahke ma be for go elam ji Esowoa?
ROM 2:4 Afi a kpo rod afang nya nnoobo nyi Esowo, a elkpooro ene, a elkpuumu ene, jo lim mbene? Anv, a nehme kahn re, nnoobo nyi Esowo kpo tib nne mbang nyi egbokondona?
ROM 2:5 A kpi etahnsi ji a kil gboko ndon. Eji a kpꞌlimi ano, a kpꞌkuuru na erem bum elna sik efung erakatahng ji Esowo bahke tibi re á kpo lam etingitingi elam.
ROM 2:6 Tibre Esowo bahke tuuru nne awohng awohng jang jang ana á limi no.
ROM 2:7 Ane bandiki ba kpi ekakesehk go nnoobo alimi, fere jo seb ellub ni Esowo, a ekpunu, a elkpin ni ki kpi esꞌkohlo, bo ba Esowo bahke tuuru bo, ka elkpin ni li go njinanjini.
ROM 2:8 Ane bandiki, agubjing ebo nya kpo ga kor bo, bo fere jo ten etingitingi, fere jo toono ebi mbang, bo ba Esowo bahke tuuru bo, ka egburu erakatahng eje.
ROM 2:9 Nne awohng awohng no lꞌlim abꞌbi, á bahke nyehne erem, fere jol ndon ndon. Jus ji bahke gboko mbang, Grik toono.
ROM 2:10 Wo, nne no lꞌlim ji kpꞌnobo, Esowo bahk-e kake ellub, a ekpunu, go elkoono. Jus ji bahke gboko mbang, Grik toono.
ROM 2:11 Tibre Esowo kpehme rang nnene.
ROM 2:12 Ane ba limi abiafem, ba ki kahn atahm nya Moses, bo bahke tane, jol eji bo ki wꞌwoomo go elwo ni atahm. Ane ba limi abiafem, ba kpꞌkahne atahm, atahm nyao nya bahke bo lam.
ROM 2:13 Tibre ane ba kpꞌwuku atahm sang bahke lehke eno go esamahr Esowo. Ane ba kpꞌbumu atahm, bo ba bahke lehke eno.
ROM 2:14 Ane baka baka ba ki nyi atahm, bo lꞌfere lim ji atahm bungu no, ana bo tiri no go bo a ntim, li ana bo kpi atahm go bo a ntim, jol eji bo kil kahne atahm nya Moses.
ROM 2:15 Bo kpo tib go bo elkpin re, ji atahm bungu no, Esowo nyꞌnyon go bo a ntim. Ntir atahng ebo kpo tob yiimi ntianse re, jio lohko li go etingitingi. Tibre nkpel nyindiki ntir atahng ebo kpo ka bo ebi, nkpel nyindiki yiimi bo njahm.
ROM 2:16 Ano wo bahke jolo go efung bi Esowo bahke lame nsol nyi wob ane go atahng sehng goji Jisos Kraist. Ejum jia ji n kpo kono eltiingi go egama nnoobo etib.
ROM 2:17 A kpo lung elna re, wo nne a Jus. A kpehme bum atahm, wobtahm tonngo na tonngo go atahm, fere kpꞌgeere kak Esowo.
ROM 2:18 A kpꞌkahne mbang nyi Esowo. A kpꞌmale elyehke ji kpꞌnobo, tibre bo ma-a tib atahm.
ROM 2:19 Woblohko kahn go etingitingi re, a bahke ma jo tib awakamahr mbang, fere kahn re, a li ana ellennge ka ane ba jehk go ejannge,
ROM 2:20 a ntubelle no agboolo ane, a ntꞌtibi no abonse, eji a ma kahn atahm nya nsol kpee, a etingitingi wob no, nyi li ka nne re á kahn.
ROM 2:21 Eji a kpo tib ane bako, jen ji wahnge a kil tob tib elna? A kpo bung alum Esowo re, “Ka jo v ejv!” Jen ji wahnge wofono antahng kpꞌvohko ejv!
ROM 2:22 A kpo bung re, “Ka jo lim erehbe!” Jen ji wahnge wofono antahng kpꞌlimi erehbe? Eblom kpo sahb sab-a sab. Jen ji wahnge a kpo v ji li ka Esowo!
ROM 2:23 A kpo geere kak atahm. Jen ji wahnge a kpo daange Esowo eji a kpo soodo atahm enye?
ROM 2:24 Ana nwer Esowo bungu no re, “Wahn Jus, wahn ba wahnge, ane baka baka kpo bung ebi bada mbing nyi Esowo.”
ROM 2:25 A lꞌjo bum atahm, nrur nyi a ma yehke bahke nobo a na. A lꞌfere soodo atahm, nrur nyi a yehke no li ana a kala yehke nrur.
ROM 2:26 Anv, nne no kala yehke nrur lꞌjo bum atahm, Esowo we nehm ko ana nne no ma yehke nrura?
ROM 2:27 Ane baka baka ba kala yehke nrur, ba kpꞌbumu atahm, bo bahk-a ebi ka, wo ji ma yehke nrur, fere soodo atahm Esowo nya bo nyono no, nya a kpi no.
ROM 2:28 Nne no li nne a Jus go ngubjing wo wo, ye etingitingi nne a Jus sang. Nrur nyi bo kpo yehke go ngubjing, etingitingi nrur ayehke sang.
ROM 2:29 Etingitingi nne a Jus li nne no li nne a Jus go ege atahng. Etingitingi nrur ayehke li nrur nyi nne yehke go ege eltim. Li ejum etohko, ji ngubjing sang. Elkohn nne noo, Esowo bi bahk-e tehke, ane sang.
ROM 3:1 Anv, ejum ajehng ajehng jia, ji Jus kpi no sehnge ane baka bakaa? Nsehng anyi li go nrur ayehke?
ROM 3:2 Nsehng nyia gbalee go mbang anyehng anyehng go etingitingi. Ngbokambang, Esowo yake alum enye kak Jus go ebo.
ROM 3:3 Anv, egom ji ki jo taame tv mee? Ekꞌtaame ebo ji bahke wahnge Esowo kꞌkpe bel ekakesehka?
ROM 3:4 Eꞌee, ano sang, Esowo li go etingitingi. Ane kpee ba kpo soodo. Ana nwer Esowo bungu re, “O Esowo, alum nya a kpo bung, ane bahke nyehne re, lohko li go etingitingi. Bo lꞌkak-a elam, a bahke lehke eno.”
ROM 3:5 Alum nya n yahke bung a, n kpꞌbungu go mbang nyi ane kpo bung. Anv, abꞌbi enyahre lꞌtib re, Esowo li nne no ma li eno, e li ma bung re, Esowo ebsoodo, eji á kak-r erema?
ROM 3:6 Eꞌee. Li re li ano, kehn Esowo bahke ma lam njini renan?
ROM 3:7 Anv, nsoodo enyame lꞌlim re, etingitingi ji Esowo kpe gbal na budu, fere ka-e ellub, jen ji wahnge á kp-m lungu re nne abiafem, fere jo ka-m ebi?
ROM 3:8 Jen ji wahnge e lꞌkꞌlim abꞌbi, eji nnoobo lꞌlohng ona? Ane bandiki kpo kiimi afahnge, jo lak-r, fere jo ka-r ebi re, wahr ba kpo bung nsol nyia. Ebi ji bo bahke lehke, bo bahke lehke go nseenge.
ROM 3:9 Anv, wahr Jus, wahr ba ga nob sehnge ane baka bakaa? Eꞌee. M ma-n tohko tib re, Jus, a ane baka baka wob go elwo ni abiafem.
ROM 3:10 Ana nwer Esowo bungu no re, “Jol nne na awohng ana wꞌwohng limm, no li go etingitingi.
ROM 3:11 Nnene limm, no kpꞌkahne. Nnene limm, no kpꞌsebe Esowo.
ROM 3:12 Ane kpee ebsennge Esowo njahm. Bobtan mbang, bo ane kpee. Nnene limm, no kpo lim nnoobo, jol na awohng limm.
ROM 3:13 Alum nnyo nya bo li ana esꞌsvv ji kpo lohng elahm bi bo ki bulu. Nliki ebo nyi bo kpo ko, jo nehm ane. Alum nnyo nya bo kpi afa ana nya enyo.
ROM 3:14 Anyo ebo li akuk akuk, a asabsab alum.
ROM 3:15 Bo kpehme jahk ane wul.
ROM 3:16 Edi ajehng ajehng ji bo lꞌje, elrannge, a erem kpꞌtoono bo njahm.
ROM 3:17 Mbang elkoono bo nyimm.
ROM 3:18 Bo kpehme fahl Esowo go mbang anyehng anyehng.”
ROM 3:19 E kpꞌkahne re, ejum ajehng ajehng ji atahm bungu no li ka ane ba wob go elwo ni atahm, eji nne awohng awohng lꞌkꞌting ejum ji á bahke laange kunu, eji njini kpee lꞌkahn re, bobgbo atahm nya Esowo.
ROM 3:20 Tibre nnene limm, no bahke lehke eno go esamahr bi Esowo, tib eji á limi ji atahm bungu no. Tibre Esowo ka atahm, eji ane lꞌkahn re, bo li aneb abiafem.
ROM 3:21 Anv, Esowo ebtib ane mbang nyi bo bahke ma li eno go ege esamahr. Mbang nyio, mbang atahm sang. Atahm, a anyehnamahr Esowo yiimi ntianse re,
ROM 3:22 ane kpo li eno go esamahr bi Esowo tib go eltaame ni bo kpꞌtaame tv Jisos Kraist. Eno jio li ka ane kpee ba lꞌtaame tv-e. Elyaange anyehng anyehng limm,
ROM 3:23 tibre ane kpee eblim abiafem. Ellub ni Esowo ebrin bo.
ROM 3:24 Anv, bobli eno tib go ayare nya nnoobo nyi Esowo, nya sehnge go abo nya Kraist Jisos ji ma fak bo yake,
ROM 3:25 ye ji Esowo yak-e no ka, eji alung eme lꞌwahng eltim naang-e, á fere tahm ka bo go bo abiafem, bo lꞌtaame tv-e. Eji Esowo yake Jisos ka, á sebe re á tib mbang nyi ane bahke ma li eno go ege esamahr. Tibre wuku wuku Esowo jo kpuumu abiafem nya bo jo lim fere gbake bum go nkpe.
ROM 3:26 Wo anv, Esowo ebtib re, ye li go etingitingi, fere tib eno eje. Nne no lꞌtaame tv Jisos, ye wo bahke lehke eno go ege esamahr.
ROM 3:27 Ejum aji e bahke woro nnyo kunu? Ejumjum. Jen ji wahnge? Tibre e kpehme bel eltahre tib go eltum alimi, e kpo bel eltahre tib go eltaame.
ROM 3:28 Tibre e kpꞌsahb bꞌbum re, nne bahke lehke eno tib go eltaame, á nehm li eno tib go atahm abumu.
ROM 3:29 Anv, Esowo li Esowo bi Jus bi bia? Á tobem li Esowo bi ane baka baka fvfoa? Eꞌee, á tob li Esowo bi ane baka baka!
ROM 3:30 Tibre Esowo li na abehng, bi bahke koko ane ba ma yehke nrur, a ba kil jo yehke nrur. Bo bahke lehke eno go ege esamahr tib go bo eltaame.
ROM 3:31 Anv, wahr ebrange na atahm nya Moses tib go eltaame niaa? Eꞌee! E kpꞌyiimi atahm njahm.
ROM 4:1 Jen ji e bahke bungu bade Ebraham nso ejahre, no e lohng go ege etꞌtohngo?
ROM 4:2 Li re Ebraham li eno go esamahr bi Esowo tib go nsol nyi á limi no, kehn á jol bele ejum ji á jol jo wor nnyo kunu. Go esamahr bi Esowo, nsol nyio, nyi nnyo aworo sang.
ROM 4:3 Nwer Esowo bungu renan? Bungu re, “Ebraham taame tv Esowo. Owo wahnge Esowo fang-e kak go ellong ane ba ma li eno go ege esamahr.”
ROM 4:4 Tibre nne no lꞌlim eltum, bo lꞌkpi-e, akpohko nyao bo we yarem na. Li ana mbong.
ROM 4:5 Nne no kil jo lim eltum atahm, á lꞌbum Esowo go etingitingi, bi kpo lim abi ane, bo li eno, eltaame ene ni bahke wahnge Esowo ko-e ana nne no ma li eno.
ROM 4:6 Devid fvfo tob bungu bade elfuulu ni nne kpo bel, no Esowo m-e fange kak go ellong ane ba ma li eno, ba ki lim eltum atahm.
ROM 4:7 Á bungu re, “Elfuulu li a ane ba Esowo ma tahm ka bo go bo abiafem, fere bulu abꞌbi ebo.
ROM 4:8 Elfuulu li a nne no Jehova kil ebkpe fange abiafem enye kak go nwer.”
ROM 4:9 Anv, elfuulu nia li ka ane ba ma yehke nrur ba baa, afi tob li ka ane ba kil jo yehke nrur? E kpꞌbungu re, Eltaame ni Ebraham taame no, ni wahnge Esowo fang-e no kak go ellong ane ba ma li eno.
ROM 4:10 Ngare anyi ejum jia jolo no? Jolo ngare nyi Ebraham kala yehke nrura, afi ngare nyi á ma yehke nrur? Jolem ngare nyi á ma yehke nrur, jolo ngare nyi á kala yehke nrur.
ROM 4:11 Esowo tong-e re, á yehke nrur, eji lꞌjol elliingi ni bahke wahnge á kahn re, yebli eno go esamahr bi Esowo tib go ege eltaame ni á taame no ngare nyi á kala yehke nrur. Owo wahnge eltaame ni á taame no ngare nyi á kala yehke nrur. Owo wahnge Ebraham ma jol nde no ane ba ma taame, ba kil jo yehke nrur, eji Esowo lꞌtob fange bo kak go ellong ane ba ma li eno.
ROM 4:12 Á tob li nde no ane ba ma yehke nrur, ba ki yehke nrur nyi nyi, ba tob jo toono mbang eltaame ni Ebraham nso ejahre taame no ngare nyi á kala yehke nrur.
ROM 4:13 Esowo nyame tong Ebraham, a abon ebe re bo bahke bele njini ana ejum elehke elkv. Tib eltaame ni Ebraham taame no ni wahnge Esowo ko-e ana nne no ma li eno. Esowo nyamem tong-e tib eji á jo bum atahm.
ROM 4:14 Li re ane ba kpo bum atahm bahke bele ji Esowo nyame no, kehn eltaame ejumjum limm, fvfo kehn enyam bi Esowo li mbol mbol.
ROM 4:15 Tibre atahm kpo ko erakatahng ji Esowo ba a ji. Edi ji atahm ki li, owo atahm agboko kil jo jol.
ROM 4:16 Esowo nyame re, á bahke kake ane ba ma taame tv-e njini, eji lꞌjol ejum ayare ji nnoobo enye ka abon ba Ebraham kpee. Limm ka abon ba kpo bum atahm ba ba, tob li ka abon ba kpꞌtaame elkohn eltaame nio ni Ebraham. Tibre ye wo li nso ejahre, wahr ane kpee.
ROM 4:17 Ana nwer Esowo bungu no re, “M ma-a lim re, wo jol nde no ajoobo ane tvv.” Ye wo li nso ejahre go esamahr bi Esowo, bi á taame tv-e, ye ji kpo ka akvne elkpin, fere lim nsol nyi kala jꞌjol.
ROM 4:18 Ebraham taame tv Esowo, fere jo kunu ekpu go ejum ji kehn nne lꞌkꞌtiki kunu ekpu, ji jolo re, á bahke jolo nde no ajoobo ane tvv. Ana nwer Esowo bungu no re, “Abon eba bahke ruru sehng.”
ROM 4:19 Ngare nyio sa ntiil Ebraham kang nnya atahl alon. Jol eltaame ene tikem gbod, jol eji á kahne re, yebkul sehng go mmon ajele, fere kahn re, Sera nkal ewe jolo ngum.
ROM 4:20 Á tikem bel ekꞌtaame go ege eltim, fere faabe enyam bi Esowo. Á yiimi tꞌtahne go mbang nyi á taame no tv, fere jo ka Esowo ellub.
ROM 4:21 Á sahb kꞌkahn re, nne no ma nyam tong-e bahke ma lim.
ROM 4:22 Ano wo wahnge Esowo ko-e “ana nne no ma li eno tib go ege eltaame.”
ROM 4:23 Alum Esowo nya bo nyono re, “Esowo ko Ebraham ana nne no ma li eno,” bo nyonem tib esi Ebraham ntahngtahng.
ROM 4:24 Bo tob nyono tib wahr ji Esowo bahk-r tob ko ana ane ba ma li eno, wahr ji ma taame tv nne no nyahme Jisos Ntul ewahre go elkv,
ROM 4:25 ye ji kpo no tib go egahre abiafem, Esowo fere nyahm-e go elkv, eji e lꞌli eno go ege esamahr.
ROM 5:1 Anv, eji e ma li eno go esamahr bi Esowo tib go egahre eltaame, wahr ebjol go elkoono a Esowo, ni sehnge go abo nya Jisos Kraist ntul ewahre.
ROM 5:2 Ye wo ma ba yang mbang ka-r, nyi li song kak go nnoobo nyi Esowo, nyi e yim no anv, fere kpꞌgeere kak ekunukpu re e bahke bele ellub ni Esowo.
ROM 5:3 Jol ano ano sang, e kpꞌtob geere kak erem ebahre, tibre e kpꞌkahne re, erem kpo ko elkpuumu ba a ni.
ROM 5:4 Elkpuumu kpo lim mbang Esowo jo kpuuru ane. Elkpuuru nio ni kpo ko ekunukpu ba a ji.
ROM 5:5 Esowo bi e kp-e kunu ekpu, á nehm tiki kane. Tibre Esowo ebyaange Etingi Etohko kak go egahra ntim, ji á yar-r no ka. Owo wahng ka elkoro ni Esowo ma rur go egahra ntim.
ROM 5:6 Ngare nyi e kpeke li na li, e ki kpi ekakebo ajehng ajehng, Kraist ba kpo go ngare nyi nno ka ane ba ki nyi Esowo.
ROM 5:7 Bahke riidi re nne kehm kpoko go esi etingitingi nne. Fundiki nne nondiki bahke taame elkv go esi nnooba nne.
ROM 5:8 Wo, Esowo ebtib ana wahr kp-e koro. Tibre ngare nyi e kpeke li aneb abiafem, Kraist ba kpo ka-r.
ROM 5:9 Eji e ma li eno go esamahr bi Esowo tib go alung ma Jisos, lꞌlim renan, á ki-r tahre yehke go ege erakatahng?
ROM 5:10 Ngare nyio nyi e jolo anebekv ba Esowo, Esowo ba limi etem a nahre tib go elkv ni Mmon ewe. Anv, eji e ma jol atem ba Esowo, bahke limi renan, e lꞌkꞌbel eltahre tib go ege elkpin?
ROM 5:11 Jol ano ano sang, e kpꞌtob geere kak Esowo tib Jisos Kraist Ntul ewahre no ma-r lim re wahr jol go etem a Esowo.
ROM 5:12 Nne awohng wo wahnge abiafem ba go njini. Abiafem nyao nya ko elkv ba a ni. Elkv kehm sehnge ane kpee. Tibre ane kpee eblim abiafem.
ROM 5:13 Etingitingi, abiafem tohko jol go njini, Esowo kehm kake atahm. Atahm tohko jol, nnene nehm fange abiafem kak go nwer.
ROM 5:14 Bomo ngare nyi Adam tete ba rehng ngare nyi Moses, elkv ni jo fili ane. Jo tob fili ane ba ki lim elkohn abiafem ana ni Adam limi no, ji jolo go elfoongo ni nne no kpꞌbake.
ROM 5:15 Ane abal baa limm jang jang. Tibre ayare nya Esowo ka mbol mbol limm ana abiafem nya Adam. Ane gbalee ba ma kpo tib elsoodo ni nne awohng. Wo, nnoobo nyi Esowo nyi ga gbal, a ayare enye nya á ma yare ane gbalee ka mbol mbol tib nnoobo nyi nne noo na awohng, Jisos Kraist.
ROM 5:16 Ayare nya Esowo ka mbol mbol limm jang jang ana abiafem nya nne noo na awohng. Tibre eji Esowo ma lam elsoodo nio na anehng, njini kpee ebli ebi. Wo anv, eji ane gbalee ma soodo nsoodo gbalee, Esowo ebka ayare enye, eji njini lꞌli eno.
ROM 5:17 Elsoodo ni nne awohng ni wahnge elkv jo fili ane tib nne awohng noo. Wo anv, ane kpꞌbele nnoobo nyi Esowo nyi ma tv, a ayare enye nya á ka mbol mbol nya li eno alehke. Bo bahke tob bel elkpin, fere jol atul tib nne awohng noo no li Jisos Kraist.
ROM 5:18 Ana elsoodo ni nne awohng wahng re ane kpee li ebi, ano wo fvfo nne awohng no limi ejum ajehng ji jolo go etingitingi ma tob wahnge re ane kpee li eno, fere bel elkpin.
ROM 5:19 Ana nne awohng no ki wuk Esowo limi re ane gbalee jol aneb abiafem, ano wo fvfo nne awohng no wuku Esowo ma tob lim, eji ane gbalee bahke lehke eno.
ROM 5:20 Esowo ka atahm, eji ane lꞌkahn re abiafem ebtv sehng. Eji abiafem ma kpe tv, nnoobo ebkpe tv budu.
ROM 5:21 Ana abiafem jo fili ane go nsahm nyi elkv, ano wo fvfo nnoobo nyi Esowo kpꞌfili ane go nsahm nyi etingitingi, fere ka bo elkpin ni li go njinanjini ni sehnge go abo nya Jisos Kraist Ntul ewahre.
ROM 6:1 Anv, ejum aji e bahken bꞌbung? Anv, nobo re wahr soro asi go abiafem, eji nnoobo lꞌtv-a?
ROM 6:2 Eꞌee! Jen ji wahnge wahr ji ma kpo elkv ni e ma sehnge abiafem, bahke kpe lim elkpin ni abiafem?
ROM 6:3 Ń nehme kahn re, wahr kpee ji ma bel ewohngalahb re wahr jol ajehng a Kraist Jisos, e bele ewohngalahb ji e ma kpo a nea?
ROM 6:4 Ewohngalahb jia lohngo re, wahr ebkpo, bo ma-r kpa kak a ne, eji e lꞌjol go elkpin ni nfenfe, ana Kraist nyahme go elkv tib go ellub ni nde.
ROM 6:5 Lꞌjol nyi e ma kpo ana ye, fere jol ajehng a ne go elkv ni á kpo no, e bahke tob nyahme ana ye, fere jol a ne go elkpin ni nfenfe.
ROM 6:6 E kpꞌkahne re, nkꞌkulu elkpin enahre bobkum go ekros a Jisos eji elkpin enahre ni abiafem lꞌmal, e kꞌkpe jol aju nya abiafem.
ROM 6:7 Tibre ye ji ma kpo ano ebfor go abiafem.
ROM 6:8 Lꞌjol nyi e ma kpo a Kraist, e kpꞌbumu re, e bahke tob jol go elkpin a ne.
ROM 6:9 Fvfo, e kpꞌkahne re, eji Kraist ma nyahme go elkv, á nehm kpe tiki kpo ekpokokpoko. Elkv, nsahm anyehng anyehng kpeem kpi nyi bahk-e ma kpe fili.
ROM 6:10 Elkv ni á kpo no, á kpo nkpelkpel anyehng sehnge abiafem. Wo, elkpin ni á li a ni anv, ni Esowo ni.
ROM 6:11 Ano wo fvfo ḿ bahke tob rod elnahne bum ana ane ba ma kpo sehnge abiafem, fere bel elkpin ni Esowo ni li goji Kraist Jisos.
ROM 6:12 Fvfo, nong, abiafem kꞌjo fili agubjing enyahne nya bahke kpoko, eji ń lꞌkꞌjo toono abi nsol nya kpo melle ane go bo a ntim.
ROM 6:13 Kana tiki yake ejum ngubjing ajehng ajehng tv abiafem, eji nnehm lꞌkꞌrod, jo lim abꞌbi. Yaken elnahne ka Esowo ana ane ba bo ma yehke bo go elkv, feere a bo go elkpin. Yaken agubjing enyahne ka Esowo, eji á lꞌrod, jo lim nsol nyi li go etingitingi.
ROM 6:14 Tibre abiafem wahn nehm kpe jo fili, eji ń ki kpe wob go elwo ni atahm, ń fere wob go elwo ni nnoobo nyi Esowo.
ROM 6:15 Anv, jen ji e bahke limi? Wahr lim abiafema, tib eji e ki wob go elwo ni atahma, e wob go elwo ni nnoobo nyi Esowoa? Eꞌee! Nong, kꞌjol ano!
ROM 6:16 Ń nehme kahn re, nne no ń lꞌyake elnahne ka-e ana aju, fere jo lok-e, ye ji ń kp-e loko, ye wo ń li aju enyea? Ń lꞌjol aju nya abiafem, nsehng enyahne, elkv ni. Ń lꞌfere jol aju nya Esowo, fere jo lok-e, nsehng enyahne nyi ḿ bahke lehke, ḿ bahke lehke eno go esamahr bi Esowo.
ROM 6:17 Me n kak Esowo saam, tibre wuku wuku ń jolo aju nya abiafem, wo anv, wahn ebfere jol ane ba kpꞌtoono etingitingi eltibi a ntim a ntim enyahne kpee, ni ḿ ma yake elnahne ka.
ROM 6:18 Esowo ma-n lim, wahn eblohng go abiafem, fere for. Wahn ebfere jol aju nya nsol nyi li go etingitingi.
ROM 6:19 Mbang nyi nne nyi n kpꞌbungu a. Tibre n tohko bung ano, ń nehm kahn ana lohngo no. Wuku wuku ń yake agubjing enyahne ka, fere jol aju nya nsol nyi ki li saang, ń jo gbale go abꞌbi. Anv, yaken agubjing enyahne ka, wahn fere jol aju nya nsol nyi li go etingitingi, eji ń lꞌjol ejahne ejahne.
ROM 6:20 Tibre ngare nyi ń jolo aju nya abiafem, ń joom ma lim nsol nyi li go etingitingi.
ROM 6:21 Anv, nsehng anyi ń jo li, eji ń jo lim nsol nyio nyi wahnge ndon kp-n fili anv? Tibre ane ba kpo lim nsol nyia, esꞌkohlo ebo, elkv ni.
ROM 6:22 Anv, eji Esowo ma-n tahre yehke go abiafem, wahn ebfere jol aju enye, nsehng enyahne nyi ḿ bahke lehke, nyi nyi li re, ḿ bahke jolo ejahne ejahne ka Esowo. Esꞌkohlo, ḿ bahke bele elkpin ni li go njinanjini.
ROM 6:23 Tibre nsehng nyi abiafem, elkv ni. Ayare nya Esowo ka-r mbol mbol, elkpin ni li go njinanjini ni, ni sehnge go abo nya Jisos Kraist Ntul ewahre.
ROM 7:1 Abonanee, ń kpꞌkahne ji n yahke ba elbungu, tibre n kpꞌbungu a ane ba kpꞌkahne atahm. Ngare nyi nne kpeke li go elkpin, nyi nyi á kpo woomo go elwo ni atahm.
ROM 7:2 Ana nnenkal no kpi nlum, ntahm li re, nnenkal noo bahke tiki jol ajehng a nlum ewe, ngare nyi nlum ewe kpeke li go elkpin. Wo, nnenlum lꞌkpo, nnenkal ebfor go ntahm nyi limi bo re bo jol ajehng.
ROM 7:3 Á lꞌtahm song bal nnenlum nondiki, eji nlum ewe kpeke li go elkpin, bo bahke jo lung-e re nlimerehbe. Nlum ewe lꞌkpo, yebfor go ntahm nyio. Á lꞌfere song bal nnenlum nondiki, ye nlimerehbe sang.
ROM 7:4 Abonanee, ano wo fvfo ḿ ma tob kpo, lohng go elwo ni atahm tib go ngubjing nyi Kraist, eji ń lꞌjol ka ye ji ma nyahme go elkv, fere kab akab ka Esowo.
ROM 7:5 Ngare nyi e jolo ka ngubjing, atahm nya wahnge ekor abiafem jo mell-r go egahra ntim, jo lim eltum go egahre agubjing re jo kab akab ka elkv.
ROM 7:6 Wo anv, wahr ebfor go atahm, eji e ma kpo, lohng go elwo ni ejum ji fil-r no, eji e lꞌkꞌkpe loko Esowo go nkꞌkula mbang ana nyi bo nyono go atahm, e lꞌfere lok-e go mbang nyi nfenfe nyi etohko ji Esowo kpo tib.
ROM 7:7 Ejum aji e bahke bungu? E bahke bungu re, atahm ejum abiafem jia? Eꞌee, ano sang li no. Tibre ki li atahm, kehn n jolem kahne ana abiafem li li. Ki li ntahm bungu no re, “Ka jo baare amahr go ejum nne!” kehn n jolem kahne ana amahr abaare li li.
ROM 7:8 Atahm nya wahnge abiafem bele eyake, jo mell-m go eltim. Owo wahnge n jo baare amahr go nsol kpee. Ki li atahm, kehn abiafem ekpakv ejum ji.
ROM 7:9 Wuku wuku eji n ki kahn atahm, n jolo go elkpin. Wo eji atahm ba no, abiafem kehm nyamme, toono o, n kpo.
ROM 7:10 Atahm nya kehn jol koko elkpin ba a ni, nya nya ma fere wahng m ma kpo.
ROM 7:11 Atahm nya wahnge abiafem bele eyake ba nehm-m, fere ko atahm ba wul-m.
ROM 7:12 Etingitingi, atahm li saang. Nsol kpee nyi atahm bungu no li saang, li go etingitingi, fere nꞌnob.
ROM 7:13 Anv, lohngo re nnoobo ejum nyi ma ko elkv ba ka-ma? Eꞌee, ano sang. Abiafem nya wahnge no. Tibre abiafem ko ejum ji kpꞌnobo ba wul-m, eji ane lꞌlohko nyehn re, abiafem lohko li abiafem, eji atahm lꞌfere tib re, abiafem sabe sꞌsehng.
ROM 7:14 E kpꞌkahne re, atahm, ejum etohko ji. Wo, me n li ka ngubjing nyi nyi. Bo ko-m, gungu abiafem ana nju.
ROM 7:15 N nehme kahn ji n kpo lꞌlim. Tibre n kpehme lim ji kpo kor-m re me n lim. N kpo lim ji kpo sab-m.
ROM 7:16 N lꞌlim ji ki-m kor re me n lim, lohngo re me n taame re, atahm kpꞌnobo.
ROM 7:17 Fvfo, mefono antahng sang kpꞌlimi ano. Abiafem nya wob-m go atahng nya kpꞌlimi.
ROM 7:18 Tibre n kpꞌkahne re, ejum ji nno ajehng ajehng limm, ji wob-m go atahng, ji li go egama ngubjing. Kpo kor-m re me n lim ji kpꞌnobo, wo, n kpehme ma lim.
ROM 7:19 Tibre n kpehme lim nnoobo nyi n kpꞌsebe re me n lim. Abꞌbi nya n kil sebe re me n lim, nya nya n kpo fere lim.
ROM 7:20 N lꞌlim ji ki-m kor re me n lim, lohngo re mefono antahng sang limi, abiafem nya wob-m go atahng nya.
ROM 7:21 Ana wo kpo kono eljolo. N lꞌtahm re me n lim ji kpꞌnobo, abiafem li a name o.
ROM 7:22 Atahm nya Esowo kpo yeb-m go atahng.
ROM 7:23 Me n kpe nyehn ntahm nyehko nyi wob go egama ngubjing, nyi li ntahm abiafem, nyi nyi ma-m lim nne a ngbekobo ewe, ebfere kpꞌnoko ebta a ntahm nyi kpo yeb-m go atahng.
ROM 7:24 Nyehn ana n li erem erem! Nne awo bahk-m tahre yehke go elwo ni ntahm nyi wahnge ngubjing enyame bahke kpoko?
ROM 7:25 Me n kak Esowo saam, Jisos Kraist Ntul ewahre wo. Ana wo eljini ename li no. Etingitingi, mefono antahng n kpo bum ntahm nyi Esowo go egame atahng. Ngubjing enyame kpo bum ntahm nyi abiafem.
ROM 8:1 Fvfo, ane ba li ka Kraist Jisos nehm kpe li ebi ajehng ajehng go esamahr bi Esowo.
ROM 8:2 Tibre ntahm nyi etohko jio ji kpo ka elkpin ni Kraist Jisos, nyi nyi ma-m lim, m ma for go ntahm nyio nyi abiafem, fere for go elkv.
ROM 8:3 Tibre Esowo eblim ji atahm ki ma lim, tib eji ngubjing kpꞌleenge. Esowo tumu Mmon ewe antahng antahng ana nne no kpi ngubjing nyi abiafem. Á tum-e tib go esi ji abiafem, eji á lꞌka abiafem ebi go ngubjing nyi Jisos.
ROM 8:4 Eji Esowo limi ano, á limi kpee ji atahm bungu no, biingi go nseenge ka-r, wahr ji kpꞌjene go mbang nyi etohko, e kil eljene go mbang nyi ngubjing.
ROM 8:5 Ane ba li go elkpin ni ngubjing, bo kpo yehke amahr ebo kunu go nsol nyi li ka ngubjing. Ane ba li go elkpin ni etohko, bo kpo yehke amahr ebo kunu go nsol nyi li ka etohko.
ROM 8:6 Nne lꞌyehke amahr enye kunu go nsol nyi li ka ngubjing, o mbang elkv nyi. Nne lꞌyehke amahr enye kunu go nsol nyi li ka etohko, o mbang elkpin nyi, a nyi elkoono.
ROM 8:7 Tibre nne no lꞌyehke amahr enye kunu go nsol nyi li ka ngubjing, á li nnekv no Esowo. Á kpehme bum atahm nya Esowo, jol á nehm ma tiki bum.
ROM 8:8 Ane ba li ka ngubjing kpehme kor Esowo.
ROM 8:9 Wo, wahn limm ka ngubjing, ń li ka etohko, lꞌjol nyi etohko ji Esowo lohk-n wob go atahng. Nne awohng awohng no ki kpi etohko ji Kraist, ye nne ewe sang.
ROM 8:10 Kraist lꞌwoom-n go egahne atahng, afi ngubjing enyahne ebkpo tib abiafem, atohko enyahne nyaa go elkpin, tibre wahn ebli eno go esamahr bi Esowo.
ROM 8:11 Etohko ji nne no nyahme Jisos go elkv lꞌwoom-n go egahne atahng, owo nne no nyahme Kraist Jisos go elkv bahke koko etohko eje ji wob-n go egahne atahng, ka agubjing enyahne nya bahke kpoko elkpin.
ROM 8:12 Abonanee, e kpi mbong. Ngubjing sang e kpi-e mbong nyi bahke wahnge e jol ka-e.
ROM 8:13 Tibre ń lꞌjol go elkpin ni koro ngubjing, ḿ bahke kpoko. Ń lꞌfere ko etohko, jo wul nsol nyi li ka ngubjing, ḿ bahke bele elkpin.
ROM 8:14 Tibre ane kpee ba kpꞌjene go mbang nyi Etingi Etohko kpꞌtibi bo, bo ba li abon ba Esowo.
ROM 8:15 Ḿ belem etohko ji lim-n, ń jol aju, fere kpe jo kehme elfahle. Ḿ bele etohko ji lim-n, ń jol abon ba Esowo, fere jo rabe re, “Abba, Nsoo!”
ROM 8:16 Etohko ji Esowo, a etohko jꞌjahre kpo yiimi ntianse re, wahr abon Esowo ba.
ROM 8:17 Eji e li abon ebe, e tob li abalehkelkv ba Esowo. E bahke lehke elkv ano a Kraist. Tibre etingitingi, e lꞌnyehn erem a ne, e bahke tob bel ellub a ne.
ROM 8:18 N kpꞌtiri re, erem bi e kpꞌnyehne anv, ebse sehng, jol nne nehm ma ko gare a ellub ni Esowo bahke lennge ka-r.
ROM 8:19 Tibre nsol nyi Esowo limi no kpee kpꞌsahb sꞌsik efung bi Esowo bahke lennge abon ebe.
ROM 8:20 Tibre nsol nyi Esowo limi no wob go elwo ni elkv. Lohngem re bo sebe re bo jol ano. Esowo bi kake bo go elwo nio, fere ka bo ekunukpu ji
ROM 8:21 bo bahke foro go eju bio bi elrannge, ana abon Esowo bahke foro, fere bel ellub.
ROM 8:22 E kpꞌkahne re, nsol nyi Esowo limi no kpee kpi ntahnge ntahnge etahng ejel tete sik anv.
ROM 8:23 Nsol nyio nyi nyi sang, wahr ji kpi Etingi Etohko ji Esowo ka-r no ana ngbokambang ayare, e kpꞌtob tahng go egahre atahng, eji e kpꞌsiki Esowo re á lim-r, wahr jol abon ebe, fere fak agubjing enyahre yake.
ROM 8:24 Tibre wahr ebbel eltahre ana ejum ji e kpꞌkunu ekpu. E lꞌnyehn ji e kpꞌkunu ekpu, o ekunukpu sang. Nne awo no kpo kunu ekpu go ejum ji á kpꞌnyehne?
ROM 8:25 E kpo kunu ekpu go ejum ji e kil elnyehne, fere kpooro, jo sik.
ROM 8:26 Mbang nyꞌnehm nyi Etingi Etohko kpo kak-r ebo, wahr jia ji kpꞌleenge. Tibre e nehme kahn ana fuumu re wahr jo kak ero. Etingi Etohko antahng antahng ji kpo gboongo Esowo ka-r go mbang nyi nne lꞌkꞌma bung go nnyo.
ROM 8:27 Esowo bi kpo rab ntim ane, á kpꞌkahne ntir atahng nyi Etingi Etohko. Tibre Etingi Etohko ji kpo gboongo Esowo ka aneb Esowo go mbang nyi kpo kor Esowo.
ROM 8:28 E kpꞌkahne re, nsol kpee kpo jen a nnoobo ka ane ba Esowo kpi bo kor, bo jio ji á ma lung bo ana á toobo no.
ROM 8:29 Tibre ane ba á kahne bo wuku wuku, á tob yehke bo re bo jol go elfoongo ni mmon ewe, eji Mmon ewe lꞌjol ngbokambang a mmon go ellong abonanyehn ba li gbalee.
ROM 8:30 Ane ba á ma jak bo, yebtob lung bo. Bo ji á lungu bo, á limi bo re bo jol atingitingi ane go ege esamahr. Ane ba á ma lim bo re bo jol atingitingi ane, yebtob ka bo ellub ene.
ROM 8:31 Anv, eyaame jia e bahke bungu renan? Eji Esowo li a nahre, nne awo bahke kpe mal a nahre?
ROM 8:32 Ye ji ki nok Mmon ewe bum, á yak-e no ka tib go egahre esi, wahr ane kpee, anv, wahr á nehm tob ka nsol kpee buda?
ROM 8:33 Nne awo bahke ma ka ane ba Esowo ma yehke ebi? Esowo bi ma bung re, bobli eno!
ROM 8:34 Nne awo bahke ma bung re, bobli ebi? Kraist Jisos wo kpo no, fere nyahme go elkv, ye jio ji jehk go eboblum Esowo kpꞌgboongo Esowo ka-r.
ROM 8:35 Nne awo bahk-r ma yaame go elkoro ni e kpꞌkoro Kraist? Anv, erem bahk-r ma yaama, afi afemfem, afi ebnohko, afi njal, afi ekpak, afi efin, afi elkv?
ROM 8:36 Ana nwer Esowo bungu no re, “Tib go ega esi wo e kpꞌkpoko efung kohro kohro. Bo kp-r bumu ana ejoro bi bo bahke wulu.”
ROM 8:37 E kpꞌsehnge nsol nyia kpee, fere yiimi go nsahm nyi Kraist ji e kor-e no.
ROM 8:38 N kpꞌsahb kꞌkahn re, ejumjum limm, ji bahk-r ma yaame go elkoro ni e kpꞌkoro Esowo, afi jolo elkv, afi fere jolo elkpin, afi jolo babenjel, afi fere jol atubesi ba li go ejahbetul Esowo, afi jolo ba li ga njini, afi fere jolo nsol nyi li anv, afi nyi kpꞌbake,
ROM 8:39 afi jolo nsol nyi li go ero, afi nyi li ga ndi, afi fere jolo ejum ajehng ajehng jehko ji Esowo limi no. Nsol nyia kpee wahr nehm ma yaame go elkoro ni e kpꞌkoro Esowo, ni li goji Kraist Jisos Ntul ewahre.
ROM 9:1 N kpꞌbungu go etingitingi. N li ka Kraist, efahnge sang n kpꞌkimi. Ntir atahng enyame nyi Etingi Etohko wob no kp-m yiimi ntianse re,
ROM 9:2 eltim ename ebgbal ndon ndon. Ala kpi-m nteele nteele.
ROM 9:3 Tibre mefono antahng, n jo sahb sꞌseb re me n jol ejum nkuk, fere yaame a Kraist tib esi ji abonanee ba e lohng ano a bo,
ROM 9:4 ba li abon Israel, ba Esowo ko bo ana abon ebe, fere ka bo ellub ene, a agbanngalung enye, a atahm, fere tib bo ana bo bahke jo kak-e, fere nyam anyam tong bo.
ROM 9:5 Bo lohng etꞌtohngo ajehng a babnso ejahre ba mahne mahne. Go eyaame ji ngubjing, Kraist tob lohng ano a bo, ye ji ejum ajehng ajehng wob-e go elwo, ye ji li Esowo bi e kp-e tehke go njinanjini. Emen.
ROM 9:6 Ane kpee ba lohng go etꞌtohngo ji Israel sang li ane ba Esowo yehke no. Jia lohngem re, alum Esowo ebfere jol mbol mbol.
ROM 9:7 Ane kpee ba lohng go etꞌtohngo ji Ebraham sang li abon ba Ebraham. Tibre Esowo tongo Ebraham re, “Ane ba bahke lohngo go etꞌtohngo ji Aisik ba ba, bo bahke jo lung bo re abon eba.”
ROM 9:8 Jia lohngo re, abon ba bo jele bo go mbang nyehka nyehka sang li abon Esowo. Abon ba Esowo nyame no tong re bo bahke jele bo, bo ba li atingitingi abon.
ROM 9:9 Tibre ana wo Esowo nyame no re, “Yabv, ngare nyꞌnehm ana nyi m bahke feere. N lꞌba, Sera ebjel mmon.”
ROM 9:10 Jol ye ntahngtahng sang. Ejum jꞌnehm a, ji tob lim Rebekka nkal Aisik, nso ejahre, ngare nyi á sa ela.
ROM 9:11 Ngare nyio á ka jel abon bao. Jol ejumjum bo ka lim ji kpꞌsabe, a ji kpꞌnobo. Esowo tongo Rebekka re, “Ngbokambang a mmon bahke jo loko nkalla,” eji ntoobo nyi Esowo lꞌyiimi, ye ji kpo lung ane ba á ma yehke bo. Esowo kpehme yehke ane tib go eltum ni bo kpꞌlimi.
ROM 9:13 Ana nwer Esowo bungu no re, “Jekob wo jo kor-m, Eso jo sab-m.”
ROM 9:14 Anv, e bahke bungu renan? Esowo limm go etingitinga? Eꞌee, ano sang!
ROM 9:15 Tibre á bungu tong Moses re, “Nne no lꞌkor-m, ye wo m bahke tahme ka-e. Nne no lꞌkor-m wo bahk-m fili ndon.”
ROM 9:16 Fvfo, ane ba Esowo kpo yehke, bo limm ane ba kpo kor na bo. Jol bo limm ane ba kpo lim eltum tib esi jio. Esowo kpo yehke ane ba kpo fil-e ndon.
ROM 9:17 Tibre nwer Esowo bungu tong Fero re, “M bob-a etul, eji n lꞌko-a, jo tib nsahm enyame, mbing enyame fere lohng go njini kpee.”
ROM 9:18 Fvfo, Esowo, nne no kor-e no, ye wo kpo fil-e ndon. Á kpo lim ane bel etahnsi ana kor-e no.
ROM 9:19 Nne ewahne awohng li-m ma tong re, “Jen ji wahnge Esowo kpo ka nne ebi? Nne awo bahke ma kpan Esowo go nsol nyi á kpꞌlimi?”
ROM 9:20 Mbi, anv, wo elkohn nne awo no bahke ma faange Esowo go nnyo? Anv, etu kpo bahb ntꞌtoko re, “Jen ji wahnge a ma-m to ana?”
ROM 9:21 Ntokatu sang kpi nsahm nyi á bahke koko ndi, to etu ana kor-e noa? Á li ma ko ndi nyꞌnehm ona nyi á ma mong, to etu ji nno, a ji kpꞌsabe.
ROM 9:22 Kpo kor Esowo re á tib erakatahng eje, fere lim ane kahn re á kpi nsahm. Owo wahnge á kpo kpuumu, fere jo kpooro tib go esi ane ba kpo lim re atahng jo rak-e, bo jio ji á ma toobo bo bum re á rannge bo,
ROM 9:23 eji á lꞌlim ane kahn afang nyao nya ellub ene ni á bahke kake ane ba jo fil-e ndon, bo ji á ma toobo bo bum re bo bel ellub ene.
ROM 9:24 Wahr ba li ane bao ba á ma lung, Jus ji ji sang, ane baka baka fvfo.
ROM 9:25 Ana Esowo bungu sehng go nnyo mi nnyehnamahr Hosea re, “Ane ba ki jol ane ebame, m bahke lungu bo re ane ebame. Nnenkal no ki-m jo kor, m bahke jo lung-e re Akor-m.
ROM 9:26 Edi ji bo tongo bo re, wahn ane ebame sang! Edi jꞌnehm ona ji, bo bahke fere jo lung bo re, abon ba Esowo bi li go elkpin.”
ROM 9:27 Aisaya jo rabe bade Israel re, “Abon Israel lꞌrur ana asahknti, ebsake bi bi bahke bele eltahre.
ROM 9:28 Tibre Jehova bahke gohro lam ejahbe jio elwaare elwaare. Elam eje bahke jolo ji nno.”
ROM 9:29 Ana Aisaya tohko bung re, “Ki li re Esowo bi Sebaot tahre ebsake bum, kehn wahr ebfere jol ana Sodom, a Gomorra.”
ROM 9:30 Anv, ejum aji e bahke bungu? Ane baka baka ba ki jo seb re bo li eno go esamahr bi Esowo, bobli eno ji ane ba ma taame kpo li.
ROM 9:31 Wo, abon Israel ba Esowo yehke bo, bo jo noko re bo li eno ji ane ba kpo bum atahm kpo li. Jol bo liim.
ROM 9:32 Jen ji wahnge bo ki li eno? Tibre bo jo gare re bo li eno go eltum atahm abumu, go eltaame sang. Owo bo kehm sele gbo go eltal elsele nio ni li Jisos,
ROM 9:33 ni nwer Esowo bungu no re, “Nyehnen, n kpꞌbumu eltal go Sayon, ni ane bahke jo seele. Ekpartal jio wo, bo bahke jo gbo. Nne no lꞌtaame tv-e, bo we nehm riki ndon.”
ROM 10:1 Abonanee, ntir enyame ga li re Israel bel eltahre. Ejum ji o ji, n kpo kak ero ka Esowo.
ROM 10:2 N kpꞌyiimi bo ntianse re bo kpo kak ekpuku go eltum Esowo alimi, wo, bo kpo lim aji aji.
ROM 10:3 Bo joom kahn eno alehke ji Esowo. Eji bo jo gare re bo li eno go bo a ngang antahng, bo tene eno ji Esowo.
ROM 10:4 Tib eji Kraist ma ba, eying ji atahm ebmal. Nne awohng awohng no lꞌtaame tv-e, á bahke lehke eno go esamahr bi Esowo.
ROM 10:5 Moses bungu bade eno alehke ji atahm re, “Nne no lꞌbum atahm, atahm nya bahke wahnge á bel elkpin.”
ROM 10:6 Nwer Esowo bungu bade eno alehke ji eltaame re, “Ka jo bung go ega eltim re, ‘Nne awo bahke wahre song rehng go ejahbetul?’ ” Jia lohngo re, á song ko Kraist badde a ne.
ROM 10:7 “Ka bung re, ‘Nne awo bahke badde song rehng ejahbe akvne?’ ” Jia lohngo re, á song nyahme Kraist ba a ne.
ROM 10:8 Anv, nwer Esowo bungu renan? Bungu re, “Alum Esowo li a na bad bad, kun-a go nnyo rib rib, fere wob-a go eltim.” Alum nyaa alum eltaame nya, nya e kpo bung.
ROM 10:9 Tibre a lꞌfere yiimi ntianse re, “Jisos Ntul wo,” fere taame go ega eltim re, “Esowo nyahm-e nyahme go elkv,” a bahke bele eltahre.
ROM 10:10 Tibre nne no ma taame go ege eltim, ye wo ma li eno go esamahr bi Esowo. Nne no kpꞌyiimi ntianse ka Jisos, ye wo ma bel eltahre.
ROM 10:11 Tibre nwer Esowo bungu re, “Nne awohng awohng no lꞌtaame tv-e, bo we nehm riki ndon.”
ROM 10:12 Elyaange anehng anehng limm, afi jolo Jus, afi jolo Grik. Ntul nonehm wo li Ntul no ane kpee, no kpo ka ane afang enye, ba lꞌgboong-e go ege a mbing.
ROM 10:13 Ana nwer Esowo bungu no re, “Nne awohng awohng no lꞌgboongo Esowo go mbing nyi Ntul, á bahke bele eltahre.”
ROM 10:14 Anv, ane bahke limi renan kehm gboongo Esowo, eji bo kala taame tv-e? Bo bahke limi renan kehm taame tv-e, eji bo kala wꞌwuk bada ne?
ROM 10:15 Anv, ane bahke limi renan kehm bungu alum Esowo, eji bo ki tum bo? Ana nwer Esowo bungu no re, “Elbake ni ane ba kpo tiingi nnoobo etib kpꞌbake, emnob sehng.”
ROM 10:16 Ane kpee sang ma taame tv nnoobo etib bio. Tibre Aisaya bungu re, “Ntul, nne awo no ma taame tv etib ebahre bi e tiingi no?”
ROM 10:17 Eltaame kpo lohng go elwuku ni ane kpꞌwuku nnoobo etib. Nnoobo etib bio kpo lohng go alum nya Kraist.
ROM 10:18 N kpꞌbahbe re, Anv, bo ka wuk etib bioa? Eꞌee, bobwuk! Ana nwer Esowo bungu no re, “Alum nya alokeltum Esowo bungu no ebgan go njini kpee, ebyeere rehng nkpohka njini anyehng anyehng.”
ROM 10:19 N kpꞌkpeke bahb re, Anv, abone Israel kahnem ana lohngo noa? Moses gbo mbang bung re, “M bahke limi, aneb mbol mbol jo teel-n ala. M bahke koko agboolo ane, jo lim atahng jo rak-n.”
ROM 10:20 Aisaya tob bungu a esahb esahb re, “Ane ba ki-m jo seb, bo ma-m nyehn. Me n lennge elname tib ane ba n ki jo lub bo.”
ROM 10:21 Esowo bungu bada Israel re, “Efung kohro kohro bi n nyange abo enyame re me n vvrv ane ba ki-m jo wuk, ba jo faang-m go nnyo.”
ROM 11:1 N kpꞌbahbe re, anv, Esowo ebten ane ebea? Eꞌee! Mefono antahng, me nne Israel wo. Me mmon no Ebraham wo. N lohng go etꞌtohngo ji Benjamin.
ROM 11:2 Esowo ka ten ane ebe, ba á tohko kahn bo, bo kehm jini. Ń nehme kahn edi nwer Esowo ji Elaija bungu a Esowo bada Israela?
ROM 11:3 Á bungu re, “Ntul, bobwul abanyehnamahr eba, fere wa adi njom alimi enya. Me n sa ntahngtahng, gana bo kpꞌsebe re bo wul-m.”
ROM 11:4 Anv, Esowo faang-e renan? Á faang-e re, “Me n kuuru ane atahltahl nkpel elkubal ane atahl awubu (7,000) bum elname, ba kala jamme alahng, kak Baal.”
ROM 11:5 Ano wo fvfo tob li ngare nyꞌnehm ana. Ebsake ane ba Esowo ma yehke tib go ege a nnoobo.
ROM 11:6 Lꞌfere jol re á yehke bo tib go ege a nnoobo, o lohngo re, go bo eltum sang. Tohko jol ano, nnoobo kpeem li nnoobo.
ROM 11:7 Jia lohngo renan? Israel tikem bel ji bo jo seb. Ane ba Esowo yehke bo ba bele. Erik ane jehko bele etahnsi.
ROM 11:8 Ana nwer Esowo bungu no re, “Esowo ebkak bo etohko jio ji ellu alale, fere kak bo amahr nya bo lꞌkꞌkpe jo nyehn, fere ka bo atung nya bo lꞌkꞌkpe jo wuk tete rehng lela.”
ROM 11:9 Devid kpe bung re, “Nong, nkak ebo nyi bo kpo lim siingi nlehke, a ekpoko ji bo bahke gboko, a esiti mbang ji bo bahke seele, eji lꞌjol eltuuru ebo.
ROM 11:10 Nong, amahr ebo bamme, eji bo lꞌkꞌkpe jo nyehn. Si bo elsol ni nnen, bo jo jen ano ngare anyehng anyehng.”
ROM 11:11 N kpꞌbahbe re, Anv, bobsel elsel ni bo bahke gboka? Eꞌee! Ebꞌbi ebo ji wahnge eltahre ma rehng goji ane baka baka, eji bo lꞌjo teele Israel ala.
ROM 11:12 Eji abiafem nya Israel ko afang ba ka njini, fvfo ekpak bi bo gbo no bi ma lim ane baka baka ma gbo afang, elfuulu bahke gbale sehng ngare nyi Israel kpee bahke feere goji Esowo.
ROM 11:13 Anv, n kpꞌbungu a nahne wahn ji ki li abone Israel. Eji n li ntiingetib no Esowo tum-m tv ane baka baka, n kpꞌgeere kak eltum ename,
ROM 11:14 eji limi limi kan n lꞌlim ala jo teele ejahbe ejame, n fere tahre egom ebo jindiki.
ROM 11:15 Tibre eji eltene ni Esowo tene Israel limi re, njini jol go etem a Esowo, jen ji bahke jolo ngare nyi Esowo lꞌkpe ko bo? Bahke jolo elkpin ka akvne.
ROM 11:16 Ngbokambang lꞌfere jol ka Esowo, ane ebe bako kpee tob li ka-e fvfo. Nlohk eti lꞌjol ka Esowo, abꞌbo tob li ka ye fvfo.
ROM 11:17 Esowo ebgbakke abꞌbo oliv nyandiki go oliv ji á bahme go ege etahngga. Owo wahnge á kehm-a koko, wo ji li ana mbꞌbo oliv ji li go ekulugbe, ba lak-a edi ji á gbakke abꞌbo nyako, eji a lꞌtob jo bel alahb ma kpo lohng go alohk, fere bel afang nyao nya oliv jio.
ROM 11:18 Owo wahnge a lꞌkꞌjo daange abꞌbo nyako nya bo ma gbakke tub go. Á lꞌfere lim ano, jo buumu re, wo mbꞌbo, wo sang kpo ka nlohk elkpin. Nlohk nyi kpo ka-a elkpin.
ROM 11:19 A bahke bungu re, “Esowo gbakke abꞌbo nyako, eji á lꞌbel eyake, ko-m ba lake.”
ROM 11:20 Jio lohko li go etingitingi. Abꞌbo nyao Esowo gbakke tib go bo ekꞌtaame. Eltaame ena ni wahnge a kpe yim. Ka jo geere! Ga nob re wo jo fahl.
ROM 11:21 Esowo tahrem abꞌbo nya tohko jol o bum. Anv, a kpꞌtiri re á bahke wo tahre buma?
ROM 11:22 Nyehnen, nnoobo nyi Esowo, a elbibi ene ni á kpo bib. Á kpo bib a ane ba ma gbo, fere jo tib-a nnoobo, a lꞌsoro asi go ege a nnoobo. Tohko jol ano á bahk-a tob gbahk tub go fvfo.
ROM 11:23 Abꞌbo nyako tohko sa ano ano go bo ekꞌtaame, Esowo bahke kpe feere a bo, ba lake, tibre á kpi nsahm nyi á bahke ma lim ano.
ROM 11:24 Esowo eblim ejum ji ane lꞌkꞌtiki lim, eji á song kim-a, wo ji li ana mbꞌbo oliv ji li go ekulugbe, fere ko-a ba lake go oliv ji á bahme go ege etahngga. Lꞌlim renan, á lꞌkꞌko abꞌbo nya tohko jol o, feere a nya ba lake go bo etii?
ROM 11:25 Abonanee, n kpꞌsebe re wahn kahn ejum jia ji li mbehr mbehr, eji ń lꞌkꞌjo geere kak elnahne. Ejange Israel ajehng ebfere tahne asi. Etahnsi jio bahke jolo tete rehng ngare nyi nfange ane baka baka ma biingi, ba bahke bake goji Esowo.
ROM 11:26 Owo Israel kpee bahke kehm bele eltahre, ana nwer Esowo bungu no re, “Ntꞌtahre bahke lohngo go Sayon ba, ba yehke abꞌbi nya wob go etꞌtohngo ji Jekob.
ROM 11:27 A wo li egbanngalung ji m bahke limi a bo. Ngare nyio nyi m bahke ruku abiafem ebo.”
ROM 11:28 Tib eji bo tene nnoobo etib, owo wahnge bo ma fere jol anebekv ba Esowo tib go egahne esi. Tib eji Esowo ma yehke bo, bo kpeke li akpondahme enye tib go esi ji babnde ebo.
ROM 11:29 Tibre Esowo kpehme yaange ntir atahng enye bade ane ba á lꞌyehke bo, a ayare enye.
ROM 11:30 Wahn ane baka baka, wuku wuku ń taamem tv Esowo. Anv, Esowo ma-n tib ndon enye tib go bo ekꞌtaame.
ROM 11:31 Ano wo fvfo bo ki tob taame tv Esowo, eji Esowo lꞌtob tib bo ndon enye, ana á ma-n tib.
ROM 11:32 Tibre Esowo eblim ane kpee ebwoomo go ngbekobo nyi ekꞌtaame ebo, eji á lꞌtib bo ane kpee ndon enye.
ROM 11:33 Afang nya Esowo, elkahne ene, a elgbere ene ebsehnge eso. Nne awo bahke ma ko Esowo elfono? Nne awo bahke ma kahn mbang nyi Esowo kpo lim nsol enye?
ROM 11:34 Ana nwer Esowo bungu no re, “Nne awo kpꞌkahne ntir nyi Jehova? Nne awo tub-e elle?
ROM 11:35 Nne awo ma kꞌka Esowo ejum ji Esowo bahk-e gale?”
ROM 11:36 Nsol kpee lohng go ege. Ye wo wahnge nsol kpee li no. Nsol kpee li ka ye. Nong, ellub jol ka-e go njinanjini. Emen.
ROM 12:1 Fvfo, abonanee, n kp-n gboongo tib go ndon nyi Esowo re, wahn yake agubjing enyahne ka ana ejum njom ji li go elkpin, ji bahke jolo ka Esowo bi bi, jio ji á bahke koko. Ano wo fuumu re wahn jo kak Esowo.
ROM 12:2 Kana jol jang jang ana njini nyia. Jo belen ntir atahng nyi nfenfe, eji elkpin enahne lꞌjo yaange. Ana wo ḿ bahke jo kahn mbang nyi Esowo, fere kahn ji kpꞌnobo, ji kpo kor Esowo, ji li go nseenga nseenge.
ROM 12:3 Tib go nnoobo nyi Esowo ma-m ka, nyi nyi wahnge n kpꞌgboongo nne awohng awohng ewahne re, á kꞌjo geere kak ejum ji á ki kpi. Jo tiren nob nob, wahn kahn ji ḿ bahke jo lim go ayare nya Esowo ma-n ka, ana nya nne awohng awohng ewahne ma bel.
ROM 12:4 E li ana ngubjing anyehng nyi kpi ajoobo gbalee. Wo, eltum anehng sang bo kpi no.
ROM 12:5 Ano wo fvfo wahr tob li ngubjing anyehng a Kraist, jol eji e li li egom. Ejum ngubjing ajehng ajehng bobjabbe kono edi ajehng.
ROM 12:6 Nong, wahr ko ajoobo ayare nya Esowo ma-r ka, jo lim eltum, ana á ma-r ka nnoobo. Afi jolo ayare nya amahr anyehne, nong, wahr lim jang jang ana e ma bel.
ROM 12:7 Lꞌfere jol elloko, nong, wahr jo loko. Nne no kpo tib, nong, á jo tib.
ROM 12:8 Nne no kpo kak erehke, nong, á jo rehke. Nne no kpo yare ane ka nsol, nong, á jo ka go eltim anehng. Nne no li ntubesi, nong, á jo kak ekpuku go ejum ajehng ajehng. Nne no kpo lim nnoobo, nong, á jo lim go eyebatahng.
ROM 12:9 Nong, elkoro enahne jol elkohn ni li go etingitingi, abꞌbi jo sab-n, wahn fere tahm tonngo go nsol nyi kpꞌnobo.
ROM 12:10 Belen elkoro atemtem nio ni abonanyehn nne. Nong, nne awohng awohng jo bum ntem ana njꞌjoka nne.
ROM 12:11 Jo kaken ekpuku go eltum alimi. Kana jo gbo ewon! Jo kaken esi go nsol nyi etohko, wahn jo loko Esowo.
ROM 12:12 Jo belen eyebatahng go nsol nyi ń kpꞌkunu ekpu. Jo kpuumen erem, wahn fere jo kak ero ngare anyehng anyehng.
ROM 12:13 Jo kaken aneb Esowo ebo, ba li go elehng nsol, wahn fere jo vvrv ajenne.
ROM 12:14 Jo biren nnoobo tv ane ba kp-n nohko. Jo biren na nnoobo tv ane, kana jo su bo!
ROM 12:15 Jo tob belen eyebatahng a ane ba kpi eyebatahng, wahn tob jo ling a ane ba kpꞌlingi.
ROM 12:16 Jolen go ntir na anyehng! Kana jo nok re wahn lim nsol elgahm! Jo jenen a ane ba li rede rede. Kana jo geere kak elkahne enahne!
ROM 12:17 Nne awohng awohng no lꞌlim-n ebi, kana jo ko ebi, feer-e. Jo garen ana ḿ bahke jo lim nsol nyi ane kpee kpꞌkahne re kpꞌnobo.
ROM 12:18 Jo noken go mbang anyehng anyehng, eji limi limi kan, ń lꞌjol go elkoono a ane kpee.
ROM 12:19 Akpondahme enyame, kana jo bongo afem enyahne antahng. Yaken ka erakatahng ji Esowo. Tibre nwer Esowo bungu re, “Me wo li mbꞌbongo. Me wo bahke bongo afem. Ana wo Jehova bungu no.”
ROM 12:20 Ga nob re wahn lim ji nwer Esowo bungu no re, “Nnekv ewa, njal lꞌyam-e, ka-e, á li. Alahb lꞌkor-e, ka-e, á wo. A lꞌlim ano, li ana a ma kpar akal ngun kun-e go esi.”
ROM 12:21 Ka taame, abꞌbi ga-a. Ko nnoobo, wo ga abꞌbi.
ROM 13:1 Nong, nne awohng awohng jo woomo go elwo ni atubesi ejahbe. Tibre ntubesi awohng awohng limm, no Esowo ki-e ka nsahm. Ye wo yehke atubesi kpee bum.
ROM 13:2 Fvfo, nne no lꞌten atahm nya atubesi jehke no, yebtob ten Esowo bi ma yehke atubesi bao bum. Ane ba lꞌten bo, bo bahke nyehne erem.
ROM 13:3 Tibre ane ba kpo lim nob nob, limm re bo kpe fahl atubesi. Ane ba kpo lim abꞌbi, bo ba bahke jo fahl atubesi. Anv, a kpꞌsebe re wo kꞌjo fahl atubesia? Lꞌlun, lim ji kpꞌnobo, bo bahk-a tehke.
ROM 13:4 Tibre bo alokeltum Esowo ba, tib eji lꞌnob a na. A lꞌlim ebi, nꞌnob re wo jo fahl. Tibre Esowo kaam bo nsahm nyi erem akake mbol mbol. Bo ba li alokeltum ba Esowo yehke no bum re bo jo kak nne no kpꞌlimi ebi erem.
ROM 13:5 Owo wahnge nobo re wo woomo bo go elwo. Ka woomo go bo elwo, tib eji a kpꞌsebe re wo for go erem. Jo woomo bo go elwo, eji a lꞌbel eltim ni nno go esamahr bi Esowo.
ROM 13:6 Esi jꞌnehm ji wahnge ḿ bahke jo tahb etak. Tibre atubesi, alokeltum Esowo ba kpi nlimi nlimi eltum nio asongo.
ROM 13:7 Jo kaan bo ane kpee ji fuumu re wahn ka bo. Jo tahben etak ka ane ba fuumu a bo, wahn jo tob kpi akpohko go nsol nyindiki nyi atubesi lꞌtong-n re wahn kpi. Jo fahlen nne no fuumu re wahn fahl-e, wahn jo kak nne no fuumu re wahn kak-e.
ROM 13:8 Kana bel nne awohng awohng mbong, sehngem elkoro ni ḿ bahke bele atemtem. Tibre nne no, nne noko lꞌjo kor-e, yebbum atahm nya Esowo kpee.
ROM 13:9 Atahm nya li re, “Ka lim erehbe, ka wul nne, ka v ejv, ka jo baare amahr go nsol ane”, a ntahm anyehng anyehng nyehko gona, nne li ma fadde, fere bung ellumlum anehng re, “Nne ebjing ewa jo kor-a ana ebjing eba.”
ROM 13:10 Nne awohng awohng no nne noko lꞌkor-e, we á nehm soodo. Fvfo, elkoro ni li atahm Esowo abumu.
ROM 13:11 Jo limen jia, tibre ń kpꞌkahne ana ngare nyia li no. Ngare ebbiingi nyi ḿ bahke nyahme go ellu. Tibre anv wo, eltahre ma-r ga kabbe, sehnge ngare nyi e gbo mbang taame tv Esowo.
ROM 13:12 Ejannge kpeem ga li. Efungfu yahke se. Owo wahnge nobo re wahr yaken nsol nyi li ka ejannge, fere kak nsol ebta nyio nyi ellennge.
ROM 13:13 Nong, wahr jo jen nob nob ana ane ba kpꞌjene ngara njul, ba ane kpi bo kpur. Kana jo jen, jo bahn ase yannge, fere jo wo amahm, jo lim ana kor-n no, fere jo kon anebkal, jo nok abohng, fere bel eteelala.
ROM 13:14 Kaken Ntul a Jisos Kraist ana ewobo, wahn kꞌjo yehke ekpu kunu go ngubjing, eji ngubjing lꞌkꞌjo lim ji kp-e koro.
ROM 14:1 Jo koon nne no kil tahne go mbang nyi Esowo. Kana jo lim nfaabe a ne bada nsol nyi á kpꞌtaame tv.
ROM 14:2 Nne nondiki kpo taame re, nne li ma li nsol alehke anyehng anyehng. Nne no kil tahne go mbang nyi Esowo, á kpo li anyane anyane.
ROM 14:3 Nong, nne no kpo li ejum ajehng ajehng kꞌjo daange nne no kil jo li. Nne no kil jo li, á kꞌjo lam nne no kpo li ejum ajehng ajehng. Tibre Esowo m-e ko.
ROM 14:4 Wo elkohn nne awo, no bahke lame nlokeltum no nne noko? Yefono nde wo bahke kahne antahng, joare nlokeltum noo bahke yiimi, afi á bahke gboko. Á bahke yiimi. Tibre Esowo bi li nde no we bahk-e ma lim, á yiimi.
ROM 14:5 Nne nondiki kpo tir re, efung bindiki bi ga li egburu efung sehnge afung nyako. Nne noko tir re, afung kpee li jang jang.
ROM 14:6 Nne no kpo bum ekahmekahme efung, á kpo lim tib esi ji Jehova. Nne no kpo li ejum ajehng ajehng, á kpo lim ano tib esi ji Esowo, tib eji á kpo kak Esowo saam go nsol alehke nyio. Nne no kil jo li nsol nyindiki, á kpo tob lim ano tib esi ji Esowo, fere jo kak-e saam.
ROM 14:7 Tibre nne ewahre awohng awohng limm, no kpi elne antahng, jol afi á li go elkpin, afi á kpo na.
ROM 14:8 Afi e li go elkpin, e li ka Jehova. Afi e kpo na, e kpo, ka ye. Afi e li go elkpin, afi e fere kpo na, e li ka Jehova.
ROM 14:9 Ji wahnge Kraist kpo no, á kpo, fere nyahme, jol go elkpin, eji á lꞌjol ntul no akvne, a aneb mbir mbir.
ROM 14:10 Jen ji wahnge a kpo lam mmonanne? Wo jia, jen ji wahnge a kpo daange mmonanne? Tibre wahr ane kpee bahke yiimi go eti elam ji Esowo.
ROM 14:11 Tibre nwer Esowo bungu re, “Jehova ebtir elne re, Ana n li go elkpin, nne awohng awohng bahk-m jamme alahng, fere taame re, me Esowo bi.”
ROM 14:12 Fvfo, Esowo bahke bahbe nne ewahre awohng awohng antahng bade ana á limi no.
ROM 14:13 Fvfo, nong, wahr kiin kpe lam atemtem. Ga nob re wahr jo kunu ekpu, eji e lꞌkꞌwahng mmonanne ewahne sel, tohko jol ano á gbo yel abiafem.
ROM 14:14 Eji n li ka Ntul a Jisos, n kpꞌsahb kꞌkahn re, ejumjum limm, ji ki li saang. Nne lꞌfere bum re, ejum jia limm saang, ejum jio ebfere jol ejum ji ki li saang ka-e.
ROM 14:15 Ejum ji a kpꞌlehke lꞌsab mmonanne, lohngo re, a nehme kpe jen go mbang nyi elkoro. Nong, ejum ji a kpꞌlehke kꞌwahng nne no Kraist kpo ka-e, rannge.
ROM 14:16 Ka taame, ejum ji a kpꞌkahne re kpꞌnobo bel ebi mbing.
ROM 14:17 Tibre etul bi Esowo wobem go nsol alehke, wobem go elwoko. Li go mbang nyi nne kpꞌlimi nsol nyi li go etingitingi, fere bel elkoono, a eyebatahng ji Etingi Etohko kpo ka.
ROM 14:18 Nne lꞌloko Kraist go mbang nyia, Esowo bahk-e koko, ane bahke jo tehk-e tehk.
ROM 14:19 Nong, wahr jo noken, jo lim nsol nyi bahke koko elkoono ba a ni, fere jo kak atemtem ebo, eji e lꞌgbal.
ROM 14:20 Ka jo rannge eltum ni Esowo kpꞌlimi tib nsol alehke. Ejum ajehng ajehng li saang. Nobem re nne li ejum ajehng ajehng ji bahke limi nne noko á gbo yel go abiafem.
ROM 14:21 Nobo re á kꞌjo li nnyam, fere jo wo amahm, fere jo lim ejum ajehng ajehng ji bahke wahnge mmonannyehn gbo.
ROM 14:22 Lꞌjol re a kpꞌsahb kꞌkahn re, nsol nyimongo nyi a kpꞌlimi li nob nob go esamahr Esowo, nong, jol-a go ega atahng, wo a Esowo. Eyebatahng li a nne no kil lame elne, eji á kpꞌlimi ji á kpꞌkahne re kpꞌnobo.
ROM 14:23 Nne no lꞌjo faabe, á lꞌfere li nsol nyio, yebli ebi. Tibre ji á limi no lohngem go elkahne ni á ma kahn mbang nyi Esowo. Wo, ejum ajehng ajehng ji tohko lohng go elkahne nio, abiafem nya.
ROM 15:1 Wahr ji ma tahne go mbang nyi Esowo, nobo re wahr jo kaken ane ba kil tahne ebo. Nong, wahr kꞌjo lim ji bahke jo kor wahrfono antahng.
ROM 15:2 Ga nob re wahr jo lim ji bahke jo kor mmonanne ewahre, eji lꞌjo nob a ne, á fere gbal go mbang nyi Esowo.
ROM 15:3 Tibre Kraist joom lim ji jo kor yefono antahng. Ana nwer Esowo bungu no, “Akuk nya bo jo su Esowo, nya nya ma fere gbo kuum-m.”
ROM 15:4 Tibre ejum ajehng ajehng ji bo nyono go nwer Esowo wuku wuku, bo nyono re, jo ka-r elle, eji e lꞌbel ekunukpu tib go elkpuumu ni nwer Esowo kp-r tibi, a ekakeltim eje.
ROM 15:5 Nong, Esowo bi elkpuumu, bi kpo kak ane eltim, lim-n, wahn jol go elkoono atemtem, ana Kraist tibi no,
ROM 15:6 eji ń lꞌjo tehk Esowo wahn ane kpee nnyo nnyo amehng, ye ji li nde no Jisos Kraist ntul ewahre.
ROM 15:7 Fvfo, nobo re wahn jo ko atemtem, jang jang ana Kraist ko-n no, eji Esowo lꞌbel ellub.
ROM 15:8 Tibre n kp-n tongo re, Kraist bꞌba, ba jol nlokeltum no Jus, eji lꞌtib re, Esowo li nkakesehk a nne, fere lim enyam bi á nyame tong babnso ejahre,
ROM 15:9 eji ane baka baka lꞌka Esowo ellub tib go ege a ndon. Ana nwer Esowo bungu no re, “M bahk-a tehke go ellong ane baka baka, fere yim ase, jo tehk mbing enya.”
ROM 15:10 Nwer Esowo kpe bung re, “Ane baka baka, belen eyebatahng a aneb Esowo!”
ROM 15:11 Nwer Esowo kpe bung re, “Tehken Jehova, wahn ane baka baka kpee. Nong, ane kpee tehk-e.”
ROM 15:12 Aisaya kpe bung re, “Nlohk nyi Jesi bahke bake, ye ji bo bahk-e mehle wahre re á fili ane baka baka. Ye wo, ane baka baka bahke jo kun-e ekpu.”
ROM 15:13 Nong, Esowo bi li nfono ekunukpu gohr-n ruru eyebatahng, a elkoono tib eji ḿ ma taame tv-e, eji ekunukpu ejahne lꞌjo gbal asongo tib go nsahm Etingi Etohko.
ROM 15:14 Abonanee, mefono antahng kpꞌsahb kꞌkahn re, nnoobo ebrur go egahna ntim, a elkahne kpee, fvfo, ḿ bahke ma tob jo rehke atemtem.
ROM 15:15 Nwer nyia, n nyono esahb esahb, eji n lꞌbuum-n nsol nyimongo tib go nnoobo nyi Esowo ma-m ka re,
ROM 15:16 me n jol nlokeltum no Kraist Jisos ka ane baka baka. N kpꞌlimi eltum ana nlimajom, eji n kpꞌtiingi nnoobo etib bi Esowo re me n ko ane baka baka ba ka Esowo ana ayare nya Esowo bahke koko, nya Etingi Etohko ma lim re, jol eje eje ka Esowo.
ROM 15:17 Eji n li ajehng a Kraist, n li ma geere kak eltum ni n kpꞌlimi ka Esowo.
ROM 15:18 Tibre n nehme sahb bung ejumjum, sehngem ji Kraist ma-m ko lim, ji ji m bahke jo bung, eji ane baka baka lꞌtaame tv Esowo, fere jo wuk-e, tib go nsol nyi n kpꞌbungu, fere jo lim.
ROM 15:19 Tibre Esowo ka-m nsahm re me n tib nliingi, fere lim akpokosi go nsahm nyio nyi Etingi Etohko. Owo n kehm tahme song tiingi nnoobo etib bi Kraist, tong nne awohng awohng, bomo go Jeusalem, woor song rehng Illirikum.
ROM 15:20 Ntir enyame ga li re, me n song tiingi nnoobo etib go adi nya bo kala kahn mbing nyi Kraist, eji n lꞌkꞌjol ana nne no kpo si kunu go nnahb ekahme nyi nne nondiki ma bum.
ROM 15:21 Ana nwer Esowo bungu no re, “Ane ba, bo kala tꞌtong bo bada ne, bahke nyehne. Ane ba kala wꞌwuk, bahke kahne.”
ROM 15:22 Ejum ji ana, ji kpo kon-m elkpane re me n kꞌba go egahne.
ROM 15:23 Ebkang nnya tvv nyi m bomo elsebe re me m ba go egahne, ba nyehn-n, wo anv, eji eltum ename ma mal go ajang ajahbe nyaa,
ROM 15:24 me m bum re, m bahk-n nyehne, eji n kpꞌsehnge tahm go Spein. N kpꞌbumu re, ḿ bahk-m song tv, ngare nyi m ma ba kang a nahne abon afung ntiil, fere bel eyebatahng.
ROM 15:25 Anv, n yahke ba eltahme go Jeusalem re me n song kak aneb Esowo ebo.
ROM 15:26 Tibre aneb ero ba li go Masedonia, a Akaya ebkor bo re bo tahb akpohko nya bo bahke kake aneb Esowo ba li go Jeusalem, ba li akpak.
ROM 15:27 Jo koro bo re bo lim ano. Etingitingi, bo kpi bo mbong. Eji ane baka baka ma tob bel elfuulu ebo ni etohko, li ka bo re bo tob kak Jus ebo go nsol nyehka nyehka.
ROM 15:28 Ngare nyi m ma lim ajehng ajehng mal, fere ka bo akpohko nyao, m bahke ba sehng go egahne, tahm go Spein.
ROM 15:29 N kpꞌkahne re, n lꞌba go egahne, m bahke bake a elfuulu ni Kraist kpee.
ROM 15:30 Abonanee, n kp-n gboongo, tib eji ń kpꞌkahne Jisos Kraist, Ntul ewahre, fere kahn elkoro ni Etingi Etohko kpo ka, re wahn jo nok, jo tob-m go ero akake ka Esowo,
ROM 15:31 eji Esowo lꞌtahr-m yehke go abo nya ane ba kala taame tv-e ba li go Judea, eji aneb Esowo ba li go Jeusalem lꞌko ekakebo ji m bahke bo ka go eyebatahng.
ROM 15:32 Owo m bahke kehm bake go egahne a eyebatahng, Esowo lꞌtaame, fere ba bel ekakeltim a nahne a nahne.
ROM 15:33 Nong, Esowo bi elkoono jol a nahne, wahn ane kpee. Emen.
ROM 16:1 N kpꞌlennge mmonanne ewahne no nkal ka-n, no bo kpo lung-e re Fibi. Á li nlokeltum ero go ero bi li go Kenkrea.
ROM 16:2 Á lꞌba, koon ye go mbing nyi Ntul a Jisos, ana fuumu re aneb Esowo jo lim, wahn jo kak-e ebo go ejum ajehng ajehng ji á lꞌseb. Tibre yebkak ane gbalee ebo, a mefono fvfo.
ROM 16:3 Kaken Priska, a Akwila nnyo, ba e kpo lim eltum anehng a bo, ni Kraist Jisos.
ROM 16:4 Bobtaame elkv tib go egame esi. N kpꞌkake bo saam, jol me ntahngtahng sang na, aneb ero baka kpee ba ki li Jus fvfo kpꞌtob kak bo saam.
ROM 16:5 Kaken aneb ero ba kpo kono nkon go bo etahk nnyo. Kaken Epanetus ekpondahme ejame nnyo, ye ji gbo mbang taame tv Kraist go Esia.
ROM 16:6 Kaken Meri nnyo, ye ji jo kak eko, jo lim eltum ka-n.
ROM 16:7 Kaken Andronikus nnyo, a Junias, bo ji e wob ngbekobo ano, ba tob li Jus ana me, bo ji abatiingetib kpo kak bo. Bo ba gbo mbang taame tv Kraist ka me.
ROM 16:8 Kaken Ampliatur nnyo, ji li ekpondahme ejame go ejang bi Ntul a Jisos.
ROM 16:9 Kaken Uranus nnyo, ji kpo tob lim eltum ni Kraist ana wahr. Kaken Stakis, ekpondahme ejame nnyo.
ROM 16:10 Kaken Apelles nnyo, ye ji ma lohko tib re, ye li ka Kraist. Kaken ane ba lene etahk Aristobolus nnyo.
ROM 16:11 Kaken Herodion nnyo, ye ji tob li nne a Jus ana me. Kaken aneb Esowo nnyo, ba li etahk Narsisus.
ROM 16:12 Kaken Trifena, a Trifosa nnyo, bo ji kpꞌlimi eltum ni Jehova. Kaken Persis ekpondahme ejame nnyo, ye ji ma sahb kꞌkak eko go eltum Esowo alimi.
ROM 16:13 Kaken Rufus nnyo, ye ji kpꞌgaka lim eltum Esowo, a nnyehn no tob li nnee.
ROM 16:14 Kaken Asinkritus nnyo, a Flegon, Hermes, Patrobas, Hermas, a abonanee ba li a bo.
ROM 16:15 Kaken Filologus nnyo, a Julia, Nereus, a mmonannyehn no nkal, go Olimpas, a aneb Esowo bako kpee ba tob li a bo o.
ROM 16:16 Kaken atemtem nnyo go nnyo asodo ana abonanyehn nne. Aneb ero ba Kraist kpee kp-n kake nnyo.
ROM 16:17 Abonanee, n kp-n gboongo re, wahn jo gbere ane ba kpo ko nyꞌyabe ba a nyi, fere jo kpan eltum ni Esowo, eji bo kpꞌtibi eltibi nindikandiki, ni bo kal-n tꞌtib. Yaamen a bo.
ROM 16:18 Tibre elkohn ane bao kpehme loko Ntul a Jisos Kraist. Bo kpo loko bofono antahng. Bo li ayebe anyo ane ba kpo foolo anyo, jo nehm ane ba kil jo tir re, ane bako kpi ebi eltim.
ROM 16:19 Nne awohng awohng ebwuk bade ana n kpo lim jang jang ana nwer Esowo bungu no. Ji ji wahnge n kpꞌgeere kak-n. N kpꞌsebe re wahn jol akahnkahn ane ba kpꞌkahne ana bo bahke jo lim nnoobo, fere jol ana abonbili ba kil kahne abꞌbi.
ROM 16:20 Owo Esowo bi elkoono bahke kehm wade nnehm elwaare, wahn kun-e akpade. Nong, nnoobo nyi Ntul a Jisos Kraist jol a nahne.
ROM 16:21 Timoti ji e kpo lim eltum ano, kp-n tob kak nnyo. Lusius kp-n kake nnyo, a Jeson, a Sosipater, bo ji tob li Jus ana me.
ROM 16:22 Me Tersus ji kpꞌnyono nwer nyia, n kp-n kake nnyo go mbing nyi Jehova.
ROM 16:23 Gayus kp-n tob kak nnyo, ye ji n li go ege etahk, ye jio ji aneb ero kpo ba kono nkon go ege etahk. Erastus kp-n kake nnyo, ye ji kpo kuuru akpohko nfam. Mmonanne ejahre Kwartus kp-n tob kak nnyo.
ROM 16:24 Nong, nnoobo nyi Ntul a Jisos Kraist jol a nahne. Emen.
ROM 16:25 Nong, wahr kaan Esowo ellub, ye ji bahk-n ma lim ń yiimi tꞌtahne, ń lꞌtoono nnoobo etib bi n kpꞌtiingi, bi li alum Esowo bada Jisos Kraist, ana Esowo ma lennge nsol nyia nyi á behre no mahne mahne.
ROM 16:26 Anv, nsol nyia eblennge gbuul sehng go alum nya abanyehnamahr Esowo nyono no, ane kpee ebkahn ana Esowo bi li go njinanjini tongo no re bo taame tv-e, fere jo wuk-e.
ROM 16:27 Nong, Esowo bi kpi elkahne ntahngtahng bel ellub go njinanjini, ni kpo sehng go abo nya Jisos Kraist. Emen.
1CO 1:1 Me Pol wo, ji koro Esowo, á yehk-m no re me n jol ntiingetib no Kraist Jisos, awahr a mmonannee Sostenes,
1CO 1:2 e kpꞌnyono nwer nyia tv aneb Esowo ba li go Korint, bao ba Kraist Jisos ma ru ntim ebo, fere yehke bo re bo jol ebo ebo ka Esowo, budu ane bao ba kpꞌkake ero edi ajehng ajehng go mbing nyi Ntul a Jisos Kraist ji li ntul abo, a ntul ewahre fvfo.
1CO 1:3 Nong, Esowo Nso ejahre, a Ntul a Jisos Kraist ka-n nnoobo, a elkoono.
1CO 1:4 N kpo kak Esowo saam ngare anyehng anyehng tib wahn, tib go nnoobo nyi Esowo ma-n ka, eji á ka-r Kraist Jisos.
1CO 1:5 Tib eji ń li ajehng a Jisos, owo wahnge ḿ ma fang go alum abungu kpee, a elkahne anehng anehng.
1CO 1:6 Alum nya Kraist nya wob-n go egahne atahng ebgbal, fere tahne.
1CO 1:7 Ano wo wahnge nnoobo anyehng anyehng nyi Esowo ka-r no kil-n ebkpe rin, ana ń kpꞌsiki re bo lennge Ntul a Jisos Kraist ka-n.
1CO 1:8 Á bahk-n kuuru tete rehng go esꞌkohro efung, eji ń lꞌli eno go efung bio bi Ntul a Jisos Kraist.
1CO 1:9 Tibre Esowo kpi ekakesehk, ye ji yehk-n no re wahn ba jol ajehng a Mmon ewe Jisos Kraist Ntul ewahre.
1CO 1:10 N kp-n rehke abonanee go mbing nyi Ntul a Jisos Kraist re wahn ane kpee jo bung, bum nnyo amehng, nyꞌyabe anyehng anyehng kꞌkpe jol go egahne ellong. Sahb jolen jol ajehng go eltim anehng, a ntir anyehng.
1CO 1:11 Tibre, abonanee, ane ba li etahk Kloe ma-m tong re, wahng kpꞌtaange atemtem.
1CO 1:12 Ellum ni n kpꞌbungu a, n kpꞌbungu bade ane bandiki ba kpo bung re, bo li ka Pol, bandiki re, bo li ka Apollos, bandiki re, bo li ka Pita, bako re, bo li ka Kraist.
1CO 1:13 Anv, Kraist ebyab, jol agꞌgabe agꞌgaba? Pol wo bo kum-e go ekros ka-na? Anv, wahn bele ewohngalahb go mbing nyi Pola?
1CO 1:14 Me n kak Esowo saam, eji n ki wohngo nne awohng awohng ewahne alahb, sehngem Krispus, a Gayus, bo ba n wohngo bo alahb.
1CO 1:15 Nnene limm, no bahke ma bung re á bele ewohngalahb go egama mbing.
1CO 1:16 Oo, n tꞌtob wohngo Stefanas alahb fvfo, a aneb etahk ebe. N nehme kpe buumu, joare n kpꞌkpe wohngo nne nondiki alahb budu.
1CO 1:17 Tibre Kraist me tumem re me m ba wohngo ane alahb. Á tum-m re me n song tiingi nnoobo etib. Limm re me m bung ana nne no kpo mal alum abungu go elkahne ni ane, tib eji nsahm nyi elkv ni Kraist kpo no go ekros lꞌkꞌgbod.
1CO 1:18 Alum nyao nya li bade ekros ji Kraist kpoo no, li agboolo nsol go ejang ane bao ba kpꞌtane. Go egahre ejang, wahr jia ji kpꞌbele eltahre, alum nyao li nsahm nyi Esowo.
1CO 1:19 Tibre bo nyono go nwer Esowo re, “Esowo bungu re, M bahke rannge elkahne ni akahnkahn ane, fere yehke ntir nyio nyi aneb ngbere, ro go.”
1CO 1:20 Anv, kehm jolo renan bade akahnkahn ane bao, a aneb ngbere fvfo? Kehm jolo renan bada nne no kpo ware go nnyo go njini nyia? Esowo ebrod elkahne ni njini nyia bum ana egboolo ejum.
1CO 1:21 Tibre Esowo go ege elkahne wo, á kpane ane re bo ki-e kahn go bo elkahne. Kpo kor Esowo re á tahre ane ba lꞌtaame tv etib bi e kpo tiingi, bi kpo jol ane bako ana egboolo ejum.
1CO 1:22 Jus kpo seb re bo nyehn akpokosi. Grik kpo seb elkahne.
1CO 1:23 Ana wahr, wahr kpo tiingi etib bi Kraist ji bo kum-e go ekros. Go ejang bi Jus, etib bia li ana esiti mbang. Go ejang bi ane ba ki li Jus, li egboolo ejum.
1CO 1:24 Go ejang ane bao ba Esowo ma yehke bo, bo li ma jol Jus, bo li ma jol ane baka baka, etib bia ana, Kraist wo, ji li nsahm nyi Esowo, a elkahne.
1CO 1:25 Etib bio bi Esowo, bi kpo jol egboolo ejum go esamahr ane, nobo sehnge elkahne ni ane. Nsol nyio nyi Esowo nyi kpo jol aleenge nsol go esamahr ane, tahne sehnge eko ji ane.
1CO 1:26 Abonanee, buumen ana ń jolo no, eji Esowo lung-n no. Egom ejahne ntiil ji jolo akahnkahn ane. Egom ejahne ntiil ji jolo ajꞌjok ane, fere jol agburu ane ba bele ellub go njini nyia.
1CO 1:27 Esowo ebyehke nsol nyi li agboolo nsol go esamahr njini nyia ko, riki akahnkahn ane ndon, fere yehke nsol nyi kil tahne go esamahr njini nyia, ko, riki ajꞌjok ane ndon.
1CO 1:28 Esowo ebyehke nsol nyi li rede rede, nyi kil jo lub ane ba li go njini nyia, nyi bo kpo fere bung re, “Ejumjum o lohngem!” Eji á lꞌrede nsol nyi njini kpo tir re li atahntahn nsol, eji lꞌkꞌkpe jol ejumjum.
1CO 1:29 Jia lohngo re, nnene limm, no bahke ma wor nnyo go esamahr bi Esowo.
1CO 1:30 Ye wo ka-n Jisos Kraist, eji ń lꞌjol go elkpin nꞌne. Kraist wo, Esowo m-e ko, lim-r e ma jol akahnkahn, fere li eno go ege esamahr, fere jol ejahre ejahre. Ye wo ma-r fak yake.
1CO 1:31 Ano wo fvfo bo nyono go nwer Esowo re, “Nne no lꞌkehme nnyo wor, á wor nnyo tib go nsol nyi Jehova ma lim.”
1CO 2:1 Abonanee, eji m ba go egahne ba yiimi ntianse ka Esowo, n joom bung ayebeyebe alum, fere jo bung go elkahne nehka nehka.
1CO 2:2 N tiri go egame eltim re, n nehm kpe bung ejum ajehng ajehng jehka jehka tong-n, m bahke jo bung bade Kraist wo wo, asehngesehnge elkv ene ni m bahke jo ga bung.
1CO 2:3 Eji n jolo a nahne, n leenge sehng, jo fahl, fere jo kꞌkahm.
1CO 2:4 Etib bi n tiingi no, a alum nya m bungu no, m bungem ana nne no kpo sahb mꞌmal elbungu go elkahne ni nne. N fere jo tib nsahm nyio nyi etohko ji Esowo,
1CO 2:5 goji eltaame enahne lꞌkꞌkuumu go elkahne ni nne, eji lꞌkuumu go nsahm nyi Esowo.
1CO 2:6 Tibre alum nya n kpo bung kpi elkahne ka ane ba ma gbal go ejang bi Esowo. Elkahne nia lohngem go njini nyia. Elkahne nia limm elkahne ni ane ba kpi njini nyia fili, bo jio ji bahke tane.
1CO 2:7 Elkahne ni n kpꞌbungu a, elkahne ni Esowo ni, ni ki li gbuul, ni Esowo behre no. Bomo go mbomannahb, njini kehm jolo, Esowo yehke elkahne nio re jol ellub nꞌnahre.
1CO 2:8 Ntul awohng awohng limm go njini nyia, no kahne elkahne nia. Li re bo kꞌkahn, kehn bo jolem kumu Ntul no kpi ellub go ekros.
1CO 2:9 Nwer Esowo bungu re, <<Nsol nyi nne kala nyꞌnyehn, fere wꞌwuk, nyi nne kala tꞌtir go ege eltim re bahke jolo, nyi nyi Esowo ma toobo bum ane bao ba ye kpi bo kor,>>
1CO 2:10 nyꞌnehm nyi Esowo ma lennge ka-r go ege etohko. Tibre etohko ji Esowo ji kpo rab ejum ajehng ajehng, fere jo rab nsol Esowo nyi li go mbiiri.
1CO 2:11 Nne, etohko eje ji ji kpꞌkahne kpee bade ana á li no. Ano wo fvfo, etohko ji Esowo kpꞌtob kahn kpee bade Esowo. Nnene limm, no kpꞌkahne.
1CO 2:12 Wahr belem etohko ji njini nyia ana, e bele etohko ji Esowo tumu no tv, eji e lꞌkahn ayare nya Esowo ma-r ka.
1CO 2:13 E kpehme bung alum nya nne tib-r no go ege elkahne. E kpo bung alum nya Etingi Etohko tib-r no, eji e kpꞌtooro nsol nyi etohko, tong ane bao ba kpi etohko ji Esowo.
1CO 2:14 Nne noka noka no ki kpi etohko ji Esowo, á nehm ma bel nsol nyi etohko. Tibre á nehm tiki kahn, eji li agboolo nsol go ege esamahr. Tibre elkahne nio ni nne bahke kahne nsol nyio, elkahne ni etohko ni.
1CO 2:15 Nne no kpi etohko jio ona ji Esowo, á bahke ma lam elam ajehng ajehng. Yefono antahng, nnene limm, no bahk-e ma lam.
1CO 2:16 Nwer Esowo bungu re, “Nne awo li nne no kpꞌkahne ntir nyi Jehova, nyi á bahk-e tubu elle?” Wahr ba kpi ntir nyi Kraist.
1CO 3:1 Abonanee, etingitingi, m maam bung a nahne ana n jol bungu a ane ba kpi etohko ji Esowo. M bungu a nahne ana n jol bungu a ane ba njini nyia, a abonbili ba li go ejang bi Kraist.
1CO 3:2 N jo le-n go alahbbel, wahn n joom le go nsol alehke nyehka ga nyi kpꞌtahne. Tibre ń joom ma li. Jol tete sik anv, ń nehme ma li.
1CO 3:3 Tibre ń kpeke li na li jang jang ana ane baka baka. Ń lꞌfere bel eteelala atemtem, fere jo taange, jia nehme tib re ń kpꞌlimi eljini ni ane baka baka ba li njini nyiaa?
1CO 3:4 Nne noka lꞌtong re, ye li ka Pol, noko re, ye li ka Apollos, lohngem re ń kpꞌlimi eljini ni ane baka bakaa?
1CO 3:5 Nne awo li li Apollos? Nne awo li li Pol? Bo alokeltum Esowo ba, bo ba wahnge ń taame tv Esowo. Bo, nne awohng awohng kpꞌlimi eltum ni Ntul ka-e re á lim.
1CO 3:6 Me wo jo bahm, Apollos jo toomo alahb, Esowo bi kpo ka nlak.
1CO 3:7 Nne no kpo bahm nsol, a nne no kpo toomo alahb, ejumjum goji bo limm. Esowo ntahngtahng bi li elahmlahm ejum, tibre ye wo kpo ka nlak.
1CO 3:8 Nne no kpo bahm, a nne no kpo toomo alahb, bo li jang jang. Nne awohng awohng bahke bele eltuuru ene, ana á limi eltum.
1CO 3:9 Wahr ebkod abo, lim eltum ka Esowo. Wahn ba li edi egbe ji Esowo. Wahn tob li etahk ji Esowo.
1CO 3:10 Nnoobo nyi Esowo ma-m ka, nyi nyi m ma ko bum nnahb ekahme nyia, ana etingitingi nsehketahk no nno a nno. Nne noko kpꞌlange ero. Nong, nne awohng awohng jo kunu ekpu ana á kpꞌlange.
1CO 3:11 Nnahb ekahme anyehng anyehng limm, nyi bo bahke kpe bum, sehngem nyi bo ma si bꞌbum, nyi li Jisos Kraist.
1CO 3:12 Egom jindiki bahke koko agul, fundiki asilva, fundiki atal nya nno a nno, lang kunu go nnahb ekahme nyio. Egom jindiki bahke koko ajang nti, fundiki amang, fundiki akomo si.
1CO 3:13 Eltum nne awohng awohng, bo bahke nyehne. Efung bio bi Kraist, agun nya bahke tibi ana eltum ni nne awohng awohng jolo no. Agun nyao bahke wuungu eltum anehng anehng, joare nꞌnob, afi nobem.
1CO 3:14 Ejum ajehng ajehng ji nne lꞌsi, kunu go nnahb ekahme nyio, lꞌsahb agun, nne noo wo bahke bele eltuuru.
1CO 3:15 Nne awohng awohng no eltum ene lꞌfi, yeblim eltum mbol mbol. Yefono antahng bahke bele eltahre ana nne no ma bohngo lohng go agun.
1CO 3:16 Anv, ń nehme kahn re, wahn ba li etahk ji Esowo, ji Etingi Etohko ma ba lene tob-na?
1CO 3:17 Nne awohng awohng no lꞌrannge etahk ji Esowo, Esowo bahk-e tob rannge. Tibre etahk ji Esowo li mbarebare ejum ji li saang. Etahk jio, wahn ba.
1CO 3:18 Nong, nne awohng awohng kꞌnehm elne. Nne awohng awohng go egahne ellong no lꞌtong re, ye li ekahnkahn nne go njini nyia, nong, á fere jol egboolo nne, eji á lꞌfere jol ekahnkahn nne ji nno a nno.
1CO 3:19 Tibre elkahne ni njini nyia, go ejang bi Esowo li egboolo ejum. Ana nwer Esowo bungu re, “Á kpo bob akahnkahn ane go bo elkahne.”
1CO 3:20 Edi nwer Esowo jehko kpe bung re, “Jehova kpꞌkahne re, ntir nyio nyi akahnkahn ane lohngem ejumjum.”
1CO 3:21 Nong, nne awohng awohng kꞌgeere kak ejum ajehng ajehng ji nne. Ejum ajehng ajehng jia ana, jꞌjahne ji.
1CO 3:22 Pol, a Apollos, go Pita, njini nyia, elkpin, elkv, eying jia ji anv, a eying ji esꞌsong, kpee nsol nyia, nyꞌnyahne nyi.
1CO 3:23 Wahn, Kraist wo kpi-n. Kraist, Esowo bi kpi-e.
1CO 4:1 Nobo re nne ko-r ana alokeltum Kraist, ba Esowo ma kak bo nsol enye go ebo, nyi á behre no.
1CO 4:2 Ejum ajehng ji li ka nlokeltum li re, á jo lim ji nde tong-e no.
1CO 4:3 Egame, m-e nehme lub, jol afi ḿ bungu renan bada name, afi njini nyia fvfo bungu renan bada name. Jol me n kpehme lam elname.
1CO 4:4 Jol n nehme kahn ebi ejum ji m ma lꞌlim. Jia lohngem re, me n li eno. Tibre Jehova ntahngtahng wo bahk-m lame.
1CO 4:5 Owo wahng ka nobo re wahn kꞌjo lam nne awohng awohng, ngare nyio kehm rehnge, nyi Ntul ewahre bahke bake. Nsol nyi li mbehr mbehr go ejannge, á bahke lohngo a nyi go edi ji li gbuul. Nsol nyi wob go ntim ane, á bahke lennge, nne awohng awohng nyehn. Owo Esowo bahke kehm tehke nne awohng awohng ana fuumu re á tehk-e.
1CO 4:6 Abonanee, esi ejahne ji wahnge n limi ntugare nyia bade Apollos a me, eji ń lꞌkpili ejum go egahre, ji li re, wahn kahn ana ḿ bahke jo jen, jang jang ana nwer Esowo bungu no. Nong, nne awohng awohng ewahne kꞌjo geere kak nne noko, fere jo daange nne noko.
1CO 4:7 Nne awo tong-a tong re wobnob sehnge ate eba? Ejum aji a kpi no, ji ki li Esowo ka-a no? Anv, jen ji wahnge a kpꞌworo nnyo kunu ejum ji a kpi no? Esowo sang ka-aa?
1CO 4:8 Anv, wahn ebbel ejum ajehng ajehng ji ń kpꞌsebe. Wahn ebfang, wahn ebfere jol atul. Wahr ka jol. Kp-m koro re, wahn lohko jol atul, goji wahr lꞌtob jol atul a nahne a nahne.
1CO 4:9 Li re Esowo ma-r lim re, wahr jol akahlenjahm ane, wahr ji li abatiingetib ebe, ana ane ba bo kpꞌgohro lam esꞌkohro elam ji bo bahke wulu bo. Tibre bo kp-r sono go elkab ane, fere son-r go esamahr bi babenjel, a esamahr ane kpee.
1CO 4:10 Wahr agboolo ane ba tib go esi ji Kraist. Wahn akahnkahn ane ba go ejang bi Kraist. Wahr li lenge lenge, wahn kpꞌtahne. Wahr, bo kpo daang-r daange, wahn, bo jo kak-n.
1CO 4:11 Tete sik anv, e kpo jen njal njal, alahb fere jo kor-r. E kpo kak ajakensol go ngubjing. Bo kpo dv-r. Ekehnge ajehng ajehng e kpimm.
1CO 4:12 E kpo sahb lꞌlim eltum abo gbalee, jo le elnahre. Bo lꞌsu-r, e kpo biri nnoobo tv bo. Bo lꞌnohk-r, afi bo lim-r ejum ajehng ajehng, e kpo kpꞌkpuumu.
1CO 4:13 Bo lꞌkiimi afahnge lak-r, e faange bo go mbang nyi e bahke koono. Wahr ebjol ana nkahr nyi njini nyia, fere jol ana akpake mbang tete rehng anv.
1CO 4:14 Eji n kpꞌnyono ana tv-n, lohngem re n kpꞌsebe re me n rik-n ndon. N kp-n kake na erehke ana abon ebame antahng antahng.
1CO 4:15 Afi ḿ bele atꞌtibi gbalee ba ki li go nfange, ń kpi nde awohng. Me n jol nso ejahne tib go alum nya Kraist Jisos nya m bungu no tong-n.
1CO 4:16 N kp-n gboongo re, wahn toono eljini ename.
1CO 4:17 Owo wahnge m ma tum Timoti tv-n, ye ji kpi ekakesehk. Ye wo li ekorokoro mmon ewame go ejang bi Ntul a Jisos. Ye wo bahk-n buumu ana eljini ename li no go ejang bi Kraist. Nsol nyi o, nyi n kpo tib go ero abehng abehng bi li edi ajehng ajehng.
1CO 4:18 Egom ejahne jindiki ebkehme elgeere. Bo kpꞌtiri re, me n nehme kpe ba go egahne.
1CO 4:19 M bahke gulu elbake go egahne, Jehova lꞌtaame. Owo m bahke ba seb antahng kahn elkohn nsahm ana nyi aneb elgeere bao kpi no, jol alum nnyo ebo sang.
1CO 4:20 Etul bi Esowo limm ejum ji nne bahke bungu go nnyo a nnyo, li na ejum ji nne bahke tibi nsahm.
1CO 4:21 Anv, jen ji ń kpꞌsebe? Me m ba go egahne ebti go eboa, afi me m ba go elkoro ana nnaanga nne?
1CO 5:1 Nne awohng awohng ebwuk re, nne noa, wob go egahne ellong, no ma lim erehbe ana bio bi jol ane ba ki nyi Esowo kala lꞌlim. Tibre bo tong-m re, nne awohng go egahne ellong kpo noongo a nkal a nde.
1CO 5:2 Bahke limi renan, ń kehm gꞌgeere? Ji ga nob li re, wahn jo guunu. Yehken ye jio ji ma lim elkohn ejum ana jio go egahne ellong!
1CO 5:3 Jol afi go ngubjing n li fee, etohko ejame li a nahne o. Me n lam nne noo no limi elkohn ejum ana jio go mbing nyi Ntul a Jisos, ana n jolo na o a nahne.
1CO 5:4 Ana ń kpo kono asi edi ajehng, n kpo tob ba jol a nahne o go egame etohko. Nsahm nyi Ntul a Jisos nyia, a nahre.
1CO 5:5 Owo nobo re, wahn yake nne noo, kak nnehm go ebo, goji ngubjing enye lꞌrannge, etohko eje lꞌfere bel eltahre efung bio bi Ntul a Jisos.
1CO 5:6 Elgeere enahne ni ń kpꞌgeere nobem. Ń ka wuk a wuk elgan ni bungu re, “Abonsꞌsohko amohk ayist kpo lim ebred kohro kohro tunga?”
1CO 5:7 Nobo re wahn yehke nkꞌkulu eyist nyio nyi abiafem, eji ń lꞌjol ebred ji nfenfe, ji ki kpi etoongo eyist ajehng ajehng. N kpꞌkahne re, ń lohko li go etingitingi. Tibre Kraist ji li mmon a njoro no Pasova ejahre, ye wo, bo m-e rod lim njom.
1CO 5:8 Nong, wahr kꞌko ebred jio ji kpi nkꞌkulu eyist nyio nyi eblum alimi, a abꞌbi, li elkak nio. Nong, wahr ko ebred ji ki kpi eyist, li elkak nio. Ebred jio ji li saang, ji li etingitingi.
1CO 5:9 Go egame nwer nyi n nyono tv-n, n nyono re, wahn kꞌjo kod abo, lim ejum ajehng ajehng a ane ba kpo noongo a ane.
1CO 5:10 N nehme bung bade ane baka baka, ba kpo noongo a ane, ba li go njini nyia, ane ba kpo baare amahr go nsol ane, a awajv, go abajomeblom. Re wahn kehm lohngo go ellong ane bao, kehn ḿ bahke lohngo go njini nyia abo akpade akpade, tahm edi jimongo.
1CO 5:11 Nwer nyi n nyono tv-n, n nyono re, wahn kꞌjo kod abo, lim ejum ajehng ajehng a nne no kpo tong re, ye mmonanne ejahne wo, fere jo noongo a ane, jo baare amahr go nsol ane, jo jom eblom, fere jo kiimi afahnge lake ane, jo wo amahm, jo v ejv. Kana jo li nsol alehke a elkohn nne noo!
1CO 5:12 Tibre limm ka-m re, me n jo lam ane baka baka. Aneb ero ba, nobo re wahn jo lam bo.
1CO 5:13 Esowo bi kpo lam ane baka baka. Tibre nwer Esowo bungu re, “Kamen ebi nne yehke go egahne ellong!”
1CO 6:1 Nne awohng awohng no nfem lꞌgbo bo a mmonannyehn, á bahke sahbe song kak-e elam goji ane baka baka ba ki li aneb Esowoa? Nong, aneb Esowo toobo nfem nyio o.
1CO 6:2 Ń nehme kahn re, aneb Esowo ba bahke lame njini nyia aa? Lꞌfere jol re wahn ba bahke lame njini nyia, jen ji wahnge ń lꞌkꞌma toobo abon afem ana bao?
1CO 6:3 Ń nehme kahn re wahr ba bahke lame babenjela? Jia bahke jolo renan, eji ń kil ma toobo abon nsol ba njini nyia a?
1CO 6:4 Anv, nfem ana nyio lꞌgbo, jen ji wahnge ḿ bahke yake ka ane bao ba ki wob ero, ba kil jo lub aneb ero?
1CO 6:5 Ndon a nahne! Anv, lohko li re, nnene limm go egahne ellong no kpꞌkahne ana á bahke ma toobo nfem nyi ma gbo go ellong aneb Esowoa?
1CO 6:6 Anv, nꞌnob re mmon Esowo noko kak mmon Esowo noko go esuba, eji ane baka baka lꞌlam-ea?
1CO 6:7 Jol nobem na re wahn kak atemtem go elam. Ga nob re wahn taame go ebi ji bo ka-n mbol mbol, nyehn erem, fere taame re bo taare nsol enyahne ko.
1CO 6:8 Wahnfono antahng kpo soodo ane, fere taare bo nsol go eko, jol abonane ebahne ń kpo lim bo ano.
1CO 6:9 Ń nehme kahn re, abi ane nehm yel ejahbetul Esowoa? Kana jo nehm elnahne! Ana ane bao ba kpo noongo a ane, abajomeblom, abalimerehbe, ane ba kpo lim abꞌbi nyao nya bo kpo noongo atemtem, nya aneblum kpo noongo atemtem, anebkal noongo atemtem,
1CO 6:10 awajv, ane ba kpo baare amahr go nsol ane, anebe nwꞌwoko, ane ba kpo kiimi afahnge lake ane, a ane ba kpo taare ane nsol go eko, bo nehm tiki yel go ejahbetul Esowo.
1CO 6:11 Egom ejahne jindiki jolo elkohn ane bao. Anv, Esowo ebru ntim enyahne, wahn ebjol ejahne ejahne ka Esowo, wahn ebli eno go esamahr Esowo tib go mbing nyi Jisos Kraist ntul ewahre, a etohko ji Esowo.
1CO 6:12 Nne nondiki li ma tong re, “N li ma lim ejum ajehng ajehng, nsahde limm.” Nsol kpee sang kpo kak nne ebo. Etingitingi, n li ma lim ejum ajehng ajehng, sehngem re, n nehme seb re, me n jol nju go eyaame ajehng ajehng.
1CO 6:13 Nne nondiki li ma bung re, “Nsol alehke li ka ala, ala li ka nsol alehke.” Esowo bahke limi nsol ebal ebal nyio tan. Ngubjing limm ka abꞌbi, li ka Jehova. Jehova tob li ka ngubjing.
1CO 6:14 Esowo bi nyahme Ntul a Jisos go elkv, á bahke tob nyahm-r go ege a nsahm.
1CO 6:15 Ń nehme kahn re, ngubjing enyahne li ejum ngubjing nyi Kraista? Anv, nꞌnob re me n ko ejum ngubjing nyi Kraist, kono edi ajehng a ngubjing nyi nne asꞌsaa? Nobem ano!
1CO 6:16 Ń nehme kahn re, nne no noongo a nnenkal asꞌsa, bo li ngubjing anyehnga? Tibre nwer Esowo bungu re, “Ane abal bao bahke fere jol ajehng.”
1CO 6:17 Nne no lꞌya laake Ntul a Jisos, á li ajehng a ne go etohko.
1CO 6:18 Jahngen asꞌsa! Tibre abiafem nyako kpee lim ka ngubjing. Nne no lꞌlim abiafem nyao nya á noongo a nne, á limi tob ngubjing enye.
1CO 6:19 Anv, ń nehme kahn re, ngubjing enyahne nyi li etahk ji Esowo, ji Etingi Etohko lene no, ji Esowo ma-n kaa? Ń kpimm elnahne antahng. Esowo bi kpi-n no.
1CO 6:20 Á gun-n ka ekun. Owo nobo re wahn ka Esowo ellub go egahne agubjing.
1CO 7:1 Anv, n yahke bung bada nsol nyi ń nyon-m no go egahne nwer. Nobo re nnenlum jol, kꞌbel nkal.
1CO 7:2 Tib go enoongo ane ji ane kpo kono elgboko yel, nnenlum awohng awohng nobo re á bel nkal. Nnenkal awohng awohng nobo re á bal nlum.
1CO 7:3 Nlum a nne fuumu re á jo fili nkal ewe nob nob. Nkal a nne fuumu re á jo fili nlum ewe nob nob. Nne awohng awohng jo ka ntem ajehng ajehng ji á sebe no.
1CO 7:4 Nnenkal sang li nfona ngubjing enye. Nnenlum wo kpi. Nnenlum sang li nfona ngubjing enye, nnenkal wo kpi.
1CO 7:5 Kana jo lahm atemtem elnong, sehngem re no, ń tohko toobo na re, wahn lim ano mmongare ntiil, eji ń lꞌbel ngare nyi ḿ bahke jo kak ero. Owo nobo re wahn fere ba kono, eji nnehm lꞌkꞌba, ba gar-n. Tibre ń nehm ma bob elnahne antahng.
1CO 7:6 Alum nya m bungu a, m bungem na ana ntahm. M bungu tibre n kpꞌkahne re nne li lenge lenge.
1CO 7:7 Kor-m kor re nne awohng awohng jol ana me n li no. Nne awohng awohng kpi akahmekahme ayare nya Esowo m-e ka. Nne noko kpi elkohn ayare nyaka, noko kpi elkohn ayare nyako.
1CO 7:8 Alum nya n yahke bung a, n kpꞌbungu tong aneblum ba kala ko akal, a anebkal ba kala bal alum, go akalebun. Nobo ka bo re, bo sa ano, ana me n li no.
1CO 7:9 Bo tohko sahb ji ano, fuumu re aneblum ko akal, anebkal bal alum. Ga nob re nnenlum ko nkal, nnenkal bal nlum, sehnge re nnenlum jo gbo ngbabohngo a nnenkal, nnenkal jo gbo ngbabohngo a nnenlum.
1CO 7:10 Alum nya n yahke bung a, n kpꞌbungu tong aneblum ba ma bel akal, a anebkal ba ma bal alum. Alum nya n yahke bung a, nyanyame sang, nya Jehova nya, nya li re, nnenkal, bo kꞌyaame abola nlum ewe.
1CO 7:11 Tohko jol ano, á sa ano ntahngtahng, tohko fere jol ano, á feere goji nlum ewe. Nnenlum kꞌkam nkal ewe.
1CO 7:12 Alum nya n yahke bung a, Jehova sang bungu no, mefono antahng wo kpꞌbungu tong egom ane bako re, nne awohng awohng no ma bel nkal, no ki li nne Esowo, nnenkal noo lꞌfere taame re á bahke jolo a ne, nobem re á kam-e.
1CO 7:13 Nnenkal Esowo awohng awohng no ma bal nlum no ki li nne Esowo, nnenlum lꞌfere taame re á jol a ne, nobem re nnenkal noo be-e sa.
1CO 7:14 Nnenlum no ki li nne Esowo, Esowo m-e ko ano, tib go esi ji nkal ewe. Nnenkal no ki li nne Esowo, Esowo m-e ko ano, tib go esi ji nlum ewe no li nne Esowo. Tohko jol ano abon ebahne nehm jol ka Esowo. Tib go esi jio, Esowo ebko bo ano.
1CO 7:15 Ye jio ji ki li nne Esowo lꞌseb re elbal nio mal, nong, jol ano. Mbang nyio o, nnenkal Esowo no elbal ma mal bo a nlum ewe, yebfor. Nnenlum Esowo no elbal ma mal bo a nkal ewe, yebfor. Tibre Esowo ma-r yehke re wahr jol go eyebatahng.
1CO 7:16 Nnenkal, a bahke limi renan kehm kahne, joare a bahke ma tahre nlum ewa? Nnenlum, a bahke limi renan, kehm kahne, joare a bahke ma tahre nkal ewa?
1CO 7:17 Nong, nne awohng awohng jol ana Jehova ka-e no, ana á jolo no ngare nyi Esowo lung-e no. Nsol nyi ana, nyi n kpo tib go ero abehng abehng.
1CO 7:18 Nne awohng awohng no yehke nrur, Esowo kehm-e lungu, nong, á samme sa ano. Nne awohng awohng no ki yehke nrur, Esowo kehme lungu, nong, á kꞌkpe yehke nrur.
1CO 7:19 Afi nne yꞌyehke nrur, afi á yehkem, ejumjum limm. Ji li no li re, nne jo bum atahm Esowo.
1CO 7:20 Nne awohng awohng jol ana á jolo ngare nyi Esowo lung-e no.
1CO 7:21 A jolo nju, eji Esowo lung-a noa? Ka tiiri! A lꞌbel eyake ji a bahke foro, lim ano!
1CO 7:22 Nne no Jehova lung-e no, no li nju, á li nne no ma for go ejang bi Jehova. Nne no ki jol nju ngare nyi Jehova lung-e no, ye nju nyi Kraist nyi.
1CO 7:23 Esowo gun-n na, ka ekun. Kana fere jol aju ka ane.
1CO 7:24 Abonanee, elkohn anehng anehng ni n jolo no, Esowo kehm-n lungu, saan ano a Esowo.
1CO 7:25 Bade agol ane, ntahm anyehng anyehng limm, nyi m ma ko goji Jehova. M bahk-n tongo ji n kpꞌtiri, me jia ji Esowo ma-m lim re, ane jo bum-m go etingitingi.
1CO 7:26 Tib go etahntahn ngare ana nyia, me n tir re, nobo re nne sa ano ona, ana á li no.
1CO 7:27 A kpꞌkpi nkala? Ka seb mbang ana nyi a bahk-e yehke elbal. Nne no kala bel nkal, á kꞌseb nnenkal.
1CO 7:28 A lꞌfere ko nkal, abiafem anyehng anyehng a limem. Nnenkal lꞌbal nlum, abiafem sang á ma lim. Ane bao bahke jo kono afem nyaka nyaka bel, a erem. Kor-m kor re wahn kꞌjol ano.
1CO 7:29 Abonanee, jia m bungu tib eji ngare ki kpe li gbalee. Bomo anv a asongo, nobo re ane ba ma bel akal, bo jol ana bo kala bel.
1CO 7:30 Ane ba kpꞌguunu, nobo re bo jol ana ba kil guunu. Ane ba li go eyebatahng, nobo re bo jol ana ba ki li go eyebatahng. Ane ba kpo gunu nsol, nobo re bo jol ana ane ba ki kpi nsol.
1CO 7:31 Ane ba kpo lim nsol nyi njini nyia a, nobo re bo jol ana ane ba ki kpi nsol nyio nyi njini. Tibre njini nyia ana nyi li anv bahke tane.
1CO 7:32 Kp-m koro re, wahn kꞌgbo yel go atꞌtiiri nya nsol njini nyia. Nne no kala ko nkal kpo ga tiiri eltum Esowo, ana á bahke limi ji bahke Jehova kor.
1CO 7:33 Nne no ma bel nkal kpo ga tiiri nsol nyi njini, ana á bahke limi ji bahke nkal ewe kor.
1CO 7:34 Nnenkal no ma bal nlum, a nnenkal no kala bal nlum, elyaange nia. Nnenkal no kala bal nlum, afi ngbahme nyi, á kpo ga tiiri eltum Esowo, ana á bahke jolo saang go ngubjing, a etohko. Nnenkal no ma bal nlum kpo ga tiiri bada nsol nyi njini nyia, ana á bahke limi ji bahke nlum ewe kor.
1CO 7:35 N kpꞌbungu alum nyaa re me n kak-n na ebo, lohngem re n kp-n kpane na. N kpꞌsebe re wahn sahb jꞌjol nob nob, eji ń lꞌsahb rꞌrod elnahne kpee ka Jehova, kꞌkpe jo kaake.
1CO 7:36 Nnenlum no ma lam elbal a mmongungu a nnenkal, eji kp-e sahb kꞌkor re á ko nkal, nnenkal lꞌfere kang sehnge ana á jol-e koko, nong, á ko-e ano, á jol nkal ewe. Abiafem sang na, á ma lim.
1CO 7:37 Nnenlum noo lꞌfere tir go ege eltim re, á nehm ko nkal, ana á bungu no nehm tiki kane, nnenkal no á ma lam elbal a ne, nong á jol, á ki-e kpe ko, ano wo á ma lim nob nob. Tibre ana kor-e no wo, á limi no, nnene we kpanem.
1CO 7:38 Nne no lꞌko nkal, á limi nob nob. Nne no tohko ko nkal, ye wo ga lim nob nob.
1CO 7:39 Nnenkal no kpi nlum, á ka for, eji nlum ewe kpeke li go elkpin. Nlum ewe lꞌkpo, yebfor. Á li ma kpe bal nlum awohng awohng no kor-e no, no li nne Esowo.
1CO 7:40 Egama ntir li re, á bahke bele eyebatahng sehng, á lꞌsa ano, ana á li no. N kpꞌbumu re, me fvfo n tob kpi etohko ji Esowo.
1CO 8:1 Anv, bada nsol alehke nyi bo ko jom eblom, e kpꞌkahne re wahr ane kpee kpi elkahne. Elkahne kpo bum ane elgeere. Elkoro ni kpo lim ane gbal.
1CO 8:2 Nne awohng awohng no lꞌtir re, ye kpꞌkahne ejum, á nehme kahn ana fuumu re á kahn.
1CO 8:3 Nne no Esowo lꞌkor-e, Esowo kp-e kahne.
1CO 8:4 Bada nsol alehke nyi bo kpo ko jom eblom, e kpꞌkahne re, elom, ejum ji ane kpo fum ji, sehngem re Esowo na abehng bi li ejum.
1CO 8:5 Tibre nsol nyia tvv, nyi ane kpo lung re Esowo, nyindiki li go elbung, nyindiki li go ndi. Eblom ana bio bi ane kpo lung re Esowo, fere jo lung re Atul bia, lohko li go etingitingi.
1CO 8:6 Egahre, li Esowo na abehng abꞌbehng bi li Nso ejahre no limi nsol kpee, ye jio ji e li ka-e, go Ntul na awohng no li Jisos Kraist, ye jio ji wahnge nsol kpee kehm jolo, ye jꞌnehm ji kpꞌwahnge e kpꞌkpini.
1CO 8:7 Fvfo, nne awohng awohng sang kpꞌkahne etingitingi jio. Ane bandiki, eblom ajomo kpuuru bo sehng. Anv, bo lꞌkehme nsol alehke nyio li, bo kpo kpe tir re, nsol alehke nyio li ka eblom. Eji ntir atahng ebo kil ga tahne, owo eltim ebo kil eljolo saang.
1CO 8:8 Nsol alehke, ebo abehng abehng wahr nehm kak go ejang bi Esowo. E tohko li, ejum ajehng ajehng limm, ji bahk-r tane. Afi e li na, nsehng anyehng anyehng limm, nyi bahk-r kake.
1CO 8:9 Kunen ekpu go elforo nio ni ḿ ma for, eji lꞌkꞌwahng ka ane bako ba kala tahne, gbo yel go abiafem.
1CO 8:10 Nne no ntir atahng enye kala tahne lꞌnyehn-a, wo ji kpi elkahne, a kpꞌlehke nsol go etahk elom, jio nehm tob lim-e re á tob li nsol alehke nyi bo ko jom ebloma?
1CO 8:11 Ano wo elkahne ena bahke wahnge, nne no kala tahne kpo, tan, ye jio ji li mmonanne, no Kraist kpo, ka-e.
1CO 8:12 A lꞌlim elkohn abiafem ni bahke rannge ntir atahng nyi abonane ebahne ba kala tahne, woblim abiafem, soodo Kraist.
1CO 8:13 Nsol alehke lꞌfere wahng mmonannee gbo yel abiafem, n nehm kpe li nnyam nkpel anyehng anyehng, eji me n lꞌkꞌjol nne no bahke wahnge mmonannee gbo yel abiafem.
1CO 9:1 Anv, me n limm nne no ma fora? Anv, me n ntiingetib a Jisos sanga? Anv, n ka nyehn Jisos Ntul ewahra? Wahn sang li eltuuru go eltum ename ni n kpꞌlimi ka Ntula?
1CO 9:2 Afi ane bako me kpehme bum ana ntiingetib a Jisos, wahnfono antahng kpꞌtaame re, me ntiingetib a Jisos wo. Tibre wahn ba li ane ba kpꞌtibi re, me n lohko li ntiingetib no Ntul a Jisos.
1CO 9:3 Ana wo n kpo kono elbungu yehke elname, ane lꞌkehm-m abahbe bahb.
1CO 9:4 Anv, nobem re, bo jo ka-r nsol alehke, wahr lia, fere ka-r alahb, wahr wo go eltum ni e kpꞌlima?
1CO 9:5 Anv, fuumem re, wahr tob ko akala, jo tob yannge a bo, ana abatiingetib Jisos bako, a abonanyehn Ntul a Jisos, go Pitaa?
1CO 9:6 Anv, Barnabas a me, wahr wahr ba bahke jo lim eltum go aboa, kehm jo bel nsol alehke lia?
1CO 9:7 Nne awo ma wꞌwuk bada nne a nsoja no kpo kpi elne akpohko go eltum nsoja ni á kpꞌlimi? Nne awo ma wꞌwuk bada mbahmgbe no kpo bahm egbe, kꞌli ejumjum go ege egbe? Afi wahn ebwꞌwuk bada mbaabebul no kpꞌbaabe ebul ebe, kꞌli nnyam a mbul?
1CO 9:8 Anv, alum nyaa n kpꞌbungu go egame ekoa? Anv, ntahm bungem ano jang janga?
1CO 9:9 Tibre bo nyono go atahm nya Moses re, “Kana jo gba nfong nnyo ngare nyi á kpi nkohl dv.” Anv, Esowo kpo tiiri efonga?
1CO 9:10 Esi ejahre sang wahnge á bungu ellum nioa? Esowo nyono jio tib wahr. Nne no kpo bahm, a nne no kpo kpa, bo kpi ekunukpu re bo bahke bele eltuuru.
1CO 9:11 Eji e ma bahm amohk nti nyao nya etohko go egahne ellong, anv, nobem re wahn tuur-r eltuuru nehka nehkaa?
1CO 9:12 Anv, ane bako lꞌbel nsahm nyi bo kpo ko nsol enyahne, wahr mee? Wahr ebyake nsahm enyahre bum go. Ga nob re wahr nyehn erem abehng abehng, sehnge re wahr gbahk eti, sahd mbang nyio nyi nnoobo etib bi Kraist.
1CO 9:13 Anv, ń nehme kahn re, ane bao ba kpo lim eltum go etahk Esowo kpo bel nsol alehke ebo oa? Ane bao ba kpo lim eltum ajom alimi, bo kpo bel eltahme.
1CO 9:14 Ano wo fvfo Ntul a Jisos tongo re, ane ba kpꞌtiingi nnoobo etib, nong, bo bel nsol alehke o.
1CO 9:15 Me n yake nsahm anyehng anyehng nyio bum go. N nehme nyon nwer nyia tv-n, eji ń lꞌjo ka-m nsol. Ga nob re me n kpo, sehnge re nne awohng awohng rannge elgahm ename nia.
1CO 9:16 Tibre elbungu ni n kpꞌbungu alum Esowo, me nehme ka ejum ajehng ajehng ji bahke wahnge n geere. Tibre li ka-m re me n tiki lim ano. Eyuu a name, n tohko kpe bung alum Esowo.
1CO 9:17 Li re eltum nia nꞌname ni, ni n yehke re me n lim, kehn m bahke jo kunu ekpu re me m bel eltuuru. Eji ki li eltum ename, nobo re me n lim ana bo kak-m go ebo re me n lim.
1CO 9:18 Anv, jen ji li eltuuru ename? Eltuuru ename li re, me m bung alum Esowo tong nne awohng awohng mbol mbol, kꞌjo kunu ekpu re me m bel nsol nyi li ka-m re me m bel go eltum ni alum Esowo abungu.
1CO 9:19 Me n li nne no ma for. N kpeem li nju, jol eji m ma rꞌrod elname ka nne awohng awohng ana nju, eji n lꞌga were ane tvv ka Esowo.
1CO 9:20 N lꞌkehme eljene a Jus, n kpo tob jol ana nne a Jus, eji n lꞌmal were Jus ka Esowo. N lꞌkehme eljene a ane ba kpo bum atahm nya Moses, jol eji n ki wob go elwo nio ni atahm, n kpo tob jol ana mbumatahm, eji n lꞌmal were ababumatahm ka Esowo.
1CO 9:21 N lꞌkehme eljene a ane ba ki nyi atahm, n kpo tob jol ana nne no ki nyi atahm, eji n lꞌmal were ane bao ba ki nyi atahm ka Esowo. Jia lohngem re, n li na li, ntahm anyehng anyehng n kpimm go esamahr bi Esowo. Ntahm nyi Kraist nyi n kpꞌbumu.
1CO 9:22 N lꞌkehme eljene a ane ba kala tahne, n kpo tob jol ana bo, eji n lꞌmal were ane ba kala tahne ka Esowo. N kpo lim eljini ni nne awohng awohng, eji limi limi kan, n lꞌlub lim egom jindiki lub bel eltahre.
1CO 9:23 Nsol nyia kpee n kpo lim tib go esi ji alum Esowo, eji n lꞌtob bel elfuulu ene.
1CO 9:24 Ń nehme kahn eljini ni abahl abeka? Ane kpee ba kpo be, nne awohng wo kpo bel eltuuru. Been, goji ń lꞌbel eltuuru!
1CO 9:25 Mbekabahl awohng awohng kpo kuuru ngubjing enye, fere jo kunu elne ekpu go mbang anyehng anyehng, eji á lꞌbel ekpasi eltuuru ji bahke rannge na. Wo, wahr kpo tob lim eljini nio, eji e lꞌbel ekpasi eltuuru ji lꞌkꞌtiki rannge erannge rannge.
1CO 9:26 N nehme be na be, kꞌkahn edi ji n kpꞌbeke asongo re me n song rehng. N nehme fokko agbaji ana nne no kpꞌfohko agbaji nehme nehme.
1CO 9:27 N kpo fili ngubjing enyame ana nde nne no kpo fili abon ebe nyaame nyaame. Tibre n nehme seb re me m bung alum Esowo tong ane bako, mefono antahng fere gbo.
1CO 10:1 Abonanee, n kpꞌsebe re me m buum-n re, babnso ejahre kpee woomo go nla ekparesemsem, fere jen sehng go Abilaya.
1CO 10:2 Bo bele ewohngalahb ji Moses go ekparesemsem, a aya mao, bo ane kpee.
1CO 10:3 Bo jo li nsol alehke nyi etohko, bo ane kpee.
1CO 10:4 Bo kpee wo alahb mao ma etohko. Tibre bo jo wo alahb go ekpartal ji etohko ji jo jen a bo. Ekpartal jio ji jolo Kraist.
1CO 10:5 Jol tvtv ona egom ane jindiki gbalee, Esowo, atahng we joom yebe tob bo. Bo jo kpo go elka emahng, edi ajehng ajehng ji bo lꞌje.
1CO 10:6 Nsol nyio kpee nyi li erehke ka wahr, eji e lꞌkꞌjo kunu amahr enyahre go abꞌbi nsol nya bo jo lim.
1CO 10:7 Kana jo jom eblom ana egom ebo jindiki jo lim. Ana bo nyono go nwer Esowo re, “Ane bao kehm jehke, jo li, fere jo wꞌwo, fere tahm, jo bahn ase.”
1CO 10:8 Jol nong wahr kꞌjo famme yannge ana egom ebo jindiki limi no, toono o, efung abehng bo kpo ane atahltahl nkpel atahl abal, a nkpel elku ebal, a atahl awubu (23,000).
1CO 10:9 Wahr kꞌjo gare Ntul a Jisos ana egom ebo jindiki jo gar-e. Enyo kehm kehme bo tokko wul.
1CO 10:10 Kana jo memme ana egom ebo jindiki jo memme. Nrꞌrannge kehm rannge bo kpee.
1CO 10:11 Nsol nyia kpee limi bo, eji lꞌjol elliingi ka-r. Nsol nyia kpee bo nyono, eji lꞌjol erehke ka wahr ji kpꞌsiki esꞌkohro ngare nyi yahke ba elkabbe.
1CO 10:12 Owo wahnge nne no lꞌbum re á yim na, nobo re á kunu ekpu, tohko jol ano á bahke gboko.
1CO 10:13 Elgaare anehng anehng limm, ni ma ba go egahne, ni kala bꞌba goji ane bako. Esowo kpehme kane enyam ebe. Owo wahng ka á lꞌkꞌlim elgaare gbal sehnge elwo enahne. Ngare elgaare nyio Esowo bahke limi eyake jio ji elbeke for, eji ń lꞌmal elkpuumu.
1CO 10:14 Akpondahme enyame, owo nobo re wahn yake eblom ajomo.
1CO 10:15 N kpꞌbungu tong wahn ji kpꞌbange. Tiren antahng bade alum nya n yahke bung.
1CO 10:16 Nkob nyio nyi elfuulu nyi e kpo kak Esowo saam, fere wo, anv, tibem re wahr wob go ellong ane ba bo ma bak bo alung ma Kraista? Ebred ji e kpo kono elbakke, fere li, tibem re wahr wob go ellong ane ba bo ma bak bo ngubjing nyi Kraista?
1CO 10:17 Tibre li ebred na ajehng. Wahr kpee eji e li go egom, e li ngubjing anyehng. Tibre wahr kpee, bo ma-r bak ebred jio.
1CO 10:18 Nyehnen eljini ni anebe Israel jo kono ellimi. Ń nehme kahn re, ane bao ba jo li nsol nyi bo jo ko lim njom ka Esowo, bo jolo ajehng a edi njom alimi jioa?
1CO 10:19 Anv, jia lohngo renan? Anv, elom lꞌlohng ejuma, afi nsol alehke nyi bo kpo ko jom elom nyi lohngo ejum?
1CO 10:20 Eꞌee. Ji n kpꞌbungu li re, ajomjom nya ane ba ki nyi Esowo kpo jom, bo kpo jom ka eblehm. Bo kpehme jom ka Esowo. N nehme seb re wahn jol ajehng a eblehm.
1CO 10:21 Ń nehm ma jo wo go nkob nyi Jehova, fere jo wo go nkob nyi eblehm. Ń nehm ma jo li nsol go ekpꞌkuru ji Jehova, fere jo li go ekpꞌkuru ji eblehm.
1CO 10:22 Anv, e kpꞌsebe re wahr lim, ala jo teele Esowoa? Anv, e kpꞌtahne sehnge yea?
1CO 10:23 Ane bandiki kpo bung re, “Wahr ebfor. E li ma jo lim ejum ajehng ajehng ji kor-r no.” Ee, lohko li ano. Wo, nsol kpee sang kpo kak nne ebo. Wahr ebfor. E li ma jo lim ejum ajehng ajehng. Lohko li ano. Fvfo, nsol kpee sang li nsol nyi kpo lim nne gbal.
1CO 10:24 Nne awohng awohng kꞌjo tiiri elne, nong, á jo tiiri nne noko.
1CO 10:25 Jo liin nnyam anyehng anyehng nyi bo kpo gungu go are. Kana jo tohko bahb, tib esi ji ntir atahng enyahne.
1CO 10:26 Tibre njini nyia kpee, a ejum ajehng ajehng ji li no, Jehova wo kpi.
1CO 10:27 Nne no ki li nne Esowo lꞌtiing-a re wo je song li nsol alehke, jꞌjol re a bahke jeke, ajehng ajehng ji bo lꞌka-a, li. Ka ji, bahb abahbe, tib esi ji ntir atahng enya.
1CO 10:28 Nne noo lꞌfere tong-a re, “Nsol alehke nyia, bo ko jom eblom,” ka li nsol nyio, tib go esi ji nne no tong-a no, a esi ji ntir atahng.
1CO 10:29 Lohngem re ntir atahng enya, nyi nne noko nyi. Nne nondiki li ma bahb re, “Jen ji wahnge n lꞌkꞌlim ana kp-m koro, tib esi ji ntir atahng nyi nne noko?
1CO 10:30 N lꞌkak saam go nsol alehke enyame, jen ji wahnge nne nondiki bahke bungu ebꞌbi tob-m, eji n kpi nsol alehke enyame li, nyi n kake Esowo saam?”
1CO 10:31 Ajehng ajehng ji ń lꞌfere lim, afi ń li na, fere wꞌwo, limen, goji Esowo lꞌbel ellub.
1CO 10:32 Jolen nob nob, eji ń lꞌkꞌsoodo Jus, fere soodo Grik, fere tob soodo aneb Esowo.
1CO 10:33 Jo limen ana n kpo lim. N kpo seb re nne awohng awohng bel eyebatahng go ejum ajehng ajehng ji n kpꞌlimi. N kpehme seb re, jo nob a name. N kpo seb re, jo nob a ane bako, eji bo lꞌbel eltahre.
1CO 11:1 Toonen eljini ename jang jang ana n kpꞌtoono eljini ni Kraist.
1CO 11:2 N kpo tehk-n, tibre ń kpo buum-m ngare anyehng anehng, fere toono eltibi ename ni n tib-n no.
1CO 11:3 N kpꞌsebe re wahn kahn re, nne awohng awohng wob Kraist go elwo, nkal a nne wob nlum a nne go elwo. Kraist wob Esowo go elwo.
1CO 11:4 Nnenlum awohng awohng no lꞌkak ero, afi á nyehne amahr nya Esowo, á lꞌbulu esi eje, yebdaange Kraist ji á wob-e go elwo.
1CO 11:5 Nnenkal awohng awohng no lꞌkak ero, afi á tob nyehne amahr nya Esowo, kꞌbulu esi eje, yebdaange nlum ewe, no á wob-e go elwo. Nnenkal noo li ana nnenkal no ma kpud esi eje.
1CO 11:6 Nnenkal no lꞌtong re á nehm bulu ejum go esi, nong, á kpud esi eje. Eji li ejum ndon re nnenkal kpud esi, nobo re á bulu na esi eje.
1CO 11:7 Fuumem re nnenlum bulu esi eje, eji á li efꞌtu ji Esowo, fere kpꞌtibi ellub ene. Nnenkal kpo tib ellub ni nnenlum.
1CO 11:8 Tibre nnenlum lohngem goji nnenkal. Nnenkal wo lohng na goji nnenlum.
1CO 11:9 Tibre Esowo limem nnenlum tib go esi ji nnenkal. Nnenkal wo, á lim-e no tib go esi ji nnenlum.
1CO 11:10 Owo wahng ka nobo re nnenkal jo bulu ejum go ege esi, tib go esi ji babenjel.
1CO 11:11 Go ejang bi Jehova, ki li nnenkal, kehn nnenlum jolem jo jini. Ki li nnenlum, kehn nnenkal jolem go jini.
1CO 11:12 Tibre nnenkal lohng goji nnenlum. Anv, nnenlum, nnenkal wo kpo fere jel-e. Nsol kpee lohng goji Esowo.
1CO 11:13 Tiren antahng go, anv, nꞌnob re nnenkal kak ero ka Esowo, kꞌbulu esi ejea?
1CO 11:14 Anv, go amahr nyaka nyaka, ń nehme ma nyehn re, li ejum ndon ka nnenlum re, alv esi tahb-e jvva?
1CO 11:15 Nnenkal no alv lꞌfere tahb-e, á bahke geere na. Tibre alabelabe alv enye Esowo ka-e ana ejum elbulu esi.
1CO 11:16 Nne awohng awohng no lꞌseb re á lim nfaabe go alum nyaa, nong, á kahn re, ano e kpehme lim, a aneb ero bako go fvfo.
1CO 11:17 Go etoono erehke jia, wahn n nehme tehk. Tibre akon enyahne nya ń kpo lim re kak-n ebo, kpꞌfere rannge na.
1CO 11:18 Go ngbokambang, bo tong-m re wahn ebyab, jol agꞌgabe agꞌgabe. Me m bum re, li ma jol etingitingi.
1CO 11:19 Tibre ḿ bahke tiki jol agꞌgabe agꞌgabe, eji bo lꞌliingi ane bao ba li atingitingi ane.
1CO 11:20 Ngare nyi ń kpo je song kono edi ajehng, elkak ni elbuumu Ntul a Jisos sang ń kpo song li.
1CO 11:21 Ane bandiki kpo ko nsol alehke ebo ba li go esamahr ane bako, jol nnene bo nehm sik, wo fere jo bꞌbuumu. Nne nondiki li o, njal kp-e yame.
1CO 11:22 Anv, ntahk ń kpimm na, nyi ḿ bahke jo li nsol, fere wo alahba? Ń kpo daange aneb Esowo, fere jo riki akpak ndon. Jen ji m bahke bꞌbung a nahne anv? Anv, me n tehk-n naa, afi? Eꞌee, wahn n nehm tehk.
1CO 11:23 Nsol nyi n kpili goji Ntul a Jisos, nyi nyi n yahk-n tib a. Atv mao ma bo gungu Ntul a Jisos, á rodo ebred.
1CO 11:24 Eji á ma kak Esowo saam, á kehm bakke, kehm bungu re, “A wo li ngubjing enyame nyi bo ma bakke ka-n. Jo limen anaana, eji ń lꞌjo buum-m.”
1CO 11:25 Eji bo ma li nsol mal, á kehm kpe rod nkob, kehm bungu re, “Nkob nyia nyi li egbanngalung ji nfenfe ji alung emame. Jo limen ana go egame elbuumu ngare anyehng anyehng nyi ń lꞌjo wo go nkob nyia.”
1CO 11:26 Ngare anyehng anyehng nyi ń jo li ebred jia, fere wo go nkob nyia, ń kpꞌtiingi etib bi elkv ni Ntul a Jisos, tete á feere ba.
1CO 11:27 Nne awohng awohng no lꞌli ebred jio, fere wo go nkob nyio nyi Ntul a Jisos, eji á ki lim go mbang nyi nno, á bahke lehke ebi, goji á ma lim abiafem, soodo ngubjing nyi Ntul a Jisos, fere soodo alung ma Jisos.
1CO 11:28 Nong, nne tohko jo gbo mbang rab ala enye, kehm jo li ebred jio, fere wo go nkob nyio.
1CO 11:29 Tibre nne awohng awohng no lꞌli, fere wꞌwo, kꞌbum re ngubjing nyi Kraist nyi, li ana á ma li, fere lung elam tv elne.
1CO 11:30 Owo wahnge egom ejahne gbalee kil eltahne, egom jindiki gbalee kpo yam, jindiki kpo.
1CO 11:31 Li re e kpꞌlame elnahre antahng, kehn Esowo wahr nehm lam.
1CO 11:32 Jehova lꞌlam-r, jia lohngo re, á kpi-r erem kak, eji e lꞌkꞌli ebi semme a njini nyia.
1CO 11:33 Abonanee, nobo re ń lꞌba kono edi ajehng re ń yahke li elkak ni elbuumu Ntul a Jisos, jo jiin sik ate ebahne.
1CO 11:34 Nne awohng awohng no njal lꞌyam-e, á jo li nsol go etahk, eji á lꞌkꞌba nkon, fere li ebi. Nsol nyehko nyi kpe li budu, n lꞌba go, ba toobo, n kehm-n tongo.
1CO 12:1 Abonanee, n kpꞌsebe re wahn kahn go etingitingi bade ayare nya etohko ji Esowo kpo yare nne.
1CO 12:2 Ń kpꞌkahne re, ngare nyio nyi ń kala kahn Esowo, eblom bi kil jo bung bi jo fil-n, bi bi jo wahng ń jo jen ana akamma ane.
1CO 12:3 Owo wahnge no n kpꞌsebe re wahn kahn re, nne awohng awohng limm, no kpꞌjene go etohko ji Esowo, no bahke suku Jisos. Nnene limm, no bahke ma bung re, “Jisos Ntul wo”, tohko tiki jol re, etohko ji Esowo ji jolo a ne.
1CO 12:4 Ajoobo ayare nya etohko nyaa gbalee. Etohko na ajehng ajꞌjehng ji kpo ka ayare nyao.
1CO 12:5 Ajoobo abang nyaa tvv, nya Ntul aloko. Li Ntul na awohng awꞌwohng no e kpo lok-e.
1CO 12:6 Ajoobo ane baa, ba Esowo kpo ko bo lim ajoobo ntum enye. Esowo bꞌnehm bi kpo lim nsol nyia kpee.
1CO 12:7 Nne awohng awohng ebbel ayare enye nya Etingi Etohko m-e ka, eji lꞌnob ka ane kpee.
1CO 12:8 Etohko jꞌnehm ji kpo lim nne noko jo bung alum nya nne a ngbere, jꞌnehm ji kpo tob lim nne noko jo bung alum elkahne,
1CO 12:9 jꞌnehm ji kpo tob ka nne noko eltaame, jꞌnehm ji kpo tob ka nne noko nsahm nyi elimanenob ayam ebo,
1CO 12:10 fere ka nne noko nsahm nyi akpokosi alimi, ka nne noko enyehnamahr ji Esowo, ka nne noko elkahne ni á bahke jo liingi etohko ji Esowo, fere liingi atohko nyandiki, fere lim nne noko jo bung ajoobo ajahbe nfenfe, fere ka nne noko elkahne ni á bahke jo tooro ana alum nyao lohngo no.
1CO 12:11 Etohko jꞌnehm na ajehng ji kpo ka ayare nyaa, á kpo yare nne awohng awohng ana kor-e no.
1CO 12:12 Kraist li ana ngubjing anyehng nyi kpi ajoobo gbalee. Li ngubjing na anyehng anyꞌnyehng, jol eji kpi kpi ajoobo gbalee.
1CO 12:13 Go etohko na ajehng wo, e ma bel ewohngalahb, fere jol ngubjing anyehng, wahr ane kpee, Jus, a Grik, a aju, go ane ba ki li aju. Wahr kpee bo ma-r ka etohko na ajehng.
1CO 12:14 Tibre ngubjing kpimm ejoobo ejum ajehng, kpi ajoobo gbalee.
1CO 12:15 Ekpade lꞌtong re, “Eji n ki li ebo, me ejum ngubjing sang,” lohngem re, ano wo bahke wahnge ka ekpade lꞌkꞌkpe jol ejum ngubjing.
1CO 12:16 Etung lꞌfere tong re, “Eji n ki li elmahr, me ejum ngubjing sang,” lohngem re, ano wo bahke wahnge ka etung lꞌkꞌkpe jol ejum ngubjing.
1CO 12:17 Li re ngubjing kpee kpi amahr amahr, kehn á bahke ma wuk renan? Li re ngubjing kpee kpi atung atung, kehn á bahke ma wuk esꞌsvv renan?
1CO 12:18 Esowo kake ejum ngubjing ajehng ajehng edi ji kor-e no.
1CO 12:19 Li re ngubjing li ejumjum ajehng, kehn jolem jolo ngubjing.
1CO 12:20 Ana wo li no, kpi ajoobo gbalee, wo ngubjing anyehng nyi li no.
1CO 12:21 Elmahr nehm ma tong ebo re, “Wa n nehme seb.” Esi nehm ma tong ekpade re, “Wa n nehme seb.”
1CO 12:22 A lꞌkpur nyehn, ano limm, ejum ngubjing jio ji lenge lenge, ji ji li etahntahn ejum.
1CO 12:23 Ejum ngubjing ji kil jo lub, ji ji e kpo ga kpunu. Ejum ngubjing ji ki fuumu re jol gbuul, ji ji ga kpi ano.
1CO 12:24 Wo, ejum ngubjing ji li gbuul kpehme seb ano. Eji Esowo limi ngubjing, á ka ejum ngubjing ji kil-r ga lub ekpunu sehnge ejum jehko,
1CO 12:25 eji nyꞌyabe anyehng anyehng lꞌkꞌjol go ngubjing, eji ejum ngubjing ajehng ajehng lꞌjo kak ejum jehko ebo.
1CO 12:26 Ejum ngubjing ajehng lꞌnyehn erem, ngubjing kpee bahke nyehne erem. Ejum ngubjing lꞌbel ellub, ngubjing kpee bahke bele eyebatahng.
1CO 12:27 Wahn ane kpee, ngubjing nyi Kraist nyi. Nne awohng awohng ewahne li ejum ngubjing nyio.
1CO 12:28 Go ero, Esowo gbo mbang yehke abatiingetib, kehm kpe yehke abanyehnamahr, fere yehke atꞌtibi, go ane ba kpo lim akpokosi, go ane ba kpo lim ane nob ayam ebo, a ane ba kpo kak ebo go eltum, a ane ba kpo fili ane, budu ane ba kpo bung ajoobo ajahbe nya nfenfe.
1CO 12:29 Anv, ane kpee abatiingetib baa? Afi ane kpee anyehnamahr ba? Afi ane kpee atꞌtibi ba? Anv, ane kpee ba kpo lim akpokosia?
1CO 12:30 Anv, ane kpee ba kpo mal ane lim, bo nob ayam eboa? Anv, ane kpee ba kpo bung ajahbe nyandika? Afi ane kpee ba kpo tooro ana alum nyao lohngo no?
1CO 12:31 Jo noken, eji ń lꞌbel ayare nyao nya ga tahne. Anv, m bahk-n tibi mbang nyi ga nob.
1CO 13:1 N lꞌbung go ajahbe nfenfe, fere jo bung alum enjel, kꞌbel elkoro, n li ana esoongo ji kpo lim ewok ewok, fere jol ana egbang bi kpꞌgbiki na gbik.
1CO 13:2 Afi m bele nsahm nyi amahr anyehne, fere jo kahn ejum ajehng ajehng ji li mbehr mbehr, fere bel ellennge kpee, bel eltaame kpee ni bahke jo melle awong, kꞌbel elkoro, n tohkem lꞌli ejumjum.
1CO 13:3 Afi n yake nsol enyame kpee ka go, fere yake elname ka re bo jahm-m fi, kꞌbel elkoro, nsehng anyehng anyehng limm, nyi m bahke lehke.
1CO 13:4 Elkoro ni kpo lim nne á mal elkpooro, fere jol soom. Elkoro kpimm ala ateele, kpimm ejum nnyo aworo, kpimm elgeere.
1CO 13:5 Nne lꞌbel elkoro, á kpehme lim esabsab eljini. Á kpehme lim mbang nyꞌnye. Eltim we kpehme rak sohk sohk. Á kpehme kud afem kak ala.
1CO 13:6 Á kpehme geere kak ebi ejum. Á kpo geere kak ejum ji nno.
1CO 13:7 Nne lꞌbel elkoro, á kpo kpuumu ejum ajehng ajehng. Á kpo taame tv ejum ajehng ajehng. Á kpi ekunukpu go ejum ajehng ajehng. Á kpo kpooro go mbang anyehng anyehng.
1CO 13:8 Elkoro esꞌkohlo kpimm. Enyehnamahr bahke male. Elbungu go ajahbe nfenfe bahke male. Elkahne fvfo bahke tob mal.
1CO 13:9 Tibre ellennge enahre, a enyehnamahr ejahre nehm biingi go nseenga nseenge.
1CO 13:10 Ji biingi go nseenge lꞌsi bꞌba, ji ki biingi bahke male.
1CO 13:11 Eji n jolo mmonse, n jo bungu ana mmonse, fere jo tir ana mmonse, fere jo lim ese. Eji m ma gbal, jol nne, n kehm soro yake nsol ese nyio tv go.
1CO 13:12 Anv, e kpꞌfahnge go enyehn, jo nyehn advrehndv. Ngare nyio e bahke nyehne saang. Anv, ejang ji n kpꞌkahne. Efung bio bi m bahke kahne kpee, ana Esowo kp-m tob kahn kpee.
1CO 13:13 Nsol nyia na era nyi bahke sake, eltaame, ekunukpu, a elkoro. Elkoro ni ga gbal sehnge nsol nyehko kpee.
1CO 14:1 Jo noken, eji ń lꞌbel elkoro. Gbehden, eji ń lꞌtob bel ayare nyao nya Etingi Etohko, asehngesehnge ayare nya enyehnamahr ji Esowo.
1CO 14:2 Tibre nne no lꞌbung, eji á ma bel ayare nya elbungu go ejahbe jindiki, á kpehme bung a ane, á kpo bung a Esowo. Tibre nnene limm, no kpo wuk ana á kpꞌbungu, eji á kpo bung alum nya li mbehr mbehr, nya Etingi Etohko m-e ka.
1CO 14:3 Nne no lꞌnyehn amahr, á kpo bung tong ane, lim bo, bo gbal, kak bo ebo, fere kak bo eltim.
1CO 14:4 Nne no lꞌbung alum ejahbe jindiki, ye kpo kak elne ebo ntahngtahng. Nne no lꞌnyehn amahr, á kpo kak aneb ero kpee ebo.
1CO 14:5 Kp-m koro re wahn ane kpee, wahn bung go ajahbe nyandiki. Kp-m gaka kor re, wahn ane kpee, wahn jol abanyehnamahr Esowo. Nne no lꞌnyehn amahr, ye wo ga kak ebo sehnge nne no kpo bung go ajahbe nyandiki, sehngem re nne nondiki noa, no bahke ma tooro, eji lꞌkak aneb ero kpee ebo.
1CO 14:6 Abonanee, n lꞌba go egahne, fere jo ba bung go ajahbe nyandiki, nnoobo anyi m bahk-n kake? Sehngem re no, m ba, ba tiing-n etib bi Esowo ma lennge ka-m, fere ka-n elkahne, fere ba nyehn amahr tong-n, fere jo tib-n.
1CO 14:7 Jol nsol nyi ki kpi elkpin ana efiri abola ebuk, nne tohko ma kub, á lꞌjo gbehre na gbehre, nne bahke limi renan, kehm kahne ana á kpꞌkꞌkub?
1CO 14:8 Nne no kpi ntang wor, jo ku ane, á tohko ma wor, á lꞌwor aji aji, nnene limm, no bahke toobo ebjing bi á bahke tahme ebta.
1CO 14:9 Ano wo tob li ka-n. Ń lꞌbung go ajahbe nyandiki nya ane kil elwuku, bahke limi renan, nne kehm kahne ji ń kpꞌbungu? Tibre ń kpꞌbungu na kak go elfeb.
1CO 14:10 Ajoobo alum nyaa gbalee go ajahbe nya njini nyia a. Ejahbe ajehng ajehng limm, ji alum ebo ki lohng ejum.
1CO 14:11 Nne no lꞌlohng ejahbe jimongo lꞌkehme elbungu, n tohko ma wuk ejahbe jio, n nehm wuk ji nne ejahbe noo kpꞌbungu. Ye nehm wuk ji me n kpꞌbungu.
1CO 14:12 Ano wo tob li ka wahnfono antahng. Ana ń kpꞌnoko re wahn bel ayare nya Etingi Etohko, gbehden, eji ń lꞌbel ayare nyao nya kpo lim aneb ero gbal.
1CO 14:13 Nong, nne no kpꞌbungu go ejahbe jindiki jo kak ero, eji á lꞌbel ayare nyao nya á bahke ma tooro ana lohngo no.
1CO 14:14 N lꞌkehme ero kak go alum ejahbe jindiki, etohko ejame ji kpo kak ero, ntir enyame kpehme kak ebo abehng abehng.
1CO 14:15 Anv, jen ji m bahke limi? M bahke kake ero go egame etohko, fere kak ero go egama ntir. M bahke yimi ase go egame etohko, fere yim ase go egama ntir.
1CO 14:16 A lꞌkak Esowo saam go ega etohko, bahke limi renan, nne noka noka no tob li ona, kehm taame re, “Emen” go ero bi a kake no, eji á ki kahn ji a bungu no?
1CO 14:17 Eji a jo kak ero bi a jo kak Esowo saam, afi nobo na, nne noko, ebo we a kakem nkpel anyehng anyehng.
1CO 14:18 N kpꞌkake Esowo saam, tib eji me n kpo bung ajahbe nyandiki sehnge wahn ane kpee.
1CO 14:19 N lꞌjol go ellong aneb ero, n kpo ga tir re me m bung alum alon nya ane bahke ma wuk, eji n lꞌmal tib ane, sehnge re me m bung alum ejahbe jindiki atahltahl nkpel ebal atahl awubu.
1CO 14:20 Abonanee, kana jo rod elnahne bum ana abonse go egahna ntir atahng. Jolen abonbili go abiafem alimi. Go egahna ntir, jolen anebkul.
1CO 14:21 Bo nyono go nwer Esowo re, “Jehova re, M bahke koko ajahmjahm, go bo anyo wo, m bahke bungu a ane ebame. Jol bo m-e nehm wuungu atung.”
1CO 14:22 Owo e bahke kahne re, ayare nya elbungu go ejahbe jindiki limm ka aneb Esowo, li ka ane ba ki li aneb Esowo, eji lꞌkper bo tib Esowo. Enyehnamahr ji Esowo ji ji li ka aneb Esowo, limm ka ane ba ki li aneb Esowo.
1CO 14:23 Lꞌfere jol nyi aneb ero kpee bahke bake, ba kono edi ajehng, nne awohng awohng lꞌjo bung go alum ejahbe jindiki, ane ba ki li aneb Esowo, afi ajenne lꞌba yel egahne ellong, bo nehm tir re, wahn ebgbo esahla?
1CO 14:24 Ane kpee lꞌfere nyehn amahr nya Esowo, nne no ki li nne Esowo, afi njenne lꞌba yel, alum nya á wuku no bahk-e kehme ellame go ege atahng, á fere nyehn elne ana nne abiafem.
1CO 14:25 Ntir atahng nyi wob-e go ege eltim bahk-e lennge gbuul, á bahke gboko, kohk esamahr ebe go ndi, kak Esowo, fere jo bung re, “Esowo lohko li a nahne a, go etingitingi.”
1CO 14:26 Anv, abonanee, jen ji fuumu re wahn lim? Ń lꞌba, ba kono edi ajehng, no nne bel ejum. Nne noko yehke ese, nne noko tib alum Esowo, noko tiingi etib bi Esowo ma lennge ka-e, noko bung go alum ejahbe jindiki, noko jo tooro ana lohngo no. Nong, ejum ajehng ajehng jol ekakebo ka aneb ero.
1CO 14:27 Elbungu nio go ajahbe nyandiki, nong, jol ane abal, ane ara, noko gbo mbang, noko toono, nne awohng jo tooro.
1CO 14:28 Nne awohng awohng tohko jol no bahke ma tooro, nong, nne awohng awohng belle, á kꞌkpe bung, á fere jo bung go ege eltim a Esowo.
1CO 14:29 Go amahr anyehne, nong, ane abal, ane ara jo bung, ane bako jo wuungu atung, joare alum nyao li nseenge.
1CO 14:30 Nne no jehk no, Esowo lꞌka-e alum re á lennge, nong, nne no yim no kpꞌbungu rahke.
1CO 14:31 Wahn ane kpee ń li ma tooro enyehnamahr ji Esowo esenngesennge, eji nne awohng awohng lꞌkpili, alum nyao fere kak-e eltim.
1CO 14:32 Etohko jio ji abanyehnamahr Esowo kpi no wob bo go elwo.
1CO 14:33 Esowo kpehme lim nsol enye jokko jokko jokko. Á li Esowo bio bi elkoono. Go ekpꞌkpa ero ajehng ajehng ji aneb Esowo lꞌsong kono,
1CO 14:34 nobo re, anebkal jo belle. Fuumem re bo jo bung. Tibre anebkal sang kpo fili aneblum, ana ntahm nyi Moses bungu no.
1CO 14:35 Ejum ajehng ajehng ji bo lꞌseb re bo kahn, nong, bo jo bahb alum ebo go etahk. Tibre li ejum ndon sehng re, nnenkal jo bung go ekpꞌkpa ero.
1CO 14:36 Anv, wahn ba, alum Esowo lohng go egahna? Anv, wahn ba wahng ka alum Esowo ba noa?
1CO 14:37 Nne awohng awohng no lꞌtir re, ye nnyehnamahr Esowo wo, afi á tongo re, á kpi etohko ji Jehova, nong, á taame re, nsol nyi n kpꞌnyono a, atahm nya Jehova nya.
1CO 14:38 Nne awohng awohng no lꞌjol ntahnsi a nne, nong, á sa ano.
1CO 14:39 Abonanee, noken, wahn jo nyehn enyehnamahr ji Esowo. Kana sahde eyaame ji elbungu go alum ajahbe nyandiki.
1CO 14:40 Nong, ejum ajehng ajehng jol songo songo, fere nꞌnob.
1CO 15:1 Abonanee, n kpꞌsebe re me m buum-n bada nnoobo etib bi n tiing-n no, bi ḿ ma taame tv, fere kpꞌtoono.
1CO 15:2 Etib bia ana bi ḿ ma wuk, ń lꞌsoro asi elbumu go etingitingi, bahk-n tahre, tohko jol ano, wahn ebtaame mbol mbol.
1CO 15:3 N tohko gbo mbang tong-n nsol nyi n wuku no re, Kraist kpo ka-r tib esi abiafem enyahre, ana nwer Esowo bungu no.
1CO 15:4 Á kpo, bo kpa-e kak. Nfung era, Esowo nyahm-e go elkv, ana nwer Esowo bungu no.
1CO 15:5 Owo á kehm song kpiri Pita, kehm kpe song kpiri abatiingetib ebe, ewubu ane abal.
1CO 15:6 Efung abehng á kehm kpe song kpiri abatꞌtoono bako, ane atahltahl atahl alon sꞌsehnge. Egom ebo jindiki gbalee jia, kpeke li go elkpin, jindiki ebkpo.
1CO 15:7 Owo á kehm song kpiri Jems, kpe song kpiri abatiingetib ebe kpee.
1CO 15:8 Esꞌkohro, á kehm gohro ba kpiri me ji li ana nne no bo jel-e eji ngare ma sehng.
1CO 15:9 Me wo li nkahlanjahm a nne go ellong abatiingetib Jisos. N tohkem fꞌfuumu re bo lung-m re ntiingetib a Jisos, tibre n jo nohko aneb ero ba Esowo sehng.
1CO 15:10 Nnoobo nyi Esowo nyi wahnge n li ana li li a. Nnoobo nyi á ka-m no, m-e á kaam mbol mbol. Ń lꞌfere nyehn, ga, me n lim eltum sehnge nne awohng awohng go ellong abatiingetib Jisos. Jol me sang na, nnoobo nyi Esowo nyi li a name nyi.
1CO 15:11 Afi jolo bo, afi fere jolo me, ana e kpo bung, ano wo ḿ ma tob taame.
1CO 15:12 Eji e kpo bung alum Esowo re, Kraist ebnyahme go elkv, jen ji wahnge egom ejahne jindiki kpo bung re, akvne nehm nyahme go elkv?
1CO 15:13 Akvne tohko nyahme go elkv, lohngo re, Kraist nyahmem go elkv nkpel anyehng anyehng.
1CO 15:14 Lꞌjol re Kraist nyahmem go elkv, lohngo re, alum Esowo nya e kpꞌbungu li mbol mbol, eltaame enahne fvfo tob li mbol mbol.
1CO 15:15 Lꞌjol etingitingi re, akvne nehm nyahme go elkv, lohngo re, e kpꞌkimi efahnge lake Esowo, tibre e kpo yiimi ntianse re, Esowo nyahme Kraist go elkv, ye ji á ki-e nyahme.
1CO 15:16 Re akvne kꞌnyahme go elkv, lohngo re, Kraist nyahmem go elkv.
1CO 15:17 Li re Kraist nyahmem go elkv, kehn lohngo re, eltaame enahne li mbol mbol, abiafem enyahne nyaa, kpeke wob go egahne atahng.
1CO 15:18 Ebtob lohng re, ane ba taame tv Kraist kehm kpoko, bobkpo tan.
1CO 15:19 Li re ekunukpu ejahre ji e kpꞌkunu re, Kraist bahk-r kake nnoobo, nnoobo nyio lꞌfere jol ka elkpin ni e li a ni anv ni ni, kehn e kpꞌfili ane ndon sehnge nne awohng awohng.
1CO 15:20 Li etingitingi re, Kraist eblohko nyahme go elkv, ana ngbokambang a nne no ma gbo mbang nyahme go ellong akvne.
1CO 15:21 Ana nne awohng wahnge no elkv ba go njini, ano wo fvfo nne awohng ma tob wahng elnyahme go elkv ma tob ba.
1CO 15:22 Ana Adam wahnge no nne awohng awohng bahke kpoko, ano wo fvfo nne awohng awohng bahke tiki bel elkpin tib esi ji Kraist.
1CO 15:23 Nne awohng awohng bahke nyahme go ege a ngare. Kraist wo jolo ngbokambang. Ane bao ba li ka Kraist, bo bahke nyahme ngare nyi á lꞌba.
1CO 15:24 Owo esꞌkohro ngare bahke kehm rehnge, nyi Kraist bahke taare etul abehng abehng, fere radde atubesi kpee go bo a ntum, fere taare ellub anehng anehng. Owo á bahke kehm faake nji etul enye ka Esowo Nsoo.
1CO 15:25 Tibre Kraist bahke tiki fili adi kpee, tete á bob anebekv ebe kpee, kunu bo akpade.
1CO 15:26 Nnekv no á bahk-e gohro rannge, elkv ni.
1CO 15:27 Tibre nwer Esowo bungu re, “Esowo ebrod ejum ajehng ajehng bum-e re á kunu akpade.” Eji nwer Esowo bungu re, “Ejum ajehng ajehng,” alum nyaa lohngem re, Esowo bi wob Jisos go elwo, tibre Esowo bi yake nsol nyio kpee, kak-e go elwo.
1CO 15:28 Eji nsol kpee bahke woomo Kraist go elwo, ano wo fvfo Kraist bahke tob woomo Esowo go elwo, bi yake nsol kpee kak-e go elwo, eji Esowo lꞌfili kpe kpe.
1CO 15:29 Anv, ane bao mee, ba ma bel ewohngalahb tib go esi ji akvne? Lꞌjol re akvne kpehme nyahme, jen ji wahnge ane bao kpo bel ewohngalahb tib go bo esi?
1CO 15:30 Jen ji wahnge e kpo kono elgboko yel go efin ngare anyehng anyehng?
1CO 15:31 Abonanee, n kpꞌkpoko efung abehng abehng. N kpꞌbungu jia tib go elgeere ni n kpꞌgeere kak-n, eji n li ka Kraist Jisos Ntul ewahre.
1CO 15:32 N kpꞌbungu anv go mbang nyi nne. Eji n jolo go Efesus, jo nok a “abibbib enyam bio”, nsehng anyi n li no? Lꞌjol re akvne kpehme nyahme go elkv, nong, wahr limen ana bo tubu elgan re, “Nong, wahr jo liin nsol, fere jo wꞌwo, tibre behna e bahke kpoko.”
1CO 15:33 Nong, nne ki-n nehm! Nne lꞌjo jen a abi ane, nnoobo eljini ene bahke yaange.
1CO 15:34 Nong, amahr enyahne jol sange sange, goji ń lꞌgbo ntir, rahke abiafem go ellimi. Li ejum ndon sehng re me n tong-n re, Egom ejahne jindiki Esowo, bo nehme kahn.
1CO 15:35 Nne nondiki li ma bahb re, “Akvne bahke nyahme renan? Elkohn ngubjing anyi bo bahke bele?”
1CO 15:36 Wo egboolo nne jia, ejum ji a lꞌbahm, tohko tiki bol, nehm tiki mahng.
1CO 15:37 Ejum ji a kpo bahm go ndi, elrahnti sang, mmohk eti nyi, fundiki mmohk eti ana mmohk elkohl, fundiki mmohk eti nyindiki.
1CO 15:38 Esowo kpo ka mmohk eti anyehng anyehng eljini ngubjing nyꞌnye ana kor-e no. Mmohk eti anyehng anyehng kpi eljini ngubjing nyꞌnye eje eje.
1CO 15:39 Agubjing nya nsol nyi li go elkpin go njini nyia limm elkohnkohn anehng. Ane kpi elkohn agubjing nya bo. Enyam kpi elkohn agubjing nya bo. Nruk kpi elkohn agubjing nya bo. Nsahre fvfo tob kpi elkohn agubjing nya bo.
1CO 15:40 Agubjing nya ejahbetul Esowo nyaa. Agubjing nya njini nyia nyaa fvfo. Agubjing nya li go ejahbetul Esowo kpi ano nya bo eje eje. Agubjing nya li go njini nyia tob kpi ano nya bo eje eje.
1CO 15:41 Njul kpi ano nyanye eje eje. Ebareka tob kpi ano nyanye eje eje. Alonlo fvfo tob kpi ano nya bo eje eje. Go ellong alonlo, ano nya bo li nkohn a nkohn.
1CO 15:42 Ano wo fvfo elnyahme ngubjing go elkv li no. Ngubjing nyi e kpo kpa kak ndi, bahke bolo. Ngubjing nyi ma nyahme go elkv nehm kpe bol.
1CO 15:43 Nyi bo ma kak ndi kpꞌsabe, nyi ma fere nyahme, ebbel ano. Nyi bo ma kak ndi, ebkpuk, fere leenge, nyi ma fere nyahme, ebtahne, fere bel nsahm.
1CO 15:44 Ngubjing nyi bo ma kpa kak, li ngubjing nyehka nyehka, nyi ma fere nyahme li ngubjing ana nyi etohko. Ngubjing nyehka nyehka lꞌjol, lohngo re, ngubjing nyi etohko nyia, tob li.
1CO 15:45 Tibre nwer Esowo bungu re, “Ngbokambang a nne no bo jo lung-e re Adam, Esowo lim-e, ka-e elkpin.” Adam jehko ji gohro ba esꞌkohro, á li etohko ji kpo ka elkpin.
1CO 15:46 Etohko sang gbo mbang ba. Ngubjing nyi gbo mbang ba, etohko kehm bake.
1CO 15:47 Ngbokambang Adam, Esowo ko ndi mong-e. Etoono Adam, Ntul ewahre wo, no lohng go ejahbetul Esowo.
1CO 15:48 Ana nne no Esowo ko ndi mong-e li no, ano wo fvfo ane ba tob lohng ndi li no. Ana nne ejahbetul Esowo noo li no, ano wo fvfo ane ba ejahbetul Esowo tob li.
1CO 15:49 Ana e li anv go elfoongo ni nne no Esowo mong-e go ndi, ano wo fvfo e bahke tob jol go elfoongo ni nne ejahbetul Esowo noo.
1CO 15:50 Abonanee, n kp-n tongo jia ana, tibre ngubjing nyehka nyehka nyi kpi alung nehm tiki yel go ejahbetul Esowo. Nsol nyi bahke bolo nehm tiki yel edi ji nsol nyi lꞌkꞌtiki bol bahke jolo.
1CO 15:51 Wuungen atung, me n tong-n nkpokosi ejum. Wahr ane kpee, e nehm kpo na kpo kpee, wahr ane kpee bahke yaange,
1CO 15:52 elwaare elwaare, bahke ware ana ejehbekpakemahr, ngare nyi e lꞌwuk esꞌkohro ntang. Tibre bo bahke woro ntang nyi akvne bahke nyahme go elkv, fere ba bel ngubjing nyi lꞌkꞌtiki bol. Wahr kpee bahke yaange.
1CO 15:53 Jio ji kpo bol, bahke yaange, fere jol ji lꞌkꞌkpe tiki bol.
1CO 15:54 Ngare nyio nyi jio ji kpo bol ma yaange, fere jol ji lꞌkꞌkpe tiki bol, jio ji kpo kpo ma yaange, fere jol ji lꞌkꞌkpe tiki kpo, owo alum nwer Esowo kehm jolo go etingitingi, nya bungu re, “Bobnok ebta sehnge elkv, elkv ebmal kpee.
1CO 15:55 Elkv, ntahn wo á bahke noko ebta sehnge wahr me? Elkv, etakelehk eja jꞌna?”
1CO 15:56 Etakelehk ji elkv, abiafem nya. Nsahm nyi abiafem, atahm nya.
1CO 15:57 Me n kak Esowo saam, eji á ka-r Ntul a Jisos Kraist ji noko ebta ka-r, ga anebekv ebahre.
1CO 15:58 Owo abonanee, nobo re wahn jo yiimi tꞌtahne, eji nne lꞌki-n ma nyeenge go mbang anyehng anyehng. Yelen kꞌkahb go eltum Esowo, wahn jo lim, eji ń kpꞌkahne re, eltum ni ń kpꞌlimi ka Ntul ewahre, ń nehme lim mbol mbol.
1CO 16:1 Bade akpohko nya ń kpꞌtahbe re wahn song kak aneb Esowo bako ebo, ana n tongo aneb ero ba li go Galesa, tob limen ano fvfo!
1CO 16:2 Ngbokambang efung go erahde, nne awohng awohng ewahne jo yehke akpohko ana á bele no, kuuru go, eji n lꞌba, ń lꞌkꞌtohko kpe ji, tahb na.
1CO 16:3 N lꞌba, ba rehng go, owo m bahke tumu ane bao ba ḿ ma yehke bo, ka bo awer, eji bo lꞌko ayare enyahne, tahm a nya go Jeusalem.
1CO 16:4 Lꞌfere nob re me n tob je, bo li-m ma toono.
1CO 16:5 N lꞌrehng go Masedonia, m bahke soro rehng go egahne. Tibre mbang a Masedonia nyi m bahke sehnge.
1CO 16:6 Ma m bahke kange a nahna nji. Ma n li ma ba, ba kang a nahne elkoko mal a nji, eji ń lꞌtv-m edi ajehng ajehng ji n lꞌkpe je.
1CO 16:7 Tibre n nehme seb re me n nyehn-n anv, eji n kpꞌsehnge na sehng. N kpꞌsebe re me n kang na abon afung a nahne, Jehova lꞌtaame.
1CO 16:8 M bahke kange ga Efesus tete efung Pentikost rehng.
1CO 16:9 Tibre egburu eyake eltum eblennge ka-m, wo gana, anebekv baa gbalee.
1CO 16:10 Timoti lꞌba go egahne, vvren ye. Tibre á kpo tob lim eltum Esowo jang jang ana n kpꞌlimi.
1CO 16:11 Nong, nne awohng awohng ki-e bum reed. Tvvn ye go eyebatahng, eji á lꞌfeere ba tob-m ga. Tibre n kp-e siki re á ba, a aneb Esowo bako go.
1CO 16:12 Mmonannee Apollos, n kpo rehk-e re á ba go egahne, a aneb Esowo bako. Anv, we nehme kor re á ba nkpel anyehng anyehng. Á lꞌbel eyake, á bahke bake.
1CO 16:13 Jo baaben! Yiimen tꞌtahne go egahne eltaame! Belen esahb, wahn bel nsahm!
1CO 16:14 Ejum ajehng ajehng ji ń kpꞌlimi, jo limen go elkoro.
1CO 16:15 Abonanee, ń kpꞌkahne re, Stefanas, a nlaaga enye, bo ba gbo mbang taame tv ntul a Jisos go Akaya. Bobrod elbo kak go eltum Esowo, eji bo lꞌjo kak aneb Esowo ebo.
1CO 16:16 N kp-n rehke re, wahn jo wuk elkohn ane ana bao, a nne awohng awohng no kpo tob lim eltum ana bo, fere jo loko.
1CO 16:17 Eltim ma-m yebe sehng, eji Stefanas, a Fortunatas, go Akaikus bo ma ba. Tibre bo ba li ane ba limi re, me m bel eyebatahng, eji ń ki li.
1CO 16:18 Bo ma-m kak eko, fere tob kak-n eko. Jo kaken ane ba li ana bo.
1CO 16:19 Aneb ero ba li go Esia tong-m re, me n kak-n nnyo. Akwila abola Priskilla nkal ewe, a aneb ero kpee ba kpo je song kono asi go etahk Akwila, bo tob tong-m re, me n kak-n nnyo go mbing nyi Ntul a Jisos.
1CO 16:20 Aneb ero kpee tongo re, me n kak-n nnyo. Eji ń kpꞌkake atemtem nnyo, jo soden atem anyo, ana abonanyehn nne.
1CO 16:21 Mefono antahng Pol, n kpꞌnyono nnyo akake mia go egame ebo.
1CO 16:22 Nne awohng awohng no Ntul a Jisos Kraist tohk-e kor, nkuk a ne! Maranata! (Ji lohngo re, Ntul ewahre, ba!)
1CO 16:23 Nnoobo nyi Jisos Kraist Ntul ewahre jol a nahne.
1CO 16:24 Elkoro ename ni Kraist Jisos jol a nahne wahn ane kpee. Emen.
GAL 1:1 Me Pol wo ji li ntiingetib no nne ki-m tum. Jisos Kraist, a Esowo Nsoo bi nyahm-e go elkv, bo ba tum-m. Bo sehngem goji nne.
GAL 1:2 Me, a abonanee kpee ba li a name, e kpꞌkake aneb ero ba li go Galesa nnyo.
GAL 1:3 Nong, nnoobo, a elkoono jol a nahne, ni lohng goji Esowo Nsoo, a Jisos Kraist Ntul ewahre,
GAL 1:4 no yake elne ka tib go egahre abiafem, eji á lꞌtahr-r yehke go ebi eying jia ji anv, tib ana wo koro Esowo Nso ejahre.
GAL 1:5 Nong, ellub jol nꞌne go njinanjini. Emen
GAL 1:6 Kp-m kpoko esi sehng, eji ḿ ma tahr yꞌyake ye ji lung-n no re wahn toono nnoobo nyi Kraist, ḿ ma fere yaange kpꞌtoono etib bindiki.
GAL 1:7 Lohngem re nnoobo etib bindiki bia. Ane bandiki ba kpo lim re amahr jo bil-n, bo ba kpꞌsebe re bo yaange nnoobo etib bi Kraist.
GAL 1:8 Lꞌfere jol wahr, afi fere jolo enjel nyi lohng go ejahbetul Esowo ba tiing-n etib bindikandiki bi ki li jang jang ana bi e tiing-n no, nkuk a ne!
GAL 1:9 Ana e ma tohko bung, ano wo n kpꞌkpeke bung a. Nne awohng awohng no lꞌfere tiing-n etib bi ki li ana bi ḿ ma tohko taame tv, nkuk a ne!
GAL 1:10 Anv, n kpꞌsebe re me n jol ntem no anea, afi ntem no Esowo? Anv, n kpꞌsebe re me n lim ji kpꞌkoro anea afi? Li re n kpꞌkpeke lim ji kpꞌkoro ane, kehn me nlokeltum no Kraist sang.
GAL 1:11 Abonanee, n kpꞌsebe re wahn kahn re, nnoobo etib bi n tiingi no, bi nne sang.
GAL 1:12 N koom goji nne, jol nne sang tib-m no. Jisos Kraist antahng antahng wo lennge no ka-m.
GAL 1:13 Tibre wahn ebwuk bade ana elkpin ename jolo no, eji n jo toono eljini nio ni Jus, ana n jo sahb nꞌnohk aneb Esowo, fere jo gare re me n tane ero.
GAL 1:14 Me wo jo ga toono eljini ni Jus sehnge ane ebame bako gbalee, ba e jolo nkpake anyehng ano a bo, eji n jo sahb kꞌkak ekpuku, jo toono eltibi ni babnso ejahre.
GAL 1:15 Esowo yehk-m ngare nyi n kpeke wob nnee go ala, fere lung-m go ege a nnoobo re me m ba lok-e.
GAL 1:16 Wo, eji kor-e no re á lennge mmon ewe ka-m, eji n lꞌsong tiingi nnoobo etib bada ne go ellong ane baka baka, n jeem goji nne awohng awohng re me n song ko elle.
GAL 1:17 Jol n jeem go Jeusalem goji ane ba gbo mbang jol abatiingetib ka me. N tahme ejame, song rehng go Arebia, kehm feere song rehng go Damaskus.
GAL 1:18 Eji ma kang nnya era, n kehm tahme go Jeusalem, eji n lꞌsong mahnge Pita. Eji n je no, n kange a ne nfung elku.
GAL 1:19 N kpeem nyehn ntiingetib awohng awohng gona, sehngem Jems mmonannyehn Ntul a Jisos wo n nyehne-e no.
GAL 1:20 Ji n kpꞌnyono a, n kpꞌnyono go esamahr bi Esowo. Efahnge n nehme kim.
GAL 1:21 Owo n kehm tahme go ejang bi Siria, a bi Silisa.
GAL 1:22 Ngare nyio aneb ero ba li go Judea ba ma taame tv Kraist m-e ka nyehn a nyehn.
GAL 1:23 Bo wuku na wuk ji ane bako jo bung re, “Nne no jo nohk-r wuku wuku, anv, á kpꞌfere tiingi nnoobo etib re ane taame tv Jisos, Jisos jio ji á jo gare wuku wuku re, á tane ero ebe.”
GAL 1:24 Bo kehm kehme Esowo ellub ka tib me.
GAL 2:1 Eji ma kang ewubu a nnya eni, n kehm kpe je go Jeusalem, a Barnabas. N tob ko Taitus fvfo, je a ne.
GAL 2:2 N je, tib eji Esowo lennge ka-m re me n je. Eji e song kono edi ajehng a atubesi ero wahr wahr, owo n kehm tooro tong bo ana nnoobo etib bi n jo tiingi ane baka baka li no. N joom seb re eltum ni n jo lim wuku wuku, a ni n kpꞌlimi anv jol mbol mbol.
GAL 2:3 Jol Taitus ji jolo a name, bo we bobem re á yehke nrur, jol eji á jolo jol nne a Grik.
GAL 2:4 Akimfahnge abonanee bandiki jo sebe re bo lim ano. Bobweele ba yel re bo ba seb kahn elkohn elforo ni e ma for go ejang bi Kraist Jisos, eji bo lꞌlim-r, e jol aju.
GAL 2:5 Jol e tikem naange tv bo nkpel anyehng anyehng, tib eji e lꞌkuuru etingitingi jio ji nnoobo etib bum-n.
GAL 2:6 Ane bandiki baa, ba bo jo bum bo ana atubesi. Jol afi bo jolo elkohn ani, m-e nehme lub. Tibre Esowo kpehme rang nne awohng awohng. Jol atubesi bao m-e tibem ejumjum budu.
GAL 2:7 Bo sebe na kahn re, Esowo ebyake nnoobo etib ka-m re me n song tiingi ane ba kil jo yehke nrur, jang jang ana á yake nnoobo etib ka Pita re á jo tiingi ane ba kpo yehke nrur.
GAL 2:8 Tibre ye jio ji jo lim eltum a Pita, eji Pita jo tiingi ane ba kpo yehke nrur nnoobo etib, ye jꞌnehm wo jo tob lim eltum a name, eji n jo tiingi ane baka baka nnoobo etib.
GAL 2:9 Eji Jems, Pita, a Jon, ba bo bumu bo ana atubesi nyehne nnoobo nyi Esowo ma lim ka-m, bo kehm kake Barnabas a me ebo bi elkoono. Owo e kehm toobo re wahr bahke jo lim eltum go ellong ane baka baka, bo jo lim eltum go ellong ane ba kpo yehke nrur.
GAL 2:10 Ejum jia ji ji bo tong-r no re wahr jo buumu akpak ebo. Ejum jꞌnehm ana ji n jo nok re me n lim.
GAL 2:11 Eji Pita ba go Antiok, n ka-e ebi go elkab ane, tibre á sꞌsoodo.
GAL 2:12 Re ane ba Jems tumu no kehm ba rehng go Antiok, Pita jo li nsol a ane baka baka. Eji bo ba no, á kehm yabe elne, á kpeem tiki jo li nsol a bo, tibre á jo fahle ane ba jo seb re ane baka baka tob yehke nrur.
GAL 2:13 Erik Jus jehko ji jo toono Pita, jo tꞌtob lim awini. Barnabas fvfo, awini nyanehm nya tob wer-e.
GAL 2:14 Eji n sebe kahn re, bo nehme jen go nseenge, fere jo toono etingitingi nnoobo etib, owo n kehm bungu tong Pita go esamahr ane bao kpee re, “Wo ji li na nne a Jus, a lꞌfere jo lim eljini ni ane baka baka, kꞌkpe jo lim eljini ana ni nne a Jus, anv, a bahke ma bob ane baka baka renan, bo kehm limi eljini ni Jus?”
GAL 2:15 Wahrfono antahng, wahr Jus ji dahb dahb dahb. Wahr ane baka baka sang, ba li aneb abiafem.
GAL 2:16 Wo, e kpꞌkahne re, nne kpehme li eno go esamahr bi Esowo tib go atahm abumu, sehngem re no, á lꞌtaame tv Jisos Kraist. Jol wahr jia fvfo, wahr ebtob taame tv Jisos Kraist, eji e lꞌli eno go esamahr bi Esowo tib go eltaame ni e ma taame tv Kraist, limm go atahm abumu. Tibre nnene limm, no bahke ma li eno tib go atahm abumu.
GAL 2:17 E lꞌgare re wahr li eno go esamahr bi Esowo, tib eji e ma taame tv Kraist, bo fere jo tong-r re, wahr aneb abiafem ba, anv, jia lohngo re Kraist nlokeltum no abiafem woa? Eꞌee, ano á limm!
GAL 2:18 N lꞌfere kpe kehme atahm jehke, nya m ma range, mbang nyio me n tib elname ana ngbokatahm.
GAL 2:19 Wahr ebmal a atahm. Tibre atahm nya wahnge n kpo no, eji n lꞌkpin ka Esowo.
GAL 2:20 Bo ma-m kum lake go ekros a Kraist. Mefono antahng sang kpeke li go elkpin, Kraist wo li go elkpin go egame atahng. Elkpin ni n li a ni anv go egama ngubjing, nꞌnehm ni m ma ko kpꞌjene go mbang nyi Mmon Esowo no n kor-e no, á ba yake elne ka tib go egame esi.
GAL 2:21 N kpehme ten nnoobo nyi Esowo. Lꞌjol re nne kpo li eno go esamahr bi Esowo tib go atahm abumu, lohngo re, elkv ni Kraist kpo no, á kpo mbol mbol.
GAL 3:1 Wahn aneb Galesa, jen ji wahnge ń kpꞌgboolo ano? Nne awo ma-n nehm, wahn ji m ma-n tib Jisos Kraist, á ma fere jol are bo kum-e go ekros go egahne esamahr?
GAL 3:2 Ejum ajehng ji ji n kpꞌsebe re wahn tong-m. Anv, ḿ bele Etingi Etohko tib eji ń jo bum atahma, afi eji ń wuku alum Esowo, fere taame?
GAL 3:3 Jen ji wahnge ḿ ma gboolo ano? Ḿ bomo gona etohko, anv, ń kpꞌsebe re wahn gohro lim go egahne ekoa?
GAL 3:4 Anv, erem bi ḿ ma nyehn o, ń nyehne mbol mbola? Li ma jol mbol mbol.
GAL 3:5 Wo anv, eji Esowo ma-n ka Etingi Etohko, fere kpꞌlimi akpokosi go egahne ellong, á kpꞌlimi ano tib eji ń kpꞌbumu atahma, afi tib eji ń kpꞌwuku alum Esowo, fere taame?
GAL 3:6 Nwer Esowo bungu bade Ebraham re, “Á taame tv Esowo, owo Esowo ko-e ana nne no ma li eno.”
GAL 3:7 Nobo re wahn kahn re, ane ba kpꞌtaame tv Esowo ba li abon ba Ebraham.
GAL 3:8 Alum Esowo tohko nyehn amahr, ngare kehm rehnge re, Esowo bahke koko ane baka baka ana ane ba ma li eno tib go bo eltaame. Á tohko tiingi Ebraham nnoobo etib re, “Elfuulu ni ane kpee ba li go njini bahke bele, bahke sehnge go ega.”
GAL 3:9 Owo fvfo, ane ba kpꞌtaame tv Esowo ma bel elfuulu a Ebraham ji tob taame.
GAL 3:10 Tibre ane kpee ba ma tahm tonngo go nsol nyi bo kpꞌlimi, eji bo kpi atahm bum, bobbel nkuk. Tibre nwer Esowo bungu re, “Nne awohng awohng no tohko jo lim nsol kpee nyi bo nyono go nwer atahm, yebbel nkuk.”
GAL 3:11 Anv, ebsahb lꞌlennge re, nne nehm ma li eno go esamahr bi Esowo tib eji á kpꞌbumu atahm. Tibre nwer Esowo bungu re, “Nne no ma li eno bahke jolo go elkpin tib go ege eltaame.”
GAL 3:12 Atahm kpehme tonngo go eltaame. Tibre nwer atahm bungu re, “Nne no lꞌlim ejum ajehng ajehng ji atahm bungu no, á bahke kpini tib eji á ma lim ano.”
GAL 3:13 Kraist wo ma-r fak yake go nkuk nyi ntahm ko no ba ka-r, eji á jolo ejum nkuk tib go egahre esi. Tibre nwer Esowo bungu re, “Nkuk li a nne awohng awohng no bo tohk-e go eti.”
GAL 3:14 Kraist taame, jol ejum nkuk, eji ane baka baka lꞌbel elfuulu ni Ebraham ni li Jisos, eji wahr lꞌbel Etingi Etohko ji Esowo nyame no re á bahke kake ane ba lꞌtaame.
GAL 3:15 Abonanee, nong, me n lim ntugare nyi li feere go eyaame ji nne. Nne lꞌsi gꞌgahm nne no bahke lehke elkv ene, fere tob lim ane bako kahn, nnene limm, no bahke ma ten alum nyao, jol nnene limm, no bahke ma budu.
GAL 3:16 Esowo nyame enyam bia tong Ebraham, fere tong mmon ewe. Esowo bungem re, “Abon ebe,” ba kehn jol tibi re bo li gbalee. Á bungu bada nne na awohng noo re, “Bahke jolo ka mmon ewa,” no li Kraist.
GAL 3:17 Ejum ji a, ji n kpꞌbungu. Atahm nya ba na, eji ma kang nnya atahltahl kunu eltahl a nnya ewubu nehm ma sahde ntoobo nyi Esowo toobo no wuku wuku bum, nyi á ma lim re yiimi. Atahm nehm ma lim re, ji Esowo nyame no kane.
GAL 3:18 Lꞌjol re atahm nya bahke wahnge nne bel nsol elehke elkv nyi Esowo, lohngo re á nehm bel tib go enyam bi Esowo. Esowo kꞌka Ebraham elfuulu nio, tibre á nyame na tong-e re á bahke bele.
GAL 3:19 Jen ji wahnge atahm li li? Esowo budu atahm tib abiafem, eji atahm lꞌjol tete ba rehng ngare nyi mmon no Ebraham noo bahke bake, ye ji Esowo nyame tong-e re, á bahk-e fuulu. Esowo yake atahm ka babenjel re bo ko ba a nya, nya sehnge go abo nya nne no yiimi go elka elka ni Esowo, a ane.
GAL 3:20 Njahm ebal ebal tohko jol, nne nehm ma yiimi go elka elka. Fvfo, Esowo li na abehng.
GAL 3:21 Anv, atahm kpehme koono a enyam bi Esowoa? Eꞌee. Li re Esowo ka atahm nya bahke ma ka ane elkpin, kehn ane bahke lehke eno tib go atahm abumu.
GAL 3:22 Wo, nwer Esowo bungu re, njini kpee wob go elwo ni abiafem, eji ane ba kpꞌtaame tv Jisos Kraist lꞌbel ji Esowo nyame tong ane ba ma taame.
GAL 3:23 Re eltaame kehm bake, e woomo go ngbekobo nyi atahm, nya gbaang-r no tete ngare biingi nyi Esowo lennge eltaame tib.
GAL 3:24 Atahm nya jolo ana ntꞌtibi ewahre, tete Kraist ba, eji e lꞌli eno tib go eltaame.
GAL 3:25 Anv, eji eltaame ma ba, e kpeem wob go elwo ni ntꞌtibi noo.
GAL 3:26 Tibre wahn kpee, abon Esowo ba, tib go eltaame ni ń kpꞌtaame tv Jisos Kraist.
GAL 3:27 Tibre nne awohng awohng ewahne no ma bel ewohngalahb, fere jol ajehng a Kraist, yebrod Kraist kak ana ewobo.
GAL 3:28 Anv, elyaange anehng anehng kpeem li, afi jolo anebe Jus, afi fere jolo ane baka baka, afi jolo aju, afi fere jolo ane ba ki li aju, afi jolo aneblum, afi fere jolo anebkal, wahn kpee li ajehng a Kraist Jisos.
GAL 3:29 Ń lꞌjol ka Kraist, ń tob li abon ba Ebraham, a abalehkelkv ana Esowo nyame no.
GAL 4:1 Ejum ji n yahke ba elbungu ji a. Eji nlehkelkv kpeke li mmonse, elyaange anehng anehng bo kpimm, ye a nlokeltum, jol eji ye li li nfona nsol nyio kpee.
GAL 4:2 Nlehkelkv kpo woomo go elwo ni ane ba kpo fil-e, fere woomo go elwo ni ane ba nsol enye wob bo go ebo, tete afung biingi nya nde kunu no.
GAL 4:3 Ano wo tob li kak awahr awahr fvfo. Eji e jolo abonse, e jolo aju nya atohko nya kpo fili njini.
GAL 4:4 Wo, eji afung nyao biingi no, Esowo kehm tumu Mmon ewe. Nnenkal wo jel-e, á fere woomo go elwo ni atahm,
GAL 4:5 eji á lꞌfak ane ba wob go elwo ni atahm yake, bo fere jol abon ba Esowo.
GAL 4:6 Tib eji e li abon ebe, owo wahnge Esowo kehm tumu etohko ji Mmon ewe tv-r, ba yel go egahra ntim, ji kpo rabe re, “Abba, Nsoo!”
GAL 4:7 Anv, eji Esowo ma-a lim re, wo kꞌkpe jol nlokeltum, wobfere jol mmon. Eji a ma fere jol mmon, wobtob jol nlehkelkv no Esowo.
GAL 4:8 Wuku wuku eji ń kala kahn Esowo, ń jolo aju nya nsol nyi Esowo limi no, nyi ki li yefono Esowo.
GAL 4:9 Anv, eji ḿ ma kahn Esowo, kehn n jol bungu re, eji Esowo ma-n kahn, jen ji wahnge ḿ bahke kpe feere goji atohko nyao nya ki kpi nsahm, nya ma gbo ekpak? Jen ji wahnge ń kpꞌsebe re wahn kpe feere jol aju ebo?
GAL 4:10 Ń kpo bum akahmekahme afung, fere jo bum akahmekahme anyahng, fere bum ekahmekahme ngare, a akahmekahme nnya.
GAL 4:11 N kpꞌfahle re, eltum ni n limi go egahne, n limi na tane.
GAL 4:12 Abonanee, n kp-n gboongo re, wahn fere jol ana me, tibre me n tob li ana wahn. Ebꞌbi ajehng ajehng me ń limem.
GAL 4:13 Ń kpꞌkahne re, ngare nyi n gbo mbang bung alum Esowo tong-n, n jo yꞌyam.
GAL 4:14 Eyam ebame bio jolo ana ejum elgaare ka wahn, jol tvtv ona ḿ m-e daangem, fere ten-m. Ń ko-m ana enjel nyi Esowo, fere ko-m ana Kraist Jisos antahng antahng.
GAL 4:15 Anv, eyebatahng ji ḿ bele no je gan? N kp-n yiimi ntianse re, ki ga ga, kehn ń jol luudu amahr enyahne ka-m.
GAL 4:16 Anv, me n fere jol nnekv ewahne, eji n kp-n tongo etingitinga?
GAL 4:17 Bo kpꞌsahb nꞌnok re bo lim etem a nahne, jol bo nehme lim go ntir atahng nyi nno. Tibre bo kpꞌsebe re bo yaam-r a nahne, eji wahn lꞌtob lim etem a bo.
GAL 4:18 Nꞌnob re bo jo nok, lim etem ngare anyehng anyehng, jol afi n jolem ona, bo lꞌsoro lꞌlim go ntir atahng nyi nno.
GAL 4:19 Abon ebame, n kpꞌkpeke rahng ejel ebahne, tete Kraist gbal go egahne atahng.
GAL 4:20 Kp-m koro re me n jol a nahne anv, fere bung a nahne go mbang nyindiki. Tibre ji n wuku bada nahne ma-m fohk nkv.
GAL 4:21 Tong-m wahn ana atahm bungu no, wahn jio ji kpꞌsebe re wahn kpe woomo go elwo ni atahm! Ń nehme wuk ji atahm bungu noa?
GAL 4:22 Nwer Esowo bungu re, Ebraham bele abon ba nlum na abal. Noko, nju nyi jel-e, noko, nnenkal no ma for wo jel-e.
GAL 4:23 Mmon no nju nyio jel-e no, á jel-e go mbang nyehka nyehka. Wo, mmon no nnenkal no ma for jel-e no, á jel-e tib go enyam bi Esowo nyame no tong-e.
GAL 4:24 A wo li ntugare nyi tib-r ejum. Tibre anebkal abal baa yim go egbanngalung ebbal. Hegar yim go egbanngalung ji Esowo limi a abone Hegar go ewong ji bo kpo lung re Sainai, egbanngalung jio ji limi bo, bo jol aju.
GAL 4:25 Tibre aneb Arebia kpo lung Sainai re Hegar, ji kpꞌtibi Jeusalem ji li lela, ji li nju, a abon ebe kpee.
GAL 4:26 Jeusalem ji li go ero ebfor, ji ji li nnee ejahre.
GAL 4:27 Tibre nwer Esowo bungu re, “Bel eyebatahng, wo ngum a nnenkal no kil jele abon. Fa asol kak, wo fere siiki, wo jio ji kala rꞌrahng ejel. Tibre nnenkal no nlum ewe m-e tahm sa wo ga kpi abon sehnge nnenkal no kpi nlum.”
GAL 4:28 Abonanee, e li abon Esowo ana Aisik, tib enyam bi Esowo nyame no.
GAL 4:29 Ana jolo ngare nyi mmon no bo jel-e go mbang nyehka nyehka jo nohk mmon no bo jel-e go etohko ji Esowo, ano wo tob li anv.
GAL 4:30 Wo anv, nwer Esowo bungu renan? Bungu re, “Kam nju nyio, a mmon ewe! Tibre mmon no nju nehm tiki li elkv ano a mmon no nnenkal no ma for jel-e no.”
GAL 4:31 Abonanee, wahr abon ba nju sang, e li abon ba nnenkal noo no ma for.
GAL 5:1 Yiimen go elforo ni Kraist ma-n lim, ḿ ma for. Kana kpe taame, kpe jol aju.
GAL 5:2 Me Pol, me wo kp-n tongo re, Ń lꞌtaame re bo yehk-n nrur, lohngo re, Kraist, nnoobo anyehng anyehng wahn á nehm ka.
GAL 5:3 N kpꞌkpeke bung tong nne awohng awohng no lꞌtaame, bo yehk-e nrur re, á bahke tiki bum atahm kpee.
GAL 5:4 Wahn jia ji kpꞌsebe re wahn li eno go esamahr bi Esowo tib go atahm abumu, wahn ebyaame a Kraist, fere yake nnoobo nyi Esowo.
GAL 5:5 Tibre go nsahm Etingi Etohko, a eltaame ni e kpꞌtaame tv Jisos e kpꞌsiki ji e kpꞌkunu ekpu, ji li eno ji e bahke lehke go esamahr bi Esowo.
GAL 5:6 Go ejang bi Kraist, afi nne yehke nrur, afi á yehkem, nsehng anyehng anyehng limm. Nsehng li go eltaame ni nne kpo taame tv Jisos, eji á kpꞌlimi ejum ajehng ajehng go elkoro.
GAL 5:7 Ń jo limi nob nob. Nne awo kpan-n re wahn kꞌkpe toono etingitingi mbang?
GAL 5:8 Ane ba kpo nok re bo senng-n eltim, alum nnyo ebo lohngem goji Esowo bi kp-n lungu.
GAL 5:9 Abon ayist ntiil kpo lim ebred kohro kohro tung.
GAL 5:10 Tib eji e li ajehng a Ntul a Jisos, owo wahnge n kp-n bumu go etingitingi re, ń nehme tir ejahne ejahne, me n tir ejame ejame. Wo, nne no lꞌlim re, amahr bil-n, Esowo bahk-e kake erem, afi á jolo elkohn nne awo.
GAL 5:11 Abonanee, li re n kpꞌkpeke bung alum Esowo nyao nya nrur ayehke, kehn bo m-e nehme kpe nohk. Li re n kpꞌkpeke lim ano, kehn ekros ji Kraist ji n kpo bung alum Esowo bade, nehme kpe jol ana esiti mbang.
GAL 5:12 Kor-m kor re, ane ba kpo lim re, amahr bil-n, bo tob fang elbo.
GAL 5:13 Abonanee, Esowo lung-n re wahn for. Kana rod elforo ni ḿ ma for bum ana ejum ji ḿ bahke jo laange kunu, fere jo lim ji kpꞌkoro agubjing enyahne. Ga nob re wahn bel elkoro atemtem, eji ń lꞌjo loko atemtem.
GAL 5:14 Tibre nne no lꞌbum ellum nia ni bungu re, “Nne ebjing ewa jo kor-a ana ebjing eba,” á li nne no ma bum atahm kpee.
GAL 5:15 Ń lꞌjol ana enyam bi kpo tokko atem, fere jo mele atem, jo kunen ekpu, eji ń lꞌkꞌrannge atemtem.
GAL 5:16 Ji n kpꞌbungu a li re, wahn jo jen go etohko ji Esowo, eji ń lꞌkꞌjo lim ji kpꞌkoro agubjing enyahne.
GAL 5:17 Tibre ntir nyi ngubjing limm ana ntir nyi etohko. Ntir nyi etohko limm ana ntir nyi ngubjing. Bo li go ekv atemtem, owo wahnge ń lꞌkꞌjo ma lim ji kp-n koro.
GAL 5:18 Etohko lꞌjol ntubesi ewahne, ń nehm kpe woomo go elwo ni atahm.
GAL 5:19 Nsol nyi ngubjing eblennge gbuul, ana erehbe, asꞌsa, nsol nyi ki li saang, elfamme yannge,
GAL 5:20 eblom ajomo, ntaane alimi, ekv akoko, ntaange ataange, ala ateele, eltim arake, eltiiri elne elne, nyꞌyabe, eljolo go nlong a nlong,
GAL 5:21 amahr abaare, ane awulu, amahm awoko fere jo bꞌbuumu, nkak alimi nyi kpo jen a abiafem, a nsol nyindiki nyi tob li ana fvfo. N kp-n rehke ana m ma-n tohko rehke wuku wuku. Tibre ane ba lꞌjo lim elkohn nsol nyia nehm li etul bi Esowo.
GAL 5:22 Akab nya etohko nya a, elkoro, eyebatahng, elkoono, elkpuumu, eljini anobo, nnoobo alimi, eltaame,
GAL 5:23 eljolo soom, a elbobo ni nne bahke jo bob elne. Ntahm anyehng anyehng limm, nyi kpo sahde nsol nyia.
GAL 5:24 Ane ba li ka Kraist Jisos, bobkum agubjing ebo go ekros, a nsol nyi kpo melle ane go eltim, go nsol nyi kpo sahb kꞌkor bo go ellimi.
GAL 5:25 Ana Etingi Etohko ma-r ka elkpin, nong, wahr tob jenen a ne.
GAL 5:26 Nong, wahr kꞌjo geere kak nsol nyi ki li ejumjum, fere jo seb atemtem aweele, fere jo baare amahr go nsol atem.
GAL 6:1 Abonanee, nne lꞌgbo yel go elkohn abiafem anehng anehng, wahn ji kpꞌjene go etohko ji Esowo, kaken ye ebo go enange bem, eji á lꞌtuungu yiimi, wahn fere baabe elnahne, tohko jol ano, wahn fvfo bahke tob yel go elgaare.
GAL 6:2 Jo solen elsol ni ate ebahne. Ń lꞌlim ano, owo ḿ ma bum ntahm nyi Kraist.
GAL 6:3 Nne awohng awohng no lꞌtir re, ye nne wo, eji á ki tohko fꞌfoongo nne, á kpi elne nehm.
GAL 6:4 Nong, nne awohng awohng jo wuungu eltum ene nyehn. Ano wo bahke wahnge á kehm bele ejum ji á bahke jo wor nnyo kunu. Bahke jolo eltum ni yefono antahng, nehm jol ni nne noko ma lim.
GAL 6:5 Tibre nne awohng awohng bahke solo elsol nꞌne antahng.
GAL 6:6 Nong, nne no bo kp-e tibi alum Esowo jo tob yehke go anoobo nsol kpee nya á kpi no, ka ntꞌtibi ewe.
GAL 6:7 Kana nehm elnahne! Esowo kpehme taame re, nne jv-e nnyo. Tibre ejum ajehng ajehng ji nne lꞌbahm, jꞌnehm ji á bahke kpake.
GAL 6:8 Nne no lꞌbahm nsol enye go egbe jio ji ngubjing enye, á bahke kpake elrannge. Nne no lꞌbahm go egbe jio ji etohko, á bahke kpake elkpin ni li go njinanjini.
GAL 6:9 Nong, wahr kꞌlahng go nnoobo alimi. Tibre ngare lꞌbiingi, e bahke kpake, e tohko yini ekpu.
GAL 6:10 Anv, eji e kpi eyake, nong, wahr jo lim nnoobo ka nne awohng awohng, asehngesehnge ane ba e kpꞌjene ano a bo go mbang nyi Esowo.
GAL 6:11 Nyehnen alum gbalee nya n nyono no go egame ebo antahng.
GAL 6:12 Ane ba kpo tib elbo, fere jo wor nnyo kunu nsol nyi li ka ngubjing, bo ba li ane ba kpꞌsebe re bo bob-n, yehke nrur. Bo kpo lim ano, eji ane lꞌkꞌnohk bo tib ekros ji Kraist.
GAL 6:13 Jol ane bao ba ma yehke nrur kpehme bum atahm. Bo kpꞌsebe re wahn yehke nrur, eji bo lꞌjo wor nnyo kunu ejum ji ḿ ma lim go egahne agubjing.
GAL 6:14 Me n nehme seb re me n wor nnyo kunu ejum ajehng ajehng, sehngem ekros ji Jisos Kraist Ntul ewahre ji m bahke jo wor nnyo kunu, ji ji wahnge njini li-m ana ekpakv ejum, me n li ana nne no ma kpo, yaame a njini.
GAL 6:15 Afi nne yehke nrur, afi á yehkem, ejumjum o limm. Ji li no li re, á jol nne a nfenfe.
GAL 6:16 Nong, elkoono, a ndon nyi Esowo jol a ane ba kpꞌtoono eljini nia, bo ji li Israel jio ji Esowo.
GAL 6:17 Bomo anv asongo, nong, nne awohng awohng ki-m kpe jo gbiingi. Tibre n kpi nliingi nyi Jisos go egama ngubjing.
GAL 6:18 Abonanee, nong, nnoobo nyi Jisos Kraist Ntul ewahre jol a atohko enyahne. Emen.
EPH 1:1 Me Pol wo, ji koro Esowo re me n jol ntiingetib no Kraist Jisos. N kpꞌnyono nwer nyia tv aneb Esowo ba li go Efesus, bo jio ji kpi ekakesehk go eltoono ni bo kpꞌtoono Kraist Jisos.
EPH 1:2 Nong, nnoobo jol a nahne, a elkoono ni lohng goji Esowo Nso ejahre, a Jisos Kraist Ntul ewahre.
EPH 1:3 Nong, wahr tehken Esowo bi li nde no Jisos Kraist Ntul ewahre, bi ma-r fuulu elkohn elfuulu anehng anehng ni etohko, ni li go adi nya li go ejahbetul Esowo, tib eji e li ajehng a Kraist.
EPH 1:4 Esowo tohk-r yehke, njini kehm jolo, tib eji á yehke Kraist, eji e lꞌjol ejahre ejahre, kꞌli ebi ajehng ajehng go ege esamahr. Go ege elkoro wo,
EPH 1:5 á toob-r mahne mahne bum elne, eji e lꞌjol abon ebe sehng goji Jisos Kraist. Ano wo kor-e no, owo wahnge á limi ano,
EPH 1:6 eji bo lꞌtehk ellub ni nnoobo enye nyi á yar-r no, eji á ka-r akor-m mmon ewe.
EPH 1:7 Alung eme ma wahnge Esowo ma-r fak yake, fere tahm ka-r go egahre abiafem, ma kpꞌtibi afang nya nnoobo enye,
EPH 1:8 nyi á ma gare ka-r, ma rur wꞌwohng, nyi li elkahne, a ngbere,
EPH 1:9 eji á ma lim re, wahr kahn ntir atahng enye nyi á behre no. Ano wo kor-e no, á kehm tiri re,
EPH 1:10 ngare lꞌbiingi, á bahke gohro lim ejum ajehng ajehng sehng goji Jisos Kraist. Owo á bahke koko nsol kpee nyi li go elbung, a nyi li go ndi, ba fadde edi ajehng go elwo ni Kraist.
EPH 1:11 Eji e li ajehng a Kraist, owo wahnge e ma bel ejum elehke elkv, wahr ji bo yehk-r wuku wuku jang jang ana Esowo toobo no, ye ji kpo lim nsol mal kpee, ana á tiri no go ege eltim,
EPH 1:12 eji elkpin enahre lꞌjo tehk ellub ene, wahr jia ji gbo mbang jo kunu Kraist ekpu.
EPH 1:13 Eji ń li ajehng a ne, ano wo wahnge Esowo ma-n kak elliingi ene ngare nyi ń wuku alum nya etingitingi, nya li nnoobo etib bi eltahre enahne, fere taame tv Kraist. Elliingi nio ni li Etingi Etohko ji á nyame no,
EPH 1:14 ji á ko, bom-r esi, tib go ejum ji e bahke lehke elkv, tete ngare rehng nyi á bahk-r fake yake, wahr ji li ane ebe ba á ma-r gunu re wahr jo tehk ellub ene.
EPH 1:15 Eji m ma wuk bade eltaame ni ń kpꞌtaame tv Ntul a Jisos, fere wuk bade ana aneb Esowo kpee kpo kor-n,
EPH 1:16 n tikem rahke Esowo saam akake tib wahn. Ero ebame bi n kpꞌkake ka-n, n kpꞌkake re,
EPH 1:17 Esowo bi Jisos Kraist Ntul ewahre, bi li nde no kpi ellub, ka-n etohko ji elkahne, a ji bahke lennge Esowo ka-n, eji ń lꞌkahn-e.
EPH 1:18 N kpꞌkake ero re, ntim enyahne lennge, a amahr enyahne, eji ń lꞌkahn ekunukpu ji Esowo ka-n no ngare nyi á lung-n no, fere kahn afang nya ellub ni nsol elehke elkv enye kpi no, nyi ane ebe bahke bele,
EPH 1:19 fere kahn egburu nsahm enye nyi nne lꞌkꞌma ko gare, nyi wob-r go egahre atahng, wahr jia ji ma taame. Nsahm nyꞌnehm nyi li nsahm
EPH 1:20 nyi á ko, nyahme Kraist go elkv, fere rod-e jehke go ege eboblum go ejahbetul.
EPH 1:21 Kraist wo ga gbal sehnge atul kpee, a atubesi, a abafiladi, go nne awohng awohng no kpi nsahm. Mbing enye nyi ga gbal sehnge mbing anyehng anyehng go eying jia, a ji kpꞌbake.
EPH 1:22 Esowo ebyake nsol kpee kak-e go elwo, fere lim-e re, á jol ntubesi no aneb ero, fere jo fili ejum ajehng ajehng.
EPH 1:23 Aneb ero ba li ngubjing nyi Kraist, ba m-e lim re, á biingi go nseenga nseenge, ye ji wahnge nsol kpee ma jol go nseenga nseenge.
EPH 2:1 Wuku wuku ń jolo ane ba ma kpo, tib go egahna nsoodo, a abiafem,
EPH 2:2 nya ń tohko jo lim, eji ń jo toono eljini ni njini nyia, fere jo toono ntubesi no kpꞌfili ewuungu, ye ji li etohko ji wob atahng ma ane ba kil elkake Esowo.
EPH 2:3 Ane bao ba, wuku wuku e jo tohko jen a bo, jo lim nsol nyi jo kor-r, fere jo toono ji jo kor agubjing enyahre, a ntir atahng enyahre. Esi jio ji wahnge e jolo ane ba erakatahng ji Esowo jol gboko tub-r, ana bahke gboko tub ane ba li go njini nyia.
EPH 2:4 Wo, Esowo bi kpi egburu ndon. Tib go egburu elkoro ni e kor-e no, ni ni wahnge
EPH 2:5 á ma-r ka elkpin a Kraist, jol eji e jolo jol ane ba kpo no, tib go egahra nsoodo. Tibre nnoobo nyi Esowo nyi wahnge ḿ ma bel eltahre.
EPH 2:6 Esowo ma-r nyahme go elkv a ne, fere lim-r re wahr ji a ne go adi nya li go ejahbetul, tib eji e li ajehng a Kraist Jisos.
EPH 2:7 Esowo limi ano, eji á lꞌtib afang nya nnoobo enye go eying ji kpꞌbake, nya nne lꞌkꞌma fange, nya li elkoro ni á tib-r no goji Kraist Jisos.
EPH 2:8 Tibre nnoobo nyi Esowo nyi wahnge ḿ ma bel eltahre tib go egahne eltaame, wahn sang wahnge, ayare nya Esowo nya.
EPH 2:9 Ḿ belem eltahre tib go eltum alimi, eji nne awohng awohng lꞌkꞌjo wor nnyo.
EPH 2:10 Wahr ba li eltum ni Esowo limi no. Á lim-r goji Kraist Jisos re wahr lim nnoobo nyi Esowo toobo bum wuku wuku re wahr jo lim.
EPH 2:11 Fvfo, buumen re, go eyaame ji ngubjing ń jolo ane baka baka. Jus ji bo kpo lung bo re, “ane ba kpo yehke nrur” jo lung-n re “ane ba kil jo yehke nrur”, nyi li ejum ji nne kpo ko abo lim go ngubjing.
EPH 2:12 Buumen re, ngare nyio ń jolem a Kraist. Ń jolo ajahmjahm. Ń woomem go ellong anebe Israel ba Esowo yehke no. Ḿ belem ebo abehng abehng go agbanngalung nya Esowo limi a bo, a nsol nyi á nyame tong bo re, bo bahke bele. Ń jolo na jol go njini nyia, ekunukpu ḿ belem, jol Esowo ń kahnem.
EPH 2:13 Eji ḿ ma jol ajehng a Kraist Jisos, wahn ji wuku wuku jolo fee, anv, bo ma-n ko, ba a nahne goji Esowo tib go alung ma Kraist.
EPH 2:14 Tibre Kraist wo ma ko elkoono ba ka-r, ye ji ma lim Jus, a ane baka baka re bo jol ajehng. Ye wo ma ba wa ekahme ji yab-r no.
EPH 2:15 Elkv ni á kpo no go ngubjing ni wahnge e ki kpe li anebekv ba Esowo, ba kpo soodo atahm. Jisos wo ba range atahm, eji á lꞌlim njahm ebal ebal, bo jol ajehng, fere jol aneb nfenfe, ba ma bel elkoono a Esowo, tib eji bo li ajehng a ne.
EPH 2:16 Kraist kpo go ekros, eji á lꞌlim re, wahr kꞌkpe jol go ekv a Esowo, fere lim njahm ebal ebal re jol ana ngubjing anyehng, fere gongo Esowo ka-r tib go egahre abiafem.
EPH 2:17 Kraist ba, ba tiingi nnoobo etib bi elkoono, tong wahn ane baka baka ba jolo fee, fere tong Jus ji jolo a Esowo bad bad.
EPH 2:18 Tibre wahr Jus, a wahn ji li ane baka baka, wahr ebting mbang nyi li Kraist, nyi e bahke ma sehng rehng goji Esowo Nsoo, eji e li go etohko na ajehng.
EPH 2:19 Fvfo, wahn ane baka baka, ń kpeem li ajahmjahm, a ajenne. Anv, wahn ebfere jol afono ejahbe a aneb Esowo. Wahn ebyel nnahb nyi Esowo.
EPH 2:20 Bo ma-n ko ana abꞌlok, si kunu go nnahb ekahme nyi li abatiingetib, a abanyehnamahr, nyi Kraist li eltal ni ga ga.
EPH 2:21 Ye wo wahng ka akahme etahk yim no, kpꞌwahre tete song jol mbarebare etahk ji Jehova.
EPH 2:22 Eji ń li ajehng a Kraist, owo wahnge bo ma-n tob ko, si etahk jio ji etohko, ji Esowo lene no.
EPH 3:1 Me Pol, n li nne a ngbekobo no Kraist tib go egahne esi, wahn ane baka baka.
EPH 3:2 N kpꞌbumu re, wahn ebwuk ana Esowo ma-m ka eltum nia go ege a nnoobo re me n lim ka-n.
EPH 3:3 Esowo lennge ntoobo nyi á toobo mbehr mbehr ka-m, ana m ma tohko nyon abon alum bade.
EPH 3:4 Ń lꞌlung alum nyao, owo ḿ bahke kahne elkahne ename ni n kpꞌkahne nkpokosi nyi li bada Kraist, nyi Esowo behre no,
EPH 3:5 nyi á ki tiki lim ane ba jolo mahne mahne, bo kahn. Anv, yeblennge ka abarebare abatiingetib, a abanyehnamahr sehng go ege etohko.
EPH 3:6 Nkpokosi nyio li re, ane baka baka tob li elkv a Jus, bo fere jol ngubjing anyehng, fere bel nsol nyi Esowo nyame tong bo, nyi li goji Kraist, tib eji bo ma taame tv nnoobo etib.
EPH 3:7 Esowo lim-m re me n jol nlokeltum no nnoobo etib bio tib go nnoobo nyi á yar-m no, eji nsahm enye jo tib edu.
EPH 3:8 Jol eji me n li li nne no ga rede go ellong aneb Esowo, Esowo ma-m ka nnoobo nyi m bahke jo tong ane baka baka bade afang nya Kraist, nya nne lꞌkꞌma ko gare,
EPH 3:9 fere lim ane kpee nyehn nkpokosi ejum nyi Esowo toobo no, fere behr mahne mahne, ye ji limi nsol kpee,
EPH 3:10 eji aneb ero lꞌwahng atul, a ajꞌjok ane ba li go ejahbetul Esowo tob kahn ana ajoobo elkahne nya Esowo li no.
EPH 3:11 Esowo limi ano, ana á tiri no wuku wuku, eji á ma lim re, lohko jol go etingitingi sehng goji Kraist Jisos Ntul ewahre,
EPH 3:12 ye ji ma wahng e ma bel esahb, mbang ma fere jol ka-r, nyi li rehng goji Esowo, nyi e bahke ma sehng, kꞌfahl, tib eji e ma taame tv Jisos.
EPH 3:13 Owo wahnge n kp-n gboongo re, ntim ki-n woono tib go erem bi n kpꞌnyehne go egahne esi, bi li ellub enahne.
EPH 3:14 Esi ejahne ji wahnge n kpo jamme alahng enyame go esamahr Esowo Nsoo,
EPH 3:15 bi gungu nnahb anyehng anyehng nyi li go ejahbetul, a nyi li go njini mbing enye.
EPH 3:16 N kpꞌgboongo Esowo bi kpi afang nyao nya ellub ene re, á ka-n eko, eji ń lꞌbel atahne go egahne atahng tib go ege etohko,
EPH 3:17 Kraist fere lene go egahna ntim tib go eltaame, eji alohk enyahne lꞌyel rehng edi ji elkoro li no, nnahb ekahme tob kuumu go elkoro,
EPH 3:18 wahn fere bel nsahm nyi ḿ bahke kahne, a aneb Esowo bako kpee ana elkoro ni Kraist kpange no, fere lꞌlab, ana rahbe no, fere wꞌwahre,
EPH 3:19 ń fere kahn elkoro ni Kraist ni gbale sehng elkahne anehng anehng, eji nsol kpee nyi Esowo kpi no lꞌrur go egahna ntim,
EPH 3:20 ye ji bahke ma lim sehnge ana ji e bahbe no, a ji e tiri no tib go nsahm nyi wob-r go atahng,
EPH 3:21 nong, á bel ellub goji aneb ero, a goji Kraist Jisos ngare anyehng anyehng tete go njinanjini. Emen
EPH 4:1 Me ji li nne a ngbekobo tib go esi ji Ntul a Jisos, n kp-n gboongo re, wahn ji Esowo ma-n lung, belen elkpin ni biingi ana ni Esowo kpꞌsebe re wahn bel.
EPH 4:2 Jo reden elnahne, wahn jol soom, jo kpooro. Jo tiben elkoro enahne, eji ń kpo kpuumu ka atemtem.
EPH 4:3 Jo noken, wahn soro asi, jo jol ajehng go etohko, tib go elkono ni Esowo ma-n jabbe kono re wahn jol ajehng.
EPH 4:4 Li ngubjing anyehng, a etohko na ajehng, jang jang ana li ekunukpu ajehng ji Esowo bi lung-n no kpꞌsebe re wahn bel.
EPH 4:5 Li Ntul awohng, a eltaame anehng, a ewohngalahb ajehng fvfo.
EPH 4:6 Li Esowo na abehng bi li nde no ane kpee. Á li Ntul no ane kpee. Á kpo ko ane kpee, lim mbang enye. Á wob ane kpee go atahng.
EPH 4:7 Wo, Esowo ka nne awohng awohng ewahre nnoobo enye, ana Kraist gare nsol ayare enye ka-r.
EPH 4:8 Ana nwer Esowo bungu no re, “Eji á ma tahm go ero, owo á kehm bobo anebekv ebe kak ngbekobo, fere yare ane.”
EPH 4:9 Eltahme ni á tahme go ero lohngo rejen? Lohngo re, á gbo mbang badde song rehng go atahng ndi.
EPH 4:10 Ye ji badde no, ye jꞌnehm wo tahme go ero sehng elbung sa, eji á lꞌjol edi ajehng ajehng.
EPH 4:11 Ye wo li nne no yare ane, fere lim egom jindiki, bo jol abatiingetib, á fere lim egom jindiki, bo jol abanyehnamahr, egom jindiki abatiinginnoobetib, egom jindiki abaabebul, egom jehko atꞌtibi,
EPH 4:12 eji aneb Esowo lꞌjol go nseenga nseenge, fere bel ejum ajehng ajehng ji bo bahke koko, jo loko Esowo, toono o, ngubjing nyi Kraist gbal,
EPH 4:13 tete e jol go eltaame na anehng, fere kahn Mmon no Esowo, fere gbal kpee, biingi a Kraist jang jang,
EPH 4:14 eji e lꞌkꞌkpe jol abonse ba li ana anyane nya nfeb kpo yehke tv edi ajehng ajehng. Nfeb nyio nyi li ajoobo eltibi nya ane ba kpo nehm ane kpo tib go mbang awak, bo ji kpo seb abang nya bo bahke were ane, fere lim bo, bo tan mbang.
EPH 4:15 Ga nob re wahr jolen go etingitingi, fere bel elkoro, fere gbal go mbang anyehng anyehng ka Kraist ji li esi,
EPH 4:16 ji wahnge ejum ngubjing ajehng ajehng fuumu a ngubjing nyio nyi li anyehng tib akon nya Esowo limi no. Ejum ngubjing ajehng ajehng lꞌjo lim nob nob, owo ngubjing kpo gbal, fere tahne antahng tib go elkoro.
EPH 4:17 Alum nya n yahke bung a, m bahke yiimi go mbing nyi Ntul. Kana kpe lim eljini ni ane baka baka kpo lim, ba kpo tir ntir nyi li mbol mbol.
EPH 4:18 Ntir atahng ebo ebgbo ejannge. Bo li ajahmjahm go ejang bi Esowo, tib eji bo ki kpi elkpin ene. Tibre ekꞌkahn ebo, a etahnsi ebo ji wahnge bo li ano.
EPH 4:19 Eltim, bo kpimm. Bobyake elbo ka re bo jo famme yannge. Elkohn ejum ajehng ajehng ji ki li saang kpehme tiki gbal bo.
EPH 4:20 Nsol nyio sang ń kpili goji Kraist.
EPH 4:21 Wahn eblohko wuk bada ne. Bo tib-n etingitingi ji li goji Jisos.
EPH 4:22 Kana kpe jol elkohn ane ba wuku wuku ń jolo no ngare nyi ń jolo go egahne nkꞌkulu elkpin, ni ma rannge tib ekor nsol nyi kpo nehm nne.
EPH 4:23 Nong, ntim enyahne, a ntir atahng enyahne jol nfenfe.
EPH 4:24 Jolen aneb nfenfe ba Esowo limi go ege elfoongo, ba li go etingitingi, fere li ebo ebo ka Esowo.
EPH 4:25 Kana kpe kiimi afahnge! Nne awohng awohng jo bung etingitingi tong mmonannyehn! Tibre nne awohng awohng ewahre li ejum ngubjing nyꞌnehm na anyehng.
EPH 4:26 Ntim lꞌrak-n, kana jo taame, eji erakatahng ejahne lꞌko-n, ń song lim abiafem. Kana taame re, njul lahm tv-n erakatahng go egahna ntim.
EPH 4:27 Kana jo ka nnehm eyake ajehng ajehng.
EPH 4:28 Nne no kpo v ejv, á kꞌkpe v. Ga nob re, á jo bade, jo lim etingitingi eltum go ege abo, eji á lꞌmal tob jo ka nne no li go elehng nsol.
EPH 4:29 Nong, ebi ellum anehng anehng kꞌjo lohngen go nnyo. Jo bungen alum nya nno, nya fuumu no, nya bahke jo kak ane ebo, eji lꞌjo nob a ane ba lꞌwuk.
EPH 4:30 Kana jo lim re, Etingi Etohko ji Esowo jo jol ndon ndon, ji Esowo ka-n no ana elliingi ni kpꞌtibi re, efung kpꞌbake bi Esowo bahk-n fake yake.
EPH 4:31 Yaken nsol nyia kpee, ana eljolo maange maange, atahng amoongo, eltim arake, elrabe tob atemtem, afahnge akiimi lake ane, a eblum alimi.
EPH 4:32 Ga nob re wahn jo tib atemtem nnoobo eljini, fere bel eltim ndon, fere jo tahm ka atemtem, ana Esowo ma tahm ka-n, tib eji n li ajehng a Kraist.
EPH 5:1 Eji ń li akorokoro abon ba Esowo, jolen ane ba kp-e toono.
EPH 5:2 Jo jenen go elkoro, jang jang ana wahr koro Kraist, á yake elne ka tib go egahre esi ana ejum ayare, a ejum njom ji kpꞌvohko Esowo eleenge.
EPH 5:3 Jol kana jo gahm nsol ana anebkal akono, a nsol nyi ki li saang, a amahr abaare. Tibre fuumem re jol ano go egahne ellong, eji ń li aneb Esowo.
EPH 5:4 Jol tohkem fꞌfuumu re nsol nyia jol go egahne ellong ana abi aka atubu, ayok alimi, a abuuru akpaale. Ga nob re wahn jo kak Esowo saam.
EPH 5:5 Tibre jia li re wahn kahn re, nne awohng awohng no kpo noongo a ane limm, no bahke bele ejum elehke elkv ajehng ajehng go ejahbetul ji Kraist, a ji Esowo. Ano wo fvfo bahke tob jol ka nne awohng awohng no ki li saang, a nne no kpo baare amahr go nsol ane. Tibre elkohn nne noo li ana njomeblom.
EPH 5:6 Nong, nne awohng awohng ki-n nehm go alum nya ki lohng ejumjum. Tibre nsol nyia nyi wahnge erakatahng ji Esowo bahke gboko tub ane ba kil jo wuk-e.
EPH 5:7 Fvfo, nobo re wahn kꞌjo jen a bo.
EPH 5:8 Tibre wuku wuku ń jolo ejannge. Anv, wahn ebjol ellennge, tib eji ń li ajehng a Ntul a Jisos. Jo jenen ana abon ba ellennge.
EPH 5:9 Akab nyao nya ellennge li go nsol nyi kpꞌnobo, a nsol nyi li go nseenge, a nyi li go etingitingi.
EPH 5:10 Jo tiren, wahn kahn ji kpꞌkoro Esowo.
EPH 5:11 Kana jo yel ellong ane ba kpo lim nsol nyi ki lohng ejumjum, nyi li ka ejannge. Ga nob re wahn jo tib gbul gbul gbuul re, nsol nyio ejumjum o lohngem.
EPH 5:12 Tibre nsol nyi bo kpo lim mbehr mbehr, ebfili ndon sehng re nne bung bade.
EPH 5:13 Ejum ajehng ajehng ji bo lꞌko ba a ji go edi ji ellennge li no, ji ji ma jol gbul gbul gbuul. Tibre ejum ajehng ajehng ji lꞌjol gbul gbul gbuul, ji ji li ellennge.
EPH 5:14 Owo fvfo bo bungu re, “Nyahme, wo ji kpꞌlale, lohng go ellong akvne, wo mehl yiimi, owo Kraist bahke jo ya tub-a.”
EPH 5:15 Jo kunen ekpu ana n kpꞌjene. Kana jo jen ana ane ba kil elkahne ejumjum. Jo jenen ana akahnkahn ane.
EPH 5:16 Kana jo rannge ngare enyahne mbol mbol. Tibre ngare nyia ebi ngare nyi.
EPH 5:17 Owo fvfo, nobo re wahn kꞌjol agboolo. Jo kahnen ji Esowo kpꞌsebe re wahn jo lim.
EPH 5:18 Kana jo wo, fere jo bꞌbuumu! Bahk-n rannge na. Ga nob re etohko ji Esowo jo rur go egahna ntim.
EPH 5:19 Ń lꞌkehm bungu atemtem, jo koon alum Saams, wahn fere jo ko ase Esowo atehke, a ase nyao nya etohko. Jo yimen ase go egahna ntim, wahn jo tehk Esowo.
EPH 5:20 Jo kaken Esowo Nso ejahre saam ngare anyehng anyehng go ejum ajehng ajehng, go mbing nyi Jisos Kraist Ntul ewahre.
EPH 5:21 Jo woomen atemtem go elwo tib go elfahle ni ń kpꞌfahle Kraist.
EPH 5:22 Akal ane, jo woomen alum ebahne go elwo. Tibre ano wo li mbang nyi Esowo.
EPH 5:23 Tibre nlum a nne wo li ntubesi no nkal ewe, ana Kraist tob li ntubesi no aneb ero, ba li ngubjing enye. Á tob li ntꞌtahre abo.
EPH 5:24 Ana aneb ero wob Kraist go elwo, nong, akal ane fvfo tob woomo alum ebo go elwo go ejum ajehng ajehng.
EPH 5:25 Alum ane, nong, akal ebahne jo kor-n, ana Kraist, aneb ero kor-e no, á yake elne ka tib go bo esi,
EPH 5:26 eji á lꞌjo lim bo, bo jol ebo ebo ngare nyi á ma lim bo ma bar, tib eji á ma wohngo bo alahb go ege alum.
EPH 5:27 Á limi ano, eji aneb ero lꞌyiimi a egburu ellub go ege esamahr, kꞌbel elem ajehng ajehng, a agbahnggenne, a ejum ajehng ajehng ji li go elfoongo nio, eji bo lꞌjol ebo ebo, kꞌbel egahme ajehng ajehng.
EPH 5:28 Alum ane, nong, akal ebahne jo koren ana agubjing enyahne wahnfono antahng. Nne no nkal ewe lꞌkor-e, ngubjing enye nyi kp-e koro.
EPH 5:29 Nnene limm, no ma kꞌko ngubjing enye ekv. Á kpo le ngubjing enye, fere jo kuuru, ana Kraist kpꞌlimi ka aneb ero.
EPH 5:30 Tibre wahr ba li ngubjing enye.
EPH 5:31 Ana nwer Esowo bungu no re, “Esi jia ji wahnge nne bahke tahme nde, a nnyehn sa, bo song jol ano a nkal ewe. Bo ane abal abal bahke fere jol ajehng.”
EPH 5:32 A egburu nkpokosi nyi. N kpꞌbungu bada Kraist, a aneb ero ebe.
EPH 5:33 Tob li ka wahn re, nne awohng awohng ewahne, nkal ewe jo kor-e ana ngubjing enye. Nong, nkal a nne jo kak nlum ewe.
EPH 6:1 Abonse, jo wuken babnso ejahne, a babnne ejahne, eji ń li abon ba Jehova. Tibre a wo li etingitingi mbang.
EPH 6:2 “Kak nso, a nne!” A wo li ngbokambang a ntahm nyi Esowo ka no, fere nyam enyam kunu re,
EPH 6:3 “Bahke nobo a na, a fere kang nnya tvv go ejahbe jio.”
EPH 6:4 Babnde nne, kana jo fili abon ebahne go mbang nyi bo bahke jo bel erakatahng. Ga nob re wahn jo le bo, fere jo luumu bo, a elle atubu go mbang nyi Jehova.
EPH 6:5 Aju, jo wuken babnso ejahne ba njini nyia, wahn fere jo fahl bo, fere jo kahm bo. Jo loken bo a eltim anehng, ana ń kpꞌloko Kraist.
EPH 6:6 Kana jo lim eltum ngare nyi bo kp-n nyehne nyi nyi, ana ane ba kpo lim ji kpo kor ane. Jo limen ji Esowo kpꞌsebe re wahn lim a ntim a ntim enyahne ana aju nya Kraist.
EPH 6:7 Kana jo loko elmooko elmooko. Jo loken ana ane ba kpꞌloko Jehova, ba kil loko ane,
EPH 6:8 eji ń kpꞌkahne re, nnoobo anyehng anyehng nyi nne limi no, nyi nyi Jehova bahke feere a nyi ka-e, jol afi á jolo nju, afi nju á jolem.
EPH 6:9 Babnde aju, tob jo limen ano jang jang ka aju enyahne. Kana kpe jo nehke bo, eji ń kpꞌkahne re n kpi nde na awohng go ejahbetul, no kil jo rang nne awohng awohng.
EPH 6:10 Abonanee, esꞌkohro elbungu ename ni a, ni li re wahn bel atahne nyao nya Esowo, nya lohng go nsahm nyi agbal enye.
EPH 6:11 Jo kaken nsol ebta nyi Esowo ka-n no, eji ń lꞌmal yiimi a nnehm, a awak enye.
EPH 6:12 Tibre e nehme nok a ane, e kpꞌnoko a abi atohko, ana atul, a ajꞌjok ane, a atubesi ba eying jia ji anv ji ejannge, a ellong abi atohko gbalee nya li go adi nya li go elbung.
EPH 6:13 Owo fvfo, nobo re wahn rod nsol ebta nyi Esowo kak, eji ń lꞌmal elyiimi go ebꞌbi efung bio o. Eji ḿ ma lim ano kpee mal, owo ḿ bahke yiimi.
EPH 6:14 Anv, yiimen ana ane ba ma gbaange egbaange ji li etingitingi go ebun. Kaken ngbanggbang nyi nsoja kpo ko bam ngang, nyi li eno ji ḿ ma li go esamahr bi Esowo.
EPH 6:15 Kaken akpaketa go egahne akpade, nya li ebjing bi ḿ ma toobo re wahn song tiingi nnoobo etib bi elkoono.
EPH 6:16 Filen ekum bi bahk-n bame kpee, bi li eltaame ni ḿ bahke ma jo gbiiri atakelban nya Ebinne, nya li agun agun.
EPH 6:17 Konngen ekpasi ebta ji li eltahre, wahn rod ekahngkahng bio bi etohko, bi li alum Esowo.
EPH 6:18 Jo limen nsol nyia kpee go ero akake, a Esowo agboongo. Jo kaken ero ngare anyehng anyehng ana Etingi Etohko kp-n tibi. Jo baaben, eji ń kpꞌkake ero, ki-n jo kpen. Jo gboongen Esowo ka aneb Esowo bako kpee,
EPH 6:19 a me fvfo, eji Esowo lꞌka-m alum nya m bahke jo bung a esahb esahb, fere tiingi ane nkpokosi a nnoobo etib,
EPH 6:20 bi wahnge Esowo kak-m eltum. Jo kaken ero tv-m, eji n lꞌjo bung esahb esahb ana fuumu re me m bung, jol eji n wobo wob ngbekobo.
EPH 6:21 Tikikus ji li akor-m mmonannee, ye ji tob li nkakesehk a nlokeltum go eltum ni Jehova bahk-n tongo ejum ajehng ajehng, eji ń lꞌkahn ana n li ga, fere kahn ji n kpꞌlimi.
EPH 6:22 Ji wahnge m m-e tum tv-n, n tum-e, eji ń lꞌkahn ana e li ga, á fere kak-n eltim.
EPH 6:23 Nong, Esowo Nsoo, a Ntul a Jisos Kraist ka abonanee elkoono, a elkoro, a eltaame.
EPH 6:24 Nong, nnoobo nyi Esowo jol a ane ba elkoro ebo lꞌkꞌtiki mal, ni Jisos Kraist Ntul ewahre kpi bo kor.
PHI 1:1 Me Pol, a Timoti, wahr ji li alokeltum ba Kraist Jisos, e kpꞌnyono nwer nyia tv aneb Esowo, a atubesi ero, a alokeltum ero ba li go Filipai, ba ma taame tv Kraist Jisos.
PHI 1:2 Nong, Esowo Nso ejahre, a Ntul a Jisos Kraist ka-n nnoobo, a elkoono.
PHI 1:3 N kpo kak Esowo ebame saam ngare anyehng anyehng nyi n lꞌbuum-n.
PHI 1:4 Ero abehng abehng bi n kpo kak ka wahn ane kpee, n kpo kak go eyebatahng,
PHI 1:5 a saam akake tib go ebo bi ń jo kak-m go nnoobo etib atiingi bomo ngbokambang efung tete ba rehng lela.
PHI 1:6 N kpꞌsahb kꞌkahn re, Esowo bi bomo nnoobo eltum alimi go egahne atahng, á bahke gohro lim, gohro song mal efung bio bi Jisos Kraist.
PHI 1:7 Fꞌfuumu re me n jo tiir-n ana, wahn ane kpee, tibre ń wob-m go eltim. Tibre wahn ebtob bel nnoobo nyi Esowo ana nyi me m ma bel, ń kp-m kake ebo, eji n wob ngbekobo, ń tob kak-m ebo ngare nyi n yiimi nnoobo etib njahm, fere jo nok, eji lꞌyiimi.
PHI 1:8 Esowo bi li ntianse enyame. Ye wo kpꞌkahne elkoro ni ń kp-m koro re me n nyehn-n, elkoro nio ni lohng go eltim ni Kraist Jisos.
PHI 1:9 N kpꞌkake ero re, elkoro enahne jo gbal na asongo asongo, wahn fere bel elkahne budu, a ngbere,
PHI 1:10 nyi ḿ bahke ma jo liingi nsol nyi ga nob, eji ń lꞌjol saang, kꞌbel ebi ajehng ajehng efung bio bi Kraist,
PHI 1:11 fere bel akab gbalee, nya lohng go egahne etingitingi elkpin, nya Jisos Kraist kpo wahng kehm kabe, eji Esowo lꞌbel ellub, bo fere jo tehk-e.
PHI 1:12 Abonanee, n kpꞌsebe re wahn kahn re, jia ji ma-m lim a, ebkak ebo, alum Esowo ebkpe nyange rehng esꞌsong.
PHI 1:13 Abꞌbaabe ba etahk ntubesi, a egom ane bako kpee ebkahn re, n wob ngbekobo tib go esi ji Kraist.
PHI 1:14 Abonanee bandiki gbalee ebbel esahb go eltoono ni bo kpꞌtoono Jisos, tib eji n wob go ngbekobo. Bobkpe bel esahb gbalee budu go alum Esowo abungu, kꞌfahl.
PHI 1:15 Etingitingi, ane bandiki kpo bung alum nya Kraist tib eteelala, a ntaange ataange. Wo, ane bandiki kpo bung a ntir atahng nyi nno.
PHI 1:16 Bo ba kpo bung go elkoro. Bo kpꞌkahne re, n wob ana, eji n lꞌyiimi nnoobo etib njahm.
PHI 1:17 Ane bako kpehme bung alum nya Kraist a ntir atahng nyi nno. Bo kpo ra na etul, eji bo lꞌbud-m erem go ngbekobo nyi n wob no.
PHI 1:18 Jol m-e nehme lub. Atahng kp-m yebe, eji ane kpꞌwuku bada Kraist go mbang anyehng anyehng, afi ane bandiki bungu alum Esowo go mbang awak, afi bo fere bungu go etingitingi.
PHI 1:19 M bahke soro na asi, jo bel eyebatahng. Tibre n kpꞌkahne re, nsol nyia bahke kpiidi, fere jol eltahre ename, tib go egahne ero bi ń kpꞌkake, a ekakebo ji etohko ji Jisos Kraist.
PHI 1:20 Jo jol-m go eltim gbalee, n fere jo kunu ekpu re, ejum ajehng ajehng kꞌjol ji bahke wahnge bo rik-m ndon, eji n lꞌjol esahb esahb ngare anyehng anyehng, Kraist fere kpe bel na ellub go egama ngubjing, afi n li go elkpin, afi n kpo na.
PHI 1:21 Anv, ejum aji li li elkpin? Egame, elkpin ni n li a ni a, Kraist wo. Afi n kpo na, nsehng nyia.
PHI 1:22 N lꞌjol go elkpin ni ngubjing, n kpꞌkpi eyake ji m bahke ma lim eltum ka Esowo ni kpi nsehng. Owo wahnge n kil kahne ji m bahke yꞌyehke.
PHI 1:23 Me n sa ayaame mbang. Ji kp-m sahb kꞌkor li re, me n tahm song jol a Kraist. Tibre ano wo ga nob.
PHI 1:24 Tib go egahne esi, ga li re me n jol ana go elkpin.
PHI 1:25 Eji m ma sahb kꞌkahn ano, n kpꞌtob kahn re, m bahke jolo ana go elkpin, fere soro asi a nahne, eji ń lꞌgbal, fere bel eyebatahng go mbang nyi ń kpꞌtoono Esowo.
PHI 1:26 Elgeere ni ḿ bahke geere kak-m go esamahr bi Kraist bahke gbale sehng ngare nyi n lꞌkpe feere ba go egahne.
PHI 1:27 Nong, eljini enahne fuumu a nnoobo etib bi Kraist, eji afi m ba na, ba nyehn-n, afi m maam ba, n lꞌwuk re, wahn baa, yim tꞌtahne go etohko na ajehng, fere kpꞌnoko a eltim anehng ka eltibi ni nnoobo etib bi e kpꞌtaame tv.
PHI 1:28 Kana jo fahl anebekv ebahne go mbang anyehng anyehng. Tibre jia ji bahke tibi ana bo bahke rannge, wahn fere bel eltahre ni lohng goji Esowo.
PHI 1:29 Tibre Esowo ebyake eltum ni ḿ bahke jo loko Kraist ka-n, ni li re wahn taame tv-e, fere tob jo nyehn erem tib go ege esi,
PHI 1:30 fere jo nok ebta bꞌnehm bi ń nyehne go egame, a bi ḿ ma wuk anv bada name.
PHI 2:1 Eji ń kpo rehke atemtem go mbang nyi Kraist, elkoro ene fere jo kak-n eltim, n fere jo jen a Etingi Etohko, fere bel elkoro, a ndon,
PHI 2:2 gohren lim, eji atahng lꞌsahb yeb-m yebe. Belen elkohn ntir atahng nyꞌnehm na anyehng, a elkoro nꞌnehm, a eltim na anehng, wahn fere jol ntir ntir nya anyehng.
PHI 2:3 Kana jo ra etul, fere jo geere mbol mbol. Ga nob re, wahn jo rede elnahne, fere jo rod ane bako bum ana ane ba ga nob sehnge wahn.
PHI 2:4 Nong, nne awohng awohng kꞌjo tiiri elne wo wo, á tob jo tiiri ane bako fvfo.
PHI 2:5 Belen ntir atahng ana nyio nyi Kraist Jisos,
PHI 2:6 ye ji jolo go ellub ni Esowo. Á rodem eljolo ni á ma jol jang jang a Esowo bum ana ejum ji bahke jolo ka yefono antahng.
PHI 2:7 Á yake ajehng ajehng kpee bum, fere taame, jol nlokeltum, fere ba jol go elfoongo ni nne.
PHI 2:8 Eji á jolo nne, á kpe rede elne, fere jo wuk nde tete rehng go elkv, esabsab elkv ni á kpo go ekros.
PHI 2:9 Owo fvfo, Esowo kehm-e sahb mꞌmehl wahre, fere ka-e mbing nyi gbale sehnge mbing anyehng anyehng,
PHI 2:10 eji nne awohng awohng no li ejahbetul Esowo, a njini, a atahng ndi lꞌjamme alahng enye, fere jo kak mbing nyi Jisos,
PHI 2:11 fere jo bung go ege a nnyo re, Jisos Kraist wo li Ntul, fere jo ka Esowo Nsoo ellub.
PHI 2:12 Akpondahme enyame, ana ń jo wuk-m ngare anyehng anyehng eji n jolo a nahne, anv, eji n ki kpe li a nahne wo ga nob re, wahn jo ga-m wuk. Noken go elfahle, a akahb akahme, eji ń lꞌgohro bel eltahre enahne.
PHI 2:13 Tibre Esowo kpi nlimi nlimi eltum go egahne atahng, eji mbang enye lꞌjo kor-n, ń fere jo wuk-e, fere jo lim ji á kpꞌsebe re wahn lim.
PHI 2:14 Ejum ajehng ajehng ji ń lꞌjo lim, kana jo lim go elmemme, a nfaabe alimi,
PHI 2:15 eji ń lꞌjol saang, nnene ki-n ka ebi, wahn fere jol abon Esowo ba ki kpi elem ajehng ajehng eji ń lene go njini nyi ma bvvrv, fere gbal abꞌbi abꞌbi. Jo yaan ana atꞌrekahng go njini nyia,
PHI 2:16 wahn fere jabbe alum nya elkpin tꞌtahne, eji n lꞌjo geere efung bio bi Kraist, ana nne no ki be abahl mbol mbol, fere bade, jo lim eltum mbol mbol.
PHI 2:17 Lꞌfere jol re bo bahk-m rodo, yaange ana alahb njom wohng go ejum njom, ji li elloko ni ń kpꞌloko Esowo bi ḿ ma taame tv-e, n kpꞌgeere, fere bel eyebatahng a nahne.
PHI 2:18 Ano wo fvfo ḿ bahke tob bel eyebatahng, fere tob-m elgeere.
PHI 2:19 N kpꞌbumu Ntul a Jisos go etingitingi re m bahke gulu eltumu Timoti tv-n, eji n lꞌwuk bade ana ń li no, fere rede av.
PHI 2:20 Nnene n kpeem kpi ana ye, no kpo sahb tiir-n tiiri.
PHI 2:21 Ane bako kpee kpo ga kunu ekpu go bo a nsol. Bo kpehme ga kunu ekpu go nsol nyi Jisos Kraist.
PHI 2:22 Wo Timoti, ń kp-e kahne re, á kpꞌtibi eljini ni nno. Ń kpꞌkahne ana á ma jol ana mmon ewame no bo jo kod abo ano abola nde, jo loko Esowo eji e jo tiingi nnoobo etib.
PHI 2:23 N kpꞌbumu re me n tum-e, n lꞌsoro kꞌkahn ji bahke jolo a name.
PHI 2:24 N kpꞌbumu Jehova go etingitingi re, mefono bahke tob gulu elbake.
PHI 2:25 N tiri re, nꞌnob re me n tum mmonanne Epafroditus tv-n, ye ji e kpꞌlimi eltum a ne ano. Á tob li nne a nsoja no Kraist ana me. Ye wo li nne no ń tum-e re, á ba kak-m ebo.
PHI 2:26 Á kpꞌsahb sꞌseb re á nyehn-n wahn ane kpee. Ndon gbal-e go eltim sehng tib eji ń wuku re, á jo yꞌyam.
PHI 2:27 Etingitingi, á yame sehng, jol kehn á kpo. Á fili Esowo ndon, jol ye ye sang, me fvfo, eji n lꞌkꞌjo jol ndon ndon.
PHI 2:28 Owo wahnge sahb li-m li re me n tum-e, eji ń lꞌkpe-e nyehn, fere bel eyebatahng, kꞌkpe ga jol ndon ndon.
PHI 2:29 Koon ye go eyebatahng ana nne no Jehova tumu no. Jo kaken elkohn ane ana bao.
PHI 2:30 Tibre sa ntiil á kpo, tib go eltum ni Kraist. Á taame elkv, eji á lꞌgohr-m loko eltum ni ń kil-m elkpe ma loko, tib eji ń li fee.
PHI 3:1 Abonanee, ji n yahke gohro bung li re, wahn bel eyebatahng go ejang bi Jehova. M-e nehme kpen re me n jo nyon nsol nyꞌnehm tv-n. Tibre nya nya bahk-n limi, ń lohko kahn.
PHI 3:2 Jo gberen ebv, wahn fere jo gbere abꞌbi abalimeltum, a ane ba kpo fang agubjing ebo alok.
PHI 3:3 Tibre wahr ba li ane ba ma yehke etingitingi nrur, wahr ji kpꞌkake Esowo go etohko, fere jo geere kak Kraist Jisos. Wahr kpehme bum re, Esowo bahke koko nne tib go nsol nyi á limi go ege a ngubjing.
PHI 3:4 Fvfo, nsol nyia, nyi kehn jol tob wahng n tob tir ano. Nne awohng awohng no lꞌtir re, Esowo bahk-e koko tib go nsol nyi li ka ngubjing, me wo ga kpi sehng-e.
PHI 3:5 Bo yehk-m nrur, eji m ma kang nfung enehkeni. Me nne Israel wo. N lohng go etꞌtohngo ji Benjamin. Me nne a Hibru wo dahb dahb dahb. Babnsoo, anebe Hibru ba. Bade eyaame ji atahm abumu, me nne a Farisi wo.
PHI 3:6 N jo kake ekpuku go eltum Esowo, eji n jo nohk aneb ero. Bade eyaame ji nne bahke lehke eno go esamahr bi Esowo tib eji á kpi atahm bum, n jolo nne no bo ki-m jo ma ka ebi ajehng ajehng.
PHI 3:7 Nsol nyi n jo tir re m bahke lehke nsehng, me n fere rod bum ana nsol nyi ki lohng ejumjum tib go esi ji Kraist.
PHI 3:8 Etingitingi, n kpꞌrodo ejum ajehng ajehng ana ejum ji ki lohng ejumjum tib go elkahne ni n kpꞌkahne Kraist Jisos Ntul ewame, ni ga gbal sehnge ejum ajehng ajehng. Esi eje ji wahnge m ma ro ejum ajehng ajehng go, fere rod bum ana nkahr, eji n lꞌli nsehng nyio nyi li Kraist,
PHI 3:9 fere jol ajehng a ne, kꞌjol nne no ma li eno jꞌje antahng. Anv, me n li eno go esamahr Esowo, ji nne bahke lehke á lꞌtaame tv Kraist, elkohn eno ji kpo lohng goji Esowo, ji ane ba kpꞌtaame tv-e bahke lehke,
PHI 3:10 eji n lꞌkahn Kraist, fere kahn nsahm nyi nyahm-e go elkv, fere tob nyehn erem ebe, fere tob jol ana ye go ege elkv ni á kpo no,
PHI 3:11 eji limi limi kan, n lꞌtob nyahme go elkv.
PHI 3:12 Lohngem re me n si bꞌbel. Lohngem re me n si jꞌjol go nseenga nseenge. N kpꞌsoro asi, jo nyennge, eji lꞌjol jꞌjame. Tibre Kraist ma-m ko, lim jꞌje.
PHI 3:13 Abonanee, n nehme rod elname bum ana nne no ma lohko bel. Fvfo, ejum ajehng jia, ji n kpꞌlimi. Me n yini ekpu go nsol nyi wuku wuku n jo lim. Me n tanne abahl fi re me n song bel nsol nyi li go esꞌsong.
PHI 3:14 Ano wo wahnge n kpꞌbeke asongo go edi ji bo tibi tv, eji n lꞌbel eltuuru ni li elkpin ni e bahke bele go ero, ni wahnge Esowo lung-r no, ni li goji Kraist Jisos.
PHI 3:15 Nong, ane kpee ba li go nseenga nseenge bel ntir nyia. Ń lꞌfere tir ntir nyindikandiki, Esowo bahke tob lennge ejum jia ka-n.
PHI 3:16 Afi jolo elkohn ejum aji, nong, wahr soren asi, jo toono mbang nyi wuku wuku e bomo eltoono tete ba rehng anv.
PHI 3:17 Abonanee, leemen eljini ename, wahn jo kunu ane ba kpꞌtob jen ano ekpu, jang jang ana e ma-n tib mbang nyi ḿ bahke jo toono.
PHI 3:18 M ma-n tohko tong nkpel a nkpele, anv, n kp-n kpeke tong a abonngo go amahr re, ane gbalee kpꞌjene ana anebekv bao ba ekros ji Kraist.
PHI 3:19 Esꞌkohlo ebo bahke jolo elrannge. Nsol alehke ebo nyi li Esowo ebo. Nsol nyi kehn jol jo fili bo ndon, nyi nyi bo kpꞌfere geere kak. Bobyehke ekunukpu ebo, kunu go nsol nyi njini nyia.
PHI 3:20 Wahr ba li afono ejahbetul Esowo, edi jio ji Ntul a Jisos Kraist ntꞌtahre ewahre bahke lohngo ba, ye jio ji e kp-e siki,
PHI 3:21 ye ji bahke koko nsahm enye yaange agubjing enyahre nya li rede rede, fere jol ana ngubjing enye nyi kpi ellub. Nsahm enye nyi bahke wahnge á mal lim nsol kpee woom-e go elwo.
PHI 4:1 Fvfo, abonanee, wahn ji kpo kor-m, wahn ba n jo seb re me n nyehn-n, wahn ba li eyebatahng ejame, a ekpasi etul ejame. Akpondahme enyame, yiimen tꞌtahne go mbang nyi Ntul.
PHI 4:2 N kpꞌrehke Eyodia, a Sintike re bo jol go ntir anyehng ana abonanyehn nne go ejang bi Esowo.
PHI 4:3 Sisigus, nkakesehk a nte ewame, n kp-a gboongo re, wo lub kak bo ebo. Tibre bo jo noko, jo tob-m eltum nio ni nnoobo etib, a Klement fvfo, a ane bako ba e jo tob lim eltum ano a bo, ba abing ebo wob go nwer nyi elkpin.
PHI 4:4 Jo belen eyebatahng ngare anyehng anyehng, tib eji ń li ajehng a Jehova. N kpꞌkpeke bung re wahn bel eyebatahng.
PHI 4:5 Nong, nne awohng awohng kahn nnaange eljini enahne. Tibre Ntul a Jisos ebkabbe kpidi kpidi.
PHI 4:6 Kana jo tiiri ejum ajehng ajehng. Ejum ajehng ajehng ji ń lꞌkehm sebe, jo limen Esowo, á kahn, eji ń kpꞌkake ero, fere jo gboong-e a saam akake.
PHI 4:7 Ń lꞌlim ano, owo elkoono ni Esowo ni gbale sehnge elkahne anehng anehng bahke jo baabe ntim enyahne, a ntir atahng enyahne, eji ń li ajehng a Kraist Jisos.
PHI 4:8 Abonanee, alum nya a, nya ma-m gohro sa, nya m bahke gohro bung. Jo tiren bade ejum ajehng ajehng ji li go etingitingi, ji kpi ekpunu, ji li nseenge, ji li saang, ji kpi ano, ji kpi elgahm ni nno, ji kpꞌnobo, a ji ane kpo tehk.
PHI 4:9 Jo limen ejum ajehng ajehng ji ń kpili go egame, a ji ḿ bele go egame. Jo limen ajehng ajehng ji ḿ ma wuk, fere nyehn go egame. Owo Esowo bi elkoono bahke jolo a nahne.
PHI 4:10 Eltim kp-m yebe gbalee go ejang bi Jehova. Tib eji ma kang gbalee, anv, ma-n kpe melle re wahn jo tiir-m. Jia lohngem re, me ń kpeem jo tiiri, sehngem eyake ji ń ki bel.
PHI 4:11 N nehme bung alum nyaa tib eji nsol ma-m lehng. N kpili re, afi n jolo elkohn ani, ebnob a name.
PHI 4:12 N kpꞌkahne ana kpo jol, nsol lꞌlehng-m, fere kahn ana kpo jol, n lꞌbel gbalee. Me n kpili re, ejum ajehng ajehng ebnob a name, afi n wohngo na, afi n li a njal, afi m bele gbalee, afi lehng-m na.
PHI 4:13 M bahke ma yiimi go elkohn ejum ajehng ajehng ji lꞌba a name, tibre Kraist wo kpo kak-m eko.
PHI 4:14 Ń limi nob nob, eji ń kak-m ebo go egame afemfem.
PHI 4:15 Wahn anebe Filipai, wahnfono antahng kpꞌkahne re, go mbomannahb, eji m bomo nnoobo etib go eltiingi, ngare nyi n tahme o Masedonia, ero abehng abehng jolem bi tob ka-m ejum ana bo bele go egame, sehngem wahn ba ba ka-m no.
PHI 4:16 Eji n jolo go Tesalonaika, ń tumu akpohko tv-m, ń kpe bulu, kpe tum tv-m, jo kak-m ebo.
PHI 4:17 Lohngem re ayare nya n kpꞌsebe. N kpꞌsebe re me n nyehn akab, eji eltuuru enahne lꞌkpe gbal budu.
PHI 4:18 Me m bel nsol kpee, nsol ma-m tv. Ejumjum limm, ji ma-m kpe rin, eji Epafroditus ma ko ayare nya ń tumu no tv-m ba ka-m, nya li ana ayare nya kpo v Esowo eleenge, nya li ana ejum njom ji kpo kor Esowo, á fere ko.
PHI 4:19 Esowo ebame bi kpi afang go ege ellub, nya li goji Kraist Jisos bahk-n kake ejum ajehng ajehng ji ma-n rin.
PHI 4:20 Nong, ellub jol ka Esowo Nso ejahre go njinanjini. Emen.
PHI 4:21 Kaken nne Esowo awohng awohng nnyo, no li ka Kraist Jisos. Abonanee ba li a name kp-n tob kak nnyo.
PHI 4:22 Aneb Esowo kpee kp-n kake nnyo, asehngesehnge ane ba li go etahk ntul a Rom.
PHI 4:23 Nong, nnoobo nyi Ntul a Jisos Kraist jol a atohko enyahne, wahn ane kpee.
COL 1:1 Me Pol ji koro Esowo, á yehk-m no, n li ntiingetib a Kraist Jisos, awahr a Timoti mmonannee ejahre,
COL 1:2 e kpꞌnyono nwer nyia tv aneb Esowo ba li go Kolosa, bo jio ji li abonanee go ejang bi Kraist, ba kpi ekakesehk. Nong, Esowo Nso ejahre ka-n nnoobo, a elkoono.
COL 1:3 Ngare anyehng anyehng nyi e lꞌkak ero ka-n, e kpo kak Esowo saam, ye ji li nde no Ntul ewahre Jisos Kraist.
COL 1:4 Tibre wahr ebwuk bade ekakesehk ejahne ji ń kpꞌtoono Jisos Kraist, fere tob wuk ana aneb Esowo kpee kpo kor-n.
COL 1:5 Tibre ekunukpu ejahne li go nsol nyi Esowo kuuru no bum-n go ejahbetul Esowo, nsol nyio nyi ḿ ma tohko wuk, eji bo tong-n alum nya li go etingitingi, nya li nnoobo etib.
COL 1:6 Etib bia bi bo ma ba tiingi go egahne kpꞌyeere rehng go ejang njini abehng abehng, fere kpꞌkake elfuulu. Ano wo fvfo ma tob lim go egahne ellong, bomo gona efung bi ń gbo mbang wuk, fere kahn nnoobo nyi Esowo, jang jang ana li no go etingitingi.
COL 1:7 Tibre ń kpili goji Epafras ji li nkakesehk a nlokeltum no Kraist ka-n. Á kpo lim eltum ana wahr, ye ji kpo sahb kor-r kor.
COL 1:8 Ye wo ma-r tong bade elkoro enahne ni ń kpi no, ni Etingi Etohko ma-n ka.
COL 1:9 Bomo go efung bi e wuku bada nsol nyio, e ka tiki rahke ero akake ka-n, fere jo gboongo Esowo, eji ń lꞌgbal go elkahne ni Etingi Etohko kpo ka, fere tob jol anebe ngbere, fere kahn mbang enye.
COL 1:10 E kpo kak ero re, wahn lim eljini ni bahke fuumu a ni Ntul a Jisos, ni kpo kor-e ngare anyehng anyehng, wahn fere jo kab akab go nnoobo eltum anehng anehng ni ń kpꞌlimi, fere jo gbal go elkahne ni Esowo,
COL 1:11 fere bel eko ji biingi a egburu nsahm nyi Esowo, nyio nyi ellub ene, eji ń lꞌmal elkpuumu, jo kpooro go eyebatahng,
COL 1:12 fere jo kak Esowo saam, ye jio ji ma-r ka nsahm re wahr tob li elkv ene semme a aneb Esowo bako ba ma tob li etul bꞌnehm ana wahr, bio bi ellennge.
COL 1:13 Á ma-r tahre yehke go eju bio bi ejannge, feere a nahre go ejahbetul jio ji Mmon ewe no kpo kor-e sꞌsehng,
COL 1:14 ye jio ji ma-r fak yake, fere tahm ka-r go egahre abiafem.
COL 1:15 Kraist wo li efꞌtu ji Esowo bi nne lꞌki-e ma nyehn. Ye wo li nne no gbo mbang jini, njini kehm jolo.
COL 1:16 Esowo ko nsahm nyi Jisos Kraist, lim nsol kpee nyi li go elbung, a nyi li ndi, nsol nyi e kpꞌnyehne go amahr, a nsol nyi e kil elnyehne go amahr, a nti etul, a afiladi, a atul, go atubesi.
COL 1:17 Á tohko jol, ejum ajehng ajehng kehm jolo. Ye wo kpꞌwahnge nsol kpee kpꞌjene go elkoono.
COL 1:18 Ye wo li esi ji ngubjing enye nyi li aneb ero. Ye wo li mbomannahb. Ye wo li ngbokambang a nne no gbo mbang nyahme go elkv, eji á lꞌjol ngbokambang go ejum ajehng ajehng, fere jol ntubesi.
COL 1:19 Tibre jo yebe Esowo atahng sehng re, á rod ellub ene kpee, ba woomo Kraist go atahng.
COL 1:20 Esowo sehnge go ege, ko nsol kpee, feere a nyi go ege, ba jol go elkoono anehng, afi nsol nyi jolo go ndi, afi jolo go elbung. Tibre alung ma Jisos kpo go ekros ma wahnge Esowo ma lim nsol kpee jol go elkoono.
COL 1:21 Wuku wuku ń jolo ajahmjahm go esamahr bi Esowo, fere jol anebekv ebe go egahna ntir, fere jo lim abꞌbi nsol.
COL 1:22 Anv, tib go elkv ni Jisos kpo go ngubjing ni wahnge Esowo ma-n lim re wahn jol go elkoono awahn a ne, eji á lꞌlim-n, ń jol saang, kꞌbel ebꞌbi ajehng ajehng, nne awohng awohng ki-n jo ma ka ebi, á fere ko-n ba a nahne go ege esamahr.
COL 1:23 Esowo bahk-n limi ano, ń lꞌfere soro asi go ege a mbang, fere yiimi tꞌtahne, kꞌren, kꞌyehke ekunukpu ejahne goji Esowo, ye ji ń wuku alum enye nya bo ma bung tong nne awohng awohng go njini, nyao nya me Pol ma jol nlokeltum.
COL 1:24 Eltim kp-m yebe go egame erem bi n kpꞌnyehne tib go egahne esi. Tibre n kpꞌgohro nyehn erem bi Kraist nyehne no sa go egama ngubjing, tib go esi ji ngubjing enye nyi li aneb ero.
COL 1:25 Me n fere jol nlokeltum abo. Tibre Esowo bi ka-m eltum nia re me n lim ka-n. Eltum nia li re, me n lim ane kahn alum Esowo gbalee.
COL 1:26 Alum Esowo nyaa li ejum ji Esowo behre no mahne mahne re nne awohng awohng kꞌnyehn, anv, yeblennge ka ane ebe,
COL 1:27 ba á ma yehke re bo kahn afang nya ellub ni wob go ejum ji Esowo behre mahne mahne, ji li Kraist ji wob go egahne atahng, wahn ji li ane ba ki li Jus. Ye wo wahnge ekunukpu ejahne li re, ḿ bahke jolo go ellub ni Esowo.
COL 1:28 Ye wo, e kpo bung bada ne, fere jo rehke nne awohng awohng, fere jo tib-e ajoobo nsol nya elkahne, eji e lꞌko nne awohng awohng ba ka Esowo ana nne no ma gbal go ejang bi Kraist.
COL 1:29 Nsol nyia nyi wahnge n kpo gbehd, fere jo nꞌnok go nsahm nyi Kraist ka-m no, nyi li egburu nsahm go egame atahng.
COL 2:1 N kpꞌsebe re wahn kahn ana n kpꞌnoko go eltum ni n kpꞌlimi ka-n, fere lim ka ane ba li go Laodisea, a ane bako kpee ba kal-m tob nyehn,
COL 2:2 eji bo lꞌbob eltim, elkoro wahng, bo jol ajehng ana elꞌlehke kpehre a ntem, fere fang go elkahne, kꞌjo bel nfaabe anyehng anyehng, fere kahn ejum ji li mbehr mbehr ji Esowo, ji li Kraist.
COL 2:3 Goji Kraist wo Esowo behre afang nya elkahne ene kpee, ni á kpꞌkahne.
COL 2:4 N kp-n tongo nsol nyia, eji nne awohng awohng lꞌki-n nehm go efoolo nnyo.
COL 2:5 Jol eji n ki lꞌli a nahne go ngubjing, me n noa a nahne go etohko. Atahng kp-m yebe, eji m ma seb kahn ana ń kpꞌjene go nseenge, fere yiimi tꞌtahne go ekakesehk ji ń kpꞌtoono Kraist.
COL 2:6 Anv, eji ḿ ma ko Kraist Jisos kak go egahne atahng ana Ntul ewahne, jo jenen a ne!
COL 2:7 Rehnen alohk go ege ana eti kpo rehne alohk go ndi, wahn fere gbal go ekakesehk, yiimi tꞌtahne, kꞌtiki yake mbang nyi Jisos, ana bo tib-n no, wahn fere gbal go saam akake.
COL 2:8 Jo gberen elnahne, eji nne lꞌkꞌrannge ntir atahng enyahne go elkahne nehka nehka ni ane leeme goji babnde ebo, ni ki li ni Kraist, fere nehm-n go awak nya atohko nya li go njini nyia.
COL 2:9 Tibre Esowo ebtahm kpee woomo Jisos go ege atahng.
COL 2:10 Owo wahnge ḿ ma bel elkpin kpee, eji ń sehnge go ege, ye ji li ntubesi no atul kpee, a abafiladi.
COL 2:11 Go ege wo, bo yehk-n nrur, nrur nyehka nyehka sang, nrur ayehke nyi Kraist nyi, nyi lohngo re, nne bahke ludu eso jio ji abiafem tub go.
COL 2:12 Eji ḿ bele ewohngalahb, lohngo re, bo ma-n kpa kak a Kraist. Ewohngalahb ji ḿ bele no ebtob lohng re, wahn ebnyahme a Kraist tib go egahne eltaame, tibre wahn ebtaame tv nsahm nyi Esowo bi nyahm-e go elkv,
COL 2:13 wahn ji jolo ane ba kpo no tib go egahne abiafem, a nrur nyi ń ki yehke, Esowo ma-n lim re wahn jol go elkpin a Kraist, eji á ma tahm ka-r go egahre abiafem.
COL 2:14 Yebyake mbong nyi e bel-e no ka-r, nyi e jol tiki gal. Á yake ka-r, eji á rodo nwer a mbong nyio kum go ekros.
COL 2:15 Go ekros wo, á ga atul kpee, a abafiladi, fere taare bo nsahm, riki bo ndon go elkab ane, fere kunu bo akpade.
COL 2:16 Ano wo fvfo ń lꞌkꞌtaame nne awohng awohng jehke ntahm ka-n bada nsol nyi ń kpo li, fere jo wo, afi jolo abarebare afung, afi jolo efung bi ebareka ma lahm, afi fere jolo efung Esabat.
COL 2:17 Nsol nyia kpee li go elfoongo ni nsol nyi kpꞌbake go esꞌsong. Atingitingi nsol li goji Kraist.
COL 2:18 Nong, nne awohng awohng ki-n were taare eltuuru enahne, ye jio ji kpo rede elne ana koro yefono antahng, fere jo kak enjel, jo yiimi go nsol nyi á kil elkahne. Elkohn nne noo kpo bum elne wahre wahre mbol mbol, tib á kpo tir ntir nyehka nyehka nyi ane kpo tir.
COL 2:19 Elkohn nne noo ebyake eljabbe Kraist ji li esi, ye ji kpo le ngubjing nyi kpi akon, a ajahb, nya kpo lim ngubjing jol anyehng, eji lꞌgbal agbal ana koro Esowo re gbal.
COL 2:20 Wahn ebkpo a Kraist, fere lohng go elwo ni atohko nya njini nyia. Jen ji wahnge elkpin enahne li ana, are ń kpeke wob go njini? Jen ji wahnge ń kpo bum atahm nyaa ana, nya bungu re,
COL 2:21 “Kana jo kooro nsol nyio! Kana jo li nsol nyio! Kana jo lak abo go nsol nyio!”?
COL 2:22 Nsol nyia kpee lohngem ejumjum. Ana li no, ano wo bahke toono o tan. Atahm nyaa ana, atahm nya ane fumu no, fere kpꞌtibi nya.
COL 2:23 Etingitingi, atahm nyaa kpꞌfoongo nya nno, eji kpꞌtibi re, ane jo kak Esowo go bo a nsahm, ana koro bofono, fere jo rede elbo ana koro bo, fere jo bib a ngubjing ebo. Nsol nyia kpee, nsehng anyehng anyehng limm. Nyao bo kpo lim re, nob a ngubjing ebo, ana bo kpꞌsebe.
COL 3:1 Lꞌjol ano re wahn ebnyahme go elkv a Kraist, yehken ntim enyahne kunu go nsol nyi li go ejahbetul Esowo, edi ji Kraist jehk no go eboblum bi Esowo.
COL 3:2 Kunen amahr enyahne go nsol nyio ona, kana kunu go nsol nyi njini nyia.
COL 3:3 Tibre wahn ebkpo. Bobbehr elkpin enahne goji Kraist ji li goji Esowo.
COL 3:4 Kraist wo li elkpin enahre. Ngare nyi á lꞌlohng ba, owo wahn bahke tob lohng, jol gbul gbul gbuul, fere tob tib ellub ene.
COL 3:5 Owo fvfo nobo re wahn wul nsol njini nyi wob go egahne atahng, ana anebkal akono, nsol nyi ki li saang, nsol nyi kpo kor ane go ellimi, abꞌbi nya kpo melle ane go bo a ntim, ebaaramahr go nsol ane, ji li ana eblom ajomo.
COL 3:6 Tibre nsol nyia nyi bahke wahnge erakatahng ji Esowo gbo tub ane ba kil-e elwuku.
COL 3:7 Wuku wuku ń jo tob toono mbang nyio, fere jo lim nsol nyio.
COL 3:8 Anv, yaken nsol nyia kpee, ana erakatahng, eltim amaange, eblum alimi, ane asuku, abi aka atubu.
COL 3:9 Kana jo kiimi afahnge tong atemtem, tibre wahn ebyake nkꞌkulu elkpin, ń nehme kpe lim eljini nio.
COL 3:10 Wahn ebfere bel elkpin nfenfe ni Esowo bahke jo lim-n, ń jo jol nfenfe nfenfe ngare anyehng anyehng, tete ḿ biingi a ye jio ji lim-n no, ń fere kahn-e kpee.
COL 3:11 Go ege ejang, elyaange anehng anehng limm, afi jolo Grik, afi jolo Jus, afi jolo ane ba ma yehke nrur, afi jolo ane ba kala yehke nrur, afi jolo aneb ekulugbe, afi jolo akpak, afi jolo aju, afi jolo ane ba ki li aju. Kraist wo li ejum ajehng ajehng, ye jꞌnehm wo wob go atahng ane bao kpee.
COL 3:12 Wahn ane ba koro Esowo, á yehk-n no re wahn jol ejahne ejahne. Fvfo, belen nsol nyi kpo fuumu aneb Esowo, ana ndon, nnoobo eljini, eltim ni li rede rede, eljolo soom, go elkpooro.
COL 3:13 Jo kpuumen ka atemtem. Ń lꞌbel ebi bade atemtem, jo yaken ka atemtem. Ana Kraist ma tahm ka-n, tob jo tahmen ka atemtem.
COL 3:14 Jo belen elkoro budu go nsol nyia kpee. Tibre elkoro ni li ana nlehke mi bo kpo ko tuuru nsol, fere jol elkpulkpu anehng.
COL 3:15 Nong, elkoono ni Kraist ko nji go egahna ntim. Tibre Esowo ma-r yehke re wahr jol go elkoono na anehng, a ngubjing anyehng, fere jo kak-e saam.
COL 3:16 Nong, alum nya Kraist jol a nahne go egahne ellong gbꞌgbal. Jo tiben, wahn fere jo rehke atemtem go elkahne ni Esowo kpee, eji ń kpo yim ase Saams, fere yim ase ero, fere yim ase nyako nya etohko. Jo yimen go egahne atahng ka Esowo, a saam akake.
COL 3:17 Ejum ajehng ajehng ji ń lꞌlim, afi jolo elbungu, afi fere jolo ellimi, jo limen go mbing nyi Ntul a Jisos Kraist, a saam akake ji e kpo kak Esowo Nde sehng goji Jisos.
COL 3:18 Anebkal, jo woomen alum ebahne go elwo, tibre nyao nya fuumu re wahn lim, eji ń li ka Jehova.
COL 3:19 Aneblum, nong, akal ebahne jo kor-n. Kana jo marre a bo.
COL 3:20 Abonse, jo wuken babnso ejahne, a babnne ejahne go mbang anyehng anyehng, tibre jia ji kpo kor Jehova.
COL 3:21 Afono abon, kana jo bib a abon ebahne, eji ntim lꞌkꞌjo woono bo.
COL 3:22 Aju, jo kaken babnso ejahne go nsol kpee. Kana jo lim eltum ngare nyi nne kp-n nyehne wo wo, tib eji á lꞌjo tehk-n. Jo limen eltum go eltim anehng, tib go elfahle ni ń kpꞌfahle Nso ejahne no li go ero.
COL 3:23 Eltum anehng anehng ni ń kpꞌlimi, jo limen a ntim a ntim enyahne kpee ana ane ba kpꞌloko Jehova, ba kil loko ane.
COL 3:24 Jo buumen re, Jehova wo bahk-n tuuru, fere ka-n nsol elehke elkv enyahne. Tibre ń kpꞌloko Ntul a Kraist.
COL 3:25 Nne no kpo lim abꞌbi, bo bahk-e tuuru ana á limi abꞌbi, tibre Esowo kpehme rang nnene.
COL 4:1 Babnde aju, jo filen aju enyahne nob nob go mbang anyehng anyehng, wahn fere jo buumu re, n tob kpi Nde go ejahbetul Esowo.
COL 4:2 Belen ekakesehk go ero akake. Jo kunen ekpu ana ń kpꞌkake ero, wahn fere jo kak Esowo saam.
COL 4:3 Jo tob kaken ero fvfo ka-r, eji Esowo lꞌlennge mbang ka-r, e jo bung akpokosi alum nya Kraist tong ane. Tibre alum nyao nya wahnge n wob go agbekobo.
COL 4:4 Jo kaken ero, eji n lꞌjo bung go mbang nyi bahke jo lennge alum Esowo, ana fuumu re me m bung.
COL 4:5 Ń lꞌwoomo go ellong ane ba ki li aneb Esowo, jo bangen! Kana jo rannge ngare enyahne mbol mbol!
COL 4:6 Jo bungen yebe yebe ngare anyehng anyehng, wahn jo semme akang, eji ń lꞌmal jo faange nne awohng awohng nnooba nfaange.
COL 4:7 Mmonanne ejahre Tikikus ji kpo sahb kor-r kor bahk-n tongo kpee bada name. Á li nkakesehk a nlokeltum no Jehova, no kpo tob lim eltum nꞌnehm ana wahr.
COL 4:8 Ano wo wahnge n tum-e tv-n, eji á lꞌba nyehn ana ń kpꞌlimi, fere kak-n eltim.
COL 4:9 N tumu ye, fere tum Onesimus, ji li nkakesehk a mmonanne ejahre no kpo kor-r sꞌsehng, ye ji wob go egahne ellong. Bo bahk-n tongo ejum ajehng ajehng ji kpꞌlimi ga.
COL 4:10 Aristarkus ji e wob ngbekobo ano kp-n kake nnyo. Ano wo fvfo Mak, ji li mmon a Barnabas kp-n tob kak nnyo. M ma-n tohko tong bada ne re, á lꞌba go egahne, wahn vvr-e.
COL 4:11 Jisos ji bo kpo lung-e re Justus kp-n tob kak nnyo. Ane baa ana ba li aneb Jus, ba e kpo lim eltum ano a bo, ni Jehova, a etul ebe. Bo jo kak-m eltim sehng.
COL 4:12 Epafras ji lohng go egahne ellong kp-n tob kak nnyo. Á tob li nlokeltum a Jisos Kraist, no kpo buum-n go ege ero bi á kpo kono elkake ngare anyehng anyehng. Á kpo kak ero, jo nok re wahn yiimi tꞌtahne, fere gbal, jo kahn ana ḿ bahke jo toono mbang nyi Esowo, kꞌbel nfaabe anyehng anyehng.
COL 4:13 N kpo yiim-e ntianse re á jo limi eltum sehng ka-n, fere tob jo lim ka ane ba li go Laodisea, a ane ba li go Hierapolis.
COL 4:14 Luk ji li nlimakahm no kpo kor-r sꞌsehng, ye a Demas, bo kp-n tob kak nnyo.
COL 4:15 Kaken abonanee ba li go Laodisea nnyo ka-m, wahn tob kak Nimfa nnyo, nnenkal no aneb ero bandiki kpo song kono go ege etahk.
COL 4:16 Ń lꞌlung nwer nyia mal, tumen tv aneb ero ba li go Laodisea, bo tob lung fvfo, wahn tob lung nwer nyi aneb Laodisea bahke tumu tv-n.
COL 4:17 Tongen Arkipus re á jo lim eltum ni Jehova m-e ka go nseenga nseenge.
COL 4:18 Me Pol, mefono wo kpꞌnyono nnyo mia mi n kp-n kake go egame ebo. Kana yini agbekobo enyame! Nong, nnoobo nyi Esowo jol a nahne.
1TH 1:1 Me Pol, go Silvanus, a Timoti, wahr ba kpꞌnyono nwer nyia tv aneb ero ba li go Tesalonaika, bo jio ji li ka Esowo Nsoo, a Ntul a Jisos Kraist. Nnoobo jol a nahne, a elkoono.
1TH 1:2 E kpo kono Esowo saam kak ngare anyehng anyehng tib wahn ane kpee. Ngare anyehng anyehng nyi e lꞌkak ero ebahre, e kpo gahm-n gahm go egahre ero,
1TH 1:3 fere jo buum-n go esamahr bi Esowo Nso ejahre, ana ń kpo lim eljini enahne jang jang ana ń kpꞌwuku alum Esowo nya ń taame tv, ana elkoro enahne kpo wahng, ń kpo lim eltum sꞌsehng, ana ń kpo kpuumu tib go ekunukpu ejahne ji ḿ ma yehke kunu Ntul a Jisos Kraist, ji kal-n tiki kpaale.
1TH 1:4 Tibre e kpꞌkahne, abonanee, re Esowo, ń kor-e na, owo á kehm-n yehke.
1TH 1:5 Etingitingi, nnoobo etib bi e ba tiing-n, e joom bung alum nnyo nya nya, ń fere nyehn nsahm nyio nyi Etingi Etohko, fere lohko kahn re, alum enyahre lohko li go etingitingi. Tibre ń kpꞌkahne elkpin ana ni e jolo a ni ngare nyi e jolo a nahne. E jo limi ano tib go egahne esi.
1TH 1:6 Owo wahnge ń kehm leeme eljini enahre, fere tob leeme ni Ntul a Jisos, eji ń ko alum Esowo go erem anyehne, Etingi Etohko ji wahng ka ń jo bel eyebatahng.
1TH 1:7 Owo wahnge ḿ ma jol ane ba abon Esowo bako ba li go Masedonia, a Akaya kp-n kpuru re bo leeme eljini enahne.
1TH 1:8 Tibre wahn ba wahnge alum Esowo ma yeere go Masedonia kpee, a Akaya. O wo wo sang, edi ajehng ajehng limm, ji ane kala wuk bade ana ń kpꞌtaame tv Esowo. Ejumjum kpeem li ji e bahke kpe bung tehk-n.
1TH 1:9 Ane bao kpee kpo bung bade elvvrv ni ń vvr-r no ngare nyi e ba go egahne, fere bung bade ana ń yake eblom ajomo, fere kpꞌloko Esowo bi li go elkpin, ye ji li go etingitingi,
1TH 1:10 fere bung bade ana ń kpꞌjehke sik elbake ni Mmon ewe bahke lohngo go ejahbetul Esowo ba, Jisos ji Esowo nyahme go elkv, ye ji bahk-r tahre yake go erakatahng ji Esowo ji kpꞌbake.
1TH 2:1 Tibre abonanee, wahnfono antahng kpꞌkahne re, elbake enahre ni e ba go egahne, e baam mbol mbol.
1TH 2:2 Ń kpꞌkahne ana bo jo nohk-r go Filipai, fere jo su-r. Esowo ebahre fere ka-r esahb, e jo tiing-n nnoobo etib ebe, jol eji erem jolo jol a nahre.
1TH 2:3 Tibre erehke ejahre ji e kpo rehke ane, e kpehme rehke go afahnge, e kpehme kpur ane go emel, jol awak e kpehme lim.
1TH 2:4 E kpo kono elbungu ana Esowo kpꞌsebe re wahr bung. Tibre ye wo yehk-r no, fere bum-r go etingitingi, eji á ma yake nnoobo etib ebe kak-r go ebo. E kpehme seb re, wahr lim ji kpꞌkoro ane, e kpo lim ji kpꞌkoro Esowo, ye ji kpo wuungu ntim enyahre.
1TH 2:5 Tibre ń kpꞌkahne re wahr kpehme tiki foolo anyo, fere jo bung yebe yebe, eji e lꞌjo ko nsol ane. Esowo bi li ntianse enyahre.
1TH 2:6 E kpehme seb re ane jo tehk-r, afi jolo wahn, afi jolo ane bako. Jol kehn e kpꞌkpi nsahm nyi e bahke ma ko nsol go egahne, wahr ji li abatiingetib Kraist.
1TH 2:7 Eji e jolo a nahne, e jolo a nahne soom. E jolo ana nnyehn nne no kpo fili abon ebe nob nob.
1TH 2:8 Ń wob-r go eltim sꞌsehng, owo wahnge e ma yake nnoobo etib ka-n, jol alum Esowo nya nya sang, wahr ebtob yake elkpin enahre fvfo ka-n go eyebatahng, tibre ń jo kor-r sehng.
1TH 2:9 Etingitingi, abonanee, ń kpꞌbuumu elgbehde ni e jo gbehd, jo lim eltum. Eji e jo tiing-n nnoobo etib bi Esowo, e jo bade, jo lim eltum atv a njul, eji e lꞌkꞌjo tokko nne awohng awohng.
1TH 2:10 Wahn ba li atianse enyahre, ano wo fvfo Esowo tob li ntianse enyahre, ana e jo lim eljini ni Esowo go egahne ellong, wahn ane ba ma taame tv Esowo, fere jol go etingitingi, egahme ajehng ajehng e belem.
1TH 2:11 Ń kpꞌkahne re, e jo fili nne awohng awohng ewahne ana nde nne kpo fili abon ebe. E jo rehk-n, fere jo kak-n eltim, fere jo tong-n re,
1TH 2:12 wahn jo lim eljini ni fuumu a ni Esowo bio bi lung-n no re wahn song kuumu go ege etul, fere bel ellub ene.
1TH 2:13 Esi jia ana ji wahnge, e kpo tob kak Esowo saam ngare anyehng anyehng, tib eji ń wuku alum Esowo nya e tong-n no, ń tꞌtaame, fere bum re alum nya nne sang, nya Esowo nya, ana lohko li go etingitingi, nya nya kpꞌlimi eltum go egahna ntim, wahn ane ba ma taame tv Esowo.
1TH 2:14 Abonanee, wahn ebtob bel nfem ana nyi aneb ero ba Esowo go Judea bele no, ba taame tv Kraist Jisos. Tibre wahn ebtob nyehn erem bi aneb ejahbe ebahne jo kak-n, jang jang ana bo nyehne erem bi Jus jo kak bo.
1TH 2:15 Jus ji wulu Ntul a Jisos, fere wul abanyehnamahr Esowo, bo jꞌnehm ji jo nohk-r. Bo kpo sab Esowo. Bo ba li anebekv ba ane kpee,
1TH 2:16 tib eji bo kp-r kpane re wahr kꞌkpe bung alum Esowo tong ane ba ki li Jus, nya kehn jolo bo tahre. Eji bo kpꞌlimi ano, abiafem ebo bahke kpe gbal na sehnge eso. Tibre erakatahng ji Esowo ebsi gbꞌgbo tub bo gbalee.
1TH 2:17 Abonanee, ana e ma tohko yaame a nahne mmongare ntiil, e kil kpe nyehn atemtem go amahr, ntim enyahre li go egahne. Ano wo wahnge jo gbal-r go egahra ntim, e fere jo nok go mbang anyehng anyehng re wahr nyehn-n esamahr.
1TH 2:18 E sebe re wahr ba go egahne. Me Pol n gare, kpe gare, nnehm kpan-r.
1TH 2:19 Wahn sang li ane ba ma wahng e kpi ekunukpu re e bahke bele ekpasi eltuuru, a eyebatahng fere geere go esamahr bi Kraist ngare nyi á lꞌbaa?
1TH 2:20 Tibre wahn ba li ane ba e kpo wor nnyo kun-n, fere jo bel eyebatahng.
1TH 3:1 Eji ki kpe nob elkpooro, esꞌkohro, e kehm toobo re wahr sa ejahre, ji ga Atens,
1TH 3:2 fere tum mmonanne ejahre Timoti ji kpo lim eltum a nahre ni nnoobo etib atiingi bi Kraist, re á ba lim-n, wahn yiimi tꞌtahne go mbang nyi Esowo, fere jo rehk-n,
1TH 3:3 eji nne awohng awohng ewahne lꞌkꞌren, tib go erem ebnohko bio. Tibre wahnfono antahng kpꞌkahne re, erem ana bio li ka wahr kpee.
1TH 3:4 Tibre ngare nyi e jolo a nahne, e tohk-n tong re, e bahke tiki jo nyehn erem ebnohko. Ana ń kpꞌkahne, ano wo ma lohko lim.
1TH 3:5 Ano wo wahnge, eji ki kpe nob elkpooro, n kehm tumu Timoti re me n seb kahn ana ekakesehk ejahne li no. Fundiki nnehm ma-n gare, eltum enahre ni e limi no, e limi na lim mbol mbol.
1TH 3:6 Anv, Timoti eblohng go egahne, feere ba ga egahre. Yebko nnoobo etib ba tiing-r bade ekakesehk ejahne, a elkoro enahne ni ń kpi no. Á tooro tong-r re, ń kpo buum-r ngare anyehng anyehng go elkoro. Kp-n koro re wahn nyehn-r, jang jang ana kp-r tob kor re wahr nyehn-n.
1TH 3:7 Abonanee, go nfem nyi li a nahre, a erem bi e kpꞌnyehne kpee, ekakesehk ejahne ji ma-r kak eltim.
1TH 3:8 Anv wo, e ma lohko bel elkpin, eji e ma wuk re, wahn eblohko yiimi tꞌtahne go mbang nyi Jehova.
1TH 3:9 Saam ji e kpꞌkake Esowo nehme gbal ana ji kehn e jol-e kake go eyebatahng ji e kpi no go ege esamahr tib go egahne esi.
1TH 3:10 E kpo kak ero a ntim a ntim enyahre atv a njul re, wahr lub nyehn-n esamahr, gohr-n ka ji ma-n rin go egahne ekakesehk.
1TH 3:11 Nong, Esowo ebahre bi li Nso ejahre antahng antahng, a Jisos Ntul ewahre lim mbang ka-r nyi e bahke sehnge ba go egahne.
1TH 3:12 Nong, Ntul a Jisos lim elkoro enahne ni ń kpi atemtem, a ane bako, kpe gbal na budu jang jang ana wahn kp-r koro,
1TH 3:13 eji lꞌtoono o, ntim enyahne tahne. Ano wo bahke wahnge, ń kehm jolo saang go esamahr Esowo Nso ejahre, kꞌbel ebꞌbi ajehng ajehng ngare nyio nyi Jisos Ntul ewahre bahke feere, a abarebare ane ebe.
1TH 4:1 Abonanee, ń jo kpili go egahre ana ḿ bahke jo lim eljini ni kpꞌkoro Esowo. Ano wo ń kpꞌlimi. Anv, n kp-n gohro gboongo, fere jo rehk-n go mbing nyi Ntul a Jisos re wahn jo lim sehnge ano.
1TH 4:2 Tibre ń kpꞌkahne erehke ji e ma-n ka, ji Ntul a Jisos ka-r no.
1TH 4:3 Mbang nyi a, nyi Esowo kpꞌsebe re wahn lim, nyi li re, wahn jol ejahne ejahne, fere jahng asꞌsa.
1TH 4:4 Nne awohng awohng ewahne nobo re á kahn ana á bahke jo bum ngubjing enye saang go mbang nyi bahke jo ka Esowo ellub.
1TH 4:5 Kana jo toono mbang nyi ane ba ki nyi Esowo kpo toono, eji bo kpo lim ji kpo kor agubjing ebo.
1TH 4:6 Nong, nnene kꞌjo soodo mmonannyehn, fere wer-e taare nsol enye. Tibre nne awohng awohng no lꞌlim ano, Jehova wo bahk-e bongo ana e ma-n tohko rehke tꞌtahne.
1TH 4:7 Tibre Esowo wahr yehkem re wahr lim nsol nyi ki li saang. Á yehk-r re wahr jol ejahre ejahre.
1TH 4:8 Nne awohng awohng no lꞌdaang-e eltibi nia, nne sang á daang-e no, Esowo bi á daang-e no, bi kp-n kake Etingi Etohko.
1TH 4:9 Nsehng anyehng anyehng kpeem li re wahr nyon tv-n bade elkoro ni abonane ejahre bahke jo kor-r. Tibre Esowo ma-n tib antahng antahng re, wahn jo bel elkoro atemtem.
1TH 4:10 Etingitingi, abonane ejahne ba li go Masedonia kpee kp-n koro. Abonanee, e kp-n kpeke gboongo re, wahn kpe lim sehnge ano.
1TH 4:11 Jo noken, wahn bel nnaange eljini, kꞌjo kak anyo go afem ane, wahn fere jo lim eltum, jo le elnahne, ana e tong-n no,
1TH 4:12 eji ḿ bahke jo lub ane ba ki li aneb Esowo. Kana jo tokko ane bako!
1TH 4:13 Abonane, e kpꞌsebe re wahn kahn etingitingi bade ane bao ba ma kpo, eji ń lꞌkꞌjo rak eltim ana ane bako ba kil elkunu Kraist ekpu.
1TH 4:14 Ana e kpꞌtaame re, Jisos kpꞌkpo, fere nyahme, ano wo fvfo e kpꞌtob taame re, Esowo bahke sehnge goji Jisos, ko ane bao ba taame no tv-e, ba ma kpo, ba a bo.
1TH 4:15 Tibre alum nya e kpꞌbungu tong-n ana, alum Jehova nya. Wahr jia ji kpeke li go elkpin, efung bio bi Ntul a Jisos bahke bake, e nehm gbo mbang ka ane ba ma kpo.
1TH 4:16 Ngare nyio nyi, bo bahke woro ntang nyi Esowo, ane fere wuk ellum ni ntubesi enjel. Owo Ntul a Jisos bahke rabe, fere badde go ejahbetul Esowo ba. Ane bao ba ma kpo, ba taame tv Kraist, bo ba bahke gboko mbang nyahme.
1TH 4:17 Owo bo bahk-r kehm rodo go ekparesemsem, wahr jia ji bahke jolo go elkpin ngare nyio, tahm a nahre go elbung, a ane bako gona fvfo. Owo e bahke song wane Ntul a Jisos, fere jol a ne nkahlkahl.
1TH 4:18 Owo fvfo nobo re, wahn jo ko alum nyao, jo kak atemtem eltim.
1TH 5:1 Abonanee, limm re me n nyon tv-n bade afung, a ngare nyi nsol nyio bahke limi.
1TH 5:2 Tibre wahnfono antahng kpꞌkahne re, efung bi Ntul a Jisos bahke bake, á bahke gbede na ana nwajv atv.
1TH 5:3 Ane lꞌkehm tongo re, “Anv, wahr ebbel elkoono, ntong anyehng anyehng nehm kpe jol, wahr ebfor,” owo Esowo bahke soro ba rannge bo tvtv. Á bahke gbede ana ejel gbede nnenkal no ma sa ela. Nne awohng awohng nehm jol, no bahke foro.
1TH 5:4 Abonanee, ń jehkem go ejannge, efung bio wahn nehm gbede ana nwajv.
1TH 5:5 Tibre wahn ane kpee, ń li abon ba ellennge, ń tob li abon ba efung fvfo. E limm ka atv, jol e tobem li ka ejannge.
1TH 5:6 Nong, wahr kꞌjo lal ana egom ane bako kpꞌlale. Nong, wahr jo ji, fere jo baabe. Amahr enyahre jol sange sange.
1TH 5:7 Tibre ane ba kpo lal, bo kpo lal atv. Ane bao ba kpo wo bꞌbuumu, bo kpo buumu atv.
1TH 5:8 Eji e li ka efung, nong, amahr enyahre jol sange sange, wahr jo rod eltaame, a elkoro, kak ana ngbanggbang nyi nsoja kpo kak, jo bulu ngang. Wahr tob konngo ekpasi nsoja ji li ekunukpu re Esowo bahk-r tahre.
1TH 5:9 Esowo wahr yehkem re wahr nyehn erem bi erakatahng eje. Á yehk-r re wahr bel eltahre ni kpo sehng go abo nya Jisos Kraist Ntul ewahre,
1TH 5:10 no kpoo, tib go egahre esi, eji e lꞌjol a ne go elkpin ngare nyi á lꞌba, afi e kpo na, afi e li go elkpin.
1TH 5:11 Ano wo fvfo nobo re, wahn jo kak atemtem eltim, fere jo kak atemtem ebo, jang jang ana ń kpꞌlimi anv.
1TH 5:12 Abonanee, n kp-n gboongo re wahn jo kak ane ba kpo lim eltum go egahne ellong, bo jio ji kp-n fili, fere jo rehk-n go mbang nyi Jehova.
1TH 5:13 Nong, bo jo sahb lub-n lub, fere jo kor-n, tib go eltum ni bo kpꞌlimi. Jolen go elkoono atemtem!
1TH 5:14 Abonanee, e kp-n tongo re, wahn jo rehke ane ba kil eljene go nseenge. Jo kaken ane ba kil jo sahb erem eltim. Jo kaken ane ba kil tahne ebo. Jo kpuumen ka nne awohng awohng.
1TH 5:15 Jo kunen ekpu, eji nne awohng awohng lꞌkꞌjo ko ebi, feere ebi. Jo kaken esi go nnoobo alimi ka atemtem ngare anyehng anyehng, wahn fere jo lim ka ane kpee.
1TH 5:16 Jo belen eyebatahng ngare anyehng anyehng.
1TH 5:17 Jo kaken ero, kꞌkim ekidi.
1TH 5:18 Jo kaken saam go ejum ajehng ajehng. Tibre mbang nyia nyi Esowo kpꞌsebe re wahn toono, eji ń kpꞌtoono Jisos Kraist.
1TH 5:19 Kana jo tele Etingi Etohko gono.
1TH 5:20 Kana jo daange enyehnamahr ji Esowo.
1TH 5:21 Jo wuungen ejum ajehng ajehng, wahn jo kuuru ji kpꞌnobo.
1TH 5:22 Jahngen elkohn ebꞌbi anehng anehng.
1TH 5:23 Nong, Esowo bio bi elkoono lim-n, wahn sahb jꞌjol ejahne ejahne, fere lim atohko enyahne, a ntim enyahne, a agubjing enyahne fere jol saang, wahn kꞌbel egahme ajehng ajehng efung bi Jisos Kraist Ntul ewahre bahke bake.
1TH 5:24 Nne no kp-n lungu, á kpi ekakesehk ji á bahke limi ano.
1TH 5:25 Abonanee, jo kaken ero ka-r.
1TH 5:26 Kaken abonane ejahne kpee nnyo go mbarebara nnyo asodo mio mi elkoro.
1TH 5:27 N kp-n tongo, fere rehk-n go mbing nyi Ntul a Jisos re, wahn lung nwer nyia a, tong abonane ejahne kpee.
1TH 5:28 Nong, nnoobo nyi Jisos Kraist Ntul ewahre jol a nahne.
2TH 1:1 Me Pol, a Silvanus, go Timoti, e kpꞌnyono nwer nyia tv aneb ero ba li go Tesalonaika, bo ji li ka Esowo Nsoo ejahre, a Jisos Kraist Ntul ewahre.
2TH 1:2 Nong, Esowo Nsoo, a Jisos Kraist Ntul ewahre ka-n nnoobo, a elkoono.
2TH 1:3 E bahke tiki jo ka Esowo saam ano ano, abonanee, tib wahn. Fꞌfuumu re wahr lim ano, tibre ekakesehk ejahne kpꞌgbale na, fere bꞌbudu. Elkoro enahne ni ń kpꞌkoro atemtem kpꞌtob gbal na budu fvfo.
2TH 1:4 Owo wahnge e kpo wor nnyo kun-n goji aneb Esowo ba li go aro nyako. Tibre wahn ebsoro asi go ekakesehk, fere kpꞌkpuumu, jol eji bo kp-n gbꞌgbak, fere jo kak-n erem.
2TH 1:5 Jia ji kpꞌtibi etingitingi elam ji Esowo, ye jio ji bahke limi, ejahbetul eje fuumu a nahne, ji wahnge no ń kpi erem nyehn.
2TH 1:6 Esowo bahke lame elam ni nno, fere bongo ane ba kp-n erem kak, fere tob kak bo erem fvfo.
2TH 1:7 Á bahk-n kake erekekv, wahn jia ji kpi erem nyehn anv, a wahr fvfo, ngare nyio nyi Ntul a Jisos bahke lohngo go ejahbetul Esowo ba, a ajꞌjok enjel enye.
2TH 1:8 Á bahke koko agun nya kpꞌlulu ba a nya, ba kak ane ba ki nyi Esowo erem, a ane ba kil wuku nnoobo etib bio bi Jisos Kraist Ntul ewahre.
2TH 1:9 Bo bahke nyehne erem bio bi elrannge go njinanjini, bi bo bahke yabe bo a Jehova. Bo nehm tiki yiimi go ege esamahr, fere bel egburu ellub ene.
2TH 1:10 Nsol nyio bahke limi efung bi á bahke bake ellub ko goji ane ebe. Ane kpee ba ma taame tv-e, bahke kpoko bo esi, bo lꞌnyehn-e. Wahn fvfo, ḿ bahke tob woomo go bo ellong, tibre etib ebahre bi e tiing-n no bade efung bio, ń tꞌtaame.
2TH 1:11 Ana wo e kpo kono ero kak ngare anyehng anyehng ka-n, eji Esowo lꞌlim-n, ń fuumu go elkpin ni á yehk-n no re wahn jol. Nong, Esowo gohr-n lim go ege a nsahm, eji ń lꞌlohko lim nnooba ntoobo anyehng anyehng nyi ń toobo no, fere lim eltum enahne ni ń kpꞌlimi go ekakesehk tete gohro mal,
2TH 1:12 eji mbing nyi Jisos Ntul ewahre lꞌbel ellub go egahne, wahn tob bel ellub ene tib go nnoobo nyi Esowo ebahre, a nyi Ntul a Jisos Kraist kpo ka.
2TH 2:1 Bade elbake ni Jisos Kraist, Ntul ewahre bahke bake, ana e bahke song kpir-e, fere jol a ne edi ajehng, n kp-n gboongo abonanee re,
2TH 2:2 eltim kꞌjo gul-n eljoobo. Kana jo fahl, jol eji ane bandiki kpꞌbꞌbung re, efung bi Ntul ewahre bahke bake ebrehng. Fundiki nne nyehne amahr, fundiki nne bungu na tong-n, fundiki nne nyono na go nwer re, wahr ba kpꞌtibi elkohn eltibi ana nio.
2TH 2:3 Kana taame, nne awohng awohng nehm-n go mbang anyehng anyehng. Tibre etingitingi, efung bio nehm rehng, sehngem re no, ane tohko ten Esowo, nne abiafem noo kehm lohngo ba, ye jio ji bahke jeke go ellulagun.
2TH 2:4 Á bahke jo ten ejum ajehng ajehng ji li ka Esowo, a ji ane kpo kak. Á bahke jehke go etahk Esowo, fere jo rod elne bum wahre wahre, are ye Esowo bi.
2TH 2:5 Ń nehme kpe buumu re, eji n jolo a nahne o, n tong-n tong nsol nyiaa?
2TH 2:6 Ń kpꞌkahne ejum ji kp-e kpane, ji wahnge á lꞌkꞌwaka ba tete ngare enye biingi.
2TH 2:7 Abꞌbi nyao nya li mbehr mbehr, nya nya ma kehme eblohngo a. Jol abꞌbi nyao nehm tiki lohng, jol gbul gbul gbuul, tete bo fak nne noo no kpꞌkpane.
2TH 2:8 Owo nne abiafem noo bahke kehm lohngo ba. Ntul a Jisos bahk-e wulu go elfeb ni á bahke fahle go ege a nnyo, fere ranng-e go elbake ni á bahke bake.
2TH 2:9 Nne abiafem noo bahke bake go nsahm nyi nnehm, ba lim ajoobo akpokosi, fere jo lim awak.
2TH 2:10 Á bahke koko abꞌbi anyehng anyehng, jo nehm ane ba bahke kpoko tan. Tibre ane bao, etingitingi nehm jo kor bo. Bo bahke tene etingitingi ji kehn jol tahre bo.
2TH 2:11 Esi jio ji wahnge Esowo bahke tumu etohko ji nnehm tv bo re ba lim bo, bo taame tv nsol nyi li afahnge,
2TH 2:12 eji ane bao kpee lꞌli ebi, bo jio ji ki taame tv etingitingi, abiafem jo kor bo go ellimi.
2TH 2:13 E bahke tiki jo kak Esowo saam tib wahn abonanee, wahn ji kpo kor Jehova, tibre Esowo yehk-n go mbomannahb re wahn bel eltahre go nsahm Etingi Etohko, nyi kpo lim re wahn jol ejahne ejahne, eji ń kpꞌtaame tv etingitingi.
2TH 2:14 Esowo yehk-n re wahn jol ana, eji ń lꞌbel ellub ni Jisos Kraist Ntul ewahre, tib go nnoobo etib ebahre bi e jo tiing-n.
2TH 2:15 Abonanee, owo nobo re wahn yiimi ano tꞌtahne, kꞌtiki yake eljini nio ni e tib-n no, jol afi e nyono go nwer, afi e fere bungu na go nnyo.
2TH 2:16 Jisos Kraist Ntul ewahre antahng antahng, a Esowo Nsoo ejahre no wahr kpo kor-e, ye jio ji ka-r alum nya ekakeltim nya li go njinanjini, fere ka-r ekunukpu ji nno tib go ege a nnoobo,
2TH 2:17 nong, bo jo kak-n eltim, fere lim-n, wahn tahne, eji ń lꞌmal jo lim ejum ajehng ajehng ji kpꞌnobo, afi jolo elbungu, afi fere jolo eltum.
2TH 3:1 Abonanee, jo kaken ero ka-r, eji alum Esowo lꞌgulu elyeere, fere bel ellub, ana tob jol go egahne fvfo.
2TH 3:2 Tob jo kaken ero fvfo, eji Esowo lꞌtahr-r yehke go abo nya abi ane. Tibre ane kpee sang kpꞌtaame tv alum Esowo.
2TH 3:3 Jehova li nkakesehk a nne, á bahk-n limi, ń tahne, fere baab-n, eji Ebinne jio lꞌki-n ma lak abo.
2TH 3:4 Jehova ma-r lim re wahr jo bum-n go etingitingi, tibre ń kpꞌlimi nsol nyi e tong-n no, ḿ bahke tiki jo lim nsol nyio ano ano.
2TH 3:5 Nong, Jehova lennge ntim enyahne, goji ń lꞌkahn elkoro ni Esowo, fere kahn elkpuumu ana ni Kraist kpuumu no.
2TH 3:6 Abonanee, e kp-n tongo go mbing nyi Jisos Kraist Ntul ewahre re wahn jo yab mmonanne ejahne awohng awohng no kpo lim eljini ni kil nobo, ni ki li eljini ni e tib-n no.
2TH 3:7 Wahnfono antahng kpꞌkahne mbang ana nyi ḿ bahk-r toono. Tibre e belem eljini ni ki nob ngare nyi e jolo a nahne.
2TH 3:8 E tikem ko nsol alehke nyi nne awohng awohng, kꞌka ekun. E jo bade sehng, jo lim eltum atv a njul, eji e lꞌkꞌjo tokko nne awohng awohng.
2TH 3:9 Eji e jo lim ano, lohngem re, nsahm e kpimm nyi e bahke ma ko nsol alehke go egahne. E jo limi ano, tib eji ń lꞌkahn mbang nyi ḿ bahke jo toono.
2TH 3:10 Ngare nyio nyi e jolo a nahne, owo e tong-n no re, “Nne awohng awohng no tohko jo lim eltum, á kꞌjo li nsol alehke.”
2TH 3:11 Tibre wahr ebwuk re, egom ejahne jindiki kpehme lim eljini ni nno. Bo kpehme lim eltum sehngem nnyo mi bo kpo kak go afem ane.
2TH 3:12 E kpꞌtongo elkohn ane bao, fere jo rehke bo go mbing nyi Ntul a Jisos Kraist re, bo bel elkpin ni nno, fere jo lim eltum, jo le elbo.
2TH 3:13 Abonanee, nong, nnoobo alimi ki-n kpen.
2TH 3:14 Nne awohng awohng no lꞌten elbumu alum nya e nyono go nwer nyia, nyonen mbing enye kak go nwer, wahn kꞌkpe jo jen a ne, eji ndon lꞌfil-e.
2TH 3:15 Kana ye jo rod bum ana nnekv. Nobo na re wahn jo rehk-e ana mmonanne ejahne.
2TH 3:16 Nong, Jehova bi elkoono jo ka-n elkoono ene ngare anyehng anyehng go mbang anyehng anyehng. Nong, Jehova jol a nahne wahn ane kpee.
2TH 3:17 Me Pol wo kpꞌnyono nnyo akake mia. Ana wo n kpo kak elliingi go nwer anyehng anyehng nyi n lꞌnyon. Mbang nyia nyi n kpo kono elnyono re,
2TH 3:18 Nong, nnoobo nyi Jisos Kraist Ntul ewahre jol a nahne wahn ane kpee.
1TI 1:1 Me Pol ji Esowo ntꞌtahre, a Ntul a Jisos Kraist ji e kp-e kunu ekpu ma-m tong re me n jol ntiingetib a Kraist Jisos,
1TI 1:2 n kpꞌnyono nwer nyia tv Timoti etingitingi mmon ewame go ejang bi Esowo. Nong, Esowo Nsoo, a Kraist Jisos Ntul ewahre ka-a nnoobo, a elkoono, wo fere fil-e ndon.
1TI 1:3 N kpꞌsebe re, wo jol go Efesus ana n rehk-a no ngare nyi n jo tahm go Masedonia. Ane bandiki baa ona, ba kpꞌtibi eltibi nindikandiki. Tong bo re bo rahke.
1TI 1:4 Tong bo, bo yake amongo atohko, fere yake alaabe aka atubu bade atꞌtohngo babnde. Nsol nyio kpo ko na nfaabe ba a nyi, kpehme lim eltum Esowo gbal, sehngem eltaame ni kpo lim ane gbal.
1TI 1:5 Ejum ji wahnge n kak-a erehke jia, n kak-a, eji ntim ane nyi li saang, a ntir atahng ebo nyi nno a nno, a etingitingi eltaame ebo lꞌjo tib elkoro.
1TI 1:6 Ane bandiki ebyake mbang nyia bum, fere sa go nfaabe alimi nyi li mbol mbol.
1TI 1:7 Bo kpꞌsebe re, bo jol atꞌtibi ba atahm nya Esowo, jol bofono antahng kpehme kahn ana alum nya bo kpo bung lohngo no. Bo kpehme tob kahn nsol nyi bo kpo bung esahb esahb.
1TI 1:8 E kpꞌkahne re, atahm kpꞌnobo, nne lꞌkahn ana á bahke bumu atahm nyao,
1TI 1:9 fere kahn re, atahm limm ka anoobo ane, li ka abi ane, abagbokatahm, ane ba kil jo kak Esowo, aneb abiafem, ane ba Esowo kil jo lub bo, anebe mbol mbol, ane ba kpo wul babnde a bab nnyehn, awulane,
1TI 1:10 ane ba kpi ebi elkpin, aneblum ba kpo noongo a atem aneblum, ane ba kpo v abonse, akimfahnge atianse, a ane ba kil eltoono eltibi ni nno,
1TI 1:11 ni li nnoobo etib bi Esowo ma-m ka re me n song tiingi, nnoobo etib bio bi Esowo bi kpi ellub, a elfuulu.
1TI 1:12 Me n kak Jisos Kraist Ntul ewahre saam go nsahm nyi á ma-m ka re me n lim eltum. M m-e kak saam, eji á bumu re me n li nkakesehk a nne, fere yehk-m re me n lok-e,
1TI 1:13 me jia ji daang-e na, fere jo nohk-e, jo su-e. N kehm fili Esowo ndon, tibre n joom kahn ejum ji n jo lꞌlim ngare nyio, eji n kala taame tv Jisos.
1TI 1:14 Jehova guub-m sehng, á lim-m nnoobo sehng, fere ka-m ekakesehk, a elkoro, nsol nyia kpo sehng go abo nya Jisos Kraist.
1TI 1:15 Etingitingi elbungu ni ana, ni fuumu re nne awohng awohng taame tv re, Kraist Jisos ba go njini nyia re á ba tahre aneb abiafem, ba me n li ntubesi abo.
1TI 1:16 Ana wo wahnge n fili Esowo ndon. N fil-e ndon, eji Kraist lꞌtib egburu elkpuumu ene go egame elkpin. Á limi ano, eji lꞌjol elliingi ka ane bao ba bahke kpe taame tv-e, fere bel elkpin ni li go njinanjini.
1TI 1:17 Ntul no li go njinanjini, no lꞌkꞌtiki kpo, no ane kil-e elnyehne, ye ji li Esowo na abehng, nong, wahr jo kak-e, fere jo ka-e ellub go njinanjini. Emen.
1TI 1:18 Timoti mmon ewame, erehke ji n kp-a kake a, ebyel jang jang ana abanyehnamahr Esowo bungu no bada na. Nong, alum nyao jol nsol ebta enya, eji a kpꞌnoko ebta bia go mbang nyi nno.
1TI 1:19 Jabbe nsol nyi e ma taame tv tꞌtahne, ntir atahng enya fere jol saang. Ane bandiki kpehme wuungu atung go bo a ntir atahng, toono o, eltaame ebo gohro geele.
1TI 1:20 Himeneus abola Aleksanda, bo wob ellong ane bao. Me n yake bo, ka nnehm, eji bo lꞌkpili ejum, rahke Esowo asuku.
1TI 2:1 N kpꞌgboko mbang rehk-n re, wahn jo kak ero bi Esowo agboongo, fere jo kak ero behka behka, jo kpe kak ero ka ane, fere tob jo kak ero bi saam akake. Jo kaken ero ka nne awohng awohng,
1TI 2:2 wahn tob jo kak ero ka atul, a atubesi ba kpo fili adi, eji e lꞌkꞌyel nfem anyehng anyehng, eji ejahbe ejahre lꞌjol soom, e fere jo jen go mbang nyi Esowo, fere jo lim eljini ni nno.
1TI 2:3 Nsol nyia nyi kpꞌnobo, nyi nyi kpo yebe Esowo ntꞌtahre ewahre atahng,
1TI 2:4 ye ji kpꞌsebe re nne awohng awohng bel eltahre, fere kahn etingitingi.
1TI 2:5 Tibre li Esowo na abehng, a nkonambum awohng no kpo lim ane, bo koono a Esowo. Nne noo, Jisos Kraist wo,
1TI 2:6 ji rodo elne ka re á fak ane kpee yake. Esowo sebe re bo tiingi etib bio go ege a ngare.
1TI 2:7 Owo wahng ka á yehk-m no re me n jol mbungalum Esowo, fere jol ntiingetib, fere jol ntꞌtibi no ane baka baka ba ki-e nyi, fere jo tiingi bo etib bio bi eltaame, a etingitingi. Efahnge sang n kpꞌkimi a. Etingitingi ji n kpꞌbungu.
1TI 2:8 N kpꞌsebe re, aneblum ba li edi ajehng ajehng jo kak ero, aneblum bao ba ma rod elbo ka Esowo. Bo bahke jo tab abo ton ero, jo kak ero, kꞌbel erakatahng ajehng ajehng, fere kꞌbel nfaabe anyehng anyehng.
1TI 2:9 Ano wo fvfo n kpꞌtob seb re anebkal jol, bo kꞌga jo liibi, bo jo liibi nehka nehka. Bo kꞌga jo tahng esi ji elgeere atibi. Bo kꞌjo kak nsol nyi bo limi go agul, afi nya bo limi go atal nya nno a nno. Bo kꞌjo liibi nsol nyi sahb kꞌkim ekun.
1TI 2:10 Ga nob re bo jo lim eltum ni nno a nno, ana fuumu no ka anebkal ba kpꞌtongo re bo kpi Esowo kak.
1TI 2:11 Nong, nnenkal jo kpili mbelle mbelle, jo wuungu atung, fere woomo go elwo ni nnenlum go ejum ajehng ajehng.
1TI 2:12 N nehme taame re nnenkal jo tib, fere jol ntubesi no nnenlum. Á bahke jo belle na.
1TI 2:13 Tibre Adam wo li nne no Esowo gbo mbang lim-e, kehm limi Iv.
1TI 2:14 Adam sang bo nehm-e no, nnenkal wo bo nehm-e no, á gbo ntahm nyi Esowo.
1TI 2:15 Nnenkal bahke bele eltahre, eji á kpi abon jel, á lꞌsoro asi ano go mbang nyi Esowo, a elkoro, fere jol saang, fere jo lim eljini ni nno.
1TI 3:1 Etingitingi elbungu ni a, ni li re, nne lꞌkor-e re, á bahke jolo ntubesi ero, lohngo re á kpꞌsebe eltum ni nno a nno.
1TI 3:2 Ntubesi ero bahke jolo nne no ki kpi egahme. Á bahke bele nkal awohng. Á bahke jolo nne no li soom, fere jol nne no bahke jo mal elne bob. Á bahke jo lim nnoobo eljini. Á bahke jolo nne no bahke jo vvrv ajenne, fere jol nne no bahke jo mal ane tib.
1TI 3:3 Á nehm jol nwokamahm, á nehm jol mbibeltim a nne, á nehm jo seb nfem, á nehm jo taange ntaange, á bahke jolo nne no akpohko lꞌki-e jo kor.
1TI 3:4 Á bahke jo fili nlaaga enye nob nob, fere lim, eji abon ebe lꞌjo kak-e, fere jo wuk-e go mbang anyehng anyehng.
1TI 3:5 Eji nne kil elma fili nlaaga enye, bahke limi renan, á kehm ma fili aneb Esowo?
1TI 3:6 Á nehm jol nne no kpꞌna jolo nne Esowo, eji á lꞌkꞌgeere, fere li ebi ana nnehm li no.
1TI 3:7 Á bahke bele elgahm ni nno goji ane baka baka ba ki li aneb ero, eji nne awohng awohng lꞌki-e sono, nnehm fere laang-e tub.
1TI 3:8 Alokeltum ero bahke tob jol anoobo eljini ane. Bo nehm jol aneb nliki ebal ebal. Bo nehm jol awokamahm, fere jol ane ba nsol nyi bo kpi no kil jo gbal bo.
1TI 3:9 Nong, etingitingi ji bo ma lennge ka bo, jol go bo a ntim, ntir atahng ebo jol saang.
1TI 3:10 Nong, bo tohko gbo mbang wuungu bo. Bo lꞌbel elgahm ni nno, bo kehm limi eltum nio.
1TI 3:11 Anebkal fvfo bahke jo tob bel eljini ni nno. Bo nehm jol ane ba kpo kiimi afahnge lake ane. Bo bahke jolo soom, fere jo lim ejum ajehng ajehng go etingitingi.
1TI 3:12 Alokeltum ero bahke jolo ane ba kpi nkal awohng awohng. Bo bahke jo mal fili abon ebo, a alaaga ebo.
1TI 3:13 Ane bao ba kpꞌmale elloko nob nob, bo bahke bele nwahrewahre edi nji, fere bel esahb ji bo bahke yiimi go mbang nyi Kraist Jisos.
1TI 3:14 N kpꞌbumu re, m bahke gulu elbake go ega. N kpꞌnyono nwer nyia tv-a,
1TI 3:15 eji afi n laange na elbake, a lꞌkahn eljini ni a bahke jo lim go ellong aneb ero ba li ero bi Esowo bi li go elkpin. Ero bio li nnahb ekahme, a ago nya etingitingi.
1TI 3:16 Nnene limm, no bahke ma faabe egburu nkpokosi ejum nyi e kpꞌtaame tv, nyi li re, Esowo ba go elfoongo ni nne. Etingi Etohko ji jo yiimi ntianse ka-e re á li eno. Babenjel nyehn-e nyehn. Ane ebe kpꞌbungu alum enye go ellong ane baka baka. Ane ba ma taame tv-e baa, go njini nyia. Nsahm Esowo rod-e tahm a ne go ejahbetul Esowo.
1TI 4:1 Etingi Etohko bungu sahb lꞌlennge re, go ngare esꞌsong egom ane bandiki bahke yake alum Esowo, fere jo wuungu atung go atohko nya kpo nehm ane, fere jo toono eltibi ni abi atohko.
1TI 4:2 Eltibi nio kpo sehng go abo nya akimfahnge ane ba ntim ebo ma jol are ebfi adi adi.
1TI 4:3 Bo kpo tib eltibi ni bo re, nne kꞌjo ko nkal, nne kꞌjo li nsol alehke nyindiki, gana Esowo limi nsol alehke nyio ka-r re wahr jo li, fere jo kak-e saam, wahr jia ji ma taame tv-e, fere kahn etingitingi.
1TI 4:4 Tibre ejum ajehng ajehng ji Esowo limi no kpꞌnobo. Ejumjum limm, ji e bahke jo ten. E bahke ma jo ko ejum ajehng ajehng, e lꞌjo ko, fere jo kak saam.
1TI 4:5 Tibre alum Esowo, a ero akake kpo lim ejum jio jol saang go esamahr bi Esowo.
1TI 4:6 A lꞌko erehke jia ana, fere jo rehke aneb Esowo, a lohko li nnooba nlokeltum no Jisos Kraist, ana a ma le elna go alum nya ekakesehk, a eltibi ni nno a nno, ni a kpꞌtoono.
1TI 4:7 Jo ten agboolo alum nya kil jo kor Esowo. Rod ngare enya, wo jo kpili eljolo Esowo Esowo.
1TI 4:8 Nne lꞌrod ngare nyi á kpi no, jo lim ji li ka ngubjing, nehm kang a ne. Á lꞌjol Esowo Esowo, á bahke bele elfuulu go elkpin ni á li a ni anv, a elkpin nehko ni kpꞌbake.
1TI 4:9 Etingitingi elbungu ni a, ni fuumu re nne awohng awohng taame tv.
1TI 4:10 Esi jia ji wahnge e kpꞌgbehde, ane kp-r nyame egban. Tibre e kpꞌkunu Esowo ekpu bi li go elkpin, ye ji kpo le ane kpee, asehngesehnge ane ba ma taame tv-e.
1TI 4:11 Tong bo nsol nyia, wo fere jo tib bo.
1TI 4:12 Nong, nne awohng awohng ki-a daange, tib eji a li njangkun. Jo tib eljini ni aneb Esowo bako bahke jo leeme, ana alum abungu, eljini atibi, elkoro, ekakesehk, go eljolo saang.
1TI 4:13 Yake elna kpee ka, wo jo lung alum Esowo, tong bo, wo fere jo rehke bo, fere jo tib bo, tete me m ba.
1TI 4:14 Ayare nya Esowo ka-a no, ka jo rod bum mbol mbol, nyao nya a bele no eji abanyehnamahr Esowo bungu no, anebkul ero kun-a abo.
1TI 4:15 Yake elna ka go nsol nyio, wo jo lim ngare anyehng anyehng, eji ane kpee bahke nyehne ana a ma kehme elmale ejum ajehng ajehng, fere gbal.
1TI 4:16 Jo kunu elna ekpu, wo fere jo kunu ekpu go eltibi ni a kpꞌtibi. Jo soro asi, jo lim nsol nyio, ka jo naange tv nne awohng awohng. Tibre a lꞌlim ano, a bahke tahre elna, fere tahre ane ba kp-a wuku.
1TI 5:1 Ka jo nyam nnenkul, jo rehk-e na ana a kpꞌrehke nso. Jo ko ajangkun ana abonane.
1TI 5:2 Anebkal ba li anebkul, jo ko bo ana babnne. Agbahme, jo ko bo ana abonane ba nkal. Nobo re wo jo bum elna saang.
1TI 5:3 Jo kak akalebun ba lohko li atingitingi akalebun.
1TI 5:4 Nkalebun lꞌbel abon, afi fere jolo abon ba abon ebe jele no, nong, abon bao gbo mbang kpili ana ji li ka bo re bo lim mbang nyi Esowo ka bab nnyehn. Nobo re bo feere a nnoobo nyi bab nnyehn limi ka bo, ka. Tibre nsol nyio nyi kpo yebe Esowo atahng.
1TI 5:5 Etingitingi nkalebun no li antahng, á kpo kunu Esowo ekpu, fere jo kak ero, jo gboongo Esowo atv a njul.
1TI 5:6 Nkalebun no kpo lim nsol nyi kpo kor yefono antahng, ebkpo, jol eji á kpeke li go elkpin.
1TI 5:7 Jo tong bo nsol nyia, eji nne awohng awohng lꞌkꞌting mbang anyehng anyehng nyi á bahke bo ebi ka.
1TI 5:8 Nne awohng awohng no tohko jo ma fili ane ebe, asehngesehnge nkal ewe, nde, nnyehn, a abon abon, yebten mbang nyi Esowo, yebfere sab sehnge nne no ki li nne Esowo.
1TI 5:9 Ka jo ko nkalebun awohng awohng ba semme go ellong atingitingi akalebun bako, sehngem no ma kang nya atahl ara eji á bale nlum nlum awohng, ye wo a bahk-e koko semme go ellong atingitingi akalebun.
1TI 5:10 Etingitingi nkalebun bahke bele elgahm ni á jo lim anoobo nsol, ana abon aleke tete bo gbal, fere jo vvrv ajenne, fere jo ru akpade nya aneb Esowo, fere jo kak ane ba nfem ma gbo tub bo ebo, fere yake elne ka, jo lim eltum anehng anehng ni nno.
1TI 5:11 Ka jo ko akalebun ba kala kul semme go ellong atingitingi akalebun. Kraist lꞌkehme bo kpen, bo bahke kehme alum seb,
1TI 5:12 toono o, bo li ebi, tib eji bo ma yake ngbokambang eltaame ebo tub go.
1TI 5:13 Fvfo, ewon agboko ebkpuuru bo. Bo kpo jen yannge etahk ajehng ajehng. Lohngem re, ewon bi bi bo ma gbo. Bo kpo tob lim akpeere, fere jo kak anyo go afemfem ane, fere jo bung nsol nyi ki fuumu re bo bung.
1TI 5:14 N kpꞌsebe re akalebun ba kala kul, bal alum, jel abon, fere jo kuuru nlaaga ebo, kꞌjo ka nnehm eyake re á jo bung ebi bada nahre.
1TI 5:15 Egom akalebun bandiki bobyake mbang nyi nno, fere kpꞌtoono mbang nyi nnehm.
1TI 5:16 Nne awohng awohng no lꞌbel akalebun go ege a nnahb, nong, á fili bo, á kꞌyake bo re bo fere tokko aneb ero, eji aneb ero lꞌmal fili atingitingi akalebun.
1TI 5:17 Anebkul ero ba kpo fili aneb ero nob nob, nobo re bo sahb kꞌkak bo, asehngesehnge ane ba kpo bade, jo lim eltum alum Esowo abungu, fere jo tꞌtib.
1TI 5:18 Tibre nwer Esowo bungu re, “Ka gba nfong nnyo, nyi kpꞌlimi eltum ni nkohl adohko.” Nwer Esowo kpe bung re, “Nne no kpo loko, fuumu re á bel eltuuru ene.”
1TI 5:19 Ka jo wuungu atung go ebi ji bo kpꞌkake nnenkul ero, sehngem re no, atianse jolo ane abal, ane ara.
1TI 5:20 Ane ba kpo lim abiafem, jo rehke bo go elkab ane, eji ane bako lꞌfahl.
1TI 5:21 N kp-a tongo re, wo ko erehke jia go etingitingi, ji n kp-a kake go esamahr bi Esowo, a bi Kraist Jisos, a esamahr abarebare enjel kpee. Ka jo be esamahr nne awohng awohng go ejum ajehng ajehng ji a bahke limi.
1TI 5:22 Ka gbarre, kunu nne awohng awohng ebo! Ka jo yel go abiafem nya ane bako! Jo bum eltim ena saang!
1TI 5:23 Ka jo wo alahb ma ma, jo tob wo alahb avain ntiil, tib eji ala kpo kon-a elyame.
1TI 5:24 Abiafem nya ane bandiki li gbul gbul gbuul, nya bo bahke ma lam anv. Abiafem nya ane bandiki bahke fvvrv bo yake behnjehle.
1TI 5:25 Ano wo fvfo anoobo nsol nyandiki tob li gbul gbul gbuul. Nyandiki nya ki li ano, nehm kpe ma jol go mbiiri.
1TI 6:1 Nong, alokeltum jo kpunu babnde ebo go ejum ajehng ajehng, eji ane lꞌkꞌjo bung ebi bada mbing nyi Esowo, a eltibi ene fvfo.
1TI 6:2 Alokeltum ba babnde ebo li aneb Esowo, bo kꞌjo daange bo tib eji bo li abonanyehn. Ga nob re, bo jo ga loko bo, tibre babnde bao ba kpo li nsehng, eji alokeltum ebo kpi bo loko, ane ba kpo kor Esowo ba. Jo tib nsol nyia, wo fere jo rehke.
1TI 6:3 Nne awohng awohng no lꞌtib eltibi nindikandiki, kꞌtaame tv atingitingi alum nya Jisos Kraist Ntul ewahre, fere kꞌtaame tv ana e kpꞌtibi mbang nyi Esowo,
1TI 6:4 yebgbal go elgeere, á nehme kahn ejumjum. Tibre yebgbo eyam bio bi nfaabe alimi, a bi ntaange ataange. Bahke bomo o, rehng go eteelala, sehng o rehng go nyꞌyabe, a ane asuku, go ebi ntir nyi nne kpꞌtiri re ntem kpꞌkpi.
1TI 6:5 Ane bao ba ma sa go nfaabe alimi, ba ntir atahng ebo ma bvvrv. Etingitingi kpeem li a bo. Bo kpꞌtiri re, mbang Esowo, mbang nyi nsehng alehke nyi.
1TI 6:6 Etingitingi, nne no lꞌjen go mbang nyi Esowo, ye wo bahke lehke nsehng gbalee, ejum ajehng ajehng jehka ji á kpi no lꞌjo gbal-e.
1TI 6:7 Ana e ba go njini nyia ebun ebun, ano wo fvfo e bahke tob feere ebun ebun.
1TI 6:8 E lꞌbel nsol alehke, fere bel nsol ebjing, fuumu re jo gbal-r.
1TI 6:9 Ane ba kpꞌsebe re bo gbo afang, bo bahke jo yel go elgaare, fere gbo go ekpoko bi nnehm, bi li ekor agboolo nsol nya bahke rannge bo, fere lim bo, bo sa abo abo, fere yel go ebi edi.
1TI 6:10 Tibre ekor akpohko ji li nlohk nyi ebꞌbi ajehng ajehng kpo lohng. Ane bandiki kpo sahb kꞌkor bo re bo bel akpohko. Bobyaame ebo tahm mbang nyi Esowo sa, fere kpꞌkake elbo erem.
1TI 6:11 Wo ji li nne Esowo, jo gbere elna go nsol nyia. Jo gbehd, wo jol go etingitingi, fere jol Esowo Esowo, fere bel ekakesehk, a elkoro, a elkpuumu, go nnoobo eljini.
1TI 6:12 Jo nok nnoobo ebta bi ekakesehk, wo gbo ejahm go elkpin ni li go njinanjini, elkpin nio ni wahnge Esowo lung-a no ngare nyi a yiimi nnooba ntianse nyi eltaame ena go esamahr atianse gbalee.
1TI 6:13 Go esamahr Esowo bi kpo ka ejum ajehng ajehng elkpin, a esamahr bi Jisos Kraist ji yiimi ntianse nyi nno go esamahr Pontus Pailet, owo n kp-a tongo re,
1TI 6:14 wo jo bum ntahm nyio go nseenga nseenge, eji nne awohng awohng lꞌki-a jo ka ebi, tete Ntul a Jisos Kraist feere ba.
1TI 6:15 Á bahke bake go ege a ngare nyi Esowo kak-e no, Esowo bi li nnooba nfiledi no kpo fili edi ntahngtahng. Á li Ntul no atem atul,
1TI 6:16 ye ntahngtahng wo lꞌkꞌtiki kpo. Á lene go edi ellennge. Nnene limm, no bahke ma jen kohl-e. Nnene limm, no m-e nyꞌnyehn. Jol nnene limm, no bahk-e ma nyehn. Nong, ekpunu jol a ne, a nsahm nyi li go njinanjini. Emen.
1TI 6:17 Tong ane ba ma fang go njini nyia re bo kꞌjo rod elbo bum wahre wahre, bo kꞌjo yehke ekunukpu ebo kunu go elkohn afang nio ni kil jo yiimi nne go ebo. Tong bo re bo yehke ekunukpu ebo kunu Esowo bi kpo guub-r, fere jo ka-r ejum ajehng ajehng, eji lꞌnob a nahre.
1TI 6:18 Tong bo, bo jo lim nnoobo, eji bo lꞌgbo afang nya Esowo. Nong, bo jo ka gbalee a ntim a ntim ebo, fere jo wehr abo,
1TI 6:19 eji bo lꞌmal jabbe elkpin ni li etingitingi elkpin. Bo lꞌlim ano, bo bahke kuuru afang ebo sik a ngare esꞌsong.
1TI 6:20 Timoti, jo kuuru nsol nyi bo ma yake ka-a. Ka jo yel ellong ane ba kpo tub aka nya ki lohng ejumjum, nya kil jo kor Esowo. Ka jo yel ellong ane ba kpo lim egboolo nfaabe, nyi bo kpo lung re Elkahne.
1TI 6:21 Ane bandiki kpo bung re, bo kpi Elkahne nio. Owo wahnge bo ma tan mbang nyi Esowo. Nong, nnoobo nyi Esowo jol a na.
2TI 1:1 Me Pol ji li ntiingetib a Kraist Jisos, me ji koro Esowo, á yehk-m tum tib go enyam bi elkpin ni á nyame no, ni li go abo nya Kraist Jisos,
2TI 1:2 n kpꞌnyono nwer nyia tv Timoti mmon ewame no kpo kor-m sꞌsehng. Nong Esowo Nsoo, a Kraist Jisos Ntul ewahre ka-a nnoobo, a elkoono, wo fere fil-e ndon.
2TI 1:3 Timoti, n lꞌbuum-a go egame ero bi n kpo kak atv a njul, n kpo kak Esowo saam, ye ji n kpo lok-e atahng emame saang ana babnsoo jo lim.
2TI 1:4 N kpꞌbuumu ana a jolo ndon ndon, a abonngo go amahr. Owo wahnge n kpꞌsahb sꞌseb re me n tiki ba nyehn-a, eji eyebatahng lꞌsahb gbal-m gbal go egame atahng.
2TI 1:5 Me m buumu etingitingi ekakesehk ji a kpi no, elkohn ekakesehk jꞌnehm o ji nne no nkul bele no, no bo jo lung-e re Lois, jꞌnehm o ji nne Yunis tob bel. N kpꞌkahne re, elkohn nꞌnehm ni a kpi no.
2TI 1:6 Ano wo wahnge n kp-a kpeke buumu re, wo ko ayare nya Esowo ka-a no, nya wob-a go ega atahng, jo lim eltum, kꞌbum na bum, ayare nya a bele no eji n kun-a ebo ebame.
2TI 1:7 Tibre Esowo wahr kaam etohko jio ji elfahle. Á ka-r etohko ji nsahm, ji li etohko ji elkoro, ji kpo lim-r, e fere jo mal bob elnahre.
2TI 1:8 Owo wahnge nobo re wo kꞌjo be ndon nyi ntianse ayiimi ka Ntul ewahre. Ka ma jo nyaare, tib eji n wob ngbekobo go ege esi. Ga nob re wo tob taame erem tib esi jio ji nnoobo etib, ana Esowo ma-a ka eko,
2TI 1:9 Esowo bio bi ma-r tahre, fere lung-r re, wahr jol ane babe. Lohngem re eltum ni e ma lim ni wahnge á lung-r no. Á lung-r tib go ege esi, a esi ji nnoobo enye nyi á ka-r no, nyi sehnge go abo nya Kraist Jisos, njini kehm jolo.
2TI 1:10 Anv, wahr ebnyehn nnoobo nyi Esowo, eji Kraist Jisos ntꞌtahre ewahre ma ba, ye jio ji ma tane nsahm nyi elkv. Yeblennge elkpin ni li go njinanjini eji á ma-r tiingi nnoobo etib.
2TI 1:11 Esowo ma-m yehke re me n tiingi nnoobo etib bio, fere jo bung alum enye, fere tob jo tib ane.
2TI 1:12 Esi jio ji wahng ka, n kpꞌnyehne erem bia. N nehme be ndon go nsol nyio. Tibre n kpꞌkahne nne no m ma taame tv-e. N kpꞌsahb kꞌkahn re, á bahke ma kuuru ejum jio ji á ma-m kak go ebo tete rehng go efung bio.
2TI 1:13 Jo toono atingitingi alum nya m ma-a tib, wo sa a eltaame nꞌnehm o, a elkoro ni li go abo nya Kraist Jisos.
2TI 1:14 Jo kuuru anoobo nsol nya bo ma-a kak go ebo go nsahm nyio nyi Etingi Etohko ji wob-r go egahre atahng.
2TI 1:15 A kpꞌkahne re, ane bao kpee ba lene go Esia ma-m sennge njahm kpee. Figelus abola Hermogenes tob wob go bo ellong.
2TI 1:16 Nong, Jehova tib ndon enye go etahk Onesiforus. M-e á nyaarem. Á jo ba nkpel a nkpele, ba kak-m eltim, jol eji n wobo wob ngbekobo.
2TI 1:17 Eji á ba rehng ga Rom, á seb-m tete, kehm-m nyehne.
2TI 1:18 Nong, á lub fili Esowo ndon efung bio. A kpꞌsahb kꞌkahn nob nob ana á jo loko eltum go Efesus.
2TI 2:1 Mmon ewame, yiimi tꞌtahne go nnoobo nyi li go abo nya Kraist Jisos.
2TI 2:2 Ko alum enyame nya a ma wuk go esamahr atianse gbalee, wo song tib atingitingi ane ba bahke tob mal tib ane bako.
2TI 2:3 Tob taame, nyehn erem ana nnooba nne a nsoja no Kraist Jisos.
2TI 2:4 Nne a nsoja awohng awohng limm, no lꞌkehme ebta nok, no bahke fere song kehme eljini nehka nehka lim, eji á kpꞌsebe re á lim ji kpꞌkoro ntubesi ewe no ko-e go eltum.
2TI 2:5 Mbekabahl no kpo be abahl, á nehm bel eltuuru ene, sehngem re no, á be jang jang ana eljini abahl li no.
2TI 2:6 Mbahmgbe no kpo kak eko, jo lim eltum go ege egbe, ye wo fuumu re á gbo mbang li nsol alehke nyi lohng go ege egbe.
2TI 2:7 Jo tir bade alum nya n kpꞌbungu a, tibre Jehova bahk-a limi re, wo kahn ejum ajehng ajehng.
2TI 2:8 Jo buumu Jisos Kraist ji nyahme go elkv, ye ji lohng go etꞌtohngo ji Devid, ana n kpo tiingi nnoobo etib ebame.
2TI 2:9 Nnoobo etib bi n kpo tiingi bi wahnge n kpꞌnyehne erem bia, a agbekobo go abo ana ebi nne. Alum Esowo, agbekobo wobem.
2TI 2:10 Esi ji ane ba Esowo ma yehke ji wahnge n kpꞌkpuumu ejum ajehng ajehng, eji bo lꞌtob bel eltahre ni li go abo nya Kraist Jisos, ni kpo jen a ellub ni li go njinanjini.
2TI 2:11 A wo li atingitingi alum nya bungu re, “Lꞌjol re wahr ebtob kpo a ne, e bahke tob jol a ne go elkpin.
2TI 2:12 E lꞌjo kpuumu, e bahke tob tob-e edi afili. E lꞌten-e, á bahke tob ten-r fvfo.
2TI 2:13 Jol afi e gbo na go ege a mbang, ekakesehk ji Esowo jia, kpeke li nseenga nseenge, tibre Esowo nehm tiki yaange.”
2TI 2:14 Buumu bo nsol nyia, wo fere tong bo go esamahr Esowo re, bo kꞌkpe lim nfaabe atemtem. Nfaabe kpehme kak nne ebo, kpo rannge na ane ba lꞌwuk.
2TI 2:15 Jo nok, eji a lꞌjol nlimeltum no nno go esamahr bi Esowo, ana nlimeltum no kil jo be ndon, eji á kpi eltum Esowo lim. Jol nne no kpo tooro atingitingi alum nya Esowo go nseenga nseenge.
2TI 2:16 Ka jo yel go ellong ane ba kpo lim egboolo nfaabe nyi ki li nyi Esowo, tibre nsol nyio nyi kpo wahng ane gbal go abiafem.
2TI 2:17 Tibre alum ane bao li ana eyam abili, bi lꞌkehme nne yam ejang ngubjing behka, kpo tob ta yel ejang ngubjing behko. Himeneus abola Filetus, bo wob ellong ane bao fvfo.
2TI 2:18 Bo nehme kpe sehng go mbang nyi li etingitingi mbang. Bobyaange mbang nyindiki kpꞌtoono, fere bvvrv ane bandiki ntim, eji bo kpꞌtibi re elnyahme ngubjing go elkv ebsehng.
2TI 2:19 Nnene limm, no bahke ma yuudu nnahb ekahme nyi Esowo ma bum. Alum nyaa na abal nya, bo nyono go nnahb ekahme nyio. Nehko bungu re, “Esowo kpꞌkahne ane bao ba li babe.” Nehko bungu re, “Nong, nne awohng awohng no kpꞌlungu mbing nyi Kraist, á yake abꞌbi alimi.”
2TI 2:20 Go egburu etahk, ajoobo nsol nyaa gbalee, ana nkpingi, nyimongo bo limi go agul, nyimongo bo limi go asilva, nsol nyimongo bo ko nti lim, nsol nyimongo bo ko ndi lim, nsol nyimongo nyi nno nyi, nsol nyimongo kpꞌsabe.
2TI 2:21 Nne awohng awohng no lꞌbum elne saang, yake nsol nyi kpꞌsabe, á bahke jolo ana ekpingi ji nno, ji bo ma bum eje eje, eji nde nne lꞌjo ko, lim ejum ajehng ajehng ji nno.
2TI 2:22 Jo jahng nsol nyi kpo melle ajangkun go bo atahng re bo jo lim. Nok, eji a lꞌli eno go esamahr Esowo, fere bel ekakesehk, a elkoro, go elkoono, wo fere woomo go ellong ane ba kpo kak ero ka Esowo a ntim ebo saang.
2TI 2:23 Ka jo yel ellong agboolo ane ba kil kahne ejumjum, ba kpo lim nfaabe nfaabe. Tibre a kpꞌkahne re, go esꞌkohlo nfaabe nyio, ntaange nyi kpo gbo.
2TI 2:24 Fuumem re nlokeltum no Jehova jo taange ntaange. Á bahke bele nnoobo eljini a nne awohng awohng, fere jol nne no kpo mal eltibi. Á bahke jo kpuumu, bo lꞌlim-e ebi,
2TI 2:25 fere jo tub ane ba kpꞌlimi nfaabe a ne elle go enange bem. Fundiki Esowo bahke limi mbang ka bo, bo gbo ndon go bo abiafem, fere kahn etingitingi,
2TI 2:26 eji bo lꞌlohng go ekpoko bi nnehm nyi ma bob bo re bo jo lim ji kp-e koro.
2TI 3:1 Jo kahne re, ngare esꞌkohro afung bahke jolo etahntahn ngare.
2TI 3:2 Ane bahke jo tiiri elbo elbo, fere jo baare amahr akpohko, jo wor anyo, fere jo lim agabbe, jo su ane. Bo nehm jo wuk babnde ebo, saam bo nehm jo kak. Esowo nehm jo lub bo.
2TI 3:3 Elkoro anehng anehng bo nehm bel. Bo nehm jo tahm ka ane. Bo bahke jo kiimi afahnge lake ane. Ndon bo nehm bel. Bo bahke jo lim nsol, bo nehm jo feere njahm. Elyebe ni njini bahke jo kor bo. Esowo nehm jo kor bo.
2TI 3:4 Bo bahke jo bel atem go nnyo a nnyo. Bo bahke jo lim nsol go elrang elrang. Bo bahke jolo ane ba bahke jo rod elbo wahre wahre. Bo bahke jo lim ana ji kpꞌkoro bofono antahng. Esowo nehm jo kor bo.
2TI 3:5 Eljini ni bo, bahke jo foongo ni aneb Esowo, jol nsahm nyi bo, bo nehm bel. Ka jo yel ellong ane bao!
2TI 3:6 Egom ane bao bandiki bahke jo kpaale yannge go etahk ajehng ajehng, song kpiri agboolo anebkal ba ma gbal go abꞌbi, bao ba ajoobo nsol kpo melle bo go bo atahng, eji bo lꞌko bo elfono.
2TI 3:7 Bo kpo kpili na kpili kpili kpili, jol bo nehm tiki kahn etingitingi.
2TI 3:8 Ana Jannes abola Jambres jo ten Moses, ano wo fvfo ane bao ba kil elkpe ga tir nob nob kpo tob ten etingitingi. Bobgbo go mbang nyi Esowo.
2TI 3:9 Ekidi nehm ga lab, nne awohng awohng bahke nyehne agboolo nsol nya bo kpo lim, jang jang ana ane nyehne goji Jannes a Jambres.
2TI 3:10 Wo Timoti, wobwuk eltibi ename, fere nyehn eljini ename. A kpꞌkahne ji wahnge n kpi elkpin ana nia. A nyꞌnyehn ekakesehk ejame, fere nyehn ana n jolo soom. A nyꞌnyehn elkoro ename, fere nyehn ana n jo kpuumu.
2TI 3:11 A nyꞌnyehn ana bo jo gbak-m, fere nyehn ana n jo nyehn erem go Antiok, a Ikonium, go Listra, fere nyehn ana n kpuumu elgbake nio kpee. Jehova ma-m tahre yehke go nsol nyio kpee.
2TI 3:12 Nne awohng awohng no lꞌtong re á bahke toono Kraist Jisos, fere jo lim eljini ni Esowo, á bahke tiki jo nyehn erem bi ane bahke jo gbak-e.
2TI 3:13 Abi ane, a ane ba kpo nehm ane, bo kpꞌsoro asi go abꞌbi alimi sehnge ana wuku wuku. Bo kpo nehm ane bako, fere tob nehm elbo.
2TI 3:14 Timoti, soro asi, wo jo lim nsol nyi a ma kpili, fere taame tv, eji a kpꞌkahne nne no tib-a no.
2TI 3:15 A bomo nwer Esowo akahne ngare nyi a jolo ntiil tete sik anv. Nwer nyio bahk-a ma ka elkahne ni a bahke kahne mbang nyi eltahre. Eltahre nio li go abo nya Kraist Jisos.
2TI 3:16 Alum Esowo kpee lohng goji Esowo, eji lꞌlim nnoobo ka ane. Alum Esowo kpo tib etingitingi, fere jo nyam ane, jo soongo bo, fere jo rehke bo re bo jol go etingitingi,
2TI 3:17 eji nne Esowo lꞌjol nob nob, fere jo mal ellimi eltum anehng anehng ni nno.
2TI 4:1 Erehke ji n kp-a kake a, n kp-a kake go esamahr bi Esowo, a bi Jisos Kraist, ye ji bahke lame aneb mbir mbir, a ba ma kpo. Tib go elbake ene ni á bahke bake ba ji go ege a nji etul, owo wahnge n kp-a tongo re,
2TI 4:2 wo jo bung alum Esowo, kꞌjo be ndon, afi jolo ngare anyi. Jo lennge abiafem tong bo, wo fere jo nyam bo, fere jo rehke bo. Lim nsol nyia kpee go mbang nyi a kpꞌtibi na bo, a elkpuumu.
2TI 4:3 Tibre ngare kpꞌbake nyi ane lꞌkꞌkpe jo kor bo re bo jo wuungu atung go etingitingi eltibi. Bo bahke jo toono ana ji bo bahke jo tir go bo a ntim. Bo bahke jo lim elbo, eji bo bahke jo seb atꞌtibi ba bahke jo tib bo nsol nyi bahke jo yebe bo go atung.
2TI 4:4 Bo bahke sennge etingitingi njahm, fere jo wuungu atung go aka nya li ana amongo.
2TI 4:5 Wo, jo kunu elna ekpu go ejum ajehng ajehng! Jo kpuumu erem, wo fere jo lim eltum ni alum Esowo abungu. Jo lim eltum ena nseenga nseenge!
2TI 4:6 Tibre afung nya m bahke tahme njini nyia sa ebbiingi. Bo ma-m rod kpꞌyaange wohng go ana alahb njom ma Esowo, ma bo kpo yaange wohng go.
2TI 4:7 Me n nok ebta ebame go mbang nyi nno. Me n gohro be abahl enyame. Me m bel ekakesehk go eltoono mbang nyi Esowo.
2TI 4:8 Anv, ekpasi eltuuru jia, nong-m go esꞌsong, ekpasi jio ji eno ji Esowo bi li nnooba nlamalam bahk-m tuuru efung bio. Me ntahngtahng sang á bahk-m tuuru. Á bahke tob tuuru nne awohng awohng no elbake ni á bahke bake kp-e koro.
2TI 4:9 Lim, wo gulu elbake ga egame.
2TI 4:10 Tibre Demas, njini nyia m-e kehme elkoro. Á ma-m tahm sa, tahm eje go Tesalonaika. Kresens ebtahm go Galesa. Taitus ebtahm go Dalmesa.
2TI 4:11 Luk ntahngtahng wo ma sa a name. Ko Mak, wo ba a ne, tibre á bahk-m ma kak ebo go eltum.
2TI 4:12 Me n tum Tikikus tv go Efesus.
2TI 4:13 A lꞌkehm bake, soro ko ekpawobo ejame ji n tahme sa go etahk nsoo Karpus go Troas, ba ka-m. Tob ko awer enyame ba a nya, asehngesehnge awer nya n kpo nyon nsol.
2TI 4:14 Aleksanda ntahletahl lim-m egburu ebi sehng. Esowo bahk-e bongo jang jang ana á limi no.
2TI 4:15 Wofono antahng, jo kun-e ekpu, tibre á tohkem tꞌtaame tv alum enyahre nya e jo bung.
2TI 4:16 Go egame elam, eji n gbo mbang tooro nnyo elam emame, nnene jolem no yiim-m njahm. Bo kpee yaam-m sa. Nong, Esowo lub tahm ka bo.
2TI 4:17 Esowo bi yiim-m njahm, fere ka-m eko, eji etib ebame lꞌyiimi, ane baka baka ba ki nyi Esowo lꞌwuk. Ano wo wahnge á tahr-m no yehke go nnyo mi egabe.
2TI 4:18 Esowo bahk-m tahre yehke go nfem anyehng anyehng, fere kp-m tahm a name go ejahbetul eje. Nong, ellub jol a ne go njinanjini. Emen.
2TI 4:19 Kak Priska abola Akwila nnyo, wo fere kak Onesiforus nnyo, a aneb etahk ebe.
2TI 4:20 Erastus sa go Korint. Trofimus, n tahm-e sa go Miletus, á kpꞌyame.
2TI 4:21 Lim, wo ba ga egame, elkoko kehm rehnge. Yubulus, Pudens, Lenus, a Klodia, bo kpee tong-m re me n kak-a nnyo. Abon Esowo bako go tob tong-m re me n kak-a nnyo.
2TI 4:22 Nong, Esowo jol a etohko eja. Nnoobo nyi Esowo jol a na. Emen.
TIT 1:1 Me Pol wo, ji li nlokeltum Esowo, a ntiingetib no Jisos Kraist. Esowo tum-m re me n song kak ane ba á ma yehke bo ebo go bo eltaame, fere tib bo elkahne ni etingitingi ni kpo jen a eljolo Esowo Esowo.
TIT 1:2 N kpꞌlimi eltum nia, tib eji n kpꞌkunu ekpu re, bo bahke bele elkpin ni li go njinanjini, ni Esowo bi kil jo kim efahnge nyame no tong-r go mboma mbomo, njini kehm jolo.
TIT 1:3 Go ngare nyi nno wo á lennge elkpin nio go ege alum, nya á yake no kak-m go ebo. Owo wahnge n kpꞌtiingi etib ebame, tib eji Esowo ntꞌtahre ewahre tong-m no.
TIT 1:4 N kpꞌnyono nwer nyia tv Taitus ji li etingitingi mmon ewame, ye ji e kpi eltaame na anehng. Nong, Esowo Nsoo, a Kraist Jisos ntꞌtahre ewahre ka-a nnoobo, a elkoono.
TIT 1:5 Jia ji wahnge n tahm-a sa go Krit, eji a lꞌtuungu nsol nyi kpeke li go ellimi, fere yehke anebkul ero go ejahbe ajehng ajehng ana n tong-a no.
TIT 1:6 Nnenkul ero bahke jolo nne no ki kpi egahme ajehng ajehng. Á bahke bele nkal awohng. Abon ebe bahke jolo ane ba ma taame tv Esowo, ba ane lꞌkꞌjo ka bo ebi re, bo kpꞌlehke elwur. Bo nehm jol ane ba lꞌkꞌjo wuk babnde.
TIT 1:7 Tibre ntubesi ero bahke jolo nne no ki kpi egahme ajehng ajehng, eji á li nne no Esowo ma yake eltum ene kak-e go ebo. Á nehm jol nne no kpo lim agabbe, fere jo rak eltim sohk sohk, jo wo amahm, jo nok abohng, fere jol nne no nsol kil jo gbal-e.
TIT 1:8 Á bahke jolo nne no kpo vvrv ajenne. Ejum ajehng ajehng ji nno bahk-e jo kꞌkor. Á bahke bele ntir atahng nyi nno, fere jol go etingitingi, fere bel nnoobo eljini, fere jol nne no bahke jo mal bob elne.
TIT 1:9 Á bahke yiimi tꞌtahne go atingitingi alum nya bo tib-e no, eji á lꞌjo mal rehke ane, fere jo tib etingitingi mbang, fere jo bung, ga ane ba kpo ten mbang nyio.
TIT 1:10 Tibre ane gbalee baa, asehngesehnge ane ba ma yehke nrur, ba kil jo wuk Esowo, bo jio ji kpo bung na bung fad, fere jo nehm ane.
TIT 1:11 Ḿ bahke sahde bo anyo. Bo ba kpo kpiidi alaaga ane akpade go ero, tib eji bo kpꞌtibi nsol nyi kehn bo jol kꞌtib. Bo kpo lim ano, eji bo lꞌbel abi akpohko.
TIT 1:12 Nne a Krit no jolo nnyehnamahr abo wo bungu antahng antahng re, “Aneb Krit kpo kiimi afahnge ngare anyehng anyehng. Bo abi enyam bi. Bo abalehke ebno ba ma gbo ewon ba.”
TIT 1:13 Enyehnamahr jia lohko li go etingitingi. Esi jia ji wahnge a bahke jo nyam bo tꞌtahne, eji elkpin ebo lꞌjol ni nno,
TIT 1:14 eji bo lꞌkꞌkpe wuungu Jus atung go bo amongo, a atahm nya ane jehke no, bao ba ma ten etingitingi.
TIT 1:15 Ane ba li saang, ejum ajehng ajehng li bo saang. Wo, ejang bi ane ba ki li saang, ba kil taame, ejum ajehng ajehng limm, ji li bo saang. Ntir atahng ebo, a ntim ebo limm saang.
TIT 1:16 Bo kpo bung go bo a nnyo re, bo nyi Esowo. Go bo eljini ni bo kpo tib, bo kpo ten-e ten. Bo li ana ejum nkuk go esamahr bi Esowo. Bo kpehme wuk-e. Bo fuumem go eltum ni nno anehng anehng.
TIT 2:1 Wo Taitus, jo tib nsol nyi fuumu a eltibi ni nno!
TIT 2:2 Tong anebkul ba li aneblum re bo jo lim ejum ajehng ajehng biingi biingi, amahr ebo jo jol sange sange, bo fere jo bob elbo. Nong, bo bel ekakesehk ji nno, a elkoro ni nno, a elkpuumu ni nno.
TIT 2:3 Ano wo fvfo a bahke tob tong anebkal ba li anebkul re bo jo lim eljini ni ane ba li ebo ebo. Nong, bo kꞌjo jol ane ba kpo kiimi afahnge lake ane bako. Bo kꞌjo jol aju ka amahm gbalee. Nobo re bo jo tib ji kpꞌnobo,
TIT 2:4 fere jo ka agbahme elle re, alum ebo jo kor bo, a abon ebo fvfo,
TIT 2:5 fere jo tib bo, ana bo bahke jo bob elbo, fere jo jol saang, jo kuuru alaaga ebo, fere bel nnoobo eljini, fere jo woomo alum ebo go elwo, eji nne awohng awohng lꞌkꞌjo bung ebi bade alum Esowo.
TIT 2:6 Mbang nyꞌnehm nyi a bahke tob jo rehke ajangkun re bo jo bob elbo.
TIT 2:7 Wofono antahng jol ano ona go ejum ajehng ajehng, eji ane lꞌleeme nnoobo nyi a kpꞌlimi. A lꞌkehm tibi, ka jo be esamahr ane. Jo tib go mbang nyi ane bahke lohko kahn re, etib eba li etahntahn etib.
TIT 2:8 Jo bung alum nya nno, nya bo lꞌkꞌma jo faabe, eji lꞌriki nne no wob njahm nyehko ndon, á kꞌkpe ma bung ebꞌbi ajehng ajehng bada nahre.
TIT 2:9 Tong alokeltum re bo woomo babnde ebo go elwo, fere jo lim ejum ajehng ajehng ji bahke jo kor babnde ebo. Bo kꞌjo faange bo go nnyo,
TIT 2:10 bo kꞌjo v bo ejv. Ga nob re bo jo tib eljini ni ane ba li go etingitingi, ba kpo kuuru nsol nyi babnde ebo nob nob, eji eltibi ni Esowo ntꞌtahre ewahre lꞌbel nnooba mbing tib go ejum ajehng ajehng ji bo kpꞌlimi.
TIT 2:11 Tibre nnoobo nyi Esowo eblohng ba re ba tahre ane kpee,
TIT 2:12 fere tib-r re, wahr yake eljini ni kil jo kor Esowo, a ekor nsol njini nyia, wahr fere jo jol amahr sange sange, fere jo bel etingitingi elkpin, tob jo lim nsol nyi kpo kor Esowo go njini nyia,
TIT 2:13 eji e kpꞌsiki efung bi Esowo ma fuulu, bi e kpꞌkunu ekpu, bi ellub ni egburu Esowo ebahre, a Jisos Kraist ntꞌtahre bahke lohngo ba,
TIT 2:14 ye ji yake elne ka tib go egahre esi, eji á lꞌfak-r yake go abꞌbi kpee, fere lim-r, e jol ane ba li saang ka-e, fere jo kak ekpuku go nnoobo alimi.
TIT 2:15 Jo tib nsol nyia, wo jo rehke ane, fere jo nyam bo go nsahm nyi n ka-a no. Nong, nne awohng awohng ki-a jo daange!
TIT 3:1 Jo buumu bo re, bo jo woomo atul, a atubesi go elwo, fere jo wuk bo. Nobo re, jo kor bo, bo jo lim ejum ajehng ajehng ji kpꞌnobo.
TIT 3:2 Tong bo re bo kꞌjo bung ebi bada nne awohng awohng, fere jo taange ntaange. Nobo re bo bel nnaange eljini, fere jo bum nne awohng awohng ana egburu nne.
TIT 3:3 Tibre wahrfono antahng wuku wuku e jolo agboolo, e joom wuk nyi etung, e tꞌtan mbang. E jolo aju ka ajoobo nsol gbalee nya jo mell-r go egahra ntim, fere jol aju ka elyebe ni njini. Elkpin enahre kpee jolo abꞌbi abꞌbi, a ala ateele. Ane jo ko-r ekv, wahr tob jo ko bo ekv.
TIT 3:4 Ngare nyi nnoobo nyi Esowo, a elkoro ni Esowo ntꞌtahre ewahre lohngo no ba,
TIT 3:5 á ba tahr-r na. Wahr á tahrem tib eji e ma lim nsol nyi li go etingitingi. Á tahr-r tib go ege a ndon, eji á ru-r no go Etingi Etohko, e ma fere tuungu jini, fere jol anebe nfenfe.
TIT 3:6 Tibre Esowo ebyaange Etingi Etohko gbalee wohng-r, ji sehnge go abo nya Jisos Kraist ntꞌtahre ewahre,
TIT 3:7 eji e lꞌli eno go esamahr bi Esowo tib go ege a nnoobo, fere li elkv ni li elkpin ni li go njinanjini ni e kpꞌkunu ekpu.
TIT 3:8 Alum nyaa li go etingitingi. N kpꞌsebe re, wo yiimi tꞌtahne go nsol nyia, eji ane ba ma taame tv Esowo lꞌjo kunu ekpu, jo rod ngare abo, jo lim nnoobo. Nsol nyia kpꞌnobo, kpi nsehng nyi bahke kake ane.
TIT 3:9 Ka jo yel ellong ane ba kpo lim egboolo nfaabe, fere jo bung, lung abing nya babnso ejahre nya nya, fere jo taange ntaange, fere jo nok atemtem go alum nnyo bade atahm. Nsol nyia, nsehng anyehng anyehng kpimm, li mbol mbol.
TIT 3:10 Nne no kpo wahng re ane yab, rehk-e nkpel anyehng, nkpel nyehko. Á tohko wuk, yab a ne.
TIT 3:11 Tibre a kpꞌkahne re, elkohn nne noo ebrannge. Á kpꞌlimi abiafem. Yebkimi ebi ka elne antahng.
TIT 3:12 N lꞌtum Artemas, afi jolo Tikikus tv-a, nok, eji a lꞌlub ba kpir-m go Nikopolis. Tibre me n tir re, m bahke kange o elum kohro kohro.
TIT 3:13 Lub nok, wo kak Senas ji li eloya ebo, a Apollos, eji ejum ajehng ajehng lꞌkꞌrin bo go bo eljen.
TIT 3:14 Nong, ane ebahre kpili ana bo bahke jo yake ngare ebo, kak go nnoobo eltum ni fuumu ellimi, a ni lubu lub, eji bo lꞌkꞌjol na jol, kꞌkab akab.
TIT 3:15 Ane kpee ba li a name kp-a kake nnyo. Kak ane ba e kpi bo kor go ejang bi Esowo nnyo. Nong, nnoobo nyi Esowo jol a nahne wahn ane kpee.
PHM 1:1 Me Pol ji li nne a ngbekobo tib go esi ji Kraist Jisos, a Timoti mmonanne ejahre, e kpꞌnyono nwer nyia tv Failimon ji kpo kor-r sꞌsehng, ye ji e kpꞌlimi eltum ano a ne.
PHM 1:2 Nwer nyia tob li ka Apia ji li mmonanne ejahre no nkal, a Arkipus ji tob li nne a nsoja ana wahr, a aneb ero ba kpo kono asi go ega etahk.
PHM 1:3 Nong, nnoobo jol a nahne, a elkoono ni lohng goji Esowo Nso ejahre, a Ntul a Jisos Kraist.
PHM 1:4 N kpo kak Esowo saam ngare anyehng anyehng nyi n lꞌbuum-a go egame ero bi n kpo kak,
PHM 1:5 tib eji n kpꞌwuku ana aneb Esowo kpee kpo kor-a, fere wuk bade eltaame ni a kpꞌtaame tv Ntul a Jisos.
PHM 1:6 N kpo kak ero re, elkono ni ń kpo kono asi go eltaame ana ni a kpi no lub lim, wahn kahn elfuulu anehng anehng ni e kpi go ejang bi Kraist.
PHM 1:7 Mmonannee, wahr ebbel egburu eyebatahng, fere bel ekakeltim tib go ega elkoro. Tibre wo wo ma lim re eltim yebe abon Esowo.
PHM 1:8 Jol eji n kpi kpi esahb go ejang bi Kraist ji m bahk-a ma tong ji fuumu re wo lim,
PHM 1:9 n kp-a lub gboongo na tib esi ji elkoro, me Pol ji li nnenkul, anv, m ma fere jol nne a ngbekobo tib go esi ji Kraist Jisos.
PHM 1:10 N kp-a gboongo ka Onesimus, mmon ewame, no me m ma jol nde, eji n wob ngbekobo nyia.
PHM 1:11 Wuku wuku á jolo edemme nne ji a ki-e li nsehng anyehng anyehng, wo anv, yeblohko jol nne no bahk-a ma jo loko, fere tob jo lok-m.
PHM 1:12 Eji n kp-e tumu, á feere ba go ega, li ana n kpꞌtumu eltim ename tv-a.
PHM 1:13 Kor-m re á sa a name, eji á lꞌko nji nyi a jol-m loko ngare nyi n wob go ngbekobo tib go esi nnoobo etib.
PHM 1:14 N sebem re me n lim ejum ajehng ajehng njahm njahm, ki-a tohko lim, a kahn, eji a lꞌkꞌlim nnoobo enya ana bo bob-a na, a lꞌlim ana kor-a no go ega eltim.
PHM 1:15 Fundiki ebfere jol re, Onesimus tahm-a sa mmongare ntiil, eji a lꞌfere bel-e go njinanjini.
PHM 1:16 Tibre anv, á kpeem li nju nyi nyi, yebfere jol nne no gbale sehnge nju. Yebjol akor-m mmonannee go ejang bi Kraist, no kpo sahb kor-m kor. Anv, á bahk-a koro elkohn ani, ye ji li nju enya, a mmonanne go ejang bi Ntul a Jisos?
PHM 1:17 A lꞌbum-m ana nte ewa, lub ko Onesimus jang jang ana a jol-m koko.
PHM 1:18 Lꞌjol nyi á sood-a no, afi á fere bel-a mbong, nong, fere jol ana me n kpi-a mbong.
PHM 1:19 Me Pol, me wo kpꞌnyono ana go egame ebo re, Me wo bahke gale. Me m bum re, a kpꞌkahne re, a kpi-m mbong nyi elkpin ena ni wofono antahng.
PHM 1:20 Mmonannee, n kpꞌsebe re me n li-a nsehng go ejang bi Jehova. Lim, eji eltim ename lꞌjol yebe yebe go ejang bi Kraist.
PHM 1:21 N kpꞌnyono tv-a, tibre n kpꞌsahb kꞌkahn re, a bahke limi ana n tong-a no, jol sꞌsehnge na.
PHM 1:22 Fvfo, toobo ekpꞌkpa bum-m, tibre n kpꞌbumu re, Esowo bahke faange aro enyahne nya ń kpꞌkake, fere yak-m ka-n.
PHM 1:23 Epafras ji tob wob ngbekobo ana me tib go esi ji Kraist Jisos kp-a kake nnyo.
PHM 1:24 Mak, Aristarkus, Demas, a Luk, bo ji e kpo lim eltum ano, bo kp-a tob kak nnyo.
PHM 1:25 Nong, nnoobo nyi Ntul a Jisos Kraist jol a nahne go egahne atohko.
HEB 1:1 Mahne mahne Esowo jo bungu tong babnso ejahre go ajoobo abang nkpel tvv, sehng go anyo nya abanyehnamahr.
HEB 1:2 Esꞌkohro ngare nyia á bungu a nahre sehng goji Mmon ewe, ye ji á yehk-e no re á bahke lehke elkv nsol kpee. Ye wo á ko-e no lim njini.
HEB 1:3 Á kpꞌyake tib ellub ni Esowo. Á li na li ful ful fuul ana yefono Esowo. Alum enye nya kpi nsahm nyi kpꞌwahnge nsol kpee kpꞌjene go nseenge. Eji á ma ru ane, bo ma bar go bo abiafem, owo á kehm song ji go eboblum Esowo bi gbale sehng, bi li go ero.
HEB 1:4 Anv, Mmon Esowo ebfere gbal sehnge babenjel, eji á ma bel mbing nyi nobo sehnge nyi bo.
HEB 1:5 Esowo ka tong a tong enjel anyehng anyehng re, “Wo mmon ewame wo, lela wo, m ma jol Nso.” Jol á ka tong a tong enjel anyehng anyehng re, “M bahke jolo Nso, a bahke jolo mmon ewame.”
HEB 1:6 Eji Esowo yahke ba ngbokambang a mmon ewe tum tv go njini, á kpe bung re, “Nong, babenjel nya Esowo kpee kak-e.”
HEB 1:7 Esowo bungu bade babenjel re, “Esowo kpo lim enjel enye, bo jol nfeb, fere jo lim alokeltum ebe, bo jol nlikagun,”
HEB 1:8 fere bung bada Mmon ewe re, “Eti etul eja, o Esowo, li go njinanjini. Á kpo fili ejahbetul eja go etingitingi.
HEB 1:9 Etingitingi ji kpo kor-a, ebi jo sab-a. Owo wahnge, wo Esowo, Esowo eba ma-a kak akehng go esi, mao ma eyebatahng, eji a lꞌgbal sehnge abonane.”
HEB 1:10 Esowo kpe bung re, “Wo Ntul, wo wo limi njini go mbomannahb. Elbung ni li ejum ji a limi go ega abo.
HEB 1:11 Nyaa kpee bahke male, wofono antahng wo bahke sake. Nyaa kpee bahke kulu ana mbomo.
HEB 1:12 A bahke fehde elbung abola ndi ana ekpawobo, bahke fere yaange. A bahke jolo ano ano, a nehm tiki kul.”
HEB 1:13 Esowo tikem tong enjel anyehng anyehng re, “Ji go egame ejang eboblum tete me n lim anebekv eba etikunakpade eja.”
HEB 1:14 Anv, ane aba li babenjel? Bo kpee atohko nya kpo loko eltum nya, nya Esowo kpo tum bo re bo song kak ane ebo, ba bahke bele eltahre.
HEB 2:1 Ano wo wahnge nobo re wahr jo sahb kꞌkunu ekpu go nsol nyi e ma wuk, eji e lꞌkꞌfab tahm.
HEB 2:2 Eji etib bi babenjel jo tiingi yiimi no, nne awohng awohng no lꞌsoodo, afi á bumem alum nyao, á jo nyehne erem ana fuumu no re á nyehn,
HEB 2:3 anv, e bahke limi renan kehm beke for, e lꞌgbake egburu eltahre ana nia bum go nkpe, ni Ntul ewahre gbo mbang tiingi? Ane ba wuk-e no, ba ma tob ba tong-r re li go etingitingi.
HEB 2:4 Esowo tob yiimi ntianse, eji á jo tib nliingi nyi nsahm enye, fere lim ajoobo akpokosi, fere bak ane ayare nya Etingi Etohko ana kor-e no.
HEB 2:5 Tibre Esowo faakem a njini nyi kpꞌbake nyi e kpꞌbungu bade kak babenjel go elwo.
HEB 2:6 Edi nwer Esowo ajehng bungu re, “Nne awo li li nne no Esowo bahk-e jo tiiri? Nne awo li li Mmon no nne no a bahk-e jo kunu ekpu?
HEB 2:7 A lim-e á jol rede rede sehnge babenjel mmongare ntiil, a fere ka-e ellub, a ekpunu ji li ka ntul.
HEB 2:8 Wobbum ejum ajehng ajehng re á kunu akpade.” Ana Esowo ma yake ejum ajehng ajehng kak-e go elwo, ejumjum limm, ji á tahme sa, ji ki-e wob go elwo. Anv, e kpꞌnyehne re, ngare ka rehng nyi nsol kpee bahk-e woomo go elwo.
HEB 2:9 E kpꞌnyehne Jisos ji Esowo lim-e, á jol rede rede sehnge babenjel go mmongare ntiil, eji á lꞌkpo go esi ane kpee, tib go nnoobo nyi Esowo. Anv, Esowo m-e ka ellub, a ekpunu ji li ka ntul tib go erem bi á nyehne no, fere kpo.
HEB 2:10 Fꞌfuumu re Esowo rod erem bi Jisos nyehne no, lim-e á jol go nseenga nseenge, ye ji wahnge nsol kpee li no, ye jꞌnehm wo Esowo ko-e, lim nsol kpee, eji á lꞌko abon gbalee tahm a bo go ege ellub. Tibre Jisos wo wahnge re bo bel eltahre.
HEB 2:11 Ye ji kpo lim ane, bo jol ebo ebo, a ane ba á ma lim bo, bo ma jol ebo ebo, bo kpi nde na awohng. Owo wahnge á kil kpe nyaare bo, á kpꞌfere jo lung bo re abonanyehn,
HEB 2:12 ana á bungu no re, “M bahke bungu bada mbing enya tong abonanee. M bahk-a tehke go elkab aneb Esowo kpee.”
HEB 2:13 Á kpe bung re, “M bahke bumu Esowo go etingitingi.” Á kpe tob bung re, “Nyehn me ga, a abon ebame ba Esowo ma-m ka.”
HEB 2:14 Tib eji abon bao kpi ngubjing, a alung, Jisos kehm tob ba jol ana bo, fere bel ngubjing, ba rannge nnehm nyi elkv wob-e go elwo, tib go ege elkv,
HEB 2:15 fere tahre ane kpee yake, ba jolo aju ngare nyi bo jolo go elkpin tib go elfahle ni bo jo fahl elkv.
HEB 2:16 Tibre etingitingi, á kpehme kak babenjel ebo. Abon ba Ebraham ba, á kpo kak bo ebo.
HEB 2:17 Ano wo wahnge Esowo limi Jisos re á jol ana abonanyehn go mbang anyehng anyehng, eji á lꞌjol nkakesehk a ntubesi abalimajom no kpi ndon go elloko ni á kpꞌloko Esowo, fere gongo Esowo tib abiafem nya ane.
HEB 2:18 Tib eji yefono antahng jo nyehn erem, bo fere gar-e, anv á bahke ma kak ane ebo, ba lꞌyel go elgaare.
HEB 3:1 Abarebare abonanee ba Esowo ma-n tob lung, jo seengen Jisos ji li ntiingetib, a ntubesi abalimajom no e kpo yiimi ntianse ka-e.
HEB 3:2 Á bele ekakesehk, taame tv nne no yehk-e no kak go eltum ene, jang jang ana Moses bele ekakesehk go eltum kpee ni á jo lim go etahk Esowo.
HEB 3:3 Jisos wo fuumu re á ga bel ellub sehnge Moses, jang jang ana nne no si etahk ga kpi ellub sehnge etahk ji á si no.
HEB 3:4 Tibre etahk ajehng ajehng nne wo sii. Wo, Esowo bi li nne no limi nsol kpee.
HEB 3:5 Moses bele ekakesehk go eltum kpee ni á jo lim go etahk Esowo, ye ji jolo nlokeltum, eji á lꞌyiimi ntianse ka nsol nyi Esowo bahke bungu go ngare esꞌsong.
HEB 3:6 Wo, Kraist bele ekakesehk go eltum ni á limi go ege etahk, ye ji jolo mmon. Etahk eje jio, wahr ba, e lꞌyiimi tꞌtahne go esahb, a elgeere ni e kpꞌgeere kak nsol nyi e kpꞌkunu ekpu tete rehng go esꞌkohro.
HEB 3:7 Ana Etingi Etohko bungu re, “Ń lꞌwuk alum enye lela,
HEB 3:8 kana tahne asi enyahne ana babnso ejahne limi no efung elgaare bio bi bo ten-m no go elka emahng.
HEB 3:9 Go wo bo wuung-m no, jol eji bo nyehne nyehn nsol nyi n limi go nnya atahl abal.
HEB 3:10 Ano wo wahng ka atahng rak-m no tob ane bao, n kehm bungu re, ‘Bo kpo kono elsoodo go bo a ntir atahng. Bo ka tiki kahn mbang enyame.’
HEB 3:11 Owo n kehm tiri go egame erakatahng re, ‘bo nehm tiki yel go egame edi erekekv.’ ”
HEB 3:12 Abonanee, jo kunen ekpu, eji nne awohng awohng ewahne lꞌkꞌbel ebi eltim ni á kil taame, toono o, á sennge Esowo bi kpi elkpin njahm.
HEB 3:13 Jo rehken atemtem efung abehng abehng, eji ngare kpeke li nyi bo kpo lung re, “lela”, eji nne awohng awohng ewahne lꞌkꞌtahne esi tib go elnehme ni abiafem kpo nehm ane.
HEB 3:14 Wahr ebjol ane ba kpꞌkodo eljen a Kraist, e lꞌjabb-e tꞌtahne, fere bum-e go etingitingi tete rehng go esꞌkohro, ana e bomo go mbomo,
HEB 3:15 ana nwer Esowo bungu no re, “Ń lꞌwuk alum enye lela, kana tahne asi enyahne, ana babnso ejahne tene Esowo mahne.”
HEB 3:16 Anv, elkohn ane aba wuku alum Esowo, fere ten? Ane kpee ba Moses yehke bo go Ijib sanga?
HEB 3:17 Anv, ane aba Esowo rake atahng tob bo go nnya atahl abal? Ane ba limi abiafem, fere kpo go elka emahng sanga?
HEB 3:18 Anv, ane aba Esowo tiri re, bo nehm tiki yel go ege edi erekekv? Ane ba ki taame sanga?
HEB 3:19 Wahr ebnyehn re, bo maam yel tib go bo ekꞌtaame.
HEB 4:1 Enyam bi Esowo nyame no re e bahke yele go ege edi erekekv bia, kpeke li. Nong, wahr jo fahlen, eji Esowo lꞌkꞌtong nne awohng awohng ewahne re, yebsa go njahm.
HEB 4:2 Tibre wahr ebwuk nnoobo etib, jang jang ana bo. Etib bi bo wuku no kaam bo nnoobo anyehng anyehng, tibre bo ji wuku no joom taame.
HEB 4:3 Wo, wahr jia ji ma taame, wahr ba kpꞌyele edi erekekv jio. Ana Esowo bungu no re, “Me n tir go egame erakatahng re, bo nehm tiki yel edi erekekv ejame.” Eji Esowo limi njini, ngare nyi eltum ene ma mal,
HEB 4:4 á kehm bungu bade efung bi biingi nfung esehma re, “Efung bi biingi nfung esehma, bi bi n re ekv go egame eltum kpee.”
HEB 4:5 Edi nwer Esowo jehko, á kpe bung re, “Bo nehm tiki yel edi erekekv ejame.”
HEB 4:6 Ane ba gbo mbang wuk nnoobo etib yelem, tib eji bo ki taame. Egom jehko jia, ji bahke yele ona.
HEB 4:7 Tibre Esowo ebkpe kunu afung nya á jo lung re, “lela”. Eji ma kang ekidi ma lab, á bungu alum nya e ma tohko bung a, sehng go nnyo mi Devid re, “Ń lꞌwuk alum enye lela, kana tahne asi enyahne.”
HEB 4:8 Li re Josua kꞌka bo erekekv jio, kehn eji ma kang, Esowo jolem kpe bung bade efung bindiki.
HEB 4:9 Fvfo, erekekv jia, nong kpꞌsiki aneb Esowo, ana Esowo re ekv efung bi biingi nfung esehma.
HEB 4:10 Tibre nne awohng awohng no lꞌyel edi erekekv ji Esowo, á kpꞌtob re ekv go ege eltum, ana Esowo re ekv go ege eltum.
HEB 4:11 Nong, wahr noken, eji e lꞌyel edi erekekv jio, nne awohng awohng kꞌgbo ana ane bao gbo no tib go bo ekꞌtaame.
HEB 4:12 Tibre alum Esowo kpi elkpin, kpꞌlimi eltum. Kpꞌkongo sehnge ekahngkahng abehng abehng bi kpo kong njahm ebal ebal. Kpo jahm nne, yel rꞌrehng atahng edi ji eltim, a etohko song wane, a adi nya akahb song kono, nya nya li nlꞌlame no kpo lam ntir atahng a nne, fere jo lam nsol nyi nne ko tir re á lim.
HEB 4:13 Ejumjum limm ji li go mbiiri, ji á kil elnyehne. Nsol kpee li gbuul go ege esamahr. Ye wo li nne no bahk-r bahbe.
HEB 4:14 Eji e kpi ntubesi abalimajom no nnen, no sehnge elbung sa rehng go ejahbetul Esowo, ye ji li Jisos Mmon Esowo, nong, wahr jabbe nsol nyi e kpꞌtaame tv tꞌtahne.
HEB 4:15 Tibre ntubesi abalimajom ewahre li nne no bo m-e wuungu go mbang anyehng anyehng ana wahr. Owo wahnge á kpꞌkahne re, wahr nehme tahne. Jol eji bo wuung-e wuungu o, abiafem á limem.
HEB 4:16 Nong, wahr belen esahb, jeere kohlo eti etul ji Esowo bi kpi nnoobo. Owo e bahke nyehne ndon nyi Esowo, fere bel nnoobo enye nyi bahke jo kak-r ebo ngare nyi e lꞌseb ekakebo.
HEB 5:1 Ntubesi abalimajom awohng awohng no bo yehk-e go ellong ane kpo loko Esowo go esi ji ane. Á kpo ko ayare song ka Esowo, fere lim ajom nya abiafem.
HEB 5:2 Á kpo guubu ane ba kil elkahne, a bao ba kpo soodo, eji yefono antahng ki tob li go nseenge.
HEB 5:3 Owo fvfo á bahke jo lim njom nyi abiafem enye, fere tob jo lim nyi ane bako.
HEB 5:4 Nnene limm, no kpo yehke elne go ege a ngang antahng, fere lim lub ane re, ye li ntubesi abalimajom, sehngem re no, Esowo bi lung-e, jang jang ana á lungu Eron.
HEB 5:5 Ano wo fvfo Kraist ki mehl elne wahre re á jol ntubesi abalimajom. Esowo bi yehk-e no, bi bungu re, “Wo wo li mmon ewame, lela wo m ma jol nso.”
HEB 5:6 Á kpe bung edi jehko re, “A bahke jolo nlimanjom go njinanjini ana Melkisedek jolo no.”
HEB 5:7 Ngare nyi Jisos jolo go elkpin go njini nyia, á jo kake ero, fere jo gboongo Esowo, jo rabe eling wahre wahre wahre, jo yehke abonngo. Á jo kake ero ka nne no bahk-e ma tahre yehke go elkv. Owo wahnge Esowo jo wuk-e, tib go elfahle ni á jo fahl-e.
HEB 5:8 Jol eji á jolo jol Mmon no Esowo, á jo kpili ana á bahke jo wuk Nde tib go erem bi á jo nyehn.
HEB 5:9 Eji á ma mal go nseenga nseenge, owo á kehm fere jol ana esi ebgba bi eltahre ni li go njinanjini kpo lohng ka ane ba kp-e wuku,
HEB 5:10 ye ji Esowo m-e lung re á jol ntubesi abalimajom ana Melkisedek jolo no.
HEB 5:11 Nsol nyia tvv, nyi e bahke bungu bade eyaame jia, nyi kpꞌriidi go ellennge, eji ḿ ma jol alakatung ane.
HEB 5:12 Ngare nyia a, kehn wahn ebtiki jol atꞌtibi, wo anv, ń kpꞌkpeke sebe nne no bahk-n tibi agbokombang nsol nya alum Esowo. Ń kpi nnyabe nnyabe abel, kehn nyi ḿ ma kehme nsol alehke nyi kpꞌtahne li.
HEB 5:13 Nne awohng awohng no kpꞌyabe abel, á kpeke li mmon elbili, á nehme kahn alum Esowo antahng, nya kpo tib nne ana á bahke lehke eno go esamahr bi Esowo. Á kpo lim aji aji.
HEB 5:14 Nsol alehke nyi kpꞌtahne li ka ane ba ma gbal, ba ma kpili, ma kpuuru bo, bo ji ma kahn go bo a ntim ji kpꞌnobo, fere kahn ji kpꞌsabe.
HEB 6:1 Fvfo, nobo re wahr yake agbokombang nsol nya Kraist go eltibi, fere soro asi, eji e lꞌgbal, kꞌkpe sa go nnahb ekahme, kꞌkpe jo tib bade ana nne bahke sennge njahm go nsol nyi ki lohng ejumjum, fere taame tv Esowo,
HEB 6:2 kꞌkpe jo tib bade awohngalahb, a abo akunu, a elnyahme go elkv, a elam ji Esowo bahke lame abi ane, bo nyehn erem go njinanjini.
HEB 6:3 Ano wo e bahke limi, Esowo lꞌtaame.
HEB 6:4 Anv, ane ba wuku wuku jolo go ellennge ni Esowo, ba ma gbo, lohng go abo nya Esowo, bo bahke limi renan, kehm feere, kpe ba gbo ndon? Bobwuungu ayare nya lohngo go ejahbetul, fere bel etohko ji Esowo, a aneb Esowo.
HEB 6:5 Bobwuungu nnoobo nyi alum Esowo kpi no, a nsahm nyi Esowo bahke tibi go eying ji kpꞌbake.
HEB 6:6 Lꞌfere jol ano, bo kehm gboko, lohng go abo nya Esowo, bo nehm kpe ma feere, ba gbo ndon. Tibre bofono antahng kpꞌkumu Mmon Esowo go ekros, fere rik-e ndon go elkab ane.
HEB 6:7 Esowo kpo fuulu ndi nyi kpo wo elahb ji kpo na nkpel tvv, nyi kpo lim nsol gbal, fere jo kak ane ebo, nyi wahnge bo ja edi ndi jio.
HEB 6:8 Akpiri lꞌfere mahng edi ndi jio, a agasame, lohngo re, edi ndi jio nobem. Ebsa ntiil Esowo su edi ndi jio, esꞌkohro, á gohro jahm fi.
HEB 6:9 Akpondahme enyame, jol afi e bungu ana, e kpꞌsahb kꞌkahn re, wahn ba kpi nsol nyi ga nob, nyi li ka eltahre enahne.
HEB 6:10 Esowo li etingi nne. Á nehm yini eltum enahne ni ń kpꞌlimi, a elkoro ni ń tibi no, ni mbing enye kp-n koro, eji ń jo loko aneb Esowo, jol anv, ń kpi nlimi nlimi ano.
HEB 6:11 Jo sahb kor-r kor re, nne awohng awohng ewahne soro asi ano, jo nok go eltimtim anehng, eji ń lꞌbel ekunukpu ji ń lꞌkꞌtiki faabe tete rehng esꞌkohro.
HEB 6:12 Kana jo gbo ewon! Jo leemen eljini ni ane ba taame no, fere jo kpuumu, ni wahnge bo bele nsol nyi Esowo nyame tong bo.
HEB 6:13 Eji Esowo nyame enyam tong Ebraham, eji á ki bel nne no gbale sehng-e, no kehn á jol-e tiri, á kehm tiri elne re,
HEB 6:14 “Etingitingi, m bahk-a fuulu, fere lim etꞌtohngo eja rur.”
HEB 6:15 Owo Ebraham kehm kpooro, kehm lohko bel ji Esowo nyame no tong-e.
HEB 6:16 Nne lꞌkehm tiri, á kpo tir nne no gbale sehng-e. Nne lꞌtir ano, lohngo re, nfaabe kpee ebmal, ellum ene bahke lohko yiimi.
HEB 6:17 Ano wo Esowo tob tir budu go ege enyam bi á nyame no, eji á sebe re á tib ane ba á nyame tong bo go mbang nyi bo lꞌkꞌkpe ma faabe re, á nehm yaange ji á toobo no.
HEB 6:18 Eji Esowo kil jo kim efahnge, owo wahnge á ka-r nsol ebal nyio nyi lꞌkꞌtiki yaange, nyi li egburu ekakeltim ejahre, wahr jia ji ma be, song yel eju go ege, fere tub ekunukpu ejahm, ji e ma yehke kunu go nsol nyi kpꞌbake go esꞌsong.
HEB 6:19 Ekunukpu jia li ana eronron nlehke mi ma jabbe atohko enyahre, eji lꞌkꞌfab tahm, mi bo kahne go njahm ekpiki nyehko edi ji sahb bꞌbar,
HEB 6:20 edi jꞌnehm o ji Jisos gbo mbang yel tib go egahre esi, ye ji ma jol ntubesi abalimajom go njinanjini ana Melkisedek jolo no.
HEB 7:1 Melkisedek jia jolo ntul no Salem, fere jol nlimajom no Esowo bi gbale sehng. Eji Ebraham jo kehnge ebta bi á song nok a atul bao, sehnge bo, Melkisedek kehm song kpir-e, fere fuul-e.
HEB 7:2 Ebraham kehm-e kake eltahme go nsol kpee. Go ngbokambang, Melkisedek lohngo re, “Ntul no li go etingitingi.” Á tob jolo “ntul no Salem” ji lohngo re, “ntul no elkoono.”
HEB 7:3 Á belem nde, a nnyehn. Jol nwer nyi etꞌtohngo eje limm. Jol e wukem bade ana bo jel-e no. Jol ana á kpo no, e wukem. Ye wo foongo Mmon no Esowo. Á bahke jolo nlimanjom ano ano go njinanjini.
HEB 7:4 Nyehnen ana á jolo njꞌjoka nne. Ebraham nso ejahre ka-e eltahme go nsol nyi á ko go ebta.
HEB 7:5 Abone Livai ba jolo abalimajom, Esowo tongo bo re, bo jo ko eltahme ana atahm nya Moses bungu no goji abonanyehn, jol eji abonanyehn bao tob lohng go etꞌtohngo ji Ebraham.
HEB 7:6 Melkisedek lohngem go etꞌtohngo ji Livai. Wo, á kꞌko eltahme goji Ebraham, fere fuul-e, Ebraham ji Esowo nyame enyam tong-e re á bahk-e fuulu.
HEB 7:7 Nne no kpo fuulu wo ga gbal sehnge nne no á fuul-e no, jol nfaabe anyehng anyehng limm.
HEB 7:8 Bade eyaame ji abalimajom, bo ji bahke kpoko na, bo ba li ane ba kpo ko eltahme. Wo, eyaame ji Melkisedek ji ko eltahme, ye wo nwer Esowo yiim-e ntianse re, á li go elkpin.
HEB 7:9 Jol nne li ma bung re, yefono Livai ji jo ko eltahme, tob ka eltahme ngare nyio nyi Ebraham ka Melkisedek eltahme.
HEB 7:10 Tibre ngare nyi Melkisedek song kpiri Ebraham, Ebraham ka gare ana á bahke jele Livai.
HEB 7:11 Atahm nya abone Israel ko no tokko go eltum ni abalimajom. Li re eltum ni abalimajom bao ba lohng go etꞌtohngo ji Livai jolo go nseenga nseenge, kehn jolem kpe jol re nlimanjom noko kpe lohng ba ana Melkisedek. Nlimanjom noo limm ana Eron jolo no.
HEB 7:12 Wo, lꞌfere jol re, eltum ni abalimajom ebyaange, atahm bahke tob yaange fvfo.
HEB 7:13 Tibre Jisos ji bo bungu nsol nyia bada ne lohng go etꞌtohngo jindiki ji nne awohng awohng kala jꞌjol nlimanjom.
HEB 7:14 Nne awohng awohng kpꞌkahne re, Jisos Ntul ewahre lohng go etꞌtohngo ji Juda, ji Moses ki gahm egahmegahme eji á jo bung bade abalimajom.
HEB 7:15 Jia ebkpe sahb lꞌlennge na budu, eji nlimanjom nondiki ma lohng ba ana Melkisedek,
HEB 7:16 no ki jol nlimanjom tib go eyaame ji etꞌtohngo ana atahm bungu no. Á jolo nlimanjom go nsahm nyio nyi elkpin ni li go njinanjini.
HEB 7:17 Tibre nwer Esowo yiimi ntianse ka-e re, “A li nlimanjom go njinanjini ana Melkisedek.”
HEB 7:18 Akꞌkulu atahm bobgbake bum go nkpe, tibre nsahm kpimm, ejumjum lohngem.
HEB 7:19 Atahm nya Moses maam lim ejum ajehng ajehng jol go nseenga nseenge. Anv, wahr ebbel ekunukpu ji ga nob, ji kpo wahng e jeere kohlo Esowo.
HEB 7:20 Esowo tirem, eji á limi abon Livai, bo jol abalimajom, wo, go eyaame ji Jisos, Esowo tꞌtir.
HEB 7:21 Eji Esowo tiri no, á kehm-e tongo re, “Jehova ebtir, á nehm yaange ntir atahng enye, ‘A li nlimanjom go njinanjini.’ ”
HEB 7:22 Owo wahnge Jisos ma fere jol nne no ma wahng egbanngalung ji ga nob ma yiimi.
HEB 7:23 Abalimajom bako jolo go egom, tibre bo jo kpꞌkpo. Bo joom kpe ma soro asi go bo eltum.
HEB 7:24 Wo, Jisos li go elkpin ni li go njinanjini. Eltum ene ni njom alimi, nnene limm, no bahke koko nji enye.
HEB 7:25 Owo wahnge ngare anyehng anyehng á kpo mal jo tahre ane ba kpo sehng go ege, rehng goji Esowo, tibre á li go njinanjini re á jo gboongo Esowo ka bo.
HEB 7:26 Elkohn nlimanjom noo wo fuumu a nahre, ye ji li saang, egahme á kpimm, elem ajehng ajehng we limm. Á jolem nne abiafem, á jolo eje eje. Bo rod-e bum wahre wahre sehng ejahbetul Esowo sa.
HEB 7:27 Á limm ana abalimajom bako. Limm re á jo lim ajom efung abehng abehng, tohko jo gbo mbang lim njom nyio nyi abiafem enye, fere tob lim nyi abiafem nya ane bako. Á limi njom nkpelkpel anyehng eji á yake elne ka.
HEB 7:28 Atahm nya Moses yehke ane ba ki li go nseenge re bo jol atubesi abalimajom. Wo, alum nya Esowo tiri no, ngare nyi Moses ma tohko ka atahm, nya nya yehke Mmon no bo m-e lim á ma jol go nseenga nseenge, fere jol go njinanjini.
HEB 8:1 A wo li ejum ji wahnge e kpo bꞌbung. Nyehnen elkohn nlimanjom no e kpi no, ye ji jehk go ejang eboblum bi eti etul ji Esowo bi nnen a nnen go ejahbetul Esowo.
HEB 8:2 Á kpꞌloko go edi ji sahb bꞌbar, ji li go etingitingi ebkpatahk Esowo ana ntubesi abalimajom, ebkpatahk bio bi Jehova si antahng, bi ki li nne si no.
HEB 8:3 Nlimajom awohng awohng bo yehk-e na re á jo ko ayare song ka Esowo, fere jo lim ajom. Owo fvfo nlimanjom ewahre bahke tob bel ejum ji á bahk-e kake.
HEB 8:4 Li re á li go njini, kehn á jolem jolo nlimanjom ejolojolo, eji abalimajom li na, ba kpꞌkoko ayare song ka Esowo ana atahm bungu no.
HEB 8:5 Ebkpatahk bi bo kpꞌlimi eltum li ana ntugare, fere li go elfoongo ni ebkpatahk bi li go ejahbetul Esowo. Ngare nyi Moses yahke si ebkpatahk bio, owo Esowo kehm-e tubu elle re, “Kunu ekpu, eji a lꞌlohko lim ejum ajehng ajehng jang jang ana n tib-a no go ewong.”
HEB 8:6 Anv, Kraist ebbel eltum njom alimi ni ga nob. Fvfo, egbanngalung ji ye li nkonambum, ji ji ga nob, tibre egbanngalung jia kun go enyam bi Esowo nyame no, bi ga nob.
HEB 8:7 Li re ngbokambang egbanngalung jolo go nseenga nseenge, kehn Esowo jolem kpe seb re á kpe lim etoono jehko.
HEB 8:8 Tibre Jehova nyehne re, ane ebe limm go nseenge, owo wahnge á kehm bungu re, “Afung kpꞌbake nya m bahke tuungu lim egbanngalung ji nfenfe a abone Israel, a etꞌtohngo ji Juda.
HEB 8:9 Nehm jol ana egbanngalung ji n limi a babnde ebo efung bio bi n jabbe bo go ebo, yehke bo go ndi nyi Ijib. Eji bo tene egbanngalung ji n limi a bo, owo wahnge n ki kpe jo kpur bo. Alum nyaa Jehova wo bungu.”
HEB 8:10 Jehova kehm kpe bung re, “Egbanngalung ji a, ji m bahke limi a abone Israel afung nyao lꞌsehng. M bahke kake atahm enyame go bo a ntir atahng, fere nyon go bo a ntim. M bahke jolo Esowo ebo, bo bahke jolo ane ebame.
HEB 8:11 Nnene limm, no bahke jo tib nne ebjing ewe, fere jo tong mmonannyehn re, ‘Kahn Jehova!’ Tibre bo ane kpee bahk-m kahne, bomo abonse tete ba rehng ajꞌjok ane.
HEB 8:12 Tibre bo bahk-m fili ndon tib go bo a nsoodo. N nehm kpe tiki buumu abiafem ebo.”
HEB 8:13 Eji Esowo jo bung bade egbanngalung ji nfenfe, eblohng re, yebrod ngbokambang egbanngalung bum ana nkꞌkulu ejum. Ejum ji ma kehme elkulu, ngare nyi ma gohro kul, bahke gulu eltane.
HEB 9:1 Go ngbokambang egbanngalung, atahm jꞌjol nya jo tib ana bo bahke jo kak Esowo. Edi tob jolo o, ji bo jo kak Esowo, ji ane limi no.
HEB 9:2 Tibre bo si ebkpatahk. Go ngbokambang ekpꞌkpa wo, bo bumu enyaale, a ekpꞌkuru, go abred nya bo jo lim bum go esamahr Esowo. Edi jio, bo jo lungu re mbarebare edi.
HEB 9:3 Edi ji jolo go njahm etoono ekpiki jehko, bo jo lungu re edi ji kpꞌsahb bꞌbar.
HEB 9:4 Owo ekpingi ji bo limi go agul jolo no, ji bo jo kak insens, a elkohl ni egbanngalung, ni bo nyane agul wohng bulu kpee. Ekpingi agul ji mmanna woomo go atahng, woomo atahng elkohl nio, a ebti bi Eron bi kake anyane, a atal abal nya Esowo nyono atahm nya egbanngalung.
HEB 9:5 Enjel na ebal nyi jo tib ellub ni Esowo kuumu go mbulu elkohl, nyi Esowo jo tahm ka ane go bo abiafem. Bo nyange akpungkpung ebo bulu edi jio ji eltahmeka. Anv, e nehm ma ji, tooro ejum ajehng ajehng kpee.
HEB 9:6 Ana wo bo jo toobo ejum ajehng ajehng bum. Ngare anyehng anyehng abalimajom jo yele ekpꞌkpa re bo song lim eltum ebo.
HEB 9:7 Ntubesi abalimajom wo wo jo yel nkimi nyi sahb bꞌbar nkpel anyehng go elya. Á joom tiki yel, kꞌfili alung njom ma abiafem enye, a nya ane.
HEB 9:8 Nsol nyia, Etingi Etohko kp-r tibi re, mbang ka lennge nyi nne bahke sehnge rehng nkimi nyi sahb bꞌbar, eji ekpꞌkpa kpeke li,
HEB 9:9 ji kpꞌtibi bade eying jia ji anv, ji ane kpo ka ayare, fere jo lim ajom ka Esowo nya lꞌkꞌma lim nne no kpꞌlimi ano eltim ene jol saang go esamahr bi Esowo.
HEB 9:10 Elloko ni bo jo loko Esowo go nsol alehke, a nsol elwoko, a ajoobo abang nya bo jo ru elbo, nya nya li atahm nya li ka ngubjing. Esowo ka bo atahm nyaa re bo jo bum tete ngare rehng nyi á bahke tuungu nsol kpee.
HEB 9:11 Anv, Kraist ebba ana ntubesi abalimajom no anoobo nsol nya kpꞌbake. Ebkpatahk bi á kpo lim eltum bi bi ga gbal, fere nꞌnob. Tibre ane sang si go ebo. Limm ka njini nyia.
HEB 9:12 Kraist yele edi ji sahb bꞌbar nkpelkpel anyehng, fere sa o. Eji á yele no, á koom alung ebul, a alung abon efong. Á ko alung mame yefono antahng, yel a ma, fere fak-r yake go njinanjini.
HEB 9:13 Alung ebul, a alung efong, a atong mmon a nfong no bo m-e jahm fi, bo jo ko madde ane ba ki li saang, bo fere jol saang go bo a ngubjing.
HEB 9:14 Lꞌjol ano, anv, alung ma Kraist sang bahke ga ru ntir atahng enyahra, eji e lꞌyake nsol nyi ki lohng ejumjum, fere jo loko Esowo bi li go elkpina? Tibre á yake elne ka Esowo ana ejum njom ji ki kpi elem ajehng ajehng, tib go nsahm nyi etohko ji li go njinanjini.
HEB 9:15 Esi jia ji wahnge Kraist li nkonambum no egbanngalung ji nfenfe, eji ane ba Esowo ma lung bo lꞌbel ejum elehke elkv ji li go njinanjini, ji Esowo nyame no. Tibre elkv jꞌjol ni fake ane yake go abiafem nya bo jo lim ngare nyio nyi ngbokambang egbanngalung.
HEB 9:16 Nne lꞌnyon nwer ngare nyi á yahke ba elkpoko kak go elkohl, lohngo re nne noo bahke tohko kpo, ejum ajehng ajehng kehm jolo.
HEB 9:17 Tibre nwer nyi á nyono kak go elkohl lohngem ejumjum, eji á kpeke li go elkpin. Ngare nyi á ma kpo, owo bahke kehm jolo ana á nyono no.
HEB 9:18 Ki li re alung ma, kehn ngbokambang egbanngalung jolem yiimi.
HEB 9:19 Tibre, eji Moses bungu ellum anehng anehng ni atahm tong ane, owo á kehm koko alung ma abon efong, a ma ebul, jo ko alahb, a abilibili av, a isob, madde go nwer atahm nyio, fere madde ane kpee,
HEB 9:20 kehm bungu re, “A wo li alung ma egbanngalung ji Esowo tong-n re wahn jo bum atahm enye.”
HEB 9:21 Mbang nyꞌnehm nyi Moses tob madde alung go ebkpatahk, a nsol kpee nyi bo jo ko loko Esowo.
HEB 9:22 Etingitingi, ka riki ejum ajehng ajehng bo jo ko alung, lim bar. Ki li re alung ma, kehn eltahmeka go abiafem limm.
HEB 9:23 Nsol nyia nyi li go elfoongo ni nsol nyi li go ejahbetul Esowo tikem bar, sehngem re no, bo limi re bar go mbang nyia. Wo, atingitingi nsol nya ejahbetul Esowo kpꞌsebe ajom nya ga nob sehnge ajom nyako.
HEB 9:24 Tibre Kraist yelem go mbarebare ebkpatahk bi ane si go ebo, bi li go elfoongo ni etingitingi ebkpatahk. Á yele go yefono ejahbetul Esowo re á song yiimi go esamahr bi Esowo, fere jo gboong-e ka-r.
HEB 9:25 Ntubesi abalimajom no Jus jo yele edi ji sahb bꞌbar a alung ma ki li mame nkpel anyehng go elya anehng anehng. Wo, Kraist yakem elne ka nkpel a nkpele.
HEB 9:26 Jolo jol ano, kehn á jol nyehne erem nkpel a nkpele bomo go ngare nyi Esowo limi njini nyia. Wo, ano limm. Nkpel anyehng nyi á lohngo no ba esꞌkohro ngare nyia a, eji á lꞌtane abiafem tib go njom nyi á limi no ngare nyi á yake elne ka.
HEB 9:27 Ana nne awohng awohng bahke kpoko nkpelkpel anyehng, kehm song yiimi go eti elam ji Esowo,
HEB 9:28 ano wo fvfo Esowo ma rod Kraist ka ana ejum njom nkpelkpel anyehng, eji á lꞌsol abiafem nya ane gbalee. Á bahke kpe ba, ba tahre ane ba jehk kp-e siki. Á nehme kpe ba tib go abiafem.
HEB 10:1 Atahm nya Moses li go elfoongo ni anoobo nsol nya kpꞌbake, yefono nsol nyio sang. Ajom nyanehm nya Jus kpo lim elya elya. Owo wahnge atahm lꞌkꞌma lim ane ba kpo jeere kohlo Esowo, bo jol go nseenga nseenge go ege esamahr.
HEB 10:2 Jolo jol ano, kehn bo jol rahke ajom alimi. Li re ane ba jo kak Esowo bꞌbar, go bo abiafem nkpelkpel anyehng, kehn Esowo nehme kpe buumu bo abiafem ebo.
HEB 10:3 Wo, ajom nyao nya kpo buumu bo abiafem ebo elya elya.
HEB 10:4 Tibre alung efong, a ma ebul nehm ma tiki ru eltim abiafem.
HEB 10:5 Owo wahnge ngare nyi Kraist yahke ba go njini, á tongo Esowo re, “A kpehme seb ajom, a ayare. A toobo ngubjing bum-m.
HEB 10:6 Ajom nya bo kpo jahm nsol fi, a ajom nya bo kpo lim, eji abiafem lꞌlaade bo, wa kpehme kor.
HEB 10:7 Owo n kehm bungu re, ‘Nyehn me gana, o Esowo, me m ba re me m ba lim ji kp-a koro, ana bo nyono bada name go nwer Esowo.’ ”
HEB 10:8 Á tohko bung re, “A joom seb ajom, a ayare, a ajom nya bo kpo jahm nsol fi, a ajom nya bo kpo lim, eji abiafem lꞌlaade bo. Nsol nyia wa joom kor.” Á bungu ano, jol eji bo jo lꞌlim ajom nyao ona ana atahm bungu no.
HEB 10:9 Owo á kehm kpe bung re, “Anv, me m ba re me m ba lim ana ji kor-a no.” Jia lohngo re, Esowo ebrange agbokombang ajom fere bum nyi Kraist.
HEB 10:10 Tib eji Jisos Kraist limi ji koro Esowo, owo wahnge e ma bar go egahre abiafem kpee tib go njom nyi á yake ngubjing enye ka nkpelkpel anyehng.
HEB 10:11 Nlimajom awohng awohng kpo yiimi, jo lim eltum ene efung abehng abehng, jo lim ajom nyanehm nkpel tvv, nya lꞌkꞌma ru eltim abiafem.
HEB 10:12 Wo eji Kraist ma lim njom anyehng nyi li ano ano go njinanjini tib esi abiafem, owo á kehm jehke go ejang eboblum bi Esowo,
HEB 10:13 kpꞌsiki tete Esowo lim anebekv ebe, bo jol etikunakpade eje.
HEB 10:14 Tibre go njom nyio na anyehng nyi á limi no, nyi nyi á ma lim ane re bo jol go nseenga nseenge, fere jol ano go njinanjini, bo ji ma bar go bo abiafem.
HEB 10:15 Etingi Etohko kp-r tob yiimi ntianse. Tibre á gbo mbang bung re,
HEB 10:16 “A wo li egbanngalung ji m bahke limi a bo. Afung nyao lꞌsehng, owo m bahke kake bo atahm enyame go bo a ntim, fere nyon go bo a ntir atahng. Ana wo Jehova bungu no.”
HEB 10:17 Owo á kehm kpe bung re, “N nehm kpe tiki buumu abiafem ebo ebuumubuumu, a abi nsol nya bo jo lim.”
HEB 10:18 Eji ane ma si bꞌbel eltahmeka go nsol nyio, njom anyehng anyehng kpeem li, nyi bo bahke kpe lim tib esi abiafem.
HEB 10:19 Owo fvfo abonanee, e kpi esahb ji e bahke ma yel ebkpatahk bio bi Esowo, sehng song yel edi ji sahb bꞌbar tib alung ma Jisos.
HEB 10:20 Á lennge mbang nyi nfenfe go ekpiki ka-r, nyi li mbang nyi elkpin. Ekpiki jio, ngubjing enye nyi.
HEB 10:21 Ana e kpi egburu nlimanjom no kpꞌfili etahk Esowo,
HEB 10:22 nong, wahr jeeren kohlo Esowo a eltim anehng, a eltaame ni e kpꞌbumu Esowo go etingitingi, a agubjing enyahre nya bo ma-r wohngo alahb ma kpꞌwili, a ntim nyi kil jo ka-r ebi, tib eji bo ma-r ru go alung ma Kraist.
HEB 10:23 Nong, wahr yiimi tꞌtahne go ntianse ayiimi ka ekunukpu ejahre, kꞌgbiingi elnahre. Tibre ye ji ma nyam tong-r, fuumu re wahr bum-e go etingitingi.
HEB 10:24 Nong, wahr jo tiren ana e bahke jo melle atemtem, eji e lꞌjo tib elkoro, fere jo lim nnoobo.
HEB 10:25 Nong, wahr kꞌjo yaange akon enyahre, ana egom jindiki kpo kono ellimi, wahr jo kaken na atemtem ntim, gohro tꞌtong ngare nyia nyi ń kpꞌnyehne re, efung bio bi Ntul kpꞌkabbe abake.
HEB 10:26 Eji e ma bel elkahne ni etingitingi jio, fere kpꞌlimi abiafem go elrang, njom anyehng anyehng nyi bahke ruku ntim enyahre, laade abiafem nyao kpeem li.
HEB 10:27 Ji ma sa li re, elfahle ni e jehk a ni kpꞌsiki elam, a amennge agun nya bahke fehke anebekv ba Esowo.
HEB 10:28 Nne awohng awohng no lꞌgbo ntahm nyi Moses, bo bahk-e wulu, eji ane abal, ane ara ma yiimi ntianse. Jol ndon anyehng anyehng bo nehm be.
HEB 10:29 Anv, ń kpꞌtiri renan? Elkohn erem abi bahke fuumu a nne no lꞌkadde Mmon no Esowo go akpade, fere rod alung ma egbanngalung ji Esowo bum daange daange daange, ma m-e lim, á ma bar, fere su etohko jio ji nnoobo nyi Esowo?
HEB 10:30 Tibre e kpꞌkahne nne no bungu re, “Me wo li mbꞌbongo. Me wo li ntꞌtuuru.” Á kpe bung re, “Jehova bahke lame ane ebe.”
HEB 10:31 Li emennge ejum sehng re nne gbo yel go abo nya Esowo bi li go elkpin.
HEB 10:32 Buumen ana ń jolo wuku wuku, eji ḿ bele ellennge ni Esowo, ana ń jolo go etahntahn ngare, jo kpuumu erem.
HEB 10:33 Nkpel nyindiki bo jo su-n go elkab ane, fere jo nohk-n. Wahn ebjol ana ane bako ba kpꞌtob nyehn erem ano.
HEB 10:34 Tibre aneb agbekobo jo fil-n ndon. Jol eji bo taar-n taare nsol enyahne go eko, ń yake na go eyebatahng ka go, eji ń kpꞌkahne re, wahnfono antahng kpi nsol nyi ga nob, nyi bahke jolo go njinanjini.
HEB 10:35 Kana yake Esowo abumu go etingitingi! Tibre bahke kake nne egburu eltuuru.
HEB 10:36 Nobo re wahn jo kpuumu, eji ń lꞌmal lim mbang nyi Esowo, fere bel ji á nyame no.
HEB 10:37 Ana nwer Esowo bungu no re, “Bahke kpe kang ntiil, nne no kpꞌbake kehm bake. Á nehm laange.”
HEB 10:38 Edi nwer Esowo jehko kpe bung re, “Etingitingi nne bahke bele elkpin tib go ege eltaame. Wo, á lꞌjeere, feere njahm, eltim m-e nehm kpe yebe tob-e.”
HEB 10:39 Tibre wahr limm ane ba kpo feere njahm, fere rannge. Wahr ane ba ma taame, fere bel eltahre ba.
HEB 11:1 Eltaame li elkahne ni nne ma sahb kꞌkahn re, á bahke bele nsol nyi á kpꞌkunu ekpu, fere kahn re, nsol nyimongo nyi á kil ma nyehn lohko li go etingitingi.
HEB 11:2 Eltaame ni wahnge Esowo jo fa ane ba mahne mahne nnyo.
HEB 11:3 Eltaame ni wahnge e kpo kahn re, Esowo tohko bung ellum ene, nsol kpee kehm jolo. Lohngo re, Esowo ko ji nne kil nyehne, lim nsol nyi nne kpꞌnyehne.
HEB 11:4 Eltaame ni wahnge Ebel limi njom ka Esowo nyi ga nob sehnge nyi Ken. Eltaame ene ni wahnge Esowo fa-e nnyo re á lohko jol etingitingi nne, eji á ko njom nyꞌnye. Eltaame ni á taame tv Esowo ni wahnge á kpi mbungu mbungu a nahre, jol eji á ma kpꞌkpo.
HEB 11:5 Eltaame ni wahnge Enohk ki kpo. Esowo rod-e tahm a ne go ero. Bo we kpeem tiki nyehn, tibre Esowo rod-e rod tahm a ne. Nwer Esowo bungu re, “Re Esowo kehm rodo Enohk tahm a ne, Enohk jo limi ji jo kor Esowo.”
HEB 11:6 Tohko tiki jol eltaame, nnene limm, no bahke ma lim ji bahke jo kor Esowo. Tibre nne awohng awohng no lꞌseb re á jeere kohlo Esowo, á bahke taame re, Esowo bia, lohko li, á kpo tuuru ane bao ba kp-e sebe.
HEB 11:7 Eltaame ni wahnge Noa wuku erehke ji Esowo kak-e bada nsol nyi kpꞌbake, nyi á ki nyehn go amahr. Eji Noa ma wuk erehke jio, á kehm kehme elfahle. Owo wahnge á kono egbang bi bahke tahre ane ebe. Eji á ma lim ano, á ka njini ebi, ye li eno ji Esowo, ji nne bahke lehke, á lꞌtaame.
HEB 11:8 Eltaame ni wahnge Ebraham wuku Esowo, eji á tong-e re, á lohng song go edi ndi ji á bahk-e kake ana ejum elehke elkv. Á kehm lohngo go ege ejahbe asongo. Á joom kahn edi ji á fi fi.
HEB 11:9 Eltaame ni wahnge á song lene go edi ndi ji Esowo nyame no tong-e re á bahke bele. Ebraham, bo lene o ana ajahmjahm, jo kang go nkpatahk, a Aisik, go Jekob, bo ji Esowo nyame tong bo re, bo bahke lehke elkv nꞌnehm ni Ebraham.
HEB 11:10 Tibre Ebraham jo siki ejahbe ji Esowo toobo no, fere lim, ji kpi nnahb ekahme.
HEB 11:11 Eltaame ni wahnge Sera bele nsahm nyi á sa ela, jol eji á kulu kul sehnge ngare nyi, kehn á jol jele. Tibre á bumu nne no nyame no tong-e go etingitingi.
HEB 11:12 Fvfo, go etꞌtohngo ji Ebraham ji tob jol nne no ma kul sehng go mmon ajele wo, ane gbalee lohngo no, ba ruru ana alonlo, a erikehndi bi li go aya, bi nne lꞌkꞌma fange.
HEB 11:13 Ane bao kpee kpꞌkpo a eltaame eltaame ebo. Bo belem ji Esowo nyame tong bo. Bo jo nyehne na fee, fere jo kak Esowo nnyo go ejum jio, fere jo taame re, bo ajenne nya, a ajahmjahm go njini nyia.
HEB 11:14 Ane ba kpo bung ana, bo kpꞌtibi re, bo kpꞌlohko seb ejahbe.
HEB 11:15 Li re Bab Ebraham jo tiiri bade ejahbe ji bo lohng no, kehn bo jol ma feere. Tibre eyake jꞌjol ji elfeere.
HEB 11:16 Bo kpꞌsebe na ejahbe ji ga nob, ji li go ero. Fvfo, Esowo nehme nyaare bo. Yebtaame re, bo lung-e re Esowo ebo. Tibre yebtoobo ejahbe bum bo.
HEB 11:17 Eltaame ni wahnge Ebraham yake mmon ewe ka ana ejum njom, ngare nyi Esowo wuung-e no. Á toobo ebjing re á yake mmon ewe na awohng awꞌwohng ka,
HEB 11:18 no Esowo nyame enyam tong-e bada ne re, “Ane ba bahke lohngo go ega etꞌtohngo bahke lohngo go eyake ji Aisik.”
HEB 11:19 Ebraham bumu re, Esowo bahke ma nyahme ane go elkv. Owo wahnge Esowo kehm feere a ne ka-e ana ejum ntugare.
HEB 11:20 Eltaame ni wahnge Aisik tongo Jekob abola Eso re, bo bahke bele elfuulu go ngare esꞌsong.
HEB 11:21 Eltaame ni wahnge Jekob biri elfuulu ni Esowo tv abone Josef na abal ngare nyi á yahke ba elkpoko. Á gongo feere go ege esi ebtifilibo, fere tonngo o, kak Esowo.
HEB 11:22 Eltaame ni wahnge Josef bungu ngare nyi á yahke ba elkpoko bade ana abone Israel bahke lohngo go Ijib, fere tong bo ana ji bo bahke limi a ekv eje.
HEB 11:23 Eltaame ni wahnge, nde, a nnyehn Moses behre Moses go nnyahng era, ngare nyi bo jel-e na jel. Tibre bo nyehne re á jolo mmon no nobo sꞌsehng. Bo fahlem ntahm nyi ntul jehke no.
HEB 11:24 Eltaame ni wahnge, eji Moses gbale no, á tene re, bo kꞌjo lung-e re, mmon no mmon a Fero.
HEB 11:25 Á yehke ejang bi aneb Esowo, fere jo nyehn erem a bo. Á sebem re á jo li ebno bi abiafem bi li mmongare ntiil.
HEB 11:26 Á rodo erem esono bio bi Kraist bi á nyehne no bum ana afang nya ga gbal sehnge nya Ijib, tibre á yehke ekunukpu eje kpee kunu go eltuuru.
HEB 11:27 Eltaame ni wahnge Moses lohngo go Ijib tahm. Á fahlem erakatahng ji ntul. Á jo kpuumu, jol are á nyehne na Esowo bi nne kil ma nyehn.
HEB 11:28 Eltaame ni wahnge á limi elkak Pasova, fere madde alung, eji nne no kpꞌbake re á ba wul agbokombang abon lꞌkꞌlak bo ebo.
HEB 11:29 Eltaame ni wahnge abone Israel sehnge go Abilaya, ano are bo jene na go emahng. Eji anebe Ijib gare re bo tob lim ano, bo kehm tane go alahb.
HEB 11:30 Eltaame ni wahnge ekahme ji Jeriko gbo no, eji abone Israel jene sennge nfung esehma.
HEB 11:31 Eltaame ni wahnge Rehab nnenkal asꞌsa ki tob kpo a ane bako ba ki taame tv Esowo, tibre á vvrv ane ba weele ba nyehn ejahbe.
HEB 11:32 Anv, jen ji m bahke kpe bung budu? Ngare m-e limm, nyi m bahke kpe bung bada Gideon, Barahk, Samson, Jefta, Devid, Samuel, a abanyehnamahr,
HEB 11:33 ba eltaame wahnge no, bo jo nok nta, ga ajahbe nyako. Bo jo limi ji li go etingitingi, fere bel ji Esowo nyame tong bo. Bo ba gbaange anyo nya agabe.
HEB 11:34 Bo ba lahme agun nya jo nyare. Bo ba be for go elkv ni bo jol wulu bo go ekahngkahng. Bo ba bele nsahm go elleenge ni bo ma leenge, fere tahne go ebta anoko, jo ga nsoja nyi ajahbe nyako, fere jo kam bo.
HEB 11:35 Anebkal, akvne ebo jo kpe nyahme, ba tob bo. Wo, ane bandiki jo nyehne erem bi ebnohko, fere ten re, bo kꞌyehke bo yake, eji bo lꞌnyahme go elkv efung bindiki, ba bel elkpin ni ga nob.
HEB 11:36 Ane bandiki jo nyehne erem bi bo jo nyok bo, fere jo dv bo. Bandiki, bo jo gba bo alehke, fere bum bo agbekobo.
HEB 11:37 Bandiki, bo jo tuubu bo atal. Bandiki, bo jo ko ntahme amahn, jo kiimi bo ekpidi ebbal. Bandiki, bo jo wulu bo go ekahngkahng. Bo jo kake agunyam ejoro, a nya ebul, jo yannge. Bo gbo ekpak, fere woomo go efemfem, bo fere jo nohk bo.
HEB 11:38 Njini nyia fuumem a bo, tibre bikem a bo. Bo jo yannge go elka emahng, a awong, fere jo kang go akpatal, a abing nya li go ndi.
HEB 11:39 Ane bao kpee lohngo elgahm ni nno tib go bo eltaame, jol eji bo ki bꞌbel ji Esowo nyame tong bo.
HEB 11:40 Tibre Esowo ebtoobo ejum ji ga nob bum-r. Bo nehm waka jol go nseenga nseenge, eji e kala jol a bo.
HEB 12:1 Fvfo, eji e kpi egburu ellong atianse ana nia ni yim senng-r kak, nong, wahr tob radden elsol anehng anehng fvfo, fere laade abiafem nya ma-r sahb lꞌlaake. Nong, wahr been abahl go ekakesehk, nya Esowo ma toobo bum-r,
HEB 12:2 jo soro na asi, jo seenge Jisos, ye ji ekakesehk ejahre tohk-e no, bomo go mbomannahb tete rehng go esꞌkohro, ye ji erem esono bi bo son-e no ki-e tohko lꞌlub, á fere kpuumu erem bi ekros tib go eyebatahng ji noongo, jo sik-e, kehm song ji go eboblum eti etul ji Esowo.
HEB 12:3 Jo buumen ye ji ma kpuumu erem bi aneb abiafem jo ko-e ekv, eji lꞌki-n jo kpen, ń fere jo yini ekpu.
HEB 12:4 Go ebta bi ń kpꞌnoko a abiafem, ń ka nok tete rehng go elkv.
HEB 12:5 Anv, wahn ebyini erehke ji Esowo kak-n no, eji ń li abon ebea? Á bungu re, “Mmon ewame, ka jo daange erem bi Esowo lꞌkak-a. Nong, eko ki-a jo tan, Esowo lꞌnyam-a.
HEB 12:6 Tibre Esowo kpo kak nne no kpo kor-e erem. Á kpo dv mmon awohng awohng no á lꞌko-e.”
HEB 12:7 Jo kpuumen erem bi Esowo kp-n kake. Tibre á kp-n fili ana abon. Anv, mmon awo no nde kil jo kak-e erem?
HEB 12:8 Esowo tohk-n kak erem ana á kake abon bako, jia lohngo re, wahn abon nnahb sang, wahn aju nya.
HEB 12:9 Wahr fvfo, e tob bele babnde baka baka ba njini, ba jo kak-r erem, e jo kake bo. Anv, nde no atohko sang e bahk-e ga woomo go elwoa, fere bel elkpina?
HEB 12:10 Babnso ejahre kak-r erem mmongare ntiil, ana koro bo. Wo, Esowo kpo lim ano, eji lꞌnob a nahre, e fere jol ejahre ejahre ana ye li no.
HEB 12:11 Ngare erem anyehng anyehng limm nyi nne kpo bel eyebatahng, ngare nyi nne bahke jehke ndon ndon nyi. Wo, lꞌkang go, ane ba ma kpili, ma kpuuru bo, bahke kabe nkab elkoono nyi li eno ji bo bahke lehke go esamahr bi Esowo.
HEB 12:12 Kungen abo enyahne nya ma-n kpeere, wahn tob kungu alahng enyahne nya ma lahng.
HEB 12:13 Limen mbang nyi toro tor, wahn jo jen, eji ekpade ji ma lohng lꞌkꞌdemme, lꞌfere nob.
HEB 12:14 Jo noken, eji ń lꞌjo bel elkoono a nne awohng awohng, wahn fere jol ejahne ejahne. Nne awohng awohng no tohko jol ano, á nehm nyehn Jehova.
HEB 12:15 Jo kunen ekpu, eji nne awohng awohng lꞌkꞌsa nnoobo nyi Esowo, eji nlohk eti nyi kpꞌlulu lꞌkꞌyel go ege eltim, fere jo ko ntong ba, toono o, lim ane gbalee jol eltehb eltehb.
HEB 12:16 Jo kunen ekpu, eji nne awohng awohng lꞌkꞌbel ebi elkpin, fere jol nne no Esowo kil jo lub-e ana Eso ji gungu nsol elehke elkv enye go ntahma nsol alehke na anyehng.
HEB 12:17 Ń kpꞌkahne re, eji ma kang, Eso fꞌfeere re á song ko nsol elehke elkv enye nyi jolo elfuulu ni nde, nde kehm-e tene. Mbang kpeem jol ka-e, nyi ndon agboko, jol eji á jo sꞌseb mbang nyio a abonngo go amahr.
HEB 12:18 Ń ka ba go ewong ji bo kpo lung re Sainai, ji nne bahke ma lak ebo, ji jo lul. Ń ka ba go edi jio ji ejannge nyake no, ji egburu nfeb jo lim,
HEB 12:19 ji bo wuku ntang, fere wuk alum. Eji ane bao wuku alum nyao, bo kehm jo gboongo re, Esowo kꞌkpe bung alum nyandiki budu.
HEB 12:20 Tibre alum nyao gꞌga bo, nya Esowo tongo bo re, “Jol afi nnyam nyi kooro ewong jio, bo bahk-e wulu atal.”
HEB 12:21 Etingitingi, ji ane nyehne no mennge sehng, owo Moses kehm bungu re, “N kpꞌfahle, fere jo kꞌkahm.”
HEB 12:22 Wo, wahn ebba go ewong ji bo kpo lung re Sayon, ejahbe ji Esowo bi li go elkpin. Wahn ebba go Jeusalem ji li go ejahbetul Esowo. Wahn ebba goji ellong enjel atahl nku a nku nya ma ba kono go elkak.
HEB 12:23 Wahn ebba nkon nyi ane ba bo gbo mbang jel bo, bo ji bo ma nyon abing ebo go ejahbetul Esowo. Wahn ebba goji Esowo bi li nne no bahke lame ane kpee. Wahn ebba goji atohko nya atingitingi ane ba bo ma lim bo re bo jol go nseenga nseenge.
HEB 12:24 Wahn ebba goji Jisos ji li nkonambum no egbanngalung ji nfenfe. Wahn ebba go edi ji bo ma madde alung eme ma kpꞌbungu bada nsol nyi ga nob sehnge ma Ebel.
HEB 12:25 Jo kunen ekpu, eji ń lꞌkꞌten nne no kpꞌbungu. Eji ane bao ki ma be for ngare nyi bo tene nne no jolo go njini, ye ji jo ko alum Esowo, jo ba rehke bo, anv, wahr bahke foro renan, e lꞌten nne no kpꞌbungu a nahre go ejahbetul Esowo?
HEB 12:26 Ngare nyio ellum ene gbehke njini. Wo anv, yebnyam re, “Nkpel anyehng nyi nyi ma sa, nyi m bahke gohro gbehke njini, jol njini nyi nyi sang, m bahke tob gbehke elbung fvfo.”
HEB 12:27 Á bungu re, “Nkpel anyehng nyi ma sa,” jia kpꞌtibi re, nsol nyi bo limi no bahke gbehke, fere yaange, eji nsol nyi lꞌkꞌma gbehke lꞌsa jol.
HEB 12:28 Owo fvfo nobo re wahr kak saam, wahr ji bahke bele ejahbetul ji lꞌkꞌma gbehke. Nong, wahr jo kak Esowo go mbang nyi bahk-e koro, a ekpunu, a elfahle elfahle.
HEB 12:29 Tibre Esowo ebahre bi li agun nya kpo fi.
HEB 13:1 Soren asi go elkoro ni abonane ebahne kpo kor-n.
HEB 13:2 Jo buumen re, li re wahn jo vvrv ajenne. Tibre egom jindiki jia, ji limi ano, fere vvrv babenjel, jol bo kahnem.
HEB 13:3 Jo buumen ane ba wob go ngbekobo, wahn jol ana ń tob wob ngbekobo a bo, wahn fere jo buumu ane ba bo kpꞌnohko bo, eji ń kpeke li go njini nyia.
HEB 13:4 Elbal li ejum ji bahke jo lub ane kpee go mbang anyehng anyehng. Kana lim erehbe! Tibre Esowo bahke lame aneb asꞌsa, a abalimerehbe.
HEB 13:5 Nong, akpohko kꞌjo kor-n! Ji ń lꞌbel, nong, jo gbal-n. Tibre Esowo bungu re, “Wa n nehm yake. Wa n nehm sennge njahm.”
HEB 13:6 E lꞌlim ano, owo e bahke ma bung a esahb esahb re, “Jehova wo li nkakebo ewame, n nehm fahl, anv, jen ji nne bahk-m kpe ma lim?”
HEB 13:7 Jo buumen atubesi ebahne ba bungu alum Esowo tong-n. Jo tiren bade elkpin ebo, wahn fere jo tir bade ana bo kpo no, fere leeme ekakesehk ebo.
HEB 13:8 Jisos Kraist jꞌnehm ji jolo nyaane, á li ano lela, á bahke jolo ano ano go njinanjini.
HEB 13:9 Kana taame, ajoobo ntibi nyindikandiki wer-n tahm a nahne. Tibre nꞌnob re eltim tahn-n tib go nnoobo nyi Esowo, go nsol alehke sang. Tibre ane ba jo toono atahm nya li bada nsol alehke, nnoobo anyehng anyehng joom ka bo.
HEB 13:10 Abalimajom ba kpo loko go ebkpatahk Esowo, nsahm bo kpimm nyi bo bahke lehke ejum njom ji kun go egahre edi njom alimi.
HEB 13:11 Tibre enyam bi, ntubesi abalimajom jo ko alung ebo tib abiafem, yel a ma go edi ji kpꞌsahb bꞌbar, bi bi bo jo song jahm bo fi go esi mbang.
HEB 13:12 Owo wahnge Jisos nyehne erem go esi mbang, eji á lꞌko alung mame yefono antahng, ru ane, bo bar go bo abiafem.
HEB 13:13 Nong, wahr tob lohngen je go ege go esi mbang, tob song bel esono jio jꞌje.
HEB 13:14 Tibre e kpimm ejahbe go njini nyia, ji bahke jolo ano ano, e kpꞌsebe na ejahbe ji kpꞌbake.
HEB 13:15 Nong, wahr soren asi, jo lim njom nyio nyi Esowo atehke ngare anyehng anyehng sehng goji Jisos, nyi lohngo re, wahr jo yiimi ntianse nyi mbing enye go egahre anyo.
HEB 13:16 Kana yini nnoobo alimi, wahn fere jo kak atemtem ebo. Tibre ajom ana nyao nya kpo kor Esowo.
HEB 13:17 Jo kaken atubesi ebahne, wahn fere woomo bo go elwo. Tibre bo ba kpꞌbaabe atohko enyahne, eji bo li ane ba Esowo bahke bahbe bo bade ana bo limi no. Ń lꞌlim ano, bo bahke jo lim eltum ebo go eyebatahng. Tohko jol ano, bo bahke jo lim eltum ebo a aromo go nnyo. Nyaa, nnoobo anyehng anyehng wahn nehm ka.
HEB 13:18 Jo kaken ero tv-r! Tibre e kpꞌkahne re, ntim enyahre li saang, eji e kpꞌsebe re wahr lim ji kpꞌnobo ngare anyehng anyehng.
HEB 13:19 N kp-n sahb gbꞌgboongo re wahn jo lim ano, eji Esowo lꞌgulu elfeere a name ba ka-n.
HEB 13:20 Nong, Esowo elkoono bi nyahme Ntul a Jisos go elkv, ji li egburu mbaabebul tib go alung ma egbanngalung ji li go njinanjini
HEB 13:21 ka-n ejum ajehng ajehng ji kpꞌnobo, eji ń lꞌmal jo lim mbang enye, á fere lim eltum go egahne atahng, toono o, ń lim ji kp-e koro sehng goji Jisos Kraist. Nong, ellub jol ka-e go njinanjini. Emen.
HEB 13:22 Abonanee, n kp-n gboongo re, wahn lub wuk erehke jia, tibre n nyono mmonkpehrekahba mmonwer tv-n.
HEB 13:23 N kpꞌsebe re wahn kahn re, mmonanne ewahre Timoti, bo m-e yehke go ngbekobo. Á lꞌgulu elbake, m bahk-e koko ba a ne, n lꞌba, ba nyehn-n.
HEB 13:24 Kaken atubesi ebahne kpee nnyo, a aneb Esowo kpee, a abonane ebahre ba li go Itali kp-n tob kak nnyo.
HEB 13:25 Nong, nnoobo nyi Esowo jol a nahne, wahn ane kpee. Emen.
JAM 1:1 Me Jems ji li nlokeltum Esowo, a no Ntul a Jisos Kraist, n kpꞌkake ewubu etꞌtohngo ebbal bi Israel nnyo, bi ma yaame.
JAM 1:2 Abonanee, jo bumen ana ejum eyebatahng, ngare anyehng anyehng nyi ń lꞌjo yel go elgaare ni li nkohn a nkohn.
JAM 1:3 Tibre ń kpꞌkahne re, elwuungu ni bo kpo wuungu eltaame enahne, ni ni kpo ko elkpuumu ba a ni.
JAM 1:4 Nongen, elkpuumu nio lim eltum ni nno go egahne atahng, eji ń lꞌjol go nseenga nseenge, fere bel ejum ajehng ajehng eji ejum ajehng ajehng lꞌki-n jo rin.
JAM 1:5 Nne awohng awohng no elkahne lꞌrin-e, nong, á bahb Esowo, á bahke bele. Tibre Esowo kpo wehr abo, ka ane kpee, jol á kpehme memme.
JAM 1:6 Nong, á bahb, jo bum Esowo go etingitingi, kꞌfaabe. Tibre nne no lꞌfaabe, á li ana ebuku ji nfeb kpꞌyehke tv edi ajehng ajehng.
JAM 1:7 Nong, elkohn nne noo kꞌtir re, á bahke bele ejum goji Esowo.
JAM 1:8 Tibre á li nne no kil kahme ejum ajehng lim, á kpꞌdulu na dulu go ejum ajehng ajehng.
JAM 1:9 Nong, mmonannee no li nkpak geere, tib eji Esowo m-e mehl wahre.
JAM 1:10 Nong, efange nne tob geere, eji Esowo m-e rede. Tibre á bahke kpoko ana afem ajele.
JAM 1:11 Njul kpo ya, fere jo fꞌfub, fere fi ajele. Afem enye kum, ano enye mal. Mbang nyꞌnehm nyi efange nne bahke daade ngare nyi á kpꞌlimi nsol enye.
JAM 1:12 Elfuulu li a nne no kpo kpuumu elgaare. Tibre eji á ma yiimi go elgaare nio, á bahke bele ekpasi ntul ji elkpin, ji Esowo ma nyam tong ane re bo bahke bele, ba ye kpi bo kor.
JAM 1:13 Elgaare lꞌba a nne, nong, á kꞌjo tong re, “Esowo bi kp-m gare.” Tibre nnene limm, no bahke ma gare Esowo re, Esowo lim ebi. Yefono antahng kpehme gare nne re, á lim ebi.
JAM 1:14 Nne awohng awohng kpo bel elgaare tib go nsol nyi kpo mell-e go eltim, nyi kpo wer-e, fere yehk-e tahm a ne.
JAM 1:15 Nsol nyio bahke sake ela, jel abiafem. Eji abiafem ma gbal mal, jen elkv.
JAM 1:16 Akor-m abonanee, kana taame, bo nehm-n.
JAM 1:17 Ejum ajehng ajehng ji nno, a ayare nya nno a nno kpee kpo lohng go ero goji Esowo ba, ye ji limi ellennge. Á kpehme yaange. Jol ellennge ene kpehme gbo ejannge ajehng ajehng. Tibre Esowo kpehme yaange alum enye.
JAM 1:18 Ana á toobo no wo, á jel-r no tib go alum nya li go etingitingi, eji e lꞌjol agbokombang go ellong ane ebe ba li nfenfe.
JAM 1:19 Akor-m abonanee, nong, nne awohng awohng jo ware elwuku, á kꞌjo ware go elbungu, á kꞌjo gulu atahng rak.
JAM 1:20 Tibre erakatahng kpehme lim nne re á li eno go esamahr bi Esowo.
JAM 1:21 Owo fvfo, nobo re wahn yake nsol nyi ki li saang, a abꞌbi nya ma tv na tv, wahn fere ko alum nya Esowo go eltim ni li reed, nya Esowo ma bahm go egahne atahng, nya bahke ma tahre atohko enyahne.
JAM 1:22 Jo limen ana alum Esowo bungu no, nya ḿ ma wuk. Kana jol abawꞌwuku ba ba, ba kpo nehm elbo.
JAM 1:23 Tibre nne awohng awohng no lꞌwuk alum nyao, kꞌfere lim, á li ana nne no seenge go enyehn, nyehn elne.
JAM 1:24 Eji á ma nyehn elne, á kehm tahme eje, soro yini ana á li no.
JAM 1:25 Nne no lꞌfahng go ntahm nyi li go nseenga nseenge, nyi kpo lim nne, á for, á lꞌfere soro asi, jo lim ano, á lꞌjol nlꞌlimi no kpꞌlohko lim, kꞌjol nne no kpo wuk, fere yini, á bahke bele elfuulu go nsol nyi á kpꞌlimi.
JAM 1:26 Nne awohng awohng no lꞌtir re, ye kpꞌkake Esowo, kꞌjo baade nnyo eme, á kpi elne nehm na. Elkake ni á kpꞌkake Esowo li mbol mbol.
JAM 1:27 A wo li mbang nyi Esowo akake nyi li saang, nyi elem ajehng ajehng ki li go esamahr Esowo Nso ejahre. Nne bahke jo kpur abon nkubin, a akalebun ba kpꞌnyehne erem, fere jo bum elne saang, eji á lꞌkꞌbel edehbe abiafem ajehng ajehng ji njini.
JAM 2:1 Abonanee, eji ḿ ma taame tv Jisos Kraist Ntul ewahre no li Ntul no kpi ellub, kana jo rang ane.
JAM 2:2 Nne lꞌfere kak ebil agul, fere liibi anoobo nsol, ba yel go egahne ekpꞌkpa ero, nkpak nyi kake ajakensol tob ba yel,
JAM 2:3 ń lꞌfere gbaame nne no liibi anoobo nsol, fere tong-e re, “Ba ji a,” fere tong nkpak re, “Yiimi o!” tohko jol ano ń tong-e re, “Ji go elka ndi kohlo eti ejame,”
JAM 2:4 ń lꞌlim ano, ń ka rang na ane oa? Ń ka jol na ane ba kpꞌlame ane a ebi ntir atahnga?
JAM 2:5 Wuungen atung, akor-m abonanee, Esowo ebyehke ane ba li akpak go njini nyia re bo gbo afang nya li eltaame ni bo ma taame tv-e, fere li etul ebe ana ejum elehke elkv ebo, ji á nyame tong ane re bo bahke bele, ba ye kpi bo kor.
JAM 2:6 Wahn ebdaange nkpak. Anv, afang ane sang kpo fil-n nyaame nyaama, fere jo tohng-n tahm a nahne go esuba?
JAM 2:7 Anv, bo sang li ane ba kpo bung abꞌbi bada nnooba mbing nyi Esowo ma-n kaa?
JAM 2:8 Etingitingi, ń lꞌbum ntahm nyi Ntul ana nwer Esowo bungu no re, “Nne ebjing ewa jo kor-a ana ebjing eba,” no ń kpꞌlimi nob nob.
JAM 2:9 Wo, ń lꞌjo rang ane, wahn eblim abiafem. Atahm bahke tibi re, wahn abagbokatahm ba.
JAM 2:10 Nne awohng awohng no lꞌbum atahm kpee, fere soodo anyehng, yebgbo atahm kpee.
JAM 2:11 Tibre nonehm o no bungu re, “Ka lim erehbe!” ye jꞌnehm wo tob bung re, “Ka wul nne!” A tohko lim erehbe, a lꞌfere wul nne, wobjol ngbokatahm.
JAM 2:12 Jo bungen, wahn fere jo lim eljini ni ane ba Esowo bahke lame bo ana ntahm bungu no nyi kpo lim ane for.
JAM 2:13 Tibre ngare nyi Esowo bahke lame ane, nne no ane ki-e jo fili ndon, á nehm fili Esowo ndon. Fvfo, ndon nyi kpo wahng elam kane.
JAM 2:14 Abonanee, nsehng anyi nne bahke lehke, á lꞌtong re á kpꞌtaame tv Esowo, kꞌtib eljini ni eltaame? Anv, elkohn eltaame ana nio bahk-e ma tahra?
JAM 2:15 Lꞌjol re mmonanne kpimm nsol ebjing, a nyi ellehke,
JAM 2:16 nne awohng ewahne kehm-e tongo re, “Esowo fuul-a, nong, alohk ki-a fili, wo jo li nsol nob nob”, kꞌfere ka-e nsol nyi m-e lehng, nsehng anyi li li o fono?
JAM 2:17 Ano wo fvfo tob li ka nne no kpꞌtaame, kꞌtib eljini ni eltaame. Eltaame ene, ekpakv eltaame ni.
JAM 2:18 Nne nondiki li ma bung re, “Ane bandiki kpꞌtaame go nnyo, ane bako kpꞌlimi eljini ni eltaame.” Elkohn nne noo m bahk-e faange re, “A bahk-m ma tib eltaame ena renan, eji a kil jo lim eljini ni eltaame? M bahk-a tibi eljini ename, a kahn eltaame ename.”
JAM 2:19 A kpꞌtaame re, li Esowo na abehng. Ano nꞌnob. Jol abi atohko fvfo kpꞌtob taame ano, fere jo kꞌkahm.
JAM 2:20 Egboolo nne, anv, a kpꞌsebe re me n tib-a re, nne no kpꞌtaame, kꞌbel eljini ni eltaame, eltaame ene, ekpakv eltaame nia?
JAM 2:21 Ebraham nso ejahre li eno go esamahr bi Esowo tib go ejum ji á limi no, eji á rodo Aisik mmon ewe, song lim njom.
JAM 2:22 A nehme nyehn re, eljini ene jo jene ano a eltaame enea? Eljini ni nne kpo lim, ni ni kpo lim eltaame ene re jol go nseenge.
JAM 2:23 Owo wahnge edi nwer Esowo jia kehm jolo go etingitingi, ji bungu re, “Ebraham taame tv Esowo. Eltaame ene ni wahnge Esowo fang-e kak go ellong ane ba ma li eno go ege esamahr.” Bo fere jo lung-e re ntem no Esowo.
JAM 2:24 Ń kpꞌnyehne re, nne, Esowo kpo ka-e eno tib go nsol nyi á kpꞌlimi, eltaame ni ni sang.
JAM 2:25 Tob jolo ano jang jang a Rehab ji jolo nnenkal asꞌsa. Á li eno go esamahr bi Esowo tib go ejum ji á limi no, eji á vvrv aneb Jus ba bo tumu bo, á kake bo ebo, bo sehng mbang nyindiki, be ebo tahm.
JAM 2:26 Ana ngubjing nyi ki kpi etohko li ekpakv, ano wo tob li bada nne no kpꞌtaame, kꞌtib eljini ni eltaame. Eltaame ene, ekpakv eltaame ni.
JAM 3:1 Abonanee, nong, wahn kꞌjo ra eltibi. Tibre ń kpꞌkahne re, wahr atꞌtibi, wahr ba, elam bahke ga bib a nahre.
JAM 3:2 Tibre wahr ane kpee e kpo kono elsoodo ngare anyehng anyehng. Nne awohng awohng no tohko jo soodo go ege alum nnyo, á li go nseenga nseenge. Á bahke ma tob jo fili ngubjing enye kpe kpe.
JAM 3:3 E lꞌkak mmokuungu go nnyo enyꞌnya, eji á lꞌwuk-r, e bahke ma jo soongo enyꞌnya kohro kohro.
JAM 3:4 Tob nyehnen asohkkahng fvfo, ana kpꞌgbale. Egburu nfeb kpo yehke bo. Mmonsꞌsohko ejum ana nso nyi bo kpo ko soongo. Edi ajehng ajehng ji nfꞌfingi lꞌsoongo tv, owo nsohkkahng bahke jeke.
JAM 3:5 Ano wo fvfo ebliki li no. Li mmonsꞌsohko ejum. Li ma wor nnyo bade ajꞌjok nsol, jang jang ana mmotoongo agun bahke ma wahng egburu emahng lul.
JAM 3:6 Ebliki li ana agun. Tob li ana njini nyi ma gbal abꞌbi abꞌbi. Ebliki bi li ejum ngubjing ji kpo lim ngubjing kpe kpe sab. Ebliki bi kpo jahm elkpin nne, kehm jo lul go agun nya nnehm m-e kak.
JAM 3:7 Elkohn nnyam anyehng anyehng ana nruk, enyo, a nsahre, ane kpo mal bob bo, ba le bo go etahk. Bo kpo lohko lim ano.
JAM 3:8 Nnene limm, no ma mꞌmal bob ebliki ebe. Ebliki li abꞌbi abꞌbi, bi nnene lꞌkꞌma fili. Ebliki ebrur afa afa nyao nya elkv.
JAM 3:9 Ebliki bi e kpo ko tehk Jehova Nso ejahre, fere jo ko su ane ba Esowo limi go ege elfoongo.
JAM 3:10 Nnyo mꞌnehm mi kpo ka elfuulu, mꞌnehm mi kpo su nne. Abonanee, nong kꞌjo jol ano!
JAM 3:11 Anv, esi ebgba bia, bi anoobo alahb kpo lohng semme a ma kpꞌlula?
JAM 3:12 Abonanee, anv, mmehrekv bahke ma kab akab amangura, afi ejv bahke ma kab akab amehrekv? Ano wo fvfo alahb ma nno lꞌkꞌma lohng go edi ji alahb ma kpꞌlaabe kpꞌlohngo.
JAM 3:13 Nne awo li ekahnkahn nne ji kpꞌbange go egahne ellong? Nong, á tib elkahne ene go ege a nnoobo elkpin, fere jo lim nnoobo go eltim ni li reed.
JAM 3:14 Ń lꞌjol maange maange, ala fere jo teel-n, ń fere jo tiiri elnahne elnahne, kana jo wor nnyo re, ń kpi elkahne. Kana jo kiimi afahnge lake etingitingi.
JAM 3:15 Elkohn elkahne ana nia lohngem go ero ba, li ni njini, a ni ngubjing, a ni nnehm.
JAM 3:16 Tibre edi ji ane kpi eteelala, fere jo tiiri elbo, ji ji kpo jol jokko jokko jokko, elkohn ebꞌbi ajehng ajehng wob ona.
JAM 3:17 Elkahne ni lohng go ero ni a. Ngbokambang, li saang, kpi elkoono seb, li soom, esi kpehme tahne, kpi ndon gbalee, a akab nya nno, nfaabe anyehng anyehng limm, awini limm.
JAM 3:18 Nkab eti nyio nyi ellimi go etingitingi, bobbahm go ntim ane ba kpo lim ane koono.
JAM 4:1 Ejum aji wahnge nta kpo gbo? Ejum aji wahnge ntaange kpo gbo go egahne ellong? Kpo lohng go nsol nyi kpo sahb mell-n melle go egahne ntim, fere jo nok go egahne atahng.
JAM 4:2 Ń kpo sahb sꞌseb nsol, wo, ń kpehme bel. Owo wahnge ń kpo wul ane. Ń kpo baare amahr go nsol ane, ń kpehme bel. Owo wahnge ń kpo nok abohng, fere nok nta. Ń kpehme bel, tibre ń kpehme bahb.
JAM 4:3 Ń kpo bahb, ń kpehme bel, tibre ń kpo bahb go ebi mbang. Ń kpo bahb nsol re wahn ko, jo lim ji kor-n no go egahna ntim.
JAM 4:4 Wahn abalimerehbe baa, ń nehme kahn re, ń lꞌlim etem a njini, wahn anebekv ba Esowo baa? Fvfo, nne no lꞌseb re á jol ntem no njini, yebrod elne bum ana nnekv no Esowo.
JAM 4:5 Kana tir re, edi nwer Esowo jia li mbol mbol, ji Esowo bungu re, “Etohko ji Esowo ji wob go egahre atahng, e kp-e sahb tꞌteele ala.”
JAM 4:6 Esowo kpꞌkake nnoobo gbalee budu. Owo wahnge á bungu re, “N kpo ten aneb elgeere, fere rod nnoobo enyame ka ane ba ma rede elbo.”
JAM 4:7 Owo fvfo nobo re, wahn rede elnahne, woomo Esowo go elwo. Jo tenen nnehm, á bahke beke tahm.
JAM 4:8 Jeeren bade Esowo, Esowo bahke tob jeere bada nahne. Ruun abo enyahne, wahn aneb abiafem! Ruun ntim enyahne, wahn ane ba kpꞌtoono mbang ebal ebal!
JAM 4:9 Jolen ndon ndon, wahn jo guunu, fere jo ling. Nong, asol enyahne fere siingi elguunu, eyebatahng ejahne fere kpiidi, jo lub-n tamm go egahna ntim.
JAM 4:10 Jo reden elnahne go esamahr Jehova, á bahk-n mehle wahre.
JAM 4:11 Abonanee, kana jo bung ebꞌbi bade atemtem. Nne no lꞌbung ebꞌbi bada mmonannyehn, tohko jol ano, á lꞌlam mmonannyehn, yebbung ebꞌbi bade atahm, fere lam atahm. A lꞌlam atahm, a kpeem li nne no kpo bum atahm, wobjol nne no kpꞌlame atahm.
JAM 4:12 Esowo bi li njehkatahm, a nlꞌlame, ye ji kpo mal eltahre, fere rꞌrannge. Anv, wo elkohn nne awo no bahke lame nte ewa?
JAM 4:13 Wuung-m wahn atung, wahn jia ji kpo kono elbungu re, “Lela, tohko jol ano behna, e bahke jeke ejahbe ajehng, owo e bahke lene go elya anehng, jo jen are fere jo lim akpohko.”
JAM 4:14 Jol ń nehme kahn ji bahke jolo behna. Anv, elkpin enahne li renan? Li ana ejꞌjohk ji nne bahke ma nyehn mmongare ntiil, fere lamme.
JAM 4:15 Ji kehn ń jol bungu, li re, “Jehova lꞌtaame, e bahke jolo go elkpin, fere jo lim ajoobo nsol.”
JAM 4:16 Anv, ń kpꞌworo na nnyo, fere jo geere. Elkohn nnyo aworo mio kpee, abꞌbi nya.
JAM 4:17 Nne awohng awohng no lꞌkahn ji nobo re á lim, kꞌfere lim, yeblim abiafem.
JAM 5:1 N yahke bung a nahne anv, wahn afang ane. Jo lingen, wahn fere jo biingi go egburu erem bi ḿ bahke nyehne.
JAM 5:2 Afang enyahne ebbol. Nsol ebjing enyahne, etan ebwo.
JAM 5:3 Agul enyahne, a asilva enyahne ebbiili amahn. Amahn abiili nyaa nya bahk-n fvvrv yake, fere fi agubjing enyahne ana agun. Tibre wahn ebkpu nsol afang luk esꞌkohro ngare nyia.
JAM 5:4 Akpohko nya ń ki ka ane ba limi eltum go egahne ebgbe kpꞌrabe. Elrabe ni aneb eltum ebahne jo rabe, Esowo bi li nfono babenjel ebwuk.
JAM 5:5 Eji ń jolo go njini, ń jo li ebno, fere jo toono elyebe ni njini. Wahn eble elnahne, fere jok, ta afom ana nfong nyi ane kpo le, jo sik efung bi bo bahk-e wulu.
JAM 5:6 Wahn ba lame etingi nne, kim ebi ka-e, fere wul-e. Á kpo yake elne ka-n.
JAM 5:7 Abonanee, owo fvfo nobo re, wahn kpooro tete Ntul a Jisos ba. Nyehnen ana mbahmgbe kpo kpooro, jo sik anoobo nsol nya á bahke kpake go ege egbe. Nya nya wahnge á kpo kpooro sik ngbokambang elahb tete elahb kimi, á song kpa.
JAM 5:8 Wahn fvfo, tob kpooren! Belen ntim nyi kpꞌtahne. Tibre elbake ni Ntul a Jisos ebkabbe.
JAM 5:9 Abonanee, kana jo memme tob atemtem, eji Esowo lꞌki-n lam. Nyehnen, nlꞌlame ga, yim no go mbutahk.
JAM 5:10 Abonanee, leemen eljini ni abanyehnamahr, ni bo jo kpuumu erem, bo jio ji jo bung go mbing nyi Jehova.
JAM 5:11 Ane ba jo kpuumu, e kpo lung bo re, aneb eyebatahng. Wahn ebwuk bade elkpuumu ni Job, fere nyehn ji Jehova limi no ka-e go esꞌkohro. Tibre Esowo, ane kpo fil-e ndon, á fere jo kak bo ebo.
JAM 5:12 Abonanee, ji ga li, li re, wahn kꞌjo tir ejahbetul Esowo, afi jolo njini, afi fere jolo ejum jindikandiki gona. Nong, eltaame enahne ni ń kpꞌtaame jo jol re, “Ee”, tohko jol ano wahn ten re, “Eꞌee”, eji ń lꞌkꞌli ebi go esamahr bi Esowo.
JAM 5:13 Anv, nne awohng awohng ewahne noa, no kpꞌnyehne erema? Nong, á kak ero. Nne noa, no atahng kp-e yeba? Nong, á yim ase, tehk Esowo.
JAM 5:14 Anv, nne awohng awohng ewahne noa, no kpꞌyama? Nong, á lung anebkul ero, bo ba kak ero ka-e, fere taam-e akehng go mbing nyi Ntul a Jisos.
JAM 5:15 Ero eltaame bio bahke tahre nne eyam noo. Jehova bahk-e tabe jehke. Lꞌjol nyi á limi abiafem, Esowo bahke tahme ka-e.
JAM 5:16 Fvfo, nobo re wahn jo fvvrv abiafem enyahne tong atemtem, fere jo kak ero ka atemtem, eji ń lꞌjo nob go egahne ayam. Ero bi etingi nne Esowo kpo kak kpi egburu nsahm, Esowo kpo fꞌfaange.
JAM 5:17 Elaija jolo nne ana wahr. Á kake ero eltim eltim ene re elahb kꞌna. Elahb tikem na go ndi nyio nnya era kunu nnyahng erakera.
JAM 5:18 Á kehm kpe kak ero, Esowo kehm nake elahb. Ndi kehm kpe lim nsol lak.
JAM 5:19 Abonanee, nne awohng awohng ewahne no lꞌtan mbang nyi etingitingi, nne noko fere ko-e, feere a ne,
JAM 5:20 nong, á kahn re, nne no lꞌyehke nne abiafem go mbang nyi á kpꞌtane asongo, feere a ne, á bahke tahre etohko eje yehke go elkv, fere lim Esowo bulu abiafem tvv.
1PE 1:1 Me Pita ji li ntiingetib a Jisos Kraist, me wo kpꞌnyono nwer nyia tv ane ba Esowo ma yehke bo, ba ma yaame, song jol ajahmjahm go ajahbe nya bo kpo lung re Pontus, Galesa, Kapadosa, Esia, a Bitinia.
1PE 1:2 Wahn ba li ane ba Esowo Nsoo kahn-n wuku wuku, Etingi Etohko ji ma-n lim, ḿ ma jol ejahne ejahne, eji ń lꞌjo kak Jisos Kraist, fere bar tib go ege alung. Nong, nnoobo nyi Esowo, a elkoono ene jo kpe gbal na go egahne ellong.
1PE 1:3 Nong, wahr tehken Esowo Nde no Jisos Kraist Ntul ewahre. Egburu ndon enye nyi wahnge á ma-r ka elkpin ni nfenfe, tib eji á nyahme Jisos Kraist go elkv. Ano wo wahnge e sahb kpꞌkpi ekunukpu re,
1PE 1:4 e bahke bele nsol elehke elkv nyi Esowo ma kuuru bum-r go ege ejahbetul, edi ji nsol nyio lꞌkꞌtiki bol, edi ji lꞌkꞌtiki rannge, edi ji lꞌkꞌtiki tan.
1PE 1:5 Nsol nyia nong ka wahn ji Esowo kp-n baabe go ege a nsahm, a eltaame enahne, eji ń lꞌbel eltahre ni kp-n siki, ni Esowo bahke lennge esꞌkohro ngare.
1PE 1:6 Jo belen eyebatahng go nsol nyia, jol afi li ka-n re wahn nyehn erem anv mmongare ntiil, fere yel go elgaare ni li go nkohn a nkohn. Tibre elgaare ni bahke tibi,
1PE 1:7 joare ekakesehk ejahne li ji nno. Jol agul nya bahke ma rannge, bo kpo wꞌwuungu go agun. Ano wo fvfo ekakesehk ejahne ji nobo sehnge agul, bo bahke tob wuungu go agun, eji ń lꞌbel ellub, bo fere tehk-n, fere kpun-n efung bio bi Esowo bahke lennge Jisos Kraist tib,
1PE 1:8 ye ji kpo kor-n, jol eji ń kal-e nyꞌnyehn, ye jio ji ń kpꞌtaame tv-e, jol eji ń kil-e elnyehne anv. Ye jꞌnehm wo wahnge ń sahb kpꞌkpi eyebatahng ji nne lꞌkꞌma bung go nnyo.
1PE 1:9 Tibre eltaame enahne ni ń kpꞌtaame tv-e, go esꞌkohro wo, atohko enyahne bahke gohro bel eltahre.
1PE 1:10 Eltahre nia ni li ejum ji abanyehnamahr Esowo jo sahb sꞌseb re bo kahn, bao ba jo nyehn amahr bada nnoobo nyi Esowo bahk-n kake.
1PE 1:11 Etohko ji Kraist ji woomo bo go atahng ji jo tong bo bade erem bi Kraist bahke nyehne, fere jo bung bade ellub ene ni bahke toono erem ebe. Bo jo noko re, bo seb kahn ngare nyi ejum jio bahke limi, fere kahn ana ngare nyio bahke jolo.
1PE 1:12 Esowo lennge ka abanyehnamahr bao re, etib bio jolem ka bo, li ka wahn. Etib bia bi li nnoobo etib bi abungalum Esowo tiing-n no. Nnoobo etib bia, Etingi Etohko ji tumu go ejahbetul Esowo tv. Jol babenjel bahke tob kor bo re, bo tob fahng, eji bo lꞌtob kahn nsol nyia.
1PE 1:13 Jolen ane ba ma toobo ebjing go egahna ntir. Nong, amahr enyahne jol sange sange. Yehken ekunukpu ejahne kpee, wahn kunu go nnoobo nyi Esowo nyi bahke bake go egahne, ngare nyio nyi Esowo bahke lennge Jisos Kraist ka-n.
1PE 1:14 Jolen ana abon ba kpo kak babnde. Kana kpe bel elkpin ni wuku wuku ń tohko bel ngare nyi ń kala kahn Esowo, eji ń jo lim ana jo kor-n.
1PE 1:15 Nobo re wahn jol ejahne ejahne go ejum ajehng ajehng ji ń kpꞌlimi, ana Esowo bi lung-n no li eje eje.
1PE 1:16 Tibre nwer Esowo bungu re, “Ḿ bahke jolo ejahne ejahne, tibre mefono antahng li ejame ejame.”
1PE 1:17 Ń kpo lung Esowo re, Nsoo, ń lꞌkak ero ka-e, ye ji kpo lam nne awohng awohng, jang jang ana ji á limi no. Ano wo fvfo nobo re wahn jo jen go ege elfahle, eji ń kpeke li go njini nyia ana ajenne.
1PE 1:18 Tibre ń kpꞌkahne ekun bi á ka no re á fak-n yake go elkohn eljini ni ń leeme goji babnso ejahne, ni ki li ejumjum. Ekun bi bo ka no jolem nsol ana agul, a asilva nya bahke rannge na,
1PE 1:19 jolo anobonobo alung ma Kraist, ana alung mmon a njoro no nno a nno, no ki bel elem ajehng ajehng.
1PE 1:20 Ye wo Esowo yehk-e no wuku wuku, njini kehm jolo. Esowo ma fere lenng-e esꞌkohro ngare nyia, tib go egahne esi.
1PE 1:21 Ye wo wahng ka ḿ ma bum Esowo go etingitingi, ye ji nyahm-e go elkv, fere ka-e ellub, eji ń lꞌtaame tv Esowo, fere jo kunu ekpu eje.
1PE 1:22 Anv, ana ḿ ma ru ntim enyahne saang, eji ń kpꞌtoono etingitingi, abonane ejahne fere jo sahb kor-n kor, jo belen etingitingi elkoro atemtem, a ntim a ntim enyahne kpee.
1PE 1:23 Wahn ebkpe tuungu jini. Ń tuungem jini tib go nsol nyi bahke bolo na. Ń tuungu jini go nsol nyi lꞌkꞌtiki bol, nyi li alum Esowo nya li go njinanjini.
1PE 1:24 Ana nwer Esowo bungu re, “Ane kpee li ana ajele. Ano nya bo li ana afem ajele. Ajele lꞌkpo, afem nyao kum.
1PE 1:25 Alum nya Jehova li go njinanjini.” Alum nyao nya li nnoobo etib bi bo ma-n tiingi.
1PE 2:1 Yaken eblum alimi, enehm, awini, eteelala, a afahnge akiimi lake ane!
1PE 2:2 Jolen ana abonbili ba abel kpo kor bo ngare anyehng anyehng, bo jo yab. Ń lꞌyab abel nyao nya etohko, owo ḿ bahke gbale, fere bel eltahre.
1PE 2:3 Tibre wahn ebwuungu nnoobo nyi Esowo, ana nwer Esowo bungu no.
1PE 2:4 Jeeren ba goji Ntul a Jisos, ye ji li eltal ni li go elkpin, ni ane ma ten, ni kpꞌsahb nꞌnob go esamahr Esowo, ni Esowo ma yehke.
1PE 2:5 Tob jolen ana atal nya li go elkpin! Nong, bo ko-n si etahk Esowo ji etohko, edi ji ḿ bahke jo lok-e ana abarebare abalimajom ba kpo lim ajom nya etohko, nya Esowo kpo ko, tib go esi ji Jisos Kraist.
1PE 2:6 Tibre nwer Esowo bungu re, “Me n yehke eltal ni nno a nno, ko kpꞌbumu nnahb ekahme go Sayon. Nne awohng awohng no lꞌtaame tv-e, bo we nehm tiki riki ndon.”
1PE 2:7 Eltal nyi kpꞌnobo ka wahn ji kpꞌtaame. Goji ane ba kil eltaame, eltal nia li ana, “Eltal ni abasehketahk tene no. Eltal nia ni ma fere jol nnahb ekahme.”
1PE 2:8 Edi nwer Esowo jehko kpe bung re, “Eltal nia ana ni, ane bahke jo seele. Ekpartal jia ji bahke jo lim ane gbo.” Bo kpꞌseele, tibre bo nehme bum alum Esowo, owo Esowo toobo no re bo seele ano.
1PE 2:9 Wahn ba li akahmekahme ane ba Esowo ma jak, wahn ba li abalimajom ba Jehova, ba li ebo ebo, ba li ka Esowo ntahngtahng. Esowo ma-n yehke re wahn tib nnoobo eljini ene. Esowo bꞌnehm bi lung-n no, yehke go ejannge, fere ko-n, ba a nahne go ege a nkpokosi ellennge.
1PE 2:10 Ngare nyehko ń jolo ane baka baka. Anv, wahn ebfere jol ane babe. Ngare nyehko ń kahnem ndon nyi Esowo. Anv, wahn ebfili Esowo ndon, yebtahm ka-n.
1PE 2:11 Akpondahme enyame, n kp-n rehke, eji ń li ajenne, a ajahmjahm go njini nyia, kana jo gbod, toono ejum ajehng ajehng ji kpo mell-n go egahne ntim. Tibre ngubjing, a etohko, bo li go ebta.
1PE 2:12 Jo limen eljini ni nno go ellong ane ba ki nyi Esowo. Bo lꞌjo bung abꞌbi bada nahne re wahn abi ane ba, bo bahke nyehne nnoobo enyahne, fere tehk Esowo efung bi á lꞌba.
1PE 2:13 Jo bumen atahm nya atubesi ba njini nyia, tib go esi ji Ntul a Jisos, afi jolo atahm nya ntul no nnen no ga gbal kpee,
1PE 2:14 afi jolo atahm nya atubesi ba á ma tum bo re, bo jo kak abi ane erem, fere jo tehk ane ba kpo lim nob nob.
1PE 2:15 Jo limen agboolo ane ba kil elkahne ejumjum, bo jo belle tib go egahna nnoobo nyi ń kpo lim. Tibre ana wo kpo kor Esowo.
1PE 2:16 Jolen ane ba ma for! Kana jo ko elforo enahne ni ḿ ma for, jo bulu ebꞌbi ajehng ajehng tv. Jolen alokeltum ba Esowo!
1PE 2:17 Jo kaken nne awohng awohng! Nong, abonane ebahne go ejang bi Jisos jo kor-n. Jo fahlen Esowo! Jo kaken ntul!
1PE 2:18 Alokeltum, jo limen ajehng ajehng ji babnso ejahne lꞌjo tong-n, wahn fere jo kak bo go mbang anyehng anyehng, afi bo nobo eljini, fere jol soom, afi bo kpꞌbibi.
1PE 2:19 A wo li elfuulu ni Esowo, ń lꞌkpuumu, eji bo kp-n kake erem mbol mbol, tibre ń kpꞌkahne ntir atahng nyi Esowo.
1PE 2:20 Nsehng anyi ḿ bahke lehke, ń lꞌkpuumu erem bi ń limi ebi, bo dv-n no? Ń lꞌfere kpuumu erem, eji ń kpꞌlimi nob nob, owo ḿ bahke bele eltuuru ni Esowo.
1PE 2:21 Erem bia bi Esowo lung-n no kak. Tibre yefono Kraist tob nyehne erem go egahne esi, owo á tib-n mbang nyi ḿ bahke jo toono,
1PE 2:22 ye jio ji ki lim abiafem anyehng anyehng. Efahnge ajehng ajehng nnene wukem go ege a nnyo.
1PE 2:23 Eji bo jo su-e akuk, á joom ko nkuk faange bo. Eji á jo nyehn erem, á tikem nehke bo. Á yehke ekunukpu eje kpee kunu Esowo bi kpo lam elam ji nno.
1PE 2:24 Yefono Kraist wo solo abiafem enyahre go ege a ngubjing, tahm a nya go ekros, eji e lꞌtob kpo, yaame abiafem, fere jol go elkpin ni nno. Go ege alok wo wahnge ḿ ma nob.
1PE 2:25 Tibre wahn jolo ana ejoro bi ma tan mbang. Anv, wahn ebfeere ba goji mbaabebul no kpo kuuru atohko enyahne.
1PE 3:1 Mbang nyꞌnehm nyi, wahn akal ane, ḿ bahke jo woomo alum ebahne go elwo, eji ń lꞌmal were bandiki ba kala taame tv alum Esowo ka Esowo. Bahke jo jol go egahne eljini, afi ḿ bungem go nnyo.
1PE 3:2 Bo bahke jo nyehn elkpin enahne ana li saang, fere jo nyehn ana ń kpo kak bo.
1PE 3:3 Nliibi nyi ń kpo liibi, kana jo liibi nliibi nyehka nyehka nyi nne kpꞌnyehne ana anebkal bandiki kpo liibi amahr amahr, fere jo tahng ebsi, fere jo kak nsol nyi bo limi go agul.
1PE 3:4 Nobo re wahn bel ano nya li go atahng, nya lꞌkꞌtiki rannge. Belen eljini ni li soom, wahn fere jol fidemm, tibre a wo li ano nya kpꞌnobo go esamahr bi Esowo.
1PE 3:5 Ano nya a nya anebkal ba mahne mahne bele no, anebkal ba jo kak Esowo, fere jo yehke ekunukpu ebo kunu Esowo. Bo jo woomo alum ebo go elwo.
1PE 3:6 Ano wo Sera jolo no, jo wuk Ebraham, fere jo lung-e re nfontahk. Wahn ba li abon ebe, ń lꞌlim nob nob, kꞌjo fahl ejum ajehng ajehng.
1PE 3:7 Aneblum fvfo, jo kahnen ana ḿ bahke jo fili akal ebahne, fere jo kak bo, jol eji bo ki bꞌbik a nahne. Tibre anebkal bahke tob bel ayare nya Esowo nya li elkpin a wahn a wahn fvfo. Jo limen ana, eji ero ebahne bi ń kpo kak lꞌkꞌjo kpaake go mbang.
1PE 3:8 Esꞌkohro, nobo re wahn ane kpee, wahn jol go ntir ntir anyehng. Jo tiiren ane bako, wahn fere bel elkoro atemtem ana abonanyehn nne, ane bako jo fil-n ndon, wahn fere jo rede elnahne.
1PE 3:9 Kana jo ko ebi, feere ebi! Bo lꞌsu-n akuk, kana jo ko akuk faange bo! Ga nob re wahn jo biri elfuulu ni Esowo tv bo. Tibre elfuulu ni, Esowo yehk-n no re wahn bel.
1PE 3:10 Ana nwer Esowo bungu re, “Nne awohng awohng no lꞌseb re á bel elkpin, afung nya kpꞌbake lꞌfere ba kpir-e, nyao nya á bahke bele eyebatahng, nong, nne noo kꞌkpe jo bung abꞌbi, fere jo kiimi afahnge,
1PE 3:11 á sennge njahm go abiafem alimi, fere jo lim nsol nyi kpꞌnobo. Nong, á jo nok, jo seb elkoono.
1PE 3:12 Tibre amahr nya Jehova kun goji atingitingi ane ebe. Á kpo wuungu atung go ero bi bo kpo kak. Ane ba kpo lim abꞌbi, Jehova kpo seenge bo abi amahr.”
1PE 3:13 Nne awo bahk-n ejum lim, eji ń kpꞌnoko re wahn lim ji kpꞌnobo?
1PE 3:14 Jol afi ń kpo nyehn erem go nnoobo nyi ń kpꞌlimi, ḿ bahke tiki bel elfuulu. Kana jo fahl bo, jol eko kꞌjo tan-n!
1PE 3:15 Nong, Kraist ko nji go egahna ntim. Jolen ane ba ma toobo ebjing, eji nne awohng awohng no lꞌjo bahb-n bade ekunukpu ji ń kpi no, ń lꞌjo lennge ka-e. Ń lꞌlim ano, jo bungen enange bem ana ane ba kpꞌkake atem.
1PE 3:16 Nong, atahng emahne jol saang, eji ane ba lꞌjo su-n, fere jo bung abꞌbi bada nnooba mbang nyi ń kpꞌtoono Kraist lꞌfere riki elbo ndon.
1PE 3:17 Lꞌfere kor Esowo re nne nyehn erem, ga nob re á nyehn erem, eji á kpi nnoobo lim, sehnge re á nyehn erem, eji á limi ebi.
1PE 3:18 Tibre yefono Kraist tob nyehne erem nkpel anyehng, tib esi abiafem. Nnooba nne noo nyehne erem ka wahr abi ane, eji á lꞌko-r song ka Esowo. Á kpoo go ngubjing, fere bel elkpin go etohko.
1PE 3:19 Eji á bele elkpin ni etohko, á kehm song kpiri atohko nya wob ngbekobo, fere bung alum Esowo tong bo.
1PE 3:20 Atohko nyao jolo atohko nya ki taame tv Esowo, eji Esowo kpuumu no ngare nyi Noa jo kono egbang bio. Abon amohk ane anehkeni ba woomo egbang bio, bo ba foro no go alahb mao.
1PE 3:21 Alahb mao ma kpꞌtibi ewohngalahb ji kp-n tahre. Ewohngalahb jia lohngem alahb awuumu yehke ndahn ndahn go ngubjing, lohngo ntir atahng nyi nno nyi ḿ bahke jo gboongo Esowo re wahn bel, tib go elnyahme ni Jisos Kraist nyahme no,
1PE 3:22 ye ji ma tahm go ejahbetul Esowo, song ji go eboblum Esowo, kpꞌfili babenjel, a atubesi ba li ona, a ajꞌjok ane.
1PE 4:1 Ana Kraist nyehne erem go ege a ngubjing, ano wo nobo re wahn tob bel ntir ana nyi Kraist bele no, eji ń lꞌbel eko. Tibre nne awohng awohng no lꞌnyehn erem go ngubjing, á kpo rahke abiafem alimi.
1PE 4:2 Nong, á kꞌkpe lim ejum ajehng ajehng ji kpo melle ane go bo a ntim ngare nyi á kpeke li go njini, sehngem ji kpo kor Esowo, ji ji á bahke jo lim.
1PE 4:3 Tibre ekidi eblab sehng ji ń jo lim nsol nyi kpo kor ane baka baka re bo jo lim. Wuku wuku ń jo famme yannge, fere jo lim ajehng ajehng ji lꞌkor-n, fere jo wo bꞌbuumu, jo li ebno, jo woomo go ellong anebe nwꞌwoko, fere jo jom eblom bi sahb sꞌsab.
1PE 4:4 Anv, ane baka baka ba ki nyi Esowo kpi bo esi kpo, eji ń kil elkpe lim esabsab eljini ni bo kpo lim. Owo wahnge bo kp-n suku.
1PE 4:5 Esowo bahke bahbe bo bade ejum ajehng ajehng ji bo limi no, ye ji ma toobo ebjing re á bahke lame anebe mbir mbir, fere lam ane ba ma kpo.
1PE 4:6 Esi jio ji wahnge, bo ma tob bung alum Esowo, tong ane ba ma kpo, eji bo lꞌbel elkpin ana ni Esowo go etohko, jol eji bo ma lꞌlam bo go ngubjing ana nne awohng awohng.
1PE 4:7 Esꞌkohlo ji nsol kpee bahke kohlo ebkabbe. Ano wo fvfo nobo re wahn kꞌlal, amahr enyahne jol sange sange, eji ń lꞌjo mal ero kak.
1PE 4:8 Ejum ji ga gbal kpee sehnge ejum ajehng ajehng li re wahn bel elkoro ni nno a nno atemtem. Tibre elkoro ni kpo bulu abiafem atahl nku a nku.
1PE 4:9 Jo vvren ajenne, elmemme kꞌjol go atahng.
1PE 4:10 Ana wahn, nne awohng awohng ma bel ayare nyanye, nya Esowo m-e ka. Nobo re wahn ko, jo lim nnoobo ka atemtem, ana ane ba kpꞌmale ajoobo ayare nya Esowo go elkuuru nob nob.
1PE 4:11 Nne awohng awohng no lꞌkehm bungu, nong, á jo bung alum Esowo. Nne awohng awohng no lꞌkehm loko, nong, á jo loko go eko ji Esowo kpo ka, eji Esowo lꞌjo bel ellub go ejum ajehng ajehng, ni kpo sehng go abo nya Jisos Kraist. Nong, ellub jol ka-e, a nsahm go njinanjini. Emen.
1PE 4:12 Akpondahme, kiin kpe kpo esi go nfubu erem bi ń kpꞌnyehne, bi ba re ba wuung-n. Kana tir re, erem bi ń kpꞌnyehne, nkpokosi ejum nyi.
1PE 4:13 Ga nob re wahn jo geere, eji ń kpꞌtob nyehn erem bi Kraist nyehne no, tib eji ń lꞌtob geere ngare nyi bo bahke lennge ellub ene.
1PE 4:14 Elfuulu bahke jolo ka-n, bo lꞌsu-n tib eji ń kpꞌtoono Kraist. Tibre etohko ji Esowo ji kpi ellub jia a nahne.
1PE 4:15 Nong, nne awohng awohng ewahne kꞌnyehn erem bi ane awulu, tohko jol ano ejv avohko, tohko fere jol ano abꞌbi alimi, a nnyo akake go nsol ane.
1PE 4:16 Nne lꞌnyehn erem tib eji á li nne a Kraist, nong, ndon ki-e jo fili, á jo ka na Esowo ellub go mbing nyio.
1PE 4:17 Tibre ngare ebrehng nyi elam bahke bomo. Abon Esowo ba, bo bahke gboko mbang lam bo. Elam lꞌfere bom go egahre, esꞌkohro elam ji ane ba ki taame tv nnoobo etib bi Esowo bahke jolo renan?
1PE 4:18 Ana nwer Esowo bungu re, “Lꞌjol ejahkjahk re etingi nne Esowo bel eltahre, kehm gohro jol renan goji nne abiafem no ki nyi Esowo?”
1PE 4:19 Owo fvfo nobo re ane ba kpꞌnyehne erem ana koro Esowo re bo nyehn, bo soro na asi, jo lim nnoobo, fere rod atohko ebo, kak Esowo go ebo, bi limi nsol kpee, ye jio ji kpi ekakesehk.
1PE 5:1 N kpꞌrehke anebkul ero ba wob go egahne ellong, eji me n tob li nnenkul ero, n fere jol ntianse, n nyehne ana Kraist nyehne erem go egame amahr. M bahke tob jol go ellong ane ba bahke bele ellub ni Esowo bahke lennge.
1PE 5:2 N kp-n rehke re wahn jo baabe ejoro bi Esowo kak-n go ebo. Kana jo lim ana bo bob-n na. Jo limen go elkoro. Kana jo lim eltum nio ana eltum akpohko. Jo limen na a ntim a ntim enyahne.
1PE 5:3 Kana jo seb re wahn jol atul ba ane bao ba bo kak-n go ebo. Nobo re wahn jol ane ba ejoro bahke jo leeme eljini enahne,
1PE 5:4 eji ntubesi abaabebul lꞌlohng ba, ḿ bahke bele ekpasi ntul ji ellub ene, ji lꞌkꞌtiki rannge.
1PE 5:5 Ano wo fvfo tob li ka wahn ji li ajangkun re, wahn woomo anebkul go elwo. Wahn ane kpee jo woomen atemtem go elwo. Jo reden elnahne, tibre nwer Esowo bungu re, “Esowo kpehme ko ane ba kpo geere, á kpo ka ane ba ma rede elbo nnoobo enye.”
1PE 5:6 Jo reden elnahne go esamahr Esowo bi gbale sehng, eji á lꞌmehl-n wahre go ege a ngare.
1PE 5:7 Jo roden afemfem enyahne kpee, wahn song ka-e, tibre ye wo kp-n tiiri.
1PE 5:8 Kana jo lal! Nong, amahr enyahne jol sange sange. Nnehm nnekv ewahne kpꞌjene yannge, jo biingi ana egabe ji kpꞌsebe nne no á bahk-e bobo li.
1PE 5:9 Yiimen tꞌtahne go mbang nyi Esowo, wahn fere ten nnehm, tibre ń kpꞌkahne re, abon Esowo bako ba li go njini kpee, bo kpꞌtob nyehn erem ana wahn kpꞌnyehne.
1PE 5:10 Eji ḿ ma nyehn erem mmongare ntiil, Esowo bi kpi nnoobo kpee, ye ji yehk-n no re wahn bel ellub ene, ni li go njinanjini, ni li goji Kraist, ye wo bahk-n limi, tete ḿ mal mbang enye go eltoono. Á bahk-n kake atahne, fere ka-n eko, eji nnene lꞌki-n nyeenge.
1PE 5:11 Nong, nsahm jol ka ye go njinanjini. Emen.
1PE 5:12 Me n nyon mmonkpehrekahba mmonwer noa ka Silvanus ji n kpo bum-e ana nkakesehk a mmonannee re, á ko ba ka-n. N kpꞌsebe re me n kak-n eltim fere tong-n re, nsol nyi m ma nyon a, nyi ḿ ma taame tv, fere kpꞌlimi, etingitingi nnoobo nyi Esowo nyi.
1PE 5:13 Aneb ero ba li go Bebilon, ba Esowo ma tob yehke bo kp-n kake nnyo. Mak mmon ewame re, me n tob kak-n nnyo fvfo.
1PE 5:14 Jo kaken atemtem nnyo go nnyo asodo mio mi elkoro. Nong, elkoono jol a nahne, wahn kpee ji li ka Kraist.
2PE 1:1 Me Saimon Pita ji li nlokeltum no Jisos Kraist, a ntiingetib ewe, n kpꞌnyono nwer nyia tv ane ba ma bel ekakesehk ji nno a nno ana wahr, tib eno alehke ji Esowo, a ji Jisos Kraist ntꞌtahre ewahre fvfo.
2PE 1:2 Nong, nnoobo, a elkoono jol go egahne ellong gbꞌgbal, go elkahne ni ń kpꞌkahne Esowo, a Jisos Ntul ewahre.
2PE 1:3 Esowo go ege a nsahm wo, á ma-r ka ejum ajehng ajehng ji li ka elkpin nfenfe, ji nne bahke koko, jol Esowo Esowo, tib go elkahne ni e kpꞌkahne nne noo no lung-r no tv elne re wahr jol go ege ellub, fere bel nnoobo enye.
2PE 1:4 Ano wo wahnge á ma nyam egburu enyam bi nno a nno tong-r, eji ń lꞌjol jang jang ana Esowo, ń lꞌtaame tv enyam bio, tib eji ḿ ma for go elbolo ni njini nyia ma bol. Nsol nyi kpo melle ane go bo a ntim re bo jo lim, nyi nyi ma wahng njini ma jol ano.
2PE 1:5 Esi jꞌnehm ana ji, nobo re wahn jo nok mbang anyehng anyehng, jo ko nnoobo budu go egahne eltaame, fere ko elkahne budu go egahna nnoobo,
2PE 1:6 fere jo bob elnahne antahng budu go egahne elkahne, fere jo ko elkpuumu budu go elbobo elnahne antahng, fere ko eltoono ni ń kpꞌtoono Esowo budu go egahne elkpuumu,
2PE 1:7 fere ko elkoro ni abonane ejahne kpo kor-n budu go egahne eltoono ni ń kpꞌtoono Esowo, fere ko elkoro ni ane kpee kp-n koro budu go egahne elkoro ni abonane ejahne kpo kor-n.
2PE 1:8 Ń lꞌbel nsol nyia, lꞌjol gbalee, ń nehm tiki jol akooko ane ba ma demme go elkahne nio ni ń kpꞌkahne Jisos Kraist Ntul ewahre.
2PE 1:9 Nne no tohko bel nsol nyia, yebwa amahr, á kpo nyehn advrehndv. Yebyini re abiafem enye nya mahne mahne, bo m-e ru wohng go.
2PE 1:10 Abonanee, ano wo fvfo nobo re wahn gbehd, lohko jol ana Esowo ma-n lung, fere yehk-n re wahn jol. Ń lꞌlim ano, ń nehm tiki gbo.
2PE 1:11 Ana wo bahke wahnge Esowo bi kpi nnoobo ka-n nsahm nyi ḿ bahke ma yel go ejahbetul ji li go njinanjini, ji Jisos Kraist ntꞌtahre ewahre, a Ntul ewahre.
2PE 1:12 Esi jia ji wahnge n kpo kon-n nsol nyia buumu ngare anyehng anyehng, jol eji ń kpꞌkꞌkahn nsol nyia, ḿ ma fere yiimi tꞌtahne go etingitingi ji ń kpi no.
2PE 1:13 N kpꞌtiri re, nꞌnob eji n kpeke li go elkpin re me n mell-n, eji n kp-n buumu nsol nyia.
2PE 1:14 Tibre n kpꞌkahne re, m bahke gulu elkpoko, ana Jisos Kraist Ntul ewahre tib-m no.
2PE 1:15 M bahke noko, lim mbang bum, eji ń lꞌjo buumu nsol nyia ngare nyi m ma tahm njini nyia sa.
2PE 1:16 Tibre e tohkem emongo ajehng ajehng ji wahr fumu no, eji e lennge nsahm nyi Jisos Kraist Ntul ewahre ka-n, a elbake ene ni á bahke bake. Wahr ba jolo ane ba nyehne njꞌjok ellub ene.
2PE 1:17 E jolo ona eji Esowo Nsoo ka-e ellub, fere tehk-e, ngare nyio nyi ellum lohngo go ellub nio ni nnen, ba tob-e, ni bungu re, “A wo li akor-m mmon ewame no kpo kor-m sꞌsehng.”
2PE 1:18 E wuku ellum ni lohngo go ejahbetul Esowo, tibre e jolo a ne go mbarebare ewong jio.
2PE 1:19 Ellum nio ebkpe yiimi ebung ji abanyehnamahr Esowo njahm gbalee, ji ji nobo re wahn jo kunu ekpu, tibre li ana etꞌrekahng ji kpꞌyake go edi ejannge tete efungfu se, elonlo ji efungfu kehme elyake go egahna ntim.
2PE 1:20 Go ngbokambang li re wahn kahn re, nnene limm, no bahke ma lennge enyehnamahr ji bo nyono go nwer Esowo antahng.
2PE 1:21 Tibre enyehnamahr ajehng ajehng limm, ji ane ko ba a ji, ana koro bo, sehngem ane ba etohko ji Esowo jo melle bo, bo ba jo bung alum Esowo.
2PE 2:1 Akimfahnge abanyehnamahr tob woomo go ellong ane wuku wuku jang jang ana akimfahnge atꞌtibi bahke tob woomo go egahne ellong. Bo bahke koko eltibi ni ki li go etingitingi, ni kpo bvvrv ba a ni, ba semme, fere ten Nde no gunu bo. Ano wo bahke wahnge bo rannge elbo elwaare.
2PE 2:2 Ane gbalee bahke toono mbang ebo, nyi li song kak go elrannge. Tib go bo esi wo bahke wahnge, ane jo bung ebi bada mbang nyi etingitingi.
2PE 2:3 Bo bahke jo baare amahr go nsol ane, fere jo tub-n aka nya bo fumu antahng, fere jo li-n nsehng. Ekidi eblab ji elam nong no kpi bo sik. Nne no bahke bo rannge kpehme tiki lal.
2PE 2:4 Eji babenjel limi abiafem, Esowo tahrem bo bum. Á rodo na bo, ro kak ebi edi, edi ji bo wob go agbekobo go ejannge, jehk kpꞌsiki efung elam.
2PE 2:5 Njini nyi mahne mahne, Esowo tahrem bum. Á tumu nnyel, nnyel ba bulu abi ane ba jolo go njini nyio. Á tahre Noa wo wo, ji jo tib ane ana bo bahke lehke eno go esamahr Esowo, fere tob tahre ane asehma bako fvfo.
2PE 2:6 Esowo lame Sodom a Gomorra, fere jahm kpee fi, sa atong atong, eji lꞌkꞌkpe tiki jol. Ane bao ba, Esowo ko re á tib abi ane bako ba bahke jini elliingi.
2PE 2:7 Á tahre Lot yake, ji jolo etingi nne, ye ji abi ane bao jo gbiing-e tib go bo ebi elkpin.
2PE 2:8 Eji etingi nne jio jolo a bo o, jo nyehn nsol ana nyio efung abehng abehng, fere jo wuk, jo maang-e go ege atahng sehng tib go abi nsol nya bo jo lim.
2PE 2:9 Jehova kpꞌkahne ana á kpo tahre ane ba kpꞌtoono mbang enye, yehke go elgaare, fere kuuru abi ane, bo jo nyehn erem sik efung elam,
2PE 2:10 asehngesehnge ane bao ba kpo jen go nnyam a ngubjing, jo lim nsol nyi ki li saang, nyi kpo kor bo, fere jo daange atubesi. Akimfahnge atꞌtibi bao kpi esahb. Bo kpo lim akuuku. Ntul awohng awohng kpehme lub bo, bo kpo su na bo.
2PE 2:11 Jol enjel nyi gbale gbal, fere bel nsahm sehnge akimfahnge atꞌtibi bao, bo kpehme ka bo ebi go mbang elsuku, bo lꞌyiimi go esamahr bi Jehova.
2PE 2:12 Ane bao kpo lim eljini ana ni enyam ekulugbe, bi ki kpi elkahne, bi bo jele bo re, bo jo bob bo, fere wul. Bo kpo su nsol nyi bo kil elkahne. Bo bahke kpoko tan ana enyam ekulugbe.
2PE 2:13 Bo bahke bele eltuuru ebo go abꞌbi nya bo kpo lim. Kpo kor bo re bo li nkak ngara njul, fere jo geere. Bo lꞌba woomo go egahne ellong, jo li nsol alehke, bo li ana adale nya li nne go ngubjing, a anyakenyake adehbe. Bo kpo li, fere jo bel eyebatahng eji bo kpꞌjene, jo nehm ane.
2PE 2:14 Amahr ebo ebsa go anebkal anebkal. Abiafem kpehme tiki gbal bo. Bo kpo were ane ba kpꞌdulu. Bobkpili amahr abaare mal kpee. Bo li ane ba Esowo ma demme bo.
2PE 2:15 Bobtan mbang, eji bo ma yaange mbang nyi nno sa, fere kpꞌsehnge go mbang nyehko. Bo kpi mbang nyi Belam toono, ji jolo mmon a Beor. Nsehng nyi abꞌbi alimi jo kor-e ellehke sehng.
2PE 2:16 Eji á limi abiafem, bo rehk-e rehke, tibre mbvankang nyi kil jo bung na, á bungu go ellum ni nne, fere kpan egboolo nnyehnamahr noo.
2PE 2:17 Akimfahnge atꞌtibi bao li ana abing alahb nya ma ka, ana akparesemsem nya nfeb kpꞌtahle yannge a nya. Esowo ebtoobo edi nkom ejannge bum bo, ji bo bahke jolo go njinanjini.
2PE 2:18 Bo kpo bung alum elgeere, nya ki lohng ejumjum. Bo kpo ko asabsab nsol njini nya kpo kor ane go ellimi ba a nya, ba were ane ba kpꞌna lohngo go ellong ane ba wob go ejannge.
2PE 2:19 Bo kpo nyam tong bo re, bo bahke limi bo, bo for, jol eji bofono antahng li li aju ka nsol nyi li go njini nyia, nyi bahke rannge. Tib ejum ji kpi nne, ji ji nne li nju ka-e.
2PE 2:20 Eji nne ma for go asabsab nsol nya njini nyia, tib go elkahne ni á kpꞌkahne Ntul ewahre Jisos Kraist ji li ntꞌtahre, á lꞌkpe feere, song yel go nsol nyio, nsol nyio lꞌbob-e, á bahke kpe sab sehnge ana wuku wuku á jolo no.
2PE 2:21 Jol ga nob ka ane bao li re, bo kahnem mbang nyi etingitingi, sehnge re bo kahn etingitingi jio, kehm fere yake mbarebara ntahm nyi bo ka bo.
2PE 2:22 Eblohko lim bo ana bo kpo tub elgan re, “Mbv kpo feere, song kpu akahle nya á kahle no li.” Elgan nehko kpe li re, “Ekuk ji bo m-e wulu alahb, á kpo feere, song yel adob, jo bannge.”
2PE 3:1 Akpondahme enyame, a wo li etoono nwer nyi m ma nyon tv-n. Go nwer ebal ebal nyi m ma nyon tv-n, n sebe re me n mell-n ntir atahng enyahne nyi nno, eji m ma-n buumu nsol nyia.
2PE 3:2 N kpꞌsebe re me n buum-n alum nya abarebare abanyehnamahr Esowo bungu no mahne mahne, fere tob buum-n ntahm nyi e yake no ka-n, wahr ji li abatiingetib ba Ntul a Jisos ji li ntꞌtahre.
2PE 3:3 Nobo re wahn gbo mbang kahn re, esꞌkohro afung, ane bandiki bahke jolo, ba bahke jo lim ana ji bahke jo kor bofono antahng. Bo bahke jo nyok-n re,
2PE 3:4 “Á nyame tong-n re, á bahke bake. Ye nona? Bomo ngare nyi babnsoo ejahre kpo no tete sik anv, njini ka tiki yaange, kpeke li ana jolo go ngare nyi Esowo limi no.”
2PE 3:5 Bo kpꞌfake asamahr ebo go nkpe, jol eji bo kpꞌnyehne etingitingi jia ji li re, Mahne mahne Esowo bꞌbung, elbung abola ndi kehm jolo. Ndi lohngo go alahb. Alahb ma á ko, lim ndi.
2PE 3:6 Alahb manehm ma bulu njini nyi mahne mahne, fere rannge kpee.
2PE 3:7 Ellum nꞌnehm ni Esowo bungu no, ni ni wahnge á ma kuuru elbung abola njini nyia kpꞌsiki efung bi á bahke jahme go agun. Á kpꞌkuuru njini nyia bum tete efung elam rehng, bi á bahke rannge abi ane.
2PE 3:8 Akpondahme wahn, kana jo yini ejum ji n yahke bung a, tibre goji Jehova efung abehng li ana nnya atahltahl nkpel ebal atahl awubu. Nnya atahltahl nkpel ebal atahl awubu li-e ana efung abehng.
2PE 3:9 Jehova kpehme laange ellimi ji á nyame no, ana egom jindiki kpo tir re, á kpo kunu afung afung. Jehova kpo kpooro, tibre á kpehme seb re nne awohng awohng kpo, tan. Á kpꞌsebe re, ane kpee gbo ndon, sennge njahm go bo abiafem.
2PE 3:10 Efung bi Ntul a Jisos bahke bake, á bahke gbede na ana nwajv. Efung bio, egburu erehm bahke jolo, tib eji elbung bahke tane. Nsol nyi li o bahke nyane tib go elfuubu agun nio. Njini bahke fehke a nsol a nsol enye kpee.
2PE 3:11 Eji nsol nyio bahke nyane ano kpee, anv, ane aba fuumu re wahn jol? Belen elkpin ni li eje eje, wahn jol Esowo Esowo,
2PE 3:12 eji ń kpꞌsiki re efung bio bi Esowo kpir-n. Jo noken, goji efung bio lꞌgulu elbiingi, bi elbung bahke lulu, fere fi kpee, nsol nyi li o fere nyane tib go elfuubu agun nio.
2PE 3:13 Wo, wahr kpꞌsiki elbung ni nfenfe, a njini nyi nfenfe, nyi bahke jolo nob nob, ana Esowo nyame no.
2PE 3:14 Akpondahme wahn, eji ń kpꞌjehke sik efung bio, jo gbehden, wahn kꞌbel ebꞌbi ajehng ajehng go esamahr Esowo. Jolen go elkoono!
2PE 3:15 Koon elkpuumu ni Jisos Ntul ewahre ana eltahre enahne. Ano wo fvfo Pol ekorokoro mmonanne ejahre nyono no tv-n go elkahne ni Esowo ka-e no.
2PE 3:16 Á bungu bada nsol nyia kpee go ege awer nya á nyono no. Go awer nyao, nsol nyindiki nyia, nyi kpꞌriidi go elkahne. Ane ba kil kahne ejumjum, a ane ba kil toono mbang anyehng kpo rod alum nyao, jo kpiidi a nya. Bo kpo tob ko alum nyandiki nya wob go nwer Esowo, jo lim ano. Eji bo kpꞌlimi ano, bo kpi elbo rannge.
2PE 3:17 Akpondahme enyame, ń kpꞌkahne nsol nyia wuku wuku. Jo gberen elnahne, eji abi ane ba kil bumu ntahm anyehng anyehng lꞌki-n were, fere nehm-n, fere mell-n go adi nya ń jehk no.
2PE 3:18 Jo gbalen go nnoobo nyi Ntul a Jisos Kraist ntꞌtahre ewahre, wahn fere gbal go elkahne ene. Nong, ellub jol ka-e anv tete go njinanjini. Emen.
1JO 1:1 E kpꞌnyono Alum nya elkpin tv-n, nyao nya jolo go mboma mbomo, nya e ma wuk, fere nyehn go egahre amahr. Wahr ebnyehn, fere kooro go egahre abo.
1JO 1:2 Elkpin nio eblohng ba, wahr ebnyehn. Owo wahng ka e kpꞌyiimi ntianse, jo tong-n bade elkpin ni li go njinanjini, ni jolo a Nsoo, ma fere lohng ba, e ma nyehn.
1JO 1:3 Nyao nya e ma nyehn, fere wuk, nyanehm o nya e kpꞌtob tong-n fvfo, eji ń lꞌbel elkoono a nahre, elkoono nio ni e kpi no a Esowo abola Jisos Kraist Mmon ewe.
1JO 1:4 E kpꞌnyono ana tv-n, eji eyebatahng ejahre lꞌsahb gbꞌgbal.
1JO 1:5 Etib bi ana bi e wuku goji Mmon ewe, bi bi e kp-n tiingi re, Esowo ellennge ni. Go ege, ejannge ajehng ajehng limm.
1JO 1:6 E lꞌtong re, e li go elkoono a Esowo, fere jo jen go ejannge, wahr ebkim efahnge. Elkpin enahre lohkem li go etingitingi.
1JO 1:7 E lꞌjen go ellennge, ana yefono antahng li go ellennge, e kpi elkoono atemtem. Alung ma Jisos Mmon ewe bahke jo ru ntim abiafem enyahre kpee.
1JO 1:8 E lꞌtong re, abiafem anyehng anyehng e kpimm, e kpi elnahre nehm. Etingitingi go egahre atahng wobem.
1JO 1:9 E lꞌfvvrv abiafem enyahre, ye li nkakesehk a nne no li go etingitingi, á bahke tahme ka-r go egahre abiafem, fere ru ntim enyahre, laade abꞌbi kpee.
1JO 1:10 E lꞌtong re, wahr abiafem e ka lim a lim, lohngo re, wahr ebrod Esowo bum ana nkimfahnga nne. Alum enye go egahre atahng wobem.
1JO 2:1 Abon ebame, n kpꞌnyono ana tv-n re wahn kꞌlim abiafem. Nne awohng awohng ewahre no lꞌfere lim abiafem, Jisos Kraist ji nne no nno bahke gboongo Nsoo ka-e.
1JO 2:2 Tibre Jisos wo gongo Esowo ka-r tib go egahre abiafem, abiafem nyanyahre nya nya sang, tob li ka abiafem nya njini kpee.
1JO 2:3 E lꞌbum atahm nya Jisos, owo e bahke sahb kꞌkahn re, e kp-e lohko kahn.
1JO 2:4 Nne no lꞌtong re, “N kp-e kahne,” kꞌfere bum atahm enye, ye nkimfahnga nne wo. Etingitingi go ege atahng wobem.
1JO 2:5 Nne awohng awohng no lꞌbum alum enye, ye wo, elkoro ni Esowo kp-e koro ma biingi go nseenge. Lꞌjol ano, e bahke lohko kahn re, e wob-e go atahng.
1JO 2:6 Nne no lꞌtong re, á li a Jisos, nobo re eljini ene jol ana ni Jisos.
1JO 2:7 Akpondahme enyame, n nehme nyon na ntahm nyi nfenfe tv-n. N kpꞌnyono nkꞌkula ntahm tv-n, nyio nyi ḿ bele go mbomannahb. Nkꞌkula ntahm nyio li ellum ni ḿ ma tohko wuk.
1JO 2:8 N kpꞌkpeke tob nyon ntahm nyi nfenfe fvfo tv-n, nyio nyi li etingitingi jio ji nne bahke ma nyehn goji Jisos, fere nyehn go egahne fvfo. Tibre ejannge kpꞌmale, etingitingi ellennge ni ma fere kehme elyake.
1JO 2:9 Nne no lꞌtong re, á kpꞌjene go ellennge, fere jo ko mmonannyehn ekv, á li nne no kpeke wob go ejannge.
1JO 2:10 Nne no mmonannyehn lꞌkor-e, á li nne no kpi njene njene go ellennge. Nne noo, ejumjum á kpimm ji bahke limi nne noko gbo yel abiafem.
1JO 2:11 Nne no lꞌko mmonannyehn ekv, á jehk go ejannge, fere kpꞌjene go ejannge. Á kpehme kahn edi ji á fi no. Tibre ejannge m-e tehm go amahr, á nehme nyehn.
1JO 2:12 N kpꞌnyono nwer nyia tv-n, abon ebame, tibre wahn ebbel eltahmeka go egahne abiafem tib go esi mbing nyi Kraist.
1JO 2:13 N kpꞌnyono nwer nyia tv-n, babnsoo, tibre ń kpꞌkahne nne no jolo go mbomannahb. N kpꞌnyono nwer nyia tv-n, ajangkun tibre wahn ebsehnge Ebinne jio. N kpꞌnyono nwer nyia tv-n, abon ebame, tibre wahn kpꞌkahne Esowo Nsoo.
1JO 2:14 N kpꞌnyono nwer nyia tv-n, babnsoo, tibre wahn kpꞌkahne nne no jolo go mbomannahb. N kpꞌnyono nwer nyia tv-n, ajangkun, tibre wahn kpꞌtahne, alum Esowo nyaa, wob go egahne atahng, wahn ebsehnge Ebinne jio.
1JO 2:15 Nong, njini kꞌjo kor-n, jol ejum ajehng ajehng ji li go njini. Nne awohng awohng no njini nyia lꞌkor-e, elkoro ni Nsoo go ege atahng wobem.
1JO 2:16 Ejum ajehng ajehng ji li go njini nyia, ji ane kpo yehke amahr ebo kunu, a ekor nsol ngubjing, go nsol nyi ane kpo geere kak, nyao ona kpee lohngem goji Nsoo, lohng go njini nyia.
1JO 2:17 Njini nyia bahke male kpee, a ejum ajehng ajehng ji li go njini, ji ane kpo seb re bo bel. Nne no lꞌlim mbang nyi Esowo, ye wo bahke kpini go njinanjini.
1JO 2:18 Abon ebame, esꞌkohro ngare nyi ma rehng a. Wahn ebwuk re, Nnekv no Kraist bahke bake. Jol anv, anebekv ba Kraist ebba gbalee. Owo wahnge e ma lohko kahn re, esꞌkohro ngare nyi ma rehng a.
1JO 2:19 Ane bao lohngo go egahre ellong, tibre bo jolo ane ba woomo go egahre ellong go nnyo a nnyo, jol ntim ebo, go egahre woomem. Li re bo lohko woomo go egahre ellong a ntim a ntim ebo, kehn bo jol soro asi a nahre. Wo anv, boblohng, eji lꞌlohko tib re, bo ane kpee lohkem woomo go egahre ellong.
1JO 2:20 Wahn ba li ane ba Esowo ma yaange Etingi Etohko wohng-n, owo wahnge ń kpꞌkahne ejum ajehng ajehng.
1JO 2:21 N kpꞌnyono nwer nyia tv-n, lohngem re wahn, etingitingi ń nehme kahn, ń kpꞌkahne. Fvfo, ń kpꞌtob kahn re, efahnge ajehng ajehng limm, ji kpo lohng go etingitingi.
1JO 2:22 Nne awo li Nkimfahnga nne noo? Nne no kil eltaame re, Jisos wo li Kraist, fere ten Nsoo, a Mmon, ye wo li Nnekv no Kraist.
1JO 2:23 Nne no lꞌten Mmon, yebtob ten Nsoo. Nne no lꞌtaame tv Mmon, Nsoo wob-e go atahng.
1JO 2:24 Nong, alum nya ń wuku go mbomannahb jol go egahne atahng. Nyao nya ń wuku go mbomannahb lꞌfere woomo go egahne atahng, ḿ bahke jolo ajehng a Nsoo, fere jol ajehng a Jisos Mmon ewe.
1JO 2:25 Elkpin ni li go njinanjini ni, Jisos nyame re á bahk-r kake.
1JO 2:26 N kpꞌnyono nwer nyia tv-n, tib ane bao ba kpꞌgare re bo nehm-n.
1JO 2:27 Tibre Etingi Etohko ji Esowo ma yaange wohng-n jia a nahne. Ń nehme kpe seb nne awohng awohng no bahk-n tibi. Etingi Etohko kpo tib-n ejum ajehng ajehng. Nsol nyi á kpo tib-n lohko li go etingitingi, afahnge sang. Jo bumen eltibi nio ni Etingi Etohko kp-n tibi, wahn sa ano a Kraist.
1JO 2:28 Abon ebame, saan ano a ne, eji e lꞌjol esahb esahb efung bi á bahke feere ba. Nong, wahr kꞌfeere njahm efung bio ana ane ba bo ma riki bo ndon.
1JO 2:29 Eji ḿ ma kahn re, Kraist li go etingitingi, nobo re wahn tob kahn re, nne awohng awohng no lꞌjo lim etingitingi, á li mmon Esowo.
1JO 3:1 Nyehnen egburu elkoro ni e kpꞌkoro Esowo, eji bo kp-r lungu re abon ba Esowo. E lohko li ano go etingitingi. Ejum ji wahnge njini nyia kil-r elkahne li re, bo ka kahn Esowo.
1JO 3:2 Akpondahme enyame, anv, wahr ebjol abon Esowo. Ka tiki lennge ana e bahke jolo. E kpꞌkahne re, Kraist lꞌba, e bahke yaange, jol ana ye. Tibre e bahk-e nyehne ana á li no.
1JO 3:3 Nne awohng awohng no ekunukpu eje li goji Kraist, á kpo bum elne saang, ana yefono Kraist li saang.
1JO 3:4 Nne awohng awohng no ma lim abiafem, yebrange ntahm nyi Esowo. Tibre abiafem li ejum ji kpo range ntahm nyi Esowo.
1JO 3:5 Ń kpꞌkahne re, Kraist ba re á ba sol abiafem enyahre tahm a nya. Abiafem anyehng anyehng go ege atahng wobem.
1JO 3:6 Nne awohng awohng no lꞌjol a Kraist, á nehm kpe jo lim abiafem. Nne awohng awohng no lꞌjo lim abiafem, á ka nyehn Kraist, jol we á ka kahn.
1JO 3:7 Abon ebame, kana taame re, nne awohng awohng nehm-n. Nne no lꞌjo lim etingitingi, á li etingitingi nne, jang jang ana yefono Kraist li etingitingi nne.
1JO 3:8 Nne no lꞌjo lim abiafem, á li ka nnehm, tibre nnehm bomo abiafem alimi go mboma mbomo. Ejum ji wahng ka Mmon no Esowo ba no, á ba re á ba rannge eltum ni nnehm.
1JO 3:9 Nne awohng awohng no Esowo jel-e no limm, no kpo kpe lim abiafem. Tibre yefono Esowo antahng bia a ne. Á nehm kpe ma sa go abiafem, tibre Esowo bi jel-e no.
1JO 3:10 Ana wo nne bahke ma liingi nne no li mmon Esowo, fere liingi nne no li mmon a nnehm. Nne awohng awohng no mmonannyehn tohk-e kor, kꞌfere lim ji li go etingitingi, ye mmon Esowo sang.
1JO 3:11 Tibre etib bi ana, bi ń wuku go mbomannahb, bi bungu re, wahr tiki bel elkoro atemtem,
1JO 3:12 wahr kꞌjol ana Ken ji jolo ka Ebinne, fere wul mmonannyehn. Jen ji wahnge á kehm-e wulu? Tibre nsol nyi á jo lim, joom nob. Nsol nyi mmonannyehn jo lim nyi nyi jo nob.
1JO 3:13 Abonanee, kiin jo kpo esi re njini nyia kp-n koko ekv.
1JO 3:14 E kpꞌkahne re, wahr ebsehng go elkv rehng go elkpin, tibre abonanee kpo kor-r kor. Nne no ki kpi elkoro, á kpeke li go elkv.
1JO 3:15 Nne awohng awohng no lꞌko mmonannyehn ekv, á li nwulane. Ń kpꞌkahne re, nwulane awohng awohng limm, no kpi elkpin ni li go njinanjini go ege atahng.
1JO 3:16 Ana wo wahnge e ma kahn ana elkoro li no, tib eji Kraist yake elkpin ene ka, tib go egahre esi. Owo tob fuumu re, wahr tob yake elkpin enahre ka go esi ji abonane ejahre.
1JO 3:17 Lꞌjol re nne ebfang afang nya njini nyia, á lꞌnyehn mmonannyehn ejum m-e lehng, á lꞌlahm re, we á nehm ka, á bahke ma bung renan re, elkoro ni Esowo nia, wob-e go ege atahng?
1JO 3:18 Abon ebame, nong, wahr kꞌbel elkoro go alum nnyo nya nya, wahr belen etingitingi elkoro ni kpo lohko lim etingitingi.
1JO 3:19 Ana wo e kpꞌkahne re, e li ka etingitingi jio. Ana wo e bahke goomo ntim enyahre, yiimi go esamahr bi Esowo.
1JO 3:20 Ngare anyehng anyehng nyi ntim enyahre lꞌka-r ebi, owo e bahke kahne re, Esowo gbale sehnge ntim enyahre, á kpꞌkahne ejum ajehng ajehng.
1JO 3:21 Akpondahme enyame, ntim enyahre tohk-r ka ebi, e kpi esahb go esamahr bi Esowo.
1JO 3:22 E kpo bel ejum ajehng ajehng ji e lꞌbahb-e, tibre e kpꞌbumu alum enye, fere jo lim ji kp-e koro.
1JO 3:23 Atahm enye nya a, nya li re, wahr taame tv Jisos Kraist Mmon ewe, fere bel elkoro atemtem, ana á tong-r no.
1JO 3:24 Ane kpee ba kpꞌbumu atahm enye, bo wob-e go eltim, ye tob wob go bo a ntim. Ana wo e kpꞌkahne re Esowo wob-r go egahra ntim, tib á ma-r ka etohko eje.
1JO 4:1 Akpondahme enyame, kana jo taame tv etohko ajehng ajehng! Jo wuungen atohko, wahn jo seb kahn, joare bo lohng goji Esowo. Tibre akimfahnge abanyehnamahr gbalee eblohng kpꞌyannge go njini nyia.
1JO 4:2 Ana wo ḿ bahke kehm kahne, joare etohko jio ji Esowo ji. Etohko ajehng ajehng ji lꞌyiimi ntianse re Jisos Kraist ba, ba ko ngubjing nyia nyi nne, etohko ana jio ji lohng goji Esowo.
1JO 4:3 Etohko ajehng ajehng ji tohko fere yiimi ntianse ka Jisos, lohngem goji Esowo. Etohko jio, Nnekv a Kraist wo, ye jio ji ḿ ma wuk re á kpꞌbake. Tibre etohko jio ebsi bꞌba anv a.
1JO 4:4 Abon ebame, wahn li ka Esowo. Wahn ebsehnge akimfahnge abanyehnamahr bao. Tibre etohko jio ji wob-n go egahne atahng kpi nsahm sehnge etohko jio ji li go njini.
1JO 4:5 Abanyehnamahr bao li ka njini, owo wahnge alum nya bo kpo bung li nya njini. Owo fvfo, njini kpo wuungu bo atung.
1JO 4:6 Wahr li ka Esowo. Nne awohng awohng no lꞌkahn Esowo kpo wuung-r atung. Nne no ki li ka Esowo, wahr á kpehme wuungu atung. Ana wo wahr bahke kahne Etingi Etohko, fere kahn etohko ji kpo kiimi afahnge.
1JO 4:7 Akpondahme enyame, nong wahr bel elkoro atemtem, tibre elkoro lohng goji Esowo. Nne no lꞌbel elkoro, Esowo bi jel-e no. Á kpꞌkahne Esowo.
1JO 4:8 Nne no ki kpi elkoro, Esowo á nyimm. Tibre Esowo elkoro ni.
1JO 4:9 Ana wo Esowo tib-r elkoro ene, eji á tumu mmon mmon awohng ewe tv go njini nyia, eji á lꞌba ka-r elkpin.
1JO 4:10 Ana wo elkoro li no. Lohngem re wahr ba, Esowo kor-r no. Wahr ba koro na Esowo, owo á kehm tumu mmon ewe, ba kpo go egahre esi, eji á lꞌgong-e tib go egahre abiafem.
1JO 4:11 Akpondahme enyame, Esowo, wahr lꞌkor-e ano, nobo re wahr tob bel elkoro atemtem.
1JO 4:12 Nnene limm, no ma nyꞌnyehn Esowo. E lꞌbel elkoro atemtem, Esowo wob-r go egahra ntim, fere lim elkoro ene gbal go egahre ntim, fere jol go nseenge.
1JO 4:13 Ana wo e kpꞌkahne re, wahr wob-e go ege atahng, á tob wob-r go atahng, tibre á ma-r ka etohko eje.
1JO 4:14 Wahr ebnyehn, fere yiimi ntianse re, Esowo Nsoo tumu mmon ewe re, á ba jol ntꞌtahre no njini.
1JO 4:15 Nne awohng awohng no lꞌyiimi ntianse re, Jisos Mmon Esowo wo, Esowo wob-e go ege atahng, á tob wob Esowo go atahng.
1JO 4:16 Owo fvfo, e kpꞌkahne, fere taame tv elkoro ni wahr koro Esowo. Esowo elkoro ni. Nne no lꞌbel elkoro, á wob Esowo go atahng, Esowo tob wob-e go atahng.
1JO 4:17 E tohko fahl, e lꞌyiimi go esamahr bi Esowo efung elam bi kpꞌbake, lohngo re, elkoro enahre ebgbal kpee, biingi go nseenga nseenge. Tibre ana Kraist li no, ano wo fvfo e bahke tob jol go njini nyia.
1JO 4:18 Elkoro, elfahle anehng anehng kpimm. Etingitingi elkoro ni nno a nno kpo kam efahlfahl yake go. Tibre elfahle kpo jen a erem. Nne no kpo fahl, elkoro ene ka gbal, biingi go nseenge.
1JO 4:19 E kpi elkoro, tibre Esowo, wahr ba gbo mbang kor-e.
1JO 4:20 Nne awohng awohng no lꞌtong re, “Esowo kp-m koro!” fere jo ko mmonannyehn ekv, ye nkimfahnga nne wo. Eji mmonannyehn no á kp-e nyehne kil-e elkoro, Esowo bahk-e koro renan, ye ji á kal-e nyꞌnyehn?
1JO 4:21 Ntahm nyi ana, nyi Kraist ka-r no, nyi bungu re, Nne no Esowo lꞌkor-e, nobo re mmonannyehn tob kor-e.
1JO 5:1 Nne awohng awohng no lꞌtaame re, Jisos wo li Kraist, ye mmon Esowo wo. Nne awohng awohng no nde lꞌkor-e, mmon ewe bahk-e tob kor.
1JO 5:2 Esowo lꞌkor-r, e lꞌbum atahm enye, ana wo e bahke kahne re, abon Esowo kp-r koro.
1JO 5:3 E lꞌbum atahm enye, jia lohngo re, á kp-r koro. Atahm enye riidem.
1JO 5:4 Nne awohng awohng no Esowo jel-e no, á kpꞌgake njini nyia. Eltaame enyahre ni e kpꞌtaame ni wahnge e kpꞌgake njini nyia.
1JO 5:5 Nne awo bahke ma ga njini nyia? Nnene limm, sehngem nne no kpꞌtaame re, Jisos wo li Mmon Esowo, ye wo bahke ma ga njini.
1JO 5:6 Jisos Kraist wo li nne no ko alahb, a alung ba a ma. Á koom alahb ma ma ba a ma. Á ko alahb ba a ma, a alung. Etingi Etohko ji li ntianse, tibre Etingi Etohko, etingitingi ji.
1JO 5:7 Li ntianse era,
1JO 5:8 Etingi Etohko, a alahb, go alung. Bo kpee ebtaame bum nnyo amehng.
1JO 5:9 E kpo taame tv alum ntianse nya nne kpo bung. Esowo lꞌyiimi ntianse, ntianse nyio nyi bahke ga tahne, nyi á yiimi ka Mmon ewe.
1JO 5:10 Nne no lꞌtaame tv Mmon ewe, á kpi ntianse nyio go ege eltim. Nne no tohko taame tv Esowo, yebrod Esowo bum ana nkimfahnga nne. Tibre á taamem tv ntianse nyi Esowo yiimi no ka Mmon ewe.
1JO 5:11 A wo li ntianse nyi li re, Esowo ma-r ka elkpin ni li go njinanjini. Elkpin nio ni li goji Mmon ewe.
1JO 5:12 Nne no lꞌko Mmon, á kpi elkpin. Nne no tohko ko Mmon no Esowo, elkpin á kpimm.
1JO 5:13 N kpꞌnyono nwer nyia tv wahn ji ma taame tv mbing nyi Mmon no Esowo, eji ń lꞌkahn re, ń kpi elkpin ni li go njinanjini.
1JO 5:14 Ana wo e kpo sahb Esowo, tibre e lꞌbahb ajehng ajehng ji kor-e no, á kpo wuk-r wuk.
1JO 5:15 E lꞌkahn re, ajehng ajehng ji e lꞌbahb-e, á kpo wꞌwuk, e kpꞌtob kahn fvfo re, e bahke bele ajehng ajehng ji e lꞌbahb-e.
1JO 5:16 Nne awohng awohng no lꞌnyehn mmonannyehn ma lim abiafem nya ki li nya elkv, nobo re á kak ero ka Esowo. Esowo bahke fere ka-e elkpin. Jia li ka ane bao ba ki lim abiafem nya elkv. Abiafem nyandiki nya elkv nya. Me, wahn n tongem re, wahn kak ero ka Esowo bade elkohn abiafem nyao.
1JO 5:17 Ebꞌbi ajehng ajehng, abiafem nya. Elkohn abiafem nyandiki nyaa, nya ki li nya elkv.
1JO 5:18 E kpꞌkahne re, nne awohng awohng no Esowo jel-e no kpehme lim abiafem. Nne no Esowo jel-e no, Jisos wo kpo baab-e. Ebinne jio we nehm ma lim ejumjum.
1JO 5:19 Wahr kpꞌkahne re, wahr li ka Esowo. Njini nyia kpee wob go elwo ni Ebinne jio.
1JO 5:20 Wahr kpꞌkahne re, Mmon Esowo ebba, ba ka-r elkahne, eji e lꞌkahn Esowo bio bi li go etingitingi. E wob nne nno no li go etingitingi go atahng, a Jisos Kraist Mmon ewe. Ye wo li etingitingi Esowo, a elkpin ni li go njinanjini.
1JO 5:21 Abon ebame, yaamen a eblom!
2JO 1:1 Me nnenkul, me wo kpꞌnyono nwer nyia tv nnenkal no Esowo m-e yehke, a abon abon ebe, bo ji kp-m koro, tib eji e kpꞌtoono etingitingi. Me ntahngtahng sang a kp-m koro, a kpꞌtob kor ane kpee ba kpꞌkahne etingitingi.
2JO 1:2 Tibre etingitingi ji wob go egahre ntim bahke jolo a nahre ano ano go njinanjini.
2JO 1:3 Nnoobo, ndon, a elkoono ni lohng goji Esowo Nsoo, a Jisos Kraist Mmon a Nsoo bahke jolo a nahre, a etingitingi, go elkoro.
2JO 1:4 Atahng jo yeb-m sehng, eji n nyehne re, abon ebahne bandiki kpꞌtoono etingitingi, jang jang ana Nso ejahre tong-r no.
2JO 1:5 Nnenkal, n kp-a gboongo re, wahr bel elkoro atemtem. A ntahm nyi nfenfe sang n kpꞌnyono tv-a. Ntahm nyi e bele go mbomannahb nyi.
2JO 1:6 Elkoro lohngo re, wahr jo bum atahm enye. Ntahm nyi ana, nyi ń wuku go mbomannahb re wahn jo jen go elkoro.
2JO 1:7 Tibre anehm ane gbalee eblohng yel go njini, ane ba kil eltaame re Jisos Kraist ba go ngubjing. Elkohn nne noo nnehmane wo, ye Nnekv a Kraist wo.
2JO 1:8 Gberen elnahne, eji ń lꞌkꞌtane ejum ji e limi eltum kehm bele, eji ń lꞌbel eltuuru enahne kpee.
2JO 1:9 Nne awohng awohng no tohko sa ano ano, jo toono eltibi ni Kraist, á lꞌta nnyab, Esowo limm a ne. Nne no lꞌsa ano, jo toono eltibi nꞌnehm, Nsoo, a Mmon, bo li a ne, bo ane abal abal.
2JO 1:10 Nne awohng awohng no lꞌba go egahne, á tohko ko eltibi nio ba a ni, kana ye ko, kak go egahne ntahk. Kana ye nnyo kak!
2JO 1:11 Tibre nne no lꞌkak-e nnyo, á li ana nne no kpo lim ebꞌbi eltum nio a ne.
2JO 1:12 N kpi nsol gbalee nyi kehn n jol-n tongo. Me nehme kor re me n ko alahb nwer, nyon go ekpake nwer. N kpꞌbumu re, m bahke bake ba nyehn-n, fere bung a nahne antahng antahng, eji eyebatahng ejahre lꞌbiingi go nseenga nseenge.
2JO 1:13 Abon ba mmonanne no nkal no Esowo m-e yehke, kp-n kake nnyo.
3JO 1:1 Me nnenkul, me wo kpꞌnyono nwer nyia tv Gayus ekpondahme ejame, ye ji kpo kor-m, tib eji e kpꞌtoono etingitingi.
3JO 1:2 Ekpondahme ejame, n kpꞌkake ero re, ejum ajehng ajehng eja jol nob nob, wo fere jol go efel, tib eji n kpꞌkahne re, etohko eja jia nob nob.
3JO 1:3 Atahng jo yeb-m sehng, eji abonanee bandiki ba no, ba yiimi ntianse re, a kpꞌtoono etingitingi, ano wo a kpꞌlohko toono.
3JO 1:4 Eyebatahng ajehng ajehng limm, ji m bahke kpe bel, sehnge jia ji m ma wuk re, abon ebame kpꞌtoono etingitingi.
3JO 1:5 Ekpondahme ejame, li nnoobo ejum sehng eji a kpꞌkake abonanee ebo go mbang anyehng anyehng, asehngesehnge ajenne.
3JO 1:6 Bobyiimi ntianse go esamahr aneb ero bade elkoro ni a kpi no. Titi, lub kak bo ebo go bo eljen ji bo bahke tahme. Lim ano go mbang nyi bahke koro Esowo.
3JO 1:7 Tibre mbing enye nyi wahnge bo ma tahm eljen jio. Bo kpehme ko ejum ajehng ajehng goji ane baka baka ba ki nyi Esowo.
3JO 1:8 Wahr ba fuumu re, wahr kak elkohn ane bao ebo, eji e lꞌtob jol ane ba kpꞌtob lim eltum ka etingitingi ana bo.
3JO 1:9 Me n nyon nwer tv aneb ero. Diotrefes ji kpo kor-e re á jol ntubesi abo, ebten alum enyahre.
3JO 1:10 Ngare nyi n lꞌba go, owo m bahke ba bung nsol nyi á ma lim, ana á kpꞌbungu abi alum nya ki li go etingitingi tob-r. Jol tvtv o, we nehme gbal, á kpehme vvrv abonanee, bo lꞌba. Á kpo sahde ane ba kpo seb re bo jo vvrv abonanee, fere jo kam ane bao yehke go ero.
3JO 1:11 Ekpondahme ejame, ka jo leeme ebi! Jo leeme ji kpꞌnobo! Nne no kpo lim nnoobo, á li ka Esowo. Nne no kpo lim ebi, á ka nyehn Esowo.
3JO 1:12 Ane kpee kpo yiimi Demetrius ntianse. Yefono etingitingi kpꞌtob yiim-e ntianse. Wahr fvfo, e kpo tob yiim-e ntianse. A kpꞌkahne re ntianse enyame li go etingitingi.
3JO 1:13 N kpi nsol gbalee nyi kehn n jol nyono tv-a. Me nehme kor re me n ko alahb nwer, a ebti nwer nyon.
3JO 1:14 N kpꞌbumu re, m bahk-a gulu elnyehne, e fere bung atemtem.
3JO 1:15 Nong, elkoono jol a na. Ate eba kp-a kake nnyo. Kak ate ebahre nnyo, bo ane kpee, go nne awohng awohng.
JUD 1:1 Me Jud wo, ji li nlokeltum no Jisos Kraist, me ji li mmonannyehn Jems, n kpꞌnyono nwer nyia tv ane ba Esowo ma lung bo, bo jio ji kpo kor Esowo Nsoo, bi ma-n kuuru bum Jisos Kraist.
JUD 1:2 Nong, Esowo kpe-n budu ndon enye gbalee, a elkoono, go elkoro.
JUD 1:3 Akpondahme enyame, sahb kor-m kor re me n nyon tv-n bade eltahre ni e ma bel jang jang egom egom. Anv, me n seb kahn re, ga li re me n nyon nwer tv-n, nyi m bahk-n rehke re wahn nok ka etingitingi ji Esowo ma si yꞌyake kak ane ebe go ebo.
JUD 1:4 Tibre egom ane bandiki ba Esowo kil jo lub bo, ebba roongo yel go ero. Bobfere yaange nnoobo nyi Esowo ebahre, kpꞌtaame re ane jo famme yannge. Bobten Jisos Kraist Ntul ewahre no li ntubesi ewahre ntahngtahng. Esowo nyono wuku wuku re, bo bahke lehke ebi jio.
JUD 1:5 Jol eji ḿ ma kꞌkahn nsol nyia kpee, n kpꞌsebe re me m buum-n ana Jehova tahre abon Israel, yehke go ndi nyi Ijib. Eji ma kang, á rꞌrannge ane ba ki taame.
JUD 1:6 Babenjel fvfo ba ki ma tob kuuru etul ebo, eji bo ta nnyab, tahm adi ellene ebo sa, Esowo kꞌkak bo agbekobo nya bo lꞌkꞌma lohng go njinanjini, fere kpi bo kuuru go edi ejannge, kpꞌsiki egburu efung elam.
JUD 1:7 Sodom, a Gomorra, a ajahbe nya jolo sennge bo kak jo limi eljini ana ni enjel nyao jo lim. Bo yake elbo ka go ebi elkpin, fere jo lim elkohn abiafem ni bo jo noongo a ane ba ki fuumu re bo noongo a bo. Esowo ebko bo, lim ejum erehke, tib eji bo kpꞌnyehne erem bi ellulagun ni li go njinanjini.
JUD 1:8 Mbang nyꞌnehm nyi abaleemalem baa kpo lim abiafem tob agubjing ebo. Bo kpehme taame re, Esowo jo fili bo. Bo kpo su na ajꞌjok ane ba li go ero.
JUD 1:9 Jol Maikel ji li ntubesi enjel limem ano. Eji bo jo taange abola nnehm, fere jo lim nfaabe bade ekv ji Moses, Maikel sahbem su nnehm, fere lam-e. Ji á bungu no, á bungu re, “Nong, Esowo nyam-a!”
JUD 1:10 Wo, ane bao kpo su nsol nyi bo kil elkahne. Nsol nyehka nyehka nyi njini nyia, nyi nyi bo kpꞌkahne ana enyam ekulugbe kpꞌtob kahn nsol, nyio nyi kpꞌrannge bo.
JUD 1:11 Eyuu a bo! Tibre bo kpꞌjene go mbang nyi Ken. Bobyake elbo ka, fere kpꞌtoono mbang nyi Belam tane no tib go esi akpohko. Bobrannge ana Kora rannge no, ji lame kak Esowo.
JUD 1:12 Bo li ana anyakenyake adehbe go egahna nkak nyi ń kpo li tib elkoro ni ń kpi atemtem, tib eji bo kpi elrang lim. Jol ndon bo kpehme be. Bo kpo kpur elbo wo wo. Bo li ana akparesemsem nya kil jo na elahb, nya nfeb kpo kpu, tahm a nya. Bo li ana nti nyi kil jo kab akab ngare nyi nti kpo kab. Bo li ana nti nyi bo ma melle, nyi ma kpo nkpel ebal.
JUD 1:13 Bo li ana ebuku ji nne lꞌkꞌma lim re rahke. Nsol ndon nyi bo kpo lim kpꞌtibi ana nfahl ebuku. Bo li ana alonlo nya ma be elbal. Esowo ebtoobo edi ji nkom ejannge li no bum bo. Owo bo bahke woomo go njinanjini.
JUD 1:14 Enohk wo jolo nne no biingi ane asehma bomo goji Adam. Ye wo tob nyehn enyehnamahr jia bade elkohn ane baa re, “Nyehn ana Ntul ma ba a abarebare ane ebe ba li mbud a nkunu,
JUD 1:15 re á ba lam ane kpee, fere tib ane kpee ba kil jo kak Esowo abꞌbi nsol nya bo lim-e no go mbang nyi bo lꞌkꞌkpe ma faabe, fere tib aneb abiafem ba kil jo kak Esowo alum kpee nya bo jo bung egban egban tob-e.”
JUD 1:16 Bo li ane ba kpo memme, ba ejum ajehng ajehng kil jo nob go bo esamahr. Bo kpꞌtoono nsol nyi kpo melle bo go bo a ntim. Bo kpo wor anyo kunu elbo, fere jo tehk ane go nnyo a nnyo, eji bo lꞌli bo nsehng.
JUD 1:17 Akpondahme, buumen enyehnamahr ji abatiingetib Jisos Kraist, Ntul ewahre jo nyehn.
JUD 1:18 Bo tong-n re, “Esꞌkohro ngare anyok ane bahke jolo, ba kpꞌtoono nsol nyi kpo melle bofono antahng go bo a ntim, nyi ki li nyi Esowo.”
JUD 1:19 Ane bao kpo ko nyꞌyabe ba a nyi. Bo li aneb njini. Etingi Etohko bo kpimm.
JUD 1:20 Akpondahme enyame, jo kaken atemtem ebo, eji ń lꞌgbal go nsol nyi Esowo, nyi li abarebare nsol nya sahb bꞌbar. Jo kaken ero go nsahm nyi Etingi Etohko.
JUD 1:21 Jo kuuren elnahne, wahn sa ano go elkoro ni Esowo, eji ń kpꞌsiki Jisos Kraist Ntul ewahre no bahk-n kake elkpin ni li go njinanjini tib go ege a ndon.
JUD 1:22 Nong, ane ba kpo faabe jo fil-n ndon.
JUD 1:23 Tahren egom jindiki yehke go agun. Jo tiben ndon nyi li semme elfahle. Nong, ewobo ji kpi adale nyao nya abiafem jo sab-n.
JUD 1:24 Nong, ellub, a agbal, a nsahm, a eko jol ka nne no bahk-n ma fili, ń kꞌgbo, fere ko-n je a nahne go ege esamahr bi ellub ene, eji ń lꞌjol ane ba ki kpi ebi ajehng ajehng, fere jo bel eyebatahng. Ye wo li Esowo ntahngtahng, bi jolo mahne mahne, bi li anv, bi bahke jolo go njinanjini, ye ji tahr-r no sehng go abo nya Jisos Kraist Ntul ewahre. Emen.
REV 1:1 Nwer nyia bo nyono nsol nyi Jisos Kraist lennge no, nyi Esowo ka-e no re á tib alokeltum ebe, eji bo lꞌkahn ji bahke gulu ellimi. Jisos jo tumu enjel tv nlokeltum ewe Jon, á jo ba lennge nsol nyio ka-e,
REV 1:2 Jon jio ji jo yiimi ntianse ka alum Esowo, fere jo yiimi ntianse ka etingitingi ji Jisos Kraist bungu no, a nsol kpee nyi á nyehne no.
REV 1:3 Elfuulu bahke jolo ka nne no lꞌlung alum nya enyehnamahr ji Esowo. Elfuulu bahke jolo ka ane ba bahke jo wuk alum nya bo nyono no, fere jo bum. Tibre ngare ebkabbe, nyi nsol nyio kpee bahke limi.
REV 1:4 Me Jon, me wo kp-n kake nnyo, wahn aro nyao na asehma nya li go Esia. Elfuulu, a elkoono jol a nahne, ni lohng goji Esowo bi li anv, bꞌnehm o bi jolo mahne mahne, bꞌnehm o bi bahke kpe feere ba, elfuulu, a elkoono ni lohng goji atohko nyao na asehma nya yim go mbuksong eti etul ji Esowo,
REV 1:5 ni tob lohng goji Jisos Kraist ji jolo ntianse nyi bele ekakesehk, ye ji li ngbokambang a nne no nyahme go elkv. Ye wo li ntul no atem atul ba li go njini nyia. Ye wo li nne no e kor-e no, no ma lim re, wahr for go egahre abꞌbi tib go ege alung,
REV 1:6 fere lim-r re wahr jol atul, fere jol abalimajom ba Esowo Nde. Nong, ellub jol ka-e, a nsahm go njinanjini.
REV 1:7 Á bahke gulu elbake go akparesemsem. Nne awohng awohng bahk-e nyehne, budu ane bao ba jahm-e elkong. Ye wo bahke wahnge nnahb anyehng anyehng nyi li go njini bahke kehme ellingi ndon ndon. Bahke jolo ano. Emen.
REV 1:8 Jehova no gbale sehng, no li anv, nonehm no jolo mahne mahne, nonehm no bahke kpe feere ba, á kpꞌbungu re, “Me wo li Alfa, me wo li Omega.” (Ji lohngo re, mbomannahb, a esꞌkohlo.)
REV 1:9 Me wo li Jon mmonanne ejahne ji kpꞌtob nyehn erem a nahne, me n tob li etul bꞌnehm bi wahn ma li, fere kpꞌtob kpuumu erem a nahne, eji e li ka Jisos. Bo rod-m rod kak go ejahbe ji li go elka alahb, ji bo kpo lung re Patmos, tib go esi ji alum Esowo nya n jo bung, a ntianse nyi n jo yiimi ka Jisos.
REV 1:10 Etingi etohko rod-m rod tahm a name go efung bio bi Jehova. N wuku ellum ni bungu wahre wahre go egama njahm, ni jolo ana ntang.
REV 1:11 Ellum nio bungu re, “Nyon nsol nyi a bahke nyehne, wo kak go nwer, song tum tv aro na asehma, ero bi li go Efesus, a bi li go Smirna, a bi li go Pergamum, a bi li go Tiatira, a bi li go Sardis, a bi li go Filadelfia, go ero bi li go Laodisea.”
REV 1:12 N kehm keebe re me n nyehn nne no jo bung a name. Eji n keebe no, n kehm nyehne etꞌrekahng na ebsehma bi bo limi go agul.
REV 1:13 Go elka elka ni atꞌrekahng nyao, n nyehne ejum yim no go elfoongo ni nne. Á kake ekpawobo ji badd-e tete rehng akpade, fere gbaange egbaange agul go ege ekꞌkv.
REV 1:14 Esi eje, a alv enye jo bare kparaang. Amahr enye jolo ana eblikagun.
REV 1:15 Akpade enye jolo ana ekuungu ji li gele gele. Tibre bo kake agun. Ellum ene ni á bungu no jolo are egburu ewahl elahb ji.
REV 1:16 Á fili elonlo na ebsehma go ege eboblum. Ekahngkahng bi jo kong njahm ebal ebal lohngo go ege a nnyo. Esamahr ebe jo ya ana njul kpo ya daan.
REV 1:17 Eji n nyehn-e no, n kehm gboko go ege alata ana nne no ma kpo. Á kehm-m kunu eboblum ebe, kehm bungu re, “Ka fahl, me wo li ngbokambang, me wo li nkahlanjahm.
REV 1:18 Me wo li nne no li go elkpin. N kpꞌkpo, anv, me n noa go elkpin. M bahke jolo ano ano go njinanjini. Me wo, elkv wob go egame ebo. Me wo kpi ejahbe akvne.
REV 1:19 Jo nyon nsol nyi a ma nyehn, nsol nyi li anv, a nsol nyi bahke limi.
REV 1:20 Ana wo nkpokosi nyi a nyehne no lohngo no, eji a nyehne elonlo ebsehma go egame eboblum, fere nyehn etꞌrekahng ebsehma. Elonlo ebsehma bio lohngo enjel nya aro nyao na asehma. Etꞌrekahng ebsehma bio lohngo aro asehma nyao.”
REV 2:1 “Nyon tv enjel nyi ero bi Efesus re, Alum nya ana, nya nne no fili elonlo na ebsehma go eboblum yahke bung, ye ji kpꞌjene go elka elka ni etꞌrekahng na ebsehma bi bo limi go agul.
REV 2:2 “N kpꞌkahne eltum ni a kpꞌlimi, ana a kpꞌbade, jo lim eltum, fere kpꞌkpuumu. N kpꞌkahne re, a nehm jo taame re, abi ane woomo go egahne ellong. Wobwuungu ane bao ba kpo lung elbo re abatiingetib Jisos, na ga, ano sang bo li no. Wobseb kahn re, bo akimfahnge nya.
REV 2:3 Wobnyehn erem go egame esi, fere kpuumu. Eltum wa tikem kpen.
REV 2:4 “Ejum ji ana, ji n kpi bada na. Tibre, wa n nehme kpe kor ana wuku wuku n jo kor-a.
REV 2:5 Gbo ntir, wo nyehn nsol nyi a ma yake bum. Yake mbang nyio, wo fere jo lim mbang nyi wuku wuku a gbo mbang jo lim. A tohko yake mbang nyio, m bahke ba radde etꞌrekahng eja edi ji kun no.
REV 2:6 Ejum ji ana, ji m bahk-a tehke. Nsol nyi abatꞌtoono ba Nikola kpo lim, kpo sab-a jang jang ana kpo tob sab-m.
REV 2:7 “Nne no lꞌbel atung, nong, á wuk ji Etingi Etohko kpꞌbungu tong aneb ero. Nne no lꞌga anebekv ebe, m bahk-e kake eti jio ji elkpin, á li, ji li go etahngga ji Esowo.
REV 2:8 “Nyon tv enjel nyi ero bi Smirna re, Alum nya ana, nya nne no li ngbokambang, a nkahlanjahm yahke bung, ye ji kpo no, á ma fere jol go elkpin.
REV 2:9 “N kpꞌkahne erem eba bi a kpꞌnyehne. N kpꞌkahne ana a ma gbo ekpak, jol eji a li li efange nne. N kpꞌkahne abi nsol nya ane ba kpo lung elbo re, ‘Jus’ kpo bung tob-a, na nyehne, Jus sang, bo li ka nnehm.
REV 2:10 Ka fahl erem bi a bahke nyehne! Nnehm yahke rod egom ejahne jindiki kak ngbekobo, eji á lꞌgar-a. Nfung na ewubu nyi a bahke nyehne erem bi ebnohko. Afi jolo go elkv, bel ekakesehk. Owo m bahk-a konngo ekpasi ji elkpin.
REV 2:11 “Nne no lꞌbel atung, nong, á wuk ji Etingi Etohko kpꞌbungu tong aneb ero. Nne no lꞌga anebekv ebe, etoono elkv we nehm kpe lim ejumjum.
REV 2:12 “Nyon tv enjel nyi ero bi Pergamum re, “Alum nya ana, nya nne no kpi ekahngkahng bi kpo kong njahm ebal ebal yahke bung.
REV 2:13 “N kpꞌkahne edi ji a lene no. A lene edi ji eti etul ji nnehm li no. Wobyiimi tꞌtahne go egama mbing. A tikem ten mbang enyame, jol ngare nyio nyi bo wulu Antipas ji woomo go egahne ellong, ye ji jolo nkakesehk a ntianse enyame go edi ji nnehm lene no.
REV 2:14 “N kpi abon nsol bada na. Egom ejahne jindiki jia ona, ji kpꞌtoono eltibi ni Belam, ji tubu Balahk elle re, á jo lim, eji aneb Israel lꞌjo gbo yel abiafem, fere jo li nsol alehke nyi bo ko jom eblom, fere jo noongo a ane.
REV 2:15 Egom ejahne jindiki jia, ji kpꞌtoono eltibi ni abatꞌtoono ba Nikola.
REV 2:16 Yake mbang nyio! Tohko jol ano, m bahke gulu elbake go ega, ba nok ebta a bo go ekahngkahng bi kpo lohng go egama nnyo.
REV 2:17 “Nne no lꞌbel atung, nong, á wuk ji Etingi Etohko kpꞌbungu tong aneb ero. “Nne no lꞌga anebekv ebe, m bahk-e kake mmanna nyi li go mbiiri, á li. M bahk-e tob ka mbarebare eltal ni bo nyono mbing a nfenfe, nyi nne awohng awohng kil elkahne, sehngem nne no bahke koko eltal nio, ye wo bahke kahne.
REV 2:18 “Nyon tv enjel nyi ero bi Tiatira re, “Alum nya ana, nya Mmon no Esowo no kpi amahr ana eblikagun yahke bung, ye ji akpade enye li ana ekuungu ji li gele gele.
REV 2:19 “N kpꞌkahne eltum ena ni a kpꞌlimi, a eltaame ena, a elkoro ena, fere kahn ana a kp-m loko. N kpꞌkahne elkpuumu ena ni a kpo kpuumu. N kpꞌkahne re, anv, a kpꞌlimi sehnge ana wuku wuku a jo lim.
REV 2:20 “Ejum ji ana, ji n kpi no bada na. A kpo bulu amahr enya, eji a kpꞌnyehne Jesebel, nnenkal no kpo lung elne re, ‘Nnyehnamahr Esowo’. Á kpo tib, fere jo nehm alokeltum ebame, eji bo lꞌjo noongo a ane, fere jo li nsol alehke nyi bo ko jom eblom.
REV 2:21 N ka-e ngare re á yake mbang nyio. Á tꞌten re, á nehm sennge njahm go ege enoongo a ane.
REV 2:22 Owo wahnge m bahk-e rodo tub edilnong, a ane ba kpo noongo a ne. Owo bo bahke nyehne erem bi ga ga, tohko jol re bo gbo ndon go elkohn nsol nyi á kpꞌlimi.
REV 2:23 M bahke wulu abon ebe. Ano wo bahke wahnge aneb ero kpee kahn re, me wo li nne no kpo rab atahng ma nne. M bahk-n tuuru go nne awohng awohng jang jang ana ń limi no.
REV 2:24 “Wahn erik ane ji li go Tiatira, ji kala toono eltibi nio, wahn ji kala kpili nsol nyi ane bandiki kpo lung re, ‘Nsol nyi nnehm nyi li go mbiiri’, n kp-n tongo re, wahn n nehm kpe si elsol nehko.
REV 2:25 Yiimen tꞌtahne go mbang nyi ń kpꞌtoono, tete me n feere ba.
REV 2:26 “Nne no lꞌga anebekv ebe, fere jo lim eltum ename tete rehng go esꞌkohro, ye wo m bahk-e kake nsahm nyi á bahke fili ane baka baka ba ki nyi Esowo.
REV 2:27 Á bahke jo ko ebti bi bo limi go ekuungu, jo fili bo, fere jo ruumu bo ana nne ruumu atu wa. Tibre m bahk-e kake nsahm nyꞌnehm nyi m bele goji Nsoo.
REV 2:28 M bahk-e kake elonlo ji efungfu.
REV 2:29 “Nne no lꞌbel atung, nong, á wuk ji Etingi Etohko kpꞌbungu tong aneb ero.
REV 3:1 “Nyon tv enjel nyi ero bi Sardis re, “Alum nya ana, nya nne no kpi etohko na ebsehma bi Esowo, a elonlo na ebsehma yahke bung. “N kpꞌkahne eltum ena ni a kpꞌlimi. N kpꞌkahne ana bo kpo gahm-a re, wo noa go elkpin, na nyehne ga, wobkpo.
REV 3:2 Nyahme, wo kak ane bako ebo, ba ma sa, bo ji yahke kpo. Tibre eltum ni a ma lim, me n nyehn re, gaam nob go ejang bi Esowo ebame.
REV 3:3 Buumu alum nya bo tib-a no, wo fere buumu nya a wuku no. Jo bum alum nyao, wo yake mbang enya nyi a kpꞌtoono. A tohko nyahme, m bahke bake go ega ana nwajv. A nehm kahn ngare nyi m bahke bake.
REV 3:4 Egom ejahne jindiki ji li o Sardis, bo ka nyake awobo ebo. Bo bahke tiki jo jen a name ano a abarebare nsol, tibre fꞌfuumu re bo lim ano.
REV 3:5 “Nne no lꞌga anebekv ebe, bo bahk-e liibi abarebare nsol. N nehm fvvdv mbing enye go nwer nyio nyi elkpin. M bahke yiimi ntianse ka-e go esamahr bi Nsoo, a bi enjel enye re, á li ka me.
REV 3:6 “Nne no lꞌbel atung, nong, á wuk ji Etingi Etohko kpꞌbungu tong aneb ero.
REV 3:7 “Nyon tv enjel nyi ero bi Filadelfia re, “Alum nya ana, nya Mbarebara Nne Esowo no li Etingitingi Nne yahke bung, ye ji kpi egbokoro ji Devid. Á lꞌlennge, nnene limm, no bahke ma bam. Á lꞌbam, nnene limm, no bahke ma lennge.
REV 3:8 “N kpꞌkahne eltum ena ni a kpꞌlimi. Me n lennge mbutahk bum-a, mi nne awohng awohng lꞌkꞌma bam. N kpꞌkahne re, a kpi mmonsahm ntiil. Wobbum alum enyame. A tikem gbaame re, mbing enyame, a nyimm.
REV 3:9 Wuungu atung! Ana ellong ane ba li ka nnehm, ba kpo lung elbo re, ‘Jus’, na nyehne, bo akimfahnge nya. M bahke limi bo, bo jo ba, ba gong kak-a, eji bo lꞌkahn re, a kp-m lohko kor.
REV 3:10 Tibre wobbum alum enyame nya n tong-a re, wo jo kpuumu. Owo fvfo m bahk-a tob tahre yehke go egburu elgaare ni bahke bake go njini nyia kpee, ni nne awohng awohng no li go njini nyia bahke yele.
REV 3:11 M bahke gulu elbake. Yiimi tꞌtahne go mbang nyi a kpꞌtoono, eji nne awohng awohng lꞌkꞌtaare ekpasi eltuuru eja.
REV 3:12 “Nne no lꞌga anebekv ebe, m bahk-e limi, á jol ana ego go etahk Esowo ebame. Á nehm tiki tahm etahk jio sa. M bahke nyono mbing nyi Esowo ebame go ege a ngubjing, fere nyon-e mbing ejahbe ji Esowo ebame, Jeusalem ji nfenfe, jio ji bahke lohngo go ejahbetul ji Esowo ebame ba. M bahk-e tob nyon mbing enyame nyi nfenfe fvfo.
REV 3:13 “Nne no lꞌbel atung, nong, á wuk ji Etingi Etohko kpꞌbungu tong aneb ero.
REV 3:14 “Nyon tv enjel nyi ero bi Laodisea re, “Alum nya ana, nya nne no bo kpo lung-e re, ‘Emen’ yahke bung, ye ji li etingitingi ntianse nyi kpi ekakesehk. Ye wo li mbomannahb go nsol nyi Esowo limi no kpee.
REV 3:15 “N kpꞌkahne eltum ena ni a kpꞌlimi. A li ana alahb ma kil fubu, jol elnaange nehme naange. Kor-m re wo fub, tohko jol ano, wo naange na.
REV 3:16 “Eji a li ana alahb ma ma rongo na rongo, ma kil fubu, jol elnaange nehme naange, m bahk-a fahme na wohng go.
REV 3:17 Tibre a kpꞌbungu re, ‘Me n fang, anv, me n jol njꞌjoka nne. Ejumjum limm, ji n kpꞌkpeke seb.’ Na nyehne ga, a nehme kahn re, a li erem erem, fere kpꞌfili ane ndon. Wobgbo ekpak, fere wa amahr, fere kpꞌjene ebun ebun.
REV 3:18 Owo wahnge n kp-a tubu elle re, wo ba ga egame, ba gunu agul nya nno a nno, nya bo ma tuungu tahl go agun, eji a lꞌfang, wo fere tob gunu abarebare nsol nya a bahke jo liibi, eji a lꞌkꞌkpe jen ebun ebun, fere jo riki elna ndon, wo fere tob gunu ekahm amahr, jo to go amahr, eji a lꞌnyehn.
REV 3:19 N kpo nyam ane ba kp-m koro, fere jo kak bo erem. Niiri lꞌlun, wo yake mbang enya nyio.
REV 3:20 Anv, me n noa, yim go mbutahk kpꞌkahde. Nne awohng awohng no lꞌwuk ellum ename, fere lennge mbu, m bahke yele go ege ekpꞌkpa, ba li nsol a ne, ye tob li nsol a name.
REV 3:21 “Nne no lꞌga anebekv ebe, m bahk-e kake nsahm nyi á bahke jehke a name go egame eti etul jang jang ana m ma ga anebekv ebame, fere song ji a Nsoo go ege eti etul.
REV 3:22 “Nne no lꞌbel atung, nong, á wuk ji Etingi Etohko kpꞌbungu tong aneb ero.”
REV 4:1 Owo n kehm kpe tab esamahr, soro nyehn mbutahk mi ejahbetul Esowo ma lennge. Nne no n wuk-e no, no gbo mbang bung a name, ellum ene jolo ana ntang, á bungu re, “Wahr, wo ba ga ero! M bahk-a tibi nsol nyi bahke limi toono nyia.”
REV 4:2 Etingi Etohko kehm soro rod-m tvtv, n kehm soro nyehn eti etul go ejahbetul Esowo, fere nyehn nne jehk no.
REV 4:3 Nne no ji eti etul jio, á jolo go elfoongo ni atal nya nno a nno, eltal nehko bo kpo lung re ejaspa, nehko bo kpo lung re ekarnilian. Ebangenjok jolo o sennge eti etul jio kak, jolo are eltal ni nno a nno ni, ni bo kpo lung re emerald.
REV 4:4 Eltahl a nji etul eni jolo sennge eti etul jio kak. Eltahl anebkul ani ba ji o, ba kake abarebare nsol, fere konngo akpasi agul.
REV 4:5 Amangedu, alum, a aran, kpee nsol nyia jo lohngo go eti etul jio. Enyaale na ebsehma bi bo nyaale no bum, jo lul go mbuksong eti etul jio, bio bi li etohko na ebsehma bi Esowo.
REV 4:6 Ejum jolo ona, ji jolo ana eto ji jo foongo enyehn, fere sahb wꞌwili, are eltal ni nno a nno ni, ni bo kpo lung re ekristel. Enyam eni noongo sennge eti etul jio kak. Anyehng anyehng jo noongo go ege ejang. Bo bele amahr gbalee go ala, a njahm.
REV 4:7 Nnyam nyehko jolo ana egabe, nyehko jolo ana nfong, nyehko bele esamahr ana bi nne, nyehko jolo ana ebtere bi kpꞌfonngo.
REV 4:8 Enyam bio na eni bele akpungkpung arakera arakera. Amahr saabe na saabe bo kpee ejang ngubjing ajehng ajehng, a atahng atahng. Atv a njul, bo joom tiki rahke ase ayimi re, “Jehova no gbale sehng, ye wo li mbarebare, ye wo li mbarebare, ye ji jolo go mbomannahb, á noa anv, á bahke kpe feere ba.”
REV 4:9 Ngare anyehng anyehng nyi enyam bio na eni lꞌkehme ase yim, jo tehk Esowo bi jehk go eti etul jio, ye ji li go njinanjini, fere jo ka-e ellub, jo kak-e saam,
REV 4:10 eltahl anebkul ani bao kpo kono elgboko go alata nne no jehk go eti etul jio, jo kak-e, ye ji li go njinanjini, fere jo lennge akpasi eltuuru ebo, ro tv go mbuksong eti etul jio, fere jo bung re,
REV 4:11 “Esowo Ntul ewahre, fꞌfuumu re, wo bel ellub, fere bel ekpunu, a nsahm. Tibre wo li nne no limi nsol kpee. Ana kor-a no wo, a limi no re jol, fere kpin.”
REV 5:1 Owo n kehm nyehne nwer go eboblum bi nne no jehk go eti etul jio, nyi bo nyono njahm ebal ebal, fehd, fere lake elak edi na ebsehma, bi lohngo re bobbulu nwer.
REV 5:2 N nyehne njꞌjoka enjel nyi bungu wahre wahre re, “Nne awo fuumu re á laade alak nyaa, fere lennge nwer nyia?”
REV 5:3 Nnene jolem go ejahbetul Esowo, jol go njini nyia, jol go atahng ndi, no male lennge nwer nyio, fere nyehn atahng.
REV 5:4 N lingi sehng, eji nnene ki jol, no fuumu re á lennge nwer nyio, fere nyehn atahng.
REV 5:5 Nnenkul awohng kehm-m tongo re, “Ka kpe ling, nyehnee, egabe ji lohng go etꞌtohngo ji Juda, ye ji li nlohk nyi Devid, ebnok ebta ga anebekv ebe, á bahke ma laade alak nyao na asehma, fere lennge nwer nyio.”
REV 5:6 Owo n kehm nyehne mmon a njoro yim go elka ni eti etul jio. Enyam bio na eni jolo o sennge kak, a anebkul bao fvfo. Mmon a njoro noo jolo are bo m-e wul na. Á bele ntang na esehma, fere bel amahr na asehma nya li etohko na ebsehma bi Esowo tumu no tv go njini kpee.
REV 5:7 Mmon a njoro noo kehm tahme song taare nne no ji go eti etul jio nwer nyi á fili go eboblum.
REV 5:8 Eji á ma taare nwer nyio, enyam bio na eni kehm gboko go ndi go alata nya mmon a njoro noo. Eltahl anebkul ani bao tob limi ano fvfo. Nne awohng awohng fili ebuk, fere fili ekpingi ji bo limi go agul, ji bo kake alakenti nya bo kake agun, jo teebe, jo v esꞌsvv eleenge, nya li ero bi aneb Esowo kpo kak.
REV 5:9 Bo jo yimi ese nfenfe re, “A fꞌfuumu re, wo ko nwer nyio, laade alak lennge, tibre bo ma-a wul, wobyake alung ema ka, gunu ane ka Esowo go nnahb anyehng anyehng, a ane ba kpo bung ajahbe nya bo ebo ebo go ejang njini abehng abehng, a ejahbe ajehng ajehng.
REV 5:10 Wobbob bo etul, fere lim bo jol abalimajom, eji bo lꞌjo loko Esowo. Bo ba bahke jo fili njini.”
REV 5:11 N kehm seenge, soro wuk babenjel. Bo jolo mbud a nkunu sennge eti etul jio kak, go enyam bio na eni, a anebkul bao fvfo.
REV 5:12 Bo kehm kehme elbungu wahre wahre re, “Mmon a njoro no bo m-e wul, fuumu re á bel nsahm, fere gbo afang, bel elkahne, fere bel eko, bel ekpunu, fere bel ellub, a elfuulu.”
REV 5:13 N kehm kpe wuk ejum ajehng ajehng ji Esowo limi no go elbung abola ndi, a atahng ndi, go alahb, a nsol kpee, jo bungu re, “Nong, elfuulu, ekpunu, ellub, a nsahm jol ka nne no jehk go eti etul jio, a mmon a njoro go njinanjini.”
REV 5:14 Enyam bio na eni kehm bungu re, “Emen.” Anebkul bao kehm soro gbo go ndi, kak Esowo.
REV 6:1 Owo n kehm nyehne ana mmon a njoro noo kpꞌlaade ngbokambang elak go alak nyao na asehma. N kehm wuku ellum ni nnyam anyehng nyi woomo go ellong enyam eni bio, nyi bungu ana ndan re, “Ba!”
REV 6:2 Owo n kehm nyehne mbarebare enyꞌnya. Nne no kuum-e go njahm, á fili elban. Bo konng-e ekpasi ntul. Á kehm lohngo tahm song nok ebta, fere ga anebekv ebe. Tibre ano wo wahnge á je no.
REV 6:3 Eji mmon a njoro noo kpe laade etoono elak behko bi biingi alak abal, n kehm wuku etoono nnyam nyehko nyi kpe bung re, “Ba!”
REV 6:4 Enyꞌnya jehko kehm kpe lohng ba, ji jolo mbilibili. Nne no kuum-e go njahm, bo ka-e nsahm re, á ko ebta ba a bi go njini, eji ane lꞌjo wul atemtem. Bo ka-e ekahngkahng bi nnen a nnen.
REV 6:5 Eji mmon a njoro noo kpe laade etoono elak behko bi biingi alak abal, n kehm wuku etoono nnyam nyehko nyi kpe bung re, “Ba!” N kehm kpe nyehn nnyakenyake enyꞌnya. Nne no kuum-e go njahm fili ejum nsol agare go ege ebo.
REV 6:6 N wuku ejum ana ellum ni lohngo go ellong enyam bio na eni, ni bungu re, “Nkob a nkohl, bo bahke jo gungu go nsiring era, ngbugu atehke go nsiring era. Ka rannge akehng, a alahb avain!”
REV 6:7 Eji mmon a njoro noo kpe laade elak behko bi biingi alak ara, n kehm kpe wuk etoono nnyam nyehko nyi kpe bung re, “Ba!”
REV 6:8 N kehm soro nyehn mbammebamme enyꞌnya. Nne no kuum-e go njahm, mbing enye, bo jo lung-e re Elkv. Ejahbe akvne jo toon-e njahm. Bo ka bo nsahm re bo ko ekahngkahng, njal, ayam, a abibbib enyam ba wul ejang ane ba li go njini. Go ejang emni bi ane ba li go njini, ejang ajehng bahke kpoko.
REV 6:9 Eji mmon a njoro noo kpe laade elak behko bi biingi alak alon, n kehm nyehne edi njom alimi. Nla edi njom o, n nyehne atohko ane ba jo bung alum Esowo, ba bo wulu no tib go bo a ntianse nyi bo jo yiimi.
REV 6:10 Bo kehm rabe wahre wahre re, “Mbarebare Esowo bi gbale sehng, bi li go etingitingi, bahke kange renan, a kehm lame ane ba li go njini, fere bongo bo tib go elwulu ni bo wul-r no?”
REV 6:11 Owo bo kehm kake nne awohng awohng mbarebare ekpawobo, fere tong bo re, bo ji, re ekv mmongare ntiil, tete nfange nyi alokeltum bako ba li abonanyehn biingi, ba bo bahke tob wul bo jang jang ana bo wulu bo.
REV 6:12 Eji mmon a njoro noo kpe laade elak behko bi biingi alak arakera, n kehm nyehne ana ndi kpꞌsahb gbꞌgbehke. Njul kehm soro gbo ejannge, fere jol ana nnyakenyaka mbomo. Ebareka fere jol, are alung ma.
REV 6:13 Alonlo nya li go elbung jo fooro gbo go ndi ana akab arokpa kpo fooro gbo, eji nfeb nyi nnen kpꞌlimi.
REV 6:14 Elbung kehm daade ana nwer nyi bo ma fehd. Ewong ajehng ajehng kpeem jol edi ji jolo no. Ajahbe nya jolo go elka alahb kpeem jol adi nya jolo no. Bo rodo kpee yaange adi bum.
REV 6:15 Atul ba njini, a ajꞌjok ane, a atubesi nsoja, a afang ane, a agburu ane, a ane kpee, afi jolo aju, afi jolo ane baka baka, bo be, jo biiri go akpartal, fere jo biiri go afukatal nya li go awong,
REV 6:16 fere jo gboongo awong, a akpartal re, “Mehlen, bul-r, wahn behr-r, eji nne no jehk go eti etul lꞌki-r nyehn, eji erakatahng ji mmon a njoro lꞌkꞌgbo tub-r.
REV 6:17 Tibre egburu efung bi erakatahng ebo ebrehng. Nne awo bahke sahbe yiimi go nfem ana nyio?”
REV 7:1 Owo n kehm nyehne enjel na eni yim no go nkpohka njini nyio na eni. Bo ma jabbe nfeb nyio na eni nyi li go njini, eji nfeb anyehng anyehng lꞌkꞌkpe lim go ndi, fere lim go agburu aya, fere lim eti ajehng ajehng.
REV 7:2 N kehm kpe nyehn enjel nyehko kpꞌlohngo go ero nfam abake. Á fili ejum ji Esowo bi li go elkpin kpo ko, kak elliingi ene. Enjel nyio kehm rabe wahre wahre lung enjel nyehko na eni nyi bo ka bo nsahm nyi bo bahke kake ndi erem, a agburu aya.
REV 7:3 Á kehm tongo bo re, “Kana waka kak ndi erem, a aya, a nti, tete wahr kak alokeltum ba Esowo ebahre elliingi go bo a mbuk.”
REV 7:4 N wuku nfange ane nyi bo kake bo elliingi. Nfange ane nyio jolo ane atahltahl nkpel atahlku, a nkpelatahl ara (144,000), nyi lohngo go etꞌtohngo ajehng ajehng ji Israel.
REV 7:5 Ane ba lohngo go etꞌtohngo ji Juda, ba bo kake bo elliingi, bo jolo ane atahltahl nkpel eltahl ewubu (12,000), etꞌtohngo ji Ruben, ane tob jolo ano, etꞌtohngo ji Gad, ane tob jolo ano,
REV 7:6 etꞌtohngo ji Aser, ane tob jolo ano, etꞌtohngo ji Naftali, ane tob jolo ano, etꞌtohngo ji Manase, ane tob jolo ano,
REV 7:7 etꞌtohngo ji Simeon, ane tob jolo ano, etꞌtohngo ji Livai, ane tob jolo ano, etꞌtohngo ji Isasa, ane tob jolo ano,
REV 7:8 etꞌtohngo ji Sebulon, ane tob jolo ano, etꞌtohngo ji Josef, ane tob jolo ano, etꞌtohngo ji Benjamin, ane tob jolo ano fvfo.
REV 7:9 Owo n kehm kpe nyehn ellong ane tvv, ni nne awohng awohng lꞌkꞌma fange. Bo lohngo go ejahbe ajehng ajehng, go nnahb anyehng anyehng, go ejang njini abehng abehng, a ejahbe ajehng ajehng ji kpo bung eje eje. Bo yiimi go mbuksong eti etul jio, go esamahr bi mmon a njoro. Bo liibi abarebare akpawobo, fere fili amang go bo abo.
REV 7:10 Bo jo rabe wahre wahre re, “Eltahre enahre lohng goji Esowo ebahre bi jehk go eti etul, a mmon a njoro.”
REV 7:11 Eti etul jio, a anebkul bao, a enyam bio na eni, babenjel yiimi sennge bo kpee kak. Bo kehm gboko kohk asamahr ebo go ndi go mbuksong eti etul jio, kak Esowo,
REV 7:12 fere jo bung re, “Emen. Elfuulu, ellub, elkahne, ekpunu, nsahm, a eko jol ka Esowo ebahre bi e kp-e kake saam go njinanjini. Emen.”
REV 7:13 Nnenkul awohng kehm-m bahbe re, “Ane aba ana, ba ma liibi abarebare akpawobo? Gan wo bo lohng no ba?”
REV 7:14 N kehm-e faange re, “Nsoo, a kpꞌkahne.” Á kehm-m tongo re, “Ane baa ana eblohng go egburu erem bi ebnohko. Bobru akpawobo ebo go alung ma mmon a njoro ebbar.
REV 7:15 Ano wo wahnge bo yim go mbuksong eti etul ji Esowo, fere kp-e kake atv a njul go ege etahk, ye jio ji jehk go eti etul jio, á li a bo o, kpi bo konngo ana elbultahk.
REV 7:16 “Njal anyehng anyehng nehm kpe jo yam bo, jol alahb nehm kpe jo kor bo. Njul nehm kpe jo fub bo. Ewannge nehm kpe jo lim bo.
REV 7:17 Tibre mmon a njoro no jehk go elka eti etul bahke jolo mbꞌbaabe abo. Á bahke tahme a bo, song tib bo alahb ma elkpin, ma kpꞌtubu mbꞌbehl. Esowo bahke fulu bo abonngo kpee go amahr.”
REV 8:1 Eji mmon a njoro noo laade elak behko bi biingi alak asehma, ejahbetul Esowo naange na naange kpꞌtii go ejang awa.
REV 8:2 Owo n kehm nyehne enjel na esehma nyi yiimi go esamahr bi Esowo. Bo ka bo ntang na esehma.
REV 8:3 Enjel nyehko kehm lohngo ba yiimi go edi njom alimi ji bo limi go agul, ji jolo go mbuksong eti etul ji Esowo. Á fili ekpingi agul, ji bo kpo kak alakenti nya bo jo nyaale. Bo ka-e alakenti gbalee re á kunu go edi njom alimi jio semme ero bi aneb Esowo kpee kpo kak.
REV 8:4 Atꞌtohk jo longo go alakenti nyao nya enjel nyio fili go ebo, fere jo tahm go ero, song rehng esamahr bi Esowo, semme aro nya aneb Esowo.
REV 8:5 Owo enjel nyio kehm koko ekpingi ji alakenti kpo woomo, kehm song kpar agun go edi njom alimi kak, rur go ekpingi jio, kehm sale wohng go njini. Owo aran kehm kehme eltake, edi jo wahl, amangedu jo lim, ndi jo gbehke.
REV 8:6 Owo enjel nyio na esehma nyi bele ntang na esehma kehm toobo ebjing bi bo bahke woro atang nyao.
REV 8:7 Ngbokambang enjel kehm woro ntang enye. Elahb atal ji jolo semme alung, a agun kehm kehm elnake. Ejang njini ajehng ji fi no, sa ejang ebbal. Go ejang ebra bi nti nyi li go njini, ejang ajehng ji fi. Ajele nya mbir mbir fi kpee.
REV 8:8 Etoono enjel kehm tob wor ntang enye. Bo kehm rodo ejum ji jolo go elfoongo ni egburu ewong ji jo lul, tub kak go agburu aya.
REV 8:9 Go ejang ebra bi aya kpee ma li go njini, ejang ajehng ji siingi alung. Go ejang ebra bi enyam alahb kpee bi li go njini, ejang ajehng ji kpo. Go ejang ebra bi agbang kpee nya li go njini, ejang ajehng ji rannge.
REV 8:10 Etoono enjel nyi biingi enjel era kehm woro ntang enye. Egburu elonlo ji jo lul ana enyaale kehm fooro go elbung, ba gbo yel go ngba, a aya aya, a adi nya alahb kpo lohng.
REV 8:11 Mbing elonlo nyio, bo kpo lung-e re Mbumti. Go ejang ebra bi alahb kpee ma li go njini, ejang ajehng ji jo lul suud. Ane gbalee ba kpo no tib alahb mao, tib eji jo lul suud.
REV 8:12 Enjel nyehko nyi biingi enjel eni kehm woro ntang enye. Bo kehm rumu njul, fere tob rum ebareka, a alonlo. Bo tele ejang ajehng gbo ejannge. Go ejang ebra bi elyake kpee ni njul, ebareka, a alonlo jo ya, ejang ajehng ji gbo ejannge. Go ejang ebra bi limi efung kohro kohro, ejang ajehng ji gbo ejannge. Go ejang ebra bi limi efung kohro kohro, ejang ajehng ji gbo ejannge. Go ejang ebra bi limi atv, ejang ajehng ji gbo ejannge.
REV 8:13 N kehm seenge, soro wuk ebtere kpꞌfonngo go atahng ejahbetul Esowo, fere jo bung wahre wahre re, “Eyuu, eyuu, eyuu! Erem bi nnen yahke gbo tub ane ba lene go njini tib go atang nya enjel nyehko na era yahke wor.”
REV 9:1 Enjel nyehko nyi biingi enjel elon kehm woro ntang enye. N kehm nyehne elonlo ma lohng go elbung ba gbo ndi. Ye wo, bo ka-e egbokoro ji nrabbe elbing nio.
REV 9:2 Á kehm lennge nrabbe elbing nio o, atꞌtohk kehm lohngo, fere jo tꞌtehm ana atꞌtohk nya egburu erehm agun. Njul fere nyak na nyak, a elbung fvfo tib go atꞌtohk nya jo lohng go nrabbe elbing nio.
REV 9:3 Agohrobi kehm lohngo go atꞌtohk nyao, ba go njini. Bo ka bo nsahm ana nyio nyi enang.
REV 9:4 Bo tongo bo re, bo kꞌrannge ajele, kꞌrannge elrahnti anehng anehng, kꞌrannge eti ajehng ajehng, sehngem ane ba ki kpi elliingi ni Esowo go bo a mbuk ba ba, bo bahke rannge bo.
REV 9:5 Bo taamem re agohrobi nyao wul ane, sehngem ebnohko bi bi bo jo nohk bo go nnyahng elon. Ebnohko bi agohrobi nyao jo nohk ane, jolo ana nnang kpo ta nne.
REV 9:6 Ngare nyio o ane bahke jo seb mbang ana nyi bo bahke gulu elkpoko, jol na. Bo bahke jo seb re bo kpo. Elkv bahke tene bo.
REV 9:7 Agohrobi nyao jolo go elfoongo ni anyꞌnya nya bo ma toobo bo bum re bo ko bo tahm ebta. Nsol nyi bo konngo no jolo ana akpasi atul nya bo limi go agul. Asamahr ebo jolo ana asamahr ane.
REV 9:8 Alv esi ebo jolo ana alv esi anebkal. Amahn ebo jolo ana amahn agabe.
REV 9:9 Nsol nyi jolo go bo a ngang jolo ana agbanggbang nya bo limi go akuungu. Ewahl ji akpungkpung ebo jo wahl, jolo ana ewahl atꞌrok gbalee nya anyꞌnya kpꞌtohng tahm ebta.
REV 9:10 Bo kpi asil ana nya enang, fere bel atakelehk. Go bo asil wo, nsahm wob no, nyi bo kpo ta ane, sum bo, tete rehng nnyahng elon.
REV 9:11 Bo kpi ntul no kpo fili bo, ye ji li enjel nyi nrabbe elbing nio. Mbing enye go alum Hibru, bo kpo lung-e re Abadon. Go alum Grik, bo kpo lung-e re Apollion (ji lohngo re Nrꞌrannge).
REV 9:12 Ngbokambang erem ebsehng. Ebsa na ebal nya bahke kpe ba.
REV 9:13 Enjel nyehko nyi biingi enjel erakera kehm woro ntang enye. N kehm wuku nne no bungu go ngoongo nyio na eni nyi edi njom alimi ji bo limi go agul, ji jolo go mbuksong Esowo.
REV 9:14 Á bungu tong enjel nyio nyi biingi enjel erakera nyi fili ntang re, “Fannge enjel nyio na eni nyi bo gba bo alehke bum go nkpe aya ma bo kpo lung re Yufrat, ma li aya ma nnen.”
REV 9:15 Owo á kehm fannge enjel nyio na eni alehke yake, ba bo toobo bo bum re bo wul ejang ane ba li go njini, elya nio lꞌrehng, nnyahng mio lꞌrehng, efung bio lꞌrehng, awa nyao lꞌrehng. Go ejang ebra bi ane ba li go njini, bo bahke wulu ejang ajehng.
REV 9:16 N wuku nfanga nsoja nyi kuumu go anyꞌnya. Jolo ane atahl nku a nku. (200,000,000)
REV 9:17 Go egame enyehnamahr, n nyehne anyꞌnya nyao. Ane ba kuumu go anyꞌnya nyao, bo lake agbanggbang nya bo limi go akuungu go bo a ngang. Agbanggbang nyao jolo ana agun fere jol ana elbung ni li saang, fere jol ana elgok. Asi anyꞌnya nyao jolo, are asi agabe nya. Agun, atꞌtohk, a asalfa jo lohngo go bo anyo.
REV 9:18 Go ejang ebra bi ane ba li go njini, ejang ajehng ji kpo no go arem nyao na ara. Arem nyao jolo agun, atꞌtohk, a asalfa nya jo lohng go bo anyo.
REV 9:19 Tibre nsahm nyi anyꞌnya nyao wob go bo anyo, a nsil ebo. Nsil ebo li ana asi enyo nya bo kpo ko tokko ane.
REV 9:20 Erik ane bako ba ki kpo go arem nyao, bo tikem sennge njahm go nsol nyi bo limi go bo abo. Bo tikem yake abi atohko akake, a eblom bi bo limi go agul, a asilva, a akuungu, a atal, go nti, bi kil ma nyehn, bi kil ma wuk, bi kil ma jen,
REV 9:21 jol bo tikem rahke ane awulu, a ntaane alimi, a ejv avohko, go enoongo a ane.
REV 10:1 Owo n kehm kpe nyehn enjel nyehko nyi nnen kpꞌbadde go ejahbetul Esowo abake. Á liibi ekparesemsem. Ebangenjok kuumu go ege esi. Esamahr ebe jolo ana njul. Akpade enye jolo ana akehrenkv nti nya jo lul.
REV 10:2 Á fili mmonwer go ebo, no bo ma lennge. Á rodo ekpade eboblum eje kunu go agburu aya, ekpade ebobkal, á bum go egbuk.
REV 10:3 Á kehm rabe wahre wahre wahre, are egabe ji. Á rabe kan ano me, aran na asehma kehm take.
REV 10:4 Eji aran nyao na asehma ma ta, n tahme re me n nyon. N kehm wuku ellum go ejahbetul ni bungu re, “Nsol nyi aran nyao na asehma bungu no, yab bum go, ka nyon!”
REV 10:5 Enjel nyio nyi n nyehn-e no, nyi kunu ekpade jehko go alahb, fere bum ekpade jehko go egbuk, kehm tabe eboblum ebe ton go elbung,
REV 10:6 fere nyam enyam go mbing nyi Esowo bi li go njinanjini, ye ji limi elbung, a nsol kpee nyi li go elbung, fere lim njini, a nsol kpee nyi li go njini, fere lim alahb, a nsol kpee nyi wob go alahb. Enjel nyio bungu re, “Esowo nehm kpe laange nkpel anyehng anyehng.
REV 10:7 Ngare nyio nyi enjel nyi biingi enjel na esehma yahke wor ntang enye, owo ntoobo nyi Esowo toobo no go ege eltim, tong alokeltum ebe ba li abanyehnamahr bahke kehm limi mal.”
REV 10:8 Ellum ni n wuku go ejahbetul Esowo ni jo bung a name, kehm kpe bung a name re, “Song, wo song ko nwer nyio nyi ma lennge, nyi enjel fili go ebo, ye ji yim, kunu ekpade jehko go alahb, fere bum ekpade jehko go egbuk.”
REV 10:9 N kehm jeke goji enjel nyio, song tong-e re, á ka-m mmonwer noo. Á kehm-m tongo re, “Ko, wo li! Bahk-a jo liiki go nnyo ana akehng ekon, fere jo gell-a ala.”
REV 10:10 N kehm taare enjel nyio mmonwer noo no á fili go ebo li. Jo liik-m go egama nnyo, are akehng ekon ma. Eji m ma li mal, kehm-m kehme ala gelle.
REV 10:11 Bo kehm-m tongo re, “A bahke kpe nyehn amahr nya Esowo bade ane gbalee, a ajahbe tvv, a ane ba kpo bung ajahbe ebo nya li nkohn a nkohn, a atul gbalee.”
REV 11:1 Owo bo kehm-m kake ejum ana ejiingi ji bo kpo ko gare nsol, fere tong-m re, “Song, wo song gare etahk Esowo, wo tob gare edi njom alimi, a ane ba kpo kak Esowo o.
REV 11:2 Ka gare nlaaga etahk Esowo! Yake na yake! Tibre bobyake ka ane baka baka ba ki li Jus. Bo bahke jo jade mbarebare ejahbe jio go bo akpade go nnyahng atahl abal a nnyahng ebal.
REV 11:3 M bahke kake atianse enyame na abal nya bahke jo kak agbajake nsol nsahm nyi bo bahke jo nyehn amahr tete nfung atahltahl nkpel era a nfung atahl ara nyio mal (1,260).”
REV 11:4 Atianse nyao na abal nya li nti ebal nyio nyi bo kpo lung re oliv, nyi yim go esamahr bi Jehova bi li Ntul a njini. Bo jꞌnehm o ba li etꞌrekahng ebbal bi jehk go esamahr Esowo.
REV 11:5 Nnekv awohng awohng no lꞌgare re á lim bo ejum, agun bahke lohngo go bo anyo fi-e. Ano wo fvfo, nne awohng awohng no lꞌgare re á lim bo ejum, bo bahk-e wulu.
REV 11:6 Bo bahke bele nsahm nyi bo bahke ma sahde elahb go elnake ngare nyi bo kpꞌnyehne amahr nya Esowo, fere bel nsahm nyi bo bahke ma lim alahb siingi alung, fere kak njini erem abehng abehng ngare anyehng anyehng nyi koro bo.
REV 11:7 Ngare nyi bo ma yiimi ntianse nyi Esowo mal, owo ebibbib nnyam nyi bahke lohngo go nrabbe elbing nio bahke noko ebta a bo, ga bo, fere wul bo.
REV 11:8 Akv ebo bahke noongo go elatahkgur egburu ejahbe ji bo kumu Ntul abo go ekros. Esowo ebfaake mbing nyi Sodom, go Ijib gungu ejahbe jio.
REV 11:9 Nfung era kunu esi nyi ane bahke jo nyehn akv nyao. Bo bahke lohngo go ajoobo ajahbe tvv ba, a adi nkohn a nkohn, a ajang njini gbalee fvfo. Bo bahke jo bung ajahbe ebo, nya li nkohn a nkohn. Bo nehm taame re, bo kpa bo kak.
REV 11:10 Ane ba li go njini, eltim bahke bo yebe sehng tib go elkv ni ane abal bao ma kpo. Bo bahke limi elkak, fere jo yare atem, tibre abanyehnamahr bao na abal ko erem gbalee ba kak ane ba li go njini.
REV 11:11 Eji ma kang nfung nyio na era kunu esi, owo etohko ji kpo ka elkpin kehm lohngo goji Esowo, ba yel bo. Bo kehm soro tahm yiimi. Ane kpee ba jo nyehn bo, kehm kehme elfahle tete.
REV 11:12 Owo bo kehm wuku ellum go ejahbetul Esowo ni bungu wahre wahre re, “Wahren, ba ga ero!” Eji anebekv ebo kpi bo seenge, ekparesemsem kehm rodo bo tahm a bo go ejahbetul Esowo.
REV 11:13 Ngare nyꞌnehm ona ndi kehm kehme elgbehke tete. Go ejang ebwubu bi ejahbe jio, ejang ajehng ji wa no. Ane jolo atahltahl nkpel atahl anehkeni a nkpel elku (7,000) ba kpo no tib go ndi agbehke nyio. Erik ane bako ba sa no, anyar lamme bo sehng. Bo kehm kehme Esowo bi li go ero ellub ka.
REV 11:14 Etoono erem bi biingi arem abal ebmal. Etoono erem behko bi yahke kpe ba.
REV 11:15 Etoono enjel nyi biingi enjel esehma kehm woro ntang enye. Owo ane ba li go ejahbetul Esowo kehm bungu wahre wahre re, “Esowo bi li Ntul ewahre, a Mesaya enye, bobfere ko etul bi njini nyia. Esowo bahke fili njini ano ano go njinanjini.”
REV 11:16 Eltahl anebkul ani ba ji go nti etul ebo go esamahr Esowo, kehm gboko kohk asamahr ndi, kak Esowo,
REV 11:17 fere bung re, “E ma-a kak saam Jehova no gbal sehng, wo ji li anv, wo ji jolo mahne mahne, tibre wobko egburu nsahm enya, fere kehme njini fili.
REV 11:18 Aneb njini, atahng jo rake bo tete. Tibre ngare erakatahng enya ebbiingi, nyi a bahke lame akvne. Ngare nyio nyi a bahke tuuru alokeltum eba, fere tuuru abanyehnamahr eba, a abarebare ane eba, a nne awohng awohng no kpo fahl mbing enya, afi á jolo ntul, afi á jolo nja. Ngare ebbingi nyi a bahke rannge ane ba rannge njini nyia.”
REV 11:19 Owo bo kehm lennge mbutahk mi etahk Esowo ji li go ejahbetul eje. Bo kehm nyehne elkohl ni egbanngalung ji Esowo limi a ane ebe, jehk go etahk Esowo. Amangedu jo limi ona, a ewahl ane. Aran kehm kehme eltake na ta, ndi fere jo gbehke, elahb atal kehm kehme elnake.
REV 12:1 Egburu elliingi kehm tibi go ejahbetul Esowo. Jolo nnenkal no ma liibi njul go ngubjing, fere kunu akpade go ebareka. Á konngo ekpasi ntul ji bele ewubu elonlo na ebbal.
REV 12:2 Ngare nyio á jolo ela. Á kehm rabe eling tib go elyame ni jo yam-e, eji á yahke jel mmon.
REV 12:3 Elliingi nehko kehm kpe tib go ejahbetul Esowo. Jolo egburu edꞌragon ji bili bil, ji bele esi na ebsehma, a ntang na ewubu. Á konngo ekpasi ntul go esi ajehng ajehng.
REV 12:4 Go ejang ebra bi alonlo kpee nya li go elbung, edꞌragon jio kehm feenge ejang ajehng go ege elsil wohng go njini. Á kehm yiimi nnenkal no yahke jel go esamahr, eji á lꞌmele mmon noo, á lꞌsi jel-e jel.
REV 12:5 Nnenkal noo kehm jele nnenlum, no bahke njini kpee fili go ebti bi bo limi go ekuungu. Bo kehm soro ba gbiiri mmon noo, tahm a ne goji Esowo, a eti etul eje.
REV 12:6 Nnenkal noo kehm soro be tahm go elka emahng, edi jio ji Esowo toobo bum-e, eji á lꞌle-e nfung atahltahl nkpel era a nfung atahl ara nyio (1,260).
REV 12:7 Ebta kehm gboko go ejahbetul Esowo. Maikel, a enjel enye, bo kehm kehme elnoko a edꞌragon jio. Edꞌragon, a enjel enye kehm tob kehme elnoko a bo fvfo.
REV 12:8 Maikel, a enjel enye kehm noko, fere ga bo. Edꞌragon, a enjel enye, edi ajehng ajehng kpeem jol go ejahbetul Esowo ka bo.
REV 12:9 Bo kehm kame egburu edꞌragon jio yake go, ye ji li nkꞌkula nnyo nyi bo kpo lung-e re nnehm, fere jo lung-e re Nnekv, ye ji ma nehm njini nyia kpee. Ye wo, bo rod-e no tub go ndi, a enjel enye.
REV 12:10 N kehm wuku ellum go ejahbetul Esowo ni jo bung wahre wahre re, “Anv, eltahre ebba. Esowo ebahre ebtib nsahm enye. Etul ebe ebba. Anv, Mesaya enye nyi ma kehme edi fili. Tibre nne no jo bung ebi bade abonane ejahre, bo m-e rod tub go njini, ye jio ji jo ka bo ebi go esamahr Esowo ebahre atv a njul.
REV 12:11 Bo m-e ga go ebta tib go alung ma mmon a njoro, a atianse ebo nya bo jo yiimi. Tibre elkpin ebo joom kor bo, owo wahnge bo jo taame elkv.
REV 12:12 Siiken, wahn aneb ejahbetul, wahn kpee ji lene o. Eyuu a nahne, ndi abola agburu aya. Tibre yebbadde ba go egahne, a egburu erakatahng. Á kpꞌkahne re, afung enye ebsa kahbe kahbe.”
REV 12:13 Eji edꞌragon jio sebe no kahn re, bo m-e rod tub go ndi, á kehm kehme nnenkal no jele mmon no nlum kam.
REV 12:14 Nnenkal noo, bo ka-e akpungkpung na abal nya egburu ebtere, eji á lꞌbe nnyo nyio, fonngo song rehng go elka emahng, edi jio ji bo bum-e no, jo le-e go nnya era kunu esi.
REV 12:15 Nnyo nyio kehm kehme alahb yaange go ege a nnyo. Alahb mao kehm jo fab ana aya, jo toono nnenkal noo, eji lꞌkpu-e, tahm a ne.
REV 12:16 Ndi kehm kake nnenkal noo ebo, lennge nnyo eme, fere wo alahb mao ma yaange go nnyo edꞌragon jio kpee.
REV 12:17 Owo edꞌragon, atahng kehm-e rake tob nnenkal noo gbalee. Á kehm tahme re á song nok ebta a erik abon ebe bako kpee, bo ji kpo bum atahm nya Esowo, fere jo yiimi ntianse ka Jisos.
REV 12:18 Edꞌragon jio yiimi go erikehndi ji li go egbuk agburu aya.
REV 13:1 N kehm nyehne ebibbib nnyam kpꞌlohngo go agburu aya. Á bele esi na ebsehma, fere bel ntang ewubu. Á konngo ekpasi ntul go ntang anyehng anyehng. Esi ajehng ajehng eje bo nyon-e mbing a nkuk.
REV 13:2 Nnyam nyi n nyehne no jolo ana ngbe. Akpade enye jolo ana nya ebea. Nnyo eme jolo ana mi egabe. Edꞌragon jio kehm-e kake eko eje, fere ka-e eti etul eje, fere ka-e nsahm enye.
REV 13:3 Esi ajehng ji nnyam nyio jolo are bo bom-e elok elkv. Elok jio ona kehm kpoko. Njini kpee kpo bo esi area, bo kehm kehme eltoono ebi nnyam nyio.
REV 13:4 Ane kpee fere jo kak edꞌragon jio, tibre ye wo ka nnyam nyio nsahm enye. Bo jo kake nnyam nyio, fere jo bung re, “Nne awo li ana nnyam nyia? Nne awo bahke ma nok ebta a ne?”
REV 13:5 Nnyam nyio, bo ka-e nnyo mi á jo bung abi alum bade Esowo, fere jo bung nnyo. Bo ka-e nsahm re á fili edi go nnyahng atahl abal a nnyahng ebal.
REV 13:6 Á kehm kehme Esowo su, fere jo su mbing enye, a etahk eje. Á jo tꞌtob su ane ba lene go ejahbetul Esowo.
REV 13:7 Bo tꞌtaame re á nok ebta a aneb Esowo, fere ga bo. Bo ka-e nsahm re á fili nnahb anyehng anyehng, a nne awohng awohng, a ejahbe ajehng ajehng ji kpo bung eje eje.
REV 13:8 Nne awohng awohng no li go njini nyia bahk-e kake, no bo ki nyon mbing enye go nwer nyi elkpin, njini nyia kehm jolo. Nwer nyio li ka mmon a njoro no bo wul-e no.
REV 13:9 Nne awohng awohng no lꞌbel atung, nong, á wuk.
REV 13:10 Nne awohng awohng no lꞌwahng re ntem je ngbekobo, á bahke tob je ngbekobo fvfo. Nne awohng awohng no lꞌwul nne go ntahme, go ntahme wo fvfo, bo bahke tob wul-e. Ana wo li erehke ji Esowo rehke ane ebe re bo jo kpuumu, fere jo bel ekakesehk.
REV 13:11 Owo n kehm kpe nyehn ebibbib nnyam nyehko kpꞌlohngo go ndi. Á bele ntang ebal ana nyi mmon a njoro. Á jo bungu, are edꞌragon ji.
REV 13:12 Á jo fili edi go esamahr ngbokambang a nnyam nyi ka-e nsahm. Owo wahnge á jo lim re, nne awohng awohng no li go njini jo kak ngbokambang a nnyam nyi bele egburu elok ji jolo elok elkv, ma fere kpo.
REV 13:13 Etoono nnyam nyio limi agburu akpokosi, á jo limi agun lohng go elbung ba gbo go ndi go esamahr ane.
REV 13:14 Akpokosi nya bo ka-e no re á jo lim go esamahr ngbokambang a nnyam, nya nya wahnge á jo nehm ane kpee ba li go njini, fere tong bo re bo lim elokelom go elfoongo ni ngbokambang a nnyam nyi bo bom-e elok elkv, á kpeke li go elkpin.
REV 13:15 Etoono nnyam nyio bele nsahm nyi á bahke ma ka elokelom jio elkpin, jio ji jolo go elfoongo ni ngbokambang a nnyam, eji elokelom jio lꞌjo bung, fere jo wul ane ba kil-e elkake.
REV 13:16 Etoono nnyam nyio nyi limi re nne awohng awohng bel elliingi go ege eboblum, tohko jol ano go ege a mbuk, afi nne noo jolo ntul, afi á jolo nja, afi á jolo efange nne, afi á jolo nkpak, afi á jolo nju, afi nju á jolem.
REV 13:17 Nne awohng awohng joom ma gunu, fere gꞌgungu, sehngem re no, á bele elliingi nio ni li mbing nyi nnyam nyio, tohko jol ano, nfange nyi yim go mbing nyio.
REV 13:18 Nsol nyia nyi Esowo kp-r rehke re, wahr bel elkahne. Ye ji kpi elkahne, nong, á gabe ana nfange a nnyam nyio lohngo no. Tibre nfange nyio, nyi nne nyi, li atahltahl atahl awubu atahl ara kunu nsol erakera (666).
REV 14:1 Owo n kehm seenge, soro nyehn mmon a njoro yim no go ewong ji bo kpo lung re Sayon. Ane ba jolo a ne o, ba bo nyono mbing a mmon a njoro, a mbing a Nde go bo a mbuk. Bo jolo ane atahltahl nkpel atahlku, a nkpel atahl ara (144,000).
REV 14:2 N kehm wuku ewahl ji lohng go ejahbetul Esowo, ji jolo ana elahb ji nnen a nnen, fere wuk ana aran kpꞌtake. Ewahl ji n wuku no jolo ana ewahl ane ba kpꞌkubu abuk.
REV 14:3 Bo yiimi go esamahr eti etul jio, a esamahr enyam bio na eni, a esamahr anebkul bao, jo yim ese ji nfenfe ji nne awohng awohng lꞌkꞌma kpili, sehngem ellong ane ba jolo ane atahltahl nkpel atahlku, a nkpel atahl ara (144,000), ba bo ma fak bo go njini nyia yake, bo ba bahke ma kpili.
REV 14:4 Ane bao ba li ane ba ki noongo a anebkal, tib eji bo li agol. Bo kpo toono mmon a njoro edi ajehng ajehng ji á lꞌje. Bo ba li agbokombang ane ba bo ma fak bo yake go ellong ane kpee ba li njini, ka Esowo, a mmon a njoro.
REV 14:5 Nnene tikem wuk efahnge ajehng ajehng go bo anyo. Tibre ebꞌbi ajehng ajehng go bo atahng wobem.
REV 14:6 N kehm nyehne enjel nyehko kpꞌfonngo go elka ejahbetul Esowo. Á bele nnoobo etib bi li go njinanjini, bi á bahke tiingi ane ba li go njini, go ejahbe ajehng ajehng, a nnahb anyehng anyehng, a nne awohng awohng, go ejahbe ajehng ajehng ji kpo bung eje eje.
REV 14:7 Owo á kehm bungu wahre wahre re, “Jo fahlen Esowo, wahn jo ka-e ellub. Tibre ngare ebrehng nyi á bahke lame njini. Jo kaken ye ji limi elbung, a ndi, fere lim agburu aya, a adi nya alahb kpo lohng.”
REV 14:8 Etoono enjel nyehko nyi lohngo toono ngbokambang, kehm bungu re, “Bebilon ebgbo! Njꞌjoka Bebilon ebgbo, ye ji ka ane kpee ba ki nyi Esowo amahm eme ma asꞌsa re bo wo.”
REV 14:9 Enjel nyehko nyi biingi enjel era kehm kpe lohng toono enjel nyehko, kehm bungu wahre wahre re, “Nne awohng awohng no lꞌkak nnyam nyio, a elokelom jio, fere bel elliingi ene go ege a mbuk, afi jolo go ege ebo,
REV 14:10 á bahke tob wo amahm mao ma erakatahng ji Esowo, ma á ma yaange kak go nkob nyi erakatahng eje, ma bo ki semme ejum ajehng ajehng. Bo bahk-e nohko go agun, a asalfa go esamahr bi abarebare enjel, a bi mmon a njoro.
REV 14:11 Atꞌtohk agun nya bahke jo kak bo erem, bahke jo lohng go njinanjini. Ane ba jo kak nnyam nyio, fere jo kak elokelom jio nehm bel erekekv ajehng ajehng atv a njul, a nne awohng awohng no bele elliingi ni mbing enye.”
REV 14:12 Erehke jia li ka aneb Esowo re bo bel elkpuumu, bo jio ji kpo bum atahm nya Esowo, fere taame tv Jisos.
REV 14:13 N kehm wuku ellum ni bungu go ejahbetul Esowo re, “Nyon nsol nyia re, Bomo anv asongo, elfuulu li ka ane ba bahke kpoko eji bo kpꞌtoono Jehova.” Etingi Etohko kehm taame re, “Ano wo. Bo bahke reke ekv go bo a ntum, fere bel eltuuru ebo.”
REV 14:14 N kehm tabe esamahr, soro nyehn mbarebare ekparesemsem. Nne no ji go ekparesemsem jio, á jolo go elfoongo ni Mmon no nne. Á konngo ekpasi ntul ji bo limi go agul, fere fili ekongkong ntahme go ebo.
REV 14:15 Enjel nyehko kehm lohngo go etahk Esowo ba, kehm ba rabe tong nne no ji go ekparesemsem re, “Ko ntahme enya, wo ja nkohl, fere jo banne. Tibre ngare ebbiingi nyi nkohl abanne, eji nkohl nyi njini nyi ma bil.”
REV 14:16 Owo nne no ji go ekparesemsem kehm fohko ntahme enye tv go njini, ja nkohl kpee nyi li go njini, fere banne.
REV 14:17 Enjel nyehko kehm kpe lohng go etahk Esowo ji li go ejahbetul Esowo, ye fvfo tob fili ekongkong ntahme.
REV 14:18 Enjel nyehko kehm kpe lohng go edi njom alimi ji Esowo ba. Ye wo li nne no agun wob-e go ebo. Á kehm rabe wahre wahre tong nne no fili ekongkong ntahme re, “Ko ntahme enya, wo kiimi atasok avain nya li go njini kpee, tibre akab enye ebbil.”
REV 14:19 Enjel nyio kehm fohko ntahme enye tv go njini, kiimi atasok avain nyao kpee, soro kpu, song tuubu kak go elbing ni Esowo kpo kaame akab nti go ege erakatahng.
REV 14:20 Elbing ni bo kpo kaame akab nti jolo go esi mbang. Alung ma jo lohng go elbing nio ni bo kpo kaame akab nti kehm yele, are nnyel nyi. Nnyel alung nyio yele rehng mmal atahl awubu. Elrahbe ni rahbe no, enyꞌnya lꞌyel, bahk-e rehnge go nnyo.
REV 15:1 N kehm kpe nyehn egburu elliingi go ejahbetul Esowo ni kpo-m esi sꞌsehng. Jolo enjel na esehma nyi ko arem na asehma ba a nya, nya li esꞌkohro erem. Tibre nyao kpee lꞌlim, erakatahng ji Esowo bahke male.
REV 15:2 N nyehne ejum ji jo foongo eto ji li anyehn anyehn, ji bo semme agun, fere nyehn ane bao ba ma ga ebi nnyam nyio, fere ga elokelom eje, fere tob ga nfange nyi mbing enye. Bo ba yiimi go nkpe eto nyio. Bo fili abuk go abo, nya Esowo ka bo.
REV 15:3 Bo yimi ese ji Moses ji nlokeltum Esowo, fere yim ese ji mmon a njoro re, “Jehova no gbale sehng, nsol nyi a ma lim ebgbal, fere kpꞌkpo esi. Ntul no njini kpee, mbang nyi a kpo lim nsol enya kpꞌnobo, li go etingitingi.
REV 15:4 Ntul, nne awo lꞌki-a fahl? Nne awo lꞌkꞌka mbing enya ellub? Tibre wo ntahngtahng wo li mbarebara nne. Njini kpee bahke ba kak wo. Tibre atingitingi alam nya a lame no, ane kpee ebnyehn.”
REV 15:5 Owo n kehm kpe seenge, kehm soro nyehn edi ji sahb bꞌbar go ebkpatahk bi Esowo jo song kpiri ane ebe ma lennge.
REV 15:6 Enjel nyio na esehma nyi ko arem nyao na asehma ba a nya, bo lohngo o edi jio ji sahb bꞌbar. Bo kake abarebare akpawobo nya jo bar kparaang, fere gbaange agbaange nya bo limi go agul go bo akꞌkv.
REV 15:7 Nnyam anyehng nyi woomo go ellong enyam bio na eni kehm kake enjel nyio na esehma nkpingi na esehma bi bo limi go agul. Erakatahng ji Esowo bi li go njinanjini ruru go nkpingi nyio.
REV 15:8 Edi jio ji sahb bꞌbar kehm jolo atꞌtohk atꞌtohk nya lohngo goji ellub ni Esowo, a nsahm enye. Nnene kpeem jol, no kpe ma yel ekpꞌkpa jio tete arem asehma nya enjel nyio na esehma ko no ba mal.
REV 16:1 Owo n kehm wuku ellum ni jo bung wahre wahre go etahk Esowo tong enjel nyio na esehma re, “Songen, wahn song rod nkpingi esehma bi erakatahng ji Esowo wob no, song sale wohngo go njini.”
REV 16:2 Owo ngbokambang enjel kehm tahme, song rod ekpingi eje ji erakatahng ji Esowo woomo no, sale wohngo go njini. Ane ba bele elliingi ni nnyam nyio, fere jo kak elokelom eje, kehm gboko alok nya jo sahb sꞌsab, fere jo yꞌyam.
REV 16:3 Etoono enjel nyehko kehm rodo ekpingi eje, sale erakatahng ji Esowo kak go agburu aya. Alahb mao fere jol are alung akvne ma. Nnyam anehng anyehng nyi woomo go agburu aya kpo.
REV 16:4 Etoono enjel nyi biingi enjel era kehm tob yaange erakatahng ji Esowo ji woomo go ege ekpingi kak go aya, fere kak go ngba alahb, a edi ajehng ajehng ji alahb kpo lohng. Alahb mao kehm siingi alung.
REV 16:5 N kehm wuku enjel nyi alahb wob-e go ebo kpꞌbungu re, “Mbarebare Esowo, wo ji kpeke li anv, wo ji jolo wuku wuku, a kpo lam elam eja nob nob.
REV 16:6 Alung aneb Esowo ba bo wulu no, a ma abanyehnamahr Esowo fvfo ebkuumu bo. Owo wahnge a ma ka bo alung re bo wo, ana eltuuru ebo.”
REV 16:7 N kehm kpe wuk ellum ni bungu go edi njom alimi re, “Jehova no gbale sehng, elam eja ji a kpo lam, lohko li nob nob go etingitingi.”
REV 16:8 Etoono enjel nyehko nyi biingi enjel eni kehm yaange erakatahng ji Esowo ji woomo go ege ekpingi wohngo go njul. Bo ka-e nsahm nyi á bahke jo fi ane go agun.
REV 16:9 Elfubu ni jo fub ane, jo sabe sehng. Ane kehm kehme mbing Esowo su, Esowo bi erem bio woom-e go ebo. Bo tikem gbo ndon go bo abiafem, fere jo ka-e ellub.
REV 16:10 Enjel nyehko nyi biingi enjel elon kehm yaange erakatahng ji Esowo ji woomo go ege ekpingi wohngo go eti etul ji nnyam nyio. Ejahbe eje ji á jo fili kehm gboko ejannge. Ane jo tokko nliki ebo tib go erem bi bo jo nyehn.
REV 16:11 Bo jo su Esowo bi li go ejahbetul tib go erem bi bo jo nyehn, a alok nya jo yam bo. Bo tikem yake abꞌbi abang ebo.
REV 16:12 Enjel nyehko nyi biingi enjel erakera kehm yaange erakatahng ji Esowo ji woomo go ege ekpingi kak go aya ma nnen ma bo kpo lung re Yufrat. Alahb mao ka kpee, eji lꞌlim mbang ka atul ba li go ero nfam.
REV 16:13 N kehm nyehne esabsab etohko na ebra bi jolo go elfoongo ni akpajahme, jehko lohngo go nnyo mi edꞌragon, jehko lohngo go nnyo mi nnyam nyio, jehko lohngo go nnyo mi nkimfahnga nnyehnamahr.
REV 16:14 Bo jolo atohko nya eblehm nya kpo lim akpokosi. Bo kehm song kpiri atul ba li go njini kpee re, bo ko bo ba kono edi ajehng, eji bo lꞌba nok ebta go egburu efung bi Esowo bi gbale sehng.
REV 16:15 “Kunen ekpu! N kpꞌbake ana nwajv. Elfuulu bahke jolo ka nne no kil eblale, ye ji kpꞌkuuru abomo enye, eji á lꞌkꞌjen ebun ebun, ane jo rik-e ndon.”
REV 16:16 Atohko nyao ko atul bao ba a bo. Atul bao ba kono asi go edi ji bo jo lung go alum Hibru re Armagedon.
REV 16:17 Enjel nyehko nyi biingi enjel esehma kehm gohro yaange erakatahng ji Esowo ji woomo go ege ekpingi wohngo go ewuungu. N kehm soro wuk ellum ni bungu wahre wahre go eti etul ji jolo go etahk Esowo jio re, “Emmal!”
REV 16:18 Amangedu kehm kehme ellimi, a ewahl ane, aran jo ta, ndi jo gbꞌgbehke. Elkohn nio ka gbehka gbehke eji ane tiki li go njini. Jol njini ka gbehka gbehke ano.
REV 16:19 Egburu ejahbe kehm bahnge ejang ebra. Ajahbe kpee nya li go njini rannge kpee. Esowo kehm buumu Bebilon ji nnen a nnen, fere lim-e re, á wo go nkob amahm nyi egburu erakatahng eje.
REV 16:20 Ejahbe ajehng ajehng ji jolo go elka alahb daade kpee. Ewong ajehng ajehng kpeem jol, ji bo jo kpe nyehn.
REV 16:21 Agburu abahk elahb atal nya ebahk ajehng jo lub ana ekpa akang ji nnen jo fooro ero, jo tuubu ane. Ane kehm kehme Esowo su tib go erem bio bi elahb atal, tibre jolo egburu erem area.
REV 17:1 Enjel anyehng go ellong enjel nyio na esehma nyi fili nkpingi na esehma kehm bake, ba tong-m re, “Ba! M bahk-a tibi erem bi bo bahke kak njenasꞌsa no ga ga, ye ji jehk go ero alahb ma gbale gbal.
REV 17:2 Atul ba njini nyia noongo a njenasꞌsa noo. Ane ba li njini jo buumu amahm asꞌsa ma á ka bo, bo wo.”
REV 17:3 Enjel nyio kehm soro rod-m go etohko, tahm a name go elka emahng. Owo n kehm nyehne nnenkal jehk go mbilibila nnyam nyi abing akuk saab-e na saabe go ngubjing. Nnyam nyio bele esi na ebsehma, fere bel ntang ewubu.
REV 17:4 Nnenkal noo liibi abilibili nsol nya atul kpo kono elkake. Á liibi akpakamahr akpakamahr, eji á kake nsol nyi bo limi go agul, fere kak nsol nyi bo limi go atal nya nno a nno, fere kak amohkesol nya kpo sahb kꞌkim ekun. Á fili ekpingi agul go ebo ji nsol eltehb ma rur, a asabsab nsol nya asꞌsa enye.
REV 17:5 Go ege a mbuk, bo nyon-e nkpokosi a mbing re, “Bebilon ji gbale gbal, ye wo li ntul asꞌsa, a nfono eltehb go njini kpee.”
REV 17:6 N nyehne nnenkal noo kpꞌbuumu, tibre á jo wo alung ma aneb Esowo, fere jo wo alung ma ane ba bo wulu bo go esi ji Jisos. Eji n nyehn-e no, kpo-m esi sehng.
REV 17:7 Enjel nyio kehm-m bahbe re, “Jen ji wahnge kp-a kpoko esi? Nong, me n lennge nkpokosi nyi nnenkal noo tong-a, tob lennge bada nnyam nyio nyi solo nnenkal noo, nyi bele esi na ebsehma, a ntang ewubu.
REV 17:8 Nnyam nyio nyi a nyehne no, nyi jolo go elkpin ngare nyehko go, nyi ki kpe li go elkpin anv, á yahke ba ellohngo go nrabbe elbing nio ba. Á bahke feere song yel go ebi edi. Ane bao ba li go njini, ba bo ki nyon abing ebo go nwer nyi elkpin, njini kehm jolo, bahke kpoko bo esi sehng, bo lꞌnyehn nnyam nyio. Tibre á tohko jol go elkpin, anv, á kpeem li, á bahke kpe feere ba.
REV 17:9 “A wo li ntir elkahne. Asi nnyam nyio na asehma lohngo ewong na ebsehma bi nnenkal noo jehk no.
REV 17:10 Tob lohngo atul na asehma. Atul na alon kpeem li. Ntul awohng noa anv. Noko bahke kpe ba. Á lꞌba, á bahke jolo mmongare ntiil.
REV 17:11 Nnyam nyio nyi tohko jol go elkpin, anv, á ki kpe li, ye wo li ntul no bahke toono atul bao na asehma. Á tob wob go ellong atul bao na asehma. Á bahke yele go ebi edi.
REV 17:12 “Atang nyao na awubu nya a nyehne no, longo atul na awubu ba kala kehme adi fili. Bo bahke bele nsahm nyi bo bahke tobo nnyam nyio adi afili ana atul go awa anyehng.
REV 17:13 Bo li eltimtim anehng. Bo bahke faake a nsahm ebo, ka nnyam nyio, fere woom-e go elwo.
REV 17:14 Bo bahke noko ebta a mmon a njoro. Mmon a njoro, a ane ebe ba á lungu bo, fere jak bo, bo ji kpi ekakesehk kp-e toono, bahke gake bo. Tibre ye wo li ntul no sehnge atem atul bako kpee.”
REV 17:15 Enjel nyio kehm-m tongo re, “Alahb mao ma a nyehne no, ma nnenkal asꞌsa noo jehk go ero, lohngo ane, ellong ane gbalee, ajoobo ajahbe gbalee nya kpo bung alum ebo ebo.
REV 17:16 Ntang ewubu nyi a nyehne no, a nnyam nyio, bo bahke koko njenasꞌsa noo ekv, fere taar-e ejum ajehng ajehng ji á kpi no, yak-e ebun ebun. Bo bahke lehke ngubjing enye, fere fi-e agun.
REV 17:17 Tibre Esowo ebkak bo ntir nyio go bo a ntim re bo lim ji kp-e koro, fere jol eltimtim anehng, fere faake a etul ebo ka nnyam nyio tete alum nya Esowo bungu no lohko jol go etingitingi.
REV 17:18 “Nnenkal no a nyehn-e no, ye wo li egburu ejahbe ji atul ba li go njini wob-e go elwo.”
REV 18:1 Owo n kehm kpe nyehn enjel nyehko kpꞌbadde go ejahbetul Esowo. Á jolo njꞌjok, fere bel nsahm. Ellub ene jo ka ellennge go njini.
REV 18:2 Á kehm rabe wahre wahre wahre re, “Bebilon ji gbale gbal ebgbo! Bebilon ebgbo! Ebfere jol edi ellene ji eblehm. Esabsab etohko ajehng ajehng, a esabsab ebruk abehng abehng bi li ebruk eltehb lene elbad nio.
REV 18:3 Tibre ane baka baka kpee ebwo amahm eme mao ma asꞌsa. Atul ba li go njini ebnoongo a ne. Ajenare ba njini nyia ebgbo afang tib go elfo ni á jo li.”
REV 18:4 Owo n kehm kpe wuk ellum nehko ni bungu go ejahbetul Esowo re, “Lohngen ane ebame, lohngen o, eji ń lꞌkꞌyel go ege abiafem nya á kpꞌlimi, fere tob nyehn erem bi á bahke nyehne.
REV 18:5 Abiafem enye ebtub nsun, fere wahre elkul tete rehng go elbung. Esowo ebbuumu abꞌbi enye.
REV 18:6 Tob limen ye ana á lim-n no. Bongen ye sehnge ana á limi no. Ganen ye amahm sehnge ana ma á ka-n no.
REV 18:7 Ana á ka elne ellub, fere jo li elfo, ano wo fvfo ḿ bahke tob kak-e erem, fere lim-e, á jol ndon ndon.
REV 18:8 Owo bahke wahnge erem bi á bahke nyehne bahke bake gburub efung abehng, erem behko bahke jolo elkv, behko ndon, behko njal. Bo bahk-e fehke go agun. Tibre Jehova bi kp-e lame, kpꞌtahne.”
REV 18:9 Atul ba njini nyia ba noongo a ne, fere jo li elfo a ne, bo bahke jo ling, fere jo wa-e eyuu, eji bo bahke nyehne atꞌtohk nya ejahbe jio kpꞌlulu.
REV 18:10 Bo bahke jo yiimi dake dake, tibre bo kpꞌfahle erem bi á kpꞌnyehne. Bo bahke jo bung re, “Eyuu a egburu ejahbe jio, Bebilon ji gbale gbal. Re kehm biingi awa anyehng, erem eba ebba.”
REV 18:11 Abajenare ba li go njini nyia bahke jo ling. Eko bahke bo tan, tibre nnene limm, no kpꞌkpeke gunu nsol are ebo,
REV 18:12 agul, asilva, atal nya nno a nno, amohkesol nya kpo sahb kꞌkim ekun, anoobo abarebare abomo, abomo nya atul kpo kak a akal akal ebo, a afang ane, elkohn nti gbalee nyi kpo v eleenge, nsol nyi bo kpo ko amahn njok lim, nsol nyi bo kpo ko nti nyi kpo sahb kꞌkim ekun lim, abilikpi, akuungu, abarebare atal,
REV 18:13 nsol ana nyi bo kpo lung re esinamon, nyi bo kpo ko kak go nsol alehke yebe, alaknti ana nya bo kpo lung re mmir abola efrankinsens, nya bo kpo kak agun, jo teebe, jo v esꞌsvv eleenge, amahm, akehng, nkohl nyi bo kpo gok, lim abred, nsol atohkondi, ejoro, anyꞌnya, atꞌrok, aju, a atohko ane.
REV 18:14 Abajenare bao kehm-e tongo re, “Anoobo nsol nya a jo kunu ekpu re a bahke bele, ebdaade. Nsol afang enya kpee, a awiliwili nsol enya ebmal kpee, a nehm kpe ma bel.”
REV 18:15 Abajenare bo jo gungu nsol nyio, fere fang tib ye, bahke jo yiimi dake dake, tib bo bahke jo fahl erem bi á bahke jo nyehn. Bo bahke jo ling, fere jo wa-e eyuu wahre wahre re,
REV 18:16 “Eyuu, eyuu, eyuu a egburu ejahbe jia ji jo kono elliibi abarebare abomo, fere jo liibi abilibili nsol nya atul kpo kono elkake, fere jo kak nsol nyi bo limi go agul, fere tob jo kak nsol nyi bo limi go atal nya nno a nno, a amohkesol nya kpo sahb kꞌkim ekun.
REV 18:17 Re kehm biingi awa anyehng, nsol afang enye ebrannge kpee mal.” Atubesi asohkkahng, go ane ba kpo lim eltum go asohkkahng, a ane bako kpee ba jo lim eltum go aya, bo jo yiimi dake dake,
REV 18:18 fere jo ling, eji bo nyehne atꞌtohk nya á jo lul. Bo kehm bungu re, “Ejahbe aji ji bik a egburu ejahbe jio?”
REV 18:19 Bo jo kpu ndi, jo kunu go bo asi, eji bo jo ling, fere jo wa eyuu re, “Eyuu a egburu ejahbe jio! Tib nsol afang nya ejahbe jio nya wahnge afono asohkkahng kpee gbo afang. Re kehm biingi awa anyehng, yebtane ejum ajehng ajehng kpee.”
REV 18:20 Aneb ejahbetul Esowo wahn, belen eyebatahng tib go ege elrannge. Belen eyebatahng, wahn aneb Esowo, a abatiingetib Jisos, go abanyehnamahr Esowo fvfo, tibre Esowo m-e lam, wahn fere li eno.
REV 18:21 Owo enjel nyi gbale gbal kehm mehle eltal ni jolo ana egburu eltal ngoko, tub kak agburu aya, kehm bungu re, “Ana wo bo bahke rodo egburu ejahbe ji bo kpo lung re Bebilon tub fvfo. Bo nehm kpe tiki nyehn enyehnenyehne.
REV 18:22 “Nnene limm, no bahke kpe wuk ase nya bo kpo kub go abuk ona, fere wuk afiri, a atang, fere wuk ase nya aneb ase kpꞌkubu. Nlimeltum awohng awohng ana ntahlagun, ana njammansol, ana nkonajangnti nehm kpe jol o ejolojolo. Nnene limm, no bahke kpe wuk nne awohng awohng kpꞌgoko nsol ona.
REV 18:23 Nnene limm, no bahke kpe nyehn etꞌrekahng ajehng ajehng kpꞌyake ona. Nnene limm, no bahke kpe je elkak elbal ona. Tibre abajenare eba ba jolo ajꞌjok ane kpee go njini. Go ega ntaane wo, a jo nehm ane kpee ba li go njini.”
REV 18:24 Alung aneb Esowo, a alung abanyehnamahr Esowo, a ma ane kpee ba bo wulu bo go njini, bo nyehne go ega ejahbe.
REV 19:1 Owo n kehm wuku ewahl ana alum ane gbalee go ejahbetul Esowo, ba jo bung wahre wahre re, “Tehken Esowo! Eltahre, ellub, a nsahm li ka Esowo ebahre,
REV 19:2 tibre elam eje ji á kpo lam, li go etingitingi, á kpo lam nob nob. Yeblam egburu njenasꞌsa noo no rannge njini nyia kpee go ege asꞌsa. Esowo m-e bongo tib goji á wulu alokeltum ebe.”
REV 19:3 Bo kehm kpe rabe nkpel nyehko re, “Tehken Esowo! Tibre atꞌtohk nya kpꞌlohngo go ejahbe jio bahke jo je go ero go njinanjini.”
REV 19:4 Anebkul bao, eltahl ane ani, a enyam bio na eni, kehm gboko go ndi, kak Esowo bi jehk go eti etul jio re, “Emen, tehken Esowo!”
REV 19:5 N kehm wuku ellum ni bungu go eti etul jio re, “Tehken Esowo ebahre, wahn alokeltum ebe kpee, ba kpo fahl-e, afi ń jolo anebkul, afi ń jolo abonse.”
REV 19:6 Owo n kehm kpe wuk ewahl ji jolo ana ewahl ji ane gbalee, fere jolo ana elahb ji kpꞌsahb wꞌwahl. Ewahl jio jolo ana aran nya kpꞌsahb tꞌta, nya bungu wahre wahre re, “Tehken Esowo! Tibre Esowo Ntul ewahre no gbale sehng wo kpꞌfili edi.
REV 19:7 Nong, wahr belen eyebatahng, fere jo geere. Nong, wahr ka-e ellub. Tibre ngare elbal nyi mmon a njoro bahke koko elbal ebbiingi. Nkal ewe ebtoobo ebjing.
REV 19:8 Bo tꞌtaame re, á liibi abarebare nsol nya kpꞌsahb bꞌbar kparaang.” Tibre abarebare nsol nyao lohngo atingitingi nsol nya aneb Esowo limi no.
REV 19:9 Enjel nyio kehm bungu a name re, “Nyon nsol nyia re, Elfuulu bahke jolo ka ane ba bo ma tiingi bo elkak elbal nio ni mmon a njoro.” Enjel nyio kehm kpe bung a name re, “Atingitingi alum nya ana nya Esowo.”
REV 19:10 N kehm soro gbo go ege alata kak-e. Á kehm-m tongo re, “Ka kpe lim ano! Me n li nlokeltum ana wo, a abonane bako, ba kpo bung etingitingi ji Jisos lennge no ka bo. Jo kak Esowo!” Tibre, etingitingi ji Jisos lennge no ka, ji ji jolo abanyehnamahr Esowo go bo a ntim, bo jo bung.
REV 19:11 Owo n kehm nyehne mbu mi ejahbetul Esowo ma lennge. N kehm kpe nyehn mbarebare enyꞌnya. Nne no kuum-e go njahm, bo kpo lung-e re Nkakesehk a nne no li go etingitingi. Á kpo lam elam ji nno, fere jo nok ebta bi nno.
REV 19:12 Amahr enye li ana eblikagun. Á konngo akpasi atul gbalee. Á kpi mbing nyi bo nyon-e no, nyi nnene kil elkahne, sehngem ye ntahngtahng wo kpꞌkahne.
REV 19:13 Á kake ekpawobo ji bo nyobo go alung. Mbing enye, bo kpo lung-e re Alum Esowo.
REV 19:14 Nsoja nyi li go ejahbetul Esowo kehm tahme toon-e. Bo kake abarebare nsol nya sahb bꞌbar kparaang, fere kuumu go abarebare anyꞌnya.
REV 19:15 Ekongkong ekahngkahng kpo lohng-e go nnyo, bi á bahke koko, boomo ane ba li go njini. Á bahke jo fili bo go ebti bi bo limi go ekuungu. Á bahke kaame akab avain go elbing avain akaame ni egburu erakatahng ji Esowo bi gbale sehng.
REV 19:16 Bo nyono mbing go ege ekpawobo, fere nyon go ege eyo re, “Ntul no gbale sehnge atem atul bako.”
REV 19:17 Owo n kehm kpe nyehn enjel nyehko yim go atahng njul. Á kehm rabe lung nruk kpee nyi jo fonngo go elka ejahbetul Esowo re, “Baan, wahn ba kono edi ajehng go egburu elkak ni Esowo,
REV 19:18 fere li akv atul, a akv nya atubesi nsoja, a nya ajꞌjok ane, fere tob li akpakv anyꞌnya, a akv nya ane ba jo kuumu bo go njahm, a nya ane kpee, afi bo jolo aju, afi aju bo jolem, afi bo jolo atul, afi bo jolo aja.”
REV 19:19 N nyehne nnyam nyio, a atul ba njini nyia, a nsoja ebo kpee. Bo kono edi ajehng re bo nok ebta a nne no kun go enyꞌnya, a nsoja enye.
REV 19:20 Bo kehm bobo nnyam nyio, a nkimfahnga nnyehnamahr no jo lim akpokosi go esamahr nnyam nyio. Tib go akpokosi nyao wo, á jo nehm ane ba bele elliingi ni nnyam nyio, fere jo nehm ane ba jo kak elokelom eje. Nnyam nyio, a nkimfahnga nnyehnamahr noo, bo ba, bo rodo bo mbir mbir, tub kak go eto agun ji asalfa kpo lul.
REV 19:21 Nsoja ebo kpee, nne no kuumu go enyꞌnya wulu bo kpee go ekahngkahng bi lohngo go ege a nnyo. Nruk nyio kpee kehm ba li akv ebo wohngo.
REV 20:1 Owo n kehm kpe nyehn enjel nyehko ma lohng go ejahbetul Esowo kpꞌbadde abake. Á fili egbokoro ji nrabbe elbing nio, fere fili ngbekobo nyi nnen a nnen go ebo.
REV 20:2 Á kehm bobo edꞌragon jio ji li nkꞌkula nnyo, ye ji bo kpo lung-e re nnehm, fere jo lung-e re Nnekv, gbaang-e ngbekobo nyio re á jol ano go nnya atahltahl nkpel ebal atahl awubu.
REV 20:3 Owo á kehm-e rodo, tub kak nrabbe elbing nio, bulu, fere gbaange, eji á lꞌkꞌkpe nehm ane ba li go njini, tete biingi nnya atahltahl nkpel ebal atahl awubu. Lꞌbiingi ano, bo kehm-e yehke mmongare ntiil.
REV 20:4 Owo n kehm kpe nyehn nti etul, fere nyehn ane ba bo ka bo nsahm re bo jo lam alam jehk no go nti etul nyio. N kpe tob nyehn atohko nya ane ba bo kiimi bo asi tib go ntianse nyi bo jo yiimi ka Jisos, a alum Esowo. Bo tikem kak nnyam nyio, a elokelom eje. Bo tikem bel elliingi ene go bo a mbuk, jol go bo abo bo belem. Bo bele elkpin, fere jo fili edi a Kraist go nnya atahltahl nkpel ebal atahl awubu.
REV 20:5 Akvne nyako kpeem nyahme, bel elkpin, tete nnya atahltahl nkpel ebal atahl awubu nyio biingi. A wo li ngbokambang elnyahme go elkv
REV 20:6 Ane ba bahke gboko mbang nyahme go elkv, bo ba li aneb Esowo, ba elfuulu ni Esowo li ka bo. Elkohn ane bao, etoono elkv, nsahm anyehng anyehng kpeem kpi nyi bahke kpe fili bo. Bo bahke jolo abalimajom ba Esowo, fere jol abalimajom ba Kraist. Bo bahke fili edi a ne go nnya atahltahl nkpel ebal atahl awubu.
REV 20:7 Eji ma biingi nnya atahltahl nkpel ebal atahl awubu, owo bo bahke yehke nnehm go ngbekobo nyi á woomo no yake.
REV 20:8 Á bahke lohngo ba nehm ane ba li go ejang njini abehng abehng. Bo ba li Gog abola Magog. Nnehm bahke lungu bo ba kono edi ajehng re bo nok ebta. Bo bahke ruru, are asahknti nya.
REV 20:9 Bo kehm yele, jo jen alab ejahbe tete ba sennge ebud aneb Esowo kak, a ejahbe ji kpo kor Esowo. Agun kehm lohngo go ejahbetul Esowo ba fi bo kpee.
REV 20:10 Nnehm nyi nehme bo, bo rod-e ro kak eto agun ji asalfa kpo lul, edi jio ji nnyam nyio, a nkimfahnga nnyehnamahr noo wob no. Owo bo bahke woomo, jo nyehn erem bi ebnohko atv a njul tete go njinanjini.
REV 20:11 N kehm kpe nyehn egburu mbarebare eti etul, fere nyehn nne jehk no. Elbung abola ndi kehm beke go ege esamahr tahm. Edi ajehng ajehng kpeem jol ka bo, ji bo bahke jolo.
REV 20:12 Owo n kehm kpe nyehn akvne, egom jindiki jolo abonse, egom jehko anebkul, bo yim go mbuksong eti etul jio. Esowo kehm lennge awer, kehm kpe lennge nwer nyehko nyi jolo nwer nyi elkpin. Akvne nyao, bo lame bo ana bo nyono go awer nyao, jang jang ana bo limi no.
REV 20:13 Agburu aya yake akvne nya woomo atahng ka. Elkv abola ejahbe akvne tob yake akvne nya bo fili no ka. Bo lame bo jang jang ana bo limi no.
REV 20:14 Elkv abola ejahbe akvne, bo rodo bo, ro kak go eto agun. Eto agun jio ji li etoono elkv nehko.
REV 20:15 Nne awohng awohng no bo ki nyon mbing enye go nwer nyio nyi elkpin, bo rod-e na, ro kak go eto agun.
REV 21:1 Owo n kehm kpe nyehn elbung ni nfenfe, fere nyehn ndi nyi nfenfe. Tibre ngbokambang elbung, a ngbokambang a ndi ebtan. Agburu aya kpeem li elikiliki.
REV 21:2 Owo n kehm kpe nyehn mbarebare ejahbe, Jeusalem ji nfenfe kpꞌbadde go ejahbetul Esowo abake. Á toobo ebjing, fere liibi ana nkalanne liibi re, á song kpiri nlumanne.
REV 21:3 N wuku ellum ni bungu wahre wahre go eti etul jio re, “Anv, Esowo bahke kake elsi ene goji ane. Á bahke lene tob bo. Bo bahke jolo ane ebe. Yefono antahng bahke jolo a bo, fere jol Esowo ebo.
REV 21:4 Á bahke fulu bo abonngo kpee go bo amahr. Elkv nehm kpe jol ejolojolo. Ndon anyehng anyehng nehm kpe jol. Aling nehm kpe jol. Ayam nehm kpe jol. Tibre nsol nyi tohko jol ebtan.”
REV 21:5 Nne no jehk go eti etul jio kehm bungu re, “Anv, n kpꞌlimi nsol kpee, fere jol nyi nfenfe.” Á kpe bung re, “Nyon alum nyaa, tibre alum nyaa, alum etingitingi nya, li alum nya nne bahke bumu go etingitingi.”
REV 21:6 Á kehm-m tongo re, “Ebmal. Me wo li Alfa, me jꞌnehm wo li Omega. Me wo li mbomannahb, me jꞌnehm wo li esꞌkohlo. Nne no alahb lꞌkor-e, m bahk-e kake alahb mbol mbol, ma lohng go elbing alahb nio ni alahb ma elkpin.
REV 21:7 “Nne awohng awohng no lꞌga anebekv ebe, á bahke lehke elkv nia. M bahke jolo Esowo ebe, ye bahke jolo mmon ewame.
REV 21:8 Agubgub ane, ane ba kil jo taame, ane ba ma rannge, awulane, ane ba kpo noongo a ane, aneb ntaane, abajomeblom, akimfahnge ane kpee, nsehng ebo nyi bo bahke lehke, bo bahke woomo go eto ji asalfa kpo lul. Owo li etoono elkv nehko.”
REV 21:9 Enjel anyehng nyi woomo go ellong enjel na esehma nyi fili nkpingi na esehma bi esꞌkohro arem na asehma ruru no, kehm bake go egame, ba tong-m re, “Ba, me n song tib-a nkal a mmon a njoro.”
REV 21:10 Á kehm-m rodo go etohko, tahm a name go ewong ji sahb wꞌwahre, fere tib-m Jeusalem, mbarebare ejahbe kpꞌbadde go ejahbetul Esowo abake.
REV 21:11 Bele ellub ni Esowo, fere jo ya ana eltal ni nno a nno ni ga ga, ni li ana eltal ni bo kpo lung re ejaspa, fere wili ana eltal ni bo kpo lung re ekristel.
REV 21:12 Bele egburu ekahme sennge kak, ji wahre wahre. Ekahme jio bele ewubu a mbutahk ebal. Ewubu enjel ebal jolo go abutahk nyao. Go abutahk nyao, bo nyono ewubu a mbing ebal nyi atꞌtohngo nya li go Israel kpee.
REV 21:13 Ekahme jio bele ngoongo eni, ejang ajehng ajehng jo bele mbutahk era, ejang ero nfam bele mbutahk era, ejang erede nfam bele mbutahk era, ejang eboblum bele mbutahk era, ejang ebobkal bele mbutahk era.
REV 21:14 Ekahme ji ejahbe jio bele ewubu atal abal nya bo ko bum nnahb ekahme. Atal nyao, bo nyono abing abatiingetib mmon a njoro, ewubu ane abal.
REV 21:15 Nne no jo bung a name fili ejum ana ejiingi ji bo limi go agul re á ba gare ejahbe jio, fere gare abu, fere tob gare ekahme.
REV 21:16 Ejahbe jio bele ngoongo eni. Alab, a akpang jolo jang jang. Enjel nyio jo gare ejahbe jio go ege ejiingi. Jolo astadio gbalee (12,000), nya li ejum mmal atahltahl nkpel era atahlku.
REV 21:17 Á tob gare ekahme fvfo, wahre sehnge ana njan, jolo akubit atahl asehma a ekubit emni (144). (Ekubit ajehng li erula ajehng kunu esi). Enjel nyio gare ana nne kpo kono elgare.
REV 21:18 Bo lange ekahme jio go atal nya nno a nno, nya bo kpo lung re ejaspa. Yefono ejahbe, bo limi go nnyam agul agul, jo wili ana enyehn.
REV 21:19 Nnahb ekahme nyio, bo liibi go ajoobo atal nya nno a nno. Ngbokambang eltal jolo eltal ni bo kpo lung re ejaspa, nehko esafir, nehko agate, nehko emerald,
REV 21:20 nehko oniks, nehko ekarnilian, nehko ekrisolit, nehko eberil, nehko etopas, nehko ekrisopras, nehko ejasin, nehko ametist.
REV 21:21 Ewubu a mbutahk ebal mi jolo ewubu a mmohkesol ebal nya kpo sahb kꞌkim ekun. Mbu amehng amehng bo jo ko mmohkesol anyehng lim. Mbang nyi li go alab ejahbe jio jolo nnyam agul agul, jolo ana enyehn ji nne kpꞌnyehne wane go wane ga.
REV 21:22 Etahk Esowo ajehng ajehng nyehnem ejahbe jio. Tibre Jehova antahng antahng no gbale sehng, a mmon a njoro, bo ba li etahk Esowo ji ejahbe jio.
REV 21:23 Ejahbe jio ona kpehme seb njul, a ebareka re jo ya ona, tibre ellub ni Esowo ni kpꞌyake ejahbe jio, ni ni kpo ka ejahbe jio ellennge. Mmon a njoro wo li etꞌrekahng ji kpꞌyake ona.
REV 21:24 Ellennge nio ni mmon a njoro ni bahke wahnge ane baka baka ba li go njini nyia jo nyehn, fere jo jen. Atul ba li go njini nyia bahke koko ellub ebo ba a ni go ejahbe jio.
REV 21:25 Abu nya ejahbe jio, bo nehm jo tiki bam. Bahke jo jol foong efung kohro kohro. Atv nehm kpe jol o ejolojolo.
REV 21:26 Ane baka baka kpee ba li go njini bahke jo ko ellub ebo ba a ni go ejahbe jio, a ekpunu ebo.
REV 21:27 Ejumjum nehm yel ejahbe jio ji ki li saang. Nnene limm, no bahke yele ejahbe jio, no kpo lim nsol eltehb, afi á kpo kiimi afahnge, sehngem ane ba, bo nyono abing ebo go nwer nyi elkpin nyi mmon a njoro, bo ba bahke yele ejahbe jio.
REV 22:1 Owo á kehm-m tibi aya ma alahb elkpin, ma jo wili ana eltal ni bo kpo lung re ekristel, bomo elfabe go eti etul ji Esowo, a ji mmon a njoro,
REV 22:2 asongo go elka mbang ni ejahbe jio. Eti ji elkpin yiimi go egbuk aya ebbal ebbal. Jo kabe akab, ewubu a nkpel ebal go elya, nkpel anyehng go nnyahng. Anyane eti nyao nya li ekahm ji ane baka baka ba li go njini.
REV 22:3 Ejum nkuk ajehng ajehng nehm jo jol go ejahbe jio. Eti etul ji Esowo, jꞌnehm ji li ji mmon a njoro bahke jolo o. Alokeltum ebe bahke jo kak-e.
REV 22:4 Bo bahke jo nyehn esamahr ebe. Mbing enye bahke jolo go bo a mbuk.
REV 22:5 Atv nehm kpe jol ejolojolo. Bo nehm kpe seb atꞌrekahng, jol njul bo nehm kpe seb. Tibre Jehova wo bahke jolo etꞌrekahng ebo ji bahke jo ka bo ellennge. Bo bahke jolo atul, jo fili adi go njinanjini.
REV 22:6 Á kehm-m tongo re, “Alum nyaa, alum etingitingi nya, li alum nya nne bahke bumu go etingitingi. Jehova no kpo ka abanyehnamahr ebe etohko eje, ye wo ma tum enjel enye re á ba tib alokeltum ebe ejum ji bahke gulu ellimi.”
REV 22:7 Jisos bungu re, “Wuungen atung! N kpꞌbake go elwaare! Elfuulu bahke jolo ka nne no jo bum alum enyehnamahr nya nwer nyia.”
REV 22:8 Me Jon wo, ji wuku nsol nyia, fere nyꞌnyehn. N wuku kan nsol nyia, fere nyꞌnyehn, n kehm gboko jamme enjel nyi tib-m nsol nyia alahng re me n kak-e.
REV 22:9 Enjel nyio kehm-m tongo re, “Nobem re wo lim ano. Jo kak Esowo. Me n tob li nlokeltum ana wo, a abonane ba li abanyehnamahr, a ane ba kpo bum alum nya nwer nyia.”
REV 22:10 Á kehm-m kpe tong re, “Ka bulu nwer nyia nyi alum enyehnamahr Esowo wob no, tibre ngare ebkabbe.
REV 22:11 Nong, aneb abꞌbi jo lim abꞌbi, aneb eltehb sa ano go bo eltehb. Nong, anobonobo ane jo lim nob nob. Nong, ane ba li saang sa ano saang.”
REV 22:12 Jisos kpe bung re, “Kpuren, n kpꞌbake go elwaare. M bahke koko eltuuru ename ba a ni ba tuuru nne awohng awohng ana á limi no.
REV 22:13 Me wo li Alfa, me jꞌnehm wo li Omega. Me wo li ngbokambang, me jꞌnehm wo li nkahlanjahm. Me wo li mbomannahb, me jꞌnehm wo li esꞌkohlo.
REV 22:14 “Elfuulu bahke jolo ka ane bao ba kpo ru akpawobo ebo saang, eji bo lꞌbel nsahm nyi bo bahke ma li akab nyao nya eti ji elkpin, fere bel nsahm nyi bo bahke ma sehng go abutahk nyao yel ejahbe jio.
REV 22:15 Ane ba lꞌkꞌjol ejahbe jio, bo ba li ebv, aneb ntaane, ane ba kpo noongo a ane, awulane, abajomeblom, akimfahnge ane, a nne awohng awohng no afahnge kpo kor-e.
REV 22:16 “Me Jisos, me wo ma tum enjel enyame tv-n re á ba yiimi ntianse go nsol nyia tong wahn aneb ero. Me wo li nlohk nyi Devid. Me n tob li nne no lohng go ege etꞌtohngo. Me wo li elonlo ji efungfu ji kpo sahb yꞌya.”
REV 22:17 Etingi Etohko, a nkalanne, bo kpo bung re, “Ba!” Nong, nne awohng awohng no lꞌwuk ellum nia tob bung re, “Ba!” Nong, ye ji alahb m-e kor, á ba, ba ko alahb ma elkpin mbol mbol, nne awohng awohng no lꞌfere kor-e.
REV 22:18 N kpꞌrehke nne awohng awohng no lꞌwuk alum enyehnamahr nya wob nwer nyia re, Nne awohng awohng no lꞌbudu ejum ajehng ajehng go alum nyaa, Esowo bahk-e budu erem ana bi bo nyono go nwer nyia.
REV 22:19 Nne awohng awohng no lꞌyehke ellum anehng anehng go alum enyehnamahr nya wob nwer nyia, Esowo bahk-e taare nsahm nyi kehn á jol lehke akab nti nyao nya li go eti ji elkpin, fere taar-e nsahm nyi kehn á jol bele re á lene go mbarebare ejahbe jio ji bo nyono go nwer nyia.
REV 22:20 Ye ji kpꞌyiimi ntianse go nsol nyia kpꞌbungu re, “Etingitingi, n kpꞌbake elwaare.” Emen. Ba, Ntul a Jisos!
REV 22:21 Nong, nnoobo nyi Ntul a Jisos Kraist jol a aneb Esowo kpee. Emen.
